96-KAPITAL-04.08. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

POTPRETSEDATEL NA SDSM

DISNEY VO SVETOT NA BAJKITE STRANA 14

M-R ZORAN JOVANOVSKI

RECESIJA, DEPRESIJA, OPORAVUVAWE STRANA 8

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 03.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,79% 0 0,48% 00,33%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 447,21 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

881,62 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.08) 2,410

PO NAJAVITE NA PREMIEROT ZA IZVOZ NA TUTUN VO KINA

MBI 10

2,400 2,390

KINA E DALEKU ZA DA BIDE ZAMENA ZA NAMALENATA PREMIJA 3 DIMITAR PETROV PRETSEDATEL NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA

REGULATORNATA KOMISIJA E APSOLUTNO NEZAVISNA STRANA 10

MAKEDON MAKEDONIJA VO EU I NATO KOI SE LI^NOSTITE [TO NE PRETSTAVUVAAT VO BRISEL STRANA 5

2,380 2,370 2,360 2,350 2,340 2,330 2,320 2,310

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

"KRIVO JE MORE" STRANA 2

I VO RECESIJA, TURIZMOT VO HRVATSKA CVETA

ZA EDEN VIKEND MILION TURISTI VLEGLE VO ZEMJATA STRANA 12

27/7

29/7

31/7

02/8

2 04.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 04 AVGUST 2010

“KRIVO JE MORE” rodolèniot vikend vo Ohrid donese 20 iljadi turisti spored edni procenki, 30 iljadi spored drugi, no toa i ne e tolku va`no. Pova`no e {to ne moè so eden ili dva dobri vikendi da se spasi celata sezona, koja spored turisti~kite rabotnici bila polo{a i od onaa vo vreme na voeniot konflikt od pred 10 godini?! Zatoa sega turisti~kite rabotnici se krstat vo septemvri ili oktomvri, koga se o~ekuvaat da pristignat gostite {to treba da ni ja podobrat statistikata za t.n. verski turizam, ili sredove~ni nakaj postari turisti koi {to }e gi {etaat po ohridskite crkvi i manastiri. I povtorno }e ~ekame nekoja slu~ajna rekordna godina da ni se slu~i vo turizmot, koga ni krivi ni dol`ni }e nagostime iljadnici stranci, kako na primer Srbite {to za inaet na Crnogorcite navalija vo Ohrid pred nekoja godina, koga ovie vtorite proglasija nezavisnost od zaedni~kata im dràva. A, vo me|uvreme povtorno }e nemame strategija po~nuvaj}i od toa kakvi turisti sakame da privle~eme, odnosno koi ni se glavnite target grupi, kako {to miluvaat da kaàt ovie modernite eksperti po marketing. Za volja na vistinata, strategija nemaat nitu Hrvatite, {to vo sporedba so nas se turisti~ka velesila. Tokmu pred nekoj den se vrativ od pretstojot vo eden od nivnite “biseri” na Jadranot i moàm slobodno da zaklu~am, {to e potkrepeno i od pi{uvawata na nivnite vesnici, deka nitu tie ne se ne{to podobri vo odnos na pretpriema~kiot mentalitet {to, neli,

tolku mnogu e vo deficit vo ovie krai{ta. Izleguva deka prekrasniot breg i izgor cenite se gore -dolu edinstvenoto {to imaat da im go ponudat na stranskite turisti. No, ima edna rabota {to gi razlikuva od nas. A, toa e moreto. Tokmu ubavoto more e glavnata pri~ina {to samo minatiot vikend vo Hrvatska vlegle okolu eden milion turisti, {to nivnata brojka e pogolema godinava vo odnos na lani i {to za celata sezona dràvata planira da inkasira pove}e od {est milijardi evra od ovoj biznis. So site nesovr{enosti vo nivnata turisti~ka ponuda, tie sepak }e priberat pari za koi nie moè da sonuvame. Kolkava e zaslugata na samite Hrvati za ovie efekti od turizmot, toa e ve}e drugo pra{awe. Poslednite istraùvawa na edna germanskata agencija GFK pokaùvaat deka za Germancite Hrvatska ne e pove}e vo prvite pet destinacii {to gi izbiraat za leten odmor, iako tie tradicionalno najmnogu patuvaat na Mediteranot. Zna~i izleguva deka i na Hrvatite badijala im e turisti~kata propaganda, barem vo Germanija. Na krajot na krai{tata, tie i ponatamu }e uspevaat da ja podzakrpat svojata prazna dràvna kasa so parite od turizmot, no pra{awe do koga }e uspevaat vo toa pred agresivniot nalet na Turcija, [panija i ostanatite mediteranski destinacii, koi {to konkuriraat, ako ne so podobri plaì, toga{ so pokvalitetna i poevtina usluga, pobogat no}en ìvot ili pogolem izbor na zanimacija {to ne podrazbira samo kapewe i son~awe. A, {to da kaème nie kutrite? Nie more nemame. I dali sega treba

STRANSKITE TURISTI JA POLNAT KASATA NA PATARINITE

OD PO^ETOKOT NA GODINATA INKASIRANI OSUM MILIONI EVRA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

da se ubieme zaradi toa? Ne. Treba da sfatime deka so 15-20 evra za privatno smestuvawe ili 50-60 evra za polupansion vo malku popristojni hoteli vo Ohrid ili Mavrovo ne moème da izlezeme na kraj so ~arteraran`manite za Bodrum, Marmaris ili Sicilija. I deka ne moème celokupnata turisti~ka ponuda i uspehot na edna sezona da ja sveduvame isklu~ivo preku grbot na Ohrid. Ohrid e ubav, Ohrid ima kultura i istorija na pretek, Ohrid e najblisku za doma{nite turisti, no ne moè samo tie da ja “izvadat” turisti~kata sezona. Tokmu zatoa {to nemaj}i more, od start sme hendikepirani vo odnos na tradicionalnite turisti~ki velesili, mora da sfatime deka ubavo spakuvanite prikazni za “Makedonija ve~na” i sli~nite na niv, ne se dovolni za nekoj da posaka da dojde tokmu ovde. Potrebna e strategija, zbor od koj ve}e po~nuva da mi se lo{i, so ogled kolku ~esto e spomenuvan vo konteksot na toa deka ja nemame za ova ili za ona. I potrebno e pet pati pove}e da se ispotime za da smislime inteligenten na~in kako da gi privle~eme stranskite turisti, vo odnos na edna Hrvatska, Grcija ili Turcija. Oti na krajot }e izleze, deka samo “krivo je more” {to gostite odat tamu, a ne kaj nas.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

0,5

enari poskapea benzinite i dizelot. Od deneska Eurosuper BS-95 se prodava po 68,50 denari za litar, a Eurosuper BS-98 pak, ~ini 70 denari. Eurodizelot na benzinskite pumpi se prodava za 56,50 denari, polovina denar poskapo otkolku vo izminatite dve nedeli. Ekstra lesnoto maslo za doma}instvo (EL-1) se prodava po cena od 45,50 denari. Regulatornata komisija za energetika odlu~i i maloproda`nata cena na mazutot (M-1 NS) da se prodava poskapo, odnosno 32,85 denari za kilogram. Od Regulatornata komisija, rastot na maloproda`nite ceni na naftenite derivati go objasnuvaat so rastot na cenata na naftata na svetskite berzi. Prose~nata cena na surovata nafta na svetskiot pazar vo izminatite 14 dena iznesuva{e 77,5 dolari za barel i e za 3,94% povisoka od prose~nata cena na surovata nafta po koja se formiraa tekovnite ceni na naftenite derivati. Kursot na denarot vo odnos na dolarot pak, vo izminatite dve nedeli iznesuva{e 47,5 denari, {to e za 1,55% pomal od kursot na dolarot po koj se formiraa sega{nite ceni na benzinite.

Za mnogu stranci, Makedonija e krstosnica za da stignat do posakuvanata destinacija. Za prvite {est meseci od godinava se sobrani osum milioni evra od koristeweto na makedonskite avtopati{ta

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

o prvite {est meseci od godinava, od naplata na patarini se sobrani okolu 500 milioni denari, odnosno osum milioni evra. Ova e minatogodi{noto nivo {to spored rakovoditelot na naplatnata slu`ba pri Makedonija pat, Irfan Idrizi, se dolì na namalenata cena za patarina za vozilata od treta i ~etvrta kategorija. Iako ima zgolemuvawe na naplatata, kaj vkupnata suma na pribrani sredstva po ovoj osnov nema promeni. Iako Idrizi objasnuva za pridobivkite na Makedonija kako tranzit- destinacija za nekoi od okolnite zemji, osobeno naglaseni vo tekot na letoto, toj e pesimist za periodot {to sledi. Objasnuva deka so neinvestirawe vo patnata infrastruktura vo zemjava, bez soodvetni mesta kade {to turistite }e moàt da se odmorat od dolgiot pat, Makedonija s$ pomalku }e ima prihodi od patarini, a turistite }e koristat drugi prevozni sredstva ili patni pravci za da stignat do posakuvanata destinacija. “Moàm da kaàm deka godinava ve}e po~na da se namaluva brojot na turisti koi samo tranzitiraat niz Makedonija. Otkako se napravi avtopatot Pri{tina-Dra~, gra|nite od Kosovo mnogu pomalku tranzitiraat niz zemjava, {to ne be{e slu~aj lani. Ve}e gi nema ni Holan|anite, koi do

pred nekolku godini gi ima{e vo golem broj. Barem dosega zgolemeniot broj na stranski vozila vo zemjava be{e rezultat najmnogu poradi srpskite dràvjani koi odat za Grcija i poradi turskite dràvjani koi se vra}aat doma”, objasnuva Idrizi. Makedonija e tranzitna destinacija vo letnite meseci za turistite od Srbija, Hrvatska, Kosovo, pa duri i od podale~nite evropski zemji. Frekfencijata na vozila vo juni, juli i avgust dvojno se zgolemuva sporedeno so drugite meseci od godinata. Od Makedonija pat objasnuvaat deka izminatiot mesec vo nekoi denovi dol` Koridorot 10 se slu~uvalo da pominat duri 4.000 vozila vo eden pravec. Ako se zeme predvid deka od grani~niot premin Tabanovce do preminot kaj Gevgelija-Bogorodica eden avtomobil prose~no za patarini treba da plati okolu pet evra, toga{ proizleguva deka vo nekoi od pofrekfentnite denovi, po osnov na prihod od patarini se sobrale namnogu do 20.000 evra. Od sektorot za patarina pri Makedonija pat objasnuvaat deka pri~inata za zgolemenata frekfencija na vozila od Tabanovce do preminot kon Grcija-Bogorodica glavno e tranzitot niz zemjava kon turisti~kite mesta vo Grcija i Turcija. Ottamu dodavaat i deka mnogu mal del od turistite koi vleguvaat vo zemjava se zadrùvaat za da go pominat letniot odmor vo Makedonija. Ohrid bil naj~esto spomenuvana desti-

nacija od srpskite dràvjani na preminot Tabanovce. Me|u mnogubrojnite srpski turisti, za vlez vo Makedonija ~ekaat i turski dràvjani koi letnite meseci gi koristat za da se vratat vo mati~nite zemji od pe~albata vo Evropa. Sobranite prihodi od patarinite se slevaat direktno vo kasata na Agencijata za dràvni pati{ta, koja ponatamu menaxira kade i kako }e gi tro{i parite. “Prihodot na Agencijata za dràvni pati{ta koj se dobiva po osnov na nadomestok za upotreba na javen pat (patarina) e proektiran vo ramkite na Godi{nata programa za izgradba, rekonstrukcija, odrùvawe i za{tita na dràvnite pati{ta. Sredstvata sobrani od naplatata na patarina se koristat za realizacija na proektite predvideni vo godi{nata programa. Inaku vo tekot na prvite {est meseci od ovaa godina e sobran prihod vo visina od 500 milioni denari “, kuso ni odgovori Nata{a Valkanovska, direktorka na Agencijata za dràvni pati{ta. Valkanovska ne dade precizen odgovor na koi konkretni patni pravci se potro{ile sobranite pari od patarinite za 2009 godina. Del od stranskite turisti koi pominuvaat niz Makedonija se àlat deka re~isii voop{to nema restorani, javni toaleti i mesta kade {to turistite }e se odmorat od patot. Nema nitu funkcionalni telefonski govornici vo slu~aj da treba da se povika itna pomo{.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

I SRBIJA I MAKEDONIJA SE “KRSTAT” VO KORIDOROT 10

Koridorot 10 s$ u{te ne e celosno izgraden. Nedostigaat u{te najmalku 40 kilometri pat koj treba da se napravi. Mla|an Dinki}, vicepremier za ekonomski pra{awa na Srbija i minister za ekonomija i regionalen razvoj, pred okolu dva meseca od Skopje pora~a deka tokmu izgradbata na ovoj koridor e klu~na i za privlekuvawe na stranski investitori vo regionot.

NAVIGATOR

04.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

BROJNI INICIJATIVI

IGOR DIMOVSKI

BIQANA GARVANLIEVA

MIRKO CVETKOVI]

e`iserkata na filmot e soo~uva so imovski, 33 -godi{D R “[iva~kite” se zakiti Sseriozni reperniot pliva~ e so nagrada za najdobar kusii po najavata za ~etvrtiot Makedonec koj {to go prepliva angliskiot kanal La Man{

dokumentaren film na 16. Saraevski filmski festival

poskapuvawe na site `ivotni namirnici vo Srbija

SILVIO BERLUSKONI

arlamentot nedelava P }e odlu~uva za sudbinata na eden od ministrite obvineti za korupcija, od {to zavisi sudbinata na celiot kabinet

PO NAJAVITE NA PREMIEROT ZA IZVOZ NA TUTUN VO KINA

KINA E DALEKU ZA DA BIDE ZAMENA ZA NAMALENATA PREMIJA Tutunarite tvrdat deka mo`nosta za otvorawe na novi izvozni pazari e dobra rabota, no namaluvaweto na premiite za tutun pove}e gi zagri`uva. Najgolem del od tutunarite imaat dogovori za otkup

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

utunoproizvoditelite se somnevaat deka udarot od namalenata premija od 60 na 40 denari za kilogram tutun, vlasta saka da go amortizira so bombasti~ni najavi za otvorawe na golemiot kineski pazar i mo`nosta za izvoz na makedonskiot tutun vo Kina. “Generalno, sekoe otvorawe na nov pazar nie kako proizvoditeli na tutun go poddr`uvame, iako smetam deka toa nema mnogu da vlijae vrz zgolemuvawe na otkupnite ceni”, veli Blagoja Stojanoski, pretsedatel na zemjodelskiot sindikat pri Konfederacijata na sindikati na Makedonija otkako vikendov premierot Nikola Gruevski najavi golema mo`nost za plasman na makedonskiot tutun vo Kina, po brzoto doa|awe na kineska delegacija. I ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski doprecizira{e deka kineski eksperti ovoj mesec }e dojdat da ja procenat zdravstvenata ispravnost na na{iot tutun i da izdadat dozvola za vlez na na{iot tutun na ovoj pazar. Tutunoproizvoditelite smetaat deka pred da se dadat kakvi bilo kvalifikacii i da se napravat nerealni o~ekuvawa, podobro prvo kineskite eksperti da utvrdat dali na{iot tutun gi zadovoluva nivnite

IVICA KONEVSKI aktivnostoi koi gi prezema op{tinata vo polza na gra|anite. Vo tekovnite aktivnosti na op{tinata se vbrojuva i ureduvaweto na del od op{tinata so unificiran tip na kiosci, hortikulturno ureduvawe na javnite zeleni povr{ini, otvorawe na lizgali{ta, postavuvawe na detski rekviziti (ringi{pil, vov~iwa, vrtele{ki) na nekoi od zelenite povr{ini niz op{tinata. Ako i vo idnina prodol`i vaka, skopskata op{tina Aerodrom lesno mo`e da se proglasi za edna od najuredenite i ekonomski najprosperitetni.

GUBITNIK

NE POMAGAJ TOLKU MNOGU!

23.000

toni tutun se proizveduvaat godi{no vo Makedonija

]e se ofajdat li tutunarite od mo`niot izvoz vo Kina?

kriteriumi. Duri toga{ }e se znae dali kineskiot pazar }e bide dobra izvozna destinacija za makedonskiot tutun. Stojanoski tvrdi deka vladata planira narednata godina da vovede nov sistem na finansiska poddr{ka na tutunoproizvoditelite, spored koj premiite }e se delat po klasi. Prose~niot kvalitet na tutunot se rangira vo vtora i treta klasa, toa }e zna~i poniska premija. Od druga strana }e gi obvrzat i kompaniite koi otkupuvaat tutun da napravat stroga raspredelba po klasi. Sli~ni se prognozite i na kompaniite koi otkupuvaat tutun. Izvori od Tutunskiot kombinat od Prilep, koi sakaa da ostanat anonimni, tvrdat deka ovaa najava e samo zala`uvawe na javnosta. “Mislam deka ovaa izjava e populisti~ka i se koristi

3 FAKTI ZA...

2,2% 11.892 16,8%

ina radona~alnikot na op{tina evAerodrom, Ivica Konevonski podgotvuva elektroni, ski katalog za investicii, ~ija realizacija ja najavi vi a. do krajot na ovaa godina. Pokraj op{tinskite parii kkako kofinansier na proekta tot se javuva i ambasadata ka. na Kralstvoto Norve{ka. ski Stanuva zbor za kompjuterski softver so interaktivna mapa, apa, ani na koja }e bidat prika`ani sti site investiciski mo`nosti ogot vo op{tinata. Ovoj e-katalogot postojano }e se nadopolnuva so podatoci, vo zavisnost od momentnite mo`nosti za investirawe vo op{tinata so koja rakovodi Konevski. Na ovoj na~in gradona~alnikot o~ekuva deka }e dobiva pra{awa i od gra|anite i od potencijalnite investitori so {to }e se ostvari podobra komunikacija vo nasoka na podobruvawe na mo`nostite i idninata na op{tina Aerodrom. Konevski e eden od gradona~alnicite koj posveteno ja izvr{uva svojata funkcija. ^isti parkovi, novi klupi, korpi za selektiran otpad, najava za izgradba na sportski centar, igrali{ta i akvapark po te~enieto na Vardar, se samo del od poslednite

E POVISOK INDEKSOT NA CENI NA MALO VO JULI 2010 VO SPOREDBA SO JULI 2009 DENARI E VREDNOSTA NA POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA VO JULI 2010 E NAMALEN INDEKSOT NA CENITE NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI VO JULI VO ODNOS NA JUNI

za dnevna politika. Nie i dosega nemavme problemi so plasmanot na na{iot tutun. Otkupuva~ite na tutun imaat dolgoro~ni dogovori za proda`ba so golemite kompanii i nema problemi za plasmanot. Od druga strana, cenata na tutunot se odreduva na berza, taka {to ako istata cena koja va`i za tutunskite kompanii vo SAD va`i i vo Kina i ovde ne gledam nekoja prednost od otvoraweto na kineskiot pazar”, velat od prilepskiot kombinat. Visoki 90% od makedonskiot tutun go otkupuvaat privatni kompanii {to imaat potpi{ano dolgoro~ni dogovori za izvoz na tutun i odnapred znaat kade }e izvezuvaat i kolkavi koli~ini. Tutunot e edna od kulturite od koi imame najgolem suficit vo nadvore{no-trgovskata

123,3 milioni dolari vredi izvozot na tutun vo 2008

razmena so stranstvo. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika vo 2008 godina sme izvezle tutun vo vrednost 123,3 milioni dolari, a sme uvezle za 18,2 milioni dolari. Godi{no vo Makedonija se proizveduvaat okolu 23.000 toni tutun, a po odlukata na vladata da go subvencionira proizvodstvoto na tutun so edno evro za kilogram proizvoditelite na ovaa kultura godinava zasadile za 30% pove}e povr{ini so tutun vo odnos na minatata godina.

PROCENKI...

retsedatelot na Svetskikiot makedonski kongres, es, Todor Petrov vo èlelbata da im se dodvori na makedonskite iselenici vo Trnovo pokaùvaj}i se kako ko pogolem patriot od vicepreemierot Vasko Naumovski, ovoj voj pat navistina ja pomina sekoja oja granica. Vo podpelisterskoto oto selo, kade {to se odrà à 39 makedonska iseleni~ka ka sredba, Naumovski im dade de li~na garancija na iselelenicite deka “so ovaa Vlada nacionalnite interesi se bezbedni”, potvrduvaj}i ja i onaka rigidnata postavenost na Vladata vo pregovorite za imeto, no, toa be{e malku za Petrov, koj pobara bezusloven prekin na razgovorite za promena na dràvnoto ime, pritoa obvinuvaj}i ja Atina za naci-fa{izam, a Evropa za aparthejdsko-birokratski odnos kon Makedonija. Vakviot na~in da & se pomogne na makedonskata kauza e korisen kolku {to se korisni pette dolari za Makedonija, poznati od legendarnite i mnogu citirani izjavi na Avstralijcite so makedon-

TODOR PETROV sko poteklo, iskarikirani vo “ske~evite” na “K15”. No, i “K15” nema da mo`at da go iskarikiraat Petrov ovoj pat, preteruvaj}i vo plukaweto po Grcija kolku {to pretera toj. Pretsedatelot na SMK, otide dotamu, {to vo {lagvortot na svojot govor na omraza duri frli i kletva vrz Grcija. “Dokolku Atina ne ja priznae Makedonija, Elada nema da ostane cela. Bankrotot vo koj vplovi sega, }e ja progolta i starata dama, za{to arievskiot fa{isti~ki model na ednorodna i ednoverna nacija kone~no }e go snema”, izjavi Petrov i ostana `iv.

MISLA NA DENOT

DON^O TANEVSKI

Pretsedatel na zdru`enieto na hotelieri

SEZONAVA MNOGU POSLABA OD LANI rodol`eniot prazni~en vikend go prepolni Ohrid so

gosti, no turisti~kite rabotnici velat deka toa, sepak ne mo`e da ja spasi celata sezona, koja spored niv e mnogu polo{a od lani. Nivnite procenki se deka vikendot imalo okolu 20 iljadi gosti vo Ohrid, no generalno sezonata e za 50% poslaba od lanskata, {to se smeta{e za dobra sezona. “Sezonava e mnogu polo{a od o~ekuvawata, a malo podobruvawe se o~ekuva vo septemvri koga voobi~aeno doa|aat stranskite gosti. Prepolnetosta za praznikot e tipi~na za vikendite koga doa|aat prete`no doma{ni gosti”, veli Don~o Tanevski, pretsedatel na Zdru`enieto na hotelieri na Makedonija. Tanevski istaknuva deka efektite od turisti~kata sezona se polo{i duri i od 2001 godina, koga ima{e voen konflikt vo zemjava.

NAJVA@NOTO NE[TO VRZ KOE SMETAM DEKA INTERNETOT ]E IMA VLIJANIE E TOA [TO ]E I GO OTE@NI SOBIRAWETO DANOCI NA VLADATA

MILTON FRIDMAN SLAVEN EKONOMIST, NOBELOVEC, PREDVODNIK NA POZNATATA “^IKA[KA [KOLA NA MONETARISTI”, ZAKORAVEN POBORNIK NA SLOBODNIOT PAZAR.

4 04.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...KRAJ NA VOJNATA VO IRAK

...FARMACIJA VO INDIJA

...NEMIRI VO KA[MIR

Obama se zakolna pred voenite veterani

Indija otkriva novi lekovi

Smrt na 17 godi{nik pottikna nasilstvo vo Ka{mir

bistvoto na sedumnaeset godi{niot Tufail Ahmad Mato, dr`uvaj}i govor pred voenite veterani vo Atlanta, o farmacevtskata kompanija Piramal od Mumbai se sozO pretsedatelot na SAD potvrdi deka }e go ispolni vetudavaat novi lekovi za edna desettina od buxetot koj im Upredizvika nova krizna situacija vo Ka{mir. Indija i V Pakistan ve}e nekolku decenii se borat za prevlast vrz vaweto do 31 avgust 2010 godina, da stavi kraj na voenata e potreben na golemite farmacevtski ku}i. ovoj region.

misija vo Irak.

DVA, TRI ZBORA

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

“Mora na vistinata da & pogledneme vo o~i, a vistinata sekoga{ ne e ubava. Vo dlaboka kriza sme, Vladata podgotvi antirecesiska programa koja za nekogo e bolna. Tovarot treba da se raspredeli ramnopravno, a najte{koto mora da go nosat onie koi imaat najmnogu i zatoa o~ekuvame promeni vo dano~niot sistem” IVO JOSIPOVI] pretsedatel na Hrvatska

“EU e podgotvena da go olesni dijalogot me|i Belgrad i Pri{tina so cel da se promovira sorabotka, da se postigne napredok vo evropskite integracii i da se podobri `ivotot na lu|eto” KETRIN E[TON {ef na diplomatijata na EU

“Nestabilniot kurs i postojaniot pad na dinarot, namaleniot izvoz, padot na `ivotniot standard i nedostigot od pari vo optek, za `al, se na{ata ekonomska realnost, koja }e ima mnogu golemi i negativni posledici za i onaka slabata doma{na ekonomija” MIODRAG KOSTI] sopstvenik na MK grup

GADGETS

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

NAJNOVIOT 4G MOBILEN TELEFON

o SAD e pretstaven prviot 4G mobilen telefon vo svetot, za koj vo start se smeta deka }e bide jaka konkurencija na iPhone i Nexus One. Prviot primerok be{e pretstaven na saemot na elektronka vo Las Vegas. Ovoj telefon ima 4,3 in~en LCD ekran, kamera od osum megapikseli i 33

megabajti memorija. Edna od revolucionernite mo`nosti {to gi nudi ovoj telefon e postoeweto na duri osum drugi uredi {to mo`at da ostvarat internet-vrska vo isto vreme. Cenata na telefonot dizajniran od strana na Sprint Nextel s$ u{te ne e definirana, a se predviduva na amerikanskiot pazar da se pojavi letovo.

POLITIKA

04.08.2010

SKOPSKOTO MUFTISTVO: VAHABIZMOT E NAJOPASEN KANCER

eclisot na xematot pri M skopskoto muftistvo na IVZ go predupredi

razre{eniot imam Ramadan Ramadani da stoi podaleku od xamijata Isa Beg, koja Ramadani sega ja ima pod svoja kontrola. "Muslimanite {to ne se so Ramadani ne mo`at da vlezat vo xamijata", izjavi xematot Kasim [aban i im pora~a na vernicite od muslimanska veroispoved

FUERE GO PODDR@UVA ILINDENSKIOT POVIK ZA NACIONALNO EDINSTVO

vroambasadorot Ervan Eporakata Fuere ja poddr`uva {to makedon-

da ne pa|aat pod vlijanie na |avolskite manipulacii na licata kako Ramadani, koi sakaat da go iskorenat tradicionalniot islam. "Vahabizmot e najopasen kancer vo na{eto op{testvo, a vahabisti~kite strui imaat namera od na{ite ogni{ta da ja iskorenat sekoja traga na na{iot jazik, identitet, kultura i tradicija", stoi vo soop{tenieto od IVZ

skiot dr`aven vrv ja upati preku ilindenskite govori, vo koja se bara edinstvo pome|u politi~kite partii, neophodno za re{avawe na site problemi i otvoreni pra{awa vo dr`avata. "Pretsedatelot Ivanov na Ilinden isprati silna i jasna poraka do site politi~ki subjekti vo

zemjata, deka e potrebno edinstvo i zaedni~ka posvetenost na site problemi", izjavi Fuere, i gi povika vlasta i opozicijata da se fokusiraat na vnatre{nite problemi, nao|aj}i zaedni~ki jazik, pod pritisok na vremeto do redovniot godi{en izve{taj na Evropskata komisija vo noemvri, koe poleka istekuva. Fuere se osvrna i na

sporot so Grcija okolu imeto velej}i deka Evropskata unija gi poddr`uva gr~ko-makedonskite pregovori. "Vladata e svesna za toa {to treba da go napravi. Potsetuvam deka tema na razgovorite so Grcija ne e identitetot, tuku imeto", izjavi Fuere.

MAKEDONIJA VO EU I NATO

KOI SE LI^NOSTITE KOI NĂ&#x2030; PRETSTAVUVAAT VO BRISEL?

Po podolg period na isprazneti mesta za ambasadorski funkcii vo EU i NATO, makedonskata vlada gi nazna~i

novite ambasadori. Iskusen diplomat so skandalozna platforma za dejstvuvawe i dobro obrazovan mladi~, bez diplomatsko iskustvo, se izborot na Vladata za ambasadori vo najklu~nite organizacii za zemjata-EU i NATO.

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

o vreme koga Makedonija ja ~eka odlukata za po~nuvawe na pregovorite so Evropskata unija, kako i kone~no da stane ~lenka na NATOalijansata, so procesite od Brisel }e rakovodat diplomati koi ne vlevaat nade`i deka vistinski }e pridonesat za pobrz razvoj na procesite na Makedonija kon evroatlanskite strukturi, smetaa poznava~ite na ovie pra{awa. Ambasadarot nazna~en za NATO, Martin Trenevski, iako iskusen diplomat, spored mnogumina prezentira skandalozna strategija za pribli`uvawe na Makedonija vo NATO, za {to mora{e podocna da go opravduva premierot Nikola Gruevski. Ambasadorot nazna~en vo EU, pak, Nikola Poposki, e li~nost so skromna biografija i skromno diplomatsko iskustvo za da se najde vedna{ na edna od najte{kite pozicii vo Brisel. So vakvi predispozicii i karakteristiki na diplomatite koi gi zazemaa klu~nite pozicii vo Brisel, koi vo momentot se od vitalno zna~ewe

KOJ E NIKOLA POPOSKI?

Nikola Poposki, ima zavr{eno magisterski studii vo visokorangiraniot Kolex za Evropa vo Bri` (Belgija). Poposki zboruva angliski, francuski, italijanski i flamanski jazik, a golem del od obrazovanieto steknal vo Francija kade {to zavr{il sredno obrazovanie i po~nal studii na univerzitetot po ekonomija vo Nica, koi potoa gi zavr{il vo Skopje. Od 2006 godina toj raboti vo Direktoratot za istraùvawe na dosieto na Hrvatska, kako tim-lider na EK za investiciski proekti vo ramkite na pregovorite so ovaa zemja. Prethodno, Poposki tri godini bil vraboten vo francuskata ambasada, vo oddelot na voenoto ata{e, a vo eden period rabotel i vo Dablin vo Evropska banka. za zemjava, te{ko deka moè da se o~ekuvaat pozitivni rezultati za pozna~ajno pribliùvawe na zemjata do dvete me|unarodni organizacii, smetaat analiti~arite. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan â{ule, smeta deka vo Makedonija e mnogu te{ko da se izberat dobri diplomati za vakvi klu~ni pozicii, a toa vo najgolem del e rezultat na partiskite presmetki vo zemjava koi sozdadoa lo{a

percepcija za makedonskata diplomatija vo javnosta. "So partiskite presmetki vo izborot na na{ite ambasadori odnapred se hendikepiravme i vo me|uvreme gi eliminiravme dobrite kadri, pa zatoa sega ispra}ame kvaziprofesionalni diplomati. So toa se izme{ani vrednostite za diplomatijata. Zatoa treba edna{ da se dogovorime i da & dademe {ansa na na{ata diplomatija koja nema da bide zalo`nik na me|upartiskite

KOJ E MARTIN TRENEVSKI?

Martin Trenevski, novonazna~eniot ambasador na Makedonija vo NATO, vaì za iskusen diplomat od redovite na profesionalnite kadri vo makedonskata diplomatija. Pred da bide nazna~en na ovaa funkcija, toj ja izvr{uva{e funkcijata na generalen konzul na Makedonija vo Toronto, Kanada, i kako ambasador na RM vo [vedska. Trenevski vo politikata e poznat u{te od sozdavaweto na ekspertskata vlada na Makedonija, po raspadot na SFRJ, koga ja izvr{uval funkcijata minister za informirawe i za iseleni{tvo. Prethodno bil novinar i dopisnik na TANJUG od Avstralija. prepiski", veli â{ule. Vo odnos na novite ambasadori vo EU i NATO, â{ule smeta deka Trenevski e profesionalen diplomat na koj ne moè da mu se najde zabele{ka. Negovata izjava vo koja otvoreno ja obvini Alijansata, deka preku zemja~lenka, aludiraj}i na Grcija, vr{i politi~ka i ekonomska agresija vrz zemjata, kako i so toa {to napravi podelba na prijatelski i neprijatelski zemji, iako mnogumina ja

smetaa za skanalozna, spored â{ule taa e samo interpretirana na lo{ na~in. Za toa deka Trenevski e dobar i profesionalen diplomat, se soglasuva i porane{niot ambasador, Nano Ruìn, koj smeta deka Trenevski blagodarenie na negovoto iskustvo }e se izvle~e od vakvata pozicija vo koja se postavi. Me|utoa, strategijata koja ja prezentira{e Trenevski, Ruìn ja ocenuva kako mo{ne negativna i potcenuva~ka

kako za Alijansata, taka i za na{ata zemja. "So porakite koi gi prenese Trenevski kako strategija za negovoto dejstvuvawe vo NATO, toj se odnesuva{e kako pretstavnik na dràva koja ne e zainteresirana da stane ~lenka na NATO.Podelbata na prijatelski i neprijatelski dràvi e nepoimliv i netakti~en stav. Iako nekoi dràvi ne se podnesuvaat me|usebno, sepak vo imeto na evroatlanskata kauza i nejzinite vrednosti, tie koegzistiraat me|usebe", veli Ruìn. [to se odnesuva, do mladiot ambasador vo Brisel, Nikola Poposki, analiti~arite nemaat s$ u{te izgradeno mislewe so ogled na toa {to stanuva zbor za li~nost bez diplomatski iskustvo. Sepak, â{ule veruva deka so dobra ekipa i so ogled na negovoto odli~no obrazovanie, misijata sepak moè da bide uspe{na. Izvor blizok do "Kapital", pak, veli deka i pokraj negovata odli~na obrazovna pozadina, sepak negovoto nedovolno diplomatsko iskustvo e seriozen hendikep vo izvr{uvawe na ovaa zna~ajna funkcija.

6 04.08.2010 BITKATA ZA IZLEZ NA SVETOT OD KRIZA SAD s$ u{te svojata doktrina ja bazira samo vo pogled na finansiskite stimulacii so {to fakti~ki ne go re{ava problemot tuku negovoto re{enie go odlaga, smetaat ekspertite METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

lobalnata recesija vo koja zapadna svetot vo poslednive dve godini pridonese kon preispituvawe na ekonomskite strategii i doktrini na dvete najvlijatelni i najgolemi ekonomii- amerikanskata i evropskata Dodeka ednite, vo slu~ajov Amerikancite se obiduvaa izlezot od recesijata da go napravat preku razni stimulacii na kompaniite i ekonomijata, zemjite od Evropa se odlu~ija na kombiniran pristap na stimulacii, no i na restrikcii na javnite potro{uva~ki na dràvite. Tokmu vakvata doktrina na EU, naso~ena i adresirana direktno na problemot na javnata potro{uva~ka i prezadolènosta na nekoi dràvi poradi koja globalnata ekonomija i zapadna vo recesija, ekspertite ja ocenuvaat kako podobar na~in za rast na ekonomijata, a so toa i izlez od recesijata. Makedonskite eksperti so koi razgovaravme na ovaa tema komentiraat deka svetot ja dobi bitkata so recesijata, no ne i vojnata. Kone~nata presmetka treba da sleduva vo narednite godini i istata }e se vodi vo etapi, a kako kraen ishod na taa bitka mnogu kompanii i celi ekonomii moàt da stanat `rtvi. “Razlikata pome|u amerikanskata i evropskata doktrina vo pogled na na~inite i strategiite za izlez od recesija se sostoi vo toa {to SAD i ponatamu se trudi preku razni stimuli da go oporavi svoeto stopanstvo so {to raste negovata javna potro{uva~ka i dolg na koj voop{to nikoj ne obrnuva vnimanie. Od druga strana EU svoite re{enija direktno gi ima naso~eno i adresirano na problemot, a toa e borbata protiv pregolemata prezadolènost na nekoi dràvi. Zatoa od strana na EU, pokraj stimuli za ovie prezadolèni

EU-DOKTRINATA ZA IZLEZ OD RECESIJA PODOBRA OD ONAA NA SAD?

ekonomii onomii i dr`avi se voveduvaat aat i ograni~uvawa na javnata potro{uva~ka otro{uva~ka i se pravat napori za zgolemuvawe na buxetskite prihodi na razni na~ini {to na kratok rok }e rezultira so “`rtvi” za koi ve}e sme svedoci denovive ako se analiziraat slu~uvawata vo Grcija. Sepak, ovoj kolateral mora da bide sfaten kako neminovnost, i od EU se svesni za toa poradi {to na dolg rok, zemjite od Evropa mnogu pobrzo }e se spravat so recesijata” smeta Xon Jonovski

finansiski ekspert i direktor na Phalanx capital. Ekonomskata kriza koja nastana vo poslednive dve godini najprvo ja po~uvstvuva finansiskiot sektor. Zatoa i SAD i EU, spored ekonomskiot analiti~ar Zoran Jovanovski, vo prvo vreme reagiraa na ist na~in odnosno po pat na finansiski stimul da ja za`iveat svojata ekonomija. I dodeka SAD prodol`uva po istiot pat, EU odbra kombiniran pristap odnosno stimulacii no i ograni~uvawa na potro{uva~kata,

~ekor koj spored ekspertite ne mu odgovara na SAD zatoa {to ja ograni~uva potro{uva~kata potro{uva~kata. “Za izlezot od recesijata bitni se dva elementi. Edniot e finansiskata stabilnost, a vtoriot odr`livosta na finansiskata pozicija odnosno kontrola na javniot dolg i zadol`enosta na dr`avata”, smeta Jovanovski Spored Jovanovski, stabilnosta na finansiskiot sektor e neophodna so cel zgolemena kreditna stimulacija na finansiskite institucii so ogled na toa {to

kreditite i toa kako se potrebni za kompaniite so cel niven natamo{en investiciski razvoj razvoj. Od druga strana, vtoriot element na odr`livosta na finansiskata pozicija e biten za polesno doa|awe do finansiski instrumenti na stranskite pazari kako i za zadol`uvawe na istite, no pod daleku popovolni uslovi. Tokmu vo menaxiraweto na ovie dva elementa na{ite eksperti smetaat deka se krie najdobrata strategija i doktrina za izlez od recesijata. Nivno mislewe

MAKEDONIJA NEMA KOMPLEKSNI PROBL

roblemite so koi se soo~i makedonskata ekonomija za vreme na globalnata kriza se istite so koi ovaa ekonomija se soo~uva od po~etokot na nezavisnosta na dràvata, pa do den dene{en. Ovaa konstatacija e naj~esto iskaùvanoto pojasnuvawe na site doma{ni ekonomski eksperti i analiti~ari za momentalnata sostojba vo koja se nao|a na{ata ekonomija. Nakratko kaàno, Makedonija e postojano vo kriza taka {to momentalnata

situacija e samo del od na{eto sekojdnevie. Za ekspertite ona {to zagri`uva ne se kompleksnite problemi na makedonskata ekonomija tuku problemot so kompleksi kaj onie strukturi koi bile, s$ ili }e bidat na vlast. Ekspertite smetaat deka najdobrata ekonomska doktrina koja mo`e da se primeni kaj nas, a so cel kone~no na{ata ekonomija da izleze od kriza e tokmu stavaweto na strana na tie kompleksi i kreirawe na edna

dobra, a so tek na vreme i izvonredno funkcionalna biznisklima bez razlika na toa koj se nao|a na pozicija na vlast. Vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavreski vo neodamne{noto intervju za nedelnikot “Kapital” izjavi deka Vladata vo izminative ~etiri godini doka`ala deka e mnogu stabilen partner na stopanstvoto ovozmo`uvaj}i brojni pridobivki za kompaniite. “Za razlika od mnogu zemji vo Evropa, vo Makedonija danocite i vo vakvi krizni vremiwa

ostanaa niski i nepromeneti. Toa e najgolemata poddr{ka za makedonskoto stopanstvo” izjavi Stavreski za nedelnikot “Kapital”. No, i pokraj vakvite napori na Vladata da go zaìvee stopanstvoto, rezultati nema. Stopanstvenicite s$ pove}e se ma~at da svrzat kraj so kraj, a od druga strana spored ekspertite s$ pove}e raste i zadolènosta na dràvata, pa ostanuva otvoreno pra{aweto kako treba da se stimulira ekonomskiot rast, a so toa i izlezot od recesijata.

Nekoi eksperti go lociraa problemot tokmu vo pregolemoto tro{ewe od strana na vladata {to spored niv pretstavuva lo{a doktrina osobeno vo vreme koga sekoj denar e dragocen i koga treba da se {tedi. Spored Xon Jonovski od Phalanx capital, {tedeweto e eden od na~inite za polesno spravuvawe so momentalnata kriza. “Hipoteti~ki da pretpostavime deka imame buxet od 2 miljardi evra. Dokolku od toj buxet sekoja godina nastrana odvojuvame po 10% toa za ~etiri

E DOBIENA, NO NE I VOJNATA

Dodeka Amerikancite se obiduvaa izlezot od recesijata da go napravat preku razni stimulacii na kompaniite i ekonomijata, zemjite od Evropa se odlu~ija na kombiniran pristap na stimulacii, no i na restrikcii na javnite potro{uva~ki na dr`avite e deka EU e daleku podobra vo toa, so ogled na toa {to SAD s$ u{te svojata doktrina ja bazira samo vo pogled na finansiskite stimulacii so {to fakti~ki ne go re{ava problemot tuku go odlaga negovoto re{enie. EU SO KOMBINIRANA STRATEGIJA Evropskite zakonodavci kako del od strategijata za izlez od krizata ve}e donesoa golem broj odluki naso~eni kon prezemawe na akcii bez presedan kako odgovor na prodlabo~uvaweto na

finansiskata i ekonomska kriza. Centralnite banki, vklu~uvaj}i ja i Evropskata centralna banka, kontinuirano prezemaat aktivnosti naso~eni kon obezbeduvawe na likvidnosna poddr{ka i olesnuvawe na monetarnata politika, dodeka vladite od druga strana imaat obvrska koristej}i gi svoite golemi resursi za da garantiraat za dokapitalizacija i podobra regulacija na finansiski institucii. Fiskalnata politika momentalno se koristi so cel da se zadovoli pobaruva~kata na fi-

nansiski instrumenti za dohodovni proekti. Soo~eni so te{kotii vo pogled na finansiraweto, golem broj zemji vo Centralna i Isto~na Evropa se prinudeni da zapo~nat prilagoduvawe na svoite buxetski programi so cel istite da bidat poddràni od MMF, Evropskata unija (EU), kako i drugi bilateralni i multilateralni izvori. Spored evropskite eksperti, fiskalnata politika na EU kako celina treba da ostane naso~ena kon poddr{ka i vo tekot na 2010 godina, no sepak vo pogled na fiskalnite politiki na zemjite-~lenki i onie koi imaat aspiracii toa da stanat treba da bide zemena predvid i odr`livosta na nivnite javni finansii. Merkite koi prethodno bea prezemani od strana na vladite na zemjite-~lenki na EU po primerot na SAD, preku zgolemena javna potro{uva~ka da ja zgolemat pobaruva~kata vo kombinacija so namalenite danoci poradi recesijata dovedoa da se zgolemi javniot dolg kaj mnogu dràvi. Poradi toa mnogu od ovie vladi zapo~naa so namaluvawe na tro{ewata i so zgolemuvawe na danocite so cel da ja saniraat svojata prezadolènost. Predviduvawata vo Evropa se deka vakvata kombinirana strategija na kontrolirana stimulacija, no i kontrolata na zadolènost na dràvite }e pridonese do rast na ekonomijata vo tekot na 2010 godina koj svoeto vistinsko zabrzuvawe }e go ima vo tekot na 2011 godina. “BU[OVATA POLITIKA, NO NAPUMPANA SO STEROIDI” Amerikanskata strategija za anti-recesija se sostoi od stimulacija na tro{eweto i vladini merki za izbavuvawe od problemi na finansiskiot sektor i avtomobilskata industrija, finansirani preku kreirawe

04.08.2010

XON JONOVSKI

FINANSISKI EKSPERT I DIREKTOR NA PHALANX CAPITAL: “Razlikata pome|u amerikanskata i evropskata doktrina vo pogled na izlezot od recesijata se sostoi vo toa {to SAD i ponatamu se trudi preku razni stimuli da go oporavi svoeto stopanstvo, a EU svoite re{enija direktno gi ima naso~eno i adresirano na problemot “ na golem buxetski deficit. Vakvata politika koja amerikanskiot pretsedatel Barak Obama ja primenuva za borba protiv recesijata vsu{nost ne pretstavuva promena vo nasoka na politikata koja administracijata na Bu{ ja primenuva{e prethodno. Pretsedatelot Bu{, za vreme na ~ij mandat zapo~na da se pojavuvaat prvite znaci na recesijata vo po~etokot na 2008 godina, protiv istata zapo~na da se bori preku stimulacija na ekonomijata koja spored standardite na dene{nite planovi za stimulacija mora da se ka`e deka pretstavuva skromen stimul so ogled na toa {to amerikanskite dano~ni obvrznici gi ~ine{e okolu 152 miljardi dolari. Potoa vo oktomvri 2008 godina dojde “majkata” na site intervenciii za izvlekuvawe vo vrednost od 700 milijardi dolari nameneta za da se spasat bankite i drugite finansiski institucii. Na 19 dekemvri 2008 godina, administracijata na Bu{ vleze vo biznisot na izvlekuvawa preku pari~ni stimulansi i na avtomobilskata industrija. Ministerstvoto za finansii be{e ovlasteno da dade stimulansi vo iznos od 13,4 miljardi dolari vo vid na zaemi na Xeneral Motors i 4 miljardi dolari na Krajsler, {to vo narednite 10 dena

be{e prosledeno od strana na amerikanskoto Ministerstvo za finansii so kupuvawe na udel vo vrednost od 5 milijardi dolari vo akcionerski kapital na Xeneral Motors. Prodolùvaweto na vakvata politika na Bu{ od strana na sega{niot pretsedatel Obama preku zgolemenata javna potro{uva~ka na vladata i pari~ni izvlekuvawa na kompaniite od kriza spored ekspertite od SAD, no i od Evropa ne moè da go pottikne vistinskiot ekonomski rast, a so toa i da se kreiraat novi rabotni mesta. So vakvata doktrina i strategija samo se transferiraat prihodite i sredstvata od privatniot vo javniot sektor. Toa moè da sozdade mo`nosti za vrabotuvawe vo nekoi oblasti na ekonomijata, no samo na smetka na namaluvawe na vrabotuvawata vo drugi oblasti. No, sepak kako i po obi~aj, krajniot rezultat }e bide pogolem broj na uni{teni rabotni mesta otkolku sozdavawe na novi. Ova e pri~inata zo{to, koga po smenata na Bu{ i doa|aweto na vlast na Obama, iznosite na paketite za stimulirawe na stopanstvoto se zgolemija, a stapkata na nevrabotenost skokna do nebo. Svesni za toa ekspertite upatuvaat kritiki za vakvata politika na ZORAN JOVANOVSKI Obama predlagaj}i po EKONOMSKI ANALITIÂR: primerot na evropskite “Za izlezot od recesijata bitni dràvi i toj da zapo~ne se dva elementi. Edniot e finankombinirana strategija siskata stabilnost, a vtoriot za izlezot od recesija. odr`livosta na finPolitikata na Obama ansiskata pozicija za borba protiv recesiodnosno kontrola jata tie ja opi{uvaat na javniot dolg i kako prodolènie na zadolènosta na “Bu{ovata politika, no dràvata” vo ovoj slu~aj napumpana so steroidi”.

LEMI, TUKU PROBLEM SO KOMPLEKSI godini kolku {to trae eden mandat na nekoja vlada }e zna~i deka sme za{tedile okolu 800 milioni evra {to e ednakvo na nekolku fabriki, hidrocentrali, avtopati{ta ili drugi kapitalni investicii koi na dolg rok siguren sum }e donesat povrat na kapitalot”, smeta Jonovski. Sepak, spored nego i tro{eweto na dr`avni pari ne e lo{a strategija no dokolku istite se vlo`uvaat vo kapitalni investicii kako {to be{e istaknato pogore. I ekonomskiot analiti~ar

Vladimir Gligorov od Vienskiot ekonomski institut e so isto mislewe kako i Jonovski vo pogled na strategijata na tro{ewe na buxetski pari od strana na vladata za izlez od momentalnata ekonomska kriza. “Makedonija ne moè da si dozvoli rasipni~ki da se rasfrla so pari. Toa ne zna~i deka ne treba da se zadolùva, no va`no e kako se tro{at tie pari. Dokolku planira da go zgolemi zadolùvaweto, Vladata mora da obezbedi evtini i podolgoro~ni krediti koi }

e gi iskoristi za razvoj na ekonomijata. Tie krediti } e bidat isplatlivi i korisni dokolku BDP na zemjata raste pobrzo od rastot na kamatite {to se pla}aat za tie zaemi. Toga{ toa nivo na javen dolg } e bide odr`livo. Kako pozitiven primer }e ja poso~am Irska, koja na po~etokot na devedesettite godini ima{e javen dolg i nad 90% od BDP. Razvojnite investicii obezbedija zabrzan porast na ekonomijata, a kamatite {to gi pla}a{e zemjata bea zna~itelno poniski od porastot

na BDP”, veli Gligorov. Generalniot stav na ekspertite e deka najdobra ekonomska doktrina bi bila pogolemata javna potro{uva~ka vo investicii koi se kapitalno intenzivni i koi obezbeduvaat razvoj na ekonomijata. Ovaa doktrina e pobliska do amerikanskata koja i pokraj golemiot buxetski deficit i ponatamu prodol`uva po pat na finansiski stimuli da go za`ivee svoeto stopanstvo. Sli~no postapuva i na{ata vlada koja vo najgolem

del preku zgolemena javna potro{uva~ka se obiduva da ja za`ivee ekonomijata. No, spored ekspertite problemot e vo strukturata na taa potro{uva~ka. Tokmu zatoa nivna najgolema zabele{ka za toa kako ne treba da se tro{at parite e realiziraweto na proektot Skopje 2014 koj spored niv bez razlika kolku i da e dobar od arhitektonska smisla ekonomski gledano ima samo kratkoro~en benefit za stopanstvoto.

8 04.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

KLUÂRITE NA ÊKALNICATA ZA EU I NATO inata za na{ata lo{a pozicija vo EU i NATO, mnogumina vo posledniov period ja baraa vo pri~inata {to nemame na{i pretstavnici vo Brisel koi }e gi zastapuvaat interesite na zemjata i }e pridonesat za pobrza integracija na Makedonija. Vo EU i NATO, podednakvo. Sega koga Makedonija gi dobi dolgoo~ekuvanite ambasadori, problemot leì vo izborot i (ne)iskustvoto na izbranicite za takvi te{ki i zna~ajni pozicii. O~igledn o e d eka partiskite presmetki i èlbi s$ u{te se klu~nite karakteristiki koi ja oblikuvaat diplomatijata vo zemjava. Bez razlika koja partija e na vlast, partiskite kadri skoro sekoga{ ja imaat prednosta pred li~nite karakteristiki i dostignuvawa na onie {to treba da ja pretstavuvaat zemjata vo me|unarodnata zaednica. Vo uslovi koga Brisel e centarot na mo}, kade {to Makedonija treba uspe{no da bide pretstavena, i kade jasno treba da bidat pretstaveni makedonskite pozicii i interesi, namesto diplomati od kariera, nas treba da n$ pretstavuvaat mladi kadri, bez diplomatsko iskustvo, ~ie dobro obrazovanie vo Pariz ili Brisel, ni e dovolen adut za da veruvame deka uspe{no }e gi zastapuvaat interesite na zemjava. Vo vtoriot slu~aj, pak, diplomat koj “prerevnosno” ja sfatil ulogata, pa saka da go “reformira” NATO, koj na krajot }e sfati za nepravdata koja ni se nanesuva, pa vedna{ }e n$ primat pod ustavnoto ime... Moèbi zatoa ne gledame deka vratata za EU i NATO e zaklu~ena odvnatre? Za neuspehot na makedonskoto pribliùvawe do EU i NATO, najlesno e da se poso~i nerazre{eniot spor so imeto, kako navodno

RECESIJA, DEPRESIJA, OPORAVUVAWE e}e izvesno vreme najaktuelnata ekonomska tema e izlezot od golemata ekonomska turbulencija vo koja zapadna svetot. Viduvawata se razli~ni za pooddelni zemji i regioni. Vo toj kontekst za nas e isklu~itelno va`no {to }e se slu~uva vo Evropa, najgolemiot kupuva~ na makedonskite stoki i uslugi. Pritoa, vo osnova se zboruva za dve to~ki na fokus na vnimanieto. Prvata to~ka e sigurnosta i stabilnosta na bankarskiot sistem. Zatoa i se pravea i se objavija rezultatite od stres-testovite na koi bea podloèni evropskite banki. Rezultatite donesoa ohrabruvawe okolu kapacitetot na bankite so postojniot kapital da gi apsorbiraat potencijalnite negativni efekti vo slu~aj na slu~uvawe na nepovolnite scenarija. Se razbira, pretpazlivosta i preventivnite merki na bankarskite supervizori nikoga{ ne se na odmet. Bitno e bankite da bidat vo dobra kondicija za da moè povtorno da se pokrene davaweto krediti. Ova e isklu~itelno va`no za razdviùvawe na malite i sredni pretprijatija koi se zavisni od bankarska poddr{ka, a koi imaat golem udel vo vkupnata vrabotenost. Kreditnata ekspanzija e osobeno posakuvana da se slu~i sega, koga referentnata kamatna stapka na Evropskata centralna banka e niska, {to upatuva na zaklu~okot deka i kamatnite stapki na odobrenite krediti treba da bidat relativno poniski.

V GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

edinstvenata pre~ka na zemjata za vlez vo evrointegrativnite strukturi, bez da se baraat problemite vnatre. Obukata, praktikata, iskustvoto... kako da se nepoznati karakteristiki za na{ata diplomatija. Diplomat e ~ovek koj koga }e ti re~e da odi{ po |avolite - vedna{ }e posaka{ da odi{ tamu. So ogled na toa kolku zemji nie gi prativme po |avolite (narekuvaj}i gi neprijatelski i nesolidarni), a nemame nikakvi uspe{ni rezultati, jasno zboruva za spremnosta i kvalitetot na na{ata diplomatska slu`ba. No, na krajot od denot mo`ebi i ne e najbolnoto {to makedonskata diplomati ja e partizirana. Podatokot {to iskusnite diplomati dostignuva samo do brojot na prstite na edna raka, zboruva za faktot deka i izbranite od vlasta, sepak ne uspeale da se izgradat vo diplomati so renome i so kariera. Poradi toa, makedonskata diplomatija treba, pred s$, da se oslobodi od dnevno politi~kite prepiski i vlijanie na politi~kite partii, potoa da se oslobodi od partiskata kadrovska stuktura, za da prerasne vo institucija koja vistinski i dostoinstveno }e n$ prestavuva vo Brisel.

Za spravuvawe so krizata, vladite generalno odbraa da vbrizgaat fiskalen stimul vo ekonomiite. Vakviot stimul treba{e da bide zamena za izgubenata pobaruva~ka, doma{na ili stranska. Nobelovecot Krugman neodamna pozitivno se izjasni za potrebata na vladite da vodat aktivna fiskalna politika i se sprotivstavi na “povtornoto vospevawe na ortodoksnosta na pristapot na politika na cvrsti pari i na izbalansiran buxet”. Krugman veli “deka e zna~ajna fiskalnata odgovornost na dolg rok, no deka e samoporazuva~ki da se namali potro{uva~kata na sredina od depresija, bidej}i toa dopolnitelno ja prodlabo~uva depresijata (kako te{ka i dolgotrajna recesija) i go poplo~uva patot kon deflacija”. Ova e kejnzijanskiot pristap vo vodeweto na ekonomskata politika, koj bara vodewe na ekspanzivna fiskalna politika vo uslovi na kriza. Vo sekoj slu~aj, za vodewe na ekspanzivna fiskalna politika potrebno e vladite da pozajmat sredstva. Toa i se slu~i, so {to zna~itelno se zgolemi nivoto na javniot dolg. Ako prvata to~ka na vnimanie be{e kondicijata na bankarskiot sistem, vtorata to~ka na vnimanie bitna za izlez od krizata e odr`livosta na fiskalnata pozicija na evropskite zemji. Pritoa, najva`noto pra{awe e kako da se podobri odr`livosta na javniot dolg, a da se minimiziraat negativnite efek-

ti vrz procesot na oporavuvawe na ekonomijata, koj e voden od fiskalniot stimul? Toa e mestoto kade {to vo igra vleguva pra{aweto za namenata i kvalitetot na fiskalniot stimul, odnosno zgolemenata potro{uva~ka na vladite. Zna~i, ako e va`na aktivnata i ekspanzivna fiskalna politika i ako za taa cel ve}e vladite go zgolemile javniot dolg, toga{ za koja namena e sozdaden dolgot, {to e napraveno so parite, kon {to be{e naso~en fiskalniot stimul {to go dadoa stranskite vladi? Na primer, vo nekoi zemji toj be{e usloven od pogolemo angaìrawe na konkretniot biznis-sektor vo t.n. “zeleni tehnologii”, koi ovozmoùvaat pogolema za{tita na ìvotnata sredina itn, so {to treba{e na podolg rok da se zgolemi konkurentnosta na toj sektor. Tuka se ogleda ume{nosta na sekoja zemja, ako treba da gi prilagoduva rashodite, kakva selektivnost }e pokaè. Vo narednata kolumna }e se zadrìme malku pove}e na logikata na kejnzijanskiot pristap i na toa {to e napraveno vo Makedonija. Dopolnitelno, faktor za odreduvawe na na~inot na izlez od krizata se i karakteristikite na sekoja nacionalna ekonomija. Jasno e deka zemjite so postojan suficit na tekovnata smetka od bilansot na pla}awa treba da vodat politiki naso~eni kon zgolemuvawe na doma{nata pobaruva~ka. Za razlika od niv, zemjite {to imaat postojan deficit na tekovnata smetka od bilansot na pla} awa treba merkite da gi

M-r ZORAN JOVANOVSKI potpretsedael na SDSM

naso~at kon zgolemuvawe na izvozot. Sosema ednostavno. Politi~ki gledano, vo slu~ajot na Makedonija, se znae kakva promena treba da se slu~i kako prv ~ekor za su{tinski uspe{no spravuvawe so ekonomskata kriza. Ilustrativen e primerot od amerikanskata istorija. Vo 1980 godina, koga se vode{e politi~kata bitka za toa koj }e bide nov pretsedatel vo SAD i koj }e ja vodi amerikanskata ekonomija, toga{niot pretsedatelski kandidat Ronald Regan na sledniot na~in gi objasni ekonomskite termini recesija, depresija i oporavuvawe: “Recesija e koga tvojot sosed }e ja izgubi svojata rabota. Depresija e koga ti }e ja izgubi{ tvojata rabota. Oporavuvawe e koga Ximi Karter (toga{niot amerikanski pretsedatel) }e ja izgubi rabotata”. Na izborite Ximi Karter ja izgubi rabotata. Zaklu~okot e nedvosmislen ako pomislite na Makedonija. Vi teknuva?

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,410 2,400 2,390 2,380 2,370 2,360 2,350 2,340 2,330 2,320 2,310

MBI 10

2,590

MBID

109.50

2,580

04.08.2010

OMB

109.00

2,570

108.50

2,560 108.00 2,550 107.50

2,540

107.00

2,530 2,520

27/07/10

29/07/10

31/07/10

106.50

27/07/10

02/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

29/07/10

31/07/10

02/08/10

27/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

29/07/10

31/07/10

02/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

VO JULI SLABA LIKVIDNOST I POKRAJ BLOK-TRANSAKCIITE

17.03.2010 9

Trendot na s$ poslabo trguvawe na Makedonskata berza }e prodol`i i ponatamu barem s$ dodeka ne se dobie nekoj pozitiven politi~ki impuls, smetaat poznava~ite na berzanskite sostojbi kaj nas.

OBVRZNICITE NAJINTERESNI ZA INVESTITORITE

3,52 10% milioni evra ostvaren promet vo juli

poslaba trgovija vo odnos na juni

banka, Alkaloid, Tutunska banka i Trgojug vo vkupen iznos od okolu polovina milion evra. Pome|u ovie blok- transakcii najgolema e onaa so akciite na Trgojug vo vkupen iznos od okolu 16,76 milioni denari. Najgolem interes, investitorite vo tekot na mesec juli projavija za akciite na Komercijalna banka i Alkaloid. Vkupniot promet, izzemaj}i blok- transakcii, koj be{e ostvaren so akcijata na Komercijalna banka za mesec juli iznesuva okolu 19,05 milioni denari dodeka kaj akciite na Alkaloid ovoj promet iznesuva okolu 15,71 milioni denari. Raspredelbata na dividenda od strana na Makedonski telekom isto taka go privle~e vnimanieto na investitorite. Vo tekot na mesec juli so ovaa akcija be{e realiziran vkupen promet vo iznos od okolu 10,9 milioni denari. Sepak, najgolem promet kaj hartiite od vrednost be{e ostvaren so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Vkupniot promet na ovaa hartija od vrednost vo mesec juli iznesuva{e okolu 71,14 mili-oni denari. Kaj investitorite ne be{e pomal interesot i za drugite obvrznici za denacionalizacija. Vkupno so

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

roblemot so likvidnosta i ponatamu prodol`uva da bide gorko pra{awe bez soodveten odgovor za Makedonska berza. Vo ramkite na trguvaweto kaj Makedonska berza koe be{e realizirano vo tekot na mesec juli, be{e ostvaren promet vo iznos od okolu 3,52 milioni evra. Sporedeno so prethodniot mesec, koga kaj Makedonska berza be{e realiziran promet od okolu 3,91 milioni evra, ovoj promet e za okolu 10% pomal. Dokolku se sporedi prometot samo vo klasi~noto trguvawe, padot na aktivnosta na berzata bi bil u{te pomal. Vo juli vo ramkite na klasi~noto trguvawe e ostvaren promet od okolu 2,95 milioni evra {to e duri za 25% pomal promet vo odnos na juni so ogled na toa {to vo ramkite na toj mesec celokupniot promet be{e realiziran vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Za razlika od juni vo tekot na mesec juli bea realizirani nekolku blok- transakcii so akciite na Komercijalna

ovie hartii od vrednost be{e realiziran promet vo iznos od nekade 82,12 milioni denari {to pretstavuva duri 55% od vkupniot promet vo iznos od 148,16 milioni denari koj be{e ostvaren vo ramkite na oficijalniot pazar. Interesot na investitorite za svoite slobodni finansiski sredstva da gi vlo`uvaat vo posigurni i ponerizi~ni finansiski instrumenti kako {to se obvrznicite, pridonese vo tekot na mesec juli za porast na berzanskiot indeks na obvrznici OMB. Vrednosta na ovoj indeks od po~etnite 106,71 indeksni poeni na po~etokot od juli se zgolemi na vrednost od 108,83 indeksni poena {to pretstavuva rast za 2,12 poeni. Za razlika od OMB, ostanatite dva indeksa MBI-10 i MBID i ponatamu ja prodol`uvaat svojata negativna serija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.08.2010

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

РЖ Институт Скопје Хотели Метропол Охрид Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Макпетрол Скопје Топлификација Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

31,109,765.18

-2.27%

-8.51%

-5.76%

-3.69%

-0.17%

7/28/2010

Илирика ГРП

19,879,125.07

-4.33%

-4.66%

0.93%

-0.38%

4.29%

7/28/2010

Иново Статус Акции

16,803,918.83

-2.56%

-6.77%

-11.13%

-12.07%

-6.21%

7/30/2010

222,900

KD Brik

22,903,752.11

1.73%

-0.01%

10.00%

6.35%

22.51%

7/29/2010

771,495

KD Nova EU

21,651,930.82

-1.51%

-7.57%

-4.75%

-5.08%

12.01%

7/29/2010

КБ Публикум балансиран

26,121,924.18

0,59%

-4,75%

-1,94%

-1,79%

0.04%

7/29/2010

370.00

5.71

33,670

210.00

156,450

140.00

2.94

23,800

27,862.50

2.81

3,709.11

2.62

03.08.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

1500

-5.66

54,000

0.00

ХВ

0.00

ALK (2009)

Име на компанијата Рудник за нем. Стрмош

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Топлификација Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје Макстил Скопје Стопанска банка Скопје

}e go zavr{i so rast od celi 1,79%. Dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go zapo~ne so vrednost od 2395,81 indeksen poen. Trguvaweto vo mesec avgust indeksot MBID go zapo~nuva so rast na svojata vrednost za 0,48%. Novata vrednost na MBID pred po~etokot na dene{noto trguvawe iznesuva 2555,14 indeksni poeni. Indeksot na obvrznicite OMB i na po~etokot od mesec avgust ja prodolùva svojata uspe{na serija na dvièwe vo nagorna linija. V~era ovoj indeks povtorno beleì rast ovoj pat vo iznos od 0,33% dostignuvaj}i vrednost od 109,19 indeksni poeni. Rastot na indeksite vo golem broj gi vrati hartiite od vrednost koi ja zgolemija svojata cena. Nivniot broj v~era iznesuva{e duri 18 vakvi hartii od vrednost. Najgolem rast me|u niv ima{e akcijata na R@ Institut i toa za 5,71%, a na vtoro mesto be{e akcijata na Hoteli Metropol koja porasna za 5%. Gubitnici v~era bea samo 3 hartii od vrednost.

03.08.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 vo tekot na mesec juli zabeleà pad na svojata vrednost od 70,92 indeksni poeni ili 2,96%. MBI-10 mesecot {to izmina go zavr{i so vrednost od 2353,67 indeksni poena. Vrednosta na indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID zabeleà u{te pogolem pad na vrednosta od 205,10 indeksni poeni vo odnos na vrednosta od 2747,91 indeksni poena so koja go zapo~na trguvaweto vo mesec juli, ili 8%. Poznava~ite na berzanskata sostojba vo na{ata dràva komentiraat deka i pokraj vakvite padovi na berzanskite indeksi koi se najava za rasproda`ba na hartiite od vrednost, sepak likvidnosta i natamu }e e problem barem s$ do onoj moment dodeka ne se dobijat nekoi pozitivni politi~ki impulsi.

~era{niot den vo ramkite na Makedonska berza izmina so totalna dominacija na obvrznicite. Vo ramkite na berzata be{e realiziran promet vo iznos od okolu 15,29 milioni denari od koj duri 11,98 milioni denari otpadnaa na obvrznicite. Za promena, vo odnos na prethodnite denovi, v~era od obvrznicite kako najtrguvana i so najgolem promet se izdvoi obvrznicata od ~etvrtata emisija za obvrznici za denacionalizacija so vkupno ostvaren promet od 7,45 milioni denari. Po najavenoto poskapuvawe na parnoto od strana na Toplifikacija, v~era se zgolemi interesot na investitorite i za akciite na ovaa kompanija. Prometot koj v~era be{e realiziran so akciite na Toplifikacija iznesuva{e okolu 771 iljada denari. Voedno najgolemiot promet me|u akciite v~era be{e realiziran tokmu so ovaa hartija. V~era porasnaa i trite berzanski indeksi. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 prviot den na trguvawe od ovaa nedela

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

03.08.2010

P/E

P/B

1,431,353

3,991.25

390.18

10.23

0.91

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

636.31

105.83

6.01

0.63

KMB (2009)

2,014,067

3,173.08

533.81

5.94

0.92

MPT (2009)

112,382

27,862.50

0.78

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

SBT (2009)

389,779

2,550.00

211.39

12.06

0.58

STIL (2009)

14,622,943

185.00

0.11

1,673.00

2.58

279,165

TPLF (2009)

450,000

3,709.11

61.42

60.39

1.09

231,090

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

0.30

03.08.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3709.11

2.62

771,495

636.31

1.00

404,690

3991.25

1.86

367,195

185

2.48

202.71

0.72

03.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар обични акции Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

% на промена

194,921

4.25

43,433

-13.37

238,354

0.52

10,353

-19.95

10,353

-19.95

248,707

-0.54

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 03.08.2010)

10 04.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

GRUEVSKI PU[TI VO UPOTREBA RENOVIRAN PAT VO VALANDOVSKO

remierot Nikola Gruevski go pu{ti vo upotreba renoviraniot regionalen paten pravec Davidovo-Rabrovo, vo blizina na Valandovo, vo dol`ina od okolu 13,4 kilometri. Celokupnata investicija ~ini okolu 67 milioni denari. “Posle edna godina od otpo~nuvaweto na grade`nite raboti deneska go pu{tame vo upotreba regionalniot paten pravec

Davidovo-Rabrovo koj pove}e od 20 godini ne be{e rekonstruiran”, re~e premierot Gruevski. Toj istakna deka rekonstrukcijata na regionalniot paten pravec e od osoebno zna~ewe za regionot bidej}i prethodno delnicata bila edna od najo{tetenite. Izgradbata na ovaa delnica e del od programata na Vladata za rekonstrukcija i rehabilitacija na golem broj region-

OD STRUMI^KO IZVEZENI OKOLU 53.000 TONI ZELEN^UK

o prvite sedum meseci od godinava vo strumi~kiot region se nabrani nad 80.000 toni gradinarski i drugi zemjodelski proizvodi, od koi dve tretini, odnosno okolu 53.000 toni se plasirani na stranskite pazari. Izvozno orientiranite firmi i trgovcite o~ekuvaat vakviot intenziven izvoz na piperki, domati, bostan i drugi

alni i lokalni pati{ta niz zemjava, zaedno so Agencijata za dr`avni pati{ta. Direktorotkata na Agencijata, Nata{a Valkanovska, istakna deka o~ekuva programata da se realizira do krajot na 2012 godina. Taa dodade i deka op{tinite Gevgelija i Valandovo dobile po okolu 400.000 evra za rekonstrukcija na lokalni pati{ta.

gradinarski proizvodi da trae do sredinata na oktomvri koga }e zavr{i plasmanot na esenskiot industriski zelen~uk na stranskite pazari. “Otkupot na zelen~uk vo Strumi~ko se odviva so voobi~aenoto tempo i godinava toj e pogolem od lanskiot za 20%, a otkupnite ceni se na zadovolitelno nivo za ovoj period od godinata. Dobro e {to proizvodKATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ajaktuelno pra{awe e noviot pravilnik za utvrduvawe na pazarnite pravila za elektri~nata energija. Pravilnikot naloùva od 1 juli tarifnite potro{uva~i ~asovno da ja balansiraat strujata, namesto kako dosega mese~no. So toa }e se sankcionira mo`noto nedoma}insko rabotewe na nekoja industrija. [to to~no predviduva ovoj pravilnik i moè li toj da donese poskapuvawe na strujata? Pazarnite pravila gi izrabotuva operatorot na pazarot na elektri~na energija-MEPSO i takviot tekst go dostavuva do Regulatornata komisja na odobruvawe. Vakviot pravilnik ima golema teìna, toj treba da gi regulira pazarnite odnosi me|u kompaniite. Za da izgotvime dobar Pravilnik ni pomognaa pretstavnici na Kema, konsultantska ku}a angaìrana od strana na Evropskata komisija vo zemjava, rabotat na proek-tehni~ka pomo{ za Regulatornata komisija vo ramkite na IPA-programata. Vo izgotvuvaweto na pazarnite pravila se sostanavme nekolku pati so site zainteresirani strani, so Organizacijata na potro{uva~i, trgovcite so elektri~na energija, proizvoditelite, distributerot EVN. Sega o~ekuvame Upravniot odbor na MEPSO da ja odobri glavnata verzija i da ja dostavi do nas. Pazarnite pravila bukvalno go reguliraat pazarot na elektri~na energija, sakame so niv da se napravi red vo ovaa problematika. Glavnata rabota koja treba da se potencira e deka potro{uva~ite treba da preminat na ~asovno balansirawe na elektri~nata energija, ne{to {to ve}e e praktika vo Evropa kade {to vo nekoi zemji duri ima balansirawe na sekoi 15 minuti. Ovoj pravilnik predviduva kompaniite da dobijat preoden period od

DIMITAR PETROV

PRETSEDATEL NA REGULATORNA KOMISIJA ZA ENERGETIKA

REGULATORNATA KOMISIJA E APSOLUTNO NEZAVISNA

r f interesite r na kompaniite,, toga{ Ako nie gi sledime i gi prifa}ame sebe Nie sekoga{ dosega sme odobruvale ceni sme kontradiktorni na sebe. poniski od ona {to go pobarale kompaniite. Zna~i fakt e deka nie regulirame, a ne odobruvame ona {to vo celost go baraat kompaniite, tvrdi Petrov vo intervju za “Kapital” МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5.00%

СКИБОР

3.24%

4.62%

5.30%

6.33%

Ломбарден кредит

6.50%

МКДОНИА

3.00%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60% 11.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61.5063

Комерцијална

6.70%

7.50%

8.00%

10.80%

САД

долар

47.2109

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

В.Британија

фунта

73.6691

36м

10.20% Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

45.4223

Канада

долар

45.716

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42.5178

61.7

47.9

73.8

Извор: НБРМ

stvoto se otkupuva i ne ostanuva na nivite, kako {to toa be{e slu~aj vo porane{nite sezoni”, velat vo zemjodelskite zdru`enija od ovoj region. Godinava se o~ekuva od Strumi~ko da se izvezat nad 130.000 toni krastavici, zelka, domati, piperki, bostan i drug zelen~uk, od {to }e se dobijat i do 45 milioni evra. {est meseci do edna godina, period predviden za simulacii na pazarot kako i koordinacija na igra~ite na pazarot na elektri~na energija, taka {to kompaniite }e rabotat soglasno sega{nite uslovi za rabota, no }e po~nat poleka da go implementiraat i ~asovnoto balansirawe. So stapuvaweto na sila na pazarnite pravila dopolnitelno site u~esnici na pazarot }e treba da gi namalat otstapuvawata od ve}e planiranata potro{uva~ka na energija. Toa zna~i i proizvoditelot i poto{uva~ite direktno da gi kontroliraat tro{ocite za balansirawe. Glavnata cel koja treba da se postigne e kvalitet vo snabduvaweto, stabilen sistem za MEPSO i pomalku tro{oci za kompaniite. No, pravilnikot predviduva, dokolku u~esnikot na pazarot napravi debalans, da mora da plati penali, a ne kako do sega tro{ocite za debalansot vo sistemot da se delat na site kompanii na pazarot. Sega{nite ceni se dobivaat niz direktni dogovori pome|u MEPSO i potro{uva~ite i se nekolku pati pogolemi od aktuelnite ceni. So novite pazarni pravila predviduvame odobruvawe na cenite od strana na Regulatornata komisija. Sakame kompaniite da gi prifatat i da gi primenat vo celost pazarnite pravila, a ne da gi po~uvstvuvaat kako kazna. Pazarnite pravila predviduvaat kompaniite da investiraat i vo kadar i vo tehnologija. Koga to~no }e stapi na sila ovoj pravilnik, zavisi vo golema merka od noviot Zakon za energetika. Donesuvaweto na ovoj zakon povlekuva menuvawe na site podzakonski akti koi se vo na{a nadle`nost, taka {to postoi mo`nost donesuvaweto na Pravilnikot }e go po~eka donesuvaweto na Zakonot. Juli be{e krajniot rok za usvojuvawe na kone~nata verzija na Zakonot za energetika, vo nekoi delovi sporen za Evropskata komisija? Do kade e toa i koe e re{enieto ELEM da ne bide istovremeno i proizvoditel i trgovec so struja?

KOMPANII PAZARI I FINANSII DR@AVATA SE ZADOL@I ZA NOVI 35 MILIONI EVRA

04.08.2010

SMS NADOPOLNUVAWE SO VIP OPERATOR

ràvni zapisi so vkupna vrednost od 2,129 milijardi denari (34.6 milioni evra) se realiziraa v~era na aukcijata na dràvni zapisi organizirana od Ministerstvoto za finansii. Na aukcijata na dràvni hartii od vrednost bez devizna klauzula, be{e ponuden iznos od 1,225 milijardi denari za dràvni zapisi so rok na dostasuvawe od 182 dena. Pobaruva~kata za

6-mese~nite dràvni zapisi iznesuva{e 1,225 milijardi i se realizira vo celost. Vo sopstveni~kata struktura na 6-mese~nite dràvni zapisi bez devizna klauzula, bankite u~estvuvaa so 97,96%, dodeka klientite so 2,04%, po kamatna stapka od 5%. Na aukcijata na dràvni hartii od vrednost so devizna klauzula, pak se ponudi iznos od edna milijarda denari za

dràvni zapisi so rok na dostasuvawe od 182 dena. Pobaruva~kata za 6-mese~nite dràvni zapisi iznesuva{e 904,2 milioni denari, a realizacijata 904,2 milioni denari. Vo sopstveni~kata struktura na 6-mese~nite dràvni zapisi so devizna klauzula, bankite u~estvuvaa so 44,24%, dodeka pak, klientite so 55,76%, so kamatnata stapka od 4,70%.

ripejd-korisnicite na Vip operator koi imaat pomalku od pet denari na svojata smetka preku poraka na brojot 142 222 }e moàt da ja nadopolnat smetkata od drug pripejd ili postpejd Vip korisnik. Pra}aweto na porakata e besplatno, a sodrìnata na SMS-porakata e vsu{nost brojot od koj se bara nadopolnuvawe na smetkata, soop{tuvaat od kompanijata. „Se griìme za na{ite

korisnici i se obiduvame nivnata komunikacija da ja napravime vozmo`na vo sekoja situacija, prodol`uvame da im nudime inovativni uslugi koi gi zadovoluvaat nivnite potrebi”, izjavi Mario Cvitkovi}, glaven marketing direktor na Vip operator. Uslugata se aktivira po prvoto nadoplonuvawe na kredit, a korisnicite }e mo`at da pratat maksimum tri poraki za

SOS, pome|u dve nadoplonuvawa na smetkata.

Jas nemam informacii vo koja faza e Zakonot za energetika, koj go izgotvuva Ministerstvoto za ekonomija. Komisijata e angaìrana da dade mislewe, sugestii, zabele{ki na zakonskiot tekst. Nie toa go napravivme. Soglasno noviot Zakon za energetika, Regulatornata komisija dobi novi dopolnitelni nadle`nosti. Vo odnos na pozicijata na ELEM pak, vo sega{niot Zakon problemot e re{en na toj na~in {to ELEM moè da se pojavuva na pazarot i kako trgovec, no za toa mora da se registrira posebna firma, {to ve}e e napraveno. ELEM Trejd ve}e ima dobieno licenca za da bide trgovec so elektri~nata energija na pazarot. S$ e vo soglasnost na Zakonot. Zo{to koga lani se namali cenata na uvezenata struja, izostana reakcijata na regulatorite? Bidej}i nie nosime cena na krajot od godinata, a koja vaì za slednata godina, zna~i predvreme, kaj tro{okot za uvozot na elektri~na energija za 2009 godina vo odnos na odlukata na Komisijata vo oktomvri 2008 godina, nie bukvalno prifativme minimalni sredstva za nabavka na energija od uvoz. Toa zna~i deka i pokraj toa {to ima{e pad na cenata na strujata na svetskite berzi, toa ne se reflektira{e na takov na~in kaj nas. Dopolnitelno, ELEM vo 2009 godina ne podnese barawe za korekcija na cenata zaradi uslovno re~eno “pomaliot tro{ok”. Nie kako Komisija ne moème da ja korigirame cenata ako nema barawe od kompanijata, a barawe za korekcija na cenata nie ne dobivme. Nie edinstveno moème da intervenirame samo ako imame soznanie

deka soglasno Pravilnikot, tro{ocite na kompanijata se promenile za nad ili pod 5%. Vo pogled na cenata na strujata, zasega e premnogu rano da ka`am dali i kolku bi ja iskorigirale sega{nata cena na strujata bidej}i presmetkite }e gi pravime duri vo dekemvri. Generalno dosega, situacijata be{e povolna. Imavme samo zagarantiran uvoz na elektri~na energija, imavme dobra hidrologija, ima{e i vi{oci na elektri~na energija koi na ELEM }e mu se odzemat od prihodot. Na{ata metodologija predviduva pokrivawe na vkupnite tro{oci i za uvoz na elektri~na energija i za operativnite tro{oci na kompanijata, me|utoa ostvarenite vi{oci gi odzemame od prihodot, a toa odi vo prilog na potro{uva~ite. Ekspertite postojano velat deka Makedonija s$ u{te ima niska cena na strujata. I energetskata strategija uka`uva deka cenata na strujata vo idnina mora da raste i da se formira po pazarni uslovi. [to zna~i toa i {to n$ o~ekuva vo slednite pet do deset godini. Koga }e se liberalizira pazarot na elektri~nata energija? Odlukata za liberalizacija na pazarot so elektri~na energija ja nosi Vladata. Nie kako Regulatorna komisija sme obvrzani samo da gi usoglasime site na{i podzakonski akti vo odnos na ovaa problematika. Fakt e deka Makedonija e potpisnik na Dogovorot za osnovawe na Energetskata zaednica koj vklu~uva i obvrski za implementacija na evropskoto so makedonskoto zakonodavstvo. Soglasno ovoj dogovor predvideno e liberalizacijata da se slu~i do 1 januari 2015 godina, so ob-

vrska duri i doma}instvata da se liberaliziraat dotoga{. Na{a pretpostavka e deka sigurno do ovoj period }e se liberalizira, ili }e se donese odluka za liberalizacija na pazarot za industriskite potro{uva~i koi se povrzani na dolnite naponski nivoa. Sega se liberalizirani samo onie priklu~eni na mreàta na 110 kilovolti. Toa zna~i deka }e imame nov tarifen sistem koj pak, }e pokaè kako }e se alocira tro{okot na ostanatite potro{uva~i, odnosno doma}instvata. Perspektivno, dokolku se liberaliziraat i doma}instvata zna~i }e imaat mo`nost da kupuvaat struja po popovolni uslovi. Me|utoa zagarantiranite tro{oci na kompanijata povtorno }e zna~at pokrivawe na tie tro{oci od strana na krajnite potro{uva~i-doma}instvata. Intencijata na liberalizacijata na pazarot e da se sozdade edinstven pazar kade {to }e ima i konkurencija. O~ekuvame deka mo`nosta za strujata da se kupuva slobodno na pazarot, sepak za doma} instvata }e zna~i i povisoka cena. Ne mislam deka toa }e bide {ok za potro{uva~ite, bidej}i liberalizacijata sigurno }e odi vo fazi. Kakvo e va{eto mislewe za momentalnata cena na strujata, ne mislite deka e visoka soglasno standardot na gra|anite? Kolku }e moème vo perspektiva da go izdrìme ovoj trend na porast na energensite? Od socijalen aspekt nie nemame napraveno nitu studija, nitu sme pravele nekoja komparacija. Vo odnos na cenite vo regionot, Makedonija vaì za zemja so najniski ceni na strujata od site sosedni zemji, da ne zboru-

vame za evropskite. Vladata ve}e implementira{e programa za socijalna za{tita na najranlivata kategorija na gra|ani, so {to najsiroma{nite lu|e }e bidat postojano za{titeni so odredeni nadomestoci od buxetot. Srednata klasa pak, so ovaa cena bukvalno nema nikakov problem. Ako vo idnina obratime pogolemo vnimanie na energetskata efikasnost vo objektite, }e {tedime i elektri~na energija. [tedeweto na energijata preku energetskata efikasnost }e bide pomal tro{ok za gra|anite, a vo isto vreme nema da go optovaruvame sistemot. Zo{to dr`avata ima “dvoen ar{in” vo odnos na cenata na prirodniot gas za tarifnite potro{uva~i priklu~eni na prenosnata mre`a i onie vo Bunarxik, koi pla}aat poevtin gas? Ne se raboti za dvoen ar{in. Edinstvenata razlika e {to za tehnolo{koindustriskite razvojni zoni ima poseben zakon, tie se oslobodeni od carina i danok. Prirodniot gas vo zonite se napla}a bez DDV. Toa e edinstvenata razlika. Dokolku se slu~i uvoznata cena na gasot da bide mala, iznosot na DDV isto taka bi bil mal, i ako toj iznos bide pomal od cenata za uslugata na distribucija i upravuvawe so sitemot za distribucija i snabduvawe na potro{uva~ite vo TIRZ, toa zna~i deka vo zonata, kompanite }e pla}aat povisoka cena na gasot, otkolku tarifnite potro{uva~i priklu~eni na prenosniot sistem GA-MA. Tehnolo{ko-industriskata zona e priklu~ena na sistemot za prenos na gas GA-MA i plus se pla}a uslugata na distribucija vo zonata. Vakvata merka ja stimulira

dràvata koja se otkaùva od DDV vo zonite. Toa e razlikata, nema nikakov dvoen ar{in. Opozicijata ~esto ja obvinuva Regulatornata komisija za energetika deka ne e kompletno nezavisna, tuku deka raboti pod partiski pritisok i pove}e za interesite na kompaniite otkolku da misli za xebot na gra|anite? Ako nie gi sledime i gi prifa}ame interesite na kompaniite, toga{ sme kontradiktorni na sebe. Nie sekoga{ dosega sme odobruvale ceni poniski od ona {to go pobarale kompaniite. Zna~i fakt e deka nie regulirame, a ne odobruvame ona {to vo celost go baraat kompaniite. Vo pogled na nezavisnosta, {pekulativno e voop{to da komentiram kolku sme nezavisni, bidej}i vo zakonot to~no e definirano {to zna~i ~len na Regulatorna komisija za energetika. Partiski pritisok apsolutno nema. Kako gi tolkuvate {pekulaciite na vladini pretstavnici ~ii procenki, za kolku }e poskapi strujata, podocna se pokaùvaat to~ni, a istite procenki se dadeni nekolku nedeli pred voop{to Komisijata da donese kone~na odluka? Toa {to moèbi neodamna direktorot na ELEM, îngoski, dade procenka deka strujata bi poskapela za okolu 10%, be{e ~ista slu~ajnost. Kompaniite imaat uvid vo barawata koi gi dostavuvaat, ja znaat metodologijata koja i nie ja primenuvame za odreduvawe na cenata i dokolku objektivno i precizno presmetaat moè i donekade da bidat blisku do cenata koja nie ja odobruvame na krajot. Ako nekoj napravi realni procenki

moè i da go pogodi iznosot na korekcija na energensite koja nie ja pravime. Inaku vladini funkcioneri ne moàt oficijalno da kaàt procent na korekcija na cenata na struja, parno ili gas. Toa go pravime nie. Koja nafta vleguva vo rafinerijata Okta i koi to~no tro{oci vleguvaat vo cenata na naftata, koja rezultira so previsoka maloprod`na cena na benzinite? Reguliraweto na maloproda`nata i rafineriskata cena na naftata i naftenite derivati e soglasno Metodolijata koja e sostaven del od aneksot D, soglasno kupoproda`niot dogovor na Okta. Vo metodologijata egzaktno e definirano koj tip nafta se uvezuva. Toa e nafta od tipot “brend”. Maloproda`nata cena na naftata nie ja odreduvame na na~in {to ja sledime berzanskata cena na naftata od tipot “brend” kako taa se dviì na sekoi 14 dena, gi zemame predvid i dopolnitelnite dava~ki, carini, bankarski garancii, kako i dvièweto na kursot na dolarot vo odnos na denarot. Nezavisno od kade se uvezuva naftata, toa e tip “brend”. Pra{aweto dali toj kvalitet vleguva vo OKTA, ne e na{a nadle`nost. Pazarniot i tehni~kiot inspektorat se obvrzani da kontroliraat, da zemaat primeroci i ako ima problem da se izjasnat. Regulatornata komisija odobruva samo cena. Kaj nas cenata na naftata e poniska, sporedeno so regionot, bidej}i iznosot na akcizite i danokot e pomal, {to na kraj rezultira so poniska maloproda`na cena. Dràvata se otkaùva od svojot del za smetka na cenata.

17.03.2010 11

12 04.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

I VO RECESIJA, TURIZMOT VO HRVATSKA CVETA

ZA EDEN VIKEND MILION TURISTI VLEGLE VO ZEMJATA Hotelierite vo Hrvatska gi spu{taat cenite, a toa privlekuva s$ pove}e turisti od stranstvo. Turisti~kata sezona vo momentot ja dostignuva svojata kulminacija. Bez prethodna rezervacija ne mo`e da se najde slobodno mesto za prestoj

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

reku sedumte glavni grani~ni premini, samo minatiot vikend vo Hrvatska vlegle to~no 255.374 vozila. Vodej} i se spored informaciite od grani~arite deka prosenata brojka na patnici po vozilo iznesuvala 3,5, moè da se kaè deka vo Hrvatska, za samo 60 ~asovi od petokot do nedelata na pladne, vlegle okolu 900.000 patnici. Ako kon niv se dodadat i onie turisti koi vo Hrvatska pristignale preku avionski soobra}aj, brodski, ili preku ostanatite grani~ni premini, moè da se kaè deka Hrvatska, samo ovoj vikend primila okolu 1 milion turisti. Spored oficijalnata brojka na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, na sekoi 24 ~asa vo Hrvatska vleguvale okolu 300.000 patnici. Turisti~kata sezona vo Hrvatska, vo momentot ja dostignuva svojata kulminacija, a bez prethodna rezervacija, slobodno mesto za prestoj ne moè da se najde. Vo kampovite, minatiot vikend, imalo pribli`no 230.000

GOLEMA ZARABOTKA SAMO OD NAPLATA NA PATI[TATA

Zaradi izvonredno gustiot soobra}aj vo izminatiot vikend, samo preku 4 naplatni postojki na avtopatite Lu~ko, Ivawa reka, Kr~ki most i avtopatot RiekaZagreb, Hrvatite zarabotile okolu 1,14 milioni evra, odnosno okolu 8 milioni kuni. Niz ovie avtopati pominale okolu 170.000 vozila. Golem tranzit na patnici se zabeleùva i na pristani{tata i aerodromite, a samo preku splitskoto pristani{te i aerodrom, minatiot vikend pristignale pove}e od 60.000 turisti. kamperi, hotelite nagostile okolu 120.000 turisti, a privatnoto smestuvawe e maksimalno ispolneto so pove}e od 450.000 turisti. Zna~itelna posetenost imalo i minatite vikendi od juli, a za toj period, Hrvatska ja posetile 550.000 turisti od stranstvo, pove}e od lani. Koloni so vozila na hrvatskite pati{ta e slikata koja moè da se sretne vo {picot na sezonata. Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka skoro recesijata i da ne se zabeleùva, sudej}i spored brojot na avtomobilite koi se upatuvaat kon primorjeto, a najmnogu kon Istra. “Nema evropska registarska oznaka na vozilata koja ne

moè da se sretne vo Split”, veli Ante Mrvica, rakovoditel na plovnite objekti na Jadrolinija, koj zabeleùva deka ovaa sezona e pouspe{na od minatogodi{nata, sudej}i po turistite koi po brodski pat, ili so traekti doa|aat vo Split. Tamu minatiot vikend, preku pristani{teto pristignale 30.000 patnici i 5.000 vozila. LANSKITE PRIHODI OD TURIZMOT ]E BIDAT NADMINATI Dobar pokazatel za uspe{nata turisti~ka sezona vo Hrvatska pretstavuva i faktot {to samo Dubrovnik vo juli, kako i vo izminatite meseci od ovaa godina, zabeleùva rekordni

VO BIH DOLGOT PO VRABOTEN IZNESUVA 5.500 EVRA

rose~nata zadole`nost po eden vraboten gra|anin vo Bosna i Hercegovina iznesuva 5.500 evra, {to vo sporedba so prose~nata plata, toa pretstavuva visoka zadolènost. Sekoj ìtel na BiH zadolèn e za 850 evra, pokaùvaat novite istraùvawa, so {to ovaa zemja se smestuva vo umereno zadolènite zemji. Sporedeno so Hrvatska, kade {to sekoj gra|anin e zadolèn za 4.000 evra, Slovenija so 3.570 i Crna Gora

so 1.500 evra, moè da se kaè deka gra|anite na BiH imaat prednost. Konstantnoto zadolùvawe na BiH vo minatata i ovaa godina, dovede do alarmantno zgolemuvawe na nadvore{niot dolg na zemjata, za pove}e od polovina milijarda evra, pa toj sega iznesuva 2,6 milijardi evra. Pri~ina za vakvata sostojba pretstavuva faktot {to BiH potpi{a aran`man so MMF, ~ija prva tan{a ve}e se dodala kon dolgot, kako i aktiviraweto

na dolgot kon Londonskiot klub na kreditori vo iznos od 220 milioni evra.

GRCI GO GRADAT BUGARSKIOT AVTOPAT TRAKIJA

ugarskiot premier Bojko Borisov go ozna~i po~etokot na izgradbata na pretposlednata delnica, Lota 3, na najfrekfentnata magistrala Trakija, koja od Sofija vodi kon Burgas. Grade`nite raboti za ovaa delnica gi realizira gr~kata kompanija Aktor, koja pobedila na tenderot, a rokot za zavr{uvawe e na krajot od avgust 2012 godina. Pretsedatelot na gr~kata kompanija, Dimitris Kutras, izjavil deka }e se potrudi

grade`nite raboti da bidat zavr{eni pred rokot. Vkupnata dol`ina na delnicata iznesuva ne{to pove}e od 34 kilometri, a izgradbata ~ini okolu 77 milioni evra, koi se obezbedeni od evropskata operativna programa, Transport. Spored zborovite na ministerkata za regionalen razvoj i urbanizam, Rosena Plevnevlieva, po~etokot na izgradbata na ~etvrtiot i posleden del od avtopatot se predviduva za 3 septemvri.

BEZ RABOTNICI SE 40% OD BUGARSKITE KOMPANII

o Bugarija, vo tekot na 2008 godina bile aktivni 271.272 firmi, od koi 111.918 nemale nitu eden slu`benik, poka`uvaat podatocite od dr`avniot Zavod za statistika. So drugi zborovi, vo 2008 godina, pove}e od 40% od bugarskite kompanii nemale vraboteni, odnosno so niv rabotele samite sopstvenici. Od vkupniot broj na registrirani firmi, samo 38,8 % imale vraboteno od eden do ~etiri rabotnici.

Vo grupata kompanii, so 10 i pove}e vraboteni, mo`e da se smestat 10,6% od aktivnite kompanii, koi obezbeduvale rabota za 74% od site vraboteni rabotnici vo Bugarija. Spored najnovite statisti~ki podatoci, edna pettina od site aktivni kompanii vo 2008 godina, formirani se vo tekot na istata, a najmnogu

registrirani pretprijatija imalo vo sektorot “trgovija i remont na avtomobili i motorcikli”.

turisti~ki rezultati. Spored podatocite na Turisti~kata zaednica, Dubrovnik vo juli go posetile za 12% pove}e turisti, sporedeno so istiot period od minatata godina, odnosno skoro 106.000, koi ostvarile 452.500 no}evawa, {to e za 17% pove}e od minatata godina. Za ovoj porast vo juli, najmnogu pridonele stranskite turisti, koi ostvarile poglem del od no}evawata. Tie ovaa sezona bile prisutni za 14% pove}e, od istiot period od minatata godina, ili za 101.300 pove}e, a ostvarile 19% pove}e no}evawa, odnosno 435.100. Prvi~nite statisti~ki podatoci na Turisti~kata zaednica pokaùvaat deka porast na rezervaciite i no} evawata zabeleùvaat skoro site smestuva~ki objekti vo Dubrovnik. So ogled na toa deka del od hotelierite gi spu{tile cenite na aran`manite, moè da se kaè deka ovoj fakt pretstavuva tajnata na uspe{nata turisti~ka sezona ovaa godina. So ogled na dobrite rezultati vo juli i visokite o~ekuvawa za avgust, Hrvatska o~ekuva da gi nadmine lanskite prihodi od 6,3

Dubrovnik

300.000 patnici na sekoi 24 ~asa vleguvale vo Hrvatska

milijardi evra {to gi donese turizmot. Me|u stranskite turisti, vo Hrvatska, vo juli, najbrojni bile Britancite i Francuzite, a na treto mesto [pancite. Osven navedenite, mo`e da se ka`e deka s$ pove}e se zgolemuva brojot na turistite od Rusija, Norve{ka i Germanija, no ne zaostanuvaat

i Slovencite, Avstrijcite i Italijancite. Doma{nite turisti se s$ pomalkubrojni na primorjeto, pi{uvaat hrvatskite mediumi. Tie s$ pove}e ja napu{taat zemjata za letnite odmori. Samo izminatiot vikend, okolu 600.000 Hrvati gi preminale granicite na zemjata.

SVET BIZNIS POLITIKA

04.08.2010

OTKAKO KINA STANA SVETSKA EKONOMIJA BR.2

RASTE MO]TA NA KINESKITE RABOTNICI Neodamne{nite {trajkovi vo Kina bea nevoobi~aeni, najmnogu zaradi nivnata frekfentnost, dol`ina i nivnite targeti- stranskite multinacionalni kompanii

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ojavata na protesti zaradi zgolemuvawe na pravata i platite na rabotnicite vo kineskite fabriki e s$ poza~estena. Evtinata rabotna sila, napravi ~udo od kineskata ekonomija, pa taa stana vtora najgolema ekonomija vo svetot. Kineskite rabotnici vo su{tina “te`at” samo mal del od cenata na nivnite konkurenti vo SAD i Germanija. Populacija od 130 milioni migranti raboti vo kineskite gradovi kade {to vo momentov se slu~uva industriski bum. Tie vo prosek mese~no se plateni samo 1.348 juani. Toa se 197 dolari, malku pove}e od edna dvaesettina od prose~nata amerikanska plata. No, toa za niv pretstavuva rast od 17% od predhodnata godina. Kako {to raste kineskata ekonomija, platite na rabotnicite go sledat nejziniot rast. Na bregovite na Kina, kade {to se smesteni izvoznite fabriki, postoi nedostig na rabotna sila, a rabotnicite se na krajot od svoeto trpenie. Serijata {trajkovi, donekade frli senka vrz najgolemata rabotilnica na svetot. Racete na kineskite rabotnici se “okovani” od noviot zakon za rabotni odnosi, voveden vo 2008 godina, koj donesuva pove}e fundamentalni pravila za ponudata i pobaruva~kata. Od negovoto voveduvawe, s$

pote{ko e da se najdat i da se za~uvaat rabotnici. Vo ruralnite predeli na zemjata s$ u{te se nao|aat potencijlani 70 milioni rabotnici. Drugi, sakaat da rabotat poblisku do doma, pa zatoa stopanstvenicite re{ija da gi prefrlat svoite fabriki vo vnatre{nosta. No, ponudata na rabotna sila, duri i vo Kina ne e beskone~na. Brojot na 15 do 29 godi{nici ostro }e padne od narednata godina. I pokraj toa {to nivnite plati poleka no sigurno se poka~uvaat, nivnite aspiracii za nadvor se zglemuvaat posilno. Tie vo posledno vreme izgledaat pomalku podgotveni da ja “jadat gor~inata”, kako {to velat samite.

Mo`ebi e te{ko da se poveruva, no kineskite rabotnici nikoga{ ne bile tolku poslu{ni kako {to sugerira karikaturalnata pretstava {to ja imame za niv. No, neodamne{nite {trajkovi bea nevoobi~aeni, najmnogu zaradi nivnata frekfentnost (provincijata Guangdong, na ju`niot breg, vo poslednite 48 denovi pretrpe najmalku 36 {trajkovi), dol`ina i nivnite targeti- stranskite multinacionalni kompanii. Vladea~kata Komunisti~ka partija, brzo gi soboruva{e prethodnite borbi na rabotnicite. No, kon poslednite {trajkovi, se ~ini deka vladata ima porelaksira~ka reakcija. Privrzanicite na sindikatite koi se kontro-

AUDI SO 1,3 MILIJARDI EVRA PROFIT VO PRVOTO POLUGODIE

ermanskiot proizvoditel na luksuzni vozila, Audi, soop{ti deka vo prvite 6 meseci od ovaa godina ostvaril rekorden operativen profit, pogolem od 1,3 milijardi evra. Toa pretstavuva godi{en rast od 62%. Kompanijata na svojata internet-strana dodava deka planira vo tekot na ovaa godina na svoite korisnici da im ispora~a pove}e od 1,08 milioni

avtomobili. Samo minatata godina na pazarot, Audi ispora~al 949.729 vozila. Prometot na ovoj germanski avtomobilski brend, vo prvite {est meseci porasnal za 21%, na 17,6 milijardi evra, a isporakata se zgolemila za 19%, na rekordni 554.939 vozila. Kompanijata naveduva deka nejziniot uspeh se dol`i blagodarenie na o`ivuvaweto na avtomo-

FEJSBUK NA BERZA VO 2012 GODINA

ejsbuk, koj ve}e od minatiot mesec go koristat 500 milioni lu|e, pobara da go odlo`i svoeto izleguvawe na berzata za 2012 godina, smetaat investitorite. So toa, na sopstvenicite treba da im se obezbedi pove}e vreme za da privle~at {to pogolem broj korisnici, {to }e & donese profit na kompanijata.

Investitorite go predviduvaa voveduvaweto na Fejsbuk na berzata za 2011 godina. Vrednosta na kompanijata se procenuva na 24,9 milijardi dolari. Ovaa s$ popopularna socijalna internet-mre`a, postoi od 2004 godina, a samo za poslednite 6 meseci dobila okolu 100 milioni novi korisnici. Pretstavnicite na Fejsbuk izjavuvaat deka faktot

bilskiot pazar niz celiot svet, kako i na svojata atraktivna ponuda. Ovaa godina, Audi na pazarot ima namera da ponudi 12 novi modeli. Audi raboti vo sostavot na najgolemiot evropski avtomobilski proizvoditel, Folksvagen, koj samo vo prvoto trimese~je ja zgolemi svojata operativna dobivka za 133%, na 2,8 milijardi evra.

{to Fejsbuk ima 500 milioni ~lenovi pretstavuva “zna~ajna presvrtnica”. Stjuart Majls, sopstvenik na veb-stranata za tehnologija “Poket linta”, veli deka pri~inata za uspehot na Fejsbuk pretstavuva direktnata komunikacija. “Do slednata presvrtnica, koja verojatno }e bide od 750 milioni korisnici, nema da pomine mnogu vreme”, smeta Majls.

GASPROM SO 57% POGOLEMA DOBIVKA

asprom, ruskiot naften gigant, vo prvata polovina od ovaa fiskalna godina ja zgolemil svojata rekordna dobivka, za 57%, na 8,8 milijardi dolari, vo odnos na istiot period od minatata godina. Vo prvata polovina od minatata godina, Gasprom rabotel so namalen profit, za 40,8%. Neto-dobivkata, vo vtoriot kvartal od ovaa godina padnala za 58,5%, a toa kompanijata go objas-

nuva so sezonskiot pad na proda`bata na priroden gas. Visokiot rast na minatogodi{niot netoprofit od duri 3,6 pati, sporedeno so prethodnata godina, kako {to objasnuvaat finansiskite eksperti na Gasprom, bile ostvareni blagodarenie na novata procenka na finansiskite vlo`uvawa, zaradi rastot na akciite. Minatata godina, ruskiot gigant, samo od proda`ba na priroden gas zarabotil

65,3 milijardi dolari, odnosno za 2,6% pomalku od 2008 godina.

obvinat svoite stranski gazdi, otkolku lokalnite. Na po~etokot na finansiskata kriza, komunisti~kata partija zaklu~ila deka stranskite investitori & se pove}e potrebni na Kina, otkolku {to taa im e potrebna niv. Treto i najva`no, vladata moè da veruva deka novata neposlu{nost na nejzinite rabotnici e vo odnos so nivnata profesionalna cel na “rebalansirawe” na ekonomijata. Za poslednoto, kineskata vlada e vo pravo. Nejzinata ekonomija premnogu se potkrepuva na investiciite, a premalku na potro{uva~kata. Toa e zaradi toa {to nejzinite rabotnici dobivaat premnogu mal del od nacionalniot kola~: 53% vo 2007, pomalku od 61% od 1999 godina. Ovozmoèniot porast na platite, }e im dozvoli na rabotnicite pove}e da uùvaat vo plodovite na nivnata rabota.

lirani od vladata, dojdoa do sudir so {trajkuva~ite na Honda, no tie bea povle~eni od vladata pred da gi ostvarat svoite nameri. Ovie {trajkovi bea nadgleduvani od mediumite vrz koi dr`avata vr{i supervizija. Ovaa sostojba sugerira tri raboti. Kako prvo, Kina e nespremna da se spravi na poinakov na~in so rabotnicite od golemite i brendirani kompanii, bidej}i so toa se privlekuva i globalno mediumsko vnimanie. Kako vtoro, Kina stanuva poopu{tena vo namerata da “izigruva stra{ilo” za stranskite investitori. Sekako deka, ako rabotnicite se voznemireni, podobro e da gi K

Povisokite kineski plati, }e bidat vo korist i na Zapadot. Ova moèbi zvu~i ~udno, zaradi toa {to bogatiot svet se potpira na evtinata kineska rabotna sila- spored edna procenka: trgovijata so Kina, vo xebovite na sekoe amerikansko doma}instvo dodava po 1.000 dolari godi{no, blagodarenie na evtinite proizvodi vo prodavnicite, poevtinite inputi za nivnite biznisi i pocvrstata konkurencija na pazarite. Rastot na globalnata rabotna sila za ~etvrtina, so pomo{ na evtinite kineski rabotnici, pomogna vo odrùvaweto na cenite na Zapad, pa sega, so povisokite plati na Kinezite, tie moè da zapo~nat so “izvezuvawe na inflacija”. Od gledna to~ka na globalnata ekonomija, rabotnata sila pretstavuva resurs, kako {to se resursi zemji{teto i naftata. No, vo ekot na finansiskata kriza, rabotite se razli~ni. Deflacijata denes pretstavuva pogolema zakana od inflacijata. Ona {to na svetot mu treba denes se potro{uva~ite. Povisokite kineski plati, }e imaat sli~en efekt na pojakiot devizen kurs, za koj Amerika povikuva, da se namali kineskiot trgovski suficit, a da se pottikne potro{uva~kata. So 20% porast na kineskata potro{uva~ka, taa moè da dovede do dopolnitelni 25 milijardi dolari amerikanski izvoz, so {to moè da se sozdadat novi 200.000 rabotni mesta vo SAD. O

FEQTON

14 04.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: DIZNI

VO SVETOT NA BAJKITE T SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

e{ko deka nekoj na ovaa planeta ne porasnal so crtanite likovi nacrtani od stidioto na Volt Dizni. Prikaznite na Bra}ata Grim, na Hans Kristijan Andersen i na mnogu drugi, deneska se ovekove~eni blagodarej} i im na prekrasnite animirani filmovi izlezeni tokmu od Dizni. Toa e multimilionska kompanija so brend ~ija vrednost e proceneta na 28,4 milijardi dolari, no i ponatamu pretstavuva mesto kade {to mo`at da se pronajdat site me~ti na detskata fantazija. Volter Dizni pristignal vo Kalifornija letoto vo 1923 godina poln so soni{ta i nade`i. Ve}e imal napraveno eden kratok film vo Kanzas Siti za edno male~ko devoj~e vo svetot na crtanite filmovi, {to go narekol “Alisa vo zemjata na ~udata” i planiral da go upotrebi kako “pilot” film za cela serija na crtani nare~ena “Komediite na Alisa”. Na 23 oktomvri istata godina, wujor{kiot distributer na filmovi, M.X. Vinkler, se dogovoril so Dizni da gi realizira ovie filmovi i toa se smeta za formalen po~etok na kompanijata “Volt Dizni”. Prvoto ime na firmata bilo “Studio za crtani filmovi na bra}ata Dizni”, so Volt i brat mu Roj, kako ednakvi partneri, a naskoro po sugestija na vtoriot, imeto bilo promeneto vo “Volt Dizni Studio”. Volt ja rabotel serijata so Alisa ~etiri godini, postojano pomestuvaj}i gi vizuelnite granici so inovativni efekti. Vo 1927 godina, toj re{il da se prefrli vo celosno animirani filmovi, a za svoja prva “yvezda” kreiral karakter {to go narekol “Sre}niot zajko Osvald”. Za edna godina, Dizni napravil 26

crtani filmovi so Osvald, no koga se obidel da dobie dopolnitelni sredstva od Vinkler za vtorata sezona na crtanite, sfatil deka ovoj mu rabotel zad grb. Vinkler bez znaewe na Dizni, potpi{al so re~isi site animatori od negovoto studio, so namera da gi pravi crtanite za Osvald vo sopstvenoto studio za pomalku pari, no bez Dizni. So ogled deka distributerot gi poseduval pravata na zajakot Osvald, Volt ne moèl ni{to da stori. Toa bila bolna lekcija za mladiot producent na crtani filmovi. PRASIWATA MU JA DONESOA GOLEMATA SLAVA Sega mu trebal nov lik. Zaedno so svojot glaven animator, Ub Iverks, Volt kreiral lik na gluv~e {to prvo go krstil Mortimer, no na negovata sopruga Lili pove} e & se dopa|alo imeto Miki. I taka se rodila yvezdata. Iverks nacrtal dva filma so Miki Maus, no otkako bil promoviran prviot film so sinhroniziran zvuk “Xez peja~”, Dizni re{il deka negovoto studio treba da go napravi prviot zvu~en crtan film. Taka, studioto gi naso~ilo site svoi resursi vo tretiot film so Miki Maus, pred i da bidat ralizirani prvite dva, {to bile bez zvuk. Crtaniot bil nare~en “Parabrodot Vili” i na javnosta & bil pretstaven vo kinoto Koloni vo Wujork, na 18 noemvri 1928 godina. Miki Maus vedna{ stanal senzacija vo svetot i sledela cela serija na crtani so popularnoto gluv~e. Dizni ne dozvolil da go opie slavata i naskoro produciral u{te edna crtana serija-”Sme{ni simfonii”. Sekoj od filmovite vo ovaa serija imal razli~ni likovi, ovozmoùvaj}i im na animatorite da eksperimentiraat so prikaznite {to pomalku se potpirale na gestovi i humor kako vo serijata so Miki Maus, a pove}e na raspoloènie, emocii i muzi~ki temi. Na krajot izleglo deka “Sme{nite simfonii” se pretvorile vo trening-

Volt Dizni na otvoraweto na Diznilend podloga za site animatori vo studioto na Dizni, za podocne`nite dolgometra`ni crtani filmovi. “Cve}iwa i drvja”, del od “Sme{nite simfonii” i prviot crtan film napraven celosno vo boja, osvoi Oskar za najdobar crtan film vo 1932, prvata godina koga Akademijata ja vovede taa kategorija. Do krajot na taa decenija, crtanite na Dizni osvojuvaa Oskar sekoja godina. Najsenzacionlaniot be{e realiziran vo 1933”Trite prasiwa”. Ova be{e golem presvrt vo animacijata na likovi i obezbedi ne{to {to mo`e da se nare~e himna vo borbata protiv toga{nata golema ekonomska kriza, a

toa e sloganot”Koj se pla{i od volkot lo{?” Crtaniot film be{e tolku mnogu popularen, {to ponekoga{ be{e reklamiran i nad plakatite za “normalnite” filmovi po svetskite kino-sali. GOLEMIOT PROFIT OD SNE@ANA I dodeka crtanite od studioto na Dizni steknuvale planetarna popularnost vo kinosalite, tie isto taka dobivaa korist i vo pridru`nata industrija na stoki za {iroka potro{uva~ka. Kako {to se se}aval edna{ Dizni:”Dojde eden ~ovek vo hotelot kade {to prestojuvav i mi “tutna” 300 dolari v race, velej} i deka saka da go stavi

gluv~eto na u~ili{nite tetratki {to gi proizveduval. Kako i obi~no, mene i na Roj ni trebaa pari, pa gi zedov tristata dolari”. Ova bil po~etokot na biznisot na Dizni so potro{uva~ki proizvodi. Naskoro se pojavile i kukli~ki Miki Maus, ~inii, ~etki za zabi, radio-uredi, s$ “`ivo i divo” go pozajmilo likot na gluv~eto. Prvata kniga so likot na Miki Maus vo glavnata uloga bila izdadena vo 1930 godina, kako i prviot strip so nego. Edna no} vo 1934 godina, Dizni gi sobra svoite animatori za da im soop{ti deka }e rabotat na dolgometra`en crtan film, baziran na detskata

bajka za Sneàna i sedumte xuxiwa. Toga{, toa bilo radikalen koncept. Pove} eto lu|e veruvale deka crtan film ne moè da go zadrì vnimanieto na gleda~ite podolgo od voobi~aenite osum minuti na kratkite crtani. Noviot proekt na Dizni odzede tri godini i stra{no go optovari buxetot na studioto, no za Boì} vo 1937 godina, crtaniot be{e pretstaven pred publikata i stana spektakularen hit. “Sneàna” stana film so najgolema zarabotka dotoga{, rekord {to go drè{e dodeka ne izleze “Odneseno so viorot”. GODINI NA STAGNACIJA Animatorite na Dizni vedna{ po~nale so rabota na drugi dolgometra`ni crtani, a studioto go preseli kade {to e i denes, vo Burbenk, Kalifornija. No, vo predve~erieto na Vtorata svetska vojna, kompanijata go zagubi pristapot do pove}eto od stranskite pazari. Slednite dva filma, “Pinokio” i “Fantazija”, {to bea realizirani vo 1940 godina, ne uspeaja da gi pokrijat tro{ocite za nivnoto pravewe. Iako bea brilijatno napraveni, sepak, vo vremeto koga bea pu{teni vo distribucija nema{e uslovi da napravat komercijalen uspeh. Studioto se soo~i so finansiski problemi, a potoa dojde na red “Dambo” vo 1941 godina, {to be{e napraven so minimalen buxet i izleze profitabilen. Potoa slede{e “Bambi”, {to be{e u{te eden skap film, a po~na da se prikaùva vo 1942 godina, otkako SAD vleze vo vojnata. Slednite nekolku godini Dizni mora{e da gi skroti svoite ambicii za animacija. Sepak, mora da se istakne kolku daleku otide toj so svoeto studio za ne{to pove}e od edna decenija. Od pomalku trapavata animacija na “Parabrodot Vili” do izvonrednata vizuelizacija i emotivnite prikazni na prvite pet dolgometra`ni filmovi na Dizni, studioto ja revolucionizira{e animacijata zasekoga{.

PRIKAZNI OD WALL STREET

EVTINOTO ZADOL@UVAWE VO SA

I Morgan Stenli izdade obvrznici vredni tri milijardi dolari

olitikata na Federalnite rezervi na SAD za isklu~itelno niski kamatni stapki dovede do rekordni evtini zadol`uvawa na amerikanskite banki na finansiskite pazari, so {to zna~itelno } e se zgolemi nivniot profit vo idnina. Dodeka evropskite banki maka ma~at so proda`ba na svoite novi obvrznici, amerikanskite banki ne mo`at da gi zadovolat apetitite na investitorite za ovie hartii od vrednost. Spored londonski “Fajnen{l tajms” minatata nedela amerikanskite banki prodale

obvrznici vo vrednost od 7 milijardi dolari. Ova e najgolemiot nedelen iznos na prodadeni obvrznici od strana na bankite od septemvri 2009 godina, pa navamu. Za pomalku od dve godini, otkako Belata ku}a intervenira{e i spre~i finansiski kolaps na finansiskite institucii, amerikanskite banki mo`e da se pofalat so celosno obnovena investitorska doverba. Sepak, vakviot golem investitorski interes ne e voden od atraktivnata kamatna stapka, koja stanuva s$ pove}e zabele`itelna. Taka na primer, bankata od Mineapolis, U. S. Bancorp minatata nedela pribra mili-

jarda dolari preku proda`ba na pet godi{ni obvrznici so kamata od 2,45%, {to e najniska vo istorijata na bankata. EKSPLOZIJA NA DOBIVKI Goldman Saks, Morgan Stenli i Xi-Pi Morgan vo tekot na mesec juli sekoja od niv izdade obvrznici vo vrednost od 3 miljardi dolari. Niskite kamatni stapki koi gi ovozmo`uva politikata na Federalnite rezervi na SAD, koja ve}e nekoe vreme se zalaga da gi zadr`i klu~nite kamatni stapki blisku do nula, gi prinudi investitorite da se pu{tat vo potraga po kakva bilo mo`nost za

oploduvawe na svojot kapital. Od druga strana, niskite tro{oci za pozajmuvawe, u{te pove}e }e go zgolemi profitot na bankite, bidej} i se zgolemuva zarabotkata na bankite preku pogolemoto kreditirawe na naselenieto i kompaniite. Poradi ovaa pri~ina, analiti~arite predviduvaat deka vo narednite nekolku godini, zarabotkata i dobivkata na Wall Street, ednostavno }e eksplodira. Od amerikanskite finansiski centri pora~uvaat deka minatonedelnoto izdavawe na obvrznici go pottikna razmisluvaweto na fond-menaxerite koi bi sakale da ja zgolemat svojata izlo`enost

FEQTON

04.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii Vtorata svetska vojna zavr{i i 1950-te donesoa tri bitni raboti za Dizni. Studioto go snimi prviot kompletno igran film so ìvi likovi, “Ostrovot so bogatstvo”, se vrati i na klasi~nite animirani dolgometra`ni filmovi so “Pepela{ka” i go realizira{e prvoto Dizni televizisko {ou za Boì}. Za razlika od ~elnicite na ostanatite ~elnici na holivudskite studija, Volt vide potencijal vo televizijata, i po u{te edna specijalna boì}na emisija, vo 1954 godina toj ja lansira{e serijata Diznilend, koja ode{e na site tri toga{ni TV-mreì, a vo eterot ostana celi 29 godini. Volt Dizni sekoga{ sakal da proba ne{to novo. I kako {to negovite filmovi i TV programi postignuvale uspeh, toj baral drugi na~ini na zabava {to moè da & gi ponudi na publikata. Edna od oblastite {to gi zaintrigirala bile zabavnite parkovi. Koga odel so svoite dve }erki~ki vo zoolo{ka gradina, karneval, park i sl., videl deka tamu celata zabava e fokusirana kon decata. Smetal deka mora da se izmisli mesto kade {to roditelite i decata zaedno } e si pominat ubavo. Toa bil za~etokot na Diznilend. Po nekolku godini na planirawe i izgradba, prviot Diznilend bil otvoren letoto vo 1955 godina. Diznilend bil potpolno nov vid na zabavno iskustvo. Toa bilo kako da vleguvate vo filmskiot ekran i moète da letate zaedno so Petar Pan ili pak, da go istraùvate Diviot Zapad zaedno so Dejvi Kroket. Studioto prodolì da producira filmovi, pa na red dojdoa i crtaniot “Zaspanata ubavica”, igraniot “20.000 milji pod moreto”, popularnata TV-serija za legendarniot

“Sme{nite simfonii” i prviot crtan film napraven celosno vo boja, osvoi Oskar za najdobar crtan film vo 1932, prvata godina koga Akademijata ja vovede taa kategorija. Do krajot na taa decenija, crtanite na Dizni osvojuvaa Oskar sekoja godina

Volt Dizni koncertnata sala vo Los Anxeles, podarok od semejstvoto Dizni na gradot junak Zoro, “101 dalmatinec” i “Meri Popins” vo 1960-te. Na 15 dekemvri 1966 godina, dojde kraj na edna era vo raboteweto na studioto, so smrtta na osnova~ot Volt Dizni. Vo toa vreme toj be{e mo`ebi najpoznatata li~nost vo svetot. KALIFORNIJA E VETENATA ZEMJA Negoviot postar brat Roj Dizni koj planira{e da se penzionira, go prezede rakovodeweto so kompanijata. U{te pred smrtta na Volt, kompanijata kupi par~e zemja vo Florida, so cel da go realizira sledniot golem proekt na Volt, izgradba na zabaven kompleks na povr{ina 70 pati pogolema od onaa na Diznilend vo Kalifornija. Roj go imenuva kompleksot “Svetot na Volt

Dizni” vo ~est na brat mu. Kompleksot be{e otvoren vo oktomvri 1971 godina, so park vo stilot na Diznilend, so hoteli, golf igrali{ta i {oping-centri. Toa ne be{e samo park za zabava, tuku turisti~ka destinacija kade {to semejstvata doa|aa na kompleten odmor. Roj Dizni po~ina dva meseci otkako go realizira{e posledniot son na brat mu. Slednata decenija, kompanijata ja vode{e tim predvoden od Kard Voker, Don Tejtum i Ron Miler, site prethodno obu~eni od bra} ata Dizni. Eden od poslednite planovi na Volt Dizni be{e konceptot {to toj go nare~e ”Experimental Prototype Community of Tomorrow”(EPCOT). Otkako po~ina, negovite planovi stanaa inspiracija za vtorata faza od razvojot

Miki Maus e eden od najslavnite likovi nacrtani od Volt Dizni

na “Svetot na Volt Dizni”, i vo 1979 po~na izgradbata na noviot park vo Florida. Centarot “EPCOT”, investicija pogolema od edna milijarda dolari be{e otvorena za posetitelite na prvi oktomvri 1982 godina. Slednata godina be{e otvoren i Tokio Diznilend, prviot Dizni park nadvor od SAD. Toa be{e molskavi~en uspeh vo zemjata {to obo`ava{e s$ {to e od Dizni. Sega, otkako Japoncite si imaa svoj Diznilend, go konzumiraa vo ogromni koli~ini. USPEH I SO IGRANITE FILMOVI Vo naporite da go pro{iri biznisot, kompanijata go startuva{e TV- kanalot Dizni vo 1983 godina i formira{e nova filmska produkciska ku}a, Ta~stoun Pik~rs. Poradi toa {to akciite na kompanijata imaa potceneta vrednost vo odnos na goleminata na aktivata so koja raspolaga{e, ima{e nekolku neuspe{ni obidi za neprijatelsko prezemawe na Dizni, po koi na nejzino ~elo zastana Majkla Ajzner kako glaven izvr{en direktor. Noviot menaxerski tim nabrgu pronajde na~ini Dizni da gi maksimizira svoite profiti. Snimija nekolku TV-serii, a klasicite na Dizni bea prefrleni na video-kaseti(vo vreme koga video-rekorderite do`ivuvaa vistinska ekspanzija) i milioni qubiteli na Diznievata produkcija za niski ceni go dobija zadovolstvoto da si gi

gledaat omilenite filmovi doma. Vo me|uvreme, kompanijata otvori novi tematski parkovi na Karibite i Florida. Krajot na 1980-te i po~etokot na poslednata decenija od minatiot vek, donesoa nekolku filmski hitovi za Dizni {to gi ru{ea rekordite na kinoblagajnite. “Koj go namesti zajakot Roxer”, “Dobro utro Vietnam”, “Trojca maì i bebe”, zarabotija pove} e od 100 milioni dolari sekoj, samo vo amerikanskite kina. Vo 1991 godina, “Ubavicata i yverot” stana edinstveniot animiran film {to nekoga{ bil nominran za Oskar vo glavnata kategorija za najdobar film. Slednata godina, “Aladin” be{e prviot dolgometraèn crtan film {to zarabotil pove}e od 200 milioni dolari samo vo SAD, a vo 1994, “Kralot Lav” gi urna site rekordi, so zarabotka od 312 milioni dolari vo SAD i u{te 783 milioni vo ostatokot od svetot. U{te eden Diznilend be{e otvoren, ovoj pat na evropsko tlo, vo Pariz,1992 godina. Noviot park privle~e 11 milioni posetiteli vo prvata godina. A, novite crtani filmovi doa|aa eden po drug, sekoja godina po eden ogromen hit. “Pokahontas” vo 1995, “Grbavecot od Notr Dam” vo 1996, “Herkules” vo 1997, “Mulan” vo 1998, “Tarzan” slednata godina i “Fantazija” vo 2000, na po~etokot na noviot milenium. Prethodno, vo 1995 godina vo partnerstvo so studioto Piksar, Dizni go realizira{e prviot kompjuterski animiran film, “Prikazna za igra~kite”. Slede{e serija na megauspe{ni sorabotki na Dizni so Piksar-”@ivotot na buba~kite”, “Prikazna za igra~kite 2”, “ûdovi{ta”, “Baraj}i go Nemo” i “Neverojatnite”.

ABS E NAJGOLEMATA ZDELKA NA DIZNI Vo 1996 godina se slu~i ogromen potfat za Dizni, a toa e kupuvaweto na TVmreàta AVS. Transakcijata vredna 19 milijardi dolari, vo toa vreme be{e vtora najgolema vo amerikanskata istorija. So nea Dizni vo sopstvenost dobi 10 TV stanici, 21 radio-kanali, sedum dnevni vesnici, i sopstveni~ki udeli vo kablovskite mreì A&E, Lifetime, History Channel i sportskata TV stanica ESPN. Na prvi oktomvri 2005 godina, Robert Ajger stana glaven izvr{en direktor na Dizni. Toj vedna{ po~na da gi sproveduva svoite vizii za iskoristuvawe na prednostite {to gi nudat novite tehnologii so cel povrzuvawe so potro{uva~ite na novi na~ini. Ajger dogovori TV- programite na Dizni da stanat prvite {to }e bidat dostapni za gledawe na ultra-popularnite media pleeri iPod na Apple. Vo januari minatata godina, toj objavi deka Dizni go kupuva studioto za animacija Piksar. Partnerstvoto Dizni/ Piksar prethodno se pokaà kako edno od najuspe{nite vo filmskata istorija, i so ovaa akvizicija Dizni si obezbedi siguren kontinuitet na vrvna animacija na svoite filmovi. Ajger realizira{e u{te edna mnogu pomala, no mnogu zna~ajna akvizicija, a toa e kupuvaweto na pravata za prvata kreacija na Volt Dizni-”Sre}niot zajko Osvald”, filmot {to mladiot i neiskusen Volt go zagubi na po~etokot od svojata kariera. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za uspehot na Mercedes. Doznajte kako sonot za brzinite i tatkovata qubov go kreiraa edniot od najpoznatite brendovi vo svetot.

SAD NA BANKITE IM NOSI GOLEMI PROFITI kaj bankarskiot sektor. “Toa dovede do razvivawe na nekakva borba me|u investitorite za ” hartii od vrednost na amerikanskite banki“, veli za “Fajnen{al tajms” direktorot na edna golema banka dodavaj}i deka sega kaj investitorite se razvija apetitite za ovoj sektor otkako prethodno investitorite imaa izgubeno interes za istiot. Povolnite zaemi koi vo ovoj moment im se na raspolagawe na golemite igra~i na Vol Strit sega lesno mo`e da se iskoristat za refinansirawe na nivnite postari dolgovi. @an Fransoa Tremble, analiti~ar vo agencijata za

krediten rejting Mudis predviduva deka amerikanskite banki vo ovoj mig refinansiraat 200 miljardi dolari od vkupno 372 miljardi dolari, koi ovaa godina dostasuvaat za naplata, ili procentualno izrazeno toa se pove} e od 53%. ZNACI NA PODOBRUVAWE Situacijata vo Evropa e re~isi dijametralno sprotivna. Na evropskite banki vo momentov ba{ i ne im odi najdobro vo pogled na ova pra{awe {to se dol`i na nedoverbata na investitorite vo finansiskite pazari. Proekciite velat deka evropskite banki dosega

sobrale samo 40% od potrebnite pari za da se refinansira dolgot koj dostasuva ovaa godina vo iznos od 450 milijardi evra. Sepak, po objavuvaweto na rezultatite od stres-testovite na evropskite banki se pojavija zna~itelni podobruvawa. Minatata nedela vtorata po golemina {panska banka BBVA gi prodade prvite obvrznici vo taa zemja od april mesec, pa navamu. Sepak, treba da se ima predvid deka [panija, kako {to stoi vo analizite na Blumberg e na pat naskoro da go izgubi prvoklasniot Aaa rejting dobien od strana na kreditnata agencija Mudis.

ISPLATLIVO

SITE BI IZDALE OBVRZNICI Mnogu niskite tro{oci na zadol`uvawe gi pottiknuvaat i amerikanskite kompanii da izdavaat obvrznici, a ne samo bankite. Spored pi{uvaweto na “Vol strit `urnal”, kompanii kako MekDonalds (McDonalds) i KimberliKlark (Kimberly-Clark) zabrzano ja podgotvuvaat proda`bata na svoite obvrznici. Inaku, juli be{e najdinami~en mesec spored proda`bata na obvrznici na amerikanskite kompanii so t.n. “xank” status.

FUN BUSINESS

16 04.08.2010 AVTOMOBILITE NA SULTANOT OD BRUNEI

KRALSTVO SO NAJBROJNI KOWSKI SILI

Kralevite mo`ebi imaat s$ {to }e posakaat, no sultanot od Brunei verojatno ima avtomobili za koi i ne znae deka gi poseduva. Vo sekoj slu~aj, }e se najdat za razvozuvawe na brojnite deca i u{te pobrojnata posluga

eodamna izleze edna frapantna brojka od svetot na (naj) bogatite. Sultanot od Brunei, Hasanal Bolkijah, pokraj site mo`ni raboti so koi e opkruèn, ima pove}e od 7.000 luksuzni avtomobili vo garaìte na negovata palata. Hasanal Bolkijah Muizadin Vadaulah, kako {to glasi negovoto ime, e 29 sultan i Jang Di-Pertuan (dopolnitelna titula) na Brunei Darusalam. Od negovite tri dosega{ni èni, sultanot Hasanal ima 5 sinovi i sedum }erki. Negoviot oficijalen naslednik e princot Al-Muktadi Bilal. No, ako vrskite so brojnite èni, prednosta na edna pred drugite i odbiraweto na oficijalniot naslednik se del od sloènata “tehnologija” na haremskiot

`ivot, toga{ pregledot na negoviot vozen park e polesen. [to ne zna~i deka ne e praznik za o~ite za qubitelite na lukzusot na 4 trkala. Naprotiv. I, kolku i da izgledaat relativno brojkite na avtomobilite vo celokupnoto bogatstvo na najbogatiot ~ovek na svetot, sepak podatokot deka vo negovite gara`i ima stotici i stotici “rols rojsovi”, “bentlija” i “ferarija” deluva pomalku nerealno... Pokraj navedenite 7 veli~estveni i najbrojni modeli na dvorot na sultanot, toj poseduva i po “nekoj” primerok na “aston martin”, “SSC”, “mercedes clk” so volan na desna strana, “por{e karma”, edinstveniot primerok na svetot na noviot koncept na “ferari”, nare~en “mitos”...

BENTLI

proizveduval motori za avionite vo vojnata. Vo triesettite godini na minatiot vek “bentli” potpa|a pod “rols rojs”, a potoa preo|aat pod pokrovitelstvo na Folksvagen.

brend “rols rojs” opfa}a i proizvodstvo na avionski motori. Vo periodot na osumdesettite godini od

minatiot vek, avtomobilite “rols rojs” bea pod kapata na firmata Vikers, a potoa kako del od Folksvagen. Od 1998 g. “rols rojs” e avtomobilski brend vo grupacijata Folksvagen.

rviot primerok e P napraven vo samiot po~etok na 20-tiot vek,

od strana na Vilijam Majbah (denes luksuzen brend na avtomobili vo ograni~eni koli~ini) za kompanijata formirana od Gotlib Dajmler, a spored posebnite `elbi i naznaki na avstriskiot

eden “Britanec” poznat po trka~kite svojstva na avtopati{tata. Deka vremiwata se menuvaat, govori faktot {to od pred izvesno vreme “jaguar” e pod kapata na indiskiot avtomobilski proizvoditel TATA.

sportski (rodster) avtomobili. So ogled na toa kolku primeroci poseduva sulatnot od Brunei, cinicite velat deka re~isi site “kenigseg rodsteri” se nao|aat vo ovaa zemja. Modelot CCX na “kenigseg”

svet vo poslednive sedumdesetina godini. Avtomobilskiot presti` e formiran od legendarniot Enco Ferari vo Maranelo. Avtomobilite “ferari” se

samo nekoj vid reducirana forma na bolidite koi so decenii se najkonstantnata ekipa vo trkite Formula 1. “Ferari testa rosa” vo pedesettite godini na minatiot vek postavi rekord na aukcijata na Sotbi od 12 milioni dolari.

209 primeroci

diplomat stacioniran vo Nica, Francija, Emil Jelinek. Jelinek bil vqubenik vo brzinite, kolkavi i da bile vo toa vreme, a sportskiot avtomobil {to go vozel toj go narekol po negovata }erka, Mercedes Jelinek. Ostanatoto e istorija...

134 primeroci

enigseg (koenigsegg) e K ime na {vedski prozivoditel na luksuzni

igurno edno od naS jsilnite adrenalinski pomagala vo ~ovekoviot

BMV

KENIGSEG

179 primeroci

luksuznite avtomobili koi zapo~nale da se proizveduvaat vo dvaesettite godini od minatiot vek vo Koventri, Anglija. Zna~i, u{te

den od najva`nite statusEBritanskiot ni simboli na bogatite. avtomobilski

452 primeroci

574 primeroci

JAGUAR

ili xeguar, ako Jotaguar”, insistirame na angliskiizgovor, e brendot na

FERARI

604 primeroci

MERCEDES

382 primeroci

sto presti`en britanski avtomoto brend, sega pod kapata na Folksvagen. Formiran vedna{ po Prvata svetska vojna od strana na Volter Oven Bentli, koj prethodno

ROLS ROJS

razviva brzina od 100 km/~ za 3,2 sekundi, 200 za 9,8 sekundi, a maksimalnata brzina koja ja ima postignato e 417 km/~. Taa, sepak ne e oficijalno verificirana, no zatoa, pak, so postignatite 300 km/~ za 29,2 sekundi “kenigseg” gi ostavi zad sebe sите оsтанати.

oga }e se vidi kakvi s$ avtomobili i vo K kolkav broj gi ima vo

dvorovite na brunejskiot sultan, toga{ spomenuvaweto na BMV (BMW) izgleda kako nabrojuvawe na vozniot park na decata, pomo{nicite, kuririte i ostanatiot personal

od “zaedni~kite slu`bi” na imotot na Hasanal. Brendot e startuvan vo ekot na Prvata svetska vojna, kako motorna gordost na Bavarija, Germanija. Denes ja poseduva i markata mini, otkako go prodadoa “rols rojs” i “bentli” na Folksvagen.

FUN BUSINESS

04.08.2010

PIKANTERII OD SVADBENATA PROSLAVA NA KLINTONOVATA ЌERKA

NEOPHODEN LUKSUZ ZA DA SE KA@E SUDBONOSNOTO “DA”?! Ven~avawata vo Amerika odamna stana posebna industrija, koja godi{no donesuva okolu 40 milijardi dolari, no so ogled na toa {to prose~nata cena za 2,5 milioni ven~avawe vo godinata iznesuva 28.000 dolari, ven~avaweto na }erkata na Klintonovi daleku otskoknuva VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

eka ven~avkite vo Amerika stanaa posebna industrija, dokaùva i svadbenata veselba na }erkata na porane{niot amerikanski pretsedatel Bil Klinton i aktuelnata dràvna sekretarka Hilari Klinton, koja spored tamo{nite mediumi, vo najmala raka ~ine{e 5 milioni dolari. êlzi Klinton, vo sabotata, vo luksuzna atmosfera mu go kaà sudbonosnoto “da” na svojot izbranik, investiciskiot bankar Mark Mezvinski i ja krunisa dolgogodi{nata vrska vo brak. Veselbata koja se odviva{e na luksuzniot imot koj nekoga{ mu pripa|al na milionerot Xon Xob Astor IV, daleku od o~ite na paparacite i K

11 200

iljadi dolari ~inela svadbenata torta

iljadi dolari bilo odvoeno za obezbeduvawe

milioni dolari ~ine{e svadbenata proslava na ^elzi Klinton

novinarskite ekipi, broela nekade okolu 500 gosti i bila prosledena so nekolku dotoga{ nevideni ognometi koi, spored kaùvawata na prisutnite, uspeale da go dopolnat glamurot i da ja krenat euforijata. Ako se zeme predvid deka 200.000 dolari se izdvoeni samo za obezbeduvaweto, sosema “na mesto” e informacijata deka nakitot ~inel 250.000 dolari. Fustanot vo koj êlzi se pojavila na svojata svadbena veselba, e kreacija na poznatata dizajnerka Vera Vang, koja za negovata unikatnost pobarala ni pomalku ni pove}e, 25.000 evra. Tv-mreàta En-Bi-Si objavi deka samo

iznajmuvaweto na {atori so klima- uredi ~inelo 600.000 dolari. Ne smee da se izostavi ni svadbenata torta vredna 11.000 dolari, koja vo javnosta razbudi bezbroj kritiki od tipot “ako nema leb neka jadat torta” i sl. Tokmu vakvite svadbeni detali go isprovocirale konzervativniot kolumnist Robert Pol Rejs koj na portalot “nowBiz” iznese zabele{ka deka svadbata na Klintonovi pretstavuvala nacionalen sram za zemjata koja ne samo {to bavno se oporavuva od recesijata, tuku broi i 14 milioni nevraboteni. Od selebriti felata, na svadbata bile prisutni akterot Ted Danson i Medlin

Olbrajt, dràvna sekretarka vo administracijata na Bil Klinton. Aktuelniot pretsedatel na SAD, Barak Obama ne prisustvuval, zatoa {to, kako {to rekol i samiot, ne bil pokanet. Patot i vozdu{niot prostor do famoznata lokacija bile zatvoreni, a site ìteli vo blizina na imotot bile obvrzani da gi ~uvaat detalite kako delovna tajna. êlzi i Mark se znaat u{te od tinejxerskite denovi, a zaedno studiraa i na Univerzitetot Stenford. Mark raboti vo wujor{kiot hex-fond Xi-3 Kepital, dodeka êlzi neodamna magistrira{e na Univerzitetot Kolumbija.

^elzi i Mark se ven~aa na prekrasna ceremonija vo Astor Korts, opkru`eni so roditelite i bliski prijateli

Gordite roditeli Hilari i Bil Klinton

18 04.08.2010

BIZNIS SPORT

SP 2022

BOGATITE [EICI GO KUPUVAAT MUNDIJALOT SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

tkako Ju`noafrikanskata Republika, so odli~nata organizacija na poslednoto svetsko prvenstvo vo fudbal, gi urna site tabua okolu kapacitetite na zemjite od tretiot svet, vo sli~na misija trgnaa i pretstavnicite na Katar, koi se obiduvaat da ja sru{at i polednata bariera i Mundijalot da go donesat vo edna {erijatska dr`ava od arabiskiot poluostrov. Katar i oficijalno ja predade kandidaturata za organizacija na svetskoto prvenstvo vo 2022 godina, a za da stignat do celta bogatite {eici se podgotveni da investiraat pove} e milijardi evra, vo izgradba na spektakularni stadioni i zna~itelno da ja moderniziraat potrebnata infrastruktura. Pretsedatel na organizaciskiot odbor na Katar 2022 e {eikot Mohamed bin Hamad bin Kalifa Al Tani, koj e prviot naslednik vo linijata za katarskiot tron. So nego, vladeja~ite na emiratot sakaat da go istaknat seriozniot pristap vo kandidaturata, a mora da se priznae deka retko koja druga zemja mo`e da se pofali so princ vo svoite organizaciski odbori. Prviot operativec na

Koga prv pat bev vo Katar, zemjata ima{e 400 iljadi ìteli, a sega 1,6 milioni. [to se odnesuva do infrastrukturata taa e odli~na. Koga dràvata moè{e da organizira nastan kako {to se aziskite sportski igri, za {to bea izgradeni borili{ta potrebni za 30 disciplini, toga{ voop{to ne bi bilo problem da se opremat nekolku fudbalski stadioni, veli Sep Blater pretsedatelot na FIFA

katarskata kandidatura, izvr{niot direktor Hasan Al Tavadi, pak istakna deka negovata zemja ima i sredstva i kapacitet za da go organizira svetskoto prvenstvo. “Dokolku ja dobieme poddr{kata od kongresot na FIFA, toa }e bide izvonredna mo`nost za Katar, no i za Bliskiot Istok da se pretstavi vo vistinsko svetlo i da mu posakame dobredojde na fudbalot”, izjavi neodamna Hasan, koj oficijalno pobara od site arapski zemji, slo`no da zastanat zad nivnata kandidatura. Sepak, postojat nekolku golemi pre~ki za Katar da ja dobie organizacijata na Mundijalot vo 2022 godina. Kako najgolem problem se spomenuva faktot deka ovaa zemja ima edvaj 1,6 milioni ìteli, so {to bi moèla da stane najmaliot organizator na {ampionatite. Ovoj fakt moè da bide golema pre~ka za normalnot tek na prvenstvoto, bidej}i kaj vakvite globalni natprevaruvawa potreben e ogromen broj na involvirani rabotnici

[eikot Mohamed bin Hamad bin Kalifa Al Tani e pretsedatel na organizaciskiot odbor na Katar 2022

Izvr{niot direktor na Katar 2022, Hasan Al Tavadi e optimist deka negovata mala zemja mo`e da go organizira najgolemiot sportski nastan

Vo fudbalskata reprezentacija na Katar nastapuvaat nekolku naturalizirani fudbaleri i volonteri. Potoa kako problem se navedeni zabranata za to~ewe na alkohol i restriktivniot dres-kod. Te{ko deka na menaxerite na eden od generalnite sponzori na FIFA, Hajnekn }e im se dopadne idejata za toa deka za vreme na svetskoto prvenstvo, milionite naviva~i, koi {to propatuvale nekolku iljadnici kilometri ne }e mo`at da go pijat nivnoto pivo. Toa nema da im se dopadne nitu na naviva~ite, osobeno na onie {to doa|aat od zemjite kade {to tradicionalno se konzumira pivoto. Zamislete gi Angli~anite, Germancite ili Holan|anite, koi po uspehot ili porazot na svoite reprezentacii seedno, svojata radost ili taga bi trebale da ja "gasiraat" so laden ~aj, salep ili so kafe. No, spored poslednite informacii od ovaa zemja, vo slu~aj Katar da ja do`ivie

Dokolku ja dobieme poddr{kata od kongresot na FIFA, toa }e bide izvonredna mo`nost za Katar, no i za Bliskiot Istok da se pretstavi vo vistinsko svetlo i da mu posakame dobredojde na fudbalot, veli Hasan Al Tavadi organizacijata, toga{ bi se dozvolila privremena proda`ba i konzumacija na alkohol, no vo strogo kontrolirani fan-zoni. Kako popu{tawe na tvrdata politika e i najavata deka Katar bi mu dopu{til na Izrael da isprati svoja reprezentacija, se razbira dokolku fudbalerite od ovaa zemja uspeat da se izborat za plasman. No, {to da se pravi so strogite pravila za oblekuvawe, koi {to osobeno se odnesuvaa na pripadni~kite na pone`niot pol. [to bi pravele Brazilkite so nivniot karakteristi~en “stajling”, koj se sostoi vo toa {to nivnata obleka se meri vo santimetri i kako toa bi go progoltnale strogite ~uvari na {erijatskiot zakon. U{te edna golema pre~ka e nepodnoslivoto toplo vreme vo Katar, koe bi vlijaelo

na toa site natprevari da se igraat nave~er. Toa sekako deka bi bilo pre~ka vo otkupot na televiziskite prava, no i na privlekuvaweto na sponzori, koi {to bi se reklamirale vo prenosite. No, i pokraj toa Katarcite se optimisti i veruvaat deka imaat golemi {ansi da go dobijat {ampionatot. Optimist e i pretsedatelot na FIFA, Sep Blater, koj pokaà luda hrabrost koga pred devet godini & ja dodeli organizacijata na Ju`na Afrika. Tamu ne be{e problem vremeto, pivoto i modata, tuku realnite problemi kako kriminalot, siroma{tijata i korupcijata. “Koga prvpat bev vo Katar, zemjata ima{e 400 iljadi ìteli, a sega 1,6 milioni. [to se odnesuva do infrastrukturata taa e odli~na. Koga dràvata

mo`e{e da organizira nastan kako {to se aziskite sportski igri, za {to bea izgradeni borili{ta potrebni za 30 disciplini, toga{ voop{to ne bi bilo problem da se opremat nekolku fudbalski stadioni”, izjavi Blater. Po iskustvoto so Ju`na Afrika na Blater mora da mu se veruva, a spored ispratenite signali od negova strana mo`e da se nadevame deka po dvanaeset godini kone~no }e se igra fudbal, a se misli na onoj najkvalitetniot i vo edna arapska zemja. Kandidati za organizacijata na svetskiot kup se u{te Rusija, Anglija, SAD, Japonija, Ju`na Koreja, Avstralija, kako i Belgija i Holandija zaedno. Odlukata za doma}inot na ovoj Mundijal, kako i za onoj vo 2018-ta }e se donese na 15 dekemvri.

SPORT

04.08.2010

SPORT

KO[ARKA

IGRATA OD UKRAINA, DA SE POVTORI SO UNGARIJA

DIMOVSKI GO PREPLIVA LA MAN[

Gledano niz prizmata od prvoto kolo, natprevarot so Ungarija ne bi trebalo da im pretstavuva pregolem predizvik na makedonskite reprezentativci, koi pak ne bi smeele da propu{tat {ansa za ubedliv triumf vo me~ot so objektivno poslabiot protivnik SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

gor Dimovski e ~etvrtiot Makedonec {to go preplival zalivot La Man{, koj gi zapliskuva bregovite na Velika Britanija i Francija. Dimovski go zapo~na plivaweto od pristani{teto vo Dover, dodeka celta mu be{e francuskiot grad Kale. Vo pove}e~asovnoto plivawe toj pretrpe silen gr~ na muskulite, no sepak istraja vo `elbata da go ostvari podvigot i da go spoi britanskiot ostrov so Evropa. Minatata godina, Tomi

Angliskiot kanal preplivan od ~etvrtiot makedonski pliva~ Stefanovski uspea da go prepliva kanalot, dodeka Niko Nestor i Atina Bojaxi toa go storija vo 1959-ta, odnosno 1969 godina. Preplivuvaweto na La Man{ e najpresti`nata delnica na maratoncite, na koi ve~nata slava im e edinstveniot motiv za ovoj potfat.

RABOTNI^KI OTPATUVA ZA LIVERPUL

o katastrofalnoto izdanie na prviot natprevar od tretoto kolo na kvalifikaciite na Liga Evropa, fudbalerite na Rabotni~ki }e se obdat da storat ne{to pove}e vo revan{ot so Liverpul. Ne stanuva zbor da se iznenadi protivnikot, koj od Skopje si zamina so ubava prednost od 2:0, tuku na angliskata publika da & se prika`e malku poagresivna igra, koja {to gleda~ite vo Skopje nemaa mo`nost da ja vidat. Epizodna uloga }e imaat i fudbalerite na Teteks, koi {to }e treba da odigraat vo revan{ot so {vedskiot tim na Elfzborg od Boras, otkako na prvata sredba na gostinK

elekcijata na Ungarija e naredniot protivnik na makedonskata ko{arkarska reprezentacija vo kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo vo 2011 godina. Samo ubedliva pobeda vo 2. kolo }e gi zadovoli apetitite na publikata, koja {to e pomalku razgalena po golemata pobeda ostvarena na gostuvaweto vo Ukraina. 58:71 e izvonredna vest za na{iot nacionalen tim, koj po cela decenija }e treba da odigra edni kvalifikacii bez Vrbica Stefanov, eden od na{ite najdobri ko{arkari vo istorijata. Voodu{evi i Pero Anti} so 26 poeni, kako i so u~inokot od po tri skoka i asistencii, koj mora{e da odigra protiv mnogu povisokata postava na ukrainskata reprezentacija. So 16 poeni se istakna i veteranot Todor Ge~evski, dodeka tret so dvocifren

broj na poeni vo redovite na nacionalniot tim be{e Vojdan Stojanovski. Ungarcite pak vo prvoto kolo bea ubedlivo porazeni na doma{en teren od favoriziranata Velika Britanija, koja {to sprotivno od o~ekuvawata be{e predvodena od svoite NBA yvezdi. Gledano niz prizmata od prvoto kolo, natprevarot so Ungarija ne bi trebalo da im pretstavuva pregolem predizvik na makedonskite reprezentativci, koi pak ne bi smeele da propu{tat {ansa za ubedliv triumf vo me~ot so objektivno poslabiot protivnik. Utre, so po~etok od 20.45 ~asot, Makedonija }e ja pre~eka Ungarija vo salata Boris Trajkovski vo Skopje.

Pero Anti} e zasega najistaknatiot poedinec vo ko{arkarskata reprezentacija na Makedonija

FIBA GI ZABRANI VUVUZELITE Federacijata na internacionalni ko{arkarski asocijacii (FIBA) ja zabrani upotrebata na vuvuzelata za vreme na svetskoto prvenstvo vo Turcija, {to treba da se odr`i kon krajot na mesecot. Zdravstvenata komisija na FIBA, zvukot na vuvuzelata vo zatvoren prostor go ocenila kako krajno {teten po zdravjeto na naviva~ite i igra~ite, a iritira~kiot zvuk od afrikanskata truba deluval i mo{ne

lo{o vrz koncentracijata na ko{arkarite. FIBA najavi ostri kazni za nepo~ituvawe na ova pravilo, a na organizatorite im nalo`i da gi zaplenat site vuvuzeli pred da zapo~nat natprevarite. Zabrana za naviva~kiot rekvizit, koj stana popularen za vreme na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, se o~ekuva da donesat da donesat i kontinentalnite ko{arkarski federacii.

FORMULA 1

[UMAHER MU SE IZVINI NA BARI^ELO

Dali fudbalerite na Rabotni~ki vo revan{ot }e uspeat da go popravat vpe~atokot?

ski teren bea porazeni so nedosti`ni 5:0. L

ajtrofejniot voza~ vo Formula 1, Germanecot Mihail [umaher javno mu se izvini na Rubens Bari~elo za incidentot na poslednata trka vo Ungarija, koga Brazilecot za malku }e go zagube{e `ivotot. “Otkako ja pregledav snimkata i vidov {to se slu~ilo na patekata, sfativ deka stujardite bea vo pravo {to me kaznija. Ednostavno mu otidov preagresivno na Bari~elo i mu se izvinuvam poradi toa”, izjavi kontroverzniot [umaher. Vo obid za da go prestigne Bari~elo, [umaher za malku }e go zabie{e vo za{titnata ograda na patekata Hungaroring, kraj Budimpe{ta, po {to dobi ogromen broj kritiki, be{e kaznet so deset kvalifikaciski mesta na startot, a ne e isklu~ena mo`nosta da dobie pogolema kazna od disciplinskata komisija na FIA, koja doprva }e re{ava dali treba da re{ava po ova pra{awe. Inaku mediumite go opi{aa potegot na germanskiot voza~ kako “obid za ubistvo”, aludiraj}i na preopasniot manevar izveden od sedumkratniot {ampion na Formula 1. “Sakav da mu go ote`nam

Otkako ja pregledav snimkata i vidov {to se slu~ilo na patekata, sfativ deka stujardite bea vo pravo {to me kaznija. Ednostavno mu otidov preagresivno na Bari~elo i mu se izvinuvam poradi toa

Germanecot pronajde sili za da mu se izvini na porane{niot klupski kolega ominuvaweto no ne posakuvav pominuvaweto, da go isfrlam od patekata. Dokolku toj misli deka toa sum planiral da go napravam toga{ se izvinuvam. No, toa ne be{e mojata namera. Voziloto ne mi be{e najdobro podgotveno i postojano go upravuvav do negovite krajni mo`nosti, po {to vozeweto pove}e potsetuva{e na vozewe po led”, dodade [umaher, na kogo ova ne mu e prviot

incident vo karierata, karierata tuku nekolkupati gi ima donesuvano vo opasnost konkurentskite voza~i na patekata. “[est godini mu bev kriv za s$, neverojatno e toa {to toj go govori, no posakuvam sudiite da donesat pravilna odluka. Za mene otsekoga{ se govorelo deka sum pla~ko, no vo situacijata mnogu pove}e me interesira {to }e ka`e publikata i javete mi preku

Tviter” izjavi Bari~elo Tviter”, Bari~elo, nekolku minuti po za “vlakno” odbegnatiot incident so [umaher. Inaku dvajcata piloti {est godini bea klupski kolegi vo Ferari, koga Bari~elo dobiva{e striktni naredbi da mu go ~uva grbot na [umaher. Sepak, i pokraj odli~nata sorabotka vo italijanskiot klub, po raziduvaweto nivniot odnos e otvoreno neprijatelski.