Br.112-kapital-26.08.2010

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON SAP INTELEKT I ISKUSTVO ZA USPEH STRANA 14

POSLE 2050 STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... ^ETVRTOK, 26. AVGUST. 2010 | BROJ 112 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

KOJ ]E JA POVLE^E EKONOMIJATA OD KRIZATA?

5,3% 0,9% 1,5% 23,2% INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO PRVITE [EST MESECI

BDP VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA

LI^NATA POTRO[UVA^KA VO PRVITE TRI MESECI GODINAVA

IZVOZ NA STOKI I USLUGI VO 2010 GODINA

NAZATVORAWE,SREDA,25.08.2010,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,48% 0 0 0,83% 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 448,78 1,26

NAFTA BRENT EURORIBOR

772,50 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (25.08) 2,375

AKO PADNAT BUXETOT I CENITE NA METALITE, ]E PADNE I BDP 6 OPOZICIJATA POZICIJATA I VLASTA SE SKARAA KARAA I OKOLU DZR D

NAJNOVITE VLADINI MERKI GI RAZO^ARAA OTKUPUVA^ITE

ZAGROZENA AGROZENA LI E NEZAVISNOSTA NA DR@AVNITE REVIZORI?

VINARNICITE ]E DOBIJAT PARI OD VLADATA AKO GO PLATAT LANSKOTO GROZJE

STRANA 2

STRANA 3

MBI 10

2,370 2,365 2,360 2,355 2,350 2,345 2,340 2,335 19/8

21/8

23/8

25/8

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

USUL

STRANA 2

EFEKT OD LO[ITE BERZANSKI VESTI

CENATA NA NAFTATA ]E PRODOL@I DA PA\A STRANA 13

2 26.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 26 AVGUST 2010

USUL nteresni polemiki mo`ea da se slu{nat v~era na sobraniskata Komisija za finansirawe i buxet, kade {to glavniot dr`aven revizor go prezentira{e Godi{niot izve{taj za 2009 godina, ili nakratko ka`ano, kako gi tro{ele dr`avnite pari onie institucii {to bile predmet na revizija za toj period.

I vlasta i opozicijata go prifatija Izve{tajot, me|utoa, so razli~ni poraki. Vlasta, deka so Izve{tajot se doka`ale uspe{nite smetkovodstveni kriteriumi vo rabotata na buxetskite institucii, opozicijata deka Izve{tajot go poka`al nenamenskoto tro{ewe na dr`avnite pari. Zna~i, na koj kako mu odgovara, taka si go tolkuva. Onoj {to e na vlast, sekako, gleda da gi premol~i negativnite mislewa {to gi davaat revizorite za poedine~ni buxeti na dr`avni institucii, zna~i, tamu kade {to konstatirale nepravilnost vo zakonskoto i namenskoto tro{ewe na parite. Opozicijata, pak, {to e normalno, toa & e rabota, `estoko gi kritikuva ovie neregularnosti i bara reakcija od obvinitelstvoto. Koga }e gi smenat ulogite, }e gi vidime istite polemiki, no od obratnite strani.

Ona {to zagri`uva e nemaweto nikakov efekt od ona {to go konstatiraat i prepora~uvaat revizorite. Iako statistikite na Dr`avniot zavod za revizija-DZR velat zgolemuvawe na

I

postapuvawata po preporakite {to gi davaat revizorite, i zgolemuvawe na brojot na pozitivni mislewa, ostanuva s$ u{te visokiot procent na negativni mislewa i mislewa so rezerva {to gi dal DZR, a koi se odnesuvaat na toa dali dr`avnite institucii namenski i zakonski gi tro{ele buxetskite pari. Od stotinata revidirani finansiski izve{tai na buxetski korisnici, kaj duri edna tretina e dadeno negativno mislewe po ovaa osnova, a kaj u{te tolku e izrazeno mislewe so rezerva.

Demek, generalno e OK, arno ama... koga seto toa }e se sobere, izleguva deka kaj dve tretini od revidiranite subjekti postoi neregularnost vo tro{eweto na parite {to se sobiraat od gra|anite i kompaniite.

Kaj kriteriumot vistinitost i objektivnost na finansiskite izve{tai povtorno edna tretina se so negativno mislewe. Zna~i, dr`avnite revizori se somnevaat vo verodostojnosta na brojkite {to gi prika`ale tie institucii vo svoite bilansi.

Toa spored SDSM e kriminal, a spored VMRO-DPMNE kriminal e prete`ok zbor. Taka ka`a eden od pratenicite na vlasta v~era.

Veli, so usul malku, koga govorite za kriminal.

I ministerot za finansii, Zoran Stavreski, na pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov, na zav~era{nata rasprava okolu zavr{nata smetka na dr`avniot buxet za 2009 godina mu re~e

OPOZICIJATA I VLASTA SE SKARAA I OKOLU DZR

ZAGROZENA LI E NEZAVISNOSTA NA DR@AVNITE REVIZORI? Opozicijata smeta deka s$ dodeka Dr`avniot zavod za revizija ~eka samo Vladata da mu prefrla pari, }e se soo~i so disciplinirawe sekoga{ koga nekoja negova revizija nema da bide po }ef na vladeja~kata koalicija

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

deka ovoj nema usul koga ja kritikuva ekonomskata politika na Vladata.

Ovoj, pak, prethodno ka`a deka aktuelnata vlada potro{ila 10 milijardi evra za ~etiri godini, i nikakov efekt ne se gleda od toa. Go napadna za nedovolno realiziranite kapitalni investicii, za nedodelenite pari na zemjodelcite i za drugi raboti {to ne gi napravila vladata, a predvidela pari za toa.

Ubavo mu ka`a Stavreski.

Treba da ima{ usul, merka, {to bi se reklo.

Treba da ima{ usul i vo toa kako gi tro{i{ dr`avnite pari. Ako dr`avnite revizori velat deka ne se ubedeni deka namenski se potro{eni 20 milioni evra vo edno ministerstvo, ili 10 milioni vo javno pretprijatie, zna~i deka nadle`nite ministri i direktori nemale usul.

A, javnoto obvinitelstvo ima usul, pa so merka gi goni ovie {to se zaboravile vo tro{eweto narodni pari.

Vsu{nost, ne gi goni.

Do koga taka so usul?!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

200

M

ilioni evra }e skastri Hrvatska so pretstojniot rebalans na Buxetot. Hrvatskata premierka Jadranka Kosor najavi deka site rashodi za 2011 godina }e bidat zamrznati na ovogodine{noto nivo. Platite i penziite ostanuvaat nepromeneti, se zgolemuva danokot na cigari i benzin.

Hrvatskata vlada }e gi prodol`i pregovorite okolu predlogot za dopolnitelno odano~uvawe na bankite i na finansiskite institucii.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

zabele{ki za 21 milion evra IGOR PETROVSKI nenamenski ili nezakonski igor@kapital.com.mk potro{eni pari, a vo Minisd stotinata terstvoto za nadvore{ni dr`avni in- raboti za 9 milioni evra. stitucii ~ii Od javnite pretprijatija pak, finansiski Makedonski {umi i Javnoto izve{tai za pretpijatie za stanben i de2009 godina loven prostor, se rekorderi gi revidiral po zloupotreba na dr`avnite Dr`avniot zavod za revizija- pari. I koj odgovaral za toa?

DZR, kaj re~isi edna tretina Kade e Obvinitelstvoto?“, od niv Zavodot izrazil mis- pra{a pratenikot od SDSM, lewe so rezerva koga stanuva Marjan~o Nikolov. zbor za namenskoto i zakonsko I pokraj toa {to vo Ministro{ewe na parite {to im terstvoto za transport i bile prefleni od centralniot vrski i u{te nekoi najgolemi buxet. Kaj u{te edna tretina korisnici na buxetski pari od “pro~e{lanite” institu- se konstatirani i najmnogu cii, odnosno 31,8%, DZR dal nepravilnosti vo nivnoto negativno mislewe po toj tro{ewe vo 2009 godina, osnov. Toa zna~i deka, kaj tie ne se predvideni vo vkupno 61,4% od revidiranite planot na DZR za revizii vo izve{tai, DZR se somneva 2010 godina. Na zabele{kite ili utvrduva zloupotreba na od opozicijata okolu ova, glavniot dr`aven revizor dr`avnite pari.

Glavniot dr`aven revizor, odgovori deka spored zaTawa Tanevska, na v~era{- konskite proceduri {to gi nata sednica na sobraniskata sledi Zavodot, ne mo`e sekoja Komisija za finansirawe godina istite institucii da i buxet, pretstavuvaj}i go se revidiraat.

Godi{niot izve{taj za 2009 “Zavodot ima mandat da pragodina pred pratenicite, vi revizii vo 1.300 subjekti poso~i deka golem broj ne- godi{no, a ima kapacitet za pravilnosti se konstatirani samo stotina revizii. Ako ja i kaj javnite nabavki, odnosno kreirame programata kako okolu edna ~etvrtina od {to sugerirate, nekoi subjekti vkupniot broj na utvrdeni nikoga{ nema da dojdat na nepravilnosti, se odnesuvaat red”, re~e Tanevska. na nabavki na stoki i uslugi Taa poso~i deka sektorite bez da se sprovede postapka {to }e bidat predmet na za javna nabavka, odnosno, revizija, godinava, se zdravstvoto, obrazovanieto, lokaltender.

“Zna~itelno otstapuvawe od nata samouprava i `ivotnata zakonskite re{enija ima i sredina. vo fazata na evaluacija, DZR CELOSNO NA predlog za izbor na najpovoDR@AVNI “JASLI” len ponuduva~ i donesuvawe Od opozicijata ja postavija odluka za izbor”, istakna i dilemata dali celosnoto Tanevska. preminuvawe na Dr`avniot Ovie konstatacii na DZR zavod za revizija-DZR na predizvikaa ostri reakcii “dr`avni jasli” }e ja namali kaj opozicijata, koja {to veli negovata nezavisnost pri deka go prifa}a Godi{niot izvr{enite revizii na troizve{taj na Zavodot za 2009 {ewata na narodnite pari. godina, no se somneva deka Pratenicite mu uka`uvaa na konstatiranite nepravil- glavniot dr`aven revizor, nosti }e pokrenat akcija od deka noviot zakon donesen javnoto obvinitelstvo, ili godinava, spored koj DZR }e pak preporakite od DZR do se finansira isklu~ivo od revidiranite subjekti, da gi centralniot buxet, a se ukinuostranat tie nepravilnosti, vaat sopstvenite prihodi na }e dadat nekakov efekt.

Zavodot, {to prethodno gi “Vo Ministerstvoto za ostvaruva{e od naplatata transport i vrski, DZR ima na nadomestok za izvr{ena

O

TAWA TANEVSKA

GLAVEN DR@AVEN REVIZOR “Kaj javnite nabavki, okolu edna ~etvrtina od vkupniot broj na utvrdeni nepravilnosti se odnesuvaat na nabavki na stoki i uslugi bez da se sprovede postapka za javna nabavka, odnosno, tender”.

revizija, ne e ba{ najsre}no re{enie. Opozicijata smeta deka s$ dodeka DZR ~eka samo Vladata da mu prefrla pari, }e se soo~i so disciplinirawe sekoga{ koga nekoja negova revizija nema da bide po }ef na vladeja~kata koalicija.

“Koj }e vi garantira deka }e imate pari kolku {to }e vi trebaat za normalno funkcionirawe?”, pra{a pratenikot na SDSM, Jani Makraduli.

“Najsve` primer e Antikorupciskata komisija. Taa se finansira od buxet, parite & stigaat do avgust. Komisijata za verifikacija isto taka ima buxet do septemvri. I Narodniot pravobranitel ima problemi so finansiraweto.

Utre }e pobarate 100 milioni denari, }e vi dadat 80. Barajte nezavisen buxet, zatoa {to s$ u{te nemame razvieno takvi demokratski kapaciteti za da se postigne nezavisno dejstvuvawe na vakov tip institucii, a da se finansira isklu~ivo od dr`aven buxet”, smeta Makraduli.

Na komisiskata sednica povtorno be{e otvoren i problemot okolu toa dali treba vo parlamentot da se diskutira po izve{taite na dr`avnite revizori. Vladeja~koto mnozinstvo vo nekolku navrati dosega se izjasni deka Sobranieto ne treba da go tro{i kapa-citetot za toa, a opozicijata `estoko reagira{e deka so toa vlasta o~igledno saka da gi skrie zloupotrebite na narodnite pari {to gi pravat nejzinite ministri i direktori.

NAVIGATOR

26.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

PAZARNA INTERVENCIJA

I TRAJKO VEQANOVSKI

KOCE TRAJANOVSKI

MILE JANAKIESKI

BOJKO BORISOV

o sve~ena sednica Soi izraduva qubiu}nite soveti, oo~en so politi~ki pritiSMakedonija branieto na Republika Gtelite na sportot i K namesto da gi dove- Ssoci i nezadovolstvo od se priklu~i kon rekreacijata pokraj dat vo red stanbenite negovoto rabotewe, bugarskiot brojnite manifestacii po povod 100-godi{ninata od ra|aweto na Majka Tereza

Vardar i na kejot na rekata postavi novi rekviziti za ve`bawe

zgradi, stanaa forma za naplata na dava~ki, iako ne se firma

premier se soo~uva i so zgolemena nevrabotenost {to generira nova armija nezadovolni

NAJNOVITE VLADINI MERKI GI RAZO^ARAA OTKUPUVA^ITE

VINARNICITE ]E DOBIJAT PARI OD VLADATA AKO GO PLATAT LANSKOTO GROZJE Za da dobijat 5,7 denari za otkupen kilogram grozje, vinarnicite mora da go isplatat minatogodi{noto grozje, a godinava da otkupat najmalku 65% od koli~inite otkupeni lani

M

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonskite vinarnici se nezadovolni od poslednata vladina merka za stimulirawe na otkupot na doma{noto grozje. Za da dobijat 5,7 denari za otkupen kilogram grozje, tie mora da go isplatat minatogodi{noto grozje, a godinava da otkupat najmalku 65% od koli~inite otkupeni lani.

Najgolem del od vinarnicite se iznenadeni od vakvata merka, posebno {to na minatonedelniot sostanok so ministerot za zemjodelstvo tie naglasile oti nemaat dovolno prostor za skladirawe golemi koli~ini vino, poradi golemite zalihi so koi {to im se polni cisternite.

Tie potenciraat deka nema da mo`at da gi ispolnat kriteriumite za koristewe na ovaa subvencija.

“Ni ostanaa mnogu zalihi vino od minatata godina i nie nemame kapaciteti da prifatime tolku golemi koli~ini grozje za da go ispolnime cenzusot od 65%”, veli direktorot na edna vinarnica koj saka{e da ostane anonimen. \or|i Jovanov, direktor na vinarnicata Stobi, smeta deka nema da dobijat pari so najnovata vladina merka.

70

milioni litri se rezervite so vino vo zemjava, {to e okolu 70% od minatogodi{noto proizvodstvo

5,45 15,4% 9,5%

MILIJARDI DENARI SE POTRO[ENI ZA GRADE@EN I POGONSKI MATERIJAL VO 2009 OD VKUPNATA VREDNOST NA GRADE@EN MATERIJAL SE POTRO[ENI ZA POGONSKO GORIVO OD VKUPNATA VREDNOST NA GRADE@NIOT MATERIJAL SE POTRO[ENI ZA IZOLACIONEN MATERIJAL I PREMAZI

QUP^O DIMOVSKI DIMOVSKI Vladata, sepak, stanuva zbor za adaptirawe na merkite kon pazarnite uslovi. Toa e funkcijata na odlukite, da se adaptiraat kon uslovite i potrebite na pazarot.

Toa v~era i go napravi ministerot za zemjodelstvo, donesuvaj}i merka koja bi trebalo da go stimulira otkupot na doma{noto grozje i da go stabilizira pazarot na p~enica i bra{no, za da ne dojde do seriozni poremetuvawa so podalekuse`ni posledici.

GUBITNIK

“Spored slobodniot prostor {to go imame za skladirawe na grozjeto, nie ne mo`eme da go ispolnime cenzusot od 65% za nekolku stotini toni grozje.

Vtoriot uslov go ispolnuvame, odnosno ne sme dol`ni za lanskoto grozje”, veli Jovanov. Toj dodava deka Stobi najverojatno }e otkupi tolku vino kolku {to ima mo`nosti.

Vinarnicite se zate~eni od najnovata odluka na Vladata. Na prethodnite sednici i sredbi so vladinite pretstavnici, tie im vetuvale deka }e im dadat po dva denari za kilogram grozje, no po vakvata merka najverojatno }e ostanat so kratki rakavi.

Rezervite so vino vo zemjava se dvi`at okolu 70 milioni litri i toa e okolu 70% od minatogodi{noto proizvodstvo.

Pe{evski smeta deka ima dovolno sloboden kapacitet vo vinarnicite za da go otkupat grozjeto od godina{nata rekolta, no vinarite tvrdat deka im se ostanati golemi zalihi od minatata godina, a poradi finansiskata i “vinskata” kriza, finansiskata sostojba vo vizbite e lo{a i tie nemaat pari da go otkupat grozjeto.

3 FAKTI ZA...

pokraj brojnite kritiki koi denovive doa|aat na adresa na o, ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, mora daa se priznae deka e eden od retkite ministri koj budno ja sledi sostojbata vo svojot resor i brzo reagira na promenite. ot Poslednite odluki vo delot na zemjodelskiot otkup mo`ebi ne im se dopa|aatt na site zasegnati (toa i ne e mo`no), no poka`uvaat deka Vladata e faktor vo reguliraweto na pazarot.

Ukinuvaweto na obvrskata da se otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da se dobie pravo za uvoz na eden kilogram, prvi~no donesena za da gi za{titi doma{nite proizvoditeli od nekontroliran uvoz na evtina p~enica, sega e ukinata poradi opasnosta da se sozdade nedostig na pazarot i zgolemuvawe na cenata na lebot. I pokraj silnite kritiki od opozicijata deka stanuva zbor za reterirawe na

KONTROVERZITE NA MPC

V

UKINAT USLOVOT ZA UVOZ NA P^ENICA

Vladata na zav~era{nata sednica donese odluka da ja izbri{e odredbata so koja se uslovuvaa trgovcite so p~enica da otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da mo`at da uvezat eden kilogram. Merkata za uslovuvawe za otkup na ~etiri kilogrami p~enica za uvoz na eden kilogram bra{no ostanuva do 15 septemvri, koga povtorno }e bide razgledana sostojbata i povtorno }e se odlu~uva.

PROCENKI...

reme e Negovoto bla`enstvo, arhiepiskopot Stefan, da go prifati sovetot etot {to postojano go dobiva od razni strani i da po~ne da se konsultira so seriozna zna PR-slu`ba, barem vo vakvi kvi delikatni momenti kako ko “is~eznuvaweto” na mo{tite te na svetitel {to ~eka kanonnizacija od Sinodot na MPC. C. U{te edna{ MPC dozvoli oli da izleze krajno neseriozna, zna, nesmasno spravuvaj}i se so obvrskata da ja informira ira javnosta za problem od javen ven interes. Po objavuvaweto na informacijata deka mo{tite na arhimandritot Joanikij gi nema vo grobot, MPC ne be{e dostapna za mediumite i zatoa ne uspea da gi iskoristi za od po~etok da ja stavi situacijata pod kontrola. Naprotiv, od Skopskata eparhija, ~ij nadle`en arhirej e tokmu gospodin, gospodin Stefan, dozvolija da se sozdade vistinski informativen haos.

Sekretarot na eparhijata, protoerejot Kosta Stanoevski, prvo li~no izjavi deka mo{tite se is~eznati, so napomena deka za posmrtnite ostanki na arhimandritot, interes projavuvale od t.n. POA, tajno posetuvaj}i

G G STEFAN G.G. go negoviot grob. Me{tanite od Rakotinci ve}e ispani~ija i be{e po~nata policiska istraga za slu~ajot, koga MPC odnenade` objavi deka mo{tite na kandidatot za svetitel se na sigurno, otkako k k pred izvesno vreme bile tajno preneseni na nepoznata lokacija za da se za{titat od potencijalnite kradci?! A portparolot Timotej informiraj}i deka mo{tite ne mo`e da bidat fotografirani, dopolnitelno ja zaintrigira javnosta dali mo{tite navistina se na sigurno, ili se ukradeni, pa MPC samo saka da izbegne nov skandal?

MISLA NA DENOT

XOZEF STIGLIC ekonomist i nobelovec

NA EVROPA I SE ZAKANUVA VTORA RECESIJA

N

a evropskata ekonomija & se zakanuva vtor bran recesija, bidej}i vladite gi namalija tro{ocite za da gi namalat buxetskite deficit.

Bidej}i mnogu od evropskite zemji se koncentriraat na propi{aniot prag na EU od 3%od bruto-doma{niot proizvod BDP, Evropa se izlo`uva na rizikot da vleze vo vtor bran na recesija. Ne mo`e da se o~ekuva stabilizacija na stapkite na ekonomski rast vo bliska idnina, bidej}i kompaniite prodol`uvaat da skratuvaat rabotni mesta.

I pokraj toa {to vo vtoroto trimese~je, rastot na ekonomijata na zemjite od evrozonata se zgolemi so rekordno tempo, sepak, postojat slabi znaci za ponatamo{na obnova.

VISOKITE O^EKUVAWA SE KLU^OT ZA SE

SEM VOLTON OSNOVA^ NA IMPERIJATA WAL-MART, GOLEMIOT SVETSKI SINXIR NA SUPERMARKETI

4 26.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...IZBOR NA SENATORI

...SLOBODA NA PE^AT

...MISIJA VO AVGANISTAN

Mekkejn povtorno vo kampawa

Da ne se spomenuva opozicijata

Se baraat u{te vojnici

ponentot na Barak Obama za pretsedatelskoto mesto, Xon Mekkejn aktivno e vo kampawa za osvojuvawe na senatorskoto mesto vo Arizona

ran zabrani vo pe~atot da se spomenuvaat opozicionite lideri. Merkata ja izre~e Ministerstvoto za kultura otkako zatvori eden vesnik i dve spisanija

O

I

merikanskiot general Vilijam Kolduel bara u{te 141 iljadi vojnici za da mo`e SAD vo Avganistan da garantira mir A do 2014 godina

DVA, TRI ZBORA

“Vo Srbija se stopirani investiciite i golemite grade`ni raboti. Od izgradbata na Koridorot 10 nema ni{to. Site se vo kampawa, postojano otvoraat ne{to. Zamislete, otvoraat objekti koi se otvoreni pred nekolku godini, za nave~er na RTS da se prika`e deka ne{to se slu~uva, pu{ta, gradi i raboti.”

VELIMIR ILI] pretsedatel na partijata Nova Srbija i porane{en minister za kapitalni investicii

“Proda`bata na semejnoto srebro ne doa|a predvid. Toa, so ogled na situacijata na pazarot, bi bilo bogohulno – da se prodava ne{to pod cena. Zatoa, proda`bata na akcii vo hrvatskite dr`avni firmi ne doa|a predvid.”

IVAN [UKER minister za finansii na Hrvatska

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Na~inot na koj Germanija ja podobruva konkurentnosta vo svojata zemja jas sigurno ne bi go odobril.

Koga }e gi sporedam platite vo Luksemburg i vo Germanija, toga{ vrabotenite vo Germanija od po~etokot na monetarnata unija vo 1999 godina mo`ele da se zadovolat so vkupno 12% rast na platite. @itelite na Luksemburg vo istiot period dobile za 41% povisoki plati.” @AN-KLOD JUNKER pretsedatel na evrozonata i premier na Luksemburg

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

NOKIA GO PROMOVIRA[E NOVIOT MODEL 5250

[

pekulaciite koi kru`ea poslednive nekolku nedeli se potvrdeni - Nokia oficijalno go lansira{e modelot 5250. Nokia 5250 raboti na Symbian^1, ima displej na dopir so golemina na dijagonala od 2,8 in~i i nHD rezolucija. Telefonot ima dimenzii od 104h49h14 mm, kamera so rezolucija od 2 megapikseli, a spored proizvoditelot baterijata izdr`uva 18 dena vo miruvawe, 7 ~asa vreme na razgo-

vor ili 24 ~asa reprodukcija na muzika. Telefonot nema 3G konektivnost, nitu vgraden GPS priemnik, a nema nitu Wi-Fi konektivnost. Nokia go najavi uredot kako “prili~no dru{tven” telefon, verojatno inspirirana od toa deka telefonot ima integracija so dru{tvenite mre`i kako Facebook, MySpace i ostanatite.

Nokia 5250 }e po~ne da se ispora~uva na pazarot od ~etvrtiot kvartal na godinava, po cena od 115 evra.

POLITIKA

26.08.2010

5

IZMENI NA ZAKONOT ZA SPRE^UVAWE NA KORUPCIJA

NU@NO ZLO ILI NU@NA KONTROLA VRZ ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA?

Porane{nite i sega{nite antikorupcioneri se slo`uvaat deka na Komisijata & e potrebno reformirawe, no se som-

nevaat vo namerite na vlasta da se vr{at izmeni vo rabotata na Komisijata koga taa kone~no poka`a dobri rezultati

N

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

amaluvaweto na mandatot na ~lenovite na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata vo vreme koga Komisijata kone~no poka`a deka rabotite se mrdnuvaat od mrtvata to~ka, spored porane{niot pretsedatel na Komisijata, Dragan Malinovski, pretstavuva dobar poteg, no vo pogre{no vreme.

“Rabotata na Komisijata vo prethodnite godini be{e re~isi nevidliva, izve{taite na Evropskata komisija bea prepolni so zabele{ki. Otkrivaweto niza korupciski skandali vo vlasta od strana na Komisijata koincidira so izmenite koi se predviduvaat vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, {to mi dava za pravo da se somnevam vo iskrenosta na izmenite predvideni od Ministerstvoto za pravda”, veli Malinovski za "Kapital".

Spored Malinovski, krateweto na buxetot na Komisijata e samo dopolnitelna potvrda deka se nanesuva seriozen udar vrz nezavisnosta na Komisijata.

Spored Transparentnost Makedonija, namaluvaweto na sredstvata za rabota na DKSK i Komisijata za

sloboden pristap do informacii od javen karakter e dokaz deka Vladata, i pokraj nejzinite javni zalo`bi, nema namera da sprovede efikasna borba protiv korupcijata i da bide transparentna vo svojata rabota.

“So namaluvaweto na buxetot na ovie regulatorni tela Vladata se obiduva da sprovede funkcionalna kontrola vrz niv i direkno da izvr{i pritisok vrz nivnata rabota”, veli za "Kapital" Ana JanevskaDeleva. Transparentnost Makedonija ja povikuva Vladata da ja ostavi Komisijata samostojno da si ja vr{i svojata rabota, koja vo posledno vreme dava pozitivni rezultati.

Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, pak, negira kakov bilo obid za upad vo rabotata na Komisijata. Izmenite predvideni vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata bile planirani u{te pred tri godini.

"Izmenite koi s$ u{te se vo podgotovka ne se finalni i mo`e da pretrpat dopolnitelni izmeni, s$ vo nasoka na ispolnuvawe na preporakite na Evropskata komisija za profesionalizacija na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata", pojasnuva Manevski. Potrebna e reformacija na Komisijata i taa vo nikoj slu~aj nema da ja zagrozi nejzi-

DRAGAN MALINOVSKI

PORANE[EN PRETSEDATEL NA ANTIKORUPCISKA KOMISIJATA Rabotata na Komisijata vo prethodnite godini be{e re~isi nevidliva, izve{taite na Evropskata komisija bea prepolni so zabele{ki. Otkrivaweto niza korupciski skandali vo vlasta od strana na Komisijata koincidira so izmenite koi se predviduvaat vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, {to mi dava za pravo da se somnevam vo iskrenosta na izmenite predvideni od Ministerstvoto za pravda nata nezavisnost, dodava Manevski. Toj tvrdi deka namaluvaweto na buxetot na Komisijata e vo duhot na {tedeweto, poradi {to so rebalansot na buxetot bile skrateni buxetskite sredstva na pove}e institucii.

Vo vakvite zborovi na ministerot se somneva prviot antikorupcioner,

Ilmi Selami, koj se pra{uva “komu mu smeta rabotata na ovoj sostav na Komisijata, koj se soo~uva so prestanuvawe na rabotata edna godina pred istekot na nivniot mandat?”.

“Osven vlez na partiski vojnici na mestoto na ~lenovite na Komisijata, jas ne gledam druga pri~ina za vakov prekin na rabotata na ovoj sostav”, veli Selami za

"Kapital". Pr resttanuvaweto Prestanuvaweto na mandatot na ovoj sostav na Komisijata m mu odi vo prilog samo na onoj koj saka da sokrie kolku korupcija ima vo dr`avava, dodava Selami.

Toj veli deka sekoja pametna vlast treba da vnimava pri odnosot so vakvi regulatorni tela, po ~ija rabota se procenuvaat zalo`bite na Vladata za transparentnost i ot~etnost, kako i pos-

vetenost vo borbata protiv korupcijata korupcijata.

Selami se slo`uva deka na Komisijata & e potrebna profesionalizacija, so {to se predviduva antikorupcionerite celosno da bidat posveteni na borbata protiv korupcijata, no bara toa da se izvede na na~in na koj ovaa izmena nema da go zagrozi mandatot na sega{niot sostav, na koj mu ostanuva u{te edna godina.

MEDVEDEV NASKORO VO POSETA NA MAKEDONIJA!?

M

akedonija i Rusija naskoro }e potpi{at Dogovor za prijatelstvo i sorabotka, a postoi i golema mo`nost za potpis na Dogovorot da stavi li~no pretsedatelot Dmitrij Medvedev pri negovata poseta na Makedonija, veli vo intervju za ruskata agencija ITAR TASS, Darko Kostadinovski, dr`aven sovetnik za nadvore{na politika na makedonskiot pretsedatel \or|e Ivanov.

“Na sredbite koi pretsedatelite Ivanov i Medvedev gi imaa vo Rusija, mo`e{e da se zabele`i deka pretsedatelot Medvedev e zapoznaen so golemoto duhovno, kulturno, hristijansko nasledstvo so koe izobiluva na{ata zemja, i iska`a `elba dokolku negovata agenda dozvoluva odblisku da se zapoznae so Makedonija, {to za Republika Makedonija i nejzinite gra|ani }e bide osobena

~est i zadovolstvo”, izjavil Kostadinovski. Toj izrazil nade` deka dogovorot }e bide potpi{an vo Makedonija i toa od strana na dvajcata pretsedateli.

Spored Kostadinovski, Dogovorot predviduva pottik za kontinuiran politi~ki dijalog i sekako za u{te pointenzivna sorabotka vo pove}e oblasti, pred s$ vo ekonomijata, energetikata, kulturata, obrazovanieto, turizmot i drugo.

BU^KOVSKI: NEMA NAPREDOK SO MANEVSKI NA ^ELO MAKSIM RISTESKI

S

risteski@kapital.com.mk

o Mihajlo Manevski na ~elo na Ministerstvoto za pravda vo Makedonija ne mo`e da ima seriozna reforma na sudstvoto, - izjavi pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, vo `arot na raspravata za noviot predlogzakon za krivi~na postapka, koja pomina vo senka na li~nite diskvalifikacii {to gi razmenija sprotistavenite politi~ki tabori.

Manevski vo 32-minuten govor se obide da ja izreklamira reformata na sudstvoto, koja spored nego po~nala vo 2007ta godina, so po~etokot na negovoto ministeruvawe, a ~ij nose~ki element e tokmu Zakonot za krivi~na postapka. Ministerot uveruva{e deka evropskite direktivi {to se odnesuvaat na ovaa

pravna materija se celosno implementirani vo tekstot na predlo`eniot zakon. "Re~isi 3 godini najeminentni profesori (doma{ni i stranski) po krivi~no pravo rabotea na ova zakonsko re{enie, a za negova implementacija po donesuvaweto }e bidat potrebni u{te drugi 2 godini, potrebni za obuka na negovite izvr{iteli", istakna Manevski. Po dolgoto izlagawe na ministerot, Bu~kovski ne saka{e voop{to da navleguva vo materijalna rasprava za predlog-zakonot, zatoa {to, spored nego, vo Makedonija, dodeka so sudstvoto vladee Manevski, nema uslovi da se sproveduva vakva krupna sudska reforma. "Uslov za da se trgne vo toj pravec e Manevski da gi trgne svoite race od sudstvoto", izjavi Bu~kovski. Spored nego, Vladata nema obezbedeno sredstva

(okolu 10 milioni evra) za reformite: "Ne postojat nitu tehni~ki uslovi za sproveduvawe na ovoj proces, zatoa {to Javnoto obvinitelstvo s$ u{te pla}a 70 iljadi evra kirija mese~no na Domot na sindikatite, dodeka zgradata na Obvinitelstvoto, predvidena so proektot "Skopje 2014", u{te ne e zavr{ena poradi "prioritetnosta" na odredeni spomenici", re~e Bu~kovski.

Prateni~kata na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva, zastana vo odbrana na ministerot Manevski, so kontra-obvinuvawe do Bu~kovski.

"Ne ste izvlekle pouka od sudskata presuda {to ja dobivte za kleveta. Prestanete da se kriete zad prateni~kiot imunitet i zapoznajte ja javnosta so presudata za lagi i kleveti kakvi {to i sega slu{ame od vas", izjavi Boneva.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

6 26.08.2010 KOJ ]E JA POVLE^E EKONOMIJATA OD KRIZATA?

-5,3%

-0,9%

-1,5%

72$

BELE@I PAD INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO PRVITE [EST MESECI

E PADOT NA BDP VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA

SE NAMALI LI^NATA POTRO[UVA^KA VO PRVITE TRI MESECI GODINAVA

DOSTIGNA CENATA NA SUROVATA NAFTA I POSTOJANO SUROVATA ODI NADOLU

135,8

-5,6%

20,2%

23,2%

MILIONI DOLARI IZNESUVAAT STRANSKITE INVESTICII VO PRVITE PET MESECI OD 2010

JAZ VO TRGOVSKATA RAZMENA

UVOZ NA STOKI I USLUGI VO 2010 GODINA

IZVOZ NA STOKI I USLUGI VO 2010 GODINA

AKO PADNAT BUXETOT I CENITE NA METALITE, ]E PADNE I BDP

N

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

eizvesnosta za toa vo koja nasoka }e se dvi`i globalnata ekonomija – prosperitet, kako {to se nadevaat vladite, ili recesijata so dvojno dno dno, kako {to prognoziraat glavnite investitori, vo momentot e mnogu pogolema od optimizmot koj vladee{e do letovo. Rozevite scenarija vo prvata polovina od godinata bea potkrepeni so podobruvawe na industriskoto proizvodstvo, namaluvawe na nevrabotenosta, stabilizirawe na finansiskiot sektor i podobrena likvidnost na stopanstvoto.

Povtorno vo golemite ekonomii rabotite odedna{ se vlo{ija.

Prviot signal

go davaat berzite, kade {to cenite konstantno odat nadolu i gi zagri`ija i najgolemite optimisti.

Pretpazlivite investitori se povlekoa od amerikanskiot pazar i se naso~ija kon aziskiot. Cenata na surovata nafta se dvi`i kon 70 dolari za barel, najmnogu pod negativno vlijanie na vestite od berzite.

Za budnite analiti~ari ova e signal deka rabotite ne odat na dobro.

Dokolku industrijata odi napred, pobaruva~kata za nafta }e se zgolemi, a OPEK toa vedna{ }e go iskoristi zazgolemuvawe na cenata.

Cenata na naftata e samo eden indikator za klimata vo globalnata ekonomija, no mnogu va`en. Iako za makedonskata ekonomija e povolno koga naftata e evtina zatoa {to pomalku devizi se odlevaat za uvoz i taa se kni`i kako pomal tro{ok vo industrijata, sepak zakrepnuvaweto na globalnata pobaruva~ka e presudno za rast na makedonskiot bruto-doma{en proizvod (BDP).

Dokolku ekonomijata na razvienite zemji (Germanija, SAD, Kina) ne

PETAR GO[EV

po~ne da raste, nema da raste ni makedonskata. Evropskata unija i regionot se najgolemi konsumenti na makedonskite proizvodi, pred s$ na ~elikot i nikelot, koi se motorite na rastot vo industrijata i na zgolemuvaweto na izvozot. Tokmu rastot na izvozot od metalurgijata {to se slu~i godinava pridonese za pomal pad na industriskoto proizvodstvo, od 5,3%. Vo juni ima{e mese~en rast na proizvodstvoto vo industrijata od 5,4%. ^elikot i zemjodelskite proizvodi go zgolemija i izvozot, a poradi pomaliot uvoz podobro se dr`i i trgovskiot deficit otkolku vo minatata godina. Toj vo prvite {est meseci iznesuva okolu edna milijarda dolari. Dali industrijata e dovolno silna i stabilna vo momentot za da go izvle~e makedonskiot BDP od negativnata zona? Vo prviot kvartal godinava ekonomskiot pad iznesuva{e 0,9%.

Za vtoriot kvartal, ministerot za finansii Zoran Stavreski veruva deka }e bide okolu nula, a mo`ebi i pozitiven. Dovolno li e toa za 2010 godina da ja zavr{ime so rast

GUVERNER NA NBM “Negativno deluvaat trendot na nadolno prilagoduvawe na pazarot na trudot, koj se o~ekuva da prodol`i i vo naredniot period, i nadolnata revizija na rastot na stranskata efektivna pobaruva~ka od 0,2% na 0,1% (pod vlijanie na slu~uvawata vo Grcija). Soglasno indikativnite kategorii i raspolo`livite podatoci, rastot na BDP vo vtoriot kvartal od 2010 godina go procenuvame na 0,5% (nasproti 1,5% vo aprilskata proekcija).

O~ekuvaniot ekonomski rast za 2010 sega ne se o~ekuva da nadmine 0,6%”.

na BDP od 2%, kako {to predviduva Vladata, ili pak stapkata na rast } e bide samo 0,6%, kako {to o~ekuva Narodnata banka?

Analiti~arite s$ u{te smetaat deka javnata potro{uva~ka, odnosno tro{eweto na Vladata i na drugite dr`avni institucii }e go imaat glavnoto vlijanie vrz stapkata na BDP. Toa zna~i deka buxetot mora da se odr`uva vo kondicija i da prodol`at rashodite so isto tempo kako i vo prvata polovina od godinata. Dokolku potfrli javnata potro{uva~ka, }e potfrli i BDP. Ovaa realnost ja stava ekonomijata vo mnogu nezavidna pozicija bidej}i krizata se reflektira{e vrz buxetot so namaleni prilivi i te{kotii okolu servisiraweto na obvrskite na dr`avata. Dokolku toa ne se podobri vo naredniot period, posledicite }e bidat lo{i.

“Problem e {to buxetot e postaven za da go zgolemuva BDP. Pra{awe e sega kolku de fakto tro{i buxetot, odnosno kolku redovno se servisiraat obvrskite. Dokolku nema problemi so realizacijata na buxetot,

toa }e go povle~e BDP. No, mnogu e va`no kako }e se dvi`at cenite na naftata i na metalite. Feni i Makstil mo`e da povle~at ako rabotat dobro. Ako pa|aat metalite, }e bide lo{o. BDP porano pa|a{e eden procenten poen ako Makstil ne proizveduva{e”, veli profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje.

SAMO METALURGIJATA I RUDARSTVOTO ODAT NAGORE [to velat menaxerite na kompaniite? Od nivnite izjavi i prognozi mo`e da se zaklu~i deka do krajot na godinava edinstveno metalurgijata i rudarstvoto }e go bildaat BDP, a prehranbenata, tekstilnata i industrijata za mebel oficijalno najavuvaat borba za opstanok. Rezultatite od prvoto {estmese~je se sumirani, a so toa i prvite prognozi za ostatokot od godinava. Vo rudarstvoto e registriran rast od okolu 10%, a proizvodstvoto e stabilizirano.

“Do krajot na godinata o~ekuvame u{te pogolem izvoz i postabilno proizvodstvo”, veli za “Kapital” Nikolaj~o Nikolov, zamenik-direktor na rudnikot za bakar i zlato Bu~im.

SE ZAKANUVA VTOR BRA

N

a evropskata ekonomija & se zakanuva vtor bran recesija bidej}i vladite gi namalija tro{ocite za da gi namalat buxetskite deficiti, smeta poznatiot ekonomist i dobitnik na Nobelovata nagrada za ekonomija, Xozef Stiglic.

Po gr~kata kriza, vladite na zemjite od evrozonata gi zasiluvaat merkite za da go namalat deficitot spored propi{aniot prag na Evropskata unija od 3% od BDP. Iako vo vtoroto trimese~je rastot na ekonomijata na zemjite od evrozonata se zgolemi so rekordno tempo, sepak se pojavija slabi znaci za ponatamo{na obnova.

“Bidej}i mnogu od evropskite zemji se koncentriraat na propi{aniot prag na EU od 3%

od BDP, Evropa se izlo`uva na rizikot da vleze vo vtor bran recesija. Najverojatno ne treba da se o~ekuva stabilizacija na stapkite na ekonomski rast vo bliska idnina bidej} i kompaniite prodol`uvaat da skratuvaat rabotni mesta”, veli Stiglic.

Ovaa prognoza ne & odi vo prilog na makedonskata ekonomija bidej}i taa zavisi od evropskiot pazar. Tokmu poradi toa Narodnata banka prepozna novi rizici i ja korigira{e proekcijata za rast na BDP za godinava od 1% na samo 0,6%. Spored NBM, padot na BDP vo prviot kvartal na godinata, nasproti o~ekuvaniot porast vo aprilskata proekcija, vlijae{e negativno vrz proekciite za ekonomskiot rast do krajot na godinata.

26.08.2010 Povtorno vo golemite ekonomii, rabotite odedna{ se vlo{ija. Prviot signal go davaat berzite, kade {to cenite konstantno odat nadolu. Cenata na surovata nafta se dvi`i kon 70 dolari za barel, najmnogu pod negativno vlijanie na vestite od berzite. Za budnite analiti~ari ova e signal deka rabotite ne odat na dobro. Vo neizvesni uslovi vo realniot sektor, klu~en faktor za rast na makedonskiot BDP ostanuva javnata potro{uva~ka, a od industrijata }e pridonesat samo metalurgijata i rudarstvoto.

Toj dodava deka vo ovoj sektor neodamna se otvorila i mo`nost za novi vrabotuvawa, no ne se iskoristila.

“Brojot na vrabotenite vo rudarskiot sektor }e se zgoleme{e dokolku se odobrea koncesii za detalni geolo{ki istra`uvawa. A vo naredniot period ovie istra`uvawa }e bidat zna~itelno ote`nati poradi klimatskite uslovi”, objasnuva toj, potenciraj}i deka Bu~im ima potreba od novi 50 vraboteni otkako investira{e devet milioni evra vo proizvodstvo na katoden bakar. se falat so zgoleI metalurzite metalur proizvodstvo, pobaruva~ka meno proi i ceni. tretiot kvartal imavme blago “Vo tretio poka~uvawe na proizvodstvoto. Vo poka~uvaw juni i juli jul pobaruva~kata be{e zgolemena, {to rezultira{e i so poka~uvawe na cenite na na{iot poka~uvaw proizvod, no vo avgust imame stagnacija, najverojatno poradi stagnacija godi{nite odmori. Sepak, imame zalihi”, veli Aleksandar dovolno za direktor na Makstil. Spored Panov, dir septemvri u{te pove}e }e ja nego, septe situacijata, no za ~etvrtiot podobri si nikoj ne znae ni{to. kvartal ni septemvri imame dogovoreni “Za septem nara~ki, no ~etvrtiot kvartal e enigma. Ne znaeme kako }e se trendovite. No, mo`am da dvi`at tre ka`am deka dek Makstil godinava } zavr{i podobro od prethode ja zavr{ nivo, godinava nata. Na globalno g e podobro od lani bidej}i Kina i Brazil dr`at re~isi polovina od svetski svetskiot metalur{ki pazar”, objasnuva Panov.

Oboenata metalurgija vo prvite sedum meseci mes godinava ostvari proizvodst proizvodstvo kolku lani vo tekot na celata godina. Ottamu proizleguva i optimisti~kata proekcija za naredniot period.

“Vo prvite sedum meseci postignavme kolku vo cela 2009. Pobaruva~kata e zgolemena, raste i cenata na ponudite. Septemvri ni e kompletno pokrien so nara~ki. Generalno, ako se isklu~i avgust, periodov e stabilen, so povremeni oscilacii”, veli Zlate Koceski, generalen direktor na R@ Institut.

OSTANATITE KOMPANII VO KRIZA Prehranbenite kompanii najavuvaat borba za opstanok do krajot na godinava iako bele`at zgolemeno proizvodstvo i pove}e nara~ki, no namalen profit.

“Rezultatite od prvite sedum meseci bea podobri od lani, no periodov se soo~uvame so mnogu problemi.

Zgolemeni se tro{ocite i cenata na repromaterijalite. Iako vo vtorata polovina od godinava }e imame zgolemeno proizvodstvo, profitot voop{to nema da se zgolemi, osobeno po najavite deka cenata na repromaterijalite na stranskiot pazar }e raste u{te pove}e. Recesijata na svetsko nivo, sepak si go napravi svoeto. Kaj izvozot }e imame blago zgolemuvawe, no imame problem so zadocneto pla}awe od partnerite”, veli Simon Naumoski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka. Toj poso~uva i na klimatskite promeni koi negativno se odrazija vrz svetskiot pazar na prehranbeni produkti.

“Se pojavuva nova svetska kriza, pred s$ predizvikana od mnogubrojnite su{i i poplavi, koi go deformiraa pazarot. S$ pomalku imame maslo i kakao”, istaknuva Naumoski.

I sopstvenikot na Vin~ini, Gligor Cvetanov, veli deka vo prvite {est meseci godinava imale zgolemen promet, no namalen profit kako rezultat na skapite surovini.

“Periodov imavme zgolemen izvoz samo kako rezultat na dve novi linii koi gi promoviravme na stranskiot pazar. No, ni pretstoi te`ok period, bukvalno borba za opstanok. Visokite ceni na surovinite vrtoglavo }e gi poskapat konditorskite proizvodi”, veli toj.

Konzervnata industrija bele`i

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA

“So ogled na toa deka na{ata ekonomija s$ u{te e pod vlijanie na svetskata ekonomska kriza, bi se vozdr`al od komentari vo odnos na novi proekti. Sepak, vo prvite {est meseci doma{nata trgovija do`ivea rast, a se namalija i kamatnite stapki na NBM. Pozitivni se i ekonomskite trendovi vo Germanija, zatoa ima prostor za optimizam, pa ako prodol`at vakvite trendovi, i pokraj padot vo industriskoto proizvodstvo, mo`e da se ka`e deka 2010 }e bide godina na zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija. Ako dvi`ewata na svetskata berza na metali prodol`at vo pozitiven pravec, mo`e da se ka`e deka rudarstvoto i metalurgijata }e ja potkrenat ekonomijata, no ne treba da se zapostavat i ostanatite industrii.”

IZVOZOT DOBRO SE DR@I

ALEKSANDAR PANOV

GENERALEN DIREKTOR NA MAKSTIL Za septemvri imame dogovoreni nara~ki, no ~etvrtiot kvartal e enigma. Ne znaeme kako }e se dvi`at trendovite. No, mo`am da ka`am deka Makstil godinava }e ja zavr{i podobro od prethodnata.

Na globalno nivo, godinava e podobro od lani bidej}i Kina i Brazil dr`at re~isi polovina od svetskiot metalur{ki pazar. porazitelni rezultati i vo prvoto {estmese~je. “Ne pominavme najdobro, me|udrugoto i poradi problem so naplatata i natrupanite zalihi od lani. Na primer, feferonite se prezastapeni na pazarot, pa najverojatno del od niv }e ostanat i po nivite. Doma{nive kompanii si go prodol`ija rokot na pla}awe od 45 na 120 dena i poradi toa periodov ne mo`eme ni da nabavime dovolno ambala`i. Od ovie pri~ini dogovorite za izvoz vo pogolem del nema da se realiziraat”, tvrdi Mom~ilo Ivanovski od Bonum.

Industrijata za mebel e najpogodena od ekonomskata kriza, dava najslabi znaci na zazdravuvawe i bele`i najvisok procent na otpu{teni rabotnici.

“Krizata ja pogodi industrijata za mebel do toj stepen {to firmi koi rabotea isklu~ivo so izvoz bea prinudeni da se preorientiraat kon rabota so doma{niot pazar.

Po prvi~noto trojno namaluvawe na izvozot, istiot toj e sveden na nula. Pri proda`bata na golemo imame ogromni problemi so na-

Podatocite na Dr`avniot zavod za statistika poka`uvaat deka izvozot vo prvite {est meseci iznesuva{e 1,4 milijardi dolari, a uvozot 2,4 milijardi dolari. Trgovskiot deficit iznesuva okolu edna milijarda dolari.

Negativniot jaz vo trgovskata razmena na stoki iznesuva 5,6% od BDP, nasproti proektiraniot od 6,1%. Do krajot na godinava se o~ekuva izvozot da porasne za 23,2%, nasproti o~ekuvanite 10%. Kaj uvozot na stoki se o~ekuva porast od 20,2%, za razlika od o~ekuvanite 15,9%.

platata”, veli Nikola Vasilevski od OTO Mebel.

Od Bujoto se `alat na drasti~no namalena maloproda`ba za okolu 70%.

Poradi krizata zatvorile sedum proda`ni saloni, a otpu{time pola od vrabotenite.

Tekstilcite se `alat na najlo{a sezona dosega, a re{enieto go gledaat samo vo zatvorawe na pogoni bidej}i se namalile i cenite na proizvodite i pobaruva~kata, a porasnal rokot na pla}awe od 30 na 60 dena. Od Klasterot za tekstil velat deka izminative meseci bankrotirale nekolku konfekcii, me|u koi golem del bile locirani i vo Skopje. Pretsedatelot na Klasterot, Marijana Perkovska, veli deka vo momentov golem del od sopstvenicite se `alat deka biznisot im e pred kolaps. Logisti~kite agenturi, koi posreduvaat pome|u tekstilcite i stranskite nara~ateli, velat deka imaat s$ pogolem pritisok od golemite stranski firmi koi baraat duri i do 30% poniski ceni.

“Pokraj namaleni ceni, glavnite firmi so koi rabotime baraat

i godi{ni bonusi. Vo posledno vreme se namaluvaat cenite ne samo na proizvodstvenite, tuku i na transportnite i na logisti~kite uslugi”, veli Sa{ko Simonovski od Logvin.

Statisti~kite podatoci go potvrduvaat opa|a~kiot trend vo tekstilnata industrija. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za 5,7% e namaleno proizvodstvoto na obleka vo juni godinava, sporedeno so istiot mesec lani, a godi{noto proizvodstvoto vo 2009 e namaleno

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII

SE PODOBRUVAAT SOSTOJBITE VO EKONOMIJATA “Sostojbite vo ekonomijata poleka, no sigurno se podobruvaat. Toa go poka`uvaat pove}e indikatori.

Industrijata vo juni ostvari pozitiven rast od 5,4% za prv pat vo 2010 godina, podatocite za grad`ni{tvoto i trgovijata sekoj mesec se popovolni, a eksternata pobaruva~ka poka`uva znaci na zajaknuvawe.

Najzna~ajno e {to germanskata ekonomija, kako na{ najgolem trgovski partner, ostvaruva ekonomski rast nad predviduvawata, a nara~kite za kompaniite od metalnata i tekstilnata industrija se zgolemeni.

Turisti~kata sezona ima{e slab start, no toploto vreme pomogna na{ite glavni turisti~ki centri vo avgust da bidat celosno ispolneti, {to vetuva solidni rezultati. Vo taa nasoka e i dobriot plasman na pove}eto zemjodelski proizvodi, kako praskite i zelen~ukot”, veli ministerot Stavreski.

Spored nego, Vladata go pomaga zakrepnuvaweto na

ekonomijata vo kontinuitet, pred s$ preku niski danoci i redovna isplata na korisnicite na buxetot. “Poslednive meseci zabrzana e dinamikata na realizacija na kapitalnite investicii. Ministerstvoto za finansii gi namali kamatnite stapki na dr`avnite zapisi na istorisko najnisko nivo od 4,7%, {to so namaluvaweto na kamatata na zapisite na NBM i porastot na {tedeweto, }e ovozmo`i postepeno zgolemuvawe na kreditnata aktivnost.

Ovie indikatori uka`uvaat deka nasproti lo{iot po~etok na godinata, mo`e da se realizira predvideniot ekonomski rast od blizu 2%”, istaknuva Stavreski.

AN RECESIJA VO EVROPA? “Vo ista nasoka deluvaat i trendot na nadolno prilagoduvawe na pazarot na trudot, koj se o~ekuva da prodol`i i vo naredniot period, i nadolnata revizija na rastot na stranskata efektivna pobaruva~ka od 0,2% na 0,1% (pod vlijanie na slu~uvawata vo Grcija).

Soglasno indikativnite kategorii i raspolo`livite podatoci, rastot na BDP vo vtoriot kvartal od 2010 godina go procenuvame na 0,5% (nasproti 1,5% vo aprilskata proekcija). O~ekuvaniot ekonomski rast za 2010 sega ne se o~ekuva da nadmine 0,6%”, smeta guvernerot

7

Petar Go{ev.

NBM ocenuva deka zazdravuvaweto na ekonomskata aktivnost }e odi pobavno od o~ekuvanoto. Nepovolno vrz stapkata na BDP vlijae i padot na doma{nata pobaruva~ka, kade se namaleni i li~nata i javnata potro{uva~ka, a u{te pove}e investiciskata pobaruva~ka.

“Li~nata potro{uva~ka ve}e e vo druga pozicija bidej}i pote{ko odi so kreditite. Lu|eto se soo~eni so ograni~eni resursi. Nema golema mo`nost za rast na li~nata potro{uva~ka bidej}i treba da rastat ili platite ili da se tro{at

za{tedi. A gra|anite vo kriza se odnesuvaat prili~no racionalno.

I da imaat pristap do krediti, pra{awe e dali bi se zadol`ile bidej}i stravuvaat od poskapuvawa i za rabotnite mesta, pa tro{eweto go odlagaat. Javnata potro{uva~ka pak se sudira so prazen buxet. I da tro{i dr`avata, toa e na veresija bidej}i dobar del od obvrskite ne se pla}aat. Investiciite, osobeno vo javniot sektor, vo prviot kvartal se namaleni za 47%. Sega dr`avata zema krediti od Evropskata investiciska banka i pari od MMF, no pra{awe e kolku brzo tie bi se

efektuirale vrz ekonomijata preku javni investicii. Dokolku toa se slu~i, mo`e da pomogne”, smetaat ekonomskite eksperti.

Podatocite od Narodnata banka poka`uvaat deka vo prviot kvartal kaj li~nata potro{uva~ka ima pad od 1,5%. Vo minatata godina toj pad iznesuva{e duri 3,6%. Vo platniot promet, pak, se vrtat pove}e pari godinava otkolku lani. Vo juli godinava platniot promet iznesuva{e 292 milijardi denari, a vo istiot mesec lani 253 milijardi denari. So isklu~ok na mart, juli e najdobar mesec godinava. Poddr{kata na gra|anite i firmite so krediti e zgolemena za 5,8% vo vtoriot kvartal godinava, {to e mnogu pomalku od 14,3% vo

istiot period lani.

“Kreditniot rast e re~isi na nivo na proekcijata od april (ostvarena 5,8% godi{na stapka na rast vo juni, nasproti proektiranite 5,3%), pri istovremeno relaksiraweto na kamatnite uslovi od strana na bankite. O~ekuvawata za bavno zazdravuvawe na kreditniot pazar se materijaliziraat. Bankite prodol`uvaat so vodewe na prudentna kreditna politika. Rizikot od vlo{uvawe na finansiskiot kapacitet na klientite e od klu~no zna~ewe. Vo vtorata polovina na godinata se o~ekuva natamo{en rast na kreditite, no i naglaseni rizici povrzani so kreditosposobnosta na klientite i kvalitetot na kreditnoto portfolio.

8 26.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

PARTIJA ZA SÉ! tkako odlu~ija da poka`at koj e “gazda vo ku}ata” i gi povikaa svoite funkcioneri da se otka`at od polneweto na xebovite so vr{ewe pove}e javni funkcii istovremeno, od VMRO–DPMNE verojatno se so`iveaja so ulogata na antikorupcioneri.

Vlasta ne samo {to poka`a deka e pomo}na od DKSK (oti funkcionerite od nejzinite redovi se izdresirani da se oglasuvaat samo na povicite so portokalov prizvuk), tuku sega odlu~i deka na ~lenovite vo Komisijata im se dovolni samo tri godini vo lovot na podmiteni i korumpirani op{testveni elementi.

Zaludni se preporakite na EU za profesionalizacija na ova regulatorno telo (vo koi najmalku stoi kratewe na mandatot na antikorupcionerite, a u{te pomalku stoi kratewe na buxetot za celi 30%!). Zaludni se i sekojdnevnite poraki od pretsedatelot Ilmi Selami deka ovie zakonski izmeni pretstavuvaat grubo me{awe vo rabotata na Komisijata.

Selami ve}e ne {tedi na zborovi i najdirektno obvinuva deka ne mo`e da si raboti na “raat” od pritisocite so koi se soo~uva. I na ovie najseriozni obvinuvawa od prviot antikorupcioner – nikoj ne reagira!

Makedonija nema sjajni rezultati na poleto na spre~uvaweto na korupcijata.

Nikoga{ i nemala! Po rang sme vo dru{tvo so afrikanski zemji i so ponekoja od Latinska Amerika, iako mitoto i korupcijata ne se nepoznati i za razvienite zemji. Nesporno.

No, vo uslovi koga prviot ~ovek na glavnoto regulatorno telo povikuva i sugerira na pogolema sorabotka so Vladata, zaobikoluvaweto na nego i na samata institucija e nonsens.

Vladata ne mo`e da gi ignorira te{kite zborovi prateni na

O

POSLE 2050

nejzina adresa od Komisijata koja ima silna uloga vo sekoja moderna demokratija.

Kone~no, Vladata ne mo`e da se odne-

ALEKSANDAR D JAN^ESKI IGON: Do krajot na 2010 godina, EU }e bide “najkonkurentna i od dinami~ko znaewe pridvi`ena ekonomija”.

Ova }e ovozmo`i “da se oddr`i zdrava ekonomska sostojba i povolni izgledi za porast preku primena na soodvetna politika na makroekonomski miks”.

JAN^ESKI: Letniot odmor dava nov impuls na optimizam, no mislam ti si premnogu optimist. Evropejcite vo dr`avi kako Grcija, Irska ili [panija nema da veruvaat vo ~udoto {to go ka`uva{ ti. Slu{am vremeto vo Polska e mnogu son~evo ovie denovi, taka?

PIGON: Da, taka e son~evo $. No ona {to jas go ka`uvam ne e fatamorgana. Toa e seriozna izjava od najva`nite politi~ari i oficijalni lica na EU. Vo mart 2000 godina, ~elnicite na vladite i dr`avite-~lenki na EU se dogovorija da go napravat ova. Se sretnaa vo Lisabon, a ona {to jas go citirav e samo mal del od mnogu va`en dokument {to e nare~en “Lisabonska agenda”. Posle 5 godini, bea postignati ograni~eni rezultati, pa vo mart 2005 godina, ~elnicite na vladite i dr`avite na EU povtorno ja promoviraa strategijata.

Kako i da e, vo 2009 godina stana jasno deka implementacijata na Lisabonskata agenda e neuspe{na i nema ~uda koi treba da se diskutiraat niz hodnicite na kancelariite vo Brisel. Taka vo noemvri 2009 godina, Evropskata komisija zapo~na konsultacii za novata ekonomska i socijalna strategija na EU za slednata dekada - strategija “Evropa 2020”.

JAN^ESKI: Da ne odime premnogu brzo vo idninata. Pred 2020 godina, vo mnogu dr`avi ima razli~ni ambiciozni raboti koi treba da se slu~at. Vo Makedonija na primer e proektot “Skopje 2014”, so koj centarot na glavniot grad }e se izmeni drasti~no. Vo 2011 treba da bide zavr{ena i izgradbata i renoviraweto na sportskata arena “Filip Vtori”. ivotot }e bide poprijaten i se nadevam podobar.

PIGON: Vidov nekoi

P

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

suva neodgovorno koga se raboti za edno ~uvstvitelno pra{awe, na koe Evropskata komisija obrnuva osobeno vnimanie i koe bez isklu~ok nao|a mesto vo sekoj godi{en izve{taj!

Ili, mo`ebi, ova e samo del od nekoj pogolem plan za ukinuvawe na samata Komisija.

Vaka suptilno, prvo godina po godina }e im go namaluvaat mandatot, pa potoa }e im gi kratat finansiite, pa potoa sekoja odluka na partijata {to nema da ja po~ituvaat lu|eto od vlasta avtomatski }e stanuva zakon ako na toa povika {tabot... Za na krajot verojatno Vladata (mo`ebi i samata partija) da ja prezeme rabotata na Antikorupciska i da stavi klu~ na teloto, koe i onaka samo detektira kriminal, bez kakva bilo ingerencija istiot da go sankcionira.

I toga{ i oficijalno kadii }e “tu`i– babat”, kadii }e gi brkaat kradcite, kadii }e sudat! ]e za{tedime taka barem na finansii.

I onaka kutriot Selami “kuburi so buxetot” i nema ideja kako da gi isplati platite za naredniot mesec.

ISPRAVKA Vo natpisot so naslov “SDSM obvini za nenamensko tro{ewe vo `elezni~kiot soobra}aj” objaven vo “Kapital” na 24.08.2010 godina, e napravena nenamerna gre{ka. Buxetot na Agencijata za regulirawe na pazarot na `elezni~kite uslugi za 2009 godina iznesuva ~etiri milioni denari, a ne ~etiri milioni evra, kako {to e objaveno.

@

vizuelizacii na YouTube za “Skopje 2014”, osobeno impresiven e spomenikot na Aleksandar Veliki. Nie vo Polska isto imame sli~ni celi – toa se stadionite koi treba da se izgradat za evropskoto prvenstvo vo fudbal EURO 2012, i celata infrastruktura, pati{ta itn. No jas zboruvam za strategija za podobruvawe na standardite za `iveewe, vizija koja liderite i politi~arite ja postavuvaat kako ramka za uspeh.

Lisabonskata agenda se sostoi od 3 stolba: ekonomski, socijalen i stolb koj se odnesuva za za{tita na `ivotnata okolina. Kako {to e planirano od Evropskata komisija, strategijata “Evropa 2020” }e ima impresivni 5 “glavni celi” i 7 “vode~ki inicijativi”. Spored toa {to e vo dokumentot vredno e da se ~eka do 2020 godina.

Glavniot slogan e zelen rast i rabotni mesta. Na primer, napi{ano e i deka brojot na Evropejci koi `iveat pod granicata za siroma{tija }e bide namalena za 25%, vadej}i nadvor od siroma{tijata 20 milioni od momentnite 80 milioni.

JAN^ESKI: Povtorno brza{. Pred EU da go implementira ova mo`ebi toa }e bide re{eno. Vo 2015 godina impresivnite mileniumski razvojni celi, koi se postaveni vo istoimenata programa na Obedinetite nacii mo`ebi }e bidat postignati. So nea e pokriena i Evropa, pa duri i Makedonija e spomenata vnatre, kako dr`ava kade {to razlikata vo ostvareni prihodi od mesto do mesto, dovela do “xebovi na siroma{tija”. Namaluvaweto na siroma{tijata e edna od 8-te celi koi potoa se delat na 21 kvantitativni potceli koi se merat preku 60 indikatori. Usvoena od svetskite lideri vo 2000 godina, programata “Mileniumski razvojni celi” e globalna i lokalna, prilagodena od strana na sekoja dr`ava za da odgovari na specifi~nite razvojni potrebi.

PIGON: Pa izgleda problemot e vo toa {to 10 godini pominaa na najrazli~ni konferencii i aktivnosti, no rezultatite ne izgledaat mnogu vetuva~ki ako se izmerat so pomo{ na opredelenite 60 indikatori. Sprotivno, brojkite vo izve{tajot za ocenuvawe na Generalniot sekretar na ON se zastra{uva~ki. Ne deka se namalil brojot na lu|e vo svetot koi `iveat pod t.n. “1 dolar na den” tuku sprotivno se zgolemil.

Ima u{te 5 godini za da se ostvarat mileniumskite razvojni celi. Vo 2015 godina, poradi slabata posvetenost mo`e nekoi od celite i da ne bidat ispolneti.

JAN^ESKI: ^itaj}i gi site ovie izve{tai i agendi edno mora da se istakne, {to e vrednosta na ovie vizii i vetuvawa? Agendata 2010 ne se slu~i i be{e zameneta so agenda 2020, a vo 2020 godina {to? Pak nova agenda,

{to li~i mnogu ubavo, no nosi malku promena?

Najverojatno vreme e za pospecifi~ni raboti. Grupa na uspe{ni profesionalci, Makedonci koi `iveat nadvor od Makedonija, osnovaa organizacija “Makedonija 2025”. Tie ne objavuvaat super vizii, tuku fokus im se obrazovni celi, obuka za pomagawe na pretpriema~ite za da gi podobrat menaxerskite sposobnosti.

PIGON: Ja imam videno nivnata veb-stranica i go po~ituvam vakviot tip na patriotska poddr{ka iako da bideme realni takvi aktivnosti mo`e da bidat kompliment, da dodadat malku, dodeka glavnite problemi mora da bidat re{eni od makedonskata vlada. Toa zna~i deka treba da ima oficijalna makedonska agenda “Obrazovanie 2025”, poddr`ana finansiski soodvetno.

Lobiraweto i pomo{ta ponudena od Makedoncite od stranstvo e fantasti~na.

Vo mnogu dr`avi i regioni vakviot tip na pomo{ od lu|e za lu|e se slu~uva.

Tie aktivnosti za `al ne se mo}ni da gi popravat gre{kite na glavnite programi.

JAN^ESKI: Interesno e {to pravi EU vo ovaa nasoka. Tie sega oformija “analiti~ki grupi” ili “mudri” grupi. Toa e vo slu~ajot na “Proekt Evropa 2030”, {to vklu~uva politi~ari od mnogu dr`avi. Nivniot izve{taj objasnuva razli~ni ograni~uvawa i predizvici so koi se soo~uvaat EU i Evropa. Tie ne pravat strategija. Sprotivno tie ka`uvaat {to treba da se izbegne i pi{uvaat zaklu~oci za gre{kite na EU-dosega i posledicite od ekonomskata kriza. Tie isto ja istaknuvaat opasnosta od protekcionizmot i konkurentskite aktivnosti na individualni dr`avi.

PIGON: S$ u{te treba da se vidi dali ovoj izve{taj e vsu{nost zemen predvid. Eden od kriti~nite preporaki na izve{tajot e deka EU mora da ostane otvorena za potencijalni novi ~lenki od Evropa. Vo linija so ovaa politika na anga`man i inkluzivnost, Unijata mora vo ime na svoite obvrski vo odnos na tekovnite oficijalni kandidati da prodol`i so procesot na pregovori.

Strategijata “Evropa 2020” be{e mnogu kritikuvana, pa duri i osporuvana od mnogu dr`avi. Mnogu politi~ki lideri davaat evropski vetuvawa, no koga }e gi pominat nivnite sopstveni nacionalni granici zaboravaat na niv – takva kritika se slu{a vo biznis-krugovite.

JAN^ESKI: Kritikata ~esto gi zapira nerealnite vizii. Od druga strana ima kritiki koi produciraat razli~ni predupreduva~ki izve{tai za toa {to }e bide vo 2040 ili 2050 godina. Tie izve{tai na primer poka`uvaat proekcii za rast na populacijata i poka`uvaat kakvi kulturni i socijalni predizvici vo Evropa nosi

STANISLAV PIGON na primer zgolemeniot broj na pripadnici na edna religiozna grupa vo odnos na druga. [to znaeme nie sega za Evropa za idnite 30 ili 40 godini? Ova e dilema koja razli~ni thinktank grupi se obiduvaat da ja odgovorat.

PIGON: Demografijata se menuva, a i starosta na Evropskata populacija e edna od temite. Diskusiite za Evropa 2050 se fokusiraat isto taka i na energijata. Izve{tajot na EU “Patokaz 2050”, objaven vo april ovaa godina, gi ka`uva nasokite za dekarbonizirawe na energetskiot sektor na EU so cel da se smalat gasovite koi predizvikuvaat globalno zatopluvawe za najmalku 80%-90% do 2050 godina i obezbeduvawe na energija od obnovlivi izvori.

S$ ova e vo isto vreme dodeka vladite diskutiraat za novi cevkovodi za gas i nafta koi }e ja zgolemat potro{uva~kata na istite. Vizii za 2050, aktivnosti za 2011 godina.

JAN^ESKI: Kako {to izgleda, mnogu polesno e da se sozdadat vizii, no problemite kako infrastruktura, transport, snabduvawe so voda, cenata na hranata mora da bidat re{eni. Tie ne mo`e da ~ekaat. Sega im treba specifi~no re{enie.

PIGON: Se soglasuvam.

Podobro od optimizmot {to go sozdava sonceto e optimizmot {to doa|a od uspe{no implementiran proekt. Izgleda deka zabele`av eden, mnogu optimisti~ki za Makedonija, dodeka ja razgleduvav vebstranicata na TAV Konstrak{n. Tie jasno ka`uvaat deka rabotite za podobruvawe i izgradba na nova terminalna zgrada na aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje e planirano da se zavr{at za relativno kratko vreme od 20 meseci, do krajot na noemvri 2011 godina.

Zna~i slednata godina Skopje i Makedonija }e dobijat ubav novogodi{en podarok od turskata kompanija.

Kako se vklopuva ova vo razvojot na regionalniot aviotransport? Se pla{am deka treba da po~ekame dodeka EU ne podgotvi izve{taj za toa koi }e bidat regionalni aviocentri posle 2050 godina.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,380

MBI 10

2,568

MBID

109.50

2,370

2,562

109.20

2,360

2,557

108.90

2,350

2,551

108.60

2,340

2,546

108.30

2,330

2,540

19/08/10

20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

24/08/10

25/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

19/08/10

9

26.08.2010

OMB

108.00 20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

24/08/10

25/08/10

19/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

20/08/10

21/08/10

22/08/10

23/08/10

24/08/10

25/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

SE NASELUVA DELOVNIOT CENTAR NA HIPO ALPE ADRIA

MAKEDONSKA BERZA

DVE ME\UNARODNI KOMPANII ]E SE SELAT VO HIPERIUM

17.03.2010 9

So potpi{uvawe na dogovorite so dvete kompanii, 80% od Hiperium }e bidat izdadeni, veli investitorot potvrduvaj}i deka interesot za objektot e posebno zgolemen kaj me|unarodnite kompanii i organizacii.

ALEKSANDRA SPASEVSKA

V

spasevska@kapital.com.mk

e}e e izdaden najgolem del od prostorot vo delovniot centar Hiperium koj pred nekolku meseci vo Skopje go otvori Hipo Alpe Adria Lizing.

Od kompanijata velat deka interesot za ovoj moderen prostor bil golem i deka pregovorite za ovoj proekt so dve me|unarodni kompanii se vo zavr{na faza.

Neoficijalno doznavame deka vo noviot deloven prostor }e se preseli misijata na OBSE vo Makedonija, a se {pekulira deka i Vardar Osiguruvawe }e gi preseli svoite kancelarii vo Hiperium. Vo Vardar Osiguruvawe v~era ne ja potvrdija ovaa informacija.

Vo noviot deloven centar zasega se smesteni kancelariite na investitorot Hipo Alpe Adria Lizing.

“So imiwata na kompaniite koi imaat potpi{ano dogovori ili se vo finalna faza na pregovori ne mo`eme da komunicirame javno s$ u{te poradi toa {to samiot dogovor podrazbira doverlivost na detalite me|u koi i imeto na samata kompanija koja }e iznajmuva. Vo sekoj slu~aj so sigurnost mo`eme da potvrdime deka toa se me|unarodni kompanii od koi so ednata dogovorot e ve}e finaliziran, a so drugata kompanija e vo zavr{na faza.

So potpi{uvawe na dogovorot

KOMERCIJALNA NAJTRGUVANA V^ERA

N

i so vtorata kompanija, 80% od Hiperium }e bide izdaden.

Interesot za iznajmuvawe vo Hiperium e zgolemen, prete`no od stranski kompanii tokmu poradi specifi~nosta na samiot objekt” velat od Hipo Alpe Adria Lizing.

Vkupnata investicija za izgradba na delovniot centar Hiperium iznesuva 17 milioni evra. Moderniot deloven centar Hiperium, se sostoi od dve petkatni zgradi koi se protegaat na 13.000 metri kvadratni so podzmeni gara`i na dve nivoa nameneti za 200 vozila.

Dvata objekta se povrzani so vnatre{na platforma so mostovi. Vo nego ima kancelarii so razli~ni dimenzii nameneti za mali

prodavnici, bankarski ili osiguritelni kancelarii, revizorski ku}i, telekomunikaciski i IT-kompanii kako i drugi javni uslugi. Na pettiot kat e smestena pove}enamenska kancelarija opremena so video i audio-oprema za prezentacii, koja }e se najmuva na ~as ili na den.

Neposredno do nea ima i klub za sostanoci, kako i luksuzen potpokriv so terasa.

Proektot e smislen po principot na plug&work, {to zna~i deka zakupcite nemaat potreba od dopolnitelni investicii vo prostorot {to go zemaat pod zakup. Kompleksot gi ima site potrebni elementi za sekojdnevno rabotewe na kompaniite, kako i sovr{eno opremen kongresen centar, za

potrebi na seminari, konferencii, prezentacii. Zgradata ima 24 ~asoven video-nadzor, poseben sistem za greewe i ladewe, restoran so uslugi, otvoren parking prostor za posetiteli.

Celiot objekt e opremen so najsovremeni bezbednosni uredi, vklu~uvaj}i i avtomatski sistemi za gasnewe po`ari.

Instalirani se i video-nadgleduvaweto i sistem protiv kra`bi, kako i sistem za za{teda na elektri~na energija. Na vlezot od zgradata, vo dvorot }e te~e reka, a vo prizemjeto }e ima fontana.

Vo ramkite na objektot }e funkcionira i Hipo-paviljon, koj e zaseben del od centarot i pretstavuva izlo`ben prostor.

a Zapad ni{to novo, na Berzata s$ po staro... Nitu v~era{niot den ne donese nekoe vozbuduvawe na makedonskiot pazar na kapital. Prometot i ponatamu se dvi`i vo skromnite granici od 100-200 iljadi evra, poto~no 8,99 milioni denari ili 146 iljadi evra za berzanskata sreda. Kako i voobi~aeno, najgolemiot del od prometot se realizira{e na oficijalniot pazar, ili 7,42 milioni denari, a na redovniot pazar 1,57 milioni denari.

Najgolema trgovija v~era ima{e so akcijata na Komercijalna banka. So prose~na cena od 3.282 denari preku 10 transakcii be{e ostvaren promet od 3,03 milioni denari, a se istrguvaa 925 akcii.

Zad nea spored prometot be{e akcijata na Alkaloid so 1,8 milioni denari so prose~na cena od 3.801 denari i 473 istrguvani akcii. Makpetrol be{e na treto mesto so 962 iljadi denari koi se istrguvaa za prose~na cena od 26.000 denari i koli~ina od 37 akcii.

Na redovniot pazar na-

jtrguvana be{e akcijata na Makedonski telekom, so 759 iljadi denari i prose~na cena od 399,95 denari po akcija. Vtora po vrednost be{e akcijata na NLB Tutunska banka so 3.705 denari i promet od 237 iljadi denari.

MBI-10 v~era povtorno so pad, ovoj pat za 0,48% na 2.337,05 poeni, a indeksot na javno poseduvani dru{tva, MBID, zabele`a porast na vrednosta od 0,83% i iznesuva{e 2.566 poeni.

OMB, isto taka, porasna za minimalni 0,07% i ostvari vrednost od 109,29 poeni.

Hartii od vrednost {to imaa najgolem porast na cenata v~era bea na Stopanska banka-Skopje so 8,68%, ZK Pelagonija so 1,17%, obvrznicata za devizni vlogovi so 0,61%. Samo u{te Stopanska banka-Bitola i Makedonski telekom imaa porast na cenata od bezna~ajni 0,03% i 0,02%.

Najgolem pad na cenata imaa akciite na PekabeskoSkopje so 25%, Skopski pazar so 12,5%, obvrznici za denacionalizacija od sedmata emisija za 2,38%, Alkaloid so 1,26% i NLB Tutunska banka so 1,2%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

25.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31,001,689.80

0.15%

-1.98%

-9.51%

-3.39%

-1.82%

8/23/2010

45,000

Илирика ГРП

20,998,849.41

2.64%

1.78%

-0.12%

4.02%

7.72%

8/23/2010

0.03

92,785

Иново Статус Акции

14,514,681.84

-0.85%

-2.69%

-12.82%

-12.90%

-10.12%

8/24/2010

399.95

0.02

759,900

KD Brik

23,156,863.84

-0.94%

3.78%

6.81%

5.67%

16.30%

8/24/2010

15,001.00

0.01

15,001

KD Nova EU

21,809,686.47

0.25%

-3.14%

-6.56%

-5.07%

-1.25%

8/24/2010

КБ Публикум балансиран

26,080,141.20

-0,33%

-1,18%

-5,25%

-2,25%

-1.27%

8/24/2010

%

238.00

8.68

79,254

ЗК Пелагонија Битола

2,250.00

1.17

Стопанска банка Битола

2,651.00

Стопанска банка Скопје

Македонски Телеком Скопје Цементарница УСЈЕ Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Пекабеско Скопје

25.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

25.08.2010 Просечна цена (МКД)

Скопски Пазар Скопје

%

Износ (МКД)

3000

-25.00

150,000

7002

-12.48

70,020

Алкалоид Скопје

3801.72

-1.26

1,798,213

Тутунска банка Скопје

3705.31

-1.20

237,140

3,282.92

-0.51

3,036,700

Комерцијална банка Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

25.08.2010

P/E

P/B

1,431,353

3,801.72

390.18

9.74

0.87

54,562

7,550.00

341.43

22.11

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

598.00

105.83

5.65

0.60

%

Износ (МКД)

KMB (2009)

2,014,067

3,282.92

533.81

6.15

0.95

MPT (2009)

112,382

26,000.16

/

/

0.72

3282.92

-0.51

3,036,700

REPL (2009)

25,920

36,710.00

5,625.12

6.53

0.74

Алкалоид Скопје

3801.72

-1.26

1,798,213

SBT (2009)

389,779

2,651.00

211.39

12.54

0.60

Макпетрол Скопје

26000.16

-0.27

962,006

STIL (2009)

14,622,943

173.00

0.11

1,564.48

2.42

399.95

0.02

759,900

TPLF (2009)

450,000

3,494.72

61.42

56.90

1.02

3,494.72

-0.15

251,620

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

/

/

0.30

25.08.2010 Просечна цена (МКД)

Комерцијална банка Скопје

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје Топлификација Скопје

25.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

16,221

10

13.78

104,431

58

32.39

120,652

68

29.54

обични акции

25,489

31

13.74

Вкупно Редовен пазар

25,489

31

13.74

146,141

99

26.48

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 25.08.2010)

10 26.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

OTVORENA PRVATA AKADEMIJA ZA ^OVE^KI RESURSI

K

ompanijata CS Global ja otvori prvata Akademija za ~ove~ki resursi vo Makedonija. Vo ednogodi{nata programa }e bidat opfateni site oblasti na naukata za ~ove~ki resursi kako {to se strate{ki HR menaxment, regrutacija i selekcija, pravni aspekti, motivacija na vrabotenite i zadovolstvo od rabotata, razvoj i obuka na vraboteni, plati, nadgraduvawe i finansiski aspekti, angliski za HR profesion-

alci i drugo. Programata predviduva 300 ~asovi i }e se odr`uva vo popladnevnite ~asovi i za vreme na vikendite. Predava~i }e bidat vrvni profesionalci, prakti~ari vo oblasta na ~ovekovite resursi i univerzitetski profesori.

Prijavuvaweto na akademijata trae od 24 septemvri, a nastavata po~nuva na 15 oktomvri i trae do 15 maj 2011 godina. Kompanijata za razvoj na ~ovekoviot kapital, CS Global, najavuva deka

za poedincite so najdobri aplikacii sleduva celosna stipendija.

ZA EDNA NEDELA ]E SE DODELAT LICENCITE ZA PROCENKA NA RIZIK

P

rivatnite firmi koi }e vr{at procenka na rizik na rabotnoto mesto za edna nedela }e dobijat licenca, tvrdi ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami za “Kapital”.

Vkupno sedum firmi ja ~ekaat ovaa licenca ve}e nekolku meseci. So nejzino dobivawe, }e zapo~ne procenkata na rizik na rabotnite mesta, koja spored prvi~nite najavi, }e ~ini okolu 700 denari po vraboten. Sekoja firma treba da ima svoj pretstavnik, koj }e prisustvuva pri samoto procenu-

vawe i }e go izgotvuva zapisnikot.

Pretstavnici od nekolku firmi ve}e go polagaat besplatniot stru~en ispit vo Inspektoratot za trud, so {to avtomatski stanuvaat stru~ni lica.

Od Inspektoratot za trud velat deka od sredinata na 2009 godina ovoj ispit go polo`ile 77 lica, a od vkupno 330 prijaveni, 166 polo`ile.

Narednite ispiti se zaka`ani za po~etokot Xelal na septemvri.

Bajrami

SPOREN PREDLOG - ZAKONOT ZA LEGALIZACIJA NA DIVOGRADBITE

OP[TINITE PORAZO^ARANI OD ZAKONOT, OTKOLKU OD DIVOGRADBITE Re~isi sekoja op{tina, no i delovnite subjekti, imaat zabele{ki vo odnos na izgotveniot predlog-zakon, a dosega nitu edna institucija nema konkreten podatok za brojot na divogradbite.

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

O

p{tina Gostivar nema namera da po~ne so podgotovki za sproveduvawe na Zakonot za legalizacija na divogradbite s$ dodeka ne se smenat nekoi odredbi.

Ova e samo eden problem so koj se soo~i dolgo najavuvaniot Zakon za legalizacija na divogradbite, koj se o~ekuva da bide donesen vo septemvri. U{te na startot ova zakonsko re{enie zaglavi vo dokumentacija.

Re~isi sekoja op{tina, no i delovnite subjekti, imaat zabele{ki vo odnos na izgotveniot predlogzakon, a dosega nitu edna institucija nema konkreten podatok za brojot na divogradbite. Vo re~isi sekoja op{tina vo dr`avata ima celi naselbi koi se izgradeni bez dozvola. Vkupnata brojka na divogradbi ne e poznata, no spored nekoi statistiki taa iznesuva okolu 300.000 objekti.

Gradona~alnicite baraat dopolnuvawe na odredeni ~lenovi vo Zakonot.

“Nie ne znaeme kolku divogradi ima vo op{tina Gostivar. Ne planirame da po~neme so procedurata za evidentirawe s$ dodeka ne se smenat nekoi ~lenovi vo predlog-zakonot.

Barame da se smeni ~lenot 2, odnosno na legalizacija da ne podle`at samo divogradbite koi se poniski od 10,2 metri, tuku da bidat opfateni i povisokite zgradi za koi e utvrdena sopstvenosta.

Barame namesto {est meseci rok za podnesuvawe

300

iljadi divogradbi neoficijalno postojat vo Makedonija, a oficijalna brojka nema

barawe za legalizacija da se dade vreme od 24 meseci. Klu~no e i celosno da se izbri{e ~len 10 od predlog-zakonot, koj predviduva sopstvenicite na bespravna gradba izgradena na dr`avno zemji{te, za koja imaat re{enie za legalizacija, vo rok od eden mesec od donesuvaweto na urbanisti~kiot plan da podnesat barawe za otkup na istoto dr`avno zemji{te. Ova e va`no za da nema uzurpacija na dr`avniot imot“, velat od op{tina Gostivar.

Op{tina [tip e izbrana za pilot-proekt, finansiran od USAID, za sproveduvawe na legalizacijata na divoizgradenite objekti.

Tamu imaat rok od tri meseci za da gi evidentiraat divogradbite. Dosega se prijaveni 3.500, me|u koi ima individualni ku}i, zgradi, no i dogradbi na ku}i. Za urbanizacijata na 100 kvadratni metri se pla}aat pribli`no 2.500 evra.

Od denot koga }e stapi na sila Zakonot, sopstvenikot na divogradbata }e mora za {est meseci da dostavi barawe za legalizacija do op{tinata kade {to se nao|a gradbata. Potoa, op{tinata e dol`na vo rok od tri meseci da utvrdi dali ima uslovi za izdavawe na urbanisti~ka soglasnost za vmetnuvawe na divogradbata vo urbanisti~ki plan.

Urbanisti~ka soglasnot se izdava dokolku imatelot

na bespravnata gradba e izgradena na zemji{te {to e vo sopstvenost na baratelot, izgradena e pred da stapi na sila Zakonot i pretstavuva grade`na, tehni~ka i funkcionalna celina. Dokolku ovie uslovi se ispolneti, op{tinata e dol`na da mu presmeta na baratelot kolku treba da plati po osnova na komunalii. Vo rok od pet dena otkoga }e se platat komunaliite op{tinata donesuva re{enie za legalen status na gradbata.

Sredstvata od komunalii op{tinite }e mora da gi koristat namenski, i

toa za donesuvawe na urbanisti~kiot plan vo koj }e se vmetnat divogradbite, no i za infrastrukturno ureduvawe na prostorot.

No, vo predlog-zakonot stoi i deka bespravnite gradbi koi nema da bidat legalizirani so ovoj Zakon }e se urivaat spored odredbi od Zakonot za gradewe. Tokmu ovoj ~len 17 e sporen za ekspertite.

Profesorot Miroslav Gr~ev veli deka Zakonot ima mnogu nedore~enosti i ne e vo korelacija so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.

“Ako, sepak, se re{ile da

urivaat, zo{to ne gi urnaa i tie gradbi od pred izvesno vreme za koi postoe{e re{enie za urivawe?

Ovoj Zakon ne ureduva ni{to. Nema mehanizam, ni odredba koja objasnuva koj od tie objekti nema da bidat ru{eni i zo{to objekti, koi spored va`e~kite zakoni morale da bidat sru{eni izminatite godni, ne se sru{ija”, objasnuva Gr~ev.

I vo op{tina Ohrid se soglasuvaat so Gr~ev deka vo Zakonot ne e precizno utvrdeno koi divoizgradeni objekti podle`at na legalizacija.

“Nema to~ni formulacii koi objekti }e se opfatat.

Tamu pi{uva stopanski objekti, a pod toj termin ima cela nomenklatura. Nie s$ u{te nemame podatoci to~no kolku divogradbi ima vo Ohrid. Ima celi naselbi koi ne se vlezeni vo urbanisti~ki plan, na primer, naselbite koi se nao|aat na periferijata na gradot. Ima i mnogu delovni subjekti, prete`no porane{ni fabriki od koi nekoi i se dograduvani, nekoi, pak, se kupeni od privatni gazdi. Tuka mo`e da bide sporno”, velat vo op{tinata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

11

26.08.2010

MAKEDONSKIOT [TAND NA [ANGAJ EKSPO SE PODGOTVUVA ZA PROSLAVA

8 SEPTEMVRI ]E SE SLAVI I VO MAKEDONIJA I VO [ANGAJ

Detali za toa kako }e se proslavi 8 septemvri vo [angaj s$ u{te nema, iako zamenik-ministerot za ekonomija, Metodija Haxi Vaskov, koj e i nacionalen koordinator na makedonskiot {tand, veti redovno informirawe za aktivnostite na mese~no nivo.

ALEKSANDRA SPASEVSKA

I

spasevska@kapital.com.mk

ntenzivno se raboti na podgotovka na makedonskiot paviljon na [angaj Ekspo za dr`avniot praznik na nezavisnosta 8 septemvri.

Spored informaciite od Ministerstvoto za ekonomija, zamenik-ministerot Metodija Haxi Vaskov e vo [angaj, no pove}e detali {to }e se slu~uva na makedonskiot paviljon }e se se objavat slednata nedela.

Dodeka traat podgotovkite za proslavata na praznikot, nema nikakvi informacii za ona {to vo momentot se slu~uva na makedonskiot paviljon na najgolemata svetska manifestacija koja se odr`uva vo [angaj.

Iako zamenik-ministerot Haxi Vaskov veti deka sekoj mesec }e ja izvestuva javnosta za tekovnite aktivnosti, posetenosta i interesot za makedonskiot {tand, osven prvi~nata

informacija deka za mesec i pol pove}e od polovina posetiteli go posetile {tandot, druga informacija vo poslednite dva meseci nema.

Na po~etokot na juni, zamenik-ministerot Haxi Vaskov, koj e nacionalen komesar za Makedonija na [angaj 2010, informira{e deka prviot mesec, koj be{e mesec na promocija na makedonskoto vino, na{iot {tand na najgolemata svetska izlo`ba vo prosek go posetuvale 8.000 posetiteli dnevno.

Spored predvidenata programa za prezentacija na [angaj Ekspo, juni be{e predviden za promocija na turizmot, energetikata i makedonskata tradicija.

Minatiot mesec vo fokusot na makedonskiot paviljon bea razli~nite geografski karakteristiki na zemjava i na~inot na `iveewe, multietni~kiot karakter, a ovoj mesec }e se prezentiraat `ivotnata sredina, prirodnite retkosti i ubavini.

Septemvri }e bide posveten

17.03.2010 11

na kulturnata riznica, po~nuvaj}i od arheolo{kite iskopuvawa, do modernata makedonska kultura. Vo posledniot mesec, oktomvri, }e bide staven akcent na pismenosta na ovie prostori, na na~inot i dolgata tradicija na obrazovanie.

Za site ovie aktivnosti, sredstvata se obezbedeni preku Biroto za koordinacija na aktivnostite od strana na kineskata vlada,

VLADATA I SINDIKATITE FORMIRAA EKONOMSKO-SOCIJALEN SOVET

Z

a edna nedela }e se odr`i prvata sednica na novoformiraniot Ekonomsko-socijalen sovet, na koja }e se razgleduvaat barawata na sindikatite.

Spogodbata za formirawe na Sovetot v~era ja potpi{aa vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami i pretsedatelite na Sojuzot na sindikati (SSM), Organizacijata na rabotodava~i (ORM) i Konfederacijata na slobodni sindikati (KSS). “Ekonomsko-socijalniot sovet }e pretstavuva sovetodavno telo na Vladata.

Na ovoj na~in }e znaeme {to mislat sindikatite za Vladata. Na direkten na~in }e gi iznesuvaat svoite sugestii i kritiki.

Vaka }e im se pomogne na rabotodava~ite, a i na dr`avata", izjavi

todava~ite.

Pe{evski.

Vicepremie-rot Pe{evski Spored ministerot Bajrane deman-tira{e deka ovoj mi, ovoj Sovet }e ja smeni Sovet bi bil poprodukdosega{nata praktika na tiven vo ekot na krizata, podnesuvawe barawa od no istakna deka "mo`el sindikatite preku medida se formira i pred 10 umite. godini�.

Pretsedatelot na SSM, “Sepak, sega se sozdadoa @ivko Mitrevski, o~ekuva uslovi", re~e viceprena prvata sednica da se mierot. zboruva za baraweto na SSM za izmenuvawe na metodologijata spored koja se presmetuva potro{uva~kata ko{ni~ka i za namaluvawe na nevrabotenosta.

"Ovoj Sovet }e & bide mnogu korisna alatka na Vladata, no i ~ekor napred do patot kon EU", izjavi pretsedatelot na ORM, Dimitar Stojanovski. Pretsedatelot na KSS, Rasko Mi{kovski, izjavi deka preku Sovetot }e se zalagaat za za{tita na pravata Vladimir Pe{evski na rabo-

ELEM ]E UVEZUVA STRUJA

D

r`avnoto pretprijatie za proizvodstvo na elektri~na energija ELEM deneska objavi dva me|unarodni javni povici za nabavka na elektri~na energija. Preku edniot oglas ELEM bara uvoz na elektri~na energija za periodot od 16.09.2010 do 31.12.2010 godina. Stanuva zbor za vkupna koli~ina od 105.400 MWh. Preku drugiot me|unaroden povik se bara uvoz na elektri~na energija za period od edna godina, {to zna~i deka se raboti za interventen uvoz na elektri~na energija za cela godina, vo slu~aj na lo{i zimski uslovi

ili golemi defekti na energetskite kapaciteti.

Minatata godina, ELEM objavi ist vakov oglas, no ne kupi struja. Spored pretstavnici od kompanijata, koja vo isto vreme i proizveduva struja, dokolku nema potreba, ne se obvrzani da ja uvezat elektri~nata energija.

Od ELEM istaknuvaat deka dr`avnite elektrani godinava go zgolemile proizvodstvoto za re~isi 5%, a go prepolovile uvozot na struja.

ELEM ja prezede obvrskata za uvoz na elektri~na energija pred dve godini, koga stapi na sila noviot Zakon

za energetika. Spored bilansot za minatata godina, ELEM za potrebite na tarifnite potro{uva~i uveze 355 gigavat-~asovi elektri~na energija.

srpskiot {tand e Srpskata turisti~ka komora.

Makedonija vo [angaj se pretstavuva pod sloganot "Makedonija ve~na", a glavnata tema e urbaniot kontinuitet na zemjata.

Paviljonot e vo forma na p~elino gnezdo, na povr{ina od 324 kvadratni metri, vo koj se prezentiraat ubavinite na Makedonija. Izlo`bata Ekspo[angaj 2010, na koja ima

vo iznos od 650.000 dolari.

Spored poslednite informacii od srpskite medium, na 5 juli brojot na posetiteli na nivniot {tand nadminal edna milijarda posetiteli. Vo prosek, dnevno niz paviljonot na Srbija pominuvaat od 20.000 do 30.000 posetiteli i sekoja nedela ima posebna programa za koja redovno se informira javnosta.

Glaven organizitor na K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

240 izlaga~i od 190 zemji, na dr`avite-u~esnici im ovozmo`uva razmena na iskustva vo odnos na urbaniot razvoj, {irewe napredni idei za gradovite, istra`uvawe novi priodi kon stilot na `iveewe vo gradovite i sozdavawe soodvetni ekolo{ki op{testva.

Izlo`bata }e trae do 31 oktomvri godinava, koga zavr{uva [angaj Ekspo 2010.

O

G

L

A

S

12 26.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ABRAMOVI^ ]E GRADI BENZINSKI PUMPI VO HRVATSKA?

R

uskiot milijarder Roman Abramovi~, koj dosega ~esto go posetuva{e jadranskiot breg i ostrovite vo Hrvatska, e zainteresiran za kupuvawe zemji{te vo Dalmacija, objavi vesnikot „Slobodna Dalmacija�.

Spored splitskiot vesnik, na ova zemji{te bi se gradele avtomatski benzinski stanici vo blizina na avtopatot, no ne e isklu~eno na ovoj prostor da ima i restorani, prodavnici, a mo`ebi i objekti kako akvaparkovi i

diskoteki.

Vesnikot pi{uva deka posrednici za trguvawe so nedvi`nosti, pridru`eni od eden ruski menaxer, ve}e gi posetuvaat nekoi sopstvenici na parceli okolu mestata [estanovac, Zadvarje i Zagvozda za da pregovaraat okolu proda`bata na zemji{teto.

JO@E MENCINGER SLOVENE^KI EKONOMIST

^LENSTVOTO VO NATO NE NI DONESE NIKAKOV EKONOMSKI BENEFIT

Pred r nekolkuu godini rrekovte deka Evropskata r unija u j e objektivno pro{irena Jugo Jugoslavija i bevte zagri`eni dali EU vo nekoja podolga recesija }e gi re{ava problemite kako Jugoslavija ili na drug na~in. Kako sega EU se odnesuva so krizata?

Na nekoj na~in sli~no kako Jugoslavija. Te{ko e da se ka`e, no ona {to za Jugoslavija be{e bratstvoto i edinstvoto, toa za Evropskata komisija

e evroto. Ne mo`e ni da se postavi pra{aweto dali so evroto e s$ vo red ili ne ee.

I taka se pojavuva ona {to jas go narekuvam jugoslovenski sindrom: koga site po~nuvaat da bidat iskoristuvani. Toa posle deset godini stagnacija, be{e karakteristi~no za Jugoslavija. Toa bi se slu~ilo i vo Evropskata unija vo nekoja podolga stagnacija.

Dokolku krizata trae kratko,

nema silno da vlijae vrz EU, no ako stagnacijata potrae godini, EU ne bi go deset godini pre`iveala toa.

Ako sega pra{ate prose~en Slovenec, dali se soglasuva Grcite da dobivaat pomo{, sekoj bi bil protiv. Grcite imaat pogolemi plati od nas, kako mo`eme nie da go finansirame ona {to tie go imaat? No, poznato e deka Grcija ne se re{ava

GALENIKA OTVORA POGON VO RUSIJA

R

uskata kompanija Altajvitamini i srpskata kompanija Galenika }e otvorat pogon za pakuvawe na farmacevtski preparati od srpskiot proizvoditel na lekovi vo Bijsk, Rusija.

Partnerite isto taka }e se dogovorat za organizacija na distributerskata mre`a za proizvodite na Galenika vo Rusija, vo Altajskata oblast i proizvodite na

Altajvitamini vo Srbija.

Srpskite partneri isto taka se zainteresirani za mo`nosta za sorabotka so fabrikata za sulfurna kiselina vo Bijsk. Taa sorabotka e zamislena vo ramki na planot za osnovawe zaedni~ka kompanija za proizvodstvo na polietilenski {i{iwa, kako i postavuvawe na linija za polnewe na voda i sokovi.

Poznatiot

Te{ko e da se ka`e za Slovenija dali e dobro ili lo{o {to vleze vo evrozonata.

Dali vlezot na Slovenija vo NATO pretstavuva{e va`en ekonomski fakt?

Ne, nikakov. Od toa nema nikakov efekt. Samo {teta, bidej}i se javuvaat nekoi dopolnitelni tro{oci. Nie za vojskata davame relativno mal del od Bruto-doma{niot proizvod (BDP), no {to pravime vo Avganistan? Sekako ako sme ~lenovi, morame da odime, no ekonomski efekti nema.

No se tvrdi deka vleguvaweto na zemjata vo NATO, zna~i nejzino vklu~uvawe vo golemi razvojni proekti?

Toa nema vrska. Ni{to od toa ne se slu~i. Toa e kako nekoj koj kupuva avtomobil od 150.000 evra, iako bi imal dobro vozewe i so onaa od 20.000 evra, no toj kupuva presti`. Taka i politi~arite mislat deka so vlezot vo NATO kupile presti`. Od toa nema nikakva korist. Dobro, da sum vo Estonija, jas bi bil za NATO, poradi Rusija.

No, {to }e ni napravi nas Rusija? Ni{to. Nie vo NATO vlegovme nepotrebno, kako {to sega nepotrebno vlegovme vo OECD (Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj). Toa e sega klub na najrazvienite zemji. Mo`ebi e taka, no isto taka pla}a{ ~lenarina. Dobro, jas li~no imam korist, bidej}i imam pristap do podatocite od OECD. Rekovte deka pove}e ve zagri`uva sudbinata na EU, otkolku sudbinata na Slovenija vo EU. Imate {est godini iskustvo, dali Slovenija vleze vo EU podgotvena vo sekoj pogled?

Dosega bevme relativno

slovene~ki ekonomist Jo`e Mencinger vo intervju za srpski NIN zboruva za toa {to dobila Slovenija od ~lenstvoto vo NATO i EU i za nejzinata uloga vo evrointegrativniot proces na ostanatite balkanski zemji

poradi Grcite, tuku zaradi francuskite i germanskite banki, na koi otpa|aat 70% od dolgovite na Grcija. Te{ko e da se ka`e dali evroto bi bilo zagrozeno dokolku Grcija bi bankrotirala, no za prose~niot Grk, bankrotot bi bil podobar, otkolku da se poddr`uva ova.

Svoevremeno rekovte deka gledate pove}e problem vo EU, dokolku ekonomskata situacija se vlo{i. Koi od tie problemi se javija sega, a koi EU uspea da gi izbegne?

Se poka`a deka evroto ne e najdobro za site. Ako gi poglednete razlikite vo EU, od najrazvienite do najmalku razvienite, sli~no kako nekoga{nite jugoslovenski razliki, edna monetarna politika ne mo`e da bide dobra za site.

Se se}avam koga nie go vovedovme evroto vo januari 2007 godina, napravivme ogromna proslava. Ne sum protiv na{eto vleguvawe vo evrozonata, no nikoga{ ne razbrav zo{to pravi{ proslava koga gubi{ del od suverenitetot.

uspe{ni bidej}i postojano se dvi`evme so prosekot na EU. Sega sme nekade na 90% od toj prosek. Toj brz pat do 90% e statisti~ki bidej}i vo EU vlegoa Bugarija i Romanija, pa toj prosek se namali.

Rastot ni be{e dvapati povisok otkolku rastot vo EU, a poslednive godini be{e i previsok. Spored mene normalniot rast za Slovenija e 4,5% godi{no i toa mo`e da se finansira so sopstveno {tedewe. Krizata nas sega n$ pritisna bidej}i padot kaj nas be{e pogolem od prosekot vo EU i toa poradi izvozot.

Ako poglednete vo svetot, izvozot padna mnogu pove}e otkolku {to padna BDP, {to zna~i deka doa|a do zatvorawe na ekonomijata. Mislam deka toa }e prodol`i.

Ima li porane{niot jugoslovenski prostor zemja koja bi trebala da bide lider? ^itav tekst na eden hrvatski novinar koj pi{uva deka Slovenec e najpameten Hrvat, a Srbin najlo{ Hrvat. Znam deka Srbija se proglasuva za lider. No, ima{e i tekst vo koj pi{uva deka Slovenija e vode~ka dr`ava, bidej}i e vo EU, a drugite zemji ne se. No, za da bide{ denes lider ne e dovolno samo da se proglasi{ za lider, mora da te prifatat i drugite, a mnogumina toa bi go ozna~ile kako jugonostalgija. Nemam ni{to protiv jugonostalgijata, no bi trebalo mnogu porano da se gri`ime za toa {to ni se zaedni~ki, a {to razli~ni interesi, i da ne pokrivame so bratstvo i edinstvo. Da se odnesuvavme taka ne bi do{le dotuka. No, za da bide{ lider denes ne e dovolno samo da se proglasi{ za lider, bidej}i mora i drugite da te prifatat.

SVET BIZNIS POLITIKA RASTAT TRO[OCITE ZA PENZII ZA SLU@BENICITE NA EU

S

$ pogolemiot broj penzionirani oficijalni slu`benici na EU vodi do ogromen rast na tro{ocite za nivnite penzii, koi, spored procenkite na britanskite slu`benici, }e se dupliraat za 30 godini i }e iznesuvaat pove}e od 2 milijardi funti (okolu 2,5 milijardi evra).

Spored s$ u{te neobjavenite podatoci na EK, tro{ocite za penzii do 2040 godina }e porasnat za 97% i }e ja nadminat

sumata od 2 milijardi funti, so {to samo britanskiot udel }e iznesuva 350 milioni funti, pi{uva londonskiot vesnik "Dejli telegraf".

Spored podatocite od 2009 godina, prose~nata starost za zaminuvawe vo penzija na evropskite slu`benici bila 60 godini, odnosno 58 godini vo slu~aj na ponisko rangiranite. Prose~nata penzija na 17.471 “evrokrati” iznesuva 69.808 evra godi{no, dodeka

na onie najvisoko rangiranite slu`benici mo`e da dostigne i 124.500 evra.

“Vo vreme koga evropskite vladi prezemaat odlu~ni ~ekori za da gi reduciraat tro{ocite vo javniot sektor, platite i penziite vo instituciite na EU mora, isto taka, da gi reflektiraat te{kite odluki koi vo momentot se donesuvaat niz Evropa”, soop{tuva portparolot na britanskata vlada.

26.08.2010

[VAJCARSKI RO[ GO PREZEMA AMERIKANSKI BIOLMAGENE

[

vajcarskata farmacevtska grupacija Ro{ }e ja prezeme amerikanskata visokotehnolo{ka kompanija Biolmagene za okolu 100 milioni dolari.

So ovaa akvizicija kompanijata planira da ja zacvrsti svojata ve}e dominantna po-zicija vo dijagnosticiraweto kancer.

Ro{ o~ekuva deka kupuvaweto na ovaa privatna kompanija so sedi{te vo Kalifornija

}e se kompletira vo tekot na narednite nedeli, prenesuva AP. Biolmagene obezbeduva inovativna digitalna tehnologija koja ja koristat patolozite pri analizirawe na primerocite od tkivoto na pacientite. Dijagnostikata ima s$ pogolemo zna~ewe vo lekuvaweto na rakot, koj s$ po~esto se povrzuva so genetskiot profil na pacientite.

13

Vo momentot Ro{ e najgolemiot svetski proizvoditel na lekovi protiv kancer.

EFEKT OD LO[ITE BERZANSKI VESTI

CENATA NA NAFTATA ]E PRODOL@I DA PA\A

C

Od po~etokot na ovoj mesec, koga pazarot na kapital }e padne za 1%, cenata na naftata avtomatski se namaluva za 2,5 do 3%. Se pretpostavuva deka ovoj trend }e prodol`i i vo naredniot period zaradi bavnoto zazdravuvawe na globalnata ekonomija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

enata na naftata na me|unarodnite pazari i ponatamu prodol`i da pa|a pod nivoto od 72 dolari za barel. Negativnata serija prodol`uva petti den po red, a glavna pri~ina za ovoj trend se lo{ite vesti od pazarite na kapital, zaradi lo{ata situacija na globalnata ekonomija.

Indeksite na Vol Strit v~era ostro padnaa, zaradi bavnoto zazdravuvawe na amerikanskata ekonomija. Pod pritisok se i berzite vo Evropa, a i aziskite investitori nemaa pri~ina za raduvawe.

Pod vlijanie na ovie negativni impulsi, cenata na naftata za isporaka vo septemvri na bezata vo Wujork poevtini za 1,47 dolari, na 71.63 dolari za barel {to pretstavuva poevtinuvawe od vkupno 13% vo poslednite tri nedeli. Na Londonskata berza, cenata na 1 barel surova nafta se namali za 1,24 dolari, na 72,38 dolari.

“Na berzite dominira me~kin trend, a ekonomskiot moment zabavuva, pa site se zagri`eni okolu ovaa situacija”, izjavil za Rojters, analiti~arot na VTB Kapital, Andrej Kri~enkov, dodavaj}i deka vo nafteniot sektor vlijanie imaat i slabata ponuda i pobaruva~ka.

Vo me|uvreme, prose~nata cena za galon gas se namalila na 2.702 dolari, spored Servisot za informacii za cenata na nafta i gas, {to e za 4 centi pomalku vo sporedba so minatata nedela, a 7,6 centi pove}e vo odnos na istiot period od minatata godina.

Pokraj slaboto zazdravuvawe na ekonomijata vo SAD, na namaluvaweto na cenata na naftata vlijanie izvr{il i razo~aruva~kiot izve{taj za proda`bata na nedvi`nosti, kako i slabata pobaruva~ka na nafta i gas.

Nacionalnata Asocijacija na agenti za nedvi`nosti soop{ti deka proda`bata na polovnite domovi padnala za 27,2% vo juli, na godi{no nivo od 3,38 milioni dolari, {to pretstavuva daleku polo{ rezultat od onoj {to go o~ekuvale analiti~arite.

Kon ova vlijanie mo`e da se dodade i kontinuirano visokata stapka na nevrabotenost i lo{ata industriska aktivnost vo centralniot del na SAD. Konsultantskata agencija za energetika, Kameron Hanover, vo svoeto soop{tenie go

sporeduva zazdravuvawe na ekonomijata vo SAD so bolest.

“Sekoja nedela ekonomskoto zazdravuvawe izgleda kako dolgotrajna, bavna hroni~na bolest so neprekinati napadi sli~ni na grip”, stoi vo soop{tenieto na ovaa konsultantska agencija.

Vo momentot, zalihite na nafta i benzin vo SAD se nad prosekot, a pobaruva~kata za ovie surovini e umerena.

Energetskiot department od Belata ku}a na krajot od ovaa nedela treba da objavi nov izve{taj za naftenata sostojba vo SAD. Analiti~arite

procenuvaat deka 1,1 milion bareli nafta bile dodadeni kon akciite za surova nafta na SAD vo tekot na minatata nedela, dodeka nabavkite so gas bile namaleni za 875.000 bareli.

“Mislam deka so poslednite lo{i ekonomski vesti, mnogu od Amerikancite }e go preskoknat proslavuvaweto na praznikot na trudot”, veli pretsedatelot za Strategisko energetsko i ekonomsko istra`uvawe vo Meril Lin~.

Trgovcite so nafta ~esto kako znak ja zemaat doverbata na potro{uva~ite vo

ekonomijata, spored toa kako se dvi`at akciite. Industriskiot indeks Dau Xons se namalil za 71 bod, pod 10.000, a tehnolo{kiot indeks NASDAK opadnal za 13,25 boda. Istovremeno se namalil i indeksot S&P 500 za 7,8 boda.

“Od po~etokot na ovoj mesec, koga na pazarot na kapital }e nastane pad od 1%, avtomatski cenata na naftata se namaluva za 2,5 do 3%.

Se pretpostavuva deka ovoj trend }e prodol`i i vo naredniot period”, velat konsultantite od Rajterbu~ i Aso{iejts.

Edinstveno na berzite vo Azija, cenata na surovata nafta se poka~i minimalno, i pokraj toa {to cenata vo poslednite dva meseci se nao|a{e na najnisko nivo. Opadnatata vrednost na dolarot vo odnos na evroto pomogna vo Azija da se zgolemi potro{uva~kiot interes, no dobivkite bile ograni~eni zaradi padot na regionalnite akcii.

Mo`e da se ka`e deka vo tekot na ovaa godina cenite na surovinite kako naftata ostanuvaat slabi na pove}eto pazari vo svetot, a toa najmnogu e predizvikano od globalnite finansiski faktori i lo{ite vesti za zazdravuvaweto na ekonomijata. Vo idnina se o~ekuva deka tokmu vestite za zazdravuvaweto na svetskata ekonomija }e ja diktiraat cenata na naftata.

FEQTON

14 26.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: SAP

INTELEKT I ISKUSTVO ZA USPEH

S

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ozdadena vo 1972 godina, kompanijata SAP (SAP) pretstavuva eden od vode~kite internacionalni provajderi za biznis-softver, a spored udelot na globalniot pazar, se nao|a na tretoto mesto na listata nezavisni softverski proizveduva~i. So pove} e od 102.500 korisnici vo pove}e od 120 zemji i 47.598 vraboteni na pove}e lokacii vo Evropa, Sredniot Istok, Afrika, Amerika i aziskiot Pacifi~ki region, nose~ki biznis na ovoj svetski poznat brend pretstavuva proda`bata na licenci za softverski re{enija i uslugi povrzani so ovaa. Re{enijata na SAP, koi sodr`at standardni biznisaplikacii i tehnologii, kako i specifi~ni industriski aplikacii, se dizajnirani da im pomognat na kompaniite da gi napravat nivnite biznis-procesi poefikasni i pobrzi, so {to kompaniite ja sozdavaat i odr`uvaat nivnata vrednost.

Pokraj softverskite re{enija, SAP nudi i konsalting, odr`uvawe i trenirawe za uslugite koi gi ovozmo`uvaat nivnite softverski re{enija, a proizvodite se kreiraat i razvivaat vo bliska sorabotka so klientite i nezavisnite biznis-partneri.

Stacionirana vo Voldorf, Germanija, SAP pretstavuva najgolema softverska kompanija vo Evropa, so ostvaren profit od 10.672 milioni evra vo 2009 godina.

Nejzin najpoznat proizvod e softverot SAP- Enterprajz Risors Plening (SAP- Enterprise Resource Planning) (SAP-ERP).

ISTORIJA SAP e osnovana vo Menhejm 1972 godina kako Sistem Analiz und Programenviklung (System Analyse und Programmentwicklung), od strana na 5 porane{ni in`eneri od IBM (IBM): Ditman Hop, Hans-Verner Hektor, Haso Platner,

Klaus ^ira i Klaus Velenroter.

Kako del od izleznata strategija na Kseroks (Xerox) od kompjuterskata industrija, Kseroks go migriral biznis-sistemot na osnova na tehnologijata na IBM. Kako del od kompenzacijata za migracijata na sistemite

IBM se steknal so SDS/ SAPE (SDS/SAPE) softverot za suma od 80.000 doalri.

Ovoj softver im bil daden na osnova~ite na SAP za osnovawe akcionerski fond na IBM od 8% vo novata kompanija.

Prv klient na novata softverska kompanija vo

1972 godina bil Imperial Kemikal Indastris (Imperial Chemical Industries).

Podocna akronimot na kompanijata bil promenet vo onoj {to e i denes: SAP- Sistemi, aplikacii i proizvodi za data-procesirawe (SAP- Systems, Applications and Products in Data

Processing).

Vo 1976 godina e osnovana SAP GmbH, pa narednata godina kompanijata go seli svoeto sedi{te vo Valdorf, a vo 2005 godina, po generalnoto sobranie na akcionerite, odlu~eno e oficijalnoto ime na kompanijata da bide SAP AG (SAP AG), germanska kratenka za korporacija.

Vo avgust 1988 godina, spored germanskite zakoni, kompanijata javno bila postavena na berza, a na 4 noemvri zapo~nala so proda`ba na akcii na berzite vo Frankfurt i [tutgard.

Vo 1995 godina SAP se vklu~uva kon germanskiot berzanski indeks - DAKS, dodeka na 22 septemvri 2003 godina SAP se vklu~uva na berzata vo Wujork, pod indeksot Dau Xouns stoks 50.

PRESVRTNICA VO TEHNOLO[KITE RE[ENIJA Vo 1973 godina e lansirano re{enieto SAP R/1. [est godini podocna, vo 1979 godina SAP go voveduva na pazarot re{enieto SAP R/2. Vo 1981 godina SAP na pazarot voveduva kompletno redizajnirano re{enie. Me|utoa, vo periodot od 1985 godina do 1990 godina SAP monumentalno gi podobruva svoite softverski re{enija, a so toa voedno se podobruva i pozicijata na kompanijata na pazarot.

No, najgolemite podobruvawa ne bile sozdadeni od strana na pette osnova~i na SAP, nitu od nivnite vraboteni. Podobruvawata nastanale koga SAP sklu~uva partnerstvo so Obrazovniot institut od Kalifornija, koj vo sebe sodr`el progresiven intelekt na lu|e koi bile potrebni za da se usovr{at softverskite re{enija.

Vo 1985 godina, ~etiri godini po voveduvaweto na SAP R/2 na pazarot, kompanijata imala golemi planovi, no bile potrebni resursi za da gi razviva

PRIKAZNI OD WALL STREET

KOGA NE MO@AT SO PLATA, KOMPANIITE GI NAGRADUVAAT VRABOTENITE SO TITULI The Economist spomenuva deka brojot na ~lenovi vo profesionalnata mre`a Linkedln, koi ja nosat titulata potpretsedatel, od 2005 do 2009 godina porasnal duri za 426%, mnogu pobrzo otkolku brojot na novi ~lenovi.

D

odeka svetskata ekonomija u{te “polzi”, baraj}i izlez od krizata, a vo svetot e s$ pomal brojot na vraboteni, paradoksalno, no vistinito, brojot na razni rabotni tituli nesmaleno raste. Zgora na toa, tolku raste {to ovaa pojava analiti~arite ve}

e ja narekuvaat inflacija na rabotni tituli i gi prou~uvaat nejzinite mo`ni posledici. Se ~ini deka sekoj onoj ~ie rabotno mesto ne bilo zagrozeno od krizata, a tuka prete`no stanuva zbor za visokostru~ni i ambiciozni vraboteni, stanal {ef, menaxer ili pretsedatel od nekoj vid,

odnosno na nekoi aktivnosti ili sektor. Toa o~igledno poka`uva deka rabotodavcite gi cenat i sakaat po sekoja cena da gi zadr`at, za razlika od mnogumina {to morale da gi otpu{tat. Vo period na ekonomski rast i prosperitet sakaniot rabotnik se vrzuva za kompanijata preku unapreduvawe vo

podobra pozicija, so podobri primawa, sekako, a vo vreme na recesija zgolemuvaweto na rabotni~kata odgovornost edinstveno “se naplatuva” so hranewe na egoto – so nova duri i novoizmislena rabotna titula. U{te od neodamna kompaniite imaa od dva do tri {efa. Denes gi imaat desetina i duri nosat sme{ni, poto~no, pogrdni nazivi – “C-kostumi ”(Csuites, doa|a ottamu {to nazivite na titulite na top-menaxerite vo svetskite korporacii po~nuvaat so bukvata S, chief executive, chief operating, itn ). Ona

{to do neodamna be{e nezamislivo – da se ima nekolku izvr{ni direktori – denes e prisutno vo s$ pove}e kompanii. Mnogu kompanii imaat {efovi za s$, od {efovi na znaewe i edukacija, do {efovi za raznovidnost (?). Na primer, amerikanskata aviokompanija Sautvest Erlajns (Southwest Airlines) ima menaxer za socijalnata mre`a Tviter (Twitter), Koka Kola i Meriot (Marriott), pak, menaxeri za blog, a Kodak zadol`il eden za – slu{awe!

500 RABOTI^KI TITULI Od edna strana, taa

inflacija od tituli ja predizvikuva obidot na rabotodava~ot da gi zadr`i posakuvanite lu|e so {areni “naslovi” na vizitkarti~kite ili kancelariskite vrati, a od drugata strana stoi i neverojatniot razvoj na modernite tehnologii, koi sozdavaat i novi rabotni mesta, {to e posebno izrazeno vo informati~kite zanimawa.

Ne za~uduva toa {to edna veb-stranica nudi re{enie za {to polesno osmisluvawe na noviot raboten naziv: “Zemete postoe~ki naziv, izme{ajte go so nekolku golemi zborovi, od

FEQTON

26.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii svoite sistemi. Istovremeno, eden diplomec od Dr`avniot univerzitet na Kalifornija, ^iko, imal sli~ni planovi.

Toj gi informiral negovite profesori za novata alatka nare~ena SAP. Tie razmisluvale za toa dali mo`e da ja kontaktiraat kompanijata so cel da go ispitaat softverot {to taa go sozdava. Toa i go napravile, no nivnoto ispituvawe preminalo vo dorazvivawe na softverskoto re{enie. Vedna{ po otkritieto, dvete strani se soglasile da stanat biznispartneri.

Dr`avniot univerzitet, poznat pod kratenkata ^iko, ostanal edinstven edukaciski partner na SAP, a vo prvite godini od nivnoto partnerstvo se zabele`uva zna~itelno podobruvawe vo razvojot na softverskite re{enija.

Modelot R/2 bil usovr{en, {to dovelo do razvoj na u{te pousovr{eniot model R/3, a vo narednite godini i na nekolku drugi modeli za softverski re{enija.

Samo vo periodot od 1992 do 1995 godina SAP i ^iko razvile i proizvele nekolku modeli od serijata

Osnova~ite na SAP vo 1972 godina (od levo na desno): Klaus ^ira, Haso Platner, Ditmar Hop i Hans-Verner Hektor.

Pove}e od trieset godini po oformuvaweto na kompanijata, SAP e tret po golemina nezavisen softverski proizvoditel na svetot i eden od glavnite dvigateli na germanskata ekonomija. Dene{niot brend na SAP se poistovetuva so visokokvaliteten biznis-softver. Portfolioto na kompanijata ne e edinstvenoto ne{to {to svedo~i za nejziniot uspeh R/3 softverski re{enija.

Do sredinata na devedesettite godini od minatiot vek SAP go sledi trendot za odr`uvawe na softveri so klient-server arhitektura.

No, razvojot na Internetot nametnuva novi uslovi za rabota. Internet-strategijata na kompanijata so veb-stranata mySAP.com go redizajnira konceptot na biznis-procesite, so integracijata preku internetmre`ata.

SAP ja dobi nagradata za najdobro menaxirana kompanija vo 1999 godina, {to ja dodeluva magazinot “Industri vik”.

Do 1997 godina SAP sozdava partnerstva so pove}

e od 25 obrazovni institucii, vklu~uvaj}i go i najpresti`niot me|u niv Institutot za tehnologija od Mi~igen, MIT. USPEH VO NOVIOT MILENIUM Trieset godini po oformuvaweto na kompanijata, vo 2003 godina, SAP e tret po golemina nezavisen softver-proizvoditel na svetot i eden od glavnite dvigateli na germanskata ekonomija.

Dene{niot brend na SAP se poistovetuva so visokokvaliteten biznis-softver. Portfolioto na kompanijata ne e edinstvenoto ne{to {to svedo~i za nejziniot uspeh. So tekot na

godinite, rabotnata sila na kompanijata se zgolemuva.

Toa {to zapo~na kako nov vid ekonomija so zabrzaniot razvoj na Internetot, SAP go otslika vo mnogu formi, a vo 2004 godina na pazarot se voveduva verzijata SAP Netviver.

Lansiraweto na ova novo re{enie na pazarot predizvikuva v~udoneviduva~ki rezultati.

Samo do krajot na godinata pove}e od 1.000 golemi kompanii go implementiraat ovoj softver, a ovaa brojka vo narednata godina zabrzano se zgolemuva.

Vo me|uvreme, pove}e od 24.000 klienti vo pove}e od 120 zemji vo 2004 godina

BIZNISI I PAZARI

Industriskiot park vo Valdorf vo 1998 godina

tipot na globalno, interfejs, kupuva~... i kreativno }e gi povrzete”. No, nedelnikot “Ekonomist” (The Economist) predupreduva deka relativno se malku {efovite i menaxerite vo odnos na varijantite koi gi nudi pretsedatelskata titula, bidej}i taa, pak, lesno se mno`i so dodavawe na prefiksot “pot-” (potpretsedatel) ili imenkata “asistent”. Na primer, “Ekonomist” spomenuva deka brojot na ~lenovi vo profesionalnata mre`a LinkdIn (Linkedln), koi ja nosat titulata potpretsedatel, od 2005 do 2009 godina porasnal duri za 426%, mnogu pobrzo otkolku brojot na novi ~lenovi. Stapkata na inflacija za pretsedateli bila 312%, a za {efovi, odnosno menaxeri, 275%. Spored podatocite na Amerikanskata internacionalna asocijacija za administrativni profesii (AIAAP), pod nivna kapa se 500 rabotni~ki tituli, od

15

SAP e edna od najgolemite kompanii vo svetot koi proizveduvaat biznis-softverski re{enija, a vo Evropa se nao|a na prvoto mesto vo ovaa industrija. Kompanijata raboti na tri golemi geografski regioni: EMEA- Evropa, Sredniot Istok i Afrika; Amerika (Severna i Latinska) i regionot APJ - Azija Pacifik, Japonija, Avstralija i Indija.

SAP rakovodi so mre`ata od 115 podru`nici, a svoi proizvodstveni edinici ima niz celiot svet: vo Germanija, Turcija, Kanada, Kina, Ungarija, Indija, Izrael, Bugarija i Severna Amerika.

stru~waci za elektronski dokumenti (~itaj: administratori) i {efovi za mediumska distribucija (kolporteri), do sanitaren konsultant (higieni~ar). Duri i Sabvej (Subway) gi unapredi svoite vraboteni koi pravat sendvi~i vo sendvi~-umetnici. No, premnogu ednostavno bi bilo celoto toa komi~no namno`uvawe na tituli da se pripi{e samo na evtinite trikovi na rabotodavcite, pa se ~ini deka stanuva zbor za trend koj go generiraat mnogu slo`eni, strukturalni pri~ini. Prv i najosnoven e silniot rast na kompleksnosta na dene{nite raboti i rabotni mesta. Mnogumina imaat ne samo pretsedateli ili potpretsedateli za nekoja proizvodna linija, tuku i za odredeni regioni.

A koga seto toa }e go povrzete, mo`ete, na primer, da dobite vizit-karta na koja }e pi{uva: potpretsedatel na fotografija za XY region.

Kancelarija na SAP vo 1980 godina koristele 84.000 SAP softverski instalacii.

Vo 2005 godina SAP ja dobiva nagradata za “Najdobar rabotodava~ na godinata” {to ja dodeluva germanskiot biznis-magazin “Kapital”. Istata godina vo Ungarija se otvora novata istra`uva~ka kancelarija na SAP, koja se priklu~uva na globalnata mre`a na istra`uva~ki lokacii na SAP. Ovaa godina e zna~ajna zaradi pojavata na golem broj akvizicii vo softverskata industrija. Dodeka konkurentite se fokusiraat na golemite prezemawa, SAP se fokusira na organski razvoj so prezemawe pomali kompanii ~ii

SAP se fokusira na 6 industriski sektori: procesna industrija, diskretna industrija, potro{uva~ka industrija, uslugi i finansiski uslugi, kako i javen servis.

Kompanijata nudi pove}e od 25 industriski softverski re{enija za golemi kompanii i pove}e od 550 mikro-vertikalni re{enija za sredni i mali biznisi.

Uslu`no orientiraniot sistem na softverski re{enija se temeli na veb-servisi bazirani na biznis-aktivnosti. So ova se zgolemuva adaptibilnosta na proizvodot, negovata fleksibilnost, otvorenost i efikasnost.

specifi~ni solucii se vo soglasnost so portfolioto na SAP. Vo 2006 godina se pojavuva rezultatot od sorabotkata so Majkrosoft. SAP i Majkrosoft go pretstavuvaat Duet, prviot proizvod od zaedni~kite napori na dvete kompanii za razvoj, poddr{ka, proda`ba i marketing. Ovoj softver ovozmo`uva brzo integrirawe na Majkrosoft Ofis i tehnologiite na SAP. Vo 2009 godina, zaradi soo~uvaweto so finansiskata kriza od prethodnite godini, SAP se soo~uva i so li~ni kratewa na tro{ocite i drugi merki za {tedewe. Sepak, ovaa godina SAP vrabotuva 47.800 lu|e nasekade niz svetot. Blagodarenie na ovie programi i merki za {tedewe, SAP opstanuva na pazarot i pokraj te{kite uslovi.

Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za toa kako Ikea, kompanijata {to ja osnova{e [ve|anecot Ingvar Kamprad na 17-godi{na vozrast, pred re~isi sedum decenii, stana najgolemiot svetski prodava~ na mebel.

Va`no e da se vikate {ef, pa duri i ako toa e besmisleno. Na primer, aviokompanijata Sautvest Erlajns (Southwest Airlines) ima menaxer za socijalnata mre`a Tviter (Twitter), Koka Kola i Meriot (Marriott) menaxeri za blog, a Kodak zadol`il duri i ~ovek za – slu{awe

FUN BUSINESS

16 26.08.2010 PREMIERSKI DECA

[TRKOT STIGNA KAJ KAMERON ADRIJANA ATANASOVA

N

atanasova@kapital.com.mk

a ulicata Dauning broj 10 stigna {trkot.

Britanskiot premier, Dejvid Kameron, vo vtornikot stana tatko po ~etvrti pat.

Negovata sopruga Samanta, popularno vikana Sem Kem, rodi zdravo `ensko bebe. Ovaa radost gi iznenadi za vreme na semejniot godi{en odmor vo Kornvol, iako bebeto treba{e da dojde na svet za tri nedeli.

Deteto s$ u{te ne e imenuvano, iako se znae deka i majkata i malata se vo odli~na sostojba. Dvojkata Kameron odmorala zaedno so svoite dve deca, {estgodi{nata Nensi i ~etirigodi{niot Artur, koga novoto bebe po~nalo da poka`uva znaci deka saka da pristigne malku porano od o~ekuvanoto.

Ovaa radost im dojde vo vistinski moment na Dejvid i na Samanta, kako {to pi{uvaat britanskite mediumi. Ova se slu~uva edna godina po smrtta na nivniot najstar sin, Ivan, koj boleduva{e od retka kombinacija na cerebralna paraliza i seriozna epilepsija. Po stravotnata

tragedija, Samanta sobra hrabrost i se odlu~i za u{te edno dete, i vo nitu eden moment vo javnosta ne ja poka`a svojata bolka.

Taka, Kameron e vtoriot premier vo period od 150 godini koj stana tatko za vreme na svojot mandat.

Pred nego e Toni Bler, koj dodeka sede{e vo premierskata fotelja go dobi sinot Leo. Romansata me|u mladiot politi~ar, koj vo toa vreme be{e sovetnik vo kampawata Norman Lamont, i Samanta Gvendolin [efild zapo~nala koga taa imala 20 godini.

Vo toa vreme negovata kariera bila vo podem, a {to se odnesuva do Samanta, koja poteknuva od visokite krugovi, posebno nejzinite prijateli ne smetale deka vrskata so Dejvid }e & bide od nekakva korist. Me|utoa, koga dodvoruvaweto stanalo poseriozno, Kameron & gi otkriva golemite soni{ta i ambicii na Sem. Otsekoga{ sakal da bide premier, a taa gi poddr`uvala site negovi “ludi” idei. Odlu~ila da ostane pokraj nego, me|utoa, kako {to ka`uvaat negovite prijateli, taa nikoga{ ne {tedela na kritiki,

sekoga{ go iska`uvala svoeto mislewe za negovite postapki.

Za da vleze vo familijata [efild prvo moral da ja impresionira babata na Samanta, Nensi [efild.

Najmnogu poradi semejnoto steblo koe se crta duri od vremeto na Krstonosnite vojni. Babata Nensi pri prvoto doa|awe na Dejvid na imotot vo Saton park gi rasporedila vo posebni sobi i vo razli~ni delovi na ku}ata. Ovaa gospo|a im prireduvala najrazli~ni peripetii, me|utoa, po cvrstata volja i istrajnost Samanta ja opi{uvaat kako kopija na Lejdi Astor, nejzinata majka. Glavna karakteristika na Sem Kem e tokmu silnata volja da bide uspe{na vo svojata profesija, me|utoa, ne ja nosi taa agresivna strana kako ostanatite biznis`eni. Taa e mnogu disciplinirana i prakti~na.

Samanta isto taka e odli~en barometar, koj go izvestuva svojot soprug za ona {to mislat drugite koi ne se politi~ki opredeleni kako nego.

Kako i da e, sega imaat nova pri~ina za raduvawe, koja }e im donese svetlina vo domot na ulicata Dauning broj 10. ^estitki!

Po smrtta na nivniot sin, britanskata premierska dvojka po ~etvrti pat se izraduva na bebe{kiot pla~. Tie stanaa roditeli na devoj~e, koe na svet dojde tri nedeli porano i gi iznenadi dodeka se odmoraa vo Kornvol

POSTAVEN KAMEN-TEMELNIK

KRSTOT NA TO[E - REALNOST ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

Edna po edna, `elbite na na{iot To{e Proeski stanuvaat realnost. Za 33 metarskiot krst, ~ija lokacija ja ima{e odbrano toj, e postaven kamen-temelnik nedaleku od manastirot “Sveto Preobra`enie” i na desetina kilometri od negovoto ve~no po~ivali{te, od makedonskiot Memfis.

Velat site pati{ta vodat kon Rim, a nie velime site pati{ta vodat kon Kru{evo, kon na{iot To{e

K

one~no e postaven kamen – temelnikot za ~eli~niot krst na manastirot “Sveto Preobra`enie” vo blizina na Kru{evo. Krstot koj be{e edna od `elbite na na{iot To{e od v~era stana realnost.

Kako {to informiraat od me|unarodnata fondacija “To{e Proeski”, krstot }e bide visok 33 metri, a kako pokroviteli i organizatori na ovoj proekt se javuvaat samata fondacija “To{e Proeski” kako i semejstvoto na tragino zaginatiot peja~. Donator za realizacija na `elbata na To{e e biznismenot Min~o Jordanov, a grade`nite raboti se

prepu{teni vo racete na skopskite kompanii Fakom i Beton.

Iako pominaa re~isi tri godini od preranoto zaminuvawe na na{iot angel, hemijata koja postoe{e pome|u nego i negovite obo`avateli nikako ne stivnuva. Seto ona {to be{e To{e i ona {to toj go prave{e, ostana kako amanet koj treba da se opstane i da se ispolni dodeka `ivee negovata muzika i dodeka se slu{aat negovite refreni. Site pati{ta vodat do makedonskiot Memfis, mestoto svetili{te za site verni qubiteli na likot i deloto na To{e Proeski.

Nedaleku od gradot vo manastirot “Sveto Preobra`enie” sekojdenevno doa|aat tolpa lu|e da se pomolat, da go najdat svojot mir, da go najdat To{e vo sebe. So nivna pomo{, no i so pomo{ na najrazli~ni pokroviteli, manastirot go dobiva oblikot za koj To{e dolgo sonuva{e.

Pred nekolku meseci

i oficijalno se osvetli ova sveto mesto.

Mre`ata vo dol`ina od okolu 7,6 metri ~ija vrednost e 300.000 evra e donacija na EVN Makedonija i be{e edna od najgolemite `elbi na peja~ot kako {to qubat da go narekuvaat kru{ev~ani. Prethodno be{e napraven i patot do manastirot, koj za vreme na `ivotot na To{e be{e neprooden.

Vnatre{nosta na manastirot poleka se ureduva.

Sredstvata se sobiraat preku humanitarni koncerti, najrazli~ni donacii od golemi imiwa, komapnii, pa i obi~ni lu|e koi berezervno ja davaat svojata pomo{ za `elbite na ~ovekot koj dava{e i za niv, da stanat realnost. Nedaleku od 33 metarskiot krst planirano e da se izgradi i vikend-naselba za okolu 800 ku}i.

Elektri~nata energija koja pove}e ne e problem za ovoj del od Kru{evo, }e bide naso~ena za ovaa namena.

FUN BUSINESS

17

26.08.2010 MODA

CRNO–BELIOT SVET NA “VOG” Kako {to medalot ima dve strani, taka i spisanieto “Vog” si ima crna i bela strana. Onaa ledenata, cvrstata, beskrupoloznata, olicetvorena preku genijalnata Ana Vintur, i onaa pomekata, potoplata, koja dejstvuva vo pozadina i osvojuva slatki pobedi. Grejs Kadington, kreativniot direktor na amerikanskiot “Vog”, si ima svoja modna `ivotna prikazna ADRIJANA ATANASOVA

L

atanasova@kapital.com.mk

The devil wears Prada?

egendarniot kreativen direktor na amerikanskiot “Vog”, Grejs Kadington, gi izdava svoite memoari. Taa se poka`a kako vistinski profesionalec i na drugo pole.

Navistina voodu{evi vo dokumentarniot film “Septemvriskoto izdanie” (The September Issue), koj e posveten tokmu na modnata Biblija, spisanieto “Vog”. Celokupniot film go pretstavuva zna~eweto na samoto spisanie, na lu|eto koi stojat vo pozadina, a se vklu~eni vo negovata realizacija.

Grejs Kadington sega e posvetena na pi{uvaweto na svoite memoari. A {to }e ka`e na ova ledenata kralica Ana Vintur?

Kako {to istaknuva ovoj izvonreden kreativec, tie s$ u{te se na po~etokot od ovoj proekt, me|utoa, za nea ova e eden vid luda i nezaboravna zabava. Se nadeva deka }e raska`e

edna modna istorija.

Memoarite nema da bidat samo posveteni na nea.

Od neodamna povtorno e zdru`ena so Xej Filden, glavniot urednik na ma{koto izdanie na “Vog”.

So nego sorabotuva{e na knigata “Grejs: Trieset godini rabota vo Vog”, a sega potpi{aa dogovor so Elisa ^ini, koja }e se pogri`i izdava~ite da ja izdadat ovaa kniga so memoarite na Grejs u{te ovaa esen.

Knigata, vsu{nost, }e se bazira na raniot `ivot na Grejs vo Vels, nejzinite denovi kako manekenka vo 60-te godini na minatiot vek, koga & se slu~ila nesre}a koja napravila presvrt vo razvojot na nejzinata kariera.

Kako mala Grejs Kadington `iveela daleku od celiot toj glamur i dizajn. Nestrplivo go o~ekuvala “Vog”, so ogled na toa deka morala da go nara~a porano, zatoa {to docnel i po tri meseci. @iveela mnogu skromno i ne patuvala mnogu. Edinstveno “Vog” & ovozmo`uval patuvawe vo svojata fan-

K

Dokumentarniot film za modnata biblija “Vog”

vo senka na Vintur, sepak, taa si osvojuva svoi mali pobedi od zad grb. Na primer, za vreme na snimaweto na dokumentarecot “pozajmi” eden od snimatelite kako rekvizit za snimaweto na “Vog”.

Toa donese odli~ni i sve`i fotografii. Koga Ana Vintur sakala da se upotrebi foto{op za da se izbri{e stoma~eto na snimatelot, Grejs se sprotivstavila, sakaj}i fotografiite da ostanat kakvi {to se, nosej}i cvrsti argumenti deka svetot ne e sovr{en.

Filmot zapo~nuva so Ana, me|utoa, zavr{uva so Grejs, koja vo edna mrtva ti{ina gleda vo dale~inata na gradinite na Versaj. Sepak, i samata Vintur vo nekolku navrati & simnuva kapa na svojata kole{ka, priznavaj}i deka e vistinska genijalka. Toa e golema ~est vo toj svet i dokaz deka i pokraj nivniot tenzi~en i intenziven odnos postoi zaemno po~ituvawe.

tazija. Deka `elbite stanuvaat realnost poka`uva i toa {to na 17-godi{na vozrast uspeva da pobedi na nivniot natprevar za mladi modeli. Po edna nesre}na slu~ka koga imala 26 godini, poleka doa|a na mestoto urednik na britanskiot “Vog”, a vo 1988 godina doa|a vo amerikanskoto izdanie.

Seto toa se slu~uva istiot den koga i Ana Vintur vleguva vo “Vog”.

Vo 2007 godina izleze dokumentaren film za sozdavaweto na nivniot toga{en septemvriski broj. Ovoj dokumentarec ja naglasi toplinata na Grejs Kadington i nejzinata sposobnost da se sprotivstavi na ledenata kralica na modniot svet, Ana Vintur, namesto da ja potencira genijalnosta na ve}e spomenatata glavna uredni~ka.

Grejs nema strav nitu, pak, kompleksi da zaigra ostro, na primer, koga stanuva zbor za borba za svojot buxet. Taa se bori za istoriski i umetni~ki pogled na modata.

Iako izgleda kako da e O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

The angel of Vogue O

G

L

A

S

SPORTLIFE

18 26.08.2010 GOLFERSKA IZMAMA

VUDS SI GI PLATI GREVOVITE Posle skandalite koi dolgo vreme ja tresea javnosta, a u{te pove}e `ivotite na najdobriot golfer vo svetot Tajger Vuds i negovata sega od pred nekolku dena porane{na sopruga, {vedskata manekenka Elin Nordegen, sleduva period na smiruvawe na strastite. I pokraj obidite da se smirat, Elin ne mo`ela da pomine pokraj izneveruvawata i podnese barawe za razvod SILVANA JOVANOVSKA

N

jovanovska@kapital.com.mk

ajdobriot golfer vo svetot i momentalno najpoznatiot “prequbnik”, Tajger Vuds, sepak, ne uspea da dobie pro{ka za svoeto pove}ekratno neverstvo od negovata sopruga, porane{nata {vedska manekenka Elin Nordegren, so koja ima dve mali deca. Za negovite “seksualni izleti” se dozna minatata godina vo noemvri

koga posle karanicata so Elin do`iveal soobra}ajna nesre}a na Florida. Neobi~nata nesre}a vo koja soprugata go “isterala” Vuds so golf- palka poradi izneveruvawata e opi{ana kako privatna rabota, no naskoro ve}e se dozna i zo{to.

QUBOVNICITE SE POJAVUVAA OD NIKADE Svojata ispoved za qubovnata afera so `enetiot Tajger, vo javnosta prva ja spodeli Rej~el U~itel. Posle nea, qubovnicite vo mediumite po~naa da niknuvaat kako “pe~urki”, s$ dodeka

Javnosta se pra{uva{e dali mo`ebi Vuds e lud {tom izneveruva `ena kako negovata

nivniot broj ne dostigna do brojot 14. Javnosta gi ima{e na uvid i obvrzuva~kite poraki koi & gi pra}al na nekoga{nata porno akterka Xoslin Xejms, a porakite voop{to ne bile naivni. Vo niv imalo celosni opisi na ekspliciten seks koj bi sakal da go ima so nea.

Poradi isklu~ivo nezgodnata i nezavidna situacija vo koja se na{la Elin so decata za Bo`i} nite praznici se upatila vo rodnata [vedska za nakratko da pobegne od seto toa {to & se slu~uvalo. Seksualniot skandal na slavniot golfer, so meseci be{e glavna tema vo site mediumi, a site detali i pikanterii vo brojnite odnosi so naj~esto anonimni `eni bea vistinski mamec za publikata i ~itatelite.

SE OBIDE DA KUPI MOLK Iako ti{inata na qubovnicite, Vuds, dolgo vreme ja kupuval so zna~itelni iznosi, vistinata za negovite izleti nadvor od brakot ja dozna celiot svet.

Seksualnite skandali koi so meseci gi polnea naslovnite strani na vesnicite, najmnogu bea javno poni`uvawe za Elin, koja se otseli od zaedni~kata ku}a i se povle~e od javnosta.

Tajger posle toa otide na rehabilitacija od zavisnost od sseks. I pokraj najavite deka oova }e bide eden od najskapite razvodi na svetot, mnogu fakti

ta, bra~niot upatuvaa na mo`nosta, par da se smiri. I pokraj toa {to vo fevruari ja napu{ti klinikata, celataa situacija malku se smiri, pa dvajcata ekoe vreme duri pominale nekoe zaedno so nade` deka }e se uvawata za spasi brakot. Vetuvawata ~ewe, sepak, vernost i brzoto le~ewe, ne bea dovolni. Elinn ne mo`ela everuvawata, da mu gi prosti izneveruvawata, la advokat i pa zatoa anga`irala pobarala razvod.

SLOBODNA OV ZA NOVA QUBOV Na po~etokot see pretpostavuva{ee deka ubavata Elin bi treb ala od brakot da izleze “pote{ka” za celo bogatstvo, koe toga{ bilo proceneto naa pove}e od milijarda amerikanski dolari. Me|utoa, Tajger poradi aferite izgubi dobar del ugite izvori od dogovorite i drugite ega ve}e nena zarabotka, pa sega govata porane{na sopruga, se veli deka ja dobilaa semejnata tan vo Stokku}a na Florida, stan holm, vilata koja e vo faza na izgradba i s$ u{te nepoznata smetana milionska suma presmetana lari, vo amerikanski dolari, vuva za koja se pretpostavuva e|u deka se dvi`i pome|u 100 i 200 milioni..

Slu`beno se razK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

O

M

E

R

vedeni od pred nekoj den i sega i dvajcata se slobodni da pronajdat nova qubov. Gri`ata za }erkata Sem Aleksis i ^arli Aksel, spored razmerot 3:1, i pripadnal sekako na ubavata [ve|anka.

Golferot ja preteral rabotata. Ja izneveril soprugata so duri 14 `eni, ne{to koe soprugata ne mo`e{e da mu go prosti C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

SPORT

26.08.2010

SPORT

PODGOTOVKI ZA LOI

RIO DE @ANEIRO ]E DOBIE NOV ZA[TITEN ZNAK - SOLAR SITI

FUDBAL

PARTIZAN VO LIGATA NA [AMPIONITE

SILVANA JOVANOVSKA

I

jovanovska@kapital.com.mk

Kleverson Kordova - Kleo

T

imot na Partizan }e igra vo fazata po grupi na Ligata na {ampionite, otkako ja sovladaa ekipata na Anderleht vo Brisel, i toa so penali. Vo regularniot del natprevarot zavr{i so rezultat 2-2, identi~no kako i rezultatot so koj zavr{i natprevarot vo Belgrad, odigran pred okolu edna nedela.

Crno-belite imaa prednost od 2-0 so pogodocite na Kleo vo 15-ta, odnosno 54-ta minuta, no doma}inite preku Lukaku vo 64-ta i @ilet vo 72-ta uspeaja da se izborat za prodol`enija. Vo tekot na dopolnitelnite 30 minuti fudbalerite na Anderleht se obiduvaa da go zagrozat golot na Ili} preku nafrleni topki,

K

O

M

E

R

C

I

J

A

Kleo be{e strelec na dvata gola vo tekot na regularniot del od natprevarot. no visokata odbrana na Partizan ne dozvoli nitu edna opasna situacija pred svojot golman. Penalite bea mo`nost eden od dvata tima da se plasira vo Ligata na {ampionite.

Vo penal-ruletot srpskite fudbaleri bea poprisebni i uspeaja da slavat. Vo timot na gostinskiot sostav celiot natprevar go odigra i na{iot nov reprezentativec Lazevski, koj isto kako i na prviot me~ odigran vo Belgrad se pretstavi odli~no.

L

E

N

O

G

19

L

A

S

ako ima u{te celi {est godini do prvite Letni olimpiski igri vo Rio de @aneiro vo 2016-ta godina, organizatorite u{te otsega rabotat i se re{eni tokmu tie igri da bidat do`ivuvawe nad do`ivuvawata i Rio da ostane zapameten u{te dolgo vo istorijata na LOI. Ovoj grad e dobro poznat, pred s$ poradi slavnata Kopakabana, no i po gigantskiot Isusov spomenik, koj e najgolemata znamenitost na gradot.

Kako ovie raboti da ne se dovolni, sega poradi LOI Rio }e dobie novo arhitektonsko ~udo – Solar siti tauer, koja vsu{nost }e bide olimpiskata zgrada.

Solar siti }e bide smesten na maliot ostrov Kotonduba i lesno }e bide voo~liv zatoa {to }e se izdignuva vertikalno nad ridot kako Isusoviot spomenik. ]e se gleda od vozduh, kopno i voda.

Proektot e baziran na solarna platforma koja na stolbot }e mu ja dava seta potrebna energija, a vi{okot }e se koristi

Organizatorite na LOI, koi }e se odr`at vo Rio de

@aneiro vo 2016-ta godina, voop{to ne gubat vreme. Tie u{te otsega se podgotvuvaat so namera Olimpiskite igri da gi napravat nezaboravni i pritoa Brazil da dobie u{te eden nov za{titen znak – Solar siti

za napojuvaweto na pumpite za voda, koi }e povlekuvaat morska voda i niz mo} en slap }e gi vodat na hidrauli~na turbina.

Taka celiot sistem }e dobiva energija, osobeno za ve~ernata potro{uva~ka. Vo Solar siti e vklu~en i golem {oping-centar, amfiteatri, restorani, kafuliwa i }e privle~e golem broj turisti, koi }e u`ivaat vo pogledot na Rio i Kopakabana od balkon na visina od 105 metri.

Za zavisnicite na adrenalin, na Solar siti }e ima i balkon za banxi-skokovi do koj }e se doa|a so lift.

Seto toa zna~i deka LOI }e mu podarat na Rio nov za{titen znak so koj ovoj grad }e ostane prepoznatliv po ovoj sportski nastan, koj }e se odr`i dve godini po Svetskoto prvenstvo koe treba da se odr`i vo 2014-ta godina.

Vaka otprilika treba da izgleda Solar siti, koj }e bide noviot za{titen znak na Rio de @aneiro, koj }e bide doma}in na LOI vo 2016-ta godina.

Lesno }e bide voo~liv zatoa {to }e se izdignuva vertikalno i }e se gleda od vozduh, kopno i voda.

FUDBAL

RIBERI NAJPLATEN FUDBALER VO BUNDESLIGATA

F

udbalerot na germanskiot gigant Baern, francuskiot internacionalec Frank Riberi, e naplateniot igra~ vo Bundesligata so mese~na zarabotka od 833 iljadi evra. Ovoj 27-godi{en fudbaler ima dogovor so Bavarcite do 2015-ta godina i e podobro platen i od veteranot na [alke, Raul, koj }e dobiva po 600 iljadi evra mese~no.

Na tretoto mesto na listata najplateni igra~i se kapitenite na german-

skata reprezentacija, Mihael Balak i Filip Lam, so mese~na plata od 583 iljadi evra. Tie se malku podobro plateni od Bastijan [vajn{tajger, Arjen Roben i Mark van Bomel. Spored informaciite od germanskiot “Bild”, Baern e na vrvot na listata na timovi koi izdvojuvaat najmnogu pari za platite na fudbalerite. Bavarcite vo kasata mora da imaat 90 milioni evra godi{no za nivnite fudbaleri od Alijans arenata da zami-

FUDBALSKO HOBI

B

BERBATOV - KARIKATURIST

ugarskiot reprezentativec vo Man~ester Junajted, Dimitar Berbatov, osven {to glavno zanimawe mu e postignuvawe golovi, ima drugo hobi koe mu go popolnuva slobodnoto vreme – crtawe karikaturi. Toj e najpoznatiot fudbaler-karikaturist, no iako uspeal da nacrta nekolku svoi kolegi, s$ u{te ne se osmelil da go nacrta svojot {ef, Aleks Ferguson, dvodeceniskiot menaxer na “Crvenite |avoli”.

“S$ {to mo`am da vidam, mo`am i da nacrtam.

Napraviv nekolku karikaturi na momcite, kako Viza (Runi), Vida (Vidi}), Fle~a (Fle~er) i dobro se iznasmeavme na nivna smetka. Mislam deka im se dopa|aa”, re~e Berbatov.

Zasega nikoj od soigra~ite nema komentirano za hobito na ovoj fudbaler, no zatoa naviva~ite na Man~ester sigurno go pravat toa. Tie pove}e sakaat fudbalerot da se posveti na golovite i pobedite, otkolku na karikaturite. Zasega bugarskiot reprezentativec dava golovi po sekoi sto {ansi.

nat doma zadovolni. Na vtoroto i tretoto mesto se Volfsburg (70 milioni), [alke (60 milioni), dodeka najmalku pari za plati izdvojuva Kajzerslautern, “samo” 13,5 milioni evra.

Koga stanuva zbor za trenerite, pak, Lui van Gal, e ubedlivo prv so plata od 633 iljadi evra mese~no. Potoa sleduvaat Feliks Magat od [alke so mese~na zarabotka od 458 iljadi evra, a isto tolku zarabotuva i generalniot menaxer na klubot od Gelzenkirhen.

S$ u{te ne se osmelil da go nacrta svojot {ef, Ser Aleks Ferguson.

Mese~nata zarabotka na Riberi iznesuva rekordni 833 iljadi evra.

So toa toj e najplaten fudbaler od Bundesligata.