607- kapital Magazin by Kapital Media Group

COVER STORY

KAPITAL ANALIZA

ANXELA AGELER

TRGOVIJATA E POLESNA, NO PROIZVODSTVOTO E POGOLEM PREDIZVIK

ZEMJODELCITE PET GODINI JA ^EKAAT VETENATA DR@AVNATA KOMPANIJA ZA IZVOZ

LU\ETO NAJDOBRO SE RAZBIRAAT PREKU KULTURATA I OBRAZOVANIETO

sovetnik za odnosi so javnosta vo Ambasadata na SAD vo Makedonija

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 607|CENA 100 DEN.|17 JUNI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

TODOR DELOVSKI GIPSOT E NAJZDRAVIOT GRADE@EN MATERIJAL KNAUF MAKEDONIJA

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii 08 PORTFOLIO

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

16 COVER STORY Proizvodstvoto – (ne)vozmo`na misija vo Makedonija?! Trgovijata e polesna, no proizvodstvoto e pogolem predizvik 22 INTERVJU Todor Delovski, Knauf Makedonija Gipsot e najzdraviot grade`en materijal 28 KAPITAL ANALIZA Zemjodelcite pet godini ja ~ekaat vetenata dr`avnata kompanija za izvoz 32 INTERVJU Anxela Ageler, sovetnik za odnosi so javnosta vo Ambasadata na SAD vo Makedonija Lu|eto najdobro se razbiraat i se zapoznavaat preku kulturata i obrazovanieto 35 COMPANY PROFILE Kon~ar Tep, kompanija od metalnata i elektroindustrijata Investiciite i inovaciite go trasiraat patot do uspehot 38 LIFE STYLE PAMPUR, Prva avanturisti~ka makedonska pomorska udarna regata Makedonski edrili~ari vo siniot Jadran 42 REPORTA@A Malta, unikatna ubavina i riznica na bogata istorija i kultura “Mediteranski mini-Holivud” 46 2000+ Maserati Quattroporte 2011 U{te eden bleskav “italijanec” 50 GADGETS The Wii U – slednata generacija na Nintendo

www.kapital.mk

COVER STORY

KAPITAL ANALIZA

TRGOVIJATA E POLESNA, NO PROIZVODSTVOTO E POGOLEM PREDIZVIK

ZEMJODELCITE PET GODINI JA ^EKAAT VETENATA DR@AVNATA KOMPANIJA ZA IZVOZ

ANXELA AGELER

sovetnik za odnosi so javnosta vo Ambasadata na SAD vo Makedonija

LU\ETO NAJDOBRO SE RAZBIRAAT PREKU KULTURATA I OBRAZOVANIETO

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 607|CENA 100 DEN.|17 JUNI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

TODOR DELOVSKI GIPSOT E NAJZDRAVIOT GRADE@EN MATERIJAL

TRGOVIJA ILI PROIZVODSTVO TODOR DELOVSKI

KNAUF MAKEDONIJA

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

Koja e razlikata me|u trgovijata i proizvodstvoto? Preku primeri na makedonski pretpriema~i koi{to po~nale kako trgovci vo po~etokot na 90-tite godini, a potoa celosno ili delumno se prenaso~ile na proizvodstvo sakame od poblisku da otkrieme koi se “prokletstvata” i “blagoslovite” na proizvodnata dejnost vo zemjava. Str. 16

So Todor Delovski, direktorot na Knauf Makedonija, razgovaravme za toa {to zna~at gipsenite grade`ni materijali, glavnite proizvodi na germanskata kompanija Knauf, za sovremenoto grade`ni{tvo, kakva e pozicijata na kompanijata na makedonskiot pazar, kakvi se planovite za ponatamo{en razvoj i mnogu drugi ne{ta.

Str. 22

Cover story

Intervju

RADE KON^AR - TEP

P.A.M.P.U.R

Od ruinirana zgrada preplavena so stari ma{ini, so pomo{ na investicii i inovacii vredni ~etiri ipol milioni evra, Rade Kon~ar Tep stana prepoznatliv po inovativnoto proizvodstvo, japonskiot produktiven stil na rabotewe i ultramodernata tehnologija za proizvodstvo na transformatori, trafostanici, niskonaponski tabli...

Prikaznata za Prvata avanturisti~ka makedonska pomorska udarna regata po~nuva vo 2007 godina, koga grupa avanturisti~ki raspolo`eni entuzijasti doznale deka delat ista pasija – edrewe i odlu~ile da organiziraat regata na Jadransko More. Niz dosega{nite PAMPUR regati pominale pove}e od 400 Makedonci i ponekoj stranec, grupi prijateli i kolegi...

Str. 35

Str. 38

BROJ 607

17/06/2011

ANXELA AGELER

SUBVENCII BEZ CEL

Anxela Ageler e liceto zadol`eno za celokupnata komunikacija na aktivnostite i proektite na Ambasadata na SAD vo Makedonija so po{irokata javnost. So re~isi ednogodi{no iskustvo na ovaa funkcija vo Makedonija, vo intervju za “Kapital” taa zboruva za {irokiot spektar na proekti koi gi realizira vo Makedonija.

Zemjodelcite vo izminatite 5 godini dobija nad 250 milioni evra subvencii od ovaa vlast, a starite problemi se u{te ne im se re{eni. Nitu znaat {to, nitu kako, nitu za kogo proizveduvaat. Zo{to se davaat toga{ milionskite subvencii vo zemjodelieto, ako Makedonija i ponatamu uvezuva golemi koli~ini na skapa hrana?

Intervju

Kapital analiza

MALTA

MASERATI SO ^ETIRI VRATI

Se ~ini deka nikoga{ ne e dovolno od Mediteranot. Ako ste qubiteli na luksuzot, ve privlekuvaat dolgite peso~ni pla`i i tirkiznoto more, ako vi e neophodna dobrata zabava, vi odgovara toplata klima i ako ste podgotveni malku pove}e da potro{ite za ova “malo” zadovolstvo, toga{ Malta e vistinskoto mesto za odmor.

Koga gledame na dene{niot 2011 Quattroporte, te{ko e da se veruva deka toa e modelot koj pred samo {est godini “zgrmi” na pazarot i predizvika nesonici kaj konkurentskite proizvoditeli na avtomobili. Po osvojuvaweto mnogu nagradi od negovata promocija navamu, Quattroporte vo 2011 godina vleguva so nekolku noviteti.

Str. 32

Str. 42

VOVEDNIK

www.kapital.mk

Str. 28

Str. 46

akedonija povtorno e na dnoto na stranskite investicii. I pokraj site merki, politiki i reklami, visokite rangirawa na listata so najreformski zemji, site pogodnosti i olesnuvawa koi vaàt samo za stranskite investitori, tie ne ja odbiraat Makedonija, tuku odlu~uvaat da vloùvaat vo Srbija, vo Romanija, vo Bugarija, vo Polska... O~igledno, eden od klu~nite stolbovi na koi se potpira{e celata Prerodba e seriozno razni{an. Site analizi i sporedba na brojki pokaùvaat deka strategijata za privlekuvawe na stranskite investicii vo Makedonija, kako izvor na dopolnitelen kapital koj }e otvori novi fabriki, }e otvori novi rabotni mesta, no i }e go pokrie tro{eweto i zadolùvaweto na dràvata, ne gi davaat o~ekuvanite rezultati. Ako se ima predvid deka od atraktivnite kapaciteti za proda`ba ostanuva u{te ELEM, mo`nostite za pribirawe stranski kapital dopolnitelno se ograni~eni. Ekonomskata i dol`ni~kata kriza e u{te eden faktor koj ne ostava mnogu prostor za optimizam deka pogolemi iznosi na stranski investicii moàt da se o~ekuvaat do krajot na godinava i slednata godina. O~igledno, Vladata mora ne{to da menuva. No, {to moè da donese najbrzi rezultati? Izgleda deka koga stanuva zbor za politikata na investirawe Vladata po~nuva da go sfa}a toa {to mnogu porazvienite ekonomski zemji go sfatile mnogu odamna - deka investiciite na doma{nite kompanii nosat mnogu pogolem razvoj i otvoraat pove}e rabotni mesta otkolku {to pravat stranskite kompanii koi se vo faza na najava ili so potpi{an memorandum. Merkite koi se donesoa izminatava godina, kako zemji{te edno evro za eden kvadrat, olesnuvawe na procedurite za gradewe, namalenata cena za privatizacija na zemji{tetoto na koe se nao|aat mnogu uspe{ni doma{ni kompanii, odea tokmu vo nasoka na pottiknuvawe na investiraweto na doma{nite kompanii. Treba da se napravi u{te pove}e. Dràvata mora da sfati deka treba da bide partner i vistinska poddr{ka na doma{nite komoanii. Samo taka tie }e stanat pogolemi i pozna~ajni igra~i na regionalniot i svetskiot pazar, samo taka moè da se zgolemi makedonskiot izvoz i samo taka }e se privle~at stranskite investitori. Logikata e prosta. Zo{to stranska kompanija bi do{la da investira vo Makedonija koga tuka ne vloùvaat nitu doma{nite kompanii? Doma{nite kompanii go baraat istoto {to go baraat i stranskite investitori koga nosat odluka za investirawe - stabilni zakonski uslovi, efikasna administracija, ednakvost vo nastapot na pazarite, pozitiven tretman, a ne politika na kaznuvawe, povlastici, osloboduvawa.

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

EKTO, NOVO EKOLO[KO GORIVO NA LUKOIL

MAKEDONSKITE KOMPANII BARAAT

DA SE OTVORI DISTRIBUTIVEN CENTAR VO RUSIJA akedonskite kompanii baraat da se otvori distributiven centar za plasman na makedonskite proizvodi na ruskiot pazar. Iako ovaa ideja e stara re~isi deset godini, kompaniite so nova inicijativa povtorno go aktualiziraat ova barawe. Ruskiot pazar e neosvoen od makedonskite kompanii, a nudi ogromen potencijal za izvoz. No, Makedonija deset godini ne mo`e da izgradi eden distributiven centar vo Rusija. Idejata datira od 2003 godina, a s$ u{te ne e realizirana, kako da stanuva zbor za izgradba na vselenski brod! Toa {to ne mo`e Makedonija da go napravi so godini, ve}e go ima napraveno Srbija, koja od

pred nekolku godini ima distributiven centar vo Moskva. Ruskiot pazar ima golem potencijal za makedonskite proizvodi, pred s$ od prehranbenata industrija. Spored stopanstvenicite, golema pomo{ za plasman na makedonskite proizvodi na ogromniot ruski pazar bi bilo otvoraweto na distributiven centar. No, za ova pra{awe osven inicijativata na kompaniite i vetuvawata na ministrite ni{to konkretno ne e napraveno so godini. Makedonija nema nitu dogovor za slobodna trgovija so Rusija, nitu, pak, dr`avata im dava nekakva poddr{ka na kompaniite za nastap na ruskiot pazar. Pred dve godini, stopanskite

od brendot EKTO naftenata kompanija Lukoil Makedonija od deneska na pazarot nudi tri tipovi gorivo. EKTO plus, koj e soodveten na standardot eurosuper BS 95, benzinot EKTO sport, koj soodvetstvuva na eurosuper od 98 oktani i EKTO dizel, koj soodvetstvuva na standardot na eurodizel BS. Novite tipovi EKTO benzini Lukoil }e gi prodava po ista cena kako ostanatite benzini na pazarot. Generalniot direktor na Lukoil Makedonija, Andrej Kuku, veli deka od deneska, za prv pat na Balkanot, Lukoil nudi novo gorivo ~ii karakteristiki se energetskata efikasnost, mo}nosta i za{titata na `ivotnata sredina. Ovie goriva, testirani vo Rusija, a ve}e prisutni vo Belgija, Germanija i drugi evropski zemji, ovozmo`uvaat podobro sogoruvawe i pomala potro{uva~ka na gorivo, namaluvawe na jaglerodnite naslagi koi se formiraat na cilindrite, molskavi~en start, kako i pomala emisija na sulfur i benzen. “Ubeden sum deka klientite }e go odberat kvalitetot. Imaj}i predvid deka vo Makedonija se koristat mnogu stari avtomobili so dizel-motori, na benzinskite pumpi na Lukoil vo po~etnata etapa paralelno }e se prodavaat i EKTO dizel gorivata”, izjavi Kuku.

komori dostavija oficijalna inicijativa za izgradba na distributiven centar do Ministerstvoto za ekonomija, koja be{e usvoena, no nikoja od nadle`nite institucii dosega ne odgovori na ova barawe. Izvozot, pak, vo Rusija vo poslednite godini raste. Samo vo prviot kvartal od 2011 godina Makedonija ostvari izvoz vo Rusija vo visina od 50% od vkupniot izvoz vo 2010 godina. Vo istiot period se izvezeni zemjodelski proizvodi i vino kolku {to e izvezeno vo cela 2010 godina. No, sega{niot izvoz e drasti~no pomal od toj vo 90-tite godini. Vo 1990 godina iznesuval 325 milioni dolari, a vo 2010 godina samo 26 milioni!

SE BLOKIRA PRODA@BATA NA DR@AVNO ZEMJI[TE?!

OP[TINITE PO 1. JULI NEMA DA UPRAVUVAAT SO ZEMJI[TETO d 1. juli op{tinite ne }e moàt da upr avuvaat so dràvnoto grade`no zemji{te. Otkako rokot ve}e edna{ bea odloèn za {est meseci bidej}i op{tinite nemaa sistem za elektronsko naddavawe, sega povtorno se javuva pre~ka koja dopolnitelno }e go prolongira procesot. Nitu edna op{tina nema izgotveno ednogodi{na programa za upravuvawe so grade`noto zemji{te,

{to e vtoriot klu~en uslov za da moàt samostojno da menaxiraat so dràvnite parceli. Iako golem del od op{tinite go ispolnija prviot uslov i se vo faza na dobivawe ovlastuvawe za da prodavaat ili da dodeluvaat pod zakup dràvno zemji{te, dosega nitu edna od niv ne ja dobila bazata na podatoci od Ministerstvoto za transport i vrski za da moè da go izgotvi godi{niot

izve{taj za upravuvawe so zemji{teto. Od op{tinite velat deka iako kadrovski se podgotveni, imaat vrzani race i ~ekaat informacii od Ministerstvoto. Velat deka i da go podgotvat izve{tajot do krajot na mesecot, toj dokument treba da bide usvoen od sovetot na op{tinata i da bide odobren povtorno od Ministerstvoto za transport, {to zna~i deka procedurata }e trae

pove}e od eden mesec. “Zainteresirani sme da po~neme sami da upravuvame i da prodavame dr`avno zemji{te {to e na teritorijata na op{tinata, no za toa se potrebni dva uslovi. Prviot e da go implementirame sistemot za elektronsko naddavawe, a vtoriot e op{tinata da ima godi{na programa za upravuvawe

so dràvno grade`no zemji{te. Prviot ve}e go ispolnivme, odnosno del od op{tinskata administracija ve}e dobi ovlastuvawe da moè da upravuva so dràvnoto grade`no zemji{te. No, za vtoriot s$ u{te ~ekame informacii od Ministerstvoto za transport”, veli Elena Arsova, sovetnik za urbanizam vo op{tina [tip.

BROJ 607

17/06/2011

www.kapital.mk

VO FOKUS

BROJKI:

vaa usluga za prv pat se voveduva vo Makedonija. Na ovoj na~in bankata stanuva pioner vo voveduvaweto novi bankarski uslugi bazirani na vrvna tehnologija koja ja garantira bezbednosta, stabilnosta i sigurnosta vo raboteweto

204,1 milioni evra se stranskite investicii vo prviot kvartal, spored NBRM

milioni evra godinava se predvideni za subvencii za sto~arstvoto

e zgolemen brojot na stranskite turisti vo april godinava vo sporedba so istiot mesec lani

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA AD SKOPJE, PO POVOD VOVEDUVAWETO USLUGA ZA TELEFONSKO BANKARSTVO

SAEM ZA FINANSII VO SKOPJE

KOI SE ALTERNATIVNITE NA^INI ZA FINANSIRAWE NA BIZNISOT?

NI ZA 7,5 MILIONI EVRA, NIKOJ NE SAKA DA GO KUPI SVEDMILK itu po po~etna cena od 7,5 milioni evra nikoj ne saka da ja kupi propadnatata mlekarnica Svedmilk. Na javnoto naddavawe vo sredata ne se javi nitu edna zainteresirana kompanija da licitira za imotot i del od opremata na Svedmilk, koja preku izvr{itel ja prodava NLB Tutunska banka. Na dvata oglasa koi bea objaveni pred dve nedeli NLB Tutunska banka go prodava zemji{teto i fabri~kata hala, kade {to se odviva{e proizvodniot proces na Svedmilk, kako i del od opremata. “Postapkata prodolùva so vtoro javno naddavawe koe }e prodolì vo tekot na sledniot mesec. Ako i vtoroto javno naddavawe pomine neuspe{no, toga{ doveritelot moè da odlu~i da se izvr{i treto javno naddavawe po 3 meseci, a vo delot na ma{inite i opremata, postapkata se zapira i moè da se prodava bilo na neposredna spogodba, bilo preku drugo javno naddavawe”, izjavi izvr{itelot Gorjan Stankovi}.

N 19,8%

GLIGOR BI[EV

re`ata na biznisangeli, EBRD, SEAF, Inovaciski fond, Krimson kapital se samo del od regionalnite fondovi koi nudat mo`nosti za pottiknuvawe i finansirawe na investiciite vo regionot. Tie nedelava se promoviraa na saemot na koj prisustvuvaa i pretpriema~i od Jugoisto~na Evropa, potencijalni investitori i drugi koi debatiraa za konkretni mo`nosti za finansirawe i {irewe na biznisot vo regionot. Doma}ini na nastanot se Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), Regionalnata inicijativa za konkurentnost i Partneri za finansiska stabilnost. Xozef Lesard, direktor na kancelarijata na USAID za ekonomski razvoj, potencira{e deka samo preku Proektot za konkurentnost na USAID vo izminatite dve godini 120 firmi dobile pristap do finansii, so {to ja zgolemile svojata konkurentnost. Od neodamna vo Makedonija se formira{e mre`a na biznis-angeli. Investitorite-angeli }e obezbe-

BUSINESSBRIEF

duvaat finansirawe za pretpriema~i koi vo normalni uslovi ne bi imale pristap do finansii. Pretpriema~ite preku vakva mre`a na biznis-angeli }e dobijat kontakti so pogolem broj potencijalni investitori, no i mo`nost da go odberat najpovolniot od niv. Vo Srbija vakva mre`a uspe{no funkcionira. Mirna Marovi}, pretsedatel na hrvatskata *Venture Capital Industry CVCA, re~e deka sega e najdobro vreme da se debatira dali mo`nostite za investirawe vo Jugoisto~na Evropa se son {to se uriva ili po-

tencijal. “Vo na{iot region, blago ka`ano, imame zemji vo razvoj i zatoa, sigurna sum deka investiraweto preku rizi~en kapital i ne e tolku poznato na ovie prostori. Ako ovde pretpriema~ite razmisluvaat za mo`nosti za investirawe, a bankarskoto finansirawe im e preskapo, toa {to mo`e da se napravi e da se posaka strate{ki partner. Toa e izvor na srednoro~no i dolgoro~no finansirawe, koj }e pridonese za visok rast i razvoj na potencijalot na kompaniite”, dodade Marovi}.

SÈ POVE]E FIRMI INVESTIRAAT VO DOBROVOLNO OSIGURUVAWE aste interesot kaj gra|anite i kompaniite za vloùvawe vo dobrovolnite penziski fondovi. Posledniot izve{taj na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) pokaùva deka brojot na ~lenovite vo tretiot penziski stolb, voveden pred nepolni dve godini, lani bil ~etiri pati pogolem vo sporedba so 2009 godina. Osobeno zabeleìtelna vo izve{tajot e aktivnosta na kompaniite koi za svoite vraboteni mese~no izdvojuvaat odredena suma. Ubedlivo pobrojni se gra|anite koi se za~leneti preku firmite vo koi rabotat otkolku tie koi si otvorile individualna smetka. Dobrovolnite penziski fondovi na krajot od 2010 godina imale re~isi 7.000 ~lenovi, od koi 4.425 se so profesionalna smetka, odnosno preku firma, a samo 2.483 so individualna.

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA...

ONLAJN-REKLAMIRAWETO SO NAJBRZ RAST

SVETSKIOT REKLAMEN PAZAR TE@I 500 MILIJARDI DOLARI rednosta na svetskiot pazar za reklamirawe vo mediumite }e se zgolemi za 3,9% godinava, na pove}e od 494 milijardi dolari, pokaùvaat najnovite prognozi na analiti~kata ku}a eMarketer. Vkupnata potro{uva~ka za reklamirawe, vklu~uvaj}i Internet, pe~at, televizija, radio i outdoor oglasi, }e beleì stabilni ednocifreni stapki na rast do 2015 godina, koga vkupnata vrednost na pazarot }e dostigne re~isi 600 milijardi dolari. Spored procenkite na eMarketer, silni stapki na rast }e beleì oglasuvaweto na Internet, {to ve}e godinava na globalno nivo bi trebalo da ja nadmine vrednosta od 80 milijardi dolari, {to pretstavuva porast od 17,2% vo odnos na lani i 16,2%

POTTIKNETE JA KREATIVNOSTA

ôvekot e su{testvo na kreacija i sekoj od nas e roden so neograni~en potencijal za kreativno rabotewe. Nekoi istraùvawa dokaàle deka u{te vo detstvoto se uspiva 75% od na{iot potencijal za kreativnost. Ako se znae deka lu|eto se najkreativni dodeka go rabotat toa {to im e predizvik, toga{ hrabro i iskreno analizirajte gi lu|eto vo va{iot tim i stavete gi na vistinskite pozicii.

NAU^ETE DA VODITE SOSTANOCI

od vkupniot oglasuva~ki pazar. Prognozite isto taka velat deka vrednosta na onlajn-oglasuvaweto vo svetot }e nadmine 100 milijardi dolari vo 2013 godina, a vo 2014 godina }e so~inuva re~isi 21% od vkupniot pazar. eMarketer isto taka o~ekuva deka pazarot za oglasuvawe na Internet vo 2015 godina }e vredi pove}e od 132 milijardi dolari. Kompanijata

eMarketer svoite prognozi gi bazira na â&#x20AC;&#x153;metaanalizataâ&#x20AC;? na podatocite za potro{enite pari za reklamirawe od razli~ni izvori, vklu~itelno analiti~kite ku}i, reklamnite agencii, investiciskite banki i vladinite organizacii, a pri procenkite se koristeni analizi na globalnite trendovi vo ekonomijata i na pazarot za oglasuvawe.

Delovnite sostanoci se mnogu va`ni, bez ogled dali se raboti za nedelni sostanoci ili nabrzina organizirani krizni sostanoci. Za va{ata poraka da dopre do vrabotenite i rabotata da bide {to podobro odrabotena va`no e da se odr`uvaat kvalitetni sostanoci, na koi porakite i celite }e bidat jasno definirani. Dojdete prvi, podgotvete gi site dokumenti i na site dajte im mo`nost da u~estvuvaat. ISKORISTETE GO INTERNETOT

Internetot denes go koristat re~isi polovina od gra|anite na Makedonija. Toa e brojka od eden milion lu|e. Mora da se soglasite deka toa e pregolem kola~, koj ne smee da se ostavi na konkurencijata. No, da se ima internet-stranica e samo polovina od rabotata koja treba da ja zavr{ite. Ima brojni trikovi ako sakate da ve pronajdat vo moreto informacii koi gi nudi Internetot.

NAJINOVATIVNITE KOMPANII NA SVETOT ompaniite IBM i General Electric zaedno imaat 1,5 milioni industriski patenti. Nadvor od SAD najinovativni se japonskite kompanii Canon, Hitachi i Mitsubishi. Novite pa-

tenti gi dvi`at tehnologiite napred, a nosat milijardi dolari za korporaciite. Poglednete koi se najinovatnite kompanii vo svetot spored brojot na patenti.

IBM

CANON

GENERAL ELECTRIC

HITACHI

Patenti vo SAD: 67.199 67199 Patenti za 2010 godina: 5.866 IBM go sozdal bar-kodot, kako i magnetnata tehnologija na kreditnite karti~ki

Patenti vo SAD: 41.268 41 268 Patenti za 2010 godina: 2.551 Canon prv napravi digitron so 10 cifri

Patenti vo SAD: 34.554 34 554 Patenti za 2010 godina: 1.447 Kompanijata go napravi prviot interaktiven robot

Patenti vo SAD: 32.793 32 793 Patenti za 2010 godina: 2.212 Gi napravija prvite ma{ini za perewe, pravosmukalki i laptopi vo Japonija

12 PORTFOLIO TRENDOVI

TOLKU OD ZAKREPNUVAWETO...

AMERIKANCITE ZAGUBILE 7.700 MILIJARDI DOLARI VO RECESIJATA a krajot od prviot kvartal od godinava Amerikancite raspolagale so 7.700 milijardi dolari pomalku sporedeno so pred ~etiri godini, odnosno {est meseci pred da po~ne golemata recesija. Najnovite podatoci na amerikanskata centralna banka poka`uvaat deka vkupnata vrednost na imotot na amerikanskite doma}instva na krajot od prviot kvartal iznesuvala 58,1 iljadi milijardi dolari, dodeka svojot maksimum go imala po prvite tri meseci vo 2007 godina, 65,8 milijardi dolari. No, ne se site vesti lo{i. Imotot na Amerikancite, sepak, vredi 8.700 milijardi pove}e otkolku vo najlo{ite denovi na recesijata, na krajot od prvoto trimese~je vo 2009 godina, koga padna do 49,4 iljadi milijardi dolari.

ANALIZA NA EKONOMISTOT MIROSLAV ZDRAVKOVI]

SRBIJA SEGA @IVEE VO 1971 GODINA konomskata slika na dene{na Srbija e re~isi identi~na na slikata od pred 40 godini ako se nabquduvaat industriskoto proizvodstvo, platite i bruto-doma{niot proizvod, tvrdi srpskiot ekonomist Miroslav Zdravkovi}, avtor na istra`uvaweto koe gi sporeduva osnovnite ekonomski parametri od 1971 i 2011 godina. Toj presmetal deka so sega{nata prose~na plata od 39.900 dinari mo`e da se kupi identi~na koli~ina produkti kako vo 1971 godina, koga platata bila 1.550 dinari. Industriskoto proizvodstvo bilo pogolemo re~isi vo site granki {to izvezuvale, no mnogu pomalo vo proizvodstvo na hrana i struja. “Toa bilo vreme koga se gradele termo i hidroelektrani, kako i

VIZIONERI

pati{ta, no ne postoele zanimawa kako {to se informacii i komunikacii, kade {to denes rabotat 37 iljadi lu|e. Zna~i, industriskoto proizvodstvo e na nivo kako vo 1971 godina, no so promeneta struktura”, objasnuva Zdravkovi}.

BUSINESSBRIEF @AN-KLOD TRI[E, PRETSEDATELOT NA ECB POBARA

REFORMI ZA KAZNI ZA ZEMJITE SO GOLEM BUXETSKI DEFICIT retsedatelot na Evropskata centralana banka @an-Klod Tri{e kako reakcija na dol`ni~kata kriza vo evrozonata, pobara sproveduvawe na “itni” finansiski reformi, koi }e ovozmoàt brzo i efikasno sankcionirawe na zemjite od EU koi }e gi prekr{at propisite. Tri{e smeta deka dol`ni~kata kriza {to ja prinudi EU i Me|unarodniot monetaren fond finansiski da gi pomognat prezadolènite zemji-~lenki na evrozonata Grcija, Irska i Portugalija, gi stava pod znak pra{awe regulativite vo evrozonata. “Dol`ni~kata kriza na tri pomali zemji-~lenki na evrozonata ukaà na potrebata od itno sproveduvawe na reformi vo fiskalnata i makroekonomska kontrola nad instituciite vo Evropa”, izjavi Tri{e. Krizata gi pokaà slabostite na zakonskata ramka za ekonomsko upravuvawe so evrozonata, {to e problem koj treba itno da bide re{en, izjavi prviot ~ovek na ECB i povika na voveduvawe na brzi i vo golema mera avtomatski kazni za ~lenkite na evrozonata so golem buxetski deficit. Osven toa, kaznuvaweto mora da bide i poefikasno so cel zemjite-~lenki da bidat prinudeni da se pridrùvaat do propisite, smeta Tri{e.

& LIDERI

Velat deka kupuvaweto na prviot stan ve pravi da se ~uvstvuvate vozrasen, no nikoj ne spomnuva deka negovoto prodavawe ve pravi da se ~uvstvuvate kako malo dete. ANDERSON KUPER poznat amerikanski novinar i avtor

Na nedvi`nostite imam zaraboteno celo bogatstvo. Podobro toa }e rabotam, otkolku da odam na Vol Strit i da zemam 2,8%.

ovr{ena bura od istovremeni fiskalni te{kotii na SAD, ekonomsko zabavuvawe vo Kina, prestrukturirawe na dolgot vo evrozonata i stagnacija vo Japonija mo`e da ja udri svetskata ekonomija pred 2013 godina.

IVANKA TRAMP }erka na Donald Tramp i delovna `ena

Obo`avam da nurnam vo skicite na hoteli, da se boram so soobra}ajni i drugi problemi. Toa me pali. STIV VIN investitor vo kazina i hoteli

NURIEL RUBINI PROFESOR NA WUJOR[KIOT UNIVERZITET, POZNAT KAKO “G-N KATASTROFA” PORADI SVOITE TO^NI PROGNOZI ZA EKONOMSKITE TURBULENCII VO SVETOT

14 PORTFOLIO ZA DA ZA[TEDI MILIJARDA FUNTI

LOJDS OTPU[TA 15 ILJADI VRABOTENI

ritanskata bankarska grupacija Lojds (Lloyds) planira da ukine u{te 15 iljadi rabotni mesta, po 28-te iljadi otpu{teni lu|e vo 2009 godina, za da za{tedi edna milijarda funti, izvestija britanskite mediumi. Lojds pretrpe ogromni zagubi vo 2008 i 2009 godina, poradi nagliot skok na lo{ite plasmani otkako go prezede porane{niot rival HBOS. Britanskata Vlada na krajot prezede 41% od akciite na bankata te{ko pogodena od krizata. Mediumite javuvaat deka noviot izvr{en direktor na Lojds Benking Grup, Antonio Horta– Osorio saka da go namali brojot na vraboteni vo upravata i da se povle~e od poedini pazari.

SO 4,96 MILIJARDI LITRI

ITALIJA POVTORNO E NAJGOLEM PROIZVODITEL NA VINO VO SVETOT talija povtorno go vrati epitetot najgolem proizvoditel na vino vo svetot, {to vo 2009 godina & go otstapi na Francija, objavi vesnikot “Dejli telegraf”, povikuvaj}i se na podatoci od Evropskata komisija i Unijata na italijanski farmeri Koldireti. Italija minatata godina uspea da proizvede 4,96 milijardi litri vino, a Francija 4,62 milijardi. Proizvodstvoto na vino vo Francija vo 2010 godina e namaleno, dodeka Italija uspea da go zadr`i proizvodstvoto na nivoto od prethodnata godina. Proizvodstvoto na {ampaw vo Italija, spored vesnikot “Dejli telegraf”, go dostignalo nivoto od 420 milioni litri, dodeka Francija uspeala da proizvede 400 milioni litri {ampawsko. Italija posleden pat uspea da ja nadmine Francija vo proizvodstvoto na vino vo 1998 i 2008 godina. Vo trojkata evropski lideri vo proizvodstvoto na vino vleguva i [panija. Najgoleimi uvoznici na italijanskoto vino se SAD, Germanija i Velika Britanija.

DA NE SE KUFERITE, AVIOPREVOZNICITE VEROJATNO BI RABOTELE SO ZAGUBA

AMERIKANSKITE AVIOKOMPANII ]ARILE 3,4 MILIJARDI DOLARI OD BAGA@ merikanskite aviokompanii minatata godina naplatile 3,4 milijardi dolari od naplatenite nadomestoci za baga`, objavi nacionalnoto radio NPR. Ovaa suma e 24% pogolema vo odnos na 2009 godina i poka`uva deka avioprevoznicite s$ pove}e se zavisni od naplatata na nekoga{ besplatnata usluga za da ostvarat prihod. Nadomestot, naj~esto 50 dolari za vtoroto par~e baga`, e edna od slamkite za spas vo industrijata na avioprevoz, fatena vo ras~ekor me|u raste~kite ceni na gorivoto i korisnicite, koi{to o~ekuvaat najevtini mo`ni karti. “Da ne se tie nadomestoci, avioprevoznicite najverojatno bi ostvaruvale zagubi”, smeta Xim Koridor, analiti~ar za aviokompanii vo rejting-agencijata Standard i Purs.

SPEKTAKULARNA OBJAVA ILI PU[TAWE BALON?

IPO NA FEJSBUK ]E NADMINE 100 MILIJARDI DOLARI

ko Fejsbuk navistina ponudi svoi akcii preku inicijalna javna ponuda (IPO) i toa spored procenetata vrednost od 100 milijardi dolari, ovaa megapopularna internet-socijalna mre`a }e stane edna od najgolemite tehnolo{ki kompanii vo svetot. Fejsbuk se podgotvuva za inicijalnata ponuda {to treba da se slu~i na po~etokot od slednata godina. So pove}e od 500 milioni korisnici Fejsbuk e najpopularnata internet-socijalna mre`a, a minatiot mesec od kompanijata izjavija deka izleguvaweto so IPO e neizbe`no. Eden od osnova~ite i izvr{en direktor na firmata, Mark Zakerberg, so svoite 27 godini i proceneto bogatstvo na 13,5 milijardi dolari e eden od najmladite milijarderi vo svetot.

MEDIUMI THE ECONOMIST

BUSINESSWEEK

Obama e pobedliv? Samo ako republikanskiot kandidat predlo`i razumen plan za amerikanskata ekonomija, analizira “Ekonomist”.

Germanija, Brazil, Singapur, Tajland i Turcija, tolku razli~ni zemji, a imaat ne{to zaedni~ko: mo`e da & ponudat na SAD idei za “popravawe” na nejzinata ekonomija.

TIME

Zazdravuvawe na amerikanskata ekonomija?! “Tajm” naveduva pet pri~ini zo{to prvata re~enica e samo mit.

16 COVER STORY: PROIZVODSTVOTO – (NE)VOZMO Koja e razlikata me|u toa da se zanimava{ so trgovija i da bide{ proizvoditel? Preku primeri na makedonski pretpriema~i {to po~nale kako trgovci vo po~etokot na 90-tite, a potoa celosno ili delumno se prenaso~ile na proizvodstvo, sakame od poblisku da otkrieme koi se “prokletstvata” i “blagoslovite” na proizvodnata dejnost vo zemjava

TRGOVIJATA E POLESNA, NO PROIZVODSTVOTO E POGOLEM PREDIZVIK

O@NA MISIJA VO MAKEDONIJA?! IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

“Ponekoga{ navistina mislam deka e nevozmo`na misija da bide{ proizvodna kompanija vo zemjava”, mi re~e neodamna \or~e Todorovski, sopstvenik i generalen menaxer na TT Plast, kompanija {to proizveduva alati i kalapi za duvana i brizgana plastika. Pred 2-3 meseci ja posetivme negovata fabrika locirana vo skopskata naselba Pintija, kade {to Todorovski ni pokaà kako se proizveduvaat plasti~ni delovi koi gi koristat i golemite evropski proizvoditeli na avtomobili. Toj veli deka 15-te godini iskustvo vo TT Plast sosema jasno mu gi dolovile zborovite na negoviot tatko, koj vo 1996 godina, koga \or~e re{il da ja napu{ti trgovijata i da dojde vo firmata {to tatko mu nekolku godini prethodno ja osnoval, probal da go odvrati so zborovite deka “proizvodstvoto e |avolski te{ka rabota”. \or~e e eden od grupata makedonski biznismeni koi trgovijata ja zamenile so proizvodstvo. “Po diplomiraweto vo po~etokot na 90-tite godini rabotev vo trgovijata, stanav i direktor na pretstavni{tvoto na edna slovene~ka firma, imav dobra plata i udoben ìvot, no ne{to ne mi dava{e mir. Sakav da rabotam za sebe, a ne za nekoj drug. Sakav predizvik, da probam ne{to {to e daleku pote{ko za rabota, a od druga strana, mnogu pove}e ispolnuva, kako {to e proizvodstvoto. Zatoa dojdov da rabotam vo TT Plast, koja tatko mi ja osnova{e izleguvaj}i od dràvna firma i se obide privatno da go raboti toa {to najdobro go znae{e”, veli Todorovski. Firmata denes ima 40-ina vraboteni, ve} e edna godina raboti vo novi proizvodni i admninistrativni prostorii vo Pintija i minatata godina ostvari proda`ba od okolu 2,5 milioni evra, vo koja poslednive godini po~nuva da dominira izvozot. Preku iskustvoto na Todorovski i u{te nekolku doma{ni kompanii koi od trgovija celosno ili delumno se imaat preorienti-

rano na proizvodstvo sakame od poblisku da otkrieme {to zna~i da si proizvoditel vo Makedonija. Konstatacijata so koja{to po~nuva ovoj tekst mo`ebi izgleda malku prestroga, no Todorovski ni objasni zo{to smeta deka proizvodstvoto e mnogu pote{ka rabota od trgovijata.

PROIZVODITELITE SO SILA SE PRETVORAAT VO UVOZNICI “Za da proizveduva{ ne{to vo Makedonija vo najgolem broj slu~ai treba da gi uveze{ site surovini, repromaterijali, komponenti i ostanatite delovi potrebni za da dojde{ do proizvod so povisoka faza na obrabotka. Konkretno za industrijata vo koja raboti TT Plast, nema ama nitu edna specijalizirana firma vo zemjava koja bi izrabotila za nas materijali {to ni se potrebni. Toa zna~i dopolnitelni maki: vleguva{ vo nekoi segmenti kaj {to ne ti e mesto, sosila stanuva{ trgovska firma, raboti{ uvoz, ne mo`e{ navreme da reagira{, docni{ so proizvodstvoto...”, objasnuva Todorovski. U{te eden faktor {to ja ote`nuva rabotata na proizvoditelite, kako {to istaknuva Todorovski, e nedostigot od kvalitetna rabotna sila. “Iako se misli deka Makedonija ima evtina rabotna sila, ponekoga{ za efektot {to go dava i premnogu e platena. Mojata kompanija se iznama~i dodeka formiravme edna stabilna ekipa, zatoa {to e vistinska lotarija da dobie{ dobar rabotnik, koj{to }e bide podgotven postojano da u~i, da se usovr{uva, da mo`e i samiot da se motivira da dade nekoj napor plus vo korist na kompanijata i li~no za sebe, sekako”, veli Todorovski. Te{kotijata pri naplatata na doma{niot pazar ja tera TT Plast i ostanatite kompanii {to se vo ista situacija da razmisluvaat s$ pove}e za nadvore{nite pazari. Vo momentov okolu 55% od proizvodstvoto na TT Plast se izvezuva, a Todorovski veli deka na sreden i dolg rok ovoj procent mora da raste za i kompanijata da ima odr`liv rast i razvoj. “So trgovija e mnogu polesno, no ne bi

ALEKSANDAR CVETANOV MAKPROGRES KONDITORSKA INDUSTRIJA

“Nie sme me|u prvite trgovski firmi vo Makedonija koi gi zatvorija diskontite i gi zamenija so proizvodstvo, {to se poka`a kako vistinski poteg. Vo 1995 godina prvata dodadena vrednost na Makprogres be{e pakuvawe oriz i be{e lansiran brendot Son~eva dolina.”

GOLEMITE UVOZNICI NA HRANA PO^NAA I DA JA PROIZVEDUVAAT udine i Pekabesko se edni od najgolemite makedonski kompanii - golemi distributeri na prehranbeni proizvodi, koi niz godinite stanaa i golemi proizvoditeli. I dvete kompanii s$ u{te rabotat uvoz i distribucija na poznati brendovi od prehranbenata industrija, dejnost so koja{to se zanimavaat pove}e od 20 godini, no Pekabesko vo 1999 godina po~na so proizvodstvo na mesni prerabotki, a Rudine, zastapnik na nekolku brendovi od mle~nata industrija, pred dve godini otvori sopstvena mlekarnica vo male{evskiot kraj i vo momentov nudi asortiman na tvrdi prerabotki, odnosno sirewa i ka{kavali. Pekabesko, koj stigna do godi{en obrt od nad 30 milioni evra, vo momentov gradi nov objekt vo naselbata Ilinden, investicija vredna 10 milioni evra, kade {to kompletno }e go prefrli svoeto proizvodstvo. Slobodan Kutrevski, sopstvenikot na Pekabesko, veli deka eden od najdragocenite soveti {to gi dobil, koj i den denes mu sluì kako svoevidna misla-vodilka vo biznisot, e toj na direktorot za investicii i razvoj na nekoga{niot jugoslovenski zemjodelsko-prerabotuva~ki gigant PKB, koj vo edna prigoda mu ima kaàno: “Slobodane, vo momentot koga }e prestane{ da investira{ propa|a{!” Rudine, pak, pokraj mlekarnicata, za koja sopstvenikot na kompanijata, Dimitar Markovski, poradi golemata pobaruva~ka planira pro{iruvawe na kapacitetot do 30 toni na den, raspolaga i so fabrika za prerabotka na ovo{je, investicija napravena i pred mlekarnicata, vo 22005 godina. “Celata na{a pe~alba ja invesstiravme vo novite proizvodni kapaciteti, a 4,5 milioni evra ssamo vo mlekarnicata vo Del~evo. Kako dolgogodi{en uvoznik na mle~ni proizvodi, sfativ deka pobaruva~kata za niv od godina vo godina raste i deka na pazarot ima mesto za nov proizvod, {to } e go napravime od berovskoto mleko, poznato po svojot kvalitet. I jjas li~no, kako roden Male{evec, ssakav da pomognam vo zajaknuvawe na brendot na male{evsko sirewe. Smetam deka Makedonija moè da oopstoi samo so zgolemeno zemjodelsko proizvodstvo, odnosno so proizvodi sso povisoka dodadena vrednost, a ne ssamo primarno proizvodstvo”.

18 COVER STORY

ZORAN SIMONOVSKI LUKSOR AKVAMATIK – PROIZVODSTVO NA AKRILNI KADI

www.kapital.mk

“Izvezuvame vo EU, a ne mo`evme dolgo vreme da dobieme upotrebna dozvola za noviot proizvoden pogon {to go napravivme?! Ja izgradivme novata fabrika na gola ledina, sami go asfaltiravme priodot do nea, sami napravivme bu{otina za voda, sami obezbedivme struja od privatna trafostanica, sami si napravivme septi~ka jama za otpadnite vodi... i na seto toa da vi ka`at deka treba da platite 100 evra po kvadraten metar za komunalii?!”

se vratil povtorno na nea. So proizvodstvoto sozdavam mnogu pogolema vrednost za doma{nata ekonomija, a toa dràvata mora da go poddrùva mnogu posilno otkolku vo momentov”, smeta Todorovski. Deka ne e lesna nitu trgovijata, osobeno koga si od zemja koja nema mnogu da ponudi za proda`ba, komentira Zoran Simonovski, koj isto taka porano vo ìvotot se zanimaval so trgovija, a denes e eden od sopstvenicite na Luksor Akvamatik, fabrika za proizvodstvo na akrilni kadi i tu{-kabini. “Za trgovecot sekoga{ e polesno koga ima potencijal od doma{niot pazar za da razmeni ne{to. Toa

e golemo olesnuvawe i mo`nost da zaraboti{. No, koga si samo b uvoznikk proda`bata mnogu zavisi od standardot na naselenieto. Ako toj padne mnogu te{ko e da raboti{ ~ista trgovija. Proizvodstvoto e mnogu pokompleksno, bara pove}e investicii i organizacija na rabotata, vo koja{to vleguva i samata trgovija, zatoa {to nekako mora da si gi plasira{ proizvodite”, veli Simonovski. Sli~no kako Torodovski od TT Plast i Simonovski smeta deka proizvoditelite nemaat re~isi nikakva pomo{ od dr`avata i lokalnata samouprava, naprotiv, na momenti se i vo pomalku privilegirana polo`ba od uvoznicite.

PROIZVODSTVOTO (NE)VOZMO@NA MISIJA VO MAKEDONIJA?!

BROJ 607

17/06/2011

“Nie gi izvezuvame na{ite kadi vo EEU, a ne mo`evme dolgo vreme da dobieme upotrebna dozvola za noviot proizvoden pogon {to go napravivme?! Toa e samo del od birokratskite pre~ki so koi{to se soo~uvame kako proizvoditeli. Ja izgradivme novata fabrika na gola ledina, sami go asfaltiravme priodot do nea, sami napravivme bu{otina za voda, sami obezbedivme struja od privatna trafostanica, sami si napravivme septi~ka jama za otpadnite vodi... i na seto toa da vi ka`at deka treba da platite 100 evra po kvadraten metar za komunalii?! Pa, za koi komunalii koga s$ sami finansiravme, nema{e nikakva infrastruktura!”, veli Simonovski.

NAJGOLEMI TE[KOTII ZA PROIZVODNITE KOMPANII nedostig od surovini i repromaterijali na doma{niot pazar nedostig od kvalitetna rabotna sila problemi so naplata otsustvo na urbanisti~ki planovi vo op{tinite, {to go ko~at procesot na novi investicii

19 \OR^E TODOROVSKI TT PLAST – ALATI I KALAPI ZA DUVANA I BRIZGANA PLASTIKA

ACO ANDRESKI

“Za da proizveduva{ ne{to vo Makedonija naj~esto treba da gi uveze{ site surovini, repromaterijali i ostanatite komponenti za da dojde{ do nekakov finalen proizvod. Konkretno za industrijata vo koja {to raboti TT Plast, nema ama nitu edna specijalizirana firma vo zemjava koja bi izrabotila za nas materijali {to ni se potrebni.” Toj dodava deka zakonskata regulativa sive ovie godini duri bila stimulira~ki naso~ena kon razvivawe na trgovijata, a ne proizvodstvoto. “Eve eden primer. Ako gradite objekt {to e so trgovska namena – magacinski prostor i sl. – pla}ate 30% od vrednosta na komunaliite, a ako e proizvoden prostor 100%. Logikata najverojatno e deka ako e proizvoden pogon bara pove} e energija, infrastruktura i sl., koja, vo su{tina, dr`avata ne ja dava, mora sam da si ja obezbedi{, a komunaliite se 100%. Zna~i, samite zakoni forsiraat trgovija, a od druga strana, lokalnata vlast gleda da zeme {to pove}e pari od komunalii. ]e gi zeme i }e gi potro{i. I {to posle? Toa e mnogu kusogled rezon. Mnogu e podobro da poddr`i kompanii {to }e investiraat vo proizvodstvo, zatoa {to toa nosi pove} e vrabotuvawa, pove}e upla} awa dava~ki za site rabotnici sekoj mesec. Objekti od trgovski karakter ne baraat mnogu lu|e. Ako na{iov objekt be{e trgovski sklad }e vrabotuva{e 5-6 lu|e, a proizvodniot pogon {to go napravivme so investicija od 2,5 milioni evra vrabotuva pove}e od 60 lu|e”, objasnuva Simonovski.

TRGOVSKIOT KAPITAL SE PRETVORA VO PROIZVODEN Negovoto mislewe deka samo so proizvodstvoto ima razvoj na dolg rok go deli i Aco Andreski, koj so brat mu Qup~o se sopstvenici na ohridskata kompanija za proizvodstvo na hemiski preparati za doma}instvo i kozmetika, Andros farm. Kompanijata e formirana na po~etokot od 90-tite godini i kako i golem del od novoformiranite “uvoz-izvoz firmi” vo makedonskata tranzicija po~nala da raboti trgovija so stoki za {iroka potro{uva~ka. Rabotata odela dobro, no vo

eden moment, kako {to veli Aco Andre Andreski, se pojavile premnogu kompa kompanii {to se zanimavaat so tr trgovija, pazarot se zasitil i mor moralo da se ponudi ne{to novo. Andros farm po~nala da proiz proizveduva higienski stap~iwa za u{i vo 1998 godina, kako prva kompanija vo zemjava {to go ponudila ovoj proizvod, a pet godini podocna i proizvodstvo na hemiski preparati za ~istewe vo doma}instvoto, higiena i kozmetika. “Proizvodstvoto ednostavno e pogolem predizvik. Re~isi sekoj {to uspe{no se zanimaval so trgovija vo eden moment dobiva poriv da se zanimava so proizvodstvo. Proizvodstvoto te ispolnuva. Toa e rabota na dolg rok, vo koja investira{ mnogu pari, znaewe i energija, sozdava{ novi vrabotuvawa i nova dodadena vrednost vo ekonomijata. Za mene vistinskite heroi na ekonomijata se tie {to proizveduvaat, osobeno izvoznicite. Profitnata mar`a vo trgovijata mo`e da bide i pogolema, me|u 15% i 20%, vo sporedba so 10%-15%, kolku {to e vo proizvodstvoto, barem za na{ata kompanija, no toa ne e presudno ako se bori{ da stane{ brend na doma{niot, osobeno na stranskite pazari. Samo {to mi javija kupuva~ite od Kosovo deka sakaat 50 iljadi edinici samo od eden od na{ite proizvodi, {to zna~i deka na toj pazar sme stanale brend, kako {to be{e detergentot “sjaj” na vremeto”, veli Andreski. Od minatata godina negovata kompanija stana sopstvenik i na fabrikata za proizvodstvo na sadovi od rostfraj, Bratstvo, koja ja krenaa bukvalno od mrtvite. Bratstvo be{e mnogu poznata na prostorite od porane{na Jugoslavija po svoite kvalitetni tenxeriwa i ostanati sadovi za doma}instvo, a novite sopstvenici vratija del od rabotnicite koi{to ostanaa doma poradi dolgiot ste~aj na

ANDROS FARM I BRATSTVO HEMIJA I PROIZVODI OD ROSTFRAJ

“Za mene vistinskite heroi na ekonomijata se tie {to proizveduvaat, osobeno izvoznicite. Profitnata marà vo trgovijata moè da bide i pogolema, me|u 15% i 20%, vo sporedba so 10%-15%, kolku {to e vo proizvodstvoto, barem za na{ata kompanija, no toa ne e presudno ako se bori{ da stane{ brend na doma{niot, osobeno na stranskite pazari.” firmata, investiraa u{te 300 iljadi evra, pokraj 850 iljadi za samoto kupuvawe na fabrikata. Sega proizvodite na Bratstvo povtorno moè da se vidat vo makedonskite supermarketi, a po~naa da gi vra}aat i zagubenite nadvore{ni pazari. “Mislam deka site {to vleguvaat

roizvodstvo treba da ja vo proizvodstvo imaat na um idejata deka Makedonijaa mora da ima proizvodi ominuvaat na stranskite {to pominuvaat T k zatoa i Bratstvo B pazari. Tokmu i Andros farm nastojuvame da gi dovedeme do {to podobra konkuretna pozicija, o~ekuvaj} i eden den i stranski in-

20 COVER STORY PROIZVODSTVOTO (NE)VOZMO@NA MISIJA VO MAKEDONIJA?!

BROJ 607

17/06/2011

www.kapital.mk

vestitori da se zainteresiraat za niv. Stranskite investitori najlesno vleguvaat preku doma{nite kompanii, koga }e dojde vreme kompanijata {to si ja sozdaval i rastel so godini da ja prodade{ skapo”, veli Andreski. Za Andreski najgolemiot problem vo raboteweto e naplatata i smeta deka dr`avata mora da sozdade sistem koj poefikasno }e ja regulira. “Daleku od idealno e vo proizvodniot sektor, no vra}awe nema. Ni{to ne e lesno vo biznisot. Ako site pari {to gi zarabotuva{ gi koristi{ za novi investicii }e ti bide polesno, ako kupuva{ koli, ku}i i sl. }e ti bide mnogu pote{ko i }e stagnira{. Sekoj biznis {to ne se razviva na krajot umira. Ako sekoja godina ne raste{ po 10%-15% vo prosek kako kompanija za 10 godini }e is~ezne{“, veli Andreski.

STANUVA SÈ POTE[KO DA SI IZVOZNIK Edna od makedonskite kompanii koja e klasi~en primer kako mala trgovska firma stanuva golem proizvoditel i izvoznik e vini~kata fabrika za prehranbeni i konditorski proizvodi Makprogres. So dvocifreni godi{ni stapki na rast, Makprogres, koja e osnovana vo 1990 godina, stigna do proda`ba od nad 16 milioni evra vo 2010 godina, a od Stopanskata komora dobi nagrada za firma koja izvezuva na najgolem broj pazari, vkupno okolu 30. Firmata po~nuva so trgovski objekti, a posilen razvoj zabeleùva od 1995 godina, koga po~naa da se zatvoraat diskontite vo zemjava, forsiraj}i ja trgovijata preku golemi marketi i direktna distribucija. Toga{nite sopstvenici na maliot semeen diskont odlu~ija da investiraat vo proizvodstvo i po~naa so pakuvawe zrnesti proizvodi. “Nie sme me|u prvite trgovski firmi vo Makedonija koi gi zatvorija diskontite i gi zamenija so proizvodstvo, {to se pokaà kako vistinski poteg. Vo 1995 godina prvata dodadena vrednost na Makprogres be{e pakuvawe oriz i be{e lansiran brendot Son~eva dolina”, veli Aleksandar Cvetanov, osnova~ i sopstvenik na Makprogres. Od 2002 godina vini~kata kompanija po~na so proizvodstvo na slatki proizvodi pod brendot Vin~ini, a denes vo asortimanot ima u{te nekolku novi proizvodi od slatka i solena programa. Me|utoa, odnosite na regionalno i globalno nivo se menuvaat, veli Cvetanov, a cenite na surovinite rastat nemilosrdno, kupovnata mo} se namaluva, pa stanuva s$ pote{ko da se bide izvoznik. Gligor Cvetanov, sin na osnova~ot Aleksandar i izvr{en direktor na kompanijata, smeta deka za prehranbenata, posebno za konditorskata industrija najgolemi efekti moàt da se dobijat so promocijata preku u~estvo na golemite svetski saemi za prehrana, kako i promotivnite aktivnosti vo elektronskite i pi{anite mediumi na stranskite pazari. “Za ovoj tip promocii dràvata bi moèla da dade pogolema poddr{ka preku kofinansirawe na saemskite {tandovi ili na proizvodnite katalozi. Isto taka, treba da se sklu~at dogovori za slobodna trgovija so Rusija i so site porane{ni sovetski republiki, so Turcija, so zemjite od Bliskiot Istok i severna Afrika, no i so Izrael”, veli Cvetanov.

INTERVIEW 22 INTERVIEW

TODOR DELOVSKI KNAUF MAKEDONIJA

GIPSOT E NAJZDRAVIOT GRADE@EN MATERIJAL

BROJ 607

17/06/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

Za da vi dolovam kolkav e potencijalot za koristewe na gipsot vo Makedonija i regionot }e ka`am samo deka vo SAD se tro{at 12 m2 gipseni plo~i vo grade`ni{tvoto po `itel godi{no, vo Zapadna Evropa me|u 3 i 5 m2, a na Balkanot samo 1-2 m2.

Za zgolemuvawe na grade`nata aktivnost mora {to pobrzo da se napravat urbanisti~ki planovi vo op{tinite. Da gi vidime samo primerite od na{eto okru`uvawe i da gi kopirame, kako {to e Inxija vo Srbija, koja napravi investiciski “bum” so toa {to gi urbanizira{e parcelite

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

“Izvonrednite karakteristiki na gipsot se klu~nata pri~ina za uspehot na Knauf na svetsko nivo. Gipsot e najzdrav grade`en materijal, ima ista PH vrednost kako ko`ata na ~ovekot, toa e istiot materijal {to go koristime vo gips-kartonskite plo~i i malterot, no i vo medicinata i stomatologijata, vo zabnite plombi, na primer. Sovremenite trendovi vo grade`ni{tvoto, koi zna~at ekolo{ki materijali i energetski efikasni objekti, odat vo pravec na s$ pogolema primena na gipsot”

o 1994 godina toga{niot advokat Todor Delovski ne ni sonuva{e deka edna sredba so pretstavnicite na germanskata kompanija Knauf zasekoga{ } e mu gi promeni karierata i ìvotot. Proizvoditelite na grade`ni materijali, prisutni so svoi kompanii niz celiot svet, sakaa da otvorat kancelarija i vo Makedonija, pa Delovski im ja zavr{i rabotata so registracijata i ostanatite administrativni proceduri. “Na edna ve~era so niv dobiv pokana jas da ja razrabotam kancelarijata, odnosno da po~nam kako trgovski agent za nivnite proizvodi. Jas vo detstvoto ìveev nekolku godini vo Germanija. Ottamu dobro go vladeev jazikot (toa be{e edna od prednostite {to ja imav pri komunikacijata so lu|eto od Knauf i moèbi edna od pri~inite {to pobaraa da rabotam za niv), potoa vo Skopje diplomirav na praven fakultet, poloìv pravosuden ispit i po~nav da rabotam kako advokat. Odedna{, dobivam ponuda od tolku golema me|unarodna kompanija i da bidam iskren, kolku {to be{e golema ~est za mene, tolku predizvika izme{ani ~uvstva na neizvesnost i trema. Ja prifativ pokanata i eve, denes, 17 godini podocna, sum na ~elo na regionalnata podru`nica na Knauf, koja pokraj makedonskiot pazar, go pokriva i toj na Kosovo i Albanija”, se se}ava Delovski na svoite po~etoci

vo Knauf. Proda`bata na gipsenite grade`ni materijali na Knauf trgnala odli~no i za kratko vreme Knauf Makedonija, so samo dvajca vraboteni, prodavala dvojno pove}e otkolku doma{nata fabrika za gips, Radika od Debar, za koja od Knauf vo me|uvreme se zainteresirale da ja kupat. “Prezemaweto na Radika be{e prvata golema operacija na Knauf vo zemjava vo koja{to jas imav privilegija da u~estvuvam. So ovaa akvizicija Makedonija vleze na mapata na Knauf kako edna od pedesetinata zemji kade {to kompanijata ima fabriki”, veli Delovski. So Delovski razgovaravme za toa {to zna~at proizvodite na Knauf za sovremenoto grade`ni{tvo, kakva e pozicijata na kompanijata na makedonskiot pazar, kakvi se planovite za ponatamo{en razvoj i mnogu drugi ne{ta. Izminuva prvata polovina od 2011 godina, pa ka`ete ni kakvi }e bidat

Eden od prvite soveti {to gi dobiv koga po~nuvav so proda`ba vo Knauf pred 17 godini be{e prodaj ako mo`e{ da naplati{, inaku prodavaweto nema smisla. Nie bi mo`ele i dvojno pove}e da prodavame, no toga{ }e imame problemi so naplatata i zatoa vnimavame komu prodavame.

rezultatite na Knauf vo Makedonija? Kolkav efekt ima{e krizata vrz va{eto rabotewe? Vo 2009 godina imavme mal pad vo proda`bata od 3%, dodeka krizata naglo ja po~uvstvuvavme nekade od polovinata na minatata godina, kade {to otidovme nadolu so proda`bite za celi 25%. Minusot ni se provlekuva{e do krajot na godinata, a prvite znaci na zakrepnuvawe po~naa da se pojavuvaat vo fevruari-mart godinava. Gledaj}i gi od dene{en agol efektite od svetskata finansiska, podocna ekonomska kriza vrz raboteweto na na{ata kompanija, koja direktno zavisi od toa kako raboti grade`niot sektor, mo`am da ka`am deka taa podocna se po~uvstvuva vo Makedonija, godina do godina i polovina podocna otkolku vo zapadnite zemji. Isto taka, vo regionot, kade {to Knauf Makedonija izvezuva najgolem del od svoeto proizvodstvo, padot na grade`nata aktivnost be{e so razli~en intenzitet. Bugarija i Romanija,

24 INTERVIEW na primer, koi imaa neviden gradeèn “bum” vo 2008 godina, podocna imaa i najgolem pad na grade`nata industrija, duri 50%, od koj{to s$ u{te zakrepnuvaat. Knauf Makedonija godinava }e ja zavr{i pribli`no na nivoto od 2007 godina, a prognozite se deka rezultatite od najdobrata godina za nas, 2008, }e gi povtorime nekade vo 2016, 2017 godina, {to zna~i deka zakrepnuvaweto nema da odi tolku brzo kako {to moèbi sme o~ekuvale prethodno. [to zna~e{e najdobra godina vo brojki? Toa zna~i deka obrabotivme 180 iljadi toni surov gips i proizvedovme 16 milioni kvadratni metri gipseni plo~i, {to be{e 100% ispolnuvawe na tehni~kite kapaciteti na fabrikata vo Debar. Vo toa vreme imavme i nekoi planovi za pro{iruvawe na tie kapaciteti, no proektite gi odloìvme za narednive 5-6 godini, otkako }e se stabilizira proda`bata na na{ite proizvodi. Kolku investira{e Knauf vo Makedonija dosega? Otkako Knauf ja kupi fabrikata za gips Radika vo Debar, investira{e pove}e od 30 milioni evra vo nejzino kompletno renovirawe i voveduvawe na najmoderna tehnologija za obrabotka na gipsot, so {to fabrikata na pazarot ponudi pokvalitetni grade`ni materijali vo odnos na tie {to gi ima{e prethodno. Edna od najnovite investicii ni e vo postrojka za proizvodstvo na t.n alfa gips, specifi~en poluproizvod od koj{to podocna se pravat razli~ni tipovi gipsovi {to se koristat vo grade`ni{tvoto, medicinata i drugi oblasti. So negovo dorabotuvawe }e napravime eden revolucionieren proizvod, t.n. samonivelira~ka ko{ulka, {to se koristi vo visokogradbata. Ovaa investicija e okolu 1,5 milioni evra, a tolkava suma }e investirame i vo

delot na energetskata efikasnost, odnosno modernizirawe na tehnolo{kite linii so cel da {tedat energija. Kakva e pazarnata pozicija na Knauf vo momentov? Kolkav del od pazarot na gipseni grade`ni materijali drì kompanijata? Izvonrednite karakteristiki na gipsot se klu~nata pri~ina za uspehot na Knauf na svetsko nivo. Gipsot e najzdrav gradeèn materijal, ima ista PH vrednost kako koàta na ~ovekot, toa e istiot materijal {to go koristime vo gips-kartonskite plo~i i malterot, no i vo medicinata i stomatologijata, vo zabnite plombi, na primer. Sovremenite trendovi vo grade`ni{tvoto, koi zna~at ekolo{ki materijali i energetski efikasni objekti, odat vo pravec na s$ pogolema primena na gipsot. Za da vi dolovam kolkav e potencijalot za koristewe na gipsot vo Makedonija i regionot }e kaàm samo deka vo SAD se tro{at 12 m2 gipseni plo~i vo grade`ni{tvoto po ìtel godi{no, vo Zapadna Evropa me|u 3 i 5 m2, a na Balkanot samo 1-2 m2. Toa zna~i deka potencijalite za proda`ba na proizvodi od na{ata fabrika vo Debar narednive godini se golemi. Inaku, kapacitetot na fabrikata e pregolem za makedonskiot pazar i zatoa 70% od proizvodstvoto se izvezuva vo regionov. Za superiornosta na na{iot proizvod svedo~i pazarniot udel {to go drìme vo mo-

Zo{to gipsot e tolku zna~aen gradeèn materijal? Gipsot e eden od najstarite grade`ni materijali vo istorijata na ~ove{tvoto. Koristen e i vo egipetskite piramidi kako vrzivno sredstvo na golemite kameni blokovi, a ottoga{ nao|al primena vo najrazli~ni formi. Od po~etokot na minatiot vek e aktuelen kako gips-kartonska plo~a, gipsen malter i sl. Analizite na negovite grade`no-biolo{ki karakteristiki pokaàle deka e biolo{ki i medicinski besprekoren i zatoa mnogu se koristi i vo medicinata. Gipsot osobeno stanuva popularen kako gradeèn materijal od 50-tite godini navamu, otkako se vide deka e odli~en elektri~en i protivpoàren izolator, odli~en toploprovodnik. Ekolo{kite trendovi vo svetot, koi se temelat na dve osnovni to~ki – za{tedata na energija i namaluvaweto na emisiite na jaglerod dioksid – gi prifa}a i grade`ni{tvoto, a toa zna~i primena na grade`ni materijali koi pridonesuvaat tokmu za postignuvawe na ovie dve celi. Okolu 50% od energijata vo svetot se tro{i vo domuvaweto, {to zna~i deka so vgraduvawe na energetski efikasni grade`ni materijali vo objektite, kako gipsot, pridonesuvame za nejzino {tedewe.

mentov, okolu 80%. Kakva strategija ima Knauf za zadrùvawe na ovoj visok pazaren udel vo delot na gipsenite grade`ni materijali? Krajniot korisnik na na{iot proizvod mora da bide zadovolen, zna~i toj {to ìvee vo stanbeniot objekt ili raboti vo deloven objekt, bolnica, u~ili{te ili {to i da e, zatoa {to na{ite sistemi nao|aat primena sekade vo visokogradbata. Na{ stru~en tim od grade`ni inèneri i arhitekti se griì za celiot proces na primena na gipsenite materijali, odnosno od pomo{ta pri izborot na optimalen proizvod od na{ata paleta preku fazata na gradba i montirawe, {to zna~i deka nie sme svoeviden besplaten “nadzor” vo gradeweto. Za da bide na{ata s tru~na pomo{ maksimalno kvalitetna vo prostoriite na fabrikata vo Debar, kako i vo na{iot administrativen objekt vo Skopje, organizirame seminari, rabotilnici, obuki i sl., sistem na

“Vaka izgleda gipsot vo svojata izvorna kristalna forma”, ni poka`a direktorot na Knauf vo Makedonija

BROJ 607

17/06/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

edukacija {to go narekuvame Knauf akademija, niz koja pominuvaat okolu 700 profesionalci godi{no, na koi im go dobliùvame gradeweto so materijali od gips, ili t.n. suva gradba. Na na{a inicijativa, vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie, pred nekolku godini se formira{e i nov obrazoven profil vo srednite grade`ni u~ili{ta, monter za suva gradba. Tie mladi lu|e bez problem nao|aat rabota, zatoa {to pobaruva~kata za gipseni plo~i e s$ pogolema. Del od niv otkako }e go ispe~at dobro zanaetot si otvoraat i sopstveni firmi, a spored na{ite procenki, vo momentov okolu 1.200 monteri za suva gradba go vadat svoeto par~e leb na pazarot. Golem del od niv pominale i niz na{ite centri za obuka, za {to nie izdavame i sertifikat, koj e validen vo site zemji kade {to Knauf e prisuten so svoite proizvodi. Kolku go pogoduva raboteweto na Knauf Makedonija ote`natata naplata i zgolemenata nelikvidnost na makedonskite kompanii? Kako se spravuvate so ovoj problem? To~no e deka se ~uvstvuva nedostig od pari na pazarot, osobeno poslednive dve godini. Nie imame prili~no stroga politika vo delot na naplatata i zasega nemame pogolemi problemi. Eden od prvite soveti {to gi dobiv koga po~nuvav so proda`ba vo Knauf pred 17 godini be{e prodaj ako moè{ da naplati{, inaku prodavaweto nema smisla. Nie bi moèle i dvojno pove}e da prodavame, no toga{ }e imame problemi so naplatata i zatoa vnimavame komu prodavame. Vo soglasnost so na{ata delovna politika za upravuvawe so rizici, kako i vrz osnova na pozitivnite zakonski propisi od oblasta na finansiskoto rabotewe, od na{a strana se prevzemaat inicijativi za sklu~uvawe dogovori so na{ite komintenti za finansisko obezbeduvawe na na{ite pobaruvawa. Tie dogovori podrazbiraat potpi{uvawe na t.n. notarski akti so izvr{na klauzula. Na ovoj na~in bi sakale da gi potikneme i drugite kompanii, da primenuvaat vakov princip na rabota so svoite partneri, so cel odrùvawe na likvidnosta na kompaniite na zadovolitelno nivo. Sekako smetame deka na toj na~in }e se izdigne na pogolemo nivo i delovnata disciplina na kompaniite, vo delot na posovesno po~ituvawe na svoite obvrski. Sakam da istaknam deka makedonskite kompanii, osobeno malite i srednite, mora da obrnat pove}e vnimanie na finansiskiot menaxment, na pari~niot tek vo kompanijata, zadolùvawata, pobaruvawata i sl. za da ne doa|aat vo situacija na zagrozena likvidnost. Legitimna e èlbata da se investira pove}e, da se uspee pove}e, no klu~no e kolku finansiski moè da se izdrì seto toa. Nekoj }e po~ne so izgradba na stanben objekt, a paralelno saka i vtora zgrada. Dali

[TO POBRZO OP[TINITE DA DONESAT URBANISTI^KI PLANOVI Del ste od industrijata za grade`ni materijali, koja, pak, zavisi od grade`nata inicijativa. Spored vas, kako mo`e da se zgolemi grade`nata aktivnost vo Makedonija, koja so sebe vle~e triesetina drugi ekonomski granki? Nekoi promeni {to se slu~uvaat vo instituciite, kako {to e Katastarot, treba mnogu pozitivno da vlijaat vrz grade`nata inicijativa. Albanija, na primer, nema katastar. Ako kupite tamu stan nemate imoten list, ne znaete ~ija e zemjata pod vas. Vo toj del sme mnogu ponapred od nekoi zemji vo regionot, ne samo od Albanija. Poednostavuvaweto na procedurata za dobivawe grade`na dozvola e isto taka biten moment, postapkata za nejzinoto dobivawe e skratena na 8 do 15 dena i se nadevam deka nema da ima nekakvi skrieni birokratski prepreki. Mnogu biten faktor za zgolemuvawe na grade`nata aktivnost e izrabotkata na urbanisti~ki planovi vo op{tinite. Golem del od makedonskite op{tini s$ u{te nemaat detalni urbanisti~ki planovi, a ako edna op{tina saka da privle~e investito-

ri mora da gi izraboti ovie planovi. Nema nie {to da izmisluvame topla voda. Da gi vidime samo primerite od na{eto opkru`uvawe i da gi kopirame, kako {to e op{tinata Inxija vo Srbija, koja napravi investiciski bum so toa {to gi urbanizira{e parcelite i im dade 24/7 administrativna poddr{ka na investitorite. Za volja na vistinata, i vo Makedonija ima nekolku pozitivni primeri na op{tini koi so urbanizacijata na grade`noto zemji{te privlekoa investitori koi{to napravija celi industriski zoni. Od druga strana, makedonskata industrija za grade`ni materijali mora da bide konkurentna, da gi sledi svetskite trendovi i da se fokusira kon dvata klu~ni postulati {to gi spomenav prethodno: za{teda na energija i namaluvawe na emisijata na jaglerod dioksid vo atmosferata. Isto taka, potrebni se i zgolemeni investicii vo infrastrukturni proekti, podobruvawe i poednostavuvawe na pristapot do finansii za kompaniite, poednostavuvawe i doslednost pri izdavaweto na grade`ni dozvoli.

26 INTERVIEW treba da se vpu{ta vo takov rizik ili prvo da ja napravi i da ja prodade prvata, pa neka pravi vtora... Toa se pra{awata na koi{to pretpriema~ite treba da obrnat pove}e vnimanie. [to zna~i da ste menaxer na kompanija koja e sostaven del na me|unaroden sistem kako Knauf? Kancelarijata na Knauf vo Makedonija e odgovorna i za pazarite vo Albanija i vo Kosovo, a od fabrikata vo Debar prodavame proizvodi i vo Hrvatska, vo Bugarija, vo Srbija. Koga ja registrirav firmata na Knauf vo zemjava, vo 1994 godina, bev mlad advokat i ponudata {to ja dobiv da rabotam za niv kaj mene toga{ predizvika izme{ani ~uvstva. Od edna strana, mi be{e `al {to treba{e da ja napu{tam advokaturata, profesija {to ja sakav i za koja se {koluvav, no istovremeno pred mene se ispravi golem predizvik da rakovodam so kancelarijata na edna golema germanska, odnosno svetska korporacija, koja ima pove}e od 150 fabriki vo pedesetina zemji. Gi pominav site fazi vo karierata, od trgovski patnik, prokurist, direktor na firmata vo Makedonija, a sega i regionalen direktor. U~ev celo vreme od tie {to znaat pove}e od mene i s$ u{te u~am. Smetam deka dve raboti se klu~ni za uspeh vo rabotata: u~eweto, zna~i, nadgradbata, usovr{uvaweto, kako i sakaweto

na rabotata od koja {to ìveete. Mene ne mi e te{ko da rabotam i po 17 ~asa na den, da sum na pat cela nedela, zatoa {to postojano sum so lu|e od koi{to moàm da nau~am ne{to, no i da im prenesam del od moeto iskustvo. Kako e organizirana rabotata na Knauf, kolkava samostojnost imaat edinkite-kompanii od sekoja zemja, kako se nosat odlukite? Knauf e semejna kompanija, osnovana vo 1932 godina od Alfons i Karl Knauf, i dvajcata rudarski inèneri, no pretpriema~ki nastroeni, inovativni i podgotveni na rizik. Denes tretata generacija na semejstvoto Knauf rakovodi so kompanijata, a moj direkten pretpostaven e g-|ata Beatriks Knauf, koja e odgovorna za 25 pazari vo Evropa. Toa {to kompanijata e semejna i ne kotira na berza ovozmoùva odlukite da se nosat brzo, nema upravni i nadzorni odbori i ostanati strukturi karakteristi~ni za akcionerskite dru{tva. Se razbira deka pred da se donese kakva bilo odluka za odreden proekt se pravi elaborat, studija na ekonomskata isplatlivost. Za Knauf e karakteristi~en t.n. â&#x20AC;&#x153;konfederalizamâ&#x20AC;? vo organizacijata, odnosno samostojnosta na edinkite {to se vo ramkite na globalniot sistem. Taa samostojnost ja stimulira nivnata kreativnost, {to vodi kon pogolem uspeh. Sekoj menaxer na nacionalnite kom-

panii na Knauf bara da bide oprkuèn so vraboteni koi nema da se vozdrùvaat da dojdat kaj nego so kreativni predlozi {to pridonesuvaat kon podobruvawe na koj bilo proces od raboteweto na Knauf. Kako vie li~no gi motivirate va{ite vraboteni? Knauf vo momentov ima 175 vraboteni vo Debar i vo Skopje, a sose partnerskite firmi na distributeri i izveduva~i na na{ite sistemi brojkata na lu|eto {to direktno ili indirektno ìveat od proizvodite na Knauf e mnogu pogolema. Poslednive nekolku godini glaven prioritet mi e obukata na vrabotenite vo Makedonija i na ostanatite pazari {to gi pokriva na{ata kancelarija. Moèbi 80% od moeto rabotno vreme go pominuvam vo trening i motivacija na moite vraboteni. Samo sre}en vraboten moè da dade maksimum vo svojata produktivnost. Smetam deka i za vrabotenite e ogromna privilegija i ~est da rabotat vo golema me|unarodna korporacija, da prisustvuvaat na treninzi i seminari vo Germanija i vo drugi zemji, kade {to u~at od najdobrite menaxeri na Knauf, a istovremeno moàt da gi kaàt i svoite idei i predlozi, bez ogled od koe hierarhisko nivo ili golema ili mala zemja doa|aat. Site tie se ~lenovi na semejstvoto Knauf.

28 KAPITAL ANALIZA

SITE VETENI, A NEREALIZIRANI PROEKTI ZA POGOLEM IZV

ZEMJODELCITE PET GO VETENATA DR@AVNA KO

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

pokraj toa {to vlasta najmnogu saka da se fali deka e najzemjodelska vlada vo Makedonija i deka vo izminatite pet godini isplatila pove}e od 250 milioni evra subvencii i finansiska poddr{ka na zemjodelcite, efektite na teren od ovie te{ki milioni te{ko se merat. Toa {to e to~no e deka makedonskite zemjodelci od ovaa vlasta navistina dobivaat pogolemi subvencii. No, klu~nite pra{awa {to, kako i za kogo tie proizveduvaat i ponatamu se bez odgovor. Ova se klu~nite pra{awa ~ii odgovori mora da gi imaat zemjodelcite za edna zemja da mo`e da ka`e deka ima efikasna politika i organizacija na poleto na zemjodelstvoto. To~no e deka nekoi zemjodelski kulturi se nasadeni na pogolemi povr{ini i deka za toa zemjodelcite, odnosno tie {to gi zasadile zemale subvencii od Vladata po zasaden hektar, no isto taka e to~no deka zemjodelcite nemaat poim kade i za koja cena }e go prodadat. Pa taka, mnogu zemjodelci se ostaveni na milost i nemilost na prekupcite ili otkupuva~ite, me|u koi e i hrvatskiot gigant Agrokor, koi poradi pregolemata ponuda na pazarot, a i sezonskiot karakter na zemjodelskite proizvodi istite gi otkupuvaat po bagatelno niski ceni. Nekoi novope~eni zemjodelci ne se

optovaruvaat mnogu so toa. Niv ednostavno ne gi interesira kolkava e otkupnata cena. Tie zemaat subvencija po zasaden hektar i mnogu pove}e im se isplatuva rodot da skape po nivite, otkolku da se ma~at da baraat plasman. E toa e ve}e defekt i neiskrenost vo zemjodelskite politiki. Bidej}i stoticite milioni evra subvencii isplateni od buxetot nemaat nikakov efekt za razvojot na makedonskoto zemjodelstvo i zgolemuvaweto na sopstvenoto proizvodstsvo na hrana. Toa go poka`uva i statistikata, spored koja uvozot na hrana vo Makedonija postojano raste i dostigna fantasti~ni 560 milioni evra, dodeka izvozot na hrana od Makedonija se sveduva na izvoz na surovo ovo{je i zelen~uk, dodeka ostanatata potrebna hrana ja zadovoluvame od uvoz. A kako i ne bi bilo taka koga hrvatskite i drugite regionalni otkupuva~i mo`at da kupuvaat evtina surovina od Makedonija, a potoa istata da ja prerabotat i da ni ja prodavaat po cena mnogu poniska od cenata, na primer, na nekoi proizvodi koi se proizvedeni od Makedonija. So taa razlika {to site surovini za proizvodstvo, vklu~itelno i teglite i etiketite, mora da gi uvezuvaat od stranstvo i za niv da pla}aat carina i transportni tro{oci. I na krajot tie izleguvaat nekonkurentni i poskapi na doma{niot pazar, koj im e dominanten, a ne pak da mu konkuriraat na Agrokor na hrvatskiot pazar. Toa tie

VETUVAWE 2006 “Vladata }e poddrì formirawe na kompanija za izvoz i promocija na makedonski zemjodelski proizvodi so profesionalen menaxment najden na me|unaroden tender od najmalku dvajca menaxeri so dolgogodi{no me|unarodno iskustvo. Celta na ovaa kompanija }e bide organizirana proda`ba i izvoz na makedonskite zemjodelski kulturi na stranskite pazari i organizirano podignuvawe na standardizirano proizvodtsvo za izvoz”. Po ~etiri ipol godini od ovoj rok kompanija kako vetenata nema vo Makedonija, a u{te pomalku postoi organizirana proda`ba i izvoz na makedonskite zemjodelski proizvodi. VETUVAWE 2008 “Se o~ekuva vo 2008 godina da po~ne so rabota i akcionersko dru{tvo vo dràvna sopstvenost za izvoz na zemjodelski proizvodi, rakovodeno i menaxirano od dvajca iskusni stranci od Francija i od Holandija”. Vo sredinata na 2011 godina, tri godini otkako ovoj proekt be{e veten, nema nitu najava deka takvo ne{to }e se realizira vo skoro vreme. VETUVAWE 2011-06-15 “Vo sorabotka so edinicite na lokalnata samouprava, }e ponudime najmalku pet atraktivni lokacii za izgradba na otkupno-distributivni centri za sveò ovo{je i zelen~uk so po~etna cena na parcelite od samo edno evro za kvadrat i kofinansirawe na investiciite vo oprema i ma{ini”, vetuva VMRO-DPMNE vo predizborniot Manifest, so koj pobedi na poslednite predvremeni parlamentarni izbori, koi se odràa na 5. juni, a rokot za sproveduvawe na ovaa merka e od 2011 do 2015 godina. se vika “vini~ka trgovija”. Ako celta be{e Makedonija da stane baza za evtini surovini na golemite prehranbeni giganti od regionot, toga{ taa e postignata i za nea ne mora{e da se tro{at stotici milioni evra za da se proizveduva pove}e i za da se ru{at, namesto da se zgolemuvaat cenite na zemjodelskite proizvodi. No, toa ne be{e celta koja ja veti VMRODPMNE na ~elo so Nikola Gruevski vo Prerodbata od 100 ~ekori. Razvoj, inves-

BROJ 607

17/06/2011

KAPITAL ANALIZA

www.kapital.mk

VOZ NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI

ODINI JA ^EKAAT KOMPANIJA ZA IZVOZ ticii i upapreduvawe na zemjodelstvoto bea celite koi treba{e da gi postigne makedonskoto zemjodelstvo na ~elo so ovaa vlast. Eden od modelite kako se pravi toa, a VMRO-DPMNE veti deka }e bide me|u prvite ~ekori koi }e gi napravi od Prerodbata, be{e formirawe kompanija za izvoz i promocija na makedonski zemjodelski proizvodi so profesionalen menaxment najden na me|unaroden tender od najmalku dvajca menaxeri so dolgogodi{no me|unarodno iskustvo. “Celta na ovaa kompanija }e bide organizrana proda`ba i izvoz na makedonskite zemjodelski kulturi na stranskite pazari i organizirano podignuvawe na standardizirano proizvodstvo za izvoz”, pi{uva vo Prerodbata od 100 ~ekori, so koja VMRO-DPMNE pobedi na izborite vo 2006 godina. Rokot za ispolnuvawe na ova vetuvawe vo Prerodbata e dekemvri 2006 godina. Po ~etiri ipol godini od ovoj rok kompanija kako vetenata nema vo Makedonija, a u{te pomalku postoi organizirana proda`ba i izvoz na makedonskite zemjodelski proizvodi. Vo istata programa od 2006 godina VMRODPMNE veti deka }e ja stimulira konkurencijata i }e go elimira monopolisti~koto odnesuvawe na odredeni golemi kompanii, osobeno vo mle~nata, vinskata i prerabotuvalkata industrija. A za taa cel vo 2006 godina pred izbori partijata veti deka koga }e dojde na vlast }e sozdade uslovi za otvorawe na najmalku u{te edna ili pove} e golemi mlekarnici, zaradi sozdavawe na konkurencija vo otkupot na mleko i nivna prerabotka vo mle~ni proizvodi. No, mlekarnicata koja se sozdade so pomo{ na Vladata, za koja premierot Gruevski veti deka }e stavi kraj na makite na mlekoproizvoditelite, zavr{i kako eden od najgolemite kriminali vo Makedonija, koj namesto razvoj donese dolgoro~ni negativni posledici za mle~nata industrija vo zemjata. Namesto konkurencija vo mle~niot biznis, najgolemite doma{ni mlekarnici bea kupeni od stranski, koi namesto pogolem otkup na doma{no mleko i pogolemi prerabotki na mle~ni proizvodi drasti~no go zgolemija uvozot na mleko i mle~ni proizvodi od sosednite zemji, kade {to {to im se nao|aat mati~nite kompanii. Vo nadgradenata i pro{irena Prerodba vo 100 ~ekori, so koja VMRO-DPMNE pobedi na izborite vo 2008 godina, partijata koja i sega e na vlast objavi deka “plasmanot na zemjodelskite proizvodi, koj be{e hroni~na bolka na zemjodelstvoto vo site izminati

I PO TRI GODINI OTKUPNIOT CENTAR NA AGROKOR E REALNOST VO NAJAVA

“Poznatata hrvatska kompanija Agrokor vo sorabotka so JP agroberza po~na so izgradba na dva otkupno-distributivni centri, vo Strumica i vo Rosoman. Otkupniot centar vo Strumica e investicija vredna 15,6 milioni evra, a ve} e vo 2009 godina }e se otkupuva 25.000 toni zelen~uk - kompir, patlixani, krastavici, piperki, zelka, lubenici i drug zelen~uk”, veti VMRO-DPMNE vo pro{irenata predizborna programa. Dve ipol godini po ovaa najava, vicepremierot Zoran Stavreski predizborno povtorno n$ ubeduva{e deka Agrokor ne e samo vetuvawe, tuku stanuva i realnost, so najava deka najdocna do krajot na juli otkupno-distributivniot centar vo Strumica }e bide staven vo funkcija. 17 godini, kone~no e re{en!” “Poznatata hrvatska kompanija Agrokor, vo sorabotka so JP agroberza, po~na so izgradba na dva otkupno-distributivni centri, vo Strumica i vo Rosoman. Otkupniot centar vo Strumica e investicija vredna 15,6 milioni evra, a ve}e vo 2009 godina }e se otkupuva 25.000 toni zelen~uk - kompir, patlixani, krastavici, piperki, zelka, lubenici i drug zelen~uk”, veti VMRO-DPMNE vo pro{irenata predizborna programa. Dve ipol godini po ovaa najava vicepremierot Zoran Stavreski predizborno povtorno n$ ubeduva{e deka Agrokor ne e samo vetuvawe, tuku stanuva i realnost, so najava deka najdocna do krajot na juli otkupno-distributivniot centar vo Strumica

}e bide staven vo funkcija. Vo istata nadgradena programa VMRO-DPMNE go veti i slednovo: “Se o~ekuva vo 2008 godina da po~ne so rabota i akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost za izvoz na zemjodelski proizvodi, rakovodeno i menaxirano od dvajca iskusni stranci od Francija i od Holandija”. Vo sredinata na 2011 godina, tri godini otkako ovoj proekt be{e veten, nema nitu najava deka takvo ne{to }e se realizira vo skoro vreme. Vo 2008 godina Vladata veti formirawe na me{ano, makedonsko-izraelsko, akcionersko dru{tvo, Agrilend, za otkup i izvoz na zemjodelski proizvodi vo sorabotka so izraelskata kompanija Soli. Glavnata cel na Agrilend }e bide zgolemuvawe na izvozot

30 KAPITAL ANALIZA na zemjodelski proizvodi. “Nema da ima ve}e problem za otkupot i plasmanot na proizvodite, zatoa {to imame partneri koi{to imaat odli~na ekspertiza i imaat razraboteni kanali za distribucija do najrenomiranite svetski trgovski firmi i do zemjite od Evropa”, izjavi Zoran Stavreski, potpretsedatel na Vladata, vo maj 2008 godina. “Kapital” stapi vo kontakt so direktorot na Agrilend, Zoran Tasev, so cel da dobie informacii za toa konkretno {to raboti Agrilend i kolkav del od izvozot na makedonskite zemjodelski proizvodi se realizira preku niv. “Agrilend e odgovoren za obezbeduvawe na logistikata na stranskiot partner koj gi otkupuva i izvezuva makedonskite zemjodelski proizvodi na evropskite pazari. Vrednosta na direktniot izvoz na makedonski zemjodelski proizvodi koj se realiziral preku Agrilend ne e mnogu golema. Mnogu pogolemi efekti ima vo delot na promocijata na zemjodelskite proizvodi”, veli Tasev, koj na direktorskata funkcija dojde od pozicijata profesor vo srednoto veterinarno u~ili{te, bez prethodno iskustvo vo promocija i proda`ba na zemjodelski proizvodi na me|unarodni pazari. Tasev objasnuva deka koga Agrilend bi imal pogolem buxet sigurno i otkupot i plasmanot bi bil pogolem. Toj priznava deka izvozot na makedonski zemjodelski

proizvodi na evropskite pazari odi mnogu te{ko poradi toa {to tie ne gi ispolnuvale potrebnite standardi za kvalitet, pakuvawe, ambalaà koi se baraat na stranskite pazari. Poradi toa, izraelskiot partner ne sklu~uval postojani dogovori so makedonskite zemjodelci i otkupuval zemjodelski proizvodi samo ako tie gi imale potrebnite standardi, ako ne, imal sosema legitimno pravo da ne gi zeme. Vo 2011 godina VMRO-DPMNE povtorno vetuva proekti so koi }e se podobrelo funkcioniraweto na pazarot na zemjodelski proizvodi i }e se zgolemela konkurencijata me|u otkupuva~ite zaradi obezbeduvawe podobri ceni za zemjodelcite i “spre~uvawe na zloupotreba na pozicijata na posilniot”. Se vetuvaat pogolemi privatni i dràvni investicii vo otkupno-distributivni centri. “Vo sorabotka so edinicite na lokalnata samouprava }e ponudime najmalku pet atraktivni lokacii za izgradba na otkupno-distributivni centri za sveò ovo{je i zelen~uk so po~etna cena na parcelite od samo edno evro za kvadrat i kofinansirawe na investiciite vo oprema i ma{ini”, vetuva VMRO-DPMNE vo predizborniot Manifest, so koj pobedi na poslednite predvremeni parlamentarni izbori, koi se odràa na 5. juni, a rokot za sproveduvawe na ovaa merka e od 2011 do 2015 godina. Interesno, no vo Manifestot, VMRO-DPMNE

ne ja spomenuva nitu makedonsko-izraelskata Agrilend, nitu dràvnoto akcionersko dru{tvo za otkup i izvoz na zemjodelski proizvodi, koe treba{e da go upravuvaat Francuzin i Holan|anec. Dali Vladata diga race od ovie proekti ne e sigurno, no vo javnosta se otvoraat dilemi dali Vladata ne znae ili ne saka da go realizira ovoj proekt, koj }e zna~i sigurno i pogolem red i pogolem izvoz na makedonski zemjodelski proizvodi? Ako Vladata ne znae kako se pravi toa, neka prou~i {to pravat na toj plan Izraelcite. No, sepak, klu~noto pra{awe e dali postoi volja otkupot i izvozot na zemjodelski proizvodi da se sredi na na~in {to } e im donese korist na zemjodelcite i na dràvata ili na na~in koj Makedonija bi ja ostavil da bide baza za evtini surovini na gigantite od regionot kako Agrokor, Delta, Podravka, Dukat, Imlek ... “Kapital” povtorno ja inicira ovaa ideja i za primer kako treba da se organizira go poso~uva Izrael, kade {to ekipa na “Kapital” prestojuva{e vo tekot na 2006 godina i gi poseti site pova`ni kompanii i institucii koi se angaìrani za proizvodstvoto i izvozòt na zemjodelski proizvodi. Za taa cel, vo eden od slednite broevi na magazinot “Kapital” }e bide reobjavena reportaàta za podemot na zemjodelstvoto vo Izrael, aùrirana so najnovite podatoci i trendovi.

32 INTERVJU

ANXELA AGELER SOVETNIK ZA ODNOSI SO JAVNOSTA VO AMBASADATA NA SAD VO MAKEDONIJA

LU\ETO NAJDOBRO SE RAZBIRAAT PREKU KULTURATA I OBRAZOVANIETO

VERICA ERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk rdanova@kapital.com.mk

nxela Ageler e liceto zadolèno za celokupnata komunikacija na aktivnostite i proektite na Ambasadata na SAD vo Makedonija so po{irokata javnost. So re~isi ednogodi{no iskustvo na ovaa funkcija vo Makedonija, vo intervju za “Kapital” taa zboruva za {irokiot spektar na proekti koi gi realizira vo Makedonija. Od 1993 godina dosega amerikanskata ambasada, preku USAID i drugi agencii, & dade na Makedonija pove}e od edna milijarda dolari za razni programi. Taa zboruva za efektite od istite i za proektite i aktivnostite za koi e posebno gorda. Moète li da ni raskaète nakratko za proektite koi gi rabotite vo pove}e razli~ni oblasti? Vo nadle`nost na Oddelot za odnosi so javnosta se profesionalnite i obrazovnite razmeni, ja imame programata Fulbrajt (Fulbright), koja mislam deka im e poznata

Obrazovanieto, kulturata, mediumite se oblastite vo koi j j i resursite na Oddelot O najmnogu se naso~eni energijata za odnosi so javnosta vo Ambasadata na SAD vo Makedonija. Toa se oblastite vo koi lu|eto najmnogu komuniciraat, razmenuvaat idei i energija, se razbiraat, veli prviot ~ovek na ovoj sektor, potenciraj}i gi zna~eweto i ulogata koi gi imaat brojnite obrazovni i razvojni programi koi se realiziraat

na lu|eto. Potoa, ja imame programata International Visitor Leadership, programata Professional Development Year i drugi. [totuku zavr{i procesot za programata International Visitor, koja opfa}a razni temi, kako na primer istra`uva~ko novinarstvo, volonterizam, pravniot sistem na SAD, “Amerika kako multietni~ko op{testvo”, odgovornost na vladata, ekolo{ki gradovi, politi~kiot proces vo SAD (vo godini na izbori i voop{to), nadvore{nata politika na SAD, `enite i pravoto, re{avawe konflikti. Spektarot na pra{awa so koi se zanimavame e {irok i gi ispra}ame lu|eto na ovie programi za da nau~at novi ne{ta.

Vo ramkite na kulturolo{kite programi go imame Ambasadorskiot fond za kulturna za{tita (Ambassador’s Fund for Cultural Preservation), vo ~ii ramki vo momentov imame dva pogolemi proekti. Edniot e vo Stobi, vreden 72.000 dolari, za restavracija na ranohristijanski freski. Drugiot proekt, vreden 650.000 dolari, e za restavracija i so~uvuvawe na manastirot Perivlepta vo Ohrid. Nosime i predava~i od SAD. Godinava }e doneseme crta~ na stripovi od izdava~kata ku}a DC Comics da raboti so crta~ite koi }e u~estvuvaat na Me|unarodnata izlo`ba na stripovi, {to se odr`uva vo Veles sekoja godina. I godinava }e go poddr`ime

BROJ 607

17/06/2011

INTERVJU

www.kapital.mk

Skopskiot xez festival, Stru{kite ve~eri na poezijata i red drugi proekti. Isto taka, obezbeduvame brojni grantovi za razni proekti, kako {to se proektot za borba protiv doma{noto nasilstvo, Rozovata pro{etka za 2011 godina zaedno so zdruènieto Borka za podigawe na svesnosta za rakot na dojka. Kaète ni pove}e za aktivnostite vo mediumskata sfera. Neodamna vo Skopje se odrà Konferencijata za socijalni mediumi. Kakvi bea rezultatite od nea i kakvi proekti povrzani so mediumite planirate vo idnina? Makedonija e zemja vo koja lu|eto minuvaat mnogu vreme na Internet. Mislam deka eden od najinteresnite podatoci e deka vo zemjava ima dva milioni ìteli od 800.000 profili na Fejsbuk. i pove}e pov Isto taka, smetam deka i Tviter e vo podem. Lu|eto vo Makedonija, kako i ospodem tanatite ìteli {irum svetot, s$ pove}e tanat gi ddobivaat informaciite i vestite preku Internet, namesto preku vesnici Zatoa, mediumskata sredina i spisanija. spi promeneta, no vo isto vreme, novinare pro skiot svet ne e promenet. Taka, smetam deka eden od najinteresnite predizvici }e bide novinarite da si go najdat mestoto nova sredina, da go zadràt vo ovaa o eti~koto odnesuvawe, ulogata na profeeti~k sionalni novinari, da bidat slobodni, siona nepristrasni i nezavisni, da koristat nepr kriti~ka analiza. Ova bea pra{awata kriti za koi ko razgovaravme so novinarite od Makedonija, Srbija, Bugarija, Kosovo, Make Hrvatska i Crna Gora, koi zboruvaa za Hrva predizvicite so koi se sre}avaat kako pred profesionalni novinari. Drug predizvik prof koj{to se soo~uvame e toa {to iako so ko informaciite se spodeluvaat za mnogu info kratko vreme i stignuvaat do ogromen kratk broj korisnici, ne zna~i deka se to~ni. GGolem del od informaciite {to ni se dostapni se nevistiniti. Zatoa, ulogata na novinarot e da obezbedi informacii koi navistina se to~ni i da â&#x20AC;&#x153;kopaâ&#x20AC;? niz informaciite koi moàt da se najdat na Internet so cel da najde vistiniti i relevantni prikazni. Sakame da organizirame u{te edna konferencija za mediumi pretstojnata esen. So ogled na toa deka dolgi godini ste aktivni vo sorabotkata so mediumite, dali zabeleùvate napredok kaj makedonskite mediumi vo odnos na profesionalizmot i kvalitetot? Jas sum vo Makedonija od juli. Zatoa, ne bi bilo fer od moja strana da zboruvam dali zabeleùvam ili ne zabeleùvam napredok. Ovde zapoznav golem broj novinari koi ja razbiraat potrebata za nezavisno novinarstvo i imaat visoki profesionalni standardi, a zapoznav i drugi novinari koi ne ja delat istata èlba. No, smetam deka predizvicite so koi se soo~uvaat makedonskite novinari se istite so koi se soo~uva i ostatokot od

svetot. Globalnata sostojba na mediumite e problemati~na i se menuva i postojat niza pra{awa koi ja pravat interesna rabotata vo mediumite denes. Se nadevam deka i pokraj site problemi i predizvici so koi moàt da se soo~at novinarite, }e prodolàt da ja prepoznavaat potrebata za nezavisno novinarstvo ovde, za slobodni i nepristrasni novinarski kadri koi }e gi prenesuvaat to~nite fakti, nema da bidat politizirani i da se zanimavaat so li~ni kritiki. êstopati sme svedoci na slu~uvawa vo koi novinarite si pra}aat neprijatni komentari na Fejsbuk, a toa ne e od pomo{. Smetam deka edno od ne{tata koi moàt da im pomognat na ovde{nite novinari e soznanieto deka tie imaat mnogu va`na uloga na most me|u vlasta (zaedno so nejzinite institucii) i lu|eto. Novinarite ne se oddelna grupa koja komunicira samo vo ramkite na svojot krug, tie igraat mnogu va`na uloga vo javnosta. Spomenavte nekolku proekti od kulturata koi se vo tek, a takvi imalo pove}e dosega. So koi dosega{ni kulturni proekti i dostignuvawa vo Makedonija ste navistina gordi? Mislam deka kulturnite bogatstva vo ovaa zemja se ogromni i koga }e vidite ne{to kako Stobi ili crkvata Perivlepta ~uvstvuvate voshit. SAD e mlada zemja, imame samo 265 godini. Stobi e prastar i im e vaèn na lu|eto od Makedonija i od regionov, no go prepoznavame i kako bogatstvo za celokupnoto ~ove{tvo. Zatoa, mi pretstavuva neizmerno zadovolstvo {to moème da gi poddrìme ovie proekti. Bez ovie 650.000 dolari, koi }e gi upotrebime za restavracija i za~uvuvawe na manastirot, golem del od negovoto bogatstvo }e se izgube{e. Nie go prepoznaame toa, a se nadevame i deka lu|eto od Makedonija znaat deka gi prepoznavame va{ite bogatstva i navistina pretstavuva zadovolstvo da se poddràt. Drug proekt na koj isto taka sum mnogu gorda se pette amerikanski kat~iwa, vo Skopje, vo [tip, vo Struga, vo Bitola i vo Tetovo. Preku niv uspevame na lu|eto i na zaednicite {irum Makedonija da im preneseme informacii, kulturni programi i predavawa povrzani so SAD. Mnogu sum gorda na ovie proekti i na timovite koi rabotat naporno za da go ovozmoàt

nivnoto ostvaruvawe. Sekoga{ koga }e pro~itam deka otvorate novo kat~e se pra{uvam dali lu|eto od tie op{tini doa|aat tamu i za {to najmnogu se interesiraat? Napravivme patuva~ka prezentacija na tema trgovija so lu|e, zaedno so pretstavnici od Ambasadata i gi posetivme site pet amerikanski kat~iwa. Zboruvavme za trgovija so lu|e za vreme na mesecot na istorijata na ènite (Womenâ&#x20AC;&#x2122;s History Month), vo april. Sum zboruvala pove} epati vo amerikanskite kat~iwa na temi povrzani so ènite i lu|eto doa|aat. Isto taka, mi se dopa|a {to site kat~iwa imaat profili na Fejsbuk i na{ite pet amerikanski kat~iwa imaat najgolem broj fanovi od site amerikanski kat~iwa vo Evropa. Toa e fantasti~no. Mnogu se popularni, a lu|eto, osven {to gi proveruvaat internet-stranicite, se prijavuvaat za raznite programi {to gi objavuvame i na Fejsbuk profilite na kat~iwata. Osven kulturnite programi, imame i filmski ve~eri i predava~i. U~enicite zainteresirani za {koluvawe vo Amerika i nivnite roditeli koi sakaat da znaat koi se tro{ocite povrzani so toa moàt da odat vo nekoe od amerikanskite kat~iwa i vrabotenite da im gi dadat potrebnite informacii. Koga ve}e go spomenavme obrazovanieto, lu|eto se mnogu zainteresirani za obrazovnite mo`nosti vo SAD. Vie ste golemi poddrùva~i na ova pole, so toa {to obezbeduvate stipendii i drugi formi na poddr{ka na obrazovanieto za mladite lu|e. Koi se programite i proektite na ova pole? Najprvin, mora da kaàm deka obrazovniot sistem vo SAD, osobeno visokoobrazovniot sistem, e najdobar vo svetot. Edna od pri~inite za toa e {to imame pove}e od 3.000 priznaeni univerziteti i kolexi, a toa e mnogu pogolema brojka vo sporedba so koja bilo druga zemja.

Mediumskata sredina e promeneta, no vo isto vreme, novinarskiot svet ne e promenet. Eden od najinteresnite predizvici }e bide novinarite da si go najdat mestoto vo ovaa nova sredina, da go zadr`at eti~koto odnesuvawe, ulogata na profesionalni novinari, da bidat slobodni, nepristrasni i nezavisni, da koristat kriti~ka analiza.

34 INTERVJU Kulturata, obrazovanieto, mediumite, me|unarodnite razmeni â&#x20AC;&#x201C; sive ovie programi pridonesuvaat za zaemno razbirawe. Im pomagaat na ìtelite na Makedonija da gi razberat vrednostite i politikata na SAD, a im pomagaat i na ìtelite na SAD, bidej}i ispra}ame i Makedonci vo SAD, podobro da ja razberat Makedonija. Site se griìme za obrazovanieto, site si ja cenime kulturata, a ova se na~inite na koi toa najdobro moème da go izrazime.

Toa zna~i deka koga imate izbor od 3.000 kolexi navistina moè da se najde po ne{to za sekogo. Ova moè da gi ispla{i u~enicite i roditelite koi se zainteresirani za studii vo stranstvo, zatoa {to brojot e navistina golem. No, navistina bi gi ohrabrila site makedonski studenti da gi razgledaat mo`nostite za {koluvawe vo SAD, ako se zainteresirani za toa. Sum razgovala so mnogu u~enici otkako sum ovde, koi velat: â&#x20AC;&#x153;Bi sakal da studiram vo SAD, no mnogu e skapoâ&#x20AC;?. I navistina e skapo, vo golem broj slu~ai, no mnogu univerziteti vo SAD imaat sistem so koj {kolarinata soodvetstvuva so mo`nostite. Poznavam studenti koi uspeale da vlezat na Harvard, Jeil, Stenford i dobile stipendii zatoa {to nivnite semejstva ne bile vo mo`nost da platat za {koluvaweto, pa u~ili{teto ja pla}a sumata koja im e potrebna. S$ pove}e univerziteti funkcioniraat na toj princip. Na site deca koi mislat deka ne moàt da odat vo Amerika i deka treba da go ograni~at svojot izbor na evropskite univerziteti bi im sovetuvala da posetat nekoe od amerikanskite kat~iwa i da gi dobijat vistinskite informacii. Nie vo amerikanskata ambasada imame programi za studii, no nemame programa za stipendii kako nekoi drugi zemji, bidej}i nemame nacionalen visokoobrazoven sistem. Sekoja dràva ima posebna politika. Kakov e interesot za profesionalnite programi koi gi obezbeduvate? Mnogu se interesni. Ponekoga{ posakuvam da moèv i samata da se prijavam na niv, zatoa {to se mnogu dobri. Na primer, programata Humphrey mi e edna

Od 2002 godina navamu imame isprateno 142 makedonski novinari vo SAD vo ramkite na razni programi, a 591 makedonski novinari u~estvuvale na razni programi {to gi organizira{e Ambasadata na SAD ovde, vo Makedonija. Ova e ne{to {to smetame deka e od su{tinsko zna~ewe za Makedonija za sozdavawe dinami~no i otvoreno op{testvo i pravime s$ {to moème da go poddrìme novinarstvoto. od omilenite i bi sakala da imavme pove}e aplikanti od Makedonija za ovaa programa. Ova se ednogodi{ni univerzitetski studii vo SAD nameneti za profesionalci vo sredinata na svoite karieri, so poseben fokus na javnite uslugi. Moè da se prijavi koj bilo, od koja bilo profesija. Ova e prekrasna, pomala programa, u~esnicite se od razli~ni zemji i minuvaat edna godina vo razvoj na svojata kariera. Ova e fantasti~en na~in da se povrzete so drugi profesionalci, da nau~ite ne{to za SAD, da pominete vreme na amerikanski univerzitet, no i kako profesionalen praktikant vo nekoja kompanija ili organizacija. Isto taka, spomenav deka ispra}ame lu|e vo SAD preku na{ata programa International Visitor Lidership i tie steknuvaat iskustvo vo vrska so najraznovidni temi: ènite vo vlasta, re{avawe konflikti, razvoj na mladinsko liderstvo... Spored moeto iskustvo, nasekade vo svetot kade {to sum rabotela u~esnicite vo na{ite programi podobro ja razbiraat SAD i toa {to se obiduvame da go postigneme so na{ite partneri i zemjite {irum svetot. Nekoi va{i posledni aktivnosti se mnogu netipi~ni, kako na primer, muzi~ki koncerti izveduvani od novi-

nari na mesta koi naj~esto se poznati po umetni~ki izlo`bi. Kako dojdovte do vakva ideja i moème li da o~ekuvame u{te vakvi iznenaduvawa? Novinarite vo uloga na muzi~ari be{e odli~na ideja i se nadevame deka }e prodolàt da svirat, vsu{nost. Sekoga{ se obiduvame da najdeme novi na~ini da se povrzeme so lu|eto. Tradicionalnite kulturni programi isto taka se korisni, no u{te eden predizvik so koj se sretnav ovde vo Makedonija e toa {to umetnicite, bilo da se muzi~ari, slikari ili poeti, redovno se soo~uvaat so problemot da najdat mesto vo koe }e ja ve`baat ili prikaùvaat svojata umetnost. Na primer, denes imavme umetni~ka izlo`ba vo atriumot na na{ata ambasada. Toa e edna nova, zabavna ideja za vrabotenite vo ambasadata da moàt umetni~ki da se izrazat, a nivnite kolegi da vidat kolku talentirani lu|e rabotat ovde. Postojano se trudime da nao|ame novi i interesni na~ini na povrzuvawe so lu|eto i sekoja nova ideja e dobredojdena. Postojano se pra{uvame me|usebe {to moème da napravime naredno, {to moème da napravime poinaku, no vo isto vreme dobivame i odli~ni idei koga razgovarame so lu|eto.

BROJ 607

17/06/2011

COMPANY PROFILE

www.kapital.mk

GORAN ANTEVSKI generalen menaxer na Rade Kon~ar Tep

RADE KON^AR TEP

KOMPANIJA OD METALNATA I ELEKTROINDUSTRIJATA

INVESTICIITE I INOVACIITE GO TRASIRAAT PATOT DO USPEHOT IVANA VANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

rikaznata na Rade Kon~ar Tep, kompanija koja uspe{no raboti vo metalnata i elektroindustrijata, po~nuva pred to~no pet godini, koga se kupeni ma{inite i objektot na prethodno bankrotiranata kompanija. So dobra vizija i investicii “od podot pa s$ do plafonot” na objektite rasprostraneti na povr{ina od 4.000 metri kvadratni, denes Rade Kon~ar Tep vaì za edna od liderskite kompanii vo ovaa bran{a, koja ima i prijatelski odnos kon ìvotnata sredina. Od ruinirana zgrada preplavena so stari ma{ini, neodrùvano proizvodstvo i neefikasnost na pove}e od 120 vraboteni, so dosega{nite investicii vo vrednost od ~etiri ipol milioni evra, kompanijata moè da se pofali so inovativnoto proizvodstvo, japonskiot produktiven stil na rabotewe i ultramoderni objekti. “Investiravme navistina mnogu i s$ u{te investirame za da imame kontinuitet vo raboteweto i za da gi namal-

Od ruinirana zgrada preplavena so stari ma{ini, so investicii i inovacii vredni ~etiri ipol milioni evra, Rade Kon~ar Tep stana prepoznatliv po inovativnoto proizvodstvo, japonskiot produktiven stil na rabotewe i ultramodernite objekti ime tro{ocite kaj rashodnata stavka. Prvoklasnite italijanski, germanski i japonski ma{ini so koi raspolagame imaat mali tro{oci i vo odr`uvaweto i vo koristeweto, so {to na{ata kompanija mo`e da se gordee so najdobriot ma{inski park me|u konkurencijata”, veli Goran Antevski, generalen menaxer na kompanijata. Za sporedba, Antevski veli deka prethodnata kompanija za da proizvede eden proizvod vo prosek tro{ela osum ~asa, dodeka sega za takov proizvod so zgolemen kvalitet e potreben samo eden ~as. “Samo poreku patot na inovaciite i na~inite za zabrzuvawe na proizvodstvoto se postignuvaat rezultati. Ako porano so 120 vraboteni kompanijata ima{e godi{en maksimalen prihod od milion evra, nie samo so 40 vraboteni pravime prihod od tri milioni evra”, ja objasnuva razlikata Antevski.

PROIZVODSTVO KOE “LOVI” STRANSKI PAZARI Na po~etocite na “za`ivuvaweto” na novata kompanija, finansiskite sredstva ne bile problem, bidej}i sopstvenikot na ovaa kompanija, Rade Kon~ar Servis, go obezbedil prvi~niot kapital. Podocna i dopolnitelnite “kreditni finansiski injekcii” od bankite doa|ale lesno. Vo prvo vreme, Rade Kon~ar Tep raboti prete`no na makedonskiot pazar, vo soodnos 90%10%, no so kontinuiranata doza na investicii ve}e godinava toj odnos se menuva na 70%-30%. Pri~inite za toa Antevski gi bara vo neprepoznavaweto na kvalitetot {to kompanijata go nudi na makedonskiot pazar, iako denes tie vo delot na proizvodite koi gi nudat imaat obezbedeno pazarno u~estvo od 50% vo potro{uva~kiot kola~. “Proizvodstvoto e pregolemo za

36 COMPANY PROFILE potrebite na makedonskiot pazar. Izvezuvame na site sosedni pazari, najmnogu vo Albanija, Kosovo, Crna Gora i Srbija, a poslednata godina imame izvoz i za pazarite na [vedska, Avstrija i Slovenija”, poso~uva toj i dodava deka vo idnina se nadevaat deka polovina od proizvodstvoto }e bide nameneto za stranskite pazari, so {to o~ekuvaat i dopolnitelni vrabotuvawa na 20-ina lu|e i rabota vo tri smeni vo fabrikata. Kaj me|unarodnite aktivnosti na kompanijata, problemite naj~esto se javuvaat vo delot na carinskite aktivnosti i transportot. Od Rade Kon~ar Tep ni poso~ija deka zadrùvaweto na stokata na carina moè da trae i do dva dena, dodeka vo Evropskite dràvi ako denes gi nara~ate proizvodite utre istite ve}e stojat pred va{ata vrata. “Koga nastana krizata vo 2009 godina imavme problemi da najdeme transport za Makedonija. Toga{ }e kupevme stoka od stranstvo, a nemavme koj da ni ja donese, i obratno. Sakavme da izvezuvame, a ima{e nedostig od transporteri, koi{to vo toj period masovno prekinaa so rabota”, poso~uva menaxerot Antevski. Od negovite iskustva toj smeta deka na makedonskiot pazar nedostigaat kompanii koi }e rabotat autsorsing za potrebite na nekoi pogolemi kompanii od metalnata i elektroindustrijata kako {to e Rade Kon~ar Tep. Tie se vo potraga po firmi koi }e pridonesat za rasitnuvawe na proizvodstvoto i za postignuvawe pobrzi rokovi za isporaka na proizvodite. “Kako {to nie davame kvalitetni uslugi za potrebite na pogolemi evropski kompanii, taka barame i za nas nekoi pomali kompanii da ispora~uvaat opredelni uslugi, iako e te{ko da se najdat kvalitetni firmi koi ispora~uvaat na vreme, vo to~no opredeleni rokovi”, zaklu~uva toj. ZADOVOLNI VRABOTENI, POEFIKASNO PROIZVODSTVO Objektot na Rade Kon~ar Tep so povr{ina od 4.000 metri kvadratni vo naselbata Aerodrom, go poseti ekipata na “Kapital” i se iznenadi od prijatnata atmosfera vo koja vrabotenite rabotea. Interesen moment be{e toa {to ne zabeleìvme nitu edno stol~e za sedewe vo fabrikata, dodeka, pak, sekoj vraboten vo isto vreme upravuva{e so pove}e ma{ini. Atmosferata ne li~e{e na klasi~noto proizvodstvo vo fabrikite koe prvo ni pa|a na pamet, bidej}i postojano svire{e muzika koja dopolnitelno gi motivira vrabotenite. Za {irokata lepeza na metalni i elektroproizvodi kako trafostanici, transformatori, niskonaponski tabli,

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE I PRIJATELSKI ODNOS KON @IVOTNATA SREDINA novativnosta, dobroto korporativno upravuvawe i reputacijata na kompanija koja ima op{testvena odgovornost vo odnos na zagaduvaweto na `ivotnata sredina se epitetite za koi Rade Kon~ar Tep dosega dobila brojni nagradi i priznanija. Ministerstvoto za ekonomija vo zemjava dva pati dosega gi ima prepoznaeno dobrite praktiki na kompanijata vo delot na odnosot na kompanijata kon reduciraweto na zagaduvaweto na okolinata i eti~kite principi na upravuvawe od strana na menaxmentot i upravitelite, poradi {to ja nagradi kompanijata vo prethodnite dve godini. Antevski veli deka nagradata za ekolo{kiot odnos kon prirodata najmnogu se vrzuva vo delot na avtomatizacijata na bojaxilnicata vo fabrikata, kade {to prethodno 13 lu|e sekojdnevno bile vo dopir so hemikalii od 43.000 litri. Denes vo farbarata raboti samo eden ~ovek, koj so noviot princip na rabota tro{i samo 300 litri hemikalii, vo koi ima samo 3% od hemikaliite, {to e enormno namaluvawe na zagaduvaweto na okolinata. Samo vo izminative godini e namalena i za 50% potro{uva~kata na nafta, a sosema e isfrlena upotrebata na mazut, koja prethodno pravela gusti oblaci od zagaden ~ad. Rade Kon~ar Tep e i prvata makedonska kompanija koja po evropski standard sertificira{e proizvod - trafostanica. Tro{okot za toa ja ~inel kompanijata pove}e od 100.000 evra, no takviot sertifikat ja otvora vratata za osvojuvawe na site evropski pazari.

metalni i poliesterski ormari i drugi proizvodi, odgovorni se vkupno 41 vraboteni, od koi edna ~etvrttina se inènerski kadar. “Inènerite se zadolèni postojano da nao|aat podobri i poefikasni na~ini za proizvodstvo. Minimum na sekoi {est meseci Rade Kon~ar Tep izleguva so nov proizvod, a nekoi od niv i gi licencirame. Posvetenosta na vrabotenite n$ donese do odli~ni milionski sumi na dobivka, taka {to vo rok od pet godini dva pati se najdovme na listata na 200 najprofitabilni kompani vo Makedonija”, raskaùva Antevski. Deka kompanijata se griì za svoite

vraboteni govori i faktot {to iako stanuva zbor za mala kompanija vo celosno privatna sopstvenost, vo nejzini ramki postoi i sindikat na vrabotenite. Kadarot vo kompanijata koj e relativno mlad, sekoj mesec posetuva redovni obuki za proizvodniot proces, bezbednosta pri rabota i drugi obuki, dodeka, pak, in`enerite imaat zada~a dva pati vo godinata da odat na me|unarodni saemi od kade {to gi crpat iskustvata i znaewata. Menaxerskiot tim e sostaven od trojca rakovoditeli, a Antevski ni otkriva deka imale sre}a da najdat kvalitetni kadri i tie generalno se zadovolni od ponudata na rabotna sila vo zemjava.

BROJ 607

17/06/2011

www.kapital.mk

“Celta ni e rabotnicite da se ~uvstvuvaat maksimalno prijatno, zatoa {to toa vedna{ pozitivno se odrazuva na proizvodstvoto. Ako rabotnikot e zadovolen proizvodstvoto polesno odi, pa poradi toa redovno odrùvame sotanoci na koi vrabotenite gi zapoznavame so postignatite rezultati i idnite nasoki za razvojot na kompanijata. Vo sostav na fabrikata imame i ping-pong sala kade {to rabotnicite moàt da se rekreiraat, a sekoj {to }e po~uvstvuva zamor od rabotata sekoga{ moè da zastane so rabota i da se odmori”, ni ja dolovi kadrovskata politika upravitelot Antevski. JAPONSKI STIL NA RABOTEWE Japonskite kompanii se poznati po toa {to kaj niv navistina postoi golema po~it i zaemna doverba vo bizniskrugovite. Partnerite vo biznisot mnogu ~esto stanuvaat i prijateli koi neguvaat dobri me|usebni odnosi. Vakviot na~in na rabota e inspiracija i za generalniot menaxer Antevski, pod ~ija upravuva~ka palka e Rade Kon~ar Tep i nejzinoto celokupno rabotewe. Kako pretsedatel na Japonsko-makedonskoto zdruènie za tehni~ka sorabotka(AOTS), toj mnogu ~esto sorabotuva so japonskite menaxeri od kade {to crpi postojana inspiracija i pozitivni iskustva. Za “Kapital” toj otkriva deka tajnata na japonskiot uspeh se krie vo kupuvaweto doma{ni proizvodi. Za razlika od niv, makedonskite biznismeni se pla{at deka taa sorabotka moè da im go ukrade proizvodstvoto ili da im gi prezeme osvoenite pazari. “Japonecot sekoga{ kupuva od japonski firmi, duri i koga tie imaat povisoki ceni. Nie sekoga{ se trudime da kupuvame proizvodi od makedonski firmi, duri i koga tie imaat ceni povisoki za 10-15%. Poradi toa {to utre istite tie }e kupat od nas i taka s$ se vrti vo krug, a parite ostanuvaat doma”, poso~uva toj. Antevski od japonskite eksperti nau~il i deka problemite so naplatata {to mnogu makedonski kompanii gi imaat moàt da se re{at na mnogu ednostaven na~in. Va`no e nikoga{ da ne im docnite na va{ite dobavuva~i, iako nekoj drug vas vi docni so pla}aweto. “Japoncite se ~udat koga nie im kaùvame deka ponekoga{ imame problemi so naplatata. Tie sovetuvaat kompaniite da ja preispitaat sorabotkata so onie {to docnat so pla}aweto zatoa {to krugot na raboteweto se prekinuva. Na na{ite dobavuva~i sekoga{ se trudime da ne im docnime so pla}aweto, a vo takvi isklu~itelni slu~ai na problemi so likvidnost im se javuvame so izvinuvawe, so {to pokaùvame grià kon niv i ja zacvrstuvame zaedni~kata sorabotka”.

COMPANY PROFILE

38 LIFE STYLE

PAMPUR PRVA AVANTURISTI^KA MAKEDONSKA POMO

MAKEDONSKI EDRILI VO SINIOT JADRAN

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

egata e natprevar vo veslawe, edrewe ili motonautika koj se odrùva na odredena staza so opredelen start i cel. Kaj edrili~arskite regati uspehot mnogu zavisi od tehni~kite karakteristiki na ~amecot i od vremenskite uslovi (veter i branovi). Za da se izedna~at donekade uslovite vo edreweto se odrùvaat tri, pet ili sedum regati vo niza za da moàt rezultatite da se soberat i da se odredi kone~niot plasman. Vo Anglija se slu~uvaat pro~uenite vesla~ki regati na univerzitetite Oksford i Kembrix, poznata e Hen-

lievskata regata, na koja u~estvuvaat najdobrite vesla~i vo Evropa, no isto taka e poznata i PAMPUR. Prikaznata za Prvata avanturisti~ka makedonska pomorska udarna regata po~nuva vo 2007 godina, koga grupa avanturisti~ki raspoloèni entuzijasti, druèj}i se, doznale deka delat ista pasija â&#x20AC;&#x201C; edrewe. Odlu~ile da ja spodelat so drugi Makedonci i da organiziraat regata na Jadransko More. Prvata regata se odràla vo oktomvri 2007 godina, koga u~estvuvale osum edrilici so pove}e od 50 u~esnici, a godinava za sedmata po red PAMPUR regata se sobrale 11 ekipi i 84 u~esnici. Niz dosega{nite PAMPUR regati pominale pove}e od 400 Makedonci i ponekoj stranec, grupi prijateli

BROJ 607

17/06/2011

LIFE STYLE

www.kapital.mk

ORSKA UDARNA REGATA

I^ARI Sedum dena na n mal prostor, nekoga{ vo ekstremni uslovi, kade {to uspehot na timot, a u{te pove}e bezbednosta, zavisi od sekoj ~len na ekipa`ot poedine~no. Ova e mesto kade {to maksimalno se jaknat vrskite me|u u~esnicite, a komunikacijata i doverbata se doveduva na najvisoko nivo. Od druga strana, pak, moreto so svojata {irina, neformalnata atmosfera, nepostoeweto na kod na oblekuvawe i maksimalnata opu{tenost e prakti~ki najdobar osloboduva~ od stres

i kolegi, poedinci i kompanii. Toa {to e najva`no, “skiperite”, odnosno kapetanite na edrilicite se sekoga{ Makedonci. NIKOJ KAKO DUBROVNIK Edreweto e seriozen i opasen sport, pa vo ramkite na taa edna nedela pominata na more, kade {to edna edrilica e edna mini-zaednica, so razli~ni lu|e, karakteri, potrebna e besprekorna organizacija. “Iako PAMPUR za site nas e samo strast, za da uspee celata prikazna postojano se nadgraduvame i krademe od na{eto slobodno vreme. Lu|eto {to ni veruvaat i u~estvuvaat na na{ite regati bi gi smestile vo posebna kategorija - sportisti, avanturisti, so mlade{ki duh i otvoreno srce, podgotveni za dobro dru`ewe, no i

istovremeno maksimalno “naostreni” za natprevaruvawe i èlba za pobeda. Za s$ da funkcionira besprekorno najva`na e dobrata koordinacija na aktivnostite. Navreme da se iznajmat brodovi, da se isplaniraat natprevaruva~kite ruti, da se najdat najdobrite lokali za otvorawe i zatvorawe na regatata, medali, brendirawe ekipi i u{te mnogu podgotovki koi gi pravime od Skopje. Zatoa, sekoja regata ima direktor i zamenik, koi se nositeli na aktivnostite, i se razbira, maksimalno angaìrani za vreme na samata regata, od prezemaweto na edrilicite, preku griàta za site ekipi vo tekot na celata regata, organizatori na natprevaruvawata...”, veli Emilija Pajkovska, u~esnik vo regatata. Majskata regata godinava se odrà po sedmi pat, a za po~etna i krajna to~ka go ima{e Dubrovnik. Be{e posvetena na makedonskiot paraglajderist Slave Gerasimovski, koj minatata godina vo nomevri go zagubi ìvotot na Skopska Crna Gora. Inaku, Slave Gerasimovski be{e eden od osnova~ite na PAMPUR i be{e del od klubot “Vertigo”. “Inaku, regatite se odrùvaat vo maj (Sv.Kiril i Metodij) i vo oktomvri (11 Oktomvriska). Iako miluvame da kaème deka majskata regata e malku pove}e turisti~ka, a oktomvriskata natprevaruva~ka, sepak, vo PAMPUR vladee maksimalen natprevaruva~ki duh i

dosega ne sme imale turisti~ka varijanta, osven koga vremeto nema da ni posluì i ni nedostiga veter. Za ovaa regata se slu~i toa, pa prvata trka moravme da ja otkaème, no iako po startot na trkata na vtoriot natprevaruva~ki den bukvalno snema veter i site edrilici zastanaa vo mesto, trpelivo ~ekavme okolu eden ~as da zaduva i na kraj sepak, imavme pobedni~ka ekipa”, dodava Pajkovska. I pokraj te{kotiite so iznajmuvaweto na edrilicite na jugot, sepak, “pampurxiite” i sedmi pat po red ne se otkaàle od ostvaruvaweto na èlbata da se osvoi i ovoj “jadranski biser”. “Tokmu ovaa regata pretstavuva realizirawe na idejata koja se rodi od samiot po~etok na druèweto na “pampurxiite”, a toa e da se edri okolu Dubrovnik, Lastovo, Kor~ula, Mqet...”, veli direktorot na regatata, Aleksandar Pajkovski. Toj dodava deka ju`niot del od Jadranot otsekoga{ pretstavuval edna od najpopularnite i najvozbudlivite destinacii za site vqubenici vo edreweto. TIM BILDING NA MAL PROSTOR Od druga strana, pak, pove}e kompanii, prete`no od IT-sektorot, bile del od PAMPUR regatite so svoi timski edrilici kako eden vid tim bilding vo svoite kompanii ili kako nagrada za svoite najdobri klienti. Sepak, tie sedum dena na mal prostor zaedno, nekoga{ vo ekstremni uslovi, za uspehot na timot,

40 LIFE STYLE a u{te pove}e za bezbednosta, zasluèn e sekoj ~len na ekipaòt poedine~no. Tuka maksimalno se jaknat vrskite na u~esnicite, a komunikacijata i doverbata se doveduvaat na najvisoko nivo. Od druga strana, pak, moreto so svojata {irina, neformalnata atmosfera, nepostoeweto kod na oblekuvawe, maksimalnata opu{tenost e prakti~ki najdobar osloboduva~ od stres”, tvrdi Emilija Pajkovska. Morskite avanturi na godine{nava regata po~nale od Dubrovnik, eden od najatraktivnite gradovi vo Sredozemjeto, sedi{teto na sovremenite kulturni i turisti~ki zbidnuvawa. Dubrovnik ili nekoga{na Raguza poteknuva od 10 vek i e poznato skrivali{te na piratite vo ju`niot del na Jadranot. Dva veka podocna bile izgradeni poznatite dubrovni~ki yidini, a vo 13 vek gradot go dostignal vrvot na svojata mo} i stanal nezavisen grad-dràva, so slobodni trgovski vrski i golema konkurencija na Venecija. “Pampurxiite” prviot den od ovaa regata go po~nale so prezemaweto na edrilicite, pa prodolìle so delot po koj se osobeno poznati, a toa e, kako {to velat, so “mezence, rakii~ka i muabeti” za da imaat ubavo edrewe. Gi posetile Elafitite i najubavata plaà, [uw. Toa e grupa ostrov~iwa koi se prepolni so skrieni zaliv~iwa i peso~ni plaì. “Ottamu ima najubav pogled na dubrovni~kite yidini”, veli Pajkovska. Pate{estvieto prodolìlo do Kor~ula, koja e prepolna so spomenici, prikazni i legendi koi se qubomorno skrieni vo gradskite yidini. Kako {to veli direktorot na godine{nata regata, Pajkovski, Kor~ula e rodnoto mesto na Marko Polo i e poznata po dobroto vino i preubavata arhitektura. Na Zaklopatica na Lastovo ja po~uvstvuvale avtenti~nata ostrovska atmosfera i nedoprenata priroda. Lastovskiot arhipelag se sostoi od okolu 46 mali ostrov~iwa i zaedno so Lastovi~kiot Kanal e idealno mesto za edrewe. So ogled na toa deka ova e podra~je so najmnogu riba na Jadranot, “pampurxiite” se po~estile so taze brancin, {kolki, orada... Po nekolkudnevnoto uìvawe i edrewe po~nal avantursti~kiot i natprevaruva~kiot del koga startuvala trkata okolu Lastovo. “Pampurxiite” preno}ile vo Skriena Luka na ju`nata strana od ostrovot. Naredniot den trkata prodlìla do Mqet, koj vaì za najzeleniot hrvatski ostrov, kade {to, spored legendite, prestojuval Odisej so nimfata Kalipso, a poradi svoite prirodni i kulturni osobenosti e proglasen za nacionalen park. Tuka do izraz do{la najzrelata ekipa na regatata, “Pirati”, koja vo svojot sostav ima i ~len od Avstralija. Iako mnogumina smetaat deka edreweto treba da e ma{ki sport, i devojkite se vistinski edrili~ari, kako i mornari i “skiperi”. Na ovaa regata imalo tri od 11 edrilici kade {to dominirale ènskite ~lenovi na ekipaòt, {to zna~i deka to~no 30% bea ènski u~esnici (kako po klu~). Brojot na èni na regatite na PAMPUR e voobi~aeno okolu 25%, a takov e i odnosot vo upravniot odbor.

42 REPORTA@A REPORTA@A

MALTA

UNIKATNA UBAVINA I RIZNICA NA BOGATA ISTORIJA I KULTURA

“MEDITERANSKI M S IVA BAL^EVA

e ~ini deka nikoga{ ne e dovolno od Mediteranot. Ako ste qubiteli na luksuzot, ve privlekuvaat dolgite peso~ni pla`i i tirkiznoto more, ako vi e neophodna dobrata zabava, vi odgovara toplata klima, i ako ste podgotveni malku pove} e da potro{ite za ova “malo” zadovolstvo, toga{ Malta e vistinskoto mesto za odmor. U{te letaj}i so avionot so samoto pribli`uvwe kon kopnoto vi stanuva jasno deka ne ste pogre{ile pri izborot i deka ste na ~ekor do idealnata destinacija. Smestena vo vodite na Sredozemnoto More, me|u Evropa i Afrika, me|u Magreb i Levant, ovaa ostrovska zemja e magnet za turisti. Ju`no od Sicilija, isto~no od Tunis i severno od Libija, Malta geofizi~ki e del od Severna Afrika, a geopoliti~ki & pripa|a na Evropa. Dvata kontinetna se gordi na ovoj mediteranski biser, koj so svojata privle~na

ubavina pretstavuva “umetni~ko delo na prirodata”. Se nao|a dovolno blisku za prirodata” da bide sovre{eno mesto za odmor do koe ne mora da patuvate mnogu. Malta stanuva s$ poatraktivno mesto za odmor. Ve}e ja narekuvaat i “Mediteranski mini Holivud” poradi golemata popularnost na filmskoto platno. Mnogu uspe{ni filmovi se snimeni ovde, a nekoi od yvezdite redovno doa|aat tuka na odmor, iznajmuvaj} i nekoi od luksuznite hotelski apartmani ili vili ili, pak, smestuvaj}i se vo svoite ku}i so privatni pla`i. RIZNICA NA BOGATA ISTORIJA, KULTURA I TRADICIJA Se raboti za mala, no gusto naselena dr`ava, koja ja so~inuva arhipelag od sedum ostrovi vo sredinata na Sredozemnoto More. Trite najgolemi i naseleni ostrovi se Malta, Gozo i Kamino, a pomalite kako Filfa i Kominoto se nenaseleni. Najgolemiot od niv, Malta, na turistite im e poznat po nurkaweto,

surfaweto i iznajmuvaweto luksuzni jahti. I ako site muabeti za Malta bile deka e mesto na ùrki, son~awe, zabava na voda, najrazli~ni vodni sportovi, peso~ni plaì i neodoliv {oping, vi nametnale mislewe deka ne moète da najdete ni{to drugo, so pristignuvaweto tuka } e vi stane jasno deka ima ne{to pove} e. Ostanuva edna paleta na mo`nosti i istraùvawa, za da se vkusi vo celost ubavinata i da se vdi{e duhot na mestoto. Ostrovot e riznica na kulturata, istorijata i tradicijata. Na sekoj ~ekor moè da se najde i vidi nekoj kulturolo{ki istoriski spomenik, pa ne e ni ~udno {to mnogumina ja narekuvaat Malta - muzej na otvoreno. Tuka moè da se istraùva bogatstvoto na relikviite od bogatoto arapsko minato i da se otkrie ubavinata na kulturnoto nasledstvo na zemjata koe e pod za{tita na UNESCO. Interesno i toa {to pa|a vo o~i e deka re~isi site gradbi se sli~ni i bojadisani vo oker boja. Bregot na ostrovot Malta e

BROJ 607

17/06/2011

www.kapital.mk

REPORTA@A

MINI-HOLIVUD” EVROPA I AFRIKA SE GORDI NA OVOJ MEDITERANSKI BISER, KOJ SO SVOJATA PRIVLE^NA UBAVINA PRETSTAVUVA “UMETNI^KO DELO NA PRIRODATA”. TUKA MO@E DA SE ISTRA@UVA BOGATSTVOTO NA RELIKVIITE OD BOGATOTO ARAPSKO MINATO I DA SE OTKRIE UBAVINATA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO NA ZEMJATA KOE E POD ZA[TITA NA UNESCO

Zemja bogata so istorija

REPORTA@A

Zalivot St.Julians

skalest, a nema nitu ezera nitu reki. Sepak, dobrata klima napravila 50% od zemji{teto da e obrabotlivo. Slatka voda se dobiva so prerabotka na solenata morska voda. Iako vo tekot na sezonata posetenosta od turistite e ogromna, {to te{ko se nao|aat slobodni mesta, so ogled na prili~no blagata klima {to gi pravi i zimite prijatni, taka i vo zimskiot period turistite se zainteresirani da dojdat na ova mesto. Sovremena, moderna, luksuzna destinacija, no so bogata istorija, Malta nudi mnogu, a posetitelot si odi doma celosno zadovolen od toa {to }e go vidi i doìvee. Malteàncite tvrdat deka nivnata zemja e naselena ve}e 7000 godini, a bila osvojuvana od Feni~anite, Kartagincite, Rimjanite, Arapite, Normanite, [pancite, Francuzite i Angli~anite. No toa {to ja pravi u{te pointeresna i & dava misterioznost e toa deka pred da bide osvoena od Feni~anite, bila osvoena od narod so edinstvena kultura i religija. Tie ja oboàvale boìcata Astarta,

Poznatata Plava Laguna

koja ja smetale za pramajka na svetiot `ivot, gospodarka na neboto i zemjata, vojnata i mirot, qubovta i ra|aweto. Vo nejzina ~est podignuvale i hramovi za koi se smeta deka se stari pove} e od 4000 godini. Feni~anite, pak, so nivnoto doa|awe na ostrovot, go krstile Malat, {to zna~i zasolni{te. Toa {to privlekuva najmnogu vnimanie i interes kaj turistite e hramot Hagar Kim. Najgolemo vlijanie vrz istorijata na Malta imalo doa|aweto na vitezite od redot Sv. Jovan, koi vladeele so Malta re~isi 200 godini, od 1530 do 1798 godina. Redot Sv. Jovan e osnovan vo 1980 godina vo Erusalim, a nivnata prvi~na cel bilo lekuvaweto na ranetite i bolnite. Od takvi skromni po~etoci, redot prerasnal vo najsilnata vojska pod kontrola na crkvata za vreme na krstonosnite vojni za Svetata zemja. No, silata na islamot gi nadvladeala i tie bile prinudeni da ja napu{tat svetata zemja i da otidat na Rodos. I od tamu so tekot na vremeto bile proterani, pa taka se naselile na

Malta. Najzna~ajniot nastan, koj ìtelite na ovaa zemja denes go raskaùvaat, se slu~il vo 1565 godina koga 250 vitezi so pomo{ na 7. 000 Malteàni uspeale da ja odbranat Malta od napadot na 40.000 Turci so koi komanduval vezirot Sulejman. Po takvata pobeda, malte{kite vitezi stanale heroi na cela Evropa. Od stariot kontinent dobile pari~na pomo{ so koja Malta bila pretvorena vo neosvoiva tvrdina. Od tie pari bila izgradena i La Valeta, dene{niot glaven grad na ovaa dràva koj go dobil imeto po francuskiot vojskovodec La Valet. Napoleon Bonaparta gi izbrkal vitezite vo 1789 godina. Vo 1814 godina Malta stanala del od Britanskata imperija, a vladeeweto na Britancite traelo 150 godini, za kone~no vo 1964 godina zemjata da se zdobie so nezavisnost. UMETNOST I UBAVINA, TRADICIONALEN [MEK I SOVREMEN [ARM Ottoga{ po~nale da se gradat hoteli, moderni trgovski centri, elitni apartmani...

BROJ 607

17/06/2011

www.kapital.mk

Valeta, Malta

za denes Malta da stane mondensko mesto na koe te{ko nekoj da odolee. Najpoznatite letuvali{ta na Malta nastanati se vo okrugot na stariot grad i ribarskite mesta. Sliema e moderen grad i presti`na turisti~ka destinacija. Z a l i v o t St. Julians e e d n o o d poìvite mesta i e sekoga{ poln so mladi turisti, no i site koi sakaat aktiven odmor i dewe i no}e. Vo Valeta, glavniot grad na Malta, dominiraat spomenici i zgradi koi se za{titeni od UNESCO. Tuka nikako ne smee da se propu{ti katedralata Sv.Ivan vo koja e smesteno edno od poslednite remek dela na Karavaxo, kako i palatata na malte{kite vitezi koja denes e sedi{te na pretsedatelot i Parlamentot. [to se odnesuva do ostrovite, pak, ostrovot Malta so okolnite Gozo i Kolino nudi mnogu znamenitosti, kulturno-umetni~ki i prirodni bogatstva i mnogu interesni ne{ta za qubitelite na vodnite sportovi, no i na tie {to baraat vistinski odmor. Tie navistina vredat da se posetat. Gozo e mnogu poruralno mesto i so mnogu pove}e zelenilo, a pejsaòt go ~inat mnogu rit~iwa i dolini, {to dava ~uvstvo na sigurnost deka ni{to nema da im se slu~i na malite pristani{ta. Naj~esti dejnosti se zemjodelstvo i ribolov, a ìvotot te~e dosta mirno. Za razlika od nego, Komino e ostrov na koj naj~esta zanimacija na ìtelite, a osobeno na turistite e nurkaweto, plivaweto i surfaweto. Vodata e tirkizna, kristalno ~ista, a poznatata Plava Laguna ednostavno sekogo go ostava bez zdiv. Prekrasnata arhitektura i arheolo{koto nasledstvo vo Malta svedo~at za 6.000godi{no postoewe na civilizacija. A tuka moè da najdete s$ na edno mesto, relaksacija, mir ili avantura. Malta e mala zemja koja nudi unikatna, posebna ubavina, i sekako, nema da zaàlite ako ja posetite.

REPORTA@A

46 2000+ MASERATI QUATTROPORTE 2011

U[TE EDEN BLESKA Koga pove}eto kompanii se odlu~uvaat da sozdadat zabele`liv sedan, re~isi sekoga{ preovladuvaat ~uvstvata. Pogolem del od ovie kompanii (kako Mercedes, BMW i Audi) so godini pravat golemi sedani so ~etiri vrati. Koga go moderniziraat dizajnot i izgledot tie rabotat po mototo “ne go popravaj ako ne e skr{eno” i koga rabotat na novi modeli glavno prepu{taat pogolemiot del da se odviva po evolucija, namesto revolucija

IZRABOTIL: VLADIMIR \UROV

oga vo Maserati go izrabotuvaa svojot prv sedan so ~etiri vrati bea privilegirani da ne mora da gi zadovoluvaat drugite. Dizajnerite i in`enerite sakaa sedanot da predizvika pogolema emocija otkolku drugite vo negovata klasa i tokmu toa go postignaa. Koga gledame na dene{niot 2011 Quattroporte, te{ko e da se veruva deka toa e modelot koj pred samo {est godini “zgrmi” na pazarot i predizvika nesonici kaj konkurentskite proizvoditeli na avtomobili. S$ u{te ostava bez zdiv i ne mo`e da se sporedi so drugite vo odnos na dizajnot. Po osvojuvaweto mnogu nagradi od negovoto proizvodstvo navamu, Quattroporte vo 2011 godina vleguva so nekolku noviteti.

PERFORMANSI aserati nudi tri razli~ni nivoa na performansi, po~nuvaj}i so osnovniot model, modelot S i modelite GT S. Site go nudat 4,6-litarskiot *V8 motor od Ferari, koj dostignuva i do 7.200 vrteì. Sopstvenicite na osnovniot model uìvaat vo mo}ta od 400 KS pri 7.000 vrteì vo minuta i vrteèn moment od 622 Nm. Ovie brojki mu ovozmoùvaat na osnovniot model da patuva od 0 do 100 km/~ za 5,6 sekundi. Edna od glavnite nadgradbi vo evolucijata na Quattroporte e dodavaweto na transmisijata ZF razviena me|u dvete kompanii za da pomogne da se

zgolemi mo}ta koga se vozi so pomala brzina. Vo Quattroporte GT S se nao|a najmo}niot dostapen motor so dodatok na sportski trka~ki izduven sistem i nadgraden elektronski softver, koj pomaga kolata od 0 do 100 km/~ da dojde za 5,4 sekundi. Ovoj posilen motor proizveduva 440 KS pri 7.000 vrteì vo minuta i vrteèn moment od 664 Nm. Dodatocite na sistemot za suspenzija Skyhook mu ovozmoùvaat na GT S zgolemena stabilnost duri i pri ne tolku povolni uslovi na patot. Senzorite koi rabotat vo kombinacija so Maserati Stability Program (MSP) mu pomogaat na voza~ot da go kontrolira voziloto vo sekoe vreme i pri sekakvi uslovi. Kako i sekoga{, tuka e prepoznatliviot tridelen znak na sredina.

BROJ 607

17/06/2011

2000+

www.kapital.mk

AV “ITALIJANEC” EKSTERIER voj avtomobil ne e samo sedan so ~etiri vrati, nitu pak, obi~en sportski avtomobil. Dizajnerite vo Maserati golemata i dolga hauba ja oblikuvale kako ni{to dosega videno na pazarot. Taa e zaoblena odnadvor kon vnatre, ima ventili od stranata i edna golema crna metalna mreà za da moè avtomobilot da “di{e”, kako i prepoznatliviot tridelen znak na sredina. Novite spojleri i noviot izgled na karoserijata go kompletiraat izgledot na sedanot. Upotrebata na LED osvetluvaweto i novite farovi, kako i zadnite svetla, isto taka pridonesuvaat ovoj model da bide pojava. Duri i kaj osnovniot model se zastapeni 19-in~nite trkala Neptune, dodeka kaj sportskata verzija Sport GT S moète da birate me|u dva vida 20-in~ni bandaì so specijalna legura Dark Chrome.

Dizajnerite i in`enerite sakaa sedanot so svojot nov dizajn da predizvika pogolemi emocii

Re~isi nema agol ili pogled od kade {to Maserati Quattroporte 2011 ne izgleda neodolivo

UDOBNOST pored lu|eto od Maserati, pozicijata na sedewe e izmeneta za da ovozmoì podobra vizuelnost i podobrena udobnost za voza~ot. Ako pri kupuvaweto ja odberete opcijata luksuzen paket }e dobiete sedi{ta pokrieni so najdobrata Poltrona Frau koà. Ovaa godina isto taka } e ima u{te dve novi boi za koàta. Mnogu od opciite za ovoj avtomobil se smetaat za “personalizira~ki”, a takvite paketi vklu~uvaat sportska dinamika, paket za podobro upravuvawe i paket enterier i dinamika. Patnicite na zadnite sedi{ta imaat opcija za zatopluvawe, ladewe, ventilacija i masaà od samite sedi{ta. Isto taka, vo delot me|u sedi{tata ima i dva otvori za postavuvawe ~a{i, kako i ladilnik za va{eto {i{e {ampaw ili nekoe dobro viski. Bidej}i na Maserati udobnosta na zadnite sedi{ta im e isto tolku va`na kako udobnosta kaj prednite sedi{ta, tie potro{ija dosta vreme vo usovr{uvaweto na HVAC sistemot (tehnologija za vnatre{en i nadvore{en komfort). Dvozonskata klimatizacija se kontrolira od {al-tablata, no ima i opcija za komandna tabla kaj zadnite sedi{ta. Ima vkupno {est ventili za patnicite na zadnite sedi{ta, a tuka ne gi broime i ventilatorite koi se vgradeni vo samite sedi{ta. Menuva~ot e postaven sredi{no na centralnata konzola. Kop~iwata za prisposobuvawe na suspenzijata, promenata na brzinite, kontrolite za ventilacija i drugite opcii se kop~iwa postaveni na dofat, {to e dopolnitelno olesnuvawe za podobra ergonomija. A kako neizostaven del e i multimedijata so Maserati Multimedia System, satelitska navigacija, kompatibilnost so Bluetooth, hard-diskot od 30 Gb, CD pleer i 7-in~en displej, preku koi voza~ot ima pristpap do mnogu funkcii. Re~isi so site modeli doa|a i multimedijalna konzola na zadnite sedi{ta, kako i mo`nost za igrawe videoigri.

Kvalitetna ko`a i drvo – proveren recept koj ostava vpe~atok za klasa avtomobil

ENTERIER talijancite ne zaboravile nitu na enterierot kaj ovoj sedan. Re~isi celata vnatre{nost ja krasi koà, a vo tie delovi kade {to nema koà sre} avame povr{ini obloèni so drvo, koe isto taka nema da ostavi nikogo ramnodu{en. Novite pozicii za sedewe, noviot menuva~, zgolemenata visina na zadnite sedi{ta i mo`nosta za prisposobuvawe po sopstvena èlba samo pomagaat Quattroporte da si go opravada presti`niot imix i reputacija.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

PRETPLATETE SE NA

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

THE WII U – SLEDNATA GENERACIJA NA NINTENDO GADGETS emaj}i predvid deka denes, pomalku

ili pove}e, site sme obvrzani so golem broj zada~i i obvrski, odnosno rabota, ponekoga{ navistina dobro }e ni dojde koga }e moème da izigrame i ponekoja igra za relaksacija. Vo prilog na toa, poznatata igra~ka konzola Nintendo ja najavi slednata generacija na popularnata konzola. Od Nintendo velat ovoj ured }e ovozmoì “pogolemo gejmersko iskustvo”, koe }e ponudi “po ne{to za sekogo”. Preku noviot 6,2-in~en ekran na dopir korisnicite }e imaat pristap do mnogu novi kontroli. I edna od pova`nite raboti, nema da treba da go povrzuvate so televizorot preku ìca. Pokraj mnogute funkcii, kamerata koja se nao|a na ekranot samo }e vi pomogne da pravite videopovici so va{ite prijateli dodeka igrate. Zboruvaj}i za performansite, The Wii U }e doa|a so HD videopoddr{ka i HDMI i USB priklu~oci, a }e ima ima i vnatre{na memorija, koja }e moè da se nadgraduva preku memoriska karti~ka. S$ u{te ne e poznata cenata ili datumot koga }e pristigne na pazarot.

PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

3D VIEW DIGITAL CAMERA – EDNO D POVE]E OD STANDARDNITE 2D KAMERI

D tehnologijata denes navleguva vo s$ pogolem del od tehnolo{kite uredi i zatoa ne treba da bideme iznenadeni od toa kade s$ bi moèle da ja sretneme. Ili ako porano im be{e dostapna samo na filmskite reìseri, armijata, nau~nicite, sega re~isi sekoj moè da dobie pristap do nea. Ovojpat se raboti za 3D digitalna kamera koja so svojata tehnologija so vojni le}i vi ovozmoùva da pravite full 3D fotografii i da gi prikaùvate na vgradeniot 3D LCD displej. Ovde se raboti za sli~na tehnologija kako i kaj igra~kata konzola Nintendo 3DS, odnosno najnova tehologija koja za dvete o~i posebno dostavuva posebna 3D ìva slika. Isto taka, moète da gi prisposobite 3D opciite za da napravite fotografiite da izgledaat deka izleguvaat od ekranot, kako i mnogu drugi funkcii. Se razbira, so edno pritiskawe na kop~e moète istite fotografii da gi napravite 2D, no zo{to bi ja rasipuvale zabavata? Mo}ta za fotografirawe na ovoj ured iznesuva 5 megapikseli i snimawe na full 3D videomaterijal. A kako najinteresen del e toa {to moète li~no da sozdavate 3D sodrìna i da mu dadete pri~ina za postoewe na skapiot 3D TV vo va{ata dnevna soba.

SONY 3D DISPLAY ZA U@IVAWE NA “GEJMERITE” vogodi{niot saem za tehnologija vo Los Anxeles softverskiot gigant Sony go iskoristi za da go najavi najnoviot 24-in~en 3D TV koj }e imame mo`nost da go vidime ovaa esen. Me|u pokorisnite informacii e toa {to ovoj 3D TV }e doa|a so soptven par 3D o~ila kako i HDMI kabel za povrzuvawe so pogolem del od doma{nite uredi. A kako èlba za brz dokaz na mo`nostite na ovoj ured, besplatno doa|a i edna od najo~ekuvanite igri na Sony nameneti za PS3 platformata - Resistance 3. Ovoj ured na “gejmerite” }e im ponudi brz i lesen pristap do 3D zabavata, kako i ednostavno povrzuvawe so PS3. Samiot 3D display pretstavuva 24-in~en full HD LCD TV, koj e prv ured so vakvi karakteristiki vo negoviot sektor. Isto taka, toj doa|a so razni tehnologii od tipot frame packing, top and bottom i side by side{to }e im ovozmoì na korisnicite da iskusat razni opcii koga se raboti za 3D uìvaweto. Cenata na ovoj ured iznesuva 500 dolari.