Br.117-kapital-02.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

HSBC - SVETSKATA LOKALNA BANKA

TU-TUUU...

STRANA 14

STRANA 8

NA ZATVORAWE, SREDA, 01.09.2010, 13.00~.

KAPITAL DOZNAVA:

@IVKO RADEVSKI NOV SOPSTVENIK NA SWEDMILK!? NOVIOT DIREKTOR NOVIOT NA ME MEPSO ] ]E NASLEDI 13,8 , M MILIONI EVRA DOBIVKA

ROME JOSIFOVSKI ROMEO NOV DIREKTOR MEPSO?! NA M STRANA STRA 2

MBI 10 MBID OMB

0,60% 0 1,27% 1 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 48,59 1,26

NAFTA BRENT EURORIBOR

75,96 7 1,41%

INDEKS D NA MAKEDONSKA D BERZA (01.09) 2.360 2.350

2.340 2.330 2.320 2.310 2.300 2.290

2.280 26.8

28.8

30.8 3

01.9

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

STARIOT VOLK SE VRA]A VO MLE^NIOT BIZNIS STRANA 2

ANALI ANALIZA NA BALKANSKIOT PAZAR NA NEDVI@NOSTI

CENITE PA\AAT, KUPUVA^ITE VOZDR@ANI

STRANA 12

2 02.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 02 SEPTEMVRI 2010

STARIOT VOLK SE VRA]A VO MLE^NIOT BIZNIS

one~no se razre{uva edna od n aj ko n tr o v er znite ste~ajni postapki vo poslednive nekolku godini. Slu~ajot za propa|aweto na najgolemata mlekarnica Svedmilk, koja rabote{e samo edna godina, poleka, no sigurno po~na da ja gleda svetlinata na denot. S$ poizvesno e deka najpoznatiot makedonski menaxer vo mle~niot biznis, @ivko Radevski, porane{en sopstvenik na bitolskata mlekarnica IMB, }e bide noviot sopstvenik na Svedmilk. Slu~ajot pove}e od godina se razvlekuva po sudnicite. Edna{ be{e i neuspe{no prodadena za edno evro, a vedna{ potoa vrz nea be{e otvorena i ste~ajna postapka. Niz celata ste~ajna postapka, po mnogute prepukuvawa me|u najgolemite doveriteli dali da se restartira ili da bide likvidirana, s$ poizvesen e nejziniot spas od propast. Deka se gleda krajot ka`uva i zelenoto svetlo koe Radevski go dobil i od najgolemiot doveritel, Tutunska banka, koja be{e i najgolemiot pobornik za mlekarnicata da bide likvidirana. Dokaz plus e i golemata poddr{ka koja bitolskiot biznismen ja ima od farmerite, koi se na negova strana u{te koga se javi kako zainteresiran za da ja restartira mlekarnicata. Negovoto znaewe i dolgogodi{noto iskustvo koe go ima vo mle~niot biznis ni za moment ne gi posomneva mlekarite deka }e uspee da ja spasi mlekarnicata. Dokaz za negovata uspe{nost vo ovaa bran{a e i uspehot koj go postigna so bitolskata mlekarnica IMB, koja stana regionalen igra~ vo mle~nata

industrija i koja pod negova palka porasna vo najgolemata mlekarnica vo Makedonija, za podocna da bide prodadena po mnogu visoka cena. Ovoj poteg na Radevski, vo najmala mera, e za pofalba. Retko koj bi se nafatil da vleze vo tolku rizi~na investicija, i vo tolku rizi~na kompanija. Nego ne go spre~ija nitu ogromniot dolg i malverzaciite praveni vo Svedmilk, nitu, pak, neorganiziranosta na pazarot koj s$ pove}e e pr e pl av en so uv oz na mleko od sosednite pazari, za da se odlu~i da najde re{enie i da ja spasi od propast ovaa fabrika, koja ima golemo zna~ewe za makedonskata mle~na industrija. Nema somnevawe deka Radevski }e uspee i }e go spasi Svedmilk, zatoa {to, kako i sekoga{, uspevaat onie koi znaat i koi sakaat da rabotat. Pridobivkite od restartiraweto na Svedmilk }e bidat ogromni, kakvi {to bea koga so polna parea rabote{e ovaa mlekarnica. Biznisot povtorno }e se razdvi`i, a pridobivkite nema da gi ~uvstvuvaat samo doveritelite, koi kone~no }e si gi dobijat parite nazad, tuku i farmerite koi }e imaat na koj da go predadat mlekoto, a i celiot mle~en biznis, pred s$ konkurencijata, koja }e se javi na pazarot i koja }e dovede do rast na cenata na mlekoto. Svedmilk, koja be{e otvorena pred nepolni tri godini, najavena kako kako grinfild inve sticija koja kone~no }e stavi kraj na vi{ocite mleko koi sekoja godina se razlevaa po ulicite, po edna godina pukna kako balon od sapunica. Na po~etokot site bea

NOVIOT DIREKTOR NA MEPSO ]E NASLEDI 13,8 MILIONI EVRA DOBIVKA

ROMEO JOSIFOVSKI NOV DIREKTOR NA MEPSO?! Porane{ni direktori na MEPSO objasnuvaat deka nasledenite zagubi Zdravev gi pokril so aukciite na prenosnite kapaciteti, kako i na zakonskata odredba od 2008 godina MEPSO da ne bide uvoznik na skapa struja, tuku ELEM KATERINA POPOSKA

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

presre}ni, i farmerite koi go predavaa mlekoto po rekordno visoka cena i vladata koja se fale{e so uspe{na grinfild investicija. No, rabotata izleze kako ona, “s$ {to e ubavo kratko trae”. Dodeka nie mislevme deka mlekarnicata izvezuva na site strani na Balkanot, vnatre se tkael golem kriminal. Ottoga{ po~na golgotata na farmerite, na bankite i na kompaniite, na koi mlekarnicata im dol`e{e ogromni sumi pari. I toga{ klop~eto po~na da se odmotuva za da izlezat na videlina site malverzacii koi se pravele vo Svedmilk. I, kako te~e{e prikaznata ponatamu, nikoj to~no ne znae. Koj s$ vpletka prsti i koj profitira{e od propastot na najgolemata investicija vo mle~niot biznis }e otkrivaat vlastite. Ostanuva samo da ja nau~ime lekcijata kako ne treba da se pravi, i so nade` deka @ivko Radevski }e uspee od Svedmilk da napravi uspe{na mlekarnica, kako {to toa go napravi so IMB.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

ilioni evra sobra Narodnata banka (NBM) na v~era{nata aukcija na blagajni~ki zapisi. So toa, vkupnoto saldo na zapisi iznesuva 410 milioni evra, koi {to se izvle~eni od bankite. Nitu poslednoto namaluvawe na osnovnata kamata na ovie zapisi na rekordno nisko nivo od samo 4,5% ne gi odvra} a bankarite da investiraat vo hartii od vrednost, namesto pove}e pari da odvojuvaat za kreditirawe. Ekspertite sugeriraat NBM da go ograni~i iznosot na pari {to gi zapi{uva sekoja sreda vo blagajni~ki zapisi.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

poposka@kapital.com.mk

omeo Josifovski, porane{niot portparol na nevladinata organizacija “Glasot na svetlinata”, sega vraboten kako glaven dispe~er za elektro-energetskiot sistem, se {pekulira deka naskoro }e sedne vo direktorskata fotelja na MEPSO. “Kapital” neoficijalno od energetskite kompanii doznava deka Josifovski zasega e edno od re{enijata na Vladata za nov generalen direktor na dràvnata kompanija za prenos na elektri~na energija. Od Vladata oficijalno ne ja potvrduvaat informacijata. Dokolku Josifovski go nasledi mestoto na direktorot vo ostavka Vladimir Zdravev i toj }e mora da se otkaè od sega{nata pozicija ~len na Nadzorniot odbor vo Slu`ben vesnik, so {to }e pokaè deka vo negovoto rabotewe nema konflikt na interesi. Od istata pri~ina Vladimir Zdravev mora{e da se otkaè od edna od funkciite. Toj si podnese ostavka vo MEPSO i se odlu~i za partiskiot anga`man vo partijata. Poslednite podatoci do koi dojde “Kapital”, a s$ u{te ne se javno dostapni, pokaùvaat deka 2009 godina MEPSO ja zavr{il so dobivka od okolu 14 milioni evra. Ottuka i Zdravev pri podnesuvaweto na ostavkata se pofali deka finansiski ja konsolidiral kompanijata. Toj vo avgust 2007 godina go nasledi direktorskoto mesto vo MEPSO od Atanasko Tunevski, godina koga MEPSO ima{e zaguba od duri 27 milioni evra. Vo 2008 godina zagubite se namalija na 4,5 milioni evra, za vo 2009 MEPSO godinata da ja zavr{i so dobivka od 13,8 milioni evra. “Kapital” pra{uva koj e sistemot na generirawe zagubi vo edna dràvna kompanija, odnosno kako tolku brgu milionskite zagubi moàt da se pretvorat vo dobivka? Porane{nite direktori na MEPSO, Atanasko Tunevski i Traj~e êrepnalkovski gi objasnuvaat milionskite zagubi na MEPSO vo vreme na nivnoto rabotewe so disparitetnite kupovni i proda`ni ceni na elek-

tri~nata energija. “Vo vreme koga jas rakovodev so MEPSO, zagubite na kompanijata se sveduvaa na disparitetnite ceni vo uvozot na struja {to go vr{e{e MEPSO. Toga{ strujata ja kupuvavme re~isi dvojno poskapo odo{to ja prodavavme. Sega, cenite zna~itelno se promeneti, uvozot e namalen.”, veli Traj~e êrepnalkovski, porane{en direktor na MEPSO. Sli~no tolkuvawe ima i Atanasko Tuneski, direktor na dràvniot prenosen operator, na ~ie mesto dojde Vladimir Zdravev. “Ovie finansiski rezultati na MEPSO se dolàt na toa {to kompanijata prestana da kupuva skapa struja. Od januari 2008 godina MEPSO pove}e ne e uvoznik na struja, tuku ELEM, so {to prestana obvrskata na MEPSO da pla}a golemi pari za uvoz na struja. Od druga strana, od 2008 godina, pa navamu se zgolemuva i proda`nata cena na strujata. Vo vreme koga jas rakovodev so MEPSO, pazarnata cena na strujata iznesuva{e okolu 60 evrocenti za megavat/~as, a na gra|anite im se prodava{e za pomalku od 30 evrocenti. Toga{ ne se zgolemuva{e cenata na strujata {to ja pla}aa gra|anite“, objasnuva Tuneski. Toj tvrdi deka Zdravev ima pozitivni finansiski rezultati zatoa

{to nema ni investicii. “Nema novi proekti. Odrùvaweto na opremata e o~ajno. Tri godini ne e vloèno ni evro vo oprema. Zdravev ne napravi ni{to, ja nema investicijata na dalnovod kon Srbija, a docni i dalekovodot Vrutok-Tetovo {to treba da go podobri kvalitetot vo snabuvaweto so elektri~na energija vo zapadna Makedonija, a dalnovodot koj n$ povrza so Bugarija e nasleden proekt”, veli Tuneski. Objasnuvawata na MEPSO pak, zo{to porano se generirale zagubi i kako Zdravev lani napravil dobivka od 14 milioni evra, delumno se sovpa|aat so tvrdeweta na Tuneski i êrepnalkovski. Velat, dobivkata za minatata godina vo najgolem del e rezultat na racionaliziraweto na tro{ocite vo kompanijata, kako i na aukciite na prenosnite kapaciteti. “Vo 2009 godina e ostvarena dobivka od redovnoto rabotewe na AD MEPSO vo iznos od 13,8 milioni evra kako rezultat na zgolemenite prihodi od osnovnata dejnost- prenosot, i na zna~itelno povisokiot iznos na prihodi od aukciite na prekugrani~nite prenosni kapaciteti, no i na ekonomi~noto i racionalno koristewe na site sredstva za rabota na kompanijata”, veli Nikola Stojanov, portparol na MEPSO.

NAVIGATOR

02.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

TODORI] JA OSVOJUVA I AMERIKA

H MARJAN RISTESKI

JADRANKA KOSOR

NIKOLA TODOROV

BOR^E JAKIMOVSKI

a pu{ti prvata elektri~na tera startuva{e novata u~ebna na op{tina rviot ~ovek na JP GradJ mocentrala vo Hrvatska koja Jgodina so detalna revizija na Pski parking planira Rosumaboteweto Prilep e primer za }e proizveduva 98 gigavat ~aso- golem broj u~ebnici za osnovni lanskite zagubi i tro{ocite bosanski op{tini koi denovive se zapoznavaat so uspe{nite proekti na ovaa pelagoniska op{tina

vi-elektri~na energija godi{no, so {to }e se ograni~i uvozot na struja do 2020 godina.

i nedostig na pove}e od 200 u~ebnici za stru~nite predmeti za sredno obrazovanie

za 30-te novi vraboteni da gi nadomesti so zgolemuvawe na cenite za parkirawe

RAZVRSKA NA SUDBINATA NA PROPADNATATA ШVEDSKA MLEKARNICA

@IVKO RADEVSKI NOV SOPSTVENIK NA SVEDMILK?! Otkako }e se dogovori so najgolemite doveriteli, porane{niot direktor na Bitolskata mlekarnica, e na siguren pat da ja zeme eme i restartira propadnatata {ved {vedska investicija, mlekarnicata Svedmilk ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

ivko Radevski }e ja prezeme propanatata {vedska mlekarnica Svedmilk otkako dobi poddr{ka od najgolem del od doveritelite na Svedmilk. Radevski zav~era dobi dopolnitelen rok od u{te eden mesec za da postigne dogovor so site doveriteli, po {to toj }e go pretstavi planot za reorganizacija. Radevski vo izjava za “Kapital” potvrdi deka postignal na~elen dogovor so najgolemiot doveritel Tutunska banka, a ostanuva u{te da se dogovori so Tetra-pak i Hipo Alpe Adria za da mo`e i da se finalizira prezemaweto na mlekarnicata. “Planot za reorganizacija e napraven, no bidej}i vo predvideniot rok koj go dobivme od sudot ne bevme vo mo`nost da stapime vo kontakt so Tetra-pak i so Hipo Alpe Adria poradi godi{nite odmori ni be{e potrebno dopolnitelno vreme za da se dogovorime so niv”, veli Radevski za “Kapital”. Toj o~ekuva vo narednite nekolku nedeli da gi zavr{i pregovorite so site doveriteli po {to }e ima sredba so upravniot odbor na doveriteli

IVICA IVIC ICA IC A TO TODO TODORI] DORI] na golemite pazari i ne e taka ednostaven, no Todori} so postavuvawe na stru~en tim trgna vo pohod za novi pobedi i osvojuvawa. Kompanijata na hrvatskiot biznismen kontinuirano investira{e vo marketingot, a samo inicijalnata investicija za pozicionirawe na brendot na amerikanskiot pazar go ~ine{e 10 milioni evra. Ete taka se osvojuva stranski pazar.

GUBITNIK

IZGUBEN VO MIZERIJATA

milioni evra e dolgot na Svedmilk

kade {to }e go dostavi planot za reorganizacija. O~ekuvame pozitiven ishod, deciden e Radevski na pra{aweto od “Kapital” dali se gleda kako noviot sopstvenik na Svedmilk. Toj veli deka ne saka da go komentira toa bidej}i s$ u{te bilo rano da se ka`e. Doverba za re{avawe na ste~ajnata postapka Radevski ima i od farmerite-doveriteli i od ste~ajniot upravnik na mlekarnicata, Bogoqub Makrevski. Od odborot na doveriteli koj odlu~i da mu dade vtora {ansa se nadevaat deka nabrzo }e se re{i slu~ajot i }e si gi naplatat pobaruvawata. “Od kompanijata “Radevski” be{e podneseno barawe da se

3 FAKTI ZA...

0,2% 0,1% 10,9%

rvatskiot biznismen Ivica Todori} u{te edna{ pokaà i dokaà kako treba da se osvoi svetskiot pazar. êtiri godini otkako po~na da se prodava vo prodavnicite vo Wujork, hrvatskata voda “jana” ovaa nedela stana nacionalno prisuten brend vo Amerika. Hrvatskata voda sega se nao|a na policitee na trgovskiot market Krogger koj e vtor po golemina vo Amerika, vedna{ zad Volmart. Ova e vtor pogolem uspeh za kompanijata na Todori}, otkako “jana” se izbori za mesto na policite na Holfuds, sinxir na supermarketi specijalizirani za organska hrana. Todori} pokaà deka upornata rabota, vizijata, verbata i kvalitetot moàt da gi otvorat vratite na golemite supermarketi {irum svetot. Procesot na osvojuvawe

E POVISOK INDEKSOT NA CENITE NA MALO VO AVGUST, SPOREDENO SO JULI GODINAVA

E ZGOLEMEN INDEKSOT NA TRO[OCITE NA @IVOT VO ISTIOT PERIOD E POVISOK INDEKSOT NA CENITE NA CENTRALNOTO GREEWE

prodolì rokot ro za dostavuvawe na planot za reorganizacija za u{te 60 dena, odborot na doveriteli donese odluka za da mu go prodolì rokot za u{te 30 dena, od pri~ina {to od praven aspekt trebalo da pregovora so farmerite, so doveritelite i so nekoi od bankite. Od ste~ajniot upravnik dobivme izvestuvawe deka pregovorite se odvivaat dobro. Farmerite sakaat {to pobrzo da se re{i ovoj problem i da se naplatat pobaruvawata” izjavi Vane Andreev, advokat na farmerite koi se doveriteli. Na sostanokot koj se odrà zav~era, koga iste~e prvi~no predvideniot rok od 45 dena koj go ima{e Radevski da go izgotvi planot, pet od doveritelite glasale da mu se prodolì rokot na Radevski, dodeka pak Upravata za javni prihodi i NLB Tutunska banka bile vozdràni. NLB Tutunska banka koja e naj-golemiot doveritel na Svedmilk so pobaruvawa od 9,7 milioni evra be{e edinstve-

nata koja pred mesec i pol glasa{e na Radevski da ne mu se dade {ansa da izgotvi biznis-plan za restartirawe na mlekarnicata. Svedmilk otide vo ste~aj pred pove}e od edna godina so dolg od okolu 35 milioni evra. Najgolemi doveriteli, osven farme-rite, na koi Svedmilk im dolì 3,5 milioni evra, se NLB Tutunska banka, koja vo Svedmilk e zaglavena so 9,7 milioni evra, potoa, Hipo lizing koja ne moè da si gi zeme opremata i ma{inite vo vrednost od 3,5 milioni evra. Obes{tetuvawe baraat i Ohridska, Komercijalna i Prokredit banka, kako i zemjodelsko-sto~arskiot kombinat Strumica. Najgolemi dol`nici na Svedmilk, pak, se firmata Hedis na Velija Ramkovski koja dolì pove}e od 1,8 milioni evra i MiA Beverixis na Ala Al Kagafi koja dolì 1,4 milioni evra.

PROCENKI...

inisterot za trud i socijalna politika, po “difolt”, e funkcija ija za “izbrani”. Opisot na toa rabotno mesto, me|u ostanatite ite vo Vladata, e da im bide de svoevidna “Majka Tereza” a” na iljadnicite i iljadnicite ite socijalno zagrozeni lica i semejstva vo dr`avata. So drugi zborovi, protagonistite ite na na~eloto protect & serve (da za{titat i da slu`at) treba da se baraat na taa adresa... Nasproti op{tata tepa~ka me|u ovde{nite etnikumi za etni~koto prisvojuvawe na Majka Tereza, tokmu vo svetloto na proslavata na 100godi{ninata od nejzinoto ra|awe ni se slu~uvaat temni damki. Nikako da profunkcionira sistemot za podobruvawe na socijalno najzagrozenite semejstva. U{te pomalku, pak, e za pofalba rabotata na socijalnite slu`bi koga stanuva zbor za najmladite ~lenovi na na{ata zaednica. Ottamu i monstruoznite Fricl-primeri za seksualna zloupotreba na tri deca od strana na tatkoto vo edno vele{ko smejestvo. Mnisterot Bajrami ne treba da se vadi na toa deka, parafrazirano, negovite

XELAL BAJRAMI slu`bi ne mo`at da bidat stra`ari vo sekoe semejstvo vo Makedonija. Mnogu pobitno e sozdavaweto na klimata na socijalna bezbednost. Toa nema da se re{i so odzemaweto na roditelskoto k pravo na osomni~enite roditeli. Namesto zanimavaweto so “angelsko milosrdie”, na{eto ministerstvo s$ pove}e stanuva pole za politi~ki natprevar me|u koalicionite partneri na vlast: dali i kako da se re{i statusot na borcite na ONA, koj kolku }e izgubi, a koj }e dobie na rejtingot od tie proekti. I s$ taka do sledniot primer na incest, ~edomorstvo i ostanatite “zvu~ni” materijali za ve~ernite TV-vesti...

MISLA NA DENOT

XOZEF VARADI pretsedatel na Viz Er

LIDERSKA POZICIJA NA VIZ ER iskotarifnata ungarska

aviokompanija Viz Er }e otvori novi linii za 5 destinacii vo Evropa, a vo plan ni e i otvorawe na operativni bazi vo Srbija, vo april narednata godina. Prvite dve novi linii za Rim i Malme vo [vedska }e bidat pu{teni vo dekemvri, a za dve godini }e se otvorat i liniite do Stoklohm, Minhen i Ajndhoven. Zaedno so postoe~kite letovi za Dortmund i London, vkupno sedum novi linii od Srbija }e opslu`uvaat okolu 300.000 patnici vo tekot na prvata godina. Se otvora i mo`nost za vrabotuvawe na 30 do 40 lu|e od Srbija, a celta ni e kompanijata da stane lider na srpskiot pazar.

JAS SAMO GO SLEDEV ONA [TO U@IVAV DA GO PRAVAM. SAKAM DA KA@AM, JA SLEDEV SVOJATA STRAST.

PJER OMIDIJAR OSNOVA^OT NA INTERNET-SAJTOT ZA TRGUVAWE SO SE I SE[TO, EBAY

4 02.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...REKONSTRUKCIJA

...DIPLOMATSKA POSETA

...NABAVKI

Obama }e dobie nov kabinet

Vilijam Hejg vo Belgrad

Irak kupuva oru`je od SAD

avr{i rekonstrukcijata na ovalnata soba, i pokraj toa {to pretsedatelot na SAD, Barak Obama, na po~etokot re~e deka mu e udobno i vo postojnata.

inisterot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija vo Belgrad razgovara{e za nezavisnosta na Kosovo so srpskiot pretsedatel Boris Tadi}.

rak planira da kupi tenkovi i druga voena oprema vredna I 13 milijardi dolari, so {to }e stane najgolem klient na amerikanskata voena industrija.

DVA, TRI ZBORA

“Koga e vo pra{awe Kosovo, re{enie nema da ima bez Srbija. Toa im e jasno i na na{ite sogovornici od EU i na celata me|unarodna zaednica. Srbija saka da bide del od re{enieto za problemite na Kosovo. Toa re{enie mora da bide pravedno i prifatlivo za site, pred s$ vo interes na idninata i trajniot i stabilen mir vo regionot” MIRKO CVETKOVI] srpski premier

“Braun e te`ok ~ovek vo vreme koga se razbesnuva, no vo isto vreme toj e silen, nadaren i brilijanten vo rabotata. Site negovi kvaliteti i porano i sega s$ u{te gi respektiram”

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

TONI BLER porane{en britanski premier

“Avganistanskata vlast od slednata godina }e zapo~ne postepeno da ja prezema odgovornosta za bezbednosta vo zemjata. Na{iot streme` e avganistanskata vlast celosno da ja prezeme odgovornosta za bezbednosta do 2014 godina” ANDERS FOG RASMUSEN generalen sekretar na NATO

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

NETBUK NAMENET ZA U^ENICI

P pretstavi nov mini netbuk so edukativna namena, koj {to e napraven da im pomogne na u~ili{tata {irum svetot da nabavat sigurna kompjuterska tehnologija po prifatliva cena. HP Mini Education Edition ima modern, inovativen dizajn, kako i izdr`livost i funkcionalnost. Celosno e opremen

so softverski i hardverski alatki i spored poznava~ite na ovaa oblast, nudi {irok spektar na opcii za interaktivna komunikacija pome|u u~enicite i profesorite. Spored Den Florenca, potpretsedatel i generalen menaxer na HP, ovoj gaxet }e mu pomogne i na sekoj u~enik, dobli`uvaj}i mu gi duri i site alatki potrebni za uspeh na akademski plan.

POLITIKA

02.09.2010

NEMA ZAEDNI^KI NASTAP NITU ZA FINALETO

CRVENKOVSKI I GRUEVSKI NE RAZGOVARALE GODINA I POL!

Dodeka vinata za nemaweto na dr`avna strategija, liderot na opozicijata ja prepi{uva na pasivnosta na vlasta, VMRO – DPMNE tvrdi deka tokmu Crvenkovski gi propu{til “zlatnite vremiwa” za dogovor so Grcija KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

SDSM SE OTKA@A OD NADZOROT NA REVIZORSKITE IZVE[TAI!

iderot na opozicijata Branko Crvenkovski tvrdi deka pove}e od edna godina ne razgovaral so premierot Nikola Gruevski okolu klu~nite dràvni pra{awa, pred s$ ona za sporot so Grcija. Posledniot telefonski razgovor go imale na 24 maj, koga Crvenkovski se vrati na liderskata pozicija vo SDSM, i koga premierot mu se javil da mu ~estita. Ottoga{, za niedno otvoreno pra{awe vo dràvata dvajcata “najglavni” politi~ari ne razmenile nitu zbor. Vinata za nemaweto na “dràvna strategija” ili vnatre{en konsenzus, bez koj poznava~ite tvrdat deka e nemo`no re{enie za naj~uvstvitelniot problem, bez razlika kolkav optimizam se prikaùva, Crvenkovski ja gleda vo pasivnosta na negoviot rival. Toj veli deka inicijativata za liderski sredbi mora da dojde od premierot ili od pretsedatelot, no deka za àl, vlasta vsu{nost bega od i odgovornost i od re{enie. Crvenkovski se soglasuva deka nemaweto na usoglasen nastap okolu ova pra{awe negativno vlijae vrz imixot na zemjata i vrz nejzinata pozicija vo pregovorite, no spored nego, iako crvenite linii se identi~ni i na VMRO – DPMNE i na SDSM, klu~no e okolu koja teza bi se gradel toj konsenzus – dali

Vo imeto na ispolnuvaweto na politi~kiot dijalog kako kriterium od Evropskata komisija, a vo presret na godi{niot izve{taj za napredokot na zemjata, SDSM v~era se otkaà od dve barawa okolu koi vo sobranieto ne moè{e da se postigne dogovor so vlasta – formirawe na posebno sobranisko telo za razgleduvawe na revizorskite izve{tai, to~ka na dneven red na parlamentarnite sednici, i odlu~i da se vrati na ponedelni~kite koordinacii kaj spikerot Trajko Veqanovski i da poddrì kakov bilo Delovnik. “Ne sakame da davame alibi na vlasta da se krie zad nas koga }e stigne izve{tajot. Za politi~kiot dijalog ova e na{iot pridones. Za s$ ostanato povrzano so izve{tajot, partiziranoto sudstvo i administracija, pritisocite vo mediumite i vo nevladiniot sektor, korupcijata i kriminalot, katastrofalnata ekonomija, celokupnata odgovornost e na adresa na premierot Nikola Gruevski i negovata vlada”, izjavi liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Za vakviot ~ekor, SDSM dobi pofalba od Delegacijata na EU vo Skopje. Crvenkovski veli deka negovata partija nagolemo se podgotvuva za vonrednite izbori na koi }e insistira bez razlika na ishodot od Samitot na NATO vo vtorata polovina na noemvri. Crvenkovski veli deka ve}e se znaat i imiwata na ~lenovite na Vladata vo senka, no deka taa }e ja obleodeni koga }e se znae koga to~no }e bidat izborite. deka kompromis e potreben, ili deka pregovarame za da ne se dogovorime. Okolu najavite za “vè{tuvaweto” na relaciite Skopje – Atina i optimizmot deka krajot na sporot se nayira pred Samitot na NATO, Crvenkovski veli deka ne moè da komentira, oti SDSM nemala nikakvi informacii za toa do kade se pregovorite. No, zatoa, liderot na opozicijata najèstoko se

ODBIENO BARAWETO “SOPOT” DA SE VRATI VO KUMANOVSKIOT SUD

tstraneti se site pravni pre~ki koi go sledea slu~ajot “Sopot” i toj kone~no e raspredelen na sudija vo Krivi~niot sud vo Skopje koj e edinstveniot sud vo Makedonija kade {to moè da se sudat dela od terorizmot, potvrduvaat za “Kapital” izvori od sudot. Odbieno e baraweto na advokatite na obvinetite slu~ajot da bide vraten na Kumanovskiot sud koj odlu~i “Sopot” da bide vraten povtorno na po~etok i se poroglasi za nenadleèn. Krivi~niot sovet na Osnovniot sudSkopje1 isto taka odlu~i da im go prodolì ku}niot pritvor na ~etvori-

cata obvineti vo slu~ajot koi bea pu{teni da se branat od sloboda otkako sudot vo Kumanovo go vrati slu~ajot na povtorno sudewe. Slu~ajot “Sopot” dobi i politi~ka konotacija za koja liderot na DUI, Ali Ahmeti, negira{e deka postoi. Toj gi poseti obvinetite vo slu~ajot, no samo za da im dade moralna poddr{ka. “Ne e napraven nikakvov politi~ki pritisok vrz sudstvoto, na{ata opredelba kako politi~ka partija i na na{iot elektorat otsekoga{ be{e da barame pravda za ovie lu|e”, izjavi Ahmeti pri negovata poseta na obvinetite vo “Sopot” vo

PETKOVSKI: VLADATA MORA DA PADNE!

ladata mora da padne, bidej} i e zakana za idninata na zemjata. Pri~ina za toa e {to Makedonija denes e me|unarodno izolirana, vladee siroma{tija, korupcija, nema stranski investicii. Ova v~era go izjavi liderot na Nova socijaldemokratska partija, Tito Petkovski. “Imame edinstven zaedni~ki stav deka Vladata na Republika Makedonija mora da padne. Smetame deka natamo{noto opstojuvawe na Vladata na Nikola Gruevski na vlast e {tetna za gra|anite i e seriozna zakana za idninata na RM”, izjavi Petkovski. Od vladeja~kata VMRO-DPMNE so

sprotistavi na izjavite na {efot na dr`avata Ivanov i na porane{nite diplomati Dimitar Mir~ev i Risto Nikovski deka vo 1995-ta, SDSM ja propu{tila istoriskata mo`nost da stane del od NATO pod kratenkata “FIROM”. Crvenkovski veli deka ovie informacii se ednakvi na komentari od tipot deka vo toj period sme propu{tile da staneme svetska atomska

juli ovaa godina. Minatata godina vo Sobranieto be{e formirana Anketna komisija koja ima{e za zada~a da donese svoi zaklu~oci vrz osnova na novi dokazi so cel da se utvrdi dali osudenite se vinovni za deloto. Site edinaesetmina osudeni na kazna zatvor negiraa deka go storile deloto koe im se stava na tovar. Slu~ajot “Sopot” datira od 2003 godina koga vo ova pograni~no selo xip na polskiot kontingent na NATO naleta na protivtenkovska mina pri {to zaginaa dvajca polski vojnici, a nastrada i eden civil od Kumanovo.

reakcija- dali Vladata }e padne ili }e bide reizbrana, odlu~uvaat gra|anite na izbori, a na poslednite tie odlu~ile deka Petkovski treba da padne. "Tito Petkovski cel `ivot e politi~ar i kako rezultat na negovoto dosega{no rabotewe, narodot na poslednite izbori odlu~i deka toj treba da padne. Vladata raboti posveteno na ispolnuvawe na vetenoto, a na slednite izbori narodot }e odlu~i koj }e padne, a koj }e ja dobie doverbata na gra|anite", naveduvaa vo soop{tenieto.

sila i da sozdademe atomska bomba. Sepak, veli deka ne smee da se sfatat naivno, oti se raboti za eden smislen propaganden proekt, za falsifikuvawe na istoriski fakti i deka ako ova go pravat za ne{to {to se slu~ilo pred samo 15 godini, na kakov falsifikat e spremen Gruevski za podale~nata istorija. “Toj {to go tvrdi toa za 1995-ta e notoren la`go ili

totalen idiot. Ve molam precizno da me citirate za potoa da me tuàt za kleveta ako sakaat i da gi pobedam na sud, i pokraj vakvoto sudstvo i da dokaàm deka ili laàt ili se nepresmetlivi” izjavi Crvenkovski. Na ova reagira{e ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski velej} i deka izjavata zboruva za nivoto na politi~ka kultura na Crvenkovski. “Za àl, Republika Makedonija tie dobri godini, so eden evroentuzijazam ne gi iskoristi dovolno i gi propu{ti.

Toa e pra{awe za diskusija, no vo sekoj slu~aj takvata neagilnost i propu{teni momenti ne treba da ni bidat opravduvawe za koi bilo sostojbi, naprotiv treba da ni bidat pottik novata generacija makedonski politi~ari da znae da nau~i od nekoi ne{ta kako trebalo da se postapuva i kako ne trebalo da se postapuva, smeta Milo{oski. Milo{oski prethodno najavi sredba so medijatorot Metju Nimic na godine{noto sobranie na OON vo Wujork, no deka s$ u{te nema traga od noviot predlog za imeto.

6 02.09.2010 DODEKA NIE GI ^EKAME DA SE VRATAT

REGIONALNITE FONDOVI INVESTIRAAT VO KINA, INDIJA I TURCIJA

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

mam eden prijatel koj “vleze” na berzata so nekoi 3-4.000 evra vo vremeto koga be{e “in” da si na berza, tamu nekade vo 2007 godina. Negovoto portfolio ne be{e diverzificirano, ili kaàno na prost jazik, gi stavi “site jajca vo edna ko{nica”, odnosno so site pari kupi akcii na edna kompanija. Negovite akcii bea me|u tie {to vo berzanskiot bum od pred tri godini zabeleàa ogromen porast na cenata za period od 3-4 meseci, odnosno porasnaa pribli`no ~etirikratno. Prijatelov ne gi prodade akciite, iako vo eden moment mu donesoa neverojaten prinos, od koj {to moè{e da kupi nov avtomobil od sredna

Regionalnite investiciski fondovi, {to se registrirani za vloùvawe vo kompanii od Balkanot, sekoga{ }e investiraat vo ovoj region, velat investiciskite profesionalci, no kolku novi kupuvawa }e ima zavisi od toa dali fondot dobiva novi vloùva~i ili dali ve}e postoe~kite dopolnitelno investiraat vo toj fond. Vo momentov, na globalno nivo, fondovite od regionov najmnogu vloùvaat vo brzoraste~kite pazari, osobeno Kina, Indija i Turcija klasa, o~ekuvaj}i tie u{te pove} e da rastat. No, tie ne rastea ponatamu, tuku po~naa da pa|aat, a prijatelov ne gi prodade nitu koga bea na 250%, 150%, 100%, 50%... povisoko nivo od cenata na koja gi be{e kupil, i ne gi prodava{e s$ dodeka ne stignaa nitu do taa cena. Ne gi prodade voop{to, i na krajot izleze deka ni{to ne }ari od celiot berzanski bum. E, sega, si pravime muabet pred nekoj den i toj me pra{uva, onaka, nevrzano: “A, be koga }e rastat ova akciive pak? Epten e “tapa” berzava. Ah, toa slovene~kite fondovi, dojdoa toga{, gi krenaa cenite do nebo, izbegaa i n$ ostavija nas, malite investitori,

so prstot vo usta!”. Prijatelov, sekako, ne e od onie mali investitori {to se izgorea na berzata, zatoa {to vleze na niska cena i ne izleze nitu koga taa vrtoglavo skokna za kratko vreme (se izgorea onie {to vletaa na berzata koga indeksite gi dostignaa svoite pikovi, a potoa po~na nadolniot trend), no tokmu posledniot del od negovata izjava mi dade ideja za toa da proveram {to navistina se slu~i so stranskite fondovi (prete`no slovene~ki i hrvatski) koi vo 2006-2007 godina imaa steknato zna~itelni pozicii vo pove}e makedonski firmi listirani i na dvata pazari na Makedonska berza, a sega se delumno ili celosno

povle~eni? Prvo, mo`eme da se potsetime koj s$ od stranskite institucionalni investitori kupuva{e na Makedonska berza vo starite, dobri vremiwa. ]e napravime eden kratok pregled na toa koi fondovi imaa steknato najzna~itelni udeli vo makedonski kompanii, sekako, od podatocite {to mo`at da se vidat na Centralniot depozitar za hartii od vrednost CDHV, kade {to, spored zakonot, figuriraat site investitori so sopstveni~ki udel pogolem od 5%. Slovene~kiot investiciski fond Poteza po 2000 godina investira{e najmnogu vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Golemiot prinos na inves-

ticiite koj gi napravi ovoj fond vo 2004 godina ja ohrabri i IFC, komercijalniot del na Svetska banka, da vleze so okolu 12 milioni evra vo Poteza Adriatik Fond, koj ima{e na raspolagawe pove}e od 66 milioni evra za investirawe vo kompanii i banki od regionot. Vo avgust 2007 godina, vo Makedonija, so pogolemo u~estvo od 5% vo kapitalot bea prisutni vo Toplifikacija, kade {to poseduvaa 18% od obi~nite akcii i vo Invest banka, kade {to bea sopstvenici na 16,25% obi~ni i 7,24% prioritetni akcii. So pomalku od 5% bea prisutni i vo Komercijalna banka.

OTKAKO DEL OD NIVNITE VLO@UVA^I “IZLEGOA” ZARADI KRIZATA

SLOVENE^KITE FONDOVI SÈ

rofesionalcite na doma{niot pazar za investirawe ne se soglasuvaat ba{ mnogu so konstatacijata deka regionalnite fondovi do{le na Makedonskata berza samo za da napravat pari i da izlezat {to pobrzo otkako }e predizvikaat bum na cenite na akciite. Laze Kam~ev, direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi, KD, inaku filijala na slovene~ka finansiska grupacija, veli deka vo uslovi koga svetskata i regionalnite ekonomii do`ivuvaa ekspanzija, pred 3-4 godini, se pojavi

golema likvidnost kaj regionalnite fondovi, pred s$ slovene~kite, i tie moraa da najdat alternativa za plasirawe na toj vi{ok pari. “Slovenija ima mnogu podolga tradicija na vlo`uvawe vo investiciski fondovi od site ostanati eks-ju republiki i normalno e prvo kaj nejzinite fondovi da se pojavi toj vi{ok na likvidnost. Kolku za ilustracija, prose~niot vlog vo investiciski fondovi po `itel vo Slovenija e pove}e od 1.000 evra, {to zna~i deka slovene~kite fondovi raspolagaat so pove}e od dve milijardi

evra za investirawe. Tie pari moraa nekade da se investiraat, zatoa i se pojavija specijalizirani fondovi za investirawe na balkanskite pazari. Ovie fondovi investiraa ne samo na makedonskata berza, tuku i na ostanatite berzi od porane{na Jugoslavija. A, podocna, otkako finansiskata kriza zede zamav, i poedine~nite investitori po~naa da si gi povlekuvaat svoite pari, normalno be{e fondovite da prodavaat del od svoite portfolija {to gi steknaa vo makedonskite kompanii, no i ostanatite kompanii od Balkanot”,

02.09.2010

VALTER GRILANC ALTA FONDOVI, SLOVENIJA:

“Na regionalnite pazari i sega ima nekolku isklu~itelno dobri kompanii po mnogu dobri ceni, me|u koi i makedonski. No, vo momentov, barem slovene~kite fondovi nemaat pozna~itelen priliv na pari, za da bidat vo sostojba poaktivno da kupuvaat i so toa da gi krenat indeksite na povisoko nivo.”

POTEZA BANKROTIRA[E, JA NASLEDI ALTA Vo me|uvreme, dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Poteza se najde vo golemi problemi, kako posledica na padot na prinosite na berzite kade {to imaa investirano, i poradi branot povlekuvawa na investitori vo panikata od globalnata kriza koja po~na da se rasplamtuva vo 2008 godina. Situacijata kulminira{e godinava, koga vo juli po~na ste~ajnata postapka za Poteza, koja stana edna od najgolemite `rtvi na finansiskata kriza vo Slovenija. Vo me|uvreme, vo Slovenija ovaa godina nastana nova kompanija vo finansiskiot sektor, koja se vika Alta. Nastana so zdru`uvawe na tri dru{tva – del od starata Poteza, Publikum i Medve{ek Pu{nik. Gi kontaktiravme lu|eto od Alta da ni ka`at {to se slu~uva so nivnite investicii vo Makedonija vo momentov, odnosno so investiciite na Poteza. “Poteza ima{e samo brokersko dru{tvo, a Publikum i MP bro-

kersko dru{tvo i dru{tvo za upravuvawe so fondovi. Novoto dru{tvo Alta fondovi momentalno upravuva so 22 fondovi, od koi dva imaat strategija za investirawe vo Zapaden Balkan, zna~i, i vo Makedonija. Tie dva fonda, a isto taka i klientite na brokerskoto dru{tvo, s$ u{te gi dràt svoite pozicii vo Makedonija”, veli Valter Grilanc od Alta fondovi. Spored podatocite od CDHV Poteza, vo momentov so pove}e od 5% akcii e prisutna vo Toplifikacija, kade {to ima 16,44% od kapitalot, dodeka od Invest banka, sega{na [parkase banka, e povle~ena, zatoa {to sega tamu sopstvenik na 99,2% od akciite e avstriskata [taermarki{e und {parkase bank. Go pra{avme Grilanc kade gi plasira Alta parite na svoite investitori vo momentov, a toj veli deka toa zavisi od mandatot {to go imaat na konkretniot produkt, odnosno balkanskite fondovi sekoga{ }e investiraat vo ovoj region, no toa kolku novi kupuvawa }e ima zavisi od stranata na pasivata, odnosno dali fondot dobiva novi vloùva~i ili dali ve}e postoe~kite dopolnitelno investiraat vo toj fond. “[to se odnesuva, generalno, na nivo na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi, na{ite investitori najmnogu vloùvaat vo brzoraste~kite pazari, osobeno Kina, Indija, Tur-

cija. Vo posledno vreme interesen stana i obvrzni~kiot fond”, veli Grilanc. AC Nalo`be e isto taka slovene~ki fond koj do po~etokot na 2007 godina figurira{e kako sopstvenik na pove}e od 5% akcii samo vo farmacevtskata kompanija Replek. Vo avgustovskiot izve{taj na CDHV za 2007 godina stoi deka slovene~kiot AC Nalo`be imal pove}e od 5% od akciite duri vo 4 makedonski kompanii: Skopski Pazar - 5,33%, Replek - 6,58%, EMO - 6,99% i ZK Pelagonija - 5,18%. So pomalku od 5% akcii bil prisuten vo Komercijalna banka, isto kako i Poteza. Dali AC Nalo`be s$ u{te ima akcii vo ovie makedonski kompanii mo`e da se proveri vo akcionerskite knigi, a vo momentov ne mo`at da se najdat detali za nivnoto rabotewe nitu na Internet. Istinvestor LTD (Eastinvestor LTD), kompanija registrirana na Devstvenite ostrovi, za prv pat kako sopstvenik na pove}e od 5% akcii se javi vo Fer{ped vo juli 2006 godina. Toga{ cenata na akcijata na Fer{ped be{e samo 65 iljadi denari, a za vreme na berzanskiot bum slednata godina se prodava{e i za pove}e od 400 iljadi denari. Eden mesec podocna se pojavuva i kako sopstvenik na 5,98% vo Granit, verojatno vlezen na cena poniska od 400 denari. Ottoga{,

U[TE SE VO MAKEDONIJA veli Kam~ev. Toj veli deka dobar del od nivnite akcii s$ u{te se tuka i retko se slu~uvalo da gi is~istat sosema svoite udeli. “Na sajtot na CDHV se gledaat samo udelite nad 5%, no ako se pomali ood ovaa cifra, ne zna~i deka se zanemarlivi. Da imate 5% udel vo nekoja banka ili farmacevtska kompanija, voop{to ne e mala investicija. Za ilustracija, }e vi ka`am deka KD Balkan, fondot od Qubqana koj {to vlo`uva na Makedonskata berza,

akciite {to gi ima vo Komercijalna banka mu se na ~etvrto mesto spored izloènosta {to ja ima fondot kon edna kompanija”, veli Kam~ev. Svoevremno, za vreme na berzanskiot bum vo 2007 godina, i Bla` Pesjak, direktorot na AC Nalo`be, slovene~kata investiciska ku}a {to vleze i vo nekolku makedonski kompanii, na zabele{kata deka slovene~kite investiciski fondovi mnogu vloùvaa na Makedonskata berza i dali moèbi i ne ja “naduvaa” malku, odgovori deka vo zemjava

slovene~kite fondovi odea targetirano i glavno site zarabotija. “Sekoga{ postoi opasnosta od prenaduvuvawe na berzata i toa e opasno, osobeno za prose~nite investitori {to glavno lo{o go procenuvaat momentot za vlez na berzata. Toa se slu~i i na Belgradskata berza, kade {to malite investitori se pojavuvaat koga najmalku treba, koga akciite se na visoki nivoa. Od druga strana, koga na berzata vleguvaat malite investitori, golemite fondovi obi~no se povlekuvaat. Naj~estata gre{ka na

udelite na ovoj fond vo Granit i Fer{ped se nepromeneti. Fondot ili kompanijata so ograni~ena odgovornost, registrirana na egzoti~nite Karipski ostrovi, ima akcii i vo Komercijalna banka i Makpetrol. Na vremeto, nikoj od brokerskata javnost ne saka{e javno da naga|a ~ij e kapitalot koj preku ovaa kompanija se investira vo Makedonija. Zveza Bank’Rzoj (Zveza Bank Rzzoj) od Avstrija na po~etokot na 2007 godina so sopstvenost pogolema od 5% vo kapitalot se javuva{e samo vo Stopanska banka – Bitola. Podocna, Zveza, koja e brokersko dru{tvo vo ramki na Rajfajzen bankata, stekna udeli pogolemi od 5% vo pet makedonski kompanii. Vo Metalec od Prilep (12,39%), Beton-[tip (8,65%), R@ Ekonomika (7,33%), EMO (7,14%), Stopanska banka-Bitola (5,34%). Spored informaciite na “Kapital”, so pomalku od 5% avstriskata Zveza Bank e prisutna i vo Komercijalna banka. Situacijata denes e slednava: Zveza Bank nema pove}e pogolem del od 5% od akciite vo Metalec, Emo i Stopanska bankaBitola, a vo Beton-[tip nejziniot udel e zgolemen na 16,2%. Vo R@ Ekonomika e isto taka zgolemen na 8,8%. Hrvatskata po{tenska banka, HPB, be{e bankata preku koja golem broj hrvatski gra|ani investiraa na Makedonska berza vo 2006 i 2007 godina, i tokmu zatoa imeto na ovoj praven subjekt figurira{e vo sopstveni~kata struktura na nekolku makedonski kompanii. Avgustovskiot izve{taj od CDHV za 2007 godina poka`uva deka tie bea so pove}e od 5% vlezeni vo Granit (9,71%), Prilepska pivarnica (9,83%), Beton-Skopje (6,73%), NLB Tutunska banka (5,47%). Po tri godini udelite se namaleni na pomalku od 5% vo tri kompanii, osven vo Prilepska pivarnica, kade {to vo momentov udelot e 9,67%. Prospektus JIE, hrvatskiot investiciski fond, vo 2007 godina re~isi polovina od svoeto portfolio go ima{e investirano vo makedonski i srpski kompanii, i toga{ se iska~i na listata na otvoreni fondovi so najgolem prinos. Iako Prospektus JIE e fond koj se formira{e na krajot na januari 2007 godina, za kratko vreme uspea da go privle~e vnimanieto na hrvatskite i slovene~kite investitori, pred s$ poradi podatokot deka najmnogu investira vo akcii od hrvatski, makedonski i srpski kompanii. Vo Makedonija, najgolem del od investiciite na fondot bea vo Stopanska bankaBitola. Vo brokerskite krugovi toga{ za najverojatna se smeta{e opcijata deka Hrvatite kupuvaat za poedinci-investitori za kapitalna dobivka i deka zad niv ne stoi nekoj pogolem bankarski brend. Vo junskiot izve{taj od 2007 godina Prospektus JIE za prv pat se pojavi kako sopstvenik na pove}e od 5% vo Stopanska banka-Bitola, poto~no so 5,93% od kapitalot. Ovaa brojka e nepromeneta do den denes.

Slavija Kapital Praha (Slavia Capital Praha a.s), investiciska ku}a so sedi{te vo Slova~ka, e specijalizirana za prezemawe. Svoi sedi{ta ima i vo Praga i Belgrad, i ottamu go {iri svoeto portfolio vo zemjite od regionov. Do 2008 godina vo Invest banka poseduva{e 10,78% obi~ni i 5,90% prioritetni akcii, koga gi prodade na avstriskata banka [taermarki{e und {parkase. So sopstvenost na pove}e od 5% ne e prisutna vo nitu edna druga makedonska kompanija ili banka. DOBRI KOMPANII IMA, NEMA PARI ZA KUPUVAWE AKCII Se nametnuva pra{aweto koga povtorno }e se vrati interesot za makedonski kompanii na slovene~kite, hrvatskite i ostanatite stranski fondovi, koi bea mnogu aktuelni vo makedonskite berzanski krugovi pred da po~ne krizata. Svetskata ekonomska kriza predizvika panika kaj investitorite koi po~naa da gi povlekuvaat svoite udeli od fondovite, a tie moraa da prodavaat del od svoite akcii {to gi poseduvaa vo makedonski firmi. Od Altea fondovi ne o~ekuvaat generalen porast na indeksite na berzite od eks-ju prostorite, no toa ne zna~i deka za poedine~ni akcii ne moè da se ostvari dobar prinos. Spored niv, mnogu va`no }e bide dvièweto na razvienite pazari na kapital. “Dodeka svetskite pazari na kapital i ekonomijata ne zakrepnat celosno, nikako ne moème da o~ekuvame zazdravuvawe na berzite vo regionot. Dotoga{, isto taka, o~ekuvame i mnogu nisko nivo na likvidnost na ovie pazari, {to, pak, e dodatna pre~ka za investitorite. Glavnite investitori na ovie pazari bea avstriskite, slovene~kite, hrvatskite i {vedskite fondovi. Za vreme na finansiskata kriza zna~itelno se namali vrednosta na imotot na ovie fondovi. Investitorite se povlekoa od tie pazari i baraa prinosi na razvienite zapadni pazari, kade {to be{e postignat zna~aen rast na cenite na akciite minatata godina. Investitorite s$ u{te gledaat potencijal na tie razvieni pazari, pa povtorno }e gi relociraat parite na drugo mesto, toga{ koga ve}e nema da gledaat potencijal tamu. Toga{, vo slu~aj i da se podobri ekonomskata situacija vo regionot, povtorno }e investiraat na ovie pazari. Ne{to }e bide preku direktni kupuvawa, a golem del povtorno }e bide investirano preku fondovi, {to ve}e bea prisutni na ovie pazari, vklu~itelno i na{ite fondovi. Na pazarot i sega ima nekolku isklu~itelno dobri kompanii po mnogu dobri ceni, me|u koi i makedonski. No, vo momentov, barem slovene~kite fondovi nemaat pozna~itelen priliv na pari, za da bidat vo sostojba poaktivno da kupuvaat i so toa da gi krenat indeksite na povisoko nivo”, objasnuva Valter Grilanc, menaxer vo Alta fondovi, Qubqana.

Slovenija ima mnogu podolga tradicija na vlo`uvawe vo investiciski fondovi od site ostanati eks-ju republiki i normalno e prvo kaj nejzinite fondovi da se pojavi vi{ok na likvidnost. Del od tie pari dojdoa i vo makedonski kompanii, od kade {to zaradi krizata nekoi investitori izlegoa, no dobar del s$ u{te se tuka, velat poznava~ite na fondovskite priliki. malite investitori e da vleguvaat na berzata koga taa raste, a izleguvaat tokmu toga{ koga treba da gi ~uvaat akciite. Zatoa treba da se imaat dobri sovetnici, zatoa

{to ako se vleguva na berzata bez prethodno znaewe i dovolno informacii, toga{ taa navistina stanuva kocka, i po pravilo tuka se gubi”, istakna toga{ Pesjak.

8 02.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

RANG-LISTA NA 50 NAJSTABILNI BANKI NA GLOBAL FINANCE

SOSIETE @ENERAL ME\U NAJSIGURNITE BANKI VO SVETOT

Ugledniot ekonomski magazin Global Finance napravi rang-lista na 50 najsigurni banki vo svetot. Me|u niv nema nitu edna makedonska, no na 42 mesto e rangirana Sosiete @eneral, koja e prisutna i vo zemjava. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

o vreme koga evropskite banki se soo~uvaat so seriozni likvidnosni problemi poradi rapidniot porast na lo{ite krediti {to ne mo`at da gi naplatat, ugledniot magazin Global Fajnens (Global finance) napravi rang-lista na 50 najsigurni i najstabilni banki vo svetot. Iako Evropa ja potrese seriozna finansiska kriza, koja po~na kako dol`ni~ka kriza vo Grcija, me|u prvite 10 najstabilni banki duri 9 banki se evropski. Na listata nema nitu edna makedonska banka, nitu, pak, nekoja banka od najbliskoto sosedstvo. Na 42 mesto, pak, e rangirana bankata Sosiete @eneral koja e prisutna i vo Makedonija. Francuskata banka Sosiete @ene-

PRVITE 10 NAJSTABILNI BANKI VO SVETOT 1. Caisse des Depots et Consignations (CDC), Francija

2. Bank Nederlandse Gemeenten, Holandija 3. Zuercher Kantonalbank, [vajcarija 4. Landwirtschaftliche Rentenbank, Germanija 5. Rabobank Group, Holandija 6. Landeskreditbank Baden-Wuerttemberg – Foerderbank, Germanija 7. Nederlandse Waterschapsbank, Holandija 8. KfW, Germanija 9. NRW.Bank, Germanija 10. Royal Bank of Canada, Kanada ral najdobro pomina od site stranski banki {to rabotat vo Makedonija i na neodamne{nite strestestovi, koi imaa za cel da poka`at koi banki bi izdr`ale nova eventualna finansiska kriza. Rang-listata e napravena spored goleminata na vkupnata aktiva {to ja imaat bankite i vrz baza na kreditnite rejtinzi od Mudis, Standard & Purs i

Fi~. Kako najstabilna banka e rangirana francuskata Caisse des Depots et Consignations-CDC. Minatata godina na vrvot na ovaa lista be{e germanskata banka KfW, koja godinava e plasirana na 8 mesto. Me|u nastabilnite banki svoe mesto najdoa najmnogu germanski, holandski, {panski i francuski banki.

Od amerikanskite banki me|u najsigurnite 50 svoe mesto najde BNY Mellon, na 30 mesto, dodeka, pak, britanskata HSBC na skromnoto 19 mesto. Izdava~ot na magazinot, Jozef Xiraputo, izjavi deka pri~inata za

slabata zastapenost na amerikanskite banki me|u najstabilnite vo svetot ne e tolku vo nivnoto lo{o rabotewe, kolku {to e uspe{nosta na rabotata na neamerikanskite banki. Osobeno va`no za plas-

manot na nekoi banki me|u najstabilnite e i garancijata na dr`avite za nivnite obvrznici, poradi {to svetskite rejting-agencii im davaat najdobri ocenki i podobar rejting od ostanatite.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ALEKSANDAR D JANÊSKI I GO N : O d dva razli~ni regioni pristignaa dve interesni vesti povrzani so èleznicata. Prvata od Kavkaz. Azerbejxan, Gruzija i Turci ja ja privr{u vaat èlezni~kata linija koja }e gi povrzu va trite dràvi, a treba da bide zavr{ena do 2011 godina. Za ovoj proekt vo edna prigoda turskiot minister za transport re~e d eka toa ne e proekt samo za Turcija, Azerbejxan i Gruzija, tuku proekt koj }e se prodolì do Dale~niot Istok preku Centralna Azija i Kavkaz, i do Balkanot i Evropa preku Turcija. Na Balkanot, pak, gledam Slovenija, Hrvatska i Srbija formiraa èlezni~ka kompanija za zaedni~ki nastap na transportniot pazar. JANÊSKI: Ubavo e {to trite balkanski dràvi gi ostavaat vratite otvoreni i za drugi zainteresirani dràvi. Regionalnata sorabotka i

ekonomskiot razvoj se osnovite na koi po~ivaat i dvata proekti, i onoj na Balkanot i onoj vo Kavkaz. PIGON: Da, celta e mnogu jasna. Pogolemi brzini na transport, pobrzi grani~ni i carinski proceduri, eliminirawe na docnewata i polesen pristap do pristani{tata. Reformite vo èleznicata, kako {to se restrukturiraweto i pazarnata otvorenost, treba da bidat od najgolema va`nost. Karakteristi~na e nerazvienosta na èlezni~kata mreà vo Jugoisto~na Evropa. Sorabotkata intraregionalno, vo soglasno so nasokite na transevropskata èlezni~ka mreà, moè da donese mnogu pridobivki za regionot. Pretstavnicite od EU prepora~uvaat razvoj na èlezni~ka infrastruktura, zatoa {to e mnogu poprijatelski orientirana kon okolinata otkolku patnata infrastruktura. Dobar primer za ova e i transalpskiot transporten proekt me|u [vajcarija i Avstrija - za da se ograni~i zagaduvaweto vo regioni so ~uvstvitelna okolina, kamionite se tovaraat na voz i patuvaat po èleznica. JANÊSKI: Makedonija vo momentov moè da razviva nekoja sora botka vo èlezni~kiot soobra}aj samo so sosedite na sever i jug. Sorabotkata na toj plan so Bugarija i Albanija }e po~eka dodeka konekciskite èlezni~ki linii vo Makedonija kon dvete dràvi ne stanat realnost. PIGON: Spored Opservatorijata za transportot vo Jugoisto~na Evropa, kvalitetot na èlezni~kata mreà

TU-TUUU...

vo Jugoisto~na Evropa ne e kako vo patnata mreà. Srednata gustina na èlezni~kata mreà e 70% pomala od onaa vo Germanija, dodeka brojot na vozovi koi soobra}aat na kilometar èleznica e 80% pomal. [to se odnesuva do dogovorot me|u Slovenija, Hrvatska i Srbija, koi se na Koridorot 10, ako profunkcionira }e bide silna konkurencija na Koridorot 4, koj minuva niz Ungarija i Romanija. JANÊSKI: Vo “Nacionalnata transportna strategija na Republika Makedonija 2007-2017”, koja ja izraboti Ministerstvoto za transport i vrski, jasno e napi{ano: “Nedostigot od èlezni~ki vr ski so Republika Albanija i Republika Bugarija e golema pre~ka za zgolemuvaweto na izvozot kon stranskite pazari, ne samo kon sosednite dràvi, tuku i kon regionot na Isto~na Evropa, Turcija i Kavkaz”. Pra{awe e koj n$ spre~i da ja izgradime? Na nepolni 3 kilometri od granicata so Makedonija, ili na 12 kilometri od Struga, kaj Prewas vo Albanija, ima èlezni~ka pruga koja vodi do pristani{teto vo Dra~. Kaj Kriva Palanka od strana na Bugarija pruga ima do \ue{evo, koe e na pomalku od 3 kilometri od granicata so Makedoni ja. Na bugarskata strana od 1999 godina ima izgradeno duri i carinska zgrada za bugarskite i makedonskite carinici. No, od na{a strana, so prugata nie zaglavivme nekad e nasred e i nema mrdawe. Alternativa na ova e èlezni~ko povrzuvawe na Strumica i Novo selo so

gradot Petri~ vo Bugarija, koj e na 20 kilometri od granicata so Makedonija. Izgradbata na konekcii po linija na koridorot 8 e tret i posleden prioritet vo Nacionalnata transportna strategija - koridorot 10 ima pogolem prioritet. Na na{a àl, vo edno intervju od pred nekolku meseci direktorot na nacionalnata bugarska kompanija, @elezni~ka infrastruktura, izjavi deka strategijata im e razvoj na èlezni~kata infrastruktura na koridorite 4 i 10. Denovive eden minister od makedonskata Vlada, tokmu od Sofija, u{te edna{ potvrdi deka izgradbata na èlezni~kata pruga kon Bugarija e prioritet za makedonskata vlada. PIGON: Za mene e navistina e nerazbirlivo zo{to razvojot na èlezni~kata infrastruktura tapka vo mesto, a se tro{at milioni evra za drugi nestrate{ki proekti. Mi ostana zapametena vo umot edna vest od pred nekolku godini na koja sega se setiv. Se se}avam deka pred 2 godini Makedonija pobara pomo{ za razvoj na èleznicata i edna od dràvite koja & ponudi pomo{ be{e tokmu Polska. Se rabote{e za stokoven kredit vo vrednost od 20 milioni evra. No, ne se slu{na {to stana so ova i kade se zako~i rabotata. Vo juli ovaa godina polskata Vlada ist kredit kakov {to bara{e Makedonija & odobri na Vladata na Republika Srpska vo Bosna i Hercegovina, vo vrednost od 20 milioni evra, za nabavka na 200 tovarni vagoni i oprema za servisirawe. Toa

{to Makedonija bara{e, a ne zede, eve, sega zede Republika Srpska. JANÊSKI: Ima mnogu najavi godinava za po~nuvawe na investicii vo èleznicite vo regionot. Vo Albanija, pottiknati od uspe{noto zavr{uvawe na avtopatot do Kosovo, ve}e najavija i èlezni~ko povrzuvawe. Slovenija planira vo slednite 5 godini vo modernizacija na èleznicata da investira 8 milijardi evra. Bugarija vo programata za modernizacija na èleznicata do 2014 godina planira okolu 600 milioni evra za nabavka na vagoni i lokomotivi. So kredit od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), vo iznos od 100 milioni evra, Srbija na krajot na septemvri treba da objavi tender za na bavka na 25 n ovi elektromotorni vozovi za regionalen patni~ki soobra}aj. Isto taka, èleznicite na Srbija se presre} ni {to za prvite 5 meseci ovaa godina prenele za edna tretina pove}e stoka od istiot period lani. Vo Hrvatska gigantot Agrokor planira distribucijata na proizvodite na site svoi kompanii od paten da gi pre frli na èlezni~ki transport. Kaj nas ovaa godina Vladata dogovori zaem od EBRD od 17,6 milioni evra za finansirawe na Proektot za podobruvawe na èlezni~kata pruga na Koridorot 10. PIGON: Ova {to go kaùva{ dava nade` i golema perspektiva za èlezni~kiot soobra}aj na Balkanot. Ne znam samo kako }e zavr{i prikaznata so gr~kite èleznici, koja generira 2,5

STANISLAV PIGON milioni evra zaguba dnevn o. Dobro e {to gr~kata Vlada prifati da prodade 49% od gr~kite èleznici. Noviot gazda sigurn o }e planira povtorno da go zaìvee èlezni~kiot soobra}aj vo Grcija, koja, pokraj Srbija, e edinstvenata èlezni~ka vrska na Makedonija. JANÊSKI: Za àl, za èlezni~kiot soobra}aj vo Makedonija ve}e se naviknavme da slu{ame samo neubavi vesti. Te bil kamenuvan voz, te imalo kamewa na prugata, pregazen ~ovek, pregazen avtomobil, docnewe na vozovite, otpu{tawe rabotnici. So novite pari od EBRD }e se saniraat nekoi problemi i }e se podobrat odredeni sostojbi, naskoro }e ima i novi privatni operatori. No, dali seto toa e dovolno za èlezni~kiot soobra}aj vo Makedonija da zastane na cvrsti noze? Se pla{am da ne ni ostane samo da se se}avame na zvukot na vozovite od starite filmovi. Tu-tuuu...

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.360

MBI 10

2.580

2.350

2.565

2.340

2.550

2.330

2.535

2.320

2.520

2.310

2.505

2.300

2.490

2.290

2.475

2.280

2.460

26/08/10

27/08/10

28/08/10

29/08/10

30/08/10

31/08/10

01/09/10

MBID

26/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

110,20 110,10 110,00 109,90 109,80 109,70 109,60 109,50 109,40 109,30

27/08/10

28/08/10

29/08/10

30/08/10

31/08/10

01/09/10

OMB

26/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02.09.2010

28/08/10

30/08/10

01/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

RASTE INTERESOT NA FIRMITE ZA ELEKTRONSKA PRIJAVA NA DANOK

KOMPANIITE ELEKTRONSKI ]E ZNAAT KOLKU Í DOL@AT NA UJP

17.03.2010 9

UJP voveduva mo`nost, kompaniite preku Internet da imaat uvid vo svojata dano~na karti~ka i vo sekoe vreme da znaat kolku danok treba da platat ili pak kolku im dol`i Upravata po osnov na povrat na DDV. Od UJP velat deka s$ pove}e raste interest kaj kompaniite za elektronska prijava na danok, a od 2012 godina se o~ekuva da se vovede istata mo`nost i za gra|anite. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

VO OBVRZNICI E NAJSIGURNO V

pravata za javni prihodi (UJP) voveduva nova usluga za site registrirani dano~ni obvrznici koi podnesuvaat elektronski dano~ni prijavi, otsega da imaat uvid vo obvrskite {to gi imaat kon Upravata po osnov na pla}awe na danoci ili pak pobaruvawata od povrat na DDV. Od UJP velat deka uslugata e celosna besplatna i so toa se zgolemuva transparentnosta i brzinata na dobivaweto na podatocite bidej}i dano~nite obvrznici }e moàt da vr{at proverka na svojata sostojba na dano~nata karti~ka preku Internet. “Strate{ka cel na UJP e da gi dobliì svoite uslugi {to pove}e do dano~nite obvrznici i poradi s$ pove}e im se dava akcent na elektronskite uslugi. Kompaniite otsega }e moàt da imaat elektronski uvid vo dano~nata kartica i to~no da znaat kolku & dolàt na Upravata ili pak dali i koga UJP im gi isplatila pobaruvawata, bez pritoa da mora da doa|aat li~no vo kancelariite”, veli Muhe-

din Abdi}, od Upravata za javni prihodi. Zasega ovaa usluga va`i samo za dano~nite obvrznici od biznis-sektorot, dodeka pak, mo`nosta i gra|anite da podnesuvaat elektronski dano~ni prijavi i pritoa da imaat elektronski uvid vo dano~nata sostojba se o~ekuva deka }e profunkcionira od 2012 godina. Spored statistikite na UJP, poslednata godina drasti~no e zgolemen interesot za podnesuvawe na dano~ni prijavi po elektronski pat. Od 2006 godina, koga za prv pat se vovede ovaa mo`nost samo za golemite dano~ni ob-

vrznici, brojot na kompanii koi elektronski prijavuvaat danok sega iznesuva 4.678 ili okolu 8% od vkupniot broj na dano~ni obvrznici vo zemjava. Kako prednosti na sistemot, Upravata gi izdvojuva brzoto procesirawe na podatocite i za{teda na vreme, ednostavnata upotreba, namaluvawe na administrativnite tro{oci, namaluvawe na rizikot od ~ove~ki gre{ki pri prijavuvawe na danocite. Zasega, dano~nite obvrznici mo`at po elektronski pat, bez ~ekawe na {alteri da popolnuvaat i ispra}aat dano~ni prijavi i da dobivaat povratni

od kompaniite vo zemjava prijavuvaat danok po elektronski pat

informacii i izve{tai za podnesenite prijavi. Od Upravata najavuvaat deka rabotat na voveduvawe na nekolku novi uslugi od proektot e-danoci, za zamena na tradicionalnite uslugi “lice v lice” so elektronski, so koi zna~itelno }e im se olesni pristapot na gra|anite do uslugite na UJP.

~era na Berzata be{e ostvaren promet od 15 milioni denari, {to e dvojno pove}e od dnevniot prosek vo izminatite nekolku nedeli. Ovoj porast e blagodarenie na prometot od 9,7 milioni denari kaj obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija, {to se realizira{e preku 17 transakcii. Inaku, na oficijalniot pazar se ostvari 13,7 milioni denari promet, {to zna~i deka 70% od prometot na ovoj segment se slu~i so obvrznicite. Toa e samo znak deka doverbata na investitorite s$ u{te e najgolema za ovie najmalku rizi~ni hartii od vrednost, koga ve}e nema impuls za razdvi`uvawe kaj segmentot na akciite. Berzanskiot indeks MBI10 i v~era prodol`i so pa|awe, ovoj pat zagubi 0,6% od vrednosta i sleze na 2.307,6 poeni, dodeka MBID padna za 1,27%, na 2.500, 98 poeni. V~era i OMB zagubi od vrednosta, minimalni 0,07% i denes }e startuva od 109,72 poeni.

Od akciite, na oficijalniot pazar najtrguvana be{e akcijata na Alkaloid, so 1,17 milioni denari, i prose~na cena od 3.703,9 denari, pred Makpetrol so 728 iljadi denari i prose~na cena od 26.000 denari. Na redovniot pazar najtrguvana hartija od vrednost be{e Makedonski telekom so 537,8 iljadi denari i prose~na cena od 398,4 denari. Zad nea be{e akcijata na Prosvetno delo so 200 istrguvani akci po prose~na cena od 1.600 denari. Hartii od vrednost {to imaa najgolem porast na cenata v~era bea akciite na Ohridska banka, so 1,66%, Makedonski telekom so 1,29%, Usje so 0,67%, Obvrznicata za denacionalizacija od devetta emisija, so 0,5% i Stopanska banka-Bitola so 0,51% rast na cenata. Najgolema zaguba vo vrednosta imaa akciite na Stopanska banka-Skopje, od 10%, @ito Luks so 2,94%, ZK Pelagonija so 2,2%, ArcelorMittal CRM so 1,47% i Alkaloid so 1,44%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Охридска банка Охрид Македонски Телеком Скопје Цементарница УСЈЕ Скопје Стопанска банка Битола 0

01.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.837.307,99

-0,54%

-3,29%

-8,49%

-3,95%

-3,94%

30.08.2010

537.780

Илирика ГРП

20.879.727,00

3,43%

-0,03%

-0,19%

3,14%

5,67%

30.08.2010

0,67

151.020

Иново Статус Акции

13.913.159,79

-2,34%

-5,61%

-12,84%

-14,13%

-12,03%

31.08.2010

2.693,12

0,51

153.508

KD Brik

23.113.421,93

-0,76%

1,13%

3,52%

5,26%

16,58%

30.08.2010

0,00

KD Nova EU

21.798.418,08

0,03%

-2,62%

-6,34%

-5,13%

-5,25%

30.08.2010

КБ Публикум балансиран

26.090.705,41

-0,50%

-1,55%

-5,03%

-2,22%

-1,26%

31.08.2010

1.950,00

1,66

46.800

398,36

1,29

15.102,00

01.09.2010 Просечна цена (МКД)

Жито Лукс Скопје ЗК Пелагонија Битола Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Алкалоид Скопје

Износ (МКД)

216

-10,00

81.432

165

-2,94

49.500

2200,36

-2,21

134

-1,47

20.100

3.703,89

-1,44

1.170.430

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје

01.09.2010 Податоците се однесуваат за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

123.220

01.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

ХВ ALK (2009)

01.09.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.703,89

390,18

9,49

0,85

7.400,00

341,43

21,67

0,22

580,06

105,83

5,48

0,58

KMB (2009)

2.014.067

3.252,29

533,81

6,09

0,94

MPT (2009)

112.382

26.000,00

0,72

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

3703,89

-1,44

1.170.430

26000

0,00

728.000

SBT (2009)

389.779

2.693,12

211,39

12,74

0,61

600

-1,14

565.800

STIL (2009)

14.622.943

169,00

0,11

1.528,31

2,36

Комерцијална банка Скопје

3252,29

-0,44

559.394

TPLF (2009)

450.000

3.550,00

61,42

57,80

1,04

Македонски Телеком Скопје

398,36

1,29

537.780

ZPKO (2009)

271.602

2.200,36

0,29

Макпетрол Скопје ТТК Банка АД Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

01.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

159.268

1.919,61

62.688

-8,01

221.956

191,92

обични акции

22.512

2,55

Вкупно Редовен пазар

22.512

2,55

244.468

100

149,49

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 01.09.2010)

10 02.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

KOMERCIJALNA GI NAMALUVA KAMATITE NA DEPOZITITE

omercijalna banka od v~era gi namali kamatnite stapki na depozitite i toa od 0,4 - 0,7 procentni poeni na denarskite oro~eni {tedni vlogovi i od 0,2 – 1,3 procentni poeni na denarskite depoziti po viduvawe, tekovnite smetki vo denari, oro~enite denarski depoziti i devizni depoziti po viduvawe na kompanii. Od bankata velat deka vo ovoj moment, nema da vr{at namaluvawe na aktivnite kamatni stapki na kreditite

na pravnite i fizi~kite lica zaradi nepromenetiot na~in na presmetka i izdvojuvawe na zadol`itelnata rezerva, no i so ogled na postoe~kite i zgolemenite rizici vo kreditnite raboti so pravni i fizi~ki lica na nivo na bankarskiot sistem, {to se manifestira niz zna~itelno zgolemeniot broj na blokirani smetki, ste~ajni postapki, vlo{uvawe na kreditnoto portfolio na bankite i zna~itelnata finansiska nedisciplina.

ALFA BANKA OSTVARI DOBIVKA OD 100 MILIONI EVRA VO PRVOTO POLUGODIE

r~kata Alfa banka ostvarila dobivka od 100,2 milioni evra za prvite 6 meseci od svoeto rabotewe vo nekolku evropski zemji, me|u koi i vo Makedonija. Sepak, poradi gr~kata kriza i prodol`eniot efekt od globalnata recesija, dobivkata vo prvoto polugodie e za 53% pomala vo odnos na istiot period lani. Nema informacii za rezultatite od raboteweto na bankata

vo Makedonija. Kreditniot porast na nivo na celata bankarska grupacija za prvite {est meseci iznesuva 2% i glavno se dol`i na umerenoto kreditirawe vo Grcija i vo drugi zemji, no depozitite se namalile za duri 7,4%. Depozitite vo bankata vo zemjava na krajot na juni iznesuvaat 61 milioni evra, dodeka, pak, kreditnoto portfolio te`i 108 milioni evra, {to e pet

pati pomalku od Albanija i duri devet pati pomalku od kreditiraweto na Alfa banka vo Srbija.

GR^KATA GRUPACIJA VEROPULOS GO PU[TI VO UPOTREBA NOVIOT TRGOVSKI CENTAR

VERO GI OTVORI VRATITE

Po sve~enoto otvorawe koe se slu~i vo vtornikot na 31 avgust, trgovskiot centar u{te od ranite utrinski ~asovi be{e prepoln so posetitelite koi so golemo netrpenie go o~ekuvaa otvoraweto. ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

r~kata grupacija Veropulos v~era gi otvori vratite za posetitelite. Po sve~enoto otvorawe koe se slu~i vo vtornikot na 31 avgust, trgovskiot centar u{te od ranite utrinski ~asovi be{e prepoln so posetitelite koi so golemo netrpenie go o~ekuvaa otvoraweto. Objektot e so povr{ina od 40.000 kvadratni metri, so {to se vbrojuva me|u najgolemite trgovski centri vo na{ata zemja. Investitor na ovoj proekt e gr~kata firma Veropulos, koja vloì okolu 40 milioni evra za izgradba na objektot. Na sve~enoto otvorawe se obratija Nikos Veropulos, sopstvenik i pretsedatel na grupacijata Veropulos, Kostas Teodosijadis, generalen menaxer na „Vero” za Makedonija, Aleksandra Papadopulos, {ef na gr~kata kancelarija za vrski vo Skopje, i Endru Garden, potpretsedatel na Prokter i Gembl za Evropa. Iako be{e najaveno prisustvoto i obra}aweto na premierot Nikola Gruevski, toj ne prisustvuva{e na sve~enosta. Mesto nego, obra} awe ima{e vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski, a prisustvuvaa i ministerot za pravda Mihajlo Manevski, ministerot za transport i vrski Mile Janakieski i ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski. “Mi pri~inuva ogromna sre}a i zadovlstvo {to kon~eno go gledam pred sebe sonot koj dolgo vreme go sonuvavme. Se nadevame deka ogromniot trud i verba koi gi vloìvme }e bidat vidlivi za site koi }e go posetat na{iot prodaèn centar i }e stane nivna omilena destinacija

za pazarewe” izjavi Nikos Veropulos na otvoraweto. Za vreme na obra}aweto na Kostas Teodosijadis bea vra~eni i blagodarnici na nivnite studenti-stipendisti koi gi zavr{ija svoite studii vo Grcija kako najdobri studenti vo klasata. „Nie veruvame vo lu|eto i vo neguvaweto na li~niot razvoj i uspeh. Zatoa, investirame vo sozdavawe na mo`nosti za lu|eto da go ostvarat svojot potencijal. Mnogu sme gordi deka imame dvajca studenti koi diplomiraa so odli~ni oceni kako prvenci na godinata”, izjavi Teodosijadis. Teodosijadis najavi deka vo ramkite na novoto Vero }e bidat popolneti okolu 500 novi rabotni mesta i toa najgolemiot del od niv }e se realiziraat vo super marketot Vero i detskata prodavnica Xambo so 270 novi

vraboteni, dodeka ostanatite 250 }e go pokrijat ostanatiot del od trgovskiot centar. Vo Vero-centarot ima vkupno 42 prodavnici, 19 liftovi, elevatori i podvi`ni lenti. Objektot e pod 24-~asoven video-nadzor od 96 bezbednosni kameri. Re~isi najgolem del od centarot e rezerviran za supermarketot Vero, smesten na prviot kat na povr{ina od re~isi 5.000 kvadratni metri koj e najgolemiot market izgraden dosega vo dr`avata. Marketot raspolaga so 20 kasi i nudi nad 15.000 proizvodi. Za gurmanite, Vero nudi gotvena hrana i sve`a riba vo sekoe vreme, kako i mo`nost da se kupat proizvodi pe~eni vo doma{na pekarnica. Pokraj marketot, najgolem del od trgovskiot centar, isto taka, na prviot kat

^etvorica ministri dojdoa na otvaraweto zafa}a detskata prodavnica Xambo,koja prodol`uva i na vtoriot kat. Pokraj ovoj gr~ki brend, vo TC se prodavaat i proizvodi na drugi poznati marki, kako

{to se “Wujorker”, “Beti Barkli”, proizvodi od sinxirot za obuvki “Ofis {uz”, nakit od „Okset”i makedonski brendovi. Rabotnoto vreme na trgovskiot

centar vo rabotnite denovi e od 8 ~asot do polno}, odnosno do eden ~asot vo vikendite. Marketot i buticite, pak, }e imaat rabotno vreme od 8 ili od 9 ~asot do 22 ~asot.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

02.09.2010

MAJK ZAFIROVSKI: ZA EKONOMSKI RAZVOJ SE POTREBNI DELA, A NE SAMO ZBOROVI

ajgolemiot predizvik na Makedonija naredniov period treba da bide fokusiraweto kon ekonomskiot razvoj, no ne samo so zborovi, tuku so dela i vistinska akcija, smetaat pette top-menaxeri od SAD so makedonsko poteklo: Majk Zafirovski, Mitre Kutanoski, Robert Arsov, Emil Hristov i Aleks Korma{ov, inaku pretsedateli na organizacijata za poddr{ka na Makedonija, Makedonija 2025. Spored Majk Zafirovski,

izminative nekolku godini e napraven zna~itelen progres vo odnos na ekonomskiot razvoj na zemjava, no treba da se napravi u{te mnogu. “Makedonija ima niska inflacija, stabilen kurs na denarot, solidna infrastruktura, no, od druga strana, pak, stranskite investicii zna~itelno se namalija. Pokazatelite se dobri, no nie mora da bideme poagresivni za da privle~eme {to e mo`no pove}e investitori i dobro da gi prodademe

vo stranstvo na{ite sposobnosti”, smeta Zafirovski. Mitre Kutanoski, biznismen vo SAD, smeta deka vo ponatamo{niot razvoj na zemjava klu~en treba da bide razvojot na edukacijata i kreiraweto lideri. “Edna od glavnite misii na Makedonija 2025 e da go promovira obrazovanieto. Obrazovanieto mora da bide klu~nata ramka vo razvojot na Makedonija. Poradi toa, napravivme napori da im ovozmo`ime na biznismenite od Makedonija

da dojdat vo SAD i so kratka edukacija na odreden fakultet za period od pet do deset nedeli da se steknat so novi iskustva”, veli Kutanoski. Vo momentov, biznismenite mo`at da apliciraat za egzekutivprograma na [ulih biznis{kolata na Univerzitetot Jork (Schulich Business School at York University) vo Toronto, Kanada. Organizacijata naskoro }e sklu~i dogovori i so drugi univerziteti od SAD. Spored Zafirovski, klu~nata

cel na organizacijata Makedonija 2025 e da & pomogne na Makedonija da stane {to e mo`no pomo}na nacija. “Na{ata cel e Makedonija da stane {to e mo`no pomo}na ekonomija, vo godinite i dekadite koi doa|aat. Pri~inata poradi koja dojdovme ovde e da slu{ame i da nudime soveti. V~era ostvarivme sredba so del od najuspe{nite biznismeni od Makedonija, so koi razmenivme golem broj biznisidei. Se sretnavme i so golem

broj biznismeni, ambasadori i stranski investitori, a denes }e se sretneme i so pretstavnici na Vladata”, veli Zafirovski. Spored nego, najva`no e na svetot da se raska`e prikaznata za Makedonija, bidej}i zemjava ima mo`nost za privlekuvawe investicii. Po dene{nite razgovori so Vladata biznismenite }e zaklu~ele koja e pri~inata poradi koja zemjava ne se “usre}i” so stranski investicii.

PORAKA OD BLEDSKIOT STRATE[KI FORUM

17.03.2010 11 PROBLEMITE VO REGIONOT DA NE SE PIKAAT POD TEPIH Doverbata vo Balkanot, be{e edna od diskusiite koja predizvika najgolem interes kaj u~esnicite na Forumot vo Bled, koj se odr`a denovive vo Slovenija, a na koj prisustvuvaa eminentni svetski politi~ari. QUP^O ZIKOV

Specijalno od Bled zikov@kapital.com.mk

redizvicite na idnata decenija – globalnata povrzanost i potrebata za me|unarodna sorabotka na poleto na ekonomijata, energetskata obnova, za{titata na okolinata i za~uvuvaweto na prirodnite resursi se del od temite na Bledskiot strate{ki forum na koj prisustvuvaa okolu 400 gosti. Zvu~ni imiwa koi bea del od ovoj sobir se porane{niot amerikanski dr`aven sekretar Kolin Pauel, belgiskiot premier Iv Leterm i Amri Musa, glavniot sekretar na Arapskata liga. „Vo svetot vo idnina treba da postoi s$ pogolemo zaedni~ko globalno upravuvawe koga stanuva zbor za re{avawe na kriznite situacii”, istakna belgiskiot premier Iv Leterm koj smeta deka vo idnina vo svetot }e se izbalanisira mo}ta na razvienite zemji na zapadot so mo}ta na onie koi naglo se razvivaat.

Toa mo`e da predizvika i nesigurnost, predupredi Amri Musa, glavniot sekretar na Arapskata liga, poradi marginalizacija na eden del na me|unarodnata zaednica. Musa potencira deka ne smee da se dozvoli poradi svetskata kriza da bidat zaboraveni klu~nite svetski zalo`bi – namaluvaweto na siroma{tijata. Dvojnite standardi pri prezentiraweto na opasnosta od nuklearnoto oru`je koga se zboruva za Iran i Izrael dopolnitelno ja zagrozuvaat borbaba protiv terorizmot, veli toj. Slovene~kiot pretsedatel, Danilo Tirk, pak, smeta deka za soo~uvawe so predizvicite vo svetot i Evropa potrebna e inventivnost, no i me|usebno intelektualno po~ituvawe i barawe na odgovori za pra{awata koi n$ zasegaat vo sega{nosta, no i na onie koi }e bidat aktuelni vo idnina. Zboruvaj}i za idninata, slovene~kiot premier Borut Pahor izrazi somne` vo Evropskata unija i nejziniot plan za slednite deset godini, bidej}i kako {to re~e, dosega postignala „ograni~en uspeh”

vo svoite obidi da formira antikrizna politika. Pahor predlaga koordinirani napori za iznao|awe na antikrizni mehanizmi koi bi imale globalno, a ne samo evropsko zna~ewe. DOVERBATA VO BALKANOT Doverbata vo Balkanot, be{e edna od diskusiite koja predizvika najgolem interes kaj u~esnicite na Forumot vo Bled. Glavniot urednik na “Kapital”, koj na Forumot u~estvuva{e na specijalna pokana od slovene~kiot minister za nadvore{ni raboti, ima{e ~est i zadovolstvo da go prosledi me|u drugite, i ovoj konstruktiven panel, na koj me|u ostanatite vidni li~nosti, prisustvuva{e i porane{niot amerikanski dr`aven sekretar Kolin Pauel. Pretstavnicite na Slovenija i Hrvatska istaknaa deka arbitra`niot dogovor pome|u dvete zemji za sporot so granicata e dobar model na re{avawe na bilateralni pra{awa bez pritoa da se predizvika kriza koja bi se odrazila vo celiot region. Pratenikot na Evropskiot parlament, Zoran Taler, isto

taka istakna deka modelot na Hrvatska i Slovenija moè da posluì kako primer za mnogu balkanski zemji. “Turkaweto na problemite pod tepih moè samo da predizvika novi konflikti vo regionot. Preku dijalog i kompromis lesno e da dojdete do zaedni~ko prifatlivo re{enie na bilateralni problemi kako onoj koj go imavme so Slovenija”, istakna Gordan Jandrokovi}, hrvatskiot minister za nadvore{ni raboti. Dolgoro~nata stabilnost na Balkanot, se soglasu-

vaat u~esnicite na Forumot, ne mo`e da postoi bez “demokratska Srbija” fokusirana na Evropskata unija”. Daniel Sever, ~len na Mirovniot institut na Obedinetite nacii, oceni deka Srbija vo posledno vreme otstapuva od svoite zalo`bi za evroatlanska integracija so {to }e ja deblokira i Bosna i Hercegovina koja padnala vo “zmakata” na dejtonskiot ustaven poredok koj mora vedna{ da bide reformiran. “Realna cel na BiH vo slednite pet godini e da vleze vo NATO. No, sepak kako glavna

ko~nica za vlez vo EU ostanuva blokadata na Dejtonskiot dogovor", izjavi ministerot za nadvore{ni raboti na BiH, Sven Alkalaj. Za Kosovo ne e sporno deka za desetina godini saka da bide del od Evropskata unija, istakna kosovskiot misnister za evropski integracii Besim Begaj. „Ako ne bideme vo EU za desetina godini barem se nadevame deka }e mo`eme da bideme onamu kade {to e deneska Hrvatska, balkanska zemja koja e najblisku do vlezot vo Unijata”, re~e Begaj.

12 02.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SLOVENIJA DA VRATI 3,8 MILIONI EVRA NEPRAVILNO ISPLATENI SUBVENCII

oradi nepravilnosti vo koristeweto na evropskite subvencii za zemjodelstvo vo 2004 i 2005 godina, Slovenija vo zaedni~kata blagajna na Evropskata unija (EU) mora da vrati 3,8 milioni evra, soop{ti slovene~kata dr`avna Agencija za

zemjodelstvo. Evropskata komisija ja izvesti Qubqana deka reviziskiot pregled na subvenciite za 2004 i 2005 godina poka`al deka Slovenija od blagajnata vo Brisel naplatila 2,8 milioni evra subvencii pred prvi maj 2004 godina (ofici-

BUGARSKI MONBAT OTVORA FABRIKA VO INXIJA

jalniot datum na vlez na Slovenija vo EU), na {to nemala pravo. Pokraj toa, poradi neispravni metodi na evidentirawe na stoki od prethodnite godini, Brisel & nalo`i na Slovenija da vrati dopolnitelni milion evra.

ugarskata fabrika Monbat }e otvori fabrika za prerabotka na stari olovni akumulatori i izrabotka na leguri na baza na olovo vo Inxija. Vo fabrikata se investirani 12 milioni evra, a }e bidat vraboteni 70 rabotnici. Od bugarskata kompanija navedoa deka fabrikata vo Inxija }e primenuva najsovremena

tehnologija vo oblasta na oboenata metalurgija, koja podrazbira zatvoren tip na reciklaèn sistem, bez ispu{tawe na tehnolo{ka voda. Otvoraweto na Monbat be{e odloùvano bidej}i Ekolo{koto dvièwe na Srbija i ìtelite na Inxija baraa da se zabrani rabotata, poradi toa {to do fabrikata se nao|a rezervoar za crpewe voda.

ANALIZA NA BALKANSKIOT PAZAR NA NEDVI@NOSTI

CENITE PA\AAT, KUPUVA^ITE VOZDR@ANI

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

latnite vremiwa za pazarot na nedvi`nosti vo pove}eto balkanski zemji, koi vladeeja vo periodot od 2005 do 2008 godina koga imotite se prodavaa po mnogu visoki ceni, te{ko deka naskoro }e se povtorat. Cenite na imotite vo Bugarija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora pa|aat. Procenkite se deka ekonomskata kriza preslikana preku namaluvawe na platite, opasnosta od otkazi, skapite krediti i zgolemenata ponuda na nedvi`nosti }e vlijae vrz ponatamo{niot pad na cenata na stanovite i ku}ite. Hrvatskata narodna banka (HNB) prognozira deka ovaa godina golem broj na doma}instva }e ja odlo`at odlukata za kupuvawe na stan, a nepovolnite trendovi na pazarot na nedvi`nosti dopolnitelno }e go zagrozi raboteweto na grade`nite kompanii. Procenkata na HNB me|u profesionalnite trgovci na nedvi`nosti se do~eka kako “sol na rana” i na onaka zamreniot pazar na nedvi`nosti. I pokraj obidot na bankite za pogolemo stanbeno kreditirawe, od hrvatskiot Centar za nedvi`nosti smetaat deka trendot na pad na cenite na nedvi`nostite }e prodol`i i ponatamu.

1.200 do 2.500 evra za metar kvadraten vo Belgrad

1.100 evra za metar kvadraten vo Sofija

1.800 evra za metar kvadraten vo Zagreb

Namaluvaweto na platite, opasnosta od gubewe rabota, skapite krediti i zgolemenata ponuda na nedvi`nosti vlijaat vrz natamo{en pad na nedvi`nostite na Balkanot Pretsedatelot na grupacijata na trgovci za nedvi`nosti na teritorijata na Zadar, Nikica Begowa, smeta deka esenta vo Zadar najverojatno }e donese pad na cenite na stanovite, no ne taka drasti~en kako {to se najavuva, dodeka cenite na grade`nite zemji{ta }e ostanat isti. “]e bide te{ko naesen, no drasti~en pad na cenite ne o~ekuvam. Dodeka na pazarot pogolema e ponudata od pobaruva~kata, cenite na stanovite }e padnat najmnogu za 10%”, izjavi Nikica Begowa. Ni Dubrovnik pove}e ne e najpo`elno mesto za kupuvawe i vlo`uvawe na nedvi`nosti.

Vo Dubrovnik cenite na nedvi`nostite od minatata godina se vo stagnacija, interesot na kupuva~ite e s$ pomal, a agenciite za posreduvawe na nedvi`nostite bele`at pad od okolu 50% sporedeno so zlatniot period od pred tri ili ~etiri godini, koga metar kvadraten stanben prostor se izdava{e za 6.000 evra. Sega, cenite se od 20 do 40% poniski, so tendencija za ponatamo{en pad, pa maksimalniot iznos na metar kvadraten iznesuva 3.500 evra. Sopstveni~kata na agencijata za nedvi`nosti Dubrovnik san, Slavica Gavrani}, izjavi deka stranskite dr`avjani vo pos-

ledno vreme se pove}e zainteresirani za kupuvawe na zemji{te, no gi obeshrabruva dokumentacijata i ~estite promeni na urbanisti~kiot plan kako i nere{enite imotno-pravni odnosi na parcelite. Taa istakna deka doma{nite kupuva~i s$ pote{ko se odlu~uvaat za kupuvawe poradi recesijata. I SRBIJA I CRNA GORA VO SLOBODEN PAD Cenite na stanovite vo Srbija i vo Crna Gora izminatava godina padnaa za 20 do 30%, a vladite na dvete zemji se odlu~ija na subvencionirawe pri kupuvaweto na stanovi. Rezultatite od ovaa merka preku o`ivuvawe na pazarot

se o~ekuva da se po~uvstvuvaat vo posledniot kvartal godinava. Metar kvadraten na periferijata vo Belgrad iznesuva pome|u 1.200 i 1.500 evra. Na ekskluzivnite belgradski lokacii, cenata na metar kvadraten iznesuva 2.500 evra. I Crna Gora beleì pad na cenite na nedvi`nostite od 33,5% vo odnos na krajot na 2007 godina, pokaà istraùvaweto na Centralnata banka na Crna Gora (CBCG). “Cenite na nedvi`nostite od avgust 2007 godina, se vo postojan pad. Na krajot od 2007 godina,metar kvadraten vo

Podgorica iznesuva{e 1.697 evra, dodeka prose~nata cena vo prvata polovina od 2010 godina iznesuva 1.128 evra”, soop{ti CBCG. Sopstveni~kata na agencijata za nedvi`nosti od Podgorica As, veli deka e namalena proda`bata na stanovi, no deka pazarot na nedvi`nosti ne e vo potpolnost zamren. Vo poslednite godini, agenciite za nedvi`nosti pove}e profitiraat od izdavaweto na stanovi. Vo Bugarija, situacijata e malku porazli~na so toa {to tamu se o~ekuva stagnacija, bez natamo{en pad na cenite. Takva e barem prognozata na Nacionalnata Asocijacija za nedvi`nost koja }e ostane na sega{no nivo. Prose~nata cena za metar kvadraten vo Sofija se dvi`i pome|u 550 i 1.100 evra. “Vo vtoroto tromese~ije, cenite na stanovite vo Sofija se zgolemile za 4 do 5%, dodeka vo Varna i Plovdiv, cenite padnaa od 3 do 7%, izjavi rakovoditelot na Nacionalnata Asocijacija na nedvi`nosti, La~ezar Iskrov. Toj isto taka objasni deka postoi zgolemuvawe na cenite kaj imotite so visok kvalitet koi se nao|aat na pove}e atraktivni oblasti, so dobra infrastruktura i uslugi, dodeka kaj imoti kaj koi ne postoi ovoj kvalitet cenite pa|aat.

SVET BIZNIS POLITIKA

02.09.2010

PO 30 GODINI

FIAT SE VRA]A NA AMERIKANSKIOT PAZAR Amerikanskata avtomobilska grupacija Krajsler i italijanskiot proizvoditel na avtomobili Fiat ja izgotvija strategijata za povtorno vleguvawe na brendot Fiat na amerikanskiot pazar, kade e otsuten 30 godini

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o 30 godini otsustvo, italijanskiot proizvoditel na avtomobili Fiat povtorno se vra}a na amerikanskiot pazar. Amerikanskata grupacija Krajsler i italijanskiot Fiat ja utvrdija ambicioznata strategija na po~etokot od ovaa nedela, so cel da gi nadminat sopstvenite slabosti koi momentalno gi unazaduvaat na pazarot na avtomobili. Krajsler ima potreba od prisustvo na mal avtomobil na negoviot mati~en pazar, dodeka italijanskiot brend Fiat e otsuten od vtoriot po golemina pazar na avtomobili vo svetski ramki ve}e 30 godini. Dvete kompanii, spored biznis-strategijata koja ja napravile, izjavija deka povtornoto probivawe na italijanskiot brend na pazarot vo SAD }e po~ne so voveduvaweto na "fiat 500" kon krajot na ovaa godina. Sega, dilerite na grupacijata Krajsler }e mora da odlu~at dali }e go prodavaat ovoj

italijanski brend. Spored prvi~nite dogovori, na po~etokot }e se ponudi samo eden model, a toa e maliot "fiat 500". Na sostanokot vo Detroit okolu 400 trgovci na Krajsler, Dox i Xip, koi rabotat vo sklop na grupacijata Krajsler, a koi sakaat da go prodavaat Fiat, naglasija deka egzoti~niot mini-avtomobil "fiat 500" na po~etokot }e bide edinstven model koj vo 2011 godina }e se prodava vo nivnite proda`ni saloni. Prodava~ite na Krajsler prognoziraat deka }e mo`at da ispora~aat 50.000 vozila od ovoj model na italijanskiot brend vo SAD, najgolemiot pazar za mali vozila na svetot, vo 2011 godina, preku svoite 165 centri, koi se nao|aat vo 125 golemi gradovi. Fiat, najgolemiot italijanski proizvoditel na avtomobili, koj kontrolira 20% od grupacijata Krajsler, ima namera da go pretstavi svojot poznat mini-avtomobil na saemot na avtomobili vo Los Anxeles, vo noemvri ovaa godina.

15.000-20.000 dolari }e se dvi`i cenata na "fiat 500" vo SAD

"Fiat 500" pred sedi{teto na Krajsler Novata maloproda`na mre`a na Fiat }e po~ne da ja ispora~uva amerikanskata verzija na "fiat 500" kon krajot na ovaa godina, a modelite na "fiat 500 kabrio" }e po~nat da se ispora~uvaat vo 2011 godina. Maliot "fiat" }e se izrabotuva vo meksikanskata provincija Toluka, a negoviot motor }e se proizveduva vo SAD. Spored soop{tenieto na Krajsler, amerikanskata verzija }e bide opremena so

STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO EVROZONATA I PONATAMU E 10%

tapkata na nevrabotenost vo 16 zemji koi go koristat evroto i vo juli iznesuvala rekordni 10%, petti mesec po red, poka`uvaat oficijalnite podatoci na EU. Vo evrozonata bez rabota se skoro 16 milioni lu|e, a stapkata na nevrabotenost e na najvisoko nivo od 1999 godina, objavuva agencijata Eurostat. Na nivo na site 27 zemji~lenki na Unijata, stap-

kata na nevrabotenost iznesuva 9,6%, {to zna~i deka vo juli bez rabota ostanale pove}e od 23 milioni lu|e. [panija i ponatamu e rekorder pome|u zemjite na EU so stapka na nevrabotenost od 20,3%. Eurostat naveduva deka i Germanija, najgolemata ekonomska sila vo evropskite blok, zabele`uva pad na stapkata na nevrabotenost od 7,6% na 6,9%, sporedenost

OBAMA: IRA^ANITE SEGA SAMI ]E SE GRI@AT ZA SVOJATA ZEMJA

retsedatelot na SAD, Barak Obama, vo vtornikot ve~erta objavi kraj na borbenata misija na SAD vo Irak, sedum i pol godini otkako SAD ja predvode{e invazijata vo ovaa zemja. Vo direktno obra}awe od Belata ku}a, Obama soop{ti deka do{lo vreme Ira~anite sami da si ja prezemat odgovornosta za svojata sigurnost. “Ve~erva objavuvam deka amerikanskata borbena misija vo Irak e zavr{ena”, soop{til Obama od ovalnata soba. “Operacijata "Ira~ka sloboda" e zavr{ena, a ira~kiot narod

ndustriskata i komercijalna banka na Kina (ICBC) soop{tila deka vo prvata polovina od ovaa godina ostvarila rast na profitot od 27% na godi{no nivo. Uspehot na ovaa najgolema svetska banka po pazarna vrednost e postignat blagodarenie na kamatniot prihod, po minatogodi{nata ekspanzija na kreditiraweto. Nejziniot profit do krajot na juni iznesuval 12,4

so istiot period od minatata godina. Inflacijata vo zemjite od evrozonata opadnala vo avgust na 1,6%, otkako vo tekot na letoto dostigna najgolemo nivo vo poslednite dve godini. Vo juli, inflacijata iznesuvala 1,7%, {to e najgolema stapka od noemvri 2008 godina, koga iznesuvala 2,1%. ECB za ovaa godina proektirala inflacija na nivo od 2%.

sega ja ima vode~kata odgovornost za sigurnosta na svojata zemja. Preku ova poglavje na istorija me|u SAD i Irak nie ja prezedovme na{ata odgovornost.” Obama, koj se protive{e na invazijata kon Irak, ja istakna “golemata cena” na `ivotite i resursite vo tekot na sedumgodi{nite voeni napori, i veti deka vo idnina }e se naso~i kon zajaknuvawe na ekonomijata na SAD.

ZGOLEMEN PROFITOT NA NAJGOLEMATA BANKA VO SVETOT

milijardi dolari, ili 3,6 centi po akcija, nasproti minatogodi{nata zarabotka od 9,7 milijardi dolari, soop{tuva bankata so sedi{te vo Peking. Prihodite od kamatata istovremeno se zgolemile za 23,5%, na 20,9 milijardi dolari, po golemiot porast na odobreni krediti od strana na dr`avnite banki, so cel da im se dade poddr{ka na vladinite ekonomski stimulacii.

naa dilerite na Krajsler. Dilerite na avtomobili vo SAD, isto taka, }e imaat mo`nost od 2012 godina da go prodavaat i brendot Alfa Romeo, koj go izrabotuva Fiat. Ovaa strategija na Fiat e del od golemiot plan na Serxio Markione, otkako italijanskiot proizvoditel prezede del od proizvodstvoto na Krajsler, zaradi minatogodi{nata reorganizacija na kompanijata predizvikana od bankrotot na Krajsler. Krajsler }e bide korporacijata pod ~ij ~ador Markione planira da gi prodava brendovite na Fiat na amerikanskiot pazar. Mnogu od dilerite se zadovolni {to }e mo`at da ponudat nov i konkurenten mal avtomobil, no tie ostanale bez odgovor na pra{aweto dali nivnite vlo`uvawa vo proda`nite saloni, koi }e

fiatoviot 1,4-litarski benzinski motor, a samo edna linija }e bide proizvedena so ~etiricilindri~en motor. “Vo ponudata pokasno }e se najdat vkupno ~etiri verzii na "~inkve~ento", me|u koi }e bidat standardniot "500", potoa negovata verzija na kabriolet, modelot so zajaknati karakteristiki do 185 kowski sili, dodeka vo 2012 godina na pazarot vo SAD }e se vovede i elektri~nata verzija na "fiat ~inkve~ento", istakK

dostignat milijarda dolari, }e dadat pravilen rezultat, zaradi toa {to s$ u{te ne se prezentirani site modeli, ocenuvaat analiti~arite. Cenata na "fiat 500" s$ u{te ne e objavena, no se o~ekuva deka }e bide okolu 15.000 dolari. Ovaa cena e sli~na na onaa koja vo SAD ja nudat glavnite konkurenti na Fiat: "honda fit", "tojota jaris" i "ford fiesta". Dilerite o~ekuvaat deka nivnata zarabotka }e bide ne{to me|u 1.200 i 1.500 dolari za prodaden avtomobil. Prodava~ite na avtomobili imaat vreme do 22 septemvri da u~estvuvaat vo naddavaweto za dobivawe na fran{izite za Fiat. Fiat posleden pat gi prodava{e svoite vozila vo SAD vo 1983 godina, no go napu{ti ovoj pazar zaradi lo{iot kvalitet i nagliot pad na proda`bata. O

FEQTON

14 02.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: HSBC

SVETSKATA LOKALNA BANKA

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

SBC Holdings (HSBC Holdings) e globalna kompanija za finansiski uslugi so sedi{te vo London. Od ovaa godina kompanijata e najgolemata grupacija za bankarski i finansiski uslugi, i e osma najgolema kompanija vo svetot, spored rangiraweto na magazinot “Forbs”. HSBC e osnovana kako Hong Kong end [angaj Benking Korporej{n (The Hongkong and Shanghai Banking Corporation), a glavnoto sedi{te na kompanijata do 1992 godina se nao|alo vo Hong Kong, koga se preselilo vo London, bidej}i toa bil eden od uslovite za kompletirawe na akvizicijata so Midlend benk, no, isto taka vo toj period uloga odigralo i steknuvaweto na suverenitetot na Hong Kong. Denes, i pokraj toa {to mo`e da se ka`e deka ovaa finansiska ku}a e rasprostraneta po site meridijani, Hong Kong, sepak, ostanuva zna~aen izvor za nejziniot prihod. Neodamne{nite akvizicii i ekspanzijata na HSBC vo Kina ja vra}aat ovaa institucija nazad kon nejzinite koreni. HSBC ima ogromna operativna baza vo Azija i zna~ajni aktivnosti vo pozajmuvaweto, investiciite i osiguruvaweto nasekade niz svetot. Kompanijata ima globalni dostignuvawa i finansiski osnovi koi se preklopuvaat so mal broj drugi bankarski ili finansiski multinacionalni kompanii. Minatiot mesec HSBC be{e najgolemata kompanija koja kotira na Londonskata berza, so pazarna kapitalizacija od 115,8 milijardi funti.

Centralata na HSBC vo Hong Kong

I pokraj toa {to HSBC se nao|a{e vo centarot na hipotekarnata bura, grupacijata na globalno nivo ja nadmina krizata podobro od koja bilo druga globalna multinacionalna bankarska grupacija Interbrend go rangira brendot HSBC na 32 mesto na svetskata top-lista na 100 najskapoceni brendovi, so proceneta vrednost od 10,5 milijardi dolari AKVIZICII ZA EKSPANZIJA HSBC originalno e osnovana vo Hong Kong vo mart vo 1865 godina i vo [angaj eden mesec podocna. HSBC Holdings, pak, e osnovana vo 1990 godina i stana kompanija-majka na HSBC korporacijata, kako podgotovka za kupuvaweto na bankata Midlend od An-

glija, no i pod vlijanie na steknuvaweto na Hong Kong so suverenitet. Akciite vo HSBC Holdings, koi na HSBC & ovozmo`ija zna~itelno prisustvo vo Velika Britanija, bea sozdadeni vo 1992 godina. Kako del od uslovite za prezemawe na bankata Midlend, HSBC be{e primorana da go premesti svoeto sedi{te od Hong Kong vo London. Golemite akvizicii vo Ju`na Amerika po~nale so kupu-

vaweto na Banko Bamerindus od Brazil, vo mart 1997 godina, za suma od edna milijarda dolari, kako i akvizicijata na Roberts SA od Argentina za 600 milioni dolari vo maj 1997 godina. Dve godini podocna, vo maj 1999 godina, HSBC ostvari golema akvizicija vo SAD so kupuvaweto na Republi~kata nacionalna banka na Wujork za 10,3 milijardi dolari. Ekspanzijata vo kontinentalna

Evropa zapo~nuva vo april 2000 godina, so akvizicijata na bankata Kredit Komercijal na Francija, za cena od 6,6 milijardi funti. Vo juli 2001 godina HSBC ja kupuva Demirbank od Turcija, koja vo momentot bila insolventna. Potoa, vo 2002 godina, nastanuva akvizicijata na Grupo Finansiero Bital, koja vo momentot bila treta najgolema banka za rabota so naselenie vo Meksiko.

Ovaa akvizicija vredela 1,1 milijarda dolari. Novoto sedi{te na HSBC Holdings vo London oficijalno se otvora vo april 2003 godina. Vo septemvri 2003 godina HSBC ja kupuva polskata Kredit banka za samo 7,8 milioni dolari. Od juni 2004 godina HSBC povtorno po~nuva da se ekspandira vo Azija, koga vo Kina kupuva 19,9% od {angajskata Benk of

PRIKAZNI OD WALL STREET

TRI GOLEMI KOMPANII JA ZAGU

[efot na Tojota, Akio Tojoda pred amerikanskiot Kongres ja pravda{e gre{kata vo sistemot na pedali, na lo{ angliski jazik, ~itaj}i od bele{ki

oj i da rekol deka sekoj publicitet e dobar publicitet, verojatno ne mo`el ni da go zamisli razmerot na katastrofalnite posledici koi vo poslednive godina dena pogodija tri istaknati korporacii. Proizvoditelot na avtomobili Tojota, energetskiot gigant BP i ikonata na Volstrit, Goldman Saks, go uni{tija svojot ugled koj be{e me|u retko besprekornite vo celiot svet. „Stanuva{e zbor za vistinski reputaciski kompresii”, veli Hauard Rubin{tajn, smetan za genijalec vo poleto na odnosite so javnosta, koj gi pretstavuva vo javnosta Wujork Jenkis i Wuz Korporej{n. „Vo site tri slu~ai kompaniite se najdoa na meta

na kritikata tokmu poradi onie osobini koi gi pravea silni svetski brendovi, a bea sredi{ni vo nivniot korporativen identitet”. Na industrijata na krizen menaxment ovie katastrofi im ponudija izobilstvo slu~ai od praktikata vo koja }e se prou~uva koi stapici treba da se izbegnat koga }e nastapi nevolja. Kako {to se slu~uva voobi~aeno, kompaniite ja vlo{ija sostojbata so toa {to ne go sledele protokolot: ako situacijata e lo{a, vedna{ treba da se otkrie pred javnosta za da ne se padne vo smrtonosniot vitel na izgubena verodostojnost. Spored gledi{teto na mnogumina koi se plateni za da gi izvle~at kompaniite od grozni

situacii, Tojota, BP i Goldman Saks ja vlo{ija svojata situacija so toa {to vedna{ ne priznaa, tuku obvinuvaa drugi i kon javnosta, vladata i mediumite se odnesuvaa kako da se nivni neprijateli. „Obi~no nikoga{ i ne slu{ate za kompanii koi uspe{no ja re{avaat krizata”, veli Xejms Doneli, menaxer za upravuvawe so krizi vo kompanijata za odnosi so javnost Ket~am. No, Erik Dezenhal, komunikaciski strateg koj rabotel vo Belata ku}a za vreme na vladeeweto na pretsedatelot Ronald Regan, tvrdi deka standardnite strategii ne deluvaat koga faktite se dovolno nezgodni. (Toj edna{ go zastapuva{e Majkl Xekson posle obvinenieto za

zlostavuvawe na deca). Koga faktite se grozni, prodol`uva Dezenhal, najdobar na~in da gi popravite odnosite so javnosta e da gi pretrpite udarite i da se vpu{tite na rabota. „Te{ko e da se pre`ivee licemerieto i ismejuvawata”, veli Dezenhal. „Ne e celta da se nateraat lu|eto da ne ve mrazat, tuku pomalku da ve mrazat”. PREFRLI JA VINATA I ODREKUVAJ Lu|eto koi rabotat so krizniot menaxment se soglasuvaat so misleweto deka trite navedeni kompanii seriozno pogre{ile. Na vrvot na listata se najde BP. „Toa be{e eden od najlo{ite javni nastapi na koi {to sum bil svedok vo moite 56 godini raboten

FEQTON “Kapital” zapo~na so sserija napisi za ttoa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najg brendovi-kompanii. bren Dozn Doznajte gi prikaznit znite za nivnite pode podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii komjunikej{ns. Vo dekemvri 2004 godina vo Obedinetoto Kralstvo HSBC se steknuva so sopstvenost nad kompanijata za finansiski uslugi i proda`ba, Marks i Spenser, za cena od 763 milioni funti. Prezemawata vo 2005 godina gi vklu~uvaat Metris Ink, amerikanska finansiska ku} a koja raboti na izdavawe kreditni karti~ki, za 1,6 milijardi dolari; kako i kupuvaweto na 70,1% od investiciskata banka Dar Es Salaam od Irak. Vo april 2006 godina HSBC kupuva 90 ogranoci na Banka nacionale del lavoro niz Argentina, za 155 milioni dolari. Vo dekemvri 2007 godina HSBC se steknuva so sopstvenost vrz Kineskata banka vo Tajvan. Vo maj 2008 godina HCBS se pro{iruva i vo Indija so kupuvaweto na ILFS investment, mala brokerska firma. HIPOTEKARNA KRIZA Vo noemvri 2002 godina HCBS prodol`uva da se {iri vo SAD. Pod vodstvo na Ser Xon Bond kompanijata tro{i 9 milijardi funti za da se stekne so finansiskata korporacija HFC, kompanija koja izdava kreditni karti~ki vo SAD i istovremeno e hipotekaren zajmuva~. Spisanieto “Banker” ovaa akvizicija ja notira kako “dogovorot na prvata dekada od 21 vek”. Pod novoto ime HSBC Fajnens ovaa divizija be{e vtoriot najgolem hipotekaren zajmuva~ vo SAD. Za vreme na ekonomskata kriza, vo mart 2009 godina,

02.09.2010

HSBC be{e sponzor na timot na Jaguar vo trkite vo Formula 1 od 2000 do 2004 godina HSBC najavi deka }e ja zatvori hipotekarnata mre`a vo SAD, ostavaj}i pribli`no 6.000 lu|e bez rabota. Od ovaa divizija na HSBC ostanuva da raboti samo biznisot so kreditni karti~ki. Toga{, ~elnikot na kompanijata, Stiven Grin, izjavil deka “HSBC ima reputacija da gi ka`uva rabotite takvi kakvi {to se. So ogled na dene{nata situacija, posakuvam ovaa akvizicija nikoga{ da ne ja ostvarevme”. Analiti~arot Kolin Morton veli deka “toa prezemawe i ne pretstavuva tolkava katastrofa”. I pokraj toa {to HSBC se nao|a{e vo centarot na hipotekarnata bura, grupacijata na globalno nivo ja nadmina krizata podobro od koja bilo druga globalna multinacionalna bankarska grupacija. Spored Blumberg, HSBC e edna od najsilnite banki spored nekoi merewa. Koga ministerot za finansii od Britanija vo oktomvri 2007 godina pobara site banki da go zgolemat svojot kapital, grupacijata prefrli 750 milioni funti vo London, samo nekolku ~asa po postavenoto barawe. Vo mart 2009 godina HSBC soop{ti deka ostvarila profit od 9,3 milijardi dolari vo 2008 godina, i objavi proda`ba na akcii vo vrednost od 17,7 milijardi dolari, so cel da sobere pari za kupuvawe

na banki {to se borea da pre`iveat. Me|utoa, neizvesnosta na implikaciite od ovaa proda`ba za institucionalnite investitori predizvika nestabilnost na berzata vo Hong Kong: na 9 mart 2009 godina akcijata na HSBC padna za 24,4%, so 12 milioni akcii prodadeni vo poslednite sekundi od trguvaweto. OPERACII Magazinot “Banker” vo fevruari 2008 godina ja imenuva HSBC kako najvreden bankarski brend na svetot. HSBC vo bankarskite krugovi najmalku e poznata po fluktuaciite na svoite hartii od vrednost niz svetot, kako {to se poznati nekoi od nejzinite rivali. Namesto toa, bankata e dobro poznata po svojot nesklon kon rizik, konzervativen pristap kon nejzinite biznis-operacii, a toa e kompaniska tradicija koja

poteknuva u{te od osnovaweto vo 19 vek. Me|utoa, vo oblasta na svojot tehni~ki menaxment HSBC pretrpe serija incidenti vo posledno vreme, zaradi toa {to nekoi od podatocite na klientite procirkurirale vo javnosta ili ednostavno is~eznale. I pokraj toa {to posledicite bile mali, ovoj sramen efekt ne ostana nezabele`an, pa imixot na kompanijata be{e minimalno naru{en. Na 2 april 2008 godina, spored magazinot “Forbs”, HSBC bila rangirana kako ~etvrta najgolema banka vo svetot spored aktivata (2.348 milijardi dolari), vtora po golemina spored proda`bite (146,5 milijardi dolari), najgolema spored pazarnata vrednost (180,8 milijardi dolari). HSBC e najgolema banka vo Britanija i Hong Kong. HSBC grupata ima zna~ajno prisustvo na site golemi svetski finansiski pazari – Amerika, Azija so Pacifikot i Evropa. So 8.500 kancelarii vo 86 zemji, 210.000 akcioneri, 300.000 vraboteni i 128 milioni klienti niz svetot, HSBC verojatno go ima najgolemoto me|unarodno prisustvo me|u multinacionalnite bankarski giganti. HSBC grupata rakovodi so golem broj lokalni banki niz cel svet, so {to se objasnuva nejziniot slogan “Svetskata lokalna banka”. Kako

Pretsedatelot na grupacijata HSBC, Stiven Grin, e na ~elo na kompanija {to vrabotuva pove}e od 300 iljadi lu|e i poseduva aktiva od okolu 2.500 milijardi dolari

UBIJA REPUTACIJATA GODINAVA sta`”, veli Rubin{tajn. „Ne sakaa da bidat transparentni, a se posluìja so site mo`ni izgovori. Treba{e vedna{ da ja prezemat odgovornosta i da priznaat za koj razmer na katastrofa stanuva zbor. Mislea deka so prikazna }e se izvle~at od ovaa grozna sostojba”. Ne e taka, tvrdi energetskata kompanija. „Od samiot po~etok na krizata BP izleze vo javnosta i ja prezede odgovornosta”, veli Endrju Govers, koj e zadolèn za komunikacii vo kompanijata BP. Stratezite tvrdat deka eden od klu~nite pogre{ni ~ekori na BP e nivniot obid da ja prefrlat vinata na izveduva~ite na rabotite. So toa ostavija vpe~atok deka pove}e se zagrièni za za-

konskata odgovornost otkolku za semejstvata na edinaeset rabotnici koi zaginaa vo eksplozijata, kako i za zaednicite koi ìveat od rabotata vo Meksikanskiot Zaliv. (BP odbila da gi prokomentira ovie tvrdewa). Pove}eto analiti~ari za toa go obvinuvaat Toni Hejvord, izvr{niot direktor na BP. Koga se izjasnuva{e za nastradanite, dodal: „Sakam mojot ìvot da bide kako prethodno”. Na krajot be{e prinuden da otstapi. Kompanijata dobivala konfliktni soveti. Za vreme na kriza, stratezite za komunikacija nastojuvaat da go ublaàt gnevot na javnosta so izrazuvawe na zagriènost, a advokatite opomenuvaat deka kaeweto moè da se

protolkuva kako priznavawe na vinata od sudskata tu`ba koja bi mo`ela da bide mnogu skapa. Me|utoa, na krajot na s$, se ~ini deka „dodeka izlevaweto na naftata ne se zaprelo, ni{to ne e mo`no da se stori za situacijata da se popravi, a mnogu od toa bi mo`elo da bide re~eno, pa da se dovlo{i rabotata”, veli Kejt Majkl Herit, profesor po komunikacii na Univerzitetot Vestern Mi~igen. Spored ekspertite, Tojota bila vo popovolna polo`ba. Imala isklu~itelen ugled. Be{e najgolem proizvoditel na avtomobili vo svetot, ~ii avtomobili po razumni ceni tro{at i pomalku gorivo, a imaat i sjajni performansi. Gi slede{e kulturalniot

stereotip na disciplinirana japonska korporacija koja sledi besprekorni standardi. Stratezite ne mo`at da se na~udat kako kompanijata so ugledot kakov {to go u`iva{e, Tojota, gi ignorirala problemite so pedalite za gas {to dovedoa do nesre}i so smrtni posledici. Posle nesre}ata, kompanijata priznala nekoi od dokazite, so {to prikaznata trgna vo nasoka na osobeno {tetni posledici. „Tojota ja opleska”, tvrdi Bred Brns, predvodnik na slu`bata za odnosi so javnosta vo telekomunikaciskiot gigant VorldKom koj vo 2001 godina go uni{ti smetkovoditelski skandal. „Namesto sigurnosta na javnosta da bide pova`na od profitot, se ~ini

Sedi{teto na HSBC vo London, zgrada dizajnirana od poznatitot arhitekt Norman Foster odgovor na debatata {to se vodi okolu toa kakvi strategii za preìvuvawe imaat bankite, HSBC ja objasnuva svojata struktura kako “zasebno inkorporirana i kapitalizirana”. Strukturata se temeli na edna vode~ka banka vo sekoj region, koja ja ima odgovornosta za biznisite na grupacijata vo taa oblast. Poslednive godini, so cel da za{tedi na tro{oci, HSBC gi autsorsira biznis-procesite za koi {to moè da najde poevtina rabotna sila. Ovie procesi podrazbiraat obrabotka na podatoci i grià za korisnici, no i interno softversko inènerstvo vo nekolku gradovi vo Indija, Kina i Brazil. HSBC PRIVATNO BANKARSTVO HSBC Privatna banka e oddel na grupacijata {to nudi privatno bankarstvo za bogati poedinci i nivnite semejstva niz cel svet. Privatnata banka ima svoi 60 kancelarii niz svetot, so Majami, Wujork,

London, @eneva i Hong Kong kako glavni centri. HSBC Premier, pak, e premium finansiski produkt na grupacijata. Beneficiite i kriteriumite za koristewe na ovoj produkt variraat od zemja vo zemja, no obi~no baraat da se ima depozit od najmalku 100.000 dolari. Ovie klienti vo sekoe vreme imaat li~en menaxer za gri`a za korisnici, 24-~asoven pristap do povikuva~kite centri, besplatni bankarski uslugi i preferencijalni kamatni stapki. Klientot vlezen vo programata HSBC Premier gi prima ovie uslugi vo site zemji {to ja nudat HSBC Premier opcijata, bez ogled dali gi ispolnuva kriteriumite na konkretnata zemja kade {to momentalno prestojuva. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za Canon, japonskiot gigant za proizvodstvo na elektronski uredi, najpoznat po kancelariskata oprema i izvonrednite fotografski aparati.

Spored gledi{teto na mnogumina koi se plateni za da gi izvle~at kompaniite od grozni situacii, Tojota, BP i Goldman Saks ja vlo{ija svojata situacija so toa {to vedna{ ne priznaa, tuku obvinuvaa drugi, i kon javnosta, vladata i mediumite se odnesuvaa kako da se nivni neprijateli deka gi poslu{ale advokatite koi im gi napolnile u{ite so odgovornosta za proizvodot i napolno se izgubile”. Od slu`bata za odnosi so javnost na Tojota, tvrdat deka kompanijata nikoga{ ne gi izbegnuvala problemite. Tokmu kako i BP, izvr{niot direktor na Tojota ne e Amerikanec. Koga se obrati kon Kongresot da izrazi

opravduvawe, Akio Tojoda zboruva{e na angliski so silen akcent i ~ita{e govor od bele`nikot. „Vo toj moment si pomisliv kako toj voop{to ne komunicira so nas”, se potsetuva Rubin{tajn. Me|utoa, Tojodinoto obra}awe kon Kongresot go zacvrsti u{te eden stereotip za Japoncite, a toa e averzijata kon sramot.

FUN BUSINESS

16 02.09.2010

67-MO IZDANIE NA FILMSKIOT FESTIVAL VO VENECIJA

MLADOST, GLAMUR I EKSCENTRI^NOST ADRIJANA ATANASOVA OVA

U{te edno izdanie na najvlijatelniot i najstariot filmski festival. Venecija 10 dena }e bie doma}in na kinematografijata, glamurot i na svetskte filmski imiwa

atanasova@kapital.com.mk om.mk

o filmovite “Crn Lebed” i “Ma~eta” sino}a vo Venecija, Lido se otvori 67-ot Veneciski filmski festival, najstarata, a voedno i edna od najvlijatelnite mostri na svetot. Sve~enoto otvorawe na festivalot so dva amerikanski filma, od koi edniot se zanimava so visoka kultura, a drugiot e ~ist “pulp” na sovr{en na~in ja davaat slikata {to }e n$ o~ekuva narednite 9 dena kolku {to trae filmskiot festival. “Crniot Lebed” mra~nata psiholo{ka drama na Arnovski zboruva za rivalstvoto pome|u dve balerini od edna baletska wujor{ka grupa. Vo glavnite ulogi se nao|aat Natali Portman i Mila Kunis. Sve~enoto zapo~nuvawe povtorno obezbedi golemi yvezdi za pro~ueniot oj crven kilim na Lido, koj vo periodot od 1 do 11 septemvri }e bide rezerrviran za protagonistite na duri 79 svetski premierni filmovi od 34 zemji vo svetot. Kako {to e voobi~aeno, najgolem broj doa|aat od Italija, duri 41, potoa od Amerika 19 filmovi, 11 francuski i po 7 japonski i kineski filmovi. Za razlika od Kan koj godinava ima{e samo eden amerikanski film vo konkurencija, Venecijaa e prili~no amerikanizrana zatoa {to vo programata dominiraat porane{nite i sega{nitee subkulturni legendi, a za da se se sovpadne so takvata “pulp” orientacija, kako pretesedatel na `irito se javuva Kventin Tarantino. Prili~no amerikaniziranata filmska programa }e ja nadopolni i noviot film na Sofija Kopola “Nekade”, vo koj glumi Benisio del Toro. Glavnata euforija vo trkata za “Zlatniot lav” ovaa godina }e bide rezervirana za 22 filmovi. Selektorot na programata Marko Muler nema mnogu obrateno vnimanie na politi~kata korektnost, pa taka vo programata celosno dominiraat najgolemite kinematografii. SAD, Italija, Francija, Japonija, Rusija, [panija, ^ile, Kanada, Grcija, Kina i Germanija. So godine{nata Mostra }e {efuva sekoga{ nepredvidliviot Kventin Tarantino. So ogled na toa deka vo konkurencija e vlezen i filmot “13 atentatori” na Take{i Miike, idolot na Tarantino, nema da bide golemo iznenadu-

Defile na mlad ta i ekscentri~nostos a

Venecija festivalot vo so a uv ef { antino }e Kventin Tar

Venecija - doma }in na site onie koi `iveat za fe stivalot

vawe ako tokmu kaj niv otide Zlatniot lav. Sepak, najgolemite vozbuduvawa, spored pretsedatelot na festivalot, se o~ekuva da bidat pome|u filmovite koi se prikaùvaat vo glavnata programa koja e von konkurencija. “Ma~eta” na Robert Rodrigez koj sino}a be{e prikaàn e retroaakcionen triler, koj vo ulogite gi ima Daniel Trej, Xesika Alba, Robert de Niro, Stiven Sigal. Filmot “Grad” ~ij reìser e Ben Aflek, isto taka pripa|a vo ovaa grupa. Na Lido }e dopatuva i negoviot brat Kejsi Aflek koj }e go prikaè dokumentarniot film “S$ u{te sum tuka”. Martin Skorseze }e go prikaè “Pismoto do Elija”, dokumentarec posveten na Elija Kazan. Von konkurencija }e bide prikaàn i filmot na majstorot na stravot Take{i [imisu “[ok lavirint 3D”. Nagradata “Zlaten lav” za ìvotno delo utre }e bide vra~ena na legendarniot reìser od Hong Kong, Xon Vu, a poseben del }e bide posveten na neodamna po~inatata legenda na sedmata umetnost, akterot i reìser Denis Hoper. Po ovoj povod }e bide prikaàn i “Posledniot film”, koj Hoper go snimi pred antologiskiot film “Goli na sedlo”, koj vo toa vreme pomina mnogu nezabeleàno od strana na publikata no i od strana na kritikata. S$ u{te ne se znae prisustvoto na iranskiot reìser Xafar Panahi, koj neodamna e pu{ten od zatvor, kade {to be{e zaedno so svojata familija poradi nepo~ituvawe na vlasta. Direktorot na programta Xorxo Goseti zaedno so svoite sorabotnici isprati pismo do medium-

ite iskaùvaj}i ja svojata solidarnost kon Panahi kaùvaj}i deka namesto so svojot film, Panahi sekoga{ }e bide opkruèn od svoite prijateli-kolegi reìseri od cel svet. Od Makedonija nema u~esnici na 67-izdanie na festivalot vo Venecija, me|utoa od na{eto poblisko opkruùvawe, nekoi filmovi ve}e ja imaa svojata premiera na doma{en teren. Taka na primer “Cirkus Kolumbija”, na Bosanskohercegova~kiot reìser Danis Tanovi} ja doìvea svojata premiera vo Saraevo na filmskiot festival, a vo Venecija }e bide prikaàn na 5 septemvri vo sklop na paralelnata programa “Denovi na avtorite”. I ovaa godina glamurot ne e izostaven od Venecija i nejziniot crven kilim. Golem e broj na svetski selebriti }e prisutvuvaat denovive vo Venecija i }e go ìveat festivalot. Kako {to izjavuvaat od festivalot, ovaa godina mladosta }e bide za{titniot znak na crveniot kilim so ogled na toa {to prose~nata starosna granica na reìserite koi }e se pretstavat e 47 godini. Iako imiwa od kalibarot na Ketrin Denev i Helen Miren, Dastin Hofman, Vilijam Defo }e za~ekorat na 67-to izdanie na Lido, sepak belegot na Mostrata }e go dadat mladite nadeì na kinematografijata kako Xesika Alba, Frida Pinto, Mi{el Vilijams, Ben i Kejsi Aflek, Natali Portman, i mnogu drugi. Sve~enata ceremonija na 11 septemvri, koga }e bide zatvoraweto na festivalot }e ja zaokruì novata adaptacija na {ekspirovata “Bura” vo reìja na Xuli Tejlor.

FUN BUSINESS DRU[TVENA MRE@A

02.09.2010

PATUVAWE

FEJSBUK I NA PLATNO

Vo sledniot period najverojatno nema da ima ~ovek na svetov koj ima (a, potoa i tie {to nemale }e napravat) Fejsbuk profil, a da ne go gleda najnovoto filmsko ostvaruvawe na reìserot Dejvid Fin~er. Pretpostavuvate, filmot }e bide za najgolemata dru{tvena mreà na svetot Fejsbuk, a taka se vika i filmot, “Dru{tvena mreà” (The Social Network). Vo nego }e ima opfateno s$, od ìvotot na negoviot osnova~ Mark Zukenberg, do toa kako stana najpopularna internet-stranica na svetot, do pravnite i privatnite problemi....Film za koj u{te otsega se predviduva Oskar SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

Osnova~ot na Fejsbuk ne saka{e film za nego dodeka e `iv, no toa ne se ispolni

Xastin Timberlejk }e ima sporedna uloga vo filmot, a glavniot lik, Mark, osnova~ot na Fejsbuk, }e go igra Xesi Ajzenburg

ilmot “Dru{tvena mreà” (The Social Network) e najnovoto ostvaruvawe na kultniot reìser Dejvid Fin~er, vo koj glavna uloga }e imaat Xesi Ajzenburg, Runi Mara, Endrju Garfild, Ra{ida Xons i Xozef Macelo. Se raskaùva prikaznata za osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zukenberg. “Dru{tvena mreà” ima mnogu interesna prikazna: se razgovara za denovite koga e osnovan Fejsbuk, najverojatno najpoznatata internet-stranica na svetot vo poslednive nekolku godini, za negovite kreatori, kako i osnova~ot Zukenberg. Edna esenska ve~er vo 2003-ta godina studentot od Harvard i genijalniot kompjuterski programer, Mark Zukenberg, sedel na svojot kompjuter i po~nal da raboti na svojata nova ideja. Za mnogu kratko vreme toa {to go zapo~nal vo negovata studentska soba stanalo globalna dru{tvena mreà, i na kraj stana i vistinska revolucija vo komunikaciite. [est godini podocna, so pove-

}e od 500 milioni novi prijateli, Mark Zukenberg e najmladiot milijarder vo istorijata... No, uspehot na ovoj biznismen }e doìvee popatni sopki, koi se neizbe`ni vo sekoja rabota. Taka, toj se soo~i so privatni i pravni komplikacii...Filmot e snimen spored knigata “Slu~ajni bilioneri” (The Accidental Billionaires), na avtorot Ben Mezrih, a go adaptiral Aron Sorkin. Iako Zukenberg izjavi deka ne bi sakal nikoj da snima film za nego dodeka e ìv, toa, sepak, ne se slu~i. Kolku {to se dozna vo javnosta, vo samiot film “Dru{tvena mreà” osnova~ot na Fejsbuk nema da bide prikaàn kako najsjajna yvezda na neboto. Ako na seto toa go dodademe i faktot deka edna sporedna uloga vo filmot }e igra i peja~kata superyvezda Xastin Timberlejk, kako i toa deka onoj mal broj kriti~ari koi zasega go videle filmot ve}e go proglasija za eden od glavnite konkurenti za slednite dodeluvawa na Oskar, ne se somnevame deka se raboti za u{te edno remek-delo na Fin~er.

FUN BUSINESS

18 02.09.2010 NAJNOVATA TEHNOLOGIJA VO MODATA

PRAKTI^EN MOBILEN FUSTAN

Ultramoderna kombinacija na maliot, crn fustan i najnovata mobilna tehnologija. Dali na Koko [anel, kreatorkata na prviot mal, crn fustan, "& se sonuvalo" deka vakviot dizajn }e doìvee revolucionerni modifikacii? Bidete najnovata Odri Hepbern so vgraden mobilen telefon vo va{iot autfit razli~ni dolìni. Moè da bide obi~na od evtin materijal, no, moè da bide i mnogu skapocena. Za qubitelite na modata vakvoto par~e garderoba e MUST HAVE

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

aliot, kratok, c r n fus ta n e nepretenciozna ve~erna ili koktel-kreacija, koja za prv pat ja lansirala Koko [anel vo dale~nata 1920 godina. Vedna{ potoa zapo~nale sporedbite so avtomobilskata marka Ford, koj vo toa vreme bil sinonim za masovnost i ednostavnost, niska cena i crna boja. [anel go kreirala vakviot fustan so cel na nego da ne se zabeleùvaat damkite i da & odgovara na sekoja èna. Ovoj fus tan i m a e d n o staven kroj, me|utoa, moè da se najde vo

(m o r a d a se ima) za vo ormarot na sekoja `ena. To a e n e { t o esencijalno za d a m o`e se ko j a dama da go iskombinira vo koja bilo prigoda. Dokolku za nekoj koktel ja dopolnite so dijamanti ili, pak, so dolgi rakavici, }e bidete vistinska senzacija. Istata kreacija, me|utoa, namesto dijamanti, iskombinirana so crno kratko

palto i skromen nakit }e bide sovr{ena za deloven sostanok. Iako ova e vonvremenska kombinacija, sepak, za vo dene{no vreme se napraveni nekakvi modifikacii na istata. Normalno, za da se bide vo ~ekor so vremeto. Taka, na sovremenata devojka koja saka mal, crn fustan i koja ne mo`e da se oddeli od svojot moden dodatok â&#x20AC;&#x201C; mobilniot telefon, naskoro }e & bide dostapen najnoviot model na ovaa kreacija. Crn fustan so vgraden mobilen telefon. Ovoj fustan e nare~en M-dress (M-fustan) i e napraven za sekoja prigoda. Namesto da prebaruvate po va{ite ~anti kade vi se nao|a mobilniot telefon, sega }e vi bidat skrateni tie maki. Spored portalot Me{abl

(Mashable) koj e namenet za tehnologija, SIM-karti~kata e vgradena vo etiketata na fustanot, antenata e pri{iena na dolniot rab, na visinata na kolenata, so cel zra~eweto na mobilniot telefon da bide {to pomalo. Sepak, fustanot, koj e dizajniran od strana na KjuKtjukvit (CuteCucuit), ima svoi nedostatoci. Imeno, sopstveni~kata na vakviot fustan }e moè da yvoni samo na ograni~eni broevi, vsu{nost, na predvreme memorirani kontakti. Vakviot mobilen telefon nema ekran, nitu, pak, tastatura, taka {to zaboravete na pra}aweto SMS-poraki. I, sekako, nema da moète da go vidite imeto na onoj koj ve bara.Od kompanijata najavuvaat deka vakvata kreacija so mobilen telefon }e pretrpuva nadgradbi i modifikacii. Na pazarot ovoj M-fustan }e bide dostapen ve}e od narednata godina. London e prvata lokacija od kade {to }e moète da go nabavite ova, navidum obi~no, malo, crno fustan~e.

Odri Hepbern â&#x20AC;&#x201C; sinonim za maliot, crn fustan K

Kombinacija na moda i prakti~nost G

SPORT

02.09.2010

SPORT

FORMULA

NAJBRZIOT CIRKUS I VO BUGARIJA Nitu Formula 1 nema ve}e da ni bide tolku daleku. I Bugarija }e ima

mo`nost da bide doma}in na eden nastan kako {to e Formula. Bugarite gi vlo`uvaat site svoi sili i napori za toa da uspee i go pravat i nevozmo`noto, s$ za da go imaat ovoj skap sport kaj niv od koj ponatamu sekako deka }e profitiraat mnogu

PODGOTOVKI ZA EP I L[

NEMA POVEЌE VUVUZELI

ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

SILVANA JOVANOVSKA

Vuvuzelata e zabraneta za upotreba na Evropskoto prvenstvo i na natprevarite od Ligata na {ampionite

jovanovska@kapital.com.mk

a “vuvuzelomanijata”, koja go zafati celiot svet, kone~no, na golema radost na site, & dojde krajot. Barem vo Evropa. Evropskata fudbalska unija go zabrani koristeweto na naviva~kiot rekvizit, vuvuzela, na Evropskoto prvenstvo vo 2012-ta godina i na natprevarite od Ligata na {ampionite. Od UEFA velat deka vuvuzelata ne e del od tradicionalnoto navivawe na stadionite vo Evropa. UEFA ve}e gi izvesti site nacionalni sojuzi na 53-te zemji~lenki da ja sprovedat zabranata. Vuvuzelata popularnosta ja stekna na K

oèbi naskoro }e gledame “Formula 1” i vo Bugarija. Ministerot za ekonomija, energetika i turizam Trajko Trajkov potpi{a dogovor za zaedni~ka sorabotka so {eikot na Abu Dabi – Mohamed Abdul @alil Al Bjuki. Najva`niot del od dogovorot za me|usebna sorabotka e izgradbata na pateka za bolidi kaj Sofija. Za taa cel }e se osnova kompanija na koja dràvata }e & podari dràvno zemji{te za izgradba. Bugarija ve}e ima proekt koj go izrabotil specijalist od Belgija. Planot e da se iskoristi star voen aerodrom vo Dobroslavci so povr{ina od 3.000 dekari. Golema prednost e {to pistata se nao|a na samo 4,8 kilometri od obikolnicata. Od golemo zna~ewe e i blizinata na sofiskiot aerodrom i postoe~kata infrastruktura, odnosno voda i kanalizacija so {to zna~itelno }e se olesni izgradbata. Potpi{aniot dokument predviduva zaedni~ko upravuvawe so opremata i organizirawe na nastani vo soglasnost

so kalendarot na svetskiot {ampionat. Proektot e mnogu ambiciozen so ogled na kratkite rokovi za izgradba. Prvata trka treba da se odr`i vo 2012 godina. Abu Dabi e najgolem i najbogat od sedumte emirati koi ja formiraat Obedinetite Arapski Emirati. Na krajot od minatata godina tamu se pu{ti trka~ka pateka za koja se potro{eni 720 milioni

dolari. V~era, {eikot Mohamed Abdul @alil Al Bjuki se sretna so premierot Bojko Borisov. Dvajcata razgovaraa za izgradbata na patekata, kako i za izgledite na arapskite zemji za u~estvo vo infrastrukturni proekti od tipot na pati{ta, pristani{ta i dr. “Pregovorite za izgradba na pateka za “Formula 1” se

vodat pove}e od edna godina, a vo poslednite 6 meseci se bara{e investitor” – izjavi Rumen Petkov pretsedatel na organizaciskiot komitet za izgradba na trasata. Spored nego, partnerite od Abu Dabi gi imaat neophodnite resursi no i potrebnoto iskustvo za izgradba na vakvite proekti. Ovie fakti mi davaat optimizam vo vrska so idninata na ovoj proekt.

FUDBAL

Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika godinava i naide na golem broj negativni komentari i revolt, ne samo od strana na naviva~ite, tuku i na igra~ite, trenerite, i predizvika golemi problemi vo televiziskite prenosi. FIFA, so obrazlo`enie deka vuvuzelata e del od kulturata na Ju`na Afrika, na Mundijalot ne ja zabrani upotrebata na ovoj instrument. L

Abu Dabi i Bugarija postignaa dogovor

BATISTA ]E GO NASLEDI MARADONA VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

ajdobriot argentinski fudbaler, Lionel Mesi go poddr`uva izborot na Serhio Batista za nov selektor, potvrdija tamo{nite mediumi neposredno po vra}aweto na Mesi od Buenos Aires. Reprezentacijata na Argentina na sedmi septemvri }e odigra prijatelski natprevar so svetskiot {ampion [panija, na stadionot Rivel Plejt vo Buenos Aires. “Bi sakal Batista da ni bide

selektor podolgo vreme”, izjavi Mesi. Nekolku ~asa pred nego vo Buenos Aires pristigna i Karlos Tevez i gi povika ~lenovite na federacijata {to pobrzo da go re{at pra{aweto okolu noviot selektor. I Tavez se soglasuva deka Batista bi trebalo da go nasledi Diego Maradona, na koj posledniot natprevar na klupata na gau~osite be{e vo ~etvrtfinaleto na Svetskoto prvenstvo, kade {to Argentincite bea porazeni so 4:0 od Germanija.

Batista be{e ~len na argentinskata reprezentacija koja vo 1986 godina ja osvoi svojata vtora i posledna titula Svetski {ampion, a kako selektor pred dve godini ja predvode{e olimpiskata reprezentacija na Argentina do zlatniot medal vo Peking. “Ne se ~uvstvuvam kako privremen selektor. ]e rabotam kako da imam dogovor do 2014-ta godina. Sekako se nadevam deka }e ostanam selektor, no za toa }e odlu~uva sojuzot” izjavi Batista toga{.

Fudbalerite od argentinskata reprezentacija go posakuvaat Batista

FUDBAL

ROBIWO I IBRAHIMOVЌ PODAROK OD BERLUSKONI

oznatiot brazilski napa|a~ Robiwo zaminuva od Man~ester Siti i se seli vo Milan so koj potpi{a ~etirigodi{en dogovor. Glavnite lu|e na Milan “izigraa” mnogu dobro zatoa {to vo preodniot rok pred Robiwo za niv potpi{a i Zlatan Ibrahimovi}. Robiwo po~na da igra za Man~ester Siti vo 2008 godina, a transferot od Real vo Man~ester ~ine{e 32,5 milioni funti. I pokraj `elbite na Fenerbah~e da go otkupi Robiwo za 20 milioni evra,

sepak Brazilecot nema{e nikakvi nameri da go stori toa. Toj odamna izrazil `elba da se prefrli vo Italija, a i tuka e mo}niot Berluskoni koj gi vme{al svoite prsti vo seto ova i re~e deka ova e podarok za negovite naviva~i. Milan za kompletiraweto na transferot na Robiwo na Man~ester }e mu plati obes{tetuvawe od 18 milioni evra, plus bonusite za postignati rezultati. Dresot so broj 70 }e bide negov, dodeka na Ibrahimovi} mu pripadna brojot 11. Vicepretsedatelot na Milan, Adriano Galiani

go pofali sopstvenikot na klubot Silvio Berluskoni za ostvarenite transferi: “Ovie dva transferi se eden golem podarok od strana na Silvio Berluskoni za fanovite. Vo site ovie godini jas dosega go nemam videno Berluskoni tolku vquben vo Milan”.

Robiwo potpi{a ~etirigodi{en dogovor za Milan