605- Kapital Magazin

COVER STORY

EKSKLUZIVNO

NOVATA VLADA DA VOVEDE INSTRUMENT ZA SIGURNA NAPLATA!

“KAPITAL” NA NAFTENATA PLATFORMA NA LUKOIL VO KASPISKO MORE

PITER FISK BIDETE NOVIOT MARKETING-LIDER

IDEJATA E TAA [TO PRODAVA DENES!

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 605|CENA 100 DEN.|3 JUNI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

VENERA NOVAKOVSKA NOVA GO NOSI SVETOT VO MAKEDONIJA I MAKEDONIJA VO SVETOT OSNOVA^ NA U^ILI[TATA NOVA

4

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Zaguseni vo nelikvidnost, biznismenite baraat Novata vlada da vovede instrument za sigurna naplata!

22 INTERVJU Venera Novakovska, osnova~ na u~ili{tata Nova NOVA go nosi svetot vo Makedonija i Makedonija vo svetot 28 COMPANY PROFILE Geoprom, Skopje Preparati za podobro zdravje 32 MENAXMENT Vreme e za kupuvawe 34 MARKETING Bidete noviot marketing-lider Idejata e taa {to prodava denes!

36 EKSKLUZIVNO “Kapital” na naftenata platforma na Lukoil vo Kaspisko More Ottuka trgnuva naftata i za Makedonija 40 LIFE STYLE Nova zadol`itelna biznis-relaksacija Skvo{ antistres terapija 42 REPORTA@A Sicilija, italijanskata gordost Bella Sicilia, par~e evropski raj 46 2000+ 2011 Porsche Panamera Prvata limuzina na Por{e 58 MOBILNA TELEFONIJA Nov pameten telefon HTC Wildfire S

www.kapital.mk

COVER STORY

EKSKLUZIVNO

NOVATA VLADA DA VOVEDE INSTRUMENT ZA SIGURNA NAPLATA!

“KAPITAL” NA NAFTENATA PLATFORMA NA LUKOIL VO KASPISKO MORE

6

PITER FISK BIDETE NOVIOT MARKETING-LIDER

IDEJATA E TAA [TO PRODAVA DENES!

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 605|CENA 100 DEN.|3 JUNI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

VENERA NOVAKOVSKA NOVA GO NOSI SVETOT VO MAKEDONIJA I MAKEDONIJA VO SVETOT OSNOVA^ NA U^ILI[TATA NOVA

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

NAPLATATA PUSTA @ELBA

VENERA NOVAKOVSKA

Vo uslovi koga na firmite im nedostigaat slobodni sredstva za osnovnite potrebi na biznisot, a od druga strana, dr`avata ne tolerira docnewa pri naplatata na danocite, biznismenite se staveni vo }orsokak. Biznismenite baraat dr`avata so novi merki da im pomogne vo re{avaweto na nelikvidnosta koja go gu{i nivniot razvoj. Kapital analizira zo{to raste nelikvidnosta, kako kompaniite da najdat na~in da ja za{titat naplatata, i koja e ulogata na dr`avata vo re{avaweto na ovoj problem.

Srednoto u~ili{te NOVA naskoro }e ja proslavi 10-godi{ninata od prvata generacija maturirani u~enici. Ubav povod da porazgovarame so Venera Novakovska, idejniot kreator i glavniot motor na sistemot NOVA, koj denes opfa} a i osnovno u~ili{te, kako i gradinka.

Mo`nosta svoevremeno da vidi kako funkcionira obrazovniot sistem na SAD, ja motivira{e Novakovska da razmisluva kako da go prenese iskustvoto od toa {to go vide vo amerikanskite u~ili{ta vo svojata zemja.

Str. 16

Str.22

Cover story

Intervju

16

22

CRNO ZLATO

SKVO[

“Kapital” ima{e ekskluzivna mo`nost da ja poseti naftenata platfotma Jurij Kor~agin na ruskata naftena kompanija Lukoil, koja se nao|a vo Kaspiskoto More.

Ova e prva i zasega edinstvena naftena platforma na Kaspiskoto More koja be{e oficijalno pu{tena vo upotreba pred edna godina. Od nea, so najsovremena tehnologija za bezbednost i za za{tita na sredinata, se crpi naftata koja preku rafinerijata na Lukoil Neftohim vo Burgas, pristignuva i na makedonskiot pazar.

Dvajca igra~i koi udiraat vo ~etiri yidovi mala gumena topka, ili igrata poznata kako skvo{, vsu{nost, prvobitno bila izmislena kako zanimacija na zatvorenicite koi sakale da ja “ubijat” dosadata, a denes e presti` i kultura vo svetot na biznisot i diplomatijata.

Skvo{-centrite se mesta za ostvaruvawe na biznis-kontakti kade {to samata sportska atmosfera pridonesuva da se razvie uspeh na deloven plan, da se otkrivaat i razotkrivaat novi pogledi vo svetot na biznisot i politikata.

Str. 36

Str. 40

BROJ 605

03/06/2011

GEOPROM

IDEJATA PRODAVA!

@elbata na Miroslav \orgievski da se zanimava so dejnost koja zna~i ponuda na proizvodi {to pridonesuvaat za zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto, po re~isi 20 godini od po~nuvaweto na negoviot pretpriema~ki potfat, mo`e da se ka`e deka ja do`ivuva svojata polna realizacija. Prvo so trgovija, a denes i so proizvodstvo na dodatoci na hranata i t.n. herbalni lekovi, Geoprom se nametna kako eden od najserioznite igra~i na makedonskiot pazar za vakov vid preparati.

Preku interaktiven i kreativen pristap, kako retko koj inspirativen biznis-spiker {to prisustvuval kaj nas dosega, marketinggenijot Piter Fisk so svojot nov pogled na biznisot gi naso~i prisutnite na konferencijata “Bidete noviot marketing lider” kon zgolemuvawe na biznis-performansite, preku prakti~en pristap za generirawe idei koi go oblikuvaat pazarot na 21 vek.

Toj gi ohrabri liderite da prezemaat predizvici, da razmisluvaat i da reagiraat poinaku za da postignuvaat izvonredni finansiski rezultati.

Company profile

Marketing

28

34

SICILIJA

PANAMERA

“Kum”, mafija, Marlon Brando i prvata asocijacija e Sicilija. Italijanski ostrov vo srceto na Mediteranot, koj mirno spie pod svetlo sinoto nebo.

No, ova mesto `ivee so polna parea.

Iako prikazna sam za sebe, ostrovot so celata svoja privle~nost i kompleksnost go pretstavuva svetot na malo par~e zemja. Sicilija se izdvojuva po svojata istorija, kultura, umetnost, arhitektura, kujna i jazik i seto toa ja pravi edinstvena na teritorijata na “evropskata ~izma”

So cel da gi zadovoli voza~ite so dlabok xeb, `ed za brzina, no i potreba za komfor, Por{e ja sozdade luksuznata limuzina koja vo sebe go nasleduva sportskiot duh na osnova~ot Ferdinand Por{e. Otkako Por{e vleze vo teritorijata na sportski limuzini so ~etiri vrati so modelot Porsche Panamera, godinava Por{e gi pretstavi dizelskata varijanta. Za lu|eto koi iako vqubeni vo sportskite avtomobili, sepak, sakaat da pridonesat za po~ista `ivotna sredina, Por{e go najavi hibridot “2012 por{e panamera S”

Str.28

Str. 42

7

VOVEDNIK

www.kapital.mk

Str. 34

Str.46

odeka celata makedonska javnost e hipnotizirana so izborite, pove}e so ishodot, otkolku so ponudenite re{enija od politi~arite, biznismenite mo`at da bidat mirni i pred i po izborite. Kaj niv barem ima izvesnost. Deka ni{to ne e izvesno. Ni kako }e prodadat, ni kako }e naplatat, ni kako }e izvezat, kako }e kupat surovini...

Samo znaat deka moraat da isplatat plati i danok kon dr`avata do 15-ti vo mesecot. Ako docnat dobivaat predupreduvawe deka smetkata }e im bide blokirana. A ako smetkata im e blokirana podolgo od 45 dena mo`at da otidat vo ste~aj. Oti dr`avata mora da si gi naplati prihodite vo buxetot i za toa ima i toa kako debeli garancii i instrumenti za za{tita. Kakva komocija e toa... Biznismenite mo`e samo da sonuvaat za toa. I da se nadevaat deka nekoj }e im go plati toa {to im go dol`i vo rok od 90 dena. Toa e vo najdobra varijatna. Bidej}i za tolku denovi pla} aat samo golemite kompaniite koi se vo dobra finansiska kondicija. Ako ~ekaat da se naplatat od dr`avata, toj period mo`e da bide i trojno pogolem. Osven ako ne prifatile da ja ~ekaat Vladata da im plati za srabotenoto po 2013 godina.

Vo me|uvreme nikoj ne ka`uva kolkav e vnatre{niot dolg vo dr`avata, odnosno kolku kompaniite si dol`at me|u sebe, kolku dr`avata im dol`i na kompaiite... Podatocite od terenot poka`uvaat deka vol{ebniot krug na nelikvidnosta, posebno po krizata, e mnogu ra{iren. Vo nego po~nuvaat da vleguvaat i kompaniite koi do lani nemale nikakvi problemi vo pla}aweto na svoite obvrski kon dobavuva~ite, vrabotenite ili dr`avata. Situacijata stanuva alarmantna i problemot pove}e ne mo`e da se stavi pod tepih. [to pobrzo dr`avata mora da najde na~in da gi za{titi kompaniite od ovoj finansiski haos koj vladee vo pla}awata, i da stavi kraj na bankroti koi se slu~uvaat samo poradi toa {to kompanijata ne mo`e redovno da si gi plati obvrskite, bidej} i nekoj & dol`i, a nema koj da & pozajmi pari za da go nadmine periodot vo koj si gi ~eka svoite pari. Dali toa }e bide preku nekoja privremena fiskalna merka, dali preku voveduvawe novi finansiski i plate`i instrumenti za sigurna naplata, toa ve}e e varijacija na tema. Ako toa ne se slu~i }e se soo~ime so totalna averzija kon vodewe biznis vo Makedonija, oti lesnotijata so koja mo`e da se bankrotira stanuva nepodnoslivo lesna.

D

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

NOVA INVESTICIJA OD 20 MILIONI EVRA

GERMANSKATA KROMBERG I [UBERT ]E GRADI FABRIKA VO BITOLA

AKO NE VLO@I POD ITNO VO NOVI KAPACITETI

NA MAKEDONIJA I SE ZAKANUVA ENERGETSKI MRAK DO 2018 GODINA?! li Balkanot da vlo`i 33 milijardi evra vo slednite nekolku godini ili }e se soo~i so energetski mrak vo 2018 godina, pora~uvaat energetski eksperti od regionot.

Makedonija, Srbija, Grcija i Hrvatska se edinstvenite zemji koi tro{at pove}e otkolku {to proizveduvaat.

David Surtesa, marketing-direktor na EFT grupacijata analizira deka Makedonija godi{no tro{i 1,7 teravat/~asovi elektri~na energija pove}e otkolku {to proizveduva. Hrvatska, pak, tro{i 5,61

I

teravat/~asovi struja pove}e, otkolku {to proizveduva, Grcija 5,62 teravat/~asovi, dodeka, pak, Srbija tro{i samo 0,28 teravat/~asovi struja godi{no pove}e otkolku {to proizveduva.

Kako neto-izvoznici na elektri~na energija zasega se javuvaat samo Bugarija, Romanija i Bosna i Hercegovina.

“Regionot do 2020 godina treba da obezbedi struja od najmalku 12.100 megavati od termoelektrani, 3.000 megavati od hidrocentrali i 1.400 megavat/~asovi od obnovlivi izvori na energija.

Vrednosta na tie inves-

ticii po sega{nite ceni e okolu 33,8 milijardi evra. Toa zna~i deka vo slednite 10 godini sekoj `itel na Balkanot godi{no treba da odvoi po 47,5 evra samo za investicii vo energetikata, {to e polovina od toa {to treba da go izdvojuvaat zemjite od EU”, veli Surtesa. Vo sprotivno, veli Surtesa, ako Balkanot ne po~ne intenzivno da vlo`uva vo eneregetikata, potrebite od struja }e rastat rapidno, za smetka na deficitarnoto proizvodstvo, a toa }e bide pogubno za zemjite od Jugoisto~na Evropa.

ermanskata firma Kromberg i [ubert najavuva deka vo prvata polovina od 2012 godina }e po~ne da gradi fabrika vo Bitola, investiraj}i okolu 20 milioni evra. Odlukata za investirawe kompanijata ja donela vo fevruari godinava, kako rezultat na dolgoro~na studija, inicirana vo 2008 godina, vklu~uvaj}i kompletna analiza na Makedonija i drugi zemji niz pove}e relevantni delovni faktori, poso~uvaat od kompanijata.

Noviot proizvodstven pogon treba da izrabotuva kabelski instalacii za avtomobilski proizvoditeli vo Evropa.

Kompanijata treba da vraboti 400 novi rabotnici, a koga }e po~nat da rabotat so poln kapacitet o~ekuvaat da ima pove}e od 2.500 vrabotuvawa.

“Odlukata za investirawe vo Makedonija e va`en ~ekor vo na{eto pro{iruvawe kako del od strategijata za me|unarodno proizvodstvo”, re~e Martin Pasern, direktor na grupacijata Kromberg i [ubert.

G

KOMPANIITE NE SAKAAT BIZNISOT DA GO DELAT SO DRUG

SAKAAT DA PREZEMAT, NO NE I DA BIDAT PREZEMENI el od makedonskite menaxeri ne se podgotveni biznisot, pa i profitite da gi delat so drug. Vodeni od ova, tie na spojuvawata gledaat samo kako na mo`nost da prezemat druga kompanija, no ne i da bidat prezemeni od pogolema, multinacionalna kompanija.

Na okrupnuvaweto na kapitalot, rastot na proizvodstvoto i kreiraweto novi brendovi gledaat kako na predizvik koj sami treba

D

da go “izodat”.

“Smetam deka vo osnova~kiot kapital ne treba da ni se me{a nekoj drug. Ova e semeen biznis, nie sme akcioneri vo ovaa kompanija za koja imame vizija kako da raste i da se razviva.

Mojata ideja e deka ne treba da vleguva drug, nadvore{en kapital vo kompanijata. Vaka ni e dobro. Toa e moj stav. No, Renova ima praktika za prezemawe mali udeli vo golemi kompanii.

Nie imame akcii vo nekolku makedonski kompani”, veli sopstvenikot na kompanijata za prozvodstvo na grade`ni materijali, Renova.

Investiciskite sovetnici, pak, otsustvoto na spojuvawa ili akvizicii vo zemjava go povrzuvaat so zrelosta na procesite, kako i mo}ta i stravot od nejzino gubewe.

“Ako nekoja doma{na firma porasne dovolno da mo`e da asimilira nekoi drugi,

pra{awe e dali toa }e go stori vo zemjata ili }e odi nadvor. Ne veruvam deka postojat istra`uvawa za toa, mo`e samo da pretpostavuvame koi bi bile motivite.

Istoto se odnesuva i za integraciite.

Makedonija ima mala pretpriemni~ka istorija. Delovnite odnesuvawa za razli~ni pra{awa doprva }e gi gradi”, velat tie.

BROJ 605

03/06/2011

9

www.kapital.mk

VO FOKUS ad 10 firmi se zainteresirani za izgradba na hidrocentralite Чebren i Gali{te, a strate{kiot investitor }e bide poznat letovo ili do esenva. Stanuva zbor za najgolema investicija vo Makedonija vo iznos od 600 milioni evra, koja }e obezbedi 2.000 vrabotuvawa, zna~ajni pred se za Prilep i za Kavadraci

N

BROJKI:

BUSINESSBRIEF

26

NOV PROIZVOD NA PRILEPSKA PIVARNICA

evra za ton ambala`en otpad } e gi ~ini firmite ako im go sobira privatnoto zdru`enie, a 310 evra ako toa go pravi dr`avata

0,7%

e namalena produktivnosta na makedonskite rabotnici lani

70%

pogolemo koli~estvo stoka e prevezeno so tovarni vozila vo Makedonija vo prviot kvartal godinava

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII

STARTUVA PRVATA MRE@A NA ANGELI-INVESTITORI VO MAKEDONIJA

BOGATI POEDINCI ]E FINANSIRAAT DOBRI BIZNIS-IDEI entarot za inovativnost pri Proektot na USAID za konkurentnost ja lansira{e prvata mre`a na biznis-angeli vo Makedonija. Ovaa mre`a pretstavuva formalna mre`a na angeli-investitori – pretpriema~i i bogati poedinci podgotveni da investiraat sopstveni pari, znaewe, ve{tini i socijalen kapital vo novi i inovativni biznis-idei so potencijal za visok rast.

Ovie angeli-investitori obezbeduvaat finansirawe za pretpriema~i koi vo normalni uslovi ne bi imale pristap do finansii. Novoformiranata mre`a na biznisangeli ve}e ima 10 ~lenovi biznis-angeli i desetina predlozi za biznis koi momentalno se evaluiraat.

So cel da gi napravi svoite uslugi dostapni na po{irokata javnost, mre`ata naskoro }e objavi povik za biznispredlozi od potencijalni klienti, kako i za novi

C

angeli-investitori zainteresirani da se priklu~at kon mre`ata.

Vo obid da se povrzat angelite so mo`nostite za investirawe vo start ap biznisite, }e bide organizirana i ve~era so angeli-investitori. Vo Centarot za inovativnost se ubedeni deka otkoga }e profunkcionira mre`ata mnogumina }e bidat iznenadeni od licata {to

}e se pojavat vo uloga na nadvore{ni investitori.

Nivnoto istra`uvawe poka`alo deka, pokraj golemite biznismeni koi ve}e se poznati vo Makedonija, ima i mnogu drugi {to se podgotveni da vlo`at duri i od polovina do eden milion evra vo razrabotuvawe na nova kompanija koja ima potencijal da se {iri vo me|unarodni ramki.

“MAJSTORSKO PIVO” NA MAKEDONSKIOT PAZAR rilepskata pivarnica na pazarot lansira nov proizvod - “majstorsko pivo”. Analizite na kompanijata poka`ale deka na pazarot nedostiga pivo vo segmentot “svetlo” so dostapna cena za site potro{uva~i.

“Uspeavme da ja pronajdeme vistinskata formula za lansirawe vakov proizvod. Makedonija odamna ima educirani potro{uva~i koi znaat {to e kvaliteten proizvod. Tokmu kvalitetot {to go zastapuvame i doverbata koja ja imame steknato kaj potro{uva~ite so dosega{nite brendovi ni dade dopolnitelen pottik za lansirawe na celosno nov proizvod – “majstorsko pivo”“, veli Sa{ko Samarxioski, generalen menaxer na Prilepska pivarnica.

Od paletata piva {to gi proizveduva Prilepska pivarnica se “zlaten dab”, “krali marko”, a uvoznici se i na “tuborg” i “karslberg”.

P

SUBVENCII ZA ENERGETSKI EFIKASNI FARMERI emjodelcite }e mo`at da apliciraat za finansiska poddr{ka za koristewe obnovlivi izvori energija. Naskoro se o~ekuva da bide objaven oglasot za podnesuvawe barawa za ovie merki od Programata za ruralen razvoj za 2011 godina.

“Ovaa godina proizvoditelite }e mo`at da apliciraat za merkite za koristewe odr`livi energii i pottiknuvawe zemjodelski praktiki so koi se za~uvuva `ivotnata sredina”, velat od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Spored MZ[V, investiciite za zgolemuvawe na ekonomskata vrednost na {umite se odnesuvaat na vospostavuvawe kapaciteti za obrabotka na biomasata, ~ii proizvodi mo`at da se koristat kako energens vo ruralnite doma}instva.

Za vakvite proekti dr`avata kofinansira 50% od tro{ocite za investicijata, odnosno 60% ako stanuva zbor za ruralni podra~ja. Merkata za investicii vo infrastrukturata na zemjodelstvoto predviduva poddr{ka na proekti za oprema za snabduvawe so elektri~na energija na zemjodelskite stopanstva.

Z

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA...

ANGA@IRAJTE PRODAVA^I OD SAMATA KOMPANIJA

Mo`ebi }e bidete vo isku{enie da anga`irate nadvore{ni agenti za proda`ba {to zastapuvaat proizvodi od razli~ni dostavuva~i. No, proda`en kadar od samata kompanija vi ovozmo`uva direktna kontrola vrz va{iot tim i vi dozvoluva da zemete aktivna uloga vo planiraweto i izvr{uvaweto na proda`nata strategija.

PORADI FINANSISKI PROBLEMI

OBUKA, OBUKA, OBUKA

NORVE@ANITE GO ZATVORIJA TETEKS JARN eteks k JJarn, edno od dru{tvata koi rabotat vo ramkite na akcionerskoto dru{tvo Teteks, prestana so rabota otkako norve{kite partneri, koi se dominantni akcioneri, ja donesoa odlukata za zatvorawe na proizvodstvoto.

“Vo vrska so informaciite objaveni denovive vo mediumite, sakame da informirame deka Teteks Jarn e dru{tvo so ograni~ena odgovornost formirano vo 2007 godina, kade {to Teteks AD u~estvuva so 33,3% vo osnova~kiot

T

kapital ili izrazeno vo k vrednost, 350.000 evra.

Ostatokot od 66,6% go poseduvaat dve norve{ki kompanii i toa Sandnes, Uldvarefabrikkas i Wiggo Erichsen Holding As, sekoja so po 33,3%”, se veli vo soop{tenieto na Teteks objaveno na Makedonskata berza.

Vo istiot dokument kako pri~ina za zatvoraweto na najzna~ajniot del od proizvodstvoto od nekoga{niot tekstilen gigant, odnosno na pogonot za prediva, se naveduva prika`anata zaguba vo raboteweto za minatata godina i nastanatite fin-

ansiski k problemi. b “Na predlog na norve{kite partneri kako dominantni sopstvenici e donesena odluka za prekin so proizvodstvoto”, pi{uva vo soop{tenieto na dru{tvoto. Tamu se naveduva i deka momentalno e blokirana `irosmetkata na dru{tvoto, a upravitelot Jasmina Jendroska ima podneseno ostavka. Vo postapka e nazna~uvawe na nov upravitel, a ponatamo{niot status na dru{tvoto }e se re{ava vo soglasnost so zakonskite propisi, velat od Teteks.

K Kolku pove}e gi obu~uvate va{ite lu|e zza proda`ba, tolku podobro tie }e odgovvaraat na pra{awata od kupuva~ite i }e oostvaruvaat proda`ba. Va{ite proda`ni profesionalci treba detalno da gi poznavaat va{ite proizvodi, proizvodite na konkurencijata i pazarot. Isto taka, im treba trening za da gi razberat potrebite i navikite na potro{uva~ite.

MOTIVIRAJTE GO VA[IOT TIM SO SILEN SISTEM NA NAGRADUVAWE

Kreirajte go sistemot za nagraduvawe pred da anga`irate nekogo. Pristapot baziran na provizija voobi~aeno najdobro funkcionira, no treba da bide vklu~ena i osnovna plata. Na toj na~in na prodava~ot mu se garantira minimalen prihod {to mo`e moralno da go potkrepi vo vreme na poslaba proda`ba. Motivirajte i so nefinansiski metodi. Vrabotenite sakaat da dobijat priznanie za dobro zavr{enata rabota i da ~uvstvuvaat deka nivnite pretpostaveni gi soslu{uvaat i se obiduvaat da gi re{at problemite.

KADE SE NAJEVTINITE HOTELI SO PET YVEZDI^KI ajevtinite hoteli so pet yvezdi~ki se vo Var{ava, veli istra`uvaweto na Hotels.com, vo koja se razgledani 20 iljadi hoteli vo svetot.

N

VAR[AVA, POLSKA

Prose~na cena za no}evawe: 114,69 dolari

TALIN, ESTONIJA

Prose~na cena za no}evawe: 156,65 dolari

Poglednete koi se ~etirite gradovi kade {to za najmalku pari mo`e da prestojuvate vo luksuzen hotel. Dadena e prose~nata cena za hotel od pet yvezdi~ki.

MARAKE[, MAROKO

Prose~na cena P za no}evawe: 159,65 dolari

BUDIMPE[TA, UNGARIJA

Prose~na cena za no}evawe: 168,34 dolari

12 PORTFOLIO TRENDOVI

DVAESET MILIONI KORISNICI VO PET ZEMJI

BUSINESSBRIEF

VO EU SÈ POPOPULARNO MOBILNOTO BANKARSTVO o mart godinava 20 milioni korisnici na mobilni telefoni vo pet vode~ki evropski pazari (Velika Britanija, Francija, [panija, Germanija i Italija) pristapile kon svoite bankarski smetki preku mobilen telefon, poka`uva najnovoto istra`uvawe na agencijata comScore. Navedenite korisnici pretstavuvaat 8,5% od vkupniot broj korisnici na mobilni uslugi vo spomenatite zemji. Od avgust 2010 godina, koga agencijata po~nala so sledewe na podatocite, upotrebata na mobilnoto bankarstvo porasnala za 15,4%, vo golem del blagodarenie na popularnosta na pametnite telefoni. Sopstvenicite na vakvi telefoni vo mart godinava so~inuvale 70% od pazarot na mobilno bankarstvo vo ovie pet zemji. Ponatamu, me|u korisnicite na sofisticiranite pametni telefoni, brojot na tie {to koristat mobilni bankarski uslugi porasnal za duri 40% od avgust minatata godina.

V

PROCENKI NA AGENCIJATA MCKINSEY

INTERNETOT SO^INUVA 3% OD SVETSKIOT BDP o svetskiot bruto-doma{en proizvod Internetot u~estvuva so okolu 3%, odnosno so 1.672 milijardi dolari, objavi McKinsey Global Institute.

Ako Internetot se nabquduva kako zeseben sektor, negoviot pridones kon globalniot BDP e pogolem od toj na energetikata, zemjodelstvoto i rudarstvoto, se veli vo izve{tajot. Istra`uva~ite na Mekkinsi gi prou~ile internetskite ekonomii na osum najrazvieni zemji vo svetot (G8), kako i vo Brazil, Kina, Ju`na Korea i [vedska, sakaj}i da poka`at kako Internetot pridonesuva

V

VIZIONERI

vo globalniot rast, produktivnosta i vrabotenosta. Vo tie 13 zemji, koi kreiraat pove}e od 70% od svetskiot BDP, Internetot proizvel rast od 3,4%.

Vo “zrelite” zemji, kade {to s$ u{te ne pripa|aat Kina, Brazil, Rusija i Indija, Internetot e zaslu`en za duri 21% od rastot.

ZATOA [TO STRAVUVAAT OD ALTERNATIVNATA ENERGIJA

SAUDIJCITE NE SAKAAT SKAPA NAFTA audiskiot princ Alvalid bin Talal izjavi deka cena na naftata od 70 do 80 dolari za barel e vo najdobar interes za Saudiska Arabija, zatoa {to ja namaluva itnosta vo SAD i vo Evropa za razvoj na alternativni izvori na energija.

“Nie ne sakame Zapadot da najde alternativi. Kolku pove}e rastat cenite na naftata, tolku pogolem }e bide naporot da se najdat alternativi”, re~e Alvalid vo intervju za Si-en-en (CNN).

Aktuelnite nastani vo Severna Afrika i Bliskiot Istok ja krenaa cenata na naftata na pove}e od 100 dolari za barel, a vo poslednava godina naftata poskape 35% na svetskite berzi. Saudiska Arabija ima najgolemi rezervi nafta vo svetot, koi oficijalno se proceneti na 266 milijardi bareli i e najgolem izvoznik na nafta me|u ~lenkite na OPEK.

S

& LIDERI

Toj {to se osmeluva da potro{i zaludno eden ~as od svojot `ivot ne ja spoznal vrednosta na `ivotot. ^ARLS DARVIN avtor na teorijata za potekloto na vidovite

a da ja sozdademe elektri~nata energija na idninata mora da dizajnirame sosema nova arhitektura na na{iot energetski sistem.

Z

Luksuznite stoki se edinstvenata oblast kade {to mo`ete da pravite luksuzni profiti.

BERNAR ARNO direktor na najgolemata svetska kompanija za luksuzni stoki

Nikoga{ ne pla{ete se da go zemete profitot. Podobro vo va{ite xebovi otkolku vo nivnite.

MAJKL LIVAJ motivaciski govornik i avtor

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA, VO VRSKA SO NAJAVATA DEKA ZEMJATA ]E GI ZATVORI SITE NUKLEARNI CENTRALI DO 2022 GODINA

14 PORTFOLIO PORADI GOLEM PAD VO PRODA@BATA

RENO SO POPUSTI I DO 45% rodava~ite se prinudeni da davaat ogromen popust na nekoi modeli na Reno, otkako proda`bata na avtomobili na francuskata kompanija od ovoj mesec e namalena za 35%. Dilerite nudat i do 45% popust za kupuvawe na modelot “klio”, bidej}i isporakite na vozila na francuskiot pazar do`iveaja drasti~en pad ovoj mesec.

Oficijalen pretstavnik na Reno predupredi deka do namalenata proda`ba na vozilata do{lo i poradi ukinuvaweto na subvenciite za pottik na pobaruva~kata za avtomobili i zavr{uvaweto na programata “staro za novo”.

Reno se najde me|u proizvoditelite na avtomobili koi zabele`ale najgolemo namaluvawe na isporakite na evropskiot pazar minatiot mesec.

Kompanijata registrira namaluvawe na isporakite od 13% na okolu 106.000 vozila vo odnos na 2010 godina, tvrdat podatocite na Evropskite proizvoditeli na avtomobili.

P

U[TE EDNO PRIZNANIE ZA TEHNOLO[KIOT GIGANT

GUGL E KOMPANIJA SO “NAJDOBRA REPUTACIJA”

G

oogle e na vrvot od listata na kompanii so najdobra reputacija vo SAD, ako sudime po rezultatite na najnovata anketa {to vo maj godinava ja objavi Harris Interactive, edna od svetskite vode~ki firmi za pazarno istra`uvawe, tehnologija i biznis penetracija.

Vo anketata u~estvuvaa pove}e od 30.000 ispitanici so zada~a da izdvojat 60 poznati amerikanski kompanii i da gi ocenat istite spored 20 razli~ni atributi, koi na krajot se grupiraat vo {est razli~ni grupi za reputacija: Emocionalna bliskost, Proizvodi i Uslugi, Vizija i Liderstvo, Socijalna odgovornost, Finansiski rezultati i Rabotna okolina. Izve{tajot jasno poka`uva deka tehnolo{kite kompanii dominiraat na povisokite pozicii od listata.

UDAR VRZ IMPERIJATA NA INGVAR KAMPRAD

SO DOKUPUVAWE NA 6% UDEL NA AMERIKANSKATA VLADA

BOMBI VO PRODAVNICITE NA IKEA VO EVROPA

FIAT ]E STANE MNOZINSKI SOPSTVENIK NA KRAJSLER

stanuva misterija dali zad bomba{kite napadi vrz prodavnici na {vedskiot trgovski sinxir za mebel IKEA stoi cel da se urne imperijata na Ingvar Kamprad. Policijata s$ u{te gi istra`uva trite eksplozii koi se slu~ija vo prodavnici za mebel na IKEA vo Belgija, Francija i Holandija. Ekspertite komentiraat deka targetot e IKEA i uni{tuvawe na inventarot, namaluvawe na mo}ta na korporacijata i predizvikuvawe dopolnitelni te{kotii vo raboteweto. Obi~niot narod, pak, se somneva vo teroristi~ki napad.

Bomba{kite napadi na prodavnicite na IKEA se slu~ija vo poslednite tri dena vo Ajndhoven vo Holandija, Gent vo Belgija i vo Lil vo Francija. Trite eksplozii se slu~ile na identi~en na~in - aktivirani bombi so dale~inski upravuva~, a bombata bila vo forma na ~asovnik - budilnik, koj slu`el kako detonator. Posledicite se samo materijalna {teta. Nema povredeni.

talijanskiot proizvoditel na avtomobili Fiat }e go kupi udelot od 6% {to go ima amerikanskata Vlada vo Krajsler, so {to }e stane mnozinski sopstvenik na amerikanskata kompanija, so 52% udel. Otkako Krjasler vo 2009 godina prestana da ja koristi dr`avnata pomo{ za da se spasi od bankrot, Fiat se dogovori so amerikanskata Vlada da spodeli tehnologija i menaxment so Krajsler, vo razmena za 20% udel vo firmata, a potoa postepeno dokupuva{e akcii. Cenata za ovie 6% akcii }e bide odredena narednava nedela.

Verojatno Fiat }e go zgolemi udelot vo Krajsler do 57% do krajot na godinava.

Vo vtornikot, Krajsler soop{ti deka vratil 7,6 milijardi dolari dr`avna pomo{ na vladite na SAD i Kanada, i toa {est godini pred dogovoreniot rok.

O

I

MEDIUMI ENTREPRENEUR

THE ECONOMIST

Vo junskiot broj pro~itajte za “100-te brilijantni kompanii”, odnosno za najinovativnite biznis-idei na dene{ninata.

Zo{to Avstralija mo`e da bide slednata “zlatna dr`ava”, epitet {to go dobi Kalifornija pred 30 godini: specijalen izve{taj za Avstralija ni nudi The Economist.

TIME

Nade`ta ne e racionalna kategorija, toga{ zo{to lu|eto ja poseduvaat vo tolku golemi koli~ini?

Pro~itajte pove} e za “naukata za optimizmot”.

16 COVER STORY: ZAGU[ENI VO NELIKVIDNOST Biznismenite baraat dr`avata so novi merki da im pomogne vo re{avaweto na nelikvidnosta koja go gu{i nivniot razvoj. Na novata vlada & predlagaat da vovede merki za za{tita na naplatata: DDV da se pla}a po naplatena faktura, za da se izbegnat situaciite kade {to edna firma za odredena transakcija pla}a DDV vo UJP, no so meseci ne mo`e da go naplati toa {to go prodala.

Da se vovede konkreten instrument za za{tita na naplatata, kako {to be{e akceptniot nalog ili pak, da se vovede t.n. bariran ~ek. Vo celiot proces da se vklu~at bankite, koi }e davaat pokritie za dolgot!

1.

2.

NOVATA VLADA DA VOVEDE INSTRUM ZA SIGURNA NAPLAT

17

T, BIZNISMENITE BARAAT

MENT TA!

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

Na{ata kompanija ima prili~no redovna naplata. Vo prosek ~ekame 7, 10 do 15 dena po utvrdeniot rok za naplata na fakturite, a retko se slu~uva nekoj da ni zadocni 45 dena”, veli menaxer na edna od najgolemite distributerski kompanii vo zemjava. Toj se smeta sebesi za uspe{en vo menaxiraweto na naplatata na svoite pobaruvawa vo ekonomija kakva {to e makedonskata, kade {to najgolemata bolka na kompaniite e nelikvidnosta. Iako mo`ebi zvu~i ~udno za nekoi biznismeni koi rabotat vo razvienite stranski ekonomii, negovata prikazna za telerancijata na rokovite vo makedonskata realnost, kade {to firmite ~ekaat i do 180 dena za da go naplatat toa {to go prodale, e eden od retkite uspe{ni primeri.

Bidej}i vo nadle`nite dr`avni institucii ne mo`e da se dojde do oficijalen statisti~ki podatok koj }e ja poka`e sostojbata na (ne) likvidnost vo ekonomijata, nitu pak, na vnatre{nata zadol`enost na dr`avata, “Kapital” odlu~i da napravi anketa me|u biznismenite. Taa poka`a deka prose~noto vreme za naplata na doma{niot pazar e pove}e od 45 dena, vo nekoi slu~ai toa e ne{to pomalku ili eden mesec, a naj~esto dostignuva 60 dena. Mnogu ~esti stanaa i slu~aite kade {to firmite ~ekaat i po 180 dena (6 meseci!!!) za da go naplatat toa {to go prodale ili zavr{ile kako usluga, a pritoa dol`nikot u{te i “se pazari” za namaluvawe na vkupnata suma na dolgot i toa go postavuva kako uslov za da plati.

No, ako dr`avata go krie dolgot kon kompaniite, postojat drugi indikatori koi mo`at da navedat na zaklu~okot deka nelikvidnosta bukvalno ja gu{i makedonskata ekonomija. Statistikata na Narodnata banka poka`uva deka brojot na blokirani smetki vo dr`avata postojano raste. Vo izminatite 12 meseci ili za edna godina, od april 2010 godina zaklu~no so april godinava, vo Makedonija ima 29.143 novi blokirani smetki, a samo vo prvite ~etiri meseci od godinava brojot na blokirani smetki porasnal za 4.643. Interesno e {to brojot na blokiranite smetki izminatata godina ima kontinuiran nagoren trend.

“Kapital” pra{uva zo{to raste nelikvidnosta, kako kompaniite da najdat na~in da ja za{titat naplatata, koja e ulogata na dr`avata?

N

DDV DA SE PLA]A PO NAPLATENA FAKTURA? Vo uslovi koga na firmite im nedostigaat slobodni sredstva za osnovnite potrebi na biznisot, a od druga strana, dr`avata sproveduva stroga fiskalna disciplina i ne tolerira docnewa pri naplatata na danocite, biznismenite se staveni vo }orsokak. Zakonski rokot za naplata na DDV e 25 dena po zavr{uvaweto na dano~niot period (zavisno od toa dali firmata pla}a danok sekoj mesec, na sekoi tri meseci ili

edna{ godi{no). Ako firmata ne plati DDV 25 dena po istekuvaweto na rokot, toga{ Upravata za javni prihodi (UJP) po~nuva da presmetuva kamata vo iznos od 0,33% po den.

Ima slu~ai vo koi UJP zasmetuva kamata pet godini i duri potoa pra}a inspekcija vo firmata, no mnogu ~esti se i slu~aite kade {to UJP vedna{ donesuva re{enie za blokirawe na odredena smetka ako po napravena inspekcija proceni deka treba da go napravi toa.

Poradi vakvata postavenost na rabotite, vo biznis-zaednicata s$ poaktuelna stanuva idejata danokot na dodadena vrednost (DDV) firmite da go pla}aat vo UJP, otkako }e ja naplatat fakturata za toa {to go prodale.

A ne kako {to e sega, koga kompaniite zakonski se obvrzani da platat danok za odredena transakcija, koja mo`e da se slu~i i voop{to da ne bide naplatena.

Treba li dr`avata da go vovede ovoj princip, kako vremena merka, so cel da pomogne vo podobruvaweto na likvidnosta vo ekonomijata?

Mir~e ^ekrexi, potpretsedatel na Sojuzot na stopanski komori (SSK), potsetuva deka pla}aweto na DDV po naplatena faktura postoe{e kako princip okolu 15 godini za vreme na porane{na Jugoslavija. Spored nego, edinstveno taka e ispravno da se pla} a danokot - otkako }e se naplati proizvodot ili uslugata.

“Kako {to se postaveni rabotite sega, nie firmite im pla}ame i na dostavuva~ite i na dr`avata, a ima takvi situacii koga i po 10 godini ne mo`eme da gi naplatime pobaruvawata, pa vleguvame vo sudski procesi i sli~no. Zatoa, mislam deka tuka treba da se poka`e ulogata na dr`avata vo obezbeduvaweto dopolnitelna obvrska DDV da se pla}a po naplatena smetka”, veli ^ekrexi.

Spored nego, pla}aweto na DDV za firmite pretstavuva zna~itelen mese~en odliv. Taka {to, najlogi~no e edna firma da stane dano~en obvrznik vo momentot koga ja naplatila fakturata.

“Toa bi bilo odli~na pomo{ za firmite, zatoa {to vo toj slu~aj firmite }e pla} aat danok otkako }e dobijat prilivi za prodadenoto. Toa bi pomognalo da se re{i problemot na nelikvidnosta, koja e golema. Na site kompanii ~lenki vo SSK osnoven problem im e naplatata, odnosno nelikvidnosta”, veli ^ekrexi.

Xemail Dauti, direktor na distributerskata kompanija Dauti komerc, smeta deka naplatata na DDV po naplatena faktura treba da bide trajno re{enie.

“Na toj na~in sekoj }e go zema svojot del koga }e dojdat parite. A ne kako sega, dr`avata da si go naplatuva danokot i pred da se fakturira smetkata. A {to da pravat firmite koi podolgo vreme ne mo`at da naplatat za stokata, a taa vo me|uvreme se rasipala? Dr`avata ne vodi smetka za toa”, veli Dauti.

Dan~o Velkov, direktor na fabrikata za mebel Dizajn fantazija, veli deka idejata DDV da se pla}a po naplatena faktura

18 COVER STORY

MIR^E ^EKREXI POTPRETSEDATEL NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI

ZAGU[ENI VO NELIKVIDNOST, BIZNISMENITE BARAAT

ajlogi~no e edna firma da stane dano~en obvrznik otkako }e si ja naplati fakturata. Ovoj princip postoe{e vo porane{na Jugoslavija 15 godini. Toa zna~i deka firmite pla} aat danok otkako }e dobijat prilivi za prodadenoto. Ova bi pomognalo da se re{i problemot na nelikvidnosta vo stopanstvoto, koja e golema. Na site kompanii-~lenki vo SSK osnoven problem im e naplatata, odnosno nelikvidnosta.

N

BROJ 605 03/06/2011 www.kapital.mk

KOI SE MO@NITE INSTRUMENTI ZA ZA[TITA NA NAPLATATA?

BANKARSKA GARANCIJA Bankite gi izdavaat bankarskite garancii kako pokritie na odredeno pobaruvawe vo situacii koga dol`nikot ima dobra kreditna istorija, odnosno dobar krediten rejting. Biznismenite velat deka bankite bez problem izdavaat garancija na takvi kompanii, no za volja na vistinata, tie ne se mnogu.

Bankarskite garancii vo doma{niot promet, na primer, naj~esno gi koristat proizvoditelite na hrana pri proda`bata vo golemite marketi. Interesot na bankata, sekako, e vo provizijata koja ja naplatuva. ^EK ^ekovite, koi vo Makedonija ja imaa funkcijata {to ja imaat dene{nite kreditni karti~ki, odamna otidoa vo istorijata.

No, kakvi ~ekovi sega mo`e da se koristat

kako pokritie za naplata?

Denes sekoj od kni`arnica mo`e da kupi ~ek, da go popolni i da go potpi{e, pritoa, za sumata koja ja navel ne mora da ima pokritie vo banka. Ako na ovoj na~in dolgot ne se servisira firmata koja ima pobaruvawe mo`e da bara samo krivi~na odgovornost od dol`nikot i celiot slu~aj da se prefrli vo sudskite proceduri, koi, za volja na vistinata, nikoj ne gi saka. ^ekovite koi gi gledame na amerikanskite filmovi, kade {to sopstvenikot na ~ekot mo`e vo koja bilo banka da go razmeni par~eto hartija za pari, vo makedonskiot bankarski sistem ne se koristat.

MENICA Biznismenite vo Makedonija ja izbegnuvaat menicata kolku {to mo`at, so ogled na iskustvoto od vremeto na porane{na Jugoslavija, koga poradi upotreba na menici se javuvaa periodi vo koi voop{to ne se pla}a{e so pari, tuku se sveduva{e na proda`ba na menici i upotreba na kompenzacii i cesii. Vsu{nost, kompaniite

begaat od menicite bidej} i i tie kako i ~ekovite mo`at da se kupat vo sekoja kni`arnica, da se potpi{at vo baranata vrednost, so toa {to za razlika od ~ekot, tie mo`at i da se prodavaat kako eden vid vrednosna hartija.

Toa {to e va`no da se ka`e e deka mnogu od kompaniite ne znaat deka za da ja napravat menicata izvr{na pri potpi{uvaweto treba da vklu~at i notarska izjava, so koja kupuva~ot se obvrzuva deka vo opredelen rok i pod opredeleni uslovi }e go plati dolgot, inaku istiot }e mu bide naplaten od bankarskata smetka so izvr{itel. Smetkovoditelite velat deka 80% od kompaniite ne znaat za ovaa opcija i potpi{uvaat menici vrz osnova na koi potoa po nenaplaten dolg mo`e da se bara samo krivi~na odgovornost na dol`nikot.

AKCEPTEN NALOG Ekspertite po smetkovodstvo komentiraat deka akceptniot nalog, kakov {to postoel 15 godini vo Makedonija, ne e najsre}noto re{enie za za{tita na naplatata, odnosno ne pridonesuva za 100% sigurnost deka pobaruvaweto }e bide naplateno.

Mnogu ~esto se slu~uvalo firmite i pri sklu~en akcepten nalog da go manipuliraat sistemot, odnosno da ne go platat dolgot.

Akceptniot nalog funkcionira{e na toj na~in {to se

aktivira{e vo momentot koga na smetkata na dol`nikot }e dojdat prilivi na sredstva.

No, dol`nicite i so nego uspevale da izbegnat pla} awe - otvorale novi bankarski smetki, odnosno namerno ne rabotele so bankarskata smetka navedena vo nalogot, so {to na nea avtomatski nemalo prilivi od koi mo`e da se naplati pobaruvaweto.

BARIRAN ^EK Bariranite ~ekovi se eden od instrumentite za za{tita na naplatata koi se smetaat za posigurni. Biznismenite predlagaat niv da gi izdavaat bankite, a da funkcioniraat na toj na~in {to od bankata na dol`nikot } e se izdavaat na firmata koja pobaruva, kako pokritie za naplatata. Vo slu~aj kompanijata koja pobaruva da ne mo`e da go naplati toa {to go prodala odi vo bankata na dol`nikot i bariraniot ~ek go pretvora vo gotovina. Ovde, za razlika od akceptniot nalog (ili od akceptniot nalog vo formata vo koja funkcioniral vo porane{na Jugoslavija), bankata e dol`na da gi isplati parite bez razlika na toa dali na smetkata na dol`nikot ima pari ili ne. Zna~i, bankata e taa koja go isplatuva dolgot, a potoa problemot so svojot klient taa go re{ava ili so izdavawe kredit za reprogramirawe na dolgot ili mo`e da odlu~i krivi~no da go goni klientot.

XEMAIL DAUTI DIREKTOR NA DAUTI KOMERC

o Crna Gora postoi instrument za za{tita na naplatata koj se vika ovlastuvawe. So nego se ovozmo`uva sigurna naplata. Kupuva~ot go ovlastuva prodava~ot, vo slu~aj da ne mu plati navreme, da ja podigne sumata pari od negovata `iro-smetka. Na ovoj na~in kupuva~ot ja pokriva svojata obvrska. Ova ne e zadol`itelen instrument, tuku negovoto koristewe zavisi od delovnite odnosi, od voljata na dvete strani.

V

e odli~na, no sudej}i od 15godi{noto iskustvo kako biznismen vo Makedonija, smeta deka dr`avata nema da ima interes da ja vovede kako merka. Sepak, potencira deka prvo na {to treba da raboti dr`avata e re{avawe na nelikvidnosta.

“Idejata za pla}awe DDV po naplatena faktura e odli~na i ako se vovede kako vremena merka sigurno deka }e pomogne. Ima i drugi mehanizmi za za{tita na naplatata. No, treba da se znae deka site tie imaat tro{oci, {to na krajot }e treba da se odrazi na samiot kupuva~. Odnosno, proizvoditelot ili trgovecot }e treba da gi kalkuliraat

tro{ocite za dokumentot za za{tita na naplatata, {to vo krajna linija }e go poskapi proizvodot ili uslugata”, objasnuva Velkov.

Slobodan Kutrevski, direktor na Pekabesko, ne se soglasuva so idejata DDV da se pla}a po naplatenata smetka, zatoa {to smeta deka toa e za lu|e koi sakaat na baza na danokot da {pekuliraat.

“Mene mi se fa}a isto dali }e platam danok vedna{ ili po 30 dena. Toa postoe{e kako princip u{te pred da se vovede DDV. Mislam deka ne treba da se vra}a, zatoa {to Makedonija go primenuva modelot spored koj

PAVLE GACOV DIREKTOR NA PROAGENS

ankite treba da se vklu~at vo za{titata na naplatata, taka {to bi izdavale nekoj vid bankarski akcept. So nego koga odredena firma nema da plati vo dadeniot rok drugata strana koja ima pobaruvawe }e mo`e da otide vo bankata na dol`nikot, od ~ija smetka vedna{ }e & bidat isplateni parite. Taka, toj {to pobaruva voop{to nema da se zanimava so dol`nikot, tuku dolgot }e si go naplati vo negovata banka.

B

ZA 1 GODINA 29.143 NOVI BLOKIRANI SMETKI

Izvor: NBM

se raboti vo cel svet. No, zatoa treba da se pogledne primerot na Srbija, kade {to na internetstranicata na Narodnata banka sekoj mo`e da ja proveri i sledi zadol`enosta na edna firma, pa

spored toa da odbere dali }e sorabotuva so nea. A ne kako kaj nas, da pla}ame za taa usluga na Centralniot registar, koj, patem, nie go finansirame tokmu preku pla}aweto danoci”, objasnuva

19

20 COVER STORY ZAGU[ENI VO NELIKVIDNOST, BIZNISMENITE BARAAT

BROJ 605 03/06/2011 www.kapital.mk

NARODNATA BANKA VO SRBIJA NE JA KRIE ZADOL@ENOSTA NA FIRMITE! nteresno e {to vo sosedna Srbija dr`avata direktno & pomaga na ekonomijata da bide polikvidna so toa {to na internet-stranicata na srpskata Narodna banka dostapni se podatocite za zadol`enost na kompaniite. Taka, sekoj biznismen ili gra|anin besplatno mo`e da vidi koja firma kolku e zadol`ena i vrz osnova na toa da odlu~i dali }e raboti so nea. Vo Makedonija vo Narodnata banka postoi krediten registar, no informaciite vo nego im se dostapni samo na bankite. A ako nekoj saka komercijalno da dobie podatok za zadol`enost na odredena kompanija pla}a za toa vo Centralniot registar.

I

Kutrevski. Toj veli deka Pekabesko nema golem procent na nenaplateni pobaruvawa. Od 35 milioni evra promet lani negovata kompanija ne naplatila samo 20% do 30%.

Spored pretsedatelot na Zdru`enieto na dano~ni sovetnici, Pavle Gacov, direktor na agencijata Proagens, razmisluvaweto DDV da se pla}a po naplatuvawe na fakturite e ednostrano, poradi toa {to kaj sekoja firma - DDV obvrznik ima vlezen i izlezen danok. Sekoja firma koga nabavuva materijali za rabota pla}a DDV, za koj potoa vo pove}eto slu~ai pravi povrat.

Potoa, koga gi prodava svoite stoki i uslugi isto taka pla}a DDV. Vo momentov sistemot e takov {to DDV vo dvata slu~ai se pla}a po fakturirana realizacija, a ne po naplatena realizacija, i ova e slu~aj sekade vo svetot.

Spored Gacov, ako se vovede merkata DDV da se pla}a po naplatena faktura, toga{ toa }e treba da va`i i za vlezniot i za izlezniot DDV. Vo toj slu~aj, firmite nema da mo`at da pravat povrat na danokot pred da gi platat nivnite nabavki. “Vo vakviot (so pla}awe) re`im, za da odbie{ vlezno DDV mora da ja plati{ vleznata faktura, a za toa mora da ima{ pari. A kompaniite se `alat deka nemaat pari. Taka {to, mislam deka ovaa ideja DDV da se pla}a po naplatena faktura e palijativno, a ne trajno re{enie, od koe benefit mo`e da imaat samo najdobrite kompanii koi se najlikvidni�, veli Gacov.

Spored nego, principot pla}awe danok po naplata na proizvodot ili uslugata vo literaturata se sre}ava kako opcija, no retko kade se primenuva.

Gacov veli deka mo`ebi firmite treba da napravat simulacija na sopstveniot pari~en tek (cash flow), so koja vo odreden vremenski period }e pregledaat kolku vlezni fakturi platile i kolku izlezni fakturi se naplateni. Spored nego, mnogu verojatno e da se slu~i situacija vo koja poradi nenaplateni pobaruvawa nema da mo`e da se odbie DDV platen za nabavka na materijali za rabota, oprema, surovini.

POTREBNI SE INSTRUMENTI ZA ZA[TITA NA NAPLATATA! Rade Trajkovski, direktor na mesnata industrija Globus, veli deka firmite nemaat nikakva za{tita na naplatata i spored nego,

VO FINANSII SE RAZMISLUVA ZA INSTRUMENT ZA ZA[TITA NA NAPLATATA? eoficijalno doznavame deka vo Ministerstvoto za finansii se razmisluvalo za povtorno voveduvawe na t.n. akcepten nalog koj postoe{e vo vremeto na porane{na Jugoslavija. Go pra{avme ministerot za finansii, Zoran Stavreski, kakov e planot vo odnos na ova pra{awe, no od nego ne dobivme odgovor. Predizborno, od Ministerstvoto ne ni odgovorija nitu na pra{awata: Dali dr`avata razmisluvala da vovede vremena merka DDV da se pla}a po naplatena faktura; i Se podgotvuva li nekakov instrument za za{tita na naplatata?

N

toa pretstavuva klu~niot problem poradi koj nelikvidnosta vo ekonomijata e golema. Toj predlaga dr`avata da vovede t.n. bariran ~ek, koj spored nego e vistinski instrument za za{tita na naplatata.

“Sega sekoj mo`e da kupi ~ek od kni`arnica i da ti go izdade, no ako nema pari na negovata smetka toj ~ek nema da ima pokritie.

Vo slu~aj da ne mo`ete da naplatite takov ~ek mo`ete da go tu`ite dol`nikot na osnova na krivi~na odgovornost, no toa povtorno e proces koj ja ote`nuva naplatata. Zatoa, mislam deka treba da se vovede nov instrument, t.n. bariran ~ek, koj }e bide validna za{tita na naplatata. Bankite bi gi izdavale tie barirani ~ekovi i tie bi go ispla}ale prodava~ot na proizvodi ili uslugi ako rokot za naplata pomine i firmata so pobaruvawe odlu~i da go aktivira ~ekot, bez razlika

na toa dali smetkata na firmata-dol`nik e blokirana ili ne. A bankata potoa }e odlu~i dali dol`nikot }e go goni krivi~no ili ne”, objasnuva Trajkovski.

I Dauti od Dauti-komerc smeta deka neophodno e vo ekonomijata dr`avata da sozdade mehanizam koj }e ja osigura, odnosno za{titi naplatata. Dauti predlaga dr`avata da go vrati vo funkcija akceptniot nalog, koj se upotrebuva{e vo porane{na Jugoslavija, a kako instrument, spored nego, }e pomogne da se za{titat pobaruvawata.

“Vo Crna Gora, na primer, postoi instrument za za{tita na naplatata, koj se vika ovlastuvawe. So nego se ovozmo`uva sigurna naplata. Kupuva~ot go ovlastuva prodava~ot vo slu~aj da ne mu plati navreme da ja podigne sumata pari od negovata `irosmetka. Na ovoj na~in kupuva~ot ja pokriva

svojata obvrska. Ova ne e zadol`itelen instrument, tuku negovoto koristewe zavisi od delovnite odnosi, od voljata na dvete strani”, raska`uva Dauti.

Kutrevski od Pekabesko kako instrument za za{tita na naplatata koristi bankarski garancii ili zalog so nedvi`nost, no samo tamu kade {to naplatata mu e rizi~na.

“Od menicite site se pla{at i tie ne se upotrebuvaat. Mislam deka edinstven vistinski instrument za za{tita na naplatata vo momentov se bankarskite garancii. Zna~i, vo na{iot slu~aj barame od kupuva~ot da ni izdade bankarska garancija, koja toj ja obezbeduva vo banka, normalno, ako ima dobar krediten rejting, i toa n$ {titi od nenaplateni pobaruvawa”, veli Kutrevski.

Dano~niot ekspert Gacov predlaga bankite da se vklu~at vo za{titata na naplatata, taka {to bi izdavale nekoj vid bankarski akcept. So nego koga odredena firma nema da plati vo dadeniot rok drugata strana koja ima pobaruvawe }e mo`e da otide vo bankata na dol`nikot, od ~ija smetka vedna{ }e & bidat isplateni parite. Se razbira ova mora da se izvede vo sorabotka so bankite.

Ova funkcionira vo [vajcarija, kade {to kompaniite koi imaat pobaruvawa voop{to ne se zanimavaat so dol`nikot, tuku vedna{ odat vo negovata banka i go re{avaat problemot. Ovoj instrument mo`e da bide surov, bidej}i }e napravi “~istewe” na pazarot. Ova zna~i deka “bolnite” kompanii }e umrat, a likvidnite, silnite, }e stanat u{te posilni. Ako dol`nikot ne mo`e da obezbedi akcept vo banka, toga{ }e bide osuden na propast.

21

INTERVIEW 22 INTERVIEW PREKU PRISUSTVOTO NA ^ETIRIESETINA RAZLI^NI NACII I KULTURI VO NOVA, NOVA GO NOSI SVETOT VO MAKEDONIJA, NO ISTOVREMENO, PREKU NA[ITE MAKEDONSKI U^ENICI KOI STUDIRAAT NA SITE KONTINENTI VO SVETOT, JA VNESUVA MAKEDONIJA VO SVETOT

VENERA NOVAKOVSKA OSNOVA^ NA U^ILI[TATA NOVA

NOVA GO NOSI SVET VO MAKEDONIJA I MAKEDONIJA VO SV

BROJ 605

03/06/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

TOT

VETOT

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

rednoto u~ili{te NOVA naskoro }e ja proslavi 10-godi{ninata od prvata generacija maturirani u~enici. Ubav povod da porazgovarame so Venera Novakovska, idejniot kreator i glavniot motor na sistemot NOVA, koj {to denes opfa}a i gradinka i osnovno u~ili{te. S$ po~na so edna minispecijalizacija vo SAD nekade kon krajot na 80-tite godini i mo`nosta da se vidi kako funkcionira tamo{niot obrazoven sistem, iskustvo {to go rasplamti `ar~eto na nezadovolstvo {to tlee{e kaj Novakovska - od toa kako funkcionira{e obrazovniot sistem vo Makedonija, i koe {to ja pottikna da razmisluva kako da go prenese iskustvoto od toa {to go vide vo amerikanskite u~ili{ta, vo svojata zemja. “Za vreme na prestojot na moeto semejstvo vo SAD moite dva sina prodol`ija da u~at vo amerikansko u~ili{te i jas se fascinirav od toa kako eden obrazoven sistem mo`e da pottiknuva napredni idei i da osloboduva prostor za samostojno mislewe i napredok kaj mladiot ~ovek. Bev impresionirana od odnosot na profesorite i se vklu~iv vo pove}e proekti vo u~ili{teto, tamu kade {to smetav deka mo`am da pomognam�, raska`uva Venera Novakovska za denovite koga kaj nea po~nala da se ra|a idejata za toa {to denes pretstavuva organizacijata na me|unarodni u~ili{ta NOVA. [to se slu~i po va{eto vra}awe od SAD, odnosno kako po~na realizacijata na toa {to kako ideja se rodi kaj vas, za privatna obrazovna institucija.

Zboruvame za po~etokot na 90-tite godini, koga privatnoto obrazovanie be{e mnogu dale~na tema za javnosta?

Otkako se vrativ od SAD, ja razrabotuvav idejata kako da po~nam privaten proekt {to }e bide najblisku do moeto amerikansko iskustvo. Bev svesna deka rabotite vo obrazovanieto ne mo`e da se menuvaat preku no} i sfativ deka vo formalniot sektor nema {ansi nabrzo da se slu~i ne{to, no vo neformalniot sektor postoe{e prostor da se otvori u~ili{te za stranski jazici.

Si rekov, }e po~nam so takvo u~ili{te, }e soberam ekipa i }e go napravam toa na razli~en na~in. Toa bea po~etocite na privatniot Institut za angliski jazik NOVA, vo koj poradi na{iot entuzijazam i qubovta so koja rabotevme go bevme krenale na tolku visoko nivo izu~uvaweto na jazikot {to na momenti nalikuva{e i na fakultet.

Be{e toa seriozna institucija za izu~uvawe na angliskiot jazik na na~in kako {to go pravat toa vo najrazvienite zemji – so razli~na nomenklatura na odbele`uvawe na nivoata na izu~uvawe jazik, me|unarodni profesori (vo NOVA prvi vklu~ivme profesori od stranstvo), mali i dobro podeleni grupi, nov ambient i novi, originalni u~ebnici, so ogled deka dotoga{ vo Makedonija se koristea prete`no srpski ili hrvatski u~ebnici.

Na krajot na godinata napravivme prezentacija na s$ {to nau~ivme, a na~inot na

S

koj {to go napravivme toa be{e sosema razli~en - decata govorea, komuniciraa, prezentiraa kompletno na angliski i site bea voodu{eveni.

I potoa doa|a srednoto u~ili{te NOVA. Kako go otvorivte prvoto privatno sredno u~ili{te vo Makedonija?

Institutot za angliski jazik NOVA nabrzo stana reper za toa kako mo`e da se izu~uvaat stranski jazici na eden inovativen na~in i pottikna mnogu promeni vo zemjava, a mnogu privatni i dr`avni institucii po~naa da go kopiraat toa {to se prave{e vo NOVA. Godi{nata brojka u~enici vo Institutot se iska~i do 500, no nie nemavme namera da zastaneme na taa to~ka. Jas bev edna od prvite {to so Ministerstvoto za obrazovanie i Pedago{kiot zavod po~na da gi diskutira mo`nostite za otvorawe na privatni inicijativi vo ramkite na formalnoto obrazovanie. Za niv be{e neprifatlivo da se po~ne so osnovno obrazovanie, tuku so sredno, iako mislam deka ne treba da se pravi razlika me|u niv.

Podgotviv 167 stranici proekt za privatno sredno obrazovanie. Vladata go prifati i vo 1997 godina, otkako ja pominavme verifikacijata na proektot i site sudski registracii, srednoto u~ili{te NOVA gi otvori vratite za prvite 43 u~enici.

Vo NOVA za prvpat vo zemjava se vovede kredit-transfer sistemot na u~ewe, {to bilo svoeviden {ok i za nadle`nite vo Ministerstvoto, no i za samite u~enici.

Nastavnata programa be{e izvonredno naporna, so po sedum ~asa na den, no nie veruvavme deka makedonskite u~enici mo`at da sovladaat s$. Od ovaa vremenska distanca mi se ~ini deka mo`ebi bevme preentuzijasti~ni, no od druga strana, nie mnogu visoko gi postavuvavme celite i zatoa bevme uspe{ni vo toa {to go pravevme.

Praktikata ni poka`a deka mora i da se menuvame, deka sekoga{ nema da gi imame najdobrite u~enici i deka eden u~ili{en sistem ne e najdobar zatoa {to gi ima najdobrite u~enici, tuku treba od dobrite da sozdava podobri, op{testveno odgovorni i tolerantni {to }e ja po~ituvaat ~ovekovata razli~nost.

No, ne zastanavte nitu kaj srednoto obrazovanie. NOVA otvori i privatno osnovno u~ili{te so gradinka, a lani tie dobija i novi zgradi. Ka`ete ni ne{to pove}e za ovaa investicija.

Vo 2002 godina dobivme dozvola od nadle`nite organi da ja realizirame i vtorata komponenta od proektot za privatno obrazovanie, a toa e osnovnoto u~ili{te. Svesni deka za celosno realizirawe na konceptot za kvalitetno osnovno obrazovanie potrebna e i maksimalno kvalitetna infrastruktura, pred dve godini po~navme so izgradba na novata zgrada na u~ili{teto, investicija vredna okolu pet milioni evra.

Novata zgrada opfa}a tri razli~ni strukturi, programski izdvoeni, no funkcionalno dobro povrzani vo edna celina. Toa se:

23

24 INTERVIEW predu~ili{niot centar za deca od tri do pet godini, oddelenskata nastava za u~enici od {est do devet i predmetnata nastava za u~enici od 10–14 godini.

Zgradata spa|a vo takanare~enata zelena arhitektura, so specijalna ekolo{ka fasada, treven pokriv, vnatre{ni zeleni gradini, sistem na greewe i ladewe so za{teda na energija, specijalna ventilacija i filtracija na vozduhot, najsovremeni tehni~ki parametri i sekako, specifi~en edukativen ambient koj maksimalno go poddr`uva procesot na u~ewe.

Novata zgrada za osnovno obrazovanie e prvata faza od na{iot petgodi{en razvoen plan. Vtorata faza opfa} a izgradba na sportskorekreativen centar (profesionalna sportska sala i akvacentar, me|u drugite sodr`ini) i konvenciski centar, kade {to }e se odvivaat site na{i kulturni nastani. Toa ovozmo`uva sozdavawe na vistinski gradski u~ili{en kampus za osnovno i sredno obrazovanie, prv od takov vid vo Makedonija.

Sistemot na NOVA, barem zasega, zavr{uva so srednoto obrazovanie. Mislite li deka visokoto obrazovanie {to se nudi vo Makedonija vo momentov, i dr`avnoto i privatnoto, mo`e da gi zadovoli kriteriumite i kvalitetot na koi e naviknat mladiot ~ovek vo NOVA, pa da mo`e da prodol`i so {koluvawe vo zemjava?

Za strancite {to u~at vo NOVA mo`ebi i se znae deka vo 99% od slu~aite }e go prodol`at {koluvaweto nadvor, no {to stanuva so doma{nite u~enici? Dali izleguva deka logi~en ~ekor po NOVA e da prodol`at so studirawe nadvor od zemjava? Ili mo`ebi NOVA vo nekoja pobliska perspektiva }e otvori i visokoobrazovna institucija?

Makedonskoto obrazovanie (dr`avno i privatno) se soo~uva so mnogu tranziciski, no i aktuelni problemi. Nedostig cvrsta obrazovna struktura, no isto taka i soodvetna vizionerska politika. Se slu~ija i se slu~uvaat mnogu reformi. Nekoi od niv se dobri, no za mnogu drugi potrebno e vistinsko sozrevawe na ideite. Duri i koga postoi iskrena `elba da se korigiraat nekoi nebulozni gre{ki vo obrazovanieto potrebno e vreme, dolgotraen ekspertski trud, probni testirawa, ispituvawe na terenot, osobeno koga e toa ranliva materija, pa duri potoa da se po~ne so implementirawe na promenite. Obrazovanieto e kompleksna materija vo koja treba da se intervenira mnogu vnimatelno. Odredeni

Vo edna prigoda imate izjaveno deka na NOVA ne gledate isklu~ivo kako na biznis-proekt. [to konkretno zna~i NOVA za vas? [to vi be{e glavniot motiv site ovie godini, glavnata misla-vodilka pri gradeweto na sistemot na u~ili{tata NOVA? Dali mo`ete da ka`ete deka obrazovanieto e biznis vo koj vredi da se investira?

Kvalitetnoto i eti~no obrazovanie e nadvor od sekakov biznis-model. Toa si ima svoja sopstvena logika koja ne se sovpa|a so taa na obrazovnite biznis-modeli.

Pretstavuva poseben avtenti~en organizam, so svoj specifi~en karakter i dobro osmislena filosofija. Ne gi meri uspesite po broj na u~enici, tuku po kvalitetnite pozitivni promeni koi }e gi ponesat. Dodeka tipi~en biznis-model na obrazovanie nema vreme da se zanimava so sozdavawe kvalitetna obrazovna filozofija i vistinski obrazovni standardi, eden odgovoren obrazoven model go koristi najgolemot del od svoeto vreme za kreirawe svoja specifi~na obrazovna filozofija i odgovorna misija, za profesionalen razvoj na svojot kadar i sekako, sozdavawe na odgovorno u~eni~ko liderstvo. Soodvetno na toa, tipi~en biznis-model na obrazovanie kreira golem broj izgubeni generacii so diplomi, a kvaliteten model na obrazovanie reformira generacii mladi lu|e koi eden den mo`e da stanat idni lokalni ili globalni lideri. Ova be{e mojot vistinskiot motiv pri sozdavaweto na sistemot NOVA vo Makedonija. Koristej}i go moeto sopstveno me|unarodno obrazovno iskustvo i u~ej}i od uspe{nite me|unarodni obrzovni modeli vo svetot, zaedno so mojot tim se obidovme da sozdademe vistinska me|unarodna obrazovna institucija vo zemjava, koja denes e predvodnik na mnogu pozitivni obrazovni idei i nesekojdneven primer za uspe{na multikulturna i multinacionalna kohabitacija. Vo momentov vo NOVA se {koluvaat pove}e od 40 razli~ni nacii i kulturi. Site tie, zaedno so makedonskata populacija, sozdavaat nova obrazovna realnost vo Makedonija. Ako pak, zboruvame za cenata na razli~ni obrazovni modeli, toga{ e logi~no eden tipi~en biznis-model na obrazovanie (so seto toa {to ne go pravi) da ~ini mnogu pomalku od toj koj vleguva odgovorno vo kreiraweto vistinsko obrazovanie vo koe vlo`uva znaewe, vreme, usovr{uvawe na svojot kadar i dava vistinska poddr{ka na svoite u~enici.

No, toga{ vrednosta {to se dobiva od razli~ni modeli e obratnoproporcionalna so cenata na istite. Odnosno, najniskata cena na krajot izleguva deka e najvisoka cena ako se pomno`i so izgubenoto vreme i neostvarenite obrazovni ambicii. brzopleti potezi mo`e da imaat dalekuse`ni negativni posledici vrz razvojot na mladite lu|e i nivnata podgotovka za idnite profesii, no i vrz stopanstvoto, i site drugi sistemi na dr`avata. Od druga strana, pak, predolgoto ~ekawe na odredeni reformi koga site parametri jasno uka`uvaat deka treba da se deluva soodvetno isto taka mo`e da go zabavi razvojot i napredokot na dr`avata.

U~enicite na NOVA naj~esto dobro ja razbiraat obrazovnata realnost vo dr`avata.

Tie se podgotveni da donesat vistinski odluki za nivnite idni profesii so koi } e mora da `iveat ponatamu. Toa {to 75% od niv izbiraat da studiraat nadvor od Makedonija ne gi pravi pomalku Makedonci. Faktot {to 30% od niv }e studiraat na presti`ni svetski univerziteti samo uka`uva na toa deka so svoite 18 godini se

podgotveni pravilno da odberat, no i da se izborat da vlezat vo klubot na presti`nite.

Iskreno veruvam deka site tie eden den }e bidat noviot liderski potencijal na Makedonija.

NOVA bi mo`ela i bi znaela kako da vodi visokoobrazovni programi. No, tie mora da bidat ednakvo dobri kako i na{ite programi za osnovno i sredno obrazovanie i da u`ivaat silna me|unarodna poddr{ka.

Isto taka, potrebna e nova obrazovna realnost vo Makedonija koja }e znae da gi razlikuva kvalitetnite visokoobrazovni proekti. Duri i toga{ na{ite maturanti }e imaat izbor me|u nivnite lokalni i me|unarodni opcii. Toa bi bila nezavisna institucija koja ne bi gi obvrzuvala da ja izberat po sekoja cena.

U~enici na NOVA vo pove}e navrati stanaa studenti na najpresti`nite

BROJ 605

03/06/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

svetski univerziteti. [to zna~i toa za NOVA, odnosno kako u~ili{teto, da ne zvu~i vulgarno, ja “materijalizira� ovaa presti`na referenca? Se odr`uvaat li kontakti so ovie u~enici, postojat li alumni klubovi, dali se popularizira brendot NOVA i sl.?

U~enicite na NOVA studiraat bukvalno na site kontinenti vo svetot. Sozdadovme obrazovna institucija koja gi podgotvuva po terkot na vrvnite svetski univerziteti.

Samo ovaa godina pove}e od dvaeset maturanti na NOVA od vkupno sedumdesetina }e studiraat na presti`ni svetski univerziteti, najgolemiot broj od niv so celosni ili delumni stipendii (Harvard, Jejl, Kolumbija, Xorxtaun, ^ikago, Amsterdam, Mastriht, Utreht, Groningen...). Dopolnitelni triesetina u~enici }e studiraat na dobri evropski univerziteti. Se nadevame deka tie {to }e ostanat vo Makedonija i vo regionot }e go napravat vistinskiot izbor na visokoobrazovna institucija koja }e im ovozmo`i soodveten kontinuitet so steknatoto obrazovanie vo NOVA. NOVA go sledi uspehot na svoite u~enici otkako }e zaminat od na{eto u~ili{te. Ovaa godina se podgotvuvame za desetgodi{nata proslava na na{ata prva generacija maturanti. Site se diplomirani ili postdiplomirani, nekoi od niv duri gi zapi{ale i svoite doktorski studii. Nekolku od niv se oma`eni i o`eneti. Imame i vrabotena u~eni~ka vo NOVA otkako diplomira{e i

magistrira{e vo Velika Britanija. No, site maturanti na NOVA od prvata generacija se uspe{ni i ve}e doka`ani mladi lu|e ovde vo Makedonija ili vo svetot. Mnogu od niv ne se vo Makedonija, no planiraat da ni se pridru`at za proslavata. Tie se na{ata gordost i dokaz deka u{te na samiot po~etok NOVA visoko gi postavi svoite obrazovni celi i uspea vo svojata predvodni~ka obrazovna misija. Vo poslednite ~etiri godini imame duri sedum na{i u~enici zapi{ani so celosni stipendii na Harvard. Tie odlu~ija da iniciraat NOVAHarvard alumni asocijacija, koja nie gordo }e ja poddr`ime. Na sli~en na~in site na{i zavr{eni u~enici se povrzuvaat me|usebno i ostanuvaat vo kontakt so nas. ^esto n$ posetuvaat i redovno n$ izvestuvaat za nivnite uspesi.

Kako go regrutirate nastavniot kadar vo NOVA u~ili{tata? Koi se najbitnite kriteriumi {to treba da gi zadovolat tie {to sakaat da predavaat vo NOVA? NOVA vodi mnogu vnimatelna priemna politika na profesorski i administrativen kadar. Strukturata na na{iot kadar mora da go otslikuva na{iot vkupen multikulturen i multinacionalen ambient. Se obiduvame da sozdademe zdrava ramnote`a me|u na{ite lokalni i me|unarodni edukatori. Lokalnite e po`elno da imaat prethodno me|unarodno iskustvo i te~no da go govorat angliskiot jazik, a me|unarodnite treba da bidat obu~eni za rabota vo me|unarodni sistemi.

Samo kako ilustracija, ovaa godina }e doneseme pet novi profesori od stranstvo, od SAD, Kanada i Velika Britanija. Vo na{iot slu~aj, namesto odlevawe na kadar vo stranstvo se slu~uva obraten proces. Toa zna~i deka kvalitativno mo`eme da se sporedime so me|unarodnite u~ili{ta od regionot, pa i po{iroko. Sekoja godina noviot personal pominuva zadol`itelna dvonedelna obuka za rabota vo NOVA vo tekot na letoto, a vo tekot na nivnata prva godina dobiva soodvetna mentorska poddr{ka.

Neodamna ja dobivte nagradata za `ena-menaxer na godinata od strana na agencijata Marili. Kako se ~uvstvuvate poradi ovaa nagrada? Koi se menaxerskite principi od koi ne otstapuvate pri sekojdnevnoto rakovodewe so NOVA u~ili{tata?

Liderstvoto na NOVA bilo ~esto prepoznavano po svojot pretpriemni~ki karakter i reformski duh vo tekot na dvaesetgodi{nata obrazovna tranzicija vo Makedonija. Isto taka, imam dobieno brojni lokalni i me|unarodni nagradi za odredeni uspe{no sprovedeni obrazovni proekti. No, ovaa nagrada na nekoj na~in me izdvojuva kako li~nost koja uspe{no go rakovodela proektot NOVA vo tekot na izminatite dvaeset godini. Kako lider na na{ata obrazovna institucija, blagodarna sum na site {to ja prepoznaa mojata upornost, posvetenost i naporna rabota vo gradeweto pozitivni obrazovni standardi i specifi~en

25

26 INTERVIEW me|unaroden ambient, karakteristi~ni za na{iot obrazoven model. No, sakam da istaknam deka zaslugite ne se samo moi. Niv gordo mo`e da gi ponese celiot liderski tim na NOVA, ednakvo zaslu`en za na{ite uspesi. Toa e i mojot najva`en menaxerski princip, da ne ja gledam na{ata institucija kako prete`no moja, tuku kako zaedni~ki trud na na{iot izvonreden liderski tim.

Kakva stru~na literatura najmnogu pretpo~itate? Dali se voodu{evuvate na komercijalno eksponiranite avtori ili pak, si imate svoi “skrieni {ampioni” od ~ii dela crpite inspiracija za toa kako pravilno da go rakovodite sistemot {to go sozdavavte dvaesetina godini, kako da go balansirate profesionalniot i li~niot `ivot i ostanatite predizvici so koi se soo~uva sekoj biznis-lider denes?

Veruvam vo konceptot do`ivotno u~ewe.

Postojano gi usovr{uvam moite obrazovni stavovi i dobivam novi idei so kontinuirano sledewe na filozofska i stru~na obrazovna literatura i so iskustvo od teren (vo mojot `ivoten vek imam poseteno mnogu me|unarodni u~ili{ta kako del od odredeni razvojni programi, no i po moja li~na inicijativa). Naj~esto ne se voodu{evuvam premnogu od popularni avtori, tuku od originalni idei. Veruvam vo ednostavnosta na ne{tata i sekoga{ sum impresionirana od misliteli koi mo`at da preto~at kompleksni problemi i predizvici

vo ednostavni koncepti. Toa biznis-model na obrazovanie kreira golem e osnovnata cel na obra- Tipi~en broj izgubeni generacii so diplomi, a kvaliteten model zovanieto, da go poddr`i na obrazovanie reformira generacii mladi lu|e koi u~enikot so ednostavni alatki eden den mo`e da stanat idni lokalni ili globalni polesno da go spoznae svetot lideri. Ova be{e mojot vistinski motiv pri sozokolu sebe. Kolku toj proces davaweto na sistemot NOVA vo Makedonija. e poednostaven, tolku e i poefikasen.

Od obrazovnata filozofija za mene se interesni stavovite na Xon Djui (John Dewey), najdobro iska`ani vo “Demokratija i obrazovanie”, a po dvaeset godini reformulirani vo “Iskustvo i obrazovanie”, posebno negovata analiza na tradicionalnoto i progresivnoto obrazovanie.

No, vo NOVA pri dizajniraweto na na{ite programi vo golema mera se potpirame ideja stanuva op{to prifateno pravilo. na obrazovnata filozofija na Xej Mektaj Toj uspe{no proniknuva vo logikata na tie (Jay McTighe)- Understanding by Design, a vo fenomeni i preku konkretni i ednostavni, pogled na na{eto iskustveno u~ewe, kako no istovremeno logi~ni primeri, uspeva del od na{iot holisti~ki obrazoven priod da n$ ubedi zo{to e toa taka. Lesno se gi primenuvame prakti~nite soveti na Ket- prona|am sebesi vo negovite idei, no isto rin Berger Kej (Catherine Berger Kaye) preku taka i NOVA ima inkorporirano del od nejziniot koncept na t.n. service learning. niv vo sopstveniot obrazoven model.

Vo poslednive nekolku godini ~esto go ~itam Posebno ja cenam li~nosta na Henri Levin Malkom Gladvel (Malcolm Gladwell). Negov- (Henry Levin), koj imav ~est da go zapoznam ite knigi opi{uvaat interesni socijalni na Univerzitetot Kolumbija vo SAD, osobeno fenomeni. Na primer, zo{to odredeni lu|e negovata ekspertiza vo poleto na privase predodredeni za uspeh ili kako odredena tizacija na obrazovanieto.

28 COMPANY PROFILE

GEOPROM, SKOPJE

PREPARATI ZA PODOBRO ZDRAVJE IGOR GOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

elbata na Miroslav \orgievski da se zanimava so dejnost koja zna~i ponuda na proizvodi {to pridonesuvaat za zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto, po re~isi 20 godini od po~nuvaweto na negoviot pretpriema~ki potfat, mo`e da se ka`e deka ja do`ivuva svojata polna realizacija. Prvo so trgovija, a denes i so proizvodstvo na dodatoci na hranata i t.n. herbalni lekovi, Geoprom se nametna kako eden od najserioznite igra~i na makedonskiot pazar za vakov vid preparati.

Kompanijata trgna na svojot pat kon uspehot so otvoraweto apteka vo 1992 godina, koja {to be{e edna od prvite privatni apteki vo zemjava. Po nekolku godini firmata po~nala da gi uvezuva {umlivite vitaminski tableti od programata na germanskiot proizvoditel Kruger, kako i detskata kozmetika Bubhen, koja doa|a od istata zemja. Proda`bata odela odli~no, pa ne{to podocna, poradi dobrite rezultati, Geoprom go dobiva i ekskluzivnoto zastapni{tvo za ovie dva brenda za

@

Na po~etokot so uvoz na {umlivi tableti i bebe{ka kozmetika, a denes so sopstveno proizvodstvo na pove}e od 30 preparati, Geoprom se istaknuva kako eden od najserioznite doma{ni igra~i vo oblasta na herbalnite lekovi i dodatocite za ishrana Makedonija. Sopstvenicite vo eden moment re{avaat da ja zatvorat aptekata i da se fokusiraat na golemoproda`ba. Otkako smenile dva magacinski i distributivni prostori, vo kompanijata re{avaat deka e vreme da investiraat vo sopstven objekt, vo koj {to }e ja realiziraat i svojata strate{ka cel, a toa e proizvodstvoto na herbalni lekovi i dodatoci za ishrana.

Go gradat vo skopskata naselba Pripor, a modernata zgrada od re~isi 2.500 m2 vo koja vleguva magacinski, administrativen i proizvoden del, po~nuva so funkcionirawe nekade pred osum godini. “Otkako investiravme vo sosema nova oprema za proizvodstvo i laboratorija za istra`uvawe i razvoj, rabotevme i na voveduvawe na najsovremenite standardi za bezbednost na proizvodstvoto, kako {to se NASSR i ISO 9001-2008, {to go dobivme od germanskata sertifikaciska ku}a TUV, edna od najrenomiranite za taa oblast vo svetot. Paralelno go voveduvavme i

sistemot na dobra proizvodna praktika (Good manufacturing practice) za koj mnogu naskoro }e go dobieme sertifikatot od Ministerstvoto za zdravstvo�, veli Branislav \orgievski, izvr{en direktor vo kompanijata i sin na osnova~ot, Miroslav \orgievski, koj vo kompanijata raboti u{te od po~etokot, kako tinejxer, pomagaj}i im na svoite roditeli okolu nekoi administrativni raboti.

Toj ni objasnuva deka vo momentov Geoprom proizveduva pove}e od 30 preparati vo nekolku segmenti na gri`ata za zdravjeto, kako {to se podobruvaweto na krvnata slika, zajaknuvawe na imunolo{kiot sistem, proizvodi za slabeewe, zajaknuvawe na zglobovite, zdravje na decata i drugi. Eden od najprodavanite preparati vo momentov e Dr.Leo, multivitaminskiot sirup za deca, koj, kako i ostanatite preparati od proizvodniot asortiman, e celosno razvien vo nivnata laboratorija, a testiran e vo Avstrija, kade {to

BROJ 605

03/06/2011

www.kapital.mk

so t.n. “Agilent” tehnologija, podlo`en e na proverka vo najrazli~ni uslovi i se poka`al kako mnogu stabilen po odnos na svojstvata.

“Za site preparati {to gi razvivame, nabavuvame najkvalitetni surovini isklu~ivo od Evropskata unija. Na{iot tim od tehnolozi, farmacevti i lekari, postojano e vo potraga na novi formuli za preparati koi{to vlijaat blagoprijatno vrz zdravstvenata sostojba”, istaknuva \orgievski.

VO IZVOZOT E IZLEZOT Geoprom vo momentov izvezuva okolu 40% od sopstvenoto proizvodstvo, i toa vo Srbija, Albanija, Azerbejxan i Holandija, a kompanijata e vo pregovori so kompanii od [panija, Norve{ka, [vedska, Polska, Izrael i Grcija. Na{iot sogovornik veli deka najdobriot na~in da se steknuvaat novi klienti e kompanijata da izlo`uva na saemite vo stranstvo, a toa Geoprom go pravi intenzivno pove}e godini nanazad.

“Eden od saemite koj ni podotvori vrati na nekolku evropski pazari e Vita Fuds vo @eneva, [vajcarija, specijaliziran tokmu za segmentot na proizvodi {to go

COMPANY PROFILE

BRANISLAV \ORGIEVSKI, izvr{en direktor na Geoprom, so del od preparatite {to gi proizveduva kompanijata nudime nie. Iako samostojnoto izlegu- kako investicija. Samo iznajmuvaweto vawe na saem e skap potfat, rezultatite na {tandot od 9 m2 ~ini 7.000 evra, a se ~uvstvuvaat na sreden i dolg rok, i koga }e gi dodadete tro{ocite za pat i u~estvoto na saemi mora da se sfati smestuvawe na ekipata i site ostanati

29

30 COMPANY PROFILE Laboratorijata na Geoprom kade {to se razvivaat formulite za nivnite preparati

propratni tro{oci za saemot, navistina se raboti za seriozna suma. Za `al, na saemite kade {to u~estvuvame, nema nacionalen {tand na Makedonija koj{to e finansiski poddr`an od nadle`noto

ministerstvo, a Srbija i Hrvatska, na primer, intenzivno po~naa da se pretstavuvaat na toj na~in”, veli Branislav \orgievski.

Toj dodava, deka vo kompanijata sfatile

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI JUNI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

deka samo preku zgolemen izvoz mo`en e odr`liv razvoj, osobeno otkako poradi krizata prometot na herbalni lekovi i dodatoci vo ishranata vo Makedonija se namali, poradi namalenata kupovna mo} na naselenieto.

“Isto taka, so `alewe mo`am da konstatiram deka doma{nite potro{uva~i s$ u{te pove}e gi preferiraat stranskite proizvodi od segmentot {to nie go pokrivame, iako nie uspeavme da napravime mnogu kvalitetni zameni na uvozot, koi{to ~esto se pokvalitetni i od nekoi izvikani stranski brendovi. A, zamislete, nie uspevame da gi ubedime kupuva~ite vo edna Holandija, na primer, deka imame kvaliteten proizvod”, dodava \orgievski.

Kako sledna strate{ka cel na kompanijata, osnova~ite imaat zacrtano proizvodstvo na klasi~ni famacevtski proizvodi, za koi{to studiozno se izgotvuva biznis-plan. Toa proizvodstvo bi bilo svoevidna kruna na dvaesetgodi{nite napori na Geoprom da se nametne kako ponuduva~ na preparati {to go podobruvaat zdravjeto na lu|eto.

KOMPANISKA DEMOKRATIJA Geoprom vo momentov ima okolu 20 vraboteni, za koi{to Branislav veli deka imaat aktivno u~estvo vo donesuvaweto odluki, pridonesuvaat so svoi sugestii i predlozi, a kompanijata ima izgradeno i golema konferenciska sala specijalno nameneta za ovie sostanoci vo po{irok sostav, kade {to mo`e da se slu{ne misleweto na site. Se razbira, toj {to e generalen menaxer mora da prese~e na krajot, pri donesuvaweto na kone~nata odluka, no Miroslav Georgievski (koj be{e na slu`ben pat vo momentot koga ja posetivme kompanijata) u{te od po~etokot na raboteweto na Geoprom, sakal da nametne kompaniska kultura vo koja se ceni misleweto na celiot negov tim. Kako svoevidna verifikacija na ispravnosta na negoviot menaxerski stil i uspe{nosta na kompanijata e i nagradata {to toj pred dve godini ja dobi vo Saraevo, za “najmenaxer vo Jugoisto~na Evropa”, dodelena od Evropskoto zdru`enie na menaxeri, vo konkurencija na kompanii od desetina zemji od regionot.

“Toa {to go nau~iv od nego e deka dokolku vrabotenite se sre}ni i nivnata produktivnost }e bide pogolema. Kompanijata nao|a najrazli~ni na~ini da ja zgolemi nivnata motivacija, od koi{to davaweto {ansa sekoj da pridonesuva za razvojot na Geoprom e samo edna od alatkite.

Fleksibilni sme vo pogled na mnogu pra{awa od tipot na godi{ni odmori i sl., no samo vo edna rabota nema nikakvi popu{tawa i kompromisi: toa e disciplinata i re`imot na rabota vo pogonot za proizvodstvo i laboratorijata, koj mora da bide strog spored standardite za ovaa ~uvstvitelna kategorija proizvodi”, veli \orgievski.

Rangirana pome|u 200-te najuspe{ni kompanii vo Makedonija, KABTEL e edna od vode~kite kompanii vo IKT sektorot koja operira i na lokalniot i na regionalniot pazar. Kako ekskluziven distributer i biznis partner na svetski poznatite brendovi Nexans, AlcatelLucent, Kasperski, Acronis, RFS, Micros, BizAgi,‌ nudime vrvni end-to-end re{enija za na{ite klienti. Dodadenata vrednost koja im ja nudime na partnerite e osnova za nivniot ponatamo{en razvoj i zagarantiran uspeh. Ova e odli~na prilika da stanete del od ovaa raste~ka organizacija, koja funkcionira spored najvisoki korporativni standardi i dava dopolnitelni otvoreni mo`nosti za napreduvawe. Poradi intenzivnata ekspanzija na na{ite aktivnosti, imame potreba od vrabotuvawe na:

PRODA@EN MENAXER ZA GOLEMI KORISNICI (KEY ACCOUNT MANAGER) ref. KM 11/01 GLAVNI RABOTNI ZADA^I: Kompletno menaxirawe na procesot na direktna proda`ba vo korporativniot segment na nivo na dedicirani golemi korisnici Supervizija na postproda`en proces za golemi korisnici Kontinuirana sorabotka so Oddelot za Proizvodi i Uslugi pri definirawe i ispora~uvawe na IKT soluciite za korporativnite korisnici Celosna odgovornost za proda`nite rezultatite od menaxiraniot distributiven kanal OD KANDIDATOT SE O^EKUVA MINIMUM: VSS Prethodno iskustvo na sli~na rabotna pozicija Orientiranost kon postignuvawe na visoki rezultati Razviena organizaciska sposobnost, komunikaciski ve{tini i motiviranost Odli~no vladeewe na angliski jazik i kompjuterska pismenost [TO NUDIME: Odli~en paket beneficii Slu`beno vozilo Mobilen telefon Zainteresiranite kandidati da ispratat profesionalna biografija najdocna do 10 juni 2011 godina na slednava adresa: vrabotuvanje@kabtel.com.mk Izborot }e bide izvr{en najdocna do 29 juni 2011 godina.

32 MENAXMENT Koga kupuvate firma, vie ja kupuvate i nejzinata reputacija, kupuva~i, dobavuva~i, oprema i pari~en tek

VREME E ZA KUPUVAWE Ekonomskata kriza koja ja po~ustvuvaa bukvalno site ekonomii i site kompanii, ostavi razli~ni posledici. Nekoi kompanii edvaj uspevaat da pre`iveat, dodeka drugi krizata ja gledaat kako {ansa da po~nat nov biznis. No, ne preku otvorawe nova firma, tuku preku kupuvawe na postoe~ka firma. “Kapital� vi nudi odgovori na nekoi od naj~esto postavuvanite pra{awa pri kupuvawe na nekoja firma...

retprimni{tvoto e vo porast niz celiot svet. Sega osobeno po ekonomskata kriza, koja go zafati celiot svet, s$ posilno se praktikuva staro-noviot model na pretprimeni{tvo - pretpriema~-otkupuva~.

Namesto da ja sozdava firmata od po~etok, toj ja kupuva. Mnogu pretpriema~i otkrivaat deka revitalizacijata na postojnite firmi mo`e da donese golem prinos.

Brojot na firmite {to se nudat na proda`ba se zgolemuva. Istoto se slu~uva i so brojot na kupuva~ite, me|u koi s$ po~esto ima stranski kompanii. Prestrukturiraweto na golemite firmi sozdava novi biznisi {to se nudat na proda`ba. Vrabotenite s$ po~esto odbiraat da stanat pretpriema~i, a golem broj od niv smetaat deka kupuvaweto firma e podobra strategija otkolku sozdavaweto novo pretprijatie. ^esto se naveduva statistikata deka 60% od novite firmi propa|aat vo prvite pet godini. Toa zboruva dovolno za rizikot povrzan so po~nuvaweto nov biznis. Op{to zemeno, potrebna e operativna istorija od pet do osum godini za edna firma da ja doka`e validnosta na nejziniot koncept, pazar, ceni, lokacija i menaxment.

P

KUPUVAWETO FIRMA VKLU^UVA POMAL RIZIK OTKOLKU OSNOVAWETO NOV BIZNIS Sozdavaweto nova firma vklu~uva visoko nivo na nesigurnost. Kaj novosozdadenite

firmi pove}eto aspekti na raboteweto se nepoznati. Nekoi pretpriema~i procenuvaat deka za {est meseci }e go vratat vlo`enoto.

Sepak, mo`e da pominat 18 do 24 meseci, period za koj }e im treba nepredviden obrten kapital. Penetracijata na pazarot obi~no trae dvapati do petpati podolgo od planiranoto.

Pri kupuvaweto na postoe~ka firma, situacijata e poinakva. Situacijata mo`e da se sporedi so razlikite me|u kupuvaweto ku}a i gradeweto. Pri gradeweto ku}a sopstvenicite mora da mislat na s$.

Kupuvaweto ku}a, pak, vklu~uva pomal rizik.

Isto kako i kupuvaweto postoe~ka firma.

Koga kupuvate firma, vie ja kupuvate i nejzinata reputacija, kupuva~i, dobavuva~i, oprema i pari~en tek. A tuka se i izgradenata infrastruktura i menaxerskiot tim.

Mnogu pretpriema~i se pouspe{ni vo gradeweto na biznisot, otkolku vo negovoto sozdavawe.

Tie ne se inovatori so idei {to }e izvr{at revolucija na pazarot. Tie mo`at da prepoznaat dobri delovni mo`nosti i postoe~koto pretprijatie da go napravat poprofitabilno.

Kupuvaweto na postoe~ki biznis e dobra pretpriema~ka strategija vo slu~ai koga temelno ste ja procenile i analizirale delovnata mo`nost. Procesot na pronao|awe na vistinskata firma za kupuvawe mo`e da potrae i cela godina.

SOVETI PRI KUPUVAWETO FIRMA

Namalete go vremeto za planirawe, organizirawe i sozdavawe nova firma, taka {to }e kupite ve}e postoe~ka firma.

Pregovarajte so prodava~ot na firmata okolu toa koj }e gi ponese zaostanatite dolgovi. Izdejstvuvajte dobri uslovi na proda`bata, za biznisot da mo`e da sozdade dovolno gotovina {to }e ja vrati vlo`enata suma vo rok od pet godini.

Pobarajte prodava~ot da prodol`i da raboti vo firmata u{te tri do {est meseci po kupuvaweto za da vi pomogne pri tranzicijata i da obezbedi obuka.

Pobarajte pomo{ odnadvor. Obratete se do smetkovoditeli, advokati i bankari za da vi pomognat vo procenkata na mo`nostite za kupuvawe firma.

Sekoga{ barajte revidirani finansiski izve{tai za poslednite tri do pet godini.

Za da dobiete pozitiven odgovor od prodava~ot ili brokerot, }e mora da ostavite vpe~atok na seriozen biznismen.

Pobarajte sovet od sopstvenik na sli~na firma nadvor od va{ata kompetitivna oblast za da vi pomogne pri procenkata na mo`nostite za kupuvawe.

Po analizata na proda`bata i profitot vo minatoto, izgotvete sopstveni proekcii na idnata profitabilnost i potencijalot za rast.

34 MARKETING PITER FISK: Vo biznisot prvata rabota {to treba da ja napravite e da go poglednete svetot niz o~ite na kupuva~ite – da gi vidite proizvodite i uslugite, biznisot i sektorite na na~in na koj{to gi gledaat va{ite potencijalni kupuva~i.”

BIDETE NOVIOT MARKETING-LIDER

IDEJATA E TAA [TO PRODAVA DENES! VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

ma vistina vo faktot deka ponekoga{ samo edna prakti~na ideja mo`e drasti~no da vlijae na uspehot na edna kompanija i toa najmnogu vo dene{noto slo`eno pazarno opkru`uvawe, vo koe kako posledica na ekonomskata kriza biznisite se soo~uvaat so podeleni i promeneti mislewa i pove}ekratna konkurencija.

Istovremeno, koga potro{uva~ite se bobardirani od iljadnici promotivni materijali i donesuvaat odluka za kupuvawe za samo 2,6 sekundi na sekoja kompanija & e potreben pointeligenten pristap da gi identifikuva mo`nostite i da se fokusira na toa {to e navistina zna~ajno za nejzinata idnina.

“Potrebno e dene{nite kompanii da primenuvaat pokreativen pristap vo nivnoto rabotewe, da se izdvojat od konkurencijata, da gi pridobijat kupuva~ite koi se neodlu~ni, da gi odr`uvaat inovaciite i da gi iskoristat novite raste~ki pazari za da ostvarat visoka profitabilnost...”, ova be{e porakata {to & ja prenese Piter Fisk, markerting-ekspertot koj so pravo go zaslu`i prekarot marketing-genij (Marketing Genius), minatiot petok na makedonskata

I

Preku interaktiven i kreativen pristap, kako retko koj inspirativen biznis-spiker {to prisustvuval kaj nas dosega, marketing-genijot Piter Fisk so svojot nov pogled na biznisot gi naso~i prisutnite marketeri na konferencijata “Bidete noviot marketing lider” kon zgolemuvawe na biznis-performansite, preku prakti~en pristap za generirawe idei koi go oblikuvaat pazarot na 21 vek. Toj gi ohrabri liderite da prezemaat predizvici, da razmisluvaat i da reagiraat poinaku za da postignuvaat izvonredni finansiski rezultati

menaxerska elita.

Vo organizacija na Triple S Group i CEED Makedonija, Piter Fisk na interesen, buren i interaktiven na~in, na konferencijata naslovena “Bidi noviot marketing-lider”, na prisutnite marketeri im gi prenese svoite stavovi i soveti za noviot pogled na marketingot, uka`a na percepciite koi e neophodno da se promenat i zboruva{e za taktikite preku koi nivnite kompanii i brendovi }e stanat lideri na pazarot.

I samiot osnova~ na nekolku uspe{ni biznisi, Piter Fisk e proaktiven, zabaven i inspirativen spiker, koj gi potkrepuva site aspekti na marketingot od kupuva~i i brend do inovacii i strategija.

“Smetam deka najva`noto ne{to {to go

nau~ivme od ekonomskata kriza e promenata, a vo vreme na promena potro{uva~ite go menuvaat svojot stav, nivnite prioriteti i nivnoto odnesuvawe. Vistinskiot predizvik za brendovite i kompaniite denes e da odgovorat na ovaa promena i na najdobar mo`en na~in da se povrzat so svoite klienti”, veli Fisk, koj voedno e eden od najbaranite marketing-gurua denes.

Toj smeta deka krizata i turbulenciite so koi se soo~uvaat biznisite denes pretstavuvaat odli~en moment da se kreira nov brend, da se ovozmo`at novi proizvodi i uslugi, a preku tehnologijata koja ni e dostapna denes da se povrzat so svoite klienti.

Fisk naglasuva deka istorijata svedo~i

BROJ 605

03/06/2011

MARKETING

www.kapital.com.mk

za golemiot broj brendovi koi nastanale za vreme na ekonomska kriza i recesija, od Xeneral elektrik, Hjulit Pakard, Majkrosoft... “Sekoja vo svoe vreme, ovie kompanii nastanale vo vreme na kriza i prerasnale vo golemi i uspe{ni korporacii”, naglasuva toj.

MALITE KOMPANII SE POUSPE[NI OD GOLEMITE VO DIGITALNIOT SVET Zboruvaj}i za kompaniite na na{iot pazar, Fisk smeta deka makedonskite kompanii imaat odli~na mo`nost, “bidej}i vo eden digitalen svet kako {to e ovoj denes mnogu po~esto malite kompanii se posilni od golemite.”

“Malite kompanii i malite pazari mo`at da bidat pouspe{ni so toa {to }e se fokusiraat kon proizveduvawe poseben, inovativen i kreativen proizvod, koj so mo}ta na visokorazvienata tehnologija }e mo`at da go plasiraat na ostanatite pazari. Fakt e deka `iveme vo eden dinami~en digitalen svet, koj postojano se menuva i mo`ebi na nekoi lu|e im e strav od toa, no treba da sfatime deka promenite }e prodol`at da nastanuvaat, a toa {to treba da go napravime e da gi prifatime i da nau~ime da `iveeme so niv”, naglasuva Fisk.

Negovata poraka do makedonskite kompanii e da ne gledaat na svetot kako golem i da ne gledaat na promenite kako na ne{to stra{no i komplicirano, tuku da gi zgrap~at {ansite {to im se davaat i da bidat vo ~ekor so dinamikata na biznisot, so {to mo`nostite za niv bi bile beskone~ni.

POINAKOV POGLED NA SVETOT ZA RAST NA BIZNISITE Dodeka ekonomskata kriza gi menuva{e pazarite i prioritetite na potro{uva~ite, toa be{e predznak deka marketingot i advertajzingot “pla~at” za promeni, a od druga strana, tehnologijata donese fundamentalni promeni so mo}ta na vlijanieto, pa denes pomaloto e podobro od pogolemoto, Istokot e pointeresen od Zapadot, a potro{uva~ite se tie {to ja imaat kontrolata vo svoi race.

“Ova pretstavuva svet na idei kade {to uspehot zavisi pove}e od na~inot na koj{to razmisluvaete otkolku od na~inot na koj{to deluvate”, veli Piter Fisk i dodava deka ova e VUCA svet, koj e nepostojan (volatile), neizvesen (uncertain), kompleksen (complex) i dvosmislen (ambiguous), i toa zavisno od koja srtana gledate na ne{tata - dali kako predizvik ili kako mo`nost.

Od `elbata za iPhone, do mo}ta na socijalnite mediumi, osobeno Facebook i ogromnoto vlijanie na Skype, dene{nite makret-

ing-lideri se prinudeni da razmisluvaat poinaku. So svojot nov pogled vo marketingot, Piter Fisk gi naso~i marketerite kon zgolemuvawe na biznis-performansite preku prakti~en pristap za generirawe idei koi go oblikuvaat pazarot na 21 vek. Toj gi ohrabri liderite da prezemaat predizvici, da razmisluvaat i da reagiraat poinaku za da postignat izvonredni finansiski rezultati.

“Genijalnosta vo biznisot se nao|a vo sposobnosta na liderot da dade smisla vo momenti koga postojat o~igledni konflikti ili paradoks; da gi povrze biznisot so pazarot, kupuva~ite so “stejkholderite”, kreativnosta i analiti~nosta, vetuvawata so realnosta, sega{nosta i idninata…”, naglasi Fisk vo svoeto izlagawe. Toj na

makedonskite biznis-lideri im pretstavi mno{tvo uspe{ni idei od svetot, od koi }e mo`at da crpat inspiracija. Negovite taktiki i tehniki se ve}e isprobani i uspe{no implementirani vo golem del od svetski najuspe{nite kompanii.

Piter Fisk e avtor na bestselerite Marketing Genius, Creative Genius, Customer Genius i Business Genius, koi se prevedeni na pove}e od 40 jazici, a dovolen dokaz za uspehot i ekspertizata na Piter Fisk pretstavuva faktot {to tatkoto na marketingot, Filip Kotler, za negoviot posleden bestseler, Marketing genius, veli: “Site marketeri koi sakaat pravilno da gi koristat i racionalnata i emocionalnata strana od mozokot mora da ja pro~itaat ovaa kniga.”

USPEHOT NA KAPITAL E VO POBEDNI^IOT STAV NA TIMOT! a konferencijata “Bidi noviot marketing-lider” gostin-predava~ be{e i osnova~ot na Kapital Media Grup, koj zboruva{e za toa kako se grade{e brendot Kapital.

“Vo su{tina, uspehot na Kapital se dol`i na pobedni~kiot stav. Stavot pretstavuva pri~ina dali }e do`iveete uspeh ili neuspeh i e pri~ina za uspehot na Kapital Media Grup i site na{i proizvodi”, istakna Zikov.

Toj potseti deka eden na{ menaxerski guru veli deka ne{tata treba da gi otsonuva{ pred da po~ne{ da gi pravi{, pa potoa da prezeme{ akcija i da go pravi{ toa.

“Vo osnovata na sozdavaweto na Kapital be{e tokmu sonot, mojot son, i timot.

Znaete, na 29 godini da ubedite devet lu|e da vi se pridru`at, vo 1999 godina, vo vreme koga vo Makedonija ima{e 400.000 begalci od Kosovo, koga Belgrad be{e bombardiran i koga vo Makedonija ne se zboruva{e za ni{to drugo osven za toa deka }e ima vojna, vie po~nuvate biznis-magazin, so neizvesna idnina, bez pari, no so mnogu entuzijazam, ideja i so pobedni~ki stav...”, istakna toj.

Mnogu od guruata koi pominaa vo Skopje velat deka treba da gi napu{tite site menaxerski pravila {to gi znaete od knigite, bidej}i vie sozdavate proizvod ili usluga vo edinica vreme na edinica mesto, vo edinica to~ka na Zemjinata topka, vrz koja vlijaat klimatski uslovi, ekonomski usluvi, politi~ki uslovi itn... mo`ete da zamislite samo niz koi se transformacii denes pominuvaat biznisite vo Japonija, posle toa {to gi snajde vo mart ovaa godina. Toa se faktori koi go menuvaat fokusot na toa {to e denes uspe{en biznis i kolku seto toa e relativno.

“Koga vo edna re~enica bi mo`el da zaklu~am na {to se dol`i uspehot na brendot Kapital, bi se povikal na citatot na uspehot na edna golema amerikanska menaxerka, sopstveni~ka na kompanija za kozmeti~ki proizvodi. Koga ja pra{ale na {to se dol`i nejziniot uspeh i koi luzni ne uspeala da gi izle~i so nejzinite proizvodi, taa odgovorila: “...luznite na moite kolena i ranite na moite prsti so koi grebev na patot do uspehot”.

N

QUP^O ZIKOV, osnova~ot na Kapital Media Group, kako gostin-predava~

35

EXCLUSIVE 36 REPORTA@A O @ Jurij Kor~agin e prvata i zasega edinstvena naftena platforma na Lukoil za dobivawe nafta od Kaspisko More

“KAPITAL” NA NAFTENATA PLATFORMA NA LUKOIL VO

OTTUKA TRGNUVA NA I ZA MAKEDONIJA

BROJ 605

03/06/2011

www.kapital.com.mk

”Kapital” ima{e mo`nost ekskluzivno da ja poseti naftenata platfotma Jurij Kor~agin na ruskata naftena kompanija Lukoil, koja se nao|a vo Kaspiskoto More. Ova e prva i zasega edinstvena naftena platforma na Kaspiskoto More koja be{e oficijalno pu{tena vo upotreba pred edna godina. Od ovaa naftena platforma, koja e opremena so najsovremena tehnologija za bezbednost i za za{tita na sredinata, se crpi naftata koja preku rafinerijata na Lukoil Neftohim vo Burgas, pristignuva i na makedonskiot pazar

KASPISKO KO MORE

AFTATA

REPORTA@A

Naftenata platforma e povrzana so tanker za skladirawe na naftata so podvodna cevka dolga 58 metri.

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

DVE DECENII POSTOEWE

urij Kor~agin e prvata i zasega edinstvena naftena platforma na Lukoil za dobivawe nafta od Kaspisko More. Se nao|a na okolu 180 kilometri od gradot Astrahan vo ju`niot del na Rusija i e okolu 100 kilometri oddale~ena od moreto. Od ovaa naftena platforma, koja po~na da raboti pred edna godina, se crpi i naftata za makedonskiot pazar, prethodno prerabotena vo rafinerijata Lukoil Neftohim vo Burgas. “Kapital” ima{e mo`nost ekskluzivno da ja poseti ovaa naftena kplatforma,oja e opremena so nasovremena tehnologija, koja pretstavuva edna od najslo`enite operacii dosega izvedeni na Kaspiskoto More.

Edinstveniot pat za da se stigne do platformata e so helikopter. Helikopterite vo sopstvenost na Lukoil se stacionirani na aerodromot vo Astrahan. Pred da poletame kon naftenata platforma, lice od ekipa`ot zadol`eno za bezbednosta na patnicite dr`i kratka obuka za reakcii vo slu~aj na nezgoda i za bezbednost na patnicite. Letot trae{e pove}e od eden ~as, a na zamaglenoto more u{te od dale~ina se gleda plamenot od naftenata platforma.

Poradi bezbednosta na helihopterot, po sletuvaweto ni be{e dozvolena poseta od samo 30 minuti. Razgleduvaweto na naftenata platforma be{e relativno kratko, so dvi`ewe po prethodno utvrdena agenda, no i za toa kratko vreme imavme mo`nost da vidime kako funkcionira edna naftena

Lukoil e prisutna vo 49 zemji, me|u koi i Makedonija. Glavnata baza se nao|a vo Zapaden Sibir.

Kompanijata poseduva 1,3% od svetskite nafteni rezervi i 2,1% od globalnoto proizvodstvo na nafta.

Spored sopstvenite rezervi na jaglevodorod, pretstavuva vtora po golemina privatna naftena kompanija vo svetski ramki.

Lukoil ima pove}e od 150.000 vraboteni, ima impozanten proizvodstven kapacitet i nao|ali{ta na nafta vo Kazahstan, Egipet, Azerbejxan, Uzbekistan, Saudiska Arabija, Iran, Kolumbija, Venecuela i Irak.

Proda`nata mre`a denes zafa} a re~isi 40 dr`avi, Rusija, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ukraina, Belgija, ^e{ka, Polska, Moldavija, Bugarija, Makedonija, Crna Gora, Hrvatska, Ungarija, Kipar, Bosna i Hercegovina, Turcija, Latvija, Litvanija, Polska, Srbija, Romanija, ^e{ka, Estonija i SAD. Spored zavr{nite presmetki do 31. dekemvri 2010 godina, Lukoil raspolaga so 13,3 milijardi bareli nafta vo rezerva.

Kompanijata OAD Lukoil e formirana vo 1991 godina kako naften koncern so soedinuvawe na trite najgolemi nafteno-prerabotuva~ki kapaciteti vo sibirskite gradovi Langepas, Uraj i Kogalim. Prvite bukvi na ovie gradovi vlegoa i vo imeto na kompanijata.

J

PLATA OD 2.000 DOLARI ZA RABOTA NA PLATFORMA Na naftenata platforma Jurij Kor~agin, spored proektiranata povr{ina, mo`at da rabotat i da `iveat 105 lu|e. Vo momentov vkupniot personal e okolu 70 lica i se zgolemuva i namaluva spored potrebite.

Lu|eto na platformata rabotat 12 ~asa i odmoraat 12 ~asa. Dve nedeli vo mesecot se na platformata, a dve nedeli se na kopnoto. Mese~nata plata na eden vakov visokokvalifikuvan rabotnik, in`ener za nafta, e okolu 50.000 rubqi mese~no, odnosno okolu 2.000 dolari. Za sporedba, prose~na plata vo najbliskiot grad do naftenata platforma, Astrahan, e okolu 14.000 rubqi, odnosno okolku 500 dolari mese~no.

37

38

REPORTA@A

Konstrukcijata na platformata e unikatna. Se sostoi od dva bloka. Eden stanben, na ~etiri kata so sletuvali{te za helikopteri odozgora i eden proizvodstven

platforma koja se nao|a na sredinata na moreto, koj e procesot na vadewe nafta i kakvi se uslovite za `iveewe i za rabota na naftena platforma.

PLATFORMATA OTPORNA NA LED Konstrukcijata na platformata e unikatna.

Se sostoi od dva bloka. Eden stanben, na ~etiri kata, so sletuvali{te za helikopteri odozgora i eden proizvodstven, kade {to se sistemite za sondirawe i izvlekuvawe nafta i priroden gas od moreto. Gornata paluba, odnosno proizvodniot del, u{te se narekuva i Cevka paluba. Tamu se postaveni site pet cevki, odnosno bu{otini, od koi tri se za nafta, edna za gas i i edna za voda i so niv se upravuva procesot na bu{ewe. Ovaa paluba e edinstvenoto mesto kade {to ne postoi nitu edna traga od ne~istotija.

Platformata e otporna na led, bidej}i e napravena od specijalni elementi koi ja {titat od zamrznuvawe vo tekot na studenite zimski meseci. Dvata dela od naftenata platforma se povrzani so `elezen most dolg 74 metri. Taa e postavena na dlabo~ina od 12 metri, taka

{to prakti~ki odozgora mo`e da se vidi i dnoto na moreto.

Od ovaa naftena platforma se vadat okolu 2,5 milioni toni nafta godi{no i okolu edna milijarda kubni metri priroden gas. Naftenata platforma e povrzana so tanker za skladirawe na naftata so podvodna cefka dolga 58 metri. Naftenata platforma e izgradena so najvisoka tehnologija za bezbednost i za za{tita na `ivotnata sredina. Spored rezervite na nafta so koi raspolaga Kaspiskoto More, vo narednite deset godini Lukoil planira da izgradi u{te najmalku osum nafteni platformi na Kaspiskoto More.

Od Kaspiskoto More se dobiva nafta u{te od 19 vek, a naftenata platforma na Lukoil po desetgodi{no istra`uvawe oficijalno be{e otvorena na 28 april 2010 godina. Se nao|a vo severniot del na Kaspiskoto More. Investicijata na Lukoil vo Jurij Kor~agin iznesuva okolu edna miljarda dolari.

Istra`uvawata na Lukoil vo Kaspiskoto More po~nale pred 15 godini. Vo periodot od 1999 do 2005 godina se otkrieni golemi rezervi nafta i gas vo moreto,

po {to vedna{ na{ kompanijata po~nala so izgradba na prvoto nafteno pole, Jurij f Kor~agin.

NA PROEKTIRAWETO NA PLATFORMATA RABOTELE 500 IN@ENERI Na izgradbata na prvata naftena platforma vo Kaspiskoto More, koja ja proektirale eksperti od istra`uva~kiot centar na Lukoil, rabotele pove}e od 500 eksperti i in`eneri, a ja gradele 30 ruski grade`ni kompanii.

Platformata e postavena u{te vo 2009 godina, za vo noemvi da po~ne so probna rabota i so prvite bu{ewa i prvata eksploatacija vo ova nafteno pole.

Sepak, ova ne e prv proekt na Lukoil vo vodite na Kaspiskoto More. Kompanijata po~nala u{te vo 1994 godina da eksploatira nafta i gas od Kaspiskiot region, koga se vklu~i vo internacionalniot proekt za eksploatacija na nafta i gas vo Azerbexan. No, paralelno so ovoj proekt kompanijata po~na i so sopstven proekt na istra`uvawe na naftenite rezervi vo Kaspiskoto More.

Iako ovoj proekt bil mnogu rizi~en i skap

DO KRAJOT NA 2011 GODINA LUKOIL ]E IZGRADI U[TE PET BENZINSKI VO MAKEDONIJA ukoil planira do krajot na 2011 godina da ja pro{iri svojata maloproda`na mre`a vo Makedonija so u{te pet benzinski stanici, so {to }e ja zaokru`i planiranata brojka od vkupno 20 stanici niz dr`avata. Osven vo Makedonija, najgolemata ruska privatna kompanija, koja godinava slavi 20 godini od svoeto postoewe, planira da gi zgolemi svoite investicii vo pro{iruvawe na maloproda`nata mre`a vo zemjite na Balkanot kade {to e prisutna.

Vo Makedonija, Lukoil, koja vo momentov poseduva 15 stanici vo pove}e gradovi niz dr`avata, vo narednite

L

osum meseci, odnosno do krajot 2011 godina, }e otvori benzinski stanici vo Ohrid, Gostivar, Ko~ani, Gevgelija i Tetovo. Minatiot mesec Lukoil otvori dve novi benzinski stanici, ednata vo Ki~evo, na patot kon Ohrid, a drugata na ulica Prvomajska vo Skopje. Lukoil e prisutna na Makedonskiot pazar pove}e od pet godini i dosega ima investirano pove}e od 25 milioni evra vo pro{iruvawe na maloproda`nata mre`a vo Makedonija. Ruskata kompanija ja po~na svojata komercijalna dejnost vo Makedonija vo 2005 godina, a prvata benzinska stanica po~na so rabota na 1. septem-

vri. Kompanijata svojata naftena baza vo [tip ja otvori u{te vo avgust 2005 godina.

Vo 2010 godina be{e odbele`an prviot jubilej, pet godini Lukoil vo Makedonija, period vo koj kompanijata gi zacvrsti svoite pozicii na makedonskiot pazar.

Vo izminatite pet godini Lukoil investira{e pove}e od 25 milioni evra vo {ireweto na maloproda`nata mre`a vo Makedonija, a za danoci kon dr`avata samo lani vo buxetot uplatila 40 milioni evra. Vo momentov Lukoil Makedonija ima 200 vraboteni.

BROJ 605

03/06/2011

REPORTA@A

www.kapital.com.mk

“Kapital� ima{e mo`nost ekskluzivno da ja poseti ovaa naftena platforma, koja e opremena so najsovremena tehnologija i pretstavuva edna od najslo`enite operacii dosega izvedeni na Kaspiskoto More.

za izvedba izvedba, sepak, sepak kompanijata re{ila da po~ne so istra`uvawe na nafteni poliwa i vo ruskiot del na Kaspiskoto More, koj dotoga{ voop{to ne bil prou~uvan.

Po nekolku godini se otkrieni ogromni rezervi na nafta i gas vo Kaspiskoto More, {to zna~i golem potencijal ne samo za Lukoil, tuku i za celiot ruski energetski sektor.

Otvoraweto na ovaa naftena platforma prakti~ki ja pozicionira{e Lukoil kako edna od najgolemite nafteni kompanii vo svetot i klu~na za energetskata industrija na Rusija. Spored procenkite na Lukoil, rezervite na nafta vo Kaspiskoto More se procenuvaat na edna miljarda toni.

VISOKO NIVO NA BEZBEDNOST Naftenata platforma Jurij Kor~agin, koja e otporna na mraz, isto taka e opremena so najsovremena ognootporna oprema, koja prevenira sekakov vid nesre}i ili havarii koi mo`at da se slu~at za vreme na dup~eweto i eksploatiraweto na naftata. Na sekoja cevka e instaliran ventil na dlabo~ina od 250 metri pod moreto, koja avtomatski se zatvora vo slu~aj na havarija.

Podvodnata cevka koja ja povrzuva platformata so tankerot za skladirawe nafta isto taka ima visok stepen na bezbednost.

Na nea e postaven motor ra~ni ventili za zatvorawe na ventilite so golema brzina.

Stanbeniot del od platformata e opremen so materijali koi se otporni na eksplozija. Vo slu~aj na ispu{tawe malo koli~estvo gas vedna{ se vklu~uvaat alarmite i se zatvora centralniot sistem na

platformata. I platformata i tankerite za skladirawe nafta se opremeni so avtomatski alarm za itni slu~ai, kako i sistem za gasewe po`ar.

Na celata platforma se postavni senzori, pa duri i ako nekoj rabotnik na pogre{no mesto zapali cigara alarmot vedna{ }e se vklu~i. Za vakvi nedoslednosti od strana na personalot strogite pravila na platformata predviduvaat negovo otpu{tawe i vra}awe na kopnoto.

Poradi bezbednosta na helikopterot, po sletuvaweto ni be{e dozvolena poseta od samo 30 minuti. Razgleduvaweto na naftenata platforma be{e relativno kratko, so dvi`ewe po prethodno utvrdena agenda

SE TRENIRAAT ZA SLU^AI NA HAVARII slovite za rabota na otvoreno more se ekstremni. Personalot i site vraboteni na naftenite platformi mora da pominat specijalna zadol`itelna obuka. Od dekemvri minatata godina, kako rezultat na planovite za otvorawe novi nafteni platformi, Lukoil otvori i supermoderen korporativen centar za obuka vo blizina na Astrahan vo slu~aj pri poletuvawe ili sletuvawe helikopterot da ne padne vo moreto ili pak, da ne se zapali na naftenata platforma, nekoja ma{ina da ne padne vo moreto, da ne izbuvne po`ar vo nekoj od proizvodstvenite pogoni ili vo tehnolo{kite sistemi. Sekoj vraboten na platformata ili del od ekipa`ot mora da znae kako da se spravi so vakvi tesituacii i da bide podgotven za brza reakcija. Ovoj centar za obuki na Lukoil e eden od najdobrite vo svetot, koj ima unikatni treneri koi simuliraat razni situacii i havarii. Vo golem bazen koj e opremen so tehnologija koja dava vistinski zvuci i veter, odnosno simulira realni uslovi na havarija, trenira spasuvawe pri potonuvawe na helikopter. Vo ovoj centar mo`at da se obu~uvaat okolu 1.500 u~enici godi{no.

U

39

40 LIFE STYLE NOVA ZADOL@ITELNA BIZNIS-RELAKSACIJA

SKVO[ ANTISTRES TE

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

iveeme vo vreme na promeni, vreme koga dosega{nite tradicionalni naviki se iskorenuvaat i se po~nuva so nov na~in na `ivot i promena na kulturata na `iveewe. Toa najmnogu poteknuva od potrebata da se vodi pozdrav `ivot, koj “blagodarenie” na sekojdnevnite stresni rabotni obvrski e staven na marginite.

Po naporen raboten den, na sekoj mu godi relaksacija i u`ivawe.

Postojat pove}e na~ini kako lu|eto se spravuvaat so stresot, a poslednive nekolku godini se zabele`uva intenzivno zanimavawe so sport. Eden od pokatuelnite i poatraktivnite sportovi vo momentov e skvo{ot.

[TO E SKVO[?

Ovoj sport e za dvajca igra~i koi udiraat vo ~etiri yidovi mala gumena topka.

Vakviot trend s$ pove}e se razviva i na na{ite prostori, kako i kaj ostanatite dr`avi od regionot. Lu|eto s$ poseriozno go sfa}aat sportuvaweto kako obvrska kon samite sebe, a skovo{ot gi ima site aspekti za vodewe pravilen lifestyle.

Sepak, Makedonija malku zaostanuva vo sporedba so razvienite evropski zemji, vo odnos na Kanada, SAD, Avstralija,

@

Ovaa igra, vsu{nost, prvobitno bila izmislena kako zanimacija na zatvorenicite koi sakale da ja “ubijat” dosadata, a denes e presti` i kultura vo svetot na biznisot i diplomatijata. Skvo{-centrite se mesta za ostvaruvawe na bizniskontakti kade {to samata sportska atmosfera pridonesuva da se razvie uspeh na deloven plan, da se otkrivaat i razotkrivaat novi pogledi vo svetot na biznisot i politikata kade {to skovo{ot e zadol`itelna biznis-literatura.

Vo posledno vreme osven strancite koi `iveat ili rabotat vo Makedonija, i na{ite gra|ani se zainteresirani za istra`uvawe na ovoj sport. Sekoja godina za diplomatite, biznis-elitata, poto~no po~ituva~ite na skvo{ot se organizira turnir, koj na edno mesto gi sobira najistaknatite li~nosti, pritoa izbegnuvaj}i gi voobi~aenite kli{ea na komunikacija i prifa}aj} i go vo celost sportskiot karakter na nastanot.

Prviot i edinstven skvo{ centar vo Makedonija e otvoren vo 2005 godina, federacijata za skvo{ e formirana vo 2008 godina, a edna godina podocna stanuva ~lenka na Evropskata i Svetskata skvo{ federacija.

Ovaa igra, vsu{nost, prvobitno bila izmislena kako zanimacija na zatvorenicite koi sakale da ja

“ubijat” dosadata, a denes e presti` i kultura vo svetot na biznisot i diplomatijata. Skvo{-centrite se mesta za ostvaruvawe na bizniskontakti kade {to samata sportska atmosfera pridonesuva da se razvie uspeh na deloven plan, da se otkrivaat i razotkrivaat novi pogledi vo svetot na biznisot i politikata.

Zanimacijata so skvo{ e idealen na~in za spravu-

BROJ 605

03/06/2011

www.kapital.com.mk

RAPIJA

vawe so stresot koj e akumuliran vo organizmot vo tekot na rabotniot den, a mnogu lesno mo`e da se “isprazni� preku partija skvo{.

Spored golem broj medicinski i sportski istra`uvawa e doka`ano deka ova e najidealniot antistres sport, a statistikata poka`uva deka skvo{ot kako sport e najzastapen vo severnata hemisvera, i deka za sogoruvawe na kaloriite e na prvo mesto. So nego se podobruva kardiovaskularnata funkcija, a toa e zna~itelno pove}e vo sporedba so koj bilo drug sport.

NOV TREND SO STARA TRADICIJA Korenite na skvo{ot datiraat u{te od 12 vek, koga vo Francija se napravil eden miks od sportovite koi vklu~uvaat reketi, rakavici i topki.

Vo po~etokot udiraweto top~iwa vo yid bilo isklu~ivo za zabava, s$ do 15 vek koga po~nal da se {iri vo site evropski zemji koga se napraveni najrazli~ni varijacii na reketite.

Standardnite reketi bile napraveni od laminirano drvo, no po promena na pravilata kon sredinata na 80tite godini tie se pravat od kompozitni materijali ili metali kako grafit, titanium, bor i se koristat sinteti~ki

LIFE STYLE `ici. Gumenite topki se napraveni od dve gumeni soedinenija, zalepeni za da formiraat edna prazna sfera.

Oboenite to~ki na niv uka`uvaat na nivnata dinamika, a so toa i na standardot na igra za koi se pogodni.

Na terenot za skvo{ postojat ~etiri yida, od koj na predniot yid ima tri ozna~eni paralelni linii i toj ima najgolema povr{ina za igra, dodeka zadniot obi~no ima pomala. Liniite od predniot yid poleka se dvi`at po strani~nite i s$ do zadniot yid.

Krajnata linija na predniot yid go ozna~uva delot koj e visok okolu polovina metro, a toa zna~i deka topkata e vo aut. Srednata linija, e korisna samo za vreme na serviraweto.

Iako se igra vo celiot svet i gi ima sli~nite osobini kako tenisot i fitnesot, sepak e te{ko za sledewe od strana, zatoa {to topkata patuva so navistina neverojatna brzina. Za da se zgolemi publikata na natprevarite, promoterite naj~esto koristat teren opkru`en so specijalno staklo, oboeno, za da ne im se odzeme vnimanieto na igra~ite. Poradi vakvite restrikcii za publikata, skvo{-igra~ite pomalku zarabotuvaat otkolku nivnite kolegi teniseri.

41

42 REPORTA@A REPORTA@A

SICILIJA ITALIJANSKATA GORDOST

BELLA SICILIA, PAR^E EVROPSKI K IVA BAL^EVA

um, podzemna mafija, Marlon Brando i prvata asocijacija e Sicilija.

Italijanski ostrov vo srceto na Mediteranot, koj mirno spie pod svetlo sinoto nebo. No, ova mesto `ivee so polna parea. Za Sicilija nadaleku se slu{nalo deka nema den bez sonce. Budnoto oko na ovaa ubavina e mo}nata planina Etna, s$ u{te `iv vulkan na ostrovot i najgolem vulkan vo Evropa, {to e i prepoznatliv beleg na ostrovot. Osven Etna, ova par~e

zemja e podlo`no na golema vulkanska aktivnost. Taka, na toa podra~je le`at i Stromboli i Vulkano, kako edni od pogolemite vulkani. No, ovaa prirodna opasnost ne ja pravi Sicilija pomalku privle~na ili neposetena. Za sekoj {to znae i malku da mu se posveti na u`ivaweto, so polni gradi da gi vdi{uva ubavinite, za sekoj {to znae da se izraduva na sitnite raboti Sicilija e magi~na destinacija. Iako prikazna sam za sebe, ostrovot so celata svoja privle~nost i kompleksnost go pretstavuva svetot na malo par~e zemja.

PRIVLE^NO MESTO SO PRIRODNA UBAVINA I BEZVREMENSKA ISTORIJA Sicilija e ostrovot na sonceto i prekrasnite pla`i, mesto kade {to visokite planini se nadvisnuvaat nad moreto. Bregovite se so zlatna boja, na koi se protegaat ogromni planta`i so nasadi na limon i portokal. A sekoj del od ostrovot e razli~en i nudi svoja prikazna. Ako pro{etate niz centralniot del }e naidete na mo}nosta na majkata priroda, a visokite planini i masivnite ridovi vi go odzemaat zdivot. Mnogumina ja opi{uvaat

REPORTA@A Sicilijanskite pla`i, edni od najubavite vo Evropa

I RAJ

Iako prikazna sam za sebe, ostrovot so celata svoja privle~nost i kompleksnost go pretstavuva svetot na malo par~e zemja. Sicilija se izdvojuva po svojata istorija, kultura, umetnost, arhitektura, kujna i jazik i seto toa ja pravi edinstvena na teritorijata na “evropskata ~izma”

Sicilija kako izlezena od bajkite. Kako umetnost, arhitektura, kujna i jazik i {to e na mnogu mesta napi{ano, a od seto toa ja pravi edinstvena na teritomnogu lu|e ka`ano, “letoto na Sicilija rijata na “evropskata ~izma”. Pale pejza` pod sinoto nebo, a proletta ermo e najgolemiot grad i mnogu ~esto vino`ito od divi cve}iwa rasprskani e sporeduvan so priroden nebrusen po zelenite livadi”. Ova e vistinskapocen kamen. Negovata ubavina skata slika za ovoj evropski ostrov i ne mo`e da se raska`e, mora da se mo`ebi tokmu zatoa privlekuva golem do`ivee. Taka, vo Palermo }e naidete broj turisti. na vizantiski palati, goti~ki zamoci Bella Sicilia, kako {to znaat i umeat i barokni gradbi. Pogolemite gradovi da ka`at Italijancite, e par~eto od nudat interesni muzei, no toa {to dava Italija koe e dlaboko povrzano so unikaten pogled se helenisti~kite osistorijata, so starite tradicii i tatoci. I pokraj bogatstvoto i nasledobi~ai. Denes ovoj moderen ostrov so stvoto ostaveno od anti~kite narodi, odli~na mediteranska klima pretstaako denes sretnete nekoj lokalen `itel vuva vistinska turisti~ka atrakcija. A i go pra{ate za veli~estvenite gradbi sicilijanskata privle~nost i ubavina ostro }e vi odgovori deka seto toa za da bide opeana pripa|a na sicilijancite. Ako sakate se dovolna pri~ina p vo mnogu pesni pes i preraska`ana vo da posetite mesto na koe{to }e naidete prikazni. Misterijata na osmnogu prikaz na svedo{tvata od helenisti~kata antitrovot, pak, ja j pravi dostojna da bide ka, slavite od voinstveniot sreden vek mitovi. Od kopnoto i del od gr~kite gr~ i ~udata od vremeto na renesansata, Sicilija e oodvoena preku tesnecot Meobvitkano so mnogu sloevi od razli~ni mnogumina e pove}e od samo sina i za mn narodi i civilizacii, Sicilija e ostrov. Otkr Otkrivaweto na Sicilija zna~i vistinskiot izbor za vas. otkrivawe na n svetot. Denes pretstavuva Ova par~e evropski raj e italijanska istorisko i kosmopolitsko mesto. Kako gordost. No, istorijata, korenite, godikrstosnica na n pomorskite pati{ta, niz nite, kombinacijata Sicilija bila cel na mnogu godinite Sic osvojuva~i i so vekovi bila osvojuvana i zaposednata zapos od mnogu narodi, kako starite Grci i Rimjani, Francuzi, Avstrijci, Avstrij [panci, koi ostavile svoj beleg na ostrovot. A nivnoto nasledstvo denes se gleda preku anti~kite hramovi i amfiteatri, srednovekovnite katedrali i palatite, prekrasnite moderni vili, s$ do prefinetite slikarski i kni`evni remekdela. Sicilija se izdvojuva po svojata isto Sicilija, srceto na Mediteranot rija, kultura,

43

44

REPORTA@A

Mesto za romantika i u`ivawe

na anti~koto i modernoto go napravile ostrovot i po malku {panski, francuski i gr~ki, so nekolku germanski i arapski nijansi. Razli~nite primesi mu davaat odli~en “{mek” na izgledot i duhot na mestoto i go pravat svetski ostrov. Toa e mesto kade {to tradicijata si go napravila svoeto, a vremeto misli{ zaprelo. A ubavinata e vo raznovidnosta, kade {to Evropa,

Etna, najpoznatiot vulkan vo Evropa

Afrika i Azija sozdavaat zaedni~ki magi~en moment, spoj na Istokot i Zapadot, Severot i Jugot. No, bogatata istorija i interesnata kultura se samo edna alka od sinxirot ubavini {to gi nudi Sicilija. Taka, peso~nite pla`i, luksuznite vili, rasko{nite hoteli, skapite trgovski centri, tirkiznoto more, beskrajnite zabavi od svetski rang ja pravat odli~nata ponuda na Sicilija kako turisti~ka destinacija. A sicilijanskiot turizam ne e samo slika od razglednica, tuku pretstavuva edna cela kultura. ^A[A VKUSNO SORTNO VINO – MERAK ZA SEKOJA DU[A Slikata na Sicilija ne ja so~inuvaat samo grandioznite istoriski gradbi, ubavite pla`i i voshituva~kata priroda.

Za mozaikot da bide kompleten nedostiga u{te edno par~e. Dostoinstvenite lozja, anti~kite maslinovi gradini,

Razli~nite gradbi svedo~at za bogatata istorija

ovo{tarnicite i beskrajnite `itni poliwa ja pravat Sicilija kako izlezena od platnoto na svetskite umetnici. A sekoj {to bil vo Italija znae deka ne ja vkusil ubavinata na zemjata celosno bez ~a{a slatko vino. Mnogumina znaat za sicilijanskite vina. Ovoj ostrov ima pove}e lozja od koja bilo druga oblast vo Italija. Pogolem del od lozjata proizveduvaat grozje za slatkata i suva “marsala”, koja najmnogu se proizveduva. Interesen e faktot deka porano lozarite proizveduvale grozje za okolu 30 vinarnici koi postoele vo 80-tite i 90-tite godini na minatiot vek. No, sega ve}e mnogumina od niv imaat otvoreno svoi mali vinarnici, taka {to nivniot broj se zgolemi na pove}e od 300. Na poznatite vulkanski padini na Etna se odgleduva grozje u{te od pettiot vek pred novata era.

Dodeka golemite i ve}e etablirani proizvoditeli, kako {to se Taska dalmeria (Tasca d’Almeria) i Regaleali (Regaleali), sozdavaat najrazli~ni vrsti vino, malite proizvoditeli se svrteni kon proizvodstvo na posebnite sicilijanski sorti. Najpoznatoto crveno grozje e “davola” (D’avola), koe varira od

BROJ 605

03/06/2011

www.kapital.com.mk

Poznatite sicilijanski lozja Sicilijanskiot breg so luksuznite vili – slika kako od filmskoto platno

lesno i so poln vkus, kus do grozje koe ima zemjest vkus i aroma na za~ini. Najpoznatata sorta belo grozje, pak, e “karikante”. Ako go probate vinoto od ovaa sorta }e sfatite deka ima gust vkus i aroma na kvasec. Od crvenite grozja qubitelite na kapkata vinsko zadovolstvo go izdvojuvaat “nerelo maskaleze”, koe ima ne`ni ovo{ni tonovi i vo kombinacija so druga sorta “vulkansko” grozje, “nerelo kapu~o”, se dobiva vkus koj e mnogu sli~en na “pino noar”. A so dobroto vino sekoga{ odi odli~nata hrana. Sicilijanskata kujna, kako del od tradicionalnata italijanska, e poznata vo svetot kako mo`ebi najdobrata kujna. Nema nekoj {to ne gi saka italijanskite specijaliteti, testeninite i specifi~nite sosovi so blago za~inetiot vkus.

I sekoga{ ostanuva na posetitelite da u`ivaat vo magijata na ostrovot, a na starosedelcite da bidat taka dobri doma}ini kako i dosega, pa turisti~kata tradicija od nekolku iljadi godini da ja odr`at i ponatamu.

Ako patot ve vodi na jugot na Evropa i Mediteranot, Sicilija ostanuva mesto koe ednostavno mora da se vidi.

REPORTA@A

45

46 2000+ Porsche Panamera luksuzna elegancija vo dvi`ewe

2011 PORSCHE PANAMERA

Vo Panamera voza~ite imaat mo`nost da go po~uvstvuvaat i da go skrotat besniot duh na Por{e, no i da u`ivaat vo luksuzot kako nikoga{ dosega

PRVATA LIMUZI IZRABOTIL: VLADIMIR \UROV

o cel da gi zadovoli `ednite potrebi na voza~ite so malku podlabok xeb i sportski duh, Por{e ja sozdade luksuznata limuzina koja vo sebe go nosi sportskiot duh na Ferdinand Por{e.

Imeto “panamera” (Panamera), kako i “por{e karera” (Porsche Carrera), poteknuva od trkata Karera panamerikana (Carrera Panamericana). Ovoj avtomobil vo osnova se smeta za dolgoo~ekuvan plod od “por{e 989 koncept” (Porsche 989 concept).

“Por{e panamera” (Porsche Panamera) e nameneta da im parira na luksuznite sedani kako BMV (BMW) serija 7 i Mercedes Benc (Mercedes-Benz) S-klasa.

No, istovremeno taa e nameneta i da se natprevaruva ramo do ramo so yverkite od tipot na “bentli kontinental flajing spur” (Bentley Continental Flying Spur), “aston martin rapid” (Aston Martin Rapide) i “maserati kvatroporte” (Maserati Quattroporte).

DIZAJN Nadvore{niot dizajn na avtomobilot poka`uva deka Por{e ne eksperimentiral so izgledot. Vo odnos na ova kompanijata veli deka se vodat spored nivnoto moto - formata treba da ja sledi funkcijata.

Pri prviot pogled na “panamera” site si go postavuvaat pra{aweto od kade proizleguva DNK na ovaa limuzina?

Odgovorot le`i vo malku podignatite krila vo odnos na karoeserijata, od zadnata strana, {to sega oddava slika na pogolema muskulatura. Imaj}i go toa predvid, zaklu~uvame deka siluetata na

S

Otkako Por{e vleze vo teritorijata na sportski limuzini so ~etiri vrati preku modelot Porsche Panamera, godinava Por{e gi pretstavi dizelskata i hibridnata varijanta

“panamera” e tipi~na za Por{e. Taa e dinami~na bez da bide nametliva i zra~i so elegancija, a ne ekstravagancija. Vo nejzinata klasa vkupnata dol`ina ne{to pomala od pet metri zna~i prednost. Nezavisno dali se raboti za predniot ili zadniot del, dovolen e eden pogled za da zaklu~ite deka stanuva zbor za dostoen i originalen pretstavnik na Por{e, no vo isto vreme deka toa se proporcii na sportski avtomobil.

Trkalata imaat klasi~en sportski dizajn: dobro oblikuvani, lesni i stilski.

Nivnata golemina se dvi`i od 18 do 20 in~i i site tie trkala davaat slika za dobriot sistem za ko~ewe. U{te eden primer za sportskiot stil.

Sepak, najzabele`itelen del e vgradeniot spojler vo zadniot del. Po brzina od 90 km/~ toj avtomatski se otvora.

Isto taka, Por{e poka`uva i deka edna limuzina ne bi go nosela toj epitet dokolku ne ponudi i malku zabava.

Taka, “panamera” doa|a so audiosistem CDR-31 i sedumin~en ekran na dopir, koi doa|aat kako standardni. A tuka e i sistemot Porsche Communication Manage-

ment (PCM) namenet za polesna navigacija. Za zvukot se gri`at doka`anite surround sistemi BOSE i Burmester.

ENTERIER Nezavisno na kakvo patuvawe }e odite, kratko ili dolgo, biznis ili zadovolstvo, “panamera” vi nudi ne{to porazli~no.

Koga }e sednete vnatre

BROJ 605

03/06/2011

www.kapital.com.mk

2000+

Koga }e se nadmine brzinata od 90 km/~ avtomatski se otvora spojler koj ima golema uloga vo aerodinamikata na limuzinata

Ne samo {to patnicite na zadnata klupa }e u`ivaat vo komforot, tuku so pomo{ na najnovata tehnologija }e go diktiraat

INA NA POR[E ~etiri raboti vedna{ vi doa|aat pred o~i. Prvo, podignatata centralna konzola. Vtoro, ~etirite poedine~ni sedi{ta.

Treto, golemiot prostor vo zadniot del, kade {to duri i povisokite patnici }e se

Koga sportskiot duh }e re{i da vnese ni{ka luksuz vo sebe se dobiva Porsche Panamera, spoj na izvonredni performansi i vrven luksuz.

47

~uvstvuvaat udobno, i ~etvrto, goleminata na baga`niot prostor blagodarenie na sedi{tata koi se spu{taat.

Tokmu taka. Limuzinata e dizajnirana za udobno da sedat ~etiri vozrasni lica, a duri ima i potpora za vratot.

Sekoe sedi{te ima i posebno zatopluvawe, a toa mo`e da se kombinira so sistemot za ventilacija, isto prisuten za sekoe sedi{te posebno. Isto taka, golema novina e {to zadnite sedi{ta imaat sistem za elektronsko prisposobuvawe na osum rali~ni na~ini.

No, ako smetate deka “panamera” sepak e ne{to pove}e od sportski avtomobil so ~etiri sedi{ta, vo pravo ste. A toa }e vi go potvrdi i golemiot baga`en prostor i samiot prostor vo avtomobilot, kade {to blagodarenie na vnimatelno isplaniraniot dizajn imate dovolno komocija za prijatno patuvawe.

PERFORMANSI Vo pogled na performansite, “panamera” e opremena so nov 3,6-litarski V6 motor. Eleganten i sportski, blagodarenie na sistemot za direktno vbrizguvawe (DFI) i VarioCam Plus, koi doa|aat kako standardni, toj sozdava 300 KS i vrte`en moment od 400 Nm.

Pogonot kaj “panamera” e na zadnite trkala, a silata se prenesuva preku {estostepen ra~en menuva~. Isto taka, dostapen e i sedumstepeniot Porsche Doppelkupplung (PDK,) so Auto Start/Stop funkcija kako opcija. Menuva~ot so dvojna spojka ovozmo`uva brzo menuvawe na brzinite bez prekin vo dovodot na sila, a istovremeno ovozmo`uva pogolemi performansi, no pomala potro{uva~ka na gorivo.

Isto taka, vo standardna oprema vleguva i sistemot za stabilnost, Porsche Stability Management (PSM), koj ja odr`uva stabilnosta duri i vo granicite na najsportskoto vozewe, pri {to dava podobra traektorija i zgolemena bezbednost. [to se odnesuva do brojkite, tie govorat sami za sebe. “Panamera” zabrzuva od nula do 100 km/~ za 6,8 sekundi, a maksimalnata granica iznesuva 261 km/~. No, so opcionalniot Porsche Doppelkupplung (PDK) ovie brojki se u{te poagresivni i ovozmo`uvaat zabrzuvawe od nula do 100 km/~ za 6,3 sekundi.

Za lu}eto koi iako vqubeni vo sportskite avtomobili, sepak, sakaat da pridonesat za po~ista `ivotna sredina, Por{e go najavi hibridot “2012 por{e panamera S” (2012 Porsche Panamera S).

Silata na hibridot }e ja proizveduva trilitarski V6 motor, koj proizveduva 333 KS, no tuka e i elektri~niot motor, koj pridonesuva za dopolnitelni 47 KS. Ovoj model }e bide opremen so osumstepen avtomatski menuva~, a od Por{e tvrdat deka od nula do 100 km/~ }e odi za to~no {est sekundi i }e postignuva maksimalna brzina od 270 km/~.

48 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

ITTM OUTLIMITS DSS GUMEN TELEFON ZA AVANTURISTI

GOFLEX SATELLITE – BEZ@I^EN PROSTOR ZA VA[IOT IPAD

ko ste od tie na koi postojano im pa|a mobilniot telefon bidej}i se prirodno trapavi ili od tie koi neprekinato baraat nova avantura {etaj}i se po planinite, ili se zanimavate so ekstremni sportovi, toga{ definitivno vistinskoto re{enie za vas e ITTM Outlimits DSS! Ne se pla{ete od nelogi~noto ime, bidej}i pokraj toa, ovoj ured }e vi ponudi ne{to mnogu “posilno”.

Zo{to go velime ova? Zatoa {to re~isi e nevozmo`no da se uni{ti ovoj ured vo tekot na sekojdnevnata upotreba, bez razlika kolku go “kaznuvate”.

Ne samo {to ITTM Outlimits DSS e otporen na udari, tuku i na pra{ina, voda, izdr`uva pritisok od 100 kilogrami, pad od dva metri i mo`e da potone do dva metri pod voda do eden ~as pred da po~ne da poka`uva znaci za kraj.

Za precizno rabotewe toj doa|a so golemi kop~iwa, dodeka za tie {to sakaat da go koristat so handsfree sekoga{ mo`at da go priklu~at preku Bluetooth.

Ovoj ured e sposoben za rabota so dve SIM karti~ki naedna{, a od zadnata strana ima i SOS kop~e koe vedna{ }e svrti na broj po va{ izbor vo iten slu~aj za vedna{ da povikate pomo{.

Cenata na ITTM Outlimits DSS iznesuva 179 funti.

A

dna od pogolemite pre~ki za iPad (i iPhone) e nedostigot od mesto vo nego, nitu pak ima USB vlez ili vlez za memoriska karti~ka, pa na toj na~in ve ograni~uva na prostorot za koj ste platile.

Vo presret na ova, Sigejt, proizvoditelot na hard-diskovi, go pretstavi prviot bez`i~en hard-disk namenet za iPad i iPhone na Apple, koj mo`ete da go priklu~ite so va{iot ured preku bez`i~nata mre`a. Hard-diskot Seagate GoFlex Satellite pretstavuva ured od 500 Gb, ima vgradena personalna Wi-Fi mre`a za iOS napravite i vetuva prostor za za~uvuvawe do 300 filmovi.

“Denes filmovite se toa {to ja diktira goleminata na hard-diskovite”, veli Greg Faixijano, eden od pretpostavenite vo Sigejt. Na{ata glavna cel vo momentov e iPad. Napravite na Apple se najte{ki za nadgraduvawe i skladirawe podatoci”.

Za da prezemate podatoci od GoFlex ednostavno prezemete ja aplikacijata od AppStore (internet-prodavnicata za Apple) i zapo~nete so prefrlawe. Isto taka, odli~na funkcija e {to mo`e da se delat podatocite da odat istovremeno do tri razli~ni napravi.

GoFlex se prodava za 199 dolari.

E

LEXAR PROFESSIONAL USB 3.0 ^ITA^ NA MEMORISKI KARTI^KI SO DVA SLOTA

oga }e go slu{neme imeto Lexar, vedna{ pomisluvame na najrazli~ni proizvodi za memorirawe, kako memoriski karti~ki i sl. Denes }e go razgledame Lexar Professional USB 3.0 Dual-Slot Reader, koj od imeto mo`eme da zaklu~ime, pretstavuva korisen gaxet {to ovozmo`uva neverojatno brzo prenesuvawe na mnogu podatoci od edna memoriska karti~ka na kompjuterot za kratko vreme.

Pri~inata zad brzoto prenesuvawe na podatoci se dol`i na SuperSpeed USB (USB 3.0) tehnologijata, pri {to se veli deka uredot }e gi poddr`uva najnovite memoriski karti~ki kako CompactFlash (CF) UDMA, Secure Digital Extended Capacity (SDXC) i SD Ultra High Speed-I (UHS-I).

Osven planiraweto za vo idnina, ovoj ~ita~ na memoriski karti~ki nema da otstapi od poddr{ka za minatoto, {to zna~i deka }e bide kompatibilen so starite standardi kako CF, SD i Secure Digital High Capacity (SDHC) kako dodatok na napravite koi rabotat na USB 2.0.

Koga so USB 3.0 standardot }e vidite prenos od 500 MB vo sekunda, sigurno }e se zapra{ate kako ste mo`ele da `iveete site ovie godini so USB 2.0 koe raboti na edvaj 60 MB vo sekunda.

Lexar Professional USB 3.0 }e se pojavi na pazarot vo juni i }e ~ini 50 dolari.

K

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

BROJ 605

03/06/2011

www.kapital.com.mk

KOBO E-READER – MODEREN ^ITA^ NE ELEKTRONSKI KNIGI enes na pazarot ima golem broj ~ita~i na elektronski knigi, kako i tablet-kompjuter, koj mo`e da se iskoristi re~isi za istata funkcija.

Eden od ponovite vakvi elektronski ~ita~i e E-reader na Kobo. Toa {to go razlikuva ovoj ured od ostanatite e toa {to doa|a so ekran na dopir i ima niska cena.

Golema prednost e {to go ima istiot Pearl displej kako i kaj elektronskiot ~ita~ Kindle. Isto taka, ima i Wi-Fi tehnologija, nova alatka za prebaruvawe so virtuelna tastatura, kako i vgraden re~nik Merriam Webster.

Toa e interesna osobina koja mu ovomo`uva na korisnikot da otvori PDF dokument, kako i mo`nost za “zumirawe”.

Od drugite performansi mo`e da se zabele`i infracrveniot ekran na dopir Zeforce.

Za pogolema prakti~nost, proizvoditelot vgradil samo edno kop~e preku koe se doa|a do mnogu funkcii, a ostanatoto go pravi ekranot na dopir.

Ovoj ured na pazarot }e go vidime vo juni po cena od 130 dolari.

D

DELL XPS 15Z – NAJTENKIOT 15-IN^EN KOMPJUTER

D

ell go pretstavi XPS 15z, nasloven kako najtenkiot 15in~en kompjuter vo svetot.

Stilski ubaviot Dell XPS 15z e izraboten od aluminiumski sloj so primesa na magnezium {to mu dava dopolnitelna cvrstina.

Dell XPS 15z doa|a so procesor Intel i5-2410M i i7-2620M, so dve grafi~ki karti~ki, NVIDIA GeForce GT 525M i Intel HD so 1 ili 2GB videomemorija.

Pokraj tenkiot 15,6-in~en HD displej, koj ovozmo`uva rezolucija od 1366x768 pikseli, isto taka, navistina za~uduva~ki e kako stru~wacite uspeale da vmetnat i do 8GB DDR3 RAM memorija, hard-disk do 750GB memorija, DVD re`a~ i baterija koja poddr`uva rabota i do 8 ~asa i 22 minuti. A za se da odi kako podma~kano se gri`i Windows 7 Home Premium.

Od drugite karakteristiki, prisutni se nepropustlivata meka tastatura, multitouch padot so dve kop~iwa, internetkamerata od 1,3 megapikseli, HDMI 1.4 i Mini DisplayPort konektorite, tehnologiite za povrzuvawe Wi-Fi, Gigabit LAN i Bluetooth 3. 0, standardite USB 3.0, USB 2.0 i eSATA/USB 2.0 i ~ita~ot na memoriski karti~ki 9 vo 1.

Cenata na Dell XPS 15z iznesuva 1.000 dolari.

SMARTPHONE SHARP AQUOS NE IZGLEDA MNOGU PAMETNO

GADGETS

boruvaj}i za mobilni telefoni, prvo na {to }e pomislat mnogumina od nas se ekranite na dopir, ili QWERTY tastaturite na lizgawe, kako i bez`i~nata tehnologija, poddr{kata za 3G i slotot za memoriski karti~ki microUSB. Vo prilog na ova, Sharp go pretstavi svojot najnov AQUOS telefon koj im nudi na korisnicite visokokvalitetna grafika i mo`nost za povrzuvawe so AQUOS LCD TV. AQUOS doa|a so HD displej i mo`e da se povrze so koja bilo naprava so AV prikli~ok i bez`i~ni mre`a. Koga telefonot }e se povrze so AQUOS LCD TV preku HDMI port, }e vi ovozmo`i da gi spodeluvate omilenite videa i igri so drugite, kako i HD videata od Internet i druga sodr`ina. Isto taka, kaj ovoj telefon e zastapena i tegnologija za dopolnitelno izostruvawe na slikata koja ovozmo`uva izvonredno prirodna slika i tehnologija za prisposobuvawe na boite, osobeno intenzitetot i svetlinata.

Z

49

50 MOBILNA TELEFONIJA

NOV PAMETEN TELEFON HTC WILDFIRE S T-Mobile ja zbogati svojata ponuda na android telefoni, so koi im go olesnuva sekojdnevnoto rabotewe na kompaniite, a na korisnicite im pomaga da bidat postojano informirani i vo tek so svojata kancelarija, koga se nadvor od nea. Stanuva zbor za androidot HTC Wildfire S, koj pretstavuva vistinsko re{enie za site onie koi se postojano vo dvi`ewe, imaat mnogu sostanoci, patuvaat ili ~ekaat va`en povik ili e-po{ta.

Ovoj pameten telefon e dostapen za site biznis korisnici koi go koristat Business tarifniot model na T-Mobile. Korisnicite na eden od tarifnite modeli na Business (Business Start, Business Medium, Business Comfort, Business Comfort +, Business Premium i Business Total) mo`at da go dobijat HTC

Wildfire S na nekolku mese~ni rati. Pa taka, so Dogovor 24 ovoj pameten telefon e dostapen na 9 rati za 861 denar mese~no, za sekoj korisnik na Business Comfort tarifniot model. HTC Wildfire S raspolaga so makedonsko meni, kamera od 5 MP, Bluetoooth, kako i dopolnitelni kancelariski alatki za umno birawe. So ovoj android, korisnicite na T-Mobile dobivaat elektronska po{ta vo realno vreme i imaat postojan uvid vo rabotata na kompanijata. Osven toa, HTC Wildfire S ovozmo`uva korisnikot da bide vo postojan kontakt ne samo so kancelarijata, tuku i so svoite prijateli i najbliski.

Pove}e informacii za ponudata mo`at da se dobijat na telefonskiot broj 122.