Br.119-kapital-06.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON KELLOGG’S

KOLUMNA

VRABOTENITE SE NAJVA@NOTO NE[TO NA KELLOGG’S

PRED NEKOLKU GODINI BE[E RAZLI^NO

ILIJA DIMOVSKI

STRANA 14

STRANA 8

OTÊT ZA 4 GODINI NAJGOLEMI SUBVENCII VO ZEMJODELSTVOTO RAMEN DANOK REFORMA BRUTO PLATA POVISOKI PLATI ZA JAVNIOT SEKTOR POVISOKI PENZII VIZNA LIBERALIZACIJA [TO VETI, A NE OSTVARI VLADATA VO PROGRAMATA OD 100 ÊKORI: ÊBREN GALI[TE BO[KOV MOST PATNITE PRAVCI PO KORIDORITE 8 I 10 GASOVODOT @ELEZNI^KATA PRUGA PO KORIDOROT 8 GASIFIKACIJA NA TEC NEGOTINO

NA ZATVORAWE, PETOK, 03.09.2010, 13.00~.

M 10 MBI MBID M OMB O

00,05% 0,07% 0 00,11%

EVRO/DENAR EV DOLAR/DENAR D EVRO/DOLAR EV

61,65 48,10 1,28

NAFTA BRENT N EURORIBOR EU

77,27 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.09) IN 2.360

MBI 10

2.350 2.340 2.330 2.320 2.310

SDSM:

2.300 30.8

31.8

01.9

02.9

03.9

REZULTATOT E OSIROMA[ENA I IZOLIRANA MAKEDONIJA

2i5 PORAKA

GRUEVSKI NAJAVUVA SREDBI SO CRVENKOVSKI! STRANA 5

JAVNITE PRETPRIJATIJA KONE^NO GI OBJAVIJA IZVE[TAITE

POVE]ETO JAVNI PRETPRIJATIJA VO KRIZNATA 2009 RABOTELE SO PROFIT STRANA 10

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

ZO[TO BI ZAPRELE, KOGA NE SME NI TRGNALE!? STRANA 2

MI[EL BARNIE, KOMESAR NA EU ZA VNATRE[EN PAZAR I FINANSISKI USLUGI

TRI NOVI TELA ZA KONTROLA NA EVROPSKITE BANKI STRANA 13

2 06.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 06 SEPTEMVRI 2010

ZO[TO BI ZAPRELE, KOGA NE SME NI TRGNALE!? o sovremeniot koncept na odnosite so javnost (PR) se koristi praviloto “ako za ne{to ne moè{ da najde{ objasnuvawe, toga{ sekako treba da ja pro{iri{ temata za koja treba da zboruva{!? Ova se prakti~ni profesionalni soveti. Ottuka, ekspozeto na premierot, gospodinot Nikola Gruevski, poglednato kako zbir na retori~ki tezi, svojata logika ja vle~e tokmu od vakviot sovet na profesionalcite vo negoviot kabinet zadolèni za odnosi so javnost. Dobro zavr{ena rabota! Sublimirano, eve {to e sraboteno za ~etiri godini: se zgolemi brojot i platite vo javnata administracija, zemjodelcite dobivaat subvencii vo milioni evra (!?), a celiot narod znae deka toj }e re{ava na referendum, dali i na koj na~in Makedonija }e vleze vo NATO, }e otpo~ne pregovori za ~lenstvo vo EU! Gruevski li~no zaradi ova ima betoniran rejting! I toa treba da se notira kako rezultat! Za razlika od mene {to mi trebaa samo tri reda da otslikam kade e uspehot na Vladata vo poslednite ~etiri godini, na gospodinot premier mu trebaa 80 minuti vo skratena verzija da n$ informira za rezultatite! Najavi cela kniga za ostvarenoto so iljadnici “crtki” i nabrojuvawa! Dobra rabota i za tie {to }e ja pi{uvaat, i za tie, {to “ne daj boè” podocna }e ja recenziraat! U~ebnik kako u~ebnik – Makedonija e ova ...Sepak, drugo mi e muabetot ...A kolku poefektni }e bea i ekspozeto i rezultatite vo makedonskata ekonomija ako se ostvarea slednite pet – {est proekti: Prvo, hidroelektranata êbren, vtoro, hidroelektranata Gali{te, treto, hidroelktranata Bo{kov Most, ~etvrto, gasovodot vo

Makedonija koj treba{e da gi poevtini energetskite tro{oci na kompaniite, za da bidat pokonkurentni, petto, èlezni~kata pruga po Koridorot 8, {esto, gromoglasno najavuvanite proekti – patnite pravci po Koridorot 8 i Koridorot 10, gasifikacijata na TEC Negotino ... i u{te najaveni proekti ... Da, da, da se zboruva i deluva za vakvi proekti, voop{to ne e atraktivno za {iroki narodni masi. Lu|eto se samo neto-korisnici na energija (gledaat samo dali e evtina ili skapa), pati{tata gi koristat samo ako imaat pari da si platat patarina, a i ne pravat razlika me|u gas i parno (na drva se gree 50% od narodnata masa), pa ottuka badijala e da se zboruva za ova. Ekonomskite rezultati najavuvani nagolemo, deneska gi nema ... Nema investicii vo krupni proekti, kompaniite se anemi~ni i nelikvidni, ne otvoraat novi rabotni mesta, nevrabotenosta go jade kulturniot i socijalniot kapacitet na zemjata. Koga se zboruva kako da raste bru to-doma{niot prozivod, i po ~etiri godini, se zboruva za rast na li~nata potro{uva~ka preku zgolemuvawe na platite, a ne rast na investicionata potro{uva~ka preku rast na kapitalnite investicii, investiciite vo kompaniite i rast na izvozot!!?? Premierot pobara nov mandat za u{te ~etiri godini. Moè!? Pa premierot i da ne bara, moè slobodno da go dobie ... ja ima formulata za pobeda na izbori! Eve ja: - B e s kom pr om i sn o s t v o sp or o t so Gr c ij a koj a so godini n$ blokir a, svetskata ekonomska kriza kako osnovna pri~ina za lo{ata ekonomija, “kletata” opozicija predvodena od “vampirot” Branko Crvenkovski koj 16 godini (ovde sose Qub~o Georgievski

glaven i odgovoren urednik zzikov@kapital.com.mk zik ikov@ ov@ @kappita t l.c l.com. om.mk om. mk

kaj kogo gospodinot premier be{e minister) ja “cica krvta na ovoj narod”, kako i najnovata paradigma deka - i pokraj s$: “Makedonija pove}e ne zapira”, a rezultatite }e do{le na dolg rok “oti ne postoi magi~no stap~e za brzi ostvaruvawa”. Dovolno e za pobedata ... Ajde na izbori! No, se pra{uvam, koja bi bila doktrinata na premierot, za ekonomski razvoj, ako sega zavisime samo od nadvore{nite faktori (svetskata kriza i Grcija) i sekako od Branko!? Ajde da re~eme deka Branko poleka zaminuva vo istorijata!? Toga{ {to pove}e nudi Gruevski od golo barawe nov mandat!? Za {to mandat? Za po ~etiri godini povtorno da n$ prosvetli vo zaklu~okot deka ne mo`eme da mrdneme oti sme blokirani od Grcija li? Premiere, legitimen e stavot da vodite avtenti~na politika za sporot so Grcija! Duri prifatlivi se i rezultatite od takvata politika, ednostavno zatoa {to tie rezultati se na{i – makedonski, a vie ste na{ premier! No, premiere, otkako }e se dobijat, smislata na mandatite e so jasni i hrabri odluki i politiki, dr`avata i narodot da se pomestat od to~kata “A” vo to~kata “B”! Makedonija sekako deka nema da zapre, kako {to velite, no pred s$ zatoa {to ne ni trgnala osobeno nekade ...!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

PREMIEROT SO OT^ET ZA ^ETIRIGODI[NOTO VLADEEWE POSAKA NOV MANDAT

KRIZATA I GR^KATA BLOKADA VINOVNI ZA EKONOMSKITE NEUSPESI Ispraven koncept koj dava rezultati preku rabota, posvetenost i odgovornost. Vaka premierot Gruevski go oceni svoeto ~etirigodi{no rabotewe, priznavaj}i deka nema vol{ebno stap~e za da gi re{i ekonomskite problemi koi gi ma~at gra|anite nad 20 godini KATERINA POPOSKA dobil povisoki plati vo poposka@kapital.com.mk prosek za 22% vo 2007 i 2008 godina, a za zemjodelo v k o n c e p t i cite obezbedil vkupno 280 povisoki kri- milioni evra subvencii. teriumi vo up- Premierot ja podobril ravuvaweto so biznis-klimata, voveduvadràvata, najni- j}i go ramniot danok od sko zadolùvawe, najmnogu 10%, ja namalil stapka subvencii vo zemjodelstvoto, na penzisko i invalidsko ramen danok, reformata osiguruvawe, a se pofali i bruto-plata, infrastruktur- so regulatornata gilotina, ni proekti vo za~etok, vizna reformite vo katastarot, liberalizacija, besplatni kako i so proektot za samu~ebnici...Ova se samo del ovrabotuvawe. od klu~nite proekti so koi Toj dodade deka dobrite premierot Nikola Gruevski rezultati od prvite dve se pofali vo svojot ot~et godini od vladeeweto, a za srabotenoto vo izmi- prekinati od krizata gi natite ~etiri godini na ublaìl so antikriznite vlast. Neuspesite, pak, im merki vredni 300 milioni gi prepi{a na ekonomskata evra, so koi ne dozvolil da kriza i na gr~kata blokada se zgolemat i da se vovedat za imeto. Za da go ubedi krizni danoci, da se skranarodot deka ekonomskata tat penziite i platite, da politika koja ja vodel e propadnat banki ili da se uspe{na, Gruevski vo na- slu~i bankrot na ekonomibrojuvaweto stigna i do jata. Iako pred godina i najsitnite grade`ni zafati. pol Gruevski bombasti~no Vo ot~etot na premierot najavi osum milijardi evra mesto najdoa i niza veteni, javni investicii, sega povtorno uveruva deka proeka neispolenti proekti. Svoeto vladeewe, pre- tiranite milijardi }e se mierot go podeli na dva realziraat, no za sedum perioda, pred i za vreme godini. Gasifikacijata na na svetskata ekonomska Makedonija, izgradbata na kriza. Gruevski uveruva{e krucijalnite hidroelektrani deka pridobivkite od ne- êbren, Gali{te, Bo{kov govoto vladeewe vo prvite Most, Lukovo Pole povtorno dve godini od mandatot gi se najdoa na listata na po~uvstvuvale site. Iljad- prioriteti za koi Gruevski nici penzioneri dobile ~etiri godini bara innad 30% zgolemuvawe na vestitor. Premierot vo penziite, javniot sektor edno~asovniot govor na

nekolku pati gi povika gra}anite na trpenie i verba deka site vetuvawa }e gi ostvarele. “Svesen sum deka brojni gra|ani ìveat te{ko, deka ima mnogu problemi, no ne postoi vol{ebno stap~e {to moè da gi re{i. Ima{e i gre{ki, no tie ne bea strate{ki, se popravaa... ”, re~e Gruevski. Za site neuspesi premierot ja obvini opozicijata, velej}i deka dokolku vo 90-tite godini taa rabotela kako {to sega rabotel premierot, Makedonija sega }e bila mnogu ponapred. „Znam deka na mnogumina im se namaluva trpenieto. Ve}e 20 godini ovaa zemja se obiduva da stane od udarot na tranzicijata, a toa ponekoga{ e re~isi tretina od eden ìvot. Nikoga{ ne sum daval la`ni vetuvawa i kako i sekoga{ }e bidam iskren do kraj. Na krajot na poslednata edna godina i na krajot na ovie ~etiri godini vreme e da pogledneme vo narednite ~etiri godini. Zapo~natoto mora da se dovr{i”, pora~a Gruevski. So sloganot “Makedonija ne zapira pove}e” Gruevski go zavr{i svoeto “solo” obra}awe za ~etirigodi{noto rabotewe, ovoj pat bez svoite i ministrite od koaliciskiot partner DUI.

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

QUP^O ZIKOV

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

tanovi za mladi bra~ni dvojki i za samohrani roditeli vo naselbite Lisi~e i Aerodorom po elektronski pat raspredeli Ministerstvoto za transport i vrski. Za stanovite apliciraa 208 kandidati, od koi validni se samo 120. “Se nadevam deka so podelbata na stanovite, 60 semejstva }e go re{at stanbenoto pra{awe”, istakna ministerot za transport Mile Janakieski. Prose~nata cena po metar kvadraten za stanovite {to se delea deneska e 750 evra. Boduvaweto se izvr{i vrz osnova na ponudeniot procent na u~estvo vo vkupnata cena na stanot, dol`inata na bra~niot status i brojot na deca za mladite bra~ni dvojki, a za samohranite roditeli i periodot vo koj roditelot e samohran i brojot na deca.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SDSM: REZULTATOT E OSIROMA[ENA MAKEDONIJA Ako rezultat na va{eto rabotewe e ovaa osiroma{ena, me|unarodno izolirana, bez stranski investicii i dr`ava vo koja vladee kriminalot i korupcijata, ve zamoluvame da ne rabotite tolku i da zemete odmor”, pobara od premierot potpretsedatelot na SDSM, Zoran Zaev, koj najavi deka SDSM po~nuva proekt za celosno razotkrivawe na lagite, manipulaciite i zloupotrebite na VMRO- DPMNE i Gruevski. ZA POLITI^KIOT DEL OD OT^ETOT NA PREMIEROT GRUEVSKI NA STR. 5

NAVIGATOR

06.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

SO INOVACII PROTIV KRIZATA A pokraj faktot {to celiot iot svet se soo~uva so kriza za i kompaniite s$ u{te se avo bezizleznost, za najinovativnite kompanii vo svetot tot u{te edna{ se pokaà deka eka nema kriza. Praktikata deka najdobrite idei i inovaciii se ra|aat za vreme na kriza se potvrdi u{te edna{. Na najgolemiot miot svetski saem za novi tehnologii ogii IFA 2010 koj se odrùva vo Berlin, IT-kompaniite zapo~naa da gi pretstavuvaat svoite najnovi tehnolo{ki re{enija. Godinava bea pretstaveni ogromen broj na Tableti, no najinteresna be{e prezentacijata na Stiv Xobs na najnovata platforma Apple TV so koja na korisnicite na Tabletite }e im se ovozmoì da gledaat poznati TV-{oua i televiziska programa za simboli~na cena, so {to internet-televizijata }e stane direktna konkurencija na tradicionalnata televizija. Ova e samo prodolènie na uspe{nata prikazna koja {to se razvi so proda`bata na tabletite, koi i pokraj krizata i namalenata kupovna mo} na gra|anite zabeleàa nevidena popularnost. No Stiv Xobs ne zastanuva tuka. Toj na saemot

I KLAVDIJ GODNI^

MI[EL BARNIE

SULEJMAN REXEPI

FIDEL KASTRO

a evropskite vlasti, NE povtorno demonstrira O op{testvena odgovornost Niako malku docna, so donacija na ambulantna im tekna da gi zategnat

rviot ~ovek na IVZ uba u{te edna godina tvrdi deka Islamskata P K }e trpi trgovski zaednica nikoga{ ne bila sankcii od SAD poradi

oprema za vozila za brza bankite, koi bea najgolepomo{, {to e od golema korist mite vinovnici za finansiskata kriza za gra|anite vo zemjava

poedinstvena, a tamu vrie od problemi i konflikti

nepo~ituvawe na ~ovekovite prava i politi~ka presija

CVRST STAV KONTRA BARAWETO NA ALBANCITE

ZAVODOT ZA STATISTIKA NE GO DAVA POPISOT VO 2011 GODINA Dr`avniot zavod za statistika raspolaga so me|unarodno priznat kadar koj garantira najprofesionalno sproveduvawe na popisot, velat od ovaa dr`avna institucija MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ràvniot zavod za statistika, kako nositel na statisti~kiot sistem vo dràvata, ima dolgogodi{na tradicija i soodveten stru~en kadar, koj e me|unarodno priznat, i moè da garantira najprofesionalno sproveduvawe na popisot. Ova e odgovorot na Dràvniot zavod za statistika na barawata na DUI,popisot na naselenieto vo 2011 godina da go vr{i posebna komisija pod me|unaroden monitoring. Podgotvenosta na ovaa dràvna institucija uspe{no da ja realizira najgolemata i najskapata statisti~ka operacija vo zemjata ja potvrdile i ekspertizite na probniot popis, {to Zavodot go organiziral vo 2009 godina. “Vo podgotovkite za Popisot 2011, vo 2008 godina zapo~naa intenzivni aktivnosti za negova realizacija, a vo 2009 godina uspe{no be{e sproveden probniot popis. So analiza na site negovi aspekti utvrden e visok stepen na podgotvenost za Popisot vo 2011”, velat od Zavodot za statistika. Sepak, ostanuva obvrska premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI, Ali Ahmeti, da se dogovorat

GUBITNIK

SAMOBENDISANIOT OT ARHEOLOG NA POLITIKATA

B za Zakonot za popis, koj mora da bide donesen {est meseci pred zapo~nuvaweto na popisot. Dokolku ovoj problem ne se re{i, se zakanuva na neodredeno vreme da go odloì datumot za odrùvawe na popisot, {to treba da se slu~i od 1 do 15 april idnata godina. Krajniot rok za donesuvawe na Zakonot e 1 oktomvri. DUI, iako partija nositel na vlasta, otvoreno se somneva vo objektivnosta na Zavodot za statistika i ne se otkaùva od baraweto da se formira posebna komisija. Gruevski ostanuva na stavot deka nema mesto za somnevawe vo kredibilitetot na Zavodot. Poslednive nastani davaat povod za vra}awe na slu~uvawata od 2002 godina, koga se napravi posledniot popis, i go postavuvaat pra{aweto za validnosta na taa operacija. Povtorno zaìvuvaat {pekulaciite deka

3 FAKTI ZA...

75 70-80 35

ugarskiot minister za dijasporata, Bo`idar ar Dimitrov, iako prili~no no samobendisan, voop{to ne izgleda kako glupav ~ovek. No, izgleda deka tokmu samobendidisanosta, koja saka da ja transnsformira od li~no na nacioionalno nivo, }e mu ja skrati ati politi~kata kariera. Po nizata ata izjavi koi bea proglaseni kako ako golemi gafovi vo bugarskata javnost – a me|u koi i onaa za novite skulpturi na lavovi na skopskiot most Goce Del~ev kako simboli na bugar{tinata vo Makedonija e najbenigna – Dimitrov sega mora(l) da go bara negoviot premier Bojko Borisov za da mu se izvini. A ima i zo{to. Vooru`en so nekoga{noto univerzitetsko obrazovanie po arheologija vleze vo klin~ so arheolozite-profesionalci, koi ne se soglasuvaa so negovoto politizirawe na pronao|aweto na del od mo{tite na Sv. Jovan Krstitel vo Sozopol, so koi Bugarija sega }e stanela apsolutno najatraktivnata turisti~ka destinacija vo svetot. Eden politi~ki protivnik go nare~en “politi~ko xuxe”, i sl. Politi~kata “sapunica” so Spaska Mitrova izgleda deka ne

STTIV STIV IV X XO XOBS OBS vo Berlin isto taka najavi deka naskoro vo proda`ba }e bidat pu{teni novite Apple tableti koi }e imaat i vgradena kamera. Ova ne e nekoja novina i ne e ne{to spekatakularno od pogled na tehnologijata, no e vistinski menaxerski poteg. Imeno Apple mo`e{e da integrira kamera u{te vo prethodniot model na Apple tabletot, no toa }e be{e izbrzana postapka, bidej}i posle ogromnite turkanici za prvata verzija antabletot na Apple, sega so vgraduvaweto na kamera vo naprednata verzija, povtorno }e se pottikne istata potro{uva~ka euforija. Dvojna zarabotka na eden ist proizvod – e toa e vistinski menaxerski poteg!

DOLARI ZA BAREL SE SPU[TI CENATA NA NAFTATA PORADI SLABITE EKONOMSKI POKAZATELI NA SAD DOLARI ZA BAREL SE DVI@E[E CENATA NA NAFTATA NA SVETSKITE BERZI VO POSLEDNITE 12 MESECI CENTI PADNA CENATA NA NAFTATA NA BERZATA VO LONDON NA TRGUVAWETO VO PETOKOT

popisot od 2002 bil vo funkcija na Ohridskiot ramkoven dogovor (potpi{an edna godina porano), ~ie postoewe be{e usloveno so zastapenost na Albancite vo Makedonija od nad 25%, i za taa cel, brojkata na albanskata populacija bila napumpana. Porane{en visok funkcioner vo Dr`avniot zavod za statistika tvrdi deka popisniot materijal od popisot sproveden vo 2002 godina bil neupotrebliv spored me|unarodnite standardi, no sepak, bil prifaten kako relevanten. Zatoa, tvrdi na{iot izvor, brojkite se nerealni. Toj veli deka toga{ predlo`eniot na~in da se spre~at ponatamo{nite zloupotrebi, {to podrazbiral pe~atewe na popisni obrasci so bar-kod, upotrebata na isklu~ivo originalni dokumenti za popi{anite gra|ani i insistiraweto na nivno li~no

prisustvo pri popi{uvaweto, bil odbien. I porane{niot gradona~alnik na Struga, Romeo Dereban, svedo~i deka vo 2002 godina, koga toj rakovodel so op{tinata, bile vr{eni pritisoci za da se zgolemi brojot na albanskoto naselenie. “Kako gradona~alnik, pretsedatelot na popisnata komisija za Struga me informira{e deka vrz nego se vr{i pritisok da se “naduva” brojot na Albancite”, veli Dereban. Spored popisot od 2002 godina, vo Makedonija toga{ ìveeja 2,022 milioni ìteli. Makedoncite u~estvuvaa so okolu 1,3 milioni lica (64%), a Albancite bea 25% od vkupnata populacija. Taa godina imaa 509.000 ìteli so albanska nacionalnost vo Makedonija.

PROCENKI...

BO@IDAR DIMITROV vlijae na negoviot status, no moèbi samo izgleda, bidej}i Makedonkata so bugarski paso{, kako {to bugarskiot pe~at ja pretstavuva ovaa “`rtva” na reìmot vo Makedonija i mileni~ka na Dimitrov, po~na da ja grize rakata {to ja hrani, pa sega tuì sopartiec na Dimitrov (vladeja~kata GERB), i preminuva vo konkurentskata partija... Na arheologot so specijalizacija na stari rakopisi vo Pariz i diplomatija vo Vatikan povremeno mu se spomenuva i negovoto dokraj nerazjasneto {pionsko minato. Kako {to trgnal Dimitrov so negovoto li~no tolkuvawe na minatoto vo Bugarija i sosedstvoto, pred s$ Makedonija, nema da bide ~udno ako nabrgu i samiot stane politi~ko minato.

MISLA NA DENOT

VASKO NAUMOVSKI

vicepremier za evrointegracii

O^EKUVAME OBJEKTIVEN IZVE[TAJ OD EK vrointegraciite se klu~en nadvore{no-politi~ki pri-

oritet na Republika Makedonija. I da ne postoe{e nikakov pritisok od EU, nie }e gi sproveduvavme site reformski procesi, ne zatoa {to nekoj od Brisel go bara toa, tuku zatoa {to toa }e ovozmoì da imame pridobivki i pozitivni rezultati vo makedonskoto op{testvo i za gra|anite. Prodolùvaat razgovorite vo ramkite na ON. Fokusirani sme na zavr{uvaweto na site preporaki {to bea zabeleàni vo minatogodi{niot izve{taj. Ne bi sakale da ja prejudicirame nitu odlukata na Evropskata komisija (EK), nitu na Evropskiot sovet. Se nadevame deka EK }e dade objektiven izve{taj i deka, kako i vo site prethodni slu~ai koga davala preporaka za po~etok na pregovori, Sovetot }e ja ima predvid ovaa preporaka do EU, napomena Naumovski.

MOITE PRVI PET[EST GODINI VO BIZNISOT BEA BEZNADE@NI. IMA[E MNOGU MOMENTI KOGA SI VELEV -ZO[TO GO PRAVAM OVA? NIKOGA[ NEMA DA USPEAM. EDNOSTAVNO, TOA NEMA DA BIDE. TREBA DA SI NAJDAM VISTINSKA RABOTA I DA PROBAM DA PRE@IVEAM

XORX LUKAS

HOLIVUDSKI PRODUCENT I RE@ISER, NAJPOZNAT PO SERIJALOT “VOJNA NA YVEZDITE”.

4 06.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SOO^UVAWE

...NOVA EKOLO[KA KATASTROFA

...MIROVEN PROCES

Po~na sudeweto na Polan~ec

Se {iri nafta vo Meksikanskiot Zaliv

Abas i Netanjahu pregovaraat vo Va{ington

orane{niot hrvatski vicepremier, Damir Polan~ec, za prvpat po izleguvaweto od pritvor se pojavi vo sudnica. Poradi involviranosta vo aferata Podravka, protiv Polan~ec be{e podnesena krivi~na prijava.

o Meksikanskiot Zaliv povtorno se {iri nafta po eksplozijata na u{te edna naftena platforma. Eksplozijata se slu~i vo dr`avata Luizijana, zapadno od prethodnata lokacija.

zraelskiot premier, Benjamin Netanjahu i palestinskiot pretsedatel, Mahmud Abas, vo Stejt departmentot vo Va{ington I po~naa nova runda mirovni pregovori, a glaven medijator e

dr`avniot sekretar, Hilari Klinton.

DVA, TRI ZBORA “Ne se ~uvstvuvam izdaden od Srbija, bidej}i taa nikoga{ ne mi veti deka nema da me uapsi. Ako dr`avata imala opravdana pri~ina i ako moeto apsewe im pomogna na Srbija i na Republika Srpska, jas nema da im zabele`am” RADOVAN KARAXI] porane{en pretsedatel na Republika Srpska i ha{ki zatvorenik

“Normalno deka na selanite }e im zboruvam za lopatite i jabolkata, a ne za pra{awa od dr`avna bezbednost. Pa, nema verojatno na selanite od Babina Greda da im zboruvam za problemite vo Hag!” MILAN BANDI] gradona~alnik na Zagreb

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Otkritieto na prvata egzoplaneta (planeta vo orbitata okolu nekoja druga yvezda, a ne okolu Sonceto) go sru{i tvrdeweto na tatkoto na fizikata, Isak Wutn, deka svetot ne mo`e da nastane od haosot, tuku deka go sozdal Bog” STIVEN HOKING slaven fizi~ar i kosmi~ar

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

PHILIPS GOGEAR CONNECT

hilips go pretstavi svojot nov media-pleer nare~en GoGear Connect, koj e prv media-pleer so operativen sistem Android 2.1. GoGear Connect ima displej so golemina od 3,2 in~i i rezolucija od 480h320 pikseli, vgradena kamera, slot za microSD memoriska karti~ka, Bluetooth, Wi-Fi, GPS i digi-

talen kompas. Pleerot gi poddr`uva slednive audioformati: .mp3, .wma, .m4a (AAC), .ogg, a prika`uva video vo wmv, mp4 (MPEG4 i H264 do 720p), avi (MPEG4 do 720p), kako i fotografii vo PEG, GIF, PNG, BMP i TIFF. Philips GoGear Connect }e se najde vo proda`ba od oktomvri, a cenata na modelot od 16GB }e iznesuva 249 evra.

POLITIKA

06.09.2010

VMRO-DPMNE: MAKRADULI DIREKTEN U^ESNIK VO AFERATA MAL RING

DELAVEKURAS: VO WUJORK MO@NA SREDBA GRUEVSKI-PAPANDREU

ani Makraduli direktno u~estvuva vo sozdavaweto na Maliot ring, vo koj potoa se isprepletuvaat niza somnitelni proda`bi na dr`avni zemji{ta i izgradba na divogradbi kako zgradata Tifani, Lumiks i drugi. Kako sovetnik vo Op{tina Centar vo 1997 godina, u~estvuval vo izmenite na Detalniot urbanisiti~ki plan na Centralnoto gradsko podra~je i kreiraweto na aferata Mal Ring, obvini v~era Sa{o Stefanovski od

e e isklu~ena sredba me|u premierite na Grcija i na Makedonija, Jorgos Papandreu i Nikola Gruevski, na marginite na Generalnoto sobranie na ON ako dvajcata bidat vo Wujork vo isto vreme i ako dozvoluva nivnata agenda, izjavi portparolot na gr~koto MNR, Grigori Delavekuras. Pokraj obra}aweto na Papandreu pred Generalnoto sobranie i sredbata so generalniot sekretar Ban

VMRO-DPMNE.Ottamu tvrdat deka tokmu so aferata Mal Ring, zapo~nuva urbanata mafija vo glavniot grad. Kako {to poso~i Stefanovski, za toa zboruva i podatokot {to ideen tvorec na toj proekt bil toga{niot gradona~alnik na SDSM vo Op{tina Centar, g-dinot Miroslav Gr~ev, a glaven politi~ki igra~ vo sovetot bil Jani Makraduli, koj tokmu na sednicata za izmenite povrzani so ovoj slu~aj glasal-za. Od SDMS

demantiraat. VMRO-DPMNE ima problem so vremeto. Denes ne e 1997 godina tuku e vtorata polovina na 2010 godina vo koja Gruevski e 5-ta godina na vlast i ja snosi celosnata odgovornost za site sostojbi vo zemjata. Badijala e naporot i katastrofata {to ja predizvikavte vo zemjata da ja pokriete so alibi i pres-konferencii vo koi zboruvate {to se slu~uvalo pred 15 godini, se veli vo soop{tenieto na SDSM.

Ki Mun, gr~kata strana pobarala sredba so medijatorot Metju Nimic, so koj se predviduva da se sretne zamenik-{efot na diplomatijata Dimitris Drucas. Na sredbata so novinarite, Delavekuras demantira{e deka se vodi "tajna diplomatija” za sporot za imeto, tuku, re~e toj, toa e „doverliv proces” koj se odviva so posredstvo na medijatorot na ON, Metju Nimic.

Vo odnos na poslednata izjava na ambasadort na SAD vo Makedonija, Filip Riker deka deka sporot za imeto treba da se re{i so zamena na referencata PJRM bez promena na ustavnoto ime i na Ustavot na Makedonija, Delavekuras re~e oti Atina }e pobara dopolnitelno objasnuvawe i poso~i deka takvite izjavi ne se korisni, osobeno koga se nadvor od ramkite na pregovara~kiot proces.

PROFESIONALIZACIJA ILI UPAD VO RABOTATA NA ANTIKORUPCISKA?

VO VLADATA ]E SE RE[AVA SUDIROT ME\U SELAMI I MANEVSKI

Po serijata obvinuvawa od strana na antikorupcionerite deka Vladata so poslednite izmeni na Zakonot za spre~uvawe na korupcija pravi upad vo nivnata rabota, premierot Nikola Gruevski najavi sredba so rakovodstvoto na Komisijata pravda", veli Selami. Iako e zadovolen od mo`nosta kone~no da se re{at problemite, sepak Selami, mu zabele`uva na Gruevski {to pokanata ja upatil samo preku mediumite, a ne i na adresa na Antikorupciska. Od Ministerstvoto za pravda, pak, i ponatamu ostanuvaat na svojot stav. Tie gi demantiraat {pekulaciite deka Ministerstvoto za pravda }e gi povle~e izmenite. Naprotiv, ministerot Manevski za "Kapital" veli: "Ministerstvoto nema da gi povle~e predlo`enite izmeni. U{te pove}e tie se ve}e vo vladina procedura".

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

i~no premierot Gruevski }e se zaangaìra za da se re{at problemite nastanati na relacija – Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcija i Ministerstvo za pravda. Otkako bea prezentirani izmenite na Zakonot za spre~uvawe na korpucija, ~lenovite na Komisijata ostro reagiraa deka namesto profesionalizacija, so niv se pravi klasi~en upad i me{awe na Vladata vo nivnata rabota. Sakaj}i da ja smiri situacijata koja otide dotamu {to prviot ~ovek na Antikorupciska, Ilmi Selami se zakani so moratorium na raboteweto na Komisijata i àlba pred me|unarodnata zaednica, Gruevski veti sredba so antikorupcionerite. Premierot istakna deka profesionalizacijata e pove}e od potrebna, no sepak ostana, bez konkreten odgovor dali toa }e se pravi spored izmenite predloèni od ministerot Manevski. Za na~inot na koj }e se vr{i profesionalizacija, toj najavi deka }e se izjasni po sredbata. Prviot antikorupcioner, Selami iznenaden od vakviot stav na premierot Gruevski. Toj veli deka dosega vo nekolku navrati pobaral sredba li~no kako so nego, taka i so ministerot za

pravda, no ottamu nemale sluh za nivnite barawa. "Za mene e za~uduva~ka vakvata izjava na premierot.

Dosega vo nekolku navrati pobaravme sredba so nego. Na{eto javno istapuvawe za problemite koi nastanuvaat

so izmenite na ovoj Zakon e samo posledica na nemaweto sluh kako od Vladata taka i od Ministerstvoto za

[TO MISLAT EKSPERTITE? I dodeka pretsedatelot na Antikorupciska, Selami i ministerot za pravda, Manevski, se doka`uvaat dali ovie izmeni pravat upad vo rabotata na Komisijata za spre~uvawe korupcija ili ne, ekspertite velat deka e pove}e od potrebna profesionalizacija na kadrovskata struktura vo Antikorupciska. No, predupreduvaat deka za toa pred s$, treba da se napravat zakonski izmeni vo odnos na ingerenciite koi gi imaat antikorupcionerite. Porane{niot ~len na Antikorupciska, Dragan Malinovski, veli deka momentalnata zakonska legislativa ne soodvetstvuva so izmenite koi gi predlaga ministerot

Manevski. "Dali ~lenovite na Antikorupciska treba da se angaìraat so celosno rabotno vreme ili honorarno, najmnogu zavisi od nadle`nostite koi gi ima ovaa Komisija. Vo momentot na{ata zakonska legislativa soodvetstvuva so honorarnoto angaìrawe. Nivno angaìrawe so polno rabotno vreme bi trebalo da se napravi vo momentot koga na Komisijata }e & se dodelat i izvr{ni ingerencii", veli Malinovski. Deka problemot so korupcijata vo zemjava ne e vo profesionalizacijata na ~lenovite na DKSK, tuku vo stavawe vo praktika i implementirawe na zakonite, zboruva i posledniot izve{taj na GREKO, kade {to najmnogu se zabeleùva na bledata implementacija na zakonite. Toa go potvrduva i pretsedatelot na GREKO, Drago Kos, koj veli: "GREKO ne e zadovolna samo od promenite staveni na hartija. Nie sakame da vidime promeni koi }e se pokaàt vo praktika". Vo odnos na spornata izmena so koja se namaluva mandatot na ~lenovite od pet na ~etiri godini, Kos veli: "Mandat od ~etiri godini e mnogu kratko vreme, prekratko, osobeno dokolku ~lenovite na Dràvnata komisija za spre~uvawe korupcija nemaat, barem edna{, pravo na rezibor".

PORAKA

GRUEVSKI NAJAVUVA SREDBI SO CRVENKOVSKI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

irektni sredbi so pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski, pravam sekoga{ koga za toa ima pri~ina. Koga } e imame nekakva pri~ina sekako deka }e povikam na takva sredba. Dosega sum povikal pove}e takvi sredbi i ne gledam pri~ina dokolku se dadat motivi odnosno konkretni raboti {to treba da se dogovorat da ne go napravam toa. Postojat takvi raboti za

koi e potrebno da se ima takva sredba i mislam deka ovaa esen }e ima, najmalku edna, a mo`ebi i nekolku takvi sredbi”. Vaka premierot Nikola Gruevski odgovori na pra{aweto zo{to pove}e od edna godina ne razgovaral so liderot na opozicijata, Crvenkovski za niedno otvoreno politi~ko pra{awe, vklu~uvaj}i go i ona za imeto. Gruevski u{te edna{ go povtori stavot deka predlogot za re{avawe na sporot so Grcija zadol`itelno }e odi na referendum, no na

pra{aweto kako misli toj referendum da uspee ako pritoa ne gi mobilizira, i motivira, site relevantni politi~ki faktori, (i albanskiot blok i opozicijata) da go poddr`at, toj poso~i deka Parlamentot e mestoto kade {to se odviva politi~kiot dijalg i deka mu e drago {to istiot e deblokiran. Osven informacijata deka esenva o~ekuva pridvi`uvawe na procesot, Gruevski ne saka{e mnogu da zboruva za sporot so Grcija. Tvrdi

deka diplomatijata e aktivna, stoi na stavot deka Grcija blokira i deka zemjava gi ima zavr{eno potrebnite reformi i go o~ekuva noviot predlog na medijatorot Metju Nimic. No, osven deka predlogot transparentno }e bide dostaven do gra|anite, okolu detalite za istiot i o~ekuvawata toj da bide najseriozniot dosega, Gruevski veli:“Ne mo`am da ka`am nitu deka o~ekuvam, nitu deka ne o~ekuvam. Najdobro znae medijatorot Nimic”. No, i pokraj ovaa rezer-

viranost vo odgovorite, poznava~ite tolkuvaat deka samata najava za nova sredba so liderot na opozicijata po tolku dolgo vreme, govori deka situacijata okolu imeto “vrie” i deka sega } e stapi na cena potrebata od vnatre{en konsenzus (ne zaludno kako ~ekor napred se tolkuvaat i otka`uvawata na SDSM od barawata vo Sobranieto i dogovorot za Delovnikot). Kompromisot ve}e te~e ... A, vo me|uvreme, ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski

ni malku diplomatski i sprotivno na najavite za “topliot” bran pome|u Atina i Skopje, vo svoeto intervju za Radio Slobodna Evropa, veli deka za Grcite makedonskiot identitet i ime se tabu-temi: “Ovie gr~ki tabua se nasledstvo od Studenata vojna i denes se provlekuvaat kako eden tovar na gr~kite politi~ari, koi vo dobar del stanaa zalo`nici na gr~kata nacionalisti~ka politika, proizvedena vo 1991 -1992 godina”.

D 6 06.09.2010 EKONOMIJATA OSTANUVA BEZ FINANSISKA PODD

BANKARITE NITU DAVAAT KREDITI, NITU GI NAMALUVAAT KAMATITE ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ema efekti od olabuvaweto na monetarnata politika {to ja vodi Narodnata banka. Nelikvidnosta na kompaniite i slabata ekonomska aktivnost vo zemjava s$ u{te gi pla{at bankarite da im davaat pove}e krediti na kompaniite. Bankite prodol`uvaat da vodat strogo konzervativna kreditna politika vo obid da ja za~uvaat stabilnosta na kreditnite portfolija od zgolemuvawe na vrednosta na lo{i i nenaplatlivi krediti. Nitu poslednoto namaluvawe na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na rekordno nisko nivo od 4,5% ne e dovolen motiv za niv pove}e da gi

400

milioni evra ~uva NBM na smetka od proda`ba na blagajni~ki zapisi

452

milioni evra se izvle~eni od bankite po osnov na zadol`itelna rezerva

5,8%

e zgolemeno kreditiraweto vo vtoriot kvartal od 2010

10%

od vkupnite krediti bankite ne mo`at da gi naplatat

Ekonomijata nema kapacitet za kreditirawe -rizicite ne se namaluvaat, nema novi nara~ki za rabota, brojot na blokirani smetki raste, a vo obid da se za~uva sigurnosta na kreditnite portfolija, bankarite odbraa da vloùvaat na sigurno, vo dràvni zapisi namesto vo krediti. Namaluvaweto na osnovnata kamata od strana na NBM do rekordno nisko nivo od 4,5%, pak predizvika pad samo na kamatite za {tedewe, no ne i na kamatite na kreditite. Bankarite baraat dopolnitelno olabavuvawe na monetarnite stegi za da poevtinat i kreditite. odvrtat ventilite i da go poddràt biznis- sektorot so povolni krediti. Namesto toa, prodolùvaat da igraat na sigurna karta – kupuvaat bezrizi~ni dràvni hartii od vrednost. Nitu guvernerot, nitu premierot i ministerot za finan-

sii, nitu ekonomskite eksperti, koi postojano gi povikuvaat bankite da go intenziviraat kreditiraweto ne uspeaa da gi nateraat bankarite da popu{tat i da prezemat novi rizici.

BANKARITE NE O^EKUVAAT ZGOLEMENA AKTIVNOST NITU DO KRAJOT NA GODINATA “Do krajot na godinata ne mo`e da se o~ekuva pozna~itelno zgolemuvawe na kreditiraweto, rizikot vo ekonomijata e s$ u{te golem i

bankarite se mnogu pretpazlivi koga odlu~uvaat dali na nekoja kompanija }e & dadat kredit ili ne. Za dobrite kompanii, pari za krediti sekoga{ }e ima, no kvalitetot na kreditnoto portfolio i stabilnosta na bankite zasega ni se najbitni.

SE ^EKA NAMALUVAWE NA Z

kspertite i bankarite ve} e podolgo vreme sugeriraat namaluvawe na stapkata na zadolìtelnata rezerva za da se oslobodat pove}e pari za ekonomijata. Spored niv, namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi nema nikakov pozitiven efekt vrz kreditiraweto na bankite. No, i pokraj site preporaki do guvernerot na NBM, Petar Go{ev da ja namali stapkata na zadolìtelna rezerva {to ja odvojuvaat bankite kako procent od depozitite, monetarnata vlast cvrsto gi drì rezervaciite na visoko nivo.

“Klu~no za monetarnata politika e namaluvaweto na stapkata na zadolìtelna rezerva. Toa e ~ist danok {to go pla}aat bankite i im sozdava golem tro{ok. NBM im pla}a minimalna kamata na tie pari {to bankite gi izdvojuvaat kako zadolìtelna rezerva i im ostanuvaat pomalku pari za krediti. Namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi, pak nema apsolutno nikakov efekt vrz obemot na kreditirawe. Smetam deka Narodnata banka treba da ja namali stapkata na zadolìtelna rezerva i taka }e stimulira pogolem krediten porast”, ocenuva Qube Trpeski,

porane{en guverner na NBM i profesor na Ekonomskiot fakultet. Tezata za namaluvawe na rezervaciite kaj NBM vo uslovi na ekonomska kriza zaradi kreirawe na likvidnost vo ekonomijata ja brani i profesorot Nenovski. “Namesto da se zgolemuva koli~inata na pari vo optek za da se zgolemi likvidnosta i da se izvle~e ekonomijata od recesija, kaj nas se sproveduva obratna politika. Stapkite na zadol`itelna rezerva voobi~aeno se zgolemuvaat i se dr`at na visoko nivo vo vreme na inflacija, no kaj nas toa ne e slu~aj. Nie nemame problem nitu so

06.09.2010

DR[KA

GLIGOR BI[EV

DRAGOQUB ARSOVSKI

MAJA STEVKOVA[TERIEVA

VLADIMIR EFTIMOSKI

Kreditniot rast vo Makedonija }e zavisi od nivoto i kvalitetot na pobaruva~kata za krediti. Vo poslednite nekolku meseci evidentno e intenzivirawe na kreditniot rast, trend koj o~ekuvame da se zadr`i do krajot na godinata. Sepak, bitno e da se napomene deka vo uslovi na raste~ka depozitna baza i zdrav i visoko kapitaliziran bankarski sektor, kreditnata ekspanzija glavno }e zavisi od ponudata na zdravi i profitabilni proekti.

Do krajot na godinata ne mo`e da se o~ekuva pozna~itelno zgolemuvawe na kreditiraweto, rizikot vo ekonomijata e s$ u{te golem i bankarite se mnogu pretpazlivi koga odlu~uvaat dali na nekoja kompanija }e & dadat kredit ili ne. Za dobrite kompanii, pari za krediti sekoga{ }e ima, no kvalitetot na kreditnoto portfolio i stabilnosta na bankite zasega ni se najbitni. Osven toa, bankite izdvojuvaat ogromen del od parite kako rezervacii vo NBM koj ostanuva neoploden i toa pretstavuva golem tro{ok. Za da se zgolemi kreditiraweto, NBM treba dopolnitelno da ja relaksira monetarnata politika.

Nema uslovi da se namalat aktivnite kamatni stapki na kreditite za gra|anite i kompaniite zaradi nepromenetiot na~in na presmetka i izdvojuvawe na zadol`itelnata rezerva, no i so ogled na postoe~kite i zgolemenite rizici vo kreditnite raboti na nivo na bankarskiot sistem, {to se manifestira niz zna~itelno zgolemeniot broj na blokirani smetki, ste~ajni postapki, vlo{uvawe na kreditnoto portfolio na bankite, zna~itelnata finansiska nedisciplina.

Biznis-sektorot ne poka`uva investiciski aktivnosti, kompaniite naj~esto baraat krediti za restruktuirawe na dolgot {to ve}e go imaat vo drugi banki i poradi toa site bankari se pretpazlivi koga odobruvaat krediti. Kreditniot rizik ne e namalen i vo obid da se za~uva sigurnosta na kreditnoto portfolio, podobra alternativa vo momentov e parite da gi investirame vo dr`avni hartii od vrednost, pa makar i po cena na namaluvawe na profitabilnosta na bankite.

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA

Osven toa, bankite izdvojuvaat del od parite kako ogromen de rezervacii vo NBM koj ostanuva neoploden i toa pretstavuva golem tro{ok. Za da se zgolemi kreditiraweto, NBM treba dopolnitelno da ja relaksira monetarnata politika”, veli generalniot direktor na TTB banka, Dragoqub Arsovski. Generalniot direktor na najgolemata banka vo zemjava, Stopanska banka, veli deka obemot na kreditirawe do krajot na godinata }e se zgolemuva proporcionalno so pobaruva~kata za krediti. “Kreditniot rast vo Makedonija }e zavisi od nivoto i kvalitetot na pobaruva~kata za krediti. Vo poslednite nekolku meseci evidentno e intenzivirawe na kreditniot rast, trend koj o~ekuvame da se zadr`i do krajot na godinata. Sepak, bitno e da se napomene deka vo uslovi na raste~ka depozitna baza i zdrav i visoko kapitaliziran bankarski sektor, kreditnata ekspanzija glavno }

e zavisi od ponudata na zdravi i profitabilni proekti”, veli Bi{ev za “Kapital”. Iako biznismenite postojano se àlat na ote`nat pristap do sve` kapital od bankite, bankarite go lociraat problemot kaj niv. Velat deka ovoj obem na kreditirawe e realen odraz na kapacitetot na ekonomijata. “Biznis-sektorot ne pokaùva investiciski aktivnosti, kompaniite naj~esto baraat krediti za restruktuirawe na dolgot {to ve}e go imaat vo drugi banki i poradi toa site bankari se pretpazlivi koga odobruvaat krediti. Kreditniot rizik ne e namalen i vo obid da se za~uva sigurnosta na kreditnoto portfolio, podobra alternativa vo momentov e parite da gi investirame vo dràvni hartii od vrednost, pa makar i po cena na namaluvawe na profitabilnosta na bankite”, veli Vladimir Eftimoski, ~len na Upravniot odbor vo [parkase banka. Tokmu poradi ovaa politika na bankarite, ekspertite sugeriraat NBM da go ograni~i iznosot na pari {to gi sobira na aukciite prodavaj}i blagajni~ki zapisi i taka da vlijae na osloboduvawe na pove}e kapital za krediti. Iako NBM ja namali osnovnata kamata na samo 4,5%, toa ne e nikakva garancija deka bankarite nema da prodolàt agresivno da gi investiraat parite vo blagajni~ki zapisi. “Za mene s$ u{te ne e sfatlivo kako moè vo uslovi na kriza NBM da izvlekuva tolku pari od ekonomijata. Iako ja namali osnovnata kamata, sepak iznosot za kupuvawe na blagajni~ki zapisi ne go ograni~i i bankite prodolùvaat da investiraat vo hartii od vrednost bez rizik. Aukciite mora da se ograni~at na odredeni iznosi {to }e gi utvrdi

GENERALEN DIREKTOR NA TTK BANKA

NBM, a tie pari {to }e se oslobodat, bankarite da gi plasiraat kako krediti. Ako se napravi toa, toga{ i kamatite }e padnat i bankite pove}e }e ja stimuliraat ekonomijata so krediti”, ocenuva profesorot i eks-viceguverner na NBM, Tome Nenovski. Vo momentov NBM ima “sterilizirano” 400 milioni evra od proda`ba na blagajni~ki zapisi. Dokolku se analizira dvi`eweto na osnovnata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi vo poslednite nekolku godini i obemot na kreditiraweto od druga strana, proizleguva deka kreditniot porast bil drasti~no pogolem duri i vo periodi koga kamatata na blagajni~kite zapisi bila mnogu pogolema. Toga{ bankarite imale pove}e interes da kreditiraat. Sega, pou~eni od finansiskata kriza, odbivaat da prezemaat pogolemi rizici i kreditiraweto go svedoa na minimum. Spored najnovite podatoci od NBM, kreditniot porast vo vtoriot kvartal od godinata e samo 5,8%, {to e daleku pomalo nivo od porastot na kreditite vo 2007 godina, koga dostigna do visoki 40% na godi{no nivo. Tokmu poradi skepti~nosta na centralnata banka okolu kreditnata aktivnost na bankite, NBM ja revidira{e proekcijata za krediten porast do krajot na godinata na 9,5%. KAMATITE NA DEPOZITITE PA\AAT, NA KREDITITE NE Od po~etokot na minatata nedela, bankite po~naa da gi namaluvaat kamatite za {tedewe, no kamatite na kreditite ostanuvaat nepromeneti. Bankarite velat deka aktivnite kamati }e pa|aat postepeno kako posledica na namaluvaweto na pasivnite kamati, no baraat dopolnitelno olabavuvawe na monetarnata politika za da se sozdadat uslovi za pozna~itelno

ZADOL@ITELNATA REZERVA! inflacijata, tuku naprotiv minatata godina ja zavr{ivme so destruktivna deflacija, a ve}e nemame problemi nitu so nivoto na deviznite rezervi”, izjavi nedoamna za “Kapital” Nenovski. I bankarite baraat poniska zadolìtelna rezerva za da imaat pove}e pari za krediti. “Bi trebalo dopolnitelno da se olabavi monetarnata politika, preku odredeno namaluvawe na zadolìtelnite rezervi {to gi izdvojuvame kaj NBM, barem do nivoto od minatata godina pred da bidat zgolemeni. Toa zgolemuvawe na procentot na zadolìtelni rezervi

rezultira{e so zna~itelno zabavuvawe na kreditiraweto i zgolemuvawe na kamatnite stapki za kreditite, {to be{e i celta na NBM. Toa se ogromni iznosi na pari za koi NBM pla}a minimalna kamata i dokolku sega se namali procentot na rezervite, toa }e zna~i pomal tro{ok za bankite, pove}e slobodni likvidni sredstva koi }e se plasiraat kako krediti koi im trebaat na kompaniite”, komentiraat bankarite. Sega{nite visoki stapki na zadol`itelna rezerva imobiliziraat golem del od parite {to treba da gi plasiraat kako krediti. Spored

podatocite za juli, vo zadolìtelna rezerva se ~uvaat 452 milioni evra. Posleden pat, NBM vo maj minatata godina gi zgolemi zadolìtelnite rezervi {to gi izdvojuvaat bankite kako procent od depozitite i se dol`ni da go dràt kako rezerva vo centralnata banka, od 10% na 20% za obvrskite vo denari so devizna klauzula i od 10% na 13% za obvrskite vo stranska valuta. I bankarite velat deka toa se sterilni pari, koi ne moàt da gi koristat i im pretstavuvaat tro{ok, bidej}i NBM za toa im pla}a minimalna kamata od 2% za denarskite i 0,1% za deviznite rezervi.

^LEN NA UO VO [PARKASE BANKA

FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA

poevtinuvawe na kreditite. “Nema uslovi da se namalat aktivnite kamatni stapki na kreditite za gra|anite i kompaniite zaradi nepromenetiot na~in na presmetka i izdvojuvawe na zadolìtelnata rezerva, no i so ogled na postoe~kite i zgolemenite rizici vo kreditnite raboti na nivo na bankarskiot sistem, {to se manifestira niz zna~itelno zgolemeniot broj na blokirani smetki, ste~ajni postapki, vlo{uvawe na kreditnoto portfolio na bankite, zna~itelnata finansiska nedisciplina”, veli Maja [terieva, glaven finansiski direktor na Komercijalna banka. Nekoi od bankite, pak }e gi namalat kamatite na kreditite, no samo za nivnite najdobri klienti, vo dogovor so niv, no ne i generalno za site gra|ani i kompanii. Bankarite objasnuvaat deka pasivnite kamati se namaluvaat, za da se namalat tro{ocite na bankite i da se pokaàt podobri profiti na krajot od godinata. “Kamatite na depozitite pa|aat za da se ublaì ogromniot pad na profitabilnosta na bankite, golem del od niv s$ u{te rabotat i so zagubi. Toa zna~i deka se zgolemuva rizikot od namaluvawe na izvorite na kapital, no padot na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi edinstveno uslovuva namaluvawe na pasivnite kamati. Kamatite na kreditite, pak nema da se namalat s$ dodeka ne se olabavi dopolnitelno monetarnata politika preku namaluvawe na rezervaciite {to gi bara NBM”, veli Eftimoski od [parkase banka. MAKEDONSKITE BANKI SE NAJSKR@AVI ZA KREDITI Makedonskite banki najmalku ja poddrùvaat ekonomijata so krediti vo sporedba so re~isi site evropski zemji. Bankarskite

krediti se mnogu malku zastapeni vo vkupnata ekonomija, a stepenot na finansisko posreduvawe vo zemjava, kako udel na kreditite vo BDP na krajot od minatata godina iznesuva samo 42,7% i e duri ~etiri pati pomal od evropskiot prosek. Zastapenosta na kreditite vo ekonomijata vo Slovenija iznesuva 99,3%, vo Kipar 321,2% i duri 433,5% vo Malta. Ekspertite i bankarite priznavaat deka ova se porazitelni podatoci za zaslugite na bankite vo razvojot na ekonomijata, no pri~inite gi lociraat vo strukturata na ekonomijata, konzervativnata politika {to ja vodat bankite da ne prezemaat pogolemi rizici i nedovolno razvieniot finansiski sistem. Ako se analizira strukturata na kreditnite portfolija na bankite, pak, se zabeleùva pogolema kreditna izloènost kon biznis- sektorot otkolku kon gra|anite. Vkupnata zadolènost na kompaniite vo odnos na vkupnite krediti zafa}a okolu 56%, dodeka pak izloènosta na bankite kon gra|anite zafa} a okolu 37%. Ostanatite 7% od kreditite otpa|aat na dràvata ili nejzinite instiucii. Vakvata struktura na kreditnoto portfolio vo makedonskiot bankarski sitem ne otstapuva mnogu vo sporedba so evropskiot prosek. Podatocite za plasmanite na bankite kon kompaniite i gra|anite vo Evropskata unija se skoro izedna~eni, 47% od kreditite se nameneti za naselenieto i 44% za biznis-sektorot. No, i pokraj vakviot raspored na kreditnite plasmani, udelot na kreditite vo BDP vo evrpskite zemji e mnogu pogolem za razlika od tuka. Poradi toa biznismenite postojano gi povikuvaat bankite pove}e da gi poddrùvaat nivnite proekti i da vloùvaat vo ekonomskite perspektivi na Makedonija.

QUBE TRPESKI

PROFESOR I PORANE[EN GUVERNER NA NBM

Klu~no za monetarnata politika e namaluvaweto na stapkata na zadolìtelna rezerva. Toa e ~ist danok {to go pla}aat bankite i im sozdava golem tro{ok. NBM im pla}a minimalna kamata na tie pari {to bankite gi izdvojuvaat kako zadolìtelna rezerva i im ostanuvaat pomalku pari za krediti. Namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi, pak nema apsolutno nikakov efekt vrz obemot na kreditirawe. Smetam deka Narodnata banka treba da ja namali stapkata na zadolìtelna rezerva i taka }e stimulira pogolem krediten porast.

8 06.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

ANALIZA NA “FAJNEN[L TAJMS”

BALKANOT BAVNO ]E IZLEZE OD KRIZATA Malku poson~evo ekonomsko vreme nastapi vo Evropa, nudej}i nade` deka ladnite vetrovi od SAD ili Azija moàt da bidat sopreni barem za nekolku meseci. Me|utoa, analizata na londonskiot “Fajnen{l Tajms” veli deka za zemjite od regionov zakrepnuvaweto }e odi pobavno. redvodeni od Germanija, rezultatite na mnogu od ekonomiite na kontinentot zabeleìtelno se podobrija vo poslednive nedeli, kako {to se gleda vo devettata edicija na ekonomskata vremenska prognoza na “Fajnen{l Tajms”. Ekonomskiot rast na Evropskata unija rapidno e zabrzan vo trite meseci do juni. Podatocite od vtornikot pokaàa deka nevrabotenosta vo EU ne e zgolemena od fevruari, i s$ u{te se dviì na nivo od okolu 10% od rabotnata sila. Predviduva~kite indikatori sugeriraat deka ovoj trend }e prodolì i vo vtorata polovina od godinava. Od 16-te zemji na evrozonata, Velika Britanija gi nadmina SAD spored ekonomskite performansi. Vladata na [vedska predviduva rast od 4,5% godinava, dodeka Polska, Turcija i Rusija isto taka imaat dobro zazdravuvawe – iako ruskata ekonomija gi ~uvstvuva efektite od letnite su{i i poàri. Me|utoa, voznemirenosta na finansiskiot pazar ostanuva, kreditiraweto od strana na bankite e slabo i uslovite ostanuvaat te{ki vo nekoi evropski „periferni” ekonomii. Malku poson~evo ekonomsko vreme pristigna vo Evropa,

nudej}i nade` deka ladnite vetrovi od SAD ili Azija moàt da bidat sopreni barem vo narednive nekolku meseci. [panija, Grcija, Irska i Portugalija nagolemo gi sproveduvaat ostrite programi za fiskalno ograni~uvawe; nevrabotenosta vo [panija porasna do 20,3% vo juli, spored podatocite od vtornikot. SGermanskoto zazdravuvawe preku izvozot vo posledno vreme, pove}e se zajakna od pobaruva~kata na Kina otkolku od SAD, i pokaà znaci na {irewe i vo doma{nite sektori. Evropskite kreatori na politikite ne o~ekuvaat nekoe dramati~no zabavuvawe vo Azija. Stabilnite pazari na trudot, i opadnatata nevrabotenost vo zemjite kako Germanija, Avstrija, Finska i Italija, treba da go ohrabri tro{eweto kaj evropskite kupuva~i. Evropejcite prili~no {tedea vo periodot na krizata, osobeno sporedeno so nivnite amerikanski “kolegi”, pa sega }e imaat pove}e prostor da go otvorat svojot pari~nik. Ako Germanija se teterave{e pogodena od krizata, ekonomijata na Francija – za koja se smeta deka ima podobar balans pome|u izvozot i doma{nata pobaruva~ka – s$ u{te moè da pomogne za pottik na evropskiot rast. Vo me|uvreme, monetarnata

Germanskata ekonomija ponesena od zgolemenata pobaruva~ka od Kina, gi povle~e i okolnite ekonomii na Polska, ê{ka i Slova~ka. Na fotosot e fabrika na Folksvagen vo Germanija. politika ostanuva krevka. Se o~ekuva Evropskata centralna banka da soop{ti deka }e prodolì da izleguva vo presret na barawata za likvidnost na bankite od evrozonata, s$ do po~etokot na 2011 godina. Kako i da e, neodamne{nite iskustva pokaùva deka vremenskite uslovi vo Evropa moàt brzo da se promenat. Perspektivata na SAD moè da stane ne tolku va`na za

Germanija, no mo`e da se potvrdi nejzinata krucijalnost za evropskiot kontinent kako celina. Da se navratime vo 2008 godina. Toga{ ima{e razgovori za ne~epnatost na Evropa od nastanite na drugata strana na Atlantikot. Ekonomijata na evrozonata od strana na nejzinite lideri se gleda{e kako pove}e balansirana otkolku hipotekarnata kriza {to ja pogodi Amerika. Me|utoa,

EU i evrozonata vlegoa vo recesija pred da vlezat SAD, pa duri i pred kolapsot na Leman Bradrs da ja isprati svetskata ekonomija vo provalija. Vo ova vreme, Evropa ne mo`e da bide ne~epnata dokolku SAD povtorno padnat vo recesija, predupreduva Marko Anunziata, glaven ekonomist vo italijanskata banka UniKredit. Takva te{kotija za SAD isto taka }e gi zagrozi perspektivite

na Kina, argumentira toj, a isto taka, i perspektivite na Germanija i ostanatiot del od Evropa. No, moè da ima blago izbegnuvawe na posledicite vo Evropa dokolku samo SAD padnat vo baven, nestandarden model na rast. „Ako SAD ja dràt glavata nad voda, toga{ Kina moè da ispliva, i so sebe da ja povle~e Germanija”, veli Anunziata. „Ova }e bide poddr{ka za rastot na evrozonata”. Sepak, i da se slu~i takvo scenario, toj predupreduva za zgolemuvawe na razlikite vo rezultatite pome|u posilnite i poslabite evropski ekonomii. Kolku dobro se drì Germanija, }e ima reperkusii i nadvor od nejzinite granici. Polska, ê{ka i Slova~ka bea me|u tie {to o~igledno imaa korist od porastot vo najgolemata ekonomija vo Evropa. Me|utoa, podaleku, uslovite ostanuvaat nestabilni. ârls Robertson, glaven ekonomist za pazarite vo razvoj pri holandskata banka ING, veli: „Balkanskite zemji bavno vlegoa vo krizata, i bavno i }e izlezat. Tie najmnogu zavisat od Grcija i Italija, direktno preku trgovijata i indirektno preku povrzanosta so sopstvenosta na bankite. Centralna Evropa pak, pove}e e zavisna od Germanija”.

PRED NEKOLKU GODINI BE[E RAZLI^NO Ovaa

bitka, bitka za rezultati, ne e bitka koja VMRO-DPMNE ja vodi so svoite politi~ki oponenti. Naprotiv, ovaa bitka ja vodime so samite sebe. Poka`avme deka, za nas, politikata ne e samo bitka do istrebuvawe, tuku e predizvik za doka`auvawe na pozitivni vrednosti i pozitivni rezultati. red nekolku godini be{e razli~no. Ne se, no mnogu raboti bea

razli~ni. Makedonija be{e dràva so drugi razvojni dimenzii i dinamiki. Makedonija be{e dràva so drugi premisi i standardi. Makedonija be{e dràva so sosema razli~en koncept na politikata, a pred s$ so celosno razli~en pristap i o~ekuvawa od nea. Pominaa ~etiri godini od momentite koga VMRODPMNE uspea po vtor pat vo pluralna Makedonija da osvoi dovolen kvantum na doverba od gra|anite za da ima poln kapacitet i legitimitet da formira Vlada. Toa be{e vreme vo koe ne be{e lesno da se pretpostavat rezultatite na parlamentarnite izbori. Vreme vo koe mediumite bea vo golem del pod vlijanie, indirektno ili direktno, na toga{nata vladeja~ka partija. Kriti~nosta kon politi~kite, op{testvenite i ekonomskite procesi od strana na javnosta be{e drasti~no pomala, vpro~em za mnogu golem del od temite ne se uspeva{e

nitu da se zapo~ne javna diskusija. Aktivnostite na nevladinite organizacii si bea naso~eni kon ostvaruvawe na nivnata programska platforma, so o~igleden deficit na volja i namera da se vklu~uvaat i anga`iraat vo kritika kon toga{nata vlada za koe bilo pra{awe (ovde so ~esni isklu~oci). Anga`iranosta na buxetskite sredstva i resursi be{e tema koja ne predizvikuva{e dovolno vnimanie. Disproporcijata na visinata na danocite od edna strana i efektite od nivnata raspredelba od druga strana ne bea aktuelni temi vo mediumite. Investiciite i subvenciite vo zemjodelstvoto kako i da ne postoeja... No, ovie denovi, ~etiri godini od formiraweto na Vladata na VMRO-DPMNE, se denovi vo koi mnogu objektivno mora da gi sogledame i u{te poobjektivno da gi procenime site kapaciteti, mo`nosti i efekti na politikite na ovie vladi. Treba da vidime i da potencirame {to e ona {to uspeavme da go podobrime, {to e ona vo {to sekako post-

apivme so pogolemo znaewe i posvetenost od koja bilo druga politi~ka struktura i sekako, da vidime vo {to moèvme i s$ u{te moème da bideme podobri i poefikasni. Ovaa bitka, bitka za rezultati, ne e bitka koja VMRO-DPMNE ja vodi so svoite politi~ki oponenti. Naprotiv, ovaa bitka ja vodime so samite sebe. Pokaàvme deka, za nas, politikata ne e samo bitka do istrebuvawe, tuku e predizvik za dokaàuvawe na pozitivni vrednosti i pozitivni rezultati. Za prv pat vo Makedonija se sproveduvaat reformi i za prv pat gledame deka tie reformi ne se samo mrtvo slovo vrz bel list hartija. I onaka rezerviranata Evropska unija, ne izbegna da zabeleì deka Makedonija uspea da gi ispolni site kriteriumi za da se proglasi za dràva koja }e ima kapacitet da zapo~ne pregovori za polnopravno ~lenstvo. Vizniot yid ni izgleda{e neskr{liv i nepobedliv. ^lenstvoto vo NATO be{e mislovna imenka, a sega e na dofat na rakata. Borbata so kriminalot i korupcijata e proces

koj {to stana vistinski, javen i zna~aen tokmu so izborot na Vladata na VMRO-DPMNE. Investiciite vo kulturata ni pokaàa deka moème poubavo da gi vidime bogatstvata od minatoto, no i poubavo da gi izgradime bogatstvata za idninata. Zemjodelstvoto stana stopanska kategorija, a dotoga{ be{e samo bedno-socijalna. Se otvorija {koli, fakulteti, univerziteti, sali, igrali{ta,.... Kako nikoga{ dotoga{. Se nau~ivme da gi gledame politi~arite kako rabotat. Sega se sosema razli~ni. Sega gledame deka se dava ot~et za srabotenoto, javno, precizno i detalno. Prethodno toa be{e son. Moème da bideme sre}ni deka posle ovaa garnitura, nikoga{ nema da e isto. Ovie parametri, ovaa posvetenost i ovaa rabotlivost }e bidat minimumot koj gra|anite }e go o~ekuvaat od koja bilo sledna vlast. Ve}e nema da se zadovoluvaat so demagogija, mediumski trikovi, la`ni golemini, neizìveana arogancija i prazni muabeti. Nikoga{ pove}e nema da imame politi~ari koi }e moàt da ostanat daleku od svoite glasa~i, vo svoite

udobni kabineti. Nedostiga realna debata za efektite i ot~etot od srabotenoto. Nema precizen pristap od strana na opozicijata, a ima napad poln so navredi, kleveti i neizdràni {pekulacii. Nikoj ne izleze da kaè, ili gospodata od vlasta, Vie laète ili Gospoda od vlasta ova {to go pravite ne e dovolno i ne e na mesto. A, u{te pomalku, ne vidovme nekoj od opozicijata da se drzne da izleze i da kaè {to bi storil toj za ovaa dràva. Imame politi~ka debata vo koja nedostiga sudir na koncepti. Zamislete (ova e digresija) politi~ari koi ja obvinuvaat Vladata deka go pqa~ka narodot, koga bea na vlast imaa i sproveduvaa politika na visoki danoci, toga{ pla}avme pove}e. A zgora na toa, i vo svoite najnovi idei “barataat” so istite parametri. Velat }e go zgolemele personalniot danok i }e gi zgolemele pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, bez da kaàt {to }e dobijat za vozvrat gra|anite i stopanstvoto.

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

Demagogija... No, kako i da e. Ovaa Vlada ima realna {ansa da bide prvata koja vo efektivno vreme }e upravuva so Makedonija vo period od dva mandati. Toa e zaslu`eno, no i mora da se opravduva vo kontinuitet. Nema prostor i vreme za defetizmi i slabosti. Nema vreme za pasivnost i zamor. Nema vreme za komocii i hedonizam. Nema vreme za rasturawe i neserioznost. Nema vreme za elitizam i samobendisanost. Dokolku toa ja “navasa” ovaa garnitura, }e ja napravi ista so site dosega{ni, a toa e receptot za neuspeh. Mora da bide podobro. Mora da se prodol`i.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.360

MBI 10

2.560

MBID

109,95

2.350

2.550

2.340

2.540

109,85

2.330

2.530

109,80

2.320

2.520

109,75

2.310

2.510

109,70

2.300

2.500

109,65

2.490

109,60

31/08/10

01/09/10

02/09/10

03/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

30/08/10

31/08/10

01/09/10

02/09/10

03/09/10

30/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

ekonomija nema povtorno da potone vo recesija. Indeksot Dow Jones zajakna za 127 poeni, ili 1,24% na 10.447 poeni, dodeka S&P 500 porasna za 1,32% na 1104 poeni, a Nasdaq za 1,53%, na 2.233 poeni. Vo avgust vo SAD bile zagubeni 54.000 rabotni mesta, {to e zna~itelno pomalku od sto iljadi kolku {to o~ekuvaa analiti~arite, pa zatoa investitorite reagiraa pozitivno. “Zazdravuvaweto na ekonomijata e bavno, no barem sigurno, {to bi trebalo da dade malku pove}e veter vo edrata na pazarot. Vo cenite na akciite be{e zna~itelno presmetana mo`nosta za recesija so dvojno dno, a sega tie stravuvawa se smaleni”, veli direktorot na kompanijata Rasel Investments (Russell Investments), Majk Djuker, za Rojters. Sepak, ne se site eufori~ni, zatoa {to vrabotenosta pa|a ve}e tri meseci po red, a privatniot sektor s$ u{te ne po~nal pozna~itelno da go zgolemuva brojot na vrabotenite. Vsu{nost, vo toj sektor vo SAD se otvoreni 67.000 rabotni mesta, pove}e otkolku {to se o~ekuvalo, no toa e i ponatamu pod nivoata {to bi potvrdile deka rastot na ekonomijata e zdrav. I pokraj silniot skok na cenite na akciite, obemot na trguvawe povtorno be{e slab. Na amerikanskite berzi vo petokot se prodadoa 6,6 milijardi akcii, dodeka lani dnevniot prosek iznesuva{e 9,65 milijardi. Pritoa, odnosot pome|u akciite {to dobile i onie {to zagubija na vrednosta iznesuva{e 18 sprema 5. Najgolemi dobitnici bea sektorite {to se naj~uvstvitelni na dvièwata vo ekonomijata. Taka, S&P indeksot na finansiskiot sektor porasna za 2,2%. Vo celata minata nedela Dow Jones porasna za 2,9%, dodeka S&P 500 skokna za 3,8%, a Nasdaq za 3,7%. Toa e prviot nedelen rast na Dow Jones i S&P vo izminatite mesec dena. I na evropskite berzi, vo petokot, cenite na akciite porasnaa. Londonskiot FTSE zajakna za 1,06%, na 5.428 poeni, dodeka frankfurtskiot DAX porasna za 0,83%, na 6.134 poeni, a pariskiot CAC za 1,12%, na 3.672 poeni. NA ZAGREPSKA BERZA, NEDELA VO ZNAK NA ATLANTIK Od regionalnite berzi, minatata nedela, Zagrepska be{e ogreana so optimizam. Posle dolgo vreme, tri dena po red, ima{e mnogu soliden promet, a Crobex nedelata ja zavr{i na 1.889,7 poeni, {to e 1,9% nedelen rast, a apsoluten pobednik be{e akcijata na Atlantik grupata (od neodamna nov sopstvenik na slovene~kata Droga Kolinska), koja {to ima{e nedelen promet od 8,1% i promet od 13,2 milioni kuni (okolu 1,8 milioni evra). Na Belgradskata berza, minatata nedela ja odbeleà proda`bata na akciite na najgolemata naftena kompanija vo zemjata, NIS, ~ija {to po~etna cena be{e 505 dinari, koja {to vo tekot na trguvaweto padna i do 481 dinar, a najgolema zabeleàna cena be{e onaa na otvoraweto, od 505 dinari. Indeksot BELEX 15 minatata nedela porasna za 0,53%, na 629,31 poen, a vkupniot promet iznesuva{e tri milioni evra, {to e za 1,5 milioni evra pomalku od nedelata prethodno. Minatata nedela ne donese nekoi bitni promeni na Saraevskata berza. Vkupniot sedmi~en promet iznesuva{e 1,69 milioni konvertibilni marki ili 850 iljadi evra, od koi {to na vonrednata aukcija na akciite na Unis otpa|a duri 45%.

pogolem promet ima{e minatata nedela vo odnos na prethodnata

50%

od prometot be{e realiziran so obvrznici

milioni denari be{e trgovijata so akciite od MBI-10, {to e identi~no kako i nedelata prethodno

denari, {to e najo~igleden indikator deka interesot za voobi~aeno najlikvidnite akcii s$ u{te ne poka`uva znaci na zgolemuvawe, tuku naprotiv. Najtrguvana akcija minatata nedela be{e na Alkaloid so 4,7 milioni denari, {to e za 300 iljadi denari pove}e vo odnos na nedelata prethodno. Cenata na ovaa akcija se dvi`e{e vo intervalot me|u 3.700 i 3.800 denari, a vo petokot zatvori na 3.710 denari, {to e pad od 2,4% vo odnos na nedelata prethodno.

Vtora spored realiziraniot promet be{e akcijata na Komercijalna banka, so tri milioni denari, {to e pad za 57% vo odnos na nedelata prethodno. Nejzinata cena se dvi`e{e vo intervalot od 3.200 i 3.300 denari, a zatvori na 3.200 denari. Na treto mesto se najde akcijata na Granit, so 2,28 milioni denari, kaj koja, pak, ima{e rast od okolu 1,6 milioni denari vo odnos na predminatata nedela. Na redovniot pazar trgovijata iznesuva{e 6,3 mil-

03/09/10

a Vol Strit, vo petokot, cenite na akciite rastea, i toa tret 9 17.03.2010 N den po red, zatoa {to podatocite za pomaliot pad na vrabotenosta se o~ekuva{e da ja pottiknat nade`ta deka amerikanskata

32%

02/09/10

VOL STRIT JA ZAVR[I NEDELATA VO ZELENO

Iako vkupniot berzanski promet porasna za 30% minatata nedela, sepak, so akciite od MBI-10 indeksot ima{e promet od 15,9 milioni denari, a nedelata prethodno 19,13 milioni denari, {to poka`uva deka interesot za voobi~aeno najlikvidnite akcii s$ u{te ne poka`uva znaci na zgolemuvawe, tuku naprotiv.

edelniot promet na Makedonska berza vtora nedela po red ima porast vo odnos na sedmicata koga se realizira{e edna od najslabite trgovii vo 2010 godina, 30 milioni denari. Minatata nedela se istrguvaa akcii i obvrznici za 46,6 milioni denari, {to e za 11 milioni denari pove}e otkolku prethodnata nedela, ili za okolu 180 iljadi evra pove}e. Karakteristi~no e {to polovina od ovie pari investitorite gi vlo`ija vo obvrznici, ili 22,9 milioni denari. Dokaz deka investitorite pove}e “se lepat” na sigurnite finansiski instrumenti e i toa {to nedelata prethodno ima{e dvojno pomal promet so obvrznicite, a nivnoto u~estvo vo vkupnata trgovija be{e edna tretina, ili 12 milioni denari. Me|utoa, trgovijata so akcii predminatata nedela be{e 24 milioni denari, a minatata nedela 23,6 milioni denari, {to zna~i deka trgovijata so akcii ne mrdnala, voop{to. So akciite od MBI-10 indeksot minatata nedela ima{e promet od 15,9 milioni denari, a nedelata prethodno 19,13 milioni

01/09/10

POMAL PAD NA VRABOTENOSTA VO SAD OD O^EKUVANIOT

POLOVINA OD PROMETOT SO OBVRZNICI igor@kapital.com.mk

31/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NEDELEN BERZANSKI PREGLED

IGOR PETROVSKI

OMB

109,90

2.290 30/08/10

06.09.2010

ioni denari, {to e za 1,6 milioni denari pove} e od nedelata prethodno. Najtrguvani akcii na ovoj pazar bea na Makedonski telekom, so 1,8 milioni denari, pred akciite na NLB Tutunska banka so 1,62 milioni denari. Indeksot MBI-10 minatata nedela ja po~na so vrednost od 2.347 poeni, a ja zavr{i na 2.301,17 poeni, {to zna~i pad od 1,95%. Indeksot na javno poseduvani dru{tva minatata nedela padna za 1,52%, a indeksot na obvrznici porasna za 0,15%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.255.749,85

-1,12%

-2,71%

-8,24%

-3,07%

-1,79%

02.09.2010

353.406

Илирика ГРП

21.579.029,42

4,12%

2,09%

1,95%

5,80%

10,88%

02.09.2010

0,03

359.134

Иново Статус Акции

13.821.201,26

-2,99%

-6,25%

-13,78%

-14,71%

-12,19%

02.09.2010

3.720,23

0,02

863.094

KD Brik

23.427.764,55

-1,06%

0,46%

4,59%

7,00%

22,36%

02.09.2010

3.700,40

0,01

917.700

KD Nova EU

21.839.848,21

0,03%

-2,89%

-5,82%

-5,03%

-4,29%

02.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.198.954,24

-0,93%

-1,30%

-4,78%

-1,82%

-0,82%

02.09.2010

Макстил Скопје

171,64

0,96

457.941

Македонски Телеком Скопје

398,43

0,68

Гранит Скопје

580,18

Алкалоид Скопје Тутунска банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ЗК Пелагонија Битола

03.09.2010 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Охридска банка Охрид РЖ Услуги Скопје Стопанска банка Битола

Износ (МКД)

-1,54

4.320

207,16

-1,35

233.470

1926

-1,23

96.300

230,61

-1,11

25.828

2.652,00

-0,67

5.304

2160

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Тутунска банка Скопје

03.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

03.09.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

03.09.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.720,23

390,18

9,53

0,85

обични акции

54.562

7.400,00

341,43

21,67

0,22

Вкупно Официјален пазар

GRNT (2009)

3.071.377

580,18

105,83

5,48

0,58

обични акции

ХВ ALK (2009)

KMB (2009)

2.014.067

3.201,89

533,81

6,00

0,93

112.382

26.000,00

0,72

917.700

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73 0,60

Износ (МКД)

3700,4

0,01

3720,23

0,02

863.094

SBT (2009)

389.779

2.652,00

211,39

12,55

Макстил Скопје

171,64

0,96

457.941

STIL (2009)

14.622.943

171,64

0,11

1.552,18

2,40

Гранит Скопје

580,18

0,03

359.134

TPLF (2009)

450.000

3.550,00

61,42

57,80

1,04

Македонски Телеком Скопје

398,43

0,68

353.406

ZPKO (2009)

271.602

2.160,00

0,28

Алкалоид Скопје

03.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

MPT (2009)

Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

% на промена

126.479

142,46

37.419

-22,03

163.898

63,64

24.646

124,81

24.646

117,27

188.544

69,10

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 03.09.2010)

10 06.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

JAVNITE PRETPRIJATIJA KONE^NO GI OBJAVIJA IZVE[TAITE

POVE]ETO JAVNI PRETPRIJATIJA VO KRIZNATA 2009 RABOTELE SO PROFIT

Javnite pretprijatija koi kriznata 2009 godina ja zavr{ile so dobivka se pofalija so svojot uspeh, ostanatite koi ne go po~ituvaat nitu zakonot za hartii od vrednost ne gi objavuvaat rezultatite od svoeto (ne)doma}insko rabotewe. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

avnite pretprijatija vo zemjava najdobro rabotele vo periodot na ekonomskata kriza. Re~isi site 2009 godina ja zavr{ile vo pozitiva-ostvarile dobivki od nekolku milioni evra, {to e pokazatel deka dràvnata kasa lani ne go pokrivala nedoma}inskoto rabotewe na direktorite na javnite pretprijatija, so isklu~ok na ~etirite dràvni zagubari. Iako so zadocnuvawe od nekolku meseci, javnite pretprijatija gi objavija finansiskite rezultati za minatata godina. Pove}eto od niv kriznata 2009 godina ja zavr{ile vo pozitivaostvarile dobivki od nekolku milioni evra. Ubedlivo najvisoka dobivka lani ostvarila dràvnata kompanija za prenos na elektri~na energija (MEPSO) od duri 13,8 milioni evra. MEPSO vo prethodnata 2008 godina rabote{e so zaguba od 4,5 milioni evra. Tajnata kako e mo`no za samo edna godina kompanijata da izleze od nekolku milionskata zaguba i da vleze vo debela pozitiva, ja znae samo direktorot na MEPSO Vladimir Zdravev koj minatata nedela si podnese ostavka so objasnuvawe deka odi da raboti za VMRO-DPMNE bidej}i ja konsolidiral kompanijata koja ja upravuva{e. Eve kako od kompanijata gi objasnuvaat pozitivnite rezultati: “Ostvarenata dobivka e rezultat na zgolemenite prihodi od osnovnata regulirana dejnost- prenosot, kako i na zna~itelno povisokiot iznos na prihodite od aukciite za alokacijata na prekugrani~nite prenosni ka-

paciteti, no i vrz osnova na ekonomi~noto i racionalno koristewe na site sredstva za rabota na kompanijata”, veli Nikola Stojanov, portparol na MEPSO. Finansiskiot izve{taj na kompanijata poka`uva deka vkupnite prihodi na MEPSO lani iznesuvale 40,6 milioni evra, od koi 26,6 milioni evra se dobieni za preneseni koli~ini na struja od 7,424 gigavat/~asovi po odobrena regulirana cena od 0.2186 den/KWh. Najgolema stavka vo strukturata na vkupnite prihodi, odnosno 6,5 milioni evra se inkasirani od aukciite za zakup na prekugrani~nite prenosni kapaciteti na zemjava kon sosednite elektroenergetski sistemi. Vkupnite tro{oci, pak, na kompanijata iznesuvaat 26,8 milioni evra, od koi 4,5 milioni se tro{oci za vrabotenite, 415,000

evra za amortizacija kako fiksen tro{ok i 5,5 milioni evra za nabavka na struja za pokrivawe na odobrenata koli~ina na tehni~ki zagubi vo prenosnata mreà. Zna~ajna stavka se i tro{ocite za zakup na kapacitet za obezbeduvawe mo}nost vo havariski uslovi za {to lani MEPSO platil eden milion evra. I dràvnata kompanija za proizvodstvo na struja ELEM po zagubata od 3,5 milioni evra vo 2008 godina, lanskata 2009 godina rabotela so pozitiva od tri milioni evra. Vo tekot na 2009 godina ELEM za 3.800-te vraboteni imalo tro{ok od 27 milioni evra. Za generalniot direktor na ELEM, Vlatko îngoski, godinata {to izminala bila godina na kapitalni investicii, na postignati i nadminati rezultati, uspesi i dostignuvawa, no i godina na

novi i va`ni predizvici. “AD ELEM za prv pat od postoeweto na kompanijata samostojno uspea da realizira proda`ba na 277.000 megavat/~asovi kako vi{oci na elektri~na energija preku 21 organizirana aukcija, so {to ostvari finansiski obrt od 9,5 milioni evra i dobivka od 1,5 milioni evra koja vedna{ e reinvestirana vo novi razvojni proekti. Samo vo poslednite tri godini, AD ELEM uspea da se iska~i od devettoto vo 2007, na ~etvrtoto mesto vo 2009 godina na listata najgolemi kompanii vo zemjava spored realiziranite vkupni prihodi vo dejnosta. Istovremeno, AD ELEM uspea da go zgolemi finansiskiot obrt re~isi dvojno, od 150 milioni evra vo 2007 na okolu 280 milioni evra godi{no vo 2009 godina. Ovie rezultati se dovolni

pokazateli da se zaklu~i deka ELEM deneska e najbrzo raste~ka golema kompanija, no ne samo vo Republika Makedonija, tuku i vo regionot”, veli ^ingoski. Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor lani rabotelo so dobivka od 1,6 milioni evra. Dobivkata na Javnoto pretprijatie Vodovod i kanalizacija izneusva 250 iljadi evra. Dr`avanata M@ Transport rabotela so dobivka od 850 iljadi evra, dodeka JP MAkedonski {umi rabotelo so dobivka od 650 iljadi evra. JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor vo kriznata 2009 godina ostvarila 14 milioni evra prihodi od proda`ba. “Iako imame ostvareno dobivka, sepak vo 2009 godina sporedeno so 2008 godina, imavme pad vo naplatata.

Soglasno krizata, cenite na stanovite se namalija, proda`ba ima{e, no imavme ote`nata naplata”, veli Du{ko Veskoski, finansiski direktor na JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. Od JP Makedonski {umi, pak, otkrivaat deka iako 2009 godina bila te{ka godina, sepak kompanijata imala pozitivna zavr{na smetka. Za “Kapital” objasnuvaat i deka za razlika od minatoto, vo poslednite tri godini javnoto pretprijatie e konsolidirano. Naplata im bila re~isi 99% i site 2.300 vraboteni zemale plata navreme. Direktorot na dolgogodi{niot zagubar, JP Makedonija pat, Goran Stojkovi}, pak, re~isi dva meseca gi krie finansiskite rezultati na kompanijata na ~ie ~elo e, iako zakonot za hartii od vrednost e deciden i naloùva site akcionerski dru{tva i drugite pravni lica koi izdavaat hartii od vrednost, a koi ne kotiraat na berza i ne se vodat vo Registarot na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe, se dol`ni da gi objavuvaat podatocite za finansiskoto rabotewe. Poslednite izmeni na Zakonot za hartii od vrednost ukaùvaat deka ovie subjekti se dol`ni revidiranite finansiski izve{tai i misleweto od ovlasten revizor da gi objavat na internetstranicata na ovlastenata berza, dokolku izdava~ot soglasno so zakon e dolèn da gi podvede na revizija svoite finansiski izve{tai, a misleweto od ovlasten revizor da go objavat i vo eden dneven vesnik {to izleguva na teritorijata na Republika Makedonija, vo rok od 15 dena od usvojuvaweto na izve{taite.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

06.09.2010

TE-TO ]E PU[TA VO UPOTREBA 110-KILOVOLTEN DALEKUVOD

FONDOT ZA ZDRAVSTVO ]E PRA]A IZVR[ITELI PO FIRMITE

ru{tvoto za proizvodstvo na elektri~na energija i toplina TE-TO AD Skopje deneska }e go pu{ti pod napon novoizgradeniot 110-kilovolten dalekuvod na potegot od reonot na Trubarevo-Vardari{te preku desniot kej na rekata Vardar, do objektot na TE-TO vo naselbata Keramidnica. Pu{taweto vo upotreba na ovoj dalekuvod go najavuva vleguvaweto vo pogon na kombiniranata termo i gasna elektrana,

u`bi i izvr{iteli na vrata treba da o~ekuvaat site rabotodavci vo Makedonija koi nema navreme da gi podmirat dolgovite za zdravstveni pridonesi kon Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Vo tekot na 2009 godina ima neviden porast na tu`benite barawa {to gi podnel Fondot za zdravstveno osiguruvawe kon kompaniite koi ne

najaveno u{te za po~etokot na 2010 godina. TE-TO e nezavisna energetska kompanija, vo koja se vlo`eni 80% ruski kapital i 20% kapital na skopska Toplifikacija. Proizvedenata energija }e bide ponudena na pazarot za golemite potro{uva~i. Ova e prv energetski kapacitet od vakov vid za kombinirano proizvodstvo na elektri~na energija i toplina vo otvoren gasen i zatvoren paren tehnolo{ki sistem. Glavnite

ANTIMONOPOLSKA ]E KAZNUVA omisijata za za{tita na konkurencijata otsega sama, bez sud, }e sankcionira kompanii za koi utvrdila deka imaat monopol na pazarot. Ova e edna od novite ingerencii koi gi dobi ovaa Komisija, po menuvaweto na Zakonot za za{tita na konkurencijata, so cel da se usoglasi na{eto so evropskoto zakonodavstvo. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi istakna deka dokolku se konstatira deka nekoj dogovor vo idnina zna~i naru{uvawe na pazarot, istiot }e mo`e da bide proglasen za ni{toven, soglasno Zakonot. Spored nego, so ova }e se namalat motivite na tie {to sakaat da ja zloupotrebat pozicijata na pazarot i }e se podobri klimata za podobruvawe na konkurencijata, koja }e im ovozmo`i ednakvi prava na site stopanski subjekti. Dosega, re{enijata na Komisijata za za{tita na konkurencijata ne bea pravosilni.

NEDELAVA RE[ENIE ZA OTKUPOT NA VINSKOTO GROZJE inisterstvoto za zemjodelstvo najavi deka nedelava }e se donesat kone~ni zaklu~oci i re{enija okolu godine{niot otkup na vinskoto grozje. Na zaedni~ki sostanok vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, na koj }e prisustvuvaat i lozarite i vinarite, to~no }e se znae kako i po koja cena }e se otkupi grozjeto. "So ogled na toa deka lozarite s$ u{te ne gi znaat otkupnite ceni, na sostanokot be{e predloèno po eden pretstavnik od Federacijata na farmeri, Asocijacijata na zemjodelcite i na zdruènieto Agrotikve{ija da iznesat zaedni~ki predlog-merki, za koi }e se razgovara na sostanokot so vinarskite vizbi vo Ministerstvoto za zemjodelstvo", se naveduva vo soop{tenieto. Vladata neodamna predloì vinarnicite koi }e otkupat najmalku 65% od lanskiot otkup da dobijat dràvna poddr{ka od 5,7 denari za otkupen kilogram grozje, merka koja za niv e neprifatliva poradi golemite zalihi na vino.

SDSM OBVINUVA ZA NEISPOLNETI VETUVAWA NA ZEMJODELCITE a po~etokot na pettata godina od vladeeweto na Gruevski i VMRO-DPMNE, rodot na zemjodelcite, namesto na pazarite, s$ po~esto zavr{uva po ulicite i kanalite. Nema novi pazari na zemjodelskite proizvodi, subvenciite se pretvorija vo socijalna merka, a raspredelbata na zemjodelsko zemji{te e po partiski klu~, obvini Zoran Zaev od SDSM. Toj obvinuva deka VMRO-DPMNE gi izla`al zemjodelcite za zagarantiran plasman i za izgradba na dva otkupnodistributivni centri vo Strumica i Rosoman kade {to treba{e da zavr{i najgolem del od zemjodelskite proizvodi. Zaev tvrdi deka vladeja~kata partija potfrlila vo najgolem del od vetuvawata do zemjodelcite vo koi spa|aat u{te i transformacija na JP Agroberza vo Stokova berza, vospostavuvawe na katastar za zemjodelsko zemji{te, zgolemuvawe na navodnuvana povr{ina vo dr`avata, voveduvawe na evropskite standardi za poteklo, kvalitet, ispravnost i bezbednost na proizvodite.

elementi na opremata se od poznatata {vajcarska firma Alstom, koja obezbeduva visok koeficient na koristewe na energensite, duri 95%.

uplatile pridonesi za zdravstveno osiguruvawe, {to od edna strana poka`uva deka kompaniite rabotele vo kriza i ne mo`ele da obezbedat pari za ovaa dava~ka, a od druga strana, deka zavr{i vremeto koga takanare~enite gazdi se bogatea na smetka na izbegnuvawe na dava~kite za pridonesi. Imeno, lani Fondot za zdravstveno osiguru-

vawe pred nadle`nite sudovi pokrenal vkupno 5.612 tu`beni barawa za naplata na zaostanat pridones {to e 62% pove}e otkolku vo 2008 godina koga imalo 3.460 tu`beni barawa. Vkupniot iznos na neplateni pridonesi koj e opfaten so ovie tu`beni barawa iznesuva okolu 7,2 milioni evra glaven dolg i zakonska kamata od 0,05% dnevno.

17.03.2010 11

12 06.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

JAT ]E ÊKA STRATE[KI PARTNER U[TE 12 MESECI a edna godina }e se znae dali srpskata aviokompanija Jat }e dobie ili ne strate{ki partner, izjavi dràvniot sekretar za vozdu{en soobra}aj Miodrag Miqkovi}. Toj dodade deka se potrebni 12 meseci konsultantite da napravat model za privatizacija, da ja izrabotat potrebnata dokumentacija, a dràvata

da raspi{e tender i da izbere kupuva~i. Miqkovi} soop{ti deka konsultantot za osnovawe na nova aviokompanija, koja od Jat }e ja prezeme ulogata na nacionalen avioprevoznik, }e bide izbran do krajot na oktomvri i }e ima rok od edna godina da ja zavr{i rabotata. Vladata na Srbija donese odluka da se prodade

mnozinskiot paket vo Jat, a kolkav del }e ostane na dr`avata, }e zavisi od toa koj }e se prijavi na tenderot za strate{ko partnerstvo so srpskata aviokompanija. Dr`avniot sekretar za vozdu{en soobra}aj izjavi deka Turki{ erlajnz i ponatamu e zainteresiran za strate{ko partnerstvo so Jat.

SLOVENE^KITE BANKI JA OTVORAAT VRATATA ZA VLEZ NA AGROKOR VO MERKATOR o soglasnost so barawata na kreditorite, slovene~kata kompanija Pivovarna La{ko mora da po~ne postapka za proda`ba na Merkator, prenesuvaat slovene~kite mediumi. Slovene~kiot vesnik Dnevnik pi{uva deka so ova na hrvatskata kompanija Agrokor povtorno

& se otvoraat vratite za vlez vo sopstveni{tvoto na najgolemiot slovene~ki maloproda`en sinxir. Proda`bata na 25% udel vo Merkator na Agrokor, spored Dnevnik, celo vreme e nakloneta na bankarskata grupacija UniKredit, a sega taa opcija ja poddr`uva i Nova Qubqanska banka (NLB) koja e najgolem

sopstvenik na Merkator i Pivovarna La{ko. Iako s$ u{te ne e potvrdeno dali upravata na NLB e soglasna za proda`ba na celiot udel na Pivovarna La{ko vo Merkator, za taa opcija svojot glas go dal ~lenot na upravata Marko Jazbec koj vo NLB e odgovoren za rabotewe so golemite kompanii.

PAZAR NA NEDVI@NOSTI

TE[KO SE PRODAVA LUKSUZNIOT IMOT VO HRVATSKA Vilite koi se prodavaat za {estocifren iznos vo evra s$ u{te imaat kupuva~i, no {tom cenata nadmine milion evra, proda`bata ne se odviva brzo o izminative dve godini kupuvaweto luksuzni nedvi`nosti vo Hrvatska e vo pad, bidej}i ima s$ pomalku kupuva~i za vili ~ija cena nadminuva milion i polovina evra, naveduvaat sopstvenicite na agenciite za nedvi`nosti. Vilite koi se prodavaat za {estocifren iznos vo evra s$ u{te imaat kupuva~i, no {tom cenata nadminuva milion, proda`bata ne se odviva brzo. Najdobar primer e ekskluzivnata vila na hrvatskiot teniser Goran Ivani{evi}, koja se prodava dve godini. Negovata vila se nao|a vo elitnata splitska naselba Meje, a cenata e 57 milioni kuni (7,8 milioni evra). Iako Ivani{evi} neodamna ja spu{ti cenata za eden milion evra, vilata s$ u{te e premnogu skapa, duri i za najbogatite Hrvati. Svojot imot od 1.000 metri kvadratni Ivani{evi} go povle~e od proda`ba dodeka ne se stabilizira situacijata na pazarot, bidej}i o~igledno ne e podgotven da go prodade negoviot imot, koj e eden od najubavite vo Hrvatska, za mnogu poniska cena. I ku}ata na hrvatskata peja~ka Indira Vladi}, koja se prodava za 1,3 milio-

VILA IVANI[EVI] Vilata na hrvatskiot teniser koj padna vo finansiski problemi, se prodava za 7,8 milioni evra ni evra, se vbrojuva me|u poskapite vili koi se prodavaat vo Zagreb. No, sudej}i spored momentalnite trendovi na pazarot na luksuzni nedvi`nosti, i ovaa ku}a }e ~eka podobri vremiwa za da najde kupuva~, iako se nao|a na rezidencijalna lokacija. ZAMOCITE SE PRODAVAAT POTE[KO Vo Hrvatska, za razlika od pred tri-~etiri godini, se kupuva mnogu pomalku imot, iako glavnata pri~ina ne e toa

{to potencijalnite kupuva~i nemaat pari, tuku poradi ekonomskata kriza retko koj investira vo luksuzni imoti, re~e sopstveni~kata na agencijata za nedvi`nosti Bili{kov, Jasminka Bili{kov. “Najskapata vila koja ja prodavame se nao|a vo zagrepskata naselba Pantov~ak i ~ini 7,5 milioni evra, a so ogled na cenata i lokacijata, verojatno }e bide prodadena na nekoja ambasada. Na bregot, najskapiot imot se nao|a

ZAMOK KASTELI Zamokot vo Ka{teli se prodava za 4,5 milioni evra

na ostrovot ^iovo, ~ija cena iznesuva 4,5 milioni evra”, izjavi sopstveni~kata na agencijata Bili{kov. Me|u bogatite kupuva~i mnogu popularni nedvi`nosti se zamocite, a kako adut se spomenuva zamokot vo Ka{teli, koj se prodava za 4,5 milioni evra, i celosno renoviranata melnica od 13 vek za tri milioni evra. Luksuznite nedvi`nosti se nao|aat na ekskluzivni lokacii, a tokmu lokaciite gi

opredeluvaat nivnite ceni. Top-lokaciite se nao|aat vo Dubrovnik, Lokrum, splitski Meje, Opatija i zagrepskite naselbi Tu{kanac i Pantov~ak. Sopstvenici na luksuzni imoti na ovie lokacii se gradona~alnikot na Split, @eqko Kerum, fudbalskiot menaxer Oto Bari}, ko{arkarot Dino Raxa i mnogu drugi. Onie koi mo`at da si dozvolat vakvi luksuzni imoti sega ne kupuvaat nedvi`nosti. “Starite nedvi`nosti mora

da se renoviraat i za toa se potrebni pogolemi investicii, zatoa vo poslednive godini proda`bata stagnira. No, vo Zagreb se prodadeni vilite koi iznesuvaa do 2,5 milioni evra, a ostanati se najskapite vili. Pred 15 godini vakvite nedvi`nosti se kupuvaa vo gotovina, a denes samo na kredit. Na bregot takvite ku} i se poskapi otkolku vo Zagreb, a zamocite se prodavaat najte{ko”, izjavi Aleksandar Veqi} od agencijata Oaza.

SVET BIZNIS POLITIKA BRAZILCI GO PREZEMAAT BURGER KING toriot najgolem sinxir za brza hrana vo svetot, dobi nov sopstvenik. Za ~etiri milijardi dolari Burger King go prezede investiciskata kompanija 3G Kapital (3G Capital), a upravniot odbor na kompanijata ve}e se soglasi za prezemaweto. So navedeniot iznos, 3G Capital }e gi prezeme i dolgovite na Burger King, koj vo mometnov raboti za deset pati

poslabo od negoviot konkurent Mekdonalds. Transakcijata treba da bide dovr{ena so krajot na godinata. Burger King i negovite partneri upravuvaat so pove}e od 12.000 restorani za brza hrana nasekade niz svetot, no najmnogu od niv se nao|aat vo SAD. Najgolemite akcioneri ve}e ja prifatile ponudata. Investiciskite dru{tva TPG Kapital, Goldman Saks kapi-

06.09.2010

EVROPSKIOT IZVOZ SO REKORDEN RAST tal partners i Bejn kapital investors, zaedno imaat 31% od akciite na Burger King. Vo minatoto tie bile i edinstvenite sopstvenici, no vo 2006 godina kompanijata bila postavena na berza. Se pretpostavuva deka noviot sopstvenik }e gi povle~e akciite od kotacija. Dosega{nite akcioneri mo`e da bidat zadovolni so ponudata od 24 dolari za akcija.

vropskiot izvoz vo vtoroto trimese~je od ovaa godina zabele`a rekorden rast, dodeka potro{uva~kata na korporativniot sektor go prekina svojot dvegodi{en pad. Izvozot od 16 evropski zemji koi ja delat zaedni~kata valuta se poka~il za 4,4% vo odnos na prviot kvartal, {to pretstavua

najgolemo poka~uvawe od 1995 godina, koga po~nale da se vodat statistikite, poka`uva najnoviot izve{taj na Eurostat. Vo istiot period, korporativnata potro{uva~ka porasnala za 1,8% so {to se zavr{uva nejziniot negativen tek koj trael dve godini. Eurostat isto taka go potvrdi i rastot od 1% na evropskata ekonomija

iplomatite od Evropskata unija postignaa dogovor za osnovawe tri novi finansiski nadzorni tela, na nivo na celata Unija, koi }e po~nat da rabotat od po~etokot na idnata godina”, izjavi komesarot na EU za vnatre{en pazar i finansiski uslugi, M Mi{el Barnie. TTrite nadzorni tela }e gi nnadgleduvaat bankite, osigurritelnite kompanii i trgovija jata na finansiskite pazari. O Ovoj ~ekor se prezema so cel dda se zaostri finansiskata su supervizija vo EU posle finanssiskata kriza koja na videlina gi iznese brojnite slabosti vo ffinansiskata regulacija. O Ovoj dogovor doa|a posle nnekolku mese~nite pregovori ppome|u evropskite parlamenta tarci, koi generalno favoriziiraa dodeluvawe na pogolema nnadle`nost na novite tela, i pome|u zemjite-~lenki, koi sa sakaa nivnata nadle`nost da bbide limitirana. S d So dogovorot postignat vo vve~ernite e~ernite ~asovi vo ~etvrto okot, za pprv pat ovie tela tokot, }}ee izvr{u izvr{uvaat supervizija nnad ad bankite, bankit osiguritelnite kkompanii ompanii i trgovijata na finnansiskite ansiskite pazari na nivo na ccelata Evro Evropska unija, so {to }}ee ja odredu odreduvaat vrednosta na nnivoto ivoto na ssistematskiot rizik soo koj tie rrabotat. So reforms S reformskiot paket, koj be{e ppredizvikan redizvika od finansiskata kkriza, riza, isto taka se zgolemuva kkoordinacijata oordinac pome|u naccionalnite regulatorni tela, soo cel da sse utvrdi deka tie rrabotat sp spored predvidenite pravila. Didje Rejn Rejnders, belgiskiot minister zza finansii, veli deka e postignat “principielen dogovor”, no ostanuva da bide izglasan od zemjite~lenki, kako i od Evropskiot

parlament. I pokraj somne`ite deka novata reforma }e bide prifatena i izglasana na nivo na cela EU, Mi{el Barnie, komesarot na EU za vnatre{en pazar i finansiski uslugi, go pozdravi dogovorot kako “politi~ki konsenzus za kreirawe na evropska finansiska superviziska ramka”. “Ovoj dogovor pretstavuva krucijalna faza na na{iot napor da gi nau~ime site lekcii od krizata, za podobro da ja za{titime na{ata ekonomija i na{ite gra|ani vo idnina”, veli toj. SE FORMIRA EVROPSKI SOVET ZA SISTEMSKI RIZIK So noviot dogovor predvideno e da se formira i evropski sovet za sistemski rizik, koj }e gi ocenuva zakanite na regionalnata finansiska stabilnost. Pokraj ovoj sovet, }e bidat formirani i telata koi poedine~no }e vr{at nadzor vrz bankite, osiguritelnite kompanii i trgovijata na finansiskite pazari. Sekojdnevnata supervizija vrz individualnite kompanii i pazari }e ostane pod nadzor na nacionalnite supervizori, no novite tela na EU }e razvijat poharmonizirani pravila i pristapi za da se koordiniraat nivnite akcii. Nekoi od zemjite, kako Velika Britanija, ne se podgotveni da im otstapat pozna~itelni ovlastuvawa na novite panevropski tela, a tamu isto taka se podgreva debatata i za ovlastuvawata na evropskiot sovet za sistemski rizik. Spored prvi~no postignatiot dogovor, pretsedatelot na centralnata banka }e bide pretsedatel i na ovoj sovet vo prvite pet godini od negovoto formirawe, a }e se pravi re-

D VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

MI[EL BARNIE, KOMESAR NA EU ZA VNATRE[EN PAZAR I FINANSISKI USLUGI

TRI NOVI TELA ZA KONTROLA NA EVROPSKITE BANKI

r zemji j se soglasija j dda se fformiraat r r tri r novi na Evropskite dzorni tela koi }e go kontroliraat raboteweto na bankite, osiguritelnite kompanii i trgovijata na finansiskite pazari, so cel da se spre~i nova finansiska kriza

vo vtoriot kvartal, otkako vo prvite tri meseci ostvari rast na ekonomskata aktivnost od 0,3%. Sepak, analiti~arite se somnevaat deka pozitivniot trend e odr`liv, bidej}i pove}eto vladi kako Irska i [panija, gi namaluvaat svoite tro{oci, za da go namalat javniot dolg, {to moè da go zabavi ekonomskiot rast. vizija na legislativata posle tri godini od raboteweto. Trite novi tela }e nemaat direktni nadzorni ovlastuvawa, poinakvi od onie na kreditnite rejting-agencii koi operiraat vo EU, {to pretstavuva poteg so koj treba da se smiri Velika Britanija. ^lenovite na Evropskiot parlament isto taka podnele barawe novite tela da imaat sedi{te vo Frankfurt, namesto da bidat podeleni pome|u London, Pariz i Frankfurt. Telata }e imaat i dopolnitelni ovlastuvawa vo “itni situacii”, no tie moè privremeno da zabranat ili da ograni~at odredeni finansiski aktivnosti, ako istite pretstavuvaat zakana za stabilnosta na finansiskiot sistem na EU. Isto taka “vo itni slu~ai”, telata moè da bidat povikani i od zemjite- ~lenki, no i od Evropskata komisija ili parlament. Za ovoj dogovor, ministrite za finansii na zemjite- ~lenki od EU }e razgovaraat utre, a do krajot na ovoj mesec istiot treba da bide staven na glasawe vo parlamentot. Noviot zakon, {to pobrzo treba da se odobri i od parlamentot i od zemjite- ~lenki, za da im se ovozmoì na novite tela da zapo~nat so rabota od januari 2011 godina. Posle najgolemiot udar na finansiskite institucii, kakov {to ne se slu~il od ~etiriesettite godini od minatiot vek, Evropa ja zapo~na presmetkata so golemite banki. Germanija prva go skr{i marazot, izglasuvaj}i go zakonot za banki na nacionalno nivo. Sledni se Britanija i Francija, a posle novata evropska regulativa, istoto }e treba da go napravat i ostanatite zemji~lenki na EU.

FEQTON

14 06.09.2010

NAJSKAPOCENITE BRENDOVI NA SVETOT: KELLOGG’S

VRABOTENITE SE NAJVA@NOTO NE[TO NA KELLOGG’S VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oè da se kaè deka potro{uva~ite niz svetot uìvaat vo proizvodite na ovaa kompanija, a najmnogu vo kornflejksot, bidej}i ovoj proizvod e del od nivniot pojadok pove}e od eden vek. Kompanijata zapo~nuva so 44 vraboteni vo Betl Krik, Mi~igen, vo 1906 godina. Denes taa svoite proizvodi gi proizveduva vo 18 zemji, a gi prodava vo pove}e od 180 zemji niz svetot. Za pove}e od 100 godini, inovacijata i predanosta da bidat najdobri vo svojata industrija ja vodat kompanijata Kelogs (Kellogg’s) kon osvojuvawe na pazarot. Od prvata kompanija koja ponudi nagradi vo svoite kutii ìtarki, do prvata kompanija koja globalno gi proslavi ìtarkite, Kelogs istoriski pretstavuva lider vo ovaa industrija, preku inovaciite i marketingot. Osnova~ot na kompanijata, Vil Kit Kelog, silno bil povrzan so nutricionizmot, zdravjeto i kvalitetot. Negovata vizija prodolùva da ìvee so razvivaweto na proizvodite do to~kata na sovr{enstvo preku usovr{uvaweto na procesite za proizvodstvo, so cel da se dobie prekrasen vkus na hranlivite produkti koi se dobri za zdravjeto na lu|eto, a gi pominuvaat najrigoroznite standardi za kvalitet. Kompanijata Kelogs, vo po{irokata javnost poznata kako Kelogs od Betl Krik, so proda`ba od pribli`no 13 milijardi dolari vo 2009 godina pretsta-

Sedi{teto na Kelogs vo Betl Krik vuva globalen vode~ki proizvoditel na `itarki i proizvodi za prehrana, kako kola~i, krekeri, pe~iva, ovo{ni gricki, zamrznati vafli i vegetarijanska hrana. Me|u poznatite brendovi koi se za{titeni so logoto na Kelogs se Kibler, Pop Tarts, Eggo, ^iz it, Rajs

Krispis, Morningstar Farms itn. Proizvodite na Kelogs se proizveduvaat vo 18 zemji, a se prodavaat vo pove} e od 180 zemji niz svetot. Glavnoto sedi{te na kompanijata se nao|a vo Betl Krik, Mi~igen. Kompanijata Kelogs e osnovana kako Betl Krik toustid kornflejk kompani (Battle Creek Toasted Corn Flake Com-

Den Akerson samo nekolku dena e {ef na Xeneral Motors, a ve}e ima glavobolki okolu toa {to da pravi so Opel, evropskoto “~edo” na XM, koe pravi pove}e zaguba odo{to dobivka za detroitskiot gigant

pany) na 19 fevruari 1906 godina, kako rezultat na sorabotkata me|u bra}ata Vil Kit Kelog i Xon Harvi Kelog vo sanatoriumot Betl Krik, koj toga{ pretstavuval zdravstven institut koj se vodel spored praktikite na Adventisti~kata crkva na Sedmiot den. Prviot proizvod na kompanijata bil i denes poznatiot p~enkaren “kelogs

kornflejks”. Vo 1922 godina kompanijata go promenuva imeto vo Kelogs. Vo 1930 godina kompanijata Kelogs najavila deka pogolemiot broj od nejzinite fabriki } e po~nat da rabotat po 30 ~asa nedelno, nasproti dotoga{nata kvota od 40 rabotni ~asovi. Ovaa praktika vo Kelogs ostanuva do Vtorata svetska vojna, i

mal period po nea, a samo mal del od departmanite i fabrikite prodol`ile da rabotat so ovaa praktika do 1980 godina. Od 1969 do 1977 godina Kelogs se steknuva so sopstvenost vrz nekoi pomali biznisi, koi }e pomognat vo razvivaweto na brendot. Me|u niv pozna~ajni se akviziciite so Salad Fuds, Fernal Interne{nal, Smits

PRIKAZNI OD WALL STREET

OPEL: AHILOVATA P odeka Xeneral Motors se sprema za svoeto “roud {ou”, odnosno za pretstavuvaweto pred investitorite vo o~i inicijalnata javna ponuda na akcii (IPOinitial public offering) {to }e se slu~i vo noemvri edna od najgolemite dilemi e okolu idninata na Opel, najgolem del od evropskiot ogranok na XM, veli amerikanski For~n. Evropskite biznisi na XM cicaat pari ve}e dve decenii od svojata centrala vo Detroit, i odolevaat na najgolemite napori na kompanijata da gi reducira svoite operacii na stariot kontinent i da vnese malku `ivost vo brendot.

Posledno ne{to {to se slu~i e koga minatiot mesec XM se soglasi da im plati na svoite rabotnici od evropskata divizija do 1,4 milijardi dolari dokolku amerikanskiot proizvoditel na avtomobili ne uspee vo svoeto vetuvawe za revitalizacija na Opelovata proizvodna linija do 2014 godina. Prethodno godinava, XM se soglasi da investira 14 milijardi dolari vo slednite pet godini so cel da obnovi 80% od proizvodnata paleta na Opel, germanskiot brend koj {to e del od semejstvoto na XM u{te od 1929 godina. Pretstavnicite na menaxmentot na XM vo Detroit denovive sigurno si gi ~ukaat glavite zaradi lanskata odluka da

go zadràt Opel otkako {est meseci se obiduvaa da go prodadat. Evropskiot pazar stagnira pove}e godini nanazad, a nekoi analiti~ari gledaat malku prostor za Opel vo nego. Pritisnat e od dominacijata na mo}niot Folksvagen na vrvot, i se bori za mesto vo sredinata so Reno, Peò, Ford i zazdraveniot Fiat. A, pazarniot udel na Opel prodolùva da pa|a. Spored vesnikot Detroit Wuz, pazarniot udel na Opel i negoviot sestrinski brend Voksal, pod ~ie ime se prodava vo Britanija, se lizna na 8,4% vo prvata polovina na 2010 godina, od 8,9% istiot period lani.

FEQTON “Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale na najgolemite svetski na brendovi-kompanii. br Do Doznajte gi prikazn znite za nivnite po podemi i padovi, za to toa koi se tajnite { {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i la najomileni svetski na brendovi so decenii Pajs, Ego i Pjur, me|utoa, podocna bila kritikuvana zo{to ne prodolìla so diverzifikacijata na kompaniajta ponatamu, kako {to toa go napravile nejzninite rivali, Xeneral Mils i Kvejker Outs. PROMENA NA TARGET ZARADI ZGOLEMUVAWE NA UDELOT Bidej}i Kelogs docna stanuva svesen za svoite konkurenti i nivniot marketing, kako i za razvojot na proizvodstvoto, pazarniot udel na kompaniajta vo SAD go dostignuva najniskoto nivo od nejzinoto postoewe, 36,7% vo 1983 godina. Istaknat analiti~ar od Vol Strit ja narekuva Kelogs “fin primer za kompanija koja naskoro } e bide minato”, dodeka pazarot na ìtarki se smetal za “zrel”. Ovie komentari go v~udovidele toga{niot pretsedatel na Kelogs, Vilijam E. Lamot, pa toj re{il da ja podobri rabotata na

06.09.2010 VERNI NA RAZNOVIDNOSTA Kompanijata Kelogs e osnovana so pretpriema~ki duh, a predanosta kon inovaciite na nejziniot osnova~ ostanuva krucijalen del od biznis-strategijata na kompanijata do denes. Kelogs startuva kako mal proizvoditel na “podobra hrana za pojadok”, pa so samiot rast na kompanijata taa s$ u{te go nema zagubeno ovoj prvi~en fokus. Niz istorijata kompanijata gi odr`uva i razviva mnogute vrednosti koi na po~etokot gi instaliral osnova~ot Kelog. Kompanijata proslavuva 100 godini od svoeto postoewe vo 2006 godina,

pa prodolùva da gi prepoznava mo`nostite za idninata. Obvrzanosta kon raznovidnosta na Kelogs moè da se pronajde vo vrednostite koi se instalirani od nejziniot osnova~, koj voedno bil i pioner vo vrabotuvaweto èni, prekr{uvaj}i gi kulturnite barieri vo toa vreme. Kompanijata prodolùva da go odrùva ova nasledstvo pove}e od 100 godini, so toa {to raznovidnosta ostanuva glaven prioritet. Ne postoi somne` deka uspehot na ovaa kompanija doa|a

od razli~niot bekgraund, iskustva i idei na lu|eto koi pridonesuvaat za razvojot na ovoj biznis.

Za pove}e od 100 godini, inovacijata i predanosta da bidat najdobri vo svojata industrija ja vodat kompanijata Kelogs kon osvojuvawe na pazarot. Od prvata kompanija koja ponudi nagradi vo svoite kutii ìtarki, do prvata kompanija koja globalno gi proslavi ìtarkite, Kelogs istoriski pretstavuva lider vo ovaa industrija, preku inovaciite i marketingot kompanijata. Pred s$, toj re{il da go promeni targetot preku demografskiot pristap kon 80-milionskite “bejbi bumeri”, namesto da reklamira ìtarki nameneti za decata. Naglasuvaj}i ja pogodnosta na ìtarkite i nivnata hranliva vrednost, Kelogs uspeva vo namerata da gi ubedi potro{uva~ite vo SAD na vozrast od 25 do

49 godini da jadat za 26% pove}e `itarki otkolku {to jadele lu|eto vo izminatite pet godini. Amerikanskiot pazar na preraboteni `itarki, imal proda`na vrednost od 3,7 milijardi dolari vo 1983 godina, a do 1988 godina ja dostignal vrednosta od 5,4 milijardi. Toj se razvival tri pati pobrzo od prose~nite kategorii na

prehranbeni proizvodi. Kelogs vo ovoj period na pazarot gi voveduva proizvodite “krispiks”, “rajzing skvers” i biskvitite “nutri grin”, dodeka, pak, so voveduvaweto na proizvodot “xast rajt”, Kelogs gi targetiral Avstralijancite, a “gemini flejks” bile nameneti za japonskiot pazar. Za vreme na ovoj period kompanijata go odr`uva

POVLEKUVAWE NA PROIZVODI VO 2010 GODINA Na 25 juni kompanijata Kelogs dobrovolno po~nala da povlekuva 28 milioni kutii od “epl xeks”, “korn pops”, “frut lups” i “hani smeks”, zaradi nevoobi~aenata mirizba koja doa|ala od ambalaàta, a moèla da ima i posledici po zdravjeto na konzumentite. Od Kelogs soop{tile deka okolu 20 lu|e se poàlile na proizvodite, a samo pet od niv prijavile deka od konzumiraweto na proizvodot dobile vrtoglavica i povra}awe. Konzumentite prijavile deka ìtarkite imale miris i vkus na vosok,

ili na metal i sapun. Portparolot na kompanijata, X. Adair Putnam, soop{til deka ne se pojavile nekoi poseriozni zdravstveni problemi kaj potro{uva~ite. Somnitelnata supstancija koja ja predizvikuvala takvata reakcija bila 2-metilnaftalin, koja se upotrebuvala vo procesot za pakuvawe. Mnogu malku se znaelo za vlijanieto na ovaa supstancija vrz zdravjeto na lu|eto, bidej}i administracijata na Inspektoratot za hrana i lekovi nemala nau~ni podatoci za vlijanieto vrz lu|eto, a isto taka podatoci nemala

ni amerikanskata Agencija za za{tita na sredinata. Vo me|uvreme, Kelogs na zagrozenite potro{uva~i im ponudil da im gi refundira sredstvata. Samo proizvodite so bukvite “kn” koi se nao|ale na ambala`ata po datumot na proizvodstvo bile povle~eni od pazarot. Proizvodite bile distribuirani nasekade niz SAD, a pristignale na policite vo prodavnicite vo mart 2010 godina. Proizvodite vo Kanada go nemale ovoj problem.

PETA VO IPO-TO NA XM Koga XM pobara dràvna pomo{ pred pove}e od edna godina, pregovara{e so tri potencijalni kupuva~i na Opel. Lani, na 10 septemvri, XM se soglasi da prodade 55% od akciite na Opel na Magna, golem kanadski proizvoditel na avtomobilski delovi, i od negoviot ruski partner. Zdelkata treba{e da se odobri od germanskata vlada i treba{e da go zadrì Opel celosno integriran vo globalnata organizacija za razvoj na proizvodi na XM. No, potoa, na 3 noemvri, bordot na XM odedna{ i neo~ekuvano ja otkaà zdelkata so Magna. Direktorite navodno ne bile

ubedeni vo toa deka XM }e go sprovede svojot globalen biznis-plan bez Opel i ostatokot od Evropa. Fric Henderson, toga{ glaven izvr{en menaxer na XM, koj {to pritiska{e Opel da se prodade, objasni deka evropskata biznis-klima, kako i op{tata sostojba na XM se podobrile vo me|uvreme, pa taka proda`bata ne bila tolku potrebna. Ottoga{, ni{to ne trgna dobro za Opel. Izlitenite vladini programi za poddr{ka doa|aat kon svojot kraj, a analiti~arite gi revidiraat svoite prognozi za proda`ba na novi avtomobili, po nadolna linija.

Vo juni godinava pak, germanskata vlada go odbi baraweto na XM za 1,3 milijardi dolari pomo{ za da se restruktuira Opel. Sega XM treba da potro{i svoi 4 milijardi dolari za restruktuirawe na germanskata kompanija, pokraj parite {to gi potro{i za novi modeli. Proizvoditelot se o~ekuva da skrati 8.000 rabotni mesta vo Evropa i da gi reducira proizvodnite kapaciteti za 20%. Nekoi analiti~ari smetaat deka Opel e biten za XM zatoa {to obezbeduva in`enerska platforma za patni~ki avtomobili. Platformata na Opel za maliot avtomobil Delta e osnova

za modelot na [evrolet (brend pod kapata na XM) Kruz {to treba da izleze vo 2011 godina, a Opelovata platforma od sredna klasa }e bide podloga za [evrolet Malibu. Pod “ko`ata” na Bjuik (u{te eden brend od semejstvoto na XM) Regal se krie Opel Insignia. No, Evropa, ima najlo{ potencijal za rast od koj bilo kontinent {to go pokrivaat biznisite na XM. Tro{ocite za proizvodstvo vo Evropa se najvisoki, a rabotni~kite sindikati se prepiraat na sekoj vid promena. S$ pobrzo, XM stanuva kompanija orientirana kon Azija. Vo momen-

svojot uspeh na prvo mesto na pazarot vo SAD, pred negovite konkurenti, Xeneral Mils, koj vo toj period kako celna grupa gi imal decata so svoite detski `itarki i Post, koj se spravuval so te{kotiite na pazarot na `itarki za vozrasni. Vo mart 2001 godina Kelogs go napravil najgolemoto prezemawe od postoeweto na kompanijata, so kupuvaweto na kompanijata

Kibler. Vo narednite godini, Kelogs se steknuva so sopstvenost vrz kompaniite Morningstar Farms i Ka{i. Kelogs do 2007 godina gi prezema i kompaniite Ber Nejked, ^is it, Mjuri, Ostin, Fejmos Ejmos i Gardenburger. Vo utre{niot broj na “Kapital” pro~itajte za sozdavaweto na brendot Dell, eden od najpoznatite informati~ki brendovi denes.

DEJVID MEKKEJ PRETSEDATEL I IZVR[EN DIREKTOR NA KELOGS Lu|eto koi rabotat vo Kelogs ja pravat kompanijata porazli~na od drugite. Vrabotenite vo Kelogs, nasekade niz svetot, se na{ata najva`na prednost pred ostanatite konkurenti. Na{a cel e da sozdademe rabotna okolina vo koja na{ite vraboteni }e mo`at da uspeat. Toa bara konstantna trudoqubivost i evaluacija na razvojniot proces. Kako {to Kelog go prepozna toa pred eden vek, uspehot na ovaa kompanija zavisi od uspehot na nejzinite vraboteni. Nie se stremime kon toa da go preneseme nasledstvoto {to na{iot osnova~ im go obezbedi na potro{uva~ite preku vkusnata i visokokvalitetna hrana i programite koi gi promoviraat zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto. Najva`no od s$ e deka sme na pravilniot pat da ja odr`ime ovaa vizija i vo narednite godini.

Pretstavnicite na menaxmentot na XM vo Detroit denovive sigurno si gi ~ukaat glavite zaradi lanskata odluka da go zadràt Opel otkako {est meseci se obiduvaa da go prodadat. Evropskiot pazar stagnira pove}e godini nanazad, a nekoi analiti~ari gledaat malku prostor za Opel vo nego. tov, pove}e koli od XM asortimanot se prodavaat vo Kina odo{to vo SAD. Pove}e smisla ima za XM da gi izgradi svoite inènerski kapaciteti vo Kina, kako i da ja prodolì svojata uspe{na investicija vo Daevu, za proizvodstvo na mali koli, otkolku da prodolì da gubi pari

vo Germanija. Friz Henderson sega raboti kako konsultant na XM za plata od 60 iljadi dolari mese~no. Noviot {ef na XM, Den Akerson mo`ebi bi sakal da mu se isplatat ovie pari i da otkrie {to misli ovoj porane{en menaxer vo XM za Opel, pred XM da po~ne so svoeto IPO.

FUN BUSINESS

16 06.09.2010 POPULARNA LITERATURA

ÔVEK KOJ SAKAME DA GO MRAZIME Nekoi go narekuvaat snob, nekoi najglupaviot ~ovek vo Wujork, no vo posledno vreme s$ pove}e mu prilega epitetot najdobriot pisatel na dene{ninata. Xonatan Franzen e pisatel na koj opsesija mu e da pi{uva za familijata i amerikanskiot ìvot. Iako ostava vpe~atok na miren ~ovek so o~ila, sepak, e daleku od toa. Toj e ~ovek koj & najde zabele{ka na Opra, a novata kniga “Sloboda” ve}e e proglasena za remek-delo. Za nego velat deka e ~ovek koj “sakame da go mrazime” roman za toa kako da SILVANA JOVANOVSKA se nosite so premnogu jovanovska@kapital.com.mk sloboda i {to zna~i da se ìvee vo konfuzniot olter Bersvet na dene{nicata. glund e advokat Dlaboko potresen portret koj raboti za na na{eto vreme, taka multinacionalmoè da glasi sloganot na na kompanija. najeksponiraniot roman Negovata sopruga Peti ova leto. “Sloboda” ne e e doma}inka koja se roman od top-listite na griì za decata: Xesika kniàrnicite. Obi~nite i Xoi. Volter i Peti smrtnici moàt da go nekoga{ bea sre}en par. kupat ve}e od minatata Obrazuvani, vnimatelni, nedela koga e slu`beno ne`ni roditeli, dobri pu{ten vo kniàrnicite. sosedi koi pravat s$ za podobar i praveden NITU NAJSLAVEN, svet. A potoa ne{to NITU NAJBOGAT trgna na lo{o. “SloToa ne be{e pre~ka za boda” (Freedom), noviot magazinot “Tajms” u{te roman na Xonatan Franvo avgust da go stavi zen, e epska prikazna Franzen na naslovnata i za sovremenata qubov i taka da go najavi negovbrakot, tragi~no-komi~en

iot dolgoo~ekuvan roman. A fotografijata na pisatelot e pridruèna so tekstot: “Golemiot amerikanski knièvnik: Ne e nitu najslaven, nitu najbogat. Negovite likovi ne re{avaat zagatki, nemaat magi~ni mo}i, nitu ìveat vo idninata. No, vo svojot roman Franzen ni pokaùva kako ìveeme denes”. “Franzenomanijata” oficijalno zapo~na. Posleden pat ìv pisatel se najde na naslovnata stranica na “Tajms” pred deset godini, koga taa ~est mu bila dadena na Stiven King. Za~uduva~ki e so koja brzina potegot na uredni{tvoto na “Tajms” go pretvori avtorot na “Korekcija” vo yvezda na letoto. Amerikanskite kriti~ari, vrz osnova na recenzentskite primeroci koi im bile dostaveni pred izleguvaweto na romanot, ve}e mu podignaa hram, bez da se “ustru~uvaat” od upotreba na superlativi. Se povtoruva situacijata od pred deset godini koga “Korekcija”, romanot na Franzen za familijata Lambert, e opi{an kako “prv golem roman na noviot milenium”, a pisatelot e sporeden so Tolstoj. “Tolstoj na internet-erata: epska prikazna za na{ata zarobenost”, naslov koj, pak, se koristi za istite kritiki za “Sloboda”. “Korekcija” e tret roman na Franzen, a prodaden e vo tri milioni primeroci, {to e zanemarliva brojka vo sporedba so dene{nite najprodavani izdanija. No, Franzen, blagodarenie na toj roman se zacvrsti na listata na pisateli

Iako mu e opsesija da pi{uva za familijata, toj nema `ena i deca “FRANZENOMANIJA”

ZO[TO OBAMA GO DOBI ROMANOT PRED SITE DRUGI?

Svoj pridones vo “franzenomanijata” dade i pretsedatelot Barak Obama. Na godi{niot odmor svratil vo kniàrnica za da si obezbedi novi knigi. Emocionalniot kniàr mu dal primerok od romanot “Sloboda”. Kniàrnicite od poodamna gi imaat primerocite na knigata, no ne smeat da gi pu{tat vo proda`ba pred oficijalniot datum na izdavawe, pa duri i na amerikanskiot pretsedatel. Poradi pritisokot od javnosta, izdava~ite na knigata duri razmisluvale da go premestat datumot na objavuvaweto. Se otkaàle od toa, a za Obama samo kratko rekle: “Takov vid reklama ne moète da platite. Ne moète nitu da sonuvate za nea.”

koi moèbi kone~no }e ja zavr{at potragata za “golem amerikanski roman”, a entuzijasti~kite reakcii bea pridruèni so prevod na romanot vo celiot svet. Isto taka, toa e presvrtnica i vo stilot na Franzen. Pisatelot Lev Grosman za toa vo “Tajms” napi{al: “Se otkaà od eksperimentiraweto. Sfati deka go interesiraat lu|eto koi ne se genijalci, deka saka da pi{uva za amerikanskiot ìvot”. Na toj recept se pridrùva i vo noviot roman, koj go pi{uva{e deset godini. “S$ pote{ko mi e da pi{uvam”, im se doveri na novinarite. SAKAAT DA GO MRAZAT Sudej}i spored intervjuata, Franzen e discipliniran avtor: stanuva vo 7 ~asot nautro i po~nuva so pi{uvawe. Pi{uva sekoj den. Nema poroci, osven {to se druì so kolegite-pisateli. Veruva deka ne moè seriozno da tvori koga ima laptop povrzan so Internet. Iako familijata mu e pisatelska opsesija, nema èna i deca. Hobi mu e da nabquduva ptici. No, ne e s$ taka idealno. Toj ne e pisatel koj se obiduva da bide dobrodu{en, pameten i dopadliv komentator na dru{tveno-politi~nite nastani. Negoviot imix podobro moè da se opi{e kako imix na zagrièn, nevroti~en intelektualec. [irokata masa prv pat ja razbesni koga Opra Vinfri go vklu~i vo svojot knièven klub, a toj odgovori so nekolku zabele{ki za nejziniot na~in na promovirawe na knièvnosta. Kralicata na amerikanskite tok-{ou programi poradi toa ja povle~e pokanata za nejzinata emisija, a toj e proglasen za snob zasekoga{. Imal i u{te nekolku takvi situacii, i zatoa ne e ~udno {to “Wuzvik” euforijata okolu pisatelot ja prosledi so tekstot: “Pisatel koj sakame da go mrazime”. [pekuliraj}i okolu komercijalniot uspeh na negovoto delo, naglasuvaat: “Kriti~arite zasega izbegnuvaat da pi{uvaat za negovata li~nost. No, pra{aweto e dali ~itatelite }e bidat tolku qubezni.

AVON SO NOV BREND ANEW PLATINUM Kompanijata Avon, poznata po svoite kozmeti~ki sredstva, {minki i dodatoci, ja pretstavuva najnovata serija na ANEW - ANEW Platinum. Toj e napraven specijalno za èni postari od 55 godini. Brendot ANEW e lansiran vo 1992 godina i e svetski lider vo oblasta na novite tehnologii vo borba protiv stareeweto na koàta. Na razrabotuvaweto i proizvodstvoto na sekoj ANEW proizvod raboti tim od pove}e od 350 eksperti i nau~nici. Sekoja linija nudi kompleten reìm za nega na koà na ènite od sekoja vozrast. Serijata Platinum im ovozmoùva na kletkite da ostanat mladi, bez da ja gubat svojata forma.

Avtorot na “Korekcija” be{e relativno nepoznat, simpati~en pisatel so o~ila.“Sloboda” doa|a od pisatel koj ja napadna Opra. Pisatel na koj s$ mu e trivijalno, a kni`evniot kriti~ar na “Wujork tajms”, Mi~iko Kakutani, go nare~e najglupaviot ~ovek vo Wujork. Daleku od toa deka Ernest Hemingvej, Normal Meiler ili Doroti Parker imale objektivni karakteri, no nivnite osobenosti se sovpa|aat so temite na negovite knigi, podaruvaj}i im ja patinata na nivnata avtenti~nost. Vo slu~ajot na Franzen, negovata “xangrizavost” dijametralno e sprotivna od humanisti~kiot ton na negovata kniga.” NACIITE NE PI[UVAAT ROMANI Se javija i amerikanskite pisateli. Tie ne se

optovaruvaat so likot, no im pre~at popularnite stereotipi. “Pa, sekako, “tepaat” bel ma`. ]e se promenat li nekoga{ rabotite?”. Toa e negoviot komentar na zabele{kite od negovite kolegi. Od po~etokot na vremeto “{utiraweto” e nerazdelno od pofalbite. Nema pri~ina Franzen da bide isklu~ok. [to se odnesuva do amerikanskata potraga za “golemiot roman”, kako {to naciite ne pi{uvaat romani, taka i nacijata nema da gi ~ita. Kako {to Franzen samo napi{al: “Pi{uvaweto e oblik na sloboda. Taa nas n$ osloboduva od masovniot identitet koj gledame kako nastanuva okolu nas”. Toa {to e va`no e deka pisatelot, koj ~itatelite go sakaat, ima nov roman. I toa, sudej}i po s$, romanot e odli~en.

Najnovata kniga “Sloboda” ja pi{uval deset godini

FUN BUSINESS

06.09.2010

OTKRITIE

NAJDENO IZGUBENOTO BOGATSTVO NA ROMANOVI?

Izgubenoto bogatstvo od 500 tona zlato (barem spored legendite) koe mu pripa|alo na ruskoto carsko semejstvo Romanovi, se pretpostavuva deka e otkrieno vo dlabo~inite na Bajkalskoto Ezero i toa slu~ajno za vreme za istra`uvawe i mapirawe na dnoto na najdlabokoto ezero vo svetot. Ostanuva vremeto i novoto nurkawe da potvrdi dali navistina se raboti za toa bogatstvo i dali kone~no }e se re{i misterijata okolu “najbaranoto” zlato na svetot

damna izgubenoto bogatstvo na ruskoto carsko semejstvo Romanovi koe od svoeto is~eznuvawe dobi status na legenda, mo`ebi povtorno e otkrieno, javi ruska informativna agencija. Imeno, ruskite nau~nici koristej}i mini- podmornici Mir 2 na Bajkalskoto Ezero, zabele`ale sjajni objekti na dlabo~ina od 400 metri. Do ova slu~ajno otkritie do{le za vreme na mapiraweto na dnoto na najdlabokoto ezero vo svetot. Spored r d legendite, d , pove} e od 500 tona zlato od carskata riznica na

familijata Romanovi e izgubeno koga tovaren vagon koj go prenesuval bogatstvoto po naredba na belogardiskiot admiral Aleksandar Kol~ak (pripadnik na carskite voeni sili), izletalo od {inite, pa is~eznalo vo dlabo~inite na studenoto Sibirsko Ezero. Nau~nicite so godini se obiduvaat da otkrijat kade is~eznalo toa bogatstvo. Edinstven uspeh dosega im be{e nao|aweto na ostatokot od vagonot, kako i sandakot so municija. “Istra`uva~kata podmor-

nica koja se upotrebuva za prou~uvawe na dlabo~inata i mapirawe na dnoto na ezeroto, vo Bajkalskoto Ezero otkrila metalni potpori koi potestuvale na zlato”, rekol anonimen izvor koj e blizok do istraùva~ite. Ruskata informativna agencija javuva deka istraùva~ite se obidele na povr{inata da donesat edna od podlogite, no dnoto na ezeroto bilo premnogu nemirno za da moàt da uspeat vo toa. Ruskite mediumi ve}e objavija golemi naslovi za toa kako e pronajdeno izgubenoto zlato na u Romanovi. Inaku, admiralot Aleksandar Vasilevi~ Kol~ak, herojot od Prvata svetska predvod vojna, gi predvodel antikomunisti~k antikomunisti~kite borci protiv bol{evcite vo Ok tekot na Oktomvriskata tomvriska revolucij revolucija 1917vo 1917-ta godina.

se nerealni – taka i masakrot na carskoto seZlatoto na familijata celi 7 decenii trae{e mejstvo na Ural, a potoa Romanovi go zel so sebe enigmata okolu navodnoto so pomo{ na privrzanicvo begstvoto na carskata preìvuvawe na najmaite na Belata garda bila familija kon Dale~niot lata od }erkite na carot prefrlena na Zapad. Istok. Aleksej Vtori Romanov. Dolgo vreme ostanatite Vo januari 1920-ta evropski kralski i carKol~ak e faten i strelan, Vo triesettite godini od minatiot vek vo Pariz ski dvorovi bea podeleni a tajnata za izgubenoto se pojavi devojka po ime okolu priznavaweto na bogatstvo is~eznala zaeprincezata Anastazija dno so nego. Nau~nicite planiraat laniraat kako legitimen naslednik naskoro novo na dinastijata Romanovi. nurkawe za da Ne{to podocna, so masovnite moè so sigurrpojavata na masovnit nost da se mediumi, princezata potvrdi Anastazija stana nivnoto edna od omilentvrdewe. ite temi na Carskata TV-seriite i familija filmovite. RomanoAurata na vi e konspiracija i carskoto pogubena poteklo od nea vo gradot Ekatersozdadoa re~isi moderen mit, inburg na koj be{e mnogu Ural, i do pred deeksploatiran. Admiralot Aleksandar Kol~ak koj Ne be{e retka nitu cenija i pol e poguben poradi kra`bata na pojavata na novi i ne se znae{e bogatstvoto na Romanovi mestoto kade bile novi pretendentki za mrttitulata “Poslednata zakopani posmrtruska princeza”. nite ostanki. Kako i vo slu~ajot soo izgubenoto No, Anastazija nikoga{ ostavkite Anastazija, koja tvrde{e oficijalno ne dobi zlato - pretpostavkite “priznanie” deka tokmu deka se raboti za celi deka e princezata koja taa e vistinskata. 500 toni za mnogumina kako dete go preìveala

Dinastijata na kralskoto rusko semejstvo Romanovi

FUN BUSINESS

18 06.09.2010 "GRANDIOZNA" BITKA ZA SRPSKIOT ETER

GR^KA ANTENA SAKA DA GO KUPI PINK Vo novata mo`na akvizicija na Kirjaku od TV Foks (TV Antena) se gleda samo prodol`enie na negovata ideja da go predizvika na dvoboj Mitrovi}, neprikosnoveniot kral na komercijalnite televizii, sopstvenik na TV Pink ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

esta deka poznatiot gr~ki biznismen Minos Kirjaku, koj voedno e i sopstvenik na televizijata Foks vo Srbija, navodno ponudil 11 milioni evra za dokapitalizacija (kupuvawe) na mediumskata ku}a B92 povtorno gi razbranuva mediumskite vodi vo sosedstvoto. Varijaciite na ovaa vest ja nudat i verzijata spored koja Kirjaku ponudil 1 dolar (ili 1 evro) i prezemawe na dolgovite na B92, koi se procenuvaat na 6 milioni evra. Gr~kata TV Antena, koja, vsu{nost, e sopstvenik na televizijata Foks, ima vo plan da kupi 51% od sopstvenosta na televizijata B92. Imeno, gr~kiot biznismen Minos Kirjaku, navodno, ponudil 11 milioni evra za dokapitalizacija na TV B92, a vo ramkite na taa suma vleguvaat i site dolgovi vo koi e zapadnata ovaa mediumska ku}a. Dokolku ovoj dogovor se realizira, planot na Grkot e da ja

a toga{ bil primen i od strana na pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}. Kako medijator na ovoj sostanok se javil gr~kiot premier, Jorgos Papandreu. Inaku, mnogumina vo ovaa nova mo`na akvizicija na Kirjaku gledaat samo prodol`enie od negovata ideja da go predizvika na dvoboj Mitrovi}, neprikosnoveniot kral na komercijalnite televizii, sopstvenikot na TV Pink. Pred eden mesec vo srpskite mediumi odekna “bombata” deka TV Foks go kupuva emituvaweto na Grand produkcija na Lepa Brena, koja gi producira najgledanite turbo-folk emisii, i deka, navodno, ponudil 5 milioni evra za trigodi{na vernost. Po nekolkudnevno biznis-koketirawe na Brena so Kirjaku, taa se vrati vo staroto jato na Mitrovi}. Mediumskite analiti~ari tvrdat deka borbata okolu Grand {ou bila zagrevawe za golemi previrawa na srpskata mediumska scena. Tuka se raboti i za sudbinata na koncernot VAC, koj neodamna najavi povlekuvawe na negovite aktivnosti od Srbija.

zamenik-pretsedatel na Republi~kata radiodifuzna agencija, koj smeta deka gr~kata TV Antena nema da vleze vo ovaa zdelka so kupuvawe na srpskata B92. Spored nego, stanuva zbor za mnogu seriozen vlog na srpskiot pazar od strana na gr~kiot biznismen Kirjaku, i deka se raboti za seriozni mediumski ku}i. Nitu ednite, nitu, pak, drugite nema da si dozvolat da dojdat vo situacija kade {to } e realiziraat nedozvolena mediumska koncentracija i na toj na~in da si gi izgubat dozvolite za emituvawe. Spored Karaxi}, ne postoi ”zaobikolen pat” za da se izvr{i ovoj biznis-dogovor. Aleksandar Rado{, PR na televizija Foks, izjavi deka kupuvaweto na TV B92 nema nikakva vrska so negovata mediumska ku}a. Toj gi upatil srpskite mediumi kon B92 za tie da razjasnat koj i zo{to gi kupuva. Spored Rado{, za niv B92 e konkurencija i taka planiraat da ostane. Kirjaku posleden pat bil vo Belgrad minatiot dekemvri, koga go dogovaral kupuvaweto na TV Foks,

pro{iri programskata {ema na televizijata Foks, so toa {to }e stavi akcent na zabavnata programa, a na B92 da ja zasili informativnata programa. Spored neoficijalni izvori, televizijata B92 se nao|a vo seriozni finansiski problemi i potrebna & e dopolnitelna investicija za mo`e da gi otplati zaostanatite dolgovi. Menaxmentot na B92 zasega nema dadeno oficijalni informacii za proda`bata na firmata. Na ovaa tema edinstveno se oglasuva glavniot urednik, Veran Mati}, koj za srpskite mediumi i ponatamu tvrdi deka B92 ne e na proda`ba. Iako e neizvesno kako i na koj na~in TV Antena }e stane iden sopstvenik na B92, so ogled na toa deka spored srpskite zakoni edna kompanija ne mo`e da ime dve mediumski ku}i vo svoja sopstvenost, poznava~ite na problematikata sugeriraat TV Antena ovaa zdelka da ja sprovede preku nekoi drugi firmi. Srpskite mediumi go kontaktirale Goran Karaxi}, O

Gr~ka TV Antena go kupuva B92 za da go predizvika TV Pink na mediumski dvoboj? A

SPORT

06.09.2010

SPORT

MOTOCIKLIZAM

POVTORNO VO DUKATI?

TRENERI

Sezonata na transferi e aktuelna vo site sportovi. Taka i me|u motorxiite denovive se zboruva za Loris Kapirosi, porane{niot voza~ na Dukati, i za toa deka e mo`no negovo povtorno vra}awe vo ovie redovi. Toj dosega ima 3 tituli na svetski prvenstva, pove}e od 300 nastapi i va`i za eden od najiskusnite voza~i vo istorijata na svetskite motociklisti~ki prvenstva

“[PANSKA SERIJA” POLNA SO ZAJADLIVOST

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

abri~kiot voza~ na Dukati od 2003 do 2007 godina, Italijanecot Loris Kapirosi, ima {ansi povtorno da se vrati vo ovie redovi preku satelitskiot Pramak tim. Dosega be{e vo timot na Rizla Suzuki. Vikendov ja ima{e svojata posledna doma{na trka vo San Marino GP Mizano za ovaa godina. Pokraj ovie dva tima, imeto na Kapirosi e mnogu povrzuvano i so timot na Honda LCR. Porane{niot {ampion vo 125 ss i dvokraten {ampion vo 250 ss ima 9 pobedi vo Moto GP klasata, no nema podium od Brno vo 2008 godina (posledniot podium na Suzuki) i razo~aruva~koto 13 mesto vo generalniot plasman na 7 trki pred krajot na sezonata. Ovoj veteran }e stane vtoriot voza~ vo ovaa dolgogodi{na istorija na Moto GP trkite koj stignal do 200 startovi vo elitnata klasa, vedna{ zad svojot kolega od Honda Pons, Aleks Baros, koj imal 245 startovi. Kapirosi ima{e svoj debitant-

F Gvardiola nema pokratok jazik od Muriwo

enaxerot na aktuelniot {panski {ampion, Barselona, Pep Gvardiola, mnogu brzo odgovori na provokacijata od strana na @oze Muriwo na sostanokot na trenerite organiziran od UEFA. Imeno, noviot trener na kralskiot tim, Real Madrid, izjavi deka Andres Iniesta ne ja zasluùval Zlatnata topka. Zatoa, kako kontra-napad trenerot na Barselona, Gvardiola, se oglasi velej}i deka Zlatnata topka ja zasluùvaat i mnogu drugi igra~i, ne samo Andres Iniesta, igra~ot na Barselona i {panskata reprezentacija. Se razbira deka Pep po mediumite potencira na kvalitetot na Iniesta, aludiraj}i na toa deka komentarot deka toj ne ja zasluùva ovaa nagrada e glupav, zatoa {to na toj na~in bi se osporuval fudbalskiot talent i kvalitet na ovoj fudbaler. Pokraj toa, portugalskiot trener, poznat po otrovniot jazik koj redovno predizvikuva mediumsko cunami, bez razlika dali se raboti za angliskoto, italijanskoto ili {panskoto fudbalsko prvenstvo, dodade deka Iniesta ne moè i ne treba da ja osvoi Zlatnata topka, bez ogled na toa {to za vreme na Mundijalot

go postignal pobedni~kiot pogodok, zatoa {to vo ostanatiot del od Mundijalot bil povreden. Pep Gvardiola, sepak, go pozdravi pretsedatelot na UEFA, Mi{el Platini, bidej}i smetal deka Platini bil svesen za potrebite na trenerite i publikata na sostanokot na trenerite na UEFA. No, strategot na katalonskiot klub e svesen deka vakvi “iskri” so Muriwo se samo po~etok na edna dolga i tenzi~na polemika koja }e ja vodi so Portugalecot za vreme na celata sezona. Ottamu, najnetrpelivi se gleda~ite koi edvaj ~ekaat da go vidat i nivniot prv trenerski duel na {pansko tlo, popularnoto “klasiko”. Barsa ja ima krunata na nacionalniot {ampionat, no Real na ~elo go ima Muriwo, koj kako trener na Inter godinava stigna do {ampionskata titula vo Ligata na {ampionite, porazuvaj}i ja tokmu Barselona. Prodol`enieto na “{panskata serija” MuriwoGvardiola sigurno }e sleduva... L

ki nastap na Moto GP vo 1995 ski odina, vo Avstralija na Istern godina, Krik. Tuka se natprevaruva{e voo 500 ss celi dve godini pred daa se vrati vo 250 ss narednite ri godini. tri oza~ot so broj 65 vo 2000 Voza~ot odina se vrati povtorno na godina 00 ss i be{e klu~niot ~ovek 500 voo razvojot na motociklot desmosedi~i” na Dukati, “desmosedi~i” oj podocna ja osvoi koj itulata so Kejsi titulata Stoner.

Kapirosi povtorno vo staro-noviot tim?

FORMULA 1

NAJMLADIOT VOZA^ NA OKTANSKIOT CIRKUS

a Nabil Xefri, mlad i perspektiven voza~, ova pretstavuva eden od najvozbudlivite momenti vo negoviot `ivot. Prvata skala od svojata kariera ja pominal tokmu so ova testirawe so Lotus vo Duksford. Poleka zapo~nuva da si gi ostvaruva ambiciite za vlez vo Formula 1. “Mora da priznaam deka mi be{e malku strav. Site mi ka`uvaa deka brzaweto }e bide mnogu vozbudlivo i neverojatno, a deka ko~eweto }e bide ~uvstvo koe nikoga{ dosega ne sum go po~uvstvuval. Mi treba{e vreme da se pri-

viknam. Me|utoa, voza~ite Heiki Kovalainen i Fairuz Fauzi so nivnite soveti mi pomognaa kako da se naviknam i da se ~uvstvuvam sigurno i bezbedno zad volanot”, izjavi ova mlado mom~e koe e ~len na razvojnata programa za mladi voza~i na AirAsia ASEAN. “Za mene pretstavuva ogromna ~est i zadovolstvo {to dobiv vakva {ansa, i u{te mnogu }e me drì ova ~uvstvo i atmosfera. ]e prodolàm so napornata rabota za eden den dostojno da im se pridruàm na Heiki, Jarno Truli i Fairuz, kako i na ostanatite na star-

FUDBAL

SITE KONFLIKTI NA IBRAKADABRA

edorazbirawata pome|u Zlatan Ibrahimovi} i negoviot ve}e porane{en trener vo Barselona, Pep Gvardiola, nikako ne stivnuvaat. Ibrahimovi} povtorno go spomna vo mediumite vo negativen kontekst svojot porane{en trener, iako ve}e nemaat kontakt, bidej}i od neodamna Zlatan Ibrahimovi} e novoto zasiluvawe na Milan. Toj kako glaven vinovnik za negovoto zaminuvawe od Barsa go poso~uva tokmu Hosep Gvardiola, zatoa {to pred nego toj nemal nikakvi gri`i nitu, pak nedorazbirawa vo timovite

kade {to igral. Otkako na trenerskata pozicija do{ol Gvardiola, Ibrahimovi} se po`ali na problem vo komunikacijata. Neodamna se oglasi vo mediumite deka imale samo dva kontakta vo periodot od {est meseci , taka {to sega otkako si zamina od redovite na Barselona vo redovite na Milan se ~uvstvuva daleku porelaksirano. Kako s$ u{te perspektiven igra~ so 28 godini, “Ibrakadabra” izjavi deka ne mo`e da si dozvoli da sedi na klupa u{te edna godina. No, ve}e se oglasija privrzanicite na Gvardiola, ili poto~no onie koi ne go mi-

tot na trkite na Formula 1”, izjavi Xefri. “So vakvata potkrepa od strana na Lotus imam golemi {ansi i da si go ostvaram sonot”, optimisti~no dodade Nabil Xefri. Vletuvaweto na ovoj mlad voza~ vo cirkusot Formula 1 sigurno moè da se smeta kako del od tivkata strategija na FIA (Federacijata na timovite vo Formula 1) za premestuvawe na teì{teto na biznisot na Bliskiot i Dale~niot Istok. Toj pazar, kako i poslednite istraùvawa na kapacitetite i mo`nostite za eventualni trki na Balkanot, se del od “izlez-

nata strategija” na FIA od SAD i Zapadna Evropa, po ograni~uvaweto na reklamiraweto na odr edeni pr o f ita b ilni proizvodi.

luvaat Ibrahimovi} vo katalonskiot klub. Tie potsetija deka Zlatan ima obi~aj ~esto da menuva klubovi koga ne{to }e za~kripi, naveduvaj}i deka be{e prviot koj go napu{ti Juventus koga klubot potona vo vtorata liga zaradi aferata so mestenite rezultati, i otide vo lutiot rival Inter. Ili,

pak, koga pobegna od cvrstata raka na @oze Muriwo, koga “fenomenalniot” dojde vo Inter. “Krunskiot” argument im e karanicata so trenerot na {vedskata reprezentacija Lars Lagerbek pred Evropskoto prvenstvo 2008-ta vo Avstrija i [vajcarija i otstranuvaweto na Zlatan od selekcijata.

Nabil Xefri

Ibrahimovi} - ne saka da sedi na klupa makar i da gi menuva timovite kako ~orapi