610 Kapital magazin

COVER STORY SVETSKITE GIGANTI VO BALKANSKIOT PREHRANBEN SEKTOR

NESTLE, UNILEVER I “JUGOSFERATA”

KOMPANII I PAZARI

SIMONE FILIPINI

MENAXERITE BARAAT OSIGURUVAWA ZA NENAPLATENITE DOLGOVI

HOLANDIJA E EDEN OD NAJISKRENITE PODDR@UVA^I NA MAKEDONIJA

ambasadorka na Kralstvoto Holandija vo Makedonija

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 610|CENA 100 DEN.|08 JULI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

ANDREJ KUKU SO LUKOIL VLEGOA I KVALITETNITE GORIVA VO MAKEDONIJA! GENERALEN DIREKTOR NA LUKOIL MAKEDONIJA

COVER STORY SVETSKITE GIGANTI VO BALKANSKIOT PREHRANBEN SEKTOR

www.kapital.mk

NESTLE, UNILEVER I “JUGOSFERATA”

4

KOMPANII I PAZARI

MENAXERITE BARAAT OSIGURUVAWA ZA NENAPLATENITE DOLGOVI

SIMONE FILIPINI

ambasadorka na Kralstvoto Holandija vo Makedonija

HOLANDIJA E EDEN OD NAJISKRENITE PODDR@UVA^I NA MAKEDONIJA

biznis magazin

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

SVETSKI PREHRANBENI GIGANTI NA BALKANOT

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 610|CENA 100 DEN.|08 JULI, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

10 COVER STORY Nestle, Unilever i “jugosferata” Svetskite giganti vo balkanskiot prehranben sektor INTERVIEW

ANDREJ KUKU SO LUKOIL VLEGOA I KVALITETNITE GORIVA VO MAKEDONIJA! GENERALEN DIREKTOR NA LUKOIL MAKEDONIJA

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

18 INTERVJU Andrej Kuku, generalen direktor na LUKOIL Makedonija So LUKOIL vlegoa i kvalitetnite goriva vo Makedonija!

24 KOMPANII I PAZARI Finansiskata kriza nametnuva novi pravila na igra Menaxerite baraat osiguruvawa za nenaplatenite dolgovi

Po lanskoto bombasti~no prezemawe na slovene~ka Droga Kolinska od strana na hrvatski Atlantik, godinava vo prehranbenata industrija vo “jugosferata” se vme{aa dva golemi svetski igra~i, Nestle i Unilever. Prviot go kupi srpski Centroproizvod, a vtoriot e zainteresiran da vleguva vo hrvatska Podravka. Makedonskite prehranbeni fabriki, velat deka zasega se samo targetirani od pogolemi stranski kompanii, no s$ u{te ne se spremni za prodavawe.

Str. 10

Cover story

30 INTERVJU Simone Filipini, ambasadorka na Kralstvoto Holandija vo Makedonija Holandija e eden od najiskrenite poddr`uva~i na Makedonija 34 COMAPY PROFILE Diem - Gevgelija, kompanija za prerabotka na ovo{je i zelen~uk Proizvodite fabri~ki, vkusot doma{en 36 INTERVJU Zoran Sazdovski, direktor na Superbrends Makedonija Makedonskite brendovi dobija pogolemi mo`nosti na evropskite pazari 38 REPORTA@A Tokio – Svetska metropola Gradot od idninata so {mekot na sekojdnevieto 42 2000+ Britanskiot aristokrat so sportski “duh” 2011 Rolls Royce Ghost 44 TEHNOLOGII I BIZNIS Office 365 – za sekoj den, za sekoj korisnik, za sekoj xeb 46 GADGETS Garmin Forerunner 305 GPS resiver i mera~ na puls

10 OSIGUREN LI VI E BIZNISOT? Vo uslovi na golema finansiska kriza vo Evropa, koga makedonskite kompanii se potonati vo nelikvidnost, a nepla}aweto na obvrskite stana najgolem problem, rapidno raste interesot kaj biznismenite za osiguruvawe na svoite pobaruvawa. Na listata na najprioritetni tipovi osiguruvawa za biznisot, vrvnite mesta gi zazemaa osiguruvaweto na imotot od po`ar i nekoi drugi rizici, osiguruvawe na ma{inite od kr{ewe i osiguruvawe na vrabotenite od nezgoda.

Str. 24

Kompanii i pazari

24

6 PORTFOLIO BUSINESSBRIEF

GRADE@EN BUM VO SKOPJE

INVESTICIJA

IGM ]E GRADI NOVA @ELEZARNICA VO NEGOTINO a povr{ina od eden milion metri kvadratni vo Dubrovo, Negotinsko, }e nikne nova `elezarnica. Investitor e Ilija Ge~ev, sopstvenikot na kavadare~kata kompanija za proizvodstvo na zavareni cevki i profili, IGM. “Fabrikata }e bide ogromna. Sega sme vo faza na otkup na grade`nite parceli.

Moite procenki se deka za edna godina fabrikata }e bide gotova i }e po~ne so rabota”, izjavi Ge~ev za “Kapital”.

Vo novata fabrika }e se proizveduva toplovalan i ladnovalan ~elik preku fazi na sobirawe, obrabotka i topewe na ~eli~niot otpad, liewe na ~elikot, od koj na krajot treba da se dobijat toplovalani limovi, pocinkuvani i plastificirani limovi. Novata `elezarnica vo Dubrovo treba da otvori 1.000 rabotni mesta.

N

ZA DVE GODINI ]E SE IZGRADAT 4.000 NOVI STANOVI rade`en bum se slu~uva vo Skopje, koj ne e samo rezultat na vladiniot proekt “Skopje 2014”.

Na mnogu lokacii vo glavniot grad se gradat stanbeni kompleksi (standardni i luksuzni) i delovni objekti, taka {to se o~ekuva za dve godini da ima 4.000 novi `iveali{ta.

G

GRAFIK NA NEDELATA

Toa e re~isi eden mal makedonski grad.

Vo sektorot na nedvi`nosti se istaknaa nekolku glavni investitori. “Kapital” istra`uva{e koj se gradi niz Skopje i vo koja nasoka se dvi`i grade`niot bum, odnosno dali mo`e da premine vo kriza na pazarot na nedvi`nosti?

Adora in`enering, Nastel, Soravia,

SEKOJA SEDMA FIRMA VO MAKEDONIJA NEMA NITU EDEN VRABOTEN lizu 11 iljadi firmi od 75 iljadi aktivni firmi vo Makedonija nemaat nitu eden vraboten, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Toa zna~i deka sekoja sedma firma vo Makedonija raboti bez da ima vraboteno nitu eden vraboten. Zakonite vo Makedonija dozvoluvaat da se registrira firma so 0 vraboteni. Edinstveno {to e zadol`itelno e sekoja firma da ima direktor, odnosno upravitel koj }e ja pretstavuva firmata.

Najgolem del od firmite so nitu eden vraboten se vo trgovijata, duri 2.721, a vo prerabotuva~kata industrija 853 firmi se registrirani bez vraboteni.

Kako e mo`no toga{ firmite voop{to da rabotat? Ne samo {to e mo`no, tuku podatocite poka`uvaat deka me|u 100-te najgolemi kompanii vo Makedonija ima ~etiri kompanii koi so nula vraboteni pravat milionski profiti.

B BROJ NA FIRMI SPORED BROJOT NA VRABOTENI

59.276

10.756

2.483 203 1.211 1.568 izvor: Dr`aven zavod za statistika

0 vraboteni 1-9 vraboteni 10-19 vraboteni 20-49 vraboteni 50-249 vraboteni nad 250 vraboteni

BROJ 610

08/07/2011

7

www.kapital.mk

Bortas, Ziping se samo nekoi od kompaniite koi ve}e gradat stanbeni i delovni kompleksi vo makedonskata metropola.

Zasega ekonomskata kriza i slabata likvidnost na stopanstvoto ne gi nateraa grade`nite kompanii da zabavat so aktivnostite. Ne gi pla{i ni kolapsot vo grade`ni{tvoto vo nekoi zemji od

regionot i vo razvienite, kade {to biznisot so nedvi`nosti stagnira ili zabrazano pa|a. Naprotiv, poradi nivnite investicii glavniot grad vo poslednite nekolku godini rapidno se {iri i re~isi nema slobodna lokacija na koja ne se gradi.

Van~o Чifliganec, sopstvenik na grade`nata kompanija Adora in`enering, veli deka izgradbata na novi stanbeni kompleksi e rabota na koja treba site da se raduvaat, bidej} i }e povle~e razvoj vo site sferi.

Adora in`enering, vo momentot osven vo Skopje gradi i vo Ohrid i Strumica. Vo Skopje gradi rezidencijalen stanbeno–deloven kompleks pod Vodno i samo stanbeni kompleksi vo Aerodrom i Novo Lisi~e. Stanuva zbor za vkupno 500 novi stanovi.

Nov stanben kompeks koj nudi kolektivno domuvawe vo zatvoren prostor gradi i biznismenot Fijat Canovski, koj najavi izgradba na 1.000 novi i luksuzni stanovi vo naselbata ]eramidnica, na okolu 500 metri zad Univerzitetot FON. Zoran Azmanov, direktor na grade`nata kompanija Nastel, iako e aktiven so gradewe stanbeni zgradi, sepak smeta deka na Skopje momentalno mu se slu~uva grade`na ekspanzija koja li~i na balon {to nabrzo }e izdi{e.

Spored nego, na~inot na “{itkawe” markici i grade`ni lokacii, koj e prili~no lesen i evtin, mo`e da dovede do kolaps, koj }e gi urne cenite na nedvi`nostite, so {to Makedonija }e go do`ivee amerikanskoto scenario.

BUSINESSBRIEF U[TE EDNA AMERIKANSKA KOMPANIJA VO BUNARXIK

KEMET ]E INVESTIRA 25 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA merikanskata kompanija Kemet elektroniks }e gradi fabrika za proizvodstvo na katalizatori vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Vo po~etokot }e investiraat 12 milioni evra, a vkupnata investicija treba da dostigne 25 milioni evra. Den MekKlintok, izvr{niot direktor na Kemet elektroniks vo intervju za “Kapital” veli deka ima realni mo`nosti za dvojno zgolemuvawe na prvi~no dogovorenata investicija vo zavisnost od razvojot na biznisot.

“Vo prvata faza od investicijata imame predvideno od 50 do 60 milioni evra profit godi{no, no so potencijal, za pet godini da imame kontinuiran rast i da gi duplirame ovie brojki”, veli MekKlinton

A

NAJFALSIFIKUVANITE BRENDOVI VO SVETOT odeka qubitelite na iPhone o~ekuvaa da vidat kako }e izgleda noviot iPhone 5, vo Kina ve}e se prodava{e negoviot falsifikat.

D

Godi{nata trgovija so falsifikati se precenuva na 600 milijardi dolari, a magazinot Forbes gi rangira najfalsifikuvanite brendovi vo svetot.

BANKNOTA OD 50 EVRA

ZAPALKI ZIPO

ЧANTI LOUIS VUITTON

ЧASOVNICI ROLEX

Falsifikatori go sakaat evroto, a najmnogu banknotata od 50 evra. Spored istra`uvaweto na Evropskata centralna banka (ECB), duri polovina od zaplnetite banknoti se so nominacija od 50 evra.

Sekoja godina vo amerikanskiot grad Bredford se proizveduvaat okolu 12 milioni originalni zapalki Zipo.

A vo Kina se proizveduvaat najmalku u{te tolku falsifikati {to ~inat okolu 2 dolari.

Spored nekoi neoficijalni statistiki samo 1% od proizvodite so znakot LV ne se falsifikati. I dodeka originalnite ~anti od 650 dolari pa nagore, na sekoj uli~en pazar mo`ete da najdete kopii LV po cenata od 10 evra.

Sekoja godina se proizveduvaat po okolu eden milion originalni ~asovnici Rolex so sertifikat, i okolu 40 milioni falsifikuvani. [tetite koi proizvoditelot gi trpi od piraterijata iznesuvaat 600 milioni dolari.

8 PORTFOLIO VO FOKUS

BROJKI:

rcija mora da uspee da go nadmine bankrotot, bidej}i toa e od vitalno zna~ewe ne samo za Grcija, tuku i za evrozonata i celata globalna ekonomija. Ova e test za cvrstinata na svetskiot finansiski sistem.

G

5,1% e rastot na makedonskiot BDP vo prviot kvartal

4,6

milijardi dolari e trgovskata razmena na Makedonija so stranstvo vo prvite pet meseci

95

EVANGELOS VENIZELOS MINISTER ZA FINANSII NA GRCIJA

TRENDOVI

dolari za barel dostigna cenata na naftata na svetskite berzi

CENITE NA @ITNITE KULTURI BLAGO ]E SE NAMALAT

P^ENICATA POEVTINUVA enite na `itnite kulturi i maslodajnite rastenija na svetskiot pazar }e zabele`at blago namaluvawe vo 2011 godina, no vo idnite deset godini }e ostanat na istorisko visoko nivo, prognozira amerikanskoto Ministerstvo za zemjodelstvo. “Cenite na sojata, p~enicata, p~enkata i orizot }e ostanat istoriski visoki do 2020 godina i nema da se vratat na ponisko nivo od po~etokot na ovaa decenija”, izjavi pretsavnikot na Ministerstvoto Mildred Hejli.

Inaku, cenata na p~enicata za terminski isporaki vo dekemvri na berzata vo Чikago bele`i godi{en pad od 8%.

Se o~ekuva cenata na p~enicata da ostane niska do krajot na godinata, za {to vlijae i ukinuvaweto na zabranata za izvoz na p~enica od Rusija.

C

ZLATNATA TRESKA PRODOL@UVA

CENATA NA ZLATOTO ]E DOSTIGNE 2.000 DOLARI roda`bata na zlatoto vleguva vo nova faza koja ja pokrenaa Indija i Kina, ocenuvaat analiti~arite na Erste grupa vo godi{niot izve{taj za zlatoto, naveduvaj}i deka pobaruva~kata na investitorite za zlato za 10 godini e zgolemena desetpati i deka rastot na cenata }e prodol`i.

Me|u faktorite koi vlijaele na rastot na cenata na zlatoto se i globalnite monetarni programi, a se o~ekuva kursot na zlatoto i hartienite pari u{te pove}e da porasne, so toa {to analiti~arite od Erste grupa predviduvaat deka slednata 12-mese~na celna cena na zlatoto }e dostigne 2.000 dolari.

P

ol`ni~kata drama koja ja trese Evropa predizvikana od pregolemite dr`avni tro{ewa na nekolku evropski ekonomii na ~elo so Grcija e pove}e od sigurno deka }e go zaostri pristapot na me|unarodnite finansiski institucii kon zemjite koi sakaat da tro{at pove}e otkolku {to sozdavaat.

Vo pozadinata na gr~kata dol`ni~ka drama se slu~uva u{te edna drama vo na{eto sosedstvo. MMF vo izminatiov mesec na dvapati javno pobara od Hrvatska da sprovede vnatre{na devalvacija, odnosno da gi namali platite i cenite i da gi zgolemi dr`avnite devizni rezervi. Na {to hrvatskite politi~ari odgovorija deka platite i taka bile niski i deka Hrvatska ne saka da bide zemja so evtina rabotna sila. Ili deka zemjata ne ja gledala svojata idninata na hrvatskata ekonomija vo konkurirawe so evtina rabotna sila.

MMF tvrdi deka prose~nite plati od 750 evra vo Hrvatska se nerealno visoki. A kako argument za toa ja naveduva produktivnosta na rabotnata sila koja e mnogu niska i koja pa|a dodeka platite rastat.

Vo Makedonija situacijata so platite i produktivnosta e ista. Iako prose~nite plati vo Makedonija od 400 evra se me|u najniskite vo regionot, nivnata sporedba so produktivnosta poka`uva deka so ova nivo na rabota i ovie plati koi gi zemaat makedonskite rabotnici se visoki.

A da bide apsurdot pogolem Makedonija svojot ekonomski razvoj go temeli tokmu na evtinata rabotna sila, i za da ja reklamira plativme eden kup reklami po svetskite mediumi.

Makedonskata realnost poka`uva deka so rastot na platite, nemilosrdno raste i trgovskiot deficit, a buxetot s$ pote{ko se polni. MMF za vreme na svojata posledna misija jasno ni stavi do znaewe deka nema da tolerira ponatamo{no tro{ewe na kreditot za pretpazlivost koj go odobri na zemjata za rizi~ni situacii, a koj vlasta ve}e polovina go potro{i vo ekot na predvremenite izbori. Ve}e stanuva jasno deka Makedonija }e mora da se zadol`uva na me|unarodnite finansiski pazari, a vo me|uvreme za naplata stigaat dolgovite koi zemjata gi ima kon stranstvo. Spored site ovie pokazateli o~igledno pra{awe na vreme e koga Makedonija }e go dobie sovetot od MMF – da gi namali tro{ocite i da gi zgolemi deviznite rezervi. A toa se pravi samo na dva na~ina ili so devalvacija na denarot ili so kratewe na najgolemite tro{oci vo ekonomijata - platite.

D

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

10 COVER STORY: SVETSKITE GIGANTI VO BALKA

NESTLE, UNILEVER PO LANSKOTO BOMBASTI^NO PREZEMAWE NA SLOVENE^KA DROGA KOLINSKA OD STRANA NA HRVATSKI ATLANTIK, GODINAVA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA VO “JUGOSFERATA” SE VME[AA DVA GOLEMI SVETSKI IGRA^I, NESTLE I UNILEVER. PRVIOT GO KUPI SRPSKI CENTROPROIZVOD, A VTORIOT E ZAINTERESIRAN DA VLEGUVA VO HRVATSKA PODRAVKA. MAKEDONSKITE PREHRANBENI FABRIKI, VELAT DEKA ZASEGA SE SAMO TARGETIRANI OD POGOLEMI STRANSKI KOMPANII, NO SÈ U[TE NE SE SPREMNI ZA PRODAVAWE

ANSKIOT PREHRANBEN SEKTOR

R I “JUGOSFERATA”

11

12 COVER STORY

KOJ KOLKU “TE@I” VO REGIONALNATA PREHRANBENA INDUSTRIJA AGROKOR (Hrvatska) Proda`ba vo 2010 godina: 3,6 milijardi evra Operativna dobivka: 325 milioni evra Proceneta vrednost na kompanijata: pove}e od edna milijarda evra Ubedlivo najgolema kompanija od prehranbeniot sektor na porane{nite jugoslovenski prostori, a i po{iroko vo regionot.

Obedinuva proizvodstvo i trgovija, poseduva dvaesetina fabriki vo i nadvor od Hrvatska, kako {to se Dijamant i Frikom vo Srbija.

SVETSKITE GIGANTI VO BALKANSKIOT PREHRANBEN SEKTOR

BROJ 610

08/07/2011

www.kapital.mk

BORO MIR^EVSKI mirceski@kapital.com.mk IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

dna godina otkako hrvatskata grupacija Atlantik na Emil Tedeski ja prezede slovene~kata Droga Kolinska za 380 milioni evra, na biv{ojugoslovenskite prostori povtorno se slu~uvaat branuvawa vo prehranbenata industrija. Nestle {totuku go kupi srpski Centroproizvod, a Unilever saka da go zeme paketot od 10,6% akcii vo hrvatska Podravka, koi{to se

E

vo sopstvenost na ungarskata banka OTP. Sumata za koja{to Nestle go kupi Centroproizvod s$ u{te ne e objavena vo javnosta, iako analiti~arite na prehranbeniot sektor pretpostavuvaat deka se raboti za 80-90 milioni evra. Udelot pak vo Podravka, za koj{to Unilever e zainteresiran, sudej}i spored momentalnata cena na akciite na hrvatskata kompanija, e okolu 24 mil-

ioni evra, a ekspertite ne ja isklu~uvaat mo`nosta Unilever da ponudi i pove}e. Iako, sumite koi{to se vrtat ova leto ne se tolku spektakularni kako onaa od lanskiot “{oping” na Tedeski, interesno e {to ovojpat, se raboti za mnogu pogolemi ajkuli koi{to vleguvaat vo moreto na balkanskiot prehranben sektor.

Nestle e najgolemata kompanija od prehranbrenata industrija

vo svetot, so proda`ba od bezmalku 90 milijardi evra vo 2010 godina, a britanskoholandskata Unilever e me|u najgolemite svetski proizvoditeli na stoki za {iroka potro{uva~ka (hrana, kozmetika i sredstva za ~istewe), koj{to lani ima{e proda`ba od 44 milijardi evra.

Ako na po~etokot od svoeto osvojuvawe na Balkanot vo ranite 90-ti godini, ovie

I PODRAVKA SAKA DA KUPUVA SRPSKI KOMPANII rvatskite eksperti ja veli~aat ulogata na Podravka na regionalnite pazari, pa za niv, od osobena va`nost e {to multinacionalna kompanija kako Unilever izjavila interes za hrvatska kompanija, i pokraj toa {to stanuva zbor za najskandalozen paket-akcii dosega.

Od druga strana, iako Unilever treba da prezeme samo 10,6% od akciite na Podravka, Hrvatite stravuvaat deka ova mo`e da bide samo po~etok na krajot na hrvatska Podravka. Tie smetaat deka ova e strate{ki ~ekor na Unilever za zgolemuvawe na prisustvoto na balkanskite pazari, a so toa i zgolemuvawe na dominacijata na istite, {to mo`e da im nanese ogromna {teta na regionalnite proizvoditeli. Bez razlika {to }e se slu~i vo idnina, vlezot na multinacionalnite kompanii na Balkanot zna~i zgolemuvawe na kompetitivnosta na kompaniite, a so toa i podobruvawe na kvalitetot na prehranbenite proizvodi.

Vo slu~ajot Unilever - Podravka stanuva zbor za prezemawe na akciite koi po aferata Spajs zavr{ija vo “racete” na ungarskata banka OTP kako zalog za kredit. Iako

H

informaciite ne se oficijalno potvrdeni od dvete kompanii, hrvatskiot vesnik “Biznis” doznava deka so proda`bata na ovie akcii }e rakovodi Interkapital. Podravka se obiduva da ja ignorira involviranosta vo edno od najgolemite obvinenija vo sudskata istorija vo Hrvatska dosega (aferata Spajs), koe osven {tetite od kriminalot & nanese {teta i vrz profitot vo 2009 godina.

Obvinitelniot akt za aferata Spajs ispi{a 350 stranici vo celiot sudski zapis od 42.000 stranici. Vo ovaa afera se tovari porane{niot vicepremier Damir Polan~anec zaedno so porane{niot pretsedatel na upravniot odbor na Podravka, Darko Marinac i Milan Horvat od grupacijata Fima.

Site nevolji na Podravka ne ja spre~uvaat kompanijata vo nejzinite planovi za regionalno {irewe.

Spored “Jutarwi”, Podravka se

sprema da isprati ponuda za prezemawe na srpskiot konditor Bambi, koi gi proizveduva najpoznatite keksi Plazma i vojvodinska Aleva, poznata po istoimeniot za~in, doznava hrvatskiot vesnik “Jutarwi” od neoficijalni izvori. Spored vesnikot, vkupnata vrednost na ovie dve prezemawa }e dostigne okolu 100 milioni evra, a Podravka parite } e gi obezbedi preku klasi~en kredit, izdavawe korporativna obvrznica ili dokapitalizacija.

ATLANTIK GRUPA (Hrvatska) Proda`ba vo 2010 godina: 306 milioni evra (bez prihodite na Droga Kolinska) Operativna dobivka: 2,7 milioni evra Pazarna kapitalizacija: 315 milioni evra Od pred to~no edna godina grupacijata Atlantik e celosen sopstvenik na najgolemata slovene~ka prehranbena kompanija Droga Kolinska, koja{to vo 2009 godina ima prihodi od proda`ba od 376 milioni evra i operativna dobivka od 50 milioni evra.

industriski xinovi bea zastapeni samo vo trgovskata mre`a preku nacionalnite i regionalnite distributeri na nivnite proizvodi, so tek na vreme projavija interes i za sopstveni proizvodni kapaciteti, kako {to e fabrikata za sladoled {to Nestle ja poseduva vo Stara Pazova, Srbija, od 2003 godina.

O~igledno e deka cenata na hranata koja{to postojano

13

PODRAVKA (Hrvatska) Proda`ba vo 2010 godina: 476 milioni evra Operativna dobivka: 11,4 milioni evra Pazarna kapitalizacija: 235 milioni evra Podravka be{e isto taka zainteresirana za srpski Centroproizvod, no Nestle ja pretrka.

Nejzina sledna cel vo Srbija se konditorskata fabrika Bambi i fabrikata za za~ini Aleva, za koi planira ponuda od 100 milioni evra.

raste na svetsko nivo, a prognozite se deka na dolg rok taka i }e ostane, e privle~na mamka za globalnite igra~i da se {irat sekade kade {to ima potencijal za nejzino proizvodstvo, osobeno kade {to ima visoka dodadena vrednost na proizvodite kako {to e toa Podravka, na primer, koja{to na pazarot nudi od ~aevi, preku detska hrana, pa s$ do konzervirana riba.

Unilever sekako deka nema da zastane na tie 10,6% akcii {to vo momentov mu se najlesno dostapni zatoa {to se vo sopstvenost na ungarskata banka OTP, tuku }e se obide postepeno da steknuva s$ pogolem udel vo firmata vo koja{to poslednive nekolku godini ja tresat finanskiki skandali, ~ija{to razre{nica se slu~uva ovoj moment vo hrvatskite sudovi, a involvirani se i

visoki porane{ni dr`avni funkcioneri i menaxeri na kompanijata.

Nestle, pak, ve}e uspea da prezeme golema fabrika vo Srbija, koja{to e daleku pomal igra~ od edna Podravka, no ima dobro pozicionirani brendovi vo zemjata, a i na okolnite pazari od porane{na Jugoslavija, kade {to za{titnoto logo “C� s$ u{te dobro kotira.

14 COVER STORY SVETSKITE GIGANTI VO BALKANSKIOT PREHRANBEN SEKTOR

BROJ 610

SVETSKI IGRA^I AKTUELNI VO MOMENTOV VO BALKANSKATA PREHRANBENA INDUSTRIJA NESTLE ([vajcarija) Proda`ba vo 2010 godina: 89 milijardi evra Operativna dobivka: 13,3 milijardi evra Pazarna kapitalizacija: 140 milijardi evra Go kupi srpski Centroproizvod za proceneti 80-90 milioni evra Investira{e okolu 50 milioni evra dosega vo fabrika za sladoled vo Stara Pazova

08/07/2011

www.kapital.mk

MAKEDONSKITE KOMPANII SAMO TARGETIRANI, ZASEGA Kade e makedonskata prehranbena industrija vo celata ovaa balkanska prikazna na spojuvawa i akvizicii? Ne e tajna deka golemite regionalni i svetski prehranbeni kompanii se interesiraat i za makedonskiot pazar. Vo prilepska Vitaminka, ~ij{to proizvoden program po svojata raznovidnsot e najsli~en so onoj na Podravka ili Centroproizvod, velat deka dosega imalo obidi da se prezeme kompanijata, i celosno, no i delumno, od strana na golemi regionalni i evropski kompanii.

“Me|utoa, niedna ponuda dosega ne be{e korektna, duri ima{e primer na golema kompanija od regionot koja{to saka{e da prezeme 25% od akciite na po~etokot, nebare nie ne znaevme deka nivnite vistinski nameri bea da dojdat do mnozinskiot paket, koristej}i ja postojnata zakonska regulativa vo domenot na prezemawa kompanii”, veli Simon Naumoski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka i dolgogodi{en generalen direktor na firmata.

Naumoski, koj{to poseduva 25% od akciite na Vitaminka, veli deka prodavaweto na firmata ne mu e cel samo po sebe, iako mo`e dobro da zaraboti od toa.

“Jas mo`am da gi prodadam svoite akcii i {to potoa?

Se pra{uva li nekoj koj }e ima najgolema korist od prodavaweto na kompanijata? Se pra{uva li nekoj {to }e se slu~i podocna so nea dokolku ja prezeme nekoja golema stranska kompanija koja, pred s$, ima interes da gi prodava nejzinite proizvodi na ovoj pazar. Svetskite i regionalnite igra~i kupuvaj}i kompanii

UNILEVER (Britanija-Holandija) Proda`ba vo 2010 godina: 44,2 milijardi evra Operativna dobivka: 6,4 milijardi evra Pazarna kapitalizacija: 64 milijardi evra Zainteresiran za paketot od 10,6% akcii {to OTP banka gi poseduva vo Podravka.

nasekade, go kupuvaat pred s$ pazarot”, veli Naumoski.

Vitaminka ima{e proda`ba od 20 milioni evra vo 2010 godina, za 7,7% pogolema od godinata prethodno, a nejzinata pazarna kapitalizacija vo momentov e okolu {est milioni evra.

Gligor Cvetanov, izvr{en direktor na Makprogres, vini~kata konditorska kompanija vo sopstvenost na negovoto semejstvo, veli deka globalizacijata i s$ podinami~noto tempo na razvoj na pazarite nametna situacija brzite da gi jadat bavnite, a ne golemite malite.

“Sekako deka budno sledime {to se slu~uva vo regionot vo sektorot na na{ata industrija, kade {to konkretno vo delot na torti~kite kako nose~ki proizvod ne ~uvstvuvame seriozna konkurencija, tuku nea ja gledame vo germanskite i italijanskite proizvoditeli. So globalizacijata i pribli`uvaweto na Makedonija kon Evropskata unija doma{nite kompanii neizbe`no }e stanuvaat poin-

teresni za akvizicii. Nie imavme kontakt pred nekoi 6-7 godini so edna golema evropska kompanija od konditorskiot sektor, me|utoa toga{ s$ u{te ne bevme dovolno silno izgradeni kako kompanija, za da mo`eme da imame posilna pregovara~ka pozicija. Kompanijata e semejna, s$ u{te se razviva i zasega nemame namera da ja prodademe. Edinstveno mo`e da razmisluvame za strate{ko partnerstvo so cel nastap na treti pazari, a za toa sme vo kontakt so eden golem svetski igra~ vo prehranbenata industrija i distribucijata, ~ie ime ne bi go otkrival sega”, veli Cvetanov od Makprogres, koja dostigna proda`ba od 16 milioni evra za 2010 godina i izvezuva na triesetina pazari.

Inaku, me|u stote najgolemi kompanii vo Makedonija spored ostvarenite prihodi, od prehranbenata industrija (bez industrijata za pijalaci) ima vkupno 12 kompanii, a od niv ~etiri - Svislion, Mlekara Bitola, @ito Luks i {e}

eranata vo Bitola - se vo race na stranci. Najgolemite prehranbeni kompanii vo zemjava zaedno ostvarile prihodi od vkupno 285 milioni evra za minatata godina, i vkupna neto-dobivka od 5,2 milioni evra. Kolku za sporedba, samo hrvatska Podravka ima proda`bi od bezmalku 480 milioni evra za minatata godina. Me|utoa, goleminata na kompaniite e relativna rabota koga stanuva zbor za interesot {to mo`e nekoj da go ima za nivno prezemawe.

Centroproizvod ima godi{na proda`ba od okolu 40 milioni evra, i spored ovoj parametar ne mo`e da se nare~e gigant ako go sporedime so Podravka, no sepak e od strate{ki interes za Nestle, zatoa {to, kako {to navedoa na{ite sogovornici, svetskite “golemi ribi” kupuvaat pazari, a ne samo “pomali ribi”.

NESTLE JA SAKA[E PODRAVKA, NO SE ZADOVOLI SO CENTROPROIZVOD Tokmu 8,5 milionskiot pazar e

!

RO O SK NA

NA N A 15-ti -ti i OKTOMVRI O

MENAXER e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100

SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvawe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari...

SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

16 COVER STORY SVETSKITE GIGANTI VO BALKANSKIOT PREHRANBEN SEKTOR

BROJ 610

08/07/2011

www.kapital.mk

glavniot motiv i za poseriozno vleguvawe na Nestle vo Srbija, komentiraat regionalnite analiti~ari ovie denovi. Dali cenata {to ja platile za Centroproizvod od 80 ili 90 milioni evra, sosema nezna~itelno & gi menuva bilansite na kompanija koja{to lani ima{e operativna dobivka pogolema od 13 milijardi evra. No, strate{kiot prioritet na Nestle e da se zacvrsti vo Srbija, koja{to ima golemo primarno zemjodelsko proizvodstvo, koja{to mo`e da slu`i kako dolgoro~na surovinska

baza za prerabotuva~kata prehranbena industrija, a ottamu da navleguva podlaboko i vo okolnite pazari. Toa vpro~em go istakna i prviot ~ovek na Nestle Adriatik, ogranokot na Nestle za ovoj region, Marko Travaqa, vedna{ po objavuvaweto na akvizicijata na Centroproizvod.

“Ova prezemawe e strate{ki ~ekor {to }e ja zasili pozicijata i prisustvoto na Nestle vo regionot. Asortimanot na proizvodite na Centroproizvod e komplementaren so na{iot, a lokalnoto proizvodstvo vo Sur~in, so izvonrednite distributerski mo`nosti, za nas e golema pridobivka”, re~e Travaqa. Oliver Mexugorac, direktor za korporativni komunikacii na Nestle Adriatik istakna deka prepoznatlivite proizvodi pod brendot “C” na Centroproizvod nema da is~eznat, tuku naprotiv, }e stanat del od ponudata na Nestle. Toj gi ute{i srpskite potro{uva~i deka ne treba da stravuvaat za is~eznuvawe na nivnite omileni proizvodi kako kafeto “C”, supite “C”, za~inite “C”...

Srpskite eksperti istaknu-

vaat deka ova prezemawe e isklu~itelno dobra vest, osobeno ako se zeme predvid deka ekonomskata kriza vo svetot s$ u{te trae. Kosopstvenikot na konsultantskata ku} a Eki investment, Aleksandar Vlahovi}, smeta deka e od ogromno zna~ewe za srpskata ekonomija {to tolku uspe{en i izgraden proizvoditel kako {to e multinacionalnata korporacija Nestle ima interes da investira kapital vo Srbija.

“Siguren sum deka so vklu~uvaweto na proizvodite na Centroproizvod vo sinxirot proizvodi na Nestle, srpskata kompanija }e ima mnogu pogolemi {ansi za rast i razvoj.

Brendovite na Centroproizvod imaat ogromno vlijanie na doma{niot pazar, a Nestle treba samo da proceni kolku e golema nivnata mo} za da gi plasira i na drugi pazari”, izjavi Vlahovi} za srpskata televizija B92 i potseti deka i Droga Kolinska prvo bila slovene~ka, a denes e hrvatska kompanija koja “dr`i” srpski brendovi.

Vo ovoj kontekst mo`ebi e dobro da spomeneme deka Nestle vo 2008 godina be{e spomenuvan kako potencijalen kupuva~ na Podravka, koga Fima Grupa, investiciskiot fond od Hrvatska, koj{to e najgolem poedine~en akcioner vo kompanijata, ponudi da prezeme 25% od akciite na firmata, so {to bi ja naterala upravata da napravi nov plan za restrukturirawe.

Toga{ vo hrvatskite mediumi se {pekulira{e deka zad ponudata na Fima vsu{nost stoi {vajcarskiot Nestle.

HRVATITE ZAGOSPODARUVAAT SO PREHRANBENATA INDUSTRIJA VO “JUGOSFERATA”?!

Prezemawata i spojuvawata pome|u prehranbenite kompanii od porane{nite jugoslovenski republiki po~naa nekade pred nepolni desetina godini, otkako se smirija tenziite predizvikani od vojnite vo 90-tite godini. Todori} so negoviot Agrokor vo 2003 godina ja kupi fabrikata za sladoled i smrznata hrana Frikom od Belgrad, a dve godini podocna i proizvoditelot na malso za jadewe Dijamant od Zrewanin, so {to poka`a deka koga biznis-interesite se vo pra{awe ne go interesira

bliskoto minato pome|u dvete dr`avi obremeneto so vojnata.

Vo me|uvreme, Agrokor se ra{iri so svoi proizvodni operacii i trgovski operacii i vo drugite eks-JU republiki.

Todori} svoevremeno be{e spomenuvan i kako mo`en kupuva~ na Podravka, no toga{ go ismejuvaa. Denes, se ~ini deka taa ista Podravka, ne mu e dovolen predizvik, so ogled na toa deka Agrokor se “nastrvi” kon Merkator, najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir, so godi{en obrt od nekolku milijardi evra, a “sagata” okolu prezemaweto s$ u{te trae.

Minatata godina, pak, kako bomba odekna vesta deka hrvatskata grupacija Atlantik saka da ja kupi slovene~ka Droga Kolinska, koja pak prethodno go kupi srpski Soko [tark. Emil Tedeski, osnova~ot i najgolem akcioner vo Atlantik, uspea da sobere 380 milioni evra - kombinacija na sopstvenite sredstva na Atlantik grupata, kapitalot na akcionerite na kompanijata, kako i so kreditnite sredstva na finansiskite institucii UniKredit grupa i Rajfajzen.

Tedeski, kon kogo {to Slovencite imaa golem otpor kako mo`en nov sopstvenik na Droga Kolinska, nivnata nacionalna gordost vo industrijata, na krajot moraat da se pomirat so toa deka kompanijata }e stane hrvatska. Sobranite godi{ni prihodi na Atlantik gupa i Droga Kolinska gi nadminuvaat prihodite na Podravka i so toa od Atlantik sozdavaat vode~ka regionalna kompanija vo prehranbenata industrija.

A, na Tedeski pak, ne mu be{e prvpat so Atlantik da pravi prezemawe na pogolema kompanija od negovata.

Vo 2001 godina, Atlantik, toga{ poznat vo Hrvatska kako distributer na nekolku svetski brendovi, ja kupi fabrikata za proizvodstvo na popularnite instant napitoci, Cedevita, dotoga{ sopstvenost na zagrepskata farmacevtska kompanija Pliva.

Po Todori} so Agrokor, Tedeski e vtoriot hrvatski biznismen koj{to so akvizicijata na Droga Kolinska, sozdava novo prehranbeno carstvo vo t.n. jugosfera, kako {to zapadnite analiti~ari go narekuvaat ekonomskiot prostor na porane{na Jugoslavija.

INTERVIEW 18 INTERVIEW

ANDREJ KUKU

GENERALEN DIREKTOR NA LUKOIL MAKEDONIJA

SO LUKOIL VLEGOA I KVALITETNITE GO VO MAKEDONIJA!

A ORIVA

INTERVIEW Lukoil neodamna go promovira{e novoto ekolo{ko i pokvalitetno gorivo “ekto� na makedonskiot pazar, koe pokraj za{tita na `ivotnata sredina ja namaluva i potro{uva~kata na gorivo. Ova e povodot za razgovorot so prviot ~ovek na LUKOIL Makedonija, Andrej Kuku, za novite investicii i idnite planovi na LUKOIL, za biznis-klimata vo zemjata, za nafteniot pazar i pre~kite za negovo razvivawe...

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

LUKOIL Makedonija ve}e {est godini e prisutna na makedonskiot pazar.

Kako go opi{uvate raboteweto na kompanijata vo ovie izminati {est godini i {to bi izdvoile kako najgolema promena {to ste ja zabele`ale za ova vreme?

Deneska nafteniot pazar od koren se razlikuva od toj {to be{e pred pet godini.

Va`no e deka denes tie uslugi koi{to klientite gi dobivaat na benzinskite stanici vo Zapadna Evropa, isto takvi dobivaat i vo Makedonija. I toa be{e seriozen ~ekor. No, i Makedonija, navistina, denes e sosema druga zemja.

Toa {to smetam deka e navistina va`no e toa deka zabele`av golema promena i kaj mentalitetot na gra|anite. Tie po~naa s$ pove}e da gi znaat i da gi u~at svoite prava, {to dovede i do faktot prodava~ite da gi sledat nivnite `elbi i potrebi.

Poglednete samo kako se izmeni slikata na benzinskite stanici otkako nie vlegovme na pazarot. Toa {to nie go nudime, evropsko nivo na kvalitet na goriva i na uslugi, higiena, na~in na izgradba na vakov tip objekti so visoki standardi na za{tita na `ivotnata sredina, po~naa da go sledat i drugite, bidej}i sfatija deka potrebite na potro{uva~ite se na prvo mesto, a tie odat i kupuvaat tamu kade {to e najdobro. I site kolegi konkurenti po~naa da sproveduvaat rekonstrukcija i da gradat novi sovremeni benzinski stanici.

Za nas najgolemite promeni, ~ii svedoci bevme i nie izminatite godini, se slu~ija so zavr{uvaweto na procesot na denacionalizacija i privatizacija na zemjata, i voedno i formirawe na pazar na zemji{te, bidej}i slobodniot pazar na zemji{te e mnogu va`en faktor za privlekuvawe i realizacija na investicii.

Pokraj toa, slobodniot pazar na zemji{te i privatnata sopstvenost pretstavuvaat osnova na pazarnata ekonomija.

Edna od najva`nite izmeni za nas be{e voveduvaweto na evropskite standardi Evro 5 za motornite goriva i po~etokot na demonopolizacija na nafteniot pazar, odnosno so liberalizacijata na uvozot na gorivo od zemjite na Evropskata unija od 1 januari 2011 godina.

Pokraj toa, usovr{eno e zakonodavstvoto vo oblasta na urbanizacijata i na

gradeweto. Na primer, do 2007 godina ako se grade{e benzinska stanica be{e potrebno da se izgradi atomsko zasolni{te ili da se uplatat sredstva vo buxetot za taa namena. Sega e ukinata postapkata za dobivawe lokaciski uslovi i postapkata za gradewe se vodi vrz osnova na izvodot od urbanisti~ki plan, dadena e mo`nost za izgradba na benzinski stanici vo za{titnata zona na patot, odobrenijata za elektroenergetska, kanalizaciska i vodovodna infrastruktura gi obezbeduvaat ministerstvata/op{tinata od koi se bara odobrenieto za gradba itn. Sepak, ima mesto za natamo{no olesnuvawe i na ovie proceduri. Na primer, da se poednostavi postapkata vo slu~aite na mol~ewe na administracijata i da se realizira ~lenot 59-e od Zakonot za gradewe, koj predviduva sproveduvawe na postapkata za odobrenie za gradewe i po elektronski pat.

Koga kompanijata vleze na makedonskiot pazar najavivte investicii od 50 milioni evra i izgradba na 40 benzinski stanici niz dr`avata, dosega se otvoreni samo 15. Koi se sega planovite na LUKOIL vo Makedonija, u{te kolku benzinski stanici planirate da izgradite?

Jas i vo pove}e navrati prethodno imam zboruvano deka, za `al, vo toj period Republika Makedonija ne be{e gotova za takvi investicii. Kompanijata LUKOIL izdvoi za nas finansiski sredstva vo dovolni koli~estva, no, poradi otsustvoto na realni lokacii koi bi ni odgovarale, so markica i so re{eni imotno–pravni odnosi, nie ne uspeavme tie sredstva da gi potro{ime vo toj obem za koj{to bea nameneti.

Ovie pra{awa mnogupati bea razgleduvani i vo Vladata i mnogu od niv se re{avaat, prili~no bavno, no na{ite planovi za razvoj ostanuvaat i ponatamu.

Zo{to go velam ova? Gra|anite sami baraat od nas otvorawe benzinski stanici pod brendot LUKOIL vo nivnite mesta.

Nie postojano dobivame mejlovi, pismeni barawa i javuvawa vo koi gra|anite samite se nudat da potpi{at peticija do lokalnata vlast da ni dadat lokacija.

Duri se smetaat i diskriminirani bidej} i nemale pristap do kvalitetni goriva i oti avtomobilite im se rasipuvale od nekvalitetnoto gorivo. Makedonija e mala zemja i sekoj od niv koga patuval i imal

19

20 INTERVIEW mo`nost da go napolni rezervoarot so gorivo od LUKOIL vedna{ ja zabele`al razlikata. Nie mnogu seriozno gi sfa} ame ovie barawa od gra|anite i zatoa vo poslednata godina-dve po~navme sorabotka od tipot na partnerstvo so privatni lica i firmi vo {ireweto na mre`ata. Se poka`a kako uspe{na i zatoa i ponatamu }e gi razvivame vakvite proekti.

Planot ni e da ja razvivame svojata efektivna maloproda`na mre`a do nivo na u~estvo od 20%-25% na makedonskiot naften pazar. Denes imame udel od 10% vo maloproda`nata proda`ba vo zemjava.

Sekoe zgolemuvawe na ovoj procent }e bide od obostrana polza, i za nas i za gra|anite.

Nie sme protiv monopol i }e se rakovodime spored evropskite direktivi, bidej}i samo lojalnata konkurencija stimulira visok kvalitet i dostapni ceni.

Kolku LUKOIL investira{e vo Makedonija za ovie {est godini?

Vo periodot od momentot na po~etok na svojata dejnost pa s$ do sega LUKOIL investira{e vo razvojot na svojata maloproda`na i golemoproda`na mre`a pove}e od 36 milioni amerikanski dolari.

No, brojkite se samo podatok, koj ne ja dava vistinskata golemina na na{ite investicii. Sekoja na{a gradba e vistinska grinfild-investicija, bidej}i golem del od na{ite objekti se stacionirani na mesta kade {to nema nikakva infrastruktura, pa nie samite gradime vodovodi, dalnovodi,

kanalizacija, asfaltirame, postavuvame transformatorski potstanici so golema mo}nost, i celata ovaa infrastruktura potoa ima mo`nost za golem broj priklu~oci. Taka {to vedna{ po izgradbata na na{a benzinska stanica, prvo na zemji{teto okolu nas mu raste cenata za dva pati, a vo rok od edna do dve godini po~nuva intenzivno da se gradi.

Najvpe~atliv primer za ova moe tvrdewe mo`e da poslu`i izgradbata na benzinska na prevojot Stra`a. Koga po~navme da ja gradime vo 2006 godina tamu nema{e nitu struja, voda, telefon, nitu sanitarni jazli, nitu, pak, kakva i da bilo druga infrastruktura. Deneska toa pretstavuva vistinska oaza. Okolu benzinskata stanica se gradat restorani, lu|eto mo`at civilizirano da se odmorat.

Nie investirame i vo obrazuvawe i obuka na site vraboteni (momentno imame 225 rabotnici), vo nivno natamo{no dousovr{uvawe. Lu|eto toa znaat da go cenat i glasovite brzo se {irat me|u narodot, zatoa i za edno rabotno mesto potoa imame najmalku 20 aplikanti.

I na{iot najgolem kapital se na{ite rabotnici zatoa {to kvalitetnite lu|e go sozdavaat uspehot vo pretprijatieto.

No, smetam deka najgolemata investicija na LUKOIL e vo kvalitetot na gorivata, koi se spored Evro 5 standardite, so {to direktno pridonesuvame za po~ist vozduh i pozdrava `ivotna sredina, kako i vo standardite pri izgradba na na{ite objekti.

I PO PET GODINI IMAME PROBLEM SO INVESTICIITE VO MAKEDONIJA e se soglasuvam so toa deka monopolot na Okta gi ograni~uva na{ite investicii. Nie nemame namera da gradime rafinerija vo Makedonija. Kapacitetot na rafinerijata na LUKOIL Neftohim vo Burgas iznesuva 10 milioni toni godi{no.

Na Okta – eden milion toni godi{no.

Na ovoj podatok smetam deka ne se potrebni komentari. ]e se povtoram u{te edna{ – edinstveno ograni~uvawe na investiciite za LUKOIL e slo`enosta na urbanizacijata na zemji{nite parceli, dobivaweto na more dozvoli od razni institucii, dobivaweto markici i dobivaweto dokumenti so odobrenija, izmena na generalnite i na detalnite urbanisti~ki planovi.

Na primer, bez razlika na site na{i obra}awa do razli~ni institucii, vo tekot na izminatite pet godini, nie ne mo`eme da go re{ime pra{aweto na izgradba na benzinski stanici vo

N

op{tinite Centar, Butel, Чair, \or~e Petrov i Karpo{. No, nie sme optimisti i se nadevame deka i vo ovie op{tini vo bliska idnina }e se pojavat benzinski stanici pod brendot LUKOIL. Smetam deka pretprijatie koe ima monopolisti~ka polo`ba na nafteniot pazar, ne smee da ima pravo na u~estvo vo javnite naddavawa za kupuvawe dr`avni parceli za izgradba na benzinski stanici.

Takvi ograni~uvawa postojat vo site zemji od Evropa.

Smetam deka vakvi izmeni vo zakonodavstvoto treba da se vnesat i vo Makedonija.

LUKOIL godina go promovira novoto ekolo{ko gorivo “ekto”, {to e novina na makedonskiot pazar. Koi se va{ite o~ekuvawa za noviot proizvod, dali na makedonskiot pazar ima prostor i pobaruva~ka za vakov vid goriva?

Sekako deka ima i prostor i pobaruva~ka me|u gra|anite. Toa {to sme brend ni dava obvrska sekoga{ da bideme i prvi i najdobri, samo taka }e ja opravdame doverbata na gra|anite i ponatamu }e bideme primer za drugite. Na{ite potro{uva~i se naviknaa deka sekoga{ mora da ima ne{to novo i podobro.

Glavnoto moto na na{ata kompanija “Sekoga{ vo dvi`ewe” tokmu toa i go doka`uva. Novoto gorivo e Ekto e patent na kompanijata LUKOIL za{titen vo site me|unarodni institucii.

S$ porigoriznite ekolo{ki barawa vo odnos na izduvnite gasovi i na uslovite za koristewe na sovremenite motori so vnatre{no sogoruvawe, isto taka, uslovuvaat razrabotka i primena na goriva od novata generacija. Rabotej}i nad ovie problemi, kompanijata LUKOIL, vrz osnova na vostanoveniot s tandard

BROJ 610

08/10/2011

INTERVIEW

www.kapital.mk

za motornite goriva Evro 5, no i primenuvaj}i pove}enamenski paket od aditivi, go sozdade brendiranoto motorno gorivo “ekto”.

Potrebata na vakov vid gorivo go nametnuvaat i sovremenite trendovi, kako {to ka`av i na po~etokot na ova intervju, po~isto i poefikasno gorivo zna~i pomala potro{uva~ka, toa, pak, povlekuva i po~ist vozduh i za{teda na pari za xebot na gra|anite. [to se odnesuva do tehni~kite specifiki, “ekto” e gorivo od novata generacija so podobreni eksploataciski, energetski i ekolo{ki svojstva. ]e navedam samo nekolku od niv: zgolemuvawe na mo}nosta na avtomobilskiot motor i namaluvawe na potro{uva~kata na gorivo, zna~itelno namaluvawe na otpadnite produkti koi se rezultat od sogoruvaweto vo `ivotnata sredina, obezbeduvawe na velikolepen manevar na avtomobilot za smetka na momentalnoto zgolemuvawe na mo}nosta vo razli~ni re`imi na rabota na motorot i sekako, zgolemuvawe na resursite za rabota i rokot na eksploatacija na motorot.

Site ovie rezultati se zabele`uvaat vedna{ po polneweto na prviot rezervoar, i kaj novite i kaj starite avtomobili.

Motorot mnogu potivko raboti, i mo`ete da pominete duri 30 kilometri pove}e so edno polnewe, vo zavisnost od re`imot na vozewe. Kako {to poka`aa rezultatite, dve nedeli od po~etokot na promocijata, “ekto” dizel se prodava 80%, a “evro” dizel 20%. O~igledno e deka vo idnina site }e koristat “ekto” dizel.

Eksperimentite koi bea napraveni vo Rusija poka`aa deka po vozeweto od 500 kilometri se dostignuva za{teda do 3,5%, a po 2.000 kilometri - 5%. Mislam deka ovde sekoj komentar e izli{en.

Iako cenata za proizvodstvo na vakov tip goriva e povisoka od standardnite goriva na makedonskiot pazar, sepak toa }e se prodava po ista cena kako i drugite.

Dali smetate deka cenata na gorivata vo Makedonija e niska?

Visinata na cenite vo Republika Makedonija ja odreduva Regulatornata komisija za energetika, {to zna~i deka nie morame da gi sledime pravilata. Drugo, nie re{ivme gorivoto “ekto” da se

prodava bez nikakvo zgolemuvawe na cenite, odnosno }e se prodavaat po tie ceni kako i standardnite goriva, poradi toa {to takva e politikata i strategijata na kompanijata. Nie sme brend i morame da bideme prvi i inovativni na pazarot, za {to i pogore zboruvav.

Re{ivme da prodavame samo “ekto” benzin na na{ite objekti, dodeka vo po~etokot, pa nekoj odreden period, “ekto” dizelot }e go prodavame paralelno so obi~niot “evro” dizel.

Gra|anite naj~esto se `alat deka makedonskite goriva se so najlo{ kvalitet, sporedeno so zemjite vo regionot. Spored Vas, kakov e kvalitetot na makedonskite goriva, i {to treba da se napravi za da se podobri?

Znam edno, deka gorivoto od LUKOIL e so visok kvalitet i odgovara na site evropski standardi. Ako gra|anite se `alat, zna~i postoi problem. Smetam deka e neophodno da se zasili kontrolata nad kvalitetot na gorivata, po~nuvaj}i od uvoznicite, proizvoditelite i zavr{uvaj}i so benzinskite stanici. No, najglavno, treba da se napravi celosna rekonstrukcija i osovremenuvawe na tehnologiite na prerabotka na nafta. Kompanijata LUKOIL, vo rekonstrukcija na rafinerijata Neftohim vo Burgas, investira{e pove}e od 1 milijarda dolari.

Treba da se otvori nezavisna sertificirana laboratorija za ispituvawe na kvalitetot na gorivata, so {to na makedonskite inspekciski slu`bi i drugite dr`avni organi }e im se ovozmo`i brzo dejstvuvawe pri pojava na nekvalitetno gorivo.

No, site ovie problemi se re{avaat so ednostaven princip – sloboden i konkurenten pazar. Gra|anite }e odat tamu kade {to za isti pari dobivaat podobar kvalitet. Ne bi mo`el da zboruvam za kvalitetot na gorivata kaj drugite konkurenti, bi bilo neumesno od moja strana, no povtorno }e istaknam deka gorivoto od LUKOIL so visok kvalitet odgovara na site evropski standardi.

Mo`am da zboruvam za na{iot kvalitet, koj e ist vo site zemji od regionot, bidej}i i dvete na{i rafinerii koi gi snabduvaat na{ite sestrinski firmi od Balkanot – rafinerijata vo Burgas, Bugarija, i taa vo Ploe{ti, Romanija, pred 3-4 godini napravija celosno osovremenuvawe na tehnologiite za prerabotka na nafta.

Na toa gi obvrzuva{e vlezot vo EU i standardite na Unijata, koi znaeme site deka se na najvisoko nivo.

Od godinava po~navte so otvorawe benzinski stanici od brendot na LUKOIL vo partnerstvo so privatni lica. Na {to se dol`i vakvata promena vo na~inot na investirawe i kolku ste zadovolni od partnerst-

voto so makedonskite kompanii?

Otvoraweto na benzinski stanici pod brendot LUKOIL vo partnerstvo so privatnite pravni lica, glavno mo`eme da go objasnime so slednite pri~ini: ekonomska celesoobraznost od sorabotkata i slo`enosta i bavnosta na procedurata za urbanizacija na zemji{nite parceli.

Ova bi go objasnil na sledniot na~in.

Vo tekot na rabotata na makedonskiot pazar se sretnavme so mnogu doma{ni pretpriema~i koi se poka`aa profesionalni vo rabotata. Toa se naj~esto kompanii so koi nie i prethodno sme imale sorabotka, t.e. kupuvale derivati od nas, i za koi sme se ubedile deka imaat iskustvo vo naftenata dejnost i koi mo`at da odgovorat na strogite principi na rabotewe na brendot LUKOIL. A doverbata ne se steknuva preku no}, pa i nam ni treba{e vreme za da vidime deka tie lu|e mo`at da ni bidat vistinski partneri. Koga kupuva~ot }e vleze vo nekoj objekt, toj ne znae koj e sopstvenikot ili dali sme partneri, toj go gleda brendot LUKOIL i mu veruva. I zatoa nie ne smeevme da gi izneverime kupuva~ite i tolku vnimatelno ~ekavme da nastapime so partnerstvata.

Vtoro, nekoi od niv ve}e imaat urbanizirani parceli ili markici za benzinska stanica, no poradi redica pri~ini, dali poradi prenaso~uvawe na kapitalot, izmena vo sopstvenite biznis-planovi ili, pak, nepoznavawe na nafteniot pazar poradi promena na uslovite za rabota vo ovoj segment, se re{avaat deka e podobro da bidat partneri so nas, a za toa vreme mo`ebi i }e nau~at kako se raboti vo ovoj tip biznis i sami }e si prodol`at po istekuvawe na dogovorot. Za koj bilo slu~aj da se raboti, sorabotkata e od zaemna korist i naj~esto prodol`uva i po zavr{uvaweto na dogovorite. Za nas se znae deka dosega ne sme izneverile nitu eden partner, kako i toa deka sme strogi vo izborot na toa so kogo }e rabotime.

Na krajot na krai{tata, najbiten e kvalitetot, bidej}i toj gi privlekuva potro{uva~ite.

Zasega sme zadovolni od rezultatite na na{ata sorabotka so site na{i partneri.

Bidej}i LUKOIL e najgolemiot ruski investitor vo Makedonija, kako ja ocenuvate biznis-klimata vo dr`avata i kakva preporaka im davate na drugite ruski biznismeni koi se zainteresirani da investiraat vo Makedonija?

Za `al, a mo`ebi i za sre}a, nam ni se padna golemiot del od ulogata da nastapuvame kako dvi`e~ka lokomotiva za stranskite investicii vo Makedonija, osobeno vo nafteniot sektor. Ruskite investitori prvo pra{uvaat kaj nas za na{eto iskustvo, i kako {to zemjava se pribli`uva kon EU, taka i nivniot

21

22 INTERVIEW interes raste. Чestopati vo razgovorite so niv im ka`uvame koi ni bile problemite, so toa im skratuvame mnogu od lutaweto po instituciite. Na{iot sovet e deka ne samo {to treba dobro da gi prou~at ovde{nite zakoni, tuku i deka treba da prestojuvaat ovde nekoe vreme. Poddr{kata od vlasta isto taka e potrebna, no potrebna e i poddr{kata, znaeweto i logistikata od lokalnata bizniszaednica. Makedonskite pretpriema~i imaat iskustvo i dobro go poznavaat regionov. Bez ovie dva faktora nevozmo`no e da imate uspe{na investicija, toa e toa {to jas gi sovetuvam i {to im go ka`uvam vo razgovorite so niv. Treba sepak da odbele`am i deka ruskite investitori naj~esto ja gledaat Makedonija kako del od regionot.

Za volja na vistinata, treba da odbele`ime deka Vladata napravi i pravi mnogu za podobruvawe na biznis-klimata vo zemjava. No, se razbira, nie bi sakale toa da se slu~uva so pogolemo i mnogu pobrzo tempo.

LUKOIL e prisutna re~isi vo site zemji vo regionot, a vo Makedonija ima najmala mre`a i najmalku investicii. Mo`ete li da napravite sporedba za uslovite za investirawe vo Makedonija i vo drugite dr`avi na Balkanot kade {to LUKOIL raboti?

Objektivno, ovie presmetki se neophodni da se pravat zavisno od obemot na nafteniot pazar. Na primer, Slovenija so naselenie od 2 milioni lu|e upotrebuva 2 milioni toni derivati godi{no. Makedonija, koja isto taka ima 2 milioni naselenie upotrebuva s$ na s$ 800.000 toni gorivo. Od ovoj podatok, a isto kako i od tempoto na rast na potro{uva~kata, se presmetuvaat i obemite na investicii. Za `al, na Balkanot, vo Makedonija ima najmala potro{uva~ka na derivati.

Te{ko e da se sporeduvaat uslovite za investirawe vo zemjite od regionov, sekoja ima svoja specifika. Na primer, vo Makedonija ima pozitivni uslovi koi gi nema vo nekolku drugi zemji. Da gi zememe, na primer, dano~nite olesnuvawa, evropskite standardi za goriva, za{titata na investiciite i drugi. Ovde kako najslo`en problem – }e se povtoram - bi gi navel slo`enosta i dolgotrajnosta (smetano vo godini i pove}e) na urbanizacijata na zemji{nite parceli za realizacija na investicii.

Se nadevame deka od 1 juli 2011 godina, po predavaweto na pravoto na vladeewe na dr`avnoto zemji{te kaj lokalnata samouprava, }e se uprostat i procedurite na urbanizacija na ovie procesi i re{enieto na ovie problemi }e bide zabrzano.

Kako eden od najgolemite problemi koi gi ograni~uvaa va{ite investicii vo Makedonija e monopolot koj go ima Okta na makedonskiot pazar. Kako go opi{uvate makedonskiot pazar na nafteni derivati i {to & pora~uvate na Vladata za re{avawe na ovoj problem?

Ne se soglasuvam so toa deka monopolot na Okta gi ograni~uva na{ite investicii. Nie

nemame namera da gradime rafinerija vo Makedonija. Kapacitetot na rafinerijata na LUKOIL Neftohim vo Burgas iznesuva 10 milioni toni godi{no. Na Okta – eden milion toni godi{no. Na ovoj podatok smetam deka ne se potrebni komentari. ]e se povtoram u{te edna{ – edinstveno ograni~uvawe na investiciite za LUKOIL e slo`enosta na urbanizacijata na zemji{nite parceli, dobivaweto na more dozvoli od razni institucii, dobivaweto markici i dobivaweto dokumenti so odobrenija, izmena na generalnite i na detalnite urbanisti~ki planovi.

Na primer, bez razlika na site na{i obra}awa do razli~ni institucii, vo tekot na izminatite 5 godini, nie ne mo`eme da go re{ime pra{aweto na izgradba na benzinski stanici vo op{tinite Centar, Butel, Чair, \or~e Petrov i Karpo{. No, nie sme optimisti i se nadevame deka i vo ovie op{tini vo bliska idnina }e se pojavat benzinski stanici pod brendot LUKOIL. Smetam deka pr et prijat i e ko e ima monopolisti~ka polo`ba na nafteniot pazar, ne smee da ima pravo na u~estvo vo javnite naddavawa za kupuvawe na dr`avni parceli za izgradba na benzinski stanici.

Takvi ograni~uvawa postojat vo site zemji od Evropa. Smetam deka vakvi izmeni vo zakonodavstvoto treba da se vnesat i vo Makedonija. [to se odnesuva, pak, do ocenkata za makedonskiot naften pazar, smetam deka toj doprva }e se razviva, ima u{te mnogu prostor za podobruvawe na uslugite za gra|anite, za gradewe novi benzinski stanici i {irewe na mre`ata i za drugi kompanii, ne samo za LUKOIL. So rastot na standardot na gra|anite, a toa sigurno }e se slu~i so pribli`uvaweto na procesot za za~lenuvawe vo EU, tie }e baraat s$ podobri i podobri uslovi. Onie privatni benzinski stanici koi{to nema da gi moderniziraat svoite objekti, nema da go poka~at nivoto na uslugi, ednostavno }e is~eznat, }e se pojavat drugi, pomoderni objekti od vakov tip.

Kako go ocenuvate odnosot na makedonskata Vlada kon stranskite investitori?

Prvo }e zboruvam li~no za nas. Nie u{te na po~etokot vospostavivme dobri delovni odnosi so makedonskata Vlada koi traat i do den-denes. Vo zakonodavnite organi, vo izvr{nata vlast, vo lokalnite institucii... sekade naiduvame na dobar priem. Golema pomo{ imame od slu`benicite vo ministerstvata, poto~no rakovoditeli na sektori i drugi odgovorni lica, bidej}i ministerot mo`e da vi veti pomo{, no potoa neposrednata direktna sorabotka odi tokmu so niv.

I tuka nivnoto dosega{no iskustvo ni e od neprocenliva vrednost. Nekoi od niv se pove}e od 20 godini vo ministerstvata, ja pominale tranzicijata, del od niv i samite u~estvuvale vo kreiraweto i noseweto na odredeni zakoni, pa na samoto mesto ni

DO KRAJOT NA GODINAVA ]E IMAME 20 BENZINSKI STANICI VO MAKEDONIJA Kakvi se idnite planovi na LUKOIL vo Makedonija?

LUKOIL i ponatamu }e se razviva vo Makedonija. ]e voveduvame novi tehnologii vo na{iot biznis, osobeno {to se odnesuva na oblasta kvalitet na goriva, za{tita na `ivotnata sredina i na podobruvawe na uslugite za na{ite klienti. Proda`bata na gorivoto “ekto� od novata generacija e odli~en primer za na{ite napori. Doverbata na na{ite klienti za nas e najva`noto ne{to. Se nadevame deka vo skoro vreme fiskalnite aparati }e mo`eme da gi postavime na samite dispanzeri (pokraj pi{tolite za to~ewe) i na{ite klienti }e mo`at da platat so karti~ki direktno na mestoto na koe to~at, bez pritoa da odat i da pla}aat na kasa kaj prodava~ot. Vo momentov, isto taka, rabotime na idejata za voveduvawe avtomatski benzinski stanici, bez personal, koi mo`at da se postavat na parkinzi, vo objektite na golemite supermarketi, na aerodromi, vo golemite trgovski centri. I posledno, do krajot na ovaa godina, isto taka, se nadevam deka }e ja imame taa sre}a da go dostigneme brojot od izgradeni 20 benzinski stanici vo Makedonija.

INTERVIEW

23

uka`uvaat {to e podobro da napravime. Na primer, golemo vnimanie na investitorite im dava Carinata i li~no direktorot Kargov, MVR i drugite institucii.

No, paralelno so vakviot dobar priem, postoi i ne{to drugo. Za `al, vo oddelni ministerstva ili agencii, na visoko nivo se re{avaat problemite po itna postapka, no koga }e dojde rabotata do sredno i nisko nivo, ve}e po~nuvaat trkite po hodnici i beskone~noto vrtewe vo krug od edna do druga vrata. Op{to zemeno, moe mislewe e deka na stranskite investitori vo Makedonija im se obrnuva golemo vnimanie, fakt {to go doka`uvaat i povlasticite koi gi usvoi makedonskata Vlada – namaluvawe na danokot na dobivka i personalniot danok na dohod na 10%, reinvestiranata dobivka ne se odano~uva, a dano~ni olesnuvawa postojat i vo slobodnite ekonomski zoni, i toa 0% za danokot za dobivka i 5% personalen danok vo rok od 10 godini.

24 KOMPANII I PAZARI

FINANSISKATA KRIZA NAMETNUVA NOVI PRAVI

MENAXERITE BARAAT ZA NENAPLATENITE ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

o uslovi na golema finansiska kriza vo Evropa, koga makedonskite kompanii se potonati vo nelikvidnost, a nepla}aweto na obvrskite stana najgolem problem, rapidno raste interesot kaj biznismenite za osiguruvawe na svoite pobaruvawa.

Vo osiguruvaweto postoi klasa osiguruvawe od finansiski zagubi koja stana aktuelna otkako vo 2008 godina globalnata ekonomija vleze vo golema kriza, a mnogu kompanii po~naa da bele`at zagubi. Od osiguritelnite kompanii vo zemjava potvrduvaat deka sekojdnevno dobivaat povici od menaxeri koi ne ni pra{uvaat za cena, tuku baraat finansiski tipovi osiguruvawa kako garancija deka }e si gi naplatat pobaruvawata od svoite partneri vo zemjata ili stranstvo.

“Vo vreme koga nepla}aweto na obvrskite e tolku izrazeno i pretstavuva glavna pre~ka vo raboteweto na kompaniite, realno imame golema potreba od vospostavuvawe na eden mehanizam na za{tita preku osiguruvawe na pobaruvawata. Toa zna~itelno bi ja podobrilo naplatata me|u kompaniite so {to }e se podobri i likvidnosta vo ekonomijata. Iako nie kako kompanija se interesiravme za takov vid osiguruvawe, doma{nite osiguriteli ne nudat takvi uslugi so izgovor deka se premnogu rizi~ni”, ocenuva Gligor Cvetanov, izvr{en direktor na kompanijata Makprogres.

Osiguritelite, pak, komentiraat deka prezemaweto na rizikot od nenaplatuvawe na pobaruvawa vo ekstremni uslovi kakvi {to se makedonskite ne mo`e da funk-

V

cionira, bidej}i toa mo`e da bide fatalen poteg za koe bilo osiguritelno dru{tvo.

“Dokolku nie kako osiguritelna kompanija gi osigurame pobaruvawata na kompaniite vo zemjava, vedna{ }e treba da stavime klu~ na vratata. Osobeno poslednive godini koga e o~igledno deka krizata silno se odrazi vrz finansiskata kondicija na doma{nite kompanii, koj i da se osmeli da go ponudi ova osiguruvawe }e pomine neslavno. Toa vo zapadno evropskite zemji i na amerkanskiot pazar mnogu dobro funkcionira so decenii, no vo ekstremni uslovi kako vo na{ata zemja, kade {to kompaniite mnogu te{ko gi podmiruvaat dolgovite, a ne funkcionira nitu pravnata regulativa, mnogu e neblagodarno da se pravat procenki i da se odreduvaat tarifi za osiguruvawe od pobaruvawa”, ocenuva generalniot direktor na Eurolink, Aleksandra Na}eva-Ru`in.

Spored oficijalnite podatoci od Agencijata

GLIGOR CVETANOV

za supervizija na osiguruvaweto (ASO), samo dve dru{tva za osiguruvawe minatata godina sklu~ile dogovori za prezemawe rizik od finansiski zagubi. Kjubi Makedonija i Vardar osiguruvawe naplatile brutopolisirana premija vo vrednost od okolu 84.000 evra.

Me|utoa, Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR), od minatata godina po~na da nudi uslugi za osiguruvawe na pobaruvawata od doma{ni kompanii. Spored podatocite, vo 2010 godina okolu 20 kompanii gi osigurale svoite pobaruvawa vo vrednost od okolu 4 milioni evra. Najprvo MBPR pravi procenka na bonitetot na kompanijata od koja go prezema rizikot, a potoa odlu~uva dali }e prifati da gi osigura pobaruvawata i do koj limit mo`e da go stori toa. Interesno e {to za osiguruvawe na pobaruvawa od doma{ni kompanii, MBPR napla}a povisoka provizija koja se dvi`i me|u 0,8 i 0,9%, dodeka, pak, za osiguruvawe na izvozot, provizijata e od 0,3% do najmnogu 0,7%.

BANKARITE BARAAT OSIGURUVAWE ZA KREDITITE Nelikvidnosta vo biznis-sektorot silno se odrazi i vrz kreditnite portfolija na bankite preku zgolemuvawe na udelot na nenaplatlivi krediti. Poradi toa, bankarite baraat od osiguritelnite dru{tva da im gi osiguraat kreditite, so {to }e se zgolemi

ALEKSANDRA NA]EVA-RU@IN

IZVR[EN DIREKTOR NA MAKPROGRES

GENERALEN DIREKTOR NA EUROLINK

o vreme koga nepla}aweto na obvrskite e tolku izrazeno i pretstavuva glavna pre~ka vo raboteweto na kompaniite, realno imame golema potreba od vospostavuvawe na eden mehanizam na za{tita preku osiguruvawe na pobaruvawata. Toa zna~itelno bi ja podobrilo naplatata me|u kompaniite so {to }e se podobri i likvidnosta vo ekonomijata. Iako nie kako kompanija se interesiravme za takov vid osiguruvawe, doma{nite osiguriteli ne nudat takvi uslugi so izgovor deka se premnogu rizi~ni.

okolku nie kako osiguritelna kompanija gi osigurame pobaruvawata na kompaniite vo zemjava, vedna{ }e treba da stavime klu~ na vrata.

Osobeno poslednive godini koga e o~igledno deka krizata silno se odrazi vrz finansiskata kondicija na doma{nite kompanii, koj i da se osmeli da go ponudi ova osiguruvawe }e pomine neslavno.

Toa vo zapadnoevropskite zemji i na amerkanskiot pazar mnogu dobro funkcionira so decenii, no vo ekstremni uslovi kako vo na{ata zemja, kade {to kompaniite mnogu te{ko gi podmiruvaat dolgovite, a ne funkcionira nitu pravnata regulativa, mnogu e neblagodarno da se pravat procenki i da se odreduvaat tarifi za osiguruvawe od pobaruvawa.

V

D

BROJ 610

08/07/2011

www.kapital.mk

KOMPANII I PAZARI

ILA NA IGRA

AT OSIGURUVAWA DOLGOVI Vo uslovi na golema finansiska kriza vo Evropa, koga makedonskite kompanii se potonati vo nelikvidnost, a nepla}aweto na obvrskite stana najgolem problem, rapidno raste interesot kaj biznismenite za osiguruvawe na svoite pobaruvawa. Nelikvidnosta vo biznis-sektorot silno se odrazi i vrz kreditnite portfolija na bankite preku zgolemuvawe na udelot na nenaplatlivi krediti i poradi toa tie baraat od osiguritelnite dru{tva da im gi osiguraat kreditite. Sepak, na listata na najprioritetni tipovi osiguruvawa za biznisot, vrvnite mesta gi zazemaa osiguruvaweto na imotot od po`ar i nekoi drugi rizici, osiguruvawe na ma{inite od kr{ewe i osiguruvawe na vrabotenite od nezgoda

TRAJ^E LATINOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA VARDAR OSIGURUVAWE

o osiguruvawe na biznizot od prekin na rabota, kompanijata se odr`uva vo finansiska kondicija isto kako da raboti duri i koga se ostvaril nekakov rizik, kako {to e po`ar ili kr{ewe na ma{inite.

Osiguritelnite kompanii osven {to gi nadomestuvaat fiksnite tro{oci {to }e nastanat vo me|uvreme, se isplatuva i opredelen profit {to bi go ostvarila kompanijata dokolku raboti.

S

25

26 KOMPANII I PAZARI garancijata deka parite {to gi dale na zaem }e si gi vratat.

“Po~na da funkcionira osiguruvaweto na krediti, no ima mnogu raboti {to treba da se nadminat i od bankarskite i od osiguritelnite grupi, to~no da se lociraat obvrskite i odgovornostite i da nema zanemaruvawa na osnovnite proceduri vo bankite za smetka na toa {to se osigurani. Ako uslovite se olabavat do tolku {to tie ne vodat smetka za kreditosposobnosta na klientite i davaat krediti i na tie na koi inaku ne bi im dale kredit ako ne bile osigurani, toga{ kreditniot rizik se prenesuva od bankite kaj nas”, komentiraat osiguritelite.

Generalniot direktor na Vardar osiguruvawe, Latinovski, koe isto taka nudi osiguruvawe na krediti, komentira deka ovoj na~in na obezbeduvawe na bankarskite zaemi mo`e da ja zgolemi nivnata cena, odnosno kamata.

“Ako dosega kako klasi~no obezbeduvawe na kreditite se koriste{e hipotekata na imot, so osiguruvaweto na kreditite, koe e poskapo, avtomatski }e porasnat i kamatite, bidej}i bankarite }e ja vkalkuliraat premijata za osiguruvawe vo cenata na kapitalot”, veli Latinovski. Osiguruvaweto na krediti vo zemjite vo stranstvo isto taka e voobia~ena usluga koja funkcionira so godini.

OSIGURUVAWE NA FABRIKITE I MA{INITE – NAJOSNOVNO Ako se napravi lista na prioritetni tipovi osiguruvawa, bez koi nitu edna moderna kompanija koja vodi smetka za idninata i uspe{nosta na biznisot, kako najneophodni se poka`aa osiguruvaweto na imotot od po`ar i nekoi drugi rizici, osiguruvawe na ma{inite od kr{ewe i osiguruvawe na vrabotenite od nezgoda.

Edno od najbitnite tipovi osiguruvawa za biznis-sektorot e za{tita na imotot {to go poseduva edna kompanija, kako zgradite i fabrikite, opremata, slu`benite avtomobili, bidej}i koj bilo rizik, dokolku se slu~i, mo`e da dovede do traen prekin na proizvodstvoto i mo`e da ima fatalni posledici vrz finansiskite rezultati na kompaniite. Za kompanii koi vo raboteweto se izlo`eni na visoki temperaturi ili prenos na energija, toga{ rizikot od po`ar e najizraen i osiguruvaweto od toj tip e nemi-

novno. Kaj kompanii kaj koi vo procesite dominantni se kinetikata i dinamikata na opremata, toga{ neminovno e osiguruvaweto od kr{ewe na ma{inite. Kaj tie koi imaat podinami~na sorabotka so drugi kompanii, toga{ tie treba da obrnat pogolemo vnimanie na osiguruvawe na transportot ili dokolku izvezuvaat i plasiraat proizvodi direktno na pazarot, toga{ najbitno e osiguruvaweto na zalihite, stokata da bide osigurana. Isto taka, osobeno e bitno da bide osiguran transportot na stokite i za tie kompanii koi se zan-

i m a - vaat so uslu`na dejnost t r a n s- port na stoki. Pritoa, osven stokata, bitno e da se osigura i odgovornosta na prevoznikot pri transportot.

Od osiguritelnite kompanii velat deka op{toto osiguruvawe od odgovornost e mnogu malku zastapeno kaj nas, iako vo poslednite 3 godini statistikata poka`uva deka ovoj tip postojano raste. Dokolku se stavi vo korelacija so vkupno ostvarenata bruto-premija na celiot pazar, u~estvuva so samo 2%, {to e isklu~itelno nisko nivo za osiguruvawe od dejnost. Vo razvienite evropski zemji, okolu 60% do 65% od pazarot otpa|a na osiguruvaweto od odgovornost i toa va`i za neophodno. Vo zavisnost od dejnosta so koja se zanimava, dali e proizvodstveno ili uslu`no prtetprijatie, najgolem del od kompaniite vo uslu`nata dejnost u{te pri vadeweto na licencite za obavuvawe na dejnost, zadol`itelno e da poseduvaat i osiguruvawe od odgovornost. Toa va`i za revizorite, smetkovoditelite, proektan-

KO^O AN\U[EV SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA FERO INVEST

sven {to vo procesot na izgradba na malite hidroelektrani gi osiguravme opremata i objektite, go osiguravme duri i prihodot. So osiguruvawe samo na opremata, na primer, dokolku nastane kakva bilo {teta i dojde do prekin na proizvodstvoto, osiguritelnata kompanija vi ja pla}a samo popravkata na ma{inite. No, vo periodot na popravka na ma{inata, nastanuva pogolema {teta {to podolgo vreme nema da proizveduvate elektri~na energija. Sekoj zastoj vo rabotata mo`e da vlijae negativno vrz kompanijata, osobeno ako ste zadol`eni vo bankite so krediti koi treba redovno da gi servisirate i od toj aspekt takvoto osiguruvawe e mo`ebi klu~no, iako e poskapo.

O

tite, grade`nicite, notarite, advokatite, turisti~kite agencii, duri i kompaniite {to se registrirani za ~istewe. Del od rastot na pazarot vo ovoj segment najmnogu se dol`i tokmu na toa {to zakonite nalo`ija obvrska za takvo osiguruvawe, a ne tolku na zgolemuvawe na svesta i potrebata na kompaniite. Pazarot na osiguruvawe od odgovornost od dejnost go dvi`at i poslednite trendovi koi na kompaniite koi se javuvaat na tenderi, bez ogled dali se proizvodstveni pretprijatija koi ispora~uvaat stoki ili, pak, uslu`ni, im nalo`ija zadol`itelen uslov da se osigurani od odgovornost od dejnosta {to ja obavuvaat. Na primer, edna grade`na kompanija koja izveduva nekakov proekt, mora da ima osiguruvawe od odgovornost od dejnost. Toa osiguruvawe garantira deka kakvo bilo otstapuvawe od dogovorot }e go pokrie osiguritelnata kompanija. Kompaniite koi se zanimavaat so proizvodstvo na proizvodi za {iroka potro{uva~ka koi mo`e da predizvikaat nesakani dejstva kaj potro{uva~ite mora da bidat osigurani. Na primer, restoranite vo koi se slu`i hrana ili pomali sendvi~arnici i slatkarnici.

“Kulturata za osiguruvawe od odgovornost vo Makedonija dojde so vlezot na stranskite direktni investicii. Tie bea dvigateli na ovoj tip osiguruvawe, bidej}i ne mo`e{e da se zamisli kompanii kako Tav ili Telekom da nemaat osiguruvawe od odgovornost od dejnost. Vo ponovo vreme, na primer, vinoprozivoditelite ne mo`at da izvezuvaat vo stranstvo ako nemaat sklu~eno dogovor za osiguruvawe na proizvod vo slu~aj da ima negatvni vlijanija vrz potro{uva~ite. Ve}e i malite proizvoditeli na pijalaci po~naa da se osiguruvaat, bidej}i toa stanuva glaven preduslov za da mo`e da konkuriraat na stranskite pazari”, veli Na}eva-Ru`in.

Kaj osiguruvaweto od odgovornost od dejnost, vo svetot s$ pogolem zamav zema osiguruvaweto na lekarite od medicinska gre{ka, a vo nekoi zemji duri e zadol`itelno. So toa, osiguritelnata kompanija gi pokriva {tetite kaj pacientite {to nastanale od nekakva gre{ka pri lekuvaweto.

INDIREKTNITE RIZICI MO@AT DA BIDAT KATASTROFALNI Osven osnovnite rizici od

@IVKO MUKAETOV GENERALEN DIREKTOR NA ALKALOID

ekoja kompanija koja se gri`i za svojata sigurnost, stabilnost i razvoj mora da nao|a efikasni na~ini za upravuvawe so rizicite od svoite delovni operacii so cel odnapred da gi predvidi, minimizira i spre~i nivnite negativni posledici.

Eden od osnovnite na~ini i tehniki vo upravuvaweto so rizicite e tokmu osiguruvaweto vo site negovi firmi. Site najosnovni vidovi osiguruvawa se op{to prifateni od site pogolemi kompanii, bidej}i ovozmo`uvaat da se minimiziraat finansiskite posledici od nesakani nesre} i, se obezbeduva ~uvstvo na sigirnost i bezbednost kaj vrabotenite.

S

BROJ 610

08/07/2011

ZO[TO E POTREBNO OSIGURUVAWETO? ompaniite vo tekot na raboteweto se sudruvaat so mnogu rizici od koi treba da se ~uvaat i poradi toa e nu`no da bidat osigurani. Osiguritelnata kompanija e spremna da ja prezeme sekoja opasnost koja mo`e da go popre~i normalnoto rabotewe na edna firma so osiguruvawe na imotot (grade`nite objekti, opremata, zalihite), osiguruvawe na transportot na svoite prozivodi, na dejnosta i prozivodstvoto, osiguruvawe na vrabotenite i menaxerite od nezgoda.

“Sekoja kompanija koja se gri`i za svojata sigurnost, stabilnost i razvoj mora da nao|a efikasni na~ini za upravuvawe so rizicite od svoite delovni operacii so cel odnapred da gi predvidi, minimizira i spre~i nivnite negativni posledici. Eden od osnovnite na~ini i tehniki vo upravuvaweto so rizicite e tokmu osiguruvaweto vo site negovi formi. Site najosnovni vidovi osiguruvawa se op{to prifateni od site pogolemi kompanii, bidej}i ovozmo`uvaat da se minimiziraat finansiskite posledici od nesakani nesre}i, se obezbeduva ~uvstvo na sigurnost i bezbednost kaj vrabotenite”, veli @ivko Mukaetov, generalen direktor na Alkaloid.

Od osiguritelnite kompanii vo zemjava otkrivaat deka sepak vo sporedba so gra|anite, pogolem interes za osiguruvawa ima od biznis-sektorot. Osobeno so vlezot na stranskite investicii vo zemjava koi so sebe ja nosat i kulturata za osiguruvawe, svesnosta za potrebata od osiguruvawe s$ pove}e se razviva i kaj doma{nite kompanii.

“Superiornosta na kompanijata se postignuva toga{ koga }e go prifati osiguruvaweto kako investicija vo svojata sigurnost, bidej}i nikoj od nas ne mo`e da bide siguren. Sekoj mo`e da si go obezbedi ~usvtvoto na sigurnost i stabilnost dokolku ima osiguritelna polisa. Nesre}ite se slu~uvaat i predizvikuvaat razli~ni zagubi od materijalen ili nematerijalen karakter, no za site niv ima osnova za kompenzacija vo odnos na polisata i osigurenite sumi”, veli generalniot direktor na osiguritelnata kompanija Viner, Zoran Nara{anov.

K

KOMPANII I PAZARI

www.kapital.mk

ekonomski ili politi~ki karakter (kr{ewe na ma{ini, problem so dobavuva~i, po`ar i eksplozii, kra`bi), koi mo`e da predizvikaat {teti vo raboteweto na edna kompanija, postojat i takanare~eni indirektni rizici koi mo`e da se javat kako posledica na ostavruvawe na nekoj drug rizik, a sepak da imaat pokatastrofalen efekt vrz opstanokot na eden biznis. Na primer, pri po`ar, osven {to }e izgori fabrikata ili ma{inite {to }e zna~i direktna finansiska zaguba za kompanijata, }e nastanat i indirektni zagubi vo periodot dodeka taa se vrati vo prethodnata sostojba.

27

Vo me|uvreme, kompanijata nema da mo`e da prodol`i da raboti, proizvodstvoto }e se stopira, nara~kite vrzani so rokovi }e gi nalutat kupuva~ite i kompanijata mo`e trajno da ja izgubi sorabotkata so niv, odnosno rizikuva trajno da go izgubi pristapot na toj pazar. Tie indirektni tro{oci mo`e da bidat u{te pogolemi i od materijalnite.

Zatoa postojat osiguritelni proizvodi koi ja nadomestuvaat i ovaa finansiska zaguba.

“So ovoj tip osiguruvawe kompanijata se odr`uva vo finansiska kondicija isto kako da raboti. Dokolku se ostvari nekakov

BROJ 610

08/07/2011

KOMPANII I PAZARI

www.kapital.mk

rizik, kako {to e po`ar ili kr{ewe na ma{inite, osiguritelnite kompanii osven {to gi nadomestuvaat fiksnite tro{oci {to }e nastant vo me|uvreme, se isplatuva i opredelen profit {to bi go ostvarila kompanijata dokolku raboti”, veli generalniiot direktor na Vardar osiguruvawe, Traj~e Latinovski.

Biznismenite koi investiraat vo idninata na svojata kompanija i se gri`at za nejzinoto uspe{no rabotewe, na osiguruvaweto gledaat kako na nu`na potreba bez koja vo dene{ni uslovi ne mo`e da se zamisli eden biznis-proces i objasnuvaat zo{to e va`no edna kompanija da bide osigurana, pa duri i od indirektnite rizici za koi mnogumina ne se svesni.

“Od moeto iskustvo, osven {to vo procesot na izgradba na malite hidroelektrani gi osiguravme opremata i objektite, go osiguravme duri i prihodot. So osiguruvawe samo na opremata, na primer, dokolku nastane kakva bilo {teta i dojde do prekin na proizvodstvoto, osiguritelnata kompanija vi ja pla}a samo popravkata na ma{inite.

No, vo periodot na popravka na ma{inata, nastanuva pogolema {teta {to podolgo vreme nema da proizveduvate elektri~na energija.

Sekoj zastoj vo rabotata mo`e da vlijae negativno vrz kompanijata, osobeno ako ste zadol`eni vo bankite so krediti koi treba redovno da gi servisirate i od toj aspekt takvoto osiguruvawe e mo`ebi klu~no, iako e poskapo”, komentira sopstvenikot na kompanijata Fero invest koja gradi mali hidroelektrani, Ko~o An|u{ev.

VRABOTENITE SE NAJGOLEMIOT KAPITAL [TO TREBA DA SE OSIGURA Osiguruvaweto na vrabotenite e primarno re~isi vo cel svet, a ve}e i kaj nas kompaniite go tretiraat kako zadol`itelno. Ogromna e socijalnata odgovornost kon lu|eto koi go sozdavaat biznisot i proftiot, a sumata za osiguruvawe na bezbednosta na vrabotenite za smetka na toa sepak e mala.

Postojat pove}e na~ini koi mo`e da se dogovorat, kako vrabotenite da bidat za{titeni od povreda. Na primer, nekoi kompanii odlu~uvaat kolektivno da gi osiguraat site vraboteni, nekoi od niv, pak, sklu~uvaa poedine~ni dogovori za sekoj od niv. Isto taka, mo`e da se definira i vremenska ramka koja go opfa}a osiguruvaweto na rabotnikot od nezgoda i toa mo`e da bide samo vo tekot na rabotnoto vreme od osum ~asa ili, pak, 24-~asovna za{tita duri i nadvor od rabotnoto mesto.

Osven vrabotenite, osiguruvawe od nezgoda e karakteristi~no i za srednoto i visokoto upravuvawe vo kompaniite ili takanare~enoto menaxersko osiguruvawe.

Pokraj standardnoto osiguruvawe od nezgoda za vrabotenite, se sklu~uvaat menaxerski osiguruvawa koi vklu~uvaat dopolnitelni rizici so koi pokraj osiguruvawe od nezgoda se nudi i benefit kako finansiski bonus, dokolku ne se ostvarat odredeni rizici vo raboteweto. Menxerskoto osiguruvawe e mnogu va`no, bidej}i menaxmentot e toj koj kreira vrednosti vo kompaniite. Zatoa e bitno menaxerite da bidat osigurani od

nezgoda, bidej}i sekoj rizik mo`e da vlijae vrz kontinuirano i uspe{no upravuvawe na kompanijata.

Od osiguritelnite kompanii potvrduvaat deka pogolemi del od kompaniite vo zemjava imaat osiguruvawa za nivnite menaxeri.

“Site menaxeri se osiguruvaat od nezgoda, kako {to se osigurani i nivnite vraboteni, samo {to sumata za osiguruvawe e pogolema.

Dokolku menaxerot ne prijavi nikakva {teta po toj osnov, mu sleduva finansiski bonus koj mo`e so dogovor da se definira kako }e bide isplaten, dali toj }e go dobie

kako li~na nagrada ili, pak, }e ostane vo kompanijata. No, postoi i menaxersko osiguruvawe od odgovornost {to pokriva gre{ki so koi toj mo`e da & na{teti na kompanijata i na investitorite. Toa zna~i deka se osiguruvaat duri i pogre{nite odluki i takvite tipovi osiguruvawa kaj nas s$ u{te srame`livo se baraat, iako vo razvienite zemji, osven za generalnite direktori, tie se karakteristin~ni i za ~lenovite na upravnite odbori”, objasnuva Violeta Popvasileva, izvr{en direktor na Evroins osiguruvawe.

29

30 INTERVJU “Se nadevam deka }e bidam zapametena kako efektiven diplomat, zatoa {to za ovie ~etiri godini pominati vo Makedonija mislam deka uspeavme kako ambasada da pridoneseme vo gradeweto na gra|anskata svest deka problemite mo`e da se re{avaat samo preku iskrena komunikacija i zaedni~ka sorabotka, a sekako tuka e i pomo{ta vo razvojot na povolna biznis-klima vo zemjava”, veli Filipini IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ejzinata ekselencija, ambasadorkata na Holandija vo zemjava, Simone Filipini naskoro ja napu{ta Makedonija i odi na nejzinata sledna diplomatska misija vo SAD. Filipini kaj makedonskata javnost }e ostane zapametena kako eden od najdinami~nite, najanga`iranite diplomati vo zemjava dosega, postojano anga`irana vo mnogu proekti i aktivnosti povrzani so op{testveniot, kulturniot, kako i ekonomskiot `ivot.

“Se nadevam deka }e bidam zapametena i kako efektiven diplomat, zatoa {to za ovie ~etiri godini pominati vo Makedonija mislam deka uspeavme kako ambasada da pridoneseme vo gradeweto na gra|anskata svest deka problemite mo`e da se re{avaat samo preku iskrena komunikacija i zaedni~ka sorabotka, a sekako tuka e i pomo{ta vo razvojot na povolna biznis-klima vo zemjava”, veli Filipini.

Holandija e eden od najgolemite poddr`uva~i na Makedonija preku raznite oblici na finansiska pomo{, donacii, grantovi, proekti za unapreduvawe na biznis-klimata...

Kako ja ocenuvate dosega{nata ekonomska sorabotka me|u dvete zemji i kako, spored Vas, mo`e da se zgolemi nivoto na holandski investicii?

Holandija izminative godini finansira{e pove}e proekti povrzani so razvojot na privatniot sektor, kako i menaxiraweto so javnite finansiiaktivnosti koi{to bea naso~eni kon kreirawe na klima za razvoj na malite i sredni, no i golemite biznisi.

Bi gi spomnala proektite za razvoj na Katastarot, Dr`avniot zavod za revizija, Carinskata uprava, Ministerstvoto za finansii, Upravata za

N

SIMONE FILIPINI AMBASADORKA NA KRALSTVOTO HOLANDIJA VO MAKEDONIJA

HOLANDIJA E EDEN OD NAJGOLEMITE PODDR@UVA^I NA MAKEDONIJA

BROJ 610

08/07/2011

INTERVJU

www.kapital.mk

javni prihodi... Ako ovie institucii funkcioniraat dobro, toga{ doverbata na biznisite vo dr`avnite institucii {to treba da go olesnat nivnoto rabotewe, }e se zgolemi. Se raboti za prihodite {to gi pribira dr`avata, nivnoto pravilno tro{ewe, a tuka e i poddr{kata za reformi na pravosudniot sistem, zatoa {to pravnata sigurnost na biznisite, isto taka, e klu~na rabota. Makedonskiot Katastar sorabotuva so holandskiot, koj{to e mnogu dobro organiziran i se smeta za eden od najdobrite vo svetot, i so negova pomo{ e postignat golem stepen na modernizacija i efikasnost, no ima u{te da se raboti. Nadvor od Skopje s$ u{te e te{ko za kompaniite da najdat zemja slobodna za gradewe, sopstvenosta i dostapnosta na zemjata i objektite s$ u{te e problem. Vo ovoj kontekst e bitna i ulogata na sudstvoto, koe{to u{te ne funkcionira efikasno i nezavisno i koga se raboti za komercijalnite sudski sporovi, a koga kompaniite imaat negativni iskustva, bez ogled dali se doma{ni ili stranski, tie se prenesuvaat mnogu brzo i go vlo{uvaat delovniot imix na Makedonija. Toa e predizvik na koj treba da se raboti.

Pretpostavuvam deka ova, me|u drugoto, se klu~nite raboti na koi se `alat holandskite biznismeni vo pogled na biznis-klimata vo zemjava. [to drugo istaknuvaat kako pre~ka?

Koga spodeluvaat iskustva so mene, naj~esto se raboti za slabostite vo javnata administracija vo delot {to treba da gi poddr`i biznisite. To~no e deka Makedonija poslednive godini e spomenuvana me|u top reformatorite vo svetot vo izve{taite na Svetska banka, i toa e mnogu pozitiven napredok, no vo praktika, ne{tata ne se sekoga{ tolku dobro izvedeni kako {to bi trebalo, ako ja gledame reformskata strana. Se raboti za korupcijata, pravnata sigurnost, dostapnosta na zemji{te za gradewe. Zna~i nakuso ka`ano, na hartija mnogu reformi se napraveni, no na teren treba u{te mnogu rabota, treba da se primenat vo praktika.

Neodamna se formira{e Holandskomakedonskata stopanska komora, pa koi se nejzinite prvi~ni aktivnosti i {to o~ekuvate kako rezultat od nejzinoto funkcionirawe?

Komorata ima zada~a da im pomaga na biznisite od dvete zemji da se povrzuvaat i da ja olesni nivnata sorabotka.

Nie kako ambasada tesno sorabotuvame so Komorata, odnosno komplementarni sme vo nekoi aktivnosti.

Komorata ima ve}e postignato rezultati, kako {to e organiziraweto

na poseta na holandski kupuva~i na tekstil. Vo Holandija ima institut koj raboti na unapreduvawe na izvozot i kvalitetot na tekstilnite proizvodi od zemji vo razvoj, me|u koi i Makedonija.

Otkako ja po~nale ovaa programa, postignat e zna~itelen porast na izvozot na tekstil od Makedonija vo Holandija, do iznos od 4,6 milioni evra. Sega programata e pri kraj, no rabotite ne zastanuvaat tuka. Postoi golem interes od holandski kompanii {to sakaat da proizveduvaat tekstil vo Makedonija, osobeno visokokvaliteten tekstil, brendovi koi imaat visoka dodadena vrednost, i koi treba sekoi tri-~etiri nedeli da imaat novi modeli vo proda`ba, a ne samo za dve sezoni vo godinata.

Potoa rabotime i na izvozot na vino, i tuka postignavme odli~en napredok.

Pred samo tri godini, ima{e mali koli~ini izvezeno vino vo Holandija.

A, sega so naporite na Komorata, Holandskata ambasada i Makedonskata ambasada vo Hag, izvozot porasna i se pro{iri na pove}e proizvoditeli.

Vo sorabotka so na{ata ambasada, Makedonskata ambasada vo Hag e aktivna vo organizirawe na nastani za degustacija na vino i drugi promotivni nastani. Moram da ja spomenam i izlo`bata na makedonskite ikoni vo Utreht, nastan koj{to ima{e fantasti~en odyiv vo holandskata javnost, a be{e iskoristen i za vospostavuvawe kontakti me|u biznisite

od dvete zemji.

Rabotime so Komorata i vo nasoka na poddr{ka na prehranbenata industrija, kako {to znaete Holandija e golem proizvoditel i izvoznik na hrana, ovo{je, zelen~uk i cve}iwa, zna~i velesila vo agrobiznosot vo svetot. Toa e sektor so golem potencijal vo Makedonija kade {to holandski kompanii mo`e da vlezat, no kako {to ka`av, tie se soo~uvaat so te{kotii pri kupuvawe ili iznajmuvawe zemja, i zatoa mora da se raboti mnogu brzo na nadminuvawe na ovie problemi.

Holandskite turisti povtorno se vratija vo Makedonija vo pomasoven broj. Kolkava e ulogata na Holandskata ambasada vo celiot toj proces? Kakvi se dosega{nite vpe~atoci na Va{ite sonarodnici od nivniot prestoj vo Makedonija?

Faktot deka holandskite turisti vo minatoto doa|ale vo golem broj vo Makedonija, za mene be{e pri~ina vedna{ po moeto doa|awe vo zemjava da po~nam da rabotam na slu~ajot na nivno vra}awe. Toga{ imavme pozitivni iskustva so nekolku grupi {to dojdoa organizirano i sfativme deka se potrebni direktni letovi so seriozen turoperator, koj{to ima i sopstveni avioni.

Takva kompanija e Korendon, so koja vospostavivme kontakt, poka`aat golem entuzijazam, a nie

To~no e deka Makedonija poslednive godini e spomenuvana me|u top reformatorite vo svetot vo izve{taite na Svetska banka, i toa e mnogu pozitiven napredok, no vo praktika, ne{tata ne se sekoga{ tolku dobro izvedeni kako {to bi trebalo, ako ja gledame reformskata strana.

31

32 INTERVJU SLEDNA DESTINACIJA – FLORIDA

Kade e va{ata sledna diplomatska misija?

Moja sledna destinacija e Majami, Florida, kade {to }e bidam odgovorna za unapreduvawe na trgovijata i investiciite, odnosno ekonomskata sorabotka me|u Holandija i jugoisto~niot del na SAD. No, tuka vleguvaat i Karipskite ostrovi {to se pod holandska jurisdikcija, kako Sent Martin, Kurasao, Aruba i ostanatite. Jas }e go pokrivam i toj del od Holandija. Toa }e bide razli~na ambasadorska rabota od ovaa {to ja izvr{uvav vo Makedonija, a iskustvoto od ovde i od prethodno }e mi pomogne vo slednata misija. Oblastite {to } e treba da gi pokriva mojot sektor }e bidat visokotehnolo{ki, kako tehnologii za za{tita na `ivotnata sredina, tretman na vodite, zdravstvena za{tita itn. kako ambasada pomagavme pri nivnoto prvo doa|awe vo Makedonija. Posreduvavme vo kontaktite so Vladata za subvencioniraweto na letovite, i mislam deka toa be{e edna od klu~nite raboti {to pridonesoa za vra}awe na holandskite turisti. Druga bitna rabota e {to Korendon pla}a 75% od zakupot na aran`manite odnapred, a toa im vleva doverba na hotelierite vo turopeatorot, i mo`nost vedna{ da vlo`at vo podobruvawe na hotelskite uslugi za holandskite turisti da bidat zadovolni. Sekoj holandski turist treba da zamine od zemjava kako nejzin ambasador. Tie }e zboruvaat so najmalku 20-30 lu|e za toa kako si pominale vo Makedonija i toa e golema besplatna reklama.

Turizmot e edna od strate{kite ekonomski granki za razvojot na Makedonija, a Holandija e zemja koja pokraj drugoto, golemi prihodi ostvaruva i od turizmot. Kolku ova iskustvo i ekspertiza na Holandija vo mo`e da se koristi za da & se pomogne na Makedonija vo posilen razvoj na ovaa granka?

Tokmu taka, Holandija mo`e mnogu da & pomogne na Makedonija vo razvoj na turisti~kata ponuda, i eden od ~ekorite vo taa nasoka e trkaleznata masa {to ja organiziravme pred nekolku meseci, vo sorabotka so holandski turisti~ki rabotnici, na koja{to ima{e izvonreden predava~, koj vo turisti~kiot sektor e nekolku decenii, i na prisutnite im dade nekolku

sogleduvawa koi{to bukvalno gi otvoraat o~ite za toa {to treba da se napravi za da go unapredite turizmot.

Pra{aweto e ednostavno: {to treba da se napravi za 15.000 holandski, no i site ostanati stranski turisti da zaminat sre}ni od zemjava? A, se raboti za mnogu ednostavni, prakti~ni ne{ta, kako postavuvawe toaleti na lokaciite so kulturno-istoriski znamenitosti, ili, pak, na primer, besplaten telefon-

more. Zatoa, Makedonija mora da bide duri i podobra od niv vo svojata ponuda za da gi privle~e turistite od sever. Da bide konkurentna so cenata, no i so kvalitetot na ponudata.

NOVATA VLADA MORA DA ZASUKA RAKAVI Makedonija odr`a mirni predvremeni izbori, vo momentov se vodat pregovori za novata vlada, pa me interesira koi se va{ite prognozi za makedon Vie se natprevaruvate so odli~no skata perspektiva vo pogled na evroatlanskite organizirani turisti~ki velesili, sega koga privle~ni za lu|eto od severna Evropa, integracii, aktuelnata vladeja~ka koi{to sakaat prestoj vo topli krai{ta garnitura dobi u{te eden i sakaat more. Zatoa, Makedonija mora mandat?

Evrokomesarot za da bide duri i podobra od niv vo pro{iruvawe [tefan svojata ponuda za da gi privle~e turis- File, neodamna istakna reformite podzastatite od sever. Da bide konkurentna so deka naa poslednava godina cenata, no i so kvalitetot na ponudata. i silno prepora~a do makedonskata vlast da ski broj kade {to mo`e turistite da se prodol`i so reformite vo klu~nite po`alat ako nekoj taksist se obide da sektori povrzani so ispolnuvawe na im naplati povisoka cena. Turistite se uslovite za ~lenstvo vo evrointegrarazgaleni, nim ne im e dosta samo dotivnite strukturi: nezavisnosta na bar hotelski prestoj, tie sakaat mnogu sudstvoto, slobodata na mediumite, boraktivnosti nadvor, pe{a~ewe, vozewe bata protiv korupcijata, reformi na velosipedi po planinskite pateki, javnata administracija, podobruvawe letawe so paraglajder, poseta na na biznis-klimata, kako i re{avawe crkvi i manastiri... Kako zemja mora na sporot so imeto. Inaku, kako {to da se natprevaruvate so mnogu dobro re~e File, pozitivnata preporaka organizirani velesili, privle~ni za dadena od EK poslednive dve godini, turistite od severna Evropa, koi sada se preispita. Iskreno se kaat prestoj vo topli krai{ta i sakaat mo`e nadevam deka novata vlada }e zasuka

BROJ 610

08/07/2011

INTERVJU

www.kapital.mk

Makedonija sega treba da vlo`i duri i pove}e napori za da dobie pozitivni ocenki vo sledniot izve{taj. Poslednive nekolku meseci ne se slu~i ponatamo{no podobruvawe i implementacija na toa {to Evropskata komisija go prepora~a vo posledniot izve{taj, se izgubi mnogu vreme, koe mo`e da se nadomesti so mnogu rabota. rakavi i }e prodol`i mnogu posveteno da raboti na ovie predizvici.

Procesot na pristapuvawe vo EU ne e nimalku lesen i toj nikoga{ ne zavr{uva. I Holandija postojano raboti na usovr{uvawe na legislativata, ponatamo{no usoglasuvawe na zaedni~kite celi i legislativi na EU. Makedonija sega treba vlo`i duri i pove}e napori za da dobie pozitivni ocenki vo sledniot izve{taj. Poslednive nekolku meseci ne se slu~i ponatamo{no podobruvawe i implementacija na toa {to EK go prepora~a vo posledniot izve{taj, se izgubi mnogu vreme, koe mo`e da se nadomesti so mnogu rabota.

Makedonija pred nekolku godini va`e{e za lider na Zapaden Balkan vo pogled na postignatoto na patot kon evrointegraciite. Dali smetate deka sega zemjata zaostana zad drugite aspiranti za ~lenstvo vo EU? Evropskata unija zaklu~i deka site zemji od Zapaden Balkan saka da gi vidi kako svoi ~lenki eden den. Pozitivno e ako drugite zemji vo regionot prezemaat potrebni ~eori vo nasoka na evrointegraciite, toa ne treba da se sfa}a kako zakana od ostanatite zemji so aspiracija za ~lenstvo vo EU, tuku kako pozitiven napredok na regionot.

Toa zna~i deka regionot kako celina doa|a na povisoko nivo na kredibilitet, odr`livost, ekonomski razvoj itn. Toa e dobro za site zemji vo regionot. Ne mo`am da komentiram {to e napraveno ili ne e napraveno vo Srbija, no mo`am da ka`am deka Srbija, isto kako i Crna Gora, poka`uva iskrena volja da napravi napredok, Albanija ima izvesni problemi so politi~kata situacija, Hrvatska, pak, dobi datum za ~lenstvo vo EU vo 2013 godina, 1 juli, {to zna~i deka za da se stane konkurentna vo natprevarot za pristap kon EU, treba da se nagazi na rabotata zdravo. Ne treba da se gleda {to drugite napravile, tuku da se postigne politi~ka volja na nivo na site zasegnati strani, da se gradi

sopstveniot kapacitet za sproveduvawe na reformite. Ne treba da se gleda {to drugiot srabotil, pa kolku dobil i sli~no, tuku da se raboti nezavisno na napredokot. Isto taka, i vo EU postojat problemi, ekonomskata situacija ne e dobra kako {to be{e, eve i Holandija ima problemi so buxetot, zatoa {to finansiski treba{e da se poddr`at problemati~nite banki pogodeni od krizata , a holandskata Vlada prezede celosna odgovornost

i se obvrza da skrati 18 milijardi evra vo sledniot period, za da go napravi buxetot odr`liv. Site treba da prezememe odgovornost, nie ne mo`eme da poka`eme so prst kon druga zemja i da ka`eme, vie ste vinovni za na{ite problemi. Istoto e i za Makedonija, svetot e surov za site nas, za da mo`e{ da se natprevaruva{ me|unarodno mora da si na {trek postojano, da ima{ komparativni prednosti, da znae{ da gi istakne{.

33

34 COMPANY PROFILE

DIEM-GP-GEVGELIJA KOMPANIJA ZA PRERABOTKA NA OVO[JE I ZELEN^UK

PROIZVODITE FABRI^KI, VKUSOT DOMA[EN Bra}ata Atanasovi se odli~en primer za solidno vodewe semeen biznis.

Odlu~ni, hrabri i pretpriem~ivi pred dve decenii vleguvaat kako prva privatna firma vo konzervnata industrija, za denes da stignat do milionski prihodi i svetsko probivawe negovoto viso~estvo - ajvarot!

IVANA VANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk leva@kapital com mk

a pominete 20-ina godini rabotej}i nekoj biznis i povtorno da posakate da go rabotite istoto koga bi go vratile vremeto nazad e definicija za zdrava vizija i trasiran pat kon uspehot. Tokmu takva vizija imaa dvajcata bra}a Atanasovi, Petar i \or|i, koi pred edna decenija, bez nikakov pazar i posebni poznavawa, so kredit od 150.000 marki i cvrsta ~eli~na volja vlegoa vo biznisot na konzervnata industrija. Vo toa vreme Diem-GP se probiva kako prva privatna firma vo taa industrija, i so konzerviranite korni{oni, cveklo i feferoni uspeva da se nosi so konkurencijata na ve}e dobro pozicioniranite dr`avni firmi.

Ako na po~etokot proizvodnata lepeza na kompanijata imala samo tri proizvodi, 15-ina godini podocna, pove}e od 100 konzervirani proizvodi se dostapni za na{ite i stranskite potro{uva~i.

Po~etnite stotina iljadi evra godi{ni prihodi, deneska stignuvaat do ~etiri milioni evra i ja pravat Diem-GP edna od najgolemite proizvoditeli na prerabotki od ovo{je i zelen~uk vo Makedonija.

“Po~navme bez pazar, vo sosema nepoz-

D

nata sredina i industrija, so kredit od banka bidej}i nemavme sopstveni sredstva za da ja finansirame na{ata ideja. Za hipoteka na kreditot koj treba{e da go servisirame vo rok od {est godini, ja zalo`ivme na{ata semejna ku}a, a kako zemja koja toga{ be{e vo tranzicija nikoj ne ni dava{e da rabotime so odlo`eno pla}awe”, se se}avaat na po~etocite bra} ata Atanasovi. Tie raska`uvaat deka na po~etokot samo {est vraboteni go pomagale razvojot na biznisot, rabotej}i vo pogon koj se nao|al na razli~na lokacija od dene{nata, so plasman na proizvodite vo sopstvenite dva maloproda`ni lokali vo

Gevgelija. Za sporedba denes vo Diem-GP rabotat pove}e od 80 vraboteni i 150-200 sezonski rabotnici, zavisno od potrebite, a nivnata mre`a na prodavnici niz godinite se zgolemuva na vkupno devet, od koi pet se locirani vo Skopje.

Kako najgolem uspeh za dvi`eweto po nagorna linija na kompanijata, bra}ata Atanasovi velat deka e “vinoven” ajvarot, koj vo 2006 godina go brendiraat kako “Ba{ ajvar”. “Taka kako {to go podgotvuvaat ajvarot na{ite babi i majki, taka i nie go podgotvuvame ajvarot vo na{ite pogoni. Bukvalno isto kako doma, samo sega dostapen vo pogolemi koli~ini”,

Godi{noto proizvodstvo na Diem-GP e okolu 3.000 toni konzerviran zelen~uk i ovo{je.

Na slikata e fabrikata vo Negorci, Gevgelija

BROJ 610

08/07/2011

www.kapital.com.mk

veli Petar Atanasov. Toj veli i deka od 100 toni proizvodstvo na po~etokot, sega mo`at da se pofalat so proizvodstvo od 3.000 toni godi{no, od koi samo 1.000 toni otpa|aat tokmu na doma{niot ajvar.

Niz smea bra}ata ni ka`uvaat deka Makedonija mo`e da se gordee so epitetot “najgolem proizvoditel na ajvar vo svetot”, imaj}i predvid kade kotirame na svetskata mapa za izvoz i proizvodstvo na site drugi proizvodi.

NEDOSTIG OD SEZONCI I EVTINA SUROVINA Od kompanijata ni ka`uvaat deka problemite vo biznisot na konzervnata industrija se prisutni, a najgolemite se javuvaat kaj potrebite za sezonski rabotnici i visokite ceni na surovinite.

“Minatata godina podnesovme barawe do Ministerstvoto za trud i socijala za da mo`eme da gi anga`irame kako sezonski rabotnici i penzionerite i studentite, odnosno site koi ne se zainteresirani za postojana rabota na neopredeleno vreme. No, od Ministerstvoto dobivme samo odgovor deka s$ mora da bide po zakon uredeno i taka da se odviva”, se `alat bra}ata i poso~uvaat deka ova e golem problem za konzervnata industrija ako se zeme predvid faktot deka mladite vo Gevgelija ne sakaat da rabotat vo ovaa industrija, a site baraat rabota po kazinata i hotelite. Nivnite barawa od novata Vlada se naso~eni kon toa da se dozvoli sezonskite rabotnici da ne bidat smesteni vo grupata na postojano vraboteni. “Toa e isto kako da odite familijarno i da berete pe~urki”, sporeduvaat Atanasovi, so {to na krajot na denot }e se isplati trudot od koj ne postoi {teta za nikoj.

Problemite, pak, koi se javuvaat kaj surovinite se lociraat vo nivnata cena, bidej}i prerabotuva~ite gi nabavuvaat surovinite po pazarna cena za otkup.

“Osven za nekoi proizvodi, kako {to e cvekloto, vo Makedonija ne postoi industrisko proizvodstvo na surovini.

Primorani sme da kupuvame surovina po pazarni ceni. Toa e isto kako nekoja vinarnica da kupuva grozje po cenata koja ja dostignuva trpeznoto grozje”, poso~uva Petar Atanasov i zaklu~uva deka mar`ata na zarabotka poradi vakvite ceni mnogu se namaluva i kompanijata ottuka ne mo`e mnogu da investira i da raste.

“Nie sklu~uvame dogovori, no nekoga{ partnerite baraat nenormalni ceni.

Minatata godina za potrebite na ajvarot, ni pobaraa po 38 denari od kilogram piperka, {to e golema neserioznost od strana na farmerite. Tie sakaat da rabotat so mar`i pogolemi od 300%”, veli Atanasov.

ITNO DA SE INVESTIRA VO DOMA[NA FABRIKA ZA STAKLO Makedonskata ekonomija ima golema

COMPANY PROFILE

“Taka kako {to go podgotvuvaat ajvarot na{ite babi i majki, taka i nie go podgotvuvame ajvarot vo na{ite pogoni”, velat Petar i \or|i Atanasovi, sopstvenici na Diem-GP

]E ZEMEME KAPA^IWA, NO VO ZAMENA ZA AJVAR! ototo “doma}insko rabotewe, profesionalnost i kvalitet” e dvi`e~kata sila i mislata vodilka na bra}ata Atanasovi, koi minatata godina gi donese do nagradata “Pretpriema~ na godinata” i nagradata “Kompanija vo kontinuiran razvoj”, dodeleni od Ministerstvoto za ekonomija. Rezultatite svedo~at za nivniot uspeh vo vodite na biznisot, a nivnata tajna le`i vo odli~nata sorabotka {to dvajcata bra}a ja imaat vo vodeweto na semejnata firma, koja poleka, no sigurno porasna vo sredno pretprijatie. Dodeka Petar Atanasov e zadol`en pove}e za proizvodstvoto locirano vo Gevgelija, bratot \or|i go vodi komercijalniot aspekt i nadvore{no-trgovskoto rabotewe na kompanijata. No, sekoga{ i dvajcata se celosno informirani za vkupnoto rabotewe na biznisot i zaedno stojat pozadi sekoja donesena odluka. Isto takva odluka zaedni~ki donele i koga pred nekolku godini razvile trgovija so kompanijata Pluto od Zagreb od koja me|u drugoto i kapa~iwa za tegli za sopstveni potrebi. Vakvata sorabotka e mnogu povolna za dvete strani, a osobeno za Diem-GP, koi so vakviot uvoz gi obvrzuva partnerite od Zagreb da obezbedat plasman na makedonskite proizvodi na hrvatskiot pazar. Interesen na~in na razmisluvawe, neli?

M

pobaruva~ka za staklo i so edna fabrika bi mo`ela da go supstituira uvozot i da go namali odlevaweto na deviznite rezervi, pravej}i gi na{ite kompanii i nivnite proizvodi mnogu pokonkurentni doma i na svetskite pazari. Vo Diem-GP rakovodstvoto go potvrduva istoto. Od sopstveno iskustvo govorat deka koga bi postoela doma{na fabrika za staklo, nivnite proizvodi bi bile pokonkurentni za 10%. Od toa benefit }e dobijat i zemjodelcite koi pove}e }e proizveduvaat zatoa {to prerabotuva~ite pove} e }e izvezuvat, no i celata makedonska ekonomija vo koja bi se sleal pogolem priliv na pari.

“U{te pred edna decenija razmisluvav mnogu za proizvodstvo na doma{no staklo i vlez vo edna takva investicija. Nie sega pla}ame za prevozot, za carinite i za rabotnicite koi go proizveduvaat stakloto

vo drugite zemji. Spored nekoi moi presmetki, od makedonskite firmi se odlevaat okolu 20 do 25 milioni evra godi{no za uvoz na staklo. Tuka spa|aat potrebite za staklo na vinarnicite i pivarnicite, koka-kola {i{eto i potrebite na Alkaloid”, veli Petar Atanasov i o~ekuva Vladata da prezeme ne{to na ovoj plan so {to firmite, posebno tie vo konzervnata industrija bi bile mnogu pokonkurentni vo nabavkite i proda`bata. Sega kompanijata uvozot na staklo i ambala`a go pravi od Hrvatska, Srbija i Bugarija, a potoa 80% od gotovite proizvodi gi plasira na pazarite vo Crna Gora, Srbija, Bosna i Hercegovina, [vajcarija, Kanada i Avstralija. Ostanatiot del od 15-20% od proizvodstvoto odi preku proda`nite sinxiri na Vero, Tediko i Skopski pazar, no i preku nivnite maloproda`ni objekti vo Skopje, Gevgelija i Negorci.

35

36 INTERVJU Superbrends e me|unarodna organizacija prisutna vo 88 zemji, globalen avtoritet na podra~jeto na brendiraweto.

Organizacijata e formirana vo 1995 godina, po golemiot uspeh na radioemidijata na Bi-bi-si ~ija cel bila na potro{uva~ite da im se dade osvrt za zna~ajnite trgovski marki prisutni vo sekojdnevniot `ivot. Superbrends deneska sorabotuva so pove}e od 20 iljadi vode~ki brendovi.

ZORAN SAZDOVSKI DIREKTOR NA SUPERBRENDS MAKEDONIJA

MAKEDONSKITE BRENDOVI DOBIJA POGOLEMI MO@NOSTI NA EVROPSKITE PAZARI

Superbrends kon krajot na godinata }e gi proglasi makedonskite superbrendovi za 2011 i 2012 godina. Osven dosega{nite povolnosti od ~lenstvoto vo Superbrends, od ovaa godina nositelite na ova priznanie dobivaat i mo`nost plus - polesen i podirekten pristap do evropskiot pazar preku otvorawe na prestavni{tvoto na Superbrands Adriatic vo Brisel. Prviot ~ovek na Superbrends za Makedonija, Zoran Sazdovski, za “Kapital� objasnuva deka dobivaweto na statusot Superbrend e edinstvena mo`nost da se kapitalizira svojot status i da se sozdade odr`liva konkurentska prednost!

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

Superbrands Adriatic neodamna otvori pretstavni{tvo vo Brisel, {to e mo`nost za pogolemo dobli`uvawe na kompaniite od ovoj region do evropskite pazari i kompanii? Ka`ete ni pokonkretno {to }e zna~i ova za makedonskite kompanii za nivna afirmacija i zgolemuvawe na izvozot?

Regionot Superbrends Adriatik e sostaven od zemjite od porane{na Jugoslavija, plus Albanija. Se vodi od Zagreb, kade {to e sedi{teto. Koncepcijata na Adriatik pazarot, koj e specifi~en spored svoite karakteristiki i potrebi, e na brendovite od ovoj region da im se ovozmo`i pogolema promocija na povisoko nivo. Klu~nata cel na pretstavni{tvoto e da se ostvari kvalitetno pretstavuvawe na doma{nite

brendovi na pretstavnicite na stotina evropski regioni. So eden zbor, da se ostvarat kontakti so vistinskite lu|e. Brisel e sedi{teto na Evropa, kade {to ima bezbroj trgovski prestavni{tva. So vleguvawe na lice mesto vo sedi{teto na evropskiot biznis mislime deka e polesno da se pretstavat brendovite od Adriatik regionot. ]e im se dade mo`nost da bidat soodvetno pretstaveni. Taka, denovive se odr`uva edna takva sredba so 400 pretstavnici od evropski kompanii. Toa e mo`nost da se ostvarat novi kontakti i mo`nost za ponatamo{en razvoj na biznisot.

Delovnata praktika poka`a deka re~isi dveste superbrendovi od Adriatik regionot momentalno koristat saemi i kontakti po pat na Internet za da gi pretstavat svoite brendovi na kupuva~ite na stranskite pazari.

Na Makedonija, kako del od Adriatik regionot, odnosno na makedonskite brendovi nositeli na Superbrend nagradata so ova im se otvora ogromen potencijal. Pretstavnik na nekoja makedonska kompanija mo`e da se obrati vo pretstavni{tvoto vo Brisel i da pobara kontakti so evropski kompanii od soodvetnata industrija. Ova prakti~ki e beneficija plus koja mo`at da ja koristat samo kompaniite nositeli na nagradata Superbrend. So ovaa mo`nost kompaniite koi potencijalno mo`at da vlezat vo ovaa programa dobivaat benefit plus.

Dosega vo Makedonija ima{e proglasuvawe na superbrendovi za 2009 godina.

Koga }e ima novo proglasuvawe?

Sega po~nuvame so novo proglasuvawe na Superbrends za Makedonija za 2011/2012 godina. Ova e vtor izbor vo Makedonija.

Vo nekoi zemji so porazviena ekonomija e

BROJ 610

08/07/2011

INTERVJU

www.kapital.mk

praktika sekoja godina da se proglasuva Superbrends, dodeka vo Makedonija i vo drugi zemji toa se pravi na dve godini.

Glasaweto e ve}e zavr{eno. Prvoto glasawe be{e samo od strana na stru~no `iri, dodeka godinava osven glasot na stru~noto `iri (sopstvenici na brendovi, pretstavnici od mediumi, marketing-aganecii, institucii, zdru`enija, akademici...), re{ivme da vklu~ime i internet-glasawe na koe svojot stav mo`ea da go iska`at i samite potro{uva~i. Glasaweto, na koe dobivme okolu 8.000 glasovi, ve}e e zavr{eno. So kombinacija na ovie dva na~ini na glasawe se dobiva porealna slika za toa koi se navistina brendovite vo Makedonija koi se percipiraat kako suprebrendovi. Ova e pogolem predizvik i za sopstvenicite na brendovite.

Sledniot ~ekor, koj prakti~ki sega go startuvame, e na kompaniite, odnosno na brendovite koi se najdoa na vrvot na listata, a po standardite na Superbrends ja dobija potrebnata prose~na ocenka, da im se ponudi ~lenstvo vo Superbrends.

Toa }e trae vo slednite 3-4 meseci i }e zavr{i so sve~ena ceremonija na dodeluvawe na nagradite i objavuvawe na novata kniga Superbrends nekade kon krajot na godinata. ]e im se pristapi na okolu 130-140 kompanii, koi dobija najmnogu poeni od prvi~no selektiranite 1.100 kompanii. Vo Makedonija vo prvata godina vo Superbrends vlegoa

okolu 30 kompanii, a godinava o~ekuvame toj broj da bide pogolem. [to zna~i poseduvaweto na znakot Superbrend za edna kompanija, kako eden vid verifikacija za vrednosta na brendot {to go poseduvaat?

So dobivawe na statusot Superbrend kompanijata ima mo`nost da si go kapitalizira svojot status, zatoa {to Superbrend gi identifikuva najdobrite brendovi vo naj{iroka smisla na zborot. Nie ne pravime rangirawe na brendovite vo ramkite na edna pazarna kategorija, tuku go vrednuvame brendot i negovata pozicija na eden pazar, bez razlika za kakov proizvod stanuva zbor.

Ova e {ansa eden brend da se odvoi od drugite so koi si konkurira na pazarot.

Nositelite na statusot Superbrend mo`at da go koristat soodvetniot znak vo site formi na komunikacija, vklu~uvaj}i oglasuvawe, ambala`a, proda`ni materijali, interni i eksterni proda`ni poraki i na Internet. [to e prednosta? Dobiva mo`nost za koristewe na znakot i mo`nost za prezentacija na brendot vo knigata na ~etiri stranici.

Napravenite istra`uvawa vo Adriatik regionot poka`uvaat deka 63% od ispitanicite go prepoznavaat znakot Superbrend. Na pra{aweto dali bi preferirale proizvod koj go ima ovoj znak pred tie {to ne se Superbrend, na nivo na Zagreb odgovorot e 100%, dodeka na nivo na Adriatik e 75%. Ova e samo u{te edna potvrda kako

mo`e da se iskoristi i kakvi benefiti mo`e da donese poseduvaweto na statusot Superbrend.

Spored va{eto iskustvo, kolku e razviena svesnosta za razvoj na brendovi kako mo`nost za zgolemuvawe na profitabilnosta i proda`bata kaj makedonskite kompanii? Kolku vie, kako organizacija, vlijaete na razvojot i zgolemuvaweto na taa svesnost?

Sekako deka nie, kako avtoritet vo oblasta na brendiraweto, pravime napor da dademe do znaewe {to zna~i za edna kompanija da poseduva i da upravuva so brend. Smetame deka brendot e najgolemoto orudie na kompanijata vo pazarnata ekonomija. Toa e ne{to {to ima najgolema vrednost. Koga se kupuva ne{to, prakti~ki se kupuva brendot, a ne ma{inata ili fabrikata ili lu|eto. [to se odnesuva do makedonskite kompanii, generalno, mora da potenciram deka nie imame rabota so kompanii koi imaat ve} e razvieni brendovi. Tie se svesni {to zna~i brendot kako sredstvo za rabota koe spa|a vo kategorijata fiktivni sredstva, koe ima svoja vrednost. Svesni se deka toa sredstvo treba da se odr`uva, da se vnimava na negovoto odr`uvawe i investirawe vo istoto. Zatoa {to brend se gradi so godini, a mo`e da se sru{i za edna godina. Vo Adriatik regionot taa svesnost raste i mislime deka ovaa godina i vo Makedonija }e se vklu~at pove}e firmi i }e go iskoristat toj status.

37

38 REPORTA@A REPORTA@A

TOKIO SVETSKA METROPOLA

GRADOT OD IDN [MEKOT NA SE JAPONSKATA METROPOLA E MESTO VO KOE NEPREKINATO SE DVI@I HAOTI^NA REKA OD LU\E OD NAJRAZLI^NI NACII, RASI I KULTURI. MONUMENTNI GRADBI, VISOKI OBLAKODERI, NEONSKA XUNGLA OD MILIONSKI SVETLA KOI GI OSVETLUVAAT ULICITE I BULEVARITE, ISPREPLETENA PODZEMNA @ELEZNICA, GO PRAVAT TOKIO MNOGU SLI^EN NA WUJORK, NO ISTOVREMENO I MNOGU RAZLI^EN. ZAEDNO SO WUJORK, JA SO^INUVAAT PLATFORMATA NA “CENTRI NA SVETOT”, NO TOKIO SEPAK E EDEN I EDINSTVEN

IVA BAL^EVA

ko sakate da poglednete napred vo idninata i ve interesira kako }e izgleda svetot i metropolite po nekolku stotici godini, toga{ ne vi e potrebno ni{to drugo osven avionska karta za Tokio. I vie ve}e ste vo idninata. Se razbira, i pogolema suma pari, bidej}i japonskata metropola ne samo {to e eden od najgolemite gradovi, tuku e i najskapiot grad vo svetot. I Tokio vi posakuva dobredojde! Grad so 30 milioni `iteli, od koi 500.000 se stranski dr`avjani i gustina na naselenieto od 5.840 `iteli na kilometar kvadraten, japonskata metropola e mesto vo koe neprekinato se dvi`i haoti~na reka od lu|e od najrazli~ni nacii, rasi i kulturi.

Osven japonskata nacionalnost, na ulicite mo`e da se sretnat i Kinezi, Korejci, Filipinci, Amerikanci i Britanci.

“ROBOTSKI HAOS” [TO SE IZDIGNUVA NEPREKINATO VO SITE SFERI Osnovan vo 1603 godina ~ie prvi~no ime bilo Edo, u{te vo 18 vek gradot ja dostignal brojkata od 1 milion `iteli i toga{ bil eden od najgolemite gradovi vo svetot. Brziot razvoj i porastot na `iteli dovel do golemi promeni na gradot.

Nabrzo po~nale da go vikaat Eddoko ({to vo prevod zna~i dete na Edo). Vo 1869

A

godina 17-godi{niot imperator Meixi go smenil imeto vo Tokio, {to e i dene{noto ime. I pokraj dvete katastrofi na koi ime bil podlo`en, razorniot zemjotres od 1923 godina i bombardiraweto za vreme na Vtorata svetska vojna, gradot poleka, no sigurno po~nal da “zazdravuva” i da se vozdignuva vo metropola od svetski rang.

Za mnogumina Tokio pretstavuva eden golem “robotski haos”; spoj na tradicionalnoto i modernoto, na rabotata i zabavata, na moralot i raspu{tenosta. Monumentni gradbi, visoki oblakoderi, neonska xungla od milionski svetla koi gi osvetluvaat ulicite i bulevarite, isprepletenata podzemna `eleznica, go pravat Tokio mnogu sli~en na Wujork, no istovremeno i mnogu razli~en. Zaedno so Wujork, ja so~inuvaat platformata na “centri na svetot”, no Tokio sepak e eden i edinstven.

So organizacija do perfekcionizam i menaxment na najvisoko nivo, ultramoderen i tehnolo{ki opremen, so prepoznatliv i ubavo vidliv japonski minimalizam vo sekoj aspekt i ekstravagancija do maksimum, gradot spontano se bori i izdignuva nad drugite svetski metropoli. Japonskata kultura e dostojna za voodu{evuvawe i interesna za istra`uvawe, no mnogumina od evropskiot ili amerikanskiot kontinent te{ko se naviknuvaat na toa tempo

REPORTA@A

NINATA SO EKOJDNEVIETO na ultra brz na~in na `ivot. Izgledot na bulevarite i kvartovite, ~udnite i ekstremni gradbi, pravat da se dobie vpe~atok na vselenska galaksija. S$ e tolku minimalisti~ki, a istovremeno tolku grandiozno i spektakularno. Prenaselenosta na mal prostor gi primorala Japoncite da se snajdat najdobro {to mo`at za mestoto na `iveewe, pa na toj na~in niknale ku}ite i drugi gradbi karakteristi~nite samo za tuka. Se raboti za mali ku}i~ki kompaktibilno napraveni i koi so pomo{ na efektot od svetlinata i belata boja e dobien vizuelen efekt na pogolem prostor. A dokaz deka

Ueno Park vo Tokio, mesto za odmor i rekreacija

s$ e vo znakot na minimalizmot poradi nedostigot od prostor se i specijalnite “hotelski sobi”, koi pove}e nalikuvaat na kabina vo voz, pogodni za smestuvawe na samo eden ~ovek. A bidej}i Japoncite se poznati po neverojatnoto brzo tempo na `ivot, tie napravile s$ za da si go olesnat ovoj problem. Pa taka, ne samo nedostigot od prostor, no i nedostigot od slobodno vreme se naveduva kako pri~ina za sozdavaweto na vakvite “sobi”, ~ija cel e samo odmor na lu|eto koi ednostavno ponekoga{ nemaat vreme ni da se odmorat vo svoite domovi.

Spored Japonskiot zakon Tokio ne e grad,

tuku napraven e kako megalopolis, a toa zna~i deka ima poinakva administrativna struktura od drugite gradovi. Tokio ima 23 specijalni kvarta koi do 1943 godina go so~inuvale gradot Tokio, no tie sega pretstavuvaat posebni grat~iwa so samostojna administrativna vlast, posebni gradona~alnici i poseben sovet i, iako imaat status na gradovi, tie se vo sklop na megalopolisot Tokio. Osven niv, kako del od megalopolisot Tokio spa|aat u{te 26 pogolemi gradovi, 5 pomali gradovi i 8 sela. Vo administrativnite granici na metropolata Tokio se vklu~eni i dva ostrovski sinxiri vo Tihiot Okean

Tokio Nacionalen Muzej na moderna umetnost

39

40

REPORTA@A

Modata na ulicite vo Tokio

na ju`niot del i toa Izu I Ostrovi i Ogasarava Ostrovi.

O O Japonskiot J glaven grad me|u drugoto e vode~ki ekonomski centar vo svetot. Premnogu golemo, premnogu naseleno, premnogu razvieno mesto… pa za Tokio bez somnevawe mo`e da se zboruva vo superlativ.

DOMA]IN NA SVETSKA EKONOMIJA I DOMA[NA ZABAVA I KULTURA No, ne e samo ekonomijata, tehnologijata, kulturata na `iveewe, tuku za celiot sistem mo`e da se ka`e deka funkcionira besprekorno. I ako za moment pomislite deka Japoncite se “ludi za rabota, biznis i tehnologija” i deka ne ostavaat vreme i prostor za u`ivawe ili kakva bilo druga kulturno-socijalna aktivnost, mo`e mnogu da zgre{ite. Tokio ima razviena umetnost i kultura, na isto nivo kako

Karakteristi~na ku}a vo japonski minimalizam

i razviena ekonomska struktura. Gradot raspolaga so golem broj muzei. Vo Ueno park ima nekolku nacionalni muzei, i toa Tokio Nacionalen muzej - najgolem muzej koj e specijaliziran za tradicionalna japonska umetnost, Nacionalen muzej na zapadna umetnost i Tokio Nacionalen muzej na moderna umetnost koj raspolaga so kolekcija na Japonska moderna umetnost i kolekcija od nad 40.000 japonski i stranski filmovi. Vo Ueno park se nao|a i Nacionalniot muzej na umetnost i Javnata zoolo{kata gradina. Osnovan vo 1872 godina, Tokio Nacionalen muzej e najstariot i najgolemiot muzej vo Japonija.

Muzejot ~uva i se gri`i za golema kolekcija umetni~ki dela i arheolo{ki objekti od Azija, kako i dela od kolekcijata na Greko-Budisti~kata umetnost. Vo muzejot ima pove}e od 110.000 par~iwa me|u koi

Svetlinata i belata boja davaat vizuelen efekt na pogolem prostor

87 japonski nacionalni bogatstva i 610 va`ni kulturni dela. Objektot se sostoi od Japonskata galerija, Galerijata na Azija, kako i mnogu restorani i prodavnici koi se del od muzejskiot kompleks. Ima i spektakularna gradina kade {to posetitelite mo`at da u`ivaat vo sezonskite pejza`i. Tokio ima i mnogu teatri. Tuka se vbrojuvaat nacionalnite i privatnite teatri za tradicionalna forma na japonskata drama, vklu~uvaj}i gi i modernite drami. Doma}in e i na mnogu izveduva~i na moderna japonska i zapadna pop i rok muzika vo sali so golemina na lokalni klubovi, kako i na mnogu razli~ni festivali kako Sano vo Hie svetili{te, Sanja vo Osaka svetili{te i bienalniot Kinda festival. A sekoja godina vo poslednata nedela od mesec juli ima golem ognomet nad rekata Sumida, koja e atrakcija za milion gleda~i. I iako gradot dava vpe~atok na sivo mesto so mnogu gradbi, sepak, postojat lokacii na koi i `itelite i turistite mo`at da se relaksiraat i da u`ivaat na otvoreno. Takov e ve}e spomenatiot Ueno park, Inoka~ira park i [inxuku Gjoen nacionalna gradina.

A ako se pra{uvate dali postoi dostojna zamena za Milano i Pariz kako centri na modata i modnite slu~uvawa, sega ve}e imame jasen odgovor. Bez somnevawe mo`e da ka`eme deka vo poslednite dve dekadi Tokio vleze vo svoevidna modna renesansa ili podobro re~eno “revolucija” koja namesto vo ateljeata na kreatorite po~nuva na ulicite na gradot. Modnite trendovi se vo poln ek, no prifa}aweto na istite vo Tokio odi na eden poinakov na~in. Mladite stanuvaat buntovni i pod vlijanie na hip-hop muzikata. So pojavata na prvite supkulturni grupi, tie formiraat svoj stil i imix {to nikoj prethodno go nema videno. Pa taka kombiniraweto i kroeweto obleka od plakarot vo najrazli~ni formi i boi uspeva da privle~e tolku golemo vnimanie, taka {to uli~nata hip-hop senzacija stanuva moden trend. Tokio e svetski primer za tehnologija na najvisoko nivo, no i modata na tokiskite ulici stanuva oblast od koja se crpi inspiracija. Denes, mnogu modni kreatori i modnata industrija voop{to, ne samo {to gi prezemaat ideite na mladite vo Tokio koi sekojdnevno izleguvaat so novi idei, tuku kreiraat i celi linii koi se inspirirani i proizleguvaat od ovoj moden {ok. A svetskite mediumi se obiduvaat da go prenesat ova vlijanie.

Pa taka modniot magazin “Vog” otvori svoe pretstavni{tvo vo Tokio, no ottamu velat deka iako sekoj den objavuvaat novi fotografii od modata {to se kreira na ulicite, sepak, ne mo`at da gi sledat mladite koi sekojdnevno izmisluvaat ne{to novo. Te{ko se opi{uva, ednostavno mora da se do`ivee toj moment na ulicite, kako i s$ ostanato vo ovoj grad od idninata.

!

RO O SK NA

NA N A 30-ti -ti i SEPTEMVRI

BANKAR e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…

SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

42 2000+ 2011 ROLLS ROYCE GHOST

BRITANSKIOT ARISTOKRAT SO SPORTSKI “DUH” BORO MIR^ESKI mirceski@kapital.com.mk

adopolnuvaj}i go luksuzot karakteristi~en za modelite na Rols Rojs, noviot “goust” (duh) mo`e da vi go odzeme zdivot poradi neverojatniot miks na moderniot sportski dizajn so dobropoznatata rojsova klasika. Ako grandiozniot “rojs fantom”, sozdaden od BMV vo 2003 godina stana sinonim za isklu~itelnosta na brendot, kaj noviot “2011 goust” preovladuva ~ovekovata dimenzija. Pa taka, Rols Rojs sozdade prakti~na klasika so sportski duh na modernizmot, koj nema da ostane zatvoren vo gara`a do slednata ekskluzivna ve~era, tuku sekojdnevno }e se vozi niz ulicite na svetskite metropoli.

Noviot “goust” e naslednik na modelot

N

“silver goust” proizveduvan od 1906 do 1926 godina, koj va`e{e za presti` vo avtomobilskata industrija vo 40-tite i 50-tite godini na minatoto stoletie.

Noviot “goust” }e go dolovi istiot duh na klasikata preto~ena vo kategorija

istaknuva inovativnosta vo trkata so trendot i modernisti~kata arhitektura kako bran koj go zafati svetot vo posledno vreme.

Pretpazlivo obrabotenata, ponikluvana ~eli~na konstrukcija na “goust” mu dava te`ina od 2.495 kilogrami i ja~ina na 12-ventilskiot motor Mo}nosta na motorot, inovativnosta od maksimalni 563 kowski So tolku grandiozna vo dizajnot i tehnolo{kata napred- sili. mo}nost, “goust” zabrzuva od nost go pravat primamliv za mla0 do 100 kilometri na ~as za dite, no i za site onie so mlad duh 4,8 sekundi. Karakteristi~no za “goust” e bes{umnosta na negoviot motor, za koja testna klasata luksuzni sedani zaedno so voza~ite velat deka vi dava ~uvstvo “mercedes C klasa” i “BMV serija 7”. na u`ivawe i relaksacija vo tekot na Vistinska inovativnost vo ovoj model e dolgite patuvawa. Ovaa modernizirana centraliziranoto otvorawe na vratite klasika mo`e da se dobie so po~etna od centralnata oska nanadvor, {to ja cena od 245.000 dolari.

“GOUST” SLI^EN SO “BMV 7”?! oradi pripa|aweto na Rols Rojs pod kapata k na BMV i koristeweto k na golem del sli~ni avtodelovi, ekspertite kritikuvaat deka ne mnogu golem trud e vlo`en vo dizajnot na motorot na luksuzniot sedan. Spored procenkite na

P

ekspertite, 20% od delovite na “goust” i “BMV 7” se identi~ni. P Poradi toa, tie smetaat deka noviot model na “goust” e samo nadgradena verzija na “BMV 7”, narekuvaj}i ja “serijata 9” so metalni ukrasi, karakteristi~ni za Rols Rojs.

No, sepak postoi druga grupa eksperti koi smetaat deka ovaa sporedba ne e fer za noviot sedan. Tie istaknuvaat deka sli~nosta od 20% se “krie” vo kontrolniot sistem na uredot za klimatizirawe, elektronskata arhitektura i vo nekoi od komponentite na motorot.

Dvata modeli imaat 12-ventilski motori so isto proizvodstveno poteklo.

Za razlika od “BMV 7”, “goust” ima potreba od poudobni sportski sedi{ta, po{iroki gumi i sportski stilizirani vrati, so adaptirani detali na vnatre{nata r strana od vratite. So toa se potvrduva visokiot kvalitet na izrabotka i revolucionerniot dizajn izrab koj go ima “goust”.

Kombinacijata na luksuzen sekojdKombi neven sedan, cenata i visokoto nivo adrenalin koe se dobiva pri vozewe so 12-ventilskiot “goust” e neodoliva za aristokratijata i xet-setot, a samo son za obi~niot narod.

2000+

ROLS ROJS SOZDADE PRAKTI^NA KLASIKA SO SPORTSKI DUH NA MODERNIZMOT, KOJ NEMA DA OSTANE ZATVOREN VO GARA@A DO SLEDNATA EKSKLUZIVNA VE^ERA, TUKU SEKOJDNEVNO ]E SE VOZI NIZ ULICITE NA SVETSKITE METROPOLI

SPOJ NA SOVREMEN DIZAJN I TEHNOLOGIJA iniite na nadvore{niot dizajn se inspirirani od industrijata na jahti. Dolgi, neprekinati mazni povr{ini te~at me|u filigranski izrabotenite horizontalni linii i go definiraat luksuzniot i superioren karakter na ovoj avtomobil. Glavniot dizajner na “goust”, Jan Kameron, sozdade forma lesno prepoznatliva i karakteristi~na za Rols Rojs, iako ovoj model se izdvojuva od klasi~niot dizajn, poradi izrazenata sportska linija.

Vo predniot del na “goust” dominira prepoznatliviot hromiran “radijator” nad koj kako kruna se izdignuva nad prednicata prepoznatliviot znak na Rols Rojs. Sportskata linija koja ja dava mo}nosta na modelot, kako “~ar{av” ja zamotuva precizno izrabotenata karoserija okolu {irokopojasnite trkala, koja “goust” go pretstavuva vo mnogu pomali dimenzii od vistinskite. Istovremeno, pravoagolnite predni svetla mu davaat doza na otmenost, dodeka zadnite kako o~i se izdigaat pravoproporcionalno so dvete izduvni cevki na “goust”.

Vo vnatre{niot dizajn se upotrebeni standardnite detali za Rols Rojs.

Kremasti kop~iwa, hromirani ramki na prednata tabla i prekinuva~i vo forma na violinski klu~. Odvnatre, i ovoj model na Rols Rojs izgleda kako jahta, no ovojpat “goust” ima volan so zna~itelno pomal dijametar i pretpazlivo inkorporirani kontrolni komandi od prethodnite modeli na Rols Rojs. Sepak, volanot perfektno se identifikuva so preostanatite detali od vnatre{nosta na “goust”. Sedi{tata se regularno postaveni, a mo`nosta za nivno podesuvawe vi dava mo`nost za celosen

L

pregled na patot pred vas. Interesno e toa {to duri i kaj osnovniot model na “goust”, enterierot e celosno prekrien so ko`a, bez razlika dali stanuva zbor za sedi{tata, prednata tabla, delovi od vratite ili potpira~ite. Kriti~arite osobeno ja istaknuvaat udobnosta pri vozeweto so ovoj luksuzen mo}nik. Pristapot vo avtomobilot e ekstremno olesnet so centralno postavenite vrati koi se otvoraat do neverojatni 83 stepeni, {to e u{te edna vo nizata prednosti kaj ovoj model.

Od tehnolo{ka gledna to~ka, “goust” mo`e slobodno da stane omilen za mladite, no i za tie so mlad duh. Kako i kaj BMV, “goust” vi dava klupsko zadovolstvo dodeka vozite, tokmu poradi mo}nosta na ozvu~uvaweto, no i tehnolo{kata naprednost na integriranite uredi.

Centralnata konzola ima ultra moderen iDrive postaven vo centarot na prednata konzola, koj mo`e da memorira lokacii

od mapa, radiostanici, kako i telefonski broevi od integriran iPhone.

Tokmu poradi faktot deka stanuva zbor za Rols Rojs, mo`ete da go nara~ate vo koja boja na nadvore{nata karoserija sakate, so kakva bilo boja na ko`eniot enterier. Duri mo`e da go odberete i drvoto koe se upotrebuva za del od detalite sozdadeni pri dizajniraweto na lukzusniot mo}nik. Zatoa, golemite qubiteli na avtomobilizmot smetaat deka modelite na Rols Rojs se tolku fleksibilni, {to bukvalno mo`at da vi go ispolnat sonot i da dobiete model kako od va{ite fantazii. Sepak, so ogled na faktot deka stanuva zbor za najnoviot model na Rols Rojs, dokolku vo momentov sakate da go kupite, “goust” e dostapen vo 12 boi na karoserija, 8 boi na ko`a i 5 boi na drvo. Od kompanijata istaknuvaat deka do krajot na godinata, kako i site drugi modeli i “2011 goust” }e bide dostapen vo site verzii.

43

44 TEHNOLOGII I BIZNIS

OFFICE 365 ZA SEKOJ DEN, ZA SEK KORISNIK, ZA SEKO [TO E, A [TO NE OFFICE 365 Office 365 pretstavuva set od onlajn uslugi i veb aplikacii koi {to se nao|aat vo „oblakot� i koi {to mo`e da gi koristi sekoj bez da ima potreba od instalacija na bilo {to na lokalniot kompjuter, i {to e u{te pova`no, bez da ima IT infrastruktura i personal za odr`uvawe na istata. Ova e mnogu voop{tena definicija, no za po~etok e sosema dovolna. Va`no e da se znae deka za koristewe na ovie aplikacii i servisi dovolno e samo internet vrska i pretplata na servisot, odli~no se sinhroniziraat i rabotat so postoe~kite desktop aplikacii na Windows platformi bez razlika dali se instalirani na stati~en ili prenosen kompjuter, mobilen telefon ili drug slu~en ured.

U{te na po~etok da razjasnime nekoi raboti. Vedna{ {tom be{e objavena prvata beta verzija na Office 365 golem del od lu|eto (vodeni od nazivot na ovie set alatki kako i osnovniot opis) pogre{no zaklu~ija dve raboti: prvata deka se raboti za onlajn verzija na popularniot Microsoft Office paket, a vtorata deka se raboti za odgovor na Google i negovite onlajn uslugi koi {to gi objavi porano. So seta dol`na po~it sprema Google i negovite re{enija, sepak Office 365 ednostavno e nekolku klasi pove}e od ovoj set onlajn uslugi koi gi nudi Google. Osven veb baziranite verzii na kancelariskite aplikacii i mo`nosta za kreirawe i sinhronizacija na klient za e-po{ta (ovde zavr{uva sli~nosta so Microsoft Office ili prvata zabluda koja

be{e predizvikana od nazivot), ima u{te mnogu drugi verzii na serverski re{enija, potoa unificirano re{enie za komunikacija i niza drugi pogodnosti koi {to }e bidat od golema pomo{ na kompaniite bez razlika na nivnata golemina. Tokmu zatoa Office 365 treba da se gleda kako naslednik i nadgradba na Microsoft BPOS (Business Productivity Online Suite) koj {to e del od softver+servis portfolioto na Mikrosoft za ponuda na golem broj online i live uslugi za biznis korisnicite koi {to ne sakaat ili ne mo`at da si dozvolat kompleksna IT infrastruktura a sakaat da gi koristat ovie re{enija od Mikrosoft. Sega toa e vozmo`no so minimalna pretplata za nekoja od verziite na Office 365 koi {to se definirani taka da izlezat vo presret

BROJ 610

08/07/2011

TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.mk

KOJ OJ XEB na sekoja kompanija ili profesionalec.

[TO SODR@I OFFICE 365 Kako {to spomnavme Office 365 ne e samo onlajn verzija na Microsoft Office kancelariskiot paket. Da, vo nego se sodr`ani i ovie aplikacii (poto~no nivnite onlajn verzii), no pokraj niv tuka se i u{te tri mnogu va`ni produkti koi {to sega se smesteni vo „oblakot” oblakot” i toa: Exchange, Exchange SharePointt i Lync. Tokmu cloud-based verzijata na Exchange mo`e da se nare~e srceto na celiot ovoj proekt. Ovaa {iroko rasprostraneta platforma za elektronski poraki sega e dostapna za site, bez pritoa da se zanimavaat so nejzinoto instalirawe i odr`uvawe, kako {to e slu~aj dokolku se koristi na svoj sopstven server vo kompanijata. Dokolku ste pretplatnik na Office 365 toga{ mo`ete

lesno da go sinhronizirate va{iot lokalen Outlook so Exchange serverot vo „oblakot” i na toj na~in sekade i sekoga{ da bidete vo tek so va`nite elektronski poraki koi stignuvaat na slu`benata e-po{ta.

SharePoint Online ovozmo`uva lesna i dobra kolaboracija i sorabotka pome|u vrabotenite vo va{ata kompanija. So toa {to se integrira vo aplikaciite od Office paketot ovozmo`uva pove}e sorabotnici zaedni~ki da rabotat i razvivaat eden proekt vo edna od tie aplikacii i da u~estvuvaat istovremeno, davaj}i pritoa svoj pridones i revidiraj}i go raboteweto na drugite.

Lync Online, inaku onlajn verzija na alatkata Lync 2010 Server (naslednik na popularniot Office Communication Server 2007 R2) e relativno nov klient koj na edno mesto gi nudi site vidovi na komunikacija i razmena na pi{ani poraki, glas i video. So negova pomo{ kako i blagodarenie na negovata povrzanost so Outlook lesno i brzo mo`ete da razmenuvate instant poraki so kolegite na rabota, no i so nadvore{ni ~lenovi koi mo`ete da gi pokanite, potoa da organizirate sostanoci i konferso kontaktite od Outlook enciski vrski vr drugi sorabotnici i seto toa so ili so dru samo nekolku nekol ednostavni klikovi.

Interfejsot (kako za klientskiot, taka administratorskiot del) za site i za admin servisi od ovoj Office 365 e intuitiven nego relativno ednostavno i preku ne mo`e da gi instalirate i prilagodite servisite koi k {to gi nudi. Vie kako korisnik gi kontrolirate i nagoduvate raboti dodeka samo vam potrebnite p seta rabota se odrabotuva vo „oblapostojano e kontroliran i kot” koj po nadgleduvan od sistem administratonadgleduva Mikrosoft koi garantiraat rite na Mi deka site oovie servisi }e vi bidat na usluga do 999,9% od vremeto.

VERZII, CENI I DOSTAPNOST VERZII Office 365 e kreiran taka da gi zadovoli potrebite pot na site koi sakaat da go koristat, kori bez razlika dali se raboti za eden profesionalec, mala ili golema kompanija. Celta e da se ponudi re{enie re{ za sekoj i {to e u{te pova`no pova` da se definira plan so koj kori korisnikot }e go dobie toa {to go bara, za onolku korisnici kolku {to e potr potrebno i da plati samo za taa usluga. So toa ne samo {to se optimiziraat tro{ocite, tuku i se osloboduvaat sredstva za vr{ewe na primarnata dejnost, a toa ne vlijae na produktivnosta i na uslugite.

Malite kompanii koi nemaat serveri i ne sakaat ili smetaat deka ne treba da pla}aat licenci za serverski re{enija, sega mo`e svoite potrebi da gi vklopat vo nekoj od predlo`enite

planovi.

Office 365 for Small Businesses e plan namenet za profesionalci poedinci ili mali kompanii do 25 vraboteni.

Vo paketot se vklu~eni aplikaciite od setot Office Web, potoa Exchange Online za e-po{ta zaedno so 25 gigabajti prostor za elektronsko po{tensko sanda~e za sekoj vraboten, potoa SharePoint Online za spodeluvawe na dokumenti i zaedni~ko rabotewe na istite kako i Lync Online za komunikacija i odr`uvawe konferencii. Cenata na ovoj paket e 6 $ po korisnik za eden mesec.

Office 365 for enterprise verziite se nameneti za pogolemi kompanii i institucii koi {to sakaat da ja imaat celata mo} i site funkcii kako i desktop i serverskite aplikacii koi {to sega se preneseni vo „oblak”. Postojat pove}e verzii na ovoj plan i toa vo zavisnost od potrebite na korisnicite.

Spored ednata verzija ve}e postojnite korisnici na BPOS (Business Productivity Online Suite) }e prodol`at da pla} aat ista cena kako porano no }e gi dobijat site prednosti i nadgradbi {to gi nudi Office 365, a drugiot model se odnesuva na onie koi pokraj onlajn uslugite sakaat da imaat instalirano i poslednite verzii na Microsoft Office aplikaciite, a seto toa e dostapno preku Microsoft Office Professional Plus.

Cenata za ovie korisnici e 24$ za mesec po korisnik. Poslednata verzija e nameneta za onie vraboteni koi delat eden kompjuter, t.e vraboteni koi ne se vrzani za kancelarija i nemaat poseben kompjuter. Ovoj vid vraboteni, Mikrosoft gi narekuva „kiosk vraboteni” i za takvite postoi Office 365 plan koj {to vo sebe sodr`i 500 megabajti elektronsko po{tensko sanda~e, veb baziran pristap do elektronskiot kalendar i lista so kontakti, kako i pregleduvawe i osnovno ureduvawe na Microsoft Office dokumenti. Cenata na ovoj plan e 4$ po vraboten za eden mesec.

Office 365 for Education e poslednata verzija koja e nameneta za obrazovnite institucii. Na ovoj na~in Mikrosoft na u~ili{tata i fakultetite im nudi kvalitetni re{enija so {to u{te edna{ ja poka`uva svojata posvetenost za unapreduvawe na obrazovniot proces i integrirawe na najnovite tehnologii i softverski re{enija kako del od nego. Za `al, seto ova se u{te ne e dostapno vo Makedonija. Na 28 juni 2011 godina Mikrosoft ja objavi finalnata verzija na Office 365 koja e dostapna vo pove}e od 40 zemji vo momentot taka {to samo pra{awe na vreme e koga istata }e bide dostapna i na na{iot pazar. Oficijalen link: www.office365.com

45

46 GADGETS SAMSUNG GALAXY TAB P7100 PRISTIGNA NA 8 JUNI pokraj golemiot broj tablet-kompjuteri na pazarot, Samsung Electronics go najavi najnoviot tablet-kompjuter Galaxy Tab 10.1 (P7100).

The Galaxy Tab 10.1 P7100 doa|a so 10-in~en ekran na dopir so rezolucija od 1.280^800 pikseli i raboti na operativniot sistem na Google, Android 3.1 Honeycomb.

Tablet-kompjuterot go pridvi`uva dvojadreniot procesor Nvidia Tegra od 1GHz, bez`i~na mre`a, 4G LTE tehnologija i tehnologija za povrzuvawe Bluetooth. Isto taka, toj doa|a so vnatre{na memorija od 16GB ili 32GB, kamera od pozadi od 3MP i predna kamera (za videopovici) od 2MP, kompatibilnost za HD videoklipovi, stereo surround zvu~nici i baterija koja poddr`uva neprekinata rabota od 9 ~asa. Samsung Galaxy Tab P7100 vo proda`ba e dostapen od 8 juni, a negovata cena zavisi od posakuvanite idei.

Taka tabletkompjuterot so vnatre{na memorija od 16GB }e ~ini 500 dolari, a toj so memorija od 32GB }e ~ini 600 dolari.

I

SOUNDCAST SYSTEMS OUTCAST PRIGODEN ZA SEKOJA SREDINA

omcite od Soundcast Systems znaat deka da se ima fantasti~en audiosistem e drugata polovina od uspe{nata kombinacija koga gledate film ili muzi~ko video, {to e pri~ina zo{to ne {tedele na kvalitet vo najnoviot nivni proizvod – OutCast 3.4, be`i~en surround audiosistem so subwoofer koj defnitvno }e najde mesto vo re~isi se~ij dom ova leto, koga re~isi sekoja nedela za gledawe imame po nekoj nov hit. Ova navistina e dobar ~ekor ako ste naviknati postojano da rabotite so bez`i~ni uredi koi nudat ogromna prakti~nost.

Pokraj toa {to doa|a so povolna cena, barem kako {to naveduva proizvoditelot, }e dobiete i sloboden pristap do va{iot iPod/iPhone.

OutCast 3.4 }e vi prika`e tehnologija preku koja }e dobiete pristap do tri razli~ni izvori na omilenata muzika, a pritoa uredot ima tehnologija koja avtomatski go prisposobuva zvukot za otvoreni ili zatvoreni sredini.

I pokraj dostrelot od re~isi 100 metri razdale~enost, vie i ponatamu }e slu{ate jasen i zvuk koj bez problem minuva niz yidovi i vrati.

Me|u drugoto, OutCast 3.4 } e mo`ete da go priklu~ite so servisite kako Pandora, Rhapsody, iTunes, Radio, HD Radio i Cable Music.

M

GARMIN FORERUNNER 305 GPS RESIVER I MERA^ NA PULS enes pove}e ne mo`e da n$ iznenadat najnovite uredi koi so cel da ni go privle~at vnimanieto, “nemilosrdno� kombiniraat razli~ni tehnologii i gi smestvuvaat vo u{te po~udni napravi.

Ovojpat se raboti za ured vo forma na obi~en ra~en ~asovnik koj pokraj osnovnata funkcija, vo sebe sodr`i i tehnologija koja definitvno }e mu izleze vo presret na sekoj atleti~ar ili sportist.

Imeno Garmin Forerunner 305 GPS System, pretstavuva mnogu ~uvstvitelen GPS resiver opremen so bez`i~en monitor za srceviot pus za da mo`ete precizno da gi nadgleduvate dvi`ewata, a vo isto vtreme da ja znaete i brzinata i kaloriite koi ste gi sogorile. Isto kako da imate li~en asistent i pomo{nik koj postojano }e ve snabduva so zna~ajni informacii sekoga{ koga }e ve`bate.

Ovoj ured e zna~itelno pogoden koga ve`bate, skijate, pa duri i surfate, so ogleda na toa {to toj e otporen na voda.

Duri doa|a i so softver za trening preku koj korisnicite }e mo`at da prezemaat informacii za podetalni analizi.

Vodotporniot GPS ured so mera~ na pulsot ima baterija koja obi~no izdr`uva do 10 ~asa neprekinata rabota i te`i edvaj 77 g.

Cenata na Garmin Forerunner 305 iznesuva 300 dolari.

D

BUDILNIK LARK MO@EBI NAJDOBRIOT DOSEGA dinstvenata rabota koja e polo{a od samoto stanuvawe za na rabota e toa {to n$ razbudil alarmot na partnerot... i toa mnogu porano od vremeto za budewe, kako i koga nie }e go razbudime partnerot i }e predizvikame karanica u{te rano nautro. Sepak, za sre}a, po tolku godini na kompanijata Lark im teknalo da sozdadat ured tokmu protiv ovaa namena. Noviot alaram i senzor za spiewe Lark }e go re{i ovoj problem, iako kako preduslovi se javuvaat toa da imate iPhone i da izdvoite okolu 130 dolari.

Imeno, ovoj ured pretstavuva senzor za spiewe koj go nosite na va{ata raka kako ra~en ~asovnik i se povrzuva bez`i~no so va{iot pameten telefon, za nautro ne`no i tivko da vibrira vo posakuvanoto vreme za budewe i so toa da ne go razbudite va{iot partner i da ja izbegnete neizbe`nata karanica poradi predvremeno budewe. Kako dopolnitelen bonus, vibraciite ne predizvikuvaat adrenalinski {ok kako voobi~aenite budlnici, {to zna~i }e bidete posmireni vo tekot na denot, spored ekspertite koi go dizajnirale.

Vibraciite, isto taka, se menuvaat sekoj den, {to vi ote`nuva da gi ignorirate.

No, ako i pokraj toa se odlu~ite na toj ~ekor, na pomo{ doa|a va{iot iPhone, svirej}i melodija koja e specifi~na za Lark.

Senzorot, isto taka, go meri kvalitetot na spiewe i go sledi na~inot na zaspivawe.

E