Br.126-kapital-20.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

ILIJA DIMOVSKI

GU^I: DOBRE DOJDOVTE VO KU]ATA NA GU^I

HIPOKRIZIJA, AMA NE ISTORISKA, TUKU SEGA[NA, DENE[NA STRANA 8

STRANA 18

ZO[TO ZA DRUGITE GASOT E SEKOJDNEVIE, A ZA MAKEDONIJA “INOVACIJA”? NA ZATVORAWE, PETOK, 17.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,26% 0 0,24% 0 00,39%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 47,15 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,21 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.09) 2.290

MBI 10

2.270 2.27

30 MILIONI EVRA GUBI MAKEDONIJA

2.250 2.25 2.230 2.23 2.210 2.2 2.190 2.19 2.170 2.17 2.150 2.15 13.9

14.9

15.9

16.9

17.9

ZATOA [TO NEMA GAS I UVEZUVA STRUJA 6-7 KIRIL NEJKOV

NAJDOBRATA TTA A MO@NA SORABOTKA: RAZLI^NOST NA POGLEDOT NA DIREKTORITE I NA VNATRE[NITE REVIZORI

STRANA 8

SOBRANIETO SAKA 16 MILIONI EVRA VO 2011

PRATENICITE BARAAT PARI ZA DA U^AT OD STRU^NI ASISTENTI

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

AL^NI PRATENICI

STRANA 5 STRANA 2

BALKANSKITE KOMPANII BARAAT POGOLEM PAZAR

GOREWE, ATLANTIK GRUP I NIS ]E JA ZA@IVEAT JUGOSFERATA STRANA 15

2 20.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 20 SEPTEMVRI 2010

AL^NI PRATENICI ez sram i kakva bilo poli ti~ka i profesionalna odgovornost, Sobranieto minatata nedela javno pobara zgolemen buxet za narednata godina za duri 120%. Bez izdr`ano i opravdano obrazlo`enie, pratenicite ednoglasno potvrdija deka im trebaat pove}e pari. U{te posramno priznaa deka baraat pove}e od dvojno pogolem buxet za da dobijat barem polovina od baranite pari. So vakvi finti se obiduvaat da go nateraat ministerot za finansii da im dade 16,7 milioni evra za 2011 godina, zatoa {to godine{nive osum milioni evra im bile malku. Pa, od kogo baraat pari? Dali se svesni deka baraat pari od gra|anite, a ne od Vladata, zatoa {to toj buxet ne go polnat ministrite od sopstveniot xeb. A, nitu pratenicite! Baraat dvojno pove}e pari vo uslovi koga ekonomijata se gu{i vo nelikvidnost i nesolventnost. Ama nivnata logika e daleku od realnosta i se povikuva na na{iroko prifatenoto moto vo makedonskoto op{testvo “Baraj pove}e, za da dobie{ pove}e od dovolno“. Nivnite pri~ini se neseriozni i sme{ni. Kako planiraat da se nametnat kako profesionalci i odgovorni pretstavnici na narodot ako po dve godini dremewe vo prateni~kite klupi priznaa deka im trebaat stru~ni asistenti, koi }e gi nau~at da gi ~itaat i razbiraat zakonite {to im gi pra}a Vladata. Pa, zo{to zemale plata dosega, ako ni{to ne razbirale? Zo{to se kandidirale za pratenici, ako trebalo da u~at? Ovaa javna potvrda na nestru~nost i neprofesionalnost samo odi vo prilog na institucionalnata kriza vo Sobranieto, ~ii posledici se evidentni

vrz celokupnoto politi~ko i demokratsko miqe vo op{testvoto. Zatoa, pratenicite neka ne se lutat koga javnosta gi doìvuva samo kako glasa~ki ma{ini koi go stiskaat kop~eto po nalog na partijata, bez da vklu~at mnogu misloven proces. Vpro~em, toa go pokaùva i publikacijata za nivnoto rabotewe, koja veli deka 29 od 120 pratenici usta ne otvorile na sobraniskite sednici. Zna~i, treba da dobijat otkaz i tokmu za tolku da se namali brojot na pratenici vo Sobranieto, bidej}i i taka e pregolem. Kako mislat vo Sobranieto da im pomine buxet so zgolemena stavka za stoki i uslugi za 36%, bez pritoa da kaàt kakvi s$ nabavki }e vlezat pod ovaa kategorija? [to se slu~i so transparentnosta i odgovornosta? Ovaa buxetska stavka vo dràvniot sektor redovno se zloupotrebuva za somnitelni i nezakonski nabavki i pla}awa i gi polni revizorskite izve{tai. I redovno uporno se bildaat sumite. Zatoa e nedozvoleno ova barawe na Sobranieto da pomine vo Ministerstvoto za finansii, zatoa {to so toa }e se ozakoni golem kriminal. Koja e osnovata da se potro{at pove}e pari za stoki i uslugi, koga pratenicite nitu najavuvaat, nitu planiraat da rabotat pove}e, a od Ministerstvoto nema najava nitu za drasti~en porast na inflacijata, {to bi gi zgolemilo rashodite na Sobranieto. Zna~i, celta e da se ìvee bogato na dràvna smetka. Ve}e ne e tajna deka pratenicite tro{at mnogu pari i, kako i drugiot javen sektor, pretstavuvaat ogromen tovar za stopanstvoto. Svesni ili nesvesni za toa, pratenicite sega sakaat u{te pove}e da go javnat dràvniot buxet so toa {to }e si

BANKITE VO PRVOTO POLUGODIE OSTV

BANKARSKIOT S DOBIVKA OD 8 M SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

vrabotat “stru~ni” asistenti, desetici preveduva~i, nebare govorat na deset jazici i ne se razbiraat me|usebe; }e se ra{etaat niz Evropskata unija, zatoa {to Makedonija imala intenzivni odnosi so zemjite-~lenki na EU i so instituciite vo Brisel, pa i tie morale da bidat poaktivni; }e si ja “zakrpat” sobraniskata zgrada, zatoa {to im te~elo od pokrivot, a samo pred nekolku godini podot go poslaa so skap granit, pa sega im e “strav” da ne go uni{tat. Zna~i, povtorno mislat samo na sebe. Nema nikakva najava za pogolema anga`iranost vo pi{uvawe i nosewe zakoni so evropsko zname, inicijativi za podobruvawe na funkcioniraweto na odnosite Vlada– Sobranie, intenzivirawe na politi~kiot i me|uetni~kiot dijalog so cel nadminuvawe na pre~kite koi godinava ja blokiraa rabotata na Sobranieto, pogolema komunikacija so gra|anite vo funkcija na implementirawe na nivnite potrebi vo zakonskite re{enija. Ednostavno, pratenicite se gri`at samo za sebe, duri i toga{ koga izgleda deka se karaat i raziduvaat vo mislewata.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

432

lenovi na op{tinski soveti nemaat dostaveno izjava za interesi do Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija i protiv niv }e bide podneseno barawe za poveduvawe prekr{o~na postapka. Do Komisijata, zaklu~no do 14 septemvri 2010 godina, od vkupno 1.384 sovetnici izjavi za interesi imaat dostaveno 677 sovetnici. Globata za vakov vid prekr{ok se dvi`i od 1.000 do 3.000 evra. Od 85 op{tini vo Makedonija samo 20 vo celost ja ispolnile obvrskata, odnosno site sovetnici dostavile izjava za interesi.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Makedonskiot bankarski sektor te{ko izleguva od krizata i najgolem del od bankite i vo prvata polovina od godina evidentiraa namaleni profiti, osven Komercijalna koja ostvari rekordna dobivka. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

ankarskiot sektor vo zemjava vo prvata polovina od godinata ostvari dobivka od samo osum milioni evra. Istiot period lani, bankite ostvarija za 20% podobar finansiski rezultat, so vkupna dobivka od 10,5 milioni evra. Golemata bankarska trojka {to ja so~inuvaat Komercijalna, Stopanska i Tutunska banka, zaedno ostvari dobivka od 12,2 milioni evra, dodeka pak grupata sredni banki evidentira zaguba od 3,6 milioni evra, a grupata mali banki ostvarila negativen finansiski rezultat od okolu 500.000 evra, poka`uvaat najnovite podatoci od polugodi{niot izve{taj na Narodnata banka. Tokmu za smetka na

zagubite {to gi evidentiraa malite i srednite banki se namaluva prose~niot bankarski profit. Profitabilnosta e malku podobrena vo vtoriot kvartal od raboteweto na bankite i iznesuva 3,2%, a vo prvite tri meseci od godinava, bankite evidentiraa katastrofalen rezultat na prinos od sopstvenite sredstva, odnosno profitabilnost od samo 1,1%. Najmnogu prihodi bankite ostvarija od kamati i provizii. Kako tro{oci koi najmnogu vlijaat na namaluvaweto na nivnite dobivki se evidentirani rezervaciite za kreditnata izlo`enost, odnosno parite {to mora da gi izdvojuvaat kako rezervacija za lo{ite plasmani. Analiti~arite i bankarite komentiraat deka niskite profiti se dokaz deka ekonomijata s$ u{te e vo dlaboka kriza. “Vo uslovi na kriza, profitot ne e prioritet za bankite. Sega najva`no za nas e tempoto na zakrepnuvawe na ekonomijata i bankarskite aktivnosti se naso~eni kon namaluvawe na rizi~nosta na kreditnite portfolija i za~uvuvawe na stabilnosta i sigurnosta na bankite”, izjavi za “Kapital” generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev, otkako bankata gi

objavi svoite polugodi{ni finansiski rezultati. KOMERCIJALNA SO REKORDNA DOBIVKA Od site banki vo zemjava, prvata polovina od godinata so najdobar rezultat ja zavr{i Komercijalna banka, so dobivka od rekordni osum milioni evra. Toa e za 47,4% pove}e od dobivkata od 5,46 milioni evra ostvarena vo istiot period minatata godina. “Vo uslovi na zazdravuvawe na makedonskata ekonomija, namalena likvidnost i s$ u{te nestabilni pazarni uslovi, Komercijalna banka od svoeto rabotewe, sepak ostvari pozitiven finansiski rezultat so {to planot za prvoto polugodie od 2010 godina e realiziran so 90,1%. Na stranata na prihodite, najgolemo vlijanie na ostvareniot finansiski rezulatat imaat efektite od kursnite razliki, dodeka na stranata na rashodite namaluvaweto na administrativnite rashodi i rashodite povrzani so kvalitetot na kreditnoto portfolio, {to e glavno povrzano so naplatata na kreditite”, velat od Komercijalna banka. Kreditniot porast na bankata vo periodot od januari do juni godinava iznesuva 1,5%, a stapkata na adekvatnost na kapitalot iznesuva 11,56% i e vo ramki na propi{aniot minimum od 8%. Najgolem pad na dobivkata e evidentiran kaj Stopanska banka, koja vo prvite

GLIGOR BI[EV

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA “Vo uslovi na kriza, profitot ne e prioritet za bankite. Sega najva`no za nas e tempoto na zakrepnuvawe na ekonomijata i bankarskite aktivnosti se naso~eni kon namaluvawe na rizi~nosta na kreditnite portfolija i za~uvuvawe na stabilnosta i sigurnosta na bankite”.

NAVIGATOR

20.09.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

MOST NA POVRZUVAWE

VLADIMIR PE[EVSKI

ZORAN TALER

TRAJKO VEQANOVSKI

DAMIR POLAN^EC

one~no e staven kraj na vropratenikot od protestite na lozarite i K E Slovenija e na krizata vo Tikve{ijata, najanga`iraniot lobist

ramota e Sobranieto da oliti~kata i profesiobara zgolemuvawe na goSdi{niot P nalnata kariera mu probuxet za 120% koga padnaa otkako hrvatskite

otkako vicepremierot gi usoglasi barawata na lozarite i vinarite

nema nikakva osnova za toa, bidej}i pratenicite sigurno nema da rabotat pove}e

za Makedonija vo Brisel, so cel zemjava da dobie pozitiven izve{taj

istra`ni organi mu otkrija kriminal i zloupotreba na slu`bena dol`nost

VARIJA 20% POMAL PROFIT OD LANI

SEKTOR SO MILIONI EVRA KOLKAVA DOBIVKA IMAAT BANKITE VO PRVITE ШEST MESECI OD 2010?

12,2

milioni evra dobivka ostvarija trite najgolemi banki vo zemjava vo prvite {est meseci

radona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, so manifestacijata “Pojadok na most” na glavniot grad mu dade u{te te eden ubav simbol. Ovaa inicijativa, ~ija cel e sozzdavawe gradska tradicija po ugledot na pove}e evropski gradovi, potenci-raj}i go najprepoznatliviot ot vizuelen simbol na gradott - Kameniot most, vo svojot pottekst krie mnogu podla-boka poraka. Kameniot most ve}e podolgg period, za àl, pretstavuva simbol i na etni~kata podelba na Skopje, na leva i na desna strana od rekata Vardar. Organizatorite na “Pojadokot na most” o~igledno sakaat mostot da si ja vrati simbolikata na gradba {to povrzuva, pa zatoa kako cel na manifestacijata go istaknaa i obedinuvaweto i zbliùvaweto na site gra|ani na Skopje. Seto toa se nadovrzuva na s$ pouspe{noto zaìvuvawe na Starata skopska ~ar{ija, so {to Kameniot most pak stanuva klu~na vrska me|u

KOCE TRAJANOVSKI frekventnite urban i tradicionalen del od Skopje, so ~ija povrzanost srceto na gradot najdobro pulsira. Toa v~era go pokaàa pove}e od 2.000 skopjani koi pojaduvaa na Kameniot most. Toj v~era ne be{e glavna tezga za {vercerite na obleka i cedea, nitu na kockarite. Kameniot most, za prvpat, po dolgo vreme, be{e zbirno mesto na skopjanite koi go sakaat ovoj objekt i go doìvuvaat kako arterija na ìvotot me|u dvata dela.

GUBITNIK

SARKOZI, “DAJ NE SE PRAVI FRANCUZ”!

500.000 evra zaguba prika`aa malite banki vo prvoto polugodie od 2010

{est meseci od 2010 godina ostvari pozitiven finansiski rezultat od 1,7 milioni evra, no toa e duri pet pati pomalku od dobivkata od 9,44 milioni evra {to be{e ostvarena istiot period lani. Istovremeno, stapkata na adekvatnost na kapitalot kaj ovaa banka e najvisoka i iznesuva 18%, {to zna~i deka Stopanska e edna od najdobro kapitaliziranite banki vo zemjava. Kreditniot porast kaj Stopanska banka vo prvoto polugodie iznesuva 6,5% i e malku pogolem od prosekot vo bankarskiot sektor. Tretata najgolema banka vo zemjava, Tutunska, vo periodot od januari do juni godinava, ostvari dobivka od 2,5 mili-oni evra, {to e za duri 50% pomalku vo sporedba so ostvareniot rezultat minatata godina. SREDNITE BANKI SO SKROMNA ZARABOTKA Pomalite banki vo zemjava ostvaruvaat poslabi finansiski reuzltati, nekoi od niv duri i ponatamu rabotat so zagubi. Prokredit banka za prvite {est meseci ostavri dobivka od 406.000 evra. Kreditniot porast kaj ovaa banka iznesuva okolu 10% i spored podatocite, duri

90% od kreditite se odobreni kako poddr{ka za biznis-sektorot. Adekvatnosta na kapitalot na Prokredit zaklu~no so juni godinava iznesuva 13,92%. [parkase banka ostvari dobivka od 430.000 evra, a pri~inite za poslabiot finaniski rezultat vo odnos na prethodnata godina od bankata gi lociraat vo ograni~uvaweto na kamatnite stapki na kreditite so izmenite za Zakonot za obligacioni odnosi i unificiraniot kurs po koj se napla}aat i ispla}aat kreditite i pobaruvawata. Sepak, prihodite od kamati bele`at rast od 28,3%, a prihodite od provizii za 59,2%. Kreditniot porast kaj [parkase za prvite {est meseci iznesuva 17,2%. Ohridska banka vo prvoto polugodie ostvarila pozitiven rezultat od samo 130.000 evra, {to zna~i zgolemuvawe na

profitot za 16% vo sporedba so istiot period minatata godina. “Na rezultatot s$ u{te soodvetno vlijanie imaat investiciite koi gi napravivme vo prethodnite dve godini vo razvoj na mre`ata, ~ove~kite resursi i sigurnosta, kako i nivoto na rezervacii po~ituvaj}i go principot i pravilata na prudentnost kaj rizicite. Do krajot na ovaa godina }e se prilagodime na opkru`uvaweto i na evolucijata na pazarot, osobeno na novoto nivo na referentnata kamatna stapka i aktivno }e gi sle-dime pazarnite trendovi vo komercijalniot del. Dosega celosno sme vo soglasnost so na{ite planovi i o~ekuvame da gi dostigneme postavenite targeti do krajot na godi-

nata”, velat od Ohridska. Uni banka ostvari ~etiri pati poslab rezultat vo sporedba so minatata godina i go zavr{i prvoto polugodie od raboteweto so dobivka od 180.000 evra. Zaguba vo raboteweto od 414.000 evra evidentira TTK banka. “TTK banka vo tekot na vtoriot kvartal od 2010 godina rabote{e vo uslovi vo koi, pokraj izvesni znaci na stabilizirawe na makedonskata ekonomija, svetskata ekonomska kriza i ponatamu zna~itelno vlijae{e. Bankata so vnimanie gi slede{e makroekonomskite dvi`ewa i svoeto operativno rabotewe go usoglasi so merkite na monetarnata vlast. Olabavuvaweto na monetarnata politika od NBRM, od edna, kako i rizicite i neizvesnosta vo makedonskata ekonomija od druga strana, vo golema mera vlijaea vrz raboteweto na bankata”, komentiraat od TTK banka.

rancija nikako da krene glava od problemi. i. Po~nuvaj}i od katastroofalniot nastap na fran-cuskata fudbalska selekcijaa na Svetskoto prvenstvo voo Ju`na Afrika, protestite koii se organizirani poradi soocijalno-ekonomskata politikaa na vladata i reformata naa penziskiot sistem, evakuaciijata na divite romski naselbii i proteruvaweto na Romite, e, pa s$ do tra~arewata zaa soprugata na amerikanskiot ot pretsedatel Obama od stranaa na prvata dama na Francija, a, Karla Bruni, koi gi napravila vo svojata kniga. “O, la, la” bi rekle Francuzite za s$ {to im se slu~uva so imixot na nivnata dr`ava, a za {to najgolem del od vinata, sekako, gledaat kaj nivniot pretsedatel, Nikola Sarkozi, koj i ponatamu “se pravi Francuz” Spored rezultatite od ispituvaweto na javnoto mislewe, napraveno od institutot Ifop, pove}e od dve tretini od Francuzite (okolu 71%) smetaat deka imixot na Francija vo stranstvo se vlo{il vo pos-

NIKOLA A SA S SARKOZI ARKOZI lednive nekolku nedeli, a samo 2% se na mislewe deka se podobril. Deka imixot na nivnata zemja ne se promenil i e status kvo se izjasnile samo 27% od ispitanicite. Fakt e deka Francija nema mnogu da zagubi poradi vlo{eniot imix, no sigurno deka Sarkozi }e ima golema {teta poradi negativnite stavovi {to gi imaat gra|anite za nego. Toa ve} e go poka`uvaat anketite, spored koi glasa~ite imaat s$ pomalku simpatii i doverba kon svojot pretsedatel.

MISLA NA DENOT

MO@EV DA ZATVORAM DEL OD BRITISH HOME STORES ZA DA ZARABOTAM POVE]E PARI, NO TOA NE E MOJOT STIL. SAKAM DA PRAVAM PARI KAKO TRGOVEC, A NE SO TOA [TO ]E GI OSTAVAM MOITE LU\E BEZ RABOTA

FILIP GRIN BRITANSKI MILIJARDER I SOPSTVENIK NA GOLEMI SINXIRI ZA MALOPRODA @BA

4 20.09.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...EVROINTEGRACII

...KONTROVERZNA POSETA

...PROBLEMI ZA OBAMA

Pra{awa za Srbija za kandidatura vo EU

Papata vo London

Belci i ultraradikalci go “osvojuvaat” Kongresot

vropskiot komesar [tefan File na srpskiot vicepremier vo Brisel mu najavi deka vo oktomvri, EU }e napravi nov ~ekor napred vo kandidaturata na Srbija za ~lenstvo vo Unijata i deka Evropskata komisija vedna{ }e reagira.

rojni protesti ja sledea istoriskata, i vo isto vreme, kontroverzna poseta na papata Benedikt IV na London. Britanskata vlada potro{i nad 10 milioni funti za organizacija na posetatata na papata i negovata delegacija.

EKSPERTITE I ME\UNARODNITE INSTITUCII NE GO DELAT VLADINIOT OPTIMIZAM

EKONOMSKI RAST OD 3,5% IDNATA GODINA E ILUZIJA! Doma{nata potro{uva~ka stagnira, eventualnite pozitivni vlijanija od zgolemuvaweto na izvozot vrz porastot na BDP se prebivaat so istovremeno zgolemuvawe na uvozot, velat ekspertite

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

konomijata nema potencijal da porasne za 3,5% idnata godina, a vladinite proekcii se preoptimisti~ki i neosnovani, komentiraat ekonomskite analiti~ari, otkako ministerot za finansii, Zoran Stavreski, gi objavi ekonomskite parametri za idnata godina, vrz koi }e se proektira dràvniot buxet. Ekspertite ukaùvaat deka site faktori vo globalnata ekonomija se pesimisti~ki i zatoa te{ko moè da se ostvarat vladinite proekcii. “Vladata moè da go stimulira rastot na ekonomijata preku zgolemeno buxetsko tro{ewe, no toa e neizdr`livo za stopanstvoto. Se praznat fondovite od realniot sektor, a za smetka na toa se polnat javnite fondovi i se hrani javnata

administracija”, ocenuva profesorot od Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa, Miroqub [ukarov. I proekciite na me|unarodnite institucii se mnogu popesimisti~ki od vladinite i se dvi`at od 2% do najmnogu 3%. Vienskiot ekonomski institut i Evropskata komisija prognoziraat deka makedonskata ekonomija idnata godina }e porasne za 2%. Evropskata banka za obnova i razvoj prognozira rast na makedonskata ekonomija do 2,5%, a najgolem optimizam ima vo MMF, so prognoza za rast od 3%. Ministerot za finansii minatata nedela objavi deka po~nuvaat podgotovkite za kreirawe na dr`avniot buxet za idnata godina, koj }e se temeli na porast na ekonomijata od 3,5%. Spored prvi~nite analizi, vo apsoluten iznos buxetot }e iznesuva 2,35 milijardi

evra. Ministerstvoto za finansii o~ekuva inflacijata da se dvi`i me|u 2% i 2,5%, a deficitot vo buxetot povtorno da bide na nivo od 2,5% od BDP, zatoa {to se planiraat zgolemeni investicii, osobeno vo transportnata infrastuktura. Vo 2012 godina toj }e se svede na 2%. Nasproti ekonomistite, ministerot Stavreski ocenuva deka makedonskata ekonomija mo`e da ostvari i mnogu podobar rezultat. “Vo pooptimisti~ka varijanta

imame razgleduvano i scenario vo koe BDP bi rastel 4%. Spored popesimisti~kite ocenki, o~ekuvame rast od okolu 3%, taka {to smetavme deka e realno scenarioto za rast od 3,5%, so ogled na poslednite informacii za slu~uvawata vo evropskata ekonomija”, veli toj. Na sreden rok, vo 2012 i 2013 godina Vladata o~ekuva makedonskiot BDP da gi dostigne stapkite na rast od 5%, pa i nad toa.

163.700 101.762 544

EVRA POSEDUVAAT AMERIKANCITE, [TO GI STAVA NA VTORO MESTO NA LISTATA NAJBOGATI NARODI EVRA NA SMETKA VO BANKA POSEDUVAAT INDIJCITE, [TO GI STAVA NA POSLEDNOTO MESTO NA LISTATA NA SEMEJNO BOGATSTVO, I SE NAJSIROMA[NI VO TAA SMISLA

DVA, TRI ZBORA

“Diskriminacijata na etni~kite malcinstva e neprifatliva. Komesarkata za pravda i fundamentalni prava, Vivian Reding, mo`ebi malku pretera so sporedbata na proteruvaweto na Romite so deportaciite od Vtorata svetska vojna.”

“So zaedni~kata rezolucija na Srbija i EU e otvoreno novo poglavje vo odnosite Belgrad-EU. Vo Srbija vo izminatite 10 godini se sprovedeni mnogu reformi, no neophodno e da se izvr{at strukturni promeni koi zemjata vo politi~ka i ekonomska smisla }e ja pribli`at kon evropskite standardi.” JELKO KACIN potpretsedatel na delegacijata na Evropskiot parlament za Jugoisto~na Evropa

“@enite ~ekaat vo red za da se oma`at za mene bidej}i sum dobro mom~e, imam mnogu pari i znam kako treba da se odnesuvam so niv. @enite koi sakaat povozrasni ma`i mislat deka tie pobrzo }e po~inat, a tie potoa }e go nasledat nivnoto bogatstvo.” SILVIO BERLUSKONI premier na Italija

PROFESOR “Porast na BDP od 3,5% idnata godina e samo vladina iluzija, a buxetot na taa osnova }e bide preturawe od {uplivo vo prazno. Nema realna ekonomska osnova za da se proektira tolku optimisti~ki rast na ekonomijata. Doma{nata potro{uva~ka stagnira, eventualnite pozitivni vlijanija od zgolemuvaweto na izvozot se prebivaat so istovremeno zgolemuvawe na uvozot. Nema nitu potencijal za porast na investiciite, a poslednite trendovi vo amerikanskata i evropskata ekonomija potvrduvaat deka krizata ostavi silni tragi koi te{ko se le~at.”

EVRA NA BANKARSKI SMETKI, VO AKCII ILI NA OSIGURITELNITE PAZARI PROSE^NO POSEDUVAAT [VAJCARCITE, [TO GI PRAVI NAJBOGATI VO SVETOT

kancite.

@OZE MANUEL BAROSO pretsedatel na Evropskata komisija

MIROQUB [UKAROV

3 FAKTI ZA...

vi`eweto Tea parti, koe be{e formirano za da se sprotivstavi na zdravstvenite reformi na Barak Obama, D izrasna vo sila koja gi pla{i i demokratite i republi-

GADGETS

PROCENKI...

ROBIN O’NIL, PRV POSREDNIK VO GR~KO-MAKEDONSKIOT SPOR ZA IMETO

IMETO NA DR@AVATA E EKSKLUZIVNA RABOTA NA NARODOT NA MAKEDONIJA

meto na dràvata e ekskluzivna rabota na narodot na Makedonija, smeta prviot posrednik vo gr~komakedonskiot spor okolu razlikite za imeto, ambasadorot Robin O’Nil. “Makedonija treba da ja bara najbliskata mo`na vrska so NATO i so EU, iako ne e ~lenka, kako, na primer, preku status na sorabotnik i prakti~na sorabotka koja nema da bide predmet na veto”, izjavi O’Nil. Toj veli deka vo izve{tajot za negovite diskusii vo 1992 godina ja zabeleàl voljata na toga{nata vlada na Makedonija da bara parlamentarno odobruvawe za izmena na imeto na dràvata “samo za me|unarodni celi”, i toa vo “Republika Makedonija (Skopje)” dokolku toa bi vodelo do nejzino priznavawe od site zemji-~lenki na EU i deka za ova ne bi bile potrebni izmeni na Ustavot.

MUZI^KI DODATOK ZA IPHONE I IPODTOUCH

ingerist e hardverski dodatok za iPhone i iPodTouch koj na korisnicite im ovozmo`uva nov na~in na koristewe na muzi~kite aplikacii. Po povrzuvaweto na va{iot iPhone so ovoj inovativen gaxet, }e mo`ete da vadite originalni zvuci na gitara, pijano ili tapani.

Slotot na ovoj inovativen gaxet e napraven od palisandrovo drvo, a 3-vatniot zvu~nik vadi dobar zvuk, no ima i dopolnitelen kabel koj mo`e da se priklu~i na zasiluva~. Poznava~ite na tehnologijata smetaat deka naskoro ovoj dodatok }e pretstavuva olesnitelna okolnost pri odr`uvaweto koncerti.

POLITIKA IVANOV I DRUCAS NA ODVOENI SREDBI SO NIMIC

akedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov, sino}a vo Wujork treba{e da ostvari sredba so medijatorot na Obedinetite nacii vo gr~komakedonskiot spor za imeto, Metju Nimic. Denes pretpladne, pak, Nimic }e se sretne i so pretstavnikot na Grcija, {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas. Od kabinetot na Ivanov ne sakaa da gi komentiraat o~ekuvawata pred sredbata. 'Ne mo`eme da iznesuvame prognozi. ]e vidime po sredbata", izjavi portparolot, Cvetin

îlimanov. Premierot Nikola Gruevski v~era s$ u{te ne znae{e dali }e patuva vo Wujork i veti deka naskoro }e kaè. “No, i ako ne patuvam, tamu imame visok pretstavnik, pretsedatelot Ivanov”, re~e toj. Vo presret na sredbite so Nimic se oglasi prviot posrednik vo gr~ko-makedonskiot spor, ambasadorot Robin O’Nil, izjavuvaj}i deka "imeto na dràvata e ekskluzivno pravo na narodot na Makedonija". Za izbegnuvawe na gr~koto veto, toj prepora~uva Makedonija da bara status na

20.09.2010 sorabotnik so EU i NATO, kako alternativa za polnopravnoto ~lenstvo. Toj ne e ubeden deka promenata na imeto }e zna~i kraj na pritisokot vrz Makedonija ili }e rezultira so bezrezervno prijatelstvo od sosedite. "Naprotiv, toa }e bide smetano za znak na slabost", smeta O’Nil. Vo Wujork, makedonskata i gr~kata delegacija u~estvuvaat na Generalnoto sobranie na ON, no vo nivnata oficijalna agenda ne se predvideni direktni kontakti.

OPOZICIJATA GO SPORI NOVIOT ^LEN NA KOMISIJATA ZA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII

esim Veliu e predlogot {to go dostavi, pratenikot na DUI, Xevat Ademi za nov ~len na Komisijata za elektronski komunikacii, otkako od istata funkcija be{e razre{en Bardel Ja{ari, poradi posledovatelno neopravdano otsustvo od pet sostanoci na Komisijata. Za opozcijata, predlogot na Ademi e neprifatliv. Spored niv, biografijata na Veliu, iako zboruva za stru~na i obrzovana

li~nost, sepak ne gi zadovoluva kompetenciite za vr{ewe na funkcija vo, kako {to istaknaa tie, vakvo zna~ajno regulatorno telo vo elektronskite komunikacii. "Edinstvena dopirna to~ka na Veliu so elektronskite komunikacii e negovoto u~estvo na ednodnevna rabotilnica na ovaa tema", obvini prateni~kata na LDP, Roza TopuzovaKareska. Spored Topuzova, biografijata na Veliu,

iako zboruva za spremna i stru~na li~nost, sepak negovite kompetencii najmnogu odgovaraat za funkcijata koja Veliu dosega ja izvr{uval, a toa e gradona~alnik na op{tina Zajas. Za DUI i VMRO-DPMNE, predlo`eniot Besim Veliu e vistinskiot izbor za ovaa funkcija, bidej}i gi ispolnuva site zakonski odredbi za imenuvawe na ~lenovite vo Komisijata za elektronski komunikacii.

SOBRANIETO SAKA DA POTRO[I NAD 16 MILIONI EVRA VO 2011

PRATENICITE BARAAT PARI ZA DA U^AT OD STRU^NI ASISTENTI

Parite im bile neophodni za da obezbedat uslovi za rabota, pove}e preveduva~i, pove}e asistenti, dogradba na zgradata na Parlamentot, no i za zgolemuvawe na tro{ocite za stoki i uslugi za 36%

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ncidenti na rabot na fizi~ki presmetki pome|u pratenicite, blokada na politi~kiot dijalog, docnewe vo donesuvaweto na evropskite zakoni, kontinuirano otsustvo od sednici, nemo pritiskawe na kop~eto za glasawe. I pokraj ovie seriozni zabele{ki za (ne)raboteweto na Sobranieto godinava, pratenicite za idnata godina pobaraa pove}e od dvojno pogolem buxet, odnosno 9,1 milioni evra plus. Velat, parite im bile neophodni za da obezbedat uslovi za rabota, pove}e preveduva~i, pove}e asistenti, dogradba na zgradata na Parlamentot, no i za zgolemuvawe na tro{ocite za stoki i uslugi za 36%. Stru~nite slu`bi ne ka`uvaat {to to~no e vklu~eno vo ovaa stavka. Od buxetskite stavki navedeni vo baraweto, simptomati~no e i insistiraweto Sobraniskiot kanal da dobie dvojno pove}e pari od lani, koj so godini dobiva zabele{ki od Brisel poradi emituvawe spotovi vo koi se reklamira Vladata i poradi prenesuvawe vladini sednici. Vo uslovi na ekonomska kriza i vetuvawa za navodno {tedewe, pratenicite insistiraat da si ja dogradat zgradata na Sobranieto i za toa baraat 54% od celokupnata suma, iako vo 2004-2005 godina e obnovena pokrivnata konstrukcija na Sobranieto, renovirani se site vlezovi, montirani se novi masivni vrati so

vitra`i i granitni podovi. 29 PRATENICI NE OTVORILE USTA Pratenicite ne mo`at da se pofalat ni so golema aktivnost vo Sobranieto. Vo poslednata publikacija na "Mojot pratenik" bea objaveni podatocite deka duri 29 pratenici nikoga{ nemaat diskutirano na plenarnite sednici, kako i evidencijata za kontinuiranite otsustva na parlamentarcite Ali Ahmeti (DUI), Fiat Canoski (PEI) i za neu~estvoto vo rabotata na Parlamentot na celata prateni~ka grupa na DPA.

I gra|anite se postojano nezadovolni od toa kako se pretstaveni vo zakonodavniot dom, a frapantni 70% od niv nikoga{ ne go videle, nitu znaat koj e pratenikot od nivnata izborna edinica i pokraj postoeweto na kancelarii za kontakt so gra|anite. Istite pratenici koi do neodamna re~isi i fizi~ki }e se presmetuvaa me|usebe, sega se maksimalno obedineti za da pobaraat devet milioni evra pove}e od lani. Iskusnite parlamentarci ne gledaat ni{to sporno vo baraweto na Sobranieto da dobie zna~itelno pogolem

GRUEVSKI: CRVENKOVSKI I RAMKOVSKI SE PAR ZA MERAK!

rganizirana mre`a na SDSM se javuva po razli~ni grupacii, mlekari, profesionalni vojnici i site koi se nezadovolni od ne{to, gi ubeduva, gi tera, ponekoga{ i nasila, da izlezat i da demonstriraat. Toa e stilot na rabotewe na Branko Crvenkovski, obvini v~era premierot, Nikola Gruevski. “Jas veruvam deka del od ovie gra|ani imaat po nekoja pri~ina da bidat nezadovolni, no da im odi{ po doma, da im se javuva{ po 10 pati na telefon, so ubeduvawa i la`ni vetuvawa deka ako nekoga{ SDSM do{le

na vlast }e im ovozmoèle vrabotuvawe i sli~no, e edna sostojba nesvojstvena za na{ite prostori, koja sozdava lo{a slika za dràvata", smeta Gruevski. Premierot ironi~no ja prokomentira i s$ poza~estenata dru`ba na liderot na SDSM, Branko Crvenkovski i sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski. "Edniot e tranziciski bos, drugiot e ~ovek so ogromen kapital i sopstvenik na edna od glavnite televizii vo dràvata. Toa e eden par za merak. Tie po~esto se sre}avaat i se dogovaraat

na nedelna osnova kako da dejstvuvaat so zaedni~ki sili. Vaka }e teraat do narednite izbori, koga }e zavr{i nivniot lov vo matno. Prviot pat koga ja objavija svojata dru`ba, kaàa deka dogovarale kakov }e bide i koj }e bide premierot i toa go napravija vo kafule, na pija~ka, prili~no neseriozno koga se razgovara za iden premier. A sega, za krizata vo dràvata, odnosno za svetskata ekonomska kriza, zboruvaat dodeka lovat riba. Toa pokaùva kako ovie lu|e bi gi re{avale problemite vo zemjava", izjavi Gruevski.

buxet za 2011 godina. "Zgolemeniot buxet }e pridonese za nezavisnosta na zakonodavniot dom vo odnos na izvr{nata vlast, za da mo`e parlamentot da pretstavuva nejzin korektiv. Od druga strana, ni pretstoi po~nuvawe na pregovori so EU i nie morame na Sobranieto da mu ovozmo`ime pofrekventna komunikacija so soodvetni tela na Evroparlamentot, ~esto da primame i da pra}ame delegacii, za {to se potrebni pove}e sredstva”, izjavi porane{niot spiker Savo Klimovski. -Pratenikot so dva parlamen-

tarni mandati, Pavle Trajanov, ja istaknuva va`nosta na stru~nite slu`bi. "Parlamentot ne mo`e da funkcionira bez stru~ni lu|e, osobeno vo ovaa faza koga se donesuvaat mnogu zakoni od evroagendata. Bez stru~ni slu`bi, parlamentot se pretvora vo glasa~ka ma{ina. Mnogu e polesno pratenikot da se natera da krene raka ako ne mu e dovolno jasno za {to glasa. Zatoa e podobro da se odvojat pove}e sredstva za pratenicite da mo`at da si ja ispolnat ulogata na nezavisen nadzornik na Vladata i na zakonite {to taa

SDSM: GRUEVSKI LA@E DEKA GRADI!

ajlesno da se dokaè e la`niot mit deka VMRODPMNE gradi. Dovolno e da se obikolat Skopje ili Makedonija. Osven ako, spored Gruevski, gradeweto se sostoi vo frlawe lopata na kamentemelnik, obvini v~era Jani Makraduli, ~len na Izvr{niot odbor na SDSM. Spored nego, Gruevski nema namera da izgradi ne{to, bidej}i go “prodolì rokot za po~nuvawe so gradba od {est meseci na dve godini, a na {est godini za zavr{uvawe na gradba i gi odloì gradbite vo industriskite zoni. “Iako vo zavr{nite smetki

za 2007 i 2008 godina ima potro{eno sredstva, s$ u{te go nema mostot vo Saraj, nitu 35 sali i 50 fudbalski igrali{ta, luksuznite ambasadi niz celiot svet, a industriskite zoni namesto so fabriki, se polni so plevel. Namesto da gi rekonstruira glavnite magistrali, godi{niot priliv od 25 milioni evra od patarini go nudi na nepoznat korisnik”, istakna Makraduli. Toj se pofali deka SDSM za ~etiri godini mandat izgradila 25 kilometri avtopat, najgolem me|ugrani~en premin vo Jugoisto~na Evropa i ja po~nala izgradbata na obikol-

gi predlaga", izjavi Trajanov za "Kapital". IM FALELE ASISTENTI Koordinatorkata na pratenicite na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva, smeta deka najgolema prednost od zgolemeniot buxet e mo`nosta da se vrabotat pove}e asistenti na pratenicite. "Ne moè malkute asistenti vo prateni~kite kancelarii da zemaat samo po 8.000 denari i u{te da pla}aat danok na toa. Kakov }e bide toga{ nivniot motiv? Zatoa mora dopolnitelno da se zgolemi sobraniskiot buxet vo stavkata "Kontakt so gra|anite", izjavi Boneva. I pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov, koj e izbran vo rabotnoto telo {to }e go zastapuva buxetskoto barawe na parlamentot pred Vladata, stoi zad predloènata enormno zgolemena suma. No, toj ne veruva deka pratenicite od vlasta }e & se sprotistavat na Vladata koga }e pobara od parlamentot da izglasa prepolovuvawe na predloèniot buxet. "Pokaète kolku ste nezavisni od Vladata, sprotistavuvaj}i se na nejzinoto barawe da izglasame buxet koj }e bide nedovolen za normalna rabota na Sobranieto, koe poradi lanskoto kratewe vo 2011 godina }e prenese dolg od milion evra", izjavi Nikolov. Od nevladinata Transparentnost Makedonija velat deka e nerazumno da se baraat frapantni devet milioni evra plus od lani, koga i minatogodi{niot buxet bil pregolem vo odnos na ona za {to se koristat parite realno. nicata vo Skopje. Makraduli poso~i deka Gruevski ne gi ispolnil i vetenite energetski proekti – gasifikacija na TEC Negotino i izgradba na hidrocentralite êbren, Gali{te i Bo{kov Most. “Ima u{te edna "falinka" mitot za Gruevski. Toj za srabotenoto ne pla}a. So zakon im ja odlaga otplatata za srabotenoto", re~e Makraduli. Aleksandar Bi~ikliski od VMRO-DPMNE ova obra}awe na Makraduli go nare~e vic, davaj} i izjava pred zgradata "Tifani" vo Skopje, koja spored nego svedo~i za "slavnoto graditelsko minato na SDSM".

A 6 20.09.2010 ZO[TO ZA DRUGITE GASOT E SEKOJDNEVIE, A ZA

MAKEDONIJA GUBI 30 MILIONI EVRA ZATOA [TO NEMA GAS I UVEZUVA STRUJA KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk k @k it l k

akedonija godi{no gubi po okolu 30 milioni evra vo prosek, zatoa {to na gra|anite ne im ovozmo`uva da go koristat gasot, tuku mora da upotrebuvaat samo elektri~na energija, poka`uvaat analizite na energetskite eksperti koi dolgo vreme rabotat na proektot gasifikacija, do koi dojde “Kapital”. Ako se zeme predvid deka poradi nemawe gas, gra|anite i kompaniite se prinudeni da koristat i nafta i nafteni derivati namesto poevtin energens, {tetata e u{te pogolema. Odnosno, korista za kompaniite koi proizveduvaat i distribuiraat struja i nafteni derivati e ogromna. Se postavuva pra{aweto dali svesno ne se opstruira gasifikacijata? Ekspertite se

Makedonija godinava za uvoz na Gasifikacijata, spored procenkite, }e ~ini okolu 300 milioni evra. Makedo celokupnata energija }e plati okolu 400 milioni evra. Energetskiot bilans za 2010 godina pokaùva deka najmnogu pari }e se odleat za uvoz na surova nafta i nafteni derivati, duri 207 milioni evra. Za struja }e bidat potro{eni 83 milioni evra, a za uvoz na priroden gas 75,5 milioni evra kategori~ni deka prirodniot gas e neophoden, bidej}i doma{nite resursi za proizvodstvo na elektri~na energija se s$ pomali. Gra|anite s$ u{te nemaat alternativa za skapata elektri~na i toplinska energija. Samo okolu 30 kompanii vo zemjava moàt da go koristat gasot kako energens vo proizvodstvoto. “Prirodniot gas e poisplatliv. Moèbi cenata na gasot ne e drasti~no poevtina od cenata na mazutot, na primer, bidej}i site goriva se prodavaat po pazarni ceni. No, problem za Makedonija e {to nema alternativa”, veli Dimitar Haximi{ev, direktor na skopska Toplifikacija. Gasifikacijata, spored procenkite, }e ~ini okolu 300 milioni evra. Makedonija godinava za uvoz na

celokupnata energija }e plati okolu 400 milioni evra. Energetskiot bilans za 2010 godina poka`uva deka najmnogu pari }e se odleat za uvoz na surova nafta i nafteni derivati, duri 207 milioni evra. Za struja }e bidat potro{eni 83 milioni evra, a za uvoz na priroden gas 75,5 milioni evra. Energetskite eksperti tvrdat deka lani biznisot so energija Makedonija ja ~inel 1,120 milijardi evra. Vo otsustvo na eden od strate{kite energetski proekti – gasifikacijata - kako i na doma{ni proizvodni kapaciteti, zemjava uvezuva skapi energensi. SE PROBIJA SITE ROKOVI No, gasifikacijata, na koja se ~eka cela tranzicija, go probiva i zacrtaniot rok na ovaa Vlada – do 2012 godina ovoj evtin energens da stigne

do sekoja fabrika i doma}instvo vo zemjava. Spored dinamikata na aktivnostite na nadle`nite organi, 2015 godina se nametnuva kako period koga najrano mo`e da bide celosno gasificirana zemjava. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, o~ekuva proektite za toa kade to~no }e minuva gasovodniot prsten da bidat gotovi duri slednata godina, za {to }e baraat konkretna firma koja }e go gradi i pari od me|unarodnite finansiski institucii. Ako se zeme predvid deka za izgradba na gasovod niz zemjava se potrebni najmalku ~etiri godini, se gubi nade`ta na premierot Nikola Gruevski i na negovite sorabotnici deka gasot nabrzo }e stane realnost za makedonskata ekonomija.

“Zasega e zavr{ena fizibiliti studijata za gasifikacija i studijata za `ivotna sredina. Sklu~eni se dogovori za izrabotka na glavnite proekti. Do krajot na narednata nedela }e sklu~ime dogovor i za poslednata prioritetna trasa. O~ekuvam da gi imame proektite vo prviot kvartal od slednata godina. Ve}e sme vo kontakti so nekolku me|unarodni banki, vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii, za da obezbedime pari za po~nuvawe na izgradbata i na gasifikacijata vo tekot na narednata godina. Znaete deka vo finalna faza e i re{avaweto na Klirin{kiot dolg. Najgolem del od tie sredstva }e bidat iskoristeni za gasifikacija na Makedonija. No, prvo mora da bidat izraboteni proekti od renom-

GAZPROM DOA\A VO MAKEDONIJA!

]

e bide li Makedonija navistina zemja-tranzit za gasovodot Ju`en potok? Do krajot na ovoj mesec se o~ekuva pretstavnici na ruski Gazprom da dojdat vo Makedonija za da gi analizirat mo`nostite zemjava da se vklu~i vo me|unarodniot proekt. Tie treba da se sretnat so potencijalnite kompanii so koi bi go gradele gasovodot, a najverojatno so distributerot Makpetrol i snabduva~ot Ga-Ma, doznava “Kapital”. Pretsedatelot \or|e Ivanov i ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pred dva meseci od Sankt Peterburg uveruvaa deka ruskata energetska kompanija Gazprom se soglasila da ja vklu~i Makedonija vo proektot za gasovodot Ju`en potok. Ova

proizleglo od sredbata na Ivanov so negoviot ruski kolega Dimitrij Medvedev. “Kapital” doznava deka vo oktomvri se planira u{te edna poseta na makedonska delegacija vo Moskva, a }e se razgovara tokmu na ovaa tema. Ruskite investitori vo Sankt Peterburg im pora~aa na Stavreski i Ivanov deka makedonskata Vlada treba da deluva proaktivno i na Kremq da mu predlo`i rezervna ruta za gasovodot, poto~no, teritorijata na Makedonija da se iskoristi za Ju`en potok, vo slu~aj trasata da se protega preku Romanija i Srbija. Ova e {ansa koja Makedonija ne smee da ja propu{ti za da se vklu~i vo glavnite ruski energetski proekti, koi nosat iljadnici vrabotuvawa i milioni, ako ne i milijardi dolari

direktni investicii. Na toj na~in, Makedonija bi bila tranzit na gasot koj trgnuva od Rusija do zemjite od Centralna Evropa. Makedonskite energetski eksperti se fascinirani od mo`nosta Makedonija da bide tranzitna zemja za ruskiot gas. Velat deka ishodot od sredbite na pretsedatelot Ivanov i na ministerot Stavreski so prviot ~ovek na Gazprom se za pofalba. “Ju`en potok e ~udna rabota. Sama po sebe e dobra idejata Makedonija da bide del od ovoj energetski me|unaroden tranziten koridor. Sekako deka e pozitivno Makedonija da se povrze so Albanija i na toj na~in gasot od Rusija da stigne do Italija. Ova go velam bidej}i dosega Makedonija be{e zaobikolena koga stanuva zbor za zemjite preku koi }e minuva Ju`en potok. Treba{e ednata granka na

ovoj gasovod od Grcija da vodi do Albanija, pa do Italija. Sega ne znam to~no dali ova e samo na{a èlba ili navistina e mo`no. Ako Makedonija navistina saka da bide del od Juèn potok, treba tripati da ja zgolemi propusnata mo} na cevkite koi planira da gi gradi za gasovodot”, objasnuva porane{niot profesor na Ma{inskiot fakultet, Konstantin Dimitrov. Toj dodava deka ako zemjava ne stane del od ovoj me|unaroden tranziten koridor, vo bliska idnina }e treba da kupuva gas od Albanija. Taa se spomenuva kako zemja kade {to }e bidat golemite stanici za te~en gas za Juèn potok. Juèn potok treba da proraboti najdocna do 2015 godina. Celiot proekt za izgradba na ovoj gasovod po~na na 23 juni 2007 godina, koga potpretsedatelot na

Gazprom, Aleksandar Medvedev, i izvr{niot direktor na Eni, Paolo Skaoni, go potpi{aa Memorandumot za izgradba na gasovodot. Na po~etokot od 2008 godina toga{niot ruski pretsedatel, Vladimir Putin, i negoviot bugarski kolega, Georgi Prvanov, potpi{aa dogovor za u~estvo na Bugarija vo proektot. Na 20 dekemvri minatata godina dogovorot go potpi{a i Srbija, kade {to }e se gradi i najgolemiot sklad za gas po tekot na gasovodot. Soglasnost za u~estvo vo proektot dadoa Bugarija, Srbija, Ungarija i Grcija. Izgradbata na ovoj gasovod }e ~ini re~isi 10 milijardi evra. Ju`en potok ima kapacitet od okolu 60 milijardi metri kubni gas godi{no. Preku nego od Rusija kon Evropa godi{no }e se dvi`at okolu okolu osum milijardi metri kubni gas.

20.09.2010

A MAKEDONIJA “INOVACIJA”?

300

milioni evra }e ~ini gasifikacijata, a Makedonija godinava za uvoz na celokupnata energija }e plati okolu 400 milioni evra

IZGOR SKAPI ENERGENSI

Dodeka cenite na elektri~nata energija i na gasot minatata godina dramati~no padnaa vo 27 evropski zemji, kaj nas se zgolemija. Eurostat poka`a deka vo vtorata polovina od 2009 cenite na prirodniot gas se namalile za 16%, a na strujata za doma} instvata za 1,5%.

PROEKTIRANI KOLI^INI GAS ZA 2010 GODINA

GLIGOR KANEV^E

AKADEMIK “Makedonija ima BDP po `itel na nivo od 1990 godina. Vo me|uvreme, ni{to ne e investirano. Edinstveno nie, iako sme vo centarot na Jugoisto~na Evropa, ostanavme zaobikoleni od prirodniot gas.” irani kompanii vo ovaa oblast”, veli Janakieski. KADE ZAGLAVI GASIFIKACIJATA? Gasifikacijata, proceneta na okolu 300 milioni evra, re~isi 10 godini ~eka Makedonija i Rusija da se dogovorat i da go zatvorat Klirin{kiot dolg od okolu 60 milioni dolari. Iako dogovorot e ve}e potpi{an me|u vladini pretstavnici na Makedonija i na Rusija pred re~isi tri meseci vo Sankt Peterburg, s$ u{te ne se znae koga }e po~ne izgradbata na gasovodnata mre`a i koga }e pote~at prvite metri kubni gas vo zemjava. Premierot Nikola Gruevski neodamna izjavi deka ruskite pari se nedovolni za izgradba na gasovodot, pa ostatokot }e bide obezbeden od buxetot i od Evropskata banka za obnova i razvoj. Zasega, prioriteti vo gasovodnata infrastruk-

Spored energetskiot bilans na zemjava, godinava kompaniite najavija potro{uva~ka na 302 milioni normalni metri kubni priroden gas, {to e ~etiri pati pove}e otkolku vo 2009 godina. Bilansot pokaùva deka lani zemjava uvezla 137 milioni metri kubni priroden gas, a vo 2008 godina 119 milioni. Najavenoto zgolemuvawe na potrebite se objasnuva so vleguvaweto vo pogon na dva novi proizvodni kapaciteti koi }e koristat priroden gas. Vo ovoj energetski dokument stoi deka ovie kapaciteti u~estvuvaat so 60% vo vkupnata potro{uva~ka na priroden gas vo zemjava. Prirodniot gas Makedonija go uvezuva od Rusija preku Koridorot 8, koj pominuva preku Ukraina, Moldavija, Romanija i Bugarija. tura se magistralnite pravci od kumanovsko Kle~ovce do Bitola, so krak do Strumica i pravec kon Skopje-Tetovo-Gostivar. Koi se prioritetite spored ekspertite? “Ako smetame na parite od Klirin{kiot dolg, najverojatno vo prvata faza od proektot tie }e se iskoristat za povrzuvawe na ve}e postoe~kiot gasovod od bugarskata granica do Skopje so edna to~ka, nekade me|u [tip i Strumica. Vladata treba da odlu~i dali ponatamu }e se povrze so mreà vo Grcija ili vo Bugarija. Dosega, od bugarskata granica, od Kriva Palanka do Skopje, e izgraden gasovod vo dolìna od 97 kilometri. Za da se izgradat predvidenite magistralni gasovodi, potrebni se u{te 800 kilometri”, objasnuva Zlatko Kondratenko, direktor na Energosistem, kompanija koja u~estvuva{e vo izrabotkata na tehni~kata dokumentacija na nivo na osnoven i izvedben proekt za magistralnata linija na gasovodniot sistem vo Makedonija. I akademik Tome Bo{evski smeta deka gasovodot treba da se razgrani. “Sega e va`no da se obezbedi krak do Strumica. Vo prvata faza e

MILE JANAKIESKI

MINISTER ZA TRANSPORT I VRSKI “O~ekuvam da gi imame proektite vo prviot kvartal slednata godina. Ve}e sme vo kontakti so nekolku me|unarodni banki za da obezbedime pari za po~nuvawe na izgradbata i na gasifikacijata vo tekot na narednata godina.”

predvideno povrzuvawe na Strumica so sega{nata cevka vo Skopje. Gasifikacijata e golema i neophodna rabota, pra{awe koe za Makedonija }e bide zna~ajno vo slednite 10-20 godini. Nie 10 godini ja odloùvame gasifikacijata i napravivme golem zastoj. Sega e napraven prviot prav ~ekor za realizacija na proektot. Evropa odamna go ima re{eno pra{aweto za sigurno snabduvawe so priroden gas, a nie, kako i voobi~aeno, docnime”, veli akademik Bo{evski. Barieri, problemi, letargija, nedovolno angaìrawe. Vaka ìvee{e energetskiot sektor vo Makedonija 20 godini. Ekspertite s$ u{te se optimisti, no otvoreno se pra{uvaat dali moè da bidat nepopravlivi optimisti koga za 20 godini nezavisnost zemjava ne izgradi nitu eden od krucijalnite energetski kapaciteti. Gasifikacijata se najde kako zna~aen energetski proekt vo programite na site vladi, no nema realizacija. “Vo zemjava podolgo vreme imavme zastoj, a duri sega po~nuva ne{to. Spored sega{nata sostojba, na Makedonija & treba s$. Odamna se

KONSTANTIN DIMITROV

PRETSEDATEL NA CENTAROT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST “Vo zemjava podolgo vreme imavme zastoj, a duri sega po~nuva ne{to. Spored sega{nata sostojba, na Makedonija & treba s$. Treba brzo, preku no}, da se donese prirodniot gas. Ne samo vo Skopje, tuku i vo Tetovo, Gostivar, [tip.” zboruva deka gasot e prioritet za nas. Treba brzo, preku no}, da se donese prirodniot gas. Ne samo vo Skopje, tuku i vo Tetovo, Gostivar, [tip. Uvozot nikoga{ ne e dobar”, smeta profesorot Dimitrov. Spored nego, treba da se gasificira celata dràva i da se razmisluva za proda`ba na gasot vo Kosovo i vo Albanija. “Srbija }e gradi gasovod so Rusija, a Bugarija ve} e e raskrsnicata na Balkanot. Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt. Vo zemjava edinstveno doa|a eden glaven cevkovod za gas do Skopje, so krak do Bunarxik”, potsetuva Dimitrov. Porane{niot gradona~alnik na Skopje, Trifun Kostovski, koj ja najavi gasifikacijata na Skopje, vo svojot mandat uspea edinstveno da izgotvi fizibiliti studija za gasifikacija na Skopje. Neodamna izjavi deka àli {to energetskata infrastruktura e od sporedna va`nost za site vladi. “Mene mi e àl {to vo site platformi na partiite energetikata i infrastrukturata bea staveni apsolutno na sporeden kolosek. Energetskoto pra{awe ne e samo

DIMITAR HAXIMI[EV

DIREKTOR NA SKOPSKA TOPLIFIKACIJA “Prirodniot gas e poisplatliv. Mo`ebi cenata na gasot ne e drasti~no poevtina od cenata na mazutot, na primer, bidej}i site goriva se prodavaat po pazarni ceni. No, problem za Makedonija e {to nema alternativa.”

GA-MA ]E GO GRADI GASOVODNIOT PRSTEN VO 2011

Od kompanijata za prenos na priroden gas, Ga-Ma, formirana od dr`avata i Makpetrol, najavuvaat deka do krajot na 2011 godina celosno }e go izgradat gasovodniot prsten okolu Skopje. “O~ekuvame do krajot na slednata godina da se zatvori gasovodniot prsten okolu glavniot grad, poto~no od Rasadnik do toplanata Zapad, {to e okolu {est kilometri”, veli Ratko Manov, izvr{en direktor na javno-privatnoto pretprijatie Ga-Ma.

pra{awe od biznis-priroda, tuku ~estopati energetikata e vrzana so visoki politi~ki odluki, koi se nosat vo zna~ajni vremenski periodi”, smeta Kostovski. Eden od izgotvuva~ite na energetskata strategija za slednite 20 godini, akademikot Gligor Kanev~e, veli deka sekoe zadocnuvawe na proektite e problem i deka nivnoto odloùvawe od dve, tri, pa i ~etiri godini, nepovolno }e se odrazi vrz vkupniot ekonomski razvoj na zemjava. “Makedonija ima BDP po ìtel na nivo od 1990 godina. Vo me|uvreme, ni{to ne e investirano. Edinstveno nie, iako sme vo centarot na Jugoisto~na Evropa, ostanavme zaobikoleni od prirodniot gas”, ocenuva Kanev~e. Me|u prioritetite vo energetskata strategija {to ja izgotvi Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU) e dràvnata kompanija za proizvodstvo na elektri~na energija, ELEM, vo rok od ~etiri godini da izgradi nova kombinirana termoelektrana i toplana na priroden gas vo Skopje, koi bi ja zamenile sega{nata toplana Zapad. Se o~ekuva naskoro vo pogon da vleze kombiniranata termocentrala i toplana Te-To, koja raboti isklu~ivo na priroden gas. Se predviduva TeTo, koja ~ini okolu 160 milioni evra, da proizveduva polovina od godi{noto proizvodstvo na toplinska energija {to go dava Toplifikacija i 1.700 gigavat~asovi struja, {to e 30% od vkupnite potrebi na struja na Makedonija. Spored energetskiot bilans za godinava, namesto da raboti TEC Negotino, se predviduva vo pogon da vlezat centralite Te-To i Kogel. Energetskata strategija {to ja izgotvi MANU, pak, pokaùva deka TEC Negotino vo pogon } e vleze duri vo 2024 godina.

KAPITAL MEDIA GROUP DOO IZDAVA^ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL

OBJAVUVA OGLAS ZA NOVI RABOTNI MESTA ZA:

2 (DVAJCA) NOVINARI VO DESK ZAINTERESIRANITE KANDIDATI TREBA DA IMAAT MINIMUM 2 (DVE) GODINI RABOTNO ISKUSTVO. OGLASOT

TRAE DO 24. SEPTEMVRI 2010

APLIKACIITE,

SO KRATKA BIOGRAFIJA I REFERENCI OD PRETHODNI RABOTNI ISKUSTVA PRA]AJTE GI NA:

e-mail: kariera@kapital.com.mk ILI PO PO[TA NA: KAPITAL MEDIA GROUP DOO PO[TENSKI FAH 503 1000 SKOPJE

8 20.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

HIPOKRIZIJA, AMA NE ISTORISKA, TUKU SEGA[NA, DENE[NA Ungarija, Slova~ka, ê{ka, Polska, Slovenija, pa duri i Bugarija i Romanija vo sredinata na minatata dekada gi potpi{uvaat dogovorite za asocijacija so EU i podnesuvaat kandidatura za polnopravno ~lenstvo, a kaj nas politi~arite se zanimavaa so podelba na fri{opovi, {verc so nafta, cigari, mafija{ka privatizacija, ste~ajni postapki, partizacija na sudstvoto e}e re~isi eden mesec debatirame i diskutirame za propu{tenite {ansi na Makedonija niz devedesettite. Debatata e posebno interesna. Se vklu~ija mnogu lu|e. Debatiraa i aktuelni i porane{ni politi~ari. Debatiraa i novinari, profesori, eksperti, no ovojpat i stranci. O~igledno, mnogu lu|e se najdoa povikani da go kaàt svojot stav i mislewe, no ima{e i takvi koi pokaàa golema doza nervoza poradi ovaa tema. Se po~uvstvuvaa povikani. Na po~etok, bi sakal da odgovoram na edna kritika, direktno povrzana so ovaa tema. Toa e kritikatata deka sega, vo ovoj moment, ne e potrebno da se diskutira za minatoto, a treba da se diskutira za idninata. Prvo, vtorata premisa nikoga{ ne ja isklu~uva i ne smee da ja isklu~i prvata. Diskutiraweto i debatiraweto za istorijata, posebno onaa od koja s$ u{te ima golemi posledici vrz na{ite ìvoti, vo osnova nikoga{ ne e {tetno. Od taa debata sekoga{ moè da se izvle~at mnogu polezni zaklu~oci tokmu za idninata. Vtoro, ona {to e tema na debatata ne e politika ili procesi koi nemaat vlijanie vrz dene{nite dvièwa. Naprotiv, ona {to se slu~uvalo vo mina-

tata dekada i toa kako vlijae vrz dene{nicata, i vo su{tina ne moè da bide trgnato nastrana. Minatite dvaesetina godini se reper za dvièwata sega, vo dene{nicata. Inaku, kako bi znaele kade i kolku se dviìme, dali toa e dobro i dali e potrebno. Treto, del od licata koi povikuvaat na zavr{uvawe na debatata se iskreni, a del neiskreni. Koga novinari, eksperti ili neutralni lica povikuvaat na preskoknuvawe na ovaa debata, moàm da prifatam i da razberam. No, koga politi~ari koi vr{ele najvisoki funkcii vo devedesettite, premieri, ministri, pratenici i nivni prijateli go pravat istoto, toga{, po~ituvani, mene mi stanuva jasno deka nekoj saka da bega od vistinata. Toga{ stanuva jasno deka debatata e zavr{ena, deka e locirana stranata koja ne postapila pravilno vo toj istoriski moment. No, àlno e {to mora da potenciram dva o~igledni primeri na drskost i nisko nivo na debata koi se pojavija, a bea povrzani tokmu so ovaa diskusija. Etiketiraweto, navreduvaweto, no i glupavite aluzii i eksplikacii ne se na~in na koj moè pozitivno da se vlijae vrz razvojot na demokrati~nosta vo ova op{testvo. Edniot moèbi

moàm i da go razberam. Toj e takov sekoga{. Drzok i so èlba za manguplak. Se {irat muabeti deka i vo ramkite na sopstvenata partija taka se odnesuval so sorabotnicite. Pa, si velam, ako nim toa ne im pre~i, ne mi pre~i ni mene. Naprotiv, taka se pravat razlikite. No, vtoriot nitu sakam, nitu moàm da go razberam ili, pak, da prifatam kakvo bilo pojasnuvawe i objasnuvawe. Ne e kulturno, ne e diplomatski i ne e ~ove~ki da se davaat lo{i aluzii za najvisoki vr{iteli na funkcii vo mesto kade {to o~igledno site vi pokaàle gostoprimstvo. A koga so toa se naru{uvaat i principite na neutralnost i neme{awe vo debati koi imaat politi~ka konotacija, toga{ sosema e jasno deka granicata e pominata. No, kako i da e. Jas znam deka toa ne se dobri primeri, no znam deka i site drugi znaat. Zatoa i ne se voznemiruvam. Im posakuvam samo malku pove}e ume{nost. Taka }e e polesno i za niv. Od druga strana, rabotite se sosema jasni. Jasno e so {to se zanimavale dràvite vo centralna i isto~na Evropa vo devedesettite. Ungarija, Slova~ka, ê{ka, Polska, Slovenija, pa duri i Bugarija i Romanija se dràvi koi

seriozno rabotele na svoite evrointegracii. Site ovie dràvi vo sredinata na minatata dekada gi potpi{uvaat dogovorite za asocijacija so EU i podnesuvaat kandidatura za polnopravno ~lenstvo, dodeka kaj nas politi~arite se zanimavaa so podelba na fri{opovi, {verc so nafta, cigari, mafija{ka privatizacija, ste~ajni postapki, partizacija na sudstvoto i mnogu drugi sli~ni aktivnosti. A, pak, denes, istite tie politi~ari ni objasnuvaat deka Makedonija s$ u{te ne bila podgotvena za takvi ~ekori. Sakaat da ni kaàt deka Bugarija, kade {to lu|eto go zapalija parlamentot i kade {to vladee{e op{ta nema{tija, be{e popodgotvena. Sakaat da ni kaàt deka i Romanija, samo 2-3 godini po âu{esku, be{e popodgotvena. @alno e ako mislat deka nekoj moè da im poveruva. Site se se}avame deka Makedonija, na ~elo so politi~ari so leva proviniencija, ne ~ekore{e sigurno na patot kon sopstvenata samostojnost i evroatlantski integracii. Ima{e dvièwa de napred, de nazad. Treba su{tinski da se poglednat rabotite. Ako po~nete so dvozna~noto pra{awe postaveno na referendumot, pa preku razno-

raznite platformi za spas na Jugoslavija, pa gi vidite i relaciite za {verc na nafta i cigari, no gi vidite i realnite politiki na ignorirawe na faktite povrzani so evrointegraciite, }e vi stane jasno deka lu|eto koi ja vodele Makedonija ne bile sigurni kade ja vodat. Moèbi ~ekaa da go vidat momentot koga Milo{evi} i Micotakis, spored mediumite, pregovaraa za podelba na Makedonija, za da razberat deka nema vra} awe nazad. Deka nezavisnosta na Makedonija nema da bide reverzibilen proces. Nikako poinaku ne moè da se objasni faktot deka do 1999 godina Makedonija nema{e podneseno aplikacija nitu za asocijativen status so EU. Treba{e SDSM da padne od vlast za Makedonija da podnese takva aplikacija. Partijata koja denes se pravi edinstvena evropska opcija ja drè{e Makedonija vo zalo`ni{tvo so nepodnesuvawe na nitu eden edinstven akt so koj }e pobara kakvo bilo pristapuvawe kon EU. Hipokrizija, ama ne istoriska, tuku sega{na, dene{na. Treba li da bideme poplasti~ni i pojasni. Pa, po~ituvani, dogovorot za asocijacija koj Makedonija go potpi{a vo 2001 godina, Bugarija go potpi{a vo 1993

ILIJA DIMOVSKI

direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

godina. Razlika od osum godini. A denes sakaat da ni kaàt deka toga{ Bugarija bila ekonomski i politi~ki postabilna od Makedonija. Toa e neiskrenosta. Toa e izmamni{tvoto. Toa e nedoverbata koja ja imame denes. Republika Makedonija pomina niz periodite koga ja vodea lu|e so nejasna i neiskrena politi~ka namera. Denes ne e taka. Denes znaeme deka odime po patot na ostvaruvawe na dràvnite i nacionalnite interesi na Makedonija. Nema dilema koja moè da n$ pomesti od niv. Nema dilema koja moè da n$ predomisli. Republika Makedonija }e prodolì da ~ekori dostoinstveno i re{itelno kon NATO i EU. ]e brzame za da gi anulirame posledicite od propu{tenite godini.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

NAJDOBRATA MO@NA SORABOTKA: RAZLI^NOST NA POGLEDOT NA DIREKTORITE I NA VNATRE[NITE REVIZORI Direktorite smetaat deka pravilno i dovolno gi vklu~uvaat vnatre{nite revizori vo svojata rabota, no deka tie ne dodavaat vrednost tamu kade {to e najva`no – vo podobruvawe na rabotata na kompanijata. Vnatre{nite revizori, tokmu obratno, smetaat deka ne e postignat optimumot vo mo`nata interakcija so odborot na direktori omitetite za revizija, koi se del od nadzornite odbori, odnosno od odborite na direktori, kako i finansiskite direktori na kompaniite, o~ekuvaat od vnatre{nata revizija da pridonesuva kon finansiskata solidnost na kompanijata preku zasiluvawe na doverbata me|u site koi se del od nea. Noviot model na vnatre{na revizija treba da se bazira na ~etiri stolbovi: korporativno upravuvawe, upravuvawe so rizici, usoglasenost i najva`niot element – kontinuirano uveruvawe. Vnatre{nite revizori treba da ja razberat strategijata na kompanijata, poefikasno da go ocenuvaat biznisrizikot, da pomagaat upravuvaweto so rizicite da bide na nivo na potrebite vo postojano menuva~kata okolina, da davaat soveti koi }e ovozmo`at podobruvawe na biznis-procesite, da obezbedat po~ituvawe na standardite za usoglasenost na kompanijata. I, kone~no, poslednite dve najva`ni preporaki: vnatre{nite revizori treba da obezbedat trajno uveruvawe deka seto pogore navedeno e ostvareno i ova da go pravat so namaleni

tro{oci. Ova se zaklu~ocite od istraùvaweto {to go sprovede Krau Horvat, edna od vode~kite kompanii vo SAD koi obezbeduvaat revizorski, dano~ni, sovetodavni i uslugi koi se odnesuvaat na upravuvaweto so rizicite. Krau Horvat sozdade edna od desette najgolemi mreì na smetkovodstveni kompanii vo svetot pod imeto Krau Horvat interne{nal, so pove}e od 140 kompanii-~lenki na mreàta. Ovaa kompanija, koja kako moto go ima "sozdavaweto vrednost bazirano na vrednosti”, nekolku pati vo godinata organizira “vebinari”, t.e. veb-seminari na koi se diskutira za opredelena tema na koja Krau Horvat napravila is traù vawe. Posledniot "vebinar" be{e vo avgust godinava, na tema kako vnatre{nata revizija da obezbedi pove}e rezultati so pomalku resursi. Ova e klasi~no pra{awe, a Krau Horvat se obiduva da dade relativno inovativni odgovori. Ovoj tekst go po~navme so citati na zaklu~ocite na kompanijata vo vrska so toa kako da bide poevtina i podostapna za kompaniite vnatre{nata revizija na idninata, a pritoa da ne se

namali dodadenata vrednost {to }e ja obezbeduva. Mnogu e interesno da se vidi kade vnatre{nite revizori smetaat deka ne se dovolno iskoristeni, a kade, pak, direktorite smetaat deka tie mo`e i treba da dadat dopolnitelna poddr{ka. Vnatre{nite revizori se mnogu konzervativni vo ocenkata na kvalitetot na nivnata interakcija so odborot na direktori, odnosno so komitetot za revizija. Samo edna tretina smetaat deka imaat odli~na sorabotka so komitetot, a pomalku od edna ~etvrtina smetaat deka komitetot za revizija gi koristi optimalno za da se izvadi maksimum od negovata rabota. Isto taka, samo 30% od vnatre{nite revizori smetaat deka tie se dobar link me|u komitetot i menaxmentot, {to se smeta za edna od kriti~nite funkcii na vnatre{nata revizija. Od druga strana, duri 70% od direktorite koi ~lenuvaat vo komitetot za revizija smetaat deka upravuvaweto so rizicite na nivo na cela kompanija }e bide najsilniot predizvik vo narednite 12 meseci, i vo isto vreme 55% smetaat deka vnatre{nite

revizori, a osobeno {efovite na vnatre{nata revizija, moè mnogu podobro da sproveduvaat procenki na upravuvaweto so rizici. I duri 66% od ~lenovite na komitetite za revizija smetaat deka vnatre{nata revizija treba da ja zgolemi svojata efektivnost vo evaluacijata na biznis-procesite, upravuvaweto so rizici i/ili vnatre{nite kontroli. Ova i u{te dve drugi istraùvawa na Krau Horvat i nejzinite partnerski organizacii davaat indikacii deka vnatre{nata revizija e mnogu uspe{na vo testiraweto na minatite nastani, no ne uspeva da odgovori na dva klu~ni predizvici: da opredeli kako & odi na kompanijata denes i kade ima oblasti za podobruvawe utre. Toa {to go o~ekuvaat kompaniite od vnatre{nata revizija e uveruvawe deka denes e s$ vo red so kompanijata, pofokusirano podobruvawe na biznis-procesite i potemelni aktivnosti za upravuvawe so rizicite. Ova istraùvawe pridonese za razbirawe na jazot me|u percepciite na direktorite i revizorite. Jazot postoi vo nivoto na vklu~enost i vo

kvalitetot na uslugite. Direktorite smetaat deka pravilno i dovoln o gi vk lu~u vaat vnatre{nite revizori vo svojata rabota, no deka tie ne dodavaat vrednost tamu kade {to e najva`no – vo podobruvawe na rabotata na kompanijata. Vnatre{nite revizori, tokmu obratno, smetaat deka ne e postignat optimumot vo mo`nata interakcija so odborot na direktori, osobeno so komitetot za revizija, i zatoa tie ne moè da gi obezbedat uspe{no site uslugi koi moè da im gi dadat na direktorite. Ova istraùvawe nosi, sosema o~ekuvano, i va`na pouka za makedonskite kompanii, vo koi za nekoj mesec se o~ekuva eksplozija na vnatre{ni revizori, pred s$ poradi zakonskite promeni. Neizvr{nite direktori }e treba da gi otvorat vratite na odborite na direktori ili na nadzornite odbori za vnatre{nite revizori i da im ovozmoàt na vnatre{nite revizori da bidat silno vklu~eni vo definiraweto na agendata na kompanijata, osobeno vo pogled na upravuvaweto so rizicite i na vospostavuvaweto na vnatre{nite strukturi na korporativnoto

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo M Mak Makedonija aked ak eddon onij ijja

upravuvawe. Vnatre{nite revizori, pak, }e treba da se doobu~at i posilno da navlezat vo novite vodi na vnatre{nata revizija – "kontinuirano uveruvawe” preku ocenka na sostojbite i performansite na kompanijata denes i nejzinite perspektivi utre – i da izlezat od voobi~aenite procenki samo na minatite nastani. Toa }e bara posilni znaewa, podobri alatki i resuri, {to }e treba da im bide obezbedeno od direktorite. I najva`no, }e bara doverba me|u revizorite i direktorite za jasno da se utvrduvaat celite na vnatre{nata revizija i efektivno da se ostvarat. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i nu`no ne gi odrazuvaat stavovite na IFC.)

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.286

MBI 10

2.525

MBID

110,20

2.274

2.517

110,00

2.262

2.509

109,80

2.250

2.501

109,60

2.238

2.493

109,40

2.226

2.485

109,20

2.214

2.477

109,00

2.202

2.469

108,80

2.190

2.461

13/09/10

14/09/10

15/09/10

16/09/10

17/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

20.09.2010

OMB

108,60

13/09/10

14/09/10

15/09/10

16/09/10

17/09/10

13/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

14/09/10

15/09/10

16/09/10

17/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NEDELEN BERZANSKI PREGLED

NAJTRGUVANA AKCIJATA NA TTK BANKA

17.03.2010 9

Vo tekot na dvata dena, kolku {to se trguva{e ovaa akcija vo tekot na izminatata nedela, be{e istrguvana koli~ina od 17.500 akcii vo vrednost od okolu 10,5 milioni denari, suma koja e ednakva na okolu 17,69% od vkupno realiziraniot promet.

VOZDR@AN RAST NA SVETSKITE INDEKSI

METODI PENOVSKI

ndeksite na svetskite berzi na po~etokot od minatata nedela zabeleàa silen porast blagodarenie na dogovorot Bazel 3, koj se odnesuva na novite regulativi vo bankarskiot sektor. Vlijanie vrz rastot, sekako, imaa i podatocite koi dojdoa od Kina za zgolemen rast na industriskoto proizvodstvo, no i na masata pari vo ekonomijata, i pokraj naporite na tamo{nite vlasti da go normaliziraat zgolemeniot stepen na kreditirawe. Seto toa pokaùva deka najgolemoto svetsko stopanstvo i ponatamu beleì silen rast. Sepak, pri krajot na nedelata vakviot entuzijazam splasna poradi novite makroekonomski podatoci od SAD, koi ne pokaùvaat podobruvawe na tamo{nata ekonomija, so {to vkupnata sostojba na svetskite berzi moè da se definira kako vozdràn rast na berzanskite indeksi. Na Wujor{kata berza indeksot Dow Jones minatata nedela zajakna za 1,4%, dostignuvaj}i vrednost od 10.607 indeksni poeni. So rast nedelata ja zavr{ija i indeksot S&P500 i Nasdaq. Prviot indeks zabeleà rast od 1,5%, dostignuvaj}i vrednost od 1.125 indeksni poeni, a vtoriot, Nasdaq, porasna za 3,3% na nova vrednost od 2.315 indeksni poeni. Vozdràn rast na indeksite, prosleden so vozdràno trguvawe, imame i kaj evropskite berzi. Londonskiot FTSE zajakna za 0,12% na 5.508 poeni, no frankfurtskiot DAX zabeleà pad od 0,09% na 6.209 indeksni poeni. Za ista procentualna vrednost pad beleì i pariskiot indeks SAS, koj nedelata ja zavr{i na vrednost od 3.722 indeksni poeni. Na aziskite pazari na kapital tokiskiot indeks Nikkei 225 zabeleà rast od 4,18% na 9.626 poeni, {to e negov najgolem nedelen skok od krajot na minatata godina do denes. Svetskite berzi pridonesoa za zazdravuvawe na del od berzite od regionot. Na Belgradskata berza e zgolemen prometot i porasnaa indeksite. Bea istrguvani hartii od vrednost za okolu 4,6 milioni evra, {to e rast od duri 78% vo odnos na prethodnata nedela. Indeksot Belex 15 zabeleà rast od 0,7% i ja zavr{i nedelata so 623,3 indeksni poeni. I na Qubqanskata berza porasnaa indeksite SBITOP i LJSEX za 0,48%, odnosno 0,24%. No, berzata vo Zagreb i ponatamu beleì negativni rezultati. CROBEX se spu{ti pod 1.900 indeksni poeni, {to e pad od 0,5% vo odnos na prethodnata nedela. Vkupniot realiziran promet minatata nedela iznesuva{e okolu 16 milioni evra.

penovski@kapital.com.mk

erzanskiot promet vo ramkite na minatonedelnoto trguvawe posle period od nekolku meseci se dobliì do iznos od milion evra. Nedelata {to izmina, Makedonskata berza ja zavr{uva so realiziran promet vo vkupen iznos od 964,7 iljadi evra. Vakviot realiziran promet e za skoro 3 pati pogolem od prometot realiziran samo edna nedela prethodno koga toj iznesuva{e nekade okolu 345,4 iljadi evra. Pri ovaa sporedba, sepak treba da bide zemeno vo predvid deka vo tekot na taa nedela trguvaweto se odviva{e samo vo tekot na tri rabotni dena. Del od pri~inite za zgolemeniot promet isto taka treba da gi barame i kaj zgolemeniot interes na investorite za akcii ~ii ceni, ako se sudi spored dvièweto na berzanskite indeksi, vo tekot na ovaa nedela povtorno se dvièa vo nadolna linija. Izminatata nedela, investitorite projavija najgolem interes za bankarskiot sektor osobeno za akcijata na TTK Banka. Vo tekot na dvata dena, kolku {to se trguva{e ovaa akcija vo tekot na izminatat nedela, be{e istrguvana koli~ina od 17.500 akcii vo vrednost od okolu 10,5 milioni denari, suma koja e ednakva na okolu 17,69% od vkupno realiziraniot promet.

964,7

iljadi evra iznesuva prometot ostvaren kaj Makedonskata berza vo tekot na nedelata koja izmina

17,69% od vkupno realiziraniot berzanski promet minatata nedela, otpadna na akcijata na TTK Banka

Soliden promet vo iznos od 5,57 milioni denari e ostvaren i so akcijata na Komercijalna banka. Kaj kompaniite, akcijata na Makedonski telekom, nedelata ja zavr{uva so najgolem realiziran promet i toa vo iznos od 4,53 milioni denari, a solidni prometi bea ostvareni i so akciite na Alajans Uan Makedonija i Alkaloid koi nedelata koja izmina i dvete ja zavr{ija so realiziran promet vo iznos od okolu 4,04 milioni denari. Za razlika od akciite, mnogu poslab interes investitorite projavija za obvrznicite. Vkupno za ovaa nedela so obvrznici be{e ostvaren promet vo iznos od okolu 11,41 milioni denari. Najinteresna za

trguvawe i ovaa nedela kako i prethodnite, obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Nejziniot promet nedelata {to izmina iznesuva{e okolu 8,42 milioni denari. Celokupniot promet minatata nedela kako i prethodnata be{e realiziran samo vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Nedelata {to izmina, dvata od trite berzanski indeksi ja zavr{uvaat so poniski vrednosti vo odnos na vrednostite koj ovie indeksi gi imaa na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 nedelnoto trguvawe go zavr{i so pad na negovata vrednost za 3,85% gubej}i 88,34 indeksni poeni

od svojata vrednost. Novata vrednost so koj ovoj indeks }e go zapo~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2203,43 indeksni poeni. So poniska vrednost ovonedelnoto trguvawe }e go zapo~ne i indeksot na obvrznici OMB. Nedelata {to izmina negovata vrednost se namali za okolu 0,28%. Novata vrednost na ovoj indeks na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe sega iznesuva 109,53 indeksni poeni. Za razlika od prethodnite dva indeksa, dene{noto trguvawe indeksot MBID }e go otpo~ne so nova povisoka vrednost za 0,45% vo odnos na minatiot ponedelnik. Negovata nova indeksna vrednost na krajot od minatata nedela iznesuva 2500,10 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Охридска банка Охрид Макстил Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

17.09.2010

Име на компанијата МЗТ Енергетика Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.076.754,46

-1,06%

-2,05%

-7,87%

-3,98%

-7,78%

15.09.2010

Илирика ГРП

22.171.618,63

4,30%

4,06%

4,21%

7,83%

8,73%

15.09.2010

Иново Статус Акции

13.782.000,67

-2,73%

-3,57%

-11,25%

-14,97%

-22,26%

16.09.2010

559.626

KD Brik

23.699.710,02

0,55%

-0,80%

4,64%

7,94%

14,74%

16.09.2010

327.003

KD Nova EU

21.803.012,32

-0,62%

-2,22%

-5,79%

-5,48%

-18,95%

16.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.226.224,74

-0,02%

-0,48%

-4,98%

-1,80%

-2,14%

16.09.2010

1.950,00

2,63

273.000

166,65

2,18

236.138

130,77

1,29

39.885

3.074,87

0,81

25.154,08

0,53

17.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3394

-2,97

16.970

132

-2,94

429.396

3457,47

-1,22

912.772

Бетон Скопје

6955,75

-1,09

111.292

ОКТА Скопје

1.901,00

-0,42

38.020

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алајанс Уан Македонија АД

17.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

17.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

17.09.2010

1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

547,80

105,83

KMB (2009)

2.014.067

3.074,87

533,81

MPT (2009)

112.382

25.154,08

0,70

ХВ

Просечна цена

P/E

P/B

обврзници

11.117

3.457,47

390,18

8,86

0,79

обични акции

88.055

-46,58

6.955,75

341,43

20,37

0,20

Вкупно Официјален пазар

99.172

-45,38

5,18

0,55

обични акции

42.427

-35,04

5,76

0,89

Вкупно Редовен пазар

42.427

-82,82

141.598

101

-42,65

3146

0,00

1.947.374

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

0,00

1.715.500

SBT (2009)

389.779

2.600,00

211,39

12,30

0,59

Алкалоид Скопје

3457,47

-1,22

912.772

STIL (2009)

14.622.943

166,65

0,11

1.507,06

2,33

Комерцијална банка Скопје

3074,87

0,81

559.626

TPLF (2009)

450.000

3.400,00

61,42

55,36

1,00

547,80

0,36

524.796

ZPKO (2009)

271.602

2.200,00

0,29

Гранит Скопје

% на промена

Нето добивка по акција

36500

Реплек Скопје

17.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

ALK (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ВКУПНО

-33,59

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 17.09.2010)

10 20.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

BIZNIS-SEKTOROT IMA POTREBA OD ZAKONSKA FINANSISKA DISCIPLINA

FIRMITE BARAAT SPAS VO IZVR[ITELI ILI VO BLOKIRAWE NA SMETKITE Komorata na Grad Skopje podgotvuva predlog-zakonski re{enija vo koi }e bidat propi{ani rokovite za naplata na pobaruvawata.

MARINA UZUNOV uzunov@kapital.com.mk

iznis-sektorot bara vedna{ da se vovedat novi zakonski merki so koi }e se garantira naplatata na pobaruvawata za da se re{i problemot so nelikvidnosta vo koja se udavi stopanstvoto. Komorata na Grad Skopje podgotvuva predlog-zakonski re{enija vo koi }e bidat propi{ani rokovite za naplata na pobaruvawata. “Kompaniite }e mora da gi po~ituvaat ovie rokovi. Vo sprotivno, dokolku edna kompanija docni so pla}awe na fakturiraniot iznos, fakturata po istekot na rokot }e se transformira vo izvr{no re{enie, na koe doveritelot }e moè da se povika i preku izvr{itel da si gi naplati pobaruvawata”, veli Goran Rafajlovski, pretsedatel na Komorata na Grad Skopje i direktor na konsalting-firmata Rafajlovski konsalting. Zakonot bi se primenuval dokolku ne postoi prethoden dogovor so koj se regulira dinamikata na pla}awe. #Samo so zakon za finansiska disciplina }e moè da se prevospitaat firmite”, istaknuva Rafajlovski. UKINUVAWETO NA MENICATA JA UKINA SIGURNOSTA Nelikvidnosta vo makedonskata ekonomija raste. S$ pogolem e brojot na kompani koi ne moàt da gi naplatat pobaruvawata vo predvidenite rokovi. Se stesnuva krugot na firmi koi navremeno gi servisiraat dolgovite. “Odbirame so kogo }e sorabotuvame. Sorabotu-

TE[KO SE NAPLA]A I OD DR@AVATA Poseben problem za kompaniite e {to ne mo`at

da gi naplatat i pobaruvawata od dràvnite institucii. I dràvata docni so pla}awe na obvrskite bidej}i buxetot ima problem so finansiskata kondicija. Situacijata e u{te pokomplicirana otkako Vladata vo Zakonot za javni nabavki vnese odredba so koja pla}aweto na fakturite od strana na javniot sektor go odloì na period i do dve godini.

SRBIJA SE VRA]A NA MENICATA Vo nekoi evropski zemji sekoe pobaruvawe se ga-

rantira so osiguruvawe. Osiguritelnite kompanii garantiraat za pobaruvawata na firmite. Vo sosedna Srbija, monetarnata vlast e ednoglasna. Zakonot so koj se reguliraat dol`ni~ko-doveritelskite odnosi }e bide dopreciziran vo nasoka na spre~uvawe na {irewe na nelikvidnosta. Poradi ote`natata naplata, bankite vo Srbija & se vra}aat na menicata. Makedonskite pratenicite pred dve godini odlu~ija da ne gi vovedat izmenite vo Zakonot za platen promet, so koi se predviduva{e firmite koi ne gi podmiruvaat dolgovite da se zatvorat. Stavot okolu koj se obedinija pratenicite go argumentiraa so stravot od sozdavwe armija nevraboteni od nelikvidnite kompanii.

vame samo so kompanii koi imaat renome ili so takvi so koi rabotime so godini i za koi sme sigurni deka }e platat. Ne postoi ve}e sigurnost {to ja imavme koga gi koristevme menicata i akceptniot nalog”, veli biznismenot Nikola Mandalovski, sop-

stvenik na mala firma vo Skopje. Pogolem del od biznis-sektorot se soglasuva deka vo 80-tite godini, koga podmiruvaweto na dolgovite se vr{e{e so koristewe na menica i akcepten nalog, kompaniite se ~uvstvuvale sigurni deka

sekoja kopmpanija }e si gi naplati pobaruvawata. “Ne ni razmisluvavme za rokovi. So menicata i akceptniot nalog 100% bevme sigurni deka dolgot }e bide servisiran. I da ne se slu~e{e vo predvideniot rok, toga{ akceptniot nalog stanuva{e izvr{en, a nenavremenoto realizirawe na menicata povlekuva{e kaznena odgovornost”, objasnuva Mandalovski. NEDOSTIGA BANKARSKA GARANCIJA Ekspertite povikuvaat na finansiska disciplina kaj site u~esnici na pazarot. Navremenoto

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

2.97%

4.13%

5.02%

6.00%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.58%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

61.5850

Комерцијална

6.00%

6.90%

7.30%

10.10%

10.50%

САД

долар

47.1554

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

73.6883

во денари

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46.6200

Канада

долар

45.9247

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.3504

61.55

47.5

Извор: НБРМ

izmiruvawe na obvrskite pome|u javniot i privatniot sektor } e dovede do zajaknuvawe na likvidnosta na kompaniite. Vra}aweto na starata kondicija na ìro-smetkite }e vlijae za otko~uvaweto na zako~enite procesi vo stopanstvoto. No, mal e brojot na firmi koi se odlu~uvaat da angaìraat izvr{iteli koi }e se pogriàt da go zatvorat dolgot. "Svesno vleguvame vo rizik i so meseci ~ekame parite da legnat na ìro- smetka. Poverojatno e deka pobaruvawata }e gi naplatime

GORAN RAFAJLOVSKI

DIREKTOR NA KONSALTINGFIRMATA RAFAJLOVSKI KONSALTING Rokovite }e mora da se po~ituvaat. Vo sprotivno, dokolku edna kompanija docni so pla}awe na fakturiraniot iznos, fakturata po istekot na rokot }e se transformira vo izvr{no re{enie, na koe doveritelot }e moè da se povika i preku izvr{itel da si gi naplati pobaruvawata. dokolku ~ekame, otkolku prisilno da gi napla}ame so izvr{iteli ili, pak ne daj boè, na sud. Naplatata pod prisila ima samo eden efekt - gubewe na klientot”, smeta Mandalovski. Biznis-sektorot igra na sigurna karta. Ako moàt da biraat, bi sorabotuvale samo so stranski kompanii. "Parite od stranstvo se sigurni. Dokolku ne ni platat, se aktivira bankarskata garancija", velat menaxerite. Tie predlagaat bankarskata garancija da stane zadolìtelna i vo Makedonija koga doma{nite kompanii sklu~uvaat me|usebni dogovori.

KOMPANII PAZARI I FINANSII LU\ETO GI PRAVAT KOMPANIITE USPE[NI VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

spe{nite kompanii i uspe{nite menaxeri to~no znaat {to e toa {to najmnogu pridonesuva da bidat toa {to se i takvi kakvi {to se - poefikasni i poefektivni od ostanatite konkurenti na pazarot-, pora~a Darko Maxoski, pretsedatel na Makedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi (MA^R), na otvoraweto

na Godi{nata konferencija za ~ove~ki resursi, koja vikendov se odr`a vo Struga. Spored nego, vrabotenite gi pravat kompaniite uspe{ni. “I vo vreme i uslovi na kriza, koga najgolem del od kompaniite gi kratat buxetite po site osnovi, tie {to znaat i mo`at da prepoznaat deka lu|eto zna~at uspeh se tuka deneska”, naglasi toj. Bidej}i profesijata “upravuvawe so ~ove~ki resursi” s$ pove}e se razviva i vo Makedonija, zazemaj}i ja ulogata na strate{ki partner vo kompaniite, se javuva potrebata za organizacija na nastani za razmena na iskustvo

i praktika so profesionalcite od ovaa oblast. Vo ovaa nasoka, MA^R ja organizira{e Konferencijata za ~ove~ki resursi, na koja u~estvuvaa eminentni predava~i od zemjava i stranstvo. Na konferencijata bea razraboteni pove}e temi od oblasta na ~ove~kite resursi, kako: liderstvo, talentmenaxment, organizaciska kultura, upravuvawe so performansi i mnogu drugi, od vrvni profesionalci i renomirani prezenteri koi sekojdnevno rabotat i se sre}avaat so odredeni HR problematiki. Bea prezentirani

20.09.2010

i najdobrite praktiki od regionot, a najmnogu vnimanie privle~e aktuelnata tema “HR predizvici na patot kon Evropskata unija”. Specijalen gostin be{e pretsedatelot na Evropskata asocijacija za menaxment so lu|e (EAPM), Piter Hejn, koj istakna deka podobruvaweto na kvalitetot na menaxmentot so ~ove~ki resursi vo ovie ekonomski turbulentni vremiwa e krucijalen za kompaniite. “Menaxiraweto so talentite vo kompaniite e najva`noto ne{to vo ovoj moment. S$ se vrti okolu lu|eto”, naglasi toj.

EKSPERTITE OSTRO GO KRITIKUVAAT PREDLOG-ZAKONOT ZA ENERGETIKA

KOJ I KOLKU JA KONTROLIRA 17.03.2010 11 REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA? I vo prethodniot i vo sega{niot sostav na RKE ima ~lenovi koi imaat rodnini od prv red vraboteni vo energetskite kompanii, iako, zakonski, ~len na Regulatornata komisija ne smee da bide lice ~ii rodnini od prvo koleno se ~lenovi na upraven odbor ili rakovodni lica vo energetski kompanii, veli Andrea Josifovski, direktor na Makpetrol KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

redlog-zakonot za energetika ja otvora Pandorinata kutija vo ovaa oblast, kade {to za mnogu temi ne se zboruva{e javno so godini. Energetskite eksperti mu pora~uvaat na ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, deka predlo`enite zakonski re{enija otvoraat golemi anomalii vo sistemot. Spored niv, Regulatornata komisija za energetika dobiva previsoki ingerencii na pazarot, a vo odredeni slu~ai gi odzema nadle`nostite na Agencijata za energetika i na Ministerstvoto za ekonomija. Tie smetaat deka RKE dobiva uloga na regulator, no i na naredbodavatel. “Komisijata so izmenite }e bide nad zakonite za obligacii i za trgovski dru{tva i nad Kazneniot zakonik. Treba da ima odredbi vo Zakonot so koi }e se predvidat penali za rabotata na Komisijata, bidej}i minatata godina i godinava cenite na gasot se nerealni i vo presmetkite e predvideno deka }e se uveze i

transportira dvojno pogolema koli~ina gas od toa {to se slu~uva vo praktikata”, veli Andrea Josifovski, direktor na Makpetrol. SUDIR NA INTERESI Toj bara vo Zakonot da se predvidat merki za za{tita od sudir na interesi vo Komisijata. “I vo prethodniot i vo sega{niot sostav na Komisijata ima ~lenovi koi imaat rodnini od prv red vraboteni vo energetskite kompanii. Zakonot e deciden deka ~len na Regulatornata komisija ne smee da bide lice ~ii rodnini od prvo koleno se ~lenovi na upraven odbor ili rakovodni lica vo energetski kompanii. A ne pi{uva deka voop{to ne treba da se vraboteni. Zo{to vo Zakonot ne se predvideni nikakvi sankcii za Regulatornata komisija?”, pra{a Josifovski. Za ~lenovite na Komisijata i za ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, zgolemuvaweto na ingerenciite e vo nasoka na zgolemuvawe na nejzinata nezavisnost. No, spored direktorot na skopska Toplifikacija, Dimitar Haximi{ev, sporni se nekolku odredbi i zatoa Zakonot mora

Energetskite eksperti mu pora~uvaat na ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, deka predlo`enite re{enija vo Zakonot za energetika otvoraat golemi anomalii vo sistemot. da pomine niz “seriozni filtri”. “So definicijata vo draft-tekstot, kako mali potro{uva~i vo Makedonija mo`e da se smetaat duri 95% od fir-

mite, so {to do 2015 godina ostanuvaat vo reguliranite snabduva~i so elektri~na energija. Ako toa ne se smeni, postoi seriozna opasnost pazarot na elektri~na en-

ergija da ne se liberalizira i vo 2015 godina, bidej}i }e treba da se slu~i odedna{, a ne postepeno, kako {to e planirano. Me|u drugite na{i zabele{ki,

ni pre~at odredbite so koi se reguliraat pazarite na distribucija i snabduvawe, kako i kriteriumite. Spored del od niv, samiot Zakon dozvoluva postoewe monopol. So sega{nata definicija za snabduva~ so elektri~na energija, sega{niot snabduva~ u{te dolgo }e bide monopol”, istakna Haximi{ev. DUPLIRAWE NA NADLE@NOSTITE Toj kritikuva i {to Zakonot ne nudi re{enie {to }e pravi dr`avata dokolku edna kompanija ja vrati licencata, a druga kompanija ne e zainteresirana za da vleze vo toj biznis. Lazar Ge~evski, direktor na Agencijata za energetika, potencira deka Agencijata ne e spomenata nikade vo tekstot na predlogot, iako se pojavuva vo mnogu ~lenovi od Zakonot. Za nego e sporno {to ima duplirawe na nadle`nostite na Agencijata, Regulatornata komisija i na Ministerstvoto za ekonomija. Ekspertite poso~ija i deka so nekoi odredbi od Zakonot se favoriziraat odredeni subjekti na pazarot, osobeno na pazarot so nafta i nafteni derivati.

12 20.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

[EST VLADINI FUNKCIONERI POD ISTRAGA ZA AFERATA “DOJ^E TELEKOM”

akedonskite istra`iteli se fokusirani na {est visoki vladini funkcioneri vo razotkrivawe na skandalot so korupcija vo raboteweto na germanskata kompanija Doj~e telekom vo Makedonija i vo drugi balkanski zemji, javi Doj~e vele. Imiwata na funkcionerite vo Makedonija ne se otkrivaat, a, zasega, pod oficijalna istraga e samo glavniot izvr{en direktor na Doj~e telekom, Rene Oberman, poradi navodno podmituvawe

na politi~ari vo Crna Gora i vo Makedonija. Doj~e vele ja prenesuva i kavgata me|u politi~kite partii vo Makedonija, koi me|usebno si ja prefrlaat odgovornosta za ovaa afera. “Site dosega{ni vladi o~ekuvaa golema korist od Telekom, bidej}i preku ovaa kompanija se isprani mnogu pari. Koj i kolkav profit izvlekol e pra{awe na koe mora da odgovorat istra`itelite”, veli Simo Gruevski, porane{en direktor vo makedonski Telekom.

Spored germanskiot vesnik "Zidoj~e cajtung", parite preku konsultantski firmi zavr{uvale i na Kipar. “Se ispituvaat {est sporni dogovori za sovetodavnata rabota vo periodot od 2004 do 2006 godina. Toga{ na vlast bea socijaldemokratite. ^lenovi na upravata na makedonski Telekom bea lu|e od ovaa partija, kako {efot na upravata Dejan Mickovi} i ~lenot na upravata Van~o Uzunov”, izjavi Sa{o Stefanovski od VMRO-

DPMNE. Mickovi} i Uzunov negiraa deka rabotele nezakonski. Od aferata se amnestira{e i porane{niot premier, Vlado Bu~kovski, koj tvrdi deka ne bil korumpiran so pari od Telekomot. No, spored Doj~e vele, verojatno e deka vo aferata se vme{ani i ~lenovi na VMRODPMNE. “Neposredno pred izborite, 120.000 evra bea isplateni na firmata Analitiko, koja e bliska so VMRO. Vo toa se

vme{ani najbliskite sorabotnici na premierot, a toj e del od aferata. Mora da se razjasni kolku pari e platen potpisot na premierot, koj vo 2001 godina, pri proda`bata na Telekom, be{e minister za finansii”, izjavi Zoran Jovanovski od SDSM. Dr`avnoto obvinitelstvo vo Bon se somneva deka stanuva zbor za ilegalno finansirawe na partiite. Plateno e mito vo iznos od pove} e milioni evra. "Zidoj~e cajtung", povikuvaj}i se na

krugovi bliski do Telekomot, pi{uva deka stanuva zbor za sedum milioni evra, a ungarskite mediumi javuvaat deka pri kupuvaweto na crnogorskiot telekom vo 2005 godina bilo plateno mito od 7,5 milioni evra. Kon krajot na 2006 godina, toga{niot {ef na Maxar telekom, Elek [traub, mora{e da ja napu{ti funkcijata poradi raboteweto na Balkanot. Istragata za korupciskata afera vo Germanija }e trae so meseci.

ZO[TO NE SE RAZVIVAAT LOKALNITE INDUSTRISKI ZONI

BIROKRATIJATA GI SPRE^UVA BIZNISMENITE DA INVESTIRAAT Op{tinite se `alat deka obemnata dokumentacija i dolgotrajnite proceduri gi demotiviraat biznismenite da investiraat vo lokalnite industriski zoni, koi nudat olesnuvawe vo delot na tro{ocite za komunalii. VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

olgotrajnite birokratski proceduri, obemnata dokumentacija i visokite po~etni ceni na zemji{teto go ko~at razvojot na lokalnite industriski zoni. Gradona~alnicite na nekoi op{tini velat deka ne samo stranskite, tuku i makedonskite investitori po~nale da se otkaùvaat od namerata za otvorawe fabriki na ovie industriski lokacii. "Mnogute dokumenti, licenci, proceduri i, pred s$, neizvesnosta gi pla{at potencijalnite stranski investitori. A i na doma{nite biznismeni ve}e im e preku glava. Pobrzo moàt da si obezbedat plac od nekoj privaten sopstvenik", veli Sa{ko Ristovski od oddelenieto za lokalen urbanisti~ki razvoj pri op{tina Veles. Tamo{nata zona Re~ani e kompletno infrastrukturno opremena, no poradi imotno-praven spor zaprela proda`bata na pogolem del od placovite. I pokraj povolnite uslovi za transport, bliskata trafostanica i malata oddale~enost od centarot na gradot, od vkupno triesetina placovi vo ovaa industriska zona prodadeni se samo sedum, ~ii sopstvenici se Zdruènieto na voza~i i kompanijata za otpad i reciklaà Pavor. Nitu eden od ovie subjekti ne vrabotil novi lu|e, iako otvoraweto novi rabotni mesta be{e najaveno kako najgolema pridobivka od lokalnite industriski zoni. Industriskata zona @abeni vo Bitola s$ u{te ne proraboti i pokraj najavite na bitolskiot gradona~alnik

ZORAN ALEKSOV

MERKA ZA LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJ

Gradona~alnicite se zadovolni od namaluvaweto na cenata na grade`noto zemji{te na edno evro za metar kvadraten. "Ovaa merka }e ovozmoì lokalen ekonomski razvoj. Se pra}a poraka deka sme otvoreni za investicii, a, sepak, ne e zagrozena konkurentnosta, zatoa {to edno evro iznesuva samo po~etnata cena na grade`noto neizgradeno zemji{te, {to zna~i deka dokolku zemji{teto e na atraktivna lokacija, moè da si ja dostigne pazarnata cena. Ovaa merka e najmnogu za razvoj na industrijata", izjavi Koce Trajanovski, gradona~alnik na Skopje. od januari 2008 godina deka ovde }e se vrabotat pove}e od 5.000 bitol~ani. Direktorot na zonata, Trajan Kotevski, veli deka narednata godina ovaa zona }e bide finalizirana. "Ne sme nie vinovni, takva ni e dràvata. Se baraat stotici eko-dozvoli, prenameni na zemji{teto", veli Kotevski. Toj dodava deka spored dosega{nite najavi, tamu najverojatno }e nikne fabrika za plastika, za

biodizel gorivo, avstriska kompanija }e otvorela fabrika za konzervirawe, a zainteresiran bil i germanski proizvoditel na bezalkoholni pijalaci. Vo {tipskite industriski zoni, pak, dokumentacijata i procedurite ne pretstavuvale problem. Ottamu se po`alija na visokite po~etni ceni na zemji{teto. "Kaj nas problem be{e visokata po~etna cena, poradi {to be{e namalen interesot

INSPEKTOR ZA NOV PRETSEDATEL NA AGENCIJATA ZA VOZDUHOPLOVSTVO

omisijata za pra{awa na izbori i imenuvawa go predlo`i Dragi Stojanovski za nov pretsedatel na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, inaku dosega{en inspektor vo oddelot za kontrola na opasni materii pri Agencijata. Za ~lenovi na Upravniot odbor, Komisijata gi predlo`i Dragan Kitanovski, pilot i rakovoditel na oddelot za davawe licenci, i Fahru-

din Hamidi, kontrolor na letawe. Ostanuva u{te da se objavi javen konkurs za potoa Sobranieto da gi prifati i nazna~i Stojanovski, Krstevski i Hamidi na predlo`enite funkcii. Spored izmeni na zakonot za civilno vozduhoplovstvo, kandidatot za ~len na Upravniot odbor na Agencijata treba da ima pet godini iskustvo vo ovaa dejnost i tri godini da bil na rakovodna funkcija i

da bide depolitiziran. Treba da se vospostavi i posebno dr`avno telo - Komitet za istraga na vozduhoplovni nesre}i i seriozni incidenti. Za ekspertite, zakonskata obvrska parlamentot da gi nazna~uva ~lenovite na Opravniot odbor na Agencijata, frla somne` dali i kolku noviot direktor na Agencijalta }e bide navistina nezavisen.

kaj kandidatite. No, po odlukata na Ministerstvoto za finansii cenata na eden kvadraten metar da iznesuva edno evro, se nadevam deka ovoj problem }e bide nadminat", izjavi gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov. Vo {tipskite industriski zoni ve}e rabotat nekolku konfekcii, salon za avtomobili i firmi so zemjodelska dejnost. I vo strumi~kite industriski zoni problem pretstavuvala visokata otkupna cena na zemji{teto. "Denovive imam sredba so pove}e strumi~ki firmi i se nadevam deka }e bidat zainteresirani da go ra{irat svojot biznis i da otvorat novi rabotni mesta", veli Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica. Ovaa op{tina raspolaga so 1,2 milioni metri kvadratni industriska zona, od koja 900.000 metri kvadratni & pripa|aat na dr`avata. Hrvatskata firma Agrokor ve}e ima zemeno del od ova

GRADONA^ALNIK NA [TIP Dobivkata {to }e se reinvestira }e bide oslobodena od site dano~ni obvrski. [to se odnesuva do komunaliite, op{tina [tip planira na sekoj investitor koj }e vraboti 100 lica za tri godini da mu plati polovina od tro{ocite za komunalii. zemji{te, koe e infrastukturno uredeno. Industriskite zoni na op{tinite se razlikuvaat od tehnolo{ko-industriskite zoni (TIRZ), bidej}i vo vtorite se predvideni mnogu dano~ni i carinski olesnuvawa i kompletni osloboduvawa od pla}awe komunalii. Vo lokalnite industriski zoni ima namaluvawe ili celosno osloboduvawe od komunaliite, samo vo zavisnost od ocenkite na lokalnata vlast vo odnos na toa kolku }e pridonese investicijata za razvoj na op{tinata. "Dobivkata {to }e se reinvestira }e bide oslobodena od site dano~ni obvrski. Op{tina [tip planira na sekoj investitor koj }e vraboti 100 lica za tri godini da mu plati polovina od tro{ocite za komunalii", objasnuva Aleksov. Op{tina Strumica ima devet

ZORAN ZAEV,

GRADONA^ALNIK NA STRUMICA Visinata na investicijata, koristeweto doma{ni resursi, izvoznata dejnost na firmata, ekolo{kiot aspekt na proizvodniot pogon, voveduvaweto nova tehnologija i proizvodstvoto na gotov ili polugotov proizvod i minimum 50 vrabotuvawa se kriteriumite koi kompletno }e gi oslobodat investitorite od pla}awe komunalii. kriteriumi so ~ie ispolnuvawe investitorot celosno se osloboduva od pla}awe komunalii - visinata na investicijata, koristeweto doma{ni resursi, izvoznata dejnost na firmata, ekolo{kiot aspekt na proizvodniot pogon, voveduvaweto nova tehnologija i proizvodstvoto na gotov ili polugotov proizvod i minimum 50 vrabotuvawa. Od bitolskata zona @abeni velat deka glaven kriterium za namaluvawe na komunalnite tro{oci e brojot na novootvoreni rabotni mesta. Vo Veles, pak, velat deka nemalo potreba za namaluvawe na tro{ocite vo delot na komunaliite, zatoa {to tie bile nezna~itelni.

DHL EKSPRES MAKEDONIJA GO ZGOLEMUVA TRANSPORTNIOT KAPACITET

ompanijata za ekspresen transport i logistika DHL Ekspres od denes go zgolemuva kapacitetot na svojata flota vo Makedonija. Za prv pat na aerodromot Aleksandar Veliki doletuva nov, pogolem kargo-avion (SAAB 340 JC), so nosivost od 4 toni, koj }e operira 5 dena sedmi~no i 2 pati dnevno }e ja povrzuva Makedonija so ostatokot od svetot. Stanuva zbor za sovremen vozduhoplov od za-

padnoevropsko proizvodstvo, koj gi ispolnuva site aktuelni EU-standardi od oblasta na bezbednosta i ekologijata. Zaradi zgolemeniot uvoz i izvoz, koj nadminuva 30% vo izminatata godina, DHL Makedonija se odlu~i da investira dodatni polovina milion evra, ili vkupno 1,5 milioni evra na godi{no nivo vo nov avion. So toa kompanijata planira da gi zadovoli zgolemenite potrebi na klientite, da go unapredi

kvalitetot na uslugata i da gi zgolemi brojot na uslugite {to momentalno se nudat na pazarot. Od 2001 godina DHL Ekspres Makedonija e dnevno povrzan so me|unarodnata DHL mre`a so sopstven avion so nosivost od 1,5 toni. So novata investicija, korisnicite od Makedonija }e gi imaat na raspolagawe standardnite tranzitni performansi (overnight delivery) so zemjite od EU i svetot.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

20.09.2010

ZA DA GI TRGNE LOZARITE OD PATI[TATA

VLADATA ]E DADE U[TE ^ETIRI MILIONI EVRA ZA LOZARSTVOTO Za da ne se povtorat protestite na lozarite, koi ja blokiraa polovina Makedonija, ekspertite potenciraat deka lozarite i vinarnicite treba da potpi{at dogovori za otkup na zemjodelski proizvodi.

GORAN LEFKOV lefkov@kapital.com.mk

opolnitelni dva denari za predaden kilogram grozje } e izdvoi Vladata za nadminuvawe na problemot so otkupot na grozjeto od godine{nata rekolta. Za da gi dobijat parite, zemjodelcite treba da dostavat kantarna bele{ka za predadeno grozje vo doma{na vinarnica. Ova e dogovoreno na sredba me|u vicepremierot Vlado Pe{evski i lozarite. Za ovaa merka Vladata treba da izdvoi okolu ~etiri milioni evra. Vicepremierot Pe{evski potencira deka nema problemi za obezbeduvawe na parite. “S$ u{te ne znam od kade konkretno }e se zemat pari, no smetam deka }e nemame problem da gi obezbedime ovie sredstva. Parite }e bidat obezbedeni od vladinite programi ili so rebalansot na buxetot”, smeta vicepremierot Pe{evski. Na sredbata e dogovoreno da se isplatat obvrskite za otkupenoto grozje od minatata godina, a toa od godine{nata rekolta da bide plateno vo rok od {est meseci od predavaweto. Lozarite generalno se zadovolni od postignatiot dogovor so vinarnicite. Qup~o Arizanov,

[E]ERNITE EDINICI DOPOLNITELEN PROBLEM

Dopolnitelen problem se {e}ernite edinici po koi }e se otkupuva grozjeto. Kako {to doznavame, vo Tikve{ijata se vodat pregovori so nekoi vinarnici koi postavija visoki kriteriumi za otkup na vinskoto grozje i od niv se bara da gi spu{tat ponisko, bidej}i godine{niot rod na grozjeto nema tolkava {e}ernost. pretsedatel na zdru`enieto na lozarite Agrotikve{ija, izjavi deka se soglasuvaat so merkata, no deka cenite vo vinarskata vizba Povardarie se niski. “Zadovolni sme zaradi korekciite na {e}ernite edinici, koi dosega bea mnogu poni`uva~ki. Cenata i {e}ernite edinici se usoglaseni i gi postignavme minatogodi{nite otkupni ceni na grozjeto”, veli Arizanov. Toj dodava deka so dopolnitelnite dva denari za kilogram grozje od Vladata dobile duri i povisoka cena od lani. Po zavr{uvaweto na pregovorite, zemjodelcite gi krenaa blokadite od pati{tata i soobra}ajot se odviva normalno. [trajkot na zemjodelcite trae{e tri dena, a bea blokirani patnite pravci od Prilep kon Skopje i od Negotino kon Skopje i [tip. Za da ne se povtorat protestite na lozarite, koi ja blokiraa

denari dopolnitelna subvencija za lozarite

VLADIMIR PE[EVSKI I

milioni evra }e izdvoi Vladata za najnovata merka

polovina Ma-kedonija, ekspertite potenciraat deka lozarite i vinarnicite treba da potpi{at dogovori za otkup na zemjodelski proizvodi. Krum Bo{kov, profesor na fakultetot za Zemjodelski nauki i hrana, smeta deka vakvoto re{enie mo`e{e da se o~ekuva,

KVALITET I BEZBEDNOST NA HRANA – NOVA NASOKA NA FAKULTETOT ZA ZEMJODELSTVO

akultetot za zemjodelski nauki i hrana od ovaa godina voveduva nova studiska programa – Kvalitet i bezbednost na hrana. Programata, prva od vakov tip vo Makedonija, e akreditirana i startuva na dodiplomskite i na postdiplomskite studii. “Prehranbenata industrija i primarnoto zemjodelsko proizvodstvo ja nametnaa potrebata od producirawe vakvi kadri, koi }e bidat obrazuvani i soodvetno obu~eni za vedna{

da se vklu~at vo tehnolo{kite procesi”, veli docent d-r Silvana Manasiveska–Simi}. Spored nea, toa go nalaga i legislativata vo delot na agrarot, koja dr`avata ja usoglasuva so evropskata. Na dodiplomskite studii za novata nasoka, Fakultetot ja popolni planiranata kvota, zapi{uvaj}i 50 redovni i 10 vonredni studenti. Upisite za postdiplomskite s$ u{te se vo tek. Studiskata programa Kvalitet i bezbednost na

hrana predvidena za postdiplomcite opfa}a ~etiri moduli, Kvalitetot i bezbednost na hrana, Etnobotanika, Mikrobiologija i Prerabotka na ovo{je i zelen~uk. “Postdiplomskite studii se organizirani kako ednogodi{ni i dvogodi{ni zavisno od prethodnoto obrazovanie na studentite, dali tie zavr{ile ~etiri godini i steknale 240 krediti ili tri i imaat 180 krediti”, objasnuva Manasiveska – Simi}.

APLIKACIJATA ”POPRAVIMK” POBEDI NA “VIP ANDROID PREDIZVIK”

plikacijata ”PopraviMk” pobedi na konkursot “Vip Android predizvik”. Ovaa aplikacija ima intuitiven i ednostaven interfejs, koj na korisnicite im ovozmo`uva u~estvo vo lociraweto i otstranuvaweto na problemite na javnite povr{ini i direktno izvestuvawe na nadle`nite institucii, koi potoa mo`at pobrzo da gi re{at. Avtori

na “Popravi Mk” se Dime Pa{oski i Dalibor Nasevi}, koi dobija nagrada od 500.000 denari i smartfon od poslednata generacija, HTC Desire. Vtorata nagrada na konkursot & pripadna na aplikacijata Spot Me. Ovaa programa e korisna za lu|eto so aktiven socijalen `ivot, bidej}i e dizajnirana za lesno pronao|awe kafuliwa, diskoteki, galerii, koncerti, izlo`bi i drugi

]E SORABOTUVAAT KATASTRITE OD MAKEDONIJA I HOLANDIJA

akedonskata Agencija za katastar na nedvi`nosti potpi{a Memorandum za sorabotka so holandskiot katastar, so {to se vospostavuva dolgoro~na i intenzivna sorabotka vo oblasta na upravuvaweto so geoprostornite podatoci i zemji{nata administracija. “Memorandumot e odli~na

Zavr{i {trajkot na lozarite

mo`nost Makedonija da crpi iskustva i znaewa koi }e pridonesat za efikasen razvoj i modernizacija na katastarot vo Makedonija”, soop{tija od Agencijata. Holandskiot katastar e edna od vode~kite i najsovremeni organizacii od ovaa oblast vo Evropa i ima aktivna uloga vo kreiraweto na sovremenite evropski

nastani. Interfejsot na aplikacijata e mapa koja e lesna za navigacija i ima detalni informacii za site nastani. Taa e nagradena so 150.000 denari i telefon HTC Legend za avtorite. Glavniot izvr{en direktor na Vip, Nikola Qu{ev, najavi sli~en vakov natprevar, koj }e bide so regionalno zna~ewe vo ramkite na Telekom Avstrija.

trendovi vo oblasta na katastarot i zemji{nata administracija. Memorandumot go potpi{aa Qup~o Georgievski, direktor na Agencijata za katastar na nedvi`nosti na Makedonija, i Godfrid Barnaskoni, ~len na Izvr{niot odbor na Agencijata za katastar, zemji{en registar i kartirawe na Kralstvoto Holandija.

VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA S$ u{te ne znam od kade konkretnoo }e se mame zemat pari, no smetam deka }e nemame redproblem da gi obezbedime ovie sredstva. Parite }e bidat obezbedeni od vladinite programi ili so rebal-ansot na buxetot. iako Vladata nema nikakva obvrska da ispla}a dopolnitelni pari za lozarite. “Vladata be{e uceneta i od lozarite i od vinarite, i za da go za~uva mirot vo Tikve{ijata se odlu~i na takva merka. Merkata treba da se poddr`i, zatoa {to nema{e instant opcii za K

re{avawe na problemot so lozarite”, veli Bo{kov. Toj dodava deka vlasta treba da gi pritisne lozarite i vinarnicite da go po~ituvaat Zakonot za zemjodelstvo i da potpi{at dogovori za otkup na zemjodelski proizvodi. Dokolku otkupat eden kilogram grozje bez C

dogovor, vinarnicite go kr{at Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj. So dogovorot }e bidat regulirani site obvrski na dogovornite strani, kako kvalitetot na grozjeto, cenata i na~inot na pla}awe, so {to }e se preveniraat idnite krizi vo proizvodstvoto na grozje. O

14 20.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PAD OD 15% NA SRPSKIOT TURIZAM

o prvite sedum meseci od ovaa godina vo Srbija se ostvareni 3,5 milioni no}evawa, {to e za 15% pomalku otkolku lani vo istiot period. Ovoj drasti~en pad na turisti~kiot promet vo Srbija e posledica na niskata kupovna mo} na naselenieto i raste~kata nevrabotenost. Doma{nite turisti ostvarile 2,79 milioni no}evawa

EBRD ODOBRI 100 MILIONI EVRA ZA SRPSKATA @ELEZNICA

vo periodot od januari do juli, {to e pad od 15% vo odnos na 2009 godina. Brojot na stranski turisti e za ~etiri pati pomal vo odnos na minatata godina i iznesuva 780.927. Vo strukturata na vkupniot broj dominiraat doma{ite gosti so 78,1%. Najgolem broj turisti go posetile Belgrad, kade {to za prvite sedum meseci se ostvareni 596.490 no}evawa.

vropskata banka za obnova i razvoj (EBDR) i @eleznicata na Srbija potpi{aa dogovor za kredit od 100 milioni evra. Parite se nameneti za obnova na prugata na Koridorot 10 i za kupuvawe na elektri~ni lokomotivi. Za obnova na 112 kilometri od magistralnite prugi i za nabavka na mehanizacija za odr`uvawe }e bidat potro-

{eni 35 milioni evra, a petnaesetina lokomotivi }e ~inat 64 milioni evra. Kako {to se precizira, proektot }e bide zavr{en do 1 maj 2014 godina. Rok na otplata na kreditot e 15 godini. Spored izvr{niot direktor za infrastruktura na EBDR, Tomas Majer za infrastrukturata vo Srbija e predviden vlog od vkupno polovina milijardi evra,

a so ovie sredstva }e bide obezbedeno podigawe na standardot na transportot i podobruvaweto na `elezni~kata infrastruktura.

NOVI MERKI ZA IZLEZ OD KRIZATA

SO NOVI DANOCI I AKCIZI ]E SE POLNI BUGARSKIOT BUXET Promenite koi se usoglaseni so evropskoto zakonodavstvo }e se razgleduvaat paralelno so predlog-buxetot za 2011 godina koj predviduva deficit od 2,5%, ekonomski rast od 3% i inflacija od 1,8%

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ugarskata vlada }e gi zgolemuva prihodite vo buxetot narednata godina, preku dano~ni izmeni koi minatata nedela gi najavi Ministerstvoto za finansii. Novite promeni predviduvaat namaluvawe na osnovnite amortizacioni stapki, voveduvawe na edinstven Danok na dodadena vrednost (DDV) vo turizmot od 14%, kako i zgolemuvawe na akcizite za gorivata. Se planira i odano~uvawe so 10% na site isplati kon of-{or kompaniite za uslugi koi se napraveni vo Bugarija. Promenite koi se motivirani i sinhronizirani so zakonodavstvoto na Evropskata unija (EU) }e se razgleduvaat paralelno so predlog-buxetot za 2011 godina. Vo nego se planirani deficit od 2,5%, ekonomski rast od 3% i inflacija od 1,8%. Ministerot za trud Toto Mladenov }e predlo`i minimalnata plata vo Bugarija slednata godina da iznesuva 270 leva (138 evra), so {to dopolnitelno bi se zgolemile prihodite vo buxetot.

POMALA AMORTIZACIJAPOGOLEMI DANOCI Ministerstvoto za finansii predlaga namaluvawe na stapkite na amortizacija na kompjuterite, softverot, ma{inite i avtomobilite. Na kompjuterite i na softverot, stapkata na amortizacija od 50% godi{no se namaluva na 30%, dodeka na ostanatite dve stavki se namaluva od 30% na 20%. Ova zna~i deka kompjuterite i softverot }e imaat pove}e od tri godini za amortizacija, {to e nepovolno za biznisot. Namaluvaweto na stapkite na amortizacija na osnovnite sredstva }e im gi namali tro{ocite na kompaniite i }e im go zgolemi profitot, a so toa i }e imaat povisoka stapka za pla}awe na danok. Od bugarskoto Ministerstvo za finansii smetaat deka toa nema da go zgolemi tovarot na kompaniite, tuku }e predizvika naplata na dano~nite prihodi. Pretstavnicite od biznis-sektorot ne se soglasuvaat so ovoj stav na vladata. Vo praktika, namaluvaweto na stapkite na amortizacija }e dovede do realno namaluvawe na finansiskite resursi na biznisot, smeta Vasil Alek-

14% edinstvena stapka na DDV vo turizmot

10% na site isplati kon of-{or kompaniite

sandrov, izvr{en direktor na Agropolihim. So sli~no mislewe e i Evgenij Ivanov, izvr{en direktor na Industriskata komora na Bugarija, koj potencira deka samo {to gi stignale evropskite amortizaciski stapki, sega vladata so tie pari }e si ja polni dupkata vo buxetot. “Ne mo`e biznisot povtorno da ja pla}a smetkata na ekonomijata”, re~e Ivanov. EDINSTVENA STAPKA NA DDV ZA TURIZMOT Promenata na na~inot na odano~uvawe na turisti~kite uslugi se pravi poradi predupreduvaweto na Evropskata komisija za neramnopravnost na potro{uva~ite. Imeno, so sega{niot na~in, organiziran-

Bugarskata vlada dopolnitelno }e gi zgolemi prihodite vo buxetot ite grupi pla}aat DDV od 7%, a semejstvata i lu|eto koi patuvaat sami pla}aat danok od 20%. Zatoa Ministerstvoto za finansii e potrebno da vovede edinstvena stapka na DDV za turizmot. Dokolku stapkata na DDV bi se zgolemila na 20%, dr`avata }e dobie 30 milioni evra, no ako zaedni~kata stapka na DDV za site turisti se namali na 7%, toga{ dr`avata bi imala

zagubi. Zatoa kako kompromisno re{enie se predlaga voveduvawe na stapka od 14%, so koi ne bi se na{tetilo na dr`avnite prihodi. Izvr{niot direktor na hotelierskata kompanija, Albena, Krasimir Stani{ev izjavi deka e podobro namesto stapkata na DDV da iznesuva 14%, stapkata za site uslugi da bide fiksirana na 10%, bidej}i spored nego taka ne bi do{lo do poskapuvawe na

turisti~kite uslugi. Ministerstvoto za finansii isto taka planira i odano~uvawe so 10% na site isplati kon of-{or kompaniite za uslugi koi se napraveni vo Bugarija. Taka na primer ako bugarska kompanija pla}a za konsultantska usluga na of{or kompanija dva milioni evra, 200 iljadi evra od tie pari }e treba da vlezat vo dr`avniot buxet.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

KONGRESNA INDUSTRIJA I TURIZAM

ZA PRV PAT VO MAKEDONIJA, SPECIJALEN DODATOK KONGRESNA INDUSTRIJA I TURIZAM KONGRESEN ILI KONFERENCISKI TURIZAM – KOJ I KAKO VO MAKEDONIJA ORGANIZIRA KONFERENCII I KONGRESI? KOI SE NAJATRAKTIVNITE DR@AVI ZA VAKOV TIP NA NASTANI? KOLKU E RAZVIEN KONGRESNIOT TURIZAM VO REGIONOT I VO SVETSKI RAMKI? PONUDI NA NAJDOBRI KONGRESNI SALI I NAJKVALITETNA TEHNI^KA PODR[KA DOBIJTE SEOPFATEN PRIKAZ NA SITE SUBJEKTI INVOLVIRANI VO INDUSTRIJATA ZA ORGANIZIRAWE KONGRESI,KONFERENCII, PROMOCII.

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

BALKAN BIZNIS POLITIKA

20.09.2010

SLEDUVAAT NOVI APSEWA OKOLU AFERATA HIPO ALPE ADRIA

retstavnicite na Istra`nata komisija na Parlamentot na Koru{ka od Avstrija, Rolf Holub i Peter Pilz, najavija novi apsewa ovaa nedela, povrzani so aferata Hipo, koja ima politi~ka pozadina. No, ne poso~ija koj i kade }e bide uapsen. “Skandalot so raboteweto na bankata Hipo Alpe Adria proizleze otkako bea otkrieni osum milijardi evra

somnitelni nenaplateni krediti vo 12 zemji, od koi vo Hrvatska se otkrieni nekolku stotici milioni”, soop{tija dvajcata ~lenovi na Istra`nata komisija, koi gi otkrivaat vrskite vo skandalot koj go zatrese celiot Balkanski region. Neodamna be{e uapsen porane{niot direktor na bankata, Volfgang Kulterer, a Holub i Pilc naglasija deka toa e pri~inata poradi

koja se baraat vrski me|u politi~ari i bankari vo site dr`avi kade {to rabotela bankata. Spored niv, osobeno e zna~ajno dali so parite izvle~eni od bankata se finansirani politi~ki partii, poradi {to & e predlo`eno na Hrvatska da formira sli~na komisija, koja }e ja ispita ulogata na hrvatskite politi~ari vo raboteweto na Hipo bankata.

Avstriskiot pratenik i ~len na Komisijata, Pilc, najavi deka po sobiraweto na site informacii, najverojatno kon sredinata na 2011 godina, }e po~ne parlamentarna istraga vo Avstrija, koja } e se fokusira na ilegalnata proda`ba na oru`je na Hrvatska i smetkite na porane{niot general i biznismen Vladimir Zagorec, grabe`ot na istarskoto zemji{te i na~inot na koj

se ukradeni parite od Hipo bankata. Spored Pilc, od nelegalna proda`ba na oru`je na Hrvatska vo 1992 godina preku razni kanali vo Avstrija na tajni smetki se prefrleni dve milijardi evra. Parite preku Hipo banka se vrateni vo Hrvatska i so niv e kupuvano evtino zemji{te. Istragata se vodi vo dva dela. Eden e vo odnos na toa koj od avstriskite

i hrvatskite politi~ari u~estvuva vo izvozot na oru`je vo Hrvatska, a drugiot treba da go ispita raboteweto na Hipo banka vo Avstrija i vo Hrvatska. Voenite slu`bi vo Avstrija raspolagaat so dokumenti od 2001 godina, vo koi kako centralni li~nosti se spomnuvaat porane{niot hrvatski pretsedatel Frawo Tu|man i generalot Zagorec, no i deset drugi politi~ari.

BALKANSKITE KOMPANII BARAAT POGOLEM PAZAR

GOREWE, ATLANTIK GRUP I NIS ]E JA ZA@IVEAT JUGOSFERATA

Politi~kite i biznis lideri od eks-ju republikite vo Slovenija se soglasija deka najdobar na~in za ekonomska sorabotka na ovie zemji e preku akvizicii ili spojuvawa. Gorewe, Droga Kolinska i Naftenata industrija na Srbija se trite kompanii od koi se o~ekuva da gi o`iveat starite vrski za da ja sozdadat novata jugosfera.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

konomskiot interes mo`e da gi soedini kompaniite od prostorot na porane{a Jugoslavija. Kompaniite vo regionot delat ist pazar, no ne go koristat dovolno. Postoi potencijal za akvizicii bidej}i toa e golem pazar, no dokolku ne dojde do soedinuvawe na kompaniite, postoi mo`nost golemite stranski igra~i da ja iskoristat {ansata, se soglasija u~esnicite na regionalniot forum za menaxment vo Bled koj se odr`a kon krajot na minatata nedela vo Slovenija. Zaklu~okot e deka obedinuvaweto na jugosferata, termin koj go lansira

poznatiot britanski novinar Tim Xud, e edinstveno re{enie za ekonomijata vo regionot. “Edinstveno re{enie za ekonomijata na zemjite od porane{a Jugoslavija e sorabotkata preku akvizicii ili spojuvawa. Toa e edinstveniot na~in od pazarot da se ottrgnat multinacionalnite kompanii koi se debelo navlezeni na pazarot”, izjavi Slobodan Vu~i}evi}, pretsedatel na upravata na Droga Kolinska, koj na najdobar na~in ja iskusi prednosta na soedinuvaweto. Otkako negovata kompanija Grand kafe se spoi so slovene~kata Droga Kolinska i zazema pogolem del od pazarot, celata grupacija stana del od hrvatskata Atlantik grupa koja gi prezema. Direktorot na srpskata mlekarnica Imlek, Slobodan Petrovi}, izjavi deka postojat golemi potencijali vo industrijata na mleko i mle~ni proizvodi, i pona-

EMIL TEDESKI

DIREKTOR NA ATLANTIK GRUP: Poimot jugosfera mi e odbiven, zatoa {to budi bolni se}avawa. Jasno mi e deka mnogumina od Hrvatska, BiH ili Kosovo ne mo`at da ka`at ni{to ubavo za jugosfera.

tamo{ni mo`nosti za akvizicii. Za oìvuvaweto na jugosferata izvestuva{e i amerikanskiot biznis-sajt Blumberg, koj pi{uva{e deka izvr{niot direktor na slovene~kata kompanija za bela tehnika Frawo Bobinac odlu~il da gi razbie site barieri nastanati vo tekot na vojnata na Balkanot vo 90-te godini. Gorewe, Droga Kolinska i Naftenata industrija na Srbija se trite kompanii od koi se o~ekuva da gi oìveat starite vrski za da ja sozdadat novata jugosfera. “Se se}avam na vremeto koga politi~arite gi kritikuvaa kompaniite koi sorabotuvaa so kompaniite od zemjite od porane{na Jugoslavija”, re~e Bobinac. Spored podatocite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), zaedni~kiot bruto-doma{en proizvod (BDP) na {este porane{ni jugoslovenski zemji: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Makedonija, Crna Gora, i Bosna i Hercegovina iznesuva 192 milijardi dolari. Timoti A{, voditel na istraùva~kiot oddel za pazarite vo razvoj koj raboti vo sklop na {kotskata Rojal Bank, istakna deka zemjite od ju-prostorot se prirodni partneri, no sprotivno na nego, novinarot na Ekonomist, Tim Judah smeta

deka mo`ebi lu|eto ne se podgotveni na novata jugosfera, no vo nea `iveat. KOJ PRV PO^NA? Iako idejata za “jugosfera” prvpat se pojavi vo ugledniot britanski magazin „Ekonomist” minatata godina, poslednive dva meseca, debatata za ovaa ideja se zasiluva zatoa {to se slu~uvaat niza proekti {to upatuvaat na toa deka

politi~arite od ovie zemji ve}e rabotat na sproveduvawe na idejata. Kako vakov se ocenuva proektot za zaedni~ka kompanija na `eleznicite na Slovenija, Hrvatska i na Srbija, koja treba da po~ne so rabota od 1 oktomvri, a podocna treba da im se priklu~i i `eleznicata na Makedonija. Porane{nite jugoslovenski zemji od mart v

godina }e imaat i zaedni~ko loto, {to be{e dogovoreno na neodamne{niot sostanok na dr`avnite lotarii od ovie zemji vo Saraevo. Isto taka, otvoraweto na Regionalen centar za borba protiv organiziran kriminal vrz osnova na dogovorot za policiska sorabotka me|u Srbija i Hrvatska ima elementi na ovaa obnovena sorabotka.

16 20.09.2010 FEDEKS JA ZGOLEMI DOBIVKATA, A GI NAMALUVA VRABOTENITE

merikanskata kompanija za dostavuvawe na pratki FedEks zabele`a silen rast na dobivkata vo prvoto fiskalno tromese~ije, blagodarenie na me|unarodnata sorabotka. Kompanijata objavi ostvaruvawe na neto-dobivkata od 380 milioni dolari, ili 1,20 dolari po akcija za tromese~jeto pred i zaklu~no so 31 avgust, {to e dvojno pove}e vo odnos na prethodnata godina, koga profitot izne-

suval 180 milioni. Me|utoa, analiti~arite o~ekuvale pogolema dobivka, vo visina od 1,21 dolar po akcija. Kompaniskite procenki za tekovnoto tromese~ije povtorno gi izneveruvaat o~ekuvawata na analiti~arite koi prognozirale 1,37 dolari po akcija. Spored FedEks, se o~ekuva profit od 1,15 do 1,35 dolari po akcija. Kompanijata planira da gi spoi svoite dva oddeli {to }e rezultira so zatvorawe na

SVET BIZNIS POLITIKA stotina delovni objekti i otpu{tawe na 1.700 vraboteni.

POSKAPENIOT PAMUK ZAKANA ZA TEKSTILNATA INDUSTRIJA

amukot poskapi za 50% vo odnos na minatata godina, {to e golema zakana za porast na cenite vo tekstilnata industrija. Za samo eden mesec cenata na polovina kilogram pamuk porasna od 0,1 na 0,83 dolari, {to go pravi pamukot najskap vo poslednive 15 godini. Ova se dol`i na uni{tuvaweto na 25% od vkupniot svetski prinos na pamuk, koga poplavite vo Pakistan i Kina uni{tija 2,5 milioni hektari pamu~ni

nasadi. Analiti~arite predviduvaat deka mai~kite koi sega se prodavaat za 9,5 evra, }e poskapat za 1,2 evra, dodeka pantalonite }e dostignat cena od 61 evro, dokolku prethodno se prodavale za 56 evra. Spored ova, pamu~nata obleka }e stane luksuzna stoka, a seto toa blagodarenie na vremenskite nepogodi. Poradi recesijata i namalenata kupovna mo}, te`inata }e ja ponesat kupuva~ite, za

koi stignaa i prvite najavi za poskapuvawe vo najpopularnite sinxiri za obleka nameneti za {irokata masa, kako {to se H&M i Levis.

KAKO POSLEDICA NA GLOBALNATA FINANSISKA KRIZA

EU ]E GO REGULIRA PAZAROT NA FINANSISKI DERIVATI Predlozite za regulacija na finansiskiot pazar vklu~uvaat i povisoki kapitalni pobaruvawa, koi }e imaat vlijanie vrz nestandardiziranite derivativni proizvodi

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vropskata komisija vo sredata go prezentira{e nacrt-zakonot koj e dizajniran so cel da se namalat rizicite vo finansiskiot sistem, a e predizvikan od prekumernata trgovija so derivati preku transakciite na klirin{kite ku}i. Ovaa legislativa nastanuva so cel da se pottikne pogolema standardizacija na finansiskite proizvodi. Spored predlozite vo nacrt-zakonot, }e bide potrebno da se napravi registracija na site finansiski derivati vo centrite za registracija na podatocite, poznati kako trgovski skladi{ta. “Sakame svetlinata da gi ogree i lu|eto koi ne se naviknati na nea”, izjavil Mi{el Barnie, evropskiot komesar odgovoren za finansiska regulacija, za vreme na prezentacijata na predlog-zakonot. Predlozite na Komisijata, koi bea najaveni na vtorata godi{nina od kolapsot na Leman Braders, gi dovedoa dogovornite stranki vo centarot na slu~uvawata na pazarot na finansiki derivati. Tie sega se smestuvaat me|u kupuva~ite i prodava~ite na derivati, funkcioniraj}i kako kupuva~i za sekoja proda`ba i prodava~i za sekoj od kupuva~ite. Na ovoj na~in, tie mo`e da go spre~at povtoruvaweto na panikata koja nastana so kolapsot na Leman, koga fi-

Mi{el Barnie, komesarot na EU za vnatre{en pazar, gi soop{ti novite planovi za regulirawe na finansiskiot sistem nansiskite ku}i niz svetot priznaa deka indirektno bile izlo`eni na propadnatite firmi preku posledovatelni sinxiri transakcii, sekoja od niv napravena bilateralno. Nacrt-zakonot gi izzema nefinansiskite kompanii koi vr{at komercijalen hexing vo tekot na nivnoto rabotewe, s$ dodeka nivnite vkupni transakcii ne stanat potencijalna zakana za finansiskiot sistem. Igra~ite na ovoj pazar velat deka mnogu pra{awa ostanuvaat neodgovoreni, bidej}i

SAD: NAJMNOGU SIROMA[NI VO POSLEDNIVE 50 GODINI

tapkata na siroma{tija vo SAD e najgolema vo poslednive 15 godini, a vkupniot broj na siroma{ni gra|ani tamu e najgolem vo poslednive pet dekadi, od koga i postojat vakvite statistiki, poka`uva izve{tajot na Sojuzniot zavod za popis na naselenieto. Minatata godina vo siro-ma{tija `iveele 43 milioni i 600 ilijadi gra|ani {to e 4 milioni pove}e od 2008

godina. Siroma{tijata vo SAD se definira dokolku godi{niot prihod za ~etiri~leno semejstvo e pomal od 22 iljadi dolari. Prose~niot prihod po doma}instvo vo 2009 godina iznesuval 49.777 dolari, bez statisti~ki promeni vo odnos na prethodnata godina. Spored istiot popis i brojot na lu|eto bez zdravstveno osiguruvawe porasnal na pove}e od 50 milioni, {to e prv porast

mnogu od niv se smestuvaat pod nadle`nosta na teloto koe naskoro treba i formalno da se oformi - Evropskiot pazar na hartii od vrednost. “Mnogu od detalite ostanuva da bidat organizirani od s$ u{te neoformenata institucija, Evropskiot pazar za hartii od vrednost, i zaradi toa e te{ko da se odgovorat ovie pra{awa”, veli Rori Kaningem, portparolot na klirin{kata ku}a, grupacijata LCH Klirnet. Dopolnitelno, celosnata slika na regulacijata na derivativniot pazar nema

na brojot na neosigurani od 1987 godina.

da bide poznata dodeka EU ne gi finalizira ostanatite predlozi vo narednite meseci. Istite vklu~uvaat povisoki kapitalni pobaruvawa, koi }e imaat vlijanie vrz nestandardiziranite derivativni proizvodi, a treba da se napravi i revizija na pravilata za trgovska razmena, za istovremeno da se pottikne razmenata. Predlozite, isto taka, povikuvaat na pogolema “interoperabilnost” na klirin{kite ku}i, so cel da se obezbedi trgovska razmena na investitorite na edno mesto i da imaat

jasen izbor za toa kade }e se pravat transakciite vo idnina. So ova }e treba da se vospostavat vrski me|u klirin{kite ku}i, koi vo momentot ne postojat. Meutoa, Evropskata komisija priznava deka interoperabilnosta pretstavuva potencijalen rizik za finansiskiot sistem, predlaga trguvaweto da bide pretpazlivo duri i na pazarite kade {to se pomali finansiskite rizici. Xudit Hard, generalnata sekretarka na Federacijata na evropskite

TRO[OCITE ZA LEKOVI VO FRANCIJA PORSNALE ZA 4%

ro{ocite za zdravstvena za{tita vo Francija vo tekot na 2009 godina se zgolemija za 4% vo odnos na 2008, dostignuvaj}i suma od 223 milijardi evra. Tro{ocite za medicinska nega i dobra pretstavuvaat tri ~etvrtini od ovaa suma, a zabele`an e silen porast na tro{ocite koi se oddeluvaat za negata na starite lica smesteni vo penzion-

erskite domovi pove}e od 15% vo sporedba so 2008 i za prevencija 12,9%. Tro{ocite za bolni~kite lekuvawa postojano se zgolemuvaat so regularen porast od 3,8%, iako porastot e poslab od po~etokot na 2000 godina. Francuzite se golemi potro{uva~i na lekarstva. Vo 2009 godina tie potro{ija 35,4 milijardi evra za lekovi, odnosno

berzi, veli deka s$ u{te zagriùva uslovot za interoperabilnost, so koj na dogovornite strani im se dozvoluva da vlezat na pazarot i da gi izberat najlikvidnite akcii, ignoriraj}i gi malite i srednite biznisi koi se listirani na berzata. “Ovie rizici go predizvikuvaat trendot so koj novite evropski trgovski subjekti, koi se pojavija kako rezultat na minatata evropska legislativa, sega se fokusiraat samo na trgovskata razmena na akcii na kompaniite so ~ii akcii najmnogu se trguva”, dodava Hard. Ova ponatamu moè da pridonese za razvoj na pazar koj }e ima dve nivoa, so koj benefit }e imaat golemite kompanii, preku zgolemuvaweto na tro{ocite od malite kompanii. “So ova moè da se predizvikaat va`ni ekonomski posledici zaradi toa {to malite i srednite kompanii se va`ni za evropskata ekonomija”, naglasuva Xudit Hard. Komisijata, isto taka, go najavi predlog-zakonot so koj }e se regulira {ort seling i kreditno standardni svopovi, so cel da se unificiraat razli~nite regulativi vo ova pole niz 27-~leniot blok. So ovoj zakon }e mu se dade mo} na teloto {to }e go regulira Evropskiot pazar na hartii od vrednost da zabrani ili limitira {ort seling ili trgovija so kreditno standardnite svopovi za period od tri meseci, dokolku ima potreba od toa.

porast od 2,5%. Vo ramkite na buxetskoto {tedewe i namerite da se pokrie deficitot na socijalnoto osiguruvawe, francuskata vlada planira naskoro da go namali u~estvoto na socijalnoto osiguruvawe vo pokrivaweto na medicinskite tro{oci i lekarstva, koi }e preminat na tro{ok na pacientite i dodatnite socijalni osiguruvawa.

SVET BIZNIS POLITIKA KOKA KOLA, IBM I MAJKROSOFT OSTANUVAAT NAJSKAPI SVETSKI BRENDOVI

a prvite tri mesta na listata najskapi brendovi za 2010 godina, kako i minatata godina, se nao|aat amerikanskite kompanii Koka Kola, IBM i Majkrosoft, poka`a istra`uvaweto na agencijata Interbrend. Tehnolo{kite kompanii so~inuvaat polovina od najvrednite svetski trgovski marki. Na listata najskapi brendovi dominiraat kompaniite od SAD (49 kompanii), po

{to sleduvaat evropskite kompanii (40 kompanii), i toa od Germanija, Francija, [vajcarija, Italija, Velika Britanija, [vedska, Holandija, Finska i [panija. Ostanatite 11 mesta gi popolnuvaat kompanii od Japonija, Koreja, Kanada i Meksiko. Od listata ovaa godina ispadna britanskata naftena kompanija Briti{ Petroleum koja se soo~i so golemi tro{oci poradi sanirawe na ekolo{kata katastrofa vo

Meksikanskiot Zaliv, kade {to od nejzinata platforma istekoa golemi koli~ini nafta.

20.09.2010

EVROTO GI RAZO^ARA EVROPEJCITE

ove}e od polovina od Evropejcite (55%), se razo~arani od zaedni~kata valuta evro, poka`aa rezultatite od anketata sprovedena vo Evropskata unija (EU). Negativen stav kon evroto vo zemjite od evrozonata najmnogu iska`uvaat Francuzite (60%), Germancite i [pancite (po 53%) i Portugalcite (52%). Anketiranite ne sakaat da se odre~at od idealite za zaedni~ka valuta, tuku

naprotiv, mnogumina tvrdat deka Evropa mora da go zgolemi edinstvoto. Pokraj stavot za zaedni~ka valuta, istra`uva~ite gi interesiralo i kako naselenieto gi ocenuva vkupnite posledici na krizata vo Evropa i SAD. Vo celina 63% od anketiranite Evropejci smetaat deka ~lenstvoto vo unijata e

pozitivno za ekonomijata vo nivnata zemja.

PEPSI VLEGUVA VO RIZIK

PETMILIONSKATA REKLAMA JA DADE NA AMATERI Amerikanskata kompanija PepsiKo odlu~i na obi~nite lu|e da im dade mo`nost da napravat reklama od 30 sekundi koja }e se emituva na Super Bowl, najgledaniot sportski nastan vo SAD VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

roizvoditelot na bezalkoholni pijalaci, PepsiKo, koj so godini tro{i milioni dolari na reklamirawe na natprevarite na Super Bowl, eden od najgledanite sportski nastani vo svetot koj se igra na po~etokot na sekoja godina, odlu~i da rizikuva i golemiot proekt za reklamirawe }e go prepu{ti vo racete na najobi~ni amateri. Kompanijata odlu~i na obi~nite lu|e da im dade mo`nost da napravat reklama vo traewe od 30 sekundi za nivnite proizvodi, ~ipsot "doritos" i sokot "pepsi maks", koi }e se emituvaat vo tekot na zavr{nite natprevari na NFL- amerikanskata fudbalska liga vo 2011 godina. Za ovaa reklama PepsiKo }e odvoi pet milioni dolari. Natprevaruva~ite mo`e da osvojat milion dolari ako nivnata reklama go osvoi prvoto mesto. Vtoroplasiranite mo`e da osvojat 600.000 dolari, a za

tretoto mesto PepsiKo }e isplati 400.000 dolari. Ekspertite po marketing velat deka vakviot model na rabotewe, koj gi vklu~uva korisnicite vo reklamiraweto na proizvodite, pominuva na pazarot, bidej}i lu|eto sakaat da bidat del od ona na {to gi tro{at parite. Direktorkata na marketing na kompanijata Pepsi, Xil Berud, istakna deka ne e prv pat na svoite potro{uva~i da im dadat vakva mo`nost. â&#x20AC;&#x153;Potro{uva~ite ve}e u~estvuvaa vo sozdavaweto novi vkusovi i pro{iruvaweto na linijata na proizvodiâ&#x20AC;?, izjavi Berud. Po celi 23 godini amerikanskata kompanija ovaa godina go prekina reklamiraweto vo tekot na Super Bowl, no se reklamiraaa grickite "frito-lej". Zaedno so Koka Kola, Pepsi pred ovogodine{nata pauza be{e tret najgolem oglasuva~ za vreme na ovoj sportski nastan. Od niv pove}e pla}aa najgolemata svetska pivarnica Anhojzer-Bu{ Inbev (AnheuserBusch InBev) i korejskiot proizvoditel na avtomo-

bili Hjundai. Bez razlika na sostojbata vo ekonomijata, Super Bowl be{e i ostana edno od najdobrite mesta za relamirawe na amerikanskite oglasuva~i, poradi negovata ogromna popularnost i enormna gledanost. Me|utoa, PepsiKo ne e edinstvenata kompanija koja se vra}a na Super Bowl reklamiraweto narednata godina. Od narednata godina, po dvegodi{na pauza poradi {tedewe, se vra}a i amerikanskiot proizvoditel na avtomobili, Xeneral Motors. Reklamite na Super Bowlslobodno mo`at da se nare~at luksuz, zatoa {to 30 sekundi reklamirawe ~ini do tri milioni dolari, {to e za ~etiri pati pove}e otkolku pred 20 godini. Pepsi dolgo vreme e sostaven del od televiziskiot repertoar vo tekot na emituvaweto na Super Bowl, za {to svedo~i podatokot deka vo poslednite 21 godini kompanijata potro{ila pove}e od 226 milioni dolari na reklamirawe, a od tie pari samo 33 milioni dolari se potro{eni vo 2008 godina.

milioni dolari potro{i Pepsi vo 2010 godina za reklami

226

milioni dolari potro{i Pepsi za reklami za 21 godina

Pepsi vo 2010 godina emituva{e ~etiri reklami koi ~inea 12 milioni dolari. Zad sekoja reklama stoe{e amater. Zaedno so {este reklami koi }e gi osmislat potro{uva~ite, Pepsi narednata godina }e emituva nekolku od niv. Natprevaruva~ite se povikani od 27 septemvri do 14 noemvri da gi prijavat svoite kreacii na vebstranicata www.crashthesuperbowl.com. Deset finalisti }e bidat izbrani vo januari, po {to posetitelite na stranicata }e mo`at da glasaat za ~etiri najdobri, a kompanijata }e odbere u{te dvajca.

Pepsi dolgo vreme e sostaven del od televiziskiot repertoar vo tekot na emituvaweto na Super Bowl

FEQTON

18 20.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: GU^I

DOBRE DOJDOVTE VO KU]ATA NA GU^I SR\AN IVANOVI]

iivanovic@kapital.com.mk i @k it l k

blekuvaweto e eden od najbitnite detali na na{eto ìveewe. Se oblekuvame koga ni e ladno, koga sakame da se doterame, da spieme, da impresionirame, za da po~ituvame odreden kod na oblekuvawe ili ednostavno da ne odime goli. @eni, deca i ne{to pomalku maì, site tie imaat svoja linija, ponuda od soni{tata za sve~eni, pomalku sve~eni i sekojdnevni obleki. Skapi toaleti, kostumi, ~evli, elegantni dekoltea, vratovrski, kolani, xins, patiki, sandali, hulahopki i ~orapi. Seto toa go oblekuvame sekojdnevno i toa po nekolku pati, izborot e ogromen i za sekoj xeb, vkus i stil. Od oblekuvaweto proizleguva modnata industrija, kade na svetsko nivo, pogolem broj kompanii se borat za pazarot vreden stotici milijardi dolari, koj od godina vo godina e s$ pogolem. Ima golem broj globalni ili lokalni brendovi i kreatori {to uspevaat da se nametnat kaj potro{uva~ite, no zatoa postoi samo eden lider vo visokata moda, a toa italijanskata kompanija Gu~i. Toa e najpoznatiot i najvredniot brend vo svetot na modata, so proceneta vrednost od 8,1 raboti otkako brojnite tur- negovite ko`ni kuferi, torbi milijardi dolari. isti redovno go posetuvale i ~anti. Rabotata odela vo Gu~i vo momentov poseduva butikot na Gu~i, kupuvaj}i gi nagorna linija s$ dodeka na 278 prodavnici niz svetot, a proizvodite na kompanijata se dostapni i niz mreàta na uvoznici i distributeri, so {to ovaa kompanija e dostapna vo site zemji kade {to postoi barem elementaren interes za visoka moda. KU]ATA NA GUÎ Originalnoto ime na kompanijata e Ku}ata na Gu~i i e oformena u{te vo dale~nata 1921 godina vo Firenca od legendarniot italijanski kreator i stilist Gu~io Gu~i. Lokalnata prodavnica vo Firenca Edna od najlegendarnite ~anti na Gu~i zapo~nala dobro da

vlast vo Italija ne do{ol fa{isti~kiot diktator Benito Musolini, ~ii postapki pri-

donele kon toa zemjata da se soo~uva so brojni sankcii. Za razlika od brojnite germanski kompanii ili pak francuskata Lui Viton, glavniot konkurent na Gu~i deneska, kompanijata na Gu~io svojot uspeh i bogatstvo ne gi dolì na kolaboracijata so fa{istite ili okupatorite. No zatoa te{kata materijalna sostojba i nedostapnosta do uvozna koà, pove}e ne sakaj} i, }e napravi od proizvodite na Gu~i vistinska revolucija pome|u potro{uva~ite. Kuferite i ~antite, Gu~io zapo~nal da gi pravi od platno, dodeka koà bila koristena samo za mestata kade {to trebalo da se obezbedi cvrstina i izdr`livost. Blagodarej} i na svojata arhitektonska

Od oblekuvaweto proizleguva modnata industrija, kade na svetsko nivo, pogolem broj kompanii se borat za pazarot vreden stotici milijardi dolari, koj od godina vo godina e s$ pogolem. Ima golem broj globalni ili lokalni brendovi i kreatori {to uspevaat da se nametnat kaj potro{uva~ite, no zatoa postoi samo eden lider vo visokata moda, a toa e italijanskata kompanija Gu~i. Toa e najpoznatiot i najvredniot brend vo svetot na modata, so proceneta vrednost od 8,1 milijardi dolari

milijardi dolari se inkasirani od proda`bata na proizvodite na Gu~i vo 2008 godina

PRIKAZNI OD WALL STREET

FOLKSVAGEN VO SAD ]E CELI NA P

ale~en e patot od Volfsburg vo Germanija do Va{ington glavniot grad na SAD. Dokaz za toa e Xonatan Brauning koj vo juni potpi{a dogovor so Folksvagen da bide nivni {ef za me|unarodna proda`ba za naedna{ da se najde na vode~kata pozicija vo golemite napori na ovaa avtomobilska kompanija za obnova na svoite pozicii na amerikanskiot pazar. Britanecot Brauning koj sega ima 51 godina, e nazna~en

Vo tekot na nedelava noviot {ef na grupacijata Folksvagen Amerika prizna deka mora da se prezemat ~ekori so cel da se podobri celokupnata situacija no i da se stigne vo ~ekor momentalnata konkurencija. Zapra{an tokot od 8% pad koj e regza toa koga mo`e toa da istriran vo mesec avgust. se o~ekuva, noviot {ef, Nadopolnuvawe na vakvata dvoumej}i se go citira{e lo{a sostojba se i serijata negoviot predhodnik koj neodamne{ni lo{i rezulobjavi golem ambiciozen i tati vo skoro site pogolemi agresiven plan za porast na klu~ni potro{uva~ki proda`bata na 800 iljadi studii vklu~uvaj}i ja i vozila na godi{no nivo do godina{nata studija na J.D. 2018 godina, iako momentalPavr end asosiejtes intal no taa iznesuva 300 iljadi kvaliti srvej (J.D. Power vozila, kako i na u{te and Associates Initial Quality pobrzo namaluvawe na ve}e Survey) kade {to kompaninapravenite zagubi. jata povtorno se najde pod “O~ekuvame da bideme industriskiot prosek. profitabilni na pazarot

Noviot {ef na Folksvagen vo SAD, Xonatan Brauning ima za cel da napravi golem presvrt vo raboteweto no i na uspehot na kompanijata na amerikanskiot pazar

za nov glaven izvr{en direktor na Folksvagen grup of Amerika (Volkswagen Group of America) so sedi{te vo Va{ington so {to na ovaa pozicija go nasledi Stefan Xakobi koj neo~ekuvano dade ostavka ova leto za da ja prezeme upravitelskata pozicija vo Volvo otkako Ford go prodade na kineskata kompanija Xeijang Gili holding Ko.(Zhejiang Geely Holding Co). Pred Brauning stoi

golem predizvik za koj bi trebalo da dobie poddr{ka od 4 milijardi dolari koj Folksvagen planira da gi vloì vo amerikanskiot pazar. Kompanijata so godini nanazad beleì zagubi na amerikanskiot pazar, a na istiot sli~na e i situacijata so akciite na kompanijata. Iako grupacijata Folksvagen zabeleà 21% rast vo tekot na prvite osum meseci od godinava, zagriùva poda-

vo tekot na 2013 godina. Siguren sum deka izjavite koi bea dadeni i porano se bazirani vrz osnova na seriozna i relevantna analiza” izjavi Brauning. Ovie analizi moè da se kaè deka realno ne se bazirani samo vrz èlbite na menaxmentot na Folksvagen. Vo taa nasoka koristej}i se na interesen na~in vo svojata izjava so dvojna negacija, Brauning konstatira deka “ne mnogu lu|e od mojata generacija nemaat ubavi se} avawa od Folksvagenovata “buba” i “mikrobus””. Pred nekolku decenii, pred Japoncite da go osvojat amerikanskiot avtomobilski pazar, “bubata” i “mikrobusot” dominiraa

FEQTON

20.09.2010

“Kapital” zapo~na sso serija napisi zza toa kako nastanale i se razvivale n najgolemite svetski n brendovi-kompanii. b D Doznajte gi prikazznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii ubavina i statuata na David od Mikelanxelo, Firenca i natamu bila hit destinacija, posetuvano najmnogu od amerikanskite turisti. Toa pridonelo za u{te podobra pozicija na prodavnicata na Gu~i, koj vo me|uvreme stanal bogat i ugleden biznismen podgotven da go pro{iri biznisot. Vo 1938 godina, 17 godini po zapo~nuvaweto so biznisot Gu~i ja otvora svojata prodavnica vo Rim, so {to e ozna~en po~etokot na {ireweto na brendot, koj u{te vo toa vreme ja imal svojata internacionalna slava. So po~etokot na Vtorata svetska vojna i kapitulacijata na Italija, semejstvoto na Gu~i e na ~ekor do bankrot, a buticite nakratko se zatvoreni. Po krajot na vojnata, Gu~io uspeva do dobie kredit od nekolku banki vo Firenca i zapo~nuva da go revitalizira biznisot, koj po kratko vreme zapo~nuva da bele`i vistinski procut. Prodavnicata vo Rim stanuva vistinski El Dorado za Gu~i, otkako amerikanskite vojnici zapo~nuvaat bukvalno da kupuvaat s$, za doma da ispratat podarok na svoite majki, devojki i soprugi. Ova pridonesuva brendot nabrgu da se popularizira vo SAD, po {to Gu~i vo 1950 godina go otvora prviot butik vo Wujork. Vo narednata dekada biznisot na Gu~io go nasleduvaat negovite sinovi, koi uspevaat da ja moderniziraat i sofisticiraat kompanijata. Ja pokrenuvaat Bambu linijata na kreacija na damski ~anti

Linijata Bulgari e me|u najprodavanite na Gu~i

AVTOINDUSTRIJA

Gu~i ima bogato iskustvo vo sorabotkata so fabrikite za proizvodstvo na avtomobili od SAD. U{te vo 1979 godina Gu~i vleze vo partnerstvo so Xeneral Motors izrabotuvaj}i go enterierot za modelot na Kadila Seviqa. Ovoj avtomobil poradi svojot luksuzen stajling zabele`a izvonredna proda`ba. Deneska e eden od najposakuvanite oldtajmeri pome|u kolekcionerite. Gu~i zad sebe ima ostvareno i mo{ne uspe{na sorabotka i so Ford, razubavuvaj}i ja vnatre{nosta na linijata na Linkoln, proizvedena vo 1989 godina.

Za razlika od brojnite germanski kompanii ili, pak francuskata Lui Viton, glavniot konkurent na Gu~i deneska, kompanijata na Gu~io svojot uspeh i bogatstvo ne gi dolì na kolaboracijata so fa{istite ili okupatorite. No zatoa, te{kata materijalna sostojba i nedostapnosta do uvozna koà, pove}e ne sakaj}i } e napravi od proizvodite na Gu~i vistinska revolucija pome|u potro{uva~ite. Kuferite i ~antite, Gu~io zapo~nal da gi pravi od platno, dodeka koà bila koristena samo za mestata kade {to trebalo da se obezbedi cvrstina i izdr`livost GINISOV REKORD

Gu~i e edna od retkite internacionalni kompanii so svoe mesto vo Ginisovata kniga na rekordi. Eden par xins na Gu~i dostigna cena od 3,134 dolari, {to e apsoluten rekord. “Originalniot xins” e imeto na farmerkite koi {to bea pretstaveni na pariskata modna nedela. Na izdup~eniot xins, kreatorite zalepija par~iwa na materijal so afrikanski ornament i toa ja sozdade istorijata za najskapiot xins vo svetot.

Mokasinite se izmisleni od Gu~i

od bambus, {to e i deneska eden od najpoznatite proizvodi na Gu~i. Vo 60-te godini od minatiot vek najgolemata reklama Gu~i ja dobiva so toa {to proizvodite na kompanijata se redoven dekor profesionalci rabotat za Gu~i vo na Xeki Kenedi, momentov soprugata na

11,254

amerikanskiot pretsedatel Xon Kenedi. Ovaa internacionalna promocija pridonese brendot da ja zacvrsti svojata pozicija i do 1975 godina da zabele`i po 9.000 prodadeni artikli dnevno. Od den vo den, ovaa kompanija go zgolemuva svojot imix i biznis, po {to vo 80-te e etablirana kako najgolema modna ku}a vo svetot.

KORPORACIJA Gu~i deneska e sinonim za presti`, `ivoten stil, bogatstvo i visoka polo`ba vo op{testvenata hirearhija. Brendot e sinonim za uspeh, motivacija za uspeh, simboliziraj}i ja sinata krv na novata blagorodni~ka klasa. No vo 80-te godini ne be{e s$ taka rozovo za kompanijata, koga vo obid da se sokrie danokot, vlasta vo SAD izre~e nekolku navistina drakonski pari~ni kazni. Zavr{nata smetka vo 1984

godina poka`a deka Gu~i raboti so golemi zagubi, po {to edinstven izlez od te{kata kriza za slavnoto semejstvo be{e da ja ponudi firmata na berza. Po cena od 22 dolari po par~e, akciite na Gu~i vedna{ bea rasprodadeni, po {to vedna{ dojde do konsolidacija na finansiskata sostojba i do unapreduvawe na pozicijata na pazarot vo odnos na konkurencijata. Deneska najgolemiot del od Gu~i e vo sopstvenost na francuskiot koncern PPR, a

sedi{teto na modnata ku}a e preseleno vo Amsterdam, Holandija. Sepak, brendot i natamu e vo celost italijanski, a se prodava vo celiot svet, so osoben udar na aziskiot pazar. Vkupno 11,254 profesionalci vo momentov rabotat za Gu~i, privle~eni od izvonredno dobrata kadrovska politika na firmata, koja vo celost se gri`i za potrebite na vrabotenite, nivnoto usovr{uvawe i napreduvawe niz slu`bite na kompanijata. 56 milijardi dolari se inkasirani od proda`bata na artiklite vo 2008-ta, so cirka profit od 2,8 milijardi. Ovie brojki go stavija Gu~i vo dru{tvoto na najprofitabilnite 50 firmi od celiot svet. Vo naredniot broj na “Kapital” ~itajte za imperijata na Filips. Kako malata rabotilnica prerasna vo internacionalen proizvoditel na tehni~ka roba

PODOBRI REZULTATI vo amerikanskiot uvoz na vozila. Ovie dve sega ikonski vozila na “Folksvagen” vo tekot na 1970 godina go dostignaa vrvot na proda`ba vo iznos pogolem od 600 iljadi prodadeni vozila. Dosega, vo tekot na ovaa godina proda`bata na Folksvagenovite vozila zaedno so onie na “audi” dostigna okolu 240 iljadi vozila. “Znaeme deka pred nas stoi mnogu rabota. Si postavivme navistina golemi celi za koi sum siguren deka mo`eme da gi ostvarime” izjavi neodmna Brauning. Iako spored Xo Filipi, od Auto trends konsalting AutoTrends Consulting, Folksvagen izminatiot period prili~no ima{e problem vo pogled na

kvalitetot kako i vo pogled na indiferentnosta kon amerikanskiot avtopazar, sepak s$ u{te vo SAD postoi mala no lojalna grupa na kupuva~i koi navistina go cenat evropskiot {mek na vozilata na Folksvagen kako {to se markite “golf” i “xeta”. Ovie dva modeli, sepak s$ u{te nemaat uspeano da vlezat vo mejnstrimot na amerikanskite potro{uva~i kako {to e slu~ajot so modelite “tojota korola” i “honda akord”. “Vakvata situacija }e se promeni”, smeta ~lenot na odborot na Folksvagen, Kristian Klinger koj e zadol`en da gi nadgleduva aktivnostite koi se prezemaat na amerikanskiot pazar.

So godini, germanskiot proizvoditel se obiduva{e da go marginalizira svojot fokus vrz pazarot vo SAD, orientiraj}i se na drugite pazari. Kako rezultat na toa, globalnata koli~ina na vozila koja ovaa godina }e bide prodadena od strana na Folksvagen iznesuva okolu 6 milioni, koli~ina koja e daleku pomala od onaa koja Tojota }e ja realizira, iako kompanijata se soo~uva{e so prili~no golemi problemi godinava. Iako Kina momentalno e najgolemiot pazar za Folksvagen vo odnos na SAD, sepak Kingler smeta deka e golema gre{ka ako se prodol`i i ponatamu da se ignoriraat amerikanskite kupuva~i.

“O~ekuvame da bideme profitabilni na amerikanskiot pazar vo tekot na 2013 godina”

20 20.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / PRODA@BA / HR

IN OPTIMUM Makedonija

CENTAR ZA RAZVOJ NA ^OVE^KI POTENCIJALI

OBUKA NA TEMA:

Usluga i proda`ba vo maloproda`bata

Obuka na tema SEMINAR POWER READING BRZO ^ITAWE Oblast: ve{tini za li~en razvoj Termin: 24-29.septemvri 2010 Vremetraewe : 25 ~asa (6 dena kontinuirano Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.inoptimum.com.mk/index.php/upisi-vo-tek/ 71-termini-ceni-seminar-brzo-citanje/109-skopje.html

Oblast: Usluga kon klientite Termin: 24-25 Septemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/usluga-vo-maloprodazbata/

Opis na obukata:

Kako Ve do`ivuvaat Va{ite kupuva~i? Dali ja znaete tajnata na uslugata orientirana kon kupuva~ite? Nau~ete gi ve{tinite i tehnikite za uspe{no postapuvawe vo sekoja interakcija so kupuva~ot.

Opis na obukata

Vo ramki na seminarot se izu~uvaat pove}e osnovni i napredni tehniki za brzo ~itawe, mentalni mapi, memoriski tehniki i tehniki na koncentracija. U~esnicite na ovoj seminar imaat 100% garancija za uspe{nost na sovladuvawe na ve{tinata Brzo ~itawe odnosno deka ~e nau~at da ~itaat pove}e od 4 strani vo minuta so potpolno razbirawe i memorirawe. Pri toa }e ja podobrat svojata memorija, }e go eliminiraat stresot od ~itawe i u~ewe i }e ja izostrat percepcijata.

Pridobivki:

Definirawe na klientot i tehnologijata na kreirawe na lojalni klienti Gradewe na vistinski prv vpe~atok Zgolemena svest za povrzanosta na proda`bata i uslugata vo maloproda`bata Kompetentnost za re{avawe na problemi so klientite Izgradeni ve{tini za efektivna prezentacija na benefitite vo proda`bata Prakti~ni tehniki za pro{iruvawe na proda`bata

Orce Nikolov 160, 1000 Skopje (02) 55 11 415, 070 440 866

info@inoptimum.com.mk www.brzocitanje.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS?

Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odr`i na 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/ mk/macedonia-ielts-tips.

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot â&#x20AC;&#x201C; g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE: OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

SAEMI

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI

OBUKA NA TEMA

Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no.

IT PROEKT MENAXMENT

Oblast: Proekt menaxment Termin: 30.09.2010 Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp#

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa IT Project manager se izveduva

spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: Modul 1: tri pati nedelno

po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota)

Modul 2: edna{ nedelno

po 8 {kolski ~asa vo sabota

TERMINI: 09:00- 16:00 ~asot TRAEWE NA KURSOT: 3 nedeli

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442 e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 29 Septemvri 2010 godina 13 Oktomvri 2010 godina 03 Noemvri 2010 godina 24 Noemvri 2010 godina 15 Dekemvri 2010 godina Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

20.09.2010

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / FINANSII I SMETKOVODSTVO

EDNODNEVEN SEMINAR “Osnovni pravila za ostvaruvawe i za{tita na prava i interesi na pravnite subjekti vo gra|anska i upravno sudska postapka” 22 septemvri 2010 godina od 10-15:30 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Prezentacija na dosega{nata sudska praksa i najnovite izmeni na zakonot vo ovaa

oblast so koj treba da se obezbedi efikasno ostvaruvawe na pravoto i interesite na pravnite subjekti.

Agenda:

Ostvaruvawe i za{tita na prava vo gra|anskata postapka Tekot na gra|anskata postapka Sudska za{tita na prava vo upraven spor Redovni pravni lekovi vo parni~na postapka Vonredni pravni lekovi vo parni~na postapka Vonderni pravni sredstva vo upraven spor

Predava~i:

Teofil Tomanovi}, Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev, sudii vo penzija LICA ZA KONTAKT:

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk www.mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ZA:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na:

PO PROMOTIVNI CENI! e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Elizabeta Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk www.mchamber.mk

22 20.09.2010

OBUKI / PR / MARKETING / MENAXMENT

KOMUNIKACISKI VE[TINI Komunikacija e klu~en faktor za razvojot na sekoj biznis. Imeno bez dobra komunikacija nema da bidete vo mo`nost da napravite dobra delovna sorabotka, koja e od ogromno zna~ewe za razvivawe na Va{iot biznis. Ovaa obuka }e Vi ovozmo`i da go podignete kvalitetot na Va{ite delovni komunikaciski sposobnosti na visoko i dostojno nivo. Koj treba da ja poseti obukata?

Menaxeri, pretpriema~i, sopstvenici, lica odgovorni za proda`ba Vraboteni vo oddelite za komunikacija so javnost, Vraboteni vo oddelot ~ove~ki resursi (HR) Site koi sakaat da ja zgolemat svojata biznis ekspertiza

Po~etok: 28 Septemvri 2010 godina 19 Oktomvri 2010 godina 02 Noemvri 2010 godina 23 Noemvri 2010 godina 14 Dekemvri 2010 godina Trener: Elica Per~inkova Vremetraewe: 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

SAMO VO

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast.

TERMINI ZA ODR@UVAWE:

06.10 2010 27.10 2010

Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

Training.Consulting.Outsourcing training@csglobal.com.mk Скопје, Железничка 30/3, Тел/Факс: 02 / 32 90 540; 32 90 544

www.csglobal.com.mk

УПРАВУВАЊЕ СО ВРЕМЕ ЦЕЛ НА ОБУКАТА

Зголемување на продуктивноста и личната ефективност

Во текот на обуката учесниците ќе научат да ги препознаваат уништувачите на ефикасноста, да ги анализираат истите и да се здобијат со техники како да се справуваат со нив. Секој од учесниците ќе има можност да го определи својот личен временски профил и да ги сознае можностите за подобрување на личниот тек на работата. Исто така цел е да се препознаваат непотребните работи и да се применуваат соодветни алатки за нивно отстранување. По завршување на обуката учесниците ќе бидат во можност да ги дефинираат клучните концепти поврзани со менаџирањето на времето. Ќе бидат во можност да ги иденитификуваат главните пречки за ефективното менаџирање на времето во нивната дневна улога и да ја разберат природата на менаџирањето со време

ПРОГРАМА Обуката ги опфаќа следниве области: i Што е менаџмент со време (разбирање) i Принципи на менаџмент со време i Поставување на цели и придржување кон истите i Планирање на времето i Совети и техники i Одредување на приоритети i Основи на делегирањето и негова ефикасност i Максимизирање на ефикасноста на состаноците i Справување со документација i Зголемување на личната контрола МЕТОДОЛОГИЈА НА РАБОТА Обуката е со интерактивен карактер и во текот на обуката учесниците ќе имаат можност да работат врз подобрување на вештините за управување со времето преку практични вежби. Низ работата ќе бидат презентирани повеќе алатки, техники и методи за правилен менаџмент со време и нивната практична примена во секојдневната работа. Сите вежби се со индивидуален пристап, со оглед на тоа дека секој има свој личен пристап. МАТЕРИЈАЛИ Во текот на обуката учесниците ќе добијат соодветни материјали кои ќе можат и понатаму да ги користат во секојдневната работа како Прирачник за управување со време со материјали, алатки и техники. ВРЕМЕТРАЕЊЕ 8 Октомври 2010 (10-17 часот) Обучувачи ЦС Глобал консултанти за управување и развој на човечки ресурси кои имаат искуство во практично усовршување на „меките„ вештини на вработени во компании во Македонија. Големина на групата Оваа обука е дизајнирана за група со максимум 12 учесници.

По завршување на обуката добивате Сертификат за учество Информации и пријавување на 02 32 90 540 и 32 90 544 training@csglobal.com.mk www.csglobal.com.mk Обуките и програмите се развиени, заштитени © и се индивидуална сопственост на ЦС Глобал™

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ZA:

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI

SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / HR / INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA / KONFERENCII

20.09.2010

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-

vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se:

ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba

na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

KAKO DA JA RAZVIETE VA[ATA KARIERA? INFORMIRAJTE SE VO KAPITAL. SITE INFORMACII ZA OBUKI, TRENINZI, RABOTILNICI I KONFERENCII NA EDNO MESTO.

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Obuka na obu~uva~i 20.09 -23.09.10 CS Global Umetnosta da vlijaete na drugite 22.09.10 16 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Uslugi i proda`ba vo maloproda`ba 24.09-25.09.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning IELTS 25.09.10

30.10.10 Britanski Sovet vo Makedonija Finansiska inteligencija za HR profesionalci 25.09 -26.09.10 CS Global Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Nau~i i zbogati se! Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus

Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na smetkovodstvo Septemvri 2010 20 ~asa, 3 sedmici Sinergija Plus Student practice for an easier transition from school to work Sep – Okt 2010 god. Fejs Makedonija Za ponuda na vau~eri za

30% popust na obuki do kraj na 2010 godina. do 30.09.10 Clear View Business Yoga Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Business & Personal Coaching septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii

Creative communication (Tailor Made Training) Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Kursevi po stranski jazici niz evropski jazi~ni centri Juli do Dekemvri 2010 Kouzon Student- ski servis Intenzivni kursevi po Angliski,

Germanski, Italijanski, [panski, Francuski, Albanski, Gr~ki, Ruski, Makedonski za stranci. 2.5 meseci Juli do Septemvri Next Level Standardni kursevi po Angliski, Germanski, Italijanski, [panski, Francuski, Albanski, Gr~ki, Ruski, Makedonski za stranci. 4 meseci Septemvri do Juni Next Level Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 20.09.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OD 6 DO 9 OKTOMVRI 2010 GODINA VO BUKURE[T ROMANIJA ROMANSKO-MAKEDONSKI BIZNIS-FORUM I ME\UNARODEN TEHNI^KI SAEM „TIB 2010„

Stopanskata komora na Makedonija go najavuva odrùvaweto na romansko-makedonski biznis forum so poseta na Me|unarodniot tehni~ki saem TIB, koj }e se odrì od 06-09.10.2010 godina vo Bukure{t –Romanija. TIB pretstavuva edna od najgolemite me|unarodni saemski manifestacii za tehnika, koja se odrùva sekoja godina na Me|unarodniot saem „Romekspo„, vo Bukure{t, Romanija. OVAA GODINA, TIB ]E BIDE STRUKTUIRAN PO SLEDNITE OBLASTI: Ma{ini i alati (ma{inski spravi, alati i dodatna oprema); Mehani~ki inènering; Komunikaciska industriska informati~ka tehnologija; Hemija i petrohemiska industrija; Uslugi; Elektrotehnika (elektro, elektrotehnika i avtomatika); Hidroulika (pumpi, kompresori,hidroulika i pneumatika); Metalurgija (metalurgija i zavaruvawe); Energetika; Avtomobilska industrija; Transport i stovari{ta. Me|unarodniot tehni~ki saem TIB, dava mo`nost za promocija i kontakti so klienti, sredbi me|u proizvoditelite, serviserite i potro{uva~ite i e odli~na mo`nost za nov biznis-pristap. Vo ramkite na ovaa golema saemska manifestacija, pokraj Biznis-forumot, }e se odràt trkalezni masi, konferencii, seminari, rabotilnici, tehni~ki prezentacii i promocija na proizvodi i filmski proekcii. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site kompanii zainteresirani za poseta na 36-tiot Me|unaroden tehni~ki saem TIB 2010 i u~estvo na Makedonsko-romanskiot biznis-forum, da se prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 20 septemvri 2010 godina. Celokupnite logisti~ki (hotelsko smestuvawe i prevoz) i administrativni formalnosti }e bidat navremeno definirani i istite }e bidat prosledeni na site zainteresirani makedonski kompanii. Kontakt lice : Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 e-adresa: biljana@mchamber.mk

Od 24 do 27septemvri 2010 godina, vo Saraevo, BiH

"DENOVI NA TURIZMOT" 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Kantonalnoto Javno pretprijatie „Centar Skenderija„ - Sara-

evski saem i Agencijata Mak Style, vo periodot od 24 do 27 septemvri 2010 godina organiziraat „Denovi na turizmot„ vo ramkite na 34. Me|unaroden saem na turizmot, ugostitelstvoto i turisti~kata berza i 1. Me|unaroden saem na hotelsko-ugostitelska oprema i ketering, vo Saraevo, BiH.

Celta na ovaa saemska manifestacija e preku prezentacija na turisti~kite ponudi i uslugi da se obezbedi poddr{ka vo planiraweto, podgotovkata i realizacijata na pretstojnata zimska turisti~ka sezona, da se soberat na edno mesto site u~esnici na „turisti~kiot proces„ da se pretstavat destinaciite, smestuva~kite kapaciteti, programi, gastroponudi, agencii, prevoznici, proizvoditeli i distributeri na oprema za turizam.

Saemskata manifestacija }e bide struktuirana po slednata programa:

sobirawe na site u~esnici na turisti~kata industrija na edno mesto; prezentacija na doma{nata i stranska turisti~ka ponuda; promocija na doma{niot turisti~ki potencijal i nacionalnite suveniri; promocija na stranski turoperatori i turisti~ki kompanii; promocija na doma{nite i stranskite turisti~ki kapaciteti; promocija na bawski i klimatski mesta i zdrastveni centri; promocija na selskiot turizam; promocija na doma{nite i stranskite zimski turisti~ki centri; ponuda na hotelierstvoto i ugostitelskite smestuvawa, tehnika, oprema i mobilna poddr{ka Vo ramkite na ovaa golema saemska manifestacija, }e se odr`at i propratni saemski manifestacii (rabotilnici, trkalezni masi, modni revii, gastronomski natprevar, natprevar na slatkari, gotva~i i pica- majstori, barmeni). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site kompanii zainteresirani za poseta i u~estvo na „Denovi na turizmot vo Saraevo„ da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 20 septemvri 2010 godina. Celokupnite logisti~ki (hotelsko smestuvawe i prevoz) i administrativni formalnosti }e bidat navremeno definirani i istite }e bidat dostaveni do site zainteresirani makedonski kompanii.

KONTAKT LICE: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 e-adresa: venera@mchamber.mk

Od 24 do 26 septemvri 2010 godina, vo Tirana, Albanija

ME\UNARODEN SAEM ZA ZEMJODELSTVO “AGROBIZNIS”

Stopanskata komora na Makedonija, organizira

poseta i u~estvo na makedonski kompanii na zaedni~ki {tand od 80m2 so organiziran prevoz i smestuvawe. Vo periodot od 24 do 26 septemvri 2010 godina, Stopanska komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonskite kompanii na me|unarodniot saem za zemjodelie i prehranbena industrija “Agrobiznis 2010” vo Tirana, R.Albanija. Ovogodi{noto izdanie na “Agrobiznis” vo Tirana e prete`no orientirano kon mesoprerabotuva~kata industrija, prerabotka na ovo{je i zelen~uk, industriite za pivo, vino, ma{ini za potrebite na agrarot, industrijata za pakuvawe i drugi propratni sektori. Celta na saemot “Agrobiznis 2010” e da kreira mo`nosti za ostvaruvawe biznis-kontakti i direktni sredbi me|u izloùva~ite i posetitelite od ovoj del na Jugoisto~na Evropa. Stopanskata komora na Makedonija, vrz osnova na interesot na makedonskite kompanii, organizira zaedni~ko u~estvo preku {tandsko izloùvawe i kupuva~ka misija - poseta na ovaa saemska manifestacija. Cenata za izlo`ben prostor so standardna oprema e 70 evra/m2 (prizemje). Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo na me|unaroden saem “Agrobiznis” moàt da go prijavat najdocna do 20.9.2008 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE: Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

20.09.2010

BIZNIS - FILMOVI

va golemi biznis-filma se na pat da se pojavat na golemiot ekran. Prviot e “Volstrit – parite nikoga{ ne spijat”, prodolènie na klasikata na Oliver Stoun od 1987 godina, a drugiot e “Socijalna mreà” - za osnovaweto i navikite steknati od sajtot Facebook, koj sekoj mesec si gi zgolemuva posetitelite i naskoro brojkata }e dostigne pove}e od 500 milioni korisnici. Fakt e deka vremiwata se menuvaat mnogu brzo. Vo vremeto na Gordon Geko mobilnite telefoni bea so razmer na golema tula, a Internetot re~isi i da ne se spomenuva{e. Dvaeset i pet godini podocna, blagodarenie na Mark Cukerberg, kako i na drugi pretpriema~i od veb-industrijata, milioni mladi lu|e imaat daleku pobogat virtuelen, otkolku privaten ìvot. Pred dvaeset i pet godini smart-telefonite i socijalnite mreì izgledaa mnogu futuristi~ki. Toa najdobro moè da se vidi od postarite videozapisi, koi moàt da pokaàt kolku brzo se razvil svetot vo koj ìveeme.

SCENARIJA OD KOI SE U^I USPEHOT Kakvi soveti mo`ete da dobiete od golemoto platno za va{iot biznis? Koi filmovi treba da gi ima sekoj pretpriema~ vo svojata kolekcija?

Vistinata e deka okolu nas ima izobilstvo od biznis-filmovi, iako s$ u{te ne postoi takov konkreten ànr. Vo mnogu od niv ima korisni soveti za pretpriemni{tvoto i menaxmentot – od izborot na potencijalniot klient, do vodeweto na bitkata so konkurencijata. Eve eden kratok pregled na filmovite koi moàt mnogu da vi bidat od korist dokolku sakate da nau~ite ne{to za biznisot. GRA\ANINOT KEJN Na nitu eden spisok na dobri filmovi ne smee da ne se najde ovaa filmska klasika. Vo ovoj film, izmisleniot heroj ârls Foster Kejn e prviot mediumski magnat. Filmot, vsu{nost, e za raspredelbata na pari i vlast, koja po~nuva so smrtta na Kejn, ~ij posleden zbor bil Rosebud. Novinarite, zaintrigirani od zaintr po~nuvaat da ova po ispra{uvaat gi ispr negovi site ne bliski prijateli soraboti sora nici. PosteP peno, kkockite si doa|aat na mesto doa|aa dobiva i se do pretstava kakov pretsta ~ovek bil Kejn, vsu{nost. vsu{no MAJKL

DAGLAS kako legendarniot Gordon Geko

Ili poto~no, kako go gledale o~ite na negovite najbliski. GLENGARI GLEN ROS Scenarioto na filmot se odnesuva na nevrabotenosta i na o~ajnite agenti za nedvi`nosti vo Wujork, koi so sudni maki se trudat da si go zadràt rabotnoto mesto. Porakata od filmot e da se najde podobar na~in za motivacija pri rabota. Ulogite gi tolkuvaat Al Pa~ino, Ed Haris, Kevin Spejsi, Xonatan Prajs, Alek Boldvin. @IVOTOT E UBAV Ovoj film na Fren Kapra ve}e 50 godini vaì za eden od najinspirativnite filmovi. Stanuva zbor za o~aen ma` koj saka da izvr{i samoubistvo, me|utoa e spre~en od eden angel koj mu pokaùva kakov bi bil svetot dokolku toj samiot ne u~estvuval vo nego. Poukite od ovoj film }e im bidat od korist na sopstvenicite na malite biznisi. GOSFORD PARK Ova e mnogu inteligentna kriminalna istorija. Mnogubrojni se biznis-sovetite koi moàt da se dobijat preku ovoj film. Helen Miren ima dobra replika velej} i deka taa e sovr{ena slu-

ginka. Koga ste gladni, taa ve}e ja ima postaveno masata. Koga vi se spie, postelninata vi e ve}e namestena. Taa veli deka goleminata e vo toa {to taa site raboti gi razbira pred drugite da gi osoznaat. SESIJA 9 Ova e pomalku poznat triler za eden pretpriema~ i negovite 4 sorabotnici, koi treba da ja is~istat zapostavenata ludnica vo Masa~usets. Vo zgradata ima su{testvo koe gi demne. Iako s$ zavr{uva dobro, vnimatelno nabquduvajte gi lu|eto so koi sorabotuvate. OFIS Filmot go raskaùva na~inot na rabota vo tekot na 90–te godini vo edna firma za softver. Filmot go kaùva ve~niot paradoks deka p~elite gi ishranuvaat trutovite (ma{kite edinki koi sluàt samo za razmnoùvawe). AMERIKANSKI GANGSTER Vo godinite na Vietnamskata vojna, vo SAD biznisot so droga e na zavidno nivo. Ona {to e va`no za sekoj pretpriema~ e deka dobrite pravila mu pomagaat na biznisot, no nivnoto sproveduvawe ne e sekoga{ lesno. Mnogu ~esto toa e povrzano so me|usebni konflikti, koi ostanatite lu|e od bran{ata ne gi razbiraat.

HOBIJA NA DIKTATORITE

HITLER ja gledal “Sne`ana i sedumte xuxiwa” dodeka planiral genocid

BIZARNITE OPSESII NA NAJGOLEMITE MO]NICI

Koga ne ubivale, go koristele slobodnoto vreme na

najrazli~ni na~ini. Sleduvaat {est diktatori koi toa go pravele mo`ebi na dosega naj~uden na~in. Da bile obi~ni gra|ani, ne bi bilo ~udno. No, vo ovoj slu~aj ne e taka

ako nekoi od najpoznatite diktatori “`arele i palele”, sepak, i tie bile lu|e. Koga ne ubivale ili planirale voeni napadi ili, pak, bile vo zatvor, svoeto slobodno vreme go koristele na najrazli~ni na~ini. Site imale nekoj afinitet kon ne{to i svoe hobi. Nekoi qubov kon crtanite, nekoi kon sportot, drugi, pak, crtale. Razli~ni afiniteti, no site gi povrzuva edno ne{to. Bile bezmilosni diktatori koi ubivale. ADOLF HITLER Gi sakal crtanite filmovi na Dizni, a najmnogu “Sne`ana i sedumte xuxiwa”, a i

samiot gi crtal omilenite junaci od crtanite. Od Gebels na podarok gi dobil u{ite na Miki Maus i pi`amite so likot na Pajo Patorot. OSAMA BIN LADEN Negova zanimacija vo slobodnoto vreme e igrawe odbojka na pesok. Toj saka da gleda, no i da igra. Isto taka, saka da igra i fudbal, no nikoga{ ne go simnuva svojot turban. SADAM HUSEIN Pi{uval evtini qubovni prikazni. Oficijalnite lica na CIA vo edna arapska kni`arnica vo 2001ta godina na{le kniga pod imeto “Zabiba i kralot”, koja bila potpi{ana od Sadam Husein. Vo nea, kralot (Sadam), simboli~no, se zaqubuva vo Zabiba (Irak), koja ja siluva

i zloupotrebuva lo{iot soprug (Amerika). AL KAPONE Ne bil vladetel, no ako so nego mafijata po~na da sozdava svoja “dràva”, toj sigurno bi bil doìvoten pretsedatel. Pi{uval ligavi qubovni pesni. Pesnata koja e za~uvana se vika Madonna Mia, a toa, vsu{nost, e oda za negovata sopruga. Za vreme na otsluùvaweto na kaznata vo zatvorot Alkatraz ~esto svirel na benxo i peel qubovni pesni. JOSIF STALIN Nacrtal gol ~ovek. Za vreme na pauzata od pra}aweto na lu|eto vo Gulag, Stalin piel votka i crtal goli maì, a pod crteìte obi~no dodaval i po nekoj sme{en komentar.

Ruskite psiholozi tvrdat deka ne bil homoseksualec. KIM JONG-IL Koreanskiot lider e golem fan na ko{arkata, a omilen igra~ mu e Majkl Xordan. Ima snimki od site natprevari koi Xordan gi odigral za Buls. Go pokanil vo Severna Koreja na prijatelski natprevar, no Xordan go odbil. Medlin Olbrajt vo 2000-ta godina mu podarila topka so avtogram od Xordan. Vovel novo boduvawe vo ko{arkata koja se igra vo negovata zemja, pa trojkata kaj nego vredi ~etiri poeni, a ako topkata vleze vo ko{ot vo poslednite tri sekundi, se dobivaat

osum poeni.

SADAM HUSEIN i vo qubovta gledal vojna

AL KAPONE svojata inspiracija ja na{ol vo Alkatraz

2 BIN LADEN – se pravi so turbanot na glava

STALIN crtal goli ma`i, no ne bil homoseksualec

6 KIM JONG-IL vovede novi pravila vo ko{arkata vo Severna Koreja

LIFESTYLE

26 20.09.2010 AVTOMOBILI

LIMENIOT QUBIMEC NA BOND NASKORO NA AUKCIJA Era na film film,scena,akterstvo. scena akterstvo Pretstava na edna vizuelna proekcija vo umetnosta kako izraz na ~ovekovata fantazija i kreacija, sposobnost na poedinecot da se izdigne nad prostorot i vremeto vo koe ìvee, sogleduvaj}i gi sekojdnevnite slu~uvawa pravo vo o~i...na koi podocna im ja otvora du{ata i gi oblikuva. Ednostavno kaàno, vistinska umetnost vo koja preovladuvaat primesi na glamur, slava, pari, javen ìvot

SAWA ANTONIEVI]

me se zapra{ale li nekoga{ kolkav mo`e da bide brojot na “filmomani” koi budno go sledat sekoe “trepkawe” na filmskoto platno? Ili pak kolkav del od svoeto bogatstvo bi izdvoile za da vlezat vo krugot na visoko buxetniot filmski svet? Vo posledno vreme, najgolem filmski moden hit se skapocenite kostumi na poznatite akteri, nivnite aksesoari, kako i mnogu drugi predmeti koi se na{le na filmskata scena. Listata na filmski zavisnici od pobogatiot rang, s$ pove}e e podgotvena da si gi “prisvoi” ovie skapocenosti. K

Novina vo svetot na filmskite slu~uvawa e toa {to mnogubrojnata armija na fanovi na Xejms Bond, barem onie so podlaboki xebovi, naskoro }e imaat mo`nost da dojdat do ultimativniot predmet na agentot so dozvola za ubistvo 007. Stanuva zbor O

za Aston Martin D85 od vremeto na [on Koneri, koj mu be{e doverliv “prijatel” vo filmskoto prodol`enie “Goldfinger“ (Goldfinger). Elegantna sportska ma{ina vo srebrena boja koja odi na aukcija vo oktomvri. Treba da se napomene L

deka tokmu po “Goldfinger“ se pojavi vistinska al~nost za sofisticiranite igra~ki koi agentot 007 ima{e mo`nost da gi koristi vo filmot po istoimeniot roman napi{ani od legendarniot pisatel Ian Fleming. D85 }e bide prodaden zaedno so svoite A

dodatoci koi Koneri gi koristel vo filmot, od ma{inata instalirana vo voziloto, do registarski tabli~ki koi se menuvaat so pritiskawe na edno kop~e. Aktiviraweto na razli~nite dodatoci ja ovozmo`uva kontrolnata plo~a koja se nao|a pred voza~ot i me|u prednite sedi{ta. Aston Martin koj }e se najde na aukcija se pojavil vo bondoviot film vo 1965 godina. Thunderball (Tanderbol) se o~euva deka }e postigne cena od pet milioni dolari. Era na film, scena, akterstvo. Pretstava na edna vizuelna proekcija vo umetnosta kako izraz na ~ovekovata fantazija i kreacija, sposobnost na poedinecot da se izdigne

Aston Martin D85 od vremeto na [on Koneri, koj mu be{e doverliv “prijatel” vo filmskoto prodol`enie “Goldfinger“ (Goldfinger). Elegantna sportska ma{ina vo srebrena boja koja odi na aukcija vo oktomvri

Bondmobilot od filmot Goldfinger, ponuden e na aukcija

5 007 milioni dolari za “bondmobilot”

fanovite namesto dozvola za ubivawe, vo slu~ajov im e potrebna voza~ka dozvola

nad prostorot i vremeto vo koe ìvee, sogleduvaj}i gi sekojdnevnite slu~uvawa pravo vo o~i...na koi podocna im ja otvora du{ata i gi oblikuva. Ednostavno kaàno, vistinska umetnost vo koja preovladuvaat primesi na glamur, slava, pari, javen ìvot.

SPORT

20.09.2010

SPORT

VATERPOLO Kapitenot na srpskata reprezentacija se preseli vo Zagreb

MALI SE [ANSITE MURIWO DA JA PREZEME PORTUGALIJA

eprezentacijata na Portugalija mnogu lo{o gi po~na kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo vo Polska i Ukraina, po {to selektorot Karlo{ Kveiro{ dobi otkaz. Od fudbalskata federacija na ovaa zemja objavija t.n. plan za spas na selekcijata, vo koj e vklu~en i kratkoro~en anga`man na najdobriot svetski trener vo momentov, @oze Muriwo, koj se nao|a na klupata na Real Madrid. Sepak, kako {to mo`e da se protolkuva izjavata na pretsedatelot na portugalskata federacija, @ilberto Madail, {ansite za ostvaruvawe na planot ne se zagubeni, no vo golema mera se namaleni, otkako Muriwo ostanal rezerviran na pokanata od svoite sonarodnici. “Vo Real se odnesuvaa mnogu kooperativno so na{ite planovi i nemaat nikakvi zamerki za kratkoro~niot anga`man na K

Trenerot na Real Madrid e koncentriran na rabotata vo klubot i te{ko se re{ava da ja prezeme reprezentacijata Muriwo vo selekcijata na Portugalija, {to zna~i deka na{ite {ansi ne se zagubeni. Sepak, Muriwo e mnogu rezerviran za ova pra{awe, bidej}i e premnogu koncentriran na rabotata vo klubot i ne saka da ja naru{i taa svoja posvetenost”, izjavi Madail po sostanokot so pretstavnicite na Real i so samiot Muriwo. Najskapiot stru~wak na dene{nicata bi trebalo da ja predvodi portugalskata reprezentacija na dvata pretstojni me~a protiv Danska i Island, koi se smetaat za klu~ni vo obezbeduvaweto na plasmanot na fudbalskiot evrosobir za dve godini. L

SENZACIJATA NARE^ENA VAWA!

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o {totuku zavr{enoto evropsko prvenstvo vo Zagreb, od hrvatskata prestolnina e lansirana u{te edna vaterpolo senzacija. Kapitenot na srpskata reprezentacija Vawa Udovi~i} potpi{a ednogodi{en dogovor so timot na Mladost, eden od najtrofejnite evropski klubovi. “Golem predizvik e da se dojde vo Zagreb, da se igra vo timot na Mladost, koj vo Evropa u`iva rejting na najtrofeen klub.

GGolem predizvikk e da se dojde j vo Zagreb, da se igra vo timot na Mladost, koj vo Evropa uìva rejting na najtrofeen klub. Site sakaat da igraat tuka, jas se nadevam deka brzo }e se vklopam vo timot i }e moàm da go dadam svojot maksimum Site sakaat da igraat tuka. Jas se nadevam deka brzo }e se vklopam vo timot i }e moàm da go dadam svojot maksimum”, izjavi Udovi~i} za vreme na promocijata vo Zagreb. Nekolku dena mediumite vo Hrvatska i Srbija {pekuliraa okolu transferot na Udovi~i}, objavuvaj}i razno-razni sto-

Nitu sum jas razveden, nitu pak mojot sin e krsten vo katoli~ka crkva, toa se lagi i gluposti. To~no e deka krstenoto ime mu e Frawo, koe go dobi po negoviot pradedo. No, imeto mu go smenivme za da nema problemi vo Srbija, bidej}i edno vreme sostojbata be{e mnogu v`e{tena. Mu rekovme deka ako saka da si go vrati svoeto vistinsko ime, toa da go napravi na 18 godini

rii za privatniot ìvot na vaterpolistot, na kogo tatko mu e Hrvat, poseduva hrvatsko dràvjanstvo, a vistinskoto ime mu e Frawo. Ovie i u{te golem broj nepoznati informacii se obide da gi razjasni negoviot tatko Davor. “Nitu sum jas razveden, nitu pak mojot sin e krsten vo katoli~ka crkva, toa se lagi i gluposti. To~no e deka krstenoto im mu e Frawo, koe go dobi po negoviot pradedo. No, imeto mu go smenivme za da nema problemi vo Srbija, bidej}i edno vreme sostojbata be{e mnogu vè{tena. Mu rekovme deka ako saka da si go vrati svoeto vistinsko ime, toa da go napravi na 18 godini. Jas sum negoviot menaxer i mu gi prezentiram klubovite. Vo Mladost toj ne dojde

Porane{niot igra~ na Partizan }e nastapuva vo konkurentskiot tim Mladost

100

iljadi evra, neoficijalno }e iznesuva godi{nata plata na Udovi~i} vo Mladost

za pari, bidej}i pari nema nikoj, tuku poradi {ansa za dobar rezultat”, istakna Udovi~i} senior. Vo minatata sezona Vawa nastapuva{e vo italijanskoto prvenstvo za ekipata na Pro Reko kade {to po zavr{uvaweto na trigodi{niot dogovor, mu be{e ponudeno da igra za reprezentacijata na Italija. “Dogovorot so Pro Reko zavr{i, a to~no e i deka mi be{e ponudeno da igram za Italija. Jas toa normalno go odbiv, bidej}i e glupavo da se menuva selekcijata vo koja {to se imam dokaàno. Jas za Srbija igram so qubov i emocii i sakam taka i da ostane”, pojasni vaterpolistot. Vawa Udovi~i} ne e prviot Srbin {to potpi{al profesionalen dogovor so edna hrvatska ekipa, no sekako deka negoviot transfer pretstavuva najgolema senzacija. Prethodno vo timot na Rijeka, nekolku sezoni nastapuva{e golmanot Dragan @ili}, koj vo Istra dopatuva od smederevski Sartid. Od naviva~ite be{e pre~ekan na “no`”, no po prikaànite dobri partii, so vreme i najtvrdokornite fanovi go primija za svoj milenik. Udovi~i} veli deka voop{to ne go interesiraat reakciite na naviva~ite vo Belgrad i Zagreb. “Ne se pla{am od nikakvi reakcii. Jas se dokaàv vo bazenot i stojam zad svoite postapki”, veli kapitenot na Srbija.

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI SEPTEMVRI

IVENT INDUSTRIJA

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL