Br.121-kapitla-13.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

ILIJA DIMOVSKI

CITIGROUP

NIKOGA[ DA NE SE POVTORI

SVETSKI FINANSISKI LIDER STRANA 18

STRANA 8

ZA PATI[TA POTRO[ENI SAMO 22,7 MILIONI EVRA, A ZA PRUGITE 180.000 EVRA!

NA ZATVORAWE ZATVORAWE, PETOK, 10.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,74% 0 0,18% 0 00,05%

EVRO/DENAR EVRO/DEN DOLAR/DENAR DOLAR/D EVRO/DOLAR EVRO/DO

61,68 48,47 1,27

NAFTA BRENT B EURORIBOR EURORIB

78,16 7 1,42%

INDEKS D NA MA MAKEDONSKA BERZA (10.09) 2.310

MBI 10 MB

2.309 2.308 2.307 2.306 2.305

GRCIJA GRADI AVTOPAT SO ALBANIJA NA SEVER, I SO BUGARIJA NA ISTOK BUGARIJA GRADI AVTOPAT KON GRCIJA, A IZGRADI TRI AVTOPATI OD SOFIJA DO CRNO MORE ALBANIJA GRADI AVTOPAT KON GRCIJA, I AVTOPAT DRA^-KUKS-MORINA DO PRI[TINA I AVTOPAT TIRANA-DEBAR KOSOVO ZA DVE GODINI VLO@I 1,2 MILIJARDI EVRA ZA AVTOPATI[TA, SEGA E AKTUELEN PRAVECOT PRI[TINA-BLACE (MAKEDONIJA) KOMISIJATA ZA @ALBI JA PONI[TI PRVI^NATA ODLUKA

ELEM DOBI DOZVOLA DA KUPI VOZILA VO VREDNOST OD DVA MILIONI EVRA STRANA 4

L MATNATA A D

KAKO SE PRETSTAVUVA MAKEDONIJA NA [ANGAJ EKSPO?

POSETITELI IMA, REZULTATI NEMA STRANA 6

2.304 2.303 2.302 2.301 2.300 01.9

03.9

05.9

07.9

VOVEDNIK STOJAN SINADINOV

KADROVSKA VRTELE[KA STRANA 2

PRIVATIZACIJA VO SLOVENIJA JA DR@I VO “ZALO@NI[TVO” LEARNICATA VO OHRID!? STRANA 10

2 13.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 13 SEPTEMVRI 2010

KADROVSKA VRTELE[KA e e tajna deka premierot Nikola Gruevski od sportovite, osven boksot, najmnogu go qubi fudbalot. Moèbi zatoa, kako glaven menaxer na klubot nare~en Republika Makedonija, ponekoga{ prakticira ne{to od popularnite sovremeni tehniki na upravuvawe. Kako “rosterot”, na primer: menaxerite na golemite klubovi postojano gi menuvaat igra~ite vo ime na formacijata i prilikite vo koi se natprevaruvaat, pa edni se igra~ite za nacionalnoto prvenstvo, drugi za nacionalnite kupovi, a treti za evropskite {ampionski ligi... Samo politi~kite naivci vidoa izvesna kone~nost vo minatonedelniot ot~et na Gruevski za srabotenoto vo negovite vladi vo izminative 4 godini. Normalno e deka po objavuvawe na krajot na nekoj voobi~aen ciklus }e sledat izmeni. Tie zapo~naa so smena na nekolku direktori na razni dràvni upravi i agencii, pa sega politi~kiot seir gi pravi koeficinetite za oblozite dali sleduva rekonstrukcija na vladata. Ili, moèbi, duri i predvremeni izbori?! Vo politi~kata tehnologija na Gruevski, poznata kako permanentna rabota 24/7, ve}e moè da se prepoznae edna druga tradicija, od pred polovina vek, poznata kako Titovata verzija na “Vojna i mir”: “Rabotime kako 100 godini deka }e ima mir, a se podgotvuvame kako utre deka }e izbie vojna”. Kaj Gruevski toa zvu~i kako deka VMRO-DPMNE }e vladee 100 godini, a partiskata hierarhija, od bazata do elitata, e napnata kako utre da ima izbori. Zatoa tuka e najbiten “rosterot”. Makar i kako posakuvana proekcija na sostojbite. Me|utoa, xabe i toj “roster” i postojaniot trening, 24 ~asa na den, 7 dena vo ne-

delata, koga nema na povidok nikakov Roman Abramovi~, kineski novobogata{ ili nekoj {eik od Abu Dabi, koi se podgotveni da iske{iraat stotina milioni evra vo klubot “Republika Makedonija”. Moèbi Gruevski, sli~no kako i @oze Muriwo, e podednakvo oboàvan i omrazen kaj partiskite naviva~i! Sepak, klubot “R. M.” so godini ne uspeva da gi mine kvalifikaciite za najbitnite kupovi, NATO i Evropskata unija. Kako da sme ostanale vo vremeto od pred dve decenii, pa standardnata idila vo menuvaweto na tronot (vlasta) na dvata glavni tabori odvaj povremeno }e bide bide naru{ena so politi~ki nekorektnoto prezemawe na nekoj isturen igra~, kako svoevremeno Milko \urovski od Crvena Yvezda vo Partizan. Ottamu, sli~no kako i vo nekoi strate{ki devizi na prethodnite vladi, kadrite stanuvaat najbitnata stavka vo nivnata rabota. Pa, taka, ovoj funkcioner pokaàl rezultati, pa }e bide staven na onaa funkcija, a onoj funkcioner ne pokaàl rezultatite, pa zatoa }e odi na onaa funkcija. [to menuva, no navistina su{tinski, ako od ~elnikot na agencijata za upravuvawe so konfiskuvan imot napravite ~elnik na dràvniot inspektorat za lokalna samouprava, ili direktorot na agencijata za ekonomski zoni go migrirate vo direkcijata za nafteni rezervi?! Ako potr~ate so simboli~niot odgovor vo stilot na igra~ite na tabla “duplo golo”, }e zgre{ite, bidej}i toa e dobra raka vo frlaweto na kockite. Nema transparenten ot~et nitu od razre{enite, nitu od rotiranite funkcioneri: duri i slu~ajot so Vane Cvetanov, neodamna razre{eniot direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari, ostana so maglovite motivi i rezultati. No, zatoa pak, vo otsustvo na posakuvanite strate{ki

ZA 7 MESECI VLADATA VLO@I 133

ZA PATI[TA POTR 22,7 MILIONI EVRA STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

napredoci kon EU i NATO, vakvite kadrovski “promenadi” stanuvaat silni mirodii vo menijata na politi~kite kujni. Edno od niv veli deka kadrovskata “igranka” vo tretiot e{alon i ne e voved vo vladina rekonstrukcija, tuku amortizirawe na navodnoto koketirawe na li~nosti od vtoriot partiski i vladin e{alon so ideolo{kite “drugari” od vladeja~kata partija na Angela Merkel vo Germanija. Celta bila navodnoto formirawe na preodna vlada, zasilena so li~nosti od MANU, koja bi go prifatila ponudenoto kompromisno re{enie za imeto i vlez vo EU i NATO?! Sepak, do taa ili kakva bilo eventualna razvrska, ostanuva kadrovskata vrtele{ka kako na{a glavna politi~ka zanimacija. Kako da sme kraj nekoj maalski ringi{pil, pa svedo~ime na turkanicata vo koja sekoj saka da svrti po nekoj krug, a po mo`nost i pove}e. “Ringi, ringi, ringi{pil, ti si bratko mnogu miiiil...”. Da, samo {to ovde e mil ringi{pilot na vlasta, a nikomu ne mu se napu{ta toa ~uvstvo na blaga zamaenost. Sigurno ne zatoa {to e lo{o.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

1,6

ilijardi evra }e potro{i Makedonija vo investicii za obnovlivi izvori. Vladata na minatata sednica ja usvoi Strategijata za obnovlivi izvori na energija izgotvena od MANU. Parite }e se tro{at vo slednite 20 godini, a so niv }e se gradat mali i golemi hidrocentrali, vetro i solarni elektrani. Cenata za energijata od obnovlivi izvori ne se presmetuva po istata metodologija kako za termoelektranite. Ovaa struja e poskapa i se o~ekuva zgolemuvawe vo narednite godini od 1,4% do 3,4%. “Ako cenata na elektri~nata energija dotoga{ bide poniska otkolku {to e sega pazarnata, ovoj efekt }e se kompenzira. Energijata dobiena od obnovlivi izvori ima poinakov tretman na globalno nivo, odnosno se definira kako proizvod so posebna cena”, izjavi Fatmir Besimi, minister za ekonomija. Dokolku Makedonija saka da vleze vo Evropskata unija, mora da koristi obnovlivi izvori na energija i toa 21% do 2020 godina, a do 2030 godina, 27%.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Osven vo nekolku kilometri pati{ta, dràvata od po~etokot na godinata vloìla 1,6 milioni evra za izgradba na komunalna infrastruktura, 1,5 milioni evra za ì~arnicata od sredno Vodno do krstot, 4,5 milioni evra za nabavka na gradski avtobusi, 180.000 evra za odrùvawe i izgradba na èlezni~ki prugi i 13.000 evra za izrabotka na dokumentacija za proektot za gasifikacija na zemjata. Za izgradba na klu~nite energetski objekti, kako {to se hidrocentralite êbren, Gali{te i Bo{kov most, ne se potro{eni pari.

ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

d vkupno 133 milioni evra, potro{eni od buxetot za kapitalni investicii vo prvite sedum meseci godinava, samo 22,7 milioni se vloèni vo izgradba na patna infrastruktura. Po mnogute ise~eni lenti i najavi za investicii vo patnata mreà, na teren s$ se sveduva samo na izgradba i rekonstrukcija na nekolku lokalni i regionalni pati{ta, no ne i na klu~nite avtopati od Koridorite 8 i 10. Spored podatocite od Vladata, osven vo nekolku kilometri pati{ta, dràvata od po~etokot na godinata vloìla 1,6 milioni evra za izgradba na komunalna infrastruktura vo op{tinite, 1,5 milioni evra za ì~arnicata od sredno Vodno do krstot, 4,5 milioni evra za nabavka na gradski avtobusi, 180.000 evra za odrùvawe i izgradba na èlezni~ki prugi i 13.000 evra za izrabotka na dokumentacija za proektot za gasifikacija na zemjata. Nema podatoci za in-

Koncesijata na avtopatite, koja be{e najavena pred dve godini, s$ u{te e vo faza na izbor na koncesioner. Zasega e poznato deka se zainteresirani osum kompanii. No od Ministerstvoto za transport i vrski ne gi ka`uvaat imiwata na kompaniite, a treba da se izjasnat koi od niv }e se kvalifikuvaat za da u~estvuvaat vo koncesija od vakov vid. Predvideno e 380 kilometri pati{ta, koi treba da se izgradat na nivo na avtopat, da se dadat vo dva paketi. Vkupnata vrednost na koncesijata za dvata paketi iznesuva pribli`no edna milijarda evra, vo vremetraewe od 35 godini, a pati{tata bi trebalo da bidat zavr{eni za osum godini od sklu~uvawe na dogovorot za koncesija.

vesticiite vo spomenicite od proektot “Skopje 2014”, nitu pak za izgradbata na socijalnite stanovi i isto~nata i zapadnata tribina na gradskiot stadion vo Skopje. Za izgradba na klu~nite energetski objekti, kako {to se hidrocentralite ^ebren,

Gali{te i Bo{kov most, ne se potro{eni pari. Ekspertite ja kritikuvaat vlasta i smetaat deka mora da se promeni na~inot na tro{ewe na parite od buxetot, so cel pove}e da se vlo`uva vo kapitalni proekti koi nosat ekonomski razvoj

NAVIGATOR

13.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

VIZIONER

ZORAN KOWANOVSKI

BARAK OBAMA

ALEKSANDAR PETREVSKI

TONI BLER

RM gi sredi pla`ite vo Prespa i godinava A gi vrati turistite na

ov finansiski plan N te`ok 50 milijardi dolari treba da otvori

e e ~udo {to Ohrid ora{e da se ima{e neuspe{na turisN M otka`e od li~nata ti~ka sezona koga brodovite promocija na knigata

Prespanskoto ezero

novi rabotni mesta vo SAD preku izgradba na patna infrastruktura

ostanaa zakotveni, kradcite “haraa” po pla`ite, a se slu~i i ubistvo

zatoa {to sobra pove}e protestanti otkolku ~itateli

MILIONI EVRA VO KAPITALNI PROEKTI

RO[ENI SAMO A, A ZA PRUGITE 180.000 EVRA! Spored podatocite od Vladata, dràvata vloìla 1,6 milioni evra za izgradba na komunalna infrastruktura, 1,5 milioni evra za ì~arnicata od sredno Vodno do krstot, 4,5 milioni evra za nabavka na gradski avtobusi i 13.000 evra za izrabotka na dokumentacija za proektot za gasifikacija

1,6

1,5

milioni evra se investirani od buxetot vo izgradba na komunalna infrastruktura

milioni evra se potro{eni za `i~arnicata na Vodno

na zemjata, a pomalku da se tro{i za tekovni potrebi. Profesorot od Ekonomskiot fakultet, Mihail Petkovski, poddrùva poagresivno vloùvawe vo infrastrukturni proekti za podobruvawe na konkurentnosta na zemjata. “Vo sledniot period vlasta }e treba mnogu pove}e da vloùva vo izgradba na patna, èlezni~ka, energetska i informaciska infrastruktura, kako i vo obrazovanieto. Poddrùvam zgolemuvawe na kapitalnite investicii, duri i po cena na zadolùvawe na dràvata. Fiskalnata politika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast”, ocenuva Petkovski.

Ko~ani–[tip, Miladinovci– [tip i Miladinovci–[tip preku Sveti Nikole, kako i vr{ewe na rabotite na odr`uvawe, rekonstrukcija, naplata na patarina i koristewe na patnite pravci Miladinovci–Skopje i obikolnicata na Skopje. Vo vtoriot paket se patnite pravci Stenkovec–Blace, Gostivar–]afasan, Gostivar– Bukoj~ani–Ki~evo, Ki~evo– Trebeni{te, Trebeni{te– Ohrid, Trebeni{te–Struga, Struga–]afasan, Struga– Podmoqe i pravecot Gostivar-Tetovo-Skopje. Spored Ministerstvoto za transport, vkupnata vrednost na koncesijata za dvata paketi iznesuva pribli`no edna milijarda evra, vo vremetraewe od 35 godini, a pati{tata bi trebalo da bi-

Grcija vo momentot gradi avtopat {to ja povrzuva zemjata so Albanija na sever, i so Bugarija na istok, koj e re~isi gotov. Istata trasa ja gradi i Bugarija. Zemjata se povrzuva so avtopat od Grcija kon Romanija i Srbija.

380 KILOMETRI AVTOPAT ^EKAAT SO GODINI Koncesijata na avtopatite, koja be{e najavena pred dve godini, s$ u{te e vo faza na izbor na koncesioner. Zasega e poznato deka se zainteresirani osum kompanii, a od Ministerstvoto za transport i vrski ne gi ka`uvaat imiwata na kompaniite. Vo naredniot period Ministerstvoto treba da se izjasni koi od niv } e se kvalifikuvaat za da u~estvuvaat vo koncesija od vakov vid. Predvideno e 380 kilometri pati{ta, koi treba da se izgradat na nivo na avtopat, da se dadat vo dva paketi. Vo prviot paket se patnite pravci Kriva Palanka– Romanovce, Kriva Palanka– Stracin, Stracin–Romanovce,

dat zavr{eni za osum godini od sklu~uvawe na dogovorot za koncesija. Procenkite na Ministerstvoto se deka do krajot na godinata }e se znae koncesionerot, koj do sredinata na 2011 godina bi trebalo kone~no da po~ne da gradi. Vo momentov vo zemjava se gradat i rekonstruiraat samo nekolku lokalni i regionalni pati{ta. Od Agencijata za pati{ta velat deka na teren se raboti na deset regionalni patni pravci, me|u koi IlindenKalu|erec, R`ani~ino-Sveti Nikole, Stracin-Probi{tip, Makazi-granica so Grcija, Prilep-Makedonski Brod, Prilep-Krivoga{tani, Prevalec-Smojmirovo, StrumicaDojran, Kolomot-s. Blizansko

i Kowsko-Smrdliva voda. Od Agencijata uveruvaat deka do 2012 godina e predvideno da se izgradat 15 regionalni patni pravci. REGIONOT GRADI Mihail Petkovski INFRASTRUKUNIVERZITETSKI PROFESOR TURA SO POLNA PAREA Vo sledniot period, vlasta Vo me|uvreme, dode}e treba mnogu pove}e da ka Makedonija tapka vloùva vo izgradba na vo mesto, zemjite od patna, èlezni~ka, enregionot, Albaniergetska i informaciska ja, Srbija, Kosovo, infrastruktura, kako i vo Bugarija i Grcija, obrazovanieto. Poddrùvam intenzivno rabotat zgolemuvawe na kapitalna podobruvawe na nite investicii, duri i po patnata infrastrukcena na zadolùvawe na tura i regionalno dràvata. Fiskalnata polipovrzuvawe, vo koe tika mora da go pottiknuva na{ata zemja e zaoekonomskiot rast. bikolena. Grcija vo momentot gradi avtopat {to ja povpove}e od edna milijarda rzuva zemjata so Albanija evra za novi pati{ta, a na sever i so Bugarija na gotov e i patot od Tirana istok, koj e re~isi gotov. do albanskata granica, Istata trasa ja gradi i Bu- kaj Debar. Kosovo za dve garija. So avtopat zemjata godini investira{e 1,2 se povrzuva od Grcija kon milijardi evra vo nova Romanija i Srbija. patna infrastruktura, a I Albanija, isto taka, na prioritet vo momentov e golemo go gradi avtopatot izgradbata na patot do kon Grcija. So poseben Blace, na granicata so pat Albanija preku Dra~- Makedonija. Kuks-Morina se povrza so Godinava, pak, Srbija so Pri{tina. Zemjata 1,6 milijardi evra }e samo minatata gi modernizira svoite godina potro{i pati{ta. ]e gradi {est novi patni pravci, a prioritet e Koridorot 10, koj vo izminative nekolku godini se gradi intenzivno.

I Albanija, isto taka, na golemo go gradi avtopatot kon Grcija. So poseben pat Albanija preku Dra~-Kuks-Morina se povrza so Pri{tina. Zemjata samo minatata godina potro{i pove}e od edna milijarda evra za novi pati{ta, a gotov e i patot od Tirana do albanskata granica, kaj Debar. Kosovo za dve godini investira{e 1,2 milijardi evra vo nova patna infrastruktura, a prioritet vo momentov e izgradbata na patot do Blace, na granicata so Makedonija.

dlukata na Srbija da ja usoglasi rezolucijata za Kosovo so 27-te ~lenki ki na EU i da po~ne so dijalog da go re{ava problemot ne zna~i ~i deka Boris Tadi} e predavnik ik i deka se otkaùva od Kosovo, vo, kako {to be{e etiketiran od srpskata opozicija i del od javnosta. Naprotiv, promenata ata na stavot e u{te edna lidererska odluka na Tadi} so koja oja & dava mo`nost na Srbija so site diplomatski sredstva da go brani svojot integritet i legitimniot interes na Kosovo, pritoa po~ituvaj}i gi pravata na albanskiot narod. Ovaa odluka na Belgrad e pove}e od dobra za dràvata pred s$ vo uslovi koga Srbija saka da vleze vo Evropskata unija. Na ovoj na~in Belgrad i Pri{tina }e po~nat dijalog i preku nego }e gi re{at prakti~nite pra{awa koi gi pogoduvaat dvete strani. Napredokot na toj plan nema da odi brzo, bidej}i nitu edna od stranite ne e podgotvena za otstapki, no prviot ~ekor koj go prezema Belgrad so usvojuvawe na rezolucijata pokaùva deka ima volja da go re{i problemot. So ova Srbija vo dekemvri, koga

BORIS TADI] }e se odrì posledniot samit, najverojatno }e se dobliì u{te pove}e kon EU, iako toa zavisi i od pronao|aweto na Ratko Mladi}, no promenata na srpskata pozicija okolu kosovskata nezavisnost e silen pokazatel za ispravnosta i silinata na politikata na pottiknuvawe i na davawe primeri. Vlasta vo Belgrad vide kolku golem napredok ima Slovenija po vleguvaweto vo EU, a gleda i kako so zabrzani ~ekori odi vo toj pravec i Hrvatska, pa Srbija ne saka da zaostane na evropskiot pat, so {to èlbata za priklu~uvawe vo Evropskata unija se pokaà posilna od gor~inata.

GUBITNIK

GI POBRKAL LON^IWATA

inisterot za nadvore{ni raboti ti Antonio Milo{oski ki po s$ izgleda gi zbrkal rabotite. Po poslednata izjava na {efot na evropskata diplomatija, Ketrin E{ton, on, deka za da ima napredokk za Makedonija na evropski ski plan, pra{aweto za imeto eto mora da se re{i, tovarot ot na odgovornosta toj go prefrla kaj ju`niot sosed. ed Dodeka briselskite diplomati alarmiraat deka Makedonija kone~no treba da razbere deka bez zatvoreno pra{awe za imeto zemjata nema da ima napredok vo integraciite, Milo{oski ~eka pozitiven izve{taj od EU i vinata ja prefrla na drugata strana. Po s$ izgleda ministerot gi pome{al ulogite. Grcija ve}e e ~lenka na EU i ne pregovara za nikakva pozicija tuku Makedonija. Ministerot prodol`uva, pred evropskite kolegi, da lobira za makedonskata pozicija, datum za pregovori, pa re{enie za imeto,

ANTONIO MILO[OSKI iako od site evropski institucii stignaa izjavi deka toa e nevozmo`na misija, po~etokot na pregovorite go bazira na iskrenosta na gr~kata strana. Kolku e Makedonija blisku ili daleku od EU ne zavisii od toa kolku e gr~kata strana iskrena, tuku kolku e Makedonija podgotvena da gi re{i spornoto pra{awe. Milo{oski, kako minister za nadvore{ni raboti bi trebalo da znae deka nitu edna diplomatija ne treba i ne se bazira na iskrenost.

MISLA NA DENOT

BE[E MNOGU TE[KO. NEMAV MNOGU MO@NOSTI. SE SE]AVAM, VO OSNOVNO UÎLI[TE EDNA UÎTELKA MI REÊ: TI, MLADO MOMÊ, NEMA[ NIKAKVA IDNINA

XON ILHAN AVSTRALIEC SO TURSKO POTEKLO, EDEN OD NAJBOGATITE LU\E NA KONTINENTOT

4 13.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PO^NA NASTAVATA

...PRIVEDEN PORANE[NIOT PRETSEDATEL

...PROBLEMI VO EVROPSKIOT PARLAMENT

Josipovi} vo u~eni~ka klupa

Momir Bulatovi} pijan predizvika soobra}ajka

Baroso ne gi kazni evropratenicite

retsedatelot Ivo Josipovi} im go razveseli prviot u~ili{en den na decata vo Hrvatska. Nekoi od niv vo u~ili{nite klupi go do~ekaa tokmu pretsedatelot.

omir Bulatovi}, porane{niot pretsedatel na Crna Gora i premier na SR Jugoslavija, vo pijana sostojba e priveden vo policiska stanica, bidej}i odbil alkotest otkako predizvikal soobra}ajna nesre}a.

ELEM DOBI DOZVOLA DA KUPI VOZILA VO VREDNOST OD DVA MILIONI EVRA Dr`avnata Komisija za `albi po javni nabavki & odobri na ELEM da kupi “audi A6” od 60.000 evra za menaxerite, {est avtomobili “audi A4” i tereneci “lend rover” po cena do 70.000 evra.

poposka@kapital.com.mk

lektrani na Makedonija (ELEM), sepak }e potro{i okolu dva milioni evra za da kupi 65 novi vozila, doznava “Kapital”. Dràvnata komisija za àlbi po javni nabavki & odobri na ELEM da kupi “audi A6” od 60.000 evra za menaxerite, {est avtomobili “audi A4” i tereneci “lend rover” po cena do 70.000 evra. Poslednata odluka na Dràvnata komisija, koja àlbite na avtodistributerite Avtonova i Euroimpeks gi otfrli kako neosnovani i so toa odlu~i vo korist na ELEM, e sprotivna na taa {to be{e donesena pred tri meseci. Toga{ Komisijata go stopira tro{eweto na ELEM so obrazloènie deka kompanijata nema precizen finansiski plan kako }e gi otpla}a vozilata vo slednite tri godini, poradi {to go poni{ti tenderot. Faktot deka ELEM e dràvna kompanija bil dovolen za pretsedatelkata na Komisijata, Maja Malahova, da bara od Elektrani na Makedonija da ja ispolni obvrskata od Zakonot za javni nabavki za ga-

vozila }e kupi ELEM za {to }e potro{i dva milioni evra

rancii za pari~no pokritie na nabavkata. Vo odbrana na prvi~no donesenata odluka, Malahova tvrdi deka Zakonot za javni nabavki vaì za site dràvni organi i iako ELEM ne e direkten buxetski korisnik, sepak e vo dràvna sopstvenost i mora da ima garancii za pari~no pokritie na javna nabavka. “Postapivme po odlukata na Upravniot sud koj ocenil deka Komisijata odlu~uvala po slu`bena dol`nost i so toa go povredila Zakonot za javni nabavki koga finansiskiot plan na ELEM go cenela od aspekt na obezbedenite pari za sproveduvawe na tri godi{nata javna nabavka. Toa spored Sudot, ne moèlo da bide predmet na ispituvawe na Dràvnata komisija po slu`bena dol`nost. No, jas smetam deka ne e taka”, objasnuva Malahova. ^lenovi na Komisijata za “Kapital” otkrivaat deka na sednicata {to se odràla kon krajot na avgust se odlu~ilo

3 FAKTI ZA...

1,9% 7,5% 17%

SE POVISOKI TRO[OCITE ZA @IVOT VO AVGUST GODINAVA, VO SPOREDBA SO ISTIOT MESEC LANI SE ZGOLEMENI TRO[OCITE NA GRA\ANITE ZA DOMUVAWE, VODA, STRUJA, GAS I DRUGI GORIVA, [TO E NAJGOLEM RAST SE POEVTINI FINANSISKITE USLUGI, [TO E NAJGOLEMO NAMALUVAWE NA @IVOTNITE TRO[OCI

àlbite na distributerite Avtonova i Euroimpeks da se odbijat kako neosnovani. Avtonova i Euroimpeks osporuvaa deka vo tenderskata postapka za zemawe novi vozila na lizing ne se odbral najpovolniot ponuduva~. Odlu~eno be{e 65 vozila ELEM da gi kupi od Por{e Makedonija, Automakedonija i od Automotiv grup. Otkako Dràvnata komisija ja stopira nabavkata na vozilata vo vrednost od dva milioni evra, direktorot na ELEM, Vlatko îngoski, re{i nabavkata da ja brani pred Upravniot sud. Odlukata na îngoski vo vreme na kriza da kupuva vozila vo vrednost od blizu dva milioni evra e sprotivna na vladinite vetuvawa za {tedewe. Potrebata od duri 65 novi vozila ELEM ja brani so zastareniot vozen park, koj ne bil dovolno bezbeden za vrabotenite. Svesen e deka nabavkata e golema, no toa ne trebalo da se povrzuva so momentot na kriza. “Da povtoram, ne stanuva zbor za nabavka na vozila, tuku za usluga lizing na lesni vozila za potrebite na kompanijata zaradi celosno zastareniot vozen park vo proesek postar

vo Unijata”.

DVA, TRI ZBORA

KOMISIJATA ZA @ALBI JA PONI[TI PRVI^NATA ODLUKA

KATERINA POPOSKA

unija ne gi kazni so pomala dnevnic evropratenicite koi ne prisustvuvaa na obra}aweto na pretsedatelot Enavropskata Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, za “sostojbite

od 10-12 godini i izminati nad 300.000 kilometri. Dali vie bi se ~uvstvuvale bezbedno vo takvi vozila? Ne treba da se me{a krizata so nabavkata na vozila zatoa {to i vo kriza nie morame da rabotime i da proizveduvame struja, a vozilata ni se neophodno potrebni za rabota. Vpro~em i drugi kompanii pravat vakvi golemi nabavki na vozila. Mese~nite tro{oci za odrùvawe na postojniot zastaren vozen park se pogolemi od mese~nata rata za novite lizing-vozila.” objasnuva direktorot na ELEM, îngoski. Lani dràvnata kompanija za proizvodstvo na elektri~na energija kupila osum terenski, ~etiri patni~ki vozila i kombi vo vrednost od 600.000 evra.

“SAD, Japonija i Evropa go ispukaa celiot arsenal antikrizni merki i sega se bespomo{ni vo borbata protiv recesijata. Za ovaa sostojba se vinovni rabotodavcite koi so brutalni rezovi skratija 8,4 milioni rabotni mesta” NURIEL RUBINI ekonomist od SAD

“Nema potreba od doa|awe na MMF vo Hrvatska i nikoj vo Vladata za toa ne razmisluva nitu zboruva. Apsolutno ne e potreben nikoj drug od nas samite. Nie vo Hrvatska, a pred s$ vladata, apsolutno mo`e i mora da sprovede programa za ekonomsko zazdravuvawe” JADRANKA KOSOR premier na Hrvatska

“Ministerot za vnatre{ni raboti i {efot na policijata na Avstrija mi rekoa deka krunskite svedoci vo istragata za Hipo banka }e bidat od Hrvatska. Treba da se istra`at 20 milioni stranici dokumenti” IVICA DA^I] minister za vnatre{ni raboti na Srbija

GADGETS

PROCENKI... VLADIMIR PUTIN premier na Rusija

JU@EN POTOK ]E BIDE IZGRADEN BRZO KAKO I SEVEREN POTOK

Gasovodot Ju`en potok }e bide izgraden isto taka brzo kako i Severen potok, dodeka rivalskiot Nabuko ima mali {ansi za uspeh. Izgradbata na Severen potok e ve} e po~nata, bez ogled na te{kotiite, i niz gasovodot idnata godina }e minuva gas. Nie s$ rabotime brzo. Na krajot na idnata godina vo noemvri, prvite koli~ini gas treba da stignat do potro{uva~ite vo Germanija. Isto taka brzo }e rabotime i na Ju`en potok. Nabuko ima mali {ansi za uspeh, so ogled na toa deka glavniot problem e otsustvo na garantiran obem na gas, nedostig od izvori za popolnuvawe na toj sistem. Rusija tamu nema ni{to da ispora~uva. Vo Iran nao|ali{tata ne se razraboteni, vo Azerbejxan e mala koli~inata, i osven toa, Azerbejxan potpi{a dogovor za isporaka na gas na Rusija.

NOV TABLET NA TOSHIBA

oviot tablet na Toshiba e baziran na platformata Android 2.2, a go pokrenuva Tegra 2 ~ipot na nVidia. Ima ekran od 10,1 in~i, nudi mo`nost za vmreùvawe so Bluetooth 2.1+EDR, pa gi poddrùva wireless standardite 802.11 b/g/n i konekcija so 3G mreà. Folio raspolaga so 16GB interna memorija, ima vgradena kamera, mini

HDMI port, USB 2.0 i SD/ MMC ~ita~ za kartici. Koga e vo pra{awe softverot, novata ma{ina na Toshiba ima instalirani Opera Mobile, Toshiba Media Player, FBReader, Fring, Document to Go i Evernote. Ona za {to mnogumina zabele`uvaat, pokraj „evtiniot izgled” i lo{ata rezolucija na ekranot, e i vekot na traewe na baterijata koj iznesuva 7 ~asa.

POLITIKA

13.09.2010

UTVRDENI NEPRAVILNOSTI VO RABOTATA NA MINISTERSTVOTO ZA OBRAZOVANIE

rekr{uvawa na zakonot za javni nabavki i nezakonski tro{ewa vo Ministerstvoto za obrazovanie, utvrdi Dr`avniot zavod za revizija. Detektirani se i niza nepravilnosti vo sproveduvaweto na proektot Kompjuter za sekoe dete. Spored revizorskiot izve{taj za nabavka na klupi, stol~iwa i elementi za ku}i{ta za kompjuteri, Ministerstvoto na firmata snabduva~ trebalo

da & plati 3,6 milioni evra. Iako kompjuterite ne stignale navreme ministerstvoto ne ja nalatilo kamata za docneweto na isporakata, nitu obezbedilo bankarska garancija od istata kompanija. Dr`avniot revizor vo ovoj slu~aj ne ka`uva za kolkava suma e o{teten buxetot. [tetata ne e precizirana nitu za nezakonitostite vo ramkite na proektot za prevod na knigi od stranski avtori, koga porane{niot

minister Stojanovski sklu~il dogovor so {est izdava~ki ku}i za pe~atewe na 66 naslovi. Bile isplateni 500 iljadi evra, no knigite voop{to ne stignale. Nepravilnosti ima i vo raboteweto na aktuelniot minister Todorov. Za proektot Besplatni u~ebnici isplaten e avans od 132 iljadi evra pogolem od zakonski predvidenata suma, no otkako ja utvrdil gre{kata, Todorov ja popravil..

UTVRDENA PRAVNATA RAMKA ZA POPISOT, PROCESOT ]E GO SLEDI EUROSTAT

ozdadeni se site potrebni pravni osnovi za realizirawe na popisot na naselenieto koj }e se odrì od 1-vi do 15-ti april idnata godina. Popisot }e go sprovede Dràvnata popisna komisija vo sorabotka so Dràvniot zavod za statistika, a }e go sledi EUROSTAT, informiraa vicepremierot zadolèn za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdulakim Ademi i ministerot za pravda, Mihajlo

Manevski. Spored Ademi, celta na Vladata e vo procesot da se vklu~at site institucii, da se obezbedi zastapenost na site zaednici, vo site nivoa i organi za popis, da se obezbedi upotreba na jazicite, {to }e rezultira so transparentnost, po~ituvawe na standardite, doverba i prifa}awe na rezultatite od site faktori vo zemjata i vo stranstvo. Toj povika celiot proces da ne se partizira i politizira. Popi{uvaweto }

e se sproveduva na makedonski jazik i kirili~no pismo, a vo delovite od zemjata kade {to pove}e od 20 procenti se pripadnici na nemakedonskata etni~ka zaednica, naselenieto }e mo`e da se izjasnuva po sopstven izbor, na makedonski jazik ili na jazikot na etni~kata zaednica. Vo procesot na popi{uvawe da u~estvuvaat 18. 500 lica, a procenkata e deka istiot }e ~ini okolu 14 milioni evra.

SMENA NA DIREKTORI OD TRETIOT E[ALON

USPE[NI REZULTATI ILI KOZMETI^KI PROMENI?!

Dodeka pogolemiot del od direktorite koi bea smeneti i(li) rotirani na drugi funkcii smetaat deka bile uspe{ni vo svojata rabota, opozicijata smeta deka promenite se rezultat na vnatrepartiski pazarewa vo VMRO-DPMNE.

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

menata na direktorite od tretiot e{alon na vlasta koja se slu~i neodamna, bila del od tekovnata rabota na Vladata. Na pogolemiot broj od direktorite koi se smeneti im istekol mandatot od 4 godini, veli za “Kapital”, Martin Martinoski portparolot na Vladata. Za ostanatite direktori koi ne go ispolnile ~etirigodi{niot mandat na ~elo na nekoja javna institucija, a se smeneti, stanuva zbor za rokada. “Za onie direktori za koi e konstatirano deka dobro rabotele vo resorot koj {to go vodele, be{e predlo`ena nivna smena so cel da bidat postaveni vo drugi institucii kade {to e konstatirano deka e potrebno zajaknuvawe na kapacitetite i podobruvawe vo nivnata rabota”, veli Martinoski. Odlukata na Vladata bila donesena vo vtornikot, no poradi praznicite, re{enijata so odlukata na Vladata bile isprateni vo petokot. Ottamu gi otfrlaat {pekulaciite deka smenata na direktorite pretstavuva voved vo re-

konstrukcijata na Vladata. I Van~o [ehtanski, dosega{niot direktor na Agencijata za upravuvawe so odzemen imot, veli deka e zadovolen od svojata rabota vo Agencijata. “Jas bev postaven na ~elo na Agencijata so cel da ja razrabotam i da ja zastanam na zdravi noze. Jas toa i go napraviv. Od oktomvri minatata godina, od koga funkcionira Agencijata, vo Buxetot na dràvata se doneseni 15 milioni evra so pomo{ na konfiskacija na imot koj e steknat na kriminalen na~in, me|u koi i od edni od najte{kite korupciski slu~ai vo dràvava kako Ba~ilo, Daravelski, Slavija i drugi”, veli [ehtanski za “Kapital”. Moeto pozitivno rabotewe vo Agencijata e o~igledno, a istoto o~ekuvam da go postignam i na novoto direktorsko mesto vo Dràvniot inspektorat za lokalna samouprava, dodava [ehtanski. “Inspektoratot e taze formiran. Negovata zada~a }e bide da vr{i kontrola na raboteweto na op{tinite. Jas o~ekuvam deka i tuka }e ostvaram pozitivni rezultati vo raboteweto kako i vo Agencijata”, veli [ehtanski. Direktorot na Direkcijata za tehnolo{ko-industriski

razvojni zoni, Marjan Jovanov, za “Kapital” izjavuva deka s$ u{te go nema dobieno re{enieto od Vladata za negovata smena i nazna~uvawe na ~elnoto mesto vo Direkcijata za zadolìtelni rezervi na nafta i nafteni derivati. “Mojot i mandatot na Upravniot odbor na Direkcijata iste~e na 9-ti septemvri. Jas u{te pred eden mesec ja informirav Vladata deka na{iot mandat istekuva. Vo tekot na na{iot mandat nie gi izvr{ivme site aktivnosti koi bea predvideni soglasno rabotata na Direkcijata”, veli Jovanov. Toj ne go komentira{e nitu negovoto postavuvawe za prv ~ovek na Direkcijata za zadolìtelni rezervi na nafta i nafteni derivati. Spored nego, vo vakvi slu~ai Vladata moè da im go prodolì mandatot dokolku bila zodovolna od nivnata rabota, da gi raspredeli po drugi institucii ili, pak da odlu~i deka tie pove}e nema da bidat na ~elo na nekoja dràvna institucija. Od Vladata potenciraat deka slu~ajot so direktorot na Biroto za lekovi, Il~o Zahariev, za koj se krena najmnogu vreva e ~ist. Negoviot mandat istekol na 5-ti septemvri

MARJAN JOVANOV

VAN^O [EHTANSKI

IL^O ZAHARIEV

Dosega{en direktor na Direkcijata za tehnolo{koindustriski razvojni zoni, a so poslednata izmena nov direktor na Direkcijata za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati.

Dosega{en direktor na Agencijata za upravuvawe so odzemen imot, a so poslednata izmena nov direktor na Dr`avniot inspektorat za lokalna samouprava.

dosega{en direktor na Biroto za lekovi, nov direktor na . . . ?

so {to toj avtomatski ne e pove}e direktor na Biroto. No, se dodeka ne bide izbran nov direktor na ~elo na ovaa institucija, Zahariev }e prodol`i da odi na rabota, velat od Vladata. Informaciite deka na ~elo na Biroto } e bide postaven Sa{o Stefanovski, pretsedatel na podmladokot na VMRODPMNE, od Vladata gi narekoa ~isti {pekulacii. I Zahariev, za “Kapital”, potvrduva deka i deneska }e bide na svoeto rabotno mesto. “Jas s$ u{te nemam primeno ni{to oficijalno kako odluka na Vlada

za mojata smena. Spored rezultatite koi gi postignav vo Biroto moàm da kaàm deka sum prezadovolen od mojata rabota i so ogled na toa i bi o~ekuval da bidam povtorno imenuvan za u{te eden mandat”, veli Zahariev. Komentiraj}i dali o~ekuva u{te eden mandat vo Biroto ili preraspredelba na nekoja druga direktorska pozicija, Zahariev veli deka toj cel ìvot rabotel vo farmacijata. “Jas po profesija sum farmacevt, toa go raboam cel ìvot i ne bi mi odgovaralo nitu, pak sakam nekoe drugo direktorsko mesto koe nema da

bide povrzano so mojata struka”, dodava Zahariev. Od opozicionata SDSM za “Kapital” velat deka poslednite kadrovski promeni na rakovoditelite na glavnite dr`avni institucii ne pretstavuvaat ni{to drugo osven kozmeti~ka korekcija i odraz na vnatrepartiskite pazarewa vo VMRO-DPMNE. Od SDSM velat deka dosega{nite i idnite prvi lica na ovie institucii i ponatamu }e bidat samo marioneta vo racete na Nikola Gruevski. So nitu edna smena ne mo`e da bide nadomesten nedostigot na idei na vladeja~kata partija za re{avawe na problemite na gra|anite, velat od SDSM.

GRADE@NA PARCELA GI SKARA VMRO-DPMNE I SDSM MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ivogradba vo op{tina Karpo{, pretstavuva gradili{teto koe se nao|a kaj Mle~niot restoran vo Taftalixe, a edinstveniot nadle`en za toa, Stev~o Jakimovski, uporno mol~i, obvini v~era portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski. „Na atraktivna lokacija vo op{tinata Karpo{, vo strogiot urban centar, na povr{ina od nekolku iljadi kvadratni metri nezakonski se gradi. Ovoj objekt, koj verojatno }e bide namenet za proda`ba e

objekt od koj }e se ostvari enormna suma na zarabotka”, izjavi Bi~ikliski. Finansierot na divogradbata javno prizna deka nemal odobrenie za gradba, a gradona~alnikot od SDSM, Jakimovski, i pokraj toa dozvolil objektot da startuva so gradba bez neophodnata dokumentacija, dodava Bi~ikliski. Od VMRO-DPMNE pra{uvaat dali se raboti za u{te edna divogradba kako kompleksot Lumiks, Tifani eden i dva, Kineskiot yid vo Gradskiot park koi niknuvale vo vremeto na SDSM. Gradona~alnikot Jakimovski ekpresno reagira{e

na obvinuvawata na VMRODPMNE. Toj veli deka nitu dozvolil, nitu }e dozvoli vo Op{tina Karpo{ da niknuvaat divogradbi i da se pravi kakov bilo kriminal. “Za gradili{teto, za koe vo o~aj se fati VMRO-DPMNE, grade`niot inspektor

na Op{tina Karpo{ ve} e donel re{enie za negovo zatvorawe”, izjavi Jakimovski. So toa VMRO-DPMNE u{te edna{ si dade avto gol, dodava Jakimovski. Toj & pora~a na vladeja~kata partija, kriminalot da si go bara vo sopstvenite

redovi. „ Gruevski i VMRO DPMNE namesto da pra{uvaat, treba na javnosta da & odgovorat zo{to nivniot v.d. gradona~alnik na Karpo{, Sa{a Dimi}, izdal lokaciski uslovi i naplatil komunalii za istata grade`na parcela,

iako toa bilo protivzakonski”, veli Jakimovski. Toj potseti deka za kriminalot so grade`ni parceli na Gruevski i familijata dovolno e da se spomene posledniot primer so novata megalomanska grade`na parcela vrz Ju`niot bulevar vo centarot na Skopje.

6 13.09.2010

KAKO SE PRETSTAVUVA MAKEDONIJA

POSETITELI IMA, ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

ominaa ~etiri meseci otkako sve~eno be{e otvorena najgolemata svetska izlo`ba [angaj ekspo 2010, na koja se pretstavuvaat 190 zemji i pove}e od 50 me|unarodni organizacii. Dodeka drugite zemji na sekoj moèn na~in se obiduvaat da se promoviraat pred svetot, da gi pretstavat svoite kapaciteti, prirodni ubavini, kultura i tradicija, da sklu~at dogovori, da privle~at investitori, se ~ini deka Makedonija ne gi iskoristuva vo celost mo`nostite {to gi nudi ovaa svetska manifestacija. Osven sve~enoto otvorawe na makedonskiot paviljon, koj e vo oblik na p~elino gnezdo, nema informacii za golem interes, vpe~atoci i pofalbi na posetitelite. Od Ministerstvoto za ekonomija, odnosno od kabinetot na zamenik-ministerot za ekonomija, Metodij Haxi-Vaskov, koj e nacionalen komesar na Makedonija na [angaj ekspo, dosega samo edna{ izlegoa so informacii, iako be{e najaveno deka sekoj mesec }e ima pres-konferencii na koi javnosta }e bide izvestena za aktivnostite i za posetenosta na paviljonot. Iako na 7 septemvri se odrà proslava na nacionalniot den i na makedonskiot {tand vo [angaj, informaciite se mnogu {turi. Makedonskiot nacionalen den na svetskata izlo`ba [angaj ekspo be{e odbeleàn so intonirawe na makedonskata himna i so podignuvawe na znameto vo Ekspo centarot. Posetitelite gi zabavuva{e makedonskiot virtuoz na pijano, Simon Trp~evski, koj pokraj klasi~ni kompozicii na svoeto pijano gi izvede i makedonskite izvorni pesni “Na Struga du}an da imam” i “Servez Donka”. Osven zamenikministerot, Metodij Haxi-Vaskov, na 7 septemvri vo [angaj bil i ministerot za trud, Xeqal Bajrami. “Dolgo se podgotvuvame za proslava na nacionalniot den

Po ~etiri meseci od zapo~nuvaweto na najgolemata svetska izlo`ba vo [angaj, drugite zemji gi sumiraat rezultatite od promocijata na svojata dràva pred svetot. Makedonija, koja prvpat e na [angaj ekspo, se pretstavuva skromno. Iako ima interes od posetitelite, konkreten dogovor ili uspeh zasega nema na Makedonija na [angaj ekspo, bidej}i sakavme na najdobar moèn na~in da gi pretstavime ubavinite na na{ata dràva. Pred gostite vo makedonskiot paviljon so svojata maestralna izvedba na klasi~ni dela nastapi makedonskiot virtuoz Simon Trp~evski, koj be{e silno pozdraven od publikata”, izjavi Haxi Vaskov vo telefonskiot razgovor so “Kapital”, vedna{ po zavr{uvaweto na ovoj nastan vo [angaj. Kako {to n$ informira{e, makedonskata delegacija bila primena od nacionalniot komesar na Kina za [angaj ekspo, koj go posetil makedonskiot paviljon. “Bevme primeni od kineskata vladina delegacija, predvodena od

nacionalniot komesar za [angaj ekspo, koi bea prijatno iznenadeni od makedonskiot paviljon, pred s$ poradi negovata specifi~na konstrukcija vo forma na p~elino gnezdo. Po zavr{uvaweto na nastanot, nie go posetivme kineskiot paviljon, kade {to razmenivme zaedni~ki iskustva”, objasnuva Haxi-Vaskov. Spored nego, od po~etokot na svetskata izlo`ba, koja zapo~na vo maj, dosega makedonskiot {tand go posetile pove}e od eden milion posetiteli i vo narednite nekolku meseci o~ekuvaat toj broj da se zgolemi. “Dosega makedonskiot paviljon vo [angaj go posetile 1,2 milioni

posetiteli, a prose~no pominuvaat po 8-9.000. Vo nekoi denovi, posebno za vreme na letnite odmori, {tandot go posetuvaa i po 18.000 posetiteli dnevno”, veli Haxi-Vaskov. Toj e zadovolen od toa kako dosega se odvivaat rabotite na makedonskiot {tand i promocijata na Makedonija, a kako poseben fragment koj }e mu dade {arm }e bide izrabotkata na filigrani. “Za dve nedeli e planirano na makedonskiot paviljon da doneseme profesionalen izrabotuva~ na filigrani, koj pred posetitelite vo `ivo }e izrabotuva makedonski filigrani. Ova }e bide eden na~in na promocija na makedonskata kul-

tura i tradicija pred svetot”, veli Haxi-Vaskov. MAKEDONIJA SKROMNA Makedonija ne odvoi nitu denar za u~estvo na olimpijadata na biznisot. Dodeka site ostanati zemji vo regionot imaat svoi veb stranici i buxeti za promocija na saemot, nie se promovirame so domejn od gmail. Na{iot paviljon se nao|a vo zonata C, vo vtoriot evropski paviljon. Mototo na makedonskiot paviljon e “Urban kontinuitet”. Konstrukcijata na paviljonot e proektirana od arhitektot Adrijana Savi}. Vnatre{nosta e ispolneta so {estoagolnici, vo koi se postaveni ornamenti od Make-

ZMEJOT NA GAUDI I BRAZILSKIO

Zmejot na Gaudi od Barselona pristigna vo [angaj

dodeka sekoja dràva na svoj kreativen na~in se obiduva da se pretstavi na ovaa svetska izlo`ba, najgolem interes kaj posetitelite predizvika paviljonot na Rio de @aneiro i na Barselona. Gradona~alnikot na Barselona, @ordi Hereu, go pretstavi specijalniot podarok na gradot [angaj - statua na zmej od parkot na Gaudi, simbol koj }e ja pretstavuva Barselona. Statuata e dolga 28 metri, visoka 1,82 metri i teì 12 toni. Taa zasekoga{ }e ostane vo [angaj. Zmejot }e mu nosi sre}a na kineskiot narod, bidej}i zmejot e silen simbol vo tradicionalnata kultura na Kina. I dodeka Barselona go donese Gaudi, Rio de @aneiro go donese svojot karneval. Na nacionalniot praznik na Brazil, koj se slavi od 4 do 7 septemvri, so brazilska pesna i tancov ansambl brazilskiot paviljon im go nosi karnevalot vo ìvo na posetitelite. Nekoi od nastapite na tan~arite se podgot-

veni specijalno za [angaj ekspo, a nivnata proslava se poklopuva so denot na nezavisnosta na Brazil. So glavna to~ka na nacionalniot den }e se pretstavi poznatiot brazilski koreograf i tan~er, Karlinos de Isus, koj se smeta za eden od najdobrite profesionalni samba-tan~ari vo svetot. Karlinas osven {to }e tancuva, site posetiteli koi ne znaat, a sakaat da igraat samba, }e gi pokani da u~at zaedno so nego. Spored statistikite, najgolema psoetenost dosega imaat paviljonite na SAD i na Rusija, koi ja nadminaa brojkata od 5 milioni posetiteli. Paviljonot na SAD prose~no e poseten od 45 iljadi posetiteli dnevno i se o~ekuva deka do krajot na [angaj ekspo }e dostigne fascinantna brojka od sedum milioni posetiteli. GRANDIOZNOSTA NA KINESKIOT PROEKT [angaj ekspo zapo~na na 1 maj, a }e trae do 31 oktomvri godinava i na nego se pret-

13.09.2010

NA [ANGAJ EKSPO?

REZULTATI NEMA 650

iljadi dolari ~ini celokupnata prezentacija na Makedonija na [angaj ekspo

Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, pre~ekan so ovacii vo [angaj

Crnogorskiot pretsedatel, Filip Vujanovi}, go poseti i makedonskiot paviljon donija. Paviljonot e na dva kata, a e ispolnet so beli i kafeni {estoagolnici, koi se isprepleteni so ornamenti od Makedonija. Vlezot e ukrasen so makedonskoto zname i fragmenti od ku}ata na Robevci. Objektot e so povr{ina od okolu 325 metri kvadratni, a celokupnata prezentacija na Makedonija }e ~ini okolu 650.000 dolari. Sekoj mesec e predvideno da ima razli~na tematska celina. Vo maj bea pretstaveni hranata i vinoto, vo juni tradicionalnite zanaeti, ruralniot turizam i ekonomijata, a vo juli karakteristikite na Makedonija. Avgust be{e posveten na `ivotnata sredina, septemvri na kulturnata riznica, a oktomvri e na obrazovanieto i na tehnologijata.

PRETSEDATELI I PREMIERI NA [ANGAJ EKSPO Od Makedonija na ovaa golema svetska izlo`ba }e prisustvuvaat samo zamenik-ministerot za ekonomija, Haxi-Vaskov i ministerot za trud, Bajrami. Od sosednite zemji na nivniot nacionalen den prisustvuvaa pretsedateli i premieri. Osven dobrata promocija, nekoi od sosednite dr`avi ve} e se pofalija so sklu~eni dogovori so kompanii, najavi za investicii i me|unarodna sorabotka. Od Crna Gora, koja be{e edna od prvite zemji od regionot koja go proslavi svojot nacionalen den na [angaj ekspo, vo Kina dojde li~no pretsedatelot Filip Vujanovi}. Sve~enosta zapo~na so ora i tapani i pretstavuvawe na tardi-

METODIJ HAXI-VASKOV

ZAMENIK-MINISTER ZA EKONOMIJA

Dolgo se podgotvuvame za proslava na nacionalniot den na Makedonija na [angaj ekspo 2010, bidej}i sakavme na najdobar na~in da gi pretstavime ubavinite na na{ata dr`ava. Pred gostite na makedonskiot paviljon so svojata maestralna izvedba na klasi~ni dela nastapi makedonskiot virtuoz Simon Trp~evski. Pokraj klasi~ni dela, Trp~evski na pijano gi otsviri i makedonskite izvorni pesni “Na Struga du}an da imam” i “Servez Donka”. cionalniot melos. Pretsedatelot Vujanovi} vo [angaj se sretnal so nekolku kineski vladini pretstavnici. “Crna Gora se nadeva na ponatamo{no zajaknuvawe na prijatelskite i bilateralnite odnosi so Kina, kako i na ponatamo{no spodeluvawe na resursi i iskustva na ovaa svetska manifestacija”, izjavi Vujanovi}. Na crnogorskiot nacionalen den prisustvuva{e kineskiot minister za obrazovanie. Paviljonot na Crna Gora e napraven od metalni tabli so apstraktni konstrukcii koi potsetuvaat na planinski masivi, {to e glavno obele`je na ovaa zemja. Na nego se izlo`eni sliki od {umite, parkovite i krajbre`nite gradovi, koi gi otkrivaat {armot i ubavinata na zemjata. Pri posetata na [angaj ekspo, crnogorskiot premier go posetil i makedonskiot {tand. I Hrvatite go proslavija na-

milioni posetiteli dosega gi posetile paviljonite na SAD i na Rusija, koi se najposeteni na saemot

cionalniot den na [angaj ekspo, a gostin be{e pretsedatelot, Ivo Josipovi}, koj be{e pre~ekan od Vang ên, minister za informirawe na Kina. Po sve~enosta be{e istaknato deka nastapot na Hrvatska na [angaj ekspo gi pokaùva odli~nite odnosi na dvete zemji na kulturen plan i e cvrsta podloga za idna ekonomska sorabotka, koja ve}e e zapo~nata, pred s$ so investicii vo hrvatskata infrastruktura. Na nacionalniot den na Srbija prisustvuva{e premierot, Mirko Cvetkovi}, koj, kako {to pi{uvaat srpskite mediumi, bil pre~ekan so ovacii. Trojca mladi Kinezi so srpsko zname vo racete pred paviljonot na Srbija ja peele srpskata himna. Vo delegacijata be{e i ministerot za trgovija, Slobodan Milosavlevi}, a be{e primena od gradona~alnikot na [angaj, Han Xeng, koj vo Kina vaì za treta najvlijatelna li~nost po pretsedatelot i premierot. Cvetkovi} gi posetil i paviljonite na Kina, na EU, Belgija, [panija i Ju`na Koreja. “Mnogu e va`no u~estvoto na Srbija na [angaj ekspo. Tuka gi prezentirame ne samo ekonomskite potencijali, tuku i kulturata i tradicijata na na{ata zemja. Paviljonot na Srbija e mnogu poseten, golemiot interes za na{eto u~estvo ja potvrduva sposobnosta na Srbija, no treba da bide i most me|u Srbija i Kina”, izjavi Cvetkovi}. Spored nego, [angaj ekspo odli~no gi prikaùva istorijata i idninata, no toa treba da se dopolni so prezentacija na srpski proizvodi. “Zatoa e mnogu va`no za na{ite biznismeni do noemvri da gi pretstavat svoite proizvodi vo na{iot paviljon. Toa }e bide eden od potrebnite ~ekori za zbliùvawe na ekonomiite i na narodite na Kina i na Srbija. Na{iot paviljon dnevno go posetuvaat po 25.000 lu|e”, veli Cvetkovi}. Posetata na premierot Cvetkovi}

1,2

milioni posetiteli dosega go posetile makedonskiot paviljon na [angaj ekspo

vo Kina be{e edna od glavnite vesti na kineskite televizii. Na otvoraweto na paviljonot nastanot go sledele pove}e od 10 televiziski ekipi. Osven policija i bezbednosni slu`bi, imalo i policija vo civilna obleka. Dnevno niz paviljonot na Srbija pominuvaat od 20.000 do 30.000 posetiteli. Sekoja nedela e prosledena so posebna programa. Od Bosna i Hercegovina na proslavata na nacionalniot den na ovaa svetska manifestacija be{e prisuten pretsedatelot na Sovetot na ministeri, Nikola [piri}, koj izrazi golemo zadovolstvo {to BiH na ovoj na~in }e ja promovira svojata komparativna vrednost i prednost. “Za Bosna i Hercegovina e golema ~est da moè da bide del od [angaj ekspo, slu~uvawe koe ima globalno zna~ewe, a e posveteno na podobar ìvot vo gradovite vo svetot”, izjavi [piri} na ceremonijata. Toj izrazi nade` deka so u~estvoto na BiH na [angaj ekspo 2010 }e bidat zajaknati bilateralnite odnosi me|u Kina i BiH. Spored nego, toa }e pridonese za pogolem razvoj na trgovijata i industrijata na dvete zemji, kako i me|u drugite zemji-u~esni~ki. ]e bidat pretstaveni kulturata, prirodnata ubavina i razvoj na gradovite vo BiH. Pretsedatelot [piri} naglasi deka ovaa svetska izlo`ba isto taka e mo`nost za me|usebna razmena, iskustva i znaewa, {to }e bide postignato so izlo`bi, sredbi i forumi koi }e se odràt na [angaj ekspo. [piri} vo ramkite na rabotnata poseta na Kina ima{e sredbi i so menaxmentot na kineskata kompanija Huavei, proizvoditel na telekomunikaciska oprema, koi se prisutni i na pazarot na BiH, kako i so pretsedatelot na rakovodstvoto na gradot [angaj za mo`nostite za intenzivirawe na ekonomskata sorabotka na ovoj centar na kineskata ekonomija so Bosna i Hercegovina.

OT KARNEVAL DOJDOA VO [ANGAJ stavuvaat 190 zemji i pove}e od 50 me|unarodni organizacii. Neformalniot naziv na ovoj Ekspo e “biznisolimpijada”. Ova e prv Ekspo {to e organiziran vo nekoja zemja vo razvoj i }e bide najgolemiot Ekspo vo istorijata. Se o~ekuva da prodefiliraat 100 pretsedateli na dràvi i 100 milioni posetiteli, {to e 20 pati pove}e od posledniot Ekspo {to se odrà vo Saragosa, [panija. Kineskiot Ekspo se prostira na 5,28 kilometri kvadratni, dvojno pogolema povr{ina od Monako. Mototo na godine{niot [angaj ekspo e “Podobar grad- podobar ìvot”. Na saemot u~estvuvaat i 172.000 volonteri. Kineskite vlasti vo Ekspo vo Kina dosega imaat vloèno okolu 50 milijardi dolari. Ekspo kako manifestacija se odrùva na sekoi dve godini, a prviot se odràl vo 1851 godina vo London. Ekspo saemot vo

[angaj e 55-ti po red vo istorijata na ovaa manifestacija. Za da moè da gi sobere site, i pritoa da ne se sozdadat nekakvi problemi vo sekojdnevniot soobra}aj, Kinezite izgradija poseben aerodrom vo funkcija na posetitelite na manifestacijata. Toj aerodrom }e ostane podarok na gradot po zavr{uvaweto na igrite. Pokraj aerodromot, pedantnite Kinezi mnogu vnimavaa na drugite infrastrukturni objekti za povrzuvawe na saemot so ostanatiot del od gradot. Za potrebite na saemot izgradija posebna linija za metro koja odi od èlezni~kata stanica vo centarot na gradot do mestoto na odrùvawe na saemot. Za povrzuvawe na gradot [angaj so Peking, kineskata vlada pu{ti dve linii od ultra brziot voz “maglev”, koj se dviì so brzina od 580 kilometri na ~as.

Brazil go donese i karnevalot na svojot paviljon

8 13.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

NIKOGA[ DA NE SE POVTORI Jas

gi razbiram site dobronamerni i konstruktivni kriti~ari, koi verojatno }e zabele`at deka ne e potrebno da se navra}ame nanazad i da se potsetuvame {to se se slu~uvalo pred pet, deset ili petnaeset godini. No }e potsetam, deka ako ne se prisetuvame niz {to se pominavme, postoi opasnost povtorno da se soo~ime so istite kriti~ni predizvici. Ne slu~ajno na{ite stari velele, lekciite koi nema da se nau~at, }e mora da se povtorat.

a 15-ti Septemvri... Sekoj narod ima svoe pomnewe. Sekoj narod pameti zna~ajni nastani, li~nosti, datumi. Gi pameti i onie dobrite, dostojnite i voodu{evuva~kite, no gi pameti i onie lo{ite, ma~nite i razo~aruva~kite. Istorijata na dobri i lo{i momenti, na dobri i lo{i nastani i li~nosti ne e napi{ana kniga, tuku e delo vo koe sekoj den se zapi{uva po ne{to. Na{iot narod gi pameti i predanijata na dedovcite, no u{te podobro gi pameti i nastanite koi tokmu gi ìveat ovie generacii. Gi pametime i 8-mi Septemvri i denot koga ja formiravme Armijata, i denot koga na{ite rakometarki igraa finale, no gi pametime i denovite na vojnata, gi pametime denovite koga se zatvoraa fabrikite i denovite koga biduvavme izlaàni. Ma~no e da se povtoruva, posebno koga toa budi lo{i spomeni. Jas gi razbiram site dobronamerni i konstruktivni kriti~ari, koi verojatno }e zabeleàt deka ne e potrebno da se navra}ame nanazad i da se potsetuvame {to se se slu~uvalo pred pet, deset ili petnaeset godini. No }e potsetam, deka ako ne se prisetuvame niz {to se pomi-

navme, postoi opasnost povtorno da se soo~ime so istite kriti~ni predizvici. Ne slu~ajno na{ite stari velele, lekciite koi nema da se nau~at, }e mora da se povtorat. Ima{e eden politi~ar i edna partija koi na 15-ti Septemvri, pred samo osum godini ni vetuvaa: - Nie moème da garantirame deka samo po ~etiri godini sekoj gra|anin na Makedonija so makedonski paso{ }e moè slobodno da patuva niz Evropa. Za na{ite gra|ani }e bide liberaliziran [engen-vizniot reìm. (a ne ispolnija nitu eden od ~etirite kriteriumi za vizna liberalizacija) - Za taa cel SDSM vo prvite 100 dena, vo sorabotka so eksperti, }e izraboti: Nacionalna strategija za sovladuvawe na problemot na nevrabotenosta, ~ija realizacija }e ovozmoì vo tekot od ~etirigodi{niot mandat od Vladata na SDSM da se vrabotat 150-200 iljadi od sega nevrabotenite lica. (ne samo {to ne go namalija, tuku vo vreme na ekonomska stabilnost i razvoj vo Evropa, go zgolemija brojot na nevraboteni) - Vladata na SDSM }e obezbedi stabilno i postojano zgolemuvawe na doma{niot bruto-proizvod od nad 6% godi{no. (vo vreme

na ekonomski procut na cela Centralna i Isto~na Evropa, nie uspeavme da dostigneme duri do 2% rast na bruto-doma{niot proizvod) - pro{iruvawe na opfatot na stoki so povlastena dano~na stapka od 5% na DDV (kako pozitivna socijalna merka). (namesto ova, SDSM uspea da go zgolemi DDV za lekovi, za zemjodelski repromaterijali, za kompjuterska oprema, za stanovi i sli~no od 5% na 18%) - Vladata na SDSM }e izvr{i kontrola na dosega{nite privatizacii i privatizaciski zdelki. (e na ova ne se se}avam, a i veruvam deka ovoj del od programata na SDSM bil za vnesuvawe na humor i satira vo istata) - Vladata na SDSM nema da dozvoli proda`ba na pretprijatija koi pretstavuvaat dràven monopol vo odredena dejnost i so toa da ja pretvorat vo privaten monopol istata dejnost. (a se mislam ili moèbi se laàm, deka ESM se prodade tokmu vo mandatot na SDSM od 2002 do 2006 godina) - Vladata na SDSM, vrz osnova na uslovite i celite utvrdeni vo spogodbata so EU i so Svetskata trgovska organizacija, }e izgotvi Proekt za finansiska poddr{ka na zemjodel-

stvoto. (i ova e del od vicotekata na SDSM) - Zatoa za Vladata na SDSM vloùvawata vo obrazovanieto i naukata }e imaat tretman na najisplatlivi investicii vo funkcija na stabilen i odr`liv razvoj na dolg rok. (na krajot na nivniot mandat za obrazovanie ne se oddeluvaa nitu 3% od BDP, {to e na nivo na nekoi isto~noafrikanski dràvi) - Na{ata cel e: zgolemuvawe na penziite (ova go kaàa istite {to im gi namalija penziite na penzionerite za 8%, a so ova i po vtor pat gi izlaàa) - Vladata na SDSM }e oformi moderna, mala, efikasna, materijalno motivirana i nepartizirana administracija. (verojatno mislele za nekoi idni mandati i za nekoi idni vladi) - Zaradi toa, za Vladata na SDSM eden od najva`nite prioriteti }e bide spravuvaweto so korupcijata vo visokite e{aloni na vlasta. (Tenkovski delovi, Ba~ilo, Global, bespilotni letala, paso{i, Pelince, Semos,...) No, istite tie uspeaja da ni gi ispolnat i slednite raboti koi voop{to i ne gi ni vetija: - nabavka na skapi biseri za ministerkite - nezakonska nabavka na stentovi

- truewe na vojnicite vo nekolku kasarni poradi nabavkite na meso so pominat rok - proda`ba na zemji{ta za ekstra povolni sumi, naj~esto vo ~etiri o~i - uslugite na SEMOS vo pove}e vladini fondovi i direkcii - najlo{ite rangirawa za korupcija vo istorijata - kritiki od MMF, Svetska banka, Evropskata banka za obnova i razvoj,... - Vo studijata na Svetskata banka za trgovijata vo Isto~na Evropa i vo zemjite na porane{niot Sovetski Sojuz, objavena vo fevruari 2006 godina vo Va{ington, se naveduva deka okolu 78% od voza~ite na kamioni koi minale niz granicite na Makedonija im platile mito na makedonskite carinici, a 27% izjavile deka im platile mito na policajcite. - Ba~ilo 1, Ba~ilo 2, Ba~ilo 3, ... - minister vo begstvo - partiski smestuvawa vo studentskite domovi - somnitelni nabavki na citostatici i kolkovi - celosno otsustvo na strategija za privlekuvawe na stranski investicii - ogromni padovi na industriskoto proizvodstvo - bagatelna rasproda`ba na imot na Armijata

ILIJA DIMOVSKI

direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

- netransparentna podelba na zemjodelskoto zemji{te na lokalni mo}nici I seto ova e malku za da se opi{at li~nite traumi i tragedii na iljadnici semejstva {irum Makedonija. Ne sakam da obvinam nikogo za raboti za koi i ne e vinoven, no ne sakam i da se zaboravi deka ogromen del od lo{ite okolnosti vo Makedonija se plod na neprezemanite reformi i aktivnosti vo vreme koga trebalo da se prezemat. Namesto toa, nekoi na{i prethodnici se zanimavale so li~no bogatewe, komoditet, privatizacija, partizacija na sudstvoto i sli~no. Zatoa, Makedonija, treba da im go poka`e mestoto na site onie koi u~estvuvale vo zlodela kon sopstveniot narod i dr`ava. Za toa ne smee da se ima dvoumewe i milost. Ne smeat da ni se povtoruvaat ma~nite godini na tranzicijata...

VLADIMIR GLIGOROV ZA SRPSKI â&#x20AC;&#x153;BLICâ&#x20AC;? ANALIZIRA:

IZVOZOT NA KOSOVO E DOBRA BIZNIS-MO@NOST Koi

bi bile eventualnite ekonomski posledici od normaliziraweto na odnosite so Kosovo? Pod normalizacija podrazbiram samo pravno i administrativno ureduvawe na ekonomskite i socijalnite odnosi me|u javnite ustanovi. Pra{aweto za suverenitetot, identitetot i priznavaweto go stavam nastrana, pi{uva Vladimir Gligorov vo kolumna za "Blic".

oi se ekonomskite o~ekuvawa na Kosovo? Vo izve{taite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), ~ij ~len e Kosovo i ima finansiska programa, se nao|aat o~ekuvawa za ekonomski razvoj. Gledaj}i gi najosnovnite cifri, o~ekuvawata za kosovskata ekonomija vo narednite nekolku godini se pozitivni. Toa, sekako, ne zna~i ni deka sostojbata e dobra, nitu deka se o~ekuva razvoj koj bi bil osobeno dinami~en. Sepak, bruto-doma{niot proizvod bi trebalo da se zgolemi za 5%, kako rezultat na rasteweto na investiciite. Procenkite

se temelat na realizacija na planirani investicii vo izgradbata na pati{ta i druga infrastruktura. Vo sekoj slu~aj, predvidenite stapki na ekonomski rast se nad onie vo sosednite zemji, osven Albanija. Se o~ekuva rast na uvozot, iako pobaven od rastot na izvozot. Sekako, Kosovo uvezuva mnogu, a izvezuva mnogu malku, pa za nadvore{notrgovskite partneri e mnogu pova`en kosovskiot potro{uva~, otkolku proizvoditelot. O~ekuvaniot rast na uvozot, koj e usoglasen so ekonomskiot rast, najverojatno e potcenet, verojatno zatoa {to ne se o~ekuva zna~itelno

zgolemuvawe na potro{uva~kata. Ako se pretpostavi deka potro{uva~kata brzo raste, }e se uvezuva pove}e. No, vo sekoj slu~aj, izvozot na Kosovo bi trebalo da ovozmo`i dobri biznis-mo`nosti. Od koe zna~ewe e toa za srpskata ekonomija? Dve sporedbi bi mo`ele da bidat korisni za da se odgovori na ova pra{awe. Prvoto e o~ekuvaniot rast na drugite pazari, na koi smetaat srpskite izvoznici. Vo sosednite zemji nema ekonomija koja o~ekuva zabrzan rast i zna~itelno zgolemuvawe na pobaruva~kata za srpskiot izvoz. Vo Evropskata unija (EU),

situacijata e poinakva, barem koga stanuva zbor za germanskata ekonomija i ekonomiite koi se zna~itelno povrzani so nea, i bez somnenie se od golemo strate{ko zna~ewe koga stanuva zbor za reindustralizacijata na srpskata ekonomija i promenata na izvoznata ponuda. Taka nabquduvano, kosovskiot pazar e sekako mnogu atraktiven za srpskiot izvoz. Srednoro~no nabquduvano, rastot na potro{uva~kata na Kosovo }e bide pobrz otkolku vo centralna Srbija. Sekako, nivoto na razvienost e razli~no, no pretpriema~ite koi bi sakale da gi zgolemat

zarabotuva~kata i proizvodstvoto bi morale da gledaat na pazarot kade {to pobaruva~kata raste, a ne stagnira. Sekako, eventualnoto zgolemuvawe na razmenata so Kosovo }e ima i pozitivni posledici na proizvodstvoto vo centralna Srbija. Dostapnosta na pazarot e klu~na za razvoj, a centralna Srbija pominuva lo{o bidej}i e ekonomski zatvorena teritorija. Pokraj plasmanot na stokata odat i investiciite, {to bi trebalo da bide osobeno va`no za srpskata ekonomija. Srbija e mnogu va`en izvozen, no ne i investiciski partner na Kosovo. Toa bi se promenilo so

VLADIMIR GLIGOROV

Vienski institut za me|unarodni ekonomski studii

normalizacijata na odnosite. Taka, ne e te{ko da se dade odgovor na pra{aweto koi bi bile ekonomskite efekti od normaliziraweto na odnosite so Kosovo. Izvozot bi trebalo da raste, no toj rast bi se zabrzal preku dopolnitelnite efekti od investiciite koi sega prakti~no gi nema.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.310

MBI 10

2.515

MBID

109,95

2.308

2.510

2.306

2.505

109,85

2.304

2.500

109,80

2.495

109,75

2.300

2.490

109,70

2.298

2.485

109,65

2.296

2.480

109,60

02/09/10

03/09/10

04/09/10

05/09/10

06/09/10

07/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

01/09/10

OMB

109,90

2.302

01/09/10

13.09.2010

02/09/10

03/09/10

04/09/10

05/09/10

06/09/10

07/09/10

01/09/10 02/09/10 03/09/10 04/09/10 05/09/10 06/09/10 07/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NA WALL STREET VRATEN OPTIMIZMOT

KAKO POMINAL AVGUST NA MAKEDONSKATA BERZA

INDEKSITE RASTEA SEDUM PATI VO OSUM DENA

VO KLASI^NO TRGUVAWE POMAL PROMET ZA 13%

17.03.2010 9

Iako realiziraniot promet vo mesec avgust vleva mala doza optimizam kaj investitorite, sepak, slabite rezultati vo ramkite na klasi~noto trguvawe govorat deka e potrebno u{te vreme za povtorno da za`ivee Makedonska berza METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

roblemot so likvidnosta, koj ovaa godina postojano se vle~e kako gorko pra{awe, mo`e slobodno da se prokomentira deka vo mesec avgust dobi soodveten odgovor vo dvete bloktransakcii so akciite na Stopanska banka od Skopje, so vkupen iznos od okolu 35 milioni evra. Blagodarenie na ovie dve blok-transakcii vo tekot na mesec avgust kaj Makedonska berza be{e ostvaren vkupen promet vo iznos od okolu 37,69 milioni evra. So vakviot promet avgustovskoto trguvawe mo`e da se oceni kako najlikvidno godinava, iako rezultatite vo ramkite na klasi~noto trguvawe govorat sosema poinaku. Imeno, vo ramkite na klasi~noto trguvawe, dokolku gi izzememe blok-transakciite so akciite na Stopanska banka, e ostvaren promet koj e za 13,28% ponizok vo odnos na prometot realiziran vo ramkite na ova trguvawe vo mesec juli. Makedonska berza vo tekot na mesec avgust vo ramkite na klasi~noto trguvawe ostvarila promet vo iznos od okolu 2,55 milioni evra, dodeka vo mesec juli ovoj promet iznesuval 2,94 milioni evra. Vo ramkite na klasi~noto trguvawe i ponatamu ne stivnuva interesot na inves-

titorite za akciite na Komercijalna banka i Alkaloid. Vkupniot promet za mesec avgust koj be{e ostvaren so akciite na Komercijalna banka iznesuva okolu 28,26 milioni denari, dodeka so akciite na Alkaloid istiot iznesuva okolu 13,24 milioni denari. Od ostanatite akcii so soliden promet mo`e da se izdvojat i akciite na Makpetrol, koi mesec avgust go zavr{ija so promet od okolu 8,88 milioni denari, Granit so realiziran promet od 7,63 milioni denari, kako i na Makedonski telekom so vkupno 7,28 milioni denari realiziran promet. Vo tekot na avgust me|u akciite najgolem rast na cenata e zabele`an kaj akcijata na Hoteli Metropol od Ohrid,

odatocite od sostojbite na pazarite na kapital vo svetski ramki pokaùvaat deka izminatata nedela be{e vo znakot na “bikov” pazar. Vo ramkite na Wujor{kata berza vraten e optimizmot, no sepak se trguva pretpazlivo. Vo tekot na celata nedela S&P 500 beleì rast od 0,33%, a so rast vo nivnata vrednost, nedelata ja zavr{uvaat i Dow Jones i toa za 0,46% i Nasdaq so rast od 0,28%. Vakvata sostojba vlijae{e i za rast ne samo na indeksite kaj Wujor{kata berza tuku i na evropskite i aziskite berzanski indeksi. Konkretno izminatata nedela aziskiot indeks Nikkei 225 beleì rast na svojata vrednost za 1,37%. Vo Evropa rast e zabeleàn kaj germanskiot indeks DAX od 1,28% vo tekot na celata nedela, a krajot na minatonedelnoto trguvawe so rast go do~ekaa i ostanatite pova`ni berzanski indeksi. Angliskiot berzanski indeks FTSE 100 na krajot od nedelata porasna za 0,14% a francuskiot SAS 400 za 0,10%. Zazdravuvawe beleàt i del od berzite vo regionot. Minatata nedela Zagrepskata berza ja zavr{uva so pogolem obem na promet za skoro 2% vo odnos na prethodnata nedela. Rast beleì i osnovniot indeks na ovaa berza CROBEX. Negovata vrednost na krajot od nedelata iznesuva 1905,97 indeksni poeni i istata e za 0,86% povisoka otkolku prethodnata nedela. Blag rast prosleden so ne tolkava golema likvidnost e registriran i kaj berzata vo Qubqana. Na posledniot den od trguvaweto vo ramkite na nedelata slovene~kiot osnoven berzanski indeks SBITOP beleì rast od 0,2% taka {to ovonedelnoto trguvawe ovoj indeks }e go zapo~ne so nova povisoka vrednost od 810,40 indeksni poeni. Za razlika od ovie dve berzi, berzata vo Belgrad, nedelata koja izmina ja zavr{uva so skromen promet i poniska vrednost na osnovniot berzanski indeks BELEX 15 i toa za 0,29%. Novata poniska vrednost na ovoj indeks na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe iznesuva 618,95 indeksni poeni. Sli~na sostojba i kaj Makedonskata berza. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 nedelata ja zavr{uva so poniska vrednost za 0,74% dostignuvaj}i vrednost od 2291,77 indeksni poeni.

37,69 93,2%

milioni evra iznesuva vkupniot promet na Makedonska berza vo mesec avgust

i toa za 10%, dodeka, pak, najgolem pad od 7,88% e zabele`an kaj cenata na akcijata od Granit. Sepak, kako i prethodniot mesec, taka i vo avgust najgolem promet kaj hartiite od vrednost e ostvaren so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Popularnata “devetka” vo mesec avgust fini{ira{e so vkupen realiziran promet od okolu 38,54 milioni denari.

od vkupniot promet vo avgust otpa|a na bloktransakcijata so akciite na Stopanska banka od Skopje

Treba da se napomene deka kaj investitorite ne be{e pomal interesot i za drugite obvrznici za denacionalizacija. Soliden promet vo iznos od okolu 8,44 milioni denari be{e ostvaren i so obvrznicata od ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija, kako i so obvrznicata od osmata emisija na ovie obvrznici so vkupen promet od okolu 7,31 milioni denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ИЦН-Фарм АД Скопје ЗК Пелагонија Битола Макпетрол Скопје Топлификација Скопје Македонски Телеком Скопје

07.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.242.304,90

-0,88%

-2,38%

-7,69%

-3,14%

-2,93%

05.09.2010

202.010

Илирика ГРП

21.765.264,20

5,06%

2,90%

1,90%

6,24%

9,07%

05.09.2010

0,78

130.000

Иново Статус Акции

13.775.112,04

-3,45%

-6,49%

-13,17%

-15,00%

-13,12%

06.09.2010

3.699,85

0,34

443.982

KD Brik

23.525.446,60

0,33%

2,29%

4,03%

7,29%

19,49%

06.09.2010

395,69

0,17

589.975

KD Nova EU

21.882.632,22

-0,07%

-2,66%

-5,59%

-4,89%

-4,71%

06.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.307.285,17

-0,68%

-1,16%

-4,43%

-1,48%

-0,54%

06.09.2010

92,00

2,22

4.876

2.195,76

1,66

26.000,00

07.09.2010 Просечна цена (МКД)

ОКТА Скопје РЖ Услуги Скопје Тутунска банка Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Износ (МКД)

3498

-9,26

34.980

1909

-3,00

19.090

224

-2,87

44.800

3665,22

-0,95

421.500

133,00

-0,80

26.600

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

07.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата МЗТ Енергетика Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

07.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

07.09.2010

07.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

35.894

3.709,81

390,18

9,51

0,85

обични акции

47.525

-55,82

7.200,00

341,43

21,09

0,21

Вкупно Официјален пазар

83.420

-32,03

3.071.377

574,48

105,83

5,43

0,57

обични акции

23.802

-14,92

2.014.067

3.199,69

533,81

5,99

0,93

Вкупно Редовен пазар

23.802

-14,92

112.382

26.000,00

0,72

107.221

-28,85

3709,81

-0,21

994.229

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

Македонски Телеком Скопје

395,69

0,17

589.975

SBT (2009)

389.779

2.650,77

211,39

12,54

0,60

Комерцијална банка Скопје

3199,69

-0,01

463.955

STIL (2009)

14.622.943

175,00

0,11

1.582,57

2,44

Топлификација Скопје

3699,85

0,34

443.982

TPLF (2009)

450.000

3.699,85

61,42

60,24

1,08

Тутунска банка Скопје

3.665,22

-0,95

421.500

ZPKO (2009)

271.602

2.195,76

0,29

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ВКУПНО

136,88

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 10.09.2010)

10 13.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SKANDALOZNO

MATNATA PRIVATIZACIJA VO SLOVENIJA JA DR@I VO “ZALO@NI[TVO” LEARNICATA VO OHRID!?

Direktorot na ohridskata Learnica, \or|i Derebanov obvinuva i analizira, deka novite slovene~ki sopstvenici na fabrikata, pokraj somnitelniot na~in na investirawe i rabotewe, so nosewe na stari i dotraeni ma{ini, go zagrozuvaat proizvodniot proces vo firmata, i {to e najstra{no ja doveduvaat vo pra{awe nejzinata idnina. Rabotnicite vo ohridskata Lernica nemaat doverba vo slovene~kiot del od manxmentot. Tie “vrijat” i imaat namera da ja zemat pravdata vo svoi race ... Se pra{uvaat dali }e se dozvoli “menaxerskata 13-ka” da ja upropasti ohridska Learnica!? IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

a delovnata scena vo Slovenija denovive, s$ pootvoreno se vodi bitka okolu privatizacijata na kompanijata LTH! Informaciite za LTH, za makedonskata javnost se interesni zaradi faktot {to ovaa grupacija vo 2005 godina vo Makedonija ja kupila ohridskata Learnica (sega LTH Learnica). Poradi “drmaweto na celiot privatizaciski proces” okolu LTH vo Slovenija, ohridskata learnica denovive trpi negativni posledici vo svoeto rabotewe. Osobeno otkako grupa menaxeri – Slovenci, otvoreno rabotat na terenot vo Ohrid, da go trgnat direktorot \or|i Derebanov od funkcijata generalen direktor. Rabotnicite vo learnicata ne go davaat Derebanov! Derebanov, koj e direktor na Learnica ve}e 15 godini, za makedonskite mediumi denovive izjavi deka novata uprava od Slovenija vo ohridskata fabrika nosi stari i dotraeni ma{ini i gi prika`uva kako novi investicii. I deka so ova se pravi ogromna {teta vrz rabotata na firmata. “Na toj na~in se zagrozuva kvalitetot na proizvodstvoto za delovi vo avtomobilskata industrija, koja bara visoki standardi za sigurnost i kvalitet”, veli Derebanov. Derebanov objasnuva deka slovene~kite menaxeri se obidele da go smenat od rakovodnata pozicija, so toa

{to nezakonski go postavile slovene~kiot dràvjanin Robert Vodu{ek za direktor na fabrikata, iako toj voop{to nemal obezbedeno rabotna dozvola. Ova prekr{uvawe na zakonot go utvrdila i Trudovata inspekcija od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, koja {to mu naredila na rabotodava~ot LTH Learnica, i ovlastenite organi na dru{tvoto - “da prestanat so rabotno angaìrawe na lica stranski dràvjani koi go nemaat regulirano rabotniot odnos soglasno odredbie na Zakonot za rabotni odnosi i odredbite od Zakonot za vrabotuvawe na stranski dràvjani”. Dramata vo Learnicata trae podolgo vreme. Nekoi od vrabotenite do koi dojde “Kapital” velat deka stanuva zbor za “vistinska zalo`ni~ka drama”! “Nitu obezbeduvaat vistinska tehnologija kako gazdi, taka {to bi moèle adekvatno da rabotime i da bideme pokonkurentni, nitu kaùvaat koja e idninata. Nie sme zagrièni za na{ata idnina i zatoa sega navreme reagirame”, svedo~i za “Kapital” eden vraboten koj saka{e da ostane anonimen bidej}i e zagrièn za svojata idnina vo fabrikata. Inaku hronologijata na nastanite odi pribli`no vaka: Vo juli godinava, odgovornite vo ohridska Learnica na kolegium iskaàle zagriènost od odnosot na slovene~kata uprava kon fabrikata i 300-te rabotnici vo nea. Tie velat deka proizvodstvoto trpi ~esti prekini, pred s$ zaradi toa

{to slovene~koto rakovodstvo nosi stari ma{ini vo pogonite na ohridskata fabrika za da ispituva dali mo`ele da se vklopat vo proizvodstvoto, i potoa da baraat ostvaruvawe na profiti. No, toa e samo zamajuvawe, svedo~at vrabotenite. “Ovde se pravi ne{to mnogu pogolemo, {to ne e dobro”, objasnuvaat vrabotenite, i baraat od makedonskite nadle`ni institucii seriozno da se pozanimavaat so ovoj slu~aj. Vrabotenite se `alat i na pritisocite i “psihi~kite torturi”, kako {to velat, od strana na slovene~kite menaxeri. Ohridska Learnica od 1961 godina pravi delovi za avtomobilskata industrija. Na po~etokot za potrebita na porane{nite jugoslovenski fabriki, a denes i za pove}e fabriki od regionot. Klu~ni proizvodi na Learnica denes se aluminiumski anti-vibraciski komponenti, kalemi, kako i nekoi komponenti za elektri~ni uredi vo doma}instvoto. SLOVENE^KITE MENAXERI ZA PO 25.000 EVRA KUPILE KOMPANIJA OD DESETICI MILIONI?! Slovene~kite mediumi denovive seriozno ja otvorija temata LTH! Vo Qubqana pove}e pati be{e objaveno toa deka 13 menaxeri na somnitelen na~in sakaat da stanat sopstvenici na grupacijata, koja {to ima svoi kapaciteti vo Slovenija i Hrvatska, i vredi pove}e desetici milioni evra. Qubqansko “Delo”, na primer, pi{uva deka ovoj menaxerski

tim, vo koj {to ima i lica koi samo od neodamna rabotat vo LTH, formirale svoja firma Lior, preku koja ja prezemale sopstvenosta na LTH vo 2009 godina vo juni, od strana na dotoga{niot sopstvenik, avstriskata grupacija TCG Holding, so kupuvawe udel od okolu 300 iljadi evra. Lani na 1.100-te vraboteni im vetile deka }e mo`e da stanat kosopstvenici preku kupuvawe udeli vo kompanijata, odnosno preku dokapitalizacija. Slovene~kiot dnevnik pi{uva deka sindikatot neodamna na ~etri~asovnata sredba so menaxerite pobaral odgovor zo{to ne e ispolneto vetud r vaweto, no ne dobil odgovor. iva drama Vo Slovenija se razviva okolu LTH, koja se zakanuva edonskata da ja obzeme i makedonskata learnica. lovene~ko Vo redakcijata na slovene~ko “Delo” stignalo i anonimno pismo od vrabotenn vo LTH rdi deka Ulitki koj {to tvrdi ako grupa e nerazbirlivo kako menaxeri, od koi {to nekoi se mnogu kratko vreme vo firmata, ja kupuvaatt na tolku lesen na~in, odnosnoo od prethodniot avstriski sopstvenik mnitelno TCG , zdelkata e somnitelno napravena preku poramnuvawe na dolgott od ing strana na TCG Holding ”) (kompanijata “majka”) kon TSG Unitek LTH (kompanija “}erka” koja {to lani se preimenuvala vo LTH Ulitki, zaradi lipodobra prepoznatlivost na pazarot)!!? i, tvrdi Novite sopstvenici, moto, ne go vraboteniot vo pismoto,

finansirale kupuvaweto na firmata so pomo{ na krediti, tuku sekoj dal po 25.000 evra za dokapitalizacija na Lior invest, mnozinskiot sopstvenik na LTH Ulitki. Menaxerite sopstvenici tvrdat deka nema ni{to “divo” vo nivnata privatizacija, tuku deka kompanijata ja kupile od prethodnite sopstvenici i nikoj ni{to ne im podaril. Inaku, va`no e da se ka`e deka celiot holding TCG be{e ve}e vlezen vo ste~ajna postapka i prodaden e za simboli~en iznos, zna~itelno ponizok od kupovnata cena na LTH Ulitki!? Ovoj podatok vo golema merka ja komplicira prikaznata!? Makedonskite d nadle`ni institucii (sudot od Ohrid, kako i Ministerstvoto za trud i

socijalna politika) relativno brzo odgovorija na barawata na vrabotenite za zabrana za vr{ewe menaxerska rabota na licata bez rabotna dozvola. Slovencite, spored informaciite od Ohrid, bile zate~eni so vakvata brza reakcija na makedonskite nadle`ni institucii, pa taka, denovive, svoite nameri za promena na direktorot Derebanov sakaat da gi ostvarat so silni pritisoci vrz vrabotenite. “Kapital” ostanuva da ja sledi prikaznata za ohridskata Learnica vo koja i vrabotenite i direktorot se na ista strana i se borat za dostoinstveno rabotewe, kako i pogolemi investicii c i razvoj r j na fabrikata f r koja, kako {to velat, otsekoga{ bila gordost za ohri|ani.

Site vraboteni od ohridska Learnica se potpi{aa na peticijata upatena do gazdite od Slovenija

KOMPANII PAZARI I FINANSII NAJNOVITE ANDROID TELEFONI ZA 0 DENARI OD VIP

ametni telefoni, koi rabotat na platformata Android, za 0 denari e najnovata mo`nost za site novi Vip postpejd-korisnici. Tie treba da odberat eden od najnovite modeli na "pametni" telefoni, koi poddr`uvaat platforma Android, i da zboruvaat za 0 denari vo mre`ata na Vip zasekoga{. “Vrednosta koja koris-

nicite bi ja imale so koristeweto na ovoj vid "pametni" telefoni e ogromna, imaj}i predvid deka otsega }e mo`at besplatno da gi koristat lokalnite aplikacii od Vip Android predizvikot, koi }e bidat instalirani vo samite telefoni”, izjavi Mario Cvetkovi}, glaven marketing-direktor na Vip operator. Za da stanat sopstvenici na ultramoder-

nite telefonski aparati zainteresiranite treba da stanat korisnici na nekoja od Vip Smart tarifite i internet-paketot Vip Surf 1GB so dogovor na 24 meseci. Vo ovaa ponuda se vklu~eni "pametnite" telefoni ZTE Racer, LG Shift i HTC Wildfire, na koi }e bidat instalirani nekoi od aplikaciite koi bea prijaveni na Vip Android predizvikot.

13.09.2010

SMENA VO RAKOVODSTVOTO NA OKTA

irektorski smeni vo rafinerijata Okta. Pretsedatelot na bordot na direktori, Mihail Miriantis, koj be{e i ~len na bordot na Helenik Petroleum, si odi od pozicijata, a na negovo mesto doa|a Elefterios Ciolas. Smenata e zavedena vo Centralniot registar na Makedonija. Tamu stoi deka Ciolas e hemiski in`ener i deka }e ima neograni~eni ovlastu-

vawa vo vnatre{niot i nadvore{niot promet na kompanijata. Ciolas doa|a od pozicijata menaxer za razvoj vo naftenata kompanija Helenik Petroleum vo Solun, dodeka prethodno, vo 2002 godina bil dr`aven sekretar za trud i socijalna politika vo Sovetot na Evropskata unija. Mihail Mirijantis be{e nadle`en za investiciite na Helenik Petroleum vo regionot.

OGROMNA PONUDA NA ZANAET^ISKI USLUGI

SIVATA ZANAET^ISKA ZONA JADE 5% OD BDP

17.03.2010 11

Moleri, bravari, serviseri, `eni koi ~uvaat deca i ~istat domovi se samo del od brojnite Makedonci koi zarabotuvaat za `ivot, a oficijalno se nevraboteni ili korisnici na socijalna pomo{. Ekspertite sugeriraat sivata ekonomija da se integrira vo oficijalnata preku fiskalizacija na zelenite pazari i preku pla}awe pau{alen danok za zanaet~iite SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ajposetenata stranica za mali oglasi, Pazar 3, e preplavena od oglasuva~i koi nudat sekakov vid uslugi. Od molerisuvawe do farbawe, serviseri na bela tehnika, bravari, frizerski ulugi, ~uvawe deca, pravewe kola~i, do {etawe na ku~iwa i gatawe. Golem e brojot na lu|eto koi zarabotuvaat i cela plata od vakvi “biznisi” vo koi dràvata nema nikakov uvid ni evidencija. Zarabotenite pari ne se prijavuvaat i za niv ne se pla}a danok. Centarot za ekonomski analizi lani presmeta deka zanaet~iite koi rabotat na crno godi{no zarabotuvaat i do d 325 milioni evra, r , {to e 5% od bruto-doma{niot proizvod na dràvata. Vo Zanaet~iskata komora, kako zdruènie na zanaet~iite koi se legalno registrirani, velat deka vakvite lu|e koi nudat razni

uslugi i pritoa ne pla}aat dava~ki na dràvata definitivno im se nelojalna konkurencija. "Deneska moè da bide zanaet~ija koj }e stigne, od {iva~ki po doma, do pekari koi rabotat na crno. Seto toa se slu~uva pred na{i o~i i pred o~ite na instituciite. Jas sum svesna institucii deka drà dràvata go {titi socijalniot mir, me|utoa, toa ne e re{ re{enie. Nie postojano gi pr prijavuvame sivite zanaet~ii do inspekciite,

no bez uspeh. Mislam deka nie samite kako gra|ani mo`eme mnogu da pridoneseme za spre~uvawe na ovaa pojava", objasnuva Sne`ana Denkovska, pretsedatel na Zanaet~iskata komora. Ovaa Komora barala vo Zakonot za inspekciski nadzor da se predvidat kazni ne samo za licata koi nelegalno vr{at uslugi, tuku i za gra|anite koi gi prifa}aat takvite uslugi. Ovoj predlog ne bil prifaten.

Site registrirani zanaet~ii imaat identifikaciska karti~ka so mati~en broj. Pla}aat personalen danok od 10% i pridonesi. Vo Zanaet~iskata komora velat deka taka se razlikuvaat od onie koi nelegalno nudat uslugi. Gi povikuvaat gra|anite da gi prijavuvaat vakvite nelegalni biznisi, no upatuvaat apel i do instituciite kako {to se Upravata za javni prihodi i Pazarnata inspekcija po~esto da gi otvoraat

oglasite i da proveruvaat kakvi lu|e rabotat kako zanaet~ii. "Nie sme svesni deka s$ dodeka ima danoci, }e ima i siva ekonomija, me|utoa, mora od nekade da se po~ne. Da se educiraat gra|anite da ne prifa} aat vakvi uslugi i da gi prijavuvaat neregistriranite zanaet~ii", apelira Denkovska. Vo Upravata za javni prihodi velat deka redovno vr{at kontroli, no

tie se naj~esto po prijavi na gra|anite. Pora~uvaat gra|anite po~esto da prijavuvaat slu~ai vo koi ne dobivaat fiskalna smetka. Osven takanare~enata zanaet~iska siva ekonomija, realen problem pretstavuvaat i zelenite pazari, ~ija fiskalizacija, na insistirawe na zanaet~iite, se odloì do vleguvaweto na dràvata vo EU. Ekspertite sugeriraat sivata ekonomija da se integrira vo formalnite tekovi na ekonomijata tokmu preku fiskalizacija na pazarite i preku pla}awe na pau{alen danok za zanaet~iite. I Komorata na zanaet~ii predlaga da se vovede pau{alen danok za zanaet~iite, za da moàt bez optovaruvawa da gi razvivaat svoite biznisi. Kategorizacijata treba da bide: nisko dohodovni, sredno dohodovni i visoko dohodovni dejnosti. Vo sekoja od niv da se odredi kolku na godi{no nivo }e treba da pla}aat danok. So vakviot pristap }e se rastovari i inspekcijata, a }e se vovede red.

12 13.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VLADATA UTRE RE[AVA ZA USLOVENIOT UVOZ NA BRA[NOTO

MELNI^ARITE I ZEMJODELCITE BARAAT PRODOL@UVAWE NA MERKATA

Od Ministerstvoto za zemjodelstvo s$ u{te gi analiziraat efektite od merkata “~etiri kilogrami otkupena p~enica za eden kilogram uvezeno bra{no” i ne mo`ea da ka`at koj }e bide nivniot predlog. Melni~arite najavija deka imaat dovolni koli~ini na p~enica i nema potreba za ukinuvawe na merkata.

GORAN LEFKOV lefkov@kapital.com.mk

ladata na utre{nata sednica }e rasprava za efektite od merkata za otkup na ~etiri kilogrami doma{na p~enica, za uvoz na eden kilogram bra{no. Melni~arite i zemjodelcite baraat ovaa merka da prodolì da vaì i ponatamu bidej} i imaat dovolni koli~ini na p~enica i nema da se pojavi nedostig na pazarot. Melni~arite se àlat deka dokolku se ukine ovaa merka postoi opasnost srpskite melnici da plasiraat poevtino bra{no i da gi zagrozat nivnite pazarni pozicii. Nikol~o Georgiev, sopstvenik na Makmlin od Ko~ani, smeta deka so ukinuvaweto na merkata } e & se nanese golema {teta na melni~kata industrija. “Merkata za zabrana za uvoz na srpsko bra{no treba da ostane dokolku

vladata saka da ja za{titi melni~arskata industrija. Pazarot so p~enica e stabiliziran i nema zgolemuvawe na cenata. Dokolku Vladata go napravi toa } e ni nanese te`ok udar na nas, melni~arite”, smeta Georgiev. Toj dodava deka vo ambarite imaat dovolno p~enica i nema potreba da se ukine ovaa merka. Vladata ja donese ovaa merka za da gi za{titi zemjodelcite od naplivot na stranska p~enica vo ekot na `etvata. Melni~arite prvi~no najavija deka }e ja otkupuvaat p~enicata za 7,5 denari, no po nedostigot na p~enica na stranskite pazari i voveduvaweto na ovaa merka, cenata na p~enicata skokna na 10 denari. Od Sojuzot na zemjodelci potenciraat deka merkata za otkup na tri kilogrami doma{na p~enica za uvoz na eden kilogram od strana, koja ve}e e ukinata, gi dala o~ekuvanite rezultati. K

Kilogrami p~enica treba da otkupat doma{nite kompanii za da uvezat eden kilogram bra{no

Dali bra{noto }e mo`e slobodno da se uvezuva?

Илјади тoni bra{no se uvezeni vo prvite {est meseci od ovaa godina

Veqo Tantarov, pretsedatel na Sojuzot, smeta deka vtorata merka treba da potrae barem u{te eden mesec. “Barame merkata za otkup na ~etiri kilogrami p~enica za uvoz na eden kilogram bra{no da ostane barem do prvi oktomvri, koga zemjodelcite } e gi zapo~nat esenskite seidbeni raboti i }e ima zgolemeno predavawe na O

tamu, bidej}i nema fakti za nejzino ukinuvawe, za razlika od merkata da se otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da se uveze eden kilogram od stranstvo, koja se zakanuva{e da predizvika nedostig na bra{no na pazarot. Makedonija sekoja godina uvezuva po 150.000 toni p~enica za da gi zadovoli sopstvenite potrebi. Obi~no uvozot na p~enica se odviva vo prvite {est meseci od godinata koga

p~enicata kaj melni~arite”, smeta Tantarov. Toj dodava deka sega{nata otkupna cena na p~enicata e 12,5 denari. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo potenciraa deka ne mo`at da ka`at kakva odluka }e baraat od Vladata i deka s$ u{te gi analiziraat sostojbite na terenot. Melni~arite potenciraat deka ovaa merka treba da ostane na sila i ponaL

imame dozvola za bescarinski uvoz na p~enica od zemjite-~lenki na Svetskata trgovska organizacija. Vo prvite {est meseci od ovaa godina se uvezeni 70.000 toni bra{no. Dvete merki bea doneseni vo sredinata na juli, a merkata za otkup na tri kilogrami p~enica za uvoz na eden kilogram be{e ukinata pri krajot na avgust. Vkupnite koli~ini na bra{no za uvoz iznesuvaat okolu 100.000 toni.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

13.09.2010

HRVATSKIOT INVESTITOR JA ^EKA SAMO GRADE@NATA DOZVOLA

ZA TRI NEDELI ]E PO^NE DA SE GRADI AGROBERZATA VO STRUMICA?!

Momentalno ~ekame izdavawe na grade`na dozvola, koja treba da ja dobieme za 10 dena. Ve}e sme vo komunikacija so izveduva~i koi }e bidat najpogodni za izgradba na ovoj objekt, izjavija od Agrofruktus, firmata na Agrokor vo Strumica

ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

a tri do ~etiri nedeli hrvatskata kompanija Agrokor, preku svojata firma Agrofruktus vo Strumica, }e po~ne da go gradi centarot za distribucija, otkup i plasman na zelen~uk i na drugi zemjodelski proizvodi, doznava "Kapital". Spored na{ite informacii, agroberzata najverojatno }e se vika Agrofruktus. “Momentalno ~ekame izdavawe na grade`na dozvola, koja treba da ja dobieme za 10 dena. Ve}e sme vo komunikacija so izveduva~i koi }e bidat najpogodni za izgradba na ovoj objekt. O~ekuvame za 3-4 nedeli da gi po~neme grade`nite raboti na objektot”, izjavi Bla`o Vitanov, generalen direktor na Agrofruktus. Od Ministerstvoto za transport, od kade {to pobaravme odgovor koga }e bide izdadena grade`nata dozvola za agroberzata vo Strumica, izjavija deka za ova treba da pra{ame vo op{tina Strumica.

30.000-50.000 8.000 toni zelen~uk godi{no se o~ekuva da pominat preku agroberzata

povr{ina na prostorot na koj se nao|a otkupniot centar iznesuva 53.000 metri kvadratni. Vo ovoj proekt Agrokor kvadratni metri }e zafa}a zatvoreniot prostor od objektot planira da vloì 20 i }e raspolaga so najsovremena milioni evra. Celta oprema za kalibracija, ~uvawe e da se ovozmoì i pakuvawe na zemjodelskite nepre~en otkup na proizvodi zelen~uk i ovo{je vo Strumi~kiot region, No, gradona~alnikot na no i vo zemjava, koe }e se Strumica, Zoran Zaev, plasira na pazarite vo za "Kapital" izjavi deka Hrvatska i vo zemjite od op{tinata gi zavr{ila site Evropskata unija. infrastrukturni proekti “Ovoj otkupen centar e mnogu potrebni za nepre~eno funkzna~aen za Strumi~kiot recionirawe na ovoj objekt. gion. O~ekuvame da se zgoleOd Agrofruktus informiraat mi brojot na otkupuva~ite deka objektot }e bide so na zemjodelskite proizpovr{ina od 8.000 kvadratvodi, a so toa i da imame ni metri zatvoren prostor pokvalitetno pla}awe na i }e raspolaga so najsovrena{eto proizvodstvo”, veli mena oprema za kalibraciRiste Velkov, pretsedatel ja, priemni hali, razladni na zdruènieto Agrosojuz od komori, hali za pakuvawe, Strumica. transportni sistemi, preku Agrokor vaì za komkoi se o~ekuva da pominat panija koja ima golemo od 30.000 do 50.000 toni iskustvo vo proizvodstzelen~uk godi{no. Vkupnata voto i distribucijata-

plasmajodelski proizvodi,o iskustvo vo proizvodstvo i na zemjodelski proizvodi. Kompanijata rakovodi so sedum otkupni centri vo Hrvatska i va`i za najgolem trgovec so ovo{je i zelen~uk vo regionot. So raboteweto na ovaa kompanija vo zemjava se o~ekuva pogolema K

NOVI [EST MESECI BEZ MESE^NA PRETPLATA ZA KORISNICITE NA ONE

obilniot operator ONE prodolùva so svojata promocija i vo narednite {est meseci. Site novi post-pejd korisnici ili onie koi }e go prodolàt dogovorot nema da pla}aat mese~na pretplata. “Zaradi golemiot interes i barawe od strana na korisnicite, ONE ja prodolùva promocijata vo mobilnata telefonija so koja site novi koris-

nici na post-pejd tarifnite modeli i site korisnici koi go prodol`uvaat svojot dogovor dobivaat mo`nost {est meseci da ne ja pla}aat mese~nata pretplata”, se veli vo soop{tenieto od mobilniot operator. Kako {to soop{tuvaat od ONE, dopolnitelno, vo promotivniot period so ovaa ponuda, korisnicite dobivaat {est meseci besplatno vreme za razgovor, odnosno vklu~eniot be-

MAKEDONIJA SAKA VO NABUKO

ladata gi razgleduva site mo`nosti za priklu~uvawe na Makedonija kon proektite: Nabuko i takanare~eniot Prsten za Jugoisto~na Evropa. Ova go izjavi ministerot za ekonomija Fatmir Besimi pri promoviraweto na Strategijata za energetika, naglasuvaj}i deka eden od principite na ovaa strategija e diverzifikacija na izvorite energija, zaradi obezbeduvawe postabilna ponuda.

“Makedonija e zainteresirana da u~estvuva vo proektot Nabuko dokolku ima mo`nost. Proektot e na kompanii od EU-zemji - ~lenki, finansiran od Evropskata investiciska banka i IFC. So ogled deka se definirani osnova~ite i finansierite, na{e e da gi iskoristime potencijalite za tranzit preku Republika Makedonija” izjavi Besimi. Spored nego, Makedonija predviduva da gi iskoristi site mo`nosti za da se povrze so

POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA – 60% OD PROSE^NATA PLATA

o periodot april juni 2010 godina edno ~etiri~leno doma}instvo be{e vo mo`nost so edna prose~na neto-plata da ja napolni mese~nata potro{uva~ka ko{nica za ishrana i pijalaci, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Prose~nata neto-plata po rabotnik za april 2010 godina iznesuva{e 20.449 denari, pri {to tro{ocite za ishrana i pijalaci bea poniski od prose~nata

neto-plata za 7.794 denari, odnosno 38,1%. Prose~nata neto-plata po rabotnik za maj 2010 godina iznesuva{e 20.798 denari. So vkupnite tro{oci za ishrana i pijalaci od 12. 378 denari za zadovoluvawe na ostanatite potrebi ostanuvaat 8.420 denari, odnosno 40,5%. Najgolem ostatok od 40,5% e zabele`an vo maj 2010 godina. Prose~nata neto-plata po rabotnik za juni 2010

splaten iznos za razgovori i uslugi kon site mre`i za ovie korisnici ostanuva nepromenet i istite imaat mo`nost da go koristat.

regionalnite i me|unarodnite gasovodni mre`i so cel da go dobie epitetot na tranzitna zona i vo delot na gasot i vo delot na energetikata.

godina iznesuva{e 20.424 denari. Vkupnite tro{oci za ishrana i pijalaci iznesuvaa 12.170 denari i bea poniski od prose~nata neto-plata za 8.254 denari, odnosno 40,4%.

konkurencija na doma{niot pazar i re{avawe na problemite so plasmanot na zemjodelskite proizvodi. Vo op{tina Strumica godi{no vleguvaat 150 milioni evra od izvoz na zemjodelski proizvodi. Zemjodelskoto proizvodstvo e primarna granka vo C

strumi~kata ekonomija. Od vkupnata ekonomska aktivnost vo ovaa op{tina 60% otpa|aat na proizvodstvoto na zelen~uk i ovo{je. Godi{no se proizveduvaat 300.000 toni ranogradinarski proizvodi, od koi pove}e od polovina se nameneti za izvoz. O

14 13.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ROMANIJA ]E GO PREISPITUVA ARAN@MANOT SO MMF

omanija naredniot mesec }e gi preispita svite dogovori za zaemi od Me|unarodniot monetaren fond (MMF), izjavi romanskiot pretsedatel Trajan Basesku. Toj re~e deka dvete strani vo oktomvri }e procenuvaat dali Romanija treba da go prodol`i tekovniot dogovor ili }e potpi{e nov. Vo juli Basesku objavi deka na Romanija & e potreben

SLOVENE^KI MERKUR ODI VO STE^AJ?

a slovene~kata kompanija Merkur & se zakanuva ste~aj, izjavi pretsedatelot na upravata Bojan Knuple`. Po nizata ste~ai vo Slovenija vo posledno vreme, pod ste~aj mo`e da otide i edno od najgolemite trgovski pretprijatija vo zemjata. Pretsedatelot na upravata izjavi deka zasega obezbeduva plati i pridonesi za vrabotenite i deka zadol`enosta

nov dogovor so MMF, a sega izjavuva deka saka dogovor koj bi & ovozmo`il na Romanija pristap do pari samo vo slu~aj na kriti~na sostojba. Romanija se nao|a vo najte{ka recesija vo izminatite dve decenii. Vladata vo juli gi namali platite na javniot sektor i gi zgolemi danocite od 19% na 24%, so cel da go namali buxetskiot deficit.

kon dobavuva~ite se drì na isto nivo kako i pred nekolku meseci, no deka ne moàt da ja namalat poradi problemite koi gi imaat. Do krajot na 2012 godina Merkur }e otpu{ti od 670 do 1.080 rabotnici vo Slovenija. Knuple` smeta deka dràvata nema potreba da mu pomogne na Merkur tuku dovolno bi bilo bankite da veruvaat vo sanaciskata programa

na ova pretprijatie koja }e bide pretstavena kon krajot na septemvri.

KAKO ZAZDRAVUVA EKONOMIJATA VO BALKANSKITE ZEMJI?

HRVATSKA ZAZDRAVUVA NAJBAVNO Hrvatskite analiti~ari ocenuvaat deka vo izminative dve godini site parametri vo ekonomijata pa|aat, osven javnata potro{uva~ka. Tie smetaat deka Vladata zaostanuva so prezemaweto merki protiv recesijata VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

d po~etokov na godinava, Evropa i svetot izleguvaat od ekonomskata kriza, no hrvatskata ekonomija i ponatamu se nao|a vo gr~ot na recesijata koja ja pogodi vo sredinata na 2008 godina. Ova go potvrduvaat podatocite deka prodol`uva padot na ekonomijata. Izmereno preku BDP toj panda za 2,5% vo vtoroto tromese~ije od ovaa godina. Vo Hrvatska izminative dve godini s$ pa|a{e, osven javnata potro{uva~ka, a vladata zaostana so prezemaweto na merkite protiv recesijata, velat hrvatskite analiti~ari. Direktorkata na Ekonomskiot institut od Zagreb, Sandra [vaqek tvrdi deka nere{eni strukturni problemi mnogu vlijaat na padot na ekonomijata. â&#x20AC;&#x153;Ne se gleda podgotvenost za prezemawe na nepopularnite merki. Se ~ini deka hrvatskata vlada go propu{ti povolniot moment koj se pojavi so objavata na programata za ekonomsko zazdravuvawe, pa so tek na vreme }e bide s$ pote{ko da se prezemat sakanite reformiâ&#x20AC;?, izjavi [vaqek.

110% od BDP mo`e da se zgolemi nadvore{niot dolg vo 2011 godina

2,5% padna BDP vo vtoroto tromese~ije godinava

Analiti~arite od Hipo Alpe Adria vo svoite analizi procenuvaat deka BDP vo Hrvatska do krajot na godinata }e padne duri 1,8%, a ekonomijata nema da zazdravi ni narednite dve godini. Od bankata prognoziraat deka Hrvatska slednata godina ja o~ekuva slab rast od 1,6%, dodeka 2012 godina }e donese podobruvawe na BDP za skromni 1,9%. Crnite prognozi govorat deka ovaa godina buxetskiot deficit } e porasne za 7%, dodeka narednata godina nadvore{niot dolg bi moèl da se zgolemi na 110% od BDP, a padot na investiciite da prodolì i ovaa godina. Direktorot na oddelot za ekonomski istraùvawa na Hipo banka, Hrvoje Stoji}

izjavi deka zazdravuvaweto }e odi bavno i deka Hrvatska zaostanuva od zemjite vo regionot. "Slednata godina }e po~ne slabo zazdravuvawe na ekonomijata, no }e go gu{i dr`avata koja poradi golemata nevrabotenost i aktivirawe na garancii bi mo`ela da go zgolemi fiskalniot deficit vo odnos na ovaa godina", smeta direktorot

na oddelot za ekonomski istraùvawa na Hipo banka, Hrvoje Stoji}. KAKO E VO DRUGITE ZEMJI? Deka Hrvatska zaostanuva vo nejzinoto ekonomsko zazdravuvawe, pokaùvaat i podatocite deka Slovenija, Srbija i Ungarija izleguvaat od recesija, a znaci za zazdravuvawe pokaùvaat i

Bosna i Hercegovina (BiH) i Crna Gora. Srbija u{te vo april se pofali deka izleze od recesija, bidej}i vo prviot kvartal zabeleà rast od 0,8% vo odnos na istiot period od minatata godina. Toj trend prodolì vo Srbija od maj do april, koga e zabeleàn rast na BDP od 1,8%, blagodarej}i na zgolemenata pobaruva~ka vo Evropa i izvozot na met-

alni i zemjodelski proizvodi. Evropskata banka za obnova i razvoj veruva deka ovaa godina me|u zemjite od zapaden Balkan ekonomski najdobro }e napreduva Srbija, so rast od 2%, otkako minatata godina padna 3%, dvojno pomalku od Hrvatska. Optimizmot se vrati i vo Slovenija, kade {to vtoriot kvartal beleì rast na BDP od 2,2%. Ekonomijata vo Ungarija isto taka po~na da zazdravuva po~nuvaj}i od prviot kvartal, koga e zabeleàn rast na BDP, pogolem za 0,1%, a od april do juni od 1%. Ungarija ima problem so prekumernata javna potro{uva~ka, kako i Hrvatska, me|utoa Ungarija i Srbija seriozno gi namaluvaat buxetskite tro{oci, a dvete imaat aran`man so Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Ekonomskata aktivnost vo prvata polovina na ovaa godina zna~i~elno zajakna i vo BiH. Izvozot vo prviot kvartal porasnal za 24%, no BiH s$ u{te nema objaveno podatoci za dvièweto na BDP. Ni Crna Gora nema najnovi podatoci za BDP, koj lani padna za 5,3%, no Podgorica tvrdi deka vo juli industriskoto proizvodstvo bilo za 2% pogolemo od minatata godina.

BALKAN BIZNIS POLITIKA STRANSKITE INVESTICII VO BIH PADNAA ZA 41%

irektnite stranski investicii vo Bosna i Hercegovina (BiH) za prvite {est meseci od ovaa godina iznesuvaat 121 milioni evra, {to e za 41% pomalku otkolku istiot period minatata godina, poka`uvaat podatocite na Agencijata za unapreduvawe na stranski investicii vo BiH. Golemiot pad na stranski investicii vo BiH mo`e

da se objasni so lo{oto vlijanie na globalnata ekonomska kriza, {to rezultira{e so vozdr`uvawe na investitorite od vlo`uvawa. Stranskite kompanii najmnogu investirale vo sektorot na proizvodstvo. Direktnite stranski investicii vo BiH vo 2009 godina se pomali za 18,8% otkolku vo 2008 godina.

13.09.2010

NA GRCIJA I PONATAMU I SE ZAKANUVA BANKROT

rcija i ponatamu e soo~ena so rizik od bankrot, bidej}i, poradi insolventnosta, dr`avata te{ko }e mo`e da go otplati dolgot koga za tri godini }e prestane da prima pomo{ od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), izjavi Endrju Bosomvort, menaxer vo kompanijata Pacifik Investment Menaxment. “Grcija e insolventna i pos-

toi ogromen rizik deka Grcija }e do`ivee bankrot, ili }e mora da go restrukturira svojot dolg. Vo najdobar slu~aj, dolgot na gr~kata vlada }e dostigne 150% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Spored planot za pomo{, Grcija vo rok od tri godini bi trebalo da sobere 82 milijardi evra so proda`bata na obvrznici”, izjavi Bosomvort vo intervju za Blumberg.

KOJ E KOJ VO AVIOSOOBRA]AJOT?

JAT I VO KRIZA IMA PATNICI, KROACIJA ERVEJS PA\A

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskiot avioprevoznik Jat vleze vo dru{tvo na evropskite aviokompanii koi uspe{no rabotat i pokraj recesijata i vulkanskata pra{ina koja se pojavi od islandskiot vulkan i gonaru{i svetskiot aviosoobra}aj godinava. Jat od po~etokot na godinata bele`i podobri rezultati od hrvatskata aviokompanija Kroacija Erlajns i od slovene~kata Adria Ervejs. Vo prvata polovina od godinata kaj Jat nema pad na brojot na patnicite. Nivniot broj ostanal na minatogodi{noto nivo, dodeka slovene~kata aviokompanija Adria Ervejs bele`i pad na brojot na patnicite od 2,6%. No, toa e daleku pomal pad od padot na hrvatskata aviokompanija Kroacija Ervejs koja ovaa godina prevezla 8,4% pomalku patnici za razlika od istiot period lani. Kroacija Erlajns e rangirana vo grupata na najlo{o menaxirani aviokompanii vo Evropa. Ovoj avioprevoznik osven pomalku patnici ima i lo{a popolnetost na

KROACIJA ERLAJNS NE SAKA VO JUGOSLOVENSKATA ALIJANSA

Kroacija Erlajns ne e zainteresirana za povrzuvawe so srpskata aviokompanija Jat, crnogorskata Montenegro Erlajns i slovene~kata Adria Ervejs otkako po primerot na zdruùvaweto na èleznicite od porane{nite ju- prostori srpskiot dràven sekretar Miodrag Miqkovi} povika na zdruùvawe na avioflotite na Kroacija Erlajns i Adria Ervejs. “Kroacija Erlajns ostvari strate{ko povrzuvawe so Star Alijans, najgolemiot aviosojuz na svetot, u{te vo 2004 godina”, objavija od kompanijata, dodavaj}i deka ponatamo{niot razvoj najprvo se temeli na sorabotka so ~lenkite na toa zdruènie. Od Kroacija Erlajns smetaat deka e nepotrebno da se komentiraat izjavite bez konkretni stavovi. I ekspertite ne se soglasuvaat da go poddràt vlezot na hrvatskata aviokompanija vo sojuzot, bidej}i ne e jasno za kakov tip sorabotka stanuva zbor. “Mislam deka vleguvaweto vo vakov sojuz ne bi bila dobra varijanta za Kroacija Erlajns, kako {to ne e potreben i sojuz so slovene~kata Adria Ervejs, bidej}i i dvete kompanii se vo Star Alijans”, izjavi Darko Prebeàc, koj na zagrepskiot Ekonomski fakultet predava menaxment na avionskite kompanii.Toj dodade deka za srpskiot i crnogorskiot avioprevoznik hrvatskiot pazar e privle~en, no se postavuva pra{aweto dali postoi interes od hrvatska strana. “Vremeto za vakov vid zdruùvawe na Kroacija Erlajns pomina, i sega edinstveno ima smisla zdruùvawe so pokvalitetni partneri”, izjavi Prebeàc, dodavaj}i deka uslovite za sorabotka so Jat denes bi bile poinakvi. Miqkovi} izjavi deka prvite kontakti se ve}e vospostaveni i deka odlukite ne bi trebalo da se nosat vrz osnova na politi~koto raspoloènie, tuku bi trebalo da se sogleda finansiskata dimenzija. patni~kite kabini. Vo prvite {est meseci, Kroacija Erlajns imala popolnetost od 56,6% vo svoite avioni

i ja smestuva na pretposlednoto mesto me|u 32 evropski aviokompanii. Zgolemuvawe vo evropski

Jat bele`i podobri rezultati od hrvatskata aviokompanija Kroacija Erlajns i slovene~kata Adria Ervejs

Zdruènieto na evropski avioprevoznici objavi deka 32 aviokompanii, imale prose~en pad od 0,3% na brojot na patnicite vo prite {est meseci od ovaa godina ramki ima kaj ~e{kiot nacionalen avioprevoznik êh Erlajns koj vo prvite {est meseci od ovaa godina prevezol 2,5% pove}e patnici otkolku vo istiot period lani. I germanskata aviokompanija Lufthanza so koja Kroacija Erlajns sorabotuva ima 2,5% pove}e patnici. Polskata aviokompanija Lot beleì za 8,1% pove}e patnici.

16 13.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

NOVI MERKI ZA ZA@IVUVAWE NA EKONOMIJATA VO SAD

OBAMA VETI 50 MILIJARDI DOLARI VO INFRASTRUKTURA

Obama re{i preku investicija vo amerikanskite pati{ta, koi realno se vo lo{a sostojba, da & pomogne na ekonomijata so toa {to na kratok rok }e se vrabotat golem broj lu|e

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama go objavi planot za vloùvawe 50 milijardi dolari za pro{iruvawe i obnova na patnata mreà, prugite i aerodromite vo SAD, so cel da go pottikne slabiot ekonomski rast. Belata ku}a se nadeva deka predlogot }e bide brzo usvoen vo Kongresot i deka ova }e bide voved vo golemi vloùvawa vo soobra}ajnata infrastruktura za narednite {est godini. “Ovoj predlog sakame da go usvoime {to pobrzo. Na ekonomijata & se potrebni dopolnitelni investicii vedna{, no sakame i da napravime ne{to {to }e mu pomogne na stopanstvoto vo narednite {est godini”, izjavi visok pretstavnik na amerikanskata administracija. Site novi proekti }e bidat finansirani bez da se zgolemi deficitot, blagodarenie na ukinuvawe na dano~nite olesnuvawa na naftenite i gasnite kompanii. So ovoj plan isto taka se

predviduva i unapreduvawe na amerikanskiot sistem za kontrola na vozdu{niot soobra}aj, kako i izgradba na brzi prugi, a }e se osnova i infrastrukturna banka. Predvideno e da se obnovat okolu 240.000 kilometri pat, da se izgradat 6.400 kilometri pruga i da se obnovat aerodromskite pisti vo dolìna od 240 kilometri. Kriti~arite odamna predupreduvaat deka amerikanskite pati{ta se vo lo{a sostojba i deka vo niv treba da se investira, a Obama se nadeva deka so modernizacijata na patnata mreà na kratok rok }e bidat vraboteni golem broj lu|e i istovremeno }e se popravi amerikanskata soobra} ajna mreà. Simptomati~no e toa {to ovaa najava doa|a pred izborite za Senatot vo noemvri. Analiti~arite prognoziraat deka e mala verojatnosta ovoj predlog da bide odobren od Kongresot po itna postapka, zaradi toa {to mnogu od demokratite ne se soglasuvaat so novata programa za stimulirawe na ekonomijata, a republikancite odbivaat da glasaat za koja bilo leg-

islativa pred izbornite na vtori noemvri. “Ovoj plan }e sozdade novi rabotni mesta za Amerikancite, }e ja zajakne ekonomijata i }e go zgolemi rastot na nacijata i produktivnosta vo idnina”, naglasil Obama prezentiraj}i go noviot plan. Vo paketot-merki za pottiknuvawe na ekonomijata, vreden 862 milijardi dolari, ve}e se odvoeni fodnovi za popravka na pati{tata i izgradba na prugi, preku Aktot za obnova, za koj administracijata na Obama tvrdi deka pomognal vo kreirawe na tri milioni rabotni mesta za vreme na ekonomskata kriza. No, ovie brojki ostanuvaat vo senka zaradi visokata stapka na nevrabotenost od 9,6%. Spored poslednoto istra`uvawe na Galup, stapkata na rabotnici koi rabotat na crno e 18,6%. DALI OBAMA NAPRAVI DOVOLNO? Na pomalku od dva meseci do izborite za Senatot, republikancite se stremat da ja prezemat kontrolata vo ovoj sobraniski dom, a Obama ima te{kotii da poka`e deka negovata administracija

napravila dovolno za da ja vrati ekonomijata na vistinski pat. Soo~en so zagubite predizvikani od ekonomskata kriza, Obama veti deka }e se naso~i kon otvorawe na novi rabotni mesta. Za ovaa cel toj minatata nedela pobara od Kongresot da vovede biznisdano~ni krediti za razvoj i istraùvawe, paket za pomo{ na kompaniite koj }e ~ini 100 milijardi dolari za narednite deset godini. Sepak, analiti~arite predupreduvaat deka e premnogu docna za vakvite potezi. “Ne postoi ni{to {to Obama bi moèl da napravi za da se sozdade vlijanie vrz stapkata na nevrabotenost pred izborite, a nevozmo`no e ne{to vo momentov da pomine na Kongeresot”, veli Din Bejker, direktor na Centarot za ekonomski i politi~ki istraùvawa. Toj dodava deka i pred najavata na Obama za ovoj plan, se znaelo deka republikancite }e go vozvratat udarot. “Ako nau~ivme ne{to vo poslednite 18 meseci, toa e deka ne moème so tro{ewe da go izodime patot do pros-

Ovoj plan }e sozdade novi rabot ni mesta za Amerikancite, }e ja zacvrsti ekonomijata i }e go zgolemi rastot na produktivnosta vo idnina peritet. Nemame potreba od pove}e stimulativni merki za tro{ewe na ekonomijata- treba da stavime kraj na demokratskoto nekontrolirano rasfrlawe so pari, kraj na dano~nite hajki i da

sozdademe rabotni mesta so uni{tuvawe na nesigurnosta koja vladee pome|u malite biznisi”, veli Xon Bojner, republikanskiot lider vo Kongresot, koj mo`e da stane nov spiker vo noemvri.

SVET BIZNIS POLITIKA OPTIMISTI^KI PROGNOZI ZA STRANSKITE VLO@UVAWA

ransnacionalnite korporacii optimisti~ki gledaat kon me|unarodnata investiciska klima i kon sopstvenite izgledi za investicii vo stranstvo, vo ovaa i vo narednite dve godini, - poka`uva godi{niot izve{taj na Konferencijata za trgovija i razvoj na ON, UNKTAD. Ovoj izve{taj objaven pod imeto “Pregled na prognozite za svetskite

vlo`uvawa vo 2010-2012”, upatuva na zazdravuvawe na globalnite tekovi za stranskite direktni investicii vo 2010 godina, kako i nivniot rast vo 2010 i 2012 godina. Vo sporedba so minatogodi{nata anketa, vo koja okolu 47% od kompaniite gledale pesimisti~ki kon investiciite, ovaa godina samo 36% od niv se pesimisti~ni. Prognozite za 2011 i 2012 godina

REKORDEN KREDITEN PLASMAN NA EIB VO 2009 GODINA

vropskata investiciska banka (EIB) minatata godina odobrila zaemi vo visina od rekordni 79 milijardi evra, zaradi zna~itelno namaluvawe na ponudite na bankarskite krediti. “Vrednosta na kreditnite plasmani na EIB lani e zgolemena za edna tretina vo odnos na 2008 godina”, izjavil Filipe Mejstad, pretsedatelot na bankata. Ovoj rast na kreditnite plasmani glavno nastanal kako nadomest na minusite vo ponudata na zaemite od finansiskiot sektor vo 2009 godina. Mejstad najavi deka bankata o~ekuva namaluvawe na kreditnite plasmani vo 2010 godina. “Ovaa godina mo`eme da go namalime obemot na zaemite za golemite kompanii, koi sega se vo mo`nost povtorno da pribiraat kapital od finansiskite pazari ili od bankite”, veli toj.

KINA E PETTI PO GOLEMINA SVETSKI INVESTITOR

ina se iska~i na pettoto mesto vo svetot po obemot na direktnite investicii vo ekonomiite na drugite zemji, i na prvoto mesto me|u zemjite vo razvoj, objavi kineskiot vesnik "^ajna dejli". Vo 2008 godina Kina se nao|ala na 12 mesto na listata na najgolemi investitori vo svetot. Kineskite kompanii minatata godina vo stranski aktivi investirale 56,5 milijardi dolari, {to e za 1,1% pove}e od 2008 godina. Direktnite kineski investicii vo stranskite nafteni sektori vo 2009 godina se zgolemile za 14,2% na 47,8 milijardi dolari, pa iznesuvale 84,5% od vkupnite investicii. Istovremeno, direktnite finansiski investicii dostignale 8,73 milijardi dolari, {to pretstavuva namaluvawe od 37,9% vo odnos na 2008 godina. Spored podatocite na Ministerstvoto za trgovija, rastot na obemot na direktnite investicii na Kina vo stranstvo vo poslednite osum godini iznesuval 54%.

SAD I JAPONIJA PRVI NA UDAR OD NOVATA KRIZA

o SAD postoi 40% {ansa za nastanuvawe na vtor krug recesija, dodeka vo Japonija situacijata e u{te polo{a. Duri iako toa formalno nema da bide karakterizrano kako recesija, do`ivuvaweto }e bide isto, izjavi profesorot Nuriel Rubini na me|unaroden forum vo Italija. “Dostignavme brzina za koja napredok re~isi i da nema. Vo ovoj moment sekoj {ok mo`e da n$ vrati nazad vo recesija. Dodeka raste razlikata me|u ponudata i pobaruva~kata vo bankarstvoto, mo`nosta za nastanuvawe na magi~en krug kako onoj vo 2008-2009 godina e golema”, smeta Rubini. Toj prognozira deka stapkata na ekonomski rast vo SAD vo vtorata polovina od godinata }e padne za pove}e od 1%, i pokraj najgolemite ekonomski stimulacii vo istorijata koi gi napravi administracijata na Obama. Profesorot Rubini be{e me|u prvite koi ja predvidoa ekonomskata kriza vo 2008 godina, a e pesimist i za sostojbata na globalnata ekonomija denes.

BRZORASTE^KITE EKONOMII ]E PREDVODAT VO ONLAJN TRGOVIJATA

se u{te podobri. 47% od anketiranite kompanii se optimisti~ni vo pogled na nivnite investicii za 2011 godina, dodeka za 2012 godina, duri 62% gledat so optimizam kon stransite investicii. Rezultatite upatuvaat na zaklu~okot deka iako multinacionalnite kompanii imaat kratkoro~ni te{kotii, nivnite planovi vo vrska so vlo`uvawata, strukturno se promenile.

13.09.2010

razil, Rusija, Indija, Kina i Indonezija se zemjite ~ii ekonomii brzo rastat, a tie }e gi predvodat golemite promeni vo onlajn trgovijata vo narednite godini”, predviduva Boston Konsalting Grup. Spored istra`uvaweto na ovaa konsalting-kompanija, pove}e od 610 milioni `iteli od ovie zemji, denes redovno koristat Internet, a se pretpostavuva deka do 2015 godina, nivniot broj }e

iznesuva 1,2 milijardi, odnosno tri pati pove}e od korisnicite vo SAD i Japonija zaedno. Godi{niot rast na potro{uva~ite na Internet }e se dvi`i pome|u devet i 20%, a toa }e bide glavno pomlado naselenie. “Denes, 60% od korisnicite na Internet se pomladi od 35 godini”, pi{uva vo izve{tajot. “Zaradi svoite zgolemeni prihodi i sofisticiranite onlajn potrebi, vo ovie zemji, onlajn-kompaniite }e imaat

golema {ansa za zarabotka”, smetaat od Boston Konsalting. Spored istraùvaweto, razlikite pome|u navedenite zemji se golemi. Vo Indija i Indonezija samo 5% od lu|eto poseduvaat kompjuter, za razlika od 20% od Kina i okolu 32% vo Brazil i Rusija. Dodeka brojot na kupuva~i na kompjuteri moè da se zgolemi vo Brazil i Rusija, pristapot na Internet vo drugite zemji moè da se ovozmoì preku mobilen telefon.

FEQTON

18 13.09.2010 NAJSKAPOCENITE BRENDOVI NA SVETOT CITIGROUP

CITIGROUP SÈ U[TE SVETSKI FINANSISKI LIDER METODI PENOVSKI

Navremenata reorganizacija i intervencija na amerikanskiot vladin establi{ment uspeaja da ja odr`at liderskata pozicija na grupacijata, i pokraj problemite vo koi zapadna za vreme na hipotekarnata kriza

penovski@kapital.com.mk

o pove}e od 260 iljadi vraboteni niz celiot svet, rasporedeni vo pove} e od 16 iljadi kancelarii vo vkupno 140 dràvi, Sitigrup (Citigroup) pretstavuva kompanija so najgolema svetska mreà na finansiski uslugi. Vo ramkite na ovaa mreà kompanijata poseduva pove}e od 200 milioni potro{uva~ki smetki. S i t i (Citi), k a k o { t o popularno ja narekuvaat golemite finansiski igra~i, s$ u{te pretstavuva primaren diler na blagajni~ki zapisi na amerikanskiot trezor, uloga vo koja ovaa finansiska institucija ostanuva neprikosnovena do den denes. Finansiskata korporacija Sitigrup e formirana vo april 1998 godina kako rezultat na najgolemoto korporacisko spojuvawe me|u toga{niot bankarski gigant Sitikorp (Citicorp) i finansiskiot konglomerat Travelers Grup (Travelers Group), vredno 140 milijardi dolari. So dogovorot za vakvoto spojuvawe se ovozmoì oddelite na Travelers Grup na golemiot broj klienti na Sitikorp kako mo`nost da im nudat investirawe vo svoite investiciski fondovi, no i osiguritelni uslugi. Za vozvrat, i na oddelite na Sitikorp im be{e ovozmoèno svoite bankarski uslugi da gi nudat na {irokata baza na klienti, odnosno investitori i osigurenici, koi kaj sebe gi ima Travelers Grup . Iako celiot ovoj proces be{e pretstaven kako spojuvawe, sepak, dogovorot me|u ovie dve institucii pove}e nalikuva na swap (“smena”) na akcii, so

ogled na toa {to Trevelers grup za 70 milijardi dolari gi kupi sevkupnite akcii na Sitikorp za vedna{ na smetka na ovie kupeni akcii da izdadat 2,5 akcii na Sitigrup za sekoja kupena akcija na Sitikorp. Preku ovoj mehanizam postojnite akcioneri na sekoja kompanija poseduvaa samo okolu polovina od novata firma Sitigrup. Novata kompanija go zadrà prepoznatlivoto ime Sitikorp, odnosno Siti, kako prepoznatliv brend vo negovoto ime, no go zadrà i karakteristi~niot znak na Travelers Grup vo vid na crven ~ador kako novo korporativno logo, koe be{e koristeno s$ do 2007 godina. Voedno, pretsedatelite na dvete mati~ni kompanii, Xon Rid i Sendi Vejl, bea najaveni kako kopretsedateli i koizvr{ni direktori na novata kompanija, iako najgolemiot del od investitorite smetaat deka toa e prili~no rizi~en poteg, so ogled na razlikata vo stilovite na upravuvawe. SVETSKATA KRIZA I SITI Nabrzo po spojuvaweto Sitigrup stanuva edna od glavnite amerikanski finansiski institucii. Denes zaedno so Benk of Amerika (Bank of America), XP Morgan êjs (JP Morgan Chase) i Vels Fargo (Wells Fargo) ja so~inuvaat takanare~enata golema ~etvorka na banki vo SAD. Kako del od ovaa ~etvorka i Siti ne be{e po{tedena od ekonomskata kriza koja ja zafati svetskata ekonomija vo tekot na 2008 godina. Celata grupacija zapadna vo opas-

BRENDOVITE NA SITI Sit itibben enkk (C (Cit itib it iban ib ank) k)

– ob obez ezbe ez bedu be duva du va kome ko merc r ijjal rc alni ni ban anka kars ka rsski rab abot otti B Ban a am an amek ekss (B ek (Ban anam an amex am ex)) – vt ex vtor oraa po gol or olem emiina em ina b nk ba nkaa vo v Mek eksi siiko B Ban ankko an ko Kuska uska us katl tlan tl an (B (Ban anco an c C co Cus usca us catl ca tlan tl an)) an najgjgjgol na olem ol em ma bank bank nkaa vo El Sa Salv lvad lv ador ad or Ban anko Uno n (B (Ban anco an c U co Uno n ) no naajgjgol olem ol em ma ba b nk nkaa vo C Cen e tr tral alna al na A Ame meri me riika rika Ban ankk Ha Hand ndlo nd lovi lo vi v Var ar{a {avi {a vii (B (Baank ank Ha Hand ndlo nd lowy lo wy w Wars Wa rsza zawi za wie) wi e – nnaj e) ajst aj star araa bank ar bank nkaa vo Pol olsk skaa sk Sitim imor orrgi g x (C (Cit itim it imor im ortg or tgag tg agee) ag hiipo pote teekaarna rna ba rn bank nkaa nk S Sit itii it iin{ ii n{ {ur uran anss (Ci Citi tiin ti insu in sura su ranc ra nce) nc e) osig os igur ig urit ur itel it elnna el na ku} u}aa Sit ittikkap a it ital al (C (Cit ittic icap appital ital al)) i stit in stituc ucio uc iona io naln na lnii fi finnans nans nsis isski usl slug ui ug Sittif ifaj ajne aj neen{ n{al a (C al Cit itifififin innan anci cial ci al)) potr po tro{ o{uv uva~ uv a~ki ki fin inan ansi an siii i za zaem emii Sitti Al Alte tern te rnat nativ iv I Inv nveestm nv estmen entts (Citti Al Alte tern te rnat rn ativ ivve Innve vest sttme mennts) s) – raz azni ni allte tern r at ativ ivni iv ni iinv n es nv esti tiici cisk skii us uslu lugi lu gi Sit itik i ar ik ardd (Cit (CitiC iCar ard) d) – kkre r di re ditn tnni ka kart rtii~ki rt i~ki k Kre redditk tkar ardd Si ar Siti ti (C (Cre rediitcar tcardd Ci Citi ti)) ti biiznnis so kr k eddittni kkar arrti~k ti~k ~kii vo BBra razi z l

nost od bankrot, poradi {to amerikanskata Vlada be{e prinudena da prezeme ~ekori za da & pomogne na bankata vo tekot na noemvri istata godina. Vo tekot na fevruari 2009 godina, kako rezultat na prezemeniot “bailout”, amerikanskata vlada otkupi duri 36% od akciskiot kapital na Siti vo vrednost od 25 milijardi dolari. Ovoj procent naskoro be{e namalen od strana na Siti preku najgolemata proda`ba na obi~ni akcii vo istorijata na SAD vo vrednost od 21 milijardi dolari, nadminuvaj}i ja vrednosta na proda`bata na akcii vo iznos od 19 milijardi dolari koja Benk of Amerika ja napravi samo eden mesec prethodno. Pri~inite poradi koi Sitigrup zapadna vo vakva kriza, kako i kaj ostanatite banki od golemata ~etvorka, mo`at da se lociraat vo hipotekarnite krediti koi ovaa korporacija gi ima{e izdadeno. Visokata rizi~na izlo`enost na bankata vo pogled na ovie hipotekarni krediti, koja go dostigna svojot vrv tokmu vo periodot na kriznata 2008 godina, pridonesoa za zamena na ve}e postoe~kiot model za presmetka na rizi~nosta na ovie krediti. Imeno, vo ovoj period kompanijata koriste{e elaborativna ravenka za matemati~ka presmetka na rizikot kaj ovie krediti, koja vo predvid ja zema{e samo geografskata lokacija na hipotekite. Vo ovoj model be{e isklu~ena mo`nosta od nacionalna hipotekarna kriza ili mo`nosta deka pove} e od nekolku milioni lica, korisnici na vakvi krediti,

PRIKAZNI OD WALL STREET

[TO TRGNA NAOPAK

urger King (Burger King), koj izleze na berza pred ~etiri godini, otkako negovite dotoga{ni sopstvenici gi prodadoa svoite udeli, go zagubi tloto pod nozete za vreme na recesijata. Istovremeno, biznisot ednostavno mu cveta{e na negoviot mnogu podobro menaxiran rival. Tokmu restoranite za brza hrana bi trebalo da rabotat dobro vo recesija, koga lu|eto s$ pomalku odat vo klasi~ni restorani. Burger King se zaglavi vo svojata lo{a strategija, tonej} i s$ podlaboko so sekoj pominat kvartal. Rezultat: zaguba vo pazarnata vrednost za dve godini od celi 36%. Akciite na Mekdonalds (McDonald’s) za toa vreme porasnaa za 14%. Mekdonalds ja nadmudri re-

cesijata so svojata raznovidna ponuda na evtini obroci, no istovremeno ponudi i poskapi (s$ u{te dostapni) proizvodi, kako “angus burger”, “smutis” i novata linija na premium kafiwa. Burger King se obide da go napravi istoto, sproveduvaj}i go ona {to glavniot menaxer, Xon ^idsi, go narekuva “teg” strategija – ponuda na evtini i poskapi obroci istovremeno. Od aspekt na vrednosta za parite {to gi davate, Burger King prodava dvoen ~izburger za eden dolar, nadevaj} i se deka }e nadomesti preku proda`bata na pomfrit i pijalaci. Ova ne samo {to gi razgnevi fran{izerite – koi so~inuvaat 90% od sopstvenicite na restoranite – tuku, isto taka,

se poka`a kako totalen neuspeh. Fran{izerite pokrenaa tu`bi protiv kompanijata, tvrdej}i deka bile prinudeni da prodavaat sendvi~i pod cenata na ~inewe, i deka Burger King se trudel da gi zgolemi prihodite na nivna smetka, vo naporite da go zadovoli Vol Strit. No, ne go zadovoli. Otkako Burger King minatata nedela objavi deka zarabotkata vo negoviot ~etvrt fiskalen kvartal padnala za 17% i deka proda`bite na godi{no nivo vo Severna Amerika padnale za 3,9%, vesnikot “Majami herald” napi{a deka iako evtinite obroci pomognale da se zgolemi brojot na prodadeni sendvi~i, prose~nata zarabotka bila pomala zatoa {to stavkite so niski ceni, vsu{nost, bile

FEQTON

13.09.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

ISTORIJA NA TRAVELERS GRUP

milijardi dolari plati amerikanskata vlada so cel da ja spasi Sitigrup od bankrot

300

milijardi dolari vredea akciite na grupacijata dve godini pred hipotekarnata kriza, koga vrednosta padna na 6 milijardi dolari

nema da bidat vo mo`nost da ja ispla}aat svojata hipoteka kon bankata. Kako {to krizata po~na poleka da se razobli~uva, od bankata u{te vo 2007 godina zapo~naa so liferuvawe na informacii deka }e go namalat brojot na vraboteni za 5%, ili okolu 17 iljadi lica, so cel namaluvawe na tro{ocite. Toa be{e trend koj po~naa da go primenuvaat site kompanii na svetsko nivo, koi s$ pove}e stanuvaa svesni za sostojbata vo koja

Xon Rid levo i Sendi Vejl na sredina, tvorcite, kopretsedateli i koizvr{ni direktori na Citigroup se najde svetskata ekonomija. So vakvite namaluvawa na brojot na vraboteni se prodol`i i vo tekot na 2008 godina, koga se planira{e namaluvawe na brojot na vraboteni i toa od 5% do 10%. So ogled na toa {to izve{taite i ponatamu poka`uvaa nesolventnost na ovaa finansiska institucija, se javi potreba od nova intervencija od strana na amerikanskiot establi{ment, koj vo poslednata dekada vo nekolku navrati intervenira{e za stabilizirawe na ovaa finansiska institucija koja administracijata na Obama ja smeta za premnogu golema za da propadne. Do intervencijata vo tekot na 2008 godina ve}e bea otpu{teni 23

iljadi lica, a vo plan bea otpu{tawa na u{te 52 iljadi novi vraboteni. Vakvata lo{a sostojba se odrazi i vrz vrednosta na akciite. Vo ramkite na Vol Strit nivnata vrednost se namali na 6 milijardi dolari, i toa od vrednosta od 300 milijardi dolari koja ovie akcii ja imaa dve godini prethodno. Blagodarenie na vladinata intervencija, vo tekot na 2009 godina doa|a do promena na sostojbata vo grupacijata. Novite izve{tai uka`uvaat deka vo tekot na 2010 godina grupacijata povtorno }e po~ne so pozitivni rezultati i toa blagodarenie na novoto restrukturirawe na kompanijata nametnato od strana na amerikanskiot establi{ment, koj vo toj pe-

riod poseduva{e okolu 36% od grupacijata. MOMENTALNI DELOVNI OPERACII I pokraj krizata vo koja zapadna, Siti i ponatamu ostanuva globalen lider vo ponudata na finansiski uslugi. Ovaa korporacija na svoite potro{uva~i, korporacii, vladi i institucii im nudi finansiski proizvodi i uslugi, koi vo sebe sodr`at proizvodi od komercijalnoto bankarstvo, kreditni karti~ki, korporativnoto i investiciskoto bankarstvo, hartii od vrednost, brokerski uslugi i kako i uslugi na upravuvawe so portfolija, kapital i bogatstvo. Kompanijata ima dva osnovni segmenti, Sitikorp (Citicorp) i

ISTORIJA NA SITIKORP

Istorijata na formiraweto na Sitikorp po~nuva u{te vo juni 1812 godina so formiraweto na Siti Benk (City Bank) vo Wujork, koja funkcionirala kako banka koja im nudela uslugi na odredeni grupi biznismeni od ovoj grad. Ovaa banka e formirana so po~eten kapital od, za toa vreme neverojatni, 2 milioni dolari. Po pristapuvaweto na bankata vo nacionalniot bankarski sistem na SAD vo 1865, go menuva svoeto ime vo Ne{nal Siti Benk (National City Bank) na Wujork, za samo nekolku godini podocna, odnosno vo 1895 godina, da stane najgolemata banka vo SAD. So toa bankata stanuva glaven kontributor na Federalnite rezervi na SAD i prva banka koja otvora svoe pretstavni{tvo von granicite na SAD, poto~no vo Buenos Aires vo Argentina. Vo 1918 godina bankata stanuva prva banka na teritorijata na SAD so sredstva vo iznos pogolem od 1 milijarda dolari, za nabrzo potoa vo 1929 godina da stane najgolemata banka vo svetot. Vo 1976 godina, pod vodstvoto na Volter Vriston, bankata povtorno se preimenuva vo Sitikorp, ime koe prodol`i da go koristi s$ do spojuvaweto so Travelers Grup.

KU VO BURGER KING nositeli na taa zgolemena proda`ba. BUDALESTI CENI ZA BUDALESTI OBROCI Se ~ini deka lu|eto ne kupuvaa dovolno kompir~iwa i pijalaci za da ja pokrijat zagubata {to ja pravea sendvi~ite od tipot na dvojniot ~izburger za eden dolar. A, {to se slu~uva{e na drugiot kraj od tegot, vo delot na premium obrocite. Na po~etokot od godinava Burger King ponudi odgovor na uspe{niot “angus burger” na Mekdonalds – “stejkhaus HT”, koj {to e malku pogolem od “angus burger”, no so ista cena od 3,99 dolari. Vo maj gi pretstavi rebrata na skara, obrok od osum par~enca meso po cena od 8,99 dolari –

budalesta cena za budalest obrok. Duri i Burger King znae{e deka konceptot e farsi~en. Bea napraveni i glupavi reklamni spotovi vo koi eden mladi~ nosi svinska glava na ramenata i krila. Rebrata se del od strategijata na Burger King koj se potpira na svoite klu~ni potro{uva~i: mlada ma{ka populacija. Nekoga{ so dobri TV-reklami, no po~esto so glupavi, sinxirot na restorani sebesi se proklamira kako mesto kade {to mladite “batki” }e si go napolnat stomakot do vrv. Osven toa {to generalno ja obvinija slabata ekonomija za lo{ite rezultati, direktorite na Burger King notiraa i deka osobeno mladite ma`i bile pogodeni od recesijata, zatoa

{to mnogu rabotni mesta vo industrijata i grade`ni{tvoto se zagubija. No, i pokraj toa, kompanijata tvrdoglavo forsira{e demografski fokusirana strategija, dodeka Mekdonalds vnimatelno go sostavi svoeto meni so cel da go pogodi vkusot na po{irok krug konsumenti – semejstva, vraboteni `eni, menaxeri {to sakaat nabrzina da kasnat ne{to, kako i mladi mom~iwa. Vo me|uvreme, fran{izerite na Burger King se izlo`uvaat na golemi tro{oci za da ja ispolnat golemata programa za remodelirawe na biznisot. Planot podrazbira site 12.000 restorani niz svetot da bidat snabdeni so rotira~ki lusteri, elektron-

Korenite na Travelers Grup poteknuvaat od kompanijata Komer{al Kredit (Commercial Credit), kompanija koja e podru`nica na korporacijata Kontrol data (Control Data), formirana vo 1986 godina od strana na Sendi Vejl. Dve godini podocna Komer{al kredit ja kupuvaat osiguritelnata kompanija Primerika (Primerica), kako i brokerskata ku}a Smit Barni (Smith Barney). Novata kompanija go prezede imeto i brendot na Primerika, voveduvaj} i strategija na rabotewe vo koja sekoj od kompaniite-~lenovi na oformeniot konglomerat se dol`ni da gi prodavaat sopstvenite, no i proizvodite i uslugite na ostanatite ~lenovi na kompanijata. Vo tekot na 1992 godina osiguritelnata kompanija Travelers In{urans (Travelers Insurance) do`ivuva golemi zagubi kaj osiguruvaweto na nedvi`nosti, kako posledica na uraganot Endrju. Poradi toa ovaa osiguritelna ku}a sklu~uva strate{ka alijansa so Primerika, koja dovede do formirawe na edinstvena kompanija vo tekot na dekemvri 1993 godina. Po ovaa akvizicija kompanijata stanuva poznata kako Travelers Ink (Travelers Ink), pri {to pokraj imeto be{e prezemeno i poznatoto logo vo vid na crven ~ador. Kone~no, vo noemvri 1997 godina, vedna{ po preimenuvaweto na kompanijata vo Travelers Grup (Travelers Group), be{e prezemena i investiciskata banka Selomon Bradrs (Salomon Brothers), prezemawe vredno duri 9 milijardi dolari. Vo 1998 godina sleduva{e spojuvaweto so Sitikorp i formiraweto na Sitigrup. Siti holdings (Citi holdings). Segmentot Sitikorp raboti kako globalna banka za biznisite i potro{uva~ite. Ovoj segment e podelen na dva primarni biznisi i toa na regionalno potro{uva~ko bankarstvo i grupa za institucionalni klienti. Regionalniot potro{uva~ki bankarski biznis obezbeduva tradicionalni bankarski uslugi, vklu~uvaj}i gi i bankarskite uslugi na malo, brendirani karti~ki i mali komercijalni bankarski raboti naso~eni kon zemjite od Severna Amerika, Azija, Latinska Amerika, Evropa, Bliskiot Istok i Afrika. Za razlika od ovoj vid bankarstvo, na grupata institucionalni biznis-klienti im se nudi cela paleta uslugi. Vo taa grupa uslugi spa|aat investiciskoto bankarstvo, potoa sovetodavnite uslugi, zaemite, proda`bata i trgovijata na kapital, institucionalnite brokerski uslugi, razmenata na stranski valuti, strukturiranite proizvodi, gotovinskite instrumenti i srodnite derivati, kako i privatnoto bankarstvo.

Na segmentot Siti holdings otpa|aat tri grupi biznisi: brokerski menaxment i upravuvawe so sredstva, kreditirawe na lokalnata potro{uva~ka i specijalni portfolija na sredstva. Preku brokerskiot menaxment i upravuvaweto so sredstva na klientite naj~esto im se nudat malobrokerski raboti i upravuvawe so sredstva i uslugi. Kreditiraweto na lokalnata potro{uva~ka predviduva stanbeni hipotekarni zaemi, studentski krediti, avtokrediti, krediti za komercijalni nedvi`nosti i drugi potro{uva~ki krediti, kako i zapadnoevropski kreditni karti~ki i malobankarski uslugi. Specijalnite portfolija na sredstva e biznis naso~en kon portfolija na hartii od vrednost, krediti, i drugi sredstva. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za investiciskiot gigant JP Morgan, edna od najstarite finansiski ku}i vo svetot i kako za vreme na finansiskata kriza ovaa banka se nao|a{e na podobra pozicija od svoite rivali.

S$ u{te ne se znae {to planira da napravi noviot sopstvenik na Burger King, privatnata investiciska firma so brazilski kapital, 3G Kapital, vo razni{aniot sinxir na restorani za ishrana, inaku vtor po golemina vo svetot, zad Mekdonalds, no edno e sigurno – deka e potreben totalen remont na kompaniskata strategija, veli magazinot “For~n” (Fortune) ski ekrani za menijata i yidovi od tuli i armiran beton. Tro{ocite se dviàt od 300 iljadi do 600 iljadi dolari po restoran. Seto toa e mnogu zbunuva~ki za konzumentite na brza hrana. Iako Burger King sebesi se pozicionira kako mesto kade {to }e jadete evtini sendvi~i od noga, istovremeno kako da saka konkurira i so sinxirite na restorani od tipot na t.n. “fast keùal” hrana, kako {to se îpotl (Chipotle) i Panera (Panera), pa duri

i so klasi~nite restorani kako Eplbis (Applebees). Vo me|uvreme, Mekdonalds nudi premium proizvodi, so visoka mar`a, no bez da go izgubi identitetot na mesto za brza hrana. S$ {to prodava – premium obrocite, zdravite obroci, kafiwata – e dostapno po pristojni ceni. A, istovremeno, ne se obiduva da gi modernizira svoite prodavnici, obiduvaj}i se da gi napravi da li~at na ne{to {to ne e klasi~en Mekdonalds. ]e bide interesno da se

vidi {to }e napravat novite brazilski sopstvenici na Burger King vo vrska so grandiozniot plan za rekonstrukcija na firmata. ^idsi }e se povle~e od ~elnata pozicija, no }e ostane kako kopretsedatel zaedno so Aleks Bering, direktorot na 3G Kapital. Najverojatno, dvajcata }e bidat vo potraga po nov izvr{en direktor koj }e mora da najde na~in kako da gi skrati tro{ocite, a istovremeno da go zadr`i ona {to kupuva~ite go znaat kako Burger King iskustvo.

FUN BUSINESS

20 13.09.2010 PORANE[NATA SOPRUGA NA MIK XEGER

KAKO XERI HOL PRODOL@UVA PONATAMU? Porane{nata sopruga na Mik Xeger, Xeri Hol ima te{kotii vo “preboluvaweto” na eks-soprugot so koj se razvede u{te vo 1999-ta godina. 11 godini podocna taa s$ u{te donira raboti koi gi imala vo brakot, a najnovo e toa {to na aukcija }e ja stavi slikata na koja e gola i trudna i }e ja izdade avtobiografijata vo koja go opi{uva `ivotot so Xeger. Za nea seto ova e “katarzi~no”, no sepak da ne se zaboravi i dobrata strana na rabotite. Ako se trgne kako {to treba, Hol na svoeto patewe mo`e da zaraboti i do milion evra

SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

tkako nekoi od rabotite im gi podelila na bezdomnici, porane{nata sopruga na Mik Xeger, Xeri Hol odlu~ila da go preboli i toa na neobi~en na~in – so prodavawe na svojot portret na koj e gola i trudna. Vo nastojuvaweto minatoto da go ostavi tamu kade {to treba, modelot Xeri Hol odlu~ula da napravi nekolku ~ekori pove}e – da napi{e avtobiografija i da se “re{i” od nekolku raboti. Sledniot mesec vo aukciskata ku}a “Sotheby’s” (Sotbajs), Xeri Hol }e go prodava svoeto umetni~ko bogatstvo: portretot kade {to e gola, no i u{te dva portreta, od svojot prijatel Endi Varhol i maslo na platno na Frenk Auerbah. Se o~ekuva deka onie umetni~ki par~iwa }e dostignat vrednost i do milion evra. Svojata enK

ergija ja iskoristila i za da napi{e avtobiografija, vo koja 54- godi{nata èna raskaùva kako Mik Xeger, peja~ot na Roling Stouns, sekoga{ bil “opasen seksualen predator”. Knigata i aukcijata Hol gi narekuva “katarzi~ni” i veli deka e vreme da trgne nakaj idninata. Hol i Xeger se zapoznale vo 1977ta godina, dodeka s$ u{te bil vo brak so Bjanka, a Hol toga{ izleguvala so peja~ot Brajan Feri, Hol i Xeger se ven~ale vo 1990-ta godina na obred na Bali, koj podocna e proglasen za nevaè~ki. Ne se znae dali moèbi toa e pri~inata za nivnata lo{a sre}a, no nivnata vrska zavr{i vo 1999-ta godina, a Hol vo 2008-ta godina donirala vo dobrotvorni celi golem broj na raboti koi gi dobila vo brakot, pa duri i ven~anicata. Do kraj na brakot dojde koga Hol podnela barawe za razvod so pri~ina “izneveruvawe so nepoznata èna”. A

kako kazna za toa od nego barala 50 milioni dolari “o{teta”. Toa ne bilo negovo prvo neverstvo, a soprugata pove}e ne moèla da go izdrì toa. Goliot portret go narekuva Eight Months Gone, go naslikal Li~ijano Frojd, dodeka Hol bila bremena vo 1997-ta godina so Gabriel, nejzinoto ~etvrto dete. Se o~ekuva samo toj portret da se prodade za okolu 500 iljadi evra. Izlo`bata }e se odviva, a 15 i 16 oktomvri. Navistina interesen na~in na “osloboduvawe” od minatoto i prodolùvawe so ìvotot.

MIK XEGER I XERI HOL – vo vremeto dodeka bea sre}ni i zaqubeni G

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

FUN BUSINESS

13.09.2010

67- MI FILMSKI FESTIVAL VO VENECIJA

POROJ OD ODLI^NI NASLOVI Vo desette dena koga se slavi filmot vo Venecija, gleda~ite i kritikata po 67-mi pat imaat mo`nost da gi vidat krajnostite vo izborot na temi i `anrovi, od smea do morbidni atmosferi

filmovite koi pretstava na Pjer Barile ADRIJANA ATANASOVA prika`uvaat Specijalno od Venecija se vo natprevruva~kiot del, i @an - Pjer Gredi koja ja

atanasova@kapital.com.mk

eneciskiot Lido e tradicionalniot doma}in na 67-mo izdanie na Mostrata. Iako vremenskite uslovi vo prviot vikend donesoa porojni do`dovi i haos za vreme na festivalot, sepak vo salite kade {to se

moèbi se sre}avame so najdobrite naslovi dosega. Edni od najvpe~atlivite koi se prikaàa bea “Trofej” na Fransoa Ozon, “Tivki du{i” na Aleksej Fedor~enko,”Ubistvo na su{tinata” od Jirì Skolimovski, “Post mortem” na Pablo Larin kako i “Kratenkata na Mik” na Keli Rajhard. Francuskiot reìser Fransoa Ozon, posle svojata prva komedija “Osum èni” vo 2002 godina, so prikaùvawe na najnoviot “Trofej” uspea da gi osvoi ovaciite od prviot do posledniot red za vreme na natprevaruva~kiot del na filmskiot festival vo Venecija. Stanuva zbor za edna mnogu dinami~na i koloritna komedija, koja e polna so lucidni dijalozi i presvrti koja nastanala po istoimenata tetarska

KETRIN DENEV - @enata trofej

raskaùva borbata pome|u polovite i klasite. Naslovnata uloga na ènatatrofej ja tolkuva sekoga{ energi~nata francuska diva Ketrin Denev. Od onoj “ku}en ukras” koj nema ba{ pravo na glas, i sopruga koja e vo senka na svojata posilna polovina i na svoite deca, poradi preplet na situaciite mora da ja prezeme ulogata na heroina. Taa }e zastane cvrsto pred zadadenite obvrski za da bide na ~elo na semejnata fabrika i za da stane eden politi~ki lider vo lokalnata zaednica koja uspeva da gi nadirga site so pomo{ na svoite ènski atributi. Se razbira i @erar Depardje, nejziniot mo}en partner nema da ostane nepo{teden. Vo edna ki~- kinematografija, koja na nekoj na~in e karakteristi~na za Ozon i negovite filmovi, sega se ra|a eden takov hit vo kinata vo koj glaven pe~at e smeata.Izminative denovi se prikaàa i “Tivkite du{i” na Aleksej Feder~enko, avtor koj prethodno e nagraduvan za filmovite “Prvi na mese~inata” i “@elezni~ka pruga”. Ova vsu{nost e eden vid rasko{na filmska poema bazirana na romanot “Vrapci” od Aist Sergeev. Avtorot e toj koj traga po idealniot mehanizam na qubovta

AFERI

Casino palace - od 1952 godina e dom na Mostra , a vo pozadina pokaùva mnogu pove}e od kulturata i tradicijata na narodot Merja (finsko – ungarsko poteklo), koe svoevremeno e asimiliran od strana na Slovenite. Deneska ìveat na teritorijata na modernite ruski gradovi. Ova e narod koj ne poseduva ni{to do qubov i voda. Od toj materijal, vklu~uvaj}i gi i trite lika, Fedor~enko uspeal od filmot da napravi eden vistinski rekviem na qubovta koj e melanholi~en i neèn. Ednostavno, izvonredno. Polskiot veteran Jirì Skolimovski se vrati na golemata scena so “ Ubistvo na su{tinata”. Stanuva zbor za edna odli~na prikazna vo koja islamistot Muhamed, koj posle torturata na amerikanskata vojska zaedno so ostanatite zatvorenici e transportiran vo tajnite amerikanski zatvori na Stariot kontinent. Otkako uspeva slu~ajno da se oslobodi po edna soobra}ajka na zatvoreni~kiot konvoj vo Polska, toj se pretvora vo

~ovek koj ladnokrvno ubiva, za da ne bide samiot ubien. Prikaàn e negoviot ìvotinski instinkt koj vo borbata za opstanok minuva niz surovo begstvo, odi vo nepoznato i niz egzistencionalnoto nikade. Ovoj film e izvonredno delo, vo koj glavniot lik ne izgovara nitu eden edinstven zbor. Devedeset minuti bega niz nepoznatite pejzaì. Glavniot lik go tolkuva Vinsent Galo, a izvr{niot producent na filmot e legendarniot Xeremi Tomas. “Kratenkata na Mik” e film na Keli Rajhard. Stanuva zbor za vestern koj zboruva za prvite amerikanski doselenici. Ova e film so baven ritam, dolgi kadri, decentna gluma i avtenti~na atmosfera. Me|u 23 – te potencijalni kandidati za osvojuvawe na presti`niot “Zlaten lav”, 67 izdanie na Veneciskiot festival e zakiten i so “Post mortem”, najnovoto delo na ~ileanskiot reìser Pablo Larin. Za svojot prethoden film “Pablo Manero”, os-

voi serii na nagradi me|u koi i nagradata “Ibis” za najdobar film na novosadskiot Sinema siti festival vo 2009 godina. Ova e film so morbidna atmosfera. Likovite i akciite se smesteni vo edna mrtove~nica vo Santijago vo 1973 godina, za vreme na ubistvoto na Salvador Aqende. Avtorot go rekonstruira minatoto, gi sistematizira kinematografskite, estetskite i eti~kite standardi i na toj na~in sozdava edno delo so poetski ritam, koj e na sredinata od konfuzijata i apsurdnosta vo edno te{ko vreme.Na godine{niot festival, nagradata “Zlaten lav” za ìvotno delo sve~eno mu be{e vra~ena na legendarnot kineski reìser Xon Vu, koj del od svojata kariera pomina vo Holivud i e avtor na filmovite:”Podobro utre”, “Ubiec”, “Kur{um vo glava”, “Nevozmo`na misija 2”... Posle sve~enosta be{e prikaàn negoviot najnov film “Kralicata ubiec”, so Mi{el Jo vo glavnata uloga.

PRETSEDATELSKA BIBLIOTEKA

RUNI E NEVEREN, ^ETIVATA NA OBAMA NO “TOA NE E NI[TO” KAKO BESTSELERI

red da se najde na naslovnite stranici na tabloidite, napa|a~ot na Man~ester Junajted preku SMSporaka ja izvestil soprugata deka dodeka bila bremena ja izneveruval i pla}al za prostitutki. Ova ne mu e prv pat da go pravi toa. Poznat e kako slab na prostitutkite, samo {to prethodniot pat koga bil so nekoja soprugata ne bila trudna. Xenifer Tomson, poznata kako Xusi Xeni, go predupredila deka }e izleze vo javnosta i deka }e ja raska`e nivnata prikazna. Taa otkri deka spiele zaedno 7 pati, a ne bile isklu~eni ni trojkite. Taa izjavila duri i deka ja odnel doma. Ova zadovolstvo go ~inelo okolu 1.200 funti (1.500 evra) za edna no}. Ka`ala i deka za negovite izleti znael i

kolegata Majkl Oven, koj voop{to ne bil voodu{even od seto toa, i duri bil zgrozen. Izvorite velat deka Runi ne se obidel premnogu da se opravduva pred soprugata, duri i ne bil zainteresiran, bidej}i negovite stavovi se deka: toa ne e golema rabota i maìte se maì. No, moèbi koga }e sfati deka soprugata, koja ne go deli toa mislewe, moè da re{i da se razvede, }e nastane vistinska vojna, i toa najmnogu okolu bogatstvoto koe vo momentov se procenuva na Za fudbalerot ne zna~i ni{to okolu 33 milioni angliski toa {to & bil neveren na soprufunti ili 40 gata dodeka bila bremena milioni evra.

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, slobodno mo`e da po~ne da im naplatuva honorar na nekoi izdava~ki ku} i. Pri~inata za toa e edno-stavna. Samo {to }e spomene nekoja kniga koja ja ~ita, kasite na kni`arnicite se polnat - site sakaat da vidat {to

~ita toj. Istoto se slu~i i so biografijata na Teodor Ruzvelt, koja ja napi{a Edmund Moris. Obama ja spomenal knigata za vreme na

[to i da prepora~a, stanuva najprodavan hit

reformite vo zdravstveniot sistem (bidej}i zdravstvoto bilo preokupacija na Ruzvelt), a vedna{ potoa vo rekordno vreme

se prodadeni 7.000 primeroci. Za vreme na negoviot odmor na pust ostrov toj so sebe ponese golema lista na knigi od avtorite: Tomas Fridman, Dejvid Mekkuloh, Ri~ard Prajs, Xorx Pelekanos i Kent Haruf. A ako go pra{ate {to }e vi prepora~a najnovo, odgovorot }e bide noviot roman na Xonatan Franzen, “Sloboda”. Malkumina znaat, no pretsedatelot i samiot ima napi{ano dve knigi koi stanaa najprodavani. Prvata e avtobiografijata koja ja napi{al vo 1995-ta godina, “Soni{tata na mojot tatko: Prikazna za rasata i nasledstvoto”. Ovaa kniga go smestila na listata na “Wujork tajms” kako najprodavan avtor. Vtorata, “Drskost na nade`ta”, e izdadena vo 2006-ta godina i s$ u{te se prodava vo golemi tira`i. Dovolen e podatokot deka minatata godina toj zaraboti 5 milioni dolari samo na avtorskite prava za dvete knigi.

22 13.09.2010

AVTOMOBILI

BEZBEDNOST NA PATOT

IX35 JA DOBI NAJVISOKATA OCENKA NA NCAP! Ova e izvonredna novost za korejskata kompanija, koja iako nekolku godini po red u`iva na ~etvrtata pozicija na listata od najprodavani vozila vo svetot, sepak ne mo`e{e mnogu da se pofali so sigurnosta na svoite modeli, osobeno koga se rabote{e za fatalni udari pri golema brzina

Otkako bea oceneti za najkvalitetni, vozilata na Hjundai dobija priznanie i za sigurnosta

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ajnoviot model na Hjundai, SUV modelot ix35, malku neo~ekuvano, sepak se zdobi so najvisokite ocenki na testot za bezbednost. Na “kra{“ testot sproveden pod pokrovitelstvo na EURO NCAP organizacijata, ix35 dobi 90% od mo`nite 32 poeni, koi se predvideni so opitot. Ova e izvonredna novost za korejskata kompanija, koja iako nekolku godini po red u`iva na ~etvrtata pozicija na listata od najprodavani vozila vo svetot, sepak ne mo`e{e mnogu da se pofali so sigurnosta na

ix35 so 90% od mo`nite bezbednosni bodovi

EURO NCAP, ili Evropska evaluaciska programa za novi avtomobili vsu{nost pretstavuva nezavisna organizacija poddr`ana od sedum zemji- ~lenki na Evropskata unija, kako i od Evropskata komisija za avtomobili i organizacii na potro{uva~i vo site zemji {irum Evropa. Glavnata cel na Euro NCAP e sproveduvawe na testovi i istra`uvawa so cel uvid vo bezbednosnite performansi kako za avtomobilskata industrija taka i za voza~ite na najprodavanite vozila vo regionot svoite modeli, osobeno koga se rabote{e za fatalni udari pri golema brzina. “Spored poslednite izvestuvawa od strana na eminentnite svetski izvori specijalizirani vo oblasta na avtomobilskata industrija, Hyundai Motor Company sega ve}e proizveduva ne samo najkvalitetni vozila, tuku i najbezbedni. Soglasno poslednite informacii dobieni od strana na EURO

NCAP, Hjundai ix35 gi pomina intenzivnite testirawa za bezbednost, i toa so ocenka “odli~en PET” vo odnos na standardite za bezbednosta na licata vo i nadvor od voziloto”, ni soop{tija od Korea Auto-Trejd, oficijalniot importer i serviser na vozilata proizlezeni od programata na Hjundai. Ovie 90% se odnesuvaat pred s$ na bezbednosta na vozrasnite, koi {to gi ko-

ristat pojasite predvideni za adekvatnata viso~ina i te`ina. [to se odnesuva, pak do decata, ocenkata za nivnata bezbednost e ne{to pomala. 36 od mo`nite 43 poeni ili 88% procenti vo ovaa sigurnosna kategorija. Euro NCAP, ili Evropska evaluaciska programa za novi avtomobili vsu{nost pretstavuva nezavisna organizacija poddr`ana od sedum zemji~lenki na Evropskata unija,

kako i od Evropskata komisija za avtomobili i organizacii na potro{uva~i vo site zemji {irum Evropa. Glavnata cel na Euro NCAP e sproveduvawe na testovi i istra`uvawa so cel uvid vo bezbednosnite performansi kako za avtomobilskata industrija taka i za voza~ite na najprodavanite vozila vo regionot. Od Korea Auto-Trejd n$ informiraa deka zapo~naa so sproveduvawe na najavite za

24-~asovna poddr{ka na svoite korisnici. Sekoj sopstvenik na novo vozilo od linijata na Hjundai, vo prvite pet godini dobiva besplatna pomo{ na patot i toa na teritorijata na cela Evropa (bez Kosovo). Ovaa pomo{ predviduva vle~na slu`ba, dostava na gorivo, popravka, asistirawe za nao|awe na adekvatno hotelsko smestuvawe, soveti za bezbedni destinacii itn.

SPORT

13.09.2010

SPORT F

ivanovic@kapital.com.mk

udbalot ve}e odamna e mnogu pove}e od igra. Toa e eden ogromen, multimilijarderski pazar, kade {to barem dosega pravilata na igra gi odreduva maksimata na kapitalizmot, koja se sostoi vo perfektniot soodnos na ponudata i pobaruva~kata. Ottamu i fudbalerite, koi se najtrguvanata roba na pazarot, pred dresovite, TV-pravata, suvenirite i osiguruvawata, go promenija svojot pristap. Pove}e nema lokalni heroi, koi igraat za nasmevkata na naviva~ite. Nema nitu igra~i {to prifa}aat da ostanat vo svojot mati~en klub, a vo isto vreme za niv da ima zainteresirani ekipi, ~ii gazdi se podgotveni da odvojat zna~itelna suma za nivnite uslugi. Da, ponudata i pobaruva~kata od fudbalot napravija industriska granka kako sekoja ostanata. Tuka ima mnogu za i protiv, no fudbalskite sladokusci ja prifatija realnosta i namesto so postignati golovi, goleminata na fudbalerite ja vrednuvaat vo pari. No i pokraj ovoj merkantilisti~ki pristap kon fudbalot, naviva~ite ne se podgotveni da prostat nitu eden grev na svoite milenici. Toa e transfer vo redovite na direktniot rival, vo neprijatelot na ekipata za koja se naviva. Niz istorijata mo`e da se najdat nekolku so~ni primeri na t.n. zabraneti transferi, a najgolema “pompa” se diga koga tradicijata na rivalitetot e podolg od polovina vek.

POLITI^KA I RELIGIOZNA NETRPELIVOST Vo Italija, pak vistinsko tabu e da se igra vo Milan, pa potoa vo Inter ili seto toa da se napravi vo obratna nasoka. Za Milan naviva cela Italija, a za Inter samo malkumina vo Milano. Ovaa teorija mnogu pati se poka`ala kako to~na, a doka`ana be{e vo minatata sezona, koga na trojnata kruna na Inter se raduvaa samo malkumina od Milano. I tuka postoi politi~ka netrpelivost, no za razlika od {panskiot antagonizam, vo Italija klubovite se glavno podeleni spored ideolo{kata matrica. Inter e klub osnovan od fa{isti~kata desnica, dodeka pak Milan e ekipata na komunisti~kata levica. Dve ekstremni

UNIONISTI I SEPARATISTI Real Madrid i Barselona go imaat najslavnoto rivalstvo vo svetot. Toa se najkvalitetnite ekipi vo [panija, no pokraj fudbalskite razliki pome|u niv ima i politi~ka netrpelivost, bidej}i fanovite na kralskiot klub se po K

FUDBAL

pravilo {panski unionisti, dodeka pak pripadnicite na jatoto na Barselona go poddr`uvaat katalonskiot separatizam. Koga eden fudbaler }e mine od Real vo Barsa ili obratno, toga{ toa ne e samo u{te eden obi~en transfer. Se slu~uva vistinska eksplozija vo bipolarniot fudbalski svet na [panija, kade nikoj ne {tedi ama ba{ nikogo. Prebeganite se kukavici i predavnici. Omrazeni vo porane{niot klub, no i nikoga{ dokraj prifateni od noviot. Posleden primer be{e so Portugalecot Luis Figo, koj od Barselona premina vo Real. Iako od transferot pominaa pove}e od deset godini, Figo s$ u{te e najomrazenata li~nost vo Barselona i pove}e od polovinata od naviva~kite pesni so navredliva sodr`ina na naviva~ite od Blaugrana se temelat na negoviot lik i delo. Vo Anglija grev e da se premine od Liverpul vo Man~ester ili, pak, vo nekoj od tradicionalnite londonski rivali. Majkl Oven, ikonata na Liverpul vo momentov nastapuva vo redovite na Junajted i toa e grev koj gi bri{e site negovi zaslugi vo minatoto.

SR\AN IVANOVI]

ZABRANETI TRANSFERI Real Madrid i Barselona go imaat najslavnoto rivalstvo vo svetot. Toa se naj-j kvalitetnite ekipi vo [panija, no pokraj fudbalskite razliki pome|u niv imaa i politi~ka netrpelivost, bidej}i fanovite novite na kralskiot klub se po pravilo {panicite ski unionisti, dodeka, pak pripadnicite na jatoto na Barselona go poddr`uvaat vaat katalonskiot separatizam linii koi nikoga{ ne mo`at da se najdat na sredina, nivnoto pomiruvawe ili samo obid za dijalog e nevozmo`na misija, pa ottamu i preminuvaweto na fudbalerite se tretira kako predavstvo na kauzata. Mnogu interesen e i rivalitetot na {kotskite ekipi Glazgov Renxers i Seltik. Dvete ekipi se od Glazgov i sli~no kako vo [panija podeleni se na unionisti i separatisti. Naviva~ite na Renxers se kolnat vo angliskata kralica i britanskiot komonvelt, dodeka fanovite na Seltik se zalagaat za nezavisna [kotska. No, tuka postoi u{te eden fenomen. Jazot pome|u dvata tima e prodlabo~en i so verskata netrpelivost. Klubovi na protestanti i katolici, tuka

netrpelivosta e ogromna i samata pripadnost kon religioznite grupi, odnapred ja definira i pripadnosta kon fudbalskiot klub na sekoja individua vo Glazgov. Katolicite ne navivaat za Renxers duri i da go sakaat toa. Ednostavno, nitu eden protestant nema da mu dozvoli na nitu eden papski podanik da se nama~ka vo sinata boja na negoviot klub. Toa va`i i za proglasenite eretici od Rim, koi {to }e re{at da se zakitat so zelenata kombinacija na Seltik. STOLBOVI NA DR@AVNOSTA Vo na{eto neposredno opkru`uvawe najslaven e rivalitetot na belgradskite ekipi Crvena yvezda i

Vo na{eto neposredno opkruùvawe najslaven e rivalitetot na belgradskite ekipi Crvena yvezda i Partizan. Crveno-belite se smetaat za poddrùva~i na srpskata dràvotvornost, dodeka crnobelite otsekoga{ vaèle za pripadnici na idejata za Jugoslavija. Zna~i i dvete ekipi se dràvotvorni, no koga ednata ja ima svojata dràva, vo isto vreme drugata ja gubi

Vladimir Stojkovi} go napravi najgolemiot grev vo srpskiot fudbal: - dresot na Yvezda go zameni so onoj na Partizan

Polovina od naviva~kite pesni na Barselona so navredliva sodrìna se motivirani od likot i deloto na Luis Figo Partizan belite se Partizan. Crveno Crveno-belite smetaat za poddrùva~i na srpskata dràvotvornost, dodeka crno-belite otsekoga{ vaèle za pripadnici na idejata za Jugoslavija. Zna~i i dvete ekipi se dràvotvorni, no koga ednata ja ima svojata dràva, vo isto vreme drugata ja gubi. Za vreme na sekoe derbi vo Belgrad se proglasuva vonredna sostojba. Policijata e vo poln sostav, zasilena so specijalnite odredi, podgotveni da se spravat so bukvalno zavojuvanite strani. “Brat brata ne rani” koga na stadionite vo ulica Humska ili na Banovo brdo se podgotvuva nov duel na “ve~nite rivali”. Pokraj “labavata” politi~ka diferencijacija ne postoi druga razlika na ideolo{ka ili religiozna osnova, pa taka redovna pojava e pripadnici od isto semejstvo da se nao|aat na sprotivnite strani. Zna~i naviva~ite se odlu~uvaat pove}e za Yvezda ili za Partizan spored nekoe emotivno ~uvstvo, koe {to go dobile u{te vo detstvoto, otkolku kako tradicionalna ili geografska pridobivka. No, toa u{te pove}e ja vè{tuva atmosferata, bidej}i pogolem grev od ru{ewe na detskite sni{ta ne postoi. Vo slu~ajot na belgradskite

rivali preminuvawata na fudbalerite se najretki, no koga }e se slu~at ne prestanuvaat da bidat top-tema. Najlegendaren e prebegot na Makedonecot, Milko Xurovski, ~ie preminuvawe od Crvena yvezda vo Partizan s$ u{te se preraska`uva i vo dvata tabora. Kontroverzniot fudbaler vo ekot na najgolemata forma se re{i da gi promeni klupskite boi. Milko stana nov junak na grobarite, no kako {to i samiot potvrdi i deneska gi odbegnuva mestata kade {to po obi~aj se sobiraat deliite. Imalo u{te nekolku pomali transferi na ovaa relacija, no nova “bomba” sli~na na onaa od erata na Milko Xurovski be{e aterirana od reprezentativniot golman na Srbija, Vladimir Stojkovi}. Vo obidot da se zasili na golmanskata pozicija vo presret na nastapite vo Ligata na {ampionite, rakovodstvoto na Partizan se re{i za Stojkovi}, koj pak pove}e od edna godina ima problem so klupskiot anga`man. Sepak, toj e bukvalno izrasnat vo timot na Crvena yvezda i iako ne preminuva direktno vo Partizan, bidej}i ve}e nekolku sezoni e internacionalec, mu se zakanuva bri{ewe od ~lenstvoto na najtrofejniot srpski klub.