604- Kapital Magazin

DU[AN MRAMOR

COVER STORY

KRSTE BLA@ESKI

dekan na Ekonomski fakultet-Qubqana

MAKEDONSKITE FIRMI PO^NAA DA [TEDAT ENERGIJA!

}e “tr~a” za pratenik od Severna Amerika

BEZ KVALITETNO OBRAZOVANIE NEMA EKONOMSKI RAST

DIJASPORATA DA GO DOBIE TRETMANOT [TO GO ZASLU@UVA!

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 604|CENA 100 DEN.|27 MAJ, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

EXCLUSIVE

PETAR NEDELKOVSKI INBOX ]E BIDE LIDER VO SKLADIRAWETO I UPRAVUVAWETO SO DOKUMENTACIJA GENERALEN DIREKTOR NA INBOX

4

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Vreme e za energetska efikasnost Makedonskite firmi po~naa da {tedat energija!

22 INTERVJU Petar Nedelkovski, generalen direktor na Inbox Inbox }e bide lider vo skladiraweto i upravuvaweto so dokumentacija 28 PROFIL Krste Bla`eski }e “tr~a” za pratenik od Severna Amerika Dijasporata da go dobie tretmanot {to go zaslu`uva!

32 COMPANY PROFILE Labeko - kompanija za proizvodstvo i prerabotka na pe~urkata bukovka Kolku vredi “nejzinoto viso~estvo” bukovkata?!

34 INTERVJU Du{an Mramor, dekan na Ekonomski fakultet-Qubqana i porane{en minister za finansii Bez kvalitetno obrazovanie nema ekonomski rast 37 ^OVE^KI KARIERI Kako da napravite plan za nasleduvawe na klu~nite upravuva~ki pozicii?

Odberete go najdobriot, ama bez ego!

38 MENAXMENT Nau~ete da go prifa}ate neuspehot vo biznisot?

Neuspehot e seme na uspehot 40 SVET Rekordno IPO na Londonskata berza Glenkor gi razbudi investitorite!

44 BIZNIS STIL Etika na delovnite ru~eci Nastan za sklu~uvawe zdelki, a ne u`ivawe na tu|a smetka 48 REPORTA@A Meksiko Siti, urbana prestolnina so istoriski {mek Viva la Mexico!

52 2000+ Mercedes SLS AMG Aristokrat na steroidi 56 TEHNOLOGII I BIZNIS Makedonska IT scena – po~etok, rast i razvoj 58 MOBILNA TELEFONIJA Blackberry Torch 9800 za organiziran biznis

DU[AN MRAMOR

COVER STORY

KRSTE BLA@ESKI

dekan na Ekonomski fakultet-Qubqana

MAKEDONSKITE FIRMI PO^NAA DA [TEDAT ENERGIJA!

}e “tr~a” za pratenik od Severna Amerika

www.kapital.mk

BEZ KVALITETNO OBRAZOVANIE NEMA EKONOMSKI RAST

6

DIJASPORATA DA GO DOBIE TRETMANOT [TO GO ZASLU@UVA!

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 604|CENA 100 DEN.|27 MAJ, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

EXCLUSIVE

PETAR NEDELKOVSKI INBOX ]E BIDE LIDER VO SKLADIRAWETO I UPRAVUVAWETO SO DOKUMENTACIJA GENERALEN DIREKTOR NA INBOX

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

KOJ [TEDI IMA!

MENAXIRAWE SO DOKUMENTI

Makedonskite kompanii poleka, no sigurno sfa}aat deka energetskata efikasnost e investicija i deka samo so razumno koristewe na energijata i nejzino {tedewe pridobivkite na kompanijata se nekolkukratni. Implementacijata na alatki za energetska efikasnost ne samo {to }e go zgolemi profitot na kompanite, tuku }e ovozmo`i za{tedenite pari kompanijata da gi vlo`i za pogolema promocija na svoite proizvodi, vo pogolema proda`ba, a so toa i u{te pogolem profit.

Po samo eden mesec od startuvaweto so rabota na firmata za arhivirawe i upravuvawe so podatoci Inbox taa se nametnuva kako vistinski lider vo industrijata na upravuvawe so dokumentacija i informacii.

So Petar Nedelkovki, generalen direktor na Inbox, razgovaravme za biznisot so arhivirawe i upravuvawe so dokumentacija i podatoci, koj vo Makedonija sega po~nuva da se razviva, za negovata vizija za kompanijata, za odnosot so klientite, za potencijalite i celite vo ovoj biznis...

Str.16

Str.22

Cover story

Intervju

16

22

ZA MAKEDONIJA I DIJASPORATA

DELOVEN RU^EK

Krste Bla`eski, ili kako {to e negovoto amerikansko ime Kris, otkako se vrati vo Makedonija po dolgogodi{niot prestoj vo SAD i vlo`i golem del od svojata zarabotka vo nekolku biznisi, re{i da vleze i vo politikata. Bla`eski e kandidat za pratenik vo makedonskiot Parlament od redovite na dijasporata vo SAD, mo`nost {to za prv pat im e dadena na nejzinite pretstavnici.

Str. 28

Pred edna decenija bilo zadol`itelno so sebe da se nosat manirite na masa.

Ovoj na~in na odnesuvawe se u~el u{te od najranata vozrast za primena i vo sekojdnevieto, no vo dene{niot svet, so brzoto tempo na `ivot ovie osnovni pravila na kulturata kako da se podzaboraveni.

Zatoa, neophodno e navreme da se nau~at ovie pravila, bidej}i vo biznisot nema otstapki vo kulturata na odnesuvaweto za vreme na delovniot ru~ek-sostanok.

Str. 44

BROJ 604

27/05/2011

BUKOVKA NA STO NA^INI

DU[AN MRAMOR

Prikaznata za toa kako edna originalna ideja prerasnuva vo biznis vreden milioni se povtoruva i kaj Labeko, kompanijata za proizvodstvo na pe~urki bukovki i nivna prerabotka. S$ po~na pred desetina godini, koga Tofoski sfatil deka Makedonija ne e zemja koja mo`e da izvezuva visokonapredna tehnologija, tuku nejzinata glavna komparativna prednost e proizvodstvoto na zdrava hrana. Pa taka, idejata vle~e koreni od japonskiot primer za edna suptilna i inovativna programa za ~etiridimenzionalnoto proizvodstvo.

“Dr`avite kako Slovenija i Makedonija nemaat posebni prirodni resursi, kako na primer naftata, {to bi mo`ele da gi prodavaat na svetskiot pazar vo koe bilo vreme. Glaven proizvodstven faktor e znaeweto, ~ove~kiot kapital. Vo vreme koga sekoja dr`ava vlo`uva maksimum vo istra`uva~ki proekti, vo kvalitetno obrazovanie, nie ne mo`eme da konkurirame so ni{to drugo osven so fantasti~no znaewe”, veli vo intervjuto za “Kapital”,dekanot na Ekonomskiot fakultet vo Qubqana, prof.

Du{an Mramor.

Company profile

Intervju

32

34

MEKSIKO SITI

ARISTOKRAT NA STEROIDI

Iako na prv pogled neprivle~na destinacija, ne tolku dobro mesto za odmor i rekreacija, meksikanskata prestolnina Meksiko Siti - mo`e sosema da iznenadi.

Ekstremno visokite temperaturi, dale~inata, narko-bandite koi ~esto operiraat po gradot i ne~istite ulici se samo del od mozaikot koj ja pravi slikata za Meksiko lo{a i neprivle~na. No, ovaa megapolisa i toa kako ima {to privle~no da ponudi, a turistite da si otidat zadovolni.

Mercedes SLS se pojavi kako `elba i inspiracija na qubitelite na ovoj brend povtorno da sednat zad volanot na nekoga{niot svetski slaven MercedesBenz 300SL, koj za prv pat be{e pretstaven vo 1954 godina. Gullwing, kako {to be{e poznat 300SL, se pojavi kako sportski dvosed so prepoznatlivi vrati, koi otvoreni potsetuvaat na kriljata na galebot, po {to e karakteristi~en ovoj model.

Str. 32

Str. 48

7

VOVEDNIK

www.kapital.mk

Str. 34

Str. 52

ove}e od 20 godini od site guverneri, ministri za finansii, eksperti i profesori mnogu ~esto ja slu{ame konstatacijata deka makedonskata ekonomija mora da se prestrukturira. Iako golem del od niv voop{to i ne znaat {to zna~i zborot prestrukturirawe, oti nikoga{ ne ka`uvaat kako da se napravi toa, ovoj termin stana omilena dijagnoza za bolkata na makedonskata ekonomija.

Dodeka edni zboruvaat deka za prestrukturiraweto pove}e od 20 godini, a toa nikako da se slu~i, premierot Gruevski predizborno vo ot~etot za srabotenoto otide vo druga krajnost. Objavi deka prestrukturiraweto na makedonskata ekonomija bilo zavr{eno. Demek, vetenosraboteno!

Premiere Gruevski, Makedonija }e ima prestrukturirana ekonomija koga firmite }e po~nat da otvoraat novi rabotni mesta i koga }e se zgolemi brojot na kompaniite koi izvezuvaat gotovi proizvodi. E toa ekonomsko nivo s$ u{te go nemame. Industrijata i firmite s$ po~esto zatvoraat rabotni mesta namesto da vrabotuvaat i da otvoraat novi.

Pove}eto od firmite koi se najgolemi izvoznici se kompanii koi bile otvoreni i izgradeni u{te vo komunizmot i ne se menuvaat so decenii. A ako se pogledne izvoznata struktura, odnosno listata so proizvodi koi najmnogu se izvezuvaat od Makedonija, zaklu~okot e u{te poporazitelen. Pred 20 godini sme izvezuvale mnogu pove}e gotovi proizvodi so mnogu povisok stenen na dorabotka i pogolema dodadena vrednost otkolku sega. Toa se samo nekoi od pokazatelite koi ja poka`uvaat propasta, a ne prestrukturiraweto na makedonskata ekonomija.

E politi~arite toa ne mo`e da go priznaat, oti toa go poka`uva porazot na nivnite politi~ki programi, neuspehot na ministrite i premierite koi po petti ili {esti pat izleguvaat kako izbor koj narodot treba da gi glasa. Narodot treba da bira da glasa me|u pogolemi i pomali gubitnici. A gubitnik e gubitnik.

Ako ovie politikantni sakaat da bidat pobednici, neka povelat i neka vetat deka vo slednite dve ili tri godini }e sozdadat uslovi i biznis-klima koi }e ovozmo`at otvorawe na 10.000 novi rabotni mesta vo privatniot sektor. No, istovremeno da se obvrzat deka }e si podnesat ostavka ako ne go ispolnat toa.

P

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO BIZNISMENITE VO AKCIJA

UKIM SO PRIZNANIE ZA PRIDONESOT NA MINЧO JORDANOV VO OBRAZOVANIETO niverzitetot Kiril i Metodij mu dodeli plaketa na biznismenot Min~o Jordanov so koja go uva`uva negoviot pridones za razvojot na visokoobrazovnata i nau~nata dejnost i afirmacija na UKIM vo zemjava i vo stranstvo.

Jordanov istakna deka ova priznanie Jord treba treb da gi pottikne i drugite da ja podobrat materijalnata polo`ba na podo univerzitetite, a so toa i kvalitetot univ na ccelokupnoto obrazovanie.

“So naukata, inovativnosta i sozdavaweto sposobni kadri koi treba da ne vodat na socijalen i materijalen plan nie ja zajaknuvame dr`avata i toa treba da bide zadovolstvo za site”, istakna toj.

Na sve~enosta po povod patroniot praznik na UKIM titula po~esen doktor od oblasta na kulturata i umetnosta dobi akademik Tome Serafimovski, dodeka Xejms Trefil od amerikanskiot Univerzitet Xorx Mejsn stana po~esen profesor na skopskiot Univerzitet od oblasta na prirodnite nauki poradi negoviot pridones vo razvojot na visokoobrazovnata dejnost.

U

KONE^NO DOBRI MERKI

]E SE GRADI PRUGA DO INDUSTRISKATA ZONA VO KAVADARCI zgradba b na nova `elezni~ka pruga od Gradsko do Kavadarci predviduva VMRO-DPMNE vo svojata predizborna programa.

Stanuva zbor za pruga vo dol`ina od {est kilometri na relacija Gradsko[ivec-Kavadarci, a }e ima za cel da im ja olesni rabotata na golemite kompanii od Kavadarci, odnosno da im gi namali tro{ocite za transport.

Partijata na Nikola Gruevski vetuva deka proektot }e go realizira od 2013 do 2016 godina vrz principot javnoprivatno partnerstvo.

Za ovoj proekt osobeno e zainteresiran sopstvenikot na fabrikata za zavareni cevki i profili IGM trejd od

I

Kavadarci, Ilija K I j Ge~ev.

G “Normalno deka realizacijata na pruga kon Kavadarci e realno ostvarliva investicija, koja }e funkcionira kako javno-privatno partnerstvo, vpro~em, ne{to {to funkcionira sekade vo svet. Zna~i, ako ostane istata vlada }e potpi{eme dogovor narednata godina i za ~etiri godini }e ja izgradime prugata. I nema samo nie da ja koristime. Tuka se Tikve{, Drvniot kombinat i nekoi drugi, no nie }e finansirame najmnogu zatoa {to i najmnogu }e ja koristime”, dodava Ge~ev.

Povrzuvaweto na Kavadarci so postojnata `elezni~ka pruga od

Koridorot 10, K 10 proekt k napi{an vo programata na VMRO-DPMNE, ne e nova ideja. Lokalnata biznis-zaednica, zaedno so gradona~alnikot na Kavadarci, Aleksandar Panov, u{te na po~etokot od godinava bara{e od direktorot na M@ Transport, Oliver Derkoski, `elezni~ki soobra}aj da se vovede i vo Kavadarci so cel da se namalat transportnite tro{oci na firmite od ovoj kraj.

Spored presmetkite, najmalku eden milion evra }e ~ini izgradbata na samo eden kilometar pruga, no dopolnitelni tro{oci }e ima i za izgradba na dopolnitelna infrastruktura, elektrifikacija i sli~no.

DALI MMF O^EKUVA PRAZEN BUXET?

MMF PO IZBORITE ]E JA MERI DUPKATA VO BUXETOT isijata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vedna{ po izborite doa|a vo Skopje da proveri za {to se tro{ele parite od kreditot za pretpazlivost od 220 milioni evra.

Iako nitu Ministerstvoto za finansii, nitu Narodnata banka objavuvaat vo javnosta kakva e sostojbata na smetkata na dr`avata na koja legna zaemot od MMF, presmetkite poka`uvaat deka minu-

M

sot vo dr`avnata kasa, {to Vladata najavi deka }e go finansira so ovoj zaem, kako i obvrskite za isplata na dostasani zapisi vo poslednite dva meseci nadminuvaat 70 milioni evra.

No, ekonomistite komentiraat deka tokmu vo predizborniot period Vladata }e potro{i najgolem del od parite za finansirawe na pove}e proekti i pla}awe na zaostanatite obvrski od buxetot. Poradi

toa, se o~ekuva MMF silno da ja kritikuva Vladata za prekumerno tro{ewe pari od kreditot, koj treba{e da se ~uva kako rezerva za da ja spasuva doma{nata ekonomija od eksterni rizici.

Osven revizija na aran`manot so Makedonija, MMF }e gi skenira i ostanatite buxetski tro{ewa, nivoto na deficit vo dr`avnata kasa i na javniot dolg na zemjata.

Misijata na MMF, na

~elo so {efot Ves MekGru, prvpat }e se sretne i so noviot guverner na Narodnata banka (NBM), Dimitar Bogov. Otkako negoviot prethodnik Petar Go{ev duri na zaminuvawe od funkcijata javno prizna deka MMF vo 2005 godina vr{el pritisok za devalvacija na denarot od 20%, se otvori dilemata dali monetarcite od Va{ington

povtorno }e sugeriraat promena na devizniot kurs na nacionalnata valuta?! Od kancelarijata na Fondot vo Skopje sega komentiraat deka, sepak, fiksniot kurs dobro i slu`i na ekonomijata i ne treba da se menuva.

BROJ 604

27/05/2011

9

www.kapital.mk

VO FOKUS

BROJKI:

ealizacijata na pruga kon Kavadarci e realno ostvarliva investicija, koja }e funkcionira kako javno-privatno partnerstvo. Ako ostane istata vlada } e potpi{eme dogovor narednata godina i za ~etiri godini }e ja izgradime prugata. I nema samo nie da ja koristime.

Tuka se Tikve{, Drvniot kombinat i nekoi drugi, no nie }e finansirame najmnogu zatoa {to i najmnogu }e ja koristime.

4% 4,75

R

porasna indeksot na MBI za posledniot mesec

milijardi dolari odobri Evropskata komisija za Portugalija i Irska

70%

e zgolemen srpskiot izvoz vo Rusija za prvite tri meseci

ILIJA GE^EV GENERALEN MENAXER NA IGM TREJD

[TOM NE TU@I LONDONSKIOT SUD, CRNO NI SE PI[UVA?

TARBS JA TU@I MAKEDONIJA ZA 72 MILIONI EVRA pravnite eksperti so me|unarodno iskustvo potvrduvaat deka e seriozna opasnosta Makedonija da go izgubi sporot po tu`bata od avstraliskata kompanija Tarbs. Vo procesot vo nadle`nost na Komercijalniot sud vo London, Tarbs gi tu`i dr`avata Makedonija, Vladata, poto~no Ministerstvoto za transport i vrski, javnite pretprijatija Makedonska radiotelevizija i Makedonska radiodifuzija, za onevozmo`uvawe na biznisot so teleport centarot, i od niv bara 72 milioni evra. MRT dopolnitelno e tu`ena na suma od 1,8 milioni evra poradi nepla}awe na obvrskata za emituvawe na nejziniot satelitski kanal so posredstvo na Tarbs.

“Londonskiot sud prifa}aj}i ja tu`bata od Tarbs, smeta deka slu~ajot e seriozen, {to ne zna~i deka presudata nu`no }e bide negativna za Makedonija. Indikativno e {to sudot dosega ne utvrdil propusti vo tu`bata poradi koi bi imalo osnova slu~ajot da bide otfrlen”, izjavi za

I

“Kapital” porane{nata sudijka na Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Stazbur, Margarita Caca Nikolovska.

Ovoj stav “Kapital” i prethodno go objavi povikuvaj}i se na izjavi od pravni eksperti, koi komentiraj}i gi pravilata za rabota na Londonskiot sud, velat deka toj ne pokrenuva postapka pred da oceni deka argumentite na tu`itelot se izdr`ani, {to e indirektna implikacija za stepenot na vina na tu`enite strani. Vo ovaa nasoka mo`e da se istolkuva i pismoto, {to “Kapital” go objavi upateno od direktorot na Upravniot odbor na MRT, Krsto Skubev, do premierot, Nikola Gruevski. Vo pismoto Skubev bara itna sredba so premierot,

Ministerot za transport i Ministerot za finansii, voznemiren, kako {to se veli vo pismoto “od serioznosta na sudskiot spor, kako i od enormno zgolemenite finansiski sredstva za pokrivawe na advokatskite tro{oci”.

Procenkite se deka tro{ocite za uslugite na londonskite advokatski kancelarii Herbert Smit (go branat Ministerstvoto za tranpsport) i TLT (ja branat MRT) }e nadminat 7 milioni evra, spored vostanovenata dinamika od strana na londonskiot sud vo mart 2011 godina, {to, isto taka, poka`uva deka i Vladata ja procenila serioznosta na situacijata. O~igladno i vo Vladata znaat deka crno ni se pi{uva i pokraj toa {to mudro mol~at vo javnosta.

BUSINESSBRIEF PROBLEMI NA POVISOKO NIVO?!

A KOLKU VISOKO... rodol`uvawe na monetarnata politika preku odr`uvawe na cenovnata stabilnost i stabilen kurs na denarot, najavi noviot guverner na Narodnata banka Dimitar Bogov na prviot sostanok so Zdru`enieto na bankarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija. „ Problemite vo bankarskiot sektor se od poinakva priroda otkolku {to bea vo izminatata dekada. Prethodniot guverner Go{ev so svojot tim uspea da re{i najgolem del od tie prob- DIMITAR BOGOV lemi. Ona {to be{e pra{awe na opstanok na mnogu banki so potencijal za zagrozuvawe na bankarskiot sektor ve}e e zad nas. Tie problemi se re{eni. Sega problemite se na edno povisoko nivo”, izjavi Bogov po sostanokot. Za baraweto na bankarite za namaluvawe na zadol`itelnata rezerva re~e deka soodvetno }e reagiraat dokolku se oceni deka ima potreba od promena na postavenosta na monetarnata politika.

P

ZDRU@ENIETO NA BANKARSTVO - PRIDRU@NA ^LENKA NA EVROPSKATA BANKARSKA FEDERACIJA dru`enieto na bankarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija od 1 juli }e stane pridru`na ~lenka na Evropskata bankarska federacija (EBF).

Odlukata za asocijativen status na Zdru`enieto na bankarstvo e donesena na 8 april godinava vo Budimpe{ta od strana na odborot na EBF. Evropskata Bankarska Federcija gi pretstavuva, brani i promovira interesite na nejzinite ~lenki, go promovira razvojot na bankarskata industrija, obezbeduva informacii so dodadena vrednost, nudi efikasni i profesionalni uslugi za nejzinite ~lenki i im pomaga na novite ~lenki vo procedurite za nivno pristapuvawe kon Evropskata unija i kon monetarnata unija.

Zemjite ~lenki na Evropska unija imaat status na ~lenki vo EBF, dodeka dr`avite koi se u{te ne se del od EU imaat status na pridru`ni ~lenki.

Z

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA...

MORA DA ZNAETE [TO SAKATE OD PREGOVORITE

PRISTANI[TETO BAR TRIE RACE OD DOBRATA ZDELKA

DO 2013 GODINA OD KRAGUEVAC ]E SE IZVEZUVAAT 200 ILJADI VOZILA NA FIAT retstavnici na pristani{teto Bar, brodskata kompanija Barska plovidba, italijanskata avtomobilska kompanija Fiat i nejzinata fabrika vo Kraguevac, vodat zavr{ni pregovori za izvozot na vozilata {to se sklopuvaat vo Srbija.

Dogovorot bi trebalo da se potpi{e najdocna na po~etokot od sledniot mesec, a od zdelkata vo Bar i Barska plovidba o~ekuvaat mnogu.

Planot e ve}e slednata godina preku ova pristani{te da se izvezat okolu 90 iljadi

P

avtomobili na Fiat vo SAD, mediteranskite, afrikanskite i aziskite zemji. Vo 2013 godina taa brojka }e se zgolemi na 200 iljadi. Istovremeno, od Italija, isto taka preku Bar, }e se prevezuvaat delovi za sklopuvawe na avtomobilite na Fiat vo Kraguevac. Prvite isporaki od Italija }e trgnat vo septemvri.

Duri, vo Fiat po~nale da razmisluvaat vo ramki na bescarinskata zona vo Bar da otvorat pogon za proizvodstvo na avtomobilski delovi.

Najaveniot dogovor za izvoz na avtomobilite

na Fiat }e ja zabrza i rekonstrukcijata na prugata Belgrad-Bar vo koja{to `eleznicite na Italija, Srbija i Crna Gora }e vlo`at okolu 300 milioni evra.

Rabotite na rekonstrukcijata na delot od prugata {to minuva niz Crna Gora napreduvaat mnogu dobro, a naskoro se o~ekuva nivno intenzivirawe i na teritorijata na Srbija.

Vo 80-tite godini, kragueva~ka Zastava svoite avtomobili gi izvezuva{e, isto taka, preku barskoto pristani{te.

Utvrdete to~no {to sakate od pregovorite, a {to nikako ne sakate od niv.

Nepreciznite idei mo`e da dadat neprecizni rezultati, koi vodat do povtorni razmisluvawa, somne`i i nezadovolstvo vo vrska so postignatiot dogovor. Za da ne vi se slu~uva toa zapi{ete detalno, vsu{nost, {to sakate, a {to ne sakate da postignete so taa transakcija.

DOZNAJTE [TO POVE]E ZA DRUGATA STRANA

Doznajte kolku {to mo`ete pove}e z a ko mu n i ka c i s k i o t p r o f i l n a va{iot partner od drugata strana na pregovara~kata masa, za negoviot na~in na pregovarawe i donesuvawe odluki, za negoviot govor na teloto, zatoa {to ovie informacii mo`e da vi bidat od klu~na pomo{. Igra~ite na poker pregovaraat pri sekoe delewe na kartite i celiot uspeh se bazira na dobro odredeniot psiholo{ki profil na igra~ite nasproti niv.

VE@BAJTE

Site znaat {to e potrebno za da se igra vo Ligata na {ampioni. Ist e patot i za vrvniot igra~ i za vrvniot pregovara~: ve`bi, ve`bi, ve`bi! Odete na pregovori so drugite, samite pregovarajte sekoga{ koga mo`ete, pretvorete nekoi svoi dnevni aktivnosti i razgovori vo pregovori i ve`bajte da postignuvate dogovor za {to bilo i so site, od bra~niot partner i decata do delovnite partneri.

NAJGOLEMITE IPO IZMINATITE 10 GODINI enovive site zboruvaat za inicijalnata javna ponuda na akcii na LinkedIn, ~ii akcii porasnaa 90% prviot den otkako se pojavija na berzata.

D

BAIDU.COM 354% RAST PRVIOT DEN

Baidu e kineski internet-prebaruva~.

Den na IPO: 4 avgust 2005 godina Cena pri IPO: 27 dolari Cena na krajot na denot: 122,54 dolari Cena na 19 maj 2011 godina: 135,85 dolari

YOUKU.COM 161% RAST PRVIOT DEN

Ova e kineska internetstranica, sli~na na YouTube Den na IPO: 7 dekemvri 2010 godina Cena pri IPO: 12,8 dolari Cena na krajot na denot: 33,44 dolari Cena na 19 maj 2011 godina: 50,26 dolari

Da vidime koi se inicijalnite javni ponudi na akcii - IPO – vo poslednive 10 godini, kade {to nivnata vrednost porasnala najmnogu na prviot den od trguvaweto.

QIHOO 360 TECHNOLOGY 134% RAST PRVIOT DEN

Qihoo isto taka e kineski internet-prebaruva~. Nivnoto IPO be{e pred dva meseci.

Ne uspea da go zadr`i rastot od prviot den.

Cena pri IPO: 14,5 dolari Cena na krajot na denot: 34 dolari Cena na 19 maj 2011 godina: 28,85 dolari

NYMEX 125% RAST PRVIOT DEN

NYMEX e platforma za trguvawe so stoki, vo sopstvenost na CME Group Den na IPO: 16 noemvri 2006 godina Cena pri IPO: 59 dolari Cena na krajot na denot: 132,99 dolari Cena na 19 maj 2011 godina: sopstvenost na CME Group

12 PORTFOLIO TRENDOVI

ANKETA SO FRAPANTNI REZULTATI

POVE]E OD 60% OD MLADITE SE GLEDAAT NA DRUGO RABOTNO MESTO ILI DRUGA DR@AVA pokraj toa {to 61% od mladite rabotnici veruvaat deka ima mo`nosti za napreduvawe vo karierata, mnogu veruvaat deka nivnite mo`nosti se na drugo rabotno mesto ili vo druga dr`ava. [est od deset mladi rabotnici aktivno baraat rabota ili }e baraat vo slednite {est meseci, a dve pettini bi se preselile za da najdat novo vrabotuvawe. Pove}e od tretina, odnosno 36% mladi vraboteni se prinudeni da prifatat rabota so koja ne se sre}ni ili pak, se dvi`at po drug pat vo odnos na karierata (37%) poradi ekonomijata. Dve pettini ili 39% od mladite rabotnici veruvaat deka rabotodavecot ja koristi recesijata kako izgovor so koj bara od niv da rabotat pove}e, a tretina, odnosno 34% se zagri`eni za toa deka nemaat sredstva da ja rabotat nivnata rabota efikasno.

BUSINESSBRIEF

I

ZA DA SE SPASI OD BANKROT

GRCIJA MASOVNO ]E PRODAVA DR@AVEN IMOT r~kata Vlada soop{ti deka itno }e prodol`i so proda`bata na dr`avniot udel vo nekolku golemi pretprijatija so cel da go namali svojot ogromen dolg. Spored oficijalni informcii od gr~kata Vlada, odlukata e brzo da se prodol`i so proda`bata na udelite koi dr`avata gi ima vo telekomunikaciskiot gigant OTE, Postbanka, pristani{tata vo Solun i vo Atina i vo Solunskiot vodovod.

“Glavnata cel koja saka da ja postigne gr~kata Vlada so ovaa odluka za masovna privatizacija e da se zabrza svojata ambiciozna programa za privatizacija”, najavi gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu.

G

VIZIONERI

^ELI^NATA INDUSTRIJA ]E STANE STRATE[KA ZA ZEMJATA

HRVATSKA ]E GO PREISPITUVA UVOZOT NA @ELEZO I ^ELIK rvatskata Vlada odlu~i da gi preispita uslovite pod koi se uvezuvaat proizvodi od `elezo i ~elik vo zemjata so cel da go pottikne razvojot na ovaa industrija, a }e se prezemaat i merki i aktivnosti za sozdavawe uslovi za zgolemuvawe na izvozot. Hrvatskata Vlada donese zaklu~ok so koj go prifati Izve{tajot za sostojbata vo sektorot za `elezo i ~elik, so {to industrijata na `elezo i ~elik stana industriska granka od strate{ko zna~ewe za ekonomijata. Ministerstvoto za ekonomija vo naredniot period }e izraboti programa za poddr{ka na ovaa industrija i }e izdvoi sedum milioni evra za dodeluvawe dr`avni subvencii. Imaj}i ja predvid potrebata od investirawe vo ovaa industrija, Vladata gi povika pretpriema~ite od ovoj sektor da prezemat potrebni merki i investicii so cel voveduvawe novi tehnologii ili modernizacija na postoe~kite za da se zgolemat standardite za za{tita na `ivotnata sredina, da se obezbedi za{teda na energija i da se pottiknat razvojno–istra`uva~kite aktivnosti vo ovoj sektor.

H

& LIDERI

Samo sloboden ~ovek mo`e da pregovara, zatvorenicite ne mo`e da vleguvaat vo dogovori. Va{ata i mojata sloboda ne mo`e da bidat razdvoeni.

NELSON MANDELA borec za ~ovekovi prava i politi~ar

Prijatelstvo zasnovano vrz biznis e podobro otkolku biznis zasnovan vrz prijatelstvo.

XON D.ROKFELER naften magnat i filantrop

dlukata na Standard i Purs za namaluvawe na kreditniot rejting na Italija e neobi~na i ne sodr`i nitu eden primer na vlo{uvawe na ekonomskata aktivnost, odnosno javnite finansii, {to bi ja opravdalo.

Italija }e gi po~ituva svoite obvrski, a javnite finansii i ekonomskiot rast postojano gi nadminuvaat o~ekuvawata.

O

Za pregovori se spremam temelno, i koga }e dojde vreme, gotov sum za sprint.

DONALD TRAMP pretpriema~ i milijarder

XULIO TREMONTI ITALIJANSKI MINISTER ZA FINANSII

14 PORTFOLIO ZA DA GI ZGOLEMI PRIHODITE VO ISTO^NA EVROPA POSLEDICI OD ZEMJOTRESOT

DOJ^E TELEKOM PLANIRA [IREWE VO POLSKA

SONI O^EKUVA ZAGUBA OD 3,2 MILIJARDI DOLARI o japonskiot gigant za potro{uva~ka elektronika Soni (Sony) procenuvaat deka finansiskata godina, koja za niv zavr{i na 31. mart, }e ja zavr{at so neto-zaguba od 3,2 milijardi dolari, nasproti prvi~no proektiranata dobivka od 860 milioni dolari. Zagubata se pripi{uva na ogromniot negotovinski tro{ok povrzan so japonskite dano~ni krediti. Vo kompanijata gi potvrdija i procenkite objaveni pred potresite na 11. mart, deka delovnata godina }e ja zavr{at so operativna dobivka od 2,4 milijardi dolari. Proizvoditelot, poznat po igra~kata konzola Plejstej{n, laptop-kompjuterite Vajo i vrvnite televizori, ne mo`e da zakrepne po razorniot potres, a vo posledno vreme maka ma~i i so hakerskite napadi na kompjuterskiot sistem.

V

ermanskiot telekomunikaciski xin Doj~e telekom planira da prezeme biznisi vo fiksnata telefonija na nekoi evropski pazari, kako polskiot, za da go zapre padot na brojot na korisnici na evropskite pazari.

Kompanijata, sopstvenik i na Makedonski Telekom, razgleduva dali }e go povrze raboteweto so fiksnite linii ili {irokopojasniot segment so svoite mobilni operacii vo Polska, Holandija i Avstrija, javi Blumberg.

Doj~e telekom pregovara i so slova~kata Vlada za prezemawe na 49% udel, koj s$ u{te ne go poseduva vo tamo{niot operator Slovak telekom.

Doj~e telekom mora da gi zajakne prihodite vo Isto~na Evropa za da gi zgolemi profitnite mar`i i da se vrati na rastot {to go ima{e na evropskite pazari nadvor od mati~nata Germanija, pi{uva Blumberg.

G

ZA DA SE NAMALI PRITISOKOT VRZ ELEKTRI^NATA MRE@A VO LETO

DOGOVOROT ZA SLOBODNA TRGOVIJA ODLI^NO FUNKCIONIRA

VIKEND ZA JAPONSKITE AVTOMOBILSKI KOMPANII E ^ETVRTOK I PETOK

SRBIJA GO ZGOLEMI IZVOZOT VO RUSIJA ZA 70% o prvite tri meseci od ovaa godina Srbija vo Rusija izvezla stoka vo vrednost od 161,1 milioni dolari, {to e 70% pove}e od istiot period vo 2010 godina. Vo tekot na celata 2010 godina vo Rusija e izvezena stoka vo vrednost od 541 milioni dolari. Se o~ekuva izvozniot bilans vo Rusija da se zgolemi poradi faktot {to {est srpski mlekarnici i {est klanici neodamna dobija sertifikati {to im gi otvoraat vratite na ruskiot pazar.

“Vladata na Srbija obezbedi pravni ramki za {to popovolen plasman na na{ata stoka. Obezbeden e bescarinski izvoz za najgolem broj na{i proizvodi, a neophodno e na{ite pretprijatija da obezbedat konkurenten proizvod, kontinuirani isporaki i marketing”, veli pomo{ni~kata na ministerot za ekonomija, Jelena Marjanovi}.

I pokraj toa, nadle`nite procenuvaat deka srpskoto stopanstvo ne ja koristi dovolno svojata pozicija. So vleguvaweto vo Evropskata unija, Srbija ne }e mo`e da go zadr`i dogovorot za bescarinski izvoz {to go ima so Rusija.

V

aponskite proizvoditeli na vozila se soglasija da rabotat preku vikendite i da gi zatvoraat svoite fabriki vo ~etvrtocite i vo petocite. Toa }e im ozvozmo`i da koristat energija koga ne se “{picovite” i da izbegnat eventualni prekini vo snabduvaweto. Ovie promeni }e dadat najmnogu efekt vo periodot me|u juli i septemvri, koga koristeweto na klimatizerite na rabotnite mesta sozdava pogolem pritisok vrz elektri~nata mre`a. Japonija zagubi del od kapacitetite za proizvodstvo na struja kako posledica na zemjotresot i cunamito od 11. mart godinava. Nekoi avtomobilski kompanii mo`e da pobaraat od administrativnite sektori isto taka da rabotat preku vikend, a da odmoraat vo ~etvrtok i vo petok.

J

MEDIUMI THE ECONOMIST

BUSINESSWEEK

Najopasnata grani~na linija na svetot: ako saka da go namali rizikot od terorizam Zapadot mora da pomogne vo ubla`uvawe na tenzijata me|u Indija i Pakistan, veli londonskiot nedelnik.

Me|u drugite temi, Bloomberg Businessweek analizira zo{to skandalot so Dominik [tros-Kan }e & na{teti na Evropskata unija.

TIME

Od obvinenieto za siluvawe protiv direktorot na MMF do vonbra~noto dete na Arnold [varceneger, {to e toa {to mo}nite ma`i gi tera da spobudaluvaat, pra{uva Time.

16 COVER STORY: VREME E ZA ENERGETSKA EFIKA ENERGETSKA EFIKASNOST BEZ POGOLEMI PODGOTOVKI

Osvetluvawe vo kancelariite i drugite prostorii (upotreba na energetski efikasni svetilki, avtomatsko palewe/gasnewe) Zagrevawe i ladewe na prostoriite (upotreba na termostati, redovno servisirawe na opremata za greewe/ladewe) Kancelariska oprema (racionalna upotreba na pe~ata~i i kompjuteri) Vozila (menuvawe na starite ili nivno redovno servisirawe, investirawe vo novi, planirawe na upotreba) Edukacija na vrabotenite (investirajte vo postojana edukacija na va{ite vraboteni vo energetska efikasnost, no i vo samoedukacija)

MAKEDONSKITE F PO^NAA DA [TED ENERGIJA!

17

ASNOST

FIRMI DAT

Makedonija ne e konkurentna ekonomija.

Za edinica proizvod tro{ime zna~itelno pove}e energija sporedeno so evropskite zemji. Tokmu zatoa, so primenata na energetska efikasnost kompaniite }e go zadr`at kvalitetot na proizvodstvoto, a }e ja namalat potro{uva~kata IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

o Evropa, fabrikata za konditorski proizvodi od Skopje, denovive imaat pri~ini za zadovolstvo. Kompanijata }e se pridru`i kon grupata na tie {to vlegoa vo erata na energetska efikasnost, a za volja na vistinata ne se premnogu vo Makedonija vo momentov. Evropa e prvata kompanija vo zemjava koja{to iskoristi kredit od Programata za finansirawe na odr`liva energija za Zapaden Balkan (WeBSEFF), kreditna linija ovozmo`ena od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) i Evropskata komisija (EK). Evropa AD }e investira vkupno 903 iljadi evra, od koi 770 iljadi evra se kredit od spomenatata linija, servisiran preku Ohridska banka, so cel da gi namali tro{ocite za energija. Toa }e go stori preku zamena na stariot i neefikasen kotel na parea, kako i kondenzniot sistem, so nov kotel opremen so nov gorilnik, kako i so nova oprema za tretman na vodata i avtomatsko sledewe na parametrite.

“Proektot opfa}a postrojka za proizvodstvo na tehnolo{ka parea, energetski efikasen parokondenzen sistem, grade`ni raboti, kako i modernizacija na postrojkata za proizvodstvo na bonbonska masa i postrojkata za ~okoladirani proizvodi.

Predvidenata vkupna godi{na pari~na za{teda so pomo{ na energetski efikasnata oprema e okolu 262 iljadi evra, a povratot na investicijata e okolu 3,5 godini”, veli direktorkata na Evropa AD, Savka Dimitrova.

Evropa e eden od najnovite primeri me|u makedonskite kompanii (ne deka vo momentov ne se slu~uvaat i drugi investicii vo energetski efikasni proekti)

V

koi sfatija deka energetskata efikasnost e investicija, a ne tro{ok i deka implementacijata na alatki za energetska efikasnost ne samo {to }e go zgolemi profitot na kompaniite preku namaluvawe na tro{ocite za energija i nivnoto procentualno u~estvo vo krajnata cena, tuku }e ovozmo`i istite pari kompanijata da gi vlo`i vo pogolema promocija na svoite proizvodi, pogolema proda`ba, a so toa i u{te pogolem profit.

ENERGIJATA E GOLEMA STAVKA VO CENATA NA PROIZVODITE Vinarnicata Tikve{ isto taka e me|u makedonskite kompanii {to koristat energetski efikasni re{enija. Tikve{ neodamna ja reafirmira{e strategijata za kontrola na koristeweto prirodni resursi, so namera da obezbedi postojan rast na kompanijata, no istovremeno da pridonese i za za{tita na `ivotnata sredina.

Po pozitivnoto iskustvo od koristeweto polesni {i{iwa za polnewe na vinata od serijata “Klasik”, vinarskata vizba Tikve{ odlu~i vo sledniot period postepeno da ja namaluva te`inata na staklenata ambala`a na celokupniot asortiman na vina. Koristeweto polesni {i{iwa, potenki kartonski kutii za pakuvawe i navojni zatvora~i za {i{iwa zna~itelno ja namaluva emisijata na “stakleni~ki” gasovi vo atmosferata, koi se javuvaat vo proizvodstvoto na ambala`a za pakuvawe, kako i za namaluvawe na koli~inata otpad {to ja degradira `ivotnata sredina.

“Koga e energijata vo pra{awe ja namalivme potro{uva~kata na mazut za 50%, {to e postignato so vlo`uvawe vo promena na tehnologijata za vnatre{en transport i zamena na ovoj energens so priroden gas i elektri~na energija. Ja na-

18 COVER STORY VREME E ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

BROJ 604

27/05/2011

www.kapital.mk

malivme potro{uva~kata na struja po edinica proizvod, {to e rezultat na voveduvaweto poefikasen sistem za ladewe, kako i izgradbata na 6.000 metri kvadratni solarni paneli”, velat od Tikve{.

Vo nasoka na za{teda na prirodnite resursi i eliminirawe na materiite {tetni za `ivotnata sredina, Tikve{ ja namali potro{uva~kata na voda za 50% blagodarenie na investiciite vo nova

tehnologija za ~istewe na ambala`ata i rezervoari za ~uvawe i prerabotka na vinoto. So voveduvaweto, pak, na nepovratna ambala`a vinarnicata ja napu{ti upotrebata na detergenti za miewe na {i{iwata pred upotreba, {to sega se pravi samo so sterilna voda.

“Da se bide lider ne zna~i samo da se zadovoluvaat potrebite na potro{uva~ite, tuku i da se odi ~ekor ponapred i da se postavuvaat novi standardi vo site segmenti od raboteweto, direktno povrzani so proizvodot i procesite vo kompanijata, kako i so nejzinoto po{iroko vlijanie na okolinata i zaednicata. Toa bara seriozni vlo`uvawa koi za nas pretstavuvaat opredelba od koja zavisi razvojot i uspehot na na{ata kompanija”, veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarskata vizba Tikve{.

Ilija Tikvarovski, pretsedatel na Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i

provetruvawe pri Stopanskata komora, a voedno i proektant na nekolku konkretni investicii vo nasoka na za{teda na energijata vo objektite, veli deka za energetskata efikasnost kompaniite mora da vodat smetka bidej}i tokmu energijata e glavna stavka vo cenata na proizvodot. Toj objasnuva deka u{te pred 20 godini toj u~estvuval vo timot koj vo Skopje prv pat napravil kotlarnica vo koja otpadnata energija povtorno ja iskoristuvale vo proizvodniot proces.

“Poa|aj}i od toa kako da {tedime energija, gi proektirame site proekti. S$ {to pravime pravime na na~in maksimalno da ja namalime potro{uva~kata na energija.

Vodime smetka da vovedeme takva oprema koja }e pravi povrat na energijata, odnosno uredite da bidat energetski efikasni. Bez ogled dali se raboti za struja, za toplina, za parea ili za vozduh, sekoga{ se trudime energijata da ne

odi nadvor od objektot. Za taa namena postojat klimakomorite. Toa se klima-uredi so takanare~eni rekuperatori, kade {to otpadniot vozduh go zagreva vlezniot vozduh, koj povtorno se zagreva za da dobieme energija. Tuka stanuva zbor za za{teda na energijata i do 60% vo samiot ured”, objasnuva Tikvarovski.

Toj dodava deka sekoja investicija zavisi od namenata na objektot. Kako proektant na energetski efikasnite uredi vo hotelot i kazinoto Princes, Tikvarovski veli deka so investicija od okolu dva milioni evra, koja }e se vrati za tri do ~etiri godini, godi{no se {tedi od 50% do 60% energija.

INVESTICII OD 400 MILIONI EVRA VO ENERGETSKA EFIKASNOST Makedonija minatata godina ja usvoi i osumgodi{nata Strategija za energetska efikasnost.

Spored nea, so investicii od 400 milioni evra vo slednite

NEKOLKU PRIMERI NA KOMPANII OD REGIONOT KOI USPE[NO N ENERGETSKA EFIKASNOST SO POMO[ NA PROGRAMATA ZA FINAN

INVESTICIJA VO SISTEM ZA GREEWE NA BIOMASATA, ISPLATENA ZA MALKU POVE]E OD EDNA GODINA snovana vo 1902 godina vo Bosna i Hercegovina, vo privatna sopstvenost na rabotniot personal od 2003 godina, ovaa kompanija e dobro poznat proizvoditel na oprema za rudarstvo, procesna i energetska industrija. Taa iznesuva 30% od proizvodite.

Momentalno nejzinite objekti se priklu~eni na sistemot za centralno greewe. Nedostatokot e vo tarifniot sistem za naplata. Tro{ocite se presmetuvaat

O

po metar kvadraten zagrevna povr{ina, a ne vrz osnova na ispora~ana energija. Na ovoj na~in tro{ocite iznesuvaat 39.600 evra, malku pove}e od realnite potrebi.

Kompanijata bi sakala greeweto da bide poefikasno i da postavi dve kotli na paleti, sekoj so kapacitet od 250 *kWh za zagrevawe na administrativnite zgradi i fabrikata.

Energetskite eksperti utvrdija deka investicijata }e pridonese za za{teda na 25.600 evra godi{no za greeewe, a kreditot }e se otplati za edna godina. Investicijata se kvalifikuva za gotovinski grant vo ramkite na WeBSEFF od 20% za re{enijata koi vklu~uvaat obvnovliva energija.

53,04% ZA[TEDA NA ENERGIJA PREKU INVESTICIJA VO SISTEM ZA INTELIGENTNO INDUSTRISKO OSVETLENIE snovana vo 1995 godina kako semeen biznis, se raboti za visoko ugledna i nagraduvana vo Srbija. Nejzinite prihodi porasnale za 93,6% vo periodot od 2006 do 2008 godina!

Postoe~koto osvetluvawe vo pogonite se sostoi od metalni halogenski reflektori i lampi so v`areno vlakno. Tie se zna~itelni potro{uva~i na elektri~na energija, osobeno vo vreme koga fabrikata

O

raboti 24/7. Vsu{nost, 23% od vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija otpa|a na osvetluvaweto, taka {to se smeta za vtor najgolem potro{uva~ na elektri~na energija po proizvodnata linija. Presmetkite uka`uvaat deka e mo`no da se namali potro{uva~kata na energija za osvetlenie i do 53%, {to zna~itelno }e ja namali sevkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija vo fabrikata i toa za celi 10%. Tolku pove}e {to postoe~koto osvetluvawe e nesoodvetno. Energetskite eksperti utvrdija deka preku postavuvawe nov sistem za osvetluvawe, vklu~uvaj}i novi rasvetni ku}i{ta, inteligentni industriski svetilki i senzori za zastapenost na dnevna svetlina vo nekoi delovi na objektot, vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija }e se namali od 1.300 MWh/godi{no na 600 MWh/godi{no,

SAVKA DIMITROVA DIREKTOR NA FABRIKATA ZA KONDITORSKI PROIZVODI EVROPA

redvidenata vkupna godi{na pari~na za{teda so pomo{ na energetski efikasnata oprema e okolu 262 iljadi evra, a povratot na investicijata e okolu 3,5 godini.

P

sedum godini zemjava treba da stane energetski poefikasna.

Racionalnoto koristewe na energijata i za{tedata na ovoj s$ poskap resurs ne e samo potreba, tuku i obvrska, objasnuvaat poznava~ite. Alarmiraat deka soglasno evropskite direktivi, Makedonija do 2018 godina mora da za{tedi 9% od potro{enata energija vo poslednite {est godini. “So vlo`uvawe od 400 milioni evra se za{teduvaat okolu 80

milioni evra godi{no, a se {tedi najmalku 4.000 kilotoni emisija na jaglerod dioksid.

Privatniot sektor vlo`uva vo energetska efikasnost bidej} i toa se najdobro vlo`enite sredstva. Energetskata efikasnost e pobedni~ka varijanta, toa e resurs na Makedonija. Da se vlo`i eden denar vo energetska efikasnost, odnosno vo {tedewe na energijata e isto kako da ste vlo`ile dva ili tri denari vo proizvodstvo

NAPRAVILE INVESTICII VO NSIRAWE WEBSEFF istovremeno podobruvaj}i ja osvetlenosta vo delot na proizvodnata linija, namaluvaj}i go zamorot kaj rabotnicite i skratuvaj}i na tro{ocite za odr`uvawe.

ENERGETSKI EFIKASNA INVESTICIJA VO DRVENI PELETI I OBRABOTKA NA DRVO, ISPLATENA ZA [EST MESECI vaa kompanija po~nala so rabota vo 2007 godina vo Bosna i Hercegovina, koga nejzinata kompanija-majka prezela i prenamenila stara tekstilna fabrika vo fabrika za obrabotka na drvo i proizvodstvo na peleti, koja denes dnevno proizveduva 25 toni peleti ili 5.500 toni peleti godi{no.

I pokraj golemite rekonstrukcii i investicija, fabrikata ima{e golemi smetki za gorivo koi saka{e da gi namali. Kotelot na te~en

O

naften gas (TNG) konsumira 170.000 evra godi{no za gorivo, a se servisira na sekoi {est meseci. Kompanijata donese odluka za potrebnoto namaluvawe na tro{ocite preku zamena so kotel na peleti, koj koristi pomalku gorivo, a se odr`uva ednokratno vo godinata. Se razbira, peletite }e gi proizveduva samata kompanija.

Kompanijata saka{e da se gree poefikasno i podnese barawe za kredit kaj lokalna banka vo ramkite na programata WeBSEFF na EBOR. Energetskite eksperti na WeBSEFF utvrdija deka proektot e pogoden za investirawe. Proektot se kvalifikuva za gotovinski grant od 20%, koj sleduva za proekti od obnovliva energija.

19

\OR\I PETRU[EV GENERALEN DIREKTOR NA TIKVE[

a namalivme potro{uva~kata na mazut za 50% preku promena na tehnologijata za vnatre{en transport i zamena na ovoj energens so priroden gas i elektri~na energija.

J

na energija�, veli Konstantin Dimitrov od Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF).

Makedonija vo prosek tro{i ~etiri pati pove}e energija od razvienite zemji, spored bruto-doma{niot proizvod.

Rezidencijalniot, komercijalniot i uslu`niot sektor, kako i transportniot i industriskiot sektor opfa}aat duri 96% od vkupnata potro{uva~ka na energija. Neophodno e poracionalno da se koristi energijata, resurs koj od godina vo godina }e stanuva s$ poskap.

Vo momentov vo Makedonija soodnosot na energetskata intenzivnost e ~etiri pati pogolem od evropskiot, odnosno energetskata efikasnost merena spored BDP e ~etiri pati pomala od energetskata efikasnost na Evropskata unija. “Vo momentov vo EU na 1.000 dolari BDP se tro{i 0,2 ekvivalentni toni energija, a vo Makedonija 0,75 ekvivalentni toni. So implementacija na merkite od Strategijata za energetska efikasnost ovoj procent bi trebalo da se svede na 0,45 do 0,49 do 2020 godina.

20 COVER STORY VREME E ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

Objektot na strumi~kata kompanija Ekspro, koj {tedi 90% od energijata

VO STRUMICA IZGRADEN ULTRA[TEDLIV OBJEKT o vreme na skapa energija i gra|anite i investitorite vo energetski efikasni grade`ni objekti mora ~as poskoro da ja {tedat elektri~nata i toplinskata energija. Ekspertite pora~uvaat deka idejata za energetska efikasnost e planetarna ideja koja Makedonija ne smee da ja ostava na marginite, tolku pove}e {to spored evropskata regulativa do 2020 godina Makedonija mora da ja namali potro{uva~kata na energija za 20%.

Vo taa nasoka, mo`e samo da raduva informacijata {to ja dobivme denovive - deka vo Strumica e izgraden prviot objekt {to tro{i samo 15 *KWh na kvadraten metar, odnosno za{teduva duri 90% od energijata.

Kompanijata Ekspro od Strumica svojata odluka za izgradba na ovoj tip objekt ja donela vrz baza na presmetki koi poka`uvale deka so za{tedata od energijata najbrzo } e gi vrati vlo`enite sredstva vo izgradbata. “Makedonskiot pazar e specifi~en i ~esto ovde kaj nas se gleda so nedoverba vo novitetite vo graditelstvoto. Ekonomskata mo} na prose~nite kupuva~i e pomala i ~esto e prisuten strav deka ako se zgre{i so izborot }e nemaat sredstva za popravka na eventualnata gre{ka. Pasivniot objekt tro{i 20 pati pomalku od neizoliraniot, 12 pati pomalku od standardnite.

Od ekonomskata analiza koja ja napravivme za opravdanosta na investicijata za na{iot objekt se poka`a deka vlo`enite sredstva se vra}aat za pomalku od pet godini�, izjavi Slav~o \orgiev, sopstvenik na Ekspro od Strumica.

Za da se postigne posakuvaniot efekt objektot e celosno zatvoren i pregraden so Knaufovite sistemi za suva gradba, kako i najsovremenite sistemi na pasivno razladuvawe i zagrevawe na Rehau. So ova se po~nuva nova nasoka za proektirawe i izvedba na objekti niz Makedonija. So ogled na mnogu malata potro{ena energija za odr`uvawe, ovie objekti imaat najmala mo`na emisija na {tetni gasovi. Energijata {to se koristi e od nivnata okolina i toa e prete`no pasivno koristewe na son~evata energija, koja e obnovliva. Ovie objekti se vistinski primer za filozofijata na odr`liv razvoj, namaluvawe na emisijata na {tetni gasovi za spas na planetata.

Zatoa, naj~esto se imenuvani kako pasivni objekti, eko ili zeleni ku}i.

V

BROJ 604

27/05/2011

www.kapital.mk

BROJ 604

27/05/2011

21

www.kapital.mk

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori: Prehranbena industrija Telekomunikacii Metalurgija Energetika Trgovija i distribucija Grade`na industrija Framacija

R

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika: Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza?

Kako da se spasime od nelikvidnosta?

Kako polesno do krediti?

Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete ete se 2 3298 110 do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

REAKCIJA Iznenadeni sme od napisot pod naslov „Dr`avnite tenderi nedosti`ni za doma{nite kompanii” vo vrska so realizacijata na eden od najgolemite investiciski zafati na AD „Elektrani na Makedonija” za proektirawe, nabavka i monta`a na glavniot jaglenov transporten sistem {to kako kapacitet }e se protega od rudnikot Brod Gneotino do rudnikot Suvodol.

Imeno, kako {to pi{uva vo predmetniot tekst, makedonski firmi citirame: „negoduvaat {to ne ja dobija ovaa zdelka” , se ostava vpe~atok deka takvi kompanii u~estvuvale na transparentata tenderska postapka, no od nekoi pri~ini ne bile anga`irani.

Samiot podnaslov implicira deka AD ELEM snosi nekakva odgovornost zo{to makedonski kompanii ne ja dobile rabotata na ovoj proekt, a vo slu~ajov, voop{to ne ni bila ni ponudena mo`nost od strana na avtorot na napisot, kako povikana strana, da go ka`eme na{iot stav vo vrska so pred-

metnoto pra{awe.

Imeno, pretstavnikot na FAKOM i ostanatite „anonimni izvori”, vo napisot, edna{ tvrdat deka ne mo`e da dobijat rabota na doma{ni tenderi, a drug pat tvrdat deka ne uspeale da formiraat konzorcium so koj bi u~estvuvale vo tenderskata postapka. AD ELEM ja pozdravuva idejata na „Kapital” da istra`i zo{to odredeni tenderi se nedosti`ni za doma{nite kompanii, no smetame deka odgovorot treba pred se, da se bara vo nivnata organiziranost, opremenost i sposobnost. Za pojasnuvawe, konzorcium od makedonski firmi voop{to i ne u~estvuva{e na transparentniot me|unaroden i nediskriminira~ki javen povik objaven od AD „Elektrani na Makedonija” za realizacija na ovoj proekt koj patem, se realizira spored principot „klu~ na raka”.

Uslov vo tenderot za koj pi{uvate, be{e ponuduva~ot da deklarira podizveduva~i za izvedba na proek-

tot. Za volja na vistinata, FAKOM be{e odobren od strana na AD ELEM kako podizveduva~ na germanskata kompanija„ Tisen Krup” koja pak be{e izbrana za glaven izveduva~. Smetame deka germanskata kompanija nemala pri~ina da ne gi anga`ira FAKOM vo delot za proizvodstvo na opremata za transportniot jaglenov sistem. No, spored na{ite soznanija, bil izbran polski podizveduva~ zatoa {to ponudil poniska cena, koja i so vkupnite transportni tro{oci kako i carinski dava~ki, bila popovolna od ponudata na FAKOM. AD ELEM kako dr`avna kompanija za proizvodstvo na elektri~na energija, postojano vo ramkite na svojata delovna potitika, ima i }e ima sorabotka so doma{ni kompanii koi gi ispolnuvaat tenderskite uslovite i koi se kadrovski i tehnolo{ki vo mo`nost da realiziraat aktivnosti za potrebite na kompanijata.

AD „Elektrani na Makedonija”

INTERVIEW 22 INTERVIEW

PETAR NEDELKOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA INBOX

INBOX ]E BIDE LIDER VO SKLADIRAWETO I UPRAVUVAWETO SO DOKUMENTACIJA

BROJ 604

27/05/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

Po samo eden mesec od startuvaweto so rabota na firmata za arhivirawe i upravuvawe so podatoci Inbox, taa se nametnuva kako vistinski lider vo industrijata na upravuvawe so dokumentacija i informacii.

Najsovremenata tehnologija, standardite i principite koi gi primenuvaat vo raboteweto, kako i efikasnosta i doverbata koi beskompromisno im gi garantiraat na kompaniite koi }e se odlu~at da im ja doverat sopstvenata arhiva na dokumenti se odlikite koi sigurno }e gi zadr`at na vrvot.

So Petar Nedelkovki, generalen direktor na Inbox, razgovaravme za biznisot so arhivirawe i upravuvawe so dokumentacija i podatoci, koj vo Makedonija sega po~nuva da se razviva, za negovata vizija za kompanijata, za odnosot so klientite, za potencijalite i celite vo ovoj biznis...

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

Inbox e nova firma na makedonskiot pazar koja nudi usluga koja bi mo`ela zna~itelno da gi namali tro{ocite na kompaniite i da ja podobri nivnata efikasnost. [to e celta na osnovaweto na Inbox?

Arhiviraweto na dokumentacijata e usluga koja ima ogromen pozitiven efekt na finansiskoto rabotewe na kompaniite preku namaluvawe na tro{ocite i preku zgolemuvawe na upotrebnata vrednost na dokumentacijata. Osnovata na efikasnoto delovno rabotewe se pravilnite odluki bazirani na lesno i brzo dostapni informacii, a osnovata na delovniot kontinuitet na edna kompanija e bezbednosta na tie informacii.

Ottuka, glavnite celi na na{eto osnovawe i rabotewe se na makedonskite kompanii da im obezbedime maksimalna efikasnost vo upravuvaweto so delovnata dokumentacija i vrvna bezbednost vo ~uvaweto i upotrebata na istata kako osnova na delovniot kontinuitet. Preku na{ite uslugi ne samo {to go re{avame problemot so bezbednosta na dokumentacijata, tuku ja zgolemuvame i nivnata upotrebna vrednost i so toa im ovozmo`uvame na na{ite klienti u{te podobro da gi koristat podatocite {to gi sozdale niz godinite.

Bidej}i stanuva zbor za relativno nova i inovativna usluga na makedonskiot pazar, kako e na samiot po~etok i kako o~ekuvate makedonskite kompanii da ja sogledaat potrebata od arhivirawe i skladirawe na dokumentacijata?

Makedonskite kompanii odamna ja sogledaa potrebata za partner za arhivirawe i skladirawe na dokumentacijata i faktot deka se pojavuvame na pazarot so vistinsko re{enie za nivniot problem im ovozmo`uva da se potprat na nekoj {to }e raboti za nivnata podobra idnina. Celosniot fokus kon nivnata osnovna dejnost e edinstveniot na~in na koj kompaniite mo`at da ovozmo`at kontinuitet na svojot biznis i da ja zgolemat svojata efikasnost. Inbox kompletno se integrira vo procesite na svoite klienti i im ovozmo`uva kompletniot tehnolo{ki i ~ove~ki kapacitet da go iskoristat kon ostvaruvawe na delovnite celi, a ne kon

vodewe procesi {to ne se del od pri~inata za sozdavawe na nivnata kompanija.

Kolku e razvien ovoj biznis vo svetot i koi se voobi~aeno naj~esti klienti koi koristat vakvi uslugi? Koi kompanii se target na Inbox vo Makedonija?

Records and Information Management-RIM e industrija koja postoi so godini vo svetski ramki i e poddr{ka na najgolemite svetski kompanii. Vo svetot postojat pove}e od 3.000 kompanii vo ovaa industrija, me|u koi najgolema e Iron Mountain, koja ima godi{en prihod pogolem od tri milijardi dolari.

Glavnite klienti na ovaa industrija se kompanii koi generiraat ogromno koli~estvo dokumentacija i imaat potreba za neograni~en pristap i upravuvawe so istata. Naj~esti klienti se finansiski institucii (banki, lizing-kompanii, osiguritelni kompanii), obrazovni institucii (fakulteti, u~ili{ta), telekomunikaciski kompanii, kompanii od maloproda`ba (retail), zdravstveni ustanovi i vladini institucii.

Inbox e dimenzioniran za uslu`uvawe na blue chip kompanii na makedonskiot pazar.

Na{ata tehnolo{ka platforma, zaedno so vrvniot kadar, ni ovozmo`uva da gi implementirame najdobrite svetski praktiki vo upravuvaweto so dokumentacijata i da im ovozmo`ime na najgolemite makedonski kompanii bezbedno i efikasno upravuvawe so dokumentacijata.

Koi se glavnite pridobivki za kompanijata ako arhiviraweto i skladiraweto go doveri na nekoja druga firma, vo sporedba so toa da go pravi samostojno?

Upravuvaweto so dokumentacijata i informaciite stanuva s$ pokompleksno za na{ite kompanii so pojavata na novite tehnologii i zatoa od ogromna va`nost e da se najdat novi na~ini za menaxirawe so istite. So partner za arhivirawe na dokumentacija glavnite pridobivki za kompaniite se namaluvawe na operativnite tro{oci, zgolemuvawe na efikasnosta, sozdavawe pogolema vrednost od informaciite koi gi proizvele i za{tita od rizici za uni{tuvawe na dokumentacijata.

Bezbednost, efikasnost i fleksibilnost se samo del od pridobivkite za kompaniite {to gi koristat uslugite na Inbox. Koga

EDEN MILION SKLADIRANI DOKUMENTI ZA EDEN MESEC pored kapacitetot za skladirawe, tehnologijata {to ja poseduva, stru~nosta na timovite i bezbednosnite standardi Inbox e kompanijata koja gi postavuva najvisokite standardi.

Toa e na{ata misija koja beskompromisno ja sproveduvame. ^uvaweto na tu|ite vrednosti e golema odgovornost. Otstapuvaweto na sopstvenite vrednosti da gi ~uva drug e pra{awe na golema doverba. Za eden mesec aktivno rabotewe ve} e se pribli`uvame kon prvata cel: eden milion dokumenti skladirani vo Inbox, so toa doverbata {to sekojdnevno se uka`uva na Inbox e potvrda za nivoto na odgovornost so koe nie ja izvr{uvame na{ata rabota.

S

zboruvam za bezbednost mislam na kontroliran pristap do informacii, bezbednost na dokumentacijata i za{tita od rizici za uni{tuvawe. [to se odnesuva do efikasnosta, nie im ovozmo`uvame na kompaniite da gi namalat tro{ocite i da gi posvetat site svoi resursi kon ostvaruvawe na celite od nivnata osnovna dejnost.

Na{ata fleksibilnost i posvetenost kon integracija na internite procesi na klientite ja doka`uvame so obezbedena usluga za prezemawe i isporaka na dokumentacija so sopstveni specijalizirani vozila i dostapnost na dokumentacijata 24/7.

Kolku e bezbedna i sigurna arhivata {to }e Vi ja dodeli na ~uvawe edna kompanija? Kolku se za{titeni de-

23

24 INTERVIEW ODLUKITE GI NOSAM ZAEDNO SO VRABOTENITE

Imate li nekoi principi koi gi primenuvate vo upravuvaweto?

Pravilnoto upravuvawe so kompanija ozna~uva cvrsta i beskompromisna posvetenost i doslednost kon site zasegnati strani (vrabotenite, klientite, akcionerite i op{testvoto). Koga se raboti za upravuvawe so vrabotenite mojot pristap e sekoga{ otvoren, jasen i precizen. Odlukite sekoga{ gi nosam zaedno so site vraboteni koi se zasegnati i vrz baza na informaciite so koi raspolagame vo momentot. Toa {to go smetam za najbitno i go primenuvam vo sekojdnevnoto rabotewe e postavuvaweto jasni i nedvosmisleni celi koi treba da se postignat i ovlastuvawe na vrabotenite da mo`at da gi ostvarat tie celi. Samo na toj na~in mo`e da dojde do izraz kreativnosta i inovativnosta na vrabotenite i so toa dobivaat benefit i vrabotenite i kompanijata. Upravuvaweto so klientite, akcionerite i op{testvoto podrazbira moralna odgovornost i pravilen balans me|u niv. Moite delovni odluki i postapki gi temelam na faktot deka pravilnoto upravuvawe na edna kompanija ne treba da bide vo nasoka na ostvaruvawe samo na internite celi, tuku da gi ostvari i celite na klientite, op{testvoto i sredinata vo koja deluva.

Veruvam deka samo fer, iskren pristap i zalagawe za ostvaruvawe na celite na site zasegnati strani e pravilen na~in na upravuvawe. lovnite podatoci i informacii?

Inbox implementira{e najvisoki svetski standardi za bezbednost na dokumentacijata vo na{eto depo. Preku ~lenstvoto vo PRISM (svetska asocijacija na arhivski centri) gi prezedovme najdobrite svetski re{enija i tehnologii za bezbednost i gi implementiravme vo na{iot arhivski centar. Od mikroklimatska za{tita na sekoj registrator ili papka so pomo{ na termofolija, preku specijalna za{tita vo arhivska kutija do alarmni sistemi, sistemi za videonadzor i specijalni adresibilni bim detektori za rana detekcija na ~ad i po`ar, Inbox beskompromisno e posveten na bezbednosta na dokumentacijata.

Dopolnitelno, vo nasoka na zgolemuvawe na bezbednosta na dokumentacijata na klientite donesovme odluka na{iot arhivski centar da bide lociran nadvor od centralnoto gradsko podra~je za da se ovozmo`i pogolema za{tita od kompromitirawe na dokumentacijata i dostapnost duri i za vreme na masovni protesti, buntovi i {trajkovi. [to vo slu~aj na nesre}en slu~aj ili prirodna katastrofa? Kolku podatocite i dokumentite za za{titeni od uni{tuvawe i o{tetuvawe? I {to se slu~uva dokolku tie se uni{tat? Koja e odgovornosta na Inbox kako pravno lica?

Rizikot od prirodna nepogoda sekoga{ e prisuten, bez razlika kade se ~uva delovnata dokumentacija. Glavnoto pra{awe e kade e najmal rizikot od {teta pri takva nepogoda. Nie sme maksimalno posveteni na za~uvuvawe na integritetot na dokumentacijata i informaciite i sozdadovme bezbednosen sistem koj gi minimizira {tetite od takvi nastani. Toa e osnovnata ideja na koja ja izgradivme kompanijata i su{tinata na na{eto postoewe. Partnerst-

voto so PRISM ni ovozmo`uva da postavime jasni i precizni planovi i postapki vo slu~aj na nepogodi za da se minimizira vlijanieto na nepogodata. No, i pokraj toa, na na{ite klienti standardno im nudime i osiguruvawe na dokumentacijata od nezgoda, nudime konverzija na dokumentite vo elektronski zapisi i nivno skladirawe vo regionalno disperzirani centri za ~uvawe na podatocite, so {to i vo slu~aj na nepogoda na{ite klienti se podgotveni neprekinato da gi izvr{uvaat svoite sekojdnevni aktivnosti. So site ovie merki ja gradime doverbata kaj na{ite klienti i gi osloboduvame od gri`ata za sigurnosta na nivnata dokumentacija.

Vo posledno vreme se najavuva otvorawe na vakvi sli~ni firmi. Zo{to nekoja kompanija bi sklu~ila dogovor so Inbox?

Makedonija e otvorena pazarna ekonomija i prirodno e koga postoi pazarna pobaruva~ka za odredena usluga na pazarot da se pojavuvaat dostavuva~i na uslugata. Spored kapacitetot za skladirawe, tehnologijata {to ja poseduva, stru~nosta na timovite i bezbednosnite standardi, Inbox e kompanijata koja gi postavuva najvisokite standardi.

Toa e na{ata misija koja beskompromisno ja sproveduvame. ^uvaweto na tu|ite vrednosti e golema odgovornost. Otstapuvaweto na sopstvenite vrednosti da gi ~uva drug e pra{awe na golema doverba. Za eden mesec aktivno rabotewe ve}e se pribli`uvame kon prvata cel: eden milion dokumenti skladirani vo Inbox. So toa doverbata {to sekojdnevno se uka`uva na Inbox e potvrda za nivoto na odgovornost so koe nie ja izvr{uvame na{ata rabota. Bidej} i sozdadovme kompanija so najvisoki standardi i tim {to ja razbira odgovornosta na ovaa profesija i zatoa {to doverbata

ja gradime so sekoja postapka na rabotewe, cvrsto sum ubeden deka Inbox uspe{no } e ja sprovede sopstvenata misija da gi postavi standardite vo ovaa industrija i nesporedlivo }e se vtemeli kako lider vo industrijata na upravuvawe so dokumentacija i informacii.

Posvetivme mnogu vnimanie na implementiraweto na pravilniot miks od iskustva, znaewa, tehnologija i lu|e. Nie sme edinstvenata kompanija od Makedonija koja e ~lenka na PRISM. Iskustvata koi gi prezemame od site vrvni svetski arhivski centri ni pomagaat u{te od samiot start da ovozmo`ime najvisoko nivo na usluga.

Tehnolo{kata platforma ja izrabotivme zaedno so amerikanskata kompanija DHS, koja e eden od najdobrite svetski proizvoditeli na softver za arhivski centri. Lu|eto koi se del od na{iot tim se so soodvetna edukacija i ogromno iskustvo vo arhivistikata i se podgotevni da se spravat so predizvikot na zgolemuvawe na efikasnosta na na{ite klienti. Siguren sum deka kompaniite koi investiraat vo svojata uspe{na idnina pretpo~itaat partnerstva so kompanii koi se posveteni da gi implementiraat najvisokite svetski standardi i deka go prepoznavaat istoto vo na{ata kompanija.

Koja e Va{ata vizija za Inbox?

Inbox go gledam kako kompanija koja pretstavuva stolb na efikasnosta na administrativno–organizaciskoto rabotewe i garant za bezbednosta na dokumentarnite vrednosti vo Makedonija i vo regionot.

Za realizacija na na{ata vizija kontinuirano }e investirame vo najsovremenite tehnolo{ki platformi za da postigneme maksimalno nivo na efikasnost za na{ite klienti, a voedno }e vr{ime i kontinuirana nadgradba na na{ite vraboteni, zatoa {to samo so kvalitetni i posveteni

BROJ 604

27/05/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

lu|e mo`e da se postigne dolgoro~en uspeh.

Svesni sme i deka sme integralen del od op{testvoto i posvetuvame ogromen fokus i na op{testvenata odgovornost na na{ata kompanija i na za~uvuvawe na vrednostite od minatoto.

Kako gledate na klimata za vodewe biznis vo Makedonija? Koi se glavni nedostatoci, predizvici...Kolku Makedonija e otvorena za novi biznis-idei, koi se klu~ni za pogolemiot ekonomski rast?

Veruvam deka Makedonija e otvorena za novi biznis-idei i koncepti i deka mo`e da prifati novi znaewa i iskustva. Faktot deka ne sme vo ~ekor so sosednite pazari i globalnite trendovi im ovozmo`uva na makedonskite kompanii i pretpriema~i da se razvivaat vo sektori i industrii koi se nedopreni i da im ovozmo`i da sozdadat znaewe i kapacitet za da se pro{irat i na regionalnite pazari. [to se odnesuva do predizvicite, veruvam deka so otvoraweto na granicite kon Evropa na{ite pretpriema~i dobija u{te polesen pristap do biznis-idei koi ve}e funkcioniraat vo Evropa i mnogu lesno mo`at da gi primenat na na{iot pazar. Toa {to treba da go napravi Makedonija e da se posveti mnogu na modernizacijata na infrastrukturata za da se ovozmo`i pobrza vnatre{na komunikacija i polesen pristap do evropskite pazari.

Kade (industrii, biznisi..) gi gledate najgolemite potencijali za ekonomski razvoj na Makedonija? [to mo`e da ja razdvi`i

makedonskata ekonomija?

Najgolemiot predizvik na makedonskata ekonomija e gradewe na kapaciteti za probivawe na na{ite kompanii na stranskite pazari i namaluvawe na trgovskiot deficit.

Pristapot “plitko, a {iroko”, koj{to dosega go primenuvaa na{ite kompanii, te{ko pominuva na stranskite pazari. Za da uspee na{a kompanija na stranskite pazari ne treba da nastapi so pristap deka znaeme s$ i deka mo`eme da re{ime kakov bilo problem, tuku so tesna specijalizacija i posvetenost kon edna cel. Samo na toj na~in edna makedonska kompanija mo`e da izgradi adekvatni kadri i eksperti i seto toa da go preto~i vo konkurentska prednost na stranskite pazari.

Ovoj princip na rabota go implementiravme i vo raboteweto na Makedonija kade {to sme tesno specijalizirani vo edna dejnost i im ovozmo`uvame na na{ite klienti da go storat istoto so posvetenost kon nivnite prioriteti i gradewe na nivnata konkurentska prednost.

Pred da se nafatite da zastanete na ~elo na firmata Inbox bevte direktor na Seavus vo Amerika? Koe e profesionalnoto i li~noto iskustvo koe go steknavte od vodeweto biznis vo Amerika?

Amerika e eden od najrazvienite pazari vo svetot i vodeweto na kompanija vo SAD be{e ogromen profesionalen i li~en predizvik za mene. Imav prilika da rabotam vo New York, koj{to e svetski centar za biznis, mesto kade {to se sudiraat mnogu kulturi i kade {to se

OD PRETPRIMNI^KA IDEJA SO USPE[EN BIZNIS-START snovawe na firmata Inbox e pretprimni~ka ideja na Stoj~e Taskov, koj & e poznat na makedonskata biznis-javnost kako direktor na firmata za upravuvawe so dolgovi i finansiski uslugi EOS Matrix. Stoj~ev, koj e sopstvenik na Inbox i nekako prirodno se ~uvstvuva poudobno vo ulogata na pretpriema~, veli deka idejata za startuvawe i realizacija na biznis-idejata za Inbox ja realizira tokmu sega bidej}i e uveren deka vo Petar Nedelkovski go na{ol vistinskiot ~ovek koj mo`e negovata biznisideja i vizija da ja prifati i da ja realizira kako svoja.

“Sega sum sosema siguren deka Inbox }e bide lider na pazarot i kompanija koja }e bide prv izbor na kompaniite koi sakaat doverliv i siguren partner vo efikasnoto, bezbedno i sigurno skladirawe na arhivata i dokumentacijata”, veli Stoj~ev.

O

25

26 INTERVIEW ARHIVATA VO INBOX E BEZBEDNA I DOSTAPNA VO SEKOE VREME ezbednost, efikasnost i fleksibilnost se samo del od pridobivkite za kompaniite {to gi koristat uslugite na Inbox.

Koga zboruvam za bezbednost mislam na kontroliran pristap do informacii, bezbednost na dokumentacijata i za{tita od rizici za uni{tuvawe. [to se odnesuva do efikasnosta, nie im ovozmo`uvame na kompaniite da gi namalat tro{ocite i da gi posvetat site svoi resursi kon ostvaruvawe na celite od nivnata osnovna dejnost.

Na{ata fleksibilnost i posvetenost kon integracija na internite procesi na klientite ja doka`uvame so obezbedena usluga za prezemawe i isporaka na dokumentacija so sopstveni specijalizirani vozila i dostapnost na dokumentacijata 24/7.

B

slevaat iskustva od celiot svet. Komunikacijata so vrvni menaxeri i eksperti od pove} e oblasti mi pomogna da sogledam koi se klu~nite faktori za uspeh i kakva e disciplinata vo implementacijata na biznis-ideite.

Vo dene{no vreme so ogromnata sloboda za pristap do informacii i do biznis-koncepti, klu~en faktor za uspeh e posvetenosta kon edna cel i disciplinata vo implementacija.

Na li~en plan se steknav so mnogu prijatelstva koi mi ovozmo`uvaat sekojdnevno da bidam vo kontakt so nastanite i slu~uvawata niz celiot svet i mi davaat kontinuiran pristap do globalnite slu~uvawa. Toa me pravi mnogu popodgotven da anticipiram promeni koi ve}e se slu~uvaat na globalniot pazar i da kreiram planovi za implementirawe na tie iskustva na lokalniot pazar. [to smetate deka e klu~no za da se uspee vo eden biznis?

Za da uspee edna biznis-ideja ili koncept potrebna e kompletna posvetenost i fokusiranost kon potrebite na klientite i vo isto vreme ogromno znaewe i kontinuirana edukacija vo oblasta vo koja deluvate. Vo vreme na kriza i promeni vo koe `iveeme treba da se ima predvid deka potrebite na klientite

mo`e mnogu brzo da se menuvaat vo zavisnost od nivnite celi i potrebite za adaptacija na pazarot. Toa zna~i deka pristapot kon klientite treba da e maksimalno fer i otvoren i posveten isklu~ivo kon zadovoluvawe na nivnite potrebi. Od druga strana, znaeweto i sobranite iskustva treba da bidat sekoga{ vo funkcija na podobruvawe na uslugite, anticipirawe na pazarnite promeni i implementirawe na najdobrite re{enija.

Kolku edukacijata i kvalitetnoto obrazovanie se va`ni za uspeh vo biznisot i vo upravuvaweto?

Kontinuiranata nadgradba i kvalitetnata edukacija se osnovata za da se bide uspe{en vo biznisot, me|utoa vo nasoka na izgraduvawe na li~nost koja e podgotvena za spravuvawe i upravuvawe so promeni, a ne vo nasoka na servirawe gotovi informacii i re{enija. Vo poslednite dve decenii nastana revolucija vo na~inot na koj{to se upravuva i se vodi biznis od aspekt na menaxirawe i pristap do informacii. @iveeme vo vreme vo koe sekoj ~ovek ima pristap do mnogu informacii i toa {to treba da se napravi e da se odberat vistinskite i vrz osnova na niv da se donesat pravilni delovni odluki.

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

BRENDOVI

28 PROFIL

KRSTE BLA@ESKI ]E “TR^A” ZA PRATENIK OD SEVERNA AMERIKA

DIJASPORATA DA GO DOBIE TRETMANOT [TO GO ZASLU@UVA! IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

enovive Krste Bla`eski ima barem dve pri~ini za prijaten nemir.

Prvo, toa e xagorot od holandskite turisti {to go ispolnuva stru{kiot hotel Drim, kade {to Bla`eski e eden od sopstvenicite, a i generalen menaxer, voedno.

Prvite turi so “laliwata” po~naa da pristignuvaat na ohridskoto krajbre`je, tamu kade {to do pred 20-30 godini bea najbrojni

D

Re{avawe na administrativnite problemi povrzani so dijasporata, nejzino pomasovno zastapuvawe vo makedonskiot politi~ki `ivot, animirawe na iselenicite da vlo`uvaat vo Makedonija, kako i intenzivirawe na site vidovi komunikacija me|u niv i tatkovinata se klu~nite to~ki na koi{to }e se fokusira Krste Bla`eski dokolku pobedi na pretstojnite izbori kako kandidat od Severna Amerika

stranskite gosti. Kone~no, kocki~kite se naredija taka {to ova leto }e ima poseriozna brojka od holandski gosti, no i od drugi zemji od Severna Evropa, koja vo najoptimisti~kite varijanti odi i preku 10 iljadi.

Vtorata rabota koja ne mu dava na Bla`eski da spie mirno ovie dena se pretstojnite parlamentarni izbori.

Krste ili kako {to e negovoto amerikansko ime, Kris, otkako se vrati vo Make-

donija po dolgogodi{niot prestoj vo SAD i vlo`i golem del od svojata zarabotka vo hotelierstvoto i u{te nekolku drugi biznisi, re{i da vleze i vo politikata. Bla`eski e kandidat za pratenik vo

BROJ 604

27/05/2011

makedonskiot Parlament od redovite na dijasporata vo SAD, mo`nost {to za prv pat na ovie izbori im e dadena na pretstavnicite od makedonskata iseleni~ka zaednica.

Svojot obid za dobivawe prateni~ki mandat }e se obide da go isturka kako kandidat na Socijaldemokratskata unija, edna od pomalite partii na makedonskata politi~ka scena. Publikata na koja Bla`eski }e & se obrati vo kampawata koja {totuku po~na e dijasporata, koja e koncentrirana vo reonite na Wujork, Detroit, ^ikago i Va{ington.

“Smetam deka problemite vo dijasporata mo`e da se re{avaat najdobro ako si nezavisen pratenik ili so pomala partija. Jas prvo sakav da odam kako nezavisen kandidat, no ednostavno, fizi~ki be{e nevozmo`no za kratko vreme da nateram 1.000 makedonski iselenici da dojdat vo nekoj od na{ite konzulati vo SAD i da dadat potpis {to }e ja poddr`i mojata kandidatura”, veli ve Bla`eski.

GI Z ZNAM PROBLEMITE NA ISELEBLE NICITE “VO SR@TA” NI Kris veli v deka podolgiot pe period na prestoj i rabota vo SAD mu donele dovolno iskustvo za da gi dovoln zapoznae problemite na zapozn tamo{nata dijaspora, kako tamo{n {to ve veli, “vo sr`ta”. Poslednive tri ipol godini ledniv toj pogolem pogo del od vremeto e pris prisuten vo Makedonija, posveten na svoite investicii, no veli deka investi mora eedna{ zasekoga{ da se re{at najgorlivite pra{awa {to ja ma~at dijasporata, pa zatoa i re{ava povtorno da go intenzivira svoeto prisustvo “preku barata” vo sledniot period, dodeka trae kampawata i samite izbori. Za vreme na svojot prestoj vo SAD, Bla`eski ~etiri godini bil pretsedatel na edna crkovna op{tina vo Wu Xersi i vo sekojdnevnata komunikacija

www.kapital.mk

so iselenicite, a i od svoeto li~no iskustvo, se razbira, mo`el da gi vidi site nivni problemi. “]e vi ka`am samo eden primer kako ilustracija”, veli Bla`eski. “Nekade vo 2002, 2003 godina da se izvadi makedonski paso{ vo SAD vo na{ite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva ~ine{e duri 400 dolari. Da se izvadi. pak, amerikanski paso{ vo Makedonija za tie {to imaat pravo na amerikansko dr`avjanstvo, se razbira, ~ine{e samo 87 dolari. Na mnogu iselenici makedonskiot paso{ prakti~ki i ne im treba{e, tie ve}e bea amerikanski dr`avjani, no ete, poradi nekoj merak da se poseduva paso{ od tatkovinata golem del od niv sakaa da izvadat i makedonski paso{. Nie preku crkovnata op{tina imavme inicijativi da se namali cenata, da ne bide pove} e od 200 dolari za edno ~etiri~leno semejstvo, na primer, no ne uspeavme vo toa. I den denes postapkata za vadewe makedonski paso{ za iselenicite s$ u{te e komplicirana, da ne re~am i nevozmo`na, zatoa {to tie doa|aat vo Makedonija voobi~aeno preku leto, prestojuvaat kratok period i ednostavno nemaat vreme da tro{at na vadewe paso{“, veli Bla`eski. ]E NAPRAVAM DA IMA MNOGU POVE]E GLASA^I OD DIJASPORATA Tokmu vo toa {to golem broj iselenici nemaat pravilni dokumenti so koi{to treba da se prijavat za ova glasawe Bla`eski gleda edna od klu~nite pri~ini za maliot broj prijaveni za glasawe na izborite na 5. juni. Vo momentov, spored negovite podatoci, vo SAD i vo Kanada ima samo 1.819 takvi iselenici. Vo Wujork se 537, vo Detroit 291, vo Toronto 485, vo Va{ington 48, vo ^ikago 450.

“Toa e mnogu mala brojka.

PROFIL

KLU^NI CELI VO POLITI^KATA PROGRAMA NA KRSTE BLA@ESKI ISKORISTUVAWE NA POTENCIJALITE NA DIJASPORATA Intelektualni – Organizirawe poseti na uspe{nite Makedonci od dijasporata vo Makedonija, transfer na know how, kako i obratno - organizirawe poseta na makedonski pretpriema~i na SAD/Kanada za razmena na iskustva/ vospostavuvawe kontakti Obrazovni (obezbeduvawe stipendii za uspe{ni mladi Makedonci koi studiraat na vrvnite obrazovni institucii vo USA) Lobirawe vo SAD, Kanada EKONOMSKI RAZVOJ Zaokru`uvawe na reformskiot proces i odr`uvawe na reformskata agenda vo zemjata koja }e n$ napravi popodgotveni i poatraktivni za ~lenstvoto vo me|unarodnite organizacii.

So odr`uvaweto i prodol`uvaweto na reformskata agenda Makedonija mo`e da ja podobri svojata ekonomija i da privle~e investicii. Vistinskata borba protiv korupcijata i obezbeduvaweto nezavisno i funkcionalno sudstvo i profesionalna javna administracija }e gi privle~e investitorite i }e go pottikne ekonomskiot rast. Investitorite }e se zainteresirani da vlo`uvaat vo na{ata zemja samo toga{ koga }e imaat garanciii deka bi imale pristap kon nepristrasno sudstvo i kon transparentna i efikasna administracija.

Nao|awe zainteresirana kompanija za evtini direktni letovi od SAD i Evropa kon Makedonija Voveduvawe na pogolem broj ~arter-letovi za evropski turisti kon aerodromite vo Ohrid i vo Skopje ADMINISTRATIVNI PRA[AWA [TO JA ZASEGAAT DIJASPORATA Utvrduvawe na to~niot broj Makedonci vo Severna Amerika, nivna evidencija, registracija za sledniot ciklus izbori na glasa~i i lobirawe za zgolemuvawe na brojot na pratenici od dijasporata od tri na 10.

Jaknewe na sorabotkata me|u makedonskite dr`avni institucii i makedonskite organizacii vo dijasporata Pro{iruvawe na konzularnata mre`a vo mesta so pove}e od 1.000 `iteli so makedonsko poteklo Zabrzuvawe na administrativnite postapki preku otvorawe na poseben oddel vo MVR za re{avawe na administrativnite raboti vo vrska so dijasporata. Posreduvawe pri vadewe dokumenti, paso{i.

MO@NOSTI ZA INVESTIRAWE VO STARIOT KRAJ/PRIVLEKUVAWE NA ISELENICITE NAZAD VO MAKEDONIJA Otvorawe na telo/kreditno biro koe }e gi koordinira vlo`uvawata na povratnicite vo Makedonija/ovozmo`uvawe na ~esno i korektno vlo`uvawe vo Makedonija.

Podobruvawe na uslovite za vlo`uvawe i rabota na dijasporata vo Makedonija, beneficii za povratnicite (zabrzani administrativni proceduri, posreduvawe/pomo{ i garancija na dr`avnite institucii za investiraweto na kapitalot na iselenicite) Sorabotka so Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija, Maticata na iselenici (borba za nejzina nezavisnost) i otvorawe novi stopanski komori koi }e ja olesnuvaat ekonomskata/trgovskata sorabotka me|u Makedonija i SAD.

29

30 PROFIL KOJ E KRSTE BLA@ESKI? rste Bla`eski e roden vo Struga, a vo SAD zaminal so svoite roditeli koga imal 14 godini. Mo`ebi ne slu~ajno, vo mestoto kade {to ja po~nal svojata `ivotna prikazna Bla`eski re{ava pred 7-8 godini da po~ne so edna druga biznis-prikazna. So nekolku delovni partneri go kupuvaat i po~nuvaat so revitalizacija na stru{kata gordost, hotelot Drim. Prvite nekolku godini toj e po desetina meseci vo SAD, a ostatokot vo Makedonija, no poslednive 3-3,5 godini re{ava najgolemiot del od godinata da go pominuva vo zemjava, gri`ej}i se za rakovodeweto so hotelot.

Vredno e da se spomene deka so investicii vo Makedonija, Bla`eski po~nuva u{te kon sredinata na 90-tite godini so edna komora za smrznato meso, koga negovata kompanija od SAD po~nala da trguva pointenzivno so Makedonija.

Investicijata vo hotelot se slu~i esenta 2003 godina, otkako Bla`eski so svoite delovni partneri i prijateli na eden zaedni~ki odmor diskutirale za mo`nosta da ja kupat firmata Ineks Drim, vo koja, pokraj hotelot Drim, vleguvaat i hotelot Belgrad i avtokampot As. Akcionerite gi prodavale svoite akcii, a Bla`eski, zaedno so u{te petmina biznispartneri, me|u koi i negoviot brat, kupuvaat 56% od akciite na Ineks Drim. [estminata vlo`ile vkupno ~etiri milioni evra za kupuvawe na hotelite i kampot, no treba{e u{te mnogu da se investira za renovirawe na objektite.

Od 2004 godina dosega, otkako i formalno e prezemeno upravuvaweto so Ineks Drim, za renovirawe na hotelot Drim se potro{eni u{te najmalku ~etiri milioni evra. Hotelot bil vo funkcija koga go kupile, no bil vo mnogu lo{a sostojba, taka {to postepeno se renovirani ~etirite krila so po 50 sobi, a foajeto e renovirano minatata godina. Slednata investicija {to ja planiraat e vo spacentar.

Ova leto Drim }e nagosti pogolemi grupi turisti od Holandija, koi {to doa|aat preku tamo{niot turoperator Korendon. No, dogovoreni se i grupi od Hrvatska, Slovenija, Turcija, Izrael, Belgija i Norve{ka.

K

Jas samo znam za eden kup slu~ai, koga, na primer, dete rodeno vo Makedonija odi vo SAD so svoite roditeli na desetgodi{na vozrast. Vo me|uvreme stanuva polnoletno, podnesuva dokumenti da se prijavi za glasawe, no poradi toa {to nema adresa na `iveewe vo Makedonija toa lice oficijalno ne mo`e da se prijavi za glasawe. Isto taka, mnogu lu|e bea odbivani so postari dokumenti, so paso{i od SFRJ i sl.

Spored mene, toa treba{e poinaku da se organizira. Treba{e samo da se proverat mati~nite broevi i potoa, bez ogled dali se raboti za stara jugoslovenska li~na karta, paso{ ili {to i da e, site tie lica da se zavedat vo eden sistem i da mo`at da glasaat vo odredeno mesto vo zemjata kaj {to prestojuvaat. Ako dobijam mandat na ovie izbori }e se zalagam sive ovie raboti da bidat re{eni i na slednite izbori brojkata na glasa~i vo dijasporata da bide mnogu pogolema”, veli Bla`eski.

Kolku za sporedba, za da se vidi kolku brojkata od 1.800 prijaveni glasa~i vo SAD, vsu{nost, e minorna vo sporedba so aktuelniot broj na{i iselenici tamu, Bla`eski gi naveduva denovite koga bil pretsedatel na crkovnata op{tina vo Wu Xersi i koga za samo edna veligdenska ili bo`i}-na zabava bile prodavani 1.400 karti.

“Spored nekoi podatoci so koi raspolagam, samo vo Wu Xersi ima okolu 30-35 iljadi Makedonci, vo dr`avata Wujork (gradovite Ro~ester, Bafalo i ostanatite) u{te 25-30 iljadi, vo Detroit okolu 50 iljadi, a za Kanada se procenuva deka samo Toronto so okolinata ima stotina iljadi Makedonci”, veli

Krste Kris Bla`eski.

POBROJNI INVESTICII OD NA[ITE GASTARBAJTERI U{te eden problem, koj mo`ebi ne e tolku na dijasporata, kolku {to e na samata dr`ava Makedonija, e niskoto nivo na investicii {to doa|aat od na{ite iselenici.

Bla`eski veli deka ako pogledneme nanazad 20 godini vo zemjava ima mnogu malku investicii na na{i iselenici.

“Ako soberete s$ na kup~e nema da najdete 100 pristojni investicii na na{i iselenici koi zavr{ile uspe{no vo Makedonija. A samo jas znam za dvaesetina {to se soo~ile so problemi. Ako zemjava saka investicii treba da e podgotvena da gi do~eka. Nedozvoleno e investitor da zaglavi vo birokratski lavirinti, da se soo~i so nemo`nost da go upravuva kapitalot {to go kupil vo Makedonija. Ne mo`e na stranskiot investitor postojano da se gleda kako na nekoj {to saka da pere pari, ima kriminalen bekgraund i sl. ^esto }e slu{neme konstatacija deka investitorite gi interesiral samo profitot.

Pa, {to drugo bi gi interesiralo?!”, se pra{uva Bla`eski.

Od druga strana, pak, toj smeta deka i ne mo`eme od dijasporata da o~ekuvame nekakvi spektakularni investicii od desetici ili stotici milioni evra. “[to e dijasporata? Toa se lu|e {to zaminale od svojata tatkovina ne zatoa {to taka im bilo merak, tuku od maka, zaminale vo tu|i zemji za podobra `iveja~ka. Ako eden iselenik `ivee 15, 20 ili 30 godini nadvor i za{tedi nekoi 200, 300 ili 500 iljadi dolari, toj saka koga }e se vrati vo Makedonija da mo`e komotno da gi investira vo ne{to, toa mo`e da se nedvi`nosti ili nekoj mal i sreden biznis ili pak, ednostavno da gi stavi vo banka i mirno da `ivee od kamata. Tokmu na pobrziot razvoj na malite i srednite biznisi, kako i na za{titata na kapitalot {to bi go donele iselenicite vo zemjata planiram da posvetam osobeno vnimanie vo mojot prateni~ki mandat, dokolku pobedam na izborite”, najavuva Bla`eski.

32 COMPANY PROFILE DARKO TOFOSKI, sopstvenik na Labeko “Treba da sfatime deka toa {to go krasi zapadniot svet i go razviva tolku brzo e rabotata so kooperanti, koja ovde te{ko funkcionira poradi suetata i nedoverbata.”

LABEKO

KOMPANIJA ZA PROIZVODSTVO I PRERABOTKA NA PE^URKATA BUKOVKA

KOLKU VREDI “NEJZINOTO VISO^ESTVO” BUKOVKATA?!

IVANA KOLEVA oleva@kapital com mk koleva@kapital.com.mk IVA BAL^EVA

ekoga{ koga }e probate ne{to mnogu vkusno, prvo {to }e se zapra{ate e “koj go proizveduva?”, a {tom go vidite znakot Made in Macedonia, zainteresiranosta stanuva u{te pogolema. Tokmu takvo vnimanie denes privlekuva “nejzinoto viso~estvo” bukovkata, pe~urkata koja za ostanatite e samo u{te edno jadewe od listata na zdrava hrana, a za Darko Tofoski, taa zna~e{e po~etok na eden uspe{en biznis.

Prikaznata za toa kako edna originalna ideja prerasnuva vo biznis vreden milioni, se povtoruva i kaj Labeko, kompanija za proizvodstvo na pe~urki i nivna prerabotka. S$ po~na vo 2002/2003 godina, koga Tofoski sfatil deka Makedonija ne e zemja koja mo`e da izvezuva visokonapredna tehnologija, tuku nejzinata glavna komparativna prednost e proizvodstvoto na zdrava hrana. Pa taka, idejata vle~e koreni od japonskiot primer za edna suptilna i inovativna programa za ~etiridimenzionalnoto proizvodstvo, kade {to sekoj vlo`en jen se multiplicira sto pati. Stanuva zbor za pove}efazen proces koj po~nuva so

S

Pe~urkata bukovka, koja pred desetina godini be{e totalen anonimus na makedonskiot pazar, denes blagodarenie na Labeko mo`e da se pofali so apsolutna dominacija. Pod upravuva~kata palka na Darko Tofoski, ednostavnata japonska ideja stanuva i makedonski seriozen biznis zasejuvawe na zemjodelskata povr{ina so `itarica, kako p~enicata, od koja taa dava lebno bra{no, a od ostatokot se dobiva slama koja kako poluotpadok ili supstrat se pasterizira i se me{a so micelium za da se dobijat pe~urki. Procesot ne zavr{uva tuka, no za Tofoski vo po~etnata faza od ovoj priroden proces na dvi`ewe na materijata e dovolna osnova za prilagoduvawe kon makedonskiot pazar i negovite potrebi.

Po~etocite na Labeko se vrzani za investicii od sopstveni sredstva od za{tedata od prethodni biznisi, za podocna da dobie pomo{ i poddr{ka od holandskata linija za razvoj i investirawe vo maloto stopanstvo. Bidej}i stanuva zbor za ekstenzivno proizvodstvo, {to bara postojan nadzor od ~ove~kiot faktor, vo ranata faza na razvoj na biznisot, vrvot {to se postignal vo proizvodstvoto dostignal 2 toni pe~urki mese~no.

PRVA NAGRADA ZA KVALITET NA HRANA OD MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA Prvata nagrada vo Makedonija {to be{e dodelena od Ministerstvoto za ekonomija za kvalitetot na hranata vo 2002 godina, padna vo racete na Labeko za mariniranata bukovka vo tegla. Iako bea samo vo zarodi{ na biznisot, vedna{ bea prepoznaeni po kvalitetot na proizvodite i visokite standardi {to gi primenuvaat. Labeko e i prvata firma vo zemjava koja go implementirala sistemot po EURO GAP standard za dobri higienski praktiki vo odgleduvaweto rastenija. Vo 2008 godina, tie go zavr{ija i sertificiraweto po HASAP standardi, a vakvite opredelbi imaat dobieno i golem broj pofalnici i blagodarnici.

BROJ 604

27/05/2011

COMPANY PROFILE

www.kapital.mk

Ako pred desetina godini makedonskiot potro{uva~ be{e zapoznaen samo so vkusot na {ampiwonite, biznisot na Tofoski napravi odli~en probiv na bukovkata na pazarot i denes ve}e sekoj restoran nudi specijalitet “bukovka na `ar”. Koga nikoj ne be{e zapoznaen so bukovkata, koja poradi hranlivata vrednost se smeta i za bratu~etka na {itake, marketing-strategijata na Labeko be{e naso~ena kon edukacija na celnite grupi. Tie napravija napor da go afirmiraat proizvodot kako korisen vo taa smisla {to upotrebija pove}e od 40.000 razni recepti za da go pribli`at do potro{uva~ot. Sekoj proizvod e prosleden so set recepti za podgotovka na bukovkata, a pri sekoj nov kupen proizvod se dobivaat sosema novi kombinacii na recepti.

KOOPERANTSTVOTO VO ZEMJAVA E NAU^NA FANTASTIKA Kako rezultat na negovoto prethodno iskustvo vo poleto na nadvore{notrgovskoto rabotewe, Tofoski vo prvite godini uspeva da isprati nekolku paleti od proizvodite za probiv na amerikanskiot pazar. Takviot poteg bil odli~en “bum” za biznisot, no toa zna~elo i zgolemena pobaruva~ka na koja toj ne mo`el da odgovori. Problemot e vo maloto proizvodstvo od 2 toni mese~no, koe bara omasovuvawe, {to za Tofoski zna~elo razvoj na kooperantska mre`a.

“Izvozot vo Amerika zna~e{e deka zagrizavme pregolem zalak, bidej}i vedna{ sledea novi nara~ki. Toa n$ pottikna da po~neme so okrupnuvawe na biznisot preku sorabotka so kooperanti, {to za nas se poka`a kako nova sopka, bidej}i vo na{i uslovi kooperanstvoto e nau~na fantastika”, objasnuva Tofoski. Preku ovoj biznis toj sfatil deka vo zemjava ne postoi mentalen kod za da se spoznae individualniot niz zaedni~kiot interes.

“Ne mo`eme da sogledame deka toa {to go krasi zapadniot svet i go razviva tolku brzo e deka ako rabotime zaedno, poedine~no }e imame pogolemi benefiti”, poso~uva toj, a pri~inata ja nao|a vo sudirot na suetata i nedoverbata, koi n$ ni dozvoluvaat “od drvoto da ja vidime {umata”.

Me|utoa i pokraj pre~kite na “trnliviot pat na biznisot” i skromnite po~etoci so samo dve hali, preku ~eli~na upornost i mnogu rabota, Tofoski i negovoto semejstvo uspevaat denes da go multipliciraat proizvodstvoto na 8 do 10 toni mese~no.

PREZENTACIJA SO DEGUSTACIJA - RECEPT ZA USPEH Zgolemenoto proizvodstvo i prihodot se dol`i i na pristapot kon vistinskata marketing-strategija. Po obidite da se pretstavi proizvodot na televiziskite ekrani, timot na Labeko sfa}a deka koga stanuva zbor za promocija na prehranbeni proizvodi, li~nata

proda`ba e idealniot izbor za pridobivawe na potencijalnite potro{uva~i.

“Noviot marketing-pristap so prezentacii preku degustacii se poka`a kako poln pogodok. Vakvite metodi dramati~no go zgolemija efektot i so sigurnost mo`am da ka`am deka ovoj tip promocija e najefikasen i povlekuva najmalku tro{oci”, veli sopstvenikot.

Koga stanuva zbor za tro{ocite i investiciite, interesna e i sorabotkata na Labeko so partnerite od Holandija, koi vo tekot na site fazi na razvojot na biznisot spodeluvale besplaten know how.

“Toa e edna organizacija na seniori, odnosno vrvni i stru~ni lica od razni oblasti koi po penzioniraweto se na usluga na ovaa neprofitna organizacija i nudat besplaten konsalting za odredeni kompanii vo svetot, so toa {to nie se gri`ime samo za nivniot prestoj tuka”, objasnuva Tofoski i veli deka Labeko e edna od retkite firmi koja bara znaewe, a ne pari, koja saka “da nau~i da lovi

riba, ne da ja dobie servirana”.

NOVA HALA OD 1.600 KVADRATI Za natamo{niot razvoj na Labeko, pokraj poddr{kata od ProKredit bankata, se planiraat i investicii od polovina milion evra kako pomo{ od Holan|anite, koi cvrsto veruvaat vo uspehot {to & pretstoi na patot na kompanijata. Vo taa nasoka, od firmata izjavuvaat deka vo naredniot period se predviduva izgradba na nova hala od 1.600 metri kvadratni za modernizacija na procesot na prerabotki. Celta na vakvite investicii e zatvoraweto na tesnite grla vo proizvodstvoto i zgolemuvaweto na mehanizacijata, bidej}i stanuva zbor za trudointenzivna dejnost. Najaveni se i vrabotuvawa, pa brojot na vraboteni od pet lu|e }e se triplicira, a koga celosno }e se iskoristi kapacitetot za dostignuvawe na maksimumot na bukovkata, toga{ Tofoski planira i premin kon proizvodstvo vo druga pe~urka, za koja sega intenzivno se podgotvuva.

33

34 INTERVJU Dr`avite kako Slovenija i Makedonija nemaat prirodni resursi kako {to e naftata, koi bi mo`ele da gi prodavaat na svetskiot pazar vo koe bilo vreme. Glaven proizvodstven faktor e znaeweto, ~ove~kiot kapital. So vakvoto industrisko proizvodstvo i znaeweto {to go imame nie }e ostaneme na samata opa{ka i ovaa kriza }e poka`e deka sme krajno nekonkurentni VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

DU[AN MRAMOR DEKAN NA EKONOMSKI FAKULTET-QUBQANA I PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

BEZ KVALITETNO OBRAZOVANIE NEMA EKONOMSKI RAST

Kolku i zo{to se va`ni znaeweto i edukacijata za uspe{no upravuvawe, posebno vo vreme na kriza?

Dr`avite kako Slovenija i Makedonija nemaat posebni prirodni resursi, kako na primer naftata, {to bi mo`ele da gi prodavaat na svetskiot pazar vo koe bilo vreme. Glaven proizvodstven faktor e znaeweto, ~ove~kiot kapital. Vo vreme koga sekoja dr`ava vlo`uva maksimum vo istra`uva~ki proekti, vo kvalitetno obrazovanie, nie ne mo`eme da konkurirame so ni{to drugo osven so fantasti~no znaewe.

Ne e mo`no da ja pre`iveeme ovaa kriza bez poseriozni posledici ako ne gi vlo`ime site raspolo`livi resursi vo obrazovanieto. Dr`avite koi nema da uspeat vo toa }e zaostanat zad site. Poglednete gi Kina, Indija, nivnoto obrazovanie, pred s$ visokoto. Ovie zemji napravija krupni ~ekori vo ovoj del i stanaa lideri vo svetot. So vakvo industrisko proizvodstvo i znaeweto {to go imame nie }e ostaneme na samata opa{ka i ovaa kriza }e poka`e deka sme krajno nekonkurentni. Toa zna~i deka nema da mo`eme da go dostigneme posakuvanoto nivo na BDP. Dali krizata gi promeni barawata za poinakov i specijaliziran tip obrazovanie?

Ovaa kriza poka`a deka op{testvenite nauki, koi do neodamna bea trend vo site dr`avi vo tranzicija, stanaa pomalku konkurentni. Vo Slovenija ve}e po~na da se menuva trendot. Tie {to zvr{ile sredno obrazovanie s$ pove}e se zapi{uvaat na tehni~ki fakulteti, medicina, matematika...

I pobaruva~kata na pazarot na

BROJ 604

27/05/2011

INTERVJU

www.kapital.mk

trudot e naso~ena kon ovie profili.

Op{toto znaewe za biznisot pove}e ne e dovolno. Sega e neophodno temelno i tehni~ko znaewe.

Kakvi znaewa i ve{tini naj~esto im nedostigaat na tie {to gi posetuvaat magisterskite studii ili seminari za menaxment koi gi organizira Ekonomskiot fakultet-Qubqana?

Ako analizirame koi se nedostatocite vo znaeweto koi bi morale da se dopolnat so magisterski studii, toa definitivno se odredeni ve{tini. Nedostatok vo znaeweto se zabele`uva kaj metodolo{kite predmeti, kako matematika i statistika. Metodata vo ovoj del potfrluva. Vo delot na rabotni magisterski programi, pak, se javuva nedostig od ekonomsko znaewe. Za dr`avi kako Makedonija i Slovenija ekonomskoto znaewe e presudno za donesuvawe dobri delovni odluki, a so toa stanuva i preduslov za uspe{en biznis. Uo~ivme nedostatoci i kaj znaewata od oblasta na finansiite. Tamu e dosta lo{o i mora mnogu da se raboti za da se dostigne potrebnoto nivo.

Nedostigaat i ve{tini kako komu-

I Slovencite i Makedoncite nemaat dobri rabotni naviki.

Ako gi pogledneme Kinezite ili Indijcite }e vidime deka rabotat kako ludi. Nivniot odnos kon rabotata e na tolku visoko nivo {to navistina e te{ko da im konkurirame. Nie imame studenti od Indija, od Kina, od Makedonija, od SAD i mo`eme da sporeduvame. Kinezite sekoga{ doa|aat podgotveni, predvreme gi ~itaat lekciite koi se predmet na predavawe naredniot den i pravat doma{ni zada~i. Na na{ite studenti im e mnogu te{ko da se naviknat na toa tempo nikacija, prezentirawe, pi{uvawe, a i poodgovoren odnos kon u~eweto.

Nie kako narod nemame dobri rabotni naviki. Ako gi pogledneme Kinezite ili Indijcite }e vidime deka rabotat kako ludi. Nivniot mentalitet i odnosot kon rabotata se na tolku visoko nivo {to navistina e te{ko da im konkurirame.

Nie imame studenti od Indija, od Kina, od Makedonija, od SAD i mo`eme da sporeduvame. Kinezite sekoga{ doa|aat podgotveni, predvreme gi ~itaat lekciite koi se predmet na predavawe naredniot den i pravat doma{ni zada~i. Na na{ite studenti im e mnogu

te{ko da se naviknat na toa tempo.

Vo momentov mnogu slovene~ki kompanii i banki do`ivuvaat svoevidna kriza vo raboteweto i menaxiraweto. Na {to se dol`i toa? Spored Vas, koja e pri~inata?

Vo momentov vo Slovenija ima ogromna razlika me|u situacijata vo koja se nao|aat oddelni dejnosti. Na primer, avtomobilskata industrija e vo podem.

Uvoznicite na avtomobili vo izminatiov period napravija bum. Kompaniite koi prete`no uvezuvaat od Germanija i od Francija (koi se najgolemi izvoznici vo Kina) rabotat mnogu dobro. Od

35

36 INTERVJU SLOVENIJA SO POINAKVA OBRAZOVNA STRATEGIJA OD MAKEDONIJA Ekonomskiot fakultet-Qubqana, od ~ii redovi izminative 65 godini izlegle pove}e od 400.000 diplomci, po~nuva da ja adaptira svojata programa spored najnovite pobaruvawa na pazarot na trud. Spored dekanot, Mramor, poradi neophodnosta od kvalitetno namesto kvantitetno obrazovanie prethodnata godinina gi namalile kvotite za bruco{i za 10%, so tendencija namaluvaweto na studentite da prodol`i i vo idnina. Za razlika od Slovenija, makedonskoto obrazovanie poslednive nekolku godini se dvi`i vo sprotiven pravec.

Se otvoraat fakulteti vo re~isi site gradovi i sela, a politikata “site na fakultet� zema s$ pogolem zamav.

druga strana, imame zemjodelski pretprijatija koi plivaat vo dolgovi i se soo~eni so mnogu golemi ekonomski problemi. Iako Slovenija ima rast na BDP od okolu 2%, ne mo`e da se generalizira. Vo prosek rasteme, no zemjodelstvoto uporno tone.

Kade ja gledate idninata na menaxmentot? Koi se trendovite vo upravuvaweto?

Vo delot na menaxmentot definitivno ni nedostigaat posu{tinski znaewa i poznavawe na tvrdite nauki, kako finansii i metodologija. Mora da gi prodlabo~ime ve{tinite vo delot na rakovodeweto i pred s$ vo oblastite koi dosega se poka`aa kako najgolem nedostatok, a toa se vozdr`anosta, etikata, op{testvenata odgovornost... Ova se preduslovi za sekoj eden menaxer da bide uspe{en vo ramkite na svojot biznis. [to smetate deka e pova`no za uspe{no menaxirawe - dobra teoretska edukacija ili dobra praktika?

I ednoto i drugoto. Dobrata teoretska edukacija ne zna~i ni{to ako ne e potkrepena so soodvetna praktika i obratno. Kolku e podlaboka i pokvalitetna taa sinergija tolku se pogolemi {ansite za uspe{no upravuvawe.

37 08/04/2011 27/05/2011

BROJ 597 604

ЧOVE^KI KARIERI MENAXMENT

www.kapital.com.mk

37

KAKO DA NAPRAVITE PLAN ZA NASLEDUVAWE NA KLU^NITE UPRAVUVA^KI POZICII?

ODBERETE GO NAJDOBRIOT, AMA BEZ EGO! emojte da se sramite od planiraweto na naslednikot na biznisot zatoa {to dopira mnogu daleku vo idninata.

Razvivaweto na formalen plan vo koj se naglasuva koj }e ja poseduva i }e rakovodi so kompanijata, otkako vie nema da bidete sekojdnevno prisutni, e klu~na odluka {to ima direktno vlijanie na profitabilnosta na biznisot na dolg rok. Za `al, ova planirawe ne e ekzaktna nauka.

Ne postoi edinstven pristap {to e soodveten za site situacii. Pove}eto sopstvenici na biznisi se fokusiraat na nekolku osnovni raboti.

Odberete go svojot naslednik Ne e lesno da se odbere naslednikot na va{ata rabota. Toa e intenziven napor {to bara ispituvawe na site vraboteni {to imaat potencijali, ve{tini i sposobnosti da ja vodat kompanijata. Vo sekoj slu~aj, va`no e da gi ostavite emociite nastrana i da bidete objektivni. Ekspertite prepora~uvaat izborot na sledniot lider da go napravite okolu 15 godini pred va{eto planirano zaminuvawe vo penzija. Za ova vreme }e imate mo`nost da go nadgleduvate va{iot naslednik kako napreduva vo sovladuvaweto na biznisot i kako gi koristi svoite ve{tini.

Sozdadete formalen plan za trening na va{iot naslednik Za da napravite efikasna programa za trening, identifikuvajte gi kriti~nite funkcii vo kompanijata. Dobra ideja e va{iot naslednik da raboti izvesen period vo sekoja od ovie oblasti.

N

Sozdavaweto biznis {to bi trael pove}e od edna generacija bara vnimatelno planirawe. Bez razlika dali se raboti za kompanija kotirana na berza ili privatna firma kade {to rabotat ~lenovite na semejstvoto, planot za nasleduvawe na klu~nite upravuva~ki pozicii go olesnuva patot za uspeh vo biznisot Vovedete go vo biznisot na komapnijata dlabinski, za toj (taa) da znae kako “di{e” rabotata na konkretnoto mesto. Ova mo`ebi zvu~i ednostavno, no se javuvaat zna~ajni propusti ako se dozvoli liceto predvideno za naslednik da u~i preku pretpostavki.

Preku sozdavawe kultura {to }e go ohrabruva liceto da prezema odgovornosti, oformuvate prostor vo koj stilot na va{iot naslednik }e se vklopi vo va{ite po{iroki delovni planovi.

Utvrdete vremenska ramka Neophodno e da se utvrdi vremenska ramka za prenesuvaweto na kontrolata vo kompanijata. Za promenata da bide uspe{na, vie, va{iot naslednik i menaxerskiot tim mora da znaete koj od koga i za {to e odgovoren. Va{iot naslednik nikoga{ nema da bide uspe{en ako vie rutinski gi sproveduvate odlukite. Isto taka, vremenskata ramka go motivira naslednikot da napreduva vo treningot pobrzo i pouspe{no, so jasno razbirawe na pretstojnite ulogi i zada~i za koi } e bide odgovoren koga }e dojde vreme za toa.

Podgotvete se za penzionirawe Zna~ajno e da se napravi i nacrt-plan za va{ata tranzicija od izvr{en i operativen menaxer. Planovite za svoeto penzionirawe po~nete gi porano. Ovoj

plan mo`e da vklu~uva rekreacija, patuvawa, dobrotvorni aktivnosti ili nov deloven potaft – s$ {to vi odgovara. Kako {to va{iot naslednik }e prezema s$ pove}e odgovornosti, mo`e da planirate kako otsega }e go minuvate vremeto nastrana od biznisot.

Promovirajte go svojot naslednik Na svojata kompanija & dol`ite da imenuvate naslednik vo tekot na svoeto rabotewe. Otkako }e go napravite toa, treba da se podgotvite da go pu{tite svojot naslednik da ja sprovede ulogata za koja e podgotvuvan. Najposle, uspehot ili neuspehot na va{iot naslednik zavisi od nego. Vie mo`e da obezbedite steknuvawe iskustvo, trening i da oformite politika na va{ata kompanija. Tuka zavr{uva va{ata direktna odgovornost.

Iako sozdavaweto plan za nasleduvawe e predizvikuva~ka zada~a, nagradata od nejzinoto uspe{no zavr{uvawe e mnogu vredna – razvoj na kompanijata i nejzin uspeh i vo slednata generacija.

Koga rabotite na planot za nasleduvawe, pobarajte pomo{ od nadvore{ni lica kako smetkovoditeli, advokati i konsultanti, zatoa {to va{iot plan za imenuvawe naslednik }e ima dalekuse`no vlijanie na ponatamo{noto rabotewe na kompanijata.

38 MENAXMENT

NAU^ETE DA GO PRIFA]ATE NEUSPEHOT VO BIZNISOT?

NEUSPEHOT E SEME NA USPEHOT Mnogu zemji, pa i tie razvienite, nenamerno go obeshrabruvaat pretpriemni{tvoto so kaznite za bankrot. Gi spre~uvaat neuspe{nite pretpriema~i vo ponatamo{nite delovni obidi ili duri i vo otvoraweto bankarska smetka, a ponekoga{ go tretiraat bankrotot kako zlostorstvo

onesuva~ite na odluki, od Singapur pa s$ do Evropskata unija, vo posledno vreme se zalagaat za kultura na “prifa}awe na neuspehot” so {to bi go pottiknale pretpriemni{tvoto. Vo tekot na ovogodine{noto pretstavuvawe na inicijativata na Belata ku}a pod imeto Startup America, eden od u~esnicite strastveno pobara SAD da po~ne da razmisluva na istiot na~in. Najposle, neli tokmu bestra{nosta na amerikanskite pioneri, nivnata podgotvenost da naidat na pre~ki vo svoite nameri, e pri~ina za nivniot kone~en uspeh, nasproti site prognozi?

Sepak, kolku i da sme dobronamerni, takvite obidi za slavewe na neuspehot se pogre{ni. Stravot ne bi trebalo da bide zamenet so anksioznost, a slaveweto na neuspehot, se ~ini, ne vodi kon namaluvawe na anksioznosta. Spored Frojd, simptom na anksioznost e, na primer, koga na obi~en stap reagirate iracionalno kako da stanuva zbor za opasna zmija.

Strav e, pak, koga na opasna zmija reagirate kako da e opasna zmija. Anksioznosta e disfunkcionalna, dodeka stravot mo`e da bide korisen, da n$ {titi od odredeni pojavi koi mo`at da bi-

D

dat opasni, kako, na primer, prezemaweto rizik. Pretpriema~ite po pravilo “zdravo” stravuvaat od mo`ni problemi, no ne dozvoluvaat toa da gi paralizira.

Slednite tri idei mo`at da im pomognat na nositelite na odluki da go pottiknat pretpriemni{tvoto vo odnos na stravot od neuspeh, bez pritoa preterano da go veli~aat.

POU^NI PO^ETNI NEUSPESI Najprvo, pomirete se so faktot deka neuspehot e priroden del od raboteweto.

Vo hiperpretpriemni~ki zemji, kako Izrael, Tajvan ili Island, neuspesite vo pretpriemni~kite po~etoci se voobi~aeni, a famozniot grafik na rentabilnosta vo vid na bukvata J (grafikot go prika`uva inicijalniot pad, za potoa da porasne nad po~etnoto nivo) e ideologija koja e prifatena od site vlo`uva~i na rizi~en kapital. Neuspehot doa|a brzo, a za uspehot treba vreme. Tie po~etni neuspesi se va`ni zatoa {to go generiraat sostavnoto u~ewe za toa kade le`at prilikite, ili kade ne le`at, i kako da im se pristapi.

Osven toa, ovozmo`uvaat brzo osloboduvawe na lu|e, kapital i idei za nekoi drugi proekti koi vetuvaat. Brziot neuspeh zna~i i brzo vovlekuvawe na novi igra~i, no mnogu nositeli na odluki koi go pottiknuvaat pretpriemni{tvoto kako

BROJ 604

27/05/2011

MENAXMENT

www.kapital.mk

del od strategijata za ekonomski razvoj smetaat deka niskiot stepen na neuspe{ni obidi ja doka`uva ispravnosta na nivnata politika. Namesto toa, bi trebalo da barame golem broj neuspesi i uspesi, so toa {to, sekako, prvite treba da bidat pomalku, bilo da e toa kvantitativno ili kvalitativno.

Vtora ideja e otstranuvaweto na preprekite za namaluvawe na objektivnite rizici na neuspe{niot potfat. Mnogu zemji, pa i tie razvienite, nenamerno go obeshrabruvaat pretpriemni{tvoto so kaznite za bankrot.

Gi spre~uvaat neuspe{nite pretpriema~i vo ponatamo{nite delovni obidi ili duri i vo otvoraweto bankarska smetka, a ponekoga{ go tretiraat bankrotot kako zlostorstvo. Zakonite koi go zgolemuvaat tro{okot na neuspehot, spre~uvaat anga`man na novi igra~i. Rabotnoto zakonodavstvo, isto taka, ima va`na uloga.

Istra`uvawata poka`uvaat deka eliminiraweto na zakonite koi go ote`nuvaat davaweto otkaz i namesto toa davaweto potpora na otpu{tenite rabotnici, gi pravi pretpriema~ite mnogu poraspolo`eni za vrabotuvawe novi lu|e vo start ap kompaniite, zatoa {to }e znaat deka lesno }e mo`at da gi otpu{tat ako toa bide potrebno. Najposle, treba da nastojuvame neuspehot da go preobrazime vo seme na uspehot.

Sprotivno na popularnoto razmisluvawe, pretpriema~ite ne se bezobyirni kockari.

Navistina, rizi~nite biznisi se neodvoiv aspekt od promociite na inovacii, no va`no e pretpriema~ite da se izve`baat da propadnat brzo, evtino i vo {to pomal obem. Evtiniot neuspeh nema da dojde do naslovnite stranici na vesnicite i ne povlekuva so sebe sram i neprijatnosti.

Donesuva~ite na odluki mo`at da ja poddr`at obukata na pretpriema~i okolu strategiite i ve{tinite za ubla`uvawe na rizikot.

NEMA MESTO ZA [AMPAWSKO Uva`uvaweto na ovie soveti zna~i deka po neuspehot nema da se otvora {ampawsko.

Tretiraweto na neuspehot kako normalen aspekt od vpu{taweto vo nov biznis i razvivaweto na vistinskite perspektivi na negovata vrednost }e pomogne vo namaluvaweto na stravot od neuspeh, no nema ni nepotrebno da go vozdignuva. Verojatno najdobar primer za kultura na neuspehot nudi Izrael, zemja koja vo tekot na nekolku decenii uspea svoeto zemjodelski orientirano stopanstvo da go preobrazi vo edno od najinovativnite na tehnolo{ki plan.

Golema uloga vo povrzuvaweto i pottiknuvaweto na inovativnosta i pretpriemni~kiot duh ima{e kulturata na neuspeh, odnosno specifi~niot nekonformisti~ki odnos na Izraelcite kon mo`nite neuspesi. Profesorot J i c a k A p e l o i g,

dolgogodi{en {ef na najpresti`niot izraelski institut za tehnologija Tehnion, go spomenuva toj pristap kako eden od va`nite faktori. Spored nego, faktot deka nekoj ne uspeal ne zna~i deka toj ~ovek e osuden na neuspeh i potsetuva deka vo negovata zemja uspeva samo edna od deset tehnolo{ki start ap kompanii. Od druga strana, Apeloig naveduva i sosema sprotiven primer od Japonija, op{testvo koe, isto taka, se smeta za edno od tehnolo{ki i ekonomski najnaprednite, kade {to neuspehot ne e opcija i se smeta za li~en sram. Sli~na e i situacijata vo Kina, no i voop{to na Dale~niot Istok kade {to na neuspehot se gleda so daleku pomala blagonaklonetost otkolku na Zapad. Prifa}aweto na neuspehot ne zna~i voedno i negovo slavewe.

SEKOGA[ OBIDETE SE POVTORNO Edna od klu~nite razliki me|u tie koi uspevaat i tie koi ne uspevaat e na~inot na koj se odnesuvaat kon neuspehot. Nekoj po prviot neuspeh }e se obide povtorno, dodeka drug }e ostane uveren deka toa ne e za nego, {to na~elno gledano ne e dobro zatoa {to bi bilo pogubno koga site bi razmisluvale taka. Tomas Edison pogre{il pove}e od iljada pati pred da uspee da ja usovr{i svetilkata, a neuspehot verojatno najdobro go opi{al Albert Ajn{tajn, utvrduvaj}i deka “ne mo`ete da re{ite problem so istiot na~in na razmisluvawe koj i go sozdal problemot�.

Treba da bidete uporni vo nadminuvaweto na neuspehot i da se obidete povtorno, imaj}i predvid deka neuspehot, sekako, ne e ne{to {to treba da go isprevrtite i da go sfatite kako uspeh, kako {to ne treba ni kulturata na neuspeh da se oblikuva kako norma, tuku treba da go prifatite kako neizbe`en del od uspehot. Toa e eden od najva`nite ~ekori vo izvlekuvaweto korist od neuspehot, kako pokazatel koj vo krajna linija vodi do uspeh, bidej}i na toj na~in se namaluva ili eliminira stravot od neuspeh, koj ~estopati n$ paralizira.

39

40 SVET REKORDNO IPO NA LONDONSKATA BERZA

GLENKOR GI RAZBUD

ko mo`e da se ka`e deka postoi vistinski moment za vpi{uvawe na berzata denes, so sigurnost mo`e da se potvrdi deka {vajcarskiot gigant Glenkor (Glencore International AG) odbral vistinsko vreme za po~nuvawe na inicijalna javna ponuda (IPO).

Dolgoo~ekuvanoto IPO na Glenkor, kompanija za koja mo`e da se ka`e deka e eden od najgolemite trgovci i proizvoditeli na surovini vo svetot, gi ostvari o~ekuvawata na analiti~arite i investitorite. Pove}e od sigurno e deka od trguvaweto so nejzinite akcii, zaka`ano za 24. i 25. maj (ovoj tekst e zatvoren pred da se slu~i inicijalnata javna ponuda), }e se rodat novi milijarderi. Glenkor e multinacionalna kompanija so sedi{te vo Bar, [vajcarija, koja kontrolira 50% od globalniot pazar na bakar, 60% od pazarot na cink, 45% od pazarot na olovo, so {to na globalniot pazar na surovini ne gi sledi, tuku gi odreduva cenite. Poradi toa, vo o~ite na mnogumina glavnata dejnost na ovaa kompanija e {pekulantskoto trguvawe so surovini na berzata.

Kompanijata u{te pred tri nedeli ja iznenadi javnosta so najavata deka

A

I pokraj znacite na slabost {to gi poka`uva pazarot na surovini, se o~ekuva IPO na Glenkor da dostigne vrednost od 61 milijarda dolari, najgolema na Londonskata berza dosega.

Glavniot izvr{en direktor na Glenkor, Ivan Glasenberg, se o~ekuva da stekne sopstvenost vrz 15,8% od listiranite akcii, so {to }e se zbogati za pove}e od 9,6 milijardi dolari planira da izleze na berzata, pa vedna{ se pojavija prognozi deka javnata ponuda na akciite na Glenkor }e dostigne vrednost od 61 milijarda dolari, vklu~uvaj}i go i izdavaweto novi akcii. Koga minatata sreda be{e objavena inicijalnata javna ponuda na Glenkor, investitorite u{te prviot den intenzivno se zapi{uvaa za kupuvawe akcii i pokraj znacite na slabost {to gi poka`uva pazarot na surovini.

“Akciite na Glenkor predizvikaa ogromen interes kaj investitorite vo London. Od toa {to go slu{am, listata na ~ekawe vo knigata na zapisi e mnogu, mnogu dolga”, izjavi eden investitor od London.

Wujor{ki “Volstrit `urnal” prenesuva deka glavniot izvr{en direktor na Glenkor, Ivan Glasenberg, se o~ekuva da stekne sopstvenost vrz 15,8% od kotiran-

ite akcii, so {to }e se zbogati za pove}e od 9,6 milijardi dolari.

Golemi se o~ekuvawata Ivan Glasenberg da bide nov milijarder vo svetot, bidej}i samo na prviot den od ponudata se pojavija premnogu zainteresirani investitori za akciite na Glenkor. 54-godi{niot Ju`noafrikanec Glasenberg ima godi{na plata od 925.000 funti, a sigurno na svojata smetka ima i zna~itelna suma pari, zatoa {to okolu 20 godini raboti vo kompanijata.

IVAN GLASENBERG VO CENTAROT NA VNIMANIETO Ivan Glasenberg e vo centarot na vnimanieto poslednite nekolku nedeli, a od Glenkor se bara da bide pove}e prijatelski nastroena kon mediumite kako {to se pribli`uvaat denovite za trguvawe na akciite na berzite vo London (24. maj) i

BROJ 604

27/05/2011

SVET

www.kapital.mk

DI INVESTITORITE! Hong Kong (25. maj).

Investitorite vo Glenkor ja skeniraat i vrednosta na ostanatite klu~ni menaxeri, ~ija prose~na vozrast e 46 godini.

Vrednosta na akciite na glavnite menaxeri na diviziite za bakar, cink i olovo mo`e da iznenadi, smetaat analiti~arite.

Pozitivnata reakcija na investitorite se odrazi vrz odlukata na Glenkor da ja namali svojata procenka vo odnos na vrednosta na javnata ponuda. Vo oficijalnoto soop{tenie na kompanijata pi{uva deka Glenkor o~ekuva inicijalnata javna ponuda na akciite vo London i vo Hong Kong da dostigne 48 do 58 milijardi dolari, {to e pod prose~nata prognoza od 62 milijardi dolari, koja doa|a od bankite koi ja finansiraat ponudata.

Zaedno so emisijata na novi akcii, vo vrednost od 7,9 milijardi dolari, kompanijata }e ima pazarna kapitalizacija od 61 milijarda dolari, a mo`ebi i pove}e, prognoziraat analiti~arite na Blumberg.

“Pobaruva~kata na akciite od javnata ponuda na Glenkor na prviot den e dovolna za da pokrie 10 milijardi dolari od prognoziranata vrednost na ponudata, a dopolnitelno mo`e da donese i milijarda dolari od novata emisija na akcii”, velat analiti~arite na Sitibank.

NAJGOLEMA JAVNA PONUDA NA LONDONSKATA BERZA Od Glenkor soop{tija deka o~ekuvaat da bidat tretata kompanija vo svetot i prva vo poslednite 25 godini koja }e vleze na blue-chip listata na FTSE 100 indeksot, 100 najvisoko kapitalizirani kompanii vo svetot na prviot den od trguvaweto.

Avtomatskiot vlez vo ovoj indeks gi pottiknuva investitorite u{te pove}e da kupuvaat akcii.

Inicijalnata javna ponuda na Glenkor, koja ja vodea bankite Sitigrup, Kredit suis i Morgan Stenli, e najgolema vo istorijata na berzata vo London i treta po golemina vo Evropa, po privatizacijata na Doj~e telekom i italijanski Enel vo docnite 90-ti godini.

I pokraj goleminata, nekoi investitori gledaat na Glenkor so rezerva, bidej}i te{ko mo`e da ja procenat vkupnata vrednost poradi unikatniot biznis-model, koj pretstavuva kombinacija na proizvodstvo i trgovija so surovini. Minatata nedela od Glenkor soop{tija deka kompanijata obezbedila poddr{ka od nekolku investitori, vklu~uvaj}i gi Abar (Aabar), investiciski fond od Abu Dabi, investiciskata korporacija na Vladata na Singapur, razni hex-fondovi, {vajcarski privatni banki i amerikanski

KADE SÈ GLENKOR POSEDUVA AKCII: 100% od akciite na rafinerijata za aluminium Sherwin Alumina 44% od akciite na Century Aluminum Company 8% od akciite na najgolemiot svetski proizvoditel na aluminium United Company Rusal Limited (UCR) 34, 5% od akciite na kompanijata za proizvodstvo na oboeni i neoboeni metali Xstrata 40% od akciite na avstraliskiot proekt Murrin Murrin i 70,5% od akciite na Minara Resources Ltd 73,1% od akciite na rudnikot za bakar Mopani vo Zambija 40% od akciite na rudnikot za bakar Mutanda Mining vo Kongo i 74,4% od akciite vo Katanga Mining Limited 97% od akciite na rudnikot Los Quenuales, koj poseduva 100% od akciite na dva rudnici za cink od Peru, Iscaycruz i Yauliyacu 100% od akciite na operativniot rudnik na brojni rudnici za cink vo Bolivija, Sinchi Wayra 100% od akciite vo rudnikot za cink, topilnicata i proizvodstvenite kapaciteti na italijanskiot Portovesme 50,7% od kazagstanskiot rudnik za cink, bakar i zlato Kazzinc 100% od akciite na argentinskiot rudnik i topilnica AR Zinc Group

100% od akciite na rudnikot za bakar Cobar vo Avstralija 78% od Philippine Associated Smelting and Refining Corp. (“PASAR”) 32,3% od akciite na kompanijata za reciklirawe na cink Recylex so proizvodstveni kapaciteti vo Francija, Germanija i Belgija 49% od akciite na naftenata kompanija Russneft 51,5% od naftena kompanija za proizvodstvo na kerozin Chemoil Energy Limited 100% od akcii vo kolumbiskiot rudnik Prodeco Group 70% od akciite na rudnikot za jaglen Shanduka Coal vo Ju`na Afrika 80% od akciite na planta`a za odgleduvawe na son~ogledovo seme Sunseed Glenkor e sopstvenik na argentinskata grupacija Moreno, koja poseduva planta`i za odgleduvawe son~ogled i soja so kapacitet od 1,9 milioni metri~ki toni Vo Argentina, Brazil i Urugvaj, Glenkor poseduva planta`i za odgleduvawe `ito i oriz so kapaciteti od 1,5 milioni metri~ki toni Vo Avstralija, Paragvaj, Rusija, Ukraina i Kazahstan, Glenkor poseduva 270.000 hektari od sopstvena ili iznajmena zemjodelska zemja.

41

42 SVET investiciski menaxeri, koi se procenuva deka vkupno }e investiraat 3,1 milijarda dolari. Od kompanijata planiraat da ja objavat cenata na novite akcii na 19. maj.

[TO TO^NO RABOTI GLENKOR?!

Glenkor e vode~ki proizvoditel i trguva~ so surovini vo svetot. Proizveduva, klasificira, procesira, rafinira, transportira, skladira i finansira {irok spektar na surovini bez koi svetskata industrija ne bi opstoila. Glenkor imperijata proizveduva i trguva so metali i minerali, energensi i zemjodelski proizvodi. Potro{uva~i na proizvodite i na uslugite na kompanijata se kompanii od avtomobilskata industrija, naftenata, elektroenergetskata, ~eli~nata i prehranbenata industrija.

Za gigantot da go postigne dene{niot uspeh desetici godini nanazad ja kombinira ja~inata na sopstvenata unikatna sposobnost za trguvawe so znaeweto i proizvodstvoto na {irokata paleta na proizvodi i logisti~ka poddr{ka koja im ja dava na industriskite kompanii {irum svetot.

So sedi{te vo Bar, [vajcarija, kompanijata ima ostvareno relacii so proizvoditeli i potro{uva~i na surovini koi se poddr`ani od globalnata mre`a na Glenkor, so~ineta od 50 kancelarii vo pove}e od 40 dr`avi vo Evropa, Severna, Centralna i Ju`na Amerika, Azija, Avstralija, Sredniot Istok i Zaednicata na nezavisni dr`avi (CIS porane{nite dr`avi od Sovetskiot Sojuz).

Samo vo marketing-slu`bata na Glenkor rabotat 2.700 lu|e, a vo me|unarodnata mre`a, direktno ili indirektno, Glenkor vrabotuva okolu 54.800 lu|e. So ova imperijata go dobiva epitetot najgolem privaten rabotodavec.

PO^ETOCITE NA GLENKOR POVRZANI SO KRIMINALNI DEJSTVA Glenkor e osnovana vo 1974 godina i inicijalno bila fokusirana na pazarite za crni i oboeni metali, minerali i surova nafta, a ne{to podocna se pro{iruva i na pazarot na nafteni derivati. Vo ranite 80-ti godini na 20 vek Glenkor prezema danska kompanija za proizvodstvo na `ito, so {to gi postavuva temelite na nejziniot biznis so zemjodelski proizvodi. Jaglenot

be{e posleden dodaden vo biznisot na Glenkor so energensi. So tekot na godinite kompanijata evoluira{e od kompanija koja trguva so surovini od drugi proizvoditeli vo diverzificirana trgovska grupa so prirodni resursi, kako rezultat na brojnite akvizicii na akcii na proizvodni kompanii vo rudarskata, topilni~kata i rafineriskata industrija.

Glenkor za prv pat napravi kapitalna investicija vo industriski sredstva vo 1987 godina, koga prezede 27% od amerikanskata topilnica za aluminium Mt. Holly i 66,7% od kontrolniot paket-akcii na rudnik za cink vo Peru vo 1988 godina.

Denes kompanijata i nejzinite podra~ni edinici poseduvaat udeli vo kompanii za proizvodstvo na najrazli~ni vidovi surovini.

Glenkor, direktno ili indirektno, poseduva golem udel vo kompanii kotirani na berzata kako Xstrata Plc od Velika Britanija, Century Aluminum od SAD, Katanga Mining od Kanada, Minara Resources od Avstralija, UC Rusal od Hong Kong i Chemoil Energy od Singapur.

No, ovoj uspeh na Glenkor nekolku pati e povrzan so niza kriminalni dejstva.

Spored izve{taj na avstraliskoto dr`avno radio, istorijata na Glenkor e karakterizirana kako “{piunska novela”. Kompanijata e osnovana vo 1974 godina kako Marc Rich & Co. AG od sega{niot milijarder i trgovec so surovini Mark Ri~, koj be{e obvinet za dano~no zatajuvawe i sklu~uvawe nelegalni biznis-dogovori so Iran vo nejzinoto oddelenie vo SAD. No, porane{niot amerikanski pretsedatel

KOJ E IVAN GLASENBERG?! omentalniot glaven izvr{en direktor na Glenkor i novope~en milijarder, Ivan Glasenberg, e roden vo 1957 godina vo Johanesburg, Ju`na Afrika. Toj istovremeno e ~len i na upravnite odbori na rudarskite kompanii Xstrata i Minara Resources.

Glasenberg diplomira na otsekot smetkovodstvo na Univerzitetot Vitvotersrand, a vo 1983 godina se steknuva so MBA diploma od Univerzitetot na Ju`na Kalifornija. Vo me|uvreme pet godini raboti kako smetkovoditel vo asocijacijata Chartered Accountants vo

M

GLENKOR JA KORISTEL I HRVATSKA ZA DA SE ZBOGATI o aferata “Ira~ka nafta” {vajcarskiot gigant Glenkor ja koristel i Hrvatska za besramno da se zbogati, prenesuvaat hrvatskite mediumi.

Vo tekstot koj go objavi Al xezeira za ovaa afera povrzana so Glenkor se spomenuva i Hrvatska, i toa vo ne tolku dobar kontekst. Imeno, Hrvatska vo 2001 godina kupila surova nafta od Irak, dodeka za nea va`elo me|unarodnoto embargo.

Al xezeira go citira izve{tajot na Sovetot za bezbednost na ON, spored koj vo 2001 godina Hrvatska od Glenkor kupila milion bareli surova nafta od Irak i za istata platila tri milioni dolari.

Koga za toa se doznalo vo javnosta, kako li~nost koja e odgovorna za sklu~uvawe na ovoj dogovor bil identifikuvan Mark Ri~, ~ovekot koj ja osnova Glenkor vo 1974 godina. Poznat kako agresiven berzanski {pekulant, Ri~ trguva{e so naftata od Irak dodeka zemjata bila na crnata lista na SAD. Al xezeira prenesuva deka Mark Ri~ istovremeno bil vme{an vo biznisi so ju`noafrikanskiot rasisti~ki re`im od toa vreme i so Kuba i Libija dodeka se nao|ale pod amerikansko embargo.

Vo tekstot se naveduva deka negoviot stil na rabota prodol`il i otkako ja prodal kompanijata vo 1993 godina.

V

Ju`na Afrika. Glasenberg se priklu~uva kon Glenkor vo 1984 godina, rabotej}i vo oddelot za jaglen vo diviziite za Avstralija i Ju`na Afrika. Od 1989 do 1990 godina Ivan Glasenberg menaxira so kancelariite na Glenkor vo Hong Kong i Peking, za vo 1991 godina da zastane na ~elo na celata divizija za jaglen. Deset godini podocna toj e imenuvan za glaven izvr{en direktor na kompanijata. Vo 2005 godina magazinot “Biznisvik” ocenuva deka tokmu Glasenberg e klu~nata figura (“polkovnik”) vo tainstvenite trguvawa so nafta na Mark Ri~, od kogo i gi nasledi akciite vo Glenkor.

Ri~ vo toj period be{e obvinet za zatajuvawe danok i nezakonski zdelki vo Iran.

BROJ 604

27/05/2011

SVET

www.kapital.mk

Bil Klinton vo 2001 godina go pomiluva Ri~ i nikoga{ ne se doka`a negovata vina.

GLENKOR NELEGALNO DOBIVA TENDERI OD ON?!

Vo 1993 i 1994 godina, po neuspehot da zazeme celosna kontrola na pazarot so cink, kompanijata ostvari zaguba od 172 milioni dolari i be{e na rabot na bankrot. Toa go primora Ri~ da go prodade negoviot udel vo Marc Rich & Co. AG na akcionerite na kompanijata. So ova, kompanijata koja se reimenuva vo Glenkor, stana sopstvenost na poslu{nicite na Ri~, izvr{nite direktori Vili Strotot i aktuelniot direktor Ivan Glasenberg.

Kriminalot ne zavr{uva tuka. Desetina godini podocna Glenkor povtorno be{e vme{ana vo kriminalni dejstva vo Kongo za nelegalna proda`ba na nafta. Amerikanskoto radio Ej-bi-si izvesti deka Glenkor e obvineta za nelegalno rabotewe vo Ju`na Afrika, dr`avite od porane{niot Sovetski sojuz, Iran i Irak za vremeto na vladeee na Sadam Husein, a isto taka istakna deka Glenkor ima istorija na nelegalno dobivawe tenderi na Obedinetite nacii (ON). [vajcarskata imperija be{e imenuvana od amerikanskata razuznava~ka agencija CIA deka platila mito od nad tri milioni dolari za dobivawe tender za snabduvawe so nafta na programata na ON za humanitarna pomo{ od nafta i hrana za Irak. Od kompanijata s$ u{te gi nemaat potvrdeno naodite prezentirani od radioto Ej-bi-si, koe citira{e izve{taj na CIA. Slednoto kriminalno dejstvo go povrzuva Glenkor so negovite investicii vo Kolumbija. [vajcarskata javna televizija (TSR) vo 2006 godina objavi deka nekolku obvinenija za korupcija i surovo prekr{uvawe na ~ovekovite prava se pokrenati protiv Glenkor, na smetka na kolumbiskiot rudnik Cerejon vo sopstvenost na {vajcarskiot gigant. Pretsedatelot na lokalnata zaednica vo Kolumbija, Francisko Ramirez, go obvinil Cerejon na prisilna evakuacija na `itelite na nekolku sela so cel da go pro{iri rudnikot. Spored TSR, pretstavnik od lokalnite Indijci Vaju istaknal deka kolumbiskite paravoeni i voeni edinici bile vklu~eni vo planot za nasilno proteruvawe na negovata etni~ka zaednica od selata vo Kolumbija, a procesot na isteruvawe go narekol “masakr�. Iako ova nikoga{ ne se doka`alo, operacijata za iskopuvawe ruda vo Kolumbija na Glenkor i Xtrata bila pari~no kazneta so okolu 700.000 dolari, za nanesuvawe {teta na `ivotnata sredina, poradi ispu{tawe otpad bez dozvola, kako i proizvodstvo na jaglen bez plan za prostorno planirawe. Kako veri`na reakcija na ova, bolivskiot pretsedatel Evo Morales vo 2007 godina ja zatvori podru`nicata na Glenkor vo Bolivija, Empresa Metalurgica Vinto, bez nikakva pari~na kompenzacija za Glenkor. [vajcarskata imperija preku podru`nicata Sinchi Wayra (koja ja

prezede vo 2005 godina), vo Bolivija raboti vo {est oblasti, kako iskopuvawe i proizvodstvo na zlato, srebro i cink, a najgolema me|u niv be{e topilnicata Empresa Metalurgica Vinto.

Vo Ekvador aktuelnata vlada se obiduva da ja namali monopolskata uloga na Glenkor vo sorabotka so dr`avnata naftena kompanija Petroecuador. Glenkor se soo~uva so problemi i vo Zambia, kade

{to s$ u{te se ispituva toksi~nosta na otpadot od rudnicite na {vajcarskata imperija, za koi se pretpostavuva deka se opasni po zdravjeto na okolu pet milioni lu|e, kolku {to `iveat okolu rudnicite na Glenkor. No i pokraj s$, Glenkor i ponatamu ne prestanuva so uspesi, iako brojni eksperti ja doveduvaat vo pra{awe pri~inata za izleguvaweto na kompanijata na berza.

43

44 BIZNIS STIL ETIKA NA DELOVNITE RU^ECI

NASTAN ZA SKLU^U A NE U@IVAWE NA

Vnimatelno odberete {to }e jadete, bidej}i koncentracijata treba da vi e na sogovornikot, ne na hranata

^esto se slu~uva da bidete pokaneti ili da organizirate nekoj deloven ru~ek u~ek od koj podocna }e zavisi uspehot na va{ata rabota. Pritoa, treba da imate predvid deka na takvite ru~eci ima kodeks na odnesuvawe do koj mora da se pridr`uvate, bidej}i iako naj~esto atmosferata e poopu{tena, tokmu toa e odlu~uva~kiot moment za ponatamo{nata sorabotka SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ako se ~ini kako dobra mo`nost za u`ivawe vo skapite delikatesi i dobro vino na ne~ija smetka, delovniot ru~ek, vsu{nost, e seriozna rabota koja ve stava pred ne tolku lesni predizvici. Rabotniot ru~ek e svoevidna me{avina od deloven sostanok i zaveduvawe (se razbira, ako ostane vo oblasta na rabotata). Hugo Paund od londonskata kompanija RDI, koja se zanimava so delovni konsultacii, go definiral kako mesto na koe se sozdava i odr`uva profesionalniot odnos, a ne se izveduva prodavawe ili kupuvawe (za toa

I

postojat drugi mesta). Toa ne e sekoga{ udobna situacija ili samo zadovolstvo.

Namesto sklu~uvawe dogovori na delovni ru~eci, ve ~ekaat u{te pogolemi predizvici pri koi }e mora da ja anga`irate va{ata profesionalnost, {arm i znaewe.

Pred edna decenija bilo zadol`itelno so sebe da se nosat manirite na masa.

Ovoj na~in na odnesuvawe se u~el u{te od najranata vozrast za primena i vo sekojdnevieto, no vo dene{niot svet so brzoto tempo na `ivot ovie osnovni pravila na kulturata kako da se podzaboraveni. Zatoa, neophodno e navreme da se nau~at ovie pravila, bidej}i vo biznisot nema otstapki vo kulturata na odnesuvaweto. Postoi

to~no opredelen protokol ili proces na odvivawe na delovniot ru~eksostanok.

KAKO DA GO ODBERETE VISTINSKIOT RESTORAN ZA DELOVEN RU^EK? Delovniot ru~ek ima svoj dneven red i to~na cel, duri i koga ne se govori za nea. Treba da ja znaete to~nata cel na ru~ekot u{te dodeka ja sostavuvate pokanata za istiot. Stignete predvreme! Toa }e vi dade prednost da se zapoznaete so ambientot i so menito na restoranot. Ambientot na restoranot lesno }e ve vnese vo la`na opu{tenost. Mora da se zapra{ate {to saka drugata strana ili o~ekuva da postigne na toj ru~ek. Mo`ebi saka

BROJ 604

27/05/2011

BIZNIS STIL

www.kapital.mk

UVAWE ZDELKI, A TU\A SMETKA da doznae nekoi informacii ili pak, da vlijae na vas. Zatoa, va`no e da izgledate opu{teno, a vsu{nost da bidete vnimatelni, bidej}i i va{iot plan vo vrska so ru~ekot e pod znak pra{alnik. Mestoto isto taka e mnogu va`no: ako ste doma}in, pokanete gi gostite nekade nedaleku od nivnata kancelarija, a ako ne go poznavate restoranot, a delovniot ru~ek vi e va`en, proverete go ambientot. Dokolku re{ite va{iot deloven partner od stranstvo da go pokanite na ru~ek ili ve~era, napravete go toa vo restoran vo koj prethodno ste bile. Eden eksperiment mo`e skapo da ve ~ini. Sekoga{ odberete restoran koj vi e poznat, zatoa {to tamu go znaete menito, cenite, uslugata i {to e najva`no, lu|eto od restoranot ve znaat vas. Na toj na~in }e dobiete i poseben tretman i uva`uvawe, {to mnogu }e vi godi pred gostite. Pred da go odberete restoranot mora da gi znaete afinitetite i dietetskite ograni~uvawa na gostite, koi mo`at da bidat od religiozna, medicinska priroda ili od priroda na ubeduvawe.

Odberete nacionalen restoran koj slu`i hrana {to e makedonska, no sepa, ne premnogu specifi~na. Restoranot ne smee da bide nitu preluksuzen,

nitu pak, da bide obi~na kafeana i treba da dozvoluva nepre~en razgovor.

Ednostavno, izbegnuvate mesta koi se semejni, vo koi ima deca, preglasna muzika ili se na prometna ulica.

Restoranot mora da bide dovolno glasen za drugite lu|e da ne go slu{aat va{iot razgovor, no ne tolku glasen za da ne mo`ete da se slu{ate me|usebe. Ako na masata ste pove} e od dvajca nastojuvajte da dobiete kru`na masa za site da bidat ramnopravni vo konverzacijata i da ne mora da ja vrtite glavata kako nekoj gleda~ na teniski natprevar.

KODEKS NA ODNESUVAWE NA RU^EK Pre~ekajte gi gostite u{te na vratata za da gi smestite kako {to pristignuvaat. Dokolku se raboti za pove}e lu|e koi ne se poznavaat me|usebe, zapoznajte gi eden so drug. Doma}inot sekoga{ mu go poka`uva mestoto na gostinot, gostinot nikoga{ ne smee da sedi

LUKRECIJA MAQKOVI]–ATANASOVSKA (AKADEMIJA ZA PROTOKOL)

NEZAMISLENO E DA SE DO^EKA DELEGACIJA OD STRANSTVO BEZ DA SE POKA@AT UBAVINITE NA MAKEDONSKATA KUJNA! lobalizacijata na biznisot zna~i i poznavawe na multikulturnite protokoli na obeduvawe, zatoa {to e re~isi nezamisleno da do~ekate delegacija od stranstvo, a da ne gi poka`ete site ubavini na makedonskata kujna. Zgora na toa, da se pokani delovniot partner od stranstvo na ru~ek ili ve~era e izvonredna mo`nost da ostavite dobar vpe~atok, zatoa {to masata e mesto kade {to ~ovek ja poka`uva seta svoja prefinetost. Za `al, i otsustvoto na istata.

Zatoa, obeduvaweto vo nikoj slu~aj ne go smetajte go za mo`nost da se

G

opu{tite – va{iot deloven partner mo`ebi }e dobie najdobra slika za vas koga }e gi vidi va{ite maniri na masa.

Vnimavajte, so nekoi kulturi najdobro e “da go odvrzete }eseto” toga{ koga zdelkata e ve}e sklu~ena, zatoa {to pokanuvaweto za vreme na pregovorite mo`e da se smeta kako suptilno podmituvawe, pa neka ne ve ~udi dokolku u~tivo ve odbijat. Stanuva zbor za strogi delovni kodeksi na odnesuvawe, spored koi se izbegnuvaat site vidovi podaroci koi mo`e da vlijaat vrz kone~nata odluka za zdelkata.

Nezamisleno e da do~ekate delegacija od stranstvo bez da ja zapoznaete so makedonskata kujna

gled kon yidot. Koga site se svrten so pogled udobno smesteni, pretstavete mu se na kelnerot koj }e ve slu`i taa ve~er za da mu dadete do znaewe deka vie ste doma}inot.

Bez razlika dali ste gostin ili doma}in, sekoga{ dojdete 10 minuti pred dogovorenoto vreme, za sekoj slu~aj. Ako zadocnite, toa }e se sfati i zapameti kako va{a lo{a navika, bez razlika na toa {to “elegantno” ste ja sredile rabotata koga }e

45

46 BIZNIS STIL pristignete. Isto taka, nikoga{ nemojte da zaboravite da go isklu~ite mobilniot telefon. Mo`ebi }e sakate da ostavite vpe~atok kako da ste nezamenliv i neophoden na va{ite sorabotnici, no nikoj ne saka da bide prekinat dodeka razgovara. Odgovarawe na telefonot vo tekot na razgovor na masata e vistinski dru{tven grev. Muabeteweto mo`e da bide zadovolstvo ili maka, zavisno od va{ite okolnosti, no nastojuvajte premnogu da ne se zanesete.

Va{ite gosti }e sakaat da ja doznaat celta na va{iot povik, a kolku e povisok nivniot rang, tolku i rasporedot im e pogust.

Sleduva izborot na hranata i pijalacite. Site {to gi znaat pravilata za na masa }e ~ekaat doma}inot prv da ja “otvori� ve~erta. Ako ste gostin, sledete gi doma}inite: ako tie odlu~at da pijat alkohol, mo`ete da nara~ate i vie, no ostanete na edna ~a{a i otka`ete se od prejadeweto i desertot ako tie ne zemaat. Doma}inot ja sugerira hranata i pijalakot, no sepak, im ostava mo`nost na gostite da odberat

i ne{to drugo. Na gostinot prv mu se servira ~inijata. Doma}inot sekoga{ dava znak deka obrokot mo`e da po~ne, posakuvaj}i im dobar apetit na gostite.

Gostinot nikoga{ nema da po~ne da jade pred doma}inot da ja upati ovaa pokana.

Pri izborot na glavnoto jadewe ne odete samo spored va{iot vkus. Nema da izgradite perspektiven deloven odnos ako va{ite potencijalni delovni partneri vidat kako vi visat {pageti od bradata. Izbegnuvajte riba so premnogu koski koja }e gi gi okupira racete i vnimanieto. Ako na masata sedat vegeterijanci podobro ne nara~uvajte ne{to {to imalo glava.

Vladeeweto na etikata na delovniot ru~ek pra}a poraka za va{ata profesionalna intelegencija. Ne dozvoluvajte hranata i s$ {to doa|a so nea da vi go odvlekuva vnimanieto, bidej}i na takov ru~ek taa e vo vtor plan. Ako ste povikale sorabotnici ili partneri na ru~ek mora da platite bez razlika kolku dobro se potkovani va{ite gosti i toa da go storite diskretno. Ako

ste gostin samo zablagodarete se na masata i ne ja dopirajte smetkata. Vie najverojatno }e ja platite na nekoj drug na~in, bidej}i, ako ste zaboravile, ova e mo`nosta da se potsetite: nema besplaten ru~ek.

Dokolku ste vie gostin, ubav gest e da ja prifatite sugestijata na doma}inot i da probate nacionalno jadewe na dr`avata vo koja {to ste. Ako toa se poka`e kako pogre{en izbor i jadeweto ednostavno ne vi se dopa|a, toa nikoga{ nema da go ka`ete otvoreno – napravete eden trik, ise~kajte ja hranata na mali par~iwa, izme{ajte ja na ~inijata i jadete samo od garnirot.

Na krajot, sepak, upatete kompliment za hranata. Koga ste gostin, nazdravete so lokalniot zbor za “na zdravje�.

Zapomnete deka sekoja kultura ima svoi pravila na masa i koga odite vo stranstvo zadol`itelno pro~itajte malku pove}e za obi~aite za ubeduvawe. Na toj na~in ne samo {to }e go uva`ite doma}inot, tuku i }e poka`ete deka ste navistina biznismen koj razmisluva i deluva globalno.

BROJ 604

27/05/2011

MENAXMENT

www.kapital.mk

UPRAVUVAWE SO PROMENITE VO PRETPRIJATIETO

NADMINUVAWETO NA PREPREKITE VO PRETPRIJATIETO E TIMSKI SPORT ekojdnevno se sudirame so mnogu raboti koj nekoga{ ni izgledale neostvarlivi. Su{tinata na seto toa se promenite koi nekoga{ bea mnogu retki ili voop{to gi nema{e, pa lesno be{e tie da se predvidat i da se razberat. No, denes ve}e ne e taka. S$ se odviva brzo ili nenadejno i ~esto ne zavisi od poedinecot. Postoi golema opasnost promenite da ne zateknat nespremni.

Dokolku sami gi inicirame, rezultatite mo`e da bidat neizvesni, ako nema dobar plan i kontrola. Za taa cel treba dobro da se razmisli kakvi promeni sakame i dobro da gi isplanirame istite. Isto taka potrebna e i celosna kontrola na toj proces. So toa }e go namalime rizikot od neizvesnost. Upravuvaweto so promenite e osobeno va`no vo golemite kompaniite.

Za toa e potrebno poznavawe na odredeni postapki, sposobnosti, ispolnuvawe na `elbite i potrebite na vrabotenite, kupuva~ite, akcionerite, kako i poznavawe na zakonodavstvoto. Za menaxerite toa ne e voop{to ednostavno, no postojat pravila koi mo`at da ja olesnat rabotata. Treba pred s$ dobro da se definiraat potrebite za promeni, potoa da se formira tim koi }e go koordinira toj proces, da se izbere strategija i kone~no da se izgradi nova organizaciska kultura.

S

POTREBA ZA PROMENI Vo organizacijata treba site da ja uvidat potrebata za promena i da sorabotuvaat

PROMENITE SE SLO@EN PROCES, KOI NE MO@E DA GI VODI EDEN ^OVEK. NAJDOBRO E DA SE NAPRAVI TIM KOJ ]E UPRAVUVA SO PROMENITE za da se ostvarat tie promeni uspe{no.

Menaxerite mora da se soo~at so slabostite na raboteweto i da gi poka`at i definiraat mo`nite negativnosti. Isto taka tie mora da gi definiraat celite koi treba da se postignat preku promenite, no ne na voobi~aen na~in. Vrabotenite treba da se animiraat vo ovoj proces na promeni, a pokraj toa, treba da se sledat i reakciite na klientite od novite promeni. Menaxerite treba sekojdnevno da gi razgleduvaat novite mo`nosti koi mo`at da se ostvarat so promenite.

FORMIRAWE NA TIM ZA PROMENI Promenite se slo`en proces i nevozmo`no e da gi koordinira eden ~ovek, pa zatoa neophodno e da se sozdade tim. Timot treba da go so~inuvaat avtoritetni, stru~ni i sposobni lu|e koi }e imaat menaxerski i liderski sposobnosti. Glavna rabota na timot treba da bide afirmacija na promenite kako ne{to pozitivno vo odnos na celata kompanija.

VIZII I CELI Za upravuvawe so promenite, potrebno e da se definiraat viziite, da se precizira {to se saka da se postigne so ovie promeni,

a toa opfa}a definirawe na sopstvenite sposobnosti, slabosti i nedostatoci vo odnos na konkurencijata, potoa definirawe na rizicite i plasmanot na pazarot

STRATEGIJA I KRITI^NI TO^KI Otkako }e se ispolnat site prethodno spomenati faktori, treba da se odredi strategijata, kako i da se definira odnosot na promenite i celite koi treba da se postignat, a isto taka treba da se vklu~at vo procesot site zainteresirani strani.

Za sekoja strategija mora da se utvrdat kriti~ni to~ki, koi mora da se ispolnat za da se postigne sakanata cel. Otkako site segmenti koi se neophodni dobro }e se organiziraat, treba vnimatelno da se razgleda planot. Pokraj toa, treba da se postigne i konsenzus pome|u site vraboteni za promenite koi }e sledat.

POTIKNUVAWE NA VRABOTENITE Vrabotenite isto taka treba da u~estvuvaat vo ovoj proces, i pokraj toa {to ~esto pati toa ne e lesno zaradi strukturata na pretprijatijata. Neohodno e menaxerite da sozdadat komunikacija me|u vrabotenite, kako i postojano da gi informiraat za aktivnostite koi se prezemaat.

47

48 REPORTA@A REPORTA@A

MEKSIKO SITI URBANA PRESTOLNINA SO ISTORISKI [MEK

VIVA LA MEXICO!

REPORTA@A

Visokite oblakoderi i grandioznite haciendi, luksuznite hoteli i skromnite pansioni, umetnosta na ulicite i rasko{ot vo teatrite ja pravat prestolninata istovremeno tolku kosmopolitska i tolku ruralna. A sekoj meksikanec na ovoj ili na onoj na~in }e se obide na turistite da im “go servira� efektot od zadovolstvoto i radosta od malite ne{ta vo `ivotot. I toa kako vistinski mo`e da se u`iva IVA BAL^EVA

ako na prv pogled neprivle~na destinacija, ne tolku dobro mesto za odmor i rekreacija, meksikanskata prestolnina - Meksiko Siti - mo`e sosema da iznenadi.

Ekstremno visokite temperaturi, dale~inata, narko-bandite koi ~esto operiraat po gradot i ne~istite ulici se samo del od mozaikot koj ja pravi slikata za Meksiko lo{a i neprivle~na.

No, ovaa megapolisa, koj sekoja godina se {iri i ima pove}e od 20 milioni `iteli i u{te tolku turisti koi cirkuliraat niz negovite ulici, denes pretstavuva razvien ekonomski, politi~ki, komercijalen i kulturen centar i voedno najgolem grad vo svetot, a so toa i odli~no turisti~ko par~e od svetskata mapa. Meksiko Siti ima mnogu da ponudi, a turistite da si zaminat doma zadovolni.

KOSMOPOLITSKO I RURALNO MESTO Izgraden na urnatinite na prestolninata na Actekite i denes ostatocite od starata civilizacija se vidlivi na mesta kako Tempa Major i Arheolo{kiot muzej vo parkot ^apultepek. Zokalo (Zocalo) ili Centralniot plo{tad e najgolemiot plo{tad na svetot i se nao|a vo centralniot del na isto~niot kvart. Toj e opkru`en so poznati zna~ajni znamenitosti, kako Metropolitskata katedrala i Nacionalnata palata. Posetitelite }e naidat na kosmopolitski grad koj na turistite }e im ponudi udoben i prijaten prestoj. Visokite oblakoderi i gran-

I

dioznite haciendi, luksuznite hoteli i skromnite pansioni, umetnosta na ulicite i rasko{ot vo teatrite ja pravat prestolninata istovremeno tolku kosmopolitska i tolku ruralna. A gostoprimlivosta i toplinata na `itelite ja budi nasmevkata kaj turistite. Meksiko Siti `ivee so polna parea 24 ~asa na den. No, ova tempo ne go uni{tuva duhot na gradot i generalno, na ovaa {arenolika zemja, za opu{tenosta so koja meksikancite mu pristapuvaat na sekoj problem. Tie se vistinski primer za toa kako se u`iva vo `ivotot, a negovata ubavina ja vdi{uvaat sekojdnevno so polni gradi. Toa e toa {to sekoj meksikanec na ovoj ili na onoj na~in }e se obide da im go dolovi na turistite, da im “go servira� efektot od zadovolstvoto i radosta od malite ne{ta vo `ivotot.

KULTURATA KAKO PRIMAT Bogatata istorija i kultura dominiraat vo Meksiko Siti, kade {to osven urnatinite na hramovite na Actekite, }e naidete i na freskite na Diego Rivera i na umetni~kite sliki na Frida Kalo.

Vo nerazdelna ni{ka gradot go povrzuva duhot na moderniot 21 vek i energijata na burnoto minato. Spored mnogumina, negovoto najgolemo bogatstvo se tokmu istoriskite gradbi, koi gi ima pove}e od 1.500. Nekoga{ poznat kako grad na palatite, Meksiko Siti ima dve oblasti koi se proglaseni za svetsko nasledstvo na UNESCO. Prviot e Istoriskiot centar (Centro Historico), koj ima preubavi istoriski i verski objekti kako katedralata Metropolitana (Catedral Metropolitana),

49

50

REPORTA@A

{to pretstavuva edna od najzna~ajnite arhitektonski gradbi. Tuka e i Nacionalnata palata (Palacio Nacional), koja ima zna~ajni freski na Diego Rivera, koi ja obele`uvaat meksikanskata istorija.

Kako i Palatata na likovni umetnosti (Palacio de Bellas Artes), koja, pak, e doma} in na najzna~ajnite kulturni nastani vo gradot i e prekrasna gradba i me{avina na art nuevo i art deko stil. Drugoto svetsko nasledstvo e ekolo{kiot park Ho~imilko (Hochimilco) koj e ~esto narekuvan Venecija na Meksiko poradi svoite prekrasni kanali. A tamo{nite brot~iwa im nudat pro{etka na turistite po kanalite. Ova e mesto za beskrajna zabava i semejna dru`ba. Meksiko e poznat po svojata kultura i za posetitelite mo`e da se najde bogata ponuda na kulturni aktivnosti. Gradot nudi {irok spektar na muzei kako Nacionalniot muzej za antropologija (Museo Nacional de Antropologia), Nacionalniot muzej na umetnosta (Museo Nacional de Arte), kako i Nacionalniot muzej na istorija (Museo Nacional de Historia) vo zamokot ^apultepek, kade {to mo`e da se vidi neverojatna izlo`ba koja ja povrzuva istorijata na nacijata i umetnosta od damne{noto minato do den denes. Vo severniot del na Meksiko Siti mo`ete da ja posetite bazilikata na Gvadalupe, edna od najposetenite baziliki vo svetot. Vsu{nost, vtora po posetenost na godi{no nivo, vedna{ zad bazilikata Sveti Petar vo Vatikan. Ova e mesto koe e zadol`itelno i mora da go vidat site {to sakaat da doznaat ne{to pove}e za obi~aite i za tradicijata na gradot.

TEKILA I MUZIKA, ZADOVOLSTVO VO KANTINITE Grupirani okolu istoriskiot centar na Meksiko Siti, naredeni pod silnoto sonce, se nao|aat stotici stari kantini (cantinas). Kantinite se kamen-temelnik na meksikanskoto kulturno nasledstvo i po dolgogodi{no zanemaruvawe sega mestata povtorno za`ivuvaat. Pojavata na edna mlada umetni~ka scena vo centarot }e ovozmo`i da se odr`i `ivosta na vakvite pivnici. Kantinite bile istoriski mesta, privatni sobirali{ta na ma`ite kade {to doa|ale da pijat, da razgovaraat i da igraat domino. Denes kantinite se posetuvani i od ma`i i od `eni, od `itelite, a i od turistite, koi na ovie mesta gledaat kako interesni lokaliteti, karakteristi~ni samo za Meksiko. Pivo i tekila se to~i i se pie so litri, a izborot e ogromen. Mnogu od kantinite slu`at i “botanas” (vid meze) po nekolku rundi pijalaci. Muzikata e sostaven i neizbe`en del od `ivotot na kantinata, a mnogu muzi~ki neobrazovani lica, no odli~ni so gitara i mikrofon vo raka profesionalno i odli~no gi zabavuvaat posetitelite cela no},za samo 30 pezosi za pesna, pravej}i neverojatna atmosfera. Najdobrite kantini se vo strogiot centar na gradot, i po svojata specifika i odredeni pravila se razlikuvaat od ostanatite. No, na qubitelite na dobriot zvuk, zabavata i lutiot vkus na tekilata ne im e va`no vo koja kantina se nao|aat.

Edinstvenata cel e da se pomine odli~na ve~er, so u{te podobro dru{tvo, vo relaksirana atmosfera {to ja nudat ovie

mesta vo meksikanskata prestolnina. A toga{ starata dobra tekila na eks i...

Viva la Mexico!

ILI GO SAKATE ILI NE, NO NE GO ZABORAVATE! Raznovidnata kujna specifi~na samo za Meksiko, gostoprimlivosta na narodot, toploto vreme se samo del od ne{tata koi ve privlekuvaat. @ivotot vo ovoj megagrad se dvi`i brzo i haoti~no i e “gnezdo” na iznenaduvawa. Na isku{enieto od ulicite i zvukot i mirisot od kantinite se naiduva na sekoj agol. Nieden drug grad vo Meksiko ne e ni blizu do glavniot grad po dobrata zabava, burniot `ivot i kulturniot pridones. Dva dena se potrebni za da se po~uvstvuva i da ve “zarobi” vkusot na istorijata i sovremenata tradicija.

Meksiko Siti e kosmopolitska metropola kade {to novite i starite tradicii koegzistiraat ramo do ramo. Tuka mo`ete da odite na {oping vo starite ~ar{ii i zanaet~iskite pazari vo naselbite kako Kojoakac (Coyoacan) i San Angel ili da gi posetite ekskluzivnite butici i trgovski centri vo blagorodni~kite zaednici na Santa Fe i Polanko (Polanco), kade {to istovremeno }e bidete opkru`eni i zaslepeni od udobnosta i luksuzot na vrvnite hoteli i restorani. Meksiko Siti mo`e da ponudi s$ {to vi e potrebno ili pak, da ne go najdete toa po {to ste do{le. Vo ovoj grad efektot od posetata mo`e da bide ili dobar ili lo{. Ne postoi sredina, nitu prosek. Ne se znae odnapred dali posetata na Meksiko }e ve voodu{evi ili ne, no edno e sigurno, }e ve natera nikoga{ da ne go zaboravite.

WWW.KAPITAL.MK SÈ NA EDNO MESTO...

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

52 2000+ MERCEDES SLS AMG

ARISTOKRAT NA STEROIDI M PODGOTVIL: VLADIMIR \UROV

ercedes SLS se pojavi kako `elba i inspiracija na qubitelite na ovoj brend povtorno da sednat zad volanot na nekoga{niot svetski slaven Mercedes-Benz 300SL, koj za prv pat be{e pretstaven vo 1954 godina. Gullwing (galebovo krilo), kako {to be{e poznat 300SL, se pojavi kako sportski dvosed so prepoznatlivi vrati, koi otvoreni potsetuvaat na kriljata na galebot, po {to e karakteristi~en ovoj model, i brzi performansi, koi nesomneno mu go zagarantiraa mestoto vo istorijata.

Pou~eni od prethodnoto iskustvo na uspeh i performansi, od Mercedes napravija avtomobil koj na klientite im ovozmo`uva nezaboravno voza~ko iskustvo so ni{ki na istorijata, no i primena na najnovata tehnologija.

Impozantnata forma, upadlivite detali i prepoznatlivite vrati koi se otvoraat kako krilja se samo del

od pri~inite poradi koi }e ostanete voodu{eveni u{te pri prviot pogled na Mercedes SLS, odnosno reinkarnacijata na legendarniot model 300 SL. Navistina e te{ko da odoleete i da ne svrtite makar eden krug okolu elegantnata karoserija dolga 464 santimetri, no u{te pote{ko e da ne go pritisnete dale~inskiot upravuva~ za da gi otvorite vratite, so {to, ~ini{, stanuvate del od istorijata na avtomobilizmot.

Pragot e mnogu pomasiven od voobi~aeno, no ne se potrebni posebni akrobaciski ve{tini za da sednete zad upravuva~ot. Sepak, zatvoraweto na vratite e malku poinakva prikazna.

Duri i voza~ so prose~na visina }e treba malku da se poma~i za da ja dofati ra~kata i da ja potegne vratata i seto toa pred da go vrzete pojasot.

Za `al, ne e predvideno avtomatsko zatvorawe na vratite, duri ni so doplata, bidej}i, kako {to velat od Mercedes, “ne sakame so toj mehanizam da ja uni{time magijata na original-

nata izvedba”.

TEMPERAMENTEN OSUMCILINDRA[ Vo kokpitot ima mesto samo za dve raboti – prirodna ko`a i aluminium.

Enterierot vo potpolnost odgovara na avtomobil so sportski karakteristiki, a toa va`i i za visinata.

Sepak, glavnata namena na Mercedes SLS AMG ne e udobnosta, nitu pak, luksuzot koi se karakteristi~ni za germanskiot brend, tuku brzinata i stabilnosta.

A za taa mo} da bide pravilno ispora~ano se gri`i benzinskiot motor *V8, koj vsu{nost, pretstavuva modificiran standarden AMG V8 motor, odnosno M159. Sepak, za razlika od drugite motori od ovaa serija, 6,2litarskiot motor na SLS AMG “di{e” mnogu polesno blagodarenie na noviot sistem za vbrizguvawe, poprecizniot raspored na otvorawe i zatvorawe na ventilite, kako i noviot sistem za izduvni gasovi. Toa mu pomaga da razvie, ni pomalku ni pove}e, tuku 578

Pred pretstavuvaweto na Mercedes SLS AMG, proizvoditelot na avtomobili od [tutgard si postavi cel - da sozdade avtomobil koj }e gi kombinira brzite performansi, najnovata tehnologija i unikatniot prepoznatliv stil i so toa }e gi osvoi srcata na vistinskite poznava~i i }e ja zaseni konkurencijata... I tokmu toa go stori

2000+ Mercedes preku AMG, svojata filijala za ekstremno sportski i luksuzni avtomobili, go sozdade SLS, yver so 578 kowski sili, a eleganten i sofisticiran, kako {to dolikuva na eden aristokrat

Mercedes SLS AMG “Galebovite krilja” povtorno }e letaat

KS pri vrte`en moment od 650 Nm. Kako {to e karakteristi~no za pove}eto vozila od ovaa klasa avtomobili, kako Audi, BMW, Porsche, taka i SLS AMG ima pogon na zadnite trkala, {to mu ovozmo`uva mnogu pogolema stabilnost.

Iako vo posledno vreme s$ po~esto mo`eme da sretneme sportski avtomobili so avtomatska transmisija, sepak, pogolemiot del od voza~i bi se soglasile deka toa {to navistina ovozmo`uva golemo zadovolstvo pri vozeweto e ra~noto menuvawe na brzinite, {to ni dava pogolema kontrola vrz dvi`eweto na avtomobilot. Zatoa, so SLS AMG doa|a ra~en menuva~ so sedum stepeni.

Vo 2010 godina Mercedes SLS AMG ja osvojuva nagradata za najatraktiven avtomobil vo Germanija za 2010 godina

od strana na okolu 100.000 ~itateli na poznatiot avtomobilski magazin Auto Bild.

Dokolku mo}niot V8 motor i ra~niot menuva~ se iskoristat na pravilen na~in, avtomobilot te`ok 1,6 toni od 0 do 100 km/~ mo`e da dojde za samo 3,8 sekundi. Zamislete samo kolkava e pridobivkata koga }e se zeme predvid deka dava minimalna emisija na gasovi.

SLS AMG ne bi bil vistinski sportski avtomobil dokolku ne bi razvival TOP brzina. Zatoa, maksimalnata brzina iznesuva neverojatni 317 km/~.

Isto taka, sekoja sila si ima svoja cena. Zatoa, iako so minimalno

Mercedes 300 SL od 1954 godina, “pratatkoto” na SLS AMG

koli~estvo gasovi, potro{uva~kata na ovoj avtomobil i ne e najjaka strana.

Taa iznesuva 13,2 litri na 100 kilometri. No, so performansite koi gi poseduvaa i sportskata namena, mo`ebi ova i ne e tolku lo{ rezultat. Osobeno {to za toj {to mo`e da si go dozvoli ovoj model so trikrakata yvezda potro{uva~kata na benzin sigurno ne e relevantna stavka vo nov~anikot.

So cena od okolu 270 iljadi evra, Mercedes SLS AMG mo`e da se ramni so ergelite na Ferrari, Lamborghini, Porsche ili Corvette, no taa ne e edinstveniot adut za igra na ovoj “opasen pazar”, tuka se i mo}nite performansi.

53

54 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

FUJITSU TOUCHPAD CONCEPT TASTATURA NA DOPIR ako {to se razviva tehnologijata, se pronao|aat i najrazli~ni na~ini kako na korisnicite da im se dade pogolema kontrola i mo`nosti za samostojno menuvawe na uredite, odnosno nivnite funkcii, za podobro da si gi prisposobat uredite za rabota.

Vo odnos na vnesuvaweto na podatocite, najmnogu korisnici s$ u{te sakaat da vnesuvaat podatoci preku voobi~aenite tastaturi. Sepak, odredeni korisnici preferiraat tastaturata da mo`e prakti~ki da se podeli, dodeka drugite go pretpo~itaat standardniot na~in.

Razbiraj}i ja ovaa potreba, Fujitsu ja sozdade Touchpad concept, tastaturata na dopir.

Ovaa tastatura vi ovozmo`uva postavuvawe na kop~iwata po sopstven izbor. Ova osobeno s$ pove}e se zastapuva kaj tablet-kompjuterite so dvoen ekran, kade {to edniot ekran mo`e sekoga{ da se koristi kako tastatura ili kako ekran.

Kriti~arite velat deka vakvite tastaturi vo idnina }e do|aat so uredite kako standardna oprema.

K

THINKCENTRE 91Z ULTRATENOK ALL-IN-ONE KOMPJUTER OD LENOVO oradi nedostig od prostor, no i za s$ pogolema funkcionalnost, vo posledno vreme s$ popopularni se uredite koj te`neat vo eden ured da imaat {to pove}e funkcii. Eden takov ured e i ThinkCentre 91z od Lenovo, za koj od kompanijata velat deka e najtenkiot all-in-one kompjuter, so debelina od samo 2,5 in~i.

Eden od najzna~ajnite delovi e sjajniot 21,5-in~en HD displej so rezolucija od 1920h1200 pikseli.

Vo pogled na performansite, ThinkCentre 91z doa|a so ~etirijadren procesor Intel Core i7, grafi~ka karti~ka AMD Radeon HD6650A so 1GB, 8GB RAM memorija i harddisk od neverojaten 1 TB, performansi za koi od Lenovo velat deka go pravat 30% pobrz od negovite konkurenti.

Vo odnos na drugite dopolnitelni opcii, ThinkCentre 91z ima vgradeni zvu~nici i mikrofon, bez`i~en glu{ec, {est USB portovi, operativen sistem Windows 7 i ~ita~ na memoriski karti~ki 6 vo 1.

Isporakata na ThinkCentre 91z po~nuva vo juni, so cena povisoka od 699 dolari.

P

HOYOS EYELOCK - USB SKENER ZA O^I el od vas mo`ebi imate biometriski ~ita~i na va{ite laptopi za da vi gi skeniraat palcite za identifikacija, no drugi mo`ebi sakaat pogolema bezbednost od toa. Skeniraweto na o~ite e dobar primer za pogolema sigurnost, bidej}i nema dve isti o~i. Zatoa, vi ja pretstavuvame napravata Hoyos Eyelock. Hoyos Eyelock pretstavuva naprava za skenirawe na irisot na o~ite i vrz osnova na izvr{enata proverka uredot }e proceni dali vi e dozvolen pristap do sistemot. Uredot so kompjuter se povrzuva preku USB vlez i e dizajniran da bide postaven vedna{ do kompjuterot, pri {to }e treba da se navalite za da vi go skenira okoto.

Isto taka, postoi u{te edna prednost na Hoyos Eyelock pred voobi~aenite biometriski skeneri so toa {to e pote{ko da go izmamite uredot.

Spored prozvoditelot, Hoyos, ova pretstavuva revolucija vo za{titata so li~na za{tita.

Edinstveno da se nadevame deka nikoj nema, od mnogu gledawe filmovi, da menuva le}i za da go izmami uredot.

S$ u{te ne e poznata cenata na Hoyos Eyelock.

D

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

NAJAVEN HP PAVILION NOV DESKTOP-KOMPJUTER

POWERSKIN FUTROLA ZA MOBILEN KOJA POLNI BATERII ezbroj pati dosega ni se slu~ilo da ni se potro{i baterijata na na{iot MP3 pleer ili u{te polo{o, da ni se izprazni mobilniot telefon sred rabotno vreme, a kako za nesre}a nikoj od kolegite ili prijatelite nema polna~ za toj ured.

Poradi toa s$ pove}e proizvoditeli na oprema za mobilni uredi se odlu~uvaat da eksperimentiraat vo ovoj segment i se obiduvaat da pronajdat odredeno re{enie koe }e ni izleze vo presret koga najmnogu ni treba baterijata na mobilniot ured, koja samo {to ni poka`ala znak deka }e ni se isklu~i uredot.

Zatoa, PowerSkin go pretstavi mo`ebi dosega najkorisniot ured za ovaa namena.

Nezavisno dali se nao|ate vo kancelarija, na pat ili na drugo mesto kade {to nemate polna~, ednostavno stavete go va{iot ured, mobilen telefon, vo ovaa futrola i taa }e vi ovozmo`i dopolnitelno vreme za razgovor.

Edinstven nedostatok e {to ovaa futrola ne e tolku lesna i zaedno so telefonot vo nea }e bide malku pote{ka, no koga }e se zeme predvid nejzinata prvi~na i krajno va`na namena, toa i ne e nekoja golema pre~ka.

B

HAMMACHER OUTDOOR INFLATABLE THEATER - KINO NA DUEWE ZA NADVOR akate da gledate filmovi i fotografii so va{eto semejstvo ili so prijatelite?

Ako odgovorot e potvrden, {to }e ka`ete koga }e slu{nete deka pred po~etokot na ova leto }e pristigne ured koj, kako {to ka`uva i negovoto ime, }e vi ovozmo`i so mala pomo{ da si go pretvorite va{iot dvor ili mo`ebi pogolema terasa vo doma{no kino.

Se raboti za 72-in~en ekran oblo`en so guma, koja so elektri~nata pumpa, koja doa|a zaedno so uredot, se due za ne{to pomalku od pet minuti i ovozmo`uva cvrsta postava za ovoj ured.

Ovoj ured e napraven od vrvni materijali koi se otporni na razni vremenski uslovi, taka {to mo`ete da go koristite vo blizina na bazeni ili duri i koga vrne. A nema potreba da se ka`e deka vo gumata ima i vgradeni zvu~nici, koi isto taka se otporni na voda. Proektorot koj doa|a so ovoj ured prika`uva slika so rezolucija od 480p i aspect ratio od 16:9.

Isto taka, uredot e sposoben za povrzuvawe so razni izvori na video, kako VGA ili HDMI, dodeka poddr`uva i USB i SD memoriski karti~ki.

Sepak, za ured so vakvi performansi bidete podgotveni da ja platite i cenata, koja za po~etok iznesuva 1.000 dolari.

S

H

GADGETS

P, svetskiot proizvoditel na kompjuteri i kompjuterska oprema, se vra}a so nova linija deksktop-kompjuteri koi }e imaat trendi i sofisticiran dizajn.

Nadvore{niot dizajn }e nudi jasni linii i kontrastni materijali, so {to }e gi napravi ovie kompjuteri dostojni za dene{niot stil i performansi, koi }e izgledaat odli~no nezavisno dali se nao|aat vo doma{ni uslovi ili vo kancelarija. Toj e oblo`en so crn sjajen sloj, koj e nanesen vrz metalnata osnova, dodavaj}i dlabo~ina i dimenzija, dodeka na zadniot del se nao|aat paneli na lizgawe za va{ite priklu~oci, koi }e bidat prikrieni dodeka ne vi zatrebaat. Me|u novite ma{ini od semejstvoto na dekstopkompjuteri na HP se nao|a i HP Pavilion p7, koj ima hard-disk so golem prostor, mo}na grafi~ka karti~ka i vgradena poddr{ka za multikanalen surround zvuk.

Ovoj desktop-kompjuter vleguva vo proda`ba vo juni i }e ~ini 300 dolari.

55

56 TEHNOLOGII I BIZNIS

MAKEDONSKA IT SCENA – red nekolku dekadi, od aspekt na koristewe na novite tehnolo{ki dostignuvawa, svetot i lu|eto bea podeleni vo dve grupi – na lu|e koi gi koristat (nau~nici, istra`uva~i, programeri razviva~i na re{enija od ovaa oblast) i lu|e koi voop{to nemaa potreba od niv (pogolemata grupa) i koi rabotea i sozdavaa vo industrii koi {to mnogu malku koristea napredni tehnolo{ki alatki. Vo toj svet kompjuterite i softverskite re{enija bea strogo namenski i dokolku nekoj nema{e direktna potreba od niv, mo`e{e voop{to i da nema kontakt so niv.

No denes rabotite se malku poinakvi.

Ve}e ne postoi industrija (pa retko i koja sfera od `ivotot na ~ovekot, ne samo raboteweto) vo koja ve}e dlaboko ne se navlezeni kompjuterot, pametniot mobilen telefon ili drugite sitni „gaxeti” koi ve}e ne gi ni zabele`uvame bidej}i se pretopile vo na{iot stil na `ivot i normalno e da bidat tuka okolu nas. Kompjuterite i internet slu`at za komunikacija, za dru`ewe, za razmena na idei i iskustva, a da ne zboruvame za toa kolku so nivna pomo{ se zgolemuva efikasnosta i brzinata pri raboteweto.

Ednostavno, nekoj od ponovata generacija te{ko mo`e voop{to da go zamisli `ivotot bez ovie alatki i uslugi koi gi zema „zdravo za gotovo”. Tokmu zaradi ovoj brz rast i razvoj denes imame dve grupi na lu|e i ogromen tehnolo{ki jaz pome|u niv. Na ednata strana od jazot se onie

P

od „vremeto pred kompjuterite”, a od drugata strana se „internet generacijata” koja ne mo`e da go zamisli svetot na ovie od prvata grupa. Toa doveduva do kreirawe na edna slika vo koja ima dve krajnosti i koja e tipi~na za zemjite kako Makedonija. Sega se postavuva pra{aweto, kako da se nadmine ovoj problem i da se kreira edna „homogena” struktura kade {to povtorno }e ima napredni korisnici na koi {to `ivotot i raboteweto im se tesno povrzani so kompjuterite, no i drugite }e mo`at da u`ivaat vo osnovnite pridobivki koi tie gi nudat.

MAKEDONSKA IT SCENA Poslednite desetina godini, blagodarenie pred se na se podostapnata IT tehnologija i internet, vo Makedonija po~na da se kreira nekoja IT scena koja iako spored napredokot i kompleksnosta se razlikuva od onie vo razvienite zemji, sepak postoi i kontinuirano se razviva. Ona {to vo sredinata na 90-tite be{e rezervirano samo za „gikovi”, gejmeri i IT profesionalci, denes e dostapno i budi interes i kaj onie na koi kompjuterite ne im se osnovno sredstvo za rabota. Lu|eto sekojdnevno u~at kako da gi napravat kompjuterite i novite alatki da im slu`at nim, a ne na niv da gledaat kako na nekoj ured koj ne e potreben i koj {to e namnet za nekoj „kompjuterxija”. Vo prodol`enie }e spomeneme nekolku segmenti preku koi se kreira{e i seu{te se odr`uva ovaa IT scena.

INTERNET – FORUMI, BLOGOVI,

SAJTOVI I PORTALI. Kako i sekoja zaednica, taka i IT zaednicata na ima potreba od mesto na koe {to }e se sobira i }e razmenuva idei i mislewa, }e komentira i }e kritikuva, }e poso~uva problemi i }e nudi repenija. Tie mesta vo virtuelniot IT svet se poznati kako forumi i blogovi. Vedna{ po promocijata na prvite makedonski blog platformi se poka`a deka toa e vistinski ~ekor.

Lu|eto masovno registriraa blogovi, gi polnea so sodr`ini, se zapoznavaa me|usebe i formiraa edna kriti~na masa od koja denes nekolku seriozno se odovija i stanaa vistinski kreatori na javnoto mislewe, ne{to {o pred desetina godini i ne be{e praksa. Istovremeno, se pojavija se pove}e forumi so razli~na tematika. Iako, na po~etokot dominiraa tehni~kite bidej}i bea zapo~nati i moderirani od lu|e koi {to se zanimavaat so toa, deneska toa ne e slu~aj. Ima mnogu makedonski forumi na temi koi nemaat vrska so informati~kata tehnologija, kako ni lu|eto koi gi posetuvaat i pridonesuvaat za nivniot rast i razvoj.

Onie pak poiskusnite, zapo~naa da kreiraat veb sajtovi i portali. Prvite bea kopii na poznatite vo toa vreme sajtovi, a ulogata na niv be{e pred se informativna, so nekolku isklu~oci, koi nudea i nekakva usluga. Sega sme svedoci na ne{to

BROJ 604

27/05/2011

TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.mk

– PO^ETOK, RAST I RAZVOJ sosema poinakvo. Iako srame`livo, e-trgovijata se pove}e e prisutna kako usluga vo makedonskite sajtovi, lu|eto ve}e kreiraat i zboruvaat za aplikacii i nudat re{enija koi {to sekojdnevno gi koristat se pove}e korisnici. Sekako tuka treba i mora da gi spomeneme IT portalite za vesti i recenzii koi {to se trudat da go zapoznaat makedonskiot gra|anin so svetskite tekovi i normi vo IT industrijata i ~ii {to ~etiva se interesni za ~itawe za site onie koi ne{to znaat i sakaat da nau~at ne{to pove}e, no i za onie koi prv pat se sre}avaat so nekoi poimi. Za `al, poradi nedovolnata isplatlivost od aspekt na reklamirawe i sli~no, nivniot broj (na serioznoite) e seu{te mal i se se sveduva na makotrpna rabota na entuzijasti koi veruvaat vo podobro utre.

PE^ATENI MEDIUMI I TV EMISII. Koga zboruvame za IT scena, sekak morame da gi spomeneme i t.n. klasi~noi medimui kako pe~atenite, taka i elektronskite. So toa im se dava mo`nost i na onie koi ne se direktno zainteresirani i ne se postojano na kompjutero da pro~itaat i nau~at ne{to pove}e, {to potoa mo`e da im donese samo korist.

KONFERENCII. Sepak, fakt e deka kolku i da se trudat, poedincite se samo poedinci i nivnite resursi i mo`nosti se ograni~eni. Za da

postoi i da se razviva vistinska IT scena, golema uloga i odgovornost treba da prezemat golemite IT kompanii, pred se tie {to se prisutni na makedonskiot pazar. Tie treba da organizraat konferencii i seminari na koi {to }e se sre}avaat ne samo so delovnite sorabotnici so koi imaat direktna sorabotka, tuku i }e vr{at prezentacii i obuki za pogolem broj zainteresirani koi podocna }e preminat od nabquduva~i vo kreator na taa scena.

Majkrosoft e edna takva kompanija koja seto ova go ima sfateno na vreme.

Ovaa kompanija, nekolku pati godi{no gi sobira scoite partneti, razviva~i, pretsavnici na biznis zaednicata i site zainteresirani i im gi prezentira poslednite dostignuvawa i re{enija so koi se olesnuva nivnoto rabotewe i `ivot voop{to. Najdobar primer za toa e konferencijata „Vizija” koja {to ve}e se bli`i do jubilej od 10 godini, {to e navistina ne{to zna~ajno imaj}i ja predvid vkupnata „starost” na makedonaskata IT scena. Ovaa konferencija mnogu brzo prerasna vo najgolema konferencija koja {to se odr`uva vo Makeodnija, ne samo vo svetot na IT tuku voop{to. Sekoja godina se zgolemuva brojot i kvalitetot na govornicite koi {to doa|aat od sekade vo svetot i preku svoite predavawa im gi prenesuvaat svoite znaewa i iskustva na se pogolemiot broj IT profesionalci, biznismeni, studenti i novinari koi {to

sekoja godina se sobiraat na toa mesto. „Vizija”, no i onie koi se malku pove}e tehnolo{ki orientirani kako „Tech Update” i ”Technology Days” se vistinsko osve`uvawe na makedonskata IT scena i mesto na koe {to nejzinite ~initeli se sobiraat i nao|aat re{enija i idei kako istat da ja podobrat i dobli`at do onie od koi pred nekolku godini bevme premnogu daleku. Ovie dva nastani po obem i sodr`ini se pomali od „Vizija”, no sepak se nameneti za potargerirana grupa na profesionalci koja {to potoa se trudi nau~enoto i doznaenoto da go implementira vo svoeto rabotewe ili istra`uvawe.

Ovogodine{niot „TechUpdate 2011” be{e sostaven od nekolku predavawa, a skoro niz site niv se spomenuva{e poimot „privaten oblak”: {to e toa, koja infrastruktura e potrebna, koi prednosti gi nudi, kako i {to Majkrosoft nudi vo taa oblast. Pretsavnicite od lokalnata kancelarija na Majkrosoft govorea za proizvodite od System Centar portfolioto koi {to s eosnova za gradewe na ovoj „privaten oblak”, a prisutnite bea zapoznati i so Office 365, set od alatki koi {to Majkrosoft gi nudi na korisnicite, povtorno kako servis vo oblak, ne kako klasi~ni aplikacii koi pobaruvaat hardverski resursi i odr`uvawe.

Majkrosoft i vo idnina }e prodol`i so organizirawe na ovie konferencii, dobli`uvaj}i gi svetskite tehnolo{ki trendovi na lokalniot IT pazar.

57

58 MOBILNA TELEFONIJA

BLACKBERRY TORCH 9800 ZA ORGANIZIRAN BIZNIS oviot Blackberry Torch 9800 na T-Mobile e vistinsko re{enie za site strasni qubiteli koi se zavisni od ra~en kompjuter i mobilen telefon.

Telefonot e idealen za onie gra|ani koi {to se postojano vo dvi`ewe, imaat mnogu sostanoci, patuvaat i imaat potreba da proveruvaat ili pi{uvaat e-po{ta. So Blackberry Torch 9800, korisnicite se vo tek so site slu~uvawa, kade i da se nao|aat, a informaciite im se lesno dostapni.

Noviot sovr{en Blackberry Torch 9800 nudi neograni~eni mo`nosti, osobeno za biznis korisnicite.

Ovoj pameten telefon na T-Mobile go poednostavuva raboteweto i na korisnicite im ovozmo`uva postojano povrzuvawe ne samo so kancelarijata, tuku i so semejstvoto i so prijatelite.

So Blackberry Torch 9800, korisnikot dobiva e-po{ta vo realno vreme, uvid vo rabotata na kompanijata, prevzemawe na kontakti od adresarot na kompanijata, pristap do kalendarot, zaka`uvawe ili otka`uvawe na sostanoci, ~itawe na vesti i poverka na berzanski kursevi. Dopolnitelno, Blackberry Torch 9800 ima makedonsko meni, multimedijalen pleer i raspolaga so kamera od 5 MP. Telefonot mo`e da se dobie po mnogu povolni uslovi. So Relax Comfort tarifniot model, vo Doverba 24 za sekoj nov korisnik, Blackberry Torch 9800 ~ini samo 1 denar.

Dopolnitelni informacii za telefonot mo`at da se dobijat na telefonskiot broj 122.

N