Br.125-kapital-17.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

EMILIO BOTIN PRETSEDATEL NA [PANSKATA

ROJTERS: PREDVODNIKOT NA

SEDMATA SILA STRANA 18

BANCO SANTANDER

WEEKE WEEKEND WE KEND KEND

ZA ZDRAVI EKONOMII SE POTREBNI ZDRAVI BANKI STRANA 8

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 16.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,94% 1 0,46% 0 00,24%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,64 47,45 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

79,15 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.09) 2.300

MBI 10

2.280 2.260 2.240

BRANKO AZESKI PORA^UVA:

2.220

TREBA DA SE DOGOVORIME ZA NOV EKONOMSKI MODEL!

2.200 2.180

2.160 2.140 10.9 10.

12.9

14.9

16.9

NAJGOLEM PROBLEM E [TO FIRMITE NEMAAT PARI. HRONI^NATA NELIKVIDNOST KAJ GOLEM BROJ KOMPANII E IZOSTRENA DO STEPEN NA BORBA ZA DNEVNA LIKVIDNOST LIKVIDNOST. DOVEDENI SE VO PRA[AWE NIVNITE TEKOVNI AKTIVNOSTI, REGULIRAWETO NA OBVRSKITE KON DR@AVATA I KON DOVERITELITE. PRISUTNO E ^UVSTVOTO KAKO OD 1 DO 15 VO MESECOT NIKOJ NA NIKOGO DA NE PLA]A VO PRIVATNIOT SEKTOR, OTKRIVA ZA “KAPITAL” PRETSEDATELOT NA STOPANSKATA KOMORA, BRANKO AZESKI, I DODAVA DEKA E POTREBEN EKONOMSKI MODEL ZA ZGOLEMUVAWE NA PROIZVODSTVOTO I RASTOT VO EKONOMIJATA.

NEPLA]AWETO NA OBVRSKITE OD DR@AVATA SI GO ZEMA SVOJOT DANOK

SE ZAKANUVA LI CENOVEN [OK?

FIRMITE GUBAT ME\UNARODNI TENDERI PORADI NELIKVIDNOST

INFLACIJA OD [PEKULACII I RIZICI GI PODGREVA CENITE STRANA 6

STRANA 11

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

KONE^NO ZA EKONOMIJA!

STRANA 2

JAVNOSTA VO HRVATSKA JA DOZNA TAJNATA

OTKRIENI VRSKITE NA IVO SANADER SO INA I PODRAVKA STRANA 15

2 17.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 17 SEPTEMVRI 2010

KONE^NO ZA EKONOMIJA! red dva dena m a ked on ska ta j avno s t be{e svedok na ne{to {to mnogu retko se gleda vo Makedonija. I opozicijata i vlasta vo eden ist den izlegoa so pres-konferencii, no ne za da se plukaat i navreduvaat i da zboruvaat nebulozi, kako {to pravat sekoj den. Ovoj pat i vlasta i opozicijata izlegoa so konkretni merki koi treba da im pomognat na kompaniite da izlezat od nokdaunot vo koj se nao|aat. Ohrabruva toa {to liderot na opozicij ata, Branko Crvenkovski, izgleda po~nuva da sfa}a na koja tema treba da zboruva za da dopre i do gra|anite i do vlasta. Crvenkovski & predlo`i na Vladata da izdvoi pari od buxetot so koi }e gi pla}a, delumno ili celosno, kamatite za site investiciski krediti {to }e gi pobaraat kompaniite - za {irewe na biznisot, gradewe objekti, modernizirawe na proizvodstvoto so novi tehnologii, kako i kreditite na gra|anite za kupuvawe stanovi. Opozicijata smeta deka ovie konkretni merki }e gi pottiknat kompaniite da investiraat pove}e i }e go podobrat `ivotniot standard na gra|anite. Istiot den izleze i minister ot z a tr anspor t i vrski, Mile Janakievski, i ja soop{ti odlukata na Vladata da prodava grade`no neizgradeno zemji{te po cena od edno evro, na koe se predviduva izgradba na objekti za industrija i stopanstvo, kako i za hoteli. Vladata o~ekuva na toj na~in da pottikne novi investicii i novi vrabotuvawa. I ednite i drugite merki se dobri. Posebno {to stanuva zbor za merki koi makedonskite kom-

panii gi baraat podolg period, a koi mnogu zemji od regionot ve}e gi primenuvaat. Na primer, mnogu biznismeni so godini poso~uvaat deka edna od glavnite pre~ki za investirawe e nemo`nosta za pristojna cena da go kupat zemji{teto na koe bi gradele. Sega so cena za edno evro za kvadrat taa pre~ka }e ja nemaat. Druga golema i dolgogodi{na bolka na makedonskite biznismeni i pre~ka zo{to ne investiraat se skapite krediti za investicii. Nema ni{to skandalozno ili neekonomski ako Vladata odlu~i so pari od buxetot da ja pla}a, neka bide i polovina, ako ne cela kamata za kreditot koj nekoja kompanija }e go zeme da investira. Na krajot na krai{tata, taa kompanija }e treba da vraboti lu|e, da kupi oprema, da proizveduva i da tro{i vo Makedonija. Vladata ne treba da se pla{i deka }e bide obvineta od gra|anite ako pomaga na nekoja kompanija deka so toa go pomaga bogateweto na nejziniot direktor ili deka sozdava biznis-oligarsi. Toa e moèbi i najgolemata predrasuda vo koja sme zarobeni i koja ne ni dava da izlezeme od barata nare~ena tranzicija. Ako nekoja kompanija stane pogolema i pobogata otkolku {to e sega, toa e za dobroto na site, pa i na Vladata i na celata dràva, zatoa {to taka i buxetot }e bide popoln, }e se vrabotuvaat lu|e od armijata nevraboteni, koi }e moàt da tro{at pove}e...Za àl, ili za sre}a, golemite menaxeri i gazdi se tie koi pravat golemi investicii. Toa ne treba nikogo da frustrira, zatoa {to toa e taka otsekoga{ i sekade niz svetot. Zatoa {to kako nacija

BRANKO AZESKI PORA^UVA:

TREBA DA SE DO NOV EKONOMS BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

sme mnogu pove}e frustrirani koga }e ja ~ueme vistinata deka na listata 500 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa so godini se nao|a samo edna kompanija od Makedonija (i taa so gr~ki gazda), deka sme rekorderi vo Evropa spored brojot na nevraboteni, deka imame najmalku investicii, deka imame najniska plata.. Sega e vremeto koga mora da im se pomogne na maked o n ski te kom p anii d a stanat pogolemi. Vo vreme koga zemjata se soo~uva so mo`ebi najte{kite ekonomski problemi – nevrabotenost, siroma{tija, pad na investiciite - politi~arite mora da sfatat deka glaven prioritet e ekonomijata. I vlasta i opozicijata mora da sednat na ista masa i zaedno so biznismenite da go napravat toa {to e potrebno za vo Makedonija kone~no da po~nat da se gradat novi fabriki i da se vrabotuvaat lu|e. Sega e vreme koga treba site kako dr`ava, i politi~ari, biznismeni i gra|ani, da napravime ekstra napor za da skokneme podaleku.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

17,8%

namalena trgovskata razmena me|u Makedonija i Hrvatska vo prvite sedum meseci od godinata, a ima tendencija padot da dostigne do 25%, pokaùvaat podatocite od Stopanskata komora na Makedonija. “Sakame da ja vratime pozicijata za podobruvawe na ekonomskata situacija vo Zapadna Evropa i da se vratime na pozicijata {to ja imavme vo 2008 godina, so 380 milioni dolari trgovska razmena, kako i da pottikneme razmena na novi proizvodi”, izjavi Branko Azeski, pretsedatelot na SKM. Azeski re~e deka treba da se vloùva vo infrastrukturata, bidej}i Hrvatska po deset godini gi dobiva o~ekuvanite rezultati od investiraweto, a Makedonija ima direktna korist od prodolùvawe na infrastrukturata.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Najgolem problem e {to firmite nemaat pari. Hroni~nata nelikvidnost kaj golem broj kompanii e izostrena do stepen na borba za dnevna likvidnost. Dovedeni se vo pra{awe nivnite tekovni aktivnosti, reguliraweto na obvrskite kon dr`avata i kon doveritelite. Prisutno e ~uvstvoto kako od 1 do 15 vo mesecot nikoj na nikogo da ne pla]a vo privatniot sektor, otkriva za “Kapital” pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski, i dodava deka e potreben ekonomski model za zgolemuvawe na proizvodstvoto i rastot vo ekonomijata. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

o uslovi koga ekonomskata kriza ne stivnuva, kompaniite se soo~uvaat so seriozni likvidnosni problemi, nevrabotenosta i siroma{tijata porasnaa na istoriski najvisoko nivo, Stopanskata komora na Makedonija pokrenuva incijativa za intenzivirawe na dijalogot so Vladata za promena na ekonomskiot model vo zemjava, doznava “Kapital”. Najgolemite makedonski investitori i menaxerite na golemite kompanii & pra}aat va`na poraka na Vladata – javniot i privatniot sektor zaedno, preku partnerstvo, da gi kreiraat ekonomskite politiki vo nasoka na podobruvawe na biznisklimata i koncipirawe zdrava ekonomska osnova,

koja }e producira intenziven razvoj na zemjata. Menaxerite se ednoglasni deka s$ u{te mnogu glasno se slu{a ehoto od krizata. “Najgolem problem e {to firmite nemaat pari. Hroni~nata nelikvidnost kaj golem broj kompanii e izostrena do stepen na borba za dnevna likvidnost. Dovedeni se vo pra{awe nivnite tekovni aktivnosti, reguliraweto na obvrskite kon dr`avata i kon doveritelite. Prisutno e ~uvstvoto kako od 1 do 15 vo mesecot nikoj na nikogo da ne pla}a vo privatniot sektor”, otkriva za “Kapital” pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski. Biznismenite smetaat deka klu~no re{enie za ekonomskite problemi vo zemjava, koi se provlekuvaat niz celata tranzicija, e celosno restrukturirawe na ekonomskiot model. “Predlagame otvorawe dijalog za promena na dosega{niot ekonomski model na raz-

voj. Istorijata nedvosmisleno poka`uva deka golemite ekonomski restrukturirawa se pravat tokmu vo period na kriza. Mora da se postigne konsenzus za dinami~en rast na proizvodstvoto, izvozot i konkurentnosta na makedonskite proizvoditeli. Ekonomskiot rast mora da proizleze od porastot na proizvodstvoto, izvozot, vrabotuvaweto, investiciite i modernizacijata na postojnite proizvodstveni kapaciteti. Zna~i, treba da se koncipira ekonomski model koj }e go pottikne razvojot na proizvodstvoto, kako klu~en element za rast na izvozot”, komentira Azeski. Spored nego, toa nesomneno }e dovede do novi vrabotuvawa, namaluvawe na trgovskiot deficit i zgolemena stapka na ekonomski razvoj. KRIZATA GI POKA@A SLABITE TO^KI NA EKONOMIJATA Globalnata ekonomska kriza, koja silno ja pogodi makedonskata ekonomija i ja turna vo

NAVIGATOR

17.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

SANKCII ZA NEPOSLU[NITE

BRANKO CRVENKOVSKI

SALI BERI[A

RENE OBERMAN

VIVIEN REDING

iderot na SDSM ponudi dva dobri L proekti, koi treba da go

e podgotvuva za poseta e stivnuva aferata so rvo go napadna Sarkozi Sna konstruktiven na Belgrad vo funkcija Doj~e telekom, a glavniot Pporadi proteruvaweto N i izvr{en direktor sega }e na Romite, a v~era se

pottiknat doma{noto investirawe i izlezot od krizata

prijatelski odnos, po promenata na rezolucijata za Kosovo

odgovara i za podmituvawe politi~ari vo Makedonija i drugite balkanski zemji

povle~e i se izvini so blag stav deka problemot treba da bide re{en

OGOVORIME ZA KI MODEL! BRANKO AZESKI

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA “Predlagame otvorawe dijalog za promena na dosega{niot ekonomski model na razvoj. Istorijata nedvosmisleno poka`uva deka golemite ekonomski restrukturirawa se pravat tokmu vo period na kriza. Mora da se postigne konsenzus za dinami~en rast na proizvodstvoto, izvozot i konkurentnosta na makedonskite proizvoditeli. Ekonomskiot rast mora da proizleze od porastot na proizvodstvoto, izvozot, vrabotuvaweto, investiciite i modernizacijata na postojnite proizvodstveni kapaciteti. Zna~i, treba da se koncipira ekonomski model koj }e go pottikne razvojot na proizvodstvoto, kako klu~en element

recesija, gi izvadi na videlina najkrupnite problemi so koi se soo~uvaat doma{nite kompanii i koi so godini se krijat pod tepih i ne se re{avaat. Azeski komentira deka najgolemi pre~ki vo biznisot se nelojalnata konkurencija, pravnata nesigurnost, nemaweto standardi, socijalnata komponenta i decentralizacijata. “Kontinuirano vodime dijalog so Vladata za ovie problemi, no, sepak, treba da se znae deka vo toj partnerski tanc nie sme malcinski akcioneri, a ne opozicioneri. Komorite se priroden partner na javniot sektor i edinstveno vo partnerstvo moàt da ja postignat svojata cel”, dodava Azeski. Biznismenite komentiraat deka porano ili podocna krizata }e po~ne da popu{ta, a kompaniite mora da prodolàt intenzivno da rabotat i da go {irat biznisot. Spored niv, dràvata mora pove}e da go pottiknuva razvojot na ekonomijata direktno, preku zgolemena buxetska poddr{ka vo kapitalni investicii. “Razvojot na stopanstvoto vo Makedonija s$ u{te e na nisko nivo, osobeno {to ne se gleda razvojot na kapitalni investicii. A nema nitu razvoj na

stopanskite kapaciteti. Ako nemate izgradba na pati{ta, `eleznici, energetski objekti, nema ni kade da se vklu~at na{ite kompanii. S$ u{te se ~uvstvuvaat efektite od krizata, no so pomal intenzitet. Mislam deka ova se posledni signali, se gleda svetlina na krajot od tunelot”, komentira menaxer na grade`na kompanija. Direktorot na grupacijata Skopski pazar, Sa{o Davitkovski, ocenuva deka iako svetot po~na da zazdravuva od najgolemata kriza vo istorijata po Golemata depresija od 30-te godini, Makedonija mora da kreira sopstvena strategija za razvoj. “Ne e vreme da gi navedneme glavite, tuku ispraveni da prodol`ime da rabotime i zaedni~ki da se izborime protiv site problemi. Jas sum optimist deka najlo{oto ve}e pomina, a so odredeno zadocnuvawe i Makedonija }e po~ne da ~uvstvuva pozitivni vlijanija od zazdravuvaweto na globalnata ekonomija. S$ u{te klu~en problem e toa {to kompaniite nemaat pari i nema novi investicii. Za toa e vinovna politikata na bankite, koi go zabavija kreditiraweto do minimum, a bez sve` kapital nema nitu razvoj. Bankite treba da gi po~ituvaat interesite i na biznis-sektorot, a ne da gi gledaat samo sopstvenite”, poso~uva Davitkovski.

KOMORATA E FOKUSIRANA NA SOCIJALNIOT DIJALOG

Stopanskata komora e fokusirana na socijalniot dijalog, kako osnova za integracija na Makedonija vo EU, a raboti na realizacija i na drugi proekti. “Toa se tokmu onie koi sekoj den gi polnat ekonomskite vesti vo mediumite. Komorata e sekoj den prisutna vo mediumite. Prisetete se dali nekoga{ bilo taka”, istaknuva Azeski.

KAKO MAKEDONIJA POMINA NIZ KRIZATA?

Nema dilemi deka krevkata makedonska ekonomija silno nastrada vo uraganot nare~en globalna kriza. Naru{uvaweto na ekonomskite tekovi na globalno nivo dovede do zna~itelen pad na pobaruva~kata na stoki i uslugi, {to rezultira{e so pad na proizvodstvoto, trgovskata razmena i so realen pad na BDP. Na po~etokot od ekonomskata kriza, vo 2008 godina, Vladata be{e ubedena deka globalniot udar }e ja odmine Makedonija i vo prvo vreme gi odbi barawata na biznismenite i ekspertite navreme da reagira so antikrizni merki. No, otkako statistikata po~na da objavuva lo{i podatoci, stana jasno deka krizata vo zemjava vleguva na {iroka vrata. Ottoga{, Vladata donese ~etiri paketi antikrizni merki. Ekspertite i biznismenite komentiraa deka toa se samo kozmeti~ki merki koi mnogu malku im pomognaa na kompaniite da se spravat so udarot od krizata. Vladata prvo gi namali danocite, pridonesite i carinite, im gi prosti kamatite na firmite {to si gi platija zaostanatite obvrski kon dràvata, ne ja odano~uva reinvestiranata dobivka na kompaniite. Vo javnosta go obelodeni i svojot investiciski plan od fantasti~ni osum milijardi evra, nameneti za pove}e zna~ajni strategiski infrastrukturni proekti od oblasta na energetikata, transportot, kulturata i obrazovanieto, a ovie investicii ne se realiziraat. Nitu klu~nata merka, specijalnata kreditna linija od EIB od 100 milioni evra, ne im pomogna na kompaniite da gi ublaàt negativnite {okovi, no za dve godini se iskoristeni samo 30% od vkupnite pari. Makedonskata ekonomija vo septemvri minatata godina i oficijalno vleze vo recesija, so pad na BDP dva kvartali po red. Negativniot trend na BDP prodolì i na po~etokot od godinava so pad od 0,9%. O~ekuvawata na ekspertite se deka nitu ovaa godina makedonskata ekonomija nema da ostvari rast pogolem od 1%, iako Vladata do kraj ostanuva optimist so proekcija za rast od 2%

ou~ena od najgolemata ta ekonomska kriza vo istorijata na EU i svetot, ot, ivoop{to, Evropskata unija re{i da gi sankcionira ra ma dràvite koi vo idnina nema te da gi po~ituvaat buxetskite ograni~uvawa. Zaradi nepo~ituvaweto na azPaktot za stabilnost i razcit voj, so koj buxetskiot deficit na zemjite-~lenki na EU se roograni~uva do 3% od BDP, prota letta nastana i najgolemata ta kriza na evroto vo istorijata na evropskata valuta. Na samitot na EU, koj se odrà v~era, a na koj be{e prezentiran napredokot koj e postignat od strana n a specijalnata grupa za upravuvawe so ekonomijata, pretsedatelot na EU, Herman van Rompuj, gi objavi sankciite koi }e bidat vovedeni kon dràvite {to nema da gi po~ituvaat buxetskite ograni~uvawa. Stanuva zbor za dva vida sankcii. So prvata sankcija na neposlu{nite zemji koi ja nadminale stapkata na dozvolen buxetski deficit }e im se zabrani pristapot do evropskite subvencii, dodeka drugata sankcija, koja za nekoi od zemjite e porigorozna,

HERMAN VAN ROMPUJ predviduva odzemawe na pravoto na glas vo Sovetot na EU. So vakviot stav i odluka, Van Rompuj zema va`na uloga ne samo vo institucionalnoto stabilizirawe na Unijata kako institucija, tuku i vo odr`uvaweto na finansiskata stabilnost na zemjite-~lenki, od koi zavisi finansiskata stabilnost na Unijata. Toj e deciden deka zaostruvaweto na buxetskata disciplina i ponatamu }e ostane edna od glavnite temi, so cel da se izbegne povtoruvawe na krizata.

GUBITNIK

KODO[ITE NA BEZBEDNO!

aosot vo sproveduvaweto na makedonskata lusstracija prodolùva i so noviot pretsedatel naa Komisijata za verifikacijaa na faktite, popoznata kakoo Komisija za lustracija, Tomee Axiev. Da potsetime, negoviott prethodnik be{e smenet poo kontradiktornata izjava dekaa MVR ne izvr{ila upad voo Komisijata za lustracijaa koga mu izdala potvrda naa novinarot Dragan Pavlovi}–– Latas deka ne bil sorabotnikk na tajnite slu`bi, dadenaa samo nekolku dena otkako jaa obvini Jankulovska deka mu se me{a vo nadle`nostite. Axiev e ~etvrt pretsedatel na Komisijata, a s$ u{te nema demaskirano nitu eden sorabotnik na tajnite slu`bi. Lustratorite pred nekolku dena najavija deka nivnata rabota kone~no vrodila so plod, odnosno deka se na tragot na prvata `rtva na lustracijata. êkaa samo da se soo~at so obvinetiot, ~ija vina dokumentite, navodno, jasno ja dokaùvale, i da go obelodenat negovoto ime. No, vo me|uvreme odlu~ija da

TOME ME AXIEV A AXI XIEV go odloàt soop{tuvaweto, vleguvaj}i vo igrata na DPA, koja slu~ajot go iskoristi za da poentira vo dnevnopoliti~kata borba so DUI. DPA se zakanuva{e deka ne moè da ja ~eka Komisijata, postavuvaj}i & rokovi vo koi lustratorite mora da go objavat imeto, ako ne sakaat partijata na Ta~i pak da im vleze vo ingerenciite. A Komisijata pokaà deka ne & problem da ~eka, iako dozvoli vo javnosta celosno da se izbanalizira procesot na lustracija.

MISLA NA DENOT

TREBA DA GO BARATE PROSTOROT, ONAA DUPKA KADE [TO KONKURENTITE NA PAZAROT STANALE MRZELIVI I IZGUBILE KONTAKT SO ^ITATELITE ILI GLEDA^ITE

RUPERT MARDOK MEDIUMSKI MAGNAT

4 17.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SRBIJA I KRIZATA

...IZBORI VO SAD

...VOENA PARADA

Guvernerot zagri`en od inflacijata

Pobeda na politi~ki autsajder

60 godini od Korejskata vojna

uvernerot na Narodnata banka na Srbija, Dejan [o{ki}, soop{ti edna dobra i edna lo{a vest. Dobrata e {to raste industriskoto proizvodstvo, a lo{ata e {to vo isto vreme raste i inflacijata.

ristin O’Donel, celosna autsajderka vo Republikanskata partija, go pobedi partiskiot protivkandidat, zatoa {to ima{e ogromna poddr{ka od konzervativnoto dvi`ewe, koe ja kritikuva Amerika na Barak Obama.

DVA, TRI ZBORA

IZVE[TAJ ZA RABOTEWETO NA PIOM VO 2009

FONDOT SOBIRA POMALKU PRIDONESI, NO DOBIVA POVE]E PARI OD BUXETOT Namaluvaweto na vrabotenite za koi se pla}aat pridonesi i zgolemuvaweto na brojot na penzioneri od godina vo godina go ten~at buxetot na Fondot za penzisko osiguruvawe VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za finansii vo 2009 godina moralo da mu prefrli 96,8 milioni evra na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM), za da go pokrie tekovniot deficit. Toa e porast za frapantni 156,5% vo odnos na prethodnata godina. Ako se sudi spored podatocite od godi{niot izve{taj za raboteweto na PIOM, vakviot trend o~ekuvano }e prodol`i i vo idnina, poradi toa {to brojot na penzioneri raste od godina vo godina, a istovremeno se namaluva brojot na vraboteni za koi se pla}aat pridonesi. Samo minatata godina, brojot na vraboteni za koi se pla}aat pridonesi se namalil za 11.071 lu|e vo sporedba so 2008 godina. Vo isto vreme, brojot na penzioneri porasnal za 0,3%. Pokrivaweto na ovaa finansiska dupka rezultira{e so drasti~en porast na izdvoenite buxetski sredstva za Fondot. Izve{tajot poka`uva deka za 25,7% se zgolemeni i prefrlenite sredstva od privatnite penziski fondovi. Za edna godina tie porasnale od 37,3 milioni evra na 47,1 milioni evra.

Podatocite poka`uvaat deka u~estvoto na prihodite od centralniot buxet vo vkupnite prihodi na Fondot porasnalo za 6,6% so {to prodol`uva raste~kiot trend na ovie transferi. U~estvoto na centralniot buxet vo fondovskiot buxet od 27,1% vo 2008 godina porasnalo na 33,7% lani. Vkupnite prihodi na Fondot koi lani iznesuvale 674,7 milioni evra, osven od transferite od buxetot i pridonesite od plata, bile ostvareni i od nekolku drugi izvori. Od akcizi bile akumulirani 12 milioni evra, od dividenda od firmite vo koi Fondot poseduva akcii i udeli vo kasata na Fondot vlegle 1,5 milioni evra, a od Agencijata za vrabotuvawe 4,1 milioni evra. Od drugi prihodi, kako {to stoi vo Izve{tajot, Fondot dobil 3,1 milioni evra, od koi 1,3 milioni evra se od Ministerstvoto za odbrana, za isplata na penzii ostvareni spored Zakonot na ARM. Vkupnite rashodi na Fondot vo 2009 godina iznesuvaat 673,1 milioni evra, {to e za 6,9% pove}e vo odnos na rashodite vo 2008 godina. Spored godi{niot izve{taj na Fondot, rashodite za isplata na penzii lani iznesuvale 544,7 milioni

3 FAKTI ZA...

35,4% 10% 73%

POVISOKI OD PROSE^NITE CENI NA STOKI I USLUGI IMA VO OSLO, [TO GO PRAVI NAJSKAP GRAD NA SVETOT MESTO NA LISTATA NA NAJSKAPI GRADOVI E LONDON, PO [TO SLEDUVAAT PARIZ I DUBAI GOLEMI GRADOVI VO SVETOT SE OPFATENI VO RANGIRAWETO VO PERIODOT OD MART MINATATA GODINA DO JUNI GODINAVA

In~on, zapadno od Seul, se obele`uvaat 60 godini od na amerikanskata i ju`nokorejskata vojska vo tekot Vna oborbata Korejskata vojna.

“Vinovnici za kreditniot udar i za finansiskata kriza se bankite i politi~arite koi gi pravat propisite za nivnoto rabotewe. Ne be{e fer spasuvaweto na bankite od celosen krah, i sindikatite imaat osnova da bidat gnevni, no buxetskiot deficit pretstavuva zakana za Velika Britanija.” MARVIN KING guverner na Bankata na Anglija

“Cenata na zlatoto mo`e da prodol`i da raste, otkako postigna rekordno nivo ovaa nedela, no zlatoto e “kone~niot balon”. Poradi ekonomskite i fiskalnite slabosti koi go pogoduvaat razvieniot svet, site investicii se vo opasnost, bidej}i sme vo period na golema neizvesnost i ni{to ne e sigurno.” evra. Ovde spa|aat redovnite, voenite i zemjodelskite penzii i so~inuvaat 81% od vkupnite porasna buxetskiot transfer rashodi. Rashodi od vo PIOM vo 2009 69,7 milioni evra vo odnos na 2008 godina se evidentirani za pridonesot za zdravstveno osiguruvawe, a ras- rekonstrukcija na delovni hodite za isplata na na- objekti iznesuvale 170 ildomestocite od invalidsko jadi evra. osiguruvawe iznesuvale 17,3 Spored Izve{tajot, za plata milioni evra. Transferot na vrabotenite vo Fondot na sredstva za privatnite bile izdvoeni 4,3 milioni penziski fondovi iznesuval evra, ili samo 0,6% od vkupnite rashodi. Vo ovoj del 47,6 milioni evra. Rashodi vo iznos od 3,6 rashodite se poniski za 2% milioni evra se napraveni vo sporedba so planirani poradi po{tenski tro{oci, ite, poradi zaminuvawe pove}e od 400 iljadi evra na vraboteni vo penzija i bile izdvoeni za kapitalni nepopolnuvawe na nivnite tro{oci, a rashodite za rabotni mesta.

156,5%

XORX SOROS amerikanski milijarder i finansiski ekspert

“Na ~e{kata teritorija ne postoi tradicija za gradewe muslimanski hramovi i zatoa ne treba da ima xamii, a gradeweto multikulturno op{testvo e stra{na gre{ka. [engen-zonata e nerazumna politika na cela Evropa.” VACLAV KLAUS pretsedatel na ^e{ka

GADGETS

PROCENKI... ZORAN STAVRESKI

vicepremier i minister za finansii

O^EKUVAM RAST NA EKONOMIJATA OD 3,5% VO 2011 GODINA

~ekuvam vo 2011 godina rastot na ekonomijata da dostigne 3,5%, a vo 2012 i 2013 godina Makedonija bi mo`ela da postigne ekonomski rast pogolem od 5%. Buxetot za 2011 godina }e se kroi na proektiran rast na brutodoma{niot proizvod od 3,5%. Uslov za ostvaruvawe na ovie proekcii e zajaknuvawe na konkurentnosta i za~uvuvawe na makroekonomskata stabilnost, preku odr`uvawe nizok i kontroliran buxetski deficit. Taka, za 2011 godina proekciite se deka deficitot }e ostane na nivo od 2,5% od BDP, za od 2012 godina natamu da se svede na 2%. Buxetot za 2011 }e bide pribli`no na nivoto od ovaa godina, zgolemen za onoj realen rast na ekonomijata, odnosno na BDP.

VISOKOPROFESIONALEN NIKON FOTOAPARAT

oviot visokoprofesionalen fotoaparat na Nikon, D3100 Digital SLR Camera, vi nudi fotografii so neverojatna rezolucija i klipovi vo HD tehnologija. Kamerata od 14 megapikseli ovozmo`uva i mnogu dobar i dinami~en protok na svetlinata. Toa zna~i deka i vo temni uslovi se

dobiva vrvna fotografija. So ovaa digitalna kamera moè da se napravat i klipovi so 1.080 megapikseli, so 30 frejmovi vo sekunda, a ovozmoùva i snimawe pod {irok agol. Kamerata, koja na po~etokot ~ine{e kolku eden mal avtomobil, sega moè da se dobie za 450 dolari.

POLITIKA GRUEVSKI, MILO[OSKI I NAUMOVSKI VO MISIJA VO BRISEL!

remierot Nikola Gruevski, zasilen so ministrite za nadvore{ni raboti i za evrointegracii, Antonio Milo{oski i Vasko Naumovski, v~era vo Brisel ostvari nekolku sredbi so evropskite politi~ari, na koi glavna tema na razgovor be{e ispolnuvaweto na reformite zadadeni od Evropskata komisija i sporot za imeto so Grcija. Od kabinetot na premierot informiraa

deka ostvaril sredba so germanskata kancelarka Angela Merkel i so pretsedatelot na EU, Herman van Rompuj. Docna popladneto Gruevski se sretna i so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, no detali za ovaa, kako i za prethodnite sredbi, ne se otkrivaa do zatvoraweto na ovoj broj na vesnikot. Edinstveno ministerot Naumovski po sredbata so pratenikot Zoran

17.09.2010 Taler izleze so izjava vo koja ka`a deka se nadeva na iskren pristap i dobra volja vo pregovorite. Diplomatski izvori brifiraat deka atmosferata vo EU e mnogu optimisti~na koga se raboti za pra{aweto za sporot. Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, isto taka be{e vo Brisel v~era, no, i pokraj {pekulaciite, nema{e oficijalna najava za eventualna sredba so Gruevski.

RAZRE[UVAWETO SUDII EKSPRESNO ]E SE UREDUVA SO ZAKON

dlukata za ukinuvawe na odredbi od pravilnicite za kaznuvawe i razre{uvawe na sudii, koja ja donese Ustavniot sud, nema da ima retroaktivno dejstvo. Ministerot Manevski veli deka Sudot znael deka izmenite vo Zakonot za sudskiot sovet se podgotveni i za 10 dena }e vlezat vo sobraniska procedura. So toa zakonski }e se re{i materijata na utvrduvawe na odgovornosta na sudiite. Ministerot smeta

deka sudiite koi dosega bile razre{eni, a se okolu 40 na broj, ne se o{teteni bidej}i Ustavniot sud ne gi poni{til pravilnicite, tuku samo ukinal odredbi od niv. Pretsedatelot na Sudskiot sovet, Vasil Gr~ev, veli deka s$ u{te ja nemaat dobieno odlukata na Ustavnite sudii, no kakva i da e, tie }e ja po~ituvaat. Po primaweto na odlukata, }e znaele kakvi merki treba da prezemat. Za dvajcata sudii, Violeta Duma i Vlado

Xilvixiev, za koi s$ u{te ne e zavr{ena `albenata postapka na odlukata na Sudskiot sovet za nivno razre{uvawe, koja se nao|a pred Vrhovniot sud, Manevski veli deka sudot }e go ima posledniot zbor. Dokolku odlukata na Ustavniot sud bide objavena vo Slu`ben vesnik pred odlukata na Vrhovniot sud, postapkata }e mora da bide zaprena, ako razre{uvaweto na dvajcata sudii se temeli na odlukite koi bea ukinati.

PROFIL - PITER SORENSEN

USPE[EN DIPLOMAT ZAMENA ZA ODOMA]ENIOT FUERE!

Iako stanuva zbor za ~ovek koj za prvpat e nazna~en na pozicijata ambasador, sepak, poznava~ite vo zemjava uveruvaat deka stanuva zbor za mo}en diplomat, koj naviva za pobrza integracija na zemjite od regionot vo EU

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

spe{en diplomat i poznava~ na sostojbite vo regionot. Vaka poznava~ite vo zemjava go komentiraat izborot na noviot evroambasador vo Makedonija, Piter Sorensen, koj od mart narednata godina }e ja nasledi foteljata na sega{niot specijalen pretstavnik na EU, Ervan Fuere. Iako stanuva zbor za diplomat koj prvpat e nazna~en na pozicija ambasador, sepak, nikoj ne se somneva vo negovata kompetencija i uspe{nost. Poznava~ite velat deka pred s$ stanuva zbor za diplomat so bogata kariera, koj e evropeist i koj vistinski se zalaga zemjite od Zapaden Balkan da stanat zemji-~lenki na Unijata. Porane{niot ambasador

vo NATO, Nano Ru`in, koj nekolku pati dosega se sretnal so Sorensen, veli deka se raboti za ~ovek koj ja respektira Makedonija i e evrooptimisti~en. "Se raboti za dobar poznava~ na sostojbite vo regionot, evropski kriti~ar, i pred s$ ~ovek koj naviva zemjite od Zapaden Balkan da stanat del od evropskoto semejstvo. Ona {to e va`no za Makedonija e deka Sorensen ne e evroskepti~en, tuku naprotiv, evrooptimisti~en vo odnos na pro{iruva~kata politika na Unijata. Toj ja respektira Makedonija i bez somnenie smetam deka isto kako i so sega{niot evroambasador, Ervan Fuere, }e imame odli~na sorabotka i so nego", izjavi Ru`in. Deka stanuva zbor za uspe{en i karieren diplomat potvrduva i porane{niot vicepremier za evropski pra{awa, Rad-

mila [e}erinska, koja isto taka imala nekolku sredbi so nego. "Dobro e {to se ispra}a ~ovek koj gi znae sostojbite vo regionot, pa ne mora doprva da u~i za niv. Dopolnitelno, se raboti za iskusen diplomat i diplomat od kariera, {to e pozna~ajno za Makedonija. Va`no e Makedonija da ima mo}en ambasador, i smetam deka site ne{ta za Sorensen govorat vo taa nasoka", veli [e}erinska. Za dostignuvawata i vrednostite na Sorensen zboruvaat i poznava~ite vo Brisel. Spored niv, nesomeneno se raboti za uspe{en diplomat, a tokmu toa {to Sorensen ve}e nekoe vreme prestojuval na Balkanot i gi poznava problemite tuka e vistinskata pri~ina zo{to visokiot pretstavnik za nadvore{ni raboti na Unijata, Ketrin E{ton,tokmu nego go izbra za nov evroambasador vo Make-

donija. Vo Makedonija prethodno nagolemo se {pekulira{e koj }e go nasledi Fuere. [pekulaciite odea od predviduvawa deka toa }e bide li~nost od Slovenija, no duri i dotamu deka EU nema pove}e da ispra}a svoj specijalen pretstavnik vo zemjava. Inaku, dosega, Sorensen izvr{uval nekolku funkcii na Balkanot. Toj mu bil sovetnik na pratenikot na Obedinetite nacii za Balkanot vo po~etokot na ovaa dekada, a potoa i sovetnik za Kosovo na ON. Od 2002 do 2006 godina Sorensen bil zamenik na {efot na UNMIK i direktor na Evropskoto biro za Kosovo, a podocna i oficer za vrski na Sovetot na EU vo Belgrad. Sorensen e roden vo 1967 godina vo Danska i so ova prakti~no e najmladiot evromabasador {to dosega bil nazna~en vo Make-

BIOGRAFIJA NA PITER SORENSEN

Roden: 7 septemvri 1967 godina, Danska Profesionalna kariera: 2006-2009 godina oficer za vrski na Sovetot na EU vo Belgrad; 2002-2006 godina zamenik na {efot na UNMIK i direktor na evropskoto biro za Kosovo 2000-2002 godina - sovetnik na pratenikot na Obedinetite nacii za Balkanot Obrazovanie: 1993 godina - magister po pravo, Univerzitet Arhus, Danska 1991 godina - diplomiran pravnik, Univerzitet Arhus, Danska donija. So negovoto doa|awe vo Makedonija, vo mart 2011 godina, oficijalno po~nuva i rabotata na diplomatskata slu`ba na EU. So toa, vo ambasadorskata

funkcija na Sorensen sega se spojuvaat dvete funkcii koi dosega gi izvr{uva{e Fuere - {ef na delegacijata na Evropskata komisija i specijalen evropski pratenik.

PREDLOG-BUXET NA SOBRANIETO ZA 2011

PRATENICITE BARAAT ZA 120% POGOLEM BUXET OD LANI! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ratenicite baraat 16,7 milioni evra za buxetot na Sobranieto za 2011 godina, a Vladata ne dava pove}e od 7,2 milioni. Buxetskoto barawe {to Parlamentot }e go isprati do Ministerstvoto za finansii e za 121,6% pogolemo od sumata so koja raspolaga Sobranieto vo 2010 godina. Pri~inata e vo predlog-strate{kiot plan na Sobranieto koj sodr`i nekolku ambiciozno zamisleni proekti, no i preneseni dolgovi od lani. Sobranieto vo 2011 godina }e prezeme lanski dolg od okolu eden milion denari, }e gi zgolemi dava~kite za stoki i uslugi za 36%, }e izdvoi 54% od vkup-

nata suma za izgradba na sobraniskata zgrada i 1,6 milioni evra za memorijalniot spomenik na Todor Proeski, a nezna~itelno }e gi zgolemi i dava~kite za plati, poradi triesetinata privremeno vraboteni koi }e dobijat re{enija. Rakovoditelkata na sobraniskiot sektor za finansiski i ekonomski pra{awa, Bogdanka Poposka, pojasni deka voobi~aena praktika e Sobranieto od Vladata da bara buxet {to optimalno bi gi zadovolil negovite potrebi, a Ministerstvoto za finansii da ja reducira pobaranata suma spored vladinata ekonomska strategija. Pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov, pobara od stru~nite slu`bi da mu objasnat vo koja stavka od predlog-buxetot se predvideni platite na 70

16,7

milioni evra e predlog-buxetskoto barawe za 2011 {to Makedonskoto sobranie }e go ispora~a do Vladata

preveduva~i koi Sobranieto treba{e da gi vraboti spored strategijata za pravi~na zastapenost. Generalniot sekretar na Parlamentot, @arko Denkovski, odgovori deka od niv }e bidat primeni samo 15, {to ne pretstavuva zna~ajno buxetsko optovaruvawe. Pratenicite od opozicijata go obvinija vladeja~koto mnozinstvo za licemerie, zatoa {to "sega go predlagaat i go branat ovoj golem buxet za Sobranieto, a koga Vladata }e im nalo`i da glasaat za krajno reducirana suma

so koja Parlamentot edvaj funkcionira i ne mo`e da si gi ispla}a dolgovite, tie, kako ni{to da ne bilo prethodno, }e

go prifatat predlogot na Vladata", kako {to izjavi Nikolov. ^lenovite na buxetskiot sovet posebno se zadr`aa na stavkata od

buxetot nare~ena Kontakt so gra|ani, soglasuvaj}i se deka sredstvata {to se odvojuvaat za ovaa cel mora da bidat pogolemi za da mo`e uspe{no da se implementira proektot "kancelarija za sekoj pratenik". So sega{niot buxet asistentite na pratenicite koi se klu~en faktor za uspeh na misijata pribli`uvawe na Parlamentot do gra|anite imaat primawa od samo 8.000 denari. Na krajot na sednicata na Buxetskiot sovet na Sobranieto ~lenovite izglasaa pratenicite Krsto Mukoski od VMRO-DPMNE i Marjan~o Nikolov od SDSM da ja pretstavuvaat rabotnata grupa koja vo ime na Parlamentot }e go brani predlog-buxetskoto barawe pred Ministerstvoto za finansii, odnosno pred Vladata.

6 17.09.2010 SE ZAKANUVA LI CENOVEN [OK?

INFLACIJA OD [PEKULACII I

SOWA JOV JOVANOVA VANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk s.jovanova@kapital.c com.mk

astat cenite na site proizvodi i poveove}eto uslugi, inflatorniot rizik se zgolemuva i neizvesno e dali } e se ostvarat procenkitee na Vladata za predvide-nata stapka na inflacija. Dali na zemjava & se zakanuva opasnost od inflacija, koja pove}e } e vlijae na dopolnitelno gu{ewe na ekonomijata ili, pak, taa }e pridonese za pottiknuvawe na ekonomskiot rast? O~ekuvawata se deka inflacijata godinava } e bide 1,5%, a vo april rasponot be{e me|u 1% i 1,5%. No, ovie prognozi sigurno se revidiraat vo posledniov mesec, poradii poskapuvaweto na mnoguu proizvodi i uslugi, samo {to nikoj od Vladata i od NBM s$ u{te ne komentira {to poka`uvaat trendovite. e. So prognozi za inflacija od 4% do krajot na godinata izleguvaat samo nekoi eksperti. Guvernerot Petar Go{ev neodamna prognozira{e deka godinava ne se o~ekuva pogolema inflacija od 2%, no istakna deka poskapuvaweto na hranata na svetskite berzi, kako rezultat na niskiot prinos na zemjodelskite proizvodi, najmnogu na p~enicata, i zgolemuvaweto na cenata na naftata, toplinskata energija i elektri~nata energija ja podgrevaat inflacijata. Hranata po~na da poskapuva i vo Makedonija. O~ekuvawata se deka vo naredniot period }e prodol`i rastot na cenite na prehranbenite proizvodi. PROGNOZI ZA INFLACIJA DO 4% Ekspertite se so podeleni mislewa. Del od niv smetaat deka proekciite na Narodnata banka za inflacijata nema da se ostvarat poradi poskapuvawata {to se o~ekuvaat vo re~isi site sektori, a del tvrdat deka zgolemuvaweto na nekoi ceni e {pekulativno. “Denes osobeno e naglasen inflatorniot rizik. Sigurno godinava }e ja zavr{ime so inflacija od 4%. Cenite na mnogu proizvodi se otideni nagore, a do krajot na oktomvri }e imame zgolemeni ceni, bukvalno, na s$. Iako Svetska

Dali na zemjava & se zakanuva opasnost od inflacija? O~ekuvawata se deka inflacijata godinava }e bide 1,5%, a vo april rasponot be{e me|u 1% i 1,5%. No, ovie prognozi sigurno se revidiraat vo posledniov mesec, poradi poskapuvaweto na mnogu proizvodi i uslugi. So prognozi za inflacija od 4% do krajot na godinata izleguvaat samo nekoi eksperti {inik p~enica (33 {i litri) se iska~ila lit na 8,4 dolari, za sledniot den da zatoa {to nikoj ne padne na 6,5, zat kupuval. “Toga{ “Toga se vide deka pazarot ne e takov paza kako {to nekoi sakaa da go pretstavat i zatoa tvrdam deka zat NBM to~no ja ima proektirano stapkaproe ta na inflacija, koja nema da nadmine 2%”, objasnuva profesorot objasn Tome Nenovski. N Toj potse potsetuva deka ima{e najavi ddeka cenata na lebot }e nadmine 30 denari, n no toa ne se slu~i. “Nie imame monetarna monetarn politika koja so svojata restriktivnost nema da dozrestriktiv voli da se smeni sme proekcijata za stapkata na inflacija. Treba

banka prepora~uva inflacija me|u 1% i 5%, sepak, kaj nas }e ima golem pritisok do krajot ot na godinava. Toa ne e mnogu golem rizik, a re{enieto e da rastat platite, no ne vo adminisstracijata, tuku i vo privatniot sektor, r, i da se namalat kamatnite tnite stapki, koi se najvisoki visoki vo Evropa”, veli Slave Ristevski, univerzitetski zitetski profesor. Spored drugi eksperti, perti, vo posledniov period iod se slu~ile mnogu {pekulacii ulacii okolu cenite na zemjodelmjodelskite proizvodi, {to to se potvrdilo i na berzata ta vo ^ikago, koga za eden den cenata na eden

ZEMJITE VO REGIONOT GI KORIGIRA

o Srbija potro{uva~kata ko{ni~ka e povisoka za 16.000 dinari od prose~nata plata, koja vo juli iznesuva{e 34.591 dinari. Srbite stravuvaat od nov cenoven {ok, koj se najavuva za sledniot period, osobeno kaj gasot i elektri~nata energija. Neizvesno e dali i kako gra|anite }e mo`at da gi zadovolat osnovnite potrebi za `ivot. Zagrozena e proektiranata inflatorna stapka od 8%, a dopolnitelen strav predizvikuva slabeeweto na dinarot vo odnos na evroto. Vo Kosovo, vo avgust statisti~arite izmerija inflacija od 3%, {to e deset pati pove}e otkolku prethod-

niot mesec. Inflatorniot skok doa|a kako rezultat na skokot na cenite na stokite za {iroka potro{uva~ka od 0,3 procentni poeni. Poskapuvaweto tamu najmnogu se zabele`uva kaj proizvodite od bra{no i naftenite derivati, {to vlijae{e vrz vkupniot indeks na cenite. Tamo{nite eksperti prognoziraat deka vo sledniot period cenite na site prehranbeni produkti }e porasnat za 25% do 30%. Hrvatskite proizvoditeli i trgovci s$ u{te javno kalkuliraat okolu cenite, no tivko ve}e gi imaat poka~eno. Mediumite pi{uvaat deka edinstveno fabrikata za kafe Frank javno i otvoreno najavila zgolemuvawe na cenite na kafeto za golemoproda`ba za 10%.

Crnogorskite trgovci, pak, iako do neodamna tvrdea deka ne

postoi pri~ina nitu strav od poskapuvawe, denovive tvrdat

deka zgolemuvaweto na cenite na lebot, bra{noto i masloto za

]E POSKAPAT BELATA TEHNIKA, OBLEKATA I HRANATA

Vo supermarketite cenite na prehranbenite proizvodi ve}e se zgolemeni za 5% do 10%. Ottamu velat deka vo idnina se o~ekuva nov bran poskapuvawa. “Trendot na poka~uvawe na cenite e bukvalno kaj site prehranbeni proizvodi. Vo momentot, edinstveno cenite na sredstvata za higiena ne se promeneti. Kaj nekoi proizvodi cenata otide nagore i za pove}e od 10%. Toa e vo korelacija so svetskite tekovi i toj trend }e prodol`i. Edinstveno dokolku Vladata intervenira so namaluvawe na carinite, mo`ebi }e se stabilizira situacijata. Tuka treba da reagiraat proizvoditelite i uvoznicite”, veli Biljana Adamovska od Tu{ marketi. Prodavnicite za bela tehnika zasega se so nepromeneti ceni. Vo Tehnomarket velat deka

proda`bata im e na isto nivo sporedeno so lanskite brojki, duri vo odredeni grupi na artikli imalo i zgolemuvawe, osobeno kaj LCD i kaj IT-proizvodite. Gi namalile rashodite i dobro se spravile so krizata. Me|utoa, za vo naredniot period i vo nivniot resor o~ekuvaat zgolemuvawe na cenite. “O~ekuvame zgolemuvawe na cenite, bidej} i mnogu od proizvoditelite na bela tehnika najvija deka }e gi poskapat nivnite proizvodi. Edna od pri~inite, kako {to velat, e nestabilnosta na dolarot vo minatiot period. No, poskapuvaweto najverojatno im pretstavuva i na~in kako da gi pokrijat zagubite koi gi imale poradi globalnoto namaluvawe na potro{uva~kata”, veli Daniela Nikolovska, upravitel vo KiK, Tehnomarket.

17.09.2010

I RIZICI GI PODGREVA CENITE DRASTI^EN SKOK NA CENITE NA PREHRANBENITE PROIZVODI

sven hranata, bra{noto, masloto za jadewe, mesoto i mle~nite proizvodi, vo Makedonija poskapea i parnoto, strujata, a ogrevnoto drvo se prodava po povisoka cena u{te od lani. Spored ekspertite, cenovniot skok najmnogu se dolì na su{ite i drasti~noto zgolemuvawe na cenite na surovinite. Oriz, soja, p~enka, ìto, ja~men, site ovie surovini se prodavaat po povisoka cena. Izminatiot period se poka~i i cenata na masloto za jadewe, kako rezultat na rastot na cenata na son~ogledot na svetskite berzi. Maloproda`nata cena na son~ogledot se dviì od 75 do 79 denari za litar i ova pretstavuva zgolemuvawe za okolu 20% vo odnos na izminatite tri meseci. Samo za sporedba, cenata na son~ogledot na svetskite berzi porasna za 70% vo izminatite pet meseci. I cenata na mesoto vo svetot uriva rekordi. Otkako najgolemite izvoznici na meso vo svetot, SAD i Avstralija, go namalija proizvodstvoto, svinskoto, govedskoto, jagne{koto i pile{koto meso gi dostignaa najvisokite ceni vo poslednite 20 godini. Vo sporedba, pak, so minatata godina, cenata na mesoto e povisoka za 16%. Vo Makedonija proizvoditelite velat deka mora da gi sledat svetskite trendovi. Taka i kaj nas se o~ekuva poskapuvawe na mesoto, i toa od 20% do 25%. Tvrdat deka cenata na p~enicata e zgolemena od 8 na 15 denari, {to zna~i deka ako surovinite poskapuvaat, realno }e poskapat i krajnite proizvodi. Nedelava poskapo se prodava i gorivoto. Duri 70 denari za litar ~ini benzinot “eurosuper BS 98”. Regulatornata komisija za energetika gi poskape i “eurosuper 98” za dva denari, a za 1,5 denar se zgolemi cenata na “BS eurosuper 95”, koj sega ~ini 68 denari za litar. Evrodizelot e 57,50 denari, a ekstra lesnoto gorivo 46 denari za litar. I vo ovoj slu~aj poskapuvaweto e diktirano od svetskite trendovi, odnosno so poskapuvaweto na surovata nafta na svetskite berzi, koja od 72 dolari nadmina 77 dolari za barel. da ja po~ekame zimskata ètva vo Rusija. Ako bide uspe{na, kako {to najavuvaat, zna~i celava situacija }e se smiri”, dodava Nenovski. POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA PREMALA Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vrednosta na potro{uva~kata ko{ni~ka za ishrana i za pijalaci za edno ~etiri~leno doma}instvo vo Makedonija, presmetana vrz osnova na tro{ocite na cenite na malo vo avgust godinava, iznesuva{e 11.891 denari, i vo odnos na prethodniot mesec e na isto nivo. Prose~nata neto-plata vo avgust iznesuva{e 20.449 denari, a vo avgust minatata godina 19.867 denari, koga vkupnite tro{oci za hrana i pijalaci bea 11.825 denari. Ova zna~i deka za zadovoluvawe na ostanatite potrebi lani ostanuvale samo 8.042 denari. Nitu pred dve godini nema{e zna~itelno pomestuvawe vo vrednosta na potro{uva~kata ko{ni~ka. Vo avgust 2008 godina vrednosta na ko{ni~kata iznesuva{e 11.957 denari, dodeka prose~nata neto-plata be{e 15.820 denari, no se mere{e po druga metodologija. Vo 2007 godina prose~nata neto-plata iznesuva{e

14.300 denari, a potro{uva~kata ko{nica 10.276. Sepak, statistikata na Dr`avniot zavod ne dava vistinski proekcii za toa kolku realno ~ini potro{uva~kata ko{ni~ka vo zemjava. Vo zemjite od sosedstvoto vo vrednosta na ko{ni~kata spa|aat i tro{ocite za energija i ostanatite tekovni tro{oci, a kaj nas ne. Za dobivawe realna slika

za tro{ocite na edno doma}instvo sindikatot ve}e predlo`i, osven hrana i pijalaci, vo potro{uva~kata ko{ni~ka da se opfatat i drugite osnovni tro{oci, kako {to se smetkite za struja, parno, voda, telefon, obrazovanie, obleka. “Realno, kaj nas za normalna egzistencija na gra|anite se potrebni 500 evra i tolku realno treba da

SLAVE RISTEVSKI

UNIVERZITETSKI PROFESOR “Sigurno godinava }e ja zavr{ime so inflacija od 4%. Cenite na mnogu proizvodi se otideni nagore, a do krajot na oktomvri }e imame zgolemeni ceni bukvalno na s$. Iako Svetska banka prepora~uva inflacija me|u 1% i 5%, sepak, kaj nas }e ima golem pritisok do krajot na godinava. Toa ne e mnogu golem rizik, a re{enieto e da rastat i platite, no ne vo administracijata, tuku i vo privatniot sektor, i da se namalat kamatnite stapki, zatoa {to tie se najvisoki vo Evropa.”

AAT PROEKCIITE Agencijata za hrana pri ON za krajot na septemvri najavi vonreden sostanok na koj bi trebalo da se diskutira za poskapuvaweto na p~enicata za 70% od po~etokot na godinava

jadewe se neizbe`ni. Agencijata za hrana pri Obedinetite Nacii (ON) za krajot na septemvri najavi vonreden sostanok na koj bi trebalo da se diskutira za poskapuvaweto na p~enicata za 70% od po~etokot na godinava. Vo zemjava, spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, tro{ocite za `ivot vo avgust godinava se zgolemile za 1,9% na godi{no nivo, sporedeno so istiot mesec lani. Najgolemo zgolemuvawe ima kaj cenite na malo, i toa za 2,5%, a na mese~no nivo, vo sporedba so juli godinava, cenite se zgolemeni za 0,1%. Poras-

tot na tro{ocite za ìvot se dolì najmnogu na povisokite ceni na mastite i toa za 10,8%, jajcata za 1,9%, preraboteniot i konzerviran zelen~uk za 0,5% i na mesoto za 0,2%. Vo avgust, porast na indeksite na tro{ocite za ìvot e zabeleàn i kaj centralnoto greewe za 10,9%, kaj sredstvata za obrazovanie za 1,1% i kaj administrativnite uslugi za 0,3%. Edinstveno poevtini ovo{jeto za 2,6%, zelen~ukot za 1,9%, sveòto mleko i drugite prehranbeni proizvodi za 0,5%, mle~nite proizvodi za 0,4%, bezalkoholnite pijalaci za 0,3%, proizvodite od ìto i prerabotkite od meso za 0,2%.

KLIMATSKITE PROMENI JA PODGREAJA INFLACIJATA

odinava definitivno }e bide zapametena po klimatskite promeni - dosega nevideni poàri, poplavi, tropski temperaturi - koi bukvalno dovedoa do naru{uvawa vo zemjodelstvoto i do porast na cenata na mnogu produkti. Rusija gore{e so denovi, monsuni od najgolemi razmeri predizvikuvaa poplavi niz Ju`na Azija, nekoi delovi od Ju`na Amerika doìveaja zima so niski temperaturi kakvi {to ne se pametele vo poslednava decenija. Cenata na p~enicata na svetskiot pazar doìvea najvisoka cena od 1973 godina dosega. Proizvoditelite na hrana u{te minatata godina predupreduvaa deka zna~ajno }e se zgolemi cenata na site prehranbeni proizvodi vo koi se koristi bra{noto, kako {to e lebot. Poskapea i drugite ìtarki, me|u koi i ja~menot, koj se koristi kako hrana za ìvotnite, a poskape i mesoto. Toplotniot bran letovo i su{ite re~isi gi uni{tija ìtarkite vo Rusija, Kazahstan i Ukraina, dràvi koi se najgolemi svetski izvoznici na ovie proizvodi. Vo Makedonija inflatornata spirala zna~itelno se podgrea vo 2008 godina. Toga{ branot poskapuvawa gi izmesti prvi~nite prognozi, spored koi inflacijata treba{e da bide 3%, no do krajot na godinata se iska~i na 6%. Vladata uveruva{e deka taa stapka ne e {tetna za ekonomijata, a prognozite bea deka cenite na zemjodelskite proizvodi sekade vo Evropa }e bidat visoki vo slednite dve godini. Vo avgust godinava stapkata na inflacija be{e 2%. Spored NBRM, godi{nata inflacija vo vtoriot kvartal iznesuvala 1,1%, a prose~nata inflacija vo prvite {est meseci be{e 0,8%, {to glavno se dolì na poskapuvaweto na naftata, elektri~nata i toplinskata energija od po~etokot na godinava. Se o~ekuva i ekonomskiot rast godinava da bide pobaven, najverojatno nema da nadmine 0,6%. Narodnata banka predvide i zgolemuvawe na nevrabotenosta poradi nadolniot trend na prisposobuvawe na pazarot na trudot i nadolnata revizija na stranskata pobaruva~ka od 0,1%, pod vlijanie na slu~uvawata vo Grcija. iznesuva potro{uva~kata ko{ni~ka. Sekoja dràva ~ija populacija tro{i najmnogu za prvata grupa od tro{ocite za ìvot, a toa e ishranata, e siroma{na. Vo Makedonija duri 60% od gra|anite

tro{at najmnogu na hrana. Za sporedba, vo Slovenija samo 25% od gra|anite najmnogu tro{at za hrana i obleka”, objasnuva Ristevski.

TOME NENOVSKI

UNIVERZITETSKI PROFESOR “]e nema nikakvo izmestuvawe na planiranata proekcija od 1,5% do 2% inflacija, kako {to predvide Narodnata banka. Treba da se napravi razlika me|u dvi`eweto na cenite na zemjodelskite proizvodi od pred dve godini, koga imavme uvozna inflacija. Toga{ cenata na energensite otide mnogu nagore i zatoa vo juni 2008 godina stignavme do inflacija od 10%. Me|utoa, sega situacijata e razli~na. Sega imame zgolemuvawe na cenite samo kaj odredeni proizvodi, kako masloto za jadewe, bra{noto, lebot, i toa e od 10% do 20%. Iako ovie tro{oci za `ivot vleguvaat vo presmetuvaweto na stapkata na inflacija i imaat odredeno zna~ewe, sepak, ne se presudni za da izvr{at nekakva promena.“

KAPITAL MEDIA GROUP DOO IZDAVA^ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL

OBJAVUVA OGLAS ZA NOVI RABOTNI MESTA ZA:

2 (DVAJCA) NOVINARI VO DESK ZAINTERESIRANITE KANDIDATI TREBA DA IMAAT MINIMUM 2 (DVE) GODINI RABOTNO ISKUSTVO. OGLASOT

TRAE DO 24. SEPTEMVRI 2010

APLIKACIITE,

SO KRATKA BIOGRAFIJA I REFERENCI OD PRETHODNI RABOTNI ISKUSTVA PRA]AJTE GI NA:

e-mail: kariera@kapital.com.mk ILI PO PO[TA NA: KAPITAL MEDIA GROUP DOO PO[TENSKI FAH 503 1000 SKOPJE

8 17.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KAKO SE ZGOLEMUVA JAVNATA ADMINISTRACIJA?

NOV ZAKON - NOVA DR@AVNA AGENCIJA

Namesto izmena na postojniot Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avata uprava, polesno e da se donesat posebni zakoni so koi se sozdavaat paradr`avni organi, koi imaat isti nadle`nosti so ministerstvata, no otvoraat mesta za novi vrabotuvawa, velat ekspertite GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ov zakon - nova dr`avna agencija. Ova e samo eden od na~inite preku koi postojano se zgolemuva brojot na vraboteni vo javnata administracija. Iako javniot sektor vo Makedonija stanuva preobemen i pregolem finansiski tovar za stopanstvoto, svesno se razvodnuvaat nadle`nostite me|u novoformiranite institucii i ve}e postoe~kite sektori vo ministerstvata, koi vr{at ista ili sli~na rabota. Na toj na~in se sozdavaat ogromni mo`nosti za novi vrabotuvawa vo i onaka prenatrupanata i ogromna javna administracija. Postoi Dr`avna komisija za spre~uvawe korupcija nasproti Sektor za borba protiv korupcijata vo ramkite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Antimonopolskata uprava vo ramkite na Ministerstvoto za ekonomija e pandan na Komisijata za za{tita na konkurencijata. Biroto za za{tita na intelektualna sopstvenost vo ramkite na Ministerstvoto za ekonomija raboti

120

iljadi se regularno vraboteni vo javnata administracija vo zemjava, a okolu 20.000 do 30.000 se anga`irani so dogovor za delo

270

iljadi lica se vraboteni vo stopanstvoto (prerabotuva~kata industrija, grade`ni{tvoto i zemjodelstvoto), preku koe prakti~no se finansira javnata administracija

paralelno so Dràvniot zavod za za{tita na intelektualna sopstvenost. Ova se samo del od primerite koi ovozmoùvaat "taloèwe" na javnata administracija. Vo najava s$ u{te stoi formiraweto na Ministerstvoto za javna administracija, kako rezultat na noviot Zakon za javni slu`benici. Obrazloènieto e deka toa treba da gi sprovede dolgo najavuvanite reformi vo javnata administracija, no }e pretstavuva i mo`nost za

novi vrabotuvawa. Vo javnata administracija sega regularno se vraboteni okolu 120.000 administrativci i od 20.000 do 30.000 t.n. “dogovorci”, koi rabotat so dogovori za dela. Vkupniot broj vraboteni vo zemjava vo prviot kvartal godinava iznesuva{e 615.962 lica, {to zna~i deka samo vo javnata administracija se okolu edna ~etvrtina. Vo stopanstvoto (prerabotuva~kata industrija, grade`ni{tvoto i zemjodelstvoto), preku koe prakti~no se finansira javnata administracija, se vraboteni okolu 270.000 lica. PARADR@AVNI INSTITUCII Univerzitetskiot profesor i dekan na Pravniot fakultet, Bor~e Davitkovski, problemot go locira vo Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avata uprava, koj ne e promenet od 2000 godina. "Potrebna e itna promena na ovoj Zakon. Vo me|uvreme se pojavija mnogu paradr`avni institucii, koi bea formirani so posebni zakoni. Zatoa e potrebno da se napravi filtracija preku izmena na Zakonot za organizacija,

vo koj }e se vnesat novoformiranite institucii i so toa }e se dobie celosna slika za nadle`nostite na instituciite", veli Davitkovski. Spored nego, koga }e se napravi toa, }e se vidi kade postoi preklopuvawe i vo toj slu~aj }e se odzemat nadle`nostite na ministerstvata, a vrabotenite od tie sektori }e pominat vo novite agencii. So ova se soglasuva i profesor Ana Pavlovska-Daneva. Spored nea, preklopuvaweto na nadle`nostite ne e samo na relacija nezavisni agencii-ministerstva, tuku i me|u samite ministerstva. "Se donesuva Zakon za za{tita na konkurencijata i vedna{ se otvora nova agencija i taka se prenatrupuva javnata administracija", poso~uva taa. ZAKONOT ZAGLAVEN VO MINISTERSTVOTO ZA PRAVDA Iako, spored nea, formiraweto na ovie regulatorni tela, koi se izbiraat od Sobranieto i se nezavisni, e osobeno va`no, sepak, Zakonot za organizacija na organite na dr`avnata uprava mora itno

da podle`i na izmeni. "Noviot Zakon treba da gi opfati i klasi~nite i regulatornite tela. Toga{ }e se vidi koe telo dotoga{ ja imalo taa nadle`nost i duri toga{ }e postoi mo`nost tie da se prefrlat vo novite agencii. A so prefrluvaweto na nadle`nostite, soodvetno treba da postoi i prefrlawe na kadrite", veli Daneva. Spored ekspertite, pri~inata za s$ po~estata praktika na donesuvawe novi zakoni, vrz osnova na koi podocna se otvoraat novi agencii, e na~inot na koj se nosat zakonite. Tie objasnuvaatdeka posebnite zakoni se nosat so prosto mnozinstvo i polesno

mo`at da bidat usvoeni. A, za Zakonot za organizacija e potrebno 2/3 mnozinstvo i poddr{ka od opozicijata, {to e pote{ko da se obezbedi. Dopolnitelno, izmenite na ovoj Zakon se pod silen monitoring od Evropskata unija. Vo me|uvreme, izmenite na Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava se zaglaveni vo Ministerstvoto za pravda. Iako e po~nat procesot za negova izmena, sepak, zasega nema ni{to seriozno.

ZA ZDRAVI EKONOMII SE POTREBNI ZDRAVI BANKI Ako pravilno i striktno se primenat od strana na vladite, pravilata na Bazel 3 }e gi namalat rizi~nite zajmuvawa, }e go podobrat kvalitetot na kapitalot i }e ja zajaknat transparentnosta. o tri godini otkako po~na finansiskata kriza, najlo{ite scenarija bea izbegnati blagodarenie na odlu~nata i korrdinirana akcija. Otkako pazarite i ekonomiite se izvlekoa od prvi~nata opasnost da propadnat vo bezdna, vladite i regulatorite po~naa da podgotvuvaat za{titni mehanizmi, so cel istorijata da ne se povtori i ekonomiite da bidat poddr`ani od soliden, solventen i efikasen finansiski sistem. Za zdrava ekonomija se potrebni zdravi banki. Ekonomiite sega zazdravuvaat, iako ne so ramnomerno tempo, no, sepak, rastot s$ u{te e krevok. Vladite na razvienite zemji gi postavuvaat temelite za posilen rast so strukturni i fiskalni reformi. Vo ramki na finansiskite reformi, tie isto taka napravija ogromni napori kon usoglasuvawe na merkite vo vrska so likvidnosta, solventnosta i transparentnosta, {to treba da bidat postignati na dolg rok, so cel da se kreira finansiski sistem kakov {to site posakuvame. No, potrebno e i pove}e od toa. Na poleto na supervizijata

e napraven progres, so toa {to se usoglaseni na~ini kako da se usvojat najdobri praktiki, da se postigne podobra koordinacija, da se pro{iri opsegot na supervizijata i da se postigne pogolem fokus vrz solventosta. Veruvam deka ova e pojdovna to~ka za kreirawe posilen finansiski sistem. Dobar supervizor moè da gi popolni dupkite {to postojat vo regulativata, no ne postoi regulativa {to moè da ja pokrie lo{ata supervizija. Na regulatorniot front konturite {to gi oformi Bazel 3 se pozitivni. Vremenskata ramka za sproveduvawe na reformite proizveduva dobar balans me|u namerata da se zajaknat bilansite na bankite i da se ovozmoì odr`liv ekonomski razvoj. Ako pravilno i striktno se primenat od strana na vladite, pravilata na Bazel 3 }e gi namalat rizi~nite zajmuvawa, }e go podobrat kvalitetot na kapitalot i }e ja zajaknat transparentnosta. Isto taka, treba da obezbedat bankite da odrùvaat dovolni nivoa na likvidnost za da moàt da gi preìveat eventualnite krizi na pazarot. Spored moeto mislewe, drugi merki {to bea

razgleduvani, kako, na primer, voveduvaweto posebni danoci za bankite - so cel sobranite sredstva da bidat sobirani vo posebni fondovi, koi podocna bi se koristele za nadminuvawe na krizni situacii – ne se soodvetni. Tie ne gi re{avaat problemite {to ja predizvikuvaat krizata, nitu pomagaat vo spre~uvawe na idni krizi, a se diskriminatorski kon bankarskata industrija. Seto toa na krajot }e vlijae negativno vrz ekonomskiot razvoj. U{te pove}e, ve}e postojat poefikasni mehanizmi, kako {to se garantni fondovi, koi {to se popolnuvaat od strana na bankite, i koi pomagaat da se nadmine eventualnata kriza bez da se pravi golema distorzija na pazarot. So merkite {to se usvoija ili objavija dosega svetskiot finansiski sistem }e bide pootporen vo idnina. No, sepak, ima u{te rabota pred nas. Bazelskiot komitet n$ snabdi so generalna ramka za finansiskata reforma, {to treba da dobie kone~no odobruvawe na sledniot samit na G20 vo Seul, vo noemvri. No, s$ u{te falat mnogu detali. I, kako {to znaeme site, “|avolot” se

krie tokmu vo detalite. Ima {est to~ki {to se osobeno va`ni spored mene. Prvo, vo supervizijata zborovite mora da preminat vo dela. Vladite mora da obezbedat resursi i nadle`nosti za da im ovozmo`at na supervizorite da ja vr{at svojata rabota. Vo mnogu zemji se potrebni po{iroki regulativi, so cel da se pro{iri obemot na supervizijata. Vtoro, dodeka gi primenuvaat novite regulativi, nadle`nite mora da napravat jasna distinkcija me|u komercijalnoto i investiciskoto bankarstvo. Pribiraweto depoziti i davaweto krediti ne e isto {to i involviraweto vo visokorizi~ni finansiski aktivnosti, kako {to e trguvawe so derivativi ili kreirawe kompleksni strukturirani produkti. Pogolemite rizici baraat i pogolemo pokrivawe so kapital. Treto, po~etnite nasoki na Bazel 3 treba da bidat modificirani so cel podobro da se prepoznae stabilnosta na depozitite kako na~in na pribirawe sredstva vo bankite. Kako {to e poznato, toa mo`e da gi prisili ritejl-bankite (bankite {to rabotat

prete`no so naselenie) da go zgolemat svoeto finansirawe vo pomalku stabilnite pazari (rabota so golemi klienti, kompanii i sl.) ili, pak, da go namalat dolgoro~noto pozajmuvawe, {to e sigurno dobar primer za zakonot na neplanirani posledici. Na ovaa poenta e ukaàno, i Bazelskiot komitet ja razgleduva. êtvrto, celata dràvna pomo{ {to ja dobija bankite treba da bide vratena. Ova }e mu ovozmoì na sektorot da se vrati vo normala i da se eliminiraat dilemite okolu toa dali postoi nefer ambient za biznis. Petto, re{enieto za sistemskiot rizik – dilemata “premnogu golemi za da propadnat” – ne e da se optovarat golemite banki so dopolnitelni zgolemuvawa na kapitalot. Treba da se forsira pristapot spervizorite da go ocenuvaat nivoto na sistemskiot rizik na sekoja banka, osobeno vnimavaj}i na nejzinata kompleksnost, profilot na rizik i me|upovrzanosta so ostanatite institucii. I, posledno, setot od alatki {to nadle`nite go upotrebuvaat vo spravuvawe so krizite treba da sodrì mehanizmi {to

EMILIO BOTIN

pretsedatel na {panskata Banco Santander

}e dozvolat mirno gasewe ili proda`ba na problemati~nite institucii bez nepotrebni tro{oci za dano~nite obvrznici. Ova bi trebalo da bide prifateno od bankite, vo soglasnost so kriteriumite postaveni od nivnite supervizori. Tie bi trebalo da identifikuvaat koj }e zagubi dokolku bankata propadne, vklu~itelno i imatelite na obvrznici, ostanatite neobezbedeni investitori i akcionerite. Postignat e golem napredok. Denes, svetskata ekonomija i finansiskiot sektor se vo mnogu posolidna polo`ba od pred dve godini. Ne smeeme da zaboravime deka bankite treba da se vratat na ona {to, vsu{nost, treba da go pravat: da zajmuvaat pari so cel da go poddr`at ekonomskiot razvoj. Kolumnata e prezemena od Financial Times

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

MBID

110,20

2.296 2.284

2.518

110,00

2.272

2.510

109,80

2.260

2.502

2.248

109,60

2.494

109,20

2.486

2.212

2.478

2.200

2.470

10/09/10

11/09/10

12/09/10

13/09/10

14/09/10

15/09/10

16/09/10

10/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

109,40

2.236 2.224

17.09.2010

109,00 108,80 108,60 11/09/10

12/09/10

13/09/10

14/09/10

15/09/10

16/09/10

10/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/09/10

12/09/10

13/09/10

14/09/10

15/09/10

16/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKIOT BERZANSKI INDEKS PRODOL@UVA SO PADOT

NEDOSTIGOT OD PARI GO RU[I MBI-10

17.03.2010 9

Koga sekojdnevno se soo~uvame so mal promet kaj berzata, {to se dol`i na s$ pomalata pobaruva~ka, normalno e da ima pad na cenite na akciite na kompaniite, velat analiti~arite. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

20%

edostigot od pari e glavniot vinovnik zo{to osnovniot berzanski indeks, MBI-10, s$ pove}e beleì pad na svojata vrednost. Negovata vrednost godinava se namaluva, i pokraj relativno dobroto rabotewe na kompaniite koi vleguvaat vo negoviot sostav. “Nedostigot od pari za investirawe e glavnata pri~ina za s$ poniskata vrednost na MBI-10. Ne e do raboteweto na kompaniite. Koga sekojdnevno se soo~uvame so mal promet kaj berzata, {to se dolì na s$ pomalata pobaruva~ka, normalno e da ima pad na cenite na akciite na kompaniite”, veli Marjan Popovski, direktor na brokerskata ku}a Novi Triglav, od Skopje. Spored Popovski, relativno visokite kamatni stapki za {tedewe, {to izminatiov period gi ponudija doma{nite banki, naso~ija golem del od slobodnite pari kaj niv, so {to u{te pove}e se namali potencijalot za vloùvawe na berza. So zazdravuvaweto na ekonomijata, koe treba da bide predizvikano od poevtinite krediti, logi~no bi bilo da padnat i kamatite za depoziti, {to bi go destimuliralo {tedeweto i bi vratilo izvesen del od parite na lu|eto povtorno na berza. “[tom se nadmine krizata, toga{ moè da se o~ekuva podo-

iznesuva padot na MBI-10 od po~etokot na godinava s$ do sredinata na septemvri

bruvawe. S$ dodeka i indeksite vo regionot prodolùvaat da pa|aat, toa }e bide slu~aj i kaj nas, so ogled na toa {to regionalnite berzi se me|usebno povrzani”, smeta Popovski. So ogled na toa {to i berzite vo Slovenija i Hrvatska se vo kriza, odnosno i kaj niv se beleì pad na berzanskite indeksi od 19,8% i 7,78%, Popovski smeta deka 2010 godina }e bide i ponatamu te{ka, bidej}i tokmu investitorite od ovie dve dràvi se i najgolemite igra~i kaj doma{nata berza. Sepak, toj se nadeva deka vo tekot na 2011 godina situacijata }e bide daleku porazli~na od momentalnata. Sli~no e razmisluvaweto i na profesorot Vladimir Filipovski od Ekonomskiot fakultet vo Skopje. “Ako se gleda celata 2010 godina, indeksot MBI-10 pokaùva zna~itelna oscilatornost so opa|a~ki trend. Toa moè da e refleksija na visokiot stepen na ekonomskopoliti~kata neizvesnost. Na primer, Bernanke ja koristi formulacijata “nevoobi~aena neizvesnost” pri opisot na situacijata vo amerikanskata ekonomija. Neizvesno e kolku

PROMETOT VO PORAST, INDEKSITE PRODOL@UVAAT SO PADOT

brzo razvienite ekonomii (na{ite va`ni ekonomski partneri) }e zakrepnat od recesijata. Neizvesnostite na me|unarodnite finansiski i devizni pazari se reflektiraat vo rastot na cenata na zlatoto. Na seto toa moàt da se dodadat nelikvidnosta na doma{niot pazar na akcii i doma{nite ekonomsko-politi~ki neizvesnosti. Vo vakvi situacii, te{ko e da se pravat verodostojni predviduvawa za idninata ili da preovladuva pozna~itelen optimizam, koj bi proizvel odr`liv trend na rast na indeksite na akcii”, smeta Filipovski. Godinava, spored podatocite od Makedonska berza, sodràni vo sporedbenata analiza so berzite od Jugoisto~na Evropa, zaklu~no do mesec septemvri MBI-10 ja sniìl svojata vrednost za 15,64% vo odnos na vrednosta koja ja imal na 31 dekemvri 2009 godina. Negovata vrednost za ovoj analiziran period se namalila od

2.751,88 indeksni poeni, kolku {to iznesuvala na 31 dekemvri 2009 godina, na 2.321,59 indeksni poeni na 31 avgust 2010 godina. Ovoj trend prodol`uva i vo tekot na mesec septemvri, taka {to zaklu~no so v~era{noto trguvawe, koga vrednosta na ovoj berzanski indeks iznesuva{e 2.197,71 indeksni poeni, MBI-10 ve}e bele`i pad od okolu 20,13% vo odnos na vrednosta na po~etokot od godinata. Kako rezultat na namalenite ceni na najlikvidnite akcii, investitorite koi gi poseduvaat istite retko se odlu~uvaat na ~ekor da gi prodavaat, zatoa {to na toj na~in bi ostvarile zaguba dokolku akciite gi nabavile pri daleku povisoki ceni. Onie {to bea vlezeni na sitno ve}e gi prodadoa svoite akcii vo pani~nite reakcii koga berzata po~na da pa|a, kon krajot na 2007 godina i cela 2008 godina, velat analiti~arite.

oliden promet vo visina od 15,21 milioni denari e epilogot na v~era{noto trguvawe kaj Makedonska berza. Najgolem interes i v~era, kako i den prethodno, investitorite poka`aa za akciite na kompaniite i bankite. Komercijalna banka v~era denot go zavr{i so istrguvana koli~ina od 423 akcii i ostvaren promet od 1,29 milioni denari, dodeka kaj Toplifikacija istiot be{e za nijansa povisok i iznesuva{e 1,51 milioni denari. Sepak, i pokraj vakviot promet, v~era najlikvidna be{e akcijata na TTK Banka od koja se istrguva koli~ina od 4.830 akcii, pri {to be{e realiziran promet od 2,89 milioni denari. Za obele`uvawe e i golemiot interes za akcijata na kompanijata od tutunskata industrija Alajans Uan Makedonija od Kavadarci. Od Alajans bea istrguvani vkupno 667 akcii, pri {to be{e realiziran promet od okolu 2 milioni denari. Obvrznicite povtorno bea staveni vo senka od strana na akciite. Sepak, za razlika od prethodniot den, v~era be{e ostvaren daleku pogolem promet koj iznesuva{e okolu

eden milion denari. Sli~no na obvrznicite pominaa i berzanskite indeksi. V~era i trite indeksi vo crveno. Indeksot na obvrznici OMB zabele`a pad od 0,24% na vrednost od 109,10 indeksni poeni, a osnovniot berzanski indeks MBI-10 ovaa nedela pa|a ~etvrti den so red, pri {to v~era{niot pad iznesuva{e 1,94%. Novata poniska vrednost na MBI-10 na po~etokot od dene{noto trguvawe sega iznesuva 2.197,71 indeksni poeni. MBID indeksot po rastot ostvaren samo eden den prethodno v~era im se pridru`i na drugite dva indeksi. Negoviot pad na vrednost na 2.506,05 indeksni poeni v~era iznesuva{e 0,46%. Brojot na hartii od vrednost ~ija cena ostana nepromeneta, kako i na onie na koi im porasna, v~era iznesuva{e 6 hartii od vrednost. Predvodnik na dobitnicite v~era be{e akcijata na Alajans Uan Makedonija od Kavadarci. Brojot na gubitnici, kako i prethodno, daleku pogolem, duri 13 hartii od vrednost. Niven predvodnik so pad od 5% v~era be{e akcijata na Toplifikacija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.409.091,25

0,46%

0,19%

-7,06%

-2,66%

-5,68%

13.09.2010

Илирика ГРП

22.403.511,36

6,38%

5,57%

6,09%

9,22%

10,87%

13.09.2010

Иново Статус Акции

13.678.576,35

-3,50%

-4,55%

-13,27%

-15,60%

-18,07%

14.09.2010

KD Brik

23.967.334,75

2,06%

1,33%

4,55%

8,97%

18,41%

14.09.2010

KD Nova EU

21.824.593,12

-0,45%

-1,54%

-5,27%

-5,26%

-16,64%

14.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.364.695,06

0,51%

0,60%

-4,81%

-1,27%

-1,34%

14.09.2010

Име на компанијата

Раде Кончар Скопје

1.920,00

2.300.160

395,03

0,01

1.518.877

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Скопје

16.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

16.09.2010 Просечна цена (МКД)

Статер Банка Куманово ФЗЦ 11 Октомври Куманово Макпетрол Скопје Винарска визба Тиквеш Скопје

Износ (МКД)

200

-4,76

58.000

1078

-2,97

4.312

660

-2,94

3.960

25250

-2,83

25.250

ХВ

1.870,00

-1,58

18.700

ALK (2009)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

16.09.2010

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Раде Кончар Скопје

1920

20,00

2.300.160

1.431.353

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.595,45

390,18

9,21

0,82

обврзници

% на промена

1.207

-98,42

обични акции

28.885

-84,02 -88,29

54.562

7.032,69

341,43

20,60

0,21

Вкупно Официјален пазар

30.091

3.071.377

543,59

105,83

5,14

0,54

обични акции

64.589

423,80

KMB (2009)

2.014.067

3.090,00

533,81

5,79

0,90

Вкупно Редовен пазар

64.589

423,80

MPT (2009)

112.382

25.250,00

0,70

ВКУПНО

94.681

-64,84

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73 0,61

395,03

0,01

1.518.877

SBT (2009)

389.779

2.670,00

211,39

12,63

Гранит Скопје

543,59

-1,04

635.460

STIL (2009)

14.622.943

170,09

0,11

1.538,17

2,38

3595,45

-1,49

593.250

TPLF (2009)

450.000

3.576,32

61,42

58,23

1,05

3.090,00

-0,23

355.350

ZPKO (2009)

271.602

2.200,00

0,29

Комерцијална банка Скопје

16.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Вкупно издадени акции

16.09.2010

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 16.09.2010)

10 17.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VLADATA IMENUVA NOV PRETSTAVNIK VO VARDAKS

omela Popovi}-Trajkovska e noviot pretstavnik na dr`avniot kapital vo Vardaks, pretprijatieto koe upravuva so naftovodot Skopje-Solun, doznava "Kapital". Trajkovska doa|a na mestoto na Boris Rikalovski, koj funkcijata ja izvr{uva{e od 2005 godina, koga se otvori pretstavni{tvoto na Vardaks vo Makedonija. Trajkovska e nazna~ena za naslednik na Rikalovski, no

Sobranieto doprva treba da ja verifikuva nejzinata funkcija. Taa doa|a od kabinetot na vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. Tokmu kabinetot na Pe{evski dosega be{e nadle`en za slu~uvawata povrzani so Vardaks. Minatata godina Trajkovska ja izvr{uva{e funkcijata finansiski direktor vo Fondot za zdravstvo, no si podnese ostavka vo avgust,

po burnite slu~uvawa vo Fondot, koga \orgi Trenkovski si zamina od funkcijata direktor. Prethodno be{e na funkcijata sovetnik za konkurentnost vo Makedonskata razvojna agencija (MCA). Porano rabotela i na proektot "Prizma", donacija od USAID za intenzivirawe na pazarot na trudot i na lokalniot ekonomski razvoj, kako i vo nevladinata organizacija Economic Think Thank.

AEK NAJAVUVA PONISKI CENI I VO FIKSNATA TELEFONIJA

akedonskiot pazar na mobilna telefonija e razdvi`en so novi ponudi, otkako na po~etokot na mesecov stapija vo sila novite referentni ponudi za interkonekcija i se namalija golemoproda`nite ceni {to gi napla}aat operatorite za uslugite me|u sebe. Vo naredniot period se o~ekuvaat u{te pogolemi rezulati, a takvo namaluvawe }e sleduva i za fiksnata telefonija, za koja e vo zavr{na faza primenata

na metodologijata za presmetka na cenite na baza na realni tro{oci, po principot na neodamna vovedeniot model za mobilnite operatori. Toa go najavi direktorot na Agencijata za elektronski komunikacii, Petar Ivanovski. Ne precizira za kolku se namaleni cenite na uslugite vo mobilnata telefonija dosega, no o~ekuva u{te pogolema reakcija od operatorite, koi vo izminatite dve nedeli izlegoa so niza novi uslugi i ponudi na pazarot.

Vo odnos na potencijalniot virtuelen mobilen operator na makedonskiot pazar, za ~ie rabotewe e otvorena mo`nost od v~era, spored Ivanovski, }e moè da ja koristi infrastrukturata na T-Mobile Makedonija. Doma{nite i stranskite kompanii, nezavisno dali dosega rabotele vo telekomunikaciskiot biznis, }e moè da rabotat kako virtuelen operator iznajmuvaj}i ja mreàta na postoe~ki mobilen operator.

SKOPSKI SAEM SLAVI [EST DECENII OD SVOETO POSTOEWE

DOPOLNITELNA VREDNOST NA SAEMSKITE MANIFESTACII Skopski saem od v~era, po povod jubilejot, za prvpat promovira nova inovaciska tehnologija, za koja Skopski saem e ekskluziven zastapnik vo Makedonija i koja nudi najsovremeni proekcii vo 3D-rezolucija. ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

ubilejni 60 godini od prvata saemska izlo`ba vo Makedonija v~era proslavi Skopski saem. Kompanijata, ~ija osnovna dejnost e organizacija na saemski manifestacii i drugi razni nastani, a ve}e devet godini e vo sopstvenost na slovene~kata grupacija ERA, obeleùva 60 godini od prviot Me|unaroden saem za {iroka potro{uva~ka vo 1950 godina. Ottoga{, Skopski saem redovno ima bogata godi{na programa, koja gi vklu~uva site oblasti vo stopanstvoto i industrijata. Skopski saem od v~era, po povod jubilejot, za prvpat promovira nova inovaciska tehnologija, za koja Skopski saem e ekskluziven zastapnik vo Makedonija i koja nudi najsovremeni proekcii vo 3D-rezolucija. Po krizata, poradi koja be{e odloèna najavenata investicija vo izgradba na deloven kompleks, od kompanijata najavuvaat deka naskoro }e prodolàt so grade`nite aktivnosti. “Po prvata saemska manifestacija, Me|unarodniot saem za {iroka potro{uva~ka, po~nuva razvojot na poedine~ni i specijalizirani manifestacii vo ramkite na Skopski saem. Saemot za {iroka potro{uva~ka so tek na vreme go prezema primatot vo delot na hrana i prehranbeni proizvodi i sega se vika Agrofud. Godinava, ovaa saemska manifes-

DEJAN KO[UTI]

tacija se odr`uva od 9-13 noemvri i toa e, vsu{nost, manifestacijata koja slavi 60 godini”, izjavi Daniela Gligorovska, izvr{en direktor Ekspo Media na Skopski saem. Cel na grupacijata ERA e rabotewe spored svetski standardi, a kako {to objasnuva direktorkata, toa se potvrduva i so ~lenstvoto vo najgolemite svetski asocijacii od ovaa bran{a, kako {to se Globalnata unija na saemskata industrija, Alijansata na saemskata industrija na Centralna Evropa, Asocijacijata na iventindustrija na Jugoisto~na

Evropa. Kako zna~aen napredok vo raboteweto vo izminatite nekolku godini od menaxmentot na kompanijata gi potenciraat investiciite napraveni vo nasoka na zadovoluvawe na site barawa i standardi na pazarot i davawe dopolnitelna vrednost na saemskite manifestacii, pred s$ so postavuvaweto na Kongresniot centar i Metropolis arenata. “Generalno, saemskata ili ivent-industrijata odi vo nasoka na sledewe na trendovite na tehnologiite na dodadena vrednost. Ona {to nie sakame da go

postigneme ne e samo pretstavuvawe na kompaniite, tuku i ostvaruvawe sredbi so mo`ni klienti na kompanijata-izlo`uva~, povrzuvawe so potencijalni celni klienti nadvor od zemjata zaradi plasirawe proizvodi i uslugi”, veli Dejan Ko{uti}, izvr{en direktor na ERA Siti vo grupacijata ERA-B2B. Vo me|uvreme, od kompanijata najavuvaat deka izgradbata na najaveniot trgovski i deloven centar vo saemskiot kompleks, koja be{e odlo`ena na neodredeno vreme, }e bide povtorno startuvana vo naredniot period, a vo

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

2.98%

4.18%

5.01%

6.03%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.56%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

61.6425

Комерцијална

6.00%

6.90%

7.30%

10.10%

10.50%

САД

долар

47.4575

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

73.7792

Швајцарија

франк

47.3481

Канада

долар

46.2261

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.4655

61.55

47.5

во денари

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

me|uvreme, kompanijata investirala vo obnovuvawe i postavuvawe na celosna infrastruktura vo celiot saemski kompleks. "Najavivme izgradba na golem deloven saemski kompleks, no postavuvaweto na kamen-temelnikot se sovpadna so po~etokot na krizata, i golem del od na{ite sorabotnici ja otka`aa sorabotkata. Vo me|uvreme, nie vlegovme vo investicija za postavuvawe celosna infrastruktura na Skopski saem. Od po~etokot na godinata se obnoveni dogovorite so na{ite partneri i o~ekuvame vo naredniot

IZVR[EN DIREKTOR NA ERA SITI VO GRUPACIJATA ERA-B2B Generalno, saemskata ili ivent-industrijata odi vo nasoka na sledewe na trendovite na tehnologiite na dodadena vrednost. Ona {to nie sakame da go postigneme ne e samo pretstavuvawe na kompaniite, tuku i ostvaruvawe sredbi so mo`ni klienti na kompanijata-izlo`uva~, povrzuvawe so potencijalni celni klienti nadvor od zemjata zaradi plasirawe proizvodi i uslugi.

period da prodolì izgradbata na kompleksot", izjavi Ko{uti}. Skopski saem sega raspolaga so vkupen izlo`ben prostor od 26.000 metri kvadratni, od koi 16.000 metri kvadratni e zatvoren, a 10.000 metri kvadratni otvoren prostor. Na godi{no nivo na Skopski saem izloùvaat i do 3.000 kompanii od 30 dràvi. Vkupnata posetenost godi{no se dviì od 450.000 do 500.000 posetiteli.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

17.09.2010

NEPLA]AWETO NA OBVRSKITE OD DR@AVATA SI GO ZEMA SVOJOT DANOK

FIRMITE GUBAT ME\UNARODNI TENDERI PORADI NELIKVIDNOST Ova e rezultat na nelikvidnosta vo makedonskata ekonomija, koja e producirana i od dr`avata, koja docni so pla}aweto na obvrskite kon makedonskite firmi. Menaxerite tvrdat deka vakvata sostojba na doma{en teren im ja zagrozuva rabotata i na stranskiot pazar. MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

oma{nite kompanii gi gubat tenderite vo stranstvo, zatoa {to im e naru{en bonitetot poradi pobaruvawata {to ne moàt da gi naplatat od dràvata i od privatniot sektor vo zemjava. Poradi vlo{eniot bonitet, tie gi gubat me|unarodnite tenderi. Ova e rezultat na nelikvidnosta vo makedonskata ekonomija, koja e producirana i od dràvata, koja docni so pla}aweto na obvrskite kon makedonskite firmi. Menaxerite tvrdat deka vakvata sostojba na doma{en teren im ja zagrozuva rabotata i na stranskiot pazar. “Gubime va`ni tenderi vo stranstvo zatoa {to imame lo{ bonitet. Pobaravme od dràvata da gi plati zaostanatite obvrski, no, za àl, nema takva najava. Spored razgovorite, moème da zaklu~ime deka pla}aweto }e bide mnogu te{ko i dolgo. Toa finansiski }e n$ uni{ti”, veli menaxer na edna kompanija od

17.03.2010 11

te{kata industrija. Bonitetot ja prika`uva stabilnosta na edna kompanija, a preku nego oglasuva~ot na tenderot ja meri finansiskata izdr`livost na ponuduva~ot. Tokmu na ovaa stavka sega se sopnuvaat makedonskite kompanii koga baraat rabota na stranskite pazari. Menaxerite se `alat deka

rokovite za naplata na pobaruvawata se odolgovlekuvaat so meseci. "Nie imame dogovori vo koi se predviduva naplata za 30 dena po isporakata na stokata, odnosno po kvalitetniot priem. No, ovoj rok se odogovlekuva i do 100 dena. Ovaa navika mnogu lo{o vlijae vrz rabotata. Celiot profit ni odi vo pla}awe kamati.

ZA 20 PATI ZGOLEMEN UVOZOT NA VOZILA GODINAVA

d po~etokot na godinava, otkako Vladata ovozmo`i uvoz na vozila so standard Euro 1, vo Makedonija se uvezeni 40.000 vozila, {to e 20 pati pove}e od lani koga bea uvezeni 2.900 koristeni patni~ki vozila. Zgolemen e i uvozot na koristeni tovarni vozila i avtobusi, informira{e deneska direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov.

Spored nego, se o~ekuva da ima zgolemen interes do krajot na mesecov, koga istekuva prolongiraniot rok za uvoz na vozila {to go ispolnuvaat standardot Euro 1. Po istekot na ovoj rok, kako {to pojasni Kargov, vozilata so stranski registarski tabli~ki }e mo`e da se koristat vo Makedonija {est meseci kumulativno vo poslednite 12 meseci.

SEMINAR ZA ZA[TITA NA FIRMITE VO GRA\ANSKA I UPRAVNA POSTAPKA

topanskata komora na Makedonija organizira seminar na tema “Osnovni pravila za ostvaruvawe i za{tita na prava i interesi na pravnite subjekti vo gra|anska i upravno-sudska postapka”. Kako {to najavuva Komorata, na seminarot }e bide prezentirana dosega{nata sudska praktika i najnovite izmeni na zakonot vo ovaa oblast, so koi treba da se obezbedi efikasno ostvaru-

vawe na pravoto i interesite na pravnite subjekti. “Pra{aweto na ostvaruvaweto na pravata i interesite na pravnite subjekti e postojano aktuelno, osobeno vo ova vreme koga s$ u{te e vo tek reformata na pravniot sistem i se vr{at ~esti izmeni na zakonite od nadle`nost na sudovite, a posebno Zakonot za parni~na postapka i upravnosudskata za{tita”, se veli vo soop{tenieto od Komorata.

Po ova, korisnikot dobiva mo`nost vo odreden rok da go carini ili da go vrati nazad voziloto. Dokolku ne postapi po takvoto re{enie, mo`e da dojde do privremeno odzemawe na voziloto. Predvidenata sankcija za koristewe na voziloto pove}e od dozvolenite {est meseci e 100 evra, a dokolku se plati vedna{, kaznata iznesuva 50 evra.

Spored objavenata agenda, }e ima diskusija na pove}e temi, kako {to se ostvaruvawe i za{tita na prava vo gra|anskata postapka, tek na gra|anskata postapka, sudska za{tita na prava vo upraven spor, redovni i vonredni pravni lekovi vo parni~na postapka i dr. Svoe izlagawe }e imaat penzioniranite sudii Ranko Maksimovski, Teofil Tomanovi} i Fidan~o Stoev.

MAKEDONIJA I HRVATSKA MORA DA SE POVRZAT @ELEZNI^KI

ema direktna èlezni~ka linija me|u Skopje i Zagreb, i dvete dràvi mora da vloùvaat vo infrastrukturata kako temel za ekonomski napredok, ocenija pretsedatelite na stopanskite komori na Makedonija i Hrvatska, Branko Azeski i Nadan Vido{evi}. Azeski re~e deka treba da se vloùva vo infrastrukturata, bidej}i Hrvatska po deset godini gi dobiva o~ekuvanite rezultati od investiraweto,

pomogne na biznismenite, zatoa {to }e bidat na ~isto so dràvata koga e krajniot rok za naplata na pobaruvawata. Za razlika od Makedonija, vo EU rabotite stojat malku poinaku. Tamu rokovite za pla}awe na fakturite kon malite i srednite firmi se skratuvaat. Stavot na politi~arite vo Brisel e deka malite i srednite pretprijatija ne treba da im sluàt kako banki na javnite pretprijatija. Evropskiot parlament i Sovetot na Evropa go dopreciziraa Zakonot za navremeno regulirawe na dolgovite koi gi imaat javniot i privatniot sektor, so limitirawe na 30 dena. Sosedite vo evropski manir ja imaat regulirano naplatata na pobaruvaweta na kompaniite. Vo Slovenija, zakonot dozvoluva pla}awe na obvrskite od dràvata kon firmite za 90 dena, no Slovencite za 39 dena si gi pla}aat dolgovite. Hrvatite, pak, se pobrzi. Hrvatskiot zakon e postrog od slovene~kiot i predviduva limit od 45 dena za pla}awe na dolgovite, a vo praktika toa se zavr{uva za 34 dena.

a Makedonija ima direktna korist od prodol`uvaweto na infrastrukturata. "Hrvatska e na{ mnogu zna~aen partner. Toa e poradi faktot deka 5% od na{iot izvoz odi tamu. Vo momentov e desetti izvozen partner. Be{e na sedmoto mesto, no vo momentov ima golemi problemi so sostojbata vo hrvatskite brodogradili{ta, za koja {to e vrzana makedonskata metalurgija", re~e Azeski. Kako eden od problemite

{to treba da se otstranat Vido{evi} go poso~i nedostigot od direktna avionska i `elezni~ka linija me|u Skopje i Zagreb. "Vie imate odli~na centralna pozicija na Balkanot, a Hrvatska ima odli~na sre}a da ima 7% mediteranska oblast, no na ovoj na~in jas da ne mo`am da dojdam vo Skopje vo rok od eden den so avion. Toa ne e dobro i mora da se podobri", izjavi Vido{evi}.

Zaemite {to gi barame od bankite tie ni gi odobruvaat so kamati, a tamu kade {to konkurirame ne go presmetuvame docneweto na isplatata, oti se pla{ime deka }e ja izgubime rabotata", objasnuva Ace Antevski, direktor na fabrikata Rade Kon~ar. Problemot so pla}aweto na obvrskite na dr`avata kon privatniot sektor u{te K

pove}e se uslo`nuva poradi odlukata na Vladata i zakonski da go regulira odlo`eniot rok na otplata. Poslednite izmeni vo Zakonot za javni nabavki, so koi rokot za pla}awe se prolongira i do dve godini, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, gi najavi kako evropski i veti deka ovoj zakon }e im C

12 17.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

KOMORATA NA MAL BIZNIS ORGANIZIRA MAKEDONSKOCRNOGORSKI BIZNIS-FORUM VO PODGORICA

topanskata komora na mal biznis na Makedonija, vo ramkite na posetata na makedonskata biznisdelegacija vo Crna Gora organizira makedonskocrnogorski biznis-forum. Glavnite temi koi }e se diskutiraat na forumot }e se odnesuvaat na proekti vo grade`ni{tvoto, infrastrukturata, ener-

getikata i obnovlivite izvori. Kako {to informiraat od Komorata na mal biznis, vo ramkite na biznis-forumot e predvideno da se realiziraat V2V sostanoci so firmi od Crna Gora od sektorite grade`ni{tvo, energetika, infrastruktura i `ivotna sredina. Se o~ekuva prisustvo na 30-50 u~esnici od

makedonski i crnogorski firmi, koi }e ostvarat biznis-sredbi i razmena na kontakti. Biznis-forumot }e se odr`i na 21 septemvri vo Podgorica i na 22 septemvri vo Budva. Stopanskata delegacija na 23 septemvri 2010 godina }e go poseti 32-ot Me|unaroden saem za grade`ni{tvo vo Budva.

ODBRANATA I UKIM ]E SORABOTUVAAT VO USOVR[UVAWE NA KADRI

inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, rektorot na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij, Velimir Stojkovski i dekanot na Filozofskiot fakultet, Goran Ajdinski, deneska potpi{aa memorandum za sorabotka za usovr{uvawe na kadrite i intenzivirawe na sorabotkata vo oblasta na odbranata. "Ovoj memorandum zna~i

mnogu za nas, bidej}i pred dve godini ja obnovivme Voenata akademija i nao|ame na~in za pogolema komunikacija so pove}e univerziteti, za da go izvle~eme najdobroto za studentite. Sorabotkata }e pridonese da imame u{te povisok kvalitet vo obukata i obrazovanieto na idnite kadri", izjavi ministerot Kowanovski. Spored dekanot na Filo-

zofskiot fakultet, Goran Ajdinski, seto toa {to }e go u~at studentite, }e mo`at lesno da go primenat vo praktika preku ovoj memorandum. "Sekoga{ sme podgotveni da gi ponudime svoite uslugi na Ministerstvoto za odbrana. Soglasno memorandumot, }e dademe ~etiri stipendii za postdiplomski i dve za doktorski studii", dodade Ajdinski.

NIKAKO DA ZA@IVEAT ZEMJODELSKITE ZDRU@ENIJA

ZEMJODELCITE NEMAAT NI ZADRUGI, NI PLASMAN Vo makedonskiot agrar slabata organizacija na zemjodelcite nosi niza problemi, kako {to se niski otkupni ceni, zastareni na~ini na odgleduvawe i proizvodstvo bez prethodno proektiran plasman. ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

o Makedonija oficijalno ima 205 zdruènija na zemjodelci, no samo mal del od niv se aktivni i uspe{ni vo organiziraweto na proizvodstvoto i negoviot plasman, dodeka pove}eto rabotat formalno i imaat mali ili nezna~itelni rezultati. Ekspertite tokmu neaktivnosta na zdruènijata ja gledaat kako eden od najgolemite problemi na makedonskoto zemjodelstvo. Tie poso~uvaat deka so pravilna rabota na ovie zdruènija zemjodelcite moàt da ponudat pogolemi koli~ini, so {to polesno moè da se orientiraat kon izvoz, no da bidat konkurentni i na doma{niot pazar. Vo makedonskiot agrar slabata organizacija na zemjodelcite nosi niza problemi, kako {to se niski otkupni ceni, zastareni na~ini na odgleduvawe i proizvodstvo bez prethodno proektiran plasman. ”Vo zemjodelskite zdruènija ne postoi nikakva organizacija za zaedni~ki plasman na zemjodelskite proizvodi“, veli pretsedatelot na Sojuzot na zemjodelci na Makedonija, Veqo Tantarov. Toj dodava deka Vladata treba da angaìra eksperti koi na zemjodelskite zdruènija }e im objasnat kako podobro da se organiziraat i sami da baraat plasman na svoite proizvodi.

POLESNO SE PRODAVA ZAEDNO Vlatko Jovanov, od Zdru`enieto na zemjodelcite vo Sveti Nikole, veli deka i ovaa godina site ~lenovi oddelno gi plasirale proizvodite poradi slabata organizacija. “Bi bilo dobro za proizvoditelite zaedno da go plasiraat svojot rod i samostojno da baraat plasman, zatoa {to samo na toj na~in mo`at da postignat podobra cena i pogolema rentabilnost”, veli toj. Spored profesorot Jovan A`derski od Katedrata za agroekonomija na

Fakultetot za zemjodelstvo i nauka, zdruènijata na zemjodelci treba da bidat organizirani i da imaat kontinuitet vo proizvodstvoto. “Sepak, najvaèn e kvalitetot na proizvodite, bez koj ne moè da se postigne konkurentnost na pazarot na hrana. Zdruènijata treba da baraat plasman na svoite proizvodi na doma{niot i na stranskiot pazar, za da postignat podobra cena na svoite proizvodi, {to }e ovozmoì razvoj na zemjodelskoto proizvodstvo. Sekako, mnogu e vaèn

BIZNISMENITE ]E MO@AT ELEKTRONSKI DA SLEDAT OBUKA ZA CARINSKA POSTAPKA

arinskite rabotnici i biznis-zaednicata }e mo`at po elektronski pat da sledat obuka povrzana so carinskata postapka. Kursevite treba da pridonesat za podobra i poefikasna primena na carinskoto zakonodavstvo, kako i za harmonizirawe i poednostavuvawe na carinskite postapki. Inicijativata se sproveduva vo sorabotka so proektot "Tehni~ka pomo{ za

zajaknuvawe na grani~nata kontrola", finansiran od EU preku IPA proektot. Mototo e "profesionalna grani~na kontrola preku u~ewe". Vo momentov se dostapni pet kursevi, a do krajot na godinata }e bidat vovedeni tri dopolnitelni. Se odvivaat na makedonski jazik, a za korisnicite se besplatni i ednostavni za koristewe. Toa na lesen na~in }e ovozmo`i direkten pristap do prop-

isite i pravilata za carinsko rabotewe. Spored direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, ovaa mo`nost e vo soglasnost so nasokite i so ona {to go raboti EK. Celta e, poso~i, carinskite rabotnici, od edna strana, podobro da gi izvr{uvaat rabotite, no i biznis-zaednicata da bide informirana za podobro da go vodi svojot biznis.

i kvalitetot na proizvodite”, smeta A`derski. IMA I POZITIVNI PRIMERI Vo na{ata dràva, sepak, postojat zdruènija na zemjodelski proizvoditeli koi funkcioniraat dobro i planiraat da go pro{irat svoeto proizvodstvo i da se obidat da bidat konkurentni na pazarot na hrana. Proizvoditelite od zdruènieto na odgleduva~i na jagodi, Makedonska jagoda, velat deka ovaa dejnost e isplatliv biznis, a plasman obezbeduvaat samo

poradi zdruènieto. Spored niv, plasiraweto na jagodite odi polesno ako se ponudi pogolema koli~ina, koja kako individualni proizvoditeli ne bi moèle da ja postignat. Tie ne se somnevaat deka mnogu lesno }e gi prodadat svoite jagodi, ako ponudat kvalitetno proizvodstvo preku zdruènieto. Vo najrazvienite zemji vo svetot duri 90% od proizvodstvoto i plasmanot na hrana odi preku zemjodelskite zdruènija, i tie se dviè~ka sila na

SKAJVINGS SE PRIKLU^UVA KON BALKANSKATA ALIJANSA

vionskata kompanija Skajvings od 31-vi oktomvri godinava }e po~ne sorabotka so balkanskata alijansa koja ja so~inuvaat Jat ervejs od Srbija i Montenegro erlajns od Crna Gora, a naskoro }e se priklu~i i Adria ervejs od Slovenija. Od Skajvings informiraa deka od sledniot mesec na patnicite }e im bide na raspolagawe besplatnoto

osiguruvawe dokolku kupat povraten bilet za letovite na Erlift. Kako {to re~e sopstvenikot na kompanijata, Ajdan Xaferoski, na flotata na Erlift }e & se pridru`at dva avioni od tipot "xet foker 70" so po 70 sedi{ta i dva avioni "da{" so po 50 sedi{ta, finansirani 20% od Velkom er. Erlift od 1-vi oktomvri startuva so novi redovni

agrobiznisot. Vo ovie zemji samite zdru`enija se odli~no organizirani. Imaat sopstveni prerabotuva~ki kapaciteti i rabotat samostojno na nabavka na repromaterijali, organizacija, plasman i proda`ba na svoite proizvodi. Rezultatite od vakviot pristap kon proizvodstvoto se visokoorganizirani i intenzivni agrarni sistemi koi produciraat kvalitetni i standardizirani produkti i formiraat ceni konkurentni na pazarot na hrana.

destinacii za @eneva, a na krajot na ovaa godina }e po~ne so letovi za Milano i Trst. So ovie destinacii Skajvings }e pokriva to~no edinaeset destinacii.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

17.09.2010

MELNI^ARITE NEZADOVOLNI OD ODLUKATA ZA OSLOBODUVAWE NA UVOZOT NA BRA[NO

elni~arite se nezadovolni po najnovata odluka na Vladata za ukinuvawe na merkata za za{tita na pazarot so p~enica i bra{no, so koja tie bea vrzani da uvezuvaat bra{no samo ako otkupat doma{na p~enica vo soodnosot 1 nasprema 4. “Koga Vladata nosi odluki za merki od ovoj tip, treba da dade vremenska ramka vo koja }e va`at ovie odluki, za da mo`eme nie da go prilagoduvame na{iot biznis-plan i proizvodstvo kon

merkite. Vaka nie sme vo situacija da otkupuvame zalihi na doma{na p~enica po povisoka cena, a potoa se pu{ta uvozot i nikomu ni{to”, izjavi Nikol~o Georgiev od MakMlin. Proizvoditelite na bra{no objasnuvaat deka pred donesuvaweto na odredeni odluki treba da se konsultiraat site zasegnati strani, zatoa {to se raboti za proizvodstvo koe odnapred se planira. Planiraweto na proizvodstvoto i otkupot se neizvodlivi ako se povrzani

so merki koi nemaat definiran period na traewe. Olesnitelna okolnost e {to sega uvozot e sloboden, pa moè da se intervenira so uvoz od stranstvo, bez dopolnitelni obvrski kon dràvata. Za razlika od niv, proizvoditelite na p~enica, pak, velat deka se zadovolni so merkite {to gi donese Vladata. Najgolemiot del od p~enicata e otkupen po zadovolitelni ceni i samo mal broj proizvoditeli s$ u{te ~ekaat podobra cena. “Se pokaà deka sekade vo

svetot ima nedostig od p~enica. Privremenata merka na vladata e uspe{na, zatoa {to re~isi celata koli~ina doma{na p~enica e otkupena, osven od mal del od proizvoditelite, koi najverojatno u{te ~ekaat povisoka otkupna cena”, izjavi Dragi Petrovski, generalen direktor na Z.K Pelagonija. Ministerstvoto za zemjodelstvo odlu~i da ja ukine ovaa merka, so obrazlo`enie deka pazarot sega e stabiliziran.

PE[EVSKI I DIMOVSKI VO TIKVE[IJATA

GI UBEDIJA VINARNICITE DA SE SOGLASAT NA MINATOGODI[NITE CENI?! Vladinite ministri v~era vo Tikve{ijata pregovaraa i so lozarite i so vinarnicite vo obid da se najde re{enie okolu cenite po koi }e se otkupuva godine{niot rod.

GORAN LEFKOV lefkov@kapital.com.mk

~era{noto medijatorstvo na vladinite ministri Pe{evski i Dimovski me|u lozarite i vinarnicite, spored izvori na "Kapital" zavr{i so dogovor vinarnicite da go otkupat grozjeto po minatogodi{nite ceni. Do zatvoraweto na ovoj broj na "Kapital" s$ u{te trae{e sredbata na vladinite pretstavnici i direktorite na Povardarie. Za da prekinat blokadite na nekolku patni pravci, lozarite od Tikve{ijata pobaraa pismen dogovor so vinarnicite deka }e otkupuvaat po lanskite ceni i na ovoj stav tie ostanaa i na sostanokot so ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski i so vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vlado Pe{evski. S$ dodeka ne dobijat crno na belo, lozarite }e protestiraat, najavi Qup~o Arizanov, pretsedatel na Agrotikve{ija, organizacija koja e organizator na protestite. “Razgovaravme so vicepremierot i so ministerot za zemjodelstvo za prekinuvawe na {trajkot. Nie pobaravme pismena garancija od vinarnicite deka }e go otkupat grozjeto po minatogodi{nite ceni. S$ dodeka ne go dobieme, nema da gi podigneme blokadite”, veli Arizanov. Lozarite tvrdat deka vladinite ministri im

QUP^O DIMOVSKI

MINISTER ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO Obi~na glupost e subvenciite, namesto vinarnicite da gi dobijat lozarite. Sakame da obezbedime {to pogolem otkup na grozje i zatoa ja donesovme merkata za dva denari za kilogram grozje. Taa merka e prifatena od vinarskite vizbi.

GROZJETO PROBLEMATI^NO I VO KOSOVO Sostojbata so otkupot na grozje eskalira i vo regionot.

Kosovskite lozari v~era protestiraa pred vladata vo Pri{tina. Tie baraat povisoki ceni za grozjeto i poddr{ka od kosovskata vlada na ovaa granka od zemjodelstvoto.

vetile deka }e bidat posrednici vo nao|awe kompromisno re{enie. Ministerot Dimovski bil

deciden deka nema da se davaat dopolnitelni subvencii za grozjeto i deka predvidenite pari

EBOR ODOBRI ZAEM OD 1,3 MILIONI EVRA NA MIK SVETI NIKOLE

vropskata banka za obnova i razvoj odobri zaem od 1,3 milioni evra na mesnata industrija MIK Sveti Nikole. Spored soop{tenieto od EBOR, kompanijata parite }e gi iskoristi za finansirawe na modernizacijata na energetskiot sistem na fabrikata, so cel podobruvawe na energetskata efikasnost. Proektot }e mu ovozmo`i na MIK Sveti Nikole da ja namali svojata potro{uva~ka na gorivo i elektri~na en-

ergija, so {to }e se namalat emisiite na jaglerod dioksid. So ova na kompanijata }e & se ovozmoì zna~itelno da gi namali tro{ocite za odrùvawe i rabotewe i da ja zgolemi svojata sevkupna konkurentnost. "Namaluvaweto na energetskata intenzivnost na ekonomiite e klu~en prioritet za EBOR i nie sme sre}ni {to go poddrùvame MIK Sveti Nikole vo podobruvaweto na negovata energetska efikas-

nost. Proektot }e & pomogne na kompanijata da raboti soglasno ekolo{kite standardi na EU i da bide pozitiven primer za drugite makedonski kompanii", istakna Elena Urumovska, pretstavnik na EBOR za Makedonija. Finansiraweto se obezbeduva vo ramkite na Linijata za direktno finansirawe na proekti za odr`liva energija za zemjite na Zapaden Balkan.

za subvencionirawe na vinarnicite koi otkupuvaat doma{no grozje nema da se prenaso~at kon lozarite. “Obi~na glupost e subvenciite, namesto vinarnicite da gi dobijat lozarite. Sakame da obezbedime {to pogolem otkup na grozje i zatoa ja donesovme merkata za dva denari za otkupen kilogram grozje. Taa merka e prifatena od vinarskite vizbi”, smeta

Dimovski i potencira deka preku pomo{ta na vinarnicite indirekno }e im pomognat na lozarite. Za vicepremierot Pe{evski nezamislivo e da se predlaga subvencija za uni{tuvawe na rodot. “Totalno nerazumno barawe e da se ostavi rodot da skapuva na nivite. Da dadete pari za toa zna~i da zemete od gra|anite i da dadete

na nekoj za ne{to {to ne srabotil. Neodgovorno e nekoj da donese takva odluka, i ne bi go komentiral toa”, smeta Pe{evski, potenciraj} i deka se pravat site napori za re{avawe na problemot so otkupot. Na sredbata na vladinite pretstavnici i lozarite prisustvuvale i gradona~alnicite na Kavadarci i Negotino. Po ovaa sredba vladinite pretstavnici zaminaa vo vinarskata vizba Povardarie, koja treba da otkupi najmnogu grozje godinava. Pretstavnikot na lozarite, \or|i Dejanov, izjavi deka pregovorite zapnale okolu cenite.

IGOR GIEVSKI, NOV ^LEN VO UPRAVNIOT ODBOR NA EVN MAKEDONIJA

o odluka na Nadzorniot odbor na EVN Makedonija Igor Gievski be{e nazna~en za nov ~len na Upravniot odbor na kompanijata. Kako {to soop{tuvaat od EVN, Gievski e magister po elektrotehnika, koj zad sebe ima devetgodi{no iskustvo na pove}e rabotni pozicii vo kompanijata. "Aktuelniot menaxerski tim, sega potpomognat so

noviot ~len, }e prodol`i da ja vodi kompanijata vo nasoka na zgolemuvawe na sigurnosta na snabduvaweto i podobruvawe na uslugite kon potro{uva~ite", izjavi Peter Laer, pretsedatel na Nadzorniot odbor na EVN Makedonija i ~len na UO na EVN Grup. So ovaa promena, EVN go prodol`uva trendot za promovirawe na mladi

iskusni kadri na visoki rakovodni pozicii, kade {to }e moàt da go praktikuvaat nivnoto ekspertsko znaewe. Inaku, vo april 2010 godina, Nadzorniot odbor nazna~i nov menaxerski tim vo Upravniot odbor na EVN Makedonija, inènerot Verner Hengst, pretsedatel na UO i inèner-magister Volfgang [efer, zamenikpretsedatel na UO.

14 17.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BUGARIJA E LIDER PO BROJOT NA TRGOVSKI CENTRI

ugarija se nao|a na prvoto mesto vo Evropskata unija (EU) po novootvoreni trgovski centri i prodavnici vo prvata polovina od 2010 godina. Imeno, vo Bugarija e zabele`an rast na brojot na trgovski centri od 90% vo odnos na istiot period lani. Dodeka pove}eto trgovci vo Evropa go

LEGIJA PLANIRAL BEGSTVO OD ZATVOR

etonatori za eksploziv bile pronajdeni vo dve penkala vo zatvorskata }elija na porane{niot komandant na Crveni beretki, Milorad Ulemek Legija. Srpskata vlast se somneva deka mozokot koj stoe{e zad atentatot na Zoran \in|i} planiral begstvo. “Vo hemiskite penkala namesto mini ima{e detonatori so crna boja. Nestru~ni lica ne bi gi razlikuvale. Pret-

namalija razvojot poradi svetskata ekonomska kriza, bugarskite trgovski sinxiri prodol`ija so zabrzano tempo na {irewe, poka`uva izve{tajot na konsultantskata kompanija Ku{man i Vejkfild. Vo Bugarija, vo prvata polovina od ovaa godina se izgradeni 200.000 metri kvadratni deloven prostor.

postavuvame deka sledniot planiran ~ekor bil vnesuvawe na plasti~en eksploziv, pa Upravata za izvr{uvawe na krivi~ni sankcii vo sorabotka so nadle`nite slu`bi dr`ele s$ vo tajnost, za da ne se otkrie celiot plan na begstvoto,” izjavil za “Blic” izvor zapoznaen so istragata. Detonatorite gi otkrile vrabotenite vo Upravata za izvr{uvawe na krivi~ni sankcii pri Ministerstvoto

za pravda, koi ja pretresle }elijata na Legija koga toj ne bil vo nea.

NA NAJGOLEMIOT SLOVENE^KI TRGOVSKI SINXIR MU SE ZAKANUVA STE^AJ

MERKUR SE NADEVA NA POMO[ OD BANKITE

Direktorot na Merkur vo Slovenija, Bojan Knuple`, smeta deka dr`avata nema potreba da mu pomogne na Merkur. Dovolno bi bilo bankite da veruvaat vo sanaciskata programa koja }e bide pretstavena kon krajot na septemvri

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o nizata ste~ai vo Slovenija vo posledno vreme, istata sudbina mu se zakanuva i na edno od najgolemite trgovski pretprijatija vo zemjata, Merkur. Kako {to neodamna izjavi pretsedatelot na upravata, Bojan Knuple`, trgovskoto pretprijatie zasega obezbeduva plati i pridonesi za vrabotenite i deka zadolènosta kon dostavuva~ite se drì na isto nivo kako i pred nekolku meseci, no deka ne moàt da ja namalat poradi problemite koi gi imaat. Knuple` smeta deka dràvata nema potreba da mu pomogne na Merkur, tuku dovolno bi bilo bankite da veruvaat vo sanaciskata programa na ova pretprijatie, koja }e bide pretstavena kon krajot na septemvri. Slovene~kata kompanija planira do krajot na 2012 godina da otpu{ti me|u 670 i 1.080 rabotnici vo Slovenija. Isto taka, se o~ekuva da dojde do strukturni promeni i na srpskiot pazar, bidej} i na prostorot na Srbija vo ramkite na Merkur grupata

rabotat pet pretprijatija: Merkur internacional, Mertil, Validus kapital, Mikros gradba i Merkur ~elik. “Vo ramkite na sanaciskata programa koja ja podgotvi trgovskiot sinxir odlu~eno e vrz osnova na {to i zo{to bi mo`elo da dojde do namaluvawe na brojot na rabotnicite, no seto toa vo racionalni ramki”, objasni direktorot na Merkur vo Srbija, Bojan Pongrac. Toj tvrdi deka Merkur ve}e postignal na~elen dogovor so bankite za finansiskata programa i deka nema da dojde do ste~aj na kompanijata. “Toa bi se slu~ilo vo slu~aj bankite da ne go prifatat ve}e dogovoreniot na~in na usoglasuvawe na obvrskite”, izjavi Pongrac. Toj naglasi deka bez poddr{ka na bankite problemi vo raboteweto ne bi imal samo Merkur, tuku i site kompanii vo Slovenija i Srbija, bidej}i niedna firma ne e finansiski mo}na so obrten kapital da go sledi svoeto rabotewe. Toj istakna deka nekoi od dejnostite vo Srbija bi mo`ele da se namalat dokolku Merkur vo idnina odlu~i da ne se zanimava so nekoi sega{ni raboti, no ne precizira{e vo koi oblasti i dali toa

1000 rabotnici vo Slovenija }e ostanat bez rabota

milioni evra e investicijata vo Srbija

mo`e da se slu~i. Prometot vo stokovnite ku}i na Merkur vo Srbija e pomal vo odnos na istiot period lani, iako od krajot na minatata godina rabotat i tri trgovski centri, vo Belgrad i Novi Sad, kade {to ima 320 vraboteni. “Realno, so otvoraweto na trgovski centar vo Belgrad, koja e na{a posledna investicija vo Srbija, prometot e zgolemen, no, sepak, e namalen vo odnos na istiot period lani, {to e posledica na krizata”, izjavi Pongrac. Merkur od 2005 godina vo Srbija ima investirano 60 milioni evra, a Pongrac najavi deka kompanijata planira u{te investicii. “Merkur planira u{te invvesticii, no nam ni e jasno

Ste~ajot mu se zakanuva na Merkur, edna od najgolemite trgovski kompanii vo Slovenija deka tempoto koe go postavivme pred tri godini ne mo`eme da go postigneme ovaa godina, taka {to do krajot na 2010 godina nema da ima novi investicii”, re~e Pongrac. MERKUR SE POVLEKUVA OD VARA@DIN Merkur vo Vara`din investira{e 20 milioni evra, no rezultatite koi gi ostvaruva se pod o~ekuvanite. Pretpostavkite deka }e dojde do zatvorawe na trgovskiot centar vo Vara`din ne se oficijalni, no ne e tajna

deka planiraat optimizacija na raboteweto vo site zemji kade {to raboti Merkur grupata, a vo ~ij sostav e i Merkur-Hrvatska so desetina proda`ni centri, poradi padot na proda`bata. S$ poglasno se govori deka mo`e da dojde do zatvorawe na centarot vo Vara`din. Iako e otvoren kon sredinata na minatata godina na povr{ina od 20.000 metri kvadratni i investirani se 20 milioni evra, trgovskiot centar vo Vara`din ostvaruva rezultati pod planiranoto. Toa go otvori pra{aweto za opfatot

na ponatamo{noto rabotewe, a se spomenuva i mo`nosta deka vo oktomvri mo`e da prestane so rabota. "Na krajot na mesecot o~ekuvame pozitiven odgovor od bankite za predlog-sanacijata na Merkur grupa, pa po toa mo`eme da o~ekuvame konkretni aktivnosti po pra{aweto za optimizacija na raboteweto, kade {to raboti Merkur grupata", izjavi direktorot na Merkur vo Hrvatska, Gregor Adler. Toj dodade deka za Merkur hrvatskiot pazar e mnogu perspektiven.

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

KONGRESNA INDUSTRIJA I TURIZAM

ZA PRV PAT VO MAKEDONIJA, SPECIJALEN DODATOK KONGRESNA INDUSTRIJA I TURIZAM KONGRESEN ILI KONFERENCISKI TURIZAM – KOJ I KAKO VO MAKEDONIJA ORGANIZIRA KONFERENCII I KONGRESI? KOI SE NAJATRAKTIVNITE DR@AVI ZA VAKOV TIP NA NASTANI? KOLKU E RAZVIEN KONGRESNIOT TURIZAM VO REGIONOT I VO SVETSKI RAMKI? PONUDI NA NAJDOBRI KONGRESNI SALI I NAJKVALITETNA TEHNI^KA PODR[KA DOBIJTE SEOPFATEN PRIKAZ NA SITE SUBJEKTI INVOLVIRANI VO INDUSTRIJATA ZA ORGANIZIRAWE KONGRESI,KONFERENCII, PROMOCII.

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

BALKAN BIZNIS POLITIKA PA\A OBEMOT NA STRANSKI INVESTICII VO ALBANIJA

bemot na celiot stranski kapital koj vlegol vo Albanija beleì zna~itelen pad sporedeno so istiot period lani, pokaùvaat oficijalnite podatoci na albanskata Centralna banka. Spored bankata, direktnite stranski investicii za prvpat po 2005 godina beleàt namaluvawe. Vo prvoto polugodie od go-

dinava stranskite kompanii investirale 325 milioni evra vo albanskata ekonomija ili 21% pomalku sporedeno so istiot period lani. Pad ne bele`at samo investiciite, tuku i prihodite od emigrantite i od turizmot. I pokraj tvrdewata na vladata deka godinava e zabele`an bum vo turizmot, sepak, tuka se ostvareni

411 milioni evra prihodi ili 29% pomalku od lani.

17.09.2010

BUGARIJA ]E STANE ^LENKA NA [ENGEN-ZONATA VO 2011 GODINA

ugarskiot premier, Bojko Borisov, izjavi deka o~ekuva Bugarija da stane ~lenka na [engen-zonata pred krajot na idnata godina. “Se nadevame deka pred krajot na slednata godina, mo`ebi duri i kon nejzinata sredina, }e staneme ~len od [engenzonata. Nie ednostavno si ja vr{ime na{ata rabota

i se nadevame deka taa }e bide uspe{na”, izjavi Borisov. Vo vrska so mo`nite blokadi na priemot na Bugarija vo [engen-zonata poradi problemot so romskite imigranti i nivnoto ekstradirawe od Francija, Borisov izjavi deka negovata zemja nema nikakvi problemi so Pariz. “Sekoja dr`ava treba

sama da gi re{ava svoite problemi i sekoj gra|anin na Evropa treba da bide za{titen. So Francija nemame problem i ne bi sakal da n$ stavat vo ista grupa so zemjite koi imaat problemi. Ne sakame da n$ stavat vo paket so Romanija, bidej}i nie ne sme edna dr`ava za da n$ tretiraat kako edna celina”, izjavi Borisov.

EKSKLUZIVNI OTKRITIJA NA HRVATSKI "JUTARWI LIST"

OTKRIENI VRSKITE NA IVO SANADER SO INA I PODRAVKA Sredbata na porane{niot premier, Ivo Sanader, so toga{niot potpretsedatel na vladata, Damir Polan~ec i {efot na upravata na MOL, Zsolt Hernadi, e prvata traga vo ulogata na Sanader vo aferata za proda`ba na Ina IZVOR: JUTARWI LIST

isok izvor od Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ) za hrvatskiot vesnik "Jutarwi list" potvrdi ekskluzivna vest koja frla novo svetlo na aktuelnata prikazna koja ja branuva hrvatskata javnost, za kontroverznata proda`ba na akciite na hrvatskata naftena kompanija Ina na ungarskata kompanija MOL. Na krajot na septemvri minatata godina, vo sedi{teto na HDZ se sretnale toga{ ve}e porane{niot premier, Ivo Sanader, potpretsedatelot na vladata vo zaminuvawe, Damir Polan~ec i pretsedatelot na upravata na MOL, Zsolt Hernadi. Sogleduvaj}i ja taa sredba vo dene{ni okolnosti, logi~no se nametnuvaat niza pra{awa, kako na primer: {to baral Ivo Sanader na toj sostanok, koj ve}e so meseci ne be{e premier, nitu, pak, u~estvuval vo raboteweto na vladata i politi~kiot `ivot? Zo{to na sredbata prisustvuval i Damir Polan~ec, iako site znaele deka za nekolku dena }e ja

Revizijata na privatizacijata na INA denovive go odmotkuva klop~eto na matnata involviranost na biv{i i sega{ni politi~ari vo slu~ajot INA

Na krajot na septemvri minatata godina, vo sedi{teto na HDZ se sretnale porane{niot premier, Ivo Sanader, potpretsedatelot na vladata vo zaminuvawe, Damir Polan~ec i pretsedatelot na upravata na MOL, Zsolt Hernadi. napu{ti vladata? I na kraj, ako pretsedatelot na upravata na MOL, Hernadi, go interesiralo ne{to za toga{nite ekonomski i finansiski okolnosti, zo{to toga{ ne razgovaral so kompetentnite li~nosti, kako premierkata Jadranka Kosor ili nekoj drug ~len od vladata?

Eden odgovor se nametnuva sam po sebe, a toa e deka toa bilo sredba na koja celta bila “kontrola na {tetata”. Imeno, minatata esen s$ po~esto se slu{aa obvinuvawata deka Sanader i Polan~ec bez politi~ki i ekonomski pri~ini gi predale upravuva~kite prava na naftenata kompanija Ina

na Ungarcite, so {to stanaa sopstvenici na 47% od akciite. Dopolnitelni tenzii predizvikaa i tvrdewata na odgovornite lica od Ina, deka nikoj od niv ne u~estvuval vo izrabotkata na pregovara~kata platforma so pretstavnicite od MOL, kako i toa deka nikoj od niv nikoga{ ne go videl

dogovorot so MOL. Vo toa vreme, premierot Sanader i ministerot Polan~ec energi~no go odbivaa sekoe obvinuvawe deka dogovorot so Ungarcite e {teten za Hrvatska. Me|utoa, toga{ ne be{e poznat klu~niot podatok deka Polan~ec vo tekot na pregovorite so Mol pobaral od Ungarcite kredit za Podravka, so koj imal namera da kupi 10% od akciite na ovaa prehranbena kompanija. Imeno, poradi isprepletenosta na celiot slu~aj, sredbata me|u Sanader, Polan~ec i Hernadi, koja se odr`ala vo sedi{teto na HDZ, ima

posebna politi~ka te`ina. Nema somne` deka trojcata raspravale za situacijata vo koja se na{le poradi Ina, MOL i Podravka. Polan~ec tvrde{e deka nikoga{ ne razgovaral so Ungarcite za kredit za kupuvawe na akciite od Podravka. Me|utoa, Hernadi otkri deka Polan~ec dodeka pregovaral za Ina od MOL pobaral kredit, so koj, kako {to objasnil, Podravka bi se odbranila od neprijatelski prezemawa. I, na kraj, mo`ebi najva`noto, toj sostanok prv pat direktno go povrzuva Ivo Sanader so aferata Ina i Podravka.

16 17.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SANKCII ZA EU-^LENKITE KOI NE GI PO^ITUVAAT BUXETSKITE OGRANI^UVAWA

a samitot na EU, {to se odr`a v~era vo Brisel, pretsedatelot na EU, Herman van Rompuj, gi objavi sankciite koi }e bidat vovedeni kon dr`avite {to ne gi po~ituvaat buxetskite ograni~uvawa. Se razgleduvaat dva vida sankcii. So edniot, na zemjite-prekr{iteli }e im se zabrani pristap do evropskite subvencii, no dokolku subvenciite zna~itelno se razlikuvaat po golemina

vo razli~ni zemji, merkata e neramnopravna. Drugiot vid sankcii, poddràn od Germanija, predviduva odzemawe na pravoto na glas vo Sovetot na EU na dràvite so prekumeren buxetski deficit, {to, pak, se smeta za premnogu ostra merka. Dràvite od EU ve}e postignaa napredok vo odnos na ova pra{awe, otkako se dogovorija nacionalnite buxeti da bidat pregleduvani na evropsko nivo

sekoja godina pred nivnoto usvojuvawe od strana na nacionalnite parlamenti. Na sostanokot odr`an na 6 septemvri na Rabotnata grupa za zajaknuvawe na buxetskata disciplina, so koja pretsedava Van Rompuj, zemjite od EU ne postignaa dogovor za merkite protiv dr`avite koi ne go po~ituvaat Paktot za stabilnost i razvoj, so koj buxetskiot deficit se ograni~uva do 3% od BDP.

NEVRABOTENOSTA VO ^LENKITE NA OECD I PONATAMU E VISOKA

tapkata na nevrabotenost vo vode~kite industriski zemji vo juli stagnirala na nivoto od 8,5%, {to pretstavuva najgolemo nivo od Vtorata svetska vojna, objavi v~era Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj, OECD. Vo juli, nevrabotenosta me|u ~lenkite na OECD iznesuvala 8,6%. Vkupniot broj nevraboteni vo zemjite na OECD vo juli iznesuval

45,5 milioni, {to zna~i deka porasnal za 13,4 milioni vo odnos na istiot mesec lani. Podatocite za neodamna priklu~enite ~lenki, ^ile, Izrael i Slovenija, ne se vklu~eni. Vo avgust, stapkata na nevrabotenost vo SAD porasnala za 0,1 procenten poen na 9,6%, a za ist iznos porasnala i vo Kanada, kade {to iznesuva 8,1%. “Op{tiot model za {iroka stabilnost se zadr`al

vo mnozinstvoto zemji na OECD”, objavuva organizacijata vo osvrtot na podatocite za juli. Vo juli, [panija imala najvisoka stapka na nevrabotenost me|u zemjite na OECD, vo visina od 20,3%. Sleduvaat Slova~ka so 15%, Irska so 13,6%, Portugalija so 10,8% i Ungarija so 10,3%. Ju`na Koreja imala najniska stapka na nevrabotenost - 3,7%, a po nea e Avstrija so 3,8%.

UNKTAD PREDUPREDUVA

TEMELNITE PRI^INI ZA RECESIJATA NE SE OTSTRANETI

UNKTAD vo noviot izve{taj prognozira rast na svetskiot BDP za 3,5%, otkako vo 2009 godina be{e zabele`an pad na globalniot BDP za 1,9%. Za UNKTAD e s$ pojasno deka ne mo`at site zemji da go pottiknat rastot i vrabotuvaweto preku zgolemuvawe na izvozot, bidej}i mora da go naso~at vnimanieto kon zajaknuvaweto na doma{nata pobaruva~ka

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

emelnite pri~ini za recesijata vo svetskata ekonomija s$ u{te ne se otstraneti,predupreduva generalniot sekretar na Agencijata na Obedinetite nacii za trgovija i razvoj (UNKTAD), Supa~ai Pani~pakdi, koj, prezentiraj}i go najnoviot godi{en izve{taj za trgovija i razvoj uka`a na krevkoto i neramnomerno zazdravuvawe. “Visokata stapka na dolg i vi{ocite vo trgovskata razmena me|u oddelni zemji, kako i kontinuiranata stagnacija na realnite plati, i ponatamu go zagrozuvaat stabilniot rast i odr`livosta na zazdravuvaweto na ekonomiite”, naglasil Pani~pakdi za vreme na prezentacijata na godi{niot izve{taj za trgovija i razvoj za 2010 godina. UNKTAD vo noviot izve{taj prognozira rast na svetskiot BDP za 3,5% vo ovaa godina, otkako vo 2009 godina be{e zabele`an pad na globalniot BDP za 1,9%. Zazdravuvaweto na globalnata ekonomija i ponatamu e krevko i neramnomerno, so vode~ka uloga na ekonomiite vo podem, pred s$ od zemjite od Azija i Latinska Amerika. Od ovie ekonomii vo podem se izdvojuvaat Kina, ~ij BDP ovaa godina treba da porasne za 10% i Bra-

zil, kade {to se o~ekuva rast na BDP od 7,6%. Ovie ekonomii pred krizata gi izbegnaa golemite deficiti vo tekovnite bilansi na pra}awe, pri {to gi akumuliraa zna~ajnite devizni rezervi. Za vreme na krizata tie go ograni~ile rastot na nevrabotenosta i sozdale uslovi za brzo zakrepnuvawe na doma{nata pobaruva~ka, stoi vo izve{tajot. “Vo tranziciskite ekonomii od Sredna i Isto~na Evropa, zakrepnuvaweto na ekonomijata e slabo”, istaknuvaat od UNKTAD, pri {to prognoziraat deka vo podregionot na Jugoisto~na Evropa, koj ja vklu~uva i Makedonija, rastot na aktivnosta ovaa godina e vo visina od 1,2%, otkako vo 2009 godina be{e zabele`an pad od 3,6%. Vo celiot region od Jugoisto~na Evropa, koj ja opfa}a i Zaednicata na nezavisni dr`avi, ekonomijata treba da porasne za 4,1%. Mnogu od tranziciskite ekonomii od Centralna i Isto~na Evropa imaat akumulirano golemi deficiti vo tekovnite bilansi na pla}awe, pa mnogu zavisat od neto-prilivot

na kapital. Direktnite negativni efekti od krizata dopolnitelno ja zagrozija restriktivnata makroekonomska politika za odgovor na krizata, i toa ~esto pod vlijanie na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), istaknuvaat od UNKTAD. Zazdravuvaweto na ekonomijata odi slabo i vo razvienite zemji i ima dopirni to~ki so periodot pred krizata, koga se natrupuvale neramnomernosti vo svetskata trgovija i vo tekovnite bilansi na pla}awe.

RUSIJA PLANIRA DA SOBERE 50 MILIJARDI DOLARI PREKU PRIVATIZACIJA

usija vo narednite pet godini planira da sobere 50 milijardi dolari preku privatizacija na najgolemite dr`avni kompanii. Ruskiot minister za finansii, Aleksej Kudrin, izjavi deka programata za privatizacija }e trae pet godini i deka }e se nastojuva godi{no da se prodava dr`aven imot vo vrednost od 10 milijardi dolari, prenesuva Blum-

berg. “Privatizaciajta }e se sproveduva spored planot, a vladata }e go zanemaruva sekoj prigovor od ~lenkite na kompaniite koi }e se privatiziraat”, naglasil Kurin. Najnoviot plan na ruskite vlasti e poambiciozen od prethodniot, so koj za tri godini treba{e da se prodade dr`aven imot vo vrednost od 29 milijardi dolari.

Kudrin soop{til deka na listata za privatizacija se dodadeni i novi kompanii, no ne gi otkril nivnite imiwa. Spored originalniot plan, vo postapkata za privatizacija }e bidat vklu~eni dest kompanii, me|u koi Rosneft, Ruskata `eleznica, FSK i RusHidro. Vo nekoi od kompaniite menaxmentot ve}e go izrazi svoeto nezadovolstvo za privatizacijata.

Vo ovoj izve{taj, UNKTAD za SAD prognozira rast na BDP od 2,9%, dodeka japonskata ekonomija treba da porasne za 2,5%. Vo EU rastot }e bide zna~itelno pobaven, i toa vo visina od 1,1%, a vo evrozonata samo 0,9%, procenuvaat od UNKTAD. Germanskata ekonomija treba da porasne za 1,5%, dodeka dvanaesette novi zemji~lenki na EU vo 2010 godina treba da zabele`at ekonomski rast vo prosek od 2%. Me|u-narodnata trgovija bila glavniot kanal preku koj krizata se pro{irila niz celiot svet, istaknuvaat od UNKTAD, pro-

cenuvaj}i pad na obemot na trgovskata razmena vo minatata godina za pove}e od 13%. Vrednosta na razmenata zabele`uva u{te posilen pad, vo visina od duri 23%. Za vreme na pretstavuvaweto na izve{tajot, generalniot sekretar na UNKTAD predupredi deka vode~kite ekonomii ne treba da gi ukinat programite za pottiknuvawe na ekonomijata, pred da zajakne pobaruva~kata kaj doma{niot privaten sektor. “Stanuva s$ po-

jasno deka site zemji ne mo`at da go pottiknat rastot i vrabotuvaweto preku zgolemuvawe na izvozot, bidej}i mora da go naso~at vnimanieto kon zajaknuvaweto na doma{nata pobaruva~ka”, istaknal toj.

SUPA^AI PANI^PAKDI GENERALEN SEKRETAR NA UNKTAD Stanuva s$ pojasno deka site zemji ne mo`at da go pottiknat rastot i vrabotuvaweto preku zgolemuvawe na izvozot, bidej} i mora da go naso~at vnimanieto kon zajaknuvawe na doma{nata pobaruva~ka

WUJORK I OSLO SE NAJSKAPI GRADOVI VO SVETOT

ujork i ponatamu go ima primatot najskap grad na svetot, no ako se odzemat tro{ocite za stanarina, prvoto mesto go zazema norve{kata prestolnina Oslo, kade {to cenite se 35,4% povisoki od prose~nite vo svetot, poka`uvaat rezultatite od istra`uvaweto na {vajcarskata banka UBS. Sporeduvaweto na cenite, zarabotuva~kata i kupovnata mo} vo 73 golemi gra-

dovi vo svetot vo periodot od mart 2009 godina do juni godinava poka`alo deka na rang-listata na najskapi metropoli sleduvaat Cirih, @eneva, Tokio, Kopenhagen i Stokholm. London se nao|a na 10 mesto, Pariz na 14, Dubai na 16 i Los Anxeles na 17 mesto. Moskva, koja se smeta za skap grad, na ovaa lista se nao|a duri na 44 mesto. Najmali tro{oci za `ivot imaat Bukure{t, Manila i Mumbaj. Iznenaduva~ki

e deka Kuala Lumpur, glavniot grad na Malezija i nejzin finansiski centar, isto taka e me|u pette gradovi koi se nao|aat na dolniot del od listata. Rangiraweto e izvr{eno spored cenite na ko{nicata od 122 proizvodi i islugi, koi se standardni za zapadna Evropa, pri {to Wujork poslu`il kako osnova za sporeduvawe. Me|u proizvodite se nao|ale knigi, mleko, kompjuteri, cigari i "big mek”.

INTERVJU

17.09.2010

MERI XO XEJKOBI

EKSPERT ZA MENAXMENT NA REPUTACIJA

BEZ DOBRA REPUTACIJA, NEMA USPEH VO BIZNISOT

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

o svetot na biznisot i politikata e poznato deka reputacijata se gradi dolgo i makotrpno, a mo`e za eden mig da se sru{i kako kula od karti. Vo svetskite korporacii ve}e odamna postojat posebni oddeli {to se odgovorni za menaxirawe na reputacijata na organizacijata, no vo Makedonija toa e s$ u{te relativno nepoznata rabota. Tokmu zatoa, ivent-

kompanijata Leoron grup na 4 oktomvri vo Skopje gi nosi vode~kite svetski eksperti za menaxirawe so reputacija, Meri Xo Xejkobi, edinstvenata `ena vo istorijata {to ima raboteno za dvajca amerikanski pretsedateli i za britanskata kralica, i Patrik Xefson, prviot i edinstven privaten sekretar na princezata Dajana i ekspert za mediumi. So Meri Xo Xejkobi razgovaravme vo presret na nivniot seminar, okolu toa {to zna~i reputacijata za edna kom-

panija, politi~ar ili obi~en gra|anin i zo{to taa ima potreba od menaxirawe. menaxirawe [to zna~i, vsu{nost, menaxirawe na reputacijata? Prvo bi ja definirale reputacijata kako mislewe ili vrednuvawe na edna organizacija ili li~nost od strana na drugite lu|e, odnosno, zasegnatite strani. Reputacijata na organizacijata i nejziniot brend se percepcijata {to tie ja imaat za organizacijata. Menaxment na reputacijata e specijalnost vo ramkite na odnosite so

â&#x20AC;&#x153;Isto kako i za poedincite, reputacijata e va`na i za kompaniite. Za da prosperiraat, nim im treba najdobra mo`na reputacija, za potro{uva~ite da imaat èlba da gi kupuvaat nivnite proizvodi i uslugi, investitorite da sakaat da vloùvaat vo tie kompanii, vladite i regulatornite tela da im gi dadat potrebnite dozvoli i licenciâ&#x20AC;?, veli istaknatiot ekspert za menaxment na reputar u cija, j , Meri Xo Xejkobi javnost, ~ija cel e da vlijae na ovie percepcii preku koristewe na site raspolo`livi mediumi, li~ni kontakti, advertajzing, tradicionalni formi na pe~at, socijalni mreì, vklu~uvawe treta strana, relacii so investitorite, itn. Zo{to e vaèn menaxmentot na reputacijata vo svetot na biznisot? Isto kako i za poedincite, reputacijata e va`na i za kompaniite. Za da prosperiraat, nim im treba najdobra mo`na reputacija za potro{uva~ite da imaat èlba da gi kupuvaat nivnite proizvodi i uslugi, investitorite da sakaat da vloùvaat vo tie kompanii, vladite i regulatornite tela da im gi dadat potrebnite dozvoli i licenci. Dobrata reputacija e vaèn preduslov za uspeh. Koja e glavnata razlika me|u menaxirawe na li~nata i korporativnata reputacija? Ne bi trebalo da ima golema

razlika. Dobrata reputacija e bitna i za individualcite i za kompaniite. Mo`ebi, najo~iglednata razlika e sistemskiot pristap {to bi trebalo da go imaat kompaniite vo prezentiraweto i za{titata na svojata reputacija. Kakvi resursi & trebaat na kompanijata za uspe{no da menaxira so svojata reputacija? Najva`niot resurs e apsolutnata posvetenost na izvr{nite menaxeri kon vrednostite {to ja kreiraat kompaniskata reputacija. Glavniot izvr{en direktor, zaedno so bordot na direktorite, ja poseduvaat reputacijata i mora da demonstriraat apsolutna posvetenost vo praveweto vistinski ne{ta za da go za{titat i unapreduvaat dobriot imix na kompanijata. Potoa, kompaniskiot glaven menaxer za reputacija, individualec so sekojdnevni obvrski vo ova pole, mora neumorno da raboti na menaxirawe na reputacijata. Dali goleminata na kompanijata e bitna za potrebata da se ima menaxirawe na reputacijata? Apsolutno ne. I golemite i malite kompanii mora postojano da se posveteni na za~uvuvawe i unapreduvawe na svoite reputacii. Reputacijata e vitalna za dolgoro~en uspeh vo biznisot. Kakva e vrskata me|u menaxment na reputacijata i brend-menaxmentot? Spored mene, reputacijata i brendot se dve strani na edna pari~ka. I dvete se baziraat na percepcija. Brendot e vetu-

vaweto {to kompanijata go dava na svoite potro{uva~i i site ostanati zasegnati strani â&#x20AC;&#x201C; akcioneri, vraboteni, javnosta... Reputacijata e percepcijata {to proizleguva od ispolnuvaweto na toa vetuvawe. I dvete egzistiraat vo umot na ostanatite. Kako bi go opi{ale va{eto iskustvo rabotej}i za golemi multinacionalni kompanii kako Rojal Da~ [el ili bankata HSBC? [to zna~i da se bide glaven menaxer za reputacija vo vakvi golemi sistemi? Mojata uloga be{e istovremeno i predizvik i vozbuda. Da se zanimava{ so pra{awa vo vrska so reputacijata vo mnogu golemi, diverzificirani organizacii e 24-~asovna obvrska. No, istoto vaì i za malite kompanii. Cenata na dobrata reputacija e {to postojano ste pod smotra na javnosta, sekoj va{ ~ekor se sledi budno. Bez ogled na goleminata, kompanijata mora da ja stavi reputacijata i nejzinoto gradewe i za{tita na vrvot od svojata agenda. Istoto vaè{e i dodeka rabotev za pretsedatelite Regan i Bu{. Nivnite li~ni reputacii vlijaeja vrz toa kakva percepcija ima svetot za SAD kako dràva, i im ovozmoùvaa da gi ispolnat vetuvawata od politi~kite kampawi. [to moè da o~ekuvaat posetitelite na va{iot seminar vo Skopje? Jas }e im ponudam mo`nost da nau~at od li~ni primeri i iskustva za tehnikite i taktikite {to davaat rezultati vo realniot svet na reputaciskiot menaxment.

FEQTON

18 17.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: ROJTERS

PREDVODNIKOT NA SEDMATA SILA

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

nformacijata spored svojata priroda treba da e brza, interesna i objektivna. Koga ovie preduslovi se ispolneti, toga{ informacijata vredi pari. Ova trguvawe so informacii moè da zna~i biznis so mnogu nuli zad prvata cifra. Se razbira, dokolku toa {to se otkriva e preneseno vo svojata izvorna forma do onoj {to }e ima korist od taa novost. Edno e da se pe~atat vesti vo vesnik, a sosema drugo e da se prodavaat vesti do vesnicite od celiot svet. Toa vo 19 vek go pretpostavi Pol Xulius Rojter, osnova~ot na novinskata agencija Rojters, ~ij brend deneska e procenet na 8,4 milijardi dolari. Nekolku iljadi novinari sekojdnevno go polnat tikerot na Rojters so informacii od site aspekti na op{testvenoto ìveewe. Vesti, fotografii i videa od prvata frontalna linija na voenite konflikti, od golemite svetski samiti, od sportskite natprevari i modnite pisti. Od pod moreto do mese~inata i vselenata i vo obratna nasoka, sekoj santimetar e pokrien i sekoja prikazna e raskaàna. Za Rojters ne postoi neprijatelska i zatvorena vlada. Ovaa novinska agencija pra} a{e vesti od nacisti~ka Germanija, stalinova Rusija, kako i od Kina za vreme na Kulturnata revolucija. Denes toa vaì i za “tvrdiot” reìm vo Iran, diktaturata na Mjanmar i bezredieto vo Irak. Rojters e najgolemiot i najpoznatiot servis za distribucija na informacii, so klienti vo re~isi sekoja zemja od svetot i so tradicija od 160 godini. XOZEF JOSEFAT? Osnova~ na kompanijata e Pol Xulius Rojter, mo{ne kontroverzen Evrein roden vo Germanija. Toj bil sin na rabin, a vistinskoto ime mu bilo Izrael ber Josefat.

160

godini trae tradicijata na Rojters

8,4

milijardi dolari e vrednosta na brendot na novinskata agencija

Vo 1845 godina nakratko se seli vo London, kade {to se prijavuva pod imeto Xozef Josefat, no nekolku meseci podocna ja prima hristijanskata religija i si go menuva imeto vo Pol Xulius Rojter. Novinarskiot zanaet Rojter go “pe~e” vo pariskata novinska agencija [arl Lui-Avas, koja podocna e preimenuvana vo Frans Pres. Vo 1951 godina toj vo germanskiot grad Ahen ja formira svojata agencija Rojters i koristej}i po malku nekon-

vencionalni metodi, nabrzo se nametnuva kako glaven informator na linijata ParizBrisel-Berlin. Imeno, telegrafska linija imalo od Pariz do Brisel i od Ahen do Berlin. Vestite voobi~aeno patuvale so voz, {to, sepak, bilo prebavno. “Dupkata” od Brisel do Ahen Rojter ja popolnil so gulabipismonosci, koi vo relativno kratok rok gi nosele sve`ite informacii od Pariz. Ova bilo osobeno va`no za informaciite od Pariskata

berza, koi vo toa vreme so osobeno vnimanie se sledele vo Berlin. Po nekolku godini cela Evropa, vklu~uvaj}i ja i Velika Britanija, e povrzana so telegrafski linii, po {to kompanijata se seli vo London, kade {to i deneska se nao|aat upravnite kancelarii. Od germanskiot vojvoda SaksKoburg-Gota Rojter ja dobiva titulata baron, koja vo isto vreme mu e potvrdena i od britanskata kralica Vikto-

General Montgomeri, od arhivata na Rojters od Vtorata svetska vojna

Telegrafska linija imalo od Pariz do Brisel i od Ahen do Berlin. Vestite voobi~aeno patuvale so voz, {to, sepak, bilo prebavno. “Dupkata” od Brisel do Ahen Rojter ja popolnil so gulabipismonosci, koi vo relativno kratok rok gi nosele sve`ite informacii od Pariz. Ova bilo osobeno va`no za informaciite od Pariskata berza, koi vo toa vreme so osobeno vnimanie se sledele vo Berlin. Po nekolku godini cela Evropa, vklu~uvaj} i ja i Velika Britanija, e povrzana so telegrafski linii, po {to kompanijata se seli vo London, kade {to i denes se nao|aat upravnite kancelarii

PRIKAZNI OD WALL STREET

[EFOT NA INTEL PROTIV STIMULI

ilni kritiki padnaa na adresa na administracijata na Obama od strana na Pol Otelini, glavniot izvr{en direktor na Intel (Intel). Toj istakna deka administracijata na Obama treba da napravi mnogu pove}e so cel da pomogne vo sozdavaweto novi rabotni mesta, no i vo povtornoto vra}awe na noze na amerikanskata ekonomija. Vo ekskluzivnoto i mo{ne otvoreno intervju koe Otelini go ima{e za Si-En-

Pol Otelini, glavniot izvr{en direktor na Intel, so kritiki za kratkoro~nite proekti finansirani preku razni stimuli od strana na administracijata na Obama

En Mani (CNNMoney) toj istaknuva deka koga se raboti za ekonomski pra{awa, politi~arite ednostavno nemaat razbirawe i voop{to ne gi razbiraat rabotite. “Dosega donesenite odluki, no i prezemenite merki, ne rezultiraa nitu so zgolemuvawe na rabotnite mesta, nitu so zgolemuvawe na doverbata. Koga toa {to go pravite ne dava rezultati, toga{ e potreb-

no da se zapre so toa i povtorno da se razgledaat site opcii i planovi. Jas smetam deka nie treba povtorno da razgledame mnogu raboti”, izjavi Otelini na Inteloviot forum za razvoj, odr`an neodamna vo San Francisko. Sepak, Otelini upati i pofalni zborovi do Belata ku}a vo vrska so naporite koi se pravat tamu za da bidat islu{ani mislewata na pogolemite

biznis-lideri, me|u koi i negovoto. “Od moja strana, smetam deka vo Belata ku}a navistina se trudat“, izjavi Otelini, dodavaj}i deka toj li~no smeta deka vo Belata ku}a nema anti-biznis sentiment kaj administracijata. Spored Otelini, vrednosniot paket od 787 milijardi dolari, donesen minatata godina, voop{to ne pomognal za da se re{at

problemite koi vladeat na pazarot na trud. Vo prilog na toa, toj argumentira deka najdobro bi bilo pari~nite sredstva od ovoj ogromen fond, koi s$ u{te ne se potro{eni, da bidat locirani na drugi podobri mesta, a ne da bidat zemeni od strana na vladinata administracija i istite vlo`eni vo kratkoro~ni proekti. “O~igledno e deka taka rabotite ne funkcioniraat najdobro. Gradeweto bazeni za plivawe vo Misisipi nema da pomogne vo kreiraweto novi trajni rabotni mesta”, istaknuva Otelini.Otelini e prviot ~ovek od listata 500 najgolemi glavni izvr{ni direktori na “Forbs” koj

otvoreno i javno zboruva za noviot plan na pretsedatelot Barak Obama, vreden 350 milijardi dolari, namenet za ekonomsko zazdravuvawe. Otelini istaknuva deka ovoj plan, koj predviduva dano~ni osloboduvawa na biznisite, istra`uva~ki i razvojni inicijativi, isto taka ne e dobar kako i prethodniot. Spored Otelini, Belata ku}a mora da razbere i odlu~i koi se industriite na idninata. “Nie s$ u{te investirame i subvencionirame `eleznici i zemjodelstvo – industrii koj mu pripa|aat na 19 vek. Mora da sedneme i da odlu~ime {to ni e va`no nam za da odime napred,

FEQTON

17.09.2010

“Kapital” zapo~na so se serija napisi za to toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najgo brendovi-kompanii. bren Dozn Doznajte gi prikaznit znite za nivnite pode podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii rija. Posledniot naslednik od lozata na Rojter be{e baronesata Margerit, koja {to po~ina vo 2009 godina. TOMSON ROJTERS Vo modernata era Rojters e akcionersko dru{tvo, ~ii akcii dolgo vreme se kotiraa na berzite vo London i Wujork. Sepak, od strav da ne izgubi od svojata reputacija na beskompromisna objektivnost, vo statusot na kompanijata be{e navedeno deka nitu eden poedinec ili kompanija ne smee da poseduva pove}e od 15% od akciite na Rojters, za agencijata da ne potpadne pod vlijanie na dominantniot sopstvenik. Sepak, vo prvite denovi od svetskata finansiska kriza vo 2008 godina 53% od agencijata & bea prodadeni na kanadskata softverska kompanija Tomson, koja {to sega go nosi imeto Tomson Rojters. “Presedanot vo principite na kompanijata e dobar koga bez nego taa bi prestanala da postoi”, istakna porane{niot direktor na Rojters, Tom Gloser, koj se obide da go objasni menuvaweto na osnovnoto pravilo na agencijata, koe {to treba da ja obezbedi objektivnosta. Sepak, dosega Rojters s$ u{te ne e tretiran kako zavisen medium, osven obvinuvawata od vladata na Izrael za antiizraelsko izvestuvawe vo bliskoisto~nite sudiri, {to, sepak, nema vrska so prezemaweto od Tompson. Najprvin vo 2006-ta godina izraelskite vlasti protestiraa poradi objavuvaweto na fotkite na tikerot na Rojters, fotografirani od libanskiot frilenser Adnan Hax, za koi {to be{e dokaàno deka se montirani ili vo najmala merka ne ja prikaùvaat realnata situacija od terenot. Pred eden mesec Rojters povtorno be{e obvinet od Izra-

Sedi{teto na Rojters vo London

Pol Xulius Rojter, osnova~ot na najpoznatata novinska agencija vo svetot

PADNATI NOVINARI

Cenata na ekskluzivnosta Rojters ja pla}a so “debeli” honorari, no ne retko toa e plateno i so ìvot. Pove}e novinari, snimateli i fotorepoteri na agencijata go imaat zagubeno ìvotot obiduvaj}i se da ja prenesat vistinata od podra~jata pogodeni od vojna. Prvata `rtva e Amerikanecot Kurt [ork, koj zagina vo konfliktot vo Siera Leone vo 2000ta godina. Vkupno {estmina vraboteni vo Rojters zaginaa vo Irak, eden vo ê~enija, dodeka, pak, eden novinar be{e ubien vo nemirite vo Tajland ovaa godina. Inaku, problemite za bezbednosta na reporterite na Rojters zapo~na vo 1960 godina so izbivaweto na t.n Kulturna revolucija vo Kina, koga Britanecot Antoni Grej be{e uapsen vo Peking. Toj be{e obvinet deka poradi nego vo Hong Kong od strana na britanskite imperijalni sili bile uapseni nekolku kineski novinari. Iako se soo~uva{e so smrtna kazna, Grej be{e osloboden po dva meseci, po {to be{e zapameten kako prviot politi~ki zalo`nik vo modernata era. Grej podocna gi dobi najvisokite po~esti od britanskata vlada, a negovite objaveni knigi bea bestseleri. el, otkako objavi fotografii od masakrot {to se slu~i vo “flotilata za Gaza”, koga izraelskite specijalni edinici presretnaa eden turski brod {to prenesuva{e somnitelna humanitarna pomo{ za Palestincite, po {to pove}e lu|e bea bukvalno masakrirani. Odredeni problemati~ni iskustva so svojot objektiven i nesenzacionalisti~ki

pristap Rojters ima{e i vo SAD, i toa za vreme na bomba{kite napadi vo Oklahoma i ru{eweto na kulite blizna~ki vo Wujork, koga bez potvrda od vlastite na svoite stranici objavi deka se raboti za teroristi~ki napad. Iako Rojters upati oficijalno izvinuvawe za ovaa postapka, sepak, ne promeni ni{to vo svojata oficijalna politika.

I Osnova~ na kompanijata e Pol Xulius Rojter, mo{ne kontroverzen Evrein roden vo Germanija. Toj bil sin na rabin, a vistinskoto ime mu bilo Izrael ber Josefat. Vo 1845 godina na kratko se seli vo London, kade {to se prijavuva pod imeto Xozef Josefat, no nekolku meseci podocna ja prima hristijanskata religija i si go menuva imeto vo Pol Xulius Rojter. Novinarskiot zanaet Rojter go “pe~e” vo pariskata novinska agencija [arl Lui-Avas, koja podocna e preimenuvana vo Frans Pres. Vo 1951 godina toj vo germanskiot grad Ahen ja formira svojata agencija Rojters i koristej}i po malku nekonvencionalni metodi nabrzo se nametnuva kako glaven informator na linijata Pariz-Brisel-Berlin

Cunamito vo Indiskiot Okean, tragedijata be{e celosno dokumentirana od reporterite na Rojters Bez razlika na ovie pogolemi ili pomali obvinuvawa, Rojters i ponatamu ima prednost vo svetot na in-

formiraweto, ostanuvaj}i na vode~koto mesto na listata novinski agencii. Vo naredniot broj na

“Kapital” ~itajte za misteriite na modnata industrija. Kako vo Gu~i go sozdadoa multimilijarderskiot brend.

ITE NA OBAMA kako i da bideme sigurni deka obrazovniot sistem ni e na prava pateka, a sistemot na kapitalni inicijativi e stabilen, so cel da se investira vo tie industrii”, smeta Otelini. Otelini, isto taka, izjavi deka eden od glavnite problemi se i visokite korporativni danoci, poradi koi kompaniite ne odat napred. Otelini tvrdi deka otvoraweto fabrika vo SAD Intel bi go ~inelo 1 milijarda dolari, pove}e otkolku da otvori ista takva fabrika vo stranstvo, {to se dol`i na lo{ata dano~na politika koja se primenuva. Vo oktomvri, spored podatocite od strana na kompanijata,

vo Kina }e bide otvorena nova fabrika na Intel, vredna nekolku milijardi dolari. “So cel da donesete racionalna odluka, treba da gi izmerite prednostite da rabotite tuka, bezbednosta da se raboti tuka, vo ovaa zemja, vo odnos na milijardite dolari”, konstatira Otelini. Toj otvoreno pra{uva zo{to globalnite biznis-lideri, voop{to, bi sakale da vodat biznis vo SAD. “Na{ite korporativni danoci se dvapati pogolemi otkolku vo drugite dr`avi vo svetot. I vie sakate kompaniite da investiraat tuka”, izjavuva Otelini. Govorej}i za rezultatite na svojata kompanija,

Otelini smeta deka Intel se nao|a na dobra pateka ovaa godina da bide najdobra za kompanijata od koga bilo, za razlika od drugite kompanii koi ovaa godina ja nemaa taa sre}a. “Mnogu kompanii momentalno stojat nastrana, glavno poradi nastanatite nejasnotii kaj danocite i regulativite”, istaknuva Otelini. Vo taa nasoka, toj pora~uva da bidat otstraneti ovie nejasnotii, bidej}i biznisite ne mo`at da investiraat s$ dodeka nema mal broj varijabli i nepoznati. Momentalno, spored nego, vo amerikanskata ekonomija ima premnogu varijabli i nepoznati.

POL OTELINI: “Gradeweto bazeni za plivawe vo Misisipi nema da pomogne vo kreiraweto novi trajni rabotni mesta”

20 17.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / PRODA@BA / HR SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ZA: RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Usluga i proda`ba vo maloproda`bata Oblast: Usluga kon klientite Termin: 24-25 Septemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/usluga-vo-maloprodazbata/

Opis na obukata: MOTIVA MANAGEMENT EDUCATION AND TRAINING CENTRE HAS DEVELOPED A SERIES OF COURSES AND SEMINARS TAILORED TO MACEDONIAN NEEDS WITH NAME MANAGEMENT EDUCATION PROGRAM (MEP) ©:

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

M100 M101 M102 M103 M104 M105 M106 M107 M108 M109 M110 M111 M112 M113 M114 M115 M116 M117 M118 M119 M120 M121 M122 M123 M124 M125 M126 M127 M128 M129

Human Resource Management Process Management Communication Skills Leadership and Interpersonal Skills Communication & Team Processes Finance for non Financial Managers Change Management Time Management Total Quality Management Stress Management Project Management Presentation Skills Coaching & Mentoring Sales Skills Advanced Sales Skills Telephone Skills Negotiation & Conflict Management Office Manager course Documents Archive Strategic business planning with benchmarking Management Skills Marketing management Skills Basic Financial and Accounting Skills Advanced Financial Management Skills Advanced Accounting Skills Accountant as a Manager Running a small business New Employee Orientation Executive overview of Best Practice Continuous Improvement (Tools and techniques)

BUSINESS ENGLISH SEMINARS M130 Business writing letter / emails and memorandums M131 Business communication M132 Advanced business communication

OGLASUVAJTE: OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

Kako Ve do`ivuvaat Va{ite kupuva~i? Dali ja znaete tajnata na uslugata orientirana kon kupuva~ite? Nau~ete gi ve{tinite i tehnikite za uspe{no postapuvawe vo sekoja interakcija so kupuva~ot.

Pridobivki:

Definirawe na klientot i tehnologijata na kreirawe na lojalni klienti Gradewe na vistinski prv vpe~atok Zgolemena svest za povrzanosta na proda`bata i uslugata vo maloproda`bata Kompetentnost za re{avawe na problemi so klientite Izgradeni ve{tini za efektivna prezentacija na benefitite vo proda`bata Prakti~ni tehniki za pro{iruvawe na proda`bata

OBUKA NA TEMA:

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot – g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

IT SEMINARS

KONFERENCII FORUMI SAEMI

M133 M134 M135 M136 M137

Microsoft windows and word Microsoft excel Microsoft power point Microsoft internet Microsoft advanced word and excel

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

The subject matter of our programs takes into account economic trends, scientific and practical knowledge of management in highly developed market countries. Maximum efficiency of seminars and a high success rate of participants are achieved by intensive consulting with the individual company-client. © Trade mark of Motiva LTD. © Trade marks of Microsoft USA

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI

OBUKA NA TEMA

Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no.

IT PROEKT MENAXMENT

Oblast: Proekt menaxment Termin: 30.09.2010 Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp#

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa IT Project manager se izveduva

spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: Modul 1: tri pati nedelno

po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota)

Modul 2: edna{ nedelno

po 8 {kolski ~asa vo sabota

TERMINI: 09:00- 16:00 ~asot TRAEWE NA KURSOT: 3 nedeli

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442 e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 29 Septemvri 2010 godina 13 Oktomvri 2010 godina 03 Noemvri 2010 godina 24 Noemvri 2010 godina 15 Dekemvri 2010 godina Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / SMETKOVODSTVO / PREZENTACISKI VE[TINI

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 28 SEPTEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!

SESIJA I - 28.09.2010 Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II - 5.10.2010 [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III - 12.10.2010 Stilovi na menaxment /

Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov

* (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477 *** Vo tek e promotivna vau~er kampawa so koja mo`e da se obezbedi popust do 30%.

Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV - 19.10.2010 Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

Vau~erot mo`e da se kupi najdocna do 30 septemvri 2010 godina, a pogodnostite od istiot mo`ete da gi iskoristite najdocna do 31 dekemvri 2010 godina!!!

SESIJA V - 26.10.2010 Kako da se spravi{ so „A” tip /

Dokolku ste zainteresirani za konkretnata agenda na bilo koja od obukite slobodno kontaktirajte ne.

Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Obuka na tema

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINI OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

CENTAR ZA RAZVOJ NA ^OVE^KI POTENCIJALI

Obuka na tema SEMINAR POWER READING BRZO ^ITAWE Oblast: ve{tini za li~en razvoj Termin: 24-29.septemvri 2010 Vremetraewe : 25 ~asa (6 dena kontinuirano Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.inoptimum.com.mk/index.php/upisi-vo-tek/ 71-termini-ceni-seminar-brzo-citanje/109-skopje.html Opis na obukata

Vo ramki na seminarot se izu~uvaat pove}e osnovni i napredni tehniki za brzo ~itawe, mentalni mapi, memoriski tehniki i tehniki na koncentracija. U~esnicite na ovoj seminar imaat 100% garancija za uspe{nost na sovladuvawe na ve{tinata Brzo ~itawe odnosno deka ~e nau~at da ~itaat pove}e od 4 strani vo minuta so potpolno razbirawe i memorirawe. Pri toa }e ja podobrat svojata memorija, }e go eliminiraat stresot od ~itawe i u~ewe i }e ja izostrat percepcijata. info@inoptimum.com.mk www.brzocitanje.com.mk

OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATA Na po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade.

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATA Nedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira

vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite. Liderskite ve{tini moàt da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment. Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im ovozmoì uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkruùvawe.

Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa. Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo svojata organizacija KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

EDNODNEVEN SEMINAR “Osnovni pravila za ostvaruvawe i za{tita na prava i interesi na pravnite subjekti vo gra|anska i upravno sudska postapka” 22 septemvri 2010 godina od 10-15:30 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Prezentacija na dosega{nata sudska praksa i najnovite izmeni na zakonot vo ovaa

oblast so koj treba da se obezbedi efikasno ostvaruvawe na pravoto i interesite na pravnite subjekti.

Agenda:

Ostvaruvawe i za{tita na prava vo gra|anskata postapka Tekot na gra|anskata postapka Sudska za{tita na prava vo upraven spor Redovni pravni lekovi vo parni~na postapka Vonredni pravni lekovi vo parni~na postapka Vonderni pravni sredstva vo upraven spor

Predava~i:

Teofil Tomanovi}, Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev, sudii vo penzija LICA ZA KONTAKT:

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk www.mchamber.mk

IN OPTIMUM Makedonija

UPRAVUVAWE SO PROMENI

INOVATIVEN CENTAR

Orce Nikolov 160, 1000 Skopje (02) 55 11 415, 070 440 866

KOSMO

Po~etok: 28.09.2010 (vtornik)

17.09.2010

Elizabeta Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk www.mchamber.mk

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS moète da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet. Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodrìnata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odrì na 18 septemvri, 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

22 17.09.2010

OBUKI / PR / MARKETING / MENAXMENT

KOMUNIKACISKI VE[TINI Komunikacija e klu~en faktor za razvojot na sekoj biznis. Imeno bez dobra komunikacija nema da bidete vo mo`nost da napravite dobra delovna sorabotka, koja e od ogromno zna~ewe za razvivawe na Va{iot biznis. Ovaa obuka }e Vi ovozmo`i da go podignete kvalitetot na Va{ite delovni komunikaciski sposobnosti na visoko i dostojno nivo. Koj treba da ja poseti obukata?

Menaxeri, pretpriema~i, sopstvenici, lica odgovorni za proda`ba Vraboteni vo oddelite za komunikacija so javnost, Vraboteni vo oddelot ~ove~ki resursi (HR) Site koi sakaat da ja zgolemat svojata biznis ekspertiza

Po~etok: 28 Septemvri 2010 godina 19 Oktomvri 2010 godina 02 Noemvri 2010 godina 23 Noemvri 2010 godina 14 Dekemvri 2010 godina Trener: Elica Per~inkova Vremetraewe: 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

SAMO VO

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast.

TERMINI ZA ODR@UVAWE:

06.10 2010 27.10 2010

Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

Training.Consulting.Outsourcing training@csglobal.com.mk Скопје, Железничка 30/3, Тел/Факс: 02 / 32 90 540; 32 90 544

www.csglobal.com.mk

УПРАВУВАЊЕ СО ВРЕМЕ ЦЕЛ НА ОБУКАТА

Зголемување на продуктивноста и личната ефективност

Во текот на обуката учесниците ќе научат да ги препознаваат уништувачите на ефикасноста, да ги анализираат истите и да се здобијат со техники како да се справуваат со нив. Секој од учесниците ќе има можност да го определи својот личен временски профил и да ги сознае можностите за подобрување на личниот тек на работата. Исто така цел е да се препознаваат непотребните работи и да се применуваат соодветни алатки за нивно отстранување. По завршување на обуката учесниците ќе бидат во можност да ги дефинираат клучните концепти поврзани со менаџирањето на времето. Ќе бидат во можност да ги иденитификуваат главните пречки за ефективното менаџирање на времето во нивната дневна улога и да ја разберат природата на менаџирањето со време

ПРОГРАМА Обуката ги опфаќа следниве области: i Што е менаџмент со време (разбирање) i Принципи на менаџмент со време i Поставување на цели и придржување кон истите i Планирање на времето i Совети и техники i Одредување на приоритети i Основи на делегирањето и негова ефикасност i Максимизирање на ефикасноста на состаноците i Справување со документација i Зголемување на личната контрола МЕТОДОЛОГИЈА НА РАБОТА Обуката е со интерактивен карактер и во текот на обуката учесниците ќе имаат можност да работат врз подобрување на вештините за управување со времето преку практични вежби. Низ работата ќе бидат презентирани повеќе алатки, техники и методи за правилен менаџмент со време и нивната практична примена во секојдневната работа. Сите вежби се со индивидуален пристап, со оглед на тоа дека секој има свој личен пристап. МАТЕРИЈАЛИ Во текот на обуката учесниците ќе добијат соодветни материјали кои ќе можат и понатаму да ги користат во секојдневната работа како Прирачник за управување со време со материјали, алатки и техники. ВРЕМЕТРАЕЊЕ 8 Октомври 2010 (10-17 часот) Обучувачи ЦС Глобал консултанти за управување и развој на човечки ресурси кои имаат искуство во практично усовршување на „меките„ вештини на вработени во компании во Македонија. Големина на групата Оваа обука е дизајнирана за група со максимум 12 учесници.

По завршување на обуката добивате Сертификат за учество Информации и пријавување на 02 32 90 540 и 32 90 544 training@csglobal.com.mk www.csglobal.com.mk Обуките и програмите се развиени, заштитени © и се индивидуална сопственост на ЦС Глобал™

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ZA:

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI

SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

17.09.2010

OBUKI / HR / INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA / KONFERENCII

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-

vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se:

ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba

na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

KAKO DA JA RAZVIETE VA[ATA KARIERA? INFORMIRAJTE SE VO KAPITAL. SITE INFORMACII ZA OBUKI, TRENINZI, RABOTILNICI I KONFERENCII NA EDNO MESTO.

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki IELTS Tips&Hints 18.09.2010 10.00 – 14.00 Britanski Sovet vo Makedonija Prezentaciski ve{tini 18.09 -19.09.10 CS Global Seminar U~ewe so pomo{ na Power reading 18.09 – 19.09.10 In Optimum Makedonija Pravni aspekti za upravuvawe so ~ovekovi resursi 18.09 -19.09.10

CS Global Obuka na obu~uva~i 20.09 -23.09.10 CS Global Umetnosta da vlijaete na drugite 22.09.10 16 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Uslugi i proda`ba vo maloproda`ba 24.09-25.09.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning

IELTS 25.09.10 30.10.10 Britanski Sovet vo Makedonija Finansiska inteligencija za HR profesionalci 25.09 -26.09.10 CS Global Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Nau~i i zbogati se!

Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na smetkovodstvo Septemvri 2010 20 ~asa, 3 sedmici Sinergija Plus Student practice for an easier transition from school to work Sep – Okt 2010 god.

Fejs Makedonija Za ponuda na vau~eri za 30% popust na obuki do kraj na 2010 godina. do 30.09.10 Clear View Business Yoga Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Business & Personal Coaching septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made

Training) Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training) Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 17.09.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SOJUZ NA STOPANSKI KOMORI NA MAKEDONIJA

BIZNIS FORUM VO TALIN, ESTONIJA 24-26 oktomvri 2010 godina Vo ramkite na oficijalnata poseta na pretsedatelot na R. Makedonija g-din \or|e Ivanov PO^ITUVANI

Bi sakale da Ve informirame deka Sojuz na stopanski komori vo sorabotka so Ministerstvo za nadvore{ni raboti u~estvuva vo organizirawe na Biznis forum, {to }e se odrì vo Talin, Estonija vo period od 24-26 oktomvri 2010 godina. Biznis forumot }e se organizira vo ramkite na oficijalnata poseta na pretsedatelot na R.Makedonija g-din \or|e Ivanov, koj }e bide pridruùvan od biznis delegacija koja }e se sostoi od makedonski stopanstvenici. Celta na odrùvawe na bizinis forumot e zajaknuvawe na ekonomskata sorabotka pome|u R.Makedonija i Estonija, kako i sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u biznis kompaniite od dvete zemji. Tro{ocite za patuvaweto se na sopstven tovar. Dopolnitelno od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti }e dobieme informacija za letot i za smestuvaweto na stopanstvenicite. VO PRILOG VI DOSTAVUVAME FORMULAR ZA UÊSTVO NA BIZNIS FORUMOT.

Site zainteresirani kompanii za u~estvo na biznis forumot vo Talin, Estonija , Ve molime da go popolnite formularot i da go pratite najdocna do 17.09.2010 godina na e-mail: info@sojuzkomori.org.mk Za dopolnitelni informacii mo`e da ne kontaktirate na tel: 02 3091 440, kontakt lice Nina Georgieva, koordinator na Turisti~ko-ugostitelska komora. SO PO^IT, Nina Georgieva,koordinator Turisti~ko-ugostitelska komora sojuz na stopanski komori

Od 24 do 27septemvri 2010 godina, vo Saraevo, BiH

"DENOVI NA TURIZMOT" 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Kantonalnoto Javno pretprijatie „Centar Skenderija„ - Sara-

evski saem i Agencijata Mak Style, vo periodot od 24 do 27 septemvri 2010 godina organiziraat „Denovi na turizmot„ vo ramkite na 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering, vo Saraevo, BiH.

Celta na ovaa saemska manifestacija e preku prezentacija na turisti~kite ponudi i uslugi da se obezbedi poddr{ka vo planiraweto, podgotovkata i realizacijata na pretstojnata zimska turisti~ka sezona, da se soberat na edno mesto site u~esnici na „turisti~kiot proces„ da se pretstavat destinaciite, smestuva~kite kapaciteti, programi, gastroponudi, agencii, prevoznici, proizvoditeli i distributeri na oprema za turizam.

Saemskata manifestacija }e bide struktuirana po slednata programa:

sobirawe na site u~esnici na turisti~kata industrija na edno mesto; prezentacija na doma{nata i stranska turisti~ka ponuda; promocija na doma{niot turisti~ki potencijal i nacionalnite suveniri; promocija na stranski turoperatori i turisti~ki kompanii; promocija na doma{nite i stranskite turisti~ki kapaciteti; promocija na bawski i klimatski mesta i zdrastveni centri; promocija na selskiot turizam; promocija na doma{nite i stranskite zimski turisti~ki centri; ponuda na hotelierstvoto i ugostitelskite smestuvawa, tehnika, oprema i mobilna poddr{ka Vo ramkite na ovaa golema saemska manifestacija, }e se odr`at i propratni saemski manifestacii (rabotilnici, trkalezni masi, modni revii, gastronomski natprevar, natprevar na slatkari, gotva~i i pica- majstori, barmeni). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site kompanii zainteresirani za poseta i u~estvo na „Denovi na turizmot vo Saraevo„ da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 20 septemvri 2010 godina. Celokupnite logisti~ki (hotelsko smestuvawe i prevoz) i administrativni formalnosti }e bidat navremeno definirani i istite }e bidat dostaveni do site zainteresirani makedonski kompanii.

KONTAKT LICE: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

ul. Pra{ka br. 23; tel:02 3091 440; e-mail: ngeorgieva@sojuzkomori.org.mk web:www.sojuzkomori.org.mk

Od 24 do 26 septemvri 2010 godina, vo Tirana, Albanija

ME\UNARODEN SAEM ZA ZEMJODELSTVO “AGROBIZNIS”

Stopanskata komora na Makedonija, organizira

poseta i u~estvo na makedonski kompanii na zaedni~ki {tand od 80m2 so organiziran prevoz i smestuvawe. Vo periodot od 24 do 26 septemvri 2010 godina, Stopanska komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonskite kompanii na me|unarodniot saem za zemjodelie i prehranbena industrija “Agrobiznis 2010” vo Tirana, R.Albanija. Ovogodi{noto izdanie na “Agrobiznis” vo Tirana e prete`no orientirano kon mesoprerabotuva~kata industrija, prerabotka na ovo{je i zelen~uk, industriite za pivo, vino, ma{ini za potrebite na agrarot, industrijata za pakuvawe i drugi propratni sektori. Celta na saemot “Agrobiznis 2010” e da kreira mo`nosti za ostvaruvawe biznis-kontakti i direktni sredbi me|u izloùva~ite i posetitelite od ovoj del na Jugoisto~na Evropa. Stopanskata komora na Makedonija, vrz osnova na interesot na makedonskite kompanii, organizira zaedni~ko u~estvo preku {tandsko izloùvawe i kupuva~ka misija - poseta na ovaa saemska manifestacija. Cenata za izlo`ben prostor so standardna oprema e 70 evra/m2 (prizemje). Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo na me|unaroden saem “Agrobiznis” moàt da go prijavat najdocna do 20.9.2008 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE: Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

17.09.2010

UMETNOST I BIZNIS

AUKCIJATA SO KOJA PO^NA SVETSKATA KRIZA

fektite od dvodnevnata aukcija na Damien Hirst, {to Sotbi ja lansira{e vo London predd to~no dve godini, kogaa po~na svetskata kriza, i denes se aktuelni, dokolku se potsetime deka na Zapadot propa|aa banki, a vo London se frlaa golemi pari za umetni~ki dela. Umetni~kite dela na Hirst, vredni pove}e od 270 milioni dola-ri, bea prodadeni naa aukcija, {to e svetskii rekord za ìv umetnik. Voo 2009 godina proda`bataa na godi{nata aukcija naa Hirst se smali za 93%, %, do 19 milioni dolari, i, a vkupnata proda`ba voo 2010 godina se o~ekuva daa bide duri i pomala. Sepak, k, nedelnikot “Ekonomist” koolapsot na pazarot na Hirst delumno go pripi{uva na recesijata, a ni gi vra}a se}avawata za ubavoto vreme. UBAVINATA VREDI PARI Aukcijata na koja Hirst zaraboti 270 milioni dolari od umetnosta ostana zapametena od mnogu pri~ini, od koi ne e najmalku va`no i imeto, “Ubavina vo mojata glava zasekoga{“. Prvata sesija se slu~i vo prikve~erieto, koga Bra}ata Leman otidoa vo bankrot. Nikoj na Volstrit ili po vo red London retiot festine znae{e koj koj moè da val, vo se probide sledniot. Sepak, vo slavuva qubovta kon ramkite na proda`nite pivoto, Pivolend, saloni oficijalno na Wu Bondzapo~na strit, kolekcionerite otidoa na v~erave~er so prvite nastapi naddavawe, nesvesni na golemiot broj u~esniciza koi krvoprolevaweto {to }e }e gi zabavuvaat prisutnite. se slu~i doprva. Proda`bata be{e inovativna, smela delovna zdelka, pi{uva britanskiot nedelnik “Ekonomist”. Kolku da se znae, pazarot za umetnost e podelen na “primaren”, koga novite raboti se prodavaat preku galeriite, i “sekundaren”, ili bukvalno kaàno secondhand umetnost, {to naj~esto se stava na aukcija. Ovaa

Kako nemirnoto mom~e od redovite na britanskata umetni~ka fela stana bogat preku ubavinata, a svetot po~na da ogrduva i osiroma{uva

juspe{niot moderen Damien Hirst - nada gi pridobie bogaumetnik koj umee tite kolekcioneri proda`ba be{e prepolna so materijali direktno od studioto na Hirst, a nekoi od niv s$ u{te ne bea se ni isu{ile (naj~esto, najnovite umetni~ki dela na aukcija se doniraat od strana na avtorite, a parite odat vo humanitarni fondovi). Spored Frenk Danfi, porane{niot biznis-menaxer na Hirst, galeriite {to prethodno go pretstavuvale nego bile mnogu nesre}ni. Mnogu brzo vesta stignala do Lari Gadosian, svetskiot vode~ki diler, a Danfi se potsetuva na nivniot razgovor. “Lari mi re~e”, raskaùva Danfi, “ova mene mi izgleda kako lo{ biznis. ]e gi zbunam kolekcionerite. Zo{to ti treba da go pravi{ ova? Moème da prodolìme po stariot pat”. ”Nie imame cel vo tekot na site ovie godini. No, tie denovi nema{e pukawe”, odgovoril Danfi. Sotbi be{e pove}e zainteresiran za gradewe sopstven brend okolu slavniot umetnik,otkolku za voobi~aeniot asortiman na “mrtvi” objekti. Proda`bata be{e reklamirana na Jutjub i preku mediumite niz celiot svet, a Sotbi gi napolni svoite izlo`beni saloni so Hirst. Nikoga{ dotoga{ ne bile videni tolku mnogu

Son - umetni~ko delo Hirst, del od brendiranite dela so na vi sti nski `ivotni vo formaldehid

edno od de Dijamantski ~erepe -pr stavuva lata na Hirst, ko apetoc eni disk so ~erep oblo`en jamanti negovi umetni~ki dela na edno mesto. Mno{tvo insajderi od svetskata umetnost na proda`bata gledale kako na umetni~ki nastan. “Aukcijata na Damien }e stane del od negovite umetni~ki dela. Toj ima

napraveno tri aukcii: “Farmasi” vo 2004 godina, humanitarnata “Crveno” vo 2008 godina i “Ubavina”. Za brzo vreme, tie }e bidat mnogu dobri izvori”, veli ^ejn Vespal, evropskiot direktor na Sotbi vo delot za sovre-

mena umetnost. I pokraj toa, malkumina bea ubedeni deka pazarot }e uspee da prodade 223 dela od eden umetnik za 24 ~asa. No, iznenaduva~ki 97% od delata navistina bea prodadeni. Aukcijata “Ubavina” donese 111 milioni funti i go pro{iri pazarot so umetni~ki dela: 39% od kupuva~ite nikoga{ prethodno ne kupile delo od sovremenata umetnost, a 24% od niv bile novi za Sotbi. Evropejcite (vklu~uvaj}i gi i Rusite) kupija 74% od delata, dodeka 17,7% otidoa za Amerikancite. Zna~itelni 8,3% letnaa za Azija i Sredniot Istok. EKOLOGIJA I UMETNOST No, koj {to kupil konkretno? Duri i Hirst priznava: “S$ u{te doznavam”. Dilerite steknaa nekoi dela, no 81% od kupuva~ite bea privatni kolekcioneri koi direktno otkupuvaat. Mu~ia Prada, italijanskata dizajnerka {to e dolgogodi{en kolekcioner na Hirst, na primer, potro{i 6,3 milioni funti, kupuvaj}i tri od negovite brendirani dela so `ivotni vo formaldehid: “Crnata ovca so zlaten rog”, “La`niot idol” (teleto), i “Son” (`drebe napraveno da

li~i na ednorog). Nekolku milijarderi od porane{niot Sovetski Sojuz isto taka zedoa u~estvo. Aleksandar Ma~kevi~, kazahstanskiot rudarski magnat so vkus za metalur{ki temi, kupil duri {est dela na ve~ernata proda`ba, koi go ~inele 11,7 milioni funti. Site ovie dela pretstavuvale kutii obloèni so zlato.Mnogubrojni bea {pekulaciite za toa koj potro{il 10,3 milioni funti za “Zlatnoto tele”, {to pretstavuva vistinsko tele vo formaldehid so 18-karatni zlatni kopita i rogovi. Mnogumina mislea deka cenata za deloto be{e mnogu ambiciozna, i deka }e bide te{ko da se prodade. Na aukcijata se proveal u{te eden nervozen moment. Ostanale samo dvajca naddava~i i sekoj {to }e ponudel pove}e ne se pokaùval. Momentalnite glasini velat deka teleto na{lo mesto kaj kralskata familija na Katar. Kade }e odi pazarot na Hirst denes? Topkata e, sepak, vo negovite race. “Ubavina vo mojata glava zasekoga{“ moèbi }e ostane istoriski moment vo umetni~koto dokaùvawe, no sli~en vakov performans rizikuva da gi otvori delikatnite pra{awa za ekolo{kiot udel na umetnosta vo svetot. Spored “Ekonomist”, u{te edna “ubavina” bi bila grda.

MODNIOT SVET NA VIKTORIJA BEKAM

POШ POKA@A [TO ZNAE Nejzinite modeli gi nosat yvezdi od tipot na Nikol [ercinger, me|utoa, i yvezdite so bujni oblini kako Xenifer Lopez. Viktorija poka`a deka znae da kreira i za onie `eni koi ne se anoreksi~no slabi

iktorija Bekam, soprugata na britanskiot fudbaler Dejvid Bekam, na presti`nata modna nedela vo Wujork ja pretstavi svojata petta kolekcija, so koja spored mnogu modni kriti~ari kone~no zastanala ramo do ramo so serioznite modni dizajneri. Po{ Spajs, kako {to edna cela decenija ja narekuvaa

porane{nata peja~ka, denes ve}e popularna dizajnerka, vo kolekcijata prolet/leto 2011 ja zadràla ednostavnosta i elegancijata kako osnova za dolgite, no i za kratkite fustani. Sepak, izgleda deka se re{ila na ~ekorot eksperimentirawe so ìvite boi, so ogled na toa {to nejzinite najnovi modeli doa|aat vo òlta, portokalova, violetova boja. Za razlika od pogolemot

del od nejzinite prethodni modeli, koi se klasi~en primer na niska polovina, Viktorija za slednata sezona predlaga fustani so malku pogolem volumen, a novitetot {to go promovira se elegantnite patni~ki torbi, nameneti i za `enite i za ma`ite. Nejzinata pojava na revijata be{e komentirana kako mnogu iscrpena, me|utoa, faktot {to, sepak, ja vodela celata revija & donel plus

kaj prisutnite. Vsu{nost, dizajnerkata detalno ja opi{ala sekoja svoja kreacija, materijalot od koj e napravena, i toa go pravela mnogu temelno. Oble~ena vo malo, kratko, crno fustan~e, koe e del od nejzinata posledna kolekcija, ne se oddeluvala, nitu, pak, se razlikuvala od ostanatiot del od manekenkite anga`irani za nejzinata revija. Ona {to mnogumina go zabele`ale i pozitivno go ocenile e “noslivosta” na nejzinata kolekcija. Vakvite pozitivni reakcii izmamile nasmevka na nejzinoto lice, koja e navistina retko vidliva. Kolekciite

na Viktorija Bekam, sepak, go sodràt toj nekoj nejzin deloven, seriozen i ostar kroj, vsu{nost, kakva {to e i taa samata. Nejzinata prva kolekcija be{e primena so doza skepti~nost. Me|utoa, nejzinite fustani na nekoj na~in uspeaja da go najdat patot do ènskite srca, se razbira i do nivnite plakari, i ne retko vo niv moète da gi vidite yvezdite od tipot na Xenifer Lopez, Nikol [ercinger. Xej Lo, vsu{nost, pokaà deka modelite na Viktorija ne se karakteristi~ni samo za anoreksi~nite devojki, tuku naprotiv, i onie devojki so

VIKTORIJA BEKAM: ostri kroevi, kako i nejziniot karakter oblini mo`at da izgledaat perfektno vo ovie fustani.

SPORTLIFE

26 17.09.2010 FORMULA 1

dena ili pomalku do fini{irawe na grade`nite raboti na F1 - patekata vo Koreja

Grade`nite raboti go ote`nuvaat i treningot na F1-timovite

VO KOREJA ]E SE VOZI, SAMO KOGA? “Vo Koreja nemame iskustvo so gradewe objekti soglasno standardite na Formula 1. Dokolku postoe{e nekakov prira~nik ili pi{an dokument so rabotite {to treba da se napravat, priznavam deka }e ni be{e mnogu polesno”

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o po~etokot na premiernata trka {to treba da se vozi pod pokrovitelstvo na golemata nagrada na Koreja ostanaa pomalku od {est nedeli, no grade`nite raboti s$ u{te se vo poln ek na novata pateka {to se gradi vo oblasta Jeungam. Site rokovi se probieni, a samo dobrata volja na Berni Eklsoun, sopstvenikot na komercijalnite prava vo Formula 1, gi dr`i {ansite na organizatorot otvoreni. “]e bide podgotveno, mora da bide. Ako ne gi zavr{ime rabotite, }e nemame trka. K

Sepak, smetam deka s$ }e bide gotovo za desetina dena”, veli direktorot na trkata, Jason ô. Site raboti treba{e da bidat zavr{eni do juli godinava, no, spored ô, postoele objektivni pre~ki za docneweto. “Imavme golem broj vrneì mesecive, mnogu pove}e sporedbeno so minatite sezoni. Golem del od vremeto izgubivme vo drenaà na zemji{teto, za nas dragoceno vreme. Dokolku go nemavme O

deka }e ni be{e mnogu polesno”, dodava Jason ^o. No, problemite za organizatorot ne se vrzani samo za grade`nite raboti i kompletiraweto na patekata, tuku dolgoro~en problem se javuva so lokacijata na patekata, koja e mnogu oddale~ena od korejskata prestolnina Seul, po {to se javuva problem so malata zainteresiranost za poseta na trkite. “Prvi~no, organizatorot posakuva{e no}na trka vo Seul. Toa }e be{e mnogu

ovoj problem, s$ }e be{e polesno”, tvrdi direktorot. Sepak, organizatorot priznava deka del od vinata e subjektivna i le`i vo nedovolnata podgotvenost na korejskiot avtomobilisti~ki sojuz, odgovoren za sekoj detaq od trkata. “Vo Koreja nemame iskustvo so gradewe objekti soglasno standardite na Formula 1. Dokolku postoe{e nekakov prira~nik ili pi{an dokument so rabotite {to treba da se napravat, priznavam L

Problemite za organizatorot ne se vrzani samo za grade`nite raboti i kompletiraweto na patekata, tuku dolgoro~en problem se javuva so lokacijata na patekata, koja e mnogu oddale~ena od korejskata prestolnina Seul, po {to se javuva problem so malata zainteresiranost za poseta na trkite posre}na kombinacija vo pogled na brojot na gleda~ite. Najbliskiot aerodrom od patekata e oddale~en ~etiri ~asa, a vo soobra}aen mete` patuvaweto mo`e da bide i podolgo od pet ~asa. Do godina

s$ }e bide polesno, bidej}i }e profunkcionira fan klubot, kade {to na gleda~ite }e im se ponudat pogolem broj beneficii i popusti za sledewe na trkata”, veli promotorot na GN na Koreja, Peter Bek.

SPORT

17.09.2010

SPORT

FUDBAL

PANDEV SE VRA]A ZA DESET DENA! SR\AN IVANOVI]

PI@ON GO MENUVA ANTI] VO SRPSKATA REPREZENTACIJA!

udbalskiot sojuz na Srbija (FSJ) mu vra~i ostavka na dosega{niot selektor, Radomir Anti}, i na negovo mesto go dovede Vladimir Petrovi}Pi`on. Ovaa odluka na Srpskiot sojuz e reakcija na lo{iot start na nivnata reprezentacija vo kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo, kako i nemo`nosta Anti} da go vodi timot vo prvite ~etiri sredbi od noviot ciklus, poradi suspenzijata od FIFA. “Postojat tri pri~ini zo{to se re{ivme na ovoj poteg. Prvo, selektorot nedostiga{e na klupata. Vtoro, zabele`eni se vlo{eni me|u~ove~ki odnosi na site nivoa vo selekcijata i kako treto, ne sme zadovolni od rezultatot {to go ostvari ekipata na prvite dve sredbi, {to e daleku pod kapacitetot i kvalitetot na igra~kiot fond”, istakna pretsedatelot na FSJ,

Radomir Anti} e u{te edna selektorska `rtva, po lo{iot start vo kvalifikaciite Tomislav Karaxi}. Anti} e eden od najtrofejnite treneri vo istorijata na srpskiot fudbal, a vo svojata kariera toj gi predvode{e ekipite na Real Madrid, Barselona i Atletiko Madrid. Be{e izvonreden vo kvalifikaciite za minatoto svetsko prvenstvo, no propu{ti da ostvari povolen rezultat na samiot Mundijal, na koj Srbija otpadna u{te po natprevarite po grupi. Od druga strana, Vladimir Petrovi}-Pi`on e eden od najgolemite fudbaleri na Srbija, no spored trenerskoto iskustvo e daleku od renometo {to go u`iva Radomir Anti}. L

ivanovic@kapital.com.mk

ovredata na Goran Pandev ne e seriozna i toj }e se vrati na terenot po 10-dnevna pauza. Ovaa informacija be{e potvrdena na oficijalniot sajt na negoviot klub Inter, kade {to bea preneseni impresiite od klupskiot doktor, profesorot Franko Kombi, koj vo sredata nave~er gi kompletira{e detalnite pregledi na povredenoto koleno. Deka s$ }e bide vo red so vo momentov najdobriot makedonski reprezentativec istakna i selektorot Mirsad Jonuz, koj vedna{ otkako be{e konstatirana povredata vospostavi kontakt so svojot fudbaler. “Pandev nema otok na kolenoto. ûva mraz i go dviì, no snimkata treba da pokaè

Pandev }e go propu{ti natprevarot so Palermo, zaka`an za vikendov, no po nekolkudnevnata pauza se o~ekuva toj da se vrati vo poln trena`en proces. Ona {to osobeno gi raduva naviva~ite vo Makedonija e deka toj }e bide fit za natprevarite vo nacionalniot dres vo duelite so Andora i Rusija za {to konkretno stanuva zbor”, izjavi Jonuz. Inaku, povredata na Pandev dojde vo isto vreme so onaa na Goran Popov, u{te eden standarden i nezamenliv fudbaler vo igrata na makedonskata fudbalska selekcija. “Problemi ima, no ne se beznade`ni. Dvajcata za desetina treba da se vratat na terenot, a so toa i da bidat na raspolagawe na reprezentacijata”, dodava selektorot. Pandev se povredi vo 59ta minuta od premierniot

natprevar vo Ligata na evropskite {ampioni, na gostuvaweto protiv Tvente. Toj ne mo`e{e samiot da go napu{ti terenot, tuku mora{e so nosilka da bide iznesen od medicinskiot personal, koj po prvi~nite pregledi informira{e deka se raboti za poseriozna povreda. Inaku, na ovaa sredba, koja e prva vo po~etokot na odbranata na {ampionskata titula osvoena minatata sezona, makedonskiot internacionalec odigra izvonredno, pri {to uspea i da asistira pri

postignuvaweto na vtoriot gol za negovata ekipa, koja od gostuvaweto vo Holandija se vrati so eden osvoen bod, otkako vo duelot so Tvente odigra nere{eno 2:2. Pandev }e go propu{ti natprevarot so Palermo zaka`an za vikendov, no po nekolkudnevnata pauza se o~ekuva toj da se vrati vo poln trena`en proces. Ona {to osobeno gi raduva naviva~ite vo Makedonija e deka toj }e bide fit za natprevarite vo nacionalniot dres vo duelite so Andora i Rusija.

LIGA NA [AMPIONI

MURIWO PO REAL JA SPASUVA I PORTUGALIJA?

oze Muriwo so pobeda go zapo~na “lovot” na Ligata na {ampionite, {to mu e glavna cel otkako dojde na kormiloto na Real Madrid. 2:0 vo natprevarot so Ajaks e rezultat koj vetuva mirna razvrska vo prvata faza od najkvalitetnoto fudbalsko natprevaruvawe na stariot kontinent. Fudbalerite na Real bea za klasa podobri od holandskite konkurenti, propu{taj} i golem broj mo`nosti za gol, me|u koi i udar od belata to~ka. Sepak, Muriwo istakna deka ne e premnogu zagri`en poradi lo{ata realizacija na svoite fudbaleri. “Igravme mnogu dobro, pravevme pritisok i ne im dozvolivme na fudbalerite na Ajaks da ja razvijat svojata igra. Zagubivme golem broj {ansi, no eden den seto toa }e ni se isplati. Pobedivme zatoa {to dominiravme vo tekot na celiot natprevar. Rezultatot mo`e{e da bide i pouverliv, no mnogu e pobitno da se zabiva vo eliminaciskata faza, sega golovite i onaka ne se mnogu bitni”, izjavi “Specijalniot”.

Portugalecot denovive moè da dobie i edna neo~ekuvana ponuda od fudbalskiot sojuz na negovata zemja, koja ve}e e karakterizirana kako presedan vo svetskiot fudbal. Imeno, po katastrofalnite rezultati vo prvite dve sredbi od kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo vo Polska i Ukraina, ~elnicite na portugalskiot fudbal se podgotveni da go angaìraat Muriwo samo za pretstojnite dve sredbi protiv Danska i Island, koi moàt da bidat re{ava~ki. “Plan za spas na reprezentacijata” e imeto na proektot {to pretsedatelot na fudbalskiot sojuz od zemjata, @ilberto Madail, se obiduva da go realizira, a mnogu bitna alka vo procesot e kratkoro~niot anga`man na Muriwo. Po odigranite dve sredbi od kvalifikaciite, selektorskata funkcija ja zagubi Karlo{ Kveiro{, koj i prethodno trpe{e golem broj kritiki na svoja adresa, osobeno poradi igrata na Portugalija na poslednoto Svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika. Kako dolgoro~no re{enie za kormilar na Portugalija

Igravme mnogu dobro, pravevme pritisok i ne im dozvolivme na fudbalerite na Ajaks da ja razvijat svojata igra. Zagubivme golem broj {ansi, no eden den seto toa }e ni se isplati. Pobedivme zatoa {to dominiravme vo tekot na celiot natprevar. Rezultatot mo`e{e da bide i pouverliv, no mnogu e pobitno da se zabiva vo eliminaciskata faza, sega golovite i onaka ne se mnogu bitni naj~esto se spomenuva imeto na Paulo Bento, do neodamna

trener na ekipata na Sporting od Lisabon.