Br.128-kapital-22.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI AMAZON.COM

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

INVESTICII, KOGA AKO NE SEGA?

IDNINATA NA KUPUVAWETO STRANA 8

STRANA 8

DALI NOVIOT ZAKON ]E GO UNI[TI LIHVARSTVOTO NA CRNO?

LIHVARITE NE PLANIRAAT DA £ DAVAAT OT^ET NA DR@AVATA 4

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 21.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,42% 0,12% 00,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 48,12 1,28

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,90 1,42%

INDEKS I NDEKS KS NA MAKEDONSKA D BERZA ((21.09 (21.09)

MBI 10 2.240 2.2 2. 2 240

2.220 2.2 2. 2 .22 22 20

2 2.2 .20 200 2.200

2.1 2 .180 2.180

2.160 2 .160 15.9 1 5.9

NEMA BEGAWE OD RADIODIFUZNATA TAKSA

SLABOSTI NA ANTIKRIZNATA POLITIKA TIKA

UJP ]E SOBIRA 1,1 MILION EVRA MESE^NO ZA MTV

NEMA PARI VO STOPANSTVOTO, NEMA IZLEZ OD KRIZATA! STRANA 6

STRANA 4

17.9 9

19.9

21.9

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

SMRT ZA LIHVARITE, DA @IVEAT [TEDA^ITE!

STRANA 2

MMF, ECB I EVROPSKATA KOMISIJA SO PORAKA DO GR^KITE BANKI

NAJDETE PARI ILI PRODAVAJTE SE NA STRANCI! STRANA 15

2 22.09.2010

SREDA

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 22 SEPTEMVRI 2010

SMRT ZA LIHVARITE, DA @IVEAT [TEDA^ITE!

ladata re{i da go spre~uva lihvarstvoto so toa {to }e gi natera firmite i poedincite, {to vo momentov ìveat od pozajmuvawe pari na gra|ani so ogromni kamati, da se registriraat kako finansiski dru{tva {to }e se zanimavaat so kreditirawe, i toa so kamata do 13%, kolku {to e propi{ano so Zakonot za obligacioni odnosi. Ovie firmi }e bidat pod nadzor na Ministerstvoto za finansii, {to }e dodeluva licenci za rabota na ovie kompanii. Nekoi ova go karakteriziraa kako obid za formirawe paralelen bankarski sistem, iako ovie finansiski dru{tva te{ko deka moè da se kategoriziraat kako banki – pred s$, zatoa {to svojata pari~na masa ne ja obezbeduvaat preku depoziti, zatoa {to nema da smeat da go pravat toa. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, obrazloùvaj}i gi zakonskite promeni, najavi deka ovie dru{tva }e moàt da pozajmuvaat kapital od drugi finansiski kompanii na doma{niot i stranskiot pazar. Novite “banki” }e moè da se formiraat so kapital od samo 97 iljadi evra, a da pozajmuvaat sredstva vo maksimalen iznos koj e deset pati pogolem, zna~i, re~isi eden milion evra. Ostanuva diskutabilno kako, vsu{nost, ovie kompanii }e gi pribiraat parite koi podocna }e im gi pozajmuvaat na gra|anite. Isto taka, ne sum ubeden deka Zakonot za formirawe vakvi dru{tva }e stavi kraj na lihvarstvoto, zatoa {to toa kako pojava ne moè da se iskoreni. Toa e isto kako da sakate da go iskorenite nelegalnoto kockawe, na primer. Sekoga{ }e ima lu|e {to vo “zort” }e dojdat kaj li-

hvarite i }e se zadol`at so ogromni mese~ni, nekade i dnevni, kamati, zatoa {to nitu edna legalna institucija nema da mo`e da im pozajmi pari tolku brzo. Nitu, pak, lihvarite, koi izminative godini ostavija edno~udo lu|e bez ku}i i avtomobili, }e se soglasat so dobra volja da se registriraat vo nekakvi kvazi-banki i da si ja namalat ogromnata zarabotka. Finansiski dru{tva {to ne se banki funkcioniraat nasekade niz svetot, no mora da se analiziraat site pozitivni i negativni aspekti od iskustvata so niv, za kaj nas da ne se slu~i haos vo ovaa sfera. Vladata donese u{te edna bitna promena vo finansiskata regulativa, zgolemuvaj}i gi garanciite za {tednite vlogovi vo bankite, so toa {to sega celosno }e se garantiraat depozitite do 30.000 evra, namesto kako prethodno, do 10.000 evra celosna garancija i 90% obezbeduvawe za depoziti do 20.000 evra. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veli deka so ovaa promena vo Zakonot za Fondot za osiguruvawe na {tednite vlogovi }e se stimulira pogolemo {ted ewe kaj gra|anite i kompaniite, i na toj na~in }e se zgolemi i kreditniot potencijal na bankite. Ovaa merka, sekako, e za pozdravuvawe, osobeno {to e eden od preodnite ~ekori do celosnoto garantirawe na {tednite vlogovi do 100 iljadi evra, {to treba da se slu~i koga }e staneme ~lenka na Evro pskata unija. Na ovoj na~in }e se zgolemi doverbata na gra|anite vo bankite i veruvam deka dobar del od sredstvata {to gi ~uvale doma }e gi pretvorat vo depoziti. Od druga strana, iako ovaa merka, na prv pogled,

DALI NOVIOT ZAKON ]E GO UNI[TI L

IGOR PETROVSKI

OFFICE MANAGER I FINANSII:

moè u{te pove}e da go osiroma{i vloùvaweto vo berza ili investiciski fondovi (kako {to velat nekoi od investiciskite analiti~ari), zatoa {to gra|anite sega }e imaat komocija da stavat pristojna suma vo edna ili pove}e banki i da dobijat dobra kamata, smetam deka korelacijata me|u novite zakonski izmeni i alternativnite na~ini na investirawe ne e na takvo nivo. Ne bi se soglasil so toa deka gra|anite {to dosega gi ~uvale parite doma, ako ne bea bankarskite kamati, svoite za{tedi }e gi stavea na berza ili vo fond. Toa se lu|e {to ne priznavaat drug oblik na investirawe, osven vo banka, i to~ka. A, ne priznavaat zatoa {to nitu znaat {to e toa fond, nitu, pak, kupuvaweto akcii im e ne{to poblisko. U~esnicite na pazarot na kapital mora da porabotat u{te pove}e na promocija na svoite aktivnosti, kolku i da se trudat vo momentov da go pravat toa. Za volja na vistinata, investiraweto vo fondovi e relativno nova rabota vo Makedonija, no, sepak, sumata od edno evro po ìtel vloèno vo fondovi (a iljada evra vo Slovenija) kaùva deka ima u{te mnogu rabota vo ovoj segment.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Lihvarite pozajmuvaat pari so ogromni kamati na lu|e koi imaat itna potreba, pa naj~esto jj~esto i srede no}, taka {to nemaat nikakov interes eres da se legaliziraat, velat ekspertite ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

ako Vladata nosi zakon so koj saka da go legalizira pozajmuvaweto pari po neformalnite kanali, lihvarstvoto kako pojava ne mo`e da se iskoreni, tvrdat ekonomskite

analiti~ari, otkako Ministerstvoto za finansii najavi deka so vlog od samo 100.000 evra sekoj }e mo`e da osnova finansisko dru{tvo i da dava krediti. Ministerot Zoran Stavreski objasni deka so ovoj Zakon za prv pat }e se regulira formiraweto i operiraweto na nebankarskite finansiski dru{tva, a edna od glavnite celi e da se stavi kontrola vrz lihvarskite firmi koi ne se registrirani, a otsega }e bidat obvrzani da gi po~ituvaat pravnite odredbi.

LIHVARITEE NE GI BIE ZAKON Sepak, vladinite ite o~ekuvawa deka Zakonot za finansiski dru{tva }e stavi red vo pozajmuvaweto na crno ne se dovolno ubedlivi za ekspertite. “Ovoj Zakon vo nikoj slu~aj ne mo`e da stavi red ili kontrola vrz lihvarstvoto, kako neformalen na~in na pozajmuvawe pari. Toa se lu|e koi pozajmuvaat pari so ogromni kamati na lu|e koi imaat itna potreba, pa naj~esto i srede no}, taka {to lihvarite

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

LIHVARITE NE DAVAAT OT^ET

igor@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

45.000

oni esenski zelen~uk se o~ekuva da bidat nabrani vo Strumi~ko, {to e 10% pove}e od lani. Esenskite domati, piperki, krastavici, zelka, karfiol, korni{oni, morkov i drugite gradinarski kulturi se zasadeni na okolu 2.200 hektari, {to e 150 hektari pove}e od minatata godina. Rodot na esenskiot zelen~uk godinava e so dobar kvalitet i se o~ekuva da bide rekorden, ne samo poradi zgolemenite povr{ini, tuku i kako rezultat na s$ povisokite te prinosi i zbogatuvaweto na asortimanot rtimanot na proizvodstvoto. Pove}e od 30.000 toni od zelen~ukot }e bidat idat plasirani na stranskite pazari. ari.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MIROQUB [UKAROV

PROFESOR NA UNIVERZITET OD JIE “Ovoj Zakon vo nikoj slu~aj ne mo`e da stavi red ili kontrola vrz lihvarstvoto, kako neformalen na~in na pozajmuvawe pari. Toa se lu|e koi pozajmuvaat pari so ogromni kamati na lu|e koi imaat itna potreba, naj~esto i srede no}, taka {to lihvarite nemaat nikakov interes da se legaliziraat. Sega se sozdava osnova za nivno kaznuvawe, no taa pojava ne mo`e da se iskoreni.”

SREDA

NAVIGATOR

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

21.09.2010

MENAXERSKI POTEG

DAN^O MARKOVSKI

130 tomovi knigi od makedonskata kni`evnost i kultura od zav~era se vo Nacionalnata univerzitetska biblioteka vo Zagreb, a gi podari makedonskiot ambasador

SALI BERI[A

\OR\E IVANOV

[IMON PERES

lbanskiot premier r ri A u{te 50 drugi funkcioneri }e podle`at na

o obra}aweto na Samitot zraelskiot pretsedatel na ON vinata za siroVma{tijata I be{e “izvisen” od turskiot i nevrabotenosta kolega, koj ja otka`a sredbata

celosna kontrola na imot imotot vo funkcija na borba prot protiv korupcijata

ja prefrli vrz Grcija, {to vo najmala raka e diplomatski nekorektno

zatoa {to Izrael odbi da se izvini za napadot vrz turskiot humanitaren konvoj

LIHVARSTVOTO NA CRNO?

E PLANIRAAT DA £ T NA DR@AVATA LIHVARITE @RTVI NA SVOITE DOL@NICI

S$ po~esti se slu~aite koga lihvarite stanuvaat `rtvi na svoite dol`nici. MVR samo od po~etokot na godinava registrira nekolku slu~ai vo koi pri~ini za izvr{enite ubistva bile neras~isteni smetki me|u lihvari i nivni dol`nici. MVR podnesuva i po nekolku desetici krivi~ni prijavi protiv lihvari koi im se zakanuvaat na svoite dol`nici ili im gi odzemaat imotite na dol`nicite. Poslednata godina, osobeno se zgolemi brojot na zapleneti vozila ili stanovi od lu|e koi ne mo`at da si gi vratat dolgovite kon lihvarite.

TIPI^NO ZA LIHVARITE: Davaat zaemi so enormno visoki kamati, koi se presmetuvaat duri i na nedelna ili dnevna osnova Rabotat na neformalen na~in, zaobikoluvaj}i gi zakonite Naplatata na dolgovite naj~esto se vr{i pod silen pritisok i so zakani

nemaat nikakov interes da se legaliziraat. Sega se sozdava osnova za nivno kaznuvawe, no taa pojava ne moè da se iskoreni”, potencira profesorot Miroqub [ukarov. Potragata po neformalnite kanali na parite n$ odvede do eden od najpoznatite lihvari od Skopje, koj za “Kapital” izjavi deka biznisot sega dobro mu odi i ne planira da osnova finansisko dru{tvo. “Pozajmuvam pari samo na lu|e {to ve}e gi poznavam. Toa se moi redovni klienti, koi mi se obra}aat sekoga{ koga imaat potreba od toa. Naj~esto doa|aat lu|e koi gubat na kocka, no jas procenuvam kolku }e im dadam i dali }e moàt da mi gi vratat. Sekako deka baram da zaloàt nekoj predmet {to vredi pove}e od parite {to im gi pozajmuvam. Kamatata zavisi od rokot na vra}awe na zaemot, no naj~esto toa e 10% mese~no. Klienti mi bile razni lu|e so sekakvi profesii - lekari, advokati, biznismeni, vo nekolku slu~ai i javni li~nosti. Site tie si imale nekoja maka, pa im pritrebale pari“, veli eden anonimen lihvar. Biznisot so lihvarstvoto vo Makedonija cveta vo poslednite nekolku godini. Lo{ata ekonomska sostojba na gra|anite, golemata nevrabotenost i siroma{tijata, kako i nemaweto pokritie za legalno dobivawe kredit od bankite se glavnite

pri~ini poradi koi lu|eto tropnuvaat na vratata na onie koi znaat kako da profitiraat od nivnite nevolji. Od Ministerstvoto za finansii nema podatoci za brojot na lihvari vo zemjava, nitu, pak, kolku od niv biznisot }e go legaliziraat so novite zakonski mo`nosti. NOVITE FINANSISKI DRU[TVA NE SE ZAKANA ZA BANKITE Ekspertite objasnuvaat deka novite finansiski dru{tva nema da go zagrozat raboteweto na bankite, nitu, pak, }e gi naru{at monetarnite tekovi. “Vo sekoj slu~aj, donesuvaweto vakov zakon ne pretstavuva zakana za bankarskiot sistem i nema da go zagrozi raboteweto na bankite, osven ako pretpostavime deka onie {to }e otvorat novi finansiski dru{tva dosega ~uvale depoziti vo banka, pa po taa osnova da ima nekakvo namaluvawe

ZORAN STAVRESKI

na depozitnata baza. Ne e problemati~no nitu toa {to NBM nema da gi kontrolira vakvite finansiski dru{tva, bidej}i tie }e kreditiraat od pari {to ve}e postojat. Nema da kreiraat dopolnitelna pari~na masa koja mo`e da gi naru{i monetarnite tekovi, {to e primarna cel na centralnata banka”, veli profesorot [ukarov. Ministerot Stavreski objasni deka Zakonot pretstavuva osnova za formirawe dru{tva koi }e imaat mo`nost da se zanimavaat so ~etiri vida aktivnosti: kreditirawe, izdavawe garancii, faktoring i voveduvawe mo`nosti za izdavawe plate`ni karti~ki. Za ovie aktivnosti se predviduva sekoe trgovsko dru{tvo, bilo da e od zemjava ili od stranstvo, da mora da se registrira kako posebno finansisko dru{tvo, koe }e bide pod nadzor na Ministerstvoto

MINISTER ZA FINANSII “Za prv pat so eden zakon se regulira formiraweto i operiraweto na nebankarskite finansiski dru{tva vo zemjava. Edna od glavnite celi e da se stavi kontrola vrz lihvarskite firmi koi ne se registrirani, a sega }e bidat obvrzani da rabotat i da gi po~ituvaat novite zakonski odredbi.”

za finansii, so {to }e dobie licenca za rabota. Vkupnite pobaruvawa na ovie dru{tva moè da iznesuvaat 10 pati pove}e od osnovnata glavnina, odnosno, najmnogu do eden milion evra. Osnovnata glavnina }e mora da ja obezbedat od sopstveni sredstva, a potoa moè i da pozajmuvaat, bilo od doma, bilo od stranstvo, a vo odnos na kamatata, taa e regulirana so Zakonot za obligacioni odnosi, odnosno, maksimalnata zatezna kamata. “Ova e osobeno bitno za da se kreira alternativen izvor na finansirawe, Veruvame deka so ova }e uspeeme da kreirame tret segment vo finansiskiot sektor, pokraj bankite i berzata, koj }e bide zna~aen za malite i sredni pretprijatija koi ne sekoga{ moàt da odgovorat na strogite bankarski standardi”, veli ministerot Stavreski. Finansiskoto dru{tvo se osnova kako dru{tvo so ograni~ena odgovornost, kako akcionersko dru{tvo ili kako podru`nica na stransko trgovsko dru{tvo. “Veruvame deka so ova }e se pottikne i pogolem interes od stranstvo za formirawe vakvi finansiski dru{tva. Tie imaat obvrska da dostavat soodvetna dokumentacija do Ministerstvoto za finansii, i po nejzinata proverka }e se izjasnime dali gi ispolnuvaat uslovite. Osven toa, dva pati godi{no do nas }e dostavuvaat izve{tai za nivnoto rabotewe. Eden izve{taj zaklu~no so krajot na fevruari za prethodnata godina i eden do krajot na septemvri za tekovnata godina. Imame pravo da pobarame i dopolnitelni podatoci.”

abrikata za ~eli~ni konstrukcii, Fakom, }e dodeli po pet stipendii godi{no na najdobrite studenti od Grade`niot i Ma{inskiot fakultet. Generalniot direktor naa Fakom, Zlatko Simonovski, so dogovorot {to goo potpi{a v~era so dvata fakulteti im otvori golemi mo`nosti i ubavaa te perspektiva na studentite i idni inèneri. Praktikata, pak, {to st studentite imaat mo`nost stekn vo edna da ja steknat najnapre od najnaprednite fabzem riki vo zemjava, e od zna golemo zna~ewe za nivno ostru~uvawe ostru~uvaw i osposobuvawe. Site, Site a posebno rabotodavcite, rabotodavc priznavaat deka dek na studentite im treba tre prakti~na nastava, razmena ra na iskustva i dopolnitelna edukacija za z podgotovka na nivnite nau~noistraùva~ki istraùva~ trudovi i za vklu~uvawe vo proizvklu~uva vodniot proces. pr Zatoa e dobredojdena i do za pozdravuvawe sekoja pozdrav inicijativa {to doa|a

GUBITNIK

ZLATO, PA ZLATO

ezobrazno e {to partijata na Qub~oo Georgievski inveseta ticiite vo zlato gi smeta za najva`en i najgolem problem za gra|anite i firmite vo Makedonija. Dodeka stopanstvoto se gu{i vo nelikvidnost i kriza, a gra|anite vo namalen `ivoten a, standard i siroma{tija, aVMRO-NP ja povika Vladata pod itno da go smeni eni zakonot i da dozvoli at gra|anite da investiraat vo zlato. Nebare se prepolni so pari, pa nee znaat {to da im pravat, i zlatoto sega im e najgolem problem. O~igledno, Georgievski od poodamna e nadvor od realnite slu~uvawa vo zemjava, pa izleguva so ~udni tezi i predlozi. Kolku i da e svojstveno toa za nego, vo ovoj moment e premnogu. Ne tolku odamna Georgievski ja sovetuva{e Narodnata banka da kupuva zlato za da profitira. Otkako cenata na zlatoto po~na da pa|a, Georgievski se izgubi. Denovive zla-

ZLATKO SIMONOVSKI od biznis-sektorot za poddr{ka na obrazovanieto. Menaxmentot na Fakom u{te edna{ pokaà deka sekoja kompanija treba da investira vo steknuvawe kvaliteten kadar, od koj podocna tokmu taa i }e ima korist. Toa e i op{testvena odgovornost i grià za dràvata. Ubav poteg od Fakom, vo ~est i na nivnata proslava – 50 godini od postoeweto.

QUBÔ GEORGIEVSKI toto povtorno poskapuva i ete go Georgievski so nov predlog. Od porane{en premier, gra|anite i firmite vo najmala raka sakaat da slu{nat predlozi za spravuvawe so ekonomskata kriza i za pomo{ od dràvata. No, o~igledno, toj pove}e se interesira za investiciskite mo`nosti koi se otvoraat vo svetot. Za toa, za àl, se griàt mnogu malku gra|ani vo zemjava.

MISLA NA DENOT

POVE]ETO LU\E SE PREDAVAAT VO MOMENTOT KOGA RE^ISI NE POSTIGNALE USPEH. SE OTKA@UVAAT NA EDEN METAR OD CELTA, VO POSLEDNATA MINUTA OD ME^OT, KOGA SAMO [TO NE POSTIGNALE GOL

ROS PERO AMERIKANSKI PRETPRIEMA^, INDUSTRIJALEC I KANDIDAT ZA PRETSEDATEL VO 1992 GODINA

4 22.09.2010

SREDA

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POPLAVI VO HRVATSKA

...PORAZITELNO

...NESRE]A VO GERMANIJA

Evakuacija na naselenieto

Mileniumskite celi na ON nema da se ispolnat

Sudir na avioni na aeromiting

aka izgleda koritoto na Sava vo Zagreb, {to e najgolema poplava po 46 godini. Poplaveni se i selata dol` tekot na Sava, a naselenieto prinudno se evakuira.

ileniumskite celi, koi treba da se ispolnat do 2015 godina, nema da bidat realizirani, zaklu~i Generalnoto sobranie na ON vo Wujork. Generalniot sekretar, Ban Ki mun, polaga nade` deka barem del }e se ispolnat.

UJP ]E SOBIRA 1,1 MILION EVRA MESE^NO ZA MTV Biznismenite se `alat deka ova e nelogi~na dava~ka za niv, zatoa {to vrabotenite vo nivnite kompanii ne doa|aat na rabota za da gledaat televizija. VIKTORIJA MILANOVSKA

ekoj mesec Upravata za javni prihodi }e simnuva okolu 130.000 evra od smetkite na firmite i okolu eden milion evra od doma{niot buxet na gra|anite za naplata na radiodifuznata taksa. Ova zna~i deka vo kasata na MRTV mese~no }e vleguvaat 1.130.000 evra od radiodifuznata taksa, suma koja, spored nadle`nite vo nacionalnata ku}a, }e go po{tedi dràvniot buxet od dopolnitelni transferi. “So efikasna i navremena naplata, {to }e ja ovozmoì UJP, MRTV ve}e nema da go tovari buxetot na RM, a so toa }e dobie i potpolna nezavisnost. Na ovoj na~in se dobliùvame i do evropskoto zakonodavstvo”, veli za “Kapital” Petar Karanakov, izvr{en direktor na MRTV, dodavaj}i deka ovoj na~in na naplata e podobar i za gra|anite. Spored nego, izvr{itelite, pri prisilna naplata, namesto 130 denari, moèle da im zemat na gra|anite i 100 evra, koi ne ni odele vo kasata na MRTV. “No, sega toa nema da bide mo`no”, tvrdi toj. Zakonot za radiodifuzna

130

3 FAKTI ZA...

7,3% 40% 36,4%

OD RABOTOSPOSOBNOTO NASELENIE VO MAKEDONIJA E SO FAKULTETSKO OBRAZOVANIE, ODNOSNO, NA DNOTO OD PROSEKOT NA EU, POKA@UVA ANALIZATA NA OECD NAPRAVENA VO 2007 GODINA VISOKOOBRAZOVAN KADAR TREBA DA IMAAT ZEMJITE OD EU DO 2020 GODINA, NALAGA EVROPSKATA REGULATIVA VISOKOOBRAZOVAN KADAR IMA RABOTOSPOSOBNOTO NASELENIE NA FINSKA, [TO JA STAVA DR@AVATA NA VRVOT NA LISTATA NA OECD

“O~ekuvam Srbija vo oktomvri, ako nema nekoi neo~ekuvani promeni, da dobie zeleno svetlo za status na kandidat za EU. Srpskite vlasti apsolutno se sposobni vo slednite meseci i godini da najdat, zaedno so vlastite vo Pri{tina, re{enie koe }e bide povolno za dvete strani.” BORUT PAHOR premier na Slovenija

“Dokolku Iran poseduva nuklearno oru`je, toa bi pretstavuvalo vistinski problem, no, sepak, voenite akcii na Izrael i na SAD ne se idealnoto re{enie. Prodol`uvame da bideme otvoreni za diplomatski re{enija za nadminuvawe na krizata.”

iljadi evra mese~no }e simnuva UJP za radiodifuzna taksa od smetkite na firmite

dejnost nalaga sekoja firma da pla}a radiodifizna taksa za sekoi 10 vraboteni. Biznismenite se `alat deka ova e nelogi~na dava~ka za niv, zatoa {to vrabotenite vo nivnite kompanii ne doa|aat na rabota za da gledaat televizija. “Taman sega nemame rabota poradi krizata. ]e im kupam televizor na vrabotenite za da imaat {to da pravat na rabota”, veli eden biznismen. Programskiot urednik na prviot kanal na MTV, Aqo{a Simjanovski, veli deka noviot sistem na naplata }e ja eliminira zagubata. “Za po{tenski, transakciski, inkasatorski i drug vid uslugi odat re~isi polovina od parite od radiodifuznata taksa. Tie sredstva se nedovolni i nefunkcionalni”, veli toj. Od Ministerstvoto za transport, koe e predlaga~ na izmenite vo Zakonot za ra-

go prizemji zapaleniot avion.

DVA, TRI ZBORA

NEMA BEGAWE OD RADIODIFUZNATA TAKSA

milanovska@kapital.com.mk

red 6.000 posetiteli dvajca piloti izveduvaa akrobacii vo stari avioni, na visina od 400 metri, koga nivnite P avioni se sudrija, pri {to edniot pilot zagina, a drugiot

BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

diodifuzna dejnost, smetaat deka noviot sistem na naplata e stabilen i evropski. “Toa }e obezbedi kvaliteten i nezavisen radiodifuzen servis, uslov na koj Makedonija e obvrzana kako zemja-kandidat za ~lenstvo na EU”, velat ottamu. Registarot za obvrznici za radiodifuzna taksa }e ostane vo MRT, no postapkata za utvrduvawe, dostavuvawe i naplata na radiodifuznata taksa }e ja sproveduva UJP.

Od UJP ne sakaat da komentiraat. Velat deka tie se samo izvr{en organ, a predlaga~ite na izmenite gi poso~uvaat kako nadle`ni. Na `albite od gra|anite deka ne se zadovolni od programata koja ja nudi nacionalniot servis, od MTV velat: “Kolku pari, tolku muzika”, poso~uvaj}i na faktot deka dosega nemale sredstva da vlo`uvaat vo kvalitetna programa.

“Na svoite deca nema da im go ostavam steknatoto bogatstvo, bidej}i toa bi bilo lo{o i za niv i za op{testvoto. Na svoite deca, sekako, deka }e im dadam odredena suma pari, no ne nekoj golem procent. Na toj na~in na svoite deca }e im dadam do znaewe deka mora da rabotat.” BIL GEJTS osnova~ na Majkrosoft i eden od najbogatite lu|e vo svetot

GADGETS

PROCENKI... NIKOLA GRUEVSKI PREMIER NA RM

]E SE ZGOLEMI DOVERBATA NA [TEDA^ITE VO BANKITE

golemuvaweto na limitot na osigurenite depoziti {to gi garantira dràvata do 30 iljadi evra }e ja zgolemi doverbata na gra|anite vo bankarskiot sektor i }e gi natera da gi izvadat parite od doma i da gi ~uvaat vo bankite, ocenuva premierot Nikola Gruevski, otkako Vladata predloì izmena na zakonot so koj se garantiraat depozitite vo bankite. Toj objasnuva deka so pravilna raspredelba na parite vo pove}e banki, duri i sumi pogolemi od 30 iljadi evra moè da bidat 100% garantirani od strana na Dràvniot fond za osiguruvawe na depoziti.

KOMPJUTER SO GOLEMINA NA NOKOT

ompjuterite postepeno is~eznuvaat, no samo prividno. Od glomazen kompjuter, preku prenosen, ovie uredi se pretvorija vo xebni pomagala. Najnovite otkritija velat deka naskoro kompjuterite }e “se krijat” vo predmetite za sekojdnevna upotreba. Nau~nicite od Hjulit Pak-

ard velat deka proizvele super ~ip, nare~en “memristor”, koj e mnogu ednostaven i minijaturen. So dimenzii na nokot, ovoj ~ip mo`e da sobere tolku podatoci kolku {to denes se nao|aat na hard-diskot. “Memristor” }e mo`e da se vgradi vo sekakov ured, pa duri i vo mikrobranova pe~ka, hemisko penkalo i sli~no.

SREDA

POLITIKA PRATENICI NA VMRO–DPMNE VODAT AGENCII ZA PRIVREMENO VRABOTUVAWE?

ratenici na VMRO-DPMNE i nivni bliski lu|e vodat agencii za privremeno vrabotuvawe. Zarabotenata provizija so pomo{ na vlasta, se znae kade podocna ja distribuiraat vakvite agencii, - izjavi Igor Ivanovski, pratenik na SDSM, komentiraj}i gi predlog-izmenite na Zakonot za agenciite za privremeni vrabotuvawa, {to se razgleduva{e na Komisijata za evropski pra{awa. "Nikoj ne znae, osven Gru-

evski i negovite najbliski sorabotnici, kolku privremeno vraboteni lica ima vo Makedonija. Spored procenki na SDSM, se raboti za 30.000 lica", prodol`i Ivanovski. "Osnovna intencija na izmenite na Zakonot e po sekoja cena da se namalat kaznite za agenciite za privremeni vrabotuvawa, koi deluvaat vo funkcija na vlasta, a protiv interesite na privremeno vrabotenite lica", izjavi prate-

ni~kata na SDSM, Slavica Grkovska-Lo{kova. Na napadite od opozicijata kratko odgovori pretsedatelot na Komisijata, Petar Pop Arsov, narekuvaj}i gi nivnite pretpostavki pau{alni. Pretstavnikot na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Stojan Trajanov, vo svoeto obrazlo`enie navede deka izmenite se predlagaat za harmonizacija so evropskoto trudovo zakonodavstvo, spored direktivite od 2008 godina.

22.09.2010

SDSM OBJAVI TAEN DOKUMENT NA GRUEVSKI

DSM v~era objavi dokument za veteni, a nerealizirani aktivnosti na Vladata, koj e podgotven vo kabinetot na premnierot Nikola Gruevski. Potpretsedatelot na SDS, Zoran Zaev, istakna deka Gruevski zaboravil na vetuvawata so koi do{ol na vlast vo 2006 godina i ja izneveril doverbata na gra|anite. "Gruevski ne gi ostvari proektite od Portokalo-

vata programa od 2006 godina, nadgradena vo 2008 godina. Vladata na Gruevski veti, a ne ostvari duri 257 proekti. Vo ekonomijata ne se ostvareni 116 proekti, vo delot na pokvalitetniot `ivot, kulturata, mladite i ekologijata 74 vetuvawa, vo oblasta na reformite vo sudstvoto, borbata protiv kriminalot i korupcijata 21, a vo zdravstvoto 18 proekti", istakna Zaev.

Od vladeja~kata VMRODPMNE, pak, tvrdat deka SDSM so ova samo saka da sozdade i re`ira socijalni tenzii. "Zatoa gi povikuvame kolegite od SDSM namesto da sozdavaat konflikti i incidenti, da se obidat da iskreiraat predlozi, realni i osnovani, so koi bi im pomognale na gra|anite", istakna Aleksandar Bi~ikliski od VMRODPMNE.

GRUEVSKI I IVANOV KOORDINIRANO KONTRA ATINA

VLADATA NA PAPANDREU E RADIKALNA I NEKONSTRUKTIVNA

Otkako propadnaa nadeìte za pomestuvawe na procesot na pregovorite so neodrùvaweto na najavenata sredba me|u makedonskiot i gr~kiot premier, i nemaweto nov predlog za re{enie od medijatorot Metju Nimic, makedonskiot dràven vrv vinata za vakviot ishod ja prefrli celosno kaj ju`niot sosed. Nie sme bile optimisti, ama tie bile nepopustlivi!

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski ne oti{ol vo Wujork da se sretne so gr~kiot kolega Jorgos Papandreu zatoa {to nemalo oficijalno zaka`ana sredba. Za makedonskiot premier ne bila dovolna javnata pokana {to preku mediumite ja upati {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, koj izjavi deka dokolku Gruevski odlu~i da otpatuva vo Wujork, Papandreu }e inicira nova tet-a-tet sredba. Gruevski veli deka toj vo mnogu navrati dosega go kanel Papandreu da dojde i da ja poseti Makedonija. Mnogu e razo~aran od gr~kite pozicii, koi namesto da omeknat, stanuvale poradikalni: “Poslednite izjavi od Atina za nivnite pozicii se mnogu

razo~aruva~ki i pokaùvaat deka vo izminatiov period mnogute nadeì bea la`ni. Grcite stojat na svoite rigorozni pozicii i toa e golemo razo~aruvawe. Toa ne e konstruktivno rabotewe vo pravec da se najde re{enie. Nie sme optimisti, no samo so optimizam ni{to ne se re{ava. Potrebna e konstruktivnost od drugata strana”, izjavi Gruevski. Toj veli deka Grcija, i pokraj {pekulaciite, ostanuva na baraweto za erga omnes, edno ime za sevkupna upotreba. “Toa zna~i i promena na Ustavot. Ako go promenite imeto za sevkupna upotreba, mora da go menuvate i Ustavot. Toa zna~i deka nema pomrdnuvawe vo nivnite pozicii. I toa gi negira i mnoguminata vo Makedonija koi smetaat poinaku. Toa e lo{o. Ako Grcija navistina go drì toj stav, a izgleda go drì, {tom

tolkupati dosega go povtorila, toa pokaùva deka od edna strana demonstriraat volja, a od druga gr~kata vlada e krajno radikalna, duri i poradikalna od onaa na Karamanlis, i toa e navistina zagriùva~ki”, veli premierot. Vo re~isi isto vreme, od Wujork, {efot na dràvata, \orge Ivanov, nastapi so ista retorika protiv ju`niot sosed, obvinuvaj}i ja Atina duri i za lo{iot ekonomski razvoj na Makedonija. “Za àl, mora da vi kaàm deka Makedonija e popre~ena vo ekonomskiot razvoj od svojot prv sosed. Imame nametnat problem so imeto, koj osven na politi~ki plan, ni sozdava seriozni implikacii i vo ekonomskiot razvoj, vo privlekuvaweto stranski investicii, ne{to {to moè direktno da ja namali siroma{tijata i

VMRO–NP: DA SE OBELODENAT IMIWATA NA KODO[ITE!

avnosta zaslu`uva da znae koi se kodo{ite, veli pretsedatelot na VMRO-NP, Marjan Dodovski. Negovata partija nemalo da go stori toa, no ottamu tvrdat deka imaat informacii za tri predmeti za sega{ni funkcioneri koi sorabotuvale so tajnite slu`bi. Spored Dodovski, Komisijata za verifikacija na faktite treba da ja informira javnosta za podatocite do koi do{la po

"~e{laweto" na dosiejata za funkcionerite, a ne tie. “Nema da izlezeme so imiwata. Toa e rabota na Komisijata za verifikacija na faktite, no javnosta treba da znae koi se kodo{ite. Rabotata na Komisijata e da donesuva odluki spored fakti i dokazi, a ne da glasa”, izjavi Dodovski. Toj dodava deka }e baraat izmeni vo Zakonot za lustracija, vo delot

kade {to se zabranuva javno objavuvawe na imiwata na sorabotnicite na tajnite slu`bi, so cel nivnite imiwa da gi doznae javnosta. Izminative nekolku denovi i DPA izleze so informacii deka go znae i javno }e go obelodeni imeto na kodo{ot – pratenik od vladeja~kata DUI, no potoa se povlekoa od idejata, verojatno ispla{eni deka }e treba zakonski da odgovaraat.

ZATVORENICITE SE @ALAT, NADLE@NITE ZASEGA SAMO VETUVAAT!

inisterstvoto za pravda pu{ti vo upotreba renovirani prostorii vo poluotvorenoto oddelenie vo Idrizovo. Vo ovoj zatvor vo posledniot period ima{e nekolku incidenti. Pred samo edna nedela se obesi eden zatvorenik, a pred toa izbegaa dvajca zatvorenici, poradi koi podebeliot kraj go izvle~e nivniot cimer, koj tvrde{e deka e pretepan od zatvorskite ~uvari. "Dosega se povedeni nekolku postapki vo koi nekolku od nadzornicite i slu`benite lica se disciplinski kazneti, za nekoi koi gi pre~ekorile ovlastuvawata se podneseni i krivi~ni prijavi za storeno krivi~no delo” izjavi ministerot Mihajlo Manevski. Od Upravata za sproveduvawe na sankcii do Vladata dostavile programa za spre~uvawe i borba protiv korupcijata i drugite formi na organiziran kriminal vo zatvor-

ite, informira direktorkata Lidija Gavrilovska. Narodniot pravobranitel, pokraj na renovirawe na zatvorite, apelira i na podobruvawe na procesot na resocijalizacija i tretmanot na osudenite lica vo site segmenti, vo zdravstvenata za{tita i kontaktot na vospitniot kadar so osudenicite. Makedonskite zatvori so godini nanazad se cel na kritiki na Brisel i organizaciite za borba za ~ovekovi prava.

Premierot Nikola Gruevski v~era go pu{ti vo upotreba bulevarot Ilindenska. Ne zamina za Wujork zatoa {to, iako najavena, sredbata so gr~kiot premier Jorgos Papandreu ne bila oficijalno zaka`ana nevrabotenosta. 15 godini po prvoto trgovsko embargo, sega imame novo, koe gi nema istite karakteristiki, no gi ima istite posledici”, izjavi pretsedatelot Ivanov vo obra}aweto na tridnevnata konferencija na Obedinetite nacii. Po zav~era{nata sredba so

ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija, Drucas, medijatorot Metju Nimic izjavi deka ne e vreme za nov predlog za imeto, oti sega dvete dr`avi vleguvale vo nova faza i novo nivo na pregovori, aludiraj}i na direktnite sredbi me|u premierite. Gr~kite vesnici, odlukata na

Gruevski da ne odi vo Wujork ja protolkuvaa kako znak deka Makedonija bega od re{enie i deka Skopje ne mo`e da bide podgotveno na kompromis koga samiot Gruevski na svoite najbliski lu|e vo partijata im soop{til deka i pokraj site pritisoci, nema namera da se predade.

6 22.09.2010 FOKUS: SLABOSTI NA ANTIKRIZNATA POLITIKA

NEMA PARI VO STOPANSTVOTO, NEMA IZLEZ OD KRIZATA!

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ema pari vo kompaniite, problemot so nelikvidnosta vo biznis-sektorot u{te pove}e se prodlabo~uva. Biznismenite se `alat deka problemot e do tolku izostren {to go doveduva vo pra{awe opstanokot na golem broj kompanii. Toa e u{te eden dokaz deka makedonskata ekonomija e vo dlaboka kriza, iako statisti~ki se prika`uva odredeno zazdravuvawe. Menaxerite na nekoi od najgolemite

r se gu{i u bez pari. r Najgolem j aktuelen u problem r vo makedonskata d Biznis-sektorot ekonomija koj u{te pove}e se prodlabo~uva, prodlabo~uva i ponatamu e nelikvidnosta na komkom ekonomija, paniite. Taa ne dozvoluva makedonskata ekonomija brzo i lesno da izleze od krizata

kompanii vo zemjava alarmiraat deka “ehoto” od krizata s$ u{te se slu{a mnogu glasno. Ottuka se postavuva dilemata dali i kolku antikriznite merki mu pomognaa na stopanstvoto da se spravi so krizata, koja e od globalen karakter. Mnogu zemji gi sumiraat efektite od antikriznite merki so cel da vidat kakva politika }e vodat kon realniot sektor vo idnina. Site se pra{uvaat koi }e bidat novite merki, bidej}i na globalno nivo pove}e od jasno e deka dr`avata ne mo`e da krene race od stopanstvoto. “Najgolem problem, koj s$ pove}e se razgoruva, e nepla}aweto na obvrskite od kompaniite na doma{niot pazar. Se zgolemuva nelikvidnosta vo stopanstvoto i toa vlijae vrz razvojot na biz-

nisot. Kompaniite imaat seriozna potreba od sve` kapital i edinstveno moè da ni pomognat bankite so povolni krediti, osobeno za onie kompanii koi vaàt za devizno aktivni, odnosno pove}e izvezuvaat otkolku {to uvezuvaat, i za zemjodelskata industrija. Dràvata i bankite treba zaedno da nastapat za da obebzedat podobri uslovi i pogolema finansiska poddr{ka za biznis-sektorot”, veli Simon Naumovski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka. Deka nelikvidnosta na kompaniite vo momentov e najgolema zakana za opstanokot na biznis-sektorot potvrduva i prviot ~ovek na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski, koj vo intervju za “Kapital” otkriva deka od 1 do 15 vo mesecot nikoj nikomu ne pla}a!

BRANKO AZESKI

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Hroni~nata nelikvidnost kaj golem broj kompanii e izostrena do stepen na borba za dnevna likvidnost. Dovedeni se vo pra{awe nivnite tekovni aktivnosti, pla}awe na obvrskite kon dr`avata i kon doveritelite. Prisutno e ~uvstvoto deka od 1 do 15 vo mesecot kako nikoj na nikogo da ne pla}a vo privatniot sektor.”

“Hroni~nata nelikvidnost kaj golem broj kompanii e izostrena do stepen na borba za dnevna likvidnost. Dovedeni se vo pra{awe nivnite tekovni aktivnosti, pla}aweto na obvrskite kon dràvata i kon doveritelite. Prisutno e ~uvstvoto deka od 1 do 15 vo mesecot kako nikoj na nikogo da ne pla}a vo privatniot sektor”, izjavi Azeski. Biznismenite komentiraat deka problemot so vlo{enata naplata na pobaruvawata na kompaniite u{te pove}e go razgoruva i odnesuvaweto na dràvata, koja neodamna duri i go ozakoni odloènoto pla}awe na obvrskite. So izmenite vo Zakonot za javni nabavki, dràvata moè so sklu~uvuvawe aneks-dogovor da go odloì pla}aweto kon kompaniite

SA[O DAVITKOVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA GRUPACIJATA SKOPSKI PAZAR “Ne e vreme da gi navedneme glavite, tuku ispraveni da prodol`ime da rabotime i zaedno da se izborime protiv site problemi. Jas li~no sum optimist deka najlo{oto ve}e pomina, a so odredeno zadocnuvawe i Makedonija }e po~ne da ~uvstvuva pozitivni vlijanija od zazdravuvaweto na globalnata ekonomija. S$ u{te klu~en problem e toa {to kompaniite nemaat pari i nema novi investicii. Za toa e vinovna politikata na bankite da go zabavat kreditiraweto do minimum, a bez sve` kapital nema nitu razvoj. Bankite treba da gi po~ituvaat interesite i na biznis-sektorot, a ne da gi gledaat samo sopstvenite.”

za edna ili pove}e godini. POTREBEN E NOV MODEL ZA INTENZIVEN EKONOMSKI RAST Globalnata ekonomska kriza, koja silno ja pogodi makedonskata ekonomija i ja turna vo recesija, gi izvadi na videlina najkrupnite problemi so koi se soo~uvaat doma{nite kompanii i koi so godini se krijat pod tepih, a ne se re{avaat. Biznismenite komentiraat deka najgolemi pre~ki vo biznisot se toleriraweto na nelo-

SREDA

[TO BARAAT BIZNISMENITE?

Promena na celokupniot ambient za vodewe biznis vo dràvata Olabavuvawe na monetarnata politika i dostapnost na likvidni sredstva za kompaniite Pomo{ta da se dodeluva samo na zdravi kompanii, namesto so pomagaweto na lo{ite kompanii da & se na{tetuva na celata ekonomija Seriozni investicii vo infrastrukturata, {to vo golema mera bi gi namalile tro{ocite na kompaniite Itna primena na zakonite za re{avawe na golemiot dolg me|u kompaniite jalnata konkurencija, pravnata nesigurnost, nemaweto standardi, socijalnata komponenta i decentralizacijata. Vo uslovi koga krizata s$ u{te ne stivnuva, ~elnite lu|e na Stopanskata komora vo zemjava smetaat deka klu~no re{enie na ekonomskite problemi vo zemjava, koi se provlekuvaat niz celata tranzicija, e celosno restrukturirawe na ekonomskata matrica, kako osnova za intenзиvirawe na rastot i razvojot. “Istorijata nedvosmisleno pokaùva deka golemite ekonomski restrukturirawa se pravat tokmu restrukturir vo period na kriza. Mora da se konsenzus za dinami~en postigne kons proizvodstvoto, izvozot i rast na proi konkurentnosta na makedonskite konkurentnos proizvoditeli. Ekonomskiot rast proizvoditel proizleze od porastot na mora da pro proizvodstvoto, izvozot, vrabotuproizvodstvo vaweto, investiciite inve i modernizacijata na ppostojnite proizvodZna~i, treba da stveni kapaciteti. kapac se koncipira ekonomski model koj }e go pottikn pottikne razvojot na proizvodstvoto, kako ka klu~en element za rast na izvozot”, izvo ocenuva Azeski. Spored nego, toa nesomneno }e novi vrabotuvawa, dovede do no namaluvawe na trgovskiot deficit i zgo zgolemena stapka na ekonomski razvoj. SE GLEDA LI SVETLINA KRAJOT OD TUNELOT? NA KRAJO Menaxerite na kompanii od nekolku klu~ni klu~ industrii komentiraat deka vo posledniot period se ~uvstvuva odredeno zaìvuvawe ekonomijata i zgolemen obem na ekonomija na rabota. “S$ u{te se ~uvstvuvaat efektite od krizata, no so pomal intenzitet. Mislam deka ova se posledni signali i se gleda svetlina na krajot od tunelot. No, razvojot na stopanstvoto vo Makedonija e na nisko nivo, osobeno {to nema pointenzivno vloùvawe vo kapitalni proekti, taka {to nema razvoj nitu na stopanskite kapaciteti. Ako nemate izgradba na pati{ta, èleznici, energetski objekti, nema nitu kade da se vklu~at na{ite kompanii”, objasnuva Ace Antevski, pretsedatel na elektrometalnata industrija. Od po~etokot na vtoroto polugodie se ~uvstvuva odredeno podobru-

vawe vo rabotata i vo prehranbenata industrija. “Kako i voobi~aeno, vo vtoroto polugodie od godinata se zgolemuvaat nara~kite i obemot na rabota. No, istovremeno porasnaa cenite na repromaterijalite {to gi uvezuvame, taka {to, generalno, nema zna~itelni pozitivni efekti vrz rabotata”, veli Naumovski od Vitaminka. Direktorot na grupacijata Skopski pazar, Sa{o Davitkovski, ocenuva deka iako svetot po~na da zazdravuva od najgolemata kriza vo istorijata po golemata depresija od triesettite, Makedonija mora da kreira sopstvena strategija za razvoj i podinami~en rast. “Ne e vreme da gi navedneme glavite, tuku ispraveni da prodol`ime da rabotime i zaedni~ki da se izborime protiv site problemi. Jas li~no sum optimist deka najlo{oto ve}e pomina, a so odredeno zadocnuvawe i Makedonija }e po~ne da ~uvstvuva pozitivni vlijanija od zazdravuvaweto na globalnata ekonomija. S$ u{te klu~en problem e toa {to kompaniite nemaat pari i nema novi investicii. Za toa e vinovna politikata na bankite da go zabavat kreditiraweto do minimum, a bez sve` kapital nema nitu razvoj. Bankite treba da gi po~ituvaat interesite i na biznis-sektorot, a ne da gi gledaat samo sopstvenite”, poso~uva Davitkovski. Nekoi od najgolemite izvozno orientirani kompanii, pak, ve}e navestuvaat deka zakrepnuvaat od krizata, povle~eni od zazdravuvaweto na globalnata ekonomija. Generalniot direktor na IGM od Kavadarci, Ilija Ge~ev, veli deka vo posledniot period nara~kite od stranstvo rapidno se zgolemile, a so toa i profitot na kompanijata. “Zazdravuvaweto na globalnata ekonomija se ~uvstvuva i kaj nas preku zgolemeni nara~ki od stranskiot pazar. Obemot na proizvodstvoto raste, a i izvozot. Poslednite signali poka`uvaat deka krizata popu{ta, nema nikakvi problemi so naplatata na pobaruvawata od stranstvo. I ponatamu, poradi slabata pobaruva~ka na doma{niot pazar, samo mal del od na{eto proizvodstvo se prodava vo zemjava. Jas sum optimist deka kone~no najgolemata kriza e zad nas”, izjavi za “Kapital”, Ge~ev. KAKO POMINA MAKEDONIJA NIZ KRIZATA? Nema dilemi deka krevkata makedonska ekonomija silno nastrada vo uraganot nare~en globalna

kriza. Naru{uvaweto na ekonomskite tekovi na globalno nivo dovede do zna~itelen pad na pobaruva~kata na stoki i uslugi, {to rezultira{e so pad na proizvodstvoto, trgovskata razmena i na BDP. Na po~etokot od ekonomskata kriza, vo 2008 godina, Vladata be{e ubedena deka globalniot udar }e ja odbegne Makedonija i vo prvo vreme gi odbi barawata na biznismenite i ekspertite navreme da reagira so antikrizni merki. No, otkako statistikata po~na da objavuva lo{i podatoci za padovi vo industrijata, stana jasno deka krizata vo zemjava vleguva na {iroka vrata, a Vladata po~na da nosi paketi antikrizni merki za ublaùvawe na posledicite od krizata. Ekspertite i biznismenite komentiraa deka toa se samo kozmeti~ki merki koi mnogu malku im pomognaa na kompaniite da se spravat so udarot od krizata. Vladata prvo gi namali danocite, pridonesite i carinite, im gi prosti kamatite na firmite {to si gi platija zaostanatite obvrski kon dràvata, ne ja odano~uva reinvestiranata dobivka na kompaniite. Duri vo javnosta smelo go obelodeni svojot investiciski plan od fantasti~ni osum milijardi evra nameneti za pove}e zna~ajni strategiski infrastrukturni proekti od oblasta na energetikata, transportot, kulturata i obrazovanieto. No, dosega malku od tie investicii se realiziraa. Nitu klu~nata merka, specijalnata kreditna linija od Evropskata investiciska banka, od 100 milioni evra ne im pomogna na kompaniite da gi ublaàt negativnite {okovi. Re~isi dve godini otkako Vladata ja najavi ovaa merka, iskoristeni se samo 30% od parite. Makedonskata ekonomija vo septemvri minatata godina i oficijalno vleze vo recesija, so pad na BDP dva kvartali po red. Negativniot trend na BDP prodolì i na po~etokot od godinata so pad od 0,9%.

22.09.2010

KAKO SE BOREШE VLADATA PROTIV KRIZATA?

PRV PAKET: NOEMVRI 2008 GODINA

Namaluvawe na pridonesite, danocite i carinite Otpis na kamati za pla}awe zastaren dano~en dolg Pla}awe na danoci na rati Neodano~uvawe na reinvestirana dobivka Zabrana za dràvnite institucii da tro{at pari za novogodi{ni podaroci Dràvnite pobaruvawa vo zagubarite Ohis, EMO, Tutunski kombinat-Prilep i Evrokompozit bea pretvoreni vo traen vlog Vtor paket: mart 2009 godina Investiciska programa za periodot 2009-2016 godina vo vrednost od osum milijardi evra, nameneti za pove}e proekti (izgradba na termo i hidrocentrali, gasifikacija, rudnici, pati{ta, prugi, socijalni stanovi). Vo programata vlegoa i nekoi stari kapitalni proekti, kako izgradba na Son~ev grad, vleguvaweto na TAV vo aerodromite, HEC êbren, Gali{te i Bo{kov most, malite hidrocentrali i 145 sportski sali Tret paket: april 2009 godina Rebalans na buxetot Vremena zabrana za novi vrabotuvawa vo javnata administracija Odlagawe na najavenoto zgolemuvawe na platite vo javniot sektor Namaluvawe na tro{ocite vo pove}e vladini institucii po pove}e osnovi (bonusi, slu`beni patuvawa, limit za telefon) Kreditna poddr{ka od 100 milioni evra od EIB Celosna isplata na zemjodelskite subvencii Merki za poednostavuvawe na carinskoto rabotewe êtvrt paket: mart 2010 godina Prolongirawe na rokot za pla}awe na DDV od 15 na 25 vo mesecot Namaluvawe na nadomestot za privatizacija na grade`no zemji{te Izmena na uslovite za koristewe na kreditnata linija od EIB Olesnuvawe na uslovite za koristewe na parite od IPA Nova kreditna linija od MBPR od 15 milioni evra

O~ekuvawata na ekspertite se deka nitu ovaa godina makedonskata ekonomija nema da ostvari rast pogolem od 1%, iako Vladata ostanuva optimist do kraj, so proekcija za rast od 2%.

SIMON NAUMOVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA “Najgolem problem, koj s$ pove}e se razgoruva, e nepla}aweto na obvrskite od kompaniite na doma{niot pazar. Se zgolemuva nelikvidnosta vo stopanstvoto i toa vlijae vrz razvojot na biznisot. Kompaniite imaat seriozna potreba od sve` kapital i edinstveno moè da ni pomognat bankite so povolni krediti, osobeno za onie kompanii koi vaàt za devizno aktivni, odnosno pove}e izvezuvaat otkolku {to uvezuvaat, i vo zemjodelskata industrija. Dràvata i bankite treba zaedni~ki da nastapat za da obezbedat podobri uslovi i pogolema finansiska poddr{ka za biznis-sektorot.”

KAPITAL MEDIA GROUP DOO IZDAVA^ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL

ACE ANTEVSKI

PRETSEDATEL NA ELEKTROMETALNA INDUSTRIJA “S$ u{te se ~uvstvuvaat efektite od krizata, no so pomal intenzitet. Mislam deka ova se posledni signali, se gleda svetlina na krajot od tunelot. No, razvojot na stopanstvoto vo Makedonija e na nisko nivo, osobeno {to nema pointenzivno vlo`uvawe vo kapitalni proekti, taka {to nema razvoj nitu na stopanskite kapaciteti. Ako nema izgradba na pati{ta, `eleznici, energetski objekti, nema nitu kade da se vklu~at na{ite kompanii.”

OBJAVUVA OGLAS ZA NOVI RABOTNI MESTA ZA:

2 (DVAJCA) NOVINARI VO DESK ZAINTERESIRANITE KANDIDATI TREBA DA IMAAT MINIMUM 2 (DVE) GODINI RABOTNO ISKUSTVO. OGLASOT

TRAE DO 24. SEPTEMVRI 2010

APLIKACIITE,

SO KRATKA BIOGRAFIJA I REFERENCI OD PRETHODNI RABOTNI ISKUSTVA PRA]AJTE GI NA:

e-mail: kariera@kapital.com.mk ILI PO PO[TA NA: KAPITAL MEDIA GROUP DOO PO[TENSKI FAH 503 1000 SKOPJE

8 22.09.2010

SREDA

KOMENTARI I ANALIZI

INVESTICII, KOGA AKO NE SEGA? Idejata

e da se dade silen pottik na ekonomijata preku zaìvuvawe na investiciskata aktivnost, a toa da bide povrzano so novi rabotni mesta. Za taa cel, predvideno e za site novoodobreni investiciski krediti dràvata da ja pla}a kamatata, na firmite da im se ovozmoì besplatno koristewe parceli od praznite ekonomski zoni, pod uslov da se otvorat opredelen broj novi rabotni mesta. îsta rabota

damna ne sum videl grafikon tolku vpe~atliv i podatliv za politi~kata bitka kako grafikonot za dvi`eweto na siroma{tijata vo Makedonija niz godinite. [to bi rekle “nekoi”, edna slika – 1.000 zborovi. Siroma{tijata vo Makedonija ja imame otsekoga{, no koga taa dramati~no se zgolemila? Eve go odgovorot. Se zgolemila za polovina, od 21% vo 1999 godina na 30,2% vo 2002 godina, vo vremeto na DPMNE so Gruevski kako minister. Ako toga{ drasti~no se zgolemila, koga go dostignala najvisokoto nivo vo istorijata na zemjata? 31,1% vo 2009 godina, povtorno vo vreme na DPMNE, no sega so Gruevski kako nekolkugodi{en premier. I, {to sega? [to pravite kako opozicija? ^ekate da dojdat izborite,

pa toga{ da po~nete da gi menuvate rabotite ili velite rabotava e dogorena, mora da se deluva vedna{? Vo takvi okolnosti, SDSM izleze so proektot “INVESTICII SEGA”. Idejata e da se dade silen pottik na ekonomijata preku zaìvuvawe na investiciskata aktivnost, a toa da bide povrzano so novi rabotni mesta. Za taa cel, predvideno e za site novoodobreni investiciski krediti dràvata da ja pla}a kamatata, na firmite da im se ovozmoì besplatno koristewe parceli od praznite ekonomski zoni, pod uslov da se otvorat opredelen broj novi rabotni mesta. îsta rabota. Edna od glavnite pridobivki od realizacijata na proektot e deka site firmi {to bi dobile parceli, bi morale da po~nat so izgradba na deloven objekt vo rok od tri meseci, i toj bi trebalo da bide gotov za

12 meseci. Zna~i, efektite od proektot bi se po~uvstvuvale sega, koga e najpotrebno, imaj}i ja predvid katastrofata so koja se soo~uvame. Reakcijata na DPMNE be{e neseriozna i prave{e sporedba so nivni merki. Da ja pridu{ime bu~avata {to ja pravat nivnite partiski vuvuzeli i mirno da gi sporedime merkite na DPMNE so proektot na SDSM. Prvo, za zemji{teto. DPMNE odlu~ile da im dadat mo`nost na firmite da u~estvuvaat na aukcii so po~etna cena od edno evro za kupuvawe dr`avno zemji{te. Zna~i, merkata na vlasta neizbe`no vklu~uva PLA]AWE od strana na firmite, pri {to cenata za atraktivni lokacii nema da bide edno evro. Nasproti toa, SDSM predlaga BESPLATNO koristewe na parceli od izgradenite ekonomski zoni, koi imaat infrastruktura, no zjaat

prazni. Pritoa, vo ovaa faza ne ja isklu~ivme mo`nosta na firmiteinvestitori vo idnina da im se dadat pogodnosti povrzani so statusot na sopstvenosta na parcelata {to ja dobile na koristewe, se razbira, po ispolnuvaweto na dopolnitelno postavenite uslovi, na primer, dopolnitelni vrabotuvawa ili odr`uvawe na brojot na vraboteni podolg vremenski period od pove} e godini. Sporedba za investiciskite krediti. DPMNE se fali deka obezbedile kreditna linija, pri {to mislat na kreditnata linija od Evropskata investiciska banka. [tom i po edna godina otkako ovaa kreditna linija im e stavena na raspolagawe na firmite, tie s$ u{te nemaat povle~eno nitu polovina od vkupno raspolo`liviot iznos, toga{ e o~igledno deka firmite kreditnata linija ne ja smetaat za tolku dobra kako {to

saka da ja pretstavi Vladata. Pritoa, Vladata obezbedi kreditna linija kaj koja KAMATATA JA PLA]AAT FIRMITE. Nasproti toa, SDSM so proektot ponudi za site novoodobreni investiciski krediti DR@AVATA DA JA PLATI KAMATATA. [to e podobro, kako firma sami da ja platite kamatata ili dràvata da ja plati namesto vas? Ima problem za dràvata od proektot na SDSM? Ne. Pari vo buxetot ima, samo pra{awe e za {to se koristat. Dovolno e da se prenaso~i eden mal del od buxetskata stavka Dogovorni uslugi. Toa }e zna~i produktivno tro{ewe na parite od buxetot za razdviùvawe na ekonomijata. Dopolnitelno, }e postoi pogolema transparentnost. Site }e imame podobar uvid vo toa za {to se tro{at parite od buxetot. Dobar e proektot za gra|anite? Odli~en e. Zadolìtelno }e se

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

otvorat novi rabotni mesta, bidej}i toa e eden od uslovite za firmite da moàt da gi imaat navedenite pogodnosti. [to e u{te pova`no, toa }e bidat vrabotuvawa vo privatniot sektor, a ne vo dràvniot. Toa e vistinskiot pat. Najdobar izlez od postojnava rekordna siroma{tija se novi rabotni mesta vo privatniot sektor. Proektot na SDSM, “Investicii sega”, e pobedni~ka kombinacija za site. Za firmite {to sakaat da investiraat, za onie {to baraat rabota, za onie {to pla}aat danoci i go polnat buxetot, za celata ekonomija i za dràvata. Potrebna e vlada {to seto ova }e go realizira. O~igledno, toa ne e Vladata na premierot Gruevski.

KINA, JAPONIJA, AMERIKA Visokite

amerikanski slu`benici povtorno go zanemaruvaat faktot deka ne treba da se prezeme ni{to so promenata na kineskata valuta, od strav deka Kinezite }e prestanat da gi kupuvaat na{ite obvrznici. No, momentalnata sostojba na kupuvawe obvrznici koja ja pravat Kinezite, ne samo {to ne & pomaga na Amerika, tuku & odmaga

a po~etokot na septemvri japonskiot minister za finansii izjavi deka toj i negovite sorabotnici sakaat da razgovaraat so Kina za najnovato kinesko kupuvawe japonski obvrznici, so cel "preispituvawe na nejzinata namera” ili, ka`ano so diplomatski re~nik, “prestanete vedna{”. Koga ja slu{nav taa vest, tolku se isfrustrirav {to mi dojde da po~nam da si ja udiram glavata vo yid. Videte, visokite amerikanski slu`benici povtorno go zanemaruvaat faktot deka ne treba da se prezeme ni{to so promenata na kineskata valuta, od strav deka Kinezite }e prestanat da gi kupuvaat na{ite obvrznici. No, momentalnata sostojba, kupuvaweto obvrznici koe go pravat Kinezite kaj nas, ne samo {to ne ni pomaga, tuku ni odmaga. Zo{to ne i nas? Pozadina: Ako vi se razgovara za kineskata monetarna politika, koja e navistina zbunuva~ka, toa e taka poradi toa {to mnogumina ne sakaat da se soo~at so

mnogu ednostavna, no surova (nemilosrdna) realnost: vistinata e deka Kina namerno ja odrùva svojata valuta na mnogu nisko nivo. Posledicite od vodeweto takva politika isto taka se ednostavni, no i surovi: Kina ja odano~uva uvezenata roba, a go subvencionira izvozot, so {to go dopolnuva golemiot trgovski vi{ok. Moèbi ste se sretnale so tvrdewata deka kineskiot trgovski vi{ok nema nikakva vrska so na~inot na koj se vodi monetarnata politika; ako e toa taka, toga{ toa bi bil prv slu~aj vo istorijata na svetskata ekonomija. Potcenuvaweto na valutata sekoga{ povlekuva trgovski suficit, a Kina ne e isklu~ok. A vo vreme na globalna ekonomska kriza, sekoja zemja so ve{ta~ki trgovski vi{ok go onevozmoùva potrebniot rast na proda`ba, a so toa go popre~uva i otvoraweto novi rabotni mesta vo drugi zemji. Povtorno, koj i da go tvrdi sprotivnoto, toj, vsu{nost, tvrdi deka Kina, na nekoj na~in, e isklu~ok od ekonomskata

logika koja vaì za site ostanati. Zna~i, {to treba da napravime nie po ova pra{awe? Amerikanskite slu`benici se obidoa da gi vrazumat svoite kineski kolegi, tvrdejki deka posilnata valuta }e & bide od korist na Kina. Izgleda deka se vo pravo: potcenuvaweto na sopstvenata valuta & pomaga na inflacijata, gi namaluva platite na kineskite rabotnici i zaludno gi tro{i kineskite resursi. No, iako manipulacijata so kineskata valuta vo celina e lo{a za Kina, dobra e za politi~ko vlijanie vrz kompaniite, od koi pogolem del e vo sopstvenost na dràvata. Poradi toa, prodolùva da se manipulira so valutata. Amerikansikte slu`benici sekoga{ odnovo obelodenuvaat deka e postignat napredok, koga e vo pra{awe valutata; no sekoj pat na kraj izleguva deka se nasamareni. U{te vo juni, amerikanskiot minister za finnasii, Timoti Gajtner, ja pozdravi izjavata na Kina deka zemjata }e

se potrudi da ostvari fleksibilna kamata. Ottoga{ juanot porasnal za 1%, i toa vo odnos na dolarot, a pogolemiot del od rastot se slu~i vo poslednite denovi pred da se odrì planiraniot kongres na tema valuti. O~igledno e deka ni{to nema da se slu~i s$ dodeka Soedinetite Amerikanski Dràvi ne pokaàt na {to s$ se podgotveni koga druga zemja go subvencionira izvozot: prvo, da nametnat privremena tarifa koja }e ja poni{ti vrednosta na subvenciite. Zo{to toga{ nikoj dosega ne ja predloì taa merka? Kako {to ve}e vi dadov prostor da nasetite, edna od pri~inite e stravot od toa {to bi se slu~ilo dokolku Kina prestane da kupuva amerikanski obvrznici. No, ne postoi osnova za toj strav: vo svet koj e preplaven so vi{ok od {tedewe, ne ni trebaat kineskite pari. Posebno zatoa {to Federalnite rezervi na SAD bi moèle, no i bi trebalo, da gi kupat site obvrznici koi }e gi prodade Kina. Toa bi mu pomognalo na amerikanskoto stopanstvo,

zatoa {to so toa na{ite izvozni proizvodi }e stanat konkurentni. Pra{ajte gi Japoncite zo{to sakaat Kina da prestane da gi kupuva nivnite obvrznici, zatoa {to poradi ova raste vrednosta na jenot. Osven ovie neosnovani finansiski griì, postoi i seriozna pri~ina za amerikanskata pasivnost: delovniot strav od kineskata odmazda. Razmislete za sledniov slu~aj: o~igledno deka so nezakonski subvencii Kina ja finansira svojata industrija na ~ista energija. Tie subvencii treba{e da gi pottiknat amerikanskite kompanii da podnesat tu`ba, no ima edno zdruènie koe podnese tu`ba, a toa e Sindikatot na metalnata industrija. Zo{to? Kako {to pi{uva The Times, "internacionalnite kompanii i trgovskite zdruènija vo sektorot na ~istata energija, kako i vo mnogute drugi industriski granki, vnimatelno go nabquduvaa procesot na podnesuvawe na tu`bata, zatoa {to se pla{at od ugledot koj go nosat kineskite dol`nici, a toj e deka se sk-

Pol Krugman

ekonomist i nobelovec

loni kon odmazda kon zaedni~kite vlo`uvawa vo sopstvenata zemja i se podgotveni da go skratat pristapot na pazarot na koja bilo kompanija koja & se sprotistavuva na Kina”. Se nametnuva pra{aweto dali amerikanskite lideri }e sakaat da gi “napadnat” finansiskite fantomi, pri {to }e im se zakanat za idnata delovna sorabotka. ]e prodol`ime nikoj da ne prezema ni{to za merkite koi se vo interes na Kina, a na {teta na kineskite i amerikanskite rabotnici? Ili kone~no }e se re{at da prezemat ne{to? I da ne ja smenat programata.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.245

MBI 10

2.520

2.235

MBID

110,05

OMB

109,90

2.515

2.225

22.09.2010

109,75

2.510

2.215

109,60 2.505

2.205

109,45 2.500

2.195

109,30

2.185

2.495

109,15

2.175

2.490

109,00

15/09/10

16/09/10

17/09/10

18/09/10

19/09/10

20/09/10

21/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

15/09/10

16/09/10

17/09/10

18/09/10

19/09/10

20/09/10

21/09/10

15/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

16/09/10

19/09/10

20/09/10

21/09/10

MAKEDONSKA BERZA

INVESTICISKITE FONDOVI NE SE PLA[AT OD [TEDA^ITE

17.03.2010 9

Investiciskite fondovi ne se ispla{ija od zgolemuvaweto na vrednosta na osigureni depoziti kaj bankite, {to treba da go zgolemi {tedeweto, zatoa {to se premnogu mali za da bidat pogodeni, a se nadevaat i na benefit poradi zgolemenata doverba vo finansiskiot sektor

18/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

DALI BERZATA ]E IZGUBI OD NOVITE PRAVILA

METODI PENOVSKI

17/09/10

penovski@kapital.com.mk

golemuvaweto na iznosot na osigureni depoziti vo bankite od 10.000 na 30.000 evra po lice nema da vlijae vrz raboteweto na investiciskite fondovi. Ovaa zakonska novina, {to ja najavi ministerot za finansii, Zoran Stavreski, nemalo da gi pogodi investiciskite fondovi, zatoa {to s$ u{te se mnogu mali. Tie duri o~ekuvaat da izvle~at nekakva polza od ovaa merka, zatoa {to }e ja zgolemela doverbata vo finansiskiot sektor vo zemjava. Eksperti od ovaa oblast smetaat deka ova e dobar poteg na Vladata, so koj dràvata ja potvrduva sigurnosta na bankarskiot sistem vo zemjava. Kako rezultat na ovaa odluka, tie o~ekuvaat kaj gra|anite da se vrati doverbata vo finansiskiot sektor i toa da pridonese za animirawe i na tie koi svoite pari s$ u{te, narodski kaàno, gi krijat pod pernica. Ekspertite o~ekuvaat ovaa kategorija gra|ani parite da gi vloàt vo depoziti vo nekoja banka, no i vo drugi finansiski institucii, me|u koi se i investiciskite fondovi. Spored Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum Invest od Skopje, vakvata merka nema da vlijae

iljadi evra iznesuva celosnata garancija za bankarskite depoziti po lice od dr`avata

vrz raboteweto na investiciskite fondovi, iako so nea se pottiknuva {tedeweto kaj bankite . “U~estvoto na investiciskite fondovi vo finansiskata industrija kaj nas e mnogu malo. Dokolku be{e pogolemo, toga{ moèvme i da diskutirame za nekoi posledici od zgolemuvaweto na vrednosta na depoziti, za koj dràvata garantira celosno. Problemot kaj nas e drug. Gra|anite s$ u{te ne gledaat perspektiva vo investiraweto. Potrebna e pogolema edukacija so cel da se razbie starata konzervativna navika parite da se vloùvaat samo vo banki”, smeta Markovski. Spored nego, i porano, koga osigurenite iznosi na bankarski depoziti bea pomali, gra|anite pogolemite za{tedi gi vloùvaa vo pove}e banki za da gi osiguraat. Taka, vo slu~aj na nestabilnost ili propa|awe na bankite, se osiguruvaa deka }e go dobijat celiot iznos koj go deponirale. Sega, 30.000 evra moè da ~uvaat vo edna banka. Zatoa, realno e da se o~ekuva da se slu~at pogolemi promeni so prelevawe na depoziti od edna banka vo druga, otkolku vo delot na

SO AKCIJATA NA KOMERCIJALNA 40% OD PROMETOT

raboteweto na investiciskite fondovi. Spored ekspertite, glavniot problem za investiciskite fondovi se kamatnite stapki na bankite. Tie smetaat deka koga gra|anite investiraat, naj~esto se vodat od prinosot, a ne od toa kolkav iznos }e im bide osiguren od dr`avata. “S$ dodeka se visoki kamatnite stapki koi gi davaat bankite pri {tedewe, lu|eto }e bidat zainteresirani parite da gi vlo`uvaat vo depoziti. [tom }e nastanat promeni vo toj del, odnosno, se namalat kamatnite stapki, sigurno bi imalo promeni i

vo investiciskite celi na gra|anite”, velat vo investiciskite fondovi. Iako Vladata gi nosi ovie merki za da go zgolemi {tedeweto, a so toa i kreditnata aktivnost na bankite, investiciskite eksperti smetaat deka toa nema da se slu~i. Spored niv, glavna pri~ina za niskoto nivo na kreditirawe ne e depozitnata masa, koja i sega e golema, tuku toa {to kompaniite i bankite se raziduvaat okolu kvalitetot na proektite {to treba da se kreditiraat. Bankite s$ u{te se orientirani na pomali, no sigurni zarabotki, preku kupuvawe dr`avni zapisi.

o re~isi dvojno pogolem promet vo odnos na ponedelnikot zavr{i v~era{noto trguvawe vo ramkite na Makedonska berza. V~era be{e ostvaren vkupno berzanski promet vo visina od 20,76 milioni denari, dodeka den prethodno istiot iznesuva{e okolu 11,13 milioni denari. Raduva i faktot {to vakviot promet v~era be{e realiziran samo vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Blok-transakcii, sli~no kako i prethodnite denovi, nema{e. Pri~inite za vaka golemiot promet treba da gi barame vo zgolemeniot interes na investitorite za akciite na Komercijalna banka. V~era so ovaa akcija be{e ostvaren promet od okolu 8,3 milioni denari, {to e ednakvo na re~isi 40% od celokupniot v~era{en berzanski promet. Alkaloid denot go zavr{i so promet od okolu 1,89 milioni denari, a golem promet v~era ima{e i kaj akcijata na Toplifikacija, vo iznos od 1,54 milioni denari. Kaj akciite od redovniot pazar, v~era najlikvidna povtorno be{e akcijata na

Alajans Uan Makedonija, od koja se istrguva koli~ina od 347 akcii, pri {to be{e realiziran promet od 1,09 milioni denari. Obvrznicite povtorno zemaat momentum vo vkupniot berzanski promet. V~era prometot so niv iznesuva{e okolu 4,47 milioni denari. Vrednostite na indeksite so isto dvièwe kako i den prethodno. MBI-10 povtorno zabeleà pad na vrednosta od 0,14%, pa sega novata vrednost na ovoj indeks iznesuva 2.197,20 indeksni poeni. MBID povtorno porasna za 0,05% na vrednost od 2.502,85 indeksni poeni, a OMB za 0,19% na vrednost od 109,89 indeksni poeni. Rastot na ovie dva indeksi, za razlika od v~era, ovozmoì da imame pogolem broj hartii od vrednost ~ija cena porasnala. V~era toa se slu~i kaj 15 hartii od vrednost, a niven predvodnik so rast od 12% be{e akcijata na R@ Inter-Trans{ped. Brojot na gubitnici v~era iznesuva{e 10 hartii od vrednost, a niven predvodnik, so pad od 13,81%, be{e akcijata na Stopanska banka od Skopje.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

21.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

56,00

4.480

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

679,00

2,88

54.320

Хотели Метропол Охрид

226,00

2,73

6.780

3.524,71

1,95

1.899.816

284,00

1,07

4.260

Име на компанијата РЖ Интер-Трансшпед Скопје

Алкалоид Скопје Макошпед Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

30.396.815,61

-2,14%

-5,25%

-9,61%

-5,13%

-11,33%

20.09.2010

Илирика ГРП

22.350.755,39

1,83%

1,66%

2,44%

6,59%

6,65%

20.09.2010

Иново Статус Акции

13.745.122,41

-2,83%

-3,96%

-12,16%

-15,19%

-21,20%

20.09.2010

KD Brik

23.867.365,22

1,44%

0,47%

3,59%

8,24%

15,29%

20.09.2010

KD Nova EU

22.022.133,11

-0,55%

-1,48%

-5,11%

-5,02%

-20,78%

20.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.259.082,98

0,21%

-1,08%

-5,69%

-1,97%

-2,27%

20.09.2010

21.09.2010 %

Износ (МКД)

337

-13,81

47.180

ЕМО Охрид

130

-3,70

52.000

Стопанска банка Скопје

195

-2,50

19.500

1999

-2,49

119.940

ХВ

531,53

-1,94

739.888

ALK (2009)

Име на компанијата Стопанска банка Скопје

21.09.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Пелистерка АД Скопје Гранит Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

21.09.2010

1.431.353

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.524,71

390,18

9,03

0,80

обврзници обични акции

% на промена

72.565

312,50

230.333

102

182,74

54.562

7.001,00

341,43

20,51

0,20

Вкупно Официјален пазар

303.352

123

206,24

3.071.377

531,53

105,83

5,02

0,53

обични акции

32.747

-59,90

KMB (2009)

2.014.067

3.050,11

533,81

5,71

0,88

Вкупно Редовен пазар

33.512

-81,46

MPT (2009)

112.382

24.730,77

0,69

336.865

147

86,39

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73 0,59

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3050,11

-1,61

8.302.391

Алкалоид Скопје

3524,71

1,95

1.899.816

SBT (2009)

389.779

2.597,31

211,39

12,29

Топлификација Скопје Алајанс Уан Македонија АД

3413,83

0,52

1.549.880

STIL (2009)

14.622.943

165,27

0,11

1.494,58

2,31

3146

0,00

1.091.662

TPLF (2009)

450.000

3.413,83

61,42

55,59

1,00

531,53

-1,94

739.888

ZPKO (2009)

271.602

2.199,85

0,29

Гранит Скопје

21.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Вкупно издадени акции

21.09.2010

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 21.09.2010)

10 22.09.2010

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII

HP IM PORA^UVA NA KOMPANIITE DA GO BARAAT NAJDOBROTO ZA SVOITE PARI

inatata nedela, kompanijata za proizvodstvo na personalni kompjuteri Hjulid Pakard odr`a ednodneven seminar na tema pe~atarski tehnologii i originalna HP oprema. Na seminarot, koj ima{e za cel da gi informira korisnicite za najnovite pe~atarski tehnologii, bea promovirani na~inite kako da prepoznaat falsifikuvan potro{en materijal i kako

istiot go uni{tuva pe~ata~ot, kako vlijae na kvalitetot na otpe~atokot i, sekako, na finansiskata investicija. Kako {to soop{tuvaat, od kompanijata be{e napravena sporedba na originalen so kompatibilen toner vo delot na kvalitetot i cenata. “Na krajot, op{tiot zaklu~ok na prezentacijata be{e deka na kompaniite im se neophodni prvoklasniot kvalitet vo pe~ateweto, visokata

PRAJSVOTERHAUS KUPERS SO NOV BREND

verodostojnost i proverenite rezultati, zaedno so prikladnata upotreba i ekolo{kata odr`livost po konkurentni ceni”, se veli vo soop{tenieto od kompanijata. Korisnicite, isto taka, bea informirani za razli~nite pe~atarski tehnologii i preku nivnoto bazi~no poznavawe da im pomogne da go odberat najefektivniot i najefikasniot pe~ata~ za svoite potrebi i buxet.

onsultantskata kompanija Prajsvoterhaus Kupers go promeni brendot za da go zacvrsti i modernizira na~inot na pretstavuvawe na svojata globalna mre`a pred klientite, vrabotenite i zaednicite vo koi raboti. Od osobena va`nost ni e percepcijata na na{ite klienti, na{ite vraboteni i ostanatite zainteresirani strani.

Osven po na{eto znaewe i iskustvo, sakame PWC da bide poznat i po vospostavuvawe i neguvawe odli~ni me|usebni vrski so svoite klienti, {to }e pridonese kon ostvaruvawe na nivnite celi, izjavi Majk Kubena, generalen izvr{en direktor na PWC za Centralna i Isto~na Evropa. Vo praktikaa, inicijalite bea koristeni i vo minatoto so imeto Prajs-

vaterhaus Kupers vo i nadvor od kompanijata, u{te od nejzinoto formirawe vo 1998 godina. Prajsvaterhaus Kupers ostanuva celosnoto ime vo globalnata organizacija od pravni pri~ini, i toa }e bide imeto {to kompaniite od globalnata mre`a }e go koristat za potpi{uvawe na revizorskite izve{tai, velat vo kompanijata

PRIVATNITE GEODETI NEMAAT NAMERA DA RABOTAT PO TARIFNIK

KATASTAROT SO PRITISOK ]E GI UTVRDI CENITE NA GEODETITE Cenite {to gi napla}aat privatnite geodeti sega se re~isi dvojno povisoki vo sporedba so cenite {to porano gi imaa geodetskite in`eneri, koga rabotea vo sostav na Katastarot

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

enite {to gi napla}aat privatnite geodeti sega se re~isi dvojno povisoki vo sporedba so cenite {to porano gi napla}aa geodetskite inèneri, koga rabotea vo sostav na Katastarot. Samo za identifikacija na katastarska parcela, koja, na primer, ja ima nasledeno odredeno lice, me|utoa, ne znae kako izgleda, privaten geodet mu napla}a od 2.000 do 3.000 denari vo zavisnost od lokacijata. Za sekoja naredna parcela napla}a plus od 500 do 1.000 denari. Za istata rabota dràvnite geodeti porano napla}aa samo 1.050 denari, ako parcelata se nao|a vo potesno gradsko podra~je, a ako e locirana vo po{iroko gradsko podra~je, po 880 denari. Za sekoja naredna parcela cenata se dviè{e od 200 do 300 denari. Za obnovuvawe granici na katastarska parcela ili vr{ewe premer, geodetskite dru{tva ili ovlastenite geodeti denes napla}aat razli~no. Ako koristat instrumenti, cenata se dviì od 4.000 denari pa nagore i dostignuva i do 8.000 denari za parcela. Cenata zavisi i od goleminata na samata parcela i moè da dostigne i do 200 evra. Porano za premer na grani~na linija kon sosedna parcela cenata iznesuva{e minimum 2.480 denari. EDEN KUP CENOVNI KRITERIUMI Za razlika od sega, porano cenite na uslugite

se presmetuvale razli~no. Na primer, vo cenata na odredena usluga se kalkuliralo vremeto potrebno da se zavr{i aktivnosta, brojot na stru~ni lica, materijalni tro{oci, gorivo, dali rabotata se vr{i vo sezona ili von sezona i sli~no. Denes privatnite geodeti napla}aat nadomest, ~ija visina naj~esto zavisi od obemot, odnosno povr{inata na nedvi`nostite {to se predmet na premerot, brojot i vidot na zgradite, posebnite delovi od zgradi i drugi objekti, potoa oddale~enosta na nedvi`nostite, terenskite uslovi i slo`enosta na geodetskite raboti. Vo Komorata na ovlasteni geodeti tvrdat deka nivnite tro{oci za rabota se golemi, pa zatoa i se vo korelacija so cenite koi gi napla}aat. Zatoa, i pokraj zakonskata obvrska i apelot na Agencijata za katastar, dosega nemale dostaveno predlogtarifnik po koj treba da napla}aat. Tvrdat deka e nevozmo`no da se utvrdat edinstveni ceni po koi }e napla}aat geodetite vo cela Makedonija, zatoa {to tro{ocite vo sekoj region bile razli~ni. IGNORIRAWE NA ZAKONSKATA OBVRSKA Dosega vo dva navrati se odr`ale sostanoci me|u upravniot odbor na Komorata i Agencijata za katastar. Bilo pobarano da im se dostavi predlogtarifnik na uslugi i da se opi{e na~inot na utvrduvawe na cenite na uslugite. Do deneska Komorata nema dostaveno ni{to do Agencijata za katastar.

2000 3000 do denari napla}a privaten geodet samo za identifikacija na katastarska parcela, koja, na primer, ja ima nasledeno odredeno lice, me|utoa, ne znae kako izgleda

"Kapital" doznava deka tokmu poradi inertnosta na Komorata, Agencijata za katastar podgotvuva izmeni na Zakonot za katastar za da gi prinudi geodetite cenite da gi formiraat spored posebna metodologija i da bidat unificirani. Kako {to doznavame, izmenite se

sostojat vo delot kade {to Agencijata za katastar gi uslovuva geodetskite dru{tva dokolku vo odreden rok ne dostavat predlog-tarifnik do Agencijata, taa sama prezema ovlastuvawa da gi formira cenite po koi }e mora da napla}aat geodetite. Na ova reagira Komorata,

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,95%

4,10%

4,97%

5,93%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,60%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,6414

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

47,1481

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,5314

во денари

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,8400

Канада

долар

45,7043

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

44,5837

61,55

47,9

Извор: НБРМ

36м

CHF 47

tvrdej}i deka toa e upad vo rabotata na privatnite kompanii. Priznavaat deka ne go sproveduvaat zakonot, no se pravdaat deka toa e nevozmo`no. “Nie ne mo`eme me|u nas da utvrdime metodologija i regionalno da napla}ame, a ne, pak, da imame unificirani ceni”, velat geodetite i dodavaat deka za niv najprifatlivo re{enie e da rabotat spored metodologija kako advokatite - za odredeni uslugi da imaat edinstveni ceni, na primer, koga nastapuvaat kako ve{taci i sl.

Vo Agencijata za katastar velat deka dosega dva pati gi namalile cenite na svoite uslugi - vo 2007 godina so regulatornata gilotina za 50% i na po~etokot na 2010 godina od 10% do 72%, so {to o~ekuvale deka i privatnite geodetski dru{tva }e gi namalat cenite na svoite uslugi. No, toa ne se slu~i. Vo zemjava funkcioniraat 110 geodetski firmi, od koi samo 60 se vo Skopje, a 255 se ovlasteni geodetski in`eneri koi operiraat kako ovlasteni geodeti.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII MINISTEROT BESIMI DOMA]IN NA MINISTERSKIOT SOVET NA EVROPSKATA ZAEDNICA

inisterot za ekonomija, Fatmir Besimi, voedno i pretsedava~ so Evropskata energetska zaednica godinava, zaedno so ukrainskiot minister za goriva i energija, Jurij Bojko, za dva dena vo Skopje }e go potpi{at Protokolot za pristapuvawe na Ukraina vo Energetskata zaednica. Ukraina go usvoi Zakonot za gas, koj be{e uslov za pristapuvawe na ovaa zemja vo Energetskata zaednica, {to

za Besimi pretstavuva uspeh za evropskiot energetski pazar. Ekspertite objasnuvaat deka vleguvaweto na Ukraina vo Zaednicata treba da zna~i kraj na problemite so isporakata na priroden gas. “Za ovaa edna godina, dodeka Makedonija pretsedava so Energetskata zaednica, dve zemji stanaa del od zaednicata, Moldavija i Ukraina, a Ermenija, Turcija i Gruzija se vo faza na nabquduva~i,

odnosno potencijalni ~lenki na zaednicata. Ova, za nas, kako pretsedava~i e krupen napredok i zna~aen uspeh”, veli ministerot Besimi. Besimi najavi deka v petok vo Skopje }e se odr`i osmiot Ministerski sovet na Energetskata zaednica, na koj najavenite {est ministri }e gi sublimiraat efektite od formiraweto na edinstveniot energetski pazar i procesot na implementacija.

22.09.2010

FAKOM ]E STIPENDIRA STUDENTI NA MA[INSKI I GRADE@EN FAKULTET

ompanijata za proizvodstvo na ~eli~ni i monta`ni konstrukcii, Fakom, }e dodeluva po pet stipendii na Ma{inski i Grade`en fakultet na najdobrite studenti od oblasta na ~eli~nite konstrukcii. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, detalite za stipendiite }e bidat precizirani so aneksdogovori. ]e bide ustanovena i nagrada za najdobra diplomska zada~a izrabotena

od studenti od tie nasoki na dvata fakulteti. "Prva cel na ovie dogovori na dolg rok e da obezbedime kadar za na{i potrebi i da gi naso~ime studentite da se educiraat vo nau~ni i stru~ni oblasti od interes na Fakom. Odlu~ivme da go zbogatime obrazovniot proces so organizirana poseta na na{ite pogoni i gradili{ta, da obezbedime praktika i studentite da gi koristat na{ite

dragoceni iskustva", izjavi Zlatko Simonovski, generalen direktor na Fakom. Dogovorite na studentite i na nastavno-nau~niot kadar od Ma{inskiot i Grade`niot fakultet im ovozmo`uvaat i potesna sorabotka na razli~ni nau~no-istra`uva~ki proekti, u~estvo na predavawa, kongresi i razmena na iskustva za implementacija na sovremeni softverski platformi od industrijata na Fakom.

PAMUKOT DOSTIGNUVA REKORDNA CENA

PAMU^NATA OBLEKA 17.03.2010 VO MAKEDONIJA POSKAPE DO 20%

Poplavite uni{tija 25% od poliwata so pamuk vo Pakistan i Kina, {to predizvika drasti~en porast na cenata na pamukot na svetskite berzi. Ova ve}e se ~uvstvuva i na makedonskiot pazar, kade {to doma{nite proizvodi se poskapi do 10%, a uvoznite do 20%

MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

amu~nata obleka i drugite proizvodi od pamuk poskapea. Onie proizvedeni vo makedonskite konfekcii za trikotaà od neodamna se poskapi za okolu 10%, dodeka uvezenite za 20%. Vakviot trend se dolì na drasti~no zgolemenata cena na pamukot poradi nevremeto i poplavite koi neodamna gi zafatija Pakistan i Kina, koi se najgolemi svetski snabduva~i na ovaa surovina. Tekstilcite koi se zanimavaat so proizvodstvo i uvoz na pamu~ni proizvodi i tkaenina potvrdija deka ve}e gi korigirale cenite. “Pamukot koj go uvezuvame od Pakistan e poskap za 20%-30% poradi {to i nie moravme da izvr{ime korekcija vo cenata na krajnite proizvodi za 10%”, potvrduva za "Kapital" Violeta Treneska, direktorka na proizvodstvo i maloproda`ba na Struànka. Korekcijata na cenite, pak, na uvezenite proizvodi e u{te pogolema. “Najno-

vite pratki proizvodi od Turcija i od Slovenija bea so povisoki ceni. Nie vedna{ reagiravme i gi zgolemivme cenite na del od proizvodite za okolu 15%-20%”, veli Vida Nikolova, direktorka na Angrotekst, kompanija za proizvodstvo i uvoz na tekstilni proizvodi. Tie potvrduvaat deka poskapiot pamuk, osven {to ima efekt vrz cenata na finalnite proizvodi, mo`e da ima efekt i vrz platite na rabotnicite, velat upatenite. Tekstilnite rabotnici se zagri`eni dali zgolemenata cena na pamukot }e se “ispegla” preku namaluvawe na platata vo sektorot. Tie stravuvaat deka direktorite, za da ne vlijaat vrz krajnata cena na proizvodite, }e interveniraat vo namaluvawe na platite. Za razlika od makedonskite kompanii, koi vedna{ reagiraa na zgolemenata svetska cena na pamukot, vo Hrvatska ne se o~ekuvaat povisoki ceni. "Vo vreme koga stopanstvoto e vo kriza, i koga ekonomijata e vo recesija, ne o~ekuvam

poka~uvawe na cenata na oblekata. Kupovnata mo} na prose~noto semejstvo od den za den e s$ pomala, {to vlijae vrz namaluvawe na pobaruva~kata. Pobaruva~kata za tekstilot se namaluva i realno e

da se o~ekuva deka nema da dojde do promena na cenite. Dokolku toa se slu~i, cenite minimalno bi se korigirale”, veli Alisa Kolar-^e{qa{ od vara`dinskata Vis konfekcija.

Hrvatskite ekonomski eksperti smetaat deka poskapuvaweto mo`e da dostigne do 20%, no deka toa nema da se slu~i poradi golemata konkurencija. "Pamukot sega se zamenuva so sinteti~ki materijali, i

zatoa poskapuvaweto mo`e da bide polovina od najavenoto”, izjavi ekonomistot Qubo Jur~i~. UDOBNATA PAMU^NA OBLEKA ]E STANE LUKSUZ? Vo posledniot mesec cenata na polovina kilogram pamuk porasna od 0,1 na 0,83 dolari, i dostigna najvisoka cena vo poslednite petnaeset godini. Analiti~arite predviduvaat deka edna pamu~na maica, koja sega ~ini okolu 9,5 evra, }e poskapi za pribli`no 1,2 evro. A farmerkite koi dosega ~inele 56 evra, vo idnina }e ~inat 61 evra. Tie smetaa deka nepovolnite vremenski uslovi }e pridonesat evtinata obleka izrabotena od sinteti~ki materijali pove}e da se prodava, za razlika od udobnata pamu~na obleka, koja }e stane luksuz poradi poskapuvaweto. Prviot bran na poskapuvawe go najavija svetski poznatite brendovi H&M, Levis i Vonderbra. Kupuva~ite do januari imaat mo`nost da se naviknat deka }e treba da odvojat do 10% pogolem buxet za obleka.

12 22.09.2010

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NAMALENI ZAGUBITE NA M@ TRANSPORT

ema potreba od otpu{tawe rabotnici, samo restrukturirawe na kompanijata. Prvata polovina e finansiski popovolna vo sporedba so lani, a zagubite sega se namaleni. Spored rakovodstvoto na Makedonski `eleznici AD Transport, uslovite vo kompanijata vo posledniot period se podobruvaat vo nekolku segmenti. Direktorot na M@ Transport, Oliver Derkovski, veli deka na

kompanijata & e potrebno osovremuvawe, no i pari za istoto. “Neophodni se minimum pet garnituri vozovi – kombinirani: 3 dizelmotorni i 2 elektromotorni. Se o~ekuva poddr{kata od dr`avata. Kompanijata }e bara kredit, konkretno od finansiskata institucija EuroFima, koja gi finansira proektite na site `eleznici”, veli Derkovski. Kako {to veli direktorot,

Makedonija o~ekuva mnogu i od priklu~uvaweto vo Kargo 10. "Prviot voz se o~ekuva da trgne vo po~etokot na oktomvri, od Srbija kon Slovenija. ]e ima trasi vo koi }e bidat vklu~eni i makedonskiot tovaren èlezni~ki transport i infrastrukturata. Makedonija dobiva zatoa {to vo idnina, recipro~no èleznicite }e razmenuvaat lokomotivi i vagoni, pa }e donese povolno rabotewe za na{iot èlezni~ki transport", istaknuva Derkovski.

SDSM: “INVESTICII SEGA” VEDNA[ ]E JA ZA@IVEE EKONOMIJATA

o odlukata za ukinuvawe na banderolite, lekovite koi pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba pobrzo da doa|aat do krajnite korisnici - osigurenicite, so {to se ovozmo`uva pokvalitetna usluga na osigurenicite. Kako {to soop{tuvaat od FZOM, pokraj ova, se ovozmo`uva aptekite da izdavaat {to pove}e lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot, da za{tedat na vreme i olesnuvawe na

administracijata za distribucija na lekovite, i da ne se pravat nepotrebni tro{oci za pe~atewe i lepewe na banderolite. Liberalizacijata na pazarot nadle`nite ja objasnuvaat so voveduvaweto na referentnite ceni. Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, vo sorabotka so Farmacevtskata komora na Makedonija, kako i vo sorabotka so distributerite na lekovi i aptekite, do-

nese odluka za ukinuvawe na banderolite za lekovite koi pa|aat na tovar na Fondot so va`nost od 1 septemvri 2010 godina.

PRED STARTOT NA BERBATA NA JABOLKATA

RESEN^ANI O^EKUVAAT POVISOKI CENI I POGOLEM IZVOZ

Nedostigot od jabolka na evropskite pazari go podgrea optimizmot na prespanskite ovo{tari koi o~ekuvaat povisoki ceni od lani, iako kvalitetot i prinosite se zna~itelno poslabi ZDRAVKO RABAXISKI

rabaxiski kapital.kom.mk

a desetina dena pred oficijalniot start na berbata na jabolkata vo Resen otkupuva~ite s$ u{te ja nemaat objaveno otkupnata cena, a ovo{tarite se vo neizvesnost dali i godinava }e postignat dobra cena za nivnite jabolka. Poradi toa {to vo Polska, najgolemite proizvoditeli na jabolka vo Evropa, godinava ima pad na proizvodstvoto od 24%, na{ite proizvoditeli o~ekuvaat podobar plasman i povisoki ceni za makedonskoto jabolko. Stev~e Radevski, pretsedatel na zdruènieto na ovo{tari Zdruèni jabolkoproizvoditeli od Prespa, o~ekuva dobra sezona i potencira deka zasega ima dobar interes za prespanskite jabolka. “Rano e da se komentira koja }e bide otkupnata cena, bidej}i s$ u{te ne e po~nata berbata. Pazarot na jabolka e mnogu nepredvidliv i zatoa ne moème u{te sega da komentirame za cenite i za otkupenite koli~ini, iako ima dobri najavi godinava”, izjavi Radevski. Toj dodade deka otkupuva~ite

23%

e pomal prinosot na jabolka vo Polska

ilajadi toni jabolka se o~ekuva da se naberat ovaa godina

na industrisko jabolko s$ u{te nemaat definirano otkupni ceni, iako otkupot treba da po~ne na prvi oktomvri. Minatata godina jabolkoto be{e so dobar kvalitet, no ovaa sezona ekspertite i otkupuva~ite zaklu~uvaat deka jabolkoto ima poslab kvalitet i o~ekuvaat pomal prinos. Direktorot na dr`avnata kompanija Agrilend, Zoran Tasev, tvrdi deka godinava te{ko }e se obezbedi plasman na pazarite vo EU, i deka pregovaraat za izvoz vo Turcija, Iran i Irak. “Kvalitetot na jabolkoto ovaa godina ne e ist kako lani. Samo 40% do 50% od jabolkata gi zadovoluvaat standardite za kvalitet. Spored toa, te{ko e da se o~ekuva izvoz vo Evropskata unija poradi strogite standardi”, smeta Tasev od Agrilend. \or|i Tan~ev, pak, od kompanijata MT Rosoman, veli deka godinava organiziraat izvoz na jabolka za Rusija.

Toj objasni deka ruskite partneri se zadovolni so kvalitetot, no se pojavuvaat problemi so izvozot. “Carinite se visoki i dràvata treba da gi olesni ovie dava~ki za da moème da izvezuvame u{te pogolemi koli~ini jabolka. Ovaa sezona Polska ima golem nedostig od jabolka, pa se nadevame deka }e moème da gi plasirame jabolkata i na toj pazar”, dodade Tan~ev. Ovaa godina se o~ekuva proizvodstvo od 60 do 70.000 toni jabolka, od koi 20% } e bidat nameneti za industrisko proizvodstvo, a ostanatite 80% od visoka i ekstra klasa }e se namenat za pazarot na sveò ovo{je. Profesor Marijan Kiprijanovski, od Katedrata za ovo{tarstvo na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, procenuva deka godinava }e se proizvedat za 30% pomalku jabolka, ~ij kvalitetot e namalen za 20% do 30%. Namalenata koli~ina i vlo{eniot kvalitet se dolàt na lo{ite

Prespa o~ekuva dobra otkupna sezona vremenski uslovi i pojavata na bolesti, no i na nesoodvetnata za{tita i slabata

edukacija na proizvoditelite. Republika Makedonija izvezuva najgolemi koli~ini

jabolka vo Bugarija, Kosovo, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Rusija.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII EVN MAKEDONIJA INVESTIRA[E 500.000 EVRA VO PRILEPSKO

VN Makedonija vo izminatite tri meseci celosno rekonstruira{e 8 trafostanici na 10 kV naponsko nivo vo Prilep, prigradskite naselbi i sela, so {to se dobi dvojno zgolemen kapacitet na istite. So ova se podobreni naponskite priliki i sigurnosta vo snabduvaweto so elektri~na energija za 15.000 `iteli od selata Desovo, Obr{ani i Sveto

Todori, kako i vikendnaselbite vo blizinata na Prilep. Pokraj zajaknuvaweto na postoe~kite, be{e izgradena i nova trafostanica vo s.@ito{e za potrebite na srednoto u~ili{te vo ova naseleno mesto, a rekonstruirana e niskonaponskata mre`a vo naselbata Trizla. "Za izgradba na trafostanici, zajaknuvawe na postoe~kite, kako i za

22.09.2010

DUNA KOMPJUTERI OVLASTEN DISTRIBUTER ZA RICOH

rekonstrukcija na distributivnata mre`a vo reonot na grad Prilep, EVN Makedonija investira{e polovina milion evra. Pred startot na zimskiot period, niz celata zemja intenzivno raboti na podobruvawe na naponskite priliki, rekonstruirawe i modernizirawe na mre`ata, kako i eliminirawe na site kriti~ni to~ki", velat od kompanijata.

una Kompjuteri stana edinstven ovlasten distributer i servisen centar za Ricoh, vode~ka kompanija za digitalno pe~atewe. "Duna Kompjuteri obezbeduva integrirani i celokupni IT re{enija - hardverska oprema, dokument-menaxment, napredni softverski uslugi i re{enija, kako i servis i 24/7 poddr{ka. So distri-

buterskiot dogovor za proizvodite na Ricoh, Duna Kompjuteri go prodol`uva rastot i razvojot na kompanijata, nudej}i isklu~ivo superiorni proizvodi i uslugi", velat od kompanijata. Po toj povod, Duna Kompjuteri deneska, utre i zadutre vo centarot na Skopje na ulica Makedonija }e go pretstavi novoto portfolio na ekolo{kite proizvodi Ricoh.

"Duna Kompjuteri, so kvalitetnite proizvodi i re{enija na Ricoh obezbeduva odr`livost na kompaniite, za{tita na prirodata i gri`a za zdravjeto na planetata", velat od kompanijata. Ricoh e vode~ka kompanija za digitalni kopiri, multifunkcionalni proizvodi, laserski pe~ata~i, faks-uredi, digitalni duplikatori i softverski re{enija.

PUШEWETO NA TERASITE I TOPLOTO VREME SI GO NAPRAVIJA SVOETO

LETOTO GO ZGOLEMI PROMETOT NA UGOSTITELITE ZA 40%

Letovo, restoranite i kafuliwata go zgolemile prometot do 40% poradi letnite terasi. Ugostitelite se pla{at deka zimskata sezona }e dovede do povtorni zagubi, koi minatata godina iznesuvale i do 60%, na {to vlijae{e i zabranata za pu{ewe

EMA NIKOLOVSKA

lagodarenie na terasite, letovo ugostitelite go zgolemija prometot za okolu 40%, otkako zimata Zakonot za zabrana za pu{ewe im go namali i do 60%. Od Turisti~ko-ugostitelskata komora velat deka s$ u{te ne moàt da zboruvaat za konkretni brojki, bidej}i ne gi sobrale podatocite od objektite {irum zemjava. “No, sigurno moàm da kaàm, barem za onie ugostiteli so koi razgovarav dosega, deka prometot e zgolemen minimum za 40%, a toa }e go potvrdat i DDV prijavite koi ugostitelite }e gi dostavat mesecov vo Upravata za javni prihodi”, tvrdi pretsedatelot na Turisti~ko-ugostitelskata komora, Ferkan Berberi. No, spored nego, oktomvri, noemvri i dekemvri, koga povtorno }e se ispratat DDV prijavite od diskoklubovite i kafuliwata, }e se vidi zagubata, koja se o~ekuva da bide do 60%

poradi zatvoraweto na terasite i zabranata za pu{ewe. Ugostitelite se podeleni vo mislewata za pri~inite za padot na prometot vo ugostitelskiot sektor. Edni go obvinuvaat Zakonot za zabraneto pu{ewe, a drugi tvrdat deka studenoto vreme gi zadr`uva lu|eto da ne izleguvaat tolku mnogu vo tekot na zimskiot period. “Na{iot klub letovo be{e prepoln, bidej}i lu|eto letno vreme se izlezeni nadvor. Zatoa i funkcioniravme sedum dena vo nedelata. Zimno vreme e drugo. Nie rabotime samo ~etiri dena nedelno, bidej}i gra|anite poretko izleguvaat”, veli eden od menaxerite na no}niot klub Havana, Branko Gu{i}. Spored nego, eden od problemite zimno vreme e i {to posetitelite ne se postojano vo klubot, tokmu poradi Zakonot za zabraneto pu{ewe. Toa vlijaelo za namaluvawe na prometot za okolu 30%. Sepak, najglasni protiv

zabranata za pu{ewe se ohridskite ugostiteli, no tie ne vidoa golema korist nitu od letnata sezona. Tie tvrdat deka zimskiot period bile vo te{ki zagubi, a letovo uspeale samo da gi pokrijat, no ne i da zarabotat ne{to za sebe. Ugostitelite od Ohrid istaknuvaat deka }e tonat dodeka ne se promeni Zakonot. “Ni{to ne se promeni letovo. Vladata ne saka{e da napravi promeni, tuku re~e deka letovo }e ja vidime promenata i nema pove}e da se buntuvame. No, tokmu naprotiv. Dva meseci vremeto be{e u`asno, pa profitiravme samo vo avgust, no ne za nas, tuku za da gi pokrieme dolgovite i zagubite od zimata”, veli Dragan Bitrak, pretstavnik na ohridskite ugostiteli i sopstvenik na ugostitelski objekt. Zakonot za zabrana za pu{ewe po~na da se sproveduva ovaa godina na 1 januari. Ottoga{ Turisti~ko-ugostitelskata komora izleze nekolku pati so razli~ni podatoci za padot vo ovaa granka.

Osven namaluvawe na prometot, Komorata prijavi i otpu{tawe vraboteni. Pod

pritisok na ugostitelite, Sobranieto izglasa zakonski izmeni so koi dozvoli

pu{ewe na terasite i letnite bav~i vo periodot od 1 mart do 31 oktomvri.

14 22.09.2010

SREDA

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VO BLED ODR@AN MENAXMENT-FORUM ZA JUGOISTO^NA EVROPA

KOMPANIITE SO NOVI IDEI I SORABOTKA ]E USPEAT NA GLOBALNIOT PAZAR

„Globalizacijata tuku{to po~na da dobiva na intenzitet. Razvojot se seli vo Azija, koja brzo stanuva eden od klu~nite pazari za sozdavawe na vrednosti za evropskite kompanii, dodeka Evropa za Azija stanuva akviziciski pazar“, izjavi profesorot Herman Simon, direktor na me|unarodnoto konsultantsko pretprijatie Simon-Ku~er i Partners VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

od mototo Idninata na ekonomijata i predizvicite na menaxmentot, vo slovene~kiot grad Bled izminatiov vikend se odr`a Menaxment-forum za Jugoisto~na Evropa Bled–Kopaonik, kade {to u~estvuvaa pove}e od 300 biznismeni i politi~ari od 17 dr`avi. U~esnicite na ovoj forum baraa odgovori na pra{awata za idninata na ekonomijata i predizvicite na menaxerite da dostignat pogolem rast i blagosostojba vo Jugoisto~na Evropa. Globalizacijata doprva po~nuva i }e ima odlu~uva~ko vlijanie na nastanite vo narednata dekada, a nejzini pobednici }e bidat pretprijatijata i organizaciite koi se otvoreni za novi idei i sorabotka, zaklu~ija u~esnicite na forumot. "Globalizacijata tuku{to po~na da dobiva na intenzitet. Razvojot se seli vo Azija, koja brzo stanuva eden od klu~nite pazari za

sozdavawe na vrednosti za evropskite kompanii, dodeka Evropa za Azija stanuva akviziciski pazar“, izjavi profesorot Herman Simon, direktor na me|unarodnoto konsultantsko pretprijatie Simon-Ku~er i Partners. Ministerot za razvoj i evropski pra{awa na Slovenija, Mitja Gaspari, naglasi deka Slovenija, kako porane{na ~lenka na Jugoslavija, posakuva celosna integracija na dràvite od Jugoisto~na Evropa vo Evropskata unija (EU). Ovaa teritorija, poso~i toj, kako i ostatokot od svetot se soo~uva so ekonomskata kriza, koja nekade pokaùva znaci na zazdravuvawe, a se zgolemuva opasnosta od rast na inflacijata, kamatnite stapki i cenite. Gaspari e ubeden deka novite izvori na ekonomski rast se inovaciite, zeleniot, odnosno, trajniot rast i trgovijata. Ostanatite predizvici so koi mora da se soo~at dràvite se klimatskite promeni, demografskite indikatori i finansiskata stabilnost. U~esnicite na Menaxment-forumot na Jugoisto~na Evropa Bled –Kopaonik razgovaraa K

300

biznismeni i politi~ari u~estvuvaa na Bledskiot forum

i za ekonomskiot razvoj i go istaknaa zna~eweto na investiciite vo istraùvaweto i razvojot, kade {to e potrebna i dràvna intervencija. Finansiraweto na infrastrukturni proekti bi ovozmoìlo i osnovawe na regulatoren fond za dràvite od Zapaden Balkan. Potpretsedatelot na srpskata vlada i minister za nauka i tehnolo{ki razvoj, Boìdar \eli}, istakna deka Srbija se obiduva da stane poefikasna i ekonomi~no pokonkurentna. Toj e uveren deka Srbija i ostanatite dràvi od Jugoisto~na Evropa bi moèle da ja dostignat efikasnosta, no mora da ja razvijat patnata infrastruktura, pravnata ramka i tehnologijata. "Vo momentite na krizna situacija e potrebno finansisko i organizacisko reO

Finansiraweto na infrastrukturni proekti bi ovozmo`ilo osnovawe regulatoren fond za Zapaden Balkan, istaknaa u~esnicite na Menaxment forumot Bled – Kopaonik strukturirawe na kompaniite, namaluvawe na tro{ocite, osiguruvawe na kapitalot“, izjavi pretsedatelot na upravata na Nova Qubqanska banka, Bo`o Ja{ovi~. Toj potseti deka pred krizata, vo Slovenija na ekonomskiot rast vo najgolema mera vlijaele doma{ite investicii, dodeka, pak, stapkata na {tedewe bila mnogu niska. L

BO@O JA[OVI^

PRETSEDATELOT NA UPRAVATA NA NOVA QUBQANSKA BANKA Vo momentite na krizna situacija e potrebno finansisko i organizacisko restrukturirawe na kompaniite, namaluvawe na tro{ocite, osiguruvawe na kapitalot. A

SREDA

BALKAN BIZNIS POLITIKA

22.09.2010

MMF, ECB I EVROPSKATA KOMISIJA SO PORAKA DO GR^KITE BANKI

NAJDETE PARI ILI PRODAVAJTE SE NA STRANCI! Ekspertite velat deka me|usebnoto spojuvawe na gr~kite banki nema da dovede do sozdavawe sveæ kapital, bidejki “koga siroma{en par }e se ven~a, toj ne stanuva bogat preku no}”

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

retstavnicite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata centralna banka (ECB) i Evropskata komisija (EK) veruvaat deka postoi izlez od te{kotiite vo koi se nao|aat finansiskite institucii na Grcija. Tie vo tekot na izminatata nedela se sretnaa so menaxerite i pokrupnite akcioneri vo golemite gr~ki banki, pri {to zaklu~ija deka najgolemiot problem vo gr~kata ekonomija e nedostigot od sve` kapital i pari. Globalnite pazari se zatvoreni za vladata na Grcija, kako i za gr~kite bankarski institucii, koi, vsu{nost, ja odr`uvaat svojata likvidnost preku zaemite od Evropskata centralna banka. Spored ekspertite od spomenatite tri institucii, me|usebnoto spojuvawe na gr~kite banki nema da dovede do sozdavawe sve` kapital, bidejki “koga siroma{en par }e se ven~a, toj ne stanuva bogat preku no}”. Zatoa, tie gi pottiknuvaat bankarite da baraat strate{ki partneri od stranstvo koi ke mo`at da vnesat sve` kapital na gr~kiot pazar. Od druga strana, ekspertite isto taka potenciraat i deka me|unarodnite investitori ne veruvaat vo Grcija i ne sakaat da rizikuvaat so investirawe vo zazdravuvaweto

DANO^NATA AMNESTIJA ]E DONESE 3 MILIJARDI EVRA VO GR^KIOT BUXET

Vladata na Jorgos Papandreu o~ekuva da dobie tri milijardi evra preku amnestijata na neplateni danoci. Parite se o~ekuva da vlezat vo dràvnata blagajna vo fazi do krajot na 2010 godina i po~etokot na 2011 godina. Golemite i malite kompanii }e imaat mo`nost da gi izramnat svoite stari dano~ni obvrski preku pla}awe na procent od dano~nata suma koja ja dolàt i taka da ja po~nat narednata fiskalna godina. Detalite na danokot za amnestija s$ u{te ne se oficijalno pretstaveni, no, kako {to pi{uvaat gr~kite mediumi, desetici iljadnici kompanii so neplateni danoci za periodot od 2000 do 2009 godina }e imaat korist od ovaa merka. Gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstatinu, do krajov na nedelava }e ima serija sredbi so profesionalnite asocijacii i komori vo zemjata za da razgovaraat za detalite na danokot za amnestija. Pla}aweto }e bide presmetano kako bruto-prihod pomnoèn so faktor me|u 1% i 3%. 20% od formiranata suma }e bidat plateni kako danok na dodadena vrednost (DDV). Negovata vrednost ne moè da bide pomala od 200 evra, vo zavisnost od obemot na prometot na kompanijata. Se o~ekuva so ova odloèno pla}awe vladata da sobere tri milijardi evra do krajot na 2012 godina. na gr~kata ekonomija. Postojat mnogu pri~ini za toa, me|u koi i visokite danoci, kako i strogite zakoni so koi se regulira trudot. Dokolku se zeme predvid celokupnata situacija, ekspertite nudat opcija so koja gr~kite banki bi gi prodale svoite filijali vo zemjite od Jugoisto~na Evropa. Spored nivniot predlog, dokolku dve gr~ki banki imaat svoi pretstavni{tva vo Romanija, bankata koja ima pogolem pazaren udel da ja prezeme pomalata banka so pomal udel na pazarot. Spored MMF, na ovoj na~in bi se namalile tro{ocite na bankite i bi se zgolemile nivnite profiti. No, ovie spojuvawa nema da se pravat vo Grcija, so {to bankite i K

ponatamu }e bidat konkurenti na pazarot i nema da nastanat interpersonalni problemi, koi bi moèle da go popre~at spojuvaweto na bankite vo Grcija, od tipot na toa koj od dvata izvr{ni menaxeri na bankite koi se spojuvaat }e prodolì da ja vodi novata banka. “Najdete pari ili prodavajte”- spored gr~kiot vesnik "To Vima", toa bil predlogot koj ekspertite im go kaàle na gr~kite bankari. Tie, isto taka, im predloìle da se priklu~at na MMF za da osiguraat fiskalna sigurnost, no od tamu }e moàt da dobivaat i sveì pari. MMF insistira i gr~kite banki da go zgolemat nivniot kapital i da ja namalat nivnata zavisnost od Evropskata O

centralna banka, koja nema da moè beskone~no da gi finasira. Tie predviduvaat u{te poteòk period za gr~koto stopanstvo vo 2011 godina i u{te pote{ki vremiwa za gr~kite banki. Za ekspertite na MMF golem problem e inertnosta na bankarskiot sektor, a posebno vo odnos na noseweto odluki za eventualnite spojuvawa ili zgolemuvawe na kapitalot. Vo javnosta kruàt pove}e scenarija okolu navodni spojuvawa na gr~ki banki. Pretstojnoto spojuvawe na Eurobank EFG so Alfa banka be{e negirano od eden od menaxerite na Eurobank na Me|unarodniot saem vo Solun, no gr~kite mediumi tvrdat deka prodolùvaat kontaktite me|u Spiros Lacis i L

MMF insistira gr~kite banki da go zgolemat svojot kapital i da ja namalat nivnata zavisnost od Evropskata centralna banka, koja nema da mo`e beskone~no da gi finasira Xorx Kostopulos, mnozinskite akcioneri vo dvete banki. Finansiskite analiti~ari procenuvaat deka {ansite za spojuvawe na Alfa i Evrobank se 50-50. Ovaa nedela sovetnicite od HSBC i londonskiot ogranok na Doj~e bank treba da donesat odluka za predlogot bankata Pireus da ja kupi Zemjodelskata banka i A

Po{tenskiot fond. No, spored drugi izvori, pretsedatelot na Pireus, Mihalis Salas, e vo pregovori so Andreas Vgenopulos za mo`no spojuvawe so Mafrin. Edinstveno e potvrdeno zgolemuvaweto na kapitalot na Nacionalnata banka na Grcija za 2,8 milijardi evra, preku proda`ba na 20% od svoite akcii na turskata Finanz banka.

16 22.09.2010

SREDA

SVET BIZNIS POLITIKA

GERMANSKIOT MINISTER ZA EKONOMIJA POVIKUVA NA KONSOLIDACIJA NA REGIONALNITE BANKI

ermanskiot minister za ekonomija, Rejner Bruderle, povika na pogolema konsolidacija na regionalnite banki, koi se vo sopstvenost na germanskite regionalni sojuzni dr`avi. Ovoj povik e vo soglasnost so novite globalni bankarski propisi. “Potrebno e restrukturirawe”, veli Bruderle vo razgovorot za germanskiot vesnik "Blid am Sontag", pra{an za sudbinata na

bankite. Guvernerite na centralnite banki neodamna dogovorija novi propisi za visinata na potrebniot kapital pod imeto Bazel 3. Spored ovie propisi, bankite }e treba vo rezerva da dr`at najmalku 7% od akcionerskiot kapital, vo odnos na vkupniot imot do 2019 godina. Germanskite sedum dr`avni regionalni banki, koi se smetaat za Ahilova peta na finansiskiot sistem

na najgolemata evropska ekonomija, se soo~uvaat so pogolemi te{kotii, bidej}i ne im e dozvolen pristap na pazarot na bankarski uslugi za gra|anite. Zaradi ovie restrikcii tie se naso~uvaat kon razli~ni finansiski instrumenti, koi se pogodeni od golemi zagubi vo finansiskata kriza, {to gi dovede vo mnogu polo{a sostojba vo odnos na mnogute evropski konkurenti.

EK GI SPRE^UVA [PEKULACIITE NA STOKOVNITE PAZARI

vropskata komisija soop{ti deka planira da ja iskoristi planiranata reforma na finansiskiot pazar za da gi sopre {pekulaciite i na pazarot na stoki i proizvodi, i toa preku zajaknatata kontrola i zaostruvawe na zakonite za kr{ewe na pazarnite pravila. Ova go izjavi evropskiot komesar za finansiski pazar, vo r Mi{el Barnie, r

vovedniot govor na konferencijata za revizija na Direktivata za pazarni finansiski instrumenti (MIFID), vo Brisel. “Rezizijata na MIFID e eden od klu~nite elementi na planot za reforma na pazarot na surovini”, dodava Barnie. Pritisocite koi imaa za cel da vospostavat postroga regulativa na stokovnite pazari, se intenziviraa so r paralelno r

nastojuvawata na SAD da gi sopre {pekulativnite aktivnosti, koi mnogumina od analiti~arite gi smetaat za glavni vinovnici za rastot na cenata na hranata i energensite na rekordno nivo od nivoto vo 2008 godina.

RUSIJA, IZBORI 2011-12

PUTIN GO SAKA KREMQ

BORIS KAM^EV

boris@kapital.com.mk

uskiot premier, Vladimir Putin, ne krie deka Kremq go soblaznuva. Vo tekot na neodamne{nite sredbi so u~esnicite na klubot Valdaj, toj aktivno go promovira{e svojot imix na "milostiv car”, na neumoren i seprisuten lider. Podelbata na vlasta so pretsedatelot, Dmitrij Medvedev, moè slobodno da prodolì vo sekakvi kombinacii, a so ~etiri pretsedatelski mandati toj bi imal "pravo” da se ramni i so legendarniot amerikanski pretsedatel Franklin Ruzvelt. Kako {to go stori toa za vreme na sesijata pra{awa od prisutnite novinari i eksperti. Ruzvelt go vodi rekordot me|u site dosega{ni amerikanski pretsedateli – toj najdolgo ja izvr{uval funkcijata pretsedatel na SAD (19331945 godina), duri ~etiri pati. Me|utoa, Putin }e bide edinstveniot koj toa bi go pravel so pauzi od pove}e godini i vo ramki na nekolku decenii (2000-2036 godina), se razbira, dokolku go drì zdravjeto i dokolku dovolno napredne ruskata medicina. Na sredbite so Valdajskiot klub, vo koj ~lenuvaat vidni doma{ni i stranski novinari, intelektualci i pisateli koi tvorat za i okolu Rusija, Putin be{e pra{an dali vo 2012 godina }e se kandidira za pretsedatel. Toj izbegna konkreten odgovor. "S$ u{te e rano da

se zboruva za izborite vo 2012 godina”, kaà, no be{e jasno deka krienkata {to ja igra e pri kraj – nemu te{ko deka }e mu se lizne vlasta od race. EDEN OD DVAJCATA Od gledna to~ka na ruskite zakoni, vra}aweto na Putin za pretsedatel e mo`no. Ustavot zabranuva tret pretsedatelski rok ednopodrugo, no {tafetata {to Medvedev ja prezede od nego vo 2008 godina lesno }e se najde povtorno vo racete na Putin. Taka, toj }e se vrati vo Kremq sosem zakonski. Dokolku Rusite ostanat na dosega{nata apoliti~na linija (so represirana opozicija, koja ne dobiva poddr{ka od mnozinstvoto poradi propagandniot inènering na Kremq), Putin, koj na 7 oktomvri polni 58 godini, bi ostanal na vlast celi 12 godini, do 2024 godina. Kako rezultat na "podelbata na vlasta”, toj so Medvedev (ili so nekoj drug) moè lesno da vladee do svojata dlaboka starost, kako Stalin ili Bre`wev. No, po s$ izgleda, vistinskata konkurencija me|u dvajcata po~na. Idilata be{e zamra~ena (a demokratijata bleska{e) minatata nedela, otkako moskovskiot gradona~alnik, Jurij Lu`kov, zabi klin me|u Putin i Medvedev, pi{uvaj}i vo kolumna protiv naredbata na pretsedatelot da se zapre izgradbata na avtopatot do Sankt Peterburg preku {umata vo Himki, reon na Moskva. Na ova Kremq odgovori so èsto-

ka propaganda protiv Lu`kov,, na koj se ~ini mu se izbroenii gradona~alni~kite denovi poo objavenite obvinuvawa zaa korupcija, nekompetentnostt i nepotizam. Soprugata naa Lu`kov, Elena Baturina, voo poslednata decenija prekuu svojata kompanija Inteko goo dobiva{e lavovskiot del odd grade`nite dozvoli vo Mos-kva, stanuvaj}i, spored "Forbs",, najbogatata `ena vo svetot, soo kapital vreden 2,9 milijardii dolari. Lu`kov mo`ebi ve}ee si gi pakuva kuferite, iakoo mnogumina predupreduvaatt deka toj s$ u{te ima silnoo politi~ko vlijanie, kako edenn od osnova~ite na vladeja~kata partija Edinstvena Rusija. BORBA ZA MOSKVA So ova, trkata za glasovi vo presret na izbornata 2011-12 sezona se razgore. Dvajcata imaa oddelni celni grupi: Medvedev pove}e se obra}a na ruskata inteligencija, no so reformatorski jazik, i naporno raboti na agendata za modernizacija, promovirana pred edna godina vo negoviot pamflet "Rusija, napred!”. Od druga strana, Putin komunicira so re~isi 100milionskata provincija, ~ie mnozinstvo o~ekuva bazi~na infrastruktura i se nasladuva koga premierot {iba po regionalnite guverneri (vo retrospektiva postaveni so negova direktiva), koi samo {to ne go ispolnile vetenoto, iako minuvaat godini. Na provinciskite masi avtoritetniot apel im prilega: tie pove}e veruvaat vo zakonot na silata, otkolku silata na

O oj {too }e ja dobie obie Mosk Moskva, a ja dobiva obi a i RRusija sija – borba borbataa Onoj okolu lokalnata vlast vo prestolninata e predvesnik za parlamentarnite i pretsedatelskite izbori vo 2011-12 godina. Za toa deka i Putin ima namera da u~estvuva vo taa trka, dokaz e negovata letna PR kampawa zakonot. Putin, na primer, naredil da se postavat videokameri vo selata izgoreni od letnite po`ari, za li~no da ja kontrolira izgradbata menaxirana od lokalnite vlasti, dlaboko zaglibeni vo korupcija. Se ~ini deka Lu`kov e klu~nata figura {to }e odredi koj }e zastane na ~elo na Rusija vo 2012 godina. Nitu Medvedev, nitu, pak, Putin zasega ne se izjasnija deka otstapuvaat od trkata za pretsedatel. Dokolku Medvedev uspee da go natera Lu`kov da si dade ostavka, toj bi stavil svoj ~ovek za gradona~alnik na Moskva, strategiskiot centar na Rusija, i bi steknal prednost vo izborite. Inaku,

stariot lisec Lu`kov zav~era napolni 74 godini. Toj e najiskusniot politi~ar vo Rusija, na ~elo na Moskva e od 1992 godina i ima preìveano imenuvawa na deset premieri i trojca pretsedateli, kako i promena na {est sobraniski sostavi vo Dumata. Politi~kiot nabquduva~ Andrej Kolesnikov vo nedelnikot "Novaja gazeta" napi{a deka za Medvedev, Lu`kov e test koj }e pokaè dali sega{niot pretsedatel }e se kandidira vtor mandat. "Dokolku toj dokaè deka moè da gi iskoristi svoite ustavni mo`nosti i vedna{ mu dade otkaz na Lu`kov, toj }e pokaè deka e vistin-

ski pretsedatel i nezavisen politi~ki deec”, veli Kolesnikov. "No, dokolku Lu`kov ostane ili se poka`e deka trebalo da pomine eden mesec za toj da si podnese ostavka, toa e poraka deka zad takviot razvoj stoel Putin, koj, vsu{nost, donel re{enie za Lu`kov. Vo toj slu~aj, sledniot pretsedatel najverojatno }e bide Putin”. Se ~ini deka onoj {to }e ja dobie Moskva, ja dobiva i Rusija – borbata okolu lokalnata vlast vo prestolninata e predvesnik za pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. Za toa deka i Putin ima namera da u~estvuva vo taa trka, dokaz e negovata letna pi-ar kampawa.

SREDA

SVET BIZNIS POLITIKA STO PROGNOZIRA REKORDEN RAST NA SVETSKATA TRGOVIJA

vetskata trgovska organizacija gi podigna prognozite za trgovskata aktivnost, pa sega o~ekuva rast na trgovijata vo ovaa godina od 13,5%, {to bi pretstavuvalo rekorden godi{en rast, zna~itelno povisok vo sporedba so prvi~nite prognozi od 10%. “Po zabrzaniot ekonomski rast, zazdravuvaweto na globalnite trgovski tekovi vo dosega{niot tek na godinata, ekonomistite na STO gi revi-

diraa procenkite za rast na globalnata trgovija vo 2010 godina, poka~uvaj}i gi na 13,5%”, stoi vo soop{tenieto na trgovskata organizacija. Ovie prognozi uka`uvaat na zasilenoto zazdravuvawe vo odnos na 2009 godina, koga e zabele`an ostar pad na ekonomijata za duri 12,2%, pod pritisok na padot na izvozot. “Ova bi bil najbrz rast na trgovijata na globalno nivo, otkako se sobiraat trgovskite podatoci

vo poslednite 60 godini”, se naveduva ponatamu vo izve{tajot na STO. “Vakviot skok na trgovskata razmena bi ovozmo`il izlez od bolnata ekonomska recesija i bi se namalila nevrabotenosta”, ka`al glavniot direktor na STO, Paskal Lemi. Od STO predupreduvaat na zabavuvawe na rastot na proizvodstvoto vo naredniot period, zaradi prekinuvaweto na merkite za pottiknuvawe na ekonomijata.

22.09.2010

KAZNETI 11 FRANCUSKI BANKI ZARADI KONSULTACII

rancuskiot regulator soop{ti deka kaznil 11 francuski banki, vklu~uvaj}i ja i Societe @eneral, so pari~na kazna vo iznos od 385 milioni evra, zaradi nedozvolenoto dogovarawe za visinata na nadomestot za obrabotka na ~ekovi. Bankite vo 2002 godina vovele nadomest vo visina od 4,3 eurocenti za ~ek, obrazlo`uvaj}i deka so toj poteg se gubat prihodite

povrzani so voveduvaweto na noviot digitalen sistem za obrabotka na ~ekovi. Regulatorot, nadle`en za za{tita na pazarnata inspekcija, po istragata utvrdi deka noviot nadomest e neosnovan. Vo soop{tenieto se napomenuva deka bankite prestanale da naplatuvaat za nadomestot vo 2007 godina, zaradi “pritisokot od istragata” . Najgolema kazna e odredena na grupacijata BPCE, vo vi-

sina od 90,9 milioni evra. Sleduva Kredit Agrikol so kazna od 82 milioni evra, dodeka Societe @eneral mora da plati 53 milioni evra.

SAD PROGLASI KRAJ NA 18-MESE^NATA RECESIJA

KRIZATA ZAVR[I, PROBLEMITE PRODOL@UVAAT Recesijata vo SAD, od periodot od 2007 do 2009 godina, koja izbri{a 7,3 milioni rabotni mesta, skrati 4,1% od ekonomskiot autput, go obele`a najgolemiot pad na ekonomijata vo ovaa zemja po Golemata depresija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ecesijata zavr{i vo juni 2009 godina, 18 meseci otkako ekonomijata po~na da pa|a vo kriza, vo dekemvri 2007 godina,- objavi Nacionalnoto biro za ekonomsko istra`uvawe na biznis-ciklusite preku svojot Komitet - grupa na akademski ekonomisti koi go opredeluvaat {iroko prifateniot standard za amerikanskite recesii. Oficijalno, recesijata vo SAD, od periodot od 2007 do 2009 godina, izbri{a 7,3 milioni rabotni mesta, skrati 4,1% od ekonomskiot autput i ja namali vrednosta na imotot na Amerikancite za 21%. Ovaa recesija pretstavuva najgolem pad na ekonomijata vo ovaa zemja po Golemata depresija. Poslednite najdolgi recesii bile povoenite, onie vo ranite sedumdesetti i osumdesetti, a dvete traele po 16 meseci. I pokraj oficijalnoto zavr{uvawe na recesijata, problemite ne zavr{uvaat. Amerikanskata ekonomija s$ u{te se soo~uva so tvrdoglavo bavniot ekonomski rast i uporno visokata stapka na nevrabotenost. Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) ne o~ekuva stapkata na nevrabotenost na SAD da padne na predrecesiskoto nivo do 2013 godina.

DVI@EWE NA BDP NA SAD ZA VREME NA RECESIJA 1,0% 0,0%

0,7%

-0,2% 1948/49 1953/54 1957/58 1960/61 1969/70 1973/75

1980

1981/82

1990/91

2001

2007/09

-1,0% -1,4%

-1,6%

-2,0%

-2,2%

-2,5%

-3,0%

-2,6% -3,1%

-3,2%

-4,0% -5,0%

-4,1% -5,0%

-6,0%

Sepak, ekonomijata pokaùva znaci deka vo najmala raka izbegnala povtorno vra}awe nazad vo recesija, vklu~uvaj}i gi neodamne{nite podatoci za nedvi`nostite, proizvodstvoto i vrabotuvaweto, koi bile podobri od o~ekuvanite. Drug signal se dobrite izve{tai za rabotata na kompaniite, kaj koi se zabeleùva zgolemuvawe na zarabotkata vo poslednite kvartali, a isto taka se o~ekuva ovoj trend da se potvrdi i vo izve{taite za sega{niot kvartal, koi treba da bidat soop{teni na po~etokot od naredniot mesec. Se prognozira deka ovie pozitivni rezultati od kompaniite }e go pottiknat vrabotuvaweto vo naredniot mesec. Akciite istovremeno go prodolìja nivniot neodamne{en rast. Investitorite na pazarot na hartii od vrednost, inspirirani od dobrite signali na ekonomijata, predizvikaa indeksot Dau Xons da se poka~i za 7,4% vo izminatiot mesec. Pazarot vo posledniot period e pottiknat od raste~kiot napliv na korporativnata

aktivnost za spojuvawe na kompaniite, {to istovremeno vetuva dobri isplati za akcionerite. Kompaniite gi pottiknuvaat investitorite da kupuvaat akcii so dividendi i da gi spodeluvaat kupuvawata. No, nesigurnosta koja gi progonuva{e investitorite na po~etokot od ovaa godina, s$ u{te ne gi napu{ta, bidej}i pazarot na hartii od vrednost s$ u{te ne go dostignal vrvot za ovaa godina, odnosno, nivoto od pred bankrotot na Leman Braders vo 2008 godina. Novostite za krajot na recesijata od Va{ington bile primeni re~isi so molk. Republikancite ne se drznaa da ka`at deka ekonomijata raste pove}e od pred edna godina. Demokratite, zaedno so obi~nite Amerikanci, po~uvstvuvaa olesnuvawe, no ne se pofalija so rezultatite. Belata ku}a prezede ~ekori za zakrepnuvawe na ekonomijata za vreme na elitniot period, no s$ u{te ne e podgotvena da izjavi deka “misijata e ostvarena”, velat oficijalni pretstavnici. Frustracijata za ekonomijata

Aplikanti ~ekaat pred kancelarijata na Agencijata za razvoj i vrabotuvanje vo Majami

4,1% 7,3 21% se namali ekonomskiot autput vo recesijata

vo SAD e isklu~itelno aktuelna me|u gra|anite, a taa be{e iska`ana na sostanokot koj go imal Obama so pretstavnicite na AmVets, organizacijata na amerikanski veterani, kade {to odgovaral na nivnite pra{awa. Glavniot finansiski pretstavnik od ovaa organizacija mu ka`al na Obama: “Iskreno, pretsedatele, sosema sum izmoren. Izmoren sum da ve branam Vas i Va{ata administracija i promenata za koja

milioni mesta bea izgubeni vo recesijata

se namali neto-vrednosta na imotot na Amerikancite

{to glasav, zaradi toa {to dlaboko sum razo~aran od toa kade se nao|ame vo momentov. Dali amerikanskiot son e mrtov za mene?”. Pretsedatelot Obama na ova odgovoril deka “iako ekonomistite proglasija kraj na recesijata u{te vo minatata godina, o~igledno e deka e s$ u{te aktuelna za milioni lu|e koi s$ u{te se bez rabota i koi se ma~at da gi platat smetkite sekoj den”.

Nacionalnoto biro za ekonomski istra`uvawa vo svoeto soop{tenie veli deka krajot na recesijata ne zna~i i zdrava ekonomija. Toa zna~i samo period na opa|awe na ekonomskata aktivnost, izmerena preku indikatorite kako ekonomskiot autput i prihodite. Amerikanskata ekonomija ima dolg pat pred sebe za da se vrati na nivoto od pred ekonomskata kriza.

18 22.09.2010

SREDA

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI AMAZON.COM

IDNINATA NA KUPUVAWETO M Amazon.com denes e edna od najrespektabilnite kompanii vo svetot. Od mala internet-kni`arnica ovaa stranica prerasna vo eden od najprofitabilnite veb-sajtovi vo svetot. Preku Amazon mo`e da se kupi od igla do lokomotiva i ona {to e najbitno, toa go pravime bezbedno i bez opasnost po na{ite kreditni karti~ki

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

omentot koga naedna{ stanaa jasni planovite {to mu gi be{e skroila idninata na Xef Bezos, ~ovekot koj stoi zad vtoriot najrenomiran internet-servis, Amazon. com, se slu~il eden majski den vo 1994 godina. Sednat pred kompjuterot, istraùvaj}i go dotoga{ nedorazvieniot Internet, na~ekal veb-stranica koja navodno ja merela vkupnata upotreba na mreàta. Ne moèl da poveruva - pobaruva~kata za Internet beleèla stapka na porast od 2.300% godi{no. “Se zamisliv... Dobro, da vidime kakva biznis{ansa bi moèlo da ima ovde?”, rekol Bezos. Da smisluva novi biznismo`nosti, vsu{nost, i bila negovata rabota vo golemata kompanija za globalna investicija i tehnolo{ki razvoj D.E.[o (D.E. Shaw). No, toga{ se pojavila dilemata kako da se iskoristat prednostite na taa mre`na eksplozija i od toa da se napravat pari? Dilemata se pojavila poradi faktot deka do 1994 godina mreàta Internet glavno bila zona na slobodna trgovija. Ja kreiralo amerikanskoto Ministerstvo za odbrana kako mreà za kompjuterska komunikacija vo slu~aj na nuklearen napad. No, otkako sistemot se unapredi vo mreà preku koja univerzitetskite i vladinite istraùva~i po~naa da razmenuvaat podatoci, vladata na SAD vo eden moment odlu~i privatnite

iljadi i sto, vraboteni vo 2010 godina vo Amazon.com

kompanii da go prodolàt nejziniot razvoj. Toga{ do{ol “eureka!” momentot. Bezos se dosetil deka moè da bidat prvite dvigateli na onlajnproda`bata. Za relativno brzo vreme go razrabotil biznis-planot i samiot ja osnoval kompanijata {to denes se vika Amazon, najgolemata onlajn-prodavnica, {to vo izminatava godina ostvari godi{na proda`ba od 24,5 milijardi dolari. OD KNI@ARNICA DO VIRTUELEN TRGOVSKI CENTAR Na Amazon.com se prodava bukvalno s$. Ponudata od knigi do skapi ~asovnici, od igra~ki za deca do muzi~ki instrumenti, ja pravi ovaa internetprodavnica eden ogromen virtuelen supermarket, koj, se razbira, ne pla}a kirija, komunalii ili drugi takvi smetki, pa zatoa moè da ponudi poniski ceni, so {to, me|u drugoto, go privlekuva kupuva~ot. A za toa kolku e uspe{en biznisot govori i faktot

deka domejnot Amazon.com godi{no go posetuvaat pove}e od 600 milioni korisnici, a prose~no sekoj mesec, okolu 65 milioni Amerikanci se mu{terii. Spored podatocite, brendot na ovaa internetkompanija vredi 7,858 milioni dolari, a negovata vrednost beleì porast od 22% godi{no, {to zna~i deka Amazon e vtoriot po golemina internet-servis, po Gugl, i ubedlivo go vodi aukciskiot onlajn-servis Ibej. No, ne treba da zaboravime deka vo 1999 godina i Amazon saka{e nagolemo da profitira od onlajnaukcijata, pa go lansira{e svojot servis za internetaukcija Amazon.com Auctions. Sepak, otkako Ibej ja utvrdi svojata mo}, ovoj servis vleze vo sostav na noviot servis Amazon Marketplejs, lansiran vo 2001 godina, kade {to klientite, pokraj novite produkti, moè da prodavaat i iskoristeni knigi, diskovi i drugi proizvodi. Po prvoto pojavuvawe na Amazon na berzata, vo 1997 godina i vo tekot na ponatamo{noto rabotewe, kompanijata ostvari pove}e prezemawa od koi kako najuspe{ni moàt da se spomenat kupuvaweto na na-

Amazon Kindl (Amazon Kindle) ~ita~ot za elektronski knigi, proizvod na Amazon.com jpopularniot internet-sajt za filmovi IMDb (Internet Movies Database), kineskiot veb-sajt za onlajn-proda`ba Joyo.com, kako i kupuvaweto golem broj kompanii koi se zanimavaat so raznovidno proizvodstvo, a ~ii proizvodi so brendiraweto na Amazon podocna bele`at pogolema proda`ba. Pred tri godini, vo 2007 godina, Amazon go lansira{e Amazon Kindl, ~ita~ot za elektronski knigi (e-books). Ova ~udo na tehnologijata mo`e da se nare~e najrafiniran produkt od idejata koja go napravi Bezos bogat ~ovek, koga ja startuva{e negovata onlajnprodavnica za knigi.

GENIJALNIOT PLAN NA BEZOS Vo kreiraweto na biznis-planot, koj trebalo da ja ostvari ide-

jata za onlajnproda`ba, Besoz po~nal so istra`uvawe za toa koi kompanii pravat po{tenski nara~ki, bidej}i uvidel deka rabotite koi dobro se prodavaat po po{ta, mo`e dobro da se prodavaat i onlajn. Otkako ja napravil listata so 20-te naj~esto kupuvani produkti po po{ta, toj ja targetiral svojata grupa. Vrednosta na proizvodot vo negovata ravenka bila ne{to od koe klientite imaat potreba, da re~eme podobar izbor, ili golema pogodnost ili, pak, niski ceni. Taka zaklu~il deka s$ dodeka ne kreira ne{to so po{irok predlog od vrednosti za potro{uva~ot, potro{uva~ot nema da ja

PRIKAZNI OD WALL STREET

VERUVAJTE MU NA BAFET, A NE NA HINDEN

oren Bafet, vo tekot na minatata nedela povtorno se najde na naslovnite stranici na amerikanskiot pe~at. Pri~inata za toa e negovata izjava deka nema potreba od strav od dvojna recesija, bidej}i nema ni da ima recesija, voop{to. Bafet, koj e glaven izvr{en direktor na Berkshire Hathaway i, kako {to u{te mnogumina go narekuvaat, glavniot PR na amerikanskata ekonomija, ova tvrdewe go iznesuva vrz osnova na negovoto sogleduvawe deka amerikanskata ekonomija

Ostanuva otvoreno pra{aweto za idninata na amerikanskata ekonomija - dali }e se soo~i so recesija bazirana vrz osnova na egzaktnosta na ekonomskite indikatori ili uveruvaweto deka do toa nema da dojde bazirano vrz osnova na intuicijata na prorokot od Omaha, Voren Bafet odi vo pravec na denono} no zazdravuvawe. Ovoj negov komentar go stava Bafet, prorokot od Omaha, vo pozicija na sprotistavuvawe so misleweto na mnogubrojnite ekonomisti, no i so ozloglaseniot ekonomski in-

dikator Hindenburg Omen, koj vo tekot na avgust stana vistinska senzacija, predviduvaj}i pad na pazarite na kapital. Hindenburg Omen pretstavuva indikator na tehni~ka analiza, vospostaven vo 1937

godina, koga svetskata ekonomija vleze vo golema ekonomska kriza koja rezultira{e so Vtorata svetska vojna. Imeto go dobiva po germanskiot cepelin Hindenburg, koj istata taa godina doìvea katastrofa. Ovoj indikator se koristi samo za predviduvawe na kratkotrajnite dvièwa na pazarite na kapital, i toa samo vo pogled na nivnite padovi. So ogled na toa {to rezultatite od negovite predviduvawa dosega se ostvarlivi vo golem procent, mnogumina smetaat deka ovojpat Bafet moèbi i nema da bide vo pravo. Osobeno

vo korist na ovoj indikator odat i o~ekuvanite negativni sostojbi na pazarite na kapital vo septemvri i oktomvri, periodi koi, istoriski gledano, se smetaat za najlo{i meseci za berzite. Samoto stavawe na terminot oktomvri vo ista re~enica so terminot berza e dovolno za da gi natera investitorite na izlez od ovie pazari. Vrz osnova na Hindenburg Omen se pretpostavuva{e deka i mesec septemvri }e bide lo{ za berzite, no sega-zasega toa ne e taka. Investitorite koi ne obrnaa vnimanie na po-

datocite od ovoj indikator svoite vloùvawa gi rasporedija mirno i pametno vo akcii od Dow Jones Industrial Average i S&P 500, zazemaj}i bezbedni pozicii otkako ovie indeksi postignaa kratkotrajna niska vrednost pri krajot na avgust. Tokmu i “bikovskata” izjava na “donot” na starata {kola na amerikanskiot kapitalizam, Voren Bafet, doa|a vo tajming koga e najneophodno da se vrati doverbata vo pazarite na kapital. Negovite dva investiciski potezi, vloùvaweto vo Goldman Sachs i kupuvaweto na èleznicata Burlington Northern,

SREDA

FEQTON

Osnova~ot na Amazon.com, Xef Bezos, ~ovekot {to go izmisli onlajn-prodavaweto IMETO E MNOGU VA@NO ZA BRENDOT

Originalnoto ime na kompanijata bilo Kadabra, no otkako Bezos uvidel deka na lu|eto ~esto im se slu{alo kako Kadaver, re{il da go promeni. Imeto Amazon.com bilo odbrano spored rekata Amazon, najgolemata reka vo svetot, za da asocira golemina, no isto taka bidej}i zapo~nuva na prvata bukva od azbukata ovozmo`uva prednost pri prebaruvaweto na Internet, so toa {to se pojavuva me|u prvite na azbu~nata lista.

BEZBEDNOSTA - GLAVNA KARAKTERITIKA ZA AMAZON.COM

Kancelariite na kompanijata vo zgradata na Pasifik Medikal (Pacific Medical) vo Sietl net-trgovija. Bezos zaklu~il deka prose~niot start bi imal 1 vo 10 {ansi za uspeh, a sebesi si dal 30% {ansa. “Toa, vsu{nost, se mnogu liberalni o~ekuvawa, o~ekuvawa za pad”, veli toj. Tokmu i zatoa na svoite investitori i

familijata ednostavno im rekol deka nivnite {ansi da gi izgubat parite se 70%, pa dokolku ne se spremni da gi izgubat, voop{to i neka ne gi vlo`uvaat. Koga Xef se javil kaj negoviot tatko i mu ka`al deka }e prodava knigi po

Internet, toj ednostavno nemal poim {to zna~i samiot zbor Internet. No, sepak, otkako ja pridobil doverbata na negovite roditeli, tie odvoile ogromen del od nivnata za{teda za penzija, nekade okolu 300 iljadi dolari, pa gi vlo`ile vo Amazon.

Vo septemvri 2000 godina na Amazon.com se pojavi diskriminacija vo cenite, a gre{kata be{e locirana vo sistemot na registracija na korisnici. Imeno, koga korisnikot }e gi izbri{el podatocite poznati kako cookies, cenata {to potoa se nudela bila zna~itelno poniska od prvi~nata, {to dovelo do sostojba kompanijata da prezeme re{itelni ~ekori vo odreduvaweto na cenite, pred s$, so voveduvawe na pogolema kontrola. Ottoga{ navamu Amazon va`i za edna od najbezbednite prodavnici na onlajn-pazarot. Denes, kako sopstvenici

na 6% od kompanijata, tie se milijarderi. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za francuskiot brend od kozmeti~kata industrija, Loreal

NBURG OMEN Bafet gi objasnuva kako oblo`uvawe vo ekonomijata na SAD i znak na doverba vo istata vo period na investitorski pesimizam i depresija. Investitorite se pra{uvaat dali vakvite potezi na Bafet se tokmu vistinski znak za zazdravuvawe na ekonomijata ili samo negov obid za malo potturnuvawe na pazarite na kapital?! Trguvaweto na krajot od minatata nedela ne zavr{i tolku vetuva~ki, i pokraj uveruvaweto na Bafet za zazdravuvawe na ekonomijata, kako i otfrlaweto na mo`nosta za dvojna recesija. Ona {to, sepak, e sigurno

Konceptot e genijalen, ednostaven i super korisen. Za site onie raboti {to moème da si gi nara~ame preku Internet vo realnite prodavnici ni treba pove}e pari, vreme i, vo sekoj slu~aj, na sekoe drugo mesto }e najdeme pomal izbor. Ne moè da se tvrdi deka vo ovaa strategija moème da go pronajdeme odgovorot za toa kako }e izgleda idninata na {opingot, no, sekako, deka ima svetla idnina za Amazon.com

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii prifati akcijata, voop{to. Vakvite istraùvawa go dovele do knigite. Bezos se dosetil deka ne postoele dobri katalozi za knigi koi moàt da se dostavat po{tenski, ednostavno poradi faktot deka ako katalogot e navistina kvaliteten, bi trebalo da sodrì iljadnici, ako ne i milioni naslovi, a toa bi go napravilo golem kako telefonski imenik i bi bil skap za po{tarinata. Se razbira, ova bilo odli~na {ansa da se napravi takov katalog na Internet, bidej}i tamu sobira beskrajno mnogu informacii. Za da go razraboti planot za onlajn-kniàrnica, Xef se vpu{til vo avanturata {to pobrzo da go nau~i biznisot so knigi. Otkako go sovladal toa pole, toj se upatil direktno do najgolemite knigoizdava~ki ku}i, i vedna{ im ponudil sorabotka. [tom go napu{til svoeto prethodno rabotno mesto, so objasnuvawe deka saka da po~ne svoj biznis, Bezos odlu~il vo narednite dva dena da gi napravi presmetkite za rizikot. Tipi~no za negoviot analiti~en na~in na razmisluvawe, toj kone~nata odluka ja narekuva “ramka za minimizirawe na àleweto”. Si zamislil deka ima 80 godini i deka frla pogled nazad kon svojot ìvot. Toga{ s$ mu stanalo jasno. Koga }e ima 80 godini, nema tolku mnogu da àli za propu{teniot boì}en bonus od {est cifri, no isto taka nema da àli i za negoviot obid za onlajn-biznis, dokolku toj propadne. Taka se re{il da go prifati rizikot i da participira vo toa {to denes se narekuva inter-

22.09.2010

e deka investitorite i glavnite berzanski igra~i, vo pogled na debatata za toa na koj da mu se veruva - dali na Bafet ili na Hindenburg Omen indikatorot, vo najgolem procent svojot glas go davaat za misleweto na Bafet vo pogled na situacijata so amerikanskata ekonomija. Podatocite od anketata sprovedena vedna{ po dadenata izjava na Bafet poka`aa deka duri 82% od anketiranite smetaat deka viduvaweto na Bafet za idninata na amerikanskata ekonomija e porelevantno otkolku egzaktnite brojki od indikatorot Hindenburg Omen.

Voren Bafet, glaven izvr{en direktor na Berkshire Hathaway “Vo amerikanskata ekonomija nema da ima nikakva recesija, kamoli dvojna recesija. Kraj na prikaznata.”

20 22.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / PRODA@BA / HR

SREDA

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no. Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 29 Septemvri 2010 godina 13 Oktomvri 2010 godina 03 Noemvri 2010 godina 24 Noemvri 2010 godina 15 Dekemvri 2010 godina Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS?

Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odr`i na 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/ mk/macedonia-ielts-tips.

OBUKA NA TEMA:

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

Usluga i proda`ba vo maloproda`bata Oblast: Usluga kon klientite Termin: 24-25 Septemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/usluga-vo-maloprodazbata/

OGLASUVAJTE: OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

Opis na obukata:

Kako Ve do`ivuvaat Va{ite kupuva~i? Dali ja znaete tajnata na uslugata orientirana kon kupuva~ite? Nau~ete gi ve{tinite i tehnikite za uspe{no postapuvawe vo sekoja interakcija so kupuva~ot.

Pridobivki:

Definirawe na klientot i tehnologijata na kreirawe na lojalni klienti Gradewe na vistinski prv vpe~atok Zgolemena svest za povrzanosta na proda`bata i uslugata vo maloproda`bata Kompetentnost za re{avawe na problemi so klientite Izgradeni ve{tini za efektivna prezentacija na benefitite vo proda`bata Prakti~ni tehniki za pro{iruvawe na proda`bata

OBUKA NA TEMA:

IN OPTIMUM Makedonija

CENTAR ZA RAZVOJ NA ^OVE^KI POTENCIJALI

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Obuka na tema SEMINAR POWER READING BRZO ^ITAWE Oblast: ve{tini za li~en razvoj Termin: 24-29.septemvri 2010 Vremetraewe : 25 ~asa (6 dena kontinuirano Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.inoptimum.com.mk/index.php/upisi-vo-tek/ 71-termini-ceni-seminar-brzo-citanje/109-skopje.html Opis na obukata

Vo ramki na seminarot se izu~uvaat pove}e osnovni i napredni tehniki za brzo ~itawe, mentalni mapi, memoriski tehniki i tehniki na koncentracija. U~esnicite na ovoj seminar imaat 100% garancija za uspe{nost na sovladuvawe na ve{tinata Brzo ~itawe odnosno deka ~e nau~at da ~itaat pove}e od 4 strani vo minuta so potpolno razbirawe i memorirawe. Pri toa }e ja podobrat svojata memorija, }e go eliminiraat stresot od ~itawe i u~ewe i }e ja izostrat percepcijata. Orce Nikolov 160, 1000 Skopje (02) 55 11 415, 070 440 866

info@inoptimum.com.mk www.brzocitanje.com.mk

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot â&#x20AC;&#x201C; g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / FINANSII

SAMO VO

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na:

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SREDA

22.09.2010

22 22.09.2010

OBUKI / PR / MARKETING / MENAXMENT

SREDA

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language â&#x20AC;&#x201C; Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast.

TERMINI ZA ODR@UVAWE:

06.10 2010 27.10 2010

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

KOMUNIKACISKI VE[TINI

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

Komunikacija e klu~en faktor za razvojot na sekoj biznis. Imeno bez dobra komunikacija nema da bidete vo mo`nost da napravite dobra delovna sorabotka, koja e od ogromno zna~ewe za razvivawe na Va{iot biznis. Ovaa obuka }e Vi ovozmo`i da go podignete kvalitetot na Va{ite delovni komunikaciski sposobnosti na visoko i dostojno nivo.

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Koj treba da ja poseti obukata?

Menaxeri, pretpriema~i, sopstvenici, lica odgovorni za proda`ba Vraboteni vo oddelite za komunikacija so javnost, Vraboteni vo oddelot ~ove~ki resursi (HR) Site koi sakaat da ja zgolemat svojata biznis ekspertiza

Po~etok: 28 Septemvri 2010 godina 19 Oktomvri 2010 godina 02 Noemvri 2010 godina 23 Noemvri 2010 godina 14 Dekemvri 2010 godina

Trener: Elica Per~inkova Vremetraewe: 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE: OBUKI

KONFERENCII

TRENIZNI

FORUMI

RABOTILNICI

SAEMI

OBUKI / HR / INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA / KONFERENCII

SREDA

22.09.2010

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-

vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se:

ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba

na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

KAKO DA JA RAZVIETE VA[ATA KARIERA? INFORMIRAJTE SE VO KAPITAL. SITE INFORMACII ZA OBUKI, TRENINZI, RABOTILNICI I KONFERENCII NA EDNO MESTO.

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Umetnosta da vlijaete na drugite 22.09.10 16 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Uslugi i proda`ba vo maloproda`ba 24.09-25.09.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning IELTS 25.09.10 30.10.10 Britanski Sovet vo Makedonija Finansiska inteligencija za HR

profesionalci 25.09 -26.09.10 CS Global Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Nau~i i zbogati se! Septemvri 2010 dopolnitelno Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus

Osnovi na smetkovodstvo Septemvri 2010 20 ~asa, 3 sedmici Sinergija Plus Student practice for an easier transition from school to work Sep – Okt 2010 god. Fejs Makedonija Za ponuda na vau~eri za 30% popust na obuki do kraj na 2010 godina. do 30.09.10

Clear View Business Yoga Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Business & Personal Coaching septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training)

Septemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Kursevi po stranski jazici niz evropski jazi~ni centri Juli do Dekemvri 2010 Kouzon Student- ski servis Intenzivni kursevi po Angliski, Germanski, Italijanski, [panski, Francuski, Albanski, Gr~ki,

Ruski, Makedonski za stranci. 2.5 meseci Juli do Septemvri Next Level Standardni kursevi po Angliski, Germanski, Italijanski, [panski, Francuski, Albanski, Gr~ki, Ruski, Makedonski za stranci. 4 meseci Septemvri do Juni Next Level

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 22.09.2010

SREDA

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 17 do 19.10.2010 godina vo Praga, Чe{ka

KONGRES NA BIZNISOT OD JUGOISTOЧNA EVROPA I SREDBI SO KOMPANII OD EU Od 17 do 19 oktomvri 2010 godina, vo organizacija na MCE CCE vo Praga, Republika Чe{ka, ]e se odr`i Me|unaroden kongres na kompanii od Jugoisto~na Evropa i bilateralni sredbi so vode~kite kompanii od Evropskata unija. Kongresot e namenet za menaxerski timovi od slednive sektori:

PR Agencii i konferenciski menaxment; sektor za nabavki; hoteli i ketering firmi; turisti~ki agencii; telekomunikacii; marketing i dr.

Cenata za u~estvo na nastanot e 200, 300 i 450 evra za edno, dve ili tri lica od ista kompanija. Cenata vklu~uva dve no}evawa vo hotel so doru~ek, pristap do konferenciska programa, kafe pauza, ru~ek, gala ve~eri, biznis sostanoci, mo`nosti za mre`no povrzuvawe i aerodromski transferi. Site zainteresirani kompanii mo`at da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 29 septemvri 2010 godina. Podetalno na www.mchamber.mk.

KONTAKT LICE :

Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

SAMO VO

ОБЈАВЕТЕ ГИ ВАШИТЕ ОГЛАSИ ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na:

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Na 3 i 4 oktomvri vo [tip i Skopje

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUM SO KOMPANII OD U[AK

Od 6 do 10 oktomvri vo Republika Turcija

“BURSA AGRICULTURE 2010''

Grupa od {eesetina biznismeni, ~lenovi na Trgovsko industriskata komora na U{ak od Republika Turcija, na 3 i 4 oktomvri 2010 godina }e ja posetat R. Makedonija. Nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii vo Skopje i [tip. Biznismenite od U{ak }e imaat prilika da se zapoznaat so mo`nostite za investirawe vo na{ata zemja i za potencijalite za vodewe biznis vo nekolku stopanski sektori. Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum, so cel vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri.

Osmiot Me|unaroden saem za zemjodelie “BURSA AGRICULTURE 2010'' e eden od pogolemite me|unarodni saemi za zemjodelie , sto~arstvo i oprema za sto~arstvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

Po zavr{uvawe na oficijalniot del na biznis forumot, planirani se bilateralni razgovori me|u

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat

Spored programata, delovnite sredbi na 3-ti oktomvri }e se odr`at

za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

kompaniite od pove}e industriski sektori: osiguruvawe, ko`arska industrija i ma{inska industrija, keramika grade`ni{tvo, reklamni agencii itn. vo delovnite prostorii na Op{tina [tip, so po~etok vo 15 ~asot, a na 4-ti oktomvri 2010 godina vo Skopje vo Stopanskata komora na Makedonija, so po~etok vo 13:30 ~asot.

KONTAKT LICE :

Venera Andrievska

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Ve molime Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od turskata strana, da go najavite najdocna do 30-ti septemvri, 2010 godina (~etvrtok) na e-mail adresite: biljana@mchamber.mk, venera@mchamber.mk, ili na tel: (02) 3244-034, 3244 037 kaj licata: Biljana Peeva-\uri} ili Venera Andrievska vo Stopanskata komora na Makedonija.

FUN BUSINESS

SREDA

22.09.2010

PROGNOZI ZA OSKAR

HOLIVUD VIA TORONTO Po~naa prognozite za toa koj s$ }e bide nominiran za najpresti`nata filmska nagrada na Akademijata – Oskarite. Po zna~ajnite filmski festivali vo Kan i Venecija, filmskiot festival vo Toronto mo`ebi e vistinskiot predvesnik za toa {to }e se slu~uva na Oskarite

nie filmovi koi gi doìvuvaat svoite pet minuti vo Toronto, naj~esto zavr{uvaat me|u nominiranite za Oskar. Kanskiot filmski festival moèbi e navistina neodoliv, me|utoa, Toronto e mestoto kade {to po~nuva igrata. Zatoa, i denovive, vedna{ po zavr{uvaweto na festivalot vo Toronto, po~naa prognozite okolu mo`nite nominirani za najpresti`nata nagrada na Akademijata. Site onie prikazni koi se smetaat za originalni i kvalitetni, sigurno zasluìle da bidat prikaàni pred publikata vo Toronto, veli Pirs Hendling, direktorot na Internacionalniot filmski festival vo Toronto, koj minatava nedela go zatvori svoeto jubilejno 35-to izdanie. Samite kriteriumi i selekcijata na filmovi napravija ovoj filmski festival da bide edno zna~ajno mesto kade {to site “filmaxii” sakaat da gi pretstvat svoite najnovi dostignuvawa. Vpro~em, i najuspe{niot makedonki “filmaxija”, Mil~o Man~evski, se odlu~i svetskata premiera na negoviot najnov film “Majki” da se slu~i na ovoj festival. Novoto festivalsko sedi{te se nao|a vo zabavniot del na Toronto, vo TIFF Bell Lightbox. Stanuva zbor za impresivna ultarmoderna zgrada koja vredi pove}e od 160 milioni dolari i pretstavuva samo po~etok na novata era na filmskiot festival vo Toronto, koj pokraj nedopirliviot Kan, stana edna od pozna~ajnite filmski smotri vo svetot. Filmskiot festival vo Toronto, vsu{nost, e prvoto skalilo do bitkata za Oskarite. Ova e sovr{eno mesto za dobivawe poeni za taa slavna nagrada na Akademijata, me|utoa, i mesto za promocija na potencijalnite hitovi za pretstojnata sezona. Pirs Hendling, kako direktor na festivalot, vedna{ po negovoto K

zavr{uvawe gi objavi svoite favoriti, koi imaat {ansa da se zakitat so Oskar narednata godina. THE KING’S SPEECH (“KRALSKIOT GOVOR”), RE@IJA TOM HUPER “Ova e brilijanten film koj }e zaraboti nekolku nominacii za Oskar. Stanuva zbor za mnogu vozbudliv film, izvonredno zabaven i mnogu e dobro osmislen. O~ekuvam da dobie nominacija za najdobar fim, scenario. Isto taka, mislam deka i trojcata akteri koi se nositeli na filmot }e se zakitat so nominacija, pred s$ Koln Flirt vo glavnata uloga na kralot Xorx Petti, potoa Xefri Ra{ i Helena Bonam Karter. Minatata godina Flirt vo Toronto go promovira{e svojot film A single man i zaraboti nominacija za Oskar za glavna ma{ka uloga, a sega veruvam deka }e go povtori toj uspeh, i kone~no }e go osvoi zlatnoto mom~e.” BLACK SWAN (“CRNIOT LEBED”), RE@IJA DAREN ARNOFSKI Natali Portman e krevka, me|utoa, mnogu odlu~na balerina, ~ij razum vo èlbata za uspeh gi bri{e site granici me|u stvarnosta i fantazijata, taka {to bez somnevawe }e bide nominirana vo kategorijata najdobra ènska uloga. Stanuva zbor za golema i mnogu te{ka uloga, moèbi nejzinata najimpresivna uloga dosega. So nominacija moè da se poraduva i Vinsent Kasel, koj se javuva vo ulogata na umetni~kiot direktor na baletskata ku}a. Nominacijata za reìja i film mu se sme{ka i na Arnofski, iako stanuva zbor za premra~na prikazna koga stanuva zbor za vkusot na Akademijata. 127 HOURS (“127 ÂSA”), RE@IJA DENI BOJL Ova e eksplicitna drama za preìvuvaweto, koja moè da ja raskaè samo vistinskiot ìvot. Ova e vistinska prikazna za eden alpinist koj pet dena pominal “prikle{ten” pod edna ogromna karpa vo eden kawon, a za da si go spaC

si ìvotot si ja se~e rakata so xepen no`. Mislam deka Deni Bojl moè da dobie nominacija za reìja isto kako i Xejms Franko, koj ja igra ulogata na alpinistot. Franko e takov kvalitet {to ne veruvam deka }e ostane nezabeleàn. HERAFTER (“NATAMU”), RE@IJA KLINT ISTVUD Met Dejmon e odli~en vo ovaa drama na Klint Istvud, koja mnogu pove} e se zanimava so realniot svet, otkolku so zadgrobniot, taka {to ni{to ne bi n$ iznenadilo dokolku dobie nominacija za najdobra ma{ka uloga. ]e bide interesno dokolku toj i Ben Aflek bidat nominirani vo istata kategorija. So Istvud nikoga{ ne se znae. Sekoj negov film e potencijalen kandidat za Oskar, pa taka i ovoj. Ona {to e najimpresivno e enerijata i vitalnosta koj ja pokaùva Istvud za novite predizvici. THE TOWN (“GRADOT”), RE@IJA BEN AFLEK Filmot ima dobri {ansi za nominacii vo kategoriite za reìja, kako i za glavna ma{ka uloga, vo koja e samiot Aflek. Akademijata moè da gi zeme predvid so ogled na dobrite recenzii na kritikata. Aflek dosega ima dobieno Oskar za scenario, zaedno so Met Dejmon, za filmot Good Will Hunting (“Dobriot Vil Hanting”). Ovoj film ja pokaùva sposobnosta na Aflek da se snajde vo ulogata na reìser. RABBIT HOLE (“ZAJA^KA DUPKA”), RE@IJA KAMERON MIÊL Ova e mnogu te{a drama, prikazna za bra~niot par koj po gubeweto na svoeto dete pravi napori da go spasi brakot i da si go normalizira ìvotot. Nikol Kidman, kako majka i kako sopruga, odigra odli~na uloga na èna koja sama se bori so tragedijata i bolkata, taka {to nema da se iznenadime dokolku & se nasmevne O

sre}ata povtorno da dobie nominacija. BARNEY’S VERSION (“BARNIEVATA VERZIJA”), RE@IJA RIÂRD LUIS Ova e mnogu ubava staromodna drama koja }e & se dopadne na publikata poradi vrvniot akterski ansambl. Pol Xamati ostvari edna od svoite najdobri ulogi dosega, uspea na svoite ple}i da go nosi celiot film. BIUTIFUL (“UBAVO”), RE@IJA ALEHANDRO GONZALES INARITU Po premierata vo Kan, be{e jasno deka Havier Bardem so sigurnost }e ja dobie nominacijata za glavna ma{ka uloga. Moèbi za Akademijata ova e mra~en film, me|utoa ne e nevozmo`no Inaritu da go zaobikoli nominacijata za reìja ili, pak, za film od neanglisko jazi~no podra~je.

modnata ku}a BEAS-S, nositel na brendot Astibo, po zavr{uvaweto na modnata revija vo preubaviot ambient na Suli An vo Skopje. Astibo u{te edna{ ja pokaà svojata dominantnost na doma{niot moden pazar. Kolekcijata, koja sodrì 60 ènski modeli, e sostavena od trite modni linii EleganceClassic i Cat woman. akedonNajnovite kreacii se skiot osmisleni od dizajnertekskiot tim na Astibo stilen pod palkata na modniot brend Astibo ja dizajner od Hrvatska, promovira{e svojata najnova Ana Qubi~i}, koi, kolekcija za pretstojnata sesepak, gi nosat prezona esen-zima 2010/11. poznatlivite odliki na Novata moderna èna tresamiot brend. Stanuva ba da se najde vo modelite zbor za isklu~itelniot od novata kolekcija na moderen dizajn, vrvniot brendot kvalitet i dostapnite koj so ceni. godini Najnovite dizajnerski oppar~iwa se dostapni na stojuva na makedonskiot site proda`ni mesta na pazar. Ovoj pat ona {to Astibo {irum Makego ponudija e izbor od donija. So ovaa ponuda koj sekoj }e bide zadona Astibo za pretstojnavolen. Glavniot motiv e ta sezona so sigurnost da se zadovoli vkusot na }e se zbogati ponusofisticiranata i urbana data na doma{nite samouverena èna. Vistinsproizvoditeli i } ki pogodok za makedonskata e se unapredi ponuèna. VakaPortman izjavi BetisoSa-mo`na Natali datanominacija na doma{nite za neva, generalen Crniot lebedmenaxer na proizveduva~i i proiz-

26 22.09.2010

SPORTLIFE

SREDA

NBA

WUJORK GO KREIRA NOVOTO UBISTVENO TRIO? Ne znam to~no, no soglasnomoite procenki, Nagets }e se oslobodat od Karmelo najdocna do fevruari, i toa go velam so golema sigurnost. Pove}e ne se postavuva pra{aweto dali,tuku koga }e bide “trejduvan” najdobriot ko{arkar od timot na Denver Stademaer, ademaer Parker i Entoni vo eden ist ti tim e trio koe Sta realno mo`e vo celost da mu se sprotivstavi na ona od rrea Majj Majami i koe slobodno mo`e da se nadeva na osvojuvaweto na {ampionskiot prsten vo najkvalitetnoto ko{arkarsko prvenstvo vo svetot prv

ivanovic@kapital.com.mk

o ppresret na novata sezona vo NBA lisez gat gata, ekipata na Majam jami Hit ja napravi najgolemata senzacija naj otkako na svojot superstar Dvejn Vejd mu gi dodade Lebron Xejms i Kris Bo{. Po ovoj trejd, Majami, od ekipa u so o~aen u~inok vo sezona, v najgolem favorit prerasna vo {ampio za {ampionskata titula, bez konkurenci barem vo svokonkurencija, Isto~n konferencija. jata Isto~na ova godina, barem E, ako ovaa na spored najavite, mine vo znakot na H Hit, toga{ ve}e od

Mo`no li e vo edna ekipa da zaigraat Karmelo Entoni, Toni Parker i Amare Stademaer K

SR\AN IVANOVI] S

narednata sezona “`e{kite” od Majami mo`at da dobijat seriozna konkurencija, i toa od tradicionalno najgolemiot konkurent, Wujork Niks. Golem broj analiti~ari od NBA ligata tvrdat deka vo 2011 godina Niks na izvonredniot Amare Stademaer }e mu gi priklu~at Toni Parker i nikoj drug, tuku Karmelo Entoni. Poslednite {pekulacii velat deka ekipata na Denver Nagets ve}e dignala race od ubeduvaweto na Entoni da potpi{e nov dogovor, so koj toj bi se obvrzal na vernost kon klubot na podolg period. “Ne znam to~no, no soglasno moite procenki, Nagets }e se oslobodat od Karmelo najdocna do fevruari i toa go velam so golema sigurnost. Pove}e ne se postavuva pra{aweto dali, tuku koga }e bide “trejduvan” najdobriot ko{arkar od timot na Denver”. Ovaa izjava od zasega anonimen generalen menaxer na eden od klubovite vo NBA ligata ja prenese renomiranata amerikanska TV-stanica ESPN. Kako glaven problem za

Karmelo Entoni i negoviot nastap vo Denver se smeta negovata èlba toj da zaigra za klub koj doa|a od pogolem grad i pazar. Tokmu Wujork, najgolemata metropola vo SAD, bi moèla na ko{arkarot da mu pomogne vo realizacijata na svoite planovi, koi glavno se zasnovaat na postignuvawe povisoki sponzorski dogovori. Zasega, Entoni ne objavuva ni{to za mo`niot transfer vo Wujork, pla{ej}i se da ne predizvika negativna reakcija kaj naviva~ite od Kolorado, ~ija poddr{ka nesomneno }e mu bide potrebna, ako ni{to drugo, barem vo prviot del od narednata sezona. Od zainteresiranite klubovi za ovoj ko{arkar, koi se vklopuvaat vo planovite na Karmelo, e i Wu Xersi Nets, ekipa koja od godina }e dobie i nova sala. Stademaer, Parker i Entoni vo eden ist tim e trio koe realno moè vo celost da mu se sprotivstavi na ona od Majami i koe slobodno moè da se nadeva na osvojuvaweto na {ampionskiot prsten vo najkvalitetnoto ko{arkarsko prvenstvo vo svetot.

SREDA

SPORT

PRIJAVITE PROTIV HARALAMPIE PADNAA VO ZABORAV?! Po senzacionalnata najava za istraga od policijata, celiot slu~aj poleka pa|a vo zaborav. Odgovornite od Obvinitelstvoto se nedostapni, a i pretsedatelot na FFM, Haxi-Risteski

P V

Tieri Anri s$ u{te se priviknuva na na~inot na igra vo Amerikanskata fudbalska liga Amerika, kade {to bea podgotveni da mu ponudat multimilionski dogovor. Letovo Anri be{e del od francuskata reprezentacija, koja zavr{i neslavno na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Anri ne be{e starter vo timot, a ja predvode{e i grupata od nezadovolni fudbaleri, koi mu objavija bojkot na selektorot Rajmon Domene{. Porane{niot kapiten na “trikolorite” mora{e da odgovara pred vlastite vo Francija za svoite postapki i, iako na ime na minatiot trud izbegna sankcii, sepak, naviva~ite vo Francija upatija golem broj pogrdni poraki na negova adresa. L

FUDBALSKA FEDERACIJA NA MAKEDONIJA

ANRI E KAZNET PORADI PROSLAVA NA GOL

e}e porane{niot reprezentativec na Francija, proslaveniot golgeter Tieri Anri, e kaznet so 2.000 dolari od disciplinskata komisija na Amerikanskata fudbalska liga (MLS), poradi toa {to pri proslavuvaweto na golot na svojata ekipa, Wujork Red Bul, nesmasno, no silno ja upati topkata vo teloto na protivni~kiot golman. Za istata postapka vo Evropa, potegot na Anri te{ko deka }e be{e sankcioniran, bidej}i, pred s$, vo negoviot obid nema nikakva namera. Sepak, vo SAD, i ne samo vo fudbalot, nadle`nite se obiduvaat da go iskorenat sekoj oblik na nasilstvo, osobeno pred polni tribini i TV-prenosi. Anri vo minatoto be{e eden od najdobrite fudbaleri vo svetot, no po slabite partii vo poslednite sezoni toj be{e primoran da go napu{ti evropskoto tlo i da se upati vo

22.09.2010

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o ~etiri meseci od podnesuvaweto na dvete krivi~ni prijavi od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (MVR) protiv Haralampie HaxiRisteski, pretsedatelot na Fudbalskata federacija na Makedonija, predmetot padna vo zaborav. I pokraj relativno dolgiot period za po~nuvawe sudska postapka, vo Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Skopje s$ u{te ne znaat do kade e predmetot protiv Haxi-Risteski. Dokazite protiv prviot ~ovek na makedonskiot fudbal MVR gi podnese vo Obvinitelstvoto na 1 juni, otkako dva dena prethodno preku mediumite bea objaveni somnenija za kriminalnite dejstva na Haxi-Risteski. Toj se tovari po dve to~ki od Krivi~niot zakonik zloupotreba na slu`bena dol`nost i malverzacii. Vo prvata prijava, policijata tvrdi deka prilep~anecot posreduval vo nelegalnata proda`ba na stol~iwa za stadion, koi bile prodadeni,

iako vo zemjava pristignale od stranska donacija. Vtorata somnitelna postapka na HaxiRisteski, MVR ja gleda vo navodnoto zatajuvawe danok, falsifikuvawe i uni{tuvawe delovni knigi. Od Ministerstvoto toga{ potenciraa deka vo vtorata prijava se raboti za povtoruvawe na kaznenoto delo, bidej}i Haralampie vo 2005 godina pravosilno be{e osuden na {est meseci uslovna zatvorska kazna, povtorno za zatajuvawe danok. No, po senzacionalnata istraga na policijata, celiot slu~aj poleka pa|a vo zaborav, a pokraj odgovornite od Obvinitelstvoto, nedostapen za novinarite e i Haxi-Risteski, koj od podnesuvaweto na krivi~nite prijavi vo javnosta izleze so samo edno {turo soop{tenie, vo koe poso~i deka celiot slu~aj e montiran i politi~ki motiviran. “Nie go sledime slu~ajot i vo zavisnost od toa kakov }e bide epilogot, takvi }e bidat i na{ite natamo{ni postapki”, istaknaa od slu`bata za odnosi so javnosta na FFM, od kade {to, iako ne ka`aa premnogu, sepak, bea edinstvenite {to imaa volja

Pretsedatelot na FFM, Haralampie Haxi-Risteski, krivi~nite prijavi protiv nego gi karakterizira kako montirani i politi~ki motivirani da se soo~at so javnosta. Simptomati~no e toa {to akcijata na MVR protiv Haxi-Risteski be{e vo ist vremenski period so zasilenata mediumska kampawa na opozicijata, vo koja se kritikuva{e vlasta za sorabotka so “kriminalcite vo makedonskiot fudbal”. Mnogumina toga{ komenti-

raa deka tu`bite se samo obid za politi~ki marketing i deka voop{to nema da bide pokrenata sudska postapka. Zasega nema nikakva postapka, so {to se postavuva pra{aweto dali navistina se rabotelo za marketing ili, pak, na{eto sudstvo e tromo i neefikasno?

FUDBAL

MURIWO JA OTKAÎ PORTUGALIJA I E PRESRE]EN VO MADRID! Ve}e deset godini sum trener i nemam zagubeno ni{to od prvobitnata èlba da ja rabotam ovaa rabota. Veruvam deka ni{to nema da se smeni i vo narednite deset godini. Verojatno }e bidam kako Aleks Ferguson i 70 godini so istiot àr od mladosta }e go treniram klubot

oze Muriwo gi odbi svoite sonarodnici od Fudbalskata federacija na Portugalija, koi mu ponudija kratkoro~en anga`man vo reprezentacijata, poradi prezafatenosta so rabotata vo Real Madrid. Toj, vo idnina bi sakal da zastane na ~elo na doma{nata selekcija, no vo momentov e premnogu motiviran na klupata na “kralskiot” klub. “Toa {to ja dobiv rabotata vo Real e isto kako da dobiev {ansa da se iska~am na mese~inata. Presre}en sum i mnogu sum im blagodaren na lu|eto od timot {to mi ja dadoa {ansata”, istakna Muriwo. Real odli~no ja po~na sezonava. Ima vodstvo vo {panskoto prvenstvo, a ostvarena e pobeda i na startot od Ligata na {ampionite, kade {to godinava se o~ekuva nov

triumf na klubot. Sepak, i pokraj po~etnite uspesi, Muriwo predupreduva deka e rano za proslava, bidej}i s$ u{te ni{to ne e osvoeno i doprva sleduva vistinskata borba. “Ja pronajdovme vistinskata igra, no doprva }e treba da se osvojuvaat titulite. ]e vidime dali sme podgotveni da ja ispi{eme istorijata”, veli Portugalecot. Muriwo o~igledno e vo dobro raspoloènie denovive, bidej}i na poslednata preskonferencija po~na vo svoj stil da gi zabavuva novinarite i da otkriva planovi od svojata kariera. “Ve}e deset godini sum trener i nemam zagubeno ni{to od prvobitnata èlba da ja rabotam ovaa rabota. Veruvam deka ni{to nema da se smeni i vo narednite deset godini. Verojatno }e bidam kako Aleks Ferguson i 70 godini so istiot àr

“Specijalniot” {ansata da bide trener vo Real ja sporedi so pat na mese~inata od mladosta }e go treniram klubot.” Vo me|uvreme, za nov selektor na Portugalija e nazna~en Paolo Bento, koj doa|a na

mestoto na degradiraniot Karlo{ Kveiro{, koj dobi otkaz po slabite igri vo kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo.

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI SEPTEMVRI

IVENT INDUSTRIJA

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440