COVER STORY NAPLATA NA POBARUVAWA: MISIJA (NE)VOZMO@NA
COMPANY PROFILE TEHNO-^IST dru{tvo za higiensko-tehni~ki uslugi
PRETPRIEMNI[TVO PRETPRIEMNI^KI IDEI VREDNI ZA REALIZACIJA
UPATSTVO ZA “VTERUVAWE” NA DOLGOVI
KAKO DVAJCA IZVIDNICI NAPRAVIJA GOLEMA KOMPANIJA
10 INOVATIVNI IDEI ZA NOV BIZNIS
www.kapital.mk
biznis magazin
~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
BROJ 602|CENA 100 DEN.|13 MAJ, 2011|GODINA 12
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
INTERVIEW
JUXEL INAN ]E BIDEME NAJDOBAR PARTNER NA BIZNISITE VO MAKEDONIJA GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA IK BANKA AD, SKOPJE
VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG
4
SODR@INA
Kompanii i pazari
NN: Iskustva na makedonskite kompanii
N: Kako da se “osvoi” Rusija?
08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Naplata na pobaruvawa: misija (ne)vozmo`na Upatstvo za “vteruvawe” na dolgovi 22 INTERVJU Juxel Inan, glaven izvr{en direktor na IK Banka AD, Skopje ]e bideme najdobar partner na biznisite vo Makedonija 28 COMPANY PROFILE Tehno-~ist, dru{tvo za higienskotehni~ki uslugi Kako dvajca izvidnici napravija golema kompanija 32 PRETPRIEMNI[TVO Pretpriemni~ki idei vredni za realizacija 10 inovativni idei za nov biznis 35 SPECIJALEN PRILOG Energetska efikasniost 48 LIFE STYLE Protokol vo biznis i delovniot svet Preduslov za uspeh i izraz na sopstvenata kultura 50 REPORTA@A Magi~na ruska prikazna Site pati{ta vodat kon Moskva... 56 TEHNOLOGII I BIZNIS Microsoft adCenter 58 INTERNET Internet nasekade so Telekom HotSpot mre`a
www.kapital.mk
COVER STORY NAPLATA NA POBARUVAWA: MISIJA (NE)VOZMO@NA
COMPANY PROFILE TEHNO-^IST dru{tvo za higiensko-tehni~ki uslugi
PRETPRIEMNI[TVO PRETPRIEMNI^KI IDEI VREDNI ZA REALIZACIJA
UPATSTVO ZA “VTERUVAWE” NA DOLGOVI
KAKO DVAJCA IZVIDNICI NAPRAVIJA GOLEMA KOMPANIJA
10 INOVATIVNI IDEI ZA NOV BIZNIS
6
biznis magazin
IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
BROJ 602|CENA 100 DEN.|13 MAJ, 2011|GODINA 12
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
INTERVIEW
JUXEL INAN ]E BIDEME NAJDOBAR PARTNER NA BIZNISITE VO MAKEDONIJA GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA IK BANKA AD, SKOPJE
VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG
Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.
]E TI PLATAM VO VTORNIK
JUXEL INAN
Sigurno vi teknuva na ovaa legendarna izjava od naslovot, {to Pero @dero od crtaniot film Popaj ja ka`uva sekoga{ koga treba da si go plati sendvi~ot so pleskavica. E, pa taka otprilika mu doa|a rabotava so makedonskive kompanii {to si dol`at me|u sebe. Neizvesnata, a ~esto i nikoga{ do~ekanata naplata na svoite pobaruvawa, gi tera firmite vo “magi~niot” krug na nelikvidnosta. Kapital ovoj broj gi sovetuva kompaniite kako proaktivno da se odnesuvaat kon svoite pobaruvawa.
Mladiot direktor na IK Banka vo Skopje pristigna koga bankata be{e prezemena od turskata Demir Halk Bank, podocna Halkbank, koja {to e banka so aktiva od preku 35 milijardi evra. So Juxel Inan razgovaravme okolu toa koi }e bidat pridobivkite za IK Banka od toa {to e del od vaka golema grupacija. Inan veli deka toa }e bide zgolemuvaweto na nejziniot krediten potencijal, no i voveduvaweto na novi kvalitetni proizvodi i uslugi, kakvi {to dosega nemalo vo zemjava.
Str. 16
Str. 22
Cover story
Intervju
16
22
ENERGETSKA EFIKASNOST
BIZNIS PROTOKOL
Menaxmentot na sekoja kompanija mora da bide svesen deka energetskata efikasnost e investicija i deka samo so razumno koristewe na energijata i nejzino {tedewe, pridobivkite na kompanijata se nekolkukratni. Vo ovoj broj vi nudime specijalen prilog posveten tokmu na energetskata efikasnost
Da se poznava protokolot ne zna~i samo da se poznavaat finesite na odnesuvawe vo razli~ni prigodi. Poznavaweto na protokolot vi dava sigurnost i mo`nost da gi izbegnete site delovni ili diplomatski neprijatni situacii koga rabotite ili koga se dru`ite so lu|e od drug status, religija, kultura, kade {to vladeat poinakvi pravila.
Str. 35
Str. 48
BROJ 602
13/05/2011
PIONERI I IZVIDNICI
EUREKA!
Osnova~ite na Tehno-~ist od Skopje se pioneri vo biznisot {to go zapo~naa pred dve decenii. Prvi na pazarot ponudija higiensko-tehni~ki uslugi, vo vreme koga Makedonija se zapoznava{e so toa {to zna~i privatnata inicijativa. A, toga{, kako mladi dvaesetgodi{nici za rakovodewe i liderstvo imaa iskustvo samo vo izvidni~kite odredi, kade {to bea stare{ini, no sepak ja izgradija Tehno-~ist vo kompanija so preku 400 vraboteni.
Idejata e kapital...Ova e mototo na magazinot Kapital koe go praktikuva pove} e od deset godini. A pak poznatiot poet Viktor Igo ima ka`ano deka “Nema ni{to posilno od ideja ~ie vreme e dojdeno da se realizira”.Tokmu zatoa vo ovoj broj odlu~ivme da gi promovirame desette najdobri i najinovativni biznis idei na desetmina mladi lu|e koi pobedija na 5-ot Nacionalen natprevar za najinovativen biznis plan vo organizacija na Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriema~ko u~ewe.
Company profile
Pretpriemni{tvo
28
32
MOSKVA
125 GODINI KOKA-KOLA
Za qubitelite na romantikata, istorijata, snegot i studenoto vreme i, se razbira, vkusot na votkata... Rusija i nejzinata prestolnina Moskva, se vistinskoto mesto. Daleku na sever, se ~ini na kraj na svet, Moskva, inaku sedmi grad po golemina vo svetot, so populacija pogolema od 10 milioni, ne e samo “studen grad so sivo nebo”, tuku nudi mnogu pove}e.
Mo`e li voop{to da se pomisli na “kokakola”, a toa da ne asocira vedna{ na Dedo Mraz i na prigodnite novogodi{ni reklamni spotovi? Tokmu “koka-kola”, najpoznatiot bezalkoholen pijalak vo svetot, koj odbele`uva 125 godini otkako Xon Pimberton go napravi vo svojata apteka, mu go dade i osmisli likot na ovoj simpati~en dedo so bela brada.
Str. 28
Str. 50
7
VOVEDNIK
www.kapital.mk
Str.32
Str. 10
to s$ ne treba da napravi ~ovek za da si gi dobie svoite pari, rezignirano mi veli eden prijatel denovive, inaku sopstvenik na edna kompanija od onie “sredni {to odat nakaj golemi”. Firmata vo princip pravi solidni proda`bi, no vo momentov ~eka za naplata pet pati pove}e pari odo{to i e sostojbata na nejzinata smetka. Prijatelov mi se po`ali deka razmisluva so nekoi kupuva~i ednostavno da prekine sekakov kontakt, zatoa {to ve}e ne mo`e da tro{i nervi na beskrajni bezuspe{ni obidi da go dobie dol`nikot na telefon, molewa, kukawa, dolgi sudski procesi... Pred nekoj den re{il da pobara pomo{ od profesionalna agencija za naplata na dolgovi (ne, ne se toa “batki” so debeli vratovi {to }e vi ja demoliraat kancelarijata), pa veli, barem na raat da brka drugi raboti. Tokmu so profesionalcite {to se zanimavaat so naplata na dolgovi, vo ovoj broj na nedelnikot razgovaravme i za toa kako kompaniite da se podgotvat kolku {to mo`at podobro za da ne dojdat vo situacija da vlezat vo golgotata so naplata na pobaruvawa. Nivnite soveti se deka kompaniite mora da nau~at deka zgolemenata proda`ba ne mora “po difolt” da zna~i i uspeh. Nemaj}i premnogu prostor da ja spu{tat cenata, zatoa {to }e si ja “izedat” mar`ata, pogolemata proda`ba nastojuvaat da ja ostvarat so podobreni uslovi na pla}awe (~itaj: odobruvawe na podolg period za naplata). Firmite na toj na~in odobruvaat trgovski kredit, a nemaat dovolno znaewe nitu administrativen kapacitet da go napravat toa kako {to treba. Posledica e nenaplatenoto pobaruvawe, koe {to spored na{ite sogovornici, sekoga{ e posledica na na pogre{na “kreditna” odluka. Kvaliteten finansiski menaxment, pred se, e ona vo koe {to mora da vlo`uvaat na{ite kompanii, za da ja izbegnat stapicata vo koja ~esto pa|aat: da ne mo`at da poglednat vo idninata i da predvidat dali davaweto stoka na kredit vo opredelen obem, nema vo odreden moment da & na{teti na likvidnosta na kompanijata.
[
Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik
8 PORTFOLIO
LO[ START NA GODINATA SKANDALOZNO RABOTEWE NA GR^KO-MAKEDONSKATA FIRMA
HOTELIERITE VO ZAGUBI
ZO[TO VARDAKS SKOPJE NE RABOTI SEDUM GODINI?
agubi i pad na dobivkite prijavija najgolemite makedonski hoteli za prvoto trimese~je. Od Interne{nal hotels, Hoteli Metropol i Makedonija turist, koi kotiraat na doma{nata berza, samo Makedonija turist vo prviot kvartal prijavi dobivka od 40.800 evra. Interne{nal hotels i Hoteli Metropol prijavija zagubi od raboteweto vo prviot kvartal od godinava. Hoteli Metropol ostvari zaguba od 303.000 evra. Zaguba od re~isi eden milion evra prijavi Interne{nal hotels vo periodot januari-mart godinava. Taa e za 22,7% pomala od zagubata ostvarena istiot period lani. Pri~inite za lo{ata sostojba, hotelierite gi gledaat vo krizata koja patuvawa gi svede na minimum, kako i golemiot pad na kongresniot turizam. Podobruvawe na sostojbite o~ekuvaat do krajot na godinata, osobeno vo letnata sezona.
tkako “Kapital� objavi deka gr~komakedonskata firma, koja stopanisuva so naftovodot Solun-Skopje, preku koj transportira nafta do rafinerijata Okta, od 2004 godina do deneska ja zaobikoluva makedonskata podru`nica Vardaks i raboti direktno so rafinerijata Okta. Konsultanti i pravni eksperti od oblasta na trgovskoto pravo se somnevaat vo na~inot na koj gr~ko-makedonskata firma Vardaks S.A., registrirana vo Solun, raboti vo Makedonija. Nikoj od involviranite javno ne
O
zboruva za problemite. Deka podru`nicata sedum godini voop{to ne rabotela, doka`uvaat i finansiskite izve{tai na kompanijata dostaveni do Centralniot registar na Makedonija. Bilansot na uspeh na Vardaks Skopje poka`uva deka kompanijata pet godini nema nikakvi prihodi, nitu vraboteni. Edinstveno vo 2007 godina, Vardaks Skopje prijavil zagubi od 34.826 denari. Spored makedonskoto zakonodavstvo, stranska firma za da raboti vo zemjava treba da otvori firma, pretprijatie ili
podru`nica vo Makedonija (vo slu~ajov Vardaks Skopje), preku koja }e se odvivaat site dejnosti povrzani so naftovodot na makedonska teritorija. Formalno, Vardaks S.A. od Solun gi ispo~ituval zakonite, no na teren podru`nicata sedum godini voop{to ne raboti. Nejasno e kako Makedonija, koja e 20% sopstvenik na kapitalot vo Vardaks S.A. so godini go dozvoluva vakvoto odnesuvawe. Ekspertite vina gledaat i vo Vladata, koja od 2004 godina doega ne gi re{ava problemite so naftovodot.
Z
NEPOVOLNI TRENDOVI
ZA EDNA GODINA BLOKIRANI 30 ILJADI SMETKI o april godinava vo sporedba so mart ima 1.647 novi blokirani smetki, so {to vkupniot broj se iska~i na 95.676 blokirani smetki, poka`aa podatocite od Narodnata banka. Dokolku se sporedat brojkite na `irosmetkite na gra|anite i firmite koi bile blokirani vo istiot period lani, izleguva deka za 12 meseci (od april 2010 do april 2011 godina) bile blokirani re~isi 30.000
V
smetki. So ogled na toa {to brojot na blokirani smetki raste u{te od po~etokot na godinava, stanuva jasno deka gra|anite i kompaniite s$ pomalku mo`at da gi servisiraat obvrskite i poradi neservisiranite dolgovi prisilno im se naplatuvaat pari od smetkite. Spored podatocite na NBRM, vo april imalo vkupno 3.301.352 otvoreni smetki, za razlika od januari godinava, koga imalo vkupno 3.451.966 smetki.
BROJ 602
13/05/2011
9
www.kapital.mk
VO FOKUS o biznisot najva`en ne e nitu kapitalot, nitu iskustvoto. Najva`ni se ideite do koi se doa|a samo so otvoren um. Zatoa, smetam deka na{iot najgolem resurs se na{ite gra|ani so nivnata rabotlivost, inovativnost, kreativnost i posvetenost. A na{a najgolema odgovornost e preku obrazovanieto da go kultivirame duhot na otvorenost, inventivnost, re{itelnost
V
BROJKI:
BUSINESSBRIEF
15,1
NOV ZAKON - NOVI KAZNI
% se namaleni otkupot i proda`bata na zemjodelski proizvodi vo mart vo sporedba so istiot period lani
95.676 e vkupniot broj na blokirani smetki na firmi i gra|ani vo Makedonija
4
milioni evra e novata kreditna linija koja makedonskite kompanii }e ja koristat za pogolema energetska efikasnost
\ORGE IVANOV PRETSEDATEL NA R. MAKEDONIJA
7.000 EVRA KAZNA AKO SLU@BENIK NE ODGOVORI NAVREME lu`benikot koj po istekot na rokot od petnaeset dena ne mu izdade re{enie na investitorot na odobrenie za gradba, so koe }e konstatira dali baraweto e uva`eno ili odbieno, }e bide kaznet so 7.000 evra. Ova e edna od najgolemite kazni so koi }e se soo~i op{tinskata administracija dokolku ne gi po~ituva odredbite od najnoviot Zakon za gradba. Kazni za slu`benite lica }e sleduvaat i dokolku pri postapkata za izdavawe dozvola za MILE JANAKIESKI gradewe mu pobaraat na investitorot dopolnitelna dokumentacija osven taa {to e predvidena so Zakonot. Iako zakonskite izmeni treba da go zabrzaat grade`niot proces, upatenite vo grade`niot biznis stravuvaat od mo`na blokada na celiot grade`en proces. Spored niv, kolku i da se dobri zakonskite izmeni, administracijata s$ u{te ne e podgotvena za nivno sproveduvawe.
S
FILIP RIKER, AMBASADOR NA SAD VO MAKEDONIJA NARODNA BANKA PROGNOZIRA ZA@IVUVAWE NA EKONOMIJATA
BANKITE GLEDAAT RIZICI I NEMA DA DAVAAT POVE]E KREDITI ako Narodnata banka (NBM) procenuva deka ekonomijata posilno zazdravuva, so rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 5,1% vo prviot kvartal i o~ekuva pozitivniot trend da prodol`i, bankarskiot sektor ostanuva na konzervativna pozicija vo odnos na kreditiraweto na biznis-sektorot. Bankarite ocenuvaat deka s$ u{te postojat mnogu rizici vo ekonomijata koi mora vnimatelno da se sledat i poradi toa o~ekuvaat rastot na kreditiraweto godinava da ne nadmine 10%, {to zna~i samo blago zgolemuvawe vo odnos na lani. Ne se o~ekuva ni
I
namaluvawe na kamatite, kamatite bidej}i inflacijata ve} e gi nadmina prvi~nite proekcii i dokolku cenite prodol`at da rastat, }e rastat i kamatite. NBM zasega odlu~i da ne ja zategnuva monetarnata politika, no vo zavisnost od inflaciskite pritisoci vo tekot na godinata ne ja isklu~uva mo`nosta od zgolemuvawe na osnovnata kamata. “Razgoruvaweto na inflacijata vo tekot na godinata mo`e da predizvika povtorno zgolemuvawe na pasivnite kamati za {tedewe, so {to avtomatski }e se zgolemat i kamatite na kreditite. Toa zna~i deka vo vakvi uslovi vo ekonomijata Narodnata
banka za da gi ubla`i inflaciskite pritisoci }e ja zgolemi osnovnata kamata i }e po~ne da izvlekuva pove}e pari od promet. Vo takov slu~aj ne mo`e da stane zbor za namaluvawe na kamatite”, komentira generalniot direktor na TTK Banka, Dragoqub Arsovski. Sli~no kako i Narodnata banka, denovive i Evropskata centralna banka i centralnata banka na Anglija odlu~ija zasega da ne gi zgolemuvaat osnovnite kamati kako merka za ubla`uvawe na inflacijata, bidej}i toa mo`e da se odrazi katastrofalno vrz ekonomskoto zakrepnuvawe na Evropa.
KOMPANIITE MORA DA BIDAT ODGOVORNI KON ZAEDNICATA p{testvenata odgovornost treba da bide edna od klu~nite praktiki na sekoja kompanija. Odlukite {to denes se nosat mora da bidat funkcionalni, odnosno da va`at i za narednite 50 godini za{to resursite, osobeno energijata, vodata, vozduhot i po~vata, se ograni~eni. Kon niv e neophodno da se postapuva odgovorno. Ova e glavnata poraka od konferencija “Strate{ki pristap do op{testvenata odgovornost na pretprijatijata”. “Kompaniite mora da se FILIP RIKER odnesuvaat odgovorno kon zaednicata. Edna od strate{kite politiki na SAD, e pottiknuvawe na sorabotkata me|u javniot i privatniot sektor za zaedni~ko dobro, razvoj i prosperitet na dr`avata”, izjavi amerikanskiot ambasador Filip Riker, koj ja otvori konferencijata.
O
10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA... SOZDADETE PRIKAZNA
Koga rabotite ili sozdavate ne{to sekoga{ imajte zadnina, prikazna zo{to go pravite toa. Nemojte da go pravite toa samo zatoa {to drugite go pravat ili taka vi ka`al nekoj ili zatoa {to vi se videlo vam interesno i atraktivno vo toj moment. Sekoga{ kreirajte prikazna zad s$ {to rabotite!!!
KOKA-KOLA GO SLAVI 125-TIOT RODENDEN o`e li voop{to da se pomisli na “koka-kola”, a toa da ne asocira vedna{ na Dedo Mraz i na prigodnite novogodi{ni reklamni spotovi? Tokmu “koka-kola”, najpoznatiot bezalkoholen pijalak vo svetot, koj odbele`uva 125 godini postoewe, mu go dade i osmisli likot na ovoj simpati~en dedo so bela brada. Sirupot {to na 8. maj 1886 godina od pove}e sostojki go sostavi Xon Pemberton vo svojata apteka vo SAD, stana “nacionalen pijaloa”, sinonim za “amerikanskiot `ivoten stil” i najprepoznatliv svetski brend. I Pivara Skopje AD, kako del od sistemot na Koka-Kola, ja odbele`uva
M
125-tata godi{nina so golem broj proekti i aktivacii. “Gordi sme {to sme del od sistemot koj nesomneno e broj eden dostavuva~ na bezalkoholni pijalaci vo svetot, no toa {to navistina n$ pravi sre}ni e {to so na{ata rabota pridonesuvame kon sozdavaweto i spodeluvaweto sre} a i u`ivaweto vo osve`uvaweto so najpoznatiot pijalak na svetot, “koka-kola”, zaedno so golem broj lu|e vo pove}e od 200 zemji od svetot”, veli generalniot direktor na Pivara Skopje AD, Konstantinos
INVESTIRAJTE VO SEBESI
Vo vreme na kriza i problemi golem broj menaxeri (posebno tie) i vraboteni vo firmite ili lu|eto, voop{to, mnogu malku investiraat vreme vo samite sebe. Veruvajte, nemaweto vreme sekoga{ e izgovor da ne napravite nekoi raboti koi se bitni za vas i toa sekoga{ }e bide taka, s$ dodeka ne odlu~ite samite deka vo tekot na denot }e odvoite vreme za sebe. [to i da pravite, edna rabota treba da znaete - nikoj ne e zadol`en za va{ata sre}a i zdravje osven vie samite!! PLANIRAJTE GI VREMETO I OBVRSKITE
Spanudis. Vo ~est na godi{ninata kompanijata Koka-Kola izdade kniga koja gi sodr`i reklamite, fotografiite i umetni~kite dela za Koka-Kola, kako odraz na va`nosta na brendot vo popularnata kultura vo tekot na izminatite 125 godini.
Planirajte navreme. Ako planirate dnevno, planirajte za naredniot den pri krajot na prethodniot den. Ako planirate nedelno, planirajte na krajot na prethodnata nedela. So toa doma }e si odite bez dodatni obvrski koi treba da gi zavr{ite koga ste doma, a dopolnitelno na ova, so po~etokot na naredniot den ili nedela vedna{ }e znaete {to treba da napravite. Me|utoa, napravete razlika me|u da se planira i da se napravi.
NAJGOLEMITE KOMPANII VO SAD agazinot Fortune ja objavi listata so 500 najgolemi kompanii vo SAD i na ~elo se najde trgovskiot sinxir Wall Mart, so najmnogu prihodi ostvareni vo tekot na
M
WALA MART
Prihodi: 421,8 421 8 milijardi $ Direktor: Majkl Djuk
EXXON MOBIL
Prihodi: 354,6 354 6 milijardi $ Direktor: Reks Tilerson
izminatata 2010 godina. Exxon ja izgubi liderskata pozicija na listata najgolemi, no i ponatamu e kompanija so najgolem profit. Eve gi najgolemite kompanii vo SAD: CHEVRON
Prihodi: 196 milijardi $ Direktor: Xon Votson
CONOCOPHILLIPS
Prihodi: 184,9 184 9 milijardi $ Direktor: Xejms Muvla
12 PORTFOLIO TRENDOVI
O^EKUVANA KOREKCIJA ILI KRAJ NA DOBRITE DENOVI
BUSINESSBRIEF
CENATA NA SREBROTO SO NAJGOLEM PAD VO 20 GODINI enite na srebroto minatata nedela do`iveaja najgolem pad vo izminatite 20 godini, otkako investitorite gi povlekoa parite od pazarot na metali, kako rezultat na enormniot rast na nivnite ceni, koi dostignaa 30-godi{en maksimum. Spot-cenata na srebroto dostigna 38,66 dolari i vo tekot na izminatata nedela se namali za celi 20%. Toa e najgolem nedelen pad na cenite na srebroto od 1989 godina. Dali e vreme na korekcija na cenite na srebroto? Ova e pra{aweto koe denovive go postavuvaat mnogu analiti~ari. No, se ~ini, investitorite se ve}e svesni deka zlatnite denovi na pazarot na metali zavr{ija. Ili barem zasega. Iako mnogu analiti~ari predviduvaat deka na vakviot opa|a~ki trend nema da ostane imuno zlatoto, cenite na ovoj skapocen metal, barem zasega, se dr`at prili~no cvrsto. No, pra{aweto e do koga?
C
KONDITORSKATA INDUSTRIJA MO@E DA ZDIVNE
CENATA NA [E]EROT PO^NA DA PA\A enata na {e}erot na svetskiot pazar bele`i golem pad pod pritisok na zgolemenata proda`ba, prodol`uvaj}i go trendot na pad po revidiraweto vo plus na proizvodstvoto vo Tajland i golemite isporaki na noviot rod od centralnite i ju`ni regioni na Brazil. Suroviot {e}er za isporaka vo juli na wujor{kiot terminski pazar ICE se dogovara po cena od 20,66 centi za libra (453,6 grama), dodeka beliot {e}er za avgustovskiot termin na isporaka na londonskiot pazar poevtini 7,20 dolari ili 1,2%, na 575,10 dolari za ton.
C
VIZIONERI
KAMBEK VO VRVOT NA HRVATSKIOT BIZNIS
LUKA RAJI] JA OTVORI NOVATA FABRIKA ZA LEKOVI odina i polovina po postavuvaweto na kamen-temelnikot Luka Raji} vo industriskata zona kraj mestoto Popova~a ja otvori Farma S, novata fabrika za generi~ki lekovi. Hrvatskiot tajkun koj pred ~etiri godini go prodade svoeto porane{no biznis-carstvo, mle~nata industrija Dukat, na francuskiot Laktalis, sega vlo`i okolu 45 milioni evra vo farmacevtskata fabrika koja ve} e lansira{e dva novi leka, a vo slednite nekolku meseci na pazarot treba da se pojavat u{te sedum. Vo sostav na fabrikata od 6.400 kvadratni metri se nao|a sovremena laboratorija, pogon za proizvodstvo, skladi{te i administrativen prostor, a celta na Raji} e {irewe vo regionot, poradi {to toj ve}e gi kupi farmacevtskite kompanii Ni Medik i In Med vo Srbija, a po~na izgradba na fabrika za lekovi vo Zrewanin.
G
& LIDERI
Otsekoga{ u~ev za biznisot. I koga bev igra~, mnogu ~itav biznis-spisanija i literatura. MEXIK XONSON porane{na NBA yvezda
Koga go po~nav biznisot, re~isi ne si doa|av doma. Stanav preokupiran so svojata rabota i kariera. KELVIN KLAJN moden kreator
Investirajte vo biznis {to mo`e da go vodi sekoj idiot, zatoa {to porano ili podocna, nekoj idiot najverojatno i }e go vodi. PITER LIN^ investitor od Vol Strit
oga si ~ista~ izvinuvawata za gre{kite mo`at da se zemat predvid kako opravdani ili logi~ni. Po patot od ~ista~ot do direktorot izvinuvawata is~eznuvaat. Direktorot na kompanijata ne smee da ima opravduvawa i vo celost e odgovoren za sekoga gre{ka {to }e ja napravi toj li~no ili kompanijata.
K
STIV XOBS IZVR[EN DIREKTOR NA APPLE
14 PORTFOLIO VO FOKUSOT HRVATSKA, SRBIJA I BUGARIJA
PRIRODNITE KATASTROFI GO “SREDIJA” REOSIGURITELOT
VIENSKATA BERZA PLANIRA [IREWE NA BALKANOT
MJUNIH RE SO ZAGUBA OD 950 MILIONI EVRA VO PRVIOT KVARTAL
ienskata berza planira ekspanzija na Balkanot, najavi direktorot na ovaa institucija, Hajnrih [aler, vo izjavata na vienskiot vesnik “Prese”. Spored negovite zborovi, Vienskata berza do 2016 godina saka da go pokrie jugoisto~niot prostor, pred s$ Hrvatska, Bugarija i Srbija. Bugarskata Vlada na po~etokot od godinava najavi proda`ba na berzata vo Sofija. “[tom }e po~ne procesot na privatizacija, nie }e podigneme dokumentacija”, najavi [aler. Toj ocenuva deka Vienskata berza, koja so 52,5% im pripa|a na bankite, e dobro postavena. “Prezemaweto na Vienskata berza ne mo`am da go zamislam”, veli toj. Vo Centralna i Isto~na Evropa Vienskata berza so prezemenite berzi vo Budimpe{ta i Qubqana e pogolema od najgolemiot konkurent, Var{avskata berza, iako tamu pazarnata kapitalizacija e pogolema. Vienskata berza ima 57 me|unarodni u~esnici vo trguvaweto, a Var{avskata samo 23.
junih Re, najgolemata svetska reosiguritelna kompanija spored iznosot na premiite, soop{ti deka ima zaguba od 950 milioni evra vo prviot kvartal poradi prirodnite katastrofi, no vo kompanijata smetaat deka godinava sepak, mo`e da ja zavr{at so profit. Germanskata grupacija veli deka japonskata katastrofa ja ~inela 1,5 milijardi evra, a do{la vedna{ po {tetite napraveni od poplavite vo Avstralija i zemjotresot vo Nov Zeland. Glavniot finansiski direktor na Mjunih Re, Jorg [najder, veli deka kompanijata e solidno kapitalizirana i sposobna da gi apsorbira ovie {okovi so visokite tro{oci. Poslednite {teti od tornadata vo SAD se o~ekuva da ja ~inat Mjunih Re dopolnitelni 100-150 milioni dolari vo isplati na osigurenicite.
V
M
I POKRAJ DOL@NI^KATA KRIZA
ZA DA GO SLEDI RASTOT NA AZISKITE PAZARI
PORTUGALIJA PO^NA DA GRADI SVOJA SILIKONSKA DOLINA
BMV ]E INVESTIRA EDNA MILIJARDA EVRA VO KINA
edaleku od gradot Porto po~na da se gradi noviot grad na idninata, svoevidna portugalska Silikonska Dolina, pi{uvaat evropskite mediumi. Na povr{ina od 17 kvadratni kilometri }e mo`e da `iveat 225 iljadi lu|e, izgradbata }e ~ini okolu 10 milijardi evra, a bi trebalo da zavr{i do 2015 godina. Predvoden od biv{iot menaxer vo Majkrosfot i IBM, Stiv Luis, proektot }e sobere iljadnici in`eneri, nau~nici i tehni~ari koi }e `iveat vo energetski najefikasniot urban prostor vo Evropa. Toa }e bide vistinski grad so prodavnici, mesta za zabava i u~ili{ta, no vo celost kompjuteriziran, a Luis veli deka go pokrenal ovoj proekt za da mo`e napredokot postignat vo razvojot na avioni i podmornici poslednive nekolku decenii da se iskoristi vo grade`ni{tvoto.
MV soop{ti deka }e investira okolu edna milijarda evra vo pro{iruvawe na proizvodnite kapaciteti vo Kina, za da fati ~ekor so raste~kata pobaruva~ka na najgolemiot pazar za avtomobili vo svetot. BMV re~isi dvojno }e ja zgolemi prvi~no planiranata investicija vo novata fabrika vo [enjang, so {to nejziniot kapacitet } e porasne na 200 iljadi vozila. Zaedno so zgolemuvaweto na kapacitetot vo ve}e postoe~kata fabrika vo Da Dong, godi{noto proizvodstvo na BMV vo Kina }e porasne na okolu 300 iljadi vozila na dolg rok, velat vo kompanijata. Germanskite proizvoditeli na luksuzni avtomobili kako BMV i Audi zabele`aa visoka pobaruva~ka vo Kina vo april, i pokraj o~ekuvanite poskapuvawa na gorivoto i postrogite pravila za registracija na vozila.
N
B
MEDIUMI ENTREPRENEUR
FOREIGN POLICY
Mese~nikot posveten na biznis-ideite i na pretpriemni{tvoto vo svoeto majsko izdanie posvetuva golem prostor na inovaciite i na raste~kite biznismodeli vo muzi~kata industrija.
Kaver tema vo ova izdanie na vlijatelniot dvomese~nik e hranata. Gladna planeta: kako vrtoglavoto poskapuvawe na hranata navistina go menuva svetot.
THE ECONOMIST
“A sega, ubijte go negoviot son”, pora~uva londonskiot nedelnik po ubistvoto na Osama Bin Laden, smetaj} i deka negoviot brutalen xihad go gubi svojot brend vo arapskiot svet.
16 COVER STORY: NAPLATA NA POBARUVAWA: M
UPATSTVO ZA “VTERUVAWE” DO IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk
b i d ot d a se n a pl a t i p o baruvawe vo Makedonija s$ pove}e nalikuva na “misija nevozmo`na”, o so b e n o v o o b l a s ta n a me|usebnite doveritelskodol`ni~ki odnosi kaj malite i sredni kompanii, koi{to se zaglaveni vo magi~niot krug
O
na nelikvidnosta. Ekonomskata kriza koja predizvika pad na proda`bite i profitite na kompaniite im go ote`na ispolnuvaweto na obvrskite kon dr`avata, bankite i nivnite dobavuva~i. Zgora na s$, i dr`avata od svoja strana vo nekoi slu~ai mnogu docni so ispla}awe na firmite {to imaat nekoja rabota zavr{eno za nea, {to dopolnitelno im ja vlo{uva likvidnosta. Vsu{nost, spored nekoi analiti~ari, ko-
renot na zgolemenata nelikvidnost vo ekonomijata, poteknuva tokmu od ovie docnewa, zatoa {to dr`avata se pretvori vo najgolem rabotodava~, pa nejzinoto neispolnuvawe na obvrskite predizvkuva cel sinxir na nelikvidnost do krajnite ispora~ateli na nekoi proizvodi ili uslugi. Me|utoa, od profesionalcite koi{to sekojdnevno im pomagaat na kompaniite da gi naplatat svoite pobaruvawa,
doznavame deka i kaj samite kompanii postoi del od vinata za toa {to vlegle vo “dil” so klienti od koi{to ne mo`at da si gi dobijat parite. Stoj~e Taskov, regionalen direktor na *EOS Grupacijata za Jugoisto~na Evropa, kompanija na koja edna od glavnite specijalnosti & e naplata na dolgovi, veli deka golemiot problem na nelikvidnosta, proizleguva od eden drug, sistemski problem, a toa e
17 17
MISIJA (NE)VOZMO@NA MAKEDONSKITE D KOMPANII SE ZAGLAVENI VO “MAGI^NIOT “ KRUG”” NA NELIKVIDNOSTA, NO EKSPERTITE ZA NAPLATA NA DOLGOVI VELAT DEKA NAJ^ESTO I SAMITE SE VINOVNI ZA TOA [TO NE MO@AT DA GI DOBIJAT SVOITE PARI. “KAPITAL” SOVETUVA KAKO PROAKTIVNO DA SE ODNESUVATE KON SVOITE POBARUVAWA. METODI ZA NAPLATA NA DOLG
OLGOVI golemoto koli~estvo neznaewe prisutno kaj kompaniite {to vleguvaat vo trgovski odnosi so drugi kompanii. “Firmite mora da sfatat deka koga prodavaat stoka ili usluga nekomu, a naplatata ne se vr{i vo istiot moment, toa e vsu{nost trgovsko kreditirawe. Ako napravime edna paralela so bankarskoto kreditirawe, da se pra{ame: dali bankite }e vi odobrat kredit bez da vi napravat
skenirawe na finansiskata sostojba, va{ite bilansi, ili ako ste nivni komintenti, bez da proverat {to se slu~uva so parite {to doa|aat na va{ata smetka? Se razbira deka ne. E, kompaniite nesvesni deka gi kreditiraat kompaniite {to kupuvaat proizvod ili usluga od niv, vleguvaat vo tie zdelki bez da vidat kakva e vsu{nost kreditnata sposobnost na drugata strana. Tuka po~nuva korenot na problemot so ne-
ЧEKAWE So nade` deka dol`nikot }e najde pari za pla}awe, prvata reakcija na doveritelot e trpenieto, so {to vsu{nost se {iri krugot na nelikvidnosta REPROGRAMIRAWE Bankite izleguvaat vo presret na onie {to se podgotveni da sorabotuvaat, pa s$ poizrazen e trendot kompaniite da baraat reprogramirawe na kreditite VTERUVAWE Anga`iraweto agencii za naplata ba pobaruvawata, koja {to pregovara so dol`nikot, pribira podatoci za negoviot imot i se obiduva da najde re{enie KOMPENZACIJA Ako nema mo`nosti za pari~na naplata, stokata i uslugite stanuvaat prifatlivo sredstvo za pla}awe, osobeno koga dol`nikot e poznat deloven partner TU@BA Ako site prethodni obidi za naplata ne uspeat, go davate dol`nikot na sud. Ako sudot presudi vo va{a korist, dobivate izvr{no re{enie za naplata, anga`irate izvr{itel i so Gospod napred... PROSTUVAWE Prostuvaweto na dolgovite ponekoga{ e edinstven na~in kompanijata da prodol`i so rabota, a ima smisla koga doveritelot ne mo`e da naplati nitu so proda`ba na imotot na dol`nikot POKRENUVAWE STE^AJ Dol`nikot mo`e da bide predlaga~ na ste~aj nad svojot dol`nik ako ima pobaruvawe i doka`e postoewe na pri~ina za ste~aj IZVOZ Koga s$ propa|a na doma{niot pazar koj{to e optovaren so nenaplateni pobaruvawa, likvidnosta mo`e da se pobara vo izvozna orientacija likvidnost”, veli Taskov. Toj objasnuva deka firmite vodeni od principot deka edinstveno se uspe{ni ako mnogu prodavaat, se trudat {to pove}e da prodadat. Nemaj}i premnogu prostor da ja spu{tat cenata, zatoa {to }e si ja “izedat” mar`ata, pogolemata proda`ba nastojuvaat da ja ostvarat so podobreni uslovi na pla}awe (~itaj: odobruvawe na podolg period za naplata). Firmite na toj na~in odobru-
vaat trgovski kredit, a nemaat dovolno znaewe nitu administrativen kapacitet da go napravat toa kako {to treba. Posledica e nenaplatenoto pobaruvawe, koe {to spored Taskov, sekoga{ e posledica na na pogre{na “kreditna” odluka. “Veruvam deka makedonskite kompanii }e po~ne da sfa} aat deka principot na pla} awe ne e rabota koja mo`e da ja potpiraat na doverba vo
18 COVER STORY
NAJ^ESTI NA^INI ZA IZBEGNUVAWE NA PLA]AWE NEDOSTAPNOST Dol`nikot ne vi odgovara voop{to na povicite. Najte{ko e da naplatie pobaruvawe koga ne mo`ete voop{to da dojdete do dol`nikot NAJRAZLI^NI IZGOVORI Firmite koi {to se ma~at da gi naplatat svoite pobaruvawa, mo`at da napi{at cel “zbornik” so izgovori i
NAPLATA NA POBARUVAWA: MISIJA (NE) VOZMO@NA
BROJ 602
13/05/2011
www.kapital.mk
kredibilitetot na kupuva~ot, beskrajno trpenie i sl., pa }e po~nat da se interesiraat za kreditniot rejting na drugata strana, da si kupuvaat podatoci za bonitet od Centralniot registar, i da formiraat sistem vo svojata kompanija preku koj {to }e se obezbedat deka tamu kade {to prodale stoka ili usluga, ima finansiski potencijal i volja pobaruvaweto da se servisira vo dadenite rokovi”, veli Taskov. NE SMEETE DA STE PASIVNI KON SVOETO POBARUVAWE Tradicionalniot stav kaj makedonskite kompanii otkako }e se soo~at so ~inot na nepla}awe na pobaruvawata kon niv, e deka “pazarot e mnogu mal, ne sakam da si naru{am odnosite so kupuva~ot, }e zagubam klienti” i ostanati razmisluvawa od toj tip. Zna~i, }e ja izdadat fakturata, }e dogovorat rok od 8,15 ili 30 dena za pla} awe i ~ekaat da im se plati. Stru~wacite za naplata na dolgovi velat deka doveritelot mora da ima proaktiven odnos kon svoeto pobaruvawe. “Na primer, ako rokot za pla} awe na fakturata e 10 dena, na osmiot den, pratete mu qubezno potsetuvawe na klientot deka fakturata dospeva za dva dena. Toa e aktiven odnos kon pobaruvaweto, u{te vo faza dodeka trae zakonskiot ili dogovoreniot rok za pla} awe. Otkako fakturata }e
opravdania zo{to ne se platila obvrskata ZAMAJUVAWE NIZ LAVIRINTOT NA KOMPANISKATA BIROKRATIJA Ve matkaat od eden na drug telefon vo kompanijata, i na krajot da ne mo`ete krajot da go fatite za toa koj e odgovoren za pla}aweto na fakturata, so cel na krajot da se otka`ete od namerata da si naplatite.
GODI[NO SE OTPI[UVAAT 55 MILIJARDI EVRA NENAPLATENI POBARUVAWA VO EU eoretski, Evropskata unija e edna golema ekonomska zona so 500 milioni potro{uva~i, a site tie se integrirano vo najgolemiot trgovski blok na svetot. Me|utoa, toj ideal e s$ u{te daleku od stvarnosta, osobeno za kompaniite {to se obiduvaat da si gi naplatat dolgovite preku brojnite granici na EU, pi{uva “Wujork Tajms”, spored kogo godi{no se otpi{uvaat najmalku 55 milijardi evra dolgovi vo Unijata, voglavno zatoa {to na kompaniite im stanuva prenaporno da istraat vo skapite i zbunuva~ki parnici vo stranski dr`avi. Biznismenite smetaat deka problemot na naplatata na dolgovite pretstavuva seriozna prepreka vo ramki na EU, i deka e toa edna od pri~inite zo{to ne se otvoraat rabotni mesta i ne se zgolemuva nivoto na op{ta blagosostojba. Vale Garsia de Novales, advokatka i stru~wak za globalna trgovija, na klientite im veli deka ne im se isplati na sud da baraat naplata na dolgovite dokolku se raboti za iznos pomal od sto iljadi evra. “Morate da se otka`ete, zatoa {to procesot ednostavno e preskap”. Mnogu kompanii prestanaa da trguvaat so stranstvo. Evropskata komisija raboti
T
na unapreduvawe na zaedni~kiot pazar. Se o~ekuva ovaa godina da stigne predlog za standardiziran evropski sistem so koj {to na bankarskata smetka na dol`nikot bi mu se zamrznal iznosot koj go dol`i na nekoja kompanija. So toa bi se spre~il prenosot na pari vo druga zemja. Denes, samo tri kompanii od deset vo EU rabotat vo stranstvo, poka`uva edno istra`uvawe vo EU. A, samo 8% od pomalite evropski kompanii rabotat nadvor od svojata mati~na dr`ava.
WWW.KAPITAL.MK
SE ^ITAME...
STOJ^E TASKOV
REGIONALEN DIREKTOR NA EOS GRUPACIJATA ZA JUGOISTO^NA EVROPA, ^IJA[TO SPECIJALNOST E NAPLATA NA POBARUVAWA
“Firmite mora da nau~at da presmetaat vo koj moment e to~kata kade {to mora da prestanat so kreditirawe na svoite klienti, odnosno prodavawe stoka ili usluga {to ja napla}aat po izvesen vremenski period. Treba da znaat koj e obrtot na nivnite pobaruvawa i kako so nego
zadocni makar i eden den, se nametnuva pra{aweto: zo{to ne e platena vo rok? Nie vleguvame mikroskopski vo psihologijata na mo`nite pri~ini za nepla}awe navreme: mo`e da e poradi zaboravenost, slaba vnatre{na organizacija na administrirawe fakturi, generalno slaba administracija na kancelarisko rabotewe, otsutnost zaradi slu`ben pat, a potoa sledat i te{kite problemi kako {to se finansiskata nesposobnost vo daden moment da se izvr{uvaat obvrskite – nelikvidnost, dolgoro~na nelikvidnost-insolvetnost, ili, pak, nemawe na mentalen stav deka postoi `elba da se plati fakturata. Kolku pobrzo se doznaat pri~inite zo{to fakturata ne e platena vo daden rok, tolku polesno se re{ava problemot. Proaktivniot stav zna~i, javete mu se na klientot, ne sramete se da krenete telefon i da go pra{ate zo{to fakturata ne e platena? Toj e va{ klient, mora da komunicirate. Kaj firmite voobi~aeno va`i logikata: mu isprativ faktura, }e ~ekam, ne mi pla} a, }e tu`am. Morate da se javite da proverite {to e problemot, mo`ebi ~ovekot e bolen, ili ima nekoj privaten problem, pa }e ve zamoli da go po~ekate dve nedeli, na primer”, velat vo EOS Matriks. No, dokolku nepla}aweto na fakturata e podolgo od 30 dena posle rokot na dospeanost, toa e 90% indikator za seriozni finansiski problemi na dol`nikot. Sega e jasno deka klientot ima prob-
lemi, no doveritelot mora da prodol`i so proaktivniot stav – se javuva u{te nekolkupati, a treba da pratite i pismeno izvestuvawe do dol`nikot. Agenciite za naplata sovetuvaat dva tipa na izvestuvawa {to mo`e da gi pratite. Prviot model e so potencirawe na pozitivni raboti {to }e gi zagubi dol`nikot vo idnina, dokolku ne postapuva po prezemenite obvrski od dogovorot. Na po~etokot, forma na pritisok e i ako pobarate od klientot da vi ka`e vo koj rok }e go plati dolgot. Konzistentnoto barawe na rok sozdava neverojaten pritisok. S$ dodeka ne postoi rok, nikoj nema poseriozno da pristapi vo izvr{uvawe na obvrskite. Vo slednoto nivo na komunikacija, doveritelot treba da go zgolemi pritisokot, so toa {to }e gi potencira negativnite posledici za dol`nikot dokolku prodol`i so nepla} aweto. Se razbira, tuka ne spa|aat navredlivi tonovi, zakani, karawe i sl., tuku ednostavno predupreduvawe deka me|usebnite dol`ni~kodoveritelski odnosi mo`e da se reguliraat i preku sudskite instanci. Vo momentov, vo stopanskoto oddelenie na Osovniot sud 2 vo Skopje, nadle`no za sporovite pome|u kompaniite, vo postapka se okolu 6.200 sporovi me|u kompanii. Vo sudot nema statistika za toa kolku to~no sporovi se odnesuvaat na nenaplateni pobaruvawa, a vkupniot broj na predmeti po trgovski sporovi {to se primeni vo sudot vo prvite ~etiri meseci od godinava e okolu 2.400. Vo 2010 godina vkupno 7.133 trgovski sporovi bile pokrenati vo skopskiot sud, vo 2009 godina brojkata bila bezmalku identi~na, 7.380, a vo 2008 godina imalo
da upravuvaat. Zgolemenata proda`ba mo`e da ima negativni kapitalni posledici po kompanijata. Taa mo`e da re~e, imam pobaruvawa, pa }e zemam kredit za vo me|uvreme da se isfinansiram, na kraj }e mi platat i }e bide s$ vo red. No, {to ako zemete kredit, zna~i dopolnitelno se zadol`ite, a pobaruvawata ne gi naplatite. Firmite odat prebrzo so proda`bata, mislat deka ako s$ prodadat, go re{ile problemot. A, dokolku nemate naplata, toga{ nemate pari da gi platite svoite vraboteni, za marketing, za istra`uvawe i razvoj, zna~i stanuvate nekonkurentni i ednostavno propa|ate.”
5.572 pokrenati trgovski sporovi. MO@E DA RABOTITE SO NAJDOBRITE PLA]A^I, I PAK DA PROPADNETE! Makedonskite kompanii mora da investiraat vo menaxment koj{to }e znae finansiski da upravuva, da gleda vo idnina i da predvidi dali davaweto stoka na kredit vo opredelen obem, nema vo odreden moment da & na{teti na likvidnosta na kompanijata, velat poznava~ite na ovaa problematika. “Firmite mora da nau~at da
presmetaat vo koj moment e to~kata kade {to mora da prestanat so kreditirawe na svoite klienti, odnosno prodavawe stoka ili usluga {to ja napla}aat po izvesen vremenski period. Treba da znaat koj e obrtot na nivnite pobaruvawa i kako so nego da upravuvaat. Zgolemenata proda`ba mo`e da ima negativni kapitalni posledici po kompanijata. Taa mo`e da re~e, imam pobaruvawa, pa }e zemam kredit za vo me|uvreme da se isfinansiram, na kraj }e mi platat i }e bide s$ vo red. No, {to
19
20 COVER STORY NAPLATA NA POBARUVAWA: MISIJA (NE) VOZMO@NA
BROJ 602
13/05/2011
www.kapital.mk
ako zemete kredit, zna~i dopolnitelno se zadol`ite, a pobaruvawata ne gi naplatite. Firmite odat prebrgu so proda`bata, mislat deka ako s$ prodadat, go re{ile problemot. A, dokolku nemate naplata, toga{ nemate pari da gi platite svoite vraboteni, za marketing, za istra`uvawe i razvoj, zna~i stanuvate nekonkurentni i ednostavno propa|ate”, objasnuva Stoj~e Taskov od Eos Matriks. Toj istaknuva deka i kompanii {to se javuvaat kako
dobavuva~i na stoki ili uslugi kon sigurnite pla} a~i, od tipot na bankite, telekomite i sl., zaradi lo{oto usoglasuvawe na izvorite na finansirawe na svojata “dupka” dodeka ~ekaat naplata, zaglavuvaat vo nelikvidnost. “Vie mo`e da rabotite so najdobrite pla}a~i, no i tie sakaat vie da bidete najdobar snabduva~. Tie } e dogovorat so vas rok za pla}awe od 90 dena i ako ne ste isplanirale dobro od kade }e se pokriete vo
toj period, nema da mo`e da isplaptite plati na vreme, da nabavite surovini na vreme.. Ako vrabotenite ne zemat plata na vreme, stanuvaat nervozni, a nervozni vraboteni ne mo`e da ispora~aat vrvna usluga. Zna~i, }e padne kvalitetot na va{iot servis kon klientite. Zaradi nelikvidnosta, }e po~nete da {tedite i na surovini, pa namesto od Germanija }e gi nabavite od Kina i na krajot so toa samite }e gi prekinete odnosot so golemata kompanija, taa ednostavno nema pove}e da saka da raboti so vas. Nema ni{to problemati~no vo toa da ~ekate 90 dena za naplata, no zatoa otvorete si kreditna ramka, osigurajte se deka mar`ata {to }e ja ostvarite od proda`bata e dovolno visoka za da ja pokrie kamatata na kreditot {to vi e izvor za finansirawe, vo sprotivno povtorno }e imate problem, mo`ebi ne vo prvata godina, no podocna sigurno, zatoa {to profitabilnosta postojano } e vi pa|a, bez ogled na toa dali vi se zgolemuva proda`bata”, dodava Taskov. Skopjanecot Sa{o Stojanovski e eden od onie biznismeni {to poslednive dvetri godini s$ poizrazeno gi ~uvstvuva posledicite nelikvidnosta. Sopstvenik e na mala firma koja se zanimava so iznajmuvawe na oprema i rekviziti za koncerti, promocii i ostanati vidovi na javni nastani. Veli deka pou~en od lo{oto iskustvo so klienti koi {to ne mu gi platile uslugite, re{il da ne “go pali kamionot” ako ne vidi avans na svojata smetka. “Porano nekako i so kompenzacija se re{avaa rabotite. No, sega nelikvidnosta e tolku golema {to i firmite {to mo`at da vi ponudat kompenzacija, nemaat so {to, zatoa {to i nim dobavuva~ite ne im ispora~uvaat stoka, zaradi nenaplateni dolgovi. Site se vrzani kako vo jazol, od koj s$ pote{ko se izleguva”, veli Stojanovski. Od svoeto iskustvo toj veli deka dol`nicite koristat nekolku finti za da izbegnat pla}awe. “Naj~esta forma e izbegnuvaweto bilo kakov kontakt. Ednostavno, va{iot dol`nik stanuva nedostapen. Ne mo`e da naplatite, ako toj postojano izbegnuva kontakt. Toa e najte{kata forma. Dol`nicite od koi {to najte{ko }e naplatite, se onie koi {to poslednite tri meseci se nedostapni za vas. Ako go najdete, pak, nao|a milion izgovori za toa zo{to ne vi platil. Ponekoga{ ne mo`am da se izna~udam kako vozrazni lu|e se obiduvaat da vi protnat objasnuvawe tipi~no za sredno{kolec {to izbegal od ~as!? Tretiot na~in na izbegnuvawe e, da ve matkaat od eden na drug telefon vo kompanijata, i na krajot da ne mo`ete krajot da go fatite za toa koj e odgovoren za pla}aweto na fakturata. Vie mnogu dobro sfa}ate koj e donesuva~ot na odluka, no nivnata taktika e so beskrajnoto maltretirawe po telefoni, na krajot da se otka`ete od namerata”, veli Stojanovski.
INTERVIEW 22 INTERVIEW
JUXEL INAN
GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA IK BANKA AD, SKOPJE
]E BIDEME NAJDOBA PARTNER NA BIZNI VO MAKEDONIJA
BROJ 602
13/05/2011
AR SITE
INTERVIEW
www.kapital.mk
IK Banka ve}e ima golemo iskustvo vo finansirawe mali i sredni pretprijatija. So zgolemuvaweto na kapitalot za nekolku pati, {to }e go napravime so poddr{ka na na{ata kompanijamajka Halkbank, }e mo`eme da im odobruvame krediti i na najgolemite kompanii vo Makedonija. Od druga strana, so na{iot dinami~en biznis-model i moderniot pristap, smetame deka sme najdobar partner za site stranski investitori. Isto taka, zainteresirani sme da poddr`ime infrastrukturni investicii na dr`avno i op{tinsko nivo IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk
uxel Inan e гlaven иzvr{en дirektor na IK Banka AD, Skopje, otkako kompanijata be{e prezemena od Demir Halkbank vo 2008 godina. Golemoto bankarsko iskustvo steknato vo izminatite sedumnaeset godini vo pove}e zemji od svetot, me|u koi Turcija, Romanija, Kazakstan, Holandija i sega vo Makedonija, go pravi Inan internacionelen ekspert za razvoj na pazari. Inan veli deka neodamne{noto prezеmawe od Halkbank od Turcija }e даде isklu~itelni beneficиi za IK Banka. Halkbank e sedmata banka po golemina vo Turcija, koja raspolaga so aktiva od nad 35 milijardi evra, ima stapka na povrat na kapital поголема od 30% i e edna od najsilnite banki vo regionot. Pridobivkite na IK Banka od ~lenstvoto vo golemoto semejstvo na Halkbank }e bide zgolemuvawe na nejziniot krediten potencijal, no i voveduvawe novi kvalitetni proizvodi i uslugi, kakvi {to dosega nemalo vo zemjava. Gospodine Inan, IK Banka be{e prvo kupena od strana na Demir Halk, a potoa i direktno od Halkbank od Turcija. Kakvi promeni se slu~ija vo me|uvreme, vo smisla na organizacija na rabotata, novi proizvodi i uslugi, tehnologija itn.? Sprovedovme mnogu promeni otkako Demir Halk ja kupi IK Banka, a najgolemiot del od niv bea naso~eni kon izgradba na osnova za zdrav i stabilen rast i podobruvawe na kvalitetot na uslugite za na{ite klienti. Najprvin, usvoivme konzervativen i vnimatelen pristap i se koncentriravme na toa da vospostavime “red vo organizacijata”. Sekoga{ sme imale dolgoro~na perspektiva i nikoga{ ne sme `rtvuvale napori za da vospostavime dolgoro~na i odr`liva struktura za razvoj namesto kratkoro~ni interesi. Bankite mora da ja namalat brzinata pri ostrite svijoci. Nastanie vo 2008 i 2009 godina doka`a deka sme vo pravo, bidej}i vo toj period mnogu banki stradaa od nezdravi portfolija. Tokmu poradi toa nie bevme vo mo`nost slobodno da se razvivame vo tekot na minatata godina, mnogu pove}e od sektorskiot prosek. Mo`am da nabrojam nekoi od promenite koi
J
gi napravivme neodamna. Уsvoivme visoki principi i praktiki na korporativno upravuvawe. Potoa ja restruktuiravme organizacijata spored preporakite na Bazel i sozdadovme jasna podelba na odgovornostite, kako i opis na rabotnite mesta. Gi podobrivme osnovite na na{iot bilans na sostojba i ja zgolemivme na{ata likvidnost, duri i pred voveduvaweto na novite pravila od strana na Narodnata banka. Go podobrivme kvalitetot na na{eto kreditno portfolio i vovedovme povisoki standardi za upravuvawe so rizici. Vovedovme posigurni sistemi za vnatre{na kontrola i poefikasni i efektivni na~ini na rabota. Vovedovme nov bankarski softver. Ja dislociravme centralata na bankat vo moderna, visokokvalitetna delovna zgrada. Ja zgolemivme efikasnosta na mre`ata na filijali i ekspozituri na bankata. Razvivme precizno strukturirani kreditni proizvodi za podobra poddr{ka na bazata na klienti. Kakva be{e izminatata godina za IK Banka, vo smisla na prihodi i dobivki, i kakvi se prvite tri meseci od ovaa godina? Op{to zemeno, {to o~ekuvate od 2011 godina? Vo 2010 godina bevme naso~eni kon rast na na{eto portfolio i zacvrstuvawe na pozicijata na IK Banka kako najdinami~na i najaktivna banka. Gi podobrivme prihodite i ostvarivme prili~no impresivni delovni rezultati. Uspeavme da gi zgolemime kreditite za 37%, a vkupnite sredstva za 34%. Potoa ostvarivme porast na na{ite depoziti za 47%. Brojot na izdadeni plate`ni karti~ki na bankata porasna za 38%. Stranskite prilivi porasnaa za 60%. Pla}awata ostvareni preku na{ata odli~na usluga za elektronsko bankarstvo se zgolemija za 58%. Vovedovme e-trgovija za kompaniite. Otvorivme tri novi filijali, so {to vkupniot broj na filijali i ekspozituri na bankata sega iznesuva 21, a na{iot tim se zgolemi za 10%. No, vo tekot na celiot toj rast ne zaboravivme na kvalitetot. I pokraj zgolemuvaweto na kreditite, vkupniot broj na nefunkcionalni krediti, vsu{nost, se namali za 15%. Ostanavme ekstremno likvidni i gi po~ituvavme strogite barawa na Narodnata banka vo odnos na likvidnosta. Isto taka, godinata ja zavr{ivme so stapka na adekvatnost na kapitalot (Capital
23
24 INTERVIEW Adequacy Ratio) od preku 14%. Na{ata cel za 2011 godina e da postigneme u{te podobri rezultati. Kakvi }e bidat pridobivkite za IK Banka sega, koga e del od banka koja ima aktiva od nad 35 milijardi evra? Najprvin bi sakal da dodadam deka Halkbank ne e samo golema, tuku i mnogu zdrava banka, koja ostvaruva golem uspeh i profitabilnost. Vo 2010 godina Halkbank ostvari nad 30% stapka na povrat na kapital (return on equity - ROE), a ostvari stapka na adekvatnost na kapitalot (capital adequacy ratio - CAR) od 16%. Bi sakal ova da go napomenam zatoa {to krizata vo 2008 godina obelodeni mnogu slabosti na takanare~enite “golemi� amerikanski i evropski banki, koi pretrpea ogromni zagubi i im be{e potrebna dr`avna pomo{, za da ne bankrotiraat. Zatoa, ne treba da se pobrkuva goleminata na bilansot na sostojba so finansiskata stabilnost ili so kvalitetot na sredstvata. Halkbank sekako e golema, no u{te pova`no e toa {to e mnogu silna. Toa zna~i deka taa silno }e go poddr`i na{iot razvoj i }e vlo`i sredstva vo Makedonija, nameneti za makedonskite kompanii i naselenie, a toa za nea }e bide relativno mal finansiski napor. Od druga strana, so samoto toa {to sme direktna podru`nica na Halkbank silata na na{ata kompanija-majka sega e i na{a sila. Zna~i, koga sega }e ja poglednete IK Banka ja gledate Halkbank. So cel da se odrazi ovaa promena i na{iot nov status nie }e ja rebrendirame bankata so imeto Halkbank (Halkbank). ]e go zgolemime na{iot kapital za nekolkupati i }e doneseme tehnologija, znaewe i novi proizvodi i uslugi. Halkbank Turcija e mo{ne zainteresirana i ambiciozna vo vrska so razvojot vo Makedonija i vo po{irokiot region. Veruvam deka ova ne e pozitiven predizvik samo za na{ata banka, tuku mnogu pozi-
tiven i za razvojot na makedonskata ekonomija. PODDR[KA ZA STRANSKITE INVESTITORI Koj e glavniot fokus na ponatamo{niot razvoj na IK Banka, t.e. koi proizvodi i uslugi }e se forsiraat i kon koja celna grupa na klienti? IK Banka ve}e ima golemo iskustvo vo finansirawe mali i sredni pretprijatija. Samata Halkbank e specijalizirana za ovoj tip finansirawe. Taka, vo toj pogled vedna{ postignavme harmonija. Smetame deka malite i srednite pretprijatija se stolbot na silnata ekonomija poradi nivnata fleksibilnost i dinami~nost i definitivno }e prodol`ime so na{ata poddr{ka vo toj segment. Toa {to }e go dodademe e poddr{ka na golemite kompanii od edna strana, kako i voveduvawe na posofisticirani proizvodi za gra|anite, od druga strana. So zgolemuvaweto na kapitalot }e mo`eme da im odobruvame krediti na najgolemite kompanii vo Makedonija. Isto taka, smetame deka ima golem prostor za ponuda na podobri proizvodi i uslugi za gra|anite vo Makedonija, a Halkbank poseduva golemo znaewe vo toj segment. Kon koi industriski sektori e naso~en interesot na IK Banka za nivno kreditirawe i poddr{ka vo razvojot? Vo momentov sme prisutni re~isi vo site biznis-sektori vo Makedonija i zadovolni sme od raznovidnosta na na{eto portfolio. ]e prodol`ime da bideme prisutni vo site sektori, no pove}e }e se fokusirame na finansirawe na me|unarodnata trgovija i poddr{ka na stranskite investicii. Vo Turcija s$ pove}e raste interesot za investicii i se zgolemuvaat trgovskite vrski. Ako se zeme predvid golemata zastapenost na Halkbank vo Turcija i nejzinata {iroka mre`a, nie sme priroden bankarski partner za site turski kompanii koi sorabotuvaat so Makedonija, kako i za makedonskite kompanii koi sorabotuvaat so Turcija. Osobeno stavame akcent na kvalitetot na uslugite, a so na{iot dinami~en biznis-model i moderniot pristap, smetame deka sme najdobar partner za site stranski investitori. Isto taka, zainteresirani sme da poddr`ime infrastrukturni investicii na dr`avno i op{tinsko nivo. IK Banka e edna od bankite vo zem-
java koi nudat krediti za energetski efikasni proekti, finansirani od evropskite fondovi. Kolkav e interesot na makedonskite kompanii za vakvi proekti? Kolku od ovie proekti bile odobreni dosega i za {to prete`no gi koristat kompaniite? Ova e nov proizvod vo Makedonija i smetame deka ima golem potencijal. Nivoto na svest deka postoi vakov vid kredit e nisko i tokmu poradi toa IK Banka pravi golemi napori da ja informira javnosta za dostapnosta i prednostite na ovoj vid krediti. Smetam deka s$ u{te sme na po~etokot, no so tekot na na{ite kampawi gledame deka interesot me|u gra|anite raste. IK Banka raspolaga ne samo so eden, tuku so dva izvori na sredstva za krediti za energetska efikasnost i izrabotivme specijalna ponuda nameneta za domakinstvata (EKO Kredit), kako i za kompaniite (EKO Kredit +). Za pogolemite industriski proekti nudime i sistem na pari~na poddr{ka, so koj na klientot mo`e da mu bidat isplateni do 20% od vkupnata suma investicii, otkako proektot }e bide uspe{no implementiran. Gordi sme {to sme edinstvenata banka vo Makedonija koja gi nudi site ovie krediti za energetska efikasnost vo isto vreme. So rastot na cenite na elektri~nata energija, smetame deka ovie krediti }e imaat dobra ekonomska smisla za na{ite klienti, bidej}i } e si ja vratat investicijata preku energetskite za{tedi. Isto taka }e pomognat vo za{titata na `ivotnata sredina so toa {to }e go namalat ispu{taweto na jaglerod. I od ekonomska i od ekolo{ka gledna to~ka, na{iot EKO kredit e dobra ideja za na{ite klienti, za Makedonija i za na{ata planeta. MAKEDONCITE ZASLU@UVAAT POKVALITETNI BANKARSKI PROIZVODI Kako go ocenuvate sega{niot razvoj na bankarskiot sektor vo Makedonija vo sporedba so toj na Turcija, na primer, ne spored goleminata na sredstvata vo bankite, tuku vo odnos na sofisticiranosta na proizvodite i uslugite, komunikacijata so klientite, sledeweto na tehnolo{kite trendovi? Ve pra{uvam bidej}i e op{to poznato deka vo izminatite godini golem broj od svetskite inovacii vo bankarskiot sektor (na primer, vo raboteweto so plate`ni karti~ki) vo regionot bea promovi-
Ako se zeme predvid golemata zastapenost na Halkbank vo Turcija i nejzinata {iroka mre`a, nie sme priroden bankarski partner za site turski kompanii koi sorabotuvaat so Makedonija, kako i za makedonskite kompanii koi sorabotuvaat so Turcija.
BROJ 602
13/05/2011
INTERVIEW
www.kapital.mk
Naj~esto kompaniite se `alat deka bankite ne izleguvaat dovolno vo presret na potrebite na biznissektorot, a bankite, od svoja strana, se slu`at so izgovorot za zgolemeniot rizik na investicii i za ograni~uvawata koi im gi nametnuva Narodna banka. Kakov e stavot na IK Banka vo toj pogled? Mislam deka golemite brojki vo odnos na na{iot rast vo 2010 godina ne ostavaat prostor za pra{awa za pozicijata na IK Banka i nejzinata podgotvenost da go poddr`i biznissektorot. Vistina e deka barawata na Narodnata banka vo odnos na likvidnosta i zadol`itelnite rezervi se strogi. Od druga strana, Narodnata banka ima svoi pri~ini za ovie barawa, a za `al, ne se site banki vo Makedonija na isto nivo na finansiska stabilnost. Ovaa situacija ja gledame kako mo`nost da izvle~eme korist od na{ata finansiska sila i standardite za upravuvawe so rizici, pa zatoa, namesto da se `alime na barawata na Narodna banka, ednostavno istite gi ispolnuvame i prodol`uvame kon na{ata cel, posakuvaj}i & na na{ata konkurencija s$ najdobro. rani tokmu od Turcija, {to zna~i deka ovaa dr`ava e lider vo regionot vo toj pogled... Koi se beneficiite za IK Banka vo odnos na ova? To~no o~no e deka turskite banki imaat osobeno razvieni primenuazvieni kreditni proizvodi i gi primenu vaat najnovite tehnologii i sistemi. Koga na toa }e se dodade odli~nata kultura na uslugi, turskite klienti u`ivaat vo najsovremeni bankarski ponudi. Vo Makedonija ne se zastapeni pove}eto od ovie proizvodi. Na primer, duri i so postoe~kite ograni~eni ponudi stepenot na koristewe plate`ni karti~ki vo Makedonija e nizok. No, veruvam deka Makedoncite brzo }e se prilagodat dokolku im bidat ponudeni popogodni proizvodi, koi kompaniite }e gi prifatat, a gra|anite }e gi koristat. Makedoncite se mnogu otvoreni kon inovativni i moderni proizvodi. Smetam deka problemot ne e vo Makedonija, tuku vo bankite koi se prisutni na pazarot, a ne se obidele da promoviraat nitu eden od ovie proizvodi tuka, tuku prodol`uvaat da se pridr`uvaat do nekolkute konvencionalni proizvodi. Kako golema turska banka, Halkbank ima tehnolo{ka infrastruktura i soodvetno znaewe za proizvodite. Nie nemame pristap od tipot “ova e dovolno za Makedonija”, kako nekoi banki ovde, tuku }e gi doneseme najmodernite i najsovremeni proizvodi. Veruvam deka makedonskite gra|ani ve}e odamna o~ekuvaat da se slu~i vakvo ne{to i vreme e nekoja banka im go ponudi najdobroto. Makedoncite go
zaslu`uvaat najdobroto. z Kako pretstavnik na turska kompanija, kako ja ocenuvate biznis-klimata vo Makedonija, za investicii i za rabotewe? Koi se, spored vas, pozitivnite i negativnite strani? Smetam deka Makedonija ima povolni uslovi za biznis i deka e polna so mo`nosti.
danoci i niski plati, a pogoden pristap do evropskite pazari. Isto taka, mo`e da se postigne golem uspeh vo zemjodelskiot sektor. [to se odnesuva do negativnostite, relativno malata populacija i ekonomija ja pozicioniraat Makedonija “nadvor od radarot” na pove}eto golemi industriski kompanii. No, veruvam deka, ba{to se odnesuva do turskite Nie nemame pristap od tipot “ova e rem investitori, Makedonija stanuva dovolno za Makedonija”, kako nekoi s$ povidliva i postoi s$ pogolem kaj turskite kompanii za drugi ovde, tuku }e gi doneseme naj- interes da dojdat ovde. Turcija e regionmodernite i najkvalitetni proizvodi. alna ekonomska sila vo podem prijatel na Makedonija, Veruvam deka makedonskite gra|ani isodobar mnogu bliski kulturni i ve}e odamna o~ekuvaat da se slu~i politi~ki odnosi. Ovaa kombivakvo ne{to i vreme e nekoja banka nacija mo`e da privle~e turski kapital ovde, a nie kako banka } im go ponudi najdobroto. e bideme osobeno proaktivni vo olesnuvaweto na ovoj fenomen. Ekonomijata e postabilna otkolku vo ostaSAKAM AMBICIOZNI tokot od regionot, a populacijata e mlada, PROFESIONALCI obrazovana i dinami~na. Zemjata ne e samo [TO ZNAAT DA MOTIVIRAAT ubava, tuku e i plodna i bogata so vodi. Makedonija ima strate{ka lokacija so Koi menaxerski principi gi smetate lesen pristap do mnogu zemji vo regionot, za najva`ni vo sekojdnevnoto upravua blisku se i bogatite evropski pazari. vawe so bankata? Ova se va`ni prednosti. Zemjata s$ e Pred s$, se obiduvam da bidam lesno dou{te gladna za investicii, i “bazi~niot stapen. Mojata vrata e sekoga{ otvorena efekt” ovozmo`uva povisoka perspektiva i sekoj od moite kolegi mo`e da razgovara za razvoj. Na primer, Makedonija mo`e so mene vo koe bilo vreme. da bide idealna destinacija za turskite Se obiduvam da imam iskren i bezrezervno kompanii koi sakaat da go prefrlat otvoren stav. So moite kolegi gi spodeluvam svoeto proizvodstvo vo sredina so niski site na{i problemi i site na{i uspesi.
25
26 INTERVIEW Zaedno gre{ime i zaedno uspevame. Veruvam deka najprvin treba da se ima doverba vo lu|eto, a duri potoa da im se sudi. Ako jas ne sum pozitiven, ne mo`am da o~ekuvam pozitivnost od ostanatite. Ne mo`e da ima one-man show vo banka. Ova ne e moj semeen biznis i ne `iveeme vo 50-tite godini. Koga ni se javuvaat klienti ili doa|aat na sostanok bi sakal da ka`at deka zboruvale so IK Banka, a ne so Inan ili koj i da e drug. Nie ja pretstavuvame bankata, a ne sebesi. Bi sakal na{ite
sorabotnici da ja gledaat IK Banka kako tim od posveteni profesionalci koi maksimalno se trudat da im pomognat, no ne davaat vetuvawa koi ne mo`at da gi ostvarat. Treba da gi postavuvame te{kite pra{awa na po~etokot, a ne otkako ne{tata }e trgnat naopaku. Vo sprotivno, ne{tata }e trgnat naopaku. I sekako, principite se va`ni i ne mo`eme da pravime isklu~oci, duri ni za nas samite. Integritetot kako princip mo`ebi e kli{e, no bez nego nemame ni{to. Kakvi kvaliteti insistirate deka treba da poseduva va{iot tim od sorabotnici i, voop{to, vrabotenite vo IK Banka?
Vo momentov sme prisutni re~isi vo site biznis-sektori vo Makedonija i zadovolni sme od raznovidnosta na na{eto portfolio. ]e prodol`ime da bideme prisutni vo site sektori, no pove}e }e se fokusirame na finansirawe na me|unarodnata trgovija i poddr{ka na stranskite investicii.
Mi se dopa|aat ambiciozni profesionalci koi se stremat kon uspeh i gi motiviraat svoite kolegi. Ne sakam negativni li~nosti koi go ubivaat entuzijazmot kaj lu|eto okolu niv. Ne mi se dopa|aat lu|e koi pravat “prikladni� pretpostavki deka ne{to ne e izvodlivo i ne pravat ni{to za toa. Mora da se potrudime da go pobarame toa {to ni treba i da dozvolime da ni odgovori toj od kogo sme go pobarale toa. Vo IK Banka rabotime so zabrzano tempo i razbiram deka toa mo`ebi ne e za sekogo. No, toa zna~i deka tie lu|e rabotat na pogre{no rabotno mesto. Mnogu go cenam ~uvstvoto na “sopstvenost� na na{iot biznis od strana na moite kolegi vo timot. So ova sakam da ka`am deka sekoj od nas mo`e i treba da ja iskoristi sekoja mo`nost za da pridonese vo razre{uvaweto na problemite i razvojot na biznisot. Sekoj od nas ima posebni zada~i, no toa ne zna~i deka dokolku zabele`ime deka mo`eme da pridoneseme kon re{avaweto na odreden problem, da odgovorime na baraweto na nekoj klient ili da go napravime procesot poefikasen ne treba da se napregneme malku pove}e i da dademe s$ od sebe. Ponekoga{ mal dopolnitelen napor ili prijatelska nasmevka od bankarskiot slu`benik mnogu im zna~i na na{ite klienti i nema da go zaboravat toa. Taka nie gradime doverba, lojalnost i po~it.
28 COMPANY PROFILE
TEHNO-^IST
DRU[TVO ZA HIGIENSKO-TEHNI^KI USLUGI
KAKO DVAJCA IZVIDNICI NAPRAVIJA GOLEMA KOMPANIJA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk g @ p gor@kapital.com.mk
oran Aleksovski i Sa{o Petrovski se dvajca skopjani vo svoite rani 40-ti godini, a ve}e se iskusni veterani vo biznisot so koj{to rakovodat – kompanijata za higiensko-tehni~ki uslugi Tehno-~ist. Firmata ja formirale vo 1990 godina, koga imale edvaj dvaesetina godini, vo ambient koga vo zemjava samo {to po~na da se {iri privatnata inicijativa, a iljadnicite kompanii {to niknuvaa kako pe~urki po do`d vleguvaa vo neizvesnost za koja nikoj ne mo`e{e da im prenese iskustvo. “Idejata ja dobivme otkako vidovme deka vakov tip uslugi odli~no funkcionira na Zapad i re{ivme da probame i nie ne{to takvo vo Makedonija. Osnovavme firma so minimum kapital, koj vo toa vreme be{e potreben, bukvalno so pozajmeni pari od na{ite semejstva i vlegovme vo avantura za koja re~isi nikoj nema{e iskustvo vo zemjava, zatoa {to toga{ po~nuva{e tranzicijata i site pretpriema~i prv pat se sre}avaa so kapitalizmot”, velat osnova~ite na Tehno-~ist. Prvo po~nale so ~istewe vlezovi, rabota koja ne barala nekoi pozna~itelni vlo`uvawa, zatoa {to kako mom~iwa vo svoite rani dvaesetti Aleksovski i Petrovski ne ni mo`ele da raspolagaat so seriozen kapital za da vlezat vo nekakva
Z
Pionerite vo biznisot so odr`uvawe higiena na kompaniski i individualni objekti pred nekolku meseci proslavija 20 godini od svojot po~etok so rabota. Tehno-~ist be{e pretpriema~ki obid na dvajca drugari, koi od organizacija i rakovodewe imaa iskustvo samo od izvidni~kite odredi, no sepak, stignaa do kompanija koja denes ima pove}e od 400 vraboteni pogolema investicija. Vo prvite godinadve ja dobile doverbata na stanarite od re~isi 300 vlezovi od skopskite zgradi, a odr`uvaweto na higienata vo niv go pravele so dvaesetina anga`irani rabotnici. Poleka po~nale da nudat i ~istewe na stanovi, kako i perewe na tepisi vo sopstvena peralna. “Nie bevme pioneri vo ovoj biznis vo Makedonija, prva kompanija registrirana za higiensko-tehni~ki uslugi. Na po~etokot nemavme konkurencija, no podocna se formiraa i drugi kompanii sledej} i go na{iot primer. Prakti~ki, nie ja afirmiravme ovaa dejnost kako privaten legalen biznis”, veli Aleksovski Zoran, koj ja izvr{uva funkcijata generalen menaxer na kompanijata. Kako {to minuvale godinite Tehno-~ist po~nala da dobiva s$ pove}e klienti me|u sopstvenicite na individualni stanovi, no glavnata cel mu bile delovni objekti, odnosno davawe uslugi vo pogolemite kompanii. Ovaa vizija imala osobena {ansa da se ostvari u{te pove}e, koga
nekolku golemi kompanii otkako bea privatizirani so stranski kapital re{ija vo ramkite na svoeto prestrukturirawe da gi doverat nesu{tinskite dejnosti, me|u koi i odr`uvaweto na higienata, na nadvore{ni kompanii, odnosno da gi autsorsiraat. Tehno-~ist vo toj period, nekade pred desetina godini, se dogovara so Makedonski Telekom za prezemawe na 124 vraboteni za odr`uvawe higiena i na toj na~in go dobiva biznisot za odr`uvawe na nivnite prostorii vo Skopje i site gradovi na Makedonija kade {to kompanijata ima objekti. Klient na Tehno-~ist stanuva i Makedonska po{ta, isto taka so site objekti i ekspozituri niz zemjava, pa NLB Tutunska banka, Prokredit banka, zaedno so u{te nekolku pomali banki, Okta, Cementarnica Usje, Kjubi Makedonija, Granit i u{te mnogu drugi kompanii, no i ambasadi i stranski pretstavni{tva dobieni na me|unarodni tenderi. “Vrabotenite od golemite firmi {to go autsorsiraa odr`uvaweto na higienata vo
BROJ 602
13/05/2011
COMPANY PROFILE
www.kapital.mk
svoite objekti gi prezemavme na razli~ni na~ini – nekade so celosno prezemawe na sektorot i vrabotenite, nekade del so na{i vraboteni, a del od obvrskite gi izvr{uvaa nivni postari vraboteni dodeka zaminat vo penzija, taka {to postoeja pove}e kombinacii na dogovarawe so na{ite klienti i na{i obvrski kon niv. Nie vo Tehno-~ist sme gordi {to uspeavme na{iot ugled i kredibilitet kako kompanija da go zgolemime tokmu so toa {to gi ispolnivme site dogovoreni obvrski kon ovaa kategorija vraboteni, a voedno da davame visokokvalitetni uslugi. Toa be{e novina vo zemjava, vraboteni od taka golemi kompanii da se prezemat od firma koja e relativno mala, pa kaj niv postoe{e strav dali site obvrski }e se reguliraat kako {to treba, nekoj da ne ostane bez rabota i sl. Denes Tehno-~ist ima 407 vraboteni i ve}e mo`e da ka`eme deka sme prili~no golema kompanija so izgraden brend”, veli Aleksovski. VTORIOT E[ALON SI JA ZNAE RABOTATA Osnova~ite na Tehno-~ist velat deka iako na po~etokot imale vizija eden den da porasnat vo poseriozna kompanija, sepak, kako {to se zgolemuvala bazata na klienti i brojot na vraboteni sfatile deka postoi opasnost rastot na kompanijata da gi nadmine nivnite kapaciteti za menax-
irawe i deka e vreme da se sozdava vtor e{alon na menaxeri {to }e prezemat posebni sektori za upravuvawe. “Nie bevme mnogu mladi koga ja formiravme firmata, a iskustvo vo rakovodewe i organizacija imavme samo od na{ite izvidni~ki denovi, kade {to se imavme sretnato so nekakva hierarhiska struktura, liderstvo i sl., odnosno “skautskite” principi ni pomognaa da gi neguvame visokiot moral i po~itta kon svoite sorabotnici dodeka i samite u~evme za biznisot, paralelno kako {to raste{e. Po nekolku godini sfativme deka ve}e imame potreba od nadvore{no znaewe {to }e ni pomogne podobro da ja organizirame firmata. Po~navme da koristime uslugi od razni konsultantski ku}i, fakultetski profesori i razvojni fondacii za mali i sredni kompanii, koi ni pomognaa pri sostavuvaweto biznis-plan za ponatamo{niot razvoj na firmata, a nabavivme i deloven softver {to pretstavuva integriran sistem na kompjuterskite programi za presmetka na platite, za magacinskoto rabotewe i evidencijata na nalozi ZORAN ALEKSOVSKI, generalniot menaxer i eden od osnova~ite na Tehno-~ist,
za rabota, fakturi i ostanatite administrativni proceduri. Na{ata cel be{e da razvieme sistem koj }e bide taka dobro postaven {to otkako }e go predademe na vtoriot, a ve}e i na tretiot e{alon menaxeri, koi vnimatelno gi odbravme i podgotvivme za
29
BROJ 602
13/05/2011
COMPANY PROFILE
www.kapital.mk
zada~ite, tie da mo`at da funkcioniraat i koga nie ne sme prisutni vo firmata”, objasnuva Zoran Aleksovski. “SAMO KLIENTOT MO@E DA NÈ SMENI” Vo Tehno-~ist velat deka kaj svoite klienti stanale prepoznatlivi po toa {to nudat najdobar soodnos na cenata i kvalitetot, odnosno sekoga{ se trudat za relativno niski ceni da ponudat maksimalen kvalitet. Vo momentov, pokraj standardnite uslugi za tekovno odr`uvawe na higiena vo delovni prostorii na privatni kompanii i javni institucii, nudat usluga za ednokratno ~istewe povr{ini za koi {to se potrebni specijalni timovi so posebna oprema, kako {to e ~isteweto na staklenite fasadi, na primer. Kompanijata raspolaga i so specijalni ma{ini i hemiski sredstva za polirawe specifi~ni povr{ini kako mermeri i laminati, kade {to pokraj ~isteweto na povr{inata se vr{i i nejzina za{tita. “Mo`am da ka`am deka sme lideri na pazarot vo delot na sledewe na novata tehnologija, kako i hemiski sredstva potrebni za ovoj biznis. Bilo koj novitet {to pridonesuva za pogolema efikasnost i kvalitet na na{ite uslugi, nie go koristime. Na primer, golemite svetski proizvoditeli na hemiski sredstva za ~istewe povr{ini, osven preparatite, prodavaat i tehnologija za nivno pravilno
Mobilna ekipa na Tehno-~ist na edna od svoite zada~i ~istewe na staklena fasada
aplicirawe, dozirawe i sl. Se razbira, toa e malku poskapo otkolku samo da se kupat preparatite, no po izvesno vreme se vra}a investicijata”, dodava Valentina Aleksovska, finanov menaxer na kompanijata, odgovorna za sektorot logistika i administracija, koja {to e isto taka del od timot {to ja postavi kompanijata na zdravi noze. Toj istaknuva deka klu~ot na nivniot uspeh e realiziraweto na dve osnovni zada~i na menaxmentot – gri`ata za vraboten-
ite preku ovozmo`uvawe dobri uslovi za rabota, motiviranost, zadovolstvo, mo`nost za nadgradba, edukacija; kako i gri`ata za klientite, koi pokraj visokiot kvalitet i zadovolstvoto od uslugata, dobivaat postojan monitoring na nivnite potrebi i predlozi za podobruvawe od strana na Tehno-~ist. “Eden od na{ite kompaniski slogani e i – samo eden e glaven, toj mo`e da go smeni i rakovodstvoto i rabotnicite, a toa e klientot”, veli Aleksovski.
31
32 PRETPRIEMNI[TVO
PRETPRIEMNI^KI IDEI VREDNI ZA REALIZACIJA
10 INOVATIVNI IDEI ZA NOV BIZNIS IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk
a se bide “sam svoj gazda” i da se vlo`uva vo razvoj na sopstveniot biznis, da se prezema rizik i da se bide otvoren kon sekoja nova biznis-ideja e odlika na sekoj pretpriema~. No, za edna biznis-ideja da uspee e potrebno mnogu pove}e od pretpriemni~ki duh. Dobrata i inovativna ideja za biznis e samo po~etok, a toa {to e klu~no za taa da se realizira e da se ima vizija i da se vlo`uva golem trud i napor za nejzino ostvaruvawe. Idejata e kapital... Ova e mototo na magazinot “Kapital” koe go praktikuva pove} e od deset godini. A, pak, poznatiot poet Viktor Igo ima ka`ano deka “Nema ni{to posilno od ideja ~ie vreme e dojdeno da se realizira”. Tokmu zatoa vo ovoj broj odlu~ivme da gi promovirame desette najdobri i najinovativni biznis-idei na desetmina mladi lu|e koi pobedija na 5-ot Nacionalen natprevar za najinovativen biznis-plan vo organizacija na Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriema~ko u~ewe, potpomognat od makedonskata kancelarija na Avstriskata razvojna sorabotka, koj se odr`a vo ramki na Regionalnata konferencija za inovacii, pretpriemni{tvo i regionalen razvoj {to vikendov se odr`a vo Ohrid. Vo prvata faza od nad 300 prijaveni idei, samo 80 u~esnici vlegoa vo potesniot izboren krug so mo`nosta da go posetuvaat ciklusot obuki “Od ideja do biznis” i da steknat potrebno znaewe za zapo~nuvawe sopstven biznis. Po obukite u~esnicite izrabotija biznis-planovi od koi samo najdobrite 20 dobija {ansa da gi prezentiraat ideite pred stru~noto `iri. Na krajot najinovativnite idei i najdobrite biznis-planovi vlegoa vo “pobedni~kata desetka” i go osvoija nagradniot fond
D
od 21.000 evra obezbeden od Avstriskata razvojna fondacija. “Kapital” razgovara{e so desttemina mladi lu|e koi veruvaat deka tokmu sega e vremeto da ja realiziraat svojata idea za biznis.
1.
MESTO
“BIDI VIDEN”
Idejata koja be{e izbrana za najdobra i najinovativna, i koja be{e nagradena so 5.000 evra e naslovena kako “Bidi viden”. Biznis-planot koj go izrabotija Viktor Mitevski, Marko Georgievski i Aleksandar Krstev, studenti na Ekonomskiot fakultet vo Skopje ima za cel osnovawe nova firma koja }e se zanimava so interaktiven internet-marketing i reklamirawe na pogolemite makedonski firmi preku animirani reklami na nivnata internet-stranica. “Na{iot marketing-koncept e ne{to novo za makedonskiot i regionalniot pazar. Potencijalni i najva`ni klienti na na{iot biznis se posetitelite na internet-stranicata koi besplatno }e dobivaat kompletni uslugi, dodeka od druga strana, kompaniite }e go koristat prostorot za sopstveno reklamirawe”, objasnuvaat trojcata studenti. Velat deka parite koi gi dobile kako nagrada }e im bidat od golema korist i deka }e gi upotrebat za da zapo~nat so aktivnostite okolu biznisot vo najkratok mo`en rok. Faktot {to s$ u{te se studenti za niv ne e pre~ka, tuku u{te pogolem pottik {to pobrzo da po~nat sopstven biznis i da ja realiziraat nivnata ideja za biznis.
2.
MESTO
ЧISTI I EVTINI ENERGENSI
Vo vreme koga celiot svet se vrti kon obnovlivite izvori na energija poradi raste~kite ceni na energensite, timot sostaven od Martina Blinkova, Ivana Koleva, Aleksandar Don~evski i Pepovski Darko idejata za po~nuvawe nov biznis ja najdoa tokmu
Sakate da po~nete svoj biznis, a nemate dobra ideja so koja ste sigurni deka }e uspeete? Ova e dilema na mnogu lu|e. “Kapital” vi donesuva 10 idei za biznis od desetina mladi lu|e koi bea nagradeni kako najinovativni i so najgolemi {ansi da uspeat vo Makedonija
vo ovaa oblast. Vo nivniot biznis-plan koj go osvoi vtoroto mesto na natprevarot se razrabotuva idejata kako sekoj zemjodelec vo Makedonija da go koristi arskoto |ubre ili poto~no izmetot od doma{ni `ivotni kako biomasa od koja vo opredeleni uslovi mo`e da se proizveduva metan ili gas od koj se dobiva obnovliva energija. So toa, zemjodelcite bi gi namalile tro{ocite koi gi imaat za tradicionalnite energensi, a }e se namali i zagaduvaweto na `ivotnata sredina. “Zemjite kako Nepal, Indija, Kina i mnogu drugi oddamna gi u`ivaat prednostite od obnovlivite izvori na energija i korista na energensite dobieni tokmu na ovoj na~in”, veli Ivana Koleva, koja e del od timot na magazinot “Kapital” i del od ~etvoricata nagradeni mladi lu|e koi se uvereni deka sega e vistinskoto vreme i Makedonija da se vklu~i na listata na zemji koi }e imaat prijatelski odnos kon `ivotnata sredina i zagaduvaweto, istovremeno namaluvaj}i gi ogromnite tro{oci za proizvodstvo i uvoz na energija.
3.
“ODMORI.MK” MESTO
Biznis-planot na Nenad Markovski nasloven odmori.mk, koj ja dobi tretata
BROJ 602
13/05/2011
nagrada, predviduva osnovawe virtuelna turisti~ka agencija preku koja }e mo`at da se prebaruvaat site ponudi na turisti~kite agencii vo Makedonija. Korisnicite }e imaat mo`nost za polesen pristap do site turisti~ki ponudi na edno mesto i so nivno sporeduvawe da ja rezerviraat taa koja najmnogu im odgovara. “So zapo~nuvaweto nov biznis sekoga{ se javuva problemot za pristap do finansii”, objasnuva Markovski, poso~uvaj}i deka osvoenata pari~na nagrada }e pridonese za pobrza realizacija na idejata. Toj veruva deka rabotata vo golemi korporacii i vo dr`avni institucii e pomalku kreativna i ne dozvoluva razvoj na edna li~nost koja ima ambicii da napravi uspe{na i me|unarodna kariera, pa zatoa i ja donel odlukata od juli godinava da navleze vo vodite na pretpriemni{tvoto.
4.
“ELEA” MESTO
PRETPRIEMNI[TVO
www.kapital.mk
Cvetnata koli~ka “ELEA” e rezultat na edna kreativna rabotilnica na idei i taa pretstavuva nov na~in za proda`ba na cve}e, odnosno vid mobilna proda`ba so promenliva lokacija. Idejata e na Elena Bla`evska, koja veli deka mobilnata proda`ba na cve}e koja kaj nas e s$ u{te vo zarodi{, vo ostanatite zemji e ve}e proveren na~in za uspe{en biznis koj garantira prepoznatlivost i profit. “Natprevarot e odli~na osnova za razvivawe zdrav biznis-model vo koj mo`e da se sogledaat site pozitivni i negativni strani
za razvoj na eden biznis”, veli Bla`evska koja so netrepnie o~ekuva slednata prolet da zapo~ne so realizacija na nagradenata ideja.
5.
“LINI^KA” MESTO
Son|ul [aban Ahmed veruva deka desetgodi{noto iskustvo vo menaxiraweto na proekti vo nevladini i neprofitni organizacii }e & pomogne vo realizacijata na zamisleniot biznis da ja otvori igrotekata “Lini~ka”. Najgolem del od uslugite na igrotekata }e bidat naso~eni kon potrebite na naselenieto od op{tinata [uto Orizari, so mo`nost da se targetira i grani~nata op{tina Чair vo Skopje. “Analizata na pazarot poka`uva potreba za vakvo mesto koe }e nudi zabava za decata so razli~na kulturna pozadina i jazi~ni barieri”, poso~uva [aban Ahmed, koja veli deka steknatite ve{tini za rabota so deca, sledeweto na nivnite interesi, `elbi i animiraweto vo rabotni gurpi
}e & pomogne vo dobro menaxirawe na igrotekata.
6.
MESTO
MARKERI I KREDI ZA PI[UVAWE
Proizvodstvo na markeri za beli tabli i kredi za pi{uvawe e idejata za biznis na Vlatko Sekulovski, koja se najde me|u najdobrite deset idei za nov biznis. Od li~no iskustvo Sekulovski tvrdi deka tie proizvodi koi sega se nudat na pazarot se mnogu skapi i neprakti~ni, pa zatoa dobil inspiracija da “gi prezeme rabotite vo svoi race”. Toj za “Kapital” veli i deka kaj nas koga stanuva zbor za biznis site velat “u~i naporno za da se vraboti{ vo dobra firma”, no nikoj ne veli “u~i naporno za da sozdade{ dobra firma”. “]e te sovetuvaat da nau~i{ dobro da pi{uva{ kratka profesionalna biografija, no retko koj }e te sovetuva da nau~i{ da pi{uva{ dobar biznis-plan”, veli Sekulovski i dodava deka “biznisot e
33
34 PRETPRIEMNI[TVO ve{tina za koja se u~i od mal, se ve`ba, se pa|a i se stanuva, se gubi i se pobeduva”, a ovaa nagrada e tokmu edna takva mo`nost za steknuvawe iskustvo vo vodite na biznisot.
7.
“D-MEBEL” MESTO
Biznis-planot koj go osvoi sedmoto mesto e idejata na Dragan Petrevski za osnovawe na “D-Mebel”, kompanija koja }e izrabotuva tapeti za mebel, so akcent staven na dizajnot. Prednosta koja kompanijata }e ja nudi e podolg `ivoten vek na mebelot, taka {to tro{eweto vreme vo potraga po nov mebel i negovo smestuvawe }e stanat minato. Petrevski, koj po profesija e grafi~ki dizajner, za ovaa biznis-ideja dobil inspiriracija od qubovta kon arhitekturata i enterierot, a nagradata za nego e samo potvrda deka idejata za biznis e dobra, bidej}i ve}e pominala niz nekolku filtri na selekcii i testirawa {to e potvrda za nejzinata uspe{nost. Negoviot pogled kon pretpriemni{tvo najdobro go opi{uva so knigata “Kako da plivate so ajkulite” od Harvi Mekej. “Pretpriemni{tvoto e toa - znaewe i ve{tini kako vo eden golem okean da se pliva i opstane so najgolemite ribi”, veli toj.
8.
MESTO
“FINANSISKI ANALIZI”
Biznis-planot na Dean Krstevski e proekt koj obedinuva tri vidovi sovremeni finansiski uslugi nameneti za pove}e kategorii
na klienti. Proektot gi vklu~uva uslugite za analiza na finansiskite izve{tai, izrabotka na finansiskite modeli i obuki za finansisko modelirawe preku koi i }e se vovede ovoj relativno nepoznat segment od poleto na finansiite vo zemjava. “Toa {to treba da go napravime vo pretstojniot period e da obu~ime grupa od 15 do 20 finansiski analiti~ari, koi bi se specijalizirale za izrabotka na finansiski modeli i proekcii na finansiskite rezultati na kompaniite koi }e bidat predmet na analiza”, objasnuva Krstevski. Toj dodava deka vo periodov se skoncentrirani na izrabotka na programite za obuka, kako i kreirawe na databazata na globalni finansiski informacii, koja zna~itelno }e go podobri kvalitetot na nivnite analizi.
9.
“MALINA” MESTO
Dodeka za ostanatite lu|e malinata e samo u{te edno ovo{je na dolgata lista na jadewe, Bojan Stojanovski vo malinata gleda mo`nost za otvarawe sopstven biznis. So istra`uvawata koi toj gi napravil do{ol do zaklu~ok deka malata zastapenost na malinata vo Makedonija otvara golemi mo`nosti za po~nuvawe na profitabilen individualen ili semeen biznis, osobeno ako se primenuva organskiot model na proizvodstvo, {to vo poslednite godini u`iva golema popularnost vo celiot svet. “Planiram da startuvam so biznisot
naprolet slednata godina i da ja opravdam doverbata na komisijata koja me nagradi. Mojot plan e navistina ambiciozen i se nadevam deka }e bidam eden od najgolemite izvoznici vo Evropa za jagodesto ovo{je i posebno za malinata”, veli Stojanovski.
10.
“HOREKA” MESTO
Na Spase Nelkovski idejata za osnovawe na kompanijata HoReKa konsalting mu obezbedi vlez vo “pobedni~kata desetka”. Negovata firma bi rabotela vo oblasta na ugostitelstvoto so cel da pridonese za razvivawe na edna granka koja, spored negovite gledi{ta, “ima isklu~itelno golem potencijal za rast”. Nelkovski veli deka dosega sorabotuval so mnogu razli~ni nacii i kulturi vo svetot koi doa|aat od razli~ni kontinenti, preku koi ja zapoznal i razli~nata kultura na narodite vo odnos na ugostitelskiot biznis. Iskustvoto }e mu pomogne vo pokvalitetniot konsalting koj toj }e im go nudi na ugostitelite so cel tie da napravat poprijatno i poprofesionalno razmenuvawe na dobrata i uslugite vo ugostitelskiot biznis, kako i pravilno upravuvawe na pari~nite sredstva. “S$ dodeka na{ite ugostiteli se vo biznisot poradi brzo kreirawe na profit, bez `elba za unapreduvawe na samata granka i po~ituvawe na involviranite vo ugostitelstvoto, definicijata za Makedonija kako ugostitelska nacija pa|a vo voda”,veli toj.
48 LIFE STYLE
PROTOKOL VO BIZNIS I DELOVNIOT SVET
PREDUSLOV ZA USPEH I IZRAZ NA SOPSTVENATA KULTURA SILVANA ILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk vanovska@kapital.com.mk @ p
ovekot kako kompleksno i svesno su{testvo, voden od sopstvenite razmisluvawa, motivi i vrednosti, samiot bira kako }e se odnesuva, a toa na nekoj na~in vlijae na op{testvoto. Iako nekoga{ dejstvuvame spored sfa}awata za koi mislime deka se pravilni, sepak, sekoe op{testvo ima odredeni principi i pravila na odnesuvawe i dejstvuvawe, koi ne sekoga{ se sovpa|aat. S$ {to se slu~uva ima odreden tek, ili podobro ka`ano svoj protokol. Toa e osobeno va`no vo site sferi na `iveeweto. Protokol ima bukvalno vo s$, od odnesuvaweto doma, do odnesuvaweto vo najvisokite krugovi, vo profesijata, biznisot, `ivotot... Vo biznis-svetot ima strogo opredeleni pravila na odnesuvawe, koi nekoga{ se duri i presudni za uspe{no realizirawe na mnogu zdelki. Eden od pogolemite nedostatoci e {to na protokolot ne sekoga{ mu se pridava va`nost. Delovniot svet e mesto kade {to nema prostor za gre{ki, s$ treba da se odviva spored pravilata, za krajniot rezultat da bide uspe{en. Kako i vo mnogu drugi sferi od `iveeweto, taka i vo ovaa, protokolot vo biznisot do neodamna be{e re~isi nepoznat poim. Kompaniite, menaxerite i sopstvenicite na kompani-
Ч
Delovniot svet e mesto kade {to nema prostor r r za gre{ki. r K Kompaniite, k menaxerite i sopstvenicite na kompaniite naj~esto bea vodeni od svoite li~ni ubeduvawa za toa kako treba da se odnesuvaat vo delovniot svet. Poznavaweto na protokolot, biznis-protokol, bonton, maniri, etikecija e edna od najva`nite raboti za eden uspe{en menaxer, sopstvenik na kompanija ili obi~en vraboten
ite, naj~esto bea vodeni od svoite li~ni ubeduvawa za toa kako treba da izgleda eden deloven sostanok ili kako treba da se odnesuvame koga sme na ru~ek so va`en i potencijalen deloven partner, koi ~esto sozdavaa konfuzija i malo ~uvstvo na neprijatnost poradi nesoodvetno reagirawe vo odredeni situacii. Poslednive godini po~na da se razviva svesta za va`nosta na ovoj mal faktor, koj nekoga{ znae da bide pozna~aen od samiot nastan ili pri~ina na slu~uvawe, bidej}i tokmu odnesuvaweto i priemot se znak za po~ituvaweto, a i namerite na dvete strani. Vo slednite broevi, fokusot na ovie stranici }e bide tokmu na biznis i delovniot protokol, so cel da ja zapoznaeme ~itatelskata publika (od koja pogolemiot del spa|a tokmu biznis-klasata), {to e toa protokol, koi se op{tite pravila na
odnesuvawe, kako treba da se odnesuvame na deloven ru~ek, va`en sostanok, kako treba da izgledame i site tie mali detali za koi mo`ebi ne ste znaele ili, pak, ste gi smetale za neva`ni.
[TO E PROTOKOL? BIZNIS -PROTOKOL? Ve o~ekuva va`en sostanok, koj mo`ebi e presuden za uspehot na va{ata kompanija ili biznis, a ne znaete kako treba da se odnesuvate, izgledate, a u{te pomalku kako treba da te~e celiot “nastan”? Ili, pak, voop{to ne ste ni pomislile na toa, bidej}i celoto vreme ste go posvetile rabotej}i na prezentacijata na proektot, ne pomisluvaj}i na drugite raboti? Toa e edna od najgolemite gre{ki koi mo`e da gi napravite, a krajniot rezultat da bide negativen i pokraj toa {to ste dale maksimum od sebe. Kako za po~etok, najva`no e da se znaat
USPEHOT SE PLANIRA, A PROTOKOLOT DAVA KREDIBILITET pored Lukrecija Maqkovi}-Atanasovska, osnova~ot na Akademijata za protokol vo Makedonija, najva`no e da se planira uspehot. Na toa i podu~uvaat na nivnite obuki za protokol i etikecija. Spored nea, sekoj treba da poznava pet osnovni moduli: nadminuvawe na konkurencijata, maniri na masa, multikulturni maniri, Diplomatski protokol, ve{tina na govorewe. “Da se poznava protokolot ne zna~i samo da se poznavaat finesite na odnesuvawe vo razli~ni prigodi. Poznavaweto na protokolot vi dava sigurnost i mo`nost da gi izbegnete site delovni ili diplomatski neprijatni situacii koga rabotite ili koga se dru`ite so lu|e od drug status, religija, kultura, kade
S
{to vladeat poinakvi pravila. So takov kredibilitet stanuvate del od globalnite trendovi kade {to poznavaweto na protokolot i dobrite maniri se del od se~ie rezime”, veli Maqkovi}-Atanasovska. “Kako se pretstavuvate i se odnesuvate pred svoite partneri ili kolegi e toa {to vi dava kredibilitet. Vie ste porakata i va{iot imix e va{eto skalilo kon uspehot. Svetskite kompanii ja prepoznavaat va`nosta na etikecijata i nitu eden ~ovek ne mo`e da se smeta za uspe{en dokolku ne gi poznava standardite na odnesuvawe”, smeta Maqkovi}-Atanasovska, za va`nosta od poznavaweto na op{tite pravila na protokolot.
BROJ 602
13/05/2011
LIFE STYLE
www.kapital.mk
osnovnite zna~ewa na terminite protokol, biznis-protokol, bonton, maniri, etikecija. Ako mislite deka znaete {to zna~at, sepak, pro~itajte. Mo`ebi }e se iznenadite i }e doznaete ne{to novo ili, pak, nema da se pronajdete, pa }e primenite ili promenite ne{to vo va{iot protokol i bonton. Protokol e to~en format na komunicirawe, odnosno sistem od pravila, barawa i propisi, koi ovozmo`uvaat dve ili pove}e strani da se povrzat na soodveten na~in i da razmenuvaat informacii ili iskustva eden so drug. Sekako, ova podrazbira po~ituvawe na istite pravila od site strani. Zborot protokol e posofisticiran koga stanuva zbor za prenesuvawe dejstvija i pravila vo biznisot. Vo svetot na biznisot se govori na eden jazik, a toa e jazikot na parite. Biznismenot od Kina i biznismenot od Argentina, ne se razlikuvaat mnogu eden od drug. Nivnata glavna cel e da sozdadat kapital i uspe{en biznis. Za da mo`at pravilno da komuniciraat, mora da ima soodvetna atmosfera koja }e bide prifatena od dvete strani. Nekoga{ se sozdava neprijatnost i se ~uvstvuva mala praznina od nedostig od soznanija za toa {to treba ili ne treba da se napravi ili ka`e. Zatoa, tuka e protokolot. Za takvi situacii ima univerzalno prifaten kod, procedura ili dogovor. Naj~esto gi ima vo politikata, no i vo biznisot. Ako s$ u{te ne sfativte {to e biznis-protokol, najednostavno toa zna~i da pristignete na sostanokot na vreme i dobro podgotveni. Vremeto e ograni~eno i skapoceno vo dene{no vreme, zatoa ne mu go gubete na nikoj so va{ata nepodgotvenost i neinformiranost. Na nekoj na~in toa e i odraz na va{ata kultura. Ne zaludno vo Kina, zborovite tradicija i dobri maniri imaat isto zna~ewe. Sekoja kompanija pokraj toa {to treba da go po~ituva univerzalno prifateniot protokol, vo ramkite na svoeto rabotewe ima i svoj protokol ili kodeks, koi se tipi~ni za nea. Isto kako i kompaniite, taka i dr`avite upotrebuvaat eden protokol koga stanuva zbor za me|unarodnite odnosi.
BONTONOT, MANIRITE NAJKRITI^NITE ELEMENTI VO SEKOJDNEVIETO I BIZNISOT Bonton, maniri, interkulturna komunikacija stanaa kriti~ni elementi, ne samo vo sekojdnevieto na lu|eto, tuku i vo biznis-zaednicite i svetot. Tie pravila mora da se po~ituvaat bez razlika za kakva pozicija stanuva zbor, direktor, menaxer, sopstvenik, vraboten, ili, pak, se raboti za doma{en ili svetski razvien biznis. Preku ovoj unificiran sistem na komunicirawe i odnesuvawe zna~itelno se zgolemuva uspe{nosta, no i mnogu se olesnuva samata komunikacija, a i se zbli`uvaat lu|eto. Ako ste doma} in na potencijalni delovni partneri od stranstvo, nekoga{ presudnata uloga ja ima tokmu pre~ekot i samiot odnos kon niv, vnimanieto i izrazuvaweto po~it za nekoja druga kultura, preku toa {to }e gi pre~ekate spored nivniot protokol (tradicija), dava do znaewe za va{ata serioznost. Zatoa, postojat mnogu studii i istra`uvawa
povrzani so ovaa kompleksna nauka, koja e edna od najva`nite elementi za uspe{nosta na eden biznis. U~eweto ve{tini za pravilno odnesuvawe, maniri i interkulturna komunikacija vo biznisot e bogatstvo od informacii i resursi. Vo dene{nata biznis-sredina sekojdnevno raste potrebata za kvalifikuvan protokol. Menaxerot koj go znae samo sopstveniot protokol e osuden da bide nadminat. Pove}eto organizacii vo dene{no vreme ne si dozvoluvaat da vrabotuvaat menaxeri koi imaat samo diploma, tuku baraat i poznavawe na op{tite pravila na protokol. Pravilata za bonton go diktiraat na~inot na koj lu|eto treba da se odnesuvaat vo op{testvoto. Sekoja kultura ima svoj unikaten set na pravila. Sovremeniot biznismen ja razbira va`nosta za poznavaweto na pravilata za biznis i bonton pri interakcija so lu|e od razli~no kulturno poteklo. Zborot etikecija doa|a od francuskiot zbor etiquete i bukvalno vo prevod zna~i bilet. Pravilata i propisite utvrdeni od sudot na Francija bile napi{ani na bileti i bile zaka~eni na site kralski dvorovi za da gi po~ituvaat site.
Biznisot e ispolnet so prikazni za izgubeni proda`bi, pogre{ni relacii, propu{teni {ansi i scenarija, predizvikani od neznaewe. Zatoa e eva`no da se postavat “bileti� pred na{ite dvorovi (pravila za odnesuvawe vo na{ite kompanii). Najva`nite se op{to~ove~kite odnosi me|u kolegite, pretpostavenite i klientite: soodvetno pretstavuvawe i do~ekuvawe, formite na obra}awe, hierarhija, tituli, biznis-karti~ki, razlikite vo gestikulaciite i govorot na teloto, vremeto, prostorot i to~nosta, zapoznavaweto i protokolot na sedewe, soodvetna delovna obleka, bizniszabavuvawe, da bidete doma}in, no i da znaete kako da bidete zabavuvani, da odberete i podarite soodveten podarok, bonton na jadewe i ka`uvawe zdravici, bonton na piewe vino, nara~uvawe, poslu`uvawe, piewe i podaruvawe, kako i terminot “netiket�, odnosno maniri vo sajber svetot, koi vo dene{no vreme imaat s$ pogolema primena, pra{awata za polovite razliki vo svetot, razgovori na sekojdnevni, no i tabu-temi. Na site ovie formi na odnesuvawe, }e se obrne posebno vnimanie, so cel da se podobri biznis-komunikacijata vo na{ite biznis-relacii.
49
50 REPORTA@A REPORTA@A O @ MAGI^NA RUSKA PRI PRIKAZNA
SITE PATI[TA VODAT KON MOSKVA...
IVA BAL^EVA
a qubitelite na romantikata, istorijata, snegot i studenoto vreme i, se razbira, vkusot na votkata... Rusija i nejzinata prestolnina Moskva, se vistinskoto mesto. Daleku na sever, se ~ini na kraj na svet, Moskva ne e samo “studen grad so sivo nebo”, tuku nudi mnogu pove} e. Koj se se}ava na slikata za Moskva od holivudskite filmovi za vreme na studenata vojna, kako mesto so siroma{tija i glad, {pioni i kriminal, i lu|e `elni za zapadot... samo edna poseta na gradot vedna{ }e ja smeni nivnata pretstava za ruskata prestolnina. Ova mesto pretstavuva edna vol{ebna prikazna, a grandioznite gradbi, vistinskite zamoci nalikuvaat na tie od prikaznite na Dizni. KRSTOSNICA NA ISTOKOT I ZAPADOT Sedmi grad po golemina vo svetot, so populacija pogolema od 10 milioni lu|e {to ja pravi Moskva najnaselen grad vo Evropa, ruskata prestolnina
Z
denes pretstavuva sovremen, razvien, ekonomski, politi~ki, kulturen i obrazoven centar vo zemjata koja se protega na dva kontinenta. Spored listata na magazinot “Forbs”, Moskva e grad so najmnogu milijarderi vo svetot, duri 79. Kako sekoja moderna evropska i svetska metropola, od kalibarot na London, Pariz ili Wujork, Moskva nudi vkrstuvawe na svetskite trendovi, istovremeno ne gubej}i od sebesi. Moskovskite ulici, pak, so mnogu `ivot, {minka, bleska-
vost, ludorii, gi privlekuvaat turistite, a gi zadr`uvaat doma}inite. Iako bogat i skap, gradot, sepak, e dostapen za se~ij xeb. A bajkata stanuva realnost vo zima, toga{ koga Moskva e najubava, a Rusija e najmnogu “ruska” i celosno ni ja dolovuva na{ata pretstava za ambientot na “Sibirskiot berber”, Ana Karenina, mo} nite ruski carevi. Dodeka pa|aat snegulkite na zamrznatite sne`no beli ulici, pred tebe ja ima{ zimskata idila, Rusija vo pravo svetlo
i ednostavno znae{ deka se nao|a{ na vistinskoto mesto vo vistinsko vreme. [ARMOT NA CRVENIOT PLO[TAD Koga po dolgo~asovno patuvawe kone~no }e pristigne{ vo glavniot grad na Rusija, pro{etkata po Moskva zadol`itelno ja po~nuva{ na Crveniot plo{tad. Neplanirano i ne sakaj}i, no radoznalosta e premnogu golema za da se ispu{ti vakvo mesto, srceto na Moskva. Opkoleno so zna~ajni kulturni i istoriski znameni-
Niz centarot mo`e da mu se zavrti vo glava na ~ovek od boite, mirisite i vkusovite, od aziski i kavkaski specijaliteti, azerbejxanski baklavi, su{eni ribici, kavijar, boite na mozaicite, ikonite, oblekata na devojkite i momcite, avtomobili “mercedes”, “rols-rojs” ...{arenilo do nebo! Spoj na Istokot i Zapadot, najdobroto od dvete strani, ova mesto e privle~no za o~i, a melem za du{a
REPORTA@A
Poznatite crveni yidovi pokraj plo{tadot
tosti osti koi gi veli~at padnatite heroi eroi ili pobedonosnite bitki, kako katedralata Sveti Vasilij i Istoriskiot muzej, ovoj del od gradot budi vozdi{ki. Od umetnost do istorija, od kultura do zabava, od rabota do rekreacija, Rusite znaat da ja pretstavat zemjata i `ivotot vo nea na kreativen na~in. Kaldrmata na plo{tadot koja mu go dava “{mekot” e so crna, a ne crvena boja, a imeto go dobil po svojata ubavina, i toa spored ruskiot zbor “krasnaja” koj mo`e da zna~i i “crveno” i “ubavo”. Denes, bogatata istorija na plo{tadot e opi{ana vo mnogu umetni~ki, likovni i pi{ani dela. A te{ko mo`e da se oceni dali ova mesto e poubavo dewe ili no}e. Edno e sigurno, vo zima e najubavo! Toga{ koga vo centralniot del na plo{tadot e postavena ogromna elka, so crvena petokraka na vrvot, so iljadnici svetilki, a vedna{ do nejze ima lizgali{te koe, pak, pretstavuva raj za sekoe dete. Na vlezot na plo{tadot se pominuva pokraj Istoriskiot muzej pred koj stojat kup glumci oble~eni vo istoriski kostimi – kako carevi i princezi od drevna Rusija, no i sovremeni likovi. Od ednata strana se yidinite na Kremljin, crveni moskovski tvrdini so mnogu kuli koi imaat petokraki na vrvot, sekoja razli~na od drugata i koja od koja poubava. Najubavata od niv, ima preubav ~asovnik ~ija
51
Istoriskiot muzej
petokraka sveti silno vo no} ta, osvetluvaj}i go neboto nad Moskva. Od drugata strana, pak, se nao|a najgolemata stokovna ku}a vo svetot, GUM. Li~i na palata, bidej}i vo vremeto koga e gradena, pred pove}e od od eden vek, bilo sosema logi~no da nalikuva na spomenik na kulturata. Vo ovoj “{oping raj” mo`e{ da pronajde{ s$, bidej}i gi sodr`i site svetski brendovi. I, se razbira, za{titniot znak na Moskva i na Rusija vo celost, nadaleku poznatite bundi i {ubari, koi pretstavuvaat simbol na izgledot na sekoja Rusinka. Tuka se i nezaboravnite drveni kukli “matrjo{ki” koi, pak, za turistite pretstavuvaat re~isi neizbe`en del od kupenite suveniri. [to se odnesuva do crkvata Sveti Vasilij, toa e ona {to na sekoj od nas mu doa|a pred o~i koga pomisluva na Rusija. Izgradena pred mnogu godini, crkvata denes pretstavuva istoriski simbol za Rusite, a golema turisti~ka atrakcija za posetitelite. Sega e muzej vo koj se prodavaat mnogu suveniri so sovetski obele`ja. Osven gradbite, vo Kremlj, najvpe~atlivi se u{te dve raboti, carskoto yvono koe e najgolemoto yvono na svetot i carskiot top. Istorijata veli deka koga e napraveno carskoto yvono, ne mo`ele da go krenat, a ve}e koga bila napravena i donesena dovolno silna digalka, izgradena po nekolku vekovi,
Rekata Moskva, pokraj koja niknuva “Moskovskiot Menheten”
52
Moskva vo zima, vistinska bajka
REPORTA@A
izbil po`ar koj go zafatil i yvon~eto. Pa taka ostanalo da “le`i na zemjata”, a na sebe ima puknatina golema kolku cela vrata. Nedaleku e Nultiot kilometar, kade {to se spojuvaat site pati{ta koi vodat do Moskva. So pravo Rusite rekle deka site pati{ta vodat kon Moskva, a ne kon Rim. Tuka, spored starite legendi, treba da se frli pari~ka preku glava, za sre}a. MIKS NA BOI, VKUSOVI I MIRISI Mitot deka Moskva e preskapa e istovremeno i vistina i laga. Vistina e deka postojat preskapi mesta, koi samo najbogatite mo`at da si gi dozvolat. Trikot e vo toa {to po ni{to ne se razlikuvaat od onie podostapnite, pa ~ovek mo`e lesno da se “izla`e” i da se upati kon takvo mesto. A vo nedogled gi ima poevtinite mesta, restoranite, barovite i kafuliwata koi se prepolni od turisti i od samite `iteli. Moskovjanite prepora~uvaat medova votka so luta piperka, odli~en vkus na studenoto zimsko vreme. Mnogu popularni se i “suhariki”, kockasti par~iwa suv pr`en leb, so razli~ni aromi, koi se jadat kako meze kombinirano so koj bilo pijalak. Nikako ne treba da se odbegne pro{etka pokraj rekata Moskva, od kade {to se ovozmo`uva prekrasen pogled kon Kremljin i hramot na Isus, ogromna bela crkva, koja te{ko se opi{uva so zborovi. Pokraj rekata se gradi kompleks na luksuzni zgradi, koj ve}e go dobi nazivot “Moskovski Menheten”, a se sostoi od preubavi i grandiozni gradbi. Vo Moskva, re~isi site gradbi se so izgled na palati. Ne e bescelno i toa {to site ja poznaat “carska Rusija” izlezena kako od bajkite. Golemiot broj teatri i galerii se ~esti destinacii za turistite, a pretstavuvaat ogromno zadovolstvo za Rusite, bidej}i tie se poznati kako golemi qubiteli na umetnosta i kulturata. Niz centarot mo`e da mu se zavrti vo glava na ~ovek od boite, mirisite i vkusovite, od aziski i kavkaski specijaliteti, azerbejxanski baklavi, su{eni ribici, kavijar, boite na mozaicite, ikonite, oblekata na devojkite i momcite, avtomobili “mercedes”, “rols-rojs”...{arenilo do nebo! No, seto toa iskombinirano so stil i vkus, privle~no za o~i, melem za du{a. Ova e ultimativno mesto za zabava i u`ivawe, spoj na Istokot i Zapadot, najdobroto od dvete strani. Zadol`itelno mesto za poseta, za koe se garantira deka ostanuva nezaboravno.
GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV
WINDOWS PHONE 7 – DEBATIRA VO KINA okraj bezbrojnite blagodeti koi gi imame videno od softverskiot gigant, Microsoft, Windows Phone e eden od najzna~anite opiplivi uredi koi ni gi nudi toj. Imeno, se raboti za pameten telefon podobar i pogolem od negovite konkurenti HTC i Samsung Omnia 7 za koj od Microsoft velat deka }e bide eden od najpopularnite pametni telefoni na zemjata. Se raboti za ured so 4,8 in~en ekran na dopir pri rezolucija od 800x480 pikseli i procersor Snapdragon, koj raboti na frekfrencija od 1GHz.
P
SAMSUNG W200 – ZA SNIMAWE POD VODA dna od ve~nite `elbi na ~ovekot, pokraj letaweto, e istra`uvaweto na vol{ebniot podvoden svet. Istovremeno, tuka e i `elbata da gi zasvedo~ime site ubavite momenti koi ni gi nudi ovoj svet. Vo prilog na toa, Samsung e tuka da gi izraduva site koi tuku {to zapo~nuvaat so podvodnoto fotografirawe so nivniot najnov ured za podvodno snimawe na videoklipovi Samsung W200. Edintvenata neobi~na rabota okolu ovoj ured e {to prvenstveno e namenet za snimawe na videoklipovi, no ne i za pravewe fotografii. Najnoviot dizajn za nepropu{tawe na voda, kako i otpornosta protiv udari i navleguvawe pra{ina, zna~i deka LCD ekranot e otporen na kondenzacija i vi ovozmo`uva jasna slika duri koga se nao|ate vo ne tolku idealni usovi, {to vi ovozmo`uva da snimate bez da treba postojano da go ~istite ekranot. Ovoj ured nudi golem broj funkcii, no so cel toa da ne izgleda premnogu komplicirano, W200 nudi funkcija nare~ena Aqua Mode, koja avtomatski go prilagoduva uredot za jasno i ~isto snimawe na videoklipovi. Cenata na W200 iznesuva 160 dolari.
E
Imaj}i ja goleminata na ovoj telefon, ima mnogu golem prostor za opcii, kako na primer, standardite za povrzuvawe Bluetooth, WiFi i GPS, a tuka se i kamerata od 5 megapikseli, opcijata za dvojna SIM karti~ka i dva microSD, koi ovozmo`uvaat nadgradba na memorijata do 32GB. Osven impresivnite performansi, Windows Phone 7 doa|a so noviot operativen sistem Windows Mobile 6.5 – koj pretrpe mnogu modifikacii za da li~i nadvore{niot izgled na uredot. S$ u{te ne e poznata cenata na ovoj ured.
ERGO TABLET PC ROTATABLE STAND RABOTA OD SITE MO@NI AGLI o pojavata na tablet-kompjuterite, se pojavija i najrazli~ni dr`a~i za niv, ili, pak, uredi za da go vgradite tabletot i da mo`ete da go upotrebuvate va{iot tablet kako najobi~en PC. Sepak, na nekoj mu do{lo ideja da napravi dr`a~ koj vi ovozmo`uva da go postavite va{iot tablet-kompjuter i da go zavrtite vo koja nasoka sakate so cel da ja dobiete najdobrata pozicija za gledawe i rabotewe, bez da se gri`ite dali }e vi padne, bidej}i doa|a so bezbednosen mehanizam. Spored toa, nezavisno dali }e rabotite na rabota ili dodeka vozite, ovoj ured }e vi pomogne da rabotite bez maka i nervoza. Ergo Tablet PC Rotatable Stand, isto taka, ima ubav i moderen dizajn koj mo`e odli~no da se vklopi so va{ite predmeti na rabotnata masa ili na koja i da e rabotna povr{ina. [to i da pravite ili kade i da ste, so Ergo Tablet Stand sekoga{ mo`ete da bidete sigurni deka rabotata na va{iot tablet }e bide poefikasna vo sporedba so toa da go dr`ite va{iot tablet vo race dodeka ste vo dvi`ewe. Cenata na Ergo Tablet Stand iznesuva 50 funti.
S
OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%
+
-35% SO
POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI
pretplata@kapital.com.mk
ZEMETE POVE]E!
55
56 TEHNOLOGII I BIZNIS
MICROSOFT ADCEN
BROJ 602
13/05/2011
NTER
www.kapital.mk
ostojat pove}e na~ini za prezentacija i reklamirawe na proizvod ili usluga na internet. Pokraj zadol`itelnoto prisustvo na Vas i Va{ata kompanija na internet (naj~esto preku veb strana i promocija na istata), denes ima u{te nekolku internet marketing modeli koi {to se primenuvaat vo cel svet, ~inat pomalku od klasi~nata reklama i se mnogu ponaso~eni (targetirani) kon va{iot potencijalen kupuva~ i klient. Kako takvi mo`eme da gi nabroime: Search Engine Optimization (SEO) koja obedinuva niza tehniki na samata veb strana i na vrskite koi vodat do nea se so cel podobruvawe na nejzinata vidlivot za internet prebaruva~ite (Bing, Google, Yahoo i drugite pomalku poznati) i PPC (Pay Per Click) modelot za koj pove}e }e zboruvame vo ovoj tekst [TO E ”PAY PER CLICK” ? Najednostavno ka`ano PPC ili Pay Per Click pretstavuva internet marketing model koj {to vklu~uva postavuvawe na mali promotivni tekstovi so link do veb stranata na oglasuva~ot na odredeni popularni sajtovi, servisi ili internet prebaruva~i. Postavuvaweto na ovie reklami e naj~esto besplatno za prika`uvawe, a oglasuva~ot pla}a koga nekoj }e klikne na vrskata do negoviot sajt (kako {to ka`uva i samiot naslov „plati po klik”). Pri kreirawe na ovie oglasi, oglasuva~ot naj~esto kreira niza od klu~ni zborovi koi najdobro go opi{uvaat negovoto rabotewe i taa lista ja dostavuva do provajderot na PPC uslugata zaedno so kratkiot tekst. Provajderot (denes naj~esto internet prebaruva~ite) vo zavisnot od ona {to nivniot posetitel prebaruva vo stranicata so rezultati ja vmetnuvaat reklamata na oglasuva~ot dokolku klu~nite zborovi koi toj gi poso~il ili kontektot se sovpa|aat so kriteriumite za prebaruvawe na onoj koj prebaruva. Pokraj klu~nite zborovi, oglasuva~ot mo`e da definira i geografski i jazi~ni ograni~uvawa so {to }e bide siguren deka negovata reklama }e stigne do potencijalniot klient od targetiraniot pazar na jazik koj toj go razbira. Eden primer: Va{ata kompanija proizveduva ili prodava velosipedi so pristapna cena i Va{ pazar e Makedonija. Pri definirawe na reklamata, pokraj promotivniot tekst i link do sajtot na koj gi nudite va{ite proizvodi, vie u{te }e definirate taa da bide prika`uvana pred lu|e koi prebaruvaat frazi „kupuvawe velosiped”, „nov velosiped” i sli~no na makedonski jazik. Provajderot na uslugite, blagodarenie na ovie nagoduvawa, ovaa reklama }e ja prika`uva vo rezultatite od prebaruvawe na sekoj onoj koj {to }e gi vnese klu~nite zborovi koi vie ste gi definirale, a }e naplati od Vas samo ako posetitelot klikne na linkot koj ste go ponudile vo Va{ata reklama. Kako {to spomnavme nekolku pati pogore, denes najpoznati platformi za ovoj na~in na oglasuvawe se internet prebaruva~ite. Ya-
P
TEHNOLOGII I BIZNIS hoo! i Bing gi obedinija svoite sili i kreiraa koncept {to se vika Microsoft adCenter. [TO E MICROSOFT ADCENTER? Microsoft adCenter e del od Microsoft Network (MSN), koj na po~etokot i be{e imenuvan kako MSN adCenter i pretstavuva PPC programa koja {to prika`uva kratki poraki vo Bing i Yahoo stranite so rezultati pri prebaruvawe za soodvetni termini. Iako Majkrosoft so realizacija na ovaa ideja zapo~na u{te vo 2006 godina, na po~etokot ovie kratki reklamni poraki bea dovereni na partnerska kompanija, no kako {to raste{e pazarot na online uslugi i internet marketing, taka se razviva{e i tehnologijata vo Majkrosoft za prika`uvawe na relevantni i targetirani reklami do sekoj zainteresiran. Vo 2010 godina Majkrosoft i Yahoo i oficijalno se spoija vo ovoj segment i se formira{e Search Alliance i odtoga{ Microsoft adCenter gi upravuva ovie kratki poraki i od dvete kompanii, postavuvaj}i gi pritoa na svoite sajtovi i internet prebaruva~i. Principot na rabota e sli~en kako i kaj drugite programi. I ovde preku intuitiven interfejs mo`ete da kreirate, distribuirate i sledite kampawi. Vo zavisnnost od odbranite klu~ni zborovi, nivnata popularnost i baranost preku prebaruva~ite, se definira buxetot, t.e. sumata pari {to }e bide naplatena dokolku nekoj klikne na Va{iot oglas i ja poseti va{ata strana. Vo zavisnot od buxetot pak, kako i od niza drugi paramatri se opredeluva i rasposredot i postavuvaweto na samite oglasi. Testirawata poka`aa deka Bing i Yahoo mnogu precizno gi postavuvaat kratkite reklami i navistina mo`e da donesat zadovolitelen soobra}aj kon sajtot na oglasuva~ot. Pokraj veb aplikacijata, za kontrola na Microsoft adCenter se nudi i Windows bazirana aplikacija so koja oglasuva~ite mo`at offline da upravuvaat so postojnite kampawi, kako i da pravat izmeni vo pove}e od niv istovremeno, pred istite da gi pu{tat na internet. Promenite na site parametri se vozmo`ni postojano, taka {to i se prepora~uva da se sledat performansite na poedini kampawi i dokolku ima potreba istite da se modificiraat i prilagoduvaat, vrz osnova na dobienite rezultati. Ona {to e hendikep vo ovoj moment, posebno za ovoj del od Evropa e momentalnata nedostapnost na ovaa programa. Zasega taa e dostapna samo za SAD, Kanada, Velika Brirtanija, Francija i Singapur. Spored najavite na oficijalnite pretstavnici, tie rabotat postojano da go pro{irat pazarot na povr{inata na cela Evropa, a paralelno so toa i na drugite kontineti. Pritisnati od ostrata konkurencija i neprestajniot razvoj na pazarot na onlajn reklamirawe i pretstavuvawe veruvame deka i toa }e bide naskoro. Dotoga{ mo`e da ja posetite oficijalnata strana na https://adcenter.microsoft. com/ i da gi razgledate opciite koi se nudat so {to }e bidete podgotveni koga ovaa programa }e bide dostapna i kaj nas.
57
58 INTERNET
INTERNET NASEKADE SO TELEKOM HOTSPOT MRE@A o erata na brz i dinami~en `ivot, sekojdnevieto na lu|eto ne mo`e da se zamisli bez internet. Svetot ve}e odamna internet stana globalno selo, tokmu kako rezultat na {irokata upotreba na internetot, koj ja zabrzuva komunikacijata, a informaciite stanuvaat lesno dostapni. Internetot, nekoga{ be{e luksuz, no denes e pove}e od potreba. Se surfa doma, na rabota, se surfa vo dvi`ewe. Zatoa, Makedonski Telekom i T-Mobile, kako telekomunikaciski lideri na pazarot, so cel {to pogolem broj na gra|ani da gi po~uvstvuvaat pridobivkite od internetot, go realizira proektot „Internet nasekade”. Vo ramkite na ovoj proekt, inastalirani se nad 300 Telekom HotSpot lokacii niz cela dr`ava, so {to internetot stanuva podostapen od koga i da bilo. Otsega, makedonskite gra|ani imaat pristap do najdobriot i najbrziot internet, bez ogled kade i da se nao|aat, doma ili vo dvi`ewe. Surfaweto
V
preku Telekom HotSpott mre`ata e promotivno, besplateno i neograni~eno za site korisnici. Na Telekom HotSpott lokaciite lokaciite, gra|anite vo Makedonija mo`at lesno i ednostavno preku Wi-fi da se povrzat na najdobriot i najbrz internet i toa na svoite omileni mesta: kafuliwa, restorani, hoteli, pla`i, trgovski centri, vo vozilata na „Na{e taksi” i vo novite avtobusi na JSP „Skopje”. Korisnicite imaat i edinstvena mo`nost za surfawe na Internet so brzina na svetlinata na HotSpot lokacii povrzani so optika. Dopolnitelno, korisnicite na Makedonski Telekom doma mo`at da se povrzat na internet so superbrziot MaxADSL so nekoj od 3 Max, Call & Surf i Family Max paketite, kako i so internet so brzina na svetlinata so Optic paketite. Dodeka pak, korisnicite na T-Mobile se povrzani na najbrziot internet koga se vo dvi`ewe preku najdobrata 3G mre`a. Preku novata Telekom Hotspot mre`a,
bez ogled kade i da se nao|aat, korisnicite mo`at da surfaat i da se informiraat za najnovite slu~uvawa vo svetot, svetot da ja proverat svojata e-po{ta, da bidat postojano onlajn na Facebook, da gledaat videa na YouTube ili pak, da se povrzat so svojata kancelarija, koga se nadvor od nea. Istovremeno, gra|anite mo`at da u`ivaat i vo besplatnite lokalizirani mobilni aplikacii kako {to se MaxTV vodi~, Idividi re~nik, Idividi horoskop i Zlatna Kniga. Makedonski Telekom i T-Mobile, vo ramkite na proektot „Internet nasekade” go organiziraa i prviot onlajn koncert vo `ivo, na koj premierno bea izvedeni poznati makedonski pop hitovi vo izvedba na Makedonska filharmonija. So ovoj unikaten i nesekojdneven koncert, koj predizvika ogromen interes i vnimanie kaj po{irokata javnosta, Makedonski Telekom i T-Mobile im priredija nezaboravno do`ivuvawe na site internet korisnici i qubiteli na ubavata muzika.