603- Kapital Magazin by Kapital Media Group

COVER STORY

SITE MAKEDONSKI ZABLUDI ZA STRANSKITE INVESTICII

ANALIZA [TO SO VA[ITE PARI GODINAVA?

VO BANKA SIGURNI 6%, FONDOVITE O^EKUVAAT I 10% PRINOS

PITER CIDEK glaven finansiski direktor na Vip operator

PRODOL@UVAME SO ODR@LIVIOT RAST!

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 603|CENA 100 DEN.|20 MAJ, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

EXCLUSIVE

FERIK VELIJA MAKEDONIJA NE E POVE]E INTERESNA ZA STRANSKITE INVESTITORI DIREKTOR I SOPSTVENIK NA VEVE GRUP

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Site makedonski zabludi za stranskite investicii 22 INTERVJU Ferik Velija Makedonija ne e pove}e interesna za stranskite investitori 28 COMPANY PROFILE Power Sport System, kompanija za tehni~ki pregled i registracija na motorni vozila Od trka~ki {ampion do pobednik vo biznisot 30 INTERVJU Piter Cidek, glaven finansiski direktor na Vip operator Prodol`uvame so odr`liviot rast! 32 ANALIZA [to so va{ite pari godinava? Vo banka sigurni 6%, fondovite o~ekuvaat i 10% prinos 34 MARKETING Tajnite zakoni na brendiraweto Brendot se ra|a so publicitet, a se odr`uva so reklama 39 SPECIJALEN PRILOG Patuvawa 52 INTERVJU Vladimir Kordej, pomo{nikizvr{en direktor na Micros Fidelio Najpoznatite svetski hotelski brendovi gi koristat uslugite na MICROS 58 MOBILNA TELEFONIJA Dopolnete kredit od kade bilo, vo bilo koe vreme

COVER STORY

www.kapital.mk

SITE MAKEDONSKI ZABLUDI ZA STRANSKITE INVESTICII

ANALIZA [TO SO VA[ITE PARI GODINAVA?

VO BANKA SIGURNI 6%, FONDOVITE O^EKUVAAT I 10% PRINOS

PITER CIDEK glaven finansiski direktor na Vip operator

PRODOL@UVAME SO ODR@LIVIOT RAST!

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 603|CENA 100 DEN.|20 MAJ, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

EXCLUSIVE

FERIK VELIJA MAKEDONIJA NE E POVE]E INTERESNA ZA STRANSKITE INVESTITORI DIREKTOR I SOPSTVENIK NA VEVE GRUP

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

STRANSKI ILI DOMA[NI

FERIK VELIJA

Iako stranskite direktni investicii se najspomenuvaniot zbor na sekoj ekonomski ekspert ili politi~ar, mnogu malku navistina se znae za toa {to navistina se stranski direktni investicii i koi se vistinskite efekti od niv za ekonomijata. Mitot za stranskite direktni investicii e mo`ebi edna od najgolemite zabludi na na{eto vreme. No, otkako na svetot mu se slu~i ekonomskata i finansiska kriza, stranskite investicii se gledaat so drugi o~i.

Cover story

Intervju

KADE SO PARITE?

BRENDIRAWE

“Kapital” analizira kakva e ponudata za investirawe vo Makedonija, {to e najsigurno, a {to najisplatlivo vloùvawe?! Analiti~arite se ednoglasni deka najsigurno e da se investira vo dràvni i blagajni~ki zapisi ili da se {tedi vo banka, no prinosot {to moè da se dobie od porizi~ni vloùvawa vo akcii, penziski i investiciski fondovi i vo ìvotno osiguruvawe moè da bide mnogu poatraktiven.

Osnovnite zakoni na brendiraweto na ednostaven na~in }e vi predo~at kako uspe{no da kreirate ili da go unapredite va{iot brend i da gi izbegnete opasnostite koi ve o~ekuvaat vo tekot toj proces. Tie va`at i za pozicioniraweto na va{ata li~nost (va{iot imix) vo odnos na opkru`uvaweto, taka {to va{eto ime, va{iot brend da bide prepoznatliv i prifaten na pozitiven na~in.

Str. 16

Str. 32

Str. 22

Str. 34

POWER SPORT SYSTEM

PITER CIDEK

Koj bi rekol deka pasijata kon avtomobilizmot mo`e da prerasne vo edno malo biznis-carstvo? Tokmu takva e prikaznata na semejstvoto Davidovski, ~ij sin Viktor, kako pove} ekraten dr`aven {ampion vo avtomobilskite trki na kru`ni pateki, sega e na ~elo na grupacijata Power Sport System. Kompanijata se pojavuva na pazarot vo 2007 godina kako prva privatna stanica za tehni~ki pregled i registracija na motorni vozila.

Vip operator gi objavi rezultatite za prviot kvartal godinava, koi {to poka`uvaat silen rast na pretplatni~kata baza i prihodite, kako i namaluvawe na operativnata zaguba vo odnos na istiot period lani. So glavniot finansiski direktor na Vip operator, Piter Cidek, razgovaravme malku okolu brojkite, a i za nekoi aspekti na pozicijata finansiski direktor, koja stanuva se pozna~ajna vo sovremenoto korporativno rabotewe.

Company profile

Intervju

KOKA-KOLA

LETO 2011

Koka-Kola osveùva i inspirira generacii, sekojdnevno gi dopira ìvotite na milioni lu|e niz cel svet. Bez ogled dali se raboti za posebni migovi ili sekojdnevie – taa e sekoga{ tuka. Zna~aen del od spomenite za mladosta, semejnite sobiri ili romanti~nite migovi so bliskite, Koka-Kola e edinstveniot brend koj ve}e 125 godini mu nosi vol{ebni migovi na radost, otpimizam i osveùvawe na sekogo so kogo }e dojde vo dopir.

Re~isi bez isklu~ok, site turisti~ki centri na Balkanot o~ekuvaat podobra letna sezona od prethodnite. Najavite za zazdravuvawe na ekonomijata i vra}awe na lu|eto na starite turisti~ki naviki im dava optimizam na gr~kite, hrvatskite, bugarskite i crnogorskite hotelelieri i ugostiteli deka pretstojnoto leto }e go zavr{at so zadovolitelni prihodi. Pro~itajte pove}e vo na{iot specijalen prilog za turizmot letovo.

Str. 28

Str. 36

VOVEDNIK

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk

Str. 30

Str. 39

o ekot na predizbornata kampawa stranskite direktni investicii se povtorno vo fokusot na politi~kite partii. Se vetuvaat proekti od milijardi evra, se spomenuvaat silni i zvu~ni stranski investitori koi eve samo {to ne odlul~ile da investiraat vo Makedonija. No, nivnite slavni imiwa ne smeele da gi otkrijat. Toa bilo del od dogovorot. A samo pred dve godini vo o~i na pretsedatelskite i lokalnite izbori, vladinite ministri zadolèni za ubeduvawe kompanii po svetot da investiraat kaj nad, ne ubeduvaat deka Bunarxik pove}e nemalo da bide zelena livada na koja pasat kravi. Tuku vo na{ata slobodna e konomska zona stranskite investitori }e barale mesto pove}e za da izgradat fabrika. I eve ne dve godin posle taa famozna izjava , a Bunarxik zjae isto prazen kako {to be{e i toga{. Konceptot za privlekuvawe na stranski investicii vo koj glavnoto moto be{e Makedonija-noviot investiciski raj vo Evropa ve}e o~igledno doìvuva fijasko. A Vladata na VMRO DPMNE na ~elo so premierot Nikola Gruevski potro{i milini evra za da go reklamira noviot investiciski raj vo Evropa. Nitu niskite danoci, nitu pofalbite za reformi od Svetska banka, nitu skapite reklami, nitu evtinata rabotna raka so koja se falevme ne gi ubedija stranskite invbestitori da dojdat i da vloàt vo Makedonija, namesto na primer vo Srbija ili Bugarija. U{te polo{o, stranskite kompanii koi do{le i se obidele da investiraat vo Makedonija po legalen pat i so dobar proekt, i zaglavile vo nejasnite i namesteni tenderski doìvuvawa i frustraciite na vlasta koi proekti sakaat da gi realziraat, svedo~at deka Makedonija stanuva noviot investitorski pekol vo Evropa. Nivnite prikazni deka u~estvuvale na eden ist tender po ~etiri pet pati, a tenderskata procedura bez nikakvo objasnuvawe bila prekinata, odloèna ili poni{tena, se besplatni. Ama ni pravat {teta pogolema {teta otkolku {to moàt da zamislat umovite na na{ite politi~ki i partiski slu`benici. Oti nivnite presmetki se na procenti. Golemite profiti i zagubi ne sakaat da gi vidat. Bitno e da pobedi onoj koj ima podobra matematika. Ako ne ni{to od zdelkata. Taka ne igraat serioznite investitori koi nemaat vreme za sitni matematiki. Tie za najmnogu dva i pol ~asa zaminuvaat vo Srbija ili Albanija.

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

KREDIT OD EDEN MILION EVRA OD EBOR ZA ZDRAVJE RADOVO

PO PREDIZBORNITE VETUVAWA ZA GRADBA NA STANOVI

GRADE@NITE KOMPANII NEMAAT PARI ZA DA GRADAT ema uslovi za stanbeb na ekspanzija, pa duri ni po cena dr`avata da pla}a i da garantira za isplatata. Vakov e stavot na pove}eto grade`ni kompanii po najavata na dvete politi~ki partii, VMRODPMNE i SDSM, dokolku pobedat na pretstojnite izbori da go stimuliraat grade`ni{tvoto so subvencionirawe kamati na stanbeni krediti i direktna buxetska pomo{ za finansirawe rati. Grade`nicite koi gi konsultira{e “Kapital” velat deka na teren postojat mnogu problemi koi bi go zako~ile celiot proekt. Osven nedostigot od ~isti grade`ni lokacii, sporen e i momentot na samata izgradba, bidej}i vo vreme koga bankite se rezervirani za davawe krediti te{ko }e mo`at prvo da gradat ,pa duri potoa da prodavaat stanovi.

Dosega grade`nite komk panii naj~esto se sluèa so modelot zdruèni sredstva so kupuva~ite za izgradba na zgradata. Uslovite za dràvna poddr{ka pri kupuvawe stan, spored proektot na VMRO-DPMNE, predviduvaat stanot koj se kupuva da e novogradba so seta potrebna dokumentacija (imoten list, dozvoli i odobrenija za gradba). Komentarite od drugite grade`ni kompanii se naso~eni vo delot na neisplatlivosta na samiot proekt vo slu~aj koga se bara cenata za metar kvadraten da ne nadmine 900 evra so vklu~en DDV. Tie za “Kapital” ve}e izjavija deka dràvata ne smee da se me{a vo odreduvaweto na cenata na stanovite vo uslovi koga pazarot gi diktira cenite. Spored niv, dokolku vladata saka da go isturka proektot, na-

jdobro b e Javnoto stanbeno b pretprijatie da se vklu~i vo procesot, bidej}i vo izminatiot period istoto pretprijatie prodava{e stanovi vo Skopje po cena od 900 evra za metar kvadraten so vklu~en DDV. Vo SDSM velat deka se svesni oti za vakov proekt voop{to ne e ednostavno da se napravi celosna presmetka predvreme, bidej}i uslovite se menuvale tekovno. Grade`nata sezona godinava po~na so baven start. Podatocite na Dràvniot zavod za s tatis tika pokaùvaat 18% pomalku izdadeni odobrenija vo prvite tri meseci od godinava vo sporedba so lani. Grade`nite kompanii velat deka za razdviùvawe na grade`nata operativa neophodno e da ima ~isti grade`ni lokacii vo pogolem broj.

vropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) & odobri zaem od eden milion evra na Zdravje Radovo. Ova e vtorata tran{a odobrena vo ist iznos kako kreditot vo 2009 godina, {to be{e iskoristen za finansirawe na kapitalni vloùvawa naso~eni kon ponatamo{no zgolemuvawe na asortimanot preku voveduvawe novi proizvodi so dodadena vrednost pod brendot na kompanijata. “So ovoj zaem }e se finansira ponatamo{niot razvoj na kompanijata, investicija vo oprema za proizvodstvo na trajno mleko i nov magacin, a }e se obezbedi i obrten kapital”, se veli vo soop{tenieto od EBOR. Od bankata velat deka ja poddrùvaat Zdravje Radovo vo negovite napori za jaknewe na pazarnata pozicijata i pro{iruvawe na svojot izvozen pazar. “Ni pretstavuva golemo zadovolstvo {to ja prodolùvame poddr{kata na eden zna~aen lokalen u~esnik vo makedonskata mle~na industrija i pomagame vo negovata posvetenost za obezbeduvawe visokokvalitetni i konkurentni proizvodi za potro{uva~ite”, veli Elena Urumovska, pretstavnik na EBOR za Makedonija.

PRVO SE ZADOL@IVME 340 MILIONI EVRA, PA IZGRADBATA NA PATI[TA SE ODLO@I

PO NOVI AVTOPATI[TA MAKEDONCITE MO@E DA SE VOZAT DURI VO 2018 GODINA e~isi 340 milioni evra se zadolì Vladata kaj me|unarodnite finansiski institucii za izgradba na pati{ta, no parite stojat neiskoristeni, a rokovite za izgradba na pati{tata se odloìja. Dràvata zema krediti od Evropskata investiciska banka, Evropskata banka za obnova i razvoj i od Svetskata banka, no osven nekolku regionalni

i lokalni pati{ta, ne izgradi nitu eden avtopat. Po novi avtopati{ta Makedoncite mo`e da se vozat duri vo 2018 godina. Vo Manifestot na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE se postaveni novi rokovi za izgradba na dvata strate{ki koridori 8 i 10. Iako ovie avtopati{ta bea klu~ni infrastrukturni proekti vo dvete predizborni kampawi

na VMRO-DPMNE, dosega osven del od 7,7 kilometri avtopat od Tabanovce do Kumanovo ne e izgraden drug avtopat. Kraen rok za zavr{uvawe na izgradbata na poslednata delnica od Koridorot 10 i za avtopati{tata koi } e se davaat pod koncesija od Koridorot 8 vo Manifestot na VMRO-DPMNE e krajot na 2018 godina. Vo Prerodbata vo

100 ~ekori, nadgradena i pro{irena, be{e predvideno finansiskata konstrukcija za avtopatot Demir KapijaSmokvica da bide zatvorena do krajot na 2008 godina, a izgradbata da po~ne vo 2009 godina. Vo Manifestot ima novi rokovi, odnosno izgradbata na ovoj avtopat e predvideno da po~ne vo juni slednata godina, a da

zavr{i vo dekemvri 2018 godina. Finansiskata konstrukcija za ovaa delnica iznesuva 270 milioni evra, a Vladata ja zatvori pred eden mesec so kredit od 220 milioni evra od EIB i EBRD. Ostatokot }e se finansira od buxetot. Parite u{te edna godina }e stojat neiskoristeni.

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk

VO FOKUS

BROJKI:

orastot na prometot vo industrijata za 16,7%, {to go objavi Dràvniot zavod za statistika e podatok koj pokaùva deka svetskata ekonomska kriza zamina. Izvozot e zgolemen za 40% i toa pokaùva deka moè da se o~ekuvaat investicii i otvarawe novi rabotni mesta. Nie o~ekuvame da ja zavr{ime godinata so najmalku 3,5% porast na BDP, a samo vo prvite tri meseci imame rast od 5%

12,2% se namalil brojot na ovcite kaj zemjodelskite pretprijatija

1,9

milijardi dolari iznesuvaat deviznite rezervi na Makedonija

14,3

iljadi milijardi dolari dostigna buxetskiot deficit na SAD

ZORAN STAVRESKI VICEPREMIER I MINISTER ZA FINANSII

DR@AVNITE TENDERI NEDOSTI@NI ZA DOMA[NITE KOMPANII ràvata }e za{tede{e okolu pet milioni evra ako za izrabotka na transportnata lenta vo REK Bitola angaìra{e doma{ni metaloprerabotuva~ki i elektrometalni kompanii. Izvori na “Kapital” komentiraat deka pri objavuvaweto dràvni tenderi voop{to ne se vodi smetka za interesot na doma{nata ekonomija, iako makedonskite kompanii nekoga{ nudat i kvalitetni i poevtini proekti. Taka, “Kapital” doznava deka doma{en konzorcium od nekolku kompanii pred okolu ~etiri godini projavil interes da go gradi transportniot sistem za jaglen vo termoelektranata Bitola, koj se protega od povr{inskiot kop BrodGneotino do rudnikot

Suvodol. No, pred to~no edna godina Elektrani na Makedonija potpi{aa k dogovor so germanskata kompanija Tisen krup vo vrednost od 17,3 milioni evra, koj predviduva nabavka i montirawe na transportniot sistem. Del od doma{nite kompanii koi sakale, a procenuvaat i deka mo`ele da ja izrabotat transportnata lenta za REK Bitola negoduvaat {to ne ja dobija ovaa isklu~itelno vredna rabota, atraktivna ne samo od finansiski aspekt, tuku i za tehni~kotehnolo{ki progres, otvorawe mo`nosti za nastap na stranski pazari i sorabotkata so svetski brendovi. Od kompanijata za ~eli~ni konstrukcii Fakom, koja raboti kako podizveduva~ na transportniot sistem od Brod-

Gneotino, za “Kapital” objasnuvaat deka vakvite zdelki k }e pridonesat ne samo za metaloprerabotuva~kata industrija, tuku i za makedonskata ekonomija. I od elektrometalnata kompanija Rade Kon~ar uveruvaat deka proizvodstvoto i monta`ata, konkretno na transportnen sistem za REK Bitola, e predizvik koj ne bi go ispu{tile. “Nie sme podgotveni za rabota vo sekoe vreme, u~estvuvame i na tenderite. Rade Kon~ar TEP ja ima najsovremenata fiber-laser ma{ina na Balkanot, koja, sekako, treba da se primeni vo proizvodstvoto na vakvi sistemi”, veli Ace Antevski, direktor na fabrikata za proizvodstvo na elektromotori i transformatori Rade Kon~ar-TEP.

BUSINESSBRIEF EVN MAKEDONIJA DODELI STIPENDII ZA PERSPEKTIVNITE STUDENTI NA FEIT VN Makedonija dodeli ~etiri stipendii na studenti zapi{ani vo prvata studiska godina 2010/11 na Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii-Skopje. Prijavenite stipendisti koi gi ispolnija utvrdenite kriteriumi na konkursot i go pominaa procesot na selekcija dobija dogovori za stipendirawe od pretsedatelot na upravniot odbor na EVN Makedonija, Verner Hengst i dekanot na VERNER HENGST FEIT, Mile Stankovski. “EVN go poddrùva obrazovanieto vo Makedonija”, izjavi Verner Hengst, prtetsedatel na Toj naglasi deka “na mladite i stru~ni kadri treba da im se dadat site mo`nosti za usovr{uvawe, kako i mo`nostite za vrabotuvawe vo stopanstvoto po zavr{uvaweto na studiite”. Stipendijata vaì za edna studiska godina i iznesuva 6.000 denari mese~no, so mo`nost za prodolùvawe dokolku studentot gi ispolni dogovorenite kriteriumi. Stipendistite }e bidat sledeni od mentori vraboteni vo EVN Makedonija, a za vreme na letniot period vo interval od eden mesec }e izvr{uvaat i praktikantska rabota vo kompanijata.

UNIBANKA IMPLEMENTIRA FLEXCUBE SOFTVER NIBanka e vo proces na promena na softverskiot sistem so implementirawe na svetskata aplikacija Flexcube. “Golem dobitnik od novata aplikacija e klientot. Toj }e dobie atraktivni i fleksibilni produkti i uslugi koi }e odgovaraat na site negovi potrebi”, se veli vo soop{tenieto od bankata. Softverskiot brend Flexcube na UNIBanka }e & obezbedi celosna poddr{ka kako vo tehnologijata, taka i vo postavuvaweto novi proizvodi za makedonskiot pazar. Flexcube se koristi od strana na pove}e od 390 finansiski institucii vo nad 125 zemji. UNIBanka }e se priklu~i na elitnata lista so banki od celiot svet koi go implementirale Flexcube i so toa otvora nova vrata so vrvni tehnolo{ki re{enija koj zna~at uspeh i kvalitetno bankarsko rabotewe.

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA... ^ITAJTE MNOGU

PO ATLANTIS, U[TE EDNA HRVATSKA FIRMA VO POHOD NIZ REGIONOT

PODRAVKA ZA 100 MILIONI EVRA SAKA DA GI KUPI BAMBI I ALEVA! rvatskata kompanija Podravka planira golema akvizicija na dve kompanii vo Srbija, na koja }e potro{i 100 milioni evra. Podravka naskoro }e isprati ponudi za prezemawe na srpskata konditorska fabrika Bambi, poznata po nejziniot poznat brend Plazma, kako i prehranbenata kompanija Aleva od Vojvodina, koja e poznata po istoimeniot za~in. P od r a v ka r a zmi s lu v a potrebnite 100 milioni evra da gi obezbedi so podigawe klasi~en bankarski kredit, izdavawe korporativni obvrznici ili dokapitalizacija. Za koja opcija i da se odlu~at, investitorite smetaat deka sredstvata za akvizicija }e

mo`at bez problem da gi soso berat na doma{niot pazar, pi{uva “Jutarwi list”. Bambi be{e na ni{an na Podravka u{te vo 2006 godina, no akvizicijata ne se realizira. Srpskata konditorska fabrika, koja minatata godina ostvari 75 milioni evra promet i 5,5 milioni evra dobivka, sega e vo sopstvenost na londonskiot investiciski fond Salford, koj najavi proda`ba na site svoi kompanii vo Srbija. Salford o~ekuva vo tekot na 2012 godina da po~ne so proda`ba na svoite kompanii vo Srbija – Kwaz Milo{, Bambi Banat, Imlek i Suboti~ka mlekarnica, koi se del od Danjub fuds grupa, vo sopstvenost na

fond. ovoj fond Isto taka, Podravka e zainteresirana za prezemawe na Aleva, koja proizveduva su{eno ovo{je, univerzalni dodatoci za jadewe, za~ini, supi i pudinzi. Za ovaa kompanija, koja postignuva odli~ni rezultati na stranskite pazari, Podravka e podgotvena da plati 20 milioni evra. Imeno, vo Belorusija, kade {to Aleva vleze pred samo tri meseci, izvezla pove}e od 30 artikli. Na ruskiot pazar, kade {to izvezuva nekolku godini, proda`bata vo 2010 godina porasnala za 50% vo odnos na prethodnata godina. Aleva vrabotuva okolu 300 rabotnici i godi{no ostvaruva 20 milioni evra prihod.

Kako i na va{eto telo, taka i na va{iot um mu trebaat ve`bi. Najdobariot na~in da go “hranite” va{iot um e da gi studirate ideite i delovni aktivnosti na mudrite lu|e. Studiraweto slu~ai i biografii na lu|e koi se uspe{ni i mudri e osobeno inspirativno. ^itajte gi nivnite profili i videte kako tie go treniraat svojot um da generira produktivni idei. NOSETE BELE@NIK

Koga }e se pojavi brilijantna ideja vedna{ zapi{ete ja. Ne se oslonuvajte na zapomnuvaweto, zatoa {to ednostavno }e ja zaboravite. Sekoga{ so sebe nosete bele`nik. Koga ve}e }e ja zapi{ete idejata, realizirajte ja najbrzo {to mo`ete, zatoa {to ideite se najdobri koga se sve`i. ZABORAVETE NA PRINCIPITE

Zaboravete go protokolot za moment. Principite se dobri, no ~esto go stesnuvaat va{iot vidik i ve spre~uva da poglednete {iroko na panoramata od idei. Izlezete nadvor od pravilata ponekoga{. Probajte novi na~ini za da gi zavr{ite zada~ite, bez razlika dali }e potro{ite pove}e vreme.

DR@AVI SO NAJGOLEMI REZERVI NA ZLATO onetarnata vlast niz svetot ja gubi doverbata vo amerikanskiot dolar, pa po~na da gi zoglemuva rezervite na zlato. Centralnata banka na Meksiko kupi 93,3 toni zlato vo

fevruari i mart godinava. Vo 2010 godina Kina be{e najgolemiot kupuva~ na zlato i se o~ekuva toa da bide i godinava. Poglednete koi se dr`avite so najgolemi zlatni rezervi vo svetot.

SAD

GERMANIJA

ITALIJA

FRANCIJA

Poseduva: 88.134 134 toni Procent od vkupnite devizni rezervi: 74,8%

Poseduva: 33.401 401 toni Procent od vkupnite devizni rezervi: 70,8%

Poseduva: 22.452 452 toni Procent od vkupnite devizni rezervi: 69%

Poseduva: 2.435 2 435 toni Procent od vkupnite devizni rezervi: 66%

12 PORTFOLIO TRENDOVI

SLEDI POEVTINUVAWE NA NAFTATA

POBARUVAЧKATA ZA NAFTA SE NAMALUVA ajnovata prognoza na Me|unarodnata agencija za energetika (IEA) uka`uva deka svetskata pobaruva~ka na nafta godinava }e bide poniska od o~ekuvanata, direktno pottikna pad na cenata na osnovnite energetski surovini na indikativnite berzi vo SAD i Evropa. Ekspertite na IEA za ovaa godina predviduvaat globalna dnevna pobaruva~ka na nafta od 89,2 milioni bareli, {to e 1,3 milioni bareli pove}e od lani, no e 190.000 bareli pod prethodno prognoziranata pobaruva~ka. Vo trgovijata na berzata vo Wujork barel amerikanska lesna nafta ~ine{e 96,02 dolari, ili 2,19 dolari pomalku od prethodniot den vo zavr{noto rabotewe. Na berzata vo London barel severnomorska “brent” nafta za dostava vo juni ~ine{e 110,80 dolari.

PA\A VREDNOSTA NA EVROTO

SEKS-AFERATA NA [TROS KAN GO “URNA” EVROTO o apseweto na izvr{niot direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik Stros-Kan, pod obvinenie za seksualen napad vrendosta na evroto na deviznite pazari vedna{ padna. Investitorite stravuvaat deka apseweto na Stros-Kan bi mo`elo da popre~i na obidite za re{avawe na dol`ni~kata kriza vo evrozonata. Edinstvenata evropska valuta vo Tokio se razmenuva{e za 1,4056 dolari, nasproti 1,4108 dolari vo petokot ve~erta vo Wujork. Kursot na evroto sprema jenot, isto taka, opadna - do 113,61 od 113,99 jeni. Problemite na {efot na MMF so pra-

VIZIONERI

vosudstvoto vo SAD mo`at da predizvikaat rizik od uslo`nuvawe na obidite za re{avawe na krizata vo evrozonata i osobeno na diskusiite za eventualno otpu{tawe na nova pomo{ na Grcija. [tros-Kan deneska nema da u~estvuva vo Brisel na va`nata sednica na ministrite za finansii od evrozonata, koja }e bide posvetena na gr~kiot dolg.

BUSINESSBRIEF PAPANDREU

SE NADEVAM DEKA GRCIJA NEMA DA BANKROTIRA r~kiot premier, Jorgos Papandreu, izjavi deka negovata zemja nema da bankrotira i nema da izleze od evrozonata. “Se nadevam deka toa nema da slu~i”, izjavi Papandreu i izrazi uveruvawe deka Grcija za re{avaweto na te{kite dol`ni~ki problemi vo 2012 godina }e sobere dopolnitelni finansiski sredstva. Papandreu najavi deka vo naredniot period glavna zada~a na negovata vlada }e bide realizacijata na programata za privatizacija. “Privatizacijata na po~etokot ne be{e prioritet, no sega toa e glavnata rabota so koja }e se zanimava Vladata”, izjavi Papandreu. No, otkako stana jasno deka te{ko }e odi restrukturiraweto na dolgot na Grcija, koj stignuva za naplata vo 2012 godina, poradi neosglasuvaweata vo ramkite na Sovetot na ministri za finansii na zemjite od evrozonata, bankrotot na Grcija povtorno stanuva realna zakana.

& LIDERI

Uspehot zna~i da se prifatat neuspesite bez da se izgubi entuzijazmot. VINSTON ^ER^IL amerikanski politi~ar

Podobro e da vrabotite odli~en rabotnik za pogolema plata, otkolku prose~en rabotnik za pomala plata. PITER DRAKER

itu na srpskite, nitu na hrvatskite investitori vo zemjodelstvoto ne im e potrebna pomo{. Nam ni se potrebni adekvatni merki, sistemski re{enija kako vo Evropskata unija. Samo sakame da bideme ramnopravni, a nie sami }e dojdeme do pogolema produktivnost.

ekspert za menaxment

Celta na obrazovanieto e prazniot um da go napravi otvoren. MALKOLM FORBS izdava~ na magazinot “Forbs”

MIODRAG KOSTI] SOPSTVENIK NA MK GRUPA

14 PORTFOLIO XENERAL MOTORS NAJAVI “PATRIOTSKA” INVESTICIJA KINESKATA KOCKARSKA MEKA RU[I REKORDI

DVE MILIJARDI DOLARI ZA 17 NOVI POGONI I 4.000 RABOTNI MESTA

MAKAO DOBI KAZINO VREDNO DVE MILIJARDI DOLARI o kineskiot kockarski grad Makao e otvoren kazino kompleksot Galaksi Makao, vreden 1,9 milijardi dolari. Kockarnicata ima 450 masi i 1.500 slot-ma{ini. Vo kompleksot se nao|aat tri hoteli so 2.200 sobi, kako i bazen od 4.000 metri kvadratni so mehanizam {to mo`e da proizveduva branovi so visina od 1,5 metri i ve{ta~ka pla`a {to e napravena so posipuvawe na 350 toni bel pesok. Del od ogromnoto kazino se i tropskite i japonskite gradini, kako i 50 restorani i ulici nameneti za {oping. Galaksi Makao e 34-toto otvoreno kazino vo ovoj kockarski grad, koj minatata godina ostvari prihod od 23,5 milijardi dolari, {to e ~etiri pati pove}e od najpoznatata amerikanska kockarska Meka, Las Vegas, koj vo 2010 godina zaraboti samo 5,8 milijardi dolari.

ajgolemiot amerikanski proizvoditel na avtomobili Xeneral motors (XM) najavi deka }e investira u{te dve milijardi dolari vo doma{niot pazar, so {to }e obezbedi ili }e so~uva ~etiri iljadi rabotni mesta, blagodarenie na s$ pogolemata pobaruva~ka za novi modeli na kompanijata od Detroit. “Investirame zo{to sme uvereni vo natamo{niot rast na pobaruva~kata za na{ite vozila i vo stabilizacijata na ekonomijata”, izjavi izvr{niot direktor na XM, Daniel Akerson, naglasuvaj}i deka parite }e bidat investirani vo modernizacija i zgolemuvawe na proizvodstvoto vo 17 pogoni vo osum amerikanski dr`avi. Del od investiciite }e odi vo zgolemuvawe na brojot na rabotni ~asovi na vrabotenite i vo razvojot na novite modeli. Profitot na XM vo prviot kvartal od godinava e za tri pati zgolemen vo odnos na istiot period lani, na 3,15 milijardi dolari.

ZABAVUVA RASTOT NA STRANSKITE INVESTICII VO KINA

NAMESTO SO 30%, INVESTICIITE VO KINA RASTAT SO 15% DALI E NA POVIDOK PUKAWE NA BALONOT?

INVESTITORITE BEGAAT OD SUROVINI lobalnite investitori go smirija svojot optimizam povrzan so ekonomijata na SAD i svestkite ekonomii, i planiraat vo narednite {est meseci od ovaa godina svoite pari da gi dràt, pred s$, vo gotovina, a s$ pomalku da gi investiraat vo surovini. Ova go pokaùva kvartalnata anketa *Bloomberg Global Poll sprovedena me|u 1.263 investitori, analiti~ari i trejderi, a spored koja od trojca anketirani po eden od niv veli deka svoite pari bi gi drèl vo gotovina, a duri 30% od niv imaat namera da gi namalat investiciite vo surovini. Pogolemiot del od anketiranite ili 40% o~ekuvaat cenata na naftata da padne vo narednite {est meseci {to e prv vakov niven stav iskaàn vo ovaa anketa od juli 2009 godina. Pomalku od ~etvorica od deset anketirani vo ramkite na ovaa anketa smetaat deka ekonomijata na SAD i svetskata ekonomija se podobruvaat za razlika od 50% koj bea so vakov stav koga anketata be{e sprovedena vo januari.

astot na stranskite investicii vo kina zabavi vo april, po naporite na kineskite vlasti da go oladat pregreanoto stopanstvo. Stranskite investicii vo fabriki i vo drug nefinansiski imot minatiot mesec porasnaa za 15,2%, na 8,5 milijardi dolari, objavi kineskoto ministerstvo za trgovija. Toa e re^isi polovina poniska stapka na rast od taa zabele`ana vo mart. Kineskata ekonomija vo prviot kvartal godinava porasna za 9,7%. Stranskite investicii vo kina naglo padnaa po globalnata kriza vo 2008 godina, no minatata godina silno zakrepnaa zatoa {to kompaniite gi iskoristija prednostite na brzoto zazdravuvawe na zemjata. Kina e vode~ka destinacija za investicii, ~ija vrednost minatata godina dostigna 105,7 milijardi dolari.

MEDIUMI

THE ECONOMIST

TIME

Iracionalnata euforija se vrati vo internet-svetot. Investitorite treba da se vnimatelni, zatoa {to se zakanuva nov tehnolo{ki balon, predupreduva londonski “Ekonomist”.

Zo{to SAD zaglavija so Pakistan? Vrskata me|u ovie dve zemji ne e idealen “quboven spoj”, no }e go pre`ivee eliminiraweto na Osama Bin Laden, komentira “Tajm”.

BUSINESSWEEK

Zo{to nieden direktor ne otide vo zatvor poradi u~estvo vo finansiskata kriza? - se pra{uva “Biznisvik”. Zatoa {to mo`ebi prezemaweto rizik i gluposta ne se kriminal.

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza? Kako da se spasime od nelikvidnosta? Kako polesno do krediti? Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete te se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

16 COVER STORY: SITE MAKEDONSKI ZABLUDI Z

KOGA ]E PO^NAT D INVESTIRAA DOM ]E DOJDAT I STRA INVESTITORI BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

MITSTRANSKITE

INVESTICII SEKOGA[ NOSAT KORIST, POZITIVNI EFEKTI I EKONOMSKI RAZVOJ ZA POMALKU RAZVIENITE ZEMJI. VISTINA-Se smeta deka stranskite investitori nedvojbeno ja zgolemuvaat vrabotenosta i izvozot, kako i transferot na tehnologija i znaewe

kon doma{nite kompanii i ekonomii. Zaradi toa i mnogu zemji vo razvoj, me|u koi i Makedonija, davaat dràvna pomo{ i golemi subvencii i stimulacii za da gi privle~at stranskite investitori. No, i pokraj ovie “dokaàni” vistini vo Makedonija nitu edna institucija ne vodi evidencija za toa koi se efektite i korista, no i {tetite, koi ekonomijata gi ima od dosega vloènite stranski investicii.

Vistinskoto pra{awe za stranskite investicii ne se samite investicii kako apsoluten iznos, tuku kolku stranskite investicii se vsu{nost izvor na finansii za razvoj. Mnogu ~esto vo poslednive godini go slu{ame zaklu~okot koj voobi~aeno sakaat da go ka`at ekonomskite eksperti i bankarite deka bez stranska akumulacija ili bez dopolnitelni pari od nadvor ne mo`eme da imame investiciski

ili krediten bum. No, toa ne moè da se zeme kako odnapred dokaàna vistina. Bidej}i vo Makedonija ima primeri na doma{ni kompanii, ~ij broj za àl e mnogu mal, a koi vloìle stotici milioni evra vo svojot razvoj, vo nova oprema i tehnolgija od sopstveni sredstva ili krediti i bez stranski investitor. Nasproti niv, ima golem broj na stranski investitori ~ija glavna cel e da repatriraat i

ZA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII transkite direktni investicii (SDI) se najbolnata to~ka na Makedonija. Pove} e od 20 godini se ma~ime da gi ubedime stranskite kompanii kolku e dobro da dojdat da investiraat vo Makedonija. Vladata na VMRO DPMNE na ~elo so premierot Nikola Gruevski potro{i eden kup pari za da ja reklamira Makedonija vo svetskite vesnici kako noviot investiciski raj vo Evropa. Nitu niskite danoci, nitu pofalbite za reformi od Svetska banka, nitu skapite reklami, nitu evtinata rabotna raka so koja se falevme ne gi ubedija stranskite invbestitori da dojdat i da vloàt vo Makedonija, namesto na primer vo Srbija ili Bugarija. Premierot Gruevski vo ekot na predizborieto najavi deka do krajot na godinata vo Makedonija }e vlezat rekordni 500 milioni evra stranski investicii. Koi se i od kade }e dojde verojatno znae samo toj. Makedonija kako i mnogu zemji vo razvoj i pomalku razvieni zemji vloùvaat o~ajni napori da privle~at stranski direktni investicii (SDI) i vo niv ja gledaat garancijata i klu~ot za ekonomskiot razvoj koj go nemaat vo izminatite 20 godini. No, dali navistina stranskite investicii se zlatniot klu~ koj }e go otvori patot za pobrz razvoj na nacionalnata ekonmija? Mnogu ~esto pra{aweto za stranskite direktni investicii se pretstavuva kako zatvorena kniga, nema nikakva debata za toa pra{awe. Edinstveno vo javnosta se zboruva za toa koja zemja uspeala da privle~e pomalku, a koja pove}e stranski direktni investicii, dali investiciite od stranskite komppnii rastat ili se namaluvaat... No, vistinskoto pra{awe za stranskite direktni investicii e kolku navistina tie obezbeduvaat finansii za pogolem razvoj. Spored nekoi postari istraùvawa na Makedonija godi{no i trebaat 500-600 milioni dolari stranski investicii za da ostvari ekonomski rast od nad 6%. Za àl, Makedonija nema nikakva evidencija kakvi se efektite od stranskite investicii. Mnogu ~esto statistikata go pokaùva ona {to se slu~uva i vo realnosta. Deka mnogu od kompaniite vo koi investirale stranski kompanii daleku pogolemi iznosi na pari odlevaat nadvor od Makedonija, otkolku {to investiraat vo Makedonija. Naj~esto kako aksioma se zema deka stranskite investicii se klu~ot za ekonomskiot razvoj na edna zemja, odnosno deka bez stranski direktni investicii ne moè zemjata da se razviva. Toa posebno vaì za zemjite vo razvoj i pomalku razvienite zemji. No, iako stranskite direktni investicii se najspomenuvaniot zbor na sekoj ekonomski ekspert ili politi~ar, mnogu malku navistina se znae za toa {to navistina se stranski direktni investicii i koi se vistinskite efekti od niv za ekonomijata. Mitot za stranskite direktni investicii e moèbi edna od najgolemite zabludi na na{eto vreme. No, po otkako na svetot mu se slu~i ekonomskata i finansiska kriza, koi pokaàa deka koga na svetskata ekonomija ne i odi dobro, tie prvi se povlekuvaat i begaat, vo mnogu zemji se po~esto se zboruva deka mora da se razbere vistinskata priroda na stranskite direktni investicii za da moè sekoja zemja da postavi soostvetna politika i za da moè stranskite investicii navistina da donesat ekonomski razvoj. No, se po~esto se otvaraat i debati za toa kako da se najde vistinskiot model vo koj doma{nite kompanii i investicii }e bidat stolbot na ekonomijata i }e otvaraat najmnogu rabotni mesta. Kapital gi analizira nekoi od naj~estite zabludi za stranskite investicii, no i vistini za doma{nite investitori vo Makedonija.

DA MA[NITE, ANSKITE odleat {to pogolem del dobivkata i profitot na of{or smetki ili vo nivnite mati~ni zemji, bez da investiraat vo osovremenuvawe na nivnoto rabotewe. Zna~i stranskite investicii ne sekoga{ nosat ekonomski razvoj MITSTRANSKITE INVESTICII GO ZGOLEMUVAAT IZVOZOT I ]E GO NAMALAT TRGOVSKIOT DEFICIT VISTINA-Pove}eto stranski direktni investicii, posebno

onie Greenfield, koi se gradat od po~etok, se izvozno orinetirani. Voobi~aeno stranskite kompanii odlu~uvaat da go preselat celoto svoe proizvodstsvo vo zemjite koi imaat poniski tro{oci i koi nudat mnogu dobri povolnosti za stranski investicii , no samo ako se izvozsno orientirani. Na primer, stranskite kompanii Xonson Meti i Xonson Kontrols koj gi izgradija fabrikite vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik dobija mnogu povolnosti i dr`avna

18 COVER STORY SITE MAKEDONSKI ZABLUDI ZA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII

@IVKO MUKAETOV GENERALEN DIREKTOR I PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA ALKALOID

NA[ATA NEZAVINSOST E PRENDOST, A NE SLABOST

www.kapital.mk

ajgolemata farmacevtska kompanija Alkaloid, koja vrabotuva iljada lu|e, vo izminatite desetina godini ima investirani nad 100 milioni evra vo svojot razvoj. “Od 1998 do denes imame vlo`eno nad 100 milioni evra vo proizvodni kapaciteti, laboratorii, Institut za razvoj i tehnologii. Standardite {to gi primenuvame vo proizvodstvoto se superiorni, zaradi {to na{ite proizvodi se konkurentni, {to ni obezbeduva startna pazarna pozicija

pomo{, zaradi toa {to nivnoto proizvodstvo }e se izvezuva nadvor od Makedonija, za da ne se najde so subvencionirana i poniska cena na doma{niot pazar. To~no e deka ovie dve kompanii go zgolemija makedonskiot izvoz, no go zgolemija i uvozot. Zna~i ne go namalija trgovskiot deficit. Bidej}i, bukvalno sekoja surovina koja ja upotrebuvaat ja uvezuvaat od nivnite mati~ni zemji. To~no e deka Makedonija e uvozno zavisna zemja vo koja ne se proizveduvaat mnogu surovini, no mnogu stranski kompanii koi investiraat vo

Makedonija od svoite mati~ni zemji gi uvezuvaat i proizvodite i uslugite koi mo`at da gi dobijat i na makedonskiot pazar. Opravdano i sosema logi~no deka }e imaat piroritet nivnite nacionalni ekonomski interesi. MITSTRANSKITE INVESTICII ]E SE ZGOLEMAT AKO VLEZEME VO NATO I EU VISTINA-Pove}e od ~esto voposledno vreme slu{ame deka ~lenstvoto vo NATO i EU se glavnata pre~ka zaradi koja Makedonija ostanuva nadvor od kartata na svetskite

BROJ 603 20/05/2011

koja e apsolutno konkurentna kade bilo vo svetot. Kako nezavisni, nie sme fleksibilni i mnogu pobrzi, {to e na{a konkurentna prednost, bidej}i protokot na informacii kaj nas e pobrz vo odnos na kompanite koi stanaa del od pogolemi sistemi i kaj koi procesot na donesuvawe odluki pominuva mnogu skalila. Vo vakva situacija, na{ata nezavisnost e prednost, a ne slabost”

investitori. Ovaa konstatacija e donekade to~no. Primerite so Bugarija i Romanija, a sega i Albanija, pokaùvaat deka ~lenstvoto vo ovie evroatlantski sojuzi go zgolemilo nivoto i interesot na stranskite investicii. No, primeoprt na Srbija pokaùva deka stranskite investitori moàt da investiraat bez nikakov problem vo zemja koja e nadvor od ovie regionalni zdruènija, ako imaat dobar ekonomski interes od vlezot vo taa zemja. Vo slu~ajot na Srbija dogovorot za slobodna trgovija koj go ima so Rusija

e dovolno privle~na mamka za mnogu stranski kompanii da otvorat fabriki i od srpskiot pazar da gi izvezuvaat bezcarini nivnite proizvodi vo Rusija. I [vajcarija ne e del od Nato i EU, pa toa ne i pre~i da bide uspe{na na poleto na stranski investicii. Dali nie mo`eme da bideme [vajcarija? Ne mo`eme. I zatoa stranskite investitori vo NATO i EU gledaat nekoj vid garancija deka vo Makednija vladeat nekoi me|unarodno prifateni standardi za vodewe na biznis, za bezbednost, za garan-

ILIJA GE^EV DIREKTOR I SOPSTVENIK NA IGM TREJD KAVADARCI

MAKEDONIJA TREBA DA SE POTPRE POVE]E NA DOMA[NITE INVESTICII akedonija kako mala zemja so ograni~ni resursi treba pove}e da se potpre i da gi poddr`i doma{nite investicii. Vo site zemji za investitorite postojat osloboduvawa od danokot na profit i personalniot danok na dohod kako merka za pottiknuvawe na investiciite, vo zavisnost od toa kolkava e investicijata, kolku lu|e vrabotuva, dali e proizvodna i izvozno orientirana, kolku reinvestira i tn. Kako

cija na nivnite sopstveni~ki prava. MITSTRANSKITE DIREKTNI INVESTICII OTVARAAT NAJMNOGU RABOTNI MESTA I ]E JA NAMALAT NEVRABOTENOSTA VISTINA-Na mnogu pati dosega i vo mnogu zemji e dokaàno deka stranskite kompanii ne vleguvaat da investiraat vo nekoja zemja so cel da go re{at nejziniot problem so nevrabotenosta. Nivnata cel e maksimizirawe na profitot. Toa treba da bide prirodnata cel na sekoja kompanija. Stranskite investitori posebno onie koi po~nuvaat na zelena poqana sekoga{ go po~nuvaat proizvodstvoto ili raboteweto so najmal broj na rabotnici i pri odlu~uvaweto dali i kolku }e vrabotuvaat novi vrabotuvawe glaven faktor i prioritet im e produktivnosta. Toa zna~i istata vrednost da se proizvede so minimalni tro{oci za rabotna sila. Taka na primer, tolku glasno falenite stranski investitori za mnogu uspe{nite rezultati Xonson Meti i Xonson Kontrols vrabotuvaat 77, odnosno 216 vraboteni. Onie stranski investitori koi kupija ve} e postoe~ki kompanii ili banki re~isi sekoga{ imaa tendencija da go namaluvaat brojot na vraboteni i da vrabotuvaat dobro obu~eni i educirani kadri koi }e moàt da ja zavr{at rabotata na trojca rabotnici so poniski kvalifikacii. Vistinata e deka kaj stranskite investitori sekoga{ perfektno mora da funkcionira vo praksa najpoznatiot ekonomski princip- da se ostvarat maksimalni rezultati so minimalni vloùvawa i tro{oci. Makar toa zna~elo i otpu{tawe od

rabota vedna{ otkako }e se namali proda`bata i prihodite, {to se pokaà i vo tekot na ovaa ekonomska kriza. Mit-Stranskite direktni investicii donesuvaat sovremena tehnologija i znaewe Vistina-Poznat fakt e deka stranskite kompanii koga vloùvaat vo nekoja zemja, pravat i transfer na tehnologija, znaewa i know how. Ovoj efekt e posebno izrazen vo zemjite vo razvoj i pomalku razvienieti zemji, kaj koi zaradi nedostig na pari ne se investira vo obnovuvawe na tehnologijata i opremata so koja rabotat. Tehnolo{kata zastarenost e posebno izrazena vo Makeodnija. Kako {to neodamna kaà eden makedonski biznismen edinstven na~in da se osovvremeni proizvodstvto vo makedonskite kompanii e ma{inite da se stopat vo Makstil, oti bile stari 150 godini. No, sepak ne e pravilo deka vlezot na stranski investitor }e donese podobra tehnologija i znaewe vo kompanijata vo koja vleguva i ja kupuva. Vo Makedonija dosega imavme eden kup slu~ai koga strancite vleguvaat i se trudat vo {to pokratko vreme da go maksimiziraat profitot i debelo da si ja povratat investicijata, po {to fabrikite ili rudnicite, na prvata lo{a kowuktura se zatvoraa ili se preprodavaa. MITSTRANSKITE DIREKTNI INVESTICII IM SE NAJPOTREBNI NA ZEMJITE VO RAZVOJ I NERAZVIENITE ZEMJI VISTINA- Vistinata za stranskite dirketni investicii e mnogu pokompleksna otkolku {to toa saka da go prikaè neoliberalnata teorija i praksa. I pokraj brojnite prednosti i

merki koi mo`at da gi pottiknat investiciite i za koi Vladata treba da po~ne da razmisluva se i amnestijata na kapitalot, organiziraweto na golemi javni raboti..”, veli Ilija Ge~ev, direktor i sopstvenik na IGM Trejd

povolnosti koi se povrzuvaat so stranskite direktni investicii re~isi nikoga{ ne se zboruva javno deka tie pove} e im se potrebni na razvienite zapadni ekonomiii, otkolku na pomalku razvienite ekonomii vo koi doa|aat da investiraat. Zapadnite razvienie ekonomii se tie koi mnogu ~esto se soo~uvaat so kriza na profitabilnosta i zaradi toa se prinudeni postojano da go selat kapitalot vo zemji kade {to imaat poniski

tro{oci za rabotewe, odnosno poniski danoci, poevtina rabotna sila, poevtin transport, kako bi mo`ele da ostvaruvaat pogolemi profiti. Maksimizirawe na profitot e celta na sekoja stranska investicija. I normalno toa ne e lo{o i ne treba da se kritikuva kako {to toa znaat da go pravat makedonskite politi~ari vo odredeni slu~ai so odredeni stranski investitori koga sakaat da gi ocrnat deka se |avoli.

20 COVER STORY SITE MAKEDONSKI ZABLUDI ZA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk

GI IGNORIRAME DOMA[NITE, S odeka makedonskata Vlada pla}a ekstremno skapi reklami za da gi pokani stranskite investitori i da im kaè deka }e dobijat isklu~itelno golemi povolnosti i subvencii ako investiraat vo Makedonija, doma{nite investitori se celosno vo senka. Za àl doma{nite kompanii koi investiraat vo sopstveniot razvoj, vo nova i sovremena tehnologija i oprema, koi gradat novi fabrika i vrabotuvaat, koi izvezuvaat se brojat na prsti. Za niv vlasta ne potro{ila nitu eden denar na reklama, nitu na subvencii i dràvna pomo{, ne gi oslobodila od celosno pla}awe na danoci

kako stranskite investitori, ne gi motivirala, nitu nagradila {to vrabotuvaat iljadnici lu|e i sekoja godina otvaraat novi rabotni mesta,{to dobivkata i profitite ne gi odlevaat na of{or smetki, tuku ja reinvestiraat vo fabriki i proekti vo Makedonija, {to obezbeduvaat devizni prilivi od izvoz... Na primer, IGM Trejd koja e osnovana vo 1996 godina kako doma{na grinfild investicija i koja denes e me|u 10-te najgolemi kompanii i izvoznici vo Makedonija dosega vo svojot razvoj ima investirano nad 60 milioni evra. Pomal del od niv bile krediti, a pogolem del od investiciite se finansirani preku reinvestirawe na dobivkata. Kompanijata koja vrabotuva blizu 350 lu|e godi{no pravi 70 milioni dolari godi{en prihod od izvozot na stranski pazari. “Makedonija kako mala zemja so ograni~ni resursi treba pove}e da se potpre i da gi poddrì doma{nite investicii. Vo site zemji za investitorite postojat osloboduvawa od danokot na profit i personalniot danok na dohod kako merka za pottiknuvawe na investiciite, vo zavisnost od toa kolkava e investicijata, kolku lu|e vrabotuva, dali e proizvodna i izvozno orientirana, kolku reinvestira i tn. Kako merki koi moàt da gi pottiknat investiciite i za koi Vladata treba da po~ne da razmisluva se i amnestijata na kapitalot, organiziraweto na golemi javni raboti..”, veli Ilija Ge~ev, direktor i sopstvenik na IGM Trejd Kavadarci. Toj veli deka segmentot na dràvna poddr{ka e mnogu biten za investitorite, i taa mora da bide dostapna kako za stranskite,taka i doma{nite investitori. “IGM e najgolema grinfild investicija vo Makedonija i jas otsekoga{ ja zastapuvam tezata deka investitorot e centralen stolb na op{testvoto i deka nema ni{to bez investicii.No, mnogu zna~aen segment za pottiknuvawe na investiciite e i dràvnata pomo{ i stimulacijata na investitorite. Dosega takva dràvna pomo{ ima iskoristeno Xonson Kontrols i Xonson Meti, no dràvna pomo{ isto taka koristea i javnite pretprijatija za da si gi popolnat dupkite i zagubite vo raboteweto. Segment na dràvna poddr{ka e mnogu biten za investitorite, kako za doma{nite, taka i za stranskite investitori”, veli Ge~ev. Najgolemata farmacevtska kompanija Alkaloid, koja vrabotuva iljada lu|e, vo izminatite

HARI KOSTOV GENERALEN DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA

STRANSKITE INVESTICII IMAAT I DOBRI, NO I LO[I STRANI omercijalna banka nema da se prodade samo zaradi nekoe pomodarstvo, pa da se ka`e deka i nie sme kupeni od nekoj stranski investitor nezavisno po koja cena, tuku toga{ koga }e se najde investitor koj }e e spremen, kako osnovno, da ja plati realnata cena za bankata, imaj}i gi predvid nejzinite performansi i pazarnoto u~estvo vo Republika Makedonija. Dosega

SONUVAJ]I GI STRANSKITE INVESTITORI desetina godini ima investirani nad 100 milioni evra vo svojot razvoj. “Od 1998 do denes imame vloèno nad 100 milioni evra vo proizvodni kapaciteti, laboratorii, Institut za razvoj i tehnologii. Standardite {to gi primenuvame vo proizvodstvoto se superiorni, zaradi {to na{ite proizvodi se konkurentni, {to ni obezbeduva startna pazarna pozicija koja e apsolutno konkurentna kade bilo vo svetot”, veli @ivko Mukaetov, generalen direktor i pretsedatel na Upravniot odbor na Alkaloid. Za Alkaloid postojano imalo interes, no procenkata na menaxmentot e deka dosega funkcioniraat odlil~no. “Kako nezavisni, nie sme fleksibilni i mnogu pobrzi, {to e na{a konkurentna prednost, bidej}i protokot na informacii kaj nas e pobrz vo odnos na kompanite koi stanaa del od pogolemi sistemi i kaj koi procesot na donesuvawe odluki pominuva mnogu skalila. Vo vakva situacija, na{ata nezavisnost e prednost, a ne slabost”, objasnuva Mukaetov i dodava deka vo vreme na kriza podobro se ~uvstvuva kako lovec, otkolku kako loven. Komercijalna banka, koja e edinstvena doma{na golema banka, vo izminatite {est godini go zgolemila kapitalot za 56 milioni evra, ili slikovito toa e kako da se osnovala u{te edna banka kako {to bila Komercijalna do 2004 godina. Ovie komapnii i banki se dokaz deka moè da se investira i uspe{no da se raboti i bez stranski investitor. “Komercijalna banka nema da se prodade samo zaradi nekoe pomodarstvo, pa da se kaè deka i nie sme kupeni od nekoj stranski investitor nezavisno po koja cena, tuku toga{

koga }e se najde investitor koj }e e spremen, kako osnovno, da ja plati realnata cena za bankata, imaj}i gi predvid nejzinite performansi i pazarnoto u~estvo vo Republika Makedonija. Dosega vo Komercijalna banka ne sme osetile deka e hendikep {to nemame stranski strate{ki sopstvenik. Dokolku be{e takov slu~ajot, moèbi nekoi raboti vo bankata }e se odvivaa vo poinakov pravec, no moèbi i problemite koi se javija od krizata kaj nekoi dràvi }e imaa poinakva refleksija i vo Makedonija. Zna~i, ima i dobri i lo{i strani”, veli Hari Kostov, generalen direktor na Komercijalna banka. Kako dokaz deka Komercijalna banka uspe{no raboti i bez stranski sopstvenik Kostov po-

vo Komercijalna banka ne sme osetile deka e hendikep {to nemame stranski strate{ki sopstvenik. Dokolku be{e takov slu~ajot, moèbi nekoi raboti vo bankata }e se odvivaa vo poinakov pravec, no moèbi i problemite koi se javija od krizata kaj nekoi dràvi }e imaa poinakva refleksija i vo Makedonija. Zna~i, ima i dobri i lo{i strani”, veli Hari Kostov, generalen direktor na Komercijalna banka.

tencira deka od 2004 do prvata polovina na 2010 godina, ili vo period od {est godini bankata ima isplateno dividenda na akcionerite vo iznos od 1,9 mili-

jardi denari, dodeka vo rezervite na bankata (so {to se zgolemuva i kapitalot na bankata, no i knigovodstvenata cena na akcijata) se izdvoeni re~isi 3,4 milijardi denari (56 milioni evra). “Slikovito kaàno, vo izminative {est godini, gledano po osnova na kapitalot, e izgradena u{te edna Komercijalna banka kakva {to postoe{e do 2004 godina”, veli Hari Kostov, generalen direktor na Komercijalna banka. Nasproti dràvna pomo{ i olesnuvawa, ovie kompanii se prinudeni da rabotat vo uslovi na te{ka nelojalna konkurencija, na pazar koj gi favorizira bogatite uvoznici, vo sistem koj zaradi monopolski poremetuvawa ne moè da obezbedi konkurentna cena na energijata, transportot i parite.

EXCLUSIVE 22 INTERVIEW

FERIK VELIJA DIREKTOR I SOPSTVENIK NA VEVE GRUP

MAKEDONIJA NE E POVE]E INTERESNA Z STRANSKITE INVESTI

ZA ITORI

INTERVIEW Vo Makedonija nastapivme so golema èlba da ja iskoristime razvienata mreà na kontakti i me|unarodni kompanii so koi sorabotuvame za da privle~eme i ovde stranski investitori. Uspeavme nekoi od tie firmi da gi animirame i da dojdeme do konkretni proekti za investicii koi vo izminatite godini moèa da ja nadminat sumata od 1-2 milijardi evra. Za toa i javno govorevme. Me|utoa, site tie proekti ne dobija poddr{ka vo Makedonija, a najgolem del od tenderite na koi konkuriraa firmite so koi sorabotuvame ili propadnaa, ili se odloìja ili se prekinati bez jasni obrazloènija. Po takvi brojni iskustva nivoto na zainteresiranost na stranskite kompanii za vloùvawe vo Makedonija vo poslednite nekolku godini vidno opadna. Znaete, serioznite investitori sakaat da gi oplodat vloènite pari i nemaat vreme da ~ekaat dodeka nekoj, od vakvi ili od takvi pri~ini, se premisluva {to da pravi so ekonomijata vo zemjata BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJÊVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

Ferik Velija e del od mladata generacija na menaxeri koi so svojata rabota se trudat da gi menuvaat pravilata vo biznisot i politikata koi vladeat na ovie prostori so godini. Toj ve}e nekolku godini e na ~elo na grupacijata Veve grup, kompanija koja vo 90-tite godini ja osnova{e negoviot tatko, poznatiot biznismen Vebi Velija, koj uspea da izgradi svoevidna biznis-imperija koja se ra{iri vo Makedonija, Albanija, Kosovo, Hrvatska, Avstrija...So negovata neizmerna energija i pretpriemni~ki duh, firmata Veve grup u{te vo prvata decenija vleze vo pove}e oblasti - proizvodstvo i prerabotka na prehranbeni produkti, tutunska industrija, finansiski uslugi, telefonija, mediumi, trgovija i istraùvawa vo naftenata industrija, investicii vo nedvi`nosti i investiciski konsalting. Denes Veve grup e edna od najgololemite regionalni kompanii vo oblasta na energetikata i infrastrukturata, prerabotkata na otpadna televiziska mediumska ekspanzija, kako i vo odredeni oblasti na turizmot. Ferik Velija za “Kapital” veli deka negovata kompanija ima doneseno milijardi investicii vo ovie oblasti vo regionot, posebno vo Albanija i vo Kosovo. I vo Makedonija nastapile so golema èlba da gi ubedat stranskite kompanii da dojdat i da investiraat vo zemjata. “Uspeavme nekoi od tie firmi da gi animirame i da dojdeme do konkretni proekti za investicii koi vo izminatite godini moèa da ja nadminat sumata od 1-2 milijardi evra. Me|utoa, site tie proekti ne dobija poddr{ka vo Makedonija, a najgolem del od tenderite na koi konkuriraa firmite so koi sorabotuvame ili propadnaa, ili

se odloìja ili se prekinati bez jasni obrazloènija”, veli Velija. So Ferik Velija razgovaravme za biznisplanovite i za negovata vizija za grupacijata Veve grup, za biznis klimata vo Makedonija i regionot, za mediumskiot biznis i za negovite principi vo upravuvaweto. Kompanijata Veve grup sekoga{ se povrzuva{e so Vebi Velija, va{iot tatko, koj be{e osnova~ i so godini uspe{no ja razviva{e vizijata za kompanijata. [to raboti konkretno Veve grup i koi bea po~etocite i glavnite presvrtni to~ki vo razvojot na kompanijata? Grupacijata Veve e kompanija {to ja osnova{e mojot tatko na po~etokot od devedesettite godini od minatiot vek. Blagodarej}i na negovata energija i na nesopirliviot pretpriemni~ki duh {to toj go poseduva{e, kompanijata ve}e vo prvata decenija od svoeto postoewe go ra{iri svojot biznis vo oblastite na proizvodstvo i prerabotka na prehranbeni produkti, tutunskata industrija, finansiskite uslugi, telefonijata, mediumite, trgovijata i istraùvawata vo naftenata industrija, investiciite vo nedvi`nosti i investiciskiot konsalting, pred s$ vo Albanija, no i na celiot balkanski prostor. Od 2000 godina navamu grupacijata Veve se koncentrira na raboteweto so golemi i presti`ni evropski imiwa vo oblasta na energetikata i infrastrukturnite investicii, prerabotkata na otpad (waste management), na televiziskata mediumska ekspanzija (vo Albanija, vo Makedonija i na Kosovo), kako i vo odredeni oblasti na turizmot. So ogled na nestabilnite balkanski pazari, grupacijata se soo~uva{e so site ekonomski, politi~ki i bezbednosni predizvici niz koi pomina Balkanskiot region vo izminatite dvaesetina go-

24 INTERVIEW dini, patem, re{avaj}i gi problemite na raspa|aweto i na povtornata reintegracija na regionalniot balkanski pazar. Mojot tatko be{e uporen zagovornik za {irewe na pazarnite vrski i za kulturnoto povrzuvawe na Balkanskiot region vo ramkite na evroatlantskite integracii, osobeno na podra~jata na koi `iveat Albancite vo regionot. Toj be{e i eden od inicijatorite za sozdavawe na Paktot za stabilnost i negoviot Sovet za ekonomski pra{awa. Vo toa vreme toj li~no mnogu pridonese Zapadot da gi razbere su{tinskite problemi na Balkanot i so konkretni inicijativi da se razre{at nekoi va`ni balkanski pra{awa. Vie ste na ~elo na kompanijata ve}e nekolku godini. Koja e va{ata vizija za Veve grup? I pred, no i po preranata smrt na mojot tatko, vo 2009 godina, na{ata kompanija pominuva{e niz fazata na konsolidacija na svoite biznis-operacii i na racionalizacijata na svoite aktivnosti. Prodadovme najgolem del od svoite proizvodni i odredeni drugi kapaciteti vo nekolku sferi vo koi rabotevme za da se koncentrirame na investiciskiot konsalting vo oblasta na energetikata i krupnite infrastrukturni proekti, prerabotkata na otpadot, investiciite vo finansiskiot sektor, konsaltingot za strategiski razvoj na turizmot, a sopstvenici sme i na Alsat-M televizija vo Skopje. Partnerite i klientite so koi deens sorabotuvame niz celiot region i vo Makedonija gi vklu~uvaat najuglednite firmi od Avstrija i od Germanija, kako i od Ju`na Koreja i od skandinavskite zemji. Na primer, najgolemiot proekt vo koj sme direktno vklu~eni kako konsultanti za celata lokalna poddr{ka e proektot za izgradba na hidrocentralata Devol vo Albanija, koja e najgolemata energetska investicija vo Evropa vo momentov, vredna edna milijarda evra grinfildinvesticija, ~ija gradba } e po~ne vo 2012 godina. U~estvuvame u{te od podgotovkite vo izgradbata na hidrocentralata na rekata Drina vo Albanija, koja se gradi od

strana na golemi avstriski energetski kompanii od 2009 godina. Rabotime i na proekti finansirani od Svetskata banka i drugi me|unarodni razvojni institucii, kako {to e proektot za prerabotka na otpad na celata albanska turisti~ka riviera, na koj sorabotuvame so eden avstriski konzorcium od firmi. Partneri sme so najstarata germanska firma Xejkob i Beker (Jakob&Becker) vo menaxiraweto na prvata regionalna deponija vo Albanija, vo blizina na Skadar. Vsu{nost, gordi sme na faktot {to vo izminatite dve decenii samo vo Albanija uspeavme da privle~eme stranski investicii koi ja nadminuvaat vkupnata suma od tri milijardi evra i toa vo oblastite na energetikata, istraùvaweto na naftenite poliwa, golemi infrastrukturni i proizvodstveni kapaciteti itn. Imame namera toj uspeh da go prodolìme vo godinite {to doa|aat i toa na teritorijata na celiot region. Kako Vi se razviva biznisot vo Makedonija? Ako napravite sporedba so drugite zemji od regionot, kako se razviva Makedonija? Vo Makedonija nastapivme so golema èlba da ja iskoristime razvienata mreà od kontakti i me|unarodni kompanii so koi sorabotuvame za da privle~eme i ovde stranski investitori. Uspeavme nekoi od tie firmi da gi animirame i da dojdeme do konkretni proekti za investicii koi vo izminatite godini moèa da ja nadminat sumata od 1-2 milijardi evra. Za toa i javno govorevme. Me|utoa, site tie proekti ne dobija poddr{ka vo Makedonija, a najgolem del od tenderite na koi konkuriraa firmite so koi sorabotuvame ili propadnaa, ili se odloìja ili se prekinati bez jasni obrazloènija. Po takvi brojni iskustva nivoto na zainteresiranost na stranskite kompanii za vloùvawe vo Makedonija vo poslednite nekolku godini vidno opadna. Znaete, serioznite investitori sakaat da gi oplodat vloènite pari i nemaat vreme da ~ekaat dodeka nekoj, od vakvi ili od takvi pri~ini, se premisluva {to da pravi so ekonomijata vo zemjata. Toa pridonesuva Makedonija da zaostanuva vo svojot razvoj vo sporedba so drugite dràvi vo regionot. Sozdadenata

biznis-klima vo zemjata e neinteresna za stranskite investitori. Ima golema nedoverba vo tenderskite postapki. Sekoga{ postoi somnevawe deka ako ne pobedi “toj {to treba da pobedi” tenderot }e se poni{ti. Na stranskite investitori im e te{ko da identifikuvaat za koi proekti Makedonija, vsu{nost, e seriozno zainteresirana. Investiciite vo energetikata i vo infrastrukturata mo{ne bavno se administriraat, a site pokrupni proekti so godini se blokirani kako rezultat na pravni, politi~ki, administrativni i drugi okolnosti. Administracijata vo Makedonija rapidno se zgolemuva, a so svoeto neiskustvo i neprofesionalnost samo gi zabavuva procesite. Vsu{nost, ni{to ne e taka kako {to izgleda na reklamite so koi se kanat stranskite investitori da dojdat vo Makedonija. Toa e navistina {teta. Mojot vpe~atok e deka biznis-klimata vo Makedonija vo golema mera se razviva arbitrarno, so selektiven pristap na dràvniot aparat kon stranskite investitori. Zaostanuvaweto vo infrastrukturniot razvoj na zemjata isto taka pridonesuva za pomaliot interes za investicii – kvalitetot na pati{tata, osobeno vo vnatre{nosta na zemjata, e mnogu lo{; sostojbata so èlezni~kiot transport e lo{a, kako i ograni~enite energetski resursi; razvienosta na finansiskiot sektor e re~isi rudimentarna itn. Toa doveduva do poskapuvawe na investiciskite planovi na nivo na transportnite, komunikaciskite, grade`nite, energetskite, finansiskite, administrativnite i drugi tro{oci. Koga na toa }e se nadovrze golemoto vlijanie {to na dràvno i na lokalno nivo go igraat partiskite politiki, moète da ja zamislite rezervata so koja strancite gledaat na mo`nosta za investicii vo Makedonija. Kolku, kako biznismen i sopstvenik na regionalna kompanija, gi ~uvstvuvate negativnite efekti od faktot {to Makedonija ne e ~lenka na EU i na NATO? Brzinata na evroatlantskite integrativni procesi e vo pravoproporcionalna vrska so brzinata i koli~estvoto na stranskiot

NI[TO NE E KAKO VO REKLAMITE SO KOI SE KANAT STRANSKITE INVESTITORI Sozdadenata biznis-klima vo zemjata e neinteresna za stranskite investitori. Ima golema nedoverba vo tenderskite postapki. Sekoga{ postoi somnevawe deka ako ne pobedi “toj {to treba da pobedi” tenderot }e se poni{ti. Na stranskite investitori im e te{ko da identifikuvaat za koi proekti Makedonija, vsu{nost, e seriozno zainteresirana. Investiciite vo energetikata i vo infrastrukturata mo{ne bavno se administriraat, a site pokrupni proekti so godini se blokirani kako rezultat na pravni, politi~ki, administrativni i drugi okolnosti. Administracijata vo Makedonija rapidno se zgolemuva, a so svoeto neiskustvo i neprofesionalnost samo gi zabavuva procesite. Vsu{nost, ni{to ne e taka kako {to izgleda na reklamite so koi se kanat stranskite investitori da dojdat vo Makedonija. Toa e navistina {teta.

INTERVIEW

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk

POLITI^KITE PODELBI SILNO VLIJAAT NA BIZNIS-KLIMATA

Makedonija e vo predizboren period. Uspevate li da se nosite so pritisocite od strana na politi~arite? Vo Makedonija s$ e politika! Politika e od kade ste, politika e na koja nacionalnost pripa|ate, politika e od kade vi poteknuvaat parite, koi vi se prijatelite i sosedite, vo koja kafeana odite, koja televizija ja gledate, kade vi u~at decata i vo koi sportski klubovi treniraat... Olkavo koli~estvo invazivnost na politikata vo obi~niot ìvot na lu|eto ne postoi vo nitu edna demokratija vo svetot! Toa za mene e osobeno razo~aruva~ki, bidej}i seto toa {to go rabote{e tatko mi, a jas se obiduvam da go prodolàm so moeto doa|awe vo Makedonija od pred nekolku godini – bidej}i celiot svoj ìvot ìveev i rabotev vo i od Zagreb – se temeli na pretpostavkata deka vo Makedonija site se ednakvi i deka diskriminaciite po etni~ka ili partiska pripadnost, na primer, ne smeat da postojat ili da bidat pri~ina za ne~ij uspeh ili neuspeh! Za àl, realnosta e takva {to politi~kite podelbi se mnogu dlaboki, a toa silno se reflektira na biznis-klimata. Koga nosam stranski investitori vo zemjata site pra{uvaat so koja partija si dobar, dali nastapuva{ kako Albanec ili kako makedonska firma – a nikoj ne gleda kakov e proektot {to se nudi! investiran kapital vo zemjata. Ve}e e op{to poznato deka stranskiot kapital bara sigurnost na pravniot sistem, politi~ka stabilnost, po~ituvawe na me|unarodnite standardi vo rabotata, no i racionalen razvoj na doma{nite resursi. Vpro~em, istata sigurnost go bara i doma{niot kapital. EU i NATO ne se samo simboli~ni organizacii, tuku tie efektivno predizvikuvaat stabilnost i garancii za stranskite investitori, no i za doma{nata ekonomija. Ne treba da se bide mnogu pameten. Pogledajte gi ekonomskite efekti pred i po za~lenuvaweto na Bugarija i Romanija vo EU i NATO, ili na Albanija vo NATO, i celata prikazna }e vi stane jasna. I tuka mora da zavr{i iracionalnoto odnesuvawe na politi~arite dokolku navistina sakaat da im donesat dobro na svoite gra|ani. Znaete, Makedonija eden podolg period be{e svetla to~ka na Balkanot, no pove}e godini nanazad taa pove}e ne e toa. Edno vreme, me|u 2002 i 2006 godina, govorevme deka EU i celiot svet smetaa deka prona{le idealen model za multikulturno op{testvo. Vo me|uvreme, multietni~kata sostojba vo Makedonija nazaduva{e. Za toa pridonesuva i neramnomerniot ekonomski razvoj na razli~nite regioni vo Makedonija, kako i neramnomernata potro{uva~ka na dràvniot buxet so totalno ignorirawe na nekoi delovi vo zemjata. Vsu{nost, imam vpe~atok deka nie imame dve, a ne edna vlada – “prvata” ima golema mo} i sloboda da re{ava za

s$, a “vtorata” dobiva tro{kii i e nene sposobna samata da bara pove}e. Toa e konceptot {to se razviva vo poslednite pet godini, so koj{to se sozdavaat dlaboki me|uetni~ki jazovi. Svedoci sme kakva reakcija se predizvikuva kaj etni~kite makedonski politi~ari koga Albancite } e go postavat pra{aweto i otvoreno } e progovorat za poramnopravna podelba na buxetot – imam vpe~atok deka koga } e se postavi pra{aweto za podelba na zaedni~kite pari toa sozdava pogolema nervoza kaj nekoi makedonski politi~ari, otkolku koga se debatira za pravata za ramnopravnost na jazicite, za znamiwata i sl. Od druga strana, politi~arite Albanci, pak, zaradi nedostig od vizija i znaewe ~esto nasednuvaat na famoznite “25% u~estvo” vo s$, iako potrebite se pogolemi, a ni toj procent ne mo`at da go obezbedat. Koi se najgolemite predizvici pred koi se ispraveni Makedonija, Kosovo i Albanija? Makedonija, Kosovo i Albanija mora da gi nadminat svoite vnatre{no-politi~ki problemi za da po~nat ekonomski u{te podinami~no da se razvivaat soglasno svoite poedine~ni i regionalni potencijali. Site tri zemji se mnogu ispolitizirani, a politi~kite podelbi se ostri kako so satar napraveni! Neodamne{nite izbori na Kosovo i vo Albanija, a i pretstojnite vo Makedonija, se odli~na ilustracija za ova {to go govoram. Imate

vpe~atok deka se sprotivstavuvaat smrtni neprijateli, vlogovite se “na `ivot i smrt”, namesto pra{aweto za toa koj }e pobedi i koj }e izgubi da bide ne{to {to dolikuva na demokratski zemji, vo koi ni toj {to pobeduva ne zema s$, ni toj {to gubi ne gubi s$. Sepak, spored na{ite iskustva, Albanija e taa koja vo ovaa sporedba najbrzo napreduva. Tamu ima u{te mnogu da se napravi, no za razlika od ovde, tamu biznismenite i samite lu|e odat tolku napred {to ja teraat vladata i dr`avnata administracija da gi sledat vo inicijativite i samite pobrzo da se razvivaat. Drugata su{tinska razlika e {to tamu i politi~kite podelbi se pove}e po ideolo{ka linija, a ovde u{te vladeat etni~kite stereotipi i etniziranite politi~ki feudi. Veve grup vo Makedonija e sopstvenik i na Alsat-M televizija, a be{e sopstvenik i na Alsat televizija vo Tirana do nejzinata proda`ba minatata godina. Kolku se isplati investicijata vo mediumskiot biznis i koi se idnite planovi za razvoj na Alsat-M? Investiciite vo televiziite ne bea primarno napraveni za finansiski da se isplatat, tuku za da bidat sredstvo so koe Albancite na Balkanot me|usebno }e po~nat podobro da se zapoznavaat i da komuniciraat. Vo Makedonija, pak, Alsat-M ima{e zada~a da bide prozorec niz koj Makedoncite }e yirnat vo svetot na svoite

26 INTERVIEW sogra|ani Albanci, a Albancite niz nego }e gledaat kon svoite sosedi Makedonci, za podobro da se zapoznaat. Bidej}i, me|usebnoto nepoznavawe e izvor na predrasudi, manipulacii i strav. Alsat-M televizija e televizijata so najgolem porast na pazarniot udel vo poslednite tri godini na makedonskiot pazar na komercijalni televizii. Na{ite rejtinzi beleàt agresiven rast od 2008 godina navamu - od okolu 3% udel kaj celiot auditorium pred nekolku godini ovaa godina }e ja zavr{ime so gledanost koja }e bide blisku do 10%, {to n$ ~ini treta najgledana televizija vo zemjata, po A1 i Sitel. Se razbira, samo kaj etni~kite Albanci vo Makedonija toj procent na gledanost e daleku pogolem i se dviì me|u 25% i 30%, {to e golema dominacija vo odnos na celata konkurencija sobrana zaedno. Podatocite se tolku poubedlivi ako se znae deka ne samo nivoto na gledanost, tuku u{te pove}e nivoto na doverba {to go imaat na{ite gleda~i e na visoki 72%, {to e presedan vo odnos na drugite mediumi vo dràvata. Vpro~em, Alsat-M e edinstveniot medium vo Makedonija {to e spomnat vo mo{ne pozitiven kontekst i vo posledniot Izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na zemjata vo evrointegrativniot proces, kako edinstven primer za novinarski profesionalizam i politi~ki korekten mediumski anga`man vo zemjata. Za àl, vakviot programski i pazaren uspeh na Alsat-M ne se odrazuva soodvetno i na pazarot za televiziski reklami. Vo Makedonija i komercijalnite subjekti, a i agenciite za marketing, s$ u{te vo golema mera reklamiraat spored etni~ki i politi~ki, a ne spored pazarni principi. Situacijata e u{te polo{a koga se dràvnite reklami vo pra{awe, bidej}i vo poslednite tri-~etiri godini nas n$ ostavija na samite margini na dràvnoto reklamirawe, dodeka pove} eto na{i direktni televiziski konkurenti na mo{ne netransparenten i selektiven na~in dobija milionski sumi za reklami od dràvniot buxet. I toa govori deka vo ovaa zemja ni tie {to bi trebalo da se nadle`ni za toa ne se zainteresirani da go poddràt profesionalniot novinarski pristap i korektnata delovna politika na televizijata, odnosno da gi poddràt principite na Ramkovniot dogovor, za ~ie{to ostvaruvawe nie dosledno se zalagame. Toa e u{te edna ta`na ilustracija za politi~kiot tek vo dràvata, nezavisno od na{ite biznis-interesi. Da se razbereme, nie vo princip sme protiv praktikata na agresivno dràvno reklamirawe – dràvata treba da se promovira, no ne so takva agresivnost {to sosema go naru{uva reklamniot pazar i lojalnata konkurencija na nego. No, koga ve}e se tro{at milioni za reklami, skandalozno e {to toa se pravi spored etni~ki i partiski principi. Od edna strana, mnogu sum sre}en {to ne sme bile del od taa

Blagodarej}i na energija i na nesopirliviot pretpriemni~ki duh koj go poseduva{e mojot tatko Vebi Velija, kompanijata Veve Grup u{te vo prvata decenija od osnovaweto se ra{iri vo mnogu oblasti niz celiot region. Toj be{e uporen zagovornik za {irewe na pazarnite vrski i za kulturnoto povrzuvawe na Balkanskiot region vo ramkite na evroatlantskite integracii.

politika, bidej}i ni e lesno da dokaème deka sme nezavisni i deka ne pripa|ame na nitu eden politi~ki blok vo dràvata. Od druga strana, àlno e televizijata koja sekojdnevno go promovira gra|anskiot demokratski koncept i na svojata programa go sobira najgolemiot del od albanskata publika vo zemjata da ostane zaboravena ne samo od makedonskite, tuku duri i od albanskite koalicioni partneri vo Vladata, koi nikoga{ ne go dignaa svojot glas protiv takvata praktika na neodgovorno i diskriminatorno tro{ewe na zaedni~kite pari od dràvnata blagajna. Vebi Velija, va{iot tatko, be{e osnova~ i na Fondacijata Velija, ~ie moto be{e deka “edna nacija moè da preìvee i so malku hrana, no ne moè da preìvee bez mnogu kultura”. [to se slu~uva sega so ovaa fondacija, koja ima{e za zada~a da ja poddrì kulturata, umetnosta i naukata kaj Albancite na Balkanot? Mojot tatko uporno rabote{e na promovirawe na kulturnata sorabotka me|u site Albanci na Balkanot i so site drugi nivni

sosedni narodi. Taa sorabotka, poradi poznatite istoriski i politi~ki okolnosti vo regionot vo minatiot vek, be{e vo prekin re~isi 50 godini. Na Albancite od Kosovo i Makedonija im treba u{te vreme za da se povrzat so kulturnite i intelektualnite tekovi vo sosedna Albanija, bidej} i tie dva kulturni modeli se donekade razli~no razvivani: toj vo Albanija e dominantno mediteranski model, pootvoren, pokosmopolitski i so povedri boi, dodeka eksjugoslovenskiot model e dominantno kontinentalen, vo koj preovladuvaat potemni nijansi i “pote{ka” scenografija, pogolema zamislenost i rezerva. Potrebno e vreme odnovo da se vospostavat prijatelskite i rodninskite vrski me|u Albancite koi ìveele vo razli~ni dràvi, no toa povtorno me|usebno zapoznavawe e ispolneto so vozbuda, so kreativen potencijal i so mlade{ka energija koja bara pottik i poddr{ka. Jas razmisluvam za povtorno zaìvuvawe na fondacijata na mojot tatko, so u{te pove}e sodrìna i optimizam za toa {to ni go nosi kulturnata, umetni~kata, nau~nata i obrazovnata idnina vo na{iot region.

INTERVIEW

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk INSISTIRAM NA TIMSKA RABOTA Koi se va{ite menaxerski principi i pravila koi gi primenuvate vo upravuvaweto so kompanijata? Timskata rabota e mojot glaven menaxerski princip. Se obiduvam kaj sekoj od sorabotnicite da go pronajdam toa {to e najdobro kaj nego i da go pottiknam da go razviva istoto. Ne sakam da sum sekoga{ vo pravo i gi ohrabruvam svoite menaxeri otvoreno da mi gi ka`uvaat nesoglasuvawata so moite odluki ili so na~inot na vodewe na biznisot. Mo{ne sum zadovolen od svojot menaxerski tim, vo koj sedat profesionalci od razli~ni oblasti i od razli~ni nacionalnosti. Baram site da rabotat, a na gre{kite gledam kako na normalen del od rabotata. Ovie principi pridonesoa da imame zaviden uspeh kaj na{ite klienti i so na{ite partneri. Vpro~em, s$ pove}e novi klienti dobivame po preporaka na starite klienti, a toj na~in na razvoj ne mo`e da go zameni nitu edna referentna lista so firmi i so proekti vo koi rabotite. Na primer, kaj dobar broj avstriski firmi sme postignale takov ugled {to me|usebno se sovetuvaat deka ako sakaat ne{to da im uspee vo Albanija treba da se obratat na Veve grupacijata. Del od obrazovanieto imate zavr{eno vo SAD. Kolku dobroto

VO MAKEDONIJA SE REKLAMIRA SPORED ETNI^KI I POLITI^KI PRINCIPI Programskiot i pazarniot uspeh na Alsat-M ne se odrazuva soodvetno i na pazarot za televiziski reklami. Vo Makedonija i komercijalnite subjekti, a i agenciite za marketing, s$ u{te vo golema mera reklamiraat spored etni~ki i politi~ki, a ne spored pazarni principi. Situacijata e u{te polo{a koga se dràvnite reklami vo pra{awe. Dràvata treba da se promovira, no ne so takva agresivnost {to sosema go naru{uva reklamniot pazar i lojalnata konkurencija na nego. No, koga ve}e se tro{at milioni za reklami, skandalozno e {to toa se pravi spored etni~ki i partiski principi. Od edna strana, mnogu sum sre}en {to ne sme bile del od taa politika, bidej}i ni e lesno da dokaème deka sme nezavisni i deka ne pripa|ame na nitu eden politi~ki blok vo dràvata. Od druga strana, àlno e televizijata koja sekojdnevno go promovira gra|anskiot demokratski koncept i na svojata programa go sobira najgolemiot del od albanskata publika vo zemjata da ostane zaboravena ne samo od makedonskite, tuku duri i od albanskite koalicioni partneri vo Vladata, koi nikoga{ ne go dignaa svojot glas protiv takvata praktika na neodgovorno i diskriminatorno tro{ewe na zaedni~kite pari od dràvnata blagajna.

obrazovanie e zna~ajno za uspeh vo biznisot? Sekoe kvalitetno obrazovanie e va`no za postignuvawe uspeh vo toa {to go rabotite. No, najva`no e doma{noto obrazovanie i doma{noto vospituvawe. Ako toj temel e dobar, potoa obrazovanieto vo u~ili{te lesno se nadgraduva. Koga zaminav na {koluvawe vo SAD toa mi gi otvori o~ite, me natera da go zapoznaam svetot, osobeno {to tamu prestojuvav vo semejstvo na na{i semejni prijateli, Evrei, koi mi ovozmo`ija

da se zapoznam so edna druga kultura i so mnogu visoki principi vo raboteweto vo biznisot. Zatoa i mislam deka najdobrata usluga {to moème da im ja napravime na na{ite deca, i kako op{testvo i kako semejstvo, e da im ovozmoìme da zapoznaat {to pove}e drugi kulturi, drugi narodi, drugi vrednosni sistemi. Samo taka }e znaat da se cenat i sebesi i drugite na eden nov na~in, }e nau~at da razmisluvaat slobodno i bez ograni~uvawa {to nekoj moèbi }e saka da im gi nametne.

28 COMPANY PROFILE

POWER SPORT SYSTEM KOMPANIJA ZA TEHNI^KI PREGLED I REGISTRACIJA NA MOTORNI VOZILA

OD TRKA^KI [AMPION DO POBEDNIK VO BIZNISOT IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk @ p IVA BAL^EVA

oj bi rekol deka pasijata kon avtomobilizmot moè da prerasne vo edno malo biznis-carstvo? Tokmu takva e prikaznata na semejstvoto Davidovski, ~ij sin Viktor, kako pove}ekraten dràven {ampion vo avtomobilskite trki na kru`ni pateki, sega e na ~elo na grupacijata Power Sport System (PSS). Kompanijata se pojavuva na pazarot vo 2007 godina kako prva privatna stanica za tehni~ki pregled i registracija na motorni vozila, so {to ja razbiva dominacijata na dràvnite pretprijatija vo ovoj sektor na uslugi. Davidovski i negovite roditeli idejata za ovoj biznis ja dobile gledaj} i kako vo Srbija u{te vo 90-tite godini po~nal da se razbiva dràvniot monopol vo ovaa oblast, pa otkako se uverile deka toj koncept uspeva kaj na{iot sosed, re{avaat i tie ne{to podocna da vlezat vo avanturata nare~ena privaten biznis. Na po~etokot so sopstveni sredstva, za{tedi, zaemi od prijateli i sl., a poddr{kata od bankite doa|a podocna, {to & ovozmoì na PSS od samo edna tehni~ka stanica i edvaj desetina vraboteni da po~ne da se {iri i da prerasne vo sinxir od vakvi stanici, so pove}e od 90 vraboteni. Prvata stanica za tehni~ki pregled i registracija za motorni vozila ja otvoraat vo naselbata Radi{ani i pokraj standardnite, taa nudi i golem broj dopolnitelni uslugi kako izdavawe na me|unarodni voza~ki i drugi vidovi dozvoli, atesti i homologacii, izdavawe na probni tablici, vonreden

Strasta r kon avto-moto trkite r go vovede Viktorr Davidovski i negovoto semejstvo j vo bbiznis {to se vrti tokmu k okolu k negovoto viso~estvo – avtomobilot. Za nepolni pet godini prvata privatna stanica za tehni~ki pregled na vozila vo zemjava dobi “dru{tvo” od u{te pet vakvi objekti, od koi dva vo vnatre{nosta na zemjava

tehni~ki pregled i drugo. Ottoga{ PSS otvori vakvi stanici i vo naselbata Pintija, na Zaj~ev rid, kako i vo vnatre{nosta na Makedonija, vo Struga i vo Radovi{. Od minatata godina PSS grupacijata ja otvori i prvata privatna tehni~ka slu`ba za homologacija. TEHNI^KI PREGLED VO @IVO, SO KAFE Power Sport System e prvata kompanija koja uspea da go “skr{i ledot” i da im parira na dr`avnite i na javnite organizacii i da pridonese za takva konkurencija na pazarot, vo koja denes proda`niot kola~ go delat pove}e od 20-ina tehni~ki stanici za pregled na vozila. Mototo “Kvalitetna usluga - zadovolni klienti” na kompanijata & obezbedi probiv na vrvot na konkurentskata platforma na makedonskiot pazar, vo koj tie imaat sigurno u~estvo so 30%-35%. “Sekoj biznis e rizik, no nie bevme sigurni deka na{iot }e uspee. Procenivme deka }e mo`eme da zastaneme pred predizvikot i da ponudime pokvalitetna usluga, kakva {to se nudi na pazarite na zapadnoevropskite zemji”, veli Viktor Davidovski, koj dodava deka so konkurencijata imaat korekten odnos vo delot na stru~nata sorabotka, dodeka vo delot na uslugata se borat da privle~at

najgolem broj lojalni klienti. Vo vreme na golema konkurencija i u{te pogolema pobaruva~ka vrvot na najuspe{nite ne se dostignuva lesno i kako {to velat od PSS, potrebna e postojana borba za dokaùvawe. Tie rabotat so polna parea na marketing-strategijata za privlekuvawe novi klienti i zadrùvawe na ve} e postoe~kite. Blagoja Jovanov, direktor za organizaciski i tehni~ki raboti vo kompanijata, veli deka ovoj period vo nivniot fokus e ~lenstvoto na potro{uva~ite vo PSS. Na ~lenovite im davaat povolni paketi i toa konkretno servisen paket i paket za miewe na vozilata. Servisniot paket opfa}a 20 operacii, a cenata po koja se nudi moè da si ja dozvoli sekoj klient {to e ~len na PSS. Paketot sodrì proverka na voziloto, promena na te~nostite, kako antifriz i maslo, proverka i promena na sistemot za upravuvawe, proverka i promena na sistemot za ladewe, promena na gumi, slu`ba za {lepuvawe vo ramkite na Skopje i sli~no. Kako del od marketing-strategijata e i onlajn-reklamiraweto. Naskoro najavuvaat deka i na ovoj na~in na nivnata internetstranica }e se povrzat so klientite, kade {to istite }e moàt da gi zakaùvaat

COMPANY PROFILE

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk tehni~kite pregledi na avtomobilite, so {to }e se zgolemi i interaktivnosta so klientite. Nie go posetivme objektot na Zaj~ev rid, koj se prostira na povr{ina od 7.000 kvadratni metri, a interesen moment {to ni go privle~e vnimanieto e kafeterijata kade {to klientite dodeka go pijat svoeto kafe go sledat i celiot proces na tehni~kiot pregled na nivniot avtomobil na LCD ekranite. Na ovoj na~in tie nastojuvaat da doprat do po{irok krug klienti i da osvojat pogolem del od pazarot, a klientite koi ve}e gi posetile da si odat zadovolni. Golem del od uspehot na PSS mo`e da se pripi{e na strategijata na sledewe na evropskata praktika i evropskite trendovi na rabotewe na kompaniite koi se nao|aat vo ramkite na nivnoto pole na vr{ewe na dejnosta, velat od top-menaxmentot. Spored noviot pravilnik za tehni~ki pregled na vozilata, doma{nata regulativa mora da se usoglasi so evropskata. Od strukturata na vrabotenite i organizaciskata postavenost, do principite na menaxirawe i timskoto rabotewe, vo PSS maksimalno se primenuva praktikata od zapadnoevropskite zemji. Tie go znaat receptot za uspehot na pazarot. SO VLEZOT VO EU DO POGOLEM PAZAR Blagoja Jovanov veli i deka {ireweto na grupacijata nadvor od ramkite na zemjava e mo`no samo vo slu~aj Makedonija da stane

VIKTOR DAVIDOVSKI sopstvenik na PSS Grupacijata

del od Evropskata E k unija. j “Perspektivno “P k gledano, koga bi stanale zemja ~lenka na EU, edno lice od Germanija koe doa|a na odmor vo Makedonija bi mo`elo da go registrira svoeto vozilo kaj nas, ako sme ve}e del od toj softverski sistem koj pravi povrzuvawe so mati~nite podatoci vo Brisel”, objasnuva Jovanov i dodava deka sega toa ne e mo`no zo{to vakviot biznis zavisi od zakonskite regulativi na sekoja nacionalna ekonomija koja dava javni ovlastuvawa. Vo kompanijata veruvaat i deka najgolemata vrednost le`i vo kvalitetot na kadrite i nivnata stru~na edukacija. Poradi toa, naskoro planiraat vo ramkite na noviot objekt da otvorat i edukativen centar, ~ija cel e da se podobrat rabotnite performansi na vrabotenite. Jovanov najavuva i prifa}awe na desetina

praktikanti od srednite stru~ni u~ili{ta koi ja u~at ovaa problematika. Tie vo tekot na edna godina }e dobijat {ansa za prakti~no sogleduvawe na tematikata i direktno zapoznavawe so procesot na rabota vo vremetrawe od edna godina, {to moè da im donese i vrabotuvawe. Deka kompanijata ne spie dokaùva rastot na proda`bite vo vreme na kriza i zgolemuvaweto na kapacitetite. Vo momentov PSS e vo izgradba na nova stanica za tehni~ki pregled, koja se nao|a na patot za Dra~evo na Prvomajska, a }e bide oficijalno otvorena vo tekot na letniot period. Najaveni se i novi vrabotuvawa vrzani za investicijata, kako i novini vo delot na onlajn-mo`nostite za zakaùvawe pregledi na vozilata na nivnata oficijalna internet-stranica.

30 INTERVJU

PITER CIDEK

GLAVEN FINANSISKI DIREKTOR NA VIP OPERATOR

PRODOL@UVAME SO ODR@LIVIOT RAST!

Imame jasna misija od strana na na{ite akcioneri da sozdademe vrednost i da zarabotime povrat na na{ite investicii. Sepak, zasega ostanuvame fokusirani kon investicii vo na{eto delovno rabotewe i da im doneseme pove}e inovativni re{enija na korisnicite. Uveren sum deka gradeweto zadovolna korisni~ka baza e klu~ot za uspehot! S$ ostanato e posledica IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ip operator, najmladiot mobilen operator na makedonskiot pazar gi objavi rezultatite za prviot kvartal godinava, koi poka`uvaat silen rast na pretplatni~kata baza i prihodite, kako i namaluvawe na operativnata zaguba vo odnos na istiot period lani. So glavniot finansiski direktor na Vip operator, Piter Cidek, razgovaravme malku za brojkite, a i za nekoi aspekti na pozicijata finansiski direktor, koja stanuva s$ pozna~ajna vo sovremenoto korporativno rabotewe. G-ne Cidek, Vip operator gi objavi finansiskite rezultati za prviot kvartal godinava. Ako mo`e nakuso da gi prokomentirate performansite na Vip, sporedeno so istiot period lani? Isklu~itelno sme zadovolni od rezultatite i od silnite performansi na Vip

operator. Toa pretstavuva jasen dokaz deka Vip operator go zadrùva trendot na odr`liv rast trimese~je po trimese~je i deka sekoga{ im nudi pove}e na svoite korisnici. Na{ite prihodi porasnaa za 60% vo prviot kvartal od 2011 godina. Imame podobruvawe na zarabotkata pred odano~uvawe, kamati, amortizacija i depresijacija za 74% sporedeno so prviot kvartal od 2010 godina. A toa {to n$ pravi navistina gordi i sigurni deka sme na vistinskiot pat e silniot rast na na{ata korisni~ka baza za 47%. Na krajot od prviot kvartal na 2011 godina Vip ima 490.000 zadovolni korisnici i brojot na korisnici prodolùva da raste sekojdnevno. Navistina sme zadovolni od raboteweto. Ova za nas pretstavuva potvrda na uspe{nata strategija na Vip operator da ponudi pove}e za korisnicite. So cel da go poddrìme na{eto delovno rabotewe, da go podobrime kvalitetot i da ovozmoìme inovacii za dobrosostojba

na korisnicite, nie gi zgolemivme investiciite pove}e od dvojno sporedeno so prviot kvartal od 2010 godina. O~igledno e deka korisnicite gi prafa}aat na{ite ponudi i gi cenat na{ite zalo`bi za inovativni re{enija. Kakvi se va{ite procenki za toa koga Vip }e vleze vo faza koga }e ostvaruva neto-dobivka? Imame jasna misija od strana na na{ite akcioneri da sozdademe vrednost i da zarabotime povrat na na{ite investicii. Sepak, zasega ostanuvame fokusirani kon investicii vo na{eto delovno rabotewe i da im doneseme pove}e inovativni re{enija na korisnicite. Uveren sum deka gradeweto zadovolna korisni~ka baza e klu~ot za uspehot! S$ ostanato e posledica. Vo va{iot profesionalen “bekgraund” mo`e da se vidi deka ste rabotele vo pove}e banki vo Viena i Wujork, a ste u~estvuvale i vo

INTERVJU

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk proektot za privatizacija na Telekom Avstrija, i negovata inicijalnata emisija na hartii od vrednost. Kako bi go opi{ale toj period od va{ata kariera, kolku toa iskustvo ima{e uloga vo va{eto profilirawe na finansiski menaxer? Jas uìvam rabotej}i korporativni finansii, dodeka raboteweto na kapitalnite pazari e neverojatno iskustvo. Kapitalnite pazari se dinami~ni, stra{no brzi, bezo dobivate povraten efekt za nekoja va{a dobra akcija, no i za ne tolku dobrata. Treba da razmisluvate so brzina na svetlinata, da bidete proaktivni vo va{ite akcii. Kapitalnite pazari se fokusirani na nekolku va`ni ne{ta: pred s$, profitabilnosta, sozdavawe nova vrednost, pari~en tek. Ako kreirate nova vrednost, toga{ va{ite akcioneri se sre} ni. Kapitalnite pazari se mnogu dobar trening za koj bilo menaxer, osobeno za toj {to saka seriozno da se posveti na finansiski menaxment. Mojata rabotna zada~a e da gi postavuvam celite i da go poddrùvam mojot tim kon ispolnuvaweto na tie celi. Moeto prethodno iskustvo, osobeno raboteweto na me|unarodnite pazari na kapital mi ovozmoì da dobijam zna~ajna osnova i so steknatite ve{tini da ja vodam kompanijata i da osiguram sozdavawe na vrednost za akcionerite. Toa, isto taka, mi pomogna da ja uvidam va`nosta od gradeweto dobri odnosi so korisnicite i va`nosta na motivacijata na silniot tim. Za del od problemite so koi{to se soo~uvaat makedonskite kompanii, pri~ina e i nedovolniot kvalitet na finansiskiot sektor, odnosno nedostigot od kvalitetni finansiski menaxeri. Чestopati, kompaniite koi od mali prerasnale vo sredni, pa i golemi, go zanemaruvaat zna~eweto na finansiskiot menaxment, go poistovetuvaat so smetkovodstvo i sl., pa zapa|aat vo problemi so likvidnosta, zadolùvaweto kaj bankite itn. [to e, spored vas, odlikata na dobar finansiski menaxer? Koi se prvenstveno negovite zada~i vo kompanijata? Mislam deka ulogata na glavniot finansiski direktor niz godinite poleka se menuva{e. Ako vo minatoto, finansiskite menaxeri bea odgovorni za dokumentirawe na biznisot i dobivawe set od brojki koi }e se koristat za donesuvawe zaklu~oci vo vrska so minatoto rabotewe na kompanijata, moderniot direktor na finansii s$ pove}e ima aktivna uloga vo oblikuvaweto na idninata na kompanijata. Da razbere koi trendovi }e bidat potrebni vo idnina za kompanijata, da anticipira koi }e bidat faktorite na uspeh vo idnina i da se obide da pridonese kon postignuvawe na tie celi.

Piter Cidek ja po~na svojata kariera rabotej}i vo pove}e banki vo Viena i vo Wujork. Se pridru`il na timot na Telekom Avstrija grupacijata vo 1998 godina i bil vklu~en vo proektot za privatizacija na kompanijata, a u~estvuval i vo inicijalnata emisija na hartii od vrednost na Vienskata i Wujor{kata berza. Po privatizacijata na Telekom Avstrija, Piter bil na pozicijata {ef na kabinet na glavniot finansiski direktor na Telekom Avstrija, primarno odgovoren za finansiski proekti na korporativno nivo. Vo 2005 godina, Piter Cidek e nazna~en za rakovoditel na oddelot za odnosi so investitori. Toj be{e nazna~en za glaven finansiski direktor na Vip operator vo juni 2010 godina.

Na{ite prihodi porasnaa za 60% vo prviot kvartal od 2011 godina. Imame podobruvawe na zarabotkata pred odano~uvawe, kamati, amortizacija i depresijacija za 74%. A toa {to n$ pravi navistina gordi i sigurni deka sme na vistinskiot pat e silniot rast na na{ata korisni~ka baza za 47%. Neodamna odràv predavawe za studentite od Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo ramki na Denovi na kariera, za ulogata na glavniot finansiski direktor vo uspe{na kompanija. Toa {to sakam da go istaknam e deka dobar glaven finansiski direktor celi kon odr`liv razvoj na kompanijata i osiguruva sozdavawe vrednost. Celiot finansiski tim na Vip ovozmoùva da se sozdade efikasno i efektivno sproveduvawe na strategijata, vo edno opkruùvawe koe e dinami~no i postojano se menuva. Taka, vo edna re~enica, glavniot finansiski direktor gi balansira sostavnite delovi za da se izgradi korporativniot uspeh i da se sozdade vrednost za akcionerite. Rodeni ste vo Wujork, ste {koluvale vo SAD i Evropa, pa kaète ni ne{to pove}e za toa kolku e sli~en ili razli~en sistemot na {kolite {to ste gi posetuvale na dvata kontinenti? Kade li~no pove}e Vi se dopa|a na~inot na ìvot, vo Wujork ili vo Viena? @iveev i rabotev vo Wujork, Rejkjavik, Viena i sega sum vo Skopje. Sekoj grad poedine~no gi ima svoite dobri strani, no na krajot od denot, toa {to e va`no se lu|eto. Tokmu zatoa tolku mnogu go sakam Skopje! Opu{tenata atmosfera i toplinata na Makedoncite go pravat ìveeweto vo Skopje uìvawe! Koga bev vo sredno u~ili{te i koga }e me pra{aa kade bi sakal da ìveam i rabotam, jas odgovarav deka ne mi e bitno kade ìveam s$ dodeka imam rabota koja me ispolnuva i me pravi sre}en. Denes, moàm da kaàm deka imam sre}a {to

sekoe utro se budam poln so entuzijazam za rabota, za ne{tata {to mo`e da gi promenam i da pridonesam kompanijata da raboti podobro. Na sega{nata pozicija ste bezmalku edna godina, i kakvo e iskustvoto od Makedonija? [to Vi pre~i, a {to Vi se dopa|a vo makedonskata bizniskultura? Navistina mi se dopa|a Makedonija i raboteweto ovde e odli~no iskustvo. Toa {to mi se dopa|a kaj lu|eto vo Vip e nivnata inovativnost, fleksibilnost i otvorenost. Po moeto doa|awe mi treba{e vreme za da se prilagodam od anglosaksonskata biznis-praktika od me|unarodnite pazari na kapital kon fleksibilniot raboten stil vo Makedonija. No, moite kolegi i celiot tim na Vip navistina mi olesnija da ja sogledam ubavinata od ovaa promena! Pretpostavuvam deka ~esto patuvate nadvor od Makedonija, prethodnite pozicii, isto taka, Vi nalagale intenzivna rabotna dinamika, pa kako go organizirate svoeto vreme, koj e va{iot recept za da ne “pregorite” od sekojdnevnite obvrski i stres? Li~no smetam deka sekoga{ treba da se najde balans me|u privatniot i profesionalniot `ivot. Profesionalno, postavuvam jasni prioriteti i se obiduvam da ostanam fokusiran kon ostvaruvaweto na moite celi. Privatno, pak, sakam da pominam {to e mo`no pove}e vreme so moeto semejstvo, so mojata verenica i mojata desetmese~na }erka. Vremeto pominato so nea mi gi polni bateriite i me relaksira.

32 ANALIZA [TO SO VA[ITE PARI GODINAVA?

VO BANKA SIGURNI 6%, FONDOVITE OÊKUVAAT I 10% PRINOS “Kapital” analizira kakva e ponudata za investirawe vo Makedonija, {to e najsigurno, a {to najisplatlivo vloùvawe?! Analiti~arite se ednoglasni deka najsigurno e da se investira vo dràvni hartii od vrednost (dràvni i blagajni~ki zapisi) ili da se {tedi vo banka, no prinosot {to moè da se dobie od porizi~ni vloùvawa vo akcii, penziski i investiciski fondovi i vo ìvotno osiguruvawe moè da bide mnogu poatraktiven

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

o uslovi koga ekonomijata s$ u{te se bori so posledicite od krizata, raste~kata inflacija se zakanuva da podjade pogolem del od prinosite i kamatite od vloèniot kapital, a prodlabo~uvaweto na dol`ni~kata kriza vo Portugalija, [panija i Grcija moè da predizvika povtoruvawe na recesijata, duri i najproniklivite investitori se dvoumat kako da gi izbegnat rizicite, a da ostvarat {to e mo`no pogolemi prinosi. Pametnoto vloùvawe po~nuva so procenka na dvièwata vo ekonomijata, koi industrii, kompanii i akcii }e ja dràt “glavata nad vodata”. “Kapital” analizira kakva e ponudata za investirawe vo Makedonija, {to e najsigurno, a {to najisplatlivo vloùvawe?! Analiti~arite se ednoglasni deka najsigurno e da se investira vo dràvni hartii od vrednost (dràvni i blagajni~ki zapisi) ili da se {tedi vo banka, no prinosot {to

moè da se dobie od porizi~ni vloùvawa vo akcii, penziski i investiciski fondovi i vo ìvotno osiguruvawe moè da bide mnogu poatraktiven.

KAMATITE ZA [TEDEWE VO BANKA ME\U 3% I 6% Bankite vo Makedonija s$ u{te va`at za najsigurni mesta za oploduvawe na kapitalot. Zihera{ite, koi ne sakaat da rizikuvaat, vi{okot pari gi deponiraat vo bankite, za {to dobivaat godi{na kamata od okolu 6% za denarski depozit i 3,5% za depozit vo evra. Bankarite nudat povisoki kamati za tie {to }e gi ostavat parite podolgo. Ako se analizira valutnata struktura na depozitnoto portfolio, s$ u{te dominiraat depozitite vo evra, no bankarite velat deka vo posledno vreme raste i interesot za {tedewe vo denari poradi povisokite kamati. Od depozitnata baza od 3,5 milijardi evra 1,7 milijardi evra se vo denari, a 1,8 milijardi vo evra. Depozitite vo prviot kvartal od 2011 godina se zgolemija za 8%, a Narodnata banka o~ekuva u{te pogolem

rast. No, vo sporedba so drugi zemji, Makedoncite pomalku oro~uvaat pari vo bankite. Analizata na depozitniot potencijal na bankarskite sektori kako udel vo vkupnata ekonomija poka`uva deka nivoto na {tedewe vo zemjava e tri pati ponisko od prosekot vo EU. Udelot na depozitite vo makedonskiot bruto-doma{en proizvod (BDP) iznesuva 46,2%, a vo Slova~ka toj soodnos e 62,2%, vo Bugarija 63,1%, vo ^e{ka 67,3% i duri 330,5% vo Kipar.

DR@AVNITE ZAPISI SO KAMATA OD 4% Vo uslovi na zgolemeni rizici vo ekonomijata, bankite kako konzervativni finansiski institucii, no i mnogu privatni kompanii s$ pogolem interes pokaùvaat za investirawe vo bezrizi~ni hartii od vrednost {to gi izdavaat Ministerstvoto za finansii i NBM. Kamatite {to gi nudat se dviàt od 4%, {to pretstavuva istoriski najnisko nivo na blagajni~kite zapisi, do 4,2% na dràvnite zapisi za{titeni so devizna klauzula. Dràvnite zapisi, so koi

ANALIZA

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk se finansira buxetskiot deficit, naj~esto se izdavaat so ro~nost od tri ili {est meseci, a interesot e ednakov i od bankite i od kompaniite. Blagajni~kite zapisi moè da gi kupuvaat samo bankarite, bidej}i toa e instrument na monetarnata politika za izvlekuvawe likvidnost od ekonomijata. Momentalnata suma sterilizirana vo zapisi e 305 milioni evra, od koi najgolem del se vo blagajni~ki zapisi. Ministerstvoto za finansii gi odloì poslednite aukcii, a deficitot vo buxetot go pokriva so parite od MMF. Biznismenite baraat zadolùvaweto so zapisi da se svede na minimum za da ostanat pove}e pari vo ekonomijata. Iako NBM ja namali kamatata na 4%, interesot kaj bankarite za ovie hartii od vrednost ne se namaluva.

AKCIITE NA BERZATA POTCENETI Osnovniot berzanski indeks MBI-10, i pokraj rastot od 11,4% od po~etokot na godinata, s$ u{te ne uspea da ja dostigne vrednosta od 2.657,13 indeksni poeni, koja ja ima{e na krajot od prvite ~etiri meseci lani. Vo april negovata vrednost se namali za 3,2% vo odnos na istiot mesec vo 2010 godina. Nikoga{ ne mo`e to~no da se predvidi

kako }e se dviàt cenite na akciite na Berzata, no fakt e deka tie vo momentov se potceneti, {to gi pravi atraktivni za kupuvawe. Brokerite komentiraat deka sega e vreme da se investira vo akcii, bidej} i na dolg rok se o~ekuvaat popozitivni dvièwa vo doma{nata ekonomija, vlez na stranski kapital i integracija na zemjata vo EU i vo NATO, {to zna~i deka vrednosta na akciite }e raste. Dopolnitelen optimizam vlevaat i pozitivnite finansiski izve{tai na pove}eto kompanii za prviot kvartal od 2011 godina. Spored brokerite, najatraktivni akcii za kupuvawe, ~ii ceni vo idnina }e rastat, se tie koi i od po~etokot na godinata pokaàa raste~ki trend - Komercijalna banka, Toplifikacija, Granit, Beton, Alkaloid, Fer{ped, Makstil, Makpetrol. Za razdviùvawe na pazarot na kapital analiti~arite sugeriraat da se zgolemi ponudata preku pogolemo u~estvo na penziskite fondovi na Berzata i ponuda na akcii od javnite pretprijatija.

INVESTICISKITE FONDOVI O^EKUVAAT PRINOSI OD 10% Pozitivnite vlijanija vo doma{nata ekonomija vlevaat optimizam kaj analiti~arite deka prinosite od investiciskite fondovi godi-

nava }e dostignat okolu 10%. Iako ne moè precizno da se predvidi trendot, na dolg rok vakvata investicija vaì za pomalku rizi~na i poisplatliva - namesto vo akcii od edna kompanija, parite se vloùvaat vo posigurni finansiski instrumenti, kako zlato, nafta ili vo akcii od renomirani svetski kompanii vo brzoraste~ki ekonomii. Site sedum fondovi raspolagaat so kapital od 3,4 milioni evra, a spored interesot na investitorite, o~ekuvaat zgolemuvawe na investiciskata masa. Osven od udeli vo investiciskite fondovi, atraktivni prinosi moè da se dobijat i so vloùvawa vo dobrovolnite penziski dru{tva i dru{tvata za ìvotno osiguruvawe. Dvete dobrovolni penziski dru{tva minatata godina ostvarile prose~en godi{en prinos od 5,5%. Zaedno raspolagaat so kapital od okolu eden milion evra, a imaat 8.790 osigurenici. Za godinava o~ekuvaat prinos od dva procentni poeni pove}e od stapkata na inflacija, {to bi bilo okolu 7%. Dopolnitelna dobivka od investiraweto vo penziskite fondovi e toa {to dràvata za uplata na suma vo vrednost od ~etiri bruto-plati go vra}a personalniot danok na dohod, {to treba da go plati poedine~niot investitor.

34 MARKETING

TAJNITE ZAKONI NA BRENDIRAWETO

BRENDOT SE RA\A SO PUBLICITET, A SE ODR@UVA SO REKLAMA ZAKONOT NA [IREWE JA^INATA NA BRENDOT E OBRATNOPROPORCIONALNA SO NEGOVIOT OPSEG Koga }e se obidete na va{eto ime (brend) da mu pridadete s$ so {to se zanimavate toj ja gubi svojata ja~ina. Site znaeme

deka Mercedes vo svesta na kupuva~ite e sinonim za kvaliteten avtomobil. [to }e se slu~i ako Zastava od Kraguevac izjavi deka }e vovede linija luksuzni avtomobili od klasata na Mercedes? Da gi ignorirame nivnite tehni~ki i organizaciski sposobnosti, no dali mislite deka nekoj bi go

kupil luksuzniot avtomobil na Zastava, pa makar i da e identi~en po kvalitet so toj na Germancite. Se raboti za pozicijata vo svesta na potro{uva~ot. [tom taa pozicija }e se izgradi edna{, Mercedes si e Mercedes, a Zastava e Zastava. Koga na vremeto Nisan prv pat se obide da proizveduva luksuzni avtomobili, go lansira{e modelot “infiniti”, a nikoj na pazarot ne znae{e deka e nivno proizvodstvo. Duri otkako javnosta se uveri deka “infiniti” e luksuzen avtomobil od vrvna klasa po~na da se objavuva deka nivniot proizvoditel e Nisan, koj dotoga{ vaè{e za uspe{en proizvoditel na mali ekonomi~ni avtomobili. Ako se obide{e pod postoe~kiot brend Nisan da “protne” nova marka luksuzen avtomobil (da kaème “nisan de luks”) verojatno ne bi uspeal, no pritoa bi gi povlekol vo propast i ve}e postoe~kiot uspe{no izgraden brend, dotoga{ sinonim za mali, evtini ekonomi~ni avtomobili. ZAKONOT NA KONTRAKCIJA BRENDOT STANUVA POJAK KOGA ]E GO STESNITE NEGOVIOT FOKUS Uspehot na brendot Najki (Nike)e vrzan za nivniot prvobiten fokus na mala grupa mlada publika so jasno diferencirani naviki i odnesuvawe. Deneska Najki prodava s$ i se{to, no samo tesniot fokus na po~etokot im ovozmoì da stanat toa {to se, megabrend. Sinonim za nivniot

MARKETING

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk brend i ponatamu e specifi~en model na sportski patiki. ]e se zapra{ate zo{to e tolku vaèn tesniot fokus, koga najgolemiot del od svetskite brendovi deneska prodava s$ i se{to? Tie go pravat toa za da ja zgolemat vkupnata zarabotuva~ka, no so toa svesno go izloùvaat na opasnost svojot postoe~ki brend. Moèbi podobar odgovor e deka tie toa go pravat bidej}i im se moè, t.e. moàt da si go dozvolat toa. Obiduvaj}i se da ustanovite svoj sopstven brend, verojatno ne moète toa da si go dozvolite. Golemite kompanii moàt da si dozvolat xetovi, limuzini, letovi so “konkord”... Dali vie go moète toa? Za da stanete uspe{ni treba da kopirate {to pravele uspe{nite lu|e pred da stanat poznati. [to e toa {to gi proslavilo na samiot po~etok? Ne zaboravajte deka vo prezasitenata svest na kupuva~ot ima mnogu malku mesto, pa za da se izborite za toa mesto potrebno e va{iot proizvod da ima izvonredno jasna i ednostavna simbolika. Toj moè da zna~i ili edno ili drugo, no nikako pove}e poimi vo istovremeno. ZAKONOT NA PUBLICITETOT RA\AWETO NA BRENDOT SE POSTIGNUVA SO PR, NE SO REKLAMA Porano dobar buxet za reklama be{e dovolen da ovozmoì izgradba i pozicionirawe na uspe{en brend. Denes, vo op{testvoto predozirano od komunikacii, toa stanuva s$ pote{ko. Interesno e deka na{iot lokalen pazar do neodamna be{e vo prvobitnata faza za izgradba na rendovi, za {to svedo~ea vrtoglavite reklamni kampawi na sega ve}e popularnite doma{ni brendovi. Denes nema da postignete ama ba{ ni{to so toa {to }e kreirate originalna reklama i }e se obidete na kupuva~ot da mu kaète deka va{iot proizvod e podobar i poevtin od postoe~kite brendovi. Prvo, bidej}i e vo pra{awe reklama vo koja samite sebesi se falite ne bi vi veruvale. Vtoro, duri i da vi poveruva, prose~niot kupuva~ te{ko deka bi go zapametil va{eto ime. Ednostavno, vo negovata memorija nema pove}e mesto. Edinstveno ako va{iot proizvod pretstavuva nekoja novost, ne{to {to bi ovozmoìlo da se kreira nova kategorija vo memorijata na kupuva~ot, taka {to toj va{iot proizvod }e moè da go memorira kako ne{to posebno i novo. Toa moè da se postigne samo so mo}ta na publicitetot, pri {to nekoj od avtoritetite, nezavisno od vas, }e ja objavi taa novina (vest), koja toga{ moè da bide zapametena kako novo ime (brend) vo svesta na kupuva~ot. ZAKONOT NA REKLAMIRAWE [TOM ]E SE RODI, BRENDOT SE ODR@UVA SO REKLAMA Najgolem broj od poznatite svetski brendovi se rodeni preku “poplava” od publicitet. Majkrosoft (Microsoft) ja vnese revolucijata za koristewe kompjuteri i gi pribliì do obi~niot ~ovek. Moète da ja zamislite lavinata od publicitet {to go slede{e Majkrosoft vo tekot na prvite godini od

podemot. Nim toga{ ne im be{e potrebna reklama, bidej}i stanaa megakompanija, po~nuvaj}i prakti~ki od gara`a. Deneska reklamite na Majkrosoft se nao|aat voobi~aeno na najskapite stranici na svetskite magazini. U{te podobar e primerot na Kseroks (Xerox), proizvoditel na ma{ini za kopirawe. Na po~etokot be{e svetska senzacija. Duri i vo dene{no vreme vo Amerika }e ~uete: Xerox

me a copy (“Kseroksirajte mi kopija”). Imeto Kseroks stana sinonim za fotokopirawe. No, denes ma{inata za kopirawe ne e pove} e vest, duri ni najsporedna vest. Za da se za~uva mestoto vo prezasitenata svest na kupuva~ot edinstveno re{enie e reklamiraweto. Samo tolku kolku “zar|anoto” memorisko mesto da se osve`i. Da ne se zaboravi deka ako sakate da fotokopirate stariot Kseroks s$ u{te e so vas.

52 INTERVJU

VLADIMIR KORDEJ

POMO[NIK-IZVR[EN DIREKTOR NA MICROS FIDELIO

SVETSKITE HOTELSKI BRENDOVI GI KORISTAT USLUGITE NA MICROS

So {to konkretno se zanimava firmata MICROS? MICROS Systems Inc. e vode~ka kompanija na svetskiot pazar vo sektorite hotelierstvo i ugostitelstvo, specijalizirana maloproda`ba, krstosuvawa i patuvawa. Pove}e od 300.000 klienti vo svetot gi koristat MICROS sistemite, koi im pomagaat vo vodeweto na kompaniite i razvojot. Denes klienti vo pove}e od 140 zemji gi koristat MICROS aplikaciite i uslugite na data-centrite koi gi zadovoluvaat potrebite na malite pretprijatija, kako i na srednite i golemite multinacionalni kompanii. Osnovana vo 1975 godina, kompanijata MICROS Systems Inc. ima bogata istorija na inovacii i razvoj i e vistinski predvodnik vo hotelskata industrija. Kompanijata MICROS vo momentov ima proda`ni i proizvodni mesta vo pove}e od 140 zemji i kotira na Nasdaq berzata pod oznakata MCRS. Kakvi uslugi mo`at da koristat firmite od oblasta na hotelierstvoto i turizmot od MICROS? MICROS Systems Inc. e edna od malkute kompanii vo svetot koi mo`at da ponudat kompletni re{enija na site nivoa na stopanisuvawe vo hotelierstvoto i

Preku podru`nicite za globalnite pazari MICROS-Fidelio International osiguruva integrirani, celosni re{enija za hotelierskite i ugostitelskite industrii, maloproda`bata, krstosuvawata i patuvawata. Site re{enija vklu~uvaat i integrirana recepcija, back office, sredi{ni re{enija, kako i re{enija za web, nameneti se za optimizirawe i poednostavuvawe na rabotniot proces, podobruvawe na korisni~kite uslugi i zgolemuvawe na dobivkata ugostitelstvoto. Vo ugostitelskata industrija, so pove}e od 310.000 instalacii vo celiot svet, MICROS e edinstven ponuduva~ na kompletni re{enija za site pazarni segmenti, so globalna distribucija i servisna mre`a za golemite sinxiri, regionalnite sinxiri, nezavisnite lokalni objekti i pazarite za brzo poslu`uvawe. Preku podru`nicite za globalnite pazari MICROS-Fidelio International osiguruva integrirani, celosni re{enija za hotelierskite i ugostitelskite industrii, maloproda`bata, krstosuvawata i patuvawata. Site re{enija vklu~uvaat i integrirana recepcija, back office, sredi{ni re{enija, kako i re{enija za web, nameneti se za optimizirawe i poednostavuvawe na rabotniot proces,

podobruvawe na korisni~kite uslugi i zgolemuvawe na dobivkata. MICROS-Fidelio stana industriski standard so 25.000 instalacii vo cel svet. Delovnite re{enija opfa}aat potpolno integrirani sistemi za hoteli so pove}e objekti, vklu~uvaj}i i sistemi za vodewe na objektite, sistemi za proda`ba i poslu`uvawe hrana, centralni rezervaciski sistemi, sistemi za korisni~ki informacii, sistemi za upravuvawe so prihodite, usluga za hotelski rezervacii myfidelio.net, koja se temeli na Internet/ globalen distribuciski sistem, kako i uslugi za instalacija i poddr{ka povrzani so razni softverski proizvodi. MICROS-Fidelio nudi isto taka cela niza skalabilni i modularni aplikacii i centralizirani re{enija za efikasno

INTERVJU

BROJ 603 20/05/2011 www.kapital.mk vodewe hoteli. Ako vodite mal semeen hotel ili me|unaroden brendiran hotelski sinxir MICROS-Fidelio nudi re{enie koe sovr{eno odgovara na edinstvenite delovni potrebi na sekoj subjekt. Zo{to nekoja makedonska kompanija bi gi odbrala tokmu uslugite {to gi nudi MICROS? MICROS-Fidelio ovozmoùva re{enija koi sovr{eno odgovaraat na edinstvenite delovni potrebi na sekoja kompanija. Portfolioto na uslugi, me|u ostanatoto, opfa}a i re{enija za recepcii, back office, CRM, proda`ba i posluùvawe hrana, upravuvawe so prihodi, rezervacii, distribucija... So pove}e od iljada ovlasteni interfejsi na drugi sistemi MICROS-Fidelio garantira najdobra povrzanost i besprekorno odvivawe na biznis-procesite. Potpolno biznis-re{enie za napredni opkruùvawa. Inaku, za makedonskiot pazar ekskluziven partner na MICROS– Fidelio za Makedonija, Albanija i Kosovo e firmata Kabtel. Eden od najpoznatite i najefikasni proizvodi na MICROS e softverot OPERA. Koi se prednostite na ovoj softver vo odnos na drugite sli~ni koi se koristat vo upravuvaweto so hotelite i ugostitelskite objekti? Temel na na{eto OPERA delovno re{enie e na{iot glaven softver za upravuvawe so objekti, OPERA Property Management System (PMS). Softverot e dizajniran za da gi zadovoli razli~nite barawa na hotelite od site golemini ili hotelski sinxiri. OPERA PMS gi nudi site alatki potrebni na hotelskiot personal za izvr{uvawe na sekojdnevnite aktivnosti – rezervacii,

prijava i odjava na gosti, dodeluvawe sobi i upravuvawe so inventarot na sobite, zadovoluvawe na potrebite na gostite, kako i rakuvawe so smetkovodstvoto i naplatata. Softverot za upravuvawe so objektite mo`e da se prilagodi na specifi~nite barawa na sekoj objekt, pri {to site objekti vo kompleksot delat edna baza na podatoci. Zna~i, OPERA softverot nudi rezervacii, upravuvawe so cenite, profili, recepcisko rabotewe, smetkovodstveni interfejsi, upravuvawe so sobite, naplata, provizii, izve{tai, hotelski interfejsi kon drugite sistemi, skalabilnost kon goleminata na hotelot. OPERA Property Management System nudi golem broj elementi za odreduvawe i avtomatsko kontrolirawe na cenite, kako i za prognozirawe i analiza na prihodite so cel sozdavawe najopse`en sistem za upravuvawe so cenite vo industrijata. Duri 70% od svetskite hoteli so pet zvezdi~ki ja prepoznaa vrednosta na OPERA softverskoto re{enie. Taka, uslugite na MICROS-Fidelio denes gi koristat svetski poznatite sinxiri Holiday Inn, Sheraton, Hilton, Marriott, Radisson, Kempinski, i u{te mnogu drugi poznati brendovi vo ovoj biznis. No, pokraj hotelierstvoto,

Uslugite na MICROS-Fidelio denes gi koristat svetski poznatite sinxiri Holiday Inn, Sheraton, Hilton, Marriott, Radisson, Kempinski i u{te mnogu drugi poznati brendovi vo ovoj biznis. No, pokraj hotelierstvoto, uslugite na MICROS gi koristat i mnogu poznati kompanii od ugostitelstvoto, kako na primer McDonalds, Burger King, Pizza Hut i drugi uslugite na MICROS gi koristat i mnogu poznati kompanii od ugostitelstvoto, kako na primer Burger King, Pizza Hut, Starbucks coffe, Hard Rock Cafe i drugi.

54 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

ZEO SLEEP COACH – NEMA POVE]E BESSONI NO]I e moète da spiete no}e? Sakate da gi znaete pri~inite pordi toa? A {to velite da go analizirate kvalitetot na va{iot son za da moète da gi minimizirate negativnite efekti? Vi zvu~i mnogu kako nau~na fantastika? Tuka e Zeo Sleep Coach da go pobie toa. Zeo Sleep Coach pretstavuva naprava koja }e vi pomogne da prezemete kontrola vrz va{iot son i nikoga{ pove} e da nemate problemi. So unikatnata programa na Zeo Sleep Coach moète da go otkriete i da go razberete va{iot na~in na spiewe i zaspivawe, {to e mnogu va`no za podobruvawe na va{iot son. Ednostavno postavete go do va{iot krevet i uredot }e gi sledi elektri~nite signali od va{iot mozok dodeka spiete. [to so ova? Pa, dodeka spiete ovie informacii uredot podocna gi prikaùva na negoviot ekran i vi ovozmoùva da vidite kolku vreme spiete dlaboko ili polesno, kolku dolgo vi treba za da se razbudite i kolku vreme vi bilo potrebno za da zaspiete. Cenata na ovoj neverojaten ured iznesuva 300 dolari.

ROKU XDS STREAMING PLAYER U@IVAJTE VO NAJNOVITE NASTANI BEZ POMO[ NA PC

ristigna Roku XDS Streaming Player. Sega moète direktno da prezemate i da gledate filmovi, televiziski {ou-programi, sportski natprevari, da slu{ate muzika, od va{ite omileni internet-videostranici kako Netflix, Hulu, Amazon Video, YouTube i drugi sodrìni so neverojatno golem vizuelen kvalitet, so brzina od duri 1080 p. So Roku XDS lesno moète da ja slu{ate omilenata muzika direktno od iTunes, plus }e moète da gi prosledite najnovite vesti ili direktno da gi gledate svetskite sportski finaliwa i dr., tie ve ~ekaat podgotveni vo sekoe vreme i {to e najdobro, ovoj pleer raboti re~isi so sekoj vid televizor. Toa {to navistina privlekuva mnogu vnimanie e {to sevo ova }e moète da go pravite bez pomo{ na kompjuter, a instaliraweto na Roku XDS Streaming Player e navistina lesno. Ednostavo vklu~ete go uredot, priklu~eto go na doma{nata ì~ena ili bezì~na doma{na televiziska mreà i so dale~inskoto uìvajte dodeka birate koj film }e gledate ili kakva muzika }e slu{ate. Za “striming” preku spomenatite servisi ne e potrebno nikakvo dopolnitelno pla}awe. Cenata na Roku XDS Streaming Player iznesuva 100 dolari.

SHOULDER FLEX MASSAGER ZA OPU[TAWE I ZAKREPNUVAWE ilna glavobolka? Nema problem, a {to e so bolkata koja ve stega vo vratot i grbot? Se razbira, pristigna nov gaxet nare~en Shoulder Flex Massager, mo{ne kvaliteten masaèr koj nudi {ijatsu masaà za opu{tawe na va{ite iznemo{teni muskuli i }e vi pomogne da se oslobodite od bolkata vo ramenata i glavobolkata tokmu vo va{iot dom, bez da treba da odite vo najrazli~ni skapi saloni za masaà. Shoulder Flex Massager vi ovozmoùva ne`na i efiksna masaà, a duri doa|a i so posebna pernica za da si ja odmorite glavata i remenata so vgradeni vibracii i bez buka. Ovoj ured e unikatno dizajniran i ima 2 razli~ni opcii za masirawe kako spa-stil ili dlaboko masirawe na muskulite. Toj e mnogu lesen za upotreba. Ednostavno koristete go podvi`niot kontroler, postavete si gi prilagoduvawata za masaà i po~uvstvuvajte ja magijata koja ja nudi ovoj masaèr nezavisno dali si sedite udobno vo va{ata sofa ili si leìte opu{teni vo krevet. Cenata na Shoulder Flex Massager iznesuva 129 dolari.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

56 GADGETS DELL’S VOSTRO V13 –

ULTRATENOK LAPTOP PO ULTRA CENA

ema ~ovek koj vo ìvotot ne posakal evtina rabota po evtina cena. Iako vo mnogu slu~ai toa se dokaàlo kako pote{ko, sepak, vi go nudime Vostro V13 od Dell, koj, zamislete, nudi dostojni performansi po mnogu niska cena. Vostro V13 ima mnogu moderen i ubav izgled, ni{to novo od Dell. No, sepak, s$ si ima svoe. Taka, toj ne moè da se pofali so premnogu dobri performansi. Se razbira, vo odnos na performansite Vostro V13 ne moème da go sporeduvame so rivalot od Apple, MacBook Air, no sekako deka e eden od najtenkite pretstavnici na Dell. Vostro V13 doa|a so 15,6in~en displej i so najnoviot procesor od Intel, Core i5 i Core i7 Sandy Bridge. Isto taka, toj }e bide napraven od posebni materijali koi }e mu ovozmoàt dolga izdr`livost. Cenata na ovoj laptop }e iznesuva 1.000 dolari.

NOKIA E7- DOKAZ DEKA NOKIA NE PROPA\A o tekot na godinive vidovme golem broj mobilni telefoni so QWERTY tastatura, pri {to ubedlivo HTC vodi na pazarot vo kombinacija so Windows Mobile, Android i WP7 uredite. No, so Nokia E7 se toa se menuva. E7 e najnoviot “komunikator” od finskiot gigant, zamenuvaj}i ja Nokia N8, koja drì visoko mesto me|u konkurencijata. Vo pogled na performansite, Nokia E7 doa|a so 4-in~en ekran na dopir, koj e mnogu jasen i ~uvstvitelen i ovozmoùva jasna slika duri i na direktna dnevna svetlina. Boite se ìvi, a kontrastot ostar, tokmu toa {to se o~ekuva od eden moderen mobilen ured. Pri rezolucija od 640x360 pikseli E7 go pravi 4,3-in~niot WVGA displej da ima visoka rezolucija. E7 ima sli~ni performansi kako N8: procesor ARM 11 CPU, koj raboti na 680MHz, RAM memorija od 256 Mb, telefonska memorija na raspolagawe od 350 Mb kako i memoriska karti~ka od 16 Gb. Isto taka, poddràni se i golem broj standardi, kako UMTS/ GSM/EDGE (quadband), WiFi, Bluetooth 3.0 i AGPS, a tuka e radio FM priemnikot. Nokia E7 moè da se pofali so kamera od osum megapikseli, a snima i HD video klipovi so brzina od 25 fps.

NIKON D5100 - MNOGU PODOBAR OD NEGOVITE PRETHODNICI e~isi ne postoi ~ovek denes koj doma nema digitalen aparat. Site znaat kolku ovoj tehnolo{ki izum ni se nao|a vo mnogu situacii, od odmori i izleti s$ do doma{ni proslavi i sl. Sepak, tehnologijata odi napred i postojano se pretstavuvaat novi verzii so u{te podobri karakteristiki, koi dopolnitelno n$ teraat ubavo da razmislime pri kupuvaweto nov digitalen aparat. A gi ima mnogu. Sepak, ima aparati i aparati. Edna od prepoznatlivite kompanii za digitalni aparati e Nikon. Me|u bogata paleta na aparati se nao|a i nivniot najnov proizvod, D5100. Ovoj aparat doa|a so podobrena kamera, ponovi le}i, koi ovozmoùvaat u{te pojasna slika vo odnos na prethodnite modeli, kako i zgolemena funkcionalnost. Isto taka, od Nikon ja zgolemija i goleminata na LCD ekranot od 22,7 na 3 in~i, dodeka istovremeno ja zgolemija i rezolucijata ~etiri pati, vkupno 920.000 to~ki (nasproti 230.000 to~ki kaj D5000). Kako plus e i podobreniot senzorakselerometar, koj ovozmoùva pregleduvawe na sodrìnata preku rotacija re~isi bez kakov bilo zastoj.

58 MOBILNA TELEFONIJA

DOPOLNETE KREDIT OD KADE BILO, VO BILO KOE VREME slugata Dopolnete kredit od postpejd na pripejd, vi ovozmo`uva najednostaven na~in na dopolnuvawe kredit od va{ata postpejd smetka na pripejd smetka na va{ite vraboteni. Sè {to treba da napravite kako biznis korisnik e da ispratite potpi{ano barawe od va{ata kompanija po e-po{ta na adresata bizniskontaktcentar@telekom.mk ili po faks na brojot (02) 3225 119. Potoa, so ednostavno vnesuvawe na pripejd brojot i tipot na vau~erot mo`ete da dopolnite kredit na brojot na va{iotvraboten. Preku SMS poraka }e bidete izvesten za izvr{enoto prefrlawe kredit od va{ata postpejd na pripejd smetkata. OD VA[IOT POSTPEJD BROJ PREKU BANKOMAT T-Mobile uslugata za dopolnuvawe smetka preku bankomat e dostapna 24 ~asa, 7 dena vo nedelata. Ednostavno, pojdete so svojata plate`na karti~ka do eden od banko-

matite na Stopanska banka ili NLB Tutunska banka i sledete gi instrukciitena ekranot. PREKU INTERNET Sekako, deka dopolnuvawe na kredit mo`e da se izvr{i i onlajn preku Mojot T-Mobile profil, ili preku e-biznis portalot. Potrebno e da pristapite na veb stranicata na T-Mobile: http://www.t-mobile.mk, da go izberete kanalot preku koj sakate da nadopolnite kredit (Mojot T-Mobile ili E-biznis), i da gi sledite ednostavnite upatstva. Vo koe bilo proda`no mesto na T-Mobile, korisnikot na uslugata, ja ima mo`nosta da pobara izdavawe smetka za izvr{enoto nadopolnuvawe. Za{tedete vreme. Dopolnete pripejd kredit brzo i ednostavno i bidete vo kontakt so site vraboteni vo va{ata kompanija.