Br.116-kapital-01.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON UPS

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

MALATA KURIRSKA KOMPANIJA STANA PLANETAREN XIN STRANA 14

KARAKTER STRANA 8

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 31.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,1 7% 0,60% 0 00,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 48,48 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

76,03 7 1,41%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (31.08) 2.351

I POKRAJ ZAKONSKATA OBVRSKA ZA TRANSPARENTNO RABOTEWE

MBI 10

2.349 2.347

VMRO-DPMNE I SDSM GI KRIJAT SMETKITE OD DR@AVNIOT REVIZOR 5 ]E SE MENUVA ZAKONOT, AMA NE I VISINATA NA PRIDONESITE

PENZISKITE PRODONESI NEMA DA SE NAMALAT VO 2011?! STRANA 2

IZNENADUVA^KA NENADUVA^KA D OSTAVKA

ZDRAVEV DRAVEV SI OD ODI OD MEPSO I ]E RABOTI ZA VMRO-DPMNE STRANA 3

2.345

2.343 2.341 2.339

2.337 2.335 25.8

27.8

29.8 2

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

ZAKONITE SE ZA DA SE KR[AT! STRANA 2

PRODL@UVA KRATEWETO NA BUXETSKIOT DEFICIT

GRCIJA ZAPO^NA SO RASPRODA@BA NA DR@AVNOTO ZEMJI[TE STRANA 12

31.8

2 01.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 01 SEPTEMVRI 2010

ZAKONITE SE ZA DA SE KR[AT!

amo deset milioni evra! Tolku zakonski smeat da potro{at partiite za sekoi izbori! Zna~i so deset milioni evra (skromno!?) treba da platat reklami po televizii i po vesnici, propaganden materijal (na poslednite “dupli” izbori bea osobeno inventivni, pa se iznagledavme ~adori, kondomi i sjaevi za usni so “ìgot” na partijata), tro{oci za organizacija na sekoj miting, tro{oci za ~estewe na rastr~anoto ~lenstvo i simpatizerstvo... Oti ne e lesno da se preìveat edni izbori! A bogami ne e ni evtino! Hiperaktivnosta na partijata nalaga i hiper tro{oci neophodni da se izdrì celata parodija od iz borna kam pawa! I pritoa esencij alno e va`no da se imaat fantasti~ni matemati~ki, em ekonomski ve{tini i da se obezbedat site neophodni “namirnici” za edni izbori, a pritoa da ne se nadmine vo nikoj slu~aj limitot od 10 milioni evra. Oti zakonot taka veli! A zakonot mora da se po~ituva, zo{to vo sprotivno sleduvaat te{ki sankcii! Osobeno vo Makedonija... I osobeno ako istiot go kr{at VMRO – DPMNE ili SDSM, kako najgolemi partii i nositeli na najgolemata politi~ka odgovornost! Ova e teorijata! No, kako {to i “GREKO” zabeleùva, problemot kaj nas e vo kontinuiraniot ras~ekor pome|u ona {to e napi{ano i toa {to se pravi! Vo praktika – i dvete partii potro{ile po tri pati pove}e od dozvolenoto za poslednite izbori. Do du{a, ovaa informacija mora da se primi so dol`na rezerva oti izvor

za nea se samite partii (pa ottuka relevantnosta e diskutabilna). Ne kaùvaat kolku potro{ile tie, ama vedna{ znaat kol k u p o tr o { il pr o tivnikot. I, za ìvo ~udo so ista suma operiraat i dvete kujni! A javnosta ne znae kolku vistinski potro{ile, zo{to tokmu ovie dve partii prosto oboàvaat da go kr{at z a ko no t. I to a to kmu onoj za finansirawe na politi~kite partii im e taka, osobeno drag za nepo~ituvawe! Ka k o { t o t v r d a t o d Dràvniot zavod za revizija, za poslednite izbori nitu VMRO – DPMNE, nitu SDSM s$ u{te nemaat podneseno smetki za toa od kade im se parite i kolku evra dale za partiskoizborni potrebi (partiite tvrdat deka gi imaat objaveno vo Slu`ben vesnik, i vo koj bilo od dnevnite vesnici, a izvesen period gi imale “zaka~eno” i na svoite internet- stranici). A zakonot vika deka mora da gi objavat! A tie ete ne go po~ituvaat! I nikoj ne im moè ni{to! Parite, osobeno onie vo ke{, {to se slevaat vo izbornite kampawi vo Makedonija se siva zona koja e plodno tlo za korupcija so godini nanazad. Nema evidencija, nema nadzor, nema sankcii – parite se slevaat “na crno”, se tro{at “na crno” i potoa nikoj ne odgovara za kriminalot oti nema “crno na belo”. Partiite dobivaat ustni opomeni, a instituciite si ja prefrlaat topkata edni na drugi i taka do slednite izbori. Milionski sumi, neprovereni izvori na finansirawe, “te{ki” i somnitelni zdelki so gazd i te na m ed ium i te se krijat vo ovaa “siva zona”. Ili nekoj moèbi im veru-

]E SE MENUVA ZAKONOT, AMA NE I VISINATA NA PRIDONESITE

PENZISKITE PRODONESI NEMA DA SE NAMALAT VO 2011?! Iako Zakonot za socijalni pridonesi nalaga od 2011 godina pridonesite da iznesuvaat 15%, namesto sega{nite 18%, najverojatno }e se smeni zakonot za da ostane sega{nata stapka KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

va na partiite deka se finansiraat od ~lenarina (1.000 denari mese~no) i “~at-pat” po nekoja skromna donacija na nekoj dobr o n am er e n p ol i ti ~ k i idealist!? Pa so takva skromna suma potoa se ~estat so ni malku skromna kampawa!? Pa ako bea tolkavi doma}ini i ako umeea od ni{to da napravat ne{to, dr`avava ne }e ni be{e na derexevo na koe ni e sega – so frapantni 33% nevraboteni (!?), so mal milion na nere{eni slu~ai na detektiran kriminal, korupcija i nepotizam, so ubistva i grabe`i srede bel den, na opa{kata od regionot po site parametri na razvojot. Toa e rezultatot od nivnoto dvaesetgodi{no naizmeni~no vladeewe. Si nosat zakoni, za podocna samite da si gi kr{at!. . .Oti na{ive “ikonomisti” najdobro igraat na crno! A vo toj tanc vo temnina gu{nati se silno, nadminuvaj}i gi i izdignuvaj}i se nad partiskite razliki, nesoglasuvawa i dnevno – politi~ki “breckawa”! Vo sivata zona – tie se obedineti!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

ena dopolnitelno dobi @ivko Radevski za da go izgotvi planot za reorganizacija na Svedmilk. Radevski pobara 60 dena od doveritelite za da go izgotvi biznis-planot, bidej}i poradi letnite odmori mnogu te{ko komuniciral so niv. Na v~era{noto ro~i{te prisustvuvaa pette najgolemi doveriteli, od koi ~etiri glasale za prodol`uvawe na rokot, a najgolemiot doveritel, Tutunska banka, glasa{e vozdr`ano.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

ridonesite za penzisko osiguruvawe nema da se namalat vo 2011 godina, kako {to nalaga zakonot, velat za “Kapital” dobroupateni izvori. Zakonot za zadolìtelno socijalno osiguruvawe nalaga od 1 januari narednata godina, stapkata na pridones da iznesuva 15%, a sega iznesuva 18%. Poznava~ite smetaat deka Vladata }e predloì izmeni vo postojniot Zakon, so koi stapkata na pridones }e ostane na sega{noto nivo od 18%. “Vladata vo dekemvri 2008 godina donese odluka, pridonesite kontinuirano da se namaluvaat na godi{no nivo, so {to godinava stapkata na pridones treba{e da iznesuva 16,5%. Me|utoa, samite predlaga~i na Zakonot sfatija deka na toj na~in Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) s$ pove}e vleguva vo deficit i gi vratija pridonesite na 18% preku izmeni vo Zakonot, koi povtorno sami gi predloìja”, velat tie. Spored Janko Trenkoski, ekonomski analiti~ar i direktor na privatniot fond KB prvo penzisko dru{tvo, pametno bi bilo stapkata

33,2% 1% godinava }e bide buxetskiot transfer kon PIOM, koj porasna mnogu vo rok od edna godina. Vo 2008 iznesuva{e 27%.

}e se zgolemi brojot na penzioneri vo 2011 godina, {to }e gi zgolemi i rashodite za isplata na penzii

na penziski pridonesi da ostane na 18%”. Od PIOM ne potvrduvaat, no i ne demantiraat deka nema da se menuva visinata na pridonesite. “Ne mo`eme da tvrdime. Treba da re{i Vladata”, velat ottamu. Zakonot so koj be{e predvideno namaluvawe na pridonesite, spored analiti~rite, pretstavuva no` so dve ostrici. “Od edna strana se namaluva sumata koja ja pla}aat stopanstvenicite, no od druga se sozdavaat dopolnitelni optovaruvawa za Buxetot. Buxetskiot transfer kon PIOM porasna vrtoglavo vo rok od edna godina. Vo 2008 iznesuva{e 27%, a godinava 33,2%”, velat tie. Vo 2008 godina be{e donesen Zakonot za zadol`itelno socijalno osiguruvawe, koj nalaga{e vo 2009 godina pridonesite za penzisko od 21,2% da se namalat na 18,5%, vo 2010 od 18,5% na 16,5%, a vo 2011 na 15%. Godinava

preku izmeni vo Zakonot, pridonesite ne se namalija na 16,5%, tuku ostanaa 18%. Spored analizite na PIOM, vo 2011 godina rashodite za isplata na penziite }e se zgolemat, imaj}i predvid deka brojot na penzioneri }e se zgolemi za 1%. Spored niv, zgolemuvaweto }e bide nezna~itelno. “Sepak, ne se o~ekuva pogolemo zgolemuvawe na tro{ocite za isplata na penzii”, velat vo PIOM. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika velat deka nema opasnost od finansiski tovar vrz ovaa institucija. Ottamu tvrdat deka narednite nekolku godini starosnite granici za odewe vo penzija nema da se menuvaat. “Dokolku nevrabotenosta raste, a pridonesite se namaluvaat, logi~no e ili da se namalat penziite ili da se optovari buxetot na RM”, uka`uvaat analiti~arite.

NAVIGATOR

01.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

SO DOBLEST PROTIV BOLESTA NA ZABORAVOT

MILE JANAKIESKI

FATMIR BESIMI

MIHAJLO MANEVSKI

BO@IDAR DIMITROV

inisterot za transport kone~no M }e im go predade

kinuvaweto na dvojnoto grupata dr`avi protiv ontroverzniot bugarski Udonija odano~uvawe me|u Make- Ikorupcijata mu poso~i na Kminister si gi prisvoi i Germanija, {to go po- ministerot za pravda deka kako bugarski i novite

dr`avnoto zemji{te na op{tinite, na poteg se gradona~alnicite

bara ministerot za ekonomija, }e pridonese za unapreduvawe na ekonomskite odnosi

antikorupciskiot zakon ne se sproveduva, samo Manevski ne priznava

makedonski spomenici, koi se del od proektot “Skopje 2014”

IZNENADUVA^KA OSTAVKA

ZDRAVEV SI ODI OD MEPSO I ]E RABOTI ZA VMRO-DPMNE Vladimir Zdravev se pofali deka finansiski go konsolidiral MEPSO, no poslednite podatoci pokaùvaat deka 2008 godina, kompanijata ja zavr{ila so zaguba od 4,5 milioni evra, vo 2007 imala zaguba od 27 milioni evra, a podatoci za 2009 nema. i na anga`mani na proekti KATERINA POPOSKA na VMRO-DPMNE”, pi{uva vo poposka@kapital.com.mk izjavata na Zdravev. eneralniot direk- Finansiskite izve{tai na tor na dràvniot MEPSO pokaùvaat deka 2008 elektroprenosen godina, kompanijata ja zavr{ila sistem (MEPSO), so zaguba od 4,5 milioni evra. Vladimir Zdravev, Posledniot finansiski izve{taj po trigodi{no direkto- na MEPSO za 2008 godina ruvawe v~era si podnese pokaùva deka se ostvareni ostavka od funkcijata. Do prihodi od 146 milioni evra. v~era{niot rok, daden od Vo 2007 godina MEPSO prikaà Antikorupciskata komisija, zaguba od 27 milioni evra. do koga partiskite akti- Taa godina Zdravev ja prezede visti nositeli na dve ra- upravuva~kata funkcija so MEPkovodni funkcii trebaa da SO, koja prethodno ja drè{e se odlu~at za edna, Zdravev Atanasko Tunevski. S$ u{te nema re{i vo idnina da se pos- podatoci so kakvi rezultati veti na vnatrepartiskite MEPSO ja zavr{i 2009 godina. proekti na VMRO-DPMNE. Godi{niot finansiski izve{taj Svojata ostavka ja obraz- docni so meseci. Od MEPSO loì so uspe{nite proek- ne kaùvaat koj }e sedne na ti koi gi realiziral vo direktorskata fotelja koga ve}e dràvnata energetska kom- Zdravev ne e na kormiloto na panija, pa sega bilo red da energetskata kompanija. Edinse posveti na partiskite stveno se povikuvaat na Zakonot aktivnosti preku pozicijata za trgovski dru{tva, ~len 364, pretsedatel na Sovetot na spored koj Nadzorniot odbor na MEPSO na slednata sedica op{tina Centar. “Podnesuvam ostavka od treba da ja konstatira ostavkata funkcijata generalen direk- na Zdravev i da izbere negov tor na MEPSO, {to zna~i zamenik. Ovaa procedura ne deka voedno se povlekuvam treba da trae podolgo od 60 od pretsedatelskoto mesto dena od denot na konstatirawe vo Upravniot odbor na taa na ostavkata. Dotoga{ Zdravev kompanija. Ostavkata ja pod- }e bide direktor vo ostavka. nesuvam za{to taka odlu~iv Zdravev ja prezede direktorotkako ja realizirav agen- skata funkcija vo MEPSO vo data za finansiska konsoli- avgust 2007 godina kako kadar na dacija na kompanijata i za VMRO-DPMNE - pretsedatel na implementacija na pove}e op{tinskiot komitet na Centar. investiciski proekti vo Roden e vo 1973 godina, a po prenosnata mreà. Ostanu- profesija e ma{inski inèner. vam celosno fokusiran na Pred partijata da go nazna~i vnatrepartiski aktivnosti za direktor na MEPSO, Zdravev

3 FAKTI ZA...

4,1% 4,7% 6,4%

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO JULI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO JUNI E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO PRVITE [EST MESECI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

isatelkata X.K. Rouling,g, avtorkata ili popularnoo “majkata” na Hari Poter, r, donira{e 10 milioni funtii vo Fondot za istraùvawe naa bolesta multipleks sklerozaa vo {kotskiot grad Edinburg.g. Sredstvata se nameneti zaa osnovawe i ureduvawe naa Institut i klinika za lekuuvawe na bolnite od multipleks ks skleroza i drugi degenerativni bolesti kako Alchajmerovata, Parkisonovata i Hantingtonovata bolest. Novoformiraniot institut }e go nosi imeto na nejzinata majka Ana Rouling, koja po~inala na 45 godini tokmu od multipleks skleroza. No, donacijata na slavnata pisatelka e samo inicijalna kapisla vo eden ogromen mediciski zafat – obezbeduvawe na fond od 350 milioni funti koi }e bidat nameneti za istraùvawe na ovie bolesti, kako i nivno lekuvawe preku obu~uvawe na stru~ni kadri za rabota i istraùvawe. Doniranite 10 milioni funti moèbi se ronka vo bogat-

X.K. X.K K. ROULING RROU OUL OU LI LING stvoto na pisatelkata koe se procenuva na pove}e od polovina milijarda funti. Se raboti za filantrop koja ova bogatstvo go steknala za relativno kuso vreme od edna decenija, no isklu~ivo od avtorskite prava od proda`bata na romanite i filmovite za mladiot ma|ioni~ar Hari Poter: prethodno bila samohrana majka re~isi na rabot na egzistencijata. Rouling se vbrojuva me|u desette najbogati Britanki, a filantropijata ne & bila tu|a nitu dosega. Prethodno, me|u drugoto, ima donirano 5 milioni funti vo programata za socijalnata za{tita na `enite vo Britanija.

GUBITNIK

EVROINTEGRATIVEN ]ORSOKAK

ovoditel na rabotel kako rakovoditel Sektorot za fiskalna avtomatizacija vo Upravata za javni prihodi (UJP). Me|u pokrupnite proekti vo trigodi{noto rabotewe na Zdravev vo MEPSO se 400 kilovoltniot dalnovod DubrovoCrvena Mogila, so {to energetski se povrzavme so Bugarija, investicija vredna okolu 32 milioni evra. Vo vremeto na Zdravev MEPSO stana polnopraven ~len na edinstvenata evropska asocijacija za prenosni-sistemi operatori ENTSO-E. No, Zdravev be{e prozvan i za afera. Vo 2007 godina opozi-

ciskata SDSM obvini deka detalniot urbanisti~ki plan za atraktivno zemji{te vo centarot na Skopje, nad italijanskata ambasada, popoznato kako “Mal ring”, e celosno izmenet vo korist na tatkoto i ~i~koto na Vladimir Zdravev. Sou~esnici na Zdravev, spored toga{nite naodi na SDSM, bile ministerot Mile Janakieski i porane{nata gradona~alni~ka na op{tina Centar, Violeta Alarova. Aferata be{e te{ka tri milioni evra.

PROCENKI...

icepremierot zadolèn za evrointegracii, Vasko N aumov ski, se ~ini ni voop{to ne e zagrièn za sosostojbite so evrointegrativnite te procesi, resorot koj {to toj go menaxira. Nitu zabele{kite te na me|unarodnite pretstavnici ci za unazaduvawata vo harmoniizacija na EU-zakonodavstvoto, to, nitu zabele{kite za zastoj vo reformite, nitu pak padot na poddr{kata za evrointegrativvnata politika, za nego ne pretetstavuvaat seriozen problem em i pokazatel deka rabotite vo sektorot ne mu odat vo dobar ar pravec. Naprotiv, spored nego, go, ova e najdobrata godina koja j Makedonija ja “ìvee” na patot kon EU, ne samo po sprovedeni reformi, tuku i broj na usvoeni zakoni. Za Naumovski gorespomenatite zabele{ki se samo splet na razli~ni okolnosti- otvoreni bilateralni pra{awa, ekonomska kriza, kako i nedosig od politi~ka volja i politi~i dijalog, so koi odredeni politi~ki struktruri sakaat da poentiraat pred javnosta. Vakvata politika na “lov na ve{terki” i barawe na vinovnici onamu kade {to gi nema, voop{to ne doli-

VASKO NAUMOVSKI kkuva na zamenik-premier koj e najpovikan i najodgovoren z uspe{nosta na evrointeza grativnite procesi. procesi Negoviot neseriozen pristap kon problemite i zabele{kite na krajot od denot ne vodat vo progres. Tie ne se motiv plus za administracijata i celata javnost poposveteno da raboti na evropskata agenda. Naprotiv. Malicioznite izjavi deka nekoj drug ni e vinoven za zastojot, e mnogu {teten pristap. Takviot odnos dopolnitelno }e go zgolemi i onaka raste~kiot evroskepticizam vo zemjata.

MISLA NA DENOT

QUP^O DIMOVSKI

minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo

NEISKORISTENI POTENCIJALI ZA RURALEN TURIZAM

hrid e mesto koe izobiluva so predizvici za vlo`uvawe vo proekti {to se odnesuvaat na ruralniot, odnosno selskiot turizam. Samo planinata Gali~ica i selata na nejzinite padini imaat ogromen potencijal za razvoj na selskiot turizam. Proizvodstvoto na organska hrana e mo{ne aktraktivna dejnost, zatoa {to organski proizvedenata hrana ima olesnet plasman na stranskiot pazar, kako i daleku povisoka cena {to ja postignuvaat takvite proizvodi vo sporedba so onie proizvedeni na konvencionalen na~in. Taka {to, Ohridskiot region navistina nudi ogromni mo`nosti za ruralen razvoj.

NE VERUVAM DEKA STE PROSTO RODENI SO AMBICIJATA DA BIDETE KANCELAR. NO, AKO SAKATE DA STORITE NE[TO POSEBNO, AKO U@IVATE DA GI SPROVEDUVATE SVOITE IDEI VO PRAKTIKA, TOGA[ POZICIJATA KANCELAR E TAA [TO MO@E DA PONUDI NAJGOLEMI MO@NOSTI

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA

4 01.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...VO PRIDRU@BA NA POLICIJATA

...OPASNI IZBORI

...MISIJA

Sanader: Ku~iwata laat, karvanot si vrvi

Zakani za `enite vo Avganistan

Bajden stigna vo Irak

u~iwata laat, karvanot si vrvi - im odgovori porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, na novinarite koi go pra{aa za komentar vo vrska so negovata involviranost vo aferata “Hipo“.

ekorden broj `eni, 406, se kandidiraat na parlamentarnite izbori vo Avganistan za 64 prateni~ki mesta, i pokraj brojnite zakani. Brutalno bea ubieni pet kandidatki za parlamentot.

merikanskiot potpretsedatel, Xozef Bajden, v~era pristigna vo Irak, vo presret na zavr{uvaweto na amerikanskoto A voeno prisustvo vo ovaa zemja. Vo Irak raste opasnosta od novi napadi na buntovnicite.

DVA, TRI ZBORA

“Me|unarodniot pazar }e po~eka do krajot na godinata za da se uveri dali Grcija gi ostvaruva svoite finansiski celi, pred da donese sud za nejzinite napori za zazdravuvawe na ekonomijata” JORGOS PAPAKONSTANTINU minister za finansii na Grcija

“Direktnite izraelsko-palestinski mirovni pregovori treba da bidat brzi. Oddol`uvaweto na procesot e vo korist na ekstremistite. Otkako zboruvame za toj konflikt, celiot svet gi znae parametrite za mir” NIKOLA SARKOZI pretsedatel na Francija

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

“Grcija, bez ogled na dare`livata pomo{ od EU, najverojatno }e bankrotira, a }e ja sledat nekolku isto~noevropski zemji. Iako vo momentot e nemo`no to~no da se proceni koi zemji se vo opasnost da ne mo`at da gi vra}aat dolgovite, najizgledni kandidati se Ungarija, Romanija i Ukraina” KENET ROGOF porane{en glaven ekonomist na MMF

GADGETS

TELEVIZIJA KOJA SE GLEDA I DOPIRA

aponski istraùva~ki tim objavi deka go proizvele prviot 3Dteleviziski sistem vo svetot koj na gleda~ite im ovozmoùva da ja doprat i po~uvstvuvaat slikata {to ja gledaat. [efot na istraùva~kiot tim, Norio Makamura, od Nacionalniot institut za napredna industriska nauka i tehnologija, veli deka pri dopiraweto na slikata imate

~uvstvo kako da dopirate gumena topka. Spored nego, ovaa tehnologija ovozmoùva menuvawe na oblikot na trodimenzionalnite sliki za vreme na dopiraweto. Istraùva~ite smetaat deka ovaa 3D-televizija bi moèla da najde svoja primena vo hirurgijata - za simulacii na operacija, kako i vo svetot na videoigrite, kade {to igra~ite }e moàt da go po~uvstvuvaat oru`jeto.

POLITIKA

01.09.2010

I POKRAJ ZAKONSKATA OBVRSKA ZA TRANSPARENTNO RABOTEWE

VMRO-DPMNE I SDSM GI KRIJAT SMETKITE OD DR@AVNIOT REVIZOR

Samo 16 politi~ki partii, me|u koi ne se VMRO-DPMNE i SDSM, si ja ispolnile zakonskata dol`nost i podnele smetki i izve{tai za finansiskoto rabotewe vo 2009 godina, informiraat od DZR MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ajgolemite politi~ki partii vo zemjava, SDSM i VMRO-DPMNE, ne ja ispolnile zakonskata obvrska da dostavat godi{en finansiski izve{taj za 2009 godina do Dr`avniot zavod za revizija. Spored Zakonot, partiite se dol`ni da objavuvaat godi{ni finansiski izve{tai na svoite veb-stranici, vo Slu`ben vesnik i vo najmalku eden od dnevnite vesnici, i da gi dostavuvaat i do Dr`avniot zavod za revizija i Upravata za javni prihodi. Samo 16 politi~ki partii, me|u koi ne se VMRO-DPMNE i SDSM, si ja ispolnile zakonskata dol`nost i podnele smetki i izve{tai za finansiskoto rabotewe vo 2009 godina, informiraat od DZR. "Soglasno ~len 25, stav 3 od Zakonot za finansirawe na politi~kite partii, kvartalen izve{taj za dobieni donacii vo 2010 godina dostavija tri politi~ki partii: Liberalnata partija na Makedonija, Demokratskiot sojuz i Demokratskata unija za integracija (DUI). Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija ima dostaveno izve{taj za dobieni donacii vo 2009 godina. Godi{na

smetka za finansiskoto rabotewe za 2009 godina imaat dostaveno11 politi~ki partii: Demokratskata liga na Bo{wacite, Partijata na penzionerite, Obedinetata partija za emancipacija na Romite, Partijata za nova demokratija, Liberalnata partija, Unijata za kultura na Vlasite, Socijalisti~kata partija, Novata socijaldemokratska partija (NSDP), Demokratskata partija na

“ETNOS”: IZJAVITE NA RIKER “POT^UKNUVAWE PO RAMO” ZA SKOPJE

r~kiot vesnik “Etnos” gi ocenuva izjavite na amerikanskiot ambasador Filip Riker kako “pot~uknuvawe po ramo” otkako toj vo intervju za televizija Alfa istakna deka pozicijata na Va{ington za re{avawe na sporot za imeto ne predviduva promena nitu na ustavnoto ime nitu na Ustavot na dr`avava. Spored tolkuvaweto na izjavite na Riker, vesnikot zaklu~uva deka ambasadorot na SAD vo Makedonija ja poddr`uva “dvojnata formula”, odnosno zamena na referencata PJRM so kompromisno re{enie i upotreba na imeto Republika

Makedonija za onie koi ve}e go priznale ustavnoto ime. “Ne smetame deka re{enieto treba da dovede do promena na ustavnoto ime ili na Ustavot. Toa e va{ Ustav, va{ svet dokument. Toa {to e nu`no, e dvete strani Grcija i Makedonija da postignat dogovor za edno me|unarodno ime koe }e go zameni PJRM i kade toa }e se koristi. Ona {to nie poddrùvame e da se svrtime kon vistinskoto pra{awe, a toa ne se pra{awata za identitetot ili za jazikot, tuku se odnesuva na nao|awe edno re{enie koe }e vi ovozmoì da si go so~uvate Ustavot i da se pribliìte

SDSM: NAREDBITE NA GRUEVSKI I FAMILIJATA SE NAD ZAKONITE!

pored SDSM, nema nikakva dilema deka nara~atel na izmenite vo Detalniot urbanisti~ki plan za Stara èlezni~ka i parcelata vrz Juèn Bulevar od 153 iljadi metri kvadratni, ili 300 iljadi metri kvadratni zaedno so hotelot {to dosega treba{e da bide izgraden na toa mesto, e premierot Nikola Gruevski. Toa e ednakvo na 600 milioni evra teòk biznis, istakna Jani Makraduli od SDSM. "A, deka vistinata e kako {ilo, v~era potvrdi i gradona~alnikot Koce Trajanovski. Toj objavi deka

potpi{al Memorandum za sorabotka so firmata GEMA GRUP, firma-zastapnik na angliska koorporacija zainteresirana za izgradba na soobra}ajnicata i kompleksot. Toa Koce go napravil vo ~etiri o~i. Ovaa firma e bliska do Gruevski i familijata, so nea e povrzan {urata na Orce Kam~ev”, izjavi Makraduli. Makraduli dodava deka vakviot kriminalen poteg vo DUP se pravi so cel da se opravda zo{to ne be{e ispo~ituvan rokot od dve godini za izgradba na hotelot i zo{to dr`avata soglasno dogovorot

Srbite vo Makedonija, Partijata za evropska idnina (PEI) i Demokratskiot sojuz. [est politi~ki partii imaat dostaveno Godi{en finansiski izve{taj za 2009 godina, i toa Liberalnata partija na Makedonija, Novata socijaldemokratska partija, Demokratskiot sojuz, Socijalisti~kata partija na Makedonija, Obedinetata partija za emancipacija i Nova demokratija", izjavi

kon Severoatlantskata alijansa”, ja prenesuva “Etnos” izjavata na Riker. Vesnikot komentira deka izjavite na ambasadorot na SAD vo Skopje doa|aat vo presret na o~ekuvanata nova inicijativa od posrednikot na ON Metju Nimic za re{avawe na pra{aweto za imeto i vo vreme koga se bara formula za nadminuvawe na bezizleznata situacija vo pregovorite za imeto. “Etnos“ pra{uva dali izjavite na Riker celosno ja odrazuvaat oficijalnata amerikanska pozicija i dali Atina e zapoznaena so novata ramka za pregovorite.

ne go odzema zemji{teto. Od VMRO-DPMNE, pak, objavija deka stavile kraj na megaskandalot "Ba~ilo", koj se slu~il za vreme na vladeeweto na SDSM. Zemji{teto sproti soborniot hram vo Skopje, koe bilo konfiskuvano vo aferata "Ba~ilo", na javno nadavawe bilo prodadeno za 3 iljadi evra metar kvadraten. “Dokolku SDSM ostane{e na vlast, denes ova zemji{te }e be{e sopstvenost na ov~arot Isnifaris Xemaili, ili na nekoj funkcioner na SDSM. I toa za cena dogovorena vo ~etiri o~i”, izjavi Sa{o Stefanovski od VMRO-DPMNE.

za "Kapital" portparolot na DZR, Mijal~e Durgutov. I Grupata dr`avi protiv korupcijata, GREKO, zav~era uka`a deka finansiskata netransparentnost na makedonskite politi~ki partii e problem koj se provlekuva so godini. Nasproti tvrdeweto na DZR i na GREKO, VMRO-DPMNE i SDSM tvrdat deka se zalagaat za transparentnost i go po~ituvaat Zakonot za

finansirawe na politi~kite partii. Od VMRO-DPMNE velat deka UJP gi ima na uvid nivnite finansii. "Finansiraweto na politi~kite partii e oblast na koja mora da se posveti posebno vnimanie. Takvi se i preporakite na GREKO. VMRO-DPMNE redovno gi dostavuva site izve{tai do UJP i gi objavuva na svojata veb-stranica", izjavi pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija

Dimovski. Od SDSM tvrdat deka redovno ja ispolnuvaat ovaa obvrska, tokmu kako {to propi{uva Zakonot. "SDSM godi{nite finansiski izve{tai gi objavuva vo dnevniot vesnik "Utrinski vesnik", vo Slu`ben vesnik, na veb-stranicata na partijata i vo Upravata za javni prihodi. Za razlika od VMRO-DPMNE, SDSM nema blokirano smetka, kako {to toa go napravi DPMNE dodeka be{e vo opozicija. Spored toa, situacijata so finansiraweto na SDSM e ~ista", velat od SDSM. Od opoziciskata LDP, koja, spored podatocite na DZR, isto taka ne e dovolno a`urna vo ispolnuvaweto na zakonskite obvrski, velat deka najodgovorno gi po~ituvaat zakonskite obvrski i redovno dostavuvaat godi{ni izve{tai do nadle`nite institucii. "LDP sekoja godina podnesuva zavr{na presmetka do Dr`avniot zavod za revizija i maksimalno gi po~ituva zakonskite obvrski koi proizleguvaat od Zakonot za finansirawe na politi~kite partii. [to se odnesuva do kvartalnite izve{tai, a koi se odnesuvaat na donaciite, LDP sekoga{ koga prima donacija gi izvestuva nadle`nite institucii, iako toa najmnogu se slu~uva za vreme na izborna godina", velat od LDP.

6 01.09.2010 KADE SE DVI@AT EKONOMIJATA I @IVOTNIOT

I PO KRIZATA, ]E IMA KRIZA AKO NE PORASNAT IZVOZOT I INVESTICIITE

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

akedonskiot ekonomski rast na nivo od 2% do 5% se poka`a kako nedovolen da gi namali nevrabotenosta i stapkata na siroma{tija vo zemjava i da go pottikne raboteweto na kompaniite. Vladinite merki i reformite ne dadoa rezultati, a potro{ija mnogu pari od buxetot. Globalnata ekonomska kriza gi izvadi na videlina site problemi i nedostatoci na ekonomskata politika i sostojba vo Makedonija. Sega site stanaa svesni deka zemjata e premnogu ranliva na ekonomski plan i deka toj vpe~atok ne go delat samo gra|anite i firmite. Zo{to makedonskata ekonomija e neuspe{na? Koi se porazitelnite brojki koi otsli-

Globalnata ekonomska kriza & zadade u{te pogolem udar na makedonskata ekonomija, kkoja 20 godini ne e izlezena od kriza. Spored svetskite eksperti, krizata s$ u{te ne e zavr{ena, a nacionalnite ekonomii bavno }e izgleguvaat od nea. Se postavuva pra{aweto: Vo koj pravec }e se dviàt makedonskata ekonomija i standardot na gra|anite? kuvaat deka merkite i politikite ne davaat rezultati i vo isto vreme se dokaz deka gra|anite se soo~uvaat so nizok ìvoten standard i strav od finansisko propa|awe, a kompaniite ìvurkaat bez golemi potencijali za investicii i rast? Statistikata e mnogu surova i sekojdnevno gi objavuva podatocite za lo{ite performansi na makedonskata ekonomija, duri i toga{ koga se pravat razni gimnastiki so brojkite za da se otslika nekoja porazli~na situacija i da se promeni percepcijata za realnata ekonomska slika vo zemjava. Edna tretina od gra|anite se

siroma{ni, 33,8% iznesuva stapkata na nevrabotenost i e najgolema vo regionot, so isklu~ok na Bosna i Hercegovina, i brutodoma{en proizvod od samo 4.657 dolari po ìtel. Od osamostojuvaweto do denes, vkupniot brutodoma{en proizvod nitu edna{ ne se iska~i do granicata od 7%, {to spored ekspertite, e potrebno za da se podobri standardot na gra|anite. Visokata stapka na rast se slu~i vo 2007 godina od nad 6%, no i toga{ naj~estiot odgovor na lu|eto za ekonomskata sostojba vo zemjata be{e umereno pesimisti~ki. Kvalitetot na ìvot ne im se podobri, nitu pak ìvotniot standard.

Minatata godina, globalnata ekonomska kriza & zadade u{te pogolem udar na makedonskata ekonomija. Izvozot se prepolovi, gra|anite ja namalija potro{uva~kata, bankite go zaprea kreditiraweto, kompaniite rabotea so zagubi. Spored svetskite eksperti, krizata s$ u{te ne e zavr{ena, a nacionalnite ekonomii bavno }e izgleguvaat od nea. I sega se postavuva pra{aweto: Vo koj pravec }e se dvi`i makedonskata ekonomija? â&#x20AC;&#x153;Makedonskata ekonomija dolgi godini e pod presijata na tranzicijata i transformacijata. So nivnoto privr{uvawe zapo~na proces na povisoki razvojni

stapki, no za `al se zaglavivme vo svetskata ekonomska kriza i povtorno dojde do zabavuvawe na rastot. Sega se nao|ame vo postrecesiska faza, koja s$ u{te ima vlijanie vrz pobaruva~kata vo svetski ramki, a so toa i vrz mo`nostite za zgolemuvawe na ponudata i na izvozot. Toa gi namaluva na{ite kapaciteti, {to zna~i deka sega e vistinskoto vreme za strukturni promeni, odnosno za jaknewe na kapacitetite za povisoko nivo na finalizacija na proizvodite i nivno izvozno naso~uvawe. Poznato e deka vo globalniot svet uspevaat samo onie koi nudat inovacii, povisoko nivo na obrabotka

MAKROEKONOMSKITE PERFORMANSI JA DAVAAT VISTINSKATA SLIKA

o kriznata 2009 godina, od zemjite vo regionot edinstveno Albanija zabeleà pozitivni rezultati, so ostvaren rast na BDP od 4,9%, pred s$ poradi vloùvaweto na dràvata vo infrastrukturni proekti. Makedonija vo prviot kvartal od godinava zabeleà negativna stapka na rast od 0,9% i se zadovoli so pozitivnite rezultati vo odnos na stabilniot denar i kontroliranata inflaci-

ja. No, spored ekspertite, toa ne e dovolno za optimizam. Po cela dekada nadvor od fokusot na javniot interes, inflacijata povtorno stana aktuelna. Tro{ocite za ìvot postojano se zgolemuvaat. Registriran e zna~itelen rast na cenata na strujata, parnoto, gorivoto, pijalacite. I porastot na cenite na hranata direktno vlijae vrz zgolemuvawe na tro{ocite na ìvot. Indeksot na tro{ocite na ìvot

vo juli godinava e zgolemen za 1,5% vo sporedba so istiot mesec lani, i toa najmnogu vo oblasta na domuvaweto -vodata, elektrikata, gasot i drugite goriva. Narodnata banka predupredi deka godinava stapkata na inflacija }e raste nad o~ekuvanoto. Prvi~no NBM predviduva{e inflacija od 1%, a sega o~ekuvawata se deka vo septemvri i oktomvri inflacijata mo`e da dostigne 2%. Inflacijata stag-

nira od 2002 godina navamu, koga iznesuva{e 1,8%, a vo prethodnata 2001 godina be{e 5,5% i vo 2000 â&#x20AC;&#x201C; 5,8%. Podocna se dvi`e{e od 1,2% vo 2003 do 2,3% vo 2007. Samo vo 2008 godina poradi krizata, inflacijata se zgolemi na 8,3, dodeka vo minatata godina ima{e pad od 0,8%. Vo Albanija prose~nata stapka na inflacija iznesuva{e 2,9 % vo 2007 godina, 3,4% vo 2008 i 1,7% vo 2009. Crna Gora vo 2007

godina ima{e prose~na stapka na inflacija od 4,2%, vo 2008 godina be{e 7,4%, a minatata godina ja zavr{i so prose~na stapka na inflacija od 1,8%. Stranskite investicii otsustvuvaat vo zemjava. So priliv na vkupno 70 milioni evra za prvite ~etiri meseci godinava, Makedonija e daleku zad Srbija, Hrvatska i Romanija. Minatata godina zemjava ja zavr{i so skromni 180 milioni evra stranski

STANDARD?

01.09.2010

1/3

GRA\ANITE SE NESRE]NI

od gra|anite vo zemjava se siroma{ni

33,8%

iznesuva stapkata na nevrabotenost i e najvisoka vo regionot, so isklu~ok na BiH

4.657

dolari iznesuva BDP po `itel

i posofisticirani proizvodi i uslugi. Zatoa promenata na strukturata, no i naso~uvawe kon izvozot se realnite nasoki na dvièwe koi moàt povtorno da obezbedat dinami~en razvoj. Izgradbata na infrastrukturni objekti (soobra}ajno, elektronsko i energetsko povrzuvawe) i vloùvaweto so cel otvorawe novi rabotni mesta, namaluvawe na siroma{tijata i pottiknuvawe na doma{nite i stranskite investicii se neophodni elementi na razvojnata politika {to treba pottiknuva~ki dolgoro~no da deluva”, veli univerzitetskiot profesor Jovan Pejkovski. Spored nego, ima potencijali, no treba da se sozdavaat mo`nosti za nivno koristewe preku razni formi na koncesii, privatno javno partnerstvo, pogolemo vklu~uvawe na lokalnata samouprava vo iskoristuvawe na razvojnite potencijali. Toj smeta deka osobeno treba da se pottiknuva produktivnata namena na sredstvata koi gi investiraat gra|anite {to rabotat vo stranstvo t.n.privatni transferi. “Bez investicii koi se na nivo od 20%-25% od BDP ne moè da se sozdavaat razvojni performansi koi }e gi zadovolat potrebite na gra|anite i }e go prifatat raste~kiot kontingent na rabotna sila koja stasuva, se educira, a ne se vrabotuva”, istaknuva Pejkovski. BEZ DOVOLEN EKONOMSKI RAST Biznismenite ne se soglasuvaat deka nekoga{ imalo pozitiven rast vo ekonomijata vo zemjava. “Vo poslednite 20 godini ekonomijata stagnira, prose~nata stapka na porast na BDP e najverojatno okolu 2%. Toa ne e razvoj, toa e stagnacija. I ne veruvam deka toa e politi~ki koncept. Vo sive ovie godini se menuvaa i desni i levi vladi, taka {to najgolemo vlijanie sigurno ima vladeeweto na konzervativna monetarna politika i enormniot porast na buxetite. Site vladi zafa}aa golem del od stopanstvoto, pove}e od {to toa moè{e da podnese. Ova e glavniot problem, s$ drugo e vtorostepeno. Su{tinata e da se revidira vodeweto na monetarnata i fiskalnata politika”, veli

JOVAN PEJKOVSKI

UNIVERZITETSKI PROFESOR “Dràvite vo cel svet se zadolùvaat, no vo ramkite na utvrdenite potencijali i razvojni performansi. Negativnite primeri na prezadolènost, koi gi imame i vo na{eto sosedstvo, se jasen signal kako ne treba da se koristat sredstvata so ogled deka kapitalot e najskap resurs, a prezadolènosta go namaluva pristapot kon nego i bara reformi koi, isto taka, gi ograni~uvaat rastot i razvojot. Zadolùvaweto treba da se gleda od aspekt na negovata namena. Produktivno naso~enite sredstva od stranski ili doma{ni izvori se posakuvana sostojba so ogled deka tie }e sozdadat uslovi za podinami~en rast i razvoj i novi vrabotuvawa”. Mir~e êkrexi, stopanstvenik i ~len na Sojuzot na stopanski komori. Poseben problem e strukturata na izvozot. Glaven akcent imaat matalurgiskata i tekstilnata industrija, koi ja vle~at makedonskata ekonomija. No, tie se visoko zavisni od slu~uvawata na svetskiot pazar, poradi {to nivnite problemi silno se odrazuvaat vrz industrijata. “Makedonskata ekonomija e mala, otvorena i uvozno zavisna, {to zna~i deka e upatena na natamo{no zgolemuvawe na nadvore{no–trgovskata razmena za da se zadovolat potrebite na stopanstvoto i na gra|anite. Od razvoen aspekt, neophodno e da se prezemat merki koi }e gi pottiknuvaat investiciite vo oblasti i granki so koi }e se ostvaruva namaluvawe na uvoznata zavisnost. Neophodno e da se investira vo izvozno orientirani kapaciteti. Devizniot priliv od gra|anite koi rabotat vo stranstvo i od stranskite investitori e zna~aen resurs”, analizira Pejkovski. NEVRABOTENOSTA STIMULIRA SIVA EKONOMIJA @ivotniot standard na gra|anite e najmnogu pogoden od visokata stapka na nevrabotenost, za koja postojat mnogu somnevawa vo odnos na nejzinata visina. Visokata stapka na nevrabtenost i slabata ekonomija i ponatamu ja stimuliraat sivata ekonomija. Se smeta deka u~estvoto na sivata ekonomija vo BDP se dviì

Po cela dekada nadvor od fokusot na javniot interes, inflacijata povtorno stana aktuelna. NBM prvi~no predviduva{e inflacija od 1%, a sega o~ekuvawata se deka vo septemvri i oktomvri taa mo`e da dostigne 2%. investicii, dodeka sosedna Srbija privle~e dve milijardi evra, a Hrvatska 1,7 milijardi evra. Sepak, se ~ini deka najalarmanten e trgovskiot deficit, koj od godina vo godina raste. Spored ekspertite, toa e silen indikator za nekonkurentnosta na makedonskite firmi, koi te{ko se borat na stranskite i na doma{niot pazar. Minusot na trgovskata smetka se bilda so godini. Vo 2002 godina

iznesuva{e 800 milioni dolari, vo 2003 godina 900 milioni dolari, za vo 2008 godina da dostigne 2,87 milijardi dolari, glavno poradi uvozot na skapi energensi, posebno naftata. Vo 2009 godina ne be{e ni{to podobro. Deficitot iznesuva{e 2,5 milijardi dolari. Vo prvoto polugodie godinava statistikata zabele`a minus vo trgovijata so stranstvo od edna milijarda dolari.

MIR^E ^EKREXI

STOPANSTVENIK “Vo poslednite 20 godini ekonomijata stagnia. Prose~nata stapka na porast na BDP ovie godini e najverojatno okolu 2%. Toa ne e razvoj, toa e stagnacija. I ne veruvam deka toa e politi~ki koncept. Vo izminatiot period se smenija i desni i levi vladi, taka {to najgolemo vlijanie sigurno ima faktot {to vo pogolem period vladee konzervativna monetarna politika, a ima i enormen porast na buxetite. Site vladi zafa}aa golem del od stopanstvoto, pove}e od {to toa moè{e da podnese. Ova e glavniot problem, s$ drugo e vtorostepeno. Su{tinata e da se revidira vodeweto na monetarnata i fiskalnata politika” pome|u 40% i 50%. Del od biznismenite smetaat deka vo poslednite godini ima tendencija na namaluvawe na sivata ekonomija. „Ako porano se smeta{e deka sivata ekonomija zafa}a 40-50% od BDP, sega sigurno e svedena na 30% do 40%”, veli êkrexi. Toj smeta deka biznisot na crno ne moè lesno da se suzbie so merki na represija. “Ako vo dene{no vreme ~ovek raboti na crno, zna~i deka ne moè da si dozvoli da gi pla} a visokite dava~ki kon od dràvata. Sleden ~ekor {to mora da se napravi e da se prilagodi fiskalnata ekonomija so realniot ìvot. Taa sega e nerealna, pa golem del od stopanstvenicite ne moàt da gi pla}aat dava~kite”, veli êkrexi. Za~uduva~ki e kako deceniskiot

problem na visoka nevrabotenost ne predizvikuva pogolemi politi~ki ili socijalni potresi vo zemjata. Brojkata od 33,5% nevraboteni se najde prva na listata {to pred izvesno vreme ja objavi ugledniot internet-portal „24/7 Vol strit”. Zad Makedonija se najdoa Ermenija, Al`ir, a od zemjite vo regionot Bosna i Hercegovina. Vo Hrvatska, stapkata na nevrabotenost e 14,8%, {to e za 2,5 pati pomalku otkolku vo Makedonija. Vo godinite po osamostojuvaweto stapkata na nevrabotenost be{e 27%. Denes, spored najnovite podatoci na Agencijata za vrabotuvawe, kako nevraboteni se evidentirani 330.556 lica. Od niv, duri 20.003 lica se so visoko obrazovanie, a so magisterska diploma bez rabota se 265 lica.

Makedonija denes se deklarira kako zemja so najniski danoci vo Evropa i vo koja firma se registrira samo za nekolku ~asa. Vo zemjava ima i tehnolo{ki industriski razvojni zoni vo koi stranskite investitori moè da vloàt kapital pod ednakvi uslovi. Zemjava se najde na listata na top-pet reformatori vo svetot. Toa ne be{e dovolno za da se pottikne ekonomskiot rast i da se podobri standardot na gra|anite. A tokmu niskiot ìvoten standard e pri~ina makedonskite gra|ani da se ~uvstvuvaat najnesre}ni vo regionot vo odnos na kvalitetot na ìvotot. Spored sociolozite, vo Makedonija vladee raspoloènie, osobeno kaj pomladite, deka duri i da se priklu~i zemjava kon evropskoto semejstvo, nema da go dostigneme ìvotniot standard {to sega go imaat gra|anite vo EU. Toa pridonese zna~itelno da se zgolemi brojot na negativni op{testveni pojavi. Zgolemen e brojot na zatvorenici, zavisnici od alkohol i droga, soobra}ajni nesre}i, mortalitetot. Frapantna e brojkata na osudeni polnoletni lica. Vo 1998 godina be{e 4.515, vo 2002 godina se namali na 3.957, a vo 2008 godina se zgolemi na 6.414. Podatocite na Eurostat za periodot 2005-2007 godina velat deka vo Skopje prose~no se slu~uvale po 18 ubistva godi{no.

SÈ POMALKU KINA I TEATRI Kulturniot razvoj vo zemjava beleì pad. Spored statisti~kite podatoci, duri za 26% e namalen brojot na kino i teatar-pretstavite vo periodot 2007/2008 vo sporedba so 1997/1998, a se namalil i brojot na posetiteli za 24,1%. Vo poslednite 10 godini se zatvorija golem broj kina, teatri, biblioteki i muzei. “Ne stanuva zbor za tranzicija. Nie ve}e ja pominavme tranzicijata, tranzitiravme od socijalizam vo totalno nerazvieno op{testvo, koe voop{to ne go podobri ìvotot na gra|anite. Zatoa ne moème da zboruvame za posledici od tranzicijata, no moème da zboruvame za toa {to ne uspeavme da tranzitirame vo normalno op{testvo. Tranzitiravme vo partiska demokratija i mislevme deka gi sozdadovme osnovite na gra|ansko kapitalisti~ko op{testvo, ama tie ne funkcioniraat. Nemame povisoka produktivnost, ne sme otvoreni kon svetot, nemame demokratija i seto toa vlijae na negativnata klima i na pojava na patolo{ki kriminal i korupcija”, veli sociologot Ilija Acevski.

8 01.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

GOLEMITE VI[OCI MO@E DA JA SRU[AT CENATA NA ^ELIKOT

POEVTINUVAAT SUROVINITE ZA PROIZVODSTVO NA ÊLIK Golemite vi{oci na proizvodstvoto na ~elik }e uslovat pad na cenite na dvete najzna~ajni surovini za proizvodstvo na ~elik - èleznata ruda i koksot vo ~etvrtiot kvartal. Sega ostanuva da vidime dali ~eli~arnicite }e gi namalat cenite na ~elikot ili, pak, }e prodolàt da rabotat so pogolemi profitni marì.

enite na `eleznata ruda i koksot, surovini koi ~eli~arnicite gi koristat za proizvodstvo na ~elik i proizvodi od ~elik, }e pa|aat vo tekot na slednite tri meseci. Ova }e bide prv pad na surovinite godinava, koj }e se slu~i poradi toa {to namalenoto proizvodstvo na ~elik gi prisiluva najgolemite rudnici vo svetot, Vale od Brazil i britanskite Rio Trinto i BHP Biliton, da ponudat golemi popusti vo nivnite dogovori za nabavka. Cenite na `eleznata ruda i koksot (metalur{kiot jaglen) se klu~ni za globalnata ekonomija, bidej}i vlijaat vrz cenite na ~elikot, a so toa i na cenata na mnogu proizvodi za {iroka potro{uva~ka. Cenite na ovie dve surovini se isto taka mnogu zna~ajni za profitabilnosta na rudarskiot sektor i sektorot za proizvodstvo na ~elik, dvete najgolemi i najzna~ajni te{ki industrii vo svetot. Direktorite na rudnicite i analiti~arite procenuvaat

deka cenite na èleznata ruda vo ~etvrtiot kvartal }e padnat od 10% do 15%, dodeka padot na cenata na koksot }e iznesuva od 5% do 10%. Namaluvaweto na cenite na surovinite }e se odrazi vrz namaluvawe na cenite na ~elikot ili vrz zgolemuvawe na marìte na ~eli~arnicite. BHP Biliton, najgolemiot rudnik vo svetot, minatata nedela predupredi deka globalnite vi{oci vo proizvodstvoto na ~elik }e ja pogodat "kratkoro~nata pobaruva~ka" za proizvodite od ~elik. Padot na kvartalnite ceni doa|a otkako cenite na èleznata ruda bea dvojno zgolemeni vo sporedba so minatata godina, {to naide na protesti kaj ~eli~arnicite. Duri i po ovoj pad, cenite na èleznata ruda }e ostanat re~isi 120% povisoki sporedeno od minatata godina. "Ograni~uvawata {to gi pravat rudnicite se za~uduva~ki", veli Daniel Brebner, analiti~ar za berzanski proizvodi od Doj~e Bank vo London. “Moèbi toa ne e

grabe`, no ubeden sum deka prerabotuva~ite na ~elik mnogu im zaviduvaat na ovie lu|e {to go vadat èlezoto od zemjata.” Padot na cenite, {to }e se slu~i vo posledniot kvartal godinava, }e bide prv pad predizvikan od voveduvaweto na noviot sistem za kvartalno odreduvawe na spot-cenite, koj se vovede vo april godinava. Ovoj nov sistem koj se vovede vo april godinava go zameni sistemot na ben~mark za godi{ni dogovori, koj postoe{e 40 godini nanazad. Pregovorite za novi ceni koi se vodea toga{ rezultiraat so skok na cenite na èleznata ruda za 95% do 105%. Vo tretiot kvartal, koga ima{e rapiden porast na proizvodstvoto na ~elik, cenite na èleznata ruda skoknaa za dopolnitelni 20% do 30%. Cenite na èleznata ruda i koksot se dvojno zgolemeni vo sporedba so minatata godina, koga zgolemuvaweto na proizvodstvoto na ~elik, predvodeno od kineskite kompanii, pridonese za rast na profitabilnosta na najgolemite rudnici, BHP Biliton i

negovite rivali, rudnicite Rio Tinto i Vale od Brazil. Analiti~arite smetaat deka cenite na èleznata ruda, vklu~itelno i prevozot, }e padnat od 147 dolari na 130-135 dolari po ton. Cenata na koksot }e padne od 225 na okolu 210 dolari po ton. êli~arnicite vo Kina, Japonija, Evropa i SAD ve}e objavija namaluvawe na proizvodstvoto na ~elik za vtorata polovina od godinava. Vo april godinava spotcenata na èleznata ruda go dostigna dvegodi{niot maksimum od 180 dolari za ton. Vo juni cenata na èleznata ruda padna na 117 dolari. Najgolemiot rudnik, BHP Biliton, e pretpazliv koga stanuva zbor za izgledite za globalniot ekonomski porast. Pri~inite za pretpazlivost gi locira vo skromniot kineski ekonomski rast, koj se o~ekuva da zabavi vo vtorata polovina godinava i vo 2011 godina. Pretpazlivosta }e prodolì da bide prisutna, posebno zaradi toa {to razvienite zemji se vrtat kon kratewe na

Poevtinuvaweto na proizvodstvoto na ~elik moè pozitivno da vlijae i vrz makedonskata ~eli~na industrija, koja sozdava najgolem del od bruto-doma{niot proizvod i e edna od klu~nite izvozni granki vo zemjata. dràvnite buxeti i namaluvawe na kapitalnite investicii, {to se slu~uva po periodot na zna~itelni dràvni stimulacii i zadolùvawa za pogolemi javni tro{ewa. "I pokraj na{ata pretpazlivost za izgledite na kratok plan, podolgoro~nite proekcii za globalnata ekonomija, vodeni od prodolùvawe na urbanizacijata i indus-

trijalizacijata na novite ekonomii, ostanuvaat pozitivni", velat od BHP Biliton. Mnogu analiti~ari se soglasuvaat deka pobaruva~kata i cenite na ~elikot i na sreden rok }e ostanat te{ko zavisni od zemjite vo razvoj, bidej}i po golemite fiskalni kratewa i programi za {tedewe ekonomskiot rast vo razvienite zemji so sigurnost }e zabavi.

KARAKTER Del

od ~esnosta e da si gi priznae{ gre{kite koga }e gi napravi{, a ovaa Vlada ima mnogu gre{ki. ^esnost e i da ne si go prisvoi{ uspehot za koj ne si zaslu`en, odnosno da oddade{ priznanie koga nekoj drug faktor, nadvor od tvoja kontrola, go kreiral uspehot.

ostojat momenti koi vo ìvotot vgraduvaat va`ni vrednosti. Nekoga{ toa se golemi nastani, nekoga{ navidum sosema sitni. Se se}avam na eden takov. Koga stignav na Univerzitetot Indijana vo Blumington, SAD, edna od rabotite {to treba{e da gi napravam kako novope~en postdiplomec be{e da se izjasnam deka go prifa}am Kodeksot za eti~nost. Navidum, formalna rabota. Vistinskata vrednost ja sogledav vo praktikata. Na prviot ispit profesorot gi podeli pra{awata, si izleze od u~ilnicata i se vrati po ~etiri ~asa, na krajot na ispitot. Se razbira, ispitot be{e proverka dali studentot moè da go primeni znaeweto vo soodveten kontekst, a ne dali dobro go zapomnil materijalot i dali moè da go preraskaè nau~enoto, taka {to u~ebnikot ne pomaga{e. No, nezavisno

od toa, vo u~ilnica bez “~uvar”, prepi{uvawe i dogovarawe me|u studentite nema{e. Sekoj sosema smireno i fokusirano si ja gleda{e rabotata. Si pomisliv kako bi izgledalo toa na drugo mesto, {to bi se slu~uvalo kaj nas, na primer. Pra{aweto e kako ja vospituvate nacijata, koi elementi treba da gi sodr`i nejziniot sistem na vrednosti. Zboruvame za karakterot, za ~esnosta, eti~nosta, za optimizacija na op{tata, namesto li~nata korist. I vo ekonomskata teorija ne se nepoznati ovie aspekti, tezite na utilitarijancite, Xeremi Bentam na primer, no toa sega ne e vo fokusot na na{iot interes. Vo po{irokiot kontekst na pra{aweto za karakterot osobeno va`na uloga imaat li~niot primer i porakite {to rakovodstvoto na zemjata gi ispra}a do javnosta. Pritoa, zboruvame za politi~arite kako li~nosti. Sosema se distancirame od toa

koj od niv e kolkav ekspert za nekoja oblast. [to napravi Vladata na DPMNE, na ~elo so premierot Gruevski, vo vrska so pra{aweto za karakterot? Vo prvite godini od vladeeweto, so intenzivna mediumska aktivnost vo javnosta ja kreira{e percepcijata deka e ~esna i deka e rabotliva so anga`man 24/7. Dali e navistina taka ili ova e samo mit? Eve samo nekoi od elementite {to jas gi zemam predvid koga treba da si odgovoram na pra{aweto. Najprvin, za ~esnosta. Se pra{uvam, ako e nekoj ~esen, kako {to se pretstavuva Vladata, zo{to bi pre~ela transparentnosta vo raboteweto. Zo{to bi pre~elo na plenarni sednici vo Sobranieto da se razgleduvaat izve{taite na Dr`avniot zavod za revizija za raboteweto na oddelni ministerstva? Zo{to bi se stavala vo nezavidna finansiska pozicija Antikorupciskata komisija tokmu

sega koga javnosta po~na da steknuva vpe~atok deka rabotata kone~no dobi tempo? Dali moè da se smeta za ~esna edna Vlada koga prviot ~ovek na Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam, postaven od istata Vlada, }e ja obvini deka & otsustvuva èlba za borba protiv kriminalot. Del od ~esnosta e da si gi priznae{ gre{kite koga }e gi napravi{, a ovaa Vlada ima mnogu gre{ki. êsnost e i da ne si go prisvoi{ uspehot za koj ne si zasluèn, odnosno da oddade{ priznanie koga nekoj drug faktor, nadvor od tvoja kontrola, go kreiral uspehot. Kone~no, koja ~esna Vlada bi im go skratuvala legitimnoto pravo na gra|anite da znaat kolku im dolì dràvata na privatnite firmi? Dali e Vladata rabotliva ili i toa e samo mit? Gi slu{avme mediumski gri`livo podgotvuvanite sliki za Vladata, kaj koja sijalicite se

zapaleni dolgo vo no}ta. Mitot za rabotlivosta se potpira na slikata za postojana aktivnost. Denes e po~nuvawe na grade`ni raboti za tenisko igrali{te vo edna op{tina, utre e sportska sala vo druga op{tina, zadutre e ne{to treto, i taka vo krug. Ne e va`no toa {to “gori” vo ekonomijata, ne e va`no toa {to nema zdravi potezi za izlez od krizata, va`no e na glasa~ite da im izgleda deka Vladata postojano e “aktivna”. Sega nema da vleguvam vo toa koj funkcioner od Vladata koga odi na rabota, rano nautro, kako {to site o~ekuvame, ili mnogu podocna. Toa si go znae Vladata i onie zaglavenite vo soobra}ajot. Koj e za mene klu~niot argument za toa dali rabotlivosta na Vladata e vistinska ili samo mit? Mnogu ednostavno – dali ima rezultati od rabotata. Ne e va`no dali nekoj se trudel i rabotel, tuku dali

M-rr ZORAN JOVANOVSKI potpretsedael potp po tpre r ts re tsed eddae aell na SDS SSDSM D M DS

ima rezultat. Nikoj ne go pra{uva studentot kolku vreme u~el ili fudbalerot kolku vreme treniral. Va`no e dali e polo`en ispitot ili dobien natprevarot. Ako e spored rezultatite, ja nema vetenata prerodba za koja gra|anite & ja dadoa doverbata na Vladata. Zatoa, rabotlivost bez rezultati e samo mit. Karakterot e ona po {to se prepoznava ~ovekot. Mojot zbor e mojot obraz, velat bankarite. Bez li~en integritet nema idnina vo profesijata vo koja doverbata e va`na pretpostavka za uspeh. Ako e ova kriterium za bankarite, toga{ istoto mora da va`i i za sekoj {to pretendira da se nare~e lider na zemjata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.351

MBI 10

MBID

110,20

2.349

2.570

2.347

2.565

2.345

2.560

109,60

2.555

109,40

2.343

2.337 2.335

110,00

2.550

109,20

2.545

109,00

2.540

25/08/10

26/08/10

27/08/10

28/08/10

29/08/10

30/08/10

31/08/10

25/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

109,80

2.341 2.339

01.09.2010

108,80 26/08/10

27/08/10

28/08/10

29/08/10

30/08/10

31/08/10

25/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

27/08/10

29/08/10

31/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

“EKONOMSKIOT NOSTRADAMUS” PROGNOZIRA

GR^KATA TRAGEDIJA E SAMO PO^ETOK NA KRAJOT

17.03.2010 9

Pretstavnici na istra`uva~kiot institut osnovan od Xerald Selente, za razlika od nekoi {to naveduvaat deka ekonomijata zazdravuva na krilata na Germanija, go smetaat tokmu sprotivnoto.

Pretstavnici na Institutot, za razlika od nekoi {to naveduvaat deka ekonomijata zazdravuva na krilata na Germanija, go smetaat tokmu sprotivnoto. “Gr~kata tragedija e samo prviot ~in od ’golemata depresija’, koja pak, e voved vo prvata ’golema vojna’ vo 21 vek. Pod pritisok na taa depresija vladite }e pa|aat, vo nekoi zemji }e dojde do revolucii, vo drugi re`imite }e bidat nasilni i ekstremni. Novite vladeteli }e bidat uspe{ni vo budeweto na nacionalnite ~uvstva, no nikako nema da mo`e da gi re{at ekonomskite problemi, no }e najdat svoi `rtveni jarci”, tvrdat vo institutot. MERKITE NA [TEDEWE VO EVROPA SE “LUDI”?! Merkite na {tedewe {to se sproveduvaat {irum Evropa, Selente i sorabotnicite gi narekuvaat “ludi”, zatoa {to pri spasuvaweto na golemite banki i finansiski institucii ne se primenuvaa strogi pravila, a sega vladite so ostri merki gi prisiluvaat lu|eto da rabotat pove}e, zarabotuvaat pomalku, se odreknuvaat od site beneficii, pla}aat pove}e danok za da gi pokrijat “lo{ite potezi na najgolemite investitori vo klasata”. Zaradi drakonskite merki na {tedewe dosega na uli-

ako mnogumina smetaat deka ekonomijata povtorno se budi, Xerald Selente, za kogo tvrdat deka e “ekonomski Nostradamus”, najavuva deka gr~kata ekonomska tragedija e samo po~etok na “krajot” {to n$ o~ekuva. Negovite prognozi i toa kako se crni. Dobitnikot na Nobelovata nagrada za ekonomija, Pol Krugman pred nekolku dena vo “Wujork Tajms” predupredi deka SAD nikako ne e vo faza na zazdravuvawe. So nego se soglasuva i Xerald Selente, osnova~ na institutot Trends Risr~ (Trends Research), ~ovek, od kogo, kako {to velat, bi se zasramil i Nostradamus. Toj zaedno so svoite kolegi i ponatamu dava crni prognozi, ne samo za SAD, tuku i za Evropskata unija. Poto~no, prognozite ne mo`at da bidat pocrni. Imeno, toj u{te vo 2007 godina govore{e za toa deka “Amerika ja ~eka ekonomski 11 septemvri”. Eden natpis od “Va{ington Tajms” veli deka negoviot institut, pome|u ostanatoto, go predvide krahot na berzite vo Amerika vo 1987 godina, raspadot na SSSR, aziskata kriza vo 1997 godina, hipotekarnata kriza vo SAD vo 2007 godina..., no i krizata vo Grcija, i toa mnogu porano od nekoi drugi.

MBI-10 SO PAD OD 1,17% A

“Koga lu|eto }e izgubat s$, pove}e nemaat {to da zagubat”, smeta Xerald Selente i prognozira deka ona {to se slu~ilo vo Grcija }e se {iri ponatamu niz cel svet, kako {to }e se ru{at ekonomiite, a dr`avnite dolgovi }e rastat. ca izleguvaa gra|anite na Grcija, Romanija i Irska, no do 2012 godina socijalnite nemiri globalno }e se {irat. “Koga lu|eto }e izgubat s$, pove}e nemaat {to da zagubat”, smeta Selente i prognozira deka ona {to se slu~ilo vo Grcija }e

se {iri ponatamu niz cel svet, kako {to }e se ru{at ekonomiite, a dr`avnite dolgovi }e rastat. Gr~koto scenario najprvo mo`e da se o~ekuva vo [panija, Irska, Portugalija, Island, Ukraina i Ungarija, a potoa vo Velika Britanija i SAD.

ko ponedelnikot po~na so nezna~itelen porast na glavniot indeks od 0,05%, doverbata na investitorite v~era be{e na ponisko nivo. MBI-10 go zavr{i denot so pad na vrednosta za 1,17%, na 2.321,6 poeni. MBID isto taka zabele`a pad od 0,6%, na 2.533, 11 poeni, dodeka OMB porasna za 0,06%, na 109,8 poeni. Najgolem pridones vo pa|aweto na MBI-10 imaa akciite na Makstil, so 2,55%, Granit so 2,23% i Toplifikacija so 1,76%. Na redovniot pazar, akciite na FZC 11 Oktomvri zagubija 5,5% od vrednosta, a Fustelarko Borec Bitola padna za 2%. Inaku, vkupniot promet na Berzata v~era iznesuva{e 6,03 milioni denari, preku 83 transakcii. Na oficijalniot pazar, trgovijata iznesuva{e 4,68 milioni denari, dodeka na redovniot 1,35 milioni denari. Najgolema trgovija ima{e so akcijata na Komercijal-

na banka so prose~na cena od 3.266,5 denari i promet od 1,58 milioni denari preku 12 transakcii. Zad nea be{e akcijata na Alkaloid so promet od 1,025 milioni denari i prose~na cena od 3.757,9 denari, a na treto mesto se najde akcijata na Makstil so 620,3 iljadi denari i prose~na cena od 170,5 denari i istrguvani 3.640 akcii. Na redovniot pazar najgolem promet ima{e akcijata na Prosvetno delo so 388 iljadi denari, po prose~na cena od 1.600 denari. Zad niv bea akciite na Tajmi{te-Ki~evo, so istrguvani 240 akcii po cena od 1.550 denari i promet od 372 iljadi denari. Najgolem porast na cenata v~era imaa akciite na Makedonski telekom, od 0,64%, obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija so 0,1%, obvrznicata za devizni vlogovi od 0,1%, Makedonija turist od 0,08%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

31.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.837.307,99

-0,54%

-3,29%

-8,49%

-3,95%

-3,94%

30.08.2010

60.050

Илирика ГРП

20.879.727,00

3,43%

-0,03%

-0,19%

3,14%

5,67%

30.08.2010

0,02

12.500

Иново Статус Акции

13.969.677,33

-1,95%

-5,29%

-12,85%

-13,78%

-12,22%

30.08.2010

0,00

KD Brik

23.113.421,93

-0,76%

1,13%

3,52%

5,26%

16,58%

30.08.2010

0,00

KD Nova EU

21.798.418,08

0,03%

-2,62%

-6,34%

-5,13%

-5,25%

30.08.2010

КБ Публикум балансиран

26.106.167,54

-0,37%

-1,50%

-4,97%

-2,16%

-1,34%

30.08.2010

393,27

0,64

192.700

2.402,00

0,08

250,00 0 0

Македонски Телеком Скопје Македонијатурист Скопје РЖ Услуги Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ФЗЦ 11 Октомври Куманово

31.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

31.08.2010 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје Гранит Скопје Фустеларко Борец Битола Топлификација Скопје

Износ (МКД)

708,78

-5,50

197.750

170,53

-2,55

620.737

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

580,33

-2,23

456.717

490

-2,00

86.240

ХВ

3.550,00

-1,76

42.600

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

31.08.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

31.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.757,92

390,18

9,63

0,86

54.562

7.400,00

341,43

21,67

0,22

GRNT (2009)

3.071.377

580,33

105,83

5,48

0,58

KMB (2009)

2.014.067

3.266,54

533,81

6,12

0,95

MPT (2009)

112.382

26.000,00

0,72

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3266,54

-1,01

1.581.006

REPL (2009)

25.920

36.710,00

5.625,12

6,53

0,74

Алкалоид Скопје

3757,92

-1,10

1.025.911

SBT (2009)

389.779

2.679,44

211,39

12,68

0,61

170,53

-2,55

620.737

STIL (2009)

14.622.943

170,53

0,11

1.542,15

2,38

580,33

-2,23

456.717

TPLF (2009)

450.000

3.550,00

61,42

57,80

1,04

1.600,00

0,00

388.800

ZPKO (2009)

73.037

1.700,00

146,60

11,60

0,24

Име на компанијата

Макстил Скопје Гранит Скопје Просветно дело Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

31.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници

% на промена

7.886

обични акции

68.148

-70,17 5,27

Вкупно Официјален пазар

76.034

-16,60

обични акции

21.953

-2,36

Вкупно Редовен пазар

21.953

-2,36

ВКУПНО

97.987

-13,78

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 31.08.2010)

10 01.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

TURSKATA ISBANK DOA\A I VO MAKEDONIJA

dna od turskite vode~ki banki, Isbank, }e go zbogati me|unarodnoto rabotewe so novi servisni uslugi i otvorawe ekspozituri vo balkanskite zemji, najavi generalniot direktor na bankata, Ersin Ozinxe. Toj istakna deka bankata e blisku do postignuvawe dogovor so Ruskata banka i oti ima namera da otvori pretstavni{tva vo okolnite zemji. “Imame namera da otvorime pretstavni{tva na na{ata

UNI BANKA NUDI KAMATA OD 11,5% ZA PRE^EKORUVAWE NA SMETKITE

banka vo balkanskite zemji, kako vo Makedonija, Albanija, Bosna i Hercegovina i Ukraina”, izjavi Ozinxe. Generalniot direktor na Isbank poso~i deka nivnata germanska podru`nica Is Bankasi GMBH vo momentov e vo proces na {irewe vo Bugarija i Romanija. “Se stremime da vlezeme i na pazarot na Gruzija, a sme vo is~ekuvawe i na odgovor od Azerbejxan za da otvorime svoja ekspozitura tamu”, dodade Ozinxe.

ni banka ponudi nova, popovolna kamatna stapka od 11,5% na godi{no nivo za novoodobrenite dozvoleni pre~ekoruvawa na tekovnite smetki za site fizi~ki lica koi zemaat plata preku bankata. Iznosot na dozvolenoto pre~ekoruvawe mo`e da se dvi`i vo visina do tri mese~ni neto-plati. Apliciraweto e ednostavno, so minimalna

dokumentacija, li~na karta i potvrda za raboten odnos i iznos na plata. Od bankata velat deka odobruvaweto se vr{i do tri rabotni dena, bez nikakvi tro{oci za razgleduvawe. Po inicijalnoto odobruvawe, sredstvata avtomatski se na raspolagawe na smetkata na klientite. So toa gra|anite steknuvaat edinstvena smetka vo platniot promet, na koja pristignu-

vaat mese~nite primawa, a istata mo`e da se koristi za site drugi vidovi finansiski transakcii.

GRA\ANITE I FIRMITE SÉ POTE[KO GI VRA]AAT KREDITITE

LO[ITE KREDITI NAJLO[I ZA POMALITE BANKI Naplatata na kreditite odi s$ pote{ko kaj bankite, a od ovoj negativen trend najmnogu mo`e da nastradaat pomalite banki. Rastot na vrednosta na nenaplatlivite krediti ja zagrozuva likvidnosta na bankite i mo`e da ja namali adekvatnosta na nivniot kapital.

107

milioni evra krediti od gra|anite se sporni za naplata

200

milioni evra se nenaplatlivi krediti od biznis - sektorot

MENDE MICEVSKI

NЕФУNКЦИОNАЛNИ КRЕДИТИ КАКО УДЕЛ VО VКУПNИТЕ КRЕДИТИ 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

8.9 %

7.5 %

likvidnosta na bankite. “Rastot na rizi~nite plasmani e re~isi o~ekuvan bidej}i kondicijata na ekonomija e slaba. S$ u{te ne zagri`uva, no ako prodol`i, }e bide lo{o. Kaj bankite }e se natrupaat aktivirani hipoteki, koi ako ne se prodadat ili se prodadat po poniska cena, }e gi namalat kapitalot i profitite na bankite”, velat ekspertite. AKTIVIRANI HIPOTEKI Zgolemuvaweto na vrednosta na nenaplatlivite krediti rezultira so aktivirawe

9.7 %

6.7 %

na hipotekite, kako na~in za naplata na spornite pobaruvawa. Bankite dosega zaplenija imot vreden 53 milioni evra, od koi duri 20 milioni za samo edna godina. Bankarskite izvr{iteli sekojdnevno prodavaat stanovi, ku}i, deloven prostor, avtomobili, hoteli, fabriki... Na listata za proda`ba se najdoa i nekolku golemi fabriki i delovni prostorii. Stopanska banka od Bitola go prodava imotot na Sanos (porane{nata fabrika za avtobusi 11 Oktomvri) po cena od 26

2010

}awata kon bankite”, veli Mende Micevski, generalen direktor na Stopanska banka od Bitola. Ekspertite komentiraat deka negativniot trend na lo{a naplata na kreditite najmnogu }e gi pogodi pomalite banki i poradi toa nekoi od niv }e imaat seriozni likvidnosni problemi. ZAGROZENA ADEKVATNOSTA NA KAPITALOT?! Rekordniot porast na somnitelni i sporni krediti do krajot na godinata moè da ja namali adekvatnosta na kapitalot vo makedonskite banki, koja pokaùva kolku se stabilni i sigurni depozitite. Vo po{iroka smisla, adekvatnosta na kapitalot pokaùva kolku bankite se podgotveni da gi apsorbiraat zagubite vo raboteweto poradi site rizici na koi se izloèni. Kolku e povisoka ovaa stapka, tolku se postabilni bankite. Spored poslednite podatoci od NBM, zaklu~no so mart, adekvatnosta na kapitalot vo bankarskiot sektor iznesuva 16,8%, no analiti~arite komentiraat deka porastot na nenaplatlivite krediti do krajot na godinata }e vlijae na namaluvawe na

2009

rednosta na lo{ite krediti {to bankite ne moàt da gi naplatat rapidno raste. Spored najnovite podatoci od Narodnata banka (NBM), zaklu~no so juli godinava, bankarite maka ma~at da naplatat 107 milioni evra od gra|anite i u{te okolu 200 milioni evra od kompaniite. Vkupno nad 300 milioni evra bankarski plasmani se klasificirani kako sporni i somnitelni za naplata. So toa, procentot na lo{ite krediti vo kreditnoto portfolio nadminuva 10%. Trendot na porast na nenaplatlivite krediti ne zapira od po~etokot na godinava i toa e u{te eden dokaz deka krizata ne stivnuva. Naprotiv, gra|anite i biznismenite s$ pomalku moàt da gi podmiruvaat obvrskite kon bankite. Bankarite potvrduvaat deka imaat seriozni problemi pri naplatata na kreditite, a gi povrzuvaat so sostojbite vo ekonomijata. “Gra|anite i kompaniite s$ pove}e docnat so podmiruvaweto na obvrskite od krediti i poradi troa raste vrednosta na rizi~nite plasmani. Pogolemi problemi so otplatata na kreditite imaat firmite, duri i tie koi nikoga{ nemale takvi finanisiski problemi. Toa se dolì na drasti~no namaleniot obem na rabota, padot na pobaruva~kata i vnatre{nata nelikvidnost na ekonomijata. Biznismenite ne moàt da gi naplatat sopstvenite pobaruvawa, pa docnat so pla-

2008

janev@kapital.com.mk

2007

ALEKSANDAR JANEV

milioni evra, Komercijalna ja prodava upravnata zgrada na Makedonija tabak za 7,6 milioni evra, Tutunska prodava nekolku delovni prostori vo GTC Skopje, a ja aktivira{e i hipotekata za mlekarnicata Svedmilk vo vrednost od 10 milioni evra. Pri krajot na minatata godina bea konfiskuvani i tri ohridski hoteli. Prv vrz koj be{e aktivirana hipotekata e hotel Don~o, potoa hotel Garden i Son~eva porta. Bankarite o~ekuvaat trendot na zgolemuvawe na nefunkcionalnite krediti i na

DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA AD BITOLA Gra|anite i kompaniite s$ pove}e docnat so podmiruvawe na obvrskite od krediti i poradi toa raste vrednosta na rizi~nite plasmani. Pove}e problemi so otplatata na kreditite imaat firmite, duri i tie koi nikoga{ nemale takvi finansiski problemi. Toa pred s$ se dolì na drasti~no namaleniot obem na rabota, padot na pobaruva~kata i vnatre{nata nelikvidnost na ekonomijata. vrednosta na aktivirani hipoteki da prodolì so isto tempo do krajot na godinava, glavno poradi najavite deka ekonomijata }e zakrepnuva mnogu bavno. Spored niv, aktiviraweto na hipotekite e posledna merka koja se primenuva dokolku klientot ne moè navreme da go vrati kreditot. Prethodno bankata se obiduva da gi naplati dostasanite obvrski preku aktivirawe na administrativna zabrana, reprogramirawe na kreditot i sli~no.

KOMPANII PAZARI I FINANSII OD DENES PRIMENLIVI SOCIJALNITE “ENERGETSKI” PAKETI

d denes 58.000 korisnici na socijalna pomo{ vo zemjava }e mo`at da gi koristat dolgonajavuvanite socijalni “energetski” paketi. Ministerstvoto za trud i socijalna politika, nositel na programata za namaluvawe na energetskata siroma{tija, odlu~i site korisnici na socijalna i na postojana pari~na pomo{ da dobivaat “socijalen vau~er” vo iznos od 600 denari, so koj }e gi pokrijat

osnovnite potrebi od energija, no samo dokolku vo centrite za socijalna pomo{ socijalno zagrozenite semejstva dostavat platena smetka za odreden energens za septemvri. “Nie ne gi obvrzuvame korisnicite na socijalna pomo{ da koristat samo elektri~na energija i samo za ovoj energens da gi refundirame parite, kako {to e slu~aj vo mnogu zemji. Korisnicite na socijalna pomo{ vo centrite

za socijalni raboti edinstveno treba da dostavat platena smetka za septemvri, bilo za elektri~na energija, bilo za centralno greewe, ogrevno drvo i jaglen, bilo za ekstra lesnoto gorivo za doma}instvo”, veli Xeqal Bajrami, minister za trud i socijalna politika. Vladata predvidela deka mese~no za ovaa namena }e odvojuva po okolu 580.000 evra, zaklu~no so avgust slednata godina.

01.09.2010

NAGRADI OD ERSTE ZA NAJDOBRI PROEKTI ZA SOCIJALNA INTEGRACIJA

ondacijata ERSTE denes }e go objavi tretiot javen povik za pribirawe aplikacii za nagradata Socijalna integracija 2011. Vkupnata vrednost na pari~nite nagradi nameneti za inovativnite i efikasnite proekti za socijalna integracija od 12 zemji-u~esni~ki od regionot na Centralna i Jugoisto~na Evropa iznesuva 610.000 evra. Na povikot, koj e otvoren do 30 noemvri godinava, mo`at da se prijavat neprofitni

organizacii, kako i javnata administracija, gra|anskoto op{testvo, privatnite inicijativi, religioznite zaednici i pretstavnicite na mediumite {to ja poddr`uvaat socijalnata integracija i aktivno u~estvuvaat vo proekti za podigawe na svesta i integrirawe na socijalnite i etni~kite malcinstva, obespravenite grupi i licata so posebni potrebi. Pokraj Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Kosovo, Makedonija,

Crna Gora, Romanija, Srbija i Slovenija, nagradata za novoto izdanie e pro{irena so Ungarija, ê{ka, Slova~ka i Moldavija. Za da pokaàt deka sekoj moè da napravi promena, tim na fondacijata ERSTE }e patuva so velosiped vo dolìna pogolema od 1.600 kilometri niz {est zemji, i pritoa }e zapre vo 10 gradovi. Nagradata za socijalna integracija se dodeluva na sekoi dve godini, po~nuvaj}i od 2007 godina.

DIVOGRADBI SO VREMENA MERKA ZA URIVAWE NA META NA LOKALNATA VLAST?!

17.03.2010 11 ILJADNICI VE]E IZGRADENI FABRIKI ^EKAAT LEGALIZACIJA Ako delovniot prostor ve}e e izgraden na dr`avno zemji{te, koe s$ u{te nema legalen status, }e mora prvo da se kupi zemji{teto po pazarna cena, a potoa da zapo~ne legalizacijata. SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

elovnite objekti zadolìtelno da bidat opfateni so zakonot za legalizacija na divogradbite, baraat biznismenite. Brojot na firmi i fabriki koi se nao|aat na dràvno ili privatno zemji{te i koi ne se vlezeni vo detalniot urbanisti~ki plan e ogromen, velat stopanstvenicite, no kolku iznesuva toj broj nikoj to~no ne znae. Ova pretstavuva realna pre~ka i za investitorite, a stopanskite komori ve}e dostavija predlozi do Ministerstvoto za transport i vrski za so legalizacijata da bidat opfateni i delovnite objekti koi se povisoki od 10,2 metri. “Treba da se legaliziraat site objekti zatoa {to e vo interes na firmite i na gra|anite. Ima moèbi desetici iljadi takvi firmi. Konkretno vo na{ata komora ima tri firmi koi se soo~uvaat so ovoj problem i se nadevame deka predlozite }e ni bidat prifateni„ veli Sead Ko~an od grade`nata komora pri Sojuzot

na stopanski komori. Toj veli deka na~elno im se prifa}aat del od zabele{kite, no deka ograni~uvaweto na visinata na objektite e neprifatlivo za biznis- felata. I vo Stopanskata komora velat deka osnova za privlekuvawe investicii e obezbeduvawe na ~isto zemji{te vo odnos na imotnite odnosi. Trgnuvaj}i od faktot {to investiciite se klu~niot faktor za rast na proizvodstvoto, pojdoven preduslov definitivno e olesnetiot pristap za kupuvawe grade`no zemji{te. PREDLOG - ZAKONOT PREDVIDUVA LEGALIZACIJA Ako delovniot prostor e ve}e izgraden na dr`avno zemji{te, koe s$ u{te nema legalen status, }e mora prvo da se kupi zemji{teto po pazarna cena, odnosno da se transferira vo privatna sopstvenost za potoa da zapo~ne postapkata za legalizacija. “Toa {to nie go barame ve}e e vmetnato vo predlog-zakonot za legalizacija na bespravnite gradbi. Toa e legalizacija na site industriski gradbi koi vo minatoto od razni pri~ini ne mo`ele da izvadat dokumentacija”, veli Stojmirka Tasevska od

Stopanskata komora. Sepak, do donesuvawe na zakonot i negovata primena }e pomine u{te nekoe vreme. I Ministerstvoto za transport i lokalnata vlast se slo`ni deka postojat mnogu nedore~enosti vo zakonot koi doprva treba da se menuvaat i dorabotuvaat. Biznismenite, pak, ja povikuvaat lokalnata vlast da ne go zloupotrebuva ovoj me|u period. Tie predupreduvaat deka ima golem broj divogradbi koi imaat vremeni merki za urivawe i sega vo ovoj vakuum prostor tie se potencijalni `ari{ta za vr{ewe pritisok od lokalnata vlast. „Ima mnogu stopanski objekti povisoki od 10,2 metri. Samo Skopje e preplaveno od takvi objekti koi se od 30 do 50 metri nad dozvolenoto i s$ u{te ~ekaat legalen status. No, ima i takvi na koi od poodamna im e izdadena vremena merka za urivawe. Sega lokalnata vlast vo vakuum period gi reketira sopstvenicite na tie objekti, baraj}i pari za da ne bidat urnati. Duri 80% od divogradbite se so re{enie za urivawe, a na 20% lokalnata vlast im gi dr`i re{enijata vo fioka i

manipulira so niv. Vo Tetovo ima mnogu takvi slu~ai”, veli Menderez Ku}i od ARB Komerc od Tetovo. RE[ENIJA ZA URIVAWE Vo Op{tina Centar velat deka samo vo nivnata op{tina do mesec juni se doneseni 28 re{enija za urivawe. Prethodno, vo 2006 godina se doneseni 81 re{enie za ru{ewe na divoizgradeni

objekti, no 45 bea legalizirani. Vo 2007 bea doneseni 103 re{enija za urivawe, od koi 63 se legalizirani i izvr{eni. Vo 2008 se doneseni 76 re{enija, od koi 38 se legalizirani, a vo 2009 od 78 re{enija za divogradbi, 14 se legalizirani. Vo op{tinata velat deka site ovie objekti }e bidat legalizirani soglasno zakonot.

Neodamna i gradona~alnicite pobaraa legalizacija na site divogradbi za da ne se sozdava dopolnitelen problem so urivawe na objektite koi nema da se legaliziraat. Ekspertite apeliraa deka urivaweto mo`e da ~ini mnogu, poso~uvaj}i primeri od sosedni zemji, kade za ru{ewe na divogradbite se potro{ile desetici milioni evra.

12 01.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

IZRAEL I GRCIJA ZAEDNI^KI ]E GRADAT GASOVOD

zraelskiot premier Benjamin Netanjahu za vreme na neodamne{nata poseta na Atina mu predlo`il na svojot gr~ki kolega Jorgos Papandreu izgradba na gasovod na dnoto na moreto, preku koj Izrael }e ja snabduva Grcija so sino gorivo, objavi deneska atinskiot vesnik „To Vima”. Vo tekstot se naveduva deka Netanjahu ja istaknal mo`-

nosta Tel Aviv da & prodava na Grcija, a preku nea i na drugi evropski dr`avi, priroden gas od nao|ali{teto Levitan, vo koe spored nekoi procenki ima gas vo vrednost od okolu 300 milijardi dolari. Isto taka, se tvrdi deka izraelskiot premier dal vakov predlog bez prethodno da go informira izraelskoto Ministerstvo za infrastruktura, koe edinstveno e kompe-

tentno za ova pra{awe. Predlogot na Netanjahu do Grcija bil daden so cel da se ottrgne vnimanieto na javnosta od vlo{enite odnosi me|u Izrael i Turcija po nastanatata kriza so humanitarniot konvoj vo maj kaj pojasot Gaza. Konkretnoto nao|ali{te e dvapati pogolemo od nao|ali{teto Tamar, vo koe neodamna be{e otkrien priroden gas.

@BOGAR O^EKUVA RE[ENIE ZA QUBQANSKA BANKA DO OKTOMVRI

lovene~kiot minister za nadvore{ni raboti Samuel @bogar izjavi deka i ponatamu se bara re{enie za sporot okolu obes{tetuvawe na hrvatskite {teda~i vo Qubqanska banka. @bogar se nadeva na re{enie za Qubqanska banka do oktomvri. Slovenija saka problemot so porane{nite {teda~i na

Qubqanska banka od prostorite na porane{na Jugoslavija da se re{i vo sklop na sukcesijata na starite devizni za{tedi vo Bankata za me|unarodni poramnuvawa vo Bazel. Qubqana o~ekuva deka slovene~kite banki vo Hrvatska slobodno }e rabotat so {to bi se zatvorilo pregovara~koto poglavje na Hrvatska so Ev-

ropskata unija za sloboden protok na kapital, re~e @bogar.

PRODL@UVA KRATEWETO NA BUXETSKIOT DEFICIT

GRCIJA ZAPO^NA SO RASPRODA@BA NA DR@AVNOTO ZEMJI[TE Atraktivni dr`avni imoti, vo Grcija zapo~naa da se davaat pod koncesija na 50 godini. Ve}e ovaa esen }e bidat objaveni prvite javni povici za davawe pod koncesija na dva od vkupno 76 dr`avni imoti. Ova e prinudna merka za da se napolni buxetot i da se namali buxetskiot deficit

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

d vkupno 76 dràvni imoti vo Grcija koi }e se davaat pod koncesija, se znaat prvite dva koi }e se ponudat na privatni koncesioneri. Edna od dvete lokacii dadeni pod koncesija e so golemina od 270 hektari. Na nea se ~uvaa ma{inite za izgradba na mostot Rio-Antirrio, {to ja povrzuva Grcija so Peloponez. Drugata lokacija e poznatiot ski-centar Kajmak~alan i negovata okolina so povr{ina od 16.900 hektari. Spored izvorite od Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so zemji{te, odlukite za izdavawe pod koncesija za dvata imoti }e bidat objaveni vo narednite meseci. Tenderot za zemji{teto vo blizina na mostot Rio-Antirrio e podgotven i }e bide objaven vo noemvri. Naselenieto koe ìvee vo blizina na ova zemji{te go poddrùva izdavaweto

godini }e go koristat dr`avnoto zemji{te, idnite koncesioneri

Edna od lokaciite e mostot Rio-Antirrio, {to ja povrzuva Grcija so Peloponez pod koncesija, bidejki ima golem interes za investirawe vo toj del. Eden od moænite investitori e i koncernot Gefira, koj {to go izgradi i upravuva so mostot Rio-Antirrio. Negovite akcioneri spa|aat pome|u najmo}nite gradeæni kompanii vo svetot: francuskata kompanija Vin~i (57%), gr~kata kompanija Aktor (22%), i gr~kite gradeæni kompanii J i P Avaks (12%) i Atina. Kompanijata Katar Holding isto taka ima izrazeno

interes za investirawe na istata lokacija, kako del od svoite investicii vo pristani{teto Astakos. Spored izvorite na vesnikot “Ta Nea”, arapskata kompanija Katar Holding, zaedno so nekolku drugi stranski investitori pobarale podatoci za zemji{teto vo blizina na mostot Hilaros Trikupis. Satelitskoto snimawe na lokacijata, {to be{e izvr{eno na tro{ok na arapskata kompanija, e ve}e zavr{eno.

Se prodavaat i 16.900 hektari vo zimskiot centar Kajmak~alan Spored predviduvawata, investicijata vo Antirio }e otvori okolu 500 rabotni mesta. Kako del od investiciskata tura na biznismeni od Katar, {to treba da se ostvari naskoro, }e bidat poseteni i lokaciite vo blizina na Antirrio kako i lokacijata od 300 hektari vo blizina na Mesolongi koja se nudi kako povolna lokacija za izgradba na fabriki. Pome|u zainteresiranite kandidati za dr`avnite

zemji{ta e i egipetskata kompanija Oraskom. Planovite na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so zemji{te za nazna~enata lokacija, vklu~uvaat i izgradba na hotel so pet zvezdi, izgradba na edno od najgolemite pristani{ta na Balkanot, trgovski centri, zabavni parkovi i restorani. Ovie planovi }e im bidat prezentirani na site zainteresirani koncesioneri. Poambiciozni se plano-

vite na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so zemji{te za vtorata lokacija od 16.900 hektari koja se nao|a vo zimskiot centar Kajmak~alan. Regionot ima pove}e predispozicii za izgradba na turisti~ka infrastruktura koja }e privlekuva bogati turisti od celiot svet, vo tekot na celata godina. Kajmak~elan e najvisokiot skija~ki centar vo Grcija, kade {to snegot se zadr`uva vo pogolemiot del od godinata. Vo blizina na istiot se nao|a i branata Vegoritida, kade {to se planira da se gradi infrastruktura za vodeni sportovi. Kako del od planovite se spomnuva i izgradba na avionska pista so dolæina od 1 km na koja }e mo`e da sletuvaat pomali avioni koi }e nosat turisti od cela Grcija.

SVET BIZNIS POLITIKA RASTE POTRO[UVA^KATA MO] VO SAD

otro{uva~kata vo SAD vo juli porasnala za najvisoka stapka vo poslednite ~etiri meseci. Taa e pottiknata od blagiot rast na prihodot na potro{uva~ite, {to otvora pat za nade` deka istite i ponatamu }e pridonesuvaat za skromnoto zazdravuvawe na najgolemata svetska ekonomija, prenesuva Rojters. Spored najnovite podatoci na amerikanskoto Ministerstvo za trgovija,

EVROPSKATA KOMISIJA SO NOVA KOMUNIKACISKA STRATEGIJA

vropskata komisija planira da ja reformira svojata komunikaciska strategija, stavaj}i pogolem akcent na ulogata na pretsedatelot, @oze Manuel Baroso, kako i na centralizacijata vo prenesuvaweto na informaciite, prenesuva evropskiot internetski portal, EurAktiv. Komesarkata za sudstvo i osnovni prava, Vivien Reding, koja e zadol`ena za komunikaciskata strategija, ima namera da vovede “kulturen {ok” i “revolucija” vo postoe~kite metodi na komunikacijata na Brisel so javnosta. Reding za svoite predlozi naskoro }e gi izvesti i ostanatite ~lenovi na Komisijata na tradicionalniot neformalen sostanok na komesarite po letnite odmori, na prvi i vtori septemvri.

DOBIVKATA NA LUKOIL PADNA 16%

ukoil, vtoriot najgolem ruski proizvoditel na nafta, ostvari pad na profitot vo vtoroto trimese~je najmnogu poradi pogolemite carini i drugite tro{oci. Neto-dobivkata padnala za 16% na 1,95 milijardi dolari vo odnos na istiot period lani, koga profitot iznesuva{e 2,32 milijardi dolari. Analiti~arite koi gi anketira{e Blumberg o~ekuvaa kvartalen profit od 2,05 milijardi dolari. Prihodite porasnaa za 29% na 25,9 milijardi dolari, dodeka proizvodstvoto na nafta padna za 1,7% na 1,95 milioni bareli. Tro{arinata i izvoznite carini porasnaa za 64% na 4,76 milijardi dolari, a tro{ocite na transport za 20% na 1,43 milijardi.

KERFUR SO POMALA DOBIVKA

rancuskiot sinxir za maloproda`ba, Kerfur, ostvari pomala polugodi{na dobivka od o~ekuvanata, delumno zaradi tro{ocite za zatvorawe na proda`nite mesta vo Belgija. Kompanijata, so sedi{te vo Pariz, v~era objavi deka vo prvite {est meseci od ovaa fiskalna godina ostvarila netodobivka od 82 milioni evra, otkako edna godina prethodno rabotela so zaguba od 58 milioni evra. Vo sporedba so rabotata, analiti~arite koi gi anketirala agencijata Blumberg vo prosek prognozirale dobivka od 292 milioni evra. Na rezultatite nepovolno se odrazile ednokratnite tro{oci vo visina od 384 milioni evra, koi se posledica na zatvoraweto na 16 prodavnici vo Belgija i otpi{uvawe na imotot vo Brazil. Prihodite vo ovoj period porasnale za 6% na 43,7 milijardi evra.

potro{uva~kata vo juli porasnala za 0,4%, a ovoj podatok vlijael za namaluvawe na stravovite za pojava na nova recesija vo SAD, soop{tuvaat analiti~arite. “I ponatamu smetame deka postoi 30% {ansa za recesija so duplo dno, no toa scenario ne ni e vo prv plan”, izjavi po objavuvaweto na podatocite analiti~arot Skot Hojt od Mudis. “Koga potro{uva~kata raste, te{ko deka mo`e da

nastane recesija so duplo dno”, zaklu~uva toj. Potro{uva~kata prilagodena na inflacijata vo juli bila pogolema za 0,2%, dodeka vo juni nejziniot rast iznesuval 0,1%, poka`uvaat novite podatoci. Platite i naemninite vo juli porasnale za 22 milijardi dolari na godi{no nivo, so {to se zgolemila kupovnata mo} na potro{uva~ite, po namaluvaweto vo juni za osum milijardi dolari. K

01.09.2010

[EVRON ]E ISTRA@UVA NAFTENI NAO\ALI[TA VO TURCIJA

merikanskata kompanija [evron so turskata naftena kompanija TPAO potpi{a preliminaren dogovor za u~estvo vo istra`uvawe na naftenite nao|ali{ta na turskiot crnomorski breg, prenesoa agenciite. Vrednosta na prvata sonda`a na nafteniot izvor Jasahjuk-1 na sever od bregot na okrugot Zonguldak se procenuva na okolu 250 milioni dolari.

TPAO e sopstvenik na naftenite izvori vo ovoj region i dosega samostojno gi istraùva{e naftenite nao|ali{ta. Turskata kompanija, me|utoa, nema dovolno iskustvo za sondaì na bregot. Lokalnite eksperti uspeale da napravat sondaì na dnoto na dlabo~ina od 2.300 metri, a naftenite nao|ali{ta se nao|aat na dlabo~ina od 4.500-5.000 O

metri. Spored dogovorot, amerikanskata kompanija }e se zafati so istra`uvawe na dva izvora vo Crno more i }e gi prezeme tro{ocite za sonda`ite, nezavisno od rezultatite. TPAO }e gi plati registraciskite tro{oci od 50 milioni dolari. Ako se otkrie nafta, prihodot od proda`bata }e se podeli ednakvo me|u dvete kompanii.

FEQTON

14 01.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: UPS

MALATA KURIRSKA KOMPANIJA Izminative 100 godini UPS stana ekspert za transformacii, rastej}i od mal kurirski biznis vo svetski vode~ki dostavuva~ na pratki po vozduh, kopno, voda, kako i obezbeduva~ na elektronski uslugi vo nivnoto sedi{te vo eden podrum, kuririte zavr{uvale gogovski@kapital.com.mk razni sitni raboti za svoite klienti, ispora~uvale paketi, ale~nata 1907 baga`, pa duri i posluàvnici g o d i n a b i l o so hrana od restoranite. vreme koga vo Pove}eto isporaki gi pravele Amerika imalo pe{, a koristele velosipedi golema potreba za podolgite relacii. Vo toa z a p r i v a t n a vreme imalo samo nekolku slu`ba za kurirski i usl- avtomobili vo gradot, a ugi za dostavuvawe. Gledaj- stokovnite ku}i s$ u{te ko}i ja taa situacija, pret- ristele kowski zapregi za priemliviot 19-godi{nik isporaka na stokite. Ova se Xejms (Xim) Kejsi, pozajmil slu~uvalo {est godini pred 100 dolari od eden svoj da se formira dràvniot prijatel i ja formiral sistem na SAD za isporaka firmata Amerikan Mesinx- na paketi. er Kompani (American Mes- Xim i negoviot partner, Klod senger Company) vo Sietl, Rajan, go vodele biznisot od sojuzna dràva Va{ington. edna skromna kancelarija Toga{ imalo nekolku kurir- locirana pod trotoar. Bratot ski servisi vo oblasta na na Xim, Xorx, i u{te edna Sietl, a za nekoi od niv “banda” tinejxeri bile komprethodno rabotel i samiot paniskata kurirska slu`ba. Kejsi. Kompanijata rabotela dobro Novata kompanija po~nala i pokraj ostrata konkurenmo{ne dobro da se snao|a cija, pred s$ blagodarenie na pazarot. Po primena politikite na Xim Kejsi nite telefonski povici za qubeznost kon klientite, doverlivost, navremena isporaka i niski ceni. Ovie principi, koi ja vodat UPS do den denes, se sumirani vo sloganot na Xim: najdobra usluga i najniski ceni. Mladata kompanija postepeno po~nala da se fokusira na isporakata na paketi za maloproda`nite objekti, zatoa {to pojavata na avtomobilite i telefonot po~nale da predizvikuvaat opa|awe na kurirskiot biznis. Firmata po~nala da koristi i motocikli za nekoi isporaki. Za okolu dve godini najgolem klient na Kejsi i negovite ortaci stanala Osnova~ot na UPS, Xim Amerikanskata Kejsi, na svoi 19 godini po{ta (United po~na so kurirskiot States Post Ofbiznis vo Sietl fice), za koja PETAR GOGOVSKI

Junajted Parsel Servis (United Parcel Service) denes ispora~uva pove}e od 15 milioni pratki na den, na pove}e od {est milioni klienti. Na listata na najskapoceni svetski brendovi napravena od Interbrend (Interbrand), UPS e na 31 mesto so proceneta vrednost od 11,6 milijardi dolari {to tie gi ispora~uvale site specijalni pratki {to vleguvale vo Sietl. Vo ovoj period kompanijata po~nala da koristi konsolidirana isporaka, {to zna~i da gi stava vo isto vozilo site paketi adresirani do razli~ni adresi, no vo ist kvart. Na ovoj na~in, ~ove~kite resursi i motoriziranata oprema mo`ele da se koristat poefikasno, a cenite na uslugata da se namalat. PRVIOT AVTOMOBIL VO SLU@BA Vo 1913 godina se slu~ile nekolku bitni promeni vo firmata na Kejsi. Kompanijata go nabavila prviot avtomobil za isporaka na pratki, modelot “T” na Ford, a na negovite vrati stoel nov natpis: Mer~ants Parsel

Deliveri (Merchants Parcel Delivery). Novoto ime, delumno kako rezultat na spogodbata na Xim Kejsi da se spoi so konkurentot Evert (Mek) MekKejb, ja odrazilo i promenata na primarniot fokus na biznisot od poraki kon paketi. Biznisot po~nal brzo da raste, a zaradi visokiot standard na uslugata i posvetenoto vnimanie na sekoj paket, mladata kompanija izgradila silna reputacija vo gradot. Vo 1916 godina ârli Soderstrom & se pridruìl na kompanijata, nosej}i so sebe avtomobili i znaewe. Toj isto taka predloìl bojata na logoto i avtomobilite da bide kafeava. Do 1918 godina tri od najgolemite stokovni ku}i vo Sietl stanale redovni klienti na MPD (MPD).

Slednata 1919 godina, kompanijata go napravila prvoto pro{iruvawe nadvor od Sietl, vo Ouklend, Kalifornija, i toga{ go smenila imeto vo Junajted Parsel Servis (United Parcel Service – UPS), kako {to e i denes. Vo 1927 godina kompanijata ve}e gi pro{irila svoite uslugi kon site pogolemi gradovi na zapadniot breg na SAD. Vo 1930 godina UPS se pro{irila i na isto~niot breg na zemjata, koga po~nala da se gri`i za isporakite na nekolku golemi stokovni ku}i vo Wujork Siti i Wuark vo Wu Xersi. Me|utoa, trendovite od 1940-te i 1950-te godini ja naterale UPS da go redefinira svojot biznis-model. Za vreme na Vtorata svetska vojna nedostigot od benzin gi

nateral prodavnicite da gi namalat isporakite i da gi stimuliraat potro{uva~ite sami da si gi nosat paketite do doma. Kako i da e, UPS prodolìla da raste. Ovoj trend prodolìl i po vojnata, so toa {to golem del od naselenieto po~nal da se seli vo predgradijata, da vozi avtomobil i da kupuva vo novite {oping-centri so golemi parkinzi pred niv. Iako UPS prodolìla so {irewe na svoite uslugi kon maloproda`nite objekti vo 1930-te i 1940-te godini, do ranite 1950-ti godini bilo jasno deka mo`nosta za {irewe na taka definiraniot biznis e ograni~ena. Zatoa, menaxerite na UPS po~nale da baraat novi mo`nosti, dodeka klu~niot biznis osta-

PRIKAZNI OD WALL STREET

GOLEMIOT INVESTITOR NAPOLNI

oj e tret najbogat ~ovek na svetot, ima pedesetina milijardi dolari od koi 99% }e ostavi za dobrotvorni celi, a {totuku go proslavi 80-ot rodenden. Sekako, toa e “prorokot od Omaha”, najgolemiot svetski investitor, Voren Bafet. Ako treba da se opi{e najkratko, toa bi bilo: bogata{ i xentlmen. Poim e za genijalnost za site onie {to sre}ata si ja isprobuvaat na berza, mesto na koe samo malkumina dobivaat, a mnozinstvoto gubi. No, ovoj smiren, semeen ~ovek e i poim za skromnost, a

so svojata neodamne{na inicijativa, zaedno so prijatelite Bil i Melinda Gejts, koga gi povikaa svetskite bogata{i da go sledat nivniot primer i da doniraat vo dobrotvorni celi barem polovina od svoeto bogatstvo, ja zacvrsti slikata za sebe kako za humanitarec par ekselans. Mnogumina so kisel izraz na liceto zabele`aa deka nema{e golem odziv na ovaa inicijativa, no zatoa od Evropa odekna izjavata na sopstvenikot na DM (DM), koj isto taka podari golem del od bogatstvoto: “Ne e sramota da se bide bogat, sramota e da se umre bogat!”.

]E GI UBEDUVA I DRUGITE DA DONIRAAT [to bi rekol na toa eden od najbogatite lu|e vo istorijata, brodosopstvenikot Kornelius Vanderbilt, koj seto bogatstvo do posleden cent mu go ostavi na najstariot sin, a ima{e 13 deca?! No, Voren Bafet sigurno ne odlu~il tuku taka da podari re~isi s$ {to ima za dobroto na ~ove{tvoto. Ovoj slavenik, koj {to s$ u{te nema namera da se povle~e od rabotata, na pra{aweto dali }e se penzionira odgovori: “Da, za pet do deset godini otkako }e umram!” Dotoga{ i ponatamu }e bide na ~elo na svo-

jata kompanija Berk{ir Hetavej, {to ja sozdade otkako ja kupi malata tekstilna fabrika {to be{e pred propa|awe. Poznata e prikaznata za negoviot podem do bogatstvoto, od prvite mlade{ki pretpriema~ki ~ekori i ranite po~etoci na vlo`uvaweto, pa do docnite ogromni udeli vo Koka-Kola, Xilet, Va{ington Post i ostanatite kompanii kade {to e malcinski ili mnozinski akcioner. Go karakterizira konzervativnost vo vlo`uvaweto – preferira investirawe vo ednostavni proizvodi, “onie {to gi razbira”, kako {to veli samiot. Poznato e deka

ostana nezainteresiran za bumot na akciite na internetskite kompanii na krajot od minatiot vek, koga nekoi podbivno go pra{uvaa “Voren, {to e rabotava, se pla{i{?”. Epilogot e poznat, na po~etokot od noviot milenium akciite na ovie “dot.kom” kompanii se strmoglavija, a Bafet ostana ne~epnat. Sepak, vo ponovo vreme vlo`uva vo trendovite na idninata – i povtorno uspe{no. Kineskiot proizvoditel na elektri~ni avtomobili Bojd Gejming Korporej{n (BYD), zad koj vo golem del stoi i Bafet, samo {to izvesti za udvoen rast na dobivkata vo prvata polovina na

godinava. Bafet vo investiraweto e najpoznat pobornik na t.n. fundamentalna analiza na akciite, odnosno prou~uvaweto na vistinskata vrednost na edna kompanija, {to go prezede kako doktrina od svojot u~itel Benxamin Gream. Dokolku spored site svoi pokazateli presmeta deka cenata na nekoja akcija e pod nejzinata vistinska vrednost, Bafet po~nuva da se interesira za nea, a ako cenata padne zna~itelno pod vistinskata, toga{ trgnuva vo kupuvawe, i toa na golemo. Kako {to samiot ima re~eno, “koga vrne zlato, treba da zeme{ kanta, a

FEQTON

01.09.2010

A STANA PLANETAREN XIN

Od 1988 godina UPS po~na da leta so svoja flota avioni, so {to vo golema mera se zabrza isporakata na pratki niz celata planeta

Vo 2003 godina UPS go smeni logoto, koe {to e aktuelno do den denes

Vo Venecija UPS ima svoi gondoli za dostavuvawe na pratkite nal fokusiran na isporakata na maloproda`ni stoki. Tie re{ile da gi pro{irat uslugite na UPS so toa {to }e raznesuvaat pratki do site klienti, i komercijalni i privatni, odnosno fizi~ki lica. Ova zna~elo direktna konkurencija so dr`avnata po{tenska slu`ba, no i kr{ewe na pravilata doneseni od Dr`avnata komisija

za trgovija. Vo 1952 godina UPS re{ava da po~ne so op{ta isporaka na pratki vo gradovite kade {to toa moèlo da se pravi bez soglasnost na lokalnite komisii za trgovija i Dràvnata komisija za trgovija. Vo 1953 godina îkago stanal prviot grad nadvor od Kalifornija kade {to UPS po~nala da nudi op{ti uslugi za ispo-

raka na pratki. Sleduvale godini i decenii na sudski sporovi za da mo`e UPS da go zadr`i pravoto da raboti vo dovolno golemi oblasti za da se zadovoli op{tata pobaruva~ka za unikatnite uslugi na kompanijata. AVIONSKI USLUGI Vo 1929 godina UPS za prvpat ponudi isporaka na pratki so avion, preku privatni

aviokompanii. Za àl, Golemata depresija predizvika da nema dovolno pobaruva~ka za ovoj servis i istata godina UPS ja prekina ovaa praktika. Vo 1953 godina UPS prodolì so avionskata isporaka na pratki, garantiraj}i isporaka za dva dena do golemite gradovi na isto~niot i zapadniot breg. Paketite na UPS se prevezuvaa vo kargo-oddelite na redovnite aviolinii. Servisot nare~en Blu Lejbl Er (UPS Blue Label Air), postojano raste{e i vo 1978 godina be{e dostapen vo sekoja sojuzna dràva, so s$ Aqaska i Havai.

[irej}i gi svoite uslugi, UPS se {ire{e i na novi teritorii. Denes, brzata isporaka niz cel svet e ne{to voobi~aeno, no vo 1950-te godini na UPS & bilo zabraneto da operira vo mnogu delovi na SAD. Potrebna bila federalna soglasnost za sekoja dràvna granica {to bila preminuvana vo ramkite na SAD. Kone~no, vo docnite 1970-ti godini UPS moè{e da gi ospluùva site 50 sojuzni dràvi, bez nikakvi problemi. Pobaruva~kata za avionska isporaka na pratki raste{e vo 1980-te godini, a federalnata deregulacija na avioindustrijata sozdade novi mo`nosti za UPS. No, deregulacijata sozdade i promeni, zatoa {to postoe~kite avioprevoznici gi reduciraa letovite, a nekoi ruti i gi napu{tija. Za da ovozmoì stabilnost na svoite isporaki, UPS po~na da formira svoja flota na kargo-avioni. Kako {to raste{e potrebata za pobrza isporaka, taka vrtoglavo porasna biznisot na UPS so avionski pratki. Do 1985 godina, avioservisot nare~en Nekst Dej Er (UPS Next Day Air) be{e dostapen vo site 48 dràvi i Portoriko. Aqaska i Havai bea dodadeni podocna. Istata godina UPS gi povrza SAD i {est evropski dràvi, a vo 1988 godina od Federalnata administracija za avijacija dobi dozvola da upravuva sopstveni avioni, so {to oficijalno stana avioprevoznik. Taka se rodi Erlajns (UPS Airlines), koja {to denes e me|u 10-te najgolemi aviokompanii vo SAD. Denes, UPS dostavuva paketi i dokumenti vo pove}e od 185 zemji i teritorii, i so svojata mreà moè da dopre do pove}e od ~etiri milijardi lu|e, {to e dvojno pove}e od lu|eto {to moè da se dobijat so koja bilo telefonska mreà. TEHNOLOGIJA PRED SÈ Do 1993 godina UPS be{e vo sostojba da dostavi 11,5 milioni paketi i dokumenti na den za pove}e od eden

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nasta nastanale i se razviv razvivale najgolemite svetski brendovi brendovikompanii. Doznaj Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {t {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii milion klienti. So tolku golem obem na isporaka UPS mora{e da razvie nova tehnologija za da ja zadrì efikasnosta, a cenite konkurentni. Tehnologijata vo UPS e prisutna vo razli~ni oblici, od mali ra~ni digitalni uredi {to gi koristat dostavuva~ite, preku specijalno dizajnirani vozila za dostavuvawe na paketi, do globalni kompjuterski i komunikaciski sistemi. Od 1986 do 1991 godina UPS potro{i 1,5 milijarda dolari za tenholo{ki podobruvawa, a vo slednite pet godini u{te 3,2 milijardi dolari. Na 10 noemvri 1999 godina UPS ponudi akcii na berza za prv pat vo svojata istorija. Ova na kompanijata & ovozmoì da napravi nekoi strate{ki prezemawa na kompanii na klu~ni pazari za nejziniot biznis. Izminative 100 godini UPS stana ekspert za transformacii, rastej}i od mal kurirski biznis vo svetski vode~ki dostavuva~ na pratki po vozduh, kopno, voda, kako i obezbeduva~ na elektronski uslugi. U{te edna golema promena se slu~i vo 2003 godina, koga kompanijata go pretstavi noviot za{titen znak, {to zna~e{e nov, evoluiran UPS i pokaùvaj}i mu na svetot deka kompaniskite kapaciteti se mnogu pove}e od dostavuvawe mali pratki. Vo utre{niot broj na “Kapital”, ~itajte za podemot, krizata i povtornoto vra}awe na golema vrata, na bankata HSBC, formirana vo Hong Kong vo dale~nata 1865 godina, a sega so sedi{te vo London

80 GODINI

Se ~ini deka glavnata cel na neumorniot investitor Voren Bafet po negoviot 80-ti rodenden }e bide da gi ubedi i svoite “kolegi po bogatstvo” deka trupaweto pari e zaludno ako nema blagorodna cel

ne naprstok!” I dodeka povikot na Bafet i sopru`nicite Gejts za donirawe na bogatstvoto go poddr`aa wujor{kiot gradona~alnik Majkl Blumberg, koosnova~ot na TV-stanicata Foks, Beri Diler, mediumskiot magnat Ted Tarner, Dejvid Rokfeler, re`iserot Xorx Lukas i drugi, vkupno 40 mili-

jarderi, u{te mnogumina ostanaa gluvi na toj povik, zatoa {to samo vo SAD ima 403 milijarderi, a vo svetot 793. Se ~ini deka glavnata cel na neumorniot investitor po negoviot 80ti rodenden }e bide da gi ubedi i svoite “kolegi po bogatstvo” deka trupaweto pari e zaludno ako nema blagorodna cel.

“Vo penzija }e odam pet do deset godini otkako }e umram!”, odgovara Bafet na pra{awata za negovoto povlekuvawe

FUN BUSINESS

16 01.09.2010 NAJUBAVITE RUSOKOSI

“PLAVI”, NO SAMO NA [EGA! Tie se najubavi, najzgodni, najsakani, najposakuvani, najnedosti`ni.... Ednostavno - tie se blondinki. Sekoga{ vladeele i sekoga{ }e vladeat, a vicevite za niv mo`at da ka`uvaat {to sakaat. No, zaludno! Sekoj za moment bi posakal da se najde na nivno mesto SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

ekoj {to se obidel da napravi lista na najubavite rusokosi na site vremiwa imal navistina te{ka zada~a. Posle dolgo razmisluvawe svoite favoriti ne mo`ele da gi smestat vo nekoja top 5 lista, bidej}i brojot na “plavite” ubavici e navistina golem. Postojano se vodi bitka koi se poubavi: dali brinetite ili rusokosite? Se izmisluvaat i mnogu vicevi za “plavu{ite”, vo koi naj~esto pretstavuvaat sinonim za glupavost. No, so ovaa lista sigurni sme deka toa tvrdewe }e ostane samo na {ega, bidej} i ovie devojki se s$, samo glupavi ne.

KAMERON DIJAZ

isoka, neverojatno atraktivna, sinooka, rusokosa, koja ne mo`e da ostane ne zabele`ana. Dovolno e samo da vi se nasmee i vedna{ ste pot~ineti. Harizmati~na devojka kaj koja {to detskata ludost sovr{eno pravi spoj na nejziniot seksapil i nemiren duh. Proglasena e za edna od 100-te najseksi yvezdi na svetot, i edna od 50-te najubavi lu|e na svetot. Seto toa e dovolno za da se najde na edna lista vo koja se slavat ubavite “plavu{i”.

GVEN STEFANI

ven Stefani iako slavata ja stekna so grupata “No doubt” i ostavi vpe~atok na gruba rokerka, nejzinata ubavina ne be{e sporna. Otkako se posveti na solo-karierata, taa blesna vo svoeto vistinsko svetlo i se poka`a me|u drugoto i kako odli~en moden dizajner. Kade i da se pojavi ostava pozitivna energija, pred s$ poradi nejzinata “bela” ubavina, koja gi zasenuva site prisutni.

^ARLIZ TERON

oèbi toa {to porasnala na farma vo Ju`na Afrika e pri~ina {to denes taa e edna od najmilite i najubavite lica od Holivud. Zapo~nala kako manekenka, prodolìla vo Plejboj i zavr{uva na ~etvrto mesto na listata na 100-te najseksi èni na planetata, kako i me|u 50-te najubavi lu|e na svetot. Zatoa ne e voop{to ~udno {to samo vo 2005-ta godina zaraboti 10 milioni dolari.

MERILIN MONRO

ite se soglasni deka na mesto broj eden na site top listi e Merilin Monro, koja {to e ikona i poim za ubavina. Nejziniot prekar “The Blonde Bombshell” kaùva s$. Moèbi e ednа od najproslavenite akterki koja {to imala dosta te{ko detstvo. Пoradi finansiskite problemi ,morala da odi vo dom za siraci, kade {to ostanala celi dve godini, a potoa ja premestile vo semejstvo. Na 16 godini se omaìla, a brakot trael samo ~etiri godini. Potoa po~nala kako model i pozirala vo kostimi za kapewe. Otkako ja ofarbala kosata “plava” se ponatamu e ve}e istorija. Iako vo svojot kratkotraen ìvot (umira na 36 godini) ima snimeno samo 30 filmovi, taa ostanuva legenda, a nejziniot misticizam }e ostane del od istorijata zasekoga{.

KEJT HADSON

]

erkata na Goldi Hon i Kurt Rasel, Kejt Hadson be{e predodredena da stane yvezda. I toa taa e prekrasna yvezda, koja sjae i zra~i od ubavina koja retko se nao|a. Nejzinite zlatni lokni, nasledstvo od majka i go galat nejzinoto angelsko lice. I ne samo toa. Taa mo`e da glumi. Isto kako majka & odli~no i odat komediite, no i dramite i trilerite. Vistinski dokaz deka ubavinata i talentot odat zaedno.

FUN BUSINESS

01.09.2010

KODEKS NA OBLEKUVAWE

PATUVAWE

DELOVEN STIL – SREDENI VO SEKOE VREME

Sekojdnevnoto kombinirawe na va{ata garderoba znae da bide ponekoga{ i iscrpuva~ko. Posebno za pone`niot pol koj osven nafrlaweto na par~iwata obleka treba dopolnitelno da gi smisluva i modnite dodatoci. Zatoa vi predlagame nekolku kombinacii so koi vo sekoe vreme }e izgledate bez gre{ka ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ko pripa|ate vo grupata na onie `eni koe sekoe utro pominuvaat dolgo vreme stoej}i pred ormanot, ne znaej}i {to da iskombiniraat za oblekuvawe, toga{ vi predlagame nekolku kombinacii za na rabotnoto mesto koi }e ve napravat da se ~uvstvuvate ubavo, no i da izgledate vol{ebno. Se razbira ova }e vi dojde kako osve`uvawe vo granicite na propi{aniot kodeks na oblekuvawe. EDNOSTAVNA DELOVNA KOMBINACIJA Nikako nema da pogre{ite dokolku se odlu~ite za bluza koja e na raskop~uvawe i so

klasi~no zdolni{te koe treba da vi bide nekolku santimetri pod kolenata. Za letniot perid odberete bluza koja ima rakavi zase~eni na koso vo svetlo sina boja, koja na site im stoi dobro. Kombinirajte ja so teget boja, moète i so crvena ili pak so òlto zdolni{te. Kako dodatok zemete ~anta vo neutralna boja. Istoto vaì za ~evlite. So vakov staj-ling }e bidete vistinsko osveùvawe vo va{eto biznis- opkruùvawe. KOLOR – ZO[TO DA NE? Ste stanale i treba da otidete na rabota. Dobro, toa ne zna~i deka morate da se fatite za prvite crni pantaloni i nekoja bela ko{ula i da bdete sredeni za toj den. Kolku {to moète igrajte si so boite. Elegantno i delovno ne mora da izgle-

date samo vo crna siva ili, pak kafeva boja. Taka moè da odberete kostumi vo veseli ili pak ne`ni pastelni boi, pod uslov modniot dodatok da vi bide neupadliv. DOZA NA EKSTRAVAGANTNOST Odberete crno ili, pak teget balon fustan~e koe }e go zbogatite so tenok remen na polivinata. Nadopolnete go celokupniot izgled so kartko xemper~e vo nekoja svetla boja. êvlite moète da gi odberete spored bojata na xemper~eto. Ovaa kombinacija moète da ja razigrate so nekoj detaq, na primer crnobeli {noli. SILATA NA CVETNIOT DEZEN Klasi~noto crno ili pak sivo zdolni{te }e dobie romanti~en izgled ako go

Kombinacii so koi {to }e zra~ite na rabotnoto mesto

iskombinirate so pamu~na bluza vo cveten print. Pogri`ete se samo da bide od priroden materijal. Finalniot pe~at na ovoj izgled }e go dadat ednostavnite sandali, dobro dokolku va{iot kodeks na oblekuvawe go dozvoluva vakviot tip ~evli. @ENSTVENI DETALI Klasi~niot fustan so ostar kroj koj ja sledi linijata na teloto, nema da izgleda monotono dokolku go zbogatite so nekolku detаli od tipot na diskretni karneri koj go sledat izrazot okolu vratot. Duri i ako go nadopolnite so ednostaven remen vo nekoja kontrastna boja koja odgovara so ~evlite, e toga{ ste napravile poln pogodok. Vaka oble~eni vie ste podgotveni posle rabota da zaminte na pijalak so va{ite kolegi vo omileniot kafe-bar ili, pak

restoran. MORNARSKI STIL So ovaa kombinacija nikoga{ nema da pogre{ite. Vakviot jahta-stil, so beli pantaloni i teget-belo bluza ili, pak xemper so istata {ara koj e na raskop~uvawe na dva reda }e vi dade doza na {ik i elegancija me|utoa }e vi go zadr`i i ona ubavoto ~uvstvo deka s$ u{te ste pokraj more. Vi predlagame ednostavni elegantni ~evli so niski potpetici i ~anta vo teget ili vo bela boja. POVIKOT NA ESENTA Za esenskite denovi koi eve ve}e ni stojat zad vrata, vi predlagame kombinacija vo neutralni boi, na primer temnozelena. Bluza vo boja na {ampaw }e izgleda prekrasno so pantaloni so visoka polovina. Zagasete ja ovaa temnozelena kombinacija so ~evli

Odli~en autfit za prestojnata sezona vo temna boja na crveno vino i }e poka`ete deka ne se pla{ite od kreativnite predizvici.

FUN BUSINESS

18 01.09.2010 FILMSKA TEHNOLOGIJA

TRETATA DIMENZIJA VO RECESIJA

Iako novata 3D-tehnologija se pokaà kako uspe{na za filmot “Avatar” na Xejms Kameron, sepak, obi~nite dvodimenzionalni filmovi u{te dolgo vreme }e “vladeat” vo kinosalite. Vistinata e deka ima daleku pogolemi tro{oci pri praveweto na filmot, a zarabotkata ne e dovolno golema za da moè da se pokrijat istite. Dali Holivud namerno gi bojkotira ili, pak, na narodot ve}e mu e zdosadeno od novata tehnologija, }e pokaè vremeto {to se pretpostavuva, poradi golemiot uspeh na “Avatar” i “Alisa vo zemjata na ~udata” na Tim Barton. Vistinata e deka otkako pred pet godini povtorno se vratija vo moda, imaat zna~itelen pad. Ako vo predvid se zeme zarabotkata po poedine~na proekcija vo tekot na godinite, 3D-filmovite se s$ pomalku isplatlivi vo odnos na zarabotkata koja ja ostvaruvaat 2D-proekciite. Ovoj trend zapo~na u{te vo noemvri 2004-ta godina koga premierno e prikaàn animiraniot film "Polar Ekspres" (The Polar Express), koj se prikaà vo 3.659 amerikanski kinosali, od koi samo 59 bile opremeni za 3D-proekcii. Zarabotkata od tie 50-ina 3D-kina bila okolu 40 iljadi dolari, {to vo sporedba so {este iljadi dolari, kolku {to bila zarabotkata od obi~nite proekcii, pretstavuvalo neverojaten bonus od 575%. Iako vo tekot na slednite nekolku godini izlegle samo nekolku filmovi vo 3D-format, nieden od niv ne go povtori uspehot na “Polar Ekspres”.

SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

izuelno sovr{enite sceni vo nau~nofantasti~niot spektakl “Avatar”, koj go re`ira{e Xejms Kameron, gi usovr{uvale pove}e od edna decenija, a pottiknaa rapidno zgolemuvawe na novata 3D-tehnologija, pa taka vo poslednite nekolku meseci s$ pove}e filmovi se odlu~uvaat za 3D, namesto obi~nata 2D-verzija. No, iako "Avatar" vo svetot zaraboti impresivni 3 milijardi dolari, se ~ini deka 3D-filmovite, sepak, ne se tolku poisplatlivi od “zastarenite”, dvodimenzionalni filmovi. Spored najnovite istra`uvawa, nekoi 3D-filmovi so svojata zarabotka edvaj gi pokrivaat i taka visokite tro{oci za proizvodstvo. Tokmu Xejms Kameron predupredi na ovaa mo`nost, pa vo nekolku prigodi im pora~a na “filma{ite” vo Holivud deka ovoj nov na~in na rabota, kako {to toj gi narekuva “2,5 D” filmovi, }e go upropastat siot dosega{en trud vo razvojot i implementacijata na 3Dtehnologijata. Vsu{nost, situacijata e daleku poseriozna otkolku K

PORAZITELNI REZULTATI Brojkite i ponatamu pa|aat, taka {to vo maj bonusC

vo 2D-verzija, {to zna~i deka vo 3D-kinata ostvarile gubitok od 5%. Po tie porazitelni rezultati, kone~no stanalo jasno deka 3D-formatot ne e novata holivudska “zlatna koko{ka”, bidej}i kinata po~naa da gubat pari. S$ u{te ne e jasno koja e

“Avatar” zaraboti rekordni 3 milijardi dolari, no toa e samo isklu~ok. Drugite 3D-filmovi ja nemaat taa sre}a. zarabotkata na Shrek Forever After iznesuvala 48%, a filmot The Last Airbender od 3D-proekciite vo juli dopolnitelno ostvaril zarabotka od samo 24%. Me|utoa, nekoi kako primer na uspeh od 3Dtehnologijata od neodamna go naveduvaat Toy Story 3, O

koj blagodarenie na svojata dosega vizuelno najdobra 3Dslika samo vo prviot vikend ostvari zarabotka od rekordni 110 milioni dolari. No, tretata avantura na igra~kite Vudi i Baz od 3D-proekcijata zaraboti okolu 28 iljadi dolari K

pri~inata za ovoj trend na opa|awe, no najverojatno vistinata le`i vo toa deka na lu|eto im e zdosadeno od novata tehnologija, koja po~na da go gubi svojot sjaj. Nekoi kriti~ari, pak, velat deka Holivud gi sabotira kvalitetnite 3D-proekti, C

pa taka “obi~nite” filmovi ostvaruvaat pogolema zarabotka. POSTOJAT I ISKLU^OCI Edinstven isklu~ok od ovoj trend na opa|awe se filmovite koi vo svoeto ime go imaat atributot 3D, kako {to se My Bloody Valentine 3D, Step Up 3D i Piranha 3D i

kinosalite na ovie verzii na filmovite ostvarile bonus od 481%, 42% i 131%. Sepak, prognozata za 3Dfilmovite ne izgleda dobro. Seedno dali se raboti za premnogu ponudi ili pomala pobaruva~ka, ostanuva faktot deka 2D-filmovite u{te dolgo vreme }e ostanat na vrvot na proekciite. O

SPORT

01.09.2010

SPORT

MAKEDONSKO KARATE

PO NOVI POBEDI VO KUШADASI Vo Makedonija sportot karate se ve`ba duri od

АТЛЕТИКА

dale~nata 1967 godina. Prviot ~as e odr`an vo salata na Partizan 3 vo Skopje. Denes od taa {kola se izlezeni golem broj treneri i {ampioni vo ovoj sport, me|utoa, ottuka po~nuva da se {iri i kulturata za karate niz teritorijata na cela Makedonija. Od golemiot broj karate klubovi od vnatre{nosta izleguvaat odli~ni reprrr ezentativci, koi hrabro ja branat crveno-`oltata a boja na site svetski {ampionati

SAM SI GO SOBORI REKORDOТ

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

SILVANA JOVANOVSKA

Pred edna nedela sobori rekord star 13 godini, za potoa da go sobori i sopstveniot

jovanovska@kapital.com.mk

eniskiot atleti~ar, 21-godi{niot Dejvid Rudi{a, za samo sedum dena po vtor pat go “popravi” svojot svetski rekord na 800 metri. Mladiot Keniec patekata na Gran-pri mitingot vo Rieti vo Italija ja istr~a za 1:41:01, so {to za osum stotinki go sobori sopstveniot rekord koj go istr~a vo Berlin. “Ova e u{te eden odli~en rezultat, otkako minatata nedela go soboriv svetskiot rekord. Se nadevam deka }e prodol`am so istoto tempo. K

et seniori na makedonskata karate reprezentacija vo kumite stil utre }e otpatuvaat vo Ku{adasi, Turcija, na Mediteranskoto prvenstvo vo karate. Vo kategorijata minus 60 kilogrami boite na Makedonija }e gi brani Emil Pavlov, a vo minus 67 kilogrami Dejan Ristevski. Na Mediteranskoto prvenstvo vo Turcija vo kategorijata minus 75 kilogrami }e se natprevaruva Sa{ko Patrakliev, dodeka na minus 84 kilogrami Goce Petrov. Od kategorijata plus 84 se plasira{e @arko Arsovski. Spored izve{tajot na Makedonskata karate federacija, od site u~esnici vo izborniot turnir koj se odr`a vo Skopje nedelava, Sa{ko Patrakliev od Ka-

rate klub k b Makedonka k k ima{e najmnogu borbi i najgolem broj pobedi. Vo prvata borba go pobedi protivnikot so 9:0, vo vtorata 2:1 i tretata borba, koja be{e re{ava~ka za vlez vo finale, ja dobi so 9 poeni, nasproti protivnikot so nula. Vo prvata finalna borba Patrakliev pobedi so 3:0, dodeka pos-

lednata, koja mu ovozmo`i k u~estvo na Mediteranskoto prvenstvo, ja zavr{i so rezultat ~etiri, nasproti protivnikot, Amir Begovi}, so nula poeni. Imeno, Sa{ko Patrakliev so poslednite rezultati si obezbedi plasman za u~estvo na Balkanskoto prvenstvo vo Grcija, {to }e se odr`i ovoj mesec, i

se o~ekuva da nastapi na Svetskoto prvenstvo koe }e se odr`i vo Srbija. Makedonskiot reprezentativec Patrakliev dosega ima osvoeno golem broj medali, me|u koi najzna~ajni se: treto mesto na Svetskoto univerzitetskao prvenstvo vo Polska, treto mesto na Svetskiot kup vo Turcija i nekolku prvi mesta na oupen turniri vo Srbija, Slovenija, Hrvatska...

FUDBAL

PORADI POVREDATA, RONALDO TRI NEDELI VO AUT

Svetskite rekordi se za soboruvawe. Tie se mojata najgolema cel”, izjavi Rudi{a. Minatata nedela Rudi{a go sobori svetskiot rekord na Danecot so kenisko poteklo, Vilson Kipketer (1:41:11), star13 godini. Dejvid e sin na Daniel Rudi{a, ~len na {tafetata 4 pati 400 metri, koja osvoi srebro na LOI vo Meksiko Siti vo 1968-ta godina. L

Sa{ko Patrakliev - uspe{na promocija na makedonskoto karate

ajskapiot fudbaler na svetot, Kristijano Ronaldo, poradi povredata koja ja zaraboti na desniot glu`d pred nekoj den }e mora da pauzira tri nedeli. Toj se povredi vo nedelata, za vreme na me~ot od prvoto kolo vo Primera protiv Majorka, koj zavr{i so rezultat 0:0. Go doigra me~ot, no potoa dobi otok na nogata, a bolkata ne prestanuvala, pa bil prinuden da odi na pregledi kade {to bila potvrdena dijagnozata, kako i periodot koj treba da go pomine na lekuvawe. Portugalecot }e mora da gi propu{ti me~evite od kvalifikaciite za prvenstvoto na Evropa 2012-ta godina protiv Kipar i Norve{ka, me~ot vo Primera protiv Osasuna, kako i me~ot od prvoto kolo vo Ligata na {ampionite protiv Ajaks.

Тri nedeli pauza - }e gi propu{ti me~evite za kvalifikaciite

FORMULA

FORMULA VO JU@NA KOREJA, SEPAK ]E IMA

atekata vo Ju`na Koreja, na koja za mesec i polovina treba da se vozi prvoto Gran-pri vo Formula 1, e 90% podgotvena i prvpat }e bide testirana slednata nedela od indiskiot voza~ Karun ândkok vo bolid na Red Bud. Se {pekulira{e deka patekata, dizajnirana od germanskiot arhitekt Herman Tilike, nema da bide bide podgotvena navreme, poradi docneweto vo izgradbata, no, sepak, datumot e odreden i }e se odrì na 24-ti oktomvri vo Jeongam. Najnovite fotografii pokaàa deka, sepak, patekata e na vistinski pat za da moè da go zapo~ne najbrziot cirkus. Poslednata inspekcija pred da se dade zeleno svetlo na trkata }e ja napravi ârli Najting, direktorot za trki vo F1, po Gran-pri na Singapur idniot mesec.

Vaka izgleda nacrt-planot na patekata koja e vo krajnite fazi od podgotovkata za Gran-pri