Br.123-kapital-15.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI GOLDMAN SACHS [AMPIONI VO INVESTICISKOTO BANKARSTVO STRANA 20

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

23-TI VO EVROPA STRANA 8

DR@AVNITE KOMPANII PRODOL@UVAAT D D SO REKLAMIRAWE

MEPSO ]E TRO[I PARI ZA POZITIVEN IMIX PRED GRA\ANITE 4

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 14.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,42% 0,12% 0 00,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 48,12 1,28

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,90 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.09) 2.320

MBI 10

2.310 2.300 2.290 2.280 2.270 2.260 06.9

08.9

10.9

12.9

14.9

OD DENES, SEKOJ DEN

OGLASI KAKVA DANO^NA POLITIKA MU TREBA NA BIZNISOT?

NISKI DANOCI MO@E DA JA IZVLE^AT EKONOMIJATA OD KRIZA STRANA 6

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

GLUPAVI KAMPAWI SE NA[ATA RABOTA STRANA 2

DOMINO-EFEKT OD ZGOLEMENOTO KINESKO PROIZVODSTVO

CENATA NA NAFTA POVTORNO RASTE

STRANA 16

NASKORO SEKOJA SREDA RUBRIKA:

KARIERA EDUKACIJA ZNAEWE

2 15.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 15 SEPTEMVRI 2010

GLUPAVI KAMPAWI SE NA[ATA RABOTA

ko se se}avate, porano ima{e edna glupava reklama na TV, “Energijata e na{ata rabota” –porane{noto Elektrostopanstvo najverojatno prebiva{e nekoi dolgovi od strana na televiziite, pa ovie mu pu{taa besmislena reklama bez pari. Nebare ima nekoj drug vo dràvava ~ija {to rabota e proizvodstvo na elektri~na energija, pa ESM sakal da ni kaè deka nivnata struja najubavo svetela. ESM vo me|uvreme se podeli na tri firmi, dve se dràvni, tretata e privatna, ja prodadovme na Avstrijcite. Ednata proizveduva struja, drugata ja nosi strujata do nekakvi trafostanici, tretata, ovaa privatnata, ni ja nosi strujata do doma. E, sega moàm da razberam koga ovaa privatnava so reklamni kampawi saka da ni kaè deka so nas e vo site momenti od ìvotot, kako bez struja nema radost i qubov i sl., na krajot na krai{tata privatna firma si e, moè da si gi tro{i parite kako saka, pa neka pravi korporativni imix-kampawi, ili kampawi za pottiknuvawe na {tedewe struja i sli~ni poraki. No, ne moàm da sfatam kako ovie dvete dràvni firmi, ELEM i MEPSO, tro{at pari za nivnite reklamni kampawi. Na radost na nekolku marketing- agencii i za àl na dràvniot buxet, odnosno buxetot na ovie dràvni firmi, se tro{at stotici iljadnici ako ne i milionski sumi vo evra za da ELEM ni kaè deka negovite elektri~ni centrali moèle da zagreat ne znam kolku milioni sendvi~i!? E, bez

tie podatoci ne znam kako sme moèle da ìveeme prethodno. Sega i MEPSO se “ambiciral” da pravi kampawa za kreirawe na javen pozitiven imix, pa raspi{al tender i doprva }e pribira ponudi. [to zna~i toa, deka imixot na MEPSO vo javnosta dosega bil negativen? Ako bil negativen, zatoa li si zamina dov~era{niot direktor? Ili povtorno e {ansa marketing-agenci bliski do vlasta da lapnat nekoe evro i da izrabotat spotovi vo koi }e ni se soop{ti deka MEPSO ima najubavi dalnovodi vo zemjava, a i po{iroko?! [to moè da ni soop{ti MEPSO, a {to treba da ni ja smeni percepcijata za ovaa dràvna firma? Deka otvorile nov i najmoderen dispe~erski centar? Pa, koj drug treba da otvori dispe~erski centar. Deka }e potro{at 20 milioni evra za investicii. Pa zarem toa ne treba po difolt da go pravat? Ovie reklamni kampawi, doa|aat vo prodolènie na isto taka besmislenite akcii na Vladata za da ni pora~a deka “nie sme Makedonija”, da bideme fini i vospitani i sli~ni poraki vo nasoka na jaknewe na pozitivnite vrednosti, me|usebnata tolerancija, bla, bla, bla.. Vo me|uvreme, se slu~uva donesuvawe na zakon za domuvawe, koj {to vnese haos vo oblasta na koletivnoto ìveewe vo stanbeni objekti, zatoa {to ima milion nedore~enosti i retko koj go razbira. Kako ne im tekna vo Vladata za korista od sproveduvaweto na ovoj zakon da napravi kampawa i da gi zapoznae gra|anite? Za ne{to {to navistina }e vlijae vrz nivnoto sekojdnevno ìveewe i za {to, bogami,

KRIZNI I POSTKRIZNI PERSPE

DIVIDENDATA PRIVLEKUVA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

moè i debeli kazni da pla}aat ako ne im funkcionira liftot vo zgradata, na primer, ili ako fasadata im e ruinirana. Navistina ne moàm da go sfatam “rezonot” na Vladata i nejzinite kompanii koga se odlu~uvaat da tro{at dràvni pari za neracionalni kampawi, vo vreme koga sto pati proklamiraa deka treba da se {tedi, i koga se obiduvaat toa da ni go pokaàt i preku kratewe na nivnite dnevnici i patni tro{oci. Pa, eden kutar minister duri i javno izjavi deka od svoi pari trebalo da si gi pla}a avionskite karti za slu`beni patuvawa. Ne fala, neka ne {tedat na vakvi raboti. Ministri vo dràvava ima dvaeset i treba kako lu|e da ja pretstavuvaat dràvata nadvor. Ima mnogu pove}e mesta od kade {to treba da skratat. Kako za po~etok, neka prestanat so besmislenite reklamni kampawi. Za da ne izleze ona “energijata e na{ata rabota” od po~etokot na ovoj tekst, vo “glupavi kampawi se na{ata rabota”.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

aketi zakonski izmeni za ublaùvawe na kaznenata politika }e predloì Vladata do krajot na oktomvri. Spored izjavata na premierot Nikola Gruevski, ova e dopolnuvawe na prviot paket-merki koi bea doneseni pred nekolku meseci. “]e se vnimava kaznite ne samo da ne bidat previsoki, tuku i da ne bidat preniski, i da ne vlijaat destimulira~ki za pla}awe na obvrskite kon dràvata, {to, od druga strana, moè da dovede do nova erozija vo toj del, {to ne e na{a cel”, izjavi Gruevski. Celta na zakonskite promeni e da se postigne balansirano nivo na kazni. Toa, pojasni Gruevski, dovolno }e gi ohrabruva kompaniite i gra|anite da gi vr{at svoite raboti, no, isto taka nema da bide tolku visoko za da gi dovede vo situacija da mora da go zgasnat svojot biznis i da imaat pote{ki posledici, koi se mnogukratno pogolemi od gre{kata koja ja napravile.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Se o~ekuva dividendata {to ja ispla}aat kompaniite vo idnina da bide eden od pozna~ajnite dvigateli na prometot i na cenite na Makedonskata berza METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ividendata {to ja ispla}aat kompaniite se o~ekuva vo idnina da bide eden od pozna~ajnite dvigateli na prometot na Makedonskata berza, kade {to sega se mnogu niski i prometot i cenite na akciite. U~esnicite na

milioni evra e namalen iznosot na stranskite portfolio-investicii na Makedonskata berza vo 2008-2009 godina vo sporedba so 2006-2007 godina

trkaleznata masa za kriznite i postkriznite perspektivi na Makedonskata berza, {to se odr`a v~era po povod 15 godini od osnovaweto na Berzata, ocenija deka vo idnina prinosite od investiciski aktivnosti }e bidat mnogu poniski otkolku pred globalnata kriza. Zatoa, investitorite na Makedonskata berza }e mo`e da se privlekuvaat so dividenda. “Likvidnosta, sekako, e pre-

GLIGOR BI[EV

suden faktor za razvojot na Makedonskata berza, kako i redica drugi faktori. No, treba da se napomene deka vo idnina o~ekuvanite prinosi od investirawe vo akcii }e bidat mnogu poniski vo odnos na prinosot {to go nosi dividendata {to ja ispla}aat kompaniite. Iako kaj nas mnogu malku kompanii odlu~ija da isplatat dividenda, sepak, ako se analizira prinosot po akcija od dividenda, moè da se zabeleì deka kaj del od niv toj beleì rast i do 19%. Na ovoj na~in, moè da se o~ekuva deka zaboravenite dividendi }e bidat eden od na~inite za pogolemo privlekuvawe na investitorite”, smeta Ivan [teriev, izvr{en direktor na Makedonskata berza. Spored nego, pogolemo raz-

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA STOPANSKA BANKA “Krizata vo svetski ramki po~na kaj najgolemite finansiski pazari i se prenese nasekade. Denes, poradi smirenosta, odnosno ti{inata koja vladee na ovie pazari, mnogu e te{ko da se predvidi {to }e se slu~uva vo idnina.”

NAVIGATOR

15.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

MLAD INOVATIVEN LIDERR

T ERVAN FUERE

MIL^O MAN^EVSKI

TOME HAXIEV

ZORAN DAMJANOVSKI

a site {to se doka`uvaat akedonija povtorno okolu “{ansata” {to ja Mja osvoi svetskata N “ispu{tila” Makedonija vo publika, ovoj pat so

sven obvinuvawa, problemi, a sega i O zakani so tu`bi,

umanovskiot K gradona~alnik ima problem so finansirawe

1995 godina im ka`a deka taa voop{to i ne postoela, tuku e plod na ne~ija fantazija

Komisijata za lustracija ne sraboti ni{to drugo

na u~ili{tata vo op{tinata, pa & gi nudi nazad na dr`avata

filmot “Majki” na re`iserot Mil~o Man~evski

EKTIVI NA MAKEDONSKATA BERZA

TA ]E GI INVESTITORITE [TO E POEVTINO: KREDIT ILI JAVNA PONUDA NA AKCII?

“S$ dodeka kompaniite ne go najdat svojot ekonomski interes i ne im se ograni~at kreditnite mo`nosti, }e otsustvuvaat novi javni ponudi na akcii i novi emisii. Na kompaniite im prepora~uvam da napravat analiza na tro{ocite od finansirawe preku berza i preku krediti”, veli Vladimir Filipovski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Spored nego, edna od glavnite pri~ini za golemiot pad i maliot promet na Makedonskata berza e {to golem del od parite gra|anite i firmite gi ~uvaat vo banka. Toj presmetal deka nivoto na vkupnite bankarski depoziti e kolku 30% od prihodot na doma}instvata i korporativnata dobivka na kompaniite. Vtora pri~ina za krizata na Makedonskata berza e otsustvoto na stranski portfolio-investicii. Toa e namaleno za 50 milioni evra vo sporedba so 72 milioni evra vo 2006 godina i 114 milioni evra vo 2007 godina. dviùvawe na Makedonskata berza, no i na berzite vo regionot, moè da se o~ekuva vo momentot koga investitorite, koi gi kupile hartiite od vrednost za vreme na ekonomskiot bum, }e se odlu~at da gi prodadat ili, podobro kaàno, da ja realiziraat zagubata, so ogled na toa {to ne se znae koga povtorno i dali voop{to }e dojdat na cenovnoto nivo kako koga bile kupeni. ISTA SUDBINA NA BERZITE VO REGIONOT Spored Gligor Bi{ev, pretsedatel na Upravniot odbor na Stopanska banka, dvièwata na regionalnite berzi gi sledat svetskite berzi. Toj go navede padot na del od svetskite berzanski indeksi za vreme na finansiskata kriza, po koj padnaa i indeksite na berzite vo regionot, no i na Makedonskata berza . “Krizata na svetsko nivo po~na tokmu kaj najgolemite finansiski pazari i se prenese nasekade. Denes, poradi smirenosta, odnosno ti{inata koja vladee na ovie pazari, e mnogu te{ko da se predvidi {to }e se slu~uva vo idnina”, smeta Bi{ev. Kako problem ja naveduva i pregolemata zadolènost na privatniot sektor, no i na javniot. “Momentalnata zadolènost na privatniot sektor iznesuva okolu 42% od BDP, a vo drugi dràvi duri i do 150%-250%. Ogromna e zadolènosta i na javniot sektor. Vo zemjite od EU se dviì okolu 80% od BDP, a vo SAD 100%. No, pri analizata na ovie procenti treba da se ima predvid deka BDP na ovie dràvi e pogolem

IVAN [TERIEV

IZVR[EN DIREKTOR NA MAKEDONSKA BERZA “Iako mnogu malku kompanii odlu~ija da isplatat dividenda, sepak, ako se analizira prinosot po akcija od dividenda, moè da se zabeleì deka kaj del od niv toj beleì rast duri i do 19%.”

za 8 do 10 pati vo odnos na MO@NOSTI ZA RAZVOJ makedonskiot BDP, a na{ata NA MAKEDONSKATA BERZA zadolènost vo odnos na niv delewe dividenda nata e pomala za dva do tri pati”, naglasi Bi{ev. pogolema aktivnost na penziskite i Krizata, spored nego, priinvesticiskite fondovi donese kaj investitorite da namaluvawe na pasivnite se javi averzija kon rizici. kamatni stapki vo bankite Nivnite portfolija, spored ponuda na novi finansiski instrumenti Bi{ev, pred krizata sodrèle vo vid na indeksni fondovi ili s$ 10% do 15% likvidni sredstva, poza~estenite ETF fondovi. a sega toj procent iznesuva prezemawe na Makedonskata berza pove}e od 40%. Investitorite od nekoj golem svetski igra~ s$ pove}e se zainteresirani da investiraat vo dràvni regionalna sorabotka me|u berzite na Balkanot, bazirana na zaedni~ka platforma za trguvawe obvrznici, ~ij prinos e prili~no golem i siguren. vra}awe na stranskite portfolio investitori Profesorot Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet od PERSPEKTIVITE NA “Treba da ni stane jasno Skopje smeta deka krizata MAKEDONSKATA BERZA deka pazarot na kapital ne silno se po~uvstvuvala na Idninata na Makedonskata e samo dvièwe vo edna naMakedonskata berza, zatoa berza najmnogu }e zavisi soka, koja vodi samo kon os{to i rastot bil silen. od slu~uvawata na finan- tvaruvawe profit, tuku deka “Normalno e regionalnite siskite pazari vo svetski ima i obratno dvièwe”, berzi, vklu~uvaj}i ja i Makeramki. Vo toj kontekst, Bi{ev re~e toj. Spored nego, {teta donskata, vakvata cikli~nost istakna deka vo idnina e {to kompaniite slabo se da ja po~uvstvuvaat pointeninvestitorite ne treba da zainteresirani da kotiraat zivno, bidej}i se relativno o~ekuvaat visoki prinosi na berza i na toj na~in da mladi. U{te eden problem e i investiciskite mo`nosti se finansiraat. otsustvoto na privatni pentreba da gi baraat vo kompanii i industrii koi }e ziski i investiciski fondovi, bidat dvigateli na svetskiot koi, za razlika od obi~niot ekonomski razvoj. investitor, imaat poinakvi Spored profesorot Goran investiciski pozicii. So Petrevski od Ekonomskiot nivnoto prisustvo moèbi }e fakultet vo Skopje, ona {to be{e daleku pomal i rastot se slu~i na Makedonskata pred krizata, no za smetka na berza vo 2007 godina e dotoa }e be{e pomal i padot”, bro od edukativen aspekt. veli Arsov. Spored nego, visokite kamatni stapki za {tedewe SA[O ARSOV vo bankite gi teraat PROFESOR NA EKONOMSKIOT gra|anite slobod- FAKULTET VO SKOPJE nite pari~ni sred- “Normalno e regionalnite berzi, stva da gi stavaat vklu~uvaj}i ja i Makedonskata, vakcikli~nost da ja po~uvstvuvaat vo banka, namesto vata pointenzivno, ogled na toa {to da gi vloùvaat na ovie berzi se so relativno mladi.” berza.

retiot rodenden na makekedonskiot pazar na mobilna na telefonija i komunikacii ii dooperatorot VIP go slavi so zadovolstvo. Tretiot operator dosega ega rot ima ostvareno uddel na pazarot ite od 17%, a rastot na prihodite e 70% godi{no. Iako “najmlad” ad” Pe operator na ovoj pazar, VIP ata lider vo segmentot na uslugata ej}i prenoslivost na broevi, bidej}i od vkupniot broj na korisnici koi odlu~ile da go smenat operatorot, 72 % od niv preminale vo VIP. Ovie i vakvi brojki se dovolni za respekt na kompanijata i nejziniot prv ~ovek vo Makedonija, glavniot izvr{en direktor Nikola Qu{ev. Doma{niot pazar na mobilni komunikacii so vleguvaweto na VIP pred tri godini zabeleà vistinska liberalizacija, razdviùvawe i drasti~en pad na cenite na uslugite. Toa, vo krajna raka, e glavnata pridobivka za korisnicite na mobilnite komunikacii, pa zatoa i golemiot broj na “preneseni” broevi vo ovoj operator. A ako se zabeleì i rastot od 65% vo korisni~kata baza na postpejd broevi, toga{ ne e pretenciozno da se kaè deka VIP e

NI NIKOLA IKOLA KO OLA QU[EV Q QU U[EV navistina VIP za korisnicite. Obi~no se smeta deka prvite nekolku godini postoewe na nov pazar, mobilniot operator treba da bide podgotven na finansiski `rtvi, odnosno permanentni vloùvawa. VIP postojano vloùva, pa taka sega ima obezbedeno 98,5% od teritorijata na Makedonija so sopstvena mreà. Vloùva i za makedonskite korisnici koga se nao|aat nadvor od zemjava, preku roaming partnerite, i toj rast na godi{no nivo se zgolemi 79%. Zatoa cenite na roaming-uslugite stanuvaat poniski... Najmladiot me|u operatorite na pazarot pokaùva deka moè da bide lider vo mnogu segmenti, posebno vo kreiraweto na inovativni uslugi. Pa, neka ostane “ve~no mlad”.

GUBITNIK

PRAZNA DEBATA

zjavata na vicepremierot Vasko Naumovski vo odnos na o~ekuvawata okolu izve{tajot na Evropskata komisija, iako e diplomatska, kaj nas zvu~i dosadno. Dodeka site tvrdat deka o~ekuvaat pozitiven izve{taj taj i deka reformite vo zemjataa se na zavidno nivo vo odnos os na drugite zemji-aspiranti kon EU, toj izjavi deka odlukata dali izve{tajot }e bide pozitiven ili negativen zavisi samo od Evropskata komisija. Vicepremirot za evrointegracii, koj po definicija treba da bide lider i optimist vo odnos na evrointegraciite, postojano e vozdr`an za o~ekuvawata i dostignuvawata na Makedonija na patot do EU. Namesto kako prv ~ovek na evrointegrativnite procesi navreme da ja sopre beskorisnata debata za toa dali Makedonija vo 1995 godina propu{tila ili ne propu{tila {ansa za ~lenstvo vo EU i praznata rasprava da ja pretvori vo konstruktivna, toj, umeren vo svojata izjava, odgovorot za toa go bara kaj toga{nata vlada.

VASKO NAUMOVSKI Najverojatno, na Naumovski, nemaj}i za {to da se pofali vo odnos na reformite i napredokot na zemjata vo pribliùvawata kon Unijata, dobredojdena mu e raspravata vo javnosta okolu spornata 1995 godina. Vo uslovi na neinicijativnost i nekreativnost za pribliùvawe kon evropskoto semejstvo, moèbi Naumovski treba da pogledne vo sosedstvoto i da u~i od negoviot srpski kolega, Boìdar \eli}, koj, re{en do 2011 godina da obezbedi kandidatski status za Srbija, ve}e izlobiral poddr{ka od najgolemite evropski sili, Germanija i Francija.

MISLA NA DENOT

NAVISTINA E NEVEROJATNO KOGA ]E POGLEDNAM 30 GODINI NANAZAD, KOGA MICROSOFT PO^NUVA[E, I KOGA ]E VIDAM KAKO SE PROMENIL NA^INOT NA RABOTA. KONE^NO SE PRIBLI@UVAME DO ONA [TO JAS GO NAREKUVAM DIGITALEN NA^IN NA RABOTA

BIL GEJTS OSNOVA^ I PRETSEDATEL NA MICROSOFT

4 15.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...AVIONSKA NESRE]A

...ODLIKUVAWE

...BOGATI POLITI^ARI

Pre`iveaja 36 patnici od 51

Medal za sloboda za Bler

Kremq protiv najbogatiot par?

o avionot, koj padna na istokot na Venecuela, zaginaa 15 lica, a 36 pre`iveaja. Avionot zav~era poleta od karipskiot ostrov Margarita, a se sru{i na zemji{te na najgolemata dr`avna ~eli~arnica Sidor, me}u buriwa i brodski kontejneri.

orane{niot britanski premier Toni Bler e nagraden so Medal za sloboda, najgolemo priznanie na SAD, poradi ulogata {to ja ima{e vo mirovniot proces vo Severna Irska i vo Kosovo.

MEPSO ]E TRO[I PARI ZA POZITIVEN IMIX PRED GRA\ANITE Od MEPSO velat deka ne stanuva zbor za reklamirawe tuku za gradewe brend na kompanijata

spasevska@kapital.com.mk

r`avnata kompanija za prenos na struja MEPSO so mediumska kampawa }e gradi pozitiven imix pred gra|anite, doznava “Kapital”. Spored oglasot objaven vo Slu`ben vesnik, MEPSO bara kompanija ili marketing-agencija koja vo rok od tri meseci }e raboti na gradewe pozitiven i prepoznatliv imix pred gra|anite. Kampawata }e trae tri meseci, odnosno od 15 oktomvri godinava do 15 fevruari 2011 godina, a zaineresiranite kompani treba da se prijavat najdocna do 5 oktomvri. Od MEPSO tvrdat deka ne

stanuva zbor za nikakva reklamna kampawa, tuku za gradewe brend na kompanijata. Kompanijata koja }e bide izbrana }e treba da izraboti katalozi i amblemi, na koi }e stoi logoto za vrabotenite vo MEPSO, {to ne zna~elo reklamirawe. Kolku pari }e potro{i kompanijata za ovaa kampawa ne otkrivaat, no velat deka nema da bidat izdvoeni golemi sredstva. Spored uslovite koi se propi{ani vo javnata nabavka, najva`en kriterium za izbor na najpovolen ponuduva~ }e bide kvalitetot na ponudenata usluga, a potoa cenata. Osven dokumenti za doka`uvawe na finansiskata sostojba, zainteresiranite kompanii }e treba da dostavat dokument deka se

“Ivo Sanader treba{e da se javi na povikot na istra`niot organ na Saborot za Ina, bez ogled {to ne mu e vra~ena pokana. Treba da se ispitaat site okolnosti koi dovedoa do toa Hrvatska, koja ima soodveten udel vo Ina, da nema i proporcionalen udel vo upravuvaweto so taa kompanija” IVO JOSIPOVI] pretsedatel na Hrvatska

sposobni za izvr{uvawe profesionalna dejnost i za nivnata ekonomska i tehni~ka sposobnost. So ova, dr`avnata kompanija MEPSO go prodol`uva vladinoto reklamirawe, koe go

zapo~naa ELEM i Ministerstvoto za transport i vrski, koi isto taka preku reklamni kampawi gi informiraat gra|anite za nivnoto rabotewe i za ostvarenite rezultati.

Po ostavkata na Vladimir Zdravev od direktorskata funkcija vo MEPSO, Nadzorniot odbor za negov naslednik ja nazna~i Vesna Jovanovska, koja e aktuelen ~len na Upravniot odbor. Taa }e upravuva so MEPSO s$ do nazna~uvaweto nov pretsedatel na odborot i generalen direktor so mandat od ~etiri godini. Jovanovska bila izbrana na sednica na Nadzorniot odbor na MEPSO, koj v~era ja konstatira{e ostavkata na Zdravev. Toj si dade ostavka na direktorskata funkcija minatiot mesec poradi sudir na interesi. Toj odbra da bide pretsedatel na sovetot na Op{tina Centar. Za potencijalni zamenici na Zdravev izminatite nekolku dena bea spomnati imiwata na Goran ^ogeqa, koj e na ~elo na privatnata firma za trgovija so struja Rudnap, Dimitar Tanurkov, koj e del od rakovodstvoto na ELEM, i Romeo Josifovski, koj organizira{e protesti protiv proda`bata na ESM, a sega e vraboten vo MEPSO.

9 110 14

MILIJARDI EVRA OD VTORATA TRAN[A OD KREDITNATA PROGRAMA NA EU I MMF ZA DVA DENA LEGNAA NA SMETKATA NA GR^KATA CENTRALNA BANKA MILIJARDI EVRA TE@I TRIGODI[NIOT KREDITEN PAKET [TO GO DOGOVORI GRCIJA SO EU I SO MMF DR@AVI U^ESTVUVAAT VO FINANSISKATA POMO[ ZA GRCIJA, A NAJGOLEMI DONATORI VO VTORATA TRAN[A BEA GERMANIJA I FRANCIJA

“Ukraina }e gi ispolni me|unarodnite obvrski za tranzit na priroden gas. Uvereni sme deka nikoga{ pove}e nema da se povtori situacijata koga Ukraina od razli~ni pri~ini ne be{e vo sostojba da gi ispolni ovie obvrski” VIKTOR JANUKOVI^ pretsedatel na Ukraina

NAZNA^EN ZAMENIK NA ZDRAVEV

3 FAKTI ZA...

ismejuva i se obvinuva za korupcija.

DVA, TRI ZBORA

DR@AVNITE KOMPANII PRODOL@UVAAT SO REKLAMIRAWE

ALEKSANDRA SPASEVSKA

radona~alnikot na Moskva, Jurij Lu`kov, i negovata sopruga, biznismenkata Jelena Baturina, najavija deka }e gi tu`at Gmediumite koi emituvaa dokumentarec vo koj ruskiot par se

“Proteruvaweto na Romite od Francija poka`uva deka francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, poluduva. Da pretpostavam deka Sarkozi naedna{ }e poludi, a, kako {to gledam, toa se slu~uva, {to }e napravi toga{ Sovetot za bezbednost na ON so nego i so negovoto kufer~e so tajni {ifri za nuklearniot arsenal?” FIDEL KASTRO porane{en lider na Kuba

GADGETS

PROCENKI... VASKO NAUMOVSKI minister za evrointegracii

O^EKUVAM OBJEKTIVEN IZVE[TAJ OD BRISEL

akedonija o~ekuva da dobie objektiven izve{taj od Evropskata komisija za napredokot na zemjata, a dali }e bide pozitiven ili ne, ostanuva da kaè samata Komisija, izjavi v~era vicepremierot za evropski pra{awa Vasko Naumovski. “Na{iot fokus ostanuva da realizirame {to e mo`no pove}e od porakite od minatata godina i da ja dobliìme Makedonija {to e mo`no pove}e do evropskite standardi na ìveewe”, re~e Naumovski. Zapra{an dali izve{tajot }e moè da se smeta za pozitiven dokolku ne bide opredelen i datum za pregovori, toj istakna deka opredeluvaweto datum za pregovori e vo nadle`nost na Sovetot na EU, a izve{tajot go dava Evropskata komisija.

HIBRIDEN NETBUK

enovo napravi nov ~ekor vo dobli`uvawe na laptopot so netbukot. Lansiraweto na prviot svoeviden hibrid, IdeaPad S12 Netbook, ja postigna taa cel. Ovoj model ima displej od 12,1 in~i (30,7 santimetri), slika so visoka rezolucija,

soliden zvuk i odli~ni performansi. Baterijata na ovoj ultramoderen ured ima dolg vek, a edna od najpozitivnite karakteristiki e malata te`ina koja ovozmo`uva polesna prenoslivost i pogolema prakti~nost. Qubitelite na tehnologijata se voodu{eveni i od negovata cena, koja iznesuva okolu 600 dolari.

POLITIKA

15.09.2010

"PARON": PAPANDREU SE OTKA@UVA OD "ERGA OMNES"

epublika Vardarska Makedonija, no ne za sevkupna upotreba – ova se to~kite za koi se soglasila gr~kata vlada, spored informaciite vo gr~kiot vesnik "Paron". Spored tvrdewata vo "Paron", Papandreu gi napu{til cvrstite pozicii vo odnos na imeto i napravil zna~ajni otstapki od gr~kite crveni linii. Vardarska Makedonija navodno bil predlogot na koj vedna{ se soglasil Papandreu, prifa}aj}i da se najde formula, {to ne mora da bide za sevkupna up-

IZVE[TAJOT OD REVIZIJA POMINA VO SOBRANIE

otreba (erga omnes). Vo me|uvreme, generalniot sekretar na Obedinetite Nacii, Ban Ki-Mun, pred po~etokot na 65 Generalno zasedanie, najavi deka medijatorot Metju Nimic planira da odr`i sredba so dvete strani na marginite na Generalnoto Sobranie na ON vo Wujork.

obranieto v~era go usvoi Godi{niot izve{taj na Dr`avniot zavod za revizija. Glavniot revizor, Tatjana Tanevska, istakna deka Dr`avniot zavod za revizija ima pogolemi o~ekuvawa. Tie rabotat ne samo da gi otkrijat nepravilnostite vo raboteweto, tuku i da dadat poddr{ka na unapreduvaweto vo upravuvaweto so javnite sredstva. Revizorite

minatata godina izvr{ile 91 revizija, vo koja bile opfateni 178 milijardi denari javni prihodi, a 120 milioni denari javni rashodi. Od vkupniot broj preporaki, 46% se celosno sprovedeni, 34% se delumno sprovedeni ili se vo tek, a 14% se vo nadle`nost na drugi subjekti, re~e Tanevska. Spored SDSM, zagri`uva faktot za visokiot procent na nepostapuvawe po mislewata na dr`avnite revi-

zori i za nesproveduvaweto postapki za javen tender. Pratenicite od vladeja~kata koalicija, pak, smetaat deka vakvite tvrdewa se neosnovani, pritoa istaknuvaj}i deka site izve{tai na DZR se objavuvaat na veb-stranica, a javniot obvinitel bil dol`en da proceni dali ima kakvo bilo nezakonsko dejstvo vo koja bilo institucija, i vrz osnova na toa da sprovede soodvetni postapki.

SDSM MU JA DOOBJASNUVA PORAKATA OD FUERE NA GRUEVSKI:

“SFATETE [TO ZNA^I DIPLOMAT DA VI KA@E DEKA IMATE BUJNA FANTAZIJA”!

Dodeka i vlasta i opozicijata se maksimalno fokusirani na toa {to se slu~ilo ili ne se slu~ilo pred 15 godini, od Brisel sekojdnevno ne zapiraat porakite da po~neme da se zanimavame so ona {to n$ o~ekuva. A n$ o~ekuvaat burni slu~uvawa vo procesot na pregovori so Grcija za imeto i najavena sredba na premierot Nikola Gruevski so gr~kiot kolega Jorgos Papandreu vo Wujork na Generalnoto sobranie na OON... kade {to Gruevski s$ u{te ne e siguren dali }e se pojavi KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

tkako evropratenikot Ervan Fuere najdirektno mu pora~a na dr`avnoto rakovodstvo deka ima “bujna fantazija” koga ja obvinuva opoziciskata SDSM deka vo 1995-tata, koga tie bile na vlast, Makedonija odbila vlez vo EU i NATO pod referencata FIROM, i deka namesto toa treba da se fokusira na sopstvenata rabota, opozicijata `estoko ja napadna vladinata politika. “O~igledno na Ivanov i na Gruevski ne im be{e dovlen sramot {to & go priredija na Makedonija po demantot i zakanata za tu`ba od evroprateni~kata Doris Pak, pa

moraa do tamu da preteraat i da ja posramotat Makedonija za od Brisel da ni pristigne i oficijalen demant koj gi negira nivnite nebulozni tvrdewa. Zamislete {to se ka`uva so diplomatski re~nik koga se veli deka imate bujna fantazija” veli potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev. Toj go povika premierot da prestane so svojata pogre{na i pogubna politika na izolacija na zemjava i svesno blokirawe na evroatlantskite integracii da go pokrivaat so blamirawe na Makedonija. Ekspresen odgovor stigna li~no od premierot Gruevski, no namesto ograduvawe od dosega{nite komentari toj prodol`i so istata retorika, povtorno obvinuvaj}i deka poradi Branko Crvenkovski i negovata politika vo de-

vedesettite, Makedonija e s$ u{te daleku od vratite na EU I NATO. “Makedonija svojata aplikacija za ~lenstvo vo Unijata ja dostavi duri vo 1998-mata koga SDSM si zamina od vlast. Ostanatite dràvi, na primer, ê{ka, Slovenija, Polska u{te vo ranite devedesetti apliciraa. Prethodno tokmu SDSM gi ima{e napu{teno evroatlantskite integracii kako prioritet za dràvata. Poradi kriminalnata privatizacija i dodeluvaweto na kompaniite na poednici bliski do SDSM koi potoa mnogu lo{o gi menaxiraa, nie nemavme niedna stranska investicija i zemjata tapka{e vo mesto. Mene mi e mnogu àl {to samo za aplikacija ~ekavme osum, devet godini” veli premierot Nikola Gruevski.

“METASTAZA” VLEZE VO SUDNICA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ontiran proces od korumpirani policajci i nivnite intimni prijateli od lekarskata fela,- vaka prvoobvinetiot vo slu~ajot “Metastaza”, kardiologot Sa{o Josimovski, ja zapo~na svojata odbrana vo Krivi~niot sud vo Skopje. Toj tvrdi deka obvinitelniot akt, baziran na iskazot na za{titen svedok so kriminalno minato, e bled i so nego ne moè da se dokaè ni{to, a najmalku negovata vina. Josimovski potvrdi deka vo sporniot period od 2008 do mart 2010 godina bil pretsedatel na Komisijata za revizija za utvrduvawe na invalidnost pri Ministerstvoto za trud i socijalna politika, no negira deka formiral zlostorni~ko zdruùvawe za steknuvawe protiv pravna imotna korist. Odbranata na prvoobvinetiot, advokatot Stevan Pavleski, pobara od sudot da se trgne za{titata od glavniot svedok na ~ij iskaz se temeli obvinenieto. Pavleski tvrdi deka preku otkrivawe na identitetot na za{titeniot

svedok }e se otkrie i negovata involviranost vo nastanite povrzani so davaweto na invalidski penzii, no i so drugo krivi~no delo vo koe toj se javuval kako obvinet. Vo slu~ajot “Metastaza” bea uapseni 36 lica, doktori, vraboteni vo FPIOM i posrednici, obvineti deka za nekolku iljadi evra na nivnata smetka im ovozmo`uvale na pove}e pacienti da se steknat so pravo na invalidska penzija. 13 obvineti od april ovaa godina, koga be{e otkriena aferata, se nao|aat vo istra`niot zatvor vo [utka, dodeka ostanatite se vo ku}en pritvor. Golemiot broj na obvineti

vo slu~ajot povtorno go otvori pra{aweto za sposobnosta na makedonskite sudovi da sprovedat vakvi masovni sudewa. Poradi nemawe na prostorija, startot na sudeweto be{e odlo`en za eden ~as, a nepojavuvaweto na edna od obvinetite koja se nao|a vo ku}en pritvor dopolnitelno ja uslo`ni situacijata. No i pokraj toa, vode~kiot sudija, \oko Ristov, gi oslobodi obvinetite koi se nao|aat vo ku}en pritvor od obvrskata da prisustvuvaat na ro~i{tata se dodeka ne dojde nivniot red za odbrana. Onoj koj nema da se pojavi na glaven pretres vo sudot }e mu bide ukinat ku}niot pritvor.

Na pra{aweto dali se o~ekuva definitiven napredok vo procesot na pregovorite po nagolemo najavuvanata sredba so Papandreu na Generalnoto sobranie na OON vo Wujork, Gruevski veli deka s$ u{te ne e definitivno ni negovoto prisustvo. “Ne znam dali }e ima takva sredba. Se nadevam deka }e bide su{tinska ako ja ima. A so kogo s$ treba da se sretnam s$ u{te ne znam. Mojot kabinet pravi procenki, pa } e vidime. Jas s$ u{te ne znam dali definitivno }e odam. Verojatno }e odam”, izjavi Gruevski povtoruvaj}i deka kakov napredok i da ima, toj ne smee da bide na {teta na krupnite dr`avni interesi i za nego narodot mora da odlu~i na referendum. I dodeka vo Makedonija se otvoraat debati za toa {to

se slu~ilo vo 1995-tata, a premierot nema 100 procentna odluka dali da se pojavi vo Wujork, od Brisel stigna u{te edna poraka. Evropratenikot Zoran Taler, klasificiraj}i se sebesi vo grupata na silni poddr`uva~i na Makedonija na patot kon EU, se pridru`i na porakata na Fuere da se pretane so sme{ni dnevno-politi~ki igri okolu minatoto i da se fokusirame na idninata.” Vo devedesettite, ~lenstvoto na Makedonija vo EU I

NATO ne be{e ni opcija” stoi vo izjavata na Taler.

6 15.09.2010

KAKVA DANO^NA POLITIKA MU TREBA NA BIZNISOT T

NISKI DANOCI MO@E DA JA IZ KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com

idej}i ekonomskata kriza ne stivnuva, a stopanstvoto ne moè da se spravi so nelikvidnosta i te{kiot pristap do finansiski sredstva, nekolku zemji re{ija da im pomognat na kompaniite so dano~ni olesnuvawa. Gr~kiot premier Jorgos Papandreu, na primer, vikendov najavi namaluvawe na stapkata na danokot na dobivka od 24% na 20%. Obrazloènieto {to go dade be{e deka ne treba korporativniot sektor da go ponese celiot tovar od krizata. Gi pra{avme makedonskite biznismeni kolku im odgovara sega{nata dano~na politika, dali smetaat deka treba da se menuva i vo koja nasoka treba da odat promenite. Generalno tie se zadovolni od aktuelnata stapka na danokot na dobivka od 10%. No, priznavaat deka dano~nite olesnuvawa se klu~ni za ublaùvawe na negativnite vlijanija od krizata i ja aktualiziraat idejata za ukinuvawe na danokot na dobivka, so objasnuvawe deka na toj na~in firmite }e imaat pove}e pari za novi investicii i za pro{iruvawe na biznisot. “Za da se zadrì likvidnosta na kompaniite i tie da imaat pove}e pari, koi potoa bi gi vloìle vo novi investicii, podobro bi bilo stopanstvoto da se oslobodi od danokot na dobivka. Godinava e te{ka, n$ zafati kriza i zatoa ne o~ekuvam nekoja golema dobivka. Spored mene, sega{niot ramen danok so stapka od 10% e dobar, no sekako deka site dano~ni olesnuvawa se dobredojdeni za podobruvawe na biznis-klimata”, veli Ko~o An|u{ev, direktor na EFT Makedonija, firma za trgovija so elektri~na energija. Sli~ni barawa za ukinuvawe na korporativniot danok doa|aat i od najpogodenata industrija od krizata - tekstilnata. “Za tekstilnata granka najdobro bi bilo da se ukine danokot na dobivka bidej}i na

Namaluvawe na danocite ili celosno ukinuvawe na danokot na dobivka }e pomognat za makedonskoto stopanstvo da izleze od krizata, smetaat biznismenite. Provejuvaat i mislewa pome|u niv, koi gi delat i nekoi eksperti, deka treba da se vrati progresivniot model na odano~uvawe toj na~in }e se relaksira raboteweto na kompaniite, a rakovodstvoto }e ja naso~i energijata kon zgolemuvawe na prihodite i investiciite. Sega razmisluvame kako da go raspredelime profitot za da ne pla}ame danok. Osloboduvaweto od danokot na dobivka go gledame kako mo`nost pohrabro da vlezeme vo biznisot od aspekt na negovo {irewe”, komentira Vlado Netkov, sopstvenik na fabrikata za tekstilni proizvodi Milano. IMA INTERES ZA REINVESTIRAWE NA DOBIVKATA Dvigatelite na makedonskata ekonomija, soo~uvaj}i se so

najgolemata globalna kriza, ocenuvaat deka osloboduvaweto od danok na reinvestiranata dobivka, {to go vovede Vladata kako antikrizna merka, im pomognale da amortiziraat del od vlijanieto na recesijata. “Ovaa merka im pomaga na kompaniite bidej}i ostanuvaat pove}e pari za investicii i {irewe na biznisot. Na{ata kompanija ve}e 20 godini ja reinvestira dobivkata i imame mnogu pozitivno iskustvo so toa. Smetam deka dano~nata politika {to se primenuva vo Makedonija e konkurentna i za nas kako biznis-sektor e mnogu povolna.

Politikata na ramen danok se poka`a kako uspe{na”, veli Gligor Cvetanov, direktor na fabrikata za prehranbeni proizvodi Mak Progres od Vinica. Sistemot na ednakvi dano~ni stapki na personalniot i na danokot na dobivka, Makedonija prv pat go vovede pred dve godini. Vladata na Nikola Gruevski se zafati so dano~ni reformi za da gi stimulira doma{nite i stranskite investitori da vlo`uvaat vo novi biznisi. Prvo, progresivniot na~in na pla}awe na danocite, odnosno razli~nite stapki na danoci za razli~ni primawa Vladata gi

zameni so edinstvena stapka na odano~uvawe od 12%, a podocna ja namali na sega{nite 10%. No, kompaniite se `alat deka generalno vkupnite dava~ki kon dr`avata se ogromni i im pretstavuvaat ogromen tovar, osobeno vo vreme na kriza. Tokmu poradi toa baraat Vladata da gi namali zafa}awata na javniot sektor vo stopanstvoto preku namaluvawe na stapkata na site danoci, pridonesi i drugi javni dava~ki. “Realniot sektor vo zemjava e pre-

CRNA GORA SO NAJNISKI, HRVATSKA SO N

pored podatocite na Price Waterhouse Coopers, ramen danok se primenuva vo Bugarija, Crna Gora, Albanija, Romanija i vo Slova~ka, dodeka, pak, vladite na Srbija, Hrvatska, Slovenija i Bosna i Hercegovina se odlu~ija za progresivno odano~uvawe. Danok na dobivka, odnosno korporativen danok, od 10%, kolku {to se pla}a vo zemjava, pla}aat i firmite vo Bugarija, Srbija, Albanija i vo BiH. Vo Crna Gora se pla}a korporativen danok od 9%, dodeka vo Hrvatska i vo Slovenija od 20%. Grcija e poslednata vo nizata koja napravi reformi vo dano~nata politika. Premierot Jorgos Papandreu nedelava veti deka do krajot na godinava }e

go namali korporativniot danok od 24% na 20%, tokmu za da ja zajakne ekonomijata. No, za da go namali danokot na dobivkata, Papandreu gi uslovi kompaniite na “silen pottik za investicii i konkurentnost”. Za vreme na krizata, Grcija mora{e da se `rtvuva i da vovede strogi merki na {tedewe, kako uslov za da dobie 110 milijardi evra zaem od MMF i od zemjite~lenki na evrozonata. Dogovorot predviduva i zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost (DDV) od 21% na 23%. Srbija najavi deka naskoro }e ima reforma vo dano~nata politika, koja }e bide brza i sprovedena vo eden ~ekor. Edna od pozna~ajnite novini na ovie reformi e namaluvaweto na danokot za plati za edna

tretina, so {to srpskata vlada o~ekuva deka }e gi pottikne proizvodstvoto i vrabotuvaweto. So dano~nite reformi vo Srbija se predviduva i zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost od sega{nite 18% na 22%. Na 100 dinari od platata dràvata sega zema dopolnitelni 65 dinari kako danok. Za rabotodava~ite, kako {to velat, toa bilo mnogu, i zatoa najavenoto namaluvawe na danokot za plati gi obedini biznismenite i ekonomistite vo ocenkite deka predloènite merki se dobro re{enie i za dràvata i za rabotodava~ite. No, od druga strana, rabotodava~ite se nezadovolni {to pokraj namaluvaweto na danokot na plati, Ministerstvoto za finansii najavuva i zgolemuvawe na stap-

kata na DDV. Srpskite vlasti pora~uvaat deka su{tinata na ovaa reforma e zgolemuvawe na proizvodstvoto i namaluvawe na sivata ekonomija. Tvrdat deka zgolemeniot DDV ne treba da gi zagri`uva gra|anite i da vlijae na zgolemuvawe na inflacijata. Romanija, pak, zemja so ramen danok od 16%, go izbegna zgolemuvaweto na stapkata na DDV od sega{nite 19% na 24% i na dano~nite stapki na dobivka i prihodi od 16% na 20%. Sprotivno na dosega{nata politika, romanskata vlada letovo najavi deka planira da go ukine ramniot danok na dohod od 16% i od slednata godina da vovede pove}e stapki. Romanskiot minister za finansii, Sebastian Vladesku, pottiknat od slabite dano~ni prihodi, opravdanosta

vo ukinuvaweto na ramniot danok ja gleda vo nemo}ta vladata da sobere dovolno prihodi so ramnata stapka na danok na dohod, vovedena vo 2005 godina. Romancite bea pogodeni od svetskata finansiska kriza i od minatata godina ja koristat programata za pomo{ vredna 20 milijardi evra od MMF, Evropskata unija i od Svetska banka, a Bukure{t za vozvrat veti deka }e sprovede dlaboki reformi vo dr`avniot sektor. Merkite imaat za cel da se izbegne eventualnoto izleguvawe od kontrola na dr`avniot deficit vo Romanija. Varijantata za zgolemuvaweto na taksite i danocite Nacionalnata banka na Romanija, vladata i biznismenite odlu~no ja otfrlaat, bidej}i smetaat

15.09.2010

ZVLE^AT EKONOMIJATA OD KRIZA OPOZICIJATA ZAGOVARA NOVA DANO^NA POLITIKA

Najgolemata opoziciska partija SDSM bara namaluvawe na zafa}awata na dr`avata vo ekonomijata preku namaluvawe na dava~kite i voveduvawe progresivna dano~na politika. Toa zna~i deka lu|eto so razli~ni plati treba da pla}aat danok po razli~ni stapki. LDP, pak, smeta deka klu~na merka za rastovaruvawe na stopanstvoto od dava~ki treba da bide celosno ukinuvawe na danokot na dobivka. Spored nivnite presmetki, so ukinuvawe na ovoj danok bi se namalil tovarot vrz firmite za okolu 4,5 milijardi denari, {to bi pomognalo tie pove}e da se razvivaat i da gi investiraat parite vo sopstveniot biznis.

KO^O AN\U[EV

optovaren so danoci i dava~ki i toa e taka ve}e 20 godini. Toa samo predizvikuva stagnacija na ekonomijata i so vakva dano~na politika nema razvoj. Dràvata mora da donese podolgoro~na strategija za namaluvawe na danocite i pridonesite za okolu 40% za da se namali zafa} aweto na javniot sektor vo ekonomijata. Ovoj buxet e preobemen za ekonomija kako makedonskata i toa e ogromen tovar za kompaniite. Ako se namalat dava~kite kon dràvata, kompaniite }e imaat pove}e pari da se razvivaat, a Vladata } e mora da se zafati so seriozni reformi kako }e gi tro{i parite {to } e gi sobira od danocite”, smeta Mir~e êkrexi, zamenikpretsedatel na Sojuzot na stopanski komori.

Del od biznismenite, pak, i sega ja poddr`uvaat progresivnata politika na odano~uvawe. Tie smetaat deka e podobro pobogatite da pla}aat pove} e od posiroma{nite. Direktorot na radovi{kiot rudnik za zlato i bakar Bu~im, Nikolaj~o Nikolov, smeta deka progresivniot dano~en model, koj funkcionira vo razvienite zemji, mo`e da se primenuva i kaj nas. Toj se soglasuva deka klu~no za biznisot e natamo{no namaluvawe na dano~nite stapki. I Netkov ocenuva deka progresivnoto odano~uvawe e popravi~en model. “S$ zavisi od visinata na stapkata. Mnogu niska dano~na stapka ne e mnogu povolno. No, niskodohodnite kompanii, kako {to se tekstilnite, ne treba da pla}aat ist danok kako i osiguritelnite, finansiskite ili telekomunikaciskite kompanii. Tie se visokoakumulativni dejnosti, koi treba da pla}aat i

DIREKTOR NA EFT MAKEDONIJA “Za da se zadr`i likvidnosta na kompaniite i tie da imaat pove}e pari, koi potoa bi gi vlo`ile vo novi investicii, dobro bi bilo stopanstvoto da se oslobodi od danokot na dobivka. Godinava e te{ka, n$ zafati kriza i ne o~ekuvam nekoja golema dobivka. Spored mene, sega{niot ramen danok so stapka od 10% e dobar. No, sekako site dano~ni olesnuvawa se dobredojdeni za podobruvawe na biznis-klimata”.

pogolemi danoci”, veli toj. EKSPERTITE SE ZA RADIKALNA REFORMA NA DANO^NIOT SISTEM @ivko Atanasovski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, i eden od kreatorite na dano~nata politika vo Makedonija vo minatoto, predlaga sega{niot dano~en sistem da se reformira. Spored nego, Makedonija mora da vovede moderen sistem na progresivno pla}awe na danocite, kako {to e praktika vo site razvieni i moderni ekonomii. “Zemji so moderen dano~en sistem i efikasna dano~na uprava treba da primenuvaat progresiven na~in na odano~uvawe bidej}i e mnogu popravi~en vo sporedba so proporcionalniot model. Ovaa progresija, pobogatite da pla}aat pove}e danok od

GLIGOR CVETANOV

DIREKTOR NA MAK PROGRES OD VINICA “Osloboduvaweto od danok za reinvestirawe na dobivkata e odli~na merka koja mnogu im pomaga na kompaniite bidej}i ostanuvaat pove}e pari za investicii i {irewe na biznisot. Na{ata kompanija ve}e 20 godini ja reinvestira dobivkata i imame mnogu pozitivno iskustvo so toa. Smetam deka dano~nata politika {to se primenuva vo Makedonija e konkurentna i za nas kako biznissektor e mnogu povolna. Politikata na ramen danok se poka`a kako uspe{na”.

posiroma{nite, voop{to ne e opasna. Makedonija treba da ja promeni dano~nata politika vo progresivna, samo treba da se napravi presmetka koi stapki } e bidat najniski, a koi najvisoki. Progresivnoto odano~uvawe kako model ima i vgradeni stabilizatori, koi & pomagaat na fiskalnata politika avtomatski da se brani od inflatorni ili deflatorni efekti”, veli za “Kapital” profesorot Atanasovski. Ekspertite za dano~na politika ne go delat nitu misleweto na biznismenite deka treba da se namalat ili ukinat nekoi danoci. Ne{to {to e apsurd za biznis-sektorot, za niv ne e – predlagaat duri i zgolemuvawe

na dano~noto zafa}awe na dr`avata. “Sega{nata dano~na politika {to se primenuva vo zemjava e politika na relativno niski danoci i nisko dano~no optovaruvawe. Spored mene, dano~nata osnovica u{te treba da se zgolemuva. Revoltot kaj stopanstvoto deka kompaniite se preoptovareni so dava~ki doa|a ne samo od danocite, tuku zbirno od site dava~ki kako firmarini ili drugi administrativni taksi”, ocenuva Atanasovski.

@IVKO ATANASOVSKI

UNIVERZITETSKI PROFESOR “Zemji so moderen dano~en sistem i efikasna dano~na uprava treba da primenuvaat progresiven na~in na odano~uvawe bidej}i e mnogu poporavi~en vo sporedba so proporcionalniot model. Ovaa progresija, pobogatite da pla} aat pove}e danok od posiroma{nite, voop{to ne e opasna i jas smetam deka Makedonija treba da ja promeni dano~nata politika vo progresivna. Sega{nata dano~na politika e politika na relativno niski danoci i dano~nata osnovica treba da se zgolemuva. Revoltot kaj stopanstvoto deka kompaniite se preoptovareni so dava~ki doa|a ne samo od danocite, tuku zbirno od site dava~ki”.

NAJVISOKI DANOCI deka vakvata merka nema da pomogne vo zazdravuvaweto na ekonomijata, tuku samo }e pridonese investitorite da si zaminat, predizvikuvaj}i ekonomski kolaps. Iako vo sosedna Bugarija postoe{e mo`nosta da se zgolemi stapkata na DDV od sega{nite 20% na duri 24%, bugarskata vlada ne donese odluka za poka~uvawe na ovoj danok. Stapkata na danokot na dodadena vrednost, danokot na dobivka i na personalniot danok vo Bugarija nema da se zgolemat, no zatoa premierot Bojko Borisov odlu~i da ja namali javnata administracija za 20%. Progresivnoto odano~uvawe e prisutno vo Hrvatska, zemja vo koja se pla}a relativno povisok danok na dobivka za razlika od Makedonija, Srbija, Bugarija i Crna Gora. Dobivkata na investitorite vo Hrvatska se odano~uva po stapka od 20%, dodeka, pak, danokot na dodadena vrednost iznesuva 23%. Vo nasoka na

polnewe na dr`avnata kasa, premierkata Jadranka Kosor neodamna najavi odano~uvawe na imotot, koj dosega, za razlika od platite i drugite primawa, ne se odano~uval. Premierkata Kosor najavi deka do oktomvri }e izraboti predlog-zakon spored ekonomskata sila i vistinskata vrednost na imotot. Taa uka`a na potrebata od sistem vo koj sekoj }e pla}a danok na imot so realni mo`nosti. Vladata vo Saborot gi isprati izmenite na Zakonot za danok na dohod i za danok na dobivka, so koi se ureduva pra{aweto za poseduvawe jahti, nedvi`nosti i skapi avtomobili, koi mnogu lu|e dosega gi kupuvaa na ime na kompanija. Proporcionalen model na odano~uvawe odbra i vladata na Borut Pahor. Investitorite vo Slovenija, i pokraj krizata, pla}aat korporativen danok od 20% i personalen danok na dohod od 16% do 41%.

KAPITAL MEDIA GROUP DOO IZDAVA^ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL

OBJAVUVA OGLAS ZA NOVI RABOTNI MESTA ZA:

2 (DVAJCA) NOVINARI VO DESK ZAINTERESIRANITE KANDIDATI TREBA DA IMAAT MINIMUM 2 (DVE) GODINI RABOTNO ISKUSTVO. OGLASOT

TRAE DO 24. SEPTEMVRI 2010

APLIKACIITE,

SO KRATKA BIOGRAFIJA I REFERENCI OD PRETHODNI RABOTNI ISKUSTVA PRA]AJTE GI NA:

e-mail: kariera@kapital.com.mk ILI PO PO[TA NA: KAPITAL MEDIA GROUP DOO PO[TENSKI FAH 503 1000 SKOPJE

8 15.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

23-TI VO EVROPA Da,

ima najmalku 23 zemji so podobar rezultat od na{iot. Me|u niv se i Crna Gora i Srbija. I ne samo toa, vo prviot kvartal od 2010 godina site 27 zemji od EU imaa podobro dvi`ewe na ekonomijata vo odnos na posledniot kvartal od 2009.

iguren sum deka dobro znaete deka vo 2009 godina sme imale tret rezultat vo Evropa, tret najmal pad na ekonomijata. Toa ne e slu~ajno bidej}i e posledica na vladinata propaganda. Povtoreno e koj znae kolku pati od pretstavnicite na Vladata i premierot li~no. Ona {to moèbi ne go znaete e deka sme najmalku 23-ti vo Evropa spored dvièweto na makedonskata ekonomija vo prvite tri meseci od 2010 godina. Da, ima najmalku 23 zemji so podobar rezultat od na{iot. Me|u niv se i Crna Gora i Srbija. I ne samo toa, vo prviot kvartal od 2010 godina site 27-zemji od EU imaa podobro dvièwe na ekonomijata vo odnos na posledniot kvartal od 2009 godina. Zna~i, ili padot im e pomal ili preminale vo faza na pozitiven rast ili rastot im se zgolemil. Toa e sosema razli~no od

na{iot slu~aj, kade po izleguvaweto od recesija vo posledniot kvartal od 2009 godina, vo prvite tri meseci od 2010 povtorno vlegovme vo negativna zona na rast. ]e priznaete, ova malku ve iznenadi. Ne znaete deka sega sme duri 23-ti, ama znaete deka sme bile treti zatoa {to prvoto ne se vklopuva vo matricata na “vistini” na Vladata. Nejzinata “igra” e da ja obvini svetskata ekonomska kriza za tekovnite te{ki problemi vo makedonskata ekonomija, a vo me|uvreme da plasira deka dobro se spravila so krizata i da go promovira neumorno ona deka sme bile treti. Ako izleze muabetot deka tolku mnogu zemji imaat podobar rezultat od nas vo 2010 godina, toga{ toa }e zna~i deka svetot izleguva od krizata, a kaj nas u{te ni{to ne se slu~uva i nekoj toa na Vladata mo`e da & go pripi{e kako neuspeh. Re{enie za Vladata – da go premol~i ovoj fakt.

To~no e deka zazdravuvaweto na makedonskata ekonomija zavisi od toa {to se slu~uva vo svetot. [to poka`uvaat podatocite za 2010 godina? Za nas e prvenstveno va`no {to se slu~uva vo Germanija bidej}i taa e najgolemiot pazar za na{ite proizvodi. Vo 2009 godina, na germanskiot pazar sme prodale stoki vo vrednost od 450 milioni amerikanski dolari, {to pretstavuva 16,7% od s$ {to sme prodale kade bilo vo svetot. Vo prvite sedum meseci od 2010 godina, vo Germanija sme ostvarile izvoz od 334 milioni amerikanski dolari, {to e duri 19,3% od na{iot vkupen izvoz. Vo taa Germanija, tolku va`na za nas, ekonomijata vo prvite tri meseci od 2010 godina, vo odnos na istiot period od 2009 godina, ostvari porast od 2%, a vo vtoriot kvartal rastot dostigna visoki 3,7%. Ova e dobra vest, bidej}i germanskiot rast mo`e da zna~i i zgolemena pobaruva~ka

za makedonskite stoki i uslugi. Za makedonskata ekonomija e va`no i {to se slu~uva so cenite na metalite vo svetot, bidej} i izvozot na metali e edna od najgolemite stavki na na{iot izvoz. Pred nekoj den vo javnosta ve} e go poso~iv podatokot deka e zna~itelno zgolemena prose~nata dnevna cena na nikelot, edna od na{ite glavni izvozni stavki. Taka, spored podatocite od Londonskata berza na metali, prose~nata dnevna cena na nikelot vo 2009 godina iznesuva{e 14.500, a vo prvite {est meseci od 2010 godina se zgolemi na 21.200 amerikanski dolari po ton, odnosno za celi 44,9%. Podobruvawe ima i kaj bakarot, koj isto taka go izvezuvame. Vo 2010 godina, berzanskata cena e zgolemena od 5.100 na 7.100 amerikanski dolari po ton, porast od 37,8%. Porastot na cenite na metalite e u{te edno pridvi`uvawe vo svetot, koe e dobro za Make-

donija. Zna~i, rabotite vo svetot se promeneti i za sre}a na Makedonija promeneti se na podobro. Na{ata Vlada ne e zaslu`na za toa, ama nema vrska, va`no e rabotite da gi mrdneme od mesto. Problemot e vo toa {to stignavme do devettiot mesec od godinava, a s$ u{te se vrti tezata deka na makedonskata ekonomija ne & odi poradi svetskata ekonomska kriza. Mediumski sozdadenata slika deka za postojnata lo{a sostojba na makedonskata ekonomija e vinovna svetskata ekonomska kriza (i nikoj drug) so ~esto povtoruvawe e dovedena do nivo na mit. Toa se onie najomileni udarni re~enici na premierot i na vlasta za odredeni ekonomski temi. Takvi mitovi ima mnogu i podatlivi se za onie koi politi~kata borba i odnosot kon gra|anite go razbiraat kako poligon za manipulacija. Dobro e za gra|anite da se razobli~at vakvite namenski kreirani

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

ekonomski mitovi. Vo konkretniot slu~aj, za mitot za svetskata ekonomska kriza i makedonskata ekonomija pra{aweto treba da se postavi jasno i glasno: Zo{to makedonskata ekonomija ne se podobruva ako okolnostite vo stranstvo se promeneti na podobro u{te vo prvite tri meseci od 2010 godina? Jas ne se optovaruvam so “formata” {to se vika mediumska prezentacija na rabotite. Mene me interesira “su{tinata”, dali rabotite se navistina dobri ili ne, odat na arno ili ne, a ne baraweto izgovor zo{to e toa taka. S$ drugo e gubewe vreme, a Makedonija nema vreme za gubewe.

[PANIJA GO RU[I EVROTO? NE BA[... na {to site drugi go izbegnuvaat, sekoga{ treba da se pogledne malku podobro. Pa, ete, tokmu sega pazarot ne saka da investira vo zemji koi analiti~arite skrateno gi narekuvaat PIGS (Portugalija, Italija, Grcija i [panija). Grcija dva pati ja obrabotivme vo kolumna, pa sega e na red [panija. [to znaete za nea, vsu{nost? Osven {to [panija ima deset pati pove}e ìteli od Hrvatska i deka sigurno nekoj od semejstvoto bil na evtino letuvawe? Mene sekoga{ me interesiralo kako uspea ovaa zemja tolku dobro da se odrì vo Evropskata unija? Analiti~arite velat: Kako del od dlaboko investiciski neatraktivnata evrozona, [panija e ~lenka na PIGS i finansiski nesigurna zemja. Najprvin, jas li~no nikoga{ ne bi ja stavil vo ist finansiski ko{ so Grcija, nitu spored mentalitetot, nitu spored ekonomskiot potencijal. Bez ogled na toa {to i dvete zemji malku se zaigraa so evtinite evrokrediti. I, drugo, {to e tuka novo? Samo onie so kratkotrajno pamtewe ne se se}avaat deka [panija ve}e be{e vo sli~na situacija. Mal istoriski moment bi moèl da vi pomogne da ja sfatite ovaa {panska finansiska situacija.

Imeno, [panija vo sli~na kriza be{e i pred 500 godini. Toga{, {panskite konkvistadori ja osvojuvaa Latinska Amerika i zlatoto go ispra}aa doma. Ne ni pretpostavuvaa deka nivnoto novopronajdeno bogatstvo }e padne vo seriozni problemi. So ekonomski re~nik ka`ano, ona {to tie go pravea be{e “zgolemuvawe na prilivot na sve` kapital i rast na pari~nata masa”. Odedna{, zemjata be{e preplavena so pari. Novopronajdenoto bogatstvo im ovozmo`i da gi zaka~at ~izmite na

zaka~alka, namesto da ja obrabotuvaat zemjata, i ednostavno da uvezuvaat s$ {to im e potrebno. So drugi zborovi, vlegoa vo deficit na platniot bilans. Samo, toga{ za taa ekonomska pojava nikoj ne se gri`e{e. No, koga zlatoto be{e potro{eno - ekonomijata pate{e. [pancite se najdoa vo problemi. I? I, ni{to, samo seto toa go povtorija polovina vek podocna. Vlezot vo EU i monetarnata unija be{e povtorno pronao|awe na indijansko bogatstvo. Edinstvenata razlika e toa {to ovojpat ne moraa

nikogo da tepaat za svoeto bogatstvo. Evropskite banki vo racete im stavaa pari po neverojatno niski ceni. Pred evroto, na svojata pezeta pla}aa po 10%-15% kamata. A samo po nekolku godini stapkite im padnaa na 3%. [pancite ne mo`ea da veruvaat na novoto oblevawe so bogatstvo. I isto kako vo denovite na konkvistadorite, parite ja preplavija ekonomijata. Cenite na ku}ite porasnaa tri pati, a grade`nite kompanii od mnogu rabota ne mo`ea da postignat da ja dignat slu{alkata od telefonot.

No, sepak, postoi edna klu~na razlika me|u zlatnoto vreme i golemoto otkritie na evrobumot. A, finansiskite pazari zasega ja ignoriraat. Ovojpat ne e s$ protkaeno samo na uvozot. Vo site tie godini dodeka {panskiot ekonomski kamion voze{e za evtini pari, nivnata vlada si trga{e nastrana gorivo. Za rezerva. Vo 2007 godina, pred finansiskata kriza, imaa duri i buxetski suficit od 2% na BDP. Vpro~em, na kogo se potsmeva Evropa? Ako se veruva na ekonomistite, {panskiot dràven dolg dostigna 53% od BDP minatata godina. A, poglednete n$ nas? A, zasega dobro im se dràt i bankite. Imaat mnogu rezervi koi im pomagaat vo neizbe`niot ekonomski pad. Najgolemata {panska banka, Santader, kupi ~etiri pomali banki od Velika Britanija. Sekako, ne e s$ taka rozevo, i nikoj nema da kaè deka vo [panija e s$ vo red. Ekonomijata im e vo nered. No, ~ija ekonomija ne e? Na bankite, i pokraj rezervite, treba da im se dade likvidnost i pomo{ od Evropskata centralna banka. No, zemjata zasega e solventna i vo sporedba so ostatokot od Evropa ne stoi katastrofalno lo{o. Kojznae, moèbi pametnite investitori }e se razbudat navreme, bez ogled na toa {to zemjata se nao|a vo grupata

@eqko Kardum

kolumnist i ekonomski analiti~ar vo Hrvatska

PIGS. Nivnata kompanija Telefonika e edna od vode~kite globalni mobilni i internetoperatori. Od Evropa se pro{irija vo Latinska Amerika, a vlegoa i na aziskiot pazar. Se pro{irija vo 25 zemji, steknaa 8% od kineskiot Unikom (so koja imaat polovina milijarda korisnici). Koga podobro bi razmislile, ovaa kompanija ima samo {panski koreni, ostanatoto e diverzificirano investirawe vo svetskiot telekomunikaciski sektor. Ako ste dovolno al~ni i hrabri, so nejzinoto kupuvawe, vsu{nost, se oblo`uvate na o~ekuvan globalen rast na cenata na akciite. Stariot Voren Bafet tvrdi deka treba da se bide al~en toga{ koga drugite se pla{at. [pancite go poslu{aa. I ne samo vo ekonomijata. Setete se - koj go osvoi Svetskoto prvenstvo vo fudbal ovaa godina.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.315

MBI 10

2.510

MBID

110,02

2.305

2.505

109,96

2.295

2.500

109,90

2.285

2.495

2.275

2.490

2.265

2.485

2.255

109,78 109,72

2.480 2.475

109,66

2.235

2.470

109,60

08/09/10

10/09/10

12/09/10

14/09/10

06/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

109,84

2.245 06/09/10

15.09.2010

08/09/10

10/09/10

12/09/10

14/09/10

06/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

08/09/10

10/09/10

12/09/10

14/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

VIP OPERATOR OBELE@A TRI GODINI NA MAKEDONSKIOT PAZAR

KONKURENCIJATA BUDNO GI SLEDI NA[ITE ^EKORI

17.03.2010 9

Pazaren udel od pove}e od 17% i rast na prihodite za 70% godi{no se del od trigodi{nite rezultati od raboteweto na tretiot mobilen operator vo zemjava, VIP. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

elosna liberalizacija, razdviùvawe na pazarot na mobilnata telefonija vo zemjava i drasti~en pad na cenite na uslugite se glavnite pridobivki od trigodi{noto rabotewe na makedonskiot pazar na mobilnata telefonija, istakna Nikola Qu{ev, glavniot izvr{en direktor na VIP operator. Rakovodstvoto na kompanijata se pofali deka vo izminatite tri godini postoewe na makedonskiot telekomunikaciski pazar, VIP ostvaril izvonreden rast na prihodite i na pazarniot udel. “VIP operator ostvari odli~en pazaren udel od pove}e od 17%, a voedno zabeleà izvonreden rast na prihodite od 70% godi{no. Deka korisnicite gi prepoznaa vrednostite {to gi nudi VIP operator na pazarot, zboruva i iskoristuvaweto na uslugata #prenoslivost na broevi”, kade {to kompanijata e lider. Dosega od vkupniot broj na korisnici koi odlu~ile da go promenat svojot operator, 72% se odlu~ile toa da bide VIP”, izjavi Nikola Qu{ev, glavniot izvr{en direktor na VIP operator. Od tretiot i najmlad mobilen operator vo zemjava najavija deka i ponatamu }e prodolàt so novi i inovativni us-

V^ERA TTK BANKA NAJINTERESNA ZA INVESTITORITE

lugi za korisnicite. Qu{ev veli deka iako najkratko se na pazarot na mobilnata telefonija vo Makedonija, sporedeno so operatorite T-Mobile i One, zabele`ale deka konkurencijata e taa koja gi sledi nivnite ~ekori, naglasuvaj}i deka VIP se pioneri koga stanuva zbor za tendencijata na namaluvawe na maloproda`nite ceni na telefonskite impulsi. “Konkurencijata budno gi sledi na{ite ~ekori, duri i n$ kopiraat so odredeni svoi ponudi i uslugi. ]e povtoram, ovde sme za da ostaneme. Da nudime pove}e vrednosti za korisnicite, za na{ite akcioneri, za vrabotenite, no i za op{testvoto“, dodade Qu{ev. Otkako Agencijata za elektronski komunikacii gi namali interkonekciskite ceni me|u operatorite za re~isi 15%, od VIP velat deka vo idnina postoi mo`nost za optimizirawe i na maloproda`nite ceni. Otvorawe novi prodavnici, investicii vo mre`ata, zgol-

emuvawe na roaming-partnerite i niza novi uslugi se del od idnite predizvici na VIP. “I pokraj toa {to sme najmali na pazarot, uspeavme da kreirame uslugi {to bea inovativni i prilagodeni soglasno realnite potrebi na korisnicite. Na{ata inovativnost, visok kvalitet i cenovna dostapnost i ponatamu }e bidat glavni odliki na na{ite ponudi“, dodade Mario Cvetkovi}, glaven marketingdirektor na VIP. Rakovodstvoto na ovoj mobilen operator vo zemjava, sopstvenost na Telekom Avstrija grupacijata, najavi deka vo idnina kompanijata }e se fokusira edinstveno na mobilnata telefonija, bez pretenzii da navleguva vo fiksnata telefonija ili televizijata. Cvetkovi} veli deka vo mobilnata telefonija vo zemjava s$ u{te ima nedopreni potencijali koi treba da se razvivaat, {to }e bide vo fokusot na interes na kratok i sreden rok za menaxmentot na VIP.

nvestitorite vo tekot na v~era{niot den svojot interes go imaa naso~eno kon akciite na TTK banka. V~era, od ovaa akcija be{e istrguvana koli~ina od 12.670 akcii, so {to be{e ostvaren promet od okolu 7,6 milioni denari. Toa e re~isi 45% od vkupniot promet so hartii od vrednost, vo iznos od 16,58 milioni denari, koj be{e realiziran kaj Makedonska berza vo tekot na v~era{niot den. Vakviot realiziran promet e za okolu 28% pogolem od prometot koj be{e ostvaren prethodniot den. Komercijalna banka, Alkaloid, Granit i Makedonski telekom, kako edni od najlikvidnite akcii izminatite denovi, v~era{niot den go zavr{ija so realiziran promet pomal od milion denari. Najblisku do ovoj iznos be{e prometot ostvaren so akcijata na Alkaloid od okolu 821 iljadi denari. Obvrznicite, kako i den prethodno, v~era{noto trguvawe povtorno go zavr{ija so zadovolitelen ostvaren promet. V~era, so ovie hartii od vrednost

NIKOLA QU[EV

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA VIP OPERATOR Konkurencijata budno gi sledi na{ite ~ekori, duri i n$ kopiraat so odredeni svoi ponudi i uslugi. ]e povtoram, ovde sme za da ostaneme. Da nudime pove}e vrednosti za korisnicite, za na{ite akcioneri, za vrabotenite, no i za op{testvoto.

be{e ostvaren promet od okolu 4,69 milioni denari. V~era, na dvièweto vo nadolna linija kaj indeksite MBI-10 i MBID, po nekolkudneven rast im se pridruì i indeksot na obvrznicite, OMB, zavr{uvaj}i go denot so pad od 0,06% i nova vrednost od 109,93 indeksni poeni. Po v~era{noto trguvawe, novite poniski vrednosti na MBI-10 i MBID, po padovite od 0,42% i 0,12% posledovatelno, sega iznesuvaat 2.260,64 indeksni poeni za MBI-10 i 2.483,69 indeksni poeni za MBID. Voobi~aeno, vakvite negativni indeksni dvièwa se prosledeni so pogolem broj hartii od vrednost ~ija cena se namalila vo tekot na denot. V~era nivniot broj iznesuva{e 9 hartii od vrednost, a gi predvode{e akcijata na Toplifikacija, koja v~era zabeleà pad od 2,97%. Dobitni~ki bea 7 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na vinarnicata Skovin, koja v~era skokna za 11,11%. Bez promena ostanaa 5 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14.09.2010 %

Износ (МКД)

11,11

14.500

2.670,00

0,75

152.190

210,00

0,21

2.100

2.200,00

0,19

404.800

0,00

Просечна цена (МКД) 500,00

Стопанска банка Битола Стопанска банка Скопје

Име на компанијата Сковин Скопје

ЗК Пелагонија Битола 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Топлификација Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

31.387.489,63

0,38%

0,42%

-7,76%

-2,72%

-5,88%

12.09.2010

Илирика ГРП

22.051.365,93

4,70%

4,04%

3,83%

7,56%

8,92%

12.09.2010

Иново Статус Акции

13.696.959,89

-3,37%

-4,32%

-13,15%

-15,49%

-16,51%

13.09.2010

KD Brik

23.790.651,15

2,17%

0,32%

5,09%

8,03%

17,57%

12.09.2010

KD Nova EU

21.823.750,57

-0,33%

-1,57%

-5,75%

-5,24%

-15,56%

12.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.445.524,79

0,80%

1,15%

-4,52%

-0,97%

-0,92%

13.09.2010

14.09.2010 Просечна цена (МКД)

Бетон Скопје Гранит Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Комерцијална банка Скопје

Износ (МКД)

3590

-2,97

71.800

7032,69

-2,32

182.850

549,29

-1,49

584.440

131,83

-1,24

79.100

3.097,12

-0,31

430.500

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

ТТК Банка АД Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Макпетрол Скопје Гранит Скопје

14.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

600

0,00

7.602.000

3650

-0,03

821.250

395

-0,03

641.875

25985

-0,06

623.640

549,29

-1,49

584.440

Вкупно издадени акции 1.431.353

14.09.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

14.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.650,00

390,18

9,35

0,83

обврзници обични акции

54.562

7.032,69

341,43

20,60

0,21

Вкупно Официјален пазар

GRNT (2009)

3.071.377

549,29

105,83

5,19

0,55

обични акции

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

14.09.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

KMB (2009)

2.014.067

3.097,12

533,81

5,80

0,90

MPT (2009)

112.382

25.985,00

0,72

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

SBT (2009)

389.779

2.670,00

211,39

12,63

0,61

STIL (2009)

14.622.943

170,09

0,11

1.538,17

2,38

TPLF (2009)

450.000

3.590,00

61,42

58,45

1,05

ZPKO (2009)

271.602

2.200,00

0,29

Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

% на промена

76.191

-4,62

180.762

113,28

256.954

56,08

12.331

-73,01

12.331

-73,01

269.285

28,04

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 14.09.2010)

10 15.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SEMOS EDUKACIJA – NAJDOBAR TRENING-CENTAR ZA 2010

emos edukacija ja dobi nagradata za najdobar nov trening-centar za 2010 godina na globalno nivo od strana na EC-Council. Nagradata }e bide dodelena na 13 oktomvri, za vreme na Hacker Halted konferencijata vo Majami, a }e & bide vra~ena na Irena Ivanovska, rakovoditel na sektorot za Eti~ko hakirawe pri Semos edukacija. EC-Council e svetski poznata organizacija, ~ija dejnost e edukacija i

sertificirawe na eti~ki hakeri od mnogu poznati korporacii i institucii, kako {to se Microsoft, Cisco, MacAfee, FBI, Scotland Yard, IBM, KPMG, Symantec, Google i mnogu drugi. “Poradi opasnosta od cyber napadite, koi sekojdnevno rastat, kompaniite ve}e anga`iraat t.n. “dobar haker” ili ednostavno “eti~ki haker”. Zada~ata na eti~kiot haker e da pomogne vo spre~uvawe na napadite so primena na filozofijata

– “misli kako kradec za da go ulovi{ kradecot”. Nie vo Semos edukacija imame za cel da gi obu~ime eti~kite hakeri kako da gi pronajdat “dupkite” vo informacionite sistemi za da mo`at da ja zgolemat nivnata bezbednost. I o~igledno uspeavme vo toa”, izjavi Irena Ivanovska. EC-Council ja proglasi Semos edukacija za najdobar trening-centar vrz osnova na mnogubrojni parametri.

STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE ZA DEPOZITOT 12/13

topanska banka gi zgolemi kamatite na oro~eniot depozit 12/13. Depozitite {to }e bidat oro~eni od deneska do krajot na noemvri }e dobijat fiksna kamatna stapka, fiksna za celiot period na oro~uvawe, i toa: 7,85% nominalna godi{na kamatna stapka ili prose~na godi{na kamatna stapka od 8,85% za depozit vo denari i 4,85% nominalna godi{na ka-

mata ili prose~na godi{na kamatna stapka od 5,4% za depozit vo evra. Oro~eniot depozit 12/13, kako proizvod so najgolem broj klienti vo Stopanska banka, im nudi prednost na klientite taka {to za oro~en depozit na 12 meseci klientot dobiva kamata za 13 meseci, odnosno bonus kamata za u{te eden mesec. Kamatnite stapki se garantirani za celiot period

na oro~uvawe na depozitot, pri {to, nezavisno od dvi`ewata na pazarot, klientot mo`e da bide siguren deka visinata na kamatnata stapka na negoviot depozit }e ostane nepromeneta. Od Stopanska velat deka ovie karakteristiki, zaedno so promotivnata kamatna stapka, go pravat oro~eniot depozit 12/13 najatraktiven depoziten proizvod na makedonskiot pazar.

VLADATA GO REALIZIRA PLANOT ZA VRABOTUVAWA VO JAVNIOT SEKTOR

5.000 ADMINISTRATIVCI DOBIJA TRAJNA RABOTA!

Od po~etokot na godinata dosega dr`avata vraboti trajno 4.000 rabotnici, koi i prethodno rabotele vo javnata administracija, no kako privremeno vraboteni. Ekspertite smetaat deka toa ne e vistinskiot na~in za re{avawe na problemot, a i ministerot za finansii prizna deka administracijata mora da se reformira. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

inisterot za finansii Zoran Stavreski od po~etokot na godinata potpi{al 4.000 re{enija za trajno vrabotuvawe na privremeni rabotnici vo javnata administracija. Od niv, okolu 3.500 zemaat plata od buxetot, a ostanatite se vraboteni vo nekoi od javnite pretprijatija. Do krajot na godinata, re{enija za trajno vrabotuvawe treba da dobijat u{te okolu 1.000 administrativci, so {to }e se zaokru`i planot na Vladata da transformira 5.000 privremeni vrabotuvawa vo trajni. Za taa cel, se procenuva deka za plati i pridonesi od buxetot }e treba da se odvojuvaat dopolnitelno okolu 30 milioni evra. Ministerot Stavreski pojasnuva deka toa ne se novi vrabotuvawa, kako {to se tolkuva vo javnosta, tuku tie administrativci i dosega rabotele, no kako privremeno vraboteni. Sepak, ekspertite kritikuvaat deka trupaweto vraboteni vo preobemnata javna administracija ne e vistinskiot na~in za re{avawe na problemot. Duri i samiot minister za finansii vo poslednoto intervju za “Kapital” izjavi deka prevrabotenosta vo javnata administracija oti{la do tamu {to del od niv za vreme na rabotnoto vreme samo “zjaele prazno vo

BUXETOT E VO DOBRA KONDICIJA

NOVA VLADINA KAMPAWA ZA OTKUP NA DVORNITE MESTA

Ministerot Stavreski objavi deka podatocite za buxetskite prihodi vo avgust se mnogu popovolni od dosega{nite. Prihodite vo dràvnata kasa se sobirale i nad ostvarenite rezultati vo istiot period minatata godina i vo 2008 godina, pa duri i nad planiranoto. Toa, spored nego, e pokazatel deka buxetot e vo dobra kondicija, a dosega buxetskiot deficit iznesuva 1,5% od BDP. “Ovoj deficit e pokrien so parite od lanskata evroobvrznica, koi gi za{tedivme minatata godina, i so pari od aran`manot za buxetska poddr{ka od Svetskata banka. Do krajot na godinata deficitot vo buxetot }e se pokriva so parite od specijalnite prava na vle~ewe od MMF i toa e sosema dovolno za da ja pomineme godinata bez dopolnitelno zadolùvawe”, izjavi Stavreski.Ministerot objavi deka javniot dolg na dràvata iznesuva 33% od BDP, a dolgot na Vladata e 24% od BDP. Spored nego, do krajot na godinata ne se planirana pogolemi zadolùvawa.

Ministerstvoto za finansii }e potro{i okolu 250.000 evra za novata reklamna kampawa so koja }e gi informira gra|anite vo dadeniot rok da si gi otkupat dvornite mesta od dr`avata. I ovoj pat kampawata }e ja vodi produkciskata ku}a Republika, koja bila odbrana kako najpovolen ponuduva~ na javen oglas. Za cena od edno evro za metar kvadraten, Vladata o~ekuva golem odyiv na semejstvata koi }e gi otkupat dr`avnite grade`ni povr{ini. Za edna godina barawa za otkup na dvorovite podnele 20.000 semejstva, {to spored procenkite zna~i dopolnitelni osum milioni evra vo buxetot. Do istekot na rokot, 27 januari idnata godina, Vladata o~ekuva barawa za otkup da podnesat u{te 30.000-40.000 semejstva.

kompjuterot”. Javnata administracija, spored nekoi procenki, broi nad 120.000 lica i godinava n$ ~ini okolu 370 milioni evra od buxetot za plati i nadomestoci. Dr`avniot zavod za revizija vo eden od izve{taite obelodeni deka prevrabotenosta vo javnata administracija oti{la do tamu {to vrabotenite vo nekoi institucii duri nemale nitu stol~e kade da sednat. Ekspertite komentiraat

milioni evra a dopolnitelno }e se odvojuvaat dvojuvaat od buxetot za plati i pridonesi na novite ovite administrativci so trajno vrabotuvawe awe

deka, iako otpu{taweto od rabota e nepopularna merka koja nosi negativni poeni na izbori, dr`avata }e mora da se soo~i so predizvikot da ja namali obemnata javna administracija. Problemot na predimenzioniranata i neefikasna javna administracija se provlekuva niz celata tranzicija na zemjata i so tekot na vremeto namesto da se re{ava, u{te pove}e se prodlabo~uva. Sekoja

Vlada koja dobiva mandat od gra|anite da sozdade efikasna administracija i }e obezbeduva brzi uslugi za niv, namesto da gi racionalizira kadrite vo javniot sektor, administarcijata ja koristi kako duvlo kade {to gi trupaat najzaslu`nite i

Ministerot za finansii potpi{a {a re{enija za trajno vrabotuvawe na 4.000 administrativci. Do krajot na godinata }e se vrabotat u{te 1.0000

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

2.98%

4.18%

5.03%

6.02%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.72%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

61.6028

Комерцијална

6.00%

6.90%

7.30%

10.10%

10.50%

САД

долар

48.1234

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

74.1131

Швајцарија

франк

47.4196

Канада

долар

46.7219

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.8608

61.55

48.7

74.5

47.6

во денари

Извор: НБРМ

najposlu{nite partiski vojnici. Opozicijata koja treba najglasno da gi kritikuva ovie vladini politiki odbegnuva da zboruva za prevrabotenosta vo javniot sektor.

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

KOMPANII PAZARI I FINANSII ZLOUPOTREBA NA DONATORSKI PARI VO AGENCIJATA ZA ENERGETIKA KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

akovodstvoto na Agencijata za energetika otkriva deka nekolku vraboteni vo institucijata zloupotrebile okolu 18.000 evra i slu`ben pe~at, otvorile privatna firma i neracionalno tro{ele pari dobieni za proekt od avstriskata Razvojna agencija. Obvinuvaat deka

zamenik tim-liderot Jordan Angelovski na proektot i administratorot na proektot nadvor od zakonskata procedura registrale posebno pravno lice i vo obid da otvorat posebna smetka bile otkrieni od strana na Ministerstvoto za finansii. Dobieniot grant od 1,7 milioni evra od ADA tie go zloupotrebile za isplata na plati i za pokrivawe na smetki vo kafeani, a besprav-

no sklu~ile dogovor za vrabotuvawa so agencijata Kontakt. Parite me|u drugoto, trebalo da se iskoristat za izrabotka na pravilnik za energetska efikasnost vo objektite, koj treba{e da se implementira od januari 2011 godina. “Nema da dozvolam nekoj da gi manipulira parite dobieni za proekt na koj e potpi{ana i za koj e odgovorna Agencijata za energetika. Zastanav na

patot na rasfrlaweto so pari, ne{to {to trae{e so meseci. Nekolkupati se obidovme da gi re{ime problemite, no Angelov odbiva{e sekakva sorabotka. Ne mo`am da dozvolam ne{to za {to jas kako direktor odgovaram pred Dr`avniot revizor, pred finansiskata policija i pred Vladata”, veli Lazar Ge~evski, direktor na Agencijata za energetika. ge~evski e neza-

15.09.2010

dovolen {to pravilnikot za energetka efikasnost iako najaven, se u{te ne e nitu zapo~nat, a del od parite nameneti za nego ve}e se iskoristeni. Obvinetiot Angelovski i edna negova kole{ka, koi od v~era ne odat na rabota, velat deka ne sakaat gi komentiraat obvinuvawata. "Jas kako proektna kancelarija rabotev soglasno rabotniot dogovor so

Ministerstvoto za ekonomija, zakonskata regulativa i Agencijata za energtika kako i so Avstriskata razvojna Agencija. Za s$ postojat izve{tai i dokazi. Ne sakam da navleguvam vo obvinuvawata za zloupotreba" veli Jordan Angelovski. Vo dopisot od Agencijata za energetika stoi deka se prezemeni site ~ekori za spre~uvawe na ponatamo{ni zloupotrebi.

FINANSISKIOT IZVE[TAJ NA HELENIK PETROLEUM OTKRIVA

VARDAKS JA TU@I GRCIJA 17.03.2010 11 ZA DANOK OD [EST MILIONI EVRA Vo polugodi{niot finansiski izve{taj stoi deka Grcija mu nalo`ila na Vardaks da plati dopolnitelni {est milioni evra danok, zatoa {to utvrdila deka kompanijata ne ja izvezuva surovata nafta, vo koj slu~aj bi bila oslobodena od pla}awe na danokot, tuku vr{i transport na surova nafta od }erka na majka-kompanija, vo slu~ajot od Solun do Skopje. SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

inansiskite izve{tai za raboteweto na gr~kata kompanija Helenik petroleum otkrivaat deka pretprijatieto Vardaks, koe stopanisuva so naftovodot od Solun do Skopje, & platilo na Grcija {est milioni evra danok, po {to pokrenalo pravna postapka protiv dr`avata. Imeno, vo polugodi{niot finansiski izve{taj stoi deka gr~kite dano~ni vlasti mu nalo`ile na Vardaks da plati dopolnitelni {est milioni evra danok, zatoa {to utvrdile deka kompanijata ne ja izvezuva surovata nafta, vo koj slu~aj bi bila oslobodena od pla}awe na danokot, tuku vr{i transport na surova nafta od }erka na majka-kompanija, vo slu~ajot od Solun do Skopje. Pretprijatieto Vardaks ja platilo celosnata suma, no ima povedeno pravna postapka protiv Grcija. Menaxmentot na Vardaks, kako {to pi{uva vo izve{tajot, smeta deka nema nikakva materijalna odgovornost kako rezultat na otvorenite dano~ni godini koi se priznati vo finansiskite izve{tai. Na oficijalnata vebstranica na Elpet Balkaniki, koja, vsu{nost, e sopstvenikot na Okta, pi{uva deka pretprijatieto Vardaks e so akcionerski kapital od 60.000 evra i e vo sopstvenost na dvajca akcioneri, Elpet Balkaniki so 80% i Vladata na Re-

Skopskata rafinerija Okta i nejzinata "majka", gr~kata kompanija Helenik Petroleum se u{te gi nemaat ras~isteno smetkite publika Makedonija so 20%. Na veb-stranicata pi{uva i deka pretprijatieto Vardaks raboti so polna parea, a 2007 godina ja karakteriziraat kako mnogu podobra od 2006 godina, so celosna iskoristenost na naftovodot i so vkupno proizvodstvo od 1.060.000 metri~ki toni. Simptomati~no e zo{to akcionerskoto pretprijatie ne ispla}a dividenda, ako raboti tolku dobro? Zo{to Makedonija ne si gi bara parite koi & sleduvaat

VARDAR GRADSKO ]E IZLO@UVA SVE@I PROIZVODI VO MOSKVA

den od najgolemite zemjodelski kombinati vo zemjava, Vardar od Gradsko, }e izloì sveì proizvodi na saemot “Svetot na hranata vo Moskva”. Saemot }e se odrì od 15 do 18 septemvri vo ruskata federacija. Pokraj Vardar, na saemot }e u~estvuvaat u{te dve makedonski kompanii, Agrohemija i Bixo. Studiskoto patuvawe na na{ite

kompanii e organizirano od programata za zemjodelstvo na amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, Agbiz. Ova e vtora godina kako na{i kompanii za izvoz na sveì proizvodi u~estvuvaat na ovoj nastan. Na saemot se izloùvaat sveò ovo{je i zelen~uk od celiot svet. So naselenie od 150 milioni lu|e Rusija e mnogu

MAKEDONIJA NEMA DOBIENO NI DENAR DIVIDENDA Makedonija s$ u{te nema dobieno ni denar dividenda od profitot na pretprijatieto Vardaks, koe upravuva so

naftovodot Skopje-Solun, iako toj e vo funkcija ve}e osum godini. Pred dve godini Vladata najavi deka na dràvna smetka }e legnat 9,5 milioni evra dividenda od dobivkata na Vardaks za periodot od 2002-2006 godina, koja iznesuva{e 49 milioni evra. Vladiniot portparol, Martin Martinovski, samo kratko odgovori deka na akcionerskoto sobranie na Vardaks voop{to ne se podelila dividenda me|u akcionerite, bidej}i taka odlu~il mnozinskiot akcioner, iako parite bile akumulirani na smetka. kako akcioner vo pretprijatieto? Dali moèbi pri~inata {to mnozinskiot akcioner re{il da ne ispla}a dividenda leì vo faktot {to Vardaks ispla-

til golema suma danok i e vo praven spor so Grcija? "Kapital" se obide da dojde do odgovori na ovie pra{awa, no naidovme na zatvorenost kaj makedon-

skite institucii. Ekonomskite ministri ostanaa nedostapni za odgovor, a i edinstveniot pretstavnik na dr`avniot kapital vo Vardaks, Boris Rikalovski,

za kogo vo Vladata postojat dilemi dali s$ u{te ja izvr{uva ovaa funkcija, iako vo Centralniot registar figurira negovoto ime.

NA EKONOMSKO-SOCIJALNIOT SOVET MU FALI DIJALOG

golem pazar za sve`a hrana i makedonskite kompanii treba da bidat prisutni na ovoj pazar.

MOSKAVA

ormiraweto na Ekonomsko-socijalniot sovet e vistinski ~ekor vo vistinska nasoka, no s$ u{te ima prostor za podobruvawe vo ovaa oblast, smeta pretstavnikot na Evropskata konfederacija na sindikati, Piter Zajdanek, koj pretstojuva vo poseta na Sojuzot na sindikati na Makedonija. No, toj v~era poso~i deka e potreben vistinski socijalen dijalog me|u socijalnite partneri i deka faktot {to

Vladata odlu~uva koj }e bide generalen sekretar na ESS ne e vo soglasnost so barawata na EU i so standardite na Me|unarodnata organizacija na trudot. Spored nego, najdobro bi bilo da ima rotacija pri izborot na pretsedatel. “Da bideme pragmati~ni i optimisti. Sepak, ova e po~etok i, op{to gledano, formiraweto na Sovetot e mnogu va`en ~ekor. No, ima prostor za podobruvawe. Najdobro bi bilo pretse-

datelot da se dogovori i da ima rotacija, zatoa {to se raboti za tripartitno telo sostaveno od vlada, rabotodavci i sindikati. Normalno bi bilo da ima rotacija me|u trite partneri. Ne ja zanemaruvam ulogata na Vladata, zatoa {to vo situacijata koja ja imate vo Makedonija socijalniot dijalog odi preku Vladata. No, ova e po~etok. Sega u~ite da odite, a drugoto }e sleduva vo idnina”, re~e Zajdanek.

12 15.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MAL PAZAR, MALA PONUDA NA PROIZVODI ZA DOMOT

PRODAVNICITE NUDAT SAMO KATALOZI Kupuva~ite vo zemjava imaat problem da gi nabavat baranite proizvodi za opremuvawe na domot ili na kancelarijata zatoa {to trgovcite gi nemaat na zaliha. Tie gi nudat preku mostri, katalozi ili so prebaruvawe preku Internet, a gi nabavuvaat otkako }e bidat nara~ani od kupuva~ite. Za dostava se ~eka od edna nedela pa do 3-4 meseci. za drvna industrija. Toj go locira problemot vo racionalizacijata na finansiskite sredstva. “^uvaweto proizvodi na lager bara magacinski prostor, za koj trebaat pari. Zatoa kompaniite igraat na sigurno i po pora~ka. O~igledno i kaj klientite e vlezeno vo praktika da kalkuliraat so vremeto predvideno za renovirawe na prostorot za domuvawe”, istaknuva Simakoski. SE UVEZUVA KOGA PREVOZOT ]E STANE ISPLATLIV Od Simpo, kompanija za proizvodstvo i proda`ba na mebel od Vrawe, Srbija, koja ima svoi prodavnici vo Makedonija, velat deka za nestandardnite pora~ki, koi baraat dopolnuvawe na del od odbranite elementi od katalo{kata ponuda, se potrebni {est nedeli za da bidat dostaveni do klientot. Toa go nalagal procesot na proizvodstvo. „Za proizvodite koi gi ima na lager vo zemjava, rokot za isporaka e eden do sedum dena, vo zavisnost od gradot. No, vo presek elementite se dostavuvaat za dva dena”, veli Jasmina Trajkovska, rakovoditel na maloproda`ba vo Simpo. Kompanijata ~uva proizvodi na lager i vo magacinot vo Vrawe, a za taa isporaka rokovite se od dva do sedum dena. Ramkata na isporaka koja kompaniite ja davaat e poradi toa {to se ~eka da se napravi odredena koli~ina, odnosno suma za prevozot da bide isplatliv. Od doma{nata firma Oto mebel market, koja ima sopstveno proizvodstvo, no i uvezuva, pak, tvrdat deka rabotat na principot kupenopodignato.

MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

rodavnicite {to nudat proizvodi za opremuvawe na domot vsu{nost nudat samo katalozi. Kupuva~ite vo zemjava imaat problem da gi nabavat baranite proizvodi, kako mebel, sanitarija, vodovodna i elektri~na galanterija, bela tehnika i drugi poskapi produkti, zatoa {to trgovcite gi nemaat na zaliha. Tie gi nudat preku mostri, katalozi ili so prebaruvawe preku Internet, a gi nabavuvaat otkako }e bidat nara~ani od kupuva~ite. Za dostava se ~eka od edna nedela pa do 3-4 meseci. Kupuva~ite i investitorite vo nedvi`nosti se revoltirani od nedostigot na ponuda na ovoj del od pazarot i od nesigurnosta {to se nametnuva vo vodeweto na biznisot so izgradba i opremuvawe na stanben i deloven prostor. Spored niv, trgovcite koi nudat mebel za domuvawe i za opremuvawe na delovni prostorii retko ~uvaat proizvodi na lager, a pri~inata ja baraat vo toa {to ne sakaat parite da gi zarobat vo koli~ini za koi ne se sigurni deka }e gi prodadat. Zatoa naj~esto se opredeluvale da rabotat po katalo{ka pora~ka i doplnitelna dostava. “Makedonskiot pazar e preplaven od kompanii koi proizveduvaat, uvezuvaat i prodavaat mebel. Poradi toa sakaat da rabotat sigurno. Za niv e najva`no parite da se operativni”, veli Nacko Simakoski, profesor za dizajn na mebel i enterieri na [umarskiot fakultet i pretsedatel na Klasterot K

3-4

meseci se ~eka za dostava na kupeniot proizvod zatoa {to trgovcite vo zemjava go nemaat na lager

NIKOLA VASILEVSKI

dràt zarobeni vo stokata koja leì na lager. “Mnogu e va`no kako se proektiraa planot za lager. Vo slu~aj na pogre{na procenka na pazarot na pobaruva~ka, trgovecot }e bide vo minus. Na kompanijata ne & se isplati da ~uva stol~iwa i masi koi }e fa}aat pra{ina”, veli Vasilevski. I REGIONOT E MAL PAZAR Praktikata vo zemjava pokaùva deka e poisplatlivo stokata da se ~uva na lager vo eden magacin i vo zavisnost od potrebata da se dostavuva do mestoto kade {to se vr{i proda`bata. Za da se pribliàt kompaniite do potrebite na svoite klienti vo opcija e i idejata za formirawe regionalen magacinski centar. No, dali

“Na{ata parola preku koja gi privlekuvame kupuva~ite e inspirirana tokmu od problemot koj klientite go imaat so dostava na mebel i po nekolku meseci od nara~kata. Zamislete da kupite jabolka denes, a da mo`ete da gi izedete za 15 dena”, veli Nikola Vasilevski, brend-menaxer na Oto mebel market. Toj objasnuva deka na po~etokot od sekoja godina pravat analiza na pazarot za sekoj element posebno. “Gi sobirame podatocite od poslednite dve godini za prodadeniot element i vrz osnava na tie podatocite ja proektirame koli~inata {to ja dr`ime vo magacin”, veli Vasilevski. Toj priznava deka vo uslovi koga pazarot e preplaven od trgovci koi nudat mebel, podobro e parite da ne se L

na golemite kompanii koi proizvdeuvaat mebel im e primamliv balkanskiot pazar? Profesorot Simakoski se somneva vo rentabilnosta na regionalen magacinski prostor koj vo sekoe vreme bi odgovoril na potrebite na potro{uva~ite. “Regionot ne im e atrakiven na golemite kompanii. I site zaedno na edno mesto, povorno sme mal pazar. Neodamna imavme ponuda da plasirame proizvodi od drvnata industrija na ruskiot pazar. No, se raboti za seriozni koli~ini. S$ u{te razmisluvame na taa tema. Toa se seriozni brojki i treba da se napravi analiza dali mo`eme da gi ispora~ame baranite koli~ini”, veli Simakoski.

BREND-MENAXER NA OTO MEBEL MARKET Nie na po~etokot od sekoja godina pravime analiza na pazarot za sekoj element posebno. Gi sobirame podatocite od poslednite dve godini za prodadeniot element i vrz osnava na tie podatocite ja proektirame koli~inata {to ja drìme vo magacin. No, koga pazarot e preplaven od trgovci koi nudat mebel, podobro e parite da ne se dràt zarobeni vo stokata koja leì na lager. Mnogu e va`no kako se proektira planot za lager. Vo slu~aj na pogre{na procenka na pazarot na pobaruva~ka, trgovecot }e bide vo minus. Na kompanijata ne & se isplati da ~uva stol~iwa i masi koi }e fa}aat pra{ina.

TODOROV: BARAM DRUG DA MI GI PLA]A KARTITE ZA PATUVAWE

evizorskiot izve{taj e samo eden naod na revizor koj utvrdil odredena nepravilnost. Sudot opredeluva dali e toa protivzakonsko i dali i koj e vinoven za toa, tvrdi ministerot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, vo vrska so objaveniot izve{taj na Dr`avniot zavod za revizija za raboteweto na Ministerstvoto vo 2009 godina. Spored nego, vo delot na izve{tajot za koj odgovara toj nemalo {teta po buxetot. Izve{tajot utvrdi deka limitot za razgovori na mobilen telefon e pre~ekoren za pove}e od eden milion denari. Todorov re~e deka toj na site im odredil ograni~uvawe, a za pre~ekorenite iznosi bile prezemeni merki za naplata i za vra}awe na parite. Spored revizorskiot izve{taj, vrabotenite vo Ministerstvoto neopravdano potro{ile dva milioni denari za patuvawa vo zemjava i stranstvo. “Golem del od parite bea potro{eni, a ostanatiot del bea skrateni so rebalansot.

Jas dojdov 15 dena po rebalansot. I dojdov vo situacija da nemam nikakvi sredstva za patuvawe. Jas ne patuvav ili patuvav so kola do Slovenija, zatoa {to nemavme pari za karti. Voobi~aeno, koga patuvam gledam kartite da mi gi pla}aat drugi, na primer, Svetska banka”, re~e ministerot za obrazovanie. Na zabele{kata deka imalo neramnopraven tretman na avtorite za otkup na avtorski prava za u~ebnici i oti bile ispla}ani razli~ni honorari, Todorov re~e deka od nego avtorite barale i do 30.000 evra, a toj im gi namalil na 4.000 do 7.000 evra.

KOMPANII PAZARI I FINANSII VLADATA GI PRITISKA VINARITE, LOZARITE PROTESTIRAAT

av~era{nata sredba na potpretsedatelot na vladata, Vladimir Pe{evski so vinarnicite zavr{i so fijasko. Spored izvori na “Kapital”, koi prisustvuvale na sostanokot, debatata bila burna i na visok ton no ne vrodila so pozitiven ishod. Vinarnicite, pod pritisok na Vladata, ne se soglasile da go otkupuvaat grozjeto

po minatogodi{nite ceni poradi {to v~era se odr`aa najavenite prostesti na lozarite od Negotino, Kavadarci, Rosoman i Demir Kapija. Liderot na lozarite Qup~o Arizanov izjavi deka ne e zadovolen od poslednata sredba vo Vladata na koja vinarskite vizbi ostanale na stavot grozjeto da go otkupuvaat po pet denari za kilogram

„vranec” so 16 {e}erni edinici i do 10 denari za kilogram za nad 25 {e}erni edinici. Minatata nedela, lozarite i vinarite na sredba kaj ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski na~elno dogovorija godina{noto grozje da se otkupuva po lanskite ceni, a vizbite da gi objavat cenovnicite za tri dena. Visokokvalitetnite sorti

„{ardone”, „temjanika”, „burgundec”, minatata godina se otkupuvaa po 17 do 18 denari, „vranec” po 10 do 12 denari, a „smederevkata” od osum do 10 denari. Proizvoditelite, osven {to se nezadovolni od niskata otkupna cena, stravuvaat i deka vinarite, so ogled na proekciite za otkup, nema da go prezemat celoto proizvodstvo.

15.09.2010

Spored nivnite procenki, okolu 60 milioni kilogrami grozje }e ostanat na nivite. Vladata neodamna, za da mu pomogne na lozarstvoto, odlu~i da gi subvencionira lozarite so po dva denara za kilogram grozje dokolku otkupat pribli`no ista koli~ina kako lani ili najmalku 65%, predlog koj vo start be{e neprifatliv za

vinarnicite. Lozarite, nezadovolni od otkupnite ceni gi blokiraat patnite pravci Skopje - Prilep, Negotino - [tip, Negotino Gevgelija, kako i vinarskite vizbi Povardarie od Negotino i Tikve{ od Kavadarci. Tie baraat isplata na minatogodi{niot rod i zadr`uvawe na lanskite otkupni ceni.

SEKOJ TRET MAKEDONEC E SIROMA[EN

VLADATA BARA VINOVNIK VO KRIZATA, NO NE I VO SEBE Stapkata na siroma{tija vo Makedonija e najvisoka dosega. Za ova e vinovna svetskata ekonomska kriza, velat od Vladata. Ekspertite predupreduvaat deka sostojbite }e se vlo{uvaat ako itno ne se prezemat merki. MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

ekoj tret Makedonec oficijalno e siroma{en. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vinata za vlo{uvaweto na sostojbata so siroma{tijata ja prefrla na svetskata ekonomska kriza. Eksperti, pak, predupreduvaat deka e neophodna silna politi~ka volja za sistemsko i kontinuirano spravuvawe so vakvata situacija. Profesorot Miroqub [ukarov se somneva vo podgotvenosta na partiite da gi potisnat suetite za dobroto na site. "Potrebna e nova strate{ka organizacija, a za toa da se slu~i neophodna e soglasnost od site u~esnici vo politikata, i od opozicijata, i od vlasta. No, toa nema da se slu~i. Praktikata poka`a deka partiite ne se doblesni da gi nadminat partiskite interesi. Nikoj od niv ne mo`e da gi prifati soznanijata na ekspertite, da gi stavat na masa i da oformat

strategija. Ne sme zreli da postavime strate{ki celi, nitu da gi ostvaruvame", veli profesorot [ukarov. Toj sovetuva deka zemjava nema da go re{i problemot so siroma{tijata s$ dodeka vo fokusot na politi~arite e sopstvenoto promovirawe. "Pobedata treba da se izvojuva vo ekonomijata, a ne vo malite politi~ki vojni. S$ dodeka politi~arite sebesi se do`ivuvaat kako lavovi, a vo su{tina se gluv~iwa, ni{to ne pravime", veli profesorot [ukarov. Toj predupreduva deka spravuvaweto so problemot na siroma{tijata ne e rabota za koja e dovolen eden politi~ki mandat. Najmalku voznemirena od poslednite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika e Vladata. "Ne e neo~ekuvano vo krizna godina da ima porast na stapkata na siroma{tija. Istoto toa se slu~uva i vo site drugi zemji. Za Makedonija e bitno da se namali stapkata na siroma{tija od 30% na 20%. A porastot ili padot od eden, odnosno dva procentni poeni ne menuvaat

ni{to. Za da se namali siroma{tijata potrebno e da rastat ekonomijata i vrabotenosta. Toa }e se slu~i koga }e se stabiliziraat globalnite ekonomski uslovi", veli Zoran Stavreski, minister za finansii. PORAZITELNI SOZNANIJA Najnoviot izve{taj za stapkata na siroma{tija pokaà deka 31,1% od naselenieto e na rabot na egzistencija. Ovaa stapka na siroma{tija e najvisoka od osamostojuvaweto dosega. Pribli`no polovina od doma}instvata koi ìveat vo ruralnite sredini se siroma{ni (48%), a 39,2% siroma{no naselenie se evidentirani vo drugite urbani sredini niz dràvava. Vo Skopje procentot na semejstva koi preìvuvaat e drasti~no pomal od drugite sredini i iznesuva 12,8%. Duri kaj pove}e od polovina od registriranite doma}instva, koi spa|aat vo kategorijata siroma{ni, glavata na semejstvoto e bez obrazovanie (54,2%). Zagriùva~ki e i faktot deka 29,2% od naselenieto pomlado od 39 godini e siroma{no. Ne{to pogolem

procent siroma{no naselenie, 30,1%, e evidentiran kaj naselenieto koe e na vozrast od 40 do 59 godini. Edna od studiite na UNDP, "Izve{taj za napredokot kon mileniumskite razvojni celi", prepora~uva da se vnimava na kvalitetot na obrazovanieto. Samo pristapot do kvalitetno obrazovanie mo`e da gi izvle~e decata od magi~niot krug na siroma{tijata. Okolu 35% od decata na vozrast od sedum do ~etirinaeset godini spa|aat vo grupata "relativna detska siroma{tija". I povtorno, najgolem procent na deca koi se od siroma{ni doma}instva ‘iveat vo ruralnite sredini. Re{enieto za nadminuvawe na siroma{tijata, kako fenomen vo ovoj dvodeceniski tranziciski period, UNDP go gleda preku razvojot na poedinecot, so cel integrirawe vo globalnite trendovi na pazarnata ekonomija. Za taa cel, vo faza e izgotvuvawe na strategija za vklu~uvawe vo op{testvenite procesi na socijalnita kategorija na naselenie (socijalna inkluzija).

14 15.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

HRVATITE BARAAT RABOTA VO STRANSTVO

koro 75% od Hrvatite smetaat deka pokvalitetno bi `iveele vo stranstvo, a 56% ne ja gledaat svojata i idninatana svoite deca vo Hrvatska, poka`a najnovata anketa na portalot “Posao”. Naj~esti pri~ini poradi koi Hrvatite bi pobarale rabota vo stranstvo se nomo`nosta da najdat rabota doma,

nepotizmot, netransparentnite oblici na vrabotuvawe i malite plati. Rezultatite od istraùvaweto pokaàa deka pove}e od 60% od ispitanicite trajno bi prifatile rabota vo stranstvo koga bi im se pruìla mo`nost za podobra zarabotuva~ka, dodeka 34% samo privremeno.

Ispitanicite navele deka dopolnitelen motiv poradi koj bi ja napu{tile zemjata se ra{irenata korupcija i nemo`nosta da najdat rabota koja bi im ovozmo`ila pristoen `ivot. Zemjite vo koi bi zaminale poradi rabota se zemjite od EU (58%), SAD (20%), a 16% bi se upatile vo Avstralija.

PRIHODITE OD TURIZAM VO CRNA GORA PORASNAA ZA 7%

rihodite na Crna Gora od turizmot vo prvite osum meseci od ovaa godina iznesuvale 539 milioni evra, {to e 7% pove}e otkolku istiot period lani. Crnogorskoto ministerstvo za turizam soop{ti deka Crna Gora vo prvite osum meseci ja posetile 5% pove}e turisti otkolku lani. Spored pokazatelite na

crnogorskiot Zavod za statistika, doma{nite turisti ostvarile 7%, a stranskite 5% pove}e no}evawa, otkolku od januari do avgust minatata godina. Prometot na patnici na dvata crnogorski aerodromi e pogolem za 19%, dodeka prometot vo `elezni~kiot soobra}aj e pomal za 8% vo odnos na istiot period lani.

ISKORISTENOST NA EU FONDOVITE

HRVATSKITE KOMPANII POVLEKOA PET MILIONI EVRA OD SAPARD Fabrikite za proizvodstvo na sirewe Gligora i Pa{ka, kompanijata za prerabotka na riba Ostrea, prehranbenata kompanija Glazir gi ispolnija strogite uslovi i dobija sredstva od SAPARD programata vo vkupen iznos od pet milioni evra

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatska vo prvite dve godini od ~lenstvoto vo Evropskata unija (EU) }e mo`e da povle~e 3,5 milijardi kuni (480 milioni evra) od fondovite na EU, no dali }e se iskoristat tie pari ili }e ostanat vo Brisel zavisi od nivniot kapacitet. Dosega{ite iskustva govorat deka se iskoristeni samo 60% od fondovite. Hrvatski kompanii koi uspeale da gi ispolnat strogite uslovi i da dobijat pari za svoite proekti od SAPARD programata nameneta za agro-prehranbeniot kompleks se fabrikata za proizvodstvo na sirewe Gligora, kompanijata za prerabotka na riba Ostrea, prehranbenata kompanija Glazir i fabrikata za proizvodstvo na sirewe Pa{ka. Fabrikata Gligora na ostrovot Pag, sopstvenost na Ivan Gligor i negovoto semejstvo, minatata godina otvori novi pogoni, so {to zna~itelno go zgolemi kapacitetot na proizvodstvoto i do 20 iljadi litri mleko dnevno. Tie godi{no proizveduvaat 500 toni sirewe, me|u koi e na-

Vo noviot pogon na fabrikata Gligora se investirani tri milioni evra, od koi eden milion evra se nepovratni sredstva od SAPARD programata. jpoznato Pa{koto sirewe "gligora". Vo noviot pogon vkupno se investirani tri milioni evra, od koi eden milion evra uspeale da dobijat nepovratno od SAPARD programata. “Pogonot e zavr{en minatata godina, koga se isplati i dogovoreniot iznos. Prethodno dolgo se govore{e za fondovite na EU, a prvata informacija ja dobivme od mediumite. Proektot za konkursot ni go vode{e konsultantskata ku}a Valencija od Osijek, koja ve}e ima{e niza uspe{ni

proekti. Opremata ja uvezovme od [panija, dodeka od Italija uvezovme fri`ideri. Od trite milioni evra, polovina e investirano vo oprema, a polovina vo izgradba”, izjavi [ime Gligor. Tie isto taka posetuvale i seminari na EU fondovite vo Zadar. “Mora da se znae sekoj detaq i dobro da se podgotvite. Lokalnata samouprava ne ni pomogna, ne be{e ni podgotvena za takvo ne{to”, veli Gligor i dodava deka pred

konkursot potro{ile 100 iljadi evra za sobirawe na dokumentacijata i ispolnuvawe na site uslovi za konkursot, od grade`ni dozvoli do postavuvawe struja. Kompanijata Gligora celata investicija ja finansirala sama so krediti, a sredstvata od EU gi iskoristile za povrat na del od kreditot. Tie najavija deka }e konkuriraat na u{te eden konkurs od IPARD programata, no pomal, vo iznos od 200.000 evra, za nabavka na dopolnitelna

oprema. Kompanijata za prerabotka na riba Ostrea zapo~na so rabota vo avgust minatata godina, koga be{e izgraden noviot objekt vreden sedum milioni evra. So prerabotkata na riba zapo~nala u{te pred 11 godini. “Ni treba{e sopstven prostor za ponatamo{en razvoj. Od proletta do avgust vrabotivme 300 lu|e”, izjavi direktorot na Ostrea, Neven Badurin, koj od sredstvata na SAPARD za svojot proekt dobil eden milion evra. “Za eden mesec ja sobravme potrebnata dokumentacija. Lokalnata samouprava ni pomogna okolu dobivaweto dozvola za gradba. Vo avgust go predadovme proektot, vo septemvri n$ izvestija deka ni e prifaten, a vo oktomvri ni legnaa pari na smetkata”, re~e Badurin. Komisijata na SAPARD gi posetila otkako proektot bil prifaten. S$ bilo detalno pregledano, duri i potekloto na nara~anite materijali za izgradba na fabrikata, koi moralo da bidat proizvedeni ili vo Hrvatska ili vo nekoja od zemjite na EU. “Problem se pravilata. Treba itno da se smenat,

bidej}i te{ko }e se povle~at zna~itelni sredstva od fondovite”, izjavi Badurin. Prehranbenata kompanija Glazir minatata godina otvorila nov pogon vo blizina na Zagreb. Od SAPARD nepovratno dobile eden milion evra. “Ne be{e lesno. Samiot proces e mnogu kompleksen, ima mnogu propisi od koi ne smee da se otstapi. Va`no e dobro da se razraboti proektot pred prijavuvaweto, bidej}i sekoja podocne`na izmena predizvikuva komplikacii”, izjavi Zdenka Kova~evi}Balen, izvr{en direktor na Glazir. Fabrikata za proizvodstvo na sirewe Pa{ka, na prostor od 1.800 metri kvadratni, na koi se smesteni moderni aparati za proizvodstvo na sirewe, e prviot pogon koj e izgraden so pomo{ na sredstvata od pretpristapnite fondovi na EU. “Nie se interesiravme za fondovite i pred da bide objaven konkursot. Koga se prijavivme na prviot konkurs, ne pominavme. Pri~inata be{e toa {to zadocnivme 15 minuti za da ja predademe dokumentacijata”, re~e direktorot na Pa{ka, Ante O{tari}.

BALKAN BIZNIS POLITIKA HRVATSKA ]E POTPI[E DOGOVOR ZA ^LENSTVO VO EU VO PRVATA POLOVINA NA 2011

talijanskiot minister za nadvore{ni raboti, Franko Fratini, vo intervju za zagrepskiot vesnik "Vjesnik" izjavi deka o~ekuva dogovorot za ~lenstvo me|u Hrvatska i EU da bide potpi{an vo prvata polovina od slednata godina, a zemjata da stane polnopravna ~lenka na Unijata vo 2012 go-

dina. Fratini istakna deka vo poslednite meseci Hrvatska napravila zna~itelni ~ekori, postignuvaj}i ja svojata cel da gi po~ne pregovorite po site poglavja, a dosega zavr{uvaj}i 22 od niv. "Va`no e da se oceni deka vo sporedba so pred edna godina atmosferata e zna~itelno promeneta i

pospokojna. Zatoa, brzinata na pregovorite }e zavisi glavno od sposobnosta na Hrvatska da gi nadmine poslednite pre~ki pred potpi{uvaweto na dogovorot za ~lenstvo vo EU vo prvata polovina od 2011 godina, za vreme na ungarskoto pretsedatelstvo", dodade {efot na italijanskata diplomatija.

15.09.2010

GRCIJA DOBI 6,5 MILIJARDI EVRA OD VTORATA TRNA[A OD EU I MMF

reostanatiot iznos od 2,5 milijardi evra od vtorata tran{a od kreditnata programa za pomo{ od Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) deneska }e pristigne na smetka na gr~kata centralna banka, otkako v~era Grcija dobi 6,5 milijardi evra, soop{ti gr~koto Ministerstvo za finansii. Grcija so EU i MMF dogo-

vori trigodi{en krediten paket vreden 110 milijardi evra, obvrzuvaj}i se da go namali buxetskiot deficit od minatogodi{nite 13,6% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na 8,1% ovaa godina, dodeka vo 2011 godina deficitot mora da go namali na 7,6%. Buxetskiot deficit vo 2012 godina spored dogovorot ne smee da nadminuva 6,5% od BDP, vo 2013 godina 4,9%,

a vo 2014 godina 2,6%. Atina vo maj ja dobi prvata tran{a od 20 milijardi evra, vo koja zemjite od evrozonata u~estvuvaa so 14,5 milijardi, dodeka MMF obezbedi 5,5 milijardi evra. Zemjite od evrozonata so posredstvo na Evropskata centralna banka prefrlija 6,5 milijardi evra od vtorata tran{a, dodeka MMF }e prefrli 2,5 milijardi evra.

DVE GODINI OD PO^ETOKOT NA KRIZATA

REGIONOT ZAZDRAVUVA BAVNO I NERAMNOMERNO

Politi~arite ubeduvaat deka se gleda krajot na recesijata, no analiti~arite i gra|anite uka`uvaat na s$ pote{kite uslovi za `ivot

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

odeka Evropa postepeno izleguva od ekonomskata kriza, ekonomistite od zemjite vo regionot imaat pesimisti~ki o~ekuvawa za izlezot na zemjite od recesijata, koja go pogodi svetot vo 2008 godina. Dodeka politi~arite ubeduvaat deka se gleda krajot na recesijata, analiti~arite i gra|anite reagiraat na s$ pote{kite denovi za ìvot. “Srbija izleguva od krizata”, tvrdi srpskata vlast, dodeka signalite za zazdravuvawe i izlez od ekonomska agonija, kako {to se namaluvawe na nevrabotenosta, zgolemuvawe na platite i kupovnata mo} se minimalni. “Gi nabquduvame statisti~kite podatoci i }e vidime deka Srbija beleì rast od 1,5% od Bruto-doma{niot proizvod", izjavi Sloboda Ili}, dràven sekretar vo Ministerstvoto za finansii, vo prilog na tvrdeweto deka Srbija ve}e izlegla od krizata. No, tie statisti~ki podatoci o~igledno e deka srpskite gra|ani ne gi ~uvstvuvaat, a Ili} nema precizen odgovor na pra{aweto koga gra|anite }e go po~uvstvuvaat ona {to vlasta go govori.

Lani srpskata vlada vleze vo stendbaj aran`man so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), vreden tri milijardi evra i lansira{e

paket na antikrizni merki od koi mnogu s$ u{te se na sila. Dràvniot sekretar od Ministerstvoto za finansii o~ekuva deka vo tekot na narednata godina kupovnata mo} na gra|anite }e bide zgolemena, a }e se otvorat i novi rabotni mesta. Zoran Drakuli} eden od sopstvenicite na kompanijata Ist Point, izjavi deka vo zemjata nema investicii, proizvodstvoto e malo, a postoi golema prezadolènost vo ekonomijata. Srskiot biznismen predviduva i nova epizoda na krizata, no ovojpat vo bankarskiot sektor. “Politi~arite mora da kaùvaat raboti koi zvu~at ubavo, no pra{ajte gi trgovcite kolku im e padnat prometot”, istakna Drakuli}. Deka Srbija e daleku od izlezot od krizata i deka zemjata doprva vleguva vo kriza, uveren e i Rodoqub Dra{kovi}, sopstvenik na

SLOVENIJA NAJAVUVA MERKI PROTIV SIVATA EKONOMIJA

lovene~kiot minister za trud i socijalna politika, Ivan Svetlik, najavi ostri zakonski i drugi merki protiv neevidentiranata ekonomija vo zemjata, koja, spored procenkite, jade 27% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Ovaa pojava e vo porast poslednite dve godini poradi ekonomskata kriza. “Sivata ekonomija e kriti~na to~ka na na{ata ekonomija i ne mo`eme

da ja tolerirame, tuku mora da ja osuduvame i pravno da ja sankcionirame”, izjavi Svetlik. Slovene~kata vlada, kako {to najavi toj, }e po~ne kampawa so koja na gra|anite }e im se pretstavat pozitivnite efekti od pla}aweto na site dano~ni obvrski, kako i negativnite posledici od dano~nite zatajuvawa. Se podgotvuvaat i zakonski promeni so koi bi se namalila rabotata na crno.

RAST OD 10,3% NA TURSKATA EKONOMIJA VO VTORIOT KVARTAL Turskata ekonomija vo vtoriot kvartal od ovaa godina zabeleà rast od 10,3%, {to e pove}e od o~ekuvawata na ekonomskite analiti~ari, pokaùvaat rezultatite na Dràvniot statisti~ki institut na Turcija. Ova e tret kvartal po red vo koj turskata ekonomija beleì rast. Vo prvite tri meseci od godinata ekonomskiot rast na Turcija iznesuva{e 11,7%. Vo periodot april-juni 2010 godina, bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Turcija se zgolemi za 3,7% na godi{no nivo. Vo istiot period minatata godina, turskiot BDP ima{e pad od 7,6%, po {to zemjata zapadna vo recesija kako posledica na globalnata ekonomska kriza.

kompanijata Svislion. Toj veruva deka 2011 godina }e bide presudna za ekonomijata i gra|anite i deka ne mo`e da se govori za izlez od krizata dodeka dinarot e nestabilen, devizniot i buxetskiot deficit e ogromen, a standardot na gra|anite od den na den opa|a. HRVATSKATA EKONOMIJA ]E ZAZDRAVUVA U[TE DVE GODINI I hrvatskata ekonomija i ponatamu e vo recesja. Ova go potvrduvaat podatocite koi govorat deka prodol`uva padot od 2,5% na Bruto-doma{niot

ni narednite dve godini. Od bankata prognoziraat deka Hrvatska slednata godina ja o~ekuva slab rast od 1,6%, dodeka 2012 godina }e donese podobruvawe na BDP za

1,5% se o~ekuvawata za porast na srpskiot BDP

1,8% se o~ekuvawata za pad na hrvatskiot BDP godinava

proizvod (BDP) vo vtoroto tromese~ije od ovaa godina. Analiti-~arite od Hipo Alpe Adria vo svoite analizi procenuvaat deka BDP vo Hrvatska do krajot na godinata }e padne duri za 1,8%, a ekonomijata nema da zazdravi

skromni 1,9%. Crnite prognozi govorat deka ovaa godina buxetskiot deficit }e porasne za 7%, dodeka narednata godina nadvore{niot dolg bi moèl da se zgolemi na 110% od BDP, a padot na investiciite prodolì i ovaa godina. Direktorot na oddelot za ekonomski istraùvawa

na Hipo banka, Hrvoje Stoji} izjavi deka zazdravuvaweto }e odi bavno i deka Hrvatska zaostanuva od zemjite vo regionot. Slednata godina }e po~ne slabozazdravuvawe na ekonomijata, no }e go gu{i dràvata koja poradi golemata nevrabotenost i aktivirawe na garancii bi moèla da go zgolemi fiskalniot deficit vo odnos na ovaa godina smeta direktorot na oddelot za ekonomski istraùvawa na Hipo banka, Hrvoje Stoji}.

NASKORO RUBRIKA: KARIERA / EDUKACIJA / ZNAEWE

KARIERA EDUKACIJA ZNAEWE

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PONEDELNIK VTORNIK KARIERA / EDUKACIJA / ZNAEWE SREDA ^ETVRTOK PETOK

16 15.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

XM, FORD I KRAJSLER POVTORNO NA NOZE

merikanskite avtomobilski proizvoditeli, Xeneral motors, Krajsler i Ford, po nekolkugodi{na kriza za prv pat se podobri od konkurencijata, pokaà najnovoto istraùvawe na agencijata J.D. Pauer. Najzabeleìtelen ~ekor napravil Ford, bidej}i pretsedatelot Barak Obama vo avgust najavi deka vladata so kreditni garancii }e & pomogne na kompanijata da izveze

pove}e od 200.000 avtomobili. Minatogodi{nata vladina pomo{ za XM i Krajsler, od 60 milijardi dolari, spre~i kolaps na dvata avto-giganti i novi otpu{tawa. Vo devet fabriki vo Mi~igen prodol`i proizvodstvoto na popularnite modeli "bjuik lakros" i "{evrolet travers". I vo stranstvo se vra}a sjajot na amerikanskite avtogiganti. Xeneral Motors obelodeni deka

proda`bata na kineskiot pazar porasnala za 22% vo juli, sporedeno so istiot period lani.

BAFET: NEMA OPASNOST OD NOVA RECESIJA

oren Bafet, prviot ~ovek na kompanijata Berk{ir Hetavej i najpoznatiot investiciski guru, izjavi deka ne postoi opsnost od nova recesija vo amerikanskata ekonomija. Za Bafet dokaz pretstavuva rabotata na negovite kompanii, kade {to se zabele`uva zazdravuvawe vo site oddeli. “Nema da vlezeme vo nova recesija”, istaknal “Prorokot od Omaha” na ekonomskata konferencija odr`ana

vo amerikanskata sojuzna dr`ava Montana. “Vidlivo e deka se podobruva sostojbata vo kompaniite”, veli Bafet i dodava deka investitorite vo posledno vreme iska`uvale negativni mislewa, no toa ne bilo slu~aj i so Berk{ir Hetavej. “Ekonomijata zazdravuva, a dopolnitelen dokaz pretstavuva vrabotuvaweto na s$ pogolem broj lu|e vo poslednite dva meseci”, istaknal poznatiot investitor.

DOMINO-EFEKT OD ZGOLEMENOTO KINESKO PROIZVODSTVO

CENATA NA NAFTA POVTORNO RASTE Barelot surova nafta za isporaka vo oktomvri, na amerikanskiot pazar se zgolemi za 1,05 dolari, na 77,50 dolari, {to pretstavuva najvisoko nivo od 12 avgust. Na Londonskiot pazar, cenata na naftata porasna za 11 centi na 78,27 dolari.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

enata na naftata na me|unarodnite pazari se iska~i na najvisokoto nivo vo posledniot mesec. Ovoj trend e pottiknat od visokiot rast na pobaruva~ka i industriskoto proizvodstvo vo Kina, dodeka istovremeno vlijanie vrz cenata na surovata nafta ima prodol`eniot prekin na protokot preku golemiot kanadsko- amerikanski naftovod. Barelot surova nafta za isporaka vo oktomvri, na amerikanskiot pazar se zgolemi za 1,05 dolari, na 77,50 dolari, {to pretstavuva najvisoko nivo od cenata od 12 avgust. Na Londonskiot pazar, cenata na naftata bila vo plus za 11 centi i dostigna 78,27 dolari. Minatiot mesec kineskite

samo malku, zaradi toa {to mnogubrojnite pottiknuvawa na ekonomiite vo razvoj silno se zgolemuvaat. dolari dostigna barel surova nafta za isporaka vo oktomvri [to se odnesuva na potro{uva~kata na nafta, pobaruva~kata fabriki go zgolemile vo slednite meseci se svoeto proizvodstvo za o~ekuva da porasne”, predneo~ekuvani 13,9%, {to viduva Vestmor. pokaùva deka ekonomijata Vo me|uvreme, naftovodot na vtoriot po golemina na kanadskiot operasvetski potro{uva~ na tor Endbrix 6A, koj gi nafta ostanuva silna, povrzuva kanadskite i pokraj naporite na proizvoditeli so rafinkineskata vlada da gi naeriite na amerikanskiot mali kreditnite plasmani sreden zapad, a odi kon na bankite. glavniot centar vo sojuzZaradi zabrzanata industriska aktivnost, kineskata nata dràva Oklahoma, i ponatamu ostanuva zatvopobaruva~ka na nafta vo ren zaradi istekuvaweto avgust porasnala za 7,4% na naftata. S$ u{te ne e vo odnos na istiot period utvrden datumot za povtorod minatata godina. noto pu{tawe vo promet “Kineskite podatoci se na ovoj naftovod, preku koj krajno pozitivni”, veli moè da se transportiraat Ben Vestmor, analiti~ar 670.000 bareli dnevno, od Nacionalnata banka na {to zna~i deka preku nego Avstralija. pominuvaat 7% do 8% od “Kineskiot ekonomski rast vo ovoj period se zabavuva vkupniot amerikanski uvoz

77,50

^LENKITE NA OPEK MORA DA BARAAT NOVI IZVORI NA PRIHOD

^lenkite vo organizacijata na zemjite izvozni~ki na nafta, OPEK, na dolgoro~na perspektiva }e mora da se odviknat od naftenite prihodi, izjavil v~era ~elnikot na OPEK Abdala el- Badri, na odbele`uvaweto na 50 godi{ninata od ovoj naften kartel. “Naftata e proizvod ~ii koli~ini se ograni~eni. Mislam deka posle 50 godini morame da najdeme drug izvor na prihodi, bilo da e toa vo industrijata, turizmot ili alternativnata energija”, istaknuva El- Badri. Na 14 septemvri 1960 godina vo Bagdad e oformen OPEK od strana na ~lenikite Iran, Irak, Kuvajt, Saudiska Arabija i Venecuela. Prviot ~ovek na OPEK, El- Badri veli deka momentalno dvanaeset~lenata grupacija ne reagira na visokoto nivo na nafteni zalihi, za da ne go zagrozi zazdravuvaweto na svetskata ekonomija. “Ne povlekuvame nikakvi potezi. Ne sakame da gi predizvikame branovite”, ka`uva biv{iot libanski minister za nafta i energija. OPEK vetuva{e zgolemuvawe ili namaluvawe na proizvodstvoto na surova nafta, za da go pottikne rastot, odnosno padot na cenata.

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO EU VO JULI PORASNA ZA 6,8%

ndustriskoto proizvodstvo vo zemjite~lenki na Evropskata unija vo tekot na juli e zgolemeno za 6,8% vo sporedba so istiot mesec lani, soop{ti statisti~kata agencija na EU, Evrostat. Vo isto vreme, vo zemjite~lenki na zonata na evroto industriskoto proizvodstvo bele`i rast od 7,1% na godi{no nivo. Na mese~no nivo, pak,

stapkata na industrisko proizvodstvo i vo evrozonata i vo ramkite na celata Unija e nepromeneta. Me|u ~lenkite na Unijata najgolem rast na industriskoto proizvodstvo na mese~na osnova ima Estonija od 5,2%, pred [vajcarija so 2,6% i Irska so 2,3%. Od druga strana, Finska bele`i najgolem pad na industriskoto proizvodstvo na mese~no nivo od 3,6%, a po nea

sleduvaat Grcija so 2,5% i Slovenija so 2%. Koga stanuva zbor, pak, za na godi{no nivo, Grcija e edinstvenata zemja-~lenka na EU koja ima pad na industriskoto proizvodstvo, i toa vo visina od 8,5%. Od ostanatite ~lenki na Unijata najgolem rast na industriskoto proizvodstvo na godi{no nivo bele`i Estonija od 24,5%, pred Letonija so 17,9% i [vedska so 15,3%.

na surova nafta. Tom Kloza, glaven analiti~ar vo Informativniot servis za ceni na nafta, veli deka situacijata so ovoj naftovod predizvikala poka~uvawe na cenata na naftata za 30 centi vo sredniot zapad na SAD, {to pretstavuva poka~uvawe za 15 do 20 centi, sporedeno so cenite

na isto~niot breg na SAD. “Rastot na cenata na naftata vo SAD najmnogu se bazira na pretpostavki”, veli Kolza, koj dodava deka SAD prodol`uva da gi u`iva najgolemite rezervi na nafta i nafteni derivati. Oslabnatata vrednost na dolarot isto taka pridonela za poka~uvaweto

na cenata na naftata. Organizacijata na zemjite izvoznici na nafta, OPEK, na svojata veb-strana izvestuvaat deka vo petokot, cenata na referentnata ko{nica na surova nafta iznesuvala 74,66 dolari, {to zna~i deka bila za 18 centi povisoka vo odnos na prethodniot den.

OBEDINUVAWETO NA JU^NA I SEVERNA KOREJA ]E ^INI 3.000 MILIJARDI DOLARI

enata na obedinuvaweto na dvete Korei bi iznesuvala okolu 3.000 milijardi dolari, objavi Korejskata industriska federacija. Nitu eden od anketiranite 20 ekonomisti vo Federacijata ne o~ekuva obedinuvawe na dvete zemji vo slednite pet godini, no re~isi polovinata smetaat deka toa }e se slu~i za 1020 godini. Polovinata od niv iz-

javile deka najgolem del od tro{ocite pri obedinuvaweto }e otpadne na nadminuvawe na razlikite me|u bogatiot Jug i siroma{niot Sever. Ju`nokorejcite zarabotuvaat prose~no po 19.230 dolari godi{no, dodeka Severnokorejcite okolu 1.065 dolari, soop{ti ju`nokorejskoto Ministerstvo za nacionalno obedinuvawe. Zagri`enosta za cenata na

obedinuvaweto go natera pretsedatelot na Ju`na Koreja, Li Mjun-bak, minatiot mesec da predlo`i "danok za obedinuvawe”. "Na kratkoro~en plan ova }e pretstavuva golem potres za korejskata ekonomija, no na dolgoro~en plan obedinuvaweto }e ima pozitiven efekt", se naveduva vo istra`uvaweto na Korejskata industriska federacija.

SVET BIZNIS POLITIKA

18 15.09.2010 VO SE]AVAWE NA LEMAN BRADERS

IZDAVA^KI BUM ZA SVETOT PRED I POSLE 15-TI SEPTEMVRI

eman Braders propadna? Toa e stra{no! Smrt! So ovie zborovi se razbudi svetot pred dve godini na 15-ti septemvri. Posle nekolku dena agonija, ~etvrtata najgolema investiciska banka podnese dokumenti za ste~aj i na toj na~in ja povle~e Amerika i ostanatiot del od svetot vo spiralata na edna od najlo{ite finansiski krizi dosega. Kolapsot na Leman sozdade tolpa ispani~eni lu|e, i tie od politi~kata i onie od biznis-elitata. Zamrznatite pazari go zaprea protokot na pari pome|u bankite, ~ija primarna uloga e da posreduvaat vo menaxiraweto so kapitalot. Vladite interveniraa i zapo~naa masovno spasuvawe na ona {to e “pregolemo za da se dozvoli da padne”. “SAMO AKO...” Od knigata “Kolosalniot neuspeh na zdraviot razum” od Leri Mekdonald Nie s$ u{te `iveeme nekolku blokovi podolu od starite prostorii na Leman Braders, na Sedmata Avenija broj 745. Koga i da pominam vo blizina, a se slu~uva dva do tri pati nedelno, se obiduvam da gledam napred kon Volstrit, na jug. Se obiduvam da pominam bez da gledam od stranite, da gi zapram spomenite, no sekoga{ zastanuvam. I u{te edna{ go gledam sinoto logo na Barkli Kapital, {to za mene e samo kopija, bleda zamena za Leman Braders, ~ij znak 158 godini ja pretstavuva{e najgolemata investiciona banka {to nekoga{ mu bila poznata na Volstrit. Be{e samo ~etvrta od najgolemite, no be{e voinstvena banka, najbrilijantnata finansiska ku}a, koja izrodi redica giganti... Vnatre, nekako, go vidov samo nejziniot pad, ~etvrtiot smrtonosen pad na finansiite od 21 vek, koj zavr{i na 15-ti septemvri 2008 godina. No kako i da e, se se}avam samo na najdobrite denovi. I

[to se slu~i pred i posle 15-ti septemvri, Vol Strit Xurnal analizira preku kratki izvadoci od nekolku knigi na ovaa tema. Zapo~nuva so izvadoci od tri knigi posveteni na ovoj period. Sekoja so razli~na perspektiva zapiram sekoj pat vo blizina na zgradata. Znam deka vo slednite nekolku minuti }e me obzeme tagata, no zapiram. I gledam na tretiot kat, kade {to rabotev kako trgovec nekoga{, i toga{ sfa}am deka sum po~nal da gi brojam katovite do vrvot, do 31-ot, kade s$ stanuva katastrofalno; kat {to go okupiral kralskiot konzul na kralot Ri~ard. Toa e Ri~ard S. Fulda, pretsedatel i izvr{en direktor. Ispolnet so nostalgija i gnev, s$ u{te baram odgovor na mnogu pra{awa, stojam i zjapam nagore, ispolnet so ~uvstvo na taga do zagado~nost i zaroben vo dva zbora: samo ako... ...Samo ako slu{aa. Fulda i negoviot pretsedatel, Xo Gregori. Tie tripati bea pogodeni od logikata na trojcata najpametni finansiski umovi na Volstrit... I sekoj pat, osven vo 2005, tie poka`aa deka na pazarot na nedvi`nosti

ìveat so pozajmeno vreme i deka Leman Braders e na ~elo na dosega najgolemata santa mraz, so pogre{nite lu|e na brodot. No, Dik i Xo i tie se otkaàa tripati. Moèbi polo{o od trite odrekuvawa od Hristos, {to gi napravi apostolot Petar. Toa “ako” ima u{te {est “ako taka“ {to se isto tolku zastra{uva~ki kako poslednovo. Samo ako... samo ako... “BIDI SPREMEN ZA NAJLO[OTO” Od knigata “Premnogu golem za da padne” na Ros Sorkin “Be{e 7 ~asot nautro vo sabota, 13-ti septemvri, 2008 godina, koga Xejmi Dejmen, izvr{niot direktor na XP Morgan êjs, vtorata najgolema banka vo zemjava, otkako ja pomina prethodnata no} vo avtomobilot za itna pomo{, go svika sostanokot vo Bankata za federalni rezervi vo Wujork, zaedno so mno{tvo od gazdite

rivali od Volstrit. Nivnata cel be{e da izlezat so plan za spas na Leman Braders... ili da ja prifatat {tetata. Kako {to o~ekuva{e, sabotnite vesnici }e pi{uvaat dramati~ni vesti od toj sostanok. Potpren sproti masata vo kujnata, Dejmen go otvori Volstrit Xurnal i go pro~ita naslovot na glavnata tema “Leman se natprevaruva so vremeto, krizata raste”. Toj znae{e deka Leman nema da go pre`ivee vikendot. So informacijata {to ja poseduva{e, sepak Dejmen be{e pove}e od zagri`en za Leman Braders. Toj znae{e deka Meril Lin~ e vo nevolja i predizvikuva novi zakani i za globalnoto osiguruvawe... Zatoa, Dejmen po~na so razgleduvawe na najlo{oto mo`no scenario i vo 7 i pol utroto, zamina vo bibliotekata i povika duzina od menaxerskiot tim. “]e bidete svedoci na naj-

nevozmo`nata nedela dosega vo Amerika, pa treba da se podgotvime za najlo{oto”, im re~e Dejman na svoite lu|e. “Treba da ja za{titite kompanijata. Se raboti za opstanok”. Lu|eto go slu{aa vnimatelno, no nikoj od niv ne be{e siguren {to saka{e toj da im kaè. No, kako i pove}eto lu|e na Volstrit - vklu~itelno i Ri~ard Fulda, izvr{niot na Leman, rascvetani od slu{awe na telefonskite sugestii deka vladata }e intervenira i } e go spre~i bankrotot. Sepak, Dejman, poita da gi izbavi od taa iluzija. “Vaka mislam jas. Nema na~in da se spasi Va{ington investment bank. Smetam deka se raboti za ìvot ili smrt i go velam toa seriozno”. Toga{ ja stavi bombata {to ja polne{e celo utro. Ova be{e najdobroto mo`no crno scenario. “Treba itno da se podgotvime za bankrot na Leman”, re~e i zapre za mig. “I za Meril Lin~”. Pak prekina za mig. “I za AIG”. U{te edna pauza. “I za Morgan Stenli”. I posle edna finalna, nekako izdolèna pauza dodade: “I za potencijalen pad na Goldman Saks”. Kako optimist, Dejman vo negoviot konferenciski povik predupredi deka sledniot den }e donese skoro kolaps na finansiskiot sistem, {to }e ja prisili vladata da se spasuva, {to e bez presedan vo modernata istorija. Volstrit pomina samo 18 meseci od proslavata za najuspe{niot vek do rabot na sebeuni{tuvawe. ”SEGA SPIJAM SPOKOJNO” Od knigata “Rabot” na Henri Polson Xr. êtvrtok, 4 septemvri, 2008 “Dali znaat {to gi ~eka, Henk?”, me pra{a pretsedatelot Bu{. “Gospodine Pretsedatel. Jas denes im kaàv deka }e deluvam brzo i deka }e gi iznenadam. Toj glas {to go slu{a{, doa|a od vlijanieto na pretpostavenite vo

prizemjeto.” Be{e sabotno utro, 4 septemvri 2008 godina, koga vo Ovalnata kancelarija vo Belata ku}a se diskutira{e za fatalniot kraj na Fani Mae i Fredi Mak, hipotekarnite giganti vo nevolja. Za dobroto na dràvata ponudi da prezeme kontrola nad kompaniite, da gi otpu{ti nivnite direktori i da podgotvi kapital od 100 milioni dolari za poddr{ka na sekoj od niv. Jas se pla{ev deka ako ne reagirame vedna{, “Fani i Fredi” so niv }e gi povle~at kako finansiskiot sistem, taka i globalnata ekonomija. ...Da ne se budev nautro, }e sakav da bidam minister za finansii. Edinstvena pri~ina e {to barem sega moàm da spijam spokojno. Se nadevam deka edna{ pazarot }e se stabilizira, i ekonomijata } e po~ne da zazdravuva, glavno istoto }e bide vistina i za milioni Amerikanci i deka svetot {to ìvee so posledicite od dolgiot ko{mar... od krizata vo 2007 godina. Vremeto pominato vo Va{ington, sepak, me nau~i deka za àl, krizata treba da ostvari te{ka i va`na cel. Pove}e lu|e so godini se grièa i pla{ea od moèn pad na Fani i Fredi, no samo koga ovie institucii bea prakti~no vo kolaps, zakonodavcite razmisluvaa za pravewe reformi. Pove}e zastra{uva~ki e toa {to duri koga ja pi{uvav knigava (objavena e vo fevruari 2010), skoro edna godina posle kolapsot na Leman, regulativite od vladata na SAD u{te nemaat sposobnost da interveniraat vo bankrotot na nebankarskite finansiski institucii. Ne sum s$ u{te siguren koe e re{enieto za ovaa zagriùva~ka disfunkcija, no e jasno deka morame da najdeme na~in da go potvrdime procesot za kolektivno donesuvawe odluki vo Va{ington. Samo {to cenata, sekako, e visoka.

FEQTON

20 15.09.2010

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI GOLDMAN SACHS

[AMPIONI VO INVESTICISKOTO BANKARSTVO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oldman Saks (Goldman Sachs) verojatno so dekadi e najuspe{nata kompanija na Vol Strit, upravuvaj}i so del od najgolemite svetski privatni akciski i hex-fondovi. Bankata, zaedno so ostanatite od Volstrit, pretrpe zagubi vo 2008 godina koga finansiskite pazari propadnaa, preminuvaj}i vo bankarska holding-kompanija i preìvuvaj}i ja fuzijata so dràvnoto u~estvo. No, minatata godina taa go predvode{e oìvuvaweto na Vol Strit i be{e prva {to bara{e da gi isplati parite za svojata “kaucija”. Goldman Saks e kompanija {to se zanimava so investicisko bankarstvo, hartii od vrednost, investiciski menaxment i ostanati finansiski servisi, primarno za institucionalni klienti, a ima pove}e od 31.700 vraboteni {irum svetot. Osnovana vo 1869 godina od Markus Goldman, germanski emigrant vo SAD, kompanijata go dodala imeto Saks koga osnova~ot go priklu~il negoviot zet, Semjuel Saks i istata godina bila stavena vo listingot na Wujor{kata berza. Vo ranite godini na minatiot vek bankata stanala najdobriot vodi~ za kompaniite koi sakaat da sluàt za primer. Vo 1906 godina na berzata gi objavila vode~kite kompanii, kako {to se Sears i Roebuk, so {to dobila glavna uloga vo sozdavaweto na pazarot za Inicijalna javna ponuda. Taa prva zapo~nala i so regrutirawe na magistrite po biznis-administracija koi diplomirale na

Edna od najgolemite investiciski banki vo svetot, gigant od Vol Strit, mesto od koe {to se izlezeni golem broj dràvni funkcioneri vo finansiskata administracija vo SAD. Tokmu zaradi toa nekoi ja povrzuvaat mo}ta na ovaa banka i nejzinoto dobro pominuvawe vo finansiskata kriza so konekciite {to gi ima vo Va{ington. I pokraj pove}eto kontroverzii povrzani so Goldman Saks, me|u koi i onie za nejzinata involviranost vo finansiskata kriza od 2008 godina, taa i ponatamu e me|u najstabilnite finansiski institucii na svetot, so godi{na neto-dobivka vo 2009 godina od 13,8 milijardi dolari i vkupen kapital od pove}e od 883 milijardi dolari. Agencijata Interbrand go rangira{e brendot Goldman Saks na 38 mesto na listata najskapoceni svetski brendovi, so vrednost od 9,2 milijardi dolari elitnite biznis-{koli, praktika koja prodolùva do dene{en den. Sledstveno na golemiot pad na ekonomijata vo 1929 godina, bankata za malku }e propadnela poradi golemata izloènost na pazarot na akcii vo 20-te godini. Padot zapo~nal u{te vo 1928 godina, koga e lansirana Goldman Saks Trejding Korporej{n, {to pokaàla karakteristiki na piramidalna izmama, a za vozvrat kompanijata go izgubila ugledot.

Reputacijata na Goldman Saks stradala nekolku godini. Vo 1930 godina Sidni Vejnberg ja prezema ulogata na glaven partner i ja restrukturira bankata, namaluvaj}i ja nejzinata izloènost na berzata i fokusiraj}i gi nejzinite servisi kon biznisite. Vsu{nost, so vakviot poteg, toj stanal zasluèn za vra}awe na zagubenata kompaniska reputacija. Za vreme na procesot bankata odrùvala silni vrski

so vode~kite amerikanski kompanii. Vo 1933 godina kompanijata go osnovala oddelot za studii i istra`uvawe na investiciskite fondovi, a slednata godina oddelot za izdavawe na op{tinski obvrznici. Vo 50-te godini, vodena od Gas Levi, bankata razviva napredni investiciski tehniki, kako na primer “blok-trguvawe”, koe ovozmo`uva istovremeno kupuvawe i prodavawe

Sedi{teto na Goldman Saks vo Wujork

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZAPOZNAJTE GO [EFOT NA

Direktorot na Vol-Mart, Majk Djuk, sedi na naj`e{kata stolica vo kompanija od pove}e od dva milioni vraboteni

ema{e mnogu od medeniot mesec. Pomalku od edna godina otkako glavniot izvr{en direktor na VolMart (Wal–Mart), Majk Djuk ja prezede kontrolata vrz edna od najgolemite svetski kompanii, toj se soo~i so ne tolku mali problemi. Neposredno pred da stane {ef na kompanijata, vo po~etokot na 2009 godina, Vol-Mart so golemi fanfari go najavi proektot Impakt – plan za osve`uvawe na prodavnicite, pravej}i gi podobro mesto za kupuvawe. Toa funkcionira{e prili~no dobro vo pogolemiot del.

Na hartija negovata rabota zvu~i prili~no kako nevozmo`na misija. Da se rakovodi so firma kako VolMart so sedi{te vo Bentonvil, Arkanzas, e zada~a koja e mnogu kompleksna. Mega-trgovecot e na listata Fortune’s Global 500 ovaa godina, so proda`ba od 408 milijardi dolari dosega. No, toj broj sam po sebe ne mo`e da gi otslika socijalnite, pravnite i logisti~kite problemi koi doa|aat so upravuvaweto na taka enormni operacii. Da se izrasne takov biznis od 8.500 prodavnici i 2,1 milioni vraboteni e te{ko da se razbere Marketite bea po~isti i posvetli, sinata i `oltata {ema na logoto be{e potopla i poprivle~na i kompanijata isfrli nov privle~en slogan “Za{tedi

pari, `ivej podobro”. Duri i `oltata nasmevka na liceto (smiley face) be{e napu{tena vo korist na noviot “blesok” sli~en na svetla zvezda. Super.

Edinstveniot problem be{e toa {to potro{uva~ite kupuvaa pomalku raboti, pi{uva For~n (Fortune). Del od misijata na proektot Impakt be{e da se

FEQTON

15.09.2010

“Kapital” Kap zapo~na so se serija napisi za to toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najgo brendovi-kompanii. bren Dozn Doznajte gi prikaznite za nivnite pode podemi i padovi, za toa kkoi se tajnite {to gi odr`uvaat na vr vrvot na skalata na najpoznati i najomileni j svetski brendovi so decenii akcii. Gas Levi bil poznat i kako trgovec so hartii od vrednost, trend {to go zacvrstil i vo Goldman Saks. Dostignuvaj}i pogolema dobivka, bankata vo 1956 godina odlu~ila da otvori oddel za investicisko bankarstvo, pa stanala prvata banka {to prodava finansiski produkti za javnosta. Istata godina taa menaxirala i so javnata ponuda na Ford Motors na berzata. Druga finansiska kriza za firmata se pojavila vo 1970 godina, koga bankrotirala edna golema kompanija so ~ii akcii trguvala Goldman Saks. Me|utoa, kako odgovor na krizata, bankata prezela rizi~en ~ekor i pove}ekratno se pro{irila. Pod direktorskata palka na Stenli R. Miler, Goldman Saks ja otvorila prvata internacionalna kancelarija vo London, i ja kreirala divizijata za privatno upravuvawe so bogatstvoto, zaedno so divizijata za fiksna dobivka vo 1972 godina. Vo 80-te godini bankata stanala konsultant na pove}e vladi koi planirale da po~nat so privatizacija na dr`avnite pretprijatija, a vo toj period celo vreme sorabotuvala i so X. Aron Kompani, za da ja zgolemi prisutnosta na pazarot za grubi materijali. Vo 1986 godina kompanijata ja formirala Goldman Saks Aset Menaxment, koja denes rakovodi so pogolemiot del od zaedni~kite fondovi i hexfondovite. Istata godina kompanijata ja potpi{ala i prvi~nata javna ponuda na

Osnova~ot na Goldman Saks, germanski emigrant vo SAD, koj vo 1869 godina ja osnoval brokerskata ku}a, “pramajka” na dene{nata Goldman Saks Majkrosoft na berzata, stanala sovetnik na Xeneral Elektrik i se priklu~ila na Londonskata berza i berzata na Tokio. Najposle, vo 1986 godina Goldman Saks stanala i prvorangirana banka vo SAD. Od po~etokot na poslednata decenija na minatiot vek s$ do 2000 godina bankata prodol`ila so svojata ekspanzija preku zajaknuvawe na prisustvoto na pazarot vo Azija i vodej}i ja berzata za kompanii kako Jahu, NTT Dokomo i sl. Vo 1994 godina kon kompanijata se priklu~il i Dejvid Rokfeler so u~estvo na polovina od centarot Rokfeler, no podocna gi prodal akciite na Ti{man Spejer vo 2000 godina. INVESTICISKO BANKARSTVO Goldman Saks operira vo tri segmenti: investicisko bankarstvo, trgovija i

bazi~ni investicii, kako i menaxment na procenka i bezbednosni servisi. Investiciskoto bankarstvo e podeleno na dva oddeli i vklu~uva finansisko sovetuvawe i prezemawe rizici. Goldman Saks e edna od vode~kite sovetodavni kompanii za spojuvawa i prezemawa, i ~esto se nao|a na vrvot na site tabeli vo odnos na goleminata na transakcijata. Kompanijata stekna reputacija kako “bel vitez” vo sektorot za spojuvawa i prezemawa preku sovetuvawe na klientite za toa kako da se izbegnat neprijatelski prezemawa, ~ekori koi generalno izgledaat nedobredojdeni za akcionerite i targetiranite kompanii. Goldman Saks, dolgo vreme vo 80-te godini be{e edinstvenata golema investiciska banka so stroga politika protiv

pomo{ta za inicijacija na neprijatelsko prezemawe, {to neizmerno ja poka~i reputacijata na kompanijata me|u menaxerskite timovi vo toa vreme. Vo dene{no vreme, investiciskoto bankarstvo vleva okolu 17% od prihodite na Goldman Saks, kako {to potvrduvaat i neodamne{nite finansiski izve{tai na kompanijata. KONTROVERZII Vo sredinata na 80-te godini Goldman Saks se povrzuva so golemiot finansiski skandal vo SAD, povrzan so predavstvo na insajderski informacii na Volstrit, vo koj glaven lik e Ivan Boeski. Evrejskiot trgovec na akcii na krajot zavr{i vo zatvor, a policijata mu gi odzede nezakonski steknatite 200 milioni dolari. Sepak, informaciite {to gi dobil bile od vnatre{en ~ovek na Goldman Saks. Vo noemvri 2008 godina “Los Anxeles tajms” prenese deka Goldman Saks, koja zaraboti 25 milioni dolari za prezemaweto rizik za obvrznicite na Kalifornija, drug klient sovetuvala da gi “skrati” tie obvrznici. So krateweto, vsu{nost, se oblo`uvale deka dr`avata }e koristi od obvrznicite, pa samata }e go poka~i svojot sopstven tro{ok. Dodeka nekoi novinari gi kri-

tikuvaat kontradiktornite akcii, drugi zaklu~uvaat deka sprotivnite investiciski odluki prezemeni od bankata bile normalni i vo soglasnost so regulativata Kineski yid, so koja SAD gi sankcionira problemite nastanati od konflikt na interesi. Vo tekot na 2008 godina Goldman Saks dobi kritika za o~igledna povrzanost so vlasta, poradi faktot deka odredeni vraboteni vo kompanijata se ka~uvaat i sleguvaat od visoki mesta vo Vladata na SAD, sozdavaj}i potencijal za konflikt na interesi. Takov e primerot so porane{niot sekretar za finansii Henk Polson, koj bil porane{en izvr{en direktor vo Goldman Saks. Dopolnitelna kontroverzija e i izborot na porane{niot lobist na Goldman Saks, Mark Paterson, za {ef na personalot na sekretarot za finansii, Timoti Gejtner, i pokraj vetuvaweto {to go dade pretsedatelot, Barak Obama, na svojata izborna kampawa deka }e go ograni~i vlijanieto na lobistite vo administracijata. Godinava Goldman Saks be{e kritikuvana za vme{anost vo evropskata kriza na dr`avniot dolg. Imeno, vo periodot od 1998 do 2009 godina Goldman Saks sistematski ja pomagala gr~kata vlada da gi maskira vistinskite brojki za dr`avniot dolg. Taka, vo septemvri 2009

godina Goldman Saks sozdade specijalen indeks za pokrivawe na rizikot na dràvniot dolg na Grcija. Kamatnite stapki na dolgot se ka~ija na mnogu visoko nivo, a toa ja odvede gr~kata ekonomija re~isi do ste~aj vo mart i vo maj godinava. Goldman Saks se pojavila vo mnogu magazini i vesnici kako uspe{na kompanija, a spored oficijalniot vebsajt, fondot na kompanijata od 1999 godina navamu odvoil 114 milioni dolari vo grantovi za promocija na obrazovanieto vo svetot. Magazinot “For~n”, pak, redovno ja vbrojuva vo spisokot na 100 najdobri kompanii za sorabotka u{te od samiot po~etok na objavuvaweto na listata, a akcentot e sekoga{ na poddr{kata na filantropskite napori na vrabotenite. Goldman Saks moè da se pofali so golem broj inicijativi i proekti koi uspe{no sobiraat golem broj sredstva, koi potoa se koristat za pomo{ na razvojot na ìvotnata sredina. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za Nintendo, popularniot japonski brend na konzoli za igrawe i zo{to toj e staven na listata najskapoceni svetski brendovi.

Lojd Blenkfajn, aktuelniot glaven izvr{en direktor na Goldman Saks, godinava ~esto sede{e na klupata za soslu{uvawe vo amerikanskite komisiski tela, za da ja objasni povrzanosta na bankata so nekoi slu~uvawa od finansiskata kriza vo 2008 godina

NAJGOLEMATA KOMPANIJA NA SVETOT namali brojot na proizvodi, no proda`bite vo postoe~kite prodavnici padnaa – i nekoi od golemite snabduva~i na Vol-Mart ne bea radosni. Kupuva~ite sakaa ~isti polici, no prestanaa da kupuvaat. Za kompanija so golemina na Vol-Mart – vo su{tina, za kompanija od koja bilo golemina – Djuk, 60 godini, reagira{e brzo. Od mart ovaa godina toj po~na da vra}a mnogu od proizvodite koi bea otfrleni i na krajot go razre{i {efot na amerikanskata divizija na prodavnici; u{te eden top direktor, koj be{e

donesen od ve~niot rival Target (Target), ja napu{ti kompanijata. Ne e ~udno {to negoviot prethodnik, Li Skot, go narekuval “rabotnik”. Ova, vsu{nost, e staromodniot Djuk. Prou~i go problemot; prezemi akcija. Koga toj ja vode{e me|unarodnata divizija na Vol-Mart, eden od negovite prvi ~ekori be{e da go zatvori germanskoto oddelenie na kompanijata, {to rabote{e so zaguba so godini. Toj, isto taka, e direktor koj ne se pla{i da sleze na zemja i da gi izvalka racete. Toj nema problem da gi analizira {tandovite so `itarki

ili cenite na bananite vo kineskite prodavnici na Vol-Mart, no i da se soo~uva so te{ki pra{awa povrzani so odr`livosta na ìvotnata sredina, na primer. Neraspoloèn da se vovlekuva mnogu vo prikazni kako ovaa, inènerot {koluvan na kolexot Xorxija Tek, pove} e preferira prou~uvawe na podatoci za proda`bata ili analiza na prodavnicata polica po polica. Toj e tolku prijatelski raspoloèn {to moè{ da go pome{a{ so direktorot za ~ove~ki resursi – {to e sprotivno na stereotipot za najmo}nite svetski

biznismeni. Sepak, za tie {to go poznavaat i rabotat so nego, toj e {ef {to bara mnogu i e te`ok pregovara~. Toj postojano gi sovetuva site okolu nego. Toj veruva, no postojano proveruva. Voobi~aeno ima nasmevka na liceto, duri i koga se soo~uva so te{kotii. NEVOZMO@NA MISIJA Na hartija negovata rabota zvu~i prili~no kako nevozmo`na misija. Da se rakovodi so firma kako Vol-Mart so sedi{te vo Bentonvil, Arkanzas, e zada~a koja e mnogu kompleksna. Mega-trgovecot e na listata Fortune’s Global 500 ovaa godina, so proda`ba

od 408 milijardi dolari dosega. No, toj broj sam po sebe ne mo`e da gi otslika socijalnite, pravnite i logisti~kite problemi koi doa|aat so upravuvaweto na taka enormni operacii. Da se izrasne takov biznis od 8.500 prodavnici i 2,1 milioni vraboteni e te{ko da se razbere. Za da se zgolemat prihodite od skromni 3% ovaa godina, na primer, Vol-Mart treba da objavi dopolnitelna proda`ba od 12 milijardi dolari. Samo ovaa brojka sama po sebe bi ja stavila kompanijata na 194 mesto na listata

Fortune 500. Dodeka se dvi`i kon zakrepnuvawe na amerikanskite biznisi, Djuk isto taka raboti na izgradba na “novata VolMart generacija“, kako {to toj ja narekuva. Za da stigne do tamu, s$ {to treba da napravi e da bide siguren deka kompanijata nema da se vrati na socijalnite problemi koi ja ma~ea so godini, da regrutira i razviva golem broj novi lideri, dovolno talentirani za da ja implementiraat negovata vizija i da go povtorat uspehot na VolMart vo Kina i Indija. Golema obvrska.

22 15.09.2010

OBUKI / FINANSII / PRODA@BA / HR / PROTOKOL / IT MENAXMENT

OBUKA NA TEMA:

Proda`ba za distributeri Oblast: Proda`ni ve{tini Termin: 17-18 Septemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.tsl.mk/article/mk/prodazba-za-distributeri/

Opis na obukata:

Dali ja obezbedivte svojata pozicija kaj klu~nite

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

DELOVNA ETIKECIJA

Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija.

MANIRI NA MASA

klienti? Dali va{ite proizvodi se pravilno i efikasno pozicionirani? Ovaa obuka gi nudi re{enijata za ovie, a i mnogu drugi pra{awa.

Pridobivki:

Osoznavawe na specifi~nostite

na proda`bata vo distribucijata

Razvoj na komunikaciskite ve{tini kako osnova na

sekoj deloven proces i biznis sorabotka

Чuvstvo da go prepoznava „jazikot na potrebite”

na klientite i pronao|awe na mo`nostite za pro{iruvawe na portfolioto Razbirawe na merchandising-ot i efektite od negovata pravilna primena Otivacija i inspiracija na proda`niot kadar

Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani.

OBUKA NA TEMA:

MULTIKULTURNI MANIRI

Usluga i proda`ba vo maloproda`bata

Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii.

DIPLOMATSKI PROTOKOL

Oblast: Usluga kon klientite Termin: 24-25 Septemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii.

UMETNOST NA GOVOROT

Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.tsl.mk/article/mk/usluga-vo-maloprodazbata/

Opis na obukata:

Kako Ve do`ivuvaat Va{ite kupuva~i? Dali

ja znaete tajnata na uslugata orientirana kon kupuva~ite? Nau~ete gi ve{tinite i tehnikite za uspe{no postapuvawe vo sekoja interakcija so kupuva~ot.

Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik.

BONUS PREDAVAWA:

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

Deloven izgled i {minka, Sé za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik.

Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington.

OGLASUVAJTE: OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

Pridobivki:

Definirawe na klientot i tehnologijata na

kreirawe na lojalni klienti

Gradewe na vistinski prv vpe~atok Zgolemena svest za povrzanosta na proda`bata i

uslugata vo maloproda`bata

Kompetentnost za re{avawe na problemi

so klientite

Izgradeni ve{tini za efektivna prezentacija

na benefitite vo proda`bata

Prakti~ni tehniki za pro{iruvawe na proda`bata

Obukata po~nuva na 16 septemvri i trae do

17 oktomvri 2010 godina

KONFERENCII FORUMI SAEMI

(sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela)

UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI

OBUKA NA TEMA

Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no.

IT PROEKT MENAXMENT

Oblast: Proekt menaxment Termin: 30.09.2010 Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp#

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa IT Project manager se izveduva

spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: Modul 1: tri pati nedelno

po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota)

Modul 2: edna{ nedelno

po 8 {kolski ~asa vo sabota

TERMINI: 09:00- 16:00 ~asot TRAEWE NA KURSOT: 3 nedeli

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442 e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 29 Septemvri 2010 godina 13 Oktomvri 2010 godina 03 Noemvri 2010 godina 24 Noemvri 2010 godina 15 Dekemvri 2010 godina Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / SMETKOVODSTVO / PREZENTACISKI VE[TINI

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 28 SEPTEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!

SESIJA I - 28.09.2010 Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II - 5.10.2010 [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III - 12.10.2010 Stilovi na menaxment /

Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV - 19.10.2010 Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V - 26.10.2010 Kako da se spravi{ so „A” tip /

Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

KOSMO

INOVATIVEN CENTAR Obuka na tema

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINI OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATA Nedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira

vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite. Liderskite ve{tini moàt da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment. Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im ovozmoì uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkruùvawe.

Po~etok: 28.09.2010 (vtornik) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov

* (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477 *** Vo tek e promotivna vau~er kampawa so koja moè da se obezbedi popust do 30%. Vau~erot moè da se kupi najdocna do 30 septemvri 2010 godina, a pogodnostite od istiot moète da gi iskoristite najdocna do 31 dekemvri 2010 godina!!! Dokolku ste zainteresirani za konkretnata agenda na bilo koja od obukite slobodno kontaktirajte ne.

Obuka na tema

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATA Na po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade.

Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa. Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo svojata organizacija KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Planiran termin na ispit za EBCL vo vtorata polovina na septemvri 2010 god.

Obuki - Oktomvri 2010 BODY LANGUAGE Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali Poseben osvrt na: Body Language kako alatka za uspe{na proda`ba Body Language primena vo klientskiot servis Body Language vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot. Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za sood-

06.10 2010 27.10 2010 Kontakt informacii i prijavuvawe: ITC Co telefon: 3065 888

CENTAR ZA RAZVOJ NA ^OVE^KI POTENCIJALI

Obuka na tema SEMINAR POWER READING BRZO ^ITAWE Oblast: ve{tini za li~en razvoj Termin: 17-22. septemvri, 24-29.septemvri 2010 Vremetraewe : 25 ~asa (6 dena kontinuirano Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.inoptimum.com.mk/index.php/upisi-vo-tek/ 71-termini-ceni-seminar-brzo-citanje/109-skopje.html Opis na obukata

Vo ramki na seminarot se izu~uvaat pove}e osnovni i napredni tehniki za brzo ~itawe, mentalni mapi, memoriski tehniki i tehniki na koncentracija. U~esnicite na ovoj seminar imaat 100% garancija za uspe{nost na sovladuvawe na ve{tinata Brzo ~itawe odnosno deka ~e nau~at da ~itaat pove}e od 4 strani vo minuta so potpolno razbirawe i memorirawe. Pri toa }e ja podobrat svojata memorija, }e go eliminiraat stresot od ~itawe i u~ewe i }e ja izostrat percepcijata. info@inoptimum.com.mk www.brzocitanje.com.mk

OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

- zapo~nuvaat na 17.09 2010 god. i se odr`uvaat vo ~etiri posledovatelni celodnevni termini vo dogovor so grupata u~esnici.

vetnata oblast.

IN OPTIMUM Makedonija

UPRAVUVAWE SO PROMENI

Obuki vo Septemvri- Oktomvri 2010

Termini za odr`uvawe:

Orce Nikolov 160, 1000 Skopje (02) 55 11 415, 070 440 866

Podgotvitelnite obuki za Evropski Sertifikat za Biznis Kompetencii- EBCL

prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi.

15.09.2010

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS moète da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet. Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodrìnata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odrì na 18 septemvri, 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

24 15.09.2010

OBUKI / HR / INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA / KONFERENCII

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-

vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se:

ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba

na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

KAKO DA JA RAZVIETE VA[ATA KARIERA? INFORMIRAJTE SE VO KAPITAL. SITE INFORMACII ZA OBUKI, TRENINZI, RABOTILNICI I KONFERENCII NA EDNO MESTO.

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Protokol i etikecija za vozrasni 16.09 - 17.10.10 pet sedmici Akademija za protokol na Makedonija Kurs za `ivotni ve{tini i li~en razvoj (vtora generacija 2010/2011) 16.09.2010 19:00 ~ Zorba Konsalting Motivacija na vraboteni 16.09 - 17.09.10 CS Global Vtora Me|unarodna konferencija za ~ove~ki resursi i HR EXPO

17.09 – 18.09.10 MHRA – Mak. asoc za ~ove~ki resursi Proda`ba za distributeri 17.09-18.09.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning IELTS Tips&Hints 18.09.2010 10.00 – 14.00 Britanski Sovet vo Makedonija Prezentaciski ve{tini 18.09 -19.09.10 CS Global

Seminar U~ewe so pomo{ na Power reading 18.09 – 19.09.10 In Optimum Makedonija Pravni aspekti za upravuvawe so ~ovekovi resursi 18.09 -19.09.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 20.09 -23.09.10 CS Global Umetnosta da vlijaete na drugite 22.09.10 16 ~asa

CDS – Centar za delovna sorabotka Uslugi i proda`ba vo maloproda`ba 24.09-25.09.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning IELTS 25.09.10 30.10.10 Britanski Sovet vo Makedonija Finansiska inteligencija za HR profesionalci 25.09 -26.09.10 CS Global

Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Nau~i i zbogati se! Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na smetkovodstvo Septemvri 2010 20 ~asa,

3 sedmici Sinergija Plus Student practice for an easier transition from school to work Sep – Okt 2010 god. Fejs Makedonija Za ponuda na vau~eri za 30% popust na obuki do kraj na 2010 godina. do 30.09.10 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

15.09.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 24 do 27septemvri 2010 godina, vo Saraevo, BiH

"DENOVI NA TURIZMOT" 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Kantonalnoto Javno pretprijatie „Centar Skenderija„ - Sara-

evski saem i Agencijata Mak Style, vo periodot od 24 do 27 septemvri 2010 godina organiziraat „Denovi na turizmot„ vo ramkite na 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering, vo Saraevo, BiH.

Celta na ovaa saemska manifestacija e preku prezentacija na turisti~kite ponudi i uslugi da se obezbedi poddr{ka vo planiraweto, podgotovkata i realizacijata na pretstojnata zimska turisti~ka sezona, da se soberat na edno mesto site u~esnici na „turisti~kiot proces„ da se pretstavat destinaciite, smestuva~kite kapaciteti, programi, gastroponudi, agencii, prevoznici, proizvoditeli i distributeri na oprema za turizam.

Saemskata manifestacija }e bide struktuirana po slednata programa:

sobirawe na site u~esnici na turisti~kata industrija na edno mesto; prezentacija na doma{nata i stranska turisti~ka ponuda; promocija na doma{niot turisti~ki potencijal i nacionalnite suveniri; promocija na stranski turoperatori i turisti~ki kompanii; promocija na doma{nite i stranskite turisti~ki kapaciteti; promocija na bawski i klimatski mesta i zdrastveni centri; promocija na selskiot turizam; promocija na doma{nite i stranskite zimski turisti~ki centri; ponuda na hotelierstvoto i ugostitelskite smestuvawa, tehnika, oprema i mobilna poddr{ka Vo ramkite na ovaa golema saemska manifestacija, }e se odr`at i propratni saemski manifestacii (rabotilnici, trkalezni masi, modni revii, gastronomski natprevar, natprevar na slatkari, gotva~i i pica- majstori, barmeni). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site kompanii zainteresirani za poseta i u~estvo na „Denovi na turizmot vo Saraevo„ da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 20 septemvri 2010 godina. Celokupnite logisti~ki (hotelsko smestuvawe i prevoz) i administrativni formalnosti }e bidat navremeno definirani i istite }e bidat dostaveni do site zainteresirani makedonski kompanii.

KONTAKT LICE: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Od 24 do 26 septemvri 2010 godina, vo Tirana, Albanija

ME\UNARODEN SAEM ZA ZEMJODELSTVO “AGROBIZNIS”

Stopanskata komora na Makedonija, organizira

poseta i u~estvo na makedonski kompanii na zaedni~ki {tand od 80m2 so organiziran prevoz i smestuvawe. Vo periodot od 24 do 26 septemvri 2010 godina, Stopanska komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonskite kompanii na me|unarodniot saem za zemjodelie i prehranbena industrija “Agrobiznis 2010” vo Tirana, R.Albanija. Ovogodi{noto izdanie na “Agrobiznis” vo Tirana e prete`no orientirano kon mesoprerabotuva~kata industrija, prerabotka na ovo{je i zelen~uk, industriite za pivo, vino, ma{ini za potrebite na agrarot, industrijata za pakuvawe i drugi propratni sektori. Celta na saemot “Agrobiznis 2010” e da kreira mo`nosti za ostvaruvawe biznis-kontakti i direktni sredbi me|u izloùva~ite i posetitelite od ovoj del na Jugoisto~na Evropa. Stopanskata komora na Makedonija, vrz osnova na interesot na makedonskite kompanii, organizira zaedni~ko u~estvo preku {tandsko izloùvawe i kupuva~ka misija - poseta na ovaa saemska manifestacija. Cenata za izlo`ben prostor so standardna oprema e 70 evra/m2 (prizemje). Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo na me|unaroden saem “Agrobiznis” moàt da go prijavat najdocna do 20.9.2008 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE: Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

26 15.09.2010 PREMIERA NA FILMOT NA MAN^EVSKI

67 MOSTRA VO VENECIJA – POST FESTUM

“MAJKI” NA AMERIKANSKATA FILMSKA PORTA

FAVORITI, PRIJATELI, NAGRADI

Reakciite na publikata se odli~ni, prepolna kinosala i gromoglasen aplauz SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

vetskata premiera na filmot na Mil~o Man~evski “Majki”, se odrà na 35-ot Internacionalen filmski festival vo Toronto, koj se odrùva od 9-ti do 19-ti septemvri, i se smeta za nastan koj im gi otvora vratite na evropskite filmovi na amerikanskiot kontinent. Filmot be{e vo programata “Specijalni prezentacii” vo koj bea predvideni tri proekcii. Premiernata se odrà na 12-ti, slednata se odrà na 13-ti, a na 18-ti septemvri }e bide i poslednata. Vo vrska so svetskata premiera na filmot, Man~evski e zadovolen bidej}i “Majki” e prviot film {to ima premiera na otvoraweto na noviot festivalski dom, vo najgolemiot od pette prvoklasni kina vo Bel Lajtboks, so kapacitet od 550 sedi{ta i sovr{en zvuk. Premierata minala vo znakot na spektakularna sve~enost i prepolna kinosala so golemo vnimanie od gleda~ite. Filmot na K

publikata & go pretstavi direktorot na Torontofestivalot Pirs Hendling, koj za “Majki” ka`al deka e “isklu~itelno hrabar film”, a krajot na filmot bil prosleden so gromoglasen aplauz. “Zadovolen sum od {irokiot odyiv na vaka te`ok film. Vistinata ponekoga{ boli, ama mora{ da se soo~i{ so nea”, izjavi Man~evski. “Majki” e napraven vo makedonsko-francuskobugarska koprodukcija. Tematikata e povrzana so nastanite okolu ki~evskiot novinar Vlado Taneski. Celosno e snimen vo Makedonija, vo tekot na minatata godina na lokacii vo Skopje, Mariovo, Ki~evo, Tetovo i Gostivar. Postprodukcijata e zavr{ena letovo vo studija vo Pariz, London i Minhen. “Majki” na originalen na~in isprepletuva vistinski prikazni za edno op{testvo na nebre`ni i otsutni majki, kade {to decata besneat so kreditni karti~ki, nabeduvaat nevini lu|e, kade {to starcite umiraat sami i zaboraveni, kade {to penzioniranite ~ista~ki se `rtvi na seriski C

Presti`nata nagrada “Zlaten lav”, na

godine{nava Mostra zamina vo racete na talentiranata Sofija Kopola. Scenarioto deka nagradatа }e zamine kaj porane{nata devojka na Tarantino se “{u{ka{e” za vreme na celiot festival

ADRIJANA ATANASOVA Specijalno od Venecija atanasova@kapital.com.mk

O Man~evski odgovara na pra{awata na publikata po proekcijata siluvawa i ubistva. Filmot e sovremena refleksija na mra~niot svet na Dostoevski. Mototo na filmot e: “Vistina, samo vistina i re~isi ni{to osven vistina”. U{te eden podatok za uspehot na ovoj film e i faktot {to u{te pred premierata vo kanadskite mediumi “Majki” be{e smesten pome|u top-10 filmovi koi mora da se vidat na Torontofilmskiot festival. O

~igledno e deka Frensis Ford Kopola, legendarniot amerikanski reìser, ima na {to da bide gord. Negovata talentirana }erka i nasledni~ka, godinava e najozoboruvanoto ime vo Venecija, poto~no na 67-to izdanie na Mostrata. Taa e avtor na kultniot film “Izgubeni vo prevodot” koj se zakiti so nagradata Oskar vo 2003 godina. Ona {to najmnogu se zboruva{e i s$ u{te se pi{uva po mediumite e mo`niot nepotizam na godine{niov festival vo Venecija, poradi faktot {to Kopola i Tarantino bea vo qubovna vrska, a i den denes se bliski prijateli. Da ne se razbereme pogre{no, nikoj ne go doveduva vo pra{awe talentot na ovaa reìserka i za nejziniot film “Nekade” koj ja dobi najzna~ajnata nagrada “Zlatniot lav”. Ovoj film mnogu solidno se vklopi vo prosekot na godine{nava selekcija na filmovi koi bea vklu~eni vo natprevaruva~kiot del od programta na 67 Mostra, me|u koi nema{e remek dela, no sepak na festivalot vo Venecija se prikaàa dobri filmovi koi bea vo golem broj. Filmot “Nekade”, spored mnogu filmski kriti~ari e eden vid na bleda kopija na slavniot film na Sofija, koj ima ista tematika i ist motiv – osamen akter koj svoite besmisleni denovi gi pominuva vo hotelot kade {to ìvee, za vreme na pauzite od svoite obvrski... Koga na seto ova }e se dodade i faktot {to pogolemiot del

”Zlaten lav” za Sofija Kopola od parite vloèni vo ovoj film se vloèni od strana na italijanskata “Meduza”, koj e del od “Mediaset Grup”, vo sopstvenost na Silvio Berluskoni, toga{ s$ }e vi stane jasno. [panskiot reìser Aleks de Iglesijas za svoeto novo delo “Posledniot cirkus”, koj e raboten vo ikonografija na “blesav” evtin strip – film, koj nosi so sebe seriozni politi~ki konotacii, go osvoi “Srebreniot lav” za najdobra reìja(?) kako i nagradata za najdobro scenario. Po dve oficijalni nagradi osvoija i polskiot filmski veteran Jirì Skolomov-ski za filmot “Su{tinsko ubivawe”, kako i ruskiot debitant Aleksej Fedor~enko za moèbi najdobriot film na festival “Tivki du{i”. Skolimovski ja dobi i specijalnata nagrda od ìri-komisijata za reìja, dodeka za ulogata na begalecot od Avganistan Muhamed so “Peharot Volpi” za najdobar akter be{e nagraden amerikanskiot akter i reìser Vinsent Galo. Istiot pehar, me|utoa za ènska uloga, otide vo racete na Arijani Labed, sosema zalsuèno za ulogata vo filmot “Atenberg”. Nagra-

data “Mar~elo Mastrojani” zamina kaj Mili Kulis koja se pojavi vo “Crniot lebed” na Arnofski. Specijalnata nagrada za celokupnata rabota na film, najverojatno po inicijativa na Tarantino, zamina vo racete na Monti Helman, amerikanskiot veteran na nezavisnite filmovi. “Zlatniot lav na idininata” otide vo racete na tursko – germanskiot film “Golemina” ~ij reìser e Seren Ji~e. I ovde se zboruva{e za nekakvi vrski koi pomognale za da se dobie nagradata me|utoa ne se ozboruvaa tolku kolku Sofija Kopola. Godine{nava 67 Mostra, spored filmovite koi se prikaàa, poakaà eden balans pome|u umetnosta i komercijalata, me|utoa }e ostane zapametena po dominacijata na Kventin Tarantino, pretsedatelot na ìrito. Drugo scenario o~igledno poradi nego i ne be{e vozmo`no za krajot na ovoj festival, iako vo ìri-komisijata bea i zna~ajni imiwa na intelektualci kako na primer meksikanskiot pisatel, scenarist i reìser Giqermo Arijaga, francuskiot reìser Arno Deple{en i nivniot italijanski kolega Gabriel Salvatore.

SPORT

15.09.2010

SPORT

TENIS

FUDBAL

NOVIOT LET NA “SPECIJALNIOT”

apo~naa natprevarite od novata sezona vo Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal. 31 tim }e se obidat da mu ja odzemat krunata na Inter, ekipa koja vo minatata sezona se iska~i na pobedni~kiot piedestal. No, spored predviduvawata na bukmejkerite milanskiot klub voop{to ne e pome|u glavnite favoriti ili podobro re~eno duri pet timovi dobija pogolema {ansa za prvoto mesto od aktuelniot {ampion. Barselona, Real Madrid, ^elzi, Man~ester junajted i Arsenal se pred Inter, dodeka zad prvakot se lanskiot finalist Baern od Minhen, kako i gradskiot rival, timot na Milan. Glavna pri~ina za toa {to na Inter ne se gleda kako na glaven favorit e toa {to na trenerskata klupa godinava }e sedi Rafael Benitez, namesto harizmati~niot @oze Muriwo, koj pak sezonava kako predvodnik na Real Madrid }e se obide po tret pat, no so tri razli~ni ekipi, da dojde do {ampionskata titula. Edinstvenata to~ka so koja Muriwo ne se slo`uva so predviduvaweto K

@oze Muriwo posakuva da stane prviot trener vo istorijata {to so tri razli~ni ekipi ja osvoil ligata na {ampionite vo fudbal. Na red e triumfot so Real Madrid na obloùvalnicite e favoritskata uloga na Arsenal. “Real, Barselona, Inter, Man~ester, Baern, êlzi ili Milan, toa se ekipite so realni {ansi za pobeda vo finaleto. Moèbi }e vidime iznenaduvawe kako minatata godina koga Lion stigna do polufinaleto ili moèbi do tamu }e stignat Arsenal, Totenhem ili Benfika, no tamu }e bide i krajot za ovie klubovi. Specijalniot be{e doveden vo Real Madrid za da go vrati timot na pobedni~kite pateki, otkako sedum godini po red kralskiot klub otpa|a{e u{te vo 1/8 finalnata faza od natprevaruvaweto. L

NADAL GI OBEDINI GREN SLEM TROFEITE!

Rafael Nadal mu se izraduva na prviot trofej osvoen na US Open

Ova e pove}e od ona {to go imam sonuvano. Neverojatno e {to voop{to dojdov do finaleto, a sega, po samo nekolku sekundi so trofejot, ~uvstvoto }e bide neverojatno. Mislam deka po prv pat vo karierata na ovoj turnir odigrav navistina dobar me~. Odigrav najdobro koga toa be{e najpotrebno - izjavi Nadal vo momentite na sve~enata ceremonija na raspredelbata na trofeite SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

d ponedelnikot, istori~arite na tenisot ja pi{uvaat biografijata na sedmiot teniser koj uspeal da triumfira na site ~etiri Gren slem turniri. [panecot Rafael Nadal go sovlada Srbinot Novak \okovi} vo finaleto na US Open so 3:1 vo setovi, so {to ja ostvari svojata prva pobeda na turnirot, {to tradicionalno se odrùva na Fla{ing medous vo Wujork. Imeto na {panskiot teniser sega stoi vo ist red so legendarnite Fred Peri, Don Buè, Rod Laver, Roj Emerson, Andre Agasi i so s$ u{te aktivniot Roè Federer. Toj e prviot levi~ar od 1984 godina {to triumfiral na US Open, a voedno i prviot [panec {to go osvoil turnirot u{te od 1975-ta godina. “Ova e pove}e od ona {to go imam sonuvano. Neverojatno

-ta titula za Rafael Nadal osvoena na Gren slem turnirite

e {to voop{to dojdov do finaleto, a sega, po samo nekolku sekundi so trofejot, ~uvstvoto }e bide neverojatno. Mislam deka po prv pat vo karierata na ovoj turnir odigrav navistina dobar me~. Odigrav najdobro koga toa be{e najpotrebno”, izjavi Nadal vo momentite na sve~enata ceremonija na raspredelbata na trofeite. Ova e devetta titula za Nadal od turnirite od golemata ~etvorka, a kako 24-godi{en toj moè da se nadeva deka do krajot na karierata }e gi dostigne 16-te triumfi na ve}e indisponiraniot Roè Federer. “Ne moàm da go sokrijam svoeto razo~aruvawe, no nema da pla~am poradi porazot. [to e, tuka e. Navistina naporno rabotev

-va pobeda po red za [panecot ostvareni na prvenstvata od golemata ~etvorka sezonava

za da stignam do tuka. Sepak, koga utre }e se razbudam, }e bidam nov ~ovek i }e prodol`am so rabotata koja {to }e mi pomogne vo ostvaruvaweto na celite”, izjavi \okovi}. Srbinot ne propu{ti da ja istakne goleminata na svojot protivnik i zna~eweto na negoviot rezultat. “Nadal ima s$ {to e potrebno za da stane najdobriot teniser vo istorijata. Ova be{e negovata najdobra partija na tvrda podloga. Drasti~no go podobri i servisot, a tuka se i negovata preciznost i brzina. Normalno, negovata igra od osnovnata linija be{e dobra kako i sekoga{. Ednostavno, ne mi dade {ansa za da

se vratam vo igra”, dodade Srbinot. Triumfot vo finaleto vo Wujork e 21-va po red pobeda za Nadal na Gren slem turnirite godinava. Vo istata sezona toj pobedi i na prvenstvata vo Vimbldon i Rolan Garos, dodeka od prethodno pobeda ima proslaveno i na avstraliskoto tenisko prvenstvo. Ubavi zborovi za protivnikot ka`a i Nadal, koj go pofali karakterot na \okovi}. “Sakam da mu ~estitam na Novak za negovata igra, no i za negoviot stav po pra{aweto na porazot. So svojot stav toj im dava golem primer na pomladite teniseri za toa kako treba da se prifati porazot. Ne se somnevam deka eden den i toj }e go osvoi US Open”, veli Nadal. [panecot ja zacvrsti svojata pozicija na prvoto mesto od ATP listata, no zatoa, pak, \okovi} so samiot plasman vo finaleto go zameni Federer na vtoroto mesto.

Novak \okovi}, i pokraj porazot vo finaleto, uspea da go zameni Ro`e Federer na vtorata pozicija od ATP listata