Br.111-kapital-25.08.2010 by Kapital Media Group

FEQTON NIKE - JUST DO IT

KOLUMNA

MO]EN SLOGAN ZA USPEH! STRANA 14

NOVI BANKNOTI

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

STRANA 8

PRATENICITE I MINISTEROT ZA FINANSII “VE@BAA” EKONOMIJA

BUXETOT “IZRE[ETAN”, STAVRESKI TVRDI DEKA SDSM NE RAZBIRA EKONOMIJA

NAZATVORAWE,VTORNIK,24.08.2010,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,48% 0 0,10% 0 00,10%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 448,42 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

772,72 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (24.08) 2,380

MBI 10

2,375 2,370 2,365 2,360 2,355 2,350

2,345 2,340 2,335 18/8

JOVAN MANASIEVSKI PRATENIK NA LDP

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII

VLADATA PLANIRALA 500 MILIONI EVRA ZA KAPITALNI INVESTICII VO 2009, A POTRO[ILA SAMO 215 MILIONI EVRA. NAPRAVENITE KAPITALNI RASHODI SE POGOLEMI, SAMO [TO SÈ U[TE NE SE PLATENI SITE FAKTURI.

AKO SE RAZBIRA[E OPOZICIJATA OD EKONOMIJA, ]E ZNAE[E DEKA VO USLOVI NA KRIZA, ODVOIVME POVE]E ZA KAPITALNI INVESTICII OTKOLKU TIE VO VREMETO KOGA EKONOMIJATA BE[E PODOBRA.

ZO[TO E LO[A “KRVNATA SLIKA” NA ZDRAVSTVOTO

KOJ NE SAKA INVESTICII VO SOLARNATA ENERGIJA?

DR@AVATA [TEDI NA ZDRAVSTVOTO, GRA\ANITE GO TRO[AT ZDRAVJETO STRANA 6

MAKEDONIJA OD PROMOTOR SE PRETVORI VO KO^NI^AR NA ZELENATA ENERGIJA STRANA 10

20/8

22/8

24/8

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

KOCKA, @ENI I ZEMJODELSTVO

STRANA 2

PO KINA I INDIJA

INDONEZIJA E NOVATA INVESTICISKA DESTINACIJA STRANA 13

2 25.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 25 AVGUST 2010

KOCKA, @ENI I ZEMJODELSTVO

ocka, èni i zemjodelstvo se trite raboti vo koi postojano se vloùva, a retko se dobiva. Ova go kaàl patalec, a ne gatalec, {to bi rekol narodot, a celosno odgovara na sostojbite vo makedonskoto zemjodelstvo. Toa denovive moàt da go potvrdat lozarite, pa i vinarite. Ova i toa kako }e go argumentiraat mlekarite, koi po Svedmilk duvaat i na matenica. So ova se sloùvaat duri i strumi~ani, koi iako letovo ubavo se ofajdija od silniot izvoz na domati, piperki i bostan vo Hrvatska i Srbija, u{te otsega se pla{at za slednata godina i za svojata idnina vo makedonskoto zemjodelstvo. Velat, samo gri`livo investiranata zarabotka vo pokvalitetno proizvodstvo, nova tehnologija i mehanizacija moè da n$ spasi od sigurna propast na dolg rok. Tokmu izjavata na strumi~ani, zemjodelci so dolg sta` i zemjodelsko iskustvo, n$ vodi do srcevinata na problemite, no i na re{enieto vo makedonskoto zemjodelstvo - investicii, investicii, investicii! Vloùvaweto pari, investiraweto vo sovremeni tehnologii i silen marketing i brendiraweto na proizvodite se klu~ot na uspehot. A koj moè da go postigne toa? Se znae, silnite kompanii, biznismenite so vizija i èlba da napravat uspe{en proekt. Toa definitivno ne moàt da go napravat individualnite zemjodelci koi ìveat na subvencii. êkaj}i ja isplatata na vladinite subvencii i nadevaj}i se na {to porodna godina, tie ne moàt da bidat

dvigateli na sovremenoto zemjodelstvo, kon koe sakame da se stremime. 100-te milioni evra zemjodelski subvencii se kupuvawe socijalen mir, a ne investicija vo pogolem kvalitet. Uspe{ni zemjodelski prikazni, bazirani na investicii i mo`nost za posilni vloùvawa, ima vo sosedstvoto. Najnov trend vo Hrvatska, na primer, e vo zemjodelstvoto da vloùvaat menaxeri, sportisti, lekari, advokati. Niskata cena na zemjodelskoto zemji{te gi motivira da kupat ogromni parceli na koi naj~esto sadat vinova loza i maslinki, gradat sovremeni vinarnici i kapaciteti za proizvodstvo na maslinovo maslo. Ja spojuvaat svojata intimna pasija za kvalitetna ~a{a vino i ubava hrana so biznis-model koj rezultira so pojava na novi izgradeni brendovi na pazarot, novi vrabotuvawa, izvoz i, sekako, profit. Najgolemiot hrvatski menaxer, Ivica Todori}, svojata uspe{na zemjodelska prikazna godinava intenzivno ja {iri i vo Srbija, kade {to kupi ogromni farmi, klanici... Toj veti investicii, obezbedeni pazari i plasman na proizvedenoto i dobi golem biznis na tu| teren. Toa se adutite, nema drugi. Vakvi primeri ima i vo Makedonija. Moèbi ne se mnogu, no investiciite na del od golemite makedonski kompanii vo nova tehnologija za proizvodstvo na vino, sirewe i drugi mle~ni proizvodi moèbi treba da bidat modelot za uspe{nost koj treba da se sledi i vo idnina. I da se stimulira. Kojznae kolkupati agroekspertite predupreduvaat - potrebno e okrupnuvawe,

PRATENICITE I MINISTEROT ZA FINA

BUXETOT “IZRE[ET DEKA SDSM NE RAZ Vladata so sekoj rebalans na buxetot krati najmnogu od kapitalnite rashodi, a i nametnuva pogolemi dava~ki i kazni na gra|anite i firmite, obvini opozicijata. Minis-terot za finansii Zoran Stavreski odgovori deka Vlada-ta i pokraj krizata uspe{no gi menaxira prihodite i rashodite vo buxetot. VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

a ne rasitnuvawe na zemjodelskite parceli i proizvodstvoto. Da se stimulira pomasovno proizvodstvo za da se postigne podobra cena, velat tie. Sega{niot skalest sistem na subvencionirawe go pravi tokmu sprotivnoto. Im dava pove}e na pomalite, pomalku ili voop{to na golemite. Gi deli 100-te vladini milion~iwa na iljadnici mali zemjodelci, koi, kako {to sega stojat rabotite, nemaat {ansa da go pridvi`at makedonskoto zemjodelstvo kon povisoko nivo. Iako mnogu ~esto ministri, premieri, pratenici, bukvalno site, sakaat da se falat so kvalitetnite makedonski zemjodelski proizvodi, site tie mora da priznaat deka makedonskata zemjodelska prikazna ne e success story. Ona {to ni go dala prirodata - plodna po~va, mnogu sonce i ubava klima - ne se dovolni za makedonskoto mleko da se pretvori vo poznato i posakuvano sirewe, a grozjeto vo ceneto i skapo vino. Za toa se potrebni PARI!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

olari dostigna cenata na naftata na svetskite berzi v~era, so {to prodol`i nadolniot trend petti den po red, a glavnata pri~ina se lo{ite vesti od pazarite na akcii. Pa|aa i terminskite indeksi na Volstrit poradi s$ pogolemata zagri`enost za svetskata ekonomska situacija. Po pritisok se i berzite vo Evropa, a i aziskite investitori nemaat pri~ina za zadovolstvo. Barel surova nafta za isporaka vo septemvri vo Wujork poevtini za 93 centi na 72,17 dolari, a na Londonskata berza cenata padna za 82 centi na 72,80 dolari.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.m

ladata na Nikola Gruevski potro{i najmnogu pari od site dosega{ni vladi, a toa ne dalo nikakov efekt za ekonomijata, osven pogolemi dava~ki i pove}e kazni za gra|anite i firmite. So vakvi obvinuvawa v~era pratenicite od opozicijata go napadnaa ministerot za finansii Zoran Stavreski. Toj pred sobraniskata Komisija za finansirawe i buxet ja brane{e zavr{nata smetka na Buxetot za 2009 godina, no dobi silni “udari” za buxetskata politika od SDSM i od LDP. Iako Stavreski tvrdi deka realizacijata na buxetot minatata godina odela spored planiranoto i bila uspe{na so ogled na ekonomskata kriza so koja se soo~i Makedonija, ne uspea da gi amortizira kritikite od opoziciskite partii, koi vo odredeni momenti se pretvorija i vo li~ni i partiski navredi. Pratenikot na LDP, Jovan Manasievski, koj e i pretsedatel na Komisijata za finansirawe i buxet, go obvini Ministerstvoto za finansii deka gi ima prekr{eno zakonite zatoa {to vo delot na doma{noto zadolùvawe ja pre~ekorilo sumata za 30% od taa {to bila predvidena vo buxetot. “Vo buxetot bea predvideni najmnogu 70 milioni evra za zadolùvawe na doma{not pazar, a Vladata se zadolì so 100 milioni evra. Koja e toga{ smislata na buxetot? Na ova mora da se stavi kraj! Go povikuvam Dràvniot zavod za revizija da se izjasni za ova kr{ewe na buxetot, koj e osnovniot zakon za toa kako se pribiraat i tro{at dràvnite pari”, re~e Manasievski. Toj isto taka ima{e zabele{ka na toa {to Vladata lani sobrala za 3% pomalku dano~ni prihodi vo buxetot otkolku {to planirala, obrazloùvaj}i go toa so krizata, no zatoa, pak kaj nedano~nite prihodi imalo natfrlawe na planot. “Kako e mo`no na ekonomijata da & odi lo{o, a samo Vladata da zagrabuva pove}e

500

30%

milioni evra bile planirani za kapitalni investicii vo buxetot za 2009 godina, a 215 milioni bile potro{eni

pove}e pari na doma{niot pazar pozajmila Vladata vo 2009 godina od toa {to bilo predvideno so buxetot

od xebot na gra|anite i firmite od planiranoto? Bi bilo logi~no kako {to pa|aat dano~nite, da pa|aat i nedano~nite prihodi”, zaklu~i Manasievski. @estoka reakcija od Manasievski ima{e i poradi toa {to Vladata uporno odbiva da kaè kolku novi vrabotuvawa ima vo javnata administracija. “Lani od izve{tajot na Dràvniot zavod za revizija doznavme deka vo 2008 godina ministerot za finansii potpi{al okolu 9.000 re{enija za novi vrabotuvawa vo javnata administracija. No, vo revizorskiot izve{taj za 2009 godina, taa brojka ja nema. Go pra{uvam Zavodot za revizija zo{to sega go nema toj podatok? Ovoj podatok se ~uva podobro i od podatocite za vooruùvawe na armiskite i policiskite sili?! Za kakva kontrola na izvr{nata vlast zboruvame ako ne moè da dojdeme do brojkata za novi vrabotuvawa vo 2009 godina?”, mu

se obrati Manasievski na Stavreski. Ministerot na ova odgovori deka brojkite voop{to ne se tajna i deka vo nekolku navrati toj ka`al deka se raboti za 3.436 lica so privremen dogovor za vrabotuvawe. “Zaedno so javnite pretrpijatija kade {to ima okolu 1.500 vraboteni so privremen dogovor, brojkata e nekade nad 4.900 lu|e, a kaj del od niv e zapo~nata postapka za transformacija na privremeniot raboten odnos vo traen, so ogled deka ima lica {to so godini rabotat na toj na~in”, re~e Stavreski. KAPITALNITE INVESTICII NI DO POLOVINA ISKORISTENI Pratenicite od opozicijata mu zabele`aa na ministerot Stavreski i poradi nerealiziraweto na kapitalnite investicii vo 2009 godina. Poso~ija deka vo buxetot bilo planirano da se potro{at 500 milioni evra za kapitalni investicii, a se realizirale 215 mil-

STAVRESKI:

”SDSM NE GO BIDUVA ZA EKONOMIJA!”

“Va{ite tezi, samo potvrduvaat deka SDSM ne go biduva za ekonomija”, mu pora~a ministerot Zoran Stavreski na pratenikot Marjan~o Nikolov, po negovoto tvrdewe deka Vladata so toa {to ja pro{irila dano~nata osnovica, brcnala podlaboko vo xebot na kompaniite i na gra|anite i na toj na~in go ote`nala ambientot za razvoj. Stavreski mu poso~i na Nikolov deka Vladata treba da kreira pretpriemni~ki potencijal vo ekonomijata. “Dali e podobro da ima visoki danoci i pridonesi i da ne vaàt za site, ili so pomali, ramni danoci i pomali pridonesi da se sozdadat ednakvi uslovi za site biznisi i da se sobere pogolem priliv vo dràvnata kasa na krajot? Nie postignavme rast na ekonomijata od 6% pred krizata, a vie ne moè da sfatite deka moè da ima tolkav rast. Va{iot maksimum be{e 3% i aran`man so MMF. Tolku e va{eto znaewe. U{te i se gordeete deka ste imale suficit vo buxetot vo 2006 godina, {to e sosema neadekvatno za ekonomija {to treba da se razviva”, bea argumentite na Stavreski.

NAVIGATOR

25.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POBEDA

D FATMIR BESIMI

GEORGI PRVANOV

TRAJKO VEQANOVSKI

DIJANA DRAGUTINOVI]

amaluvaweto na kazugarskiot pretsedatel rviot raboten den na rpskata ministerka N nite za ugostitelstvo- Bso svojot odmeren i Ppratenicite po odmo- Sza finansii }e to, trgovijata i zanaet- diplomatski stav ostana rite ne smeni ni{to vo vodi `estoka vojna ~istvoto za 30% do 50% e vistinski poteg na dr`avata vo interes na firmite

imun na nekorektnata bugarska politika kon makedonskata dr`ava

destruktivnata atmosfera i neproduktivniot dijalog vo Sobranieto

so MMF za da dobie pogolem aran`man za izlez od krizata

ANSII “VE@BAA” EKONOMIJA

TAN”, STAVRESKI TVRDI ZBIRA EKONOMIJA

eka Makedonija e zemja na {ampioni pokaà posledniot natprevar i impresivnataa pobeda na makedonskata ko{arkarska reprezentacija vo duelot so reprezentacijata na Velika Britanija. Mom~iwata na Marin Dokuzovski so celiot svoj sportski elan i odli~nataa igra uspeaja da ja ”zapalat” sedumiljadnata pubblika prisutna na tribinite na arenata Boris Trajkovski. Oboeni vo boite na Makedonija, crvenata i òltata, site srca bieja kako edno i vo eden glas gi bodrea makedonskite ko{arkari. Vistinski adrenalinski natprevar od svetski rang. Pod palkata na selektorot Dokuzovski na{ite reprezentativci go odigraa svojot najdobar duel vo ovie kvalifikacii i na veli~enstven na~in n$ pribliìja do plasman za Evrobasketot narednata godina. Na{ata ko{arkarska reprezentacija e vo odli~na forma.

MARIN DOKUZOVSKI So silna motivacija i elan, vo golema mera blagodarenie na nivniot selektor, e na siguren pat da n$ napravi mnogu gordi na na{ite ko{arkari vo nacionalniot dres. Ovoj bleskav rezultat treba da bide dopolnitelen motiv za selektorot Dokuzovski i za na{ite ko{arkari za sledniot natprevar vo Skenderija, kade {to igraat so reprezentacijata na BiH, da go zaokru`at na pobedni~ki na~in i so toa da ja zatvorat uspe{nata sezona vo ovoj kvalifikaciski ciklus.

GUBITNIK

NASILSTVA I BEGSTVA VA OD ZATVORITE

JOVAN MANASIEVSKI KI

Ako se razbira{e opozicijata od ekonomija, }e znae{e deka vo uslovi na kriza, odvoivme pove}e za kapitalni investicii otkolku tie vo vremeto koga ekonomijata be{e podobra. Ako grade`ni{tvoto imalo pozitiven rast vo 2009 godina, toga{ od kade e toj rast ako ne od kapitalnite investicii?

Vladata planirala 500 milioni evra za kapitalni investicii nvesticii vo 2009 godina, a potro{ila otro{ila samo 215 milioni evra. vra. Me|utoa, napravenitee kapitalnii rashodi se pogolemi,, samo {too s$ u{te gi nemaat isplateno splateno site dostasani fakturi. ri. Zna~i, i brojkite vo buxetot se nekorektni.

MINISTER ZA FINANSII

ioni evra, odnosno okolu 40%. Opozicijata veli deka toa se samo 10% od buxetot i 3,5% od bruto-doma{niot proizvod, {to se najniski procenti dosega. “Vsu{nost, minatata godina kaj Ministerstvoto za finansii ima{e zgolemen napor za tro{ewe na kapitalnite rashodi. Vie gi napravivte, no ne gi isplativte. Ovie 215 milioni evra se isplateni kapitalni investicii, no pove}e se potro{eni, samo {to dostasanite fakturi od kompaniite, ne gi imate s$ u{te plateno zatoa {to nemate pari vo buxetot. Zna~i imate i nekorektni brojki vo buxetot”,

obvini Manasievski. Kon nego se priklu~i i pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov, koj go pra{a Stavreski zo{to za promotivni aktivnosti na Vladata vo buxetot za 2009 godina bile planirani sedum milioni evra i bile potro{eni 95%, a za razvoj na energetikata od planiranite 60 milioni evra bile potro{eni samo 20 milioni. “Za lokalna samouprava ste isplanirale 166 milioni denari, ste potro{ile samo 37 milioni. Za ruralen razvoj od planirani 500 milioni denari, ste potro{ile 60 milioni.

3 FAKTI ZA...

328.081 56,2% 52,9%

ZORAN STAVRESKI

NEVRABOTENI LICA EVIDENTIRALA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE ZAKLU^NO SO KRAJOT NA JULI GODINAVA OD NEVRABOTENITE LICA SPORED STAROSNATA GRANICA SE NA VOZRAST OD 30 DO 54 GODINI OD EVIDENTIRANITE NEVRABOTENI, SPORED OBRAZOVNATA STRUKTURA SE NEKVALIFIKUVANA ILI POLUKVALIFIKUVANA RABOTNA SILA

PRATENIK NA LDP DP

Na zemjodelcite od vetenite sredstva im skrativte 5,5 milioni denari. Ja skrativte i poddr{kata za malite i sredni kompanii, na koi {to ne im dadovte nitu 30% od planiranite sredstva. Pa, za kakov razvoj zboruvate vie?”, pra{a Nikolov. Ministerot Stavreski kako kontra argument poso~i deka kapitalnite investicii vo 2009 godina, sepak bile pogolemi za 30% otkolku vo 2005 godina, koga SDSM bil na vlast i deka aktuelnata Vlada za razlika od toga{nata “~ador ekonomija” koga odreden broj na firmi

bile privilegirani da ne pla}aat danoci, sega uslovite za biznis se ramnopravni. “Nie poefikasno ja menaxirame ekonomijata so pomo{ na poniski danoci”, replicira{e Stavreski. Manasievski na toa zabele`a deka vo 2005 godina se realizirani 10 milijardi denari kapitalni investicii, no od 93 milijardi denari buxet, a vo 2009 godina 13 milijardi denari, od 139 milijardi buxet. “Zna~i ne ste postignale nikakva efikasnost”, istakna Manasievski.

PROCENKI...

edostigot od stru~nost ost i posvetenost na te rabotata zatvorskite ~uvari go pokrivaat so primena na sila. Otkakoo pred dva dena od Idrizovo pred o~i im izbegaa aa dvajca zatvorenici, duri di16 zatvorenici pred mediumite izlegoa so obvinu-vawa deka bile fizi~ki le maltretirani dodeka bile ispra{uvani vo vrska soo begstvoto. Sostojbata vo makedonskite zatvori so godini e o~ajna i e oblast na koja Evropskata komisija postojano sugerira deka mora mnogu da se raboti. Evroambasadorot Ervan Fuere eden od makedonskite zatvori sporedi so onie vo Latinska Amerika, a Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava postojano reagira deka zatvorenicite vo zemjava se `rtvi na diskriminacija, navreduvawe, omalova`uvawe, nedavawe lekarska pomo{. Na seto ova direktorkata na Upravata za izvr{uvawe na sankcii, Lidija Gavrilova, ostanuva nema. Od Upravata negi-

LIDIJA GAVRILOVA raat deka bilo primeneto nasilstvo vrz zatvorenicite, no osven suspendiraweto na dvajcata ~uvari, ne ka`uvaat kako e vozmo`no da se dozvoli begstvo na zatvorenici od bawata smestena vedna{ do sobata na ~uvarite. Pa, namesto da go “gostuva” i {eta ministerot Mihajlo Manevski po zatvorskite hodnici, redno e direktorkata Gavrilova da gi ~ue kritikite i od Brisel, i od Pravobranitelstvoto i od Helsin{kiot komitet, deka na zatvorenicite vo Makedonija predvidenata kazna za otslu`uvawe im e za~ineta so “ekstra– merki”.

MISLA NA DENOT

ZORAN ZAEV

potpretsedatel na SDSM

KOJ ]E NAPRAVI [VERC NA 60.000 TONI P^ENICA?

aktite se nemilosrdni: tro{ocite za hrana vo Makedonija vleguvaat so mnogu pogolem procent vo vkupnite tro{oci na gra|anite, aktuelnata potro{uva~ka ko{nica e statisti~ka laga, a 80% od vrabotenite zemaat mnogu poniska plata od prose~nata plata, tvrdi Zoran Zaev, potpretsedatel na SDSM. Spored nego, za nedostigot od p~enica i zgolemuvaweto na cenata na lebot direktno e odgovorna Vladata na Nikola Gruevski. Toj go pra{a Gruevski koj, vo dogovor so vlasta, }e napravi {verc od 60.000 toni p~enica? Zaev pobara Vladata vedna{ da ja ukine odlukata za limitirawe na uvozot na p~enica i bra{no.

KOGA SE TRUDITE DA KREIRATE NOVI NE[TA, TREBA DA STE PODGOTVENI DA BIDETE NA RABOT NA RIZIKOT

MAJKL AJZNER PORANE[EN DIREKTOR NA KORPORACIJATA DIZNI

4 25.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POVISOKI CENI I DANOCI

...@IVOT PO 17 DENA

...OTKRILE PREMNOGU

Hrvatska se bori so krizata

Izvadeni pre`iveanite rudari vo ^ile

Talibancite baraat {pioni na SAD

igarite poskapuvaat za edna kuna, a se zgolemuvaat i dava~kite za benzin vo Hrvatska. So ovaa merka premierkata Jadranka Kosor saka da go odr`i buxetot vo `ivot, bez da vovede novi danoci i da gi namali platite na administracijata.

rieset i tri rudari, koi pred pove}e od dve nedeli ostanaa zatrupani vo rudnikot za bakar i zlato vo San Hoze, vo ^ile, pre`iveaja. Rudnikot se sru{i na 5 avgust, a rudarite ostanaa 800 metri pod zemja.

alibancite, so pomo{ na dokumentite na Vajkliks, gi baraat {pionite na SAD za da gi kaznat. Od dokumentite ne se Tizbri{ani imiwata na Avganistancite koi im pomagale na NATO i na Amerikancite.

DVA, TRI ZBORA

“So preporakata da ne se voveduva danok na bankite ne gi {titev bankite, tuku zemjata od politi~ari i politikanti koi nemaat sila da se izdignat nad tesnite interesi i da rabotat za op{toto dobro na gra|anite. Danokot na bankite tro{okot }e go prefrli vrz klientite.” @EQKO ROHATINSKI guverner na Narodnata banka na Hrvatska

“Sleduva krvava i dlaboka depresija, koja }e predizvika pad na pazarite na akcii od barem 60%, po {to }e sleduva godina na inflacija od 20% do 30%, bidej}i centralnite banki pe~atat premnogu pari vo o~ajniot obid za spas.” ALBERT EDVARDS investiciski strateg vo Sosiete `eneral

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Vo Rusija do 19 avgust se o`neani 40,3 milioni toni `ito, {to e 38% pomalku od istiot datum minatata godina. Ministerstvoto za zemjodelstvo ima dve scenarija za rodot ovaa godina - optimisti~ko, so koi se predviduvaat me|u 65 i 67 milioni toni i pesimisti~ko, so koe se predviduvaat 60 milioni toni.” ALEKSANDAR PETRIKOV zamenik-minister za zemjodelstvo na Rusija

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

TELEVIZOR OGLEDALO

kspertite od britanskata kompanija Luxurite na originalen na~in go re{ija problemot so bespoleznosta na isklu~eniot televizor. Ni pomalku, ni pove}e - go pretvorija vo ogledalo. Ovoj gaxet poznat pod imeto Glass TV ima ekran so te~ni kristali, pred koj se nao|a

specijalno ogledalo. Pokraj toa, ovoj televizor impresionira so neverojatnite dimenzii od 82 in~i dijagonala i so visokata rezolucija i ostrina. Osnova~ite velat deka ovoj proizvod neposredno po negovoto lansirawe }e ima mnogu visoka cena, no podocna ponudata }e vklu~uva i vakvi proizvodi so pomali dimenzii.

POLITIKA

25.08.2010

POSTAVENI LAVOVITE NA MOSTOT GOCE DEL^EV

a mostot Goce Del~ev vo Skopje v~era bea postaveni skulpturite „Lav” na avtorite Elena i Darko Dukovski. Lavovite, del od proektot “Skopje 2014”, se visoki pet metri i te{ki pet toni, a izleani se vo bronza vo learnicata Fernando Marineli vo Firenca. Postavuvaweto na lavovite be{e povod za partiski prepukuvawa. “Samo ovie dva lava ~inat nekolku milioni evra koi gra|anite }e gi platat od

svoite xebovi. Ova e klasi~na peralnica na pari vo re`ija na Gruevski i familijata”, izjavi Andrej Petrov, sekretar na SDSM. Vladeja~kata VMRO-DPMNE simboli~no odgovori od pred fabrikata Alumina, koja be{e zatvorena vo vremeto na vladeeweto na SDSM. “Nad 700 deca na ovie rabotnici ja zagubija svojata idnina. Ovaa fabrika be{e del od proektot na SDSM “Makedonija 2006”“, izjavi portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski.

SELAMI: PARTISKI VOJNICI NA MESTOTO NA ^LENOVITE NA ANTIKORUPCISKA!

o skratuvaweto na mandatot na ovoj sostav na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Selami gleda obid za postavuvawe na partiski vojnici vo nejzinite redovi. Pretsedatelot na DKSK se somneva vo dobrite nameri na izmenite na zakonot za profesionalizacija na Komisijata. “Izmenite so koi se predviduva ~lenovite na Komisijata da bidat profesionalno anga`irani so polno rabot-

no vreme nie gi prifa}ame, no samo dokolku toa zna~i pogolema anga`iranost i posvetenost na rabotata. No, skratuvaweto na mandatot na ~lenovite na Komisijata koga im ostanuva samo u{te edna godina do istekot, pretstavuva grubo me{awe vo rabotata na Komisijata”, veli Selami za “Kapital”. Spored izmenite predlo`eni od Ministerstvoto za pravda, se predviduva ~lenovite na Komisijata da imaat polno rabotno vreme i da gi stavat

vo miruvawe funkciite koi gi izvr{uvaat nadvor od anga`iraweto vo DKSK. “Ova ne pretstavuva li~na odmazda na ~lenovite na Komisijata, nie samo barame objasnuvawe na izmenite vo zakonot”, veli Selami. Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija vo izmenite na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata koi gi podgotvuva Ministerstvoto za pravda gleda u{te eden od nizata obidi na vlasta za zamol~uvawe na Komisijata.

NI SKOPJE NI ATINA VE]E NEMAAT KADE

FINALEN ISHOD OD FINALNATA FAZA!?

Vo uslovi koga i dvete strani vo presret na Samitot na NATO se pod silna presija od Va{ington, izvori za “Kapital” velat deka razvrskata na sporot e neminovna ovaa esen, duri i ako toa zna~i zamrznuvawe na pregovorite

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

rv pat vo dvaesetgodi{niot spor za imeto so Grcija moème so sigurnost da kaème deka vleguvame vo finalnata faza, vo koja mora da se donesat klu~ni odluki i vo koja ve} e nema da ima begawe od krajniot rezultat. Mora da imame nekakov konkreten ishod. Nevozmo`no e da se pregovara mirno koga ni gori pod noze,- tvrdi za “Kapital” visok izvor od vladeja~kata partija. “Sporot se oddolùva ve} e dve decenii. Sekoja Vlada dosega ve{to bega{e od negovo re{avawe, znaej}i deka se raboti za naj~uvstvitelnoto nacionalno pra{awe na koe lesno se dobivaat, no u{te polesno se gubat politi~ki poeni. I moè{e da se igra taka, oti takvi bea i pravilata na terenot koi dozvoluvaa kalkulacii. No, sega, vo uslovi koga Makedonija nema kade da odi osven vo EU, a patot dotamu vodi preku Atina, tokmu ovaa Vlada e stavena vo pozicija da mora da donese odluka. Da se re{i

sporot ili da se zamrzne na odreden period period, nema treta opcija”, veli istiot izvor. Idejata za takanare~eno “zamrznuvawe” na problemot nekolkupati dosega be{e spomenuvana kako edna od alternativite – Grcija da dozvoli vlez na Makedonija vo evroatlantskite strukturi pod privremenata referenca FIROM, a potoa da se dade odreden rok do koga bi se

nna{lo re{enie. No, diplomatski izvori za “Kapital” m tvrdat deka ovoj ishod e samo proizvod na èlbite na makedonskoto liderstvo i deka vo momentot toa e moèbi najbezbolnata varijanta za Skopje, no deka e sosema politi~ki naivno da se veruva oti Atina bi dozvolila takvo ne{to. Kako i da e, ve}e e jasno oti esenva se o~ekuva vè{tuvawe vo relaciite Skopje – Atina,

kako rezultat na pretstojniot samit na NATO. Poznava~ite velat deka ne mo`e da se stavi znak ednakvo me|u o~ekuvawata od ishodot na nekoj sovet na evropskite ministri ili, pak, kraj na pretsedatelstvuvaweto na nekoja zemja-~lenka i o~ekuvawata od Samitot na Alijansata. “Evropa vodi edna mnogu pomeka politika od SAD. Prosto ka`ano, Brisel vi veli – tre-

ba da ni se pridruìte, za vas e dobro da ni se pridruìte, ajde da najdete re{enie i sli~no, a Va{ington vo najumerena forma veli – ili najdete re{enie ili pod pra{alnik ja doveduvate idninata na dràvata. Pa, sega zamislete kakov e pritisokot pred ovoj Samit, koj definitivno se razbira kako posledna mo`nost za pribliùvawe na poziciite”, veli visok evropski diplomat za “Kapital”. Vo septemvri, vo Wujork, na Generalnoto sobranie na OON, se o~ekuva da se slu~i {estata i ovoj pat glavna sredba Gruevski – Papandreu. A za toga{ kone~no se najavuva i noviot predlog na medijatorot Metju Nimic (koj se o~ekuva u{te od april), oti kako {to pi{uvaat gr~kite vesnici, sredbata navodno e planirana da se odrì vo prisustvo na Ban Ki–Mun li~no i na visoki amerikanski diplomati. Vo Wujork }e bide i pretsedatelot Ivanov, koj nekolku dena porano }e se obrati na Konferencijata za mileniumski celi, pa se {pekulira i za mo`na sredba Nimic – Ivanov kako prethodnik na onaa na dvajcata premieri. Kako i da e, deka se seriozni podgotovkite za periodot

{to sleduva govori i samiot fakt {to vo Wujork patuva premierot Gruevski. Od negoviot kabinet ne odgovorija direktno zo{to delegacijata na Makedonija }e bide predvodena od premierot, koga na Generalnite sobranija na OON obi~no odat {efovite na dràvite, no ve}e se zboruva deka Gruevski patuva vo Amerika tokmu poradi sporot za imeto i razgovorite {to tamu go o~ekuvaat so gr~kiot kolega. Vo me|uvreme, vo Makedonija vladeja~kata partija ostanuva na toa deka bez razlika na ishodot ovaa esen, }e mora da se odi na referendum i da se vidi raspoloènieto na narodot, a potoa da se razgledaat opciite kako da se prodolì ponatamu so odlukata na gra|anite, kakva i da bide. Dali }e se odi na predvremeni izbori zavisi tokmu od ishodot na referendumot, no, spored sega{nite anketi, koi pokaùvaat deka mnozinstvoto gra|ani se podgotveni i da se otkaàt od ~lenstvoto vo Evropskata unija i vo NATO s$ so cel da ne se smeni imeto, izborite po Samitot na NATO, vo Lisabon s$ pove}e izgledaat kako nu`na alternativa.

SEKRETAROT NA SKOPSKATA EPARHIJA, KOSTA STANOEVSKI, TVRDI

“GROBOT NA JOANIKIJ TAJNO GO POSETUVALE ^LENOVI NA POA”

Den po obelodenuvaweto na skandalot so ukradenite mo{ti na arhimandritot Joanikij od manastirot Sveti Ilija vo

skopsko Rakotinci, vtoriot ~ovek na skopskata eparhija za “Kapital” otkriva deka MPC ima soznanija deka t.n. POA poka`uvala osoben interes za ovie posmrtni ostanki.

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o manastirot Sveti Ilija, vo skopskoto selo Rakotinci, tajno doa|ale pretstavnici na t.n. Pravoslavna ohridska arhiepiskopija na Jovan Vrani{kovski. Mo{tite na s$ u{te nekanoniziraniot svetitel, arhimandritot Joanikij, imaat vrednost samo vo ramkite na crkvata, {to jasno indicira koj bi imal interes da gi

ukrade”, izjavi za “Kapital” otec Kosta Stanoevski. U{te vo 2003 godina, vo periodikata "Uspenie", ~ij izdava~ e POA, vo tekstot "Prepodoben Joanikij Rakotinski", arhimandritot e proglasen za svetitel, iako oficijalna kanonizacija nema sprovedeno nitu edna od pomesnite pravoslavni crkvi. Poznava~ite na prilikite vo crkvata velat deka Srpskata pravoslavna crkva treba da se isklu~i kako mo`en storitel za{to

arhimandritot Jaonikij e nekanoniziran svetitel, a ne postojat izgledi deka SPC bi go kanonizirala, taka {to, negovite mo{ti za niv nemaat vrednost. Po barawe na MPC, policijata po~nala istraga za slu~ajot, no poradi zadocnetoto prijavuvawe (mo{tite gi nema vo grobot ve}e dva meseci), MVR se somneva deka }e ima uspe{en ishod. Evropskiot mitropolit Pimen veli deka vo Sinodot na MPC e

pokrenata postapka za kanonizacija na arhimandritot Joanikij, koja e vo zavr{na faza. Se dosobiraat podatoci za negoviot `ivot i obrasci za na~inot na kanonizacija od sestrinskite pravoslavni crkvi bidej}i MPC dosega nema proglaseno nitu eden svetitel i ova treba{e da e prviot. Otkako se dozna za kra`bata, vedna{ se otvorija dilemite za toa kako MPC se gri`i za mo{tite {to gi poseduva.

Crkvata tvrdi deka se vodi golema smetka za neraspadnatite posmrtni ostanki i deka osobeno se vnimavalo na onie na kandidatot-svetitel Joanikij. No, i pokraj ovaa teza na MPC, ova ne e prvpat vo Makedonija da bidat ukradeni mo{ti. Vo 1999 godina, od oltarot na bitolskiot soboren hram Sveti Dimitrij bea ukradeni mo{tite na makedonskiot svetitel Agatangel Bitolski, koi,

neoficijalno, se nao|aat vo kiparskata pravoslavna crkva. Vo 2006 godina, od ohridskata crkva Sveta Bogorodica Bolni~ka be{e ukraden kivot (kov~e`e) so mo{tite na Sveti Kirik i Julita. Toga{ mitropolitot Timotej veti deka MPC nema da dozvoli da se povtori vakvo ne{to. Grobot na prepodoben Naum Ohridski, pak, koj se nao|a vo manastirot "Sveti Arhangeli" kraj Ohridskoto ezero, postojano e `rtva na obidi za kra`ba.

V 6 25.08.2010 ZO[TO E LO[A “KRVNATA SLIKA” NA ZDRAV

DR@AVATA [TEDI NA ZDRAVSTVOTO, GRA\ANITE GO TRO[AT ZDRAVJETO VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

akedonskiot Fond za zdravstvo (FZOM) ima desetpati pomal buxet vo sporedba so slovene~kiot, no i definitivno najniski pridonesi vo sporedba so zemjite vo regionot. Stapkata na pridones kaj nas momentalno iznesuva 7,3%, so tendencija da se namali na 6%, dodeka vo Hrvatska iznesuva 15%, a vo Slovenija 13,4%. Maliot buxet, ogromnite rashodi na

Makedonskiot Fond za zdravstvo (FZOM) ima desetpati pomal buxet vo sporedba so slovene~kiot, no i definitivno najniski pridonesi vo sporedba so zemjite vo regionot. Nedostigot od pari, oprema i kadar go svede makedonskoto zdravstvo na nivoto {to go imaat najsiroma{nite zemji, pokaùvaat podatocite od Svetskata zdravstvena organizacija. javnoto zdravstvo i neuspe{nite reformi na dràvnite klini~ki centri pridonesoa kvalitetot na zdravstvenite uslugi da padne na isklu~itelno nisko nivo, na {teta na gra|anite. Privatniot kapital vo ovoj sektor odvaj i da podobri ne{to, {to e rezultat na nemo`nosta na gra|anite da si dozvolat privatno lekuvawe i na odlivot na kvalitetni kadri od dràvniot vo privatniot

sektor. Sega javnoto zdravstvo se soo~uva so nedostig od pari, kadri, oprema, a nezapirlivi se samo t.n. reformi od koi nikako da proizleze podobruvawe na sostojbite. A, tie se pove}e od lo{i. Kolku e nezavidna situacijata vo makedonskoto zdravstvo ilustriraat i izve{taite na Svetskata zdravstvena organizacija, vo koi Makedonija e rangirana na nivo

so siroma{nite i nerazvienite zemji. Iako finansiskata slika na zdravstvoto se vlo{uva, Vladata pred nekolku meseci odlu~i da gi namali zdravstvenite pridonesi, {to spored ekspertite od ovaa oblast e golem udar za zdravstvenata kasa. Tie go tolkuvaat ova isklu~ivo kako politi~ki poteg. Vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe ne demantiraat deka

koga e vo pra{awe namaluvaweto na pridonesite, klu~na uloga igra politi~kata odluka. Velat deka ne se nadle`ni da odlu~uvaat po ova pra{awe. “Politi~ka odluka e dali i koga }e se namalat pridonesite. Ministerstvoto za zdravstvo gi definira politikata na finansirawe, osnovniot paket, ~ekorite i viziite vo vrska so razvoj na zdravstveniot sistem”, veli za

DOKTORI IMA DOVOLNO, NO NE I VO DR@A

akedonija ima relativno dovolen broj doktori za da ima kvaliteten zdravstven sistem, velat podatocite od Izve{tajot za zdravstven personal, infrastruktura i neophodni lekovi na Svetskata zdravstvena organizacija. Zemjava e na ~etvrto mesto po pokrienost so medicinski personal vo regionot (vo poslednite 10 godini). Vedna{ po Grcija, Bugarija i Hrvatska, Makedonija so vkupno 5.187 doktori, odnosno 25 na 10.000 `iteli, gi nadminuva Slovenija so 24 doktori, Srbija i

Crna Gora so po 20, Romanija so 19, Bosna i Hercegovina so 14 i Albanija so 11 doktori na 10.000 ìteli. Rekordot so najgolema pokrienost so doktorski potencijal go drì Grcija so vkupno 59.599 doktori, odnosno 54 na 10.000 ìteli. Vo razvienite zemji prosekot iznesuva nad 30 doktori, so isklu~ok na Kanada, koja ima 19 doktori na 10.000 ìteli. Me|utoa, sekojdnevnite javni zabele{ki na direktorite na nekolku bolnici deka nemaat dovolno medicinski personal i deka eden doktor vo tekot, no i von rabotnoto vreme e

prinuden da patuva vo nekolku sosedni gradovi, ne se neopravdani poka`uvaat podatocite od teren. Brojot na medicinski kadar vo javnoto zdravstvo se namaluva, {to se gleda i od Godi{niot izve{taj za raboteweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Brojot na lekari vo javnoto zdravstvo na krajot na 2009 godina se namalil za 3% vo odnos na 2008 godina. Treba da se zeme predvid deka tuka ne se opfateni golemiot broj doktori i drug medicinski personal {to zaminaa godinava vo privatniot klini~ki centar Sistina.

“Gledano vo brojki, ima dovolno medicinski personal vo dr`avava, samo {to toj ne e ramnomerno raspredelen, a glavna pri~ina za toa e odlivot na doktori vo privatnite kliniki”, veli Nikola Panovski. Sepak, spored pove}eto od poznava~ite na prilikite vo zdravstvoto, odlivot e pove}e od kvalitativna otkolku od kvantitativna priroda. “Migracijata na kadri od javnite kliniki odnese pove}e kvalitet, otkolku kvantitet. To~no e deka imame dovolno doktori, no se postavuva pra{aweto kolkumina

od niv se kvalitetni od profesionalen aspekt”, veli izvor od doktorskata fela, spored koj i ~estite transformacii na klini~kite centri go namalile kvalitetot na zdravstvenite uslugi. “Porano klini~ki centar zna~e{e i mesto na koe se educiraat i dokvalifikuvaat medicinskite rabotnici. A sega imame tolku rasitneti centri, {to ne e vozmo`no ni da se raboti kako {to treba, a kamo li da se u~i niz rabota”, dodava toj. KADE SE GINEKOLOZITE OD DR@AVNITE KLINIKI?! Minatata nedela direktorot na

VSTVOTO VO MAKEDONIJA

25.08.2010 SÈ E ISTO KAKO VO SLOVENIJA, SAMO NE I PARITE

Direktorot na FZOM, Janez Jelnikar, smeta deka slovene~kiot i makedonskiot fond za zdravstvo funkcioniraat relativno sli~no ako se isklu~at finansiskite razliki. Vo Slovenija samite osigurenici odlu~uvaat preku t.n. sobranie sostaveno od pedesetina lu|e. Izvr{niot odbor samo gi sproveduva donesenite re{enija. Vo FZOM razmisluvaat za takva varijanta i kaj nas. Pokraj toa, se planira i formirawe na podra~ni slu`bi nameneti samo za odreden del od osigurenici, so cel pogolema dostapnost na uslugite i zgolemena kontrola na procedurite i pla}awata.

deca na 1.000 `ivorodeni umiraat vo Makedonija, poka`uvaat podatocite na Svetskata zdravstvena statistika

3-9

e stapkata na smrtnost kaj decata pod pet godini vo Grcija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora

Kapital Janez Jelnikar, direktor na FZOM. Tokmu poradi niskite pridonesi, ekspertite od ovaa oblast (porane{ni ministri i direktori) uka`uvaat deka kasata na ovaa institucija e prazna. Porane{niot minister za zdravstvo Imer Selmani veli deka FZOM raboti nedoma}inski. Spored nego, nerazbirlivo e zo{to dodeka toj bil minister, so pomal buxet Fondot uspeal da funkcionira, pa duri i da sproveduva reformi. “Zo{to sega so zna~itelno pogolem buxet FZOM samo generira novi dolgovi”, pra{uva Selmani, dodavaj}i deka isplatite na mati~nite lekari docnat po ~etiri meseci, a na aptekite i do {est. Spored porane{niot direktor na FZOM, Nikola Panovski, opasnosta od bankrot na ovaa institucija se javuva kako rezultat na politi~kata poslu{nost. “Fakt e deka Fondot ja gubi nezavisnosta i ve}e ne pretstavuva ni{to drugo, tuku obi~en vladin organ. Ne velam deka i pred nekolku godini be{e potpolno nezavisen, no sega e tolku pot~inet {to ne mora ni da postoi. Podobo e da se prestruktuira vo organ koj funkcionira vo ramkite na Ministerstvoto za finansii. Mo`ebi i aferite od minatoto deka Fondot mnogu tro{i ja nametnaa vakvata diktatura vrz negovoto funkcionirawe”, veli Panovski. Direktorot Jelnikar se ograduva od kakva bilo odgovornost, potenciraj}i deka Fondot e samo pla}a~ i kupuva~ na zdravstveni

JANEZ JELNIKAR

DIREKTOR NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO Vo Makedonija se sozdava pogre{na slika okolu toa koj treba da snosi odgovornost. Nie ne ispla}ame plati nitu lekovi. Privatnite doktori se samostojni pravni lica, koi vo ramki na dogovorot so FZOM treba da gi izvr{uvaat uslugite za koi ovaa institucija im pla}a. I se znae deka ako nekade ima minus, direktorot na bolnicata ja snosi odgovornosta i mo`e da bide smenet od pozicijata uslugi. “Nie ne ispla}ame plati, nitu pak lekovi. Privatnite doktori se samostojni pravni lica koi vo ramki na dogovorot so FZOM treba da gi izvr{uvaat uslugite za koi Fondot im pla}a. I se znae deka ako ima minus, direktorot na bolnicata ja snosi odgovornosta i mo`e da bide smenet od pozicijata”, veli toj. Spored Jelnikar, vakviot na~in na finansirawe na FZOM zasega e odr`liv. “Ako ostaneme vo ramki na sega{niot buxet, toa e odr`livo. No, ako se namaluva stapkata na pridonesi, }e treba da se zgolemi buxetot. Ne e optimalna brojka ako se sporeduvame so Slovenija, no za vakvi uslugi toa e toa”, objasnuva toj. Spored dobro upateni izvori, glavniot problem e {to skoro vo site javni zdravstveni ustanovi postoi prevrabotenost i 85% do 90% od buxetite naj~esto se tro{at za plati. Zatoa se trupaat dologovi kon drugi zdravstveni ustanovi i kon dobavuva~ite. “Bidej}i ne im stigaat parite mora da nabavuvaat evtini i nekvalitetni lekovi i medicinski

materijali”, dodavaat tie. LO[I USLOVI I STARA APARATURA Sostojbite vo Fondot za zdravstvo, pred s$ malite mo`nosti da se investira vo oprema i medicinski materijal, direktno se reflektiraat vrz zdravjeto na gra|anite. Osven pacientite, i samite doktori s$ po~esto se `alat na zastarenata oprema. Vo odnos na opremata, ginekolo{kite oddelenija se najzagrozeni. Direktorot na vele{kata bolnica, Van~o Gramatov, veli deka opremenosta so aparati, osobeno na ginekologija, ne mrdnala od mrtva to~ka so decenii. Direktorot na {tipskata Klini~ka bolnica, Pan~e Puzderliski, pak, veli deka pokraj

zastarenata oprema, samo edna higieni~arka ja odrùva higienata na ginekolo{koto i hirur{koto oddelenie. Selmani apelira do Vladata kompletno da ja sanira finansiskata sostojba vo zdravstvoto. “Ako ovaa Vlada dava iljadnici evra za spomenici, treba da izdvoi pari i za zdravjeto na gra|anite. Site treba da bideme zagrièni i da sfatime deka site sme potencijalni pacienti. Vladata i ministrite treba trezveno da razmislat za da sfatat deka od razvojot na dràvnoto zdravstvo zavisi zdravjeto na gra|anite”, veli toj. Spored analiti~arite, poradi zastarenata oprema i nesoodvetnite uslovi vo bolnicite raste smrtnosta kaj pacientite.

NIKOLA PANOVSKI

PORANE[EN DIREKTOR NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO Fakt e deka Fondot ja gubi nezavisnosta i ve}e ne pretstavuva ni{to drugo, tuku obi~en vladin organ. Ne velam deka i pred nekolku godini be{e potpolno nezavisen, no sega e tolku pot~inet, {to ne mora ni da postoi. Podobro e da se prestruktuira vo organ koj funkcionira vo ramkite na Ministerstvoto za finansii

IMER SELMANI

PORANE[EN MINISTER ZA ZDRAVSTVO Ako ovaa Vlada dava iljadnici evra za spomenici, treba da izdvoi pari i za zdravjeto na gra|anite. Makedonija mora da ima razvieno dr`avno zdravstvo. Za `al na ~elo na ovoj zna~aen sektor momentalno nemame lider, tuku kvazi-lider, ~ija funkcija se sveduva na sekojdnevno davawe izjavi

AVNITE BOLNICI Klini~kata bolnica vo [tip preku mediumite informira deka na ginekolo{koto oddelenie se neophodni pove}e doktori. Toj otkri frapantna brojka - dvajca ginekolozi godi{no poroduvaat pove}e od 1.000 `eni. “Kolegite ginekolozi od sosednite gradovi ne sakaat da doa|aat da rabotat. Pobaravme mo`nost za sorabotka so site okolni mesta, duri razgovaravme i so Bitola za povremeno da doa|aat ginekolozi i da rabotat kaj nas, so dogovor za usluga, me|utoa nikoj ne izrazi `elba”, re~e Puzderliski. I direktorot na vele{kata

bolnica se po`ali na deficit na ginekolozi, poso~uvaj}i deka minatata godina imale devet, a sega samo ~etvorica. I vo Skopje najalarmantna e situacijata na ginekolo{kite oddelenija. “Momentalno, vo Skopje najkriti~no e na ginekologija”, veli Panovski, dodavaj}i deka e lo{o i na torakalna, otkako ottamu si zaminale bukvalno site {to operirale krvni sadovi. Povod za zagri`enosta na direktorite na bolnicite {irum zemjava, me|udrugoto e i zna~itelno zgolemeniot broj na po~inati rodilki vo izminatiov period.

Najzagrozeni grupi se decata i rodilkite. Ovie tezi gi potvrduvaat i podatocite od izve{taite na Svetskata zdravstvena organizacija. Vo Makedonija, 10 godini e ista stapkata na smrtnost na deca pomali od pet godini. Na 1.000 ìvorodeni, umiraat po 11 deca, pokaùvaat podatocite na Svetskata zdravstvena statistika. Vo Grcija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora ovaa stapka se dviì od 3 do 9. Sporedeno so Makedonija, samo vo Romanija, Albanija i Bosna i Hercegovina umiraat pove}e deca. “Stapkata na smrtnost kaj deca pod pet godini porano iznesuva{e 17,8, pa pred 10 godini se namali na 11, {to zna~i deka celi 10 godini Makedonija ne se pomestila od mrtva to~ka”, veli Nikola Panovski, potenciraj}i deka sistemot za za{tita na deca treba da se primenuva i vrz decata - socijalni slu~ai i marginalizirani grupi. “Vo 2000 godina funkcionira{e programata bolnici-prijateli na bebiwata, {to be{e proekt na Svetskata banka. Tokmu toa be{e pri~inata za namaluvawe na koeficientot na smrtnost od 17,8 na 11”, dodava toj.

NEDOSTIGAAT MEDICINSKI SESTRI

Na zavidno nivo ne e nitu brojot na medicinski sestri vo Makedonija. Spored izve{tajot na SZO, vo periodot od 2000 do 2009 godina sporedeno so ostanatite zemji vo regionot, Makedonija ima pomal broj medicinski sestri, vkupno 8.833, odnosno 43 na 10.000 ìteli. Na prvo mesto vo ovaa kategorija e Slovenija so vkupno 15.361 medicinska sestra, odnosno 78 na 10.000 ìteli. I pokraj rekordniot broj doktori, Grcija e na najnezavidno nivo na listata po pokrienost so medicinski sestri. So 38.727 sestri, odnosno 35 na 10.000 ìteli, ovaa zemja e na posledno mesto vo regionot. No, poznava~ite na na{iot zdravstven sistem smetaat deka ovoj vid medicinski kadar kaj nas ne e deficitaren. Spored Svetskata zdravstvena statistika za 2010 godina, na sekoi 100.000 ìvorodeni bebiwa vo Makedonija umiraat po 10 majki. Vo Grcija i Bosna i Hercegovina smrtnosta na majkite iznesuva tri. Od zemjite vo regionot, sostojbata e polo{a samo vo Albanija, kade pri 100.000 poroduvawa umiraat po 92 rodilki. Porane{niot minister za zdravstvo Imer Selmani veli deka momentalniot procent na po~inati rodilki i novorodeni

deca e navistina zagri`uva~ki. Spored nego, vakvite situacii se direktna posledica na destimulira~ko postaveniot zdravstven sisitem kon medicinskiot personal. “Pred nekolku godini za zdravstvenite rabotnici va`e{e sistemot na soodvetno stimulirawe spored u~inokot. Sega ne samo {to ne se nagraduvaat, tuku i nemaat redovni plati. Platite vo zdravstvoto vo posledno vreme docnat i po 25 dena”, veli toj, dodavaj}i deka tokmu toa

“gi brka” doktorite od javnoto zdravstvo vo privatnite kliniki. Pred nekolku meseci ministerot za zdravstvo Bujar Osmani najavi zasilena kontrola vo site porodili{ta, pa duri i zatvorawe na onie koi ne gi ispolnuvaat uslovite. Toj ja prifati i ponudata za pomo{ od Lekarskata komora pri izborot na eksperti koi }e vr{at nadzor vo porodili{tata i vo bolnicite. Denovive ne dobivme komentar od ministerot Osmani na ovaa tema.

8 25.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

SONCE GLEDAM, SONCE NE ME GREE {te edna{ vo makedonskata praktika se potvrduvaat analizite na site me|unarodni institucii deka ~estite promeni vo regulativata, birokratijata, no i katastrofalnoto sudstvo gi brkaat investitorite od zemjava. Takov e i posledniot slu~aj so solarnite centrali vo zemjava. Xabe reklamite deka treba da se investira vo zelena energija, xabe zboruvawe za energetska efikasnost koga duri i koga }e posaka nekoj da investira, preku no} se menuvaat uslovite i regulativite. Germanskiot investitor HB Solar e na ~ekor pred povlekuvawe od investicijata vo Makedonija otkako Regulatornata komisija za energetika nekolkukratno ja namali cenata za otkup na son~evata energija. Taman gi dobivme prvite investitori vo oblasta na proizvodstvoto na son~eva energija, mnogu verojatno e deka za brzo vreme i }e gi izgubime. O~igledno, na dràvata ne & be{e dovolno toa {to za da dobijat grade`na dozvola i licenca, kompaniite mora{e nekolku meseci da pominat niz golgotata nare~ena makedonska birokratija, pa Regulatornata komisija za energetika im priredi u{te edno iznenaduvawe. Za edna godina tri pati im ja namali prvi~no dogovorenata cena za otkup na proizvedenata struja od makedonskoto sonce. Pa sega kutrite stranski investitori ne znaat {to pobrzo da napravat. Dali da se otkaàt od investicijata ili, pak da ostanat vo biznisot pomestuvaj}i ja proekcijata za planiranata zarabotka, pa namesto za 15 da se nadevaat deka moèbi investicijata }e si ja povratat za dvaeset godini. Dokolku pak se otkaàt, za {to ve}e ima takvi najavi, toga{, bukvalno im propa|aat site pozajmeni krediti za izgradba na centralite, im propa|a kupenata oprema, a

}e treba i da gi ostavat na ulica site vraboteni. I po site vakvi analizi Regulatornata komisija za energetika ostanuva na svoite tvrdi stavovi i se

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

povikuva na zakonot koj ete & dozvoluva barem edna{ godi{no da ja korigira povlastenata tarifa. Ama kako {to trgna rabotava, regulatorot se zaboravi so korigirawata i sega voop{to ne stanuva zbor za povlastena tarifa. Ama “za gra|anite se rabotelo”. Za da se spasat gra|anite od ne daj bo`e poskapuvawe na strujata, elektro distributivnite kompanii mora po bagatelna cena da ja kupuvaat energijata od investitorite. Se postavuva pra{aweto, ako si otidat investitorite toga{ koj }e proizveduva solarna energija? A se obvrzavme pred Evropskata energetska zaednica deka do 2020 godina, 20 % od vkupnoto proizvodstvo na energija treba da ni bide od obnovlivi izvori na energija. Dr`avata treba da sfati deka koga sme po~nale proces i gledame deka ima interes od investitori bilo da se doma{ni ili stranski, treba da napravi s$ za da im go olesni patot do realizirawe na investicijata, no nikako da im ja menuva regulativata na sred proces. Oti kako {to sme trgnale sonceto nema da ne ogree u{te dolgo.

NOVI BANKNOTI red nekoj den mi kaùva eden prijatel deka koga pla}al na zelen pazar prodava~ot mu rekol: "I ti so novi banknoti? Od sabajle nekolkumina mi pla}aat so ganc novi banknoti. [to e rabotava? Zo{to pe~atat novi banknoti? Pak }e rastat cenite?". Navidum, pazarxiskiov muabet ne e ni{to posebno. No, toj me potseti na psihologijata na gra|anite pred raspadot na Jugoslavija i na po~etocite na nezavisna Makedonija, vremiwa na tricifrena stapka na inflacija, koga cenite se zgolemuvaa sekoj den. Toga{ pra{aweto be{e vo {to da se “vrzat” parite za da se so~uva kupovnata mo}. Se se}avam koga prijatel od Izraelskata centralna banka mi kaùva{e deka vo sli~ni okolnosti vo Izrael na cena bile golemi friìderi za da moè vo niv da se stavi {to pove}e hrana, kupena na po~etokot od mesecot, pred obezvrednuvaweto na novodobienata plata. Morame da vnimavame na signalite {to doa|aat od ekonomskite subjekti. O~igledno e deka sekojdnevno raste voznemirenosta od ona {to se slu~uva so cenite. Pritoa, treba da se zemat predvid nekolku aspekti. Prvo, pra{aweto za statistikata i cenite. Statisti~ki, vo prvite sedum meseci od 2010 godina, vo sporedba so istiot period od 2009 godina, tro{ocite za ìvot (preku koi se meri inflacijata) se zgolemeni za 0,9%, a cenata na hranata e namalena za 1,4%!!! Vakvoto poevtinuvawe na hranata te{ko }e go razbere nekoj koj se soo~uva so poskapeno maslo za jadewe, domati,

nekoj koj slu{a deka cenata na lebot moè da dostigne 30 denari za kilogram. Poznato e deka li~niot vpe~atok na sekoj od nas za dvièweto na cenite se formira vrz osnova na percepcijata za poskapuvaweto na onie proizvodi {to sekoj od nas sekojdnevno gi koristi. No, statistikata ne funkcionira na toj na~in. Zatoa, za najgolem del od naselenieto ne e va`no dali poskapele kerami~kite plo~ki i sli~ni proizvodi, koi statisti~ki se zemaat predvid, no e va`no {to se slu~uva so cenite na osnovnite prehranbeni proizvodi. Zna~i, metodolo{ki, statisti~kiot prikaz za dvièweto na cenite e to~en, no na gra|anite ne im zna~i mnogu pri kreiraweto na inflatornite o~ekuvawa. Porastot na cenite ne e iznenaduvawe, bidej}i nekolku indikatori ukaùvaa na toa izvesen vremenski period. Na primer, godi{nata stapka na inflacija ima{e golem skok za 4 procentni poeni vo period od samo 6 meseci. Od godi{na stapka na pad na cenite od 2,5% vo oktomvri 2009 godina, preminavme vo sostojba na godi{nata stapka na porast od okolu 1,5% vo april 2010 godina. Toa e porast od celi 4 procentni poeni za samo 6 meseci. Vo prvite sedum meseci od 2010 godina, vo sporedba so istiot period lani, se zgolemija i cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi za 8,4%, trgovcite na malo imaat zna~itelno zgolemeni o~ekuvawa za povisoki ceni ovaa godina vo sporedba so minata godina itn. Bazi~nata stapka na inflacija, od koja se isklu~uva dvièweto na energensite i hranata, vo

2010 godina na godi{no nivo se dviì okolu nula. Toa zna~i deka najgolemiot del od porastot na cenite prakti~no proizleguva od poskapuvaweto na hranata i energijata. Ova ne e dobra vest za standardot na siroma{na Makedonija. Koga poskapuva hranata i energijata, za koi nema zamena, toga{ direktno osiroma{uvaat gra|anite. Politi~ki, toa e sekoga{ lo{ razvoj na nastanite za vlasta. Dvièweto na cenite na neophodnite proizvodi e obratnoproporcionalno so dvièweto na rejtingot na vlasta. Povisoki ceni – ponizok rejting na vlasta. [to da se o~ekuva do krajot na godinata? Godi{nata stapka na inflacija }e raste. Zaradi niskata sporedbena osnova, osobeno od poslednite tri meseci od 2009 godina, i zaradi efektot od poskapuvaweto na parnoto greewe. Dopolnitelno, postoi neizvesnost okolu idnoto dvièwe na cenata na hranata, osobeno na lebot i na masloto za jadewe. Isto taka, treba da se zemat predvid i slu~uvawata vo zemjite od koi uvezuvame. Godi{nata stapka na inflacija vo Germanija, Grcija i Italija, na koi otpa|a edna ~etvrtina od vkupniot uvoz na Makedonija vo prvata polovina od 2010 godina iznesuva 0,8%, 5,2% i 1,5%. Do krajot na godinata se procenuva deka cenata na naftata generalno }e ostane na nivo pribli`no na sega{noto. Toa zna~i deka nema golema opasnost od uvezena inflacija. Sepak, edno e sigurno. Momentot vo koj se nao|ame e mnogu ~uvstvitelen. Nema ni{to polo{o za edna ekonomija od sostojba na rasplamteni o~ekuvawa

M-rr ZORAN JOVANOVSKI potpretsedael na SDSM

za porast na cenite vo idnina. Vo takov ambient nema stabilnost, nema investicii, nema ekonomski rast. Svedoci sme deka se javuvaat prvi~ni signali za zgolemuvawe na inflatornite o~ekuvawa kaj ekonomskite subjekti. Ne mora pottikot za inflatornite o~ekuvawa da dojde sekoga{ preku devizniot kurs na denarot. Vo 2008 godina devizniot kurs be{e stabilen, pa imavme prose~na godi{na stapka na inflacija od 8,3%. Zatoa, potrebna e odlu~na reakcija. Ministerot za finansii i guvernerot treba da odràt zaedni~ka preskonferencija. Jasno i glasno da kaàt kakva e nivnata percepcija za inflacijata, {to o~ekuvaat i {to imaat namera da napravat. Neophodna e dobra koordinacija na monetarnata i fiskalnata politika. Ne ni treba panika, zatoa {to toga{ {tetata }e bide golema i dolgotrajna. Ova e momentot koga treba da se smirat inflatornite o~ekuvawa. Za po~etok, neka im se kaè na gra|anite zo{to ima pove}e ganc novi banknoti vo optek. Zamenata na o{teteni banknoti so novi e redovna aktivnost na Narodna banka.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,380

MBI 10

2,565

MBID

109.50

2,370

2,560

109.20

2,360

2,555

108.90

2,350

2,550

108.60

2,340

2,545

108.30

2,330

2,540

108.00

2,320

2,535

18/08/10

19/08/10

20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

24/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

18/08/10

25.08.2010

OMB

107.70 19/08/10

20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

24/08/10

18/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

19/08/10

20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

24/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

VO TRGOVSKIOT CENTAR NA VERO

MAKEDONSKA BERZA

WU JORKER JA OTVORA PRVATA PRODAVNICA VO MAKEDONIJA

17.03.2010 9

Prodavnicata na Wu Jorker vo Skopje }e se prostira na povr{ina pogolema od 730 metri kvadratni proda`en prostor, a na kupuva~ite }e im ponudi {irok izbor od najnovite modeli pod svoite brendovi: fishbone, fishbone sister, smog, amisu i censored. ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

ermanskata modna marka Wu Jorker ja otvora svojata prva prodavnica na makedonskiot pazar. Prodavnicata }e bide smestena vo trgovskiot centar Vero, koj treba da se otvori na 1 septemvri. Po otvoraweto na prvite prodavnici vo Italija i Portugalija vo tekot na minatata godina i vo Crna Gora vo maj ovaa godina, sega Wu Jorker vleguva i na makedonskiot pazar, so {to svoeto prisustvo go pro{iri vo 29 zemji vo svetot. Kompanijata osnovana vo Braun{vajg, Germanija, koja e lider vo modata za mladi, vo prodavnicata vo Skopje }e gi otkrie svoite najnovi kolekcii. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, grupacijata planira da go odrì pravecot na stabilen razvoj so tendencija za zaokruùvawe na 2010 godina so prisustvo vo 31 zemja. Slednite zemji vo koi }e bidat otvoreni prodavnici do krajot na godinata se Luksemburg i Kazahstan. "Nie sme mnogu sre}ni {to i ovaa godina imame mo`nost da go odrìme patot na na{ata strategija i da prodolìme so razvojot. Wu Jorker sega e prisutna vo 29 zemji i sme s$ poblisku do ostvaruvaweto na na{ata cel – da staneme lider na

SKROMNI 7 MILIONI DENARI PROMET

pazarot na moda za mladi,” izjavi Viker Pucman, marketing-direktor na Wu Jorker Grup Servis. Prodavnicata na Wu Jorker vo Skopje }e se prostira na povr{ina pogolema od 730 metri kvadratni proda`en prostor, a na kupuva~ite }e im ponudi {irok izbor od najnovite modeli pod svoite brendovi: fishbone, fishbone sister, smog, amisu i censored. Moderniot koncept na prodavnicata so igri na boi i nijansi od siva, violetova, svetlozelena, do crna i bela, zaedno so hromiranite lambi, dizajnirani ekskluzivno za Wu Jorker, nudi izvonredno prijatna {oping-atmosfera. Dopolnitelno, site posetiteli na prodavnicata }e mo`at

da uìvaat vo najnovite trendi zvuci na muzi~kata industrija, emituvani od Wu Jorker radio. "Na denot na otvoraweto Wu Jorker podgotvi nekolku odli~ni ponudi za posetitelite. Dixej Martin Delimitov, dobro poznat od Antena 5 radioto, e zadolèn za kul ritam i dobra zabava. Voditeli }e bidat TVprezenterot Ognen Janeski i voditelkata i top-model Dragana ûprina, so koi kupuva~ite }e imaat mo`nost da se zapoznaat i druàt vo tekot na celodnevnata zabava", se veli vo soop{tenieto od kompanijata. So 785 lokacii vo 28 zemji Wu Jorker e edna od vode~kite kompanii vo Evropa koga

stanuva zbor za moda za mladi, nudej}i na svojata celna grupa (lu|e od 12 do 39 godini) – moderna obleka po pristapni ceni. Asortimanot opfa}a sportska i urbana obleka, ènska visoka moda, moderna i neformalna obleka za maì i dolna obleka i kostimi za kapewe. Kompanijata so sedi{te vo Braun{vajg ja zavr{ila fiskalnata 2009 godina so promet od okolu 1,6 milijardi evra. Spored prognozite, uspehot na kompanijata Wu Jorker }e prodolì i vo 2010 godina, za koga se o~ekuva deka brojkata od pove}e od 850 pretstavni{tva }e napravat promet od re~isi 1,7 milijardi evra.

o ponedelni~kite desetina milioni denari promet, v~era povtorno pad na trgovijata na Makedonska berza. Bea istrguvani akcii i obvrznici za skromni 7,1 milioni denari, preku 86 transakcii. Od ovaa suma 5,73 milioni denari se realiziraa na oficijalniot pazar, a samo 1,38 milioni na redovniot. Najtrguvana akcija v~era be{e na Makpetrol, so prose~na cena od 26.071 denari, koja preku 11 transakcii se istrguva za 1,64 milioni denari. Vtora spored realiziraniot promet e Komercijalna banka, so 1,21 milioni denari promet i prose~na cena od 3.299 denari. Alkaloid ima{e promet od 820 iljadi denari so 213 prodadeni akcii, a akcijata se trguva{e so prose~na cena od 3.850 denari. Na redovniot pazar najtrguvana akcija be{e na NLB Tutunska banka so 363 iljadi denari i prose~na cena od 3.750 denari, dodeka vkupno se istrguvaa 97 akcii. Zad nea be{e akcijata na Makedonski telekom so 885

akcii po cena od 399,9 denari i promet od 353,89 iljadi denari. Za razlika od minatite denovi, koga pazarot na obvrznici be{e “najrazigran” na berzata, v~era ima{e promet od skromni 876,9 iljadi denari, kade {to najtrguvana be{e obvrznicata za devizni vlogovi so 422,9 iljadi denari, pred obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija so 238,5 iljadi denari. Indeksot MBI-10 v~era padna za 0,48% na 2.348 poeni, MBID se lizna za 0,1% na 2.544,9 poeni, dodeka OMB porasna za istiot procent na 109,21 poeni. Akcija so najgolem porast na cenata v~era be{e na Tekstil Skopje od 22,45% na 3.000 denari, potoa USJE so 2,4%, Granit so 1,35%, ^eli~en liv i granulat @eleznik Demir Hisar so 1% i Replek so 0,58%. Najgolem pad na vrednosta imaa akciite na Inteks Skopje od 18,76%, TTK banka od 4,69%, Makstil od 1,64%, Makpetrol od 1,47% i NLB Tutunska banka od 1,31%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Текстил Скопје Цементарница УСЈЕ Скопје Гранит Скопје Челичен лив и гранулат Реплек Скопје

24.08.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3,000.00

22.45

132,000

15,000.00

2.4

75,000

599.97

1.3

179,990

101.00

7,979

36,710.00

0.58

220,260

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Интекс Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

24.08.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

31,001,689.80

0.15%

-1.98%

-9.51%

-3.39%

-1.82%

8/23/2010

Илирика ГРП

20,998,849.41

2.64%

1.78%

-0.12%

4.02%

7.72%

8/23/2010

Иново Статус Акции

14,530,603.73

-0.74%

-2.59%

-13.01%

-12.81%

-8.47%

8/23/2010

KD Brik

23,373,426.41

-0.15%

4.39%

8.21%

6.71%

18.26%

8/23/2010

KD Nova EU

21,886,272.58

0.59%

-2.89%

-6.27%

-4.73%

0.66%

8/23/2010

КБ Публикум балансиран

26,212,820.26

0,09%

-0,90%

-4,76%

-1,76%

-0.72%

8/23/2010

24.08.2010 Просечна цена (МКД)

ТТК Банка АД Скопје Макстил Скопје Макпетрол Скопје Тутунска банка Скопје

1503

Износ (МКД)

-18.76

147,294

610

-4.69

18,300

173.17

-1.64

188,760

26071.6

-1.47

1,642,511

3,750.33

-1.31

363,782

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

24.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

24.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,850.38

390.18

9.87

0.88

54,562

7,550.00

341.43

22.11

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

599.97

105.83

5.67

0.60

KMB (2009)

2,014,067

3,299.62

533.81

6.18

0.96 0.73

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112,382

26,071.60

Макпетрол Скопје

26071.6

-1.47

1,642,511

REPL (2009)

25,920

36,710.00

5,625.12

6.53

0.74

Комерцијална банка Скопје

3299.62

-0.58

1,121,870

SBT (2009)

389,779

2,650.08

211.39

12.54

0.60

Алкалоид Скопје

3850.38

-0.28

820,130

STIL (2009)

14,622,943

173.17

0.11

1,566.02

2.42

Стопанска банка Битола

2650.08

0.00

477,015

TPLF (2009)

450,000

3,500.00

61.42

56.99

1.03

3,750.33

-1.31

363,782

ZPKO (2009)

271,602

2,224.00

0.29

Име на компанијата

Тутунска банка Скопје

24.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

14,257

обични акции

78,879

23.20

93,135

-40.03

обични акции

22,410

86.75

Вкупно Редовен пазар

22,410

86.75

115,546

-30.94

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-84.38

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 24.08.2010)

10 25.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VINOTO I P^ENICATA VO RACETE NA VLADATA

a v~era{nata vladina sednica, koja se odr`a docna popladneto, treba{e da pomine merkata za pomo{ na lozarite i da se razgledaat najnovite sostojbi vo otkupot na p~enica. Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, veli deka Ministerstvoto podgotvilo informacii i predlogmerki i deka tie }e se

razgleduvaat na vladinata sednica, no ne mo`e{e da dade detali dodeka ne gi usvoi Vladata. “Za lozarite e predvidena pomo{ od ~etiri evrocenti za sekoi otkupeni 1,3 kilogrami grozje, no imame dostaveno i nekolku drugi re{enija koi treba da bidat razgledani od Vladata”, izjavi za "Kapital" Ivanovski. Toj dodade deka Vladata

}e ja razgleda i sostojbata so p~enicata i deka se mo`ni re{enija za pogolema liberalizacija na pazarot. Vladata minatata nedela rasprava{e za ovie merki, no kone~nata odluka be{e odlo`ena za slednata sednica. Do zatvoraweto na ovoj broj na "Kapital" informaciite za vinoto i za p~enicata ne bea stignati na dneven red vo Vladata.

BU^IM NAJAVUVA 50 NOVI VRABOTUVAWA

ovi 50 vrabotuvawa vo radovi{kiot rudnik za bakar i zlato Bu~im najavi zamenikdirektorot Nikolaj~o Nikolov. "Novite vrabotuvawa se potrebni za da mo`e da se realizira investicijata od 9 milioni evra vo proizvodstvo na katoden bakar, {to vo Makedonija za prv pat }e se plasira kako gotov pazaren proizvod za berza", veli Nikolov.

Spored direktorot, ova pretstavuva moderen proekt so koj }e se sozdadat uslovi za za{tita na `ivotnata sredina i revitalizacija na kopovata jalovina. Se planira proizvodstvo na okolu 2.000 do 3.000 toni katoden bakar na godi{no nivo, po pat na lu`ewe na oksidni bakarni rudi, specijalna metoda na vadewe ~ist bakar od jalovinata. Celata procedura }e se odviva so

implementacija na evropskite trendovi za za{tita na okolinata. Spored najnovite informacii, od Bu~im o~ekuvaat prvoto proizvodstvo da se ostvari vo avgust narednata godina. Spored niv, ova na Makedonija }e & ovozmo`i dopolnitelen priliv na sredstva. Prilivot na sredstva pred s$ }e zavisi od cenata na katodniot bakar na svetskata berza na metali.

ZO[TO DR@AVATA NE SAKA INVESTICII VO SOLARNATA ENERGIJA?

DR@AVATA OD PROMOTOR SE PRETVORI VO KO^NI^AR NA ZELENATA ENERGIJA Menaxerite na solarnite centrali s$ poglasno reagiraat deka so ~estoto menuvawe na povlastenata tarifa za otkup na son~evata energija se destimuliraat potencijalnite investitori.

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

egulatornata komisija za energetika od promotor na zelenata energija se pretvori vo nejzin ko~ni~ar. Menaxerite na solarnite centrali s$ poglasno reagiraat deka so ~estoto menuvawe na povlastenata tarifa za otkup na son~evata energija se destimuliraat potencijalnite investitori. Momentalnata cena iznesuva 0,30 evrocenti za kilovat-~as proizvedena struja od sonceto, a prvi~nata be{e 0,46 evrocenti. Menaxerite tvrdat deka so vakvite izmeni im se pomestuvaat proekciite, i najverojatno }e im trebaat u{te dolgi godini za da ja vratat investicijata. "Kapital" v~era objavi deka zaradi ~estite izmeni na uslovite za rabotewe i nekolkukratnoto namaluvawe na otkupnata cena za energijata proizvedena od sonce, germanskata firma HB Solar se povlekuva od investicijata vo Makedonija vo sklopuvawe na solarni centrali. Vo Regulatornata komisija s$ u{te stojat na stavot deka biznisot }e im se isplatuva oti so Pravilnikot za povlasteni tarifi dr`avata na site {to }e izgradat son~eva ili veterna hidrocentrala im garantira deka }e im go otkupi celoto proizvodstvo vo slednite 15 godini, po povisoki ceni od pazarnite. "Toa e eden vid destimulacija za nas investitorite. Otkoga pominavme niz vistinska golgota, koja trae{e nekolku meseci, za da dobieme grade`na dozvola i otkako se iznadadovme

kup pari niz birokratskite lavirinti, sega ni fale{e u{te da ni ja namalat cenata. Onie koi nema da se otkaàt }e bidat prinudeni da kupuvaat poevtina kineska oprema samo za da im se isplati investicijata”, veli Yvonko Markovski, sopstvenik na prvata solarna centrala vo zemjava, Sieto. Od druga strana, pak, doma{nite investitori koi {totuku dobile licenca za proizvodstvo na solarna energija se àlat deka osven toa {to ne im se isplatuva novata namalena cena, ne im odgovara nitu da se otkaàt od celiot biznis, oti ve}e investirale mnogu pari na startot

na izgradbata. "Nie ve}e po~navme. Napravivme fizibiliti studija, isplaniravme kolku }e vloìme i kolku treba da zarabotime, a sega celata taa presmetka ni se menuva. A ne moème da se otkaème, zatoa {to zedovme kredit za investicijata, stokata ja plativme, sklu~ivme i dogovori, i nema nazad. ]e vidime vo idnina kako }e se odviva celata rabota. Znaete, sepak, idninata e vo obnovlivite izvori na energija", objasnuva Vlado Spasov, tehni~ki rakovoditel vo Alfa Inènering od Radovi{. Za ekspertite logi~no

objasnuvawe za toa {to drasti~no se namali cenata za otkup na son~evata energija e toa {to dràvata e nezainteresirana za pottiknuvawe na investicii vo alternativnite izvori na energija. "Postapkata za razvivawe na eden proekt koj vklu~uva vo sebe tehnologija za obnovlivi izvori ne moè da se kompletira za pokratok period od onoj vo koj Regulatorna vo posledno vreme gi menuva cenite. I, ne samo {to investitorite ne moàt da se trkaat so Regulatornata komisija, tuku {tetata e pogolema od samiot fakt {to se slu~uvaat tolku ~esti promeni“, analizira

Zlatko ^erepnalkovski, ekspert. Tehnologijata za iskoristuvawe na son~evata energija za proizvodstvo na elektri~na energija vo evropskite dr`avi e vo postojan razvoj. Od zemjite od regionot Bugarija i Grcija imaat najvisoki tarifi za otkup na strujata. Vo Bugarija se pla}a 0,36 evrocenti, vo Grcija 0,38, dodeka Albanija, Kosovo i Srbija imaat sli~ni tarifi kako Makedonija, no tamu razvojot na ovaa tehnologija e s$ u{te vo zarodi{. Vo Makedonija, spored strategijata za obnovlivi izvori na energija,

stoi deka do 2020 godina treba da se realiziraat investicii vo fotovoltni centrali so najmnogu 10 megavolti instalirana mo}nost. "So vakov limit na instaliraniot kapacitet i so prvi~nite povlasteni tarifi od 46 evrocenti za kilovat-~as za instalacii do 50 kilovolti, MANU presmeta deka porastot na krajnite ceni za elektri~na energija bi bil vo razumni granici. No, o~igledno, taa strategija ve}e ne e aktuelna. Moèbi porastot na krajnite ceni ne bil precizno utvrden ili, pak, dràvata smeta deka ne ni treba vakva skapa tehnologija”, dodava êrepnalkovski.

KOMPANII PAZARI I FINANSII STOPANSKATA KOMORA ORGANIZIRA POSETA NA “DENOVI NA TURIZMOT” VO SARAEVO

topanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so kantonalnoto javno pretprijatie Centar Skenderija - Saraevski saem i agencijata Mak Stajl, organiziraat poseta na manifestacijata "Denovi na turizmot", koja }e se odr`i od 24 do 27 septemvri na 34-ot Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1-ot Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering vo Saraevo, BiH. Kako {to soop{tuvaat od Stopanskata komora, celta

na ovaa saemska manifestacija e preku prezentacija na turisti~kite ponudi i uslugi da se obezbedi poddr{ka vo planiraweto, podgotovkata i realizacijata na pretstojnata zimska turisti~ka sezona; da se soberat na edno mesto site u~esnici na "turisti~kiot proces"; da se pretstavat destinaciite, smestuva~kite kapaciteti, programite, gastroponudite, agenciite, prevoznicite, proizvoditelite i distributerite na oprema za turizam. Vo ramkite na ovaa golema saemska

POVTORNO SE ODOLGOVLEKUVA STE^AJOT NA SVEDMILK

te~ajnata postapka za Svedmilk povtorno se odolgovlekuva. Poradi godi{nite odmori na sudot, doveritelite s$ u{te ne go dobile planot za revitalizacija na mlekarnicata. Na poslednoto ro~i{te koe se odrà na 11 juni, mnozninstvoto na doveriteli mu dadoa {ansa na @ivko Radevski da dostavi plan za reorganizacija koj treba{e da bide izgotven i dostaven do doveritelite vo rok od 45 dena od poslednoto ro~i{te, odnosno na 26 juli, no poradi godi{nite odmori na Sudot i na doveritelite, ste~ajnata postapka }e po~eka u{te den mesec. “Ste~ajnata postapka tapka vo mesto. Sudot e na odmor, s$ u{te ne e dostaven planot za revitalizacija na mlekarnicata bidej}i ne moème da se usoglasime so doveritelite. O~ekuvame da n$ viknat na krajot na septemvri” izjavi za “Kapital”, @ivko Radevski ~ija kompanija pred ~etri meseci podnese inicijativa za restartirawe na Svedmilk. I ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski veli deka slednoto ro~i{te bi trebalo da bide zakaàno na krajot na septemvri ili po~etokot na oktomvri. “S$ u{te ne e zakaàno ro~i{teto. Sudot vo naredniot period bi trebalo da donese odluka za datumot, najverojatno toa }e bide na krajot na septemvri ili na po~etokot na oktomvri. Podetalni informacii }e imam od 1 septemvri koga sudovite }e po~nat so rabota” izjavi Makrevski. Svedmilk e vo ste~aj pove}e od edna godina. Vkupniot dolg na mlekarnicata dostigna 30 milioni evra od koi ~etiri milioni evra im dolì na farmerite za predadenoto mleko.

ONE ORGANIZIRA NATPREVAR ZA NAJDOBRA APLIKACIJA ANDROID

obilniot operator ONE vo sorabotka so HTC organizira natprevar za izbor na najdobra aplikacija Android, so cel da se promovira operativniot sistem Android i mobilnite telefoni HTC kako i poddr{ka i unapreduvawe na inovativnosta na programerite vo Makedonija. “Gi povikuvame site doma{ni programeri da razvijat svoi sopstveni aplikacii Android za mobilen telefon. Natprevarot pretstavuva odli~na mo`nost za site programeri da ja prezentiraat svojata inovativnost pred doma{nata javnost”, izjavi Viktor Donevski direktor za korporativni komunikacii vo ONE. Pokraj pari~na nagrada od 12 iljadi evra za trojcata programeri pobednici, kreatorot na najdobrata aplikacija }e ima mo`nost da go poseti i sedi{teto na HTC vo London. Registiraweto za nagradnata igra }e trae do 30 septemvri, a rokot za izrabotuvawe na aplikacijata po registriraweto }e trae do 19 noemvri. Pobednicite }e bidat izbrani od stru~no `iri sostaveno od eksperti od svojata oblast.

M@ - TRANSPORT, SEPAK SE VKLU^UVA VO EKS - JU @ELEZNICATA

manifestacija }e se odr`at i pridru`ni saemski manifestacii (rabotilnici, trkalezni masi, modni revii, gastronomski natprevar, natprevar na slatkari, gotva~i i picamajstori, barmeni). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site kompanii zainteresirani za poseta i u~estvo na "Denovi na turizmot" vo Saraevo da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 10 septemvri 2010 godina (petok). K

25.08.2010

akedonski èleznici – Transport, sepak }e se vklu~at vo zaedni~koto pretprijatie koe go formiraa èleznicite na porane{nite Jugoslovenski republiki, Slovenija, Hrvatska i Srbija. Direktorot na M@ –Transport, Oliver Derkoski za “Kapital” izjavi deka za~lenuvaweto vo Asocijacijata }e bide izvesno posle sostanokot so direktorot na Slovene~ki @eleznici koj treba da se odrì na 31 avgust, odnosno otkako }e se znae epilogot na ovoj R

sostanok. Spored Derkoski, Makedonija u{te od po~etokot sakala da stane del od ovaa Asocijacija, no glavniot fokus na inicijatorite – Slovene~ki @eleznici, vo prv plan bilo zabrzuvaweto na transportot na trasata na Koridorot 10 kon Istanbul so {to ovoj koridor }e stane konkurencija na evropskiot Koridor 4. Direktorot pojasnuva deka, Makedonija bila isklu~ena od Asocijacijata, bidej}i niz nea minuva trasata na Koridorot 10 koja {to Evropa ja O

povrzuva so pristani{tata vo Solun i Atina, koi se pomalku atraktivni od pristani{teto vo Istanbul. Za “Kapital” biznismenite izjavija deka eventualnata izgradba na `elezni~kiot Koridor 8 zna~itelno }e go zgolemi interesot za tranzit na me|unarodni vozovi niz Makedonija, bidej}i na toj na~in zemjava }e stane alternativa na klu~kata na Koridorot 8 kaj Ni{, koja {to e preoptovarena i od kade {to vozovite poa|aat kon Istanbul.

17.03.2010 11

12 25.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

HRVATSKA ]E GO ZGOLEMI DANOKOT NA BENZIN I CIGARI

rvatskata premierka, Jadranka Kosor, izjavi deka so rebalansot na buxetot nema da bidat namaleni platite i penziite, no }e bidat zgolemeni danocite na benzin i cigari. Po oddelnite razgovori so pretstavnici na vladeja~kata koalicija i sindikatite, Kosor izjavi

deka so razli~ni merki buxetot e namalen za 206 milioni evra, naveduvaj}i deka vladata }e donese zaklu~ok site rashodi za 2011 godina da bidat zamrznati na ovogodine{noto nivo. Taa dodade deka vladata }e gi zgolemi danocite za benzin i cigari, naglasuvaj}i deka nema da rastat danocite za dizel,

za toa da ne bide pri~ina za zgolemuvawe na nekoi drugi ceni. Spored nea, so rebalansot na buxetot mora da bidat obezbedeni dopolnitelni 46 milioni evra za penzii, po 54 milioni evra za nevrabotenite i zemjodelcite i okolu 41 milioni evra za {teti od elementarni nepogodi.

PAPANDREU NAJAVUVA REVOLUCIONERNI PROMENI

r~kiot premier, Jorgos Papandreu, vo statijata objavena na sajtot na vladata najavi promeni vo modelot na upravuvawe na Grcija. â&#x20AC;&#x153;Sakame dr`ava i politi~ki sistem koi }e bidat vo slu`ba na gra|aniteâ&#x20AC;?, veli Papandreu i najavuva strukturni promeni vo negoviot kabinet. Toj naglasuva deka glavnite napori na negovata vlada se naso~eni kon sproveduvawe na radikalni insti-

tucionalni promeni. Papandreu smeta deka Grcija ima potreba od "revolucionerni" promeni i oti samo na toj na~in zemjata }e mo`e da se razviva i da napreduva. Vo ramki na strukturnite promeni se o~ekuva da bide sozdadeno "superministerstvo", koe }e gi koordinira aktivnostite na ministerskiot sovet.

ANALIZA NA HRVATSKATA EKONOMIJA

VO RECESIJA E POLESNO DA SE BIDE TRGOVEC OTKOLKU PROIZVEDUVA^

Spored analizite na raboteweto po dejnosti, recesijata naj`estoko gi pogodila prerabotuva~kata industrija, ugostitelstvoto i turizmot, a minatata godina najdobro pominale informaciskiot i komunikaciskiot sektor

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

nalizata na Finansiskata agencija za raboteweto na pretpriema~ite vo Hrvatska minatata godina potvrdi deka lanskata 2009 godina bila najte{ka za hrvatskite pretpriema~i vo poslednite osum godini. Sepak, te{kite uslovi za rabotewe ne deluvale ednakvo na site. Nekoi industriski granki zabele`ale podobri rezultati od drugite. Mereno spored ostvarenata neto-dobivka vo razli~ni sektori, minatata godina najdobro pominale informaciskiot i komunikaciskiot sektor so 316 milioni evra, stru~nite, nau~nite i tehni~kite dejnosti so 233 milioni evra i trgovijata koja ostvarila neto-dobivka od 192 milioni evra. Na trgovcite slaba uteha im e toa {to minatata godina bile na tretoto mesto na listata na najuspe{ni sektori, bidej}i vo 2008 godina zabele`ale neto-dobivka od 706 milioni evra, odnosno podobri rezultati

za 72%. Namaluvaweto na raspolo`livite prihodi i padot na kupovnata mo} na gra|anite gi prinudija na borba so ceni-te, pa, taka, onie kompanii koi rabotele so zagubi svojot minus go zgolemile duri za 86,1%. Iako sektorot za informacii i komunikacii ostvaril najgolema neto-dobivka, poradi nepovolnata ekonomska situacija dobivkata e za 46,1% pomala od 2008 godina. Osven zasitenosta na mobilnata industrija, pri~ina za padot e i voveduvaweto na posebni akcizi koi dovedoa do zgolemuvawe na cenata na uslugite za korisnicite. Podatocite od prvata polovina na 2010 godina pokaùvaat deka merkite za {tedewe na gra|anite se primenuvaat i vo ovoj sektor, taka {to za prvpat e zabeleàn pomal broj minuti na razgovor. Vo sporedba so 2008 godina, neto-dobivkata na site pretpriema~i pokaùva namaluvawe od 74,5%. Od 19 dejnosti minatata godina duri {est rabotele so zagubi, a rezultatite na pretpriema~ite vo 2008

godina pokaùvaat deka zagubi zabeleàle samo dva sektori. Polo{i rezultati zabeleàle zemjodelstvoto i {umarstvoto, prerabotuva~kata industrija, administrativnite i uslu`nite dejnosti, umetnosta, zabavata i rekreacijata, a dejnosta za obezbeduvawe smestuvawe, podgotovka i posluùvawe na hrana, kako i nedvi`nostite povtorno zabeleàle pad, no ovojpat mnogu pogolem. Za slabite rezultati na pretpriema~ite minatata godina pridonese i prerabotuva~kata industrija koja ostvarila zaguba od 70 milioni evra od 207 milioni evra neto-dobivka vo 2008 godina. Od 11.000 pretpriema~i vo toj sektor samo 7.193 rabotele so dobivka. VO ZAGUBA SEKOJ VTOR GRADE@NIK Ne e tajna deka vo Hrvatska so recesijata te{ko se snao|a i grade`niot sektor, no bez ogled na najavite za lo{i biznis-rezultati, vkupnite sektorski podatoci pokaùvaat deka se isplatuva raboteweto vo taa granka. Imeno, grade`niot sektor, iako so mnogu mala

neto-dobivka, rabotel so dobivka. Taka, od vkupno 12.151 grade`nici pozitivno rabotele 6.502. Stabilnost vo raboteweto poka`al obrazovniot sektor koj rabotel so skromni ~etiri milioni evra netodobivka, no i pokraj recesijata podobro od 2008 godina, dodeka dejnosta za snabduvawe so elektri~na energija i plin ostvarile najgolem porast na netodobivkata od 164%, od devet milioni evra na 24 milioni evra.

POVE]E PRETPRIEMA^I, POMALKU VRABOTENI

Dodeka vo 2008 godina kaj 89.655 pretpriema~i imalo 933.958 vraboteni (rast od 5,1% vo odnos na 2007 godina), minatata godina e zabele`an pad na 899.396 vraboteni, iako brojot na pretpriema~ite porasnal za 1,8%. Najmnogu vraboteni (spored ~asovite rabota) imalo vo prerabotuva~kata industrija, potoa sleduvaat trgovijata i grade`ni{tvoto. Prerabotuva~kata industrija go namalila brojot na vraboteni za 5,4%, trgovijata za 0,1%, a grade`nata industrija za 1,2%. Od druga strana, rast na vraboteni bele`at javnata administracija i odbrana (7,9%), zdravstvenata za{tita (6,9%) i zemjodelstvoto (6,3%).

SVET BIZNIS POLITIKA NAJVISOKA CENA NA KAFETO VO POSLEDNITE 12 GODINI

erminskite dogovori za kafe na berzata vo Wujork dostignale najvisoka cena vo poslednite 12 godini. Glavnite pri~ini za rast na cenata se o~ekuvawata deka vremenskite nepriliki bi mo`ele da go namalat rodot na kafeto, kako i {pekulativnite vlo`uvawa na investitorite koi o~ekuvaat

ponatamo{en rast na cenata na ovaa surovina za popularniot pijalak. Isporakata na kafeto “arabika” ovie denovi se zgolemi za okolu 2% {to e najvisoka cena na ovoj vid kafe od septemvri 1997 godina. Kafeto poskapelo u{te pove}e na berzata vo London, i toa na nivo od 1838 dolari za ton, {to

pretstavuva najvisoka cena vo poslednite dve godini. Cenata na kafeto poskapuva i zaradi vremenskite nepriliki koi im se zakanuvaat na Meksiko i Vietnam, kako i zaradi zgolemeniot broj na kratkoro~ni investitori. Vode~ki proizvoditel na kafe vo svetot e Brazil, potoa sleduva Vietnam.

vetskoto proizvodstvo na aluminium vo 2010 godina mo`e da ja nadmine pobaruva~kata pove}e od o~ekuvanoto, prognoziraat analiti~arite na tretata po golemina japonska trgovska kompanija so ovoj metal, Sumitomo. “Prognozata e zgolemena otkako se namalile stravuvawata za povtoruvawe na recesijata i zgolemuvaweto na zalaihite

INDONEZIJA E NOVATA INVESTICISKA DESTINACIJA

VASE CELESKA

osle mnogu godini politi~ka nestabilnost i visok stepen na korupcija vo site pori od `iveeweto, najgolemata ostrovska dr`ava na svetot steknuva reputacija na primeren ekonomski model, zaradi visokiot ekonomski rast i porastot na stranskite investicii, pi{uva “Wujork Tajms”. Sega site ekonomski indikatori se vo pozitiva. Stranskite direktni investicii

koi vo Indonezija stagniraa posle aziskata ekonomska kriza od 1997 godina, vo zgolemen broj po~naa da pristignuvaat vo tekot na minatata godina. Vo prviot kvartal od ovaa godina tie porasnale za 51% vo odnos na istiot period lani, na 3,7 milijardi dolari. Vo vtoriot kvartal i BDP brzo porasna i toa na 6,2% za razlika od minatogodi{nite 4,5%. Dr`avnata valuta, indoneziskata rupija, zajaknala za skoro 5% vo odnos na dolarot, a pazarot na kapital e eden od najdobrite pazari vo Azija ovaa godina, so porast

od 20%. Pri~ina za odli~nata statistika pretstavuvaat niskite tro{oci za trud koi gi privlekuvaat investitorite, demokratizacijata koja ja predvodi demokratski orientiraniot pretsedatel Susil Bambang Judahojono, kako i bogatstvoto na surovini. U{te edno objasnuvawe za popularnosta na Indonezija mo`e da se pronajde vo faktot {to momentalno ostatokot od globalniot investiciski pazar, deluva prili~no neaktivno. Za vreme na ekonomskata kriza, Indonezija vlo`uvala

SE O^EKUVAAT VI[OCI VO SVETSKOTO PROIZVODSTVO NA ALUMINIUM

PO KINA I INDIJA

celeska@kapital.com.mk

25.08.2010

golemi napori vo odr`uvaweto na potro{uva~kata, vo {to i uspeala so pomo{ na vladinite stimulacii i direktnite transferi na sredstva vo posiroma{nite sloevi. ORIENTIRANI KON DEMOKRATIJATA Posle pove}e od deset godini od krajot na vladeeweto na generalot Suharto, voeniot i politi~kiot diktator koj ja vodel zemjata od krajot na {eesettite godini, separatisti~kata grupa na negovite privrzanici i islamisti~kite militanti, izgleda deka pove}e ne pretstavuva zakana.

na aluminium vo Kina, nad prethodno o~ekuvanite nivoa”, izjavi analiti~arot na Sumitomo, Moto Kamitani. Ponudata na aluminium ovaa godina }e ja nadmine pobaruva~kata za 2,5 milioni toni, dodeka ekspertite vo januari o~ekuvale deka toj pokazatel }e iznesuva 1,9 milioni toni. Vi{ocite od ovoj metal vo 2011 godina mo`e da dostignat 2,3 milioni toni. Kamitani

smeta deka postoi golema verojatnost Kina od 2012 godina da stane neto-uvoznik na aluminium, so ogled na toa deka kineskata pobaruva~ka na ovoj metal go nadmina obemot na doma{no proizvodstvo i pobaruva~ka. Cenata na aluminiumot na po~etokot na raboteweto na Londonskata berza, v~era iznesuva{e 2.056 dolari za ton.

Politi~kata stabilizacija, konkurentnite tro{oci za rabota, kako i siviloto na ostanatite investiciski pazari, pomognaa vo ekonomskiot rast na najgolemata ostrovska dr`ava na sv svetot. Stranskite invessk ti ticii vo Inddo donezija, vo pr prviot kvartal go godinava porra rasnale za 51 vo odnos 51% na lani.

Se o~ekuva Indonezija, ~ija momentalna proceneta vrednost na ekonomijata iznesuva 650 milijardi dolari godi{no, da porasne na iljada milijardi dolari vo slednite pet godini. Vo ovaa ostrovska zemja, zgolemen e brojot na preselenite tajvanski, korejski i japonski fabriki od Vietnam i Kina. Poznatite brendovi za obleka, kako Asiks, Mizuno i Wu Balans prefrlile del od svoeto proizvodstvo vo Indonezija, zaradi porastot na tro{ocite za rabota vo drugite zemji. Minatata nedela be{e objaveno deka kineskiot dràven fond, âjna Investment Korp, }e vloì 25 milijardi dolari vo infrastrukturni proekti vo Indonezija, dodeka ju`nokorejskiot gigant za proizvodstvo na ~elik, Posko ve}e potpi{a dogovor spored koj vo Indonezija treba da izgradi fabrika vredna {est milijrdi dolari. Pokraj toa, najgolemata ekonomija vo jugoisto~na Azija, e bogata so surovini kako palmino maslo, bakar, drvo, proizvodi za koi postoi golema pobaruva~ka, i toa najmnogu od Kina. Bez razlika na nedostatocite koi nekoi od investitorite gi naveduvaat, kako konfuznite pravila na vloùvawe i zakonot za rabotni odnosi koj maksimalno go ote`nuva otpu{taweto na vrabotenite, mnogumina ~uvstvuvaat deka vremeto na Indonezija tuku{to doa|a. Kako {to istaknuvaat nekoi od investitorite, posle investiciite vo Kina, pa vo Indija, se postavuva pra{aweto koja e slednata investiciska destinacija. Momentalnata logika vodi kon Indonezija.

Demokratski orientiraniot pretsedatel, Susil Bambang Judhojono ja zgolemi svojata popularnost namaluvaj}i go dràvniot dolg. Toa mu pomogna minatata godina povtorno da go osvoi petgodi{niot mandat vo zemjata koja broi 240 milioni ìteli i e najbrojna muslimanska zemja vo svetot. INVESTICII OD 30 DO 40 MILIJARDI DOLARI GODI[NO Vladata na Indonezija osnovala i odbor za investicii so ~ija pomo{ planira da privlekuva 30 do 40 milijardi dolari vloùvawa godi{no.

FEQTON

14 25.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: NIKE

JUST DO IT MO]EN SLOGAN ZA USPEH!

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vetski poznatata kompanija za proizvodstvo na sportska oprema, Najki, e edna od vode~kite kompanii so koi, denes, javno se trguva. Nejzinoto sedi{te se nao|a vo Biverton, Oregon. Najki e vode~ki snabduva~ so atletski obuvki i obleka, i e eden od najgolemite proizvoditeli na sportska oprema, so godi{en prihod od 19.176 milijadi dolari vo 2009 godina. Od 2008 godina navamu, duri i za vreme na global-

nata ekonomska kriza, Najki vraboti pove}e od 30.000 lu|e niz celiot svet. Kompanijata e osnovana vo januari 1964 godina pod imeto Blu rejbon sports (Blue Ribbon Sports), od strana na Bil Bauerman i Filip Najt. Oficijalno e preimenuvana vo Najki vo 1978 godina, a osnova~ite go prezele ova ime od gr~kata bo`ica na pobedata. Za~etocite na ovoj svetski poznat brend mo`e da se najdat na Univerzitetot vo Oregon, kade toga{niot atleti~ar Filip Najt treniral pod vodstvo na negoviot trener Bil Bauerman. Kompanijata {to ja osnovale, prvenstveno rabotela kako distributer za japonskiot proizvoditel na obuvki, On-

itsuka Tajger (Onitsuka Tiger), a najgolemiot del od proda`bata bil izveduvan so avtomobilot na Najt. Profitot na kompanijata nabrzo porasnal, a vo 1966 godina, BRS ja otvora svojata prva prodavnica, locirana na Bulevarot Piko, vo Santa Monika, Kalifrnija. Do 1971 godina, na biznis-relacijata pome|u BRS i japonskata kompanija & se gledal krajot. BRS bila podgotvena da ja lansira svojata nova linija na sportski obuvki, koi }e go nosat poznatoto logo Svu{ (Swoosh), koe go dizajnirala Karolin Dejvidson. Najki za prv pat go upotrebile ova logo vo juni 1971 godina, a istoto e registrirano na 22 januari 1974 godina. Prvite sportski obuvki koi

go nosele dene{noto logo, bile fudbalskite patiki koi na pazarot se pojavile vo letoto 1971 godina. Vo 1972 godina, BRS ja pretstavuva svojata prva linija “Najki obuvki” koi go nosat imeto “Najki”. Vo 1978 godina, Blu Rejbon Sports Inc. (Blue Ribbon Sports Inc.) oficijalno se preimenuva vo Najk Inc (Nike Inc). Zapo~nuvaj}i so Ilaj Nastis, prviot profesionalen atleti~ar koj potpi{al dogovor so kompanijata, sponzorstvoto na sportistite stanuva klu~na marketin{ka alatka za brzoraste~kata kompanija. Prviot sopstven dizjaniran proizvod na kompanijata bil baziran na dizajnot “vafla” na Bauerman. Do 1980 godina, Najki sozdava udel na pazarot

na sportska oprema vo SAD od 50%, dodeka kompanijata izlegla na berzata vo dekemvri istata godina. Uspehot na kompanijata pove}e se temeli na advertajzing tehnikata “zbor do noga”, kako {to stoi i ne eden plakat od docnite 70-ti, otkolku na televiziskite reklami. Prvata televiziska reklama na Najki startuvala vo oktomvri 1982 godina za vreme na maratonot vo Wu Jork. Reklamite bile napraveni od strana na marketing agencijata Vajden+Kenedi, koja bila formirana nekolku meseci prethodno vo Portland. Zaedno, Najki i Vajden+Kenedi kreirale mnogubrojni pe~ateni i TV-reklami, a nivnata sorabotka trae i denes. Koosnova~ot na marketing-

agencijata, Den Vajden bil onoj koj {to go smislil, denes globalno poznatiot slogan, “Just Di It”, za marketing kampawata od 1988 godina, koga negoviot sorabotnik Geri Gilmor, mu pratil list hartija pod negovata vrata, na koj bile napi{ani ovie zborovi, so nade` deka rokot za kampawata nema da gi pregazi. Ovoj slogan, spored listata na Advertajzing Ejx, vleguva vo top 5 slogani na 20 vek. Za vreme na 80-tite godini od minatiot vek, Najki ja pro{iruva svojata linija na proizvodi za pove}e sportovi i vo pove}e regioni od svetot. KRITIKI ZA USLOVITE ZA RABOTA Najki proizveduva {iroka

I pokraj stereotipite koi {to dene{nite pretpriema~i gi prikaùvaat isklu~ivo kako sveò, “mlado meso” zaslu`no za inovaciite bez koi {to ìvotot za mnogumina e nezamisliv, novite istraùvawa pokaùvaat deka nivnite postari kolegi s$ u{te ne se za frlawe. Naprotiv, poinovativni se otkolku nivnite sopernici {to s$ u{te ne napolnile 35 godini, pi{uva Wuzvik.

Za sozdavawe na slikata na pretpriema~ite kako mladi, brilijantni inovatori pridonesoa i Lari Pejx i Sergej Brin, koi {to imaa samo 23 godini koga go pokrenaa eden od najoriginalnite izumi na dene{nicata – Gugl (Google).

ogo da obvinime za famata okolu mladite pretpriema~i koi {to se prika`uvaat kako edinstveni pokrenuva~i na novite trendovi i za~etnici na sekoja ideja vredna za spomenuvawe? Da po~neme so Mark Zukerberg, koj {to ima{e samo 19 godini

koga go osnova{e Fejsbuk (Facebook).Za sozdavawe na slikata na pretpriema~ite kako mladi, brilijantni inovatori pridonesoa i Lari Pejx i Sergej Brin, koi {to imaa samo 23 godini koga go pokrenaa eden od najoriginalnite izumi na dene{nicata – Gugl (Google). I pokraj stereotip-

FEQTON

25.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii linija na sportska oprema. Prv proizvod na Najki se patikite za tr~awe. Najki denes ima pove}e od 800 prodavnici niz celiot svet i ima kancelarii locirani vo 45 zemji nadvor od SAD. Najgolemiot broj od fabrikite se locirani vo Azija, vklu~uvaj}i gi Indonezija, Kina, Tajvan, Indija, Tajland, Vietnam, Pakistan, Filipinite i Malezija. Sepak, Najki ne gi otkriva{e celosno kompaniite koi po dogovor rabotat za ovoj brend, no, sepak pod pritisok i visok kriticizam na nekoi organizacii kako Korpvo~, Najki objavi informacii za fabrikite so koi ima sklu~eno dogovori za proizvodstvo. Kompanijata dobi najgolemi kritiki za fabrikite vo Kina, Vietnam, Indonezija i Meksiko. Vietnamskata aktivisti~ka grupa, Lejborvo~, dokumentirala deka fabrikite koi rabotat za Najki gi prekr{ile zakonite za minimalna plata i prekuvremeno rabotewwe vo Vietnam, vo 1996 godina, i pokraj toa {to Najki tvrdela deka tie nepravilnosti bile otstraneti. Kompanijata e mnogu ~esto kritikuvana za surovite uslovi za rabota i eksploatacijata na evtiniot prekuokeanski trud. Kritiki kon Najki se upatuvaat i vo

Fabrika na Najki vo Kina

AKVIZICII Marketing-strategijata na Najki pretstavuva va`na komponenta za uspehot na kompanijata. Najki e pozicioniran kako premium-brend koj prodava sovr{eno dizajnirani i skapi proizvodi. Najki gi primamuva potro{uva~ite so marketing-strategijata koja se temeli na slikata na brendot vo ~ij centar se vpe~atlivoto logo i sloganot Just Do It. dokumentarcite na Majlk Mur, kako i vo knigata na Naomi Klajn-No Logo. Za vreme na 90-tite godini, Najki se soo~uva so kriticizam kon upotrebata na detskiot trud vo fabrikite vo Kamboxa i Pakistan, kade {to se proizveduvale fudbalski fotografii. I pokraj toa {to Najki prezel akcija da ja eliminira, ili barem da ja reducira ovaa pojava, kompanijata prodol`ila da sorabotuva so fabrikite kade {to ovie problemi ne se regulirani i e te{ko da se vostanovi dali se zloupotrebuva detskiot trud. Vo 2001 godina, vo dokumentarec na BBC se razotkriva zloupotrebata na detskiot trud vo bedni uslovi za rabota, vo edna fabrika vo Kamboxa koja ja koristi Najki. Vo fokusot na dokumentarecot se 6 devoj~iwa koi rabotat 7

dena vo nedelata, mnogu ~esto i po 16 ~asa. Vo juli 2008 godina, istragata na avstraliskiot Kanal 7 otkriva golem broj slu~ai kade {to postoi prisiluvawe za rabota vo edni od najgolemite fabriki na Najki. Fabrikata locirana vo Malezija bila snimena od strana na tajna ekipa koja zabele`ala primeri na bedni uslovi za `iveewe i prisiluvawe na rabota. Toga{ od kompanijata soop{tile deka }e prezemat merki za da se osiguraat deka vakvata zloupotreba na trudot pove}e nema da nastane. MARKETING-STRATEGIJA Marketing-strategijata na Najki pretstavuva va`na komponenta za uspehot na kompanijata. Najki e pozicioniran kako premium brend koj prodava sovr{eno dizajnirani i skapi proizvodi. Najki gi

primamuva potro{uva~ite so marketing-strategijata koja se temeli na slikata na brendot vo ~ij centar se vpe~atlivoto logo i sloganot Just Do It. Najki gi promovira svoite proizvodi preku dogovori za sponzorstvo so slavnite sportisti, profesionalnite timovi i atletskite timovi od kolexite vo SAD. Kako i da e, marketing-miksot na Najki sodr`i i mnogu drugi elementi pokraj promocijata. Vo 1982 godina, Najki ja emitira prvata TV-reklama za vreme na maratonot vo Wujork, na nacionalnata televizija, koja ja izrabotila marketing-agencijata Vajden+Kenedi. Kompanijata i denes sorabotuva so ovaa marketing-agencija, a Kanskiot advertajzing festival go nazna~uva Najki za advertajzer na godinata i toa dva pati, vo 1994 i 2003

LOGOTO NA NAJKI ^INELO SAMO 35 DOLARI

Za edno od najpoznatite logoa na svetot, Najki ima mnogu skromni po~etoci. Vo 1971 godina, Karolajn Dejvidson, studentka po grafi~ki dizajn na univerzitetot vo Portland, se sretna so Filip Najt atleti~ar i profesor po smetkovodstvo na univerzitetot vo Oregon. Fil i negoviot trener Bil Bauerman, imale potreba od logo za linijata atletski obuvki, za nivanata nova kompanija. Svojot proizvod go imenuvale “Nike” spored gr~kata bo`ica na pobedata. Inspirirana od kriloto na poznatata gr~ka bo`ica, taa go napravila logoto za cena od 35 dolari.

Do noemvri 2008 godina, Najki vo svoja sopstvenost ima 4 klu~ni subsidierni kompanii: Kol Haan, Harli Internej{anal, Konvers i Umbro. Prvata akvizicija na Najki bila kompanijata za obuvki Kol Haan vo 1988 godina. Vo fevruari 2002 godina, Najki se steknuva so sopstvenost vo kompanijata za proizvodstvo na oprema za surfawe, Harli Internej{anal, kupuvaj}i ja od sopstvenikot Bob Harli. Vo juli 2003 godina, Najki plati 305 milioni dolari za da se stekne so sopstvenost vrz Konvers, proizvoditelite na istoriskite ^ak Tejlor Ol Stars patiki. Na 3 mart, Najki go kupuva proizvoditelot na sportska oprema, Umbro, za 600 milioni dolari. godina. Najki povtorno be{e kritikuvana za upotrebata na pesnata od Bitlsi- “Revolu{n”, vo reklama od 1987 godina i pokraj `elbata na Epl Rekords. Zaradi toa, kompanijata & platila kazna od 250.000 dolari na Kapitol Rekords, kompanijata koja gi imala pravata vrz pesnata za SAD, za da ja upotrebuva pesnata za potrebite na svoite reklami za period od edna godina. Najki isto taka dva pati ja dobi nagrada Emi za najdobra TV-reklama, otkako na krajot od 90-tite be{e vovedena ovaa kategorija, i toa za “The Morning After”, vo 2000 i “Move”, vo 2002 godina. Vo juni 2005 godina, kon Najki se upateni kritiki od strana na Ian Mekkej, sopstvenikot na Di{kord Rekords, i voedno frontmenot na Majnor Trit, za nezakonsko koristewe na slikite i tekstot od demo albumot na ovoj bend od 1981 godina, na flaerot na koj se promovirale sketbordite na Najki.

Na 27 juni, Najki preku svojata veb strana mu se izvini na sopstvenikot na dizajnot i na fanovite na grupata, pa gi otstrani flaerite od pazarot. Na kraj se utvrdi deka dizajnerite na flaerite go napravile toa od po~it kon bendot, a ovoj slu~aj ne odi na sud, tuku zavr{uva so me|useben dogovor pome|u Najki i Majnor Trit. Vo 2004 godina, reklamata kade {to LeBron Xejms, amerikanski profesionalen ko{arkar, kako na crtan film gi tepa kinskite bore~ki majstori i ubiva kineski zmej, ja navreduva kineskata vlast, koja ja narekuvaat reklamata “bogohulna i go navreduva nacionalnoto dostoinstvo kon zmejot”. Podocna reklamata bila zabraneta vo Kina, no vo 2007 godina od zasega nepoznati pri~ini, taa povtorno e pu{tena vo eter. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za toa kako germanskata kompanija SAP (SAP) stana eden od vode~kite svetski proizvoditeli za deloven softver

PRIKAZNI OD WALL STREET

“STARA KOSKA” NE E ZA FRLAWE ite koi {to dene{nite pretpriema~i gi prikaùvaat isklu~ivo kako sveò, “mlado meso” zaslu`no za inovaciite bez koi {to ìvotot za mnogumina e nezamisliv, novite istraùvawa pokaùvaat deka nivnite postari kolegi s$ u{te ne se za frlawe. Naprotiv, poinovativni se otkolku nivnite sopernici {to s$ u{te ne napolnile 35 godini, pi{uva Wuzvik. Legendata veli deka so sredove~nosta doa|aat i naviki {to te{ko se menuvaat, ve{tini {to e te{ko da se prilagodat kon nekoe novo vreme, kako i averzija kon koj bilo oblik na

rizik. Zvu~i deprimira~ki, a ne{tata izgledaat u{te pocrni koga predvid }e se zeme podatokot deka do 2030 godina granicata na “sredove~nosta” }e se pomrdnuva, i toa od 37 na 39 godini vo SAD, od 40 na 45 godini vo Evropskata unija, i od 45 na 49 godini vo Japonija. [to zna~i toa? Deka svetot vo eden moment bi mo`el da po~uvstvuva kusok na kreativen potencijal. Toa ponatamu go postavuva pra{aweto mo`at li mestata vo koi {to }e se po~uvstvuva toj deficit da rastat i ponatamu, da bidat konkurentni, prosperitetni, so ogled na “postarata” rabotna sila.

Najnovite istraùvawa, pi{uva Wusvik, na toa pra{awe odgovaraat so “da!”. Tie istraùvawa pokaùvaat deka mnogu od voobi~aenite stereotipi za stareeweto – se celosno pogre{ni. Na primer, kli{eto so mladite pretpriema~i. Podlabokata analiza otkriva deka “prose~niot” pokrenuva~ na biznis {to podrazbira visoka tehnologija ne e “vunderkind” koj {to samo {to izlegol od {kolskite klupi. Toa e naj~esto “zrel” 40-godi{en inèner ili pretpriema~ koj {to ve}e odamna zaplovil vo bra~nite vodi i odamna

si obezbedil potomci, ama mu zdodealo da raboti za drugi, pa se odlu~il da rizikuva i da zapo~ne ne{to svoe. NAJMNOGU PRETPRIEMAÎ VO SAD NA VOZRAST OD 55 DO 64 GODINI Ponatamu, istraùvawata pokaùvaat deka postarite pretpriema~i se pouspe{ni vo pokrenuvawe na novi biznisi, zatoa {to akumulacijata na rabotno iskustvo i prakti~no znaewe za svoeto podra~je s$ u{te ne{to zna~at. Osven toa, dolgogodi{nata rabota vo nekoj sektor verojatno } e rezultira i so korisni

poznanastva. A korisnite poznanstva zna~at i finansiska poddr{ka, na koja {to mladite “inovativci” so {totuku zavr{eno u~ili{te ~esto moè da smetaat samo vo svoite soni{ta. Postarite pretpriema~i se posposobni da izgradat kompanii {to se tehnolo{ki ponapredni i posofisticirani vo odnesuvaweto so klientite, a seto toa blagodarenie na svoeto iskustvo {to mladite pretpriema~i go nemaat. Poslednite istraùvawa pokaùvaa i porast na starosnata granica vo koja pretriema~ite se najinova-

tivni i pove}e podgotveni za rizik. Spored podatocite na amerikanskata fondacija Kaufman (Kauffman), najmnogu pretpriena~i vo SAD vo momentov ima vo starosniot opseg od 55 do 64 godini vozrast. Pritoa se poka`alo deka onie postarite od 55 godini imaat dvojno pogolemi {ansi za pokrenuvawe na uspe{ni biznisi otkolku onaa vozrast pome|u 20 i 34 godini. Brojot na pretpriema~i porasnal vo Amerika i vo ostanatite starosni grupi, osven vo onaa koja se odnesuva na Amerikancite pomladi od 35 godini, kade do{lo do namaluvawe.

FUN BUSINESS

16 25.08.2010 KU^E[KI XET-SET

MILENI^IWATA ]E VLADEAT SO SVETOT?

Brojot na doma{nite mileni~iwa so imot vreden pove}e milioni dolari i nasledstvo koe go poseduvaat prodolùva da raste. Mnogu od ovie mileni~iwa imaat pove}e pari otkolku {to ~ovek bi moèl da potro{i do krajot na ìvotot. Od ekstremno golemo zemji{te, do limuzini, do 12 ~lenovi li~na posluga, moè da se zaklu~i deka ovie mileni~iwa vodat navistina glamurozen ìvot. Duri postoi i spisok na deset najbogati ku~iwa na svetot koj go objavi magazinot PetsDu (PetsDo), koj gi sledi slu~uvawata i najnovite nastani vo xet-setot na ìvotinskoto carstvo. Moèbi eden den so svetot }e zavladeat mileni~iwata SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

u|eto svoite doma{ni mileni~iwa gi razmazuvaat pove}e od sopstvenite deca, a biznisot povrzan so neguvaweto i razubavuvaweto na mileni~iwata vo Amerika dobi ogromni razmeri. Postepeno preminuva vo luksuz i blagosostojba, koja nekoga{ bila dostapna samo za najbogatite. Taka, denes pazarot na luksuzot se sostoi od luksuzni hoteli za doma{ni mileni~iwa koi nudat bawi, zdravstveni i fitnes-tretmani, kulinarski specijaliteti od pro~uenite ekstremno skapi gotva~i, no i luksuzni domovi za starite mileni~iwa vo koi dobivaat 24-~asovna nega. Vo izminatite nekolku godini specifi~no ektravagantnoto odnesuvawe na sopstvenicite na mileni~iwata premina vo proglasuvawe na istite za nivni edinstveni naslednici na nivnite pari, imot, nedvi`nosti, skapocenosti, koi dostignuvaat nekolku desetici, pa i milioni dolari. Taka, golem broj mileni~iwa stanaa sopstvenici na pove}e pari otkolku i najrazmazenite me|u lu|eto mo`at za potro{at za dvaeset

ìvoti, a da ne stane zbor, pak, za ku~iwata. Onie koi go ostavaat nasledstvoto, na brojnite kritiki za toa ku~iwata da im bidat edinstveni naslednici vra}aat deka tie go zasluìle toa, bidej}i bile beskrajno verni i polni so qubov kon nivnite gospodari. Na krajot na krai{tata, poslednata èlba na sopstvenikot koja e izrazena preku oficijalen i sudski zaveren testament ne moè da se ospori. OD EVTANAZIJA DO MILIJARDER Xasper e navistina sre}no ku~e. Toj nosi sinxir vreden 75 iljadi dolari, poseduva imot od 600 hektari, dvorec so 30 sobi i na svoite sostanoci se vozi so limuzina dolga {est metri. Nakratko ìvee ìvot na koj mu zaviduvaat milioni lu|e vo svetot. Toj e ku~e koe ima pove}e pari otkolku {to pove}e lu|e nekoga{ }e imaat. Xasper e neverojatno bogato mileni~e. Toj e me{avina od doberman i labrador, koj od poznatoto mesto za “azil” na napu{teni ku~iwa go spasila Dajana Majburg, nasledni~kata na poznatata pivarnica Ramsdin. Nastapil neverojaten splet na okolnosti: Xasper se na{ol pred

evtanazija kratko vreme otkako Majburg go zela od domot, a nekolku dena po potpi{uvaweto na testamentot vo koj toj e proglasen za edinstven naslednik. Potoa, odnenade`, Dajana umira, a Xasper doìvuva celosno zakrepnuvawe i stanuva bogat naslednik koj za mnogu kratko vreme se naviknuva na pove}emilionskoto bogatstvo i prepolniot pari~nik. So imot od 600 hektari, edna od najdolgite limuzini na svetot so dvajca voza~i i skapoceni kamewa so neverojatna vrednost, Xasper uìva vo morskite specijaliteti, no i {nicli koi na specijalen na~in gi podgotvuva, ni pomalku ni pove}e – negoviot li~en gotva~. NAJBOGATOTO KUÊ NA SVETOT No, na vrvot na listata na desette najbogati doma{ni mileni~iwa se nao|a germanskiot ov~ar Ginter IV. U{te od 1993-ta godina ova ku~e se najde na naslovnite stranici na vesnicite i magazinite, koga toj i negoviot tatko Ginter III po smrtta na groficata Karlota Liben{tajn, po nejzina preporaka, dobile 124 milioni dolari. A od neodamna e soop{teno deka negovoto bogatstvo porasnalo na 372 milioni dolari. Ima i drugi bogati ku~iwa

koi od beda preminaa vo svetot na blagosostojbata. Flosi, òltiot labradorretriver, koj od ulica go spasi Dru Barimor, dobi imot vreden 3 milioni dolari koga akterkata i nejziniot partner Tom Grin gi razbudi ku~eto koga na nivnata ulica izbil poàr. Vo znak na blagodarnost, Dru i Tom na Flosi mu podarija ku}a. Tuka e i slu~ajot na porane{nata ma~ka-skitnik, Tinker, koja nasledi 206 iljadi dolari i ku}a so tri spalni sobi vredna 722 iljadi dolari, koga sopstveni~kata ja proglasi za edinstvena nasledni~ka na svojot imot i bogatstvo. A vo nejzinata namera èlbata da & bide ispolneta do kraj i ispo~ituvana, osnovala fond od koj sosedite sekojdnevno }e dobivaat pari za da go hranat Tinker i }e gi pla}aat pomo{nicite koi se griàt za bogatata ma~ka. Po smrtta na ma~kata, bogatstvoto se prenesuva na sosedite. Ovaa odluka, sekako, bila lo{a procenka, bidej}i nikoj ne garantira deka sosedite nemaat ideja da ja otrujat Tinker i ekspresno da go dobijat bogatstvoto. Site vakvi sopstvenici na mileni~iwa se smetaat za ekstremni, najmnogu bidej}i znaat deka mileni~iwata ne moàt da donesuvaat

odluki, nitu, pak, da gi tro{at parite. No, proglasuvaweto na `ivotni za naslednici, barem vo Amerika, e za-

konski dozvoleno i legalno, pa, taka, koj saka slobodno mo`e na svoeto mileni~e da mu ostavi {to saka i kolku saka.

Ginter IV e obezbeden za cel `ivot i u{te mnogu pokolenija po nego. Toj e najbogatoto ku~e na svetot

10 NAJBOGATI DOMA[NI MILENI^IWA

Otkako & go spasi `ivotot, Dru ne se deli od Flosi

Ginter IV, ku~e – 372 milioni dolari Kalu, {impanzo – 109 milioni dolari Tobi Rajms, ku~e – 92 milioni dolari Trabl, ku~e – 12 milioni dolari Gigu, pile – 10 milioni dolari Frenki, ku~e – 6,2 milioni dolari Ani, ma~ka – 6,2 milioni dolari Pepe Le Pju, ma~ka – 6,2 milioni dolari Helket, ma~ka – 4,1 milioni dolari Broni, ma~ka – 4,1 milioni dolari

Tinker e bogata nasledni~ka koja zavisi od nejzinite sosedi

FUN BUSINESS

25.08.2010

UKRADENA UMETNOST

VISOKI FUNKCIONERI UAPSENI PORADI VAN GOG SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

o naredba na glavniot obvinitel na Egipet, uapseni se zamenik-ministerot za kultura i u{te ~etiri lica vraboteni vo muzejot na Kairo vo ponedelnikot vo ramkite na istragata za kra`bata na slika od holandskiot majstor Van Gog. Slikata

Vo sabotata po vtor pat e ukradena skapata slika na holandskiot slikar Van Gog. Vedna{ po kra`bata

se pojavi vest deka slikata e pronajdena, no toa se poka`a kako gre{ka. Uapsen e zamenik-ministerot i negovi ~etiri lica koi rabotele so nego poradi nebre`nost i neizvr{uvawe na slu`benite zadol`enija. Vo tek e istragata za slikata, no i da se pronajde najverojatno nema da se doznae koj i kako ja ukral, kako {to be{e slu~ajot vo 1977-ta godina, koga slikata be{e pronajdena duri po 10 godini

“Afionovi cvetovi” ili “Vazna so cve}e” od Vinsent Van Gog proceneta na vrednost od 50 milioni dolari bila ukradena vo sabotata od Muzejot na

“Afionovi cvetovi”, slikata koja e ukradena i ~ija vrednost se procenuva na pove}e od 50 milioni dolari

Mahmud Halil na zapadniot breg na Nil vo egipetskata prestolnina. Slikata bila ukradena pretpladneto po otvoraweto na muzejot, a toa bilo soop{teno duri popladneto. Protiv uapsenite se vodi istraga pod obvinenie za nebre`nost i neizvr{uvawe na slu`benite zadol`enija. Zamenik-ministerot imal kabinet vo muzejot i direktno odgovaral za negovite fi-nansii i administracija. Rakovoditelot na oddelot za ubavi umetnosti pri egipetskoto Ministerstvo za kultura, Mohsen [aalan i u{te ~etvorica vraboteni vo muzejot se obvineti za propust, odnosno deka ne gi sproveduvale strogite bezbednosni merki za muzejskata za{tita na vrednite eksponati. Dr`avniot obvinitel na Egipet, Andel-Megvid Mahmud tvrdi deka za kra`bata e vinoven nedovolno funkcionalniot bezbednosen sistem i deka vo muzejot vo vremeto na kra`bata ne rabotel nitu eden alarm. Bile vklu~eni samo sedum od vkupno 47 kameri za na-

dzor na prostoriite na muzejot. Nejasna e sudbinata na skapata slika na slavniot umetnik, koja be{e ukradena i pokraj tvrdeweto na egipetskiot minister za kultura deka e najdena. Docna popladneto vo sabotata, ministerot Faruk Hosni, objavil deka slikata e pronajdena i uapseni se dvajca italijanski dràvjani. Vedna{ po taa izjava, izleze nova so koja poajsni deka prethodnite informacii ne bile precizni i ne bile potvrdeni od relevantnite agencii. Ministerot vo tekot na ve~erta za egipetskata dràvna televizija izjavil deka akciite za pronao|awe na slikata prodolùvaat s$ dodeka ne ja pronajdat. Ova ne e prv slu~aj na kra`ba na ovaa skapa slika. Prviot pat toa bilo vo 1977-ta godina, no toga{ bila pronajdena duri po deset godini. Identitetot na kradcite ostana vo tajnost, policijata ne gi otkri imiwata, a ne kaà ni kako ja na{le, nitu pak kako bila ukradena. Muzejot e otvoren vo 1962ta godina, a imeto go dobil K

Muzejot na Mahmud Halili vo koja e ukradena slikata

po egipetskiot politi~ar Mohamed Ahmed Halil koj zaedno so negovata sopruga bile strasni sobira~i na umetni~ki dela. Vo nego se ~uva zbirkata od pove}e od 300 dela me|u koi i dela na

Mone, Tuluz-Lotrek, Gogen i Roden i pretstavuva najgolemata i najskapata zbirka na sliki i umetni~ki dela od evropskata umetnost od 19 i 20-ot vek na Bliskiot Istok.

Ministerot na kultura, Faruk Hosni, vedna{ ja povle~e izjavata deka slikata e pronajdena i re~e deka potragata prodol`uva C

SPORTLIFE

18 25.08.2010 NAJPLATENI SPORTISTKI

[ARAPOVA - NAJPLATENA SPORTISTKA NA SVETOT So zarabotka od 24,5 milioni amerikanski dolari, ruskata teniserka Marija [arapova (23) e najplatenata sportistka od minatiot juni do juni godinava. Sestrite Serena i Venus Vilijams go dr`at vtoroto i tretoto mesto, a po niv se Danica Patrik i Kim Ju-Na SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

24,5

na listata za zarabotki [arapova ubedlivo e pred site svoi kole{ki. [arapova blesna vo 2004ta godina koga go osvoi Vimboldon, {to nejzinite agenti go iskoristija za dogovori so Kene, Kolgejt, Palmoliv i Motorola. Potoa sponzorite samo prodol`uvaa da se redat vo niza edni po drugi. Se veruva deka samo d so posledniot potpi{an ddogovor govor o orr za Najk, ajj , koj oj e voo

ako pove}emina smetaat milioni dolari deka sportot e iznesuva zarabotkata ma{ka rabota, na teniserkata sepak, so Marija [arapova i nego prili~no so toa taa e najplatenata uspe{no vladeat i `enite sportistka na svetot koi odli~no kotiraat na listata na zarabotki. Site golemi pari. Mo`ebi na ovie sportistki pogolemiot listata za najdobar igra~ del od svoeto bogatstvo vodi Serena Vilijams, no go zarabotuvaat nadvorr od terenite, patekitee ili stadionite, blagodarenie enie na svoite sponzori, koi gi imaat vo mnogu golem m broj i se mnogu poznati i mo}ni. Vi gi pretstavuvame ame pette najplateni sportistki rtistki dina. na svetot za ovaa godina. Spored Jahu Sports (Yahoo!Sports), ruskata ta teapova niserka Marija [arapova sot za 365 dena od tenisot zarabotila okolu milion lion dolari, dodeka, pak, najgolemata vrednostt od nejzinite primawaa doa|a od izvonredniot marketing. Marija [arapova ja Ruskata ubavica e reklamno lice za prezentira svojata Najk, Soni Erikson, kolekcija za Najk, so koj Tifani i drugi, potpi{a dogovor za 8 godini a za toa dobiva

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

traewe od osum godini, }e zaraboti okolu 70 milioni dolari. Dogovorot predviduva prihodi od nejzinata teniska linija, kako i ~anti i ~evli koi }e bidat pod “zakrila” na Najk. Teniserkata poslednite godini na terenot vode{e bitka so povredite, no se vrati vo 2010-ta godina so dve pobedi vo turniri. Vtoroto i tretoto mesto go dr`at sestrite Vilijams. Serena zaraboti 20,2

Sestrite Vilijams go dr`at vtoroto i tretoto mesto

milioni dolari, dodeka Venus 15,4 milioni poslednata godina. êtvrtoto mesto vo ènskata trka za najplateni sportistki go zazema Danica Patrik, koja “izvle~e” 12 milioni dolari. Taa e najpopularniot voza~ na IndiKar. Taa ima profitabilen dogovor so nejziniot tim, Andreti Autosport, koj im ovozmoùva da gi podelat prihodite, {to e retkost vo trkite.. Nejzi Nejzinata

cena porasna godinava koga po~na da vozi za XiPi Motorsports. Pettoto mesto go dr`i “lizga~kata” Kim Ju-Na, koja so svojata umetnost na mraz izminatava godina zaraboti 9,7 milioni dolari. Taa godinava osvoi zlaten medal na Zimskite olimpiski igri i ima interesno “investicisko” portfolio. Nejzini sponzori se Hjundai, Najk i Samsung Elektroniks.

Danica Patrik ima netipi~en `enski sport, vozi IndiKar i e na ~etvrto mesto po zarabotka

SPORT

25.08.2010

SPORT

KO[ARKA

MAKEDONIJA PODOBRA OD VELIKA BRITANIJA ADRIJANA ATANASOVA

FUDBAL

REKORDEN TRANSFER – GURKUF VO LION ZA 22 MILIONI EVRA

atanasova@kapital.com.mk

udbalerot na Bordo, Joan Gurkuf }e premine vo Lion za neverojatna suma od 22 milioni evra. So toa }e & dade nov elan na negovata kariera. Vo Olimpik Lion se zadovolni od postignatiot dogovor so Gurkuf i so negoviot dosega{en klub Bordo, za {to }e treba da platat 22 milioni evra na tri rati do 31 dekemvri 2012-ta godina. Vo slu~aj Lion da go preprodade Gurkuf na druga ekipa, Bordo mo`e da se nadeva na dopolnitelni 4,5 milioni evra. Preminot na Gurkuf dosega e najgolemiot transfer vo istorijata na francuskiot fudbal. Dvaeset i ~etiri godi{niot fudbaler be{e igra~ na Ren s$ do zaminuvaweto vo redovite na Milan, kade {to negoviot talent ne dojde do izraz za vreme na dvete sezoni pomnati vo Italija. Negoviot toga{en trener C

Najgolem transfer vo istorijata na francuskiot fudbal, Gurkuf za 22 milioni evra Karlo An~eloti ne se ni obide da go zadr`i koga Bordo go pobara na zaem. Tamu negovata kariera dobiva drugi dimenzii, go dobiva centralnoto mesto vo igrata i nabrzo stanuva yvezda na francuskiot fudbal. So Bordo ja osvojuva {ampionskata titula na Francija vo sezonata 2009-2010 godina i ostava beleg vo nastapot na Bordo vo Ligata na {mpionite. Vo januari 2010 godina, Bordo vleze vo kriza i ne uspea da se izbori za plasman vo najpresti`noto evropsko fudbalsko natprevaruvawe. L

o{arkarskata reprezentacija na Makedonija ja pobedi Velika Britanija i so toa go dobi posakuvaniot triumf za plasman na Evrobasketot vo 2011 godina. Tribinite na arenata Boris Trajkovski grmea zaradi odli~nata igra na na{ata reprezentacija. So rezultatot 75:56 uspeavme da se kvalifikuvame, pa sega samo teorija e toa {to moè da n$ spre~i da otideme na samiotot vo Litvanija koj }e se odrì narednata godina. Na{ite ko{arkari mnogu impresivno se pokaàa na terenot pred sedum iljadnata publika koja do posledniot ko{ gi bodre{e vo eden glas. Ova samo be{e u{te eden na~in da se pokaè koja reprezentacija vsu{nost e podobra vo kvalifikaciskata grupa B. Posle izedna~uvaweto vo prvite minuti od me~ot, nezapirlivo po~navme da vladeeme na parketot, taka {to uspeavme da napravime razlika od 8 poeni vo prviot period, u{te osum vo vtoriot, po {to Britancite za vreme na poluvremeto na nekoj na~in se otkaàa. Im dozvolivme 10 ko{a vo tretata ~etvrtina, a vo poslednata vlegovme so dopolnitelni 20 poeni. Odli~niot rezultat kako i izvonrednata igra na parketot se dolì na sjajnite

Odli~nata igra na na{ite ko{arkarski reprezentativci ni

ovozmo`i bilet za plasman na Evrobasketot koj }e se odr`i narednata godina. Sedum iljadnata publika koja be{e na tribinite na arenata Boris Trajkovski gi bodre{e na{ite ko{arkari vo eden glas i zamina zadovolna od odli~niot natpreavar i od bleskaviot rezultat

Mekkejleb so svoite dvaeset poeni, potoa Samarxiski so 12 i Ge~evski so 11 ko{a. Dokolku reprezentacijata na Velika Britanija zagubi do krajot na ovaa kvalifikaciska grupa, na{ite ko{arkari mo`at da se nadevaat i na prvoto mesto zatoa {to nie sme pouspe{ni vo me|usebniot efekt. Sepak, za toa }e treba da vidime vo nedela i ~etvrtok koga }e bideme slobodni. Toa zna~i deka ako vo nedela triumfirame i nad reprezentacijata na Bosna i Hercegovina vo Skenderija na pobedni~ki na~in }e ja zaokru`ime ovaa epizoda i celokupniot nastap vo tekot na ovoj kvalifikaciski ciklus. Vo Saraevo, pak, vo vtoriot me~ od na{ata kvalifikaciska grupa, reprezenatcijata na Bosna i Hercegovina ja sovlada ekipata na Unagrija so rezultat od 73:64. So ovaa pobeda se vrati vo igra za da se izbori za poziciite koi }e vodat za nastap na dopolnitelni kvalifikacii pred Evro{ampionatot, narednata godina.

So odli~na igra do plasman na Evrobasketot robasketot

FUDBAL

MASKERANO SAKA DA ZAMINE VO BARSELONA

rgentinskiot reprezentativec, Havier Maskerano, koj igra vo redovite na Liverpul, vo ponedelnikot odbil da igra za svojot klub, za vreme na gostuvaweto vo Man~ester. Toa vsu{nost be{e posledniot me~ od vtoroto kolo na Premier ligata. Ovoj dvaeset i {est godi{en reprezentativec se odlu~il na vakov na~in na igra

zatoa {to sakal da izvr{i pritisok vrz Liverpul za da mu dozvolat da igra, t.e. da zamine vo Barseolona. Vaka barem pi{uva Bi-Bi-Si. Imeno {panskiot sportski vesnik “Magsa”, pi{uva{e deka Kataloncite ponudile za Argentinecot Maskerano 15 milioni evra o{teta i u{te ekstra 5 milioni, koi se uslovno vrzani so brojkata na nastapite na

Maskerano i na negovite postignati uspesi. Za da go oslobodi svojot igra~ defanzivec od dogovorot koj trae do 2012 godina, Liverpul, navodno bara 26 milioni. Kako {to pi{uva BiBi-Si, Maskerano soop{til deka saka da zamine od klubot poradi privatni pri~ini. Toj voop{to i ne dopatuval vo Man~ester kade {to Liverpul be{e lesno porazen.

Poradi “privatni” pri~ini saka da zamine

VATERPOLO

KREDIT ZA NASTAPI

rpskata vaterpoloreprezentacija koja minatata godina be{e svetski {ampion vo Rim, poradi finansiski problem morala da podigne kredit za da nastapi na kontinentalniot {ampionat. Srbija inaku e protivnik na na{ata vaterpoloreprezentacija na pretstojnoto EP vo Hrvatska. Srpskata reprezentacija poradi svojata finansiska kriza brzo reagirala, taka {to podignala kredit za da mo`e da osvoi medal vo Zagreb. Pretsedatelot na sojuzot neodamna izjavi deka moral da se re{i na vakov ~ekor najmnogu poradi potrebite za

EP. Odnosite i atmosferata vo nivnata reprezentacija nikoga{ ne bile podobri, me|utoa poradi problemi vo organizacijata morale da prezemat merka od vakov tip. Site pari koi im sleduvale od buxetot, sojuzot gi potro{il poradi golemiot broj natprevaruvawa, Svetskata liga, kako i FINA – kupot. Isto taka golemi im bile i tro{ocite za mladinskite kategorii. Sepak, juniorite im osvoija zlaten medal {to na eden na~in im e odli~na satisfakcija. Operacijata EP vo Zagreb i nivnata trka za osvojuvawe na medal }e gi ~ini 150.000 evra. Za vreme na 14 dnevniot

Svetskite prvaci od Rim, vo novi pohodi ovaa godina

prestoj, res oj so vklu~eni k e i 40 eevra ra kako dnevnica potrebni im se 150.000 evra, dokolku ne se izostavat nepredvidenite tro{oci i onie za podgotovkite, celava situacija }e gi ~ini 450.000 evra, istakna pretsedatelot na

sojuzot soj zo Velibor Ve ibor So Sovrovi}. Ova EP zapo~nuva ovaa nedela, a na{ata reprezentacija svojot prv me~ go igra so Rusija. Vo ovaa grupa pokraj Srbija, se i najtrofejnata Ungarija, Grcija i Germanija.