609-magazin by Kapital Media Group

COVER STORY

KOMPANII I PAZARI

QUP^O ZIKOV

GOSPODARI NA MAKEDONIJA

NASKORO ]E SE ZNAAT I PRVITE PROEKTI FINANSIRANI OD ANGELITEINVESTITORI

osnova~ na KAPITAL MEDIA GROUP

KOI SE SOPSTVENICI NA NAJGOLEMITE KOMPANII

RASTEME VO BALKANSKI MO]EN MEDIUMSKI BREND

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 609|CENA 100 DEN.|01 JULI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

DRAGOQUB ARSOVSKI ZA DOBRI I PROFITABILNI PROEKTI VRATITE SE SEKOGA[ OTVORENI PROF. D-R

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA TTK BANKA

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija? 08 PORTFOLIO 14 COVER STORY Gospodari na Makedonija - Koi se sopstvenici na najgolemite kompanii 24 INTERVJU Qup~o Zikov, osnova~ na Kapital Media Group! Rasteme vo balkanski mo}en mediumski brend 32 KOMPANII I PAZARI Mre`ata na biznis-angeli vo Makedonija se {iri Naskoro }e se znaat i prvite proekti finansirani od angelite-investitori 36 INTERVJU Prof. d-r Dragoqub Arsovski, pretsedatel na Upravniot odbor na TTK banka Za dobri i profitabilni proekti vratite se sekoga{ otvoreni 42 COMAPY PROFILE Simply delicious - kompanija za proizvodstvo na slatki Amerikanski recepti za makedonski gurmani 44 MENAXMENT Delovni soveti Devet golemi marketing-gre{ki na malite biznisi 46 2000+ 2012 Volvo S60 Sinonim za bezbednost preto~en vo luksuzen sedan

COVER STORY

KOMPANII I PAZARI

QUP^O ZIKOV

GOSPODARI NA MAKEDONIJA

NASKORO ]E SE ZNAAT I PRVITE PROEKTI FINANSIRANI OD ANGELITEINVESTITORI

osnova~ na KAPITAL MEDIA GROUP

www.kapital.mk

KOI SE SOPSTVENICI NA NAJGOLEMITE KOMPANII

RASTEME VO BALKANSKI MO]EN MEDIUMSKI BREND

IZDVOJUVAME SODR@INA

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 609|CENA 100 DEN.|01 JULI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

MAKEDONSKI KAPITALIZAM POINAKOV MEDIUM INTERVIEW

DRAGOQUB ARSOVSKI ZA DOBRI I PROFITABILNI PROEKTI VRATITE SE SEKOGA[ OTVORENI PROF. D-R

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA TTK BANKA

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

Teorijata veli, a toa go poka`uva i praktikata, deka sopstvenosta na kapitalot ne sekoga{ e presudna za toa kolku edna kompanija }e bide dobro upravuvana. Sekoj tip sopstvenost ima svoi prednosti i mani, koi pred s$ zavisat od tipot na kompanijata za koja{to stanuva zbor i vo kakvi biznis-uslovi tie rabotat. Analizata na “Kapital” za sopstvenosta na najgolemite 100 kompanii vo Makedonija spored ostvarenite vkupni prihodi vo 2010 godina dava mnogu interesni rezultati i potvrduva mnogu vistini i zabludi za ekonomijata.

Osnova~ot i direktor na Kapital Qup~o Zikov zboruva za svojata vizija da sozdade medium koj }e bide vlijatelen, koj }e informira, }e komentira i analizira za ekonomskite, biznis i politi~kite sostojbi vo Makedonija i regionot! Koj }e bide najdobar, najobjektiven i najposakuvan izvor na informacii. Koga taka silno }e gi postavite celite toga{ sigurno uspevate ... Vo toa e tajnata kako Kapital pove}e od 11 godini uspeva da bide razli~en od site drugi mediumi. Prikaznata za Kapital prodol`uva so u{te mnogu novi i uspe{ni izdanija. Vremeto na Kapital doprva doa|a.

Cover story

Intervju

EDNOSTAVNO VKUSNO

[VEDSKA LA\A

Pove}e amerikanski recepti pred tri godini stanaa dostapni i za makedonskite potro{uva~i blagodarenie na unikatnata Mimi Stene{, ~ija biznis-vizija preku kompanijata za proizvodstvo na slatki Simpli deli{s denes uspe{no go osvojuva makedonskiot pazar. Prepoznatliviot vkus na neodolivata torta cheese cake kako so brzina na svetlinata stana navistina popularen vo zemjava. “Koga edna{ }e ja probate, toga{ za vas ve}e nema da postoi druga cheese cake na svetov”, ni rekoa nekoi od slu~ajnite posetiteli na lokalite kade {to se distribuira ovaa torta.

Minatata godina Volvo go redizajnira{e S60, davaj}i mu nov stil, podobren enterier i pomo}en motor na turbo-pogon od 300 KS. Volvo ne bi bile Volvo ako ne se tuka povtorno da ja doka`at svojata bezbednost. Ovoj pat modelot S60 doa|a so standardni bezbednosti opcii, koi vklu~uvaat ABS sistem, sistem za kontrola na stabilnost i vle~ewe, strani~ni vozdu{ni perni~iwa i sistemot City Safety, koj mo`e da mu pomogne na voza~ot da gi izbegne sudirite so zadniot del ili fiksen objekt do brzina od 30 km preku avtomatsko ko~ewe dokolku ne se reagira navreme.

Str. 14

Str. 42

Str. 24

Str. 46

BIZNIS-ANGELI

DRAGOQUB ARSOVSKI

Prvata Mre`a na biznis-angeli vo Makedonija, {to po~na da funkcionira pred tri meseci, ve}e ima desetina ~lenovi, uspe{ni i bogati makedonski gra|ani, koi{to uspeale vo eden ili pove}e biznisi i sega se podgotveni da im pomognat i na drugi pretpriema~i da stanat uspe{ni kako niv. Centarot za inovacii pri Proektot na USAID za konkurentnost, vo ~ii ramki funkcionira mre`ata, na 7. juli }e ja organizira i prvata investiciska ve~era, kade {to }e se sretnat pretpriema~ite so najdobrite biznis-idei i angelite-investitori.

Visokata likvidnost na makedonskite delovni banki, {to vo nekoi slu~ai dostignuva i 30% od vkupnata aktiva, ukaùva na toa deka tie bi moèle da poddràt kakov bilo profitabilen proekt. “No, bankite mora da obezbedat i sigurnost za deponentite. Zatoa, smetam deka site poplaki za ote`nat pristap do bankite za kreditirawe treba da se analiziraat individualno i deka treba da n$ zagriì samo situacijata koga uspe{nite kompanii bi se poàlile na toa”, veli Dragoqub Arsovski, pretsedatel na Upravniot odbor na TTK banka, vo intervjuto za Kapital.

Kompanii i pazari

intervju

Str.32

NASKORO!!!

Str. 36

NOVI PROIZVODI I NA KAPITAL MEDIA GROUP GR MESEЧNIK BANKAR AR MESEЧNIK MENAXER XER

! O V NO

VOVEDNIK

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

vetskata ekonomska kriza sru{i mnogu zabludi koi mnogu dolgo bea biblija vo ekonomijata. Eden kup zabludi za liberalniot kapitalizam, za otvoreniot sloboden pazar, za globalizacijata, za stabilnosta, za odr`liviot ekonomski razvoj... Ekonomski najrazvienite zemji, koi imaa i najdolgo iskustvo vo praktikuvawe na kapitalizmot, prvi gi zaboravija pravilata na igra koi gi nametnuvaa vo celiot svet vo momentot koga na svoja koà ja po~ustvuvaa ekonomskata recesija i kriza. Toga{ na povr{ina izleze vistinskiot na~in na vodewe politika. Vo razvienite ekonomii koi podolgo go praktikuvaat kapitalizmot krupniot legalen kapital vladee so politika. Pa zatoa mnogu razvieni zemji odlu~ija od dràvnite buxeti da odvojat milijardi evra i da gi prenaso~at kon kompaniite ili duri da vbrizgaat kapital i da stanat akcioneri so cel tie da ne bidat otkupeni od stranski kompanii. Vo obid da ja spasat i zajaknat nacionalnata ekonomija i doma{nite kompanii i banki, politi~arite posegnaa po sekakvi dozvoleni i neozvoleni merki, dràvni subvencii, devalvacija na doma{nite valuti, niski kamati so cel da im pomognat na doma{nite kompanii da otvorat novi rabotni mesta. Svetskata ekonomska kriza pokaà deka sopstvenosta na kapitalot i toa kako e zna~ajna za za~uvuvawe na stabilnosta na ekonomijata, posebno vo vreme na nestabilni ekonomski uslovi. Irska be{e drasti~en primer kako zavr{uvaat ekonomiite koi strategijata za razvoj na nacionalnata ekonomija ja temelat vrz kompanii so stranski kapital. Na prvite znaci za kriza strancite gi zatvorija fabrikite {to gi imaa vo Irska i gi povlekoa resursite vo mati~nite zemji. Site politilki lideri se svrtija kon doma{nite golemi kompanii, svesni deka samo tie moàt da gi izvle~at dràvite od kriza. Ima li Makedonija doma{ni lideri koi moàt da ja izvle~at ekonomijata od kriza, da otvorat nov investiciski ciklus, da otvorat novi fabriki i da cik vrabotat iljadnici lu|e? Rezultatite vra od analizata na sopstvenosta na 100-te najgolemi kompanii vo Makedonija se najg porazitelni, oti ja pokaùvaat vistinata por deka dek golemite, strate{ki i profitabilni makedonski kompanii gi prodadovme na mak stranci, a najgolem del od tie {to s$ stra u{te u{t se vo doma{na sopstvenost se mali i neinteresni za prezemawe i bez potenn cijal cija za rast.

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

PREZENTIRAN IZVE[TAJOT DOING BUSINESS VO JIE 2011

SKOPJE, BITOLA I TETOVO ME\U NAJDOBRITE ZA BIZNIS VO REGIONOV kopje, Bitola i Tetovo se rangirani me|u najdobrite biznis-destinacii od 22 gradovi vo sedum dr`avi vo Jugoisto~na Evropa. Vo najnoviot izve{taj na Svetskata banka, Doing business 2011, koj be{e prezentiran v~era vo Viena, tri makedonski gradovi go zazedoa prvoto, tretoto i pettoto mesto. Izve{tajot ja meri biznis-klimata vo 22 gradovi spored ~etiri parametri – po~nuvawe biznis, dobivawe grade`ni dozvoli, registracija na imot i izvr{uvawe na dogovorite. Vo regionot prose~nite tro{oci za po~nuvawe biznis se namalija od 22% na 13% od prose~niot prihod po

`itel, a vremeto za procesirawe na grade`nite dozvoli i za registrirawe imot za pove}e od eden mesec. Avtorite na izve{tajot uka`uvaat deka vo odredeni kategorii gradovite vo Makedonija, Albanija, BiH, Kosovo, Moldavija, Crna Gora i vo Srbija imaat rezultati sli~ni so najdobrite vo svetot. Preku edno{alterskiot sistem Skopje go poednostavi po~nuvaweto biznis i stana petti najdobar grad vo svetot vo ovaa oblast. Kaj dobivaweto dozvoli za gradba Makedonija gi skrati procedurite od 21 na ~etiri. No, registracijata na imot i izvr{uvaweto na dogovorite, odnosno vo

delot koga ima komercijalni sporovi Makedonija s$ u{te stoi lo{o. Registriraweto na sopstvenosta e najlesno vo Moldavija, kade {to se pravi samo so pet proceduri za pet dena i ~ini 0,9% od vrednosta na imotot. Vo Skopje se potrebni 15 proceduri i 58 dena. Vo Bitola ovaa rabota se zavr{uva vo tri proceduri, a vo Tetovo vo {est. Vo regionot najlesno se dobivaat grade`ni dozvoli vo Nik{i}, a najte{ko vo Belgrad. Najte{ko se po~nuva biznis vo Pri{tina, najte{ko se registrira imot vo Mostar i najte{ko se sproveduva dogovor vo Prizren.

GRADE@NITE FIRMI IZGRADILE OBJEKTI VREDNI 208 MILIONI EVRA

LANI IZGRADENI 269 STANOVI POVE]E OD 2009 kupno 208 milioni evra ~inat izvr{enite grade`ni raboti vo 2010 godina od strana na delovnite subjekti vo zemjava koi {to se zanimavaat so grade`na dejnost, vo sporedba so 181 milioni evra, kolku {to ~inele izgradenite objekti vo 2009 godina. Od niv 68,2 milioni evra se za objekti vo individualna sopstvenost, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Vo tekot na 2010 godina se gradea vkupno 1.497 objekti, a zavr{eni se vkupno 871 stanovi so vkupna povr{ina od 55.944 metri kvadratni, od koi 617 se vo individualna sopstvenost. Za sporedba, vo 2009 godina se gradea vkupno 1.038 objekti i zavr{eni se vkupno 602 stanovi, od koi 445 vo individualna sopstvenost. Analizirano po regioni, vo tekot na minatata godina najmnogu se grade{e vo Skopskiot region, potoa vo Pelagoniskiot, pa vo Isto~niot.

NA POVIDOK NOVA INVESTICIJA?

AMERIKANSKATA KEMET ]E GRADI FABRIKA VO BUNARXIK merikanskata kompanija Kemet }e gradi fabrika za proizvodstvo na kondenzatori vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Vo momentot na zatvoraweto na ovoj tekst, spored informaciite na “Kapital”, za 30.06. be{e zaka`ano potpi{uvawe na dogovorot za investirawe me|u Vladata i Kemet. Od Vladata tvrdat deka investicijata na

Kemet, koja proizveduva kondenzatori i elektri~ni komponenti, e sigurna zatoa {to ve}e bila po~nata procedurata za gradba i vadewe na site potrebni dozvoli. Vo Makedonija, Kemet seli del od proizvodstvoto vo regionot. Od Vladata ne ka`uvaat za kolkava investicija stanuva zbor, koga }e bide gotova fabrikata i kolku rabotni mesta }e se otvorat. Korpo-

rativnoto sedi{te na Kemet, so dva inovativni centri, se nao|a na severot na Ju`na Karolina. Kompanijata ima proizvodstveni kapaciteti vo Meksiko, Kina, Italija, Anglija, Portugalija, Finska, [vedska, Indonezija, Germanija i vo Bugarija. Poseduva dve specijalizirani kompanii za elektronski proizvodi - FELCO vo ^ikago i Dectron vo [vedska. Konden-

zatorite na Kemet, nekoi pomali od zrno sol, se fundamentalni komponenti koi ja ~uvaat, filtriraat i reguliraat elektri~na energija i protokot. Mo`e da se najdat vo

re~isi site elektronski aplikacii i proizvodi koi se koristat denes, vklu~uvaj}i gi kompjuterot, telekomunikaciskite uredi, avtomobilskata industrija itn.

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

VO FOKUS

BROJKI:

nergetskata efikasnost e pobedni~ka varijanta, toa e resurs na Makedonija. Da se vlo`i eden denar vo energetska efikasnost, odnosno vo {tedewe na energijata e isto kako da ste vlo`ile dva ili tri denari vo proizvodstvo na energija

vozdu{ni porti za sletuvawe }e ima novata terminalna zgrada na skopskiot aerodrom

20.5

iljadi denari bila prose~nata isplatena netoplata vo Makedonija vo april

PROF.

6,9%

KONSTANTIN DIMITROV

porasnalo industriskoto proizvodstvo vo maj

PRETSEDATEL NA MAKEDONSKIOT CENTAR ZA ENERGETSKA EFIKASNOST (MACEF).

PORADI [TRAJKOT NA GR^KITE CARINICI

TRPI BIZNISOT NA MAKEDONSKITE IZVOZNICI I TRANSPORTERI vodnevnoto zatvorawe na grani~niot premin Bogorodica-Evzoni, i najavata za zatvorawe na granicata Dojran-Dojrani, poradi {trajkot na policajcite i carinicite vo Grcija seriozno vlijae vrz rabotata na makedonskite transportni i izvozno orientirani kompanii. Na gr~ka strana ne se propu{taat avtobusi i kamioni nitu za vlez nitu za izlez od Grcija, dodeka patni~kite vozila se propu{taat na sekoi dva ~asa vo traewe od 15 minuti. Prevoznicite na stoki velat deka poradi blokadite pretrpuvaat ogromni {teti i im se zgolemuvaat transportnite tro{oci, bidej}i se prinudeni da baraat alternativni pati{ta za da gi prevezat proiz-

vodite i tie navreme da stignat do nara~atelite. Vo Feni industri velat deka vo vakvi slu~ai, koga odnapred ima najava za {trajkovi od gr~ka strana se podgotvuvaat za alternativni na~ini na isporaka. “Nesomneno e deka go ote`nuvaat celokupniot protok na stoki od i do Makedonija. Vo konkretniot slu~aj na Feni industri, kade {to transportot na stoki se odviva i so `elezni~ki i so kamionski prevoz, vlo`uvame napori da go organizirame prevozot na stoki vo dvata pravci, na na~in na koj }e gi premostime denovite koga se {trajkuva za da izbegneme poseriozno {tetno vlijanie vrz raboteweto”, veli Nikola Rizov, zamenik-generalen direktor na Feni indus-

BUSINESSBRIEF

tri. Procenka na finansiskata {teta od blokadite od gr~ka strana, kompaniite s$ u{te nemaat, no spored niv, pogolem problem e {to nemaat nitu rezerven plan vo vakvi slu~ai. Vo stopanskite komori potenciraat deka s$ po~estite {trajkovi, koi poradi te{kata ekonomska kriza vo Grcija se izvesni i vo naredniot period, mo`e seriozno da go zabavat makedonskiot biznis, posebno firmite koi rabotat so uvoz i izvoz. Vo Asocijacijata na nezavisni sindikati i transporteri MAKAMTRANS velat deka duri i faktot {to dva grani~ni premini denovive s$ u{te se slobodni za protok, ne e dovolno za nadminuvawe na zagubite {to gi trpat transporterite.

KROACIJA NE@IVOTNO SO NOV PRODA@EN SALON roacija osiguruvawe AD Dru{tvo za neìvotno osiguruvawe denes }e go otvori noviot ekskluziven prodaèn centar vo Skopje, lociran vo delovnata zgrada na Automakedonija. So ovoj nastan kompanijata i sve~eno odbeleùva dve godini od raboteweto vo Makedonija. Na sve~enoto otvorawe }e prisustvuvaat direktorot Dragan Lazareski i pretsedatelot na Upravniot odbor na Kroacija osiguruvawe od Zagreb, Zdravko Zrinu{i}. “Uredeniot prostor celosno gi zadovoluva potrebite na moderen i sovremeno opremen prodaèn centar. Noviot prodaèn centar, koj go sledi razvojniot koncept na brendot za osiguruvawe, pretstavuva dopolnitelna vrednost za klientite i vrabotenite. Prostorot nudi sodrìni koi davaat uslovi za kvaliteten priem i servisirawe za potrebite na klientite i odli~ni uslovi za vrabotenite”, informiraat od Kroacija osiguruvawe.

OTVOREN NOV DELOVEN CENTAR NA UNIOR oviot deloven centar na kompanijata Unior v~era be{e otvoren vo naselbata Ilinden, koj sodrì administrativen i prodaèn del. Izgradbata na delovniot centar po~na vo mart minatata godina, a izveduva~ na proektot e Prototip od Skopje. Investicijata iznesuva 1,3 milioni evra, od koi opremata ~ini 115 iljadi evra. Direktorot na Unior, Mir~e Sergievski, veli deka celta na otvoraweto na noviot deloven centar e da se bide poblisku do korisnicite, da se podobrat servisot i dostavuvaweto i da se prikaàt novitetite vo oblasta. Kompanijata planira zgolemuvawe na proda`bata od godinava do 2015 godina od 1,6 na dva milioni evra, odnosno porast od 6%, a brojot na vraboteni od 14 na 20. Unior e eden od najstarite i najgolemite evropski proizvoditeli na kle{ti i drug vid ra~en alat. Firmata vo Skopje e formirana na 8. juni 1992 godina kako dru{tvo so ograni~ena odgovornost, so dominanten kapital na Unior Zre~e od Slovenija.

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA... KREIRAJTE MAPA NA NASLEDUVAWE

Za da bideme podgotveni za nenajaveni i neo~ekuvani promeni na klu~nite pozicii vo firmata, potrebno e da se investira vo programi koi im pomagaat na vrabotenite da gi usovr{at kompetenciite i mapi za nasleduvawe (programi so koi se obezbeduva kontinuitetot na rakovodeweto). TAJNOTO IMENUVAWE NASLEDNIK NE E PREPORA^LIVO

KAKO TRO[AT MAKEDONCITE

PO HRANATA, NAJMNOGU PARI ZA CIGARI!? k se isklu~at ko k hranata, oblekata i komunalnite dava~ki, gra|anite vo Makedonija najmnogu pari godi{no tro{at za cigari. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, objaveni vo Godi{nikot za 2010 godina, edno prose~no makedonsko doma}instvo potro{ilo 9.260 denari za cigari! Podatocite poka`uvaat deka vo 2010 godina edno doma}instvo vo prosek tro{elo po 119.233 denari za hrana, od koi najmnogu za meso – 27.099 denari, a za

obleka 12.753 b k 12 753 denari. ZZagrevaweto i osvetluvaweto na domot go ~inelo 32.884 denari, gorivoto i delovite za avtomobilot 17.563 denari, a telefonot 12.611 denari. Za sedewe vo restorani potro{ilo 15.672 denari, a za li~na higiena 11.686 denari. Razo~aruva~ki e {to edno doma}instvo vo prosek potro{ilo duri 3.662 denari za kafe, a samo 1.860 denari za knigi i vesnici. U{te pomali se rashodite za rekreacija (1.890 denari), kako na~in za zdrav

ìvot, i za osiguruvawe (1.794 denari), kako odgovornost kon ìvotot i imotot. Koga stanuva zbor za kvalitetot na ìvotot, re~isi site doma} instva vo Makedonija imaat elektri~en {poret, bojler, friìder, televizor vo boja. No, samo 11,6% imaat ma{ina za miewe sadovi, 22,3% klima-ured, 39,2% velosiped i 52,6% patni~ki avtomobil. Mobilen telefon imaat 81,9% od doma}instvata, a personalen kompjuter so Internet 47%.

Чesto prisutniot tradicionalen pristap, koga top menaxerite samite tajno gi utvrduvaat svoite sukcesori, ne zemaj}i gi predvid ostanatite dostapni podatoci, sega se zamenuva so integriran pristap. Mapite za nasleduvawe ne se plan za zamena na vrabotenite, tuku sofisticiran pristap koj obezbeduva kontinuiran razvoj na vrabotenite i podgotvenost na o~ekuvani i neo~ekuvani promeni i pred da dojde do niv. NASLEDNICI ZA RAZNI POZICII

No, sukcesorite ne mora nu`no da se biraat samo za edna pozicija. Vrabotenite so potencijal mo`at da se identifikuvaat na razli~ni nivoa, a potoa da se vklu~at vo razli~ni razvojni programi za da gi razvijat potrebnite kompetencii i taka da pridonesat na razli~ni, a ne na tesno specijalizirani pozicii.

NAJDOBRITE AVIOKOMPANII VO SVETOT ajdobrata aviokompanija vo svetot servira japonska hrana, im dozvoluva na patnicite da ispratat SMS-poraki za vreme na letot, a za patnicite od prva klasa ima i spa-tretmani,

QATAR AIRWAYS

SINGAPORE AIRLINES

100 destinacii Minatata godina na mesto br.3 Sozdavana e od 1994 do 1997 godina i soptvenost e na kralskoto semejstvo na Katar.

62 destinacii Minatata godina na mesto br.2 Kompanijata formira{e i poseben oddel za niskotarifni letovi, {to po~na da raboti lani.

dodeka ~ekaat na svojot let. Toa e Qatar Airways. Godinava tie se ka~ija na prvoto od lanskoto treto mesto, spored rangiraweto na SkyTrax, agencija za istra`uvawe na pazarot na aviouslugi. ASIANA AIRLINES

99 destinacii Minatata godina na mesto br.1 Na prvo mesto e vo kategorijata “najdobar ekipa`”.

CATHAY PACIFIC AIRWAYS

114 destinacii Minatata godina na mesto br.4 Kompanijata e osnovana vo 1946 godina od dvajca voeni piloti, u~esnici vo Vtorata svetska vojna

! RO O NA N A 15-ti -ti i OKTOMVRI O SK NA

PRETPRIEMA^ & MENAXER e mese~nik! nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP (Skopje, Makedonija) KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Pretpriema~ & Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100

SODR@INA: Istra`uvawa na pazari inve-

stirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/ Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na naogawe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj

vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski

eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

12 PORTFOLIO SO FOKUS NA BRIK ZEMJITE

NISAN NAJAVUVA POGOLEM UDEL NA SVETSKIOT PAZAR arlos Gon, izvr{niot direktor na japonskiot proizvoditel na vozila Nisan, go pretstavi pred nekolku dena ambiziozniot {estgodi{en plan na rast, spored koj udelot na svetskiot pazar treba da se zgolemi na 8% do fevruari 2017 godina, koga zavr{uva fiskalnatga godina za Nisan. Golem udel vo toj rast Nisan planira da ostvari vo Brazil, Rusija, Indija i Kina. Nisan ima{e rekorden pazaren udel vo svojata istorija, 5,8%, vo fevruari godinava. Vo planot se naglasuva deka Nisan se podgotvuva da go pro{iri raboteweto i pokraj problemite vo proizvodstvoto poradi zemjotresot i cunamito na 11 mart. Poradi katastrofata dobivkata na kompanijata }e se namali za 15,4% vo fiskalnata 2011/2012 godina.

[VEDSKO-KOREJSKA ZDELKA NA POVIDOK?

ELEKTROLUKS SAKA DA GO KUPI DAEVU ELEKTRONIKS vedskiot proizvoditel na bela tehnika i elektronika za doma}instvata, Elektroluks, se soglasi da po~ne pregovori za prezemawe na korejskiot Daevu elektroniks, no sudskata àlba od eden drug ponuduva~ moè da gi zagrozi pregovorite. Od Voori Bank, glavniot doveritel na Daevu, velat deka iranska komanija pobarala od sudot da im zabrani na doveritelite na Daevu da ja otkaàt zdelkata od 513 milioni dolari, dogovorena so Irancite prethodno. Iranskiot proizvoditel na ku}ni aparati lani be{e izbran kako najpovolen kupuva~ na Daevu, pobeduvaj}i go na tenderot Elektroluks, me|utoa zdelkata propadna kon krajot na maj godinava, poradi nesoglasuvawa za cenata i planot za ispla}awe na doveritelite.

[

PRVO ]E ^EKA ODOBRENIE OD EU

FOLKSVAGEN GI ODLO@I PLANOVITE ZA PREZEMAWE NA MAN olksvagen gi odlo`i planovite za prezemawe efektivna kontrola vrz nadzorniot odbor na Man, germanskiot proizvoditel na kamioni, pritisnat od Evropskata unija koja bara da se po~eka so ovaa operacija s$ dodeka ne se dobie odobrenie za po{irokata alijansa {to ja planira Folksvagen. Folksvagen saka da sozdade najgolem proizvoditel na kamioni vo Evropa, preku spojuvawe na biznisite na Man i {vedskata Skanija, za da go zagrozi najgolemiot svetski proizvoditel Mercedes i vtoriot po golemina rival, Volvo. Glavniot izvr{en direktor na Man, Georg Pahta-Rejhofen, smeta deka mo`e da se postigne zna~itelna sinergija vo sorabotkata so Folksvagen i Skanija, {to }e & dozvoli na negovata kompanija da go pro{iri proizvodstvoto so kamioni so nosivost pomala od 7,5 toni.

BORBA ZA AMBALA@ATA NA CIGARITE

FILIP MORIS ]E JA TU@I AVSTRALIJA utunskiot gigant Filip Moris se zakani deka }e ja tu`i avstraliskata Vlada poradi nejziniot predlog da propi{e pakuvawe na cigarite kade {to nema da se gleda logoto i brendot na proizvoditelot. Filp Moris Azija, stacioniran vo Hong Kong, re~e deka vakvata regulativa ja kr{i spogodbata za investirawe me|u Avstralija i Hong Kong. Kompanijata ispratila pretstavka do avstraliskata Vlada baraj}i period od tri meseci za dvete strani da se dogovorat za problemot. Filip Moris se zakani deka ako ne se napravi spogodba vo toj period }e bara finansiska ot{teta. Filip Moris e najgolemiot proizvoditel na cigari vo svetot.

MEDIUMI THE ECONOMIST

ENTREPRENEUR

[to ako Grcija otide “po |avolite”.... [ansite za evropskite lideri da izbegnat katastrofa vo evrozonata s$ pobrzo tonat, analizira londonskiot nedelnik.

Vo julskiot broj Entrepreneur analizira {to e toa dobar biznis-bar preku pregled na najdobrite vakvi lokali vo svetot, a ima i trkalezna masa so uspe{ni pretpriema~i organizirana tokmu vo eden vakov bar.

BUSINESSWEEK

Podemot i neslavniot pad na Myspace e naslovnata tema ovojpat. Zo{to propadna nekoga{ nade`nata internet-socijalna mre`a, koja go privle~e i Rupert Mardok da ja kupi.

! RO O NA N A 30-ti -ti i SEPTEMVRI SK NA

BANKAR e mese~nik! nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP (Skopje, Makedonija) KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finan-

siski pazari (makedonija/balkan/evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski

eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE:

Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

14 COVER STORY: KOI SE SOPSTVENICI NA NAJ

GOSPODARI NA MAKEDON

JGOLEMITE KOMPANII

NIJA

Svetskata ekonomska kriza gi sru{i site mitovi za toa deka kapitalot nema nacionalnost i boja i pokaà deka koga stanuva zbor za strate{ki kompanii i industrii, tie se spasuvaat po sekoja cena od stransko prezemawe. Klu~nite industrii vo Makedonija i pred krizata bea evtino rasprodadeni na stranci. Taka, denes duri polovina ili 51 kompanija od 100-te najgolemi vo Makedonija imaat mnozinski stranski gazda, pravat vkupen godi{en obrt kolku polovina od makedonskiot BDP i imaat sedum pati pogolem profit od kompaniite {to se vo doma{na sopstvenost. Toa samo pokaùva deka Makedonija, i pokraj privatizacijata, nitu porano, nitu sega nema strategija za jaknewe na nacionalnata ekonomija i doma{nite kompanii BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJÊVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

ako vo slobodniot kapitalizam vaì praviloto deka kapitalot nema boja i nacionalnost, svetskata ekonomska kriza gi sru{i site mitovi i pokaà deka kapitalot ne e imun na nacionalnite obele`ja, a krajot na baladata za liberalen kapitalizam pokaà deka sopstvenosta i toa kako e va`na vo globaliziraniot svet. Zatoa, mnogu evropski i svetski ekonomii i pokraj toa {to javno se zalagaa za sloboden natprevar i otvoren pazar, mnogu cvrsto se zalagaa strate{kite doma{ni kompanii da ostanat vo doma{na sopstvenost i po sekoja cena, duri i so dràvni pari, gi branea od prezemawe od stranski strate{ki kompanii. Makedonija e edna od retkite zemji koi gi imaat prodadeno na stranci, i toa prili~no evtino, site strate{ki industrii. Edinstvenata naftena rafinerija, edinstveniot fiksen telekomunikaciski operator, najgolemata banka, najgolemite tutunski kombinati, edinstveniot proizvoditel na cement, edinstveniot rudnik na mermer, site rudnici na metali se prezemeni od stranski kompanii. Teorijata veli, a toa go pokaùva i praktikata, deka sopstvenosta na kapitalot ne sekoga{ e presudna za toa kolku edna kompanija }e bide dobro upravuvana i }e raboti uspe{no. Sekoj tip sopstvenost ima svoi prednosti i nedostatoci, koi pred s$ zavisat od tipot na kompanijata za koja{to stanuva zbor i vo kakvi biznis-uslovi tie rabotat. Analizata {to ja napravi “Kapital” na sopstvenosta na najgolemite 100 kompanii vo Makedonija spored ostvarenite vkupni prihodi ili obrt vo 2010 godina dava mnogu interesni rezultati i potvrduva mnogu vistini i zabludi koi so godini gi

neguvame vo ekonomijata. POLOVINA OD 100-TE NAJGOLEMI SE VO RACETE NA STRANCI Na listata so 100 najgolemi kompanii vo Makedonija, koi zaedno ostvaruvaat prihodi od 5,4 milijardi evra, najbrojni se kompaniite koi imaat dominantna stranska sopstvenost. Polovina od niv ili 51 firma od 100-te najgolemi imaat stranski gazda koj poseduva pove}e od 50% od kapitalot, {to zna~i deka ima dominantna i odlu~uva~ka mo} vo site delovni i strate{ki odluki na kompaniite. Udelot na stranskata sopstvenost e pogolem ako se dodadat i udelite {to gi imaat stranski kompanii vo kompanii vo koi tie nemaat mnozinska sopstvenost. Firmite vo dominantna stranska sopstvenost pravat vkupen godi{en promet od 3,34 milijardi evra, {to e 60% od vkupniot promet koj go pravat site 100te najgolemi kompanii vo Makedonija ili re~isi polovina od makedonskiot godi{en bruto-doma{en proizvod (BDP), koj vo 2010 godina iznesuva{e 6,9 milijardi evra. Kompaniite so stranski gazdi lanni napravile profit od 332 milioni evra, {to e duri 84% od vkupniot profit koj go lani go imale site 100 najgolemi kompanii vo Makedonija, a toj e pet pati pogolem od profitot {to go pravat ostanatite 49 kompanii koi se vo doma{na sopstvenost, vklu~itelno i dr`avnite kompanii. Kompaniiite koi imaat dominanten stranski gazda od listata na 100 najgolemi vrabotuvaat 18.345 lu|e, {to e 40% od vkupniot broj vraboteni vo 100te najgolemi kompanii vo dr`avata, koi vo 2010 godina imaaa 45.870 vraboteni. Ako se naliziraat po zemjite od kade {to poteknuvaat, najbrojni se stranskite kompanii od Holandija i od Grcija. Mnogu kompanii za koi mislime deka imaat gr~ki, angliski ili francuski sopstvenici doa|aat od Holandija ili

16 COVER STORY

TOP 20 NAJGOLEMI KOMPANII VO STRANSKA SOPSTVENOST

KOI SE SOPSTVENICI NA NAJGOLEMITE KOMPANII

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

NAJGOLEMI DOMA[NI KOMPANII BEZ DOMINANTEN SOPSTVE

ENIK

BROJKI:

51 33 8 18.000 1.231 kompanija od 100-te najgolemi vo Makedonija imaat stranski gazda

kompanii od 100-te najgolemi imaat mnozinski doma{en sopstvenik

kompanii od 100-te najgolemi se vo sopstvenost na dr`avata

evra profit po vraboten pravat kompaniite so stranski kapital

evro profit po vraboten pravat kompaniite so dr`aven kapital

POLOVINA OD 100-TE NAJGOLEMI KOMPANII VO MAKEDONIJA IMAAT STRANSKI GAZDA (BROJ NA KOMPANII)

KOI SE SOPSTVENICI NA NAJGOLEMITE KOMPANII

Dominantna stranska sopstvenost

51 33

8 BROJ 609 01/07/2011

Doma{na bez dominanten sopstvenik Dr`avna sopstvenost

www.kapital.mk

Dominantna stranska sopstvenost

Dominantna doma{na sopstvenost

profit od samo 49 milioni evra. Od ovie 49 kompanii so doma{en kapital koi se vo 100-te najgolemi 33 imaat dominanten doma{en sopstvenik koj poseduva pove}e od 50% od kapitalot. Ovie 33 kompanii lani imale obrt od 856 milioni evra i vkupen profit od samo 35 milioni evra, a vo niv rabotat 7.800 lu|e. Gledano po industrii, najbrojni so mnozinski doma{en kapital se trgovskite i distributerskite kompanii. Duri edna tretina od niv ili 11 kompanii se od oblasta na trgovija i distribucija, {to e samo otslikuvawe na realnosta deka trgovskoto, odnosno uvozni~koto lobi e mnogu silno vo makedonskata ekonomija. Vtora najbrojna industrija so {est kompanii vo mnozinska doma{na privatna sopstvenost e prehranbenata industrija. Najgolema doma{na prehranbena kompanija e Pekabesko vo sopstvenost na Slobodan Kutreski, a sleduvaat Brilijant, Mega, Promes, @ito

15.965.994

35.228.000

STRANCI SE GAZDI NA NAJPROFITABILNITE KOMPANII VO MAKEDONIJA (PROFIT VO MIL. E)

332.395.301

od Kipar, pred s$ poradi lesnoto vodewe biznis i povolnite dano~ni regulativi koi zemjata ja promoviraa kako eden od najatraktivnite dano~ni raevi. Pivara Skopje, Cementarnica Usje, Feni industri, Mermeren kombinat, Ar~elor Mital se me|u pogolemite kompanii ~ii sopstvenici imaat sedi{te vo Holandija. Toa ne e ni{to nelegalno i go pravat i mnogu golemi me|unarodni kompanii, samo {to soglasno tamo{nite zakoni za tajnost makedonskata javnost ne mo`e da ima uvid vo nivnoto rabotewe i vo toa koi se vistinskite sopstvenici na firmata. KOLKU SE MALI DOMA[NITE GOLEMI Vo doma{na sopstvenost pak, se 49 od kompaniite na listata 100 najgolemi kompanii vo Makedonija. Od niv osum se vo dr`avna, a 41 se vo privatna doma{na sopstvenost. Ovie 41 kompanija so doma{na privatna sopstvenost pravat vkupen obrt od 1,52 milijardi evra, {to e dvojno pomalku od prihodite {to gi pravat kompaniite so stranski gazdi ili edna tretina od vkupnite prihodi na site 100 najgolemi kompanii vo Makedonija. O~igledno, doma{nite kompanii se i daleku pomalku profitabilni vo sporedba so stranskite. Profitot {to go pravat stranskite kompanii so stranski gazdi e re~isi {est pati pogolem od vkupniot profit {to go pravat 41 doma{na kompanija, koi lani imale

Dominantna doma{na sopstvenost

13.746.010

18 COVER STORY

Doma{na bez dominanten sopstvenik

Dr`avna sopstvenost

Vardar Veles i Makprogres. Duri pet od 33 kompanii so doma{en privaten sopstvenik na listata 100 najgolemi se veledrogerii, odnosno trgovci so lekovi, me|u koi najgolema e Zegin na Blagoj Mehanxiski, a sleduvaat Promedika, Makedonija lek i Kemo Farm. Interesen e faktot deka re~isi site kompanii {to imaat mnozinski privaten doma{en kapital se formirani po 1990 godina. Pogolemiot del od niv se upravuvani kako semejni biznisi bez `elba za pogolema transparentnost, poradi {to imaat i problem da soberat dovolno kapital za da go finasiraat svoeto {irewe i da stanat pogolemi. Golem del od niv ve}e se prezadol`eni, pa nemaat kapacitet da dobijat pogolema poddr{ka od bankite. Pa taka opieni od mnozinskata sopstvenost vo firmata ostanuvaat mali, bez da bidat svesni deka 10% vo golema i uspe{na firma vredat mnogu pove} e od 100% vo mala firma. Kolku za sporedba, Agrokor

na Ivica Todori} i Atlantik grup na Emil Tedeski bez nikakov problem se otvorija i vo sopstveni~kata struktura pu{tija institucionalni investitori, kako na primer EBRD, so cel da go zgolemat kapitalot na kompanijata. Samo vinarskata vizba Tikve{ od Kavadarci, vo sopstvenost na firmata M-6 (vo koja najgolem akcioner e Svetozar Janevski) i Prilepskata Pivarnica, vo koja mnozinski gazda e Kiril Samarxioski, se formirani pred 90-tite godini. Osum doma{ni kompanii s$ u{te nemaat dominanten ili mnozinski sopstvenik. Toa zna~i deka imaat rasprskana akcionerska struktura ili imaat pomal broj sopstvenici, no nitu eden nema dominantna sopstvenost pogolema od 51%. Vo ovaa grupa vleguvaat Makpetrol, Alkaloid, Fer{ped, Granit, Skopski pazar, Toplifikacija, @ito Vardar Veles, Vitaminka. Ovie kommpanii va`at za pote{ki za upravuvawe, bidej}i site strate{ki delovni odluki mora da se donesuvaat preku akcioner-

20 COVER STORY

sko sobranie ili da bidat doneseni vo soglasnost so golemite malcinski akcioneri. Ovie kompanii se polesna cel za prezemawe od stranski kompanii. No, za nekoj stranec da go dobie upravuva~kiot paket toa mora da go napravi preku javna ponuda, vo koja } e treba da ubedi golem broj akcioneri zo{to treba akciite da mu gi prodadat tokmu nemu. Ovie osum kompanii pravat vkupen obrt od 677 milioni evra, {to e samo 12,5% od vkupnite prihodi na site 100 najgolemi kompanii i vkupen profit od 13,75 milioni evra, od koi 9,5 milioni evra otpa|aat na farmacevtskata industrija Alkaloid. Toa poka`uva kolku tie se mali i kolku lesno bi mo`ele da bidat prezemeni od nekoi zainteresirani stranski kompanii. Najgolema doma{na kompanija koja s$ u{te nema dominanten sopstvenik e nafteniot distributer Makpetrol, a najmala Vitaminka od Prilep. Najprofitabilna pak, kompanija bez dominanten gazda e Alkaloid, dodeka Makpetrol vo istiot period rabotel so zaguba od re~isi ~etiri milioni evra. Vo ovie osum doma{ni kompanii bez dominanten gazda se vraboteni 6.751 lice, a najgolemi rabotodavci se Granit so 2.024 vraboteni, Makpetrol so 1.806 vraboteni i Alkaloid so 1.002 vraboteni.

VLADIMIR TODOROVI] OSNOVA^ I SOPSTVENIK NA TINEKS

Najgolema kompanija so mnozinska doma{na sopstvenost e Tineks, ~ij osnova~ i najgolem sopstvenik e aktuelniot gradona~alnik na Skopje, Vladimir Todorovi}

ANDREJA JOSIFOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA MAKPETROL

Najgolema doma{na kompanija koja s$ u{te nema mnozinski gazda e nafteniot distributer Makpetrol, vo koja najgolemi sopstvenici se menaxerite na kompanijata, na ~elo so prviot ~ovek, Andreja Josifovski

VLATKO ^INGOSKI GENERALEN DIREKTOR NA ELEM

Od osumte dr`avni kompanii me|u 100-te najgolemi najgolema e ELEM, koja s$ u{te e vo 100% sopstvenost na Vladata na Makedonija, koja najavi dokapitalizacija, odnosno vlez vo sopstvenosta na golema stranska kompanija, no samo so pomalku od 50%

22 COVER STORY KOI SE SOPSTVENICI NA NAJGOLEMITE KOMPANII

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

DR@AVNITE KOMPANII IMAAT NAJMALKU PROFIT, A NAJMNOGU VRABOTENI ako vo razvienite evropski i svetski ekonomii dràvnite kompanii se ednakvo uspe{ni i dobro upravuvani kako i kompaniite so privatna sopstvenost, vo Makedonija toa ne e slu~aj. Osumte dràvni kompanii koi se me|u 100-te najgolemi pravat vkupen godi{en obrt od 490 milioni evra, {to e 9% od vkupnite prihodi na 100-te najgolemi kompanii vo Makedonija, i vkupen profit od 16 milioni evra, {to e 4% od vkupniot profit od 398 milioni evra koj lani go napravile 100-te najgolemi kompanii vo Makedonija. Zatoa pak, dràvnite kompanii se me|u najgolemite rabotodavci po kompaniite so stranski kapital. Vo osumte dràvni kompanii se vraboteni 12.975 lice, {to e re~isi edna tretina od vkupniot broj vraboteni vo site 100 najgolemi kompanii. Ova e razbirlivo ako se znae deka site dosega{ni politi~ki eliti vo Makedonija gi koristea dràvnite javni pretprijatija za kriminalno finansirawe na partiite dodeka se na vlast i za vrabotuvawe zaslu`ni partiski, namesto stru~ni menaxeri i rabotnici. Najgolema kompanija vo sopstvenost na dràvata e ELEM, a najprofitabilna MEPSO. Na listata 100 najgolemi se nao|aat u{te M@ Transport AD, Makedonski {umi, Makedonska po{ta, Vodovod i kanalizacija, JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor i JSP Skopje.

24 INTERVIEW

25 25

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

QUP^O ZIKOV OSNOVA^ NA KAPITAL MEDIA GROUP

RASTEME VO BALKANSKI MO]EN MEDIUMSKI BREND

Mediumskite informacii denes se pla}aat vo dve valuti: ednata e onaa starata - parite... No, vtorata valuta e magi~na! “Vnimanieto” e valuta! Pra{aweto e zo{to deneska nekoj bi potro{il vreme da gi ~ita ili slu{a i gleda na{ite informacii i analizi!? Objaveni na televizija! Ili na hartija koja nemilosrdno sme ja tro{ele vo tekot na v~era{niot den da go ispe~atime dene{noto izdanie! “Zo{to da te ~itam, ako jas taa vest ve}e sum ja pro~ital v~era na Internet, sno{ti sum ja videl i slu{nal na televizija, utrovo dodeka sum pojaduval sum ja slu{nal na radio... u{te doa|am na rabota i na biroto vesnicite mi ja prodavaat istata vest! Zo{to seto toa... Ova e najgolemiot predizvik i problem so koj se soo~uvaat i makedonskite mediumi deneska. Vo najgolemiot del tie se isti. Vesnicite i televiziite se dosadni! Kli{e ... ...Kone~no izleze na videlina bedniot fakt deka za dvaeset godini nitu izgradivme publika i potro{uva~i, nitu sozdadovme mediumski pazar koj }e proizvede dobra programa, koja }e sozdade potreba za konsumirawe! Zatoa na krajot s$ se pretvori vo edna dolga “turska ur serija”, a vesnicite vo edna beskrajna r j “crna hronika”...! Makedons Makedonskite vesnici se tolku mnogu evtini i llo{i, i po sodr`ina i po kvalitet na dizajn, {to ne ti davaat dra` da dr d gi g dr`i{ vo race! Vo redakciite rabotat rabot r b ta po nekolkumina novinari koi se nalinija nalli so urednikot i partiskiot {tab... {t Takvo e makedonskoto { novinarstvo novinars rst vo poslednive godini ... “Kapitall” cello vreme bega od vakvoto “Kapital” scenario. scenario c r o. I uspevame da se izdigneme vo silna i mnogu vlijatelna mediumska kompanija! j Kapital Media Grup e mediuumska kompanija komp koja ima visoki stapki na rast r sek sekoja godina... a od godinava lansira r i serija novi proizvodi, veli za “Kapita “Kapital” osnova~ot na Kapital Media Group, pp,, Q Qup~o Zikov.

26 INTERVIEW

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

o osniva~ot na Kapital Media Group, Qup~o Zikov, intervju dogovarame prakti~no tri godini (!?). Ne, ne e gre{ka... Tri godini (!?) Objasnuvaweto sekoga{ be{e deka ne e vreme! Vo me|uvreme na kompanijata & se slu~uvaa mnogu ubavi ne{ta – od proslavata na jubilejot deset godini (so prisustvoto na Filip Kotler vo Skopje kako specijalen gostin na Kapital Media Grup). Preku lansiraweto na dnevniot vesnik “Kapital” na 17 mart 2010 godina, kako i so lansiraweto na eden od najsodràjnite i najpresti`nite internetportali vo zemjata www.kapital.mk pred tri meseci... Pred izvesno vreme Zikov prifati da zboruva pred ~itatelite na “Kapital”... Da gi objasni proektite {to sleduvaat, kako i da se zadrì pove}e okolu toa kako se sozdade brendot “Kapital”, vo minatite edinaeset godini? [to be{e klu~no za golemiot uspeh? Zo{to na ova kompanija & odi tolku lesno? Ima li tajna formula, ili moèbi navistina uspehot na proektot se dolì na, kako {to mnogumina vo makedonskata javnost znaat mnogu pati non{alantno i bez informacii, a ~esto i bez znaewe, no so lo{i nameri da obvinuvaat ili hu{kaat deka proektot e proizvod na golemiot biznis vo Makedonija! I na direktorite i gazdite proizvod na privatizacijata! Toa se “{ume~i tabletki”... Taka gi narekuva takvite likovi od makedonskata biznis i politi~ka scena, du{egri`nici na “Kapital”! So Zikov razgovaravme i za “15–te mitovi {to treba da gi zakopame pred tie da n$ zakopaat nas”, ne{to posledno od nego! Prvite dva od ovie tekstovi predizvikaa silen interes vo delovnata i politi~kata javnost! “Stanuva zbor za serija od 15 mitovi koi mnogu neproduktivno i zlobno go izblokiraa na{eto op{testvo! Go dràt vo zalo`ni{tvo celi dvaeset godini. Se razbira, ova e moj li~en pogled i moj originalen pristap i doìvuvawe na ne{tata vo na{ata tatk-

ovina, koi ostavija silni i neprijatni tragi ~ija posledica e dene{nata sostojba ovde – urnati moralni vrednosti, zakr`laveni biznisi, likovi bez nagoni okolu nas, otsustvo na akcija, mediumite se na kolena... Se fatilo pravec na devastacija!” Kako se spravuva{ ti so mitovite za koi pi{uva{!? Zikov: Za s$ {to pi{uvam denovive imam izgradeno silni stavovi koi sum podgotven da gi debatiram so site koi denovive mi pi{uvaat po meil, na portalot ili na Facebook! Nekoi partiski platenici se taka na{timani – da me “tepaat”, klevetat ili vre|aat! Aj vre|aweto i taka i taka... Moàt da zboruvaat deka tekstovite i vesnicite ni se “srawe”, no vo momentot koga po~nuvaat da mi ja spinuvaat biografijata so navodni nivni soznanija “od koi kriminalci e proizvodot Kapital Media Grup”, treba da se zamislat deka nema da sedam naiven i da ~ekam da me gazat... Nekoj od skopskite sudovi treba naskoro da stane arena kade {to }e se sudrat dva koncepti i pogledi na svetot... edniot (nivniot), koj ne gleda podaleku od Buxetot i dolìnata na cev~iwata za cicawe od nego, i mojot (na{iot), koj trga od pozicijata - rizik, mnogu rabota i uspeh...! I vo sudnicata }e im gi vnesam mitovite... Mitovite koi gi razrabotuvam i gi poso~uvam (a idnata nedela }e ponudam i re{enija za niv) se moe li~no gledawe na sostojbite... Li~no se potpi{uvam na tie tekstovi i ne se krijam zad psevdonimi... Zatoa gi povikuvam site {to sakaat da polemiziraat, pa i preku tekst neka se potpi{at so celoto ime i prezime... Toa e fer borba! A potoa, neka si izberat televizija, vesnik, radio... ili ako sakaat vo Univerzalna sala, ili vo arenata Filip Vtori }e odime i }e debatirame... za makedonskata privatizacija, kako e taa tretirana, i kakvi posledici proizvedoa za dvaeset godini bedna makedonska tranzicija kako nezavisna dràva, tie sterilni partiski politiki naso~eni edinstveno kon privatnite xebovi na desetina dvaeset politi~ari i isto tolku kolegi urednici koi denovive prili~no vozbudeno zujat naokolu...

475.000 145.000

ZA WWW.KAPITAL.MK

PREGLEDANI STRANICI

POSETI

65.000 EDINEЧNI POSETITELI

55.103

POSETI VO MESEC JUNI

8.000

NAD TEKSTOVI, ANALIZI, INTERVJUA I DRUGI KRATKI INFORMACII ZA SAMO 3 MESECI.

Ne ve oboàvaat! Vo pra{awe se centri na mo} koi ne sakaat soo~uvawe so ovie mitovi!? Zikov: Pa ne... poedinci se, no poddràni od razni drugi poedinci! Mislam deka vo makedonskoto op{testvo nema kapacitet za formirawe “centri na mo}”! Toa e silen institut i vo princip e vaèn. Edno op{testvo treba da ima kapacitet da generira “centri na mo}”. Tie moàt da bidat i korisni... No, nie jadni ovde eden Ku}en sovet ne moème da organizirame, a ne centri na mo}! No, denovive zasileno vi yvonat telefonite! Mejlovi od site strani! Ima i zajadlivi!? Koj ve voznemiruva? Koj saka kavga so vas? Zikov: Gi znam i niv... i tie {to im go redat “dinamitot” okolu pojas! Odamna otrpnav od zueweto na “{ume~i tabletki so pominat rok” vo op{tetsvoto! Deùrni du{egri`nici... koi nautro do deset ~asot spijat, do edinaeset se budat, do dvanaeset pojaduvaat burek i jogurt, i so malkute pari {to im ostanuvaat izleguvaat na ulica Makedonija i pijat edno espreso... Ne pravat tolku biznis-efekt za kafuleto, kolku {to pravat {teta, ja liàt koàta na koja{to sedat! Potoa, svesni za beskorisnosta vo koja se... po~nuvaat da mrazat! Toa odamna ne me dopira... No, zagriùva pojavata na razni du{egri`nici {to za “Kapital” {irat spinovi... sme pi{uvale pod vlijanie na lobi grupi so konkretni biznis-interesi za nekoja zdelka ({to izleguva deka reketirame!!!)... pa sme prikrivale nekoi kriminalni sostojbi... (!!!). Vo konflikt li ste so tie likovi? Kakov e toj konflikt? Koi se tie centri...? Zikov: Ne, ne se centri... Toj konflikt e prili~no limitiran. Ja vklu~uva onaa {to se narekuva skopska kvazielita! Nekoi profesori po evtini univerziteti, ne{to od nevladin sektor (nekoi od niv kriziraat vo posledno vreme), i eden dobar del od mladite frustrirani partiski “polnoglavci”, koi uto~i{te najdoa po ministerstvata, no vidoa deka “s$ {to leta ne se jade”! Niv odamna gi frustrira uspehot na “KapiZA KAPITAL MEDIA GROUP

7% 20% 80%

RAST NA PRIHODITE VO 2010 VO ODNOS NA 2009 RAST NA PRIHODITE VO 2010 VO ODNOS NA 2007 (OD PRED KRIZATA) OD TIRA@ OT OTPA\A NA PRETPLATA

Krizata vo mediumite vo Makedonija ne e kriza na slobodata na govorot! Demek nekoj ja uskratuva ili imame deficit na demokratija! Ni{to od toa ne e to~no... Problemot e vo mediumite! Nedostig od vizija kaj televiziite ili izdava~kite ku}i – kako da se obezbedat pogolemi prihodi vo uslovi na devastiran Pazar na oglasuva~i i vo uslovi koga od cenata od 10 denari za vesnik, koj mora da ima 32 stranici sekoj den, e sozadedeno religija! Kaj vesnicite – 10 denari ili 15 denari cena na ~inewe, vo uslovi na namaluvawe na tiraìte e pogubna pozicija! Uàs! I site mol~at... ne znaat {to da pravat! Od kade im se pari za pe~atewe? Ne mi e jasno! Izdava~kite ku}i prakti~no mesto vesnik, vo vakvi uslovi prodavaat “hartija oplemeneta so olovo”!? Toa e uàs... pi{aniot zbor pomalku vredi od 45 grama hartija!?

Deneska konkurencijata ne e lokalna. Nam ne ni konkurira “Dnevnik”, ili nie na “Dnevnik”. Nam konkurencijata ni e Google! Zo{to? Zatoa {to ima vesti na site svetski jazici, od sekade... Kratki vesti... Mnogu kratki, tolku kolku {to mu treba na eden prose~en konsument! Toa zna~i deka konkurencijata vo mediumite stanuva globalna, svetska. Videte go YouTube... tamu mo`ete da najdete klipovi od site meridijani, na site jazici... vo sekoe vreme... Toa go menuva potro{uva~ot... Novite tehnologii i sredstva za komunikacija, kako i socijalnite mre`i kako Facebook, Twitter, Myspace, LinkedIn... gi menuvaat karakterite na lu|eto... N$ menuvaat i nas vo mediumite sekako...

Za “Kapital” ima indikator 3,5! Za takanare~enite vesnici od op{t format indikatorite se me|u 1 i 1,3! [to toa zna~i: Vo slu~ajot na Kapital” toa zna~i deka osven liceto koe defakto go kupilo magazinot, ili vesnikot, “Kapital” go ~itaat u{te verojatno i soprugata i decata ili barem edno od decata, ako stanuva zbor za ~etiri~leno semejstvo! Toga{ na{iot proda`en tira` ne e 3,5 do 4 iljadi primeroci nedelno ili dnevno... No, toa zna~i deka na{ata “vkupna ~itanost” e pove} e od 10 iljadi lica! Ete toa se meri nasekade vo normalniot zapaden svet i po toa se zaklu~uva za vlijanieto i mo}ta na eden vesnik!

tal”... verojatno im kr{i nekakvi nivni matematiki, pa sakaat ako mo`e arbitrarno da n$ onevozmo`at da rabotime. Duri i ova intervju gi frustrira...! Sklet! Ne sum im omilen na tie koi ne se sposobni da rabotat. Zgora na toa ne se sposobni da ja zaobikolat svojata dlaboka provincijalnost. Sre}a {to Skopje stanuva golem grad, pa e vo sostojba da ja progolta i ovaa provincijalnost na ovie “{ume~i

tableti”! Nekakov skopski {minkeraj... go gledate po cel den po Makedonija i vo nekoi sporedni kafuliwa, zjaat so tap pogled vo prostorot, duhovnite vertikali im zavr{uvaat na modni marki Prada ili Gu~i... Toa se ~esto nekoi kvaziintelektualci od nevladin sektor koi se do~epale do dobri grantovi od kade {to “qupat” po 2.000 evra plata, “ni~im izazvani”!

Za `al, mnogu takvi sretnuvam vo dr`avnata administracija. Toa se mladi lu|e koi ne se svesni {to pravat, gubej}i si go vremeto tamu. Po pravilo se ~lenovi na politi~kite partii. I sega mojot problem e toa {to ne pripa|am na nivniot “Dizniev nekonflikten svet”! Takvi, mi pra}aat mejlovi, mi pi{uvaat po Facebook deka treskam gluposti, deka sum proizvod na “kriminalcite od priva-

14,2% 12,7% 41,3%

RAST NA PRIHODITE OD PRETPLATA VO 2010 VO ODNOS NA 2009 RAST NA PRIHODITE OD PRETPLATA VO 2011 (ZA 5 MESECI) VO ODNOS NA 2010 OSTVARENI PRIHODI ZA 5 MESECI VO 2011 VO ODNOS NA 2010 (POSLEDNIOT KVARTAL E SEKOGA[ NAJPRODUKTIVEN)

ZA DNEVNIOT VESNIK

98,2% 60% 64%

OSTVARENI PRETPLATI VO ODNOS NA PRETPLATITE OD 2010

OSTVARENI PRIHODI OD REKLAMA VO 2011 VO ODNOS NA VKUPNITE PRIHODI OD REKLAMA ZA 2010

OSTVARENI VKUPNI PRIHODI VO ODNOS NA VKUPNITE PRIHODI ZA 2010

KAPITAL STANA BREND? 28 KAKO Zikov: Neodamna, koga kako gostin na predavaweto na Piter Fisk, eden od najbaranite magrketing-gurua, imav ~est da se obratam na okolu dveste makedonski manaxeri i da ja raskaàm prikaznata za “Kapital”, rekov deka za da ostvarite eden proekt, toa mora da vi bide silna ambicija, èlba, son... Takvata ambicija vo eden moment mora da vi sozdade frustracija...! Mora da vi bide te{ko da go ostvarite proektot! Uspehot ne odi bez katarza! Da nemate pari da investirate, da barate partneri, sekojdnevno, i po nekolku ~asovi vo denot da im ja kaùvate zamislata, da raskaùvate... I toa da go pravite sekoga{ od po~etok... Da sonuvate i koga ne spiete... Da sonuvate odej}i! Mora da go otsonuvate proektot. Jas “Kapital” go sonuvav celi dve godini od 1997 godina (toga{ rabotev vo “Dnevnik”) pa do 1999 godina koga i fakti~ki go otpo~nav proektot! I kako velat, koga ne{to tolku mnogu go posakuvate, vie vo su{tina klu~nata rabota za uspe{en po~etok ja zavr{uvate nesvesno! Toa se vika entuzijazam i katarza. Jas go vikam “hemija”! Se sozdade “hemija” i potoa s$ be{e lesno do deneska! Znaete, brend ne se sozdava so toa {to }e kaète eve jas sega }e sozdadam brend!? Ne. Treba da rabotite, ne najdobro {to moète, tuku najdobro - kako treba! Jas posakav “Kapital” da bide najdobriot vesnik vo Makedonija! I najposakuvaniot! Lansiravme vizija – “Kapital” da bide najvlijatelniot tekst vo zemjata koj }e informira, komentira i analizira za ekonomskite, biznis i politi~kite sostojbi vo Makedonija i regionot! Toa ni be{e strate{kata cel! Na{ata misija be{e strate{kata cel da ja postigneme so profesionalnost i {to e najva`no seopfatno informirawe i analizirawe na biznisinformaciite... Koga taka silno }e gi postavite celite toga{ sigurno uspevate...

INTERVIEW

QUP^O ZIKOV SO FILIP KOTLER

tizacijata”, {to zna~i avtomatski jas sum kriminalec! No, jas znam deka tie se navieni da me napa|aat, od strana na raznite to~ki vo vlasta, a i vo opozicijata. Jas sum im celo vreme sporen oti ne go govoram toa {to od mene se o~ekuva! Vo sekoj slu~aj Kapital Media Grup e uspe{na izdava~ka kompanija! Mnogu uspe{na prikazna! Uspeavte da sozdade vesnici i internet-portal so silno vlijanie! Sozdadovte brend! Relevantni ste ne samo vo Makedonija, tuku i po{iroko vo regionot! Kako go napravivte toa vo vakva atmosfera, pogore opi{ana? Zikov: So mnogu rabota! Vo minatite edinaeset godini osven {to ja gradevme na{ata pazarna pozicija na doma{niot pazar, nie gradevme silni vrski so balkanskite srodni mediumski ku}i i drugi kompanii! Stanuva zbor za makotrpna rabota. Za da im se pribliì{ na Slovenci, Hrvati, Srbi, Bosanci... Bugari, Ungarci... mora da zra~i{ so relevantnost i kompromisnost! Tamo{nite izdava~ki kompanii koi vo svoite portfolija imaat i po pove} e izdanija od dnevni vesnici, nedelnici, mese~nici, internet-portali, a nekoi od niv silno vlegoa i vo videoprodukciite i televiziskiot biznis, n$ prepoznaa nas kako vistinski partneri! Dosega sme im bile mediumski pokroviteli na okolu 42 takvi konferencii na celiot Balkan... Vo edna prigoda bevme mediumski pokroviteli vo Grcija i vo Romanija... No, od kade trga prikaznata za rastot? Zikov: “Kapital” izgradi silni pozicii... Stanavme najcitiran medium od Makedonija vo regionot (statistikite od balkanskite portali toa go kaùvaat), najpreveduvan tekst vo diplomatskite pretstavni{tva ovde i vo regionot (od Makedonija)... re~isi i da ne moè da se zamisli utro na makedonski direktor (glaven, ili od vtoriot i tretiot red vo kompanijata) bez nekoe od izdanijata na “Kapital”. Vo poslednite tri meseci redovno n$ sledat na Internet vo celost. Takva e stvarnosta za na{ite proizvodi... No, interesen e faktot deka imate standardna ~ita~ka publika koja ne se otkaàla od “Kapital” i po sedum-osum godini!

Zikov: Toa samo ja potvrduva silinata na brendot! Toa zna~i deka nie ja gradime publikata! Nie go sozdavame i sami go generirame na{iot auditorium. Nie sme vo brak so na{ite ~itateli! E sega }e pra{ate kako sme go postignale toa... Pred {est-sedum godini “Kapital” po~na da ispra}a gratis primeroci i vo srednite u~ili{ta vo ekonomska i pravna nasoka (vo treta i ~etvrta godina). Se se}avam kako vo godinite potoa ni se javuvaa mladi lu|e koi n$ informiraa deka go ~itaat magazinot dolgo vreme i deka sega studiraat na razni univerziteti niz zemjata. Nekoi od niv i vo poslednive godini i meseci ni se javuvaat i gledame deka sega ve}e rabotat po razni kompanii, banki, osiguritelni firmi ili vo semejnite firmi osnovani od nivnite roditeli... Toa e “vernosta” {to zaemno sme si ja izgradile so na{ite ~itateli! Ovde sakam da potenciram deka 80% od prodadeniot tira` na “Kapital” odi vo pretplata, a ostanatite 20% vo distribuciskata mreà niz trafikite i kolporterite... S$ se prodava, imame mnogu mala remitenda! Gordi sme na pretplatni~kiot sistem koi kako pioneri vo Makedonija prvi go vospostavivme i s$ u{te najdobro go rabotime! No, toa zna~i deka na{iot proizvod ~iatatelite sakaat da go imaat i doma, a ne samo na rabota... Kako go objasnuvate momentot deka “Kapital” dobro se prodava niz pretplata! Znaeme deka i drugi vesnici se obiduvaat, no te{ko im odi! êsto se àlat na po{tata! Ne bile profesionalni, docnele, po{tarite ~esto ne ja nosat po{tata do krajna odrednica!? Zikov: Za potro{uva~ot da donese odluka vesnikot da go dobiva vo pretplata – zavisi edinstveno od sodrìnata {to ja nudite vo vesnikot! Na taa tema moème mnogu da razgovarame... Na primer, se znae deka vesnicite od op{t format (kako site ostanati dnevni vesnici vo Makedonija), tie so percepcija na gra|anite deka se najtira`ni, {to sekako ne e to~no, tie mnogu te{ko se predmet na pretplata! Zatoa {to ednostavno se ~itaat brzo, na rabota, vo tramvaj... i se frlaat. Ne{tata dopolnitelno se ote`nati vo Makedonija poradi mnogu opadnatoto nivo

INTERVIEW

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk na novinarstvoto kaj nas vo poslednata decenija, slabiot kvalitet na mediumski proizvodi i sodrìni, politizacijata vo mediumite, kako i finansiskite problemi niz mediumite koi sozdadoa sostojba na proizvodstvo na evtin proizvod... Toa kako prvo... Vtoro, s$ pove}e publikata brzite vesti od politikata, crnata hronika, zabavata gi ~ita na Internet. Zna~i pred vreme! Dali e toa pri~inata za padot na tiraìte na dnevnite vesnici? Zikov: Tiraòt na “Kapital” – dnevniot i magazinot ne se padnati. Naprotiv rastat... Na portalot posetite dramati~no rastat...! No, dobro, fakt e deka kaj takanare~enite visokotira`ni vesnici vo poslednite godini tiraìte padnaa dramati~no... Na {to se dolì toa? Zikov: Pred nekolku godini IREKS, amerikanska organizacija vo sostav na USAID (Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj) izvr{i istraùvawe za ~itanosta na makedonskite vesnici i magazini! Vo istraùvaweto tie koristeja eden mnogu interesn metod... tiraìte (tamu kade {to sopstvenicite bea iskreni i kaùvaa kolku prodavaat, a ne kolku pe~atatat, tie gi mnoèa so odredeni indikatori (ponderi)... za “Kapital” ponderot be{e 3,5! Za takanare~enite vesnici od op{t format ponderite se dvièja me|u 1 i 1,3 samo za eden dneven vesnik be{e 1,6! [to toa zna~i: Vo slu~ajot na “Kapital” toa zna~i deka osven liceto koe defakto go kupilo magazinot, ili vesnikot, “Kapital” go ~itaat u{te verojatno i soprugata i decata ili barem edno od decata ako stanuva zbor za ~etiri~leno semejstvo! Toga{ na{iot prodaèn tira` be{e 3,5 iljadi primeroci nedelno... Toa zna~i deka na{ata “vkupna ~itanost” be{e pove}e od deset iljadi lica! Ako ova go sporedite so proda`nite tiraì na nekoi drugi vesnici (prodavaa po osum iljadi, a koi imaa ponder 1,2 da re~eme), toga{ zaklu~okot e deka “Kapital” bil potiraèn od niv. I deneska na{iot ponder ostana 3,5, ponderite na drugite ostanaa 1,2 do 1,3, na{iot tira` vo golema mera ostana ist, pa duri i se zgolemi za ne{to, a nivnite tiraì padnaa dramati~no... Po ovaa amerikanska metoda ni{to ~udno “Kapital” deneska da e naj~itaniot i dneven vesnik i magazin vo zemjata! Ako ne sme prvi, toga{ sme me|u prvite tri sigurno! Toa e zatoa {to brendot Kapital se vsadil vo domovite na na{ata celna publika! Vernosta me|u proizvodite na Kapital Media Grup i publikata e dlaboko fundirana. Postoi golemo koli~estvo doverba! Nie vo kompanijata sme svesni za toj moment. Tokmu doverbata e na{ata najgolema obvrska deneska! I na{iot najgolem predizvik... I zatoa sekojdnevno sme s$ podobri i podobri... Ne sedime mirni, vadime novi proizvodi... Razvojot e na{iot opstanok! Da se vratime na tiraìte... Sepak

zo{to pa|aat tiraìte na vesnicite vo Makedonija? Zikov: Pa ne pa|aat samo vo Makedonija! Tiraìte voop{to pa|aat... No, mnogu pobrzo pa|aat tiraìte kaj tie vesnici i magazini za koi velime deka se od “op{to politi~ki format”! Vi kaàv, toa se tie kako gi velat visokotira`ni. “Nacionale vesnici”... Zo{to pa|aat! Videte vo Makedonija ima pove}e pri~ini za toa! A ima i globalni op{ti pri~ini koi vaàt za vesnicite na sekade vo svetot deneska! Za toa }e vi kaàm malku podocna... Prvo za Makedonija! Znaete... vo poslednata decenija novinarskiot izraz vo Makedonija vo golema mera poevtini... Kaj vesnicite toa e evidentno. Apetitite i afinitetite na publikata – bilo da e televiziska publika, radiopublika ili ~itateli na vesnici vo golema mera e promeneta... Publikata deneska s$ po~esto se informira od razli~ni kanali na informacii – ne kako porano od eden ili od ednorodni informaciski kanali. Se smeni i sodrìnata {to ja preferiraat... Site statistiki velat deka kratkite politi~ki i ekonomski vesti ve} e odamna ne se vo moda... Oti vie deneska niv gi gledate nasekade po Internet. Deneska konkurencijata ne e lokalna. Nam ne ni konkurira “Dnevnik”, ili nie na “Dnevnik”. Nam konkurencijata ni e Google! Zo{to? Zatoa {to ima vesti na site svetski jazici, od sekade... Kratki vesti... Mnogu kratki, tolku kolku {to mu treba na eden prose~en konsument! Toa zna~i deka konkurencijata vo mediumite stanuva globalna, svetska. Videte go Youtube... Tamu moète da najdete klipovi od site meridijani, na site jazici... vo sekoe vreme... Toa go menuva konsumentot, potro{uva~ot... Novite tehnologii i sredtsva za komunikacija kako i socijalnite mreì

kako Facebook, Twitter, Myspace, LinkedIn... gi menuvaat karakterite na lugeto... N$ menuvaat i nas vo mediumite sekako... Onoj od nas {to toa }e go razbere pobrzo }e ima konkurentska prednost nad drugiot! A {to treba da se razbere? Zikov: Pove}e ne se koristi samo edna valuta za pla}awe pri kupuvawe na informaciite od eden medium? Sega imame dve valuti: ednata e onaa starata - parite vo nekoja valuta... No, vtorata valuta e magi~na! “Vnimanieto” e valuta! Pra{aweto e zo{to deneska nekoj bi potro{il vreme na na{ite informacii i analizi!? Objaveni na hartija koja nemilosrdno si ja tro{el vo tekot na v~era{niot den da go ispe~ati{ dene{noto izdanie! Zo{to da te ~itam ako jas taa vest ve}e sum ja pro~ital v~era na Internet, sno{ti sum ja videl i slu{nal na televizija, utrovo dodeka sum pojaduval sum ja slu{nal na radio... u{te doa|am na rabota i na biroto vesnicite mi ja prodavaat istata vest! Zo{to seto toa... Sostojbite vo makedonskite medium ne se dobri! Novinarskiot proizvod e poevtinet! Pri~inite se i od politi~ki, no mnogu pove}e od deloven aspekt vnatre vo mediumite! Kako e vo Kapital Media Group? Zikov: Nie vo Kapital godinava lansiravme nova strate{ka cel! Toa e da bideme seopfaten analiti~ar i komentator na ekonmko-politi~kite i biznis sostojbite vo Makedonija i na Balkanot! Sakam da objasnam deka Kapital po~nuva da gradi sosema nov pristap vo sledewe na ekonomskite slu~uvawa... Za nas makedonskiot pazar kako dr`ava pove}e nema da ni bide osnovnata cel koga gi proizveduvame informaciite. Za nas glavnite temi od ekonomijata }e bidat site regionalni-balkanski temi! Istra`uvavme i doznavme deka na{ite ~iatetli gi interesiraat biznis-nastanite

30 INTERVIEW vo Srbija, Hrvtska i Slovenija, kako i vo drugite zemji od regionot! Toa {to e mngu va`no gi interesiraat mo`nostite za biznis... zna~i konkretno biznis-klimata, nekoi mo`nost povrzani so umreùvawe... Vo prethodnite edna-dve godini silno se podgotvuvavme za ovoj predizvik! Ne e mala rabota makedonskata ekonomija sega da ja analizirate i istraùvate vo kontekstot na site balkanski biznis-sceni. Makedonskite investitori i preptriema~i, kako i menaxerite da gi sporeduvate i analizirate vo regionalen kontekst! Posebno }e ni bidat interesni prezemawata vo regionot! O~ekuvame makedonskite kompanii vo bliska idnina da bidat silno napa|ani od golemite balkanski kompanii (po dvaesetina trieset pati pogolemi od na{ite). Toa }e bide mnogu interesno da se prosleduva... Balkanskite berzi }e ni bidat vo fokusot... Ednostavno Balkanskata ekonomija }e ja tretirame kako doma{na... Kapital sekoga{ }e bide na samoto mesto na nastanite... Poslednive dve nedeli nekako netipi~no za ovoj del od godinata vo kompanijata e ìvo! Najavuvate lansirawe na dva novi proizvodi – mese~nikot “Bankar” i mese~nikot “Menaxer”! Od kade pak sega ova... Zikov: I ne samo tie dva novi proizvodi. Sega ja koristam ekskluzivno mo`nosta da go najavam i nedelnikot “Politika” {to }e po~neme da go izdavame vo prvata nedela na dekemvri! Zna~i ne samo mese~nici, tuku nedelnik! [to drugo najavuvame? Godinava silno i agresivno }e gi objavuvame na{ite poznati edicii - Top 100 izvoznici, Top 100 najgolemi, najgolemite banki vo Makedonija i vo regionot, a za prvpat godinava }e objavime i publikacija – Najbogati i najmno}ni vo Makedonija! ] e imame i posebno izdanie koe }e se vika “Mo}ni dami”! Ponatamu: vo po~etokot na idnata godina (januari 2012 godina }e po~ne da raboti na{ata produkciska ku}a za proizvodstvo na videoproizvodi). Kapital Media Grup na pazarot }e se pojavi so nekolku specijalizirani biznis i finansiski emisii, kako i so nedelna frekvencija na videoklipovi koi }e se zaka~uvaat na na{iot internetportal. Nekoi eksperimentalni klipovi } e pu{time u{te esenva... Ova e osnovata na na{ata internet-televizija koja sakame i sonuvame da ja lansirame kon krajot na 2012 godina. Moja èlba e za Novata godina nasprema 2013 godina! ]e uspeeme... Podgotvuvame i tri do ~etiri golemi konferencii i eden biznis-forum. Forumot ke go organizirame esenva vo ramkite na podgotovkata na specijalnata edicija najgolemite makedonski i regionalni banki! Naskoro i za toa detalno }e ja izvestime makedonskata i javnosta vo regionot! Okolu trieset standardni specijalni prilozi koi sekoja godina gi izdavame godinava prodolùvame da gi izdavame... Vo redakcijata kreirame posebni timovi za razli~ni istraùvawa. Novinarite poleka se specijaliziraat! Se ~uvstvuva silna

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

motiviranost... Na{ata delovna politika e usmerena vo pravec na kreirawe na optimalna golemina na novinarski i uredni~ki tim koj }e bide dobro platen, no }e ima silno organiziran i ispolnet raboten den... Za sevo ova {to go navedov kako lista na proekti da se realizira timot mora da bide na visina na svojata zada~a. Vo poslednite godini se soo~uvate so silen pritisok vo javnosta deka Kapital Media Grup e proizvod na direktorskata elita od privatizacijata vo devedesettite godini! Potoa mo`e{e da se slu{ne deka ste proizvod na vla{koto lobi! Se znae deka partner vo kompanijata vi e Repro One na gospodinot Min~o Jordanov!? Kako gi komentirate vakvite komentari... Zikov: Mnogumina koi se pojavija na na{ite naslovni stranici, {to biznismeni {to politi~ari (vklu~itelno i site makedonski premieri, site ministri, najgolemite direktori, novite pretpriema~i koi nadoa|aat, mnogu silni profesionalci vo kompanii, banki, pomali firmi ili ako sakate politi~ki partii) mnogu dobro znaat kako e formiran Kapital i niz {to s$ pominal za da bide toa {to e deneska! Od krajot na 2008 godina partner vo Kapital Media Grup e Repro One na gospodinot Min~o Jordanov! Bev mnogu sre}en koga eden den gospodinot Jordanov mi predlo`i da ni stane partner vo kompanijata! Go pra{av – zo{to sakate da bidete partner vo Kapital? Toj mi odgovori deka jas i timot sme sozdale silna kompanija i mo} en brend! I deka veruva vo idninata na ovaa mediumska ku}a? Za mene nema pogolem kompliment i zadovolstvo od toa eden vonseriski investitor kako {to e Jordanov, i pred s$ plemenita li~nost so dlaboki razbi-

rawa za ìvotot, za makedonski prigodi malku nerazbirlivo, neli, da vi predloì delovno partnerstvo! Malku vreme treba{e da se dogovorime kako }e go napravime partnerstvoto! Znaete, so nekogo ako se razbirate toga{ toa se gleda na prva... I deneska delime isti sonovi za mekedonskata ekonomija i dràvata voop{to! Svativme deka ova partnerstvo se pravi so vizija - deka kompanijata }e se razviva na dolg rok... Ova ne e medium koj treba da trae edna godina. Ova ne e medium koj e osnovan za vo nego da se reklamiraat dve firmi na gazdata na mediumot. Ova ne e medium koj treba da trae s$ dodeka edna vlada ili politi~ka grupa e na vlast, pa da cica reklami od dràvata! Izdanijata na Kapital ne mu sluàt nikomu posebno! Ovie mediumi sluàt na biznis i na politi~kata zaednica... Na{ite proizvodi se staveni na raspolagawe da im sluàt na makedonskite heroi – investitorite i pretpriema~ite!

32 KOMPANII I PAZARI MRE@ATA NA BIZNIS-ANGELI VO MAKEDONIJA SE [IRI

NASKORO ]E SE ZNAAT FINANSIRANI OD AN Centarot za inovacii pri Proektot na USAID za konkurentnost, vo ~ii ramki funkcionira prvata makedonska mre`a na biznis angeli, na 7 juli }e ja organizira i prvata investiciska ve~era, kade {to }e se sretnat pretpriema~ite so najdobri biznis-idei i angelite-investitori

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

akedonskata mreà na biznisangeli po~na da se plete, a koi }e bidat prvite pretpriema~i {to }e se fatat vo nea, }e vidime mnogu naskoro. [egata na strana, vo vakva mreà bi sakale da se fatat mnogumina od start ap biznisite koi{to imaat dobar proekt i potencijal za rast, no ne moàt da pristapat do konvencionalnite izvori na finansirawe, kako {to se bankarskite krediti. Zatoa se tuka biznis-angelite, investitorite “od senka”, koi{to prepoznavaj}i ja {ansata za uspeh na nekoj biznis {to {totuku po~nal da se ispiluva, vleguvaat so svoi pari, o~ekuvaj} i povrat na svojata investicija, vo nekoe dogledno vreme, se razbira. Konceptot na biznis-angeli vo razvienite zapadni zemji, osobeno vo SAD, funkcionira odli~no

so decenii, a vo balkanskite zemji e vo zarodi{. Slovenija ja formira{e svojata mreà na biznis-angeli pred 4 godini, Hrvatska i Srbija ne{to podocna, a vo zemjava, prvata Mreà na biznis-angeli po~na da funkcionira pred samo tri meseci, vo ramki na Centarot za inovacii, pri Proektot na USAID za konkurentnost. Mreàta, ~ie{to me|unarodno ime e i2BAN, ve}e ima desetina ~lenovi, uspe{ni i bogati makedonski gra|ani, koi{to uspeale vo eden ili pove}e biznisi i sega se spremni da im pomognat i na drugi pretpriema~i da stanat uspe{ni kako niv. Nivniot identitet zasega ne go otkrivame, za barem vo ovaa po~etna faza da se za~uva nivnata privatnost i da ostane anononimen kapitalot so koj tie raspolagaat i go vloùvaat, {to ne zna~i deka vo idnina tie nema da & se pretstavat na javnosta, kako {to e slu~ajot vo Slovenija, na

primer. Povrzuvaweto, pak, me|u biznis-angelite i dobrite proekti, go pravi grupata od nekolku profesionalci, anga`irani okolu samiot Centar za inovacii, a pretsedatel na Mre`ata na biznis-angeli e Qup~o Zikov, sopstvenik i direktor na Kapital Media Grup, koja{to preku svoite izdanija & dava

KOI SE LU\ETO [TO ]E GI SPOJUVAAT PR QUP^O ZIKOV PRETSEDATEL NA MRE@ATA NA BIZNIS-ANGELI

“Чlenovi na Mreàta se vnimatelno selektirani, renomirani i finansiski mo}ni individualci od Makedonija, a zada~ata na Centarot za inovacii e da gi promovira investiciite vo sopstveni~ki udel, da gi skenira i procenuva proektite, timovite i firmite kade {to bi moèl da vleze kapital na biznis-angelite, da gi educira biznisangelite i pretpriema~ite za toa kako funkcionira ovoj koncept i zo{to e korisen za obete strani.” Qup~o e poznat na po{irokata javnost kako sopstvenik i direktor na Kapital Media Grup, kompanija koja{to go izdava biznis-dnevniot vesnik “Kapital”, magazinot “Kapital”, kako i portalot na KMG. Toj ima dvaesetgodi{no iskustvo vo biznis-novinarstvoto, a preku negovite mediumski izdanija e dokaàn kako golem poddrùva~ na zalo`bite za slobodnoto pretpriemni{tvo. Kako u~esnik i predava~ na golem broj konferencii, obuki i seminari posveteni na razvojot i poddr{kata na biznisite vo Makedonija, Zikov e eden od najupatenite vo zemjava koga se raboti za neguvawe na uspe{nite pretpriema~ki prikazni i ne slu~ajno e izbran za pretsedatel na prvata mreà na biznis-angeli vo Makedonija.

ANA AMBARKOVA PROEKT-KOORDINATOR VO CENTAROT ZA INOVACII

“Najgolema verojatnost da se slu~i investicija na biznisangel e vo proekt koj{to funkcionira barem edna godina, ima obrt i gi ima prvite klienti. Idejata na konceptot na biznis-angelite e da pomogne eden dobro startuvan proekt da stane u{te pouspe{en, so toa {to }e se ra{iri i nadvor od granicite na Makedonija, zna~i pretpriema~ot da ja ima vgradeno i regionalata, a u{te podobro, i me|unarodnata dimenzija vo vizijata za svojata kompanija.” Ana ima rabotno vo nekolku komapnii i nevladini organizacii, a najgolemoto iskustvo vo oblasta na pretpriemni{tvoto go steknuva rabotej}i vo eden od biznis-inkubatorite vo zemjava. Taa e proekt-koordinator vo Centarot za Inovacii Skopje, a vo Mre`ata na biznis-angeli, pak, nejzinata uloga e pronao|awe i selektirawe na potencijalni biznisi koi bi mo`ele da bidat finansirani od strana na biznis-angelite.

KOMPANII I PAZARI

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

T I PRVITE PROEKTI NGELITE-INVESTITORI FAKTI ZA BIZNIS-ANGELITE:

Biznis-angelite voobi~aeno se li~nosti na vozrast od 25-65 godini so golemo biznis-iskustvo, vreme i pari koi moàt da gi investiraat; Generalno, biznis-angelite investiraat 25.000-250.000 evra vo individualni biznisi vo Evropa, a vo Velika Britanija taa brojka nadminuva i 400.000 evra; Na porazvienite evropski pazari na biznis-angeli investicijata vo prosek iznesuva 80.000 evra po dogovor; Vo nekoi zemji biznis-angelite vloùvaat i pove}e od 2,5 milioni evra ako opreriraat kako del od zdruènie; Mnogu biznis-angeli investiraat pari za da doìveat fascinantni pretpriemni~ki iskustva; Ramkovnata programa za konkurentnost i inovacii na EU (2007-2013) obezbeduva finansiski sredstva koi se o~ekuva da privle~at okolu 30 milijardi evra za finansirawe na mali i sredni kompanii; 20 milijardi evra investiraat godi{no biznis-angelite vo SAD, a vo Evropa okolu ~etiri milijardi evra.

maksimalna mediumska poddr{ka na ovaa ideja. “Чlenovi na Mreàta se vnimatelno selektirani, renomirani i finansiski mo}ni individualci od Makedonija, a zada~ata na Centarot za inovacii e da gi promovira investiciite vo sopstveni~ki udel, da gi skenira i procenuva proektite, timovite i firmite kade {to bi moèl da vleze kapital na biznis-angelite, da gi educira biznis-angelite i pretpriema~ite za toa kako funkcionira ovoj koncept i zo{to e korisen za obete strani, da organizira t.n. investiciski ve~eri, kade {to }e se sre} avaat pretpriema~ite i biznis-angelite, kako i da obezbeduva konsultantski, pravni, finansiski i ostanati uslugi pri strukturiraweto na zdelkite, zna~i koga } e dojdeme do poslednata faza, {to zna~i, biznis-angelite da re{at deka sakaat da vloàt pari vo odreden biznis”, objasnuva Zikov.

AKO SAKA[ “ANGELSKI” PARI, RAZMISLUVAJ GLOBALNO Vo me|uvreme vo “Kapital” izlegoa nekolku oglasi so povik za aplicirawe na proekti {to bi mo`ele da bidat interesni za biznisangelite, a vo Centarot za inovacii ve}e se pristignati triesetina predlog-proekti. Ana Ambarkova, proekt-koordinator vo

Centarot za inovacii, a vo Mreàta na biznis-angeli zadolèna za pronao|awe i selektirawe na potencijalni biznisi koi bi moèle da bidat finansirani od strana na biznis-angelite, veli deka vo stignatite predlozi, zasega dominiraat tie {to se prakti~no nezapo~nati biznisi, odnosno pretpriema~i koi{to imaat ideja, koja{to moè i da e mnogu dobra, no naj~esto ne e dobro elaborirana na hartija. “Najgolema verojatnost da se slu~i investicija na biznis-angel e vo proekt koj{to funkcionira barem edna godina, ima obrt i gi ima prvite klienti. Idejata na konceptot na biznis-angelite e da pomogne eden dobro startuvan proekt da stane u{te pouspe{en, so toa {to }e se ra{iri i nadvor od granicite na Makedonija, zna~i pretpriema~ot da ja ima vgradeno i regionalata, a u{te podobro, i me|unarodnata dimenzija vo vizijata za svojata kompanija”, objasnuva Ambarkova. Taa dodava deka pretriema~ite naj~esto ne se dovolno spremni za pretstavuvawe na svojata ideja pred mo`nite investitori, nemaat dobro strukturiran biznis-plan, a ~esto ne znaat dobro da ja popolnat nitu aplikacijata koja{to Centarot za inovacii zadolìtelno ja propi{uva za site zainteresirani pretpriema~i.

RETPRIEMA^ITE SO BIZNIS-ANGELITE? @ARKO POP-ILIEV

DEJAN JANEVSKI

PRETSEDATEL NA CENTAROT ZA INOVACII

PORTFOLIO-MENAXER VO PROEKTOT NA USAID ZA KONKURENTNOST

“Nie preku Centarot za inovacii, zaedno so na{ite partneri, ve}e imame iskustvo vo sklu~uvawe na nekolku me|unarodni zdelki so vleguvawe na investicii vo sopstveni~ki udel, t.n. equity zdelki, i sega taa ekspertiza ni stoi na raspolagawe pri razvivaweto na Mre`ata na biznis-angeli, odnosno za site procesi i fazi od po~etnata aplikacija na proektot, do eventualnoto sklu~uvawe na zdelkata so biznis-angelot. Vo interes ni e celiot proces da e transparenten, no samoto pregovarawe i sklu~uvaweto na zdelkata ostanuva me|u pretpriema~ot i investitorot.” @arko ima nekolkugodi{no rabotno iskustvo vo sproveduvawe na USAID proekti, glavno vo poleto na SDI (stranski direktni investicii), sozdavawe i rast na start ap biznisi, privlekuvawe investitori i sklu~uvawe investiciski dogovori. Toj e pretsedatel na Centarot za inovacii, so glavna odgovornost za pregleduvawe na procesite i menaxirawe na investiciskite dogovori. Dopolnitelno, toj e proekt menaxer na i2BAN Mre`ata na biznis-angeli.

“Investiciskata ve~era e najva`niot nastan {to go organizira i2BAN, kade {to selektiranite kompanii gi prezentiraat svoite idei pred investitorite biznis-angeli. Po investiciskata ve~era edna do dve idei }e bidat selektirani za dopolnitelna diskusija so zainteresiranite investitori, a najgolema mo`nost ima nekolku investitori zaedni~ki da dogovorat finansirawe na proekt .” Dejan pove}e godini od svojot raboten vek posvetil na donorski organizacii, vo komponenti kako konkurentnost, klasteri i javno-privaten dijalog. Dodeka, pak, poslednive nekolku godini intenzivno ja posvetuva svojata kariera vo oblasta na pazarni povrzuvawa vo lesnata industrija i SDI (stranski direktni investicii). Na ovie oblasti e posveten i vo momentov, kako portfolio-menaxer vo Proektot na USAID za konkurentnost. Negovata uloga vo Mre`ata na biznisangeli e glavno naso~ena kon interakcija, animirawe i anga`irawe na angelite-investitori.

34 KOMPANII I PAZARI KAKO ODI POVRZUVAWETO NA BIZNISANGELITE SO DOBRITE PROEKTI? vetskata praktika pokaùva deka od 100 biznis-idei, samo okolu 20 moè da dojdat vo faza koga bi se razvil kvaliteten biznis-plan, a samo 10 na krajot }e ostanat so seriozni {ansi za uspeh. Makedonskata Mreà na biznis-angeli }e pomaga da se napravi prvi~na selekcija na proekti {to vredat da se pretstavat pred investitorite. Zna~i, okolu deset pretpriema~i bi bile kaneti na investiciskite ve~eri, od koi{to, najverojatno, samo okolu 3-4 bi bile od interes na investitorite i bi moèle da se kvalifikuvaat za vlez na sveì pari vo nivniot biznis. Mreàta na biznis-angeli - I2BAN }e ja organizira prvata investiciska ve~era na 07.07.2011, koja }e bide od zatvoren tip. Na ve~erata }e se prezentira operativniot model na mreàta, partnerite organizacii i tri biznis-proekti na koi im e potrebno finansirawe od strana na angeli-investitori. Ovaa ve~era }e se odviva vo ramkite na Nedelata na investiciska podgotvenost 04.07-08.07, kade {to pokraj investiciskata ve~era, }e se odràt i nekolku sesii, obuka “Podgotvenost za investicii”, nameneta za pretpriema~i, konsultanti i idni obu~uva~i. Centarot za inovacii }e ja licencira ovaa obuka, koja }e bide odràna pod mentorstvo na Bla` Kos, direktor na mreàta na biznis-angeli na Slovenija, inaku partner na makedonskata mreà, so cel istata da bide dostapna na makedonskite pretpriema~i. “Investiciskata ve~era e najva`niot nastan {to go organizira i2BAN, kade {to selektiranite kompanii gi prezentiraat svoite idei pred investitorite biznis-angeli.

Po investiciskata ve~era edna do dve idei }e bidat selektirani za dopolnitelna diskusija so zainteresiranite investitori, a najgolema mo`nost ima nekolku investitori zaedni~ki da dogovorat finansirawe na proekt”, veli Dejan Janevski, portfolio-menaxer vo Proektot na USAID za konkurentnost na USAID, a negovata uloga vo Mreàta na biznis-angeli e glavno naso~ena kon interakcija, animirawe i angaìrawe na angelite-investitori. Toj dodava deka za da se postigne zaedni~ko, se pravi detalna prezentacija na biznis-planot, a investitorite pomagaat za finalizirawe na vistinskata strategija. Se odreduva vode~kiot investitor, i sekoj ~len na sindikaciskata grupa (investitor) prezentira kolku e zainteresiran da vloì za preliminarno da se vidi dali se dostignuva potrebnata suma i na koj na~in }e se raspredeli vlogot. Mreàta od konsultanti na I2BAN pomagaat vo strukturiraweto na zdelkata, a dokumentot so uslovite za investirawe e po~etna pozicija za dopolnitelni pregovori so pretpriema~ot. I2BAN nema da pregovara vo ime na investitorite, no }e dava odredeni soveti. Po zavr{uvaweto na pregovorite, I2BAN ili investitorot, vr{i dlabinska analiza na kompanijata vo segmentot na pravnite pra{awa, finansiite, tehnologijata i sl. Kompanijata ima obvrska da ovozmoì sproveduvawe na dlabinskata analiza. Po zavr{uvaweto na dlabinskata analiza i potpi{uvawe na uslovite za investirawe, se podgotvuvaat site pravni akti za sklu~uvawe na zdelkata. Investitorot vloùva i zema udel vo kompanijata. Se po~nuva so dogovorenite aktivnosti, a po investicijata, I2BAN mu pomaga na investitorot so sledewe na finansiite i raboteweto. I biznis-angelite se potencijalen izvor na idei, zatoa {to se poznati i iskusni biznismeni, koi{to poseduvaat znaewe, iskustvo, kontakti, dodeka pridobivkite za investitorot dokolku ja spodeli idejata so I2BAN se toa {to dobiva dvojna proverka na kvalitetot i spodeluvawe na rizikot.

ZO[TO DA STANETE ^LEN NA MRE@ATA NA BIZNIS-ANGELI?

Postojan pristap do golem broj kvalitetni mo`nosti za investirawe; Kvalitetni biznis-planovi i prezentacii; Spodeluvawe na rizikot, pokrienost na razli~ni sektori; Pomo{ pri strukturiraweto na zdelkata; Pristap do mre`a na konsultanti obu~eni da pomognat da se dobie finansirawe od biznis-angelite; Edukativni nastani; Vmre`uvawe so istomislenici i lu|e so sli~ni afiniteti i celi.

“Zatoa e Mreàta tuka, da gi educira, da gi obu~i kako da razmisluvaat vo nasoka koja{to poverojatno }e im obezbedi sredba so biznis-angelite”, veli Ambarkova. Vo Mreàta na biznis-angeli velat deka od nivnite prethodni iskustva vo procesite na finansirawe na makedonskite biznisi {to bile poddràni od Proektot na USAID za konkurentnost, se pokaàlo deka dobar del od pogolemite biznisi ne se spremni da vlezat vo procedura za vlez na nadvore{en kapital vo sopstveni~kata struktura, nitu spored kvalitetot na finansiskite izve{tai, nitu spored menaxerskite kapaciteti. Ova e najkarakteristi~no za kompaniite {to postojat na pazarot ve}e 10-15 godini, pa zatoa vo Centarot za inovaci, odnosno Mreàta na biznis-angeli, smetaat deka firmi pove}e soodvetni za vlez na sopstveni~ki udel se malite biznisi koi{to postojat na pazarot pokratko vreme, a nivnite osnova~i i menaxeri se pomladi i pootvoreni za alternativni izvori na finansirawe. “Nie preku Centarot za inovacii, zaedno so na{ite partneri, ve}e imame iskustvo vo sklu~uvawe na nekolku me|unarodni zdelki so vleguvawe na investicii vo sopstveni~ki udel, t.n. equity zdelki, i sega taa ekspertiza ni stoi na raspolagawe pri razvivaweto na mreàta na biznis-angeli, odnosno za site procesi i fazi od po~etnata aplikacija na proektot, do eventualnoto sklu~uvawe na zdelkata so biznis-angelot. Vo interes ni e celiot proces da e transparenten, no samoto pregovarawe i sklu~uvaweto na zdelkata ostanuva me|u pretpriema~ot i investitorot”, objasnuva @arko Pop-Iliev, pretsedatel na Centarot za inovacii i voedno, proekt-menaxer na i2BAN Mreàta na biznis-angeli.

NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

POSETETE NÈ NA: WWW.KAPITAL.MK @KapitalMediaGr

INTERVIEW 36 INTERVIEW

PROF. D-R

DRAGOQUB ARSOVSKI PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA TTK BANKA

ZA DOBRI I PROFITABILNI PROEKTI VRATITE S SEKOGA[ OTVOREN

SE I

INTERVIEW To~no e deka denes bankite raspolagaat so visok procent na likvidni sredstva. Na nivo na bankarski sistem ovoj procent dostignuva i do 30% od vkupnata aktiva, {to ukaùva na mo`nosta da se poddrì koj bilo profitabilen proekt {to }e bide predloèn. No, mora da se napomeni deka bankite imaat obvrska da obezbedat i sigurnost za deponentite. Zatoa smetam deka site poplaki za ote`nat pristap do bankite za kreditirawe treba da se analiziraat individualno i deka treba da n$ zagriì samo situacijata koga uspe{nite kompanii bi se poàlile na toa BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJÊVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

TTK banka rabote{e pozitivno vo 2010 godina i prvata polovina na 2011 godina? Za razlika od 2009 i 2008 godina, koga rabote{e bankata so zaguba, izminatata 2010 godina rabotevte so profit. Da, TTK banka ostvari pozitivni finansiski rezultati na krajot od minatata godina i so ista dinamika prodol`uva i vo ovoj {estmese~en period od godinava. Toa e posledica na set od pove}e elementi, i toa: realizacija na dobro utvrdenata Strategija za razvoj na bankata, uspe{nata reorganizacija na bankata koja ja sprovedovme vo 2009 godina, menaxerskoto i kadrovsko prestrukturirawe, nova organizaciona postavenost i funkcionalnost, zajaknuvawe na sistemot na korporativna odgovornost; voveduvawe novi, sovremeni tehniki i tehnologii vo sekojdnevnoto operativno rabotewe, striktno po~ituvawe na supervizorskite standardi i modernite principi na bankarskoto rabotewe, kako i sekojdnevno brzo i efikasno prilagoduvawe na uslovite na pazarot i na potrebite na na{ite komintenti. Ovde posebno sakam da ja istaknam celosnata posvetenost i napornata rabota na timot so koj rakovodam i na `elbata za ostvaruvawe zaedni~ki kolektiven uspeh. Kolku i kako dol`ni~kata kriza vo Evropa vlijae vrz raboteweto na TTK banka i na celiot bankarski sistem? Dali bankite vo Makedonija se zdravi i stabilni? Poradi nivoto na razvienost na na{iot bankarski sistem osobeno na stranata na ponudata, toj pa i voop{to finansiskiot sektor vo R. Makedonija gi izbegna direktnite vlijanija na golemata ekonomska kriza. Od druga strana, prezemenite merki vo delot na monetarnata politika od strana na NBRM vlijaeja za promenite vo kreditnite politiki kaj site banki, vo nasoka na zajaknuvawe na konzervativniot pristap, so {to bankarskiot sektor uspe{no gi sovlada i indirektnite vli-

janija na ekonomskata kriza, koi bea posledica na namalenata aktivnost i solventnost vo realniot sektor. Se dade prioritet na principite na stabilnost i likvidnost za smetka na profitabilnosta vo raboteweto, no toa e minimalniot rizik koj bankite moraa da go prezemaat vo naletot na krizata. Raboteweto na TTK banka vo vakvi uslovi ne se razlikuva od raboteweto na bankarskiot sistem vo celina. Imame visoka adekvatnost na kapitalot, visoko likvidna aktiva i realno utvrdeni parametri na planiran rast. Se obiduvame da izgradime ili da ja odr`uvame vospostavenata visoka zaemna sorabotka i doverba so na{ite komitenti, koja zna~i zaemno razbirawe na uslovite i ambientot vo koj rabotime. Eden od najgolemite akcioneri vo TTK banka e i Evropskata banka za obnova i razvoj? [to zna~i toa za bankata? EBOR e sopstvenik na 25% od kapitalot na bankata, i kako institucionalen investitor ima isklu~itelno pozitivno vlijanie vrz procesite na institucionalnoto jaknewe na bankata vo izminative 5 godini. Vo po~etokot pomo{ta na EBOR bila preku poddr{kata na konsultantska ku}a od nadvor, koja dade svoj pridones vo razvojot na procesite so koi se implementiraat evropskite principi i organizacija na rabotata. Denes EBOR aktivno e prisutna preku direktno u~estvo vo najvisokiot menaxment na bankata. Tuka e kolegata Piter Molders, bankar so bogato bankarsko iskustvo, so koj zaedni~ki gi predlagame ili donesuvame site tekovni i razvojni dokumenti potrebni za funkcioniraweto na TTK banka. Se razbira ne treba da se isklu~i i pomo{ta {to EBOR ja dade, preku koristeweto na posebnata kreditna linija za TTK banka za razvoj na mali i sredni pretprijatija kako i preku kreditnata linija od EFSE – fond za razvoj, isto taka, na mali i sredni pretprijatija kade {to EBOR e eden od osonova~ite. KOMPANIITE MALKU INVESTIRAAT Vo kakva sostojba se kompaniite vo

38 INTERVIEW Makedonija? Se ~uvstvuva li nelikvidnosta pove}e preku problemi vo vra}aweto na kreditite? Makedonskata ekonomija e mala i zatvorena ekonomija. Osven nekolkute izvozni proizvodi vo delot na crnata metalurgija, primarnoto zemjodelsko proizvodstvo i farmacevtskata industrija, ostanatata struktura na realnata ekonomija e svrtena kon uvozot i e mnogu zavisna od eksterni vlijanija. Vo ovaa smisla, so namaluvaweto na biznisot na stranskite pazari stasuvaat i likvidnosnite problemi kaj na{ite kompanii. Vo posledno vreme kompaniite malku investiraat, pa investicionite krediti se pomalku zastapeni za smetka na kreditite za obrtni sredstva so koi nastojuvaat da ja odrùvaat likvidnosta. Vo situacija koga po~na rastot na nefunkcionalnite krediti i zgolemuvaweto na rezervaciite za niv, so pomo{ na vnatre{na reorganizacija i celosna posvetenost na problemite, uspeavme ovoj trend da go zapreme, a podocna duri i da go pretvorime vo pozitiven za bankata. Biznismenite s$ po~esto se àlat deka bankite nemaa sluh za te{kata situacija vo koja se nao|aat kompaniite i celata ekonomija i deka namesto da go olabavat, go ote`naa pristapot do krediti? Kade e balansot? To~no e deka denes bankite raspolagaat so visok procent na likvidni sredstva. Na nivo na bankarski sistem ovoj procent dostignuva golemina i do 30% od vkupnata aktiva, {to ukaùva na mo`nosta da se poddrì koj bilo profitabilen proekt koj }e bide predloèn. No, mora da se napomeni deka bankite imaat obvrska da obezbedat i sigurnost za deponentite {to e osnova pri plasirawe na kreditite, a za {to, pak, bankite imaat obvrska kontinuirano da gi sledat finansiskite izve{tai, funkcioniraweto na kompanijata na pazarot i kvalitetot na obezbeduvaweto. I toa e t.n. princip na vrzani sadovi vo koj vo razli~ni ciklusi od ekonomskiot razvoj i vo razli~ni uslovi na ekonomski rast se dava prioritet na stranata na rizikot koj nosi povisok profit ili na stranata na sigurnosta koja nosi pomal profit za bankata. Zatoa, smetam deka site poplaki za ote`nat pristap do bankite za kreditirawe, treba da se analiziraat individualno i deka treba da n$ zagriì samo taa situacija koga uspe{nite kompanii bi se poàlile na toa. Vo TTK banka za dobri i profitabilni proekti vratite se sekoga{ otvoreni. Koi uslovi ili merki se potrebni za da se olesni i zgolemi kreditiraweto na kompaniite? Mora da bideme iskreni deka mnogu

TRI “E” I SEDUM “K” ZA USPE[EN MENAXMENT

Koi se Va{ite principi vo upravuvaweto? [to e najva`no za uspe{no rakovodewe so nekoja banka? Moite principi na upravuvawe se kombinacija na dve dimenzii: pofesionalnata i ~ove~kata dimenzija. Prvata, profesionalnata e komponenta sostavena od tri “E” principi - ekonomi~nost, efikasnost i efektivnost, a vtorata ~ove~kata dimenzija e komponenta sostavena od sedum “K” principi – karakternost, komunikativnost, kooperativnost, konstruktivnost, kretativnost, kultura i kura`nost. Nastojuvam jas prv da gi

ispolnam site ovie komponenti, a toa go baram i od ~lenovite na timot so koj rakovodam. Sekoj koj e spremen da se pridr`uva na ovie principi i komponenti mo`e da bide ~len na timot na TTK banka. Vsu{nost, dobroto korporativno upravuvawe vo bankarstvoto podrazbira vospostaven uspe{en sistem na utvrduvawe na celite, donesuvaweto odluki i soodvetno sledewe na stepenot na izvr{uvawe na odlukite. Samo taka se sozdava povisoka vrednost i se obezbeduvaat sistemi na odgovornost i kontrola, soodvetni na prezemeniot rizik.

INTERVIEW

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk dadeni predlozi vo izminatiot period od strana na bankite do nadle`nite institucii se prifateni i niz pove} e zakonski normi se implementiraat. Toa {to dopolnitelno e potrebno za zgolemuvawe na kreditiraweto na kompaniite e povrzano so cenata na kapitalot odnosno so kamatata na kreditnite proizvodi. Zna~i, ne moème da o~ekuvame kvaliteten rast na kreditna aktivnost so visoki kamatni stapki. Ovde sega se nametnuva pra{aweto, a {to e toa {to e potrebno kamatnite stapki na kreditite da bidat poniski?. E tuka se sudruvame so problemot na isprepletuvawe na golemiot broj pazarni, no i administrativni elementi koi vlijaat na visinata na cenata na kapitalot. Za àl, postoi t.n. pazaren disbalans me|u administrativnite faktori koi pove}e se naso~eni na stranata na aktivata na bankite otkolku pazarnite faktori koi se naso~eni na stranata na pasivata na bankite. Toj disbalans doveduva do toa golem del od aktivata na bankite da ne moè pazarno da se oplodi i vlijae na porastot na cenata na toj del od slobodnata aktiva koj pazarno se oploduva. Tuka mislam na: tezauriraniot pari~en potencijal na bankite koi poradi obezbeduvawe na monetarna ramnoteà stoi nepazarno oploden vo forma na zadolìtelna rezerva; na drugiot realen potencijal od lo{ite kreditokorisnici koj poradi dolgi sudski, a mnogu ~esto i neprincipielni proceduri bankite ne moàt da go efektuiraat; na potrebata od dano~na stimulacija na investicionite aktivnosti povrzani so efektuiraweto na prezemenite sredstva vo bankite; na nerazvieniot ili administrativno ograni~eniot pazar na alternativni izvori na finansirawe so koj bi moèlo da se zgolemi efikasnosta na bankite; na najrazli~nite administrativni barawa vo presmetkovnata ili regulatornata postavenost na bankarskiot sistem so koj se vlijae na stranata na tro{ocite vo bilansite na bankite i na drugi merki i aktivnosti koi bi pridonele pazarniot disbalans me|u aktivata i pasivata da se namali i da vlijae pozitivno na namaluvawe na cenata na kreditite vo makedonskata ekonomija. Dvete politi~ki partii vo predizborniot period najavija subvencionirawe na krediti za oddelni nameni. [to mislite za ovaa ideja? Kolku {to mi e mene poznato vakvite ili moèbi sli~ni na ovie idei poteknuvaat i od porano, no sega bea najprecizno pretstaveni i naso~eni osobeno kaj sektorot na naselenieto. Inaku, eden vid na model na subvencionirawe na kamatata so pomo{

Na{ata strategija na razvojot se zasnova na t.n. proizvoden marketing, usloven od potrebite na potro{uva~ite. Nie sme realni i nie ne sme vo pozicija da go diktirame razvojot na bankarskata industrija vo Makedonija, no nastojuvame da odime pobrzo vo istiot. Vo uslovi na izrazena konkurencija, TTK banka zazema proaktiven pristap kon zgolemuvawe na zadovolstvoto na klientite od ponudenite proizvodi, od kvalitetot i brzinata na uslugata koja moàt da ja dobijat od dràvata za realniot sektor e prisuten i denes kaj novata kreditna linija od EIB ~ija prva tran{a bankite ve}e ja iskoristija. Najavite za subvencionirawe, na primer, na stanbenite krediti se odli~en na~in na stimulirawe na razvojot na grade`nata industrija, pa i ekonomijata voop{to, poradi {to treba da se izvr{i i soodvetna analiza i predviduvawe na efektite. Soglasno so predlozite i pazarnite ceni za stanben prostor ova }e zna~i stimulirawe na izgradba i proda`ba na stanovi i vo vnatre{nosta. [to se odnesuva do predlozite za subvencionirawe na kamatata za firmite, dokolku se po~ne so realizacija na tie proekti potencijalno }e zna~i zgolemuvawe na pobaruvawata za investiciski krediti, a }e ima pozitivno vlijanie na ekonomijata. No, sepak, za site ovie idei i modeli, posledniot zbor go ima fiskalnata i buxetskata politika koi od edna strana }e ja ocenat izdrànosta i mo`nosta do koe nivo istite }e se realiziraat, a od druga strana moèbi }e predloàt alternativni formi na subvencionirawe na kreditnata politika preku formite na fiskalnata i dano~nata politika na dràvata od globalen ili regionalen aspekt. NASTOJUVAME POBRZO DA SE RAZVIVAME OD KONKURENCIJATA Kakvi novi proizvodi i uslugi moè da o~ekuvaat gra|anite i firmite od TTK banka? Na{ata strategija na razvoj se zasnova na primenata na tehnologija na proizvoden marketing, usloven od potrebite na potro{uva~ite. Nie sme realni i znaeme deka ne sme vo pozicija da go diktirame razvojot na bankarskata industrija vo Makedonija, no nastojuvame da odime pobrzo vo istiot. Vo uslovi na izrazena konkurencija TTK banka zazema pozicija na proaktiven pristap kon zgolemuvawe na zadovolstvoto na klientite od ponudenite bankarski proizvodi i od kvalitetot i brzinata na uslugata koja moàt da ja dobijat. Redovno se vr{i analiza na sostojbata na pazarot kako i na barawata na korisnicite. Rabotime na razvoj na brza i kvalitetna usluga koja vo dene{no

vreme e mnogu bitna za korisnicite pri izbor na banka. Preku samostoen razvoj na elektronskoto bankarstvo, kako i novite servisi za informirawe, korisnicite na TTK banka imaat mo`nost za momentalen uvid vo sostojbata na smetkite, da vr{at pla}awa, no i najbrzo da dobijat informacija preku SMS-poraki ili preku imejl za sekoja promena i izvr{ena transakcija {to pridonesuva do pogolema sigurnost vo sekojdnevnoto koristewe na uslugite. Kako {to moè da se zabeleì vo izminatiot period pointenzivno se raboti i na kreirawe i ponuda na razli~ni proizvodi za razli~ni segmenti na korisnici. Eve vo momentov bi go spomenal noviot VIP kredit za koj imame golema zainteresiranost. Vo izminatite nekolku godini e evidentno silnoto brendirawe na TTK banka? Koja be{e celta na celosnoto rebrendirawe na bankata i kako ovoj proces se primi vo javnosta? TTK banka iako poteknuva od edni od najstarite banki vo Makedonija, sepak, pod ova ime raboti samo 5 godini. Tokmu na 01 Juli 2006, TTK banka nastana so spojuvaweto na dve banki – Tetovska i Teteks Kreditna banka. Vo me|uvreme rabotevme i na pro{iruvawe na mreàta i momentalno imame 29 lokacii niz dràvata vo koi visokoprofesionalno gi opsluùvame korisnicite. Vo uslovi koga se razviva bankarskiot pazar vo koj se vklu~uvaat zvu~ni bankarski imiwa od stranstvo, TTK banka kako dominantno doma{na banka toa go sledi so golemo vnimanie i nastojuva strate{ki da go gradi sopstveniot imix na stabilna banka, koja navistina ja dava svojata poddr{ka na tie na koi im e potrebna. TTK banka beleì najgolem porast na svesnosta za reklamite na bankata {to se dolì na targetirana marketing-komunikacija, izbor na soodvetni mediumi koi dopiraat do celnata publika, no i koristewe direkten marketing, koj se pokaà kako efikasen. Nezavisnite istraùvawa na pazarot pokaùvaat deka TTK banka vo izminatiot period beleì podobri rezultati na ova pole vo sporedba so drugite banki, osobeno koga }e se zeme predvid i visinata na

40 INTERVIEW O^EKUVAM UMERENO RESTRIKTIVNA MONETARNA POLITIKA Kakva monetarna politika o~ekuvate da vodi noviot guverner na Narodnata banka? Nema da ka`am ni{to novo ako re~am deka monetarnata politika }e zavisi od predizvicite so koi }e se soo~uva makedonskata ekonomija. No, vo sekoj slu~aj o~ekuvam vo periodot {to sleduva taa da bide stabilna - bez {okovi i umereno restriktivna. Koi se najgolemite predizvici za makedonskata ekonomija? Najgolemiot predizvik za makedonskata ekonomija e toa kako da go najdeme patot preku koj

dolgogodi{nata monetarna ramnoteà, kone~no da ja pretvorime ili efektuirame vo makroekonomska ramnoteà preku porast na BDP i obezbeduvawe na kvalitetna socijalna ramnoteà so namaluvaweto na stapkata na nevrabotenosta. Vo ovaa smisla toa {to treba da bide motiv za doma{nata ekonomija e primena na model na makroekonomska politika vo koja nose~ka sila } e ima t.n. proekten pristap. Mora da se iskoristat site na{i komparativni prednosti preku implementacija na specijalno dizajnirani makroekonomski proekti pred s$ vo: primarnoto, no i vo sekundarnoto zemjodelsko proizvodstvo, kaj malite i sredni pretprijatija, osobeno tie koi se izvozno orientirani, i kaj kompaniite koi proizveduvaat proizvodi so vgraden povisok stepen na dodadena vrednost kako, na primer, farmacevtskata industrija, proizvodstvoto na alternativni doma{ni surovini koi }e go zamenat skapiot uvoz i kaj proizvodstvoto na alternativni izvori na energija. Na kontoto na dràvata & ostanuvaat investiciite vo krupnite kapitalni objekti od oblasta na infrastrukturata i energetikata.

investicijata za komunikacija so javnosta. Zatoa s$ pove} e korisnici ja izbiraat tokmu TTK banka. TTK banka e vistinski lider vo op{testvenata odgovornost vo zemjava. Koj e motivot za vakvata strategija? So svojata strategija za op{testvena odgovornost kako kon zaednicata taka i kon vrabotenite, TTK banka nastojuva da poddrì i promovira vrednosti koi gi zastapuva i vo svoeto rabotewe: doverba, tradicija, entuzijazam, iskustvo i znaewe, inovativnost, timski duh i profesionalnost. TTK banka vo svoeto rabotewe se griì i deluva za dobrosostojba na op{testvoto vo koe raboti, i toa na na~in koj e visoko vidliv. Navremenoto objavuvawe na informacii dostapni do nadle`nite institucii i do korisnicite kako i transparentnosta vo raboteweto se imperativ za TTK banka. Poddr{kata kon zaednicata se prepoznava vo razni aktivnosti na sponzorstva i donacii na bankata za {to bankata ima dobieno mnogubrojni nagradi za op{testvena odgovornost. TTK banka e edna od kompaniite koi se osnova~i na Biznis Liderskiot Forum koj ima za cel promovirawe na op{testvenata odgovornost na kompaniite vo dràvata.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

42 COMPANY PROFILE

SIMPLY DELICIOUS KOMPANIJA ZA PROIZVODSTVO NA SLATKI

AMERIKANSKI RECEPTI ZA MAKEDONSKI GURMANI KOLEVA LEVA IVANA koleva@kapital.com.mk eva@kapital.com.mk @ p

repoznatliviot vkus na neodolivata torta cheese cake, kako so brzina na svetlinata stana navistina popularen vo zemjava. “Koga edna{ }e ja probate, toga{ za vas ve}e nema da postoi druga cheese cake na svetov”, ni rekoa nekoi od slu~ajnite posetiteli na lokalite kade {to ovaa torta se distribuira. Pove}e amerikanski recepti pred tri godini stanaa dostapni i za makedonskite potro{uva~i, blagodarenie na unikatnata Mimi Stene{, ~ija biznis-vizija denes uspe{no go osvojuva makedonskiot pazar. “Slatkite koi se proizveduvaat vo zemjava ne se so mnogu dobar kvalitet. Ako odite vo koja bilo druga zemja }e vidite deka ima izbor na dobri, podobri i najdobri kola~i, a kaj nas ima nedostig od taa gradacija i poradi toa re{iv da vovedam ne{to novo, kvalitetno i prepoznatlivo za na{iot makedonski potro{uva~”, veli Mimi Stene{, osnova~ot na kompanijata Simply delicious, koja inspiracijata ja dobila od kursot za izrabotka na slatki delikatesi vo vremeto koga `iveela vo Kanada. Na po~etokot kompanijata funkcionirala so dvajca vraboteni i bila naso~ena glavno kon proizvodstvo i distribucija

Pove}e amerikanski recepti za slatki pred tri godini stanaa dostapni i za makedonskite potro{uva~i, blagodarenie na unikatnata Mimi Stene{, ~ija biznis-vizija denes uspe{no go osvojuva makedonskiot pazar

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.com.mk na slatki vo eden lokal. Podocna, po samo nekolku godini aktivno rabotewe brojot na vraboteni se zgolemuva na {est, a golemata pobaruva~ka za ovie delikatesi - mafini, brauni, t.n. kap kejks i ostanatite - sozdava i potreba za otvorawe na sopstven prodaèn salon, smesten vo trgovskiot centar Leptokarija. Se}avaj}i se na po~etocite taa veli deka vlezot vo vakov biznis e navistina teòk. “Koga ja registriravme firmata ~etiri ~asa vo denot gubevme na prefrlawa od eden na drug {alter, od edna vo druga institucija za da moème da izvadime potrebni dokumenti. No, {tom }e gi zavr{ite tie proceduri, rabotite ve}e po~nuvaat da se dviàt”, veli taa. Od menaxerskiot tim na Simply delicious velat deka da se odrùva kontinuitet kaj kvalitetot e |avolski te{ka rabota, no istovremeno i vistinski predizvik. Iako Mimi Stene{ potro{ila po dve godini za razvivawe na sekoj recept za da dojde do idealniot vkus na slatkite, taa veli deka kvalitetni sostojki za proizvodstvo na blagite zadovolstva ne postojat vo zemjava. “S$ u{te ne moàm da veruvam kolku malku lu|eto vo Makedonija vnimavaat {to konsumiraat. Vo zapadnite razvieni ekonomii, lu|eto ne pra{uvaat za cenata na hranata, tie baraat samo kvalitet. Kaj nas, za àl, cenata s$ u{te diktira {to jademe”, ni pojasni Stene{ i dodava deka taa imala mnogu problemi so nao|aweto doma{ni sostojki koi konzistentno }e go zadràt kvalitetot i vkusot na slatkite na nivo na standard. “Koga razgovaravme so konsultantite za implementacijata na HASAP standardite, tie n$ sovetuvaa sekoga{ da imame plan B za uvezenite sostojki koi gi upotrebuvame, vo slu~aj da se prekine uvozniot sinxir. No, nie gi pro{etavme site fabriki niz zemjava i ne moèvme da najdeme soodvetna zamena na toj visok kvalitet na uvezenite inputi”, veli taa. SO FEJSBUK I REKLAMA “OD USTA NA USTA” DO GOLEM BROJ OBO@AVATELI Kompanijata Simply delicious e odli~en primer kako moè preku Fejsbuk da se razvie eden navistina nov i nepoznat brend na pazarot. Ako ja poglednete fan page stranicata na kompanijata, }e vidite deka taa ve}e ima okolu 16.500 oboàvateli, {to za makedonskiot pazar e navistina odli~na promocija. Pokraj reklamata preku Fejsbuk, od kompanijata velat deka za vakvite vidovi biznisi najdobra reklama i promocija e taa “od usta na usta”. Vo idnina timot na Simply delicious planira da se posveti i na edukacija

na lu|eto vo zemjava, bidej}i vo zemjava svesnosta za konsumiraweto evtini a nekvalitetni proizvodi e mala. “Na Zapad na golema vrata doa|a trend lu|eto da vnimavaat {to konsumiraat, pa ne gledam pri~ini zo{to toa da ne go vovedeme i ovde”, veli Stene{. Taa dodava deka dosega tie se zadovolni od napredokot na biznisot i povratokot na investicijata od 150.000 evra, finansirani od sopstveni sredstva. Naskoro }e pobaraat i dopolnitelna

COMPANY PROFILE kreditna injekcija za dopolnitelno finansirawe na biznisot, a ve}e vo naredniot mesec tie planiraat i da ja zbogatat bogatata lepeza so u{te eden nov proizvod. “Biznisot vetuva mnogu, pa iako kratkoro~no se koncentrirame na osvojuvaweto na lokalniot pazar, s$ pogolemata pobaruva~ka za na{ite proizvodi ra|a i {ansa na{ite proizvodi izvozno da gi osvojat i stranskite pazari”, zaklu~uvaat od kompanijata.

44 DELOVNI SOVETI

DEVET GOLEMI MARKETING-GRE[KI NA MALITE BIZNISI Pretpriema~ite {to vodat mali biznisi mo`e da napravat mnogu gre{ki od marketin{ka priroda. Nie vi poso~uvame deset {to mo`e da vi go uni{tat biznisot u{te na samiot po~etok

GOLEMA MARKETING-GRE[KA Ste potro{ile edno ~udo pari za neispitan proizvod Dali va{ata biznis-ideja se zasnova na istraùvawe ili na instinkt? Pretpriema~ite ~esto znaat da “se vqubat” vo svoite proizvodi i uslugi u{te pred da ispitaat dali ima realen pazar za niv, i frlaat mnogu pari za da gi lansiraat. Ako vie, èna vi (maòt), vujkoto ili sosedot, smetate deka imate brilijantna ideja za pravewe pari, toa ne e nikakva garancija za da gi frlite site {to gi imate na edna karta. Pred da se odlu~ite na toa, napravete go slednovo: Napravete malku detektivska rabota (istraùvawe); Testirajte ja va{ata ideja na vistinski pazar. GOLEMA MARKETING-GRE[KA Imate proizvod {to boèm “sam }e se prodaval” Mislite deka imate proizvod ili usluga {to se tolku dobri, pa }e se prodavaat sami {to se veli? Veruvajte, nemate. Postoi edna zabluda kaj malite biznisi deka so vistinskiot proizvod, potro{uva~ite ednostavno sami }e ve najdat i }e dotr~aat da kupat od vas. Bez ogled dali imate prodavnica vo najfrekventniot del od gradot ili, pak, vizuelno perfektno izrabotena internet-stranica so lesen pristap do va{ata ponuda, potencijalnite klienti nema da ve najdat ako ne napravite marketing. Za da opstanete vo biznisot mora da ostvaruvate profit. Za da profitirate mora da prodavate. Za da

prodavate mora da pravite marketing. So marketing-strategija, vie ja prezemate kontrolata od racete na va{ite potencijalni klienti. Ako imate proizvod {to “sam }e se prodava”, toga{ marketing-rabotata }e vi bide u{te polesna. Izbegnete ja ovaa gre{ka so toa {to }e: Go definirate va{iot specifi~en pazaren segment i }e go istaknete toa {to ve razlikuva od konkurencijata; Napravete marketing-akcionen plan i strategija za da doprete do va{iot specifi~en pazaren segment. GOLEMA MARKETING-GRE[KA Se obiduvate da “izmislite topla voda” Marketingot e praktika stara so decenii so svoi osnovni principi. Se razbira, vie ste pro~itale mnogupati deka e va`no da se bide inovativen i kreativen vo marketingnaporite. Toa e to~no, no ne smeete da se fatite vo stapicata na inovativniot proces i da zaboravite da se fokusirate na rezultatite. Izbegnete ja ovaa gre{ka so toa {to: ]e se naso~ite kon uspehot kako primarna cel, a ne na kreirawe ne{to sosema novo. Toa ne zna~i deka treba da kopirate bukvalno s$ {to pravat drugite. Poglednete ja osnovata na nivnite taktiki, kampawi, reklami i iskoristete ja istata formula kako baza za razvivawe na va{a sopstvena taktika; ]e sfatite deka marketing-ideite se upotrebuvaat povtorno, i povtorno, i povtorno... samo so vistinskoto podesuvawe za da odgovaraat na specifi~en biznis. Fokusirajte se na rezultatite, i izberete imitacija, namesto inovacija. GOLEMA MARKETING-GRE[KA Se zanesovte vo podgotovki i ne napravivte ni{to Stravot od neuspeh e mnogu mo} na rabota. Tolku mo} na, {to bi storile s$ za da go spre~ime. Se slu~uva da bidete tolku preokupirani so podgotovka, organizirawe i istra`uvawe

so cel da se za{titie od neuspeh, pa nikoga{ ne se osvrnuvate na vistinskiot marketing za biznisot. Eve dve raboti {to treba da gi zapametite: Aktivnosta ne e produktivnost; Za da prodadete milion par~iwa od ne{to, mora da go prodadete prvoto. Izbegnete ja ovaa gre{ka, na ovoj na~in: Pravete ne{to! Ako veruvate vo va{iot biznis i ste ja srabotile detektivskata rabota, vreme e da se nurnete vo “marketing-bazenot”. Po~nete so mali, probni rezultati i potoa gradete od tamu; Ne se pla{ete da napravite gre{ka. Gre{kite se patot kon uspehot. Na krajot na krai{tata, neuspe{na promocija zna~i deka uspe{no ste definirale koja promocija ne funkcionira. Soznanieto, {to ne funkcionira, e vredna alatka na patot da otkriete {to funkcionira. Zna~i, samo napred. Sekoj eventualen neuspeh, }e go napravi krajniot uspeh posladok. GOLEMA MARKETING-GRE[KA Vi zdodeala momentalnata kampawa Eve edna realna situacija od isksustvoto na ~ovek {to raboti vo reklamna agencija. Eden den mu se javuva klient koj vo toj moment ima mo{ne uspe{na reklamna kampawa, {to trae ve}e {est meseci. Toj mu soop{tuva deka saka da lansira sosema nova kampawa. Koga prviov go pra{al zo{to, klientot odgovil : “Mi zdodea ovaa {to ja imame”. E, sega, toj klient mo`e imal pari da tro{i na nova kampawa zatoa {to mu zdodeala starata, no vie nemate. Ne retko malite biznisi gi menuvaat promotivnite kampawi od istite pri~ini. Ova e pogubno za va{iot biznis! Ako gubite pari, toga{ imate pri~ina da menuvate ne{to, a ne zdodevnosta. Zapametete: [to i da e staro za vas, e novo za nedoprenite pazarni segmenti. Ako im-

DELOVNI SOVETI

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk ate promocija {to konzistentno vi nosi rezultati, dr`ete se do nea, s$ dodeka rezultatite ne vi poka`at deka e vreme za promena; Testirajte si novi promocii bez da ja napu{tite momentnata. Potoa analizirajte gi rezultatite. GOLEMA MARKETINGGRE[KA Go pravite istoto {to i konkurencijata Mnogu e va`no da bidete svesni za toa {to nudat va{ite konkurenti, no ne dozvoluvajte toa da vi ja diktira strategijata za va{iot biznis. Ako nekoj konkurent saka da bide lider vo niskite ceni, ostavete go neka bide. Ne se obiduvajte da bidete vie poevtiniot. Postojat golemi {ansi da se vovle~ete vo grda vojna so ceni i da napravite golemi tro{oci. Ako va{ata konkurencija saka da osvojuva so niskite ceni, toga{ vie fokusirajte se na vrednosta. “Lovcite” na niski ceni ne zna~i deka gi sakaat najniskite ceni. Tie ja sakaat najdobrata vrednost za svoite pari. Izbegnete ja ovaa gre{ka so toa {to: ]e gi otkriete nezadovolenite potrebi i barawa na va{ata celna grupa potro{uva~i, i popolnete ja taa praznina. Na toj na~in }e bidete razli~ni od konkurencijata.

GOLEMA MARKETING-GRE[KA Ne targetirate specifi~en pazar Ako mislite deka va{iot pazar se “site”, }e se ma~ite da privle~ete lu|e {to }e kupuvaat od vas. Targetiraweto na specifi~en pazaren segment e ponekoga{ te{ko da im go vsadite vo glava na malite biznisi. Pretpriema~ite ja razbiraat logikata na ova, no se pla{at da ne zagubat nekoj potencijalen potro{uva~. GOLEMA MARKETING-GRE[KA Targetirate pazar {to ne moète da go doprete ili, pak, ste preskapi Targetirawe na specifi~en segment od pazarot e mudar na~in za marketing. No, targetirawe na premnogu specifi~en segment }e gi ograni~i va{ite {ansi da uspeete na dolg rok, osven ako va{iot proizvod nema visoka profitna margina i potro{uva~ite mora da go upotrebuvaat i zamenuvaat ~esto (ima povtorena proda`ba vo golem obem). Moè da se slu~i i da nudite proizvod {to e baran od pazarot, no e preskap za segmentot {to go targetirate. Da re~eme ako prodavate super brz bezì~en Internet, a ste targetirale studentska populacija. Toa sekako deka e pazaren segment zainteresiran za ovaa usluga, no se znae deka nivniot xeb e poplitok, taka {to va{iot marketing-plan ne drì. Za da ja izbegnete ovaa gre{ka storete go slednovo: Kreirajte va{ potro{uva~ki profil za da gi identifikuvate karakteristikite

na va{ite potencijalni kupuva~i; Ispitajte gi dolgoro~nite potencijali za novi i povtoreni proda`bi. GOLEMA MARKETING-GRE[KA Se fokusirate na pridobivawe novi potro{uva~i namesto da se trudite okolu postojnite Koga za prvpat po~nuvate so biznis normalno deka site klienti za vas se novi. Tro{okot da gi pridobiete niv moè da e golem. Toa e edna od pri~inite zo{to e va`no da se targetira specifi~en pazaren segment. Me|utoa, koga ve}e ste napravile nekolku proda`bi, podgotveni ste da razgleduvate i drugi marketing-opcii. Sega vi se motka vo glavata kako da pridobiete novi kupuva~i, a da ne potro{ite mnogu pari za marketing. Poleka moè da se dovedete vo situacija koga ve}e brojot na novi kupuva~i ne raste, a ovie {to ve}e gi imate, gi gubite, poradi toa {to ne im obrnuvate dovolno vnimanie. Sekoj relevanten marketing-guru }e vi kaè deka najgolemo bogatstvo {to go ima kompanijata se nejzinata baza na potro{uva~i. Izbegnete ja ovaa gre{ka so: Sfa}aweto deka koga proda`bata e finalizirana, toa e po~etok na va{ata vrska so kupuva~ot, a ne kraj; Nudeweto dopolnitelni produkti i uslugi na postojnite klienti. Ako nemate va{i sopstveni, toga{ razvijte nekoja sorabotka so druga komapija, kobrendirawe i sl.

46 2000+

2012 VOLVO S60

SINONIM ZA BEZBEDNO PRETO^EN VO LUKSUZEN IZRABOTIL: VLADIMIR \UROV

inatata godina Volvo go redizajnira{e S60, davaj}i mu nov stil, podobren enterier i pomo} en motor na turbo-pogon od 300 KS. Iako S60 ne e lider vo brojot na vozdu{ni perni~iwa, sepak, ima brojni sistemi za predupreduvawe na voza~ot koi se sozdadeni da go namalat nevnimanieto vo svetot poln so najrazli~ni elektronski uredi i nemirni deca. Na primer, Volvo’s City Safety system e standardna karakteristika koja avtomatski go zapira voziloto ako dojde do sudar pri niski brzini. Mnogu tradicionalni kupuva~i na Volvo o~ekuvaat motori na turbo-pogon i zatoa S60 nudi dve od niv vo 2011 godina. Zaedno so T6 motorot od 300 KS i pogon na zadnite trkala, go imame i 2,5-litarskiot T5 motor so turbo-pogon. T5 e dobar za 250 KS i nudi neverojatno zabrzuvawe i ekonomi~nost.

VIDOVI, MOTORI I OPCII 012 Volvo S60 pretstavuva lukusen sedan od sredna klasa koj doa|a vo dve verzii, T5 i T6, spored nazivot na motorot. T5 doa|a so standardni 17-in~ni pnevmatici, retrovizori so greewe, opcija za krstosuvawe, dvozonska avtomatska klima, sedi{te koe se dviì vo osum nasoki so memoriski funkcii i prisposoblivi delovi, koèn volan, Bluetooth tehnologija, audiosistem so osum zvu~nici, satelitsko radio i iPod/USB audio priklu~ok. T6 doa|a so pomo}en motor i standarden pogon na site ~etiri trkala, 18-in~ni pnevmatici, sportska suspenzija, razli~ni mo`nosti za upravuvawe, koèn enterier i dr. Paketot premium vklu~uva biksenonski farovi, son~ev pokriv, sedi{te koe se dviì vo osum nasoki, T5, koèn enterier i sl. Vo paketot “klimatizer” spa|aat i zatopleni predni sedi{ta, zatoplena {ofer{ajbna, avtomatski bri{a~i i bri{a~i za farovite. Multimedijalniot paket doa|a so kamera od pozadi, sistem za navigacija so real-time soobra}aj i audiosistem so 12 zvu~nici. Paketot “tehnologija” opfa}a adaptivna kontrola za vozewe, sistem za predupreduvawe na voza~ot, sistem za predupreduvawe koga ja gazite lentata i predupreduvawe za sudir so avtomatsko ko~ewe i otkrivawe pe{aci. Isto taka, tuka spa|aat i sistem za otkrivawe “crna to~ka”, predni i zadni parking-senzori i palewe na kop~e. So T5 e dostapen i “dinami~en” paket, koj vklu~uva 18-in~ni pnevmatici i sportskata suspenzija od T6.

2000+

BROJ 609 01/07/2011 www.kapital.mk

SO 2012 VOLVO S60 SLOBODNO MO@ETE DA GI OTFRLITE SITE PRETHODNI STEREOTIPI DEKA [VEDSKITE VOZILA SE BEZ VKUS, GLOMAZNI I DOSADNI. NOVIOT LUKSUZEN SEDAN NA VOLVO E EDEN OD NAJMODERNITE VO NEGOVATA KLASA I AVTOMOBIL SO NAMERA DA PRIVLEÊ NOVI MU[TERII. BEZBEDNOST olvo ne bi bile Volvo ako ne se tuka povtorno da ja dokaàt svojata bezbednost. So cel da ja poddrì reputacijata na izvonredna bezbednost, 2012 S60 doa|a so standardni bezbednosti opcii, koi vklu~uvaat ABS sistem, sistem za kontrola na stabilnost i vle~ewe, strani~ni vozdu{ni perni~iwa i sistemot City Safety, koj moè da mu pomogne na voza~ot da gi izbegne sudirite so zadniot del ili fiksen objekt do brzina od 30 km preku avtomatsko ko~ewe dokolku ne se reagira na vreme. Kako izborna opcija go imame i noviot sistem na Volvo za detektirawe na pe{acite, koj naedna{ znae da zako~i so site sopira~ki za da se izbegne niven sudir. Ovoj paket isto taka vklu~uva elektronsko predupreduvawe za nevnimanie kaj voza~ite, oddeluvawe od lentata i sudir, pri {to se vklu~uva avtomatskoto ko~ewe. Drugite bezbednosni opcii vklu~uvaat predni i zadni senzori za parkirawe, kako i sistem za predupreduvawe od “crna to~ka”.

OST N SEDAN

VNATRE[EN DIZAJN I SPECIJALNI OPCII aterijalite za vnatre{nosta na 2012 Volvo *S60 se na isto nivo kako i kaj drugite luksuzni sedani od taa klasa. Drvenata obloga na vratite i {al-tablata nema da im godat na site, no nema somne` deka koàta i plastikata se kvalitetni materijali. Kombinacijata od drvo i metalni sloevi na kabinata na S60 }e & dade pogolema prirodnost od pove}eto rivali. Lesnotijata vo raboteweto so kontrolata za temperaturata i kop~eto mode man samo vi pomagaat pri kontrolata na klima-uredot. Audiosistemot isto taka e lesen za koristewe, a poddr{kata za DVD diskovi samo go eliminira problemot so maliot prostor za skladirawe muzika, {to be{e slu~aj kaj prethodnite vozila na Volvo. Kako {to se o~ekuva od Volvo, prednite sedi{ta nudat izvonredna udobnost i soodvetna poddr{ka. Iako zadnata klupa i ne nudi zna~itelna udobnost, sepak, toa e karakteristka koja e prisutna i kaj negovite rivali, kako BMW 3 ili Mercedes 3 class. Mnogumina }e se sloàt deka baga`niot prostor bi moèl da bide malku pogolem, imaj}i ja predvid goleminata na voziloto, no so spu{tawe na zadnite sedi{ta i ovoj problem uspe{no se eleminira.

PERFORMANSI

012 Volvo S60 T5 so pogon na prednite trkala doa|a so 2,5-litarski motor na turbo-pogon, koj e odgovoren za 250 KS i vrte`en moment od 360 Nm. [eststepeniot avtomatski menuva~ e standarden. Volvo presmetuva deka T5 od nula do 100 }e zabrzuva za 6,8 sekundi. Potro{uva~kata se procenuva na 11 litri vo grad i sedum litri na otvoreno, a kombinirano vozewe iznesuva 10 litri na 100 km, dosta ekonomi~no za taa mo}. S60 T6 nudi pogon na prednite trkala i trilitarski motor, koj proizveduva 300 KS i vrte`en moment od 440 Nm. [eststepeniot avtomatski menuva~ doa|a kako standardna karakteristika. Za S60 T6 se tvrdi deka granicata od 0 do 100 km/~ ja minuva za 5,9 sekundi.