Br.130-kapital-24.09.2010 by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

EBAY: KAKO NASTANA AUKCISKATA

KU]A NA INTERNET STRANA 18

TOMAS FRIDMAN

WEEKE WEEKEND WE KEND KEND

SUPER[VORC, SUPER[TEDLIVA, SUPERSILA? STRANA 8

MAKEDONIJA KURTULI OD NOVA RECESIJA RAST NA BDP VO EVROPSKITE ZEMJI NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 23.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,38% 0 0,07% 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 46,10 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

77,02 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.09) 2.210

MBI 10

2.205

BDP VO VTORIOT KVARTAL PORASNA ZA 0,4% IZVOR: EUROSTAT

INTERVJU BRANKO AZESKI

INTERVJU ZLATKO SIMONOVSKI

VREME E ZA PODINAMI^EN EKONOMSKI RAST!

NA[ATA TRAJNA CEL E OSVOJUVAWE NOVI PAZARI

pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija

STRANA 6

generalen direktor na Fakom

STRANA 10

2.165 17.9

19.9

21.9

23.9

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA SE UDAVIVME VO ZAKONSKITE DUPKI STRANA 2

PROGNOZI

SRBITE STRAVUVAAT DEKA ]E STANAT KOLONIJA NA HRVATSKA I SLOVENIJA STRANA 15

2 24.09.2010

PETOK

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 24 SEPTEMVRI 2010

SE UDAVIVME VO ZAKONSKITE DUPKI akedoncite se davat vo ogromnite dupki na zakonite, koi Sobranieto gi “{tanca” sekojdnevno. Dupka do dupka se ostavaat vo najgolem del od makedonskite zakoni, koi po definicija treba da gi uredat odnosite me|u gra|anite, kompaniite i dràvnite institucii. Treba da reguliraat, da dadat nasoka komu i kade mu e mestoto. Namesto toa, denovive sme svedoci na edna ogromna kakofonija. Postojani prepirki, seriozni kavgi, prefrlawe na topkata vo drugiot dvor za toa koja institucija za {to e nadle`na, koj ~len od zakonot kako se tolkuva, koja inspekcija {to regulira... Posledniot slu~aj so zaginatite struàni na opasniot div {ank srede Struga otvori debata vo koja razli~ni dràvni institucii i lokalnata vlast na javna scena si gi izvadija o~ite ne moèj}i da se dokaàt vo ~ija nadle`nost bilo kontroliraweto i otstranuvaweto na divo postaveniot objekt. Nejse. Iako tie se namudruvaa koj pove}e gi ~ital zakonite, faktot deka e ostavena mo`nosta za zakonite sekoj da gi ~ita kako {to saka ili kako {to mu odgovara, go vadi na videlina najgolemiot sistemski problem - nejasni, nedoprecizni, nedore~eni, nedopi{ani zakoni. Makar i da se so evropsko znamence, {to sega e mnogu popularno, dokolku zakonite ne se jasni i direktni nema

da ja vr{at funkcijata. Isto kako {to nedostigot na podzakonski akti i pravilnici pravi mnogu od zakonite celosno neupotreblivi par~iwa hartija. Lo{ite zakoni, koi otvoraat mo`nost sekoj da gi ~ita i tolkuva spored svoja potreba, se pove}e od opasni. Poradi niv ginat i }e ginat lu|e, }e se uvezuvaat nebezbedni proizvodi, }e propa|aat kompanii, }e se zape~atuvaat ~ove~ki sudbini. Moèbi nekoj s$ u{te se se}ava na vladiniot golem i seriozen proekt- REGULATORNA GILOTINA. I pokraj “krvaviot” naziv na ovaa vladini reforma, taa treba{e da go poednostavi, i da gi is~isti ìvotot, rabotata i biznisot od nepotrebni proceduri i administracija. Treba{e... Osven voveduvaweto edno{alterski sistem za registrirawe firma, ni kompaniite ni gra|anite ne vidioa pogolem }ar od vladinata gilotina. Naprotiv. Se ~ini deka funkcioniraweto stanuva s$ pote{ko. Investitorite i pretpriema~ite so godini se àlat deka nejasnite zakoni i nepreciznite proceduri im predizvikuvaat nesigurnost vo moment koga treba da donesat investiciska odluka. Nepreciznosta kade, kako te~e procedurata, komu i kolku treba da mu se plati za eden investitor se tolkuva edinstveno kako lo{a delovna klima. Vakvoto iskustvo na stranskite, no u{te pove}e i na doma{nite kompanii, legitimno

ovoproizvedeni avtobusi za javen gradski prevoz nabavuva Ministerstvoto za transport i vrski. Spored objasnuvaweto od Ministerstvoto, se raboti za nabavka na avtobusi koi se del od 302 avtobusi koi }e gi nabavi Vladata za obnovuvawe na vozniot park na Javnoto soobra}ajno pretprijatie . “Ministerstvoto za transport i vrski sprovede postapki i za nabavka na 84 niskopodni i 202 dvokatni avtobusi, za koi se sklu~eni dogovori so najpovolnite ponuduva~i. Dosega be{e objaven javen povik za nabavka na 16 minibusi, no ne be{e izbrana nitu edna kompanija. Se prijavi samo edna zainteresirana koja ne gi ispolnuve{e tenderskite uslovi. So nabavkata na ovie avtobusi se o~ekuva glavniot grad da dobie moderniziran, poudoben i pobezbeden javen gradski prevoz”, informiraat od Ministerstvoto.

MAKEDONIJA KURTULI OD NOVA RECE

BDP VO VTOR PORASNA ZA VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

RAST NA BDP VO EVROPSKITE ZEMJI go pottiknuva somneòt dali predlaga~ot na zakonite (naj~esto Vladata) i nejziniot donesuva~ (Sobranieto) namerno stavaat podotvoreni vrati~ki za dvojno tolkuvawe na zakonite, so {to vsu{nost se otvoraat vrati~ki za “dogovarawe” na ~ija strana e pravdinata?! Edinstveniot na~in da se promeni vakvata percepcija za pravniot sistem i da se zgolemi doverbata vo pravnata dràva e onie koi gi predlagaat i donesuvaat zakonite, koi po definicija se onie koi vladeat so dràvata, da imaat politi~ka volja i re{enost edna{ zasekoga{ da gi popolnat dupkite vo zakonite i da gi zatvorat vratite za nivno dvojno tolkuvawe. Pravnicite }e vi objasnat deka toa ne e te{ko, samo ako se saka. No, makedonskata filozofija e zo{to da bide ednostavno ako moè da bide sloèno? Zo{to da bide jasno koga moè da bide pomalku jasno? Toga{ pove}e od sigurno }e treba da tropnete na ne~ija vrata za da vi doobjasnat.

Ovoj rast najmnogu se dolì na finalnata potro{uva~ka i na uvozot. No, zabeleìtelno e namaluvawe na javnata potro{uva~ka, odnosno na tro{eweto na dràvata za 9,3%. Taa vo vtoriot kvartal iznesuva{e samo 19 milijardi denari. Privatnata potro{uva~ka, pak, beleì nezna~itelen porast od 0,1%. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ruto-doma{niot proizvod vo vtoriot kvartal godinava porasna za 0,4%, so {to dozvoli makedonskata ekonomija da ja odbegne mo`nosta od nova recesija. Najnovite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka vo vtoriot kvartal od godinava BDP izne-

suva 107 milijardi denari, {to e rast od 0,4% sporedeno so istiot period lani. Ovoj rast najmnogu se dolì na finalnata potro{uva~ka (98 milijardi denari) i uvozot na stoki i uslugi (71 milijarda denari). No, zabeleìtelno e namaluvawe na javnata potro{uva~ka, odnosno na tro{eweto na dràvata za 9,3%. Taa vo vtoriot kvartal iznesuva{e samo 19 milijardi denari. Privatnata potro{uva~ka, pak, beleì nezna~itelen porast od 0,1% i iznesuva 79 milijardi denari. Bruto-investiciite vo BDP

NIKOLAJ^O NIKOLOV

DIREKTOR NA RADOVI[KIOT RUDNIK BU^IM “Rudnicite i vo tretiot kvartal stabilno }e proizveduvaat. Cenata na zlatoto zna~itelno se zgolemuva, taka {to pogolemi potresi ne o~ekuvame. Na{eto stabilnoto proizvodstvo treba da povle~e i rast na BDP”.

PETOK

NAVIGATOR

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

24.09.2010

OD “TRETA MAJKA”

GINTER OFNER

NAOTO KAN

NATA[A VALKANOVSKA

TOME AXIEV

nicijativata na Evropskata aponija }e donira 8,5 miirektorkata na Agenciustracijata se pretbiznis-asocijacija dade Jlijardi dolari za razvoj I jata za pati{ta vedna{ D L vori vo javno kodo{ewe rezultat - biznismenite, eksper- na zdravstvoto i obrazovapo se~eweto lenti mora{e na kodo{ite, u{te pred tite i Vladata postignaa soglasnost deka treba da se menuvaat rabotite vo ekonomijata

nieto vo siroma{nite dr`avi, {to e vo nasoka na mileniumskite celi na ON

da gi pu{ti ma{inite da ja popravaat skopskata obikolnica

Komisijata da izleze so kakvi bilo nivni imiwa i dosieja

SIJA

RIOT KVARTAL A 0,4%

ИЗVОR: ЕУRОSТАТ u~estvuvaa so 29 milijardi denari. Kaj sektorite, vo vtoroto trimese~je od godinava, pogolem rast pokaùvaat dejnostite soobra}aj, skladirawe i vrski (3,9%) i finansiskoto posreduvawe, aktivnostite vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti i drugi komunalni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti (3,2%). Vo prviot kvartal godinava BDP padna za 1,1% sporedeno so istiot kvartal lani. Ako godina{nite podatoci se sporedat so tie od vtoriot kvartal vo 2009 godina, jasno moè da se vidi deka nema drasti~ni razliki. Na toa ukaùva i univerzitetskiot profesor Miroqub [ukarov, koj veli deka premnogu golem pad imalo vo vtoriot kvartal vo 2009 godina, pa sega nacionalnata ekonomija e na pozitivna nula. Toj ocenuva deka za da ima pogolem rast na BDP, mora da se forsiraat kapitalnite

investicii od privatniot sektor. “Ova ne e ni{to spektakularno. Stanuva zbor prakti~no vprose~uvawe na poslednite ~etiri kvartali. Padot be{e golem vo vtoroto trimese~je lani. Sega sme na nekoja pozitivna nula, no sostojbite se relativno sli~ni. Premnogu e negativen i minatiot kvartal. Bruto-investiciite dolgo vreme se negativni”, veli [ukarov. Toj ne o~ekuva drasti~ni promeni i vo slednoto trimese~je. “Ovie podatoci, sepak pokaùvaat negativna slika. Ve}e e docna da se vlijae za vo tretiot kvartal da se podobri sostojbata. Nie na uvozen plan stoime lo{o. Ne veruvam deka vo sledniot kvartal }e ima drasti~no podobruvawe. Doprva n$ o~ekuva zna~aen uvoz na energensi i odliv na devizi, {to upatuva na faktot deka }e se zgolemuva trgovskiot deficit. Toa e svoevidna opasnost i za kursot i za platniot bilans. Ova bara pogolemo otreznuvawe. Vladata treba da gi forsira kapitalnite investicii, no onie investicii koi doa|aat od privatniot sektor”, objasnuva [ukarov. INDUSTRIJATA OÊKUVA BLAG PORAST Edna od grankite koj najmnogu u~estvuva vo sozdavaweto na bruto-doma{niot proizvod e tokmu industrijata – so re~isi 25%. Sledat trgovijata so okolu 12% i zemjodelstvoto so okolu 10%. Poznava~ite sostojbite vo industrijata gi analiziraat i preku rastot na izvozot na klu~nite industriski granki, pa ottuka vadat i zaklu~ok deka i vo sledniot kvartal, industrijata }e bide presudna za dvièweto na BDP. Od najgolemiot makedonski izvoznik, kompanijata za ~eli~ni proizvodi Makstil, najavuvaat deka tretiot kvartal }e bide sli~en na vtoriot, a za poslednoto trimese~je najvuvaat stagnacija. Dosega{niot rast na BDP od Makstil go objasnuvaat kako rezultat na zgolemenite kapitalni investicii

ALEKSANDAR PANOV

EVROPA ZAZDRAVUVA MNOGU POBRZO

Dodeka makedonskata ekonomija se obiduva da zastane na noze po {okot od globalnata kriza, porastot na ekonomijata vo Evropa e mnogu pointenziven. Evropskiot BDP vo vtoriot kvartal, sporedeno so istiot period lani, porasna za 1,9%. Vo odnos na prethodniot kvartal, pak, ekonomijata vo Evropa porasna za 1%. Vo tekot na vtoriot kvartal od 2010 godina krajnata potro{uva~ka na doma}instvata se zgolemi za 0,5%, investiciite se zgolemija za 1,8%, izvozot se zgolemi za 4,4%, kolku {to se zgolemi i uvozot. Od site zemji vo Evropa, najgolem porast ostvari ekonomijata na Slova~ka so stapka od 5%, potoa Polska so porast od 3,8% i [vedska, koja ostvari rast od 3,6%. Del od evropskite zemji, pak, s$ u{te beleàt pad na ekonomiite kako posledica na silnata kriza koja ja zafati globalnata ekonomija. Najgolem pad na ekonomijata vo vtoriot kvartal e evidentiran vo Letonija od 3,9%, a o~ekuvan ogromen pad od 3,5% beleì i Grcija poradi finansiskata kriza {to ja potrese zemjata od po~etokot na godinata. Osven niv, vo minus se i ekonomiite na [panija, Bugarija, Romanija i Kipar. Vo SAD, bruto-doma{niot porast zabeleà porast od 3% vo tekot na vtoriot kvartal na 2010 godina, dodeka pak, japonskata ekonomija se zgolemi za 1,9% vo istiot period. na globalno nivo, a so toa i na pobaruva~kata za ~eli~ni proizvodi. “I vo tretiot kvartal }e imame solidna dinamika na rabotewe, no ve}e za ~etvrtiot kvartal o~ekuvame zabavuvawe na rastot. Ne zboruvame za drasti~no zabavuvawe, tuku za stagnacija vo odnos na globalnite tekovi na po~etokot od godinava. Golemi ekonomii, kako Kina i Indija, najavuvaat deka kon krajot na godinava }e rabotat so pomal intenzitet“, veli generalniot direktor na Makstil, Aleksandar Panov. So ogled na rastot na cenata na zlatoto na svetskite berzi, za periodot {to sledi, optimisti se i od rudarskiot sektor. “Rudnicite i vo tretiot kvartal stabilno }e proizveduvat. Cenata na zlatoto zna~itelno se zgolemuva, taka {to pogolemi potresi ne o~ekuvame.

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKSTIL “I vo tretiot kvartal }e imame solidna dinamika na rabotewe, no ve}e za ~etvrtiot kvartal o~ekuvame zabavuvawe na rastot. Ne zboruvame za drasti~no zabavuvawe, tuku za stagnacija vo odnos na globalnite tekovi na po~etokot od godinava. Golemi ekonomii, kako Kina i Indija, najavuvaat deka kon krajot na godinava }e rabotat so pomal intenzitet”.

Na{eto stabilnoto proizvodstvo treba da povle~e i rast na BDP” , veli Nikolaj~o Nikolov, direktor na radovi{kiot rudnik Bu~im. Od Vladata ne go komentiraat rastot na nacionalnata ekonomija vo vtoriot kvartal. Vladata ostanuva na procenkite deka BDP za ovaa godina }e bide 2%.

obro e {to godinava makedonskata kinematografija }e ima kandidat za presti`nata nagrada na Amerikanskataa filmska akademija, Oskarot. U{te podobro e {too toj kandidat }e bide Mil~oo Man~evski so negoviot najnov film, “Majki”. Vo 1995 godina Man~evski so negoviot prvenec “Predd do`dot” uspea i da vleze me|u pette nominirani za najdobar film od neanglisko govorno podra~je. Pet godini podocna toa nee mu uspea so “Pra{ina”. Koj znae, mo`ebi }e uspee da stigne do Oskarot od, kako {to velime, “treta majka”?! “Majki” ja ima{e negovata svetska premiera na neodamna zavr{eniot filmski festival vo Toronto, Kanada. Ovaa filmska smotra se smeta za “amerikanska porta” na filmovite od cel svet koi imaa ambicii da vlezat na najbogatiot kino-pazar, onoj vo SAD. No, publicitetot na festivalot Toronto se smeta i kako dobar po~etok za sekoja oskarovska kampawa. “Majki” be{e

MIL^O MAN^EVSKI izbran od direktorot na festivalot, i propraten so preporaki. Ve}e po obi~aj, koga stanuva zbor za filmovite na Man~evski, i ovoj pat se raboti za delo so nevoobi~aena narativna struktura. Ve}e od sredinata na idniot mesec, po premierata vo Makedonija, i doma{nata javnost }e ima mo`nost da go vidi “Majki” i da naviva za negoviot vlez vo Holivud.

GUBITNIK

TOTALEN BANKROT!

kupen dolg od neveror jatni milion i pol adi evra, vo koj 45 iljadi evra se za neplateni smetki za struja za celaa edna godina! Vaka raboti zakonodavniot dom vo dr`avata! Pratenicite pravat dol-at, govi, koi nitu gi vra}aat, nitu imaat ideja kako bii gi vratile! I dodeka na sednicite na Buxetskiot sovet na Sobranieto, pratenicite i od vlasta i ni od opozicijata se ubedeni deka re{enieto e vo toaa da dobijat pove}e pari od Vladata, pretsedatelot na Parlamentot, Trajko Veqanovski, nikade go nema da se oglasi za katastrofalnata ekonomska situacija na institucijata {to ja vodi! Spikerot treba da objasni kako dozvolil cela godina da ne se plati niedna smetka za struja, kako dozvolil samo dolgovite za patni tro{oci da iznesuvaat polovina milion evra, a za neplateni komunalii celi 200 il-

TRAJKO VEQANOVSKI jadi evra. Kakvo doma}insko rabotewe! Ili, mo`ebi i spikerot Veqanovski razmisluva isto kako i pratenicite od negovata partija, koi konstatiraat i smiruvaat deka nema potreba od panika, oti “Vladata nikoga{ nemalo da dozvoli Sobranieto da se zatvori poradi dolgovi i nemawe pari”. Tolku za kontrolata na Parlamentot vrz Vladata! I za nezavisnosta, sekako!

MISLA NA DENOT

POLITI^ARITE VELAT DEKA DEKA NE MO@EME DA SI DOZVOLIME NAMALUVAWE NA DANOCITE. A, MO@EBI NE MO@EME DA SI GI DOZVOLIME POLITI^ARITE

STIV FORBS [EF NA DELOVNIOT MAGAZIN “FORBS”

4 24.09.2010

PETOK

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ROMITE JA PODELIJA EVROPA

...FORUM VO MOSKVA

Francija pred osuda vo EU

Trka za resursite na Arktikot

omite ja podelija Evropa i nivnata polo`ba stana glavno pra{awe okolu koe se kr{at kopjata vo Brisel, Pariz, Bukure{t, Sofija. Romite se koncentriraat na jugot od Francija.

usija, Norve{ka, Kanada, Danska i SAD pretendiraat za teritorijata na Arktikot, koj }e stane slednoto bojno pole za rudno bogatstvo. Se pretpostavuva deka pod Severniot pol se krie i edna ~etvrtina od rezervite na nafta i gas.

...FUTURIZAM

SOBRANIETO VO BANKROT! Parlamentot dol`i 1,5 milioni evra. Pratenicite sakaat Marjan~o Nikolov od SDSM i Krsto Mukoski od VMRO-DPMNE, zaedno so pretstavnik na stru~nata slu`ba, da odat kaj ministerot Stavreski i da baraat pari

MAKSIM RISTESKI

obranieto e pred bankrot, bidej}i ima neplateni dolgovi od 1,5 milioni evra i ne znae kako }e gi plati. Zakonodavniot dom dol`i pove}e od 500.000 evra za dogradba na sobraniskata zgrada, 415.000 evra za patni tro{oci i drugi rashodi, 200.000 evra za komunalni uslugi i 50.000 evra kon Slu`bata za zaedni~ki raboti. Frapanten e podatokot deka makedonskiot Parlament cela godina ne platil nitu edna smetka za struja i taka napravil dolg od 45.000 evra. “Ako Sobranieto ne ja pla}a strujata, kako o~ekuvame da pla}aat socijalcite i ste~ajcite? Nam EVN nema da ni ja isklu~i strujata, no kakva e porakata {to ja ispra}ame do gra|anite?”, izjavi pratenikot na SDSM, Mile Andonov. ^lenovite na Buxetskiot sovet na Sobranieto najmnogu reagiraa za dolgot kon Slu`bata za zaedni~ki raboti, koja na pratenicite im ovozmo`uva ugostitelski uslugi. Ovaa slu`ba, iako e buxetar, svoite uslugi na Sobranieto mu gi napla}a po komercijalni ceni. “Ovaa slu`ba, koja ja de-

1,5

3 FAKTI ZA...

50% 11% 9%

PORASNALE CENITE NA STANOVITE VO MAKEDONIJA VO PERIODOT OD 2000 DO 2007 GODINA, POKA@UVA ISTRA@UVAWETO KOE GO NAPRAVI NARODNA BANKA. PORASNALE CENITE NA STANOVITE VO PERIODOT OD 2006 DO 2007 GODINA [TO E NAJGOLEM GODI[EN RAST POEVTINUVAWE NA CENATA NA STANOVITE E ZABELE@ANO VO PERIODOT OD 2003 DO 2006 GODINA

Pe`o EX1.

“Zapadnite zemji se pod zakana od zgolemena aktivnost na islamisti~kite ekstremisti~ki grupi, ~ii zagovori s$ pote{ko se spre~uvaat. Konstatirame zasilena aktivnost od pogolem broj razli~ni grupi, otkolku porano.” XANET NAPOLITANO minister za vnatre{na bezbednost na SAD

milioni evra iznesuva dolgot na Sobranieto

lime so Vladata, nam ni napla}a posluùvawe voda, sok, kafe, kako vo restoran, a nie ne & napla}ame za toa {to zarabotuva na na{a teritorija. Namesto da se zadolùvame kaj Vladata, treba da si napravime na{a, sobraniska slu`ba, da angaìrame privaten ugostitel koj }e ni pla}a kirija”, izjavi prateni~kata na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva. Eden od najgolemite buxetski problemi za Sobranieto vo naredniot period }e pretstavuva isplatata na patnite tro{oci za pratenicite od vnatre{nosta. Sega ovoj dolg iznesuva pove}e od 400.000 evra, a do krajot na godinata }e porasne na okolu 650.000 evra. Generalniot sekretar na Sobranieto, @arko Denkovski, ne moè{e da odgovori kako stru~nite slu`bi bi go re{ile ovoj problem so postojniot buxet. “Do koga }e izdrìme so ovie pari? Nie mol~ime za da ne re~at mediumite: eve, pratenicite pak baraat

rancuskata kompanija Pe`o, po povod proslavata na 200 godini od svoeto postoewe, vo Pariz go pretstavi F futuristi~koto vozilo na elektri~en pogon, pod nazivot

DVA, TRI ZBORA

PRATENICITE CELA GODINA NE PLATILE STRUJA

risteski@kapital.com.mk

Novo Pe`o EX1

pari. No, realno, do koga imame rok pred da bideme blokirani?”, pra{a Boneva, na {to rakovoditelkata na Sektorot za finansisko rabotewe vo Sobranieto, Bogdanka Popovska, odgovori deka deficit vo buxetot sekako }e se pojavi, osobeno po dopolnitelnite obvrski {to }e nastanat vo oktomvri i noemvri (dekemvri se prefrla na buxetot za 2011 godina). Pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija Kitanovski, pobara da ne se sozdava panika, zatoa {to, spored nego, Vladata nema da dozvoli Parlamentot da se zatvori poradi finansiski problemi. Toj predlo`i izbranite pretstavnici na Buxetskiot sobraniski sovet, Marjan~o Nikolov od SDSM i Krsto Mukoski od VMRO-DPMNE, zaedno so pretstavnik na

stru~nata slu`ba, da pojdat vo Vladata i da pobaraat da gi spasi od bankrotot. Inicijativata ja prifati i opozicijata. “Sobranieto treba da pobara Vladata da posegne po rezervite za da go re{i buxetskiot problem vo kratok rok”, izjavi Andonov, po {to Sovetot go usvoi zaklu~okot deka negovite pretstavnici }e odat vo Ministerstvoto za finansii so misija da go ubedat ministerot deka baraweto im e opravdano, zatoa {to, kako {to tvrdat pratenicite, tro{eweto vo Parlamentot e racionalno. Pratenikot Mukoski smeta deka Sobranieto duri treba i da se pofali zatoa {to “vo uslovi na ekonomska kriza izveduvalo krupni grade`ni zafati na zgradata”.

“[to pobrzo e potreben dijalog BelgradPri{tina, no toj mora da bide i dobro podgotven, a tema bi bila podobruvawe na `ivotniot standard na Kosovo. Podgotvena sum na sostanoci vo Wujork so pretstavnici na Belgrad i Pri{tina i razgovori za nivniot pretstoen dijalog.” KETRIN E[TON Visok pretstavnik na EU za nadvore{na i bezbednosna politika

“Bankarite se lakomi za pari. Odnesuvaweto na bankarite pretstavuva pogolema zakana za dr`avata vo sporedba so zakanite na sindikalniot lider Bob Krou deka }e predizvika {trajkovi i demonstracii.” VINS KEJBL minister za pretpriemni{tvo na Velika Britanija

GADGETS

PROCENKI... DIMITAR PETROV

pretsedatel na Regulatornata komisija za energetika

PODGOTVENI SME ZA NOVI NADLE@NOSTI

egulatorot e podgotven da gi prifati nadle`nostite koi mu se davaat so noviot Zakon za energetika i kompaniite nema potreba da stravuvaat deka }e ima ponepovolni situacii od dosega, tvrdi pretsedatelot na Regulatornata komisija za energetika, Dimitar Petrov. Spored nego, o~igledni se komentarite deka so noviot predlog-zakon za energetika vo golem del }e se zgolemat nadle`nostite na RKE i prisuten e strav deka regulatorot nema da ima kontrola. “Novite zakonski odredbi ja garantiraat i prodlabo~uvaat nezavisnosta vo raboteweto na RKE i go eliminiraat vlijanieto na izvr{nata vlast vo donesuvaweto na odlukite na regulatorot. Vo posebno poglavje vo Zakonot e definiran na~inot na koj se vr{i izbor na ~lenovi na RKE, a so zgolemuvaweto na ingerenciite se zajaknuva i nezavisnosta na regulatornoto telo”, veli Petrov.

SPORTSKO-EKOLO[KI MOBILEN TELEFON PUMA PHONENegovata ekolo{ka dimenoderen spoj na

sport i tehnologija ja zakiti listata na funkcionalni gaxeti. Stanuva zbor za noviot Puma Phone, dizajniran od sportskiot gigant Puma, pod mototo “Ne sum kako site drugi telefoni”. Ovoj ultramoderen mobilen telefon se polni na sonce, ima unikatno sportsko meni i zabaven interfejs.

zija dokaùva deka kreatorite ovojpat vodele grià za okolinata, a osven {to go favorizira koristeweto na solarnata energija, ovoj gaxet vo sebe sodrì i koncept za zdrav na~in na ìvot. Ovoj mobilen telefon }e gi voodu{evi sportistite, ekolo{kite pobornici i qubitelite na fensi-gaxeti.

PETOK

POLITIKA

SREDBA IVANOV–PAPANDREU BEZ O^EKUVAWA ZA KONKRETEN NAPREDOK!

~era, docna popladneto, pretsedatelot na Makedonija, \or|e Ivanov, se sretna so gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, vo Wujork. Na sredbata koja se odr`a na pokana na Ivanov, najaveno be{e deka tema na razgovor e sporot za imeto i nao|aweto kompromis. Dvajcata lideri so isto ime, a so razli~ni pozicii za sporot, smetaat deka dobro e da se prodol`i so direktnite kontakti

me|u dvete strani, no diplomatski izvori i od Atina i od Skopje velat deka osven pozitivna energija, ne mo`e da se o~ekuva ni{to konkretno vo procesot. Sredbata be{e pozdravena od evroambasadorot Ervan Fuere, a od SAD v~era pristigna i poraka so poddr{ka za Makedonija od porane{niot dr`aven sekretar, Lorens Iglberger, koj veli deka sporot e nepotreben i neosnovan, oti Makedonija si go imala svoeto ime i taka se

24.09.2010

NOV TENDER ZA IZGRADBA NA TRIUMFALNATA PORTA

narekuvala i vo vremeto na Jugoslavija. “Anti~kite Grci nikoga{ ne se zalagale da tvrdat deka Makedonija e nivna i nikoga{ ne gi prifatile nitu Filip, nitu Aleksandar kako nivni legitimni vladeteli. Gr~koto tvrdewe za Makedonija se zasnova na istoriski pogre{ni informacii i zatoa nema nikakva fakti~ka osnova”, istaknuva porane{niot visok funkcioner vo Stejt departmentot.

inisterstvoto za kultura raspi{a vtor javen oglas za dodeluvawe na dogovor za javna nabavka – vr{ewe na uslugi na stru~en nadzor na izgradbata na objektot Porta Makedonija vo Skopje, del od proektot "Skopje 2014". Spored kriteriumite vo oglasot, za izvedbata na Porta Makedonija mo`e da se prijavi i grupa zdru`eni ekonomski operatori vo soodvetna pravna forma,

zaradi izvr{uvawe na dogovorot. Za da se prijavi na tenderot, firmata mora da ima prihod od najmalku 5 milioni denari vo poslednite tri godini, izve{taj za bilans na sostojba i izvod od celokupniot promet na pretprijatieto vo poslednite tri godini. Firmata mora da prilo`i lista na raboti izvr{eni vo poslednite pet godini, so prilo`uvawe na najmalku tri potvrdi za izvr{en stru~en nadzor na

objekti od visokogradba. Postapkata e otvorena do 14 –ti oktomvri, koga }e bide i otvoraweto na ponudite. Presuden kriterium za dobivawe na tenderot }e bide cenata. Tenderot zna~i deka i pokraj odlukata na Ustavniot sud, koj utvrdi deka izgradbata na Triumfalnata porta ne e vo soglasnost so DUPot, Vladata i ponatamu ne se otka`uva od idejata za nejzina izgradba.

KREATORITE NA ZAKONOT PRIZNAVAAT

LUSTRACIJATA IZLEZE NADVOR OD KONTROLA!

Kreatorot na Zakonot za lustracija, Stojan Andov, e nezadovolen od tekot koj go dobi procesot na otkrivawe

na kodo{ite me|u nositelite na javni funkcii

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ustracijata izleze nadvor od kontrola, smeta kreatorot na Zakonot, Stojan Andov. Spored nego, poslednite slu~uvawa, javnite prozivki koi lu|e bile kodo{i i igraweto so podatocite za nekoi lica ne bila prvi~nata ideja koga toj go pi{uval Zakonot. Odlukata, sudijata od Ustavniot sud javno da se sprotivstavi na zaklu~ocite na Komisijata za verifikacija na faktite, koja utvrdi deka toj sorabotuval so tajnite slu`bi, spored Andov, pretstavuva selektivno primenuvawe na Zakonot. “Samite ustavni sudii donesoa odluka so koja & zabranija na Komisijata javno da gi soop{tuva imiwata na kodo{ite otkako celosno }e zavr{i postapkata za niv. Sega samite si ja pogazuvaat odlukata i osomni~eniot sudija od Ustaven bara javno da se proiznese. ^lenot vo koj e predvideno liceto da se proiznese javno, dokolku saka, be{e vo soglasnost so ~lenot da se soop{ti negovoto ime. Sega, na nekoj na~in, tie baraat ne{to so {to ni samite ne se soglasija i go proglasija za protivustavno. Ne mo`e Zakonot da se tolkuva razli~no za razli~ni lu|e”, veli Andov. Toj }e po~eka da gi slu{ne zaklu~ocite na Komisijata po zavr{uvaweto na postapkata, pa potoa }e komentira dali i kolkavi zaobikoluvawa ili prekr{uvawa na Zakonot bile napraveni. “Vnatrepartiskite pazarewa se poka`aa kako mnogu isplatlivi. Celiot Zakon, koj be{e poinaku zamislen od predlaga~ot,

po~na improvizirano da se primenuva, bidej}i stana o~igledna tendencijata na vladeja~kata partija da go zabavi sproveduvaweto na lustracijata do kraj”, smeta politi~kiot analiti~ar Albert Musliu. Spored nego, prekr{uvawa na Zakonot ima, no treba da se utvrdi koj go pravi toa. “Dokolku ima sprotivstaveni tvrdewa, od edna strana DPA, koja tvrdi deka ima podatoci za pratenik od DUI i od druga Komisijata, koja donela zaklu~ok deka nema podatoci za kodo{i me|u pratenicite, Javniot obvinitel bi trebalo da povede postapka za soo~uvawe na faktite i utvrduvawe na vistinata”, veli Musliu. Toj veli deka e apsurdno da se izleze od eden tolku centraliziran sistem, kako onoj na porane{na Jugoslavija, a site da izlezat ~isti. Musliu veli deka onie koi deklarativno zastanaa zad Zakonot pri negovoto donesuvawe, na ~uden na~in se povlekle po negovata primena. Od Komisijata za lustracija, pak, gi povikuvaat site koi tvrdat deka imaat dokumenti deka nekoe lice bilo kodo{ da gi dostavat do Komisijata, koja }e ima za zada~a detalno da ja proveri nivnata verodos-

tojnost, a potoa nivnata vistinitost. "Ona {to mene me za~uduva i {to e sporno vo vakvite tvrdewa e kako toa lice, koe tvrdi deka ima dokumenti, do{lo do niv,

SUDIJATA JAVNO ]E SE BRANI DEKA NE BIL KODO[

Ustavniot sudija, za koj Komisijata utvrdi deka ne se sovpa|aat negovata izjava deka ne sorabotuval so tajnite slu`bi i faktite do koi do{le tie, vo ponedelnik }e bide povikan prvo da izvr{i uvid vo dokumentite i dokazite do koi do{la Komisijata, a potoa na javna sednica, na negovo barawe, pred lustratorite da gi iznese svoite protivargumenti na vakvite tvrdewa. Od Komisijata potvrduvaat deka sednicata }e bide otvorena za javnosta, s$ do momentot koga }e se razgleduvaat klasificiranite dokumenti.

CIVILNOTO RAZUZNAVAWE POD EDNA KAPA

inisterkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, ja potvrdi informacijata deka Agencijata za razuznavawe }e bide ukinata i }e se prelee vo ramkite na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe na MVR. Spored minis-

terkata, ova fuzirawe e so cel podobruvawe na efikasnosta i namaluvawe na tro{ocite. "Formiravme ekspertska rabotna grupa, koja vo pove}emese~en period prave{e analizi na sostojbite i iskustvata od svetot i neodamna, pred rakovodstvoto na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti gi pretstavi svoite viduvawa za konceptot na slu`bite za dr`avna bezbednost vo Makedonija. Ovoj koncept e mnogu poednostaven za sproveduvawe, vo smisla na racionalno koristewe na

resursite i, {to e najva`no od s$, ovoj koncept e moderen, {to odgovara na sovremenite bezbednosni slu`bi", izjavi Jankulovska. Ekspertite predupreduvaat deka ovoj koncept, pokraj pozitivnata strana {to se gleda vo negovata efikasnost, mo`e da bide i zloupotreben vo politi~ki celi poradi politiziranosta na tajnite slu`bi. So spojuvaweto na Agencijata za razuznavawe so UBK }e imame edna civilna i edna voena razuznava~ka slu`ba.

od kade mu se i {to napravil za da dojde do niv. Toj {to iznesuva vakvi tvrdewa treba mnogu da vnimava, bidej} i mnogu lesno mo`e da padne vo sopstvenata stapica", veli \or|i Malkovski, ~len na Komisijata za lustracija.

Dosega, do Komisijata nikoj ne ispratil dokumenti so koi }e se sprotivstavi na nejzinite dosega{ni zaklu~oci – deka me|u pratenicite od sega{niot sostav na Sobranieto nema kodo{i.

STOJAN ANDOV

KREATOR NA ZAKONOT ZA LUSTRACIJA ^lenot vo koj e predvideno liceto da se proiznese javno, dokolku saka, be{e vo soglasnost so ~lenot da se soop{ti negovoto ime. Sega, na nekoj na~in, tie baraat ne{to so {to ni samite ne se soglasija i go proglasija za protivustavno. Ne mo`e Zakonot da se tolkuva razli~no za razli~ni lu|e.

NOVIOT AMBASADOR VO ATINA NE GO KOMENTIRA SPOROT

regovorite za imeto i prezemaweto aktivnosti za toa ne se del od diplomatskite ingerencii vo Atina. Pra{aweto za imeto ne e vo ramkite na moite kompetencii, poso~i v~era noviot ambasador vo Grcija, Sa{ko Stefkov, za vreme na pretstavuvaweto na svojata platforma pred Komisijata za nadvore{ni raboti vo Sobranieto. Vo ramkite na svoite ingerencii, Stefkov poso~i deka, iako sega{nite uslovi za sorabotka se obremeneti pora-

di problemite so nere{eniot spor za imeto, sepak, }e se zalo`i za pointenzivni odnosi na povisoko nivo, za pogolema parlamentarna sorabotka, zgolemuvawe na direktnite kontakti so biznis-sektorot, kako i pottiknuvawe i zgolemuvawe na stranskite direktni investicii. Vo ramkite na ekonomsko-trgovskite odnosi, novonazna~eniot ambasador poso~i deka }e napravi s$ {to e vo negova mo`nost da se potpi{at dvete najva`ni spogodbi - spogodbata za

za{tita na investiciite i spogodbata za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe. So sli~na platforma v~era nastapi i novonazna~eniot ambasador vo Avstrija, \or|i Filipov, koj poso~i deka vo ramkite na svojot anga`man }e se naso~i kon sproveduvawe na politikata na Makedonija, obezbeduvawe poddr{ka za ~lenstvo vo EU, zgolemuvawe na makedonskiot izvoz i privlekuvawe stranski investicii i sorabotka so makedonskite iselenici.

6 24.09.2010

PETOK

INTERVJU

BRANKO AZESKI

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

VREME E ZA PODINAMI^EN EKONOMSKI RAST!

QUP^O ZIKOV

zikov@kapital.com.mk

lobalnata ekonomska kriza ne e edinstveniot problem na makedonskata ekonomija, nitu najgolemiot. Taa samo go izvadi na videlina krucijalniot ekonomski problem vo zemjava, koj postoi od momentot na osamostojuvaweto â&#x20AC;&#x201C; lo{iot ekonomski model, koj ne pottikna porast na proizvodstvoto, izvozot i vrabotenosta. Vreme e da se menuva ekonomskata politika. Stopanskata komora na Makedonija naskoro }e izleze so predlozi vo koja nasoka treba da

Visokata nevrabotenost i relativno slabata dinamika na ekonomskiot rast uka`uvaat na faktot deka mora da se izvr{i radikalna promena na dosega{niot model na ekonomski razvoj, koj treba da dovede do promeni vo strukturata na makedonskoto stopanstvo i vo makroekonomskata politika. se napravat promenite. Vo intervju za â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;?, pretsedatelot na Komorata, Branko Azeski, ekskluzivno zboruva za novata ekonomska paradigma {to & e potrebna na Makedonija. Dve decenii od svojata nezavisnost, Republika Makedonija nikako da napravi poseriozni ekonomski pridvi`uvawa. Zo{to? Visokata nevrabotenost i relativno slabata dinamika na ekonom-

skiot rast uka`uvaat na faktot deka mora da se izvr{i radikalna promena na dosega{niot model na ekonomski razvoj, koj treba da dovede do promeni vo strukturata na makedonskoto stopanstvo i vo makroekonomskata politika. Vo toj kontekst, Stopanskata komora na Makedonija }e inicira razgovori so nositelite na ekonomskata politika za realizacija na konkretni predlog-merki i za nivna

soodvetna implementacija, koi na sreden rok }e rezultiraat so promena na dosega{niot razvoen model. Koi se pri~inite za zagovaraweto na vaka radikalno ekonomsko svrtuvawe? Makedonija i pred po~etokot na globalnata ekonomska kriza se nao|a{e samo na polovina od industriskoto proizvodstvo od 1990 godina. Vo zemjava se slu~i

dramati~en pad na industriskoto proizvodstvo vo poslednite 20 godini, odnosno deindustrijalizacija posle 1990 godina, od koja ni odblisku ne zakrepnavme vo tekot na poslednata reformska decenija. I porastot na BDP vo poslednite godini e ostvaren nadvor od sektorot industrija, i toa pred s$ vo domenot na uslugite, koi ne sme vo sostojba da gi ponudime na stranskiot pazar, a so toa da obezbedime porast na izvozot. Trgovskiot deficit kontinuirano od 1998 godina beleì porast, taka {to od 516 milioni dolari vo 1998 godina dostigna 2,5 milijardi dolari vo 2008 godina. Vo ovoj period izvozot ne uspea da nadmine 60% od vrednosta na uvozot. Ili kapitalnite investicii. Vo site godini nanazad, planiranite sredstva za taa namena ne se iskoristuvaat vo celost. Prose~noto iskoristuvawe vo poslednata dekada iznesuva 60%-65%, a ostatokot se prenaso~uva za drugi nameni. Na primer, vo 2008 godina, koga imavme 70%, odnosno najvisok procent na realizacija na kapitalnite investicii vo poslednive godini, prvi~no planiranite sredstva za kapitalni tro{oci od 29.260 milioni denari vo Buxetot za 2008 godina, so prviot rebalans se namalija na 23.757 milioni denari, a so vtoriot na 19.268 milioni denari. Se realiziraa samo 13.428 milioni denari, odnosno 40% od prvata proekcija, a 70% od sredstvata proektirani so vtoriot rebalans. MERKI ZA POTTIKNUVAWE NA PROIZVODSTVOTO Koi merki, spored Stopanskata komora na Makedonija, bi dovele do promena na ekonomskata sostojba vo zemjava? Predlagame sistemski merki vo tri segmenti na ekonomskata politika - za pottiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot, za podobruvawe na delovniot ambient i za upravuvawe so agregatnata potro{uva~ka. Ako investiciite se osnoven preduslov za porast na proizvodstvoto, izvozot i ekonomskiot rast, toga{ {to treba da se napravi za porast na nivoto na kapital vo ekonomijata? Nikoj nema da investira dokolku ne e obezbedeno grade`no zemji{te so zagarantirana sopstvenost, {to vklu~uva olesnet pristap za negovo kupuvawe. Dokolku stanuva zbor za zemjodelsko zemji{te, vo najkratok rok treba da bide mo`na prenamena vo grade`no zemji{te soglasno potrebata na investicijata. Podolgo vreme se zalagavme za namaluvawe na visinata na nadomestokot za privatizacija na grade`noto zemji{te od pravnite lica, do nivoto na negovata pazarna cena. Toa sega se slu~i i }e pomogne da se zabrza i da se zaokruì istoriskiot proces na privatizacija na zemji{teto vo pazarni uslovi. Predlavgame i legalizacija na bespravno izgradenite objekti vo industrijata poradi neizraboteni detalni urbanisti~ki planovi. Zatoa go pozdravuvame donesuvaweto na zakon za legalizirawe na grade`nite objekti izgradeni bez odobrenie za gradewe dokolku objektot e izgraden na zemji{te vo sopstvenost na graditelot i se vklopuva so Generalniot urbanisti~ki plan, odnosno vo podocna doneseniot Detalen urbanisti~ki plan. No, proizvodstvoto i izvozot te{ko moè da se zgolemuvaat so postojnata stopanska struktura vo zemjava. Tokmu od tie pri~ini predlagame sistemsko pottiknuvawe na investiciite za rekonstrukcija i modernizacija na postojnite proizvodni kapaciteti. Tuka najzna~ajni se dano~nite osloboduvawa, za {to nudime nekolku predlozi. Tie {to }e zapo~nat rekonstrukcija i modernizacija na industriski kapacitet treba da bidat oslobodeni od danokot

PETOK

INTERVJU Neophodna e garancijata na privatna sopstvenost. Pravnata za{tita na sopstvenosta e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija i toa treba da se po~ituva dosledno. Vrednostite na administracijata treba da se vo nasoka na servis na privatniot sektor, a ne obratno. Samo privatniot sektor e ~initel na novosozdadena vrednost, novi vrabotuvawa, ekonomski rast, {to ja sozdava osnovata za danoci i pridonesi, poradi {to administracijata treba da go opsluùva privatniot sektor. Neophodna e racionalizacija na javnata administracija i nejzino sveduvawe na optimalno nivo, po primerot na evropskite zemji. na dobivka i od personalniot danok na dohod na primawata po osnov na platite na novovraboteni lica, vo visina od 50% za period od pet godini. Isto taka, kaj nas bi trebalo da se obezbedat potro{uva~ki krediti so subvencionirani kamatni stapki za nabavka na proizvodi od doma{en proizvoditel (proizvodi od drvnata, tekstilnata, industrijata na grade`ni materijali i dr.), kako i za kupuvawe stanovi, so {to }e se zgolemi doma{nata potro{uva~ka na doma{nite proizvodi za {iroka potro{uva~ka i }e se intenziviraat grade`nite aktivnosti vo zemjava. Dràvata da se javi kako garant (vo celina ili vo eden del) na obvrskite za finansirawe na proektite {to se klu~ni za zgolemuvawe na izvozot i za nacionalnata ekonomija. Vo funkcija na pottiknuvawe na izvozot na finalni proizvodi i plasman na zemjodelskite proizvodi, za koi se odvojuvaat buxetski sredstva za subvencii, treba da se obezbedi finansiska poddr{ka na makedonski firmi za izgradba na proda`ni kapaciteti vo stranstvo, pod uslov vo niv prioritet da imaat makedonskite proizvodi. [to e neophodno da se napravi vo agrarot, koj moè da bide na{a komparativna prednost? Prvenstveno e potrebno okrupnuvawe na zemjodelskiot posed, kako eden od glavnite faktori za zgolemuvawe na produktivnosta, odnosno konkurentnosta preku zgolemuvawe na dolniot prag za pravo na subvencii. Okrupnuvaweto na zemjodelskite posedi e imperativ na regionalniot pazar, na koj zemjodelskiot proizvoditel se sre}ava so daleku pokonkurentni proizvoditeli, kako spored prinos po edinica povr{ina, taka i spored visinata na subvenciite vo sosednite dràvi. Zatoa so ekonomskite merki - preku pravoto na sub-

vencii potrebno e da se pottikne zdruùvaweto na zemjodelskite stopanstva vo formi na proizvodno zdruùvawe, posebno preku utvrdenoto povisoko nivo na minimalnata granica za ostvaruvawe na pravoto na subvencijata. Pravoto na sistemska poddr{ka treba da bide na isto nivo za site zemjodelski proizvoditeli i po~ituvaj}i go sezonskiot karakter na zemjodelskoto proizvodstvo (vo rok od dva meseci da se otkupi vkupniot ednogodi{en rod), neophodni se subvencii za kamatite na krediti za otkup na primarnite zemjodelski proizvodi. Ova e poradi faktot {to zemjodelskiot krediten fond nema kapacitet da go re{i problemot so celosen i navremen otkup na p~enicata, grozjeto i sveìot zelen~uk za prerabotka. A vo infrastrukturata? Vo ovoj segment biznis-sektorot smeta deka isklu~itelno zna~ajno e zajaknuvaweto na me|unarodnata konkurentnost i olesnuvaweto do pristapot na stranskite pazari preku moderna infrastruktura. Spored metodologijata na Svetskata banka, Republika Makedonija e vo ramkite na umerena zadolènost. Toa sozdava {ansa za preispituvawe na mo`nosta za finansirawe na infrastrukturata preku zadolùvawe vo stranstvo ili nejzino davawe pod koncesii. Imperativot od modernizacija na infrastrukturata opravduva povisok stepen na dràvniot javen dolg, no isklu~ivo za taa cel. Kontinuiranoto i soodvetno zgolemuvawe na kapitalnite investicii vo strate{kite vloùvawa na dràvata, koi se od isklu~itelno zna~ewe za razvojot i modernizacijata na patnata infrastruktura i energetskiot sektor, se imperativi i osnovni preduslovi za razvoj na privatniot proizvoden sektor. Pritoa, prioritetna e modernizacijata na patnata mreà (Koridor 8 i Koridor 10) i èlezni~kata

24.09.2010

POTREBNA E DEBATA SO NOSITELITE NA EKONOMSKATA POLITIKA! Koi se Va{ite i o~ekuvawata na biznis-sektorot od debatata so nositelite na ekonomskata politika vo zemjava? Stopanskata komora na Makedonija go otvora ova pra{awe vodej}i smetka i po~ituvaj}i go postignatoto na site dosega{ni vladi i dràvni institucii vo mnogu te{kite uslovi na dejstvuvawe (osamostojuvawe na zemjata, embarga, blokadi, voeni dejstvija, krizi). Fakt e deka site pozitivni raboti treba da se po~ituvaat i da se razvivaat i ponatamu. No, isto taka, fakt e deka konstatiranite slabosti }e mora da se menuvaat vo interes na razvojot i idninata na na{ata ekonomija. Nie, kako asocijacija na 10.000 kompanii, koi ostvaruvaat 80% od dodadenata vrednost na BDP, vrabotuvaat skoro 70% od vkupno vrabotenite vo stopanstvoto, u~estvuvaat so 90% vo godi{nite dano~ni prihodi koi poteknuvaat od stopanstvoto, mislime deka e vreme da se otvori seriozna debata so nositelite na ekonomskata politika vo Republika Makedonija za promena na ekonomskiot razvoen model. Nie vo taa debata }e dademe konstruktiven pridones, ne pretendiraj}i deka na{ite argumenti se edinstveni. Tie ne se popis na merki, ~ija realizacija bi se predala vo nadle`nost na Vladata na Republika Makedonija, tuku se predlozi i nasoki koi Komorata gi nudi na {irokata javnost. O~ekuvame debatata da rezultira so merki i aktivnosti koi }e uslovat doma{ite i stranskite investicii da zabeleàt zna~aen porast, da se zgolemi izvozot na konkurentni proizvodi za odr`liv razvoj, da se zgolemi privatniot sektor kako pazar za vrabotuvawe koj }e ja apsorbira visokata nevrabotenost, celokupniot ekonomski rast na Makedonija i BDP po ìtel da zebeleùva rast, a so toa i ìvotniot standard, a na toj na~in zemjata funkcionalno da se pribliì kon EU, da se modernizira infrastrukturata i da se namali energetskata zavisnost na zemjata. infrastruktura, kako i izgradbata na gasovodniot sistem. RACIONALIZACIJA NA JAVNATA ADMINISTRACIJA [to drugo e neophodno? Neophodna e garancijata na privatnata sopstvenost. Pravnata za{tita na sopstvenosta e temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija i toa treba da se po~ituva dosledno. Vrednostite na administracijata treba da se vo nasoka na servis na privatniot sektor, a ne obratno. Samo privatniot sektor e ~initel na novosozdadena vred-

nost, novi vrabotuvawa, ekonomski rast, {to ja sozdava osnovata za danoci i pridonesi, poradi {to administracijata treba da go opslu`uva privatniot sektor. Neophodna e racionalizacija na javnata administracija i nejzino sveduvawe na optimalno nivo, po primerot na evropskite i sosednite zemji, so obezbeduvawe na nejzina efikasnost, stru~nost i transparentnost na nacionalno i lokalno nivo. Mnogu zna~ajno e i sozdavawe na soodveten odnos pome|u kapitalot i trudot vo pazarnata ekonomija bidej}i

osnovna cel na rabotodava~ot e da go so~uva, odnosno da go zgolemi kapitalot. Nema rabotodava~ koj }e otpu{ti dobar i stru~en rabotnik, tuku soglasno uslovite soodvetno }e go nagradi. Imaj}i go predvid imperativot od vospostavuvawe korekten i zadovolitetlen odnos me|u kapitalot i trudot, za dobroto na dvete strani bidej}i imaat zaedni~ki interes - kapacitetot da raboti {to pove}e, neophodno e da se intenzivira socijalniot dijalog i preku nego da se dojde do najdobroto re{enie.

KAPITAL MEDIA GROUP DOO IZDAVA^ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL

OBJAVUVA OGLAS ZA NOVI RABOTNI MESTA ZA:

2 (DVAJCA) NOVINARI VO DESK ZAINTERESIRANITE KANDIDATI TREBA DA IMAAT MINIMUM 2 (DVE) GODINI RABOTNO ISKUSTVO. OGLASOT

TRAE DO 24. SEPTEMVRI 2010

APLIKACIITE,

SO KRATKA BIOGRAFIJA I REFERENCI OD PRETHODNI RABOTNI ISKUSTVA PRA]AJTE GI NA:

e-mail: kariera@kapital.com.mk ILI PO PO[TA NA: KAPITAL MEDIA GROUP DOO PO[TENSKI FAH 503 1000 SKOPJE

8 24.09.2010

PETOK

KOMENTARI I ANALIZI

REPORTA@A NA NEW YORK TIMES ZA MAKEDONIJA

VO MAKEDONIJA VE MAMI GROZJETO

akedonija ~esto se ~uvstvuva kako zaboraveno mesto, skriena i potisnata od strana na sosedite Grcija, Albanija, Kosovo, Srbija i Bugarija. So vekovi se ~ine{e deka stanuva zbor samo za edna dr`ava koja do pred dve decenii & pripa|ala na Jugoslavija. Za razlika od Hrvatska koja go ima svoeto primorje ili, pak od Saraevo koe gi ima visokite planini, Makedonija se bori za malku vnimanie duri od vremeto na nejzinoto osamostojuvawe vo dale~nata 1991 godina. Na Makedonija & nedostiga privle~nosta koja treba da ja ima edna destinacija. Osven ostatocite od nekoga{nite zamoci, tvrdini, stari pazari, gradovite vo Makedonija se mnogu obi~ni. Me|utoa, onie koi mo`at da si dozvolat da patuvaat i da dojdat vo ovie predeli se mnogu prijatno iznenadeni od rustikalniot {arm na Makedonija i od nejzinata pove} eslojna istorija. Ова е дел од rепоrта`ата koja v~era ja objavi amerikanskiot vesnik Wujork Tajms. Makedonija e krstosnica duri od vremeto koga za prv pat e stavena na mapa. Taa e splet na razli~ni kulturi, nosi beleg na osvojuva~ite koi pominale niz nea, duri i do den dene{en ima evidentni dokazi kako {to se arheolo{kite lokaliteti vo glavniot grad Skopje, kako i onie koi se nao|aat vo vnatre{nosta na zemjata. Ona {to go nau~iv za Make-

donija, minatava prolet, e deka nejzinoto najdobro lice se krie nadvor od gradovite. Toa e tamu kade {to se krijat sne`nite planini, ìvopisnite ezera i sela koi se skrieni vo strmnite dolini, koi pravat slika na edno izgubeno kralstvo. Duri i najgolemata turisti~ka destinacija, Ohridskoto Ezero, koe leì na albanskata granica, privlekuva pomalku turisti od mesto na koe treba da vrie od turisti, kako {to e na primer Venecija. Samite pejzaì se dovolni za da gi zadovolat turistite. Zatoa mi be{e mnogu drago da otkrijam nekolku novi i mnogu ìvopisni lozja koi davaat eden evtin izgovor za da ja vidite vnatre{nosta t.e Makedonija na selo. Izgleda vinoto odigra klu~na uloga vo Makedonija, barem od Rimskiot period, koga vladeja~ite go oboàvale grozjeto. Blagodarenie na sonceto koe tuka go ima vo izobilstvo, mediteranskata i kontinentalnata klima kako i bogatata karpesta po~va, vinskite lozi navistina napreduvaat vo Makedonija. Re~isi sekoe vtoro semejstvo si ima svoj taen sklad so ogled na toa {to lozjata navistina se rasprostraneti nasekade. Sv.Trifun, patronot i svetecot na vinoto i na vinarstvoto, se praznuva na 14 fevruari, koga lozarite gi zareùvaat svoite lozja. I pokraj bogatstvoto od vinski lozi, slabata ekonomija i deceniite pominati vo socijalisti~ka vlast (koga

vladata go kontrolirala proizvodstvoto i distribucijata) go imaat na nekoj na~in “ovenato” razvojot na sofisticiranata vinska industrija. Dodeka hrvatskite i bugarskite vina imaat golem priliv na me|unarodniot pazar, Makedonija s$ u{te e najpoznata po proizvodstvoto na refusno vino, koe se prepakuva i se pu{ta vo proda`ba niz britanskite i germanskite supermarketi. ”Nie ne se orientirame kon pazarot, nie sme porane{ni socijalisti. Toa zna~i deka sme skromni i deka nemame dobar marketing”, izjavi Jovanka Cvetkova, proizvoditel na vino od vinarnicata Grkov. Ne e va`no, so edno malo istra`uvawe i pristap do avtomobil, posetiv nekolku vinarnici za koi nivnite sopstvenici se nadevaat deka

eden den }e go formiraat jadroto na prosperitetniot eko – turizam. Mo`ebi nikoj ne raboti na toa kako Jordan Trajkov, osnova~ot na vinarskata vizaba Popova kula. Porane{en investiciski bankar i magister, g. Trajkov ja modelira{e Popova kula otkako gi vide lozjata vo vinskiot region vo Kalifornija. Toj ja izgradi svojata vinarnica vo Tikve{ijata, vinskiot pojas na Makedonija, smestena vo blizina na rekata Vardar, koja ja deli zemjata na sever i jug. Ovaa oblast e mnogu lesno dostapna za onie koi prestojuvaat vo Skopje, 70 milji od severot ili, pak za turisti koi patuvaat niz ostanatite Balkanski dr`avi i Grcija. Demir Kapija e grad koj spored nekoi presmetki e mesto koe se nao|a pribli`no na polovina pat pome|u Bel-

grad i Atina. Uspeav da gi posetam i vinarnicite Bovin, Stobi kako i mnogu drugi. Za da se proizvede edna svetska klasa na vino potrebni se dekadi, a spored misleweto na vinarite nivnite posedi se rabota koja e vo progres. Za mene, koj va`am za obi~en patnik i za u{te poobi~en pija~ na vino, toa be{e vrv. Posetata na lozjata, kako i le`ernite obroci e eden vid soedinuvawe so zemjata koja ne e uni{tena od golemiot mete`, golemite o~ekuvawa, a se razbira i visokite ceni. Eko turizmot e s$ u{te nov kocept vo Makedonija, me|utoa vinarite kako i drugite gostilni~ari se obiduvaat da go promenat toa so pomo{ na SNV World holandska grupa za razvoj, koja go promovira odr`liviot turizam. Vo vrska so postavuvaweto

na znaci, kontejneri za otpad, kako i za dizjanirawe na pateki, grupata proizveduva eden veb-sajt na anglsiki jazik vo vrska so asocijacijata na mali gostilnici kade {to gostite }e moàt da si rezerviraat sobi. “Bi sakal da kaàm deka celiot region e vo edna rana faza, no lu|eto rabotat i se maksimalno agaìrani za da go razvijat regionot koj }e im bide konkurencija na Srbija, Bosna, Crna Gora”, izjavi Nehat Ranadini, sovetnik vo SNV World“. Nie imame mnogu priroda i nadvor od gradovite. Ova e ona vistinskoto”. Posle merakliskiot ru~ek vo Popova kula, vozevme 30 minuti za da se vratime nazad vo Skopje, a popat da svratime i do lokalitetot Stobi. Za 120 denari ili za 2.50 evra, lokalnioot vodi~ ne pro{eta niz urnatinite na stariot grad, koj nekoga{ imal 20.000 ìteli, no bil uni{ten od zemjotres vo 6 vek. Vo iskopinite se nao|a i bazilikata koja ima rasko{ni mozaici, kako i amfiteatar koj bil mesto za borba na gladijatorite. Pauni talkaa po ovie mesta. Veb-stranicata mi izgleda{e kako metafora: 80% od izgubeniot grad ne se otkopani, no 20% koi gi vidovme ni dadoa eden mal uvid vo bogatoto minato na Makedonija. Za vreme na posetata, ne zabeleàvme drugi turisti. Izgleda ovoj anti~ki grad go otkrivme samite nie. Dobro, barem zasega.

SUPER[VORC, SUPER[TEDLIVA, SUPERSILA? Porano moè{e seriozno da se razmisluva za amerikanskata nadvore{na politika, bez da se zeme predvid ekonomskata politika. No, toa vreme e pominato. Zadolènata Amerika ve}e nema da bidevo mo`nost da se “osokoluva” - ili nikoj nema da ja sfa}a seriozno o poslednive nekolku godini ~esto znaev da im kaàm na moite prijateli Evropejci: “I taka, ne vi se dopa|a{e svetot vo koj Amerika ima{e premnogu mo}? E pa da vidime sega kolku }e vi se dopa|a svetot vo koj Amerika }e ima premalku mo}- zatoa {to toj film doa|a vo kinoto vo va{eto sosedstvo. Da, od glavniot pobednik na Vtorata svetska vojna koj na site im dele{e oru`je i margarin, Amerika vo tekot na Studenata vojna se pretvori vo edna od dvete super sili, potoa po Studenata vojna vo pregolema sila, a denes e “{tedliva supersila”. Amerikanci, da se navikneme na toa bidej}i toa e na{iot nov prekar. Amerikanskite pacifisti, pove}e ne treba da se griàt za “vojnite na tu|a teritorija”. Toa pove}e nema da go pravime. Denes ne moème da si dozvolime invazija na Grenada. Od samiot po~etok na recesijata vo 2008 godina be{e jasno deka vo Amerika se menuva zna~eweto na poimot

“lider”, kako vo politi~ka, taka i vo ekonomska smisla. Vo periodot po Vtorata svetska vojna da se bide lider zna~e{e da im se davaat na lu|eto razli~ni ne{ta. Denes i vo idnite desetina godini da se bide lider vo Amerika }e zna~i da se odzemaat raboti od lu|eto. Sto otsto e izvesno deka amerikanskite politi~ki lideri, so ogled na toa deka od svoite sopstveni glasa~i }e mora da odzemaat mnogu raboti, }e im svrtat grb na vojnite na tu|a teritorija i }e se obidat da {tedat na poleto na nadvore{nite raboti. Nadvore{nata i bezbednosnata politika so zadocnuvawe }e bidat vistinskite pokazateli. Mnogu raboti }e se kratat pred niv. No, krateweto sigurno }e sleduva, a za toa ve}e slu{ame od predupreduvaweto na ministerot za odbrana, Robert Gejts. Amerikanskata preobrazba vo {tedliva super sila sigurno }e se odrazi i na ostatokot od svetot. “[tedlivata super sila: Amerika kako globalen lider vo period bez pari” (The Frugal Superpower: America's Global Leadership

in a CashStrapped Era) e naslovot na novata kniga na mojot mentor i prijatel, Majkl Mandelbaum, ekspert za nadvore{na politika na univerzitetot Xon Hopkins. Vo knigata koja izleguva vo vistinsko vreme, Mandelbaum zabeleùva deka: “Vo 2008 godina site oblici na dràvnata penzija i zdravstvoto (vklu~uvaj}i i Medicaid) iznesuva okolu ~etiri procenti od vkupnite dava~ki na amerikanskata vlada”. Taka stojat rabotite denes, a generacijata rodena po Vtorata svetska vojna po~nuva da go pritiska zdravstveniot i socijalniot sistem, do 2050 godina “za niv da bidat nameneti 18% od s$ {to }e proizvedat Soedinetite Amerikanski Dràvi”. Toa, i pokraj site tro{oci za izlez od momentalnata recesija, zna~itelno }e vlijae na javniot ìvot vo SAD, a so toa i na nadvore{nata politika na zemjata. “Vo poslednite 70 godini, kako i vo me|unarodnite odnosi, taka i doma, zborot koj nas najdobro n$ otslikuva{e be{e “pove}e”, veli Mandelbaum. “Pri utvrduvaweto na prioritetite za

nadvore{nata politika vo vtorata decenija na 21-ot vek i podocna toa }e bide zborot pomalku". Koga edna svetska superslila }e ja pritisne tolkav golem dolg, site }e go po~uvstvuvaat toa. Kako? Te{ko e da se predvidi. So sigurnost znam deka edinstvenata i najva`na amerikanska politika vo posledniot vek be{e seopfatna ponuda na javni dobra (na otvoreno more, vo slobodnata trgovija, protiv terorizmot i blokadi) na amerikanskite diplomati i mornaricata, Armijata i avijacijata koja ni donese beneficii ne samo nas, tuku i na mnogu drugi. SAD kako globalna sila be{e klu~na za odr`uvawe na globalnata stabilnost i go predvode{e svetot vo poslednite 70 godini. Taa nejzina uloga me|utoa nema celosno da iz~ezne, no sigurno e deka }e bide ograni~ena. Mnogu golemi sili na toj na~in se povlekoa od plo`bata na svetski lideri, na primer, Velika Britanija. No, kako {to pi{uva Mandelbaum: „Koga Velika Britanija pove}e ne mo`e{e da go prezeme svetskoto vode~ko

mesto, SAD ja prezede taa uloga. Sega nitu edna zemja ne e podgotvena da ja zameni Amerika, pa gubeweto na mirot i prosperitetot bi moèl da bide mnogu pogolem od vremeto koga Velika Britanija se povle~e”. Kone~no, Evropa e bogata, no e mnogu slaba. Kina e bogata na nacionalna osnova, no e premnogu siroma{na dokolku se gleda po ìtel i poradi toa i ponatamu }e bide skoncentrirana samo na svoj teren i vo regionot. Rusija so svoite nafteni rezervi moè da predizvika problemi, no nema da ja prezeme ulogata na sila. “Ponatamu, svetot }e stane nesreden i opasen”, predviduva Mandelbaum. Kako da se ublaì ovoj trend? Mandelbaum se zalaga za tri ~ekori: prvo, Amerikancite mora da se vratat na odr`liv ekonomski rast i reindustrijalizacija, i pokraj `rtvite, naporna rabota i politi~ki konsenzus. Vtoro, morame da gi izdvoime na{ite prioriteti. Cel vek uìvavme vo toa deka na poleto na nadvore{nata politika moèvme da dobieme i toa {to e potrebno i toa {to e posakuvano. Na primer, pretpostavuvam deka so neograni~en broj lu|e i finansiski sredstva Amerika moè da uspee vo Avganistan. No, dali toa ni e neophodno? Toa sig-

TOMAS FRIDMAN urno e poèlno, no dali e od su{tinsko zna~ewe? Na kraj, nie mora da ja sredime sopstvenata bilansna sostojba i da go oslabneme bilansot na na{ite neprijateli, a najdobar na~in da go storime toa e da vovedeme pove}e dano~ni stapki na naftata. Amerika }e ja nau~i lekcijata mnogu te{ko: kratkoro~no, pozajmuvaweto }e donese prosperitet, no ne i dolgoro~na geopoliti~ka mo}. Taa bara pravilna i raste~ka ekonomska ma{ina. Na na{iot kratkoro~en prosperitet mu dojde krajot. Porano moè{e seriozno da se razmisluva za amerikanskata nadvore{na politika, bez da se zeme predvid ekonomskata politika. No, toa vreme e pominato. Zadolènata Amerika ve}e nema da bide vo mo`nost da se “osokoluva” - ili nikoj nema da ja sfa}a seriozno.

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2.210

2.508

MBID

OMB 110,20

2.200

2.506

2.190

2.504

2.180

2.502

109,60

2.170

2.500

109,30

2.160

109,90

2.498

17/09/10

18/09/10

19/09/10

20/09/10

21/09/10

22/09/10

23/09/10

17/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

24.09.2010

109,00 18/09/10

19/09/10

20/09/10

21/09/10

22/09/10

23/09/10

17/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

18/09/10

19/09/10

20/09/10 21/09/10 22/09/10 23/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NOVA INICIJATIVA ZA POGOLEMA LIKVIDNOST

MARKET MEJKERI ]E JA ZA@IVUVAAT BERZATA

17.03.2010 9

Podobruvaweto na efikasnosta i likvidnosta na Berzata preku market-mejking e mo`no samo dokolku postoi interes i volja od u~esnicite na pazarot na kapital da ja realiziraat inicijativata. Vo sprotivno, ova }e bide samo u{te edna ubava inicijativa. i pazarot na kapital preku sinergija me|u Makedonskata berza, brokerskite ku}i i kompaniite koi kotiraat na berza. Petrovska smeta deka voveduvaweto na market-mejking }e ovozmoì benefit za site u~esnici na pazarot. “Investitorite koi imaat strav da vloùvaat vo hartii od vrednost, na ovoj na~in, preku market-mejking, }e prepoznaat lesna mo`nost za vlez i izlez pri trguvaweto, so {to }e se oslobodat od optovaruvaweto deka }e imaat problem da nabavat ili da se oslobodat od odredena hartija od vrednost za koja ima market-mejkeri. Benefit za Berzata e {to }e ovozmoì pogolema mobilnost vo pogled na toj vlez i izlez, a sekako deka i preku trguvaweto so tie hartii od vrednost }e se zgolemi i nivnata likvidnost, koja pozitivno }e se odrazi na celokupnata likvidnost na Berzata”, konstatira Petrovska. Spored nea, preku marketmejking, benefit }e imaat i ~lenovite na Berzata, odnosno brokerskite ku}i, no i investiciskite fondovi. Onie brokerski ku}i koi }e bidat market-mejkeri na odredena hartija od vrednost, }e moàt za svoja smetka da kupuvaat i prodavaat odredeni propi{ani koli~ini hartii od vrednost i da zarabotuvaat od razlikata me|u

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

enaxerskiot tim na Makedonska berza planira da gi dopolni pravilata za trguvawe so novi odredbi, preku koi ~lenovite na Berzata (brokerskite ku}i i bankarskite oddeli za trguvawe so hartii od vrednost) }e imaat mo`nost da bidat market-mejkeri, odnosno, kreatori na pazarot za odredena hartija od vrednost. Elena Jakimovska-Petrovska, izvr{en direktor na Makedonska berza, veli deka se planira novata inicijativa da bide dostavena do Komisijata za hartii od vrednost do krajot na godinava. “Planirame da gi dopolnime pravilata za trguvawa na Berzata so odredbi za market-mejking za nejzinite ~lenovi. Najprvin treba da se izgotvat pravila koi treba da bidat razgledani i odobreni od Komisijata za hartii od vrednost. Duri po dobienata soglasnost }e mo`at da se upotrebuvaat novite pravila koi na ~lenovite na Makedonska berza bi im ovozmo`ile da bidat marketmejkeri na odredena har-tija od vrednost”, ni izjavi Petrovska. Inicijativata za voveduvawe market-mejkeri vo ramkite na berzanskoto trguvawe e so cel da se podobri efikasnosta na Berzata, no

SO AKCIJATA NA KOMERCIJALNA BANKA NAPRAVEN PROMET OD 17,16 MILIONI DENARI

proda`nata i kupovnata cena na akcijata za koja se market-mejkeri. Od druga strana, preku prisustvoto na market-mejkeri, investiciskite fondovi }e prepoznaat mo`nost polesno da vlo`uvaat vo vakvi hartii od vrednost, bez razlika na toa {to ovie fondovi se golemi investitori. Vakvi market-mejkeri ve}e postojat kaj berzite vo Zagreb i Qubqana. Menaxerskiot tim na Makedonska berza smeta deka Berzata sega e vo faza koga i kaj nea mo`at da se implementiraat pravilata za market-mejking.

Od Berzata se nadevaat deka vakvata inicijativa }e naide na odobruvawe i od brokerskite ku}i i investiciskite fondovi, no i od samite kompanii, ~ija dolgoro~na cel e nivnata kotacija na Berzata da ja otslikuva uspe{nosta na nivnoto rabotewe i uspe{nosta na menaxerskiot tim. So samoto toa {to nivnite hartii od vrednost }e imaat marketmejkeri koi bi pridonele za pogolema likvidnost na nivnite akcii, }e se pridonese i kon nivna u{te pogolema prepoznatlivost od strana na investitorite.

~era{niot berzanski promet pomina vo znakot na akcijata na Komercijalna banka. V~era so ovaa akcija be{e ostvaren promet od okolu 17,16 milioni denari, {to e re~isi 72% od vkupniot promet koj be{e realiziran v~era vo ramkite na Makedonskata berza. Na Makedonskata berza v~era be{e ostvaren vkupen promet od 23,77 milioni denari i istiot e za re~isi 29% pogolem vo odnos na prometot od 18,46 milioni denari ostvaren den prethodno. Ostanatite akcii na kotiranite makedonski kompanii, so daleku poslabi prometi. Od niv, edinstveno akciite na Alkaloid i Alajans Uan Makedonija vo tekot na v~era{niot den uspeaja da ostvarat promet koj nadminuva milion denari. Alkaloid go zavr{i denot so promet vo iznos od 1,13 milioni denari dodeka, pak, so akcijata na Alajans Uan Makedonija be{e realiziran promet od 1,16 milioni denari. I obvrznicite so daleku poslaba realizacija vo odnos na prethodniot den. V~era so

ovie hartii od vrednost be{e ostvaren promet od okolu 1,04 milioni denari {to vo odnos na 8,84 milioni denari koi bea ostvareni den prethodno e namaluvawe na prometot za re~isi 8 pati. Vrednostite na indeksite -so dvièwe vo nadolna linija. MBI-10, ve}e ~etvrt den, so red, ovaa nedela beleì pad na svojata vrednost. V~era ovoj pad iznesuva{e 0,38%, pa sega novata poniska vrednost na ovoj indeks iznesuva 2 170,42 indeksni poeni. Drugite dva indeksa po rastot od prethodnite denovi, v~era ja promenija nasokata na svoeto dvièwe. MBID zabeleà pad od 0,07% na vrednost od 2 505,51 indeksni poeni a OMB ostana bez promena na vrednost od 110,3 indeksni poeni. Kako i prethodniot den taka i v~era povtorno imame pogolem broj hartii od vrednost so pad na cenata. Pad na cenata v~era ima{e duri kaj 10 hartii od vrednost dodeka rast zabeleàa samo 6 hartii od vrednost. Nepromeneti ostanaa 3 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

23.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.422.946,37

-0,13%

-1,77%

-9,25%

-5,09%

-11,50%

22.09.2010

Илирика ГРП

22.575.107,31

0,45%

3,29%

4,16%

7,44%

6,84%

22.09.2010

171.554

Иново Статус Акции

13.647.470,46

-3,72%

-6,10%

-13,40%

-15,98%

-21,33%

22.09.2010

0,03

871.080

KD Brik

23.876.248,16

0,51%

-0,39%

3,56%

7,77%

13,58%

22.09.2010

KD Nova EU

22.370.480,10

0,40%

-0,84%

-4,03%

-4,13%

-19,82%

22.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.438.571,74

-0,05%

-1,11%

-5,90%

-1,99%

-2,29%

22.09.2010

Охридска банка Охрид

1.950,00

2,63

292.500

Комерцијална банка Скопје

3.043,09

0,13

17.163.000

Стопанска банка Битола

2.599,30

0,08

518,50 0,00

Гранит Скопје 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Техничка контрола Скопје

23.09.2010 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје

350

Износ (МКД)

-2,78

90.300

160,2

-2,47

395.540

23999,37

-0,62

647.983

Алкалоид Скопје

3500,1

-0,37

1.130.533

Македонски Телеком Скопје

395,65

-0,30

394.464

Макпетрол Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

Комерцијална банка Скопје Алајанс Уан Македонија АД Алкалоид Скопје Гранит Скопје Макпетрол Скопје

23.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3043,09

0,13

17.163.000

Вкупно издадени акции 1.431.353

23.09.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

23.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.500,10

390,18

8,97

0,80

обврзници обични акции

54.562

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

GRNT (2009)

3.071.377

518,50

105,83

4,90

0,52

обични акции Вкупно Редовен пазар

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

23.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

KMB (2009)

2.014.067

3.043,09

533,81

5,70

0,88

MPT (2009)

112.382

23.999,37

0,67

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73 0,59

3146

0,00

1.160.874

SBT (2009)

389.779

2.599,30

211,39

12,30

3500,1

-0,37

1.130.533

STIL (2009)

14.622.943

160,20

0,11

1.448,73

2,24

518,5

0,03

871.080

TPLF (2009)

450.000

3.400,12

61,42

55,36

1,00

23.999,37

-0,62

647.983

ZPKO (2009)

271.602

2.115,29

0,28

ВКУПНО

% на промена

17.033

-88,13

338.885

184,20

355.918

35,48

30.007

-16,47

30.007

-89,98

385.925

104

28,89

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 23.09.2010)

10 24.09.2010

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ZLATKO SIMONOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA FAKOM

NA[ATA TRAJNA CEL E OSVOJUVAWE NOVI PAZARI ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

ormirana vo 1960 godina so samo 20 vraboteni, za potrebite na Rudnici i èlezarnici Skopje, Fakom prerasna vo edna od najgolemite makedonski kompanii i regionalni igra~i vo metaloprerabotuva~kata industrija. Kompanijata uspea da se nosi so krizata i da ja prodolì uspe{nata prikazna, po~nata pred 50 godini. Fakom ovaa godina slavi 50 godini od svoeto rabotewe. Koj be{e patot {to go pomina kompanijata vo ovoj polovina vek postoewe? Jubilejot 50 godini e dostoen za po~it. Pokaùva deka Fakom e kompanija so dolga istorija, tradicija i iskustvo. Fakom e formiran vo 1960 godina kako rabotilnica so 20 vraboteni, za tehni~ko zdruùvawe na Rudnici i èlezarnici od Skopje. Od mala rabotilnica, preku investicii vo najsovremeni znaewa i tehnologii, prerasna vo lider vo metaloprerabotuva~kata industrija vo Jugoisto~na Evropa. Fakom izgradi nekoi od najgolemite kapitalni objekti vo dràvata, po~nuvaj}i od Gradski trgovski centar, REK Bitola, REK Oslomej, pove}e mostovi, stadioni vo zemjava i vo stranstvo, kako {to se Marakana, stadionot vo Maribor i vo Ceqe.

Vo poslednite tri godini investiravme sedum milioni evra vo nova oprema, ma{ini i sofisticirana tehnologija, so cel da go podigneme kvalitetot i kapacitetot na rabota. Na{ata trajna cel e postignuvawe pozitivni rezultati preku podobruvawe na na{ata polo`ba i osvojuvawe novi pazari. Kompanijata rabote{e na proekti vo cela Evropa, Afrika, Azija, Bliskiot istok, koi i deneska svedo~at za tvore{tvoto na Fakom, bidej}i vo toj period tie objekti bea pred vremeto. Vo razvojot, Fakom ima golemi podemi, no i padovi. Pomina te{ki momenti predizvikani od mnogu ekonomski krizi i politi~ki turbulencii, kako {to bea raspa|aweto na Jugoslavija i blokadata od Grcija. No, Fakom uspea da gi preìvee site ovie metamorfozi na vremeto i da prerasne vo edna zaokruèna celina za proektirawe, proizvodstvo i montaà. Toa, vo najgolem del e rezultat na posvetenosta na mnogu generacii vraboteni vo Fakom, koi pred s$ bea motivirani da go dadat najdobroto od sebe i da ja zadràt kompanijata vo ovaa kondicija. Kako blagodarnost za nivnata rabota, po povod jubilejot, na 23 od niv }e im dodelime blagodarnica za osoben li~en pridones za kompanijata, a blagodarnici }e mu bidat dodeleni i na celokupnoto rakovodstvo od 1960 godina do denes. Tie gi po~nale temelite na Fakom, a nie sega go dograduvame. Tie ja po~nale uspe{nata prikazna na Fakom, a nie ja prodolùvame.

Svetskata ekonomska kriza silno go pogodi realniot sektor vo Makedonija. Kako Fakom se nosi so krizata? Fakom vo 2006 godina ja promeni sopstveni~kata struktura i toga{ se sozdadoa osnovni pretpostavki za golem uspeh. Vo 2007 godina postignavme rezultat za koj toga{ mislevme deka e najdobar. Vo 2008 godina go demantiravme toa mislewe i stanavme osma najuspe{na kompanija vo Makedonija, so rezultat koj be{e najdobar vo istorijata na Fakom. Vo vtorata polovina na 2008 godina se pojavija prvite signali na svetskata ekonomska kriza i nie po~navme da se podgotvuvame za da gi amortizirame posledicite, za koi znaevme deka nema da bidat lesni. Moravme da gi izbalansirame dolgoro~nite i kratkoro~nite interesi na kompanijata. Kratkoro~no, se misli na odreduvawe na performansite vo momentot, a dolgoro~no, na vloùvawe so cel da se zadrì kompanijata na visoko nivo za da ima razvoj i da se nosi so konkurencijata vo Evropa. Vo toj del, moravme da bideme vo ~ekor so konkurencijata, pred s$ vo Evropa, i da vloùvame vo novi ma{ini i tehnologija. Vo ovie nekolku krizni godini uspeavme da

napravime balans. Vo 2009 godina investiravme tri milioni evra vo novi ma{ini i oprema i poka`avme zadovolitelno nivo. Rabotej}i vo uslovi na kriza, {to zna~i nestabilnost i nesigurnost na pazarot, reagiravme brzo na site promeni i maksimalno uspeavme da gi iskoristime mo`nostite koi gi nudi pazarot. Minatata godina investiravte tri milioni evra vo nova digalka. Koi se investiciskite planovi na Fakom za naredniot period? Vo poslednite tri godini investiravme sedum milioni evra vo nova oprema, ma{ini i sofisticirana tehnologija, so cel da go podigneme kvalitetot i kapacitetot na rabota. Na{ata trajna cel e postignuvawe pozitivni rezultati preku podobruvawe na na{ata polo`ba i osvojuvawe novi pazari. Se promovirame na saemi i na evropskite pazari i Fakom e prisuten i prepoznatliv sekade. Permanentno investirame vo novi ma{ini i oprema, za da bideme vo ~ekor so konkurencijata. Se trudime da gi namalime tro{ocite vnatre vo kompanijata i da postigneme optimalna profitabilnost. Na{ata opredelba be{e i ostanuva - najdobra

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,86%

3,99%

4,90%

5,96%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,50%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60%

61,6094

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,1010

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,0325

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,6138

Канада

долар

45,0427

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,0602

61,55

47,5

73,9

Извор: НБРМ

usluga za na{ite klienti. Koi se planovite i proektite za idniot razvoj na Fakom? Vo izminatiot period po~navme dva mnogu va`ni proekti za na{ata kompanija. Prviot proekt e “odnosi so klienti”. Za sekoj klient so koj sorabotuva Fakom pravime posebno dosie na kontakti, barawa, zadovolstvo od sorabotkata, {to treba da se promeni. Klientite ja nosat rabotata na Fakom i imame poseben odnos kon sekogo od niv. Ovoj proekt go rabotime vo site delovi na na{ata organizacija i site imaat svoi pravila na odnesuvawe. Vtoriot proekt e “inovativno tvore{tvo”, odnosno, se zalagame kreativniot potencijal na vrabotenite da go stavime vo funkcija na razvoj na kompanijata. Za taa cel, napravivme posebna procedura za toa kako inovaciite se primenuvaat vo Fakom, so poseben pravilnik za inovativno tvore{tvo, kade {to ja stimulirame sekoja kreativnost, inovacija i tehnolo{ko podobruvawe i unapreduvawe. Potpi{avte dogovor so Ma{inskiot i Grade`niot fakultet za stipendirawe studenti. Koi se Va{ite o~ekuvawa od ovaa programa?

Toa e del od na{ite generalni celi, pred s$ vo delot na razvoj na ~eli~nata konstrukcija vo Makedonija. Sakame da ja podigneme polo`bata na ovaa industrija vo dràvata. Ovie stipendii sakame da gi iskoristime vo nasoka na podobruvawe na na{iot kadar - studentite da se educiraat vo stru~ni i nau~ni oblasti za potrebite na Fakom. Nie }e u~estvuvame vo delot na sodrìnite za praktika, so {to organizirano }e gi nosime studentite vo na{ite pogoni i gradili{ta za i prakti~no da se educiraat. Na toj na~in, sami investirame vo na{iot kadar. Vo taa nasoka, dodeluvame i godi{na nagrada za izrabotka na najdobra diplomska rabota od oblasta na ~eli~nite industrii. So potpi{uvawe na ramkovnite dogovori so dvata fakulteti ovozmoìvme studentite od dvata fakulteti da se vklu~at vo inovativnoto tvore{tvo na Fakom i da gi koristat privilegiite i prednostite. Na koi pazari i proekti vo zemjava i vo stranstvo vo momentov raboti Fakom? Vo momentov rabotime proekti za potrebite na germanskiot pazar, kako i za italijansko, holandsko i hrvatsko brodogradili{te. Na doma{niot pazar, ja gradime nacionalnata arena Filip Vtori. Postojano rabotime za Ga-Ma, Usje, go rabotevme bagerot na REK Bitola. Minatata godina go zavr{ivme mostot Sremska ra~a, gradevme mostovi vo Bosna i vo Srbija. U~estvuvame na tenderi zaedno so golemi evropski kompanii. Sega se podgotvuvame za golem proekt vo Novi Sad, za izgradba na most teòk 12.000 toni. ]e u~estvuvame zaedno so [trabag i Fresine, a Fakom e ramnopraven partner vo konzorciumot. Ova u{te edna{ ja pokaùva pozicijata koja Fakom ja ima vo ovaa industrija vo Jugoisto~na Evropa. Kolku ste zadovolni od ekonomskata politika {to se vodi vo zemjava? [to treba da se promeni za da se podobri delovnata klima i da se pottikne proizvodstvoto? Ovaa ekonomska politika ne dava rezultati. Tapkame vo mesto, ima mal rast na BDP, imame ogromna nelikvidnost na stopanstvoto i te{ka situacija. Nema otvorawe novi rabotni mesta i definitivno ne{to treba da se promeni. Kako {to moè da se zabeleì, bankite i finansiskite institucii dobro pominuvaat i ostvaruvaat profiti za smetka na stopanstvoto. Generalno, treba da se promeni taa slika. Bankite treba da bidat pootvoreni kon stopanstvoto i da gi poddràt kompaniite za da ima novi investicii i novi rabotni mesta i da se namali trgovskiot deficit. Ako prodolìme so ovaa situacija, ekonomijata }e prodolì da odi nadolu.

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

24.09.2010

SAMO INVESTICII MO@E DA POTTIKNAT EKONOMSKI RAST VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

akedonija e edinstvenata zemja vo koja za{tedite vo bankite se pogolemi od kreditite. Bankite se polni so pari koi ne gi plasiraat poradi nedostigot od atraktivni proekti, a potencijalnite resursi so koi raspolaga zemjava se neiskoristeni, zaklu~ija u~esnicite na v~era{nata

debata "Doma{ni investicii i novi rabotni mesta", vo organizacija na fondacijata Fridrih Ebert i Institutot Progres. V~era{nata rasprava koja ja vodea istaknati ekonomisti, dovede do zaklu~ok deka treba da se baraat prakti~ni re{enija za namaluvawe na siroma{tijata i nevrabotenosta, namesto da se krojat strategii na dolg rok.

"Ne e to~no deka Makedonija nema potencijal i kapital. Ona {to navistina go nema se dobri proekti koi }e ovozmo`at racionalno iskoristuvawe na resursite so koi raspolaga. Da go zememe za primer energetskiot sektor, kade {to imame surovinski potencijal, imame pazar, a i potreba, no sepak uvezuvame", istakna Abdulmenaf Bexeti, univerzitetski

profesor. Kako seriozen aspekt na ovoj problem e nedostigot na investicii. Nedostigot na doma{ni investicii rezultira i so nezainteresiranost od strana na stranskite investitori. "Doma{nite investicii se osnova za privlekuvawe na stranskite. I ona {to treba da go razgrani~ime e deka stranskite kompanii kupuvaat pazari, a ne yidovi. Najblizok e

primerot so francuskata grupacija za mle~ni proizvodi Laktalis koja go kupi hrvatski Dukat, koj pak ja kupi makedonskata mlekarnica Ideal [ipka", istakna Qup~o Zikov, pretsedatel na Kapital Media Grup. Toj e deciden deka mora da se promeni odnosot na dr`avata kon potencijalnite investitori. Potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski pobara

dr`avata itno da dodeli besplatni parceli nameneti isklu~ivo za delovni objekti, za koi gradbata treba da po~ne najdocna za tri meseci od dodeluvaweto na zemji{teto, a pogonite da prorabotat ne podocna od 12 meseci. Pretstavnici na Svetskata banka pora~aa politi~arite da gledaat vo idninata, zatoa {to ima potencijal za optimisti~ki proekcii.

IZVR[ITELI PRODAVAAT IMOTI OD HIPOTEKI

BANKITE ZAPLENIJA 17.03.2010 IMOT VREDEN 68 MILIONI EVRA

Za edna godina, zaklu~no so juni 2010 godina, bankite aktiviraa hipoteki vo vrednost od 24,3 milioni evra. Se o~ekuva do krajot na godinata vkupnata vrednost na zaplenet imot poradi nenaplateni krediti da nadmine 80 milioni evra. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

aste vrednosta na kreditite {to bankite ne moàt da gi naplatat i poradi toa izvr{itelite s$ pomasovno zaplenuvaat imot na gra|ani i frimi za prisilno da gi naplatat bankarskite plasmani. Samo vo vtoriot kvartal od godinava, bankarite aktiviraa hipoteki vo vrednost od osum milioni evra, so {to vkupno zaplenetiot imot dostigna 68 milioni evra, pokaùvaat najnovite podatoci od Kreditniot registar na Narodnata banka. Bankarskite izvr{iteli zaplenile ku}i, stanovi, deloven prostor, ma{ini, oprema, avtomobili i drug imot {to bil ostaven kako pokritie za kredit, i go nudat na proda`ba za da moàt da gi naplatat spornite pobaruvawa. Bankarite nemaat dilemi deka trendot na porast na nefunkcionalnite krediti i vrednosta na aktivirani hipoteki e u{te eden dokaz deka ekonomskata kriza ne stivnuva, zagrozuvaj}i ja likvidnosta na kompaniite i ìvotniot standard na

gra|anite. “Trendot na zgolemeno aktivirawe hipoteki kako kraen instrument za naplata na spornite krediti e o~ekuvan i }e prodolì so u{te pogolem intenzitet do krajot na godinata. Ekonomskata kriza s$ u{te silno ja ~uvstvuvaat i gra|anite i kompaniite. Bankite se obiduvaat na sekakov moèn na~in, preku prestruktuirawe i reprogramirawe na dolgovite da izbegnat prisilna naplata so aktivirawe na hipoteki. No, vo kraen slu~aj koga kompanijata ne pokaùva ni minimalni znaci da opstane i da gi servisira dolgovite, bankarite se staveni vo tesno i mora da gi primenuvaat nepopularnite merki”, veli pretsedatelot na Zdruènieto na bankari i generalen direktor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski. Za edna godina, zaklu~no so juni 2010 godina, bankite aktiviraa hipoteki vo vrednost od 24,3 milioni evra. Se o~ekuva do krajot na godinata vkupnata vrednost na zaplenet imot poradi nenaplateni krediti da nadmine 80 milioni evra. 10,1% OD KREDITITE SE NENAPLATLIVI! Podatocite od polugodi{niot

milioni evra vreden imot e zaplenet samo vo april, maj i juni godinava

izve{taj za raboteweto na bankite pokaùvaat deka 10,1% od kreditite se sporni za naplata, odnosno okolu 300 milioni evra se klasificirani kako nenaplatlivi. Od niv, 100 milioni evra ne moàt da gi vratat gra|anite, a dvojno pove}e, 200 milioni evra, ne moàt da gi otplatat kompaniite. Najgolem del od nefunkcionalnite krediti doa|aat od malite banki - 20% od nivnite krediti se nenaplatlivi. Srednite banki u~estvuvaat so 10,8% vo lo{ite plasmani, a vo golemata bankarska trojka 9,5% od kreditnata izloènost e nenaplatliva. Bankarite, sepak velat deka makedonskiot bankarski sektor pominal dobro vo sporedba so ostanatite zemji. “Nivoto na lo{i plasmani e ponisko vo sporedba so ostanatite zemji. Toa e pozitiven pokazatel za raboteweto na bankite vo izminatiot period, koj pokaùva deka bankite vo Makedonija vr{ele efikasna

\OR\I JAN^EVSKI

alokacija na resursite”, veli generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. KONZERVATIVNA POLITIKA [TITI OD RIZICI Ekspertite predupreduvaat deka te{kata sostojba vo ekonomijata }e se zadrì u{te podolgo vreme kako prodolèn efekt na krizata i poradi toa bankarite }e imaat seriozni problemi za da si gi naplatat kreditite. No, spored niv, i pokraj rastot na vrednosta na problemati~ni krediti, ne moè da se o~ekuvaat

seriozni potresi vo bankarskiot sektor vo Makedonija bidej}i tuka bankite se za{titeni kako vo niedna druga zemja. Konzervativnata politika na bankite gi {titi od negativnite trendovi vo ekonomijata, a od ovoj trend moè da nastradaat najmnogu pomalite banki. “Ako 20% od vkupnite krediti se nenaplatlivi i pritoa stanuva zbor za mala banka, toga{ postoi seriozen problem koj moè da ja zagrozi likvidnosta na va{ata banka. Ekonomijata vo zemjava s$ u{te e vo te{ka kriza, kompaniite javno kaùvaat deka nemaat pari i ne e iz-

PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA BANKARI Negativniot trend na zgolemeno aktivirawe hipoteki kako kraen instrument za naplata na spornite krediti }e prodolì so u{te pogolem intenzitet do krajot na godinata nenaduva~ki {to ne moàt da si gi vra}aat nitu kreditite. Ovoj trend verojatno }e prodolì i ponatamu bidej}i periodot {to sleduva ne vetuva brzo zakrepnuvawe i podobruvawe na sostojbite vo ekonomijata”, komentiraat ekonomskite analiti~ari.

12 24.09.2010

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NA PRERABOTUVA^ITE IM NEDOSTIGAAT KVALIFIKUVANI SEZONSKI RABOTNICI

edostigot od kvalifikuvani sezonski rabotnici i nefleksibilnata zakonska regulativa za rabotni odnosi se najgolemi problemi vo prerabotuva~kata industrija, e zaklu~ok od istra`uvaweto na regulativata i praktikata vo sezonskite vrabotuvawa vo agrobiznisot, koe go sprovede Biznis konfederacijata na Makedonija zaedno so AgBiz.

Rabotodava~ite imaat problem da najdat dovolen broj i dovolno kvalifikuvani rabotnici. Problem sozdava obvrskata, sezonskite rabotnici da se evidentiraat kako vraboteni, a najgolem del od niv vsu{nost se korisnici na socijalna pomo{, nevraboteni lica koi koristat zdravstveno osiguruvawe i penzioneri. Tie ne sakaat da se pri-

DOMEJNOT MK ]E GO NUDAT IT-KOMPANIITE

javat za vraboteni bidej}i }e gi izgubat svoite beneficii. Od druga strana, poradi neprijavuvawe na sezonski rabotnici, kompaniite se soo~uvaat so opasnosta da platat visoki kazni. Golem del od kompaniite se `alat i na nedovolnata stru~nost na rabotnicite {to se javuva kako seriozna pre~ka za razvojot na prerabotuva~kata industrija.

sven glavnata matica Marnet, sega i IT-kompaniite }e moàt da go nudat na pazarot domejnot MK. Dosega, samo nacionalnata akademska mreà za istraùvawe Marnet izdava{e odobrenija za koristewe na domejnot MK. Fizi~kite i pravni lica }e moàt da odberat od kogo }e go kupat, spored pazarnata cena. "Koga edna kompanija }e saka da registrira vebstranica so domejnot MK, nema da mora da odi vo Marnet. Sega pazarot se liberalizra

i }e moè da go kupi domejnot od onaa kompanija ~ija cena }e bide najpovolna”, izjavi Mirjana Sekulovska, zamenikminister za informati~ko op{testvo. Vo momentot, vo tek e transformiraweto na Marnet vo javna ustanova i se ~eka Vladata da raspi{e oglas na koj }e moàt da konkuriraat lica od dràvniot univerzitet za mestoto ~len vo upravniot odbor. Za lu|eto od UKIM se rezervirani pet stol~iwa vo upravniot odbor, a drugite dve }e bidat popolneti so lu|e koi

se po preporaka na resornoto ministerstvo i Ministerstvoto za obrazovanie. A za direktor }e mo`e da konkurira lice koe ima soodvetno obrazovanie, iskustvo vo sektorot. "Transformacijata e neophodna, ako sakame da bideme informati~ko op{testvo. Nasokite ni se dadeni od Evropskata unija, kako da go zajakneme toj segment”, izjavi Sekulovska. Od januari idnata godina se planira Marnet da po~ne da raboti kako javna ustanova.

SZO ZABRANUVA UPOTREBA NA ORIENTALEN TUTUN

MAKEDONSKIOT TUTUN STANUVA NEPO@ELEN ZA CIGARITE Zabranata za upotreba na orientalen tutun vo cigarite }e ostavi bez egzistenicija okolu 200.000 makedonski tutunari i }e skrati 100 milioni dolari devizni prilivi od izvozot na ovaa kultura.

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

vetskata zdravstvena organizacija }e ja zabrani upotrebata na smesi sostaveni od orientalni tipovi tutun pri proizvodstvoto na cigari. Ovoj predlog }e go razgledaat site zemji-~lenki na ovaa organizacija i za nego }e se proiznesat na sostanokot na SZO vo Urugvaj vo noemvri. Usvojuvaweto na ovaa odluka }e bide pogubna za makedonskoto tutunoproizvodstvo so ogled na faktot deka kaj nas se proizveduvaat samo orientalni tipovi tutun. Bidej}i vo idnina proizvoditelite na cigari nema da mo`at da koristat orientalen tutun, vo pra{awe se doveduva doma{noto proizvodstvo, od ~ij izvoz dr`avata ostvaruva devizen priliv od 100 milioni dolari godi{no. Ovie izmeni ve}e predizvikaa seriozni reakcii i protesti na proizvoditelite na tutun vo svetot, koi zapo~naa

kampawi da gi ubeduvaat vladite na zemjite-~lenki na SZO da gi odbijat ovie izmeni. Okolu 30 milioni tutunoproizvoditeli vo svetot se zasegnati so ovaa merka na SZO. Blagoja Stojanoski, pretsedatel na Zemjodelskiot sindikat pri Konfederacijata na sindikati na Makedonija, smeta deka vakvata merka }e ima pogubni posledici za ekonomijata. “Dokolku se zabrani upotrebata na orientalniot tutun vo cigarite, makedonskiot agrar }e ima ogromni problemi. Ova e najrentabilnata zemjodelska granka od koja se ostvaruvaa golemi devizni prilivi”, veli toj. I ekspertite smetaat deka usvojuvaweto na ovaa merka }e bide pogubno za nas. “Orientalnite tipovi tutun najdobro uspevaat vo Makedonija, bidej}i mo`at da opstanat na suvi po~vi i bez vrne`i, dodeka tutunot od sortata “virxinija” bara mnogu pogolema vlaga i navodnuvawe”, veli Boris Anakiev, porane{en profesor na Zemjodelskiot fakultet. Od kancelarijata na

evro iznesuvaa subvenciite za tutunarite godinava

100

milioni dolari netodevizen priliv od izvoz na tutun

iljadi hektari se zasadeni so tutun vo zemjava

Svetskata zdravstvena organizacija vo Skopje objasnuvaat deka ne stanuva zbor za otfrlawe na nekoi vidovi tutun od cigarite, tuku deka celta na ovie izmeni e da se zgolemi nivoto na informiranost za vidovite tutun koi se upotrebeni vo cigarata i za toksikogenite efekti na cigarata. Marija Ki{man, {ef na kancelarijata na Svetskata

zdravstvena organizacija vo Makedonija veli deka novite pravila }e treba da se implementiraat vo narednite dve do ~etiri godini. Vo zemjava od tutun `iveat okolu 200.000 gra|ani i godi{no od izvoz se ostvaruva devizen priliv od 100 milioni dolari. Minatata godina pod tutun bea zasadeni okolu

18.000 hektari, dodeka godinava, blagodarenie na poddr{kata {to ja dava dr`avata od edno evro za kilogram predaden tutun, povr{inite se zgolemija na okolu 30.000 hektari. Godi{no vo Makedonija se proizveduvaat okolu 20.000 toni tutun. Celokupnoto proizvodstvo na tutun e od orientalski sorti i okolu 98% od proizvodstvoto e

nameneto za izvoz. Vo cigarite najgolemo u~estvo ima tutunot od sortata “virxinija” so okolu 70%, a orientalnite tipovi tutun vleguvaat od 4-10%, vo zavisnost od vidot na cigarite i od receptot za proizvodstvo na cigarite. Najkvalitetniot orientalen tip tutun se proizveduva vo Makedonija, Grcija, Bugarija i Turcija.

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII PO^NA OGLASUVAWETO NA DR@AVNO ZEMJI[TE SO PO^ETNA CENA OD EDNO EVRO ZA METAR KVADRATEN

inisterstvoto za transport i vrski go objavi i prviot oglas za proda`ba na dr`avnoto neizgradeno grade`no zemji{te so po~etna cena od edno evro za metar kvadraten. Zainteresiranite investitori mo`at da naddavaat za dve grade`ni parceli so vkupna povr{ina od 2.808 metri kvadratni vo op{tina Ki~evo. Spored Detalniot urbanisti~ki plan, na ovie

parceli se predviduva da se izgradat objekti za malo stopanstvo. Naskoro Ministerstvoto }e dade pod dolgotraen i kratkotraen zakup, dr`avno grade`no zemji{te vo Demir Kapija, Strumica, [tip i Veles, kako i vo skopskite naselbi \or~e Petrov i Ilinden. Lokacii za izgradba na hoteli, dr`avata }e ponudi vo Ohrid, Skopje, [tip, Del~evo, Kratovo kako i na grani~niot premin

Mexitlija. Vladata neodamna objavi deka so ovaa odluka o~ekuvaat da se stimulira brutodoma{niot proizvod, novi vrabotuvawa, kako i da se razvie turizmot. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, potencira{e deka ovaa merka treba da bide i stimul za gradona~alnicite da razvijat novi industriski kapaciteti.

24.09.2010

BITOLSKATA MLEKARNICA I ZK PELAGONIJA ZAEDNI^KI PRED EVROPSKITE FIRMI

akovodstvata i na bitolskata mlekarnica IMB i na ZK Pelagonija najavuvaat dolgoro~no strate{ko partnerstvo, kako i deka zaedno }e nastapuvaat na evropskite pazari. “Kako najgolem otkupuva~ i prerabotuva~ na mleko vo Makedonija- Bitolskata mlekarnica i ZK Pelagonija kako na{ najgolem deloven partner sakame da

gi podobrime bezbednosta i kvalitetot na hranata, da imame novi investicii i da implementirame softver {to }e ni pomogne podobro da gi organizirame vnatre{nite procesi”, izjavi Roko Vodopija, generalen direktor na mlekarnicata IMB od Bitola. Rakovodstvata na dvete kompanii pora~aa deka imaat za cel da gi implementiraat site evropski metodi za

proizvodstvo i prerabotka na mleko. “Potrebna e pogolema stru~nost kaj farmerite i podobra ishrana na kravite. Osobeno vnimanie treba da se posveti na zdravjeto na nozete”, istakna holandskiot ekspert, Elke Bonstra. Bitolskata mlekarnica IMB e sertificirana kompanija so dodelen izvozen broj i e del od investiciskiot fond Salford.

ZO[TO E SKAPA TENDERSKATA DOKUMENTACIJA ZA ZAGUBARITE?

SO 1.000 EVRA ]E SE “BRKAAT” [PEKULANTSKITE KUPUVA^I

Spored ministerot za ekonomija Fatmir Besimi i konsultantite od Bulbrokers i Diloit i Tu{, sumata od 1.000 evra za tenderskata dokumentacija za eden zagubar e nezna~itelna vo odnos na doverlivosta na dokumentite i serioznosta na investitorot KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ovata obvrska za potencijalniot kupuva~ na edno od ~etirite pretprijatija-zagubari da plati 1.000 evra samo za da podigne tenderska dokumentacija bila rezultat na idejata da se privle~at samo seriozni investitori. Spored ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, so toa se postignuva serioznost vo postapkata, odnosno da se dobie investitor koj navistina e zainteresiran za dr`avnite zagubari. Potencijalniot investitor za EMO, Ohis, Eurokompozit i Tutunski kombinat-Prilep za prvpat e usloven na smetka na Ministerstvoto za ekonomija da plati 1.000 evra za da ja dobie dokumentacijata. “Nie ovoj pat anga`iravme nadvore{ni konsultanti, koi ~inat mnogu pove}e. Ova e relativno niska suma za taka zna~ajni kapaciteti. Takva e praktikata sekade i ne smetam deka ova }e pretstavuva ograni~uvawe za tie {to sakaat da investiraat i koi imaat mnogu pove}e kapital za investirawe vo ovie kompanii. Tvrdam deka cenata od 1.000

evra za dokumenti sigurno nema da go premisli investitorot koj saka da prezeme takvi kapaciteti”, veli ministerot Besimi za “Kapital”. Konsultantite Bulbrokers i Diloit i Tu{, koi gi izgotvuvaa tenderite za zagubarskata ~etvorka, za {to od Vladata }e dobijat 700.000 evra, ocenuvaat deka sumata e duri nezna~itelna ako se zeme predvid obemnata dokumentacija za zagubarite. Velat deka me|u dokumentite imalo i doverlivi, za koi ne mo`ele da dozvolat da padnat vo racete na neseriozni investitori. Spored niv, ovaa suma treba da privle~e seriozni kompanii koi }e dadat i obvrzuva~ka ponuda. Neoficijalnite informacii poka`uvaat deka dosega na smetkata na Ministerstvoto legnale okolu pet iljadi evra od podignati tenderski dokumentacii za zagubarite vo prviot paket - EMO, Tutunski kombinat- Prilep i Eurokompozit. Za ohridski EMO dosega imalo najgolem interes. Doznavame deka trojca stranski investitori podignale tenderska dokumentacija. No, vo dvete konsultantski ku}i velat deka e slab dosega{niot odyiv na investitorite, a kako problem, i za EMO i za OHIS, gi poso~uvaat izme{anite de-

iljadi evra dosega legnale na smetkata na Ministerstvoto od podignati tenderski dokumentacii za zagubarite vo prviot paket - EMO, Tutunski kombinat- Prilep i Eurokompozit

jnosti na kompaniite. Evropski trend bil investitorite da kupuvaat fabriki profilirani vo edna dejnost. Konsultantite vo koordinacija so Vladata odlu~ija za hemiskata kompanija Ohis, koja neodamna e ponudena na proda`ba, da se bara po~etna cena od okolu 350.000 evra, a obvrskite iznesuvaat 17 milioni evra. Spored javniot povik, na proda`ba odat 1.333.778 obi~ni i 68.487 prioritetni akcii, koi }e se prodavaat po 0,15 evrocenti. Dokaz za serioznosta na investitorot koj bi se javil na tenderot za OHIS e uslovot - bankarska garancija od 35.057 evra. Pravnite lica vo svoite ponudi za Ohis treba da poka`at i deka nivnite prihodi spored konsolidiranite izve{tai za 2008 i 2009

FATMIR BESIMI

godina ja nadminuvaat sumata od 20 milioni evra. Za investiciskite fondovi i banki, pak, va`i sumata od 50 milioni evra. Investitorot vo Ohis vo prvite pet godini od raboteweto ne smee da gi otpu{ti 877-te vraboteni, nitu pak, da gi prodava akciite. Toj nema da bide sopstvenik na zemji{teto, tuku samo }e go koristi. ^isteweto na toksi~niot materijal vo Ohis zasega ostanuva otvoreno pra{awe. Spored direktorot na Ohis, Pece Joveski, brojot na vrabotenite ne treba da bide prob-

lem za idniot investitor. No, problem moèlo da se javi so kvalifikuvanosta na rabotnicite. “Ne mislam deka vo Ohis ima prevrabotenost. Ne treba da zaboravime deka Ohis ima ~etiri fabriki koi s$ u{te rabotat. Stanuva zbor za hemiska zona, vo ~ie rabotewe treba da se ispolnat posebni standardi. Problem moè da ima poradi nepovolnata starosna struktura i nedostigot na kvalifikuvani rabotnici. Investitorot, sepak }e mora da ja osveì kompanijata”, objasnuva Joveski.

MINISTER ZA EKONOMIJA Nie ovoj pat anga`iravme nadvore{ni konsultanti, koi ~inat mnogu pove}e. Ova e realtivno niska suma za taka zna~ajni kapaciteti. Takva e praktikata sekade i ne smetam deka ova }e pretstavuva ograni~uvawe za tie {to sakaat da investiraat i koi imaat mnogu pove}e kapital za investirawe vo ovie kompanii.

Dodeka Vladata i konsultantite brojat denovi za da go vidat ishodot od prviot tender, na koj se nudea EMO, Eurokompozit i Tutunski kombinat, na potenciinvestitor vo Ohis }e se ~eka okolu mesec i polovina.

14 24.09.2010

PETOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SE RASPRODAVA, NO NE ZASTANUVA SO INVESTICIITE

DELTA VO BUGARIJA GO OTVORA NAJGOLEMIOT HIPERMARKET NA BALKANOT Srpskiot trgovski magnat prodava polovina od biznisot vo mati~nata zemja, a investira vo {irewe na bugarskiot pazar kade {to momentalno gradi desetina pomali supermarketi i eden hipermarket

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskata kompanija Delta holding na Miroslav Mi{kovi} soop{ti deka do krajot na godinata }e gi zavr{i pregovorite za proda`bata na 50% od sopstvenosta vo trgovskiot sinxir Maksi, no najavi i deka ne prestanuva so investiciite vo regionot. Do krajot na godinata Delta holding vo Sofija }e go otvori Tempo, najgolemiot hipermarket na Balkanot vreden 25 milioni evra kade {to }e vraboti 500 lu|e. “Delta momentalno gradi desetina pomali supermarketi {irum Bugarija, i na bugarskiot breg plasirame 400 srpski proizvodi”, izjavi direktorot za korporativni komunikacii na kompanijata, Jelena Krstovi}. Osven vo Bugarija, do krajot na godinata, kompanijata na Mi{kovi} na povr{ina od 7.500 metri kvadratni, }e otvori hipermarket Tempo vo Saraevo kade {to se investirani 6,75 milioni evra i }e se vrabotat 110 rabotnici. Delta vo Bawa Luka }e otvori market vo koj se investirani dva milioni

DELTA MAKSI-SRBIJA

Vo Bugarija ima (27 objekti), vo Albanija (16 objekti), vo Bosna i Hercegovina (24 objekti) i vo Crna Gora (21 objekt) Na pazarot nadvor od Srbija ima vraboteno 3.642 lu|e O~ekuvan prihod za ovaa godina 1,74 milijardi evra evra, a }e se otvorat 150 rabotni mesta. Vo Kraguevac do krajot na noemvri na povr{ina od 9.000 kvadratni metri }e se otvori market Tempo. “Pokraj Tempo }e imame i hipermarketi za tehni~ki aparati, doma{ni mileni~iwa i napravi sam, so 600 vraboteni. Delta isto taka planira da go osvoi i albanskiot pazar za koj smetaat deka e perspektiven, i ve}e imaat kupeno plac vo Tirana. “Prviot hipermarket Tempo }e po~ne so rabota dogodina”, dodade Krstovi}. ZO[TO SE PRODAVAAT 50% OD MAKSI? Direktorkata za korporativni komunikacii na Delta holding, soop{ti deka kompanijata do krajot na godinata }e gi zavr{i pregovorite za proda`bata na 50% od sopstvenosta vo trgovskiot sinxir Maksi. Taa izjavi deka dobile K

JELENA KRSTOVI]

DIREKTOR ZA KORPORATIVNI KOMUNIKACII NA DELTA

“Pri~inata za proda`bata ne le`i vo finansiskite problemi".

milioni evra vredi najgolemiot hipermarket na Balkanot

e potpi{an dogovor za tajnost vo pregovorite. Taa istakna deka niz site godini rabotewe poka`ale izdr`livost vo mnogu turbulenten period zatoa {to kompanijata ne ja upravuval eden ~ovek, tuku sistem. Takvata organizacija na upravuvawe se poka`ala vo svetot kako uspe{na. Sepak, Krstovi} prizna deka imale i mnogu delovni i kadrovski proma{uvawa. Krstovi} napomena deka ako dojde do proda`ba na Maksi, del od parite }e odat za servisirawe na tekovnite obvrski, a ostatokot vo razvoj na maloproda`bata i agrarot.

ponudi od belgiskata kompanija Delez i pove}e investiciski fondovi od Evropskata unija (EU) i Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD). “Pri~inite za proda`bata ne le`at vo finansiskite problemi bidej}i ne postojat", izjavi Krstovi}, i dodade deka vo svetot, kompaniite se prodavaat koga najmnogu vredat i koga postoi interes za niv. Taa ne gi precizira{e potencijalnite strate{ki partneri koi se zainteresirani za Maksi i so kolkav procent na sopstvenost }e vlezat, bidej}i O

ZEMJODELSTVOTOPRIMARNA DEJNOST VO SRBIJA “Zemjodelstvoto bi trebalo da bide primarna dejnost vo Srbija. Toa e tradicija i edinstvena komparativna prednost ne samo vo regionot tuku i vo Evropa. Ova se posledni momenti pred vlezot vo Evropskata unija (EU) za da se pozicionirame kako najkvaliteten zemjodelski proizvoditel”, istakna Krstovi}. Direktorkata za korporativni komunikacii istakna deka vo fokusot na kompanijata e zemjodelstvoto i dodade deka vo ovo{tarnikot vo srpskoto selo ^elarevo se investirani 20 A

milioni evra, a za tri godini planiraat da investiraat 30 milioni evra. “So danski eksperti razvivme farma za sviwi vo Stara Pazova, koja e edna od najsovremenite vo regionot, a so holandski eksperti naskoro }e zapo~neme izgradba na staklena gradina vo Bogati~”, re~e Krsti}. Za izvozot na hrana na ruskiot pazar Krsti} izjavi deka ne mo`at da izvezuvaat vo koli~ini koi gi bara ruskiot pazar, bidej}i pogolemiot broj od srpskite proizvodi ne gi zadovoluvaat standardite koi va`at za Rusija i Evropskata unija.

PETOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

24.09.2010

PROGNOZI

SRBITE STRAVUVAAT DEKA ]E STANAT KOLONIJA NA HRVATSKA I SLOVENIJA Pazarite na koi Srbija be{e dominantna pred raspadot na Jugoslavija, sega se ve}e silno osvoeni od hrvatskite i slovene~ki kompanii i priozvodi. Srbite stravuvaat deka nikoga{ nema da gi osvojat starite pozicii

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

snovaweto na èlezni~ko pretprijatie na Hrvatska, Slovenija i Srbija za pogolem del od srpskite politi~ari i biznismeni e po~etok na zbliùvawe na ekonomsko pole od koe site spomenati strani }e imaat korist. Bez ogled na optimisti~kite gledawa, sepak postojat i somneì me|u ekonomistite koi smetaat deka gra|anite od takvoto povrzuvawe nema da imaat golema korist. Vo Srbija ima mnogumina koi stravuvaat deka nivnata zemja }e stane ekonomska kolonija na posilnite ekonomii na Hrvatska i Slovenija. Direktorot na Centarot za sloboden Pazar, Miroslav Prokopijevi}, smeta deka od soedinuvaweto na èlezni~kite pretprijatija, korist }e imaat samo vrabotenite od taa dejnost, dodeka ostanatite moàt da smetaat na posredna korist vo slu~aj èleznicite da ostvaruvaat podobri delovni rezultati, pa bi se

LOGISTI^KI CENTAR

Spored ocenkite vo ekonomskite krugovi, Srbija moè da o~ekuva najgolema korist od zaedni~kiot nastap za iskoristuvawe na Dunav. Se obezbeduva cela niza na mo`nosti za podobra eksploatacija na potencijalot na edna od najgolemite evropski reki. Srbija poradi dolgiot dunavski breg od 588 kilometri ima namera da izgradi intermodalen punkt za re~en, èlezni~ki, avionski i paten soobra}aj, taka {to toa }e bide silen logisti~ki centar na jugoisto~na Evropa. odvojuvale pomalku sredstva od dràvnata blagajna za subvencii. Spored negovoto mislewe, ova podobruvawe nema da trae dolgo, bidej}i prethodno e potrebno da se podobri èlezni~kata infrastruktura so koja bi se podobrila uslugata odnosno bi imalo pobrz prevoz na stoki i patnici. Nitu zaedni~kata avionska flota na srpskiot avioprevoznik Jat Ervejs i crnogorskata aviokompanija Montenegro Erlajns nema da gi re{at te{kotiite niz koi pominuvaat ovie dve aviokompanii, smetaat ekspertite. Ekonomistot Aleksandar Stevanovi} smeta deka pogolemata ekonomska sorabotka

KINEZITE ZAINTERESIRANI ZA HRVATSKIOT NISKOPODEN VOZ

rezentacijata na hr-vatskiot niskopoden voz na najgolemiot svetski saem za `elezni~ka industrija, Innotrans 2010, koj se odr`uva vo Berlin, predizvika golem interes. Saemot vo Berlin dosega go posetile 90 iljadi lu|e, a od brojnite lokomotivi i vozovi hrvatskiot voz predizvika golem interes kaj Kinezite. Elektromotorniot voz za regionalen prevoz ima

kapacitet od 500 patnici, dolg e 75 metri, a postignuva brzina od 160 kilometri na ~as. Elektromotorniot voz za regionalen prevoz e prv od trite prototipi na niskopodni vozovi koi Kon~ar i Gredeq gi razvivaat za hrvatskata `eleznica. Ostanatite dva – dizelskiot elektri~en voz za regionalen soobra} aj i elektromotorniot voz za gradsko-prigradski soobra}aj - spored

moè da bide korisna ako pozadi nea stojat ekonomski interesi, a ne politi~ki odluki. Negoviot kolega Milan Nikoli} istakna deka prviot ~ekor na pribliùvawe ne treba da se sfati kako voved vo pozna~ajno povrzuvawe, bidej}i toa ne postoelo nitu vo zaedni~kata dràva. “Srbija izvezuva{e dvojno pove}e vo drugite republiki otkolku vo stranstvo, no sega vo nea ima daleku pogolem broj kompanii od Hrvatska i Slovenija, otkolku vo vremeto na postoewe na porane{na Jugoslavija. I pokraj somnevawata, dominiraat i stavovi spored koi Srbija bi imala korist od sozdavawe na takanare~ena Jugosfera,

da vloàt u{te milijarda evra za nejzinata izgradba. Spored portparolot na Ikea, Milena Vuji~i}, “kompanijata ima namera da ja pro{iri samo trgovskata mreà vo Srbija”. Boìdar Laganin, direktorot na srpskata Agencija za stranski investicii i promocija na izvoz (SIEPA), izjavil deka “{vedskata kompanija bara poseben status za izborot na lokaciite za izgradba

najavite, bi trebalo da bidat gotovi do krajot na godinata.

na proda`niot prostor, a za vozvrat ne nudi ni{to”. Vuji~i}, pak, tvrdi deka Ikea saka da prodol`i so po~natite investicii za izgradba na stokovna ku}a i trgovski centar vo vrednost od 300 milioni evra, so {to bi se sozdale uslovi za vrabotuvawe na 2.000 lu|e. Vo poslednite pet godini Ikea vlo`ila tri milioni evra za sorabotka so srpskite proizvoditeli na mebel.

POPLAVITE VO SLOVENIJA PREDIZVIKAA [TETA OD 40 MILIONI EVRA

inatonedelnite poplavi vo Slovenija nanesoa {teta od okolu 40 milioni evra na ekonomskite subjekti,izjavi pretsedatelot na Stopanskata komora na Slovenija, Hribar Mili}, dodavaj}i deka ovaa brojka e spored prvi~nite procenki, no se o~ekuva taa da bide mnogu povisoka. U{te pogolema {teta mu e nanesena na stanbeniot fond, bidej}i spored prvite procenki, pod voda se nao|ale okolu 3.000 ku}i

i stanbeni objekti, od koi pove}e od tretina bile na podra~jeto na Qubqana. Osiguritelnite kompanii objavile deka ve}e po~nale so ispla}awe na prvite ot{teti. Sostojbata na poplavenite podra~ja i ponatamu se normalizira. Mediumite naveduvaat deka poplavite gi predizvikale razmisluvawata

odnosno povrzuvawe na kompanii od teritorijata na porane{na Jugoslavija. Qubodrag Savi}, profesor od belgradskiot Ekonomski fakultet, preku predupreduvawata deka ne smee da K

IKEA SE OTKA@UVA OD INVESTICIJATA VO SRBIJA

rpskata vlada i {vedskata kompanija Ikea ve}e dve godini ne uspevaat da najdat zaedni~ko re{enie za zemji{teto na koe se planira izgradba na stokovna ku}a i trgovski centar. Vladata e podgotvena da go otstapi zemji{teto samo pod uslov Ikea da izgradi i fabrika za proizvodstvo na mebel, dodeka od {vedskata kompanija ne sakaat

Postojat somne`i me|u srpskite ekonomisti deka od proektite Obedineta `eleznica i Obedineti aviokompanii, gra|anite nema da imaat golem }ar

za utvrduvawe na postrogi kriteriumi za izdavawe grade`ni dozvoli i potvrduvawe na lokalni urbanisti~ki planovi.

se o~ekuva dominacija na srpskta ekonomija vo taa sorabotka, bidej}i srpskata ekonomija vo ovoj moment e mnogu poslaba od hrvatskata i slovene~kata, ocenuva deka sekoga{ e podobro povrzuC

vaweto so posilnite. Prednosta za doma{nata ekonomija, Savi} ja gleda vo toa {to preku Slovenija, srpskite proizvodi bi mo`ele polesno da izlezat na evropskiot pazar. O

16 24.09.2010

PETOK

SVET BIZNIS POLITIKA

PORTUGALIJA SO PRODA@BA NA OBVRZNICITE SOBRA 750 MILIONI EVRA

ortugalija so proda`ba na kratkoro~nite i srednoro~nite obvrznici sobra sve` kapital vo iznos od 750 milioni evra. Interesot na intvestitorite zna~itelno ja nadmina goleminata na aukcijata, no Portugalija i pokraj toa }e mora da gi plati najgolemite kamati od nejzinoto vleguvawe vo evrozonata, prenesuva Rojters.

So navedenata dr`avna emisija od 10-godi{ni obvrznici se sobraa 300 milioni evra so kamatna stapka od 6,24%, {to e za skoro eden procenten poen pove}e od minatogodi{noto izdavawe na obvrznici. Isto taka Portugalija so proda`bata na ~etiri godi{nite obvrznici sobra 450 milioni evra, so kamatna stapka od 4,7%.

EVROPSKIOT PARLAMENT DADE ZELENO SVETLO ZA NOVITE NADZORNI FINANSISKI TELA

vropskite parlamentarci deneska im dadoa odobruvawe na instituciite na Evropskata unija da po~nat so sozdavawe na mehanizam za nadzor i regulirawe na bankarskiot, osiguritelniot i trgovskiot sistem, {to }e pretstavuva edna od najdolgoro~nite finansiski reformi vo decenijata. Nadzornite organi }e po~nat so rabota od janu-

ari idnata godina, tri godini po izbuvnuvaweto na svetskata ekonomska kriza, za koja golem broj politi~ari gi obvinuvaat pre~ekoruvawata vo bankarstvoto. Iako ovlastuvawata na ovie tela }e bidat ograni~eni koga }e po~nat so rabota, tie postepeno }e se zgolemuvaat kako {to EU }e ja sproveduva svojata programa za finansiski reformi, koi

opfa}aat s$, od vodeweto na hex-fondovite do bankarskite bonusi. Evropskiot komesar za vnatre{niot pazar, Mi{el Barni, za vreme na pretstavuvaweto na novite institucii pred parlamentarcite izjavi deka toj sistem mo`e da stane model za celiot svet. "Nie }e go konstruirame najdobriot regulatoren i nadzoren sistem vo svetot", naglasi Barni.

AVTOMOBILSKI PAZARI

NOVA KRIZA VO SAD, REKORDNA POBARUVA^KA VO INDIJA I KINA

Vo avgust, vo Kina se prodadeni pove}e od eden milion novi avtomobili. Na ovoj pazar ima tendencija za zgolemena pobaruva~ka na luksuzni avtomobili, koi od po~etokot na finansiskata kriza bea me|u najpogodenite segmenti vo ovaa industrija

SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

oslednata sondaà za sostojbite so proda`bata na novi avtomobili vo SAD pokaùva deka ovaa industriska granka ja o~ekuva nova kriza. Brojkite od proda`bata vo Indija i Kina, pak, pokaùvaat deka ovie dve zemji se novata hit-destinacija za proizvoditelite na avtomobili. Vo Indija, vo tekot na minatiot mesec se prodadeni pove}e od 160.000 avtomobili, so {to e zabeleàn rast na proda`bata od neverojatni 33,2%vo odnos na istiot period minatata godina, {to e apsoluten rekord za ovaa zemja. Golem broj analiti~ari se obidoa da ja objasnat ovaa tendencija na indiskiot pazar na avtomobili, a naj~esto se spomenuva zgolemeniot ìvoten standard, prazni~nata euforija ili pozitivnoto ~uvstvo kaj potro{uva~ite predizvikano od monsunskite do`dovi. Indija vo momentov go drì primatot za najraste~ki pazar vo svetot i, soglasno prognozite, samo nekolku godini ja delat od brojkite {to gi ostvaruvaat avtosalonite vo SAD. Za sostojbata da bide u{te podramati~na za Amerikancite, pridonesuva i vo faktot {to ova e prvata godina vo koja nivniot pazar ne e najgolem vo svetot. Od Nova godina primatot vo kupeni avtomobili go prezedoa kineskite potro{uva~i.

Zemjata so najgolem broj `iteli vo svetot se pretvora vo svetski avtopazar

SAD GLEDAAT IDNINA VO ELEKTRI^NITE VOZILA

Odborot za energetika na amerikanskiot Senat izleze so mo{ne ambiciozen plan, spored koj do 2030 godina 50% od vozilata vo SAD }e bidat pridviùvani na elektri~na energija. Se o~ekuva ovaa predloèna politika drasti~no da ja namali emisijata na {tetni gasovi vo atmosferata, no i za edna tretina da go namali uvozot na nafta i nafteni derivati vo SAD. Predvideno e 3,6 milijardi dolari da ~ini 10-godi{niot plan, spored koj del od parite }e odat vo nau~no-istraùva~ki celi, potoa vo izgradba na infrastruktura, odnosno mreà na stanici kade {to avtomobilite }e se napojuvaat so elektri~na energija, no i za promocija i subvencionirawe na proda`bata na elektri~nite vozila. Se o~ekuva deka ovoj predlog }e dobie golema poddr{ka od Senatot, od Kongresot, no i od pretsedatelot Barak Obama, koj }e treba da go stavi finalniot potpis na zakonot. Inaku, implementacijata na ovoj plan bi zna~elo deka vo SAD kone~no e napraven prviot seriozen obid za zgolemuvawe na ekolo{kata svest, bidej}i vo momentov amerikanskite gra|ani se najgolemiot zagaduva~ na atmosferata, drèj}i 25% od svetskata emisija na {tetni gasovi i ~esti~ki. Vo komunisti~kata dràva, samo vo tekot na mesec avgust se prodadeni pove}e od eden milion novi avtomobili, so {to

e prosleden rast od celi 18%. Kineskiot pazar e do tolku po zna~aen bidej}i postoi i tendencija na zgolemena pobaruva~ka na

VELIKA BRITANIJA E NAJLO[OTO MESTO ZA @IVEEWE VO EU

elika Britanija e najlo{oto mesto za ìveewe me|u prvite deset ekonomii vo Evropskata unija, tvrdi londonskiot Institut za potro{uva~ka, pojasnuvaj}i deka Britancite ìveat mnogu polo{o otkolku lu|eto vo dràvite na kontinentot. “Britancite pla}aat povisoki ceni, podolgo i pote{ko rabotat od drugite Evropejci i dobivaat

polo{i uslugi od javniot sektor”, tvrdi direktorot na insititutot An Robinson. Taa smeta deka vrabotenite vo Velika Britanija pominuvaat i pove}e vreme vo kancelarija i na rabotnoto mesto, a imaat i mnogu pomalku sonce od drugite. Velika Britanija pri minatogodi{noto rangirawe be{e ubedlivo na poslednoto mesto, a ovaa godina zad nea e samo Ir-

ska, no ne zatoa {to ne{to se podobrilo vo uslovite za ìveewe kaj Britancite, tuku zatoa {to se vlo{eni irskite uslovi. Za razlika od Velika Britanija, ìvotot vo Francija i vo [panija i natamu e mnogu porelaksiran i pokvaliteten za lu|eto od ovie dve zemji, koi imaat i mnogu pove}e sonce, {to za istraùva~ite e vaèn del od uslovite za ìvot na naselenieto.

luksuzni avtomobili, koi po po~etokot na finansiskata kriza bea me|u najpogodenite segmenti vo ovaa industrija.

33,2% e rastot na avtomobilskiot pazar vo Indija

milioni avtomobili se o~ekuva da kupat godinava kineskite potro{uva~i

Pred po~etokot na godinata se predviduva{e deka vo Kina }e bidat prodadeni 16 milioni avtomobili, a sega

PROFITOT NA ZARA PORASNA ZA 68%

[

panskata kompanija Inditeks, koja e sopstvenik na sinxirot Zara, vo prvata polovina od godinava ostvari profit od 628 milioni evra, {to pretstavuva rast od 68%. Proda`bata porasna za 14 % i dostigna netovrednost od 5,5 milijardi evra, prenesuva Bi- Bi- Si. Vo izve{tajot, kompanijata uka`uva na zna~ajno {irewe vo Azija, osobeno vleguvaweto na pazarot vo Indija, kade {to vo vtoriot

kvartal se otvoreni tri prodavnici. Okolu 15% od vkupnata proda`ba vo ovoj period e ostvarena vo Azija, vo sporedba so minatogodi{nite 12%. Kompanijata otvori onlajn prodavnica Zara vo {est evropski zemji, a reakcijata na kupuva~ite na ovoj deloven poteg be{e “zadovoluva~ka” i deka do krajot na godinata se planira otvorawe prodavnica na Internet vo u{te pet evropski zemji: SAD, Kanada, Japonija i

o~ekuvawata se deka }e bide nadminata brojkata od 17 milioni. Ovoj interes za kupuvawe novi motorni vozila vo Kina se objasnuva so neverojatniot ekonomski rast godinava od 10,2%, no i so brojnite popusti i beneficii {to kineskite dileri im gi nudat na svoite klienti. Od druga strana, pazarot vo SAD vleguva vo nova recesija, otkako poslednite statisti~ki podatoci pokaàa pad na proda`bata, a brojkite za proda`bata vo avgust se isti kako onie od minatata godina, koga be{e zabeleàn najniskiot promet vo poslednite tri decenii. Najlo{o pomina Xeneral Motors, ~ija proda`ba padna za ogromni 25%. Ford ima pad od 17%, a minatiot mesec lo{o pominaa i Tojota, Nisan i Honda. Rast na proda`bata zabeleàa edinstveno avtomobilite na germanskiot brend BMV. Ovaa nova “no}na mora” za amerikanskata avtoindustrija se objasnuva so zavr{uvaweto na federalnata programa za subvencionirawe na kupuva~ite, koi do pred po~etokot na avgust dobivaa ogromni popusti pri zamenata na svoeto staro vozilo za novo. Namalenata proda`ba vo avgust pokaùva deka amerikanskata avtoindustrija s$ u{te ne e dovolno sanirana po te{kiot pad od pred dve godini i s$ u{te e zavisna od vladinite subvencii.

Ju`na Koreja. Inditeks e sopstvenik i na modnite brendovi Ber{ka, Masimo Duti i Pul end bear.

PETOK

SVET BIZNIS POLITIKA ZAKANA OD NOVA KRIZA VO SNABDUVAWETO NA EVROPA SO RUSKI GAS

vropa so soo~uva so nova opasnost od izbuvnuvawe na nova kriza vo snabduvaweto so ruski gas, otkako Rusija i Ukraina gi obnovija starite nedorazbirawa i nesoglasuvawa, {to od 2006 godina, na dvapati predizvikaa pogolem zastoj vo isporakata na energija za evropskite zemji, pi{uva “Fajnen{al tajms”. Vladata vo Kiev sega

odnovo bara namaluvawe na cenata na ruskiot gas, zakanuvaj} i se so zapirawe na negoviot protok za Zapadot, dodeka Moskva ja povtori svojata stara namera da ja prezeme kontrolata nad ukrainskiot gasovod preku koj odi isporakata za zapadnite korisnici. Kako povod za obnova na raspraviite e iskoristeno i vra}aweto na scenata na kompanijata Rusukren-

ergo, koja minatata godina ja zagubi vnosnata posredni~ka uloga me|u ruski Gasprom i ukrainskata vlast. Pretstavnik na Gasprom, za londonskiot vesnik, izjavi deka nema pri~ina za nova gasna kriza, no toj priznava deka so iznenaduvawe e primeno novoto barawe od Kiev za namaluvawe na cenata na gasot za ukrainskite potro{uva~i.

24.09.2010

RASTOT NA EKONOMIJATA IM GI POKA^I PLATITE NA GERMANCITE

`ivuvaweto na ekonomijata vo Germanija dodvede do porast na platite, koi vo vtoriot kvartal od ovaa godina bile za 2,3% povisoki vo odnos na istiot period od 2009 godina. Prose~nata bruto-plata vo proizvodstvoto iznesuvala 3.256 evra, a vo uslu`niot sektor taa iznesuvala 3.211 evra. Najgolemi plati imale vrabotenite vo energetskiot sektor- 4.281 evro, potoa

vo bankite i osiguritelnite dru{tva- so 4.260 evra, pa vo oblasta na informatikata i komunikaciite so prose~ni plati od 4.249 evra. Kako {to soop{tuva germanskiot sojuzen Zavod za statistika, platite porasnale vo site sektori, osven vo soobra}ajniot sektor. Me|utoa kako {to uka`ale statisti~arite, porastot na cenite vo vtoriot kvartal od ovaa godina gi “izel”

skoro tretina od zgolemenite bruto-primawa.

VO SAD DOA\A BRAN BANKARSKI SPOJUVAWA

Amerikanskite banki imaat problem. Nivnite krediti se namaleni za 10% od oktomvri 2008 godina, {to pretstavuva najostra sostojba vo poslednite 35 godini, spored Goldman Saks. Zaradi ovaa sostojba tie se soo~uvaat so neiskoristen kapacitet za zaemi, neiskoristen ke{ i nerazvieni pazarni mo`nosti. Spored analiti~arite, ovie usluovi predizvikuvaat nov bran akvizicii vo finansiskata industrija vo SAD. Sepak, analiti~arite pretpostavuvaat deka ~etirite najgolemi banki vo SAD (Bankata na Amerika, Sitigrup, Morgan ^ejs i Vels Fargo) nema da prezemat nekoi pozna~itelni ~ekori, bidej}i nivniot udel na pazarot ve}e e pregolem.

SPOJUVAWA I PREZEMAWA

AKVIZICIITE NA PAZARITE VO RAZVOJ JA NADMINAA EVROPA

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk celeska@kapital com mk

e|unarodnite kompanii s$ pove}e te`neat da go zacvrstat svojot status vo zemjite vo razvoj, ~ii ekonomii naglo rastat. Poradi toa, vrednosta na spojuvawata i prezemawata koi tie gi pravat vo zemjite vo razvoj za prv pat ja nadmina vrednosta na akviziciite vo ramkite na Evropskata unija, pi{uva londonski "Fajnen{al tajms".

Baraj}i prostor za napredok vo zemjite so visoka ekonomska stapka na rast, kako {to se Kina i Brazil, globalnite kompanii za prv pat bea poaktivni na pazarite vo razvoj, vo pogled na akviziciite i spojuvawata, otkolku vo Evropa Vrednosta na spojuvawata i akviziciite vo zemjite vo razvoj ovaa godina dostigna 575,7 milijardi dolari, dodeka na evropskite pazari tie iznesuvaat 550,2 milijardi dolari. “Baraj}i prostor za napredok vo zemjite so visoka ekonomska stapka na rast, kako {to

se Kina i Brazil, globalnite kompanii za prv pat bea poaktivni na pazarite vo razvoj, vo pogled na akviziciite i spojuvawata, otkolku vo Evropa”, stoi vo izve{tajot koj go objavi analiti~kata kompanija Dealoxika. Spored podatocite od ovoj izve{taj, ovaa godina vred-

nosta na spojuvawata i prezemawata vo zemjite vo razvoj porasnala za pove}e od dve tretini, na 575,7 milijardi dolari, dodeka na evropskite pazari ovaa aktivnost porasnala za samo edna pettina, ostvaruvaj}i vrednost od 550,2 milijardi dolari.

Aktivnostite na pazarite vo razvoj sega sodr`at 30% od globalnite prezemawa i spojuvawa, dodeka evropskiot udel se namalil na 29%, {to pretstavuva najnisko nivo vo poslednite 12 godini. KINA NA PRVO MESTO PO BROJOT NA AKVIZICII inOvaa godina najgolem in teres za prezemawe imale kineskite kompanii, a vrednosta na dogovorenite biznisi iznesuva okolu 133 milijardi dolari. Po Kina sleduvaat Brazil, Indija i Rusija, dodeka na zemjite od BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina) zaedno im otpa|a pove}e od polovina od aktivnosta na pazarite vo razvoj. Zaradi trkata za energetskite izvori, globalnite kompanii podgotvuvaat s$ poagresivni taktiki vo sklop na svoite ponudi. Korejskata nacionalna naftena kompanija, energetskata kompanija koja e vo dr`avna sopstvenost, vo tekot na letoto po~na so svoeto prvo neprijatelsko prekugrani~no prezemawe, so cel da se zdobie so kontrola nad britanskata grupacija Dana Petroleum. Ova prezemawe go finansiraat pet lokalni banki.

Amerikanskite kompanii se, sepak, popretpazlivi vo potragata za novi pazari vo ekonomiite vo razvoj. Najgolemite zdelki gi dogovorila farmacevtskata kompanija j Abot Laboratorii, r r , koja za 3,8 milijardi dolari go kupuva indiskiot konglomPiramal. erat Piramal No, pri prezemaweto na kompaniite na pazarite vo razvoj, vo zavr{nata faza na pregovorite moè da se pojavat zna~itelno pogolem broj prepreki, otkolku pri ostvaruvaweto na akviziciite na ostanatite pazari. “Kompleksnoto finansirawe, razlikite vo kulturata, nesigurnite regulatorni okolnosti i nedostigot od iskustvo vo vodeweto prekugrani~ni biznisi moè dopolnitelno da ja ote`nat ovaa postapka”, kaùva za "Fajnen{al tajms" direktorot na oddelot za globalno spojuvawe i prezemawe vo Doj~e Bank, Henrik Aslaksen. So dogovori vo vrednost od 103 milijardi dolari, bankata Kredit Svis e vode~ki sovetnik pri dogovaraweto na prezemawata na pazarite vo razvoj, a po nea sleduvaat bankite Morgan Stenli i Meril Lin~.

18 24.09.2010

PETOK

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI EBAY

KAKO NASTANA AUKCISKATA KU]A NA INTERNET

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

rikaznata za ra|aweto na najpoznatata internet internetkompanija za aukcija i prodavawe, eBay.com, e svoevidna romanti~na prikazna od Silikonskata Dolina, povrzana so osnova~ot na kompanijata, Pjer Omidijar. Edna no} za vreme na ve~erata, svr{enicata na programerot Omidijar go spomenala svoeto staro hobi, da sobira i razmenuva kutiv~iwa za “PEZ” bonboni. Se poàlila deka otkako od Boston se doselile vo Silikonskata Dolina, taa ima problem da ja najde svojata prijatelka-kolekcionerka za da napravat razmena. Iako vo 1995 godina vo SAD imalo golem entuzijazam za sobirawe na ovie kutiv~iwa, sepak, vo zalivot na San Francisko nemalo ni mesto kade {to moè da se kupat. Ova go nateralo programerot da razmisluva za vospostavuvawe vrska kade {to kolekcionerite }e moàt da trguvaat onlajn so vakvi predmeti. Taka, za da ja spasi svojata svr{enica u{te toga{ go zapi{al na kodot za stranicata {to eden den }e stane eBay.com. I toa bi trebalo da bide kraj na ovaa “ubava” prikazna. Vo knigata “eBay - perfektna prikazna” od Adam Kohen, objavena vo 2002 godina, se zboruva za toa deka gornata storija, kako {to priznal i samiot Omidijar, bila eden vid “romanti~na” verzija koja ja fabrikuval sektorot za odnosi

Vistinata e deka vo letoto 1995 godina Omidijar go pravel ona {to go pravele i drugite umni lu|e vo Silikonskata Dolina: opsednat so Internetot razmisluval za toa kakva korist mo`e da ima od nego. Po nekolku meseci razmisluvawe za idejata za onlajn-aukcija, go zapi{al na kodot za veb-sajt {to eden den }e stane eBay.com so javnosta vo kompanijata vo 1997 godina. Vistinata e deka vo letoto 1995 godina Omidijar go pravel ona {to go pravele i drugite umni lu|e vo Silikonskata Dolina: opsednat so Internetot razmisluval za toa kakva korist mo`e da ima od nego. Po nekolku meseci razmisluvawe za idejata za onlajn-aukcija, za vreme na vikendot pred Denot na trudot (vo SAD, toa e prviot ponedelnik od mesec septemvri) sednal na svojot kompjuter i do ponedelnik popladneto ve}e go imal onlajn-servisot Ok{nVeb (AuctionWeb), koj e prototip

na eBay. PRVA PRODA@BA RASIPANA LASERSKA SVETILKA Edna od prvite prodadeni raboti na eBay bila rasipana laserska svetilka za 14,83 dolari. Za~uden, Omidijar kontaktiral so pobednikot vo naddavaweto za da go pra{a dali razbral deka tamu pi{uva deka laserskata svetilka e rasipana. Vo mejlot so odgovor kupuva~ot objasnil deka e kolekcioner na rasipani laserski svetilki. Taka, malku po malku, so sekoja provizija od proda`bite do{lo do golema finansiska ekspanzija

berzata, veb-stranicata na sajtot. Otkako imala pove}e od milion prihodite stanale korisnici. Do 1998 gopogolemi od platadina, li~niot udel na ta vo prethodnata Omidijar vo kompanikompanija kade jata bil pribli`no {to rabotel franmilijarda dolari, a cuskiot programer, potoa toj stanal i toj celosno se pretsedatel na borposvetil na novata dot na direktori. kompanija, ~ie Faktite velat deka ime oficijalno prviot vraboten bilo promeneto od vo eBay bil Ok{n Veb (AucKris Agarpao, tionWeb) vo eBay a Xefri Skol vo septemvri 1997 bil vraboten godina. Izvorno, vebsajtot pripa|al na Eko kako prviot Bej Teknoloxi Grup (Echo Bay Technology Group), koja bila konsultantska firma na Omidijar. Koga Omidijar se obidel da go registrira servisot pod imeto echobay.com, otkril deka toj domejn e ve}e vo upotreba od strana na Eko Bej Majns (Echo Bay Mines), rudarskata kompanija za zlato. Negova vtora opcija bila eBay.com, ime koe stana sinonim za onlajn-aukcija. Vo momentot Osnova~ot na eBay, PJER OMIDIJAR, ~ovekotkoga eBay se arhitekt na novata era na onlajn-trgovijata pojavila na

PRIKAZNI OD WALL STREET

KINESKI UDEL VO XENERAL M

urnite reakcii vo “blogosferata” po~naa po edna milisekunda otkako se pojavi vesta deka kineskata [angaj Automotiv Indastrial Korp. (Shanghai Automotive Industrial CorpSAIC.) saka da kupi del od Xeneral Motors, vo momentot koga amerikanskoto Ministerstvo za finansii }e gi ponudi akciite na javna ponuda vo noemvri. “Amerikanskata vlada treba da spre~i vakvo ne{to kako znae i umee!”, napi{a eden nervozen komentator na sajtot na Jahu Wuz (Yahoo News). “Golemite amerikanski kompanii kako XM treba da bidat vo sopstvenost na

For~n (Fortune) smeta deka ne treba da se gleda so skepsa na namerata na kineskata dr`avna avtomobilska kompanija [angaj Automotiv da kupi udel vo amerikanskata industriska ikona Xeneral Motors amerikanski investitori, a ne od kakva bilo kompanija {to e pod kontrola na stranska dr`ava; osobeno ne od stranska vlada {to e neprijatelski nastroena kon SAD. Vakva zdelka bi ja zagrozila nacionalnata bezbednost na SAD i treba da se odbie”, zaklu~i komentatorot. Tolku be{e predvidliv ovoj na~in na razmisluvawe {to

“Vol Strit `urnal” (Wall Street Journal) napi{a deka amerikanskoto Ministerstvo za finansii se pla{i deka mo`e da bide soo~eno so lavina kritiki ako dozvoli kineska kompanija da vleze vo amerikanska industriska ikona kako XM, osobeno onaa {to be{e spasena so pomo{ na parite od amerikanskite dano~ni obvrznici.

Me|utoa, analiti~arot na For~n (Fortune), Bil Pauel, poinaku gleda na rabotite. “Gospode boè. Od kade da po~nam? Pa, so retori~kata poenta deka amerikanskata vlada e bankrotirana na svoj na~in, isto kako {to be{e XM, i so godini se potpira na finansirawe na dolgot so pomo{ na kineski pari, so cel da gi ispolni svoite obvrski. Peking drì nekoi dve iljadi milijardi dolari dràvni obvrznici izdadeni od amerikanskoto Ministerstvo za finansii, portfolio od koe kineskata vlada profitira{e od kamatite vo iznosi {to se merat so milijardi dolari”, veli Pauel.

Toj istaknuva deka SAIC e eden od glavnite partneri na XM vo negovite operacii vo Kina, zemja koja vo momentov e, a i ve~no }e bide, najgolemiot avtomobilski pazar vo svetot, mereno spored brojot na prodadeni vozila. Kineskata vlada poseduva kontrolen paket vo SAIC, koja minatata godina ostvari proda`ba od 33,6 milijardi dolari. Delumno i zaradi zaedni~koto vlo`uvawe so SAIC, na XM mu odi mnogu dobro vo Kina. Vsu{nost, pred nekolku meseci, Tim Li, pretsedatelot na XM Interne{nal vo [angaj, re~e deka odnosite me|u XM i SAIC se izvonredni. Za kompaniite {to navisti-

na sakaat da bidat globalni, SAD ne se pove}e najva`niot pazar vo svetot. Toa e Kina, smeta komentatorot na “For~n”. Ve}e e najgolem pazar za nekoi proizvodi – avtomobili, `elezna ruda, nafta od Bliskiot Istok – a za drugi }e stane mnogu naskoro. Ova e prosto tiranija na brojkite: koga }e spoite 1,3 milijardi lu|e so visok ekonomski rast, taa ekonomija, vo kontekst na BDP, stanuva pogolema od koja bilo druga. Kina neodamna ja prestigna Japonija i stana vtora najgolema svetska ekonomija, i mnogu mediumi go tretiraa toa kako vest. Toa, vsu{nost, be{e sprotivno od vest. Koga

PETOK

FEQTON

AUKCIJA NA EBAY

eBay e mesto kade {to oboàvatel na Madona moè da kupi plo~a od nea, a od druga strana, nekoj bogat korisnik moè da si kupi ku}a vo Wujork. Seto toa blagodarenie na aukciskoto naddavawe, koe e sosema tradicionalno: toj so najvisoka ponuda - dobiva.

Sedi{teto na eBay

“eBay - perfektna prikazna”, knigata objavena vo 2002 godina koja zboruva za nastanuvaweto na eBay od razli~na priroda, od kolekcionerski par~iwa do vozila. Vo 2005 godina eBay ja lansira{e kategorijata Biznis end Indas-

trial (Business & Industrial), so {to navleze vo biznisot so industriskiot vi{ok, a spored nivnata nova reklama, tie se nareku-

MOTORS? BRAVO! ne{to e neizbe`no, toa ne e vest. Kina eden den }e gi prestigne i SAD i }e stane najgolema svetska ekonomija. Ova ne mora nu`no da zna~i deka e lo{a rabota, nitu, pak, mora da e dobra. Ednostavno, taka }e bide. I taa neizbe`na realnost }e zna~i deka kineskite kompanii }e igraat s$ pogolema i pogolema uloga na globalnata scena. Sega ja imame SAIC, kontrolirana od kineskata vlada, koja {to e partner na XM na pazarot koj raste najbrzo na planetava, i veli deka saka da kupi udel vo XM, za vreme na inicijalnata javna ponuda na akcii {to }e se slu~uva naskoro. No, tuka

eBay nudi onlajn-platforma preku koja mo`ete da prebaruvate, kupuvate i prodavate razli~ni raboti, od antikviteti, retki po{tenski marki do polovni avtomobili, obleka, elektronika. Korisnicite po~nuvaat so naddavawe, a na krajot, posakuvaniot predmet go dobiva onoj {to }e ponudi najmnogu

“Kapital” Ka zapo~na so sserija napisi za ttoa kako nastanale i se razvivale nal najgolemite svetski najg brendovi-kompanii. bre Doz Doznajte gi prikazni znite za nivnite pod podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i lat najomileni svetski najo bre brendovi so decenii pretsedatel na kompanijata vo 1996 godina. Taa godina eBay sklu~il dogovor za licencirawe so kompanijata nare~ena Elektronik Travel Ok{n (Electronic Travel Auction), za da ja upotrebi SmartMarket (SmartMarket) tehnologijata za proda`ba na avionski bileti i drugi turisti~ki proizvodi. Porastot bil fenomenalen. Samo na po~etokot od 1997 godina veb-sajtot hostiral 2 milioni aukcii, {to e zna~itelno pove}e sporedeno so 250 iljadi aukcii vo celata 1996 godina. Slednata godina vo mart, izvr{en direktor na eBay stanuva Meg Vajtmen. Vo toj period kompanijata imala 30 vraboteni, polovina milion korisnici i prihodi od 4,7 milioni dolari samo od proda`bata vo SAD. EKSPANZIJA Kako {to sajtot gi pro{iri kategoriite proizvodi koi mo`at da se prodavaat, biznisot porasna brzo, pa vo fevruari 2002 godina kompanijata go stekna IBazar (IBazar), evropskiot veb-sajt za aukcija, a potoa go kupi i PejPel (PayPal). Preku strate{ki akvizicii, kompanijata se pro{iri vo Evropa i Azija, a po osobenite napori koncentrirani kon dvata najgolemi pazari vo svetot, Kina i Indija, vo po~etokot na 2008 godina kompanijata se pro{iri niz celiot svet. Stekna stotici milioni registrirani korisnici, vraboti pove}e od 15 iljadi lu|e i ostvari prihodi od 7,7 milijardi dolari. Dnevno na eBay se prodavaat ili kupuvaat milioni raboti

24.09.2010

ima “caka”, velat oponentite: za razlika od Xili (Geely) (u{te edna kineska avtomobilska kompanija), koja {to go kupi biznisot na Volvo so patni~ki avtomobili, SAIC e dràvna kompanija, a Xili ne e. No, vistinata e deka poslednava decenija, kineskite dràvni kompanii zabeleàa ogromen rast i se so pregolemo vlijanie na doma{niot pazar (vo 1990te, pak, be{e obratno, toga{ pomalite, privatni firmi bea dvigateli na kineskiot razvoj). I vladata ne im dozvoluva tukutaka da pravat {to sakaat, s$ dodeka nosat pristoen povrat na investiciite. Taa vnimava na niv. No, ako ste XM – ili negoviot

glaven akcioner, amerikanskata vlada - dali navistina postoi negativen aspekt vo seto ova? Moèbi SAIC znae dovolno za planovite na XM vo Kina za da & izleze dobra ovaa investicija. Vsu{nost, moèbi SAIC znae dovolno za reformiraniot XM vo globalni ramki, pa misli deka ova e dobra investicija. “For~n” vo svojata analiza veli deka sekoj {to saka uspe{na javna ponuda na akcii ne treba da bide skepti~en kon namerata na Kinezite da vlezat vo XM. Zo{to? Zatoa {to taka moè da se soberat i pove}e pari i vrednosta na akciite da bide u{te pogolema. A, da ne zaboravime deka 17,5%

vaat “najgolemiot motor za povtorna upotreba na Zemjata”. Na stranicata, generalno, s$ moè da bide staveno na aukcija, dokolku toa e legalno i ne ja naru{uva politikata na eBay za prodavawe zabraneti i nedozvoleni raboti. Taa e aukciska ku}a koja nikoga{ ne zatvora i sekoj moè da bide kupuva~ ili prodava~. Golem broj lu|e bukvalno se otkaàle od svoite rabotni mesta za da kreiraat svoi biznisi na eBay, a golemite kompanii kako IBM (IBM), gi prodavaat nivnite najnovi produkti i nudat duri i servisi na eBay. Oddelni veb-stranici kako eBay US i eBay UK na korisnicite im ovozmoùvaat da trguvaat i so lokalnata valuta. Po okolu deset godini vo eBay, izvr{nata direktorka Vajtman se odlu~i da vleze vo politikata, taka {to na nejzinoto mesto kompanijata go postavi Xon Donahju, “~ovekot so |avolesta nasmevka”, kako {to go narekuvaat vo kompanijata. Slednata 2009 godina eBay ja kompletira{e proda`bata na Skajp (Skype) za 2,75 milijardi dolari, no ostana i so 30% udel vo kompanijata. MNOGU PARI IZGUBENI NA SUDOVI Godinava, pokraj predviduvawata, eBay nema{e korist od recesijata. Imeno,

od akciite na XM poseduvaat sindikatite. Zarem tie ne sakaat pogolema vrednost na svoite akcii? Na krajot, “For~n” zaklu~uva deka, kako prvo, ne postoi rizik po nacionalnata bezbednost na SAD ako kineska dr`avna kompanija vleze so malcinski udel vo XM. Vtoro, ako XM ima idnina, Kina e golem del od taa prikazna i, po difolt, toa e i [angaj Auto. [to vodi kon zaklu~okot broj tri: ako [angaj Auto odlu~i deka saka del od noviot XM pred krajot na godinava, amerikanskoto Ministerstvo za finansii treba da ka`e ona {to sekoj investitor saka da go ~ue: fala mnogu i se nadevame deka }e vi se isplati.

PAYPAL - PLATE@EN SISTEM KOJ GO OSVOJUVA SVETOT

So pove}e od 87 milioni registrirani korisnici vo svetot, PayPal ovozmoì lu|eto da moàt da pla}aat onlajn od razli~ni lokacii. Otkako vo 2002 godina sistemot go kupi kompanijata eBay, porasna bazata na korisnici na dvete strani. Gradej}i go edinstveniot globalen plateèn sistem so najdobri uslovi pri rizik vo plate`nata industrija, denes PayPal e ovozmoèn na 190 pazari, 24 valuti i e prifaten od milioni trgovci niz svetot. kompanijata o~ekuva{e deka lu|eto nema da kupuvaat novi raboti i deka }e trguvaat so starite. No, biznisot so onlajnproda`bata zabeleà 16% zaguba pred po~etokot na 2009 godina i se soo~i so te{kata konkurencija od Amazon.com. Ova glavno se dolì na izborot na kupuva~ite, na koi Amazon.com im izgleda kako pomalku rizi~no mesto za kupuvawe. Kon ova se priklu~uvaat i tu`bite od luksuznite brendovi, {to eBay go ~inea mnogu pari. Spored ekspertite, golemite tu`bi indiciraat deka eBay }e ima pogolema korist dokolku vovede pogolema regulacija na proizvodite koi gi prodava. Vo juli godinava eBay dobi tu`ba od HPRT Ven~rs (XPRT Ventures), koj ja obvini kompanijata za kradewe doverlivi informacii za nivnite patenti, {to potoa gi upotrebile vo nivnite plate`ni sistemi kako PayPal Pay Later i

PayPal Buyer Credits. Za ova eBay plati ot{teta od 3,8 milijardi dolari. No, isto taka, eBay i prethodno be{e obvinet, i toa od strana na amerikanskiot Kongres, deka prifa}ale specijalni ceni na novi ponudeni akcii od nivnata investiciska banka Goldman Saks i prodavawe na nivniot udel zaradi ostvaruvawe profit. Vo 1999 godina, pak, kompanijata do`iveala pove} e prekini vo funkcioniraweto, a najdolgiot trael 22 ~asa. Za da ja vrati doverbata na korisnicite na sajtot, kompanijata vospostavila pove}e od 10 iljadi telefonski povici do najgolemite klienti za da se izvini za prekinot. Podocna eBay razvi i sistem za povratni reakcii na korisnicite, kade {to se meri zadovolstvoto na kupuva~ite. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za germanskiot tehnoli{ki xin Simens.

Direktorot na me|unarodnite operacii na Xeneral Motors, Tim Li, veli deka sorabotkata me|u XM i kineskiot partner, [angaj Automotiv, koj projavi `elba da kupi paket-akcii vo amerikanskata kompanija, e izvonredna

20 24.09.2010

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / PR

PETOK

SEKOJ DEN VO

Obuka na tema

KOSMO

UPRAVUVAWE SO PROMENI

INOVATIVEN CENTAR Obuka na tema

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINI OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATA Nedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira

vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite. Liderskite ve{tini moàt da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment. Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im ovozmoì uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkruùvawe.

OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATA Na po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade.

Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa. Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo svojata organizacija KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

KOMUNIKACISKI VE[TINI

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Komunikacija e klu~en faktor za razvojot na sekoj biznis. Imeno bez dobra komunikacija nema da bidete vo mo`nost da napravite dobra delovna sorabotka, koja e od ogromno zna~ewe za razvivawe na Va{iot biznis. Ovaa obuka }e Vi ovozmo`i da go podignete kvalitetot na Va{ite delovni komunikaciski sposobnosti na visoko i dostojno nivo. Koj treba da ja poseti obukata?

Menaxeri, pretpriema~i, sopstvenici, lica odgovorni za proda`ba Vraboteni vo oddelite za komunikacija so javnost, Vraboteni vo oddelot ~ove~ki resursi (HR) Site koi sakaat da ja zgolemat svojata biznis ekspertiza

Po~etok: 28 Septemvri 2010 godina 19 Oktomvri 2010 godina 02 Noemvri 2010 godina 23 Noemvri 2010 godina 14 Dekemvri 2010 godina

Trener: Elica Per~inkova Vremetraewe: 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE: OBUKI

KONFERENCII

TRENIZNI

FORUMI

RABOTILNICI

SAEMI

OBUKI / SMETKOVODSTVO I REVIZIJA / HR

PETOK

24.09.2010

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAKO DA JA RAZVIETE VA[ATA KARIERA? INFORMIRAJTE SE VO KAPITAL. SITE INFORMACII ZA OBUKI, TRENINZI, RABOTILNICI I KONFERENCII NA EDNO MESTO.

22 24.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR

PETOK

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE: OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 28 SEPTEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I - 28.09.2010

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II - 5.10.2010

[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III - 12.10.2010

Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV - 19.10.2010

Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V - 26.10.2010

Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 28.09.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV

(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477 Vo tek e promotivna vau~er kampawa so koja moè da se obezbedi popust do 30%. Vau~erot moè da se kupi najdocna do 30 septemvri 2010 godina, a pogodnostite od istiot moète da gi iskoristite najdocna do 31 dekemvri 2010 godina!!! Dokolku ste zainteresirani za konkretnata agenda na bilo koja od obukite slobodno kontaktirajte ne.

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS?

Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

OBUKA NA TEMA:

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odr`i na 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/ mk/macedonia-ielts-tips.

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot – g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR OBUKA NA TEMA:

Merchandising OBUKA NA TEMA

IT PROEKT MENAXMENT

Oblast: Proekt menaxment Termin: 30.09.2010 Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp#

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa IT Project manager se izveduva

spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: Modul 1: tri pati nedelno

po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota)

Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Ridru`ni merchandising aktivnosti

Modul 2: edna{ nedelno

po 8 {kolski ~asa vo sabota

TERMINI: 09:00- 16:00 ~asot TRAEWE NA KURSOT: 3 nedeli

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442 e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / HR / INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA / KONFERENCII

PETOK

24.09.2010

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-

vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se:

ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba

na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Finansiska inteligencija za HR profesionalci 25.09 -26.09.10 CS Global Komunikacii: Krizno komunicirawe 25.09.10 Univerzitet za turizam i menaxment Komunikacii: Va`nosta na gradeweto kompetencii za menaxerskata funkcija pregovarawe 25.09.10 Univerzitet za turizam i menaxment

Menaxment na mal biznis: @eni pretpriema~i 26.09.10 Univerzitet za turizam i menaxment Kreativnica za deca: I love to learn 26.09.10 (^et i Ned) In Optimum Makedonija Menaxment na mal biznis: Smart Investing 26.09.10 Deloven Angliski jazik

27.09.2010 6 mes (40 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina 27.09.10 04.10.10 Sinergija Plus Univerzitet za turizam i menaxment Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ^itawe 28.10.10 In Optimum Makedonija

Me|unarodni GS1 standardi vo funkcija na sledlivosta 29.09.2010 GS1 Makedonija Kurs za `ivotni ve{tini i li~en razvoj (vtora generacija 2010/2011) 30.09.2010 19:00 ~ Zorba Konsalting Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 Sinergija Plus

Nau~i i zbogati se! Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus Relaxed Management (Tailor Made Training) Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training) Septemvri _ 2010

Ksantika, Agencija za komunikacii Brzo ~itawe (Power Reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 24.09.2010

PETOK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 17 do 19.10.2010 godina vo Praga, Чe{ka

KONGRES NA BIZNISOT OD JUGOISTOЧNA EVROPA I SREDBI SO KOMPANII OD EU Od 17 do 19 oktomvri 2010 godina, vo organizacija na MCE CCE vo Praga, Republika Чe{ka, ]e se odr`i Me|unaroden kongres na kompanii od Jugoisto~na Evropa i bilateralni sredbi so vode~kite kompanii od Evropskata unija. Kongresot e namenet za menaxerski timovi od slednive sektori:

SAMO VO

ОБЈАВЕТЕ ГИ ВАШИТЕ ОГЛАSИ ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na:

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

PR Agencii i konferenciski menaxment; sektor za nabavki; hoteli i ketering firmi; turisti~ki agencii; telekomunikacii; marketing i dr.

Cenata za u~estvo na nastanot e 200, 300 i 450 evra za edno, dve ili tri lica od ista kompanija. Cenata vklu~uva dve no}evawa vo hotel so doru~ek, pristap do konferenciska programa, kafe pauza, ru~ek, gala ve~eri, biznis sostanoci, mo`nosti za mre`no povrzuvawe i aerodromski transferi. Site zainteresirani kompanii mo`at da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 29 septemvri 2010 godina. Podetalno na www.mchamber.mk. KONTAKT LICE :

Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Na 3 i 4 oktomvri vo [tip i Skopje Od 6 do 10 oktomvri vo Republika Turcija

“BURSA AGRICULTURE 2010'' Osmiot Me|unaroden saem za zemjodelie “BURSA AGRICULTURE 2010'' e eden od pogolemite me|unarodni saemi za zemjodelie , sto~arstvo i oprema za sto~arstvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUM SO KOMPANII OD U[AK Grupa od {eesetina biznismeni, ~lenovi na Trgovsko industriskata komora na U{ak od Republika Turcija, na 3 i 4 oktomvri 2010 godina }e ja posetat R. Makedonija. Nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii vo Skopje i [tip. Biznismenite od U{ak }e imaat prilika da se zapoznaat so mo`nostite za investirawe vo na{ata zemja i za potencijalite za vodewe biznis vo nekolku stopanski sektori. Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum, so cel vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri. Po zavr{uvawe na oficijalniot del na biznis forumot, planirani se bilateralni razgovori me|u

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

kompaniite od pove}e industriski sektori: osiguruvawe, ko`arska industrija i ma{inska industrija, keramika grade`ni{tvo, reklamni agencii itn.

Spored programata, delovnite sredbi na 3-ti oktomvri }e se odr`at vo delovnite prostorii na Op{tina [tip, so po~etok vo 15 ~asot, a na 4-ti oktomvri 2010 godina vo Skopje vo Stopanskata komora na Makedonija, so po~etok vo 13:30 ~asot.

KONTAKT LICE :

Venera Andrievska

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Ve molime Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od turskata strana, da go najavite najdocna do 30-ti septemvri, 2010 godina (~etvrtok) na e-mail adresite: biljana@mchamber.mk, venera@mchamber.mk, ili na tel: (02) 3244-034, 3244 037 kaj licata: Biljana Peeva-\uri} ili Venera Andrievska vo Stopanskata komora na Makedonija.

FUN BUSINESS

PETOK

24.09.2010

NAJBOGATITE VO SAD

NOVIOT KAMBEK NA MILIJARDERITE 400-te milijarderi koi se nao|aat na listata na magazinot “Forbs” u{te ne se vratile vo vistinskata forma od 2008-ta godina, koga nivnata zaedni~ka vrednost bila najgolema, no se na dobar pat da go storat toa

ogolemiot del od milijarderite koi se nao|aat na listata na “Forbs”, a gi ima 400, vratija barem del od izgubenoto bogatstvo od recesijata i na berzata. No, kako grupa se dolu u{te od 2008-ta godina. Godinava e godina na podobruvawe na najbogatite Amerikanci. Vkupnata neto-vrednost na site 400 milijarderi e zgolemena za 8%, na 1,37 trilioni. Pove}e od polovina, 217, se pobogati otkolku pred edna godina. Okolu 45% od tie 400 ne uspeale da go zgolemat bogatstvoto ili izgubenoto zemji{te. Spored toa, rekordot od 1,57 trilioni dolari od vkupnata vrednost s$ u{te e nenadminat od 2008-ta godina. BIL GEJTS – 54 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Majkrosoft Rezidencija: Medina, Va{ington Vozrast: 54 godini Pozicija vo 2009: broj 1

VOREN BAFET – 45 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Berk{ir Hatavej Rezidencija: Omaha, Nevada Pozicija vo 2009: broj 2 LARI ELISON – 27 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Orakl Vozrast: 66 godini Rezidencija: Vudsajd, Kalifornija Pozicija vo 2009: broj 3 KRISTI VALTON – 24 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Vol-Mart Rezidencija: Xekson, Vajoming Vozrast: 55 godini Pozicija vo 2009: broj 4 ^ARLS KOH – 21,5 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: proizvodstvo, energija Rezidencija: Vi~ita, Kanzas Vozrast: 74 godini Pozicija vo 2009: broj 9 DEJVID KOH – 21,5 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: proizvodstvo, energija

Rezidencija: Wujork Vozrast: 62 godini Pozicija vo 2009: broj 9 XIM VALTON – 20,1 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Vol-Mart Rezidencija: Bentonvil, Arkanzas Vozrast: 62 godini Pozicija vo 2009: broj 5 ALIS VALTON – 20 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Vol-Mart Rezidencija: Fort Vort, Teksas Vozrast: 61 godini Pozicija vo 2009: broj 6 ROBSON VALTON – 19,7 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Vol-Mart Rezidencija: Bentonvil, Arkanzas Vozrast: 66 godini Pozicija vo 2009: broj 7 MAJKL BLUMBERG – 18 MILIJARDI DOLARI Izvor na bogatstvo: Blumberg LP Rezidencija: Wujork Vozrast: 68 godini Pozicija vo 2009: broj 8

VRA]AWE NA TRADICIJATA

KASI^KI KOI NIKOJ NE BI GI SKR[IL

mnogu odamna, pred erata na Internetot i bez`i~nata tehnologi U{te ja, upotrebata na ovoj artikl ve}e izostanuva

e se}avate li na kasi~kite za {tedewe, koi bea del od zadolìtelnata scenografija na sekoja detska soba? No, otkako plate`nite karti~ki stanaa zadolìtelen elektronski “pari~nik” i na mladite lu|e i na ovie prostori, grupa dizajneri od Belgrad gi lansiraa nivnite neobi~ni kolekcii na kasi~ki za {tedewe, koi poleka povtorno stanuvaat trend. Taka, neobi~ni kasi~ki “se izleùvaat” ovie denovi vo malata galerija “Singidunum” vo Belgrad. Inspirirani se od ekonomskata kriza i aktuelnoto globalno {tedewe. So ogled na toa {to se “visoki” okolu 25 santimetri K

i se debeli kako }up so zlato, moàt da soberat mnogu sitni pari~ki. Za{tedata od niv moè da se izvle~e samo so kr{ewe na kasi~kata. Ovoj vid kasi~ka moè da se izraboti od glina, }eramika, plastika, metal, ili koj bilo drug materijal. Iako e nameneta za deca, ~esto ja koristat i vozrasni. C

U{te mnogu pred erata na Internetot i bez`i~nata tehnologija, upotrebata na ovoj artikl ve}e izostanuva. Novitetot e pottik za mladite lu|e od centralna i isto~na Evropa da se zanimavaat so industriski dizajn. Ovie kasi~ki kompjuterski bi bile povrzani preku blutut tehnologija, a komunikacijata bi se odvivala preku soodvetniot softver. Vredi da se {tedi, a? Pa, makar i zaradi neobi~niot i privle~en dizajn na ovie moderni “kasi~ki-prasi~ki”... O

BIL GEJTS

VOREN BAFET

LARI ELISON

KRISTI VALTON

^ARLS KOH

DEJVID KOH

26 24.09.2010

PETOK

FUN BUSINESS drugite se glupi, nesposobni, kradci, perverzni, profiteri itn. Zgodnoto koristewe na vreànite stereotipi ili asocijaciite za prvata topka go proslavija bugarskiot dizajner Janko Cvetkov. Umetnikot, koj poteknuva od zemjata za koja Zapadot ima milion negativni mislewa, na nekoj na~in & go osvetluva obrazot na dràvata pred toj Zapad, so toa {to osmislil serijal reljefni karti na Evropa, od perspektiva na Germanija, SAD, Italija, Bugarija, Britanija, Francija, me|utoa, i od gledi{te na gej-populacijata. Kartite na koi namesto imiwa na dràvi se napi{ani stereotipite na narodite stanaa vistinska senzacija na Internet. Veb-stranicata na Cvetkov ja posetile pove} e od polovina milijarda posetiteli. Podra~jeto na porane{na Jugoslavija vo amerikanskata verzija e staveno pod Resident Evil. Za ostanatite, glavno, sme dràvi koi ne postojat, a vo nekoi varijanti sinonim za odmor ili, pak, proma{ena

BALKANSKI STEREOTIPI

[VERCERI, DUHOVITI “FIZIKALCI” I ”LUBENICI” NA PATOT ZA EVROPA Vo posledno vreme, na Internet najozboruvani se reljefnite karti na zemjite od porane{na Jugoslavija. Ona {to e interesno se stereotipite koi gi karakteriziraat narodite

o vremeto na Jugoslavija, site “na{i” narodi imaa svoi negativni karakteristiki, od mrzelivost do glupavost. Pogolemiot del od niv se zadr`aa do den dene{en so ovoj prekar ili, pak, se vo mala mera modificirani. Taka, na primer, Crnogorcite, osven toa {to ostanaa

so epitetot mrzelivi, stanaa i {verceri na tutun; Bosancite ostanaa simbol na duhoviti ”fizikalci”; nie “lubenici”, a Srbite i Hrvatite i ponatamu se smetaat za najgolemi me|usebni neprijateli i mnogu ~esto sakaat da se natprevaruvaat edni protiv drugi za da poka`at koj e podobar. Naj~esto, toa

se sportskite predizvici. Slovencite za Hrvatite se samo predvorje za Evropa. Ona {to predizvika mnogu reakcii i za koe na mnogu zemji od ovie prostori ne im be{e seedno be{e vleguvaweto na Romanija i Bugarija vo EU. Sekoj narod si ima svoi sopstveni, no nekako, sli~ni stereotipi. Predrasudi deka

Polovina milijarda posetiteli gi imaat videno ovie karti na Internet investicija. Nekoj koj e po{teden od “zlobnite” komentari e Dalmacija. Site ostanati maltene se opi{ani kako komuwari, kradci, smrdlivci, dosadni, rabotni~ka klasa itn. Prvata karta Cvetkov ja nacrtal

vo 2009 godina koga bil inspiriran od karanicata me|u Rusija i Ukraina za plinot. Na kartata ”Kade `iveam jas”, Rusija bila ozna~ena kako “paranoidno nafteno carstvo”, a Ukraina, pak, “kradec na plin”.

KU]ATA NA SLAVNI STANARI NA PRODA@BA

PONUDA KOJA NE MO@E DA SE ODBIE MARLON BRANDO kako Don Vito, doma}inot na ovaa ku}a

Filmskiot set, vilata kade {to be{e snimen pogolemiot del od filmot “Kum”, e staven na proda`ba. Luksuznata vila, koja denes se prodava za “ne tolku visoka” cena bila nekoga{en dom na golem broj holivudski yvezdi

ORSON VELS kako Hrst vo “Gra|aninot Kejn”

a pazarot na nedvi`nosti denovive se pojavi i vilata vo koja e snimen legendarniot film na Frensis Ford Kopola, “Kum”. Ovoj film e snimen vo vilata vo dale~nata 1972 godina i e baziran na istoimenata kniga napi{ana od strana na Mario Puzo. Glavnite ulogi gi odigraa Marlon Brando i Al Pa~ino, i “Kum” se smeta za ultimativen mafija{ki film. Ova zdanie bilo nekoga{en dom na izdava~ot Vilijam

Randolf Hrst i qubovno gnezdo na Kenedievi, t.e. mestoto kade {to Xon i Xeki Kenedi go pominale svojot meden mesec. Potoa, dom na akterkata Merion Dejvis... Ogromnata vila smestena na Beverli Hils, vo koja se dokumentirani pogolemiot del od kadrite na “Kum”, se prodava za cena od 75 milioni dolari, za daleku poniska cena otkolku porano, pi{uva “Los Anxeles tajms”. Ovaa vila direktno se povrzuva so tipi~niot pejza` na mafija{kata saga za don Vito Korleone, poznat po negovata “biznis”-strategija so ponuda koja nikoj ne mo`e (ili, poto~no, ne smee) da ja odbie. Vo nejziniot dvor se odviva glamuroznata ven~avka na }erkata na mafija{kiot kum, a glavniot peja~ na svadbata e modeliran spored likot i deloto na slavniot Frenk Sinatra. No, i nejziniot nekoga{en stanar, izdava~ot Hrst, e direktniot model za likot na glavniot junak vo “Gra|aninot Kejn” na Orson

Vels, film koj se smeta za najdobar naslov vo istorijata na kinematografijata. Za prv pat e stavena na proda`ba vo 2007 godina za 165 milioni dolari, me|utoa, za nea sega baraat 75 milioni dolari. Sopstvenik na ova zdanie e advokatot i investitor Leonard Ros, koj minatata nedela proglasi bankrot. Cenite na nedvi`nostite vo Ju`na Kalifornija padnaa za 43% vo odnos na 2007 godina, koga bea najvisoki. Vilata nosi nekoja me{avina od italijanski i {panski stil i ima dobieno publicitet i po toa {to nekoga{noto pretsedatelsko semejstvo, Kenedi, go pomina svojot romanti~en meden mesec tokmu vo ovie prostorиi. Vilata ima povr{ina od 5.000 kvadratni metri, a se nao|a na imot od 15.000 kvadratni metri. Predvorjeto na vilata e visoko 16 metri, a okolu bazenot koj e vo veneciski stil, kako i na nadvore{nata terasa, mo`at da se smestat 400 gosti.

PETOK

SPORT

SRAMNA ELIMINACIJA ZA LIVERPUL SR\AN IVANOVI]

SINOT NA ZIDAN PO STAPKITE NA TATKO MU

Enyo Zidan s$ u{te ne znae za kogo da igra. Za Francija ili za [panija? mu dozvolam samiot da si go izbere nacionalniot dres. Dali }e igra za [panija ili Francija, mene mi e nebitno, toa e negova rabota”, potvrdi Zinedin. Nastapot za juniorskite selekcii na edna zemja, soglasno pravilata na FIFA ne ja odreduvaat nacionalnata pripadnost na eden fudbaler, koj e sloboden da ja bira reprezentacijata s$ dodeka ne napolni 21 godina ili vo me|uvreme ne zaigra za seniorskiot sostav vo eden nacionalen tim. Enyo po majka e [panec, roden e vo [panija, no poseduva i francusko dràvjanstvo. Najverojatno dokolku ova mom~e go prikaè talentot na svojot tatko, toga{ }e sledime vistinska mediumska vojna pome|u dvete sosedni dràvi. L

KARLING KUP

ivanovic@kapital.com.mk

den od najgolemite fudbaleri na site vremiwa, proslaveniot Francuzin Zinedin Zidan za francuskite mediumi potvrdi deka e presre}en od razvojot na svojot 15-godi{en sin, koj e del od podmladokot na Real Madrid. “Postojano pravi driblinzi na terenot, po toa prvo upa|a vo o~i. Vo pogledot na dvi`ewata, koga go gledam nego, kako da se gledam samiot”, izjavi Zidan Senior ne uspevaj}i da ja sokrie gordosta od liceto dodeka govori za svojot talentiran sin. Inaku golema mediumska pra{ina predizvika pokanata kon Enyo od juniorskata reprezentacija na [panija, po {to fanovite od Francija pobaraa mladiot Zidan da igra za reprezentacijata na svojot tatko. “Toa e vo red. Dosega ne stignala pokana do nego od francuskata reprezentacija, a jas }e

24.09.2010

ajtrofejniot klub vo Anglija, ekipata na Liverpul, prodolùva da gi razo~aruva svoite naviva~i, otkako be{e eliminiran vo tretoto kolo od Karling kupot i toa vo duelot so timot na Northempton, ~len na ~etvrtata po rang liga vo ovaa zemja. So ova e propu{tena edna {ansa za osvojuvawe na titula vo doma{nite natprevaruvawa, a sega trofeite }e treba da se brkaat vo ligata i FA kupot, kade {to konkurencijata e mnogu silna. Inaku ekipata na Northempton triumfira{e po izveduvaweto na penalite, otkako po 120 minuti igra, rezultatot glase{e 2:2. “Fudbalerite na Northempton odigraa isklu~itelno dobro ve~erva. Sepak, mislam deka pogolemiot del od na{iot tim }e bide razo~aran, poradi toa {to otpadnavme od kupot koj sakavme da go osvoime. I nie odigravme dobro, imavme svoi {ansi, no na krajot zagubivme vo penalruletot, tuka {ansite se sekoga{ polovi~ni”, izjavi menaxerot na Liverpul, iskusniot Roj Hoxson. Od Karling kupot otpadna i {ampionot êlzi, koj na svojot Stemford Brix vo London, pred 40.000 fanovi be{e sovladan od Wukasl so neverojatni 3:4. Sepak, za razlika od Liverpul, vo êlzi ne se

Fudbalerite na Northempton odigraa isklu~itelno dobro ve~erva. Sepak, mislam deka pogolemiot del od na{iot tim }e bide razo~aran, poradi toa {to otpadnavme od kupot koj sakavme da go osvoime. I nie odigravme dobro, imavme svoi {ansi, no na krajot zagubivme vo penal-ruletot. Tuka {ansite se sekoga{ polovi~ni - izjavi menaxerot na Liverpul, iskusniot Roj Hoxson

Crvenite se eliminirani od ~etvrtoliga{ premnogu razo~arani bidej}i vo planovite za ovaa godina Karling kupot ne se nao|a pome|u prioritetite. “Ne sme premnogu razo~arani, voop{to ne smetavme na ova natprevaruvawe. To~no deka ja posakuvav pobedata, no na krajot sum sre}en ne poradi rezultatot se razbira, tuku poradi igrata na moite fudbaleri”, veli trenerot na ^elzi, Karlo An~eloti.

Od kupot eliminiran e i u{te eden favorit od Premier ligata. Toa e ekipata na Man~ester Siti, koja {to so 2:1 zagubi na terenot na Vest Brombvi~ Albion. Sli~no kako i vo redovite na “sinite” i vo kampusot na “gra|anite” ne se `alat premnogu za porazot. “Dokolku imav na raspolagawe pove}e igra~i vo timot toga{ }e se trudev

da odigrame dobro i vo Karling kupot. Sepak, ne sakav da rizikuvam so moite najdobri fudbaleri i da gi izlo`uvam na rizik vo natprevari koi {to po obi~aj se tenzi~ni”, smeta “kormilarot” na Siti, Roberto Man~ini. Od favoritite od Premier ligata, plasman vo 4. kolo obezbedija ekipite na Man~ester Junajted i Aston Vila.

FORMULA 1

BRIJATORE: VRA]AWETO NA [UMI E GRE[KA! Stojam na svoeto prethodno mislewe deka Mihael napravi gre{ka {to se vrati vo prvenstvoto. Sigurno deka vo momentot koga go potpi{uval dogovorot mislel deka ja pravi vistinskata rabota. No, u{te po prviot trening toj sfati deka ja napravil najgolemata gre{ka vo `ivotot

orane{niot {ef na timot na Reno, Flavio Brijatore, u{te edna{ istakna deka vra}aweto na golemiot {ampion Mihael [umaher vo Formula 1 e golema gre{ka. Brijatore mu be{e pretpostaven na [umaher vo vremeto koga toj voze{e vo Beneton, so ~ija pomo{ dojde do prvite dve tituli od vkupno sedum vo karierata. “Stojam na svoeto prethodno mislewe deka Mihael napravi gre{ka {to se vrati vo prvenstvoto. Sigurno deka vo momentot koga go potpi{uval dogovorot mislel deka ja pravi vistinskata rabota. No, u{te po prviot trening toj sfati deka ja napravil najgolemata gre{ka vo `ivotot”, izjavi Brijatore, za oficijalnata stranica na Formula 1. [umaher se penzionira{e vo 2007 godina, kako najuspe{en pilot vo istorijata na ova natprevaruvawe. Negoviot lik i delo bea ispi{ani so zlatni bukvi vo hronologijata na

F1. No, sosema neo~ekuvano, sezonava Germanecot re{i da se vrati vo {ampionatot, nadevaj}i se deka so rebrendiraniot tim na Mercedes GP }e uspee da dostigne barem del od prethodnata slava. Zasega, rabotite ne odat spored planovite na Mihael. Toj, iako daleku od toa deka e inferioren vo odnos na konkurencijata, sepak, e daleku od {ampionskiot sjaj {to nekoga{ go poseduva{e. “Toj ednostavno ne znae{e kolku se brzi mladite momci vo momentov. Rabotite sega se poinakvi, a [umaher ne go znae{e toa vo momentot koga re{i da se vrati nazad. Ne mo`e so 41 godina da se bori{ za plasman so mnogu pomladite od sebe. Tie ednostavno se prebrzi”, smeta Brijatore. Inaku, Italijanecot, otkako ja dobi parnicata so svetskata avtomobilisti~ka asocijacija i mu be{e povle~ena zabranata za rabota vo svetot na avtotrkite, i ponatamu ne

Brijatore u`iva vo ulogata na tatko i soprug, Formula 1 ne e za nego vo momentov

se re{ava da se vrati vo Formula 1. “Otsekoga{ sum go rabotel toa {to go sakam i rabotam samo koga sakam. Mene rabotata ne mi e potrebna, a vo momentov ~uvstvuvam deka Formula 1 nema da me napravi sre}en. Vo momentov u`ivam vo ulogata na tatko i soprug”, podvle~e popularniot “mister uno”.

Brijatore, minatata godina be{e suspendiran od Formula 1 poradi navodite deka mu naredil na svojot pilot Nelson Pike junior namerno da se udri vo za{titnata ograda, za da mu obezbedi podobra pozicija na klupskiot kolega Fernando Alonso. Vo vtorostepenata postapka Italijanecot be{e osloboden od obvinenijata.

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440