Br.120-kapital-07.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

DELL: “GAZDATA” SE VRATI

D-R RUBIN ZARESKI

ZA DA JA SPASI KOMPANIJATA STRANA 14

STRANA 8

NELOGI^NOST

SDSM

[TO ]E NAPRAVEVME DA BEVME VLADA:

1. VOVEDUVAWE NA PROGRESIVEN DANOK – ONIE SO POVISOKA PLATA DA PLA]AAT POVE]E 2. VLO@UVAWE VO JAVNI INVESTICII [TO SOZDAVAAT EKONOMSKI RAST – VO INFRASTRUKTURA, OBRAZOVANIE, ZDRAVSTVO I ENERGETIKA 3. VRA]AWE NA SREDNATA KLASA VO OP[TESTVOTO

NA ZATVORAWE,, PONE PONEDELNIK, 06.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB EVRO/DENAR EVRO/DENA DOLAR/DENAR DOLAR/DE EVRO/DOLAR EVRO/DOLA

61,64 48,03 1,28

BRENT NAFTA BRE EURORIBOR EURORIBO

76,88 7 1,41%

INDEKS D NA MAKE MAKEDONSKA BERZA (06.09)

LDP1.

CELOSNO UKINUVAWE NA DANOKOT NA DOBIVKA SO CEL [TO POGOLEMO RASTOVARUVAWE NA FIRMITE OD DAVA^KI 2. STOPIRAWE NA PROCESOT NA VRABOTUVAWE KADRI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA I NEJZINO NAMALUVAWE I RACIONALIZIRAWE 3. POVE]E INVESTICII VO PATI[TA, @ELEZNI^KI PRUGI, ENERGETSKI OBJEKTI I DRUGI KAPITALNI PROEKTI

MIHAIL PETKOVSKI

ZORAN JOVANOVSKI

GORDAN GEORGIEV

NANO RU@IN

STEVO PENDAROVSKI

univerzitetski profesor

potpretsedatel na SDSM

Gra|anite najdobro ~uvstvuvaat deka se u{te ne se re{eni problemite kako siroma{tijata, nevrabotenosta i niskiot `ivoten standard.

Da bevme na vlast nema{e da se slu~i podelbata na patrioti i predavnici.

porane{en ambasador vo NATO

univerzitetski profesor

Vlasta treba da nastojuva da gi namali tro{ocite za socijala i plati na administracijata, bitno e da postoi takov koncept koj }e po~ne da se sproveduva.

ZAKONOT NALAGA STAPKATA NA PRIDONESI DA SE NAMALI OD 7% NA 5% ]E SE STOPAT LI PENZIITE OD PRIVATNITE FONDOVI?! STRANA 2

Najslabata to~ka na Gruevski e nadvore{nata politika.

DR@AVATA ]E GO STAVI KONFISKUVANIOT IMOT NA JAVNA LICITACIJA OD OKTOMVRI ]E SE PRODAVA IMOTOT NA ISNIFARIS I DARAVELSKI STRANA 5

EU i NATO nikoga{ ne bea vistinski prioritet za Gruevski.

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

IMAME LI ALTERNATIVA? STRANA 2

00,23% 0,08% 0 00,27%

2 07.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 07 SEPTEMVRI 2010

IMAME LI ALTERNATIVA? konomijata e glavniot test na koj padnaa site dosega{ni vladi vo Makedonija i na koj go prelaàa narodot na izbori za osvojuvawe vlast. Ednoto so drugoto odea edno po drugo. Politi~kite pra{awa, iako bea mnogu tretirani i diskutirani, bea samo gubewe nervi i kupuvawe vreme, vo koe izostanaa klu~nite problemi – sporot za imeto so Grcija i evrointegrativnite procesi. Tie ne se re{eni i zatoa e iluzorno da se zboruva za kakva bilo strategija ili postignati rezultati na ovoj plan. No, tuka ne zavr{uva razo~aruvaweto. Toa e u{te pogolemo zatoa {to i ekonomijata talka vo prazno. Povod za sumirawe na rezultatite be{e minatonedelniot ot~et na premierot Nikola Gruevski. No, toa be{e povod i da se preispitame kade sme i da se zapra{ame kade sakame da odime. Znaeme li {to bi pravele, {to pravime i {to sakame da napravime? Gra|anite i biznis-zaednicata odamna go imaat kaàno svojot stav. Nie gi pra{avme glavnite oponenti na Gruevski (SDSM i LDP) {to tie bi napravile dokolku vo izminatite ~etiri godini bea na vlast. Smetame deka toa e mnogu va`no pra{awe zatoa {to sakame da znaeme dali i kakva alternativa imame. Gruevski si go kaà svoeto. Gi nabroja site “proekti” na koi rabotel vo izminatite ~etiri godini, i va`nite i pomalku va`nite i neva`nite. Za nas bea neva`ni dvete elektri~ni lokomotivi {to gi nabavila Vladata (vo funkcija na pobrz i pobezbeden èlezni~ki soobra}aj), za nego bea mnogu va`ni. Za Gruevski ne be{e mnogu tragi~no {to glavnite infrastrukturni proekti ne se mrdnati od mrtva to~ka (avtopati{tata, hidrocentralite, gasifikacijata) zatoa {to bile dolgogodi{ni proekti, a trgnale so 120 milioni evra za re-

konstrukcija na lokalni pati{ta, no za gra|anite i za dràvata tie se presudni. Za stranskite investitori nema{e hrabrost da progovori zatoa {to i nema {to da kaè. Kontra Gruevski, kako {to sega stojat rabotite na politi~kata scena, se Branko Crvenkovski i Jovan Manasijevski. Pra{awe e kolku i Ali Ahmeti, iako mu e koalicionen partner, e na sprotivnata strana od politikata na Gruevski zatoa {to DUI dve godini si tera svoja politi~ka agenda. No, Crvenkovski ne znae ili ne saka da kaè {to bi pravel dokolku vo izminatite godini bi bil na vlast. Negovite najistureni igra~i, potpretsedatelite na partijata (koi gi osveìja redovite na SDSM, no ne i politikata), so bledi izdanija se obiduvaat da ja devalviraat politikata na VMRO-DPMNE. No, od prvite lu|e na SDSM ne ~uvme {to bi napravile tie razli~no od ona {to go pravi Gruevski. Merkite od tipot efikasna javna administracija, poodgovorno upravuvawe so buxetot, vra}awe na srednata klasa vo op{testvoto ne se reformi. Toa se krajnite celi do koi treba da se dojde so bolni i re{itelni reformi. Tie zasega ne gi najavuvaat od SDSM. Gi nema nitu vo “Re{enija za Makedonija”. Iako strategijata i politikata so koja SDSM saka da se vrati na vlast se bledi i bez jasni pravci na dvièwe, ovaa partija s$ u{te uspeva da se nametne kako glavna opoziciska zakana. Iako LDP, posebno preku nejziniot lider s$ pove}e se nametnuva so konkretni predlozi, egzaktni brojki i kontraargumenti na sekoj poteg na vlasta, taa e s$ u{te vo pozadina i daleku zad pozicijata na SDSM. Toa i go prizna Manasijevski vo petokot koga re~e deka Gruevski ima sre}a {to Crvenkovski mu e glaven protivnik. Zo{to e toa taka? Zo{to Manasijevski sam si

]E SE STOPAT LI PENZIITE OD PRIVATNITE FONDOVI?! SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

ja uriva pozicijata iako ima mnogu silna agenda so koja saka da gi osvoi glasa~ite? Samo predlogot deka dokolku bi bil na mestoto na Gruevski bi go ukinal danokot na dobivka, e dovolen za da ja pridobie na svoja strana biznis-zaednicata. Iako LDP i Manasijevski ne moàt da gi nadrasnat tinejxerskite problemi, sepak treba da bidat primer za sekoja partija vo zemjava kako se kroi ekonomska politika so konkretni i definirani merki i celi. Hrabrosta da se izleze so merki, koi nekomu i ne mora da mu se dopa|aat, e ona {to im nedostiga na politi~kite partii vo Makedonija. I VMRO-DPMNE, koja vo programata navede mnogu reformi, no malku sprovede, i SDSM, koja otsekoga{ bila konformisti~ka do krajnost, na kraj se zapletkuvaat vo èlbata {to pove}e da mu se dodvorat na narodot, a toa da bide maska zad koja }e se realiziraat mnogu interesi na partijata i na nejzinite ~lenovi. Zatoa imame preobemna i neefikasna administracija, prazni slobodni ekonomski zoni, nerealizirani tenderi... Zatoa i ne moè da ~ueme ni od VMRO –DPMNE ni od SDSM deka }e otpu{taat administrativci i }e go rastovarat buxetot, a so toa i ekonomijata. Taka }e treba da si gi ostavat bez rabota polovinata rodnini i prijateli.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

ZAKONOT NALAGA STAPKATA NA PRIDONESI DA SE NAMALI OD 7% NA 5%

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

20%

d tie {to dobile viza za studirawe vo Velika Britanija, s$ u{te se vo zemjata i po pet godini od doa|aweto, pokaà istraùvaweto na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Spored ministerot za imigracija, Demijan Grin, brojot na studentite koi doa|aat vo Velika Britanija od stranstvo e neodr`livo visok. Toj ne veruvaa deka site imale namera da se obrazuvaat i da steknat znaewe na nekoja od britanskite visoko{kolski ustanovi. Ispituvaweto se odnesuva na vkupnite migrantski dvièwa od dràvite {to ne se ~lenki na EU, pri {to e zabeleàno deka najgolem broj od imigrantite (185.000) bile so studentska viza, a 21% od studentite s$ u{te se nao|aat vo Velika Britanija.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Zakonot za socijalni pridonesi nalaga vo 2011 godina pridonesite vo privatnite penziski fondovi da se namalat od 7% na 5%. Dokolku Vladata ne go izmeni Zakonot, penziite na osigurenicite vo vtoriot stolb drasti~no }e se namalat VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

rivatnite penziski fondovi i nivnite osigurenici stravuvaat deka narednata godina }e se namali stapkata na pridones vo vtoriot penziski stolb, od 7% na 5%, a so toa zna~itelno }e se namali i visinata na nivnite penzii. Ova namaluvawe go nalaga Zakonot za socijalni pridonesi. No, “Kapital” od neoficijalni izvori dozna deka namesto namaleni pridonesi, }e ima izmeni vo Zakonot, {to mo`e da bide spas za privatnite penziski fondovi. Poznava~ite na ovaa oblast potvrdija deka poizvesno e Vladata da go izmeni Zakonot, otkolku da gi namali pridonesite, no sepak, alarmiraat deka e nedozvolivo, pa duri i protivustavno, namaluvawe na stapkata na pridones kaj privatnite penziski fondovi. “Namaluvaweto na pridonesite vo ovoj del e protivustavno dejstvo. Pri za~lenuvawe na osigurenicite vo ovie fondovi, vo dogovorite im stoela stapka na pridones od 7%. Dokolku ovoj procent se namali, toa bi bilo krajno nefer kon ovie lu|e. So pomal priliv na sredstva vo fondovite, normalno, zna~itelno se namaluva i visinata na penziite”, veli Zorica Apostolska, porane{en direktor na MAPAS (Agencija za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe). Direktorot na KB Prvo penzisko dru{tvo, Janko Trenkovski, smeta deka namaluvaweto na pridonesite e seriozna rabota, koja na kraj rezultira so namaleni penzii na osigurenicite. “Procentot na namaluvawe na pridonesot {to doa|a vo vtoriot stolb, na individualna smetka na ~lenot, e vo direktna korelacija so iznosot na sredstvata na smetkata koga osigurenikot }e odi vo penzija. So drugi zborovi, ako za 10% se namali iznosot na sredstvata {to na mese~no nivo legnuvaat na smetkata na osigurenikot, toga{ negovata za{teda na krajot od periodot za {tedewe, odnosno koga }e odi vo penzija, }e

130.829 121.000

~lenovi ima KB Prv otvoren zadol`itelen penziski fond zaklu~no so 30 juli godinava

osigurenici ima NLB nov penziski fond

bide za 10% poniska”, objasnuva Trenkovski, potenciraj}i deka ova e seriozna rabota na koja tie ukaàle u{te koga se menuval Zakonot za socijalni pridonesi. Na ovoj problem ukaàle i konsultanti od île, angaìrani od Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Spored direktorot na NLB Nov penziski fond, Davor Vukadinovi}, dokolku vo 2011 godina, se namali stapkata na pridonesi, rabotodavcite }e pla}aat pomalku, no razlikata vo cenata }e se dodade kon neto-platite na vrabotenite. “Ovaa razlika vrabotenite }e moè da ja uplatat vo dobrovolnite penziski fondovi”, veli toj.

zadol`itelen penziski fond ima 130.829 ~lenovi. I od NLB nov penziski fond se falat so pozitivni rezultati. “I za vreme na turbulentni slu~uvawa na ekonomski plan, dobro upravuvame so sredstvata, pa i so samite rizici”, veli Vukadinovi}, dodavaj}i deka vo momentov imaat okolu 121.000 ~lenovi. Spored izve{tajot na MAPAS za juli, prilivot na netosredstva vo zadol`itelnite, no i vo dobrovolnite fondovi raste. Na 30 juni godinava, vo KBPz vrednosta na netosredstvata iznesuvala 5.564 milioni denari, a na 31 juli ovaa suma se zgolemi na 5.778 milioni denari, pri {to rastot iznesuva 214 milioni denari. Vo istiot period, kaj NLBz rastot iznesuva 193 milioni denari, imaj}i predvid deka na 30 juni vrednosta na neto-sredstvata iznesuvala 4.724 milioni denari, a na 31 juli 4.917 milioni denari. Rast ima i kaj vrednosta na neto-sredstvata vo dobrovolnite fondovi. Porasnata e i vrednosta na smetkovodstvenite edinici, {to e glaven pokazatel na uspe{noto rabotewe na privatnite penziski stolbovi.

PRIVATNITE PENZISKI FONDOVI I KRIZATA I vo vreme na ekonomska kriza, privatnite penziski fondovi bele`at pozitivni rezultati vo upravuvaweto so sredstvata na osigurenicite. “Privatnite penziski fondovi imaat konzervativna politika na investirawe. Zatoa vo godinava rabotat so pozitivni rezultati”, tvrdi Trenkovski, dodavaj}i deka zaklu~no so 30 juli, KB Prv otvoren

NAVIGATOR

07.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

HOLANDIJA NI GO DONESE PANA-FUDBALOT T mbasadorkata na Krall-stvoto Holandija vo Makekedonija, harizmati~nata ta Simone Filipini, aktivno ja prezentira najnovata fudbalska ska disciplina, pana. Toa e uli~en ~en fudbal, no so pravila i tendendencija za efektivni i atraktivni vni enti potezi, koi od mladite talenti pravat vistinski virtuozi so fudbalskata topka. No, pokraj sportskata dimenzija, pana e isklu~itelno dobar mehanizam za sportska komunikacija na mladite koi `iveat vo etni~ki me{anite sredini na golemite urbani centri. “Pana-fudbalot ne e samo tehni~ki doteran fudbal, tuku toa e dobra mo`nost za socijalizacija na mladite od siroma{nite i depresivni kvartovi na golemite gradovi. Otkako vo Holandija bea izgradeni igrali{tata za pana-fudbal se otvori ubava mo`nost za kohezija na mladite od razli~ni etni~ki i socijalni grupi”, se veli vo soop{tenieto izdadeno od ambasadata na Kralstvoto Holandija. Od socijalen i me|uetni~ki karakter na Makedonija ovoj

MILO \UKANOVI]

MARJAN \OR^EV

QUP^O DIMOVSKI

JORGOS PAPANDREU

isela Voda kone~no }e ikako da se re{at rna Gora intenzivno rinuden e da go K dobie ulici po koi mo`e problemite so lozarN C raboti na po~nuvawe P menuva sostavot da se odviva soobra}aj, zatoa stvoto godinava, a denovive pregovori so EU, a deneska na vladata, no i nejzinoto vo Brisel }e go dostavi faktografskiot izve{taj za dosega srabotenoto

{to op{tinata }e se zadol`i 50 milioni denari za infrastrukturni proekti

kulminiraat so protesti na lozarite srede berbata na grozjeto

rabotewe, za da go zajakne timot za bolnite reformi

PROLONGIRANI ROKOVITE ZA IZGRADBA NA INFRASTRUKTURATA VO INDUSTRISKITE ZONI

IZGRADBATA NA ZONITE ]E PO^EKA DO 2012 GODINA Namesto do krajot na godinata, izgradbata na najavenite industriski zoni Skopje 1 i 2, [tip i Tetovo e prolongirana do krajot na 2012 godina. Od Direkcijata za TIRZ velat deka prodol`uvaweto na rokovite e soglasno izmenite na Zakonot za javni nabavki ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

zgradbata na tehnolo{koi n d us t r i skite razvojni zoni, koi treba{e da privle~at stranski investicii, e odloèna za edna i pol godina. Na poslednata sednica, Vladata donela odluka namesto do krajot na godinata, za koga prvi~no be{e predvideno da bide izgradena infrastrukturata vo ~etrite razvojni zoni, dvete vo Skopje i po edna vo [tip i vo Tetovo, rokot e prodolèn za do krajot na 2012 godina. Spored objavata vo Slu`ben vesnik, isto taka se prodolèni i rokovite za podmiruvawe na obvrskite na Vladata kon firmite koi gi izveduvaat rabotite, od 15 na 120 dena. Stanuva zbor za izvedba na grade`ni raboti na razvojnite zoni vo vrednost od okolu 27 milioni evra, odnosno 1,65 milijardi denari. Objasnuvaweto od Direkcijata za TIRZ e deka prodolùvaweto na rokovite e soglasno so poslednite izmeni na Zakonot za javni nabavki.

GUBITNIK

KRIV, POKRIV, NAJKRIV nogu pati sme ja ~ule ule maksimata deka ku}a }a od pokriv ne se gradi. i. No, mnogu ~esto se slu~uvalo lo ku}ata da po~ne da se raspa|a |a tokmu od pokrivot. Skopskata ata poliklinika “Jane Sandananski” vo istoimenata naselba ba minatiot vikend, namesto sto nov pokriv, dobi poplava na prostoriite i skapocenite ite medicinski instrumenti vo niv. Lekarite-koncesioneri baraat Ministerstvoto za zdravstvo da ja plati {tetata, a od Ministerstvoto velat deka ot{teta treba da se bara od firmata koja gi izveduvala grade`nite raboti. Objasnuvawata deka firmata od Blagoevgrad, Bugarija, go dobila tenderot za rekonstrukcija na pokrivot tokmu zaradi nejzinoto biznis-portfolio so vakvi grade`ni zafati, ne pomagaat ako nekoj ne vodel gri`a samo za vremenskata prognoza. Se gradi – i se ru{i – i po do`dlivo vreme, i koga pa|a sneg, pa o~igledno e deka tokmu grade`nata firma e taa koja zgre{ila vo po~etokot na rekonstrukcijata na pokrivot. Ispa|a deka i majstorite i zdravstvenata politika se iznenadile od do`d vo sep-

“Prodolùvaweto na rokovite za dve godini, kako i za podmiruvawe na obvrskite kon kompaniite e soglasno so zakonskite propisi predvideni vo poslednata izmena na Zakonot za javni nabavki i so toa se usoglasuva dinamikata za realizacija na ovie dogovori”, izjavi Marijan Jovanov, direktor na Direkcijata. So izmenite na Zakonot se predviduva dràvnite institucii da moàt da izvr{at promena na dinamikata na realizacija i pla}awe na obvrskite od sk lu~enite ednogodi{ni dogovori, po prethodno obezbedena soglasnost od drugata dogovorna strana. Zakonot predviduva sklu~uvawe aneks na dogovorot za prodolùvawe na rokot za idnata godina ili pove}e.

3 FAKTI ZA...

0,3% 3,8% 0,8%

SIMONE NE F FI FILIPINI ILIPINI sport & e preku potreben, bidej}i sekakvo splotuvawe na decata i mladincite, koi proizleguvaat od poinakvi sredini, e izvonredna mo`nost za dobivawe na edna zdrava i neoptovarena generacija. Inaku, pana-fudbalot, pokraj vo Holandija, e popularen u{te i vo Anglija i Brazil, mestata na planetava kade {to fudbalot e i najmnogu razvien. Ova e dobra mo`nost i za deprimiraniot makedonski fudbal, za od `e{kiot maalski asfalt da proizleze nekoj fudbaler od kalibarot na Roben, Runi ili Kaka, so kakvi {to raspolagaat reprezentaciite od zemjite kade {to e popularen panafudbalot.

E NAMALEN INDEKSOT NA CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI VO AVGUST GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

SE POEVTINI ALKOHOLNITE PIJALACI VO ISTIOT PERIOD

E NAMALEN INDEKSOT NA CENITE NA NO]EVAWATA

Vo aneks-dogovorite, koi Vladata ve}e gi potpi{ala so kompaniite koi rabotat na izvedba na infrastrukturnite proekti vo razvojnite zoni, za dve godini e prolongirana izgradbata na infrastrukturata za TIRZ Skopje-Bunarxik, izgradbata na pro~istitelni kanali, elektri~ni instalacii i servisni ulici i propratni objekti vo TIRZ Skopje 1. Potoa, namesto za ~etiri meseci, do 2012 godina e odloèna izgradbata na ulici i dopolnitelni objekti, kako i izvedba na glavna vodovodna i kanalizaciska mreà i gasovodnata instalacija vo TIRZ Skopje 2. Za razvojnata zona vo Tetovo i vo [tip prolongirana e izgradbata na vodovodnata mreà, terminalot za tovarni vozila,

kanalizaciskata mre`a i ulicite. Izgradbata na infrastrukturata na zonite Skopje 2, Tetovo i [tip, Vladata ja promovira{e na po~etokot na godinava. Spored prvi~nite najavi, treba{e da bidat investirani okolu 17 milioni evra. Vo narednite nekolku godini e predvideno da bidat izgradeni vkupno 11 vakvi zoni na teritorijata na celata dr`ava, odnosno vo Prilep, Radovi{, Gevgelija, Strumica, Ki~evo, Kriva Palanka i vo stru{ko-ohridskiot region. Vo momentov celosno operativna e samo zonata Skopje 1-Bunarxik, vo koja rabotat samo dve stranski kompanii Xonson kontrols i Xonson meti.

PROCENKI...

BUJAR OSMANI temvri, kako komunalcite od sneg vo januari. No, nastrana od tradicijata na pogovorkata koja veli deka Gospod treba da te ~uva koga majstori }e ti vlezat v ku}a, Ministerstvoto zdravstvo e institucijata koja gi menaxira parite na osigurenicite, pa i za grade`nite zafati na zdravstvenite ustanovi, me|u drugoto. Firmata koja gi simnala pokrivot na poliklinikata vo nezgodno vreme e vinovna, no najgolemata odgovornost pa|a vrz ministerstvoto na ~ie ~elo e Bujar Osmani. Toa e adresata so koja lekarite od “Jane Sandanski” sklu~ile koncesionerski dogovori, i normalno e od nea da o~ekuvaat da im ja plati {tetata.

MISLA NA DENOT

PETER DIKSON

glaven ekonomist na Komercbank

AZIJA E MO@NOST ZA INVESTIRAWE VO NAREDNITE 10 DO 20 GODINI

ziskite zemji vo narednite 10 do 20 godini se podra~je vo koe treba da se investira i na koe se o~ekuva ogromen rast na ekonomijata. Se procenuva deka rastot na globalnata ekonomija }e bide na nivo od 4,6% do krajot na godinata, no za ovoj rast najmnogu }e pridonese rastot na aziskata ekonomija. Toa go potvrduvaat i podatocite za proda`ba vo Azija, koja zazdravuva pobrzo i od prose~nata stapka na svetskata trgovija. Kina o~ekuva odli~ni brojki vo 2010 godina, odnosno godi{en rast od duri 10,5%, nasproti o~ekuvanite 8,2% vo 2011 godina. Evropa, a posebno SAD se optovareni so visok deficit, dodeka aziskite zemji bele`at vi{oci vo trgovskite bilansi. Bankite generiraat likvidnost, no nemaat dobri proekti i mo`nosti za investirawe.

JA IMAM NAJUBAVATA RABOTA NA SVETOT. NEMA DRUGA VLADINA RABOTA KADE [TO SEKOJ DEN MO@E[ DA STORI[ NE[TO NA TOLKU MNOGU RAZLI^NI NA^INI I DA IM GO PODOBRI[ @IVOTOT NA TOLKU MNOGU RAZLI^NI LU\E. TOA E OGROMEN PREDIZVIK

MAJKL BLUMBERG

MILIJARDER I AKTUELEN GRADONA^ALNIK NA WUJORK

4 07.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SAMIT

...SPORNA ODLUKA

...RE@IMSKO NASILSTVO

G-20: Zazdravuvaweto prodol`uva, no rastot zabavuva

Nema da se zatvoraat nuklearnite centrali vo Germanija

Smrtna kazna za novinarka vo Iran?

azdravuvaweto na globalnata ekonomija }e prodol`i, no rastot }e zabavi, se soglasija delegatite na 20 najgolemi ekonomii vo svetot (G-20) na samitot vo ju`nokorejskiot grad Gvanxu.

ermanskata vlada odlu~i rabotata na nuklearnite centrali da bide prodol`ena za osum do 14 godini. Ovaa odluka na Angela Merkel gi natera ekolozite da protestiraat.

a [ivi Nazar-Ahari, 26-godi{na novinarka i edna od aktivistkite za ~ovekovi prava vo Iran, & zavr{i sudeweto N po obvinuvawata deka rabotela protiv dr`avata i bog, a

presudata mo`e da bide i smrtna kazna.

DVA, TRI ZBORA “Srbija ne planira da se povle~e od nacrt-rezolucijata {to ja podnese vo Generalnoto sobranie na ON i taa ne e cel tuku sredstvo za postignuvawe na celite na dr`avata. Vtorata cel e otvorawe pat za novi pregovori koi }e obezbedat kompromisno re{enie za Kosovo” VUK JEREMI] minister za nadvore{ni raboti na Srbija

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Dosega pra{aweto za Kosovo be{e pra{awe me|u Belgrad i me|unarodnata zaednica. No, po presudata na Me|unarodniot sud na pravdata, naporite na Srbija se neopravdani bidej}i Srbija mora da se pridr`uva do me|unarodnoto pravo. Zatoa site obidi da se sprotivstavi na me|unarodnata presuda se bizarni i nema da & pomognat” SALI BERI[A premier na Albanija

“Soop{tenieto na baskiskata ETA za prekin na vooru`enata borba za sloboda i nezavisnost na dr`avata na Baskijcite e krajno skepti~no i dvosmisleno so cel da vnese nedorazbirawe” HOSE LUIS ZAPATERO premier na [panija

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

PENKALO SO VGRADENA KAMERA, AUDIO-REKORDER I USB PORT fajlovite vo JPG format. a vrvot na listata na novi gaxeti, periodov se najde edno penkalo, ~ija namena e mnogu po{iroka od imeto {to go nosi. Stanuva zbor za {pionsko penkalo, vo ~ija vnatre{nost e vmetnata video-kamera koja snima VGA format i gi za~uvuva

Spy Pen Video Camera nudi i opcija za snimawe audiozapisi, pa nau~nicite u{te go narekuvaat i taen mikrofon. Mo`ebi zvu~i neverojatno, no ovoj, navidum, minijaturen gaxet slu`i i kako USB. Neverojatnoto penkalo ima voobi~aeni dimenzii (14,5x1x1cm).

POLITIKA

07.09.2010

POSTIGNAT KONSENZUS ZA DELOVNIKOT pozicijata go ispolni vetenoto. Po najavite na liderot na najgolemata opozicija, SDSM, Branko Crvenkovski, deka opozicijata ve}e nema da go bojkotira donesuvaweto na Delovnikot i }e se vrati na koordinacii, v~era, prv pat po petmese~na pauza, prateni~kata grupa na SDSM u~estvuva{e na redovnata koordinacija kaj pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski. Spored izvori od vladeja~kata

partija, koordinacijata pominala vo konstruktivna atmosfera i bilo dogovoreno predlog-izmenite na Delovnikot za rabotata na Sobranieto da bidat staveni na glasawe na dene{nata plenarna sednica, a opozicijata nemala dopolnitelni barawa. No, vo rabotata na Sobranieto i ponatamu ne u~estvuvaat pratenicite od DPA, koi kako uslov za nivnoto barawe go naveduvaat usvojuvaweto na avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija.

TE[KO ODI EKSTRADICIJATA NA "NACIST" VO MAKEDONIJA akedonija }e pobara ekstradicija na Lirim Jakupi – "Nacist"za krivi~nite dela {to gi napravil vo dr`avava. No, Jakupi, koj pred dva dena be{e uapsen od kosovskite vlasti vo Pri{tina, pokraj vo Srbija i Makedonija, za terorizam i ubistva e osuduvan i vo Kosovo, pa zatoa e malku verojatno deka Pri{tina }e go ispora~a

vo Skopje. Od makedonskoto Ministerstvo za pravda javuvaat deka dosega nemalo problemi sekoga{ koga od Kosovo barale ispora~uvawe kriminalci za dela napraveni vo Makedonija, vrz osnova na me|unarodna poternica, i o~ekuvaat kosovskite vlasti nabrzo da ja soop{tat svojata odluka i za ekstradicijata na Jakupi. "Nacist" stana

poznat vo Makedonija po incidentite vo Kondovo vo 2004 godina, koga ranet uspea da & pobegne na policijata po `estoka prestrelka vo Tetovo, vo koja zagina eden student, a eden policaec be{e te{ko povreden. Vo otsustvo be{e osuden na 15 godini zatvor za nedozvoleno poseduvawe oru`je, za napad vrz slu`beno lice i za ubistvo.

DR@AVATA ]E GO STAVI KONFISKUVANIOT IMOT NA JAVNA LICITACIJA

OD OKTOMVRI ]E SE PRODAVA IMOTOT NA ISNIFARIS I DARAVELSKI Do krajot na oktomvri vo buxetot }e se sleat i prvite pari od proda`ba na konfiskuvan imot steknat na kriminalen na~in. Prvi na proda`ba odat imotite na porane{niot prv carinik Daravelski, najbogatiot ov~ar Isnifaris i eks direktorot na Slavija MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

motite na Daravelski, Isnifaris Xemaili, Miodrag Markovi} i Kiril Ko~evski, direktorot na Slavija koi bea konfiskuvani od oktomvri }e se najdat na javna licitacija. Od Agencijata za upravuvawe so odzemen imot velat deka slu~aite povrzani so golemite korupciski aferi im bile prioritet i se nadevaat deka do krajot na oktomvri }e se sleat prvite pari vo buxetot na Republika Makedonija od proda`ba na imotot steknat na kriminalen na~in. Stan vo centarot na Skopje i deloven prostor, kafeana vo Kumanovo so proceneta vrednost na okolu 103 milioni denari vo sopstvenost na Dragan Daravelski, porane{niot prv carinik, }e bidat staveni na javna licitacija. Od najbogatiot ov~ar Isnifaris konfiskuvani se samo 153 iljadi denari, a vo tek e postapkata za poni{tuvawe na hipotekite za nedvièn imot so vkupen iznos od 33,4 milioni denari, informiraat od Minsterstvoto za pravda. S$ dodeka ne bidat otstraneti site pravni pre~ki, dràvata nema da moè da si gi naplati izgubenite sredstva. “Ministerstvoto za pravda ja formira dinamikata so koja e predvideno da se realizira proda`bata na imot koj e konfiskuvan so pravosilna presuda. Ovie pogolemi predmeti kako {to se Ba~ilo, Slavija i Daravelski bea prioritetni vo na{ata rabota bidej}i se raboti za korupciski skandali koi najmnogu go imaat o{teteno buxetot na

NIKOJ NEMA DA GI [TITI KUPUVAÎTE NA KRIMINALNIOT IMOT Vo zakonot ne e predvideno za{tita za liceto koe }e se odlu~i da kupi konfiskuvan imot na javna licitacija. Spored advokatot Traj~e Kitanovski, treba da postoi za{tita za licata koi bi se javile na licitacija i bi kupile imot steknat so kriminalni aktivnosti. „Dràvata kako subjekt koj ja vr{i proda`bata na imot treba da najde mehanizam spored koj }e gi za{titi site zainteresirani za kupuvawe na konfiskuvan imot. Jas se pla{am deka proda`bata na imot so kriminalno minato nema da gi dade o~ekuvanite rezultati dokolku dràvata ne mu dade nekakva garancija na kupuva~ot deka za imotot koj }e go kupi nema vo idnina da se soo~uva so dopolnitelni neprijatnosti”, veli Kitanovski za “Kapital”. Spored [ehtanski, za{tita e nevozmo`na bidej}i otkako }e bide kupen imot dràvata nema nikakva vrska so toj imot. dràvata. Do krajot na oktomvri o~ekuvame deka }e bidat staveni na licitacija, otkako }e gi ispolnime site zakonski proceduri, objava vo slu`ben vesnik na denot i uslovite na licitirawe”, izjavi za “Kapital”, Van~o [ehtanski, direktor na Agencijata za upravuvawe so konfiskuvan imot. [ehtanski veli deka Agencijata se soo~uva so mnogu problemi. Im nedostiga tehni~ki personal, a vo kancelarija od dva metri kvadratni rabotat

{est lica i toj kako direktor. No, i so ovie resursi koi gi imame mislam deka imame zavr{eno dobra rabota, veli [ehtanski. Konfiskacijata se predviduva so pravosilna presuda. Vo presudata stoi mo`nost osudeniot vo rok od 15 dena dobrovolno da go predade imotot. Izvori od Krivi~niot sud vo Skopje za “Kapital” velat deka dobrovolno predavawe nikoga{ ne se slu~uva i poradi toa naj~esto se pristapuva kon prisilna konfiskacija. Sudot ja dostavu-

KOJ POVE]E VRBUVA PARTISKI VOJNICI? MRO-DPMNE, preku prateni~kata Marija Andonova, obvini deka SDSM go motivira svoeto ~lenstvo so lukrativni ponudi koi bi se ostvarile po doa|awe na vlast na socijaldemokratite. "Najgolemiot del od gra|anite voop{to ne mu veruvaat na SDSM, zatoa {to bea premnogu pati izla`ani i iznevereni. Zatoa, SDSM go hrabri svoeto ~lenstvo so vetu-

vawa za vrabotuvawa, prioritetni listi, nagradi i benefiti, samo i samo za da dojde na vlast", stoi vo soop{tenieto na VMRO-DPMNE, vo ~ij sklop be{e prika~eno i video so potpretsedatelot na SDSM, Andrej Petrov, koe, spored Andonova, gi potvrduva obvinuvawata. Vo odgovorot {to sleduva{e od SDSM stignaa kontra-obvinuvawata za VMRO-DPMNE.

"Sramota e VMRO-DPMNE kogo bilo drug da obvinuva za vdomuvawe na partiski vojnici. Eve gi faktite: so edna odluka na nivnata Vlada samo vo 2010 godina bea vraboteni 30.000 novi partiski vojnici vo dr`avnata administracija. VMRO-DPMNE e partijata koja pred izbori gi zadol`uva svoite partiski vojnici da pravat spisoci i da vetuvaat vrabotuvawa zaradi glasovi".

va presudata do Agencijata koja e odgovorna za izvr{uvawe na konfiskacijata. Otkako Biroto za sudski ve{ta~ewa }e napravi procenka na imotot se pristapuva kon konfiskacija. Tuka zapo~nuvaat site problemi. “Site se obiduvaat preku `albi na re{enijata na sudot da vlijaat za odlo`uvawe ili za stopirawe na postapkata za odzemawe na imotot. No, site zavr{uvaat so odluka za definitivno konfiskuvawe na imotot”, veli [ehtanski.

SE KONFISKUVA SO POLICISKA ASISTENCIJA Otpor pri konfiskacijata ima kaj site slu~ai. Naj~esto problemi se pojavuvaat bidej}i presudite se nejasni, vo niv se utvrduva samo vinata na osudeniot, mu se utvrduva kaznata zatvor, a vo malku slu~ai se naveduva kako da se pokrie ot{tetata za koja {to e o{teten buxetot na dr`avata. “Tuka e najgolemiot problem bidej}i na{ite izvr{iteli od Agencijata treba da go

pronajdat imotot. Toa odzema mnogu vreme. Se proveruva vo site banki dali osudeniot imal smetki, a vo Katastar se proveruva so kakov imot raspolaga. Koga se raboti za pro{irena konfiskacija se proveruvaat i najbliskite rodnini i prijateli na osudeniot dali imaat imot koj moè da se povrze so osudeniot. Koga }e gi pribereme site podatoci i koga }e pristapime so konfiskacijata ~esto se slu~uva da pobarame i policiska asistencija za da moème da ja izvr{ime konfiskacijata. Ponekoga{ naiduvame na zatvoreni vrati, bidej}i ku}ite ili objektite se staveni pod klu~ i se nadvor od upotreba”, objasnuva [ehtanski. Od dosega{nata konfiskacija, vo koja se odzemeni sredstva vo visina od okolu 15 milioni evra, vo Buxetot se vrateni samo 2 milioni evra od bankarski smetki, hartii od vrednost i sli~no. No, i so tolku, direktorot na Agencijata e zadovolen bidej}i s$ u{te ne e pristapeno kon proda`ba na konfiskuvaniot imot. Pri stavaweto na licitacija na imotot dokolku toj ne bide prodaden pri prviot obid se odi na vtor vo koj vrednosta mu se namaluva za edna tretina. Dokolku ni toga{ ne bide prodaden toj avtomatski & se prepi{uva na dràvata. “Dokolku so proda`bata na imotot ne se nadomesti {tetata za koja osudeniot ja o{tetil dràvata se pristapuva kon povtorna konfiskacija s$ dodeka ne se nadomesti celiot iznos. No, dokolku pri proda`bata na imotot toj postigne pogolema vrednost od onaa {to osudeniot & ja dolì na dràvata, razlikata }e mu bide vratena”, objasnuva [ehtanski.

NOVINARSKOTO "VOSTANIE" ZAMENETO SO NIZA AKTIVNOSTI ovinarskoto vostanie koe treba{e da se odr`i na 8-mi septemvri - Denot na nezavisnosta, }e bide zameneto so niza drugi aktivnosti za izrazuvawe na revoltot predizvikan od degradira~kiot odnos kon profesijata i obedinuvawe na novinarskata fela, soop{tija v~era organizatorite. Pri~inata za ova, ve-

lat organizatorite, e mo`nosta "vostanieto" da bide etiketirano i da bide iskoristeno vo razni politi~ki igri. "Razgovaravme so mnogu od kolegite i dobivme golema poddr{ka i re{ivme ovaa poddr{ka da ja naso~ime na serija aktivnosti koi gi vrzuvame za simbolikata na 8-mi septemvri, no ne zavr{uvaat tuka,

tuku prodolùvaat i natamu," re~e Tamara âusidis, edna od inicijatorite za novinarskoto "vostanie". Glavnite celi za realizirawe na ova novinarsko obedinuvawe, zabeleàni vo deklaracijata, se: formirawe na Sindikat na novinarite, zajaknuvaweto na ZNM kako i zakrepnuvawe na MRTV.

6 07.09.2010

[TO BI NAPRAVILE NIE

SDSM: ]E VOVEDEME PROGRESIVNO ODANO^UVAWE KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

Na{ite N ekonomski k k politiki k ne se naso~eni od denes za utre i nema da zavisat od toa kako }e se odrazat vrz na{iot kratkoro~en politi~ki rejting. Znaeme deka nekoga{ mora da se prezemat ~ekori {to ne nosat politi~ki poeni na kratok rok, no go pretstavuvaat najdobroto re{enie za gra|anite

SDSM

ajgolemiot oponent i kriti~ar na aktuelnata vlast, Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija, nekolku dena po ot~etot na premierot vo nekolku navrati ja iskritikuva rabotata na Vladata, no ne ponudi sopstveni re{enija na problemite. Potpretsedatelot na partijata, Zoran Jovanovski, v~era gi naredi site najaveni, a nerealizirani proekti na VMRODPMNE, no ne ka`a kako ovaa opoziciska partija bi gi re{ila klu~nite ekonomski pra{awa koga taa bi bila na vlast. “Rezultatite od prerodbata gi nema. Gra|anite najdobro ~uvstvuvaat deka s$ u{te ne se re{eni problemite kako siroma{tijata, nevrabotenosta i niskiot `ivoten standard. Svedoci sme i deka nema ni{to od ekonomskoto ~udo koe go najavi Gruevski pred ~etiri godini. Zasega, parcijalno ne bi odgovarale {to bi napravile nie kako opozicija koga bi se na{le vo ulogata na vlasta. Ponatamu parcijalno }e gi razobli~uvame ekonomskite mitovi na Gruevski i na negovata ma{inerija”, izjavi za “Kapital”, Jovanovski. Potpretsedatelot za ekonomski pra{awa na SDSM odbra da gi kritikuva nerealiziranite vetuvawa na Vladata za otvorawe regionalna dano~na akademija,

biznis-akademija za menaxersko obrazovanie, angaìrawe lokalni promotori vo stranski dràvi i docneweto na klu~nite energetski proekti – gasifikacija na zemjata i izgradba na hidrocentralite êbren, Gali{te i Bo{kov most. “Vrv na neostvarenite vetuvawa e proektot Vardarska dolina, koj premierot Gruevski go veti pred dve godini. Badijala {to bil raspi{an tender, koga toj bil so takov lo{ kvalitet, {to nitu eden investitor ne pokaàl interes. Na krajot moè da se slu~i proektot Vardarska dolina da se svede na namerata na Vladata da stavi postamenti so vrbi po tekot na Vardar vo Skopje. Kone~no, najdobar pokazatel za celosniot krah na vetenite i neostvareni energetski investicii i neseriozniot pristap na ovaa Vlada kon energetikata e

TEC Negotino. Prvo gledavme kako ministrite se demantiraat eden so drug okolu toa dali elektranata }e se prodava ili ne. Potoa e vetena nejzina modernizacija, no od toa ni{to. TEC Negotino e ednostavno zaboravena”, izjavi Jovanovski. DA SE VRATI PROGRESIVNOTO ODANOÛVAWE Vo nedostig od konkretni predlozi od SDSM za re{avawe na aktuelnite ekonomski problemi, edinstven izvor na nivnata ekonomska opredelba e programata “Imame re{enija” od minatata godina. Glavniot del od partiskata programa e posveten na ekonomijata. Na 110 stranici se nudat konkretni re{enija kako da se nadminat gorlivite ekonomski problemi, kako da se privle~at stranski investitori, kako da se dojde do novi vrabotuvawa, kako Makedonija da stane vistinska investiciska atrakcija za drugite zemji. Glaven akcent e staven na namaluvaweto na siroma{tijata, a glavna prednost, spored niv, treba da imaat siroma{nite pred bogatite. “Na{ite ekonomski politiki ne se naso~eni od denes za utre i nema da zavisat od toa kako }e se odrazat vrz na{iot kratkoro~en politi~ki rejting. Nie znaeme deka nekoga{ mora da se prezemat ~ekori {to ne nosat politi~ki poeni na kratok rok, no go pretstavuvaat najdobroto re{enie za na{ite gra|ani. Nie }e sozdademe mo`nosti za intenziviran rast na investiciite preku postepeno vra}awe na doverbata na investitorite vo doma{nata biznisklima; brza, efikasna i nekorumpirana javna administracija; nezavisno i efikasno sudstvo; otvorena i prijatelski nastroena vlada; ponatamo{no vloùvawe vo kvalitetna rabotna sila”, pi{uva vo programata na SDSM. Najgolemata opoziciska partija isto taka se zalaga za namaluvawe na zafa}awata na dràvata vo

ekonomijata preku namaluvawe na dava~kite. SDSM e za progresivno odano~uvawe. Toa zna~i deka lu|e so povisoki plati }e pla}aat pogolem danok. “Sakame onie {to imaat pogolema plata da pla}aat personalen danok na dohod po povisoka stapka. Ova e sosema voobi~aena rabota i vo najrazvienite kapitalisti~ki zemji. Pomalku pari za dràvata zna~at pove}e pari za biznisot i gra|anite, koi zna~at pove}e investicii, novi rabotni mesta i podobar ìvoten standard. Na{ata cel e javnite investicii, {to su{tinski go poddrùvaat ekonomskiot rast, da se dovedat na nivo povisoko od 5,5% od BDP”, predlaga SDSM.

MIHAIL PETKOVSKI

UNIVERZITETSKI PROFESOR

“Vo sledniot period vlasta }e treba mnogu pove}e da vloùva vo izgradba na patna, èlezni~ka, energetska i informaciska infrastruktura, kako i vo obrazovanieto. Poddrùvam zgolemuvawe na kapitalnite investicii, duri i po cena na zadolùvawe na dràvata. Fiskalnata politika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast. [to se odnesuva do tekovnite rashodi, vlasta treba da nastojuva da gi namali tro{ocite za socijala i plati na administracijata, no toa e proces {to ne moè da se odviva brzo i dramati~no. Sepak, va`no e da postoi takov koncept koj }e po~ne da se sproveduva”.

NAJSLABATA TO^KA NA GRUEVSKI E NADVORE KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

a vnatre{en i nadvore{nopoliti~ki plan vo izminative ~etiri godini Makedonija ostana bez vetenoto dobli`uvawe do Evropskata unija i do NATO. Reformite, nizata zakani so evropsko zname se za odbele`uvawe, no ocenkite na poznava~ite se deka tie bea pove}e rezultat na neminovnost vo toj proces, otkolku na seriozni zalo`bi na Vladata. Viznata liberalizacija kako ednistven pogolem uspeh vo izminative ~etiri godini, ekspertite ja tolkuvaat samo kako “morkov” vo obidot da se natera Makedonija na

poaktiven pristap za re{avawe na sporot so Grcija. A tokmu toj spor, be{e i ostana edinstveniot glaven predizvik i problem koj gi determinira site ~ekori na dràvata na nadvore{en i na vnatre{en plan. Patot i do Alijansata i do EU vodi preku Atina i bez zatvorawe na ovoj problem ne moè da se zboruva za seriozen is~ekor napred. Glavnite zabele{ki na opozicijata i na ekspertite se deka tokmu vo odnos na sporot se napraveni klu~nite pogre{ni politi~ki odluki na Gruevski. MN: Kako moè{e poinaku? Potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev, veli deka dokolku negovata partija ja predvode{e dràvata vo poslednite ~etiri godini, ne{tata }e izgledaa poinaku. Vo odnos na sporot so Grcija, SDSM, sepak nema konkreten predlog kako moè{e da se odigra poinaku.

“SDSM nema{e da go zapo~ne katastrofalniot vladin proekt t.n. “antikvizacija”, koj so serija nepromisleni i antidr`avni potezi ni ja urnisa pozicijata na me|unarodnata scena i poleka ni gi zatvora vratite kaj tradicionalnite partneri i sojuznici. S$ po~esto na{ite sojuznici ni se obra}aat so “va{ata zemja”, a prethodno ni se obra}aa so “na{iot sojuznik i partner Republika Makedonija”. Da be{e SDSM na vlast nema{e da se slu~i podelbata na makedonskiot narod na patrioti i predavnici, svesno zapo~nata od Nikola Gruevski. Pred 2006 godina, makedonskite gra|ani nemaa dilema koi se, {to se, od kade doa|aat. Denes makedonskiot narod e podelen, poni`en i oslaben po taa identitetska osnova”, veli Georgiev. Vo odnos na me|uetni~kite odnosi, toj veli deka prvata katastrofalna

gre{ka koja negovata partija nemalo da si ja dozvoli e “nelegitimnata” koalicija pome|u VMRO–DPMNE i DPA, partija koja ne ja dobi mnozinskata poddr{ka od albanskoto naselenie. “Na SDSM nema{e da mu se slu~i skandalot so Enciklopedijata i }e znaevme kako toa politi~ki da go menaxirame. SDSM nema{e da vodi politika na me|ureligiski tenzii na pra{aweto za crkvata i xamijata na plo{tadot vo Skopje. SDSM nema{e da go zapo~ne proektot “Skopje 2014”, koj izobiluva so monoetni~ki i monoreligiski elementi i ne vodi smetka za ~uvstvata i potrebite na site gra|ani. SDSM za vreme na svoite prethodni mandati poka`a deka znae kako da sozdava dobri i relaksirani me|uetni~ki odnosi” veli Georgiev. Liderot na Liberal-demokratskata partija, Jovan Manasijevski smeta

deka sporot so Grcija e klu~en politi~ki problem i negovata partija insistira na gradewe op{t, vnatre{en konsenzus za re{avawe na problemot. “Se raboti za edno golemo i te{ko pra{awe i na site nositeli na politi~ki odluki treba da im bide jasno deka mala i otvorena ekonomija kako makedonskata ima {ansi za reformirawe i za rast samo ako e integrirana. Dr`avata treba da se smeta za stabilna, bez rizici za da bide privle~na, no nie mora da go prifatime faktot deka ve}e na nas se gleda kako na dr`ava so krupni politi~ki rizici i takviot imix sigurno vlijae na potencijalnite investitori, pa ottuka se ra|aat i problemite vo ekonomijata. Mora da sme svesni deka bez razlika kakvi merki imame vo delot na ohrabruvawe na stranskite investitori, klu~en faktor za novi investicii

07.09.2010

DOKOLKU SME NA VLAST?

LDP: CELOSNO UKINUVAWE NA DANOKOT NA DOBIVKA a be{e Liberalnodemokratskata partija na vlast }e gi namalevme dano~nite zafa}awa na dràvata vo ekonomijata, so cel kompaniite da imaat pove}e pari za da go {irat biznisot, da se razvivaat, a so toa da ja razvivaat i makedonskata ekonomija, veli liderot na edna od najgolemite opoziciski partii vo zemjava, Jovan Manasijevski. Spored nego, klu~na merka za rastovaruvawe na stopanstvoto treba da bide celosnoto ukinuvawe na danokot na dobivka. “Dokolku se ukine danokot na dobivka, mnogu bi pomognalo za da se namali tovarot vrz firmite i, spored na{ite presmetki, vo ekonomijata bi ostanale okolu 4,5 milijardi denari, koi bi im pomognale na zdravite kompanii pove}e da se razvivaat, so toa {to }e gi investiraat tie pari vo sopstveniot biznis. Iako ovaa Vlada silno se deklarira{e deka }e gi namali dano~nite zafa}awa, vo ovie ~etiri godini buxetskite rashodi se zgolemija za neverojatni 30% vo sporedba so prethodnite ~etiri godini. Toa jasno pokaùva deka i pokraj namaluvaweto na dano~nite stapki, zgolemuvaweto na dano~nata osnova i voveduvaweto mnogu nedano~ni dava~ki seriozno go zgolemija tovarot vrz stopanstvoto”, veli za “Kapital” Manasijevski. Toj sugerira deka idnata vlada }e mora da ja revidira politikata na agresivno pribirawe nedano~ni prihodi, koja ja primenuva aktuelnata vlast. “Nelogi~no e vo krizna godina nedano~nite prihodi da se sobiraat i nad prvi~nite proekcii. Toa pokaùva deka Vladata voop{to ne so~uvstvuva so kriznata situacija i ne ja interesiraat problemite na kompaniite vo realniot sektor. Bezmilosno gi sobira ovie prihodi preku pove}e administrativni taksi ili kazni. Kako {to se {iri birokratijata i so ekspanizijata na pove}e novi regulatorni tela, taka kompaniite se izloèni na nov bran zafa} awa, koj direktno se reflektira vrz nivnoto rabotewe”, komentira Manasijevski.

I pokraj namaluvaweto na dano~nite stapki, zgolemuvaweto na dano~nata osnova i voveduvaweto mnogu nedano~ni dava~ki, ovaa Vlada seriozno go zgolemi tovarot vrz stopanstvoto, smeta Manasijevski

LDP 1. CELOSNO UKINUVAWE NA DANOKOT NA DOBIVKA SO CEL [TO POGOLEMO RASTOVARUVAWE NA FIRMITE OD DAVA^KI 2. STOPIRAWE NA PROCESOT NA VRABOTUVAWE KADRI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA I NEJZINO NAMALUVAWE I RACIONALIZIRAWE 3. POVE]E INVESTICII VO PATI[TA, @ELEZNI^KI PRUGI, ENERGETSKI OBJEKTI I DRUGI KAPITALNI PROEKTI Liderot na liberal-demokratite ocenuva deka vakvite prilagoduvawa direktno }e vodat kon namaluvawe na buxetskite zafa}awa vo ekonomijata, {to za zemjava }e bide dobro, osobeno {to dano~nite obvrznici }e bidat mnogu porastovareni od obvrski kon dràvata. NAMALUVAWE NA BROJOT NA VRABOTENI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA Za smetka na namaluvaweto na dano~nite zafa}awa na dràvata vo ekonomijata, Manasijevski poddrùva namaluvawe na vladinite tro{ewa, osobeno za neproduktivni celi, i namaluvawe na brojot na

E[NATA POLITIKA! e percepcijata na politi~kata stabilnost. Deblokiraweto na integraciite e pra{awe koe mora da ima konsenzus pome|u site politi~ki partii i ottamu nie glavno go vperuvame prstot vo Vladata bidej}i od nea se o~ekuva da prezeme inicijativa vo ovaa nasoka. Ne velam deka toa }e bide dovolno, no toa e klu~en del od obvrskata {to treba da se napravi i nie }e ja napravevme”, veli Manasijevski. Porane{niot ambasador vo NATO, profesorot Nano Ru`in, smeta deka site problemi vo odnos na ispolnuvaweto na zadadenite reformi i kriteriumi za vlez vo Unijata i vo NATO se direktno povrzani so problemot na Grcija. “Na{ata diplomatija e ve}e izmorena, prakti~no obeshrabrena pred odnosot na Vladata. ^etiri godini imame bled minister

za nadvore{ni raboti i u{te pobledi ambasadori, potisnati od premierot, ograni~eni vo strogo definirani ramki na dejstvuvawe, vo koi sekoja inicijativa odnapred e osudena na propast ako ne e vo soglasnost so generalnite vladini politiki. Glavnata gre{ka bez razmisluvawe e upornoto insistirawe na “helenizacija” ili “makedonizacija” na op{testvoto. Od 2007 godina, navamu po~naa da se menuvaat imiwa na objekti, simboli, se bilda{e nacionalisti~ka klima so {to drasti~no se vlo{ija odnosite so ju`niot sosed”, veli Ruìn. Toj analizira deka tokmu nadvore{nata politika e najslabata to~ka na Gruevski. “Vidovte deka i vo ot~etot toj voop{to ne se zadrà na toa pole, so {to pokaà deka nitu ja razbira nitu ja ceni. A kako treba{e da

vraboteni vo javnata administracija. “Procesot na kontinuirani vrabotuvawa vo javnata administracija mora da zapre. Samo vo 2009 godina se vraboteni se pove}e od 6.300, a stavkata za plati i nadomestoci vo javniot sektor e zgolemena za 9%. I seto toa se slu~uva vo krizna godina. Mora da se namali javnata administracija preku divesticija na delovi od javniot sektor. Namesto toa, postojano se kreiraat novi institucii i se trupaat novi vrabotuvawa. Ovie tro{oci za javniot sektor se kompletno neizdr`livi za makedonskata ekonomija”, komentira Manasijevski. Ona {to treba da prodol`i kako dobra politika, spored Manasijevski, e namaluvaweto na stapkite na pridonesite. “Od poslednite vladini brifinzi doznavam deka idnata godina ovoj trend celosno }e bide zako~en. Toa e lo{ ~ekor, bidej}i toa e seriozen ~ekor vo nasoka na rastovaruvawe na stopanstvoto”, objasnuva Manasijevski. KAPITALNITE INVESTICII PRIORITET! Manasijevski poddr`uva celosna promena na fiskalnata paradigma - da se skroti pribiraweto sredstva od ekonomijata, a soodvetno na toa i na tro{ewata, a vo ramkite na toa da se promeni i na~inot na tro{ewe na narodnite pari. “I pokraj pompeznite najavi za zgolemuvawe na nivoto na kapitalni investicii i promena na strukturata na buxetskite tro{ewa, Vladata ne uspeva da gi realizira, tokmu poradi toa {to parite se tro{at za tekovni potrebi, za plati na javnata administracija. Ottuka doa|a i

eden paradoksalen fakt deka vo 2009 godina parite vlo`eni vo kapitalni proekti se pomalku od 10% od celiot buxet za taa godina. Duri i Vladata na SDSM, koja postojano be{e kritikuvana deka nedovolno investira vo razvoj na zemjata i poradi toa

gi zagubi i izborite, vo 2005 godina investirala pove}e od 10% od buxetskite pari vo kapitalni proekti. Ovaa Vlada, iako ima{e ideja da gi zgolemi kapitalnite investicii, stanuva `rtva na sopstvenite nepromisleni politiki na bildawe tekovni tro{oci. Iako vo izminatite ~etiri godini ima{e na raspolagawe dve milijardi evra pove}e, vo ovoj mandat nema realizirano nitu eden nov kilometar avtopat, `elezni~ka pruga ili gasovodna instalacija, nitu, pak, nekoj energetski objekt”, veli Manasijevski. No, spored liderot na LDP, iluzorno e site ovie proekti da se o~ekuvaat od Vlada koja ve}e ~etiri godini e na vlast, a & ostanuva mandat od u{te dve godini. Toa, spored nego, ne e dovolno vreme za prezemawe vakvi hrabri i krupni reformi. “Smetam deka i do krajot na mandatot ovaa Vlada } e prodol`i da funkcionira sli~no kako i dosega. Vistinskite reformi }e ja ~ekaat idnata, bez ogled od koja i da e prominencija”, tvrdi toj.

GORDAN GEORGIEV

NANO RU@IN

PORANE[EN AMBASADOR VO NATO

STEVO PENDAROVSKI

POTPRETSEDATEL NA SDSM

Nema{e da dozvolime podelba

stop za antikvizacijata i

EU i NATO realni, a ne

na predavnici i patrioti Namesto “antikvizacija” cvrsti odnosi so sosedite Multietni~ki proekti, namesto “Skopje 2014”

antigr~koto raspolo`enie posilna diplomatija doslovno sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor

igra? Prvo, da pokaè pogolema inicijativa kon Grcija. Namesto da se zaklu~i vo borbata da izgradi {to pogolem Trojanski kow, treba{e da se otvori kon Atina i toj samiot kako “trojanski kow” da gi pridobie i od niv da napravi sojuznici. Namesto da se sozdade silen dijalog pome|u zaednicite, Gruevski dogovorot go svede na vrabotuvawe lu|e koi potoa sedat doma i zemaat plata, {to voop{to ne be{e su{tinata na dogovorot. Aneksite B i C od Dogovorot s$v u{te ne se ispolneti”, veli Ruìn. Profesorot Stevo Pendarovski ukaùva na mnogu politi~ki potezi koi moèle da bidat odigrani

poinaku. “Ovaa Vlada samo ja prezede formalno retorikata okolu EU i NATO, no vo su{tina toa ne e nejzin prioritet. Za toa govorat faktite. Se docni so implementacijata na mnogu zakoni so evropsko znamence, a onie koi se nosat ne se vo soglasnot so preporakite na Komisijata (za energija, vodi, diskriminacija). Za vakvoto odnesuvawe nema racionalno opravduvawe osven, ostvaruvaweto na nekakvi interesi, li~ni, partiski, kolektivni. Koga stanuva zbor za NATO, buxetot na Armijata se skrati za neverojatni 80%. Ne mo`e da bide opravduvawe finansiskata kriza koga za MVR ima sekoga{

UNIVERZITETSKI PROFESOR

navodni prioriteti

Aktivno u~estvo vo

sporot, namesto glumewe pregovori Posilno menaxirawe na me|uetni~kite odnosi pari. Ova e klasi~en primer za militarizacija na dr`avata” veli Pendarovski. Vo odnos na sporot so Grcija, Pendarovski e ubeden deka Makedonija ne e proaktiven u~esnik vo pregovorite. “Od 2006 godina jas vi garantiram deka Makedonija nema nieden predlog za re{avawe na sporot. Na{ite ministri, ambasadori, pregovara~ot samo gi slu{aat gr~kite predlozi i potoa gi soop{tuvaat i site se fa}ame za glava. Jasno e deka tie od den na den stanuvaat s$ polo{i koga nie nemame stav. Toa ne smee{e da se dozvoli. Moravme da poka`eme poseriozna uloga na aktivni u~esnici”, veli Pendarovski.

8 07.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KAKO "FAJNEN[AL TAJMS" GO VIDE "SKOPJE 2014"

“RENOVIRAWETO” JA RAZGORE RASPRAVATA OKOLU MAKEDONSKIOT IDENTITET Urbanata obnova, sose jonskite stolbovi na nekoi od novite objekti {to gi gradi Vladata, go formiraat najpermanentniot odgovor na Skopje dosega za kavgata so Grcija, stara 19 godini, okolu toa koj go poseduva imeto Makedonija. a glavniot plo{tad vo centarot na Skopje, Goce Del~ev i Dame Gruev gi imaat javnato svoite kowi, gledaj}i nadolu kon pe{acite koi ~ekorat pet metri podolu. Borcite za sloboda od 19 vek, izlieni vo bronza vo Italija, pristignaa pred ~etiri meseci vo prviot bran skapi proekti za obnova na makedonskata prestolnina. “Ako Gruev be{e `iv denes, toj }e be{e gord da vidi deka nie Makedoncite sme s$ u{te tuka”, re~e eden ~ovek, dojden vo glavniot grad od nekoe pomalo mesto. “Mojot krven pritisok sigurno padna od 200 na 100 koga gi vidov ovie spomenici.” Urbanata obnova, sos$ jonskite stolbovi na nekoi od novite objekti {to gi gradi Vladata, go formiraat najpermanentniot odgovor na Skopje dosega za kavgata so Grcija, stara 19 godini, okolu toa koj go poseduva imeto Makedonija. Sedumnaesette planirani spomenici, koi ~inat 10 milioni evra spored najskromnite procenki, se del od po{irokiot urban plan {to “te`i” 80 milioni evra ili pove}e - ogromna suma za mala zemja koja se bori da ja nadmine recesijata.

Pritoa, posledicite od globalnata kriza se samo edna od ko~nicite za razvojot na porane{nata jugoslovenska republika vo izminatite dve i pol godini. Skopje treba{e da stane ~lenka na NATO vo april 2008 godina, zaedno so Hrvatska i Albanija. No, Grcija, koja ima severna provincija isto taka nare~ena Makedonija, stavi veto na ~lenstvoto na nejziniot sosed pod istoto ime. Centralno-desni~arski orientiraniot premier, Nikola Gruevski, na ova odgovori preku u{te poglasnoto proklamirawe na makedonskiot etni~ki identitet. Grcija mo`e da ja blokira Makedonija i za ~lenstvoto vo Evropskata unija. Dodeka Va{ington i Brisel gledaat na 19-godi{niot spor za imeto kako na ne{to obvitkano so nejasnotija i ne{to zamoruva~ko, involviranite strani imaat tendencija da gledaat na sporot kako na bitka do smrt okolu identitetot, vklu~uvaj}i go i pravoto na nasledstvo vrz anti~kiot heroj, Aleksandar Veliki. Za da go opravda svoeto tvrdewe, Skopje gradi xinovska statua od Aleksandar. Statuata koja ~ini pove}e od 3 milioni evra }e bide visoka 22 metri - {to e ednakvo na

edna osumkatnica - i }e bide smestena na glavniot gradski plo{tad, spored oficijalnite izjavi. Isto taka, postojat planovi i za izgradba na novi vladini institucii, obnovuvawe na stariot teatar i bibliotekata. Vladimir Todorovi}, gradona~alnikot na centralnata gradska op{tina, veli deka Skopje mora da ja zameni "grdata i prosta komunisti~ka arhitektura", koja dominra u{te od zemjotresot vo 1963 godina. Iako ima poddrùva~i na proektot, tie se malcinstvo vo ovaa balkanska dràva od dva milioni ìteli. Re~isi dve tretini ne go odobruvaat proektot "Skopje 2014", najmnogu poradi finansiski pri~ini, soglasno anketata

na Amerikanskiot nacionalen demokratski institut. Kriti~arite proektot go ocenija kako "ki~", i predupredija deka kone~nata smetka za proektot }e bide okolu 200 milioni evra. Odbivaweto na Vladata da gi objavi tro{ocite za “Skopje 2014” samo pridonesuva za zgolemuvawe na {pekulaciite. "Nema{e konsenzus i javna debata", veli visokiot pretstavnik na EU vo Skopje, Ervan Fuere. "Nie sakavme da vidime pogolema javna rasprava za eden takov golem, dalekuse`en urban proekt, koj se odnesuva na glavniot grad, osobeno poradi toa {to javni pari se involvirani vo proektot." Koalicionite partneri na

premierot Gruevski, isto taka, izrazija rezerva poradi toa {to renovirawata na pati{ta i u~ili{ta se staveni na ~ekawe poradi ispolnuvawe na proektot. "Jas, li~no, se soglasuvam so tie koi dadoa vakva kritika", veli ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. "Zemjata ima potreba od infrastruktura. Dokolku tro{ime pari od buxetot, ova }e ima visoki, pove}ekratni efekti". Statuite se ~uden prioritet vo vreme na namalen buxet i porast na siroma{tijata, se slo`uvaat stranskite nabquduva~i. No, dr`avnata blagajna e pod kapata na partijata na Gruevski. Zoran Stavreski, minister za finansii, izbegnuva da

odgovori na pra{awata povrzani so "Skopje 2014". Drug rizik e {to ovoj proekt moè da razgori etni~ki tenzii, koi se najlo{o nivo od vremeto na voeniot konflikt vo 2001 godina navamu, velat amerikanski i evropski diplomati. Anti~kite Albanci, koi se najverojatno edna ~etvrtina od populacijata, ja prifatija makedonskata dràva samo zaradi o~ekuvawata za brza NATO i EU-integracija. Tie ne sakaat da go “progoltaat” ova dràvno sponzorirawe na nacionalniot identitet od strana na dràvata. Nacionalni heroi od etni~kite grupi se dodadeni vo proektot, no dopolnitelno, otkako ima{e reakcii od nivna strana, velat kriti~arite na proektot. Nitu, pak, site makedonski patrioti se ~uvstvuvaat povrzani so Aleksandar Veliki. Qub~o Georgievski, politi~ar od tvrdata opcija, koj se odvoi od vladeja~kata partija, veli: "Imame period od dobri 100 godini od istorijata za koi moè da zboruvame, po~nuvaj}i so otporot protiv Otomanskata imperija. Zo{to mora da tvrdime deka sme najstarata nacija vo Evropa?". Nil Mekdonald, "Fajnen{al tajms"

NELOGI^NOST Koga

se sredija vpe~atocite i se vrativme vo realnosta, izleze deka porastot na industriskoto proizvodstvo od 8,3% ne gi relaksira sostojbite vo ekonomijata, kako {to saka da se prika`e.

bjavata za rast na industriskoto proizvodstvo vo mesec juni be{e pretstavena so euforija koja dolgo ja nemame videno. Sekoja pozitivna brojka treba da e pri~ina za proslavuvawe. Ovojpat i dvojno, verojatno poradi te{kata svetska ekonomska sostojba vo koja na{ite sosedi, so isklu~ok na Albanija i Kosovo, te{ko uspevaat da se spravat so krizata. Treta i posledna dobra pri~ina za radost e faktot {to ovoj rast se ostvaruva po period na “post” od 20 meseci. Koga se sredija vpe~atocite i se vrativme vo realnosta, izleze deka porastot na industriskoto proizvodstvo od 8,3% ne gi relaksira sostojbite vo ekonomijata, kako {to saka da se prika`e. Koga podobro }e se analiziraat poedine~ni faktori koi se linkuvani so performansite na ekonomijata, na povr{ina izleguvaat odredeni diskutabilni tendencii. Mese~nite izve{tai na Zavodot za statistika poka`uvaat deka porastot za koj se govori e ostvaren na nivo na mesec juli 2010 godina, spore-

deno so istiot mesec vo 2009 godina. No, dokolku se sporedat prvite 7 meseci od 2010 godina so istiot period vo 2009 godina, Makedonija beleì pad na industrijata od 3,3%. Ovoj pad e poublaèn vo odnos na minusnata kriva od 2009-2008 godina, koga toj iznesuva{e celi 13,3%. I, bidej}i ekonomijata ne e ~ista matematika, kade {to 2 minusi pravat plus, korektno e da se elaborira deka tendencijata na pad e ublaèna, no, deka realno s$ u{te ne se postignati pozitivni brojki. Dlabinskata analiza pokaùva deka najgolemiot pad vo 2009 godina e registriran vo mesecite maj, juni i juli. Toj e dvièn od slabite rezultati vo proizvodstvoto na osnovni metali, nemetalni minerali, metalni proizvodi i vo sektorot rudarstvo. Tie, pak, se refleksija na padot na cenite na surovinite na svetskite pazari, koi uslovuvaat namaleno proizvodstvo vo ovie granki. ]e spomenam samo nekolku indikativni ceni. Cenata na nikelot vo juli 2008 godina e 10.000 dolari, vo 2009 godina istiot mesec e 5.300 dolari, a edna godina potoa e 9.700 dolari.

Porast od celi 46%. Svetskata cena na bakarot vo period od 1 godina beleì kontinuiran rast od 36%. Sli~ni se tendenciite i na drugite pazari na metali. Jasno e kako den deka stimuliraweto na interesot za zgolemeno proizvodstvo vo odredeni granki e pottiknat od porastot na svetskite ceni na odredeni proizvodi, a ne od strukturni promeni ili makroekonomski politiki. Na toj na~in, bi rekol i so sre}ni okolnosti diktirani od nadvore{nite pazari, ovie sektori kone~no kreiraat pozitivni stapki na industriski razvoj. Ovaa tendencija, od druga strana, bara odewe po rabot vo kontinuitet. Faktot {to brojkite koi se ostvaruvaat vo najgolemite industriski granki vo Makedonija direktno se usloveni od eksterni elementi, moè da ima i reverzibilen trend. Visokata osetlivost na promenata na svetskata cena na bazi~nite surovini moè zna~itelno da vlijae i vrz povtorno reducirawe na proizvodstvoto, razvoj koj e apsolutno neposakuvan. Vtoriot nositel na rastot na industriskoto proizvodstvo vo juli e proiz-

vodstvoto na energija. Zabeleàn e impozanten porast od celi 35%. Za razlika od prethodniot period, koga dràvata glavno uvezuva{e struja, vo poslednite 4 meseci e registrirano rekordno proizvodstvo od HEC Kozjak, Tikve{, Mavrovo, Globo~ica i drugite kapaciteti. Povolnite vremenski uslovi, no i korigiranata politika na proizvodstvo i uvoz, rezultiraa so zna~ajno promenet trend vo proizvodstvoto. So ova se potvrdija odredeni prognozi deka Makedonija ima uslovi za zgolemeno proizvodstvo na energija od hidro-potencijali. Spored objavenite podatoci od ELEM, golem del od kapacitetite vo 2010 godina za samo 6 meseci proizvedoa struja kolku za cela 2009 godina. Bidej}i se raboti za zna~aen ponder vo vkupnata brojka za industrisko proizvodstvo, ne e potrebno objasnuvawe {to e glaven dvigatel na rastot od 8,3%. Glavnata pri~ina zo{to juli 2010 godina be{e obeleàn kako mesec na kone~en presvrt i izlez od krizata e obidot da se stimuliraat ekonomskite subjekti, koi o~igledno se vo dlaboka kriza.

Sosema legitimna opcija, so ogled na obidite vo 4 paketi-merki kone~no da se postignat odredeni pozitivni performansi. Sepak, postoi edna ekonomska nelogi~nost na koja }e bide potrebno da se dade odgovor. Povtorno se povikuvam na oficijalno objaveni podatoci od NBM i Dràvniot zavod za statistika. Navidum, nerazbirlivo e kako e mo`no da se postigne porast na proizvodstvoto od 8,3% pri uslovi na pad na vrabotenite od 4,1%, a pritoa da bidat zabeleàni negativni stapki na produktivnost. Postojat 2 mo`ni odgovori. Prviot odgovor e deka rastot e ostvaren vo sporedba so isklu~itelno nisko nivo ostvareno vo 2009 godina. Vtoriot odgovor e povrzan so rast vo sektorite koi i prethodno imale neiskoristen potencijal, a se direktno povrzani so odredena strate{ka vladina politika. Dokolku procesite bea poinaku dvièni, Makedonija }e registrira{e izbalansiran rast vo pogolemiot broj sektori, i toa na sreden rok. Za àl, ova ne go gledame, {to e jasen argument deka zimata s$ u{te ne e zad nas. Faktite

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

govorat deka ekonomiite na EU bavno zazdravuvaat i deka ne postoi pozna~aen pozitiven trend vo pobaruva~kata. Tendencijata na porast na odredeni ceni na metalite pozitivno }e vlijae vrz performansite na odredeni kapaciteti. Prvite realno izrazeni rezultati treba da gi o~ekuvame so zavr{uvaweto na tretiot kvartal od ovaa godina. Toga{ }e se dobie vistinskata slika za sostojbite vo industrijata i }e se utvrdat pravcite na iden razvoj. Vredi da se po~eka pred da se dade kone~na ocenka na performansite.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,325

MBI 10

2,535

MBID

109.95

2,530

2,320

109.85

2,520

2,310

OMB

109.90

2,525 2,315

07.09.2010

109.80

2,515 109.75

2,510

2,305

109.70

2,505 2,300 2,295 31/08/10

01/09/10

02/09/10

03/09/10

2,500

109.65

2,495

109.60

04/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

31/08/10

01/09/10

02/09/10

03/09/10

04/09/10

31/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/09/10

02/09/10

03/09/10

04/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

KOGO ]E SOVETUVAAT NOVITE INVESTICISKI SOVETNICI?

SERTIFIKATOT ]E SE NAJDE ZA PODOBRI VREMIWA

17.03.2010 9

Najgolemiot del od ve}e obu~enite investiciski sovetnici, koi ne rabotat vo brokerska ku}a ili investiciski fond, se vraboteni vo nekoja banka, penziski fond ili osiguritelna kompanija, velat vo finansiskite krugovi. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

HV naskoro }e po~ne so novata obuka za investiciski sovetnici, za koja pred nekoj mesec ottamu izjavija deka postoel golem interes, i pokraj toa {to pazarot na kapital vo momentov e vo golema stagnacija. Vo momentov samo desetina od vkupno 95 kandidati, koi vo 2007 godina ja zavr{ija prvata obuka za investiciski sovetnici i se steknaa so uverenie, rabotat vo ovaa profesija. Spored neodamne{nite podatoci koi gi dobivme od Komisijata za hartii od vrednost, samo pedesetina lica pobarale i dobile dozvoli za rabota kako investiciski sovetnici. Diskutabilno sega e dali e potreben nov “odred” investiciski sovetnici i {to }e donese toj na pazarot na kapital koga i ve}e postoe~kite investiciski sovetnici ne moàt da go pokaàt toa za {to se obu~ile. Profesionalcite vo investiciskite krugovi, sepak, smetaat deka sekoja edukacija e dobredojdena, bez razlika na toa {to denes investiciskite aktivnosti se minimalni. Tie smetaat deka so zadovoluvaweto na taa potreba bi do{lo do podobruvawe na investiciskata kultura vo Makedonija. A so toa, ako ne zaìvuvawe na finansiskiot pazar, popodgotveni bi go do~ekale izleguvaweto od

POLOVINA PROMET SO KOMERCIJALNA I TOPLIFIKACIJA

lica dosega se steknale so dozvoli za rabota kako investiciski sovetnici

ekonomskata kriza koja dovede do pad na investiciskite aktivnosti vo ramkite na pazarot na kapital. “Od dopolnitelna edukacija nema zlo. Vo na{ata bran{a momentalno rabotat desetina investiciski sovetnici, iako brojot na onie koi ja zavr{ija obukata za investiciski sovetnici vo 2007 godina e daleku pogolem. Ubavo e Komisijata da realizira nova obuka za investiciski sovetnici, so ogled na toa {to od prvata obuka pomina prili~no dolgo vreme. Zo{to del od kolegite koi se steknaa so ova uverenie ne se zanimavaat striktno so ovaa dejnost, sepak, e individualno pra{awe. Moe mislewe e deka pred s$ stanuva zbor za nedostig od inicijativa. Sepak, bez razlika na toa, ubavo e da ima pove}e lica koi bi se steknale so vakva edukacija, so cel da bideme popodgotveni za novite predizvici {tom se izleze od krizata i za`ivee pazarot na kapital”, smeta Kosta Kostadinovski, izvr{en direktor vo dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi, Ilirika Fund Menaxment. Sli~en stav ima i Blagoj Mitrov, izvr{niot direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi, Inovo

kciite na Komercijalna banka i Toplifikacija go odbele`aa sino}e{noto trguvawe vo ramkite na Makedonska berza. Zaedno preku nivnite akcii be{e realiziran promet od okolu 5,03 milioni denari od koj najgolemiot del vo iznos od 3,45 milioni dolari otpa|a na Komercijalna banka. Kako rezultat na toa kaj Makedonska berza vo ramkite na v~era{niot den na trguvawe be{e ostvaren promet vo iznos od okolu 9,28 milioni denari. Investitorite vo ramkite na v~era{noto trguvawe najgolem interes, pokraj za akciite na Komercijalna banka i Toplifikacija poka`aa i za akcijata na Makedonski telekom koja v~era{niot den go zavr{i so realiziran promet od okolu eden milion denari i istrguvana koli~ina od 2.544 akcii. Za razlika od akciite, ovoj pat mnogu poslab be{e interesot za obvrznicite. Interesot za momentalno najlikvidnata obvrznica od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, v~era be{e daleku poslab vo odnos na obvrznicite za denacionalizacija od

Status. “So ogled na sega{nata situacija kaj makedonskata berza, no i kaj nas vo fondovite, mnogu e te{ko deka vedna{ }e se najde rabota so vakvo steknato uverenie. Sepak, dokolku vo idnina ima pridvi`uvawe vo pogled na likvidnosta na makedonskata berza, no i vo pogled na neto-vrednosta na imotite na fondovite, sigurno e deka }e ima potreba i od vakvi kadri. Sekoj nov educiran, bilo da e broker ili investiciski sovetnik, sekoga{ e plus za na{iot pazar na kapital. Vo su{tina, dovolno e so svoeto znaewe da se obidat da animiraat prijateli ili del od svoeto semejstvo da investiraat, duri i dokolku ne rabotat tokmu vo ovaa bran{a”, smeta Mitrov.

Toj, kako i Kostadinoski, smeta deka najgolemiot del od ve}e educiranite investiciski sovetnici, koi ne rabotat vo brokerska ku}a ili investiciski fond, se vraboteni vo nekoja banka, penziski fond ili osiguritelna kompanija. Del od niv ve}e i rabotele kako brokeri, a so cel doedukacija i, normalno, podobra kariera se steknale i so uverenija za investiciski sovetnici. Isto taka, ima i lica koj ve}e rabotat na sosema drugi pozicii i dejnosti porazli~ni od finansiite, no koi ja zavr{ile obukata za investiciski sovetnici samo poradi nivna dopolnitelna edukacija ili, pak, mo`nost za promena na kariera.

osmata i ~etvrtata emisija koj v~era{niot den go zavr{ija so promet vo iznos od okolu 347 iljadi odnosno 340 iljadi denari posledovatelno. Pogolemiot interes za akcii dovede i do rast na osnovniot berzanski indeks MBI-10 i toa za 0,23%. Dene{nata trgovska sesija MBI-10 }e ja zapo~ne so nova povisoka vrednost od 2306,49 indeksni poeni dodeka ostanatite dva indeksi MBID i OMB toa }e go napravat so poniski vrednosti i toa MBID }e startuva so vrednost od 2507,64 indeksni poeni po padot od 0,08% dodeka OMB toa }e go napravi so vrednost od 109,62 indeksni poena po padot od 0,27% vo odnos na prethodniot den. Povtorno pogolem brojot na gubitnici vo odnos na dobitnici odnosno hartii od vrednost kaj koi porasnala nivnata cena. V~era brojot na gubitnici iznesuva{e 9 hartii od vrednost, a niven predvodnik be{e akcijata na Arcelormittal (CRM) so pad od 2,86%. Predvodnik na dobitnicite, ~ij broj v~era iznesuva{e 7 hartii od vrednost be{e akcijata na Toplifikacija so rast od 3,87%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

06.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31,255,749.85

-1.12%

-2.71%

-8.24%

-3.07%

-1.79%

9/2/2010

23,616

Илирика ГРП

21,579,029.42

4.12%

2.09%

1.95%

5.80%

10.88%

9/2/2010

1.96

42,875

Иново Статус Акции

13,803,951.82

-3.98%

-6.40%

-13.54%

-14.82%

-12.32%

9/3/2010

1,950.00

1.25

351,000

KD Brik

23,478,505.38

0.17%

2.16%

3.94%

7.17%

19.35%

9/3/2010

134.07

0.05

679,710

KD Nova EU

21,864,462.14

-0.26%

-2.75%

-5.68%

-4.97%

-4.80%

9/3/2010

КБ Публикум балансиран

26,198,954.24

-0,93%

-1,30%

-4,78%

-1,82%

-0.82%

9/2/2010

Топлификација Скопје

3,687.33

3.87

1,585,550

ОКТА Скопје

1,968.00

2.96

175.00

Макстил Скопје Охридска банка Охрид Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

06.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

06.09.2010 Просечна цена (МКД)

Бетон Скопје Гранит Скопје Македонски Телеком Скопје Макпетрол Скопје

Износ (МКД)

136

-2.86

16,320

7200

-2.70

14,400

575.07

-0.88

481,905

395

-0.86

1,004,880

25,800.00

-0.77

258,000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

06.09.2010

Вкупно издадени акции 1,431,353

BESK (2009)

54,562

GRNT (2009)

3,071,377

KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

06.09.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,717.75

390.18

9.53

0.85

7,200.00

341.43

21.09

0.21

Вкупно Официјален пазар

575.07

105.83

5.43

0.57

обични акции

2,014,067

3,199.98

533.81

5.99

0.93

Вкупно Редовен пазар

112,382

25,800.00

0.72

ВКУПНО

Комерцијална банка Скопје

3199.98

-0.06

3,452,775

REPL (2009)

25,920

36,500.00

5,625.12

6.49

0.73

Топлификација Скопје

3687.33

3.87

1,585,550

SBT (2009)

389,779

2,652.00

211.39

12.55

0.60

395

-0.86

1,004,880

STIL (2009)

14,622,943

175.00

0.11

1,582.57

2.44

450,000

3,687.33

61.42

60.04

1.08

271,602

2,160.00

0.28

Македонски Телеком Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

134.07

0.05

679,710

TPLF (2009)

Гранит Скопје

575.07

-0.88

481,905

ZPKO (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

06.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

обврзници обични акции

% на промена

15,153

-88.02

107,573

187.48

122,726

-25.12

27,975

13.51

27,975

13.51

150,702

-20.07

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 06.09.2010)

10 07.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

UNIBANKA DVOJNO JA NAMALI OTPLATATA NA RATITE KAJ KREDITNITE KARTI^KI NIBanka dvojno gi namali mese~nite rati koi treba da gi otplatat korisnicite na kreditnite karti~ki VISA i MasterCard za iskoristeniot iznos od kreditniot limit. Otsega, mese~niot minimum za pla}awe namesto 10%, odnosno 7%, se namaluva na 5% od iznosot na iskoristeniot krediten limit. “Po uplatata na sredstvata za otplata na dolgot ovozmo`eno

e avtomatsko obnovuvawe na kreditniot limit. So otplata na pomal iznos, vsu{nost, se namaluva mese~noto optovaruvawe za korisnikot na karti~kata”, se veli vo soop{tenieto od UNIBanka. Korisnicite na kreditni karti~ki od dvata svetski brenda, MasterCard i VISA, izdadeni od UNIBanka, mo`at da raspolagaaat so sredstva nasekade niz svetot i da

ZIRAAT BANKA ]E PODELI DIVIDENDA PREKU AKCII omisijata za hartii od vrednost na 6-tata sednica {to se odr`a na 03 septemvri 2010 godina & odobri na Ziraat banka AD Skopje da ja emituva vtorata emisija na akcii. Emisijata }e se realizira od sredstva na bankata {to vsu{nost pretstavuva isplata na dividenda vo vid na akcii. Novoizdadenite akcii se nameneti za postojniot i edinstven akcioner T.X. ZIRAAT BANKASI A[ Ankara, R.Turcija.

vr{at pla}awe na stoki i uslugi vo pove}e od 28 milioni proda`ni mesta vo zemjata i vo stranstvo, kako i preku Internet.

Komisijata za hartii od vrednost go odbi naraweto za davawe odobrenie za proda`ba na sopstveni akcii na Zemjodelskiot kombinatPelagonija AD Bitola po pat na privatna ponuda. Komisijata utvrdi deka proda`bata na sopstveni akcii ne e vo soglasnost so odredbite od Zakonot za hartii od vrednost i so Pravilnikot za utvrduvawe na kriteriumite za povrzani lica bidej}i postoi povrzanost pome|u pravnite lica za koi

e nameneta privatnata ponuda i akcionerot ZK Pelagonija, inaku sopstvenik na sopstveni akcii vo ZK Pelagonija. Ovaa delovna povrzanost e sprotivna na zakonskiot uslov za nepovrzanost pome|u pravnite lica-kupuva~i na sopstvenite akcii so akcionerite na ZK Pelagonija. Isto taka, pri donesuvaweto na aktot za proda`ba na sopstvenite akcii ne se po~ituvani i odredbi od Zakonot za trgovskite dru{tva.

ANTIMONOPOLSKATA KOMISIJA DOBI POGOLEMI PRAVA

PARI^NA KAZNA, PA @ALBA NA SUD ZA ZLOUPOTREBA NA MONOPOLOT

Antimonopolskata komisija vo idnina }e mo`e da povede prekr{o~na postapka bez prethodno predmetot da odi na upravna postapka. Toa ne se odnesuva na predmetite za koi ve}e se vodi postapka. SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

omisijata za za{tita na konkurencijata dobi pogolemi ingerencii so novite zakonski izmeni, no }e moè da gi primenuva samo na novootvorenite predmeti. Antimonopolskata komisija vo idnina }e moè da povede prekr{o~na postapka bez prethodno predmetot da odi na upravna postapka. Toa ne se odnesuva na predmetite za koi ve}e se vodi postapka, kakvi {to se tie za zloupotreba na monopolskata pozicija od strana na Telekomot, mobilnite operatori, avto{kolite vo Strumica. Novite izmeni vo Zakonot za za{tita na konkurencijata se nosat so cel usoglasuvawe na doma{noto so evropskoto zakonodavstvo. Se o~ekuva naskoro da vlezat vo sobraniska procedura. “Dokolku se konstatira deka nekoj dogovor vo idnina zna~i naru{uvawe na pazarot, toj }e moè soglasno Zakonot da se proglasi za ni{toven. Zna~i deka so ova se namaluvaat motivite na tie {to sakaat da zloupotrebat pozicija na pazarot, odnosno, se podobruva klimata za podobruvawe na konkurencijata vo Makedonija, i se obezbeduvaat ednakvi prava za site stopanski subjekti”, veli ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Opozicijata, pak, reagira deka so izmenite na Zakonot na Komisijata & se

dava premnogu sloboda na odlu~uvawe. “ûdno e {to vo noviot Zakon za dràvna pomo{ stoi deka dràvata direktno moè da se me{a na pazarot i da favorizira odredeni firmi koi moè da dobijat dràvna pomo{, a seto toa da bide odobreno tokmu od Komisijata za za{tita na konkurencijata, koja treba da go liberalizira pazarot”, smeta Marjan~o Nikolov od SDSM. Spored informaciite od Komisijata, protiv Telekomot se vodat nekolku postapki koi

datiraat od poodamna, no ima i nekolku ponovi. Po vtor pat e vratena pred Upraven sud postapkata za iznajmenite digitalni linii. Postapkata za manipulativniot fiksen tro{ok, koj Telekom go napla}a od 2%, e ob`alena od Komisijata za za{tita na konkurencijata, bidej}i Osnovniot sud izrekol samo uslovna kazna za Telekom od dva milioni evra. Doprva }e se razgleduva slu~ajot so avto{kolite vo Strumica. Komisijata treba da utvrdi dali postoel dogovor me|u niv vo vrska so cenite {to gi

napla}aat. Otvoreni postapki ima i protiv mobilnite operatori T-Mobile i Kosmofon vo vrska so govornite sanda~iwa, no i protiv EVN za naplata na manipulativen tro{ok. Postapkite s$ u{te se vo tek, bidej}i kompaniite se `alat do Vrhoven sud. Od Komisijata velat deka nekoi postapki se provlekuvaat i po deset godini, samo zatoa {to ovaa institucija dosega nemala pravo i direktno da izrekuva prekr{o~ni merki. So izmenite na Zakonot za za{tita na konkuren-

cijata, ako Antimonopolskata komisija utvrdi koncentracija na mo}, koja moè zna~itelno da ja naru{i efikasnata konkurencija na pazarot ili negov su{tinski del, so zaklu~ok poveduva postapka. Novinata e {to protiv ovoj zaklu~ok ne e dozvolena àlba, nitu tu`ba za poveduvawe upraven spor. Komisijata moè direktno da izre~e prekr{o~na kazna, a kompanijata edinstveno moè da podnese tu`ba pred Vrhovniot sud i samo vo toj slu~aj tu`bata moè da go odloì deloto. Merkite koi }e gi

sproveduva Komisijata predviduvaat re{enie za naloèno odnesuvawe i strukturni merki potrebni za povtorno vospostavuvawe konkurencija na pazarot, kako i odreduvawe rokovi za nivno izvr{uvawe. Komisijata osobeno moè da naloì proda`ba ili prenos na steknatite aukcii ili udeli, da zabrani ili da ograni~i ostvaruvawe na pravo na glas povrzano so akciite ili udelite na u~esnicite vo koncentracijata, da naloì prestanuvawe na postoewe na zaedni~ko vloùvawe.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

07.09.2010

DOMA[NITE PROIZVODITELI SE @ALAT NA NELOJALNA KONKURENCIJA

I POKRAJ KONTROLITE, SE PRODAVA STARO I SOMNITELNO MESO Pazarite vo zemjava se prepolni so {vercuvano meso, koe se prerabotuva vo neregistrirani i nekontrolirani pogoni, obvinuvaat pogolemite doma{ni proizvoditeli na meso i mesni proizvodi. Od Veterinarnata uprava i od Carinata tvrdat deka redovno vr{at kontroli SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

azarite vo zemjava se prepolni so {vercuvano meso, koe se prerabotuva vo neregistrirani i nekontrolirani pogoni, obvinuvaat pogolemite doma{ni proizvoditeli na meso i mesni proizvodi. Otkako vo hrvatskata i srpskata javnost se pro{iri vesta deka na tamo{nite trpezi se servira meso staro i do deset godini, makedonskite proizvoditeli na meso tvrdat deka i kaj nas sostojbata ne e mnogu porazli~na. Spored niv, iako e zakonski kaznivo, mesoto so izminat rok, sepak, uspeva da stigne na pazarot po razni kanali. “Se slu~uva rasipano meso od drugi dr`avi, koe treba da se uni{ti, da se transportira do zemji koi ne gi po~ituvaat standardite. Takvi se Makedonija, Albanija, Kosovo. Tie proizvodi mo`e da se prepoznaat po toa {to se mnogu poevtini od drugite“, objasnuva eden od pogolemite doma{ni

proizvoditeli, koj saka da ostane anonimen. ZABRANA ZA UVOZ OD BRAZIL I KINA Makedonija ima zabrana da uvezuva meso od Brazil, Turcija i Kina. No, doma{nite proizvoditeli velat deka somnitelno meso, koe nekolku pati e smrznuvano i odmrznuvano po pat, sepak, uspeva da stigne do Makedonija po razni {vercerski kanali. Tie se àlat deka toa sozdava nelojalna konkurencija na pazarot. “Mesoto se ~uva na -18 stepeni Celziusovi i ima dijagram na odr`livost. Taka moè da se ~uva {est meseci. Na -23 stepeni Celziusovi moè da se ~uva duri edna godina. Vo evropskite dràvi postoi joden broj, i koga se pravi analiza se meri oksidiranosta na masnoto tkivo. [tom toj broj pomine odredena vrednost, toa ve}e ne ~ini“, velat proizvoditelite na meso. Qubomir Drenkovski, sopstvenikot na mesnata industrija Pilko, veli deka kolku e postaro mesoto, tolku pove}e ja gubi hranlivata vrednost. “Kaj nas s$ u{te nema sovremeni laboratorii koi }e ispitaat

kakvi sostojki ima toa meso. Zatoa se slu~uva da se uvezuva pile{ko zamrznato meso koe e staro tri godini i koe sodrì kojznae kakvi sostojki”, veli Drenkovski Spored poznava~ite, somnitelnoto meso stignuva na pazarot otkako prethodno }e se prepakuva vo ambalaà na firma od dràva od kade {to ne e zabranet uvozot, i potoa so dvojni fakturi i veterinaren broj se uvezuva bez problemi. INSPEKTORITE TVRDAT DEKA KONTROLIRAAT Vo Veterinarnata uprava tvrdat deka vr{at redovna kontrola na proda`bata na meso vo maloproda`ba. Pokraj uslovite za proda`ba, kontrolirale i dali mesoto ima soodveten zdravstven pe~at ili identifikaciska oznaka na pakuvaweto, deklaracija kako i pridru`na dokumentacija za nabavka. Spored zakonskite propisi, rokot na upotreba treba da bide nazna~en od strana na proizvoditelot. Od Veterinarnata uprava tvrdat deka pri uvoz sekoja pratka podleì na zadolìtelen pregled, so koj se

toni avstralisko meso, pro{vercuvano od Kosovo, bea zapleneti kaj kumanovsko Slup~ane pred dve godini

potvrduva rokot na upotreba, {to, spored niv, zna~i deka mo`nosta za uvoz na pratka so pominat rok vo zemjava e isklu~ena. Kaj zamrznatoto meso, pak, ako imalo kratok period za upotreba od toj {to e nazna~en vo sertifikatot, pratkata se vra}ala. Od Carinskata uprava informiraat deka godinava spre~ile {verc na tri toni pile{ko meso od brazilsko poteklo i na 1.187 kilogrami svinski creva vo salamura od nepoznato poteklo. Minatata godina nemalo zaplenuvawe na sve`o zamrznato ili razladeno meso, osven na pove} e od 1.000 par~iwa pile{ka pa{teta. Pred dve godini kaj kumanovsko Slup~ane bea zapleneti i tri toni avstralisko meso, pro{vercuvano od Kosovo.

17.03.2010 11

Srpskite mediumi pi{uvaat deka vo kolbasite i konzervite ima ostatoci od meso staro cela decenija. Direktorot na srpskata Veterinarna uprava predupredi deka mesoto se {vercuva preku Kosovo, a doa|a od Brazil i Amerika, pri {to prethodno se ~uvalo vo zamrznuva~ i po 15 godini. Vo Hrvatska, pak, Zdru`enieto na potro{uva~i iznese {okantni soznanija deka staroto meso od EU se prodava na hrvatskiot pazar,

namesto da se zapali. Vo makedonskata Organizacija za za{tita na potro{uva~i voop{to nemalo prigovor od gra|anite vo vrska so rasipano meso. Ottamu velat deka porano lu|eto pove}e se `alele na rasipano meso ili mle~ni proizvodi, no Organizacijata nemala dovolno finansiski sredstva za da napravi analizi ili istra`uvawe na pazarot za toa kakvo meso se prodava po mesarnicite ili prodavnicite.

12 07.09.2010

INTERVJU

BLERIM ZLATKU DIREKTOR NA STOPANSKATA KOMORA NA SEVEROZAPADNA MAKEDONIJA

VLADATA NE TREBA DA GI TURKA REFORMITE PREKU GRBOT NA KOMPANIITE Prviot ~ovek na Komorata na kompaniite od severozapadna Makedonija vo intervju za "Kapital" tvrdi deka komunikacijata so Vladata e na visoko i pristojno nivo, no veli deka ne sekoga{ se zemaat predvid nivnite su{tinski zabele{ki. Toj silno gi kritikuva vladinite merki za izlez na ekonomijata i kompaniite od kriza, a smeta deka vladinata strategija za privlekuvawe na stranski investicii e celosno proma{ena, zatoa {to ne dava efekti. Zlatku bara so slobodnite ekonomski zoni da menaxiraat doma{ni kompanii GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.kom.mk

ako gi ocenuvate sostojbite vo ekonomijata godinava, so ogled na toa deka se o~ekuva{e 2010 godina da bide godina na ekonomsko zazdravuvawe? 2010 godina za Vladata treba{e da bide godina na presvrt na stopanstvoto kon izlez od svetskata ekonomska kriza. Na tvrdewata na Vladata slepo veruvaa i pretprijatijata na koi, direktno ili indirekno, rabotata im zavisi od sredstvata koi {to Vladata im gi dolì po razni osnovi, s$ do momentot koga uvidoa deka Vladata, i pokraj nemaweto sredstva, se odlu~i da ne ja prodade evroobvrznicata koja potoa dovede do rebalans na buxetot. Pokraj ovoj prv rebalans na buxetot, ovaa godina Vladata }e se soo~i so u{te eden rebalans. Pri~inata e nedostig od sredstva. Mora da kaàm deka ovaa Vlada, kako nitu edna dosega, izgotvi ekonomska politika po evropski ramki. Reformite koi gi prezedoa imaa pozitiven efekt vrz dvièweto na stopanstvoto. No, problemite po~naa da se javuvaat koga prezemenite reformi prodolìja da se implementiraat i vo vreme na kriza. Na primer, primenata na sistemot bruto-plata gi tera kompaniite da go namalat brojot na vrabotenite, so cel da ne dojde do blokada na nivnite ìro-smetki. Namaleniot obrt zna~i pomalku danok, namaluvaweto na brojot na vraboteni zna~i pomalku pridonesi. Sevo ova e rezultat na nebre`nosta na Vladata vo razvivaweto na posebna ekonomska politika za pomagawe na stopanstvoto za polesno soo~uvawe so krizata. A toa bi bilo pottiknuvawe na potro{uva~kata, pottiknuvawe na izvozot na prehranbeni proizvodi, kako i nao|awe i ovozmoùvawe na koristewe na alternativni vidovi finansirawe. So izlez od krizata bi se vratile kon

primena na porane{nite reformi, no s$ do toga{ reformite treba da pri~ekaat, a vo stopanstvoto da se vovedat drugi pravila. Koi se najgolemite problemi so koi momentalno se soo~uvaat kompaniite? Najgolemiot problem e nedostigot od sredstva, odnosno, namaluvawe na potro{uva~kata. Ova ne zna~i deka kaj gra|anite nema sredstva. Naprotiv, potro{uva~kata e namalena zatoa {to nasekade se zboruva za kriza i toa psiholo{ki vlijae kaj gra|anite da ne tro{at. Ume{nosta na Vladata e tokmu ovde, vo ovoj segment, na gra|anite da im “ponudat ne{to {to ne }e moàt da go odbijat”, kako {to vpro~em napravija so donesuvaweto na odlukata za uvoz na stari vozila, odnosno “obnovuvawe na vozniot park”. [to se odnesuva do zadolènosta, ne go gledam toa kako golem problem. Bidej}i, koga se zboruva za zadolènosta se misli na zadolènosta na Vladata kon pretprijatijata, a pri takov odnos samite pretprijatija se vpu{taat vo odnapred poznato scenario, no sekoga{ so mototo “dràvata - moj najdobar kupuva~”. Vo ovoj pravec jas potpolno gi opravduvam izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za javni nabavki, so koi Vladata so zakon saka{e da gi za{titi svoite zadolùvawa kon pretprijatijata. Izmenite i dopolnuvawata gi poddrùvam zatoa {to vo idnite vladini javni povici od po~etok }e se eliminira u~estvoto na pretprijatijata ~ija cel im e samo finansiskata korist, a ne i uspe{no profesionalno zavr{uvawe na rabotata. DDV se vra}a i }e prodolì da se vra}a s$ dodeka vo buxetot ima dopolnitelni sredstva za realizacija na predvidenite vladini aktivnosti, a potoa }e sleduva rebalans za restrukturirawe na aktivnostite soglasno predvidenite sredstva. Vo

momentot se pravat razni “gimnastiki”so DDV za dobivawe na vreme za podobruvawe na finansiskata strana na buxetot. Da, pristapot do kreditite e teòk. Edna rabota koja na pretprijatijata ne im e s$ u{te jasna e deka bankite gi gledaat kako institucii koi imaat razvojna cel na stopanstvoto. Tie ne se ni{to porazli~ni od drugite pretprijatija ~ija dejnost e trguvawe so pari. Ednostavno, tie prodavaat poskapi pari i kupuvaat poevtini pari, i rabotat za profit. Najtragi~no vo na{eto bankarstvo e {to tie pogolemiot del od svoeto portfolio go “polnat” so sredstvata obezbedeni od na{ata Vlada. I seto toa }e be{e sosema vo red dokolku Vladata isto taka ima{e svoja politika za finansiska poddr{ka na pretprijatijata. Za àl, ja nema. Vo Makedonija nemate start up fondovi, nema seed kapital, nema “biznis-angeli”, nema venture capital, nema equity fondovi. Od druga strana, sekoja godina imate 20-30 iljadi novi nevraboteni lica, koi za prv pat se prijavuvaat vo Agencijata za vrabotuvawe i pove}e od 300 iljadi nevraboteni od koi polovina se vo sivata ekonomija, koj vlijaat negativno vo rastot na postojnite pretprijatija. Kako gi ocenuvate paketmerkite koi izminative godini gi nose{e Vladata. Im pomognaa li ovie merki na kompaniite? Vistina e deka Vladata na sekoja nejzina namera za prezemawe merki za ublaùvawe na krizata n$ povikuva{e nas, trite komori, na konsultacii, so namera da gi poslu{a i na{ite predlozi. I na sekoja takva sredba sekoja od nas, komorite, izleguva{e so pove}e od petnaesetina predlozi. Nekoi od niv bea za promptno implementirawe, so cel promptno pozitivno vlijanie vrz stopanstvoto, a nekoi, pak, predlozi

bea za implementirawe vo podocne`nata faza. Mora da ka`am deka nekoi od na{ite predlozi bea prifateni, no ne bea prifateni tokmu tie za koi nie smetavme deka se pottiknuva~ki za ekonomijata. Kolku }e vlijae izgradbata na Koridorot 8 vrz podobruvaweto na biznis-klimata vo ovoj del od Makedonija i dali istiot treba da bide prioritet na Vladata? Za Koridorot 8 se zboruva so godini nanazad i dosega nitu edna na{a Vlada nema napraveno ni{to. I dodeka na{ite vladi se mislat dali treba da se povrzat so Bugarija i Albanija, Grcija paralelno si investira{e vo povrzuvawe na istok i zapad. I dodeka nie s$ u{te se mislime, Albanija izgradi avtopat od Dra~ do Kuks (grad na granica so Kosovo). Ve}e nekolku godini po red na{ata komora od prethodnite vladi bara da se najdat finansiski sredstva za kompletirawe na Koridorot 8. Neodamna podnesovme barawe za izgradba na desnoto krilo na Koridorot 8, odnosno izgradba na sosema nov pat Gostivar– Debar, so {to so patot od albanska strana koj e ve}e vo gradba drasti~no bi se skratila destinacijata Skopje– Tirana. Fizibiliti studijata e napravena i dostavena i do ministerot za transport i do premierot. So ogled na va`nosta na ovaa delnica, }e pobarame Vladata da go stavi ovoj proekt na agendata za rabota za 2011 godina. Vo sprotivno, mo`e da se slu~i tie koi odlu~ija trasata na Koridorot 8 da minuva niz Makedonija vo idnina da ja smenat odlukata i da re{at novata trasa na Koridorot 8 da bide od Albanija, Dra~Kuks preku Kosovo i Srbija do Bugarija. Geostrate{kite politi~ki interesi i vo Evropa se menuvaat sekoj den. Neodamna Vladata na Makedonija otvori slobodna ekonomska zona vo Tetovo. Kakvi se va{ite o~ekuvawa za ovoj proekt, dali ima interes

od strana na kompaniite vo toj del od Makedonija da investiraat vo ovaa zona? Slobodnite ekonomski zoni, spored zakonot, se nameneti za stranskite kompanii. Toa {to gi razlikuva zonite vo Bunarxik i ostanatite dve zoni, vo Tetovo i [tip, e menaxiraweto so zonite. Dodeka zonite vo Bunarxik se menaxiraat i }e se menaxiraat od strana na Vladata, dvete drugi zoni }e se dadat na zainteresirani subjekti. Nie, kako komora, se smetame za najpogodni za menaxirawe na zonata, iako ne velam deka sme edinstveni. Vladata treba da se odlu~i zonite da gi dade na doma{en subjekt, bidej}i kako nikoj drug toj bi bil zainteresiran zonata da ja stavi vo funkcija. Toa {to im e potrebno na na{ite ekonomski zoni e mo`nosta vo niv da se osnovaat i da se lociraat trgovski distributivni centri. Sega toa ne se dozvoluva. Prvi investitori koi bi do{le da investiraat vo Makedonija bi bile tokmu trgovcite koi odovde bi go pokrile celiot region. Edna od takvite trgovski zoni mo`e da bide Debar. Poradi izgradbata na patot Tirana– Debar za nekolku ~asa }e se skrati vremeto i tro{ocite za transport na stokite od i do pristani{teto vo Dra~. Treba da se razmisli i za mo`nosta da se osnovaat i slobodni turisti~ki zoni, na primer vo Ohrid i Struga, kade {to postojat uslovi za razvoj na turizmot preku otvorawe kazina so {to bi se privlekle stranski gosti vo tekot na cela godina. Zo{to, spored Vas, vo zemjava otsustvuvaat stranski i doma{ni investitori? Obespraveni li se doma{nite investitori vo odnos na stranskite? Vo Makedonija postojat pet vladini institucii koi se zanimavaat so ovaa problematika: ministerot bez resor, zadol`en za stranski investicii “one man show”, Ministerstvoto za

ekonomija, INVEST MAKEDONIJA, direkcijata TIRZ i promotorite (iako se vraboteni vo Agencijata za stranski investicii). Site nadle`nosti & se dadeni na INVEST MAKEDONIJA, a taa, pak, e fokusirana vo nadle`nostite na direkcijata na TIRZ. Sorabotkata me|u ovie institucii vo odnos na stranskite investicii e pro-forma, za da ne kaàm nikakva. Vtoro, politikata na Makedonija za privlekuvawe stranski investicii ne se razlikuva od politikata na zemjite vo regionot. Vo toj slu~aj, povolnostite {to se nudat, za eden investitor se relativna rabota ili moèbi i sporedna za da se odlu~i kade da investira. Za taa odluka investitorot }e napravi dopolnitelni istraùvawa vo koi, za àl, po site osnovi, nie sme najslabi vo regionot. Nie ne nudime ni{to {to drugite ne moàt da go ponudat. Povolnostite {to regionot gi nudi se copy– paste, no ostanatite elementi svojstveni za edna dràva nitu moàt da se kopiraat, nitu da se preslikaat. Zatoa, ne moème da kaème deka konceptot koj go primenuva Vladata e pogre{en, bidej}i toj se pokaàl uspe{en vo zemjite od regionot, no kaj nas ne funkcionira. Vladata u{te vo ovoj mandat treba da go napu{ti dosega{niot koncept i da izgradi politika koja }e bide edinstvena vo regionot. Vo posledniot set antikrizni merki koi & gi predloìvme na Vladata go na~navme i ovoj segment, so toa {to predloìvme restrukturirawe na instituciite koi se zanimavaat so ovaa problematika. Promotorite igraat va`na uloga vo privlekuvaweto na stranskite institucii. No, tie treba da bidat alocirani vo zemji ~ij target–market na proizvodite e Evropa. Takvite zemji se Kina, Indija, Rusija i Amerika. Evropskiot pazar e posakuvana destinacija za sekoj proizvod koj se proizveduva kade bilo vo svetot.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

07.09.2010

ZA 11% NAMALEN BROJOT NA ODOBRENIJATA ZA GRADBA

MAKEDONIJA ]E IMA DOVOLNO P^ENICA GODINAVA

o juli godinava se izdadeni 230 odobrenija za gradba, {to e za 11,2% pomalku vo odnos na istiot mesec lani, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Spored izdadenite grade`ni dozvoli, predvidenata vrednost na objektite iznesuva 1,5 milijardi denari, ili za 10,4% pomalku sporedeno so juli lani. Od vkupniot broj izdadeni dozvoli 179 ili 77,8% se nameneti za objekti od

akedonija ima dovolno p~enica za da gi zadovoli doma{nite potrebi, tvrdat melni~arite, i uveruvaat deka zasega ne planiraat da ja zgolemat cenata na lebot. Tie tvrdat deka vo regionot ima dovolno p~enica za uvoz, vo slu~aj da se javi nedostig na pazarot. Blagoja Stoj~ev, sopstvenik na mlin Stoj~ev od Bitola i pretsedatel na melni~kopekarskata grupacija pri

visokogradba, 17 ili 7,4% za objekti od niskogradba i 34, odnosno 14,8%, za objekti za rekonstrukcija. Od vkupno 230 objekti na 186 kako investitori se javuvaat fizi~ki lica, a na 44 objekti investitorite se delovni subjekti. Predvidena e izgradba na 410 stanovi so vkupna korisna povr{ina od 37.900 kvadratni metri. Najmnogu odobrenija za gradewe kaj koi kako investitor se javuva fizi~ko lice,

odnosno 17, se izdadeni vo Ohrid. Od vkupno 410 predvideni stanovi najmnogu, 45, }e se gradat vo Tetovo.

Stopanskata komora na Makedonija, potencira deka situacijata e stabilna, no e uslovena od slu~uvawata vo okolnite zemji. #Zasega, najavite od Srbija se deka cenata na p~enicata }e stagnira. Momentalno se dvi`i od 165 do 170 evra za ton#, veli Stoj~ev, koj ne o~ekuva problemi so snabduvaweto so p~enica. Potrebite za lebno `ito vo Makedonija se okolu 300.000 toni, a zemjava sekoja godina

uvezuva okolu 150.000 toni. Vo prvite {est meseci se uvezeni 70.000 toni bra{no. Poznava~ite na sostojbite vo melni~kata industrija potenciraat deka mlinovite imaat dovolno p~enica, a deka glavniot uvoz na p~enicata e od januari do juni, koga ima sloboden uvoz na p~enica od zemjite-~lenki na Svetskata trgovska organizacija, dodeka vo vtorata polovina od godinata za uvoz se pla}aat visoki carini.

JAT PONUDI SPOJUVAWE NA SITE AVIOKOMPANII VO REGIONOT

MAT ERVEJS SÈ U[TE SE MISLI DALI DA13 17.03.2010 VLEZE VO REGIONALNATA AVIOFLOTA Dodeka Mat Ervejs se misli, srpskata Jat Ervejs i crnogorskata Montenegro Erlajns }e sklu~at dogovor za zaedni~ko koristewe na flotite, vo koja najverojatno }e vlezat i slovene~kiot i hrvatskiot avioprevoznik ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskiot avioprevoznik Mat Ervejs s$ u{te nema konkreten odgovor na idejata na JAT Ervejs za spojuvawe na avioflotata na site aviokompanii od regionot. Daniela Pu{ara, direktor za odnosi so javnost vo Mat Ervejs, koj e vo sopstvenost na srpskata Metropoliten Investment Grup i koj po~na da leta od pred nekolku meseci, veli deka kompanijata e otvorena za sorabotka so drugi aviokompanii, no, deka zasega nemaat stav dali }e se priklu~at na zdru`uvawe na avioflotite na aviokompaniite od regionot. “Vo sekoj slu~aj otvoreni sme za sorabotka so drugi aviokompanii. Vo naredniot period }e sklu~ime dogovor za sorabotka so aviokompanijata Exipt Er za novi linii za Makedonija, so {to }e go povrzeme Skopje so mnogu evropski metropoli”, veli Pu{ara za “Kapital”. I dodeka Mat Ervejs se misli, srpskiot nacionalen aviopre-

voznik Jat Ervejs i crnogorskiot Montenegro Erlajns na 31 oktomvri potpi{uvaat dogovor za zaedni~ko koristewe na flotite. Spored ~elnicite na dvete kompanii ova e odli~en biznis-poteg, a bi bilo dobro vo ovoj dogovor da se prilku~at i avioprevoznicite od drugite

porane{ni jugoslovenski republiki, pred s$ od Hrvatska i od Slovenija koi vo svojata flota imaat “erbasi” i “kanaderi”. “Partnerskiot odnos pome|u regionalnite aviokompanii bi trebalo da se slu~i edinstveno poradi finansiski pri~ini za da mo`at patnic-

ite da dobijat mnogu podobri uslovi za letawe so poniski ceni”, smeta srpskiot dr`aven sekretar za avioprevoz Miodrag Miqkovi}, pod ~ija palka se odviva ovaa ideja za regionalno spojuvawe na avioprevoznicite. Korista od ovaa ideja spored Miqakovi} }e bide i vo

DANIELA PU[ARA

MIODRAG MIQKOVI]

DIREKTOR ZA PR VO MAT ERVEJS. Vo naredniot period }e sklu~ime dogovor za sorabotka so aviokompanijata Exipt Er za novi linii za Makedonija, so {to }e go povrzeme Skopje so mnogu evropski metropoli. Vo sekoj slu~aj otvoreni sme za sorabotka so drugi aviokompanii

DR@AVEN SEKRETAR ZA AVIOPREVOZ NA SRBIJA So zdru`uvaweto na aviokompaniite vo regionot bi mo`elo da se napravi “avio most” za koj se zboruva ve} e dolgo vreme i od koj site bi imale korist bidej}i na toj na~in }e se za{tedi i }e se sozdadat mo`nosti za namaluvawe na cenata na kartata

namaluvawe na tro{ocite i podobra organizacija na letawe, po primerot na spojuvawata koi vo momentot se slu~uvaat pome|u pove}e avioprevoznici kako Er Frans, KLM, Inerija, Briti{ Ervejs i dvata najgolemi amerikanski avioprevoznici. “Ve}e imavme kontakti i obidi vakvo ne{to da napravime vo regionot”, veli Miqkovi} i dodava deka }e bide dobro ako vakvite odluki ne se nosat na osnova na politi~koto raspolo`enie

vo regionot. Spored nego, partnerskiot odnos na regionalnite aviokompanii bi trebalo da se sklu~i isklu~ivo poradi finansiski pri~ini. So zdru`uvaweto na aviokompaniite vo regionot bi mo`elo da se napravi “avio most” za koj se zboruva ve} e dolgo vreme i od koj site bi imale korist, bidej}i na toj na~in }e se za{tedi i }e se sozdadat mo`nosti za namaluvawe na cenata na aviokartite.

17.03.2010 15

16 07.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SKLUÊNI 1.700 DOGOVORI ZA PLA]AWE NA STRUJATA NA RATI RASTAT I NADVOREШNATA TRGOVIJA I DEFICITOT VN-Makedonija prviot mesec od kampawata za pla}awe na netuènite smetki na rati go zaokruì so okolu 1.700 spogodbi. Od niv polovinata se so pla}awe na rati, a ostatokot e platen dolg naedna{, so {to se izbegnuva kamatata. Spored informaciite od gra|anite koi imaat otvoreni dolgovi, ovaa kampawa e povolna, no za niv popovolno bi bilo da ima kampawa za pla}awe na tuènite smetki. Takvata kampawa s$ u{te e

samo vo najava, no spored informacii na "Kapital", naskoro na gra|anite }e im bide ponudena mo`nosta da si gi ras~istat site stari smetki za koi se tuèni. Del od tie smetki se i pred privatizacijata i pravo na nivna naplata od gra|anite, osven EVN, ima i dràvnata kompanija Elektrani na Makedonija. So tekovnata kampawa za netuèni smetki, EVN-Makedonija im nudi povolnosti na gra|anite da si gi

podmirat dolgovite do 1 noemvri. Vo sprotivno, po zavr{uvaweto na kampawata }e sleduva isklu~uvawe bez nikakvi mo`nosti za pla}awe na rati ili vo celost bez kamata.

a 9,5% e zgolemen obemot na nadvore{nata trgovija vo Makedonija vo prvite sedum meseci od godinava, sporedeno so istiot period lani, a so toa i trgovskiot deficit porasna na 1,2 milijardi dolari. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, vkupnata vrednost na izvozot na stoki od zemjava vo periodot januari-juli godinava iznesuva 1,7 milijardi

dolari, a na uvozot 2,9 milijardi dolari. Pokrienosta na uvozot so izvozot iznesuva 59,9%. Makedonija najmnogu izvezuva `elezo i ~elik (valani proizvodi), obleka, feronikel i nafteni prerabotki. Vo uvozot, najzastapeni se surovata nafta, motornite vozila i elektri~nata energija. Vo prvite sedum meseci od godinava najgolemo u~estvo vo izvozot na stoki, od 61,8%, imaat zemjite-

~lenki na EU i zemjite od Zapaden Balkan, so u~estvo od 31,1%. I vo uvozot na stoki najmnogu u~estvuvaat ~lenkite na EU, so 52,8%, i zemjite vo razvoj, so 28,3%

PRODOL@UVAAT KAVGITE VO FEDERACIJATA NA FARMERI

BORBATA ZA FOTELJA POVA@NA OD PROBLEMITE NA ZEMJODELCITE Federacijata na farmeri, namesto da se zanimava so problemite na zemjodelcite, koi maka ma~at so plasmanot na proizvodite i naplatata, se zanimava so kavgite vo sopstveniot dvor GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

lu~ajot so smenata na rakovodstvoto vo Federacijata na farmeri na Republika Makedonija (FFRM) mnogu verojatno }e ima sudski epilog. ^lenovite na prethodnoto rakovodstvo ja obvinuvaat sega{nata uprava deka e nelegitimna i nestatutarna, bidej}i procedurata za izbor bila nelegitimna. Riste Velkov, porane{en ~len na Upravniot odbor na FFRM, potencira deka noviot Upraven odbor, ~ij pretsedatel e Andrea Sekulovski, ne dostavil barawe so potpisi za svikuvawe vonredno sobranie. “Postapkata za vonredno sobranie na Federacijata e nestatutarna i neligitimna, bidej}i baratelite za vonredno sobranie treba{e da dostavat barawe za negovo odrùvawe so potpisi od edna tretina od ~lenovite na FFRM. Tie ne dostavija barawe do UO i samoinicijativno odràa sobranie”, veli Velkov. Toj dodava deka Upravniot odbor na FFRM e dolèn da raspi{e vonredno sobranie vo rok od 30 dena, no do ova telo ne stignalo takvo barawe. Na vakvite obvinuvawa Andrea Sekulovski odgovara deka svikale regularno vonredno sobranie, na koe se potpi{ale 24 ~lenki na Federacijata. “No, problemot be{e vo toa {to prethodniot pretsedatel gi zel pe~atite kaj sebe i ne moèvme da go zaverime baraweto so arhivski pe~at, veli Sekulovski i dodava deka pe~atite od Federacijata

ANDREA SEKULOVSKI, pretsedatel на Fедеracijata na farmeri na Republika Makedonija s$ u{te se kaj prethodniot pretsedatel, a ne vo kancelarijata kade {to treba da stojat. Poznava~ite na sostojbite vo Federacijata potenciraat deka od vakvite prepukuvawa me|u sega{noto i porane{noto rakovodstvo najmnogu {teta }e imaat zemjodelcite. FFRM e najgolemo zdru`enie na zemjodelcite, vo koe spored nekoi procenki, vo izminative devet godini se vlezeni okolu 10

milioni evra. Vo FFRM ~lenuvaat 39 zdru`enija. Za da bide legitimno baraweto za svikuvawe vonredno sobranie, neophodni se 13 potpisi. Na pres-konferencija minatata nedela vo Strumica, Velkov obvini nekolku ~lenovi od sega{niot sostav na Upravniot odbor deka nezakonski ~lenuvaat vo tie tela. “^lenovi na Upraven odbor stanaa dvajca ~lenovi na Izbornata komisija, kako

VTORA KONFERENCIJA ZA ^OVE^KI RESURSI NA 17 I 18 SEPTEMVRI akedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi (MA^R) organizira Me|unarodna konferencija za ~ove~ki resursi, koja }e se odr`i na 17 i na 18 septemvri vo Struga. Mototo na ovogodine{nata Konferencija za ~ove~ki resursi e “Lu|eto zna~at uspeh”, i svoe obra}awe }e imaat profesionalci koi sekojdnevno rabotat i se sre}avaat so problematiki od oblasta na upravuvaweto so ~ove~kite

resursi, kako {to se Klaus Vitkun od Germanija, Marija Raki} od Srbija, Ivana Vatson od ê{ka, kako i videoporaka od najdobriot, najmo} niot i dokaàn motivator, Isak Adiès, od kogo u~at i najpoznatite lideri. Na Konferencijata }e bidat prezentirani i najdobrite praktiki od upravuvaweto so ~ove~kite resursi vo regionot, so poseben akcent na predizvicite na ~ove~kite resursi na patot kon Evrop-

skata unija. Paralelno so Konferencijata }e se odviva i HR Expo, kade {to obrazovnite institucii, konsultantskite kompanii i kompaniite {to rabotat na barawe i izbor na kvalifikuvan kadar i profesionalci koi se najdobri vo svojata oblast na deluvawe }e imaat mo`nost da se prezentiraat sebesi i svoite uslugi pred pove}e od 200 u~esnici na Konferencijata.

RISTE VELKOV, porane{en ~len na UO na Fедеracijata na farmeri na Republika Makedonija

i Aleksandar Stojanovski, pretsedatel na Izbornata komisija i Vidoe Zafirovski, pretsedatel na Nadzorniot odbor, {to se kosi so statutot na FFRM, koj ne dozvoluva takov izbor”, smeta Velkov. Sekulovski, pak, tvrdi deka nema ni{to nezakonsko vo nivnoto ~lenstvo vo Federacijata, bidej}i podnele ostavka na prethodnite funkcii. “@al mi e {to lu|eto {to n$ obvinuvaat ne se

informirani, ama Aleksandar Stojanovski i Vidoe Zafirovski si podnesoa ostavki na prethodnite funkcii na 22 juni. Ovde s$ e regularno i nema nikakvi nezakonski postapki”, dodava Sekulovski. Vo vrska so obvinuvawata deka Centralniot depozitar ne gi zavel potpisite na novite upravni tela na FFRM poradi nedoslednosti vo postapkata, Sekulovski odgovara deka }e baraat sankcii za toj {to

ja dal izjavata. “Po redovnoto sobranie ima{e predlog Federacijata da napravi statutarni promeni. Prethodnoto rakovodstvo ne ja sprovelo ovaa postapka do kraj vo Centralniot depozitar i zatoa ne ni dozvolija da se registrirame. No, po zavr{uvawe na prviot predmet nema{e nikakvi problemi za registracija na novoto pretsedatelstvo”, veli Sekulovski.

EVROPSKA KONFERENCIJA ZA ENERGETSKA ELEKTRONIKA VO OHRID ove}e od 400 pretstavnici od 50 dràvi od celiot svet u~estvuvaat na 14-tata Evropska konferencija za energetska elektronika i upravuvawe vo dvièweto, {to od deneska do 9-ti septemvri se odrùva vo Ohrid. “Globalnoto zatopluvawe i globalnite napori za namaluvawe na emitiraweto {tetni gasovi se moèbi najgolemiot predizvik pred koj e ispraveno ~ove{tvoto. Klimatskite promeni se real-

nost ~ii posledici se ~uvstvuvaat nasekade i kaj zemjite vo razvoj i kaj razvienite ekonomii, poso~i Ivanov, naglasuvaj}i deka re{enieto treba da se bara vo ~ista, odr`liva tehnologija za idninata”, istakna makedonskiot pretsedatel \or|e Ivanov na otvoraweto na sobirot. Mile Stankoski, dekan na Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii, pri Univerzitetot „Sveti Kiril i Metodij”, vo ~ija

organizacija e sobirot, informira deka konferencijata {to za prvpat se odr`uva vo Makedonija, }e se odr`uva vo tri glavni sesii, kako i specijalni sesii i t.n. „poster-sesii”, na koi }e bidat pretstaveni 259 referati na temi kako {to se energetskata elektronika, elektri~nite ma{ini, obnovlivite izvori na energija, energetska efikasnost i podobruvawe na sistemite za avtomatsko upravuvawe so cel za{teda na elektri~na energija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

07.09.2010

VINARNICITE I LOZARITE POSTIGNAA NOV DOGOVOR

LANSKI CENI ZA GROZJETO, DOLGOT DA SE ISPLATI ZA EDEN MESEC Ako vinarnicite si stojat na v~era dadeniot zbor grozjeto da go pla}aat po lanski ceni i ako si gi podmirat lanskliot dolg, lozarite da go prekinat {trajkot, a grozdoberot i otkupot }e se odvivaat nepre~eno

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

anski ceni za godine{noto grozje, isplata na zaostanatiot dolg i prednost za vinarnicite pri isplata na subvenciite e dogovoreno na v~era{niot sostanok pome|u lozarite i vinarnicite vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Ako se ispolni dogovorenoto lozarite od Tikve{ijata }e go prekinat {trajkot svesni deka so vakvi ad-hok merki se gasnat po`ari, no ne se obezbeduva dolgoro~en razvoj. Vinarnicite na ovoj sostanok se obvrzale visokokvalitetnite sorti da gi otkupuvaat po cena od 17 do 18 denari, 10 do 12 denari da pla}aat za „vranecot” i 8 do 10 denari za „smederevkata”, kako {to pla}aa lani. Novite ceni za godina{niot rod treba javno da se

dena e rokot koj go vetile vinarnicite za podmiruvawe na minatogodi{niot dolg kon lozarite

17 18 se denari }e se pla}a za visokokvalitetnite sorti grozje

istaknat na otkupnite punktovi. Vinarnicite vetile deka do krajot na mesecot }e gi isplatat svoite nepodmireni obvrski kon lozarite, no tie se vozdr`ani okolu prekinot na {trajkot koj vo Negotino zapo~na kako

izraz na nezadovolstvo od drasti~no poniskata otkupna cena na grozjeto. Gradona~alnikot na Negotino, Pane Trajkov smeta deka ova e najdobroto mo`no re{enie ako se imaat predvid okolnostite pod koi rabotat i lozarite

i vinarnicite. "So ovie merki }e se nadmine problemot so lozarite, a jas u{te denes }e gi izvestam za najnoviot dogovor koj go postignavme”, veli Trajkov. Po sostanokot, pretstavnicite na vinarnicata Povardarie od Negotino izjavija deka ja isplatile poslednata rata od zaostanatite obvrski kon lozarite. Zadovolstvo od postignatiot dogovor izrazi

i Zoran Danevski od vinarskata vizba Xumajlija od Sveti Nikole koj izrazi uveruvawe deka }e se nadminat problemite vo otkupot na grozjeto. “Mora{e da se najde zaedni~ko re{enie za problemot i jas sum zadovolen {to rabotite izlegoa vaka. Potrebni im sme i nie na lozarite i tie nas. Dokolku ne sorabotuvame ne mo`eme da o~ekuvame izlez od krizata”, smeta Danevski koj veti deka dolgovite koi gi ima kon lozarite }e gi podmiri do krajot na ovoj mesec. Od Federacijata na farmeri na Makedonija potenciraa deka ova e optimalno re{enie vo momentot, no deka za otkupot za narednata godina u{te sega }e razgovaraat so vinarnicite. Marija Miteva, generalen direktor na Skovin smeta deka ovie merki }e pomognat da se izgasne po`arot vo lozarstvoto. “Merkite za vinarnicite se dobredojdeni, bidej}i za

prv pat ovaa godina se odvoeni finansiski sredstva za vinarnicite, iako nie ne mo`eme da gi koristime parite od ovogodine{nata programa za poddr{ka na vinarnicite bidej}i nemame kapacitet da skladirame pogolemi koli~ini na vino”, dodava Miteva. Problemot so otkupot na grozjeto od ovogodine{nata rekolta nastana najmnogu poradi golemite zalihi na vino na vinarnicite poradi svetskata kriza koja ja zafati vinskata industrija. Vo makedonskite vinarnici ima zaliha na vino od okolu 70 milioni litri vino. Godinava se o~ekuva rod od 200 milioni kilogrami grozje. Za da go pottikne otkupot na grozje, Vladata neodamna donese merka finansiski da gi poddr`i vinarnicite so 5,7 denari po otkupen kilogram grozje, pod uslov ako otkupat najmalku 50% od minatogodi{nite otkupeni koli~ini.

17.03.2010 17

18 07.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

CRNA GORA ME\U NAJKONKURENTNITE VO EVROPA

VO BIH DOMINIRAAT HRVATSKITE INVESTITORI

rnogorskata vlada so odr`uvawe na stabilnosta, golemiot priliv na stranski direktni investicii i niski danoci ja smesti Crna Gora vo redot na najkonkurentnite zemji vo Evropa, oceni potpretsedatelot na vladata i minister za finansii Igor Luk{i}. Toj izjavi deka Crna Gora im pripa|a na zemjite koi se posveteni za sozdavawe na povolen ambient za investi-

rilivot na direktni stranski investicii vo Bosna i Hercegovina vo 2009 godina iznesuva 173 milioni evra. Toa pretstavuva 1,4% od Bruto-doma{niot proizvod (BDP), poka`uvaat novite statisti~ki podatoci na Centralnata banka BiH. Najgolem priliv na investicii ima od Hrvatska 70 milioni evra, Rusija 60 milioni evra, Srbija 52 milioni evra, Germanija 40,5 milioni

rawe, so ednakvi mo`nosti za sekoj investitor. “Veruvam vo instinktot na biznismenite. Dr`avata treba da gradi institucii koi }e go ohrabruvaat toj instinkt”, izjavi Luk{i}, i dodade deka vladata gradi dr`ava vo koja sekoja oblast }e bide privle~na za investitorite. Spored nego, turizmot vo naredniot period }e bide edna od glavnite granki vo ekonomijata.

evra. Od druga strana najgolem odliv e zabeleàn vo [vajcarija 55 milioni evra, Avstrija 50 milioni evra i Francija 6 milioni evra. Od Centralnata banka na BiH, naveduvaat deka trgovskiot sektor beleì rast na direktni stranski investicii od 14 milioni evra. Spored nivnite podatoci, investiciite vo prerabotuva~kata industrija beleàt pad.

USPESI NA SRPSKITE EKONOMSKI DIPLOMATI

ZA 100 DENA PRIVLEKOA 10 STRANSKI INVESTICII

Iako Srbija odvojuva 1,3 milioni evra za plati i drugi tro{oci za svoite 28 ekonomski promotori, se o~ekuva tie na srpskata ekonomija da & donesat dvojno pogolem benefit VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o izminative sto dena otkoga 28 ekonomski diplomati na Srbija po~naa da rabotat vo ambasadite i konzulatite na Srbija vo zemjite od Evropskata unija, dr`avite od regionot, Rusija, SAD, Kina, Japonija, Ukraina i drugi zna~ajni srpski trgovski partneri, tie uspeaja da donesat deset stranski investitori. Srpskoto Ministerstvo za ekonomija se pofali deka nivnite ekonomski pretstavnici se zaslu`ni za izgradbata na noviot pogon na slovene~ki Grah automotiv vo Bato~ina vreden 11,2 milioni evra, za potpi{uvaweto na dogovor za izgradba na fabrika na italijanskata kompanija Daitek vo Ni{, za otvoraweto na fabrikata na Panasonik vo Svilajnac, novata fabrika na germanskata kompanija Bauerhin- IGB vo Inxija, vospostavuvaweto na sorabotka na germanskata kompanija Kontinental so fabrikata Vulkan od Ni{... Iako za platite i smestuvaweto na ekonomskite diplomati godi{no se izdvojuvaat 1,3 milioni evra, od kabinetot na ministerot za ekonomija Mla|an Dinki} o~ekuvaat ovie lobisti na srpskata ekonomija da & donesat dvojno pogolema zarabotuva~ka. Ekonomskite ata{ea dobivaat ista plata kako i site ostanati diploma-ti od toj rang koi rabotat vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Prose~nata plata na

ekonomski diplomati ima Srbija

2.900 evra iznesuva prose~nata plata na ekonomskite diplomati

ekonomskite diplomati iznesuva 2.900 evra, a ostanatite mese~ni tro{oci (stan, slu`beni patuvawa i dr.) iznesuvaat 1.100 evra. Na inicijativa na ministerot Dinki}, minatata esen be{e raspi{an konkurs za 28 ekonomski diplomati koi }e bidat na platniot spisok na Ministerstvoto za ekonomija, no }e rabotat pod vodstvo na ambasadorite i konzulite vo srpskite diplomatski pretstavni{tva. Na toj konkurs se prijavija 326 kandidati, a po nekolku testirawa, stru~nata komisija odbra i rangira{e po tri najdobri kandidati za sekoe ekonomsko diplomatsko mesto. Ministerstvoto za ekonomija po brojnite obvinuvawa deka navodno se izbrani ~lenovi na vladeja~kata partija, gi negira{e ovie naodi tvrdej}i deka se odbrani najdobrite kandidati. Izbranite kandidati so visoko obrazovanie, so i bez iskustvo vo rabotata so stranski kompanii i so isklu~itelno dobro poznavawe na stranski jazik pominaa obuka vo Ministerstvoto za

Slovene~ki Grah avtomotiv otvori pogon vo Bato~ina vreden 11,2 milioni evra ekonomija, vo Agencijata za pottiknuvawe na izvozot i stranski investicii (SIEPA). Nivnoto odbirawe i ispra}awe vo ekonomsko – diplomatska misija, vo srpskite mediumi be{e prosledeno so doza na somne` i komentari deka 1,3 milioni evra, }e bidat pari frleni vo voda. Kako kontra-argument na Ministerstvoto za ekonomija na vakvite zabele{ki, go potenciraat faktot koga vo Moskva, Brisel i Podgorica zaminaa prvite trojca diplomati, zapo~na realizacijata na pove}e investicii.

AVSTRISKA INVESTICIJA VO STAKLO VO SLOVENIJA o narednite dve nedeli avstriskata kompanija Ertl Glas vo Ribnica, Slovenija }e zapo~ne so izgradba na fabrika za proizvodstvo na ramno staklo koja }e se prostira na 5.000 metri kvadratni. Investicijata e vredna 7-8 milioni evra, a od dr`avata }e dobie 1,5 milioni evra subvencii. Proizvodstvoto e planirano

da zapo~ne vo juni 2011 godina, izjavi direktorot na Ertl Glas, Andrej Zrinski. Vo po~etokot }e ima 25-30 vraboteni, a vo narednite dve godini pome|u 80 i 100 vraboteni. Do 2013 godina ovaa kompanija planira da ostvari 10 milioni evra

prihod. Avstriskata kompanija kako {to objasni Zrinski se odlu~ila za investicija vo Slovenija poradi osvojuvaweto na novi pazari.

Temelnata zada~a na ekonomskite diplomati e ispituvaweto na pazarot, delovnata praktika i zakonite na zemjite vo koi se nao|aat, pomagawe na srpskiot izvoz na tie pazari i privlekuvawe na stranski investitori vo Srbija, pretstavuvaj}i gi ekonomskite potencijali. Nivna obvrska e kvartalno da gi izrabotuvaat nivnite planovi i ak-

tivnosti i mese~no da izrabotuvaat izve{taj i da go podnesuvaat do Ministerstvoto za ekonomija i SIEPA, so detalni podatoci za svoite aktivnosti, kontakti i sledewe na ekonomskite dvi`ewa vo zemjite kade {to se nao|aat.

Pod vodstvo na srpskiot minister za ekonomija Mla|an Dinki}, 28-te ekonomski promotori na Srbija ve}e gi brojat prvite investicii kako rezultat na nivnata rabota

SLOVA^KA BARA BANKITE DA PLATAT ZA GR^KATA KRIZA lova~kata premierka Ivet Radi~ov, ~ija{to zemja odbi da u~estvuva vo paketot od 110 milijardi evra za pomo{ na Grcija, izjavi deka bankite mora da platat za dol`ni~kata kriza koja ja potrese evrozonata. “Nie }e gi poddr`ime predlozite za re{avawe na gr~kata kriza ako vo niv se vklu~at i bankite”, izjavi Radi~ov za gr~kiot vesnik “To Vima”.

Taa istakna deka e neprifatlivo bankite da ne u~estvuvaat vo finansiskata pomo{ so ogled na nivnata odgovornost za takvata situacija. Slova~kiot parlament vo avgust glasa{e protiv paketot za spas na Grcija koj vo maj zaedni~ki go dogovorija Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond (MMF).

BALKAN BIZNIS POLITIKA

07.09.2010

GRCIJA VO POHOD DA JA NAPOLNI DR@AVNATA KASA

PROSE^NATA STAPKA NA DDV ]E PORASNE OD 11 NA 15% Zgolemuvaweto na poniskata stapka na DDV od 11% na 15% bi bilo pomalo zlo za razlika od predlogot na MMF, ECB i EK, koi predlo`ija edinstvena dano~na stapka od 23% VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ladata na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, bara novi na~ini da ja popolni dupkata vo dr`avnata kasa od 770 milioni evra. Vo baraweto novi izvori na prihodi, vesnikot "Ta nea" objavi deka Ministerstvoto za finansii razmisluva za zgolemuvawe na prose~nata stapka na Danokot na dodadena vrednost (DDV) od 11% na 15%. Isklu~ok }e bide napraven samo za neophodnite proizvodi kako leb, mleko i lekovi. Danokot na dodadena vrednost vo Grcija pretrpe dve zgolemuvawa od po~etokot na godinava. Osnovnata stapka na DDV, so koja se odano~uvaat pogolem broj proizvodi i uslugi, se zgolemi od 19% na 23%, a prose~niot DDV, so koj se odano~uvaat hranata, nekoi turisti~ki uslugi, muzi~ki i teatarski pretstavi, od 9%

se zgolemi na 11%. Noviot predlog za zgolemuvawe na ovaa stapka od 11% na 15%, koj s$ u{te ne e oficijalno pretstaven, vo o~ite na gr~kite ekonomski analiti~ari pretstavuva pomalo zlo za razlika od predlogot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata centralna banka (ECB) i Evropskata komisija (EK), koi predlo`ija edinstvena dano~na stapka na DDV so koja bi se ukinala stapkata od 11% i bi ostanala stapkata od 23%. Nacionalnata konfederacija na gr~kite trgovci gi objavi svoite stravuvawa deka dopolnitelnoto zgolemuvawe na danocite vo zemjata samo }e predizvika inflacija i dopolnitelno }e ja zadu{i i onaka namalenata potro{uva~ka vo zemjata. Do juli ovaa godina inflacijata vo Grcija dostigna 5,6%, a srednata vrednost vo zemjite od evrozonata ne nadminuva 1,7%. Spored analiti~arite, ako vladata pristapi kon novo K

30 5,6%

milijardi evra iznesuvaat dano~nite izmami vo Grcija

dostigna inflacijata vo Grcija do juli godinava

zgolemuvawe na DDV, inflacijata bi moèla da nadmine 7%.Trgovcite vo zemjata se seriozno zagrièni od golemiot pad vo prometot poradi namalenata potro{uva~ka. Namaluvaweto na platite na dràvnite slu`benici, kako i namaluvaweto na penziite, negativno se odrazija vrz potro{uva~kata. Tie poso~ija deka Grcija sega e preplavena so firmi koi se finansiski iscrpeni i se na rabot na proglasuvawe na ste~aj, ili ve}e se vo ste~aj. BITKA SO ZATAJUVAÎTE NA DANOK Eden od na~inite da se izbegnat dopolnitelni dano~ni optovaruvawa e borbata so zatajuva~ite na danok vo

zemjata. Gr~kite industrijalci i Sojuzot na trgovci na krajot na minatata godina najavija deka godi{nata zaguba poradi dano~nite izmami dostignala 30 milijardi evra, koja e ednakva na buxetskiot deficit na zemjata od 2009 godina. Vo odnos na dano~nite obvrski, Ministerstvoto za finansii najavi formirawe na pet rabotni grupi koi }e go nabquduvaat sproveduvaweto na dano~nite reformi na socijalisti~kata vlada. Prvata rabotna grupa ima zada~a da go sledi pravilnoto voveduvawe na reformi vo instituciite na dr`avata, a vtorata grupa mora da go nabquduva pravilnoto i navremenoto sobirawe na dano~nite prihodi. Tretata

Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, bara novi na~ini da ja popolni buxetskata dupka od 770 milioni evra. rabotna grupa }e se zanimava isklu~ivo so golemi korporacii-dano~ni obvrznici (na iljada najgolemi kompanii vo zemjata). ^etvrtata grupa }e bide obvrzana da gi sledi i kontrolira to~nite pla}awa na danoci od strana A

na sopstvenicite na golemi nedvi`ni imoti i lica so povisoki prihodi. Pettata rabotna grupa }e bide vklu~ena vo monitoringot na navremenoto podnesuvawe dano~ni prijavi i celosnata isplata na dano~nite obvrski.

20 07.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

ECB: KRIZATA U[TE NE E NADMINATA inansiskata i ekonomska kriza s$ u{te ne se vo potpolnost nadminati, izjavija pretstavnici na Evropskata centralna banka. “Uspeavme da izbegneme katastrofa kakva {to be{e krizata vo triesettite godini od minatiot vek, no morame jasno da ka`eme deka s$ u{te ne sme nad voda”, izjavi

Atanasios Orfanides, guvernerot na karipskata centralna banka i ~len na sovetot na ECB. So nego se soglasuva i drugiot ~len na sovetot na ovaa finansiska institucija, Gonzales Paramo, koj predupreduva deka mnogu od bankite mo`e da stanat prili~no zavisni od evtinite pari koi gi nudi ECB za poddr{ka

na finansiskiot pazar. “Postoi opasnost deka pomo{ta za poddr{kata na finansiskiot pazar mo`e postepeno da se promeni vo trajna zavisnot na bankite da se finansiraat od centralnata banka. Takviot razvoj pritoa mo`e da go zgolemi i rizikot za samata ECB”, predupreduva Paramo.

NAPREDNITE EKONOMII DA NE JA ZAOSTRUVAAT FISKALNATA POLITIKA

aprednite ekonomii ne smeat da po~nat so ukinuvawe na dr`avnite stimulacii pred idnata godina, bidej}i so toa mo`e da mu na{tetat na globalnoto ekonomsko zazdravuvawe, predupreduvaat Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Me|unarodnata organizacija za trud (ILO). “Pove}eto od naprednite

ekonomii ne smeat da ja zaostrat fiskalnata politika pred 2011 godina, bidej}i predvremenoto zaostruvawe mo`e da go zabavi zazdravuvaweto”, predupreduvaat dvete me|unarodni agencii vo dokumentot objaven posle nivnata zaedni~ka konferencija vo Oslo. Poslednite meseci nekolu evropski vladi po~nale da gi

ukinuvaat merkite za stimulirawe na ekonomijata. MMF i ILO predupreduvaat deka fiskalnata konsolidacija od 1% od BDP obi~no ja namaluva doma{nata potro{uva~ka i vlo`uvawata za okolu 1%, a ja podignuva stapkata na nevrabotenost za okolu 0,3 procentni poeni vo tekot na dve godini.

DALI SAD ]E SE SOO^I SO KRIZA KAKO JAPONSKATA?

DVE EKONOMII, DVA RAZLI^NI LEKOVI Vo SAD, ekspertite potro{ija golem broj recepti protiv bolnata ekonomija. No, zagrièni se deka nekoi od lekovite moè da predizvikaat novi problemi, kako {to se inflacijata i deflacijata ove}e od edna decenija, globalnata ekonomija ja dviè{e globalnata potro{uva~ka mo}, koja vo Amerika dopolnitelno be{e pottiknata od nekolku investiciski bumovi: internet-eksplozijata vo devedesettite, kako i od golemata ponuda na pazarot na nedvi`nosti. Dodeka cenite na ku}ite gi dostignuvaa nebesnite viso~ini, sopstvenicite na imotite se zadolùvaa i pokraj raste~kite ceni, ostavaj}i gi svoite dolari vo trgovskite centri vo predgradijata, vo prodavnicite za poku}nina i vo fabrikite za mebel. Me|utoa, kolapsot na amerikanskite ceni na nedvi`nosti, zaedno so propa|aweto na pazarot na nedvi`nosti vo dràvite kako Irska i [panija, ja rase~e finansiskata arterija. Sopstvenicite na imotite pove}e ne moèa da se zadolùvaat, pa prestanaa da tro{at. Zaradi toa, proda`bata padna na najnisko nivo, a posledovatelno na toa sleduvaa otkazi. Na po~etokot od ovaa godina, nekoi od ekonomistite objavija deka ciklusot kone~no se vra}a vo normala. Pretprijatijata gi obnovija zalihite, pa iako skromno, povtorno po~naa da vrabotuvaat. Se rodi nade`ta deka ovie novi plati }e bidat potro{eni na na~in koj }e pottikne otvorawe novi rabotni mesta, a so toa }e se sozdade pozitiven ma|i~en krug. No, amerikanskata ekonomija koja dolgo vreme go predvode{e globalniot ekonomski rast, povtorno se dviì kon opasnata zona. I pokraj serijata od agresivni tretmani, rastat stravuvawata od pojava na nova recesija. Dodeka se gledaat samo slabi znaci na ìvot preku opadnatata proda`ba na nedvi`nostite, pazarot na

Ovaa prodavnica vo Wujork e zatvorena od 2008 godina trud e na kolena, a na krajot od minatiot mesec be{e potvrdeno deka trimese~nata stapka na ekonomski rast se namalila za 1,6%,se dobi vpe~atok deka vlasta ne e podgotvena za pogolema intervencija. Toa se slu~i zaradi toa {to skoro so site predlo`eni merki se rizikuva zgolemuvaweto na nacionalniot dolg, {to bi bilo politi~ko samoubistvo, so ogled na pretstojnite izbori vo noemvri. DOLGOT VNESUVA INVESTICISKI STRAV Dramati~noto zgolemuvawe na dolgot, koj zapo~na da raste duri od vladeeweto na Bu{ zaradi golemite danoci i dvete vojni, predizvika s$ pogolem strav deka eden den zaemodavcite, kako onie vo Kina i Japonija, mo`e da pobaraat zna~itelno pogolemi kamatni stapki za finansirawe na amerikanskata potro{uva~ka. Ovie stapki brzo bi se pro{irile na celata ekonomija i bi predizvikale potpolna sprotivnost

STARTUVA DETALNOTO PROU^UVAWE NA GASOVODOT NABUKO vropskata banka za obnova i razvoj, Evropskata investiciska banka, institutot Aj-Ef-Si na Svetskata banka i akcionerite vo proektot za izgradba na gasovodot Nabuko potpi{aa pismo na nameri, {to go ozna~i po~etokot na procesot za detalno prou~uvawe na Nabuko, zadol`itelna stapka za finansiskiot paket

od ~etiri milijardi evra za proektot ~ija vkupna vrednost e 7,9 milijardi evra. Spored planot, Nabuko e planiran za prenos na 31 milijardi kubni metri gas godi{no i po~etokot na rabotata vrz konstrukcijata e planiran za vo 2012 godina. Prvi~nite koli~estva gas, okolu 18 milijardi kubni metri, }e bidat ispora~ani vo 2015 godina. Gaso-

na deflacijata: inflacija ili porast na ceni bidej}i trgovcite bi ja izgubile doverbata vo nepovredlivosta na dolarot, pa bi barale pove}e dolari za nafta, elektronika i drugi proizvodi. Sega se slu~uva sprotivnoto. Kako {to investitorite ja gubat verbata vo nedvi`nostite i akciite, se preplavuvaat vladinite {tedni obvrznici i odr`livite kamatni stapki na preterano nisko nivo. Sepak, stravot od inflacijata ostanuva ra{iren pome|u onie koi gi kontroliraat parite, kako {to se guvernerite na federalnite rezervi. Bankata na federalni rezervi na SAD (FED), so svoite intervencii bara dostoinstven izlez, no najnovite zagriùva~ki ekonomski novosti gi odloìja postoe~kite planovi. “Golemata recesija” ja dovede najgolemata svetska ekonomija pred “golema neizvesnost” vo pogled na idninata i ona {to moè da se napravi vo ovoj moment. Raste~kiot

vpe~atok na oslabnatata ekonomija vo kombinacija so oskudnite merki ja voskresna zagri`enosta deka SAD tonat vo istata ekonomska stagnacija koja ja zafati Japonija vo tekot na takanare~enata izgubena decenija od devedesettite godini. Kako i sega, i toga{, nevoljite zapo~nale koga zavr{i {pekulativnoto trguvawe so nedvi`nostite, zaradi {to bankite zaglavija vo dolgovi. Krizata ja prodlabo~ija nedoslednite merki. “Na mnogu na~ini e vidlivo deka re~isi sigurno zapadnavme vo te{kotii sli~ni na japonskite”, izjavi nobelovecot Xozef Stiglic koj ja obvinuva administracijata na Obama deka ja potcenila opasnosta koja ja pritiska ekonomijata. “Mnogu e te{ko da se odredi ona {to mo`e da n$ izvle~e”. Japonskite godini na patewe gi vlo{i deflacijata, a toa e bolkata koja ja imaa SAD za vreme na Golemata depresija. Dodeka padot na

cenite pretstavuva dobra vest za site onie na koi im treba avtomobil, ku}a ili nekoj drug proizvod, odr`liviot i seopfatniot pad gi obeshrabruva pretprijatijata, pa tie prestanuvaat da vloùvaat i da vrabotuvaat. Pomaliot broj rabotni mesta i niskite plati zna~at pomala potro{uva~ka mo}, {to dopolnitelno ja poddrùva nenaklonetosta kon vloùvawe i vrabotuvawe. So toa se otvora patot za nadolu. FED- GLAVEN PROTIV DEFLACIJATA Deflacijata kako {to e simptom, taka pretstavuva i pri~ina za ekonomijata, a nejzinata glavna funkcija vo momentov ne uspeva, bidej}i na pazarot se odrùva vi{ok proizvodi i uslugi, za koi nema dovolno lu|e koi bi gi kupile. Germanija, koja dolgo vreme pate{e od visokiot strav od inflacija, niz ovaa ekonomska sostojba pomina relativno dobro, bez golemi stimulacii na potro{uva~kata, pa sega poddrùva~ite na {tedeweto, go koristat nejzinoto iskustvo kako primer. No, moè da se potvrdi deka Germancite imaa dve prednosti pred Amerikancite: seopfatna mreà na op{testvena sigurnost so koja na potro{uva~ite im obezbedija pove}e pari i vitalna proizvodstvena baza od koja se izvle~e pove}e roba nameneta za izvoz. Vo ovoj moment, praviot pat na cenite vo amerikanskata ekonomija predizvikuva strav od deflacija. Primaren na~in za napad na deflacijata pretstavuva finansiskata injekcija vo ekonomijata, so koja {tedlivite potro{uva~i }e po~nat da tro{at pove}e. Glavniot borec protiv deflacijata e FED, koja tradicionalno ja prilagoduva referentnata kratkoro~na

stapka za bankite, a taa stapka vlijae na kamatnite stapki na zaemite. Bankata ja podigna ovaa ra~ka odamna i ja odrà celnata stapka blisku do nulata. FED isto taka gi oslobodi amerikanskite banki od problemati~nite vloùvawa. Pogolemiot broj od ekonomistite ja falat FED, bidej}i se soo~uva so mo`nost od u{te edna depresija. Me|utoa, bankata vo su{tina go zgolemi dràvniot dolg i predizvika glasini za testirawe na globalnta vera vo dolarot. Pred {est meseci, Alan Blinder, biv{iot potpretsedatel na FED, a sega ekonomist na Univerzitetot Prinston vo Wu Xersi, ja otfrli idejata deka amerikanskiot politi~ki sistem nekoga{ bi dozvolil zemjata da propadne vo kriza, kako japonskata. Sega, i toj se soglasuva deka “izgubenata decenija” pretstavuva mnogu pogolem rizik od porano. Na krajot od minatiot mesec, pretsedatelot na FED, Ben Bernanke, se obide da ja ubedi javnosta, deka i ponatamu na raspolagawe ima visoki merki koi bez razmisluvawe moè da bidat upotrebeni ako se vlo{i sostojbata. “Vo ovaa faza ne pretstavuva pra{awe toa dali poseduvame alatki so koi moè da se poddrì ekonomskata aktivnost. Namesto toa, pra{aweto e dali, kako {to stojat rabotite, prednostite od site ovie merki, vo vrska so dopolnitelnite pottiknuvawa, }e bidat pogolemi od povrzanite tro{oci ili od rizikot od koristewe na doti~nata alatka.” Isto kako i Japoncite pred deset godini, pretstavnicite na nacionalnite riznici se zagrièni dali bankite }e oslabnat, ako bidat prinudeni da gi nadomestat zagubite. So toa se rizikuva pojava na u{te edna kriza.

LAMI: POTREBEN E GLOBALEN TRGOVSKI DOGOVOR vodot }e bide so dol`ina od okolu 4.000 kilometri. Za finansirawe na proektot EK ve}e dodeli 200 milioni evra. Akcioneri vo proektot Nabuko se turskata kompanija Bota{, ungarskata MOL, germanskata Er-Ve-E, romanskata Transgaz i Bugarskiot energetski holding. Sekoja od niv }e ima po 16,67% od kompanijata gasovod Nabuko.

iderite na ~lenkite na Grupata 20 najrazvieni zemji i dràvi so zabrzan ekonomski rast (G-20) treba da go iskoristat Samitot vo noemvri za pore{itelno da se zaloàt za zaìvuvawe na pregovorite za globalniot trgovski dogovor, izjavi generalniot direktor na Svetskata trgovska organizacija (STO), Paskal Lami. Pregovorite na STO, ~ija cel

e postignuvawe nov globalen trgovski dogovor, poznati pod imeto "Rundata od Doha”, spored glavniot grad na Katar kade {to zapo~naa vo 2001 godina, dosega ne dovedoa do kone~na spogodba, poradi nesoglasuvawata me|u razvienite zemji i dr`avite vo razvoj okolu propisite koi bi se primenuvale pri trgovijata so zemjodelski i industriski proizvodi.

Lami o~ekuva svetskata trgovija ovaa godina da se zgolemi za okolu 10%, po lanskoto namaluvawe od 12% kako posledica na globalnata finansiska kriza. Padot na svetskata trgovija od 12,2% vo 2009 godina be{e najgolem vo poslednite 70 godini. Globalnata trgovija vo prvoto polugodie porasnala za okolu 25% vo odnos na istiot period lani.

SVET BIZNIS POLITIKA

07.09.2010

NEZAPIRLIV EKONOMSKI RAST

AVSTRALIJA VLEZE VO DRU[TVO NA NAJSILNITE EKONOMII Silniot ekonomski rast najmnogu se dol`i na aktivniot grade`en sektor i sektorot za nau~ni i tehni~ki uslugi, kako i na drasti~no zgolemenata doma{na potro{uva~ka VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vstraliskata ekonomija vo vtoroto trimese~je godinava zabele`a najgolem kvartalen ekonomski rast vo poslednite tri godini. Brutodoma{niot proizvod zajakna za 1,2% na kvartalno nivo, kako posledica na zgolemenata doma{na potro{uva~ka i aktivnosta na rudarskiot sektor, poka`uvaat najnovite podatoci na avstraliskata vlada. Rastot na godi{no nivo iznesuva 3,3%, {to gi nadmina prognozite na analiti~arite, koi o~ekuvale rast od 2,8% na godi{no i od 0,9% na trimese~no nivo. “Avstraliskata ekonomija momentalno, nesomneno se nao|a pome|u najsilnite vo razvieniot svet”, soop{tuva glavniot ekonomist na kompanijata Komonvelt Sekjuritis, Kreg Xejms. Za vakviot silen rast na avstraliskata ekonomija, koja kontinuirano raste od 2007 godina, najmnogu

1,2% se zgolemil BDP vo vtoriot kvartal

pridonele grade`niot sektor i sektorite za nau~ni i tehni~ki uslugi, kako i rudarstvoto i zgolemuvaweto na doma{nata potro{uva~ka. Spored podatocite na Biroto za statistika, li~nata potro{uva~ka vo vtoriot kvrtal porasnala za 1,6%, iznenaduvaj}i gi analiti~arite koi o~ekuvale zna~itelno pomal rast, dodeka vo ovoj period izvozot se zgolemil za 5,6%. “Zgolemeniot izvoz se generira od zgolemenata aktivnost na rudarskata industrija. Mislam deka podobri od ova ne mo`eme da bideme, a lu|eto sega treba da znaat kade & e mestoto na avstraliskata ekonomija”, veli Adam Kar ekonomsit vo Institutot ICAP. Kon avstraliskata ekonomija se gleda kako kon “~udo”, otkako uspea da ja izbegne recesijata za vreme

na globalnata finansiska kriza, zabeleùvaj}i visok rast, potpomognat od zgolemeniot izvoz vo aziskite brzoraste~ki ekonomii, kako {to e Kina. Stapkata na nevrabotenost vo Avstralija iznesuva samo 5,3%, nasproti 9,5% vo SAD i 10% vo Evropa. Najnovite podatoci ukaùvaat i na najnizok buxetski deficit vo poslednite osum godini i rekorden skok na dobivkata na kompaniite. Stiven Roberts, glavniot ekonomist vo grupacijata za finansiski uslugi Nomura, veli deka doma{nata potro{uva~ka isto taka odigrala golema uloga za pottiknuvaweto na ekonomskiot rast. Spored nego “avstraliskata ekonomija pove}e se dviì so edna brzina otkolku so dve, no taa brizna e mnogu silna”. Obnovenata potro{uva~ka aktivnost e blagoslovuvawe na trgovcite, no istovremeno pretstavuva i crveno zname za Centralnata banka koja veli deka ekonomijata raste so poln kapacitet. Od Centralnata banka smetaa deka

EVROPSKITE BIZNISMENI BARAAT PODOBRI USLOVI VO KINA vropskata biznisgrupacija, vo koja ~lenuvaat okolu 130 kompanii i koja dosega vloìla pove}e od 10 milijardi dolari vo Indija, bara od kineskata vlada da im ovozmoì na stranskite kompanii podobar pristap na nivniot pazar, prenesuva "Vol strit ùrnal". Pretsedatelot na Ekonomskata komora na EU vo Kina, @ak Buaseson, iz-

javi deka Kina s$ u{te e edna od najkontroliranite ekonomii vo svetot. Toj istaknuva deka ovaa zemja privlekuva mnogu kompanii zaradi svojot brz rast, no nivnata rabota se ote`nuva zaradi mnogute regulatorni problemi. “Iako regulatornite problemi ne gi nateraa evropskite kompanii da prestanat so investiciite, vo idnina toa mo`e da se

slu~i, dokolku situacijata ne se promeni”, istaknuva Buaseson i dodava deka o~ekuva kineskata vlada da ja podobri situacijata.

Шангај

JAPONSKITE BANKI FORMIRAAT ZAEDNI^KI FOND ZA ZAZDRAVUVAWE NA KOMPANIITE ankata na Tokio - Micubi{i UFJ, bankarkata korporacija Sumimoto Micui i dr`avnata Divelopment benk pregovaraat za formirawe na svoeviden fond za korporativno zakrepnuvawe, koj spored prvi~nite dogovori treba da se oformi do krajot na ovoj mesec. Neobi~nata sorabotka

me|u konkurentskite banki e naso~ena kon olesnuvaweto i za`ivuvaweto na rabotata na nivnite klienti, kako i na nivnata reorganizacija. Kako {to soop{tuvaat mediumite, fondot na po~etokot }e te`i 30 milijardi jeni, a podocna bi se zgolemil na 100 milijardi.

POPLAVITE VO KINA PREDIZVIKAA REKORDNO VISOKI [TETI oplavite vo Kina ovaa godina ja ~inele dr`avata rekordno visoka suma vo poslednite deset godini, objavi kineskiot pe~at. Porojnite do`dovi, koi predizvikaa katastrofalni svle~i{ta i poplavi, zasegnaa 28 kineski provincii, avtonomni oblasti i gradovi. [tetite od

seto toa iznesuvaat 31,2 milijardi dolari, spored procenkite na kineskite eksperti. Od stihiite bea zasegnati vkupno 140 milioni `iteli vo zemjata. Najmalku 2.000 lica zaginaa ili se vodat za is~eznati. Poplaveni bea i 9,7 milioni hektari zemjodelski povr{ini.

Fondot bi bil taka koncipiran {to osven vlo`uvaweto vo kompaniite do finansiski te{kotii, bankite bi ovozmo`ile i menaxment koj bi im pomognal za zajaknuvawe na nivnata rabota, a potoa bankite bi zarabotile na proda`ba na akciite na rehabilitiranite kompanii.

BDP NA AVSTRALIJA 1.50%

1.00%

0.50%

0.00% Mart

Juni

Septemvri Dekemvri

Mart

Juni

Septemvri Dekemvri

Mart

Juni

-0.50%

2008

2009

2010

-1.00%

Dvièwe na BDP na Avstralija od 2008 godina do denes (Izvor: Avstralisko Biro za statistika) doma{nata potro{uva~ka treba da se ograni~i za da se pottikne rudarskiot sektor. Vo sprotivno, moè da se pojavi inflacija. Voren Hogan, glavniot ekonomist na Bankata ANZ, veli deka faktot {to doma{nata potro{uva~ka pridonela za ekonomskiot rast od 0,9% vo posledniot kvartal e zagriùva~ki. “Poslednite investiciski

nameri i podatocite za profit potvrduvaat deka doa|a bum”, naglasuva Hogan i dodava deka “so mal rezerven kapacitet, ovoj investiciski bum }e sozdade ogromen pritisok vrz resursite i krajnite ceni vo ekonomijata”. “Zagri`e`nosta od mo`niot rizik za recesija so dvojno dno vo SAD i pogolemite implikacii od globalnoto

ekonomsko zazdravuvawe, osobeno rastot na glavnite avstraliski trgovski partneri, se glavnite pri~ini zaradi koi Centralnata banka }e go “odr`uva ognot” vo bliska idnina”, veli Helen Kanvas, ekonomist vo JP Morgan Xejs ostavaj}i mo`nost vakvite predviduvawa da bidat otfrleni ako globalnata slika prodol`i da se vlo{uva.

FEQTON

22 07.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: DELL

â&#x20AC;&#x153;GAZDATAâ&#x20AC;? SE VRATI ZA DA JA SPASI KOMPANIJATA VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

osej}i go imeto na svojot sopstvenik, Majkl Del, Dell pretstavuva edna od najgolemite tehnolo{ki korporacii vo svetot so pove}e od 96.000 vraboteni. Del vo su{tina e multinacionalna korporacija za informati~ka tehnologija so sedi{te vo Raund Rok, Teksas, koja razviva i prodava kompjuteri i uslugi povrzani so informati~kata tehnologija. Del se nao|a na 38-to mesto na listata Top 500 svetski kompanii za 2010 godina, spored magazinot For~n i se nao|a na pettoto mesto na listata kompanii na koi treba najmnogu da im se voshituvame vo ovaa industrija. Del, kako kompanija zapo~na da raste i preku svoite akvizicii so kompaniite Alienver vo 2006 godina i Perot sistems vo 2009 godina. Vo liniite na proizvodite na Del mo`e da se najdat personalni kompjuteri, server, uredi za skladirawe podatoci, ruteri, softver i periferni kompjuterski uredi. Del isto taka prodava televizori so visoka rezolucija, kameri, printer, MP3 pleeri i drugi elektronski uredi koi se proizvedeni od drugi kompanii. Kompanijata e dobro poznata po svojot sinxir za proda`ba i servis i e-trgovijata. KORENITE NA DEL SE VO TEKSAS Del gi vle~e svoite koreni od 1984 godina, koga Majkal Del ja osnova kompanijata PCs Limited,

Sedi{teto na Del, vo Raund Rok, Teksas

Del vo su{tina e multinacionalna korporacija za informati~ka tehnologija so sedi{te vo Raund Rok, Teksas, koja razviva i prodava kompjuteri i uslugi povrzani so informati~kata tehnologija. Del se nao|a na 38-to mesto na listata Top 500 svetski kompanii za 2010 godina, spored magazinot For~n i se nao|a na pettoto mesto na listata kompanii na koi treba najmnogu da im se voshituvame vo ovaa industrija dodeka studiral na Univerzitetot Teksas vo Ostin. Kompanijata koja bila smestena vo negovata soba vo studentskiot dom, prodavala IBM kompatibilni kompjuteri napraveni od razli~ni sostavni delovi. Del go zapo~nal ovoj biznis veruvaj}i deka preku proda`bata na personalni kompjuteri direktno do

potro{uva~ite, negovata kompanija }e moè podobro da gi zapoznae nivnite potrebi, so {to podocna }e ovozmoì najefektivni kompjuterski re{enija za da gi zadovoli nivnite potrebi. Majkal Del go napu{ta univerzitetot za celosno da moè da se fokusira na ostvaruvawe na nego-

vata biznis-ideja, otakako ja dobil poddr{kata od 300.000 dolari od negovata familija, za poseriozno da go zapo~ne biznisot. Vo 1985 godina, kompanijata go proizveduva svojot prv kompjuter so sopstven dizajn, Turbo PC, koj go prodava po cena od 796 dolari. PCs Limited gi reklamira svoite kompjuteri vo na-

cionalnite tehnolo{ki magazini, direktno do potro{uva~ite, koi mo`ele da ja napravat sekoja nara~ka spored opciite koi {to samite si gi odreduvale. Kompanijata, samo prvata godina otkako go proizvela kompjuterot sozdala prihodi od pove}e od 73 milioni dolari. Vo 1988

godina, kompanijata go menuva svoeto ime vo Del Kompjuter Korporej{n (Dell Computer Corporation), so {to po~nuva da se {iri globalno, zapo~nuvaj}i od Irska. Vo juni 1988 godina, pazarnata vrednost na Del porasnala za 30 milioni dolari, na 80 milioni, vedna{ otkako bila postavena na berzata, nudej}i 3,5 milioni akcii za 8,5 dolari po akcija. Vo 1992 godina, magazinot For~n ja vklu~i korporacijata Del na svojata lista od Top 500 najgolemi kompanii, so {to Majkl Del stanal najmladiot izvr{en direktor na ovaa lista. Vo 1996 godina, Del po~nuva da gi prodava svoite proizvodi preku svojata internet-strana, dodeka vo 2002 godina, Del ja pro{iruva svojata proizvodstvena linija, vklu~uvaj}i televizori, digitalni audio-pleeri, pe~ata~i itn. Prvata akvizicija {to ja napravil Del, nastanala so kupuvaweto na kompanijata Konverx Net vo 1999 godina. Vo 2003 godina, kompanijata se rebrendira, ednostavno vo Del Inc. (Dell Inc.) so cel da se prepoznae nejzinata ekspanzija nadvor od poleto na personalnite kompjuteri. Od 2004 do 2007 godina, Majkl Del se povlekol od pozicijata glaven izvr{en direktor na Del, a nego go nasledil Kevin Rolins, koj ve}e dolgi godini rabotel vo kompanijata. Dodeka toj bil lider na kompanijata, taa se steknala so sopstvenost nad Elienver, kompanijata zaradi koja bea vovedeni nekolku novi uredi kako AMD mikroprocesorite. Za da se spre~e poklopuvaweto na pazarnite proizvodi, Del prodol`uva da rakovodi so Elienver kako poseben

PRIKAZNI OD WALL STREET

SONY GO NAPADNA IT oni (Sony) mu se zakani na Epl (Apple), koj, pak, im konkurira na Majkrosoft (Microsoft), Gugl (Google) i Fejsbuk (Facebook). Japonskiot proizvoditel na elektronika, Soni, go startuva{e Kriositi (Qriocity), servis za prenos na muzika i video-sodr`ini preku Internet, so koj {to mu konkurira na Eploviot Ajtjuns (iTunes). Sonievata prezentacija na Kriositi vremenski re~isi se poklopi so Eplovoto pretstavuvawe na Ajtjuns 10, dru{tvenata mre`a za muzika Ping (Ping) i uredot za internetska televizija Epl TV (Apple TV). POHOD NA TELEVIZJATA Sonieviot Kriositi, koj vo

Stiv Xobs so Epl TV saka da zeme svoj del od kola~ot na vnosniot pazar

Amerika trgna vo april, ovaa esen }e bide dostapen i vo Francija, Germanija, Italija, [panija i Velika Britanija. Na korisnicite }e im ispora~uva video, muzika, igri i elektronski knigi nameneti za uredite na Soni, vklu~uvaj}i gi televizorite Bravia (Bravia), Plejstej{n 3 (PlayStation3) i blu-rej (BlueRay) uredite. Toa e odgovorot na Soni na Epl, koj {to so novata Epl TV, internetski priklu~ok za televiziski ured, im konkurira na Gugl i Majkrosoft na poleto na internetskata televizija, dodeka so Ping, koj }e bide dostapen na Ajfoun i Ajpad, bi mo`el da im se zakani na Fejsbuk i Tviter. Se raboti

za zna~itelno pomala i poevtina verzija na uredot za internetska televizija, koj sodrìnata od Internet ja emituva na televizija i ~ija cena e namalena od 220 na 99 dolari. Pogolemiot del od prenosot na televiziskata sodrìna i filmovi preku Internet od Eplovata digitalna videoteka zasega e dostapen samo vo SAD, a na korisnicite im ovozmoùva zajmuvawe na televiziski emisii za 99 centi i filmovi za 4,99 dolari. Prethodnite modeli na Epl, koi na korisnicite im ovozmoùvaa da kupuvaat samo televiziski emisii, ne uspeaja da predizvikaat interes kaj po{irokata publika. â&#x20AC;&#x153;Korisnicite se nedover-

FEQTON “Kapital” zapo~na so sserija napisi za ttoa kako nastanale i se razvivale nal najgolemite svetski najg brendovi-kompanii. bre Doz Doznajte gi prikaznit znite za nivnite pod podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vvrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski najo bre brendovi so decenii entitet, no sepak ovaa kompanija e vo celosna sopstvenost na Del. Zaradi ednobraznite performansi vo biznisot so kompjuteri, Majkl Del povtorno se vra}a na ~elnata pozicija na kompanijata. Osnova~ot najavi kampawa polna so promeni nare~ena Del 2.0 (Dell 2.0), reduciraj}i gi vrabotenite, a od druga strana voveduvaj}i pogolema raznovidnost vo proizvodnata linija. Kompanijata toga{ se steknala so sopstvenost vrz EkvalLoxik, so cel da se zdobie so udel na pazarot na i SCSI (iSCSI) za skladirawe memorija. Zaradi toa {to Del imal efikasen proces na proizvodstvo, integriraweto

07.09.2010 ZELENI INICIJATIVI Del be{e prvata kompanija vo industrijata za informati~ka tehnologija koja vospostavi cel za reciklirawe na proizvodite vo 2004 godina, a ja zavr{i implementacijata na ovaa cel vo 2006 godina. Na 6 fevruari 2007 godina, Nacionalnata koalicija za reciklirawe ja nagradi kompanijata za nejzinite napori za reciklirawe i pomovirawe na korporativnata odgovornost. Na 19 juli 2007 godina, Del soop{ti deka postavil dolgoro~na cel da reciklira 125.000 toni na kompjuterska oprema do 2009 godina. Kompanijata uspeala vo ovaa namera. Od 5 juni 2007 godina, Del postavi cel da bide najzelenata tehnolo{ka kompanija na Zemjata. Taa s$ u{te se vodi spored ovoj princip.

Solarni pokrivi na parkingot od sedi{teto na Del, kako del od zelenata inicijativa na kompanijata so proizvodite na Ekval Loxik, gi namalile tro{ocite za proizvodstvo. Na 29 septemvri 2009 godina, Del soop{uva deka

“Kapital” vi gi prenesuva 10-te ne{ta za koi Majkl Del veli deka }e vi pomognat da go unapredite va{iot biznis. 1. RAZMISLUVAJ ZA GOLEMI NE[TA Dodeka be{e na kolex, Majkl Del istakna deka saka “da go pobedi IBM”. Iako moèbi ne posakuvate da go podignete va{iot sopstven biznis do edna tolkava viso~ina, gledajte da ne postavuvate ograni~uvawe na toa {to moète da go postignete. 2. ODREDETE SI GO SAMITE VA[IOT PATOKAZ Majkl Del, Stiv Xobs, Bil Gejts... sekoj od niv odbral porazli~en pristap za da napravi ne{to {to }e bide podobro od toa {to go pravel nekoj drug. Samite odberete si ja va{ata pateka do uspehot. 3. UÊTE OD GRE[KITE Sekoja kompanija pravi golemi gre{ki, vklu~uvajki ja i Del. Najdobrite gi koristat gre{kite kako mo`nost za rast i za podobruvawe na performansite na vrabotenite, kako i za podobruvawe na proizvodite i uslugite.

ima namera da go kupi Perot Sistems, po cena od 3,9 milijardi dolari. Ovaa kompanija vo Del donese razvoj na aplikaciite,

4. PRAVETE GI RABOTITE POEDNOSTAVNI Golemite lideri imaat sposobnost da gi podelat golemite ne{ta na pomali i poednostavni delovi. Spodelete ja va{ata vizija i ~ekorite do uspehot so va{iot mal biznis-tim, na na~in koj }e bide razbirliv za site. 5. ÎTAJTE Majkl Del edna{ re~e, “rabotete samo za da go razberete svetot okolu vas. îtajte knigi, sajtovi. îtajte gi drugite lu|e. A potoa izgradete ja va{ata vizija za toa kako da napravite s$ da bide podobro...” 6. OTVORETE NOVI VRATI Del prodolùva da pretstavuva inovacii, preku nudewe na pe~ata~i, mp3 pleeri i druga elektronika. Najdete na~ini da go zgolemite brojot na proizvodi, koi }e gi plasirate do va{ite postojani i idni potro{uva~i. 7. NEGUVAJTE GI VRSKITE “Ne moète sami da stignete do uspehot”, e stavot na Majkl Del.

integracija na sistemite i uslugi za strate{ka konsultacija preku svoite bazi vo SAD i vo 10 drugi zemji. Pokraj toa, ovaa

Najdobrata mo`nost koja ja imate za da go razviete va{iot biznis e preku neguvawe i pro{iruvawe na vrskite. 8. NAPRAVETE STRATEGIJA Majkl Del priznava deka negovata sposobnost za da vlijae vrz nekoja druga oblast osven strategijata, e relativno mala. Zemete si vreme da razmislite za pravecot vo koj }e se razviva va{iot biznis, zatoa {to nikoj ne znae podobro od vas kako da stignete do celta. 9. SÈ E VO POBEDUVAWETO Ne se odnesuva na pobeda nad va{ite konkurenti, istakna Majkl Del, tuku vo pobeduvawe vo “natprevarot so va{ite sopst-

livi koga se raboti za priklu~uvawe na kakvi bilo uredi na televizorite, pa mora ednostavno da gi uverite deka toa bi trebalo da go napravat”, prokomentira Avi Gringart, direktor za istra`uvawe

na potro{uva~ki uredi vo konsultantskata ku}a Karent Analajzis (Current Analysis). NOVI PROIZVODI Pokraj Epl TV, {efot na Epl, Stiv Xobs, ja pretstavi i potpolno novata linija na muzi~kiot pleer Ajpod

RETKA POBEDA NA SONI NAD EPL Koga sme kaj rivalstvoto me|u Soni i Epl, interesno e da se istakne deka japonskata kompanija ostvari retka pobeda nad svojot amerikanski konkurent na pazarot za prenosni muzi~ki pleeri, i so svojot model Vokmen (Walkman) na doma{niot pazar ja nadmina proda`bata na popularniot Ajpod. Soni minatiot mesec na japonskiot pazar na muzi~ki pleeri ostvari udel od 47,8%, a Epl 44%.

i poslednata verzija na Ajtjuns so promeneto logo od koe {to e isfrlen CD. êlnikot na Epl ja pretstavi i Ping, dru{tvena mreà na korisnici na muzika, zamislena kako kombinacija na Fejsbuk i Tviter. Na korisnicite im ovozmoùva sledewe na izveduva~ite, komentirawe i sozdavawe sopstven spisok na pesni i albumi. Xobs najavi i ~etvrta generacija na Ajpod ta~ uredi, kako i redizajniran Ajpod nano. Epl vo juli izvesti za rezultatite na raboteweto za tretiot kvartal. Kompanijata vo svojot tret fiskalen kvartal, zavr{en na krajot od juni, ostvarila

KONFIGURIRAJTE, PA NARA^AJTE Od svoite rani po~etoci, Del pretstavuva pioner vo pristapot za proizvodstvo “konfigurirajte, pa nara~ajte”, dostavuvaj}i gi individualno nara~anite personalni kompjuteri spored samite specifikacii na nara~atelite. Sprotivno na toa, ostanatite proizvoditeli na personalni kompjuteri vo toa vreme dostavuvale golemi nara~ki do posrednicite, na kvartalno nivo. So cel da se minimizira zadocnuvaweto pome|u kupuvaweto i isporakata, Del ima generalna politika da gi proizveduva svoite kompjuteri blizu do svoite potro{uva~i. Ova isto taka dozvoluva i implementacija na proizvodstveniot pristap just-in time, koj gi namaluva tro{ocite za skladirawe. Niskata stapka na skladirawe e edna od odlikite na biznis-modelot na Del, {to pretstavuva i kriti~en moment vo ovaa industrija, bidej}i delovite se razvivaat rapidno. Proizvodstveniot proces na Del ja pokriva softverskata instalacija, funkcionalnoto testirawe i kontrolata na kvalitetot. Vo pogolemiot del od istorijata na ovaa kompanija, Del proizveduva desk-top ma{ini i noutbuk kompjuteri za doma{na upotreba. Me|utoa pristapot na kompanijata se promenuva. Vo godi{niot izve{taj na kompanijata za 2006 godina stoi deka Del prodol`uva da ja razviva upotrebata na originalniot dizjan pri proizvodstvoto so partnerite i outsorsing relaciite. kompanija & donese na Del golema mo`nost za outsorsing biznis-procesi preku rabotata na kol-centarot. Na 16 avgust, Del ja najavi svojata namera da ja kupi kompanijata koja izrabotuva

veni potencijali”, za da postignete s$ {to moète vo ìvotot. 10. NE GLEDAJTE DA BIDETE NAJPAMETNI OD SITE Duri i ako ste, Majkl Del ve sovetuva da pokanite popametni lu|e ili da otidete na drugo mesto i da se opkruìte so talentirani lu|e.

TUNES, APPLE ODI NA TV

rekorden prihod od 15,7 milijardi dolari, kako i dobivka od 3,25 milijardi dolari. Kolku za sporedba, Epl vo istiot period minatata godina ima{e 1,83 milijardi dolari dobivka od 9,73 milijardi dolari prihodi. Ajpad, tablet-kompjuterot na Epl, u{te eden novitet na kompanijata od po~etokot na godinava, nema da se soo~i so seriozna konkurencija, barem do slednata godina, velat analiti~arite na istra`uva~kata kompanija Ajsaplaj (iSupply). Ottamu velat deka i koga rivalite }e gi lansiraat na pazarot svoite uredi,

hardver za skladirawe na podatoci, 3PAR. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za toa kako se sozdade Sitigrup, bankarska grupacija so sedi{te vo Wujork, koja {to ja poseduva najgolemata mre`a na filijali za pru`awe finansiski uslugi vo svetot

Sonieviot Kriositi na korisnicite }e im ispora~uva video, muzika, igri i elektronski knigi nameneti za uredite na Soni, vklu~uvaj}i gi televizorite Bravia, konzolata za igrawe Plejstej{n 3 i blu-rej uredite. Toa e odgovorot na Soni na Epl, koj so novata Epl TV, internetski priklu~ok za televiziski ured, im konkurira na Gugl i Majkrosoft na poleto na internetskata televizija te{ko deka }e go trgnat Epl od prestolot. O~ekuvaat Ajpad vo 2011 godina da zazema 70%, a vo 2012 godina 62% od svetskiot pazar na tablet-kompjuteri. Spored procenkite, godinava tri ~etvrtini od vkupnite isporaki }e bidat

ostvareni so Eploviot tablet. Amerikanskiot tehnolo{ki gigant minatiot kvartal prodade 3,3 milioni Ajpad, {to e eden od najdobrite rezultati vo istorijata za nekoj ured od segmentot na potro{uva~kata elektronika.

FUN BUSINESS

24 07.09.2010 SEKS - SKANDALI

SLAVNI “IZNEVERUVA^I” FATENI NA DELO I slavnite li~nosti se obi~ni lu|e, pa i tie znaat da gi izneverat

o~ekuvawata na javnosta, sprotivno od dolgokreiraniot imix. Samo {to problemot kaj niv e {to koga }e se doznae, toga{ znae i celiot svet. Ako se neverni, soprugite doznavaat od naslovnite strani na `oltiot pe~at, pa ne se znae {to e pogolem sram: dali toa {to e izneverena ili pak ako prosti }e bide ismeana od javnosta? Ne e lesno da se `ivee vo svetot na slavnite i da se bide pod lupata na javnosta

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ko mislite deka ìvotot na yvezdite e sovr{en i deka uìvaat vo site blagodati koi toj im gi pruà, toga{ gre{ite. Ne im zaviduvajte na poznatite bra~ni parovi koi ìveat “idealno”, bidej}i nivnite ìvoti se celosna sprotivnost. Barem za nekoi. A ako s$ u{te ne veruvate }e vi pretstavime cela lista na poznati “izneveruva~i” koi bile fateni na delo. Nekoi pominaa polesno, nekoi pote{ko. Nekoi izneverile samo edna{, nekoi 15 pati. Nekoi so asistentkata, nekoi so dadilkata, nekoi i so dvete... Seedno, neverstvo si e neverstvo, a sleduvaat moèbi edni od najpoznatite seks-skandali na site vremiwa, koi vlegoa vo istorijata..

BIL KLINTON – MONIKA LEVINSKИ o`ebi }e ostane eden od najgolemite skandali na site vremiwa, samo bidej}i se rabote{e za afera na pretsedatel na dr`ava. Ne deka e edinstvena i e prv pretsedatel koj imal afera, no nego mu pripadna “~esta” da bide edinstveniot koj e faten i toa so dokazi. Ovoj politi~ki-seks-skandal so negovata (toga{) 22-godi{na praktikantka Monika Levinski, vo Belata ku}a, bukvalno ja rastrese negovata mo} i ingerencii i duri i funkcijata mu be{e dovedena vo pra{awe. Mu se zakanuva{e impi~ment otkako, detalite okolu nivnata “qubov” Monika gi doverila na nejzinata prijatelka so koja rabotela i tajno gi snimala nivnite telefonski razgovori. Se razbira deka prijatelkata gi dade snimkite na pe~atot. Pretsedatelot ne zavr{i tolku lo{o kako {to mnogumina o~ekuvaa, soprugata Hilari mu prosti.

DEJVID BEKAM– REBEKA LOS ejvid i Viktorija Bekam vo javnosta vaèa za D eden od najmodernite i najubavite parovi. Viktorija osobeno mu pomogna na Bekam da stane modna ikona. Zborot “metroseksualec” be{e kako izmislen za nego. So nivnite tri ma{ki deca i nitu edna damka vo nivniot privaten ìvot s$ izgleda{e kako da e sovr{eno. No, Dejvid Bekam imal afera i toa so dadilkata na decata, Rebeka Los, koja povremeno ja ima{e i ulogata na negov portparol i asistent. Otkako se dozna za negovite izneveruvawa, se pojavija u{te nekolku èni koi uveruvaa deka spiele so nego: avstraliskiot model Sara Markbek, modelot Ema Rajan so koja toj imal avantura dodeka Viktorija bila vo pettiot mesec od bremenosta, Selina Lori... Bekam gi otfrluva{e site ovie “lagi”, no kratko trae{e negovoto negirawe. Viktorija mu go prosti neverstvoto i prodolìja da ìveat kako ni{to da ne bilo.

TAJGER VUDS – 15 @ENI

BRED PIT – ANXELINA XOLI i narekuvaa najubaviot par vo Holivud. Svadbata ~ine{e milion dolari. Pet godini site & zaviduvaa na Xenifer {to i posle site qubovni sceni so svoite kole{ki na platnoto & se vra}a nea. No, eden den ne se vrati. Vo “Gospodin i gospo|a Smit” glavni ulogi imaa Bred i Xoli. Iskrite se rodile u{te dodeka snimale. Ne se znae koj na kogo ne mo`el da mu odolee, bidej}i i dvajcata se edni od najubavite lu|e na svetot. Taka, Bred ja ostavi Xenifer i gi posvoi site deca na Anxelina, a Xenifer ostana so skr{eno srce.

PRINCOT ÂRLS – KAMILA PARKER ite mislea deka vo brakot na Princot ârls i Princezata Dijana cvetaa ruì na po~etokot bidej}i izgledaa idealno, nasmeano i zaqubeno vo javnosta. No, toa samo na prv pogled, posle prvite pet godini “bajkata”, poleka preminuva{e vo ko{mar. Moèbi edinstvenite ne{ta {to gi povrzuva{e be{e humanitarnata rabota i nivnite dve deca. Dijana kako otsekoga{ da ima{e rival i senka vo nivniot brak. Toa be{e starata qubov na ârls, Kamila Parker, koja mnogu ~esto se pojavuvala na site nastani. So tekot na vremeto i javnosta dozna deka tajno se gledaat, a deka brakot na ârls i Dijana e samo farsa, kolku da se izbegne sramot. @ivotot na Dijana bil vistinski pekol vo tie godini, a kone~no vo 1996-ta se razvedoa. Sepak, ìvotot si poigra so nea i taa zagina vo soobra}ajna nesre}a vo 1997-ta, a Princot ârls kone~no se oèni so Kamila vo 2005-ta godina.

oj mo`e{e da pretpostavi deka najdobriot golfer na svetot ima izopa~eno hobi – zavisnost od

seks. I pokraj toa {to ima{e prekrasna èna, koja patem e & {vedska manekenka, Elin Nordegren, toj ima{e afera. No, ovaa e daleku od obi~nite (ako moàt taka da se nare~at) aferi. Toj ja izneveri so 15 èni za koi se dozna vo javnosta, a moèbi ima i pove}e za koi nikoga{ nema da se doznae. A me|u niv èni od sekakov profil: od porno-yvezdi, do manekenki. Nekade duri i se pi{uva{e deka ne bile 15, tuku 120 èni, no nikoj ne dade konkretni dokazi za ova tvrdewe. I pokraj toa {to Tajger se brane{e deka toa e bolest i ode{e na rehabilitacija, i pokraj obidite da go spasat brakot, Elin ne moè{e da pomine pokraj neverstvata i na krajot, sepak na brakot mu dojde kraj. Prvi~nata suma koja Elin treba{e da ja dobie posle razvodot be{e okolu milijarda dolari, no poradi lo{iot publicitet na Vuds so aferata, i negovoto bogatstvo pretrpe izmeni. Taa dobi “samo” 750 milioni dolari, staratelstvo nad decata, kako i golem del od nivnite nedvi`nosti.

FUN BUSINESS

07.09.2010

Imajte stav, birajte zborovi, obleka i bidete svoi Pока`ete strast i entuzijazam

PRVITE SKALILA DO USPEHOT

[TO NE TREBA DA PRAVITE NA DELOVEN SOSTANOK Sekoj od vas barem edna{ vo `ivotot ja imal taa trema pred odewe na razgovor za rabota. Ne e sekoga{ lesno da se stigne do posakuvanata cel, novoto rabotno mesto. Me|utoa, ima raboti koi treba da gi znaete po princip na bonton, koi, se razbira, mo`at samo da vi bidat od korist. Eve, vo nekolku kratki crti vi gi prezentirame rabotite koi NE treba da gi pravite dodeka ste na intervju za rabota ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

epodgotvenost, indiferentnost, nepristojnost, al~nost, skromnost, “opraizam”. Toa se onie karakteristiki koi ne smeete da gi pokaète pred va{iot rabotodavec koga doa|ate na razgovor za rabota. Dokolku ja dodadete i skapocenata garderoba, vedna{ vi kaùvame deka zaludno ste doa|ale. Pred da se pojavite na intervjuto za rabota, prou~ete i istraète detali za kompanijata vo koja ste aplicirale za novo rabotno mesto. Zapoznajte se so brojot na vrabotenite ili, pak, na primer, koi uspesi dosega gi ima postignato ovaa kompanija. Internetot vi e idealen na~in za pronao|awe na vakvite informacii. Veruvajte deka toa }e

bide golem plus za vas kaj rabotodavecot, zatoa {to nikoj ne saka nepodgotveni kandidati. Za vreme na razgovorot treba da ja pokaète va{ata zainteresiranost za rabotata, no, se razbira, i za onie raboti koi gi sproveduva samata firma. Rabotodavcite sakaat da vidat strast i entuzijazam kaj nivnite idni vraboteni. Toa posebno se bara i e zna~ajno kaj pomalite firmi, koi se vo podem. Dokolku ne pokaète vozbuda poradi novoto rabotno mesto, rabotodavecot bi moèl da dobie pogre{en vpe~atok za vas i da pomisli deka negovata firma za vas e samo edna popatna stanica. Koga stanuva zbor za platata, bidete trpelivi. Dozvolete rabotodavecot da bide toj koj prv }e gi spomene parite. Poto~no, dokolku toj prv zapo~ne da razgovara na

taa tema, toa zna~i deka seriozno razmisluva da ve vraboti. Nemojte ni da pomisluvate da bidete nepristojni. Birajte zborovi i bidete kulturni. Rabotodavecot ne go interesira va{iot privaten `ivot. Intervjuto za rabota ne e mesto kade {to treba celosno da gi otvorate kartite i da po~nete da razgovarate za va{ata zdravstvena sostojba, familijarnata situacija, qubovniot `ivot. Vsu{nost, toa nema nikakva vrska so va{eto rabotno mesto. Kako {to gi birate zborovite, taka birajte ja i va{ata obleka za toj den. Eden rabotodavec ne saka da vraboti “klo{ar”, no sigurno e deka ne saka da vraboti nekoj {to nosi garderoba koja e poskapa od negoviot avtomobil. Zo{to? Na primer, ako vlezete vo kancelarijata so nekoj

golem dijamantski prsten, rabotodavecot }e si napravi film vo glavata deka brzo }e ja napu{tite rabotata, zatoa {to ste prebogati i ne vi e mnogu zna~ajna ovaa rabota, ili, pak, deka ste vereni za nekoj koj ima debelo

saldo vo bankata, pa naskoro }e nemate potreba od rabota. Edna od najgolemite gre{ki e nedostigot od samopo~ituvawe ili, pak, skromnosta. Bez razlika na faktot kolku dolgo ste bile bez rabota, ne

smeete da ostavite vpe~atok deka vi potonale site brodovi, pa sega ste ogor~eni na dr`avata, na vladata, na `ivotot... Namesto da zboruvate za ona {to ne ste go rabotele, zboruvajte za ona {to ste vie, vsu{nost.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SPORTLIFE

26 07.09.2010 FUDBAL

PANA-FUDBALOT JA OSVOI MAKEDONIJA Pana-fudbalot ne e samo tehni~ki doteran fudbal, tuku toa e dobra mo`nost za socijalizacija na mladite od siroma{nite i depresivni kvartovi na golemite gradovi. Otkako vo Holandija bea izgradeni igrali{tata za Pana-fudbalot se otvori ubava mo`nost za kohezija na mladite od razli~ni etni~ki i socijalni grupi - se veli vo soop{tenieto izdadeno od Ambasadata na Kralstvoto Holandija, koja {to e eden od glavnite promotori na Pana- fudbalot vo Makedonija SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ana-fudbal? Ovaa nova fudbalska disciplina, koja od pred nekolku godini za`ivea vo Holandija i e pretstavena na makedonskite qubiteli na najpopularnata sporedna rabota vo `ivotot. Konceptot e zasnovan vrz efektivna i tehni~ki doterana igra na mal fudbal, kade {to nema prekr{oci nitu grubi startovi. Toa e fudbalot vo svojata najubava forma, tvrdat lu|eto {to se obiduvaat da go internacionaliziraat. â&#x20AC;&#x153;Pana-fudbalot ne e samo tehni~ki doteran fudbal, tuku toa e dobra mo`nost za socijalizacija na mladite od siroma{nite i depresivni kvartovi na golemite gradovi. Otkako vo Holandija bea izgradeni igrali{tata za Pana- fudbalot se otvori ubava mo`nost za kohezija na mladite od razli~ni etni~ki i socijalni grupiâ&#x20AC;?, se veli vo soop{tenieto izdadeno od Ambasadata na Kralstvoto Holandija, koja {to e eden od glavnite promotori na Pana- fudbalot vo Makedonija. Zasega, ovaa disciplina pokraj vo Holandija, golema popularnost ima

Ambasadorkata na Holandija, Simone Filipini vklu~ena vo prezentacijata na Pana-fudbalot

Pana-fudbalot im be{e pretstaven na decata i mladincite od skopskata naselba [uto Orizari, kade {to na prezentacijata prisustvuval rekorden broj pogolem od 300 posetiteli. Deneska, pak vo Gradskiot park e planirano da zapo~ne i prviot turnir vo Pana-fudbal, organiziran vo Makedonija, kade {to dosega se imaat prijaveno okolu 100-na u~esnici zabele`ano i vo Anglija i Brazil, najfudbalskite zemji vo svetot, kade {to i pokraj zna~itelniot broj na klubovi, koi {to gi organiziraat mladite talenti, sepak ima prostor i za uli~ni natprevari. V~era, Pana-fudbalot im be{e pretstaven na decata i mladincite od skopskata naselba [uto Orizari,

kade {to na prezentacijata prisustvuval rekorden broj pogolem od 300 posetiteli. Deneska, pak vo Gradskiot park e planirano da zapo~ne i prviot turnir vo Panafudbal, organiziran vo Makedonija, kade {to dosega se imaat prijaveno okolu 100-na u~esnici. Raduva faktot {to vo Skopje dopatuva i eden

od najgolemite majstori na Pana, Muhamed Butaka Mo, koj na mladite fudbaleri od Makedonija im prezentira{e nekolku vol{ebni fudbalski potezi. Ostanuva da se vidi dali Pana-fudbalot }e za`ivee kaj nas i dali }e gi donese istite rezultati kako i vo Holandija, Anglija ili Brazil?

Golemiot majstor na ovaa disciplina, Muhamed Butaka Mo gi pretstavi svoite ve{tini vo Pana

SPORT

07.09.2010

SPORT

FUDBAL

PO HOROROT VO BRATISLAVA, PO TRITE BODA PROTIV ERMENIJA!

VATERPOLO

UNGARCITE PRESILNI

Ona {to se slu~i vo Slova~ka mora da go ostavime zad nas. Ima prostor za golem broj analizi, no vo momentov nema vreme za takvo ne{to, nie mora da mislime edinstveno na Ermenija, bidej}i pobedata e edinstvenata opcija za nas, veli makedonskiot reprezentativec Goran Popov, eden od najiskusnite poedinci vo nacionalniot tim SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

akedonskata fudbalska reprezentacija, ve~erva na arenata Filip Vtori vo Skopje go igra vtoriot natprevar od kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo, koe vo 2012 godina }e se odr`i vo Polska i Ukraina. Po hororot vo Bratislava, koga na{ata selekcija be{e sovladana vo poslednite momenti od sredbata, formata }e mora da se povrati za duelot so reprezentacijata na Ermenija, vo koj pobedata ne bi smeela da bide dovedena vo pra{awe. “Ona {to se slu~i vo Slova~ka mora da go ostavime zad nas. Ima prostor za golem broj analizi, no vo momentov nema vreme za takvo ne{to, nie mora da mislime edinstveno na Ermenija, bidej}i pobedata e edinstvenata opcija za nas, veli makedonskiot reprezentativec Goran Popov, eden od najiskusnite poedinci vo nacionalniot tim. Vo Slova~ka, na{ata selekcija ima{e i igra i povolen rezultat od 0:0 se do poslednite sekundi, koga po gre{kata na odbranata go primivme nesre}niot gol. Sepak, na natprevarot so Er-

akedonskata vaterpolo reprezentacija e porazena vo poslednoto kolo od natprevaruvaweto po grupi, na aktuelnoto evropsko prvenstvo vo Zagreb, Hrvatska. Na{ite vaterpolisti sosema o~ekuvano bea sovladani od silnata reprezentacija na Ungarija, no zatoa odigraa nad site o~ekuvawa, davaj}i dostoen otpor vo duelot so favoritot. Ungarcite slavea so 7:4, no po prvite dve ~etvrtini rezultatot iznesuva{e 4:4, a na{ata odbrana ne se “udavi” nitu vo tretiot period, koga rezultatot ostana nepromenet. Sepak, mo}niot sostav na Ungarija uspea da go skr{i otporot vo ~etvrtata ~etvrtina, koja {to uspea da ja dobie so odli~ni 3:0. Na ovoj natprevar, golemo vnimanie mu be{e posveteno vo mediumite vo regionot, kade {to na golemo se fale{e igrata na makedonskite reprezentativci, koi uspeaja

Vaterpolistite na Ungarija se glavni konkurenti za osvojuvawe na zlatniot medal na evropskoto prvenstvo vo Zagreb, Hrvatska

dostojno da mu se sprotivstavat na verojatno najgolemiot favorit na evropskoto prvenstvo. Vtoriot nastap na evro-sobirot, Makedonija go zavr{uva na pretposlednata pozicija vo grupata, pred golemata Rusija, koja pak prvata pobeda ja prokni`i duri vo posledniot natprevar so Grcija. Ungarija patuva direktno vo polufinaleto, kade {to se najde i selekcijata na doma}inot Hrvatska. Dopolnitelen me|useben duel }e igraat evropskiot i svetskiot prvak, Crna Gora i Srbija, dodeka za vlez vo ~etirite najdobri }e se borat i selekciite na Italija i [panija. L

mencite, na site im e jasno deka glavniot zbor vo igrata }e go vodi Makedonija. “Atmosferata vo reprezentacijata i natamu e odli~na, po {to se nadevame na odli~na igra vo sledniot me~”, dodade Popov. Vo sostavot nema da bide Van~o [ikov, koj zaraboti crven karton na premierniot duel od kvalifikaciite, no {to e u{te pozagri`uva~ki, na ovaa sredba }e otsustvuva i selektorot Mirsad Jonuz, koj isto taka “pocrvene” na sredbata vo Bratislava. S$ u{te e nepoznato so kolku natprevari }e bide kaznet Jonuz, a izve{tajot na disciplinskata komisija na UEFA po pra{awe na sankcijata na makedonskiot predvodnik, se o~ekuva do krajot na ovaa nedela. [to se odnesuva, pak, do ermenskata reprezentacija, tuka ne bi smeelo da ima nepoznati, bidej}i ova e tret pat da igrame so nea vo eden kvalifikaciski ciklus. Tie dopatuvaa vo Skopje v~era i vedna{ odrabotija eden trening na Filip Vtori, a na ve~era{niov natprevar se o~ekuva da odigraat povle~eno, odbranbeno, a svojata {ansa da ja baraat vo brzite protivnapadi, za {to va`at za vistinski majstori.

Selektorot Mirsad Jonuz }e go sledi natprevarot so Ermenija od tribinite

SP KO[ARKA

TURCIJA JA TORPEDIRA[E FRANCIJA! oznati se dve ~etvrtfinalni dvojki od Svetskoto prvenstvo vo ko{arka, koe se odr`uva {irum Turcija vo izminative dve nedeli. Doma{nata selekcija odli~no ja iskoristi prednosta na poddr{kata na svoite naviva~i, i ubedlivo ja sovlada Francija vo osminafinaleto, za vo naredniot natprevar da igra protiv Slovenija, selekcija koja poka`a deka e podgotvena da se bori za medal na Mundijalot. “Zmaj~eki”, sli~no kako i Turcite, bea ubedlivi vo osminafinaleto na natprevarot so nepredvidlivata reprezentacija na Avstralija. Sekako deka duelot me|u ovie dve selekcii }e pretstavuva vistinsko derbi me|u osumte najdobri, osobeno poradi toa {to i dvete reprezentacii neguvaat mnogu sli~en stil na igra, koj podrazbira tvrda odbrana i kolektivna igra vo napadot. Vo zasega vtoriot poznat ~etvrtfinalen duel }e sledime repriza na finaleto od poslednoto evropsko prvenstvo.

Slabo po~navme i na Evropskoto prvenstvo vo Polska, no potoa bevme prvi. Nau~ivme kako e da se igra ne samo so srce, tuku i so glava - veli kapitenot na [panija, Huan Karlos Navaro

Slovencite odrabotija rutinirano za vlez vo ~etvrtfinaleto Srbija vo s$ u{te [panija i Srbija, ranata faza od prvenstvoto, }e treba da re{at koj od niv }e patuva me|u ~etirite najdobri timovi. “Slabo po~navme i na Evropskoto prvenstvo vo Polska, no potoa bevme prvi. Nau~ivme

kako e da se igra ne samo so srce, tuku i so glava”, veli kapitenot na [panija, Huan Karlos Navaro. Sepak, “furijata” ne mo`e da smeta na svojot najdobar ko{arkar, Po Gasol, koj poradi povreda u{te od

poodamna go otka`a svoeto u~estvo na {ampionatot vo Turcija. Toa, sekako, deka drasti~no go menuva odnosot na silite na terenot, vo koj sega [pancite }e treba da & se sprotivstavat na edna godina povozrasnata, talentirana selekcija na Srbija. “Nie sme naviknati na pritisokot i znaeme kako da se nosime so nego. Site igra~i se talentirani, pa ottamu pritisokot ne ni gi vrzuva racete, tuku n$ tera da dademe s$ od sebe, i, ako imame sre}a, da gi ostvarime site pobedi do krajot od prvenstvoto”, veli Novica Veli~kovi}. Sino}a, na Svetskoto prvenstvo vo Turcija se odigraa natprevarite me|u SAD i Angola, odnosno Rusija i Nov Zeland.