Br.132-kapital-28.09.2010

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

FORD: NASLEDSTVOTO

D-R RUBIN ZARESKI

STATIVA

NA GOLEMIOT HENRI STRANA 18

STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 28. SEPTEMVRI. 2010 | BROJ 132 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

REKORDNI 13,3 MILIONI DOLARI ZA MLEKO

UVOZOT NA MLEKO VO VTORIOT KVARTAL PORASNA ZA 66%

NA ZATV ZATVORAWE, PONEDELNIK, 27.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,75% 0 0,69% 0 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,62 45,94 1,34

NAFTA BRENT EURORIBOR

79,03 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.09) 2.200

MBI 10

2.190 2.180 2.170 2.160 2.150 2.140 21.9

23.9

25.9

27.9

2 ]E VLEZE LI MAKEDONIJA VO ME\UNARODNIOT GASOVOD JU@EN POTOK?

GASPROM V PETOK DOA\A VO SKOPJE! STRANA 4

OD DENES, 12 FIRMI ]E GI KONTROLIRAAT RABOTNITE MESTA GRADE@NITE KOMPANII PRVI NA SPISOK ZA PROCENKA NA RIZIK PRI RABOTA! STRANA 11

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

MODEREN LOV NA VE[TERKI!

STRANA 2

ZLATNA TRESKA JA TRESE HRVATSKA

HRVATITE MASOVNO KUPUVAAT ZLATNI PRA^KI VO QUBQANA STRANA 15

2 28.09.2010

VTORNIK

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 28 SEPTEMVRI 2010

MODEREN LOV NA VE[TERKI!

{te koga pred dve godini se otvori temata za lustracija i po~na da se podgotvuva Zakonot za lov na {pioni, del od poznava~ite zatkulisno, no ~estopati i javno, komentiraa deka ova e edna pre{iroka, predlaboka i preseriozna tema za da se otvora na tolku mala vrata, celi 18 godini po osamostojuvaweto.

Dve godini podocna, po kritikite deka ni{to ne raboti i deka ne razobli~ila “mra~nata strana” na nieden javen funkcioner, Komisijata izleze so vozbudliva informacija deka e otkrien prviot kodo{!

11-minata “inkvizitori” razgleduvale, istra`uvale, sobirale, vadele i verificirale fakti i ednoglasno odlu~ile deka ni pomalku, ni pove}e, tuku prviot ~ovek na sudot nad sudovite rabotel so tajnite slu`bi vo dale~nata 1964 godina (koga gospodinot samo {to navr{il polnoletnost).

Im e to n a Tr e nd a f il Ivanovski, koj celi tri godini pretsedava{e so Ustavniot sud (a sudija e od 2003 godina), prostrui vo javnosta re~isi vo realno vreme koga Komisijata ja donese odlukata.

Komisijata, koja, neli, raboti zad zatvoreni vrati i ~ii zaklu~oci se strogo doverlivi, a imiwata ne smeat da se objavat dokolku zasegnatite obvineti ne odlu~at sami da se branat javno.

Tolku za rabotata na ovaa Komisija i za {pionite vo redovite na onie koi lovat {pioni!

Nejse! Pretsedatelot Ivanovski, koga, kako {to tvrdi, razbra od mediumite deka toj e prviot “uloven”, odlu~i da se “ofira” i pred celata makedonska javnost da si ja izlo`i svojata odbrana.

So vakviot hrabar poteg, sudijata poka`a deka e podgotven pred site, bez rakavici i maski da si gi prezentira dokazite za

U

svojata nevinost, branejki se sebesi i integritetot na Ustavniot sud!

I celava ovaa parada, koja, sekako, ne e sme{na, nema{e da bide tragi~na, ako u{te pred Ivanovski da se “ofira” vo javnosta, li~no premierot Nikola Gruevski ne izleze i javno ne prese~e deka osomni~eniot e vinoven i deka vedna{ od toj moment, po izjavata, Ustavniot sud pove}e nema kredibilitet! Vsu{nost, za Gruevski Ustavniot sud nema kredibilitet od mnogu poodamna, a ova doa|a samo kako “krunsko alibi” za stavot na premierot!

Ne go interesira premierot ponatamo{nata postapka, ne vodi smetka toj za presumpcija na nevinost... za demokratski pristap kon lustracijata kako proces ...

Komisijata se posomneva vo ~ovek, pretsedatel na “Brankoviot sud” i toa za Gruevski e sosema dovolno za da se drzne da dade izjava deka (parafrazirano) – Ustavniot sud nema kredibilitet i deka nosi odluki po volja na SDSM znaeme site, ama sega eve i javno se potvrdilo deka odlukite na glavniot sud vo dr`avata, stolbot na sudstvoto i na ustavnosta, ne se legitimni (i toa samo nekoi odluki, kako {to veli premierot, onie, neli, koi se kosat so negovite politiki).

Premier so vakvi stavovi!?

Pa, ova se te{ki zborovi!?

Go priznava li Ustavot, taka nekredibilen, premierot, ako ve}e toj ne ja priznava institucijata zadol`ena i platena nego da go “~uva”!?

Ili ova va`i samo otkako Ivanovski e tamu!?

Ve}e i vrap~iwata znaat {to misli vladeja~kata partija i nejziniot voda~ za rabotata na ovoj Sud! Od poodamna po~na taa bitka na vlasta so ras~istuvawe na “{tetnite elementi” vo stolbovite na dr`avata (gledano niz o~ilata na Mihajlo Manevski)! So ras~istuvawe na

REKORDNI 13,3 MILIONI DOLA

KATERINA SINADINOVSKA

OFFICE MANAGER I FINANSII:

tranziciskite politi~ari (pa i sudii) od minatoto (nebare premierot i negovite lu|e se rodeni v~era, ili {totuku se doseleni vo dr`avava, pa ne bile del od tranzicijata)!

No, nasproti vakvite “vizionerski” i futuristi~ki javni zalagawa, ~uvstvoto e deka tokmu ovaa vlast e somnitelno orientirana kon tranzicijata vo minatite godini.

Po dvaeset godini, nam glavna nametnata tema ni e lov na ve{terki koi pravele magii pred polovina vek! Pa, potoa nekade na listata na prioritetite se mo`nostite propu{teni vo devedesettite, izjavite dadeni vo osumdesettite, gre{kite napraveni vo sedumdesettite! Da, da, polesno e taka...! Pa, i Ilindenskoto vostanie e prerano dignato, spored Goce!

Za golema igra se potrebni golemi potezi od golemi igra~i! Potezi so koi }e se namali siroma{tijata (namesto da se urivaat rekordi so brojot na nevraboteni), so koi }e se ponese dr`avata vo integracii i }e se otvori pat za investicii, }e se obezbedi stabilnost i prosperitet!

Oti, dodeka site o~i se svrteni kon istorijata i nastanite {to se slu~ile ili sme gi proma{ile da se slu~at, nikoj nema da zabele`i deka nam, ne minatoto, tuku idninata ni e diskutabilna!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

UVOZOT NA ML KVARTAL PORA

sinadinovska@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

15.000

T

oni industriski piperki dosega se izvezeni od strumi~kiot region. Deset dena pred zavr{uvawe na berbata e ostvaren rekorden izvoz na crveni industriski piperki od sortata „kurtovska kapija”. Od vkupniot izvoz se ostvareni okolu polovina milion evra prihodi, a se plasirani piperki na pazarite vo Bugarija, Srbija, Grcija, Albanija, Kosovo i vo drugi zemji. Otkupnite ceni godinava za prva klasa iznesuvaat 20, za vtora 16 i za treta klasa 12 denari za kilogram.

Od okolu 2.000 hektari godinava vo ovoj region se o~ekuva da bidat nabrani okolu 42.000 toni „ajvarka”, ili 4 do 5.000 toni pove}e od lani.

Kako {to se o~ekuva, 40% od proizvodstvoto, ili blizu 17 iljadi toni }e bidat plasirani na stranskite pazari.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Prodol`uva agonijata na proizvoditelite na mleko vo zemjava. Dodeka na{ite farmeri go uni{tuvaat sto~niot fond, uvozot na mleko vo zemjava postojano raste. Vo prviot kvartal be{e porasnat za 50%, dodeka vo vtoriot za dopolnitelni 66%

P

ГORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

roizvodstvoto na mleko vo zemjava do`ivuva s$ pogolema kriza.

Dodeka zemjodelcite go uni{tuvaat sto~niot fond, uvozot na mleko vo zemjava postojano raste. Vo vtoriot kvartal e uvezeno mleko vo vrednost od neverojatni 13,3 milioni dolari, {to e najvisoka suma isplatena za uvoz na mleko vo eden kvartal vo istorijata na Makedonija.

Spored podatocite od Narodnata banka, uvozot vo ovoj kvartal porasnal za frapantni 66% vo odnos na prethodniot, koga za stransko mleko se plateni 8,8 milioni dolari. Zgolemuvawe za 16% e zabele`ano i vo odnos na istiot kvartal lani.

Za da bide problemot u{te pogolem, vtoroto trimese~je treba da bide period koga zemjava treba da ima najgolem vi{ok mleko, bidej}i laktacijata na kravite e najgolema vo april, maj i vo juni. @ivko Radevski, porane{en direktor na bitolskata mlekarnica IMB, tvrdi deka najgolemi vinovnici za uvozot na mleko vo zemjava se stranskite mlekarnici koi vlegoa na makedonskiot pazar.

“Strancite, koi gi kupija makedonskite mlekarnici, }e go naplatat “cehot” uni{tuvaj}i ja bazata na mle~nata industrija vo Makedonija. Mlekarnicite go otkupuvaat mlekoto po niski ceni, na sto~arite ne im e isplatlivo da proizveduvaat, pa gi kolat kravite, a doma{nite mlekarnici uvezuvaat mleko od stranstvo”, dodava Radevski.

Proizvodstvoto na mleko vo zemjava postojano opa|a, a uvozot raste. Za sporedba, vo 2000 godina za uvoz na mleko se izdvoeni 15 milioni dolari, a samo vo eden kvartal od 2010 godina duri 13,3 milioni dolari.

VE[TA^KI CENI NA MLEKOTO? Spored farmerite, preku uvozot na mleko mlekarnicite se obiduvaat da gi zadr`at cenite na nisko nivo, {to ne e dobro za proizvodstvoto na mleko vo zemjava. Tie tvrdat deka na pazarot se ~uvstvuva golem nedostig od mleko.

“Mlekarnicite imaat zgolemena potreba od mleko, no ne sakaat da go priznaat toa, bidej}i }e treba da gi poka~at otkupnite ceni. Nekoi od niv mlekoto go nosat i po 100 kilometri od mestoto na otkupot do nivnite proizvodstveni pogoni”,

VTORNIK

NAVIGATOR

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

28.09.2010

IMA I “INKAMING” TURIZAM

TRENDAFIL IVANOVSKI

GORAN PETROV

\ORGE IVANOV

ELIZABETA KAN^ESKA–MILEVSKA

nogu hrabro i dostoinstveno izleze vo M javnosta za da se brani

nicijativata za stimuako pretsedatelot e ubeinisterkata za kultura I lirawe na mladite da iz- Iden deka Makedonija nema Mgo pottikna raznoglasirabotuvaat grn~arski proiz- problem so Grcija, tuku obrat- eto od Vladata okolu parite

sebe si, no i kredibilitetot na Ustavniot sud

vodi za da ne sedat bez rabota trgna od Veles, a }e prodol`i i vo drugi gradovi

no, realnosta e porazli~na, a i toj samiot nekolku dena pred toa ima{e sprotivni tezi

za izgradba na plo{tadot Skender-beg bez da ja uveri javnosta dokraj

ARI SE POTRO[ENI ZA UVOZ NA MLEKO

LEKO VO VTORIOT ASNA ZA 66% 42.000 3,7 32.000 140

semejstva vo Makedonija se zanimavaat so proizvodstvo na mleko

veli Stojan Tenev, farmer od [tipsko. Toj dodava deka mnogu e namalen brojot na kravite, bidej}i mnogu pari propadnale vo Svedmilk, a i cenata na mlekoto e mnogu niska.

Vakvata sostojba ja potvrduvaat i sopstvenicite na mlekarnici i potenciraat deka rastot na uvozot na mleko vo vtoriot kvartal e problem, bidej}i kravite imaat zgolemena laktacija.

Goran Dabevski, sopstvenik na mlekarnicata Osogovomilk, potencira deka cenata e problemati~na ako bila povisoka, }e im odgovara na kooperantite, ama proizvodot nema da bide konkurenten.

“Cenite na mlekoto sosila gi dr`ime na ponisko nivo.

Poka~eni se od 3% do 5%, a ima nedostig kaj site proizvoditeli, i momentalno nitu edna mlekarnica nema zalihi na mleko”, veli Dabevski.

Toj potencira deka dokolku ne se zgolemi doma{noto proizvodstvo na mleko, mo`e da n$ snajde bugarskoto scenario, koga drasti~no be{e namalen sto~niot

pati e zgolemen uvozot na mleko vo izminative 10 godini

fond i sega na nivniot pazar ima ogromni koli~ini mleko koe e dobieno po ve{ta~ki pat.

Nedostig od mleko ima i vo najnovata mlekarnica vo zemjava, Mle~na industrija Georgievi od Radovi{.

Krste Georgiev, sopstvenik na mlekarnicata, potencira deka bile primorani da gi zgolemat otkupnite ceni za da imaat klienti.

“Gi zgolemivme otkupnite ceni na mlekoto za 2-3 denari za litar za da bideme vo tek so konkurencijata. Mleko na na{iot pazar nema i so doa|aweto na esenta toa ve}e se po~uvstvuva po namaluvaweto na zalihite koi gi imavme”, veli Georgiev.

Toj smeta deka mora da se zgolemi sto~niot fond za da se zadovolat potrebite od mleko.

Prethodnite godini, sekoja prolet mediumite gi polnea stranicite so farmeri kako go isturaat mlekoto i protestiraat protiv niskite otkupni ceni, no po propa|aweto na Svedmilk ova ve}e ne e slu~aj.

PRED I PO SVEDMILK Pred Svedmilk, zem-

@IVKO RADEVSKI

PORANE[EN DIREKTOR NA BITOLSKATA MLEKARNICA “Strancite koi gi kupija makedonskite mlekarnici }e go naplatat “cehot” uni{tuvaj}i ja bazata na mle~nata industrija vo Makedonija.

Mlekarnicite go otkupuvaat mlekoto po niski ceni, na sto~arite ne im e isplatlivo da proizveduvaat, pa gi kolat kravite, a doma{nite mlekarnici uvezuvaat mleko od stranstvo.”

toni tvrdi mle~ni proizvodi se uvezeni vo 2009 godina

java gi zadovoluva{e potrebite za sve`o mleko i jogurt, a postojano ima{e nedostig od trajno mleko. Dve mlekarnici proizveduvaat trajno mleko, no tie zadovoluvaat okolu 65% od potrebite, a drugoto se uvezuva. Pred propa|aweto na Svedmilk, golem del od potrebite za mleko se zadovoluvaa od doma{ni potrebi, no potoa ostanaa golemi dolgovi kon proizvoditelite na mleko i cenite se namalija, {to pridonese za namaluvawe na sto~niot fond. Vo Makedonija okolu 42.000 semejstva odgleduvaat kravi.

“Hiperprodukcijata na mleko se pojavuva{e na prolet od dve pri~ini prvata e zgolemenata laktacija na kravite, a vtorata pri~ina e preminot od suva hrana na zelena, koja sodr`i pove}e voda i logi~no e da raste koli~inata na mleko kaj kravite. Obi~no, naprolet, mle~nosta se zgolemuva i do 30% vo odnos na zimskiot period”, smeta Sowa Srbinovska, profesorka na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana.

Dnevno vo Makedonija se otkupuvaat do 300.000 litri mleko, od koi najmnogu prerabotuvaat bitolskata mlekarnica IMB, Zdravje Radovo i Ideal [ipka od Bitola, a ostanatite koli~ini gi otkupuvaat pomalite mlekarnici.

Spored podatocite od Ministerstvoto za

milioni litri mleko godi{no se proizveduvaat vo Makedonija

zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, vo zemjava vo 2009 godina se vlezeni vkupno okolu 32.000 toni sirewe i ka{kaval. Ako ovaa suma ja pomno`ime so 5-6 litri, kolku {to se potrebni za proizvodstvo na eden kilogram ka{kaval ili sirewe, }e vidime deka nedostigot od mleko samo po ovaa osnova e pogolem od doma{noto proizvodstvo na kravjo mleko od 140.000 toni, kolku {to iznesuva spored oficijalnite podatoci na Ministerstvoto. Vladinata programa za subvencionirawe na mle~noto proizvodstvo ne gi dade o~ekuvanite rezultati, bidej}i za ovaa namena se izvojuvaat po dva denari za litar predadeno mleko kako premija i godinava za ovaa namena vo buxetot se rezervirani 250 milioni denari, kako i po 2.500 denari za krava. Za ovaa namena od buxetot se rezervirani 230 milioni denari.

E

dna od najstarite turisti~ki agencii vo zemjava, Kompas, zaedno so u{tee nekolku drugi v~era be{ee proglasena za agencija soo najgolem pridones za razzvoj na makedonskiot turgu izam. Za razlika od mnogu drugi doma{ni agencii, koi se zanimavaat samo so ponuda na turisti~ki aran`mani vo stranstvo, Kompas e orientirana kon on doma{niot pazar.

“Inkaming” turizmot e problem za Makedonija bidej}i ne se razviva. Zatoa sekoj pridones vo ovaa nasoka e za pozdravuvawe i za pofalba. Zatoa plaketata od Minis-terstvoto za ekonomija za direktorot na Kompas, Goran Janevski, e celosno zaslu`ena.

Turizmot e familijaren biznis na Janevski, a datira od 1965 godina.

Ovaa uspe{na dejnost treba da bide primer i za drugite turisti~ki rabot-

GORAN JANEVSKI nici vo zemjava kako treba da pridonesuvaat za da go razvijat makedonskiot turizam.

Najlesno e da se ponudat atraktivni turisti~ki aran`mani za gra|anite vo zemjava. No, rabotata e kako strancite da se privle~at za da ja posetat Makedonija. Toa sekako ne e rabota samo na turisti~kite agencii, no nivnata uloga vo ovoj sinxir e klu~na.

GUBITNIK

K

POGRE[EN IZBOR

osovskiot pretsedatel, Fatmir Sejdiu rastrgnat me|u funkciite pretsedatel na dr`avata i pretsedatel na politi~ka partija, na op{to iznenaduduvawe, ja izbra vtorata.

Sejdiu mora{e da podnese ostavka na edna od dvete funkcii {to gi izvr{uva{e, otkako kosovskiot Ustaven sud preresudi deka ista li~nost nee mo`e istovremeno da bidee {ef na dr`avata i liderr na partija. I pri faktot deka kosovskiot pretsedatel ima samo ceremonijalna uloga i namesto narodot da go izglasa na op{ti izbori, nego go glasa Parlamentot, na~inot na koj Sejdiu kalkulira otka`uvaj} i se od dr`avnata, za smetka na partiskata funkcija e vo najmala raka tesnograden. O~igledno deka Sejdiu go smetal svojot izbor za pretsedatel na Kosovo samo kako otsko~na {tica za nekoja pozna~ajna funkcija (spored kosovskoto politi~ko ureduvawe) na koja mo`e da se nadeva od pozicijata lider na vtorata po golemina kosovska partija, Demokratskata liga na Kosovo, koja e koali-

FATMIR SEJDIU cionen partner vo vladata na Ha{im Ta~i. Za Sejdiu da ne napravi izbor nesoodveten so zna~eweto na momentot koga Kosovo pravi dr`ava, ne pomognaa ni predupreduvawata od kolegite -politi~ari i od ekspertite, koi smetaat deka ostavkata na kosovskiot pretsedatel mo`e da go destabilizira politi~kiot `ivot vo zemjata i vo taa merka da gi determinira pretstojnite razgovori pome|u Srbija i nejzinata porane{nata pokraina.

Definitivno pogre{en poteg vo istoriski mig za edna zemja.

MISLA NA DENOT

VISTINSKI PRETPRIEMA^ E AKROBAT [TO NEMA BEZBEDNOSNA MRE@A POD NEGO

HENRI KREJVIS KOOSNOVA^ NA AMERIKANSKIOT INVESTICISKI FOND KOHLBERG KRAVIS ROBERTS, POZNAT KAKO KKR, EDEN OD NAJGOLEMITE IGRA^I NA SVETSKIOT FINANSISKI PAZAR

4 28.09.2010

VTORNIK

NAVIGATOR

SVET

0-24

...@ELEZARNICA SPLIT

...MEDVEDEV I OLIGARSITE VO PEKING

...ITALIJA

Rabotnicite se ka~ija na oxak

Kina & dava na Rusija 25 milijardi dolari

Uapsen u{te eden narko-bos

est rabotnici od splitskata `elezarnica se ka~ija na oxakot na fabrikata baraj}i spas za kompanijata od vladata. Pet svetski kompanii dosega poka`ale interes za fabrikata, no efekti nema.

uskiot pretsedatel Dimitrij Medvedev e na ~elo na brojnata dr`avna i biznis-delegacija koja e vo Kina. Kina & ponudi zaem na Rusija od 25 milijardi dolari, a se o~ekuva i pogolema energetska i trgovska sorabotka.

vrski so mafijata.

[

R

]E VLEZE LI MAKEDONIJA VO ME\UNARODNIOT GASOVOD JU@EN POTOK?

GASPROM V PETOK DOA\A VO SKOPJE! Od Vladata velat deka }e napravat s$ za da gi ubedat Rusite deka i Makedonija treba da bide del od gasovodot Ju`en potok KATERINA POPOSKA

T

poposka@kapital.com.mk

ri~lena delegacija od ruskiot naften gigant Gasprom v petok doa|a vo Skopje za da gi utvrdi mo`nostite na zemjava za vlez vo megaproektot Ju`en potok. Ruskata delegacija }e ja predvodi Leonid ^ugunov, direktor vo Gasprom, zadol`en za proektot Ju`en potok.

Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Pe{evski i ministerot za finansii, Stavreski, so ^ugunov }e analiziraat dali i koi se mo`nostite Makedonija navistina da stane del od me|unarodniot koridor Ju`en potok.

“Nie }e napravime s$ za da gi ubedime pretstavnicite na Gasprom deka postojat mo`nosti, kako i finansiska isplatlivost za proektot i za Gasprom i za Makedonija da se vklu~i ili kako transporten koridor ili da bide priklu~ena na gasovodot so sopstven krak.

Vklu~uvaweto vo Ju`en potok e od golemo zna~ewe za stabilnosta i sigurnosta na isporakata na gas vo idnina”, veli ministerot za finansii, Stavreski.

S$ u{te ne se znae od kade }e pozajmi pari zemjava vo slu~aj da stane del od gasovodot vreden 8,6 milijardi evra.

JU@EN POTOK, @ELBA ILI REALNOST?!

Posetata na ^ugunov i drugi pretstavnici na ruski Gasprom vo Skopje doa|a tri meseci otkako pretsedatelot Ivanov i vicepremierot Stavreski od ekonomskiot forum vo Sankt Peterburg pobaraa od Gasprom zemjava da bide del od ovoj me|unaroden tranziten koridor. Generalniot direktor na Gasprom pred tri meseci najavi deka vo slu~aj trasata na gasovodot da se protega preku Romanija i Srbija, Makedonija mo`e da bide vo igra kako zemjatranzit na ruskiot gas.

Energetskite eksperti neodamna komentiraa deka mo`niot vlez na zemjava vo glavnite ruski energetski {emi e {ansa koja ne smee da se propu{ti. Na toj na~in, ne samo {to Makedonija bi bila tranzit na gasot koj trgnuva od Rusija do zemjite od Centralna Evropa, tuku }e se vklu~i vo proekti koi nosat iljadnici vrabotuvawa i milioni, ako ne i milijardi dolari direktni investicii.

“Sekako deka e pozitivno Makedonija da se povrze so Albanija i na toj na~in gasot od Rusija da stigne do Italija. Vo start Makedonija bi bila del od transferzalata na ovoj gasovoden sistem. Ova go velam bidej} i dosega Makedonija be{e zaobikolena koga stanuva

3 FAKTI ZA...

1,7% 16% 23,5%

E ZGOLEMENO IZNAJMUVAWETO NEDVI@EN PROSTOR VO PRVITE [EST MESECI VO ZEMJITE OD EU 15 PORASNALE INVESTICIITE VO NEDVI@NOSTI VO EVROPA VO VTRIOT KVARTAL OD GODINATA, SPOREDENO SO PRVIOT KVARTAL MILIJARDI EVRA SE INVESTIRANI VO IZGRADBA NA NEDVI@NOSTI VO VTORIOT KVARTAL VO ZEMJITE OD EU15

talijanskata policija uapsi eden od voda~ite na mafijata, Franko Li Bergolis, koj be{e me|u najbaranite I kriminalci. Dvajca negovi bra}a ve}e se vo zatvor poradi

DVA, TRI ZBORA

“Mojata bruto-plata e 180.000 kuni, a okolu 80.000 kuni neto, i uredno pla}am danoci i taksi vo gradot vo koj `iveam.

Tu|man svoevremeno mi napravi me~kina usluga koga gi spomena moite patenti, koi se prodadeni, i jas so toa nemam nikakva vrska.”

IVICA MUDRINI] pretsedatel na upravata na Hrvatski Telekom

Rusija i italijanskata Eni }e gradat gasovod koj }e pominuva pod dnoto na Crnoto More, niz Romanija, Srbija i Hrvatska i }e ispora~uva gas do Italija i Avstrija. zbor za zemjite preku koi }e minuva Ju`en potok.

Treba{e ednata granka na ovoj gasovod od Grcija da vodi do Albanija, pa do Italija. Sega, ne znam to~no dali ova e samo na{a `elba ili navistina e mo`no”, smeta Konstantin Dimitrov, porane{en profesor na ma{inskiot fakultet.

Toj objasnuva deka ako zemjava navistina saka da bide del od Ju`en potok, treba tripati da ja zgolemi proto~nata mo} na cevkite koi planira da gi gradi za gasovodot.

“Ako Makedonija ne bide del od ovoj me|unaroden tranziten koridor, utre }e bide sosema sprotivna situacija - }e treba da kupuvame gas od Albanija.

Albanija se spomenuva kako

zemja kade {to }e bidat golemite stanici za te~en gas“, veli za “Kapital” Dimitrov.

Ekspertite ve}e podolgo vreme alarmiraat deka Makedonija ne smee da zaostanuva zad regionot i deka gasifikacijata mora da bide apsoluten prioritet. Ovaa teza tie ja objasnuvaat so faktot deka od na{ite sosedi, Srbija ve}e intenzivno pregovara so Rusija za gasovodot Ju`en potok, a Bugarija ve}e e krstosnica na Balkanot.

Dimitrov veli deka, za razlika od regionot, Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt.

Nasproti realnosta vo Evropa - gasot kako najevtin energens da bide {irokodostapen i za doma}instvata i za kompaniite.

“Naskoro }e gi posetam SAD i toa }e bide dobra mo`nost na najvisoko nivo da se razmenat mislewa na dvete strani i amerikansko-srpskite odnosi da se podignat na najvisoko mo`no nivo.”

BORIS TADI] pretsedatel na Srbija

“Izbira~kiot sistem vo Venecuela e eden od najsovremenite i najnade`nite vo svetot. Na planetava ne postoi posovremen, potransparenten, pojasen i poprofesionalen izbira~ki sistem od toj na Venecuela.”

UGO ^AVES pretsedatel na Venecuela

GADGETS

PROCENKI...

FATMIR BESIMI minister za ekonomija

NE O^EKUVA KUPUVA^I ZA ZAGUBARITE

I

ma{e zainteresirani kompanii koi podignaa tenderska dokumentacija, no ne mo`am so sigurnost da ka`am dali }e ima ponudi do krajniot rok za kupuvawe na zagubarite Tutunski kombinat od Prilep, Emo od Ohrid i Eurokompozit od Prilep, koj istekuva vo ~etvrtok, izjavi ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

“Soglasno tenderskite proceduri, ponudata se dostavuva do posledniot den, taka {to vo ovaa faza ne se najavuva ne{to takvo i voobi~aeno, spored praktikata, site ponuduva~i go ~ekaat posledniot den za dostava na ponudi.

“Dosega ima{e zainteresirani {to otkupija dokumenti, no ne mo`am da predvidam dali do krajot na mesecot }e dostavat ponudi”, veli Besimi.

DOJDE NA SVET “RIVALOT” NA IPAD

N

edelava Blackberry }e go prezentira svojot tablet-ured, nare~en BlackPad, za koj se smeta deka }e bide direktna konkurencija na IPad na Apple. Ovoj gaxet, ~ija prezentacija e zaka`ana vo San Francisko, }e ima potpolno nov operativen sostav, kreacija na kompanijata QNX Software Systems, a i vgradena kam-

era i ekran na dopir od sedum in~i.

So ogled na toa deka u~estvoto na prodadeni Blackberry porasna za 18% vo odnos na prethodnata godina i po izjavata na Microsoft deka so partnerite aktivno raboti na proizvodstvoto na “rival” na IPad, poznava~ite na tehnologijata smetaat deka ovoj ured }e napravi vistinski bum na pazarot.

VTORNIK

POLITIKA

28.09.2010

5

@ESTOKA KOMISISKA RASPRAVA ZA NOVIOT ZAKON ZA POPIS

ABEDIN ZUMBERI: AKO ALBANCITE BIDAT POMALKU OD 20%, MAKEDONIJA ]E JA NEMA

A

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ko nekoj napravi Albancite da padnat pod 20% i misli deka so toa Makedonija }e cveta, mnogu se la`e. Vo toj slu~aj Makedonija }e prestane da postoi, kako rezultat na sozdadenata seriozna politi~ka kriza,

izjavi pratenikot na Nova demokratija, Abedin Zumberi, raspravaj}i za Predlog-zakonot za popisot vo 2011. Pretsedatelot na Komisijata za politi~ki sistem, Zoran Petreski, vedna{ reagira{e, predupreduvaj}i go Zumberi da vnimava na re~nikot so zborovite: "sudbinata na Makedonija ne ja krojam jas, a nitu vie".

Stepenot na ispolitiziranost na popisot u{te vo ovaa rana faza, pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski go potsetuva na atmosferata pred konfliktot vo 2001 godina. Nevnimatelnoto menaxirawe so situacijata, spored Bu~kovski, mo`e da bide voved vo seriozna politi~ka kriza.

"Popisot e ispolitiziran u{te od samiot start i

prepukuvawata pome|u albanskite partii treba da se sfatat krajno seriozno.

Posledniot popis be{e planiran za 2001 godina, no vojnata go odlo`i i toj se odr`a vo 2002. Edna od pri~inite za konfliktot be{e i odlo`uvawe na popisot. Nekoj toga{ prave{e matematika kako }e izgleda Makedonija ako ima etni~ki ~istewa ili

humana razmena na naselenie. Toj nekoj e toga{niot premier” izjavi Bu~kovski.

Deka popisot e maksimalno ispolitiziran smeta i prateni~kata na ND, Flora Kadriu koja smeta deka }e im se na{teti na albanskite interesi: "Direktorkata na Dr`avniot zavod za statistika ja izbira politi~ka partija.

Obrabotkata na podatoc-

ite }e ja pravi DZS kade {to Albancite voop{to ne se pravi~no zastapeni. ^lenovite na Dr`avnata popisna komisija gi izbira Vladata", re~e Kadriu.

Pretstavnicite na DUI, smetaat deka predlog-zakonot gi ispolnuva site realni potrebi na Makedonija i e kompatibilen so sli~nite re{enija vo najrazvienite evropski dr`avi.

TRENDAFIL IVANOVSKI, PRVIOT OSOMNI^EN KODO[

@RTVA SUM NA KOMUNSTI^KIOT, NO I NA SEGA[NIOV SISTEM” Pretsedatelot na Ustavniot sud nema namera da se povle~e od svojata funkcija

i obvinuva deka Komisijata za lustracija nema kredibilitet. Axiev se brani lustratorite ne rabotat pod politi~ki pritisok!

MARIJA SEVRIEVA

P

sevrieva@kapital.com.mk

retsedatelot na Ustavniot sud,Trendafil Ivanovski, prviot osomni~en kodo{ od Komisijata za verifikacija na faktite, javno branej} i se kategori~no gi otfrli obvinuvawata protiv nego.

Ivanovski tvrdi deka e `rtva na komunisti~kiot, no i na montiran proces od strana na sega{niot politi~ki sistem. Vo vremeto dodeka bil sredno{kolec, vo 1964 godina, Ivanovski so nekolku svoi drugari formirale tajna organizacija za obedinuvawe na Makedonija. Po upadot vo organizacijata od strana na Slu`bata za dr`avna bezbednost toj bil cel na sledewe, soslu{uvawe, tepawe i pritvorawe. Site izjavi koi vo toj period gi dal bile iznudeni pod zakana za negova likvidacija i za niv ne postoi nikakov pi{an dokument nitu negov potpis deka toj dobrovolno se soglasuva da sorabotuva so SDB. “Vo celiot slu~aj nema o{tetena strana, edinstvena o{tetena strana sum jas. Ne sum ostvaril nikakva korist, beneficija, privilegija ili pak kariera kako rezultat na toa deka navodno sum sorabotuval so slu`bata.

Kategori~no tvrdam deka dvete priznanici spored koi sum primil po 10 iljadi dinari se podmetnati od slu`benikot koj go sostavil dosieto za mene”, istakna Ivanovski vo svoeto izla-

gawe pred Komisijata.

Ivanovski e za~uden od odnesuvaweto na Komisijata koja nekolkupati go predupredi da vnimava so iznesuvaweto na klasificiranite informacii vo negovata odbrana.

Toj smeta deka Komisijata raboti pod politi~ki pritisok i go izgubila svojot kredibilitet, poradi toa {to uspeala politi~ki da se ispazari za eden del od obrabotenite lica i da go izglasa edinstveniot navoden kodo{ ustaven sudija koj vo svoite sredno{kolski denovi se borel za samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost.

“Nastapot na premierot, deka se dovedeni vo pra{awe odlukite na Ustavniot sud koi se doneseni dosega, e presedan. Neka mu e jasno {to sum rabotel, toa se fakti, toa se odlukite na Ustavniot sud, a dali tie }e mu se dopadnat e druga rabota. U{te pove}e i toa {to nikoga{ nitu Branko Crvenkovski nitu SDSM stoele zad mene, naprotiv”, veli Ivanovski. Toj dodava deka nema namera da si podnese ostavka od funkcija i pravdata }e ja bara pred Upravniot i Vrhovniot sud, iako kako {to priznava, tendencijata za negov javen lin~

VOKER: IMETO DA SE RE[I NA SAMITOT NA NATO!

M

akedonija da bide del od agendata na noemvriskiot samit na NATO vo Lisabon, kade bi se re{ilo pra{aweto za imeto. Ova v~era go poso~i, Kurt Voker, porane{niot ambasador na SAD vo NATO i aktuelen analiti~ar na Centarot za transatlantski relacii na univerzitetot Xon Hopkins.

"Mo`eme da napravime progres za imeto i da ja vratime Makedonija nazad na kolosekot za ~lenstvo

vo NATO i EU. So toa bi ja poddr`ale dvi`e~kata sila vo regionot. Prvo {to bi napravil bi ja stavil Makedonija na agendata na NATO- samitot vo noemvri vo Lisabon i laserski precizno bi se fokusiral na re{avawe na problemot so imeto”, izjavi Voker.

Spored Voker, tragi~no e {to problemot so imeto se pretvori vo brana za podobra idnina na narodot na Makedonija i poso~i deka e sramno {to Make-

donija ne e vo kolosekot za za~lenuvawe vo alijansata pod imeto predvideno so spogodbata od 1995.

Na pobrzo re{avawe na sporot so imeto, pottiknuva i noviot britanski ambasador vo Makedonija, Kristofer Ivon. "Jas mnogu se nadevam deka ima progres vo pregovorite.

Mislam deka toa bara liderstvo i fleksibilnost.

No, mnogu se nadevam deka progresot mo`e da bide najden brzo”, izjavi Ivon.

e pogolema od negovoto veruvawe vo nezavisnosta na sudstvoto.

Pretsedatelot na Komisijata za lustracija, Tome Axiev, ne se ~uvstvuva vinoven za toa {to bil napraven javen mediumski lin~ na pretsedatelot na Ustaven u{te pred da bide donesen kakov bilo zaklu~ok i bez da bide po~ituvana presumpcijata na nevinost. “ Komisijata ne raboti pod nikakov politi~ki pritisok. Komisijata ne raboti so nadglasuvawe, tuku so glasawe. Za ovoj slu~aj odlukata deka izjavata na gospodinot Ivanovski ne se sovpa|a so faktite do

koi dojde Komisijata be{e ednoglasna”, izjavi Axiev.

Komisijata vo slednite tri dena na zatvorena sednica }e go razgleduva izlagaweto na Ivanovski i svojot zaklu~ok }e go dostavi do Upravniot sud kade {to } e prodol`i postapkata. Vo me|uvreme, i vladeja~kata VMRO - DPMNE i opoziciskata SDSM se dogovorija procesot za lustracija da va`i za site do 2010 -ta godina.

OCENKI NA EKSPERTITE ZA TEKOT NA LUSTRACIJATA Spored profesorot Yvonimir Jankulovski, eden od kreatorite na zakonot,

celiot proces preminal vo nema lustracija.

Ograni~uvaweto na lustracijata na periodot pred 91 godina bil glavniot pokazatel deka zakonot nema da mo`e dosledno da bide sproveden.

"Minatoto ni ja ko~i idninata. Ako nekoi lu|e do{le do svoite pozicii preku sorabotka so tajnite slu`bi, toa i kako vlijae na dene{nite sostojbi. Faktot deka celiot proces pomina mol~e{kum ja otvora dilemata za toa kolku ovoj problem e metastaziran. Komisijata celosno se izgubi vo svojata rabota", smeta Jankulovski.

Profesorot po Ustavno pravo, Savo Klimovski, na celiot proces na lustracija samo na pretsedatelot na Ustavniot sud gleda kako na u{te edna ni{ka od procesot za naru{uvawe na kredibilitetot na najvisokiot sud vo dr`avata. Toa deka tokmu sega e osporuvan legitimitetot na Ustaven ne e samo poradi potencijalniot kodo{ vo negoviot sostav tuku i poradi o~iglednoto nesoglasuvawe na ovaa Vlada so negovite odluki.

"Promenite vo Ustavniot sud treba{e da se slu~at u{te vo 2003 godina koga be{e predlo`eno negova celosna samostojnost i institucionalizacija. Toa ne se slu~i i na toj na~in Ustavniot sud be{e ostaven da bide podlo`en na politi~ki pritisoci, nezvisno od koja vlada i da doa|aat, so {to postojano se osporuva{e negovata kompetentnost i pravi~nost", veli Klimovski.

NAUMOVSKI: DA SE PRIFATI REALNOSTA ZA NA[ETO POSTOEWE !

P

ostoeweto na makedonskiot nacionalen identitet, jazik i kultura e realnost {to ne mo`e da bide promeneta i site sosedi treba da ja prifatat taa realnost za da ovozmo`at da gradime bliski, iskreni i prijatelski odnosi so niv. Ova v~era go poso~i vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, za vreme na promocijata na publikacijata "Da ja zapoznaeme Evropa", nameneta za

deca od {kolskata vozrast.

Na pra{aweto dali Grcija }e se otka`e od osporuvaweto na identitetot i jazikot dokolku se postigne kompromis za re{avawe na sporot za imeto, Naumovski poso~i: "Koga nekoj ima problem so realnosta, postojat dva na~ini da bide re{en toj problem. Prviot e da ja promeni realnosta, vtoriot e da go promeni svojot stav i da ja prifati realnosta takva kakva {to e. Pos-

toeweto na makedonskiot nacionalen identitet, makedonskiot jazik, makedonskata kultura i makedonskata istorija i makedonskata civilizacija, voop{to, e edna realnost koja ne bi mo`ela da se promeni. Se nadevame deka site na{i sosedi {to poskoro }e ja prifatat taa realnost i toa }e ni ovozmo`i so site niv da gradime bliski, iskreni i prijatelski odnosi”, izjavi Naumovski.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

FOKUS: NOVIOT ZAKON OTVORI NOVA @ESTOKA DEBATA

28.09.2010

7

SPORNA NEZAVISNOSTA NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA

E

KATERINA POPOSKA

PARTISKI VLIJANIJA

poposka@kapital.com.mk

nergetskite eksperti & objavija vojna na Regulatornata komisija za energetika. Spored niv, predlo`enite zakonski izmeni od regulatorot } e napravat premnogu mo} no telo, so zna~itelni ingerencii i nad zakonite. Ekspertite, no i porane{ni ~lenovi na Komisija sporat kolku taa e navistina nezavisna, kolku nekoga{nite partiski aktivisti, a sega ~lenovi na ova regulatorno telo se oslobodile od partiskite vlijanija i sudirot na interesi. Nezavisnosta na regulatornite tela vo zemjava, a so toa i na Regulatornata komisija za energetika e seriozen problem so godini.

Direktorot na Makpetrol, Andrea Josifovski, obvinuva deka ~lenovi na RKE imaat sudir na interesi.

“Poradi pregolemite ingerencii na Regulatornata komisija se postavuva pra{awe dali taa e regulator ili naredbodava~. I vo minatiot i vo sega{niot sostav, lica od najtesnoto semejstvo na nejzinite ~lenovi se vraboteni vo energetski kompanii, {to e sudir na interesi. Zakonot e deciden deka ~len na RKE ne smee da bide lice ~ii rodnini od prvo koleno se ~lenovi na upraven odbor ili rakovodni lica vo energetski kompanii”, uka`uva Josifovski.

Dosega{niot Zakon za energetika propi{uva deka na ~lenovite na RKE i vrabotenite vo stru~nata slu`ba, kako i nivnite bra~ni drugari i rodnini od prva linija, ne smeat da bidat akcioneri, sodru`nici, da vr{at posredni ili neposredni uslugi ili ~lenovi vo organite na upravuvawe i rakovodewe na kompanija koja ima ili bara licenca od Komisijata.

“Dokolku ima vakov slu~aj, lu|eto koi imaat konflikt na interesi se dol`ni da gi prekinat svoite odnosi so imatelite ili baratelite na licenca preku proda`ba na akciite i udelite, odnosno preku povlekuvawe od funkciite. Isto taka, vo period od edna godina od denot na prestanokot na mandatot, na ~len na RKE ne mu e dozvoleno da steknuva akcii ili udeli i da se vrabotuva vo dru{tvo koe se steknalo so licenca za vreme na negoviot mandat”, pi{uva vo Zakonot.

Radomir Cvetkovi}, porane{en ~len na Regulatornata komisija za energetika, veli deka koga toj bil ~len na Komisijata, pred okolu 10 godini, odlukite se nosele isklu~ivo vrz osnova na pravilnicite.

“Kolku edno regulatorno telo e navistina nezavisno, poka`uva na~inot na koj se izbiraat ~lenovite, finansiraweto, noseweto odluki i kade se podnesuva izve{taj za rabotewe. Ottuka proizleguva fakti~kata nezavisnost na edno

S

Predlo`enite zakonski izmeni od Regulatornata komisija za energetika }e napravat mnogu mo}no telo so zna~itelni ingerencii. Eksperti i porane{ni ~lenovi na RKE sporat kolku taa e navistina nezavisna, kolku nekoga{nite partiski aktivisti, a sega ~lenovi na ova regulatorno telo, se oslobodile od partiskite vlijanija i sudirot na interesi.

NEDOSTIG NA KAPACITET?

Direktorot na skopska Toplifikacija i pretsedatel na Makedonskata energetska asocijacija, Dimitar Haximi{ev, smeta deka ne e sporno {to Regulatornata komisija dobiva povisoki ingerencii, tuku dali ima kapacitet.

“Dve pra{awe se mnogu va`ni - ima li kapacitet Komisijata za zgolemenite ingerencii i kolku }e bide nezavisna od vlasta. Vo zemji kako na{ata problem e {to site regulatori imaat mal kapacitet. @elbata na vlasta e da vlijae vrz regulatornite tela”, veli toj.

I porane{niot ~len na RKE, Vladimir Gavrilov, smeta deka na Komisijata & treba kadrovsko doekipirawe.

“Regulatornata komisija za energetika treba da bide strukturno zajaknata. Se soglasuvam deka treba da se doekipira so kvalitetni lu|e, koi imaat pogolemo iskustvo. Nedostiga strukturno zajaknuvawe soglasno najavenite zgolemeni nadle`nosti. Momentalniot kapacitet na vraboteni ne e dovolen”, veli toj. regulatorno telo. Jas edinstveno mo`am da ka`am deka vo vreme koga bev ~len na Regulatornata komisija za energetika, bevme nezavisni. Odlukite gi nosevme isklu~ivo spored pravilnikot, bez da barame mislewe za na{ata odluka”, objasnuva Cvetkovi}.

I drugi porane{ni ~lenovi na Komisijata, koi ne sakaat javno da zboruvaat za problemite vo RKE, priznavaat deka od godina vo godina nezavisnosta na RKE s$ pove}e se doveduva vo pra{awe.

Spored pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, ima zakonski odredbi koi dozvoluvaat somne` za mo`en sudir na interesi.

Toj veli deka za da se izbegne toa, ~lenovite na regulatorni tela treba da bidat bez politi~ki baga`.

“Spored zakonot, ako nekoj formira privatna firma, za da nema sudir na interesi koga }e stane ~len na regulatornoto telo, treba da se otka`e od upravuvaweto so trgovskoto dru{tvo, a mo`e da ostane sopstvenik na firmata. No, sekoga{ }e lebdi somne`ot deka pri nosewe odluka mo`e da ima sudir na interesi”, objasnuva Selami.

FATMIR BESIMI

MINISTER ZA EKONOMIJA “Nie ja primenivme praktikata koja e edinstvena vo svetot koga e vo pra{awe eliminirawe na politi~kite vlijanija pri nosewe na odlukite od ~lenovite na Komisijata. No, realno, idealna izolacija nema”.

PARTISKI AKTIVISTI SEDNAA VO RKE

ANDREJA JOSIFOVSKI

DIREKTOR NA MAKPETROL “I vo minatiot i vo sega{niot sostav, lica od najtesnoto semejstvo na ~lenovite na Regulatornata komisija se vraboteni vo energetski kompanii, {to e sudir na interesi. Zo{to ne se predvideni nikakvi sankcii za RKE vo zakonot?“

Dimitar Petrov e pretse-

datel na RKE i porane{en potpretsedatel na Op{tinskiot komitet na VMRO-DPMNE vo Kratovo.

Rabotel i vo EVN. Vidan Kulevski e ~len na RKE i porane{en ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE, no i ~len na Nadzorniot odbor na dr`avnata kompanija ELEM. PARTISKI AKTIVISTI VO RKE Spored ekspertite nezavisnosta na RKE e diskutabilna i od aspekt na nazna~uvawe partiski aktivisti za nejzini ~lenovi. Tie se somnevaat deka samo so deklarativnoto otka`uvawe od partiskite aktivnosti prestanuvaat i partiskite vlijanija.

“Ako nekoi ~lenovi na Regulatornata komisija za eneregetika se etablirale kako ~lenovi na nekoja politi~ka partija, navistina se doveduva vo pra{awe nezavisnosta na ova regulatorno telo. Navistina e te{ko da se poveruva deka nekoj do v~era partiski vojnik od utre }e bide totalno nezavisen. Diskutabilno e i te{ko se doka`uva deka pri noseweto odluki regulatorot nemal partiski vlijanija.

Politi~ki li~nosti ne treba da se vrabotuvaat vo regulatorni”, veli porene{en ~len na RKE. Spored negovite kolegi, vrabotu-

VALTER BOLC

ZAMENIK-PRETSEDATEL NA SOVETOT NA EVROPSKI ENERGETSKI REGULATORI “Osobeno va`no e da se sprovede relevantnoto zakonodavstvo. Regulatoren organ, koj e nezavisen od Vladata, zna~itelno ja zgolemuva doverbata vo pazarot i ja podobruva investiciskata klima vo zemjata”. vaweto dvajca partiski ~lenovi i trojca nezavisni e formula kako vlasta bi mo`ela da vlijae vrz regulatorite.

“Nepreciznostite i nedore~enostite vo zakonskite odredbi ostavaat prostor za nivno razli~no tolkuvawe i primena. Regulatornata komisija treba da raboti isklu~ivo spored pravilnicite i da gi {titi potro{uva~ite”, komentira porane{en ~len na Komisijata za energetika.

Ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, nadle`en za izgotvuvawe na Zakonot za energetika, veli

omne` deka RKE ne e dokraj nezavisna frlaat i niza slu~ai koga vladini pretstavnici i direktori na nekoi energetski kompanii javno ka`uvaa za kolku }e se zgolemi cenata na nekoj energens u{te pred toa da go soop{ti Komisijata za energetika.

Pretsedatelot na Regulatornata komisija za energetika, Dimitar Petrov, koj e porane{en potpretsedatel na Op{tinski komitet na VMRO-DPMNE vo Kratovo, negira deka Regulatornata komisija raboti pod partiski pritisoci.

“Ako nie gi sledime i gi prifa}ame interesite na kompaniite, toga{ sme kontradiktorni na sebe. Nie sekoga{ odobruvame poniski ceni od tie {to gi baraat kompaniite. Nie regulirame, a ne go odobruvame ona {to go baraat kompaniite. Vo odnos na nezavisnosta, {pekulativno e voop{to da komentiram kolku sme nezavisni bidej}i vo zakonot to~no e definirano {to zna~i ~len na Regulatornata komisija za energetika.

Partiski pritisok apsolutno nema”, tvrdi toj.

Porane{ni ~lenovi na Komisijata, pak, imaat drugi objasnuvawa. “Upravnite odbori vo energetskite kompanii se popolnuvaat od Vladata. Taa preku direktorite na kompaniite mo`e da sugerira koi tro{oci da se prijavat, so {to se pravat kalkulacii za korekcijata cenata na nekoj energens. Vladinite pretstavnici ili direktorite vsu{nost, sakaj}i da ja poka`at svojata mo} i golemina, uslovno ja suspendiraat RKE. Taa toga{ ima vrzani race”, komentira porane{en ~len na RKE. Od RKE objasnuvaat deka EU barala da se zgolemat ingerenciite na Regulatornata komisija, a ne da se namaluvaat.

“Sekoj od ~lenovite pri odlu~uvaweto e dol`en da prijavi konflikt na interesi.

Treba da postoi individualna, a ne kolektivna odgovornost.

Smetame deka noviot zakon e pokvaliteten od postojniot i doureduva nekoi odnosi koi prethodno ne bea regulirani”, veli Ruhi Bakiu, ~len na Regulatornata komisija za energetika.

deka zajaknuvaweto na poziciite na RKE bilo pozdraveno od Evropskata komisija, no priznava deka idealna izolacija od politi~ki vlijanija nema.

“Postojano se komentira deka regulatorot treba da bide nezavisno i silno telo. So ovoj zakon toa i se pravi. Se davaat pogolemi ingerencii za Regulatornata komisija za energetika da bide u{te ponezavisna. Nie ja primenivme svetskata praktika koga e vo pra{awe eliminiraweto na politi~kite vlijanija pri noseweto odluki vo Komisijata.

No, realno, idealna izolacija nema. Vo statutot na Komisijata e predvideno deka pri imenuvaweto na ~lenovite im prestanuvaat site funkcii vo politi~ka partija i im miruva prethodnoto rabotno mesto. Vo nasoka na nezavisnosta e i odredbata deka nivniot mandat e pet godini i site ~lenovi ne se biraat vo ist period, koga edna partija e na vlast“, veli Besimi.

Spored nego, Zakonot za energetika e eden od najkrupnite zakoni so ekonomsko zna~ewe doneseni od ovaa Vlada, a dobil zeleno svetlo i od Evropskata komisija.

8 28.09.2010

VTORNIK

KOMENTARI I ANALIZI

STATIVA Otkako

vo prviot kvartal od 2010 godina imavme pad na BDP od 1,1%, rastot zabele`an vo vtoriot kvartal mo`e da se zeme deka e statisti~ki “{teluvan” samo za da se prika`e deka zemjata izleze od recesija. Stativa. Akcijata }e bide mnogu pote{ko da se orkestrira vo vtorata polovina od ovaa godina koja treba da zavr{i so proektiran rast od 2%.

bjavenata brojka za rast na BDP od 0,4% vo vtoriot kvartal od ovaa godina razvi interesna debata.

Porastot si e porast.

Plusot koj go objavi Zavodot za statistika be{e odli~no obraboten od PR-aspekt. Makedonija kone~no izleze od recesija vo vtoriot kvartal od 2010 godina.

Vlegovme vo redot na evropskite zemji koi ja sovladaa krizata.

Postignavme ekonomski uspeh za po~it i sega sme ~lenki na klubot na pobednici zaedno so Germanija, Belgija, Slova~ka, [vedska.

Namesto na ostvareniot rezultat da gledame kako na istoriski podvig, raspolo`enieto mo`e da se sporedi so rezultatite na fudbalskata reprezentacija na Makedonija. Skromniot rast, koj e najnizok od evropskite ekonomii i e pod evropskiot prosek od 1,8%, e izraboten vo posledna minuta, kako i nere{eniot rezultat so Ermenija.

O~ekuvano, ekspertite se javija so optimisti~ki i pesimisti~ki o~ekuvawa

O

za dinamikata na BDP do krajot na ovaa godina, koja treba da ja zavr{ime, spored procenkite, so pozitiva od 2%.

Treba da se bide realen. Ovaa brojka e nemo`no da se ostvari.

Eve i zo{to.

Realen rast na BDP od 2%, vo uslovi na proektirana inflacija od 2%, zna~i apsoluten rast od 4%. Otkako vo prviot kvartal od 2010 godina imavme pad na BDP od -1,1%, rastot zabele`an vo vtoriot kvartal mo`e da se zeme deka e statisti~ki “{teluvan” samo za da se prika`e deka zemjata izleze od recesija. Stativa.

Akcijata }e bide mnogu pote{ko da se orkestrira vo vtorata polovina od ovaa godina, koja treba da zavr{i so proektiran rast od 2%.

Izgleda kako “nevozmo`na misija”. Za da se ostvari proektiraniot realen porast do krajot na godinata, makedonskata ekonomija treba vo poslednite dva kvartali da postigne brojki od nad 3,5%, {to e posledno nivo zabele`ano na po~etokot od 2008 godina pred da

nastane svetskata kriza.

Za `al, krizata na globalno nivo }e bide prisutna i vo narednite devet meseci. So isfrlawe na neve{to kreirana brojka od 0,4% rast na BDP, stanuva jasno deka nikoj ne e udoben. Taa lebdi i nema osnoven temel. ]e ja zemam osnovnata formula za kompozicijata na BDP. Toj e sostaven od privatnata potro{uva~ka, tro{ocite na dr`avnite buxeti, investiciite i razlikata pome|u izvozot i uvozot.

Prvata komponenta, privatnata potro{uva~ka, dominantno e dvi`ena od prihodite koi se na raspolagawe i od cenite na proizvodite.

So o~ekuvan visok rast na indeksot na tro{oci za `ivot nad 1,5% i zgolemenata cena na potro{uva~kata ko{nica, namalenoto nivo na prihodi ne mo`e da kreira zgolemena stavka na privatna potro{uva~ka. Nominalnoto zgolemuvawe na platite od 1,5% vo prvata polovina od godinata be{e “kapka vo more” sporedeno so

o~ekuvawata. Izostanaa kreditite kaj naselenieto, a brojot na nevraboteni se zgolemi za 3%.

Vrv na s$ be{e javno objavenata informacija za zgolemuvawe na brojot na siroma{ni na rekordni 31,1%.

Vtorata komponenta e dr`avniot buxet. Vladata bi sakala toj da e ekspanziven, no toj gubi tempo vo servisiraweto na tekovnite obvrski.

Mo`nosta da se finansira odnadvor do krajot na ovaa godina }e se svede samo na povle~enite sredstva od kvotata vo MMF. Vnatre{noto zadol`uvawe ve}e pretstavuva seriozen problem za stopanstvoto poradi istisnuvaweto na sredstvata od ekonomijata vo neproduktivna potro{uva~ka. Sekoja naredna koncepciska promena e polo{a bidej}i zna~i zgolemuvawe na danocite, pridonesite itn. BDP od vakvite merki nema da se pomesti, samo }e se kreira pogolem tovar vrz stopanstvoto.

Kone~no, deficitot na dr`avniot buxet realno e nad 5% i nema uslovi za pove}e da se zgol-

emuva.

Tretata komponenta se investiciite koi ne mo`e da ostvarat pozitivna stapka na razvoj. Pogledajte ja samo denarskata i deviznata aktiva na bankite, koja e edna od osnovnite faktori za kreirawe novi investiciite.

I dvete pozicii bele`at negativni brojki. Makedonija e daleku od zapo~nuvawe nov investiciski ciklus.

So izbivawe na adutite od rakav, ostanuva samo edno mo`no objasnuvawe za rastot na BDP. Sostojbata na tekovnata smetka od platniot bilans.

Analizirano niz brojki, pozitivnite rezultati se ostvareni poradi rastot na neto-prilivite, koi pridonesuvaat so 2,7 procentni poeni vrz BDP. Zagri`uva kompozicijata na ovie prilivi.

Taa se sostoi od reinvestiranata dobivka na kompaniite i zgolemuvaweto na me|ukompaniskiot dolg po osnov na zaemi i trgovski krediti.

Na sreden i na dolg rok ova e neodr`livo bidej}i ja stimuliraa

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

nelikvidnosta. Svoj pridones kon namaleniot deficit od 1,8 p.p. od BDP ima raste~kiot izvoz vo pove}e sektori.

So rast od 26%, toj uspeva podobro da go pokrie uvozot, koj raste so pomala stapka od 18%.

Fragilnosta na pozicijata e uslovena od dinamikata na rast na cenite na naftata i energensite, no i na metalite na svetskite pazari.

So najavata deka tie }e prodol`at da rastat, izvozot, koj e edinstvenata to~ka koja go dvi`i nagore BDP, nema da mo`e da go korigira zna~ajno procentot na rast.

Duri i najgolemite optimisti se somnevaat vo vakviot ishod.

VRA]AWETO NA DOVERBATA VO BANKITE E PODOLGOTRAEN PROCES Bankarskiot

sistem poka`a mnogu slabosti vo izminative godini. Kako izvr{en direktor na golema banka, jas `alam za toa. No, toa ne treba da ni ja razni{a doverbata vo iznao|aweto soodvetni re{enija, nitu vo na{ata sposobnost za vra}awe na doverbata kaj akcionerite.

ako {to se poka`a vo poslednive denovi, debatata okolu bankarskite reformi se razgoruva. Tolku slo`en i te`ok za razbirawe e pogolemiot del od agendatata na post-Leman reformite, {to e lesno da ne se vidi {umata zaradi site tie privle~no prudentni, sistemski, kontracikli~ni i na rizikot prilagodeni drvja. Pa vredi da se pra{a: {to sakaat gra|anite i klientite na bankite da proizleze od taa programa za reformi?

Mislam deka tie sakaat da znaat deka parite od dano~nite obvrznici }e bidat otplateni; deka nema da ima potreba bankite povtorno da bidat spasuvani, nitu da bidat staveni vo nekoja unikatna pozicija so privilegiite {to gi nosi za{titata od dr`avata; deka nivnite aplikaci za dobivawe kredit }e bidat pozitivno odgovoreni; i deka nivnite depoziti se sigurni. So eden zbor, ovoj set na razumni o~ekuvawa mo`e da bide sumiran vo zborot

K

“doverba”. I razbirlivo e {to nekoi se netrpelivi za da ja vidat taa doverba obnovena.

Vo sekoj slu~aj, progresot na reformite be{e dobar.

Preporakite na Bazel za kapitalot, likvidnosta i pozajmuvaweto naskoro }e bidat ratifikuvani, so {to za 18 meseci }e se postigne ona za koe {to prethodno trebaa 10 godini (i nikoga{ ne be{e implementirano). Globalnite plate`ni standardi na G20 grupata ve}e se implementiraa na mnogu pazari. Bankite ve}e postignaa povisoki i podobri kapitalni pozicii, gi reduciraa zajmuvawata i sega dr`at mnogu pove}e likvidni sredstva. No, vra}aweto na doverbata bara pove}e. Bara rekonektirawe so akcionerite na poinakvo nivo.

Vo mnogu slu~ai, bankite imaat ednostavna uloga vo op{testvoto. Nie im pomagame na klientite da prezemat soodveten rizik.

Na{ata biznis-cel e na lu|eto da im olesnime da napravat nekoi raboti {to se bitni za niv i koi,

zbirno, mo`e da imaat zna~aen udar vrz ekonomskiot rast. Klientite so koi jas zboruvam sakaat da izlezat od recesijata i sakaat da znaat deka bankite }e im pomognat. Toa e fer barawe.

Generalnite karakteristiki na reizgradbata na doverbata kon bankite se priznavawe na gre{kite od minatoto, pokajanie, blagodarnost za pomo{ta {to im bila dadena, iskrena i kredibilna sorabotka vo vrska so reformskiot paket, prevencija od povtoruvawe, ekspanzija na kreditite, i uveruvawe deka pla}aweto e vo soglasnost so minimalnite potrebi za da ostanat konkurenti, i ni{to pove}e. Jadroto na bankarstvoto – transmisijata na pari, bezbednoto ~uvawe na depozitite, transformacija na rokot na dostasuvawe na depozitite i kreditite, obezbeduvawe na investiciski soveti, trejdingot i marketmejkingot – s$ se toa osnovni sostojki na silnata ekonomija. Nie morame da zastaneme zad svoite klienti so toa {to }e im

pomogneme da prifatat soodveten rizik kako kupuvawe na ku}a, {tedewe za penzija, zapo~nuvawe na biznis ili finansirawe na pro{iruvawe na biznisot vo stranstvo. Ako gi napravime ovie raboti kako {to treba, }e ima korist op{testvoto, bidej}i uspe{nite banki ponudile produkti {to go pravat `ivotot na klientite mnogu poednostaven, kreiraat novi rabotni mesta, i pla}aat danoci i dividendi. Nie {to sme {iroko rasprostraneti, univerzalni banki, imame dopolnitelni obvrski: da ja opi{eme, na razbirliv na~in, rabotata na na{ite investiciski banki. Ova ne e rabota na kazino. Nudej}i hipoteka so fiksirana kamatna stapka na toj {to kupuva ku}a za prvpat (ova se pravi so pomo{ na derivativi) e realna ekonomska usluga. Isto takva usluga e i ponudata na farmerot za da mu se obezbedat od rizici parite {to go dobiva vo evra kako pomo{ od evropskite fondovi, so cel da go za{titi biznisot od

fluktuirawe na valutite(za {to isto taka se potrebni derivativi).

Ako na{ite akcioneri razmisluvaat za ovie aktivnosti kako za kockawe, toga{ treba podobro da im go objasnime ovoj del od na{ata rabota.

Koga mislam na vra}awe na doverbata, ovie raboti mi pa|aat na um.

Bankite ne smeat da mol~at dodeka vladite i regulatorite se obiduvaat da balansiraat pome|u poddr`uvawe na ekonomskiot rast i kreirawe na pocvrst finansiski sistem. Isto taka, mora da se sprotivstavime na stavovite od tipot “Davajte pomalku krediti, zatoa {to va{eto neodgovorno pozajmuvawe ja predizvika ovaa kriza” i “Pozajmuvajte pove}e, bidej}i svetskite ekonomii nema da zajaknat bez pogolemo kreditirawe”.

Bankarskiot sistem poka`a mnogu slabosti vo izminative godini. Kako izvr{en direktor na golema banka, jas `alam za toa.

No, toa ne treba da ni ja razni{a doverbata

XON VARLI

Izvr{en direktor na bankata Berklis

vo iznao|aweto soodvetni re{enija, nitu vo na{ata sposobnost za vra}awe na doverbata kaj akcionerite.

Doverbata }e odzeme vreme za nejzinata obnova i vklu~uva sozdavawe na mno{tvo mali izvori koi }e gi zadovolat barawata na klientite.

Na{a obvrska e da zastaneme zad klientite obezbeduvaj}i gi so uslugi {to im se potrebni dodeka tie zna~itelno preku vratite na privatniot sektor, go vra}aat svetot vo negovata traektorija na porast. Ova e ona {to tie go o~ekuvaat od nas - i ova e ona {to e potrebno za da ja vratime doverbata, da go osigurame ekonomskoto zazdravuvawe i da sozdademe postabilen i poelasti~en finansiski sistem.

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.210 2.200 2.190 2.180 2.170 2.160 2.150 2.140 2.130 2.120

MBI 10

21/09/10

22/09/10

2.516 2.514 2.512 2.510 2.508 2.506 2.504 2.502 2.500 2.498 23/09/10 24/09/10

25/09/10

26/09/10

27/09/10

MBID

21/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

110,40

9

28.09.2010

OMB

110,30 110,20 110,10 110,00 109,90 109,80 109,70 22/09/10

23/09/10

24/09/10

25/09/10

26/09/10

27/09/10

21/09/10 22/09/10 23/09/10 24/09/10 25/09/10 26/09/10 27/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

BROKERSKITE KU]I JA POZDRAVUVAAT INICIJATIVATA ZA MARKET-MEJKING

MAKEDONSKA BERZA

[ANSA I ZA DOPOLNITELNI PRIHODI

17.03.2010 9

Sepak, ekspertite go poso~uvaa rizikot za brokerskite ku}i vo pogled na ispolnuvawe na svoite obvrski za prodavawe i kupuvawe na odredeni propi{ani koli~ini od hartijata od vrednost za koja se market-mejkeri. na hartiite od vrednost za koi istite }e bidat marketmejkeri. Sepak, spored Mitev, najgolema pridobivka }e bide toa {to }e is~ezne nedoverbata kaj investitorite.

“Investitorite poradi zgolemenata likvidnost polesno bi se odlu~uvale del od slobodnite finansiski sredstva da gi investiraat vo odredeni hartii od vrednost. Market-mejkingot ve}e se primenuva kaj nekoi berzi vo regionot, Zagreb i Belgrad na primer, i so negovoto voveduvawe e zgolemena efikasnosta no i interesot na investitorite za ovie berzi.

Sepak, kako i kaj niv taka i kaj nas, brokerskite ku}i ne mo`e da bidat market-mejkeri na site hartii od vrednost.

Naj~esto spored iskustvata vo regionot, brokerskite ku}i se market-mejkeri na nekolku hartii od vrednost koi se prili~no likvidni i za koi ima interes i kaj stranskite investitori. Vo sekoj slu~aj kako }e bide tehni~ki osmislen market-mejkingot najmnogu }e zavisi od pravilata oformeni od Makedonskata berza”, istaknuva Mitev.

I od investiciskite fondovi smetaat deka inicijativata za voveduvawe na market-mejking e pozitiven ~ekor za zgolemena likvidnost no i vra}awe na dovrebata vo Makedonska berza.

“Za nas kako investiciski fond, a i kaj ostanatite investiciski fondovi, eden od prioritetite e da se obezbedi likvidnost na fondot odnosno

METODI PENOVSKI

B

penovski@kapital.com.mk

rokerite so netrpenie ja o~ekuvaat novata inicijativa na Makedonskata berza za dopolnuvawe na pravilata za trguvawe na berzata odnosno voveduvawe na market- mejkingot.

Spored Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika Investments, vakvata inicijativa na Makedonskata berza e odli~na merka za podobruvawe na berzanskata likvidnost.

“Inicijativata za voveduvawe na market -mejking e odli~na merka za podobruvawe na berzanskata likvidnost i smetam deka kaj Makedonska berza ve}e ima uslovi za nejzina prakti~na primena.

Zatoa smetam deka kolku pobrzo se vovede i primenuva, tolku podobro }e bide i za nas brokerskite ku}i no i za investitorite”, smeta Mitev.

Preku market-mejkingot, Mitev o~ekuva deka }e se podobri likvidnosta na makedonskata berza na toj na~in {to postojano }e ima odredeni hartii od vrednost koi }e se trguvaat sekojdnevno. Isto taka preku market-mejkingot, brokerskite ku}i pokraj osnovnite prihodi sega }e imaat mo`nost i za dopolnitelni prihodi vrz osnova na razlikata pome|u proda`nata i kupovnata cena

MAKEDONSKATA ]E OBJAVUVA PODATOCI I ZA TRGUVAWETO NA BUGARSKATA BERZA

S vo sekoj moment na na{ite klienti da im se ispolnat nivnite barawa dokolku imaat neophodnost da gi povle~at svoite sredstva od fondot.

Zatoa sekoga{ se investira vo likvidni sredstva koi vedna{ mo`e da se pretvorat vo pari.

Preku market-mejkingot }e se zgolemi likvidnosta na odredeni hartii od vrednost, a so toa i interesot na fondovite da investiraat vo niv.

Polesno e vo sekoj slu~aj da investira{ vo berzi kade {to ima market- mejkeri tokmu poradi visokata likvidnost.

Bez razlika na toa {to nekoja hartija od vrednost mo`ebi vo odreden moment }e mora da se prodade po poniska cena, sepak, bitno e {to istata }e bide prodadena, a so toa i }e bidat obezbedeni neophodni sredstva za da mu se izlez vo presret na investitorot”, smeta Goran Markovski, izvr{en

direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje.

Investiciskite eksperti, sepak vo pogled na market-mejkingot smetaat deka postojat i odredeni otvoreni pra{awa vo pogled na toa kolku na{ite brokerski ku}i se spremni i se vo mo`nost da bidat marketmejkeri na odredena hartija od vrednost.

Glavna pri~ina za toa e {to istiot nosi odreden rizik za brokerskite ku}i vo pogled na ispolnuvawe na svoite obvrski na prodavawe i kupuvawe na odredeni propi{ani koli~ini od hartijata od vrednost na koja se market-mejkeri.

Spored ekspertite, kako naj~esta za{tita od ovoj rizik, brokerskite ku}i go koristat rasponot na ceni na taa hartija od vrednost vo pogled na povisoka proda`va vo odnos na poniska kupovna cena.

tartot na nedelnoto trguvawe na Makedonskata berza daleku podobar od minatiot ponedelnik. V~era prometot na Makedonskata berza se iska~i na 15,8 milioni denari, {to e za re~isi 42% pogolem od prometot koj be{e napraven na berzata minatiot ponedelnik.

Investitorite v~era povtorno na “pik” gi imaa akciite.

Najlikvidna be{e akcijata na kompanijata Blagoj \orev od Veles od redovniot pazar na hartii od vrednost. V~era bea istrguvani 6.200 akcii na vele{kiot Blagoj \orev, pri {to be{e ostvaren promet od 4,34 milioni denari.

Najlikvidnata akcija od minatata nedela, akcijata na Komercijalna banka v~era denot go zavr{i so ostvaren promet od 3,76 milion denari. Solidni prometi v~era bea realizirani i so akciite od farmacevstkiot sektor.

Akcijata na Alkaloid ostvari promet vo iznos od 1,6 milioni denari, a so akcijata na Replek be{e ostvaren promet vo vrednost od 1,82 milion denari.

Obvrznicite povtorno bea staveni vo senka od strana na akciite. V~era so ovie hartii od vrednost be{e ost-

varen promet koj iznesuva{e edvaj polovina milion denari.

Iako e zgolemen interesot za akcii, sepak i ponatamu ima negativni dvi`ewa kaj berzanskite indeksi. V~era MBI-10 zabele`a pad od 0,75% spu{taj}i se na vrednost od 2145,42 indeksni poeni. Vrednosta na MBID isto taka se namali za 0,69% na 2497,81 indeksni poeni.

Edinstveno OMB porasna za 0,02% na vrednost od 110,32 indeksni poeni.

V~era, Makedonskata berza sklu~i dogovor so Bugarskata berza za razmena na podatoci od trguvaweto i nivno tekovno objavuvawe na berzanskite veb- stranici na berzite. So ovoj dogovor se predviduva na dnevna osnova, po zavr{uvawe na trguvaweto, da se razmenuvaat podatoci za obemot na trguvaweto, pazarnata kapitalizacija, dvi`eweto na glavnite berzanski indeksi i ceni na opredeleni hartii od vrednost kako i pove}e finansiski pokazateli za 10-te najlikvidni hartii od vrednost na dvata pazari.

Na ovoj proekt se o~ekuva naskoro da se pridru`i i Belgradskata berza.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.09.2010

1М

3М

6М

YTD

1Y

30.135.822,94

-1,83%

-4,69%

-10,52%

-5,99%

-12,12%

23.09.2010

Илирика ГРП

22.188.953,11

2,17%

1,72%

1,94%

5,60%

5,34%

23.09.2010

Иново Статус Акции

14.660.090,39

-3,73%

-7,56%

-13,40%

-16,15%

-21,15%

24.09.2010

0

KD Brik

23.556.584,03

1,88%

-0,58%

2,77%

7,33%

15,73%

26.09.2010

0

KD Nova EU

22.340.210,43

0,86%

-1,51%

-4,39%

-4,38%

-21,11%

26.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.384.041,72

0,06%

-0,67%

-5,75%

-2,19%

-2,04%

24.09.2010

7,04

170.088

2.550,00

1,19

130.050

400,00

0,33

1.586.400

0

0,00

0

0

0,00

0

Стопанска банка Битола Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Услуги Скопје

Отворен инвестициски фонд Илирика ЈИЕ

%

152,00

Име на компанијата

27.09.2010 Просечна цена (МКД)

Прилепска Пиварница Прилеп Комуна Скопје Макпетрол Скопје Гранит Скопје

%

Износ (МКД)

215

-6,52

8.600

9100

-5,21

200.200

351

-5,14

35.100

23333,33

-2,78

210.000

ХВ

502,62

-1,93

354.850

ALK (2009)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

27.09.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

27.09.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.476,46

390,18

8,91

0,79

обични акции

8.763

7

-92,10

140.740

78

-58,91

54.562

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

149.503

85

-67,03

502,62

105,83

4,75

0,50

обични акции

106.912

38

247,46

KMB (2009)

2.014.067

3.000,00

533,81

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

106.912

38

-77,92

MPT (2009)

112.382

23.333,33

/

/

0,65

256.415

123

-47,05

0,00

4.340.000

REPL (2009)

25.920

36.503,10

5.625,12

6,49

0,73

0,00

3.768.000

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

Реплек Скопје

36503,1

-0,02

1.825.155

STIL (2009)

14.622.943

161,00

0,11

1.455,96

2,25

Алкалоид Скопје

3476,46

-0,68

1.606.123

TPLF (2009)

450.000

3.400,00

61,42

55,36

1,00

400,00

0,33

1.586.400

ZPKO (2009)

271.602

2.100,00

/

/

0,28

Македонски Телеком Скопје

обврзници

% на промена

3.071.377

700

Комерцијална банка Скопје

27.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

3000

Благој Ѓорев Велес

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

27.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Ветеринарно сточарски центар

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 27.09.2010)

10 28.09.2010

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PANTU^KOVA: MAKEDONIJA E SÉ U[TE VA@EN STARTE[KI PAZAR ZA SOSIETE @ENERAL

M

akedonija e s$ u{te va`no strate{ko mesto za Sosiete `eneral.

Iako bankite imaat problemi so likvidnosta, zad nas stoi silna globalna grupacija koja go zgolemuva presti`ot na Ohridska banka. Ova go istaknuva Jitka Pantu~kova, generalna direktorka i pretsedatel na UO na Ohridska banka, ~lenka na Sosiete `eneral, vo intervjuto za ~e{kiot vesnik „Hospodarske

novine”. “Na{ite konkurenti momentalno imaat problemi so likvidnosta i zad nas stoi silna globalna grupa, {to osobeno go zgolemuva na{iot presti`. Na{i klienti se skoro site ambasadi vo zemjata koi tuka imaat silna reprezentacija. Makedonija e s$ u{te va`no strate{ko mesto”, veli Pantu~kova. Spored nejze, Makedoncite zabrzano se obiduvaat da se usoglasat so zakonskata legislativa na Evropskata uni-

OKTA EDINSTVENA ME\U NAJGOLEMITE 100 KOMPANII VO JIE

ja za da bidat podgotveni pri zapo~nuvaweto na pregovorite za pristapuvawe na zemjata kon Unijata. Sproveduvaweto na odlukite e malku pobavno, no zatoa pak tie nikoga{ ne gi prekr{uvaat usnite dogovori.

Ohridska banka, ima okolu ~etiri stotini vraboteni i e ~etvrta banka po golemina vo Makedonija, koja na pazarot ima deset procenten udel i spored Pantu~kova ima potencijal za natamo{en rast.

R

afinerijata Okta e edinstvenata makedonska kompanija koja se najde na listata na 100 najgolemi kompanii vo Jugoisto~na Evropa, spored ostvarenite neto-prihodi od proda`ba vo 2009 godina.

Okta se nao|a 81 mesto. Rangiraweto go prave{e mediumskata ku}a SEENews vo sorabotka so globalnata konsultantska ku}a A.T.Kearney i vo ekskluzivno partnerstvo so Euromonitor Interne{enel. Spored

izve{tajot, rafinerijata Okta ja zavr{ila 2009 godina so vkupni prihodi od 402.400.000 evra {to e za 647 milioni evra pomalku sporedeno so 2008 godina koga kompanijata bila rangirana na 52 mesto na listata na Top 100 vo JIE. Ova rangirawe e praveno za site kompanii vo JIE, so isklu~ok na tie od finansiskiot sektor i vklu~uva kompanii od Romanija, Slovenija, Hrvatska, Bugarija, Srbija, Makedonija,

Crna Gora, Moldavija, Albanija i Bosna i Hercegovina. Na prvo mesto ovaa godina e romanskata naftena kompanija OMV Petrom so vkupni prihodi od 3,3 milijardi evra, a vedna{ po nejze e hrvatskata naftena kompanija INA so vkupen prihod od 2,7 miljardi evra. Tadicionalni kompanii od naftenata industrija se najzastapeni na ovaa lista, no porast poka`uvaat i kompanii od trgovijata na golemo i malo.

VLADATA GI OTKA^I IZVR[ITELITE

UJP ]E GI NAPLA]A KAZNITE ZA DR@AVATA DA [TEDELA Upravata za javni prihodi ima kapacitet pobrzo i poefikasno da gi napla}a dolgovite na gra|anite i na kompaniite kon dr`avata poradi neplateni kazni, tvrdi ministerot za finansii, Zoran Stavreski.

ALEKSANDAR JANEV

D

janev@kapital.com.mk

r`avata gi otka~i izvr{itelite za da {tedela pari i ja anga`ira Upravata za javni prihodi da gi napla}a kaznite so direktno vle~ewe pari od bankarskite smetki na dol`nicite.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, tvrdi deka izmenite vo Zakonot za dano~na postapka se vo nasoka na podobruvawe na efikasnosta i zabrzuvawe na procesot na naplata na sudski re{enija za razli~ni prekr{oci.

“Sega{nata postavenost na sistemot ne obezbeduva efikasna naplata vo site slu~ai na prekr{uvawe na Zakonot, a naplatata na nekoja kazna se odolgovlekuva{e i so godini od momentot na donesuvawe na presudata.

Vo taa nasoka, se prezemaat merki za podobruvawe na sistemot na naplata, so cel tie prekr{o~ni slu~ai da ne se povtoruvaat. Ova treba da ja zgolemi odgovornosta na kompaniite pred Zakonot. Ako vie ne ja pla}ate kaznata, a druga firma do vas ne go prekr{uva Zakonot, vie ste nelojalna konkurencija za zdravite firmi.

Dr`avata dosega pla} a{e visoki tro{oci za anga`irawe izvr{iteli, a nema pri~ina za toa koga postoi institucija kako UJP, koja ima kapacitet da ja vr{i istata rabota”, izjavi ministerot Stavreski, objasnuvaj}i gi pri~inite za donesuvawe na vakov zakon so koj se zgolemuvaat ingerenciite na UJP vo

ZORAN STAVRESKI

delot na naplata na pobaruvawata od dol`nicite na dr`avata.

Spored nego, dolgot kon dr`avata po taa osnova nadminuva nekolku milioni evra, no vkupniot broj predmeti i nivnata vrednost }e se znae otkako }e bide donesena regulativata i }e po~ne procesot na prezemawe na slu~aite od site sudski institucii

vo UJP. Biznis-sektorot ocenuva deka ovie zakonski izmeni }e ja zabrzaat naplatata na kaznite.

“Ovie merki odat vo nasoka na podobruvawe na naplatata i nie celosno go poddr`uvame toa, no, sepak, UJP }e gi naplati kaznite otkako }e se donese sudska presuda za toa, a kompaniite }e zaglavuvaat vo

sudskite lavirinti dodeka trae procesot. Mora da postoi na~in za navremena naplata na pobaruvawata, bidej}i toa e eden krug vo koj kompaniite & dol`at na dr`avata, no i dr`avata im dol`i na kompaniite.

Poradi toa, dobro e navremeno da se napla}aat pobaruvawata za da nema odolgovlekuvawe na dvete strani”, velat od

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,83%

3,87%

4,81%

5,82%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,36%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6225

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

45,9458

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,2040

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,8149

Канада

долар

44,6507

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,8688

61,55

47,5

72,3

47

Извор: НБРМ

Stopanskata komora na Makedonija.

Inaku, Zakonot za dano~na postapka ve}e e vo sobraniska procedura.

Novite izmeni predviduvaat UJP da gi napla}a sudskite re{enija so koi gra|anite ili firmite se kaznuvaat po razni osnovi, a ne ja platile svojata kazna.

Dr`avnoto pravobranitelstvo treba da gi povle~e site

MINISTER ZA FINANSII Sega{nata postavenost na sistemot ne obezbeduva efikasna naplata vo site slu~ai na prekr{uvawe na Zakonot, a naplatata na nekoja kazna se odolgovlekuva{e i so godini od momentot na donesuvawe na presudata. Vo taa nasoka, se prezemaat merki za podobruvawe na sistemot na naplata, so cel tie prekr{o~ni slu~ai da ne se povtoruvaat. Ova treba da ja zgolemi odgovornosta na kompaniite pred Zakonot. Ako vie ne ja pla}ate kaznata, a druga firma do vas ne go prekr{uva Zakonot, vie ste nelojalna konkurencija za zdravite firmi. Dr`avata dosega pla}a{e visoki tro{oci za anga`irawe na izvr{iteli, a nema pri~ina za toa koga postoi institucija kako UJP, koja ima kapacitet da ja vr{i istata rabota.

predmeti od izvr{itelite i da gi dade vo racete na UJP, a taa, po~nuvaj}i od 1 noemvri, }e se pogri`i site nenaplateni kazni da gi naplati od bankarskite smetki na kaznetite fizi~ki ili pravni lica.

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

28.09.2010

11

OD DENES, 12 FIRMI ]E GI KONTROLIRAAT RABOTNITE MESTA

GRADE@NITE KOMPANII - PRVI NA SPISOK ZA PROCENKA NA RIZIK PRI RABOTA! Spored neoficijalni soznanija, od 300 do 700 evra }e ~ini procenkata na rizik za vraboten. Firma so 100 vraboteni ova bi ja ~inelo 50.000 evra. Ministerot za trud veli deka cenite se vo celosna nadle`nost na novolicenciranite pravni lica.

VIKTORIJA MILANOVSKA

O

milanovska@kapital.com.mk

d denes po~nuva procenkata na rizik pri rabota vo makedonskite firmi, najavija od Makedonskoto zdru`enie za za{tita pri rabota (MZZPR), po v~era{noto dodeluvawe na licencite na 12 firmi koi }e ja vr{at ovaa dejnost. Licencite gi podeli Ministerstvoto za trud.

"Mnogu brzo }e po~ne procesot na procenka na rizik.

Po moe mislewe, licenciranite firmi }e bidat na teren u{te utre", veli za "Kapital" pretsedatelot na MZZPR, Milan Petkovski.

Prvi na spisokot se grade`nite kompanii i proizvodstvenite pogoni, za koi Inspektoratot za trud smeta deka se najrizi~ni zoni vo odnos na zdravjeto na rabotnicite.

PREVISOKI CENI NA USLUGITE Kompaniite stravuvaat od previsoki ceni na uslugite na licenciranite firmi. Spored neoficijalni soznanija, od 300 do 700 evra }e ~ini procenkata na rizik, oddelno za sekoj vraboten.

5-8

iljadi evra iznesuva kaznata za firmite koi nema da napravat procenka na rizik

17.03.2010 11

12

privatni firmi }e vr{at procenka na rizik vo zemjava

Iako ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, tvrdi deka procenkata nema da se vr{i po vraboten, tuku po rabotno mesto, od MZZPR go velat sprotivnoto.

"Ako bi bilo po rabotno mesto, toga{ bi bilo ednakvo za site. No, ako vo edna redakcija trojca novinari pokrivaat razli~na oblast, na primer politika, ekonomija i sport, trite slu~ai }e bidat predmet na procenka posebno", veli Petkovski, potenciraj}i, sepak, deka procenkata na rizik e merilo, indikator za samiot rabotodavec deka ne{to se slu~uva vo negovoto pretprijatie, so {to bi znael kade treba da vlo`i K

pove}e vo obuki, a kade vo za{titni sredstva.

Ova zna~i deka ako vo edna firma rabotat 100 lica i ako se zeme predvid prose~nata cena od 500 evra so koja operiraat licenciranite firmi, celata postapka }e ~ini 50.000 evra.

NOV TRO[OK VO VREME NA KRIZA Firmite koi gi konsultira{e "Kapital" se ednoglasni deka ova za niv O

M

E

R

C

I

J

A

pretstavuva pregolem finansiski tovar, osobeno vo vreme na ekonomska kriza.

"Ako ovaa procenka e neizbe`na, }e mora da stavime klu~ na pogonite.

Drugo re{enie nema", veli sopstvenik na privatna kompanija.

Ministerot za trud ne saka{e da komentira za cenite, zatoa {to tie bile vo kompletna nadle`nost na novolicenciranite firmi.

Iako nema dadeno rok do koga treba da zavr{i L

E

N

O

G

L

procenkata, predvideni se visoki kazni za tie koi nema da ja po~ituvaat ovaa obvrska.

"Procenkata na rizik e rabota koja ne zavr{uva, tuku samo po~nuva. Toa e menliva kategorija. Zna~i, odredena firma, so ogled na tehnologijata i napredokot, kontinuirano }e se sledi", veli direktorot na Inspektoratot za trud, Goran Jovanovski.

Ministerot Bajrami istakna deka ovaa obvrska e A

S

zadol`itelna za sekoja firma, no pred kaznuvaweto }e imalo opomena.

"Kaznite za neprocenuvawe na rizikot se visoki i se dvi`at od 5.000 do 8.000 evra, me|utoa, Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Inspektoratot za trud prvi~no }e gi potsetat firmite kaj koi ne e izvr{ena procenka, a dokolku ne ja ispo~ituvaat svojata obvrska, }e bideme prinudeni da izrekuvame kazni", objasnuva toj.

12 28.09.2010

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

POEVTINUVAAT BENZINITE, CENATA NA DIZELOT NEPROMENETA REVIDIRANI PRAVILATA enzinite poevtinuvaat Cenata na "eurodizelot" os- a rafineriskite za 0,83%, ZA ISPORAKA NA STOKI INKOTERMS od no}eska na polno}, tanuva nepromeneta i, kako i soglasno metodologijata za

B

a nepromeneti ostanuvaat cenite na evrodizelot i na ekstralesnoto maslo za doma}instvo, odlu~i deneska Regulatornata komisija za energetika.

Spored odlukata na RKE, "eurosuper-95" poevtinuva za polovina denar i }e se prodava po 67,50 denari za litar, a "eurosuper-98" poevtinuva za denar, so {to za litar }e se pla}a 69 denari.

vo izminatite dve nedeli, }e se prodava za 57,5 denari za litar, a ekstralesnoto maslo za doma}instvo (EL-1) }e se prodava za 46 denari.

Se namaluva maloproda`nata cena na mazutot "M-1 NS" za 0,551 denari za kilogram i negovata nova cena e 31,700 denari.

Soglasno poslednata odluka na RKE, maloproda`nite ceni na naftenite derivati se namaluvaat vo prosek za 0,64%,

formirawe na cenite.

V

o noemvri, Stopanskata komora na Makedonija }e po~ne gi obu~uva kompaniite kako da gi primenuvaat novite pravila za isporaka na stoki Inkoterms koi }e stapat na sila od po~etokot na idnata godina.

Pravilata za isporaka na stoki, se revidiraat na sekoi deset godini. Razlikata, vo posledniot revidiran dokument, e vo toa

{to INKOTERMS sodr`i 11 pravila, od koi ~etiri se ukinati, a se vovedeni dve novi. ”Ukinuvaweto na del od pravilata, vsu{nost pretstavuva obedinuvawe vo novo vovedenite. Podetalno se objasneti pravilata na igra vo Inkoterms 2010” veli Karlo Zmaj{ek, ~len na Upravniot odbor na Grupacijata na me|unarodni {pediteri pri SKM. Toj doobjasnuva deka

so primena na Inkotermspravilata na igra se jasni.

Kompaniite za{teduvaat i vreme i pari primenuvaj}i gi uslovite koi se me|unarodno prifateni.

Idniot mesec, koga }e zapo~nat i obukite, se najavuva makedonska verzija na Pravilata za isporaka na stoka.

InkotermS 2010 }e po~ne da se primenuva od idnata godina.

MAKEDONIJA GO SLAVI SVETSKIOT DEN NA TURIZMOT

SAMO 1,8% OD BDP SOZDAVA TURIZMOT Katastrofalna godina za makedonskiot turizam e ocenkata na re~isi site direktni u~esnici vo turizmot - hotelieri, turisti~ki agencii, ugostiteli. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, se nadeva na pozitivni efekti od Strategijata za razvoj na turizmot

G

SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

odine{nata turisti~ka sezona go prodol`uva katastrofalno lo{iot trend vo makedonskiot turizam, koj trae nekolku godini po red. So vakva ocenka izlegoa re~isi site u~esnici vo turizmot vo zemjava - hotelieri, turisti~ki agencii, ugostiteli. Deka poslednive dve godini bea najlo{i za makedonskiot turizam potvrduva i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. #Nie ne sme izolirani od toa {to se slu~uva vo svetot.

Kaj turizmot ima odliki na toa {to se slu~uva na svetskata ekonomska scena, pa toa se reflektira{e i kaj nas. Ne mo`eme vo tekot na minatata i ovaa godina da se pofalime so nekoi dobri turisti~ki rezultati”, izjavi ministerot Besimi v~era, na obele`uvaweto na Svetskiot den na turizmot.

Ministerot se nadeva deka Strategijata za razvoj na turizmot }e dade poopiplivi rezultati kako eden od na~inite kako Makedonija da postigne pogolem razvoj na turizmot od sega{nite 1,8% u~estvo vo bruto-doma{niot proizvod i kako toj da stane profitabil-

SÉ POVE]E IZMAMI OD TURISTI^KITE AGENCII

10,5

iljadi evra dodeleni subvencii na 14 turoperatori za privlekuvawe stranski turisti

na granka koja zna~itelno }e go polni dr`avniot buxet.

Iako dosega se delea subvencii, se vodea kampawi za promocija na zemjava vo svetot, sepak, Makedonija e mnogu nazad vo sporedba so sosednite zemji.

"Turizmot kaj nas ne e tolku bezna~ajna granka, iako treba u{te mnogu vreme za da se postigne sakaniot efekt.

Strategijata }e dade vidlivi rezultati za najmalku pet do deset godini", veli Besimi i dodava deka vo idnina }e mora da se naso~ime kon razvoj na tri prepoznatlivi aduti za Makedonija - zdrava hrana, bogata kultura i ubava priroda.

Turisti~kite agencii se porigorozni vo ocenkata na sostojbite vo turizmot.

Posebno onie koi rabotat "in kaming" turizam, odnosno nosat stranski turisti vo zemjava.

Velat deka nekoga{ i ne e tolku problem da se donesat turisti, kolku {to e problem tie da se zadr`at vo

zemjava.

"Nie, generalno, poslabo rabotevme od lani, me|utoa, mora da se potencira deka golem problem e toa {to aerodromot vo Ohrid voop{to ne e sreden i toa {to patnata infrastruktura e mnogu lo{a.

Toa se naj~estite zabele{ki na turistite", veli Oleg Malenko od Vis Poj, turisti~ka agencija od Ohrid.

Ovaa turisti~ka agencija dosega ima iskoristeno {est

iljadi evra subvencii od dr`avata i ja poddr`uva kampawata na Ministerstvoto za ekonomija za delewe subvencii na turisti~kite agencii koi }e donesat stranski turisti.

Dodavaat deka za turisti~kite agencii kako niv, koi rabotat isklu~ivo so stranski turisti, realen problem im pretstavuva faktot {to stranskite turisti~ki agencii im se nelojalna konkurencija, zatoa {to direktno sklu~uvaat

Pazarnata inspekcija vo Skopje godinava ne zatvorila nitu edna turisti~ka agencija, ne zaradi toa {to site rabotele spored zakonite, tuku poradi gilotinata so koja prvo se opomenuvaat subjektite za napravenite nepravilnosti. Ottamu tvrdat deka i inspekciskite kontroli se porigorozni, osobeno pred praznici i letni odmori. Proveruvale od licenci do broj na vraboteni, kontrolirale duri i na grani~nite premini da proverat dali avtobusite koi nosat turisti nadvor od zemjava se zakonski opremeni, so vodi~ koj znae angliski jazik, so klimi, fri`ider i sli~no. No, nasproti kontrolite, s$ pogolem e brojot na izmameni gra|ani, tokmu od turisti~kite agencii. Ova go potvrduvaat i od Pazarnata inspekcija. Kako primer ja poso~ija agencijata Travel Haus, za koja tvrdat deka do niv stignuvaat najgolem problem poplaki. Predupreduvaat deka dogovorite koi gi nudi agencijata se mnogu pravno izdr`ani, iako ponudite i takanare~enite nagradni patuvawa im se dvosmisleni i na nekoj na~in pretstavuvaat izmama.

"Edinstveno {to mo`eme da napravime e da apelirame do gra|anite detalno da gi proveruvaat dogovorite {to gi potpi{uvaat so koja bilo turisti~ka agencija", velat vo Pazarnata inspekcija. dogovori i, zaobikoluvaj} i gi doma{nite agencii, samostojno gi vodat grupite turisti. Baraat ovoj problem da se regulira so poseben ~len od Zakonot.

Dosega, vo Ministerstvoto pristignale 70 barawa od turisti~ki agencii za subvenciite za stranskite turisti. Razgledani se 41, a samo 14 dobile subvencii od okolu

10.000 evra.

Na Svetskiot den na turizmot plaketi za uspe{no rabotewe od strana na Ministerstvoto za ekonomija dobija dve turisti~ki agencii od Ohrid, edna od Skopje, hotelite Metropol od Ohrid, Radika od Mavrovo i VIP od Skopje, kako i restoranite Oreov lad i Vodenica od Skopje i Tivoli od Tetovo.

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII PO^NA TRETIOT ELEKTRONSKI SAEM ZA KARIERA

P

ove}e od 30 kompanii i 11 obrazovni institucii od v~era do 1 oktomvri }e imaat svoi virtuelni {tandovi na tretiot Elektronski saem za kariera, preku portalot www.mojakariera.com. mk. Na saemot, organiziran od Nacionalnata programa za praktikantska rabota i vrabotuvawe "Moja kariera", koja e razviena vo ramkite na USAID proektot za konkurentnost, se o~ekuva u~estvo na pove}e

od 3.000 u~enici od srednite u~ili{ta, univerzitetite i stru~nite u~ili{ta vo Makedonija. Celta na saemot e da se ovozmo`i pogolema interakcija me|u mladite lica koi baraat rabota i potencijalnite rabotodava~i vo Makedonija. Upotrebuvaj}i go portalot, u~enicite i studentite }e mo`at da vodat onlajn-razgovori so menaxerite na poznati kompanii, kako {to se EVN, Ohridska banka, Melon Solu{ns,

Nekst Sens, Eos Matriks, Sigma SB i mnogu drugi.

Tie }e mo`at da dobijat pristap do ekskluzivni oglasi za praktikantska rabota i vrabotuvawe, virtuelni {tandovi na biznisi, informacii za univerziteti i stru~ni u~ili{ta, kako i mo`nost studentite i licata koi baraat rabota da razgovaraat so praktikanti i kolegi koi bile vraboteni po zavr{uvaweto na praktikantskata rabota.

28.09.2010

13

OBERMAN ZNAEL ZA TAJNIOT DOGOVOR NA TELEKOM?!

E

skalira tajniot dogovor me|u pretsedatelot na germanski Telekom, Rene Oberman i makedonskata Vlada, so koj toj, navodno, vo zamena za milionska suma, bara na makedonskiot pazar da ne se pojavi tret mobilen operator. Oberman sega e dlaboko vovle~en vo skandalozna korupciska afera, i toa pove}e otkolku {to toj samiot tvrdel, pi{uva germanskiot nedelnik "[pigel".

Dr`avnoto obvinitelstvo vo Bon, kade {to se nao|a i sedi{teto na Telekom, cvrsto gi obvinuva ovoj funkcioner i makedonskata Vlada za "nekakov vid taen dogovor". Spored vesnikot, sodr`inata na tajniot dogovor, okolu koja se pregovaralo, podocna bila izbri{ana od pove}e kompjuteri vo kompanijata, no menaxmentot na Telekom kako dokazi prilo`il elektronski poraki od koi se

gleda deka i Oberman bil informiran vo vrska so celokupnata sostojba.

Dosega se {pekulira{e samo deka Oberman, vo razgovor so {efot na makedonski Telekom, pla}aweto dividendi go uslovil so bavno otvorawe na tret operator.

Spored ekspertite na amerikanska advokatska kancelarija koja go brani slu~ajot, elektronskite poraki ne se vistinski dokaz.

NIKNUVAAT NOVI TRGOVSKI CENTRI, AMA NE I PRODAVNICI

TRGOVCITE GI SELAT PRODAVNICITE OD EDNO MESTO NA DRUGO

Iako se otvorija pove}e trgovski centri, pred s$ vo Skopje, mnogu od niv zjaat prazni, odnosno ne se otvorija i novi prodavnici. Proda`nata mre`a vo zemjava te{ko se {iri, iako brojot na trgovskite centri se zgolemuva.

V

EMA NIKOLOVSKA

o potraga po poatraktivni lokacii i poevtini kirii, trgovcite gi selat prodavnicite od edno mesto na drugo. Iako se otvorija pove}e trgovski centri, pred s$ vo Skopje, mnogu od niv zjaat prazni, odnosno ne se otvorija i novi prodavnici. Proda`nata mre`a vo zemjava te{ko se {iri, iako brojot na trgovskite centri se zgolemuva.

Po niza presmetki i ispituvawa, sopstvenicite na trgovskite firmi zaklu~ile deka e mnogu poisplatlivo du}anite da gi premestat od Gradskiot trgovski centar (GTC) vo noviot trgovski centar Soravia, vo Vero ili, pak, na ulica Makedonija.

“Nie napravivime ispituvawa i utvrdivme deka prizemjeto na GTC e pove}e poseteno od prviot kat.

Na{ata prodavnica Mis Siksti se nao|a{e na prviot kat, pa re{ivme da ja preselime vo Soravia. Osven mestopolo`bata, imavme i ekonomska pri~ina, {to

ni be{e dopolnitelen povod da go napravime toa”, izjavi Qup~o Manevski, direktor na maloproda`ba vo kompanijata Fe{n grup.

So najgolem problem se soo~i trgovskiot centar Siti galeri, koj za dve godini postoewe ostana samo so dve prodavnici, Teranova i Tehnomarket.

“Siti galeri se nao|a vo faza na po~etok na rekonstrukcijata, koja }e gi korigira nekolkute

nepravilnosti, odnosno, podobro da se izrazam, nedostatoci koi gi voo~ivme po otvoraweto pred 2,5 godini. Vsu{nost, sistemot na pove}e vrati ili posebni vlezovi na nadvore{niot fasaden del na prizemjeto na stokovnata ku}a se poka`a kako neadekvatno re{enie. Lu|eto {to treba da ja napolnat stokovnata se disperziraat namesto da se fokusiraat na eden vlez i pritoa da mo`at da

pro{etaat vo site nejzini katovi”, veli Oliver Dimitrovski od agencijata za upravuvawe so nedvi`nosti Wuvej.

Spored nego, rekonstrukcijata }e bide prosledena i so novi brendovi, koi ~ekale zafatot da zavr{i i potoa da vlezat kako novi zakupci.

“Mojata firma zasega ima internacionalna spogodba so Gradicka za popolnuvawe na prazniot prostor

vo trgovskiot centar, no so ogled na faktot deka stanuva zbor za trgovski brendovi, mnogu verojatno e tie da bidat sostaven del od narednata sezona, prolet-leto ili esen-zima 2011”, izjavi Dimitrovski.

Za situacijata vo koja se najde trgovskiot centar Siti galeri, sopstvenikot na butikot Teranova, Aleksandar Ivanovski, smeta deka pri~inata ne e samo skapata kirija ili neatrak-

tivnosta na trgovskiot centar. Spored nego, toa mnogu zavisi i od kvalitetot i vrednosta na proizvodot.

Poslednive godini vo Skopje se izgradija pove}e trgovski centri. Se gradat i novi vo Karpo{ i na prostorot na fabrikata Alumina, kade {to treba da nikne trgovskiot centar G-centri, koj e podru`nica na multinacionalnata kompanija Gazit gloub. Toj treba da bide gotov do 2013 godina.

14 28.09.2010

VTORNIK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

JADRANKA KOSOR NAJAVI REKONSTRUKCIJA NA VLADATA

D

o krajot na ovaa godina }e ima promeni vo sostavot na hrvatskata vlada, izjavi hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, vo Wujork, po sredbata so hrvatskite iselenici, koi ja poddr`aa nejzinata antikorupciska borba i programata za ekonomsko obnovuvawe. Taa najavi deka }e ima novi lu|e vo ministerskite sostavi, no ne gi navede imiwata na onie koi }e zaminat i na onie koi }e bidat imenuvani. Kosor

izjavi deka izborite }e se odr`at kon krajot na narednata godina, bidej}i nema pri~ina za predvremeni izbori, no o~igledno vo toj vremenski period taa saka da go zasili personalniot sostav na Vladata. Vladata e stabilna i ima mnozinstvo vo parlamentot, naglasi Kosor, a predvremenite izbori bi go zabavile zavr{uvaweto na pregovorite za vlez vo Evropskata unija.

SRPSKI IKARBUS ]E PROIZVEDUVA HOLANDSKI AVTOBUS

V

o zemunskata fabrika za avtobusi, srpskata kompanija Ikarbus }e go proizveduva niskopodniot gradski avtobus, koj e proglasen za vozilo na godinata.

Avtobusot }e se proizveduva vo Srbija, spored planot na holandskata kompanija VDL, koja neodamna potpi{a Memorandum za razbirawe i

partnerstvo so dr`avata i Ikarbus.

Planirano e VDL da po~ne so rabota od prvi januari 2011 godina. ]e se proizveduvaat 250 avtobusi godi{no, 150 gradski i 100 prigradski, od koi 60% }e bidat nameneti za izvoz, a planiran e prihod od 40 milioni evra.

Vim van der Leg, direktor na kompanijata VDL, pot-

vrdi deka avtobusot }e se proizveduva vo Srbija.

“Nie neodamna potpi{avme Memorandum vo Belgrad so ministerot za ekonomija, Mla|an Dinki}, i belgradskiot gradona~alnik, Dragan Xilas, za formirawe na zaedni~ka kompanija VDL bus Srbija, vo koja }e investirame 10 milioni evra”, izjavi Leg.

NEZADOVOLSTVO OD STROGITE MERKI NA [TEDEWE

[TRAJKOVI GO TRESAT REGIONOT

Se {trajkuva vo Romanija, Grcija i Slovenija. Vo znak na me|usebna solidarnost za 29 noemvri e zaka`an panevropski {trajk, kako reakcija na ostrite merki na {tedewe koi vladite se prisileni da gi prezemaat so cel da gi ubla`at posledicite od ekonomskata kriza

E

VESNA KOSTOVSKA

SE O^EKUVA BRAN OSTAVKI VO ROMANSKOTO MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI

v.kostovska@kapital.com.mk

senskiot bran na {trajkovi koj go zafati Balkanot potvrduva deka i pokraj po~etnite znaci na zazdravuvawe, regionot s$ u{te ne izlegol od ekonomska kriza. Rigoroznite merki na {tedewe koi gi vovedoa mnogu od vladite, prosledeni so namaluvawe na plati, otpu{tawa vo javniot sektor i pomestuvawe na starosnata granica za zaminuvawe vo penzija predizvikaa golemo nezadovolstvo.

Denovive se {trajkuva vo Romanija, Grcija i Slovenija. Vo najte{ka situacija i ponatamu e Grcija, koja {trajkovite ja tresat celo leto. Rabotnicite skoro sekojdnevno izleguvaat na ulicite na Atina i Solun i seriozno ja potkopuvaat vladinata programa za zazdravuvawe.

Vrabotenite vo gr~kata dr`avna `eleznica OSE od v~era zapo~naa nov tridneven {trajk. [trajkot se organizira vo znak na protest poradi planovite na vladata za namaluvawe na vrabotenite vo OSE i za liberalizacija na `elezni~kiot sektor.

Od v~era, {trajk zapo~naa rabotnicite vo javniot sektor vo Slovenija ~ii

[efovi na `andarmerijata na Slu`bata za javen red i bezbednost i na Glavnata direkcija za informacii i vnatre{na bezbednost vo ramkite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Romanija }e podnesat ostavka poradi skandalot so nedozvoleniot minatonedelen mar{ na policajcite, koi protestiraa poradi namaluvaweto na platite za 25%.

Prethodno, romanskiot minister za vnatre{ni raboti i administracija Vasilie Blaga podnese ostavka.

Negovata ostavka e poradi minatonedelniot skandal so protestniot mar{ na policiskite slu`benici, {to prethodno ne bil odobren. Poradi toa, premierot Emil Bok i pretsedatelot Trajan Basesku gi otka`aa policiskite uslugi za policiska pridru`ba.

Slovene~kite sindikati baraat vladata da se otka`e od planovite za zamrznuvawe na platite vo javniot sektor do 2012 godina sindikati opfa}aat 80.000 ~lenovi, odnosno okolu polovina od site vraboteni vo ovaa oblast.

Sindikatite baraat vladata da se otka`e od planovite za zamrznuvawe na platite vo javniot sektor do 2012 godina, vo obid da go odr`i pod kontrola buxetskiot deficit za vreme na recesijata. Tie isto taka baraat kabinetot na premierot Borut Pahor da go odr`i vetuvaweto, koe go dade prethodno ovaa godina za zgolemuvawe na platite.

Policajci, carinici, zdravstveni rabotnici i

drugi }e {trajkuvaat na rabotnite mesta i zabaveno }e gi vr{at svoite rabotni zada~i. Vo {trajkot nema da u~estvuvaat vojskata i po`arnikarite koi im pomagaat na gra|anite poradi momentalnata nepovolna situacija vo dr`avata koja nastana po obilnite poplavi.

Vladata poradi istite pri~ini zabrani da {trajkuvaat veterinarnite slu`bi i nivnite slu`bi. [trajkot }e bide najvidliv kaj carinarnicite koi poradi zabavenata rabota ve}e sozdavaat koloni na

grani~nite premini kon sosedna Hrvatska.

Vo {trajkot u~estvuvaat i vrabotenite vo Javnata radio-televizija, koi nema da emituvaat vesti i izve{tai od vnatre{no-politi~kata rubrika.

Javnata RTV nema da gi sledi nitu lokalnite izbori vo Slovenija, koi treba da se odr`at za dve nedeli.

Slovene~kiot ekonomist Jo`e Mencinger za vesnikot “Delo” izjavi deka “{trajkot }e bide uspe{en vo tolkava mera, vo kolkava {to }e predizvika {teta”.

Ugledniot “Ekonomist”

napi{al deka „ako javnosta ne go po~uvstvuva {trajkot, ako sistemot deluva bez zastoj, toga{ u~esnicite vo {trajkot ne mo`e da ja pritisnat sprotivnata strana (vladata) na popu{tawe i barawe kompromis”.

Ova e najgolem {trajk vo Slovenija od nejzinoto osamostojuvawe vo 1991 godina.

PANEVROPSKI [TRAJK VO EVROPA Sindikatite na mnogu evropski zemji ja poddr`aa inicijativata da se odr`i panevropski {trajk, kako odgovor na ostrite merki na {tedewe koi vladite se prisileni da gi prezemaat so cel da gi ubla`at posledicite od ekonomskata kriza.

Vo znak na me|usebna soli-

darnost, za 29 noemvri e zaka`an panevropski {trajk, vo koj kako {to se najavuva }e u~estvuvaat sindikatite na mnogu zemji od stariot kontinent. Toa }e bide prodol`enie na branot na protesti koi ova leto i na po~etokot na esenta ja potresoa Grcija, Francija, Romanija.

Analiti~arite predupreduvaat deka najgolema opasnost se zakanuva od protestite na mladite koi najte{ko gi pogodi ekonomskata kriza. Vo [panija 20% od nevrabotenite se mladi, a vo Grcija duri 32%. Tie se na udar na nevrabotenosta i vo drugi zemji i koga izleguvaat na ulica te{ko mo`at se kontroliraat, predupreduvaat sindikalnite funkcioneri.

VTORNIK

BALKAN BIZNIS POLITIKA SLOVENIJA NEMA DA SE OTKA@E OD NLB

N

ajgolemata slovene~ka banka, Nova Qubqanska banka (NLB), najverojatno }e ostane vo mnozinska sopstvenost na dr`avata, pi{uva slovene~ko "Delo".

Vesnikot naveduva deka NLB e premnogu vredna za dr`avata da se otka`e od sopstvenosta.

NLB }e ostane dr`avna banka, mo`ebi zatoa {to nema soodveten kupuva~

ili zatoa {to bankata stana najgolem sopstvenik na imoti vo Slovenija, do koi dojde preku odzemawe od onie koi ne gi vra}ale kreditite redovno.

Iako vladata vo Qubqana e blisku do postignuvawe dogovor za sudbinata

na NLB, debatata {totuku zapo~na, naveduva slovene~kiot vesnik "Delo".

28.09.2010

15

CRNA GORA PRODAVA UDEL VO MONTENEGRO ERLAJNS

S

ovetot na Vladata na Crna Gora za privatizacija objavi tender za proda`ba na 20% od akciite na dr`avnata aviokompanija Montenegro erlajns.

So kupuvaweto na ovoj udel vo crnogorskata aviokompanija, kupuva~ot }e stekne pravo da kupi dopolnitelni akcii po dve godini .

Montenegro erlajns e vo sopstvenost na dr`avata

Crna Gora. Nominalnata vrednost na kompanijata e 25,7 milioni evra, a vrednosta na poedine~na akcija e 8,85 evra. Kompanijata poseduva pet avioni od tipot "foker 100" i tri avioni "enbrajer 195".

Tenderot e otvoren do 15 dekemvri, a zainteresiranite ponuduva~i mora da imaat iskustvo od najmalku pet godini, flota od najmalku 10 avioni i dva

milioni prevezeni patnici minatata godina.

ZLATNA TRESKA JA TRESE HRVATSKA

HRVATITE MASOVNO KUPUVAAT ZLATNI PRA^KI VO QUBQANA

H

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatite s$ pove}e investiraat vo zlato i go koristat benefitot od porastot na cenata na zlatoto na svetskite berzi. Tie naj~esto odat da kupuvaat zlatni pra~ki i zlatnici vo Qubqana.

“Hrvatite se na{i dobri kupuva~i, osobeno onie od Rieka i Opatija. Zad niv sleduvaat gra|anite od Pula. Tie, isto taka, se kupuva~i kakvi bi posakale. Rie~anite koga }e dojdat, to~no znaat {to sakaat da kupat. Kaj niv nema nagoduvawe koja investicija e podobra, nitu dilema kakvo zlato da se kupi. Naj~esto tro{at do 15.000 evra, no sme imale i situacii da kupuvaat i do 100 iljadi evra”, izjavi Irena Moro, sopstveni~ka

Onie koi pred edna godina kupile zlatna pra~ka od 500 grama, denes so proda`ba na taa ista pra~ka mo`at da ostvarat ~ist profit od 4.592 evra. Zlatnata pra~ka pred edna godina vredela 11.258 evra, a denes vredi 15.850 evra ZLATOTO POSTIGNA NOVA REKORDNO VISOKA CENA

Cenata na zlatoto pred nekolku dena ja nadmina granicata od 1.300 dolari za unca (31,1 gram), dostignuvaj}i nov rekord, blagodarenie na golemata pobaruva~ka na ovoj plemenit metal. Na wujor{kata berza Komeks cenata na zlatoto za dekemvriska isporaka dostigna rekordni 1.301 dolari za unca. Cenata na zlatoto na Londonskata berza na metali denes dostigna rekordni 1.299 dolari za unca. Ekspertite na Komercbanka uka`uvaat deka investitorite na zlatoto gledaat kako na stabilna valuta, bidej}i neodamne{nite merki na svetskite centralni banki gi zgolemija stravuvawata od obezvrednuvawe na nekoi valuti. Cenata na zlatoto se zgolemuva i poradi ponatamo{noto slabeewe na dolarot vo odnos na evroto i drugite svetski valuti. Izminatite 12 meseci cenata na zlatoto porasna za 28%. na zlatarnicata Moro vo Qubqana.

Kupuva~ot koj za zlatna pra~ka od 500 grama vo 2009 godina platil 11.258 evra, koga cenata na zlatoto bila mnogu pomala, za istata pra~ka edna godina podocna }e dobie 15.850 evra. Zna~i, vrednosta na pra~kata za 365 dena

porasnala od 11.259 evra na 15.850 evra.

Razlikata e ~ist profit, koj vo ovoj slu~aj iznesuva 30% za samo edna godina investicija.

Takvi kamati na {tedewe ne dava nitu edna banka vo svetot, a vo najdobri slu~ai se dvi`at od 6% do 7% godi{no.

SRPSKITE VINA DOBIJA NOVA KLASIFIKACIJA

V

inata vo Srbija vo idnina namesto kako stolni, kvalitetni, poznati i vrvni, }e bidat klasificirani kako vina bez geografsko poteklo i vina so geografsko poteklo, pri {to onie so geografsko poteklo }e bidat podeleni vo tri kategorii.

So novata klasifikacija,

vinata od Srbija, koja e usoglasena so regulativi na Evropskata unija (EU), predvideno e site vina so geografsko poteklo- regionalni, kvalitetni i vrvni da se odbele`uvaat so evidenciona markica.

Sovetnikot vo Ministerstvoto za zemjodelstvo na Srbija, Darko Jak{i},

izjavi deka evidencionata markica pretstavuva garant za potro{uva~ite deka vinoto e so odredena kategorija na kvalitet i deka e proizvedeno vo odreden region.

Evidencionata markica isto taka }e ovozmo`i i dr`avata polesno da go sledi proizvodstvoto i prometot na ovie vina.

CENATA NA ZLATOTO I PONATAMU ]E RASTE “Cenata na zlatoto zavisi od globalnata finansiska kriza i o~ekuvame u{te da raste. Iako prognozite za cenata na zlatoto nosat so sebe doza neizvesnost i rizik, mislam deka cenata na gram zlato do krajot na godinata }e iznesuva

28% porasna cenata na zlatoto vo izminatite 12 meseci

35 evra. Onoj koj kupil zlatni pra~ki ili zlatnici minatata godina, pa duri i sega da kupi, mo`e da ostvari visoka dobivka”, izjavi Moro.

Taa potvrdi deka nejzinata zlatarnica sekoga{, bez isklu~ok, go otkupuva zlatoto koe go prodala, taka {to na klientite ne mo`e da im se slu~i da naidat na zatvorena vrata ili da bidat odbieni. Zlatoto se otkupuva po cena od Londonskata berza.

Koga stanuva zbor za zlatnite pra~ki od 100 grama, tie se otkupuvaat po cena za gram identi~na na onaa od berzata, a ako stanuva zbor za pra~ki od 250 i 500 grama, toga{ cenata se namaluva za 0,45% od berzanskata cena, {to zna~i deka za 500-gramska pra~ka koja iznesuva 15.850 evra, cenata bi se namalila za 330 evra.

“Hrvatite naj~esto baraat pra~ki od 100 i 50 grama, no osven pra~ki, tie kupuvaat i dukati koi poteknuvaat od 1925 godina. Toj dukat koj nie go prodavame kako zlatna pari~ka pod ime “vienski filharmoniker" te`i 13,96 grama i minatata nedela ima{e prose~na cena od 444,18 evra”, izjavi Moro.

16 28.09.2010

VTORNIK

GERMANSKITE BANKARI POVTORNO ZARABOTUVAAT MILIONI

G

ermanskite banki koi bea pogodeni od ekonomskata i finansiskata kriza i na koi dr`avata im dala ogromna finansiska pomo{, povtorno premnogu gi pla}aat svoite menaxeri. Kako {to pi{uvaat germanskite mediumi, okolu 200 bankari od ovie banki koi pred nekolku meseci barale itna dr`avna pomo{, povtorno dobivaat plati vo iznos od pove}e od polovina milion evra.

Iako dvocifrenite milionski

plati, kakvi {to bile pred finansiskata kriza, denes se retkost, menaxerite na ovie banki ve}e odamna povtorno dobivaat mese~ni plati so ednocifreni milionski iznosi. Pritoa stanuva zbor za desetici milioni evra godi{na plata.

Germanskiot Fond za stabilizacija na finansiskiot pazar (Soffin) gi ukori ~lenovite na upravite na germanskite banki koi primile dr`avna pomo{ i im odredi

SVET BIZNIS POLITIKA NA EVROPA I SE ZAKANUVA NOVA GASNA KRIZA?! obvrzuva~ki plati vo visina od 500.000 evra godi{no. No, Soffin ne odredil nikakvi obvrzuva~ki plati za menaxerite na ovie banki, koi po funkcija se nao|aat vedna{ pod ~lenovite na upravnite odbori.

Vo Komercbank, bankata koja dobi dr`avna pomo{ od 18,2 milijardi evra, okolu 50 bankari denes zarabotuvaat pove}e od {efot na upravniot odbor, Martin Blesings.

L

ondonskiot Fajnen{al Tajms pi{uva deka ne treba da se otfrlat mo`nostite za nova gasna kriza vo tekot na pretstojnata zima, bidej}i mnogute problemi pome|u Rusija i Ukraina s$ u{te ne se re{eni.

Ovoj vesnik istaknuva deka pred samo nekolku meseci zavladeal mir pome|u Rusija i Ukraina posle pove}egodi{niot spor okolu gasot, no kako {to se zabele`uva, esenva i ladnata zima povtorno na povr{ina izleguvaat pri~inite za-

radi koi od 2006 godina navamu, dvapati nastana prekin na isporakata na ruskiot gas kon Ukraina. Kako pri~ina za mo`noto izbivawe na novata kriza za dostavuvawe na gasot, “Fjanen{al Tajms” gi naveduva novite ukrainski barawa kon Rusija povtorno da ja namali cenata na ovoj energens. Kako pri~ina se pojavuva i `elbata na Moskva da ja prezeme kontrolata nad ukrainskiot gasovod, preku koj gasot se prenesuva do Zapadna Evropa i vra}aweto na scena

na kompanijata Rusukenergo, koja minatata godina ja izgubi glavnata uloga na posrednik pome|u ruskiot Gasprom i Ukraina.

ANALITI^ARITE PREDUPREDUVAAT

IRSKA ]E JA DO@IVEE GR^KATA SUDBINA! Pad na ekonomijata za 5%, najgolem buxetski deficit vo evrozonata, problemati~ni banki. Ne e ni ~udno {to nekoi analiti~ari predviduvaat deka za brzo vreme na Irska }e mora da & se pomogne na ist na~in kako na Grcija

M

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inatata nedela vo Evropa se pojavija nekolku lo{i ekonomski vesti.

Prvo, Irska objavi deka nejzinata ekonomija padnala za 5% na godi{no nivo, a potoa bea objaveni podatocite deka ekonomskata aktivnost vo evrozonata padnala na najnisko nivo vo poslednite sedum meseci.

Ovie fakti zboruvaat deka ekonomijata vo Evropa momentalno stagnira. [to se odnesuva do Irska, situacijata vo ovaa ostrovska zemja s$ pove}e gi zagri`uva evropskite ekonomisti i analiti~ari, pa poleka stanuva novo krizno `ari{te.

Padot od 5% na bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo vtoriot kvartal od ovaa godina dovede do pad na vrednosta na irskite dr`avni obvrznici. Od minatiot ~etvrtok, desetgodi{nata dr`avna obvrznica ima prinos od 6,5%, {to e za 4,2 procentni poeni pove}e od germanskata.

Iako irskata ekonomija ima 1,8% udel vo evrozonata, situacijata vo ovaa zemja go odi patot na Grcija. Kako {to pi{uva amerikanskiot vesnik "Vol Strit `urnal", nitu [panija ne e daleku od ovaa situacija. Imeno, i [pancite i Ircite gi ma~at sli~ni problemi - pukaweto

5%

e namalen godi{niot ekonomski rast na Irska

12% od BDP iznesuva buxetskiot deficit na Irska

20% na balonot na nedvi`nosti koj so sebe gi povle~e i bankarskite sistemi.

Problemot na Dablin e i momentalno najgolemiot buxetski deficit vo evrozonata, koj iznesuva 12% od BDP. Se o~ekuva deka toj bi mo`el naskoro i da porasne. Inaku, vo Evropskata monetarna unija e dozvolen godi{en buxetski minus od samo 3%.

Zatoa, ne e ni ~udno {to nekoi od analiti~arite ja prognoziraat gr~kata sudbina za Irska.

Za da se osiguraat dopolnitelni buxetski prihodi, irskiot minister za finansii na po~etokot od minatata nedela najavi deka vo

bazata na dano~ni obvrznici }e gi vklu~i i gra|anite so niski primawa. Re~isi 50% od rabotnicite vo Irska momentalno ne pla}aat danok na dohod, a takviot dano~en sistem e neodr`liv vo zemjite koi imaat najgolem buxetski deficit me|u zemjite od EU. Analiti~arite procenuvaat deka so pro{iruvaweto na bazata na dano~ni obvrznici mo`e da se osiguraat dopolnitelni 300 milioni evra dano~ni prihodi godi{no, {to pretstavuva edna desettina od tri milijardi evra, za{teda koja Dablin mora da ja ostvari samo vo ovaa godina.

IRSKITE BANKI SE VO NAJLO[A SITUACIJA Vo najlo{a sostojba od site se nao|aat irskite banki. Ne e ni ~udno {to kreditnata rejting-agencija Standard end Purs minatata nedela ja namali prognozata za Bankata na Irska, edna od ~etirite najgolemi bank i vo zemjata, od “stabilna” na “negativna”, naveduvaj}i ja kako pri~ina op{tata slabost na irskata ekonomija i velikodu{nata dr`avna pomo{.

Agencijata istovremeno go potvrdila bankarskiot V++, naglasuvaj}i deka Bankata na Irska u`iva visoko nivo dr`avna pomo{, vklu~uvaj}i go prodol`eniot rast na

dr`avniot udel, i deka te{ko }e se odvikne od poddr{kata na dano~nite obvrznici i povtorno }e po~ne da raboti vo plus.

Od rejting-agencijata soop{tuvaat deka spored nivnite prognozi bankata nema da uspee da go vrati kreditniot profil A- vo rok od dve godini.

Sli~ni problemi ima i Anglo Ajri{ Bank, koja e vo dr`avna sopstvenost. Ovaa banka }e bide podelena na dve. Prvata, vo koja }e se zadr`i depozitot na klientite, i vtorata koja }e se zanimava so lo{i krediti.

Vtorata banka }e treba da gi otstrani lo{ite krediti,

od BDP potro{ila irskata vlada za da go spasi finansiskiot sektor

a potoa treba da bide prodadena. Dosega, ne e opredelen rokot za proda`bata, a cenata na restrukturiraweto na Anglo Ajri{ Bank }e bide poznata idniot mesec.

Problemite so irskite banki po~naa za vreme na irskata ekonomska ekspanzija, koga bankite silno go kreditirale sektorot za nedvi`nosti. So po~etokot na krizata do{lo do visok pad na pazarot na nedvi`nosti, {to kon dnoto gi povle~e i bankite. Ottoga{ vlastite vo Dablin “potro{ile” re~isi 20% od BDP za da go spasat finansiskiot sektor.

VTORNIK

SVET BIZNIS POLITIKA STANDARDIZACIJA NA AMBALA@ATA ZA SITE CIGARI VO EU

E

vropskata komisija ovaa nedela pokrena javna rasprava za mo`nite promeni vo Zakonot za tutunski proizvodi i iznese pove}e predlozi za mo`nite promeni koi se nameneti za odviknuvawe na pu{a~ite od pu{eweto cigari.

Tutunot ne e proizvod kako drugite. Toj sozdava zavisnost i za na{ite gra|ani zna~i bolest, a za evropskata vlada zdravstveni tro{oci koi mo`e da se izbegnat.

“S$ u{te duri 30% od Evropejcite pu{at, a posebno me zagri`uva toa {to me|u mladite ima 35%”, izjavil komesarot za zdravstvo, Xon Dali.

Komisijata objavila nekolku predlozi i gi povikala site zainteresirani do 19 noemvri da gi iznesat svoite mislewa koi EK }e gi koristi pri formuliraweto na konkretnite zakonodavni predlozi, koi mo`at da se o~ekuvaat na po~etokot od

narednata godina.

Eden od najradikalnite predlozi e da se standardizira pakuvaweto za site cigari, bidej}i proizveduva~ite koristat primamlivi ambala`i koi gi privlekuvaat potro{uva~ite da go kupat noviot proizvod. Proizveduva~ite na kutiite }e mo`e da go stavat samo brendot i imeto na proizvodot, koli~inata, kako i zdravstvenite i ostanatite predupreduvawa.

28.09.2010

17

NA PAZAROT NA INTERNET-PREBARUVAWE - GOOGLE VO BLAG PAD, YAHOO I MICROSOFT VO PORAST

S

pored podatocite na istra`uva~kata kompanija Komskor, Gugl vo avgust vo SAD izgubil del od pazarot na internet-prebaruvawe, dodeka udelite na Jahu i Majkrosoft porasnale.

Udelot na Gugl na pazarot za prebaruvawe na Internet vo SAD padnal od 65,8% vo juli na 65,4% vo avgust.

Istovremeno, Jahu zabele`uva rast na udelot za 0,3 procentni poeni, od 17,1% na 17,4%, dodeka Majkrosoft zabele`uva

rast za 0,1 procenten poen, od 11% na 11,1%.

Vo avgust vkupno se zabele`ani okolu 15,7 milijardi prebaruvawa vo SAD, od koi preku internet-stranite na Gugl se obraboteni okolu 10,3 milijardi, dodeka Jahu obrabotil 2,7 milijardi prebaruvawa, {to pretstavuva rast za 3% vo odnos na juli. Majkrosoft e na tretoto mesto so 1,7 milijardi prebaruvawa, odnosno za 2% pove}e vo odnos na juli.

NOVINI VO EVROPSKATA AGRARNA POLITIKA

NEEDINSTVO ME\U EVROPSKITE ZEMJI ZA ZEMJODELSKITE SUBVENCII Evropa planira da go reformira sistemot za subvencionirawe na zemjodelstvoto, no zemjite-~lenki imaat razli~ni idei za idniot model za raspredelba na sredstvata

za raspredelba na sredstvata nameneti za zemjodelskiot sektor. Za noviot model na preraspredelba vropskata unija na sredstvata minatata planira da napravi nedela, na neslu`beniot celosna reforma na sostanok vo blizina na sistemot za dodeluBrisel razgovarale minvawe na zemjodelistrite za zemjodelstvo od ski subvencii, no s$ u{te 27-te zemji-~lenki na EU. e daleku od pronao|awe Iako na pres-konferencija zadni~ko klu~no re{enie ministrite se potrudile da ostavat vpe~atok deka vladee edinstvo za idniot klu~ za raspredelba na parite za zemjodelskiot sektor i, pred s$, za za{teda na subvencii koi celosno gi ispla}a samata Unija, toa ne e taka, izvesti Doj~e Vele.

Belgiskata ministerka za zemjodelstvo, Sabin Laruel, tvrdi deka na nivo na EU ne postoi volja za promena na dosega{nata praktika.

“Site izrazija `elba vo idnina ovoj del da se finansira zaedni~ki.

Celta e zemjodelstvoto da stane pazarno konkurentno, a na zemjodel ILSE AIGNER cite da im MINISTERKA ZA se obezbedat ZEMJODELSTVO NA GERMANIJA soodvetni Bitkata za subvenciite prihodi”, veli taa. }e bide `e{ka.

Harmoni~-

E

nent.

“Otvorenata diskusija za zemjodelskite subvencii, vsu{nost, ne ni zapo~nala”, zabele`uva Doj~e Vele.

“Ova }e bide `e{ka bitka”, predviduva germanskata ministerka za zemjodelstvo, Ilse Aigner.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

nite zborovi go prikrivaat realniot jaz koj postoi me|u zemjite- ~lenki na EU vo odnos na ova pra{awe.

Nekoi od zemjite, kako Velika Britanija ili [vedska, baraat radikalno namaluvawe na subvenciite vo zemjodelstvoto.

Postoi i karanica me|u zapadot i istokot na EU, odnosno me|u starite i novite ~lenki na Unijata.

Vo ovoj moment, zemjodelcite od Polska primaat pomalku subvencii po hektar obrabotliva povr{ina otkolku nivnite kolegi od Francija i Germanija.

Isto~nite zemji-~lenki na Unijata baraat isplata na

pau{alni iznosi spored goleminata na povr{inata koja ja obrabotuvaat.

Francija i Germanija, pak, so zaedni~ki dokument baraat ova pra{awe da se re{ava spored sega{niot sistem za subvencii vo zemjodelstvoto.

Od druga strana, belgiskata ministerka Laruel, na neformalniot sostanok se obidela da ja namali va`nosta na germansko-francuskata inicijativa.

“Sekako deka sekoja zemja~lenka mo`e sama ili vo dru{tvo, zaedno so pet ili deset drugi zemji, da sostavi takvi zaedni~ki dokumenti. Sekako deka

Francija i Germanija se golemi zemji, no vo Unijata ima u{te 25 drugi ~lenki. Stanuva zbor za samo edna ideja vo celata niza idei, a za toa voop{to i ne zboruvavme”, izjavi Laruel.

Agrarnata politika na EU ne e premnogu povrzana so SABRIN LAUREL goleminata na MINISTERKA ZA zemjite- ~lenki ZEMJODELSTVO NA BELGIJA i relativnata zna~ajnost na Celta e zemjodelstvoto zemjodelstvoto na da stane konkurentno.

Stariot konti-

18 28.09.2010

VTORNIK

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: FORD

NASLEDSTVOTO NA GOLEMIOT HENRI I

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

stoto leto koga vo na{ive krai{ta se “kr~ka{e” Ilindenskoto vostanie, desetina iljadi kilometri na zapad, Henri Ford gi postavi temelite na ona {to podocna stana edna od najgolemite svetski kompanii, Ford Motor Kompani (Ford Motor Company). So po~eten kapital od 28.000 dolari, sobrani od 12 investitori, najmnogu od Xon i Horas Dox (koi podocna }e formiraat sopstvena kompanija za avtomobili), kompanijata po~na da proizveduva avtomobili vo edna adaptirana fabrika vo Detroit, SAD. Grupi od po dvajca ili trojca lu|e rabotea na sklopuvaweto na sekoj avtomobil od komponenti {to bea praveni po nara~ka vo drugi kompanii. Henri Ford ima{e 40 godini koga ja osnova{e kompanijata, koja stana edna od najprofitabilnite vo svetot i edna od onie {to ja pre`iveaja Golemata depresija od 1929-1933 godina. Ford Motor Kompani e pod kontinuirana kontrola na semejstvoto Ford pove}e od 100 godini.

Denes, pokraj brendovite Ford, Linkoln (Lincoln) i Merkjuri (Mercury), Ford isto taka poseduva mal udel vo japonskata Mazda i Aston Martin od Britanija. Porane{nite brendovi vo sopstvenost na Ford, Jaguar i Lend Rover, bea prodadeni na indiskata Tata Motors

Ford, amerikanskata industriska ikona, del od golemata trojka od Detroit, se ~ini deka uspe{no isplivuva od krizata koja ja ima{e zafateno amerikanskata avtomobilska industrija u{te pred da udri finansiskata kriza od 20072008 godina.

So pomo{ na programata “ke{ za kr{“, no isto taka blagodarenie i na problemite {to gi do`ivea Tojota so povlekuvaweto na defektni vozila, Ford ja vrati svojata pozicija na doma{en najgolem proizvoditel na avtomobili vo fevruari godinava. Aktuelniot glaven izvr{en direktor na Ford, Alan Mulali, sega mo`e slobodno da se svrti kon stranskite pazari vo mart 2008 godina, a godinava Ford go prodade Volvo na kineskiot proizvoditel Xili Automobajl (Geely Automobile).

Ford vo 2009 godina be{e najgolem proizvoditel na avtomobili vo SAD, zad Xeneral Motors i pred Krajsler, i ~etvrt najgolem proizvoditel vo svetot spored brojot na prodadeni vozila godi{no, zad Folksvagen. Vo 2007 godina Ford padna od vtoroto na tretoto mesto spored godi{nata proda`ba na avtomobili vo SAD, za prvpat vo 56 godini, zad Xeneral Motors

i Tojota. Do krajot na 2009 godina, Ford be{e tretiot najgolem proizvoditel vo Evropa, zad Folksvagen i grupacijata Pe`o-Sitroen.

Na listata na “For~n” na 500 najgolemi amerikanski kompanii za 2010 godina Ford e na osmoto mesto, so ostvaren prihod za prethodnata godina od 118,3 milijardi dolari i neto-profit od 2,7 milijardi dolari, {to be{e prva profitabilna godina od 2005 godina pa navamu.

Poradi svetskata ekonomska kriza, no i krizata vo amerikanskata avtomobil-

“Ford mustang”, eden od najomilenite modeli na kompanijata na amerikanskiot pazar, sportski avtomobil prvpat pretstaven vo 1964 godina. po~na da se proizveduva vo

ska industrija od po~etokot na ovoj vek navamu, proizvodstvoto na avtomobili vo Ford padna od 5,5 milioni vo 2008 godina na 4,8 milioni vo slednata. So pomo{ na programata “ke{ za kr{“, no isto taka blagodarenie i na problemite {to gi do`ivea Tojota so povlekuvaweto na defektni vozila, Ford ja vrati svojata pozicija na doma{en najgolem proizvoditel na avtomobili vo fevruari godinava. Aktuelniot glaven izvr{en direktor na Ford, Alan Mulali, sega mo`e slobodno da se svrti kon stranskite pazari, kako {to e indiskiot, kade {to neodamna be{e pretstaven modelot od kompaktnata klasa, “figo”. Brendot Ford e procenet na 7,2 milijardi dolari vo rangiraweto na marketing-konsultantskata ku}a Interbrend, dodeka

lani negovata vrednost be{e 7 milijardi dolari.

PODVI@NATA LENTA DONESE REVOLUCIJA Vo svoite rani godini Ford Motor Kompani proizveduval serija avtomobili, hronolo{ki podredeni od “ford model A” vo 1903 godina do “model K” i “model S” (posledniot model na Ford so volan na desnata strana) vo 1907 godina. “Modelot K”, prviot na Ford so {estcilindri~en motor, bil poznat kako “roadster za xentlmeni” ili “tivkiot ciklon” i se prodaval za 2.800 dolari.

Slednata godina Henri Ford go pretstavi sega ve}e legendarniot “model T”. Ako prethodnite modeli bea proizveduvani vo iznajmena fabrika, “ford T”

prvata sopstvena kompaniska hala na Pike Roud vo Detroit.

Vo 1909 godina bea proizvedeni 18.000 primeroci, no kako {to raste{e pobaruva~kata za ovoj model, kompanijata mora{e da go preseli proizvodstvoto vo pogolemata fabrika na Hajlend Park i vo 1911 godina brojot na proizvedeni “ford T” modeli se iska~i do 69.762, a vo 1912 godina na 170.211 primeroci.

Do 1913 godina kompanijata gi ima{e razvieno site osnovni tehniki na masovnoto proizvodstvo, a istata godina Ford ja vovede prvata podvi`na lenta za proizvodstvo, koja go namali vremeto na sklopuvawe od 12,5 ~asa na 2 ~asa i 40 minuti (i na krajot, na eden ~as i 33 minuti) i go zgolemi

PRIKAZNI OD WALL STREET

VIDEOTEKITE BLOKBASTER PR

A

merikanskiot sinxir na videoteki Blokbaster (Blockbuster) planira narednive denovi da podnese prijava za za{tita od bankrot. Ova vo tekot na minatata nedela be{e izjaveno od strana na anonimni izvori od kompanijata, javuva “Volstrit `urnal”.

Sinxirot na videoteki od Dalas, u{te na samiot po~etok od godinata objavi deka }e zatvori okolu 10% od svoite videoteki.

Glavna pri~ina za vakviot namalen obem na rabota na Blokbaster se dol`i na

Izve{taite poka`uvaat deka ovoj sinxir na videoteki so sedi{te vo Dalas, Teksas, ima dolgovi vo iznos od 900 milioni dolari

faktot {to potro{uva~ite s$ pove}e se zainteresirani za koristewe na onlajn uslugi za filmovi kako {to se na primer onie na Netfliks (Netflix) za smetka na dosega{noto iznajmuvawe na filmovi od videoteki.

Spored prijavenite podatoci kaj Komisijata za trguvawe so hartii od vrednost na SAD, videotekata Blokbaster ima dolgovi

vo iznos od 900 milioni dolari.

Spored neoficijalni izvori, kompanijata ve}e ima dogovoreno plan so obvrski koi treba da gi ispolni kon doveritelite, no za smetka na toa }e bide prinudena da zatvori nekolku stotici videoteki.

Spored istiot izvor, prijavata za za{tita od bankrot, od Blokbaster treba da ja podnesat najdocna vo

tekot na ovaa nedela do sreda.

Spored vakviot predlo`en plan, postarite imateli na obvrznici }e treba da konvertiraat okolu 630 milioni dolari od svoite obvrznici vo kapital na novata restruktuirana kompanija dodeka obvrznicite na drugite imateli }e bidat izbri{ani.

“Nie }e prodol`ime da gi razgleduvame i ponatamu site mo`ni povolni opcii za kompanijata, pritoa pravej}i dobar progres vo procesot na na{ata rekapitalizacija” se veli vo izjavata na Blokbaster ispratena do mediumite.

Vo istoto soop{tenie se uveruva deka razgovorite so imatelite na obvrznici od kompanijata i natamu se produktivni.

“Takvata situacija dava solidna osnova da se veruva deka po izvr{enata rekapitalizacija Blokbaster }e izlezat finansiski posilni, no i konkurentno podobro pozicionirani na pazarot” soop{tuvaat od Blokbaster.

Spored anonimniot izvor od kompanijata, investitorot Karl Ikan ima vo sopstvenost edna tretina od postariot dolg na Blokbaster no za `al ovoj

investitor momentalno ne be{e raspolo`en za komentari. Istiot izvor tvrdi deka postarite investitori kako {to e i I~an se soglasija na kompanijata da & dadat zaem vo iznos od 125 milioni dolari kako pomo{ za da se poddr`i tekovnoto delovno rabotewe na Blokbaster za vreme na periodot dodeka kompanijata e pod za{tita od bankrot.

Od druga strana, od kompanijata doa|aat soop{tenija vo koi se veli deka Blokbaster dobiva poddr{ka od razni strani i deka naporno se prezemaat aktivnosti vo

VTORNIK

FEQTON

“Kapital” zapo~na so seri serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najgole brendovi-kompanii. brendo Doznajt Doznajte gi prikaznite zza nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvo vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski najomi brendo brendovi so decenii godi{noto proizvodstvo na 202.667 vozila taa godina. Otkako Ford veti deka }e go podeli profitot so vrabotenite dokolku proda`bata dostigne 300 iljadi vozila od avgust 1914 godina do avgust 1915 godina, proda`bite vo 1914 godina stignaa do 308.162, a vo 1915 godina 501.462 vozila. Do 1920 godina proizvodstvoto nadmina eden milion avtomobili godi{no. Inovaciite na Henri Ford, {to go zgolemuvaa obemot na proizvodstvo, bea naporni za rabotnicite, pa s$ pove}e od niv ja napu{taa rabotata vo Ford, a zamenata so novi gi zgolemuva{e tro{ocite na kompanijata zatoa {to se docne{e so isporakite i se zgolemuvaa tro{ocite za obuka. Na po~etokot od 1914 godina Henri Ford go re{i ovoj problem so toa {to ja zgolemi dnevnicata na pet dolari, gi namali rabotnite smeni od devet na osum ~asa dnevno, pet dena vo nedelata ({to isto taka gi zgolemi proda`bite; rabotnik na proizvodnata lenta mo`e{e da kupi “ford T” so svojata ~etirimese~na plata) i vovede praktiki na vrabotuvawe {to gi identifikuvaa najdobrite rabotnici, vklu~uvaj}i i hendikepirani lica koi bea odbivani od drugi kompanii. Na toj na~in, produktivnosta se zgolemi drasti~no, a so nea i tro{ocite po vozilo zna~itelno padnaa. Toa na Ford mu ovozmo`i postojano da gi namaluva cenite na svoite avtomobili, a go izmisli i sistemot na fran{izni dileri koi bea lojalni na brendot. Vo 1911 godina kompanijata po~na da se {iri i preku okeanot, so otvorawe na proiz-

vodni linii vo Anglija i Francija, potoa vo Danska (1923 godina), Germanija (1925 godina), Avstrija (1925 godina) i Argentina (1925 godina), a isto taka i vo Ju`na Afrika (1924 godina) i Avstralija (1925 godina), kako podru`nici na Ford Kanada, zaradi preferencijalnite carinski stapki {to va`ea za zemji od Komonveltot. Do krajot na 1919 godina Ford proizveduva{e 50% od site avtomobili vo SAD i 40% od onie vo Britanija.

Fordovata podvi`na lenta za sklopuvawe vozila ja transformira{e avtomobilskata industrija, a onie kompanii {to ne ja vovedoa naskoro bankrotiraa.

Od 200 proizvoditeli na avtomobili vo SAD vo 1920 godina, vo 1940 godina ostanaa samo 17.

KRIZA I ZAZDRAVUVAWE Po Prvata svetska vojna, Ford po~na zna~itelno da gubi od pazarniot kola~ vo SAD, zatoa {to Xeneral Motors i Krajsler, kako i ostanatite doma{ni i stranski konkurenti, po~naa da nudat posve`i modeli so pove}e inovativni i luksuzni re{enija.

Konkurentite si ja zgolemija proda`bata i so toa {to po~naa da gi nudat vozilata na kredit, dodeka Ford vo prvo vreme odbiva{e da prodava na ovoj na~in, smetaj}i deka vakvoto zadol`uvawe na krajot }e gi pogodi potro{uva~ite i ekonomijata, voop{to. No, na krajot, kompanijata mora{e da popu{ti i po~na da gi nudi prvite vozila na kredit vo dekemvri 1927 godina, koga go pretstavi redizajniraniot “model A”, a go “penzionira{e” “model T”, otkako proizvede 15 milioni primeroci od nego.

Me|u Golemata depresija (1929-1933) i sredinata na 1990-te godini, Ford do`ivuva{e i mnogu yvezdeni i mnogu razo~aruva~ki momenti. Kompanijata isfrli nekolku legendarni modeli, kako “fajrbrd” vo 1955 godina, “mustang” vo 1964 godina i “taurus” vo 1985 godina, koj e eden od najprodavanite modeli na Ford dosega. Ford prodade golem broj vozila vo SAD, ekonomija koja do`ivuva{e bum, so cenite na akciite {to rastea do nebo, i

na Blokbaster, Muvi Galeri Inc (Movie Gallery Inc) ve}e vo fevruari podnese vakva prijava za bankrot, a holivudskata kompanija Video rental (Video rental) koja planira{e da se reorganizira do mesec maj, na kraj odlu~i kompletno da objavi sopstvena likvidacija.

Spored David Pouker specijalist za trendovi vo kompanijata Goldin Asosiejtes (Goldin Associates), problemot le`i vo toa {to celokupniot biznis-model na ovie kompanii e mo`ebi vo izumirawe.

“Nikoj ne znae, nitu mo`e da predvidi za kolkavo vreme, biznisot so fizi~ko

19

KONTROVERZII

Osnova~ot na kompanijata, Henri Ford, izumitel na podvi`nata lenta za proizvodstvo, koja donese revolucija cija vo vo industrijata. industrijata.

Porane{niot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{, vo poseta na pogonot za hibridni vozila na Ford, vo Misuri, SAD. [efot na Ford, Mulali, e tret od levo na slikata. niski ceni na gorivoto, i pokraj dvata nafteni {okovi od 1970-te godini.

So doa|aweto na noviot milenium, golemite tro{oci za zdravstveno osiguruvawe, povisokite ceni na gorivoto i zabavenata ekonomija dovedoa do toa proda`bite da opa|aat, a so niv i profitnata mar`a.

Kon krajot na 2006 godina, Alan Mulali, dotoga{en prv ~ovek na Boing, be{e povikan od Bil Ford, pretsedatel na kompanijata, da ja zazeme izvr{nata direktorska funkcija i da napravi restrukturirawe, zatoa {to situacijata be{e pove}e od kriti~na.

Ford zabele`a najgolema zaguba vo svojata istorija dotoga{, 12,7 milijardi dolari vo 2006 godina, i se procenuva{e deka nema da se vrati kon profitabilnosta do 2009 godina.

Me|utoa, Ford go iznenadi Vol Strit vo vtoriot kvartal na 2007 godina, objavuvaj}i profit od 750 milioni dolari. I pokraj ovaa dobivka, firmata ja zavr{i 2007 godina so zaguba od 2,7 milijardi dolari, zaradi finansiskoto restrukturirawe na Volvo, {vedskiot

RED BANKROT postavuvawe na site raboti na vistinsko mesto so cel da bide kreirana soodvetna kapitalna struktura koja }e go poddr`i dolgoro~niot rast na Blokbaster vklu~uvaj}i gi i investiciite vo multikanalnata platforma koja kompanijata e vo plan da ja razvie kako i redica na drugi mo`nosti.

Na po~etokot od godinata Blokbaster raspolaga{e so okolu 6.500 vakvi videoteki vo SAD no i internacionalno. Kompanijata duri i ponudi mo`nost za spu{tawe na filmovi od Internet, no sepak nejziniot vakov servis mnogu zaostanuva zad onoj na Netfliks.

Konkurentskata kompanija

28.09.2010

iznajmuvawe na filmovi }e se smali ili }e is~ezne kompletno”, tvrdi Pouker.

Sepak, poddr`uva~ite na Blokbaster i ponatamu se ubedeni deka postoi idnina za ovoj biznis-model.

“Biznisot na iznajmuvawe filmovi s$ u{te e va`na ekonomska komponenta. Normalno deka istiot denes e daleku pomalku profitabilen otkolku porano, no sepak pretstavuva golem izvor na prihodi na biznisot za doma{na video-zabava” veli Dejvid Bank analiti~ar vo RBC (RBC).

proizvoditel koj be{e pod kapata na Ford. No, vo 2008 godina, otkako zdive finansiskata kriza {to se pretvori vo svetska recesija, Ford objavi zaguba od 14,6 milijardi dolari, najlo{a godina za kompanijata vo nejzinoto postoewe. Sepak, firmata tvrde{e deka ima dovolno likvidnost za da gi finansira svoite biznis-planovi i zatoa ne pobara dr`avna pomo{, kako {to storija Krajsler

Niz svojata istorija, Ford Motor Kompani se soo~uvala so {irok spektar kritiki i kontroverzii. Nekoi go kvalifikuvaa raniot model na proizvodstvo kako eskploatatorski, a Ford bil kritikuvan deka ima obi~aj da sorabotuva so diktatorski re`imi ili da anga`ira mafija za da gi zapla{uva sindikalnite lideri i da go zgolemuva svojot profit na neeti~ki na~in.

Drugi obvinuvawa se deka kompanijata sorabotuvala do germanskiot nacisti~ki re`im. Germanskiot ogranok na Ford vo Keln koristel rabotna sila od zarobenici i logora{i me|u 1941 i 1945 godina i proizveduval voeni vozila, kako xipovi, avioni i brodovi, koristeni od fa{isti~kiot re`im na Hitler. Mnogu od ovie obvinuvawa bea pokrenati vo vid na sudski tu`bi vo SAD vo 1998 godina. Sudewata prekinaa vo 1999 godina zatoa {to sudijata oceni deka “ovie pra{awa bile predmet na me|unarodni dogovori i nadvore{na politika i zatoa se vo domenot na izvr{nata vlast”. Odbranata na kompanijata tvrde{e deka germanskiot ogranok na Ford, Fordverke, bil prezemen od nacisti~kata vlada na po~etokot od vojnata i deka ne bil pod kontrola na Detroit, iako Henri Ford, spored nekoi izvori, ostanal vo kontakt so kompanijata vo Germanija. Iako, na~elno, Henri Ford bil protivnik na vojnite, kompanijata bila dlaboko involvirana vo amerikanskite i sojuzni~kite napori za pobeda nad fa{izmot.

i XM. Do april 2009 godina Fordovata strategija na razmena na dolg za sredstva podigna 9,9 milijardi dolari vo pasiva, so cel da ja potkrepi svojata ke{-pozicija.

Ovie potezi na kompanijata &

donesoa profit od 2,7 milijardi dolari vo fiskalnata 2009 godina, prviot godi{en profit za ~etiri godini.

Vo naredniot broj na “Kapital”}e ~itate za toa kako nastana poznatiot [panski moden brend Zara.

“Ford T”, prviot model na Ford {to po~na masovno da se proizveduva. Od 1908 do 1927 godina bea proizvedeni 15 milioni primeroci.

20 28.09.2010

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / PR

VTORNIK

SEKOJ DEN VO

Obuka na tema

KOSMO

UPRAVUVAWE SO PROMENI

INOVATIVEN CENTAR OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI

SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Obuka na tema

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINI OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATA Nedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite.

Liderskite ve{tini mo`at da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment.

Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im ovozmo`i uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkru`uvawe.

OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATA Na po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade.

Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa.

Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina.

Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo svojata organizacija KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KOMUNIKACISKI VE[TINI Komunikacija e klu~en faktor za razvojot na sekoj biznis. Imeno bez dobra komunikacija nema da bidete vo mo`nost da napravite dobra delovna sorabotka, koja e od ogromno zna~ewe za razvivawe na Va{iot biznis. Ovaa obuka }e Vi ovozmo`i da go podignete kvalitetot na Va{ite delovni komunikaciski sposobnosti na visoko i dostojno nivo.

Koj treba da ja poseti obukata?

Menaxeri, pretpriema~i, sopstvenici, lica odgovorni za proda`ba Vraboteni vo oddelite za komunikacija so javnost, Vraboteni vo oddelot ~ove~ki resursi (HR) Site koi sakaat da ja zgolemat svojata biznis ekspertiza

Po~etok: 19 Oktomvri 2010 godina 02 Noemvri 2010 godina 23 Noemvri 2010 godina 14 Dekemvri 2010 godina Trener: Elica Per~inkova Vremetraewe: 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OBUKI / MEDICINA / HR / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management.

ZO[TO ITIL?

ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila.

ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot.

ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI:

Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija.

Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

VTORNIK

28.09.2010

21

22 28.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR / IT

VTORNIK

Dvodneven seminar “UPRAVUVAWE SO UЧINOKOT”

OBUKI - OKTOMVRI 2010

NAJDETE VREME DA GO MERITE UЧINOKOT! -KREIRAJTE KULTURA NA OSTVARUVAWE VISOKI REZULTATI!

1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis

Predava~i: Verica Haxi Vasileva – Markovska i Tereza Serafimova Gostin predava~: Pretstavnik od renomirana makedonska kompanija 5-6 oktomvri 2009 godina od 9:30 – 15:30 ~asot

Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi.

Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast.

Seminar }e Vi ovozmo`i da razberete pove}e za toa kako da ja podobrite brzinata i nasokata na dvi`eweto na va{ata organizacija, kreiraj}i direktna vrska so sekoj poedinec i negovata individualna rabota. I {to e najbitno, kako da se dvi`ite vo vistinska nasoka. Ovaa nasoka treba da bide jasna, fokusirana, i naso~ena tokmu kon definiranata delovna strategija.

Seminarot e namenet za visoki, sredni i liniski rakovoditeli koi predvodat individualci i timovi vo site funkcionalni edinici na organizacijata i rabotat na realizirawe na nivniot potencijal za ostvaruvawe {to povisoki rezultati.

TERMINI ZA ODR@UVAWE:

Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, mo`at da se prijavat najdocna do 1 oktomvri 2010 godina. Podetalni informacii: www.mchamber.mk

06.10 2010 27.10 2010

KONTAKT:

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

Len~e Zikova

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk www.mchamber.mk

tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk www.mchamber.mk

OBUKA NA TEMA:

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot – g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

IT PROEKT MENAXMENT

Oblast: Proekt menaxment Termin: 30.09.2010 Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa IT Project manager se izveduva

spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: Modul 1: tri pati nedelno

po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota)

Modul 2: edna{ nedelno

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata: Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki: Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

po 8 {kolski ~asa vo sabota

TERMINI: 09:00- 16:00 ~asot TRAEWE NA KURSOT: 3 nedeli

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442 e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KONFERENCII

VTORNIK

28.09.2010

23

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina 04.10.10 Sinergija Plus Univerzitet za turizam i menaxment Me|unarodni GS1 standardi vo funkcija na sledlivosta 29.09.2010 GS1 Makedonija Kurs za `ivotni ve{tini i li~en razvoj (vtora generacija 2010/2011) 30.09.2010 19:00 ~ Zorba Konsalting

Germanski jazik 30.09.2010 3 mes (60 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 Sinergija Plus Nau~i i zbogati se!

Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010

Sinergija Plus Relaxed Management (Tailor Made Training) Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training) Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii

Liderski vrednosti i organizaciska kultura Septemvri 2010 god.

Kou~ Era Egzekutiven kou~ing Septemvri 2010 god.

Kou~ Era Mentorski ~asovi za unapreduvawe na ~ita~kiot potencijal kaj deca so problemi pri ~itawe i disleksija Septemvri

2010 god.

In Optimum Makedonija Brzo ~itawe (Power Reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici

Obrazoven Informativen Centar Gerila marketing 01.10-02.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe 01.10 - 02.10.10 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 28.09.2010

VTORNIK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 17 do 19.10.2010 godina vo Praga, Чe{ka

KONGRES NA BIZNISOT OD JUGOISTOЧNA EVROPA I SREDBI SO KOMPANII OD EU Od 17 do 19 oktomvri 2010 godina, vo organizacija na MCE CCE vo Praga, Republika Чe{ka, ]e se odr`i Me|unaroden kongres na kompanii od Jugoisto~na Evropa i bilateralni sredbi so vode~kite kompanii od Evropskata unija.

Kongresot e namenet za menaxerski timovi od slednive sektori: PR Agencii i konferenciski menaxment; sektor za nabavki; hoteli i ketering firmi; turisti~ki agencii; telekomunikacii; marketing i dr.

Cenata za u~estvo na nastanot e 200, 300 i 450 evra za edno, dve ili tri lica od ista kompanija. Cenata vklu~uva dve no}evawa vo hotel so doru~ek, pristap do konferenciska programa, kafe pauza, ru~ek, gala ve~eri, biznis sostanoci, mo`nosti za mre`no povrzuvawe i aerodromski transferi.

Site zainteresirani kompanii mo`at da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 29 septemvri 2010 godina.Podetalno na www.mchamber.mk.

KONTAKT LICE :

Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Na 3 i 4 oktomvri vo [tip i Skopje

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUM SO KOMPANII OD U[AK Grupa od {eesetina biznismeni, ~lenovi na Trgovsko industriskata komora na U{ak od Republika Turcija, na 3 i 4 oktomvri 2010 godina }e ja posetat R. Makedonija. Nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii vo Skopje i [tip. Biznismenite od U{ak }e imaat prilika da se zapoznaat so mo`nostite za investirawe vo na{ata zemja i za potencijalite za vodewe biznis vo nekolku stopanski sektori. Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum, so cel vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri.

SAMO VO

ОБЈАВЕТЕ ГИ ВАШИТЕ ОГЛАSИ ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na:

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Po zavr{uvawe na oficijalniot del na biznis forumot, planirani se bilateralni razgovori me|u

kompaniite od pove}e industriski sektori: osiguruvawe, ko`arska industrija i ma{inska industrija, keramika grade`ni{tvo, reklamni agencii itn.

Spored programata, delovnite sredbi na 3-ti oktomvri }e se odr`at vo delovnite prostorii na Op{tina [tip, so po~etok vo 15 ~asot, a na 4-ti oktomvri 2010 godina vo Skopje vo Stopanskata komora na Makedonija, so po~etok vo 13:30 ~asot.

Ve molime Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od turskata strana, da go najavite najdocna do 30-ti septemvri, 2010 godina (~etvrtok) na e-mail adresite: biljana@mchamber.mk, venera@mchamber.mk, ili na tel: (02) 3244-034, 3244 037 kaj licata: Biljana Peeva-\uri} ili Venera Andrievska vo Stopanskata komora na Makedonija.

Od 6 do 10 oktomvri vo Republika Turcija

“BURSA AGRICULTURE 2010'' Osmiot Me|unaroden saem za zemjodelie “BURSA AGRICULTURE 2010'' e eden od pogolemite me|unarodni saemi za zemjodelie , sto~arstvo i oprema za sto~arstvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Elizabeta Andrievska-Eftimova Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

FUN BUSINESS

VTORNIK

Glavnite junaci od serijata “Svetlo”, koja gi sru{i site rekordi na gledanost vo arapskiot svet

“1001 no}”, so prikaznata za [eherezad i Onur po~na branot turski serii vo Makedonija

Turskite Tur sapunici sa

vo poslednite ni pet godini gi god osvoija os gleda~ite gle vo 36 zemji, zem a vo arapskite ar se najgledani da vo istorijata. is Go osvoija i Balkanot.

Gi gledaat vo Romanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina, gov Hrvatska Hrr i,, sekako, manijata maanijat e prisutna prrrisutn u i kaj nas n

TV-SERII

NOVATA TURSKA IMPERIJA

O

tkako prvata epizoda od tur turskata serija “Svetlo” (Noor) e prika`ana na televizijata MBC, vo Dubai, serijata preku no} stana senzacija vo Egipet, Sirija, Saudiska Arabija, Kuvajt, Libija... Qubovna saga za ubavicata Noor i sinookiot Adonis Moanar, koi stapuvaat vo dogovoren brak, no duri po dve maratonski sezoni ja nao|aat vistinskata sre}a i qubov. Ovaa serija se pretvori vo edna od najgledanite sapunici na svetot, a vo avgust minatata godina gi sru{i site rekordi na gledanost. Od Maroko do Irak, poslednata epizoda ja sledele neverojatni 85 milioni gleda~i, odnosno tretina od arapskiot svet.

Dodeka sapunicata “\umu{“ (Srebro), do`ivea neuspeh, MBC morale specijalno za arapskiot pazar da nara~aat dodaten film za `ivotot na Noor i Moanar po sre}niot kraj.

I sapunicata “Izgubeni godini” na toj pazar ne pomina lo{o. Poslednata epizoda ja sledele 68 milioni gleda~i.

Seriite kako “Koga lisjata pa|aat”, “Dolina na volcite”, “Iljada i edna no}” i u{te tri-~etiri drugi gi osvoija gleda~ite na 36 zemji. Gi gledaat vo Romanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Srbija, Hrvatska, a i kaj nas.

Poradi sapunicite, koi stanaa pove}e od obi~ni serii, turskiot turizam zabele`a spektakularen bum od arapskite zemji, pa taka Turki{ erlajns vovele novi linii od arapskite prestolnini. Vilata vo koja se snimala “Svetlo” stana muzej, a vleznicata do neodamna ~inela neverojatni 60 dolari, ~etiri pati pove}e od istoriskiot Topkapi (koj vo tekot na 2008-ta godina go posetile 70 iljadi K

O

M

E

R

turisti). Sopstvenikot sega go prodava za 50 milioni dolari. Drasti~no e zgolemen interesot na filmskite televiziski kompanii od zapadot za snimawe vo Turcija.

Pokraj seriite, niedna turska televizija ne pominuva bez dve do tri realni {oua i mo`e da se ka`e deka nivnata produkcija vo ovoj del od svetot e vode~ka. Uspehot ne e dojden preku no} vo zemjata vo koja javnata nacionalna televizija TRT ima sedum programi, vo koja ima 15 privatni televizii i 229 lokalni mre`i, i 1.180 radiostanici. Zemjata na novite mediumi, kako {to ja narekuvaat Turcija, spored najnovite istra`uvawa i podatoci e treta vo svetot po koristeweto na Fejsbuk: od 75 milioni `iteli, go upotrebuvat 26,5 milioni. Po Amerikancite i Kana|anite, Turcite pominuvaat najmnogu vreme na Internet, okolu 30 ~asa mese~no, {to e pove}e od evropskiot prosek.

Spored toa, ne e ~udo {to vo takvoto opkru`uvawe i televiziskata industrija dobi novi krila.

Ima mnogu pri~ini na koi se dol`i uspehot na ovie serii, pred s$ gledano od kreativnata, kulturolo{kata i politi~kata priroda. Za razlika od prenaglasenata gluma i glupavite zapleti vo meksikanskite i brazilskite serii, turskite nudat pokvalitetni i porealni zapleti, prirodna gluma, rasko{ni enterieri, atraktivni eksterieri (spektakularni snimki od Istanbul, koj godinava e evropski grad na kulturata), odbrani akteri so moderen izgled, koi potsetuvaat na akterite od zapadot. Mnogu od niv se temelat na serioznite kni`evni obrasci, na primer, serijata “1001 no}”, koja e e edna od na-

C

I

J

A

L

E

N

jubavite arapski prikazni. prikazzni.

Potoa tot tot” Potoa, “Strast na Orient Orientot” se temeli na romanot na turskiot pisatel Halid Zia Usakligil od 1899-ta godina.

Seriite se raboteni spored primerot na starite amerikanski “Dalas” i “Dinastija” vo koi centarot na vnimanie se qubovnite zapleti na nekolku generacii na bogati familii. Turcite gi koristat site tie tematiki, no zbogateni so lokalnata tradicija, obi~aite i estetikata. I kaj niv ima s$ pove}e prequbnici i incestni vrski, no obraboteni na turski na~in.

Socijalnite koncepti na tradicionalno avtoritetnata glava na familijata, dogovorenite brakovi i dominantnite svekrvi se tipi~nite elementi koi se prosledeni so turskite obi~ai i veruvawa, a postoi i paralela so moderniot svet kade {to `enite se uspe{ni, emancipirani ([eherezad, koja be{e uspe{na arhitekt ili moden kreator kako Noor).

Na ovoj na~in, ovie serii go povrzaa Zapadot so Istokot, nosej}i im na radikalno konzervativnite arapski gleda~i ne{to {to do v~era im be{e bukvalno nezamislivo: dnevna doza qubovna predigra, seks pred brak, `eni bez marami, ma`i koi so `enite se odnesuvaat ramnopravno, neverstvo, ~a{a vino na familijarniot ru~ek.

Ne e ~udo {to vode~kata verska li~nost vo Saudiska Arabija, golemiot muftija [eik Abdul Aziz-[eik, sapunicite gi nare~e lo{i i zlonamerni, a televiziskite mre`i koi gi emituvaat protivislamski. Najostrite kriti~ari se zalagaat i za zabrana na uvozot na seriite. No, ni{to od toa ne ja spre~uva MBC i ponatamu da gi otkupuva, a Turcite na malite ekrani ja doka`uvaat otvorenosta kon razli~nite O

G

L

A

S

religiski koncepti. Taka, primer vo realnoto {ou na primer, “Natprevar na pokajnikot”, po eden sve{tenik, imam, rabin i budisti~ki monah se natprevaruvaat okolu toa koj od niv vo {est nedeli }e privle~e pove}e ateisti, a glavnata nagrada e patuvawe vo Erusalim, Vatikan, Meka ili Tibet.

Turskite serii ne pominaa i bez politi~ka konotacija.

Nekoi tvrdat deka uspe{niot izvoz na arapskiot pazar gi zgolemil turskite ambicii za re{avaweto na sporovite vo Gaza, kritiziraj}i gi amerikanskite sankcii

K

O

M

E

R

vo Iran, zaostruvaj}i gi odnosite so nekoga{nite sojuznici na Izrael i davaj}i im na sekularnite dr`avi na Kemal Ataturk boja na islamot. Vo januari godinava, sapunicite bea pri~ina za bizarniot diplomatski incident me|u Turcija i Izrael. Imeno, izraelskiot zamenik-minister za nadvore{ni raboti, Dani Ajalon, go povikal vo parlamentot turskiot ambasador za da mu vra~i protestna nota zaradi filmot “Dolina na volcite – Irak”, raboten spored istoimenata popularna serija – am-

C

I

J

A

L

E

N

25

28.09.2010

basadorot sedel na mnogu poniska sstoli stolica i pred nego go trgnal turskoto zname. Rabotata oti{la tolku daleku {to Turcija se zakani so povlekuvawe na svojot ambasador od Izrael. Turskite serii stanaa mnogu pove}e od begstvo od realnosta. Eden niven sociolog samouvereno }e ka`e: “Na istiot na~in na koj amerikanskata kultura go menuva{e na{eto dru{tvo, sega nie go menuvame arapskoto. Ako Amerika saka da postigne mir na Sredniot Istok, prvo mora toa da go napravi so Turcija”.

O

G

L

A

S

26 28.09.2010

VTORNIK

FUNBUSINESS

Оd studeniot sever...

53 ~asa luksuz na {ini

... Do topliot jug

PATUVAWA

MEDITERAN EKSPRES Deluks-vagoni i mala brzina za onie koi sakaat da `iveat bavno kako vo vremeto pred Oktomvriskata revolucija

M

inatata nedela od `elezni~kata stanica Beloruska vo Moskva trgna noviot voz, mnogu razli~en za dene{novo vreme, zatoa {to }e povrzuva relacii koi se pominuvaa samo so avioni. Stanuva zbor za nova `elezni~ka linija koja }e ja spoi ruskata prestolnina Moskva so

K

O

“prestolninata”na francuskiot Azuren breg – Nica. Ova patuvawe }e trae 53 ~asa, a celokupnoto pate{estvie }e se odviva vo vagoni od deluks-kategorija, koi }e pominat duri niz pet evropski zemji i niz slednive gradovi: Smolensk, Minsk, Brest, Var{ava, Viena, Insbruk, Milano, Xenova i San Remo.

M

E

R

C

I

J

A

Kako {to objasnile inicijatorite na ovaa neobi~na `elezni~ka linija, mar{rutata Moskva–Nica ne e nova. Postoela s$ do golemata Oktomvriska revolucija vo 1918 godina i bila mnogu popularna vo toa vreme. Ovaa linija e povtorno obnovena poradi `elbata na gra|anite na dene{na Rusija povtorno da ja po~uvstvuvaat atmo-

L

E

N

O

G

L

A

sferata ili barem eden del od taa vo toj period, vo vremeto koga `iveele nivnite dedovci i pradedovci. So toa, 2010 godina e proglasena za “godina na Rusija vo Francija” i obratno.

Ovaa staro–nova `elezni~ka linija, sekako, deka }e bide mnogu atraktivna i za ruskite gra|ani koi poslednive godini go imaat “okupirano” francuskiot del na sredozemniot breg, a posebno atraktivnata Nica. Pred nekolku nedeli fran-

S

cuskite mediumi na golemo pi{uvaa deka na Azurniot breg vladeat novite ruski bogata{i i kriminalni klanovi, koi se obi~no organizirani kako paravoeni formacii.

Po prodavnicite vo Nica, no i vo nejzinata okolina, s$ po~esto se slu{a ruskiot jazik. Toa e taka i po hotelite i po kazinata, {to zna~i deka Rusite navistina se odoma}inile.

Vozot od Moskva kon Nica }e trgnuva sekoj ~etvrtok od stanicata Beloruska, smestena vo centarot na ruskata prestolnina, dodeka vo sprotivnata nasoka vozot }e se vra}a od Nica sekoj vtornik.

Vo ovoj voz }e ima mesto za 150 patnici, }e ima dva vagon–restorani vo koi }e se slu`at ruski i evropski jadewa. Za site ekskluzivni patnici pojadokot e vklu~en vo cenata. Organizatorite smetaa deka ovaa nova linija bi mo`ela da privle~e i patnici na koi krajnata destinacija ne im e Nica, tuku i ostanatite gradovi niz koi pominuva ovoj nov Orient ekspres.

Kako najudarni termini za patuvawe se spomenuvaat novogodi{nite i drugite pogolemi praznici.

Vozot }e se dvi`i so 75 kilometri na ~as, me|utoa, brzinata mo`e da se nagolemi i do 90 kilometri na ~as, {to mo`e i drasti~no da go promeni vremetraeweto na vozeweto. Dali ovaa obnovena linija na relacijata Moskva–Nica, }e ja do`ivee nekoga{nata slava na Orient ekspres, koj soobra}al na linijata Pariz-Istanbul, ovekove~ena vo romanot “Ubistvo vo Orient ekspres”, na pro~uenata pisatelka Agata Kristi, ostanuva da vidime. Sepak, ne se somnevame deka }e im razbudi fantazijata na onie koi se zanimavaat so kriminalisti~ka i {pionska proza, koi vo ova moderno vreme na brzi lete~ki prevozni sredstva pove}e preferiraat svoite junaci da gi smestat vo skapite vagoni na luksuznite vozovi.

Linijata Moskva–Nica e prosto idelna za takvo fantazirawe.

VTORNIK

SPORT

SPORT

28.09.2010

27

LIGA NA [AMPIONI Ekipata na ^elzi e izrazit favorit vo natprevarot so Olimpik od Marsej

PREMIER LIGA

“RUNI SI E SAMIOT KRIV”

P

orane{niot selektor na angliskata fudbalska reprezentacija, proslaveniot fudbaler Kevin Kigen be{e mnogu ostar za momentalnata forma na Vejn Runi, koj vo dosega{nite {est sredbi od Premier ligata ima postignato samo eden gol.

“Negovata igra protiv Bolton mi govori deka toj nema samodoverba.

A za Man~ester Junajted da mo`e da pobeduva na gostuvawata, na niv im e potreben Runi koj }e igra so cela sila, koj }e mo`e da napravi razlika vo napadot”, napi{a Kigen vo svojata posledna internet-kolumna.

Od Junajted se obidoa da go opravdaat svojot najskap fudbaler so toa {to toj vo momentov trpi golem pritisok od javnosta, poradi obelodenuvaweto na vonbra~nata vrska. Toj od pred tri nedeli e navistina na golem udar na mediumite, koi doznaa za negovite tajni sostanoci so prostitutki i toa vo vremeto dodeka negovata sopruga bila vo poodminatite meseci na bremenost, {to naide na silno negoduvawe vo K

O

M

E

R

C

I

J

A

KOLO BEZ DERBI!

Kevin Kigen go obvinuva angliskiot reprezentativec za svojot nekontroliran odnos so javnosta

SR\AN IVANOVI]

javnosta.

“Samiot e vinoven za pritisokot na javnosta.

Toj gi prodade pravata za snimawe na svadbata, a sega ne saka vesnicite da pi{uvaat za negovata vonbra~na afera. Runi samiot re{i da `ivee `ivot na golema yvezda, postojano davaj}i izjavi i poziraj}i za mediumite.

Toa govori deka toj ne znae da go menaxira sopstveniot PR, bidej}i sega nema nitu edna izjava od nego vo vremeto koga site sakaat da doznaat ne{to pove}e”, dodava Kigen.

Pokraj s$ poizvesniot razvod, vo koj pokraj `enata i deteto Runi }e zagubi najgolem del od svoeto bogatstvo, eventualniot krah na semejstvoto mo`e da mu gi odzeme i brojnite sponzorski dogovori, koi {to na godi{no nivo vredat po nekolku desetici milioni funti.

L

E

N

O

G

L

A

B

ivanovic@kapital.com.mk

S

ez nitu eden derbi-natprevar, nitu pak duel na tradicionalni protivnici e nakuso najavata na vtoroto kolo od Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal. Od pokvalitetnite me~evi mo`e da se izdvoi gostuvaweto na Olimpik od Marsej vo London, kade {to francuskiot {ampion }e se obide da mu se sprotivstavi na angliskiot, ekipata na ^elzi.

Iako timot na ^elzi e vo nezgodna serija od dva zagubeni natprevari po red, porazot od Wukasl na doma{en teren vo Karling kupot i onoj od poslednoto prvenstveno kolo na Premier ligata na gosti kaj Man~ester Siti, sepak retko koj }e se oblo`i deka Olimpik bi mo`el

Iako timot na ^elzi e vo nezgodna serija od dva zagubeni natprevari po red, porazot od Wukasl na doma{en teren vo Karling kupot i onoj od poslednoto prvenstveno kolo na Premier ligata na gosti kaj Man~ester Siti, sepak retko koj }e se oblo`i deka Olimpik bi mo`el da stori ne{to pove}e vo natprevarot so golemiot favorit da stori ne{to pove}e vo natprevarot so golemiot favorit.

Debi pred doma{nata publika, ve~erva, }e imaat fudbalerite na belgradski Partizan, koi po porazot od [ahtjor vo prvoto kolo, }e se obidat na sredbata so golemiot favorit Arsenal da dojdat do prvite bodovi vo Liga na evropskite {ampioni.

“Ne o~ekuvajte ni{to, ajde da u`ivame”, istaknaa od stru~niot {tab na Partizan, navestuvaj}i deka nivniot tim e izrazit autsajder vo pretstojniot natprevar i s$ osven

ubedliv poraz e uspeh za crno-belite.

Interesna e konstatacijata na srpskiot internacionalec vo timot na Liverpul Milan Jovanovi}, koj sondiraj}i ja momentalnata sostojba vo Premier ligata, golemi {ansi za pobeda im dava na svoite sonarodnici.

Popularniot Lane smeta deka Arsenal e premnogu fokusiran na Premier ligata, sezonava, a vo rosterot na ovoj tim nema dovolen broj igra~i, za ekipata da mo`e da go podnese naporniot kalendar koj se nametnu-

va so igrite vo Ligata na {ampionite.

Po porazot od 2:0 vo prvoto kolo do`iveano na Santjago Bernabeu od Real Madrid, ekipata na Ajaks na svojata Amsterdam Arena }e go pre~eka timot na Milan.

Ova e duel na dva golemi {ampioni, koi dosega kombinirano deset pati triumfirale vo kupot ili ligata na {ampionite.

Sepak, i pokraj golemoto renome na dvata tima, te{ko deka momentalnata forma na ovie dva tima bi mo`ela da go opravda epitetot na derbi.

FORMULA 1

ALONSO PO TRETATA TITULA?

[

panecot Fernando Alonso uspea da triumfira na poslednata trka vozena na mo{ne napornata pateka vo Singapur, kade {to, pokraj limitiranata {irina na gradskite ulici, dopolnitelen problem na voza~ite vo Formula 1 im sozdava i toa {to se vozi no} no vreme, pod reflektori.

Po ovaa pobeda, Alonso uspea da nadomesti golem del od prednosta na Mark Veber, koj se nadeva deka vo veteranskite denovi }e mo`e da & se poraduva na prvata {ampionska titula.

Voza~ot na Red Bul vo momentov ima 202 bodovi, dodeka negoviot konkurent od ekipata na Ferari 191. Za pobeda na edna trka se dobivaat 25 bodovi, {to zna~i deka ve}e na naredniot Gran pri vo Japonija mo`e da se o~ekuva promena na prvata pozicija.

“Mora da gi zadr`ime glavite ladni. Ne treba mnogu da n$ interesira {to pravat drugite, tuku da se zadr`ime na sostojbata vo Ferari. Dosega, in`enerite od Maranelo

Iskustvoto e neprocenlivo, no tokmu od sopstveno iskustvo znam deka vo vakvi situacii e mnogu pobitno da se bide edna ili dve desetinki pobrz od ostanatite, otkolku da se bide ednostavno iskusen. Konkurencijata od Red Bul i Meklaren e mnogu silna i pra{aweto za noviot {ampion }e go dade razlikata vo nijansite

znaeja da napravat navistina odli~na rabota so bolidot vo momentite koga toa be{e najpotrebno i se nadevam deka taka }e bide i ovoj pat. Znam deka na nas ne se gleda kako na favoriti na trkite {to pretstojat, no toa mo`ebi }e odi vo na{a korist”, istakna Alonso.

Analiziraj}i gi {ansite na dvajcata glavni favoriti, sekako deka vo prednost e Alonso. To~no e deka Veber, koj e povozrasen, ima nasobrano pogolemo iskustvo od pomladiot kolega, no ne smee da se zaboravi deka [panecot dosega ima dve tituli i dobro znae kako treba da se odigra vo poslednite trki od sezonata, toga{ koga se brka {ampionskata titula.

“Iskustvoto e neprocenlivo, no

tokmu od sopstveno iskustvo znam deka vo vakvi situacii e mnogu pobitno da se bide edna ili dve desetinki pobrz od ostanatite, otkolku da se bide ednostavno iskusen.

Konkurencijata od Red Bul i Meklaren e mnogu silna i pra{aweto po noviot {ampion }e go dade razlikata vo nijansite”, dodade [panecot.

Do krajot na sezonata, pokraj trkata vo Japonija, predvideni se u{te i Gran pri vikendite vo Koreja, Brazil i Abu Dabi. Pokraj vode~kite na tabelata, deka ne se otka`uva od borbata za {ampionskata titula potvrdi i voza~ot na Meklaren, Britanecot Luis Hamilton.

Fernando Alonso ima izgledni {ansi za nova titula vo Formula 1

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440