Br.131-kapital-27.09.2010 by Kapital Media Group

KOLUMNA

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

ILIJA DIMOVSKI

SIEMENS: GLOBALEN NOSITEL NA INOVACIJATA

NA MAKEDONIJA & TREBA EFIKASNA I TRANSPARENTNA LUSTRACIJA STRANA 8

STRANA 18

RASPORED NA BIZNIS-SILITE VO JUGOISTO^NA EVROPA NA ZA ZATVORAWE, PETOK, 24.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID MBI OMB OM

0,40% 0 0,38% 0 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,63 46,26 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,69 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (24.09)

MBI 10

2.205 2.200 2.195 2.190 2.185

ELEM, OKTA, MAKPETROL I TELEKOM ME\U TOP 100 VO ADRIA REGIONOT Na listata 100 vode~ki kompanii vo Adria regionot za 2009 godina, izrabotena od konsultantsko-revizorskata kompanija Dilojt, se najdoa i makedonskite kompanii Okta, Makpetrol, Telekom i Elektrani na Makedonija (ELEM).

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

SAMOREGULIRAWE NA PROFESIITE VO IME NA JAVNIOT INTERES STRANA 8

KOJ VELI NE MO@AT DA SE DOGOVORAT!?

VMRO-DPMNE I SDSM NAPRAVIJA “NACIONALEN KONSENZUS” ZA POVE]E PARI ZA PRATENICITE!? STRANA 2

2.180 2.175 2.170 2.165 2.160 20.9

21.9

22.9

23.9

24.9

6-7 VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

AKROBACII OKOLU NULATA

STRANA 2

GRCIJA I KATAR POTPI[AA MEMORANDUM ZA EKONOMSKA SORABOTKA

EMIRAT OD KATAR ]E INVESTIRA 110 MILIJARDI EVRA VO GRCIJA

STRANA 15

2 27.09.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 27 SEPTEMVRI 2010

AKROBACII OKOLU NULATA

amo eden grafik be{e dovolen da pokaè kolk u e nedovolen rastot na makedonskiot brutodoma{en proizvod godinava za da ja izvle~e ekonomijata od kriza. Zatoa, kratko trae{e vozbudata {to proizleze otkako Zavodot za statistika ja liferuva{e informacijata deka vo vtoriot kvartal beleìme rast na BDP od 0,4%, nasproti padot od 1,1% vo prviot kvartal. Koga go sporedivme makedonskiot rast so toj na zemjite vo Evropskata unija, ni stana jasno deka rabotite povtorno ni begaat od race i deka izlezot od recesija ne zna~i i izlez od krizata. Ne se izleguva od krizata so rast od 0,4%, zatoa {to makedonskata ekonomija e vo mnogu lo{a sostojba. Za da se podigne od dnoto se potrebni mnogu pogolemi investicii, drasti~en porast na proizvodstvoto i izvozot, a so toa i na vrabotenosta. Toa vo ovoj moment ne se slu~uva, nitu, pak, ima najavi deka }e se slu~i. Zatoa {to ekonomskiot model e lo{ i ne obezbeduva drasti~na promena na sostojbite, {to vpro~em i se dokaà vo izminatite 20 godini. Koga ekonomskiot model funkcionira dobro, ekonomijata brzo izleguva od krizata, kako {to se slu~i vo zapadnoevropskite zemji, no i vo nekoi od Isto~na Evropa, koi do v~era bea del od socijalisti~kiot blok. Iako do pred nekolku meseci se te{evme deka imame pomal pad vo ekonomijata od razvienite zemji, sega sme razo~arani zatoa {to istite tie zemji sega imaat mnogu pogolem rast od nas, koj se dviì i do 4,5% vo eden kvartal. Koga, pak, }e se zeme predvid deka tie pa|aa od visoko startno nivo, a sega se ka~uvaat

u{te povisoko, nie sme vo mnogu bedna situacija. Zatoa {to nie pa|avme od nula i sega se ka~ivme malku nad nulata. Dali e toa rast? Biznismenite se decidni deka ne e, zatoa {to vo nivnite bilansi i finansiski izve{tai ne menuva mnogu. Ne moè rast od 0,1% da gi podobri sostojbite vo zemjodelstvoto, nitu 0,8% se dovolni za da ja izvle~at rudarskata i prerabotuva~kata industrija. Tie sega pove}e pridonesuvaat vo BDP, zatoa {to se poka~ija cenite na rudite na svetskite berzi, pa ima pogolem devizen priliv, a ne zatoa {to proizveduvaat pove}e otkolku vo 2007 godina, koga nema{e ni aber od kriza. Vo osobeno te{ka situacija se grade`ni{tvoto, hotelierstvoto, pa i trgovijata, kade {to ima ogromen pad od nad 10%. Iako Vladata godinava ubeduva{e deka so gradbite od “Skopje 2014” }e im pomogne na grade`nite kompanii, izleze deka nejziniot pridones e daleku od dovolen. Deka poddr{kata od Vladata za ekonomijata se namaluva pokaùvaat i poslednite podatoci od statistikata. Javnata potro{uva~ka vo vtoriot kvartal e namalena za duri 9,3%, {to pokaùva deka dràvniot buxet bil relativno izdi{an i ne moèl finansiski da go potkrepi stopanstvoto. Tokmu od toa se pla{evme na po~etokot od godinata, koga Vladata izleze so silni vetuvawa deka }e im pomogne na kompaniite. No, o~igledno procenkite bile lo{i, zatoa {to dràvnata kasa se polni od stopanstvoto, a koga toa e vo kriza, malku dava. Zatoa, glavniot stolb na makedonskiot BDP ostana potro{uva~kata na doma} instvata, {to e mnogu rizi~no i kriti~no. ûdno e samo kako gra|anite s$ u{te

ilioni evra zaem dobi Makedonija od Svetska banka za dopolnitelno finansirawe na Proektot za katastar na nedvi`nosti. Investicijata }e pomogne vo prodolùvaweto na uspe{nite reformi vo katastarot na nedvi`nosti, se veli vo soop{tenieto od Svetska banka. “Dopolnitelnoto finansirawe }e pomogne vo delot na digitalizirawe na postoe~kite mapi i planovi i }e ovozmoì da gra|anite, delovnite subjekti i javniot sektor da imaat direkten pristap do podatocite. ]e se podobri to~nosta i efikasnosta na geodetskite premeri i }e se poddrì vladata vo podgotovkata na strategijata i po~etokot na implementacija na Nacionalnata infrastruktura na prostorni podatoci (NIPP). Preku dopolnitelnoto finansirawe, Upravata za imotno-pravni raboti }e go modernizira procesot na svoeto rabotewe, {to }e ovozmoì davawe poefikasni uslugi na gra|anite, velat vo Svetska banka.

KOJ VELI NE MO@AT DA SE DO

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

imaat finansiska mo} za da tro{at i pokraj krizata. Ili gi tro{at rezervite ili se zadolùvaat vo bankite, za da ne se otkaàt od osnovnite ìvotni potrebi, pa i od udobnostite. No, taka go zgolemuvaat i uvozot. Toa treba da bide dovolen signal deka BDP treba da go zgolemuvaat drugite stavki – industrijata, izvozot i investiciite, koi sega imaat mnogu mal pridones, iako beleàt rast. Za da se slu~i toa, nedelava imavme mo`nost od biznis-sektorot da slu{neme {to treba da se slu~i. Treba da se promeni sega{nata ekonomska politika, bidej}i taa ne dava rezultati. Ne moè barawata na doma{nite kompanii da se tretiraat kako preteruvawe, zatoa {to tie ne baraat pari od dràvata, tuku podobri uslovi za rabota. Tie ne baraat ni nekoj da im gi napravi proektite, tuku da im ovozmoì da zaìveat i pritoa da ne gi opstruira, na primer, so korupcija, ogromni dava~ki kon dràvata i nejasni zakoni. A, tuka glavniot problem ostanuva javnata administracija, koja e rak-rana na op{testvoto, bidej}i mnogu zema, a malku dava.

VMRO-DPMNE I “NACIONALEN ZA POVE]E PARI

Pratenikot Marjan~o Nikolov od SDSM i Krsto Mukoski od VMRO-DPMNE kreiraa “nacionalen konsenzus” po edno mnogu va`no pra{awe za dr`avata!? Gi obedinija site pratenici i baraat pove}e pari od ministerot za finansii Zoran Stavreski za pokrivawe na dolgovite na Sobranieto od nad 1,5 milioni evra! MAKSIM RISTESKI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

risteski@kapital.com.mk

obranieto mora da se snao|a vo ramki na buxetot koj mu e odobren za tekovnata godina, pora~uvaat od makedonskoto Ministerstvo za finansii. Pred nekolku dena Parlamentot obelodeni deka dolgovite koi dostignale 1,5 milioni evra se zakanuvaat da ja blokiraat negovata rabota!? Analiti~arite se pra{uvaat kako mo`e od vkupniot buxet od 7,5 milioni evra, dolgovite da porasnat za celi 18% godinava!? Sepak, treba da se ka`e deka so rebalansot na Buxetot, Sobranieto dobi 7,6 milioni evra, {to e namaluvawe za 825 iljadi evra od prvi~no odobreniot za ovaa institucija.

“Buxetskiot korisnik - Sobranie na Republika Makedonija, soglasno proektiraniot buxet ima dovolno sredstva za nepre~eno i efikasno funkcionirawe. Buxetot za 2010 godina e usvoen od Sobranieto i sekoj buxetski korisnik e dol`en da go izvr{i vo postavenata ramka”, decidni se od Ministerstvoto za finansii. No makedonskite pratenici ne mo`at da se pomirat so vakvite poraki od Ministerstvoto za finansii. Tie, kako nikoga{ dosega vo kratkata makedonska parlamentarna istorija od 20 godini, se cvrsto obedineti bez razlika koj od koja partija $! O~ekuvaat Vladata da im udovoli na baraweto pomo{ za finansiskite problemi. Pratenicite od opozicijata go gledaat spasot vo lobiraweto na pratenicite od vladeja~koto parlamentarno

mnozinstvo. Od SDSM odat duri u{te podaleku i pojasno: “Vladata, odnosno Ministerstvoto za finansii, bi trebalo da ima razbirawe zo{to vo op{t interes e instituciite da funkcioniraat. O~ekuvame pratenicite od VMRO-DPMNE da lobiraat kaj Vladata, pa koga }e otideme kaj ministerot vo svojstvo na delegacija od Buxetskiot sovet na Sobranieto, da znaeme {to mo`e da o~ekuvame”, izjavi za “Kapital”, pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov. Vo Vladata nemaat stav vo odnos na sobraniskite dolgovi. Velat deka ~ekaat oficijalno barawe od Parlamentot. “Sobranieto treba da dostavi barawe do Ministerstvoto za finansii koe kako predlog }e go iznese pred Vladata, a taa, vo konsultacija so stru~ni tela, }e

NAVIGATOR

PONEDELNIK

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

27.09.2010

REFORMITE PRODOL@UVAAT bezbeduvaweto dopolnitelni sredstva, devet milioni evra, zaa prodolùvawe na reformitee vo makedonskiot katastar se u{te eden dokaz deka ova e edna od najuspe{no reformiranite institucii vo zemjata. Dopolnitelniot zaem koj go dobi Katastarot od Svetska banka e dodelen pod isklu~itelno povolni uslovi, na 25 godini rok naa otplata so osum godini grejsperiod i kamatna stapka od {estmese~en libor za evrovaluta so varijabilen raspon koja momentno iznesuva 1,2%. Dlabokite reformi sprovedeni pod kapa na direktorot Qup~o Georgievski prodolùvaat. Dopolnitelnoto finansirawe treba da ja pomogne digitalizacijata na postoe~kite katastarski mapi i planovi i dostapnost na ovie grafi~ki informacii do gra|anite i privatniot i javniot sektor preku Internet. ]e ja podobri i to~nosta i efikasnosta na premierot preku kompletirawe i nadgradba na dràvnata geodetska refer-

BORIS TADI]

BIL GEJTS

@IVKO MITREVSKI

SALI BERI[A

redbite so pretstavnicite pokraj svetskata ekonomska .d. pretsedatelot na lbanija se najde na na EU rezultiraa so Sstavawe I kriza eden od osnova~ite VSSM, koj pretendira da A top listata na na Srbija na agendana Majrosoft uspea da go se stane i pretsedatel na Svetskata zdravstvena ta na Unijata na 25 oktomvri, koga }e se re{ava za kandidaturata za ~lenstvo

zgolemi bogatstvoto za ~etiri pati i da ostane najbogat ~ovek na planetava

Sindikatot, debelo ~ekori po stapkite na svoite prethodnici

organizacija spored brojot na ubistva i nasilstva vo Evropa

OGOVORAT!?

I SDSM NAPRAVIJA N KONSENZUS” I ZA PRATENICITE!? 1,5

milioni evra iznesuvaat dolgovite na Sobranieto

7,6

milioni evra se odvoeni od centralniot buxet za Sobranieto vo 2010

Zoran Stavreski Sobranieto mora da se snao|a vo ramki na odobreniot buxet za 2010

odlu~i po baraweto”, izjavi portparolot na Vladata, Martin Martinovski. KOLKU I KOMU DOL@I SOBRANIETO? Na minatonedelnata sednica na Buxetskiot sovet na Sobranieto be{e ka`ano deka toa dol`i pove}e od 500.000 evra za dogradba na sobraniskata zgrada, 415.000 za patni tro{oci, 200.000 evra za komunalni uslugi i 50.000 evra kon Slu`bata za zaedni~ki raboti. Skandalozno e soznanieto, ako e to~no, deka Parlamentot ne ja platil podolgo vreme strujata kon EVN. Od EVN tvrdat deka ne e mo`no nekoj tolku dolgo da ne go podmiruva dolgot kon niv bez sankcii. Ottamu objasnuvaat deka avstriskata kompanija ne tolerira nepla}awe, bez razlika {to vo slu~ajov se

raboti za institucija - nositel na zakonodavnata vlast (!?) “Ne komentirame dol`ni~kodoveritelski odnosi, no moàm da kaàm deka kaj nas nikoj nema povlasten status. U{te so doa|aweto na EVN vo Makedonija, dràvnite institucii bea prvi na udar, gi isklu~uvavme koga ne si gi ispolnuvaa svoite obvrski za ispora~anata elektri~na energija”, izjavi za “Kapital”, rakovoditelkata na oddelot za komunikacii vo EVN, Len~e Karpuzovska. Ministerstvoto za finansii gi demantira informaciite deka Sobranieto ne pla} a struja: “Ne e to~no deka Sobranieto cela godina nema plateno smetki za struja - Ministerstvoto za finansii redovno gi ispla}a nalozite. Taka e so site nalozi koi doa|aat od buxetskite korisnici, a ne samo so Sobranieto uredno se ispla}aat kako {to pristignuvaat”, velat od Finansii. Sobraniskite stru~ni slu`bi, pak, objasnuvaat deka nalogot za pla}awe na fakturata kon EVN bil pu{ten, no poradi nemawe pari vo trezorot, ne moè da se izvr{i. Mnogu e interesen dolgot napraven kon Slu`bata za zaedni~ki raboti od okolu 50.000 evra (!?). Ova osobeno gi boli pratenicite zo{to tie smetaat deka Slu`ba finansirana od Buxetot ne bi trebalo da zarabotuva na Sobranieto. “Ako idejata pred 10 godini bila da se centralizira ovaa Slu`ba i da se namalat cenite na nejzinite uslugi taka

{to }e nabavuva artikli vo pogolema koli~ina, denes ne gledam deka taa ideja se ostvaruva – fakturiraat po povisoki ceni i pravat profit vo Sobranieto, iako i ednata i drugata slu`ba se finansirani od dr`avniot Buxet”, izjavi socijaldemokratot Nikolov. Inaku spored informaciite od Sobranieto, slu`bata {to vr{i nabavka, podgotvuvawe i poslu`uvawe na hrana i pijalaci vo Parlamentot, napla}a 6 denari za tursko kafe (!?), 15 denari za makijato (!?) i 25 denari za sok (!?). Vakvi ceni nema nadvor od Sobranieto po kafuliwata i kafeanite. Ona {to e apsurdno e faktot deka diskusija se vodi i za ova i na vakvo nivo me|u pratenicite koi zarabotuvaat mnogu dobro so ogled na toa deka zemaat visoki plati i im e plateno bukvalno s$. Ili prosledete go ova: Pratenicite besplatno

dobivaat posluùvawe (kafe, sok, voda) na sednicite, a smetkata mu se fakturira na Pretsedatelot na soodvetnata sobraniska komisija ili sovet, i se pla}a od sumata predvidena za reprezentacija (!?) Pratenicite li~no go pla}aat ona {to }e go pora~aat vo bifeto ili vo restoranot na Sobranieto, po ceni prikaàni pogore vo tekstot. “Pred desetina godini na nivo na dràvata e donesena odluka da se ukinat individualnite bifea i ugostitelskite uslugi vo dràvnite institucii da gi ovozmoùva ista ugostitelska slu`ba. Taka {to, nie kako Sobranie ne gi ni kupuvame produktite (kafe, sok, voda ...). Slu`bata za zaedni~ki raboti vr{i nabavka, podgotvuvawe i posluùvawe i seto toa go napla}a. Istata Slu`ba ni go iznajmuva i vozniot park”, veli Pendarov.

I ANGLISKATA KRALICA NE SI GI PLA]A SMETKITE Britanskata kralica, Elizabeta Vtora, se obidela da iskoristi pari od dr`avniot fond za siroma{ni, za da gi plati smetkite za greewe na Bakingemskata palata, objavi londonski “Indipendent” na naslovnata stranica. Povikuvaj}i se na Zakonot za sloboden pristap do informaciite, vesnikot do{ol do dokument od koj se gleda deka pretstavnicite na kralicata pobarale od britanskata vlada pari~na pomo{ za pla}awe na tro{ocite za greewe, {to vo poslednive godini porasnale. Vladata odbila da izleze vo presret, za{to trebalo da odvoi sredstva od Fond {to e namenet za pomo{ vo odnos na greeweto na semejstvata so mali primawa ili na javni ustanovi kako u~ili{ta i bolnici. Vo odgovorot do pretstavnicite na kralicata stoi deka “}e se predizvika negativen publicitet dokolku parite za greewe gi dobie palatata na kralicata, namesto, na primer, nekoja bolnica”. Od danocite {to gi pla}aat Britancite, 38 milioni funti se odvojuvaat za kralskoto semejstvo, pa zatoa “Indipendent” vo tekstot {to ja sledi glavnata tema gi prenesuva povicite na antimonarhisti~kata grupa “Republika” za preispituvawe na finansiite na kralicata Elizabeta, koja spa|a me|u najbogatite lu|e na svetot.

QUPÔ O GE GEO GEORGIEVSKI EOR ORGIEVSKI ORG GI entna mreà. Svetskata banka e zadovolna od dosega{noto sproveduvawe na reformite koi ovozmoìja Agencijata za katastar na nedvi`nosti da go izgradi svojot kapacitet za informati~ka tehnologija i za isporaka na uslugi. Katastarot na nedvi`nosti e vospostaven vo 99% od katastarskite op{tini. Rezultat na toa e enormno zgolemeniot broj na zapi{anite kupoproda`bi, hipoteki i drugi transakcii vo poslednite godini, {to ukaùva i na podobruvawe na efikasnosta vo odrùvawe na katastarot. Vremeto za registracija na kupoproda`ba e skrateno od 60 na pet dena.

GUBITNIK

FEKALII VO OHRIDSKOTO EZERO alkute t uristi koi oi dojdoa vo Ohrid letoovo, osven traumite po mnogute tepa~ki (od koja edna na zavr{i i fatalno za ìvotot ot na eden turist) mnogu veroojatno e so sebe da ponele i ponekoja zarazna bolest! O tkako zavr{i letoto, Centarot za javno zdravje je soop{ti deka ohridskite naajpopularni kampovi Gradi{te, te, Livadi{te, Qubani{te, Biser er i voeniot kamp “Sveti Naum”, celo leto gi ispu{tale fekaliite direktno vo ezeroto, koe i onaka maka ma~i so neadekvatnata oprema za pro~istuvawe. I dodeka od novinarite razbra deka ohridskiot Komunalen inspektorat ima podneseno prijavi protiv nego, i protiv negoviot kolega od transport i vrski, Mile Janakieski, ministerot za ìvotna sredina Nexati Jakupi, pokaà deka e celosno neinformiran za slu~ajot, tvrdej}i deka nema nekakvo pozabeleìtelno zagaduvawe na ezeroto. Ministerot treba da objasni kako dozvolil celo leto Centarot za javno zdravje da pra-

NEXAT NEXA XA AT JAKUPI JAK JA KUPI KUP KU }a izve{tai za katastrofalnite rezultati od ispituvawata na vodata od ezeroto i naodite deka od poso~enite kampovi se ispu{taat otpadni materii, a na vakvite informacii Ministerstvoto da ne reagira? Koj, ako ne ministerot za ekologija e nadle`en za vakviot skandal? Jakupi vedna{ da izleze vo javnosta, da podnese odgovornost za slu~ajot, a potoa da go soop{ti planot za re{avawe na situacijata, oti mnogu e verojatno ova da ne se slu~uva samo ovaa godina, tuku vakvata “praktika” na kampovite da datira od poodamna, so tendencija da prodol`i!

MISLA NA DENOT

OTKRIV DEKA SRE]ATA E PRILI^NO PREDVIDLIVA. AKO SAKATE POVE]E SRE]A, RIZIKUVAJTE POVE]E. BIDETE POAKTIVNI

BRAJAN TREJSI POZNAT AMERIKANSKI MOTIVACISKI TRENER

4 27.09.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

SVET

0-24

...PREGOVORI

...[TRAJK NA SINDIKATITE

...INDIJA VO STRAV

Tadi} lobira kaj E{ton

Cela Francija na noze protiv Sarkozi

Poplavi pred po~etokot na igrite na Komonveltot

retsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, vo Wujork lobira{e kaj visokata pretstavni~ka na EU za nadvore{na politika i bezbednost, Ketrin E{ton, pred po~etokot na dijalogot me|u Belgrad-Pri{tina.

lanot na pretsedatelot Nikola Sarkozi do 2030 godina, dr`avata da za{tedi 70 milijardi evra preku penziski reformi, ja digna na noze cela Francija. Sindikatite se protiv ovaa reforma.

u Delhi so godini se podgotvuva{e za od 3 do 14 oktomvri da primi okolu 6.500 sportisti od 71 zemja na W Igrite na Komonveltot, no sega `ivee vo strav od propa|awe

DVA, TRI ZBORA

PORADI ZAKONSKI PRE^KI

MTV NE SMEE DA GO EMITUVA REGIONALNOTO LOTO! Za razlika od site dr`avi, kade {to nacionalnite televizii }e go prenesuvaat regionalnoto loto, Makedonija pretstavuva isklu~ok. Zakonot za radiodifuzija zabranuva MTV da zema pari od taksa i da pottiknuva na kockawe

r`avna lotarija na Makedonija saka regionalnoto loto da se emituva na MTV, no na{ata nacionalna televizija ima zabrana za emituvawe igri na sre}a, doznava “Kapital”. Deka samo Makedonija e isklu~ok pri odlukata ovaa igra na sre}a da ja prenesuvaat nacionalnite servisi vo site dr`avi-u~esni~ki i deka navistina postoi zakonska pre~ka potvrduvaat i od MTV. “Kako i sekoga{, nie sme avangarda vo regionot. Pravoto za emituvawe igri na sre}a ni e ukinato so eden ~len vo Zakonot za radiodifuzija, vmetnat od strana na lu|e koi nemale nitu edna minuta mediumsko iskustvo, vo vremeto koga so javniot servis upravuva{e drugo rakovodstvo”, veli za “Kapital” Aqo{a Simjanovski, programski urednik na prviot kanal na MTV, dodavaj}i deka, sepak, po~nale procedura za izmena na ovoj ~len i se nadevaat deka pred po~nuvaweto na regionalnoto loto }e gi otstranat zakonskite pre~ki. Sprotivno na toa, odredeni eksperti smetaat deka MTV

3 FAKTI ZA...

84,1% 73,6% 5,3%

“Se intenzivira politi~kata polarizacija i zgolemuvaweto na socijalnata neednakvost. Dr`avite-~lenki na ON treba da poka`at pogolema tolerantnost i zaemno po~ituvawe za postignuvawe edinstvo vo svetot. Slu{navme prikazni za omraza, la`ni podelbi na tie i nie.”

od vkupniot nagraden fond }e se vlevaat vo centralniot buxet

ne treba da emituva igri na sre}a so koi se pottiknuva kockaweto. Eden od avtorite na Zakonot za radiodifuzija, Roberto Beli~anec, veli deka ovoj Zakon ne treba da se menuva. “Javniot servis, takov kakov {to e sega, ne treba da emituva igri na sre}a od ovoj tip od dve pri~ini: zatoa {to ne e vo red da zema pari od taksa i zatoa {to ne treba da ja pottiknuva javnosta na kockawe. So Zakonot e postignat i balansot me|u javniot i privatnite mediumi”, veli toj, potenciraj} i deka ovoj Zakon, podnesen od strana na Ministerstvoto za transport i vrski vo 2005 godina, bil maksimalno odobren od ekspertizata. Proektot za ovaa igra na sre}a, popularna u{te pred da po~ne da se emituva, docni nekolku meseci. Od Dr`avna lotarija na Makedonija velat deka toa e poradi docneweto na dr`avite pri dostavuvaweto na zbirnite sugestii i zabele{ki,

OD FIRMITE VO MAKEDONIJA, OD FINANSISKIOT I NEFINANSISKIOT SEKTOR, SO 10 ILI POVE]E VRABOTENI IMALE PRISTAP NA INTERNET OD FIRMITE KOI KORISTAT INTERNET GO UPOTREBUVALE ZA BANKARSKI I FINANSISKI USLUGI

REALIZIRALE PRODA@ BA PREKU INTERNET VO 2009 GODINA

“Svetskata ekonomija ve}e ne e na rabot na depresija po zavr{uvaweto na globalnata finansiska kriza. SAD se prisoedinija kon zemjite niz svetot vo stimulirawe na rastot i pobaruva~kata, {to mo`e da go obnovi sozdavaweto novi rabotni mesta.” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

na igrite poradi poplavite.

pred s$, poradi godi{nite odmori. Ottamu i oficijalno soop{tuvaat deka nagradniot fond }e iznesuva okolu 5 milioni evra, {to zna~i deka okolu 200.000 evra od ovaa suma }e im pripadnat na dràvata, imaj}i predvid deka 4% od vkupniot nagraden fond se vlevaat vo centralniot buxet. Dràvna lotarija na Makedonija ne stravuva deka so po~etokot na regionalnoto loto bi moèl da go zagrozi odyivot na gra|anite za uplati za nacionalnoto loto. “Smetame deka gra|anite gi po~ituvaat doma{nite igri na sre}a. A, imaj}i predvid i deka {ansite za dobivka ovde se pogolemi otkolku na regionalno nivo, a i nagradniot fond na na{eto loto e okolu 100.000 evra, {to ne

e malku, mislime deka ne postoi opasnost od opa|awe na popularnosta na ovaa igra”, velat ottamu. Lototo, zaedni~ko za celata teritorija na biv{ite juprostori, sega-zasega }e se emituva vo 8 dr`avi, me|u koi: Makedonija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Republika Srpska, a nagradniot fond }e se crpi od teritorija od okolu 30 milioni `iteli. Izvlekuvawata }e bidat vo Qubqana, ne samo poradi toa {to tamu se nao|a Asocijacijata na lotarski organizacii, tuku i poradi samiot fakt deka Slovenija e del od Evropskata unija, pa toa bi go olesnilo ponatamo{noto pro{iruvawe vo nekoi evropski zemji.

BAN KI-MUN generalen sekretar na Obedinetite nacii

“Nitu edna zemja od evrozonata nema da padne vo insolventnost. ]e nema restrukturirawe na gr~kiot dr`aven dolg, nitu, pak, na dolgot na nekoja druga zemja od evrozonata. Potencijalnata cena na toa za evrozonata i za EU mo`e da bide razurnuva~ka, pa zatoa }e napravime s$ za da go izbegneme toa i siguren sum deka }e uspeeme.” OLI REN evrokomesar za ekonomski i monetarni pra{awa

GADGETS

PROCENKI... VOREN BAFET investitor

AMERIKA SÈ U[TE E VO RECESIJA merikanskata ekonomija s$ u{te e vo recesija i nema da se izvle~e u{te nekoe vreme, no }e uspeeme edna{ i vo toa. Ako deneska sakate da zapo~nete nekoj biznis, a nemate sopstven kapital ne bi trebalo da dobiete kredit. Mnogu lo{i krediti bea odobreni pred tri, ~etri ili pet godini. I toa ne samo vo nedvi`nosti tuku i vo biznissektorot. Vo momentot, bankite imaat na raspolagawe milijarda dolari, a tuka se i depozitite te{ki 7-8 milijardi dolari, FED ima pove}e od miljarda dolari depoziti. Ako ovie pari ne gi tro{ite, }e ve ubijat operativnite tro{oci. Pari ima, i tie samo ~ekaat da bidat potro{eni. Amerikanskata nacionalna kancelarija za ekonomski istra`uvawa NBER koja prestavuva zbir na ekonomisti i koja se smeta za oficijalen arbitrer na amerikanskite ekonomski podatoci soop{ti deka recesijata traela 18 meseci od dekemvri 2007 godina do juni 2010 godina.

SITE KOMPJUTERSKI OPERACII SO EDEN DOPIR oslednata verzija na noviot ekskluziven Touch Smart softver na HP go transformira desktopot vo li~no platno, dozvoluvaj} i mu na korisnikot slobodno da vle~e aplikacii, muzika, fotografii, videa i veb-sodr`ini, direktno na ekranot, kako magnet. Pove}eslojnite pozadini mu davaat na ekranot

dlabo~ina i perspektiva, dodeka pregledot so “rolawe” i podobreniot prebaruva~ mu ovozmo`uvaat na korisnikot ednostavno da gi locira aplikaciite, samo so eden dopir so prstot. Kako dodatok na postoe~kite aplikacii od Twitter i MusicStation na HP, ovozmo`eni od Omnifone, ovoj softver sega se karakterizira so Facebook aplikacija.

POLITIKA

PONEDELNIK

27.09.2010

ESENSKI PARTISKI PREVIRAWA

VMRO – DPMNE I SDSM SO VNATRE[NI PROBLEMI vete najgolemi partii VMRO - DPMNE i SDSM maka ma~at da si gi sredat sopstvenite redovi. Partiski izvori za “Kapital” tvrdat deka kaj vladeja~kata VMRO - DPMNE s$ pogolemo e nezadovolstvoto vo prateni~kite klupi. Izvori od partijata brifiraat deka ve} e podolgo vreme e prisuten silen rivalitet i prepukuvawa pome|u pratenicite

na ovaa partija. Imeno, na nekolku od pomladite, a zvu~ni prateni~ki imiwa, vo posledniot period im pre~ela silnata partiska pozicija na direktorot na centarot za komunikacii i pratenik, Ilija Dimovski, pa ottuka nastanale i site previrawa. Ovie pratenici (za koi se {pekulira deka dobivaat poddr{ka i od eden od pomladite ministri) smetale

deka imaat marginalizirani pozicii na smetka na svojot kolega, za koj pokaùvale otvoren somne` vrz kava baza ja ima zasluèno, toj, svojata funkcija. Dimovski, koj vaì za ~ovek od doverba na premierot Nikola Gruevski, se smeta za eden od klu~nite lu|e vo vrvot na VMRO – DPMNE, pod ~ija palka se site javni nastapi i izjavi na funkcionerite i ~lenovite na

partijata, a koj e i direkten u~esnik i vo kreiraweto na partiskite politiki. Zabele{kite na kolegite se deka toj im gi pi{uval govorite i izjavite, bil aroganten i ponesen od slavata, a ne bil sekoga{ vo pravo za svoite stavovi. Dimovski ne negira deka ima kako {to veli malo nezadovolstvo, no smeta deka normalno e i zdravo da ima vnatre{na

konkurencija. Toj, sepak ubeduva deka ne se raboti za nikakov partiski raskol. Vo isto vreme, vo partijata na Branko Crvenkovski nagolemo se podgotvuvaat za “è{kata” esen {to ja najavija, vo koja kako {to kaà i liderot, }e se sluàt so site sredstva {to & se na raspolagawe na edna demokratska opozicija vo borbata za vra}awe na vlasta.

Izborite na koi }e insistiraat vo noemvri, isto taka im se na “dnevniot” red, pa ve}e vo partiskite redovi se ~uvstvuva borbata za pozicii. Politi~ki veteran od ovaa partija veli deka namesto da se fokusiraat na borbata za simnuvawe na Gruevski od vlast, tie s$ u{te se borat so vnatre{ni sili na koi edinsvteno va`no im e {to poblisku da se dobli`at do liderot.

ZA^UDUVA^KI NISKI KRITERIUMI ZA NAJVISOKATA DIPLOMATSKA FUNKCIJA

KAKVA DR@AVA – TAKVI AMBASADORI! Dodeka drugite dr`avi za ambasadori nazna~uvaat lica koi pominuvaat specijalni testovi i iscrpuva~ki intervjua, kaj nas dovolno e samo skromna podgotovka, `elba za rabota i partiski ili rodninski vrski, tvrdat ekspertite GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

e{to pove}e od dvaesetina godini i kakvo bilo visoko obrazovanie – ova se kriteriumite za dobivawe na funkcijata ambasador na Makedonija vo svetot. Vo niza primeri dosega za najvisokata diplomatska pozicija se izbirani lu|e so diskutabilna biografija, nitu den diplomatsko iskustvo i nikakvi prethodni obuki. “Ambasadorite ne se ra|aat preku no}, tie se podgotvuvaat, a so ogled na toa {to soglasno zakonot tie se obu~uvaat vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, kade {to vsu{nost nema iskusni lu|e koi moè da gi obu~uvaat, toa zna~i deka ednostavno se vrtime vo magi~en krug", veli porane{niot minister za nadvore{ni raboti i porane{en ambasador, Slobodan â{ule. Spored nego, ne postoi kvalitetna podgotovka za ambasadorite. “Vo MNR licata se vrabotuvaat preku Dràvnata agencija za dràvni slu`benici i pritoa ne postojat razli~ni kriteriumi dali istite }e bidat slu`benici ili }e se podgotuvaat za ambasadori. Istite kriteriumi se za site", veli â{ule. So sli~en stav i porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ruìn. "Vo MNR ne postojat kriterumi po koi se izbiraat ne samo ambasadorite, tuku i licata koi treba da rabotat vo poniskite e{aloni. Edinstven kriterium e da se ima visoko obrazovnie, bez dopolnitelni testovi za sposobnosta na liceto da ja izvr{uva taa funkcija", veli Ruìn.

Problemot vo na{ata diplomatija e, dodava Ruìn, {to vo izborot na novite ambasadori presudni se partiskata pripadnost ili lobirawata na rodnini i bliski prijateli: "Najdobro e da se ispra}aat najsposobnite, a ne najlojalnite, bidej} i vo diplomatijata nema partiska pripadnost, tuku vo pr{awe e edinstveno dràvata". KOJA E RAZLIKATA ME\U MAKEDONIJA I SVETOT? Osven diplomatskiot ispit {to go imaat, od MNR informiraat deka, podgotovkata na ambasadorite se odviva vo ramkite na site direktorati na MNR, a najmnogu vo direktoratot koj ja pokriva zemjata za koja e akreditiran. Slednoto skalilo e podgotovka vo drugite institucii, agencii i stopanski komori kade {to toj dobiva informacii va`ni za rabotata. Po obikolkata niz instituciite, tie prezentiraat teza pred Kolegiumot na MNR, kako i pred Komisijata za nadvore{ni raboti vo Sobranieto. Za razlika od siroma{nata podgotovka kaj nas, ostanatite dràvi imaat izgradeno vistinski strategii i visoki kriteriumi, ne samo za pozicijata ambasador, tuku i za toa koj s$ moè da raboti vo slu`bite na edno ministerstvo za nadvore{ni raboti. SAD, na primer, ~ija diplomatija e na daleku poznata, u{te pri priemot na vraboteni sproveduvaat nekolku vidovi testovi i intervjua, me|u koi i test za inteligencija i sposobnost na liceto. Kandidatite koi gi pominuvaat ovie testovi, ({to e najmnogu 10%), potoa se ispra} aat na petnedelna obuka, po koja sledi i posled-

noto intervju. Kandidatite pominuvaat i niz medicinski proceduri preku koi im se utvrduva zdravstvenata i mentalna sostojba. [to se odnesuva, pak do ambasadorite -tie dobivaat posebni obuki, pa otkako }e bidat predlo`eni od pretsedatelot, podle`at na iscrpuva~ki intervjua pred

site ~lenovi na Senatot. Pritoa, ambasadorot ne mo`e da bide lice bez prethodno pove}e godi{no iskustvo vo Ministerstvoto. Sli~en e na~inot na postavuvawe na ambasadorite i vo Evropskata unija, ~ija slu`ba iako e vo zarodi{, u{te na samiot po~etok vospostavi visoki

kriteriumi koi treba da garantiraat deka stanuva zbor za profesionalni i karierni ambasadori. Toa go potvrduva i samiot fakt {to izbranicite na visokiot prestavnik za nadvore{ni raboti na EU, Ketrin E{ton }e bidat kompozicija od diplomatskite slu`bi na site nacionalni zemji-~lenki,

kako i vidni pretstavnici od evropskite institucii. Pokraj odgovornosta pred prvata dama na ovaa slu`ba, tie odgovaraat i pred Evropskiot parlament, kade i pratenicite isto taka im sproveduvaat intervju na nazna~enite ambasadori, pred da dadat soglasnot za prezemawe na dol`nosta.

GRUEVSKI SE SOMNEVA VO KREDIBILITETOT NA USTAVNIOT SUD! KOJ ]E BIDE FINANSIER NA PLO[TADOT SKENDER-BEG? o najnovite slu~uvawa povrzani so Komisijata za lustracija i soop{tenieto deka sudija od Ustavniot sud e prviot osomni~en kodo{, premierot Nikola Gruevski otvoreno se somena vo rabotata i kredibilitetot na Ustavniot sud: “Se postavuva pra{aweto za legitimnosta na nivnite odluki, osobeno na onie koi pominale samo za eden glas, vo vrmee vo koe {to vnatre vo sudot imalo lice za koe se otrkiva so {to se

zanimavalo vo minatoto. Ve} e stanuva janso deka dosega iskaànite somneì za Ustavniot sud, pokaùvaat deka ne e samo vo pra{awe kredibilitetot, koj i dosega be{e diskutabilen so odlukite noseni pod vlijanie na SDSM, tuku se doveduva vo pra{awe i legitimitetot na del od odlukite” izjavi premeirot Nikola Gruevski v~era dodeka prisustvuva{e na sve~enata promocija na novi 13 naslovi kako del od proektot “Prevod na

500 stru~ni nau~ni knigi i u~ebnici” od koi se u~i na renomirani univerziteti vo SAD I Velika Britanija. Toj dodade deka smeta oti SDSM ima infiltrirano lu|e vo Komisijata za lustracija koja treba da bide krajno profesionalna, pa zatoa se {pekulira so imiwa na pratenici na VMRO - DPMNE – mo`ni kodo{i: “Imaat predlo`eno lica koi ne se tolku profesionalni, tuku ~isto partiksi I tie svesno plasiraat dezinformacii”

tkako vicepremierot za Ramkoven dogovor, Abdula}im Ademi, zaedno so gradona~alnikot na ^air, Izet Mexiti, na pres-konferencija soop{ti deka Vladata }e obezbedela celi 10 milioni denari za izgradba na plo{tad okolu spomenikot na Skender-beg vo Starata ~ar{ija, ministerkata za kultura Elizabeta Kan~eskaMilevska veli deka taa ne znae ni{to za proektot: „Mo`e da e vo ramkite na buxetot na op{tinata i nie kako Ministerstvo za kultura

nemame izdvoeno sredstva vo taa nasoka. Vo sekoj slu~aj koj bilo proekt da se realizira mora da bide vo soglasnost so Zakonot za Starata skopska ~ar{ija i prethodno soglasno Zakonot }e mora da se dobie soglasnost i od Ministerstvoto za kultura i od Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo”, izjavi ministerkata. Na prestavuvaweto na proektot ne be{e prisutna nitu ministerkata Kan~eska-Milevska nitu koj bilo ~len i pretstavnik od VMRO – DPMNE.

6 27.09.2010 FOKUS: RASPORED NA BIZNIS - SILITE VO JUGOISTO^NA EVROPA

AGROKOR

INA

MERKATOR

PETROL

AGROKOR, INA, MERKATOR I PETROL NAJPROFITABILNI KOMPANII VLATKO ^INGOVSKI DIREKTOR NA ELEM „2009 godina be{e isklu~itelno va`na godina za AD „Elektrani na Makedonija” vo koja kompanijata se naso~i kon realizacija na kapitalni investicii, a postigna i nadmina mnogu rezultati. Samo vo poslednite tri godini, uspea da se iska~i od 9-to vo 2007, na 4 mesto vo 2009 godina na listata najgolemi kompanii vo Republika Makedonija spored realiziraniot vkupen obrt vo dejnosta, a finansiskiot obrt da go zgolemi re~isi dvojno, od 150 milioni evra vo 2007 na okolu 280 milioni evra godi{no vo 2009 godina”.

Na listata 100 vode~ki kompanii vo Adria regionot za 2009 godina, izrabotena od konsultantsko-revizorskata kompanija Dilojt, se najdoa i makedonskite kompanii Okta, Makpetrol, Telekom i Elektrani na Makedonija (ELEM). SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

evizorskata ku}a Dilojt i godinava rangira{e sto najuspe{ni i najprofitabilni kompanii od regionot Adria, koj gi opfa}a porane{nite jugoslovenski dr`avi, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Makedonija i Crna Gora. Spored prihodite ostvareni od proda`ba vo minatata 2009 godina, najgolem broj kompanii, duri 35 se od Hrvatska, sledi

Slovenija so 31 kompanija, pa Srbija so 23, Bosna i Hercegovina so 6, Makedonija so ~etiri i Crna Gora so samo edna kompanija. Me|u desette vode~ki kompanii od Adria regionot se ~etiri slovene~ki kompanii i po tri kompanii od Srbija i Hrvatska. Vode~kite pozicii gi zazemaa prete`no kompanii od energetskiot sektor i od sektorot za {iroka potro{uva~ka-trgovija kade {to slovene~kata kompanija za proizvodstvo na avtomobili Revoz e edinstvena kompanija od sektorot industrisko proizvodstvo, i e plasirana me|u desette

lideri vo regionalnata ekonomija. Kompaniite od sektorot za {iroka potro{uva~ka najmnogu dominiraat na listata, a imaat ostvareno i najgolem prihod od proda`ba, so udel od 35% vo prihodite na 100-te vode~ki kompanii. So toa poka`aa visoka otpornost na recesijata koja minatata godina ostavi beleg vo regionalata ekonomija. Ova rangirawe poka`uva deka potro{uva~kiot sektor i transportot se zastapeni so duri 32%, pa energetika i resursi so 24%. Sporedbata na ostvarenite delovni rezultati vo 2009 vo

ELEM, OKTA, MAKPETROL I TELEKOM ME\U TOP 100 VO ADRIA REGIONOT d Makedonija i godinava isto kako i lani na listata najdobri kompanii od Adria regionot se najdoa mal broj kompani prete`no od energetski sektor. Osven Okta, Makpetrol i Telekom, godinava na listata se najde i dr`avnata energetska kompanija Elektrani na Makedonija (ELEM). Naftenata kompanija Okta se najde na 30-to mesto na listata 100 najdobri vo regionot so ostvareni 396,7 milioni evra prihod od proda`ba i 39,7 milioni evra neto-dobivka. Makedonski

Telekom minatata godina ostvaril 290,4 milioni evra prihod od proda`ba i neto-dobivka 111,4 milioni evra. So vakvite rezultati se nao|a na 59-mesto na listata. Naftenata kompanija Makpetrol se nao|a na 62 mesto so 280 milioni evra prihod od proda`ba i samo 4,6 milioni evra neto-dobivka. Godinava nova na listata e i dr`avnata naftena kompanija ELEM so 219 milioni evra prihod od proda`ba i 9,5 milioni evra neto-dobivka, se nao|a na 86 mesto na listata. Doma{nite eksperti komentiraat

deka so struktura na proizvodstvo kakva {to ima vo Makedonija treba da bideme sre}ni {to voop{to imame kompanii koi se najdoa na listata. Profesorot Metodija Nestorovski smeta deka problemot vo malkute makedonski kompanii koi se mo} ni i vo regionalni ramki, leì vo faktot {to nemame mo}ni kapaciteti, strukturata ni e lo{a, nemame izvozni kapaciteti. “Prerabotuva~kata industrija e taa koja mora da se menuva na dolg rok zatoa {to nas moè da n$ izvle~e samo izvozniot sektor koj za àl go nemame dovolno.

Za da bideme izvozno orientirani, treba kompaniite da ni bidat konkurentni, a za da se postigne{e nivoto na konkurentnost zemjava treba{e {to pobrgu da ja pomine tranzicijata koja s$ u{te se ~uvstvuva. Vo Makedonija, celiot koncept na industriski rast na sekundarnite dejnosti e zanemaren i bez izvoz na dolg rok nema da imame pogolem broj kompanii na vakvi listi”, veli Nestorovski. Vo ELEM, dr`avnata energetska kompanija, koja godinava za prv pat se najde na listata, velat deka realizirale mnogu kapi-

talni investicii, uspeale da ja zgolemat dobivkata i da se rangiraat kako uspe{na kompanija ne samo vo zemjava tuku i vo regionot. „2009 godina be{e isklu~itelno va`na godina za AD „Elektrani na Makedonija” vo koja kompanijata se naso~i kon realizacija na kapitalni investicii, a postigna i nadmina mnogu rezultati. Samo vo poslednite tri godini, uspea da se iska~i od 9-to vo 2007, na 4 mesto vo 2009 godina na listata najgolemi kompanii vo Republika Makedonija spored realiziraniot vkupen

PONEDELNIK

27.09.2010

NA LISTA NA BUGARSKATA AGENCIJA SEE NEWS DOMINIRAAT ROMANSKI KOMPANII ista na 100 najuspe{ni kompanii vo Jugoisto~na Evropa izraboti i bugarskata agencija za biznis i finansii See News vo sorabotka so konsultantskata ku}a Rolan Berger. Ovaa agencija gi analizirala finansiskite rezultati na pove}e od 1.200 pretprijatija od Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Moldavija, Crna Gora, Romanija,

Srbija i Slovenija. Tradicionalno na ovaa lista sekoja godina dominiraat kompanii od oblasta na energetikata. Telekomunikaciskite kompanii bile najrentabilni minatata godina i gi zgolemile prihodite za 15%. Agencijata pi{uva deka globalnata ekonomska kriza, sepak predizvikala namaluvawe na prihodite na najgolemite kompanii vo regionot za 14% vo 2009 godina.

Lideri na ovaa lista se romanskite kompanii- duri 41, Bugarija e na vtoroto mesto so 16 kompanii, Srbija i Slovenija imat po 14 Hrvatska 13, i Bosna i Hercegovina imaat samo po edna kompanija. Iako duri vo ponedelnik Bugarskata agencija }e gi objavi imiwata na najdobrite kompanii, se pretpostavuva deka od Makedonija edinstveniot pretstavnik na listata e rafinerijata Okta.

izvor: TOP 100 ADRIA

Makedonski kompanii na listata 100 najdobri vo Adria regionot

odnos na 2008 godina, pokaùva deka vode~kite kompanii vo Adria reginonot imale pad na prihodite od proda`bata vo 2009 godina za 12% vo odnos na prethodnata godina. Najgolem pad na prihodite od proda`ba od duri 23,7% se zabeleùva vo proizvodstveniot sektor, dodeka sektorot grade`ni{tvo doìvea najgolem porast na prihodite od proda`ba, za duri 39,4%. Glavniot i odgovoren urednik na srpskiot magazin Ekonomist, Milan ûlibrik za srpskiot vesnik Blic tvrdi deka listata na Dilojt e realen pokazatel deka regionot mora da premine kon nov model na ekonomski razvoj. „Samo 14 kompanii na listata se zanimavaat so industrisko proizvodstvo, a {okantno e {to tokmu najgolemite kompanii od Hrvatska, Slovenija i Srbija se trgovski sinxiri”, veli ûlibrik. Hrvatskite Agrokor i naftenata kompanija INA se vode~ki me|u Top 100 kompanii vo reginot. Me|u prvite pet kompanii na listata vrz osnova na prihodite od proda`ba se: Delta grupacijata od Srbija kako i slovene~kite Petrol i Merkator. Najgolema kompanija od regionot e Agrokor od Hrvatska so 3,6 milijardi evra prihod od proda`ba vo 2009 godina, na vtoro mesto se nao|a hrvatskata naftena kompanija Ina so 2,7 milijardi evra prihod od proda`ba, pa potoa dve slovene~ki kompanii trgovskiot sinxir Merkator so 2,6 milijardi evra prihod od proda`ba i energetskata kompanija Petrol so 2,3 milijardi evra prihod od proda`ba. Najgolema kompanija od Srbija e Delta grupacijata koja e na petto mesto so prihod od 1,6 milijardi evra, prihod od

proda`ba. Spored drugata lista, na najprofitabilni kompanii, na prvo mesto e HT grupacijata ( Hrvatski Telekom ) so neto-prihod od 275,8 milioni evra, dodeka na vtoro mesto e srpskiot telekom ( Telekom Srbija) so neto-profit od 211,1 milioni evra. Me|u desette kompanii po neto-profit od Srbija se nao|a i energetskata kompanija EFT Holding. Najgolemiot broj od hrvatskite kompanii 13, se od sektorot za {iroka potro{uva~ka, dodeka slovene~kite predni~at vo industriskoto proizvodstvo, a vo energetskiot sektor se najzastapeni srpskite kompanii. Drugata lista za najdobri spored ostvarena neto-dobivka poka`uva sosem drug odnos od onoj na prihodite vo proda`ba. Vode~ki se dva telekom- operatori: HT grupa i Telekom Srbija. HT grupacijata vo 2009 ostvarila neto-profit od 276 milioni evra.

obrt vo dejnosta, a finansiskiot obrt da go zgolemi re~isi dvojno, od 150 milioni evra vo 2007 na okolu 280 milioni evra godi{no vo 2009 godina”, objasnuvaat vo ELEM, komentiraj}i ja pozicijata na kompanijata na listata na Dilojt. Od Makpetrol, Telekom i Okta ne sakaa da gi komentiraat nivnite uspesi. Del od niv voop{to ne

znaea deka postoi vakva lista. Ekspertite velat deka o~ekuvano e tokmu ovie kompanii da se rangiraat me|u najuspe{nite. „Tie bea dr`avni kompanii vo socijalizmot, koi toga{ dobro rabotea i sega dobro rabotat. Tie i porano bea monopoli, no sega se privatni monopoli”, veli Marija Zarezankova- Potevska, univerzitetski profesor.

METODIJA NESTOROVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR „Za da bideme izvozno orientirani, kompaniite treba da bidat konkurentni. Za da se postigne{e povisoko nivo na konkurentnost, zemjava treba{e {to pobrgu da ja pomine tranzicijata koja s$ u{te se ~uvstvuva. Vo Makedonija, celiot koncept na industriski rast e zanemaren i bez izvoz na dolg rok nema da imame pove} e makedonski kompanii na vakvi listi”.

NA TOP 500, OD MAKEDONIJA SE NAO\A EDINSTVENO OKTA okraj listata Top 100 od Adria regionot, Dilojt izrabotuva i lista Top 500 kompanii vo Centralna Evropa, na koja godinava spored ostvarenite prihodi od proda`bata se nao|a samo rafinerijata za nafta OKTA, kako edinstvena kompanija od Makedonija.OKTA so 401 milioni evra prihodi od proda`ba e na 445-toto mesto na CE top 500 listata. Kako i vo izminatite godini PKN Orlen i MOL se zadràa na liderskata pozicija vo listata na Dilojt. ÊZ, energetskiot gigant od Republika ê{ka, napredna me|u prvite tri vode~ki kompanii vo regionot. Za razlika od prethodnite godini, prihodite za ovaa godina od ovie kompanii beleàt pad zaradi rastot na cenite na naftata, prezemawa i konsolidacii. Sepak, duri i namaluvawe na prihodite od okolu 31% ne go spre~i PKN Orlen so 15.697,5 milioni evra da se najde na prvoto mesto na ovogodine{nata CE Top 500 lista. “Vkupnite prihodi na najgolemite centralno-evropski kompanii se namaleni za re~isi 21% vo 2009 godina, vo sporedba so 2008 godina. Ovaa promena ne e samo kako posledica od finansiskata kriza tuku i zaradi devalvacija na lokalnite valuti. Vo re~isi 80% od analiziranite kompanii zabeleàn e pad na prihodite (prose~no od 18%). Vo 2009 godina samo 90 kompanii generirale pove}e prihodi otkolku vo 2008 godina, a toj rast e vo prosek od 8%, veli Lidija Nanu{, direktor na DilojtMakedonija. Najgolem broj se od centralnoevropskite kompanii {to doa|aat na listata od sektorot za potro{uva~ki stoki, sledeni po broj od kompaniite vo energetskiot sektor. “Najgolem pad na prihodite e registriran

vo industriskiot sektor, kako {to be{e o~ekuvano. Kompaniite vo energetskiot sektor vo golema mera, ostvarile poniski prihodi kako rezultat na padot na cenite na naftata i gasot. Sprotivno na toa, farmacevtskiot i sektorot za potro{uva~ki dobra mnogu dobro se spravile so predizvicite vo 2009 godina”, dodava Nanu{. Najgolem broj kompanii od listata doa|aat od Polska, duri 180. Od zemjite vo pobliskiot region, na listata najzastapena e Slovenija so 18 kompanii, po {to sledi Hrvatska so 17 kompanii i Srbija so 12 kompanii na listata. Ovaa godina na listata se nao|a i edna kompanija od Bosna i Hercegovina. Lidija Nanu{ gi objasnuva i trendovite koi se karakteristi~ni za ekonomskite sektori vo koi rabotat kompaniite na listata od pobliskiot region: “Koga stanuva zbor za pobliskata okolina, golem broj kompanii doa|aat od energetskiot sektor, a trendovite vo ovoj sektor se sli~ni so onie vo Centralna Evropa. Pazarot na elektri~na energija s$ u{te e predmet na stroga regulativa, a delumno slu`i i kako instrument za socijalnata politika. Nanu{ dodava deka koga stanuva zbor za sektorot na stoki za {iroka potro{uva~ka, mo`e da o~ekuvame doa|awe na novi me|unarodni kompanii i trgovski sinxiri koi dosega ne rabotele na regionalniot pazar ili pro{iruvawe na postojnite trgovski sinxiri, {to u{te pove}e }e ja zgolemi konkurencijata. Isto taka, vo naredniot period se o~ekuva zgolemuvawe na u~estvoto na privatnite trgovski marki. “Koga zboruvame za farmacevtskiot pazar, se o~ekuva

ponatamo{na konsolidacija i privatizacija na distribucijata na malo (apteki). Kontrolata na tro{ocite vo zdravstveniot sistem }e bide s$ ponaglasena, favoriziraj}i proizvoditeli na generi~ki lekovi.” veli Nanu{. Dilojt pokraj lista na kompanii sostavi i lista na 50 najgolemi banki vo Centralna Evropa, vrz osnova na vkupnata aktiva. Vo bankarskiot sektor na Centralna Evropa, PKO BP banka go prestigna ungarskiot OTP i se pozicionira kako najgolema banka vo Centralna Evropa. Ovaa banka ima ostvareno impresiven rast na vrednosta na vkupnata aktiva od 18%. Sepak, ^SOB, rangirana kako treta spored vkupnata aktiva, zabele`ala rekordna neto-dobivka vo iznos od 658,8 milioni evra i najgolemo zgolemuvawe na povrat na kapital (25%) od 50-te najgolemi banki vo Centralna Evropa. Me|u 50te najuspe{nite banki se i 7 banki od pobliskiot region i toa dve banki od Slovenija i pet banki od Hrvatska.

8 27.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PONEDELNIK

NA MAKEDONIJA Í TREBA EFIKASNA I TRANSPARENTNA LUSTRACIJA

us traci jata s tanu va interesna. Lustracijata stanuva tema broj eden vo Makedonija. Desetina, a moèbi i pove}e godini podocna od site drugi, no sepak uspeavme da ja doneseme i kaj nas. A, zamislete, s$ u{te zboruvame za locirani i utvrdeni kodo{i, no ne pove}e od eden, dva ili tri. A, kako }e bide koga }e po~nat da se doznavaat imiwa na mnogu pove}e, na desetici ili moèbi stotici lu|e koi ovie dvaesetina godini vlijaea na su{tinskite procesi, no vlijaea so retrogradni i destruktivni idei, zamisli i aktivnosti. Lu|e koi se ili bile pratenici, ministri, sudii, novinari, politi~ari, eksperti, sopstvenici na mediumi, profesori, gradona~alnici... Zamislete kolku potresi }e ima na ona {to dosega se grade{e kako op{testveni normi i pravila, vrednosti i nepi{ana hierarhija. E tokmu vo taa hierarhija na najvisoko mesto bea tie, kodo{ite i platenicite na tajnite slu`bi od vreme na komunizmot i tranzicijata. Odrabotuvaa edinstveno za li~nite interesi i za interesite na tu|i nacionalni i politi~ki koncepti. Ne odrabotuvaa za Makedonija. No, za àl, procesot trgna so site pretpostaveni problemi i nedostatoci. Procesot trgna so site deformacii koi bea ukaàni, no vo samiot moment

na donesuvawe na zakonot ne bea vozmo`ni da se vnesat kako odredbi ili podocna bea ukinati od strana na Ustavniot sud. Se se}avam mnogu dobro na debatite koi go sledea celiot proces na donesuvawe na ovoj zakon. Trgnuvaj}i od predizborniot period vo 2006-tata, koga samo VMRO-DPMNE zboruva{e i go predlaga{e ovoj proces, preku podgotvitelnite debati niz mediumite, preku debatite vo prvata i vtorata faza na donesuvawe na ovoj zakon vo Sobranieto, preku debatite koga se sostavuva{e personalniot karakter na Komisijata, pa s$ do debatite koga Ustavniot sud odlu~i da ukine del od zna~ajnite odredbi na Zakonot. Celo vreme, dodeka traeja ovie debati, ima{e edna politi~ka strana koja bara{e {to e mo`no pogolema ekstenzija i na traeweto i na va`nosta i na opfatot na ovoj zakon, no i celo vreme ima{e druga politi~ka strana koja se obiduva{e da mu go namali zna~eweto, vremetraeweto, opfatot i posledicite na ovoj Zakon. Ovie strani se mnogu jasno vidlivi i prepoznatlivi i po ova pra{awe, kako i po s$ drugo. Politi~kite sili koi vle~at koren od prethodniot sistem o~igledno, no mudro i tivko, celo vreme se obiduvaat da najdat na~in kako da go zaprat ili barem minimiziraat celiot proces na lustracija.

Faktot deka makedonskoto op{testvo ne be{e spremano za zapo~nuvawe na ovoj proces i faktot deka sme posledna dràva od biv{iot komunisti~ki blok koja se re{i da pomine niz ovoj proces, samo po sebe dovolno govori. Zamislete dali voo p{to }e ima{e lustracija da ne se slu~e{e promena na vlasta vo 2006tata godina i da nemavme mo`nost u{te desetina godini da vidime novi lica na politi~kata scena. Zamislete, site onie politi~ari od leviot politi~ki element (po nekoj i od desniot), koi se politi~ari i po dvaest i po trieset godini, da bea i ovie ~etiri godini na vlast. Vo toj slu~aj nitu }e zboruvavme, nitu }e debatiravme za lustracijata, a pak donesuvawe na kakov bilo zakon }e be{e ludo da se zamisluva. Ovde }e potsetam na eden moj tekst, objaven vo eden dneven vesnik, nabrgu posle donesuvaweto na Zakonot za lustracija. Vo toj period sum velel deka: Sodrìnskite i amandmanskite izmeni {to vo tekot na sobraniskata postapka mu se slu~ija na Zakonot za lustracija izvr{ija fatalna destrukcija daleku pred da stapi na sila. I denes go velam istoto. I denes go mislam istoto, no za sre}a denes toa e daleku poo~igledno. I denes velam deka vakov kakov {to e, ovoj Zakon ne moè da dade

pozitivni rezultati. No zo{to? Zakonot za lustracija pretrpe dva ogromni udari. Prviot udar be{e u{te pred samoto negovo donesuvawe, vo vtorata faza pri razgleduvaweto na amandmanite na Zakonot. Potturnati od strana na Andov, a so poimawe deka edinstveno e potreben kompromis pome|u site politi~ki partii za ovoj zakon, toga{noto parlamentarno mnozinstvo prifati pove}e od desetina amandmani, podneseni od strana na koordinatorot ili prateni~kata grupa na SDSM so koi drasti~no se namali zna~eweto i ostrinata na ovoj zakon. Toa be{e prv moment. ]e potsetam, deka i toga{ odreden broj pratenici od mnozinstvoto predupreduvaa, preku javni govori i pi{ani kolumni, na {tetnosta na amandmanite koi Andov lesno gi prifati, no sepak Zakonot se donese so cel toj da bide donesen so kompromis. Vtoriot udar protiv ovoj Zakon be{e vo momentot koga Ustavniot sud ukina u{te nekolku odredbi od onie i taka malku ostanati, precizni i efikasni odredbi. Koga denes }e si gi povrzam rabotite deka ekspertite na SDSM bea protiv noseweto na ovoj Zakon, deka mediumite bliski do SDSM toga{ pravea antikampawi za ovoj proces na lustracija, deka pratenicite na SDSM insistiraa na amandmani so

koi se razblaùva{e tekstot na Zakonot, deka Ustavniot sud ukina odreden broj odredbi od samiot Zakon i deka toj ist Ustaven sud ukina i drugi reformski proekti na ovaa Vlada i deka na kraj, kako {to velat site, tokmu vo toj Ustaven sud sedi eden od sorabotnicite na tajnite slu`bi od komunizmot, s$ stanuva jasno. Za àl. Kako i da e, vo ovoj moment se nao|ame vo edna nova faza od sproveduvawe na celiot proces na lustracijata. Ovaa faza po sebe e isto tolku va`na kako i onaa koga zapo~navme so lustracijata. Sega site gi vidoa i prednostite i potrebite, no i slabostite na eden vakov proces. Vo ovoj moment, op{testvoto e sosema svesno deka na Makedonija & e neophoden procesot za lustracija (pred samo nekolku godini ne be{e taka, pred nekolku godini debatiravme dali voop{to e potrebno), op{testvoto sega e svesno i deka Makedonija ima kapacitet da go sproveduva ovoj proces (a pred nekoja godina bevme ubeduvani deka nie ne moème da go isterame ova, kako i za s$ drugo, vpro~em), op{testvoto denes e svesno deka na Makedonija & treba lustracija koja }e bide i efikasna i transparentna, lustracija koja }e bide precizna i determinirana so rezultatite posle zavr{uvawe na procesot.

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

Na Makedonija & treba lustracija koja }e opfati mnogu po{irok krug na lica koi vr{at, no i koi vr{ele javni i dràvni raboti i funkcii. Treba lustracija koja }e se odnesuva na periodot do 1990 godina, no i na periodot podocna. Treba lustracija koja nema da se slu~uva zad zatvoreni vrati vo nekolku kancelarii, tuku }e se slu~uva pred oìte na site gra|ani. Na Makedonija & treba lustracija koja kone~no }e ras~isti so site ostatoci od prethodniot sistem i so site ostatoci od tranzicijata, koi svesno i sistemski gi zloupotrebuvale dràvnite mehanizmi za li~no bogatewe i pozicii. Vreme e za izmeni na Zakonot za lustracija.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

SAMOREGULIRAWE NA PROFESIITE VO IME NA JAVNIOT INTERES

Odborot za kontrola na smetkovodstvoto na javno-poseduvanite kompanii vo SAD e dobra inspiracija kako da se formiraat subregulatorni institucii, koi vo isto vreme }e obezbedat i kvalitetna regulativa i cvrsta raka, no koi }e bidat iz’rteni od profesijata koja ja reguliraat a 28 juni 20 10 godina, Vrhovniot sud na SAD odlu~i deka formiraweto, rabotata i nominiraweto na ~lenovite na Odborot za kontrola na smetkovodstvoto na javnoposeduvanite kompanii se vo soglasnost so ustavot. Ova be{e va`na odluka koja prese~e vo vrska so redica pra{awa povrzni so ustavnosta ne samo na funkcioniraweto, tuku i na redica odluki koi bea doneseni od strana na Odborot. Odborot za kontrola na smetkovodstvoto na javnoposeduvanite kompanii vo SAD e institucija koja se nao|a na granicata me|u javniot i privatniot sektor. Toa e nejzinata prednost, no i pri~inata poradi koja vo 2006 godina be{e povedena postapka pred sudovite na SAD dali na~inot na koj e formiran Odborot e vo soglasnost so ustavnata podelba na vlasta vo SAD, so tvrdewe deka Odobort ima kvazi-zakonodavni, kvaziizvr{ni i kvazi-sudski nadle`nosti. Ovoj Odbor e formiran kako neprofitna korporacija, kako institucija na privatniot sektor, vo soglasnost so SarbejnsOksli Aktot od 2002 godina, so zada~a da gi nadgleduva kompaniite koi vr{at revizija na javno-poseduvanite

dru{tva vo SAD. Misijata na Odborot e da gi za{tituva interesite na investitorite i da go brani javniot interes vo celina, i }e pridonesuva kon toa revizorskite izve{tai koi } e bidat izgotvuvani za javnoposeduvanite kompanii da bidat jasni, fer i nezavisno izgotveni. Za trajnosta na relevantnosta na misijata na Odborot, Daniel Gozler, momentalniot vr{itel na dol`nosta Pretsedava~ na Odborot, }e re~e „Iako finansiskata okolina se promeni, na{iot mandat da gi za{tituvame investitorite ne se promeni i potrebata za budnost ostanuva. Zaradi toa, nie prodol`uvame da go rafinirame i ponatamu da go razvivame na{iot model na supervizorska kontrola, koj vsu{nost gi integrira funkciite na registracija na revizorskite kompanii, inspekcija, opredeluvawe na standardite, sproveduvawe na odlukite i poddr{ka na kompaniite od smetkovodstveniot sektor.” Ovie pet funkcii na Odborot mu bea dadeni kako zada~a vo 2002-ta i ottoga{ istiot raboti na niv. Zna~i, iako Odborot e privatna institucija, toj ima golem broj sli~nosti so vladinite i regulatornite funkcii, i so toa se pribli`uva do

samoregulira~kite u~esnici na pazarite na kapital. Odborot ima pet ~lena, od koi eden e pretsedava~, i sekoj od ovie pet ~lena e imenuvan od strana na Komisijata za hartii od vrednost na SAD. To~no dva ~lena od ovie pet mora da se, ili da bile, sertificirani smetkovoditeli. Sekoj od ~lenovite ima fiksen petgodi{en mandat. Godi{niot buxet na Odborot, vo koj rabotat pove}e od 600 vraboteni, e pribili`no 180 milioni dolari, i istiot se finansira od dava~ki koi gi pla} aat izdava~ite na hartii od vrednost vo SAD, i se odobruva od Komisijata. Del od nadle`nostite na Odborot e da gi opredeluva pravilata za davawe na nerevizorski uslugi od strana na revizorskite kompanii (kako {to se na primer konsultantski ili dano~ni uslugi). Ovaa nadle`nost be{e dadena na Odborot osobeno poradi tvrdewata deka vo 1990-tite nezavisnosta na revizorite od menaxmentot na kompaniite vo koi vr{at revizija be{e kompromitirana zaradi toa {to revizorskite kompanii dobivaa golemi pla}awa za dopolnitelnite uslugi. Isto taka, Odborot ima pravo da vr{i istragi, odnosno da bara revizorskite kompanii,

ili koe bilo lice koe e povrzano so niv, da dade izjava ili da dostavi dokument. Funkciite na sproveduvawe na svoite odluki mu ovozmo`uvaat na Odborot, vo slu~aj opredelena kompanija ili opredelno lice da ne postapat po negovite barawa, na istite da im opredeli suspenzija ili isklu~uvawe od revizorskata industrija. Ostanatite nadle`nosti na Odborot se da obezbedi registracija na revizorskite, i so revizijata povrazani aktivnosti, da obezbedi kontrola na kvalitetot vo industrijata, da osigura po~ituvawe na eti~kite i standardite na nezavisnost, kako i da gi opredeli pravilata koi revizorskite kompanii mora da gi po~ituvaat vo izrabotkata na revizorskite izve{tai. Odborot za kontrola na smetkovodstvoto vo javno-poseduvanite kompanii, kako kvazi-dr`avna i kvazi-regulatorna institucija be{e formiran kako odgovor na sostojbite na krajot na 20-tiot vek, koga revizorskata industrija be{e celosno samoregulirana preku Odborot za javna kontrola, celosno privatna organizacija, ~ii ~lenovi bea imenuvani od strana na samata industrija. Novo formiraniot Odbor od 2002-

ta godina ima{e za cel da gi obedini najdobrite karakteristiki na regulator i samoregulira~ka institucija. Vo sebe, spored odredbite na zakonot, gi integrira poznavawata na pretstavnicite na industrijata i raboti na podobruvawe na standardite, no vo isto vreme ima i regulatorni i izvr{ni prerogativi i odgovara na Komisijata za hartii od vrednost, a ne na samata industrija. Tokmu poradi ovaa smislena i dobronamerna {izofrena pozicija opredelena od zakonodavecot, Odborot treba{e da se brani pred Vrhovniot sud na SAD poradi razbiraweto na tuìtelot, edna mala smetkovodstvena kompanija od Nevada, deka na ~lenovite na Odborot moè da se gleda kako na „oficeri na Soedinetite Dràvi”, i poradi toa treba da bidat imenuvani od strana na Pretsedatelot na SAD, so soglasnost od Senatot. Vrhovniot sud odlu~i, prvo i najva`no deka Odborot e osnovan i funkcionira vo soglasnost so Ustavot, deka ne ja naru{uva podelbata na vlasta, a i deka ~lenovite na Odborot se „poniski oficeri” i deka Pretsedatelot ima kontrola na nivnoto imenuvawe preku Komisijata za hartii od vrednost.

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo M Makedonija a eddon ak onij ijja

Ovaa odluka na Vrhovniot sud na SAD donesena vo juni godinava ja zasili pozicijata na Odborot, no vo isto vreme go vrati fokusot na globalnoto vnimanie vrz ovaa interesna institucija, koja sosema legitimno mo`e da bide inspiracija kako da se formiraat subregulatorni institucii, koi vo isto vreme }e obezbedat i kvalitetna regulativa i cvrsta raka, no koi }e bidat iz’rteni od profesijata koja ja reguliraat, i koi }e imaat vgraden interes da ja {titat profesijata i da rabotat na nejzino razvivawe. Seto toa vo linija na misijata – da se za{titat investitorite i vkupniot javen interes. Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od {vajcarskiot Sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.210

MBI 10

PONEDELNIK

2.516

MBID

110,40

2.200

2.514

110,30

2.190

2.512

110,20

2.180 2.170

2.510

110,10

2.508

110,00

2.506

109,90

2.160

2.504

109,80

2.150

2.502

109,70

2.140

2.500

20/09/10

21/09/10

22/09/10

23/09/10

24/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

27.09.2010

OMB

109,60

20/09/10

21/09/10

22/09/10

23/09/10

24/09/10

20/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

21/09/10

22/09/10

23/09/10

24/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA - ANALIZA NA NEDELNO TRGUVAWE

BANKARSKITE PROFITI JA RAZDVI@IJA BERZATA

17.03.2010 9

Niskite ceni na akciite, pozitivnite rezultati na bankarskiot sektor i novite najavi za zgolemeno osiguruvawe na bankarskite depoziti od strana na dr`avata, pri~ini za silna berzanska aktivnost na investitorite. METODI PENOVSKI

RAST NA INDEKSITE NA REGIONALNITE I SVETSKITE BERZI

29,4%

penovski@kapital.com.mk

od vkupno realiziraniot berzanski promet minatata nedela otpa|a na akcijata na Komercijalna banka

erzanskiot promet koj be{e ostvaren minatata nedela na Makedonska berza go nadmina pragot od milion evra. Izminatata nedela od berzanskoto trguvawe be{e ostvaren promet od okolu 1,69 milioni evra, {to e za 75% pogolem promet vo odnos na prethodnata nedela, koga istiot iznesuva{e okolu 964,7 iljadi evra. Del od pri~inite za zgolemeniot promet moè da se lociraat vo zgolemeniot interes na investorite za akcii ~ii ceni, ako se sudi spored dvièweto na berzanskite indeksi vo tekot na ovaa nedela, povtorno se dvièa vo nadolna linija. Sekako, golemo vlijanie vrz zgolemeniot interes za akciite ima i polugodi{niot izve{taj za profitabilnosta na bankarskiot sektor objaven na krajot od minatata nedela od strana na Narodnata banka na Makedonija, no i najavenite merki za zgolemuvawe na osiguruvaweto na depozitite za {tedewe od strana na dràvata na 30 iljadi evra, {to pogolemiot del od finansiskite eksperti go protolkuvaa kako dobar signal za sigurnosta na bankarskiot sektor. Tokmu bankite ovaa nedela bea glaven motor za golemiot promet realiziran kaj Makedonska berza. Najgolem interes

obrite ekonomski podatoci, kako i izjavata na golem broj vrvni finansiski eksperti deka svetskata ekonomija izleze od recesija, pridonesoa za rast na indeksite na regionalnite i na svetskite berzi. Vo regionot, Zagrepskata berza ostvari promet vo iznos od okolu 7,6 milioni evra, odnosno promet koj e za 13,74% ponizok vo odnos na prethodnata nedela. Sepak, i pokraj vakvata slaba likvidnost, osnovniot berzanski indeks na Zagrepskata berza CROBEX na krajot od nedelata se iska~i na 1905,29 indeksni poeni beleèj}i nedelen rast od 0,48%. Qubqanskata berza so sli~no dvièwe kako i berzata vo Zagreb. SBITOP-osnovniot berzanski indeks na ovaa berza, na nedelno nivo beleì rast od 3,2%, iako vo tekot na petokot na posledniot den od trguvaweto, negovata vrednost zabeleà pad od 0,41% na vrednost od 842,27 indeksni poeni. Vo nedelata {to izmina, rast beleì i osnovniot berzanski indeks na belgradskata berza BELEX 15. Negovata vrednost osven vo ~etvrtokot beleè{e rast vo tekot na site ostanati denovi od berzanskoto trguvawe. Na posledniot den od trguvaweto istata porasna za 0,23% taka {to BELEX 15 }e go zapo~ne dene{noto trguvawe so vrednost od 627,91 indeksni poeni. Na svetskite pazari na kapital, situacijata kako i vo regionot. Wujor{kite berzanski indeksi so rast ja zavr{uvaat i ovaa berzanska nedela vo koja Dow Jones porasna za 2,4% dostignuvaj}i vrednost od 10860,26 indeksni poeni. So rast od 2,1% nedelava na nivo od 1148,67 indeksni poeni ja zavr{uva i S&P 500 indeksot, a sli~en rast od 2,3% imame i kaj NASDAQ koj na krajot od nedelata dostigna vrednost od 2381,22 indeksni poeni. I evropskite indeksi so dvièwa nagore. Francuskiot SAS 40 i Londonskiot FTSE 100 nedelata ja zavr{uvaat so rast od 1,6%, dodeka pak frankfurtskiot DAX so rast od 1,4%. So toa glavniot evropski indeks Stoxx Europe 600, nedelata {to izmina, ja zavr{i so rast od 0,4%.

1,69

milioni evra e ostvaren promet na Makedonska berza minatata nedela

investitorite izminatata nedela projavija za akcijata na Komercijalna banka. Vo tekot na izminatata nedela so akciite na ovaa banka be{e ostvaren promet vo vrednost od okolu 497,7 iljadi evra, iznos koj e ednakov na okolu 29,4% od vkupno realiziraniot berzanski promet. Soliden promet vo iznos od 167,35 iljadi evra be{e ostvaren i so akcijata na Ohridska banka. Kaj kompaniite, akciite na Makedonija turist i Alkaloid so najgolem del od prometot. Izminatata nedela ovie dve akcii ja zavr{ija so promet od 119,53 iljadi denari i 114,32 iljadi evra posledovatelno. Kaj redovniot pazar na akcii solidni prometi bea ostvareni so akciite na Alajans Uan Makedonija i Makedonski telekom. Alajans Uan Makedonija nedelata koja izmina ja zavr{i so realiziran promet od 99,7 iljadi evra, {to e za 51% povisok promet vo odnos

na prethodnata nedela. Za razlika od akciite, nedelata {to izmina povtorno ima{e mnogu poslab interes kaj investitorite za obvrznici. Za izminatata nedela so obvrznicite be{e ostvaren vkupen promet vo iznos od okolu 362,5 iljadi evra, {to e dvojno pogolem promet vo odnos na prethodnata nedela. Najinteresna za trguvawe i ovaa nedela, kako i prethodnite, be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Nejziniot promet nedelata {to izmina iznesuva{e okolu 211,83 iljadi evra. Celokupniot promet minatata nedela, kako i prethodnata, be{e realiziran samo vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Za razlika od prethodnata nedela, nedelata {to izmina duri dva od trite berzanski indeksi ja zavr{uvaat so povisoki vrednosti vo odnos na vrednostite so koi ovie indeksi go po~naa minatone-

delnoto trguvawe. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 nedelnoto trguvawe povtorno go zavr{i so pad na negovata vrednost. Ovojpat negovata vrednost se namali za 1,8%, gubej}i 41,74 indeksni poeni od svojata vrednost. Novata vrednost so koja ovoj indeks }e go po~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2.161,69 indeksni poeni. Za razlika od MBI-10, ovonedelnoto trguvawe so povisoki vrednosti }e go startuvaat indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID i indeksot na obvrznicite OMB. Vo nedelata {to izmina vrednosta na ovie dva indeksi se zgolemi za 0,6%, odnosno za 0,7% posledovatelno. Novata povisoka vrednost na indeksot MBID na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe }e iznesuva 2.515,14 indeksni poeni, dodeka, pak, indeksnata vrednost na OMB indeksot na po~etokot od ovonedelnoto trguvawe }e iznesuva 110,3 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

24.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.135.822,94

-1,83%

-4,69%

-10,52%

-5,99%

-12,12%

23.09.2010

50.955

Илирика ГРП

22.188.953,11

2,17%

1,72%

1,94%

5,60%

5,34%

23.09.2010

2,69

46.230

Иново Статус Акции

14.277.103,27

-3,79%

-7,39%

-13,49%

-16,11%

-20,85%

23.09.2010

163,37

1,98

326.748

KD Brik

23.876.248,16

0,51%

-0,39%

3,56%

7,77%

13,58%

22.09.2010

230,00

1,77

17.710

KD Nova EU

22.370.480,10

0,40%

-0,84%

-4,03%

-4,13%

-19,82%

22.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.255.077,00

-0,92%

-1,83%

-6,57%

-2,67%

-2,73%

23.09.2010

Износ (МКД)

Адинг Скопје

380,00

8,57

68.400

ТТК Банка АД Скопје

645,00

5,56

Стопанска банка Скопје

201,00

Макстил Скопје РЖ Услуги Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Битола

24.09.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

24.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

2520

-3,05

7.560

Охридска банка Охрид

1900

-2,56

9.690.000

Комерцијална банка Скопје

3000

-1,42

1.800.000

Гранит Скопје

512,51

-1,16

304.431

Лотарија на Македонија Скопје

400,00

-0,25

98.000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

24.09.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

512,51

105,83

KMB (2009)

2.014.067

3.000,00

533,81

ХВ ALK (2009)

24.09.2010

Просечна цена

P/E

P/B

обврзници

110.992

3.500,25

390,18

8,97

0,80

обични акции

342.482

1,06

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

453.474

27,41

4,84

0,51

обични акции

30.770

2,54

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

30.770

-92,03

484.244

104

25,48

MPT (2009)

112.382

23.999,37

0,67

Охридска банка Охрид

1900

-2,56

9.690.000

REPL (2009)

25.920

36.510,71

5.625,12

6,49

0,73

Македонијатурист Скопје

2400

0,00

7.200.000

SBT (2009)

389.779

2.520,00

211,39

11,92

0,57

Комерцијална банка Скопје

3000

-1,42

1.800.000

STIL (2009)

14.622.943

163,37

0,11

1.477,40

2,28

398,68

0,77

903.013

TPLF (2009)

450.000

3.400,00

61,42

55,36

1,00

3.500,25

0,00

766.555

ZPKO (2009)

271.602

2.115,29

0,28

Алкалоид Скопје

% на промена

Нето добивка по акција

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје

24.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ВКУПНО

551,64

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 24.09.2010)

10 27.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

BIZNIS - SEKTOROT SE VOZDR@UVA DA INVESTIRA

KOMPANIITE BARAAT KREDITI SAMO ZA LIKVIDNOST Na prsti se brojat kompaniite koi pobarale krediti od bankite za novi investicii vo biznisot. Biznis-sektorot strada od te{ka nelikvidnost i edinstveno se baraat krediti za nadminuvawe na tekovnite finansiski problemi, ocenuvaat bankarite. Poradi toa, tie se vozdr`uvaat od kreditirawe, a dvi`ewata vo ekonomijata ne vetuvaat deka bankite }e ja promenat ovaa politika na "dvoen diopter" vo procenka na rizikot ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

iznis-sektorot padna vo te{ka nelikvidnost i kompaniite baraat krediti samo za da gi zakrpat finansiskite dupki, no ne i za novi investicii, komentiraat bankarite za poslednite trendovi vo kreditiraweto. Iako, spored preliminarnite podatoci, kreditiraweto do avgust porasnalo za okolu 8,5%, najgolem del od kreditite se barale za refinansirawe na dolgovite na kompaniite ili za vra}awe na kredit zemen od nekoja druga banka. Ovie porazitelni informacii od bankarskiot sektor pokaùvaat deka investitorite s$ u{te se vozdrùvaat da vloùvaat vo svojot biznis i se obiduvaat da dojdat do krediti samo za da gi nadminat tekovnite finansiski problemi. “So ogled na sevkupnata ekonomska sostojba i anemi~nite pokazateli za stopanskata razdviènost, o~ekuvano e {to s$ u{te dominiraat barawa za krediti za refinansirawe i obrtni sredstva, {to se dolì na slabata likvidnost na pretprijatijata i slabata plate`na sposobnost na graganite. O~ekuvame deka do krajot na godinata }e se zgolemi kreditnata aktivnost, no so poslab intenzitet vo odnos na minatite periodi. Sepak, s$ }e zavisi od kvalitetot i sigurnosta na ponudenite proekti so relativno pomal rizik,

8,5

iznesuva kreditniot porast do avgust na godi{no nivo

{to s$ u{te nedostigaat. Pri~inite za vakvata sostojba gi locirame vo op{tata ekonomska neizvesnost za sostojbite vo makedonskoto stopanstvo, kako i na me|unarodnite trendovi, odnosno, slabata pobaruva~ka od stranstvo, kako i vodeweto na monetarnata politika od aspekt na bankite, odnosno, nivoto na zadolìtelna rezerva koe s$ u{te se drì visoko”, ocenuva za "Kapital", Maja [terieva, finansiski direktor na Komercijalna banka. Sli~na e sostojbata vo site banki vo zemjava. Bankarite koi sekojdnevno gi analiziraat trendovite vo ekonomijata i kapacitetot na nivnite klienti za krediti, komentiraat deka rizicite vo ekonomijata ne dozvoluvaat zgolemena kreditna aktivnost. Velat deka kreditnite portfolija im se vlo{eni, naplatata na krediti te{ko im odi. Kako i sekoga{, tie velat deka za dobrite proekti imaat pari. “Bankarite sekoga{ se podgotveni da poddràt dobri i profitabilni proekti koi }e garantiraat deka kreditot }e bide otplaten navreme, no kompaniite i ponatamu dominantno baraat pari od bankite za da vratat nekoj star dolg od kredit vo nekoja druga banka ili za pokrivawe na tekovni finansiski

MAJA [TERIEVA FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA So ogled na sevkupnata ekonomska sostojba i anemi~nite pokazateli za stopanskata razdviènost, o~ekuvano e {to s$ u{te dominiraat barawa za krediti za refinansi-rawe i obrtni sredstva. O~ekuvame deka do krajot na godinata } e se zgolemi kreditnata aktivnost, no so poslab intenzitet vo odnos na minatite periodi. Sepak, s$ }e zavisi od kvalitetot i sigurnosta na ponudenite proekti so relativno pomal rizik, {to s$ u{te nedostigaat. problemi. Mnogu e mal brojot na kompanii koi baraat krediti za novi investicii, ne se otvoraat novi biznisi. Rizicite vo ekonomijata s$ u{te se ogromni i poradi toa nie bankarite sme podgotveni da ja `rtvuvame profitabilnosta vo ime na sigurnosta i namesto vo krediti, parite da gi vloùvame vo sigurni hartii od vrednost, kako {to se dràvnite ili

blagajni~kite zapisi”, ocenuva Vladimir Eftimoski, ~len na UO na [parkase banka. Zgolemuvaweto na rizikot vo kreditnoto portfolio i slabata ekonomska aktivnost se glavnite

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,82%

3,96%

4,86%

5,93%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6358

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,2627

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,4701

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,9141

Канада

долар

44,6798

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,8439

61,55

47,5

72,3

Извор: НБРМ

pri~ini poradi koi i kamatite za kreditite se dràt na visoko nivo. Bankarite velat deka nivoto na kamatite na kreditite pokaùva deka kompaniite ne moàt da obebzedat pogolema

profitabilnost na svoite proekti i poradi toa kamatite im se ~inat ekstremno visoki. Bankarskite analizi poka`uvaat deka zasega nema prostor za namaluvawe na aktivnite kamatni stapki.

KOMPANII PAZARI I FINANSII SDSM I VMRO-DPMNE SO RAZLI^NI OÊKUVAWA ZA BDP ladata znae deka za da ima makedonskata ekonomija stapka na rast od 2% vo 2010 godina, vo vtorata polovina od godinava rastot treba da bide 4,4%, ocenuva opoziciskiot SDSM. “Vladata ne moè da objasni od {to bi bil kreiran takov rast, {to zna~i deka nejzinoto o~ekuvawe za rast od 2% vo 2010 godina e nerealno. Spored momentno raspolo`livite podatoci, rastot vo 2010 godina bi trebalo da se dviì vo raspon od 0,8% do 1,2%, {to e mnogu slabo os-

tvaruvawe, se razbira dokolku Dr`avniot zavod za statistika ne n$ iznenadi so neobjasnivo dobri podatoci, kako {to be{e slu~aj na krajot od minatata godina”, izjavi Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM. Tretiot kvartal, spored premierot Nikola Gruevski, soglasno parametrite za uvozot, izvozot, padot na kamatnite stapki, industriskoto proizvodstvo i serija drugi faktori, najverojatno }e bide i u{te podobar od vtoriot.

"O~ekuvawata se deka tretiot }e bide i podobar od vtoriot kvartal, {to pokaùva pozitiven trend. Vo situacija koga imame te{ko opkruùvawe, kako prvo vo vreme na svetska ekonomska kriza i vtoriot kvartal koga imame rast od 0,4%, a vo Hrvatska, Bugarija, Grcija se beleì pad i do 3,5%, ova e pozitiven signal i se nadevam deka vo ponatamo{niot period }e dobiva se posilni i podobri razmeri, izjavi v~era Gruevski.

PONEDELNIK

27.09.2010

MENAXERITE SE PESIMISTI ZA RABOTATA VO IDNINA

~ekuvawata za obemot na proizvodstvoto vo narednite tri meseci se nepovolni, kako i o~ekuvawata za brojot na vrabotenite, poka`uva najnovata anketa na Dr`avniot zavod za statistika za delovnite tendencii vo ekonomijata. Menaxerite na 250 najgolemi kompanii vo zemjava ocenuvaat deka ekonomskata sostojba na kompaniite vo avgust bila popovolna vo odnos na prethodniot mesec, a ocenkata

za obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki e isto taka popovolna vo odnos na prethodniot mesec. Vo avgust godinava, zalihite na surovini i repromaterijali, kako i sega{nite nabavki na surovini i repromaterijali se pod i okolu normalata. Spored ocenkata na rakovoditelite, vo naredniot period, prose~nite nabavni ceni na inputite nezna~itelno }e se zgolemat, kako i proda`nite ceni na gotovite proizvodi.

Prose~noto iskoristuvawe na kapacitetite na delovnite subjekti vo avgust 2010 godina, vo odnos na prethodniot mesec, iznesuva 61,3% od normalnoto iskoristuvawe. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na obemot na proizvodstvoto imaat nedovolnata stranska pobaruva~ka so 22,2%, nedovolnata doma{na pobaruva~ka so 16,2%, finansiskite problemi so 12,3% i neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe so 11,8%.

PRODA@BATA NA MEBEL OPA\A

GRA\ANITE I FIRMITE KUPUVAAT 17.03.2010 MEBEL ISKLU^IVO NA KREDIT

Namalena e potro{uva~kata i proizvodstvoto na mebel na godi{no nivo, a proizvoditelite re~isi i da ne izvezuvaat pove}e. Del od salonite za mebel baraat izlez vo namaluvawe na cenite VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

roda`bata na mebel od po~etokot na godinava drasti~no se namaluva, a najgolem del od gra|anite koi, sepak se odlu~uvaat da kupat mebel, se zadol`uvaat so krediti ili pla}aat so kreditni karti~ki, komentiraat menaxerite na nekolku najgolemi kompanii od industrijata za mebel vo zemjava. "Mebelot bukvalno stana luksuz", velat tie, potenciraj}i deka i firmite koi nekoga{ bile najgolemi potro{uva~i, sega kupuvaat samo kompjuterski biroa za nivnite kancelarii. "O~igledno e deka industrijata za mebel ja sledi negativen trend ve}e nekoe vreme. Lu|eto gledaa izlez vo kreditite, pa odvreme- navreme odlu~uvaa da smenat ne{to vo svoite domovi. No, sega i bankite gi zaostrija uslovite, a so toa gi reduciraa i na{ite potencijalni potro{uva~i", velat od kompanijata Forma Nova, koja poseduva sinxir na saloni za mebel. Re~isi site pogolemi kompanii od ovaa industrija potvrduvaat deka od po~etokot na krizata, se soo~uvaat so seriozni problemi i namaluvawe na proda`bata. "Vo odnos na minatata godina, imame blag pad na proda`bata od okolu 5%. Gra|anite s$ po~esto pri kupuvawe gi koristat kreditnite karti~ki i vakviot trend

se zgolemuva od godina vo godina", velat od kompanijata Akron, dodavaj}i deka, sepak se nadevaat deka do krajot na godinata }e uspeat da go dostignat barem lanskoto nivo na proda`ba. NEMA NITU POBARUVAKA OD STRANSTVO. Nekoi od kompaniite od industrijata za mebel koi

voobi~aeno pogolem del od svoeto proizvodstvo go plasiraa na stranskite pazari, komentiraat deka ve}e nema nitu pobaruva~ka za izvoz i poradi toa tie morale da zatvorat del od svoite proizvodstveni kapaciteti. "S$ odi nadolu, a “ekonomik programata” ve}e kompletno ja ukinavme. Proda`bata na

CELATA INDUSTRIJA ZA MEBEL E VO KRIZA

Rakovoditelot na zdruènieto na germanskata industrija za mebel, Dirk Uve Klaas, neodamna izjavi deka industrijata za mebel vo 2009 godina zabeleà minus od okolu 10%, dodeka za 17% bila opadnata pobaruva~kata za kancelariski mebel i mebel za prodavnici. Spored Klaas, s$ u{te e neizvesna idninata na okolu 1.000 pretprijatija od germanskata industrija za mebel, koja broi okolu 103 iljadi vraboteni, me|utoa se nadeva deka }e im se pribliàt na izvoznite uspesi od 2008 godina.

kancelariski mebel isto taka e drasti~no namalena", veli Qup~o Stojkovski, sopstvenik na Bujoto, potencira deka pokraj ekonomskata kriza, i majstorite koi rabotat na divo se pri~inata poradi koja tone industrijata za mebel. Od OTO mebel, pak, velat deka imaj}i gi predvid prethodnite meseci koi pominale katastrofalno, sega bele`at blag rast na proda`bata."Iako vo momentov ima odredeno za`ivuvawe na pazarot na mebel, sepak situacijata e daleku polo{a otkolku 2007 godina. Poslednava godina po~uvstvuvavme i pad vo proda`bata na mebel za delovni objekti", veli

sopstvenikot Nikola Vasilevski, dodavaj}i deka i kaj niv kupuva~ite prete`no pla} aat so krediti. "Tokmu zatoa, nie kako firma sorabotuvame so nekolku banki od zemjava", dodava toj. NISKI CENI ZA PRIVLEKUVAWE NA KUPUVA^I Del od kompaniite koi proizveduvaat i prodavaat mebel velat deka edinstven na~in za da se zgolemi potro{uva~kata e da se namalat cenite na proizvodite. "Vo vreme na kriza, cenite se presudni. Nie nekako uspevame da gi prilagodime na sega{nite uslovi i na standardot na gra|anite", velat

od Prima mebel potenciraj}i deka blagodarenie na niskite ceni, osven vo letnite meseci, ne zabeleàle drasti~no namalena potro{uva~ka. Lo{ite sostojbi vo ovaa industrija ne gi ublaì nitu ovogodine{niot saem za mebel. Kompaniite koi u~estvuvaa na saemot komentiraa deka ovaa godina imalo mnogu pove}e razgleduva~i, otkolku kupuva~i. Menaxerot i sopstvenik na Fatina, Durmi{ @upani, toga{ izjavi deka zabeleàle pad na proizvodstvoto od okolu 30% i deka vnatre{niot pazar e blokiran, {to rezultiralo so namaleni ceni na mebelot i ekstremno slab izvoz vo regionot

STUDENTITE NA PRAKTI^NA OBUKA VO AD ELEM

84% OD FIRMITE IMAAT PRISTAP NA INTERNET

ove}e od 20 studenti od tehni~kite i drugite fakulteti od Makedonija godinava ja zavr{ija zadol`itelnata prakti~na obuka vo proizvodnite edinici na REK Bitola, kade {to se zdobija so prakti~ni znaewa i steknaa neophodni iskustva od oblasta koja ja odbrale kako predmet na studirawe. "Pokraj site neophodni uslovi za rabota, za studentite koi prakti~nata obuka ja izvr{uvaa vo REK Bitola be{e obezbeden i besplaten prevoz do i od

o 2010 godina, 84,1% od delovnite subjekti od finansiskiot i nefinansiskiot sektor so 10 ili pove}e vraboteni imale pristap na Internet, poka`uvaat najnovite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika. Spored izve{tajot, 92,7% od delovnite subjekti od finansiskiot i nefinansiskiot sektor so deset ili pove}e vraboteni bile opremeni so kompju-

kombinatot, a na krajot im bea izdadeni i uverenija za uspe{no zavr{ena prakti~na obuka", soop{ti kompanijata. Od ELEM naglasuvaat deka vratite na proizvodnite edinici na kompanijata i vo idnina }e bidat otvoreni za site studenti koi }e pobaraat svojata zadol`itelna prakti~na obuka da ja izvr{uvaat vo direkcijata vo Skopje ili vo nekoja od podru`nicite na kompanijata. Vo taa nasoka e i neodamna potpi{aniot dogovor za sorabotka pome|u AD ELEM i

FEIT, so koj, pokraj drugoto, se opfa}a i izvr{uvaweto na zadol`itelnata prakti~na obuka na studentite od ovoj fakultet vo proizvodnite edinici na kompanijata, se naglasuva vo sop{tenieto od AD ELEM.

teri, 67,5% koristele kompjuterska mre`a LAN, a 27,8% koristele bez`i~en LAN. Najrasprostraneto povrzuvawe na Internet e preku DSL tehnologiite, odnosno 70,6% od delovnite subjekti so pristap na Internet imale vakov tip povrzuvawe. Od delovnite subjekti so pristap na Internet, 73,6% naj~esto go upotrebuvale za bankarski i za finansiski uslugi, a samo 5,3% real-

izirale proda`ba preku Internet vo 2009 godina. Vo januari 2010, 13,8% od delovnite subjekti imale definirana IKT bezbednosna politika. Najupotrebuvani IKT bezbednosni sredstva ili proceduri vo delovnite subjekti bile: pravewe na rezervna kopija na podatoci nadvor od lokacijata i avtentikacija so slo`ena lozinka ili {ifriran prenos i skladirawe na podatoci.

12 27.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

T-MOBILE GO DONESE IPHONE 4 NA MAKEDONSKIOT PAZAR ompanijata T-Mobile na makedonskiot pazar go promovira noviot mobilen telefon iPhone 4. Najnoviot iPhone 4 na Apple sodrì nova karakteristika FaceTime koja ovozmoùva videopovici, sovr{en Retina ekran so dosega najgolema rezolucija vgradena vo telefon, {to dava kristalno ~ist tekst, sliki i video. Osven toa, iPhone 4 raspolaga so 5-megapikselna kamera so LED blic i mo`nost za snimawe video vo HD rezolucija, A4 procesor na Apple, ìroskop

na 3 oski i do 40% pove}e vreme za razgovor. Seto toa e spakuvano vo nov dizajn od staklo i ne’r|osuva~ki ~elik, {to go pravi iPhone 4 najtenkiot pameten telefon vo svetot. iPhone 4 doa|a so 4 iOS, najnovata verzija na najnapredniot mobilen operativen sistem vo svetot, koj vklu~uva pove}e od 100 novi karakteristiki. T-Mobile, najnoviot iPhone 4 na korisnicite im go nudi za mnogu atraktivni ceni, po~nuvaj}i od 1 denar. “So lansiraweto na najnoviot

iPhone 4 na makedonskiot pazar, T-Mobile povtorno dokaùva deka e telekomunikaciski lider, koj postojano e vo ~ekor so poslednite inovaciski re{enija vo mobilnata telefonija. Najnoviot iPhone 4 e najnapredna alatka koja ovozmoùva brz pristap do pove}e multimedijalni sodrìni, olesneta i ponapredna komunikacija vo dvièwe, ednostavnost pri rakuvaweto i neograni~ena zabava”, izjavi glavniot izvr{en direktor na T-Mobile, @arko Lukovski.

BIZNISMENITE NA OBUKA KAKO DA GI KORISTAT EVROPSKITE PARI ekretarijatot za evropski pra{awa, vo sorabotka so stopanskite komori, vo idniot period }e organizira specijalizirani obuki preku koi }e se educira biznissektorot kako da vle~e pari od IPA-fondovite. Spored biznismenite, neznaeweto i neinformiranosta se glavnite pri~ini poradi koi privatniot sektor ne povlekuva pari od pretpristapnite fondovi na Evropskata unija.

"Vo zavisnost za koja oblast se otvora mo`nost za koristewe finansiski sredstva, Sojuzot na stopanski komori vo sorabotka so SEP }e organizira obuki za biznismenite od soodvetnata granka, so cel da se ohrabrat i da nau~at kako polesno da stignat do evropskite pari”, izjavi Zlatko Kalenikov, pretsedatel na Sojuzot na stopanski komori. Grade`ni{tvoto, IT-sektorot, upravuvaweto so ~ove~ki

resursi se samo del od oblastite za koi Evropa ima podgotven fond za vle~ewe finansiski sredstva . "Dosega ni se staveni na raspolagawe 210 milioni evra, od koi imame iskoristeno samo 25%. Postoi golem fond, za koj biznismenite treba da se podgotvat da go izvle~at”, izjavi Vasko Naumovski, vicepremier za evropski pra{awa.

KRA@BATA NA DRVA SEKOJA GODINA JA PRAZNI KASATA NA MAKEDONSKI [UMI

DRVOKRADCITE - POUSPE[NI BIZNISMENI OD PODRU@NICITE Kradcite na drva samo za prvite {est meseci od godinava gi "olesnija" Makedonski {umi za 180.850 evra. Od javnoto pretprijatie, pak, ne gi priznavaat zagubite. Velat deka dobro se spravuvaat so drvokradcite. EMA NIKOLOVSKA avnoto pretprijatie Makedonski {umi samo vo prvite {est meseci od godinava registriralo zaguba od 11 milioni denari, odnosno 180.850 evra. Brojkata e porazitelna, do tolku pove}e ako se zeme predvid deka lani, na godi{no nivo Makedonski {umi imale zaguba od okolu 140.000 evra. Pomo{nikotdirektor za za{tita na {umite od bespravna se~a, Jovan ^akovski, veli deka zagubite se namaluvaat od godina vo godina, no izve{taite za rabotata na {umo~uvarskata slu`ba za poslednite tri godini go demantiraat negovoto tvrdewe. Ako se analiziraat trigodi{nite podatoci za divata se~a na ovaa dr`avna kompanija, se gleda deka zagubite rastat od godina vo godina, od 140.000 evra vo 2008 i 2009 godina, do re~isi 190.000 evra samo za prvoto polugodie godinava. “Nie ne gi smetame zagubite spored procenkata za bespravno ise~ena masa, tuku spored brojot na otkrieni

naru{uvawa od nepoznat storitel na lice mesto. Mnogu ~esto se slu~uva {umskite ~uvari da najdat drva ise~eni i ostaveni, no ne i storitelot. Isto taka, i policijata ni javuva koga }e najde ise~eni drva, no tuka povtorno go nemame storitelot”, objasnuva ^akovski. Tvrdeweto na Makedonski {umi deka kra`bite na drva se namaluvaat go objasnuvaat so toa {to Sektorot za za{tita od diva se~a sega funkcionira kako posebno telo vo ramkite na kompanijata, {to gi teralo {umskite ~uvari da rabotat poodgovorno. Rakovodstvoto na ovaa dr`avna kompanija e zadovolno od rezultatite na kompanijata i od toa kako se spravuvaat so drvokradcite. Spored podatocite, site 30 podru`nici ne kreiraat ednakvi zagubi. Duri 20 od niv dosega ne se soo~ile so problemot na divata se~a. Najatraktivna za drvokradcite ovaa godina e skopskata podru`nica Karaxica, vo koja samo za {est meseci od nedozvolena se~a se izgubeni okolu 80.000 evra. Lani drvokradcite najmnogu “ograbuvale” vo prilepski Crn bor, pri

ZAGUBI NA MAKEDONSKI [UMI 2010 godina (6 meseci) 180.850 evra 2009 godina 138.038 evra 2008 godina 138.000 evra Izvor: Izve{tai na Makedonski {umi

{to & nanele zaguba na podru`nicata od 48.000 evra, dodeka, pak, vo 2008 godina ki~evski Lopu{nik od diva se~a osiroma{il za 65.000 evra. Od Makedonski {umi svoite zagubi gi objasnuvaat so faktot deka divokradcite profitiraat so prodavawe na poevtini drva i im gi zemaat kupuva~ite. “Vo oddelni gradovi gi ~uvstvuvame zagubite, bidej}

i drvokradcite rabotat na golemo. No, vo nekoi gradovi nemame takvi problemi. Na primer, ako vo dr`avna podru`nica bukata ~ini 2.372 denari, a dabot 2.450, divite preprodava~i ovie drva gi davaat za 2.200 denari, {to e 200 denari poevtino. Ako se dodade deka divokradcite ne nudat niven prevoz, tuku toa go pravi kupuva~ot, divite se~a~i so ova dopolnitelno

180.850

evra zagubi registrirale Makedonski {umi vo 2010 godina

za{teduvaat. Za razlika od niv, nie imame pogolemi tro{oci”, veli Qup~o Ivanovski, pomo{nik-direktor vo Makedonski {umi. Ivanovski dodava deka kom-

panijata raspolaga so mal broj vozila i ne mo`at da postignat da gi opslu`at site kupuva~i. Skopska Karaxica zasega raspolaga samo so eden kamion, veli toj.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

ONE ]E GI NAGRADUVA PRI-PEJD KORISNICITE SO MESE^NI BONUSI obilniot operator ONE }e gi nagraduva svoite pri-pejd korisnici so mese~ni bonusi. So novata Bonus-programa site korisnici }e dobivaat bonusi na sekoj 1-vi vo mesecot. Visinata na bonusot }e zavisiod dol`inata na periodot na koristewe na pri-pejd uslugata vo mobilnata telefonija i vo zavisnost od visinata na potro{eniot mese~en iznos,

odnosno kolku podolgo vreme korisnikot e so ONE i tro{i pogolem mese~en iznos, tolku i bonusot }e bide pogolem. Dovolno e korisnikot da bide korisnik na ONE samo eden mesec za da mo`e da ja aktivira uslugata. “Dopolnitelno, promotivno site neregistrirani pri-pejd korisnici koi se aktivirani od 11 oktomvri 2009 do 30 septemvri

27.09.2010

EK: REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA DA NE BIDE POD VLIJANIE NA POLITI^KITE LIDERI godinava }e mo`e da bidat avtomatski registrirani vo Bonus-programata za nagraduvawe na lojalnosta – bez barawe od strana na korisnicite. Bonusprogramata za nagraduvawe na lojalnosta }e va`i i za X-tra korisnicite” soop{tuvaat od operatorot. Avtomatski }e bidat registrirani site korisnici na ONE od 1 oktomvri godinava.

amenikot-komesar za energetika na Evropskata komisija, Fabricio Baraso, pora~a deka Regulatornata komisija za energetika treba da bide apsolutno nezavisna od politi~kite vlijanija vo zemjava i da gi ispolnuva obvrskite predvideni vo noviot Zakon za energetika. “Treba da postoi buxetska avtonomija na Regulatornata komisija za da mo`e da dejstvuvaat vo interes na pazarot

i potro{uva~ite, a ne da bidat pod vlijanie na politi~kite lideri ili politi~kite subjekti vo zemjata. So tretiot paket na energetska liberalizacija regulatornite tela traba da se nezavisni od javnite tela, od sopstvenite Vladi”, re~e Barbaso. I pretsedatelot na Energetskata zaednica, Slav~o Nejkov, izjavi deka zaednicata ja ohrabruva Regulatornata komisija da po~ne poaktivno da gi sogleduva i primenuva

svoite obvrski soglasno Zakonot, a ne da se ograni~uva samo na svoite prava, koga e vo pra{awe reguliraweto na pazarot. Na osmiot Ministerski sovet na Energetskata zaednica, odr`an vo petokot vo Skopje, zamenikot-evrokomesar za energetika, Baraso, istakna deka liberalizacijata na energetskiot pazar }e ja zgolemi cenata na strujata, dokolku postoe~kite ceni se odr`uvaat ve{ta~ki na nisko nivo.

REGIONOT SÉ POVE]E INVESTIRA VO NOVI NASADI SO JABOLKO

NA MAKEDONSKOTO OVO[TARSTVO MU TREBAAT INVESTICII Ekspertite sugeriraat deka jabolkoto treba da bide del od strate{kite proizvodi na zemjava, bidej}i izvozot na ovoj proizvod nosi golem devizen priliv. ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

roizvodstvoto na jabolko vo Makedonija mora da se osovremeni za da bide konkurentno na regionalnite pazari, pora~uvaat ekspertite. Vo sprotivno, s$ pogolemite investicii vo regionot vo novi nasadi so jabolka, mo`at da ja isfrlat zemjata od dosega{nite tradicionalni pazari, kako {to se Bugarija, Kosovo, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Rusija. Najrasprostranetata sorta jabolka kaj nas, “ajdaredot”, stara pove}e od 30 godini, vo makedonskite ovo{tarnici e zastapena so okolu 70%. Pretsedatelot na Zdru`eni jabolkoproizvoditeli od Prespa, Stev~e Radevski, ocenuva deka jabolkoto treba da bide del od listata na strate{ki proizvodi na Makedonija, bidej}i izvozot na ovoj proizvod za zemjava }e zna~i i golem devizen priliv. “So1.500 evra od hektar

kolku {to se momentalnite subvencii moème da podigneme novi nasadi so dosega{nite sorti na jabolka, no za organizacija na proizvodstvo po najsovremenite standardi so novi sorti e potrebna mnogu pogolema investicija”, veli Radevski. Toj dodava deka za zasaduvawe na eden hektar jabolka spored najsovremeni standardi i so novi podlogi se potrebni najmalku 40.000 evra. Vo ova suma spa|aat sadnici, potporni stolbovi, sistem “kapka po kapka” i mreì za za{tita od grad, veli Radevski. Od Federacijata na farmeri alarmiraat deka dokolku zemjava ne fati ~ekor so zemjite od regionot, koi intenzivno investiraat vo novi nasadi, moè da se slu~i zemjava da gi izgubi del od pazarite za makedonskoto jabolko. “Mora da se osovremeni na~inot na proizvodstvo na jabolka. Sega{niot na~in na proizvodstvo e mnogu zastaren. So moderni nasadi moème da bideme mnogu pokonkurentni na stranskite pazari”,

iljadi evra trebaat za podigawe na eden hektar sovremen nasad so jabolka

1500

evra od hektar se subvenciite {to gi dobivaat ovo{tarite

veli Andrija Sekulovski, pretsedatel na Federacijata na farmeri. Toj dodava deka tokmu subvenciite gi ohrabrija ovo{tarite da podigaat novi nasadi, no 1.500 evra voop{to ne bile dovolni za da se organizira sovremeno proizvodstvo so novi sorti jabolka. I profesorot po ovo{tarstvo, Marijan Kiprijanovski, se soglasuva deka na makedonskoto ovo{tarstvo mu nedostigaat seriozni investicii. “Na{eto jabolko ve}e ima kvalitet koj {to mo`e da se sporedi so kvalitetot na najdobrite

proizveduva~i na jabolka kako Italija, Germanija i Francija, no potrebni se novi sovremeni na~ini na proizvodstvo i novi podlogi i sorti na jabolka za da imame mo`nost da odgovorime na raste~kiot pazar i visokite standardi” objasnuva Kiprijanovski.

Spored nego, najgolem konkurent na Makedonija e Polska, kade {to isto taka se proizveduvaat jabolka od sortata “ajdared”. Kiprijanovski ocenuva deka zemjava ima {ansa da go plasira svoeto proizvodstvo na stranskite pazari, no edinstveno ako se javi nedostig od

jabolka od Polska, kakov {to e slu~ajot godinava. Najnovi sorti na jabolka koi se koristat vo zemjite so sovremeno ovo{tarstvo se “gala”, “pink lejdi” i “blejburn”. Vo makedonski uslovi od ovie sorti, edinstveno mo`at da uspeat “gala” i “blejburn”.

14 27.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

GOLEM INVESTICISKI PROEKT

HRVATSKATA VLADA PREKU 30 PROEKTI ]E INVESTIRA 13,8 MILIJARDI EVRA

Najmnogu proekti (18) ima vo oblasta na energetikata, vredni 3,85 milijardi evra, dodeka najgolema vrednost imaat proektite od oblasta na patnata infrastruktura VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskata vlada }e ja za`ivuva ekonomijata preku 30 investiciski proekti od oblasta na energetikata, turizmot, vodostopanstvoto i patnata infrastruktura, vredni 13,85 milijardi evra. Predlogot na hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, ve}e e prifaten od strana na Vladata. Nositeli na najgolem del od proektite se javnite pretprijatija, koi vo rok od tri nedeli treba da dostavat plan za finansirawe na proektite i rok za nivnata realizacija. Vo katalogot na investiciski proekti najmnogu (18) ima vo oblasta na energetikata, vredni 3,85 milijardi evra, dodeka najgolema vrednost imaat proektite od oblasta na patnata infrastruktura, tri proekti vo vrednost od 4,27 milijardi evra. Vladata gi obvrza lokalnite edinici da soberat ponudi od zainteresiranite investitori vo turizmot i vo rok od eden mesec da gi dostavat na Vladata. Stanuva zbor za popis na glavnite proekti i toj popis }e se zgolemuva, najavi premier-

bi moèle da bidat najgolemi dobitnici na investiciskite proekti. Najmnogu planirani proekti ima vo oblasta na energetikata. Vladinite energetski proekti vklu~uvaat izgradba na termoelektrani vo Plomin i Sisak, kako i niza hidroelektrani vo oblasta na Dubrovnik. Na vladiniot katalog na investiciski èlbi se nao|aat i izgradbata na nafteni terminali, naftovodi i gasovodi. Vladata, isto taka, }e razviva investiciski proekti vo oblasta na turizmot, so ideja da se razviva i zimski turizam. Od Vladata najavija izgradba na sportskorekreativen centar. Vo oblasta na vodostopanstvoto se predvideni ~etiri proekti vredni 4,3 milijardi evra, od koi 1,9 milijardi evra se za proektot za izgradba na odvod i pro~istuvawe na otpadnite vodi vo Hrvatska. Vladata najavi i proda`ba na deset nedvi`nosti vo dràvna sopstvenost: voeniot kompleks Ravnica vo Zadar, skladi{tata Jamwak i Raìn vo [ibenik, nau~niot centar i politi~kata {kola vo Kumrovec, a tenderite za ovie nedvi`nosti }e bidat raspi{ani vo noemvri.

kata, Jadranka Kosor. Iako od hrvatskata vlada tvrdat deka site proekti se zacrtani vo prostornite planovi, sepak, bi moèlo da se pojavi problem so izdavaweto grade`ni, lokaciski i drugi dozvoli. Del od proektite ne se razraboteni do kraj, {to }e dovede do zabavuvawe na nivnoto sproveduvawe. GOLEMI OÊKUVAWA Golemi se o~ekuvawata na Vladata od investiciite. Za niv golem interes pokaùvaat i stranskite i doma{nite investitori. Neodamna, hrvatskata premierka primi germanski biznis-pretstavnici koi iskaàa namera da u~estvuvaat vo investiciski proekti vo Hrvatska. Najinteresen od predloènite proekti e prodolùvaweto na izgradbata na Peqe{ki most, koj kako, {to istakna Kosor, e mnogu vaèn, ne samo za Hrvatska, tuku i za Evropskata unija, a osobeno poradi vlezot vo [engen-zonata. Infrastrukturen proekt koj e najblisku do realizacija e noviot patni~ki terminal na zagrepskiot aerodrom, za koj se najavuva tender vo oktomvri. Za u~estvo vo toj proekt interes pokaàle Kinezite, a, kako {to pi{uva hrvatskiot vesnik "Jutarwi list", Kinezite J

Vladinite energetski proekti vklu~uvaat izgradba na termoelektrani vo Plomin i Sisak, kako i niza hidroelektrani vo oblasta na Dubrovnik.

IVAN [UKER POTPRETSEDATELOT NA VLADATA I MINISTER ZA FINANSII

â&#x20AC;&#x153;Vo Hrvatska zamrea investiciiteâ&#x20AC;?. K

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

EBRD RAZMISLUVA ZA ZAEM OD 8,5 MILIONI EVRA ZA CRNA GORA

vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) na po~etokot na dekemvri ovaa godina }e odlu~uva dali na Crna Gora }e & odobri zaem od 8,5 milioni evra. Crna Gora gi bara parite za finansirawe na kompanijata Kontejnerski terminali i op{ti tovari. Kompanijata Kontejnerski terminali i op{ti tovari nastana vo proces na restruktuirawe

27.09.2010

MID EVROPA KUPUVA DEL OD MERKATOR? ova Qubqanska banka (NLB) potpi{a dogovor za po~etok na ekskluzivni pregovori so britanskiot investiciski fond Mid Evropa, na koj bi mu prodala udel od slovene~ki Merkator. Vo posledniot obid za proda`ba na trgovskata kompanija Merkator, Mid Evropa be{e vo tesniot izbor na kandidati so koi pregovaraa bankite.

na Pristani{teto Bar i e vo mnozinska sopstvenost na dr`avata. Sredstvata od kreditot na EBRD, kompanijata saka da gi iskoristi za finansirawe na prioritetni potrebi na barskata kompanija, za kupuvawe na kranovi i oprema za rakuvawe so tovar i poddr{ka na programata za re{avawe na problemite so vi{okot na rabotna sila, navedoa od EBRD.

Spored slovene~kite mediumi, Mid Evropa planira da kupi 25% od Merkator. Po najavata Mid Evropa da vleze vo Merkator, vo slovene~kite mediumi povtorno se otvora pra{aweto dali za proda`bata na Merkator }e se zainteresira i hrvatskiot biznismen, sopstvenik na kompanijata Agrokor, Ivica Todori}. Unikredit banka, koja ima 8% od Merkator, pri pos-

ledniot obid za negova proda`ba se zalaga{e udelot od Merkator da go kupi Todori}.

GRCIJA I KATAR POTPI[AA MEMORANDUM ZA EKONOMSKA SORABOTKA

EMIRAT OD KATAR ]E INVESTIRA 110 MILIJARDI EVRA VO GRCIJA

Dr`avnata investiciska grupa od Katar e zainteresirana za investicii ne samo vo turizmot, tuku i vo razvojot na energetski i infrastrukturni proekti (jahti, pristani{ta, aerodromi). Za rekonstrukcija na stariot aerodrom vo glavniot grad na gr~kata dr`ava, Atina }e bidat investirani pet milijardi evra. Dali ova }e ja izvle~e zemjata od kriza? VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o period na kriza koga Grcija se soo~uva so seriozen nedostig na likvidnost, od Wujork za Grcite doa|aat dobri vesti, po potpi{uvaweto na Memorandumot za ekonomska sorabotka me|u Grcija i Katar. Dogovorot go potpi{aa gr~kiot premier Jorgos Papandreu i liderot na emiratite Hamad bin Khalifa Al Tani, za vreme na posetata na gr~kiot premier vo Wujork, minatata nedela. Spored prvi~nite informacii, liderot na emiratite na Katar planira da investira vo Grcija 110 milijardi evra. Ovaa suma e ednakva na finansiskata pomo{ {to Grcija postepeno ja dobiva po potpi{uvaweto na memorandumot so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata centralna banka (ECB) i Evropskata komisija (EK). Dr`avnata investiciska grupa od Katar e zainteresirana za investicii ne samo vo turizmot, tuku i vo razvojot na energetski i infrastrukturni proekti (jahti, pristani{ta, aerodromi). Za rekonstrukcija na stariot aerodrom vo glavniot grad na gr~kata dr`ava, Atina }e bidat inve-

Sumata koja katarskiot emirat planira da ja investira e ednakva na finansiskata pomo{ {to Grcija postepeno ja dobiva od MMF, ECB i EK. stirani pet milijardi evra. Gr~ki vladin izvor isto taka pojasni deka so dogovorot se postavuva samo princip za kooperacija dodeka pregovorite za investiciite doprva }e zapo~nat. Interesot na Katar da investira vo Grcija ja zgolemi doverbata na premierot Papandreu. "Koga vladata saka da privle~e investicii, mo`e toa da go napravi preku sozdavawe uslovi soglasno sopstveniot

model za razvoj. S$ {to se pravi ponatamu }e bide vo duhot na zeleniot odr`liv razvoj. Nie sakame investiciite da bidat soodvetni, i ona {to go pravime so dogovorot e za zaedni~ki benefit", soop{tija od Vladata. Memorandumot potpi{an na 23 septemvri vo ramkite na zaedni~kiot komitet pome|u Grcija i Katar, ponatamu }e napravi strategija i }e dade predlozi koi investicii se

prioritetni za dvete strani, a isto taka }e go sledi i na~inot na sproveduvawe na investiciite. Potpisnici na dogovorot od gr~ka strana se pretsedatelot na komisijata Hari Pampukis, a od stranata na Katar, Ahmad al Sagent. Dr`avnata investiciska grupa vo Katar e edna od pette najgolemi vo svetot koja menaxira so pove}e od 60 milijardi dolari. Ovaa grupa ima akcii vo britanskiot sinxir na supermarketi Seinsbiris, ponatamu e tretata firma so najmnogu akcii vo germanskiot Folksvagen, ima akcii i vo finansiskata grupa Kredit Suissi, kako i vo Londonskata berza. Samo vo Francija ima investicii vo nedvi`nost pogolemi od 4,5 milijardi evra. PAPANDREU JA POVIKA GR^KATA DIJASPORA DA I POMOGNE NA ZEMJATA Jorgos Papandreu, koj minatata nedela ima{e govor pred Generalnoto soobranie na ON vo Wujork, ja iskoristi mo`nosta {to e tamu, da isprati pokani do celata gr~ka dijaspora baraj}i pomo{ od niv. "Gi povikuvame site Grci i Grcite od Dijasporata, da pomognat kolku {to mo`at, so site svoi kapaciteti, i preku razgovorite so svoite

po~ituvani amerikanski sogra|ani, da pomognat vo zaìvuvaweto na ekonomijata ili preku turizam ili na koj bilo drug na~in", re~e Papandreu. Jorgos Papandreu, obra}aj}i se pred Asocijacijata za nadvore{ni raboti vo Wujork, kade {to prethodno imale svoe obra}awe i Viston êr~il i Margaret Ta~er, re~e deka krizata ne be{e test samo za Grcija tuku i za cela Evropa. "I Grcija i Evropa gi nadminaa o~ekuvawata i napravi pove}e otkolku {to be{e o~ekuvano. Moè na kratok rok da izgleda bolno, no sepak dolgoro~no pridobivkite }e bidat evidentni", re~e Papandreu. Toj dodade deka Evropskata

unija e proekt za mir i eden vid ve`ba kako da se sozdade ~ove~ka globalizacija. Toj isto taka ja naglasi i potrebata od odr`liva globalna ekonomska arhitektura, no i isprati poraka do skepticite. "Tie {to smetaat deka se trudime da ja bankrotirame SAD, }e go izgubat oblogot. No, site tie {to }e investiraat vo Grcija, vo idnana }e go spodelat uspehot zaedno so nas".

JORGOS PAPANDREU

PREMIER NA GRCIJA "Gi povikuvame site Grci da pomognat kolku {to mo`at, so site svoi kapaciteti, i preku razgovorite so svoite po~ituvani amerikanski sogra|ani, da pomognat vo za`ivuvaweto na ekonomijata".

NA 8 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA â&#x20AC;&#x201C; NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

16 27.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

65-TO GENERALNO SOBRANIE NA ON

SVETOT POVE]E NE E NA RABOT NA DEPRESIJA

Zemjite-~lenki na Obedinetite Nacii ja potvrdija re{enosta da rabotat zaedno na unapreduvawe na ekonomskiot i socijalen napredok na site narodi vo svetot, vo soglasnost so prezemenite obvrski od mileniumskata rezolucija. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

skorenuvawe na siroma{tijata i gladtta, osnovno obrazovanie, promovirawe ednakvost na polovite, namaluvawe na smrtnosta kaj decata, podobruvawe na zdravjeto na majkite, borba protiv HIV/SIDA i drugi bolesti, obezbeduvawe ekolo{ka odr`livost i sozdavawe globalno partnerstvo za razvoj – ova se glavnite celi od Mileniumskata rezolucija {to ja usvoi Generalnoto sobranie na ON vo minatiot ~etvrtok. So toa, ~lenkite potvrduvaat re{enost da rabotat zaedno na unapreduvawe na ekonomskiot i socijalen napredok na site narodi vo svetot, vo soglasnost so prezemenite obvrski. Vo rezolucijata se pozdravuva napredokot od posledniot sostanok posveten na Mileniumskite celi za razvoj odr`an vo 2005 godina, iako se izrazuva dlaboka zagri`enost deka toj e nedovolen. Zemjite-~lenki na ON priznavaat deka e napraven napredok i pokraj nedovolnoto nivo predizvikano od finansiskata i ekonomska kriza. “Vo toj kontekst, priznavame dlaboko inspirativni

primeri za napredok koi gi napravile dràvite vo site regioni od svetot, preku sorabotka, partnerstvo, akciii na solidarnost. Vo dokumentot se naglasuva ulogata na globalnoto partnerstvo i se dava priznanie na me|unarodna poddr{ka, bez koja pove}e celi moè da bidat propu{teni do 2015 godina vo mnogu dràvi vo razvoj zaradi posledicite od finansiskata i ekonomska kriza koja se zakanuva seriozno da gi uni{ti dostignuvawata vo ostvaruvaweto na celite. So Rezolucijata se konstatira deka sekoja dràva e najodgovorna za svojot razvoj i se ohrabruvaat site dràvi da usvojat, primenat i nadgleduvaat razvojni strategii vo soglasnost so specifi~nite situacii preku {iroka sorabotka, konsultacii i u~estvo na relevantni strani. Edna{ godi{no, za period od edna nedela Wujork navistina stana centar na svetot, bidej}i pretstavnicite od 192 zemji se sobraa vo zgradata na Obedinetite Nacii za da debatiraat za svetskite problemi. Izminatava nedela Generalnoto sobranie na ON ja otvori 65 sesija, na koja se razgleduvaa golem broj pra{awa so cel da se pronajdat re{enija za pove}e probK

AHAMDINEXAD POVTORNO KONTROVERZEN

Iranskiot pretsedatel Mahmud Ahmadinexad vo svojot govor na Generalnoto soobranie re~e deka postojat {pekulacii deka teroristi~kite napadi na 11 septemvri 2001- ta godina gi organiziral samiot SAD. Ahmadinexad ne objasni zo{to SAD bi go napravil toa, no go napadna Va{ington poradi anga`iraweto vo Avganistan i vo Irak. Za vreme na negoviot govor, delegaciite na SAD i na EU go napu{tija zasedanieto na Generalnoto soobranie na ON. Vo svojot govor, toj naglasi i deka siroma{tijata i kapitalizmot se na rabot na smrtta i deka “e vreme da se vovoede nov ekonomski sistem”.

Obama za vreme na govorot na Generalnoto sobranie na ON

OBAMA ZA SORABOTKA SO KINA I JAPONIJA “Svetskata ekonomija ve}e ne e na rabot na depresijata po zavr{uvaweto na globalnata finansiska kriza”, izjavi od sedi{teto na ON, pretsedatelot na SAD, Barak Obama. SAD se prisoedini kon zemjite niz svetot vo stimulirawe na rastot i pobaruva~kata, {to moè da go obnovi sozdavaweto novi rabotni mesta, dopolni pretsedatelot.Obama na marginite na 65. sesija na Generalnoto soobranie na Obedinetite Nacii vo Wujork se sretna so kineskiot premier Ven Xijabao i izjavi deka sorabotkata me|u SAD i Kina bi pridonela vo namaluvawe na svetskite finansiski problemi, no dodade deka dvete dràvi treba da vloùvaat pogolemi napori za da go postignat

lemi, me|u koi i ekonomskite te{kotii. Pretsedatelot na Generalnoto sobranie, Jozef Dajs i generalniot sekretar na ON, Ban Ki Mun povikaa za globalno partnerstvo vo ramkite na koe }e moè da se ~ue glasot na site zainteresirani strani. Dajs, koj e porane{en pretsedatel na [vajcarija, istakna deka vo tekot na zasedanieto }e se rasprava za siroma{tijata, globalnoto zatopluvawe, ekonomskata i finansiskata kriza, migracijata, pandemiite, terorizmot, me|unarodniot kriminal i drugi aktuelni temi. “Tie pra{awa imaat posledici, koi ne moàt da bidat menaxirani na individualno nivo i so koi ~ove{tvoto moè da se spravi samo so zaedni~ki globalni strategii”, dodade Dajs. L

posakuvaniot izbalansiran rast. Obama gi pofali kineskite lideri za nivnata rabota vo odnos na pra{awa povrzani so ekonomijata, ne{ireweto na nuklearnoto oru`je i regionalnata bezbednost. Toj, sepak istakna deka ekonomskite predizvici i natamu ostanuvaat, dodeka kineskiot premier izjavi deka gleda golemi mo`nosti za sorabotka so SAD vo ekonomskata, trgovskata i finansiskata sfera. Amerikanskiot pretsedatel go nare~e sojuzot me|u SAD i Japonija “kamen-temelnik” na mirot i bezbednosta vo svetot. Pred sredbata so japonskiot premier Naoto Kan, vo ramkite na sesijata A

na Generalnoto sobranie na ON vo Wujork, Obama ne saka{e da zboruva za diplomatskiot sudir me|u Tokio i Peking poradi apseweto na kapetanot na kineski ribarski brod vo blizina na ostrovska grupa, kon koja imaat pretenzii i Japonija i Kina. Sepak, Obama dade jasen znak deka amerikanskojaponskiot sojuz e klu~en za stabilnosta vo Azija, kako i vo dvete zemji. “Nie veruvame deka toj e eden od kamen-temelnicite na mirot i bezbednosta vo celiot svet”, istakna Obama. Obama isto taka privatno se sretna so liderite na Kina, Japonija, Kolumbija, Azerbejxan i Kirgistan.

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

VELIKA BRITANIJA JA OTVORI NAJGOLEMATA FARMA ZA VETERNICI NA MORE VO SVETOT ajgolemata farma na veternici vo svetot e pu{tena vo pogon vo teritorijalnite vodi na Velika Britanija, vo sostav na vetuvawata na Britanskata vlada, deka ovaa zemja }e stane svetski lider vo industrijata za proizvodstvo na elektri~na energija od obnovlivi izvori. [vedskata energetska kompanija Vatenfal ja izgradi firmata so veternici, Tanet, vo blizina na gradot

Ramsgejt na jugoisto~niot breg na Anglija. Kompanijata soop{ti deka 100-te turbini }e proizveduvaat dovolno energija za pove}e od 200.000 domovi. Vo sklop na proektot }e bidat instalirani vkupno 341 turbina, vo tekot na slednite ~etiri godini, a tro{okot za niv }e iznesuva 780 milioni funti, odnosno 1,2 milijardi dolari. Farmata Tanet zafa}a povr{ina pogolema od 35

kvadratni kilometri i }e proizveduva do 300 megavati elektri~na energija, dokolku veterot bide so brzina od 16 metri vo sekunda. Spored podatocite od ovaa industrija, momentalniot kapacitet na britanskite veternici e pet gigavati, a vo idnina se planira da bide 18 gigavati. Na britanskoto krajbre`je vo slednite deset godini se o~ekuva da bidat vo pogon okolu 10.000 turbini.

27.09.2010

LOREAL OTVORI FABRIKA VO RUSIJA rancuskiot kozmeti~ki gigant, Loreal, minati-ot ~etvrtok ja otvori prvata fabrika vo Rusija, vo koja }e se proizveduvaat preparati za nega na kosa, a koi }e bidat nameneti za klu~niot pazar na teritorijata na porane{niot Sovetski Sojuz. “Vo fabrikata }e se proiz-veduvaat {amponi, regeneratori i boi za kosa za pazarite vo Rusija, Gruzija, Ukraina i Kazahstan”, izjavil Pjer Haler, industriskiot direktor na kompanijata vo Rusija.

Vrednosta na investicijata }e iznesuva 26 milioni dolari, naglasil direktorot za otvoraweto na fabrikata vo industriskiot park vo regionot Kaluga, jugozapadno od Moskva. “Proizvodstveniot kapacitet e 120 milioni edinici vo 2010 godina, dodeka ovaa brojka vo slednata godina }e se zgolemi dvojno”, izjavil izvr{niot direktor na grupacijata Loreal, @an Filip Blanpen. Minatata godina, Loreal

vo Rusija, osmiot pazar po golemina, za kompanijata ostvaril prihodi od 563 milioni evra.

PRITAEN UDAR NA PAPATA

VATIKANSKATA BANKA PERE VALKANI PARI I PRIKRIVA TRANSAKCII?! Pokrenuvaweto na istragata predizvika {ok vo Vatikan, iako za “pereweto” pari preku Vatikanskiot pari~en zavod ve}e se pi{uva{e vo italijanskite mediumi. Vo javnoto obvinitelstvo na raspit se povikani ~elnite lu|e na Vatikanskata banka tore Goti Tadeski i Paolo Kipriani, pretsedatelot i generalniot direktor na Vatikanskiot pari~en zavod- IOR (Zavod za religiski dela) bea povikani minatata sreda vo rimskoto obvinitelstvo na soslu{uvawe. Dva dena prethodno, obvinitelstvoto zaplenilo 23 milioni evra koi IOR imal namera da gi prefrli na smetkite na JP Morgan vo Frankfurt i vo italijanskata Banka del Fu~ino. IOR, zavodot koj vo javnosta e poznat pod imeto Vatikanska banka ne navede na ~ija smetka trebalo da bidat prefrleni ovie pari, so {to se najde na udar na zakonot so koj se spre~uva “pereweto” pari. Ova e prva istraga nad IOR otkako Vrhovniot sud vo Italija potvrdi deka Italija ima pravo da go istra`uva raboteweto na ovaa ustanova, ~ie sedi{te se nao|a na vatikanskata teritorija. Nadle`nosta na Italija i bez ovaa odluka bi bila neosporena, bidej}i stanuva zbor za pari koi Vatikanska banka gi upatila na smetka na rimskata podru`nca od milanskata banka Kredito Artixiano (koja ja kreditira Kredito Valtelinese). Pokrenuvaweto na istragata predizvika {ok vo Vatikan, iako za “pereweto” pari preku IOR ve}e se pi{uva{e vo italijanskite mediumi.

CRNA ISTORIJA NA FINANSIITE NA KATOLI^KATA CRKVA

Vatikanskiot zavod za religiski dela (IOR) pod vodstvo na nadbiskupot Pavle Kazimir Marcinkus (1971- 1989) be{e vpletkan istovremeno vo nekolku mra~ni skandali, povrzani so desni~arskiot terorizam, zagovori i mafija{ki kriminal. Nekoi od protagonistite na ovie skandali se likvidirani, a od ubijcite ne ostanuva traga, dodeka pre`iveanite bile dobro predupredeni da “ne otvoraat usta”. IOR dal garancija na Ambrozijanskata banka na Robert Kalvi, vo ~ij bankrot “is~eznale” 1,3 milijardi dolari, dodeka Kalvi vo 1982 godina e najden obesen pod londonskiot Most na crnite kalu|eri, dodeka finansierot koj gi povrzuval e otruen vo 1986 godina vo izolirana }elija na naj~uvaniot italijanski zatvor. Marcinkus ja poddr`al akcijata so koja Vatikan go finansiral antikomunizmot vo Latinska Amerika, a na toa zarabotila Koza Nostra. Neobjaslivo e zo{to IOR insistirala na ovie operacii i pokraj pra{inata koja se krena od predupreduvawata na samata italijanska banka. Kredito Artixiano ~ij pretsedatel Xovani De Cenesi e ~lan na upravniot odbor na Vatikanska banka, ja blokiral ovaa smetka vo sredinata na april, za {to i uredno bil izvsesten IOR i nadzornata slu`ba na Bankata na Italija. IOR imal rok od 90 dena da gi vovede zakonskite barawa i da soop{ti vo ~ie ime gi sproveduval ovie akcii. Na predupreduvaweto na italijanskata banka deka toa ne se dozvoluva so zakon, IOR

ultimativno baral realizacija, tvrdej}i deka Kredito Artixiano nema zakonska osnova da ja ospori ovaa operacija. Kredito Artixiano ja aktivirala operacijata i ja izvestila Bankata na Italija, koja pak ja blokirala smetkata, a slu~ajot mu go prenela na obvinitelstvoto. VATIKANSKATA BANKA RIZIKUVALA Celata situacija stanuva u{te pointeresna zaradi toa {to ne se znae koj e nara~atel na ovie operacii. Dali IOR dobrovolno rizikuvala, ili stanuva zbor za neposlu{nost?! IOR e pod u{te edna istraga, zaradi depozitot na Unikredit bankata od 60 milioni evra,

koi kako {to tvrdi obvinitelstvoto, italijanskite klineti go koristele za nedovolno jasni operacii. Etore Goti Tadeski, profesor po finansiska etika, bankar i istaknat ~len na Opus Dei, koj pred pomalku od edna godina preminal vo IOR od {panskata Santander banka- izrazuva “~udewe”, se zakanuva so ostavka i tvrdi deka blokiraweto, dokolku bilo izvedeno samo nekolku dena prethodno, “bi ja spre~ilo isplatata na plati vo va`na bolnica”, odnosno vo rimskata pedijatriska klinika- Bambin Gesu, koja e vo sopstvenost na Katoli~kata crkva. Toa, pak predizvikalo zagri`uvawe od druga strana, bidej}i

ne e potrebno da se krie nalogodava~ot dokolku stanuva zbor za detska klinika, ili pak stanuva zbor za virtuelen nara~atel. Posle nizata skandali vo koi bila zapletkana Vatikanskata banka, percepcijata na ovaa ku}a vo poslednite godini se promenila, no sepak italijanskite mediumi tvrdat deka stanuva zbor za kozmetika, odnosno deka nadvore{nosta na bankata se menuvala po potreba. Za celata situacija da stane ponezgodna, nad rabotata na IOR bdee Nadzorniot odbor, na ~ie ~elo stoi kardinalot i dr`avniot sekretar Tarcisio Bertone, vtoriot ~ovek na Vatikanskata administracija, a nad nego e samiot Papa.

Oservatore Romano, oficijalniot vatikanski dnevnik objavuva deka Bertone napi{al predgovor za novata kniga “Pari i raj” na Tades~i, {to pretstavuva jasna poraka deka Bertone e na negova strana. Tokmu na toa smeta i Tades~i koj za rimskiot vesnik La Republika izjavil: “Me targetiraat mene za da go pogodat Papata”. Mo`no e da stanuva zbor za operaciite koi IOR gi sproveduva na smetkite vo drugite banki so koi sorabotuva IOR. Zo{to toga{ toa tvrdoglavo go pravi nekolku meseci, ili periodot od april do sega bil potreben za da se ispravi dokumentacijata?! IZVOR: JUTARWI LIST

18 27.09.2010

FEQTON

PONEDELNIK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: SIEMENS

GLOBALEN NOSITEL NA INOVACIJATA Simens e najgolemiot provajder na ekolo{ki stabilni tehnologii vo svetot. Okolu 23 milijardi dolari, ili pribli`no edna tretina od prihodot na kompanijata se generira od zelenite proizvodi i re{enija, kako veternici i brzi vozovi

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

imens e svetski vode~ki gigant vo proizvodstvo na elektronika i elektri~en inìnering, koj operira vo poleto na industrijata, energijata i zdravstveniot sektor. Pove}e od 160 godini, kompanijata vaì za lider vo tehni~kite dostigawa, inovacii, kvalitet i stru~nost. Simens e i najgolemiot provajder na ekolo{ki stabilni tehnologii vo svetot. Okolu 23 milijardi dolari, ili pribli`no edna tretina od prihodot na kompanijata se generira od zelenite proizvodi i re{enija, kako veternici i brzi vozovi. Spored podatocite od fiskalniot izve{taj, kompanijata ostvarila prihod od 76,7 milijardi evra vo 2009 godina i broi vkupno 405 iljadi vraboteni {irum svetot. TIPIÊN PRIMER NA GERMANSKA FABRIKA Kompanijata {to ja osnovale Verner von Simens i Johan Georg Halske vo 1847 godina, zapo~nala so proizvodstvo na telegrafi, {to bile usovr{ena verzija od dotoga{nite. Imeto na ovaa kompanija koja podocna }e stane Simens, toga{ bilo TelegraphenBauanstalt von Siemens & Halske (Kompanija za proizvodstvo na telegrafi od Simens i Halske), a taa bila locirana vo Berlin. U{te od po~etokot, osnova~ite razmisluvale za idninata na biznisot, pa vloìle vo gradeweto na prvata telegrafska linija dolga 500 kilometri, koja se protegala dol` rekata

Majna, trgnuvaj}i od Berlin s$ do Frankfurt. Po dve godini, vo 1850 godina, kompanijata se vklu~ila i vo izgradbata na telegrafskata mre`a vo Rusija. Taka, po

vkupno dvaeset godini od osnovaweto, Simens mo`el da se pofali so kompletiraweto na monumentalnata indoevropska telegrafska linija, od Kalkuta do London.

Otkako pomladiot brat na osnova~ot Verner otvoril pretstavni{tvo na kompanijata vo London, sogleduvaj} i ja prednosta, drugiot brat Karl Hajnrih von Simens go

startuval biznisot vo Sankt Petersburg. Podemot na kompanijata vo vtorata polovina na 19-tiot vek se dol`el na patentot na osnova~ot Simens koj go

konstruiral elektri~noto dinamo. Od dinamo do prviot alternator so vodena turbina od 1881 godina, koj proizveduval elektri~na energija za osvetluvawe na angliskiot

PRIKAZNI OD WALL STREET

VOL STRIT MU RASKINUVA NA

enovive u{te edna advokatska firma od Vol Strit im kaàla na svoite vraboteni deka za razmena na delovnata elektronska po{ta odlu~ila da go poddrì iPhone, naglasuvaj}i deka na site vraboteni {to }e go odberat ovoj pameten telefon }e im go plati celiot internet-soobra} aj. Bankata Kredit Suis (Credit Suisse) vovede pilotprograma {to na vrabotenite im ovozmoùva koristewe na iPhone, dodeka Benk of Amerika (Bank of America) po~na i slu`beno da go voveduva pametniot

CNBC pi{uva deka monopolot {to go

u`iva{e Blackberry vo korporativniot svet zabrzano se ru{i, zatoa {to s$ pove}e bankari i biznismeni se vrtat kon mobilniot telefon na Epl

telefon na Epl (Apple). Bankata XP Morgan ^ejs (JP Morgan Chase) navodno eksperimentira so iPhone, dodeka advokatskata firma Skeden Arps (Skadden Arps) na svoite pravnici im kupuva iPhone, a isto taka im go pla}a i internetskiot promet. Porakata od Vol Strit e jasna: kvazimonopolot {to go u`iva{e Risr~ in mou{n (Research

in Motion), kompanijataproizvoditel na Blackberry, na pazarot za biznismobilni telefoni po~na da se ru{i. Kr{eweto na ovoj monopol ne se ~uvstvuva samo na Vol Strit. Spored navodite na rakovoditelite na Epl, 80 do 100 kompanii od listata na “Forbs” koristat ili testiraat iPhone. Procesot na voveduvawe na iPhone

na Vol Strit otslikuva seriozen problem za RIM. Blackberry pove} e ne e simbol na seriozniot biznismen od Vol Strit. Mo`ebi i zaradi uspe{noto {irewe na Blackberry nadvor od biznis-svetot, odnosno, proda`bata na {irok segment na kupuva~i, ovoj pameten telefon pove}e go nema statusniot simbol {to dosega go u`iva{e. Mladite profesionalci od Vol Strit s$ pove}e go gledaat Blackberry kako ured na starata garda i tovar {to go nosat so sebe, zatoa {to ednostavno im bil daden besplatno na koristewe od nivnite

rabotodavci. Mnogumina go nosat i Blackberry i iPhone so sebe, a pretpo~itaat da go koristat ovoj vtoriot. Duri i postarite “volstritovci” po~naa da go simpatiziraat iPhone, delumno i poradi toa {to i samite po~naa da veruvaat deka Blackberry e demode telefon. Na eden neodamne{en sostanok vo golema banka na Vol Strit, eden od u~esnicite procenuva deka 80% od prisutnite bankari imale iPhone. Korporativnite klienti, pak, s$ u{te se dr`ele do Blackberry, {to e indikator za ovoj bankar deka tie se relativno “nazadni” vo

svoite tehni~ki preferenci. Edna li~nost, pak, involvirana vo regrutiraweto kadri od univerzitetite i biznis-{kolite za potrebite na golema kompanija od Vol Strit, ima vpe~atok deka site studenti imaat iPhone. Mnogumina bile voodu{eveni otkako ~ule deka kompanijata go testira iPhone za eventualno da go koristi kako slu`ben telefon. Ova e zna~itelna razlika vo odnos na porano, koga studentite naglaseno gi poka`uvale svoite Blackberry so cel da poka`at deka sovr{eno bi se

FEQTON

“Kapital” zapo~na so serija napi napisi za toa kako nas nastanale i se razv razvivale najgolemite sv svetski brendovi-kompanii. brendovi-komp Doznajte gi pri prikaznite za nivni nivnite podemi i pado padovi, za toa koi se tajn tajnite {to gi odrùv odrùvaat na vrvot na sk skalata na najpoz najpoznati i najomileni sve svetski brendovi so de decenii grad Godalming, kompanijata stanala lider i vo izgradbata na hidrocentralite. Vo tekot na 30-tite godini od 20 vek, Simens ja konstruiral i hidrocentralata Ardnakra{a na rekata [enon vo Irska, koja bila prva vo svetot so takov dizajn. Isto taka, na Berlinskiot industriski saem vo 1879 godina, Simens ja pretstavuvaat prvata elektri~na èleznica so eksterno napojuvawe, so {to Simens stanuva sinonim za elektri~en inìnering. Vo 1907 godina Simens e sedmata najgolema kompanija vo Germanija spored brojot na vraboteni, koj iznesuval pove}e od 34 iljadi lu|e. Posle desetina godini, golemata kompanija i dve drugi kompanii se zdruìle za da ja osnovaat najpoznatata kompanija za proizvodstvo na elektri~ni svetilki - Osram. Vo novata kompanija Simens poseduval 40% od akciite kako pridru`nik. Idejata za oddeluvawe na biznisot so elektri~ni svetilki vo nezavisna kompanija, proizleguva od menaxment-strategijata na Karl Fridrih za za~uvuvawe i zacvrstuvawe na edinstvoto i raznovidnosta na elektri~nata kompanija koja {to ja menaxiral. Vo tekot na 20-tite i 30-tite, tehni~kata i organizaciskata racionalnost se prepoznatlivi kako klu~en faktor za uspe{en biznis. So vakva vizija i Simens zapo~nuva so proizvodstvo na tehni~ki aparati za doma}instvoto, kako i so proizvodstvo na radio- priemnici, televizori i elektronski mikroskopi. Kako i da e, ovoj tehnolo{ki i inovativen razvoj ne ostanal nem pred nacisti~kite politi~ki programi, koi me|u drugoto, vetuvale takov razvoj pred svoite politi~ki sledbenici. Tokmu vo godinite

PONEDELNIK

pred Vtorata svetska vojna, kompanijata bila involvirana vo finansirawe na podemot na Nacisti~kata partija i tajnoto vooruùvawe na Germanija. Za vreme na vojnata, Simens go poddrùval reìmot na Hitler, pridonel za vojnata, pa duri i u~estvuval vo ekonomijata koja rabotela za nacistite. Simens poseduval golem broj fabriki, vo i okolu zloglasnite koncentracioni logori, za proizvodstvo na elektri~ni delovi za voena upotreba. Postoi podatok koj veli deka skoro 100 iljadi èni i maì od Au{vic rabotele vo fabrikata na Simens locirana vnatre vo logorot, napravena za da go snabduva so elektri~na energija. Sledstveno na vakvata sorabotka, politi~kiot i voeniot kolaps na Germanija vo maj 1945 godina ja doveduva vo pra{awe i egzistencijata na Simens. Na krajot od vojnata pove}eto zgradi na fabrikite bile kompletno ruinirani. Site materijalni objekti na Simens bile konfiskuvani, a site patenti i za{titni marki bile poni{teni. Vkupnata zaguba bila ~etiri pettini od posedot na komapnijata. VO NOVOTO VREME Otkako kompanijata se inkorporirala kako Simens AG, prethodno, vo 1966 godina, blagodarenie na brojnite prezemawa i kupuvawa na novi divizii i kompanii vo godinite potoa, stanuva evropski i svetski gigant vo industrijata za tehnologija. Vo 80-tite godini, Simens drì ~ekor so najnovite trendovi na pazarot za tehnologija. Od nivnata nova baza vo Bavaria, fabrikite na Simens zapo~naa so proizvodstvo na kompjuteri, semikonduktori, ma{ini za perewe i pesmejkeri. Prviot digitalen telefon tie go pretstavija vo 1980 godina. Koga vo 1985 godina ja kupuva Alis êlmers, po prethodnoto partnerstvo sklu~eno vo 1978 godina, Simens ja osnova divizijata za energija i avtomatizacija. Vo istata divizija podocna se vklu~i i divizijata za industriski sistemi na Teksas Instruments, koja be{e prezemena od germanskiot gigant vo oktomvri 1991 godina. Vo 1997 godina Simens go pretstavi i prviot mobilen telefon so displej vo boja.

Telegraf - prviot proizvod na kompanijata

27.09.2010

Podemot na kompanijata go zapo~nal patentot na osnova~ot Simens koj go konstruiral elektri~noto dinamo. Od dinamo do prviot alternator so vodena turbina od 1881 godina, koj proizveduval elektri~na energija za osvetluvawe na angliskiot grad Godalming, kompanijata stanala lider i vo izgradbata na hidrocentralite OSNOVA^I NA NOVI GRADOVI So cel da ja osiguraat nivnata ekspanzija na tradicionalnite lokacii, Simens i Halske se zdobivaat so nenaseleno par~e zemja severozapadno od Berlin vo 1897 godina. Postepeno site operativni aktivnosti bile koncentrirani na ovaa lokacija. Vo nadopolnuvawe, Simens gradat `iveali{ta za vrabotenite i go promoviraat sozdavaweto na infrastruktura za zaednicata. Taka vo 1914 godina se sozdava novo predgradie na Berlin - Simenstad.

Eden od najgolemite pronajdoci na Simens - dinamoto Po dve godini, proizvodstvoto na semikonduktori kompanijata go grupira{e vo nova kompanija, a ostvari i sorabotka so Fuxi, od koja prizleze produktot Fuxi Simens Kompjuters. Denes kompanijata e organizirana spored planot donesen vo 2008 godina i se deli na tri sektori, industriski, energetski i sektor za zdravstvena za{tita. Ovie sektori imaat vkupno 15 divizii. GOLEMA KOMPANIJA GOLEMI PROBLEMI Vo 2007 godina, kompanijata Simens be{e kazneta od Evropskata komisija, za fiksirawe na cenite na pazarot za elektri~na energija vo EU. Kaznata koja iznesuva{e 396 milioni dolari ja plati Simens, iako vo slu~ajot bile zame{ani i pove} e drugi kompanii kako Micubi{i, Hita~i, [najder, pa i To{iba. Kaznata ja pla}a onoj {to gi VERNER FON SIMENS, predvodi ulogite, osnova~ot na kompanijata vo slu~ajot toa

PROIZVODSTVO NA AVTOMOBILI Vo pravec na zadovoluvawe na potrebite na noviot pazar, Simens vo 1905 godina vleguva na golemo vo biznisot na proizvodstvo na avtomobili. Po tri godini ja prezema fabrikata Protos od Berlin, koja steknala dobra reputacija po prvata avtomobilska trka vo svetot. Po prezemaweto, vo portfolioto na Simens }e se vbrojat i novi sedum modeli na avtomobili, kako i dva novi modela na elektri~ni avtomobili.

e Simens. Istata godina vo maj, germanskiot sud obvini dvajca porane{ni direktori na kompanijata za somnitelna isplata na 6 milijardi evra vo periodot od 1999 do 2002 godina, koi bile iskoristeni za da se dobie tenderot za turbinite so priroden gas. Kompanijata plati

kazna od 38 milioni evra. Slednata godina, Simens se soglasi da plati rekordni 1,34 milijardi dolari otkako zavr{i istragata za somnitelni isplati, slu~aj vo koj bea vme{ani visoki rakovodni lica od kompanijata, a predizvika {irok spektar pra{awa vo Germanija, SAD i mnogu drugi zemji.

A BLACKBERRY? vklopile vo kompanija na Vol Strit. “Nie moèbi i nema da mora da platime za da go analiziraat iPhone, zatoa {to mnogu od sega{nite i potencijalnite idni vraboteni ve}e go imaat najnoviot model”, veli ovaa li~nost za CNBC. Eve kako bi moèl da se odviva procesot na transformacija. Firmite }e po~nat da obezbeduvaat tehni~ka poddr{ka za iPhone, ovozmoùvaj}i im na svoite vraboteni da gi koristat sopstvenite telefoni za rabota. Sledno {to }e pravat e da im gi pla} aat smetkite za telefon. I na krajot, tie }e po~nat i da kupuvaat iPhone.

A, toa }e bide golem problem za RIM, proizvoditelot na Blackberry. Edno e sigurno. Blackberry s$ u{te prodava mnogu telefoni. Mnogu lu|e na Vol Strit s$ u{te se golemi fanovi na fizi~kata tastatura {to ja ima Blackberry, mesinxerfunkcijata i imejl-iskustvoto na Blackberry. Nivnite proda`bi rastat, kako {to raste i pazarot na pametni telefoni. Ne-kompaniskite korisnici so~inuvaat 80% od rastot na pretplatni~kata baza na Blackberry. No, zagubata na fanovite od Vol Strit mo`e da go dovede vo pra{awe ovoj rast. Dali korisnicite }e prodol`at da go kupuvaat

Blackberry dokolku vidat deka brendot e napu{ten od strana na mo}nite biznismeni i bankari? Na mnogu na~ini, rastot na potro{uva~kiot pazar mo`e da bide {teten za imixot na Blackberry kako telefon za mo}ni igra~i. Za sre}a na RIM, nabavkite na IT-oprema na svetsko nivo rastat bavno. ]e treba vreme dodeka ovaa promena vo navikite {to sega ja gledame na Vol Strit stane dominanten trend. Pa, taka, RIM mo`ebi }e ima vreme da se bori protiv rastot na iPhone.

Blackberry vo svetot na korporativnite korisnici, po~nuva da ja gubi bitkata so razigraniot i moderen iPhone

20 27.09.2010

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / PR

PONEDELNIK

Obuka na tema

KOSMO

SEKOJ DEN VO

UPRAVUVAWE SO PROMENI

INOVATIVEN CENTAR Obuka na tema

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINI OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATA Nedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite. Liderskite ve{tini moàt da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment. Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im ovozmoì uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkruùvawe.

OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATA Na po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade.

Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa. Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo svojata organizacija KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KOMUNIKACISKI VE[TINI Komunikacija e klu~en faktor za razvojot na sekoj biznis. Imeno bez dobra komunikacija nema da bidete vo mo`nost da napravite dobra delovna sorabotka, koja e od ogromno zna~ewe za razvivawe na Va{iot biznis. Ovaa obuka }e Vi ovozmo`i da go podignete kvalitetot na Va{ite delovni komunikaciski sposobnosti na visoko i dostojno nivo. Koj treba da ja poseti obukata?

Menaxeri, pretpriema~i, sopstvenici, lica odgovorni za proda`ba Vraboteni vo oddelite za komunikacija so javnost, Vraboteni vo oddelot ~ove~ki resursi (HR) Site koi sakaat da ja zgolemat svojata biznis ekspertiza

Po~etok: 28 Septemvri 2010 godina 19 Oktomvri 2010 godina 02 Noemvri 2010 godina 23 Noemvri 2010 godina 14 Dekemvri 2010 godina

Trener: Elica Per~inkova Vremetraewe: 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OBUKI / MEDICINA / HR / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

PONEDELNIK

27.09.2010

22 27.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR

PONEDELNIK

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE: OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 28 SEPTEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I - 28.09.2010

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II - 5.10.2010

[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III - 12.10.2010

Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV - 19.10.2010

Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V - 26.10.2010

Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 28.09.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV

(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS?

Za ispitot IELTS moète da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet. Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodrìnata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odrì na 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/ mk/macedonia-ielts-tips.

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477 Vo tek e promotivna vau~er kampawa so koja moè da se obezbedi popust do 30%. Vau~erot moè da se kupi najdocna do 30 septemvri 2010 godina, a pogodnostite od istiot moète da gi iskoristite najdocna do 31 dekemvri 2010 godina!!! Dokolku ste zainteresirani za konkretnata agenda na bilo koja od obukite slobodno kontaktirajte ne.

OBUKA NA TEMA:

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot – g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KONFERENCII

PONEDELNIK

27.09.2010

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Deloven Angliski jazik 27.09.2010 6 mes (40 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina 27.09.10 04.10.10 Sinergija Plus Univerzitet za turizam i menaxment Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ^itawe 28.10.10 In Optimum Makedonija

Me|unarodni GS1 standardi vo funkcija na sledlivosta 29.09.2010 GS1 Makedonija Kurs za `ivotni ve{tini i li~en razvoj (vtora generacija 2010/2011) 30.09.2010 19:00 ~ Zorba Konsalting Germanski jazik 30.09.2010 3 mes (60 ~asa) Kosmo Inovativen Centar

Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 Sinergija Plus Nau~i i zbogati se! Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus Relaxed Management (Tailor Made Training) Septemvri _ 2010

Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training) Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Liderski vrednosti i organizaciska kultura Septemvri 2010 god.

Kou~ Era Egzekutiven kou~ing Septemvri 2010 god. Kou~ Era Mentorski ~asovi za unapreduvawe na ~ita~kiot potencijal kaj deca so problemi pri ~itawe i disleksija Septemvri 2010 god. In Optimum Makedonija Brzo ~itawe (Power Reading)

01.10 â&#x20AC;&#x201C; 06.10.10 In Optimum Makedonija Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 01.10 â&#x20AC;&#x201C; 06.10.10 In Optimum Makedonija Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 27.09.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

PONEDELNIK

Od 17 do 19.10.2010 godina vo Praga, Чe{ka

KONGRES NA BIZNISOT OD JUGOISTOЧNA EVROPA I SREDBI SO KOMPANII OD EU Od 17 do 19 oktomvri 2010 godina, vo organizacija na MCE CCE vo Praga, Republika Чe{ka, ]e se odr`i Me|unaroden kongres na kompanii od Jugoisto~na Evropa i bilateralni sredbi so vode~kite kompanii od Evropskata unija. Kongresot e namenet za menaxerski timovi od slednive sektori: PR Agencii i konferenciski menaxment; sektor za nabavki; hoteli i ketering firmi; turisti~ki agencii; telekomunikacii; marketing i dr. Cenata za u~estvo na nastanot e 200, 300 i 450 evra za edno, dve ili tri lica od ista kompanija. Cenata vklu~uva dve no}evawa vo hotel so doru~ek, pristap do konferenciska programa, kafe pauza, ru~ek, gala ve~eri, biznis sostanoci, mo`nosti za mre`no povrzuvawe i aerodromski transferi. Site zainteresirani kompanii mo`at da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 29 septemvri 2010 godina.Podetalno na www.mchamber.mk. KONTAKT LICE :

Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Na 3 i 4 oktomvri vo [tip i Skopje

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUM SO KOMPANII OD U[AK Grupa od {eesetina biznismeni, ~lenovi na Trgovsko industriskata komora na U{ak od Republika Turcija, na 3 i 4 oktomvri 2010 godina }e ja posetat R. Makedonija. Nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii vo Skopje i [tip. Biznismenite od U{ak }e imaat prilika da se zapoznaat so mo`nostite za investirawe vo na{ata zemja i za potencijalite za vodewe biznis vo nekolku stopanski sektori. Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum, so cel vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri. Po zavr{uvawe na oficijalniot del na biznis forumot, planirani se bilateralni razgovori me|u kompaniite od pove}e industriski sektori: osiguruvawe, ko`arska industrija i ma{inska industrija, keramika grade`ni{tvo, reklamni agencii itn.

SAMO VO

ОБЈАВЕТЕ ГИ ВАШИТЕ ОГЛАSИ ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na:

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Spored programata, delovnite sredbi na 3-ti oktomvri }e se odr`at vo delovnite prostorii na Op{tina [tip, so po~etok vo 15 ~asot, a na 4-ti oktomvri 2010 godina vo Skopje vo Stopanskata komora na Makedonija, so po~etok vo 13:30 ~asot.

Ve molime Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od turskata strana, da go najavite najdocna do 30-ti septemvri, 2010 godina (~etvrtok) na e-mail adresite: biljana@mchamber.mk, venera@mchamber.mk, ili na tel: (02) 3244-034, 3244 037 kaj licata: Biljana Peeva-\uri} ili Venera Andrievska vo Stopanskata komora na Makedonija.

Od 6 do 10 oktomvri vo Republika Turcija

“BURSA AGRICULTURE 2010'' Osmiot Me|unaroden saem za zemjodelie “BURSA AGRICULTURE 2010'' e eden od pogolemite me|unarodni saemi za zemjodelie , sto~arstvo i oprema za sto~arstvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Elizabeta Andrievska-Eftimova Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

27.09.2010

SAEM NA @ENA

OD KUJNA DO CRVEN TEPIH Prviot Saem na èna se odrà vikendov i pomina, se razbira, samo vo znakot na ènata. Celiot koncept be{e podelen na ~etiri segmenti so koi bea opfateni site oblasti na interesirawe na pripadni~kite na pone`niot pol. Celta be{e da se slavi ènata i da se pretstavi kolku taa raboti i kolku e zna~ajna vo op{testvoto. Paralelno, tuka bea neizbe`ni onie raboti bez koi ènite ne moàt: nakit, {minka, saloni za razubavuvawe, garderoba... Seto toa se slu~uva{e a{e na pette posebno koncipirani pirani sceni. Osnovnata zamisla la na Saemot be{e da se dolovi seto toa {too pretstavuva edna èna ena koja izvr{uva pove}e e}e funkcii - od doma}} inka, do delovna èna i, sekako, site onie mali raboti bez koi niedna ne moè - {minka, fri-zura, {oping, nakit.. Ovaa manifestacija ija se odrà so cel da see slavi ènata i nejzinata priroda riroda i e sozdadena isklu~ivo ~ivo za da gi zadovoli nejzinite jzinite potrebi, interesi i èlbi. Maìte bea dobredojdeni dojdeni na Saemot za da nau~at ne{to pove}e za ènite, kako da gi zadovoldovolat, no edinstveno kako nabquduva~i ili ako ko sakaat da im podarat ne{to. Celoto vnimanie e svrteno kon pone`niot pol. Organizatorite bea ea prezadovolni od celoto slu~uvawe, od posetenosta tenosta

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ANXELINA XOLI – Bosna kako inspiracija

NOVIOT FILM NA ANXELINA XOLI

QUBOVNA PRIKAZNA, A NE POLITI^KA IZJAVA koja }e snima so holivudskata yvezda Anxelina Xoli, pred Ekipata vodena od strana na mladata bosanska akterka Zana Marjanovi}, se sobra vo Budimpe{ta. Snimaweto na filmot }e po~ne od oktomvri, a vo nego }e igra i na{ata talentirana akterka Jelena Jovanova a svojot najnov filmski potfat holivudskata akterka Anxelina Xoli odbra ekipa od porane{nite ju-prostori, za da go dolovi vistinskiot ambient vo prikaznata koja samata ja napi{ala i }e ja reìra. Qubovnata prikazna, ~ij naslov s$ u{te ne e objaven, za edna Muslimanka i Srbin }e po~ne da se snima za dve nedeli vo Budimpe{ta. Del od scenarioto se poklopuva so vistinskata ìvotna prikazna na 27-godi{nata akterka od Bosna, Zana Marjanovi}, koja glavnata uloga vo ovoj film ja dobila preku kasting vo London.Navodno, Anxelina i nejzinite sorabotnici se zainteresirale za Zana u{te po prvata audicija koja be{e odràna ovoj avgust vo Saraevo, a po kastingot pobarale da im se dostavi filmot “Sneg” na reìserkata Aida Begi}, vo koj taa odli~no ja igra ulogata na bosanska vdovica i begalka koja po vojnata se vra}a vo svoeto razru{eno selo i se obiduva da sobere sili i da prodolì so ìvotot. Tokmu taa filmska prikazna potsetuva na nejzinata sudbina. Vsu{nost, Zana, zaedno so svojata familija se preselila vo Wujork vo 1997 godina, me|utoa, 4 go-

dini podocna, koga napolnila 18 godini, se vratila vo Saraevo. Spored filmskite kriti~ari i novinari, taa vaì za edna od najperspektivnite mladi bosanski akterki. Dosega ima ulogi vo 5 filmovi, a na po{irokata publika & e poznata po ulogata na Selma vo serijata “Lud, zbunet, normalen”. Minatata godina napravi poteg kako reìser, so toa {to go reìra{e performansot za `rtvite od Srebrenica pod imeto ”8.372...”. Sepak, ova e golemiot predizvik za Zana Marjanovi}: toa e li~nosta koja }e treba da ja snosi najgolemata odgovornost i mora da ja dolovi glavnata heroina, zatoa {to se raboti za kompleksen lik. Za ma{kata glavna uloga s$ u{te ne e oficijalno potvrdeno koj }e igra vo filmot, me|utoa, imeto koe najmnogu se vrti po mediumite e Goran Jevti}, srpski akter koj treba da go odigra likot na mlad ~ovek od srpska nacionalnost koj za vreme na vojnata vo Bosna se zaqubuva vo mladata muslimanka. Likot na negoviot tatko najverojatno }e mu bide doveren na Rade [erbexija. Anxelina Xoli go kontaktirala li~no za da sorabotuvaat zaedno. Edna od ulogite C

}e mu bide dadena i na Nikola \uri~ko. Negovoto ime cirkulira vo potesniot izbor na ekipata na sajtot IMDb. Od Bosna i Hercegovina se spomenuva imeto na Alma Terzi}, kako i na Fexa [tukan. Od Makedonija e odbrana Jelena Jovanova, koja samo go potvrdi svojot najnov anga`man. Poradi strogite pravila na dogovorot so holivudskata produkcija, na Jovanova ne & e dozvoleno da izjavi ni{to drugo. Inaku, proektot dobi dodaten publicitet otkako re`iserot Emir Kusturica najavi tu`ba protiv Xoli. Imeno, otkako akterkata ja objavi osnovnata prikazna, Kosturica izjavi deka taa e plagijat na negoviot film “Gladno srce” (poznat i pod naslovot “@ivotot e ~udo”). Za svoeto re`isersko debi, ~ij buxet iznesuva 15-ina milioni dolari, Xoli izjavi deka toa e qubovna prikazna, a ne politi~ka izjava. Taa saka da vklu~i {to pove}e od lokalnoto naselenie i da nau~i pove}e za ovaa zemja, a golema e verojatnosta i da posvoi u{te edno dete od Bosna. Nejziniot soprug, Bred Pit, na po~etokot na karierata ja ima snimeno prvata filmska uloga vo sosedstvoto, vo Crna Gora. O

od mototo “Od tinejxerki do penzionerki”, vikendov vo arenata Metropolis na Skopski saem se odrà prviot Saem na èna vo Makedonija. Vo ramkite na tridnevnata saemska manifestacija se odvivaa golem broj aktivnosti, koi bea podeleni na ~etiri segmenti: Svet na vkusovi i zdrav ìvot; Moda, stil i zabava; Ubavina i Biznis i kariera. Organizatorite se pogriìja da ima golem broj doma{ni i stranski modni ku}i, saloni za razubavuvawe, zdravstveni i farmacevtski organizacii, izdava~ki ku}i, interesni prezentacii, prakti~ni i edukativni predavawa, gotvewe vo ìvo so profesionalni gotva~i, koktel{oua, {minkawe i frizura, test-vozewe, nastapi na makedonskite yvezdi.

na saemot i izrazija `elba ovoj nastan da stane tradicionalen.

26 27.09.2010

SPORTLIFE

PONEDELNIK

Nekoga{, Jugoslavija i ko{arkata bea nivna zaedni~ka qubov i cel, no za `al, toga{nata gra|anska vojna nenadejno gi razdvoi i gi zaladi nivnite odnosi, nivnite planovi, emocii...

DRA@EN DRA@ @ I VLADE PRIKAZNA PRIKA AZN KOJA OSTANA NEDOVR[ENA

“NEKOGA[ BRA]A”

D uumen Dokumentarecot “Nekoga{ bra}a” go opi{uva odno Doku sot pome|u pom najdobrite ko{arkari vo porane{na Jugoslavija. slavvija j Bea najdobri prijateli koi vojnata gi razdvoi bezmilosno. bezmmilo

oa bea dvajca mladi momci na koi duri i Evropa im be{e do kolenaa. I vo bukvalna, lena. zaradi zaradi nivnata nivn viso~ina, pren i vo prenosna smisla, zaraadi osvoenite o zaradi evropski, r opski svetski i olimpiski oolimp tituli. Vlade Divac i Dra` èn Petrovi}, P Draèn se ed edni dni od najpoznatite ko{arrkarsk igra~i na ko{arkarski wa, koi pred 20 site vremi vremiwa, godini go ““vè{ “vè{tuvaa” i go ko{ {arkar “palea” ko{arkarskiot parket vo dresovitee na ju jugoslovenskata reprezentaacija. Pati{tata reprezentacija. ~esto im se ispre isprepletuvaa, pa ~uddno kkako tie stane e ni ~udno ver prijateli naa dobri i verni blliski kako brakoi bea bliski

}a. Nekoga{, Jugoslavija i ko{arkata bea nivna zaedni~ka qubov i cel, no za àl, toga{nata gra|anska vojna nenadejno gi razdvoi i gi zaladi nivnite odnosi, planovi, emocii. Nenadejnata i tragi~na smrt na Draèn, ne ostavi vreme za nivno pomiruvawe, i tie nikoga{ ne uspeaja da sednat i da porazgovaraat. Kolkava reputacija imaa dvajcata virtuozni ko{arkari, govori i faktot {to amerikanskata ESPN, najgolemata sportska televizija vo svetot, odlu~i da go emituva dokumetarniot film, snimen od producentskata ku}a NBA “Entertejment”, za toa kakva bila nivnata prijatelska vrska. Dokumentarecot e nasloven “Nekoga{ bra}a”. Reìserot Mihael Tolaian za filmot zboruva: “Toa e prikazna za edno prijatelstvo, prekinato zaradi vojnata. Tie momci bea bliski kako bra}a. Dràvata se raspa|ala, tokmu kako i odnosot koj toga{ bil neodr`liv. Smrtta na Draèn stanala u{te potragi~na, zatoa {to duri i ne postoela mo`nost za ras~istuvawe na problemite”. A toj odnos be{e buren. Vo 90-tiot minuten dokumentarec, }e moème da gi vidime nekolkute zaboraveni

sportski momenti, potsetuvaj}i se kako Draèn i Divac ja vodele Jugoslavija do titulata svetski {ampion 1990 godina, i kako tie dvajca go nosea krstot na Evropejcite vo NBA ligata. Divac i Draèn gi odvoi vojnata vo Amerika. U{te na samiot po~etok stavovite im bea zna~itelno razli~ni. Draèn ne sakal, nitu pak moèl da ja slu{a politikata na Divac. Srpskiot ko{arkar bil obvinet i od hrvatskata javnost, koja nikoga{ ne go zaboravila momentot koga toj gazel na hrvatskoto zname. “Te{ko mi be{e da im kaàm na lu|eto vo Hrvatska, pogre{ivte. Vlade ne e lo{, toj e dobar ~ovek. Ednostavno ne moèv”, se prisetuva penzioniraniot hrvatskiot ko{arkar Dino Raxa. Draèn Petrovi} zagina vo soobra}ajna nesre}a vo SAD na 7 juni 1993 godina. Vo vovedniot del od dokumentarniot film, Vlade Divac za svojot golem prijatel kaùva: “Be{e igra~ za koj site zboruvaa. I be{e omilen na cela Jugoslavija, be{e ko{arkarskiot Mocart. I ostana besmrten”. Denes, vo javnosta se pu{teni prvite snimki, a filmot }e ja doìvee svojata premiera na 12-ti oktomvri.

SPORT

PONEDELNIK

SPORT

27.09.2010

KO[ARKA

FUDBAL

MESI I KAKO POVREDEN VREDI MNOGU

ajdobriot fudbaler na dene{nicata Lionel Mesi dobi pokana za nastap vo argentinskata reprezentacija za prijatelskiot natprevar so Japonija, zaka`an za naredniot mesec, iako minatata nedela toj dobi pote{ka povreda, poradi koja e prinuden da pauzira. Ovaa nevoobi~aena pokana do Mesi e inspirirana od faktot deka japonskiot sojuz pla}a za svojata reprezentacija da ja proba protiv Argentina, no sumata {to }e ja inkasiraat Gau~osite bi bila za 200.000 evra povisoka, dokolku vo timot se najde i Mesi. Da potsetime deka na natprevarot protiv Atletiko Madrid, vo koj negovata Barselona triumfira{e so 2:0, Mesi be{e grubo fauliran od ~e{kiot internacionalec Tomas Ujfalu{i, koj za nepromisleniot start dobi suspenzija od dva natprevari ne igrawe. Po prvobitnite pregledi, lekarskiot tim na Barsa soop{ti deka ne e potrebna operacija na povredeniot

Negovoto prisustvo e neprocenlivo za argentinskata reprezentacija

JADRANSKATA LIGA I SEZONAVA BEZ MAKEDONSKI EKIPI SR\AN \ IVANOVI]] ivanovic@kapital.com.mk

200.000 evra pove}e pla}aat Japoncite, dokolku vo timot na Gau~osite e vmetnat i Lionel Mesi

glu`d, no Argentinecot }e mora da pauzira najmalku dve nedeli, iako e izvesno deka rehabilitacijata }e bide prolongirana. Inaku noviot selektor na argentinskata reprezentacija Serhio Batista, ne ja povtori gre{kata na negoviot prethodnik Dijego Maradona i vo sostavot gi vrati iskusnite fudbaleri na Inter, Esteban Kabijaso i Havier Zaneti. Vo prvite dve sredbi Batista ostvari dve pobedi i toa protiv Irska od 1:0, a mo`e da se pofali i so senzcionalnata pobeda na svetskiot {ampion [panija od 4:1. L

o{arkarskiot krem od prostorite na porane{na Jugoslavija ve}e nekolku godini po red e obedinet vo zaedni~kata regionalna NLB liga, poznata i kako Jadranska liga. Sepak, i pokraj èlbite i konstruktivnite napori od dvete strani, vo ova prvenstvo s$ u{te nema zaigrano nitu eden tim od makedonskoto prvenstvo. Vo po~etokot, problem be{e adekvatna sala, uslov koj be{e ispolnet so izgradbata na arenata Boris Trajkovski vo Skopje. “Makedonija dobi edno garantirano mesto vo Jadranskata liga, a postoi mo`nost duri i za vtora ekipa {to bi igrala vo {ampionatot. Site uslovi vo pogled na infrastrukturata se zadovoleni. Raspoloènieto kaj lu|eto od Jadranskata liga e golemo i tie se zainteresirani za na{ite klubovi. Sepak, postoi u{te eden uslov koj barem zasega e nepremostliv za makedonskite timovi. Od nas e pobarano pretstavnikot da ima roster koj }e go zadovoli kvalitetot na konkurencijata. Toa zna~i deka igra~kiot fond treba bide sostaven od ko{arkari ~ija vkupna pazarna vrednost e pove}e od milion evra”, izjavi za “Kapital” pretsedatelot na Ko{arkarskata federacija na Makedonija, Daniel Dimevski. Gledaj}i go dràvnoto prvenstvo vo ko{arka, ovie milion evra izgledaat kako mislovna imenka, bidej}i pogolemiot del od ekipite ne moàt da gi soberat parite potrebni za regulirawe na tro{ocite okolu kotizacijata ili pla}aweto na sudiite i delegatite. [to se odnesuva, pak, do platite na ko{arkarite, tie se premnogu niski, a naj~esto ne se ni ispla}aat, voop{to. Edinstveno {ampionot Feni

Vo Jadranskata liga posakuvaat da gi vidat ekipite na Rabotni~ki i MZT Skopje. Toa se najpoznatite brendovi na makedonskata ko{arka, koi so sigurnost }e ja privle~at publikata vo gradovite kade {to }e gostuvaat. Feni igra odli~no vo posledno vreme, no za da stane interesen }e treba da pominat u{te nekolku godini mo`e da se pofali so kakovtakov buxet, no tuka se javuva drug problem, a e povrzan so `elbite na vode~kite lu|e vo NLB prvenstvoto. “Vo Jadranskata liga posakuvaat da gi vidat ekipite na

Rabotni~ki i MZT Skopje. Toa se najpoznatite brendovi na makedonskata ko{arka, koi so sigurnost }e ja privle~at publikata vo gradovite kade {to }e gostuvaat. Feni igra odli~no vo posledno vreme,

Makedonija dobi edno garantirano mesto vo Jadranskata liga, a postoi mo`nost duri i za vtora ekipa {to bi igrala vo {ampionatot. Site uslovi vo pogled na infrastrukturata se zadovoleni. Sepak, postoi u{te eden uslov koj barem zasega e nepremostliv za makedonskite timovi. Od nas e pobarano pretstavnikot da ima roster koj }e go zadovoli kvalitetot na konkurencijata. Toa zna~i deka igra~kiot fond treba bide sostaven od ko{arkari, ~ija vkupna pazarna vrednost e pove}e od milion evra, izjavi za “Kapital” pretsedatelot na Ko{arkarskata federacija na Makedonija, Daniel Dimevski

no za da stane interesen }e treba da pominat u{te nekolku godini, za imeto na ovaa ekipa da vleze vo u{ite na ko{arkarskite vqubenici od regionov”, dodava Dimevski. Samo, kako zaklu~ok, }e potsetime deka Rabotni~ki i MZT Skopje za malku ne bankrotiraa minatata sezona, a po malata konsolidacija se premnogu daleku od milionski buxet.

TROJKATA POMESTENA ZA POLOVINA METAR So novata sezona vo me|unarodnite natprevari, na sila stapuvaat i novite ko{arkarski pravila propi{ani od FIBA. Najdrasti~nata promena }e ja po~uvstvuvaat tie koi {utiraat za tri poeni, koi sega }e treba da frlaat od polovina metar podaleku, bidej}i linijata za tri e pomestena od 6,25 na 6,75 metri. Prostorot pod ko{ot ve}e ne e vo trapezoidna forma, tuku e pravoagolen. Inaku, vo obid da se unificiraat evropskite i NBA pravilata, od FIBA vo skoro vreme planiraat vremeto na igra da go prodol`at od 40 na 48 minuti.

NLB ligata e najgolem sportski, no i mediumski proekt vo regionot

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL