Br.124-kapital-16.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI NINTENDO

POIM ZA VIDEOIGRI I

VINSKO EZERO

STRANA 18

STRANA 8

VRIE VO TIKVE[IJATA

OTKUPOT NA GROZJE SE RE[AVA SO UCENI I PRITISOCI

NA ZATVORAWE, SREDA, 15.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,86% 1,37% 1 0,52% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 47,94 1,28

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,60 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (15.09) 2.320

MBI 10

2.310 2.300

2.290 2.280 2.270 2.260 2.250 2.240 2.230 07.9

SDSM I PREDLO@I NA VLASTA SUBVENCIONIRAJTE KREDITI ZA INVESTICII I KUPUVAWE STANOVI STRANA 10

VOVEDNIK GORAN LEFKOV

SKISNA KOMIWETO STRANA 2

NOVI PRAVILA VO EU

NA FIRMITE MORA DA IM SE PLATI VO ROK OD 30 DENA STRANA 17

09.9

11.9

13.9

MOLK VO MAKEDONIJA

VARDAKS GODI[NO “VRTI” 10 DO 25 MILIONI EVRA, AMA NE DELI DIVIDENDA STRANA 4

KOLUMNA M-r IVO IVANOVSKI MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO

SLEDUVA LI U[TE EDEN IVESTICISKI IT-BALON?

15.9

2 16.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 16 SEPTEMVRI 2010

SKISNA KOMIWETO ubreto frleno pod tepih prvi~no ne se gleda, no potoa po~nuva da smrdi. Taka se slu~i so natrupanite problemi vo lozarstvoto, koi po~naa da smrdat u{te pred da zovrie komiweto. Iako vinarnicite predupreduvaa, a lozarite se pla{ea u{te vo juni deka godinava }e ima problem so otkupot na grozje, bidej}i bea ostanati okolu 70 milioni litri vino na zaliha, Vladata se zanimava{e so parcijalni merki zgolemuvaj}i gi limitite za kreditirawe na vinarnicite za stotina iljadi evra. Prviot alarm be{e vklu~en toga{, no zasegnatite strani ne sakaa ili ne im odgovara{e da go izvadat problemot na povr{ina i da rabotat na negovo re{avawe. Vo razvienite zemji za plasmanot na grozjeto se razmisluva u{te vo fevruari, koga e kroeweto na lozjeto. Koga vidoa deka nema re{enie na problemot, Vladata izleze so merka za subvencionirawe na otkupot na grozje, no samo za vizbite koi }e otkupat barem 65% od koli~inite od minatata godina. Ovaa merka e neprifatliva za vinarnicite i toa so pravo. Ne moè nekoj so dekret da im kaè kolku grozje da otkupat, a potoa da trupaat zalihi i zagubi i na kraj da bankrotiraat. Vinarite ne moàt da izlezat na kraj so problemite, ucenite i pritisocite, a lozarite so nemaweto pari. Koi se vinovnicite? Sakame da & pogledneme na vistinata vo o~i ili }e zamiùvame? Da trgneme

so red. Vladata re{i da go subvencionira i lozarstvoto vo uslovi koga na pazarot e kriti~en plasmanot. Toa predizvika hiperprodukcija i zaludno frleni pari bidej}i sega vinoto stoi vo magacinite, a grozjeto skapuva na lozjeto. Lozarite dobivaa po 40.000 denari za hektar za odrùvawe na postoe~kite nasadi i po 140.000 denari za podigawe novi lozovi nasadi, a sega grozjeto go frlaat na ulica. Sega se zakanuvaat so iskopa~uvawe na lozjata. Zna~i imame dvojna {teta od subvenciite. Dali Vladata gi konsultira{e vinarnicite pred da ja vovede merkata za zabrana za proda`ba na alkohol po 19 ~asot? Tie se àlat deka toa zna~itelno im ja namali proda`bata. Namesto da ja poddrì proda`bata na vino i podocna da ja promovira zemjava vo vinska nacija, nie ostanavme so mnogu mala potro{uiva~ka na vino, 3-4 pati pomala od potro{uva~kata vo Hrvatska i vo Slovenija. Se pra{uvame ako nema potro{uva~i na vino, zo{to se oddeluvaat milioni evra za subvencionirawe na ovaa granka. Nikoj ne gi pra{a vinarnicite dali imaat dovolno pari i kapaciteti za da go prezemat grozjeto. Sekade vo svetot vladite iznao|aat modus za poddr{ka na vinarnicite i na izvozot na vino, no ne i kaj nas. Za prvpat godinava se donese odluka za poddr{ka na vinarnicite, no zasega ne dava nikakvi rezultati. Najgolemite vizbi koi se ambiciraa da otkupat grozje i da pomognat

OTKUPOT NA G SO UCENI I P GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

vo namaluvaweto na vi{ocite na grozje sega se otkaàa od taa ideja i gi zatvorija kapiite. Vinskite zemji vo Evropa imaat dolgogodi{ni strategii za razvoj na ovaa granka. Kaj niv u{te sega se znae {to }e se subvencionira vo narednite pet godini. Za razlika ottamu, kaj nas s$ se raboti stihijno. Ovaa godina se poddrùvaat site lozari so po 40.000 denari po hektar, narednata se poddrùva predadenoto grozje vo vinarnicite so dva denari za kilogram, dodeka tretata godina skalesto se subvencioniraat proizvoditelite na grozje. Vo Vladata izgleda ne znaat deka lozjeto e pove}egodi{na kultura i za podigawe na lozov nasad se potrebni nekolku godini. Se dobiva vpe~atok deka so ovie subvencii samo se re{avaat socijalni problemi i deka nema strategija za razvoj na ovaa granka. So parite predvideni za zemjodelstvoto, samo se gasat poàri, no nema razvoj na agrarot.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

VRIE VO TIKVE[IJATA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

116,5

ilioni evra. Tolku iznesuvaat stranskite investicii za prvite {est meseci godinava. Spored podatocite koi gi objavi Narodnata banka vo juni vo Makedonija se investirani vkupno 16,2 milioni evra {to e skoro dvojno pove}e sporedeno so 8,9 milioni evra stranski investicii vo juni minatata godina. Vo prvite {est meseci, pak lani vo dr`avata vlegle ne{to pove}e od 117 milioni evra. Spored podatocite na Narodnata banka, lani vo zemjava vlegoa vkupno 412 milioni evra kako investicii, a ovaa godina se o~ekuva ovaa brojka da bide pomala kako rezultat na svetskata kriza. Ako se sledi sostojbata so stranskite direktni investicii vo zemjite od regionot, }e se vidi deka kompaniite svoite planovi za vlo`uvawe na kapitalot odamna gi ostvarile. Dodeka Makedonija za polovina godina sobra 116 milioni evra, vo prvite tri meseci od 2010 godina, vo Srbija vlegoa stranski direktni investicii vo vrednost od 386 milioni evra, vo Hrvatska 434, vo Crna Gora 164 milioni evra, dodeka vo Turcija re~isi tri milijardi evra.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vesta deka ~etirite milioni evra, veteni od Vladata za vinarskite vizbi koi }e otkupuvaat grozje spored vladinite uslovi, mo`e da im bidat dadeni na lozarite, a ne na vinarite, ne gi re{i zovrienite strasti vo Tikve{ijata GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

esta deka ~etirite milioni evra, veteni od Vladata za vinarskite vizbi koi }e otkupuvaat grozje spored vladinite uslovi, mo`e da im bidat dadeni na lozarite, a ne na vinarite, ne gi re{i zovrienite stras-

ti vo Tikve{ijata. Zovriva grozjeto po lozjata, no zovrivaat i glavite, zatoa {to krizata so proda`bata na vino sega kulminira so kriza vo otkupot na grozjeto. Problemite gi uslo`nuva Vladata so pritisocite okolu visinata na otkupnite ceni i uslovite pod koi }e se vr{i otkupot, koi ne sakaat da gi prifatat nitu lozarite, nitu vinarite. Zatoa vo Tikve{ijata vrie. Nekoi vinarski vizbi go zaprea otkupot na grozje, l oz a r i te g i bl o k i r a a t pati{tata, a od Vladata ubeduvaat deka problemot e re{en so toa {to grozjeto godinava }e se pla}a po minatogodi{nite ceni. Ova go tvrdi vicepremierot, Vladimir Pe{evski, a v~era popladne se o~ekuva{e da go soop{ti i ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski. No, na teren rabotite s tojat poinak u.

Nekoi vinarnici pora~uvaat deka poradi minatogodi{nite zalihi na vino, koi im ostanaa neprodadeni, ne }e moàt sega da otkupat pogolemi koli~ini grozje. Zoran Danevski, direktor na vinarnicata Xumajlija od Lozovo, veli deka negovata vizba otkupuva grozje i deka cenite istaknati na punktovite za otkup se “sli~ni so minatogodi{nite, so mali modifikacii”. Pretstavnik na druga vinarnica, koj saka{e da ostane anonimen, istaknuva deka cenite moè da bidat na minatogodi{noto nivo, no nema {ansi da gi otkupat minatogodi{nite koli~ini grozje.Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, e ubeden deka grozjeto }e se otkupi po sli~ni ceni od minatata godina. Cenata moèlo da varira ili da bide poniska za eden denar. “Za prvpat godinava imame

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA “Za prvpat godinava imame merka za stimulirawe na vinarnicite, koja e postavena za da gi motivira da otkupat {to pove}e grozje. O~ekuvam da bide otkupeno celoto grozje od godine{nata rekolta.”

NAVIGATOR

16.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

ZEMJA ZA EDNA EVRO! ladata odgovori na barawata na kompaniite da moàt da go otkupuvaat dràvnoto grade`no zemji{te po po~etna cena od edno evro za metar kvadraten. Po nekolkumese~no ubeduvawee na linija Vlada-investito-ri, ministerot za transport Mile Janakieski ja soop{ti dobrata vest – deka dràvata }e go prodava neizgradenoto grade`no zemji{te za stopanskite objekti i za hotelite. Site se soglasija deka e podobro namesto prazni livadi, na dràvnoto zemji{te da “niknat” novi industriski objekti, hoteli, fabriki, magacini... Na ovoj na~in Vladata ne samo {to im ovozmoùva na investitorite da vloàt nekolku iljadi evra pove}e vo sopstveniot biznis na dosega skapite lokacii, tuku obezbeduva i mo`nosti za rast na vkupnata ekonomija, no i na vrabotenosta. Toa e predusloveno zatoa {to so ovaa merka se podobruva biznis-klimata.

V JIR@I BUZEK

VIKTOR ORBAN

VLADIMIR PE[EVSKI

vropskiot parlament im go obezbedi na Efirmite tokmu ona {to im

ngarskiot premier, na Uizdejstvuva iznenaduvawe na site, olabavuvawe

odeka vicepremierot ubeduva deka grozD jeto }e se otkupuva po

treba - brza i efikasna naplata na pobaruvawata vo vreme na kriza

na uslovite od MMF za koristewe na antikriznata finansiska pomo{

minatogodi{nite ceni, vinarnicite i lozarite go tvrdat sprotivnoto

TONI BLER

i Medalot na Duri slobodata {to go

dobi od SAD ne pomina bez nezadovolstvo i kritiki od javnosta

GROZJE SE RE[AVA PRITISOCI 70

milioni litri vino stojat na zaliha od minatogodi{nata rekolta

22.000 40.000 hektari se zasadeni pod lozovi nasadi

POVARDARIE PRESTANA SO OTKUP “Kapital” neoficijalno doznava deka vinarskata vizba Povardarie od Negotino prestana so otkup na grozje. Povardarie be{e edinstvenata vizba koja celosno gi isprazni kapacitetite i be{e podgotvena povtorno da gi napolni so grozje. Taa e vtora po golemina vizba vo zemjava, so kapacitet od okolu 25 milioni litri vino. merka za pomo{ na vinarnicite, koja e postavena za da gi motivira da otkupat {to pove}e grozje”, veli Pe{evski i ohrabruva deka }e se otkupi celata koli~ina bez problemi. Lozarite prodol`uvaat so {trajkot i baraat otkup na grozjeto po minatogodi{nite ceni. “Re{enie za problemot so otkupot na grozjeto i prekinuvawe na {trajkot gledam samo vo isplata na grozjeto od minatogodi{nata rekolta i otkup po minatogodi{nite ceni. Vinarskata vizba Povardarie ima istaknato ceni od pet denari za sortata smederevka i 10 denari za vranec. Toa se degradira~ki ceni i nemame namera da go predavame grozjeto po t i e ceni”, v eli Qup~ o Arizanov, pretsedatel na zdru`enieto na lozarite Agrotikve{ija. Pretstavnici na vinarnicite obvinuvaat deka dodeka organizatorite {trajkuvaat, od nivnite nivi se bere grozje za izvoz. Ova obvinuvawe Arizanov go demantira i tvrdi deka dokolku nekoj bere grozje, kamionite nema da pominat na blokadite i }e skape na asfaltot. Dodeka lozarite i vinarite se karaat okolu cenite na grozjeto, trpat gra|anite poradi {trajkot na zem-

na svetskiot pazar i deka krizata }e prodolì. Goran Damovski, zamenik-direktor za tehni~ki operacii pri Agbiz prodenari dodeluva gramata i rakovoditel na Vladata kako subvencija za odrùvawe na lozovite sinxirot za vino, smeta deka subvencioniraweto nasadi na vinoto treba da se lemot. Spored Branko Cr- re{i dolgoro~no, a ne da venkovski, pretsedatel na se gasat poàri. SDSM, vo momentov ne tre- “Ne gledam brzo re{enie ba da se ostavi pazarnata na problemot, osven vo logika da go regulira izvoz na nekoj pogolem konotkupot na grozje. tingent nalivno vino, koj, Krum Bo{kov, profesor sepak, treba da se dogovori na Fakultetot za zemjodel- na najvisoko nivo”, smeta ski nauki i hrana, smeta Damovski i dodava deka za deka sega e docna da se otkupot na grozjeto treba predlagaat re{enija za ovoj problem, no, sepak, da se misli vo fevruari, za da se zadovolni dve- koga zapo~nuva kroeweto, te strani, otkupuva~ite a ne vo septemvri koga se treba da utvrdat barem bere grozjeto. minimalna cena od 12 Ekspertite potenciraat denari, vo zavisnost od deka so zgolemuvaweto na kvalitetot, i sekako da iz- subvenciite za odrùvawe davaat validni dokumenti na postoe~kite i podignuza koli~inata, kvalitetot vawe novi nasadi }e se i cenata po koja e otku- zgolemat povr{inite pod peno grozjeto. Toj dodava lozja. Znaej}i deka lozjata deka mora sistemski da se dolgogodi{ni rastenija, se re{ava problemot so i vo narednite godini otkupot na grozje, a ne moème da o~ekuvame hiper-produkcija na vino. stihijno. Od Ministerstvoto za DOLGORO^NO zemjodelstvo potenciraat RE[ENIE ILI deka se vo tek procenkite ZAMIRAWE NA na teren i s$ u{te nema PROIZVODSTVOTO isplata na subvencii vo NA VINO Za lozarstvoto mora da lozarstvoto za ovaa godina. se iznajde dolgoro~no Makedonija ima zasadeno re{enie na problemot so okolu 22.000 hektari pod vinoto, smetaat ekspertite. lozovi nasadi i godi{no Tie se somnevaat vo oprav- proizveduva okolu 100 danosta na strategijata milioni litri vino. Spored za subvencionirawe na procenkite, vinarnicite lozarstvoto, zatoa {to na zaliha imaat okolu 70 ima golemi koli~ini vino milioni litri vino.

jodelcite koi go blokiraa regionalniot pat PrilepVeles i od Negotino kon [tip i kon Skopje. IZLEZ OD PROBLEMITE ZASEGA NEMA Re{enie na problemot so otkupot na grozjeto zasega nema. Ekspertite smetaat deka sega e predocna i deka za ovoj problem trebalo mnog u porano da se rasprava. Boris Anakiev, profesor po agroekonomija, potencira deka vi{okot grozje i vino nastanal poradi lo{ite procenki na Vladata i deka so vinoto }e imame problemi i narednite godini. “Vladata ja sledi strategijata za razvoj na lozarstvoto koja be{e donesena od lu|e koi bea izbrani po partiska linija. Ne e logi~no da se stimulira podigawe i odr`uvawe lozovi nasadi koga na svetskiot pazar ima hiperprodukcija na vino”, dodava Anakiev. Toj potencira{e deka problemot so vi{okot vino ne e od namalenata potro{uva~ka na vino na svetskite pazari poradi finansiskata kriza, tuku poradi zgolemenite koli~ini vino na pazarite vo visokorazvienite zemji, koi doa|aat od zemjite od tretiot svet. Opozicijata ja povikuva Vladata da go re{i prob-

IMALO LI SREDBA VO MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO ILI NE? V~era vo javnosta prostrui informacija deka vinarnicite i ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, imale sredba vo Ministerstvoto i deka se dogovorile okolu otkupot na grozjeto. No, od Ministerstvoto i od vinarnicite tvrdat deka nemalo takov sostanok. Ministerot planiral v~era popladne za ovie problemi da & se obrati na javnosta preku edna nacionalna televizija.

REAKCIJA Vo tekst so naslov: „MEPSO }e tro{i pari za pozitiven imix pred gra|anite” od 15 septemvri 2010 godina pogre{no se informira javnosta deka AD MEPSO }e pravi mediumska kampawa za da gradi pozitiven imix pred gra|anite. AD MEPSO so javniot povik ima za cel da nabavi stoki i uslugi so koi }e se izgradi javno prepoznatliv pozitiven imix na AD MEPSO. Toa vklu~uva kreirawe na dizajn i pe~atewe katalozi za godi{nite izve{tai na AD MEPSO za 2008 i za 2009 godina, kreirawe na Godi{niot izve{taj na AD MEPSO vo Flash aplikacija, nabavka na mobilen pres-korner i govornica i kreirawe korporativni fotografii za interna namena. Nabavkata vklu~uva i izrabotka na Kniga na grafi~ki standardi za pove}e vidovi reprodukcija na simbolite na AD MEPSO {to zna~i unifikacija i standardizacija na brend simbolite na ovaa kompanija. Site ovie merki ne se i ne mo`at da bidat del od mediumska kampawa i ne se nameneti za reklamni celi i objavuvawe vo javnost. Stanuva zbor za nabavka na stoki i uslugi so koi na dolg rok se kreira prepoznatliv imix na kompanija. Kampawata ne trae od 15 oktomvri 2010 godina do15 fevruari 2011 godina kako {to zaklu~uva avtorot na tekstot. Kampawa nema, se raboti za rok od 90 dena koj bi se dal za isporaka na site stoki i uslugi koi se predmet na nabavka dokolu se izbere najpovolen ponuduva~.

MILE JANAKIESKI So proda`bata na dr`avnoto zemji{te za edno evro, Vladata im dade rabota i na gradona~alnicite da po~nat praznite lokacii vo detalnite urbanisti~ki planovi da gi pretvoraat vo lokacii za hoteli ili drugi proizvodstveni kapaciteti za stopanstvoto. Koga napredokot }e stane zaedni~ki imenitel i na investitorite i na dr`avata, nitu ekonomskata kriza nema da se po~uvstvuva so tolkav intenzitet.

GUBITNIK

LO[ PO^ETOK olemite najavi na visokiot pretstavnik na EU za nadvore{nii raboti, Ketrin E{ton, deka ka }e napravi diplomatska slu`ba koja zna~itelno }e go zgolemi integritetott i vidlivosta na Unijata na me|unarodnata scena na samiot po~etok se poka`aa aa samo kako prazni zborovi. i. Vo uslovi koga diplomatskata slu`ba s$ u{te ne zapo~nala oficijalno da raboti, bidej}i s$ u{te se vodi bitkata za toa koj s$ }e dobie ambasadorsko mesto vo Unijata, E{ton se soo~uva so golemi problemi. “@estoko se skara” so pretsedatelot na Unijata, Herman van Rompuj, okolku nadle`nostite koi gi imaat, {to pridonesuva samo za slabeewe na pozicijata na EU vo svetot, {to pak e sprotivno na zalo`bite na E{ton. Dopolnitelno, odbivaweto na Unijata da ima

KETRIN E[TON pozna~ajno mesto vo Obedinetite nacii, barawe koe li~no go podnese E{ton, samo potvrduvaat deka rabotite na britanskata baronica ne & odat od raka, a u{te pomalku odat spored planiranata agenda. Dali so ova }e se potvrdat predviduvawata na skepticite deka E{ton mo`ebi ne be{e vistinskiot izbor za ~elnik na edna tolku va`na funkcija, ostanuva da poka`e vremeto.

MISLA NA DENOT

DA SI JA PRONAJDETE SVOJATA CEL MO@E DA BIDE PROCES [TO ]E TRAE CEL IVOT, NO MO@E DA JA OTKRIETE I KOGA IMATE PET GODINI. TOA E DOBRA PRI^INA NIKOGA[ DA NE SE PREDADETE, TUKU DA PRODOL@ ITE DA OTKRIVATE NOVI NE[TA SEKOJ DEN

DONALD TRAMP AMERIKANSKI MILIJARDER

4 16.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ZAKANA ZA POSTAVENA BOMBA

...SORABOTKA

...PRED POSETATA NA PAPATA

Evakuirana Ajfelovata kula

Tadi} sobira iskustvo od Estonija

Specijalen tartan za Benedikt 16

ariskata policija zav~erave~er ja evakuira{e Ajfelovata kula i okolinata poradi zakana za postavena bomba. Zakanata stigna vedna{ otkako Francija zabrani nosewe burka na javni mesta.

rpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, sobira iskustvo vo Estonija kako da vovede e-uprava vo javnata administracija. Ovoj proekt vo Estonija e sproveden pod mototo “Kompjuterite ne mo`e da se podmitat”.

ardinalot Kit O’Brajan i gajdaxijata Luis Milington vo Edinburg go pretstavija specijalniot primerok na tartan K za denot Sveti Ninian, kreiran vo ~est na posetata na papata

MOLK VO MAKEDONIJA ZA FINANSISKOTO RABOTEWE NA NAFTOVODOT

VARDAKS GODI[NO “VRTI” 10 DO 25 MILIONI EVRA, AMA NE DELI DIVIDENDA Spored veb-stranata Kompas, koja objavuva osnovni podatoci za me|unarodni kompanii, vrednosta na akcionerskiot kapital na Vardaks e proceneta na 52.989.150 evra. SOWA JOVANOVA

Benedikt 16, koj doa|a vo poseta na Velika Britanija.

DVA, TRI ZBORA

“Zazdravuvaweto na svetskata ekonomija e zabaveno, no ne postojat mo`nosti za vra}awe na recesijata vo razvienite zemji, so isklu~ok na Japonija. Vladite vo dr`avite so razvieni ekonomii treba da baraat ramnote`a me|u merkite neophodni za odr`livo ekonomsko zazdravuvawe i fiskalna konsolidacija”

s.jovanova@kapital.com.mk

retprijatieto Vardaks, koe upravuva so naftovodot Solun-Skopje, ima vkupen godi{en obrt od 10 do 25 milioni evra, stoi na veb-stranata Kompas, koja objavuva osnovni podatoci za me|unarodni kompanii. Spored objavenite podatoci, sedi{teto na pretprijatieto e locirano vo Solun i ima deset vraboteni. Vardaks ima dvajca akcioneri, Elpet Balkaniki so udel od 80% i Vladata na Republika Makedonija so 20%. Spored Kompas, vrednosta na akcionerskiot kapital na Vardaks e proceneta na 52.989.150 evra. Pretprijatieto Vardaks ra-boti so polna parea, a 2007 godina bila mnogu podobra od 2006 so celosna iskoristenost na naftovodot i so vkupno proizvodstvo od 1.060.000 metri~ki toni. Od nadle`nite institucii vo Makedonija i od Vladata i v~era ne dobivme nikakov komentar za finansiskoto rabotewe na Vardaks i zo{to Makedonija ne dobiva dividenda od dobivkata na ovaa kompanija. Iako ni najavi, vicepremierot

ANHEL GURIJA generalen sekretar na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD)

“Debatata vo Generalnoto sobranie na ON za idniot status na EU vo svetskata organizacija be{e golemo razo~aruvawe. Nema da popu{time i ponatamu }e insistirame visokiot pretstavnik na EU, Ketrin E{ton, vo ON da dobie prava koi spored na{eto mislewe & pripa|aat” za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski ostana nedostapen da odgovori na mnogute otvoreni pra{awa vo vrska so akcionersko pretprijatie Vardaks. Nitu vo Ministerstvoto za ekonomija ne odgovorija. Od Ministerstvoto za finansii se proglasija za nenadle`ni. Osven faktot {to Vardaks, koe raboti ve}e osum godini, nitu edna godina nema isplateno dividenda, sporno e i toa {to vo Grcija se vodi praven spor me|u dr`avata i samoto pretprijatie. Vardaks platilo {est milioni evra danok na dr`avata, po {to vedna{ pokrenalo pravna

3 FAKTI ZA...

2,9% 0,7% 8,8%

E NAMALEN BROJOT NA TURISTI VO PRVITE [EST MESECI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI E NAMALEN BROJOT NA STRANSKI TURISTI VO JULI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC MINATATA GODINA E NAMALEN BROJOT NA NO]EVAWA NA DOMA[NI I STRANSKI TURISTI VO JULI, SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC

postapka protiv Grcija. Vo polugodi{niot finansiski izve{taj stoi deka gr~kata dano~na vlast mu nalo`ila na Vardaks da plati dopolnitelni {est milioni evra danok zatoa {to utvrdila deka ne ja izvezuva surovata nafta, vo koj slu~aj bi bi bil osloboden od pla}awe na danokot, tuku vr{i transport na surova nafta od }erka na majkakompanija, vo slu~ajot od Solun do Skopje. Menaxmentot na Vardaks, kako {to pi{uva vo izve{tajot, smeta deka nema nikakva materijalna odgovornost kako rezultat na otvorenite dano~ni godini koi se priznati vo finansiskite

izv{tai. Vo Makedonija podru`nicata na Vardaks e zavedena kako pretprijatie za nafteni cevovodi Solun-SkopjeVardaks AD- Podru`nica Vardaks Skopje so dejnost cevovoden transport. Podle`i na dano~ni obvrski, no vo Upravata za javni prihodi ne otkrivaat kolku danoci mu pla}a podru`nicata na Vardaks i kako vsu{nost raboti ova pretprijatie vo zemjava. Nema informacii nitu od Carinskata uprava vo vrska so uvozot ili izvozot na nafta od nafotovodot Skopje-Solun. Spored dvete institucii, vakvite informacii se delovna tajna.

MIHAEL [PINDELEGER minister za nadvore{ni raboti na Avstrija

“Mediumite, vladite i parlamentite, kako i progresivnite teolozi go kritikuvaat Vatikan, no ne ja gledaat celinata i zatoa ne se verni na vistinata. Mediumite poradi silnata konkurencija s$ pove}e sebesi se istaknuvaat kako vest” BENEDIKT XVI papa na Rimokatoli~kata crkva

GADGETS

PROCENKI... NIKOLA GRUEVSKI pretsedatel na Vladata

VLEGUVAWETO NA M@ VO ALIJANSATA KARGO 10 E KORISNO a Makedonija e korisno vleguvaweto na Makedonski èleznici - Transport vo Alijansata na èleznici na Koridorot 10 - Kargo 10, vo koja u~estvuvaat i èlezni~kite pretprijatija od Srbija, Hrvatska, Slovenija i Republika Srpska. Dobro e {to s$ se zavr{i onaka kako {to pretpostavuvavme. Kone~no v~era zavr{ija pregovorite i vo rok od eden mesec treba da se potpi{e dogovorot. Toa }e bide pridobivka za na{ite èleznici bidej}i vleguvame vo grupa koja ima seriozni zaedni~ki proekti za dvièwe napred na èleznicite od regionot.

PROEKTOR ZA IPHONE

Phone prodol`uva da gi razviva mo`nostite koi gi nudi i da go zgolemuva brojot na dostapnite opcii, no vo posledno vreme stanuva i neophodna menaxerska alatka. Najnoviot gaxet vrzan za iPhone e LED pico proektorot. Sega, so negova pomo{ mo`ete na yid da poglednete kakov

bilo film ili video, koi se simnati na va{iot telefon. Proekcijata e kvalitetna i mo`e da opfati slika od 70 in~i. Ima i vgraden zvu~nik, koj ja zgolemuva ja~inata na zvukot. Ovoj proektor mo`e da se priklu~i i na laptop. @ivotot na led-lambata e pove}e od 20.000 ~asa.

POLITIKA

16.09.2010

FUERE SE SOMNEVA VO NAMERITE NA VLADATA

BORBA SO KORUPCIJATA NA DELO, NE NA ZBOROVI! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

o kratewe na buxetskite sredstva za Antikorupciskata komisija i so nacrtizmenite predlo`eni od Ministerstvoto za pravda, vo odnos na profesionalizacijata na kadarot na Komisijata, se postavuva pra{aweto dali Vladata vistinski se zalo`uva za borbata protiv korupcijata, ili toa go pravi samo

deklarativno,- izjavi evroambasadorot Ervan Fuere po sredbata so prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. Fuere najavi deka zaedno so ~lenovite na Antikorupciska }e dostavat barawe do Vladata, ne samo da se vratat nazad sredstvata koi bea skrateni so rebalansot na buxetot, tuku i istite da se zgolemat, za Komisijata efektivno da ja izvr{uva svojata rabota. Fuere e zagri`en i za krateweto

na mandatot na ~lenovite na Komisijata i se sprotistavuva na tvrdeweto na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, deka toa e vo soglasnost so barawata na EU vo odnos na nivnata profesionalizacija. Prviot ~ovek na Antikorupciska, Selami, veli deka s$ u{te nema najava za tet-a-tet sredba so premierot, Nikola Gruevski. "Imavme sredba so Ministerstvoto za finansii, i vo odnos na krateweto

na sredstvata za na{ata Komisija priznaa deka stanuva zbor za previd. Tie pobaraa informacija za sredstvata {to ni bea skrateni, i nie v~era im ja dostavivme. Iako so rebalansot buxetot e namalen za 3,4 milioni denari, nie barame nazad samo 1,9 milioni denari, kolku {to ni se dovolni za pokrivawe na re`iskite tro{oci i nadomestocite na ~lenovite na Komisijata", re~e Selami.

Vo me|uvreme, premierot Gruevski ve}e potvrdi deka baraweto na Antikorupciska }e bide odobreno. "Neophodna e profesionalizacija na mandatite na ~lenovite na Antikorupciskata komisija, a na nivnoto barawe dostaveno do Vladata za novi 1,9 milioni denari za nivno funkcionirawe }e bide pozitivno odgovoreno", re~e Gruevski.

NOVI PORAKI NA RELACIJA ATINA - SKOPJE

OTVOREN UM I KONSTRUKTIVNOST ZA KOMPROMIS!

Vo presret na Generalnoto sobranie na OON vo Wujork za kade {to e najavena sredba na medijatorot Metju Nimic so dvete strani, makedonskiot premier Nikola Gruevski insistira na pretpazlivost vo konzumiraweto na informaciite od gr~kite mediumi. Gr~kite diplomati velat deka vremenski rokovi za re{enie se nepotrebni KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

edijatorot Metju Nimic nema dostaveno nov predlog do Makedonija, a i od Grcija nemame dobiena nikakva potvrda deka se otkaùvaat od “erga omnes”. Vo Grcija prakti~no zapo~na kampawata za lokalnite izbori, pa treba da se vozdrùvame od lesno prifa}awe na tezite {to se iskaùvaat vo nivnite vesnici vo vrska so sporot za imeto”. Vaka premierot Nikola Gruevski gi oceni pi{uvawata na gr~kite mediumi deka Atina gi napu{ta cvrstite pozicii i crvenite linii i e soglasna predlogot Republika Vardarska Make-

donija da ne bide za seop{ta upotreba. Od negoviot kabinet v~era docna do popladneto nemaa odgovor dali Gruevski }e patuva vo Wujork na Gener-

alnoto Sobranie na OON, za kade, osven so medijatorot Metju Nimic, najaveno e sredba i so gr~kiot kolega Jorgos Papandreu. Spored neoficijalnite informacii

POVE]E KANCELARII ZA POVE]E SREDBI ME\U PRATENICITE I GRA\ANITE golemuvawe na politi~kata odgovornost kaj pratencite preku zacvrstuvawe na nivnata komunikacija so gra|anite be{e tema na tribinata {to se odr`a vo makedonskoto Sobranie po povod 15 septemvri, me|unarodniot den na demokratijata. Vo svojstvo na panelisti govorea koordinatorite na najgolemite prateni~ki grupi, gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, {eficata na {vajcarskata kancelarija za sorabotka, Tatjana fon [tajger Veber, direk-

torot na Kancelarijata za demokratija na USAID, Erik Pasivik. Diskutantite go istaknaa napredokot na Parlamentarnata mre`a za komunikacija so gra|anite, koja nabrgu }e broi 75 kancelarii (vo 48 op{tini) vo koi gra|anite }e mo`at neposredno da komuniciraat so pratenicite. Ovaa ambicija na Sobranieto ja pomagaat Institutot za parlamentarna demokratija i Nacionalniot demokratski institut. Na tribinata {to se o~ekuva{e da ima sve~en karakter, ne izostanaa prepukuvawa me|u opozicijata i vlasta.

Ivanova od SDSM gi obvini pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo za pot~inet odnos kon Vladata, ~ii predlog-zakoni, spored Ivanova, Sobranieto nekriti~ki gi usvojuva. Spored nea, Parlamentot od istite pri~ini ne mo`e da ja ispolni i svojata nadzorna funkcija, i zatoa dosega site obidi da se povika minister na odgovornost zavr{uvale bezuspe{no. Na obvinuvawata odgovori prateni~kata na VMRODPMNE, Blagorodna Duli}, kratko komentiraj}i deka SDSM se demokrati samo koga se vo opozicija.

PITER SORENSEN – NOV EVROAMBASADOR VO MAKEDONIJA o najavite deka po zavr{uvaweto na mandatot na evroambasadorot Ervan Fuere, koj ve}e dvapati be{e prodol`uvan, Makedonija nema da dobie nov specijalen pretstavnik od EU, visokiot pretstavnik za nadvore{na politika i bezbednost, Ketrin E{ton, odlu~i misijata vo zemjava da prodol`i. Iako ne e navedeno koga to~no istekuva mandatot na sega{niot evroambasador, jasno e deka nego }e go nasledi

Piter Sorensen od Danska. Spored informaciite objaveni na internet-portalot na EU, E{ton odlu~ila da nazna~i 27 novi {efovi na delegacii. So ova, prakti~no zapo~nuva i rabotata na novata diplomatska slu`ba na E{ton. “Kako {to im vetiv na zemjite~lenki, Evropskiot parlament i gra|anite na

EU, nazna~iv najdobri lu|e za ovie pozicii. Jas sum mnogu zadovolna od kredibilitetot na onie koi se izbrani”, stoi vo izjavata na E{ton.

planirano e vo Wujork da prisustvuva li~no i generalniot sekretar na OON, Ban Ki Mun, i na sredbata se gleda kako na posleden obid na me|unarodnata zaednica da izdejstvuva re{enie na dvodeceniskiot spor vo presret na Samitot na NATO vo noemvri. Premierot Gruevski v~era otpatuva za Brisel na konferencija na evropskite narodni partii, i spored najavite treba da ostvari sredba i so evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File. Vo me|uvreme od Grcija pristignuvaat poraki so dobra volja za brz kompromis, no so dobro poznatite gr~ki crveni linii. [efot na gr~kata diplomatija Dimitris Drucas, veli deka po

Samitot na EU vo dekemvri minatata godina, Grcija uspeala da ostvari seriozen diplomatski uspeh i da ja pridobie me|unarodnata zaednica na svoja strana, so {to pritisokot za re{avawe se naso~il kon Skopje, namesto kon Atina. Zatoa, toj o~ekuva od Skopje da napravi ~ekor napred za pribli`uvawe na poziciite. So vremenski rokovi, veli deka ne treba da se zanimavame. “Grcija ne saka da se obvrzuva so vremenski rokovi za re{avawe na sporot, kako na primer onoj vo noemvri koga }e bide NATO-samitot. Pova`no e dvete zemji da pristapat so otvroen um i konstruktivni pozicii, veli gr~kiot minister. Drucas najavi sredba so

makedonskiot minister Antonio Milo{oski vo Wujork. Od MNR samo potvrdija deka Milo{oski e del od makedonskata delegacija, no ne sakaa da zboruvaat za eventualnata sredba. Liderot na opozicijata Branko Crvenkovski oceni deka e neseriozno da se davaat izjavi vo koi se kalkulra so pojavuvaweto na sredba od koja mnogu se o~ekuva. Nesigurnosta vo zborovite na premierot, a i od MNR, nasproti cvrstite izjavi na gr~kite diplomati, Crvenkovski gi ocenuva kako u{te eden dokaz deka Vladata samo glumi pregovori, no deka vo su{tina za `al nemame ~ekor napred vo procesot na postignuvawe na kompromis.

6 16.09.2010

KADE E MAKEDONIJA NA PATOT VO EU NASPROTI

OD LIDERI VO REGIONO GABRIELA DELOVA ddelova@kapital.com.mk l @k i l k

d lideri vo regionot, prvenci vo zapo~nuvaweto na integrativnite procesi vo Evropskata unija, Makedonija prakti~no ostanuva posledna, vo dru{tvo so Albanija i Bosna i Hercegovina, da go ~eka vozot koj }e n$ odvede do posakuvanoto ~elnstvo vo evropskoto semjestvo. Vaka analiti~arite gi tolkuvaat poslednite slu~uvawa vo pro{iruva~kata politika na EU, posebno po iznenaduva~kiot presvrt vo odnosite pome|u Srbija i Evropskata unija. Zemjata koja dolgo vreme se smeta{e za crna ovca na Balkanot, zemja so etiketa “satelit na antizapadna Rusija”, preku uspe{na diplomatska igra najde brz i uspe{en na~i da se dobli`i do Unijata. Imeno, za da ne go zatvori svojot vlez i pristapuvawe kon Evropskata unija, Srbija popu{ti pred silniot pritisok na Brisel i na SAD, i preku otvorawe na patot za dijalog me|u Belgrad i Pri{tina, Srbija napravi zna~itelen is~ekor do Unijata. OD LIDERI DO IZOLACIJA Makedonija na 9 april 2001 godina go potpi{a Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija so {to stana prva zemja od regionot koja go potpi{a ovoj dogovor. So toa, taa prva go trasira{e patot za pribli`uvawe do Unijata. No, poradi sporot so imeto, i devet godini podocna,

JELKO KACIN “Dokolku Makedonija ne bide vo sostojba da se odlu~i za kompromis okolu imeto, {to bi & ovozmo`ilo da vleze vo NATO i da gi po~ne pregovorite so EU, toga{ sekako Crna Gora e zemjata koja bi mo`ela da bide sledniot kandidat za pregovori”

ka, koja e na pragot od vlezot vo EU, se o~ekuva vo 2011 da go potpi{e dogovorot za pristapuvawe vo Unijata, a poslednite slu~uvawa i analizi poka`uvaat deka i Srbija i Crna Gora se s$ poblisku da dobijat kandidatski status i da gi zapo~nat pregovorite. Poradi vakvite okolnosti, Makedonija poradi nere{eniot spor so imeto, ostanuva me|u poslednite zemji od regionot koi aspiriraat ~lenstvo vo Unijata. So vakvata teza pomalku ili pove}e se soglasuvaat site. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, veli deka vakata situacija ne treba ednostrano da se analizira. Povr{no e gledaweto deka ostanuvame posledni vo

evrointegrativnite procesi, veli toj. Su{tinskata analiza poka`uva deka Makedonija s$ u{te ostanuva lider vo odnos na drugite zemji od regionot spored dostignuvawata vo reformite.

“Na povr{ina to~no e deka Makedonija od lider vo regionot poleka ja gubi svojata pozicija i ostanuva zad drugite zemji. No,

RADMILA [E]ERINSKA “Vo NATO, Albanija predni~e{e pred nas. Vo EU predni~e{e Hrvatska, a eve sega i Srbija i Crna Gora. S$ poverojatno e deka do krajot na godinata nema da go re{ime sporot so imeto, taka {to od lideri, prakti~no ostanuvame posledna zemja vo regionot na patot do Evropskata unija”

BILATERALNITE PRA[AWA SE NAJ^ESTI P raktikata vo evrointegrativnite procesi odamna poka`a deka otvorenite bilaterlani pra{awa pome|u zemjite~lenki i zemjite-aspiranti kon EU se naj~estite pri~ini da bidat pre~ka odredena zemja da stane polnopravna ~lenka na Unijata. Sporot pome|u Slovenija i Hrvatska, pra{aweto okolu sporot so imeto me|u Grcija i Makedonija se samo del od primerite koi sekojdnevno potsetuvaat deka osven Kopenha{kite kriteriumi, dobrososedskite odnosi i otsustvoto na bilateralno otvoreni pra{awa se ednakvo va`ni uslovi za nepre~en pat do posakuvanoto ~lenstvo. Iako, zemjite od Zapaden Balkan, koi ne slu~ajno ja nosat etiketata “bure barut”, imaat mnogu otvoreni

bilaterlani pra{awa me|u sebe, sepak analiti~arite smetaat deka bilaterlaniot spor pome|u Skopje i Atina, ostanuva najgolemiot spor i najgolemiot ko~ni~ar vo evrointegrativnite procesi na Makedonija. Spored niv, dokolku Makedonija ne go re{i sporot so imeto, mnogu verojatno e ostanatite zemji pobrzo da se integriraat vo Unijata. DO KADE SE ZEMJITE OD REGIONOT? Nesomneno e deka Hrvatska e najblisku do ~lenstvoto vo Unijata. Po razre{uvaweto na sporot so Slovenija, samo zatvoraweto na poslednite poglavja ja delat Hrvatska od polnopravno ~lenstvo. Spored analizite, Hrvatska vo 2011 godina nesomneno }e stane del od evropskoto semejstvo. Od formalin aspekt, sledna na-

jblisku do ~lenstvoto ostanuva Makedonija, no poradi sporot so imeto i vetoto na Grcija, ostanuva neodreden datumot za zapo~nuvawe na pregovorite, koi naj~esto traat okolu ~etiri-pet godini. Srbija i Crna Gora se zemjite koi zaostanuvaat nekolku ~ekori pred nas. Tie s$ u{te nemaat nitu kandidatski status, no denovive vo Brisel nagolemo se zboruva Srbija na ovoj na~in da bide velikodu{no nagradena za nejzinite otstapki vo odnos na Kosovo tokmu so dodeluvawe kandidatski status. I Crna Gora vo poslednite godini bele`i ogromen napredok na patot kon zapo~nuvawe pregovori so EU. Potvrda za toa e poslednata izjava na slovene~kiot diplomat Jelko Kacin koj veli deka Crna Gora gi ispolnila va`nite preduslovi vo proce-

sot na evroatlantskata integracija {to ja izdvojuva kako potencijalen kandnidat za pregovori. “Od site zemji od Zapaden Balkan, dokolku gi izdvojam na edna strana Hrvatska, a na druga Makedonija, Crna Gora zasega e edinstvenata koja go zav{ila procesot na ratifikacija na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, pa vrz osnova na toa i go dobi Pra{alnikot. Zatoa spored mene, Crna Gora uspe{no i uporno napreduva kon statusot na zemjakandidat”, veli toj. Srbija vo momentot ima otvoreni pra{awa i so Hrvatska, okolu zlostorstvata za vreme na vojnite pome|u dvete zemji, no sepak, tie se re{avaat vo sudovite i se smeta deka nema da pretstavuvaat golema pre~ka dokolku Srbija gi zapo~ne

pregovorite. Posledni vo redot za ~lenstvo vo Unijata ostanuvaat Albanija i Bosna i Hercegovina. Nezavisnosta na sudstvoto, korupcijata, organiziraniot kriminal i otsustvoto na politi~ki dijalog se najkriti~nite to~ki vo Albanija. Evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File veli “celosno funkcionalen parlament e osnova za vistinska funkcionalna demokratija. Dokolku toa ne se ostvari, Albanija nema da mo`e da gi dostigne politi~kite standardi koi se o~ekuvani od zemja koja ima aplicirano za EU-~lenstvo.” Sepak, iako Albanija mnogu zaostanuva vo odnos na politi~kite kriteriumi, nikoj ne go osporuva faktot deka ekonsmskiot napredok, reformite vo infrastruktrurata

ZEMJITE OD REGIONOT?

16.09.2010

OT DO IZOLIRANA ZEMJA SLOBODAN Â[ULE “Nie ne sme posledni spored postignuvawata, nie moèbi ostanavme posledni vo za~lenuvaweto vo Unijata, ne{to {to ne e po na{a vina, tuku po vina na Grcija” dokolku se vleze vo su{tinata na problemot }e se vidi deka toa ne e nitu pribli`no taka. Pove} e od jasno e deka, bez ogled na konjukturnite napa|awa i nesoglasuvawa pome|u opozicijata i vladata u{te vo momenti koga Makedonija go potpi{a dogovorot za stabilizacija i asocijacija, zaedni~ki tie dadoa maksimum i ja dovedoa Makedonija pred vratite na EU. A pred vratite stoi Grcija koja n$ drì nadvor od Unijata. I tokmu poradi toa, Makedonija s$ u{te ne e del nitu od EU nitu od NATO”, veli â{ule. Toj e ubeden deka {to se odnesuva do reformite, nie sme i natamu najdaleku pred site, pa duri i pred Slovenija, Hrvatska i Bugarija vo odnos na malcinskite i gra|anskite prava. â{ule smeta deka pra{aweto so imeto e edinstvenata pre~ka koja Makedonija ja deli od ~elnstvoto vo EU, za razlika od ostanatite zemji vo regionot, koi doprva }e se soo~at so zabavuvawe na patot kon EU koga } e zapo~ne procesot na sproveduvawe na reformite. Za pretsedatelkata na Nacionalniot sovet za evrointegracii i porane{en vicepremier za evropski pra{awa, Radmila [e} erinska, s$ poverojatno e deka od lideri vo regionot ostanuvame posledna zemja koja }e stane ~lenka na Unijata. “Vo NATO, Albanija predni~e{e pred nas. Vo EU predni~e{e Hrvatska, a eve sega i Srbija i Crna Gora. So rezolucijata na Srbija, koja prifati da zapo~ne pregovori so Pri{tina, vo zamena za pobrza integracija vo EU, Srbija so sigurnost se nametnuva kako regionalen lider, a nie so toa go izgubivme seto ona vo koe prethodno bevme lideri. S$ poverojatno e deka do krajot na godinata nema da go

re{ime sporot so imeto, pa taka od lideri ostanuvame prakti~no posledna zemja”, veli [ekerinska. Spored nea, mnogu verojatno e, so ogled na na~inot na koj se vodi politika okolu re{avaweto na sporot so imeto, Makedonija da ostane i zad Bosna vo odnos na ~elenstvoto vo EU, bidej}i Bosna za razlika od Makedonija nema otvoreni nadvor{ni pra{awa koi mo`e da ja stopiraat na patot do Unijata. Vo takvi uslovi veli taa, “Makedonija vleze vo pogre{en voz so koj nikoga{ nema da stigne do mestoto koe {to go posakuva”. Deka Makedonija, ostanuva zad zemjite od regionot, zboruva i neodamne{nata izjava na slovene~kiot evropratenik i specijalen isvestuva~ za Crna Gora, Jelko Kacin, koj veli deka dokolku Makedonija naskoro ne go re{i sporot so imeto, sigurno Crna Gora }e bide slednata zemja od regionot koja }e gi zapo~ne pregovorite. “Dokolku barem edna zemja pregovara so EU, toga{ toa e poddr{ka za site ostanati zemji vo regionot. Dokolku Makedonija nema da bide vo sostojba da se odlu~i za kompromis okolu imeto, {to bi & ovozmo`ilo da vleze vo

NATO i da gi zapo~ne pregovorite so EU, toga{ sekako Crna Gora e zemjata koja bi moèla da bide sledniot kandidat za pregovori”, izjavi Kacin. PRESVRTNA GODINA Spored analiti~arite, godinata {to izminuva e klu~na vo pro{iruva~kite procesi na Evropskata unija. Ako ovaa esen ne se postigne kompromis za imeto, Makedonija najverojatno }e ostane izolirana, nastrana od evrointegrativnite procesi. Vakvoto tolkuvawe na analiti~arite se dolì na ekonomskata kriza koja go oslabna integritetot na Unijata i ovozmoì s$ poglasni i pobrojni da bidat zemjite koi se protivat na ponatamo{noto pro{iruvawe na EU. Porane{niot vicepremier za evropski pra{awa, Ivica Bocevski, smeta deka ova e vistinsko vreme koga treba da se nastapi pohrabro, a ne reaktivno vo razre{uvaweto na sporot so imeto, dokolku ne sakame da ostaneme izolirani i nadvor od evropskoto semejstvo. “Ovaa godina e presvrtna godina vo EU. Stanuva zbor za delikaten moment, vo koj poradi golemata ekonomska kriza vo Unijata, zemjite koi se protiv ponatamo{no pro{iruvawe stanaa s$ poglasni. Zemjite od regionot go pro~itaa toa i napravija s$ {to e vo nivna mo`nost da se dobliàt do EU. Taka, Makedonija poradi nere{eniot spor so imeto, od znamenosec i sekoga{ poso~uvan lider, postoi realna opasnot na krajot da ostane nadvor od Unijata”, veli Bocevski. Deka ova e navistina zna~aen moment koj Makedonija ne smee da go propu{ti dokolku ne saka

QUBOMIR FR^KOVSKI “Poradi neracionalnoto i konfuzno tretirawe na sporot so imeto kako edinstven preduslov za vlez vo EU i NATO, dokolku go ispu{time prestojniot esenski period, postoi {ansa da ostaneme izolirani. Od lideri }e se pretvorime vo posledna zemja vo taa niza, {to dopolnitelno }e pridonese za vnatre{ni posledici vo zemjata”

Makedonija se soo~uva so realna opasnost da zapa|a vo s$ pogolema izolacija i podlaboko zaostanuvawe vo evrointegrativniot proces. Problemot so imeto koj go ko~i patot kon NATO i EU, za Makedonija i za me|unarodnata zaednica ostanuva zalak koj te{ko se progoltuva IVICA BOCEVSKI “Ovaa godina e presvrtna godina vo odnos na pro{iruva~kata politika na EU. Stanuva zbor za delikaten moment vo koj s$ poglasni stanuvaat zemjite koi se protiv ponatamo{noto pro{iruvawe. Zemjite od regionot go pro~itaa toa i napravija s$ {to e vo nivna mo`nost da stignat poblisku do EU. Makedonija, poradi nere{eniot spor so imeto, od znamenosec i lider vo regionot, postoi realna opasnost da ostane nadvor od Unijata” da ostane izolirana, poso~uva i porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Qubomir Fr~kovski. “Poradi neracionalnoto i konfuzno tretirawe na sporot so imeto, kako edinstven preduslov za vlez vo EU i NATO, postoi {ansa da go ispu{time esenskiot period za da ostaneme izolirani. Taka od lideri }e se pretvorime vo posledna zemja vo taa niza {to dopolnitelno }e pridonese za vnatre{ni posledici vo zemjata koi }e rezultiraat so pogolema siroma{tija i pove} e socio-ekonomski problemi”, predupreduva Fr~koski. LEKCIJATA [TO MO@E DA SE NAUÎ OD SRBIJA? Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski smeta deka Makedonija ne moè da se sporeduva so Srbija vo odnos na otstapkite koi gi napravi Belgrad vo zamena za kandidatskiot status vo EU. Spored nego, stanuva zbor za nesporedlivi primeri. Makedonija ne moè taka lesno da popu{ti pred iracionalniot ultimatum na Atina. “Istorijatot na samiot konflikt pome|u Belgrad i Pri{tina e nesporedliv i ima poinakva realna dimenzija vo sporedba so

bilaterlniot, nametnat, iracionalen i neproduktiven problem koj se odviva vo izminatite dve-tri decenii me|u Atina i Makedonija”, re~e Milo{oski. Spored nego, Makedonija ima premnogu plateno so svojot racionalizam i pragmati~nost za da zadovoli odredeni neracionalni, nacionalni ili nacionalisti~ki hirovi koi doa|ale od Grcija i sporot za imeto ne moè da se re{i so nametnuvawe na re{enie. So ova se sloùva i â{ule koj smeta deka pred iracionalniot ultimatum koj go postavuva Grcija, nitu edna zemja ne bi bila spremna da popu{ti i da stigne do kompromisno re{enie. Spored nego, duri i dokolku se dostigne kompromis, toga{ najverojatno Grcija bi na{la nekoja druga pri~ina da spori okolu vlezot na Makedonija vo EU, a kako potencijalna zakana za toa, toj gleda i vo Bugarija. “Pred barawata na Grcija i prifa}aweto na nivniot ultimatum nitu edna zemja ne bi bila spremna da popu{ta. A pod tie uslovi i vo ovie okolknosti i stepen na razvoj na ~ove{tvoto na takva otstapka ne e podgotven nikoj”, veli toj.

PRE^KI ZA ^LENSTVO i turizmot se odvivaat so zabrzano tempo (otkako Albanija stana ~lenka na NATO vo 2009) {to na nekoj na~in gi potkrepuvaat predviduvawata deka Albanija mnogu naskoro moè da se pretvori vo uspe{en ekonomski centar vo regionot. Vo Bosna i Hercegovina pak, vnatre{nite me|uetni~ki previrawa ostanuvaat najgolemata pre~ka za pribliùvawe do Unijata. Tokmu poradi vakvite odnosi vo dràvata tamu s$ u{te postoi prisustvo na mirotvorni organizacii kako na EU taka i na NATO so cel da go monitoriraat i olesnat odrùvaweto na multietni~kite odnosi vo BiH. Vnatre{noto nesoglasuvawe koe e prisutno i na politi~ko nivo go zabavuva progresot na ispolnuvawe na EU-kriteriumite i barawata koi proizleguvaat otkako Bosna go potpi{a dogovorot za stabilizacija i asocijacija {to ovozmoùva prosperitet na organiziraniot kriminal i korupcija. Najkriti~nite uslovi za pomrdnuvawe na

Bosna na patot kon EU e teritorijalniot integritet i unitarnosta na dràvata, ne{to koe postojano go potenciraat i visokiot pretstavnik za nadvore{ni raboti, Ketrin E{ton, i evrokomesarot za pro{iruvawe File, za koj podelbata na dràvata e neprifatlivo re{enie koe nikoga{ nema da go prifati EU. Vo edna vakva kompozicija na isprepleteni bilaterlani odnosi pome|u zemjite od regionot koi aspiriraat kon EU, analiti~arite smetaat deka Makedonija, sepak ima najte{ko politi~ko pra{awe koe na krajot od denot moè da ja ostavi izolirana, nadvor od granicite na Unijata. Tie duri odat dotamu vo pretpostavkite {to velat deka iako Bosna vo momentot izgleda kako zemja koja najverojatno posledna }e se priklu~i vo vozot kon EU, sepak, poradi prirodata na problemite so koi e soo~ena ovaa zemja, postoi {ansa da ne prestigne vo EU- integraciite.

KAPITAL MEDIA GROUP DOO IZDAVA^ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL

OBJAVUVA OGLAS ZA NOVI RABOTNI MESTA ZA:

2 (DVAJCA) NOVINARI VO DESK ZAINTERESIRANITE KANDIDATI TREBA DA IMAAT MINIMUM 2 (DVE) GODINI RABOTNO ISKUSTVO. OGLASOT

TRAE DO 24. SEPTEMVRI 2010

APLIKACIITE,

SO KRATKA BIOGRAFIJA I REFERENCI OD PRETHODNI RABOTNI ISKUSTVA PRA]AJTE GI NA:

e-mail: kariera@kapital.com.mk ILI PO PO[TA NA: KAPITAL MEDIA GROUP DOO PO[TENSKI FAH 503 1000 SKOPJE

8 16.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SLEDUVA LI U[TE EDEN IVESTICISKI IT-BALON? Pretpazlivi poradi 90-te godini, osobeno poradi izminative tri godini so svetskata ekonomska kriza, no nesakaj}i da propu{tat investiciski bum kako vo minatoto, {pekulaciite za “è{ki” kompanii, od koi naskoro moè da sledi incijalna javna ponuda na hartii od vrednost, stanuvaat s$ pozasileni koro e nesfatlivo vo d ene{n o vreme da se o pi{e ekon omijata vo sektorot na informati~ki i komunikaciski tehnologii bez da se spomenat 90-te godini, koga Internet startap kompaniite niknuvaa preku no} i eksponencijalno gi podignuvaa vrednostite na berzite {irum svetot vo m n ogu kratok period. Neverojatna koli~ina be{e transferirana dodeka trae{e internet-bumot, koga indeksot vo SAD Nasdak 100 porasna za 274% od 1998-1999, a celata trgovska razmena na Nasdak kompozitniot indeks za 500% od 1995 do 1999 godina. No, isto taka, koga internet balonot-eksplodira, ~etiri trilioni amerikanski dolari isparija i hartiite od vrednost na iljadnici investitori stanaa bezvredni. Dali sleduva u{te eden ciklus na investitorski bum vo sektorot na informati~kite tehnologii so popularnosta na socijalnite mreì, koi stanuvaat sekojdnevie na polovina od ìtelite

{irum svetot?! Po~nuvaj}i od avgust 1995 godina, koga internetprebaruva~ot Netskejp ink izleze na pazarot, imaj}i predvid deka prethodnata godina imaa 13 milioni dolari zaguba, brojot na izdadenite hartii od vrednost iznesuva{e pet milioni, so po~etna cena od 28 dolari. Pobaruva~kata be{e tolku golema {to vo prviot den cenata porasna od 28 na 75 dolari, a posle prviot den vrednosta na kompanijata iznesuva{e 2,2 milijardi dolari. Vo 1999 godina internet-provajderot Amerika on-lajn go kupi Netskejp ink za 10 milijardi dolari. Toa be{e period koga investitorite budno gi sledea site startap IT-kompanii, investiraj}i vo niv pred da izlezat na berza za da napravat brz profit. Naj~esto najbaranite hartii od vrednost imaat porast na cenite od 400% do 500% vo prviot den. Da ne zaboravime na D-glob (TheGlobe.com), veb stranica bez nikakov jasen i precizen biznis-plan, koja iznajmuvaa besplaten veb prostor. Vo

prviot den nivnata vrednost porasna za 606%,od 9 na 48 dolari vo period od {est ~asa, postignuvaj}i pazarna vrednost od 1,5 milijardi dolari. Vo izminative turbulentni godini, koga indeksite {irum svetot se presvrtlivi, postoi golema rezerva pome|u investitorite pri izborot na kompanii vo koi bi gi vloìle svoite investicii. Pretpazlivi poradi 90-te godini, osobeno poradi izminative tri godini so svetskata ekonomska kriza, no nesakaj}i da propu{tat investiciski bum kako vo minatoto, {pekulaciite za “è{ki” kompanii, od koi naskoro moè da sledi inci jalna javna ponuda na hartii od vrednost, stanuvaat s$ pozasileni. Edna od najpopularinite i najkomentirani kompanii za koi se pravat vakvi {pekulacii e popularnata socijalna mreà Fejsbuk. Javna tajna e deka naskoro moèbi }e gi vidime i akciite na Fejsbuk kako inicijalni javni hartii od vrednost. Procenetata vrednosta na Fejsbuk e Enigma. Rojters izjavi deka vo 2009 godina, prihodite

na Fejsbuk iznesuvale 800 milioni dolari. Nekst ap riser~ veruva deka Fejsbuk zara bot u va 100 milioni dolari mese~no, {to zna~i 1,2 milijardi dolari. So toa, ne e jasno kolkava e vredn os ta na Fejsbuk, a procenkite variraat od 11 milijardi do 35 milijardi dolari. Feliks investment od Wujork so pismo im se obrati na svoite klienti, nasloveno so “Vakva mo`nost ne doa|a sekojdnevno i vakva mo`nost nemalo od 2004 so Gugl”. Feliks e pome|u retkite investiciski kompanii koi se trudat da otkupat blok- transakcii od vrabotenite vo Fejsbuk za da gi zadovolat svoite klienti koi se interesiraat da lapnat del od kola~ot pred denot na inicijalnata javna ponuda. Feliks investments neoficijalno pla}a po 25 dolari za akcija, so {to Fejsbuk se vrednuva na 11 milijardi dolari. Vo juli ovaa godina, Digital skaj tehnoloxis otkupija blok transakcii vo vrednost od 100 milioni dolari, po otkupna cena od 14,77 dolari po akcija, vrednuvaj}i ja 6,5

milijardi dolari. Ova dovolno zboruva kolku e te{ko da se proceni realnata vrednost na Fejsbuk, osobeno koga }e se zeme predvid deka negoviot obrt vo 2009 godina e najgolema tajna i varira od 300 do 800 milioni dolari. U{te edna aktuelna atraktivna kompanija od oblasta na socijalnite mreì e Tviter (www. twitter.com). Tviter e socijalna mreà na koja korisnicite vo forma na SMS mikro blog poraka so maksimum od 140 karakteri komuniciraat so prijateli i ~lenovi na familijata vo realno vreme. Vo april 2010 godina, Tviter go dositigna 100 milionitiot korisnik so {to ostvari 900% porast od minatata godina vo odnos na brojot na korisnici. [erpost.kom, imaj}i ja predvid minatogodi{nata investicija od 100 milioni dolari od investiciskite angeli, ja vrednuva Tviter na 2,20 milijardi dolari. LinkdIn (www.linkedin.com) e slednata IT-kompanija koja pretstavuva socijalna mreà za biznis-profesionalci, na koja razmenata na informacii se sveduva na proekti, vrabotuvawa, unapreduvawa, kontakti vo svojot krug, kade {to moè da se najdat i izvr{nite direktori od pove}eto For~n 500 kompanii. Momentalno imaa nad 35 milioni korisnici, so {to potencijalot na LinkdIn e vrednuvan na nad 2,03 milijardi dolari. Poslednata atraktivna IT-kompanija, za koja imaat slu{nato Fejsbuk korisnicite na video-igri, e Zinga (www.zynga. com). Zinga gi ima napraveno najuspe{nite video-igri na Fejsbuk, po~nuvaj}i od Farma, Vojna pome|u mafiite, Teksas holdem poker i red drugi kazino, igri na tabla i zabavni

M-r IVO IVANOVSKI minister za informati~ko op{testvo

igri prisutni na MajSpejs, Fejsbuk frendster, Bibo i drugi socijalni mreì. Primarnite prihodi na Zinga se od proda`ba na virtuelni alatki za igra, kako primer ~ipovi za poker, so cel korisnicite da postignat sledno nivo. Imaj}i gi predvid potencijalite za pogolem prihod na Zinga i pozitivnite godi{ni izve{tai, procenkata na ovaa IT-kompanija e 4,7 milijardi dolari. Dali }e sleduva u{te eden bran investicii vo IT ostanuva da pokaè vremeto. Vo sekoj slu~aj, razvojot na novite tehnologii kontinuirano kreira novi biznismodeli koi vo minatoto bea nezamislivi. Koj moè{e da prepostavi deka proda`bata na virtuelni ~ipovi za poker ili sofisticirana virt uelna mehanizaci ja za poefikasna obrabotka na virtuelnoto zemji{te }e prets tavu va osn oven prihod na renomirana ITkompanija, ~ii hartii od vrednost se trguvaat na berzite vo SAD.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ALEKSANDAR JANÊSKI IGON: Vo 2006 godina Evropskata komisija (EK) donese zaklu~ok deka edno ezero vo EU treba da bide isu{eno {to e mo`no pobrzo. Kako i da e, mudriot plan za ezeroto vedna{ naide na sprotivstavuvawe. Najsilno se sprotivstavija Francuzite. Planovite na EU ne bea napadnati od ekologistite tuku od lozarite i vinarnicite koi dolgi godini dobivaa golemi subvencii. Tie subvencii i drugi politiki celosno ja urnaa konkurentnosta na vinskiot sektor vo Evropa. Kontinentot proizveduva pove}e vino od toa {to moè da go ispie i prodade, i taka go formira vinskoto ezero. Negovata golemina go pravi problemot mnogu seriozen. Vo 2007 godina dostigna nivo od 13 milioni hektolitri {to zna~i ne se prodadeni 1,7 milijardi {i{iwa vino so standardna golemina. JANÊSKI: Toa zna~i Makedonija gi dostignuva i ispolnuva EU- stan-

dardite. Kako {to zapo~na sezonata za berba na grozje, makedonskite proizvoditeli na vino objavija deka imale u{te edna godina na uspe{n o proizvods tvo ili poto~no kaàno hiperprodukcija. Ima mnogu vino od minatata godina koe ostanalo neprodadeno. Pokraj ubavoto Malo Ezero na Pelister, Makedonija ima i malo ezero so mlado vino. Vinarnicite velat ne moàt da otkupuvaat grozje zatoa {to cisternite im se polni, sopstvenicite na lozjata velat deka niskata cena gi uni{tuva, a Vladata veli ne griète se }e pomogneme, }e se najde re{enie! PIGON: D a z n a m , p r e d nekolku nedeli agencijata Rojters ja prenese izjavata na makedonskiot premier povrzana so vladinite merki za spas na vinskiot sektor vo Makedonija: “Makedonskata vlada e podgotvena da im pomogne na proizvoditelite na grozje i vino preku davawe na subvencii za izvoz na vinoto i destilacija zatoa {to situacijata vo sektorot se komplicira poradi golemite rezervi na vino. Spored premierot Nikola Gruevski, dràvata intervenirala edna{ porano preku davawe na pogodni zaemi za proizvoditelite na vino, no toa pomognalo samo parcijalno”. JANÊSKI: Od ona {to moè da se vidi, diskusiite se fokusirani na toa kolku i koj }e dobie subvencii. Lozarite blokiraat pati{ta i velat deka toni grozje nema da bidat sobrani i }e propadne rodot. Vinarnicite

VINSKO EZERO

velat deka ne moàt da go prodadat vinoto i ako ni{to ne se smeni, makedonskoto malo vinsko ezero moè da stane golemo slednata godina. PIGON: Edna od pri~inite zo{to EK vo 2007 godina donese merki be{e silnata konkurencija od t.n. dràvi od Noviot svet kako île, Argentina ili Ju`na Afrika. Od 1996 godina uvozot na vino vo dràvite na EU e so prose~en rast godi{no od blizu 10%. EU ekspertite se soglasuvaat deka re{enie za isceduvawe na vinskoto ezero moè da e podobruvawe na kvalitetot na vinoto i zajaknuvawe na izvoznata promocija na vinoto. Ova e pridruèno od nekoi dramati~ni merki kako uni{tuvawe na 175 iljadi hektari lozja i prefrlawe na fondovite od subvencii za proizvodstvo vo subvencii za izvozna promocija. EU ja limitira itnata destilacija vo industriski alkohol i saka toa da se stopira do 2012 godina. Porakata za makedonskiot vinski sektor e jasna: momentnata silna konkurencija na me|unarodnite pazari }e bide u{te posilna. EU gi zgolemu va parite za poddr{ka na nejzinot vinski sektor i vo 2013 godina ovaa suma }e iznesuva nad 1,2 milijardi evra! Parite }e se tro{at na razli~ni na~ini, a najmnogu za poddr{ka na izvoz na vinoto od EU. JANÊSKI: I vo Makedonija ekspertite velat deka podobreniot kvalitet, optimizacijata na proizvodstvoto na grozje i aktivnata izvozna

promocija za vinskiot sektor se klu~ni raboti. PIGON: Aleksandar, tie se vo pravo. Problemot ne e samo vo goleminata na vinskoto ezero, no i kakvo vino se proizveduva. Najmnogu od vinata ne se proizvedeni za da sozreat po nekolku godini i potoa da bidat prodadeni po visoki ceni. Najmnogu od vinata se proizvedeni da bidat prodadeni i konzumirani vedna{ zatoa {to nivniot kvalitet nema da se podobri so tekot na vremeto tuku obratno moè da skisnat. Nikoj pove}e ne saka ezera od evtino vino. Vinarnicite vo EU proizveduvaa mnogu nisko kvalitetni vina, t.n. “Koka kola vina”. Makedonskite vinarnici velat deaka problemot so proda`bata na vinoto e samo so vinoto od poslednite sezoni. Ako samo mali koli~ini od makedonskoto vino se izvezuvaat ambalaìrani, toa zna~i deka makedonskiot problem e glavno vo nisko-kvalitetnite vina. Proizvodstvoto na dobri vina i nivnata promocija e re{enie, ne politi~ka odluka! JANÊSKI: N a m a l e n a t a potro{uva~ka vo Evropa pridonese za prv pat godinava makedonskite vinarnici da ne ja ispolnat kvotata za izvoz na nalivno vino vo EU koja iznesuva 36 milioni litri. Ako se znae deka nad 50% od makedonskoto vin o, bez razlika dali nalivno ili vo {i{iwa, odi vo EU, toga{ pove}e od jasno e kolku vinskiot sektor vo Makedonija zavisi od EU. Drugata polovina

od makedonskoto vino vo najgolem del odi za Srbija i Hrvatska koi intenzivno go razvivaat vinskiot sektor. Zna~i neophodna e, se soglasuvam so tebe, jasna izvozno promotivna strategija za makedonskoto vino. Privatniot sektor, stopanskite komori i vinarnicite vo Makedonija, se celosno svesni za toa. Na primer edna vinarnica se reklamira vo Kanada, drugi imaat postojani reklamni kampawi vo Makedonija, treti nudat poniski ceni i primamlivi paketi za potro{uva~ite na doma{niot pazar. Ima i primer na uspe{no osvojuvawe na pazarot vo Polska. Dobrite makedonski vina osvojuvaat i medali. PIGON: Sekoga{ koga }e vidam makedonski promotivni inicijativi mi e milo na srceto. No ne razbiram zo{to glavnata institucija – koja spored zakon e obvrzana da go promovira makedonskiot izvoz u{te od juli – ja ignorira poddr{ka na vinskiot sektor {to ja dava Vladata. Agencijata za stranski investicii i promocija na izvoz ima milioni za tro{ewe za oficijalni patuvawa niz celiot svet. Mojata percepcija e deka g-ot Mizo treba da gi poddr`i, a ne da gi bojkotira naporite na Premierot vo re{avaweto na krizata vo vinskiot sektor! Zo{to da ne se upotrebat kapacitetite na ekonomskite promoteri koi ne se iskoristeni poradi svetskata ekonomska kriza. Zo{to ne se otpo~ne so promocija na makedonskoto vino vedna{?

STANISLAV PIGON JANÊSKI: Sigurno deka prekrasniot video spot “Makedonsko vino - ve~no” nema da e dovolen odgovor na tvoite pra{awa, za koi ne znam dali }e dobie{ odgovor? No, dali dovoln o brzo }e bid e sprovedena edukacijata za ekonomskite promoteri da moè da odgovorat vedna{ na predizvikot izvozna promocija zatoa {to dosega rabotea investiciona promocija, koe e razli~no? PIGON: No, mora da postoi nekoj pome|u dràvnite slu`benici koj ve}e ima odredeno znaewe i koj moè vedna{, sega vo septemvri 2010 godina, da pomogne vo promocijata na makedonskiot vinski sektor. Mladoto vino vo cisterni ne moè da ~eka za da bide prodadeno. Ako vinoto ne e izvezeno, iljadnici lu|e koi rabotat vo makedonskiot vinski sektor }e gi izgubat svoite rabotni mesta. Dodeka direktorot na Agencijata go educira kadarot za izvozna promocija, makedonskoto vinsko ezero moè da skisne.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.315

MBI 10

MBID

110,20

16.09.2010

OMB

2.525

2.305

110,00

2.515

2.295

109,80

2.285

2.505

2.275

2.495

109,60

2.485

109,40

2.265 2.255 2.245

2.475

109,20

2.235

2.465

109,00

07/09/10

09/09/10

11/09/10

13/09/10

15/09/10

07/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

09/09/10

11/09/10

13/09/10

15/09/10

07/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

09/09/10

11/09/10

13/09/10

15/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

KRIZATA GI POGODI SITE PAZARI NA KAPITAL

BERZITE VO REGIONOT BELE@AT PAD, AMA MAKEDONSKATA NAJMAL

17.03.2010 9

Vo prvite osum meseci od godinava, Makedonskata berza imala pad na prometot od 35,5% vo odnos na lani, dodeka Belgradskata berza vo istiot period imala pad od 72%. METODI PENOVSKI

1,71

penovski@kapital.com.mk

omparativnata analiza {to ja napravi Makedonskata berza pokaùva deka doma{niot pazar na kapital pokaùva podobri rezultati godinava vo odnos na analiziranite regionalni berzi. Vo pogled na godine{nite dvièwa na prometot zaklu~no do septemvri, berzata ostvarila promet od okolu 70,69 milioni evra beleèj}i pad na istiot za okolu 35,52% vo odnos na ostvareniot promet vo 2009 godina, koga istiot iznesuval 109,63 milioni evra. Regionalnite berzi za ovoj period beleàt daleku pogolemi padovi. Belgradskata berza za ovoj period beleì pad na prometot koj iznesuva 71,7% {to e i najgolem pad vo odnos na ostanatite analizirani regionalni berzi Zagrepskata, Qubqanskata, Sofiskata i berzata vo Bawa Luka koja vo odnos na ostanatite beleì i najmal pad od okolu 17,59%. Iako vo javnosta se smeta deka bumot kaj Makedonskata berza zapo~na vo tekot na 2007 godina, sepak ne treba da se izostavat i rezultatite koi Makedonska berza gi postignala vo tekot na 2006 godina. Taa godina prometot drasti~no porasnal na iznos od okolu 506,82 milioni evra vo sporedba so iznosot od 145 milioni evra ostvaren edna

miljarda evra iznesuva prometot na Makedonskata berza za poslednite pet godini zaklu~no do mesec septemvri

POLOVINA BERZANSKI PROMET SO AKCIJATA NA RADE KON^AR

11,38 miljardi evra iznesuva prometot na Zagrepskata berza za poslednite pet godini zaklu~no do mesec septemvri

godina prethodno. Vsu{nost vo pogled na prometot vo tekot na ovaa godina doma{nata berza go zabele`uva i najgolemiot doesega{en rast za poslednite pet godini. Istiot iznesuva 249,53 % i e daleku pogolem vo odnos na rastot koj berzite vo regionot go imaat vo toj period, no i godinite koi sleduvaat s$ do denes. Kaj ostanatite berzi od regionot rastot na prometot za ovoj ist period e daleku pomal. Kaj Belgradskata berza toj iznesuva 105,5%, kaj Zagrepskata berza istiot porasnal za 78,62%, dodeka kaj berzite vo Qubqana i Sofija istiot se zgolemil za 72,04% i 77,65% posledovatelno. Vo godinata na bumot odnosno 2007 godina, iako prometot dostigna najvisoko nivo vo poslednite pet godini od okolu

akedonskata berza ne go izdrà tempoto kaj prometot od dvata prethodni dena. V~era{niot den na trguvawe be{e zaokruèn so promet od okolu 5,83 milioni denari. Re~isi polovina od nego otpadna na akcijata od kompanijata Rade Kon~ar. V~era bea istrguvani 1.198 akcii od Rade Kon~ar pri {to e ostvaren promet od 2,3 milioni denari. Interesot za akcii od redovniot pazar od strana na investitorite be{e nadopolnet i so prometot koj go ostvari akcijata na Makedonski telekom vo iznos od 1,51 milion denari. Najlikvidnite akcii izminatite denovi, Komercijalna, Alkaloid, Granit kako i prethodniot den taka i v~era, povtorno potfrlija. Komercijalna v~era go zavr{i trguvaweto so promet od okolu 355 iljadi denari, kaj Alkaloid prometot iznesuva{e okolu 593 iljadi denari dodeka, pak kaj Granit istiot se dviè{e okolu 635 iljadi

681,6 milioni evra, sepak vo odnos na 2006 godina istiot beleì daleku pomal rast koj iznesuva 34,48%. Sporedeno so berzite vo regionot ovoj rast na prometot e daleku pomal. Vo godinata na ekonomski bum, ubedllivo najgolem rast vo odnos na prethodnata godina beleì berzata vo Sofija. Kaj ovaa berza rastot na prometot iznesuva 238,51% a prometot dostignuva vrednost od 3,98 miljardi evra. Kaj ostanatite berzi rastot na prometot se dviì vo ramkite od 60% do 150%. Po~etocite na krizata vo tekot na 2008 godina vo svetski ramki silno se odrazija i vrz sostojbite kaj doma{nata, no i kaj regionalnite berzi. Prometot kaj makedonskata berza se spu{ti na 202,05 milioni evra beleèj}i pad

od 70,36%. So vakvata sostojba se soo~uvaat i regionalnite berzi me|u koj najmal pad vo pogled na prometot ima kaj Zagrepskata berza i toa od samo 26,73% dodeka najgolem pad do`ivuva berzata vo Sofija. Kaj Sofiskata berza ovoj pad iznesuva 76,32% a prometot se spu{ta pod miljarda evra vo sporedba so 3,98 miljardi evra promet realizirani samo edna godina prethodno. Za analiziraniot period vo poslednite pet godini zaklu~no do mesec septemvri najdobri rezultati vo pogled na prometot postignale berzite vo Zagreb i Sofija kaj koi za ovoj period e ostvaren promet od okolu 11,38 milijardi evra, odnosno 7,22 milijardi evra. Makedonskata berza za ovoj period ostvarila promet od 1,71 milijardi evra.

denari. V~era vo odnos na prometot potfrlija i obvrznicite. Vkupno ostvareniot promet so ovie hartii od vrednost v~era iznesuva{e okolu 74 iljadi denari. Kaj indeksite, prodolùva padot na MBI-10, koj se namali za 0,86% dostignuvaj}i nivo od 2241,23 indeksni poeni. OMB padna za 0,52%, dodeka silen rast imame kaj MBID-indeksot, za 1,37%. Novata povisoka vrednost na MBID sega iznesuva 2517,65 indeksni poeni. Samo dve hartii od vrednost v~era na listata na dobitnici. Akcijata na Rade Kon~ar v~era ne samo {to be{e najtrguvana tuku istata zabeleà i najgolem rast i toa od 20%. Rast od 0,01% v~era zabeleà i akcijata na Makedonski telekom. Gubitnici v~era bea duri 12 hartii od vrednost. Najgolem pad na cenata me|u niv ima{e kaj akcijata na Stopanska banka od Skopje i toa od 4,76%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

15.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.409.091,25

0,46%

0,19%

-7,06%

-2,66%

-5,68%

13.09.2010

Илирика ГРП

22.403.511,36

6,38%

5,57%

6,09%

9,22%

10,87%

13.09.2010

Иново Статус Акции

13.678.576,35

-3,50%

-4,55%

-13,27%

-15,60%

-18,07%

14.09.2010

KD Brik

23.967.334,75

2,06%

1,33%

4,55%

8,97%

18,41%

14.09.2010

KD Nova EU

21.824.593,12

-0,45%

-1,54%

-5,27%

-5,26%

-16,64%

14.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.364.695,06

0,51%

0,60%

-4,81%

-1,27%

-1,34%

14.09.2010

Име на компанијата

Раде Кончар Скопје

1.920,00

2.300.160

395,03

0,01

1.518.877

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Скопје

15.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

15.09.2010 Просечна цена (МКД)

Статер Банка Куманово ФЗЦ 11 Октомври Куманово Макпетрол Скопје Винарска визба Тиквеш Скопје

Износ (МКД)

200

-4,76

58.000

1078

-2,97

4.312

660

-2,94

3.960

25250

-2,83

25.250

ХВ

1.870,00

-1,58

18.700

ALK (2009)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

15.09.2010

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Раде Кончар Скопје

1920

20,00

2.300.160

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

15.09.2010

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.207

3.595,45

390,18

9,21

0,82

обични акции

28.885

-84,02

7.032,69

341,43

20,60

0,21

Вкупно Официјален пазар

30.091

-88,29

обврзници

-98,42

GRNT (2009)

3.071.377

543,59

105,83

5,14

0,54

обични акции

64.589

423,80

KMB (2009)

2.014.067

3.090,00

533,81

5,79

0,90

Вкупно Редовен пазар

64.589

423,80

MPT (2009)

112.382

25.250,00

0,70

ВКУПНО

94.681

-64,84

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73 0,61

395,03

0,01

1.518.877

SBT (2009)

389.779

2.670,00

211,39

12,63

Гранит Скопје

543,59

-1,04

635.460

STIL (2009)

14.622.943

170,09

0,11

1.538,17

2,38

3595,45

-1,49

593.250

TPLF (2009)

450.000

3.576,32

61,42

58,23

1,05

3.090,00

-0,23

355.350

ZPKO (2009)

271.602

2.200,00

0,29

Комерцијална банка Скопје

15.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 15.09.2010)

10 16.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SRBIJA ]E IZDADE EVROOBVRZNICA OD 400 MILIONI DOLARI

NBM SOBRA 125 MILIONI EVRA OD BLAGAJNI^KI ZAPISI

rbija planira da se zadol`i na me|unarodniot finansiski pazar so izdavawe na evroobvrznica vo vrednost od 400 milioni dolari, pod garancija na Svetskata banka, potvrduvaat od Narodnata banka na Srbija. Evroobvrznicata }e se prodava bez javna ponuda, a dr`avata se nadeva deka }e pronajde investitor koj }e gi kupi evroobvrznicite na podolg rok od najmalku 7 godini. Svetska banka go razgleduva baraweto

arodnata banka se zadol`i kaj bankite za 125 milioni evra so proda`ba na blagajni~ki zapisi so kamata od 4,5%. So toa, vkupnoto saldo na pari “sterilizirani” vo zapisi se zgolemi na 404 milioni evra. Nitu rekordno niskata osnovna kamatna stapka od samo 4,5% ne gi odvra}a bankarite da investiraat vo bezrizi~ni dr`avni zapisi, namesto vi{okot likvidni sredstva da gi plasiraat

na Srbija da ja garantira emisijata na evroobvrznicata {to bi zna~elo mnogu popovolni uslovi na zadol`uvawe. Vo toj slu~aj Srbija bi mo`ela da gi dobie parite i mnogu porano otkolku {to planira. Isto taka, denovive srpskata vlada treba da izbere i najdobra ponuda za zaemot od 250 milioni evra od stranskite banki koi {to rabotat vo Srbija. “Ponudi dostavija re~isi site stranski banki {to rabotat vo Srbija, francuski,

italijanski, avstriski, gr~ki, a uslovite se vo ramkite na o~ekuvawata: 5 do 5,5 procentni poeni nad trimese~niot Euribor. Ovie pari Srbija }e gi koristi za da gi nadomesti zagubite od lo{iot plasman na dràvnite zapisi vo poslednite meseci. Padot na interesot na investitorite za dràvni zapisi vo Srbija se dolì pred s$ na slabeeweto na kusrot na dinarot i padot na referentnata kamata na 8%.

kako krediti. Ekspertite i biznismenite ja kritikuvaat NBM deka na ovoj na~in gi izvlekuva parite od bankite i sugeriraat da go ograni~i iznosot {to go zapi{uva vo hartii od vrednost, za da ostanuvaat pove}e pari za krediti. Bankarite, pak, velat deka rizicite vo ekonomijata se ogromni, i poradi toa odlu~uvaat da investiraat vo pomalku rizi~ni obvrznici. Tie baraat namaluvawe na zadol`itelnata rezerva kako

uslov da se zgolemi kreditnata aktivnost.

SDSM Í PREDLAGA NA VLASTA KAKO DA JA ZA@IVEE EKONOMIJATA

VLADATA DA SUBVENCIONIRA KREDITI ZA INVESTICII I KUPUVAWE NA STANOVI Opozicijata & predlo`i na Vladata so pari od buxetot da ja pla}a kamatata za site novi investiciski krediti {to }e gi zemaat kompaniite, kako i za site stanbeni krediti koi }e gi zemaat gra|anite. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

o pari od buxetot, Vladata da ja subvencionira ili da ja pla}a kamatata za site investiciski krediti {to }e gi pobaraat kompaniite, za {irewe na biznisot, gradewe objekti, modernizirawe na proizvodstvoto so novi tehnologii – ova e najnoviot predlog na najgolemata opoziciska partija SDSM za podobruvawe na ekonomijata vo zemjava. Osven toa, SDSM predlaga dr`avata da izdvojuva pari i za pla}awe na kamatite za site stanbeni krediti so {to }e se stimuliraat gra|anite da kupuvaat stanovi i }e se podobri nivniot `ivoten

standard. Liderot na partijata, Branko Crvenkovski, objasnuva deka ovie dva proekti koi trebalo da bidat del od nivnata predizborna programa, re{il da gi promovira sega, vo vreme koga zemjata se soo~uva so istoriski najgolemi ekonomski problemi – nevrabotenost, siroma{tija, pad na investiciite. “Predlagame celosno beskamatno investicisko kreditirawe, odnosno prezemawe na obvrskata od strana na dr`avata za pla}awe na celata kamata kon bankite za site novi investiciski krediti. Spored bankarskite procenki, bankite do krajot na godinata }e odobrat 60 milioni evra za novi investiciski krediti. Na{a cel e so ovojj proekt, vrednosta na vakvite krediti da se zgolemi tr trojno, odnosno 180 milioni ev evra, a dr`avata za toa }e treba t da odvoi od buxetot okolu 18,9 milioni ev evra za kamata”, izjavi Crv Crvenkovski. Osven toa, SDSM predlaga da se parcijaliziraat grad grade`nite mesta vo nekolku sl slobodni ekonomski zoni, so {to { }e se dobijat pove}e gra grade`ni parceli, celosno ur uredeni so neophodnata iinfrastruktura.

“Ovie parceli moàt besplatno da im se dodelat na site zainteresirani doma{ni investitori, so obvrska vo rok od tri meseci da po~nat, a vo dopolnitelen rok od edna godina da ja zavr{at izgradbata na svoite objekti. Moè da se propi{e, na primer, minimalen iznos na investicijata da bide 500.000 evra i obvrska da se vrabotat najmalku 10 vraboteni”, objasnuva Crvenkovski. SDSM predlaga Vladata da gi pla}a kamatite i na site novi stanbeni krediti, so {to gra|anite bi dobile beskamatni krediti da si kupuvaat stanovi. Spored nivnite procenki, na toj na~in ovie krediti do krajot na godinata bi se zgolemile trojno pove}e od proekciite, a dràvata za pla}awe na kamati }e treba da odvojuva 5,4 milioni evra. Vkupno za realizacija na dvata proekti, spored SDSM, }e bidat potrebni 24,1 milioni evra godi{no. “Ako Vladata ima problem da gi obezbedi ovie pari, moè da gi najde vo najnetransparentnata i najproblemati~nata stavka vo buxetot nare~ena “dogovorni uslugi”, od koja }e treba da skrati samo 6,5% za da moè celosno

da gi isfinansira ovie dva proekti”, potencira Crvenkovski. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pak, veli deka negoviot oponent

BRANKO CRVENKOVSKI PRETSEDATEL NA SDSM Ako Vladata ima problem da gi obezbedi ovie pari, mo`e da gi najde vo najnetranssparentnata i najproblemati~nata stavka vo buxetot nare~ena “dogovorni uslugi”, od koja }e treba da skrati samo 6,5% za da mo`e celosno elosno da gi isfinansira ovie dva proekti.

ZORAN ZO STAVRESKI MIN MINISTER ZA FINANSII Crvenkovski odbral lo{ den, 15 septemvri, za da Crve gi uubedi gra|anite deka }e im ovozmo`i krediti bez kamati za stanovi ili za investicii vo biz biznisot.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

2.96%

4.11%

5.01%

6.01%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.75%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

61.6125

Комерцијална

6.00%

6.90%

7.30%

10.10%

10.50%

САД

долар

47.9475

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

73.8493

во денари

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47.7209

Канада

долар

46.6797

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.7830

61.55

48.5

47.7

Извор: НБРМ

Crvenkovski odbral lo{ den, 15 septemvri, za da gi ubedi gra|anite deka }e dobijat evtini krediti za stanovi ili investicii.

KOMPANII PAZARI I FINANSII PONUDATA "VISTINSKA NULA" I ZA PRIPEJD-KORISNICITE NA ONE obilniot operator ONE od deneska ja voveduva ponudata "vistinska nula" i za pripejdkorisnicite. So dopolnuvawe na pove}e od 250 denari, pripejd-korisnicite na ONE }e mo`at da razgovaraat za 0 denari kon mre`ata na ONE za period od 30 dena od denot na dopolnuvaweto. Ponudata vklu~uva i 400 minuti besplatni razgovori, koi isto taka treba da se

iskoristat za period od 30 dena. “Od deneska so sekoe dopolnuvawe moète da zboruvate za 0 denari, a 250 denari kredit moè da se koristat za zboruvawe kon drugite nacionalni i mobilni mreì. Ovaa nula e navistina nula, bez nikakvi skrieni tro{oci”, izjavi Dejan Milevski, direktor za proda`ba na ONE operatorot. Od pred tri dena

16.09.2010

ZA EDNO EVRO ]E SE PRODAVA DR@AVNOTO GRADE@NO ZEMJI[TE ZA STOPANSKI OBJEKTI I HOTELI istata ponuda vaì i za novite pretplatnici od postpejd-mobilnata telefonija. Ovoj mobilen operator ja prodolùva i ponudata "{est meseci besplatna pretplata", koja treba{e da zavr{i na 1 septemvri, {to zna~i deka bez nikakva pretplata vo slednite {est meseci postpejd-korisnicite na ONE }e moè da zboruvaat kon ostanatite nacionalni i mobilni mreì.

a edno evro po~etna cena od deneska dr`avata }e go prodava grade`noto neizgradeno zemji{te na koe, spored detalnite urbanisti~ki planovi, e predvidena izgradba na objekti za industrija i stopanstvo, kako i za hoteli. “So ovaa vladina odluka o~ekuvame da se stimulira bruto-doma{niot proizvod, novi vrabotuvawa, kako

i razvoj na turizmot. Vo momentov ne moàm da ja kaàm to~nata kvadratura na ova dràvno zemji{te, bidej}i ova e i stimul za gradona~alnicite da gi organiziraat novite lokali so namena za industrija. Ova e proces koj trae, zatoa ne moè da se opredeli i kvadraturata”, izjavi ministerot za transport i vrski, Janakieski. Lokacii so zemji{te za

izgradba na stopanski i industriski objekti ima vo op{tina \or~e Petrov, vo industriskata zona @abeni vo Bitola, kako i vo Valandovo. Janakieski najavi deka, vo sorabotka so op{tinite i ostanatite nadle`ni institucii, {tom }e bidat sozdadeni mo`nosti site ostanati lokacii so takva namena }e bidat staveni na proda`ba preku javno naddavawe.

DOSTAVUVA^ITE SE SOMNEVAAT VO REALIZACIJATA NA DOGOVORITE SO OHRIDSKATA LEARNICA

11 17.03.2010 NA STAKLENI NOZE POZITIVNATA

REPUTACIJA NA KOMPANIJATA Direktorot na ohridska Learnica, \or|i Derebanov, na tvrdewata na slovene~kite gazdi deka e smenet poradi lo{ite rezultati, odgovara deka finansiskite rezultati na fabrikata vo kriznata 2008 godina ne zaostanuvaat zad onie na sestrinskite kompanii vo Slovenija i Hrvatska. MARINA UZUNOV uzunov@kapital.com.mk

otorna laga se obvinuvawata na Borut Lah, direktor na slovene~kata LTH Ulitki, sopstvenik na ohridskata Learnica, reagira \or|i Derebanov, dolgogodi{niot direktor na Learnicata. Imeno, Lah vo v~era{noto izdanie na slovene~ki "Dnevnik" izjavi deka Derebanov e smenet poradi negativnite rezultati koja kompanijata gi poka`ala vo izminatite nekolku godini. "Ako bilo taka kako {to veli Lah, deka sum razre{en poradi negativni rezultati na kompanijata, zo{to toga{ toa tvrdewe ne go argumentira so izve{taite?" veli Derebanov. Toj tvrdi deka ohridskata Learnica ne poka`ala polo{i rezultati od drugite dve kompanii}erki na LTH Ulitki, koi se vo Slovenija i Hrvat-ska. “Dokolku bi bile vistiniti neargumentiranite podatoci koi Lah gi liferuva{e vo slovene~kata javnost, za nega-

tivnoto rabotewe na kompanijata, kriv bi bil Lah, zatoa {to toj be{e kontrolor na finansiskite izve{tai. I dokolku postoela takva sostojba, toj e vinoven. Toj gi ima na uvid site finansiski izve{tai, i dokolku tie bile negativni, {to ne e to~no, Lah trebalo vedna{ da alarmira, a ne da ~eka 5 godini”, veli Derebanov. Fabrikata vo Ohrid, vo 2008 godina, ve}e vo septemvri ja ostvarila predvidenata zarabotka, tvrdi direktorot Derebanov. No, vo poslednite tri meseci, koga nastapi globalnata ekonomska kriza, kompanijata vedna{ gi po~uvstvuvala efektite, poradi faktot deka rabotat za kompanii koi se golemi igra~i na svetskiot pazar i bile silno pogodeni od krizata. Poradi seto ova, minatata godina za Learnicata bila godina na preìvuvawe. “Learnica ja preìvea kriznata 2009 godina, poradi dobriot imix koj kompanijata go izgradi vo svoeto poluvekovno rabotewe”, objasnuva Derebanov. Toj e zagrièn za reputacijata na kompanijata, poradi necelosnite realizacii, koi

se slu~uvaat vo poslednite meseci. "Sekoj od kupuva~ite, vo soglasnot so planot koj go ima kompanijata, kvartalno ili na krajot na sekoe trimese~je kaj nas pra}a svoi lu|e za da go ocenat procesot na proizvodstvo. Vrz osnova na ocenkite odlu~uvaat za ponatamo{nata (ne)sorabotka”, veli Derebanov. Nula e ocenkata koja ja dala za stavkata menaxment, a sumiranata ocenka za procesot iznesuva 72%. Vo vremeto na direktoruvaweto na Derebanov, vkupnite ocenki se dvièle do 95%. Kako {to objavivme denovive, dotraenite ma{ini, koi Slovencite gi prikaùvaat kako novi, nemaat kapacitet da gi postignat baranite kvoti. “Za kratko vreme }e moème da zboruvame za “dobrite” rezultati od dotraenite ma{ini. Necelosnite isporaki i namalenite realizacii }e bidat vidlivi vo brojki”, izjavi Derebanov. Vo me|uvreme, kon krajot na nedelava se o~ekuva Apelacioniot sud da se proiznese pozitivno ili negativno za vremenata merka koja Os-

LTH Learnica novniot sud vo Bitola ja izre~e za zamrznuvawe na rabotniot odnos na Robert Vodu{ek, s$ dodeka ne obezbedi rabotna dozvola. SLOVENE^KITE RABOTNICI ]E DOBIJAT DEL OD DOBIVKATA, NAMESTO SOPSTVENI^KI UDELI Denovive vo slovene~kite mediumi se objavi vesta deka menaxmentot na slovene~kata kompanija LTH Ulitki, sopstvenik na ohridskata Learnica, se premisli vo pogled na vetuvaweto od minatata godina do rabotnicite, deka i tie }e u~estvuvaat vo privatizacijata na firmata. Prvite lu|e koi rakovo-

dat so ovaa slovene~ka kompanija, koja ima svoi }erki- firmi vo Hrvatska i Makedonija, nema da im dozvolat na vrabotenite da bidat sopstvenici na del od kapitalot na kompanijata. Kako zamena za neispolnetoto vetuvawe, menaxmentot so rabotnicite potpi{a dogovor so koj im se ovozmo`uva pravoto za raspredelba na del od dobivkata koja kompanijata }e ja ostvari. Kompanijata ne soop{tuva kolkav del od dobivkata }e im pripadne na rabotnicite. Slovene~kite mediumi velat deka rabotnicite se zadovolni so postignatiot dogovor, kako

i so dogovorot za dodatocite na plata, no najva`no e {to }e im bide dozvolen uvid vo raboteweto na kompanijata. Menaxmentot pojasnuva deka rastot i razvojot polesno }e gi ostvarat preku postoe~kata sopstveni~ka struktura. Prviot del od isplatata na del od dobivkata na rabotnicite }e se izvr{i preku platata, vrz osnova na uspe{nosta na raboteweto. Vo Makedonija, vo ohridskata Learnica, ~ii sopstvenik e LTH Ulitki, nema najavi za raspredelba na dobivkata, nitu, pak, za otvorawe na vratite na sopstveni{tvo kon vrabotenite.

12 16.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

IZVR[NIOT DIREKTOR NA DOJ^E TELEKOM POD ISTRAGA ZA KORUPCIJA VO MAKEDONIJA

VIP OPERATOR I REAKTIV NAJDOBRI RABOTODAVA^I ZA 2010 GODINA

r`avnoto obvinitelstvo vo Bon zapo~na istra`na postapka protiv {efot na germanskiot Telekom, Rene Oberman i u{te sedum lica, poradi mo`ni koruptivni dejnosti vo Makedonija i Crna Gora. Od Upravata na Telekomot v~era soop{tija deka so istra`nata postapka se opfateni i pove}e lica {to ne se vraboteni vo kompanijata.

obilniot operator VIP i kompanijata Reaktiv se izbrani za najdobri rabotodava~i za 2010 godina vo izborot koj go izvr{i grupacijata Tripl S. Vo kategorijata so pomalku od 100 vraboteni za najdobri se izbrani Reaktiv, Kabtel i Por{e-Makedonija, a vo kategorijata so pove} e od 100 vraboteni se VIP operator, Imperial Tobako TKS i Alma-M. Izborot go sprovede Tripl S grupacijata,

Postapkata se vodi vrz osnova na baraweto, a se odnesuva na somnevawa deka Oberman e vme{an vo korupcija vo Makedonija i Crna Gora. Oberman se somni~i deka za vreme na sredbata so pretsedatelot na Makedonski telekom (Maktel) vo 2005 godina, soglasnosta za isplata na dividendata na Maktel ja uslovil so otka`uvaweto od planira-

noto otvorawe na telekomunikaciskiot pazar za konkurentski firmi. Spored informaciite, istragata se koncentrirala i na problemati~nite konsultantski dogovori {to gi sklopuvale telekomunikaciskite kompanii vo Makedonija i Crna Gora, a koi pripa|aat na Ma|ar telekom, a pri tie aktivnosti bile ispla}eni pari na vladini slu`benici

koja obele`a pet godini rabota vo Makedonija. Иstra`uvaweto e sprovedeno vo maj i juni godinava. Vklu~eni bea 30 kompanii, vo koi vrabotenite odgovaraa na pra{alnik so 76 tvrdewa podeleni vo 15 kategorii. Spored rezultatite, na prvo mesto vo dvete kategorii se VIP operator i Reaktiv, na vtoro mesto Imperial Tobako TKS i Kabtel i na treto mesto Alma-M i Por{e-Makedonija. Organizatorite najavuvaat deka

i narednata godina }e se vr{i izbor na najdobar rabotodava~ i oti prijavuvaweto }e po~ne od januari 2011 godina. Tripl S grupacijata pet godini dava poddr{ka na menaxerite vo Makedonija da ja unapredat svojata rabota, preku obuki, konferencii so poznati svetski lideri vo ovaa oblast i sli~no. Vo regionot, kako {to poso~ija, s$ u{te se posvetuva malku vnimanie na nadgradbata na znaeweto.

SE LIBERALIZIRA TELEKOMUNIKACISKIOT PAZAR

MAKEDONIJA OTVORENA ZA MOBILEN VIRTUELEN OPERATOR Spored ministerot za transport Mile Janakieski, mo`nosta za vlez na mobilen mre`en virtuelen operator e stimul za doma{nite i stranskite investitori za poniski ceni i podobar kvalitet na uslugite. poposka@kapital.com.mk

egulativata otvora mo`nost za vlez na virtuelen mobilen mreèn operator vo zemjava. Toa zna~i dopolnitelna konkurencija za postojnite tri mobilni operatori. Stranski telekomunikaciski kompanii, kako i firmi od drugi dejnosti sega moè da vlezat na makedonskiot pazar na mobilna telefonija bez obvrska da izgradat sopstvena mreà. Novite u~esnici na pazarot }e moè da se priklu~at na ve}e postavenata mreà na mobilnite operatori Tmobile, One i Vip. Edinstveno so sklu~uvawe dogovor za pristap i koristewe na mre`nite resursi i za interkonekcija so operatorite moè da se nudat uslugi vo mobilnata telefonija na teritorijata na Makedonija. Potencijalnite novi igra~i vo mobilnata telefonija }e moè

kon korisnicite. Nie gi sozdadovme site uslovi na pazarot da vlezat i vakvi subjekti, no mo`ebi nikoj nema da vleze. Ostanuva da vidime”, izjavi ministerot Janakieski. Toj dodava deka otkako od po~etokot na mesecov Agencijata za elektronski komunikacii gi namali cenite za vospostavuvawe na povicite me|u T-mobile, One i Vip, se otvorila mo`nosta za doplnitelna liberalizacija na pazarot na mobilnata telefonija, {to spored nego, e stimul za novi vlo`uvawa na doma{nite i na stranskite investitori. Mobilni virtuelni mre`ni operatori ne se nepoznati za gra|anite vo Germanija, Francija, Holandija, Velika Britanija, Avstralija i vo SAD. Na britanskiot pazar “Virgin Atlantic Airlines” e virtuelen mobilen operator prepoznatliv po svoite uslugi konkretno za klientite na aviosoobra}ajot. Mobilnite operatori T-mobile i Vip nemaat

da izdavaat svoi SIMkarti~ki, da poseduvaat sopstven mobilen mreèn kod, da sklu~uvaat dogovori so roaming partneri, kako i da prodavaat uslugi pod sopstveniot brend. Ministerstvoto za transport i vrski od deneska }e po~ne da gi animira kompaniite vo svetot, oglasuvaj}i ja mo`nosta za mobilen mreèn virtuelen operator vo tira`ni stranski vesnici. Ministerot Mile Janakieski o~ekuva na ovoj na~in vo zemjava da se ponudat popovolni ceni i podobar kvalitet na uslugite, s$ vo nasoka na pogolemi prodobivki za krajnite korisnici. “Agencijata za elektronski komunikacii vrz osnova na analizi na pazarot formira{e po~etna, referentna cena, koja mobilniot virtuelen operator }e treba da mu ja plati na postojnite operatori. Dokolku nekoj operator saka da ponudi poniski ceni, toa e ovozmoèno. Na mobilniot viruelen operator ostanuva sam da gi formira cenite

KATERINA POPOSKA

komentar za eventualnata konkurencija vo mobilnata telefonija. Edinstveno od mobilniot operator One objasnuvaat deka praktikata dosega poka`ala deka na pazarite sli~ni na makedonskiot uspe{no funkcioniraat najmnogu do tri mobilni operatori. “Tehni~ki e izvodlivo. Ja A

poddr`uvame idejata, samo pra{aweto e dali }e ima matematika, odnosno da nema skrieni tro{oci. Sepak, s$ }e zavisi od komercijalnite uslovi koi }e se ponudat bidej}i, sepak toa e proda`ba na golemo”, izjavi Dejan Milevski, direktor na proda`ba vo One.

Ekspertite vo telekomunikaciite vo zemjava velat deka idejata e dobra, no vlezot na potencijalnite investitori najmnogu zavisi od regulatorot na pazarot. No, dodavaat i deka telekomunikaciskite kompanii verojatno s$ u{te ne se podgotveni profitite da gi delat so konkurencijata.

SLOBODNO ]E SE UVEZUVA BRA[NO ladata donese odluka za prestan na merkata koja be{e donesena pred nekolku meseci za za{tita na pazarot na bra{no i na p~enica so vrzuvawe na koli~estvata na uvoz na bra{no so otkup na doma{na p~enica, vo soodnos 1 nasprema ~etiri. Ovaa odluka Vladata ja donese na poslednata sednica, na predlog od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Po stabiliziraweto na doma{niot i na stranskiot pazar so p~enica i bra{no i so prethodno prestanuvawe na va`nosta na odredbata od odlukata za vrzuvawe na uvozot

so otkup na doma{na p~enica, so najnovata odluka uvozot na p~enica i na bra{no }e se vr{i bez dopolnitelni obvrski, informiraat od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Vremenata odluka od 21 juli godinava be{e donesena zaradi za{tita na doma{niot pazar so p~enica i bra{no, no i na zemjodelskite proizvoditeli. Vo soop{tenieto se naveduva deka vo periodot na nejzinoto va`ewe taa gi postigna efektite. Otkupnata cena na p~enicata od 7 denari za kilogram vo po~etokot na `etvata dostigna do 10 denari na krajot od otkupnata kampawa.

DR@AVATA ]E PODIGNE KREDIT OD 17,6 MILIONI EVRA ZA @ELEZNICATA obranieto v~era go donese Zakonot za zadol`uvawe so zaem kaj EBRD, za proektot za podobruvawe na `elezni~kiot Koridor 10. So zaemot se obezbeduvaat 17,6 milioni evra za realizacija na proektot, {to }e go implementira Ministerstvoto za transport i vrski, koe dopolnitelno vo ramkite na svojot buxet treba da obezbedi sredstva za podmiruvawe na obvrskite po osnova na DDV.

Kreditot }e se otpla}a vo period 15 godini i grejsperiod od tri godini. Zaemot }e se povlekuva vo tran{i, a minimalniot iznos na sekoja tran{a iznesuva 250 iljadi evra. Proektot za podobruvawe na `elezni~kiot Koridor 10 opfa}a rekonstrukcija na 53 kilometri od prugata, pri {to se opfateni delnicite: Tabanovce–Kumanovo, Miravci– Smokvica, Zgrobolci–Gradsko i Gradsko–Negotino.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

16.09.2010

MAKEDONSKI @ELEZNICI SE PRIKLUÛVAAT KON KARGO 10 akedonski èleznici Transport se priklu~i na Alijansata na èleznici na Koridorot 10 Kargo 10 vo koja u~estvuvaat i èlezni~kite pretprijatija od Srbija, Hrvatska, Slovenija i Republika Srpska. Odlukata za pristapuvawe na M@ - Transport kon Alijansata, spored soop{tenieto od Hrvatskata èleznica bila donesena na sostanokot koj na 14 septemvri se odrà

vo Zagreb na koja prisustvuvaa direktorite na Hrvatski èleznici, Slovene~ki èleznici, @eleznicata na Srbija i @eleznicata na Republika Srpska. Na sostanokot, kako {to se poso~uva, za prv pat prisustvuval i generalniot direktor na Makedonski èleznici – Transport, Oliver Derkoski. “Na sostanokot e donesena odluka da se prifati pristapot na Makedonski èleznici

- Transport vo Alijansata vo soglasnost so Spogodbata od Opatija, a dogovorot za priklu~uvawe najverojatno }e se potpi{e pred poa|aweto na prviot voz vo organizacija na Alijansata {to se planira za po~etokot na idniot mesec, velat od Hrvatski `eleznici i potsetuvaat deka M@ - Transport za prvpat izrazil `elba za vklu~uvawe vo Alijansata. Ovaa informacija ja potvrdi i drektorot na „Makedonski

èleznici” (M@) Oliver Derkoski. Pretstavnicite na èleznicite na Slovenija, Hrvatska i Srbija na 9-ti septemvri vo Belgrad go potpi{aa protokolot za usoglasuvawe na osnova~kiot akt na Alijansata na èleznici vo 10-ot koridor – Kargo 10 i protokolot za osnovawe zaedni~ka kompanija na èlezni~kite kompanii od trite dràvi, odnosno nova kompanija za

tovaren èlezni~ki soobra}aj „Kargo 10”. Osnovata cel na Alijansata i na novata èlezni~ka kompanija }e bide optimizacijata na delovniot proces vo organizacija na tovarniot èlezni~ki soobra}aj. U~esnicite na dene{niot sostanok razgovarale za momentalnite i idnite aktivnosti. Generalniot direktor na M@, Derkoski imal i odvoena sredba so upravata

na Holdingot H@, Zoran Popovac, na koj bilo razgovarano za natamo{nata sorabotka me|u dvete kompanii i za vklu~uvaweto na M@ vo Kargo 10. Inaku direktorot na Slovene~ki èleznici, Robert Vuga, na sostanokot referiral za razgovorite {to gi imal so pretstavnicite na crnogorskata èleznica i nekoi drugi èlezni~ki kompanii od regionot.

OPOZICIJATA I VLASTA SE SKARAA OKOLU PRAVATA NA RABOTNICITE

ZAKONOT ZA RABOTNI ODNOSI NEMA DA GO POLO@I EVROPSKIOT TEST? Ministerstvoto za trud i socijalna politika kategori~no gi odbi barawata na Stopanskata komora, poso~uvaj}i gi kako za{titnici na interesite na rabotodava~ite, a ne i na rabotnicite. VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

estite po red izmeni na Zakonot za rabotni odnosi od negovoto donesuvawe vo 2005 godina v~era predizvikaa `estoka debata me|u pratenicite na vlasta i opozicijata vo Sobranieto. Opozicijata ja obvinuva Vladata deka go falsifikuva evropskoto zname za donesuvawe zakoni po brza postapka, so toa {to ne gi prenela vo celost site odredbi od ~lenot od evropskiot Zakon za rabotni odnosi koj go regulira kolektivnoto otpu{tawe rabotnici. "Vladata se odnesuva kako vrhoven redaktor na evropskite zakoni i vr{i zlostorstvo kon vrabotenite. Od ~lenot koj go regulira delot so kolektivno otpu{tawe rabotnici, od pet ponudeni opcii vo na{iot Zakon e prenesen samo eden del,

[

koj ne soodvetstvuva so realnite uslovi vo zemjava", re~e prateni~kata na SDSM, Radmila [e} erinska, objasnuvaj}i deka e nelogi~no brojkite i pravilata za edna germanska firma da bidat isti i za makedonskite firmi. Na ova prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE reagira{e deka pratenicite od opozicijata iznesuvaat nekorektni informacii, demantiraj}i kakvi bilo zloupotrebi na EU-legislativata i potenciraj}i deka 18 EU-direktivi od Zakonot za rabotni odnosi bile preneseni vo na{iot Zakon. Pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, obvini deka Vladata go uni{tila sindikalnoto zdru`uvawe vo zemjava, poso~uvaj}i ja za primer neodamne{nata smena na prviot ~ovek na SSM, Van~o Muratovski, so @ivko Mitrevski, kako najo~igleden primer. Toj javno go osudi i ~estoto otsustvo na ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, za vreme na diskusiite okolu Za-

konot za rabotni odnosi. Vo odnos na izmenite vo delot od Zakonot koj odobruva deca pomali od 15 godini da stapat vo raboten odnos so u~estvo na sportski i kulturni nastani i vo reklami, Bu~kovski se somneva deka Vladata so ova saka da vklu~i deca vo svoite politi~ki kampawi. "Dali so ovie izmeni sakate da gi vklu~ite decata kako akteri vo va{ite politi~ki reklami?", pra{a toj. Zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, gi negira{e vakvite pretpostavki. "Celta ne e nikakvo politi~ko reklamirawe, tuku doprecizirawe na prethodnite zakonski odredbi, koi vo golem del ne ja reguliraa ovaa oblast", objasni toj. Izmenite vo Zakonot za rabotni odnosi denovive predizvikaa i reakcija od strana na Stopanskata komora na Makedonija. Ottamu se po`alija deka rabotodava~ite ne bile

RADMILA [E]ERINSKA PRATENI^KA NA SDSM

"Vladata se odnesuva kako vrhoven redaktor ddaktorr na evropskite zakoni i vr{i zlostorstvo rrsttvo kon vrabotenite. Nelogi~no e brojkitee i pravilata za edna germanska firma daa bidat isti i za makedonskite firmi." konsultirani pred da se predlo`at izmenite i deka pre~estite izmeni vo ovoj Zakon sozdavaat pravna zabuna i lavirint od propisi kaj doma{nite stopanstvenici i stranskite investitori. Tie predlo`ija

da se vrati stariot Zakon k so koj ostanuva rokot od tri dena za prijavuvawe na rabotnikot, no zamenikministerot za vreme na sobraniskata diskusija kategori~no gi otfrli vakvite predlozi.

"Vakvite k bbarawa na Komorata se neprifatlivi i gi {titat samo pravata na rabotodava~ite. Tokmu vo delot so prijavuvaweto rabotnicite bea najmnogu zloupotrebuvani", istakna Ristovski.

UTRE SPECIJALEN PRILOG

HRANA

ANALIZA NA SOSTOJBITE, TRENDOVITE I STRUKTURATA NA MAKEDONSKOTO PROIZVODSTVO NA HRANA KAKO FUNKCIONIRA VRSKATA ME\U MAKEDONSKITE PROIZVODITELI I HoReKa SEGMENTOT? NA KOJ NA^INI MO@E DA SE UNAPREDI KVALITETOT NA HRANATA KOJA SE NUDI I KOZUMIRA? DALI I KAKO ZADOL@ITELNATA PRIMENA NA HASAP GO PODOBRI KVALITETOT NA HRANATA!

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

14 16.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SRPSKI FIAT ]E IZVEZUVA 95% OD PROIZVODSTVOTO

ove}e od 95% od proizvodstvoto vo Kraguevac }e bide nameneto za izvoz na pazarite {irum svetot, izjavi generalniot direktor na Fiat avtomobili-Srbija, Xovani de Filipis. Toj potvrdi deka vkupnata investicija na Fiat }e bide zna~itelno pogolema od prethodno

planiranata, 944 milioni evra. De Filipis objasni deka kompanijata Fiat avtomobili-Srbija od 2011 godina, odnosno prvata polovina od 2012 godina, prvo }e organizira probno, a potoa i serisko proizvodstvo na dva novi modeli. “Predvideno e na po~etokot vo Kraguevac da K

TODORI] GO OSVOJUVA HRVATSKIOT ENERGETSKI PAZAR

se proizveduvaat 200.000 avtomobili, i nie pretpostavuvame deka pove}e od 95% od toa proizvodstvo }e bide nameneto za izvoz na pazarite {irum setot”, izjavi Filipis, napomenuvaj}i deka postoi mo`nost preku dopolnitelni investirawa proizvodstvoto da se zgolemi na 300.000 avtomobili. I

ajgolemata hrvatska kompanija, Agrokor, osven vo trgovija i prehrana, vleguva i vo energetskiot sektor. Kompanijata, koja e vo sopstvenost na Ivica Todori}, minatiot mesec vo Zagreb osnovala kompanija Agrokor Energija koja e registrirana za proizvodstvo, distribucija i trgovija na elektri~na

energija, pi{uva hrvatski "Nacional". Pokraj toa, kompanijata e registrirana i za drugi dejnosti od sektorot na energetikata, od proizvodstvo, distribucija i isporaka na plin, preku proizvodstvo na biolo{ki goriva, do proizvodstvo i isporaka na toplinska energija. Dokolku na ova se dodade i prethodno objav-

eniot plan deka Agrokor preku maloproda`niot sinxir Konzum planira da izgradi sopstvena mre`a benzinski pumpi, s$ poizvesno stanuva deka kompanijata na Todori} za kratok vremenski period bi mo`ela da stane zna~aen igra~ na hrvatskiot energetski pazar i da ostvaruva zna~itelni prihodi vo toj sektor.

DELTA PRODAVA 50% OD MAKSI MARKETITE

rpskata kompanija Delta holding do krajot na godinata }e gi zavr{i pregovorite za proda`ba na 50% od sopstvenosta vo trgovskiot sinxir Maksi, izjavi direktorot za korporativni komunikacii, Jelena Krstovi}. Taa izjavi deka ponudi za Maksi dobile od belgiskata kompanija Delez i pove}e investiciski fondovi od Evropskata unija (EU) i od Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD). “Pri~inata za proda`bata ne le`i vo finansiskite problemi, bidej}i ne postojat”, izjavi Krstovi}. Taa ne gi precizira{e potencijalnite strate{ki partneri koi se zainteresirani za Maksi i so kolkav procent na sopstvenost }e vlezat, bidej}i e potpi{an dogovor za tajnost vo pregovorite. “Ako dojde do proda`ba na Maksi, del }e odi za servisirawe na tekovnite obvrski, a ostatokot vo razvoj na maloproda`bata i agrarot”, re~e Krstovi}.

KONFLIKTOT ME\U GR^KITE BENZINSKI STANICI I VLADATA ESKALIRA

opstvenici na benzinski stanici vo golem broj reoni vo Grcija se zakanija deka od utre }e prekinat so rabota dokolku Vladata ne go povle~e predlogot za najvisoki ceni na gorivata, objavija gr~kite mediumi. Vesnikot "Ta nea" objavi deka okolu 350 benzinski stanici vo Atika, 250 na ostrovot Krit i benzinski stanici vo drugi regioni vo dr`avata se zatvoreni. Izvori od Ministerstvoto za regionalen razvoj tvrdat deka Vladata nema da ja povle~e merkata za najvisoka cena i analizira dali da bide zgolemena taa cifra zaradi skok na me|unarodnite ceni na gorivata. Kabinetot na Papandreu go voveduva toa za da gi zapre {pekulaciite na pazarot na goriva. Vesnikot "Vima" objavi deka deneska }e bide objaven prviot sopstvenik na benzinska stanica vo reonot na Kalitea koj prodaval gorivo nad vovedeniot maksimum na cenite.

PRODOL@EN ROKOT ZA PRODA@BA NA KOSOVSKIOT TELEKOM

okot za dostavuvawe ponudi za privatizacija na Telekom Kosovo e prodolèn do 27 septemvri, soop{ti kosovskoto Ministerstvo za ekonomija i finansii. Krajniot rok za dostavuvawe na ponudite za kupuvawe na 75% od Telekomot be{e do krajot na minatiot vikend, no poradi nepristignuvawe na niedna ponuda rokot e prodolèn. Dosega, vo fazata za pretkvalifikacija se vklu~ile pove}e od 30 zainteresirani kompanii. “Edinstvenata pri~ina zaradi koja e pobarano prodolùvawe na rokot e povrzana za nekoi seriozni investitori, na koi im e potrebno pove}e vreme za da ja podgotvat dokumentacijata”, se naveduva vo soop{tenieto, dodavaj}i deka prodolùvaweto na rokot }e pridonese za zgolemuvawe na konkurencijata za proda`ba na akcii vo dràvniot telekom.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

16.09.2010

VRIE VO PARLAMENTOT VO HRVATSKA

DR@AVNI FUNKCIONERI POD ISTRAGA ZA PRIVATIZACIJATA NA INA Vladeja~kata HDZ saka celosno da ja prefrli vinata za spornata privatizacija na INA vrz porane{niot potpretsedatel na vladata Damir Polan~ec, koj s$ u{te e ~len na partijata. Istragata treba da utvrdi dali Polan~ec ja predal Ina na MOL vo zamena za kredit so koj podocna se obide da ja prezeme Podravka VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

stra`nata komisija za privatizacijata na hrvatskata naftena kompanija Ina se obiduva da gi rasvetli faktite vo vrska so privatizacijata na dr`avnata kompanija i dogovorite me|u hrvatskata vlada i ungarskiot strate{ki partner MOL. Porane{ni i sega{ni ~lenovi od hrvatskata vlada, Nadzorniot odbor i Upravata na Ina, koi bile na odgovorni funkcii za vreme na privatizacijata, pred istra`nata komisija treba da gi objasnat site nejasni momenti vo vrska so privatizacijata. Zav~era pred komisijata svedo~ea potpretsedatelot na vladata i minister za finansii, Ivan [uker i porane{niot minister za ekonomija, potpretsedatel na vlada i pretsedatel na Nadzorniot odbor, Damir Polan~ec, za nivnata uloga

vo izmenata na akcionerskiot dogovor na vladata i MOL, {to bila napravena kon krajot na 2008 i po~etokot na 2009 godina. So izmenite, ungarski MOL dobi dominacija vo upravuvaweto so Ina, iako ima{e samo 2% pove}e akcii od hrvatskata strana. Nivnoto svedo~ewe trae{e ~etiri ~asa. Od svedo~eweto be{e jasno deka vladeja~kata Hrvatska demokratska zaednica (HDZ) za akcionerskiot dogovor saka vinata celosno da ja prefrli vrz Polan~ec, koj s$ u{te e ~len na partijata, no pove}e ne e poèlen poradi brojnite aferi od koi nekoi gi istraùva i dràvnoto obvinitelstvo. “Ina be{e vo opasnost od ste~aj”, izjavi Damir Polan~ec , objasnuvaj}i ja pri~inata za izmena na dogovorot za proda`ba na Ina vo vreme na vladeeweto na vladata na HDZ, i dodade deka vo toa vreme upravuvaweto so Ina ne se odvivalo najdobro. “Jas sum denes svedok deka nikoj ne se se}ava na ni{to, a site sedea na sostanocite

jasni za{to ne saka{e [uker da bide pretsedatel”, re~e Polan~ec, [uker pred komisijata izjavi deka ne bil vklu~en vo izmenata na akcionerskiot dogovor so MOL.

Pred Komisijata za privatizacijata na INA svedo~e{e i porane{niot minister za ekonomija Damir Polan~ec na Nadzorniot odbor, na ~ie ~elo be{e Ivo Sanader, a prisustvuvaa i Jadranka Kosor, Vladimir [eks, Ivan Jarwak, Ivan [uker, Luka Bebi} i Bo`idar Kalmeta”, re~e Polan~ec. Toj izjavi deka dokumentacijata za biznisot so gas po nalog na

CRNA GORA POVTORNO ]E BARA KONCESIONER ZA BAR-BOQARE rna Gora }e mora povtorno da pobara nov koncesioner za avtopatot Bar-Boqare koj planira da go gradi. Otkako propadna ve}e potpi{aniot dogovor so hrvatskiot konzorcium Konstruktor –IGH-Tehnika, izgleda deka }e propadne i dogovorot so gr~ko– izraelskiot konzorcium Aktor–HCH. Kako {to pi{uvaat crnogorskite mediumi, najverojatno za izgradba na ovoj strate{ki av-

topat za Crna Gora }e bide raspi{an u{te eden tender, a mo`no e i noviot investitor da se bara preku direktni pregovori. Aktor se najde vo istite problemi kako i hrvatskiot konzorcium, bidej}i ne mo`e da obezbedi bankarski garancii za investicijata vredna 1,5 milijardi evra. Crnogorskoto Ministerstvo za soobra}aj vo juli ovaa godina potpi{a dogovor so Aktor za izgradba na prvata delnica od avtopa-

tot, a Grcite dobija rok do 29 oktomvri da obezbedat bankarski garancii.

IVO SANADER OSNOVA[E KONSULTANTSKA KOMPANIJA orane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, koj minatata godina ja napu{ti funkcijata {ef na hrvatskata vlada, vo avstriskiot grad Innsbruk osnoval konsultantska kompanija Prima Consulting GmbH, soop{tija avstriskite mediumi. Kompanijata, spored avstriskite vesnici, se zanimava so trgovija na site proizvodi, izvoz i uvoz, sovetodavni uslugi i finansii. Kompanijata e vo 95% sopstvenost na Ivo Sanader.

“Kompanijata e osnovana po negoviot period pominat vo politikata. Podgotovkite te~ea nekoe vreme. Negoviot fokus momentalno e naso~en na predavawata na univerzitetot Kolumbija”, izjavi Hajdi Gluek, portparolka na Sanader vo Avstrija. Pred da vleze vo vodite na politikata, Sanader be{e biznismen vo Avstrija.

MONTENEGRO ERLAJNS NE SE ZDRU@UVA SO JAT viokompanijata Montenegro erlajns ne planira zdru`uvawe na flotata so srpskiot avioprevoznik JAT ervejs ili so koja bilo druga kompanija, soop{tija od crnogorskata kompanija. Pretsedatelot na odborot na direktori na kompanijata, Zoran \uri{i}, veli deka najavite za zaedni~ki letovi se prerani i neprifatlivi, i deka crnogorskiot avioprevoznik nema namera so nikogo da se

zdru`uva. Toj re~e deka nemalo razgovori so drugi prevoznici za zaedni~ki letovi i deka crnogorskiot prevoznik ima svoj pat i pravec na razvoj. Jat ervejs i Montenegro erlajns na krajot od avgust dogovorija pobliska sorabotka preku

HRONOLOGIJA NA PRIVATIZACIJATA Letoto 2003 godina, Vladata na hrvatskiot premier Ivica Ra~an na ungarskata kompanija MOL & prodade ~etvrtina od naftenata kompanija Ina. Cenata na Ina toga{ iznesuva{e milijarda dolari, a MOL ponudi 505 milioni dolari za 25% od akciite na INA, sporedeno so 420-te milioni dolari za toj udel plus investicii od 360 milioni dolari na avstriskiot konkurent OMV. Tretiot u~esnik na tenderot, ruskiot Rosneft, se povle~e. Pola milijarda dolari za ~etvrtina od sopstvenosta vo toa vreme se smeta{e kako mnogu dobra ponuda, istakna nafteniot ekspert Igor Dekani}. No ungarskata kompanija saka{e celosno da vladee so Ina.

namaluvawe na cenite na biletite, zaedni~ki letovi i voveduvawe na letovi na novi destinacii.

Sanader ja dal na ministerot [uker, koj ne dal zabele{ki za sodr`inata na dokumentacijata. “Site velat deka problemite nastanale koga jas stanav pretsedatel na Nadzorniot odbor, no se nadevam deka Sanader }e odgovori i obK

“Mojot predlog e da razgovarame so MOL okolu izdvojuvaweto na gasniot biznis od Ina. Za toa potpretsedatelot Polan~ec ve}e vodi razgovori”, istakna vo 2008 godina porane{niot premier na Hrvatska Ivo Sanader. Na Ungarcite so tie izmeni vo celost im be{e predadeno upravuvaweto so Ina, iako imaa samo 2% pove}e od sopstvenosta na dràvata. “Najgolem propust e toa {to dràvata prestana da bide mnozinski sopstvenik na Ina”, izjavi Boò Miku{ pretsedatel na nafteniot sindikat. Toj napomena deka bi trebalo da se vidat site detali od dogovorot me|u vladata i MOL, koi ne gi znae javnosta. MOL i ponatamu saka del od dogovorot za gasniot biznis da ostane taen. “Vo nego moèbi leì odgovorot na {pekulaciite dali Polan~ec ja predal Ina na MOL vo zamena za kredit so koj podocna se obide da ja prezeme prehranbenata kompanija Podravka", veli Miku{. O

16 16.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PORAZ NA EU NA GENERALNOTO SOBRANIE NA ON vropskata unija na Generalnoto sobranie na ON pretrpe poraz vo svoeto nastojuvawe da im ovozmoì na nejziniot pretsedatel Herman Van Rompuj i visokata pretstavni~ka za nadvore{na politika, Ketrin E{ton, da zboruvaat vo ime na 27-te zemji-~lenki. Posle dolgata diskusija, 192-te ~elnki na OON, so 76 glasovi za, 71 protiv i 26 vozdràni, odlu~ija da go odloàt razgleduvaweto na rezolucijata koja ja predloìla EU. So ovaa rezolucija treba da se

ovlastat ~elnicite na EU da zboruvaat vo imeto na Unijata, po~nuvaj}i od 65-zasedanie na Generalnoto sobranie na ON. Predlo`enata rezolucija na EU be{e posledniot predmet na dnevniot red na 64 zasedanie na Generalnoto sobranie, a ova pra{awe }e se otvori i vo tekot na narednoto zasedanie koe }e trae do septemvri 2011 godina. Belgiskiot ambasador vo ON, Jan Grauls pobara ovaa rezolucija da se prifati, velej}i deka sobranieto treba da odgovori

pozitivno na Lisabonskiot dogovor, koj stapi na sila vo dekemvri 2009 godina, so cel na Unijata da & se ovozmoì pogolemo vlijanie vo svetskite raboti. No, karipskite, afrikanskite i nekoi od ostanatite zemji, vklu~uvaj}i gi Iran i Venecuela se sprotivstavija na ovaa predlog-rezolucija, naveduvaj}i deka istata moè da & dade pogolema teìna na EU vo Generalnoto sobranie, a od druga strana nivnite regionalni grupi ne bi imale sli~na zastapenost.

GOLEMO KOLI^ESTVO NAFTA OSTANA NA DNOTO OD MEKSIKANSKIOT ZALIV

ostojat novi dokazi deka golemo koli~estvo nafta e ostanato na dnoto na Meksikanskiot Zaliv. Toa mo`e da gi stavi pod somnenie tvrdewata na amerikanskata vlada deka golem del od izleanata nafta po eksplozijata na naftena platforma na BP bila is~istena ili isparila. Profesorot Samanta Xoj od Univerzitetot vo Xorxija izjavi za Ej-bi-si wuz

deka nejziniot tim otkriva nafta „sekade kade }e pogledne”. "Naftata ne e is~eznata. Taa e na mesta kade {to nikoj ne ja baral", izjavi taa. Vo avgust, eksperti soop{tija za podvodni sloevi nafta na povr{ina od najmalku 35 kilometri. Xoj minatata nedela objavi deka na okolu 25 kilometri od potonatata platforma na BP ima „sloj od nafta”

so debelina od nekolku santimetri. Spored eksperti, toa }e bide verojatno glaven del od sudski proceduri podgotveni od amerikanskata vlada protiv BP koi potro{ija milijardi dolari za ~istewe na naftata vo Meksikanskiot Zaliv. Pove}eto napori bea za ~istewe na naftata od povr{inata. Spored BP, naftata {to se nao|a pod vodata brzo se razgraduva.

GUGL GO SOBORUVA FEJSBUK PREKU AKVIZICII

SE RAZGORUVA BORBA ZA INTERNET-ADVERTAJZING PAZAROT Gugl se obiduva da sozdade infrastruktura za socijalno vmre`uvawe preku akvizicii, vlo`uvawa i vnatre{en razvoj, so {to }e mu konkurira na Fejsbuk. Analiti~arite velat deka se raboti za bitka za prevlast na pazarot za internet-oglasuvawe VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a razvoj na svoja socijalna mreà, Gugl dosega ima vloèno pove}e od 500 milioni dolari. Spored "Fajnen{al tajms", ovie vloùvawa imaat druga pozadina, bidej}i stanuva zbor za idninata na oglasuvaweto na Internet. Gugl se obiduva da sozdade infrastruktura za socijalno vmreùvawe preku akvizicii, vloùvawa i vnatre{en razvoj, so {to planira da mu konkurira na Fejsbuk, koj za kratko vreme stana najpoznata i najkoristena internetsocijalna mreà. Fejsbuk, od druga strana, budno nabquduva s$ {to pravi Gugl i se podgotvuva za borbata koja se pretpostavuva deka “}e ja izobli~i socijalnata faza na Internetot”. “O~ekuvam od Gugl vo slednite meseci da vidime promena kon kohezivna, posamouverena i posenzibilna socijalna mreà”, veli analiti~arot od kompanijata Forester Risr~, Ogi Rej. “Ova se slu~uva vo vreme koga realno moè da postoi nekoj rizik za Fejsbuk”,

dodava toj. “Najo~igleden dokaz za ovaa borba pretstavuva nagloto kupuvawe kompanii od strana na Gugl”, pi{uva "Fajnen{al tajms". Minatata nedela Gugl se stekna so sopstvenost vrz Jambol, kompanija koja gi vodi sistemite za virtuelnite valuti vo socijalnite igri, vklu~uvaj}i gi i onie koi se nao|aat na Fejsbuk. Ovoj mesec Gugl plati okolu 200 milioni dolari za Slajd, kompanijata koja e glaven programer za aplikacii na Fejsbuk, vo koja rabotat mnogu talentirani programeri. Nabrzo potoa Gugl vlo`i i vo Zinga, najgolemiot proizveduva~ na socijalni igri. Poslednata investicija na Gugl be{e kupuvaweto na kompanijata za e-trgovija, Lajk, za suma od 100 milioni dolari. “Ne uspeaja so sopstvenite inovacii, pa sega se obiduvaat da gi kupat od drugite”, veli izvor blizok na Fejbuk, za "Fajnen{al tajms". Ovie potezi pretstavuvaat signal za strate{ki razvoj vo Gugl, smeta vesnikot. Prethodniot obid na Gugl za socijalno vmre`uvawe, Baz (Buzz), preku koj kompanijata ima{e

500

milioni dolari samo minatiot mesec odvoi Gugl za akvizicii

namera da sozdade socijalna mreà za 200.000 korisnici preku svojata Xi-mejl (G-mail) usluga, ne uspea delumno kako posledica na zagriènosta za privatnosta, no i zaradi toa {to Baz ima{e ograni~eni mo`nosti i ne poseduva{e socijalni igri i aplikacii. Vedna{ koga korisnicite gi pronajdoa svoite prijateli na Baz, nemaa {to drugo da pravat. Sega, vo Gugl ne sakaat da sozdavaat socijalna platforma od po~etok, tuku sakaat da napravat destinacija za socijalni igri i aplikacii, nadevaj}i se deka socijalnata mreà okolu nego sama }e se izgradi. IT-veteranite velat deka ovaa strategija na Gugl moè da mu ponudi mo`nost za borba koga }e ja lansira svojata nova socijalna platforma, koja najverojatno }e se narekuva Gugl Mi (Google Me). Ako Gugl Mi ne bide celosna

kopija na Fejsbuk, toj }e bide “somnitelno” sli~en. Vnatre, vo kompanijata se raboti so polna poddr{ka na ovoj proekt. Osven toa {to re~isi 500 milioni dolari bea potro{eni za akvizicii, na izrabotkata na novata socijalna platforma rabotat i najtalentiranite lu|e. Postoi u{te edno oru`je so koe raspolaga Gugl, a toa e negovata dominacija na pazarot na prebaruvawe na Internet. Lu|eto bliski do Fejsbuk se zagri`eni deka pri prebaruvaweto li~nosti na Gugl mo`e na vrvot na listata da se pojavi prvo

profilot na Gugl Mi, a potoa toj na Fejsbuk. BORBA ZA OGLASUVAWE So i ponatamu raste~ki broj od 500 milioni ~lenovi, Fejsbuk pretstavuva najgolema socijalna mreà na Internet. ûvstvuvaj}i ja zakanata koja doa|a od strana na Gugl, Fejsbuk po~na da gi osveùva svoite klu~ni mo`nosti. “Postojat zna~ajni predizvici za Gugl, ili koj bilo drug koj }e se obide da ja napravi proizvod koj }e mu konkurira na Fejsbuk”, veli osnova~ot na Insajd Netvork, Xastin Smit. Insajd Netvork e kom-

panija koja gi nadgleduva internet-stranicite za socijalno vmreùvawe. “Tro{ocite za preminuvawe se mnogu visoki, posebno koga ste izgradile mreà so stotina prijateli i ste zapo~nale arhiva na svojot ìvot i fotografii”, veli toj. Ovde, vo najmala raka, se raboti za idninata na oglasuvaweto na Internet. Gugl s$ u{te e predvodnik na ova pole, so golem priliv na reklami preku prebaruvawata, a minatata godina samo od reklamite zarabotil 23,5 milijardi dolari. No, Fejsbuk, od druga strana, go dostignuva, bidej}i se o~ekuva deka }e zaraboti me|u 1 i 2 milijardi dolari, blagodarenie na svojata zgolemena korisni~ka baza i targetiranite reklami. Ve}e so godini ovie dve kompanii se natprevaruvaat i gi privlekuvaat najdobrite inèneri, nudej}i im beneficii i akcii. Neodamna, Gugl se obide da spre~i dvajca indiski direktori da mu se pridruàt na Fejsbuk, nudej}i im za 30 pati pogolema plata. “Ovaa ponuda ne uspeala, pa tie sega rabotat za Fejsbuk”, pi{uva "Fajnen{al tajms".

SVET BIZNIS POLITIKA

16.09.2010

NOVI PRAVILA VO EU

NA FIRMITE MORA DA IM SE PLATI VO ROK OD 30 DENA

EU im pomaga na malite i srednite pretprijatija. Spored novite pravila, rokot vo koj javniot i privatniot sektor treba da gi platat fakturite kon malite i srednite pretprijatija se krati na 30 dena VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vropskiot parlament i Sovetot na Evropa se soglasija okolu novite pravila koi }e obezbedat malite firmi da gi izbegnat finansiskite problemi poradi zadocneto pla}awe na obvrskite od strana na javnite organi ili kompaniite. Ovoj dogovor potvrduva deka malite i srednite pretprijatija vo idnina nema da bidat prinudeni da im slu`at kako banki na javnite pretprijatija i na golemite kompanii. Novata legislativa pretstavuva dopolnuvawe na ve}e postoe~kata direktiva na EU za zadocneto pla}awe. Vo idnina, krajniot rok za javniot i privatniot sektor za pla}awe na fakturite za stokite i uslugite se krati na 30 dena. Prvi~niot predlog na Komisijata go ostavi ovoj rok otvoren za da mo`at dol`nikot i kreditorot da se soglasat me|usebno. No, pretstavnici na Evropskiot parlament uspeaja vo namerata da gi ubedat pretstav-

}e iznesuva kamatnata stapka za zadocneto pla}awe na fakturite

nicite od zemjite-~lenki da go prifatat novoto pravilo za pla}awe na smetkite vo rok od eden mesec. “Isklu~itelno sum zadovolna {to Parlamentot uspea da go donese ovoj generalen 30-dneven kraen rok, istovremeno i za javnite organi i za transakciite me|u biznisite”, veli izvestuva~ot od Evropskiot parlament i glaven pregovara~, Barbara Vejler. Taa dodava deka Parlamentot so ovoj dogovor }e obezbedi novo nivo na jasni pravila na igra za site igra~i, {to pretstavuva benefit za mnogute evropski mali i sredni kompanii. “Ovoj dogovor potvrduva deka malite i srednite pretprijatija vo idnina nema da bidat prinudeni da im slu`at kako banki na javnite pretprijatija i na golemite kompanii”, istaknuva Vejler. K

^lenovite na Parlamentot se izborile ovoj rok vo nikoj slu~aj da ne bide odlo`en za pove}e od 60 dena, a za sekoe prodol`uvawe na rokot za pla}awe e potrebno specijalno odobruvawe. Dokolku naplatata zadocni, }e se pla}a kamata od 8%. ^lenovite na Parlamentot prvi~no ja nametnuvale kamatnata stapka od 9%.

Za vreme na pregovorite me|u ~lenovite na Parlamentot i Sovetot bea doneseni ~etiri klu~ni to~ki. Samo javnite kompanii }e ja imaat mo`nosta da gi platat obvrskite kon malite i srednite pretprijatija so prodol`en rok, koj }e mo`e da go nadmine prvi~niot rok od 30 denovi, i toa samo pod isklu~itelni okolnosti. O

Dogovorenata stapka od 8% pretstavuva kompromis so Sovetot, koj baral kamatna stapka od 7%. Parlamentot i Sovetot se dogovorile na fiksna suma od 40 evra kako kompenzacija za naplatata za tro{ocite. Barbara Vejler veli deka predlogot na Komisijata za multilevel-sistemot za kompenzacisko pla}awe bil A

zbunuva~ki i kompliciran. Zemjite-~lenki na EU }e moàt sami da go opredelat krajniot rok za javnite organizacii koi obezbeduvaat zdravstvena za{tita, no istiot da bide najmnogu do 60 dena. Ovaa stavka e donesena poradi specifi~nata priroda na ovie organizacii, kako {to se javnite bolnici, koi globalno se finansirani od sistemite za socijalna za{tita na sekoja zemja posebno. Periodot za verifikacija na utvrdenite stoki i uslugi, spored uslovite na dogovorot, se predviduva da trae 30 dena. Ovoj period moè da bide prodolèn samo dokolku dvete strani se soglasat za istoto, a toj dogovor treba da bide fer i kon kreditorot. Parlamentot baral ovie verifikaciski periodi da ne se upotrebuvaat kako dupka preku koja }e se odloùva pla}aweto na fakturite. Nareden ~ekor e dogovorot me|u ~lenovite na Parlamentot i Sovetot da bide odobren od Parlamentot i da se stavi na glasawe vo oktomvriskata sesija vo Strazbur.

FEQTON

18 19.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI NINTENDO

POIM ZA VIDEOIGRI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ako ima golemi musta}i i ne izgleda mnogu mlad, najpoznatiot lik od videoigrite, “Super Mario”, pred nekoj den go proslavi svojot 25-ti rodenden. Zna~i, ve}e pomina ~etvrtina vek otkako multinacionalnata korporacija Nintendo, so sedi{te vo Japonija, stana vode~ka kompanija vo biznisot so videoigri preku pretstavuvaweto na svojot revolucionen proizvod na pazarot, Nintendo Entertejnment Sistem (Nintendo Entertainment System). Toa, vsu{nost, be{e i prvata mo`nost za zapoznavawe na vodovodxijata koj treba da ja spasi svojata princeza od kanxite na golemiot zmej. Po pretstavuvaweto na novoto Nintendo 3DS (Nintendo 3DS) na “E3 Ekspo” vo Los Anxeles godinava, a za koe ne se potrebni posebni o~ila za igrawe, direktorot na kompanijata, Satoru Ivata, vetuva deka Nintendo i za vreme na krizata }e prodol`i da gi ostvaruva svoite proekcii za svetot - kontinuirano da ja sozdava “gejming” populacijata. No, koj bi veruval deka kompanijata se stremi kon svojata cel pove}e od sto godini? OD RA^NO NAPRAVENI KARTI ZA IGRAWE DO KUTIJA POLNA^UDA Kompanijata Nintendo e osnovana vo 1889 godina od strana na Fusaxiro Jamau~i, a zapo~nala so ra~na izrabotka na karti za igrawe, nare~eni “hanafuda”. Kartite nabrzo stanale mnogu popularni, pa Jamau~i po~nal da najmuva pomo{nici za pomasovna produkcija, koja trebalo da ja zadovoli pobaruva~kata. Ovaa bazi~na proizvodna granka i denes e del od golemata kompanija,

koja se javuva i kako organizator na turnirot vo igrawe karti “Nintendo kup”. Po pove}e od polovina vek, vo 1956 godina, pravnukot na Jamau~i, Hiro{i, ja posetil Amerika za da ostvari razgovor so dominantnata fabrika za proizvodstvo na karti za igrawe tamu. Vo tekot na posetata na Junajted Stejts Plejing Kards Kompani (Unated States Playing Cards Company), Hiro{i Jamau~i otkril deka najgolemata kompanija {to se zanimava so negoviot biznis koristi samo male~ka kancelarija. Verojatno, vakvoto iskustvo mu pomognalo da sfati deka biznisot so karti stanuva ograni~en, i deka mora da se naso~i kon pronao|awe na novi strategii za zabavuvawe na lu|eto. Negova prva novina vo firmata e postavuvaweto na junacite od Dizni na

ednata strana od kartite {to bile nameneti za slednata proda`ba. Vo 1963 godina kompanijata go dobiva novoto ime Nintendo kompani, Limited (Nintendo Company, Limited). Toga{ zapo~nalo i eksperimentiraweto

vo drugi oblasti od biznisot, a isto taka bil vnesen i sve` kapital. Vo narednite pet godini Nintendo osnoval taksi-kompanija, mre`a od “qubovni” hoteli, televiziska mre`a i kompanija za hrana. No, raka na srce, site ovie obidi za pro{iruvawe na biznisot bile neuspe{ni, pa otkako propadnala i proda`bata na kartite za vreme na Olimpijadata vo Tokio, vo 1964 godina, kompanijata ostanala samo so 60 jeni vo akcii. Neumorniot Jamau~i vo 1966 godina se isprobal vo proizvodstvoto na igra~ki, no po nekoe vreme firmata povtorno se na{la vo zadnina pokraj golemite kompanii koi ve}e se zanimavale so ovoj biznis. Vo 1974 godina, Nintendo obezbeduva prava za distribucija na svojot nov proiz-

vod vo Japonija, konzolata za videoigri, Magnavoks Odiseja. Po tri godini kompanijata zapo~nala i so proizvodstvo na konzoli za TV-videoigri. Vo toa vreme, Nintendo go najmuva razvojniot dizajner [igeru Mijamoto, koj so svojata kreativnost pridonel za golemo rasprostranuvawe na konzolite na Nintendo. Igrite koi toj gi programiral stanale mnogu popularni, a toj stanal prepoznatliva figura vo industrijata za videoigri. Vo 1975 godina Nintendo se prefrla vo industrijata za proizvodstvo na arkadni videoigri, za koja bil zaslu`en klu~niot dizajner Genjo Takeda. Iako na po~etokot bil mal uspehot so vakviot ~ekor, sepak, po pretstavuvaweto na igrata “Donki Kong” vo 1981 godina, sre}ata na kompanijata dramati~no se promenila. Uspehot na igrata go zgolemil profitot na kompanijata, otkako bile otvoreni novi mo`nosti za sorabotka so pogolemi firmi koi od Nintendo ja kupuvale licencata za prizvodstvo. NAU^NA FANTASTIKA - REALNOST PO KRATKO VREME Uredot koj napravi golema promocija na japonskata kompanija, Nintendo Entertejnment Sistem (Nintendo Entertainment System), prv pat izlegol na japonskiot pazar vo 1983 godina, a otkako po dve godini be{e pretstaven na pazarot vo Severna Amerika, toj vedna{ stana hit. Slednite dve godini toj re~isi sam ja revitalizira{e industrijata za videoigri. Proda`bata na pove}e od 60 milioni primeroci ovozmo`i lu|eto za prvpat vo svoite domovi da donesat igri kako “Mario” i “Zelda” edinstveno na ovoj ured. Vo 1989 godina vo proda`ba izleze “Gejm boj” (Game Boy). Samo so ~etiri nijansi na siva boja, uredot ponudi ogromna zabava. “Gejm boj”

PRIKAZNI OD WALL STREET

PROPASTA NA LEMAN S ~era se navr{ija dve godini otkako propadna poznatata amerikanska investiciska banka Leman Braders (Lehman Brothers). Pokrenuvaweto na ste~ajnata postapka, objaveno vo no}ta me|u nedela i ponedelnik, ja strkala lavinata {to dovede do finansiskata kriza. Taa kriza, pak, go frli svetot vo recesija od koja nitu denes ne e izlezen vo celost. So promenetata ekonomska slika se promenija i preferencite na vlo`uva~ite. Namesto vo akcii, investitorite svoite pari sega gi plasiraat vo obvrznici, zaradi sigurnite i konstantni prinosi {to tie

V Ri~ard Fuld }e ostane vo korporativnata istorija na Vol Strit kako posledniot direktor na propadnata investiciska ku}a Leman Braders

Vikendot od sredinata na septemvri 2008 godina ja strkala lavinata na svetskata ekonomska kriza, koja nitu denes ne e zaprena vo celost gi nosat. Nivniot apetit ne stivnuva duri ni po predupreduvawata deka bi mo`elo da dojde do sozdavawe na “obvrzni~ki balon”. Mnogu berzi s$ u{te ne go dostignale nivoto {to go imaa pred krizata. POINAKOV FOKUS Dau Xons Indastrial Averix (Dow Jones Industrial Average), indeksot vo ~ija presmetka vleguvaat akciite na trieset najgolemi amerikanski industriski kompanii, i denes e okolu 200 bodovi pod nivoto

{to go ima{e pred propasta na Leman. Akciite na finansiskite kompanii, {to najmnogu stradaa vo uraganot {to usledi na berzite, denes vredat okolu edna tretina pomalku otkolku pred dve godini. No, najinteresen e promenetiot fokus na investitorite koi s$ pomalku veruvaat na razvienite zapadni ekonomii. Spored podatocite na analiti~kata ku} a EFPR Global (EPFR Global), {to gi prenesuva “Vol Strit `urnal” (Wall Street Jour-

nal), od avgust 2008 godina vloùva~ite od akciskite fondovi na razvienite zemji povlekle 203 milijardi dolari. Toa e re~isi 10% od 2.400 milijardi dolari, kolku {to toga{ imalo vo tie fondovi. Namesto toa, investitorite s$ pove}e se vrtat kon pazarite vo razvoj. Nivniot nov interes ne e pottiknat od pogolemiot rizik i pogolemite potencijalni prinosi. Dràvite vo razvoj pomalku se zadolèni i se smeta deka ja prezedoa glav-

FEQTON “Kapital” zapo~na so se serija napisi za to toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najgo brendovi-kompanii. bren Dozn Doznajte gi prikaznite za nivnite pode podemi i padovi, za toa kkoi se tajnite {to gi odr`uvaat na vr vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Imeto na kompanijata vo prevod od japonski zna~i “Ostavi ja sre}ata za rajot”. O~igledno, sre}ata ja sledi kompanijata i ovde, dolu na zemjava, na {to uka`uvaat i oficijalnite podatoci, koi velat deka minatata godina Nintendo prodade pove}e od 113,48 milioni primeroci na konzolata Nintendo DS (Nintendo DS) i pove}e od 56,14 milioni primeroci na Vii (Wii) {irum svetot, dodeka, pak, kompanijata na berzata vredi pove}e od 85 milijardi dolari e i najuspe{niot sistem za videoigri koj dosega izlegol na pazarot. Vedna{ po pretstavuvaweto bea raprodadeni pove}e od 150 milioni primeroci na “Gejm boj”. Konzolata Super Nintendo

Kontroverznata retorika vo nadnaslovot na knigata “Gejm Over” izdadena vo 90-te godini: “Kako Nintendo vleze vo amerikanskata industrija, gi zarobi va{ite pari i gi porobi va{ite deca?” e edna od najlo{ite kritiki upateni za Nintendo (Super Nintendo)se pojavi vo 1991 godina i se odlikuva{e so 16-bitna tehnologija. Pogolemata sila na procesorot zna~e{e i pove}e videoigri za publikata, a toa vlijae{e na rasproda`bata, koja iznesuva{e pove}e od 49 milioni primeroci. Standardite vo tridimenzionalnite videoigri gi postavi Nintendo 64 (Nintendo 64). Milioni primeroci bea rasprodadeni vedna{ po objavuvaweto vo 1996 godina. Istata godina koga izleze Nintendo 64, “Gejm boj poket” najde mesto vo re~isi sekoj u~ili{en ranec na svetot. Be{e pomal od originalniot “Gejm boj” i izleze vo razli~ni boi. Sepak, “Gejm boj” do`ivea nekolku podobruvawa. Taka, po premierata na “Gejm boj advans” vo 2001 godina, koj nude{e pogolem ekran i podobra grafika, uredot povtorno go kupija desetici milioni korisnici niz celiot svet. Nintendo povtorno izvojuva pobeda nad svoite rivali vo 2006 godina, otkako vo prodavnicite se pojavija modelite na Nintendo DS (Nintendo DS) i negoviot naslednik so podobri hardverski performansi. Uredot ponudi dva ekrani, ekran na dopir, mikrofon, pa duri i Wi Fi.

19.09.2010 Istata godina Nintendo go pretstavi poslednoto dostignuvawe na revolucionernata tehnologija za videoigri. Vajerles kontroleri so senzori, vgraden Wi Fi, i eden kup novi karakteristiki, go napravija uredot Vii (Wii) najdobro prodavanata konzola za videoigri vo svetot. NINTENDO GO OSVOJUVA SVETOT? Nintendo denes e najvlijatelnata kompanija vo industrijata za videoigri i treta najgolema kompanija vo Japonija, ~ija vrednost na berzata se procenuva na pove}e od 85 milijardi amerikanski dolari. Pokraj videoigrite, Nintendo e glaven sopstvenik i na bejzbol-timot od Sietl, Sietl Mariners. Imeto na kompanijata vo prevod od japonski, spored edna od veb-stranicite na Nintendo, zna~i “Ostavi ja sre}ata za rajot”. O~igledno, sre}ata ja sledi kompanijata i ovde, dolu na zemjava, na {to uka`uvaat i oficijalnite podatoci, koi velat deka minatata godina Nintendo prodade pove}e od 113,48 milioni primeroci na konzolata Nintendo DS i pove}e od 56,14 milioni primeroci na Vii {irum svetot. Do 2008 godina Nintendo ima prodadeno pove}e od 470 milioni hardverski edinici i pove}e od 2,7 milijardi softverski paketi niz celiot svet. Sedi{teto na kompanijata se nao|a vo Kjoto, Japonija. Pokraj kancelariite, vo Kjoto se nao|aat i zgradite na istra`uva~kiot i razvoen centar, koj kompanijata go otvori vo poslednive godini. Sledstveno na razvojot na kompanijata, taa otvori svoi divizii i vo SAD, Kanada, Avstralija, Kina i Evropa. Nintendo of Amerika (Nintendo of America) e amerikanskata divizija {to se nao|a vo Redmond, Va{ington, a poseduva svoi distributivni centri vo Atlanta i Nort bend. Nintendo of Kanada e locirano vo Vankuver, a distributiven centar ima i vo Toronto. Nintendo Avtralija e zastapnik i za Nov Zeland, no pokraj distribucijata se zanimava i so proizvodstvo

SOZDADE NOV SVET nata uloga vo pottiknuvaweto na svetskiot ekonomski rast, za razlika od razvienite dr`avi. LEMANOVATA SENKA Iako e poznato deka investitorite ~esto imaat kratkotrajno pamtewe, stru~wacite predupreduvaat deka “senkata na Leman” s$ u{te se prostira nad pazarot. Koku za sporedba, dve godini po pazarniot krah vo oktomvri 1987 godina, Dau Xons indeksot vrede{e 400 bodovi pove}e otkolku den pred poznatiot “crn ponedelnik”. Vrednosta, zna~i, mu porasnala za 20% vo dve godini. Vo pogled na poslednava kriza, nekolku pati se ~ine{e deka pazarite kone~no se na pat na silno

Dow Jones Industrial Average, indeksot vo ~ija presmetka vleguvaat akciite na trieset najgolemi amerikanski industriski kompanii, i denes e okolu 200 bodovi pod nivoto {to go ima{e pred propasta na Leman. Akciite na finansiskite kompanii, {to najmnogu stradaa vo uraganot {to usledi na berzite, denes vredat okolu edna tretina pomalku otkolku pred dve godini zazdravuvawe, no sekoj pat podatocite uspevaa da gi obeshrabrat ekonomistite. Minatata zima investitorskata zaednica, na primer,

veruva{e deka najlo{oto pomina, no januari donese problemi vo Grcija, koi, pak, predizvikaa nov strav za mo`nata propast na ev-

na nekoi od videoigrite nameneti glavno za poslednata konzola. Pazarot na Evropa go snabduva Germanija, a oficijalnite konzoli na Nintendo vo Kina gi proizveduva i prodava kompanijata AjKve (iQue), pod imeto na nejziniot brend. Vo juli 2006 godina Nintendo ja osnova{e i kompanijata Nintendo of Koreja, so sedi{te vo Severna Koreja. Amerikanskata divizija na Nintendo e poznata po svojot “atoleranten” stav za emulacija na nivnite videoigri i konzoli, naveduvaj}i deka toa e edinstvenata najgolema zakana upatena kon intelektualnite prava na programerite na videoigri. Ova govori deka kompanijata, vsu{nost, i gi kreira pravilata na igra i vo pravniot del koj treba da & bide sojuznik vo borbata za za{tita od konkurencija na pazarot za videoigri. KONZOLA ZA VIRTUELNA REALNOST?! Nintendo so godini ima{e strogi instrukcii za videoigrite napraveni za nivnite konzoli. Makar {to mati~nata ku}a vo Japonija dozvoli grafika so nasilstvo vo nejzinite videoigri, golotijata i seksualnosta bea strogo zabraneti. Porane{niot pretsedatel, Hiro{i Jamau~i, veruval deka ako kompanijata dozvoli licencirawe na pornografski igri,

nejziniot imix zasekoga{ }e bide zaguben. Po site bitki za eti~kite standardi so pravilata {to gi diktira pazarnata ekonomija, “japonskiot kulturen uzurpator” moral da go poslu{a sovetot na amerikanskiot senator Liberman i delumno da ja promeni svojata politika. Pravoto na izbor na kupuva~ot, koj moè od svojot distributer da si pobara promena na sodrìnata na igrite, ve}e gi izbri{a golem del od propisite {to se promoviraa na po~etokot od igrite. Sepak, vakvata politika uspe{no gi razbi planovite na konkurencijata, pretstavena vo liceto na korporacijata Sega, koja gi koriste{e site slabosti od ovoj vid i lansira{e videoigri koi moàt da gi zadovolat strastite na kupuva~ite. Sveìte vesti velat deka proda`bata na najnovata konzola, {to ve}e podolgo vreme ja najavuva{e kompanijata, moè da po~ne od noemvri. Konzolata }e ponudi vlez vo virtuelnata realnost, bez nikakvi pomagala. “Nintendo se stremi kon vistinski progres so poddr{ka i pottiknuvawe na svoite akcioneri i investitori”, veli direktorot na kompanijata, Satoru Ivata, vo otvorenoto pismo upateno kon investitorite. Zboruvaj}i za razvojnata programa

Najpopularniot direktor na Nintendo, koj se penzionira{e vo 2005 godina, po pove}e od polovina vek upravuvawe so kompanijata. ^ovekot koj retko se fotografira i s$ u{te e akcioner, “Forbs” go stava na prvoto mesto na najbogati lu|e vo Japonija na Nintendo da se pronajde uspe{en proizvod koj nema da go zagrozuva prostorot i vremeto na korisnikot, u{te edna{ go potvrduva kontinuitetot na generirawe novi profitabilni i adaptibilni idei koi }e go “ma|epsaat” pazarot.

Nintendo Entertejnment Sistem (Nintendo Entertainment System), konzolata za igrawe {to vo 80-te godini go proslavi “Super Mario” i ostanatite videoigri

rozonata. Erin Brauni, analiti~arka zadolèna za globalnite pazari na akcii vo amerikanskata Sitigrup, veli deka “lu|eto baraat sigurnost deka najlo{oto e zad nas, spored ekonomskite podatoci”. So ogled na isklu~itelno golemata uloga na vladite vo pottiknuvaweto na ekonomskiot rast po finansiskata kriza, na vloùva~ite im e pote{ko otkolku obi~no, za da procenat kakva ekonomska idnina n$ o~ekuva, objasnuva Brauni. Iako pazarite voobi~aeno davaat slika na o~ekuvawata na vloùva~ite okolu idnite dvièwa na ekonomijata, akcionerite

sega se vozdrùvaat od trguvawe i ~ekaat objava na podatoci {to }e gi uverat deka ekonomijata zazdravuva. ZLATOTO VO PORAST Me|u kategoriite imot {to “profitiraa” vo poslednive dve godini se nao|a zlatoto. Vo potraga za sigurno pribeì{te so cel da se za{titat od mo`na nova kriza, vloùva~ite ja podignaa cenata na zlatoto za re~isi 64% vo dve godini. Edna neo~ekuvana posledica na krizata e i rastot na pobaruva~kata za obvrznici od dràvite vo razvoj. Iako obi~no se smetaa za porizi~ni hartii,

vloùva~ite sega veruvaat deka tie vetuvaat posilen rast otkolku obvrznicite na SAD, Japonija ili Evropskata unija. Brazilskiot pazar na akcii od sredinata na septemvri 2008 godina porasna za pove}e od edna ~etvrtina. Sli~en porast zabeleà i akciskiot indeks na berzata vo [angaj. Podatocite na EFPR pokaùvaat deka vloùva~ite vo akciski fondovi na dràvite vo razvoj plasirale 83 milijardi dolari. Seto toa govori deka propasta na Leman prili~no gi promeni afinitetite, a pra{awe e dali tie nekoga{ }e se vratat na staro.

20 16.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / PRODA@BA / HR

OBUKA NA TEMA:

Proda`ba za distributeri Oblast: Proda`ni ve{tini Termin: 17-18 Septemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.tsl.mk/article/mk/prodazba-za-distributeri/

Opis na obukata:

Dali ja obezbedivte svojata pozicija kaj klu~nite

klienti? Dali va{ite proizvodi se pravilno i efikasno pozicionirani? Ovaa obuka gi nudi re{enijata za ovie, a i mnogu drugi pra{awa.

Pridobivki:

Osoznavawe na specifi~nostite

na proda`bata vo distribucijata

Razvoj na komunikaciskite ve{tini kako osnova na

sekoj deloven proces i biznis sorabotka

Чuvstvo da go prepoznava „jazikot na potrebite”

na klientite i pronao|awe na mo`nostite za pro{iruvawe na portfolioto Razbirawe na merchandising-ot i efektite od negovata pravilna primena Otivacija i inspiracija na proda`niot kadar OBUKA NA TEMA:

Usluga i proda`ba vo maloproda`bata SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ZA: RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Oblast: Usluga kon klientite Termin: 24-25 Septemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.tsl.mk/article/mk/usluga-vo-maloprodazbata/

Opis na obukata:

Kako Ve do`ivuvaat Va{ite kupuva~i? Dali

ja znaete tajnata na uslugata orientirana kon kupuva~ite? Nau~ete gi ve{tinite i tehnikite za uspe{no postapuvawe vo sekoja interakcija so kupuva~ot.

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Pridobivki:

Definirawe na klientot i tehnologijata na

kreirawe na lojalni klienti

Gradewe na vistinski prv vpe~atok Zgolemena svest za povrzanosta na proda`bata i

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

uslugata vo maloproda`bata

Kompetentnost za re{avawe na problemi

CENTAR ZA PRIMENETA PSIHOLOGIJA

"ZORBA KONSALTING" Skopje TC Leptokarija, ul. N. Rusinski 3b

OGLASUVAJTE: OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

so klientite

Izgradeni ve{tini za efektivna prezentacija

na benefitite vo proda`bata

Prakti~ni tehniki za pro{iruvawe na proda`bata

NAU^I, PRIMENI, RABOTI!

KONFERENCII FORUMI SAEMI

KURS ZA @IVOTNI VE[TINI I LI^EN RAZVOJ (Vtora generacija 2010/2011) Po~etok: 16.09.2010g. vo 19.00 ~asot

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Cena: 1.000 denari mese~no

Uslovi za zapi{uvawe:

minimum zavr{eno sredno obrazovanie,

soglasnost za rabota vo grupa i uplata na prvata mese~na rata /`.s:300000001129116 Komercijalna banka Skopje/ Kursevite zavr{uvaat vo juni. INFORMACII: tel. 075 216617, 070 508618

e-mail: cpp_2009@yahoo.com fb: Primeneta Psihologija

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI

OBUKA NA TEMA

Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no.

IT PROEKT MENAXMENT

Oblast: Proekt menaxment Termin: 30.09.2010 Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp#

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa IT Project manager se izveduva

spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: Modul 1: tri pati nedelno

po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota) Modul 2: edna{ nedelno

po 8 {kolski ~asa vo sabota

TERMINI: 09:00- 16:00 ~asot TRAEWE NA KURSOT: 3 nedeli

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442 e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 29 Septemvri 2010 godina 13 Oktomvri 2010 godina 03 Noemvri 2010 godina 24 Noemvri 2010 godina 15 Dekemvri 2010 godina Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / SMETKOVODSTVO / PREZENTACISKI VE[TINI

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 28 SEPTEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!

SESIJA I - 28.09.2010 Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II - 5.10.2010 [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III - 12.10.2010 Stilovi na menaxment /

Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV - 19.10.2010 Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V - 26.10.2010 Kako da se spravi{ so „A” tip /

Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

KOSMO

INOVATIVEN CENTAR Obuka na tema

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINI OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATA Nedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira

vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite. Liderskite ve{tini moàt da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment. Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im ovozmoì uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkruùvawe.

Po~etok: 28.09.2010 (vtornik) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov

* (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477 *** Vo tek e promotivna vau~er kampawa so koja moè da se obezbedi popust do 30%. Vau~erot moè da se kupi najdocna do 30 septemvri 2010 godina, a pogodnostite od istiot moète da gi iskoristite najdocna do 31 dekemvri 2010 godina!!! Dokolku ste zainteresirani za konkretnata agenda na bilo koja od obukite slobodno kontaktirajte ne.

Obuka na tema

CENTAR ZA RAZVOJ NA ^OVE^KI POTENCIJALI

Obuka na tema SEMINAR POWER READING BRZO ^ITAWE Oblast: ve{tini za li~en razvoj Termin: 17-22. septemvri, 24-29.septemvri 2010 Vremetraewe : 25 ~asa (6 dena kontinuirano Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.inoptimum.com.mk/index.php/upisi-vo-tek/ 71-termini-ceni-seminar-brzo-citanje/109-skopje.html Opis na obukata

Vo ramki na seminarot se izu~uvaat pove}e osnovni i napredni tehniki za brzo ~itawe, mentalni mapi, memoriski tehniki i tehniki na koncentracija. U~esnicite na ovoj seminar imaat 100% garancija za uspe{nost na sovladuvawe na ve{tinata Brzo ~itawe odnosno deka ~e nau~at da ~itaat pove}e od 4 strani vo minuta so potpolno razbirawe i memorirawe. Pri toa }e ja podobrat svojata memorija, }e go eliminiraat stresot od ~itawe i u~ewe i }e ja izostrat percepcijata. info@inoptimum.com.mk www.brzocitanje.com.mk

OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATA Na po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade.

Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa. Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo svojata organizacija KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

IN OPTIMUM Makedonija

UPRAVUVAWE SO PROMENI

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

LICE ZA KONTAKT:

Orce Nikolov 160, 1000 Skopje (02) 55 11 415, 070 440 866

SEKOJ DEN VO

16.09.2010

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS moète da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet. Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodrìnata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odrì na 18 septemvri, 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

22 16.09.2010

OBUKI / HR / INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA / KONFERENCII

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-

vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se:

ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba

na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

KAKO DA JA RAZVIETE VA[ATA KARIERA? INFORMIRAJTE SE VO KAPITAL. SITE INFORMACII ZA OBUKI, TRENINZI, RABOTILNICI I KONFERENCII NA EDNO MESTO.

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Protokol i etikecija za vozrasni 16.09 - 17.10.10 pet sedmici Akademija za protokol na Makedonija Kurs za `ivotni ve{tini i li~en razvoj (vtora generacija 2010/2011) 16.09.2010 19:00 ~ Zorba Konsalting Motivacija na vraboteni 16.09 - 17.09.10 CS Global Vtora Me|unarodna konferencija za ~ove~ki resursi i HR EXPO

17.09 – 18.09.10 MHRA – Mak. asoc za ~ove~ki resursi Proda`ba za distributeri 17.09-18.09.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning IELTS Tips&Hints 18.09.2010 10.00 – 14.00 Britanski Sovet vo Makedonija Prezentaciski ve{tini 18.09 -19.09.10 CS Global

Seminar U~ewe so pomo{ na Power reading 18.09 – 19.09.10 In Optimum Makedonija Pravni aspekti za upravuvawe so ~ovekovi resursi 18.09 -19.09.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 20.09 -23.09.10 CS Global Umetnosta da vlijaete na drugite 22.09.10 16 ~asa

CDS – Centar za delovna sorabotka Uslugi i proda`ba vo maloproda`ba 24.09-25.09.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning IELTS 25.09.10 30.10.10 Britanski Sovet vo Makedonija Finansiska inteligencija za HR profesionalci 25.09 -26.09.10 CS Global

Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Nau~i i zbogati se! Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na smetkovodstvo Septemvri 2010 20 ~asa,

3 sedmici Sinergija Plus Student practice for an easier transition from school to work Sep – Okt 2010 god. Fejs Makedonija Za ponuda na vau~eri za 30% popust na obuki do kraj na 2010 godina. do 30.09.10 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

16.09.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

EDNODNEVEN SEMINAR “Osnovni pravila za ostvaruvawe i za{tita na prava i interesi na pravnite subjekti vo gra|anska i upravno sudska postapka” 22 septemvri 2010 godina od 10-15:30 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija Prezentacija na dosega{nata sudska praksa i najnovite izmeni na zakonot vo ovaa

oblast so koj treba da se obezbedi efikasno ostvaruvawe na pravoto i interesite na pravnite subjekti.

Agenda: Ostvaruvawe i za{tita na prava vo gra|anskata postapka Tekot na gra|anskata postapka Sudska za{tita na prava vo upraven spor Redovni pravni lekovi vo parni~na postapka Vonredni pravni lekovi vo parni~na postapka Vonderni pravni sredstva vo upraven spor

Predava~i: Teofil Tomanovi}, Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev, sudii vo penzija LICA ZA KONTAKT:

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk www.mchamber.mk

Od 24 do 27septemvri 2010 godina, vo Saraevo, BiH

"DENOVI NA TURIZMOT" 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Kantonalnoto Javno pretprijatie „Centar Skenderija„ - Sara-

evski saem i Agencijata Mak Style, vo periodot od 24 do 27 septemvri 2010 godina organiziraat „Denovi na turizmot„ vo ramkite na 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering, vo Saraevo, BiH.

Celta na ovaa saemska manifestacija e preku prezentacija na turisti~kite ponudi i uslugi da se obezbedi poddr{ka vo planiraweto, podgotovkata i realizacijata na pretstojnata zimska turisti~ka sezona, da se soberat na edno mesto site u~esnici na „turisti~kiot proces„ da se pretstavat destinaciite, smestuva~kite kapaciteti, programi, gastroponudi, agencii, prevoznici, proizvoditeli i distributeri na oprema za turizam.

Saemskata manifestacija }e bide struktuirana po slednata programa:

sobirawe na site u~esnici na turisti~kata industrija na edno mesto; prezentacija na doma{nata i stranska turisti~ka ponuda; promocija na doma{niot turisti~ki potencijal i nacionalnite suveniri; promocija na stranski turoperatori i turisti~ki kompanii; promocija na doma{nite i stranskite turisti~ki kapaciteti; promocija na bawski i klimatski mesta i zdrastveni centri; promocija na selskiot turizam; promocija na doma{nite i stranskite zimski turisti~ki centri; ponuda na hotelierstvoto i ugostitelskite smestuvawa, tehnika, oprema i mobilna poddr{ka Vo ramkite na ovaa golema saemska manifestacija, }e se odr`at i propratni saemski manifestacii (rabotilnici, trkalezni masi, modni revii, gastronomski natprevar, natprevar na slatkari, gotva~i i pica- majstori, barmeni). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site kompanii zainteresirani za poseta i u~estvo na „Denovi na turizmot vo Saraevo„ da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 20 septemvri 2010 godina. Celokupnite logisti~ki (hotelsko smestuvawe i prevoz) i administrativni formalnosti }e bidat navremeno definirani i istite }e bidat dostaveni do site zainteresirani makedonski kompanii. KONTAKT LICE: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk www.mchamber.mk

Od 24 do 26 septemvri 2010 godina, vo Tirana, Albanija

ME\UNARODEN SAEM ZA ZEMJODELSTVO “AGROBIZNIS”

Stopanskata komora na Makedonija, organizira

poseta i u~estvo na makedonski kompanii na zaedni~ki {tand od 80m2 so organiziran prevoz i smestuvawe. Vo periodot od 24 do 26 septemvri 2010 godina, Stopanska komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonskite kompanii na me|unarodniot saem za zemjodelie i prehranbena industrija “Agrobiznis 2010” vo Tirana, R.Albanija. Ovogodi{noto izdanie na “Agrobiznis” vo Tirana e prete`no orientirano kon mesoprerabotuva~kata industrija, prerabotka na ovo{je i zelen~uk, industriite za pivo, vino, ma{ini za potrebite na agrarot, industrijata za pakuvawe i drugi propratni sektori. Celta na saemot “Agrobiznis 2010” e da kreira mo`nosti za ostvaruvawe biznis-kontakti i direktni sredbi me|u izloùva~ite i posetitelite od ovoj del na Jugoisto~na Evropa. Stopanskata komora na Makedonija, vrz osnova na interesot na makedonskite kompanii, organizira zaedni~ko u~estvo preku {tandsko izloùvawe i kupuva~ka misija - poseta na ovaa saemska manifestacija. Cenata za izlo`ben prostor so standardna oprema e 70 evra/m2 (prizemje). Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo na me|unaroden saem “Agrobiznis” moàt da go prijavat najdocna do 20.9.2008 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE: Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

24 16.09.2010 NEAVTORIZIRANA BIOGRAFIJA NA KARLA BRUNI

PRVA DAMA ILI KURTIZANA!? Elisejskata palata poslednive denovi be{e dignata na noze pora-

di toa {to francuskata novinarka Belma Lahuri, celi dve godini go istraùvala ìvotot na prvata dama na Francija, Karla Bruni. Opi{ana e kako nezasiten ènski Don @uan, vo knigata koja izleze vo Britanija pred nekolku dena

amja za ma`i, ambiciozna, takti~arka, `ena so golem seksualen apetit koja i den denes gi nosi svoite porane{ni qubovnici na intimni ve~eri

na koi prisustvuva i nejziniot sega{en soprug, prviot ~ovek na Francija, Nikola Sarkozi. Ete toa e vsu{nost opisot na Karla Bruni, prvata dama na Francija vo edna neavtorizirana biografija koja pred nekolku dena izleze na videlina vo Britanija. Kako avtor na ova delo e potpi{ana porane{nata francuskata novinarka Belma Lahuri. Svojata popularnost, taa ja ima steknato od vremeto koga ja napi{a i biografijata na fudbalskiot as Zinedin Zidan, a eve ve}e dve godini se zanimavala so istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot na Karla Bruni, na nejzinite naviki, gi sledela nejzinite ~ekori, go razgleduvala BRUNI I SARKOZI - Dali nejzinoto minato. zad ovaa nasmevka se krie Za taa cel taa ènski Don @uan? intervjuirala

golem broj na sorabotnici na Bruni, nejzini bliski prijateli, a site so~ni detali koi gi doznala gi smestila vo knigata nare~ena “Karla, nejziniot taen ìvot”.“Ne sakav da bidam preterano èstoka ili pak neprijatna, no samata kniga e takva i otkriva kakva èna e vsu{nost Karla Bruni. Nejziniot imix koj e plasiran vo javnosta e edna golema laga, izjavi Lahuri ~ii izvadoci od knigata bea objaveni vo britanskiot vesnik “Tajms”. Spored tie izvadoci, Bruni e karakterizirana kako ènska vezrija na Don @uan. Nasproti ona vreàno mislewe deka taa se zanimava so humanitarna rabota se plasira sosema druga slika deka taa vsu{nost saka da se druì so svoite porane{ni qubovnici. Navodno, duri na tri ve~eri kade {to bil prisuten i nejziniot soprug Nikola Sarkozi taa gi donela svoite porane{ni partneri. “Otakako se ven~a so ènata koja site poznanici ja narekuvaa “krvopiec za maì”, Sarkozi sekojdnevno mora da se

“nosi” so nejzinite brojnii “prijateli”, me|u koi imaa i, peja~i, filozofi, advokati, novinari i politi~ari”, ”, kaùva Lahuri. Taa e, istaknuva deka Francuzite, duri i pred nejziniot brakk so Sarkozi, znaele golem m broj na so~ni detali odd nnejzinoto minato. So~ni informacii od nekoi nejzinii i. tajni sredbi, fotografii. “Karla budno ~eka kogaa toga{ tie fotografii daa t. go vidat svetloto na denot. Zatoa se kreira{e ednaa vakva slika za ènataa na pretsedatelot, koja }ee ”. vaì za vistinski primer”. Taka & izjavil Pjer [aron, n, epomo{nikot na pretsedatelot Sarkozi na novinarkataa Lahur. Spored tvrdewataa vo knigata, Karla imalaa prili~no bujno seksual-no minato. Vo redovitee na nejzini qubovnici see nao|aat Mik Xeger, Erikk i. Klepton i mnogu drugi. Svojot fantasti~en izgled goo kreirala sama pri ~estitee poseti kaj svojot plasti~enn hirurg. Elisejskata palataa se potrudi da go zapree a, pe~ateweto na ovaa kniga, me|utoa zaludno.

KARLA BRUNI -”lamja” za ma`i

ISTRA@UVAWE

HOTELIERSTVO

AVGANISTAN SIROMA[EN, PRETSEDATELOT BOGATA[

NAJSKAPITE HOTELSKI SOBI VO SVETOT

“Dejli mejl” objavi dokazi deka ~lenovite na familijata na avganistanskiot pretsedatel, Hamid Karzai, imaat luksuzni vili vo Persiskiot Zaliv, seto toa vo vrednost od okolu 110 milioni evra miwata na ~~lenovite na se emesemejstvoto na av vgaavganistanskiot pretsedatel, Ham mid Hamid Karzai, vo posledno vvreme s$ pove}e se povrzuva povrzuvaat aat so desetici luksuzni vilii vo Persiskiot Zaliv, a ““Dejli Dejli telegraf” objavi i dok dokazi kazi za toa. Ovie soznanijaa go zasegnaa Zapadot i so ozsozdadoa somnevawa za ttoa kade, vsu{nost, zavr{ zavr{uva {uva pomo{ta i parite koii tie gi pra}aat vo Avganis Avganistan, stan, najsiroma{nite edna od najsiroma{ni ite zemji vo svetot. Tokmu “Dejli telegraf”” napravi istraga koja doka`a deka bliskii

Pretsedatelot na Avganistan ne znae {to da pravi so parite, dodeka zemjata e edna od najsiroma{nite vo svetot

rodnini na pretsedatellot imaat nedvi`nosti nnasekade vo svetot, kako i vila vo Dubai. Site ttie imoti vredat pove}e ood 110 milioni evra, I Isto taka, se povrzuvvaat so nedvi`nosti so nnajgolemata avganistansska privatna banka, K Kabulskata banka. Se ppretpostavuva deka iimaat okolu 14 vili nna Palm Xumajra, ppro~ueniot ve{ta~ki osttrov na Dubai vo oblik nna palma. Registrirani sse na ime na [erkan F Farnud, porane{niot ddirektor na Kabulskata bbanka. Taa banka, isto ttaka, poseduva u{te eeden stan, dva imoti, aaviokompanija na proppadnatata Pamir erllajns, kompanija isto ttaka registrirana vo D Dubai. M Mahmud Karzai, brattot na pretsedatelot, i ttretina od najgolemite aakcioneri na bankata, kkako Farnud, ja korristat vilata vredna ookolu 5 milioni evra. O Ostanatiot imot se proccenuva me|u milion i ttri milioni evra.

Cenite na hotelskite sobi vo svetot zabeleùvaat porast, kako rezultat na zgolemenite rezervacii vo celiot svet. Najvisoki ceni za iznajmuvawe na sobi vo svetot ima vo Kapri, Wujork, Kan, Venecija i taka natamu nternet-stranicata Hotels.com objavila deka dvegodi{niot indeks na cenite na prose~nite hotelski sobi denes e na ponisko nivo od pred {est godini, no i deka ima izgledi taa situacija da se popravi. Najnovoto globalno istraùvawe pokaàlo zna~ajno oìvuvawe i zgolemuvawe na turizmot, a so toa i na hotelierskiot biznis. “Konstatiravme deka rezervaciite za patuvawata se vo porast vo celiot svet”, izjavil portparolot, hotelskiot promotor, Viktor Ovens. Cenite porasnale okolu 2% vo vtoroto trimese~je na 2010-ta godina vo odnos na minatata godina vo istiot period, a toa e prv skok od 2007-ta godina. Cenite na italijanskiot ostrov Kapri porasnale za 7%, so {to toj e najskapa destinacija za hoteli. So toa Kapri go nadmina Monte Karlo, koj na prvata pozicija se nao|a od 2009ta godina. Vo @eneva i [vajcarija, vo celina, prose~noto nivo na rast na cenite na hotelskite sobi e 8% i stignuvaat do 254 dolari. Wujork e

najskap grad za iznajmuvawe na soba vo SAD, so ceni koi se za 14% povisoki vo odnos na minatata godina. Me|u desette najskapi gradovi za iznajmuvawe sobi spa|aat: Dubrovnik, Venecija, Rio de @aneiro, Pariz, Bali, London i Moskva. Istraùvaweto pokaàlo deka cenite naglo se zgolemuvaat vo gradovite vo koi se odrùvaat nekoi zna~ajni nastani, kako {to e porastot na cenite vo Kan, vo Francija, koj e doma}in na ovoj filmski festival, ili na

indone-ziskiot ostrov Bali, kade {to cenite skoknale za neverojatni 57% vo periodot na snimaweto na filmot so Xulija Roberts. Zabele`an e i pad na cenite na nekoi od me|unarodnite destinacii, kako {to se: Abu Dabi, Dubai i Rejkjavik. Registrirano e naglo opa|awe na cenite na hotelskite sobi vo prvata polovina na 2010-ta godina. Cenite na sobite vo Moskva se namaleni za 8%, vo Budimpe{ta za 7%, a po 6% vo Kopenhagen, Kankun, Atina, Tajpej i Dablin.

FUN BUSINESS

16.09.2010

IZDANIJA – “GURMANSKO EDREWE”

U@IVAJ VO HRANATA I GOTVEWETO KADE I DA SI

Minatogodi{niot nastap na kralicata na romskata muzika, Esma Rexepova

PIVOLEND 2010

60-ÂSOVNA DRU@BA SO PIVOTO So nastapite na Vawa Lazarova, Superhiks i Goce Arnaudov, v~erave~er zapo~na tretiot po red festival na pivoto, Pivolend, koj godinava }e trae pet dena. Se o~ekuva da bide u{te poposeten od minatite dve, da ima mnogu pivo, zabava so bogatata muzi~ka programa retiot po red festival, vo koj se proslavuva qubovta kon pivoto, Pivolend, oficijalno zapo~na v~erave~er so prvite nastapi na golemiot broj u~esnici koi }e gi zabavuvaat prisutnite. Novina godinava e toa {to namesto ~etiri ve~eri na slavewe na pivoto, dru`bata }e bide prodolèna za u{te eden den. Pette dena na pivoto zna~at mnogu za zbogatuvaweto na kulturno–zabavniot ìvot vo glavniot grad na Makedonija. Isto taka, godinava vo ovoj proekt e vklu~ena i Starata skopska ~ar{ija i so toa pivoto, bukvalno, }e vladee 60 ~asa vo Skopje.

“DOJDI, VIDI, ISPIJ” Pokraj 50-te vidovi stranski i doma{ni piva, }e ima i bogat izbor na hrana, koja e neizbe`en pridru`nik na ovoj pijalak. Predvidena e bogata muzi~ka programa koja e odbrana so cel da se zadovoli se~ij vkus, po~nuvaj}i od tradicionalnata make-

donska pesna, preku eks-ju sostavite, pa trendovskite xez, pop, rok i dens-izveduva~i od regionov i po{iroko. ]e nastapat okolu 30-ina muzi~ki grupi i izveduva~i na sedum festivalski bini (Main Stage, Dance stage, World stage, Drink n’ sit zone, Time Zone, Cinema i Igroteka za vozrasni). U{te na prviot den se pokaà deka izborot na gostite e odli~en i bogat. Najzvu~ni imiwa koi nastapija na glavnata scena od na{ata zemja bea Vawa Lazarova, Superhiks, a po niv i dolgonajavuvaniot Goce Arnaudov, koj ja raspoloì publikata so svojot prepoznatliv stil. Festivalot go posetuvaat lu|e so razli~ni vkusovi na muzika, no koga e Pivolend vo pra{awe, stil nema. Site stanuvaat rokeri, xezeri, turbofolkeri, a vo toa e ubavinata na ova zdruùvawe potpomognato od pivoto. Za ve~erva se o~ekuva da nastapat: Kud Idioti od Hrvatska i drugi izveduva~i. Na programata vo petok se predvideni na{ite Bla bla bla, a programata }e ja zatvori dixej Slave. Na

pretposledniot festivalski den na pivoto mo`ebi }e ima i najbogata programa. ]e nastapat: T.B. Tra~eri od Makedonija, Rambo Amadeus i svetski poznatite dixei na grupata Ko{in. Na poslednata ve~er od popoznatite }e nastapi grupata Zabraweno pu{ewe. PIVOLEND RETRO Prviot gurmanski Pivolend se odr`a vo 2008-ta godina i trae{e ~etiri dena. 60.000 qubiteli na ovoj pijalak go posetija prviot festival, koj nude{e 25 vida pivo od celiot svet. Nastapija golem broj muzi~ari i izveduva~i, me|u koi najgolem vpe~atok ostavija Vlada Divqan, Baklava, Parketi i mnogu drugi. Slednoto izdanie na Pivolend be{e poposeteno. 150 iljadi lu|e bea na ~etirite dena vo koi ponudata na pivo se zgolemi za dva pati. Gosti bea poznatite: Psihomodo Pop, Ateist Rap, Esma Rexepova, Parketi, Baklava, PMG Kolektiv, Agu{evi Orkestar i, sekako, setot na poznatite Stero MC.

Celta na avtorkite na “Gurmansko edrewe” na ednostaven i vedar na~in da ni pokaàt deka i vo dene{noto aktivno i dinami~no vreme moème kvalitetno da se hranime e ispolneta, bidej}i ova izdanie e polezen prira~nik za sekoja mala i golema kujna, so mnogu inspirativni idei tarata izreka za optimizmot, koja veli deka nade`ta postoi dodeka di{ete, kaj edrili~arite moè da se prevede i kako “Dodeka edram, gotvam”. Taka, barem, stojat rabotite so ~lenovite na edrili~arskiot klub PAMPUR (Prva avanturisti~ka makedonska pomorska udarna regata), formiran vo letoto 2007 godina vo Skopje, bidej}i kaj niv edreweto e kako di{eweto, potpomognato so gurmanskite afiniteti. Edrili~arite se kolnat deka edreweto e kako opera – se odi prviot pat, a potoa se brojat denovite do slednoto, i godinata se planira od edrewe do edrewe. No, velat i deka veruvaweto za edreweto kako elitisti~ka zabava e ~ista predrasuda. Mora da im se veruva, bidej}i na po~etokot na oktomvri povtorno odat na regata okolu Kvarnerskite Ostrovi vo Jadranot, a nam ni ostavija da uìvame vo edna druga dimenzija od spomenatoto zadovolstvo. Se raboti za knigata “Gurmansko edrewe”, izdanie na Mladinska kniga-Skopje, vo sorabotka so edrili~arite od PAMPUR. Avtorki na prviot vakov izdava~ki proekt kaj nas se Anita Pal~eska i Gordana êlebi}. Fotografiite se na Pal~eska, a odgovorniot urednik na izdanieto eLavinija [uvaka. “Gurmansko edrewe” e pove}e od uspe{en obid na makedonskite ~itateli da im se otkrijat tajnite na moriwata i okeanite i da im go dobliàt edreweto kako dimenzija koja go povrzuva ~ovekot so prirodata. Celta na avtorkite na ednostaven i vedar

na~in da ni poka`at deka i vo dene{noto aktivno i dinami~no vreme mo`eme kvalitetno da se hranime, iako so jadewa zgotveni nabrzina, e ispolneta. “Gurmansko edrewe” e navistina polezen prira~nik za sekoja mala i golema kujna, so mnogu inspirativni idei. “@iveeme vo svet {to e isklu~itelno brz, stresen, stesnet, nabien, so odnapred isplaniran raspored me|u rabotata, sostanocite, telefonskite povici, noseweto deca na u~ili{te, na kursevi po gitara i stranski jazici, posetata na roditeli i prijateli, izme{ano so pazareweto na lokalnoto

pazar~e i golemite supermarketi... Nikoj ve}e nema vreme da gotvi so ~asovi. Zatoa, se nadevame deka ovoj gotva~ }e stane mal prira~nik za site {to sakaat dobra hrana i u`ivaat da gotvat kade i da se, bilo da ste doma ili na brod...”, velat avtorkite vo predgovorot na ovoj neobi~en gotva~. Patem, “Gurmansko edrewe” go pridru`uva mega-proektot, izdavaweto na golemata enciklopedija “Okean”, koja izdava~ot Mladinska kniga go napravi vo sorabotka so poznatiot izdava~ Dorling Kidersli, i go najavuva za noemvri.

SPORTLIFE

26 16.09.2010 KO[ARKA

DURANT E NOVIOT KO[ARKARSKI KRAL! S$ u{te ne sum zadovolen od svojata igra. Treba u{te mnogu raboti da nau~am - izjavi MVP od svetskoto prvenstvo vo Turcija, na kogo mnogumina vo momentov ve}e mu prognoziraat deka istata nagrada toj }e ja osvoi i vo pretstojnata sezona od NBA-ligata

Vo ¼ finalniot natprevar so Rusija, Durant be{e strelec na 33 poeni, vo ½ finaleto so Litvanija postigna 38, dodeka vo golemoto finale 28, a pritoa ufrli i rekordni sedum trojki vo ko{ot na turskata reprezentacija, na koja vo duelot so SAD, mnogu ne & pomogna fanati~nata poddr{ka od doma{nata SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

alku neo~ekuvano no sosema zaslu`eno, za najdobar ko{arkar na {totuku zavr{enoto svetsko prvenstvo vo ko{arka be{e izbran mladiot amerikanski reprezentativec Kevin Durant. Neo~ekuvano bidej}i Durant so 21 godina e eden od najmladite ko{arkari vo selekcijata na SAD, a sosema zaslu`eno poradi negovite prose~ni 33 ko{a

M Iako najmlad, toj se nametna kako prv strelec vo timot na Majk Kri`evski K

po natprevar. “Se ~uvstvuvam premnogu emotivno, ednostavno sum zaguben vo momentot”, izjavi po finalniot natprevar sekoga{ skromniot krilen ko{arkar, koj minatata sezona ja zavr{i kako najdobar strelec i vo NBA-ligata. ^lenot na Oklahoma Tander ja voodu{evi svetskata javnost so lesnotijata pri postignuvaweto na poenite, racionalnosta vo igrata i pribranosta vo minutite koga mnogu poiskusnite negovi soigra~i pravea gre{ki, potpa|aj}i pod pritisokot na protivni~kite odbrani. “S$ u{te ne sum zadovolen od svojata igra, treba u{te mnogu raboti da nau~am”, izjavi MVP od svetskoto prvenstvo vo Turcija, na kogo mnogumina vo momentov ve}e mu prognoziraat deka istata nagrada toj }e ja osvoi i vo pretstojnata sezona od NBA-ligata. Vo ¼ finalniot natprevar so Rusija, Durant be{e strelec na 33 poeni, vo ½ finaleto so Litvanija postigna 38, dodeka vo golemoto finale 28, a pritoa ufrli i rekordni sedum trojki vo ko{ot na turskata reprezentacija, na koja vo duelot so SAD, mnogu ne & pomogna fanati~nata poddr{ka od doma{nata publika.

Golema pri~ina za radost imaat i vo timot na Oklahoma Tander, koi pokraj Durant vo selekcijata na SAD go imaa i mladiot plejmeker Rasel Vestbruk, koj be{e eden od najzabele`itelnite vo igrata na ekipata, a vo

Kevin Durant e najdobriot svetski ko{arkar

finaleto postigna 14 ko{a. “Se gordeeme i so Kevin i so Rasel. I na dvajcata dobredojdeno im e iskustvoto od {ampionatot. Tamu nau~ija mnogu za mentalnata izdr`livost”, izjavi generalniot menaxer na timot od Oklahoma, Sem Presti. Selekcijata na SAD po pauza od 16 godini povtorno se iska~i na svetskiot ko{arkarski tron, osvojuvaj}i ja ~etvrtata titula na svetskite prvenstva.

SPORT

16.09.2010

SPORT

LIGA NA [AMPIONI Pred da se povredi, Pandev odigra odli~ni 59 minuti na stadionot vo En{ade

KO[ARKA

TUN^ERI BIL VO AUT?!

Du{an Ivkovi} i srpskata reprezentacija s$ u{te ne mo`at da se pomirat so lo{oto sudewe vo polufinalniot natprevar od svetskoto prvenstvo vo ko{arka

vetskoto ko{arkarsko prvenstvo zavr{i vo nedelata, so finalniot natprevar pome|u selekciite na SAD i Turcija, vo koj Amerikancite so ubedliv triumf dojdoa do zlatniot medal. Sepak, najmnogu pra{ina i natamu se diga okolu reprezentacijata na Srbija, koja i pokraj odli~nite igri ne osvoi odlikuvawe na Mundijalot. Srbite se `alea na sudiskiot kriterium vo polufinalniot natprevar so doma}inot Turcija, vo koj bea sovladani so 83:82. Tie imaa golem broj poplaki kon sudiite, a selektorot Du{an Ivkovi} pobara ostavka od ~elnite lu|e na FIBA. Kulminacija na celata pompa e postignata so navodite na srpskiot vesnik “Kurir”, kade {to e objavena videosnimka dobiena od eden anonimen gleda~, kade {to se gleda deka turskiot ko{arkar Tuneri, neposredno pred postignuvaweto na

pobedonosniot ko{, so ednata noga gazi na aut linijata. Ova e nov udar kon svetskata ko{arkarska organizacija, koja {to vo momentov trpi ogromen broj kritiki za rabotata, upateni od pove}e strani. Mnogu kritikuvana be{e odlukata na FIBA, otkako bea zavr{eni kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo. Brojkata na u~esnici od 16, da ja zgolemi na 24. Voedno so golemo ~udewe e prosledena i namerata, na idnoto svetskoto prvenstvo da bide namalen brojot na reprezentaciite. L

PANDEV GO POVREDI KOLENOTO! Pandev go povredi kolenoto. k Po lekarskite k k pregledi vo Milano }e znaeme kolku e seriozna povredata. Na prv pogled ne se ~ini deka e premnogu seriozno, no izgleda deka }e treba vreme za da zakrepne izjavi po natprevarot trenerot na italijanskiot {ampion, Rafa Benitez SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ajdobriot aktuelen fudbaler na Makedonija, Goran Pandev, zaraboti nezgodna povreda vo premierniot natprevar od novata sezona na Ligata na evropskite {ampioni, kade {to negoviot tim, Inter, godinava ja po~na odbranata na titulata. Pandev se povredi vo 59ta minuta od natprevarot, po {to be{e iznesen na nosilka. Zasega nema potvrda za serioznosta na povredata, nitu, pak, procenka kolku bi traela eventualnata rehabilitacija. “Pandev go povredi kolenoto. Po lekarskite pregledi vo Milano }e znaeme kolku e seriozna povredata. Na prv pogled ne se ~ini deka e premnogu seriozno, no izgleda deka }e treba vreme za da zakrepne”, izjavi po natprevarot trenerot na italijanskiot {ampion, Rafa Benitez. Najavenite detalni lekarski pregledi treba{e da se izvr{at vo tekot na v~era{niot den, no spored op{tata atmosfera {to vladee{e vo Inter, ima mnogu malku prostor za optimizam. Makedonskiot reprezentativec be{e starter na duelot odigran vo En{ade, Holandija, kade {to negoviot tim odigra nere{eno 2:2 vo natprevarot so ekipata na Tvente. Dobrata igra ja krunisa so asistencijata do Kamerunecot Samuel Eto, koj be{e strelec na izramnuva~kiot pogodok, so {to be{e postaven i kone~niot rezultat na ovoj me~.Fakt e deka Inter trgna mnogu lo{o vo odbrana na titulata vo Liga-

ta na {ampionite, a golem maler ima{e najdobriot igra~ na natprevaruvaweto od minatata sezona, Argentinecot Diego Milito, koj postigna avtogol. Sepak,

Golema pobeda ostvarija fudbalerite na Barselona, koi na doma{en teren proslavija pobeda od 5:1 vo me~ot so gr~kiot {ampion Panatenaikos. Izvonredna

Makedonskiot reprezentativec be{e starter na duelot odigran vo En{ade, Holandija, kade {to negoviot tim odigra nere{eno 2:2 vo natprevarot so ekipata na Tvente. Dobrata igra ja krunisa so asistencijata do Kamerunecot Samuel Eto, koj be{e strelec na izramnuva~kiot pogodok, so {to be{e postaven i kone~niot rezultat na ovoj me~ i pokraj ovaa neubedliva igra na {ampionot vo igrata so kvalitetniot, no i neafirmiran protivnik, stru~niot {tab e zadovolen od osvojuvaweto na edniot bod. “Ova ne e najdobriot rezultat, no i ne e tolku lo{o. Vo prvoto poluvreme be{e te{ko da se igra, no zatoa vo vtoriot del se oslobodivme od pritisokot i vospostavivme kontrola vrz igrata. [to se odnesuva do Milito, toj be{e izvonreden. Negova zada~a be{e da otvora prostor za Eto, Pandev, Snajder i ostanatite od sredniot red. Toj odli~no si ja zavr{i rabotata”, istakna Benitez, koj ovaa godina }e treba da se nosi so nasledstvoto na negoviot prethodnik, @oze Muriwo, koj pokraj triumfot vo Ligata na {ampionite, minatata sezona na Inter mu gi donese i titulite vo prvenstvoto i Kupot na Italija.

Diego Milito sezonata ja zapo~na so avtogol

ve~er ima{e Lionel Mesi, koj iako be{e neprecizen od belata to~ka, uspea da nadomesti so dva gola. “Mesi? Toj se namr{ti otkako go proma{i penalot. Mnogu e samokriti~en koga }e napravi gre{ka. Mislam deka toj e najdobriot fudbaler vo svetot. Drugite se daleku od nego i nemaat {ansa da mu se dobli`at”, izjavi trenerot na Barselona, Pep Gvardiola. Vo natprevarot so prekar “bitka za Britanija”, Man~ester Junajted odigra bez golovi pred doma{nata publika protiv timot na Glazgov Renxers, {to, sekako, deka mo`e da se prosledi kako lo{ start vo Ligata na {ampionite za ekipata na Aleks Ferguson.