608 magazin kapital by Kapital Media Group

COVER STORY

KAKO E RASPOREDENA MO]TA NA TRGOVSKITE SINXIRI VO REGIONOT?

DRAGAN LAZARESKI

ONLINE BRANDING

AKCENT STAVAME NA NEZADOL@ITELNI OSIGURUVAWA

NAJGOLEM PREDIZVIK ZA BRENDOVITE SE INTERNETOT I SOCIJALNITE MRE@I

direktor na Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje -Ne`ivot

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 608|CENA 100 DEN.|24 JUNI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

GLIGOR BI[EV GR^KATA KRIZA NE JA ZAGROZUVA STABILNOSTA NA STOPANSKA BANKA-SKOPJE PRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA STOPANSKA BANKA - SKOPJE

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija? 08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Kako e rasporedena mo}ta na trgovskite sinxiri vo regionot? Borbata se vodi za pazar od 55 milioni potro{uva~i 24 INTERVJU Gligor Bi{ev, pretsedatel na Upraven odbor na Stopanska banka Gr~kata kriza ne ja zagrozuva stabilnosta na Stopanska banka-Skopje 32 INTERVJU Dragan Lazareski, direktor na Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje -Ne`ivot Zasileno }e gi forsirame imotnoto i ostanatite nezadol`itelni osiguruvawa 35 SPECIJALEN PRILOG Brendovi 54 INTERVJU Zoran Spasov, investitor Makedonskite gra|ani }e dobijat svetska udobnost i kvalitet vo domuvaweto 56 TEHNOLOGII I BIZNIS Windows Phone “Mango” – za podobro „zdravje” na va{iot mobilen telefon

COVER STORY

www.kapital.mk

KAKO E RASPOREDENA MO]TA NA TRGOVSKITE SINXIRI VO REGIONOT?

DRAGAN LAZARESKI

ONLINE BRANDING

AKCENT STAVAME NA NEZADOL@ITELNI OSIGURUVAWA

NAJGOLEM PREDIZVIK ZA BRENDOVITE SE INTERNETOT I SOCIJALNITE MRE@I

direktor na Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje -Ne`ivot

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 608|CENA 100 DEN.|24 JUNI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

GLIGOR BI[EV GR^KATA KRIZA NE JA ZAGROZUVA STABILNOSTA NA STOPANSKA BANKA-SKOPJE PRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA STOPANSKA BANKA - SKOPJE

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

GOLEMI I MALI

GLIGOR BI[EV

Mo`ete da mislite deka maloto e ubavo, no podobro e da se bide golem. Ovaa deviza e del od strategijata i vizijata na site pogolemi balkanski kompanii. Osobeno e prisutna vo delovnite planovi na trgovskite sinxiri. Za Merkator, Agrokor, Delta ne postojat granici vo Jugoisto~na Evropa. Predizvikot e da se osvoi pazar od 55 milioni `iteli! Kade se makedonskite trgovski brendovi vo strate{kata bitka za osvojuvawe na biv{ojugoslovenskiot pazar, pa i po{iroko? Nikade.

Str. 16

Str. 24

Cover story

Intervju

ZIPING

WINDOWS PHONE MANGO

Toa po {to se razlikuvaat od site drugi se nao|a vo nivniot slogan, “Postojat 45 pri~ini zo{to bi `iveele tokmu vo ZIPing stanovite”. Vo ZIPing velat deka vo nivnite stanovi ima najmalku od 45 raboti {to ne mo`ete da gi najdete kaj drugite novogradbi. Idejata e za ista ili pribli`no ista cena po metar kvadraten da dobiete mnogu, mnogu pove}e, velat vo kompanijata {to vo momentov e aktuelna so izgradbata na luksuzna zgrada vo skopskata naselba Taftalixe, po standardi dosega nevideni kaj nas.

Komunikacijata e eden od najva`nite aspekti na koi e koncentriran Windows Phone, kako vo verzijata 7, taka i vo nadgradbata, t.e. novata verzija Mango. Sega vo t.n. People Hub se smesteni site na~ini na koi lu|eto stapuvaat vo interakcija me|usebno, bez razlika dali se raboti za nekoja socijalna mre`a kako Facebook, LinkdenIn ili pak, za imejlklient kako Outlook, kako i za Windows Live Messenger. Sega s$ e na edno mesto i site ovie alatki se lesno dostapni od edna lokacija.

Str. 54

Str. 56

BROJ 608

24/06/2011

KROACIJA NE@IVOTNO

BRENDOVI

Iako najmlada kompanija na pazarot za neìvotno osiguruvawe vo zemjava, Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje – Neìvot vo svoeto rabotewe ja vgraduva i tradicijata od 127 godini postoewe na svojata mati~na kompanija Kroacija Osigurawe od Zagreb. Postoeweto na vakvoto ogromno iskustvo i znaewe zad sebe, spored direktorot na makedonskata kompanija, Dragan Lazareski, e golema prednost, no i obvrska da se zapazi kvalitetot vo ponudata na neìvotni osiguruvawa, na kakov {to se naviknati klientite na Kroacija vo regionot.

Pazarot e pretesen. Bitkata za sekoj potro{uva~ e nemilosrdna. Globalnata konkurencija i s$ pogolemiot izbor vo site pazarni segmenti go stavaat brendot na vrvot na piedestalot. Deneska e pove}e od jasno deka glaven generator na prihodite vo edna kompanija e tokmu brendot! “Kapital” analizira kolku se educirani makedonskite kompanii za menaxirawe na svoite brendovi? Kolku vlo`uvaat vo gradeweto brendovi i odr`uvaweto na svesnosta za niv kaj potro{uva~ite?

Intervju

Brendovi

Str.32

NASKORO!!!

Str. 35

NOVI PROIZVODI I NA KAPITAL MEDIA GROUP GR MESEЧNIK BANKAR AR MESEЧNIK MENAXER XER

! O V NO

VOVEDNIK

www.kapital.mk

rizata koja se slu~uva vo Grcija mora da bide predupreduvawe za makedonskite kreatori na ekonomskite politiki kako zavr{uva nacionalnata ekonomija koga industrijata se zanemaruva premnogu dolgo. Na Grcija & se slu~i tokmu toa. Dràvata bankrotira{e bidej}i kompaniite i ekonomijata ne moèa pove}e da gi izdràt i pokrijat tro{ewata na dràvata. Za da moè da se finansira pregolemiopt dràven aparat dràvata Grcija se zadolùvala i na doma{niot i na stranskiot pazar. S$ do denot D koga bankite i kreditorite stavija kraj na finansiraweto na prezadolènata ekonomija. Toga{ celiot svet dozna deka Grcija, koja ima 11,8 milioni ìteli, nabildala dolg za vra}awe od 350 milijardi evra, a vkupnite godi{ni prihodi koi & stojat za tro{ewe na gr~kata dràva, odnosno celiot buxet na Grcija e okolu 40 milioni evra. Toa zna~i deka osum godi{ni buxeti ne ja spasuvaat Grcija da go otplati dolgot. To~no deka makedonskiot dràven dolg e pomal od gr~kiot, a makedonskite banki, barem zasega, posigurni od gr~kite. No, dezindustrijalizacijata i ekonomskata koma vo koja so godini se nao|aat makedonskite kompanii za sigurno n$ vodat kon gr~koto scenario. Ako ne sega, toga{ za nekoja godina. MMF ve}e jasno kaà deka o~ekuva Vladata pove}e da ne povlekuva pari od kreditot za pretpazlivost, koj na po~etokot na godinava & be{e dodelen na Makedonija, a ve}e iskoristenite 220 milioni evra da se vratat mnogu naskoro. A da ne zaboravime deka kreditot za pretpazlivost & be{e dodelen na Makedonija vo slu~aj na rizi~ni sostojbi. Ako Makedonija ve}e potro{ila polovina od kreditot, toa zna~i deka Makedonija ili e vo rizi~na situacija, a toa Vladata go krie ili parite bile potro{eni za predizborni celi ili tekovni tro{oci, za {to MMF ostro se protivi. Monetarcite zasega se meki vo odnos na porakite kon Makedonija. No, blagosta na MMF moè da se rrazbere bidej}i finansiskite pazari se bukvalno vo histerija pottiknata od mo`niot buk bankrot na Grcija i od mo`nosta za bankrot ban na [panija, Portugalija, Irska... O~igledno, Evropa i svetot vleguvaat vo u{te O~i eden turbulenten period, koj za Makedonija ede moè da bide fatalen. Od pri~ina {to mo` Makedonija vleguva vo turbulencii so mnogu Mak ograni~eni izvori na finansirawe. MMF ogr ve}e go vklu~i alarmot za pretpazlivost ve} za tro{ewe na ostatokot od kreditot, a {ansite za zadolùvawe na me|unarodnite {a finansiski pazari po prifatlivi uslovi fin vo tekot na sledniot period e nevozmo`na misija za Makedonija. mis

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

PRILEPSKATA FABRIKA ZA VISOKA TEHNOLOGIJA SO NOV PROIZVOD EFEKTI OD GR^KATA KRIZA VO MAKEDONIJA

MIKROSAM PROMOVIRA[E AVTOMATIZIRANI LINII ZA PROIZVODSTVO NA REZERVOARI

GEVGELISKITE KAZINA SO NAMALENI DOBIVKI olemi padovi na dobivkata bele`at kazinata vo Gevgelija, kako posledica na krizata vo Grcija. Makedonskiot Las Vegas, kako {to mnogumina ja narekuvaat Gevgelija, koja uspea vo poslednite godini so nekolkute kazina da stane omilena destinacija za gr~kite biznimeni, ve}e gi ~uvstvuva posledicite od te{kata ekonomska kriza vo koja zapadna ju`niot sosed. Menaxerite priznavaat deka osven poradi letnata sezona, koga tradicionalno se namaluva posetenosta vo kazinata, zagubi trpat i poradi namalenata kupovna mo} na posetitelite, koi se najbrojni od Grcija. Aleksandar Savi}, generalen direk-

tor na Makoten Gevgelija, M k G j vo ~ija sopstvenost e kazino-hotelot Flamingo, veli deka gr~kata kriza vlijae negativno vrz celokupnoto delovno rabotewe na kazinoto, {to pridonelo da bele`at za 50% namalena dobivka vo izminatite nekolku meseci, vo sporedba so minatata godina. Toj dodava deka poradi ovie zagubi bile prinudeni i da go namalat brojot na vraboteni za okolu 10%. Dobivkata na Flamingo i minatata godina bila za 15% poniska od 2009 godina. Vo izminatiot period Gevgelija pretstavuva{e omilena destinacija za Grcite, pred s$, poradi evtinite ceni na prehranbenite proizvodi,

osobeno na zelenite b pazari, no i poradi poevtinite stomatolo{ki, frizerski, kozmeti~ki i ostanati uslugi. Vo gradot, koj geografski e najblisku do Grcija, site trgovci, a najmnogu benzinskite pumpi, profitiraa od Grcite. Gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, objasnuva deka situacijata s$ u{te ne e taka dramati~na za gradot koj bele`i najniska stapka na nevrabotenost. Spored nego, Makedonija s$ u{te ima poniski ceni na site proizvodi vo sporedba so Grcija, {to zna~elo deka i za kupuvawe na najosnovni namirnici na Grcite im e poisplatlivo da doa|aat vo Makedonija.

rilepski Mikrosam deneska promovira{e dve avtomatski linii za proizvodstvo na rezervoari za te~en gas, kompresiran gas pod pritisok i rezervoari za vodovod. Ova e prv vakov in`enerski podvig kaj nas, a vo svetot edinstven od vakov tip, velat vo kompanijata. Liniite ve}e se prodadeni vo Indija. Dvete linii se podgotveni za {est meseci, a za ova Mikrosam sorabotuva so partner od Germanija koj gi proizveduva rezervoarite, a so linijata vo Prilep tie se obmotuvaat so kompoziten materijal. Od Mikrosam velat deka tie najgolema primena }e imaat vo avtomobilskata industrija i oti kvalitetno i sigurno }e gi zamenat dosega{nite metalni i poopasni rezervoari. Spored menaxerot Samoil Samak, prednostite se golemi, a cenata e prifatliva za krajniot kupuva~. Edna linija godi{no mo`e da proizveduva od 50.000 do eden milion rezervoari.

IMATE LI IDEI KAKO DA GO FINANSIRATE BIZNISOT?

BANKITE NE SE EDINSTVENIOT IZVOR NA FINANSII lobalnata finansiska kriza kako nikoga{ dosega ja nametna potrebata od alternativni na~ini za finansirawe na biznisot. Kreditite od bankite stanaa mnogu restriktivni i selektivni poradi {to firmite, osobeno start ap biznisite, se soo~ija so nedostig od finansiski sredstva za poddr{ka na delovnoto rabotewe. Edinstvena dobra rabota

vo ovaa situacija e osvestuvaweto deka biznismenite ne treba da se potpiraat samo na bankite za finansirawe na biznisot, tuku da gi baraat i koristat i alternativnite na~ini za finansirawe. A niv gi ima s$ pove}e. Mre`ata na biznisangeli, EBRD, SEAF Makedonija, Inovaciski fond, Krimson kapital, Albansko-amerikanski pretpriema~ki

fond, Sortis Invest, se samo del od regionalnite fondovi koi nudat mo`nosti za pottiknuvawe i finansirawe na investiciite vo regionot, koi gi pretstavija svoite kreditni linii na dvodnevniot regionalen finansiski saem koj se odr`a izminatata nedela vo Skopje. Re~isi site u~esnici na Konferencijata zaklu~ija deka kompaniite koi imaat

eksterni izvori na finansirawe postignuvaat mnogu pogolem rast i visoki stapki na produktivnost. Od Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), koja zaedno so Regionalnata inicijativa za konkurentnost i Partneri za

finansiska stabilnost go organizira saemot, potenciraa deka vo Makedonija obemot na kreditite za privatniot sektor kako procent od BDP iznesuva 30%, {to e minoren procent, {to ostava prostori i za novi mo`nosti za finansirawe na biznisite.

BROJ 608

24/06/2011

www.kapital.mk

VO FOKUS

BROJKI:

oliti~arite vo Srbija ja zloupotrebuvaat svojata vlast za da go reketiraat uspe{niot biznis. Srpskata politi~ka elita gi feudalizirala resursite na dr`avata, bidej} i namesto profesionalci vo dr`avnite slu`bi nazna~ila partiski lakei. Deneska se pla}a na sekoe nivo, duri i za ne{ta {to treba da se besplatni.

18% 10

od vrabotenite vo Makedonija baraat nova rabota

milioni evra se {tetite na oran`eriite od bakterijata e{erihija koli

204

milioni evra se stranskite investicii vo prvite tri meseci

MILAN BEKO

BUSINESSBRIEF

EDEN OD NAJBOGATITE SRPSKI BIZNISMENI

KONTI HIDROPLAST OTVORI NOVA FABRIKA OD 2,5 MILIONI EVRA ovootvorenata fabrika Inter konstrak{n od Gevgelija za prvpat }e po~ne da proizveduva polietilenski interhol {ahti vo Makedonija, nameneti za infrastrukturnite sistemi. Smestena vo industriskata zona Prdejci, fabrikata se prostira na povr{ina od 9.000 metri kvadratni, od koi 1.500 se proizvodna hala so najnova oprema. So vlog od 2,5 milioni evra i 25 vrabotuvawa, Inter konstrak{n procenuva deka godi{no }e proizveduva do 20.000 interhol {ahti, patni barieri i rezervoari. Novata kompanija e firma-}erka na Konti hidroplast od Gevgelija i pretstavuva proizvoden kontinuitet na 35-godi{niot razvoj vo sferata na proizvodstvoto na plasti~ni materijali.

TURCITE JA GLEDAAT MAKEDONIJA KAKO REGIONALEN PAZAR rgovskata razmena me|u Makedonija i Turcija e na nisko nivo, no postojat mo`nosti za sorabotka i za podobruvawe na ekonomskite odnosi me|u dvete dràvi, ocenuvaat turskite biznismeni koi zav~era vo Stopanskata komora na Makedonija gi razgleduvaa mo`nostite za sorabotka so makedonski kompanii. Kako potencijalni sektori se poso~uvaat grade`ni{tvoto, prehranbenata i hemiskata industrija, proizvodstvoto na ma{ini i trgovijata. Kopretsedatelot na Tursko-makedonskiot deloven sovet, Hasan Ho`ben, prepora~uva Makedonija da ne se gleda samo kako mal pazar od 2,2 milioni ìteli, tuku kako regionalen pazar. Od Stopanskata komora na Makedonija pri~inata za slabata trgovska razmena me|u dvete dràvi ja gledaat vo toa {to do neodamna Turcija bila skoncentrirana pove}e na pazarite na mediteranskite zemji, no po eskalacijata na sostojbata kaj niv, se nadevaat deka situacijata so trgovskata razmena }e se podobri.

NIKOLAJ BEKERS, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKEDONSKI TELEKOM

TELEKOM ]E INVESTIRA NAD 170 MILIONI EVRA VO INTELIGENTNI MRE@I d 1. juli Nikolaj Bekers ve}e nema da ja izvr{uva funkcijata glaven izvr{en direktor na Makedonski Telekom, no site }e go pametat kako eden od najispolnitelnite direktori dosega, kako reformator koj za ~etiri godini mandat uspea da izgradi silna pazarna pozicija na kompanijata. Glavni proekti bea razvojot na 3G mreàta, IPTV uslugata i opti~kata mreà, za koi moè da se kaè deka se klu~nite investicii po priva-

tizacijata na Makedonski Telekom. “So investicii pove}e od 200 milioni evra, vo izminatite ~etiri godini uspeavme da napravime vistinski “bum” na telekomunikaciskiot pazar vo Makedonija, postavuvaj}i ja zemjata na nivo so zapadnoevropskite razvieni zemji. S$ {to se pojavi kako trend vo svetot na telekomunikaciite go donesovme vo Makedonija, a akcionerite i gra|anite znaeja da go prepoznaat toa”, veli vo inter-

vjuto za dnevniot vesnik “Kapital”. [to se odnesuva na narednite nekolku godini, Bekers veli deka najgolem del od investiciite }e bidat naso~eni kon transformacija na mre`ite, so cel da se zajakne nivniot kapacitet. Spored planovite, predvideni se investicii od nad 170 milioni evra vo intelegenti mre`i i IT-re{enija, od koi 150 vo fiksnata i pove}e od 20 milioni evra vo mobilnata telefonija.

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA... PRETSTAVUVAWE NA NOVIOT VRABOTEN

Prvata sredba na noviot vraboten so negovoto novo rabotno mesto i novite sorabotnici treba da bide odnapred osmislena i organizirana. Voveduvaweto na vraboteniot vo organizacijata vklu~uva negova najava na timot so koj najblisku }e raboti, zapoznavawe so firmata i so klu~nite rakovoditeli i objasnuvawe na negovata polo`ba i zada~a.

STRAVUVAJ]I OD EKONOMSKI KRAH NA GRCIJA

BRITANSKITE BANKI BEGAAT OD EVROZONATA ode~kite k bbritanski k banki, me|u koi i Barklis, zna~itelno gi namalija iznosite na neobezbedenite zaemi na bankite vo zonata na evroto, podgotvuvaj}i se za mo`nosta evrozonata da se soo~i so evropski krediten udar kako rezultat na opasnosta od nesposobnost na Grcija da gi pla}a svoite obvrski. Vo taa operacija koja prodol`uva i ponatamu od bankite vo evrozonata ve}e se povle~eni desetici milijardi funti. Bankarski izvori na koi se povikuvaat londonskite mediumi velat deka e neminovno britan-

skite k bbanki k da pravat obidi za minimizirawe na mo`nite zagubi, dokolku situacijata vo evrozonata prodol`i da se vlo{uva. Nikoj od britanskite bankari ne saka povtoruvawe na esenta 2008 godina, koga nekolku banki vo Velika Britanija se najdoa na rabot od celosen krah poradi globalniot krediten udar, pa mora{e itno da se spasuvaat so pari na dano~nite obvrznici. Sega{nata situacija, vo koja pomo}nite britanski banki gi namaluvaat zaemite na poslabo stoe~kite banki, potsetuva na krizata od pred

tri godini kkoga zapre kreditiraweto, iako bankarskiot sistem vo Velika Britanija e finasiski pomo}en otkolku tie vo Germanija, Italija i [panija. Ekonomskite analiti~ari vo London najmnogu stravuvaat od situacijata so {panskite banki, otkako be{e objaveno deka tie gi zgolemile zaemite od Evropskata centralna banka. Britanski bankarski eksperti sega za prvpat predupreduvaat deka pri~ina za krizata vo evrozonata i za slabosta na evroto e Germanija i nejzinata ekonomija, a ne i taka redovno krevkata gr~ka ekonomija.

DODELETE MU MENTOR

Po`elno e noviot vraboten da go zapoznaete so strate{kite celi, istorijata na kompanijata, proizvodite/ uslugite, organizaciskata {ema, nepi{anite pravila, glavnite prostorii, odnosno so s$ {to }e mu go olesni vklopuvaweto vo novata sredina. Dobro e na noviot vraboten da mu dodelite mentor – poiskusen ~len na timot {to }e mu pomogne vo sevo ova. OBJASNETE JA ULOGATA NA “NOVAJLIJATA” NA IDNITE KOLEGI

Pred samoto doa|awe na noviot vraboten potrebno e negovata uloga da ja objasnite na idnite kolegi i da gi zapoznaete so nivnite idni zada~i vo odnos na noviot rabotnik. Ovie programi na voveduvawe treba da postojat kako za novite vraboteni, taka i za postoe~kite koi{to menuvaat oddel ili odat na nov proekt.

NAJSKAPITE “KVADRATI” VO EVROPA pored najnovoto istra`uvawe na kompanijata Engel & Volkers, najskapiot imot za `iveewe vo Evropa se nao|a na Avenijata Ostende vo Monako.

AVENUE D’OSTENDE, MONAKO

PORTO ^ERVO, OSTROV SARDINIJA, ITALIJA

Cena na metar kvadraten: 148 iljadi evra Vo septemvri lani apartman so pogled na marinata i zalivot be{e prodaden za 199 milioni funti na anonimen kupuva~, koj plati celi 148 iljadi evra za metar kvadraten. Se tvrdi deka kupuva~ot e `itel na Bliskiot Istok.

Cena na metar kvadraten: 100 iljadi evra Na bregot na Kosta Smeralda vo zalivot Romacino se prodavaat rasko{ni vili, {to ~inat i do 100 iljadi evra za metar kvadraten. Ruskiot milijarder Ali{er Usmanov si kupi duri osum ku}i vo ovoj kraj.

Poglednete koi se najskapite adresi na Stariot kontinent, kade {to eden apartman mo`e da ~ini kolku edna nova fabrika. ULICA NAJTBRIX, LONDON

Cena na metar kvadraten: 76 iljadi evra Na ulicata Najtbrix, vo elitnata naselba Kensington vo London, se nao|aat trite najskapi imoti vo Britanija, me|u koi i na emirot od Katar.

SEN @ERMEN KAP FERA, KAN

Cena na metar kvadraten: 71 iljadi evra Vo zalivot Sen @ermen Kap Fera na Azurniot Breg se nao|a nekoga{ najskapiot imot vo svetot, vilata Leopolda.

12 PORTFOLIO TRENDOVI

RASTOT NA GLOBALNATA EKONOMIJA USPORUVA

BUSINESSBRIEF

NA SVETOT MU SE ZAKANUVA U[TE EDNA RECESIJA astot na globalnata ekonomija usporuva poradi kombinacii na faktori kako {to e problemot na evrozonata so prezadol`enosta i slabosta na amerikanskiot sektor za nedvi`nosti, no nema da ima vtor bran na recesija, izjavi generalniot sekretar na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), Anhel Guri. Na pra{aweto dali najnovite pokazateli za usporuvawe na globalniot ekonomski rast uka`uvaat na posilna kriza na svetskoto stopanstvo, Guri odgovori deka ne veruva oti toa pretstavuva vra}awe vo recesija. O~ekuvawata za u{te eden bran na recesija vo svetot ja podgreva i raste~kata cena na naftata, koja dostigna 94 dolari za barel.

OBEDINETITE NACII PROGNOZIRAAT

MESOTO I @ITOTO ]E POSKAPAT ZA 20% DO 30% rganizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) i Organizacijata za hrana i zemjodelstvo na ON (FAO), za ovaa decenija predviduvaat visoki ceni na hranata i nestabilnost na pazarite za surovini. Cenite na mesoto i `itoto vo prosek mo`at da porasnat za 20 do 30%, se istaknuva vo noviot zaedni~ki izve{taj na OECD i FAO, za razvojnite perspektivi na zemjodelstvoto od 2011 do 2020 godina. Ekspertite prognoziraat deka dobriot rod idnite meseci mora da rezultira so namaleni ceni na surovinite, koi ovaa godina dostignaa mnogu visoko nivo.

VIZIONERI

SO 70 MILIJARDI DOLARI NA SMETKA

EPL BI MO@EL DA JA KUPI INDUSTRIJATA ZA MOBILNI TELEFONI!? pl na krajot od vtoriot kvartal od godinava }e ima okolu 70 milijardi dolari raspolo`livi pari na svoite bankarski smetki, {to zna~i deka mo`e da gi kupi Nokia, RIM, HTC, Motorola i Soni Erikson, site zaedno! Kolku i da zvu~i neverojatno, taka veli presmetkata na analiti~arot Horas Dediu, koj{to frlil pogled na podatocite za pazarnata vrednost na najgolemite proizvoditeli na mobilni telefoni vo svetot, bez Samsung. HTC vo momentov “te`i” 25,4 milijardi dolari, Nokia 22,6 milijardi, RIM (proizvoditelot na Blekberi) 13,8 milijardi, Motorola mobiliti 4,2 milijardi, i Soni Erikson mobile tri milijardi dolari, {to zna~i vkupno 69 milijardi dolari. Epl ima dovolno pari da gi kupi sive ovie proizvoditeli odedna{ i zasekoga{ da ja zacementira dominacijata na svojot Ajfon. Sekako, pazarnite regulatori ne bi go dozvolile toa, no mora da se priznae deka idejata e interesna.

& LIDERI

Jas ne dizajniram obleka, jas dizajniram sni{ta. RALF LOREN amerikanski moden kreator

Ako ste prodava~ na koli i nekoj vi ka`e “Ova e u`asen avtomobil”, ne zna~i deka ve mrazi. Toj samo ne go saka va{iot proizvod.

vroto se soo~uva so “bavna smrt”. Zonata na zaedni~kata evropska valuta, vo koja ima 17 zemji-~lenki, ne moè pove} e da izdrì vo sega{nata forma i taa moè da doìvee kolaps so zaostruvaweto na gr~kata kriza.

XEJ LENO amerikanski TV voditel

Mnogu mali ne{ta bile napraveni golemi preku dobar advertajzing. MARK TVEN amerikanski pisatel i satiri~ar

XEK STRO PRATENIK I PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI NA VELIKA BRITANIJA

! RO O SK NA

NA N A 30-ti -ti i SEPTEMVRI

BANKAR e mese~nik! nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP (skopje, makedonija) KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finan-

siski pazari (makedonija/balkan/evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski

eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE:

Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

14 PORTFOLIO NAJGOLEMATA AVSTRALISKA PIVARNICA NE SE DAVA

FOSTERS JA ODBI PONUDATA NA SABMILER ajgolemiot avstraliski proizvoditel na pivo Fosters grup ja odbi ponudata za prezemawe od strana na svetskiot pivarski gigant SABMiler, so obrazlo`enie deka e preniska. SABMiler ponudi za Fosters 10 milijardi amerikanski dolari, a upravniot odbor na Fosters smeta deka predlogot ja potcenuva vrednosta na kompanijata vo kontekst na promenata na kontrolata i zatoa nema namera da prezeme ponatamo{ni ~ekori vo vrska so prezemaweto. Vo SABMiler, vtor proizvoditel na pivo vo svetot spored ostvareni prihodi, so sedi{te vo London, (prva e Anhajzer Bu{ In Bev), velat deka } e gi prodol`at pregovorite so upravniot odbor na Fosters za sepak da gi ubedat deka prezemaweto e povolna opcija.

OPA[KI NA AFERATA SPAJS

UNILEVER KUPUVA 10,6% OD PODRAVKA ultinacionalnata korporacija Unilever zainteresirana e za prezemawe na 10,6% od akciite na hrvatska Podravka, koi sega gi dr`i ungarskata OTP banka, doznava biznis-portalot Biznis.hr. Se raboti za akciite koi{to po aferata Spajs zavr{ija vo OTP kako zalog za kredit, a pred nekolku meseci mo`e{e da se ~ue kako edna stranska prehranbena kompanija e zainteresirana za kupuvawe tokmu na tie akcii. Neoficijalno se doznava deka ~elnicite na Unilever ve}e podolgo vreme bezuspe{no se obiduvale da dogovorat sostanok so menaxmentot na Podravka, {to vo kompanijata ne sakaa da go komentiraat. Unilever, britansko-holandska kompanija e 87 pati pogolema od Podravka spored ostvareniot prihod, a nekoi od nejzinite prehranbeni brendovi se Knor, Rama, Helmans i Lipton.

SO CEL DA GO STIGNAT PROIZVODSTVOTO OD PRED CUNAMITO

TOJOTA I HONDA ]E ANGA@IRAAT DOPOLNITELNI RABOTNICI aponskite proizvoditeli na avtomobili, Tojota i Honda, drasti~no }e go zgolemuvaat proizvodstvoto anga`iraj}i iljadnici rabotnici so dogovor na delo, za da ja nadomestat zagubenata produkcija od 75% kako posledica na cunamito od mart godinava. Tojota motors izvesti deka }e najmi 4.000 dopolnitelni rabotnici po~nuvaj}i vo juli. Honda }e anga`ira okolu 1.000 novi rabotnici, a Nisan okolu 200. Japonskata avtomobilska industrija se soo~i so prekin vo nabavkata na delovi, kako i restrikcii vo snabduvaweto so elektri~na energija, otkako se slu~i katastrofata. Samo Tojota proizvede 670 iljadi vozila pomalku poradi ovie pri~ini.

PORADI NAMALENATA POBARUVA^KA VO ZAPADNA EVROPA

FILIPS NAJAVI GOLEM PAD NA PROFITOT ilips, holandskiot gigant vo proizvodstvoto na potro{uva~ka elektronika i svetilki, najavi deka zna~itelno }e mu se namali profitot vo vtoriot kvartal, poradi namalenata pobaruva~ka za negovite proizvodi vo Zapadna Evropa. Po ovaa vest, akciite na kompanijata vedna{ padnaa za 10% pri trguvaweto na Amsterdamskata berza. Filips, koj e najgolem proizvoditel na svetilki vo svetot, veli deka rastot na proda`bata e minimalen, a profitnite stapki }e odat nadolu. Kompanijata izvesti deka operativniot profit }e bide dvojno pomal vo odnos na prethodniot kvartal, koga iznesuva{e 193 milioni evra. Vlijanie vrz namaleniot profit imaat i golemite tro{oci za restrukturiraweto na divizijata za proizvodstvo na televizori, koja be{e golem zagubar vo Filips.

MEDIUMI THE ECONOMIST

BUSINESSWEEK

Kako politi~arite mo`at â&#x20AC;&#x153;bezgri`noâ&#x20AC;? da go pretvorat momentalnoto zabavuvawe na svetskata ekonomija vo ne{to polo{o analizira The Economist.

La`na droga, vistinski profiti e naslovnata tema na Businessweek za golemiot biznis na sinteti~kite drogi napraveni od legalni sostojki, koj sekojdnevno raste vo SAD.

TIME

Koj republikanski kandidat ima najgolema {ansa da go pobedi Barak Obama na izborite slednata godina analizira Time.

16 COVER STORY: KAKO E RASPOREDENA MO]TA

MERKATOR, SLOVENIJA vkupni prihodi vo 2010 godina 2,78 milijardi evra prisustvo na pazari – sedum planirani investicii 130 do 150 milioni evra strategija i vizija – vode~ki trgovski sinxir na prehranbeni i proizvodi vo JIE broj na vraboteni – 10.606

KONZUM I IDEA, HRVATSKA vkupni prihodi vo 2010 godina 2,67 milijardi evra prisustvo na pazari – dva planirani investicii – / strategija i vizija – postojano prezemawe kompanii i brendovi so cel osvojuvawe novi pazari broj na vraboteni – 11.319

BORBATA SE VODI ZA OD 55 MILIONI PO [to e celta na ovie akvizicii? Zo{to trgovskite sinxiri vo regionot sakaat da bidat golemi i ne se zadovoluvaat so lokalniot pazar? Zatoa {to site lokalni pazari se mali – od dva do 7,5 milioni ìteli. [to e toa vo sporedba so 24 milioni ìteli, kolku {to ima porane{niot jugoslovenski prostor ili so 55 milioni ìteli, kolku {to ima Jugoisto~na Evropa?

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

oète da mislite deka maloto e ubavo, no podobro e da se bide golem. Ovaa deviza, koja javno ja proklamira i realizira eden od najgolemite biznismeni na Balkanot, Emil Tedeski, ve}e e del od strategijata i vizijata na site pogolemi balkanski kompanii. Osobeno e prisutna vo delovnite planovi na trgovskite sinxiri vo regionot i toa u{te mnogu odamna. Za Merkator, Agrokor, Delta ve}e ne postojat granici vo Jugoisto~na Evropa. Ovie trgovski brendovi gi imaat osvoeno site pazari vo regionot i imaat liderska pozicija ili se vtori i treti. Tie ne se samo trgovski kompanii. Tie se, pred s$, poddrùva~i na doma{noto proizvodstvo na hrana, zatoa {to vo nivnite proda`ni centri pove}e od 50% od proizvodite se doma{ni. Toa e odli~na formula za promocija i poddr{ka na doma{noto proizvodstvo, no i za izvoz. Sekoj nov prodaèn centar na trgovskite

konglomerati vo druga zemja zna~i nov pazar za izvoz. So svojot trgovski brend tie gi nosat i doma{nite proizvodi na stranski pazari. Zatoa, Merkator, Delta i Agrokor imaat zna~aen udel vo razvojot na ekonomijata vo nivnite dràvi, no i golema poddr{ka od dràvata. Klasi~en primer za toa e neuspe{niot obid na Agrokor da go prezeme Merkator. Slovenija go odbi napadot na Ivica Todori} za da go za{titi slovene~kiot pazar od naplivot na hrvatski proizvodi. Mnogu patriotski i strate{ki. Isto kako i planot na Todori} preku Merkator da otvori nov pazar za Hrvatska, koj dosega se pokaà kako teòk za osvojuvawe. I seto ova se slu~uva vo kriza, koga prometot na site trgovci e padnat, a planovite za rast i akvizicii se zabaveni. [to li }e se slu~uva za 1-2 godini? Predizvikot e mnogu golem. Da se osvoi pazar od 24 milioni ìteli! Kade e vo celiot ovoj kontekst Makedonija? Kade se makedonskite trgovski brendovi vo strate{kata bitka za osvojuvawe na pazarot na porane{nite jugoslovenski dràvi, pa i

po{iroko? Nikade. Tie se zadovoluvaat so pazar od dva milioni `iteli! Trgovskite sinxiri, kako Tineks i Skopski pazar, se ~isto lokalni, mali, bez strategija za investirawe vo stranstvo i kako takvi – golema i lesna cel na gigantite od regionot. Samo za ilustracija, Konzum marketite na Agrokor imaat godi{en prihod od 2,67 milijardi evra, a Skopski pazar od samo 31,5 milioni evra i Tineks od 88,6 milioni evra. Merkator e u{te pogolem so vkupen prihod vo 2010 godina od 2,78 milijardi evra. Toa zna~i seriozna opasnost za makedonskoto proizvodstvo zatoa {to }e bide na u{te pogolem udar od konkurencijata od regionot. A, taa e nemilosrdna. Vo taa borba za rast ne se {tedat pari i sredstva za napad i odbrana. Belgiskata grupacija Delez za supermarketite na Delta, Delta Maksi, plati duri 932 milioni evra za da dobie pazar od 55 milioni `iteli. Agrokor ponudi dvojno pove}e od baranata suma za da go kupi Merkator, no ne go dobi.

MALI I GOLEMI [to e celta na ovie akvizicii? Zo{to trgovskite sinxiri vo regionot sakaat da bidat

NA TRGOVSKITE SINXIRI VO REGIONOT?

DELTA MAKSI, SRBIJA vkupni prihodi vo 2010 godina – 2,06 milijardi evra prisustvo na pazari – pet planirani investicii vo 2011 godina – 51 milion evra strategija i vizija – rast na prihodite i osvojuvawe na novi pazari vo Evropa broj na vraboteni – 19.000

TINEKS, MAKEDONIJA vkupni prihodi vo 2010 godina 88,6 milioni evra neto-dobivka – 2,2 milioni evra prisustvo na pazari – eden planirani investicii – / strategija i vizija – razvoj na semejniot biznis samostojno broj na vraboteni - 972

A PAZAR OTRO[UVAÎ golemi i ne se zadovoluvaat so lokalniot pazar? Zatoa {to site lokalni pazari se mali – od dva do 7,5 milioni ìteli. [to e toa vo sporedba so 24 milioni ìteli, kolku {to ima porane{niot jugoslovenski prostor ili so 55 milioni ìteli, kolku {to ima Jugoisto~na Evropa? Menaxmentot na Delez, koja ja kupi Delta Maksi, smeta deka Jugoisto~na Evropa vo idnina }e bide mnogu perspektiven region vo odnos na ekonomskiot rast i kupovnata mo} na potro{uva~ite, {to odi vo prilog na maloproda`bata. “Vo regionot ima prostor za {irewe, bidej}i se raboti za prostor vo koj ìveat 55 milioni lu|e, {to e re~isi kako Velika Britanija ili Italija. Toa e region koj zabrzano se razviva i koj vo periodot me|u 2010 i 2014 godina se o~ekuva rast od okolu 60%”, velat vo Delez. A {to dobiva Srbija od Delez? “Znaeme deka vo Srbija moème da najdeme dobri proizvodi koi }e gi prodavame vo drugite delovi na na{ata grupa, na primer, vo Grcija ili Romanija. Vo Delez, okolu 50% od proizvodite koi gi prodavame se lokalni, odnosno od pazarot kade {to rabotime. Zatoa, na sekoj pazar imame dolgoro~ni dogovori so lokalnite proizvoditeli. Nie gi pottiknuvame da investiraat za da moè da se razvivaat. Im nudime i nivnite proizvodi da se prodavaat vo drugi zemji”, veli Pjer Olivie Bekers, direktor na Delez.

BORBA ZA PAZARITE VO JUGOISTO^NA EVROPA

I svetskite mediumi analiziraat deka vo Jugoisto~na Evropa se vodi borba za osvojuvawe na pazarot na maloproda`ba. Tie komentiraat deka Agrokor i Merkator igraat “rizi~na igra na borba za prevlast vo maloproda`niot sektor vo oddelni pazari od porane{na Jugoslavija”. Sega @ika Debeqak, prviot ~ovek na Merkator, bara od negovite akcioneri zaedni~ki da ponudat 60% do 75% od akciite za da privle~at golemi stranski investitori do krajot na godinata. “Slovenija, prvata eksjugoslovenska republika koja vleze vo EU, ima reputacija za ekonomska ksenofobija. Zaedni~koto akcionerstvo me|u golemite kompanii poka`a deka Vladata i golemite biznismeni rabotat zaedni~ki na doma{niot pazar od dva milioni lu|e”, komentiraat svetskite mediumi. Spored ovie analizi, Agrokor go zameni “monopolot na doma{niot osiroma{en pazar so pomalku od pet milioni `iteli za otvoren regionalen pazar so seriozna globalna konkurencija”. No, Makedonija ne e vo ovaa igra. Bidej}i makedonskite trgovski sinxiri se lokalno orientirani tie nemaat otvorena pozicija za zgolemen plasman na makedonski proizvodi vo stranstvo. Imaat i mnogu lo{a pozicija vo odnos na obidite da bidat prezemeni

SKOPSKI PAZAR, MAKEDONIJA vkupni prihodi vo 2010 godina 31,5 milioni evra neto-dobivka – 177.977 evra prisustvo na pazari – eden planirani investicii – / strategija i vizija – / broj na vraboteni - 637

Moète da mislite deka k maloto e ubavo, no podobro e da se bide golem. Ovaa deviza, koja javno ja proklamira i realizira eden od najgolemite biznismeni na Balkanot, Emil Tedeski, ve}e e del od strategijata i vizijata na site pogolemi balkanski kompanii. Osobeno e prisutna vo delovnite planovi na trgovskite sinxiri vo regionot i toa u{te mnogu odamna. Za Merkator, Agrokor, Delta ve}e ne postojat granici vo Jugoisto~na Evropa. Ovie trgovski brendovi gi imaat osvoeno site pazari vo regionot i imaat liderska pozicija. Tie ne se samo trgovski kompanii. Tie se, pred s$, poddrùva~i na doma{noto proizvodstvo na hrana, zatoa {to vo nivnite proda`ni centri pove}e od 50% od proizvodite se doma{ni. Predizvikot e mnogu golem. Da se osvoi pazar od 55 milioni ìteli! Kade e vo celiot ovoj kontekst Makedonija? Kade se makedonskite trgovski brendovi vo strate{kata bitka za osvojuvawe na pazarot na porane{nite jugoslovenski dràvi, pa i po{iroko? Nikade. Tie se zadovoluvaat so pazar od dva milioni ìteli!

18 COVER STORY KAKO E RASPOREDENA MO]TA NA TRGOVSKITE SINXIRI VO REGIONOT?

BROJ 608 24/06/2011 www.kapital.mk

TRGOVSKI SINXIRI VO MAKEDONIJA

TINEKS – obrt vo 2010 godina od 88 milioni evra i profit od 2,2 milioni evra VEROPULOS – vkupen prihod od 54,5 milioni evra i profit od {est milioni evra KAM MARKETI – vkupen obrt od 46 milioni evra i profit od 2,88 milioni evra SKOPSKI PAZAR – vkupen prihod od 31,5 milioni evra i profit od 177.000 evra TEDIKO SUPER – vkupen obrt od 22 milioni evra i zaguba od 275.000 evra RAMSTOR – vkupen prihod od 19 milioni evra i profit od 3,5 milioni evra

STRATEGIJA ZA USPEH

Otvorawe supermarketi na lokalniot pazar – celta e da se po~ne biznisot za maloproda`ba; Razvivawe na privatni marki (private labels) so otkup na proizvodi od doma{ni fabriki – celta e da se ponudat poevtini, a kvalitetni proizvodi na potro{uva~ite; Dominantno prisustvo na doma{ni proizvodi na raftovite – celta e da se pottikne i pomogne doma{noto proizvodstvo; [irewe na mre`ata na supermarketi vo zemjite od regionot – celta e da se razvie biznisot i da se osvojat novi pazari; Izgradba na otkupni centri vo zemjite od regionot – celta e da se dojde do evtini proizvodi i da se namalat transportnite tro{oci; Izgradba na distributivni centri vo zemjite vo regionot i vo drugi zemji (vo koi ne se poseduvaat supermarketi) – celta e da se obezbedi plasman za doma{noto proizvodstvo.

DELTA MAKSI VO EVROPA PREKU DELEZ elta holding e najgolema privatna i prva kompanija spored prihodot vo Srbija. Чlenkite na holdingot se zanimavaat so zemjodelsko proizvodstvo, maloproda`ba, izvoz, uvoz, distribucija na stoki za {iroka potro{uva~ka, proda`ba na avtomobili, nedvi`nosti, finansiski uslugi i osiguruvawe. Holdingot vo 2010 godina ostvari prihod od proda`ba od 2,34 milijardi evra. Za 2011 godina se planirani 2,71 milijarda evra. Godi{niot promet na Delta ~ini 9% od srpskiot bruto-doma{en proizvod. Delta holding vrabotuva 22.000 lu|e i ima svoi firmi vo Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Albanija, Slovenija i vo Bugarija, kade {to go prezede maloproda`niot sinxir Pikadili. Poseduva i distributiven centar za ovo{je i zelen~uk vo Rusija. “Postojaniot napredok i golemite vloùvawa vo {irewe i jaknewe na mreàta za maloproda`ba, vo novi delovni objekti i vo razvoj i unapreduvawe na programata se zna~aen motiv za dokaùvawe, usovr{uvawe i napreduvawe vo raboteweto”, velat vo Delta holding. Najgolema e Delta M grupa, so pove} e od 19.000 vraboteni. Vo 2010 godina, prihodite na Delta M iznesuvaat 2,06 milijardi evra. Strate{ka cel na Delta M e {irewe vo regionot. Vo ramkite na ovaa kompanija rabotat supermarketite Delta Maksi, koi gi ima 449, od koi 322 vo Srbija, 18 vo Crna Gora, 16 vo Albanija i 40 vo Bugarija. Otkupen centar za ovo{je i zelen~uk ima vo Bosna. Kompanijata planira vo 2011 godina da investira 51 milion evra, od koi 20 milioni vo Bugarija, osum vo Crna Gora, 13 milioni vo BiH i 10 milioni evra vo Albanija. Se procenuva deka prihodite na Maksi ovaa godina }e iznesuvaat 1,4 milijardi evra, a dobivkata pred odano~uvawe i kamati od 85 do 90 milioni evra. Prviot Maksi supermarket e otvoren vo 2000 godina vo Nov Belgrad. Delta Maksi vo 2003 godina po~na razvoj na sopstvena marka na proizvodi (private label), koi se prodavaat po poniski ceni za 15% do 40% od brendiranite proizvodi, a imaat dobar

kvalitet. Sega gi ima okolu 2.000 (hrana, hemija, tekstil, obuvki, proizvodi za deca, hrana za doma{ni mileni~iwa). Vo vkupniot promet ovie proizvodi u~estvuvaat so 14,83%, a planot e da bidat 25%. Delta Maksi godinava be{e prodadena na belgiskata kompanija Delez za 932 milioni evra. “Mnogu sme zadovolni od ovaa transakcija, koja celosno go poddrùva zabrzuvaweto na rastot na na{ata proda`ba, a toa e klu~en prioritet na na{ata nova biznis-strategija. Predviduvame zna~itelen rast na prihodite i gledame potencijal za sinergija, koja }e proizleze od integracijata na novite pazari so na{eto rabotewe vo Evropa”, izjavi Pjer Olivie Bekers, pretsedatel i generalen direktor na Delez grupata. Spored Miodrag Mi{kovi}, sopstvenikot na Delta holding, vo izminatite 10 godini Delta Maksi izrasna vo eden od vode~kite maloproda`ni sinxiri vo Jugoisto~na Evropa. “Vo svoeto idno rabotewe pod vodstvo na Delez, Delta Maksi }e bide del od u{te pogolema i posilna familija. Veruvam deka ovaa transakcija e golem ~ekor za Srbija kon EU, a za Delta Maksi po~etok na nova faza na razvoj”, veli toj. Belgiskata kompanija e prisutna vo {est zemji na tri kontinenti, a vo regionot ima prodavnici i vo Grcija i Romanija. Na krajot od 2010 godina ima{e 2.800 prodavnici i prihod od 20,8 milijardi evra. Vkupno vrabotuva 137.000 lu|e. Ekonomistite vo Srbija o~ekuvaat noviot sopstvenik da postavi pravila na igra kakvi {to vaàt na drugite pazari i da se namalat cenite na proizvodite. Spored niv, novite pravila zna~at fer odnos so komintentite, pla}awe na obvrskite na vreme, a ne so odloùvawe od {est ili devet meseci.

PJER OLIVIE BEKERS PRETSEDATEL I GENERALEN DIREKTOR NA DELEZ GRUPA

Vo svoeto idno rabotewe pod vodstvo na Delez, Delta Maksi }e bide del od u{te pogolema i posilna familija. Veruvam deka ovaa transakcija e golem ~ekor za Srbija kon EU, a za Delta Maksi po~etok na nova faza na razvoj.

MERKATOR SE PRODAVA I OSVOJUVA ÊTIRI NOVI PAZARI lovene~kiot trgovski gigant Merkator ima svoi firmi i vo Srbija (osnova~ki kapital 40,6 milioni evra), Hrvatska (257 milioni evra), Bosna i Hercegovina (83 milioni konvertibilni marki) i vo Makedonija (5.000 evra, osnovana vo 2005 godina). Kompanijata vo Slovenija poseduva i industrija za pile{ko meso, firma za proizvodstvo na konditorski produkti, grade`ni{tvo, firma za trgovija na malo. Dru{tvoto pod ime Merkator po~nuva so rabota vo 1953 godina, kako trgovsko pretprijatie vo Qubqana. Vo 1990 godina po~nuva razvojot na koncernot, a vo 1993 kompanijata e privatizirana so javna proda`ba na akcii, so {to e ostvarena najgolemata privatizacija po obem i vrednost na kapitalot vo Sredna Evropa. Sopstvenici stanaa dràvni fondovi i 63.000 mali akcioneri. Vo 1997 godina, na ~elo na Merkator zastanuva Zoran Jankovi} (koj se smeta za tatkoto na Merkator) i od taa godina taa po~nuva da se razviva i da raboti profitabilno. Od 1998 do 2003 godina, Merkator intenzivno go povrzuva kapitalot i prezema i osnova trgovski dru{tva vo zemjite od porane{na SFRJ. Od 2005 godina na ~elo na Merkator e @iga Debeqak. Vizijata na rakovodstvoto e Merkator da bide vode~ki trgovski sinxir na prehranbeni i proizvodi za sekojdnevna upotreba vo doma}instvoto vo Jugoisto~na Evropa. Merkator ima cel da postigne pazaren udel od 40% vo Slovenija, 12% vo Hrvatska, 10% vo Srbija, 5% vo BiH, a planirani se godi{ni vloùvawa od 130 do 150 milioni evra. Strate{kite celi do 2015 godina se i osvojuvawe na pazarite vo Bugarija, Albanija, Kosovo i Makedonija. Na novite pazari Merkator planira da se zanimava samo so trgovija na proizvodi za sekojdnevna upotreba i da bide me|u prvite pet trgovski sinxiri. Vo Makedonija, planot e da vlezat vo rok od dve godini. Merkator vo 2010 ili 2009 godina ostvari profit od 41 milion evra. Godinava e klu~na za Merkator zatoa {to se prodavaat 48% od kapitalot. Prviot “udar” be{e odbien – ponudata na Agrokor, na koja se sprotivstavi i dràvata so cel da go za{titi doma{niot brend. Dali vo regionot moè da se sozdade monopol vo maloproda`bata? “Ne veruvam. Konkurencijata e dobra rabota bidej}i poradi nea ponudata e s$ podobra. Iako Merkator e najgolem trgovec vo regionot, nie sepak sme mali ako se zeme predvid po{irokiot evropski kontekst. Veruvam vo takva konsolidacija, no ne i vo monopolizacija”, veli @iga Debeqak, glaven izvr{en direktor na Merkator. Debeqak smeta deka sekoe zdruùvawe na trgovcite vo regionot, od deloven aspekt, sigurno }e bide pametno i }e donese pozitivna sinergija. “No, ne znam dali }e se slu~i toa i dali nekoj razmisluva za toa”, istaknuva toj.

@IGA DEBEQAK GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MERKATOR

Optimizacija na raboteweto pravime ve} e dve godini, taka {to i pokraj namaluvaweto na marìte za 0,4%, profitot go zgolemivme za 10%. Ne ja odloùvame naplatata zatoa {to po~ituvaweto na rokovite e korekten odnos kon dobavuva~ite. No, so dobavuva~ite imame mnogu cvrsti dogovori i im kaàvme deka od na{iot xeb }e odvoime 11 milioni evra za namaluvawe na marìte, za da gi zadovolime potro{uva~ite vo vreme na ekonomska kriza. Zatoa, o~ekuvame i na{ite dobavuva~i da go imaat toa predvid.

zatoa {to se mnogu mali. Sekako deka nivnite akcioneri, dokolku odlu~at da gi prodadat, }e ja valoriziraat vrednosta {to ja sakaat, no {to }e zna~i toa za makedonskata ekonomija. Sopstvenicite na trgovskite giganti od regionot ne krijat deka so svojata investicija nosat i doma{no proizvodstvo. Ne isklu~uvaat sorabotka so lokalnite proizvoditeli, no sigurno pretpo~itaat da dominiraat nivnite doma{ni

brendovi. Toa ve}e go vidovme vo Makedonija so prisustvoto na Ramstor i na Veropulos, vo ~ii supermarketi turskite i gr~kite proizvodi imaat zna~ajno mesto. Sevo ova zna~i deka doma{noto proizvodstvo na proizvodi za sekojdnevna upotreba vo doma}instvoto e hendikepirano za edna golema mo`nost za poddr{ka i razvoj. Vinata podednakvo le`i i kaj biznismenite i kaj strategijata i politikata na dr`avata.

ZORAN JANKOVI] GRADONA^ALNIK NA QUBQANA I PORANE[EN DIREKTOR NA MERKATOR

druùvaweto na trgovijata na ova podra~je e vistinska rabota, go probavme toa Todori}, Mi{kovi} i jas, no, za àl, ne ni uspea. Mi{kovi}, Todori} i jas imavme periodi koga mnogu dobro se razbiravme i takvi koga ne se razbiravme. Merkator sega ima prihodi od tri, a Konzum i Maksi od po dve milijardi evra. Da se povrzevme toga{, sega zaedno }e imavme prihod od 17 milijardi evra i }e bevme vo cel ovoj del na Evropa. Trgovijata koja ne raste, stagnira. Moète da rastete samo na dva na~ina, ili gradi{ novi objekti ili odi{ vo prezemawe. Ednostaven primer e deka e poevtino da reklamirate voda koja se prodava vo 2.000 prodavnici, otkolku taa koja se prodava vo 200.”

20 COVER STORY KAKO E RASPOREDENA MO]TA NA TRGOVSKITE SINXIRI VO REGIONOT?

BROJ 608 24/06/2011 www.kapital.mk

TINEKS E NAJGOLEM VO MAKEDONIJA, NO NEMA DA SE [IRI VO REGIONOT rgovskiot sinxir Tineks po 17 godini postoewe se nametna kako najgolema kompanija od ovoj vid na makedonskiot pazar. Biznis-idejata e na Vladimir Todorovi}, aktuelniot gradona~alnik na op{tina Centar, a so kompanijata sega upravuva negovata }erka Kristina Todorovi}–Nikoli}. Prviot supermarket na Tineks e otvoren vo 1994 godina. Po zasiluvaweto na konkurencijata, Tineks ja {iri proda`nata mre`a i vo drugite gradovi vo zemjava i sega raspolaga so okolu 40 marketi, od koi del gi ima sama izgradeno. Tineks vo svojot domen na rabota vklu~i i drogerii, vo koi se prodava kozmetika i zdrava hrana. Nov koncept na rabota bea i Super Tineks hipermarketot. Tineks poslednive godini sproveduva strategija na brzo {irewe, no samo vo zemjava, preku otvorawe supermarketi. “Izvorite za finansirawe na investiciite Tineks gi crpi od svoeto rabotewe. Zebra se

KRISTINA TODOROVI]-NIKOLI] GENERALEN DIREKTOR NA TINEKS

Fakt e deka najlesen na~in za dobra kompanija od stranstvo da vleze na nekoj pazar e prezemaweto. No, nie odlu~ivme sami da rasteme i da se razvivame i uspeavme vo toa. Zasega ne razmisluvame za spojuvawa ili da prezememe nekoj pomal trgovski sinxir. Trgovijata e interesna za prezemawe bidej}i vo zemjava ima marketi, zdravi kompanii koi pravat solidni profiti.

zavr{i vo ova vreme na kriza, no kreditite bea zemeni prethodno. Toa se slu~uva i so objektot Super Tineks na Prvomajska. Parite bea obezbedeni vo podobri vremiwa. Od bankite ni ponudija povolni sredstva. Se trgna napred po prviot Super Tineks. Tineks godi{no ima obrt od blizu 80 milioni evra i od toj obrt del se namenuva za razvoj, so del se pla}aat dobavuva~i, a nekoga{, ako sme vo tesno, podignuvame kratkoro~ni krediti za da se nadmine problemot so likvidnost, pa vedna{ toj se vra}a”, veli Todorovi}-Nikoli}. Sopstvenikot na Tineks vo 2007 godina pregovara{e so srpska Delta za proda`ba na kompanijata, no po {estmese~ni pregovori zdelkata propadna. Navodno poradi procenkite deka vrednosta na Tineks }e raste, Todorovi} se otka`al od idejata za proda`ba. Od Tineks sega velat deka e podobro sami da go razvivaat biznisot. “Fakt e deka najlesen na~in za dobra kompanija od stranstvo da vleze na nekoj pazar e prezemaweto. No, nie odlu~ivme sami da rasteme i da se razvivame i uspeavme vo toa. Zasega ne razmisluvame za spojuvawa ili da prezememe nekoj pomal trgovski sinxir. Trgovijata e interesna za prezemawe bidej}i vo zemjava ima marketi, zdravi kompanii koi pravat solidni profiti”, veli Todorovi}-Nikoli}. No, Tineks ne planira {irewe na proda`nata mre`a vo regionot.

SKOPSKI PAZAR ]E VLEZE VO PROIZVODSTVO kopski pazar vo svoeto 59godi{no postoewe razvi mre`a na pazai, deloven prostor i supermarketi vo Makedonija. Upravuvaweto so zelenite pazari do pred nekoja godina be{e centralna aktivnost vo kompanijata, no sega glavna e trgovskata dejnost. Sega ima {est supermarketi pod imeto SP Market i 10 diskonti Maksi D. Razvojnata vizija na kompanijata predviduva prodol`uvawe i unapreduvawe na pazarnite odnosi, kontaktite so partnerite, edukacija i usovr{uvawe na kadrite. “Na planot na nadvore{nata sorabotka i tendenciite za povrzuvawe so svetski poznati partneri {to se zanimavaat so proizvodstvo na zdrava i ekolo{ka hrana, Skopski pazar vo svojata srednoro~na programa planira po~nuvawe sopstveno proizvodstvo na zdrava hrana i prehranbeni proizvodi za doma{niot i stranskiot pazar. Celiot proekt podrazbira fran{izing, odnosno involvirawe na poznati svetski kompanii so usvojuvawe isprobani i testirani licenci”, velat od Skopski pazar. Od menaxmentot na Skopski pazar ne dobivme odgovor kakva strategija ima kompanijata vizavi slu~uvawata vo maloproda`bata vo regionot. Dali vo Skopski pazar planiraat da ja {irat

proda`nata mre`a vo drugi zemji, na primer, vo Albanija, Kosovo ili ju`na Srbija ili, pak, }e se prodavaat na nekoja od pogolemite trgovski kompanii. Direktorot Sa{o Davitkovski prethodno javno zboruva{e deka se otvoreni za pregovori. “Mnogu od golemite regionalni igra~i n$ kontaktiraa, no na{a odluka e zasega Skopski pazar da ne ja menuva sopstveni~kata struktura. Ostanuvame otvoreni za sorabotka i mo`ni zaedni~ki vlo`uvawa vo interesni proekti”, izjavi toj vo eden od doma{nite mediumi. Toj veruva deka kaj regionalnite igra~i ima interes za ekspanzija vo Makedonija, no smeta deka golemite trgovski

sinxiri ja pretpo~itaat golemata igra so golemi brojki. “Tie se pomalku zainteresirani sami da po~nat da gradat sinxir i brend vo Makedonija, osven ako ne dobijat superlokacija vo centarot na Skopje, od tipot na Ramstor. Zatoa tie se najzainteresirani za prezemawe na ve} e postoe~ki sinxiri supermarketi. Na toj na~in sigurnosta za uspeh e mnogu pogolema. So kupuvaweto sinxir od marketi tie ne dobivaat samo lokacii, tuku i verni kupuva~i. So eden zbor go kupuvaat biznisot, a ne firmite”, izjavi neodamna Davitkovski.

SA[O DAVITKOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA SKOPSKI PAZAR

Golemite trgovski sinxiri ja pretpo~itaat golemata igra so golemi brojki. Tie se pomalku zainteresirani sami da po~nat da gradat sinxir i brend vo Makedonija, osven ako ne dobijat superlokacija vo centarot na Skopje, od tipot na Ramstor. Zatoa, tie se najzainteresirani za prezemawe na ve}e postoe~ki sinxiri supermarketi. Na toj na~in sigurnosta za uspeh e mnogu pogolema. So kupuvaweto sinxir od marketi tie ne dobivaat samo lokacii, tuku i verni kupuva~i. So eden zbor go kupuvaat biznisot, a ne firmite.

AGROKOR, OD TUKA DO KINA grokor e najgolemata privatna kompanija vo Hrvatska i edna od najsilnite vo Jugoisto~na Evropa so konsolidiran prihod od proda`ba od 3,8 milijardi evra vo 2009 godina i so 33.000 vraboteni. Vo ramkite na koncernot Agrokor, ~ija primarna dejnost se proizvodstvo i distribucija na hrana i pijalaci i maloproda`ba, rabotat i najgolemite hrvatski proizvoditeli na voda – Jamnica, na sladoled – Ledo, na maslo, margarin i majonez – Zvjezda, najgolemata hrvatska mesna industrija – PIK Vrbovec, najgolemiot zemjodelsko-industriski kapacitet – Beqe i vode~kiot sinxir za maloproda`ba Konzum. Konzum e adutot na Agrokor na hrvatskiot pazar, kade {to e prisuten so 570 supermarketi. Konzum treba{e da bide i “osvojuva~ot” na slovene~ki Merkator. Agrokor e lider i vo maloproda`ba na bosanskiot pazar. Agrokor postoi 30 godini. Mo}ta na Agrokor proizleguva od visokiot pazaren udel na negovite brendovi, koj na hrvatskiot pazar dostignuva do 86%. Strategijata na sopstvenikot na Agrokor, Ivica Todori}, e postojano prezemawe kompanii i brendovi so cel osvojuvawe novi pazari. Todori} po~nuva so akvizicii vo 1989 godina i s$ u{te ja {iri negovata biznisimperija. Golema poddr{ka vo svojot

biznis ima od bankite vo Hrvatska. Todori} go po~nuva biznisot so odgleduvawe i proda`ba na cve}e. Toj proizveduva{e 40% od cve}eto vo porane{na SFRJ, a be{e i eden od najgolemite proizvoditeli vo Sredna Evropa. Deneska Todori} se smeta za kral na prehranbenata industrija vo Hrvatska. Toj u{te pred pet godini najavi deka negovata kompanija }e bide prva vo regionot. “Gradej}i go Agrokor sozdadovme edna neprocenliva vrednost. Site ovie godini kupuvavme kompanii pred bankrot, koi re~isi ne postoeja. Koga ja kupivme Jamnica, be{e razru{ena, so 130 vraboteni i so proda`ba na osum milioni litri voda godi{no. Deneska prodava 600 do 700 milioni litri. Agrokor investira vo hrvatskite kompanii vo poslednite 20 godini i tie deneska se mo}ni. Vo 2009

godina se ka~ivme na vrvot, a vo 2010 godina taa pozicija ja zacrvstivme. Poradi trgovijata, mnogu proizvoditeli se vrzani za nas i imame golemo vlijanie vrz hrvatskata ekonomija”, veli Todori}. Toj tvrdi deka nikoga{ ne zel dividenda od Agrokor, tuku site pari gi investiral za izgradba na pogoni vo Hrvatska. Roland Berger go prika`a upravuvaweto vo Konzum kako case stydi, bidej}i se smeta deka Konzum i Tesko se na odredeno nivo na upravuvawe, a deka site drugi sinxiri se pod toa. Konkurencija na Konzum vo Hrvatska se Metro, Merkator, Kaufland, Lidl... Vo Konzum 83% se hrvatski proizvodi.

IVICA TODORI], SOPSTVENIK NA AGROKOR Ogromen menaxerski tim na Konzum pred 10 godini gi po~na podgotovkite za vklu~uvawe na evropskiot pazar na malo. Mnogu ~asovi, no}i, trud i pot se potro{eni za da se steknat ve{tini za da se organizirame i nosime so najgolemite. I sega se gleda od rezultatite deka raste prometot na Konzum, koj so svojot potencijal na znaewe stana edna od najmo}nite regionalni kompanii. Sega ima potencijal da investira i kupi nekoj od golemite igra~i. Konzum si sozdade objektivna mo`nost za da stane najgolem maloprodava~ od tuka do Kina.

! RO O SK NA

NA N A 15-ti -ti i OKTOMVRI O

PRETPRIEMA^ & MENAXER e mese~nik! nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP (Skopje, Makedonija) KOGA IZLEGUVA? prviot broj na Pretpriema~ & Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100

SODR@INA: istra`uvawa na pazari investi-

rawe i izvoz (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai (makedonija i svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menadzerite i osnivacite na kompanii, nacini na naogawe finansii za va{ite proekti, sto e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj

vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: za bankari, finansiski

eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

INTERVIEW 24 INTERVIEW

GLIGOR BI[EV

PRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA STOPANSKA BANKA - SKOPJE

GR^KATA KRIZA NE JA ZAGROZUVA STABILNOSTA NA STOPANSKA BANKA-SKOPJE

BROJ 608

24/06/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

Kako rabote{e Stopanska banka vo prvata polovina od godinava? Sporedba so minatata godina? Vo tekot na prvata polovina na 2011 godina raboteweto na Stopanska banka Skopje be{e prilagodeno da obezbedi soodvetno nivo kreditna podr{ka na na{ite klienti, no istovremeno i odrùvawe na visoka likvidnosna pozicija na bankata, kako i odrùvawe na visoko nivo na kvalitetot na kreditnoto portfolio. So vakviot na~in na rabota Stopanska banka ostvari rast na vkupnata aktiva od 8% na godi{no nivo, so {to ja odrà aktivata vo rangot na najdobrite i najgolemite bankarski aktivi vo Makedonija. Paralelno so ova, fokusot na bankata kon odrùvawe visok kvalitet na kreditnoto portfolio rezultira{e so ponizok koeficient na nefunkcionalni krediti vo odnos na prosekot na sektorot vo zemjata. Istovremeno, bankata prodolì so lansirawe novi proizvodi, kako {to se telefonsko bankarstvo, {teden plan, nov avtomobilski i potro{uva~ki krediti i sl. Na toj na~in, za prvite pet meseci od godinata bankata ostvari dvojno pogolema dobivka vo odnos na istiot period lani. Vo kakva sostojba se nao|a makedonskata ekonomija ako ocenuvate spored toa kolku i kakvi krediti baraat makedonskite kompanii? Podatocite za industriskoto proizvodstvo, izvozot, izvr{enite grade`ni raboti i prometot vo trgovijata ukaùvaat na pozitivni trendovi vo realniot sektor vo prviot kvartal od 2011 godina i zadrùvawe na ovaa pozitivna dinamika vo tekot na vtoriot kavartal od godinata. Dopolnitelno, indiciite za zajaknata ekonomska aktivnost vo zemjata se potvrduvaat i so zabrzanata dinamika na krediten rast, osobeno so zabrzaniot rast vo delot na dolgoro~nite krediti na pretprijatija. Od toj aspekt, moème da

konstatirame deka zazdravuvaweto na ekonomijata se intenzivira, no sepak prestoi u{te dolg period na reorganizacija. Kolku e seriozna nelikvidnosta vo makedonskata ekonomija? Ja ~uvstvuvate li kako banka? Dali gra|anite i firmite imaat problemi so otplatata na kreditite? Likvidnosta vo odredena nacionalna ekonomija se meri kako soodnos me|u rastot na pari~nata masa i rastot na bruto-doma{niot proizvod (BDP). Vo ovoj moment pari~nata masa raste dvojno pove}e vo odnos na BDP i od toj aspekt mo`eme da zaklu~ime deka likvidnosta spored ovaa standardna merka e zadovolitelna. Se razbira, distribucijata po oddelni sektori i segmenti vo ekonomijata zavisi od nivnata individualna profitabilnost i individualnata mo`nost za generirawe gotovinski prilivi. Od toj aspekt, podobruvaweto na likvidnosta vo oddelnite segmenti treba da se bara preku prezemawe soodvetni mikro-merki za prestrukturirawe. Sepak, tuka bitno e da se napomene deka prvata polovina od godinata se karakterizira so pozitivni trendovi vo odnos na otplatata na kreditite, kako na nivo na bankarski sektor, taka i vo Stopanska banka. Kolku se za~esteni barawata od kompaniite za krediti za obrtni sredstva za da gi nadminat likvidnosnite problemi vo uslovi koga celata ekonomija se soo~uva so problemi so redovnata naplata na pobaruvawata koi vo golem del se pottiknati i od dr`avata? Vo ekonomija koja raste i se obnovuva normalno e da raste i kreditnata pobaruva~ka i vo toj kontekst i pobaruva~kata za obrtni sredstva. Pritoa, osnoven kriteriumi vo Stopanska banka Skopje pri odobruvawe korporativni krediti e kompaniite da imaat soodvetni proekti ili dokolku se raboti za obrtni sredstva, da imaat pozitiven gotovinski tek (cash flow).

Vo kakva situacija e bankarskiot sektor vo Makedonija? Kolku se stabilni i sigurni bankite vo Makedonija? Najgolemi predizvici za sledniot period? Makedonskiot bankarski sektor sporeden so bankarskiot sektor vo drugite zemji uspe{no ja prebrodi golemata ekonomska recesija, pri {to nivoto na nefunkcionalnite krediti be{e zna~itelno ponisko kako od zemjite vo regionot, taka i na svetsko nivo i od toj aspekt, so mnogu podobra startna pozicija vlegoa vo ekonomskata obnova. Istovremeno, kapitalnata sila na bankarskiot sektor vo Republika Makedonija e zna~itelno golema. Na toj plan predni~i Stopanska BankaSkopje, so vkupna kapitalna sila od 200 milioni evra i adekvatnost na kapitalot od 18%. Se razbira deka vakvata sostojba ne treba da n$ opu{ta, treba i ponatamu da se prodol`i so prudentnite standardi na rabotewe, osobeno vo uslovi na rast na cenite na surovinite i repromaterijalite na svetsko nivo i pojavata na novi znaci na zabavuvawe na ekonomijata na SAD. Predizvicite na globalno povisoka inflacija od edna strana i zabavuvaweto na ekonomskiot rast istovremeno pretstavuvaat i najgolemi predizvici za makedonskata ekonomija koja{to 65% od svoeto proizvodstvo prodava na stranskite pazari. Vo predizborniot period i dvete politi~ki partii vetuvaa subvencionirani krediti za stanovi, za kompanii... Kako gledate na ovie idei? Subvencioniraweto na kamatnite stapki, bilo na stanbenite krediti kaj naselenieto ili kaj kompaniite, kako instrument za pottiknuvawe na ekonomskata aktivnost nai{lo na primena vo razni formi kako vo razvienite zemji, taka i vo zemjite od razvoj. Duri i vo najpazarno orientiranata ekonomija, SAD,

Vo vreme koga svetot e vo neizvesnost kakvi s$ posledici bi moèl da ima eventualen bankrot na Grcija, “Kapital” razgovara{e so Gligor Bi{ev, pretsedatelot na Upravniot odbor na Stopanska banka-Skopje, najgolemata banka vo Makedonija, koja e vo dominantna sopstvenost na najgolemata gr~ka banka, Nacionalna banka na Grcija (NBG). Toj uveruva deka faktot {to Stopanska banka-Skopje ima gr~ki kapital ne ja pravi bankata porizi~na vo sporedba so ostanatite banki vo Makedonija. “Stopanska banka-Skopje ima visoka adekvatnost na kapitalot od 18%, nema nikakva izloènost kon gr~kata dràva, e visokolikvidna, postoi 100% rezerviranost na nefunkcionalnite krediti, efikasno korporativno upravuvawe i upravuvawe so rizicite. Od toj aspekt, krizata vo Grcija moè da vlijae vrz Stopanska banka-Skopje kako i vrz sekoja druga banka vo Republika Makedonija”, veli Bi{ev za “Kapital”

26 INTERVIEW preku dràvni agencii (Fannie Mae i Freddie Mac) se dodeluvaat subvencionirani krediti za mladite bra~ni parovi za kupuvawe prv dom. Od toj aspekt, bitno e da se oceni kolku eventualnoto subvencionirawe na kamatite bi pridonelo za zabrzuvawe na ekonomskiot rast vo Republika Makedonija i kako toa efektivno bi se realiziralo. Se razbira, subvenciite na kamatnite stapki bi gi namalile tro{ocite po osnov na kamata i od toj aspekt bi ja zgolemile pobaruva~kata za krediti i nedvi`nosti, pa vo toj kontekst moème da o~ekuvame i pozabrzana ekspanzija na kreditiraweto na bankite. Makedonija neodamna dobi nov guverner. Kakvi politiki o~ekuvate da vodi NBM na ~elo so Dimitar Bogov kako guverner? Pred da bide izbran za viceguverner na NBRM, a potoa i za guverner, gospodinot Dimitar Bogov rabote{e kako glaven ekonomist vo Stopanska banka-Skopje, kade {to stekna bogato prakti~no iskustvo od oblasta na bankarskoto rabotewe. Istovremeno, Bogov e ekspert za sistemot na nacionalni smetki i od toj aspekt, o~ekuvame da prodolì so dizajnirawe i realizacija na prudentna, stabilizaciski orientirana monetarna politika. Pritoa, pod poimot stabilizacija podrazbiram stabilizirawe na stapkata na inflacija na nivo na potencijalniot rast na ekonomijata. Spored sega{nata postavenost na monetarnata politika, {to moème da o~ekuvame na poleto na kreditirawe na kompaniite i gra|anite od strana na bankite. Koi se planovite za krediten rast na Stopanska bankaSkopje i vo koi oblasti }e bide toj? Vo uslovi na raste~ki finansiski potencijal na bankite i relativno povolni dvièwa vo realniot sektor na ekonomijata, moème da o~ekuvame zabrzuvawe na kreditnata aktivnost do krajot na godinata. Sepak, kako {to e potencirano mnogu pati dosega, fakti~kite kreditni tekovi kon privatniot sektor najmnogu se determinirani od ponudata na izdràni i profitabilni proekti za finansirawe. Pritoa, dobar investiciski predlog moè da dojde od koj bilo sektor, no sepak, kako sektori so pogolem potencijal bi gi izdvoile energetskiot sektor, zdravstvoto, IT-sektorot, prehranbenata industrija, grade`ni{tvoto, metalnata industrija i industrijata na oboeni metali. Vo toj kontekst, Stopanska banka AD Skopje kako i dosega ostanuva posvetena na servisirawe na celokupnata kvalitetna kreditna pobaruva~ka vo zemjata. Dol`ni~kata kriza vo Evropskata unija. Prognozi i efekti koi bi moèle

KAPITALOT NA STOPANSKA BANKA SKOPJE E TRAEN I SIGUREN S&P go namali rejtingot na Grcija na najnisko nivo so izgledi za bankrot. Kako gledate na reformite vo Grcija? Kako bi se odrazil eventualen bankrot na Grcija vrz Stopanska banka, ~ij dominanten sopstvenik e gr~kata NBG, i vrz makedonskata ekonomija? Na dnevna osnova site nie dobivame golem broj informacii za sostojbite vo Grcija, vklu~uvaj}i ja i informacijata za namaleniot krediten rejting na zemjata spored S&P, {to se slu~i minatata nedela. Indirektno, so toa se iskaùva nedoverbata {to ja imaat privatnite finansiski pazari deka Grcija }e moè redovno i vo celost da go servisira dolgot kon svoite kreditori. Vo soglasnost so toa, nositelite na ekonomskite politiki vo Grcija, zaedno so MMF, ECB i EK, diskutiraat za merkite na prilagoduvawe niz koi{to treba da pomine ekonomijata vo Grcija za da se obnovi kreditnata sposobnost na zemjata. Nacionalnata banka na Grcija (NBG) e da gi po~uvstvuvaat bankite vo Makedonija. Sekoja golema recesija i kriza vo pazarnite ekonomii bara dràvna intervencija koja go zgolemuva dràvnoto tro{ewe i zadolènost. Zadolènosta na dràvata isklu~itelno se zgolemuva, kako {to be{e primerot so poslednata kriza, koga doa|a do kombinacija na recesija so finansiska kriza. Standardniot obrazec vo takvi uslovi e deka vo period od pove}e godini }e sleduva namaluvawe na zadolùvaweto, kako na privatniot, taka i na javniot sektor. Vo takvi uslovi {tedeweto stanuva oskudno i prilivot na kapital vo zemjite vo razvoj }e bide ote`nato. Imaj}i predvid deka bankite vo Republika Makedonija nemaat zna~itelen nadvore{en dolg, osobeno ne kon prezadolènite zemji ~ij krediten rejting pa|a, tuku prete`no kreditniot rast go baziraat na sopstveni izvodi na sredstva vo naredniot period, ne o~ekuvame deka }e dojde do bitna promena vo kreditnata aktivnost na bankite. Kolku Makedonija ima realna opasnost da vleze vo dol`ni~ka kriza predizvikana od nemo`nosta da si gi otpla}a kreditite? Koi se crvenite linii koi ne smeat da se preminat? Pred krizata, op{to prifatenite standardi za zadolènost ukaùvaa deka zemjite so dolg pomal od 48% vo

najgolema banka vo Grcija, so kapitalna sila koja osiguruva koeficient na adekvatnost na kapitalot od 13,3% na krajot od prviot kvartal od 2011 godina. Vakvata kapitaliziranost ja rangira NBG me|u najvisokokapitaliziranite banki vo EU. Pritoa, netoprofitot na grupacijata vo prviot kvartal iznesuva 157 milioni evra, {to predstavuva zna~itelen porast na profitabilnosta sporedeno so 21 milion evra za istiot period lani. No, sepak, kako del od gr~kata ekonomija i NBG go deli istiot krediten rejting kako i zemjata. Toa {to e bitno za Stopanska banka-Skopje e deka kapitalot {to go ima NBG investirano vo Stopanska banka-Skopje e od nepovraten i traen karakter, odnosno bez mo`nost za povlekuvawe, bidej}i stanuva zbor za akcionerski kapital. Isto taka, vo izminatite deset godini NBG ja kapitalizira{e celokupnata dobivka. Istoto se realizira i vo 2011 godina. Toa ne e slu~aj so nitu edna druga BDP se tretiraat kako niskozadolèni, dodeka zemjite kade {to nadvore{niot dolg e povisok od 80% od BDP se tretiraat kako visokozadolèni. Me|utoa, ovie standardi po krizata ne vaàt. Pritoa, osnovno e dali finansiskite pazari gi cenat makroekonomskite politiki za prudentni i imaat doverba vo zdravjeto na dràvnite finansii i na finansiskiot sektor permanentno da gi obnovuvaat kreditnite linii po kamatni stapki vo koi{to ne e vgraden visok rizik. Vo soglasnost so toa, moème da zaklu~ime deka Makedonija e so prifatlivo nivo na zadolènost, no vo uslovi na voznemireni privatni finansiski pazari, prudentnosta i zdravjeto na fundamentite mora permanentno da se odrùva. Na ~elo na Stopanska banka ste ve} e nekolku godini. Spored Vas, {to e klu~no za uspehot na eden menaxer, posebno koga stanuva zbor za menaxer na banka? [to ocenuvaat kako uspeh vo upravuvaweto so Stopanska banka-Skopje stranskite akcioneri? Prvo, timska rabota, pottiknuvawe na inicijativite od strana na vrabotenite, isto taka nivna motivacija, obuka, jasni proceduri i politiki. Koi menaxerski principi i pravila gi primenuvate vo upravuvaweto? Veruvam deka sekoj menaxer vo svoeto rabotewe treba da primenuva na~in

BROJ 608

24/06/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

banka vo Makedonija vo stranska sopstvenost. Stopanska banka-Skopje ima visoka adekvatnost na kapitalot (od 18%), nema nikakva izloènost kon gr~kata dràva, e visokolikvidna, postoi 100% rezerviranost na nefunkcionalnite krediti, efikasno korporativno upravuvawe i upravuvawe so rizicite. Od toj aspekt, krizata vo Grcija moè da vlijae vrz Stopanska banka-Skopje kako i vrz sekoja druga banka vo Republika Makedonija, odnosno vlijanieto moè da dojde preku realniot sektor dokolku preku vlo{enata nadvore{no-trgovskata razmena dojde do namaluvawe na izvozot na makedonskite kompanii na gr~kiot pazar i od toj aspekt do namaluvawe na profitabilnosta na kompaniite.

na odnesuvawe koj e soodveten na negoviot karakter kako li~nost, zatoa {to samo na toj na~in }e se nadopolnuva i nadgraduva. Menaxerot treba da bide objektiven, racionalen, da znae kolku mo`e da postigne negoviot tim i soodvetno da go organizira, da go motivira, da go razbira pazarot i da go prognozira negoviot rast nekolku godini odnapred, da upravuva i so barawata na akcionerite i so drugite interesni grupi, da postavi standardi za dobro korporativno upravuvawe i sl.

Edno od glavnite pravila vo dobroto upravuvawe e mo`nosta da se delegiraat obvrskite na na~in {to }e ovozmo`i menaxerot da se posveti na strate{kite odluki i na idninata na kompanijata. Kade pove}e se nao|ate i se gledate - vo profesorskata profesija ili vo bankarstvoto? Dvete profesii ne se vo konflikt edna so druga. Za da bidete dobar bankar mora da go poznavate bankarstvoto, a za da bidete dobar profesor mora da imate prakti~no iskustvo i od toj aspekt ednoto se dopolnuva so drugoto. Koja inovacija ili tehnolo{ka promena najmnogu Vi ostavila vpe~atok? Koi IT-gaxeti gi koristite sekojdnevno? Najgolem vpe~atok mi ostavi voveduvaweto na Temenos T24 Globus programata koja bankata ja vovede vo 2009 godina. Programata pretstavuva otvorena ramka i ovozmo`i da gi razvieme i vovedeme site inovativni proizvodi, kako {to e OK kreditot, kreditnite linii na kompaniite, ibank uslugite, online bankarstvo i sl. So ogled na toa {to gi koristam site uslugi koi gi voveduva bankata, koi se tehnolo{ki napredni, spored mene,

28 INTERVIEW najgolem vpe~atok ostava e-banking servisot, koj ovozmo`uva 24-~asoven pristap do smetkite i proizvodite koi gi koristi klientot, ovozmo`uva pla} awe vo realno vreme i so iden datum. Tehnolo{kiot razvoj go ~uvstvuvame i go koristime sekojdnevno – vo vozilata so navigacija, telefonite so brojnite aplikacii i mo`nosta za proverka na elektronskata po{ta, digitalnata televizija i sl.

[to smetate za Va{ najgolem uspeh ili neuspeh na profesionalen ili li~en plan? Koga }e gi odbranime na{ite stavovi i }e postigneme dogovor so na{ite partneri, klienti, i na{ite sorabotnici {to e od korist za dvete strani. Najgolem neuspeh e da nemate razbirawe za stavovite na drugata strana i obratno, drugata strana da nema razbirawe za va{ite stavovi.

OSTANUVAME TEHNOLO[KI LIDERI ME\U BANKITE red pet godini Stopanska banka AD Skopje kako moto na svoeto rabotewe go odbra “Na va{a strana”, a pred edna godina go dopolnivme so sloganot “sekoga{ prvi do usluga”. Toa sozdade golema obvrska za bankata vo svoeto sekojdnevno rabotewe permanentno da gi ispolnuva svoite zalo`bi. Neodamna go promoviravme telefonskoto bankarstvo, so {to bankata ostanuva pioner vo voveduvaweto bankarski uslugi bazirani na vrvni tehnologii koi ja garantiraat bezbednosta, stabilnosta i sigurnosta vo raboteweto. Vo momentov Stopanska banka e edinstvena banka dostapna 24 ~asa preku telefon, Internet i bankomat za realizirawe na osnovni bankarski uslugi (pla}awe, transfer na sredstva, uvid vo sostojba i sl.). Sekako, bankata prodol`uva i ve} e raboti na unapreduvawe na e-banking servisot i zgolemuvawe na brojot na uslugi dostapni preku nego kako za fizi~kite, taka i za pravnite lica. Vovedovme i nov depoziten i nov krediten proizvod, so {to ja zbogativme i taa ponuda. Vo tek e i promotivna aktivnost za pravnite lica korisnici na smetki vo bankata, promotivna ponuda za kreditnite proizvodi za mali biznisi i sl. Neosporno e deka sme banka koja gi sledi pazarnite dvi`ewa, reagira na barawata na klientite i e postojano na nivna strana. Do krajot na godinata }e ja implementirame najnovata verzija na bankarskiot softver koj go koristime, so {to }e se izedna~ime so zapadnoevropskite banki i }e ni se otvori prostor za ponatamo{en razvoj na proizvodi i uslugi.

Atlantic Grupa e edna od vode~kite prehranbeni kompanii vo regionot, so paleta od poznati brendovi koi gi dr`at vode~kite pozicii vo nivnite kategorii (Argeta, Cedevita, Multivita, Cockta, Donat Mg, Smoki, Bananica, Barcaffe, Grand kafa, Najlepše želje). Taa e vode~ki evropski proizvoditel na prehranbeni proizvodi za sportisti (Multipower), istaknat regionalen proizvoditel na dodatoci vo ishranata i proizvodi za li~na nega (Dietpharm, Rosal, Plidenta), kako i sopstvenik na vode~kiot privaten sinxir na apteki vo Hrvatska (Farmacia). Isto taka, taa e vode~ki regionalen distributer na svetskite premium brendovi na proizvodi za {iroka potro{uva~ka (Wrigley, Ferrero, Hipp, Lorenz, Johnson&Johnson, Durex, Duracell, Rauch,Red Bull). Asortimanot {to Atlantic Grupa go proizveduva i distribuira e prisuten na pove}e od 45.000 proda`ni mesta vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, BiH, Makedonija, Crna Gora i Kosovo. Kompanijata ima okolu 4.400 vraboteni na 12 pazari.

Atlantic Grupa nudi rabota vo dinami~na i inovativna rabotna sredina vo koja aktivno i kvalitetno se sledi uspehot vo raboteweto, a razvojot na karierata i napredokot na poedincite zavisi od ostvarenite individualni rezultati. Dokolku ste vo potraga za novi profesionalni predizici, motivirani i podgotveni za novi uspesi, ponudata navedena podolu bi mo`ela da bide mo`nost tokmu za Vas. Gi povikuvame zainteresiranite kandidati da se prijavat na konkursot za rabotnoto mesto:

MENAXER ZA ÔVE^KI RESURSI ZA MAKEDONIJA (M/@) Mesto na rabotewe: Skopje Glavni oblasti na odgovornost: strategisko i operativno planirawe i upravuvawe so funkcijata za ~ove~ki resursi na pazarot na Makedonija vo sorabotka so istata funkcija na nivo na grupacijata upravuvawe so procesite za unapreduvawe na organizacijata i sistematizacijata na rabotnite mesta upravuvawe so procesite za vrabotuvawe i razvoj na karierata upravuvawe so procesite za obrazovanie na vrabotenite upravuvawe so sistemot za nagraduvawe upravuvawe so procesot za planirawe i pravewe izve{tai za tro{ocite na vrabotenite upravuvawe so administrativno-operativnite (kadrovski) raboti razvoj na standardni operativni postapki vo upravuvaweto so ~ove~kite resursi [to o~ekuvame: VSS (ekonomska ili op{testvena nasoka) najmalku 5 godini rabotno iskustvo kako generalist za ~ove~ki resursi i/ili rakovoditel vo oddel za ~ove~ki resursi visoko nivo na poznavawe i koristewe na MS Office paketot, osobeno na Excel aktivno poznavawe i koristewe na angliskiot jazik, zboruvawe i pi{uvawe poèlno e poznavawe na hrvatskiot jazik Va{ata ponuda so biografija dostavete ja najdocna do 29 juni 2011 godina na e-adresata: natjecaj@atlantic.hr (vo subjektot na e-porakata zadolìtelno da se navede HR Manager)

32 INTERVJU INTERVJU

DRAGAN LAZARESKI DIREKTOR NA KROACIJA OSIGURUVAWE A.D. SKOPJE -NE@IVOT

ZASILENO ]E GI FORSIRAME IMOTNOTO I OSTANATITE NEZADOL@ITELNI OSIGURUVAWA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ako najmlada kompanija na pazarot za neìvotno osiguruvawe vo zemjava, Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje – Neìvot vo svoeto rabotewe ja vgraduva i tradicijata od 127 godini postoewe na svojata mati~na kompanija Kroacija Osigurawe od Zagreb. Postoeweto na vakvo ogromno iskustvo i znaewe zad sebe, spored direktorot na makedonskata kompanija, Dragan Lazareski, e golema prednost, no i obvrska da se zapazi kvalitetot vo ponudata na neìvotni osiguruvawa, na kakov {to se naviknati klientite na Kroacija vo regionot. Kroacija neìvotno osiguruvawe po~na so rabota vo zemjava vo isto vreme koga po~na poseriozno da se ~uvstvuva svetskata ekonomska kriza, pa me interesira kakva e pazarnata pozicija na kompanijata po dve godini rabota? Kolkav del od pazarot uspea da osvoi i kakvi se proekciite za sledniot period? Da, navistina dru{tvoto po~na so rabota vo eden isklu~itelno teòk period, vtorata polovina na 2009 godina. Pokazatelite od raboteweto za prviot kvartal od 2011

“Za nepolni dve godini otkako po~na so rabota Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje -Neìvot stigna do re~isi 3% udel vo osiguritelniot portfel na Makedonija. Do krajot na godinava planirame da stigneme do 4%, a na{ata cel vo slednite tri do pet godini e da stigneme do pazaren udel od najmalku 8% preku zasileno promovirawe na nezadolìtelnite osiguruvawa, pred s$ imotnoto, transportot na stoka, nezgodata, odgovornosta, no i tie koi dosega kaj nas ne se rabotat voop{to, kako {to e dopolnitelnoto zdravstveno osiguruvawe”, veli direktorot na Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje – Neìvot, Dragan Lazareski

god ja pozicioniraat kompanijata na 2,8% u~estvo od osiguritelniot portfel vo Makedonija. Ova, vo osnova, pretstavuva rast na u~estvoto od krajot na 2010 godina za 30%. Koga govorime za trendovite, bi sakal da napomenam deka so porastot na fizi~kiot obem na rabotata i prodadeni edinici proizvodi bele`ime rast od 47% vo odnos na istiot period od minatata godina, a polisiranata premija za istiot razgleduvan period bele`i rast od 80%.

Sega dru{tvoto se nao|a vo sekundarna razvojna faza. Otkako gi postavivme temelite na dru{tvoto pristapivme kon usovr{uvr{uvawe na rabotnite procesi vo sekoj segment, a dosta intezivno rabotime i na dooformuvawe na distributivnite kanali. Bi sakal da napomenam deka seto toa go postignuvame vo uslovi na ekonomska kriza, kako i vo uslovi na zabrzana regulacija na zakonite za dejnosta na osiguruvawe

BROJ 608

24/06/2011

INTERVJU

www.kapital.mk

od strana na dràvata. Vo izminatiov ednogodi{en period se donesoa desetici zakonski i podzakonski akti koi direktno se odnesuvaat na osiguruvaweto, spored koi dru{tvata za osiguruvawe treba da go usoglasat svoeto rabotewe. Voedno, zaedno so ostanatite delovni subjekti vo Makedonija, ja delime sudbinata vo procesite na usoglasuvawe na raboteweto so mno{voto reformi vo zakonskite regulativi. Dosega{nite rezultati i trendovi ni davaat pottik i opravdani o~ekuvawa za celosna realizacija na na{ite planovi. Svesni sme za rizicite i neizvesnosta, no prodolùvame preku ponatamo{no posveteno rabotewe da ja dostignuvame zacrtanata cel za pozicionirawe na Kroacija Osiguruvawe A.D. Skopje - Neìvot da participira so 4% na osiguritelniot pazar vo Makedonija do krajot na ovaa godina. Toa, generalno, pretstavuva polovina pat od edna srednoro~na strategija koja ja imame vo zemjava. Koi se vidovite neìvotno osiguruvawe vrz ~ie razvivawe Kroacija ima staveno akcent vo Makedonija? Na{eto dru{tvo e pazarno orientirano, kako i sekoj deloven subjekt. Vo faza na etablirawe na doma{niot osiguritelen pazar, kako odgovorna i kvalitetna osiguritelna kompanija, posvetuvame najgolemo vnimanie na vidovite osiguruvawa koi se najbarani na pazarot. Toa, sekako, se zadolìtelnite osiguruvawa, no posvetuvaj}i dol`no vnimanie i kon dobrovolnite osiguruvawa. Vo ovoj pravec e i strukturata na portfelot, kade {to zadolìtelnite osiguruvawa dominiraat so 70% u~estvo, {to e pribli`no isto so izgledot na strukturata na porfelot za osiguruvawe vo Makedonija. Ova pretstavuva dobar preduslov za nas vo idnina s$ pove}e da se posvetuvame na dobrovolnite osiguruvawa, kako {to se: imotnite, poàrnite i drugi klasi osiguruvawe. Potoa bi sleduvale: transportot na stoka, nezgodata, odgovornosta, no i tie koi dosega kaj nas ne se rabotat voop{to, kako {to e dopolnitelnoto zdravstveno osiguruvawe. Kakva e sostojbata so osiguruvaweto na biznisite vo zemjava? Kakvi vidovi osiguruvawe naj~esto baraat tie? Kakvi paketi osiguruvawe mu nudite na biznissektorot? Delovniot sektor, posebno srednite i golemite pretprijatija, se vo te{ka ekonomska sostojba. Ne samo poradi aktuelniot period na kriza, tuku i poradi dubioznite agregirani naru{uvawa na dol`ni~ko-doveritelnite odnosi od minatite periodi na prvodeceniskata tranzicija, koi i deneska se ~uvstvuvaat preku slabata likvidnost, osobeno na dobar del od t.n. makedonski golemi firmi i javniot sektor. Kaj pogolem del od niv, a toa podrazbira i kaj delovnite subjekti koi delovno gravitiraat kon niv, gotovinskoto pla}awe za koristewe uslugi (vo na{iot slu~aj premija za osiguruvawe) e re~isi nezamislivo. Od tie pri~ini, osiguritelnoto dru{tvo ne moè da funkcionira delovno, bez gotovinska i sigurna naplata so ogled na obvrskite po osnov na o{teti, koi se nemerlivo povisoki od

premiite na ovie subjekti. Od druga strana, pak, deregulativata na osiguritelniot pazar, pokraj pozitivni, ovozmoì i pojava na negativni pojavi, nevoobi~aeni do toj period kaj nas. Negativnite pojavi se manifestiraa so formirawe neprofesionalni i neodgovorni proda`ni kanali, nenamensko upravuvawe so sredstvata od premiite, pojava na pregolemi reìski tro{oci vo dejnosta, {to rezultira{e so namalena sposobnost za servisirawe na {tetite kaj nekoi osiguritelni dru{tva. Navedenite pojavi predizvikaa odredeno naru{uvawe na me|usebnata doverba i utvrdija potreba od pogolema vnimatelnost vo postapkata na izbor na klienti-osigurenici, pri utvrduvaweto na obemot na osiguritelnoto pokritie i utvrduvaweto na~ini na obezbeduvawe na naplatata pri sklu~uvawe na dogovorite za osiguruvawe, kako {to e selektivnost od strana na klientot pri izbor na osiguritel. Sepak, s$ posilni se signalite na vra}awe na doverbata megu dvata sektori. Kakov e interesot za osiguruvawe od profesionalna odgovornost, odnosno kakva strategija ima Kroacija za razvivawe na ponudata na ovoj tip osiguruvawe? Interesot za profesionalnite osiguruvawa e s$ pogolem, kako kaj gra|anite, taka i kaj osiguritelite, a sekako i kaj nas. Nie nudime osiguritelni produkti za notarite, turisti~kite agencii, osiguritelnite brokeri i zastapnici, geodetite, lekarite, advokatite, proektantite itn. Portfelite beleàt rast, no na{ zaklu~ok e deka toa, sepak, e rezultat na zadolìtelniot karakter na ovie osiguruvawa, a ne na dobrovolnata opredelba na klientot. Spored nas, ova jasno ukaùva na mo`nosta kako moè da se razvivaat i drugite klasi osiguruvawe i potencijalot koj postoi posebno kaj poàrnite klasi. Spored vas, koi se najgolemite pre~ki za rastot na nezadolìtelnite ti-

povi osiguruvawe, so ogled na toa deka ekonomskata mo} na gra|anite i firmite ne moè sekoga{ da e opravduvawe. Na primer, ogromen del od gra|anite gi nemaat osigureno svoite stanovi ili ku}i, a se raboti za sumi koi na godi{no nivo i ne se pregolemo optovaruvawe za semejniot buxet. Kako {to ve}e spomnav, problemot e agregat na pove}e pojavi. Vo ovaa prigoda bi potenciral deka mnogu treba da se raboti na edukacija na ìtelite i nivniot mentalitet. Osiguritelite se prili~no marketin{ki aktivni na ova pole, ja promoviraat niskata premija od okolu 15 evra godi{no za osiguruvawe na stan od poàr, kako i drugi paketi koi se dviàt do 200-300 evra godi{no. No, s$ u{te nema dobar efekt, mal e procentot na odyiv, iako trendovite se pozitivni. Kolkava e prednost na Kroacija osiguruvawe vo Makedonija toa {to e del od golema regionalna kompanija so tradicija podolga od 125 godini? Godinava e ve}e 127 godina. Golem e predizvikot i obvrskata vo na{iot ambient da se vgradi edna takva tradicija i kvalitet, koi se edinstveni poradi mnogu ne{ta. Pred s$, da napomenam deka nema druga kompanija koja kako Kroacija Osigurawe d.d. tolku dolgo kvalitetno funkcionira vo regionot, a poteknuva od ovoj region. Pod region pred s$ mislam na teritoriite kade {to jazicite i mentalitetot se sli~ni. Koi se inovativnite alatki {to }e gi razviva kompanijata vo ponudata na svoite osiguritelni produkti so cel da osvojuva pogolem del od pazarot? Sekako deka imame odredeni planovi za u{te posuspe{no plasirawe na svoite uslugi na osiguritelniot pazar. Ne navleguvaj}i vo detali, samo moàm da ukaàm deka na{ite aktivnosti }e bidat bazirani na principite na originalnost, doslednost, profesionalnost, fleksibilnost i dostapnost kon sekoj klient.

VO PORAST SE ORGANIZIRANITE IZMAMI VO OSIGURUVAWETO

Vo nekolku navrati dosega pretstavnici na osiguritelnite kompanii se àlat na organizirani izmami vo delot na osiguruvaweto vozila. Dali va{ata kompanija se soo~uva so vakov tip problemi i kako se borite protiv niv? Dali postojat obidi za izmami i vo drugite tipovi osiguruvawe? Ovie trendovi se vo porast. Za àl, s$ pove}e lica i grupi se zanimavaat so dejnosta - izmama. Pojavite se zabeleàni od site relevantni subjekti i se nadevame deka sistemski }e im se zastane na pat. Za nas e mnogu va`no da gi elaborirame na{ite somnevawa i dokazi, no i pravilata i procedurite na rabotewe na edno osiguritelno dru{tvo, do organite na progonot i sudskata vlast za da moème da im ovozmoìme uslovi za poefikasno sproveduvawe na postapkite za utvrduvawe na karakterot na izmamite. Veruvame vo kapacitetot na sistemot da se spravi so ova op{testveno zlo.

54 INTERVJU

ZORAN SPASOV INVESTITOR

MAKEDONSKITE GRA\ANI ]E DOBIJAT SVETSKA UDOBNOST I KVALITET VO DOMUVAWETO Toa po {to se

ZIPing vo momentov e aktuelna so izgradba na luksuzna zgrada vo Taftalixe, koja, spored svoite specifiki, navistina zna~itelno }e se razlikuva od ostanatite zgradi vo Skopje. Koja e spored Vas najgolemata karakteristika koja zgradata na ZIPing }e ja obeleì kako edinstvena od vakov tip? Toa po {to se razlikuvame od site drugi se nao|a vo na{iot slogan “Postojat 45 pri~ini zo{to bi ìveele tokmu vo ZIPing stanovite”, {to moète da gi pro~itate na na{ata internet-stranica www.ziping.mk. Toa pretstavuva lista od 45 raboti {to ne moète da gi najdete kaj

drugite novogradbi. Idejata e, za ista ili pribli`no ista cena po metar kvadraten da dobiete mnogu, mnogu pove}e. Centarot na gradot e najatraktivno mesto za gradewe vo momentov. Zo{to ja odbravte naselbata Taftalixe kako va{a lokacija? Centarot na Skopje e prenatrupan, Debar maalo e uni{teno, trotoarite se prepolni so parkirani vozila, nema mesto kade {to edna baba bi go pro{etala svoeto vnu~e, zagadeno e, ako nekoj vi dojde na gosti treba da plati 200 denari parking... Na{ata lokacija e idealna i toa e ona {to

najmnogu im se dopa|a na kupuva~ite. Na samo 200 metri od padinata na Vodno, vo blizina na odli~ni u~ili{ta, zelen pazar, trgovski centri, dobri soobra}ajnici, mirna okolina... [to napravivte na poleto na parkiraweto? So sekoj kupen stan besplatno dobivate edno ili dve parking-mesta. Podzemnite nivoa se sekciski osvetleni na senzori i imaat alarmni sistemi za otkrivawe na zgolemeni koli~estva jaglen monoksid i po`ar. Bezbednosta e prvo ne{to koe sekomu mu pa|a na um koga kupuva stan. Kako ZIPing }e se pogri`i za sig-

razlikuvame od site drugi se nao|a vo na{iot slogan “Postojat 45 pri~ini zo{to bi `iveele tokmu vo ZIPing stanovite”. Ima najmalku od 45 raboti {to ne mo`ete da gi najdete kaj drugite novogradbi. Idejata e, za ista ili pribli`no ista cena po metar kvadraten da dobiete mnogu, mnogu pove}e

BROJ 608

24/06/2011

INTERVJU

www.kapital.mk

urnosta za svoite stanari? Чuvarska slu`ba 24 ~asa na den, sedum dena vo nedelata. Obezbeduvaweto e smesteno vo posebna prostorija so neposreden i videonadzor na celiot objekt preku 16 kameri. Postoi i poseben pokrien parking za velosipedi. Ka`ete ni malku pove}e za kvalitetot na enterierot na zgradata... Kvaliteot e postaven na najvisoko mo`no nivo, podovi od egzoti~no drvo, vrvni sanitarii i keramika, granit, brzi liftovi... Nekoi presmetki velat deka ako bi kupile stan izgraden pred dvaesetina godini i sakate da go “sredite” da izgleda kako na{iot bi potro{ile 250 evra po metar kvadraten i nikoga{ nema da go dobiete istoto. Vo posledno vreme stanarite se `alat na previsoki smetki za parno. Dali ZIPing ima re{enie za poekonomi~no greewe i

ladewe na stanovite? Kaète im zbogum na visokite smetki za elektri~na energija i centralno greewe. Ovaa zgrada e zvu~no i toplinski izolirana kako niedna dosega. Site stanovi se klimatizirani, dodeka greeweto e re{eno so mikroprocesorski kotli kade {to moè sekoja soba da ja regulirate posebno. Celiot stan e nazavisen i dokolku odite na zimuvawe nema zo{to da go greete ili, pak, dokolku rabotite ili u~ite preku no} nema zo{to od Toplifikacija da vi go gasat greeweto vo 21 ~asot. Za sekoj stanar e va`na privatnosta, no denes grade`nicite s$ pomalku vnimavaat na izolacijata me|u stanovite. Dali moèbi ZIPing }e go pobie toj trend? Sidot me|u dva stana e presmetan vo laboratorijata na Knauf Germanija i ima sti{uvawe od 55 dB, {to nikoga{ ne e postignato

na Balkanot. Toa vo prevod zna~i deka koga bi pravele neverojatno bu~na zabava, nieden kom{ija nema da vi se poàli. Zo{to va{ite stanovi ne se nudat preku agenciite za nedvi`nosti? Nie stanovite gi prodavame bez posrednici i bez provizii. Na{eto moto e deka kupuva~ot mora da dobie najmnogu za svoite pari. Ova e prva zgrada vo Makedonija {to se prodava isklu~ivo preku na{ata internet-stranica, preku katalozi, flaeri i neposreden kontakt so na{ite arhitekti i lica za proda`ba. Pogolem del od izmenite vo stanovite po èlba na kupuva~ite pa|aat na na{ tovar, taka {to sekoj moè da go “dotera” stanot po svoja mera. Zo{to nemate stanovi so dve spalni sobi od 60tina metri kvadratni? Celoto proektirawe e dovereno na tim od arhitekti,

kade {to isklu~ivo na~elo pretstavuva sekoja povr{ina vo stanot da ima ~ove~ka dimenzija. Ova zna~i deka ne moè da ima detska soba od 6 m2, dnevna {iroka 3 ili 3,5 m, tesen hodnik ili terasa {to ne moè za ni{to da se koristi. Se zboruva deka so potpi{uvaweto na notarskiot dogovor kupuva~ot se obvrzuva da pla}a odrùvawe po metar kvadraten i deka se soglasuva so nekolkute zabrani? To~no e deka odrùvaweto se pla}a po metar kvadraten, {to za nekoi e neprifatlivo, no golem e brojot na tie {to sakaat da ìveat vo zgrada {to po ni{to ne se razlikuva od najelitnite svetski kondominiumi. Zabranite se odnesuvaat za postavuvawe anteni, zastakluvawe balkoni, postavuvawe tendi i dr... I na krajot, zo{to da ne ponudime mnogu pove}e udbnosti vo ìveeweto za isti pari.

WINDOWS PHONE “MA „ZDRAVJE” NA VA[IO ajkrosoft kone~no javno ja objavi novata verzija na mobilniot operativen sistem koj treba da go nasledi Windows Phone 7. Se razviva pod kodnoto ime „Mango” i od ona {to be{e prezentirano na javnosta, se gleda deka ovaa verzija ne e samo podobrena vo smisla na pogolem broj aplikacii ili pogolema brzina i mo`nosti (iako i ovoj opis e sosema to~en i odgovara na fakti~kata situacija). Vo „Mango” e raboteno i na podobruvawe na samiot koncept i moè da se zaklu~i deka ovaa verzija vsu{nost e odgovor na barawata i prilagodena kon navikite na korisnicite koi baraat ednostavni na~ini za da moàt brzo i lesno da komuniciraat so svoite prijateli bez razlika kakva aplikacija koristat tie i dali se sluàt so glas, tekst ili slika. Seto toa }e bide dostapno ve}e od esen i toa za korisnicite na mnogu mobilni uredi proizvedeni od pratnerite na Majkrosoft (Acer, Fujitsu, ZTE), dodeka za postoe~kite korisnici na Windows Phone ovaa nadgradba }e bide celosno besplatna. Vo Majkrosoft

seriozno rabotele na internacionalnata dostapnost na ovaa nadgradba, kako i na promocijata na Windows Phone baziranite mobilni uredi vo mnogu dràvi, za {to najdobro govori faktot {to vo „Mango” }e ima golem broj poddràni jazici koi {to dosega ne bea integrirani. Seto ova sobrano ne nosi do brojkata od vkupno 500 podobruvawa i novi funkcii koi }e bidat del od „Mango”, a pova`nite od niv }e gi grupirame vo nekolku glavni grupi spored funkciite i konceptot i kako takvi }e gi prezentirame podolu vo tekstot. APLIKACII ZAEDNO SME POSILNI Mobilnite aplikacii ne se ni{to novo. Sekoj den sme svedoci na novi aplikacii za se i se{to. Blagodarenie na niv, denes moète da rabotite se – od seriozni delovni i finansiski operacii do igri i zabava za popolnuvawe na slobodnoto vreme. Mobilnite aplikacii se dizajnirani da zadovolat odredena potreba ili barawe na korisnikot. So niv, na primer, moè da se pogledne rasporedot na filmovi vo kino i da se pro~ita moèbi po nekoja

korisna informacija za samiot film i terminite koga se emituva. No, kako {to kaàvme i na po~etokot, „Mango” so noviot koncept i prisap e ~ekor ponapred, a vo ovoj slu~aj zaslu`na za toa e opcijata App Connect. Za najdobro da ja ilustrirame ovaa mo`nost povtorno }e go zememe primerot so filmovite vo kino. Na primer, dokolku korisnikot saka da pogledne nekoj film, prvo {to }e napravi }e proveri kade okolu nego se prikaùva toj film. Otkako }e ja najde lokacijata, stapuva na scena logikata i „razmisluvaweto” na App Connect. So pomo{ na ovaa funkcija, ne samo {to }e se izlistaat najbliskite lokacii kade se prikaùva filmot, tuku vedna{ posle toa na korisnikot }e mu se ponudi da kupi karta za istiot film preku dostapniot servis za taa namena. „Predviduvaweto” ili poto~no predefiniranite scenarija, kako i nivnite kombinacii ne se edinstvena silna strana. Tuka e i „multitaskingot” ili mo`nosta korisnikot da moè ednostavno da se vrati na prethodno koristenata aplikacija i kako takva da ja startuva od sostojbata vo koja bila vo

ANGO” - ZA PODOBRO OT MOBILEN TELEFON momentot koha ja isklu~il istata. Seto ova }e raboti perfektno, a {to e u{te pova`no ne samo {to nema da vlijae negativno vrz vremetraeweto na `ivotot na baterijata, tuku i }e go zgolemi istoto, pritoa namaluvaj}i ja i koli~inita na potrebnata rabotna memorija za izvr{uvawe na zada~ite. PRIJATELITE SE POVE]E OD KONTAKT VO NEKOJA APLIKACIJA Komunikacijata e eden od najva`nite aspektii na koi e skoncentriran Windows Phone, kako vo verzijata 7, taka i vo nadgradbata, t.e. novata verzija „Mango”. Sega vo t.n. People Hub se smesteni site na~ini na koi lu|eto stapuvaat vo interakcija me|usebno bez razlika dali se raboti za nekoja socijalna mre`a kako Facebook, LinkedIn ili pak za email klient kako Outlook, kako i za Windows Live Messenger. Sega se e na edno mesto i site ovie alatki se lesno dostapni od edna lokacija. I vo ovoj slu~aj morame da ja spomeneme logikata i predviduvawata na sistemot. Dokolku sakate da ispratite poraka na nekoj prijatel, „Mango” avtomatski }e go locira dali i kade e on-lajn i }e vi

predloì da go koristite toj servis ili aplikacija i na toj na~in najbrzo }e uspeete da stapite vo kontakt so nego. INTERNET KAKOV [TO DOSEGA NE STE VIDELE BAREM NE VO DVI@EWE Pokraj vgradeniot Internet Explorer 9, vo „Mango” e vgraden i hardverski akcelerator za grafika i toa se pokaà kako uspe{na kombinacija za brzo i bezbedno surfawe. Rezultatite t.e. veb stranite se prikaùvaat realno so site nivni elementi bez razlika koga i so koi tehnologii se dizajnirani (tuka pred se mislime na poddr{kata za novite HTML5 tehnologii za veb dizajn). Nitu surfaweto ne e ba{ onakvo kakvo {to go znaevme do sega. Vo „Mango”, dizajnerite, pokraj korisnikot i negovoto pi{uvawe, gi vmetnale u{te i slikite i zvukot kako parametri za podobro i pobrzo prebaruvawe. Tuka treba da se spomenat opredeluvaweto na lokacijata i po toa davaweto na site korisni informacii povrzni so nea, potoa skeniraweto na bar kodovi i QR kodovi, a interesna e i mo`nosta za prebaruvawe na muzika i infor-

macii za odredena pesna samo so dobliùvawe na telefonot do zvu~nikot na koj se slu{a pesnata za koja sakame da doznaeme pove}e. Ovie mo`nosti im se dobredojdeni, ne samo na korisnicite tuku i na razviva~ite na aplikacii koi {to so nivno koristewe dizajniraat navistina mo}ni i korisni servisi. Na primer, razviva~ite od History Channel kreiraa aplikacija History Here vo koja {to gi obedinija mo}ta na GPS lociraweto i svojata multimedijalna baza, a rezultat od seto ova e interaktiven patni~ki vodi~ so koj moète da gi doznaete site istoriski fakti za nekoj objekt ili lokacija i toa samo so pokaùvawe so telefonot kon nego. So site ovie izmeni „Mango” planira da ja zacvrsti svojata pozicija na pazarot i da se bori so Google i Apple. Ovie ve}e etablirani provajderi na mobilni operativni sistemi so godinite steknaa reputacija (nekoj so aplikacii, nekoj so servisi), a dizajnerite od Majkrosoft svesni za tekovnata situacija, na pazarot napravija ne{to {to }e gi obedini ovie prednosti i }e sozdade proizvod koj }e ima dovolno „vitamini” za da go preporodi va{iot mobilen ured.