Br.118-kapital-03.09.2010

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

CANON: ISTO^NA FILOZOFIJA PRETO^ENA VO BIZNIS-STRATEGIJA STRANA 14

WEEKE WE KEND END

K KOLUMNA RI^ARD EPSTAJN R

A AMERIKANSKIOT MAKROEKONOMSKI M FETI[ STRANA 8 F

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PETOK, 03. SEPTEMVRI. 2010 | BROJ 118 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

SKANDALOZNO: KOJ GO DEVALVIRA ZAVODOT ZA STATISTIKA?

ALBANCITE SAKAAT STRANCI DA GO PRAVAT POPISOT NA NASELENIETO VO 2011

NA ZATVO ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 02.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID D OMB

0,23% 0 00,42% 00,07%

EVRO/DENAR EVRO/DENA DOLAR/DENAR DOLAR/DEN EVRO/DOLAR EVRO/DOLA

61,64 48,15 1,28

BRENT NAFTA BRE EURORIBOR EURORIBO

75,77 7 1,41%

INDEKS D NA MAKE MAKEDONSKA BERZA (02.09)

2,305

2,300 27/8

2 29/8

31/8

3

ME\UNARODNITE INSTITUCII JA IZMERIJA, DR@AVATA JA IGNORIRA

STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO MAKEDONIJA E 19%?!

STRANA 6

INDUSTRIJATA POGODENA OD NELOGI^NI BIZNIS-USLOVI

MAKEDONIJA NAJSKAPO GO PLA]A RUSKIOT GAS STRANA 2

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

XORX RISTESKI NE SAKA FABRIKA VO MAKEDONIJA!

STRANA 2

MEMOARI NA BIV[IOT BRITANSKI PREMIER

BLER: PORADI GORDON BRAUN ]E STANEV ALKOHOLI^AR STRANA 13

02/9

2 03.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 03 SEPTEMVRI 2010

XORX RISTESKI NE SAKA FABRIKA VO MAKEDONIJA! i d oj d e X o r x Risteski od pe~alba i ova leto.

Im donese mnogu podaroci na rodninite, a so najnoviot crn “mercedes” be{e glaven fraer vo gradot.

Dewe-no}e luduva{e so drugarite, se pie{e i jade{e na negova smetka.

Si zede Xorx i nevesta, napravija golema svadba, no dojde septemvri i toj i `enata pak si otidoa za Amerika. Rodninite i drugarite na Xorx ostanaa tuka, pove}eto bez rabota, a toj voop{to ne ni pomisli da ostane vo svojata tatkovina, parite {to gi spe~ali vo pusta tu|ina da gi investira tuka, da otvori fabrika, pa da se vrabotat site od negovata familija, pa i drugarite, pa i drugite od gradot.

Makedonskite gastarbajteri ne sakaat da se vratat da `iveat vo zemjava i so parite {to gi zarabotile da otvorat nov biznis. Znaat deka Makedonija ne e nitu Amerika, nitu Avstralija, nitu [vajcarija ili Italija. Znaat deka vo Makedonija biznisot ne cveta! No, i dr`avata, koja se deklarira deka pravi s$ za da privle~e stranski investicii i potro{i milioni za da se reklamira vo stranstvo kako dano~en raj, se ~ini deka malku pravi za da gi privle~e pe~albarite da investiraat tuka. I tie malkumina, koi gi sovladala nostalgijata i odlu~ile da se vratat doma i da rabotat tuka, se `alat deka ne mo`at da gi realiziraat svoite planovi. Administrativni barieri, korupcija i namesteni tenderi gi pi{manele od svojot “makedonski son” i gi naterale da po~nat pak da razmisluvaat za “amerikanskiot”.

S

Deka s$ pove}e raste brojot na iselenici od zemjava, koi poradi padot na viznite barieri u{te pomasovno zaminuvaat vo tu|ina na rabota, zboruvaat i statisti~kite podatoci za parite {to im gi pra}aat na nivnite semejstva. Samo vo prvite pet meseci od godinava pe~albarite pratija 639 milioni evra, {to e pove}e od dvojno pove}e vo sporedba so istiot period lani. Sumata bi bila i mnogu pogolema ako se vklu~at parite {to stignuvaat vo zemjava preku prijateli ili drugi neformalni kanali, koi ne se evidentiraat statisti~ki. Za istiot period, pak, saldoto na stranski investicii vo zemjava iznesuva 99,6 milioni evra. I, blagodarenie na parite {to gi pra}aat pe~albarite, nivnata tatkovina uspeva da ja odr`i makroekonomskata stabilnost, denarot da ostane stabilen i da vladee socijalen mir me|u lu|eto.

Nivnite pari pretstavuv aa t o kol u 10% od celiot bruto-doma{en proizvod na zemjava i pokrivaat duri polovina od trgovskiot deficit {to se sozdava poradi drasti~no pogolemiot uvoz za razlika od izvozot.

Da ne bea tie, vo zemja so 35% nevrabotenost i 600.000 siroma{ni lu|e, i nivnite semejstva }e trpea za leb. Xorx i negovite prijateli pe~albari i sega pravat mnogu pove}e za tatkovinata od site promotori {to maka ma~at da privle~at nekoja stranska investicija!

Duri 160.000 makedonski semejstva redovno d o biv aa t finan si ska pomo{ od nivni bliski vo stranstvo i toa e dovolen fakt koj potvrduva kolkavo e socijal-

INDUSTRIJATA POGODENA OD NELOGI^NI BIZNIS-USLOVI

MAKEDONIJA NAJSKAPO GO PLA]A RUSKIOT GAS Ruskiot gas donesen do makedonskata granica ~ini 370 evra za 1.000 normalni metri kubni. Do bugarskata granica stignuva po cena od 270 evra, a do srpskata za 300 evra.

ALEKSANDR JANEV janev@kapital.com.mk

noto zna~ewe na deviznite transferi za Makedoncite.

Parite {to gi pra}aat pe~albarite imaat isklu~itelno pozitivno vlijanie vrz `ivotniot standard na nivnite doma}instva vo tatkovinata.

Ako se analizira dvi`eweto na doznakite od stranstvo vo poslednite 15 godini, proizleguva deka nivnata vrednost dosega se zgolemila za 24 pati.

Brojot na iselenici od Makedonija {to rabotat vo stranstvo se procenuva na okolu 500.000 lu|e, {to pretstavuva okolu 25% od populacijata vo zemjava.

Brojot na emigrantite niz godinite postojano se zgolemuva i dr`avata mnogu brzo mo`e da se soo~i so masovni migracii na Makedoncite, dokolku itno ne prezeme merki za podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite.

Ako nema stranski investicii, neka go natera barem Xorx da si se vrati od pe~alba, da otvori fabrika, da otvori novi rabotni mesta, da izvezuva i patriotski da go bilda tatkovinskiot BDP!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

10

D

enarski banknoti }e nabavuva Narodnata banka od kompanija koja }e dade najpovolna ponuda. Vo slednite 3 godini, kompanijata koja }e gi ispolni tenderskite uslovi }e ja snabduva NBM so banknoti vo apoeni od 10 denari. Kako klu~en kriterium za sklu~uvawe na dogovorot }e bide cenata na ponudata. NBM }e gi sobira ponudite najdocna do 6 oktomvri koga i }e se otvoraat i }e se odbere najpovolnata od niv. Posleden pat NBM otvori nabavka na moneti vo apoen od 10 denari, minatata godina.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KATERINA POPOSKA Posledniot kvartal od 2009 poposka@kapital.com.mk godina, Gasprom go nosel gasot do Makedonija za 235 u r i 3 7 0 e v r a evra, a do Germanija za 180 ~inat 1.000 nor- evra, za vo prviot kvartal malni metri kubni godinava Makedonija da gas doneseni od pla}a vlezna cena od 370 ruski Gasprom do evra za 1.000 normalni makedonskata granica za metri kubni, a Germanija periodot juli-septemvri 100 evra pomalku. godinava. Vo zemjite od Del od okolu 30 kompanii vo sosedstvoto, cenite na ispo- zemjava koi rabotat domiraka na gasot do granica se nantno na ovoj energens se mnogu poniski i se dvi`at revoltirani od ovie poraod 250 do 300 evra. Toa zitelni podatoci za biznisavtomatski gi pravi nivnite klimata vo zemjava. Od najkompanii pokonkurentni od golemiot potro{uva~ na gas makedonskite bidej}i im vo zemjava, ~eli~arnicata gi namaluva tro{ocite na Makstil, objasnuvaat deka rabota. visokata nabavna cena na Podatocite do koi dojde energensite stanuva pre“Kapital” poka`uvaat deka visok tro{ok za proizvodna visokata nabavna cena stvo, koe treba da bide edinstveniot distributer konkurentno na stranskite na priroden gas vo zemjava, pazari. Dodavaat i deka Makpetrol, gi presmetuva godinava, koga se navestuva danokot na dodadena vred- kulminacija na zgolemunost i tarifata za prenos, vaweto na cenata na gasot, so {to krajnata cena za kompaniite se obremeneti kompaniite dostignuva duri so dopolnitelni vnatre{ni 394 evra za 1.000 normalni dava~ki, {to go ote`nuva metri kubni gas. konkurentnoto rabotewe.

Proirodniot gas do bugar- “To~no e deka vo odnos na skata granica stignuva po regionot Makedonija pla}a cena od 270 evra za 1.000 frapantno visoka vlezna metri kubni, {to tarifnite cena na gasot, a koga }e potro{uva~i gi ~ini 282 se dodadat site dva~ki evra. Daleku poevtin gas vo dr`avava, se dobiva stignuva i do srpskata previsoka cena na ovoj granica - 300 evra, a srp- energens. Ako go zememe skite kompanii priklu~eni predvid raste~kiot trend na na prenosnata mre`a pla}a- centa na gasot i prose~nata at po 316 evra za 1.000 godi{na potro{uva~ka na normalni metri kubni gas. Makstil, izleguva deka Zemjite od EU pla}aat u{te kompanijata na godi{no poevtin gas. Germanija, na nivo gubi po okolu ~etiri primer, gasot do granicata milioni evra”, veli Alekgo nosi po cena od 240 evra sandar Panov, direktor na za 1.000 metri kubni.

Makstil.

Javno dostapnite infor- I od fabrikata za prehmacii poka`uvaat deka vo ranbeni proizvodi Evropa vtoriot kvartal od kriznata velat deka so vakvi ceni 2009 godina cenata na gasot makedonskiot proizvod e od Rusija do makedonskata apsolutno nekonkurenten na granica iznesuvala 290 stranskite pazari. evra, a za istiot period “So tolku visoki vlezni Germanija pla}ala 240 evra. tro{oci apsolutno ne sme

D

konkurentni. Mislam deka iluzorno e da se zboruva kolku vakvata sostojba negativno vlijae na raboteweto na kompaniite vo zemjava.

Nemame gasovoden prsten, nemame pristani{ta, {to za Makedonija kako kontinentalna zemja e dopolnitelen problem, osobeno od aspekt na transportnite tro{oci na kompaniite za da go plasiraat proizvodot na stranskite pazari”, veli Savka Dimitrova, direktor na Evropa.

Kompaniite baraat Regulatornata komisija za energetika da intervenira vo cenata na prirodniot gas, odnosno vo dava~kite, so {to na Makpetrol nema da mu se dozvoli da dogovara previsoka nabavna cena na prirodniot gas. Od Regulatornata komisija negiraat deka vleznata cena na gasot e direkten dogovor me|u Makpetrol i Gasprom.

“Licenca da bide trgovec so gas vo zemjava ima edinstveno Makpetrol, koj direktno so ruski Gasprom gi dogovara potrebnite koli~ini. Smetam deka presudno za visokata vlezna cena e malata koli~ina {to ja bara Makedonija, za razlika od Bugarija ili Srbija.

Makedonija koristi samo 10% od kapacitetot na gasovodot. Koga }e se zgolemi potro{uva~kata, {to }e se slu~i po pu{taweto vo upotreba na elektranite Te-To i Kogel, verojatno }e se namali i cenata na gasot”, veli Dimitar Petrov, pretsedatel na RKE. Od Makpetrol so denovi ne se dostapni da objasnat zo{to nivniot dogovor so Gasprom im {teti na doma{nite kompanii.

NAVIGATOR

03.09.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

NAJVA@EN TRANSFER

P

GORAN TRAJKOVSKI

BENJAMIN NETANJAHU

OLIVER DERKOSKI

GORDON BRAUN

zrael zapo~na mirovni irektorot na Makedonski JP im ovozmo`i na fircenuva~ i manipulaI pregovori so Pales`eleznici ne mora da & Utor - se epitetite {to gi D Utronski mite besplaten elektina, a izraelskiot premier ka`e na javnosta dali deli zaraboti porane{niot miuvid na dano~nata karti~ka, so {to se skratuvaat tro{ocite na biznisota

polaga najgolema nade` vo palestinskiot pretsedatel Mahmud Abas.

plati, no mora da ka`e kakva e bezbednosta vo soobra}ajot koga vrabotenite mu protestiraat

nister za finansii na Velika Britanija od toga{niot premier Toni Bler

SKANDALOZNO: ALBANSKITE POLITI^KI PARTII NE MU VERUVAAT NA ZAVODOT ZA STATISTIKA

ALBANCITE SAKAAT STRANCI DA GO PRAVAT POPISOT NA NASELENIETO VO 2011 Vo albanskiot politi~ki blok se edins tveni okolu baraweto po pisot na naselenieto vo 2011 godina da go sproveduva posebna komisija so me|unaroden monitoring. Tie se somnevaat deka Zavodot za statistika }e se obide da go simne procentot na Albanci pod 20%.

MAKSIM RISTESKI realizirana ovaa najgolema risteski@kapital.com.mk statisti~ka operacija bara formirawe posebna komisija UI bara popisot za popisot, kako i me|unaroden na naselenieto monitoring na procesot. vo 2011 godina Spored Gruevski, popisot vo 2011 da go sprovede godina treba da go sprovede posebna komisi- Zavodot za statistika, za{to ja, koja }e bide nema pri~ina, tvrdi toj, nekoj pod me|unaroden monito- da se somneva vo dr`avnite ring, namesto Zavodot za institucii. Od VMRO-DPMNE statistika, kako {to e za- tvrdat deka pregovorite na konski predvideno. Televiz- Gruevski–Ahmeti za Zakonot ijata Alsat zav~era objavi za popis dobro napreduvaat i deka koalicionite partneri o~ekuvaat dogovor {to }e bide vo vlasta, VMRO-DPMNE i postignat navreme, {to zna~i DUI, imaat nesoglasuvawa do 1 oktomvri, za{to Zakonot okolu Zakonot za popis mora da se donese {est meseci i deka s$ u{te nemaat pred po~etokot na popisot, koj postignato dogovor, iako }e trae od 1 do 15 april 2011 popisot treba da zapo~ne godina. za nekolku meseci. Nikola “Nema nesoglasuvawa pome|u Gruevski i Ali Ahmeti mora VMRO-DPMNE i DUI koga e vo da postignat dogovor za ova pra{awe Zakonot za popis. Zapra{awe do 1 oktomvri. konot e vo podgotvitelna faza”, Od DUI odbivaat da gi izjavi direktorot na centarot za komentiraat pri~inite za komunikacii na VMRO-DPMNE, nivnoto somnevawe vo kre- Ilija Dimovski. dibilitetot na Dr`avniot Za razlika od DUI, svojot stav zavod za statistika. Prate- okolu toa kako treba da se nicite na DUI, Xevat Ade- sprovede popisot vo 2011 go mi, Tahir Hani i Rafis iska`a Nova demokratija, koja Aqiti, ne sakaa da zboru- bez razlika {to e vo opozicija, vaat zo{to nivnata partija go poddr`a predlogot na Ahmeti, insistira da ne & bide prepoznavaj}i vo toa sealbanski prepu{teno na dr`avnata interes. institucija da go realizira “Vo povisokata hierarhija na popisot vo 2011 godina. Ah- Zavodot za statistika nema meti vo pregovorite okolu Albanci. Nitu eden zamenik na~inot na koj }e bide direktor ili rakovoditel na

D

3 FAKTI ZA...

150 5.000 500

DOPOLNITELNI TRANSPORTNI DOZVOLI ZA PREVOZNICITE KOI PREVEZUVAAT VO STRANSTVO, OBEZBEDI MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT ZA GODINAVA NOVI BILATERALNO-TRANZITNI TRANSPORTNI DOZVOLI SE OBEZBEDENI ZA HRVATSKA DOPOLNITELNI BILATERALNO-TRANZITNI DOZVOLI SE OBEZBEDENI I ZA REPUBLIKA CRNA GORA

rvata rakometna stra-nica na angliski jazik, koja gi rangi-ra najskapite transferi,, ova leto vo svojot popiss go vbroi i makedonskiott reprezentativen rakometarr Kire Lazarov. Me|u desettee najvredni igra~i, a voedno i najbarani, vleze i Lazarovv so negoviot transfer odd klubot na Kroacija osiguru-vawe- Zagreb vo {panskiott klub Siudad Real.

Transferot na Lazarovv iznesuva 125.000 evra. Iakoo preminuvaweto na germanskiot rakometar Miahel Kras iznesuva 300.000 evra (zamina od Lemgo vo Hamburg) specijaliziraniot rakometen sajt smeta deka mnogu pova`en nastan ovaa sezona e preminuvaweto na na{iot reprezentativec vo redovite na Siudad Real.

Ne se somnevame deka Kire Lazarov i vo redovite na noviot klub }e postignuva uspesi. Poradi svojot kvalitet, toj e mnogu baran i eve se nao|a na listata na najuspe{nite. Lazrov

KIRE LAZAROV dosega ima postignato mal milion uspesi. Be{e najdobar strelec vo EHF Ligata na {ampionite vo sezonata 2005/06 so ekipite na KC Vesprem, so postignati 85 gola, i so RK Zagreb vo sezonata 2007/08 so postignati 96 gola. Kire Lazarov e kapiten na ma{kata rakometna reprezentacija na Makedonija i od pozicijata desen bek postigna nov rekord vo 2009 godina na SP vo rakomet, Hrvatska postignuvaj}i 92 pogodoci.

GUBITNIK

BUGARITE BARAAT SPAS OD SPASKA

S sektor ne e Albanec. Od druga strana, od krugovi mnogu bliski do rakovoditelite na Zavodot, doznavame deka ovaa institucija }e raboti na toa brojot na Albanci na popisot vo 2011 da padne pod 20%. Nie ve}e 7-8 meseci uka`uvame na potrebata, Albancite, barem spored kriteriumot za pravi~na zastapenost, da dobijat nekoe od rakovodnite mesta vo Zavodot za statistika, no dosega nema najavi deka }e se slu~i toa. Zatoa nemame izbor, osven da barame formirawe posebna popisna komisija”, izjavi portparolot na ND, Arijanit Hoxa.

Analiti~arot Kim Mehmeti smeta deka stravot od zloupotreba na rezultatite od popisot e normalen za{to e golem vlogot so koj Makedoncite i Albancite

vleguvaat vo popisot od 2011 godina, koj mo`e da odredi nov odnos na silite dokolku procentite na zastapenost se razlikuvaat od sega{nite.

“Vo dr`ava kako Makedonija, vo koja brojkite zna~at mnogu, da se javi nedoverba e prirodno. Procentite odlu~uvaat za s$. Vo odbivaweto na Gruevski da go poddr`i formiraweto na posebna, multietni~ka popisna komisija, ~ija rabota bi bila sledena od pretstavnici na me|unarodnata zaednica, se prepoznava strav od rezultat koj }e poka`e deka Albancite se pove}e i od ona {to se misle{e deka e napumpana brojka na popisot sproveden vo 2002 godina”, veli toj.

PROCENKI...

paska Mitrova, koja bugarskiot pe~at ja pretetstavuva kako Makedonka ka so bugarski paso{, a taa ovde de se pretstavuva kako Bugarka od Makedonija, denovive dobila ila otkaz od privatnoto u~ili{te {te za stranski jazici Aleksandar dar vo Blagoevgrad. Spaska tamu amu predavala angliski jazik, no nejzinite uslovi da ne doa|a a|a na rabota vo ponedelnicii i vo petoci samo go dopolnile nezadovolstvoto od nejzinoto (ne)rabotewe, pa sleduval otkaz. Kako {to e poznato, gevgeli~ankata Mitrova proletva be{e politi~ka yvezda vo Bugarija zaradi nejziniot dvomese~en prestoj vo zatvor, koj go dobi zatoa {to ne gi po~ituvala sudskite presudi i ne mu dozvoluvala na biv{iot soprug da go posetuva zaedni~koto dete. Bugarija digna politi~ka histerija okolu zatvoraweto na Spaska, zaradi navodnoto zagrozuvawe na nejzinite ~ovekovi prava, samo zatoa {to se izjasnila kako Bugarka. Za vreme na sudskiot proces taa dolgo vreme prestojuvala vo domot na viden ~len na bugarskoto VMRO vo Bansko, a rabotniot anga`man go dobila od sopstvenikot na u~ili{teto,

SPASKA MITROVA lider na vladeja~kata partija GERB na premierot Bojko Borisov vo Blagoevgrad. Dosega izgleda{e deka celata bugarska politi~ko-partiska elita ja obo`uva(la) Spaska, bidej}i taa od neodamna e sovetnik na evropratenikot Dimitar Stojanov, od ultranacionalisti~kata partija Ataka na Volen Siderov. Spored formalniot opis na rabotnoto mesto, Spaska treba da bide negov izvestuva~ za kr{ewe na ~ovekovite prava na Bugarite vo Makedonija.

Kako {to izvestuvaat bugarskite mediumi, Spaska mo`e da se zabele`i kako postojano se vozi so partiskiot avtomobil na Ataka niz Blagoevgrad. No, izgleda deka ne e daleku momentot koga }e im dojde preku glava (i) na nejzinite novi sonarodnici...

MISLA NA DENOT

MARI KIVINIEMI

ministerka za finansii na Finska

CIKLUSOT NA ZADOL@UVAWE MORA [TO POSKORO DA ZAPRE

G

ermanija i Finska apsolutno se soglasuvaat deka mora da postojat mo`nosti da se sankcioniraat zemjite koi gi kr{at propisite na evropskiot Pakt za stabilnost i rast, ocenuva finskata ministerka za finansii, Mari Kiviniemi.

Kiviniemi i germanskata kancelarka, Angela Merkel, od Berlin pora~uvaat deka zemjite od evrozonata mora da go namalat minusot pod nivoto od 3% od bruto-doma{niot proizvod, {to bi bilo mnogu te{ko.

“Ciklusot na zadol`uvawe mora {to poskoro da zapre. Germanija i Finska bele`at sli~ni pozitivni ekonomski trendovi. Od krizata izlegovme polesno otkolku {to o~ekuvavme. No, ednakvo sme uvereni i deka konsolidacijata i finansiskata stabilnost }e bidat garancija za silno i stabilno evro”, veli Kiviniemi.

IMAV SRE]A DA DOBIJAM STIPENDIJA ZA MOITE STUDII NA PRINSTON. NEKOJ BIL DOVOLNO QUBEZEN ZA DA GI POTRO[I SVOITE PARI ZA DA SE EDUCIRAAT LU\E [TO NIKOGA[ NEMA DA GI ZAPOZNAE. E, TOA MISLAM DEKA E FILANTROPIJA

LI IAKOKA

LEGENDAREN PORANEШEN MENAXER NA KRAJSLER

4 03.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...KRAJ NA VOJNATA

...ZAVR[I REVIZIJATA

...TAJFUN VO JU@NA KOREJA

Obama gi izraduva vojnicite

Pari za penzionerite vo Srbija

Najsilna tropska bura za 15 godini

merikanskiot pretsedatel Barak Obama vo voenata baza Fort blis vo El Paso vo Teksas gi poseti vojnicite {to se vratija od Irak. Obama stavi kraj na anga`manot na SAD vo Irak.

avr{i pettata revizija na aran`manot {to go ima Srbija so MMF. Belgrad uspea da izdejstvuva dozvola za isplata na ednokratna pomo{ od 5.000 dinari za penzionerite so penzija do 20.500 dinari.

A

Z

ajsilnata tropska bura vo poslednite 15 godini vo Ju`na Koreja, tajfunot Kompas, odnese tri `rtvi. Tajfunot go pogodi N glavniot grad Seul i korne{e drvja i ja iskina elektri~nata mre`a.

DVA, TRI ZBORA “Se opivav poradi ucenite od Gordon Braun, koj e manipulativna li~nost.

S$ poludiot Braun prakti~no me ucenuva{e koga bev premier. Mislam deka Braun ja organizira{e istragata koja dovede do skandalot “po~esni tituli za pari”” TONI BLER porane{en britanski premier

“SAD }e go iskoristat celiot svoj avtoritet vo poddr{ka na naporite za postignuvawe mir na Bliskiot Istok, a Izrael i Palestincite ne treba da ja propu{taat povolnata {ansa, koja mo`ebi nema da se pojavi povtorno za kratko vreme” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Eventualnata podelba na Bosna i Hercegovina }e pretstavuva posmrten triumf na Slobodan Milo{evi} i negovata politika.

Podelbata na dr`avata e neprifatliva i za Bosancite i za me|unarodnata zaednica. Ne sakame povtorno da ima ~etirigodi{en zastoj, ne u{te edna{” VALENTIN INCKO visok pretstavnik na me|unarodnata zaednica vo BiH

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

ONLAJN-TRENER

Q

ubitelite na tehnologijata i sportot kone~no dobija zaedni~ki gaxet. Slobodno mo`e da se ka`e deka Adidas miCoach e va{iot onlajn-trener. Ovoj ured ja koristi srcevata zona za da definira i sozdade ve`bi soodvetni za odd-

elni delovi na teloto.

Toj, na nekoj na~in, pretstavuva unapreden sistem na postoe~kiot Nike+. Ovaa mala naprava vi nudi i glasovni instrukcii za na~inot na ve`bawe. ^ini okolu 140 dolari, a poznava~ite na vakviot sistem tvrdat deka za ovaa cena dobivate steper-senzor, puls-monitor, onlajn-trener.

POLITIKA

03.09.2010

VEQANOVSKI ZADOVOLEN OD ODLUKATA NA SDSM

I

zmenite na Delovnikot za rabota na Sobranieto vo vtornik }e se najdat na glasawe pred pratenicite dokolku pretstavnicite na opozicijata na koordinacijata v ponedelnik soop{tat deka go prifa}aat tekstot na ovoj dokument, izjavi v~era pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski.

"Ja pozdravuvam sekoja izjava {to pridonesuva za deblokirawe i reaktivirawe na politi~kiot dijalog bez ogled koi bile pri~inite za toa. Dokolku & sakame dobro na Makedonija treba

da gledame napred. Se nadevam deka za brzo vreme }e se potvrdi ona {to be{e ka`ano od strana na SDSM i na redovnite koordinacii }e dojdat koordinatorite na prateni~kite grupi i }e go iznesat nivniot stav, no i stavot na prateni~kata grupa na NSDP, LDP, Nova alternativa koi }e go iska`at stavot deka gi poddr`uvaat izmenite na Delovnikot", re~e Veqanoski.

Veqanovski poso~i deka dokolku vo vtronik bide izglasan Delovnikot, toa }e bide pozitiven signal za

zgolemuvawe na demokratskiot kapacitet na Sobranieto i }e pridonese Makedonija da dobie pozitiven izve{taj od Evropskata komisija vo odnos na politi~kiot dijalog.

Vakvata izjava na prviot parlamentarec, doa|a po izjavata na liderot na najgolemata opoziciska partija, Branko Crvenkovski, koj vo imeto na ispolnuvawe na politi~kiot dijalog re~e deka pratenicite na SDSM, }e se vratat na ponedelni~kite koordinacii vo Sobranie i deka }e poddr`at kakov bilo Delovnik.

5

KONFISKUVAN NELEGALNO STEKNAT IMOT VO VREDNOST OD 15 DO 20 MILIONI EVRA

D

r`avata konfiskuva{e imot steknat na nelegalen na~in vo vrednost od 15 do 20 milioni evra.

Ministerot za pravda Mihajlo Manevski informira{e deka so izre~enite konfiskacii na imotot vo slu~aite „Miodrag Markovi}”, „@ivko Eftimovski”, „Daravelski i Docevski”, „Borko Markovi}”, „Za trgovija so maloletno lice”, „Slavija” i „Ba~ilo”, se odzemeni stanovi, delovni objekti, hartii od vrednost i akcii vo nekolku banki niz dr`avava. Konfiskacijata e

sprovedena bidej}i licata koi se osudeni za krivi~no delo perewe pari i zloupotreba na slu`bena dol`nost, ne go vratile nelegalno steknatiot imot.

- Nikoj vo Republika Makedonija ne mo`e da stekne kakva bilo imotna korist so izvr{eno krivi~no delo, toa stanuva rabota koja ne se isplatuva. Vo poslednite godini zasilena e bitkata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata –izjavi Manevski.

Soglasno Krivi~niot zakonik,

kako {to poso~i ministerot, nikoj ne mo`e da stekne ili da zadr`i posredna i neposredna imotna korist so izvr{eno krivi~no delo.

Imotnata korist steknata so izvr{eno krivi~no delo se konfiskuva so sudska odluka so koja e utvrdeno izvr{uvawe na krivi~noto delo.

Ministerot istakna deka novina vo zakonot za konfiskacija na imot e toa {to nema da se odzema samo li~en imot, tuku i imot koj e nelegalno steknat i podaren na treto lice.

PRETSEDATELOT NA DKSK, ILMI SELAMI, TVRDI

"PARTIITE SE FINANSIRAAT OD NELEGALNI IZVORI!"

Ne postoeweto na politi~ka volja za da se napravat potrebnite ~ekori za zatvorawe na ventilite preku koi vleguvaat nelegalnite pari vo partiite, e glavna pre~ka za spre~uvawe na izbornata korupcija, obvinuva Selami. Ekspertite baraat nezavisno i nedr`avno telo koe }e ja kontrolira, no i sankcionira ovaa siva zona

V

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o zakonskata ramka za na~inot na nivnoto finansirawe, partiite, gledaat samo alibi i ni{to pove}e.

Zakonot ne se po~ituva, sankcii za toa nema, a nema ni politi~ka volja ne{to da se promeni,- veli pretsedatelot na Antikorupciska Ilmi Selami za “Kapital”.

Iako vo posledniot izve{taj na GREKO kako glaven problem za sproveduvawe na efikasna kontrola na partiskoto finansirawe se notira isprepletenosta na nadle`nostite pome|u pove}e institucii, pretsedatelot na DKSK, Selami, problemot go locira mnogu podlaboko.

"Ne e glavniot problem vo brojot na instituciite koi vr{at nadzor vrz finansiraweto na partiite. Ima sistemi vo koi kontrolata ja vr{at edno, dve ili najmnogu tri tela, a kaj nas toa go pravat pove}e organi. Ovde, edinstvenata mo`na kontrola, sega-zasega, e postojnata. Za da se napravi promena, potreben e pogolem period kakov {to bara edna seriozna reforma.

No, ne postoi volja da se napravat potrebnite ~ekori, za{to ako se slu~i toa, }e se zatvorat ventilite za vleguvawe na nelegalni pari vo partiite, koi se znae deka se glavni izvori na nivno finansirawe", izjavi Selami za "Kapital".

Spored nego, o~iglednite nelogi~nosti i protivre~nosti vo funkcioniraweto na kon-

trolata vrz partiskoto finansirawe proizleguvaat i od nedore~nostite na Zakonot {to ja regulira ovaa materija.

"Nepostoeweto na to~no utvrdeni zakonski rokovi vo koi Dr`avniot zavod za revizija treba da ispora~a revizorski izve{taj do procesno nadle`nite organi, go onevozmo`uva sankcioniraweto na partiite vo ~ie finansirawe se voo~eni nepravilnosti. Logi~no bi bilo Dr`avnata izborna komisija prvo da go dobie revizorskiot izve{taj od DZR, pa spored

toa kakov e izve{tajot, da im dodeli ili ne sredstva od buxetot na partiite. DIK ne smee da deli pari bez ispolnuvawe na ovoj uslov, no toa se slu~uva", veli Selami.

Nepostoeweto na rokovi za dostavuvawe revizorski izve{tai izgotveni od DZR e problem koj ja razvodenuva zakanata za prekr{itelite na Zakonot za finansirawe na partiite, smeta univerzitetskiot profesor, Tawa Karakami{eva. Taa predlaga fokusirawe na nadzornata mo} kaj samo edno, neza-

visno telo, a deka vaka }e se nadmine institucionalnata konfuznost pri kontrolata na partiskite finansii se slo`uva i pretsedatelkata na NVO "Transparentnost – nulta korupcija", Sla|ana Taseva.

"DZR nema obvrska vo odreden rok da dostavuva anlizi na godi{nite izve{tai za finansisko rabotewe {to gi dobiva od partiite. Ostaveno e na diskrecionoto pravo na ovaa institucija da odlu~i dali i koga }e go napravi toa, {to zna~itelno ja ograni~uva akcijata na izvr{nite organi",

veli Karakami{eva.

Spored nea mora da se formira eden, nezavisen i nedr`aven revizorski organ za kontrola na partiskoto finansirawe, i toa, smeta taa, najdobro bi bilo da se razmisluva za me|unarodna revizorska firma.

"I DZR e nezavisen organ, no sepak, se raboti za dr`avna institucija, so s$ {to zna~i toa", veli Karakami{eva.

Taseva prepora~uva osnovawe na centralen nadle`en organ, koj bi imal svoj revizor vo ramkite na DIK.

"GREKO e vo pravo koga veli deka kontrolata vrz finansiraweto na politi~kite partii e neefikasna poradi nejzinata disperziranost. Site kontroliraat, a nikoj ni{to ne prezema. Za da se nadmine ovaa situacija, potreben e nadle`en centralen organ, koj bi imal svoj revizor vo ramkite na DIK. Kako i da e, }e mora ne{to da se napravi na ovoj plan, zo{to do septemvri 2011 godina, Makedonija }e treba da se proiznese za toa {to napravila okolu preporakite na GREKO", izjavi Taseva.

SDSM I VMRO–DPMNE SE SKARAA KOJ E POBOGAT

KOLKU “TE@AT” MAKEDONSKITE POLITI^ARI?

L

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

istata na imotot od nad eden milion evra i poseduvawe na imot vo stranstvo zboruvaat za vistinskata ~esnost, skromnost i rabotlivost na vladeja~kite funkcioneri”, obvini v~era Stev~e Jakimovski od SDSM.

Spored anketnite listovi dostaveni do DKSK, olku “te`at” imotite na vladinite funkcioneri: Vladimir Pe{evski, vicepremier za ekonomija - 1,135 milioni evra; Vele Samak, minister bez resor 1,025 milioni evra; Sa{o Mijalkov, direktor na UBK - 1,150 milioni evra; Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski investicii - 1,660 milioni evra; Petre Latinovski,

gradona~alnik na Butel 2,660 milioni evra; Ratko Dimitrovski, gradona~alnik na Ko~ani - 3,535 milioni evra; Arsen~o Aleksovski, gradona~alnik na Kriva Palanka - 5,430 milioni evra.

VMRO-vskite funkcioneri so bogatstva i vo stranstvo. Zoran Stavreski poseduval stan vo ^evi ~ejs, SAD; Antonio Milo{oski stan vo Ahen, Germanija; Ivo Ivanovski

stan vo Bleklik, SAD; Sa{o Mijalkov, stan vo EU; Qup~o TodorovskiRadnikot, stan vo Crna Gora; Viktor Mizo, stan vo Wujork; Zoran Jolevski, ku}a na Florida; Igor Ilievski, stan vo Polska i Hristijan Delev, ku}a vo Wu Orleans.

Od vladeja~kata VMRODMPNE velat deka SDSM manipulira so fakti i napadnaa so kontra brojki - Radmila [e}erinska

"te`ela" polovina milion evra, a isto tolku i prateni~kata Cvetanka Ivanova, a Zoran Zaev pove}e od milion evra. Za brojot na skapi avtomobili na Stev~e Jakimovski ne sakale ni da zboruvaat.

"Beden e obidot da n$ manipuliraat so faktite.

Nitu eden od licata ne izvr{uval dr`avni ili javni funkcii vo periodot na tranzicija i privatizacija. Vicepremierot

Zoran Stavrevski rabotel vo Svetska banka, Ivo Ivanovski vo kompanija za plastika vo SAD, Vele Samak rabotel vo Majkrosoft, Ratko Dimitrovski ja ima pe~atnicata Evropa 92, Latinovski ima benzinska pumpa", veli Marija Andonovska, pratenik od VMRODMPNE. Glavnoto pra{awe od tamu e - Kako soprugata na Branko Crvenkovski ima pove}e od 30% akcii vo SEMOS?

@ 6 03.09.2010 ME\UNARODNITE INSTITUCII JA IZMERIJA, DR@

STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO MAKEDONIJA E 19%?!

ALEKSANDRA SPASEVSKA

S

spasevska@kapital.com.mk

tapkata na nevrabotenost vo b Makedonija e okolu 19%, a ne 35% kako {to poka`uvaat oficijalnite statisti~ki podatoci. Renomirani me|unarodni institucii vo nekolku navrati napravile analiza na pazarot na trud vo Makedonija i utvrdile deka nevrabotenosta e pod 20%, doznava “Kapital”.

No, ovoj fakt ne pridonese za promena na metodologijata i politikata {to gi koristi dr`avata za merewe i spravuvawe so nevrabotenosta, koja figurira kako najgolem

Stapkata na nevrabotenost r vo Makedonija j e okoluu 19%,, a ne 35% kako {to poka`uvaat u oficijalnite f j statisti~ki podatoci. Renomirani r me|unarodni u r institucii u vo nekolkuu navrati r napravile r analiza na pazarot na trud vo Makedonija i utvrdile deka nevrabotenosta e pod 20%, 20% doznava “Kapital”.

“Kapital” problem vo op{testvoto i ja devalvira sekoja aktivna strategija i ekonomska politika vo zemjata.

Za da se re{i ovoj problem, bea prezemeni mnogu merki, koi ne dadoa efekt. Be{e smenet Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe za da se is~istat nevrabotenite koi se prijavuvaat samo za socijalni pridonesi, se zasili inspekciskiot nadzor nad firmite koi ne gi prijavuvaat vrabotenite, finansiski se stimulira{e samovrabotuvaweto...

Stapkata na nevrabotenost od

nad 35% ja stavi Makedonija na prvo mesto vo Evropa. Re~isi dve decenii taa ne se simnuva pod granicata od 30%, {to e golema sramota vo situacija koga imame status na zemja-kandidat za ~lenstvo, koga sme vo grupata Top 10 reformatori na Svetskata banka, koga imame celosna pokrienost so Internet i koga se reklamirame kako dano~en raj.

Realnata situacija na teren ne e takva kako {to ja prika`uvaat statisti~kite podatoci. Spored ekspertite i biznismenite, brojot

na nevraboteni e mnogu pomal i tie smetaat deka instituciite mora da ja promenat metodologijata i kone~no da gi is~istat spisocite od licata koi iako rabotat, sepak se prijavuvaat kako nevraboteni.

Spored Miroqub [ukarov, profesor na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa, realnata stapka na nevrabotenost e poniska od 20%. Toj veli deka e nemo`no so stapka od 35% nevrabotenost da nema socijalni nemiri vo dr`avata.

“Minatata godina zaedno so UNDP pravevme analiza za pazarot na rabotna sila. Anketata, koja be{e sprovedena na golem broj ispitanici, poka`a deka stapkata na nevrabotenost vo dr`avata e 20%, {to isto taka e golem procent. Ovaa godina povtorno ja pravevme istata anketa, koja treba da izleze vo nomevri, i stapkata na nevrabotenost izleze okolu 19%“, veli profesorot [ukarov.

Spored nego i ovaa stapka e visoka za Makedonija. Toj o~ekuva

MAKEDONIJA REKORDER SPORED

A

gencijata na ON za me|unaroden razvoj (UNDP) na po~etokot na godinata izleze so analiza koja e napravena vo period od tri godini, od 2007 do 2009 godina, koja poka`a deka Makedonija e rekorder spored nevrabotenosta kaj mladite.

Spored istra`uvaweto, koe pred s$ se odnesuva{e na proektot za samovrabotuvawe, so koj Vladata saka da go pottikne vrabotuvaweto kaj mladite, najgolem del od novoformiranite firmi ne pre`iveale.

Istra`uvaweto poka`uva deka mladite ne bile dovolno informirani

i bile potrebni pogolema edukacija i informacii za na~inot i modelite na koristewe na ovie sredstva.

Dve tretini od proektite za samovrabotuvawe opstojuvaat po prvata godina od nivnata realizacija.

Od vkupno 559 pretprijatija vo 2007 godina, koi bea otvoreni na principot “samovrabotuvawe”, pre`iveja samo 61% od biznisite vo prvata godina. Samo 21% od firmite bile neaktivni, a ostatokot (18%) bile izbri{ani od Centralniot registar i ne postojat kako praven subjekt. Vo 2008 godina preku merkata za vrabotu-

vawe bile otvoreni dopolnitelni 529 firmi, a vo 2009 godina u{te 654 firmi.

Proektot za promovirawe i pottiknuvawe na privatnata inicijativa za po~nuvawe sopstven biznis be{e sproveden vo sorabotka so UNDP, Agencijata za vrabotuvawe i Agencijata za poddr{kata na pretpriema{tvoto. Za tri godini finansiskata pomo{ dostigna do 8,5 milioni dolari, koi se obezbedeni od dr`avniot buxet, na koj se dodavaat i sredstvata od UNDP vo visina od 600.000 dolari. So ovie sredstva bea formirani 1.700 firmi, a bea formalizirani u{te 360

@AVATA JA IGNORIRA

03.09.2010

SIVATA EKONOMIJA JADE 5% OD BDP

Spored istra`uvaweto na Centarot za ekonomski analiza, sprovedeno minatata godina, sivata ekonomija od zanaet~iskiot sektor opfa}a 5% od godi{niot BDP, {to zna~i deka godi{no za uslugi vo toj sektor se tro{at okolu 20 milijardi denari bez da bidat oficijalno evidentirani so izdadeni fiskalni smetki ili fakturi.

Spored istra`uvaweto, prose~nata godi{na potro{uva~ka za proizvodi i uslugi vo zanaet~iskiot sektor za koi anketiranite doma}instva ne dobile fiskalni smetki iznesuva 88.584 denari, odnosno

15.885 lica pomalku nevraboteni evidentira{e Agencijata za vrabotuvawe vo poslednite {est meseci

56,2%

od nevrabotenite se na vozrast od 30 do 54 godini

33,5%

e stapkata na nevrabotenost vo prviot kvartal godinava, spored Zavodot za statistika

realnata nevrabotenosta da e poniska i od ova, no za da se prika`e toa potrebna e seriozna promena vo metodologijata za registrirawe na nevrabotenosta.

“Ministerstvoto za trud treba da najde na~in da ja prika`e realnata nevrabotenost i da definira koi se nevraboteni, odnosno koi navistina baraat rabota, a koi se registrirani kako nevraboteni samo poradi ostvaruvawe socijalni i zdravstveni benificii koi gi dobivaat od dr`avata. Koga se smeni Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, site o~ekuvaa deka stapkata na nevrabotenost }e se namali i }e se dojde do nekoja pomala brojka, no toa kako {to gledame ne profunkcionira.

Gra|anite ostanaa skepti~ni i

prodol`ija po staro, najverojatno poradi nedoverbata na instituciite”, objasnuva [ukarov.

Spored nego, treba nekoj da sedne edna{ i da gi is~isti spisocite bidej}i so toa slikata na makedonskata ekonomija pred me|unarodnite finansiski institucii }e bide porazli~na.

“Amerika vo najgolemata depresija ima{e stapka na nevrabotenost od 30% i tamu ima{e golemi socijalni nemiri.

Kaj nas taa e 35% i nema nemiri, a toa e nevozmo`no”, veli [ukarov.

Od Konfederacijata na rabotodava~i velat deka menaxerite ne sakaat da gi prijavuvaat vrabotenite bidej}i toa e golem tro{ok za niv. Pove}e rizikuvaat da gi kazni inspekcija.

“Rabotodava~ite ne sakaat da gi prijavuvaat vrabotenite zatoa {to dava~kite za niv se golem tro{ok za kompanijata. Iako kaznite za neprijavenite rabotnici se visoki, rabotodava~ite, sepak ne gi prijavuvaat. Toa posebno se odnesuva na pomalite gradovi i na ruralnite sredini, kade {to poretko odat inspektori” veli Mile Bo{kov, pretsedatel na Konfederacijata. Toj smeta deka e potreben pogolem inspekciski nadzor ne samo kaj firmite, tuku i kaj tie {to rabotat na crno.

“Trudoviot inspektorat ne treba

22,5% od familijarniot godi{en prihod se “gubi” vo sivata ekonomija.

Analizata na CEA poka`uva deka aktivnostite od sivata ekonomija se dlaboko navlezeni vo sekojdnevniot `ivot i rabotata na gra|anite i taa treba da se integrira vo oficijalnata ekonomija so dolgoro~na strategija, a ne so individualni merki.

Istra`uvaweto na Centarot za ekonomski analizi poka`a deka 88,1% od gra|anite znaat {to e siva ekonomija, a 11% ne se zapoznaeni. Prose~nata godi{na potro{uva~ka na edno

semejstvo vo sivata ekonomija za servisirawe na motorni vozila iznesuva 12.913 denari.

Del od sivata ekonomija se i prose~no potro{enite 9.211 denari po semejstvo za frizerski i kozmeti~ki uslugi, 3.291 denar za se~ewe ogrevni drva, 1.844 denari za uslugi za ~istewe.

Na pra{aweto kolku tro{at godi{no za dopolnitelno obrazovnie, kako {to e podgotvuvawe ispiti, 45% od ispitanicite se izjasnile deka nemaat tro{oci za tie uslugi, a 35,7% za taa namena godi{no odvojuvaat do 12.000 denari, a 7% od 12.000 do 24.000 denari.

MIROQUB [UKAROV

PROFESOR NA UNIVERZITETOT NA JUGOISTO^NA EVROPA Minatata godina zaedno so UNDP pravevme analiza za pazarot na rabotna sila. Anketata, koja be{e sprovedena na golem broj ispitanici, poka`a deka stapkata na nevrabotenost vo dr`avata e 20%, {to isto taka e golem procent. Ovaa godina povtorno ja pravevme istata anketa, koja treba da izleze vo nomevri, i stapkata na nevrabotenost izleze okolu 19%

samo da vr{i kontroli kaj firmite, tuku i kaj site koi rabotat na crno, koi imaat rabotilnici vo podrum ili tezgi na pazar, kade {to ne izdavaat fiskalni smetki i ne pla}aat dava~ki kon dr`avata, a se prijavuvaat vo Agencijata za vrabotuvawe za ostvaruvawe socijalni i zdravstveni pridonesi”, objasnuva Bo{kov.

Spored poslednite informacii od Dr`avniot inspektorat za trud, vo fevruari bile izvr{eni 3.074 inspekciski nadzori, doneseni se 240 re{enija za otstranuvawe nepravilnosti i 65 za zabrana za rabota na rabotodava~ot koj go prekr{il zakonot. Vo fevruari bile podneseni 137 barawa za poveduvawe prekr{o~ni postapki.

SINDIKATITE SO MERKI PROTIV NEVRABOTENOSTA Ve}e 10 godini zboruvame za stapka na nevrabotenost od 36% do 40%, a ekonomijata, sepak funkcionira. Zna~i nie realno nemame tolkava nevrabotenost tuku stapkata na siva ekonomija e mnogu visoka i mora da se legaliziraat ovie pojavi. Treba da se prestane so praktika na eksploatacija na lu|eto bez da se pla}aat pridonesite. Tro{ime golema energija na re{avawe na problem koj ne e tolku dimenzioniran. Koga }e izlezeme so

vistinskata stapka na nevrabotenost, }e znaeme koi merki se potrebni.

Predlog-merki do Vladata za pottiknuvawe na vrabotenosta i namaluvawe na nevrabotenosta dostavi Sojuzot na sindikati na Makedonija. Spored sindikatite, realnata stapka na nevrabotenost e polovina od ona {to ja poka`uva statistika i treba da se prezemat postrogi merki za da se regulira pazarot na trud.

“Se nadevam deka ovie merki } e bidat razgledani i prifateni”, veli @ivko Mitrevski, pretsedatel na SSM. Kako del od merkite koi gi predlo`i SSM se: pomagawe na licata {to baraat vrabotuvawe preku voveduvawe efikasni, soodvetno naso~eni aktivni politiki na pazarot na trudot, podobruvawe na ve{tinite i prekvalifikuvawe zaradi podobruvawe na mo`nostite za vrabotuvawe, sproveduvawe na nacionalniot akcionen plan za vrabotuvawe 2008-2010 godina, osobeno vo delot za izgotvuvawe na programi za vrabotuvawe na mladi obrazovani lica i edukativni kursevi za licata koi {to ~ekaat dolgo na vrabotuvawe, a se bez ili imaat necelosno obrazovanie za nivno pobrzo vrabotuvawe.

VO BUGARIJA SIVATA EKONOMIJA E POVE]E OD 75%?

Delot na sivata ekonomija vo Bugarija e okolu 42% i vo idnina ovoj procent } e se zgolemuva, smetaat rabotodavcite. Vkupno 36% od niv se kategori~ni deka neformalnata ekonomija ve}e dostignala 75%, poka`uvaat podatocite od nacionalno reprezentativni istra`uvawe na Zdru`enieto na industriskiot kapital vo Bugarija.

Grade`ni{tvo, turizam i zdravstvena za{tita se sektorite vo koi sivata ekonomija e so najgolem del, od 75% do 80%, velat rabotodavcite.

Rabotodavcite otvoreno priznavaat deka biznisot ne im e ba{ legalen. Del od niv se izjasnile deka samo 30% od transakciite se fakturirani. Spored niv, naj~isti se biznisite vo koi ima stranski kapital. Tokmu vo vakvite kompanii rabotite se vr{at maksimalno transparentno, se prijavuva profit i se pla}aat pridonesi za vrabotenite.

Spored istra`uvaweto, rabotodavcite i rabotnicite smetaat deka prisustvoto na siva ekonomija e ne{to normalno, osobeno vo sega{nata ekonomska klima.

Na neformalnata ekonomija se gleda kako na neophodno zlo. Pome|u 5% i 10% od firmite sakaat da pominat na sivata strana i da vrabotuvaat personal bez dogovor ili bez socijalno i zdravstveno osiguruvawe.

No, istovremeno, i samite rabotnici se skloni na takvi uslovi. Okolu 53% od lu|eto nemaat ni{to protiv da rabotat na crno, glavno poradi ekonomskata prinuda.

Rasko Mi{koski, pretsedatel na Konfederacijata na slobodni sindikati, smeta deka rabotodava~ite ne sakaat da gi prijavuvaat vrabotenite zatoa {to imaat tro{oci za niv. “Od druga strana, pak, nevrabotenite zarabotuvaat pove}e pari od tezga na pazar, so {to ne se prijaveni i ne pla}aat nikakvi dava~ki kon dr`avata. Vo tekstilnata industrija, pak, kade {to ima golema eksploatacija na vrabotenite, eden rabotnik raboti na pove}e rabotni mesta i namesto dvajca, pla} aat eden. Ova se del od pri~inite zo{to imame visoka stapka na nevrabotenost”, objasnuva toj.

NAJGOLEM DEL OD NEVRABOTENITE SE NEKVALIFIKUVANI

NEVRABOTENOST NA MLADITE

Spored istra`uvaweto na UNDP, koe pred s$ se odnesuva{e na proektot za samovrabotuvawe, so koj Vladata saka da go pottikne vrabotuvaweto kaj mladite, najgolem del od novoformiranite firmi ne pre`iveale.

biznisi od neformalniot sektor.

Najgolemo interesirawe za po~nuvawe sopstven biznis imalo vo trgovijata na malo, vo koja bile otvoreni 63 firmi, od koi samo sedum bile zatvoreni. Potoa sleduvaat otvoraweto frizerski saloni (37), od koi opstoile 23, kako i odgleduvawe `ita i molzni kravi so 48 firmi, a od niv neaktivni bile 13. Golemo interesir-

awe imalo i za proizvodstvo na mebel so 16 aktivni firmi, za izvr{uvawe grade`ni raboti (28) i servisi za popravka na vozila so 10 firmi. Vo farmerskoto proizvodstvo i vo pe~eweto leb i slatki imale po 10 aktivni firmi.

Sledniot mesec UNDP }e izleze so u{te edno istra`uvawe, koe se odnesuva na akutnata nevrabotenost vo dr`avata. Generalniot

zaklu~ok na ova istra`uvawe e deka najgolem problem kaj nas se bavnite institucii i zatoa pazarot na trud mnogu bavno se razviva. Spored obrazlo`enieto od UNDP, i pokraj toa {to ve} e edna decenija se sproveduvaat razli~ni programi za vrabotuvawe, napredokot vo zajaknuvawe na kapacitetite na pazarot na trud e relativno baven.

7

Dr`avniot zavod za statistika vo prviot kvartal godinava evidentira{e stapka na nevrabotenost od 33,5%. Od Agencijata za vrabotuvawe, pak, informiraat deka vo poslednite nekolku godini, zapo~nuvaj}i od 2007, ima trend na namaluvawe na brojot na nevraboteni lica.

Spored podatocite od Agencijata, zaklu~no so juli evidentirani se 328.081 nevraboteni, a od po~etokot na godinata brojot se namalil za 15.885 lica.

Spored vozrasnata struktura, najgolem broj nevraboteni lica se na vozrast od 30 do 54 godini, odnosno vkupno 56,2% od site evidentirani lica. Potoa sledat nevrabotenite na vozrast do 29 godini, koi u~estvuvaat so 26,5% vo strukturata na nevrabotenite, dodeka 17,3% se na vozrast od nad 55 godini.

Spored nivoto na obrazovanie, 52,9% od nevrabotenite registrirani vo Agencijata za vrabotuvawe se nekvalifikuvani ili pokvalifikuvani lica.

Spored objasnuvaweto od Agencijata, nedovolnite kvalifikacii, dolgogodi{noto otsustvo od pazarot na trudot i vozrasnata struktura vo golema mera go ote`nuvaat vrabotuvaweto na ovie lica.

8 03.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

BERZANSKITE CENI URIVAAT REKORDI

SU[ITE I PO@ARITE ]E GO POSKAPAT MESOTO

Rekordnata cena na mesoto, koja e na najvisoko nivo vo poslednite 20 godini sigurno }e go poskapi i mesoto vo Makedonija. Mesarite velat deka e pra{awe na vreme koga }e gi zgolemat cenite na mesoto.

SOWA JOVANOVA

C

s.jovanova@kapital.com.mk

enata na mesoto vo svetot uriva rekordi. Otkako najgolemite izvoznici na meso, SAD i Avstralija go namalija proizvodstvoto, svinskoto, govedskoto, jagne{koto i pile{koto meso gi dostignaa najvisokite ceni vo poslednite 20 godini.

Spored Organizacijata za hrana i zemjodelstvo pri Obedinetite nacii, cenata na mesoto vo avgust dostigna najvisoko nivo u{te od 1990 godina. Vo sporedba so minatata godina, taa e povisoka za 16%. Jagne{koto meso sega se prodava po cena koja vo poslednite 37 godini e najvisoka, dodeka cenata na june{koto e na najvisoko nivo vo poslednite dve godini, a drasti~no se zgolemeni i cenite na svinskoto meso i `ivinata.

Visokiot rast na cenite na mesoto na berzata vo ^ikago po~na da privlekuva i mnogu {pekulanti, zaradi {to mo`e da se o~ekuva cenite dopolnitelno da se zgolemat.

Enormnoto poskapuvawe analiti~arite go objasnuvaat so zgolemenata pobaruva~ka od raste~kite ekonomii, posebno od Azija i Bliskiot Istok, i istovremenoto namaluvawe na proizvodstvoto. Vo re~isi site dr`avi izvozni~ki, proizvodstvoto na meso e namaleno kako rezultat na su{ata vo Avstralija i Latinska Amerika koi gi zgolemija tro{ocite za dobito~nata hrana. Vo SAD i Avstralija farmerite drasti~no gi namaluvaat stadata.

Vo ekonomiite vo razvoj, od Kina do Brazil, srednata klasa zema golem zamav, pa mesoto s$ po~esto se nao|a na spisokot za namirnici.

Vo Brazil se o~ekuva da se zgolemi potro{uva~kata na meso za rekordno nivo ovaa godina, na smetka na namaleniot izvoz. Potro{uva~kata na

svinsko meso se o~ekuva da se zgolemi i vo Rusija, Vietnam, Meksiko i Ju`na Koreja.

Vakviot rast na cenata na mesoto doa|a vo vreme koga postoi golema zagri`enost za raste~kite ceni na hranata i mo`nosta od zgolemuvawe na inflacijata, kako posledica na su{ite i po`arite vo Rusija.

Vo Makedonija, pak, vladee sosema poinakvo mislewe.

Iako statistikata poka`uva deka cenata na re~isi site namirnici vo posledniot period odi nagore, vklu~uvaj}i go i mesoto, nekoi mesarnici tvrdat deka vo momentov ima trend na poevtinuvawe.

Sopstvenikot na mesnata industrija Globus, Rade Trajkovski, veli deka visokite ceni na mesoto ne va`at za Evropa. „Jas nabavuvam naj~esto od [panija i Germanija i ottamu kupuvam june{ko. Eden but ~ini 235 denari so platena carina i danok, june{kite gradi gi kupuvam za 165 denari. Kaj svinskoto, 161 denar pla-

}am za ple{ka bez koski, a za svinski vrat 215 denari so plateni dava~ki. Zna~i ne se poka~eni cenite, naprotiv, tie se i namaleni”, veli Trajkovski.

Spored Qubomir Drenkovski sopstvenik na Pilko, nema nikakvo namaluvawe, tuku sega se dr`at pristojni ceni zaradi toa {to standardot e mnogu nizok "Ama vo idnina

}e bideme prinudeni da ja zgolemime cenata na mesoto za 29% do 25%„ veli toj.

Spored nego, cenata od 1 kilogram pile{ko meso vo maloproda`ba kaj nas ~ini 159 denari, a osven vo Srbija ve}e ja nema nikade.

Spored Me|unarodniot institut za hrana i politika, do 2050 godina se o~ekuva potro{uva~kata na meso vo

zemjite vo razvoj da se zgolemi za 65% dodeka vo zemjite so visok `ivoten standard da se zgolemi za 16%.

Analiti~arite velat deka cenata na stokata }e padne vo slednite meseci po {to }e sledi skok vo 2011 godina i tvrdat deka cenata na pile{koto, svinskoto i govedskoto meso }e bide povisoka.

AMERIKANSKIOT MAKROEKONOMSKI FETI[

Na sekoe nivo sme svedoci na populisti~kiot nagon da se poddr`uvaat razli~ni vidovi regulacija, sekoj od niv ubiec na novite rabotni mesta i zadu{uva~ na ekonomskiot rast. o na{ata momentalna ne ba{ sre}na op{testvena situacija, regulacijata na ekonomijata stana premnogu va`na za da im se doveri na ekonomistite – ili da bidam poprecizen, na makroekonomistite {to se falat deka ja gledale golemata slika.

Lora Tajson, sega{en ~len na Sovetodavniot odbor za ekonomsko zazdravuvawe na Barak Obama, go proglasi za uspe{en prviot stimulativen paket za spravuvawe so krizata. Sledstveno na toa, taa predlaga da se prodol`i so vtor stimulativen paket s$ dodeka privatniot sektor ne se revitalizira otkako padna vo dupkata na namalenata pobaruva~ka. Seprisutniot Pol Krugman isto taka ja forsira istata rabota.

Neka odi po |avolite i toj deficit: pove}e stimul zna~i pove}e rabotni mesta.

Za `al, ovie dvajca eminentni ekonomisti letaat vo oblaci vo momenti koga treba da se spu{tat malku na zemja. Da po~neme so nivnata ~udna definicija za toa {to zna~i uspe{na programa. Stapkata na nevrabotenost sega e povisoka otkolku {to be{e koga po~na stimulativnata programa.

Tajnata na na{iot uspeh, spored niv, bi trebalo da e toa {to brojot na nevraboteni ne porasnal u{te pove}e. Ako ja iskarikirame definicijata za uspeh,

V

}e stane nevozmo`no za koja bilo stimulativna programa da ne uspee, s$ dodeka postoi nekoe scenario {to e polo{o od ona {to sme go imale, a takvo sekoga{ }e postoi. Spored ovaa velikodu{na definicija, nieden pazar nikoga{ ne do`iveal neuspeh, bez ogled kolku se lo{i negovite rezultati.

Situacijata samo se vlo{uva zatoa {to, dodeka na{ite kejnzijanski propovednici se zalagaat za pove}e stimulativni merki, tie ne nudat objasnuvawe za toa kolku stimul e premnogu. Zakonot za opa|a~ki prinosi va`i za site mo`ni ~ovekovi aktivnosti, vklu~uvaj}i gi i vladinite odluki da injektiraat pari vo ekonomijata. Sepak, nitu Tajson, nitu Krugman ne ni davaat nikakva sugestija za toa koga ovie stimulativni merki treba da prestanat ili zo{to.

Eve eden primer. S$ pogolemiot broj na opfateni lu|e so paketite za osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost im go olesnuva gubeweto na rabota na kratok rok. No, ako otideme vo ekstrem, toa implicira deka nikoj nema da saka da raboti s$ dodeka sekoj dobiva nadomest od dr`avata. Tajson i Krugman ne ja veli~aat ovaa apsurdnost, sekako, no vo nivniot kejnzijanski optimizam nema ni{to {to upatuva na toa koga ili kako treba da stavime kraj na ovaa o~igledna zloupotreba na dr`avnite

pari. Nivnite zalo`bi za pogolemi tro{ewa i deficit vo dr`avnata kasa ne objasnuvaat koga deficitot stanuva pregolem ili zo{to.

Za volja na vistinata, i Tajson i Krugman priznavaat deka programite od ovoj tip ne mo`e da traat ve~no.

Sepak, {to treba da se napravi ako (ili podobro da ka`am, koga) sledniot stimulativen paket nema da uspee? Da probame so tret? ^etvrt? Nitu Tajson, ni Krugman nemaat jasna izlezna strategija. Manifestiraniot rizik e deka sekoe povtoruvawe na neuspe{nata stimulativna programa gi zadu{uva privatnite investicii, a so toa s$ pove}e se odlo`uva zakrepnuvaweto.

Vo me|uvreme, posakajte & dobredojde na dolgoro~nata stagflacija spored japonskiot model.

Na{ite ekonomski problemi se tolku izrazeni {to mora da pobarame alternativna strategija za da izlezeme od momentalnata dupka.

Nema da ni pomogne ako zazememe fatalisti~ki stav kon zamrenata privatna pobaruva~ka.

Ne{to mora da se stori za taa da za`ivee, i toa vedna{. Ni trebaat stabilni ekonomski politiki {to funkcioniraat i vo dobri i vo lo{i vremiwa, taka {to nema da ima potreba da se bara nekoja si nepostoe~ka izlezna strategija.

Ima samo dva na~ini da se postigne ova. Prviot e da se donese set na perma-

nentni dano~ni olesnuvawa na kapitalnite dobivki i visokite prihodi, {to }e gi stimulira na{ite najproduktivni individualci da investiraat i bidat inovativni, a toa e ona {to tolku ni nedostiga vo momentov. Sega{niot neprijatelski stav na Obaminata administracija kon vakvite potezi pravi pove}e {teta otkolku {to koja bilo stimulativna programa mo`e da ja popravi.

Vtoriot pristap, za koj {to Tajson i Krugman po s$ izgleda re{ija da mol~at, e zna~ajna deregulacija za da se stimulira rastot, istovremeno kratej}i gi rasipni~kite vladini tro{ewa. Niedna regulatorna programa nema takov efekt kako cvrsta fiskalna ili dano~na politika.

No, kumulativniot efekt na beskrajnite lo{i politiki predizvikuva negativen efekt i na vrabotenosta i na ekonomskiot rast. Vo ovoj kontekst, ne mo`am da se setam na nitu edna programa na Obaminata administracija koja {to funkcionira dobro. Eve samo nekolku primeri.

Da po~neme so industrijata za farmacevtski i medicinski proizvodi, {to e kontinurano “maltretirana” od strana na Agencijata za hrana i lekovi, koja {to smeta deka bezbednosta po zdravjeto na lu|eto zna~i da se napravat {to e mo`no pove}e opstrukcii i pre~ki pri promoviraweto novi

lekovi i uredi. Podolgite klini~ki testirawa se samo prviot ~ekor. Nerazumnite pravila za konflikt na interesi {to vodat kon lo{a procenka na rizikot se vtoriot.

Farmacevtskata industrija denes se konsolidira i gi namaluva svoite kapaciteti. Efektot vrz ekonomskiot rast i novite rabotni mesta: negativen.

Ili, pak da go pogledneme pazarot na nedvi`nosti, kade {to izgradbata na novi i proda`bata na postoe~ki ku}i i stanovi opa|a. Momenatalnata vladina politika opfa}a razni vidovi besmisleni kratkoro~ni subvencii za kupuvawe novi ku}i, so s$ ogromnoto vladino me{awe vo procesot na aktivirawe na hipotekite po dadenite krediti. Zo{to nekoj bi sakal da kreditira na pazar kade {to ogromnata vladina mo} gi spre~uva privatnite kreditori od aktivirawe na hipotekite na zaemite {to ne se vra}aat?

Ajde sega da ja pogledneme politikata za rabotna sila.

Lesno e da gi ubie{ novite vrabotuvawa so toa {to }e propi{e{ visoki minimalni plati vo padnata ekonomija.

Lesno e da gi natera{ korporaciite da razmisluvaat za {irewe na nadvore{ni pazari so toa {to }e pru`i{ kontinuirana poddr{ka na rabotni~kite sindikati. Lesno e da gi uni{ti{ sojuznite vladi i

RI^ARD EPSTAJN

profesor po pravo i kolumnist vo Forbs

da ne stori{ apsolutno ni{to za da se bori{ protiv masivniot rast na dr`avnite penzii. Administracijata na Obama padna na site ovie tri to~ki.

Mo`eme da izvedeme sli~ni zaklu~oci vo koj bilo sektor {to }e ni padne na um: zdravstvo, energetika, za{tita na `ivotnata sredina, banki, korporativni politiki, intelektualna sopstvenost. Na sekoe nivo svedoci sme na populisti~ki nagon da se poddr`uvaat razli~ni vidovi regulacija, sekoj od niv ubiec na novi rabotni mesta i zadu{uva~ na ekonomskiot rast.

Na krajot, postoi pove}e od eden na~in da se ubie ekonomijata. Na{iot e da umreme so smrtta na iljadnici kratewa na s$ i se{to, i nieden stimulativen paket da ne mo`e da n$ izlekuva.

Avtorot e istaknat profesor po pravo na Wujork univerzitetot i po~esen profesor na Univerzitetot na ^ikago. Pi{uva nedelna kolumna vo magazinot Forbs.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,360

MBI 10

2,560

2,350

2,550

2,340

2,540

2,330

2,530

2,320

2,520

2,310

2,510

2,300

2,500

MBID

110.20

9

03.09.2010

OMB

110.10 110.00 109.90

2,290

109.80 109.70

2,490

27/08/10

28/08/10

29/08/10

30/08/10

31/08/10

01/09/10

02/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

27/08/10

109.60 28/08/10

29/08/10

30/08/10

31/08/10

01/09/10

02/09/10

27/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

29/08/10

31/08/10

02/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

PREKU SVOITE FIRMI VO MAKEDONIJA

SRPSKI I HRVATSKI KOMPANII GO OSVOJUVAAT BALKANSKIOT PAZAR

17.03.2010 9

Fabrikata za mebel Simpo od Vrawe, srpskata mlekarnica Imlek i hrvatskiot proizvoditel na gricki Kanaan, preku firmite vo Makedonija go {irat nivniot biznis VIKTORIJA MILANOVSKA

P

milanovska@kapital.com.mk

reku svoite firmi vo Makedonija nekolku biznisgiganti go osvojuvaat balkanskiot pazar. Sopstvenicite na nekolku srpski i hrvatski kompanii go iskoristija makedonskiot pazar za uspe{no da se probijat na kosovskiot. Objasnuvaat deka samo go izbrale najlesniot na~in. Simpo Vrawe preku makedonski Simkom otvora nekolku objekti vo Kosovo, hrvatskata firma za proizvodstvo na gricki, Kanaan, preku Makedonija izvezuva vo Turcija, a srpski Imlek preku bitolskata mlekarnica IMB izvezuva mleko vo Kosovo.

Generalniot direktor na Simpo od Vrawe, Sla|an Di{i}, preku tamo{nite mediumi najavi 5 novi saloni vo Kosovo do krajot na narednata godina.

"Dvata objekti vo Kosovo se otvoreni preku SimkomMakedonija, zatoa {to taka be{e najlesno. Na vremeto Simpo ima{e pove}e od 20 kosovski klienti i objekti vo Gnilawe, Pe} i Prizren. Vo me|uvreme, gi izgubivme ovie objekti i preku advokati se obiduvame da gi vratime, so nade` deka pravdata, sepak, }e pobedi", veli Di{i} za srpskiot vesnik "Pres", dodavaj}i deka vo prvata polovina od godinava zabele`ale pogolem interes za nivniot mebel, i toa

GRANIT NAJTRGUVANA KAJ AKCIITE

O

im bil glavniot motiv za otvorawe pretstavni{to vo Pri{tina.

Otvoraweto novi pretstavni{tva na Simpo vo Kosovo otvora mo`nost i za novi rabotni mesta. ]e se vrabotuvaat i Albanci, ne samo Srbi. Di{i} veli deka vo Simpo ne ja me{aat rabotata so politika, pa ne o~ekuvaat nikakvi problemi vo ovoj del.

"Vo Pri{tina za nas momentalno rabotat trojca Albanci i dvajca Srbi, a vo magacinot vo Gnilawe dvajca Srbi i dvajca Albanci", objasnuva toj. Od Simkom-Makedonija ne dobivme komentar na ovaa tema.

Od narednata nedela i hrvatski Kanaan }e izvezuva vo Kosovo preku firmata vo Makedonija. Direktorot na Kanaan veli deka izvozot odi od Makedonija, a ne od Hrvatska, pred s$ poradi poevtiniot transport. Toj

najavi sorabotka so turskata firma Bere.

"Izvozot dosega treba{e da zapo~ne, no poradi problem so turskite vlasti, procedurata se prolongira{e.

Za edna nedela 2 {leperi so flips }e bidat izvezeni na kosovskiot pazar", izjavi direktorot na Kanaan, Yvonko Popovi}, potenciraj}i deka imale problem so nesovpa|awe na tamo{nite so makedonskite analizi.

"Za sekoj izvoz se ~eka pove}e od 7 meseci, poradi nefleksibilnosta na turskata Vlada", dodava Popovi}.

I Imlek od Srbija izvezuva mleko vo Kosovo. Od bitolskata mlekarnica IMB, pak, velat deka ne izvezuvaat srpsko mleko vo makedonska ambala`a.

"Srpsko mleko vo makedonska ambala`a ne se proizveduva, nitu izvezuva. Bimilk ima sopstven brend na mleko "bitolsko" i Imlek ja ima "moja

kravica". Bitolskata mlekarnica proizveduva mnogu mal del od koli~inite na "moja kravica" od doma{no mleko nameneto za pazarot na Crna Gora", veli Qupka Naumovska od bitolskata mlekarnica IMB. Portparolkata na Imlek, Nevena Veselinovi}, za srpski "Pres" izjavi deka proizvodite vo ovaa kompanija se prodavaat samo vo severniot del od Kosovo, zatoa {to za plasman na mleko vo ju`niot del bila neophodna potvrda od veterinarna inspekcija vo Kosovo, koja Srbija ne ja priznava.

"Prodavame s$, i presno i kiselo mleko. Sepak, najdobro pominuvaat dolgotrajnoto mleko i "moja kravica". Na po~etokot smetavme deka proda`bata }e raste, me|utoa, sega tamu rabotata e slaba.

N$ potisnaa slovene~kite i hrvatskite mlekarnici", veli Veselinovi}.

bvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija i v~era be{e najtrguvana hartija od vrednost na Makedonskata berza so {to se prodol`uva trendot na begawe na investitorite kon posigurnite finansiski instrumenti.

Nejziniot promet v~era iznesuva{e ne{to nad tri milioni denari, so prose~na cena od 81,3 denari.

Vtora spored ostvareniot promet be{e akcijata na Granit so 892 iljadi denari, so prose~na cena od 580 denari.

Treta be{e akcijata na Alkaloid so 714 iljadi denari koi se trguvaa po prose~na cena od 3.719 denari, i pri toa se istrguvaa 192 akcii.

Na redovniot pazar najtrguvana akcija be{e na Makedonski telekom so 299 iljadi denari i prose~na cena od 395,7 denari po akcija, i vkupno istrguvani 758 akcii.

Vtora po vrednost be{e

akcijata na Prilepska pivarnica so 18 istrguvani akcii po cena od 9.514,6 denari i promet od 171,7 iljadi denari.

Vkupniot promet na Berzata v~era be{e 6,8 milioni denari realiziran preku 99 transakcii.

Od nego, 6,8 milioni evra bea na oficijalniot pazar.

Indeksot MBI-10 v~era padna za 0,23% na 2.302,3 poeni, dodeka MBID porasna za 0,42% na 2.511,45 poeni.

OMB porasna za 0,07% na 109,8 poeni.

Najgolem porast na cenata v~era imaa akciite na R@ Ekonomika so 16,7%, Komuna so 8,8%, Arcelormittal CRM od 4,48%, Stopanska banka-Skopje so 2,6% i Arcelormittal HRM so 2,29%.

So najgolem pad v~era bea cenite na R@ Uslugi, od 6,72%, Stopanska bankaSkopje so 2,8%, Komercijalna banka so 1,23% i Makedonski telekom so 0,66%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

2.9.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30,782,659.81

-0.75%

-3.16%

-8.94%

-4.16%

-4.14%

8/31/2010

11,840

Илирика ГРП

21,031,560.82

4.16%

1.25%

-0.07%

3.86%

6.41%

8/31/2010

4.48

16,800

Иново Статус Акции

13,835,068.16

-2.88%

-6.35%

-13.10%

-14.61%

-12.53%

9/1/2010

391.00

2.62

23,460

KD Brik

23,436,019.58

0.89%

3.15%

6.06%

7.18%

22.60%

9/1/2010

134.00

2.29

6,700

KD Nova EU

21,838,656.42

0.22%

-2.74%

-6.04%

-4.96%

-6.05%

9/1/2010

КБ Публикум балансиран

26,090,705.41

-0,50%

-1,55%

-5,03%

-2,22%

-1.26%

8/31/2010

%

70.00

16.67

1,470

Комуна Скопје

370.00

8.82

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

140.00

Стопанска банка Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

РЖ Економика Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Услуги Скопје

2.9.2010 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола Македонски Телеком Скопје

%

Износ (МКД)

233.2

-6.72

9,328

210

-2.78

162,330

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

3212.38

-1.23

324,450

2670

-0.86

333,750

ХВ

299,964

ALK (2009)

395.73

-0.66

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

2.9.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

2.9.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1,431,353 54,562

2.9.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,719.42

390.18

9.53

0.85

7,400.00

341.43

21.67

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

580.02

105.83

5.48

0.58

KMB (2009)

2,014,067

3,212.38

533.81

6.02

0.93

MPT (2009)

112,382

26,000.00

/

/

0.72

580.02

-0.01

892,648

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

0.42

714,128

SBT (2009)

389,779

2,670.00

211.39

12.63

0.61

2670

-0.86

333,750

STIL (2009)

14,622,943

170.00

0.11

1,537.35

2.37

Комерцијална банка Скопје

3212.38

-1.23

324,450

TPLF (2009)

450,000

3,550.00

61.42

57.80

1.04

Македонски Телеком Скопје

395.73

-0.66

299,964

ZPKO (2009)

271,602

2,193.73

/

/

0.29

Алкалоид Скопје Стопанска банка Битола

2.9.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

3719.42

Гранит Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

52,166

19

обични акции

47,989

64

-23.45

100,155

83

-54.88

обични акции

10,963

15

-51.30

Вкупно Редовен пазар

11,344

16

-49.61

111,498

99

-54.39

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-67.25

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 02.09.2010)

10 03.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

TELEKOM SLOVENIJA GI PRODAVA PRODAVNICITE VO MAKEDONIJA?

T

elekom Slovenija, sopstvenik na operatorot ONE, planira proda`ba na del od operaciite vo Makedonija. Kako {to prenesuva slovene~kiot vesnik "Finanse", vo Telekom Slovenija ne ja negiraat proda`bata.

"Ve}e pi{uvavme deka supervizorite na Telekom Slovenija, spored na{ite informacii, imaat namera pove}e vnimanie da posvetat na raboteweto vo Makedonija, kade {to Telekom

od mesec vo mesec kumulira zagubi. Ako ne se slu~i ne{to dobro, o~igledno mo`e da se slu~i vo nacionalniot telekomunikaciski operator ovaa zima da baraat nov {ef", pi{uva "Finanse".

Spored vesnikot, Telekom Slovenija }e ja zatvori ONE to ONE, kompanijata za proda`ni uslugi na operatorot ONE, i so toa "}e go optimizira svoeto rabotewe". Klu~nite proda`ni mesta – ONE to ONE

ima 66 prodavnici – }e bidat vklu~eni vo makedonskata mati~na kompanija ONE, so cel da gi zajaknat fran{iznite proda`ni kanali. Se mol~i za toa kolku sredstva se o~ekuva da se dobijat od proda`bata na del od prodavnicite. Inaku, kako {to pi{uva vesnikot, brojot na korisnici na ONE vo Makedonija godinava, sporedeno so istiot period lani, se namalil od 423.553 na 412.072.

GFK: OSUM OD DESET GRA\ANI NA MAKEDONIJA SORABOTUVAAT SO NEKOJA BANKA

M

akedonija e visoko pozicionirana me|u dr`avite vo Evropa spored u~estvoto na vozrasnata populacija koja sorabotuva so bankite. Osum od deset vozrasni gra|ani vo Makedonija sorabotuvaat so nekoja banka, a sorabotkata vo izminatite dve godini so bankata so koja sorabotuvaat ja ocenuvaat na relativno visoko nivo. Ova go poka`uva polugodi{noto istra`uvawe na GFK na ban-

karskiot pazar vo Makedonija, spored koe najgolemiot broj klienti sorabotuvaat samo so edna banka. Sepak, pove}e od edna tretina klienti sorabotuvaat so dve ili pove}e banki.

Vo oktomvri minatata godina 32% od korisnicite na bankarski proizvodi i uslugi koristele dve ili pove}e banki, dodeka vo april 2010 godina ovoj procent iznesuva 36%, {to uka`uva na podatok deka na

bankarskiot pazar korisnicite s$ pove}e odbiraat razli~ni bankarski proizvodi i uslugi vo pove}e banki.

Vo odnos na zadovolstvoto, istra`uvaweto poka`uva deka blag pad e zabele`an vo april godinava, vo odnos na istra`uvaweto sprovedeno vo oktomvri 2009 godina, {to mo`e da e predizvikan od krizata i zategnatite kriteriumi na bankite vo izminatiot period.

IAKO PARITE [TO GI PRA]AAT NA[INCITE OD STRANSTVO SE ZGOLEMUVAAT

PE^ALBARITE NE SAKAAT DA INVESTIRAAT VO BIZNIS VO TATKOVINATA! Samo okolu 1% od makedonskite pe~albari vo stranstvo se odlu~uvaat da investiraat vo biznis vo sopstvenata tatkovina. Najgolem del od niv im pra}aat pari na nivnite semejstva doma za da pre`iveat, a ekspertite ja povikuvaat vlasta pove}e da se anga`ira za Makedonija da go iskoristi kapacitetot na dijasporata.

ALEKSANDAR JANEV

M

janev@kapital.com.mk

akedonskite gastarbajteri, {to rabotat i `iveat vo stranstvo, ne sakaat da investiraat vo novi biznisi vo tatkovinata. Sepak, deviznite doznaki od stranstvo, odnosno parite {to pe~albarite gi pra}aat vo zemjava, se najseriozniot izvor na monetarna i socijalna stabilnost. Najgolem del od pe~albarite im pra} aat pari na svoite semejstva za da pre`iveat, za obrazovanie, zdravstveni pri~ini, svadbi, no samo okolu 1% od niv se odlu~uvaat so parite spe~aleni vo stranstvo da otvorat nov biznis vo Makedonija. Ekspertite komentiraat deka glavna pri~ina za toa e neednakvosta na uslovite za investirawe {to im gi nudi na{ata dr`ava vo sporedba so zemjite kade {to rabotat.

“Makedonskite pe~albari znaat deka ekonomskoto opkru`uvawe vo Makedonija zna~itelno se razlikuva od porazvienite zemji kade {to rabotat, i poradi toa naj~esto odlu~uvaat da ne investiraat vo sopstvenata tatkovina. Dr`avata mnogu malku pravi za da go iskoristi toj kapital od dijasporata i smetam deka treba mnogu pove}e da se anga`ira za da gi motivira pe~albarite pove}e da investiraat vo zemjata. Nie tro{ime ogromni sumi pari za da privle~eme stranski investicii, a investicii, sepak, nema. Doznakite se najgolem i najva`en prihod za zemjata, za odr`uvawe na socijalniot mir i makroekonomskata stabilnost”,

izjavi profesorot Van~o Uzunov.

Deka dr`avata malku se anga`ira za da go iskoristi kapacitetot na makedonskite iselenici zboruva i primerot na eden mlad bankar koj pred 15 godini zaminal da studira i da raboti vo edna od najgolemite banki vo SAD, no pred tri godini se vratil so `elba parite {to gi spe~alil tamu da gi investira vo sopstven biznis tuka.

“Po deset godini studii i rabota vo SAD kako bankar, pod vlijanie na silen emotiven naboj i nostalgija, odlu~iv da se vratam vo Makedonija i da po~nam nov biznis. Smetav deka turizmot nudi ogromna mo`nost za razvoj i planirav da kupam hotel vo Male{evsko, od kade {to i poteknuvam. No, investicijata zavr{i bezuspe{no.

Morav da pominam niz milion administrativni barieri. Dr`avata go poseduva{e toj imot, no nema{e imoten list. Padnaa nekolku tenderi i na kraj ne uspeav da ja realiziram ovaa investicija.

Smetam deka iselenicite se najgolemite ambasadori za privlekuvawe investicii, i poradi toa dr`avata treba pove}e da se anga`ira”, veli Goce Josifovski.

PARITE OD PE^ALBARITE ODR@UVAAT MONETARNA STABILNOST Privatnite transferi na dijasporata se mnogu pogolemi od stranskite direktni investicii - pretstavuvaat okolu 10% od makedonskiot BDP i pokrivaat najmalku polovina od trgovskiot deficit. Minatata godina, koja pomina vo znakot na krizata, nivoto na devizni doznaki dostigna rekordni 1.077 milijardi evra, {to e duri 6 pati pove} e od saldoto na stranski investicii od 181 milioni

VAN^O UZUNOV

evra. Godinava, samo vo prvite 5 meseci saldoto na privatni pari~ni transferi od stranstvo iznesuva 639 milioni evra, dodeka, pak, nivoto na investicii za istiot period e samo 100 milioni evra. Ako se analizira nivoto na doznaki vo poslednite 15 godini, proizleguva deka privatnite pari~ni transferi od stranstvo se zgolemile za duri 24 pati.

Ekspertite komentiraat deka e mnogu va`no kako }e se dvi`at ovie transferi vo idnina, bidej}i imaat ogromno zna~ewe vrz makroekonomskata stabilnost na zemjata.

“Vreme e, kone~no, kreatorite na politikata da se osvrnat na ovoj potencijal, koj zna~itelno mo`e da

ja podobri ekonomijata”, pora~a profesorot Abdulmenaf Bexeti.

DOZNAKITE ODR@UVAAT I SOCIJALEN MIR Pari~nite transferi od stranstvo, osven vrz monetarnata stabilnost, vlijaat i vrz socijalnoto obezbeduvawe na mnogu semejstva vo zemjava. Spored edno istra`uvawe, duri 160 iljadi makedonski semejstva redovno dobivaat finansiska pomo{ od nivni bliski vo stranstvo. Toa e dovolen fakt koj potvrduva kolkavo e socijalnoto zna~ewe na deviznite transferi za Makedoncite. Brojot na iselenici od Makedonija {to rabotat vo stranstvo se procenuva na okolu 500.000 lu|e, {to pretstavuva okolu 25% od popu-

lacijata vo zemjava. Spored analizata vo izve{tajot za zna~eweto na doznakite od stranstvo za razvojot na Makedonija, parite {to gi pra}aat pe~albarite imale isklu~itelno pozitivno vlijanie za `ivotot na nivnite doma}instva vo tatkovinata.

Samo edna tretina od migrantite ispra}aat pari vo Makedonija, najgolem del od niv od 500 do 2.000 dolari.

Samo malku od pe~albarite im pra}ale golemi sumi pari na svoite semejstva.

Istra`uvaweto, isto taka, poka`uva deka duri polovina od site migranti {to pra}aat pari toa naj~esto ne go pravat preku formalni kanali, kako agencii za transfer na pari, po{ti ili banki, taka {to polovina od parite

PROFESOR Makedonskite pe~albari znaat deka ekonomskoto opkru`uvawe vo Makedonija zna~itelno se razlikuva od porazvienite zemji kade {to rabotat, i poradi toa naj~esto odlu~uvaat da ne investiraat vo sopstvenata tatkovina. Dr`avata mnogu malku pravi za da go iskoristi toj kapital od dijasporata i smetam deka treba mnogu pove} e da se anga`ira za da gi motivira pe~albarite pove}e da investiraat vo zemjata. Nie tro{ime ogromni sumi pari za da privle~eme stranski investicii, a investicii, sepak, nema. Doznakite se najgolem i najva`en prihod za zemjata, za odr`uvawe na socijalniot mir i makroekonomskata stabilnost. {to gi pra}aat na{incite voop{to ne se evidentiraat vo oficijalnite statisti~ki podatoci.

Spored toa, se procenuva deka nivoto na privatni doznaki od stranstvo {to vleguvaat vo zemjava e barem za polovina pogolemo od ona {to go evidentira statistikata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MAKEDONCITE ONLAJN KUPUVAAT NAJMNOGU PODAROCI I ELEKTRONIKA GOJKO KE[EQ

M

gojko@kapital.com.mk

akedoncite onlajn kupuvaat najmnogu bileti za koncerti, podaroci, cve}iwa i elektronika, a najmalku se kupuvaat turisti~ki aran`mani. Ova go poka`uvaat podatocite na najposetuvanata veb-stranica za onlajn-proda`ba, www.tc.com.mk. Spored prviot ~ovek na internet-platformata, Aleksandar Tasev, letovo posebno bil izrazen trendot

na kupuvawe bileti onlajn.

“Samo na posledniot koncert na Tiesto preku Internet bea prodadeni triesetina karti.

Pokraj toa, i drugite organizatori na koncerti, kako Avalon produkcija, Univerzalna sala, kako i teatrite, zabele`uvaat solidna onlajn-proda`ba na bileti. Ova poka`uva deka mladite, koi naj~esto se posetiteli na koncertite, mnogu lesno gi prifa}aat trendovite i lesno mo`at da se odlu~at kartata da ja kupat onlajn”,

veli Tasev. Spored nego, preku Internet najslabo se prodavaat turisti~kite aran`mani, i spored nego turizmot e najslabo organiziran sektor vo odnos na onlajn-proda`bata. I pokraj faktot {to brojot na izvr{eni transakcii i ponatamu e na nisko nivo, sepak, Tasev se nadeva deka naredniot period so poagresivna kampawa }e se zgolemi brojot na poseti, a so toa i brojot na izvr{eni transakcii. Sepak, spored nego, vo idnina e klu~no trgovskite

kompanii (okolu 40 na broj), koi ja koristat platformata na elektronskiot trgovski centar, da ponudat kolku {to mo`at pove}e proizvodi na svoite prodavnici, so cel da se zadr`i vnimanieto na potro{uva~ite.

“Najva`no e da se ponudi {iroka paleta proizvodi, i trgovskite kompanii koi ja koristat platformata da gi zbogatat svoite onlajn-polici.

Samo na toj na~in }e se zadr`i okoto na kupuva~ot, odnosno dokolku toj ima mo`nost za

03.09.2010

odreden proizvod da razgleda pogolem broj opcii”, veli Tasev. Onlajn-trgovskiot centar registrira po 1.300 poseti na den. Pokraj toa, za da se zgolemi brojot na transakcii i poseti, spored Tasev, potrebno e i da se nastapi poagresivno vo odnos na promocijata na proizvodite koi se prodavaat.

Taka, vo naredniot period Trgovski centar planira poseriozna marketing-kampawa so cel gra|anite {to pove}e da se zapoznaat so mo`nostite za

11

onlajn-kupuvawe.

Vo naredniot period, pokraj Trgovski centar, kade {to svoite proizvodi gi prodavaat isklu~ivo pravni lica, }e startuvaat u{te edna platforma kade {to }e mo`at da prodavaat i fizi~ki lica, sli~no kako {to gra|anite od drugite zemji od svetot imaat mo`nost koristenite proizvodi i predmeti da gi prodavaat na najpoznatata svetska vebstranica za onlajn-aukcii, Ibej (e – bay).

STARTUVA[E SLOBODNATA TRGOVIJA ME\U TURCIJA I SRBIJA

MAKEDONIJA ]E IMA POVE]E ZIJAN OTKOLKU ]AR

17.03.2010 11

Slobodnata trgovija me|u sosedna Srbija i Turcija }e go prepolovi makedonskit izvoz na domati vo Srbija. Zagrozeni se i drugite ranogradinarski proizvodi, a }e porasne i konkurencijata vo tekstilnata industrija.

VIKTORIJA MILANOVSKA

M

milanovska@kapital.com.mk

akedonskite konzervni fabriki, tekstilcite i metalur{kite kompanii ne se ~uvstvuvaat zagrozeni od stapuvaweto na sila na slobodnata trgovija me|u sosedna Srbija i Turcija. Najgolem e stravot kaj zemjodelcite, koi na srpskiot pazar tradicionalno izvezuvaat ranogradinarski proizvodi.

Tie predupreduvaat deka za nekolku godini izvozot na makedonskite domati vo Srbi-ja bi mo`el da se prepolovi, dokolku ne se ostvari planiranata gasifikacija vo Strumi~kiot region.

Makedonija, kako dolgogodi{en izvoznik na zelen~uk vo Srbi-ja, sega }e bide zagrozena od raniot zelen~uk koj Turcija go proizveduva mnogu porano, kako relativno toplo podra~je.

"Turcija ima toplo podra~je, a so toa i ran zelen~uk, dodeka kaj nas za proizvodstvo na ran zelen~uk se tro{at resursi za zatopluvawe i so toa samiot proizvod dobiva povisoka cena", objasnuva

Tekstilcite nemaat gajle, }e nastrada izvozot na domati za "Kapital" Vane \or|iev, pretsedatel na Zdru`enieto na otkupuva~i, dodavaj}i deka Turcija ima i ubavo pakuvawe na domatite, no ne i vkus kako na{iot.

Prerabotuva~kata industrija, odnosno konzervnite proizvoditeli, smetaat deka se dobro etablirani i prepoznatlivi na srpskiot pazar, poradi {to ne o~ekuvaat negativni posledici. Tie }e se soo~at so zna~itelno zgole-muvawe na konkurencijata na ovoj pazar.

"Ovaa spogodba }e ja zgolemi

konkurencijata na makedonskite firmi, pred s$ na srpskiot pazar. [to se odnesuva do konzervnata industrija, ne bi trebalo da ima golemi problemi, poradi toa {to Makedonija, na nekoj na~in, ima izgradeno brend vo ovoj del. Proizvodite od tipot na ajvar i lutenici se tipi~ni za na{eto podnebje i tradicija i mislam deka kolku-tolku }e ostanat barani na stranskiot pazar", veli Mom~ilo Ivanovski od Bonum.

Vo trgovskata razmena me|u Makedonija i Turcija najza-

stapeni se prehranbenite proizvodi, ferosiliciumot, `elezoto i ~elikot, mermerot i tekstilnite tkaenini.

Prviot ~ovek na kombinatot Silmak, koj voedno e i edinstven proizvoditel na ferosilicium kaj nas, veli deka, generalno, slobodnata trgovija me|u Turcija i Srbija nema da ima negativni efekti vo ovoj del, poradi toa {to nitu edna od ovie dve zemji ne ja proizveduva ovaa surovina. Sepak, postoi eden sporen moment.

"Vo posledno vreme Turcija uvezuva ferosilicium od

Kina, pa postoi mo`nost istiot da go preprodava vo Srbija po poevtini ceni. No, sekako Makedonija vo momentov ne e mnogu konkurentna vo ovoj del", veli Yvonko Stojanovski.

Od Makstil velat deka vo delot na proizvodstvo na ~elik o~ekuvaat mali negativni vlijanija.

"Ne sme zagri`eni poradi toa {to servis-uslugata i brziot transport {to gi nudime ni pretstavuvaat adut na srpskiot pazar. Ovde treba da se spomenat i bankarskite garancii koi, za razlika

od nas, turskite izvezuva~i gi baraat kako neophoden kriterium", veli direktorot Aleksandar Panov.

Najnepogodeni od Spogodbata za slobodna trgovija me|u Srbija i Turcija }e bidat tekstilcite.

"So ogled na toa deka i Makedonija i Turcija imaat vospostaveno slobodna trgovija, ovaa spogodba so Srbija nema da se odrazi negativno vrz tekstilnata industrija kaj nas", veli Marijana Perkovska, pretsedatel na Zdru`enieto na tekstilni rabotnici.

Tekstilcite analiziraat deka produktite proizvedeni so repromaterijali od Turcija nie gi plasirame kako EURO1 proizvodi, poradi {to srpsko-turskata spogodba nema mnogu da gi zasegne.

Sopstvenicite na konfekcii, pak, vo Srbija velat deka slobodnata trgovija so Turcija i primenata na dijagonalna kumulacija }e im gi namali tro{ocite za 20%, poradi {to o~ekuvaat drasti~en porast na izvozot vo Turcija.

Vo delot na repromaterijalite tie dodavaat i deka kvalitetot i cenata na turskiot pamuk ednostavno nemaat konkurencija.

12 03.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

RENO OTVORI CENTAR ZA DELOVI VO ROMANIJA

F

rancuskata kompanija Reno vo romanskiot grad Oarja otvori centar za distribucija na rezervni delovi za avtomobili. Noviot distributiven centar e smesten na 65.000 metri kvadratni vo industriski region vo blizina na fabrikata na Da~ija, i e ~etvrti po golemina objekt koj opfa}a 29 takvi centri vo svetot.

Centarot }e upravuva so pove}

e od 70.000 rezervni delovi za markite Da~ija, Reno i Nisan, od 369 dostavuva~i, od koi 206 od Romanija i 163 od stranstvo.

Od noviot distributiven centar }e se ispora~uvaat avtodelovi za 110 klienti vo Romanija i 33 zemji.

Okolu 40% od aktivnosta }e bide naso~ena kon izvoz, pred s$ vo Francija, Rusija i Turcija.

\UKANOVI] ZAMINUVA OD PREMIERSKATA FUNKCIJA VO OKTOMVRI

C

rnogorskiot premier, Milo \ukanovi}, kon sredinata na oktomvri }e ja napu{ti premierskata funkcija poradi prezemawe na novata dol`nost vo NATO, dodeka, na liderskoto mesto vo partijata bi mo`el da se zadr`i do kongresot, poradi nesoglasuvaweto okolu negoviot naslednik, pi{uva vesnikot "Dan".

Vesnikot tvrdi deka e re~isi izvesno i povlekuvaweto od politikata na vicepremierot i potpretsedate na vladeja~kata Demokratska partija na socijalistite, Svetozar Marovi}.

Povikuvaj}i se na izvori od vrvot na partijata, "Dan" pi{uva deka do 15 oktomvri \ukanovi} na premierskata funkcija }e go zameni Du{ko

Markovi}, do neodamna {ef na Agencijata za nacionalna bezbednost. Vesnikot tvrdi deka takov dogovor e postignat minatiot vikend vo Budva me|u Marovi}, Filip Vujanovi} i @eqko [turanovi}. Na partiskata funkcija \ukanovi} bi trebalo da go nasledi [turanovi}, a toj bi ostanal po~esen pretsedatel na partijata.

HRVATSKITE BIZNISMENI LUTI NA PREMIERKATA

KOSOR SE^E LENTI, INVESTITORITE ZAMINAA VO SRBIJA Dodeka vo Srbija investitorite ~ekaat na red za da dojdat do lokacija za investirawe, Hrvatska ve}e ne e tolku privle~na za niv. Hrvatskite kompanii baraat itna reakcija od premierkata Jadranka Kosor

K

oga najgolemiot hrvatski biznismen, Ivica Todori}, izjavi deka uslovite za investirawe vo Srbija se podobri otkolku vo Hrvatska, premierkata Jadranka Kosor nezadovolno konstatira{e deka negovata izjava e nekorektna.

No, Kosor, sepak, odlu~i da gi poslu{a predlozite na Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i za toa kako da se podobrat uslovite za investirawe vo zemjata.

Narednata nedela hrvatskata vlada treba da odlu~i koi predlozi od rabotodava~ite }e gi prifati, so cel vo Hrvatska da po~ne nov investiciski ciklus.

Todori} ocenkata za podobrite srpski uslovi za investirawe ja dade po otvoraweto na farmata za stoka i otkupniot centar za ovo{je i zelen~uk vo Srbija.

Toj najavi otvorawe na u{te dve novi farmi i dva novi otkupni centri, a isto taka se pofali deka vrabotil 7.000 rabotnici i ostvaril profit od 600 milioni evra, od koi 40 milioni od izvoz.

Neodamna i germanskiot vesnik "Handelsblat" pi{uva{e deka me|unarodnite investitori, a me|u niv i

germanskite, povtorno ja otkrivaat Srbija, i deka dr`avata gi privlekuva stranskite investitori so niskite danoci i plati, kako i so subvenciite. Vesnikot navede deka stranskite investicii gi privlekuvaat i dogovorite za slobodna trgovija koi Srbija gi potpi{a so Evropskata unija (EU), so zemjite od CEFTA, no i so Rusija, Turcija i Kazahstan.

Srpskata vlada, realiziraj}i go stend baj-aran`manot so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), minatata godina gi zamrzna platite vo javniot sektor i penziite, {to predizvika platite vo Srbija da se namalat za 20% vo odnos na 2008 godina. So toa primawata se spu{tija na najniskata skala vo regionot, {to isto taka e privle~no za investitorite.

GOLEMITE SUBVENCII PRIVLE^NI ZA INVESTITORITE Vladata na srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, im dade subvencii i drugi pogodnosti na stranskite investitori koi masovno investiraat vo zemjata i otvoraat novi rabotni mesta.

Po~etniot bran na investiciite vo Srbija po~na so prezemaweto na fabrikata Zastava

od Kragujevac, od strana na italijanskata avtomobilska kompanija Fiat. Fiat go sledea i italijanski i drugi proizvoditeli na avtodelovi, no i drugi investitori koi sfatija deka vo Srbija mo`at da dobijat besplatno uredeno zemji{te i subvencii vo iznos od 2.000 do 10.000 evra za sekoe novootvoreno rabotno mesto.

Srpskata agencija za izvoz i stranski investicii (SIEPA) objavi deka momentalno pregovara so 80 stranski investitori, koi se zainteresirani za otvorawe fabriki vo Srbija.

SIEPA i Ministerstvoto za ekonomija, vo ramkite na programata za finansiska poddr{ka na investitorite, osven {to im pomagaat na potencijalnite investitori da pronajdat i da dobijat lokacija za svoite investicii i da ja sredat dokumentacijata, odlu~uvaat i za iznosot na subvencii koi investitorite gi dobivaat za otvorawe novi rabotni mesta.

Pogolemi subvencii dobivaat onie koi investiraat vo nerazvienite delovi na Srbija.

Ju`nokorejskiot proizvoditel na kabli za avtoindustrijata, Jura, koj vo sredinata na

Po partnerstvoto so Fiat vo Srbija, svoi pogoni otvorija razli~ni proizvoditeli na avtomobilski delovi. Sega doa|aat Panasonik, Samsung, Beneton, Armani, Gorewe i 80 drugi stranski investitori avgust po~na da gradi fabrika vo Ni{, dobi besplatno zemji{te vo industriska zona, a isto taka }e dobie po 5.000 evra za sekoj od 1.500-te rabotnici koi }e gi vraboti.

Jura }e investira 15 milioni

evra, a }e dobie 7,5 milioni evra subvencii.

Gradot Ni{ o~ekuva od tie investicii vo narednite deset godini da ostvari 70 milioni evra prihod.

I italijanskiot proizvoditel za avtodelovi, Daitek, }e

izgradi fabrika vo industriskata zona kaj Ni{, vo koja }e vraboti 400 rabotnici. ]e investira 12 milioni evra, a za vozvrat besplatno }e dobie zemji{te i subvencii vo iznos od 4.000 evra za vraboten rabotnik.

SVET BIZNIS POLITIKA

03.09.2010

13

MEMOARI NA BIV[IOT BRITANSKI PREMIER

BLER: PORADI GORDON BRAUN ]E STANEV ALKOHOLI^AR

Z

VASE CELESKA

ZA PRINCEZATA DIJANA

celeska@kapital.com.mk

na~itelen del od svojata kniga toj posvetuva na svojot naslednik, Gordon Braun, koj gi vode{e laburistite do porazot na ovogodine{nite izbori. [okantno e priznanieto deka zaradi nego za malku }e stanel alkoholi~ar.

Bler veli deka “s$ poludiot” Braun prakti~no go ucenuval vo vremeto dodeka toj bil premier, pri {to go iznesuva somne`ot deka Braun, toga{en minister za finansii, ja organiziral istragata koja dovela do skandalot “Po~esnata pari~na titula”, kako {to ja narekle mediumite aferata koja ja potrese britanskata vlada vo 2006 i 2007 godina. Vo ovoj skandal se razotkriva praktikata na Bler da im obezbeduva nenasledeni blagorodni~ki tituli na lu|eto koi na negovata partija & “pozajmuvale” ogromni pari~ni sumi, so {to se nanese golema {teta na vladata na Bler i celosno na Laburisti~kata partija.

Pritisokot vrz Bler da se povle~e od dol`nosta zaradi skandalot stanal tolku golem, kako {to toj priznava vo memoarite, zaradi obidite na Braun i negovite privrzanici da napravat dr`aven udar, pa toj moral da nao|a uteha vo alkoholot.

Bler priznava deka i pred toa sekojdnevno piel xin i tonik

Dijana, princezata od Vels, spored zborovite na Bler, bila li~nost koja cvrsto stoi na zemja, inteligentna i {armantna, no isto taka tvrdoglava i sklona kon preterana emotivnost. “Dvajcata, sekoj na svoj na~in, bevme manipulatori.”

ZA SEKSOT I KLINTON

Vo svoite memoari, Toni Bler na 718 strani gi raska`uva negovite denovi pominati kako premier na Velika Britanija, a negoviot naslednik, Gordon Braun, go opi{uva kako manipulativna li~nost, zaradi koja za malku }e prerasnel vo alkoholi~ar ili viski, a po ve~erata i u{te nekolku ~a{i vino.

“Lu|eto koga se mladi nemaat potreba da pijat sekoj den. No, podocna, so tek na vreme, toa stanuva sekojdnevna navika, koja na teloto mu e potrebna za da se opu{ti i da go ubla`i pritisokot, da po~uvstvuva pottik i dosadnata ve~er da ja napravi pointeresna”, tvrdi Bler.

Negovite memoari davaat prv vakov prikaz na odnosite na dvajcata lideri, koi od 1997 godina frlija ogromna senka vrz laburisti~kata vlada. Bler vo pove}e navrati

razmisluval da go promeni svojot minister za finansii, no ne mo`el da pronajde nikoj koj adekvatno bi go zamenil, pa na krajot zaklu~il deka e podobro Braun da bide “vnatre i pod kontrola” otkolku “nadvor i neograni~en”.

Spored tvrdewata na Bler, toj s$ u{te ~uvstvuva “golema bolka” zaradi Irak i tvrdi deka ne mo`el ni da go zamisli “ko{marot” koj }e nastane otkako ja donel odlukata da gi isprati britanskite vojnici vo invazija pod amerikansko vodstvo. Toj veli deka posledicite od negovata postapka

REKORDNA DOBIVKA NA AMERIKANSKITE BANKI VO POSLEDNITE TRI GODINI

A

merikanskite banki vo vtoroto trimese~je ostvarile rekordna dobivka od 21,6 milijardi dolari, no, sepak, brojot na problemati~nite finansiski ku}i i ponatamu se zgolemuva, predupreduvaat regulatorite so noviot kvartalen izve{taj.

“Najnovite podatoci uka`uvaat na podobruvawe vo sporedba so prvite tri meseci od ovaa

godina, koga dobivkata na amerikanskite banki iznesuva{e 18 milijardi dolari, i vo sporedba so vtoriot kvartal od 2009 godina, koga bankite rabotea so zaguba od 4,4 milijardi dolari”, stoi vo izve{tajot na Sojuznata korporacija za osiguruvawe depoziti (FDIK).

“Ova e najdobrata trimese~na dobivka vo bankarskiot sektor vo poslednite tri godini”,

BURGER KING SE PRODAVA

B

urger King Holdings, vtoriot najgolem sinxir za brza hrana vo SAD, razmisluva za proda`ba i pregovara so potencijalnite kupuva~i.

Burger King, ~ija pazarna vrednost iznesuva okolu 2,3 milijardi dolari, kotira na berzata od 2006 godina, a prethodnite sopstvenici na ovaa kompanija bile privatnite ekviti-fondovi TPG,

Bejn Kapital i Goldman Saks, koi akvizicijata vredna 1,5 milijardi dolari ja realizirale vo 2002 godina.

"Vol strit `urnal" i prethodno objavuval deka Burger King razmisluva za proda`ba i odr`uva razgovori so privatnite ekviti-fondovi za mo`na proda`ba, a edna od zainteresiranite kompanii bila grupacijata 3I.

NARU[EN E IMIXOT NA FERARI

I

mixot na avtomobilskiot gigant Ferari e naru{en, otkako kompanijata odlu~i da gi povle~e na kontrola i proverka site vozila od modelot "458-Italija", proizvedeni ovaa godina.

Pri~inata e {to deseti-ci od ovie elegantni i skapi avtomobili se zapalile vo tekot na vozeweto.

“Nikoj dosega ne nas-

tradal poradi ovoj fabri~ki defekt, no toj seriozno go naru{i imixot na Ferari, pa zatoa kaj site povle~eni vozila celosno }e se promenat delovite i opremata {to go predizvikuvaat po`arot”, objavi Bi-Bi-Si. Londonskite mediumi javuvaat deka Ferari ispratil desetici svoi

izjavila ~lenkata na FDIK, [ila Bler.

Re~isi dve tretini od bankite soop{tile deka imaat podobruvawe na dobivkata na godi{no nivo.

“S$ dodeka ekonomskite merki se pottiknuva~ki, mnozinstvoto od finansiskite institucii treba da ja odr`at profitabilnosta i da gi zgolemat kapacitetite za kreditirawe”, dodava taa.

Spored Rojters, potencijalniot kupuva~ na poznatiot sinxir za brza hrana e tokmu kompanijata 3I, no ne se znae kolku }e iznesuva ovaa akvizicija.

Amerikanskiot sinxir za brza hrana, ~ij najgolem rival e Mekdonalds, neodamna prognozira{e slaba pobaruva~ka zaradi bavnoto zazdravuvawe na amerikanskata ekonomija.

in`eneri da go ispitaat sekoe od vozilata {to se zapalija, i prvata ocenka od istragata e deka stanuva zbor za problemi okolu pogonskite trkala.

Po napravenata proverka e re{eno da se povle~at 1.248 vozila.

Modelot "458-Italija" na Ferari na britanskiot pazar ~ini okolu 260.000 dolari.

s$ u{te go progonuvaat i vetuva deka }e se potrudi da se iskupi za ovaa tragedija, odnosno deka “golem del od `ivotot {to mu ostanal” }e go posveti na vospostavuvawe mir vo Bliskiot Istok.

Alaster Kempbel, svojot sovetnik za odnosi so javnosta, Bler vo memoarite go opi{uva kako eden vid “ludak”. Toj ka`uva deka Kempbel mu bil neophoden vo tekot na prvite meseci od prezemaweto na vlasta, no deka mnogu brzo ja prezel kontrolata, pa vo 2003 godina, koga ja podnel ostavkata, ve}e bil na “samiot rab”.

“^udna rabota se seksot i politikata”, pi{uva Bler otkako bea obelodeneti detalite za aferata na negoviot zamenik Xon Preskot so sekretarkata Trejsi Templ. Bler pi{uva deka mnogu od lu|eto ~esto mu zboruvale deka mo}ta pretstavuva nekoj vid afrodizijak. Toj zastanuva vo odbrana na Bil Klinton, koj ima{e afera so sta`antkata Monika Levinski, raska`uvaj}i deka se somneva deka negoviot prijatel Klinton e porazli~en od pove}eto ma`i.

ZA XORX BU[

Spored zborovite na Bler, Bu{ bil “vistinski idealist, iskreno posveten na {irewe na demokratijata”, a toa ja dopolnuva prikaznata deka neodamna, na pra{aweto koj od politi~kite lideri imal najgolem integritet, Bler me|u prvite go naveduva Bu{. “Publikata be{e prili~no liberalna, a nekoi se protivea na toa.

Mo`ebi nekoi mislea deka se {eguvam, no jas navistina go mislam toa za Xorx Bu{”, ka`uva Bler.

ZA JELCIN

“Odnosite so Rusija za vreme na krizata vo Kosovo vo 1999 godina bea mnogu ~udni, a Jelcin stana po malku nepredvidliv”, se se}ava Bler. Toj toa go dokumentira so prikaznata za svojata sredba so nekoga{niot ruski pretsedatel na samitot, vedna{ po bombardiraweto na Srbija.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

FEQTON

14 03.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI CANON

ISTO^NA FILOZOFIJA PRETO^ENA VO BIZNIS-STRATEGIJA Canon C niz vremeto r rrazvival tehnologii bez presedan r i vnimatelno sozdaval bbiznis-mo`nosti i proizvodi nezamenlivi od koja bilo druga kompanija

V

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o 1933 godina, edna mala laboratorija re{ena da sozdava visokokvalitetni kameri se smestila vo ednosoben stan vo okrugot Rapongi vo Tokio. Vo toa vreme, site visokokvalitetni kompanii koi postoele bile proizvedeni vo Evropa, a najgolemiot del od niv doa|ale od Germanija.

Vo taa mala soba vo Rapongi se ozna~uva po~etokot na denes popularniot brend Kanon (Canon), bidej}i tamu po~nala da raboti grupa mladi lu|e koi imale golem son da sozdadat visokokvalitetna japonska kamera.

Preku napornata rabota i so pretpriema~kiot duh tie uspeale da

izgradat prototip. Prviot prototip go narekle Kvanon (Kwanon), spored budisti~kata bo`ica na milosrdieto.

Narednata godina, vo 1935, se ra|a prvata 35milimetarska kamera so fokusna blenda, Hansa Kanon. Od ovaa godina Kanon po~nuva da raste kako kompanija, a denes Kanon e edna od najpoznatite japonski multinacionalni kompanii, koja e specijalizirana za proizvodstvo na opti~ki proizvodi kako kameri, fotokopiri, skeneri, kompjuterski pe~ata~i itn.

CEL - PROIZVODSTVO NA NAJDOBRATA KAMERA NA SVETOT Vo 1950 godina prviot pretsedatel na Kanon, Take{i Mitarai, zaminal vo Amerika za prv pat da ja pretstavi kompanijata na me|unaroden saem. Bidej}i dotoga{ toj so svoi o~i ne videl tolku moderni fabriki i visok

Prviot pretsedatel na Kanon, Take{i Mitarai, so svojot fotoaparat Kanon `ivoten standard, vedna{ po negovoto vra}awe toj izgradil ognootporna fabrika od ~eli~no armiran beton vo okrugot [imomaruko vo Tokio. Po vra} aweto od Amerika, toj ja sogledal mo`nosta deka Kanon mo`e da uspee i vo svetski

35-milimetarska kamera so fokusna blenda, Hansa Kanon

ramki. Mitarai, isto taka, ja izrazil i svojata po~it kon humanosta, istaknuvaj}i ja va`nosta na Sanxi, odnosno Trite sopstveni duhovi, kako vode~ki princip za vrabotenite vo Kanon.

Vo 1955 godina Kanon go pravi svojot prv ~ekor na globalniot pazar. Ovaa godina ja otvora svojata prva kancelarija vo Wujork.

Vo 1957 godina Kanon go postavuva prviot evropski distributer, Kanon Evropa, vo @eneva, [vajcarija.

Do 1967 godina izvozot na Kanon se zgolemuva za 50%.

PREDIZVIKOT NA DIVERZIFIKACIJATA Mnogu brzo po osnovaweto, Kanon raboti naporno od 1941 godina na sopstvenata diverzifikacija, za da ja vovede prvata japonska indirektna H-rej kamera i mnogu drugi proizvodi koi }e proizlezat od nea.

Vo {eesettite godini od minatiot vek kompanijata prezema ponatamo{ni ~ekori za razvojot na svoite proizvodi, dodavaj} i elektri~ni, fizi~ki i hemiski tehnologii na svoite opti~ki precizni pronajdoci.

Vo 1964 godina Kanon po~nuva da se probiva na pazarot za kancelariska oprema, so debi na prviot svetski elektronski kalkulator so deset kop~iwa.

Vo 1967 godina bil otkrien sloganot na Kanon “Kameri vo desnata raka, biznisma{ini vo levata”, a vo 1969 godina kompanijata go promenuva imeto od Kanon Kamera Ko (Canon Camera Co) vo Kanon.

Kanon go prifati predizvikot da ja sozdade prvata ma{ina za kopirawe, koja be{e vovedena vo 1970 go-

dina, a vo narednite godini pretrpela nekolku izmeni so razvojot na tehnologijata.

Do 1970 godina Kanon prerasna vo kompanija so prihodi od proda`ba od 44,8 milijardi jeni i pove}e od 5.000 vraboteni. No, zaradi udarot predizvikan od dolarot i akciite na naftata, kako i pridru`nite problemi so displejot na elektronskiot kalkulator vo 1974 godina, Kanon se soo~uva so te{ki vremiwa.

Vo prvata polovina od 1975 godina ne uspeva da ja isplati dividendata za prv pat otkako stanuva javna kompanija.

Vo 1967 godina Kanon go sozdava prviot plan za kompanijata. Toa e ambiciozna strategija koja

treba da go transformira Kanon vo “izvonredna globalna kompanija”, preku voveduvawe na vertikalna biznis-grupa, dodeka kompanijata go etablira svojot horizontalen razvoj, proizvodstvo i proda`en sistem. Planot predviduval visoki ideali so koi rastela mo}ta na vrabotenite, ovozmo`uvaj}i & na kompanijata zabrzano da se obnovi.

Ponatamu, Kanon prodol`uva da raste pod ~adorot na prviot kompaniski plan.

So doa|aweto na erata na personalnite kompjuteri, Kanon na svetot mu pretstavuva serija proiz-

Fabrikata na Kanon vo 1954 godina

PRIKAZNI OD WALL STREET

OTPU[TIJA ILJADNICI LU\E

N

[efot na Johnson & Johnson, Vilijam Veldon, naredi otpu{tawe na 8.900 rabotnici i zede 25,6 milioni dolari plata

i{to ne go pumpa pari~nikot na direktorite taka dobro kako eden mal bran na otpu{tawa rabotnici. Taka veli Institutot za prou~uvawe na politikiIPP od Va{ington, progresivna “tink tenk” organizacija od Va{ington. Vo svojot izve{taj objaven denovive, Institutot veli deka duzina visoko plateni {efovi na kompanii se odgovorni za masovnite otpu{tawa {to gi zasilija korporativnite profiti minatata godina, dodeka istovremeno gi zagor~ija `ivotite na polovina milion rabotnici.

Institutot veli deka top-menaxerite na

50 firmi {to imale najmnogu otpu{tawa otkako po~na ekonomskata kriza v xeb si stavile re~isi 50% pove}e pari odo{to prose~en direktor na kompanija od indeksot S&P 500.

Direktorite “otpu{ta~i” prose~no zemale po 12 milioni dolari lani, sporedeno so 8,4 milioni dolari kolku {to bil platen direktor na “blu ~ip” kompanija od Wujor{kata berza.

“Na direktorite definitivno vlakno ne im fali od glavata”, velat istra`uva~ite na IPP”, predvodeni od Sara Anderson, vo 17-ot godi{en izve{taj za direktorskite plati. “No, tie, kako {to obrazlo`uvame vo ovoj dokument, predizvikuvaat drugi da stradaat – so toa {to kratat rabotni mesta za da gi napravat u{te poudobni i onaka komfornite direktorski gnezda”, veli Anderson.

FEQTON

03.09.2010

15

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii.

Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii vodi koi dotoga{ ne bile videni. Me|u ovie proizvodi bila i personalnata ma{ina za kopirawe, koja se bazirala na kertrix sistem, laserski pe~ata~ so poluprovodni~ki laser, kako i Babl Xet inkxet pe~ata~. Kanon vo ovoj period po~nuva da go promovira svoeto globalno proizvodstvo, za da ja ostvari svojata cel i da stane izvonredna globalna kompanija.

Toga{, vo 1988 godina, na 51-godi{ninata od osnovaweto na kompanijata, Kanon ja najavuva svojata “vtora inauguracija” i ja otkriva svojata korporativna filozofija “Kjosei”, {to dotoga{ pretstavuvalo nepoznat poim. Vo toa vreme Kanon po~nuva da promovira progresivnost preku aktivnostite povrzani so za{titata na okolinata, so voveduvaweto na kertrix toner koj se reciklira, kako odgovor na globaliziraweto na sopstveniot razvoj.

ODLI^EN GLOBALEN KORPORATIVEN PLAN Kanon niz vremeto razvival tehnologii bez presedan i vnimatelno gi odgleduval za da sozdade biznis-mo`nosti i proizvodi nezamenlivi od koja

bilo druga kompanija. Do sredinata na devedesettite godini sistemot na biznisdivizijata vovedena vo sedumdesettite po~nuva da poka`uva znaci na slabost.

Vo toa vreme Kanon isto taka imal dolg od pove}e od 840 milijardi jeni, {to bilo pokazatel deka kompanijata imala potreba da ja smeni finansiskata konstitucija, dokolku saka da gi sprovede dolgoro~nite proekti i da lansira novi biznisi.

Fuxio Mitarai stanal {estiot pretsedatel na Kanon vo 1995 godina, a vo 1996 go voveduva “Izvonredniot globalen korporaciski plan”. Mitarai go transformiral korporativniot na~in na razmisluvawe od parcijalen vo totalna optimizacija. Toj go prenaso~il fokusot na kompanijata od

EVOLUCIJA NA LOGOTO KANON

I Fuxio Mitarai i Cunei U~ida, glavnite menaxeri na Kanon denes proda`bata na profitot.

Ovoj plan go pretstavuva startot na inovaciite koi denes se karakteristi~ni za Kanon.

Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za sozdavaweto na brendot Kelogs, poznatata amerikanska kompanija za proizvodstvo na `itarki.

KORPORATIVNATA FILOZOFIJA “KJOSEI”

K

onciznata definicija na zborot “kjosei” bi bila “`iveewe i rabotewe zaedno za zaedni~ko dobro”. No, definicijata {to Kanon ja dava za svojata filozofija “Kjosei” e po{iroka. Koga vo Kanon se spomenuva “kjosei” se misli na “site lu|e, bez razlika na rasata, religijata ili kulturata, koi harmoni~no `iveat i rabotat zaedno za idninata”. Sepak, prisustvoto na disbalans vo svetot, vo oblas-

tite kako {to e razmenata, nivoto na prihod i gri`ata za `ivotnata sredina, donekade go popre~uvaat dostignuvaweto na “kjosei”.

Adresiraweto kon ovie disbalansi pretstavuva aktivna misija na Kanon. Spored Kanon, vistinskite globalni kompanii mora da ostvarat dobri relacii, ne samo so svoite potro{uva~i i so oblastite vo koi tie rabotat, tuku isto taka i so naciite i `ivotnata sredina.

Vo srcevinata na ovaa filozofija e odgovornosta {to kompanijata treba da ja ima so svojata op{testvena aktivnost. Zaradi ovaa pri~ina, celta na Kanon e da pridonese za globalniot prosperitet i dobrosostojbata na ~ove{tvoto.

Vo Kanon veruvaat deka ovaa filozofija na kompanijata }e & donese kontinuiran rast i }e go donese svetot poblisku do ostvaruvawe na “kjosei”.

E I ZARABOTIJA MILIONI [tetata napravena od ovie {ampioni na otpu{tawata e ogromna, veli Institutot.

Kompaniite od listata na onie 50 {to gi spomenavme, otpu{tile 531.000 rabotnici vo periodot od noemvri 2008 i april 2010 godina, {to pretstavuva tri ~etvrtini od otpu{tawata vo 500-te najgolemi amerikanski kompanii. U{te pove}e, branot otpu{tawa dojde vo vreme koga nevrabotenosta vo SAD be{e na visoko nivo nevideno vo poslednite tri decenii, {to zna~i deka mnogumina od otpu{tenite prili~no dolgo }e bidat bez rabota. IPP dava zabele{ki na naslovite {to gi preplavija me-

diumite izminative godinadve za toa deka direktorite si gi skratile platite zaradi krizata. Pogolem problem spored Institutot e toa {to prose~nite realni plati na rabotnicite{to zna~i prilagodeni na stapkata na inflacija- stagniraat od 1970-te, dodeka direktorskite plati rastat kontinuirano so golema brzina.

“Po prilagoduvawe na stapkata na inflacija, izleguva deka direktorskite plati vo 2009 godina pove}e od dvojno se zgolemile vo odnos na prose~nata plata na kompaniskite {efovi vo 1990-te, a pove}e od ~etirikratno

se zgolemile vo odnos na nivnite plati vo 1980-te.

Ako gi sporedime nivnite sega{ni ~ekovi so onie vo dekadite od sredinata na 20-ot vek, izleguva deka se osum pati podebeli”, naveduva Institutot.

IPP isto taka gi imenuva i 10-te direktori {to primile najgolemi ~ekovi dodeka gi naredile najgolemite otpu{tawa za vreme na krizata.

Na vrvot od spisokot e porane{niot {ef na [ering-Plau (ScheringPlough), Fred Hasan, koj {to primil 49,7 milioni dolari plata i bonusi otkako ja prodal ovaa farmacevtska kompanija na

Merk (Merck), zdelka {to dovede do otpu{tawe na 16.000 rabotnici.

Vtor na spisokot e u{te eden direktor od sektorot farmacija, ~ie liderstvo stana predmet na javna kritika vo posledno vreme, a toa e Vilijam Veldon, glavniot izvr{en menaxer na Xonson i Xonson (Johnson & Johnson). Veldon zarabotil 25,6 milioni dolari lani, vo vreme koga firmata otpu{ti 8.900 rabotnici i se strmoglavi kon skandal so povlekuvawe od proda`ba na neispravni proizvodi, afera koja s$ u{te trae.

A, ovaa lista ne bi bila celosna bez imeto na

meto Kanon ima zna~ewe “sveto pismo”, odnosno “kriterium ili standard za presuda”. So ovie zborovi efektivno se opfa}a korporativniot duh na Kanon, koj ima za cel da vospostavi globalni standardi za naprednite tehnologii i servisi, dodeka prerasnuva vo kriterium vo industrijata kon koj drugite }e se stremat.

Logoto na Kanon, vovedeno vo 1935 godina, ima pretrpeno nekolku izmeni, naporedno so rastot na kompanijata. I pokraj ovie modifikacii, silniot karakter na kompanijata se prepoznava po po~etnata bukva S, ostava vpe~atok od prviot den od sozdavaweto na kompaniajta.

Denes logoto na Kanon so svojata `ivo crvena boja e poznato nasekade niz svetot. Vo 1933 godina, so osnovaweto na laboratorijata za opti~ki instrumenti, prvi~noto ime {to im bilo dadeno na kamerite bilo Kvanon (Kwanon). Ova ime se povrzuva so budisti~kata bo`ica na milosrdieto, a toa e reflekcija na `elbata na kompanijata da ja sozdade najdobrata kamera na svetot. Prvoto logo bilo sklop na slikata na bo`icata so 1.000 race ogan od stranata.

So razvojot na kompanijata i voveduvaweto na marketing-oddelot se pojavila potrebata na ime na brend koe }e bide prifateno od lu|eto niz celiot svet. Od ovaa gledna to~ka vo 1935 godina imeto Canon se registrira kako oficijalen za{titen znak.

Dizajner specijaliziran vo poleto na marketingot go sozdava originalnoto logo vo 1935 godina, pravej}i go prepoznatliv brendot po izgledot na prvata bukva. Ponatamu nastanuvaat dve pomali modifikacii na logoto, a od 1956 godina logoto na Kanon ostanuva nepromeneto. Dene{noto logo pretstavuva rezultat na makotrpni i precizni dizajnerski napori.

Institutot za prou~uvawe politiki od Va{ington veli deka top- menaxerite na amerikanskite kompanii {to imale najmnogu otpu{tawa otkako po~na ekonomskata kriza v xeb si stavile re~isi 50% pove}e pari odo{to prose~en direktor na kompanija od indeksot S&P 500. doskore{niot direktor na NR, Mark Hrd, koj {to mora{e da se povle~e od funkcijata minatiot mesec otkako izleze deka osumcifreniot ~ek ne mu bil dovolen za da gi podmiri tro{ocite za svoite qubovni sostanoci so edna slu`beni~ka.

Hrd zaraboti 24 milioni dolari vo 2009 godina i go potpi{a

ukazot za otpu{tawe na 6.400 rabotnici. HP pred nekoja godina najavi deka }e otpu{ti 25.000 rabotnici. Duri sega, otkako se pojavija dilemi okolu nekoi “dostignuvawa” na Hrd dodeka go dr`el kormiloto v race, retko koj bi izrazil somnevawe vo negovata posvetenost i navistina da ja ostvari taa brojka.

FUN BUSINESS

16 03.09.2010 FILANTROPIJA

BILDAWE REJTINZI Donaciite na slavnite se dobri za imixot, no dali dobro funkcioniraat nivnite fondacii?

I

ako im slu`at kako dobar dano~en sovetnik, donaciite se od su{tinsko zna~ewe koga slavnite seriozno se odlu~ile za gradewe brend. I, taka, baraj}i pri~ina za donirawe, slavnite

imaat mal izbor. Nastrana od toa, koga postoi identifikacija so kauzata (primerot so Meri Tajler Mur i Fondacijata za istra`uvawe na dijabetes), nekoi koristat {ansa da dadat ke{ vedna{ po nekoja prirodna katastrofa (Bred Pit i Anxelina

Xoli za Haiti) ili pri golemi nastani za sobirawe sredstva, kade {to }e mo`at da se izdvojat od tolpata i da bidat zabele`ani i po~ituvani.

Sepak, slavnite mo`at da postapat kako Bil Gejts, Majkl Blumberg, Majkl Del i mnogu drugi milijarderi od listata na “Forbs”, i da osnovaat nivna sopstvena fondacija, duri i brendirana so nivnoto li~no ime.

Re~isi ~etvrtina od onie na listata milijarderi za 2010 godina imaat svoja

sopstvena humanitarna organizacija. So privatna fondacija mo`at da si dozvolat maksimalna kontrola i benefit od dano~noto planirawe, a da ne zboruvame za podobruvawe na imixot. Vo godina so visoki prihodi slavnite mo`at da dadat, kako {to velat, i do 1 milion dolari vo nivnite privatni fondacii, i da dobijat tekovno dano~no namaluvawe za site tie pari. No, fondaciite mora da potro{at samo 5% od nivnite sredstva za humanitarni raboti sekoja godina. Toa zna~i deka

najgolemite donacii mo`at da se najdat za vo idnina, verojatno koga zaboravenata slavna li~nost }e ima potreba od podobruvawe na imixot. Taka, fondaciite mo`at da bidat dobri za slavnite. [to e so doniraweto? “Forbs” gi ispital poslednite dano~ni prijavi za 175 neprofitni organizacii, silno povrzani so slavnite, i otkriva deka mnogumina operiraat so

Fondacijata Xoli-Pit edna od najaktivnite

Ejnxl Netvork na Opra Vinfri, koja ve}e ne raboti, razdala 8,6 milioni dolari

izvonredna efikasnost, dodeka drugite imaat pogolemi tro{oci. Ako fondacijata primarno gi dobie parite od slavnata li~nost (a, toga{ nema tro{oci za organizirawe nastani za pribirawe na sredstvata) i ne vodi programa, tuku, ednostavno dodeluva pari za drugi humanitarni nastani, operativnite tro{oci, ili tro{ocite za odr`uvawe, mo`at da bidat neva`ni, sitni.

Kapriciozno nare~enata Amerikanska fondacija za u~tivost i doteruvawe, na Dejvid Leterman, podelila 1,2 milioni dolari vo donacii od razli~en vid, so operativni tro{oci od samo 25 dolari. Fondacijata na Alek Boldvin razdava 555 iljadi dolari so samo 215 dolari za operativen tro{ok, a negoviot prijatel, akterot Stiv Martin, isplatil 399 iljadi dolari, a 329 dolari zaminale kako tro{oci za odr`uvawe.

Fondacijata na novelistot Din Kunc rasfrlila 1,2 milioni dolari so operativni tro{oci od 2.400 dolari, dodeka, pak, Marta Stujard podelila 1,6 milioni so operativen tro{ok od samo 4.891 dolari. Drugite slavni so {tedlivi fondacii ({to imaat operativen tro{ok od 5% i pomalku) se Kandis Bergen, Selin Dion, Glorija Estefan, Ri~ard Gir, Kelsi Gramer, Ron Hauard, Anxelina Xoli i Bred Pit, Stivi King, Lorni Majkls, Beti Midler, pa duri i Donald Tramp.

Na drugiot kraj na spektarot se slavnite so po najmalku edna fondacija, od koja imaat relativno visoki operativni tro{oci (20% ili pove}e), i tuka se vklu~eni Xejn Honda, Hag M. Hefner, Leri King i re`iserot Majkl Mur. Neprofitnata organizacija Ejnxl Netvork, na Opra Vinfri, koja ve}e ne raboti, razdala 8,6 milioni dolari, no imala pove}e od normalna stapka za operativen tro{ok, duri 37%.

Portparolot na televiziskata tok-{ou yvezda veli deka pridonesite glavno doa|ale od gleda~ite, a Opra sama gi

pla}ala tro{ocite.

Humanitarnata organizacija na Rozi O’Donel, fondacijata Za site deca, minatata godina razdala 2,9 milioni dolari vo donacii. No, za odr`uvawe O’Donel potro{ila 1,9 milioni, ili 64% za sekoj doniran dolar, {to pretstavuva najvisoka cena za odr`uvawe na vakvite fondacii. Zo{to go napravila toa? Iako od fondacijata ne dale odgovor, vo dano~noto podnesuvawe se zboruva za 340 iljadi dolari vo tro{oci pri pribiraweto pari, pla}awe zaem i iljadnici dolari za neo~ekuvani “menaxerski” isplati.

Fondaciite na slavnite, {to gi koristat sportskite nastani kako na~in za sobirawe pari, se ~esto me|u najmalku efikasnite.

Tuka e primerot povrzan so imeto na Bob Houp, legendarniot “entertejner” koj po~ina vo 2003 godina na 100-godi{na vozrast.

Smestena okolu Palm Springs, Kalifornija, fondacijata Bob Houp Klasik go predvodi golf-turnirot {to producira 1,6 milioni dolari za drugi dobrotvorni donacii.

No, za da se napravi toa, fondacijata mora da potro{i petpati pove}e vreme presmetano vo tro{oci. “Mnogu e te{ko da se vrednuva donacija kako na{ata spored principite na efikasnosta”, veli nejziniot biznismenaxer, Xejms Rid. Fondaciite na slavnite mo`at da propadnat duri i koga yvezdata nema da propadne.

Poslednite dostapni podneseni prijavi za danok poka`uvaat mala aktivnost ili voop{to nikakva aktivnost vo doniraweto, i toa kaj neprofitnite organizacii povrzani so Nikolas Kejx, Kelvin Klajn, Lu Goset Xunior ili Brus Vilis.

No, oskarovecot Goset, koj ima 74 godini, najavi deka po~nuval so zgolemuvawe na fondovite za izgradba na centar za mladi vo golemiot grad {to doprva }e se dizajnira.

Negova cel, veli, e da im podari mesto na decata za da mo`at da bidat “podaleku od gansterstvoto”.

FUN BUSINESS

17

03.09.2010

TRENDOVI

AVIOPREVOZ

PUTIN NE E MNOGU PO SOVREMENATA TEHNOLOGIJA

PODOBRO DVA MESECA PORANO, OTKOLKU VO “5 DO 12”

Ruskiot premier, Vladimir Putin, nema mobilen telefon, ne saka ni da ima, a i toj doma{niot koga yvoni go izbegnuva. Toj odamna e poznat po toa {to ne saka takvi uredi, u{te od vremeto koga be{e pretsedatel na Rusija SILVANA JOVANOVSKA

A

jovanovska@kapital.com.mk

ko nekoga{ posakate da mu se javite na premierot Putin, toga{ navistina }e se izma~ite i pove}e od mo`no e da ne go dobiete nikoga{. Pokraj toa {to e re~isi nevozmo`no da stapite vo kontakt so nekoj visok dr`aven funkcioner (ako ne kaj nas) barem vo svetot, premierot nema mobilen telefon, a i doma{niot isto kako da go nema.

Vladimir Putin priznal za vreme na sostanokot so pretstavnicite na kompanijata Norilski Nikel deka nema mobilen telefon, deka ne ja kreva slu{alkata nitu na doma{niot, a slikite od svoeto semejstvo gi ~uva na stariot dobar na~in, vo negoviot pari~nik. Za vreme na sredbata, eden od vrabotenite go pra{al kakov mobilen telefon koristi premierot, a toj otse~no odgovoril: “Jas nemam mobilen telefon, ne koristam takvi uredi, a i da imav postojano bi yvonel”.

Toj duri i dodal deka ako doma telefonot mu zayvoni, voop{to ne ja kreva slu{alkata.

Deka Putin ne e fan na svetskite najnovi trendovi i tehnologii i deka ne koristi mobilni telefoni e poznato u{te od 2005ta godina, koga toj be{e pretsedatel na Rusija.

Zo{to e toa taka, ne be{e poznato. No sega se dozna.

Odgovorot e ednostaven – ne koristel takvi uredi.

Za razlika od negoviot kolega, sega{niot pretsedatel na Rusija, Dmitri Medvedev e poznat kako strasen qubitel na site tehnolo{ki uredi. Ruskiot voda~ ima dva iPhone

Najnovite istra`uvawa go pobivaat dosega{niot “nepi{an” zakon vo avioprevozot, deka ako kupite last minute karta }e pominete najevtino. No, tie imaat tvrdewe koe go odrekuva prethodnoto, a toa e deka, sepak najevtino }e pominete dokolku avionskiot bilet go kupite 8 nedeli pred patuvaweto SILVANA JOVANOVSKA

D

jovanovska@kapital.com.mk

okolku ~esto patuvate, sigurno imate problemi so avionskite karti i nivnite ceni. Site sakame da patuvame, a da potro{ime {to pomalku pari. Istra`uvaweto na Observer, koe }e bide objaveno vo Ekonomik `urnal (Ecnomic Journal), rezultiralo so zastra{uva~ki rezultati koi napravile slo`ena formula, so ednostaven rezultat – avionskite karti se najevtini ako se kupat dva meseci pred da trgnete na pat.

Istra`uvaweto na dvajcata ekonomisti Makot Vatanabe i Mark Muler, poka`alo deka ako avi-

K

Premierot Putin e “skaran” so tehnologijata telefoni, a od neodamna se opremi i so iPad. Inaku, posledniov mesec Putin se pojavuva{e vo javnosta kako voza~ na “harli dejvidson”, potoa kako kopilot na avion za gasnewe po`ari i

najposle kako voza~ na dolgi pateki – so modelot “karina” na Lada, izvoze 2.000 kilometri na avtopatot Moskva-Vladivostok.

Izgleda deka “trkalaweto na benzin” mu e posilna strana.

O

M

E

R

C

onskite karti se kupat to~no osum meseci pred da se trgne na pat, toga{ }e gi dobiete za najmalku pari. Nivnite stavovi se sprotivni na onie “last minute” ili kako {to narodski go narekuvame “5 do 12”, bidej}i, velat tie, ako predolgo ~ekate i ne e sigurno, mo`ete i da ostanete bez karta, a

i “tradicionalnite” aviokompanii se skloni na toa poslednite mesta da gi naplatati nekolku pati pove}e od prose~nata cena.

Vatanabe se dr`i do negoviot stav, kako i do toa deka avionskite bileti mo`at da se kupat povtino vo popladnevnite ~asovi otkolku nautro.

Sekoga{ e va`no da e sigurno i poevtino, otkolku neodredeno do poslednata minuta I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

FUN BUSINESS

18 03.09.2010 FUDBAL

KOLINA ZNAE NAJDOBRO!

Legendata na fudbalskoto profesionalno sudewe, Pjerluixi Kolina e vistinski pioner vo svojata profesija. Primer za pomladite generacii, planetrano po~ituvan i od kolegite sudii no i od igra~ite poradi svojata pravednost i precizna odlu~nost ADRIJANA ATANASOVA

P

atanasova@kapital.com.mk

jerluixi Kolina, italijanskiot fudbalski sudija se smeta deka e eden od najdobrite vo svetski ramki.

Iako pove}e ne se zanimava aktivno so sudeweto, toj e vrzan za svojata qubov, fudbalot, kako neplaten konsultant na italijanskata Asocijacija za fudbalski sudii (AIA) i e ~len na sudiskiot komitet na UEFA. Pjerluixi Kolina

u{te vo tinejxerskite godini sportuval, igral fudbal i studiral ekonomija na univerzitetot vo Bolowa, kade {to diplomiral vo 1984 godina.

Iako po vokacija e finansiski sovetnik,

toj vrvot vo svojata kariera go do`iveal za vreme na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2002 godina, za vreme na natprevarot pome|u reprezentaciite na Germanija i na Brazil.

Mnogumina ne znaat deka ovoj vrven sudija vsu{nost e diplomiran ekonomist i finansiski sovetnik koj na svoite predavawa objasnuva kako vo biznis -opkru`uvaweto gi koristi site onie tehniki koi gi upotrebuval dodeka se zanimaval so sudeweto.

Kolina vo 2007 godina stanal fudbalski ambasador na kompanijata Masterkard (MasterCard) i taka postepeno se pridru`il kon ostanatite fudbalski imiwa, kako {to se Pele, Eusebio, Bobi ^arlton, Jurgen Klinsman. Masterkard e oficijalniot sponzor na UEFA-evropskite prvenstva od 1992 godina, potoa na UEFA Ligata na {ampioni od 1994 godina. Kolina pretstavuva edna legenda

Praveden, precizen i odlu~en K

O

M

E

R

C

I

J

A

i vistinski pioner na fudbalskoto sudewe, koj podednakvo go po~ituvaat i kolegite sudi,i no i igra~ite.

So zaemnata sorabotka na Masterkard i Kolina ova najvredno sponzorstvo na nekoj na~in dobi na vrednost, izjavi Pol Mjulendijk, direktorot na oddelot za sponzorstva vo kompanijata Masterkard za Evropa.

So pomo{ na ovaa kompanija, Pjerluixi stana portparol na fudbalskoto sudewe {irum Evropa.

Na svoite predavawa gi objasnuva tehnikite za podgotvki pred sekoj natprevar, kako i prou~uvaweto na fudbalskite ekipi i na poedine~nite igra~i s$ so cel da se bide eden ~ekor pred niv.

Site ovie tehniki gi dava kako sovet za upotreba i vo biznisopkru`uvaweto.

Prenesuvaweto na iskustvoto i znaeweto vrz pomladite generacii-sudii za Kolina pretstavuva najgolema strast.

Blagodarej}i na sorabotkata so Masterkard toj

L

E

N

O

G

podobro gi sogleduva razli~nite aspekti na igrata i se raduva {to tokmu so ovaa kompanija, koja tolku godini e povrzana so fudbalot zamolila tokmu toj da bide niven ambasador.

Samiot Pjerluixi e avtor i na knigata “Pravilata na igrata�, vo koja dlaboko navleguva vo analizata na ovaa moderna igra. Posebno na spravuvaweto so celokupniot pritisok i

stres koj go ~uvstvuvaat ma`ite koi vo tekot na igrata se pod budnoto oko na publikata i na celokupnata javnost.

Ovaa kniga e prevedena i na makedonski jazik.

Prepoznatliv lik od fudbalskite tereni L

A

S

SPORT

03.09.2010

SPORT

FUDBAL

“MAGI^NOTO STAP^E” NA MURIWO “Ne sum Hari Poter, pa da zamavnam so stap~eto i da dobiemee pobeda” e poslednata izjava na trenerot na Real, al,, Muriwo, ur , posle brojnite kritiki od strana na mediumite koi oi ne muu dozvoluvaat da zdivne posle remito so Majorka. Toj veli dekaa tamu e samo dva meseca i se smenile mnogu igra~i, a~i,, a odd seto toa produktivni i vo celosen sostav imale edvaj dvajj desett treninzi. Toj veli deka ima vreme i deka rabotite ite ne see taka crni kako {to gi pretstavuvaat mediumite

FUDBAL

FUDBALSKI BAKSUZI

T

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

N

ekoj ~uden baksuz gi sledi nekoi od svetski poznatite fudbaleri denovive. Samo vo izminative nekolku dena pove}emina fudbaleri do`iveaja soobra}ajni nesre}i, od koi, za sre}a, izlegoa bez seriozni posledici.

Prv koj “pu{ti noga” be{e fudbalerot na Man~ester Siti, Mario Baloteli, potoa italijanskiot fudbaler Luka Toni, koj sezonava e vo Xenova.

Najnov koj se priklu~i na ovaa lista e Francuzinot Xibril Sise, ~len na atinskiot Panatinaikos.

Toj so svojot avtomobil, marka Bentli, bil na pat kon trening-kampot na Panatinaikos koga vo nego udrilo drugo vozilo. Dvata avtomobili bile prili~no o{teteni vo sudirot, K

O

M

E

R

C

I

J

A

Pominal bez povredi i sosema normalno go pominal treningot no i Sise i voza~ot vo drugiot avtomobil ostanale nepovredeni.

Na sajtot na atinskiot klub pi{uva deka 29godi{niot francuski internacionalec, sepak, stignal na treningot, no so drugo prevozno sredstvo, i sosema normalno treniral so soigra~ite.

Toj e vo gr~kiot klub Panatinaikos od 2009ta godina, koga napravi transfer vreden 8 milioni evra od Marsej, a be{e i pozajmen vo Sanderlend.

So Sanderlend igra{e vo angliskata Premier liga, kade {to dade 11 golovi vo vkupno 39 pojavuvawa.

L

E

N

O

G

19

L

A

S

renerot @oze Muriwo za remito bez golovi so Majorka i najmnogu poradi neefikasnata igra e na meta na mediumite koi ne go ostavaat ni za moment na mira. Za niv e neopravdano toa {to vo minatata sezona so Inter osvoil s$ {to imalo, Ligata na {ampionite, prvenstvoto i nacionalniot kup, a potoa otide vo Real da go stori istoto, no u{te na samiot po~etok zaostanuvaat.

Tomku toa e pri~inata poradi koja trenerot trpi niza kritiki.

Na seto toa, toj go vra}a udarot vo ista mera, velej}i: “Jas sum trener, a ne Hari Poter. Toj e vol{ebnik. No, magijata e fikcija, a jas `iveam za fudbalot, koj e realen i vistinski. Vo Madrid sum samo dva meseci.

Donesovme mnogu novi fudbaleri, a samo na 10

treninzi go imav kompletniot tim na raspolagawe”, izjavi toj.

Toj veli deka negoviot trenerski profil e razli~en od onoj vo koj vo Real naviknale vo poslednite nekolku godini i deka negovata li~na stabilnost mu dava pravo da ka`e deka e idealen trener za klubot i to~no znae {to mu nedostiga. Toj e tamu bidej}i na klubot mu treba samodoverba i konstantnost. Istakna deka toa e zaedni~ki proekt na koj s$ u{te se raboti i e vo konstruktivna faza i veruva deka }e uspee. Dopolni deka i vo slu~aj da ne uspee i da trgnat na lo{o rabotite, }e si zamine od klubot, bidej}i sekoga{ za nego }e ima rabota vo golemite evropski klubovi.

I pokraj toa {to Real i Muriwo go odbraa pote{kiot pat, na startot vo Primera da ja “brkaat” Barselona, rabotite ne se taka crni kako {to toa go pretstavuvaat mediumite. Prvenstvoto e dolgo i bodot protiv Majorka ne e

tragedija, bidej}i minatata sezona klubot na Nalearitee {en na doma{en teren od i, 19 sredbi, ostvarija 15 dno pobedi, edno amo remi i samo zi, tri porazi, ri {to govori za silata na ednoto timot. Slednoto klo Real }e go igra naa doma{en teren na i so Osasuna ot ja tuka klubot rvata o~ekuva prvata od pobeda pod “magi~notoo stap~e” naa Muriwo.

Ne e Hari ari Poter, za da napravi r magija,, ama,, sepak se trudi ddi bidej}i d j `ivee za fudbalot.

FUDBAL

VAN DER VART E SRE]EN SO TRANSFEROT

H

olandskiot fudbaler, 27-godi{niot Rafael van der Vart e novoto zasiluvawe na Totenhem, koi go fatija “posledniot voz” i go donesoa od Real Madrid vo svoite redovi. FA i oficijalnio go potvrdi transferot na Vajt Hart Lejn, a Van der Vart e navistina sre}en poradi transferot. Klubot na smetkata na Real Madrid }e iske{ira 10 milioni evra.

“Interesot od Totenhem dojde mnogu brzo i nemav mnogu vreme da razmisluvam. No, sakam da igram fudbal povtorno i ako e mo`no sekoja nedela,

ova e prekrasen klub. Jas sum kompletno sre}en”, izjavi Van der Vart po kompletiraweto na transferot. “Vozbuden sum poradi mo`nosta da igram vo Anglija. ]e vidime dali }e se prisposobam, no mislam deka sekoj dobar fudbaler mo`e da se adaptira i mnogu sum gord na ovoj transfer”.

Poznatiot fudbaler e vo brak so manekenkata Silvija van der Vart i imaat edno dete. Mediumite gi narekuvat “novite Bekamovi”, no tie ne sakaat da gi vikaat taka, velej}i deka `iveat sosema noramlen `ivot.

Holan|anecot e zadovolen od transferot i bi sakal ako mo`e da igra sekoja nedela

TENIS

AZARENKA KOLABIRALA PORADI POTRES NA MOZOKOT

N

a visokata temperatura na terenite na Fle{ing Medouz (pove}e od 35 stepeni Celziusovi), na koi se odr`a Ju Es Open, Belorusinkata Viktorija Azarenka kolabirala po samo polovina ~as igra protiv @izel Dulko od Argentina. Za vreme na odigruvaweto na poen, Azarenka, koja be{e nazna~ena za desetti nositel na Otvorenoto prvenstvo vo SAD, i be{e edna od favoritkite za mo`en pobednik, ednostavno se sru{ila na zemjata na koja nemo}no le`ela. So

brza intervencija na lekarite, 21-godi{nata teniserka se osvestila i na koli~ka e iznesena nadvor od terenot.

Rezultatot dotoga{ bil 5-1 za argentinskata teniserka.

Se pretpostavuva{e deka pri~inata za nesre}niot nastan e `e{koto vreme. Vo Wujork ovie denovi temperaturata se iska~uva i do 38 stepeni Celziusovi. No, najnovite informacii se deka taa, vsu{nost, imala mal potres na mozokot, predizvikan od udarot na glavata koj go dobila koga padnala vo salata koga ve`bala denta, a sonceto

bilo samo faktor plus koj ja ote`nal rabotata i ja dovel do ovoj stepen. Taa pobarala pomo{ u{te na po~etokot na

natprevarot poradi rakata koja dolgo vreme ja ma~i, za potoa na svojot servis da se sru{i na terenot.

Se pretpostavuva{e deka pri~inata za kolapsot e `e{koto vreme, no potoa se dozna deka se raboti za potres na mozok, predizvikan od udar na glavata na trening