COVER STORY
KAPITAL ANALIZA
VREME E ZA DR@AVEN KAPITALIZAM. AMA TOA NE E ZA AMATERI!
[TO SME IZVEZUVALE PRED 20 GODINI, A [TO DENES?
INTERVJU BORISLAV ZAHARIEV Pretsedatel na Upravniot odbor na Kapital Banka
15 GODINI FINANSISKA STABILNOST I POSVETENOST KON KLIENTITE
www.kapital.mk
biznis magazin
~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
BROJ 601|CENA 100 DEN.|6 MAJ, 2011|GODINA 12
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
INTERVIEW
\OR\I PETRU[EV SO ZAKON MAKEDONIJA SE VRA]A KON IZVOZ NA NALIVNO VINO!
T
SP V ECO S I LED E EF NE JAL NI IK RG EN OT B AS ETS PRI ROJ NO KA LO G S
DIREKTOR NA TIKVE[
4
SODR@INA
Kompanii i pazari
NN: Iskustva na makedonskite kompanii
N: Kako da se “osvoi” Rusija?
08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Vreme e za dr`aven kapitalizam. Ama toa ne e za amateri! 22 INTERVJU \or|i Petru{ev, direktor na Tikve{ So zakon Makedonija se vra}a kon izvoz na nalivno vino! 28 KAPITAL ANALIZA [to sme izvezuvale pred 20 godini, a {to denes? 34 INTERVJU Borislav Zahariev, Pretsedatel na Upravniot odbor na Kapital Banka 15 godini finansiska stabilnost i posvetenost kon klientite 36 COMPANY PROFILE Rimes, proizvodstvo i trgovija so mesni prerabotki Petnaeset godini po vkus na svoite potro{uva~i 40 MEDIUMI Socijalni mediumi - sredstvo za marketing-komunikacija Facebook e noviot pazar za osvojuvawe 46 LIFE STYLE Hrvatskiot izum, vratovrskata Tri ipol veka okolu vratot na evropskata civilizacija 50 REPORTA@A Abu Dabi, grad na superlativot Luksuz bez granici pod neboto na “pustinskoto zlato” 56 AVTOMOBILIZAM [angaj avto {ou Kina kako “eldorado” za evropskite proizvoditeli 58 MOBILNA TELEFONIJA Pove}e vreme za razgovor so podobrenite biznis tarifi
www.kapital.mk
COVER STORY
KAPITAL ANALIZA
VREME E ZA DR@AVEN KAPITALIZAM. AMA TOA NE E ZA AMATERI!
[TO SME IZVEZUVALE PRED 20 GODINI, A [TO DENES?
6
INTERVJU BORISLAV ZAHARIEV Pretsedatel na Upravniot odbor na Kapital Banka
15 GODINI FINANSISKA STABILNOST I POSVETENOST KON KLIENTITE
biznis magazin
IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
BROJ 601|CENA 100 DEN.|6 MAJ, 2011|GODINA 12
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
INTERVIEW
\OR\I PETRU[EV SO ZAKON MAKEDONIJA SE VRA]A KON IZVOZ NA NALIVNO VINO!
SP V ECO S I LED
EFENE JAL NI IK RG EN OT B AS ETS PRI ROJ NO KA LO G ST
DIREKTOR NA TIKVE[
Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.
DR@AVEN KAPITALIZAM
\OR\I PETRU[EV, TIKVE[
Svetskata ekonomska kriza ja nametna potrebata dr`avata da po~ne malku da ja upravuva “nevidlivata raka” na pazarot, koja {to zabega vo kreiraweto na finansiski baloni ~ie {to pukawe odnese iljadnici milijardi dolari na kapital. Slovene~koto iskustvo so “dr`aven kapitalizam” sfaten vo bukvalna smisla na zborot preku sopstveni~ki udeli na dr`avata vo re~isi site pogolemi kompanii, i nivnata podocne`na diskutabilna privatizacija i lo{o menaxirawe, ni ostava pouki za toa kako ne treba da izgleda “dr`avnoto” pretpriemni{tvo.
“Vinoto e mnogu specifi~en proizvod, kade {to odlukata za kupuvawe vo golema mera zavisi od vkupniot imix na zemjata na potekloto, a tokmu izvozot na fla{irano vino najdobro mo`e da go pretstavi i da pridonese za gradewe na pretpoznatliv imix na brendot na makedonskite vina na stranskite pazari. Osven ako vo me|uvreme, pritisnati od okolnostite stvoreni so postojnata zakonska regulativa, vinarnicite ne bidat primorani celosno da go napu{tat proizvodstvoto na vino vo {i{iwa ili da se ograni~at samo na proizvodstvo od sopstvenite lozovi nasadi”
Str.16
Str. 22
Cover story
Intervju
16
22
15 GODINI RIMES
UPRAVUVAWE SO VRABOTENITE
Klasi~nata pretriema~ka prikazna za biznis koj po~nuva so trgovija i podocna se pro{iruva i na proizvodstvo, ja imame i vo slu~ajot na Rimes, mesnata industrija od Skopje. Vo 1996 godina nejziniot osnova~ Krista-Risto Pavi} otvora dve mesarnici, za deneska negovoto semejstvo da poseduva vkupno 14 maloproda`ni objekti, no i proizvoden pogon so kapacitet od 4.000 toni mesni prerabotki godi{no. Str. 36
Glavnata pri~ina za poniskoto nivo na rabotewe kaj rabotnicite vo makedonskite pretprijatija ne e vo nedostigot od osnovni sposobnosti i znaewa za rabota, tuku prvenstveno e vo neadekvatnite sistemi na rakovodewe, koi ne razvivaat programi za razvoj na pretpriema~ki sposobnosti niz razli~ni oblici na obuka i steknuvawe na site potrebni kompetencii za rabota {to treba da gi izvr{at vrabotenite. Str. 40
BROJ 601
06/05/2011
IZGUBENI
KAPITAL BANKA
Ako pred 20 godini izvozot na avtobusi vo vrednost od 35 milioni dolari bile vtora najgolema izvozna stavka, (po tutunot) deneska kako najgolem uspeh na ekonomskata tranzicija i ekonomskite politiki ni se prodava uvozot na dvospratni avtobusi od Kina. Golemite proizvodni kapaciteti proizveduvaa i izvezuvaa gotovi proizvodi, denes se mrtvi, a novite kompanii i dr`avata stanuvaat golemi uvoznici. Analizata {to sme izvezuvale koga Makedonija stana nezavisna dr`ava, a {to denes, e dokaz za neuspe{nosta na ekonomskite politiki.
“Vo izminative 15 godini ja postavivme osnovata za transformacija na bankarskata industrija vo Makedonija kako prva banka vo bankarskiot sektor so stranski kapital. Vo 2000 godina bevme prvata banka koja na pazarot plasira{e debitni i charge karti~ki, revolving krediti, instant ke{ krediti, biznis-paketi i POS mre`a, kako i uslugi vo poleto na opslu`uvawe na pravni lica vo oblastite na kreditirawe, platen promet i izdavawe garancii”, veli vo intervjuto za Kapital, Borislav Zahariev, pretsedatel na Upravniot odbor na Kapital banka.
Kapital analiza
Intervju
28
34
VRATOVRSKA
ABU DABI
Ve{to vrzana pod jakata na soodvetno odbrana ko{ula, kvalitetnata vratovrska vleva doverba, demonstrira stil i zrelost. Nejzinite protivnici ja do`ivuvaat kako simbol na korporativnoto ropstvo, no dene{nata mladina najde lek i za ovoj efekt, uspe{no kombiniraj}i vratovrska so netradicionalna, “otka~ena” obleka. Iako navidum ednostavna, vratovrskata vsu{nost pretstavuva kompleksno par~e obleka, i bara duri 25 proizvodni ~ekori.
Ako Dubai stana premnogu “komercijalno mesto”, Abu Dabi ne e negova bleda kopija, nitu dostoinstven naslednik. Abu Dabi e prikazna sama za sebe. Me{avinata na zlatniot pesok, `oltoto zlato, oblakoderite i luksuznite hoteli, te ostavaat bez zdiv. A negovite `iteli vozej}i se vo luksuznite avtomobili, im pariraat na u{te pobogatite turisti. @itelite na Abu Dabi so sigurnost tvrdat, koj edna{ bil, saka da se vrati povtorno.
Str. 28
Str. 46
7
VOVEDNIK
www.kapital.mk
Str. 34
Str. 50
a im ka`ete na biznismenite deka mora da izvezuvaat zvu~i isto kako koga na gra|anite im se ka`uva deka mora da {tedat. Ima iljada pri~ini i argumenti zo{to e toa mnogu dobro da go pravat, no pove}eto od niv imaat dvojno pove}e pri~ini zo{to toa da ne go pravat. No, sega se ~ini pri~inite za toa zo{to makedonskite kompanii mora da izezuvaat se isklu~itelno silni. Nikoga{ vo posledniov polovina vek izvozot ne bil tolku va`en za makedonskata ekonomija. Vo ovoj zaklu~ok nema patetika. Ovojpat situacijata e tolku seriozna {to zgolemuvaweto na izvozot se do`ivuva kako edinstveno spasonosno oru`je za pre`ivuvawe. Ekonomskata kriza poka`a deka izvozot e edinstveniot instrument koj mo`e da ja spasi i da ja izvle~e ekonomijata od recesija i kriza. Germanija, koja ima najsilen izvozen sektor, e tipi~en primer za toa. Imeno, od celata Evropska unija edinstveno germanskata ekonomija uspea krizata da ja prebrodi bez nekoi pogolemi potresi i da izbegne pogolemi buxetski i finansiski problemi so koi se soo~uvaat ostanatite evropski ekonomii. Bidej}i Germanija ima golemi proizvodni giganti koi proizveduvaat i izvezuvaat so godini. Duri i vo vreme na ekonomska kriza site silni dr`avi gi spasuvaa golemite kompanii. Duri i Amerika, koja va`i za najkapitalisti~ka ekonomija, odvoi pari od dr`avnata kasa za da gi spasi golemite avtomobilski giganti, koi denes po dve-tri godini od krizata povtorno se najgolemi proizvoditeli i izvoznici na avtomobili vo svetot. O~igledno koga stanuva zbor za nacionalnite ekonomski interesi pravilata na igra i poznatite doka`ani teorii ne va`at. Na scena stapi dr`avniot kapitalizam. No, ne preku sopstvenost na dr`avata vo fabrikite, tuku preku golemata poddr{ka i organizacija na celata ekonomija, za da mo`e kompaniite uspe{no da proizveduvaat i izvezuvaat. Nasproti ovie primeri, Makedonija e primer za toa deka dr`avniot kapitalizam ne e rabota za amateri, a u{te pomalku za kleptomani. Za ovoj nov predizvik se potrebni vistinski menaxeri i pretpriema~i koi so resursite {to gi imame }e mo`at i znaat da napravat pove}e, a ne partiski menaxeri koi pod nametkata na ekonomski patriotizam edinstveno mislat kako pove}e da si go napolnat svojot xeb i kasata na partijata. So takvata praktika Makedonija doka`uva deka ne se pravi ni dr`ava, a ne, pak, dr`aven kapitalizam.
D
Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik
8 PORTFOLIO PAKOMAK PRIMENA VO PRO EUROPE ompanijata Pakomak e primena za ~len vo PRO EUROPE, Evropskata Asocijacija na kompanii koi upravuvaat so otpad od pakuvawe. Za oficijalnoto potpi{uvawe na dogovorot za ~lenstvo, kako {to informiraat od kompanijata, koe }e bide na 20 ovoj mesec, od Brisel vo Skopje }e dopatuva izvr{niot direktor na PRO EUROPE, Joahim Kvoden, koj ke ima i kratka prezentacija za Asocijacijata. So vklu~uvaweto vo PRO EUROPE, Pakomak dobi ekskluzivno pravo da go koristi znakot Green Dot na teritorijata na Makedonija. Koristeweto na taa oznaka na svoite pakuvawa, PAKOMAK }e im go ovozmo`i besplatno na site svoi ~lenki. Od kompanijata informiraat deka soglasno so Zakonot za pakuvawe i otpad od pakuvawe, od 01.01.2012 godina site proizvoditeli i uvoznici treba da imaat oznaka na svoite pakuvawa deka se del od nekoj sistem za upravuvawe so otpad od pakuvawe. Green Dot svetski najrasprostranetata oznaka za reciklirawe, }e bide oficijalna oznaka na ~lenkite vo sistemot za sobirawe i reciklirawe ambala`en otpad na Pakomak.
K
VLADINITE PULENI GI RABOTAT VLADINITE KAMPAWI
ZA ^ETIRI MESECI REPUBLIKA DOBILA DVA MILIONI EVRA d po~etokot na januari do krajot na april marketingagencijata sklu~ila dogovori so nekolku vladini institucii za izrabotka na sedum mediumski kampawi vo vrednost od 1,93 milioni evra. Toa e pogolem iznos koj ovaa marketing-agencija go dobila preku dr`avni tenderi za marketing-kampawi vo tekot na celata 2010 godina. Ovoj trend na mediumski kampawi koi se pla}aat od buxetski pari osobeno zabrzuva
O
pred izbori. No, ne site ednakvo koristat od ovoj trend. Na primer, poslednata zdelka koja Republika ja dobi na tender da izraboti kampawa za promocija na raboteweto na proizvoditelot na struja vo celosna dr`avna sopstvenost ELEM dosega e najvredna kampawa koja agencijata ja sklu~ila so nekoja dr`avna institucija vo izminatite tri godini. Vredi duri 865 iljadi evra koi agencijata }e gi dobie od dr`avnata ELEM
za da osmisli i realizira mediumska kampawa za promocija. Inaku, ovaa agencija, koja va`i za eden od favoritite na ovaa vlast, za izminatite tri godini na ime izrabotka na mediumski kampawi za promocija na razni vladini reformi i proekti zarabotila 3,7 milioni evra. Toa e daleku pogolem iznos od toj {to go zarabotila koja bilo druga marketing-agencija vo Makedonija od dr`avni tenderi.
FILIP IVANOVSKI
POGUBNA IZBORNA EKONOMIJA
DVE EVRA NĂˆ ^INI GLASA^ DOMA, 700 EVRA ISELENIK ove}e od e den milion evra }e potro{i Vladata za samo 1.554 prijaveni glasa~i za dijasporata. Na nekolku ~asa pred istekuvaweto na rokot za prijavuvawe vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva interesot na makedonskite gra|ani vo stranstvo da glasaat na ovie izbori e minimalen. Iako makedonskite prestavni{tva niz svetot se podgotvuvaat, s$ u{te e neizvesno dali vo site 48 prestavni{tva }e se
P
odviva glasawe, bidej} i za toa treba da ima najmalku 10 prijaveni glasa~i - brojka {to te{ko se obezbeduva. I pokraj vakviot slab odyiv na glasa~ite vo stranstvo, Vladata ne ja razgleduva mo`nosta da ja povle~e odlukata za glasaweto na dijasporata. Spored podatocite od Dr`avnata izborna komisija, do zav~era na polno} se prijaveni samo 1.554 glasa~i. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, pak, ne sakaat da ka-
lkuliraat so brojki. Velat, to~nite podatoci }e se znaat vo momentot koga }e iste~e rokot, a toa e na 4. maj do polno}. Dotoga{, velat ottamu, te{ko e da se ka`e kolku i vo koi dr`avi ima najmnogu prijaveni glasa~i. Ako se zeme predvid deka 5.100.000 evra odvoi Vladata za izborite, od koi 1.100.000 evra se za dijasporata, pritoa vo zemjava ima 1.800.000 glasa~i, nasproti 1.554 prijavenite vo dijasporata, izleguva deka dve
evra po glasa~ ~inat izborite doma, nasproti neverojatnite 707 evra za glasa~ vo dijasporata. Tokmu skapiot vlez i prestoj na dijasporata vo Sobranieto go pottiknaa stavot kaj odredeni
politi~ari i kaj del od javnosta deka ovaa novina vo izborniot proces e apsolutno neisplatliva, odnosno razlikata me|u vlo`uvawata i toa {to se dobiva e nesrazmerna.
BROJ 601
06/05/2011
9
www.kapital.mk
VO FOKUS
BROJKI:
e e pra{awe dali kupovnata mo} na dolarot i natamu }e prodol`i da pa|a. Pra{awe e samo so koe tempo toa }e se slu~uva. Dolarot mo`e da pa|a u{te pobrzo od dosega. No, ne sum mogu zagri`en za toa, bidej}i vrednosta na dolarot pa|a otkako sum jas roden.
N
2,4
milijardi evra iznesuvaat depozitite na makedonskite fizi~ki lica vo mart godinava, {to e za 300 milioni evra pove}e od lani
70%
rast na dobivkata ima Skopski pazar vo prviot kvartal godinava, vo odnos na istiot period lani
4,8%
VOREN BAFET AMERIKANSKI INVESTITOR I MILIJARDER
iznesuvala inflacijata vo april godinava
KAKO GO ZAVR[IJA PRVIOT KVARTAL PROIZVODNITE I TRGOVSKITE KOMPANII?
SKAPITE SUROVINI JA JADAT DOBIVKATA d site kkompanii koi k gi objavija kvartalnite finansiski izve{tai na Makedonskata berza Skopski pazar e kompanijata koja dosega ima ostvareno najgolem rast na dobivkata, 70%. Trgovskata kompanija koja poseduva pogolem broj marketi pod imeto SP market i diskont-marketi Maksi D vo prvite tri meseci godinava ostvari dobivka od 5,5 milioni denari, za razlika od istiot period lani, koga nejzinata dobivka be{e 3,2 milioni denari. Od kompanijata vakviot pozitiven rezultat vo raboteweto go objasnuvaat so podobrenite performansi vo raboteweto, kako i poradi naplata na stari pobaruvawa, {to vo bilansot se poka`uva preku rast vo stavkata za vonredni prihodi od
O
rabotewe. Ako Skopski b Ak Sk k pazar, kako pretstavnik na trgovskiot sektor, e so podobreni rezultati, kompaniite od prehranbenata industrija vo prviot kvartal imaat razli~ni rezultati. Dobivka od 7,1 milioni denari, no pomala za 10% vo odnos na istiot period lani, ostvari prilepska Vitaminka. Ottamu velat deka rezultatot }e be{e daleku podobar dokolku cenite na surovinite imaa pomal rast. ZK Pelagonija, spored konsolidiraniot nerevidiran izve{taj, vo prvite tri meseci godinava ostvari zaguba od 33,5 milioni denari, no taa e namalena za 42% vo odnos na prethodnoto trimese~je, koga iznesuva{e 57,2 milioni denari. @ito Luks, pak, za prviot kvartal od
BUSINESSBRIEF
godinata prijavi dobivka j b k od 13,4 milioni denari, za razlika od lani, koga vo prvite tri meseci od godinata @ito Luks ima{e zaguba od 32,1 milioni denari. Pozitivni rezultati vo raboteweto imaat i proizvoditelite na lekovi. Najgolemata farmacevtska kompanija vo Makedonija, Alkaloid, spored konsolidiraniot izve{taj vo prviot kvartal godinava ima dobivka od 177,5 milioni denari, koja e za 4% pogolema od 171 milioni denari ostvareni istiot period lani. Ova e rezultat na rastot na proda`bata na Alkaloid i na doma{niot i na stranskite pazari. Proda`bata na doma{niot pazar porasna za 9%, a izvozot za 11%.
VITAMINKA SO PET NOVI PROIZVODI zminatite dva meseci Vitaminka lansira{e pet novi proizvodi na pazarot, “cevitana” so vkus na ananas i valensija portokal, “Fruti” keks so ovo{no `ele od malina i vi{na i nov integralen keks “despina” prelien so crno ~okolado. “Gi sledime trendovite i postojano vnesuvame inovacii vo na{ite proizvodi so cel da gi zadovolime barawata i `elbite na potro{uva~ite, kreiraj}i proizvod koj tie go baraat. Vitaminskiot pijalak “cevitana”, keksite “fruti” i “despina” im se dobro poznati na na{ite potro{uva~i, pa sega } e imaat mo`nost da u`ivaat vo pove}e vkusovi. Novite proizvodi ne zaostanuvaat od ve}e dobro poznatiot kvalitet na proizvodite na Vitaminka”, izjavi Vladimir Trpanoski, komercijalen direktor na Vitaminka.
I
NOVI POVOLNOSTI SO KREDITNITE KARTI^KI NA UNI BANKA ni banka ja po~na kampawata “Letno isku{enie” za kreditnite karti~ki od brendovite na VISA i MasterCard, izdadeni od bankata. Kampawata }e trae od 1. maj do 31. avgust, pri {to }e se izdavaat karti~ki so isklu~itelno povolni uslovi: krediten limit do ~etiri plati, 4% mese~na otplata, do 40% popust na site provizii so karti~ki. “Tradicionalno e za na{ata banka za letnata sezona da ponudime dopolnitelen ambient za uslovite pod koi }e gi odobruvame kreditnite karti~ki od brendot Visa ili MasterCard. Ponudenite 4h4 karakteristiki na kreditnite karti~ki se sovr{en po~etok za planirawe na letoto za site {to }e se odlu~at da apliciraat za kreditnite karti~ki na Uni banka”, izjavi Biqana Donovska–Ge~eva, direktor na Direkcijata karti~no rabotewe vo Uni banka. Karti~kite koi }e bidat izdadeni vo promotivniot period }e bidat bez ~lenarina.
U
10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA... BRANISTORMING SESII ZA PODOBRA USLUGA
ZA DA SE OSLOBODI OD ZAVISNOSTA OD UVOZ NA POLUFRABRIKATI
MAKSTIL JA PU[TI REKONSTRUIRANATA MA[INA ZA LEEWE ajgolemata makedon makedonska ~eli~arnica ja pu{ti vo redovna upotreba rekonstruiranata ma{ina za leewe na ~elikot, so koja }e se ovozmo`i kontinuiran proces na proizvodstvo, }e se zgolemi asortimanot na ~eli~ni slabovi, a istovremeno kompanijata }e se oslobodi od potrebata za uvoz na polufabrikati. “Stanuva zbor za rekonstrukcija na ma{inata broj 1, koja prakti~no so ovaa rekonstrukcija dobiva daleku podobri performansi. Napravena e so sopstveno znaewe i sila, kade bea vklu~eni
N
rabotni timovi od Makstil, od Fakom i od Beton. Dobivme oprema koja e mnogu fleksibilna i koja mnogu }e zna~i za na~inot na opslu`uvawe na Valavnica, koja kako resurs gi koristi na{ite slabovi. Vo me|uvreme, se napravi u{te eden zna~aen proekt. Prv pat vo istorijata na `elezarnicata i na Makstil }e se proizveduva slab so debelina od 300 milimetri”, veli Aleksandar Panov, izvr{en direktor na Makstil. Toj objasnuva deka so ova prakti~no }e se zgolemi gamata na slabovi koi se proizveduvaat vo Mak-
stil. Pokraj slabovite stil od 175, 200 i 250, sega } e se pravat i slabovi od 300 milimetri, so {to }e se pokrivaat nad 95% od potrebite na Valavnica, odnosno kompanijata }e se oslobodi od uvoz na ~eli~ni slabovi. “Dosega gi uvezuvavme 10% do 15% godi{no. Sega }e napravime za{teda od 4 do 5 milioni evra”, objasnuva Panov. Inaku, samata investicijata vo rekonstrukcijata na ma{inata ~ini 1,5 milion evra. Osven del od opremata {to e kupena od stranstvo, ostanatoto e doma{no proizvodstvo.
Problemite vo odnosot na va{ite vraboteni so korisnicite ne mo`e da se re{at so “ve{ta~ki i plitki” treninzi. Potrebno e menaxerite da se istreniraat taka {to profesionalno }e mo`e da vodat breinstorming sesii na koi vrabotenite }e kreiraat novi strategii za podobruvawe na korisni~kite servisi. Koga tie samite }e osmislat na~ini da Ko go podobrat servisot i koga korisnicite }e im odgovorat so pofalba, toa e mo} na stimulacija. F FOKUSIRAJTE SE NA DOBRITE, NE NA LO[ITE PRAKTIKI
Menaxerite ~esto primenuvaat razli~ni instrumenti za otkrivawe na nezadovolstvoto na korisnicite i poplakite {to gi imaat za odnosot na kompanijata, a potoa se fokusirat na toa, baraj}i go vinovnikot me|u vrabotenite ili lo{ite proceduri. Nekoi od najdobrite kompanii ovaa praktika ja svrtile naopaku i se fokusiraat glavno na toa {to e dobro vo nivnoto davawe uslugi na korisnicite. NE SE NATPREVARUVAJTE SO CENITE
Koga treba da se donese odluka za kupuvawe cenata e odlu~uva~ki faktor samo vo slu~aj koga s$ ostanato e izedna~eno, {to retko koga e slu~aj. Najgolema konkurentska prednost ostvaruvaat proizvodi i uslugi {to imaat najgolema percepcija za vrednosta, a ne tie so najniska cena.
NAJDOHODOVNI DIREKTORI ZA AKCIONERITE o svojata edicija SEO 20-20 “Forbs” napravi spisok na glavni izvr{ni direktori koi bile na vrvnata pozicija najmalku 20 godini i napravile najgolem prinos za ak-
V
LESLI VEKSNER LIMITED BRANDS
Na pozicija: 48 godini Sreden godi{en prinos: 20%
VOREN BAFET BERKSHIRE HATHAWAY
Na pozicija: 41 godina Sreden godi{en prinos: 24%
cionerite na kompanijata vo toj period. Osum direktori donele najmalku 20% sreden godi{en prinos za svoite akcioneri. LARI ELISON ORACLE
Na pozicija: 34 godini Sreden godi{en prinos: 29%
HAUARD SOLOMON FOREST LABS
Na pozicija: 34 godini Sreden godi{en prinos: 23%
12 PORTFOLIO TRENDOVI
OPASNOST OD MRAZEVI VO BRAZIL
KAFETO ]E POSKAPI 40%?! razil, najgolemiot svetski proizvoditel na kafe, stravuva od mo`no mrznewe na rodot na surovo kafe, pa cenata na ovaa berzanska stoka bi mo`ela da porasne i do 40%. Amerikanskite proizvoditeli na kafe Kraft Fuds i X.M.Smaker ve}e gi zgolemija cenite na svoite proizvodi. Kako {to javuva Blumberg, mo`nosta za pojava na mraz vo Brazil se zgolemila so slabeeweto na klimatskata pojava La Niwa, odnosno ladeweto na vodata vo Tihiot Okean. Vo 1994 godina mrazot uni{ti 35% od prinosite na kafe, poradi {to negovata cena porasna 39%. Vo slu~aj studenoto vreme da go o{teti rodot i ovaa godina kafeto, spored stru~wacite {to gi anketira{e Blumberg, bi mo`elo da skokne na rekordni 4,2 dolari za funta (0,45 kilogrami).
BUSINESSBRIEF
B
DVE MILIJARDI EVRA GR^KI INVESTICII DOSEGA VO SRBIJA
RASTAT PROFITITE NA AMERIKANSKITE KOMPANII
NAJVISOK PRINOS NA KAPITAL POSLEDNAVA DECENIJA merikanskite kompanii zarabotuvaat pove}e od koga bilo poslednava decenija od svoite investicii vo fabriki i rabotna sila, iako toa s$ u{te ne e dovolno efektuirano vo vrednosta na nivnite akcii. Prinosot na investiran kapital vo informati~kiot gigant IBM porasna na 68% godinava vo sporedba so 24% vo 2005 godina, otkako kompanijata ja prodade svojata divizija za proizvodstvo na kompjuteri i go reorganizira{e raboteweto. Me|utoa, nejzinata akcija se prodava 16% ponisko od prose~niot koeficient “cena-zarabotka” od minatite deset godini. Primerot na IBM ja
otpretsedatelot na srpskata Vlada za evropski integracii, Bo`idar \eli}, veli deka Grcija e me|u trite najgolemi investitori vo Srbija. “Grcija e prisutna so okolu 250 kompanii vo na{ata zemja, koi dosega vlo`ile pove}e od dve milijardi evra”, ka`a \eli} pri posetata na Grcija, kade {to so sebe vode{e i delegacija od 15 srpski kompanii. Trgovskata razmena me|u dvete zemji na godi{no nivo e okolu 400 milioni evra i re~isi e uramnote`ena, no mo`e da bide mnogu podobra, dodava \eli}, istaknuvaj}i deka so Bugarija trgovijata e 10 pati pogolema, a zemjata e so gore-dolu ist broj `iteli i pomala ekonomija od gr~kata.
P
A
VIZIONERI
GRCIJA ME\U NAJGOLEMITE VLO@UVA^I KAJ SOSEDOT
otslikuva sostojbata na indeksot Standard i Purs 500, kade {to prinosot na kapital porasna na 23% izminative {est kvartali i mo`e da dostigne 27% idnata godina, najvisoko nivo od 2000 godina dosega.
& LIDERI
Neuspesite se odli~ni alatki za u~ewe, no mora da se svedat na minimum. XEFRI IMELT glaven izvr{en direktor na Xeneral elektrik
Uspe{nite lu|e se sporeduvaat samo so samite sebe i so nivnite minati dostignuvawa i potencijalot za vo idnina.
ankite {to }e ja pominat novata runda stres-testovi sprovedeni od evropskite regulatori ne treba avtomatski da bidat smetani za “bezbedni”. Testovite pove}e treba da bidat nabquduvani kako “ocenka na ranlivosta”, otkolku kako ednostaven ispit “polo`i ili padni”.
B
BRAJAN TREJSI motivaciski govornik i avtor
Ne mo`ete da izgradite silna korporacija so edno~udo komisii i upraven odbor {to treba da bide konsultiran za s$ i se{to. RUPERT MARDOK mediumski magnat
MERVIN KING GUVERNER NA BANKATA NA ANGLIJA
14 PORTFOLIO FRANCUSKIOT MODEN KREATOR NEMA NASLEDNIK REKORDEN PAD
PJER KARDEN GO PRODAVA SVOJOT BIZNIS ZA MILIJARDA EVRA
DVOJNO NAMALENA PRODA@BATA NA AVTOMOBILI VO JAPONIJA roda`bata na avtomobili, kamioni i avtobusi od doma{no proizvodstvo padna za rekorden iznos vo Japonija vo april kako posledica od zemjotresot i cunamito {to ja pogodija zemjata vo mart. Spored Japonskata asocijacija na avtomobilski dileri, proda`bite vo april bea poniski za 51% vo odnos na istiot mesec lani poradi soprenoto proizvodstvo vo mnogu fabriki i prekinatiot sinxir na nabavka so delovi. Brojot na prodadeni vozila vo zemjata minatiot mesec iznesuva{e 108.824, a dosega{niot najgolem mese~en pad vo proda`bata, otkako vo 1968 godina po~nala ovaa statistika, e vo 1974 godina, vo iznos od 45%, poradi svetskiot naften {ok.
P
oznatiot francuski moden kreator Pjer Karden odlu~i da go prodade svojot biznis za milijarda evra (1,4 milijardi dolari), no planira da ostane na rabota kako kreativen direktor, objavi “Volstrit `urnal”. Amerikanskiot finansiski dnevnik naveduva deka 88-godi{niot sopstvenik na modnata ku}a Pjer Karden se odlu~i za nejzino prodavawe bidej}i nema naslednik, dodavaj}i deka zasega ne e poznato koj }e bide nejziniot nov sopstvenik. Karden vo intervju za “Volstrit `urnal” re~e deka dosega se sostanal so investitorite od Anglija, od Kina i od SAD. Vrednosta na svetski poznatata francuska modna ku} a bankarskite analiti~ari ja procenuvaat na okolu 200 milioni evra. Samiot Karden priznal deka ne mu e poznata preciznata finansiska vrednost na negoviot biznis.
P
GR^KITE JAVNI PRETPRIJATIJA NA PRODA@BA
BERI]ETNA 2010 GODINA
SE BARAAT INVESTITORI VO WUJORK
TURSKITE GRADE@NICI DOBILE PROEKTI OD 20,3 MILIJARDI DOLARI
a po~etokot na juni, 17 gr~ki javni pretprijatija }e se sostanat so 90 stranski investiciski fondovi vo Wujork, izvestuva vesnikot “Imersija”. Sostanocite }e se odr`at vo ramkite na kampawata za privatizacija, so koja vladeja~kata partija PASOK se nadeva deka do 2015 godina }e soberat 50 milijardi evra, koi zna~itelno }e pridonesat za namaluvawe na stranskiot dolg. Se o~ekuva biznis-dogovorite vo Wujork da imaat pozitiven rezultat i da ja “o`iveat” Atinskata berza, koja zabele`a zna~itelen pad otkako ekonomskata kriza dostigna kulminacija. Gr~kite kompanii {to }e prisustvuvaat na sostanocite se me|u 20 najgolemi i najuspe{ni kompanii kotirani na Atinskata berza. Me|u niv se i nekoi od najgolemite banki vo zemjata, {to, spored ekonomskite analiti~ari, pretstavuva prv znak za doa|awe stranski investitori na lokalniot finansiski pazar.
N
urskite grade`ni kompanii minatata godina dobija 517 proekti so vkupna vrednost od 20,3 milijardi dolari vo 48 zemji {irum svetot, spored izve{tajot na Turkish Contractors Association (TCA). I pokraj namaluvaweto na rabotata vo ovoj sektor poradi neodamne{nata globalna finansiska kriza, turskite grade`nici postignaa golem uspeh vo stranstvo vo tekot na 2010 godina. Najgolem del od proektite se avtopati, mostovi i tuneli, koi so~inuvaat 12,6% od minatogodi{nata rabota vo stranstvo na Turcija, a po niv sleduvaat stanbenite proekti so 12,4%. Spored podatocite, Turkmenistan e na prvoto mesto vo odnos na turskite grade`ni proekti vo stranstvo, so udel od 20,9% i vrednost od 4,3 milijardi dolari. Libija, koja be{e prviot pazar koj se otvori za turskite grade`ni kompanii, e na vtoroto mesto, so udel od 12,1%.
T
MEDIUMI THE ECONOMIST
BUSINESSWEEK
Re~isi 60% od Amerikancite ne odobruvaat kako Barak Obama ja vodi ekonomijata. Londonskiot nedelnik na svojata naslovna stranica odi so temata: “[to ne e vo red so amerikanskata ekonomija?”
Donald Tramp mo`ebi }e se kandidira za pretsedatel na SAD, mo`ebi ne, no toj ve}e ja postigna svojata cel: da bide vo centar na vnimanieto.
TIME
Lovec na teroristi: Dali direktorot na FBI ja dovede vo red institucijata {to dozvoli da & se slu~i 11 Septemvri?
16 COVER STORY: VREME E ZA DR@AVEN KAPITA
DR@AVATA KAKO PRETPRIEMA^? DA, NO NE SO AMATERI! IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk
vetskata ekonomska kriza, koja “izede” iljadnici milijardi dolari vreden kapital i predizvika zaguba na desetici milioni rabotni mesta, povtorno ja aktuelizira{e ulogata na dr`avata vo reguliraweto na ekonomskite, odnosno finan-
S
siskite tekovi, so cel da ne se dozvoli povtorno duewe na balonite na finanskiot pazar i pazarot na nedvi`nosti. Mnogu ekonomisti {irum svetot povikaa deka dosta be{e od liberalen kapitalizam i deka e dojdeno vreme za “dr`aven kapitalizam”, odnosno vme{uvawe na dr`avata na pazarot, ~ija “nevidliva raka” na Adam Smit o~igledno gi ostavi al~nite finaniski
{pekulanti da izgradat kuli od vozduh so “inovativnite” finansiski instrumenti i za malku da ja odnesat vo nevrat svetskata ekonomija. “Fakt e deka tipot na kapitalizam {to preovladuva{e vo razvieniot svet, osobeno vo SAD, be{e zna~aen faktor {to pridonese za natalo`uvawe na problemite vo finansiskiot sektor vo godinite pred krizata, a podocna i
za nejzinoto izbivawe. Dali se raboti za liberalen ili pomalku liberalen tip kapitalizam i ne e tolku bitno. Znaeme samo deka godini pred krizata dojde do kombinacija na ekonomskite politiki, pred s$ na isklu~itelno evtini pari i politiki povrzani so finansiskiot sektor, pred s$ za razvoj na novi finansiski instrumenti, lo{a kontrola na site segmenti na finan-
Proda`ba na “nacionalnite interesi”?! D a se prodava ili ne? Dali sega e vistinskiot moment za proda`ba? Dali imame drug izbor? Ova se pra{awata {to se vrtat vo poslednite nekolku meseci vo slovene~kata javnost, pokrenati od najavite za proda`ba na akcii vo golemite dr`avni pretprijatija, kako Merkator, Intereuropa, Nova Qubqanska banka (NLB), Telekom Slovenija, Adria ervejs, @ito, Delo, Fruktal, Elan... Vo vreme na kriza, pod pritisok na bankite, no i poradi potrebata za pari, zadol`enite pretprijatija i finansiski institucii gi prodavaat svoite akcii. Poradi toa {to doma{nite investitori nemaat dovolno pari, postoi strav deka akciite mo`at da gi kupat stranci, {to go zasili neodamne{nata najava na hrvatski Agrokor deka saka da gi kupi akciite na Merkator. Na ova reagira{e i slovene~kata vlast, koja povika da ne se prodavaat akcii na stranci, pa duri i ako treba, dr`avata }e gi otkupi
akciite. Pretsedatelot na centarot za korporativno upravuvawe, Andrej Ko~i}, neodamna na edna slovene~ka televizija duri i sugerira{e bankite da vovedat nekakov vid moratorium na otplatata na kreditite na firmite, za da ne se stavat akciite na prisilna proda`ba, kako {to nalaga zakonot. I prviot ~ovek na Pivovarna La{ko, koja go prodava svojot del vo Merkator, Delo i Fruktal, Du{an Zorko, preku mediumite pora~a deka prednost im dava na doma{nite kupuva~i. Spored ekspertskata javnost vo Slovenija, ovie povici za za{tita na nacionalniot interes se pove}e ili pomalku nerealni. Javniot dolg na dr`avata za vreme na ekonomskata kriza stigna re~isi 40% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Dr`avata nema pari da se vklu~i vo kupuvaweto akcii za da ne otidat kompaniite vo race na stranci. Dokapitalizacijata na NLB, vo koja najgolemiot broj akcii gi kupi dr`avata, so {to go zgolemi sopstveni~kiot
udel, ve}e predizvika seriozni finansiski problemi. Nacionalnite banki se vo lo{a situacija poradi lo{ite krediti {to gi davaa na t.n. tajkuni, grade`ni kompanii i drugi pretprijatija, pa stavawe moratorium na otplatata na kreditite, ednostavno, ne mo`at da si dozvolat. Pokraj toa, mnogu holdinzi i kompanii, poradi nedostig od priliv na sredstva, ne mo`at da si gi pla} aat nitu kamatite. Raspravata za toa {to treba da se prodava, a {to ne naskoro }e se prefrli na politi~ko nivo. Vladata mora do krajot na juni da izgotvi strategija za upravuvawe so kapitalni investicii, koi potoa }e bidat razgledani od strana na Nacionalniot sovet. Dosega za strate{ki investicii se smetaa NLB, Triglav Osiguruvawe, Luka Koper, Krka, Telekom Slovenija, energetskata kompanija Petrol... No, se ~ini deka ovaa lista e mnogu podolga, osobeno otkako pretstavnici od krugovite na vladeja~kata partija se zazemaa {to pove}e stoki da ostanat vo dr`avna sopstvenost.
17 17
ALIZAM? Svetskata ekonomska kriza ja nametna potrebata dr`avata da po~ne malku da ja upravuva “nevidlivata raka” na pazarot, koja zabega vo kreiraweto na finansiski baloni ~ie pukawe odnese iljadnici milijardi dolari na kapital. Slovene~koto iskustvo so “dr`aven kapitalizam”, sfaten vo bukvalna smisla na zborot, preku sopstveni~ki udeli na dr`avata vo re~isi site pogolemi kompanii i nivnata podocne`na diskutabilna privatizacija i lo{o menaxirawe ni ostava pouki za toa kako ne treba da izgleda siskiot sektor i neadekvatni modeli na nagraduvawe, koi vo krajna linija dovedoa do krizata”, veli profesorot od qubqanskiot Ekonomski fakultet, Mojmir Mrak, ekspert za me|unarodna ekonomija i finansii. Se nametnuva pra{aweto kako, vsu{nost, treba da izgleda dr`avniot kapitalizam na novoto vreme? Vo svojata kolumna so naslov “Vreme e za dr`avno pretpriem-ni{tvo. No, toa ne e rabota za amateri”, Miodrag [ajatovi}, urednikot na hrvatskiot biznis-magazin “Lider pres”, veli deka za izvlekuvawe na negovata zemja od recesija i sozdavawe kvaliteten, odr`liv rast, treba kvaliteten dr`aven intervencionizam. “Bi bilo golema rabota koga
nekoja hrvatska vlada bi vospostavila pokvalitetno vladeewe, odnosno dr`aven aparat koj ne bi im go zagor~uval `ivotot na biznisite. Duri i ako po nekoe ~udo toa bi se slu~ilo, ne bi bilo dovolno. Dr`avata vo dene{niot kompleksen svet mora da bide pretpriema~. I toa talentiran. Postojat neiskoristeni proizvodni kapaciteti (ma{ini, zemji{te...). Na berzata postojat i lu|e so nekoi znaewa ili sposobnosti da steknat novi proizvodni znaewa. A vo bankite ili vo investiciskite fondovi dremat milioni kuni {to gi ~ekaat tie {to se sposobni da gi oplodat”, veli [ajatovi}. Koga veli deka i dr`avata mora da bide pretpriema~, [ajatovi} ne misli deka taa mora da bide i sopstvenik na kompanii, tuku efikasno da gi spojuva “sredstvata, trudot i kapitalot”. “Pa, toa e zada~a na privatnite biznisi”, }e skokne nekoj neoliberalen fanatik. To~no. No, kompanijata na pazarot ima ograni~en horizont. Taa najprvin mora da go maksimizira sozdavaweto na svojata nova mikrovrednost. Na prim-
18 COVER STORY
PROF. MOJMIR MRAK OD EKONOMSKIOT FAKULTET VO QUBQANA
akt e deka tipot na kapitalizam {to preovladuva{e vo razvieniot svet, osobeno vo SAD, be{e zna~aen faktor {to pridonese za natalo`uvawe na problemite vo finansiskiot sektor vo godinite pred krizata, a podocna i za nejzinoto izbivawe. Dali se raboti za liberalen ili pomalku liberalen tip kapitalizam i ne e tolku bitno. Znaeme samo deka godini pred krizata dojde do kombinacija na ekonomskite politiki, pred s$ na isklu~itelno evtini pari i politiki povrzani so finansiskiot sektor, pred s$ za razvoj na novi finansiski instrumenti, lo{a kontrola na site segmenti na finansiskiot sektor i neadekvatni modeli na nagraduvawe.
VREME E ZA DR@AVEN KAPITALIZAM?
BROJ 601
F
06/05/2011
www.kapital.mk
er, Podravka kako akcionersko dru{tvo odgovorna e pred svoite soptvenici da proizveduva “vegeta”, zadr`uvaj}i go kvalitetot pravej}i najmali mo`ni tro{oci. A toa zna~i deka pogolem del od su{eniot zelen~uk }e se uvezuva. Za godi{noto proizvodstvo na najsilniot hrvatski izvozen brend Vegeta potrebni se okolu 60 iljadi toni sve` zelen~uk. Koga vo hrvatskata Vlada bi imalo dovolno pretpriema~ki um i imaginacija, spojuvaweto na “sredstvata, trudot i kapitalot” bi izgledalo vaka: so dr`avna intervencija bi im se dale namenski sredstva na doma{nite zemjodelci za vo prvo vreme da bidat konkurentni na uvezeniot zelen~uk. Dr`avata-pretpriema~ potoa bi gi pritisnala ovie od Podravka da potpi{at dolgoro~ni dogovori so zemjodelcite. Posledica }e bide novosozdadena vrednost, zatoa {to na Vegeta }e & se zgolemi doma{nata dodadena vrednost. Kooperantite i nivnite semejstva bi go polnele buxetot, bi kupuvale vo lokalnite prodavnici... Toa bi bilo pravilno povrzuvawe na biznisot i dr`avata. Takvi kombinacii kade {to samo treba kvaliteten minister ili negov tim ima stotici. Za `al, dr`avniot aparat so godini uspea samo da go uni{tuva kvalitetot. Sekoja ~est na isklu~ocite. Polesno e da go polnite buxetot so zemawe 23% DDV na uvezenata stoka otkolku da se ma~ite so o`ivuvawe na doma{noto proizvod-
Padot na Nova qubqanska banka a Nova qubqanska banka, NLB, problemite po~naa u{te vo 2004 godina, so zaminuvaweto od ~elnata pozicija na Marko Voq~, pod ~ie vodstvo bankata ne se soglasuva{e na otstapki kon politi~arite i tajkunite, smetaat slovene~kite analiti~ari. Sega za nejzinoto spasuvawe itno se potrebni 250 milioni evra sve` kapital. NLB so aktiva od 13,8 milijardi evra na krajot od 2010 godina e najgolema banka vo regionot na porane{na Jugoslavija, no da se bide najgolema ne zna~i i avtomatski najsigurna, iako Qubqanska banka u{te vo porane{nata zaedni~ka dr`ava nastojuva{e da gradi tokmu takov imix. Vode~kata slovene~ka banka najdobar rezultat ima{e vo 2007 godina, koga kako grupacija ostvari neto-dobivka od 183 milioni evra, a mati~nata banka 143 milioni evra. Ovie slavni denovi se minato: lani grupacijata ostvari zaguba od re~isi 230 milioni evra, a mati~nata banka od Qubqana zagubi 206 milioni evra. Zagubite se rezultat na lo{ite plasmani i rezervaciite koi minatata godina dostignaa 477 milioni evra, objasnija vo soop{tenieto na bankata. Slovene~kata policija po~na istraga vo ovaa banka poradi somnevawa deka preku kreditirawe na srpskata kompanija Agro`iv od bankata is~eznale 30 milioni evra. Spored srpskata istraga, ovie pari zavr{ile na smetkite na direktorot na Agro`iv, Miroslav @ivanov,
Z
stvo, a potoa da mu zemete danok”, veli [ajatovi}. ZO[TO KRAHIRA[E SLOVENE^KIOT “DR@AVEN KAPITALIZAM”? Razmisluvawata na [ajatovi} doa|aat vo vreme koga sosednata zemja na negovata, Slovenija, se soo~uva so najte{kata kriza otkako se odvoi od porane{nata federacija. Zo{to ja spomenu-
i organizirana grupa vnatre vo bankata. So falsifikuvani knigovodstveni iskazi @ivanov od bankite baral milionski krediti, doka`uvaj}i deka firmata, navodno, dobro stoi. Naj~esto go kreditirala NLB i pokraj toa {to odgovornite lu|e bile konkretno predupredeni na fiktivnite dogovori na @ivanov. Tie bile predupredeni i na lo{ata sostojba vo koja se nao|ala Agro`iv, deka vrabotenite se ispla} ale na raka i ne im se pla}ale pridonesite, no toa ne gi spre~ilo bankarite vo nivnata namera. “@ivanov do parite do{ol so pomo{ na lu|e vnatre vo NLB. Toa bile poedinci na najodgovornite pozicii na operativniot del na NLB zadol`en za balkanskiot pazar”, pi{uvaa slovene~kite vesnici po obelodenuvaweto na ovaa afera. Iako ne e prisutna na hrvatskiot pazar, NLB se somni~i za kriminal i vo ovaa zemja, preku nejziniot del za lizing. Postoi somnevawe deka NLB lizing preku kreditirawe na dva proekti na hrvatskata firma Invest Zadar, preku firmite Optima lizing i OL Nedvi`nini, povrzani so NLB, isprala 90 milioni evra.
vame tokmu Slovenija? Zatoa {to ovaa zemja 15-ina godini grade{e sistem koj drasti~no se razlikuva{e od toj na ostanatite postjugoslovenski, no i ostanati isto~noevropski tranziciski ekonomii. Karakteristi~no za nejzinata ekonomija be{e tokmu svoevidniot “dr`aven kapitalizam”, odnosno neprivatiziraweto na golem broj kompanii, koi ostanaa so zna~itelen ili mnozinski
sopstveni~ki udel na dr`avata. Idejata na slovene~kata ekonomska politika be{e deka golemite doma{ni kompanii ne smeat da padnat vo racete na stranci, a za~etnik na ovaa doktrina be{e prviot pretsedatel na nezavisnata dr`ava, Milan Ku~an. Posledicite na taa politika bea {to dolgo vreme Slovenija bele`e{e zna~itelen ekonomski rast, no
WWW.KAPITAL.MK
SE ^ITAME...
PROF. JO@E MENCINGER OD PRAVNIOT FAKULTET VO QUBQANA I PORANE[EN SLOVENE^KI MINISTER ZA EKONOMIJA
ite modeli porano ili podocna }e padnat vo problemi. Pred 40 godini primer be{e Japonija, a sega ve}e 10 godini e vo kriza. Do neodamna kako uspe{en primer slu`ea Estonija ili Irska, a sega se vo te{ki problemi. Mnogu ~esto kako idealni ekonomii bea poso~uvani skandinavskite socijalno-pazarni modeli, koi isto taka poleka is~eznuvaat. Najdobrite re{enija ne mo`e{ ednostavno da gi kopira{.
S
istata taa politika denes bi mo`ela da predizvika kolaps na ekonomijata. Slovenija so godini vr{e{e privatizacija na kompaniite samo fiktivno, taka {to mnozinskite udeli vo niv gi dr`ea investiciskite fondovi KAD i SOD, koi bea pod kontrola na dr`avata. No, so doa|aweto na Janez Jan{a na vlast vo 2004 godina situacijata se promeni. So poddr{ka na politi~kiot vrv ~elnite lu|e na golemite firmi, kako Istrabenz i Pivovarna La{ko, Igor Bav~ar i Bo{ko [rot, poleka po~naa da go prezemaat sopstveni{tvoto nad firmite {to gi vodea. Dvajcata go pravea toa na mnogu sli~en na~in, odnosno, gi koristea akciite na edna firma vo holdingot kako zalog za kredit za kupuvawe druga, koja, pak, e koristena za kupuvawe treta i taka vo krug. Sistemot funkcionira{e s$ dodeka poradi finansiskata kriza cenata na akciite so koi{to garantiraa za kreditite ne po~na naglo da pa|a, kako i prihodite na nivnite kompanii. Dolgovite stanuvaa pregolemi za da mo`at navremeno da se vra}aat, bankite ne bea podgotveni da gi reprogramiraat kreditite, taka {to Bav~ar propadna, a potoa i [rot. Minatata godina protiv niv be{e pokrenato i zaedni~ko obvinenie poradi zloupotreba na poziciite i perewe pari vo tekot na menaxerskite prezemawa na Istrabenz i Pivovarna La{ko. Istrabenz se obide da se spasuva so rasproda`ba na imotot, vklu~uvaj}i ja i prehranbenata kompanija Droga kolinska, koja za 380 milioni evra & ja prodade na hrvatskata Atlantik grupacija. Pivovarna La{ko, pak, dol`na im e na bankite me|u 500 i 700 mil-
ioni evra, a pod sopstveni~ka kontrola e na dr`avata i Nova Qubqanska banka, ~ija, pak, momentalna te{ka sostojba e kako kapak na site problemi so koi se soo~uva slovene~kata ekonomija. La{ko periodov e vo centarot na vnimanieto zatoa {to poseduva 24% akcii vo trgovskiot sinxir Merkator - u{te edna gordost na slovene~kata ekonomija – koi e pod pritisok da (ne) gi prodade na hrvatski Agrokor, koj saka da go prezeme Merkator. So problemi se soo~uvaat i drugi golemi slovene~ki kompanii, kako Gorewe, Revoz, Iskra, koi so godini svoeto uspe{no rabotewe go temelea na izvozot. Sepak, recesijata predizvika pad na kupovnata mo} na pazarite kade {to ovie kompanii gi plasiraa svoite proizvodi, taka {to zabele`aa ogromen pad na proda-`bite. Toa stana ogromen problem za Slovenija, zatoa {to so godini ekonomskiot rast na zemjata se zasnova{e na izvozot, koj, pak, vo najuspe{nite godini iznesuva{e pove}e od 70% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). So sli~ni problemi se soo~uvaa(t) i kompaniite vo drugi zemji, no problemot na slovene~kite e {to tie ne mo`at da smetaat na pomo{ od sopstvenikot, zatoa {to vo golem del od uspe{nite (ili barem toa {to bea pred recesijata) zna~itelen ili mnozinski sopstveni~ki udel ima dr`avata. Poradi nivnoto slabo rabotewe dr`avata bele`i golem pad na prihodite od danoci, pa nema nitu pari vo buxetot za da im pomogne. Pokraj toa {to ima zna~itelno pomali prihodi, slovene~kata dr`ava se soo~i i so bran neisplateni kr edit i na doma{nite kompanii, za koi
niz godinite im izdava{e dr`avni garancii. Zatoa ne e te{ko da se sfati deka vra}aweto na tie krediti bi mo`elo finansiski da ja upropasti Slovenija. Vo takva situacija dr`avata }e mo`e da im pomogne samo na malku kompanii, dodeka ostanatite “zaglaveni” firmi }e bidat osudeni na propast. Vakvoto scenario, koe delumno ve}e se ostvaruva, zna~i definitiven kraj na slovene~kata ekonomska politika koja vo prvite 15-ina godini od tranzicijata se temele{e na dr`avno
kontrolirana ekonomija, fiktivni privatizacii i cvrsti vrski me|u novosozdadenite tajkuni i politi~kite eliti. “SPISKAVME 10 MILIJARDI EVRA!” Profesorot Jo`e Mencinger od qubqanskiot Praven fakultet, koj va`i za eden od najdobrite slovene~ki, no i evropski ekonomisti i za vreme na slovene~oto osamostojuvawe vo 1991 godina be{e minister za ekonomija i potpretsedatel na vladata, za crnogorskiot vesnik “Monitor” neodamna dade intervju vo koe{to veli deka Slovenija do 2004 godina vodela vnimatelna ekonomska politika. Imala ramnomeren ekonomski rast, so prosek od okolu 4%. Ekonomijata, gledano i odnadvor i odvnatre, bila izbalansirana. “Po 2005 godina dr`avata trgna vo hazarderska avantura i gi upropasti site svoi dotoga{ni prednosti. Postigna golem rast na BDP, no vo su{tina, toa be{e duewe na dva baloni. Edniot finansiski i vtoriot balonot na pazarot na nedvi`nosti.
19
20 COVER STORY VREME E ZA DR@AVEN KAPITALIZAM?
BROJ 601
06/05/2011
www.kapital.mk
Sli~no kako {to be{e i vo svetot. Brojkite otkrivaat {to se slu~i. Vo 2005 godina vkupniot neto-nadvore{en dolg na Slovenija, zna~i dolgot na bankite, kompaniite, naselenieto i dr`avata, be{e 0 (nula) evra. Na krajot od 2008 godina dostigna 10 milijardi evra! Ovie 10 milijardi evra bukvalno gi “spiskavme” kupuvaj}i hartii od vrednost doma i vo stranstvo. Taka, vo krizata vlegovme so problemi {to }e gi re{avame
barem u{te 10 godini”, veli prof. Mencinger. Nekoi ekonomisti re{enieto za izleguvawe od krizata go gledaat vo posilnata konkurencija, fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila i ostanatite neoliberalni postulati. Dali se ovie recepti prifatlivi denes? Profesorot Mencinger veli deka ovie recepti gi slu{ame ve} e 10 godini. Spored nego, tie dovedoa do svetskata ekonomska kriza, na koja
ne & se gleda krajot. “Postojanoto zgolemuvawe na konkurentnosta vodi do ekonomski kanibalizam. Fleksibilnosta na pazarot na rabotna sila vodi do siroma{tija i nepodnoslivi socijalni razliki, dodeka drugite neoliberalni koncepti, kako {to e celosnata liberalizacija na tekovite na kapital, vodat do sozdavawe na virtuelno bogatstvo i neprekinati krizi”, veli Mencinger. Na pra{aweto koj ekonomski model bi trebalo da bide urnek za postjugoslovenskite op{testva Mencinger odgovara deka vo urnecite e i stapicata. “Site modeli porano ili podocna }e padnat vo problemi. Pred 40 godini primer be{e Japonija, a sega ve}e 10 godini e vo kriza. Do neodamna kako uspe{en primer slu`ea Estonija ili Irska, a sega se vo te{ki problemi. Mnogu ~esto kako idealni ekonomii bea poso~uvani skandinavskite socijalno-pazarni modeli, koi isto taka poleka is~eznuvaat. Najdobrite re{enija ne mo`e{ ednostavno da gi kopira{. Ako saka{ da bide{ kako [vajcarija ti trebaat 150 godini te{ka rabota, za imitirawe na Slovenija ti treba slovene~ki mentalitet, za Crna Gora crnogorski”, smeta Mencinger. Ministri-pretpriema~i za idninata na edna tranziciska i postrecesiska zemja se ednakvo va`ni kako i ministrite re`a~i na nepotrebnite delovi od dr`avnata potro{uva~ka. “Da se zanimavate so dr`avno pretpriemni{tvo e rizi~no. Tenka e linijata kade {to duri i naj~esniot minister (ako e ne{to takvo mo`no) mo`e da padne vo isku{enie da “brcne od medot”. Privatnite-javni partnerstva se lizgav teren. No, kako {to i privatnite pretpriema~i prezemaat rizici, toa mora da go pravat i politi~arite. Vreme e za dr`avno pretpriemni{tvo, no ne “podzemno”, koe donese pogubni posledici”, veli [ajatovi} od “Lider pres”.
MIODRAG [AJATOVI] GLAVEN UREDNIK NA HRVATSKI LIDERPRES
inistripretpriema~i za idninata na edna tranziciska i postrecesiska zemja se ednakvo va`ni kako i ministrite re`a~i na nepotrebnite delovi od dr`avnata potro{uva~ka. Da se bavite so dr`avno pretpriemni{tvo e rizi~no. Tenka e linijata kade {to duri i naj~esniot minister (ako e ne{to takvo mo`no) mo`e da padne vo isku{enie da “brcne od medot”. Privatnite-javni partnerstva se lizgav teren. No, kako {to privatnite pretpriema~i prezemaat rizici, toa mora da go pravat i politi~arite. Vreme e za dr`avno pretpriemni{tvo, no ne “podzemno”, koe donese pogubni posledici.
M
INTERVIEW 22 INTERVIEW
\OR\I PETRU[EV DIREKTOR NA TIKVE[
SO ZAKON MAKEDO SE VRA]A KON IZVO NA NALIVNO VINO
NIJA OZ O!
INTERVIEW Izmenite na Zakonot na vino }e imaat tektonsko vlijanie vrz site vinarnici vo Makedonija. Progresot vo lozarovinarstvoto ne smee da se bara bez u~estvo ili so marginalizirawe na zna~eweto na golemite vinarnici, tokmu poradi toa {to pogolemite vinarnici imaat napraveno najmnogu investicii, najmnogu izvezuvaat, no i vlo`uvaat marketin{ki vo promocijata na brendiranoto makedonsko vino. Deneska vo Makedonija postojat 10 pogolemi vinarnici koi so~inuvaat 90 % od vkupnoto proizvodstvo, proda`ba i izvoz na vino BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk
So kakvi rezultati Tikve{ ja zavr{i minatata godina i kakov be{e prviot kvartal godinava? Koga se zboruva za raboteweto i osobeno za finansiskite rezultati na edna vinarska vizba, mora da se imaat predvid i specifikite na ovaa dejnost, kako efektite od berbata realizirana vo edna godina imaat svoj odraz vo slednata, pa i vo godinite potoa. Minatata 2010 godina be{e godina vo koja so u{te pogolem intenzitet se soo~ivme so predizvicite predizvikani od ekonomskata i finansiska kriza, koja ja pogodi globalnata ekonomija vo tekot na 2009 godina. Od aspekt na na{ata kompanija, osobeno vnimanie predizvikuva faktot {to zemjite od Jugoisto~na Evropa, kako klu~ni pazari za na{ite proizvodi bea silno pogodeni i se soo~ija so golemi predizvici – pad na BDP, trgovski i platni deficiti, namalena likvidnost... Seto toa, nadopolneto so padot na pobaruva~kata, trendot na promena na pobaruva~kata kon trpezni vina, brojnite akciski i koli~inski popusti koi moravme da gi odobruvame za da ja odr`ime pazarnata pozicija, rezultira{e so pad na prihodite od proda`bata za 11% vo sporedba so prethodnata godina. Iako pri~inite za ovoj ishod se objektivni, nie rabotime na toa da ja zgolemime prihodnata strana, a da gi namalime tro{ocite, s$ so cel da obezbedime zadovolitelna profitabilnost. [to se odnesuva do prviot kvartal na 2011 godina, glaven fokus be{e pazarot na Srbija, kade {to formiravme firma-} erka, koja }e bide nositel na uvozot i promotivnite aktivnosti. Uspe{noto saemsko pretstavuvawe na belgradskiot Saem za vino, Beowine 2011, kade {to Tikve{ osvoi pet zlatni medali, se zaokru`i so potpi{uvawe na dogovor so srpskata kompanijata Kwaz Milo{, koja oficijalno ja prezede distribucijata na vinata i rakiite za pazarot vo Srbija. So toa se vospostavuva sinergija na dva golemi regionalni igra~i vo industrijata za pijalaci poradi postignuvawe na zgolemen opfat na pazarot, podobra usluga i zgolemena efikasnost i produktivnost vo proda`bata, kako i zgolemena sigurnost vo naplatata.
Se razbira, kako i kaj sekoja tranzicija od postojan kon nov distributer, i vo na{iot slu~aj se soo~ivme so odredeni pote{kotii i “porodilni maki”, no sega ve}e proda`bata dobiva na intenzitet i dnevnite proseci se povisoki od koga bilo porano. [to e u{te pova`no, se menuva strukturata na proda`bata kon pogolemo u~estvo na kvalitetnite za smetka na trpeznite vina. Vo izminatiov period se slu~uva{e rast na cenite na mnogu surovini i energensi. Kako toa se odrazi vrz raboteweto na Tikve{? Vo uslovi koga pobaruva~kata i proda`nite ceni na vinoto na svetskite pazari prodol`uvaat da pa|aat, porastot na energensite ima i toa kakvo vlijanie vrz raboteweto i profitabilnosta na kompanijata. Kako ilustracija, zgolemuvaweto na cenite na mazutot iznesuva{e celi 27% za period od edna godina, elektri~nata energija poskape za 5%, porasnaa tro{ocite i proda`nite ceni re~isi kaj site dobavuva~i na ambala`a i drugi repromaterijali, vo prosek za 6% do 12%. Ako se ima predvid deka pazarot za vino e takov, taka {to ovie zgolemeni tro{oci ne mo`ete ednostavno da gi prenesete na krajnite potro{uva~i preku zgolemuvawe na cenite, jasno e deka toa direktno se odrazuva vrz profitabilnosta. Neodamna donesenite izmeni vo Zakonot za vino predizvikaa golemi reakcii kaj vinarnicite? Koi se konkretnite problemi {to se otvorija za Tikve{ so ovie zakonski izmeni i kakvi posledici }e predizvikaat vo sekojdnevnoto rabotewe? Ovie izmeni }e imaat mnogu pogolemo, tektonsko vlijanie vrz dejnosta vo celina, otkolku samo ako se gleda na sekojdnevnoto rabotewe i ne mo`e da se ka`e deka predizvikuvaat problemi samo za edna ili nekolku vinarnici. Kako del od zdru`enieto na proizvoditeli na vino “Vina od Makedonija” stoime na stavot deka vo izgotvuvaweto na zakonskata i podzakonskata ramka koja gi definira uslovite za rabotewe na odredena dejnost, ne mo`e da se trgne so zanemaruvawe na postojnite sostojbi i na osnovata od koja trgnuva razvojot. Slikata na stranata na vinarnicite e sledna. Deneska
23
24 INTERVIEW vo Republika Makedonija postojat 10 pogolemi vinarnici koi so~inuvaat 90 % od vkupnoto proizvodstvo, proda`ba i izvoz na vino. Vo na{ata zemja, za~etokot na vinarstvoto vo ponovo vreme e napraven od strana na pogolemite vinarnici, {to e poinaku od Francija, na primer. Mislam deka e sosema neosnovano, progresot vo lozarovinarstvoto da se bara bez u~estvo ili so marginalizirawe na zna~eweto na golemite vinarnici, tokmu poradi toa {to pogolemite vinarnici imaat napraveno najmnogu investicii, najmnogu izvezuvaat, no i vlo`uvaat marketin{ki vo promocijata na brendiranoto makedonsko vino. Pa sepak, stimulaciite i regulativata celosno gi isklu~uvaat ovie subjekti, vo uslovi koga od istite se o~ekuva i se bara da povle~at najgolema koli~ina grozje od berbata. Edna od oblastite kade {to pobaravme izmeni i za sre}a naidovme na dobar odyiv vo resornoto ministerstvo, be{e definiraweto na vinogorjata i pravilata za odreduvawe na vino so kontrolirano geografsko poteklo. Dobro e {to nadle`nite gi prifatija na{ite argumenti deka teritorijata na Republika Makedonija e pomala od pove}e svetski poznati vinski regioni vo ~ii ramki se dobiva vrvno vino (takov e primerot so Burgundy vo Francija, ponatamu poznatiot Bordeaux region, koj voedno e i najgolemiot vinski region vo svetot. Deneska ovoj region ima 116.160 ha vinovi nasadi), pa o~ekuvame da sledi i redefinirawe na vinogorjata. No, klu~na to~ka kade {to zasega nema nikakva volja ili prostor za razmena na argumenti e delot so isplatata na otkupenoto grozje. Tuka ne stanuva samo zbor za definiraweto na cvrsti rokovi, tuku i za faktot {to ~lenot 30 od Zakonot za
vino, Чlenot 31 i Чlenot 32 od Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, mi se ~ini seriozno navleguvaat vo sferata na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto, garantirani so ~len 55 od Ustavot na R. Makedonija. Gi konsultiravme site zakoni za vino od regionot i zabele`avme deka apsolutno nikoj ne navleguva vo procesot na odreduvaweto na cenata i rokovite za isplata na otkupot, definirawe na formata i sodr`inata na dogovorite i sli~no. Nie go razbirame momentot vo koj e donesen zakonot i potrebata da se poka`e gri`a za individualnite proizvoditeli, nametnuvaj}i strogi rokovi za isplata, no dolgoro~nite implikacii po dejnosta mo`at da bidat izrazito negativni. Imeno, vo rok od 30 dena po otkupot ili po isklu~ok najdocna do 30 april, kako {to definira zakonot, s$ u{te ne e preraboteno i prodadeno nitu 30% od otkupenoto grozje preraboteno vo vino, a treba da se isplati vo celost. Operativniot ciklus vo edna vinarnica koja se zanimava so proizvodstvo na brendirano vino vo {i{e iznesuva okolu 1,5 godini od prezemaweto na grozjeto. Vo uslovi na nemawe povolna kreditna politika ili, pak, subvencionirani krediti za otkup na grozje, na ovoj na~in vinarnicite se turkaat kon proces na reducuran otkup vo site naredni berbi, ili, pak, napu{tawe na primarnata filozofija za gradewe brend od makedonskoto vino – vino vo {i{e. So drugi zborovi, vinarnicite povtorno se turkaat kon proda`ba na nalivno vino poradi pobrzo zatvorawe na operativniot ciklus i isplata na prezemenoto grozje. Ako ne se la`am, toa e vo sprotivnost so seto toa za koe site ~initeli vo dejnosta, pa i dr`avata, se zalagaat i deklariraat nanazad pove}e od desetina godini.
Od pozicija menaxer na najgolemata vinarnica vo Makedonija, kako gi ocenuvate uslovite za vodewe biznis i koi se najgolemite problemi i predizvici so koi se soo~uva Tikve{ vo raboteweto? Po polni sedum godini vo vinskiot biznis, mo`am da istaknam deka se ~uvstvuvaat odredeni pozitivni promeni, osobeno vo delot na sekojdnevnoto rabotewe i operativnite aktivnosti. Vo ovaa prigoda osobeno bi go istaknal kvalitetot na sorabotkata so Upravata za javni prihodi, Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo i Carinskata uprava, kade {to navistina fokusot s$ pove}e se dava na sorabotka i korekcija namesto barawe prekr{ok i sankcija. No, istovremeno, ne mo`eme da izbegame od toa deka vo generalniot ambient za rabotewe, s$ u{te se soo~uvame so gledaweto na kompanijata kako izvor na site problemi i izvor na site re{enija vo dejnosta, podatna za brojni pritisoci od pove}e strani. Go iska`av ve}e svoeto stravuvawe za mo`nite posledici od primenata na najnovite zakonski re{enija predvideni so Zakonot za vino – vra}awe na golem broj procesi nanazad. Sepak, optimist sum deka preku argumentirana diskusija i bez optovaruvawe so mo`nite pritisoci, kone~no }e se iznajde najdobroto re{enie, koe nema da zna~i otstapuvawe od strate{kata opredelba na vinskata industrija. Pove}eto kompanii se `alat deka nelikvidnosta im go zagrozuva sekojdnevnoto rabotewe? Kolku i kako ovoj problem go ~uvstvuvate? Ima li problemi so naplata na stranski pazari? Tikve{ ne e imun na ovoj problem, koj generalno gi pogoduva re~isi site subjekti koi rabotat vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Vo uslovi na ograni~eni mo`nosti za
STARITE DOBRI VINA VO NOVA EKOLO[KA AMBALA@A Neodamna ja otpo~navte kampawata za rebrendiraweto na vinata na Classic. Kakvi efekti o~ekuvate od ovaa kampawa i kolku vlo`uvawata vo marketingot se ispla}aat i se vra}aat? Ovie vina od Tikve{ so decenii se proizveduvaat i se konsumiraat od strana na golem broj qubiteli na dobroto vino i zatoa slobodno mo`eme da ka`eme deka pretstavuvaat eden vid klasika. Zatoa, za Tikve{ sosema logi~no be{e ovaa linija na kvalitetni vina da go nosi imeto Classic. Vo 2010 godina ovie vina dobija novo {i{e, nova etiketa, kompletno novo pakuvawe koe na najdobar na~in go otslikuva karakterot i renometo {to ovie vina go imaat kaj konsumentite i poznava~ite na kvalitetnite
makedonski vina vo zemjava i po{iroko. Nie o~ekuvame deka so rebrendiraweto i kampawata za vinatata od linijata Classic, }e se dade dodaten impuls na proda`bata i porast na ovoj del od na{eto portfolio od okolu 15% vo odnos na 2010 godina. Realno, sekoja investicija vo marketing i promocija vo vinoto bara mnogu upornost i trpelivost, za{to svoite efekti gi dava na dolg rok i ne mo`e da se posmatra nezavisno i izolirano od vkupnite aktivnosti {to Tikve{ gi prezema za edukacija na konsumentite, podigaweto na vinskata svest i kultura i afirmacija na prednostite od umerena konsumacija na vino. Bi dodal samo deka pokraj vizu-
elniot efekt, investicijata na Tikve{ vo osve`uvawe na linijata Classic ima i zna~itelna ekolo{ka komponenta. Imeno, kako ambala`a za vinata od ovaa linija se koristat {i{iwa koi se za 60 grama polesni od prethodnite. Ovaa promena ne vlijae na kvalitetot na samoto {i{e, no so nea se namaluva koli~inata na staklo koe se upotrebuva za proizvodstvo, i toa za okolu 200 toni godi{no, a toa, pak, povlekuva za{teda na energija i namaluvawe na emisijata na jaglerod dioksid vo atmosferata.
BROJ 601
06/05/2011
www.kapital.mk
kreditirawe pod povolni uslovi, celosna isklu~enost od kakvi bilo dr`avni programi za poddr{ka, kompanijata mora{e da se potpira isklu~ivo na sopstvenite izvori, dobavuva~ite i komercijalnite banki. Ottuka, zasilenite napori za naplata na pobaruvawata dobija isklu~itelno golemo zna~ewe. Tikve{ s$ u{te se nema soo~eno so dramati~ni problemi ili zagubi vo naplatata na pobaruvawata, no sepak, eden od o~iglednite efekti od krizata e drasti~niot pad na raspolo`ivata likvidnost vo ekonomijata. Na{ite distributeri sekojdnevno uka`uvaat na zgolemenite problemi so naplata na pobaruvawata od pazarot, {to se odrazuva i vrz nivnata mo`nost za navremeno pla}awe na obvrskite kon kompanijata. Ako zboruvame, na primer, za Srbija kako eden od klu~nite pazari za Tikve{, prose~niot rok za naplata na proizvodite za krajna potro{uva~ka iznesuva okolu 135 dena. Do krajot na 2010 godina Tikve{ postignuva{e prose~en period na naplata od okolu 120 dena, a so promenata na distributerot sostojbite se zna~itelno podobreni i sega rokot e pomalku od 90 dena so tendencija za natamo{no podobruvawe. Koga stanuva zbor za internacionalnite pazari, tie se odlikuvaat so visok stepen od 95% na navremena naplata na pobaruvawata. Koi se, spored Vas, vistinskite potencijali na Makedonija vo proizvodstvoto na vino? Kolkavi se {ansite Makedonija realno da postigne pogolem uspeh na regionalnite i svetskite pazari i {to konkretno treba da se napravi od strana na vinarnicite i dr`avata za toa da se postigne? Iako nie sme gordi na toa {to Makedonija e proizvoditel na vino prisutno na pazarite vo regionot, a kako nalivno vino dolgi godini i vo Germanija, vistinskite potencijali doprva treba da dojdat do izraz i da bidat preto~eni vo zna~itelen izvoz na brendiran proizvod vo {i{e. Nezavisno od momentalnite sostojbi, proizvoditelite na vino, ~lenki na “Vina od Makedonija� ne se otka`uvaat od naporite za probiv na me|unarodnite pazari, koi se na{a dolgoro~na perspektiva. Po~navme so praktika na tesna koordinacija i sorabotka i aktivno barame poddr{ka i od me|unarodnite programi (AgBiz na USAID, holandskata CBI programa i drugi) vo ramkite na koi organizirame zaedni~ki road show nastapi na koi zdru`eno se prezentirame pred potencijalnite kupuva~i na koi se procenuva deka imame realni mo`nosti za pobaruva~ka na makedonsko vino. Klu~en predizvik so koj se soo~uvaat makedonskite proizvoditeli na prebirlivite internacionalni pazari e generalnata neafirmiranost na makedonskoto vino, no i na Makedonija kako proizvoditel. Pred nas pretstojat godini na podigawe i
INTERVIEW
OD VINARNICITE SE O^EKUVA DA GI RE[AVAAT SOCIJALNITE PROBLEMI NA LOZARITE
Sekoja godina vo Makedonija se slu~uva problem so otkupot na grozjeto. Koi se, spored Vas, pri~inite poradi koi ovie sostojbi ni se povtoruvaat sekoja godina i kako, spored Vas, tie treba da se re{at? Ako se obidam da odgovoram vo nekolku zborovi bi rekol, glavnata pri~ina e {to se o~ekuva od vinarnicite kako privatni kompanii da gi re{avaat socijalnite problemi i sostojbi prisutni vo lozarstvoto vo Republika Makedonija. Ovie sostojbi i problemi nitu se nastanati od skoro, nitu, pak, mo`at da se re{at brzo i so prenesuvawe na tovarot na dve ili tri vinarnici. Tie se talo`eni so desetici godini nanazad. Kako {to rekov pogore, koga se baraat re{enija se kreiraat politiki, ne mo`e da se zanemari nasledstvoto i momentalnata sostojba. Deneska vo Makedonija ima 24.000 ha vinova loza, 60% od ovaa povr{ina se lozovi nasadi so starost pogolema od 30 godini za koi e potrebna programa za investicija za obnovuvawe vo narednite 5 godini. Pove}eto od proizvoditelite na grozje se individualni proizvoditeli koi imaat nasledeni lozarski parceli, lozarstvoto im stanalo osnoven izvor na prihod duri koga gi izgubile svoite rabotni mesta vo drugite dejnosti, imaat povr{ina pomala od 1 ha i ne se vo mo`nost da investiraat vo kvalitetot na grozjeto, nitu vo koristewe na sovremeni agrotehni~ki merki. Vo takvi uslovi i dvapati da se zgolemi cenata na vinskoto grozje, toa nema da bide dovolno za da im obezbedi dovolno prihodi za pristojna `iveja~ka, a vinarnicite }e gi dovede do celosna nekonkurentnost. Tokmu i zatoa velam, ne e re{enie da se izvr{i pritisok vrz mal broj vinarnici da otkupat i koli~ini {to ne im se potrebni i da platat visoka cena, pa potoa da im se postavuva pra{aweto zo{to ne gi rasprodavaat zalihite, so {to bez isklu~ok se soo~uvame od 2004 godina navamu. Odgovorot na pazarnite vi{oci na kratok rok le`i vo povolno i dolgoro~no kreditirawe na otkupot na vinsko grozje, so dr`avna intervencija, a dolgoro~no vo detalni programi za prestrukturirawe na dejnosta. Na{ite predlozi sme gi iznesuvale vo pove}e navrati, sme gi stavale na raspolagawe site na{i stru~ni potencijali i veruvame deka relativno brzo }e najdat svoe mesto vo nekoj strate{ki dokument, koj potoa i realno }e bide implementiran.
25
26 INTERVIEW IZVOZOT NA VINO E SKAPA INVESTICIJA Kako odi izvozot na Tikve{? Koi se klu~nite pazari za kompanijata? Okolu 90% od proda`bata VV Tikve{ ja ostvaruva na pazarite vo Makedonija i sosedna Srbija. Celite za ponatamo{niot razvoj vo proda`bata ne se sveduvaat samo na preraspredelba na strukturata vo proda`nite segmenti, odnosno zgolemuvawe na udelot na visoko kvalitetnoto vino za smetka na nisko cenovniot segment, tuku i pogolemo zacvrstuvawe na poziciite vo daleku porazvienite vinski pazari kako Germanija, Norve{ka, [vedska, Polska, Чe{ka i Holandija. Na podobruvaweto na poziciite na ovie pazari Tikve{ vo kontinuitet investira preku prisustvo na saemi, neguvawe na odnosite so aktuelnite distributeri i nao|awe novi, kako i potargetiran pazaren priod, odnosno prisustvo na specijalizirani vinski promocii i degustacii. Pazarot na vino vo Srbija vo 2010 godina go prodol`i blagiot pad od 2009 godina – okolu 5%. Glavna pri~ina za ova e padot na kupovnata mo}, {to e vidlivo vo promenata na strukturata na prodadenoto vino. Na pazarot raste vlijanieto i u~estvoto vo proda`ba na golemite maloproda`ni sistemi, odnosno sinxiri na supermarketi. Od ambala`ite - se bele`i porast na proda`bata na vino vo plastika (PET ambala`a) i tetrapak. Ovie dva tipa na ambala`i so~inuvaat 23% na pazarot. Pokraj pazarite na Make-
donija i Srbija, Tikve{ gi zacvrstuva svoite pozicii i na pazarite vo regionot kade {to raboti na unapreduvawe i podobruvawe na distributivnata mre`a. Od ostanatite pozna~ajni pazari od aspekt na u~estvo vo prodadeni litri proizvodi se vbrojuvaat Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Bugarija i Albanija. Neodamna najavivte deka celta e vinata na Tikve{ da po~nat da se prodavaat na pazarite vo SAD i Velika Britanija? Kako odat ovie planovi i kolku realno ~ini nastapot na vakvi golemi pazari? Vo delot na proda`ba na vina na internacionalni pazari napravivme nekolku ~ekori: kreirawe novo portfolio za internacionalni pazari, vodeno od strana na svetski poznatiot enolog Filip Kambi, definirawe na pet target-pazari za Tikve{ vo EU, aktivno u~estvuvavme vo formiraweto i rabotata na Zdru`enie na vinarnici “Vina od Makedonija” so primarna cel zgolemuvawe na izvozot na makedonsko vino pakuvano vo {i{iwa. Tikve{ odbra pet evropski targetpazari Polska, Чe{ka, Germanija, Holandija i Anglija. Vo 2011 godina kon ovaa lista se dodade i SAD. Koga se raboti za Anglija i SAD, za uspeh na ovie pazari potrebno e pred s$ obezbeduvawe importer i distribucija, {to, pak, zavisi od toa kako istite ja percipiraat idninata i mo`nostite na makedonskiot brend vo {i{e. Za `al, eden od najgolemite distributeri na kvalitetni vina vo Velika Britanija momentalno se soo~uva so delovni problemi poradi {to i aktivnostite se staveni vo miruvawe, a aktivnostite so SAD dobivaat na intenzitet, no vo momentov e prerano za da mo`am da ka`am kakvi bilo podetalni informacii. [to se odnesuva do tro{ocite na nastapot na ovie zemji, kako ilustracija bi navel samo deka edna relativno skromna kampawa koja ni be{e ponudena za SAD, postignuva{e isplatlivost, odnosno pokrivawe na tro{ocite, so proda`ba na najmalku 2,5 milioni {i{iwa vino. Ovaa koli~ina e respektabilna za koj bilo proizvoditel duri i od zemji koi se afirmirani proizvoditeli na vino, a ne, pak, za Makedonija koja doprva go probiva svojot pat.
standardizirawe na kvalitetot, dobivawe me|unarodni priznanija i gradewe na imixot na makedonskoto vino, promocija na Makedonija kako vinska zemja, specifikite na nejzinoto podnebje, bogatstvoto na antioksidanti {to vo sebe gi nosi makedonskiot Vranec... Duri koga }e se izdigne imixot na Makedonija kako zemja proizvoditel na vino, za {to treba koordinirani i fokusirani napori na pove}e strani (proizvoditeli na grozje, vino, trgovci, dr`ava), }e mo`eme da zboruvame i za promocija ili natprevar na poedine~nite proizvoditeli. Dosega{noto iskustvo na izolirani i izdvoeni napori na poedine~nite vinarnici poka`a deka ne mo`e da vrodi so plod na odr`liva osnova. Vinoto e mnogu specifi~en proizvod, kade {to odlukata za kupuvawe vo golema mera zavisi od vkupniot imix na zemjata na potekloto, a tokmu izvozot na fla{irano vino najdobro mo`e da go pretstavi i da pridonese za gradewe na pretpoznatlivost i pozitiven imix na brendot na makedonskite vina na stranskite pazari. Osven ako vo me|uvreme, kako {to rekov pritisnati od okolnostite stvoreni so postojnata zakonska regulativa, vinarnicite ne bidat primorani celosno da go napu{tat proizvodstvoto na vino vo {i{iwa ili da se ograni~at samo na proizvodstvo od sopstvenite lozovi nasadi. Koi rezultati }e gi smetate za uspeh vo raboteweto na Tikve{ vo slednite pet godini? Vo poslednite nekolku godini Tikve{ intenzivno investira{e vo podobruvawe na tehnolo{kite procesi za proizvodstvo na vino i zna~itelno go podobri kvalitetot na vinoto No, proizvodstvoto na kvalitetno vino ne e dovolno za uspeh vo ostrata me|unarodna konkurencija, iako pretstavuva klu~en preduslov. Periodot koj ni pretstoi, }e bide period na investirawe vo proda`ba i marketing, so cel zgolemuvawe na svesnosta za na{iot proizvod kaj potencijalnite potro{uva~i. Na{a klu~na opredelba i filozofija e deka Tikve{ nema da se natprevaruva preku cenovniot pristap. Cenovnite vojni ne se ne{to {to mo`eme da si go dozvolime i kon {to treba da se stremime. Na{iot pristap e orientiran kon pogolema dodadena vrednost za krajnite kupuva~i i primena na takvi mehanizmi koi }e osiguraat deka efektite od zgolemenite vlo`uvawa vo dodadena vrednost navistina }e dojdat do tie za koi se nameneti – krajnite potro{uva~i. Sozdavaweto vrednosti za kupuva~ite i potro{uva~ite e najodr`liviot na~in za gradewe na dolgoro~ni vrski. Niskite ceni ne kreairaat lojalnost. Li~no, bi bil zadovolen ako vo narednite pet godini Tikve{ uspee vo ostvaruvaweto na svojata strate{ka cel da se zacvrsti kako vode~ka vinarnica vo regionot, da go udvoi svoeto sega{no pazarno u~estvo na
BROJ 601
06/05/2011
INTERVIEW
www.kapital.mk
pazarite vo Jugoisto~na Evropa (vo Srbija, na primer, od 10% na 20%) i da stane zabele`an igra~ na me|unarodnite pazari, so etablirano pristustvo na pazarite vo najmalku tri zemji od EU. Vo delot na strukturata na proda`bata, u~estvo na vrvnite vina od 20% vo strukturata na vrednosta na proda`bata i profitabilnost sporedliva so sli~nite vinarnici vo me|unarodni ramki. Site ovie napori treba da rezultiraat so odr`iva stapka na zgolemuvawe na proda`bata od 10% godi{no, odnosno dostignuvawe iznos na neto-prihodi od proda`ba od 25 do 26 milioni evra, so istovremeno obezbeduvawe stabilni i zadovolitelni finasiski parametri. Kako o~ekuvate da ja zavr{ite godinava i koi }e bidat najgolemite predizvici vo raboteweto? Vrz osnova na sogleduvaweto na sostojbite na pazarot i dvi`ewata vo prviot kvartal, mo`eme da o~ekuvame deka proda`bata }e zabele`i umeren rast na prihodite do 10% vo odnos na prethodnata godina. Definiravme marketin{ka strategija so konkretni aktivnosti za nejzina implementacija i otvorawe novi kanali na distribucija, se prilagoduvame kon barawata na pazarot preku diverzifikacija na ponudata, a }e prodol`ime so natamo{na optimizacija na operativnite tro{oci.
Glavniot prioritet e daden na zabrzana proda`ba na zalihite i isplata na zaostanatite obvrski kon lozarite, a klu~niot predizvik go gledame vo stabiliziraweto na pari~nite tekovi i upravuvaweto so pobaruvawata, kako realen problem. Koe vino od Tikve{ Vie naj~esto go piete? Te{ko pra{awe. Kako da barate od roditel da vi ka`e koe dete najmnogu go saka... Se razbira, niti sum jas tatkoto na vinata na Tikve{, niti sum ne{to posebno zaslu`en za nivniot podobren kvalitet, no kako del od kompanijata cvrsto veruvam deka sekoj na{ proizvod ima svoj potro{uva~ i svoja
prigoda za u`ivawe. Koe vino od Tikve{ najmnogu se prodava na doma{niot pazar, a koe e so najdobra proda`ba nadvor od Makedonija? Ako zboruvame za odnosot proda`ba vo odnos na proizvedenite koli~ini, toga{ nesomneni {ampioni se na{ite terroir vina “muskat otonel” od nasadite vo Barovo, kako i crvenite vina “barovo” i “bela voda”, koi bea vo celost prodadeni samo ~etiri meseci po nivnoto pu{tawe vo proda`ba. Generalno, i na doma{niot i na stranskite pazari bestseleri se “t’ga za jug” i “aleksandrija”.
27
28 KAPITAL ANALIZA Ako pred 20 godini izvozot na avtobusi vo vrednost od 35 milioni dolari bile vtora najgolema izvozna stavka, (po tutunot) deneska kako najgolem uspeh na ekonomskata tranzicija i ekonomskite politiki ni se prodava uvozot na dvospratni avtobusi od Kina. Ako pred 20 godini golemite proizvodni kapaciteti proizveduvaa i izvezuvaa gotovi proizvodi, denes tie se mrtvi ili izvezuvaat surovini i poluproizvodi, a novite kompanii i dr`avata stanuvaat golemi uvoznici. Analizata na toa {to sme izvezuvale koga Makedonija stana nezavisna dr`ava, a {to denes, e najgolem dokaz za neuspe{nosta na ekonomskite politiki na seta dosega{na vlast
[TO IZVEZUVAVM IZVEZUVAVME PRED 20 GODINI, A [TO DENES?
PRED 20 GODINI IZVEZ MAKEDONSKI AVTOBU SE RADUVAME NA KINE
BROJ 601
06/05/2011
KAPITAL ANALIZA
www.kapital.mk
ZUVAVME USI, DENES ESKI!
TOP 50 NAJIZVEZUVANI PROIZVODI VO 1992 Proizvod
Vrednost vo dolari
1
Tutun
43.676.200
2
Avtobusi
35.656.347
3
Cink, neleguriran
32.826.674
4
Feronikel
30.685.719
5
Elektri~ni sprovodnici za napon od 80 do 100v
32.675.484
6
Cigari {to sodr`at tutun
26.806.705
7
Toplovalani proizvodi neplatinirani
24.947.980
8
Rafiniran bakar
23.405.878
9
Ferosilicium
22.604.991
10
Lekovi za maloproda`ba
19.576.434
11
Vina od sve`o grozje
17.580.483
12
Obuvki so ko`en |on
17.145.508
13
Ma{ki ko{uli od pamuk
16.012.667
14
Bukovo drvo
14.559.017
15
Sedi{ta tapacirani so drveni kosturi
13.858.885
16
Fri`ideri za doma}instvo
13.314.999
17
Rafinirano olovo
12.978.381
18
Kabli Predivo od pamuk za proda`ba na golemo i malo Ma{ki ko{uli od tekstilni materijali osven od pamuk
11.230.429
19 20 21
11.529.696 10.907.145
23
Zenski vindjakni Elektri~ni sprovodnici za napon nad 100v Prehranbeni proizvodi od kakao
24
Ma{ki pantaloni
9.842.706
25
Elektri~ni sprovodnici za napon do 80v
9.605.777
26
Silicium
8.603.199
27
Bluzi i ko{uli
9.239.820
28
Pli{ pletenini
8.308.074
29
Olovni akumulatori za motori
8.210.768
30
8.000.691 7.706.101
32
Ma{ki vindjakni Proizvodi i delovi za doma{instvo od `elezo i ~elik Pivo od slad
33
Pe~urki za jadewe su{eni
6.619.268
34
Postelnina od pamuk
6.594.401
35
Zica od rafiniran bakar
6.544.383
22
31
10.655.134 10.572.620 10.307.692
7.127.260
36
Obraboten oriz
6.232.728
37
Proizvodi od krzno
6.212.412
38
Xemperi i puloveri
6.076.220
39
Leguri na bakar i cink
5.673.098
40
Ma{ki kostumi
5.438.214
41
Magnezitni tuli
5.256.049
42
Kebiwa i prekriviki od akrilni vlakna
5.043.657
43
Jabolka sve`i
4.827.654
44
Kaputi `enski
4.780.607
45
Pantaloni `enski
4.535.097
46
Domati sve`i
4.525.544
47
Mermer i travertin
4.292.916
48
Slatki biskviti i vafli
4.011.590
49
Jajca
3.950.656
50
[ipki i profili od aluminium
3.940.593
29
30 KAPITAL ANALIZA BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk
Dolg e spisokot na kompanii koi uspe{no na toa {to Makedonija izvezuva sega, i slavno propadnaa, a nikoj denes ne go a {to, na primer, izvezuvala vo 1992 eodamna makedonskata javnost postavuva pra{aweto zo{to tie propadnaa? godina, odnosno vo vremeto koga zemjata mo`e{e da vidi kako polovina Dali moraa da propadnat? Dali vinata se izdvoi od poran{nata SFRJ i stana ministri od Vladata, na ~elo so e vo lo{oto politi~ko rakovodstvo, vo nezavisna dr`ava. premierot Nikola Gruevski se izgubenite i nepovrateni pazari.... Bidej}i vrednosta i strukturata na izvozot vozat vo novite ukrainski i ki- No, zatoa de`urna tema za barawe vi- se dvata najva`ni pokazateli koi bez mnogu neski dvospratni avtobusi so koi gra|anite novnici i lov na ve{tarki na politi~arite teoretizirawe poka`uvaat dali i kolku }e mo`at da se vozat niz makedonskata im se porane{nite golemi dr`avni kom- makedonskata ekonomija i makedonskite metrolopola. Pu{taweto vo upotreba na paniite i nivnite direktori koi uspeale da kompanii uspe{no se transformirale. ovie uvezeni avtobusi, za pre`iveat i da prodol`aat Zaklu~okot do koj se doa|a sporeduvaj}i koi Vladata plati pove} uspe{no da proizveduvaat go makedonskiot izvoz sega so toj pred 20 BROJKI: e od 40 milioni evra, i da izvezuvaat i nadvor godini e navistina porazitelen. normalno pari od buxod pazarite na Makedonija. Pred 20 godini Makedonija proizveduvala etot, denes ni se prodava No, ne za da se falat, tuku i izvezuvala daleku pogolem broj gotovi kako najgolem dostrel i da se obvinuvaat deka se proizvodi so povisoka dorabotka i douspeh na ekonomskata vinovni za neuspe{nata dadena vrednost otkolku denes. politika. A samo pred od makedonskiot izvoz vo 1992 ekonomska tranzicija na Avtobusi, fri`ideri, ma{ki i `enski bile proizvodi so visoka 20 godini avtobusite vo godina Makedonija. kostumi, kaputi i drugi vidovi gotovi faza na prerabotka koi se vozea gra|anite gi Navistina se ~udni make- tekstilni konfekcii, porcelanski sadovi, proizveduva{e makedonsdonskite t r anz icioni }ebiwa, pamu~ni postelnini, elektri~ni ka kompanija, a Makedonija duri izvezuva{e maki! Pokazatel za toa e neodamne{nata sprovodnici, konditorski proizvodi od i avtobusi vo vrednost pogolema od 35 pobedni~ka konstatacija na ministerot kakao, pe~ki, {poreti i re{oa, vnatre{ni milioni dolari. Avtobusite na FAS 11 za finansii, Zoran Stavreski, koj ob- i nadvore{ni gumi za avtomobili, ~evli, Oktomvri, koj bea vtora najgolema izvozna javi deka blagodarenie na privle~enite torbi, rakavici i drugi proizvodi od ko`a stavka na Makedonija, po tutunot, denes stranski investitori Xonson Meti i i krzno... Ova se samo del od proizvodite ne se proizveduvaat, bidej}i fabrikata Xonson kontrols, kako i koi Makedonija pred 20 i pokraj obidite da proraboti otide vo na uspe{nite ekonomski godini gi izvezuvala na BROJKI: ste~aj i bankrotira{e. A s$ u{te rabote{e politiki i reformi na pazarite nadvor od Makei proizveduva{e koga vlasta odlu~i avto- ovaa vlast, na Makedonija donija. Denes po 20 godini busite namesto da gi proizvede doma{nata & se slu~ila promena na ekonomska tranzicija tie fabrika da gi uveze od Kina i Ukraina. izvoznata struktura. Ne{to proizvodi voop{to ne se Ova e modelot po koj se uni{tija mnogu za {to zboruvame i go proizveduvaat vo Makemakedonski kompanii, nekoga{ poznati ~ekame ve}e 20 godini, a od makedonskiot izvoz vo 2010 go- donija, a ne pak da se giganti koi proizveduvaa i izvezuvaa {to bi trebalo da zna~i dina se surovini i materijali izvezuvaat. Kompaniite gotovi proizvodi. Ohis, Porcelanka, Rade vrv na uspe{nata ekonomkoi gi proizveduvaa, a Kon~ar, Staklara, FAS 11 Oktomvri, Teteks, ska tranzicija. koi nekoga{ va`ea za regionalni giganti, FZC Negotino, Oteks, EMO, Godel, Gazela... “Kapital� napravi edna kratka analiza denes ne postojat. Proizvodite koi tie gi proizveduvaa za doma{niot pazar, denes Makedonija gi uvezuva. Namesto golemite TOP 50 NAJIZVEZUVANI PROIZVODI VO 2010 GODINA proizvodni giganti, denes najgolemi imiwa Vrednost vo USD na makedonskata biznis-scena se uvoznicite 1 Toplo valani plosnati proizvodi, od `elezo ili nelegiran ~elik 89.194.189 i distributerite na stranski proizvodi.
N
54,7%
45,5%
2
Ko{uli za ma`i ili mom~iwa: od pamuk
81.542.490
3
Rudi na olovo i koncentrati
68.450.478
4
Lekovi za proda`ba na malo
56.793.642
5
Tutun, surov i nepreraboten od orientalen vid: Tip Prilep Plosnati valani proizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik, platinirani ili prevle~en Plosnati valani proizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik, platinirani ili prevle~eni: Poinaku prevle~eni ili prekrieni so cink
53.094.964
Motoren benzin so oktanski broj od 95 ili pogolem,no pomal od 98
48.663.883
6
7 8
50.760.222
50.620.577
Bluzi, ko{uli i ko{uli-bluzi, za `eni ili devoj~iwa: od pamuk Bluzi, ko{uli i ko{uli-bluzi, za `eni ili devoj~iwa: 10 Od ve{ta~ki ili sinteti~ki vlakna Drugi zavareni cevki {to ne se so kru`en napre~en presek: 11 So pravoagolen(vklu~uvaj}i kvadraten) napre~en presek
46.814.810
12 Fero-siliko-mangan
41.709.981
13 Rudi na cink i koncentrati
36.014.412
14 Toplo valani plosnati proizvodi,od `elezo/nelegiran ~elik
34.347.559
15 Elektri~na energija Toplo valani plosnati proizvodi,od `elezo/nelegiran 16 ~elik,neplatinirani/neprevle~eni
33.925.864
17 Pantaloni i {orcevi za `eni ili devoj~iwa od sinteti~ki vlakna
29.548.639
18 Domat, sve` ili razladen: od 15 mart do 31 dekemvri Puri, cigarilosi i cigari, od tutun ili od zameni za tutun: 19 Cigari {to sodr`at tutun: Drugo
28.088.767
20 Portland cement: Drug
26.737.103
9
42.388.532 42.379.996
29.754.484
27.859.233
PORANO SME IZVEZUVALE VISOKOPRERABOTENI PROIZVODI, SEGA SUROVINI Izvozot na Makedonija vo 1992 godina iznesuval 1,19 milijardi dolari. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika duri 54,7% od toga{niot vkupen izvoz bile proizvodi so visoka faza na prerabotka, a samo 12% bile neobraboteni proizvodi. Za razlika od toga{, denes duri 45,5% od proizvodite koi gi izvezuva Makedonija se surovini i poluproizvodi. Najgolem izvozen proizvod na Makedonija pred 20 godini bil tutunot od koj vo 1992 godina sme ostvarile godi{en devizen priliv od izvoz od blizu 44 milioni dolari. Vtora najgolema stavka so izvozen devizen priliv od 36 milioni dolari bile avtobusite koi gi proizveduva{e porane{nata fabrika FAS 11 Okttomvri, koja poradi izgubenite pazari i lo{oto menaxirawe otide so golemi dolgovi vo ste~aj, za podocna da ja kupi makedonski biznismen i da prodol`i da raboti i da izvezuva makedonski avtobusi vo regionot pod brendot Sanos. Za da pred edna godina povtorno se dovede vo propast i prestane so rabota.
IRENA KIKERKOVA, 32 KAPITAL ANALIZA
PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET
POTREBNI SE EKONOMSKI POLITIKI KOI GLEDAAT PODALEKU
dinstven na~in za promena na strukturata na izvozot na nacionalnata ekonomija e da se promeni proizvodnata struktura na ekonomijata. Za promena na proizvodnata struktura neophodno e prifa}awe i institucionalizirawe na dolgoro~na strategija za ekonomski razvoj. Strategijata za ekonomski razvoj treba da gi definira prioritetnite industriski dejnosti i granki {to mo`at da go pottiknat razvojot i da obezbedat pogolem kvalitet i povisok stepen na finalizacija na proizvodstvoto, pa ottuka i na izvozot. No, promenata na strukturata ne mo`e da se izvr{i na kratok rok, tuku samo preku proces na dolgoro~no investirawe vo industriite za koi }e bide definirano deka imaat poseben prioritet ili se od poseben nacionalen interes. I pokraj golemiot iznos na investicii {to treba da se vlo`uvaat na dolg rok, ne postoi garancija nitu, pak, e realno da se o~ekuva deka vo novite industrii }e sozdadat sovr{eni proizvodi koi
E
vedna{ }e go privle~at vnimanieto na stranskite pazari. Od tie pri~ini se insistira na stranski direktni investicii, koi }e ovozmo`at po~nuvawe na proizvodstva na finalni proizvodi preku etablirani brendovi koi garantiraat plasman na proizvodite vo stranstvo. Za seto toa da se sprovede na delo potrebno e dosledno sproveduvawe na strategijata za razvoj vo rok od 20-25 godini i gledawe vo idninata na u{te podolg vremenski rok. Politikata i merkite {to }e se primenat za da se sprovede vakvata strategija }e treba da bidat vo funkcija ne samo na pottiknuvawe na vospostavuvaweto na novi proizvodstva, tuku i vo funkcija na izgradbata na ~ove~ki kapital bez koj ovie proizvodstva nema da bidat mo`ni. Tret najizvezuvan proizvod so devizen priliv od 32 milioni dolari bil cinkot, ruda ili prerabotki od rudnikot Sasa od Makedonska Kamenica, koj po nekolku godini nerabotewe i denes uspe{no raboti, no so stranski gazdi. Feronikelot koj go proizveduva i izvezuval porane{niot gigant Feni bil ~etvrt izvozen proizvod na Makedonija so devizen priliv od izvoz od 30 milioni dolari. Denes feronikelot na Feni Industri, koj ima francuski gazdi, e najizvezuvan proizvod od Makedonija ve}e nekolku godini po red, me|u drugoto i poradi ogromniot rast na negovata cena na svetskite berzi. Petti najizvezuvan proizvod vo 1992 godina bile elektosprovodnici i kabli za struja so napon od 80 do 100 volti koi toga{ gi proizveduvala Fabrikata za cevki od Negotino, koja na po~etokot na godinava po nekolkugodi{no rabotewe so zaguba i nepla}awe na dolgovi i oficijalno otide vo ste~aj. Inaku fabrikata koja e osnovana u{te vo 1968 godina izminatite nekolku godini rabote{e vo sopstvenost na bugarskata firma Mega El. Prikaznite za ste~aj i bankroti na golemi giganti se brojni. Odgovornost za nivnoto propa|awe dosega nema prezemeno nikoj, iako vo golem broj od niv se o~igledni malverzacii i kriminalno rabotewe. No, dali ovie kompanii koi imale gotov proizvod za izvoz morale da propadnat. Dali ako Makeodnija ima{e poinakva ekonomska strategija i vode{e popatriotska ekonomska politika ovie giganti }e propadnea? Toa se pra{awa za koi odgovori nema da pro~itame vo nitu edna predizborna kampawa na nitu edna politi~ka partija vo Makedonija. Dodeka ne gi sozdademe novite proizvodni giganti ni ostanuva da se te{ime so fakti deka nekoga{ sme mo`ele i sme imale pove}e od ova {to mo`eme i imame denes.
34 INTERVJU BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk
BORISLAV ZAHARIEV
PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA KAPITAL BANKA
15 GODINI FINANSISKA STABILNOST I POSVETENOST KON KLIENTITE
Kapital Banka godinava proslavuva 15 godini postoewe na makedonskiot pazar. [to smetate za najgolem uspeh vo raboteweto na bankata za ovoj period? Vo izminative 15 godini ja postavivme osnovata za transformacija na bankarskata industrija vo Makedonija kako prva banka vo bankarskiot sektor so stranski kapital. Vo 2000 godina bevme prvata banka koja na pazarot plasira{e debitni i charge karti~ki, revolving krediti, instant ke{ krediti, biznis-paketi i POS mre`a, kako i uslugi vo poleto na opslu`uvawe na pravni lica vo oblastite na kreditirawe, platen promet i izdavawe garancii. Od samiot po~etok na svoeto rabotewe stanavme sinonim za vnesuvawe inovacii na bankarskiot pazar vo zemjata, vodej}i se od osnovnata cel da ponudime visokokvalitetna usluga na svoite klienti. Kapital Banka zabele`a progresiven i isklu~itelno dinami~en razvoj vo prethodnata 2010 godina, koga naporno rabotevme na steknuvawe na doverbata na klientite. Toa {to najmnogu n$ raduva e zgolemuvawe na tekovnata baza na klienti za 40%. Po sprovedenoto repozicionirawe i premestuvaweto na te`i{teto na portfolioto vo korist na korporativnite klienti se zabele`a drasti~no zgolemenata kreditna aktivnost, koja rezultira{e so zgolemuvawe na redovnoto korporativno portfolio za pove}e od tri pati za samo edna godina (2009 kon 2010 godina). Vo segmentot na rabota so klienti depozitnoto portfolio porasna 300% za period od edna godina. Isto taka, be{e sprovedena investicija vo novi delovni prostorii. Centralata i ekspoziturata od izminatata godina se premesteni vo TC Soravia, voedno se investira{e i vo nov bankarski sistem, anga`irawe na lokalen procesor za karti~ki i voveduvawe nova sigurnosnoza{titna tehnologija za karti~ki. Bugarskata grupacija Alfa Finance Holding do pred re~isi ~etiri godini stana dominanten sopstvenik na Kapital Banka. Koi promeni se slu~ija otkako se promeni sopstvenosta na bankata i {to konkretno zna~i dominanten sopstvenik na banka da bide mo}na biznis-grupacija? Alfa Finance Holding e edna od vode~kite bugarski industriski i finansiski grupacii, so ~etiri glavni biznis-segmenti: industriski minerali, finansiski uslugi, nedvi`nosti i obnovliva energija. Holdingot e aktivno vklu~en vo proekti vo Bugarija i Jugoisto~na Evropa - Albanija, Grcija, Makedonija, Romanija,
BROJ 601
06/05/2011
INTERVJU
www.kapital.mk
Srbija, Turcija i Ukraina. Od 2007 godina, kako del od Alfa Finance Holding, promovirame nova struktura, inovativen pristap, menaxment i strategija na rabotewe, nametnuvaj}i se na pazarot kako moderna i kvalitetna banka, koja nudi uslugi po evropski standardi. Sekako, toa bara tehni~ka podgotvenost i konstantno vlo`uvawe vo trening i edukacija na vrabotenite. Dali i kako Kapital banka ja po~uvstvuva finansiskata kriza? Globalnata kriza nesporno se odrazi na cenata na finansiskite resursi na site aktivni strani prisutni na pazarot. Nezavisno od toa, bankata vo toj period bele`i mnogu dobri pokazateli za likvidnost, kako del od izve{taite za rabotewe na bankite vo Makedonija. Kapital Banka se koncentrira na podobruvawe na rabotata vo ekspoziturite, voveduvawe novi produkti i uslugi, kako za gra|anite, taka i za kompaniite i organizirawe obuki i treninzi so cel podobruvawe na kvalitetot na raboteweto. Isto taka, se fokusiravme na unapreduvawe na efikasnosta pri opslu`uvawe na klientite, konstantno sledej}i gi nivnite potrebi, nudej}i im neposreden i direkten pristap i na toj na~in odr`uvaj}i stabilno nivo na rabotewe. Na{ata baza na klienti bele`i progresiven rast, posebno vo tekot na izminative tri godini. Smetam deka sposobnosta na edna kompanija da odr`i stabilno rabotewe vo vreme na kriza e merilo za nejzinata pazarna pozicija i uspe{nost. Isto taka, vovedovme posebni proceduri za ocenka i sledewe na rizikot, prezemeni od ve}e vovedenata i razrabotena praktika vo taa oblast od strana na Alfa Finance Holding. Toj period na ekonomska neizvesnost za nas be{e vistinskiot moment da se poka`eme kako lojalen partner i vo uslovi na komplicirana pazarna situacija da bideme vo sostojba da ja opravdame doverba na na{ite klienti i partneri, kako i vo izminatite godini na na{eto postoewe na pazarot, taka i sega da ja nadvladeeme krizata so razumni inovativni pristapi vo polza na klientite. Koj segment Vi e prioritet vo raboteweto? Vo poslednite nekolku godini Kapital Banka se razvi kako specijalizirana banka vo finansirawe i nudewe klientski
re{enija na mali i sredni pretprijatija, golemi korporacii, nevladini organizacii, proekti od javen interes, rabota so nedvi`nosti i sovetodavni uslugi za kompleksni proekti i potrebi na klientite, potpiraj}i se na ekspertizata i evropskata praktika na Alfa Finance Holding vo Jugoisto~na Evropa. Na{ata cel e da im ponudime na na{ite klienti, gra|ani i firmi, najvisok standard na finansiski uslugi i preku poddr{ka na inovativni idei da im pomogneme vo ostvaruvawe na nivnite biznisceli, i toa preku visokokvalitetna usluga, fleksibilni re{enija, korisni soveti i ednostavni proceduri, gradej}i relacii na zaemna doverba i lojalnost. Vie istovremeno ste postaveni na ~elo na novoformirana Makedonskobugarska stopanska komora. Koi }e bidat glavnite celi i funkcii na ovaa komora? Da, toa pretstavuva golema ~est, no i odgovornost za vo idnina. Ovaa komora dopolnitelno }e ja zajakne ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji. Vo funkcija na pretsedatel na Komorata, vo ime na moite partneri, se obvrzav deka }e rabotime so polna parea vo nasoka na podobruvawe na investiciskata klima, postavuvaj}i ambiciozna agenda na aktivnosti i nastani so cel otvorawe na novi delovni horizonti i perspektivi. Smetame deka gradeweto bliski relacii me|u na{ite ~lenovi, eksperti, investitori, kompanii i kreatori na mislewe }e vrodi ogromen pridones za bizniszaednicata i op{testvoto vo celost, kako i site vklu~eni strukturi vo Makedonija, vmetnuvaj}i najvisoki biznis-standardi, praktika i povolna biznis-klima�. Makedonsko-bugarskata komora }e raboti na podobruvawe na legislativata vo nasoka na biznis-razvojot, usoglasuvawe so evropskata biznis-praktika i etika i dopolnitelno razvivawe na liberalnata trgovija vo Makedonija, kako del od integracijata vo ramkite na Evropskata unija. Kako gi ocenuvate ekonomskite odnosi me|u Makedonija i Bugarija i vo koi delovi i oblasti ima potencijal tie da se podobrat? Vo posledno vreme se zabele`a drasti~no aktivizirawe na ekonomskite odnosi me|u dvete dr`avi. Se zgolemi interesot
za bugarski investicii vo Makedonija, a podatok {to posebno me raduva e pojavuvaweto na s$ pove}e i pove}e makedonski firmi na bugarskiot pazar. Voedno i celta na Komorata }e bide da ja podobrime konkurentnosta vo zemjata preku poddr`uvawe na interesite na dvete dr`avi na tloto na lokalniot biznis vo Makedonija. Prioritetni oblasti kade {to postoi potencijal i }e bide staven fokusot vo idnina se infrastrukturata. Pred s$ tuka mislam na Koridorot 8, kako i proekti vo domenot na elektrifikacijata i gasifikacijata. Pred s$ bi go istaknal domenot na ruralnoto (selskoto) stopanstvo, kade {to postoi ogromen neiskoristen potencijal i visok kvalitet, kako i grade`ni{tvoto. Koja e vizijata na Kapital Banka i koi novi proizvodi i uslugi mo`e da gi o~ekuvaat klientite od Kapital Banka? Vo izminatava godina bea napraveni kapitalni investicii so koi se ispolnuvaat site standardi za bezbednost, a vo idnina fokusot }e bide staven na modernizirawe na elektronskite uslugi so cel pribli`uvawe do aktuelnite moderni trendovi na evropskoto bankarstvo i ednostavnost pri upotrebata. Vo izminatiov period rabotevme na pro{iruvawe na postojnata mre`a na ekspozituri, so cel dopolnitelno izlagawe vo presret na klientite. Izminatata nedela be{e otvorena u{te edna nova ekspozitura koja se nao|a vo naselbata Aerodrom na bulevarot Jane Sandanski, vo blokot banki. Kapital Banka aktivno }e se involvira vo kreirawe i u~estvo vo op{testvenata odgovornost, so niza aktivnosti za benefit na gra|anite i zaednicata, kako i voveduvawe novi produkti i uslugi za mali i sredni pretprijatija, so atraktivni uslovi i dosega neponudeni privilegii za korisnicite.
Vo izminative 15 godini ja postavivme osnovata za transformacija na bankarskata industrija vo Makedonija kako prva banka vo bankarskiot sektor so stranski kapital. Vo 2000 godina bevme prvata banka koja na pazarot plasira{e debitni i charge karti~ki, revolving krediti, instant ke{ krediti, biznis-paketi i POS mre`a, kako i uslugi vo poleto na opslu`uvawe na pravni lica vo oblastite na kreditirawe, platen promet i izdavawe garancii
35
36 COMPANY PROFILE
RIMES
PROIZVODSTVO I TRGOVIJA SO MESNI PRERABOTKI
PETNAESET GODINI PO VKUS NA SVOITE POTRO[UVA^I
Klasi~nata pretpriema~ka prikazna za biznis koj po~nuva so trgovija i podocna se pro{iruva i na proizvodstvo ja imame i vo slu~ajot na Rimes, mesnata industrija od Skopje. Vo 1996 godina nejziniot osnova~, Krista-Risto Pavi}, otvora dve mesarnici, za deneska negovoto semejstvo da poseduva vkupno 14 maloproda`ni objekti, no i proizvoden pogon so kapacitet od 4.000 toni mesni prerabotki godi{no IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk
ema ni{to poubavo za eden pretpriema~ od toa da gleda kako negovoto ~edo, kompanijata {to ja osnoval, raste i poleka preo|a vo racete na negovite naslednici, koi so istata posvetenost i qubov se gri`at za nejziniot ponatamo{en razvoj. Mesnata industrija Rimes e edna takva kompanija, sopstvenost na Krista Pavi} i negovoto semejstvo, od koe, fala mu na Boga, se iznedrile lu|e {to go sakaat ovoj biznis i nemaat namera da go menuvaat za ni{to na svetot. Za da gi doznaeme po~etocite na Rimes treba da se vratime petnaesetina godini nazad vo vremeto, vo 1996 godina, koga Pavi} startuva so dve prodavnici za meso i mesni prerabotki, kako svoevidno prodol`uvawe
N
na semejnata tradicija, zatoa {to i negoviot tatko dolgi godini rabotel vo mesnata industrija. Vtorata polovina na 90-tite godini be{e period na brz podem na doma{nata mesna industrija, ~ii proizvodi po~naa s$ pove}e da gi zamenuvaat uvezenite i pobaruva~kata za niv raste{e od den na den. Rimes, kako del od maloproda`nata mre`a, po~na da otvora i novi mesarnici vo Skopje i po samo dve godini od osnovaweto na firmata Pavi} sfatil deka trgovijata ne e dovolna za kompanijata da ima rast i razvoj kakov {to posakuval, pa re{il Naslednik vo biznisot: Krista Pavi} so svojata }erka Kate Menovska, koja e izvr{en direktor na kompanijata
BROJ 601
06/05/2011
COMPANY PROFILE
www.kapital.mk
da otide ~ekor ponatamu. “Dolgogodi{noto iskustvo na dve generacii od semejstvoto Pavi} vo ovaa industrija i qubovta kon ovaa rabota bea dovolen motiv za da po~neme so proizvodstvo na prerabotki od meso pod sopstveniot brend Rimes. Od samite po~etoci do denes kompanijata ja `ivee makedonskata tranzicija so postojano investirawe vo svojot razvoj, {to zna~i vo nova tehnologija i standardizirawe na procesite na proizvodstvo, so cel na na{ite potro{uva~i da im ponudime vkusni i zdravi mesni prerabotki. Mototo na semejstvoto Pavi} e – proizveduvame zdravi prerabotki {to }e gi konsumiraat prvo na{ite deca, a potoa i decata na na{ite potro{uva~i”, veli Krista Pavi}, kogo site go vikaat Risto, pa ottamu e i imeto na kompanijata, kako kovanica od prvite dve bukvi na negovoto ime i prvite tri bukvi od zborot “meso”. TRI GENERACII “MESARI” Kapacitetot na prviot pogon na Rimes bil oko okolu 1.500 toni proizvodstvo godi{no, koj gi zadovoluval potrebite pred s$ na nivnite mesarnici, ~ij broj izminative niv 15 ggodini porasnal na 14. No, so tek na vreme, kako {to rastela pobaruva~kata vre za suvomesnite proizvodi i ostanatite prerabotki na Rimes, Pavi} sfatil deka pre postoe~kiot kapacitet na fabrikata stapos nuv nuva pretesen i re{ava da investira vo nov, pogolem kapacitet, koj sega namesto nov vo urbana u zona na gradot, }e bide smesten vo industriska zona, kade {to }e gi ima site potrebni infrastrukturni i logisti~ki uslovi za nepre~eno odvivawe logi na proizvodstvoto p i distribucijata. Rimes kupuva zemji{te vo industriskata zona {to kupu se nao|a kon stariot kvanta{ki pazar vo Skopje i vo 2008 godina po~nuva so izgradba na nov proizvoden, magacinski i administrativen objekt, investicija od vkupno pet milioni evra. Vlo`uvaweto e finansirano delumno od sopstveni izvori, a del so pomo{ na bankarski kredit od bankata {to e dolgogodi{en partner na Rimes. “Po~etokot na izgradbata na noviot objekt se sovpadna so po~etokot na svetskata ekonomska kriza, koja vo zemjava po~na da se ~uvstvuva poseriozno slednata, 2009 godina. Za volja na vistinata, Rimes ne po~uvstvuva nekakvi pozna~itelni namaluvawa na proda`bata vo periodot na krizata. Duri nie vo toj period stanavme i mnogu poaktivni so plasmanot na na{ite proizvodi. Otkako go pu{tivme so rabota noviot kapacitet minatata godina imavme rast na proda`bite od 15%, a sega, so negovata polna operativnost,
Novata fabrika na Rimes e so kapacitet od 4.000 toni godi{no, {to ja stava vo redot na najgolemite makedonski fabriki za mesni prerabotki
CELA DUZINA MEDALI ZA RIMES Kako potvrda za vrvniot kvalitet na proizvodite na Rimes nejzinite sopstvenici gi istaknuvaat nagradite na 78-miot Me|unaroden saem za zemjodelstvo vo Novi Sad, odr`an neodamna. “Vlo`uvame ogromna energija i trud vo naporite da proizvedeme kvaliteten i bezbeden proizvod {to }e gi zadovoli tradicionalnite vkusovi na ovie prostori. Zatoa, osobeno ni zna~i deka sme uspeale vo na{ata misija koga }e dobieme verifikacija na toa od me|unarodni ocenuva~i. Na novosadskiot saem dobivme pehar za vrven kvalitet na tradicionalni kolbasi~arski i suvomesni proizvodi, kako i priznanie za [ampion vo grupata za proizvodot ~adena pe~enica, odnosno Golem zlaten medal. Rimes dobi i u{te ~etiri zlatni, sedum srebreni i eden bronzen medal za drugi 12 proizvodi”, velat Krista Pavi} i Kate Menovska. o~ekuvame porast na prihodite od 30%-40% za 2011 godina, vo sporedba so lanskite, koi iznesuvaa okolu {est milioni evra”, veli Kate Menovska, izvr{en direktor na Rimes i }erka na Krista-Risto Pavi}. Taa vo biznisot e vklu~ena ve}e desetina godini i prakti~ki e ve}e treta generacija vo semejstvoto {to e involvirana vo biznisot so meso, ako se smeta i nejziniot dedo, koj nemal sopstven biznis kakov {to razvile negovite naslednici, no im go prenel interesot i entuzijazmot za rabota so ovoj prehranben proizvod. “SEKOJ VRABOTEN E BITEN ZA USPEHOT NA KOMPANIJATA” Menovska, diplomiran ekonomist po obrazovanie, veli deka rabotej}i pokraj svojot tatko nau~ila mnogu za biznisot, mnogu finesi i soveti, ne{ta koi formalnata edukacija ednostavno nema {ansi da gi ponudi. “Nemu, pred s$, mu be{e va`no da nau~am da bidam isklu~itelno posvetena na razvojot na vrabotenite vo kompanijata, koi postojano se nadgraduvaat i educiraat. Klu~en faktor za uspeh na firmata se site 150 vraboteni, bez koi
celiot proces na gradewe na Rimes bi bil nevozmo`en. Iskustvoto na nejzinite osnova~i i sopstvenici, kombinriano so sovremeniot menaxerski pristap na pomladite rakovoditeli ja kreiraat zaedno vizijata i razvojot na kompanijata”, veli Menovska. Rimes, pokraj sopstvenite specijalizirani prodavnici za meso i mesni prerabotki, koi se stacionirani vo Skopje, ima razviena mre`a od ovlasteni distributeri za site gradovi vo Makedonija. Proizvodite na Rimes se prisutni i vo vitrinite na nekolkute sinxiri supermarketi, a za godinava vo plan e probiv i na regionalnite pazari, pred s$ Kosovo, Srbija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina. So dokompletirawe na proizvodnata linija so ma{ini za trajni proizvodi, odnosno delikatesnite trajni kolbasi i salami, Rimes godinava }e go zaokru`i celiot asortiman na mesni prerabotki, koi vklu~uvaat polutrajni, vareni, ~adeni proizvodi i konzervi od par~iwa meso. Se o~ekuva prvite trajni delikatesni proizvodi vo prodavnicite da se pojavat vo septemvri godinava.
37
WWW.KAPITAL.MK SÈ NA EDNO MESTO...
OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA
Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk
40 MARKETING SOCIJALNI MEDIUMI SREDSTVO ZA MARKETING-KOMUNIKACIJA
FACEBOOK E NOVIOT PAZAR ZA OSVOJUVAWE
Vospostavuvaweto zaemna komunikacija so korisnicite, gradewe na nivnata doverba, brz feedback, izrabotka na viralni kampawi i aplikacii se samo del od mo`nostite na marketing-komunikacijata preku socijalnite mediumi. No, dokolku kompanijata ne e podgotvena otvoreno i transparentno da komunicara so svoite korisnici, postoi mo`nost marketing-komunikacijata preku socijalnite mediumi da donese golemi zagubi
VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk
ako nikoga{ dosega razvojot na globalnata internet-mre`a sozdava prostor za poefektivno i poevtino promovirawe na kompaniite i targetirawe na potro{uva~ite. Najzaslu`ni za ovaa prednost se socijalnite mediumi i mnogubrojnite mo`nosti koi tie denes im gi nudat na biznisite. Duri ni osnova~ot na najpopularnata socijalna mre`a vo svetot (i kaj nas), Mark Zakerberg, ne mo`el da ja predvidi nasokata na negovata kreacija, koja po osum godini od pojavata e broj eden po pominatoto vreme na najgolem broj internet-korisnici. Pottiknati od ogromnata aktuelnost, kreatorite na socijalnite internet-mre`i rabotat na nivnoto usovr{uvawe preku dodavawe noviteti koi imaat za cel da go “razmno`at muabetot”. Sledej}i ja ovaa ekspanzija, marketingot preku socijalnite mediumi stana sostaven del od marketingstrategijata na kompaniite, a tie po nekakov priroden
K
pat si go pronajdoa svoeto “mesto pod sonceto” vo interaktivniot internet-prostor. Pra{aweto koe denes si go postavuvaat marketing-ekspertite ne e dali kompaniite treba da bidat prisutni na socijalnite mediumi, tuku koj e vistinskiot na~in za promocija preku ova marketing-sredstvo. “Socijalnite mediumi ne se pove}e opcija za kompaniite, tuku prioritet. Pomina periodot na kreirawe dolgi listi za potrebata, mo`nostite i pridobivkite od socijalna interaktivnost. Samata zaednica na potro{uva~i gi povle~e kompaniite da mora da implementiraat proaktivna strategija i seriozno da go prifatat toj feedback {to go dobivaat od potro{uva~ite”, veli Nikola Bojkov, direktor i osnova~ na IMA, Internet marketing agencija. Nesporen fakt e deka pridobivkite za promovirawe preku socijalnite mediumi se mnogubrojni. So postojaniot razvoj na ovie komunikaciski platformi brojot i dosegot na pridobivkite rapidno se zgolemuva. Sepak, mora da se napomene deka ovie pridobivki se dostignuvaat samo so pravilno koristewe na socijalnite mediumi i vnimatelno rakovodewe so korporativnite
ALEKSANDRA DILEVSKA-SIMOVA DIREKTOR NA PUBLICIS
o ovoj vid komunikacii kompaniite se celosno izlo`eni na po{irokata javnost, pa nu`no e da bidat transparentni, odgovorni, ~esni, a dijalogot so potro{uva~ite treba da se odviva ramnopravno i so zaemno po~ituvawe.
V
profili. Ne sekoja kompanija mo`e da gi dostigne ovie benefiti samo s o objavuvawe na svoj profil na Fejsbuk (Facebook) ili Tviter. Potrebno e opse`no planirawe, organizirawe aktivnosti i nivno sproveduvawe, za ovie mo`nosti da mo`at vo celost da go ispolnat svojot potencijal i da stanat benefiti za edna kompanija. CLICK-OF-MOUSE E NOVIOT WORD-OF-MOUTH MARKETING Fejsbuk, Tviter, Jutjub (YouTube), Forskver (Foursquare), se samo del od igra~ite na internet-pazarot vo koi denes kompaniite gledaat sovr{eno i evtino marketingsredstvo. So nad 820.000 “`iteli”, mo`e da se ka`e deka Fejsbuk e najgolemiot “grad” vo Makedonija, pa mnogu od kompaniite na ovaa socijalna mre`a po~naa da gledaat kako na eden vid mesija koj } e ja spasi nivnata pazarna pozicija, }e privle~e novi potro{uva~i i }e im go zgolemi profitot. Denes poznatiot marketing “od usta na usta” (word-of-mouth) se dopolnuva so izrazot click-of-mouse. So sekoj like, share, retweet, con-
NIKOLA BOJKOV DIREKTOR NA INTERNET MARKETING AGENCIJA, IMA
ekoja komunikacija preku socijalnite mediumi e javna i dostapna za site, taka {to mora mnogu da se vnimava kako se komunicira. Bri{eweto komentari ili samo “spamirawe” so proda`ni poraki e ednakvo na virtuelno samoubistvo.
S
BROJ 601
06/05/2011
MARKETING
www.kapital.mk
MARKETINGOT PREKU SOCIJALNITE MEDIUMI DEL OD BIZNIS -SLO@UVALKATA DENES
nection n a L ink din ( Linke dIn) komapniite imaat mo`nost da doprat do svojata target-grupa i da gi zapoznaat potro{uva~ite so toa {to go nudat. Potro{uva~ite se na dofat na raka, pa s$ {to treba da napravi edna kompanija e da go izbere vistinskiot pristap i da po~ne razgovor so svojata celna publika. Odnosite na kompaniite so potro{uva~ite na Internet po~nuvaat vo momentot koga tie stanuvaat fanovi, followers, se pretplatuvaat za e-mail bilteni ili drugite stimulacii koi im se ponudeni onlajn. Vo toj moment po~nuva komunikacijata so niv. “Vo ovoj vid komunikacii kompaniite se celosno izlo`eni na po{irokata javnost, pa nu`no e da bidat transparentni, odgovorni, ~esni, a dijalogot so potro{uva~ite treba da se odviva ramnopravno i so
zaemno po~ituvawe. Kritikite treba da se menaxiraat vedna{, a za toa treba kontinuirana posvetenost i iskrenost”, naglasuva Aleksandra Dilevska-Simova, direktor na marketingagencijata Publicis. Kako {to komunikacijata so potro{uva~ite preku socijalnite mediumi stanuva sostaven del od marketing-miksot na kompaniite, strategijata za dejstvuvawe vo internetprostorot pretstavuva isto tolku va`en element. “Pred da se donese odlukata da se priklu~i na socijalnite mediumi sekoja kompanija treba interno da istra`uva dali e podgotvena za predizvicite {to }e se pojavat. Socijalnite mediumi ne funkcioniraat kako tradici on a lnite. Tie baraat nepreki-
TODOR DIMITROVSKI IZVR[EN DIREKTOR NA SEKTOROT ZA KOMUNIKACIJA NA PAZARNI INFORMACII NA T- MOBILE MAKEDONIJA
ocijalnite mediumi go smenija na~inot na koj{to komunicirame so na{ite potro{uva~i. So voveduvaweto na stranicata na fanovi na Fejsbuk dobivme mo`nost vedna{ da gi slu{neme misleweto i glasot na korisnicite, {to verojatno e i klu~ot za uspeh na sekoja kompanija.
S
Nastapot na socijalnite mediumi bara planski priod i vnimatelna strategija. Najdobro e da se napravi analiza kade pominuvaat najmnogu vreme lu|eto koi gi targetirame. Potoa sleduva kreirawe na edna integrirana strategija, koja konzistentno } e go prenesuva brendot. Sekoja opcija bara fokus i definitivno ne e najdobroto re{enie da se napadne sekade. Eve nekolku ~ekori za po~nuvawe na uspe{na strategija preku socijalni mediumi: POSTAVETE CELI Golem del od toa kako gi postavuvame celite zavisi od toa kade vo `ivotniot ciklus se nao|a kompanijata i kolku celnata grupa e zapoznena so vas. SELEKTIRAJTE ALATKI I POZICII Mo`nostite za marketing preku Internet se opse`ni i prakti~ki se ograni~eni so kreativnosta i imaginarnosta na odgovornite. Selektirajte gi platformite koi }e odgovaraat na tipot na organizacijata. SOZDADETE SODR@INSKA STRATEGIJA I VODI^ Mnogu e va`no deka znaeme kade se nao|ame i koi se idnite mo`nosti kon koi sakame da se pridvi`uvame so tek na vreme. 4.Alokacija na resursi Opredelete lu|e ili nadvore{na agencija koja }e bide odgovorna za implementacija i odr`uvawe na marketing-strategijata preku socijalni mediumi. MEREWE I ANALITIKA Stara pogovorka e deka toa {to go merime se ostvaruva. Postavuvaweto na sistem na merewe na rezulatite i analiza na tendenciite e zadol`itelno ako se nadevate na uspeh.
BLETA BEGU AKAUNT MENAXER, MEKKEN ERIKSON
ocijalnite mediumi ne funkcioniraat kako tradicionalnite. Kompanijata treba da e “budna” 24/7, da im nudi interesna sodr`ina na nivnite potro{uva~i/fanovi. Sodr`inata {to }e se spodeli treba da e del od vnimatelno podgotvena strategija.
S
41
42 MARKETING nato vnimanie. Kompanijata treba da e “budna” 24/7, da im nudi interesna sodr`ina na nivni-te potro{uva~i/ fanovi. Sodr`inata {to }e se spodeli na socijalnite mediumi treba da e del od strategija, zatoa, bi bilo dobro kompanijata da podgotvuva strategija ili barem raspored kako }e se dvi`i komunikacijata. Najbitno e komunikacijata da e postojana i dvostrana. Zna~i, treba da se najde na~in kako da gi pottiknete fanovite da reagiraat”, veli Bleta Begu, akaunt menaxer vo marketingagencijata Mekken Erikson. ONLAJN-KOMUNIKACIJATA TREBA STRATE[KI DA SE PLANIRA Podemot na socijalnite mediumi vo marketing-komunikacijata zna~i formirawe nova marketing-strategija za nastap na pazarot, kon koja poradi opsegot vo javnosta treba da se pristapuva maksimalno odgovorno. Nikola Bojkov, koj preku IMA ve}e nekolku godini im pomaga na kompaniite da razvijat digitalni marketing-kampawi, smeta deka osnovno pravilo za kompaniite e da slu{aat, da bidat iskreni i transparentni. Toj naglasuva deka kompaniite }e mora da go zboruvaat jazikot na potro{uva~ite i da gi animiraat, da gi tretiraat kako poedinci, a ne kako grupa. “Napravete nedelen komunikaciski plan za toa {to to~no }e zboruvate na Fejsbuk ili Tviter. Komunicirajte zo{to nekoj treba nekoj da go kupi va{iot proizvod i potrudete se da objasnete zo{to korisnikot dobiva pove}e za cenata {to ja pla}a. Vnimavajte, ne izbrzuvajte so nepotrebni, isti i premnogu ~esti informacii. Dokolku nemate celosni, razbirlivi i korisni informacii, podobro ne gi objavuvajte. Izbegnuvajte gotovi poraki i koristewe avtomatizirani alatki. Nie gi sovetuvame na{ite klienti da ne se krijat zad profilot ili avatarot. To~no e deka `iveeme vo vreme na virtuelna interakcija, no sepak, smetame deka sekoj treba da go ostavi kompjuterot na kratko i da izleze na sonce. Ova zna~i deka kompanite treba da se obidat da gi zapoznaat fanovite vo `ivo, da gi povikaat vo prodavnica, da organiziraat nastani i da se dru`at”, veli Bojkov. Za da se ostvari ovoj proekt potrebna e golema poddr{ka od top-menaxmentot i prifatenost na vrabotenite za koristewe na novata platforma i za profesionalni celi, kako i da se postavat lu|e koi }e bidat glasot na kompanijata i } e raspolagaat so isklu~itelna mo`nost za povrzuvawe, a pred s$ }e znaat {to pretstavuva kompanijata i koja e vrednosta {to treba da se istakne. “Vo zavisnost od pove}e faktori, kako vidot na proizvodot/uslugata, ~ove~kite
resursi vo kompanijata, specijaliziranosta na kadrite i drugo, }e treba da se donese odluka dali kompanijata mo`e sama da ja implementira strategijata za socijalnite mediumi ili }e se anga`ira profesionalna agencija. Agencijata treba da e dovolno informirana so integriranata marketing-komunikacija na kompanijata i dovolno da go poznava brendot. No, i vo slu~aj kompanijata da re{i deka }e rakovodi sama so socijalnite mediumi, taa treba da se konsultira so profesionalni agencii, bilo za kreativni, za inovativni re{enija ili za specijalizirani soveti za koristewe na sekoja platforma”, smeta Bleta Begu od Mekken Erikson. INTERESNI SODR@INI ZA OSVOJUVAWE NA POTRO[UVA^ITE So cel da gi osvojat potro{uva~ite na Internet kompanijata treba da dizajnira posebna programa, so jasni celi i o~ekuvawa i “finti” koi }e & pomognat da go zadr`i vnimanieto na target-grupata, koja, od druga strana, e bombardirana od razni informacii vo beskrajniot internet-prostor. Svedoci sme na mnogu uspe{ni marketigkampawi preku socijalni mediumi na kompanii prisutni na na{iot pazar, kako T-mobile, BiFruit/BiMilk, Por{e Makedonija, koi preku interesni aplikacii, nagradni igri i kvizovi uspeaja da gi zacvrstat nivnite brendovi vo internet-prostorot, a isto taka s$ pove}e se zabele`uva prisustvoto na mali kompanii, koi se vo podem i se obiduvaat da se pozicioniraat i da go zgolemat svoeto prisustvo na pazarot. “Socijalnite mediumi go smenija na~inot na koj komunicirame so na{ite potro{uva~i. So voveduvaweto na stranicata na fanovi na Fejsbuk dobivme mo`nost vedna{ da gi slu{neme misleweto i glasot na korisnicite, {to verojatno e i klu~ot za
SOVETI ZA USPE[NA MARKETINGKAMPAWA PREKU SOCIJALNI MEDIUMI: Napravete nedelen komunikaciski plan za toa {to to~no }e zboruvate na va{iot profil na socijalnite mediumi Bidete inovativni i kreativni vo pristapot, so cel da go privle~ete vnimanieto na va{ata celna grupa Komunicirajte razbirlivo i ednostavno i ka`ete im na potro{uva~ite zo{to treba da go kupat va{iot proizvod/usluga Ne izbrzuvajte so nepotrebni, isti i premnogu ~esti informacii Dokolku nemate celosni, razbirlivi i korisni informacii podobro ne gi objavuvajte Izbegnuvajte gotovi poraki i koristewe na avtomatizirani alatki Zapoznajte gi va{ite fanovi “vo `ivo”, organizirajte nastani kade {to }e mo`at da se dru`at uspeh na sekoja kompanija. Reakciite za sekoja kampawa ili produkt gi dobivame brzo i iskreno. Osven klasi~nite formi na reklamirawe, noviot na~in na komunicirawe preku socijalnite mediumi gi pravi vrskite so korisnicite ~esti i sodr`ajni. Zatoa se trudime sekojdnevno da organizirame razli~ni na~ini za interakcija so korisnicite. Voop{to, noviot na~in na komunicirawe n$ pottiknuva sekoj den da bideme podobri”, veli Todor Dimitrovski, izvr{en direktor na Sektorot za komunikacija na pazarni informacii na T- Mobile Makedonija. Kompaniite treba da gi plasiraat infor-
BROJ 601
06/05/2011
MARKETING
www.kapital.mk
maciite so visoka pretpazlivost, najmnogu poradi domino-efektot na prenesuvawe i preraska`uvawe na informaciite vo socijalnite mediumi. “Sekoja komunikacija preku socijalnite mediumi e javna i dostapna za site, taka {to mora mnogu da se vnimava kako se komunicira. Bri{eweto komentari ili samo “spamirawe” so proda`ni poraki e ednakvo na virtuelno samoubistvo. Najva`no e da se stekne doverbata na potro{uva~ite. Na sekoe pra{awe ili komentar mora da bide vraten odgovor, bez razlika kolku e nezgodno pra{aweto”, smeta Nikola Bojkov. Bleta Begu smeta deka kompaniite ne treba da postiraat mnogu informacii. “Fanovite/potro{uva~ite se iritiraat koga kompaniite }e postiraat edna ista informacija pove}e pati, bez da ja izmenat. Kompanijata treba da izbegne komunikacija od tipot “mora da go kupite ovoj proizvod”, bidej}i toa }e & donese kontraefekti. Jazikot, odnosno tonot na komunikacijata treba da bide ednostaven i treba da se koristi terminologija koja e op{topoznata i koristena od target-grupata na taa kompanija”, naglasuva Begu. Koga stanuva zbor za negativnite komentari, Todor Dimitrovski od T-Mobile veli deka kon sekoja kritika iska`ana na socijalnite mre`i se pristapuva seriozno. “Komentarite gi gledame kako impuls od pazarot. Tie se strukturiraat, se analiziraat i se razgleduvaat od celiot marketing-oddel. Mo`eme slobodno da ka`eme deka tie ponatamu igraat golema uloga pri kreiraweto na na{ata strategija. Sekojdnevno se trudime na sekoj komentar da odgovorime i da ponudime soodvetno re{enie”, veli Dimitrovski. POTRO[UVA^ITE GO IMAAT GLAVNIOT ZBOR VO KOMUNIKACIJATA SO BRENDOVITE Kompaniite vo Makedonija sekoj den s$ pove}e se zainteresirani za socijalnite mediumi. Vsu{nost, i treba da se zainteresirani koga duri okolu 85% od naselenieto (na vozrast od 16-54 godini) se del od Fejsbuk. Isto taka, treba da se ima predvid deka advertajzingot pominuva niz najgolemiot pad vo istorijata, buxetite za marketing se namaluvaat, cenite sekoj den se povisoki i na toj na~in mo} ta i uspehot na socijalnite mediumi se neizbe`ni duri vo zemja kako Makedonija. Sekako, golemite ili internacionalnite kompanii se pionerite vo ovaa oblast. Tie na nekoj na~in go diktiraat tempoto na razvoj. Me|utoa, ima i karakteristi~ni mali kompanii ili pretpriema~i koi isto taka se dobro pozicionirani. “Glavnoto vlijanie {to go imaat denes socijalnite mediumi e vo transferot na mo}ta od kompaniite i brendovite na potro{uva~ite (power to consumer). Toa {to se gubi vo ovoj vid komunikacii e kontrolata na brendovite, {to ima dobri strani,
no nosi i rizik, bidej}i kompaniite se sosema izlo`eni na po{irokata javnost”, veli Aleksandra Dilevska-Simova. Vospostavuvaweto na zaemna komunikacija so korisnicite, gradewe na nivnata doverba, brz feedback od korisnicite, izrabotka na viralni kampawi i aplikacii, se samo del od mo`nostite na marketing-komunikacijata preku socijlanite mediumi, no dokolku kompanijata ne e
podgotvena otvoreno i transparentno da komunicira so svoite korisnici postoi mo`nost marketing-komunikacijata preku socijalnite mediumi da donese golemi zagubi. Na kraj, socijalnite mediumi ne mo`at lo{ite proizvodi da gi napravat podobri i kupuva~ite posre}ni. Tie se samo edno mo}no sredstvo za da go olesnat patot kon ostvaruvawe na golemite celi.
43
44 KARIERI
KAKO DA GI ZADR@ITE NAJDOBRITE RABOTNICI? pravuvaweto so ~ove~ki resursi vo kompanijata ne funkcionira efikasno dokolku nema razviena strategija za zadr`uvawe na najdobrite rabotnici, koi mnogu te{ko se privlekuvaat, a isto taka mnogu te{ko se zadr`uvaat. Ova tvrdewe mo`ebi zvu~i logi~no, no kaj nas nitu edna kompanija ne razviva vakvi strate{ki planovi. Pove}eto rrabotodavci ili menaxeri ssmetaat deka dobriot rabotnik mo`e da se zadr`i samo preku m rregulirawe na kompenzaciskite uuslovi, kako plata, stimulacii, bbonusi i drugi nagradi. Motivacijata na vrabotenite pred s$ po~iva na psiholo{kata sostojba i se hrani so uspehot, sigurnosta i zadovolstvoto. Ottuka, kvalitetnata strategija za zadr`uvawe na rabotnicite treba da se temeli pred s$ na tri klu~ni elementi: efikasnost, komunikacija, predanost i konkurentski prednosti. POTTIK NA VRABOTENITE Za poedinecot da poka`e predanost vo realiziraweto na celite na kompanijata vo koja raboti,i kompanijata treba da vodi gri`a za nego, da go prepoznava i po~ituva negovoto dostoinstvo, da mu osigura sigurnost i da mu ovozmo`i li~no nadgraduvawe i stru~en razvoj. Kon lu|eto treba da se odnesuvate so po~it, bez razlika na nivnata polo`ba vo kompanijata, zatoa {to sekoj rabotnik u~estvuva vo ostvaruvaweto na zaedni~kata cel. Dobri rezultati postignuvaat samo odmereno motiviranite lu|e. Zatoa, rabotata na menaxerite e da gi pronajdat vistinskite na~ini i tehniki za pottiknuvawe na vrabotenite i da znaat da se soo~at so sudirite koi pritoa mo`e da se javat. Vodeweto e umetnost na vlijanie vrz lu|eto da rabotat podgotveno, efikasno, intenzivno i ~udesno. Kako i na koj na~in da gi razvivate rabotnicite vo edna kompanija za da gi postignete zamislenite pazarni celi e temelno pra{awe na koe treba da znaat da odgovorat rakovoditelite i menaxerite
U Dobri rabotnici mnogu te{ko se nao|aat, a bez primena na efikasna strategija u{te pote{ko mo`e da se zadr`at
na kompaniite. Razvivawe na pretpriema~ki sklonosti kaj sekoj vraboten pretstavuva eden od klu~nite elementi vo razvojot na ~ove~kiot potencijal dokolku kompanijata saka da bide uspe{na na pazarot i da ostvari visoki plati za svoite rabotnici. KLU^NI ELEMENTI ZA MOTIVACIJA NA RABOTNIKOT: Efikasnost Pove}eto menaxeri ve}e odamna sfatija deka objektivnata i dosti`na cel postavena pred rabotnikot ima pozitivna efikasnost vrz motivacijata na rabotnikot, no s$ u{te ne mo`at da ja povrzat taa cel so zadr`uvawe na rabotnicite. Pove}e istra`uvawa potvrduvaat deka vrabotenite sakaat da se ~uvstvuvaat uspe{ni i sakaat nivnite sposobnosti da se koristat kako da se neophodni za kompanijata. Vo takov slu~aj lu|eto razvivaat ~uvstvo za pripadnost kon kompanijata. Komunikacija Vtoriot klu~en element e komunikacijata, so koja se naglasuva i se potvrduva pridonesot kaj vrabotenite vo kompanijata. Redovnata komunikacija so vrabotenite na rabotodavecot mu dava uvid vo toa kako se ~uvstvuva poedinecot vo kompanijata. Komunikacijata treba da bide otvorena i pred s$ dvostrana. Predanost Predanosta na vrabotenite vo kompanijata e rezultat na doverba i po~ituvawe koe se iska`uva kon vrabotenite. Koga kon rabotnicite se odnesuvate so doverba tie }e vi vozvratat so predanost kon kompanijata. Lu|eto ne go po~nuvaat svojot raboten odnos so potpolna predanost, tuku taa se sozdava vo eden podolg period. Konkurentska prednost Lu|eto obo`avaat pobednici, pa adekvatno na ova, lu|eto sakaat da rabotat za pobednici i pazarni lideri. Ovde e mnogu va`no da se spoznaat sopstvenite prednosti i da se bide faktorot na pazarot {to }e bide zabele`itelno porazli~en i podobar od drugite.
46 LIFE STYLE HRVATSKIOT IZUM, VRATOVRSKATA
TRI IPOL VEKA OKOLU VRATOT NA EVROPSKATA CIVILIZACIJA Ve{to vrzana pod jakata na soodvetno odbrana ko{ula, kvalitetnata vratovrska vleva doverba, demonstrira stil i zrelost. Nejzinite protivnici ja do`ivuvaat kako simbol na korporativnoto ropstvo, no dene{nata mladina najde lek i za ovoj efekt, uspe{no kombiniraj}i vratovrska so netradicionalna, “otka~ena” obleka MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk
ako postoi celi tri ipol veka i odamna e zadol`itelen del od ma{kata garderoba za oficijalni prigodi, vrzuvaweto na vratovrskata s$ u{te e problem za mnogu ma`i, za {to svedo~i faktot {to otkako }e go ispi{ete poimot vratovrska vo internet-prebaruva~ot, najmnogu od izlistanite stranici se odnesuvaat tokmu na nejzinoto vrzuvawe. Mo`ebi toa e taka za{to najgolem del od lu|eto retko nao|aat prigodi da se oble~at tolku oficijalno {to }e im bide neophodna vratovrska. Ili za{to vo odredeni krugovi ovoj del od ma{kata garderoba pretstavuva simbol za nov vid ropstvo, {to najdobro go islustriraat scenite od filmovite vo koi razbesnetiot {ef go istura svojot gnev vrz nekoj od vrabotenite, koj toga{ po~nuva da ~uvstvuva deka mu nedostiga vozduh, pa instinktivno se obiduva da ja olabavi vratovrskata. Za ~udo, otpor kon nea manifestiraat i nekoi ma`i so “sina” krv. Kako holandskiot princ Klaus, ~ij buntoven stav vo odnos na protokolot e poznat kako “Deklaracija za vratovrskata”. Vo 1998
I
Proletnata varijanta od serijata “^etiri sezoni” na Hermes
godina, po dodeluvaweto na nagradi na tri afrikanski dizajneri, vo prigodniot govor princot izjavil: “Rabotnici od site klasi obedinete se i otfrlete gi novite okovi”, mislej}i na vratovrskata, koja ja narekol zmija okolu vratot. Potoa ja odvrzal svojata i ja frlil na podot. No, izvesnata kriza {to ja zafati formalnata moda definitivno e nadminata poslednive godini, {to e vidlivo po vra}aweto na kultot kon dobriot kroj kaj ma`ite koi dr`at do sebe, no i po interesot na mladite ~ija sklonost da ja kombiniraat vratovrskata so netradicionalni elementi od garderobata dava za~uduva~ki dobro rezultati. Po~etokot na tri ipol vekovnata istorija na vratovrskata se vrzuva za Hrvatska, pa ottamu poteknuva i srpsko-hrvatskiot termin “kravata” (od Kroacija), {to i kaj nas ~esto se upotrebuva vo sekojdnevniot govor. Iako vratovrskata ne e patent na na{ite sogra|ani od porane{nata dr`ava, SFRJ, tokmu tie ja ra{irile nejzinata upotreba vo Evropa, vo 17 vek. Na po~etokot taa bila prepoznatliv znak za vojnicite od Voena kraina, formirana po nekolkute probivi na Turcite na hrvatska teritorija. Vojnicite koi se istaknale i na ostanatite evropski boi{ta i taka ja ra{irile svojata moda, nosele marami okolu vratot, prethodni~ki na dene{nata vratovrska. Od 1635 godina hrvatskite vojnici slu`ele vo Francija, pa vo 1667 godina bila osnovana posebnata edinica “Rojal Kravates” (Royal Cravates). Obi~nite pripadnici na edinicata nosele leneni vratovrski, a blagorodnicite od ~ipka, svila, muslin, ili,
Ednostavnost i vrven kvalitet od Kiton
pak, od nekoja druga fina tkaenina. Ova e momentot vo koj vratovrskata go napravila svojot prv istoriski skok. Iako namerata na francuskiot kral Luj ^etirinaesetti da ja stavi Hrvatska pod svoj patronat (da im ja odzeme na Habzburgovcite) zavr{ila neuspe{no, toa ne go odvratilo “Kralot Sonce” da ja pozajmi od Hrvatite prakti~nata i elegantna vratovrska, i so nea da go zameni dotoga{niot krut i visok okoluvratnik. Normalno, najmo}nata krunisana glava vo Evropa taka izvr{ila temelna promena vo modnite trendovi na kontinentot. Luj ^etirinaesetti na svojot dvor vrabotil kroja~ na vratovrski, koj sekojdnevno na kralot mu ispora~uval po nekolku modeli, od koi suverenot izbiral edna, vo zavisnost od prigodata. Brzoto {irewe na novata moda na po~etokot pominalo preku Belgija i Holandija, za da dojde do Britanskite ostrovi, {to se poka`alo kako presudno za ponatamo{niot razvoj na vratovrskata. Fascinacijata na Angli~anite od noviot moden doda-
Svilena vratovrska, vo lososrozova i zlatna boja - [arve
BROJ 601
06/005/2011
LIFE STYLE
www.kapital.mk
tok rezultirala najprvo so menuvawe na na~inot na vrzuvawe. Prethodno voobi~aenata bela boja na vratovrskite tie ja zamenile so {arenoliki dezeni, ostavaj}i prostor za izrazuvawe na li~niot vkus. Osnova~ot na dendizmot, Bo Bramel (Beau Brummell), bil prviot Angli~anec {to nosel vratovrska, {to bilo mnogu zna~ajno za{to istiot bil arbitar za ma{ka moda za vreme na regentstvoto na idniot angliski kral, Xorx ^etvrti. Sledniot is~ekor kon dene{nata forma na vratovrskata e rezultat na prakti~nosta na Amerikancite, odnosno na wujor~anecot, Xesi Lengsdorf (Jesse Langsdorf), koj vo 1926 godina iskekol par~e tkaenina na tri dela, koi potoa gi so{il na na~in {to ovozmo`uval polesno vrzuvawe, no, {to e pova`no, i industrisko proizvodstvo. Postojat duri 85 teoretski na~ini za vrzuvawe na jazolot na vratovrskata, no samo desetina odgovaraat na na{eto voobi~aeno ~uvstvo za simetrija i uramnote`enost. Do brojkata 85 stignale fizi~arite Tomas Fink i Mao Jong, koi vo svojata kniga od 1999 godina “85 na~ini da se vrze vratovrska”, matemati~ki go doka`ale svoeto tvrdewe izneseno vo naslovot. Ekspertot za ma{ka moda, Xerald Andresen, veli deka sekoj xentlmen treba da znae da vrze vratovrska na barem tri na~ini: vo ednostaven “vindzorski jazol”, pogoden za {iroka jaka i polesni vratovrski, potoa vo osnovniot, pomal jazol nare~en “~etiri” (four-inhand), i vo jazolot “polovina Vinzor”, koj odi dobro so re~isi sekoja jaka. Iako navidum ednostavna, vratovr-
skata vsu{nost pretstavuva kompleksno par~e obleka, i bara duri 25 proizvodni ~ekori pred da se pojavi na trgovskite polici. Poznava~ite na ma{kata moda velat deka bez razlika od kakov materijal e napravena (svila, volna, pamuk...), kvalitetnata vratovrska mora ubavo da “legnuva” sledej}i ja linijata na teloto. Neophodna osobina na vrednite primeroci e i sposobnosta da ostanat nedeformirani i neizgu`vani i pokraj ~estoto vrzuvawe. Ra~nata izrabotka se razlikuva od ma{inskata po pogolemite i nepravilni {evovi pod rabot na vratovrskata. Sovr{enstvo kaj ra~nata rabota pretstavuva takanare~enata sedumkratno previtkana vratovrska, koja se kroi od edno par~e tkaenina {to potoa sedum pati se dipli samo vo sebe. I pokraj zna~ajnoto mesto na Hrvatska vo istorijata na vratovrskata, denes te`i{teto na industrijata specijalizirana za ukrasot vrzan pod ma{kata jaka se nao|a ne{to poju`no, vo
Evtina vratovrska od mikrofiber za kamufla`a vo kancelariski uslovi
47
Svila i od angliskiot dizajner Pol Smit
Italija, poto~no vo Naeapol. Presti`nite brendovi vo ~ie potrfolio se istaknuvaat vratovrskite, kako Kiton (Kiton), Boreli (Borelli), Atolini (Atollini), poteknuvaat tokmu od gradot pod Vezuv. Za kompanijata Kiton, osnovana vo 1968 godina, koja va`i za vrven proizvoditel na kostumi, sportska obleka i obuvki, vratovrskite se najreprezentativen proizvod. Za svilena vratovrska od ovoj brend qubitelite odvojuvaat i po 300 evra. Statusot prestolen grad na vratovrskite Neapol go dobil i poradi Luixi Boreli, majstor na kompanijata osnovana vo 1907 godina, od kroja~kata Ana Boreli, toga{en ekspert za ma{ki ko{uli. Nejziniot sin Luixi se pro~ul tokmu kako dizajner na vratovrski. Ne smee da se zaboravi nitu ^ezare Atolini, koj, isto taka, bil napolitanec, i va`el za eden od najdobrite svetski kroja~i. Na listata na klienti na kompanijata {to denes go nosi negovoto ime se i [on Koneri, Al Pa~ino i Vladimir Putin. Magazinot “Forbs” ima svoja lista na najdobri vratovrski, na ~ie prvo mesto se nao|aat modelite na vrvnata francuska modna ku}a, [arve (Charvet), so osvoeni 24 od vkupno 25 bodovi. Na listata se i vratovrskite na wujor{kiot dizajner Xej Kos (Jay Kos), potoa i na Brioni, Hermes, Pol Smit...
OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%
+
-35% SO
POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI
pretplata@kapital.com.mk
ZEMETE POVE]E!
48 PR
ALCATEL-LUCENT GIGANT VO TELEKOMUNIKACISKATA INDUSTRIJA vetot na telekomunikaciite deneska e vo faza na radikalni adaptacii na novi tehnologii, novi pobaruvawa, novi biznis modeli i novi dostignuvawa. Kako dolgogodi{en partner na Telekom operatori, provajderi na uslugi, pretprijatija, dr`avni institucii i strate{ki industrii niz celiot svet, Alcatel-Lucent gi obezbeduva site inovacii za da nivnite klienti bidat vo ~ekor so napredokot na tehnologijata. Dokolku za svojot biznis ja sakate samo najdobrata i najsigurna infrastruktura, Alcatel-Lucent so svoite tehnologii i ume{nost }e se pogri`i sekoga{ da bidete na povisoko ramni{te od konkurencijata. Kako lider vo mobilnata i fiksnata telefonija, IP i opti~kata industrija, i pioner vo sozdavawe aplikacii i inovativni uslugi, Alcatel-Lucent vo svojata struktura go vklu~uva Bell labs, eden od najnaprednite i vode~ki svetski istra`uva~ki centri vo poleto na komunikaciskite tehnologii. Bell labs e pronao|a~ot na podato~nite mre`i, tranzistorot, mobilnata telefonija, solarnite }elii, operativniot sistem UNIX, i prva kompanija koja lansirala komunikaciski satelit vo orbitata, kako i mnogu drugi tehnolo{ki inovacii koi go smenija svetot. Alcatel-Lucent be{e formiran koga Alcatel, soo~uvaj}i se so silna konkurencija vo telekomunikaciskata industrija, se spoi so Lucent Tehnologies na 1vi Dekemvri 2006-ta godina. Sepak, kompanijata stana del od komunikaciskata industrija u{te kon krajot na 19-tiot vek. Kompanijata svoite koreni gi vodi od dve dale~ni telekomunikaciski kompanii: La Compagnie Générale d’Electricité (CGE) i Western Electric Manufacturing Company. Deneska, so prisustvo vo pove}e od 130 dr`avi i kako najiskusna globalna organizacija vo svetot na uslugite, Alcatel-Lucent funkcionira kako lokalen partner so globalna prisutnost. Vo 2010ta godina Alcatel-Lucent ostvari prihodi od 16 milijardi evra i cenata na akciite be{e vo postojan porast za razlika od svoite konkurenti. ORGANIZACIJA So silen fokus na celosni re{enija
S
erski nauki. so pridones kon vrednosta na klientite i im pomagaat im da go vkusat NOVIOT OMNISWITCH 10K potencijalot na svetot na komunikaci- NEDOSTI@EN ZA ite, Alcatel-Lucent e struktuiran vo tri KONKURENCIJATA operativni segmenti niz celiot svet. Alcatel-Lucent go pretstavi mo}niot nov Aplikacii – se fokusiraat na razvoj 10 Gigabiten Ethernet (10GigE) korporaciski svi~ koj postavuva novi stani odr`uvawe na inovativni apdardi so niska potro{uva~ka i cena likacii i softverski proizvodi za po port, kako i nekolkukratno povisok svojata globalna mre`a na koriskapacitet i gustina na portovite za nici. razlika od ostanatite modeli vo nego Mre`i – odgovorni za menaxirawe vata klasa. na portfolioto na proizvodi vo segmentot na mre`i, vo soglasnost so Ovoj nov proizvod e optimiziran da kompaniskata strategija za High Lever- ispora~a visokokvalitetni aplikacii vo realno vreme na site korisnici age Network™. Ovoj oddel proizveduva vode~ki proizvodi vo industrijata niz korporativnata mre`a. So pomo{ na novite inteligentni mo`nosti koi gi zadovoluvaat barawata na na OmniSwitch 10K, korporaciite se nivnite klienti vo site segmenti na avtomatski vo prednost so koristewe pazarite kako {to se provajderi na na novite beneficii kako dinami~ko uslugi, industrii i pretprijatija od konfigurirawe na mre`ata zavisno sekoja golemina. od sekoj korisnik, aplikacija, ured i Uslugi – se gri`at za sevkupniot lokacija koe pridonesuva za podobra `ivoten ciklus na mre`a, vklu~ui pobrza usluga, neprekinat tek na vaj}i konsultacii, integracii, podatocite, kako i poniski tro{oci za migracija i transformacija, instamenaxirawe na IT infrastrukturata. lacija, odr`uvawe i menaxirawe Eden od glavnite benefiti se isto na operaciite. taka zna~itelno poniskite kapitalni tro{oci za prenos po port, kade{to INOVACIJA I TEHNOLOGIJA OmniSwitch 10K e ~etiri pati poefikaAlcatel-Lucent ne e kompanija koja se sen od svoite konkurenti. prilagoduva na industrijata; tuku gi OmniSwitch 10K postavuva novi visini nametnuva idnite trendovi so pomo{ vo standardite za izvedba vo korporana svoite tehnologii. Investiciite vo tivnite mre`i, koi se do ~etiri pati istra`uva~kiot centar so iznos od 2,5 poefikasni vo kapacitet na prenos milijardi evra i nivnoto portfolio na podatoci, gustina na portovite i na pove}e od 27,900 aktivni patenti i potro{uva~ka na resursi. 7 Nobelovi nagradi go pozicioniraat Alcatel-Lucent na vrvot na listata na ALCATEL-LUCENT kompanii koi pridonesuvaat za idniot VO MAKEDONIJA razvoj na komunikaciskite tehnologii. Kabtel e dolgogodi{en Alcatel-Lucent EnDvigatel na inovaciite na Alcatelterprise biznis partner na teritoriite Lucent e Bell Labs, postojan izvor na na Makedonija, Albanija i Kosovo. So novi inovativni re{enija vo poliwa svojot tim na iskusni in`eneri, Kabtel kako multimedijalni i konvergentni so golem uspeh go menaxira portfoliuslugi i aplikacii, novi arhitekturi oto na Alcatel-Lucent vo biznis segmeni platformi za isporaka na uslugi, tot za golemi korporacii, vladini bez`i~ni i `i~ni tehnologii, brz preinstitucii, finansiski ustanovi, kako i nos na podatoci, opti~ko umre`uvawe sredni i mali pretprijatija. i transport, mre`na za{tita, korporativno Dolgogodi{en Alcatel-Lucent mre`no rabotewe i komunikaciski uslugi, kako Enterprise biznis i sevkupno istra`uvawe partner za Makedonija vo oblasti kako matema- Kabtel Skopje www.kabtel.mk tika, nanotehnologija, i algoritmi~ki i kompjut-
1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA
KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija
R
Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.
Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete te se 2 3298 110 do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski
50 REPORTA@A REPORTA@A AKO DUBAI STANA PREMNOGU “KOMERCIJALNO MESTO”, ABU DABI NE E NEGOVA BLEDA KOPIJA, NITU DOSTOINSTVEN NASLEDNIK. ABU DABI E PRIKAZNA SAMA ZA SEBE. ME[AVINATA NA ZLATNIOT PESOK, @OLTOTO ZLATO, OBLAKODERITE I LUKSUZNITE HOTELI, TE OSTAVAAT BEZ ZDIV. A NEGOVITE @ITELI, VOZEJ]I SE VO LUKSUZNITE AVTOMOBILI, IM PARIRAAT NA U[TE POBOGATITE TURISTI. @ITELITE NA ABU DABI SO SIGURNOST TVRDAT - KOJ EDNA[ BIL SAKA DA SE VRATI POVTORNO, BIDEJ]I TAA UBAVINA, RASKO[ I BOGATSTVO OSTANUVAAT VRE@ANI VO NIVNITE MISLI
ABU DABI, GRAD NA SUPERLATIV
LUKSUZ BEZ GRANI NA “PUSTINSKOTO
REPORTA@A
VOT
ICI POD NEBOTO O ZLATO”
51
52
REPORTA@A
Emirates Palace, najskapiot hotel vo svetot IVA BAL^EVA
ko dosega go znaevme Dubai kako noviot “centar na svetot”, vo koj kade i da se zavrti{ se ~ini deka sekoja sekunda niknala nekoja gradba, izdignuvaj}i se vo sinoto nebo nad pustinata, sega mo`eme da zapreme tuka i za moment da go zavrtime pogledot kon sosedstvoto. A tamu n$ ~eka Abu Dabi, glavniot grad na Obedinetite Arapski Emirati i vtor grad po golemina. Dvata grada si konkuriraat me|usebno vo superlativ – ako Dubai ja ima najgolemata gradba vo svetot, prviot hotel so sedum yvezdi i najgolemiot ski-centar od zatvoren tip, toga{ Abu Dabi mo`e da se pofali so najskapiot hotel vo svetot i prviot bankomat napraven od zlato. UBAVINATA PRIVLEKUVA, ZLATOTO ZASLEPUVA U{te minatata godina, koga na filmskoto platno se pojavi “Seksot i gradot 2”, koj tolku `ivopisno & poka`a na filmskata publika kako od bu~niot Wujork ~etirite prijatelki odat vo poseta na “biserot” na pustinata, Abu Dabi so svojata magija gi ostavi bez zborovi qubitelite na vtoroto prodol`enie od filmot. Sega celoto vnimanie e naso~eno kon Abu Dabi. Mo`ebi krizata i zadol`enosta na Dubai ednostavno napravija Abu Dabi da blesne, a mo`ebi uloga odigrala i negovata te{ko opisliva ubavina i privle~nost. Patot do Abu Dabi e dale~en, a najbrza mo`nost da se stigne dotamu e avionski. I dodeka udobno smesteni vo avionot ste vo is~ekuvawe da pristignete {to pobrzo vo “gradot na zlatoto”, pogledot
A
Golemata xamija na {eikot Zajed kako “bela torta koja gordo se izdiga od pustinata”
Po sletuvaweto na aerodromot vo Abu Dabi slikata instantno se menuva
nadolu kon zemjata mo`e da razo~ara, bidej}u nudi pra{liv i ramen izgled. No, so sletuvaweto na aerodromot slikata instantno se menuva. Tuka xamiite, parkovite i oblakoderite celosno se me{aat i poklopuvaat. Grad na bogatite, koj poseduva 10% od svetskite rezervi na nafta, pa `itelite na Abu Dabi ednostavno ne treba da stravuvaat za idninata. Ako Dubai stana premnogu “komercijalno mesto”, Abu Dabi ne e negova bleda kopija, nitu dostoinstven naslednik. Abu Dabi e prikazna sama za sebe. Me{avinata na zlatniot pesok, `oltoto zlato, oblakoderite i luksuznite hoteli te ostavaat bez zdiv. A negovite `iteli vozej}i se vo luksuznite avtomobili im pariraat na u{te pobogatite turisti. [to bi se reklo, na sekoj ~ekor “koj od koj pobogat” i sekoj besramno go poka`uva svoeto bogatstvo, gordeej}i se so “te`inata” na zlatoto {to go ima. Na ulicite na Abu Dabi, vo bogatite kvartovi i me|u yidinite na rasko{nite palati s$ e vo parite i zlatoto....Ednostavno, luksuz bez granici! Abu Dabi stana “igrali{te” za bogatite i slavnite. A ima i so {to da privle~e. Misterioznosta, neopislivata energija, tainstvenosta i mo}ta koja izvira od prostranstvoto na pustinata, a istovremeno blesokot od zlatoto, skapocenite kamewa, mega-gradbite ne mo`at da te ostavat ramnodu{en. Abu Dabi e interesna kombinacija od ekstraluksuzni hoteli i futuristi~ki {oping-centri, koi izgledaat kako da se pretstaveni od epizodite na “Yvezdeni pateki”, i zavodliviot arapski {arm, koj
| od arhai~niot miris na za~inite, doa|a palmite, kamilite i zvukot na orientalnata muzika. NAJGOLEMIOT KULTUREN DIJAMANT NA ABU DABI Ovoj grad potro{i milijardi dolari za da privle~e mnogu golemi imiwa na svoja teritorija, da sozdade ne{to {to }e ostane ve~en beleg, no negoviot najgolem kulturen dijamant le`i na periferijata na gradot – Golemata xamija na {eikot Zajed (Sheikh Zayed Grand Mosgue). Imenuvana e po {eikot Sultan bin Zajed bin Knalifa al Nahian, tatkoto na Obedinetite Arapski Emirati, koj, pak, e pogreban vo hramot vedna{ do bogatata xamija. Spored `itelite na Abu Dabi, ova e najdobroto mesto kade {to mo`e da po~iva lider kako nego, ~ovekot koj od siroma{na pustinska zemja sozdade zalivsko carstvo bogato so nafta i so site svoi ornamenti, koe denes stanuva s$ pogolema turisti~ka atrakcija. Te{ko e da se zamisli goleminata na xamijata, koja zafa}a pet fudbalski igrali{ta, a oddaleku izgleda kako bela torta {to gordo se izdiga od pustinata. Karakteristi~niot izgled, mle~nobeliot mermer, zlatnite kupoli na vrvot i ogromnoto mermerno dvori{te pome{ano so silnata son~eva svetlina lesno mo`e da te zaslepi. A ve~erniot blesok na xamijata e prosto neverojaten. Nejzinite 82 kupoli svetat kako iljadnici svetilki, osvetluvaj}i go temnoto nebo. Ne samo {to pretstavuva edno od najgolemite bogatstva na gradot, tuku ovaa xamija e i edna od glavnite turisti~ki atrakcii. Za turistite e doz-
Beliot pesok i luksuznite hoteli bleskaat na pla`ite na Abu Dabi
BROJ 601
06/05/2011
www.kapital.com.mk
Abu Dabi, grad na bogatite so luksuz vo izobilstvo
volena poseta na xamijata, se razbira, koga ne e vreme za molitva. Toga{ `enite mora da nosat tradicionalna abaya – lesna crna nametka koja e karakteristi~na za `enskata populacija vo arapskiot svet, pritoa pokrivaj}i si ja i kosata. Vnatre, pak, tamu kade {to se odr`uva glavnata molitva visi najgolemiot luster, ukrasen so zlato i “svarovski� kristali. Ovaa xamija vo Arapskite Emirati so svoite karakteristiki e prika`ana vo superlativ. Taa e tolku golema {to mo`e da sobere duri 40.000 lu|e vnatre za vreme na molitva i go ima najgolemiot ra~no tkaen kilim na svetot, izraboten od 1.200 rabotnici. So 2.268.000 jazli, se procenuva deka ovoj kilim vredi neverojatni 8,2 milioni dolari. No, za Abu Dabi ni{to ne e neverojatno. LUKSUZOT NA HOTELITE I MISTERIJATA NA PUSTINATA Abu Dabi nekoga{ bilo navistina evtino mesto. Bil mal i nerazvien grad, kade {to loveweto riba so godini bil edinstveniot na~in na zarabotka za `itelite na Abu Dabi, pred da se steknat so bogatstvoto od crnoto zlato. Sega Abu Dabi e skap grad za `iveewe. No, sepak, luksuzot e mnogu podostapen od koe bilo drugo mesto na svetot kade {to se nudat istite uslovi. Hotelite nudat s$ {to mo`e da se posaka, obiduvaj}i se maksimalno da go privle~at i zadr`at vnimanieto na gostite. Samiot luksuzen izgled i neverojatno uslu`liviot personal i nivnata 24-~asovna usluga i dostapnost se sosema dovolni za vlezot vo hotelot vo Abu Dabi da stane magija.
A tamu, tamu so izborot na rasko{ni bawi i najsovremeni spa-centri, besprekorna usluga, privatni parkovi na voda, delovi za odmor i rekreacija, privatni barovi, klubovi i najfini restorani, na turistite ne im neodstiga ni{to za da izlezat nadvor, pa najgolemiot del od vremeto go pominuvaat vo hotelite. A {to bi barale nadvor koga tuka ima s$? Od paletata na luksuzni i skapi hoteli se izdvojuva hotelot Emirates Palace, koj pretstavuva ogromno izdanie, luksuzno, sjajno, vo koe duri i kola~ite {to se slu`at se napraveni od zlato. Ovoj hotel samiot si dodeli sedum yvezdi i insistira na rangirawe, ne kako hotel, tuku kako vistinska palata. Kako me{avina od zamok od bajkite na Dizni i pe{terata na ~udata na Aladin, Emirates Palace so pravo e proglasen za najskapiot hotel vo svetot i eden od najluksuznite od negov rang na svetsko nivo. Besramno grandiozen, Emirates Palace e cel na sekoj so podlabok xeb. Privaten park na voda, dva kilometri dolga sopstvena pla`a so specijalno donesen bel pesok, ogromni gradini so luksuzni fontani, sali za odr`uvawe balovi, restorani, prostorii napraveni od vistinsko zlato...i nema da posaka{ nikoga{ da izleze{ od ova mesto. No, ubavinata i rasko{ot na hotelite ne se sekoga{ dovolni. Magijata na pustinata sekoga{ privlekuva, pa standardnite pro{etki na pesokot, javawata na kamili, ili samo pogledot na kako `ar crveniot pesok za vreme na zajdisonceto mo`e e dovolna pri~ina za da se izleze od luksuznite hoteli.
[oping vo Abu Dabi niz luksuznite trgovski centri
REPORTA@A
Najgolemiot ra~no tkaen kilim vo svetot e vo xamijata na {eikot Zajed
ZABAVA ZA A SITE Abu Dabi nudi i poinakva zabava, Al Dafra Camel festivalot go obedinuva celoto emiratsko op{testvo i ja slavi nivnata tradicija i obi~ai, vklu~uvaj} i gi i trkite so kamili. Postoi i izbor za najubava kamila, kolku za zabava na doma{nite i turistite. No, za tie {to ednostavno ne mo`at bez {oping tuka se rasko{nite trgovski centri vo koi ima s$! So neverojatniot izbor na brendovi, kako [anel, Dior i Fendi, nema da po~uvstvuvate deka ste vo Emiratite, tuku deka ste na {oping na ulicite na Pariz ili Milano. A prefinetite restorani i kafe-barovi i mirisot na silnoto arapsko kafe kahwa nema da ostavi nikogo ramnodu{en. Abu Dabi im go nudi na turistite i Al Batten Shipyard, koj se nao|a do Interkontinental hotelot i pretstavuva edno od najstarite naseleni mesta vo gradot. Tuka turistite mo`at da nau~at mnogu za morskoto nasledstvo na mestoto, kako ribolovot i sobiraweto biseri od moreto. Vo Abu Dabi se nao|a najgolemiot zabaven park od zatvoren tip. Ferrari World e dom na najgolemiot i najbrzata luda `eleznica vo svetot. Dostignuva brzina od 240 kilometri na ~as za pomalku od nekolku sekundi i go ovozmo`uva iskustvoto od Formula 1, dovolno za vqubenicite vo visokiot adrenalin da si odat so vko~aneti lica, no celosno zadovolni. @itelite na Abu Dabi so sigurnost tvrdat - koj edna{ bil saka da se vrati povtorno, bidej}i taa ubavina, rasko{ i bogatstvo, ostanuvaat vre`ani vo mislite i vo srceto zasekoga{.
Prviot bankomat od zlato
53
BROJ 601
06/05/2011
GADGETS
www.kapital.mk
PODGOTVI: VLADIMIR \UROV
ART MASTER III - TABLET ZA GRAFI^KI DIZAJNERI o vreme koga tablet-kompjuterite se s$ pove}e prisutni na pazarot, i vo posledno vreme sme sevodci na tabletkompjuteri za najrazli~ni nameni vo poleto na biznis, multimedija, pa duri i igri, mnogumina od nas se pra{uvaa koga }e se pojavi tablet koj }e im ispadne vo presret na kompjuterxiite koi obrabotuvaat grafika. Eden takov tablet e Intuos4, za koj Hanvon, kompanijata koja go proizveduva, veli deka so obnoveniot i pomazen oblik }e napravi znalitelna razlika na pazarot. Meriloto so koe pove}eto grafi~ki dizajneri }e go ocenat ovoj tablet e ~uvstvitelnosta, odnosno klu~ot za preciznost koga se raboti na golemi detali vo grafi~kiot sektor. Zatoa, povtorno od Hanvon velat deka vo kombinacija so
V
najnovata tehnologija i edna od najpoznatite programi za obrabotuvawe na grafika Photoshop, ovoj tablet gi pominal testovite okolu precizosta, jasnosta na slikata i drugite pova`ni funkcii. Za upravuvawe so nego se koristat dve specijalni penkala koi doa|aat so nego, a vo pogled na performansite e re~isi isto mo}en, kako i pove}eto tableti, so mo}en procesor, golema baterija, be`i~na konekcija i mnogu izdr`liva baterija. Cenata na ovoj grafi~ki tablet iznesuva okolu 250 dolari.
DELL ALIENWARE M18X, M14X I M11X R3 PLEJADA NA “GEJMERSKI” LAPTOPI
D
ell Alienware M18x, M14x i M11x R3 se najnovite laptopi od Dell, nameneti za “gejmerskata” populacija, so razli~ni ekrani so golemina od 18, 14 i 11 in~i. Dell Alienware M18x e najnoviot, a vo edno i prv laptop na Dell so 18,4in~en ekran. Pokraj jasniot HD displej, Alienware M18x doa|a i so supermo}niot Intel Core i7 Extreme Quad Core procesor, koj raboti na brzina od duri 4 Ghz i 32 Gb DDR3 RAM memorija. Dell M14x e verzijata so 14-in~en displej, koj doa|a so procesor
od serijata i so mo`nost za zgolemuvawe na rabotnata frekbencija na kompjuterot, grafi~ka karti~ka NVIDIA GeForce GT 555M GPU, RAM memorija do 8 Gb i rezolucija na ekran od 1600x900 pikseli. A tuka e i najmaliot laptop od “gejmerskoto” semejstvo so golemina na ekran od samo 11 in~i. Ovoj ured ima Intel ~ip i grafi~ka karti~ka GeForce GT 540M, so RAM memorija do 16 Gb i rezolucija od 1366x768 in~i. Cenata na ovie uredi po~nuva od 1.199 dolari i se zgolemuva vo zavisnost od posakuvaniot model.
OPENTABLET 7 - SOLIDNA ALTERNATIVA NA IPAD den od mnogute kandidati koi imaat za cel da mu se sprotivstavat na dobropoznatiot iPad od Apple e OpenTablet 7, 7-in~niot tablet koj poddr`uva Flash aplikacii i ima dve kameri. Potporata na ovoj tablet e procesorot Intel Moorestown Atom, specijalno dizajniran za smart telefoni i tablet-kompjuteri. So formata od devet na pet in~i OpenTablet ostanuva najblisku do formata na iPad. Isto taka, go dobivate istiot bez`i~en standard 802.11a/b/ g/n Wi-Fi, poddr{kata za Bluetooth 2.1 isto kako kaj Apple, HDMI izlez, zaedno so vgradeniot zvu~nik, mikrofon, funkcii na mobilen telefon i sl. TFT LCD ekranot na dopir ovozmo`uva golema ~uvstvitelnost, u{te edna poznata karakteristika na iPad na Apple. Edinstveniot nedostatok na ovoj tablet e poddr{kata za USB, koja e soodvetno zameneta so ~ita~ot na memoriski karti~ki. S$ u{te ne e poznata cenata na ovoj tablet, nitu vremeto koga }e go vidime za prv pat na pazarot.
E
3D VAIO – POINAKVO 3D ISKUSTVO
enes 3D tehnologijata navleguva vo s$ pove}e aspekti od sekojdnevniot `ivot. Iznenadeni bevme koga pred okolu dve godini za prv pat imavme mo`nost da pogledneme nekoi novi filmovi ili crtani filmovi vo 3D stil, ili, pak, najnovite 3D televizii koi nudat novo i nepovtorlivo iskustvo. Vo ovaa nasoka, Sony ja vnesuva 3D tehnologijata vo nivnata Vaio serija na laptopi, so toa pridru`uvaj} i se na proizvoditelite koi smetaat deka potro{uva~ite sakaat 3D tehnologija na nivnite mali ekrani i televizori. Noviot model od serijata Vaio F }e bara od korisnicite da nosat 3D o~ila, Active Shutter, za da ja dobijat 3D slikatata na istiot na~in kako i kaj Sony Bravia 3D TV. Laptopot, isto taka, ima funkcija samo so eden klik 2D sodr`inata da ja prenese vo 3D na negoviot mo}en Full HD displej pri rezolucija od 1920x1080 pikseli. Vo pogled na performansite, Sony Vaio F doa|a so procesor Intel Core i7, za jasnata slika se gri`i grafi~kata karti~ka NVIDIA GPU so 1GB memorija. Isto taka, tuka HDMI izlezot koj vi ovozmo`uva laptopot da go povrzete so 3D televizori za gledawe na pogolema slika.
D
55
56 2000+
So noviot DS5 Francuzite poka`aa deka ne zaboravile kako lukzusot i elegancijata mo`e da odat zaedno.
So Q3, Audi im izleguva vo presret na Kinezite koi vo posledno vreme se “ludi” po mali i kompaktni xipovi kako ovoj.
[ANGAJ AVTO [OU
KINA KAKO “ELDO ZA EVROPSKITE PR aste~kite proda`bi {to vo Kina gi postignuvaat nekolku svetski avtomobilski brendovi, samo potvrduvaat deka Kinezite definitivno ne se pove}e “velosipedska nacija” i stanuvaat gladni za novi avtomobili, i toa od premium segmentot. Ogromniot uspeh {to Audi, na primer, go postignuva poslednive godini, gi natera i ostanatite proizvoditeli da gledaat mnogu poseriozno na ogromniot kineski pazar, kade {to sekojdnevno se pojavuvaat novi milioneri, na krilata od neverojatniot ekonomski podem na zemjata. Taka, i francuskiot Sitroen, po DS3 i DS4, re{i tokmu vo [angaj da ja prika`e izvedbata na svojot najnov model, luksuznata serija DS. Noviot DS5 na evropskiot, no najprvo na kineskiot pazar, stignuva vo 2012 godina, a nastana vrz potpolno nova platforma i dosega e najluksuzniot avtomobil od premium segmentot na Sitroen. Golemiot hexbek, isto taka, e isklu~itelno hrabro i inteligentno dizajniran i doka`uva deka Sitroen vo momentov e najimaginativen od francuskite proizvoditeli. Na luksuzniot enterier dominiraat promislenite linii i skapocenite materijali i brojni povr{ini oblo`eni so ko`a. Konceptot DS5 go pokrenuva sistemot Hybrid4, koj
R
Godina{noto izdanie na avtomobilskiot saem vo [angaj najuverlivo poka`a kolku kineskiot pazar e va`en za evropskite i amerikanskite proizvoditeli. Re~isi site pogolemi brendovi ovde imaa svetska premiera na klu~nite modeli za 2011 godina. kombinira dizelski i elektromotor, i razviva 200 KS. U[TE EDEN SUV OD AUDI Audi so dobra pri~ina go odbra salonot vo [angaj za premiera na noviot Q3. Imeno, Kinezite se golemi qubiteli na
Futuristi~kiot dizajn na SxC, gi nosi Pe`o eden ~ekor pred drugite
xipovi, osobeno na pokompaktnite koi se prikladni za prepolnetite tamo{ni grafovi. Noviot model se temeli vrz dogradenata platforma na Volkswagen Tiguan so koj najprvo }e deli nekoi motori. Dizajnot na noviot Q3 po ni{to ne iznenaduva, bidej}i najmaliot SUV od Ingol{tad o~igledno e inspiriran od odelite Q5 i Q7. Osven na preden pogon, Q3 }e mo`e da se kupi i vo verzija na site ~etiri trkala, koj, za razlika od ostana-
BROJ 601
06/05/2011
2000+
www.kapital.mk
Lamborghini Aventador so svoite 700 KS i maksimalna brzina od 350 km/~ do stotka odi za 2,9 sekundi?!
Elegantniot dizajn i nesomneno odli~nite performansi na novata Mercedes A klasa povtorno gi stavi Germancite vo centarot na vnimanieto
ORADO” ROIZVODITELI tite Q modeli, koristi Haldex spojka. Ponudata na motori ja so~inuvaat dve verzii, dvolitarskiot TFSI turbobenzinec so 170 KS ili 211 KS i dve izvedbi so dvolitarski TDI turbodizel so 140 KS i 170 KS, a so toa dopolnitelno }e bide dostapna poslaba verzija. Noviot Q3 }e po~ne da se prodava vo tekot na juni. Chevrolet ja izbra Kina za svetska premiera na noviot Malibu, koj za prvpat vo istorijata }e bide globalen model. Novata limuzina, koja pripa|a vo visokata-sredna klasa, se istaknuva so nadvore{niot dizajn, a ima i mnogu uverliv enterier. Ponudata na prostor }e bide rasko{na, a i baga`nikot }e bide na nivo na toa {to go nudi konkurencijata. Motorite glavno se poznati od drugite modeli, a vklu~uvaat 1,6-litarski
benzinec i dvolitarski turbodizel. NOV KONCEPT NA PE@O BMV ja odr`a neodamna najavenata svetska premiera na serija 6 Coupe verzijata, so {to ja potvrdi golemata va`nost na kineskiot pazar na koj luksuznite evropski avtomobili mnogu dobro se prodavaat me|u novope~enite bogata{i. Novata “{estka” doa|a so limen krov, a se istaknuva so vidlivo skladni i dinami~ni linii. Od interesnite koncpeti }e gi izdovime SxC na Pe`o, odnosno Shanghai Cross Concept, vizija za golem SUV ~ii dimenzii gi nadminu-
vaat modelite kako BMW X5. Ova e u{te eden od nizata koncepti kon koe {efot za dizajn, @il Vidal, najavuva deka }e se naso~i dizajniraweto na Pe`o. Osven dizajnot, interesna e i tehnologijata na noviot francuski koncept. Imeno, prednite trkala gi pridvi`uva turbobenzinec so 220 KS, a zadniot elektromotor, koj ja kombinira silata pridonesuva za duri 315 KS. Pe`o ne potvrdi dali SxC }e vleze vo serisko proizvodstvo, no ne ja isklu~i mo`nosta da go pretstavi golemiot SxC na kineskiot pazar. POINAKVA A-KLASA Noviot Concept A na Mercedes e mnogu interesen, odnosno vizijata na novata A klasa koja je zamislena kako konkurent na slednite generacii na “BMV seija 1” i “audi A3”. Evropskite proizvoditeli na avtomobili vo posledno vreme s$ pove} e se svrtuvaat kon raste~kiot kineski pazar, a edna od najuverlivite potvrdi e samo {to otvorniot salon vo [angaj koj ja prika`uva celata sila na najgolemiot pazar na avtomobili vo svetot.
Nitu BMV ne gi razo~ara kineskite poseti na Shanghai auto show 2011 so novata Coupe Serie 6
57
58 MOBILNA TELEFONIJA
POVE]E VREME ZA RAZGOVOR SO PODOBRENITE BIZNIS TARIFI
T-Mobile postojano gi nadgraduva i podobruva biznis tarifnite modeli so cel da im ja olesni komunikcijata na svoite korisnici. Pa taka, otsega, korisnicite na biznis tarifnite modeli }e mo`at slobodno da go menaxiraat svojot biznis preku telefonski razgovori, da imaat pouspe{na rabota, za{teduvaj}i vreme i resuri. So podobrenite Business tarifni opcii, korisnicite mo`at da gi odberat vistinskite beneficii, vo zavisnost od `elbite i potrebite. Od po~etokot na maj, T-Mobile voveduva pove}e mo`nosti za besplatni razgovori i poednostavuvawe na Business tarifnite modeli, koi namesto vo ~etiri, }e bidat dostapni vo dve opcii. Vo ramkite na prvata opcija, biznis korisnicite celosno }e
mo`at da ja iskoristat sumata vo mese~nata pretplata za razgovori. Dopolnitelno, cenite za razgovori vo Mojata kompanija se namaleni. So vtorata opcija, del od pretplatata se koristi po `elba na korisnikot, a razgovorite vo Mojata kompanija se besplatni dokolku se koristi Business Start tarifniot model, ili pak kon Mojata kompanija i kon site T-Mobile broevi so Business Comfort tarifniot model. Dokolku sakate neograni~ena komunikacija, so besplatni razgovori kon site mre`i, toga{ Business Premium tarifniot paket e vistinskata tarifa za vas. Pove}e informacii mo`e da se dobijat na besplatniot telefonski broj 122.