Br.133-kapital-29.09.2010 by Kapital Media Group

KOLUMNA K

FEQTON

M-R ZORAN JOVANOVSKI M

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI ZARA

POTPRETSEDATEL NA SDSM P

MODNA KU]A [TO NE SAKA REKLAMA STRANA 18

D DEPOZITI OD 540.000 EVRA 5 STRANA 8

DR@AVATA NUDI 15 PARCELI PO PO^ETNA CENA OD 1 EVRO ZA METAR KVADRATEN

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 28.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,75% 0,46% 00,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,64 45,74 1,34

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,12 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (28.09) 2.190

]E SE PRODAVAAT LOKACII ZA TRI HOTELI POD KALE 2-3 PROMETOT NA MAKEDONSKATA BERZA RASTE, MBI-10 PA\A

OD 1 JANUARI NOVA ZAKONSKA OBVRSKA

U[TE E RANO ZA BIKOV PAZAR

VNATRE[NI REVIZORI ]E GI KONTROLIRAAT KOMPANIITE

STRANA 9

STRANA 11

MBI 10

2.180 2.170 2.160 2.150 2.140 2.130 22.9

24.9

26.9

28.9

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

METRO I DEVEDESET

STRANA 2

ZARADI ODR@UVAWE NA NISKATA VREDNOST NA JUANOT

PO^NUVA “VOJNA NA CARINITE” ME\U SAD I KINA STRANA 17

2 29.09.2010

SREDA

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 29 SEPTEMVRI 2010

METRO I DEVEDESET oj kolega go ima pra{ano eden od pogolemite makedonski biznismeni zo{to ne angaìra u{te dvatrojca menaxeri za da mu pomagaat vo biznisot, koj o~igledno po~nal da gi nadrasnuva negovite upravuva~ki kapaciteti. Ovoj mu odgovoril, otprilika vaka: Ne mi trebaat mene trojca {to moè da skoknat metro i devedeset, tuku mi treba eden {to moè da skokne dva metri, a toa sum samo jas. Ovaa izjava najdobro go otslikuva mentalniot sklop na mnozinstvoto makedonski biznismeni reflektiran preku rezonot – jas sum gazda, jas sum menaxer, jas sum najpameten, jas sum najsposoben, jas sum “de~ko za sve” vo firmava.. I po dvaeset godini otkako gradime kapitalizam, doma{nite biznismeni ne uspeaja da nau~at nekoi osnovni raboti za nego. Deka ne moè{ da o~ekuva{ da ja vodi{ firmata ednakvo dobro na po~etokot i po 10,15 godini, koga od dvajca }e stanat 20 ili 200 vraboteni. Deka firmata raste organski, no i preku akvizicii, {to zna~i treba da ima{ instinkt, no i hrabrost da kupi{ druga kompanija, so {to }e stane{ pogolem igra~ na pazarot. Deka finansiraweto na rastot ne se pravi samo preku krediti, postojat i alternativi. Deka zarabotenite eden milion evra, moè da bidat deset ili sto milioni, ako si postavat povisoki celi i ne se pla{at da sonuvaat. Zatoa i ne ~udi {to imame gazdi koi {to prvo se re{avaat da “investiraat” 300 iljadi evra vo najnov model

na “bentli”, otkolku da probaat da otvorat nekoj pogon vo Bugarija, na primer. Ili ne daj boè da probaat da kupat nekoja firma nadvor od dràvava. S$ dodeka na{ite topbiznismeni i menaxeri ne razmisluvaat podaleku od Ni{ vo svoite strate{ki planovi, nema da ima pove}e od 3-4 makedonski kompanii me|u 500-te najgolemi vo regionot, na listite {to sekoja godina gi objavuvaat me|unarodnite finansiski organizacii. To~no e deka sme mala dràva i deka ne moè da o~ekuvame preku no} da se iznajdat firmi {to }e palat i àrat niz regionot, no to~no e i deka Hrvatska e samo 2,5 pati pogolema od nas, pa nejzinata najmo}na prehranbena kompanija ima godi{en profit kolku site na{i banki zaedno. Sega na ova mnogu makedonski direktori bi rekle deka dràvata gi ko~i vo nivniot razvoj, deka ne zastanuva zad niv vo nivnite napori da osvojuvaat novi pazari, deka dava~kite se visoki, carinite se visoki, izvozni stimulacii nemalo, krediti nemalo...Postojanoto verglawe na ovie àlopojki im stana kako mantra na makedonskite biznismeni, pa povtoruvaj}i ni ja sekoj den }e po~neme i da veruvame deka pri~inite za toa {to na{ite firmi gi nema nikade vo regionot, ili ako gi ima, se bezna~ajni igra~i, se tokmu tie. E, pa da, hrvatskata dràva im pomaga mnogu so 3040% dano~ni stapki, a Jadranka Kosor e sigurno “najomilenata” premierka na hrvatskite biznismeni. Ako sakaat da najdat opravduvawe za svojata

DR@AVATA NUDI 15 PARCELI PO PO

IGOR PETROVSKI

OFFICE MANAGER I FINANSII:

neambicioznost ili neznaewe, biznismenite moàt da najdat sekakvi izgovori. Del od niv moèbi i dràt. No, toa ne zna~i deka gi amenstira od nivnata nere{itelnost, ili pak moèbi ostsutstvo na ideja i znaewe {to da pravat ponatamu so svoite biznisi. Za sre}a, od ovaa generalna matrica postojat i isklu~oci. Postojat i firmi {to probuvaat da izlezat od Makedonija, se ma~at, pa|aat, pa stanuvaat, otvoraat i svoi pretstavni{tva i pogoni niz regionot, se raspravaat so site birokratski i sekakvi drugi pre~ki {to im gi postavuvaat vo zemjite doma}ini (ne se ni tamu naivni), no ne se otkaùvaat od svojata vizija i son. Tie se heroite na makedonskiot kapitalizam, i nie sekoga{ so zadovolstvo pi{uvame za niv i gi poddrùvame. Me|utoa se malku. Ako nivniot na~in na razmisluvawe uspee da se preslika kaj ostanatite biznislideri vo dràvava, toga{ }e moàt da skoknat i dva i deset, a ne samo dva metri, kako “{ampionot” od po~etokot na ovoj tekst.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

]E SE PRODAV ZA TRI HOTEL

igor@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

393

~ebnici od vkupno 1.000 naslovi od proektot na Vladata za prevod na stru~ni knigi koi se koristat vo najrenomiranite univerziteti vo svetot dosega se prevedeni, otpe~ateni i distribuirani na fakultetite. V~era bea promovirani 20 novi naslovi od oblasta na elektrotehnika i informatika. Knigite koi bea promovirani se del od prvata faza na proektot za prevod i pe~atewe na 500 stru~ni knigi. Potoa toj }e prodolì vo slednata faza so objavuvawe novi 500 naslovi, za koi ve}e se sklu~eni dogovorite. Spored ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, povodot za golemiot proekt se najnovite prakti~ni i nau~noistraùva~ki soznanija dobieni od pove}e nau~ni oblasti. “Tie se vgradeni i vo univerzitetskite u~ebnici {to gi promovirame deneska, koi dovedoa do brz tehni~ki i tehnolo{ki razvoj vo pove}e zemji vo svetot... Preku ovoj revolucioneren poteg, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Vladata im ovozmoùvaat ednakvi uslovi na site studenti vo Makedonija, kako i na ostanatite akademski gra|ani, da gi koristat prevedenite izdanija za steknuvawe i zbogatuvawe na svoite znaewa”, izjavi Todorov.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Izgradbata na hotelot Meriot na plo{tadot Makedonija vo Skopje treba{e da po~ne ovoj mesec, a da zavr{i do 2013 godina

Vladata }e ponudi 15 lokacii za izgradba na elitni hoteli po po~etna cena na zemji{teto od edno evro za metar kvadraten. “Kapital” doznava deka tri lokacii se vo Skopje i se nao|aat pod Kale, vo strogoto centralno podra~je.

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ladata }e ponudi 15 lokacii za izgradba na elitni hoteli po po~etna cena na zemji{teto od edno evro za metar kvadraten. “Kapital” doznava deka tri lokacii se vo Skopje i se nao|aat pod Kale, vo strogoto centralno podra~je. Nekoi od lokaciite za hoteli vo zemjava dosega se nudea po po~etna cena i do 150 evra za metar kvadraten. Poradi drasti~noto namaluvawe na cenata, sega se o~ekuva pogolem interes od investitorite bidej}i dosega nekolkute tenderi, posebno za ohridskite hoteli, bea neuspe{ni. Ovaa novina proizleguva od

poslednata vladina odluka za namaluvawe na cenata na dr`avnoto zemji{te na edno evro. Spored informaciite od Ministerstvoto za transport i vrski vo naredniot period }e bidat objaveni za proda`ba vkupno 15 parceli niz celata dr`ava. “Spored urbanisti~kite planovi na op{tinite, prevideni se pove}e lokacii za izgradba na hoteli, koi pretstavuvaat neizgradeno grade`no zemji{te. Predvideni se po tri lokacii vo Skopje i vo Kratovo, dve se vo Bitola, na grani~niot premin Mexitlija, a po edna vo [tip i vo Mavrovo. Vo, Ohrid osven lokacijata kaj hotelot Gorica, predvideni se u{te ~etiri, za koi e vo tek postapkata za ras~istuvawe na imotnopravnite odnosi”, velat od Ministerstvoto za transport

i vrski. Ottamu objasnuvaat deka se zapo~nati postapki za ras~istuvawe na imotnopravnite odnosi za pove}e lokacii na koi e predvidena izgradba na hoteli. NISKI CENI, VISOKI KRITERIUMI?! Za atraktivnata lokacija vo Ohrid dr`avata tri godini bara investitor za izgradba na hotel so pet zvezdi. Po ~etiri me|unarodni objavi, s$ u{te ne se javi nitu edna kompanija koja }e izgradi hotel od svetski brend. Na poslednata javna objava, po~etnata cena za metar kvadraten iznesuva{e 155 evra. Od Op{tina Ohrid velat deka glavniot problem zo{to ne se javuvaat investitori za izgradba na hoteli vo Ohrid se strogite kriteriumi koi

SREDA

NAVIGATOR

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

29.09.2010

NOVI STANDARDI

A SIMONE FILIPINI

KURT VOKER

BLERIM BEXETI

JURIJ LU@KOV

olandija go pomogna porot za imeto da se radona~alnikot na op{tina akanite se ostvarija makedonskoto zdravstvo H S re{i na Samitot na NATO GSaraj se podnovi so novo Z- gradona~alnikot na so nova donacija od osum e nov predlog od Ameriaudi od 60.000 evra, i pokraj Moskva e razre{en direkmilioni evra, ovoj pat za podobruvawe na uslovite vo ginekolo{kite bolnici

kancite, koj treba da gi okura`i dvete zemji kone~no da najdat re{enie

nizata nere{eni problemi vo op{tinata, me|u koi i vodosnabduvaweto

tno od ruskiot pretsedatel Dmitrij Mevedev, bez golemo obrazlo`enie

O^ETNA CENA OD 1 EVRO ZA METAR KVADRATEN

VAAT LOKACII I POD KALE 5

dr`avni parceli nameneti za izgradba na hoteli vo Ohrid }e bidat objaveni za proda`ba vo naredniot period

milioni evra iznesuva vkupnata investicija vo hotelot [eraton

gi bara dr`avata od potencijalniot investitor. “Olesnitelna okolnost e {to po~etnata cena na zemji{teto se namali na edno evro za metar kvadraten. No, cenata na zemji{teto ne be{e najgolemiot problem {to nikoj ne saka{e da gradi hotel vo Ohrid. Strogite kriteriumi koi bea propi{ani vo javnata objava, kako na primer, kompanijata da e svetski poznat brend, da ima izgradeno najmalku pet hoteli so pet zvezdi od tipot na Hilton i sli~no, bea neprivle~ni za potencijalnite investitori. Mo`ebi ako vo narednata javna objava bidat promeneti uslovite, }e se javat pove}e investitori”, veli Tihomir Durnev od sektorot za urbanizam vo op{tina Ohrid. NEUSPE[NI TENDERI Toj veli deka dosega vo op{tinata nekolkupati do{le zainteresirani investitori, koi sakale da se informiraat

me|unarodni tenderi dosega a bea objaveni za proda`ba na atraktivnata parcela Gorica 3 na Ohridskoto krajbre`je, kade {to e predvidena izgradba na hotel so pet yvezdi

i da gi vidat lokaciite, no gi upatile vo Ministerstvoto za transport bidej}i zemji{teto e vo dr`avna sopstvenost. “Vo Ohrid ima ~etiri lokacii na koi treba da se gradat hoteli so gotov urbanisti~ki plan. Ednata parcela e kaj Gorica 3, dve se vo blizina na hotelott Granit i edna e vo gradot. See nadevame deka vo naredniott period }e bidat prodadeni”, veli Durnev. Minatata godina Ministerstvoto za transport po ~etvrti patt objavi oglas za proda`ba na dr`avno zemji{te za izgradba na hotel vo Ohrid. Na posledniot obid za proda`ba na 15.8777 kvadratni metri po cena odd 4.800 denari za eden kvadraten metar ne se prijavi nitu eden investitor. Na prviot javen povik, koj be{e raspi{an predd tri godini, se javi avstriskata kompanija Soravia, koja ponudi 3.500 denari za metar kvadraten, a be{e predvideno da izgradi hotel od brendot Hilton. No, investicijata ne be{ee realizirana bidej}i Ministerstvoto za transport go raskina dogovorot otkako kompanijata nee gi uplati sredstvata vo predvideniot rok.

SE ^EKAAT HOTELITE MERIOT I RADISON VO SKOPJE

Nekolku luksuzni hoteli od svetski brendovi ve} e se gradat vo Skopje i vo Gevgelija. Pri kraj e izgradbata na hotelot [eraton, koj go gradi internacionalnata kompanija Princes vo blizina na grani~niot premin Bogorodica. Hotelot e ve}e izgraden i se o~ekuva vo naredniot period da po~ne da raboti, a spored informaciite od Gevgelija se bara personal koj }e raboti vo hotelot. Kompleksot e izgraden na povr{ina od 30.000 metri kvadratni, }e ima ~etiri kata, a }e raspolaga so 120 sobi. Pokraj hotelskiot del, so proektot se predvideni i pove}e drugi sodr`ini, kazino, restorani, terasi, {oping-centar. Vkupnata investicija vo izgradba na hotelot e proceneta na 30 milioni evra i toj }e otvori 700 do 800 rabotni mesta. Vo centarot na Skopje, pak treba da zapo~ne izgradbata na dva hoteli, isto taka, od svetski brendovi. Na polo{tadot Makedonija, makedonskata kompanija Develop grup }e gradi luksuzen hotel od sinxirot na Meriot interne{enal. Vkupnata investicija iznesuva 38 milioni evra, a treba da bide izgraden do 2013 godina. Hotelot }e se gradi na povr{ina od 20.000 metri kvadratni vo art-deko stil, dodeka vnatre{nosta na hotelot }e bide vo moderen luksuzen stil. Hotelot }e ima 180 sobi, 16 luksuzni apartmani, eden pretsedatelski apartman, spa-centar i gradina na najvisokiot kat. Pred nekolku godini be{e najavena i izgradba na hotel Radison na hotelskata grupacija Rezidor. Hotelot po~na da se gradi zad trgovskiot centar Ramstor, no od po~etokot na godinata negovata izgradba e stopirana. Iako spored najavite, hotelot treba{e da bide gotov do krajot na minatata godina, vo momentot se stopirani site grade`ni aktivnosti na lokacijata i nema nikakvi informacii nitu koga }e bide zavr{ena izgradbata, nitu koj go gradi. Izgradbata na ovoj hotel u{te od samiot po~etok e kontroverzna. Opozicijata nekolkupati dosega obvinuva{e deka ima kriminal vo proda`ba na zemji{teto i deka doma{na kompanija go gradi hotelot i ne e povrzana so svetskata hotelska grupacija Rezidor.

ko Ivo Lauren~i} vo oranite devedesetti goto dini be{e ~ovekot {to dgo donese moderniot “ada, vertajzing” vo Makedonija, ra toga{ ne treba da se bara ba druga li~nost koja (}e) treba ta da ja razbudi zaspanata na doma{na televiziska igrana rprodukcija. Od nedela starkt, tuva negoviot nov proekt, iigranata serija vo 16 epizodi, naslovena “Od denes za utre” . Ovaa igrana serija mo`ebi prvo treba da se nare~e potfat, so ogled na inciden dentnosta koga e vo pra{awe dom doma{nata produkcija. U{te po pove}e koga se raboti za viz vizuelnite i produkciskite sta standardi. No, Lauren~i} sekoga{ ja imal poddr{kata na biznis-zaednicata. Taka e i ovoj pat, iako se raboti za malku porazli~en format od standardnite televiziski reklami. Naslovot na serijata ja otslikuva temata za sekojdnevieto na prose~noto makedonsko semejstvo, so site negovi

IVO LAUREN^I] LA AUREN^I] duhoviti (ne)zgodi. No, ako se pro~ita kako seriozen vlog vo utre{ninata, se ~ini deka nema podobra ilustracija za misijata {to Lauren~i} ja turka ve}e dve decenii, pod imeto na negovata kompanija, “Idea plus”, koja odamna ima programsko zna~ewe. A vo zemja kade {to malkumina mislat na utre, toa i ne e taka ednostavno. Zad Lauren~i} stojat stotici proekti i klienti, stotici kilometri snimena lenta i stotici terabajti napolneti diskovi. Zatoa, brojot na epizodite na “Od denes za utre” sugurno nema da zapre na 16...

GUBITNIK

MRZLIVA ANKETNA KOMISIJA!

a pratenikot na DUI i pretsedatel na Anketnata ta sobraniska komisija, a, Hajrula Misini nikako ne mu poa|a od raka da gi sobere re ~lenovite i ova telo kone~noo da po~ne da raboti. Otkako eddvaj ja formiraa, pa potoa edvaj aj i ja odràa prvata sednicaa na koja samo se sostanaa daa zaklu~at deka treba da po~nat at so sobirawe na podatoci zaa sobraniskiot incident, ~leenovite na komisijata sega se àlat deka tokmu poradi nepposvetenosta na prviot ~ovek, k tie nemaat sednici. Najavenata sednica za v~era na koja svoite viduvawa za nastanot treba{e da gi izloàt klu~nite svedoci, pratenicite koi bea direktno involvirani vo incidentot, se odloì vo “pet do dvanaeset”. ^lenovite na Komisijata se àlea deka nikoj ne gi informiral poradi {to e odloùvaweto, tuku samo dobile povik docna ve~erta da im kaàt deka sednica, sepak nema da ima! Kako {to pominuva vremeto, jasno e deka ovaa Komisija po primerot na mnogu drugi pred nea, se formira{e samo kako proforma, kolku da se zadovolat propisite. Ne funkcionira u{te od samiot po~etok! A tolku i golema

HAJRULA MISINI vreva se krena za toj sobraniski skandal! Pa te{ki me|upartiski obvinuvawa, pa interpelacii na ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska i na spikerot Trajko Veqanovski, pa reakcii od Brisel i od site ambasadi. Za na kraj, da zaklu~ime deka i VMRO – DPMNE I SDSM se ~uvstvuvaa mnogu komotno dodeka site se zanimavaa so sme{niot sobraniski incident i prekr{uvaweto na zakonot za sobranie, i pritoa zaboravija na realnite problemi. Pa vo taa komocija i komisijata (na ~elo so pretsedatelot) zaboravi deka po tri meseci redno vreme e da se locira odgovornosta za “brukata” srede Parlamentot.

MISLA NA DENOT

Hotelot [eraton, koj go grade{e kompanijata Princes na grani~niot premin Bogorodica, e gotov, a vo momentot se bara personal koj {to }e raboti VRSKATA POME\U MOETO ISKUSTVO KAKO PRETPRIEMA^ I ONA KAKO POLITI^AR E ISKA@ANA VO EDEN EDINSTVEN ZBOR: SLOBODA

SILVIO BERLUSKONI MEDIUMSKI MAGNAT I PREMIER NA ITALIJA

4 29.09.2010

SREDA

NAVIGATOR

SVET

0-24

...[TRAJK VO SLOVENIJA

...RASPLAKAN PRETSEDATEL

...NAVREDA

So ~asovi se ~eka na granica

Karzai pla~e{e vo tekot na govorot

Umberto Bosi: Ba{ se prasiwa Rimjanite

trajkot na rabotnicite vo javnite slu`bi vo Slovenija prodol`uva. Na vlez i izlez od Slovenija se ~eka i po osum ~asa. Premierot Borut Pahor najavi sostanok so sindikatite.

retsedatelot na Avganistan, Hamid Karzai, zaplaka vo tekot na govorot vo edno sredno u~ili{te vo Kabul, dodeka govore{e za obrazovanieto vo zemjata.

[

SVETSKATA ORGANIZACIJA ZA HRANA UKA `A NA INFLATORNI TENDENCII

CENITE NA HRANATA PORASNAA ZA 25% Proizvoditelite i uvoznicite na hrana vo Makedonija komentiraat deka poskapuvaweto na surovinite neminovno }e vlijae vrz poka~uvawe na maloproda`nite ceni vo zemjava ZDRAVKO RABAXISKI

INDEKSITE OTIDOA NAGORE

rabadjiski@kapital.com.mk

a svetskite berzi rastat cenite na osnovnite zemjodelski proizvodi koi se koristat za proizvodstvo na hrana. Toa, pak, predizvikuva poskapuvawe na prehranbenite proizvodi i sozdava inflatorni tendencii. Spored analizite na Me|unarodnata organizacija za hrana (FAO), indeksot na cenite na hranata vo svetski ramki godinava porasna za 25%. Ova najmnogu e rezultat na nedostigot od p~enka i p~enica na svetskite pazari. Nema najavi kako }e se dvi`at cenite na ovie proizvodi iako poznatite svetski brokerski ku}i za trguvawe so ovie surovini procenuvaat deka s$ u{te ima nedostig na berzite. Poznava~ite na sostojbite vo proizvodstvoto na hrana vo zemjava potenciraat deka vo idnina mo`e da o~ekuvame zgolemuvawe na cenite na hranata, no deka toa nema da bide kako vo 2008 godina, koga ima{e drasti~en skok na cenite. Proizvoditelite na meso smetaat deka cenite na p~enicata i p~enkata, koi se glavni surovini vo proizvodstvoto na sto~na hrana, }e porasnat za 15% i toa

Spored analizite, na FAO, najgolem cenoven rast ima kaj masloto za jadewe, mesoto, mlekoto i mle~nite proizvodi. Vo avgust godinava, sporedeno so istiot mesec lani, kaj ovie prehranbeni proizvodi ima rast na indeksot od 20 do 70 indeksni poeni. Kaj {e}erot po rastot na cenata na svetskite berzi vo minatata godina, na po~etokot od 2010 ima pad, no vo poslednite meseci taa povtorno odi nagore.

direktno }e vlijae vrz zgolemuvawe na cenata na mesoto. Dragan Radosavqevi}, direktor na mesnata iundustrija Mega, potencira deka cenite na mesoto gi sledat cenite na sto~nata hrana. “Logi~no e ako se zgolemuvaat tro{ocite za imputite vo proizvodstvoto na meso, da se zgolemuvaat i cenite na mesoto i na mesnite

3 FAKTI ZA...

330 2,7% 0,3%

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA PO VRABOTEN VO JUNI GODINAVA

PORASNALA PROSE^NATA NETO-PLATA VO JUNI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI RAST NA PROSE^NATA BRUTO-PLATA VO JUNI, SPOREDENO SO JUNI MINATATA GODINA, PRESMETAL DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA

prerabotki”, dodava Radosavqevi}. Toj smeta deka zemjava ne e zna~aen igra~ vo prehranbenata industrija i ne mo`e mnogu da vlijae vrz svetskite tekovi so hrana. Sli~na e sostojbata i kaj proizvoditelite na bra{no, koi se zna~ajna baza za proizvodstvo na mnogu prehranbeni proizvodi, kako {to se lebot, belite pe~iva, makaronite itn.

Melni~arite potrenciraat deka cenata na p~enicata ve}e dovolno se zgolemila i sega gi ~ekaat izve{taite za o~ekuvawata na rodot od vtorata rekolta vo Kanada i vo Argentina. Krste \or|iev, sopstvenik na mle~nata industrija \or|ievi, potencira deka ve}e gi poka~ile cenite na surovoto mleko za 2–3 denari i deka se ~uvstvuva nedostig od mleko na pazarot. “Dokolku dopolnitelno se zgolemi cenata na sto~nata hrana, }e mora da ja zgolemime i cenata na mlekoto”, dodava toj.

iderot na Severnata liga i minister vo vladata na Berluskoni, Umberto Bosi, gi imitira{e Asteriks i L Obeliks i nivnite dosetki za Rimjanite, so {to u{te pove}e ja v`e{ti politi~kata situacija vo Italija.

DVA, TRI ZBORA

“Ekonomskiot rast i inflacijata vo evrozonata }e ostanat na umereno nivo, a Evropskata centralna banka nema nikakvi planovi za zgolemuvawe na kamatnite stapki. Stapkata na inflacija mo`e da porasne vo naredniot kratkoro~en period, no bi trebalo da ostane na umereno nivo.” @AN KLOD TRI[E pretsedatel na Evropskata centralna banka

“Germanija i Evropskata centralna banka im davaat poddr{ka na predlozite za kaznuvawe na zemjite-~lenki na EU koi ne uspevaat da gi odr`at dolgovite i buxetskite deficiti vo ramkite na limitot i go zagrozuvaat celiot blok so svojata rasipni~ka politika.” VOLFGANG [OJBLE minister za finansii na Germanija

“Neispora~uvaweto protivvozdu{ni raketi “S-300” na Iran spa|a pod vi{a sila. Za toa nemam ni{to slu{nato, samo znam deka tie isporaki spa|aat pod zabranata koja ja vovede Sovetot za bezbednost na ON.” SERGEJ LAVROV minister za nadvore{ni raboti na Rusija

GADGETS

PROCENKI... NIKOLA GRUEVSKI pretsedatel na Vladata

DOBRI SE [ANSITE ZA RAST NA EKONOMIJATA

vetskata banka dade edna procenka koja e re~isi identi~na so procenkata na makedonskata Vlada. Dali e realno ili ne, }e znaeme slednata godina, vo odnos na toa kakov }e bide rezultatot. Mislam deka ima dobri {ansi toa da se ostvari, iako zasega, koga sme vo tretiot kvartal, ne bi prejudiciral. Nie se nadevame deka }e uspeeme da gi dostigneme ovie brojki i oti rabotite }e bidat pridvi`eni vo toj pravec, re~e Gruevski i dodade deka procenkata doa|a od seriozna institucija, so ekonomisti koi se doka`ani, nasproti nekoi, kako {to re~e, kvaziekonomisti, koi sekojdnevno se obiduvaat da go degradiraat ona {to se raboti i proektira vo Makedonija.

USB RAKAVICI

okolku imate obi~aj da rabotite na kompjuter do docna nave~er, koga parnoto greewe vi otka`uva qubov, ne gri`ete se. Ovde e noviot gaxet koj ima forma na rakavici, no i na USB. Stanuva zbor za USB rakavicite koi se priklu~uvaat na va{iot kompjuter i davaat prijatno ~uvstvo na toplina dodeka tipkate po tastaturata.

Tvorcite na vakvite izumi velat deka USB priklu~okot ~esto se zloupotrebuva za povrzuvawe na sekakvi pomagala so komjputerot, me|utoa blagodarenie na nego, kreirana e cela paleta na prakti~ni i simpani~ni gaxeti. USB rakavicite koi se nao|aat vo razli~na golemina, ~inat okolu 30 dolari, a ve}e pretstavuvaat hit, osobeno kaj tinejxerskata populacija.

SREDA

POLITIKA

SREDBA MILO[OSKI - BAN KI MUN

eneralniot sekretar na OON, Ban Ki Mun, na sredbata so {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, projavil interes za razvojot na nastanite povrzani so makedonsko-gr~kiot spor okolu imeto, i go pofalil postignatiot napredok na Makedonija vo implementacijata na Mileniumskite razvojni celi na ON. Kako {to poso~i Milo{oski, se razgovaralo i za makedonskoto u~estvo vo

me|unarodnite mirovni misii, za pridonesot na Makedonija vo rabotata na ON, kako aktivna ~lenka od koja dojde i eden od pretsedatelite na Generalnoto sobranie, kako i za sostojbata vo regionot. "Makedonija saka da go re{i sporot za imeto spored normite na Obedinetite nacii, koi gi garantiraat ~ovekovite prava, nacionalnoto dostoinstvo i po~ituvaweto na rezoluciite {to se odnesuvaat na ova pra{awe,

vklu~itelno i po~ituvaweto na Vremenata spogodba koja Makedonija i Grcija ja sklu~ija vo septemvri 1995", izjavi ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski po sredbata. Generalniot sekretar na ON vo ovaa prilika dobi pokana da bide gostin i govornik na sesiite na Sovetot na Evropa vo Strazbur, ~ij pretsedava~ }e bide Makedonija, a Milo{oski mu ja ispora~a vo imeto na pretsedatelot, \or|e Ivanov.

29.09.2010

GRUEVSKI NE BIL VINOVEN [TO IVANOVSKI “KODO[EL”!

remierot Nikola Gruevski go povtori svojot stav – Ustavniot sud za nego nema kredibilitet, a negovite odluki se nelegitimni: “Toa {to se slu~uva ne e dobro za zemjata, {to imame lu|e koi taka postapuvale vo minatoto, a deneska se na klu~ni pozicii”, izjavi Gruevski. ”Koga za nekoj }e se izvadi ne{to negativno kako v~era, vinoven mu e premierot, kako jas da sum go teral da pravi nekoi raboti vo minatoto"

dodava premierot. "So vakvata izjava premierot povtorno izleze od svoite nadle`nosti", reagiraat od Ustaven. “Premierot nema ustavni nadle`nosti da go ceni legitimitetot na odlukite, tuku da go obezbedi nivnoto sproveduvawe”, stoi vo reakcijata od Ustavniot sud. Od tamu predupreduvaat deka vakvoto nepoznavawe na ustavniot poredok mo`e da dovede do negovo podrivawe. “Iskoristuvaweto na eden slu~aj

koj e vo postapka i treba dopolnitelno da dobie zakonski epilog, za stigmatizacija na kolektivno telo, potsetuva na nastani od minatoto koi ne smeat da mu se povtorat na edno demokratsko op{testvo”, velat od Ustaven. V~era i pratenikot Boris Stojmenov, za kogo mediumite {pekuliraa deka e eden od mo`nite kodo{i, javno gi otfrli obvinuvawata i go otvori svoeto dosie za site koi sakaat da se uverat vo negovite tvrdewa.

POSTOJANO PREDIZBORIE

POLITI^KI KAMPAWI – 24/7!

Reklamiraweto na dolg rok sozdava pritisok, apatija i kriti~en elektorat koj poleka

sfa}a deka dvete glavni partii, vsu{nost, se isti me|usebe, velat komunikolozite

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ko se zemat predvid politi~kite kampawi na partiite, na koi gra|anite se postojano izloèni, vpe~atokot e deka vo Makedonija sekoja godina e izborna! Reklamnite spotovi, letocite i bilbordite, preku koi partiite mnogu po~esto go ocrnuvaat protivnikot, a poretko se afirmiraat sebesi, zemaat s$ pogolem zamav. Komunikolozite predupreduvaat deka vo poslednite nekolku godini Makedonija se soo~uva so edna krajno nezdrava politi~ka klima vo koja postojano se drì silna tenzija vo javnosta, nebare vo sekoj moment moè da se raspi{at izbori. Vpregnati se site partiski snagi vo kreirawe na silen marketing, s$ so cel – gra|aninot da se drì postojano “na {trek” i da ne mu se dozvoli da zaboravi kolku storila za nego partijata, na smetka na drugata koja mu nanela samo {teta. Ekspertite zaklu~uvaat deka borbata za prevlast, za pogolem rejting i èlbata za masovno prenaso~uvawe na elektorot od edna vo druga partija e dojdena do takov stepen, {to ve}e odamna partiskite interesi se staveni daleku nad dràvnite. Komunikologot i analiti~ar, Petar Arsovski, za “Kapital” gi analizira ovie sostojbi: "Permanentnite kampawi preku koi se oglasuvaat politi~kite partii se praktika i vo drugite dràvi, no ne i praktikata na negativna kampawa. Celta na vakvoto reklamirawe e polarizacija na narodot i privlekuvawe na pove}e ~lenovi od elektoratot. No, toa {to go zaboravaat politi~kite partii

e deka vakvata negativna kampawa ne samo {to e {tetna za elektoratot, tuku & {teti i na demokratijata. Vakvoto reklamirawe sozdava pritisok, apatija i kriti~en elektorat na koj sekoj den mu stanuva s$ pojasno deka partiite, vsu{nost, se isti me|usebe. Iako vakvata kampawa moèbi moè da bide efikasna na kratok rok, sepak, na dolg rok taa e {tetna i za elektoratot i za demokratijata." Na sli~en stav e i komunikologot Kim Mehmeti. Spored nego, vakvoto masovno reklamirawe na politi~kite partii, a osobeno na politi~kata partija koja vo svoi race ja ima vlasta, upatuva na zaklu~okot deka partiskiot interes e daleku nad dràvniot. "Voop{to ne se pravi razlika me|u izborna i neizborna godina. Vakvoto mas-

ovno reklamirawe na dvete najgolemi politi~ki partii samo poka`uva deka partiiite koi se na vlast pove}e vnimavaat na rejtingot i na prioritetite na partijata otkolku na prioritetite koi se od dr`aven interes." POTREBNA E REGULATIVA ! Dokolku demokratijata dozvoluva politi~ka komunikacija i vo uslovi koga ne sme vo izborna godina, ne zna~i deka pristapot treba da bide div i so nizok stepen politi~ka kultura, veli komunikologot Klime Babunski, koj problemot za vakvoto negativno reklamirawe na politi~kite partii go locira vo nedoslednata regulativa za na~inot na politi~ko reklamirawe. "Reklamiraweto na politi~kite partii, odnosno politi~kata komunikacija, e ne{to {to go dozvoluva demokratijata, koja podraz-

63% OD GRA\ANITE NE GO POZNAVAAT ZAKONOT ZA PRISTAP DO INFORMACII

ondacijata Institut otvoreno op{testvo Makedonija (FIOOM) v~era od plo{tadot Makedonija i pora~a na vlasta deka pod transparentnost i ot~etnost ne se podrazbira politi~ko-propagandna programa, tuku informirawe na javnosta za ostvarenoto i za politikite na koi se bazira nivnata rabota. „Nie podnesovme pove}e barawa za sloboden pristap do informacii od javen karakter

do Ministerstvoto za odbrana na 9 juli 2010 godina, i do dene{en den, iako imame podneseno `albi, ve}e 2,5 meseci nemame nikakov odgovor. Zatoa ja pottiknuvame vlasta taa sama da dava informacii za svoeto rabotewe i za politikite {to gi kreira”, re~e Dan~e Danilovska-Bajdevska od FIOOM. Nemo`nosta po regularen pat, so povikuvawe na zakonskoto pravo, gra|anite da dobijat informacii od dr`avnite

slu`bi, pokaùva deka Vladata i dràvnata administracija rabotat netransparentno, deka dràvnite slu`bi ne se uslu`no orientirani i deka zakonite ne se sproveduvaat, a se nao|aat dupki vo prostorot za nivno tolkuvawe, smetaat od Fondacijata. Inaku, ekspertite reagiraat deka i rokovite od 30 dena vo koi instituciite treba da odgovorat, se premnogu dolgi.

bira sloboda na govor i izrazuvawe. Me|utoa, ona {to e atipi~no e negativnoto reklamirawe na politi~kite partii, koi namesto da se afirmiraat sebesi, go napa|aat svojot oponent, {to, pak, e odraz na niskiot stepen politi~ka kultura. Poradi toa, potreben e koncept i zakonska regulativa", veli Babunski. Vo makedonskata zakonska regulativa ne postojat odredbi koi gi ograni~uvaat ili na drug na~in go ureduvaat reklamiraweto na politi~kite partii - tie se tretiraat kako i sekoja druga reklama. Vo zakonot stoi deka e dozvoleno reklamiraweto na politi~kite partii, s$ dodeka toa se pravi so partiski pari. Iako, dosega vo nekolku navrati imalo inicijativi za regulirawe tokmu na vakvoto

reklamirawe na partiite, zasega ne se prezemeni nekoi konkretni ~ekori. I od Sovetot za radiodifuzija go potvrduvaat ova. Tie, iako ne go osporuvaat pravoto na politi~ko reklamirawe, sepak, predupreduvaat deka politi~koto reklamirawe ne smee da go zagrozuva ~ovekovoto dostoinstvo. "Vo nekoi od politi~kite spotovi se pojavuvaat snimki od deca, vo nekoi ne se vodi smetka za ~ovekovoto dostoinstvo, nitu na ìvite, nitu na po~inatite lica, a na nekoi ne e ozna~en nara~atelot, {to moè da ja dovede javnosta vo zabluda", velat od SRD. Ona {to dopolnitelno zagriùva e toa {to ne e jasno precizirana granicata me|u privatniot buxet i donaciite koi gi imaat partiite. So ogled na skapite reklami, kade {to najgolemite medi-

umski ku}i baraat 300 evra od sekunda, se postavuva pra{aweto kolku partiite moàt da si go dozvolat ova od svoite buxeti ili, pak, stanuva zbor za dogovori so mediumskite ku}i, dogovori koi ~estopati se i nad zakonskite ograni~uvawa. Iako ne sme edinstvenata zemja koja dozvoluva politi~ko reklamirawe, sepak, ona {to e razlikata me|u nas i ostanatite e toa {to vo neizborna godina kampawite koi gi pravi Vladata se kampawi od javen interes, a ne politi~ki kampawi. Kaj nas, kako i za s$ drugo, se pravi zabuna okolu ova, odnosno sekoj go tolkuva ova kako {to saka, velat poznava~ite. So toa, moèbi sme i edinstvanata dràva vo svetot vo koja tokmu Vladata e najgolemiot mediumski oglasuva~!

IRI: VMRO – DPMNE SO 28,7 % REJTING, SDSM SO 15%

pored najnovata anketa na Me|unarodniot republikanski institut, IRI, vladeja~kata VMRO – DPMNE i ponatamu ima re~isi dvojno pogolem rejting od najgolemata opoziciska partija SDSM. Institutot soop{tuva deka spored istra`uvaweto dokolku utre se odr`at izbori, za VMRO – DPMNE }e glasaat 28, 7 % od ispitanicite. DUI e na tretoto mesto so 10%, DPA zad nea so 3%,a Nova demokratija so 2%. Kako

neopredeleni se izjasnile 22%. A sli~en e soodnosot na silite me|u partiite i spored anketata na vesnikot “Dnevnik”. Tamu, 23, 5% od ispitanicite ka`ale deka }e glasaat za VMRO – DPMNE, 12,2% za SDSM, 5,3% za DUI, a 1,9% za DPA. Razlikata vo dvete anketi e evidentna vo procentot na neopredeleni gra|ani. Vo anketata na “Dnevnik” duri 41, 7% se izjasnile deka ne znaat za kogo }e glasaat, {to e re~isi

dvojno pove}e od podatokot na IRI. 38% pak od ispitanicite na “Dnevnik” izjavile deka se protiv predvremeni izbori.

6 29.09.2010 FOKUS: INDUSTRII OD KOI ]E ZAVISI IDNINATA NA SVETSKATA EKONOMIJA

NA POVIDOK E NOVA INDUSTRISKA REVOLUCIJA

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

vetskata ekonomska kriza nametna nova era vo poimaweto na industriskata realnost kaj najgolemite svetski ekonomii. Soo~eni so posledicite od krizata, izlezot od nea, ekspertite go gledaat vo razvojot na novi industrii, pa s$ po~esto vo nivniot vokabular se spomenuva idejata za nova industriska revolucija. ]e se slu~i li toa brzo i vo koja nasoka } e odat rabotite? Razvojot na novite industrii e neophoden vo ovaa faza od ekonomskiot razvoj na site dr`avi. Fakt e deka sekoga{ edni dr`avi pobrzo

Tranzicijata od sega{nata industriska realnost kon razvoj na novi industrii poradi recesijata ne treba da se odolgovlekuva. Naprotiv, taa e vodi~ za izlez od recesijata i ekonomsko zazdravuvawe na dràvite, pora~uvaat ekspertite se razvivaat od drugi, no fakt e i deka ovoj razvoj ne zavisi od nivnata golemina vo odnos na teritorija i naselenie. Toj }e zavisi od resursite so koi raspolagaat dràvite, a tuka osobeno se stava akcent na ~ove~kite resursi i na stepenot na nivna edukacija. Novite edukativni i istraùva~ki metodi }e bidat najvaèn faktor vo anticipirawe na industriskite promeni i vo kreiraweto novi industriski potrebi. Vo posledno vreme, pogledot na golemite investitori e naso~en kon industrii koi najmnogu pridonesuvaat i najlesno se adaptiraat i profitiraat od preminot na svetskata ekonomija od klasi~na, globalna i visoko potro{uva~ka vo ekolo{ki odr`liva i op{testevno odgovorna.

EKOLO[KI INDUSTRII Preku investiraweto vo kompanii koi ve}e ja prepoznale novata industriska realnost, na najlesen na~in mo`e da se obezbedi izlez od ekonomskata kriza i razvoj na nacionalnite ekonomii. Vakviot stav go deli i porane{niot premier na Velika Britanija, Gordon Braun. Vo negovata kolumna vo vesnikot Gardian, Braun u{te vo 2009 godina istaknuva deka britanskata zelena revolucija }e bide glavniot motor za ekonomsko zazdravuvawe na zemjata. “Pred to~no dva veka, Velika Britanija be{e predvodnik na novoto industrisko vreme koe go transformira{e na{iot mal ostrov vo svetska fabrika i globalen ekonomski lider. Zatoa sega nie u{te edna{ mora da gi iskoristime znaeweto i eksper-

tizata na na{ite in`eneri i nau~nici, kako i ambicijata na pretpriema~ite so cel podgotveni da ja do~ekame zelenata revolucija, koja zna~itelno }e go promeni na{iot na~in na `iveewe i rabotewe”, pi{uva Braun. Spored nego, do 2015 godina globalniot ekolo{ki sektor } e vredi 4.300 miljardi funti, a vo nego }e rabotat nad desetici milioni lu|e. Zatoa zemjite i kompaniite koi najbrzo }e uspeat da gi razvijat ovie tehnologii i uslugi, kako i za vreme na prvata Industriska revolucija, }e go imaat najgolemiot razvoj i benefit. Braun smeta deka Britanija za edna dekada }e ima okolu 1,2 milioni lu|e vraboteni vo zeleniot sektor kako rezultat na investiciskite odluki koi treba da bidat prezemeni tokmu sega.

Fabrikite koi proizveduvaat energetsko efikasni proizvodi, grade`nite kompanii koi gradat obnovlivi energetski sistemi, nau~nicite koi rabotat na iznao|awe novi izvori na nuklearna energija, mehani~arite koi odr`uvaat hibridni vozila, fabrikite koi gi proizveduvaat, kako i lu|eto koi gradat komforni i energetsko efikasni domovi, spored Braun, se novite industrii i novata rabotna sila na Britanija. Klimatskite promeni pretstavuvaat golem predizvik za modernoto op{testvo. Nositelite na politika vo skoro site dr`avi se prinudeni da implementiraat razvoj na metodi za ekolo{ko proizvodstvo na energija. U{te edna pri~ina za iznao|awe vakvi metodi e s$ pogolemiot

KAKVI SE INDUSTRISKITE PERSPE

oma{nite eksperti se ednoglasni vo odnos na potrebata od razvoj na novi industrii, osobeno na onie koi vo svetski ramki }e bidat predvodnici

na novata industriska revolucija. Pretsedatelot na Upravniot odbor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev, smeta deka proizvodstvoto i industriite koi dosega bea nositeli na ekonomskiot rast se nadminati. “Krizata vo princip e poraka deka na~inot na proizvodstvo i GLIGOR BI[EV industriite koi go PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT nosea ekonomskiot ODBOR NA STOPANSKA BANKA rast se nadminati i Krizata vo princip e poraka nivnata uloga treba deka na~inot na proizvodstvo da ja prezemat novi i industriite koi go nosele industrii i tehnologii. ekonomskiot rast se nadminaVo izlagaweto {to ti i nivnata uloga treba da neodamna go ima{e ja zamenat novi industrii i generalniot sekretar novi tehnologii na Obedinetite nacii, Ban Ki Mun, bea na-

vedeni novite izvori na energija, ekolo{kata i zdrava hrana i uslugite kako vode~ki dvigateli na noviot ekonomski rast. Makedonija treba da gi bara {ansite vo ovaa sfera i da realizira proces na brzo prestruktuirawe i naso~uvawe na ekonomskiot rast vo ovie oblasti”, smeta Bi{ev. No, koi se perspektivite za razvoj na ovie industrii vo zemjava?! Vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski, veli deka dvièwata vo makedonskata ekonomija bi moèle da se procenat spored razdviùvawata vo metalnata industrija, grade`ni{tvoto i IT-sektorot. “Ohrabruva~ki se informaciite za porastot na industriskoto proizvodstvo za 8,3 % vo juli vo

odnos na istiot period lani, no i za obemot na stokova razmena za period januari-juli godinava vo sporedba so istite meseci od prethodnata godina, koga se bele`i porast od 9,5%. Faktot {to najgolemo u~estvo vo izvozot imaat metalite, e u{te eden dokaz za toa deka ovoj sektor ima golemo zna~ewe za pokazatelite vo ekonomijata. Zgolemeniot obem na dogovoreni grade`ni raboti vo stranstvo od 7,4% od januari do juli vo odnos na istiot period lani e u{te eden pokazatel za pozitivnite trendovi vo ekonomijata”, konstatira Pe{evski. Spored nego, vo delot na IT, napredokot na Makedonija e prepoznaen od Me|unarodnata telekomunikaciska unija, koja vo

29.09.2010

SREDA

KINA ]E GO PREDVODI EKONOMSKOTO ZAZDRAVUVAWE NA SVETOT?!

Ekspertite se ednoglasni deka brzoraste~kite ekonomii na ~elo so Kina }e go vodat ekonomskiot razvoj vo svetski ramki. Ova be{e istaknato i na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, [vajcarija. Xerard Lions, glaven ekonomist i analiti~ar na Standard ^arter bank (Standard Charter Bank), istaknuva deka stanuva zbor za prikazna na dva sveta, aludiraj}i na stagnacijata na Zapadot i na silniot i zabrzan rast na Istokot. Pri~inite zo{to Kina e predvodnik na ekonomskiot razvoj vo svetski ramki se baraat vo toa {to vladata brzo i agresivno reagira{e na ekonomskata kriza vo 2008 godina. Ma Xiantang, glaven komisioner na Nacionalnoto biro za statistika na Kina, veli deka BDP na Kina vo 2010 godina }e porasne pove}e od o~ekuvanoto. Vo 2009 godina ovoj rast iznesuva{e 6,1%, a vo 2010 se o~ekuva da bide 11,9%.

rast na cenata na energensite i ograni~enite koli~ini na nafta. EU, SAD, Avstralija, Kina, Indija i Japonija duri prezemaat razni pazarni, no i dano~ni inici-

jativi koi rezultiraa so masiven rast na energetskiot sektor. Od 2003 do 2008 godina, son~evite instalacii na globalno nivo se zgolemija ~etirikratno od po~etni 0,6 na tri gigavati. Spored nekoi predviduvawa, do 2012 godina }e iznesuvaat 22 gigavati. Kako investiciski mo`nosti vo ovoj del se naveduvaat proizvodstvoto na obnovliva energija, proizvodstvoto i upotrebata na hidrogenot kako izvor na energija i drugi industrii povrzani so proizvodstvo na energija so nisko nivo na jaglerod. Vo ovaa grupa od industrijata vleguvaat i proizvodite so visoka energetska efikasnost. Vo taa nasoka EU ve}e postavi novi eko-standardi kaj 14 grupi proizvodi, vklu~uvaj}i kompjuteri, bojleri i uli~ni svetilki za da ja ispolni obvrskata do 2020 godina za 20% da se reducira upotrebata na energija. SOCIJALNO-EKONOMSKI ORIENTIRANI INDUSTRII Kompaniite od oblasta na zdravstvoto, obrazovanieto, bezbednosta, finansiite, transportot i vodosnabduvaweto, kako i podobruvaweto na kvalitetot na `ivotot imaat ogromna perspektiva. Zdravstvoto se smeta za edna od najperspektivnite industrii. Demografskite promeni i globalnite zaboluvawa pretstavuvaat golem predizvik i mo`nost za razvoj na zdravstveniot menaxment, naso~en kon kvalitetna i evtina usluga. Ovoj predizvik, vo kombinacija so tehnolo{kiot razvoj i zgolemenite potro{uva~ki apetiti na naselenieto pridone-

4,5

milijardi funti }e vredi globalniot ekolo{ki sektor do 2015 godina

2.500

miljardi dolari, odnosno 4,4% od svetskiot brutodoma{en proizvod otpa|a na obrazovnieto

suvaat za zgolemena potreba od zdravstveni proizvodi i uslugi. Ovde spa|a i preventivata, koja stanuva s$ popotrebna osobeno ako se zemat predvid analizite na Svetstkata zdravstvena organizacija, koi pokaùvaat deka 80% od infarktite kaj mladite lica moè da bidat spre~eni ako preventivno se pravat zdravstveni analizi i pregledi. Vo 2007 godina, pazarot na zdravstveni proizvodi vrede{e okolu 629 miljardi dolari, a momentalnite brojki pokaùvaat rast od okolu 6% za periodot od 2007 do 2009 godina. Duri 34% od ovoj pazar otpa|a na medicinski pomagala. Postojanata potreba od tehnolo{ki inovacii, pak, sozdava odli~en pazar za razvoj na obrazovnata dejnost, koj spored procenkite iznesuva okolu 2.500 miljardi dolari, odnosno okolu 4,4% od svetskiot bruto-doma{en proizvod. Samo globalniot pazar na edukativni doobuki i treninzi

SIMON AVRAMOVSKI

KOSOPSTVENIK NA KONSULTANTSKATA FIRMA POINT PRO KONSALTING Na makedonskata ekonomija & se potrebni inovacii za novi proizvodi, na~ini za vodewe biznis, menaxment-procesi i novi re{enija so koi }e se zgolemi konkurentskata prednost na pretprijatijata

zgolemuvawe na brojot na rabotnicite vo ovie industrii i sledstveno, pogolem razvoen kapacitet na ovie firmi”, tvrdi Pe{evski i dodava deka Vladata imala za cel da sozdade uslovi za polesno rabotewe na kompaniite i merki za poddr{ka na izvozno orientiranite firmi. “Golem del od merkite se formiraat vo konsultacii so biznis-zaednicata. Biznis-sektorot vo zemjava mora da investira i vo znaewe. Vladata vovede proekti, kako prevod na svetska stru~na literatura, kompjuter za sekoe dete i nabavka na laboratorii. Porastot na stranskite direktni investicii, na {to ovaa Vlada posvetuva osobeno vnimanie, }e dovede do zgolemen transfer na

GORDON BRAUN

PORANE[EN PREMIER NA VELIKA BRITANIJA Kako {to na vremeto viktorijancite ja napravija Britanija prvata industriska nacija i uìvaa vo plodovite od toa vreme, taka denes nie mora da gi iskoristime benefitite od toa da se bide prvata najgolema razviena zemja koja }e se naso~i kon zelenata ekonomija. vredi okolu 13,51 milijardi dolari, a se pretpostavuva deka na krajot od 2010 } e dostigne vrednost od 17,29 milijardi dolari. RASTAT STANDARDITE ZA BEZBEDNOST NA PROIZVODITE Blagodarenie na razvojot na obrazovanieto, s$ pove}e se obrnuva vnimanie na bezbednosta na proizvodite i na proizvodniot proces. Kompaniite se dol`ni da ispolnuvaat razni standardi, koi se smeta deka }e bidat porigorozni, no i poneophodni i }e ovozmoàt razvoj na nova industrija, koja prvenstveno }e se zanimava so kontrola, obuka i sertifikacija. Poslednite podatoci pokaùvaat deka ovaa industrija vo SAD vo 2006 godina teèla okolu 17,6 miljardi dolari. Iako potrebite za finansii se sekoga{ golemi, pogolem del od naselenieto vo zemjite vo razvoj, koi se karakteriziraat so niski primawa, nema nikakov ili ima mnogu teòk pristap do ovie sredstva. Na primer, samo vo Azija i vo pacifi~kiot region ima pove} e od 300 milioni doma}instva koi imaat teòk pristap do finansii. Poradi toa vladite vo celiot svet se obiduvaat da najdat najdobri na~ini za da gi re{at ovie problemi. Naj~esto najdobra opcija e koristeweto me{avina od regulativi i autsorsing na javniot servis preku formirawe na javno-privatni partnerstva. Vo svetski ramki mikrofinansiskiot sektor ima iskreditirano okolu 25 miljardi dolari. No, mo`nostite za razvoj se u{te pogolemi ako se zeme

predvid deka pobaruva~kata e duri 10 pati pogolema. Razvojot na transportniot sistem isto taka e s$ pove}e izrazen vo svetski ramki. Vladinite napori za zajaknuvawe na javniot transport sozdavaat novi investiciski mo`nosti vo ovoj sektor. Svetskata mreà na èleznici e vo podem. So postojan godi{en rast od 2%-3% se o~ekuva naskoro vrednosta na ovoj industriski sektor da iznesuva 100 miljardi dolari. S$ postrogite regulativi vo vrska so zagaduvaweto pridonesuvaat za razvoj na industrijata za katalizatori i filtri. Vrednosta na ovoj pazar vo 2008 godina iznesuva{e okolu 700 milioni dolari, a se o~ekuva do 2014 da dostigne tri miljardi dolari. Vodosnabduvaweto, iako sekoga{ bilo marginalizirano, spored ekspertite, vo idnina moè da o~ekuva nevideno nivo na investicii. Vo industriski razvienite zemji toa se dolì na nametnatite ekolo{ki regulativi, a vo zemjite vo razvoj i brzoraste~kite ekonomii na s$ poglemite potrebi od infrastrukturni proekti. Vrednosta na ovoj pazar na globalno nivo, vklu~uvaj}i gi industriskite, no i vodite za piewe, se procenuva deka iznesuva okolu 425 miljardi dolari.

VLADIMIR PE[EVSKI

VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

Dvièwata vo makedonskata ekonomija bi moèle da se procenat spored razdviùvawata vo metalnata industrija, grade`ni{tvoto i IT-sektorot

EKTIVI NA MAKEDONIJA? posledniot izve{taj n$ klasificira kako zemja so najgolem skok vo razvoj na informati~koto op{testvo vo regionot. Vo odnos na mo`nostite, perspektivite i kapacitetite (vo pogled na resursi i kadri) za razvoj na ovie industrii, Pe{evski veli deka za razlika od metalnata industrija i grade`ni{tvoto, kade {to Vladata gi revidira ili nadgraduva ekonomskite politiki, vo IT-sektorot gi sozdava osnovite za razvoj na ovaa granka. “I vo metalnata industrija i vo grade`ni{tvoto se zabele`uva pogolemo razdvi`uvawe, a pove} e kompanii najavija zgolemen obem na pora~ki i za narednata godina. Toa }e pridonese za pozitivni trendovi vo delot na

znaewa i razvoj na upravuva~kite ve{tini”, smeta Pe{evski. Spored Simon Avramovski od konsultantskata firma Point pro konsalting od Skopje, vo vakvi okolnosti, energijata treba da bide fokusirana kon sektorite koi go integriraat pazarot, a od druga strana imaat potencijal za dodavawe vrednost preku kreirawe konkurentni dobra i uslugi so izvozen potencijal. Istite ovie sektori treba da se atraktivni i za stranski direktni investicii. “Takvi se lesnite proizvodstveni industrii, kako delovi za avtomobilskata industrija, elektro industrijata, proizvodstvoto na mebel i voop{to proizvodi za op{ta potro{uva~ka, potoa rudarstvoto so zgolemena dodadena

vrednost vo gotovi proizvodi, farmacijata, modno orientirani industrii, grade`ni{tvoto, ITindustrija, logistika, turizam so isklu~itelni specijalizacii, zdravstvo, zemjodelstvo, energetika i infrastruktura. Pristapot do kapital za ovie industrii vo princip ne pretstavuva problem za Makedonija poradi interesot na me|unarodnite finansiski institucii, investiciskite fondovi i komercijalnite banki”, veli Avramovski. Spored nego, pove}eto gra|ani vo zemjava se pretpriemni~ki nastroeni. “Mislam deka skoro site na{i klienti i moi prijateli se polni so idei za nekoj nov biznis. Toa mo`e da se generalizira za pogolem broj gra|ani. Sepak, pretpriemni{tvoto, odnosno biznis-idejata nema nikakva vrednost ako ne se komercijalizira vo brzo raste~ki

i profitabilen biznis“, istaknuva Avramovski. Tokmu nedostigot od kapacitet i znaewe za da se spakuva biznisidejata vo realen biznis-plan i sposobnosta da se menaxira celiot proces od iznao|awe na pazari, finansii do implementacija, e najgolemata slabost na makedonskite pretpriema~i. “Golem broj od ideite se sveduvaat na nekoja nova ma{ina, tehnologija ili proizvod koi ve}e postojat, no s$ u{te ne se pojavile na doma{niot pazar. Ovoj fenomen jas go narekuvam “pretpriemni{tvo na popolnuvawe dupki”. Na makedonskata ekonomija & se potrebni novi proizvodi, na~ini za vodewe biznis, menaxment-procesi i novi re{enija so koi }e se zgolemi konkurentskata prednost na pretprijatijata”, konstatira Avramovski.

8 29.09.2010

SREDA

KOMENTARI I ANALIZI

IZVE[TAJ NA SEE NEWS I ROLAND BERGER

SKROMNO ZAZDRAVUVAWE NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA VO 2010 GODINA Makedonija

vo ovoj izve{taj se spomenuva kako zemja so visoka nevrabotenost, nezna~itelni stranski direktni investicii, nerazviena energetska infrastruktura i preskapi avionski bileti KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

evrabotenosta vo Makedonija e seriozen problem koj bi moèl da se vlo{i so tek na vreme. Toa e seriozen ograni~uva~ki faktor za rastot na ekonomijata, konstatira najnovata analiza za sostojbite vo Jugoisto~na Evropa za 2009 godina na bugarskata agencija See News i germanskata konsultantska ku}a Roland Berger. "Makedonskata ekonomija doìvea pad vo 2009 godina, no se o~ekuva skromno da po~ne da zazdravuva vo 2010 godina, so posilni stapki na rast vo slednite godini. Neramnoteàta vo tekovnata smetka s$ u{te e seriozna zakana za makedonskata makroekonomska stabilnost. Javniot dolg se o~ekuva da se zgolemi na okolu 30% od BDP do 2011 godina. Pribli`no 2025% od naselenieto raboti vo stranstvo, no nevrabotenosta vo doma{nata ekonomija s$ u{te e nad 32%. Nevrabotenosta e seriozen problem koj bi moèl da se vlo{i so tek vreme”, pi{uva vo delot od izve{tajot posveten na Makedonija. Bugarskata agencija analiziraj}i ja delovnata klima vo zemjava, no i vo regionot pi{uva deka dokolku make-

donskata vlada saka da gi ostvari najavite za ekonomski rast od 4-5% na godi{no nivo za periodot 2011-2014, mora zna~itelno da go zgolemi i nivoto na stranskite direktni investicii. Vo izve{tajot pi{uva deka lani prilivot na stranski direktni investicii vo Makedonija padnal za pribli`no 20%, {to e zna~etelno pomalku vo odnos na prosekot vo regionot. See News kritikuva i deka vo zemjava vo 2009 godina slabo se sproveduvale pravata na sopstvenost, se dozvoluvala korupcija vo carinskata Uprava i deka makedonskite kompanii imale prednost pred staranskite, {to rezultiralo so otsustvo na investitori. Svetla to~ka vo izve{tajot e deka lani Makedonija bila na tretoto mesto me|u najdobrite 10 reformatori vo svetot za vodewe biznis. “Spored Svetskata banka, od analizirani 183 ekonomii vo svetot, vo Makedonija otpo~nuvaweto na biznis odzema samo ~etiri dena”, konstatira See News. MAKEDONIJA NEMA GASNA INFRASTRUKTURA Zemjite od Jugoisto~na Evropa imaat prete`no mali, fragmentirani pazari na gas i se silno zavisno od ruskite isporaki na ovoj energens, tvrdi bugarskata agencija za biznis i finansii.

“Gasnata infrastruktura e nedovolno razviena i prakti~no nepostoe~ka vo Albanija, Kosovo, Crna Gora i Makedonija. Ovie zemji prakti~no ne distribuiraat gas. Momentalnata sostojba na gasna infrastruktura vo regionot ~esto se pripi{uva na negovata burna istoriska pozadina, no i na visokite tro{oci za implementacija, kako i zakonskite pre~ki. Vo momentov, edinstveno Romanija e gusto razgraneta so gasna infrastruktura, so transporten cevkovod so pove}e od 13.000 kilometri i distribucija od 33.000 kilometri. Sprotivno na toa, gasovodnite sistemi vo Albanija, Bosna i Hercegovina i Makedonija se sveduvaat edinstveno na transportot na gas do nekolku industriski potro{uva~i”, konstatira See News. Vo izve{tajot, Makedonija se karakterizira kako zemja koja s$ u{te e vo faza na razvivawe planovi i gasifikacioni proekti, kako vo zemjata, taka i kon sosedna Albanija, Kosovo i Grcija. Deka gasifikacijata e s$ u{te utopija za makedonskata ekonomija, poka`uva i podatokot od izve{tajot deka zemajva e 100% zavisna od uvozot na ruskiot gas. Od regionot pak, Bugarija i Srbija, 99% od potrebite za gas gi kupuvaat od Rusija.

zavisnosta na Slovenija od ruskiot gas e 50%, Hrvatska 33% i Romanija 15%. Makedonskite eksperti postojano alarmiraat deka prirodniot gas vo zemjava treba da se donese ~as poskoro. "Gasifikacijata e golema i neophodna rabota, pra{awe koe za Makedonija }e bide zna~ajno vo slednite 10-20 godini. Nie 10 godini ja odlo`uvame gasifikacijata i napravivme golem zastoj. Evropa odamna go ima obezbedeno toa pra{awe, za sigurno snabduvawe so priroden gas, a nie kako i obi~no docnime”, veli akademikot Tome Bo{evski. Ekspertite duri odat daleku ponapred od realnosta, pa pora~uvaat deka Makedonija duri i treba da razmisluva gasot da go prodava vo Kosovo i Albanija. “Srbija }e gradi gasovod so Rusija, a Bugarija ve}e e raskrsnicata na Balkanot. Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt. Vo zemjava edinstveno doa|a eden glaven cevkovod za gas do Skopje, so krak do Bunarxik”, veli porane{niot profesor od ma{inskiot fakultet, Konstantin Dimitrov. PRESKAPI AVIOBILETI So prose~na plata od 330 evra lani, vo Makedonija i pokraj viznata liberalizacija, avionskite bileti vo

TOP 10 NAJGOLEMI KOMPANII VO MAKEDONIJA SPORED SEE NEWS (VO MILIONI EVRA) PRIHODI

1. OKTA 2. Makedonski telekom 3. Makpetrol 4. ELEM 5. T-Mobile Makedonija 6. Alkaloid 7. Usje 8. Makstil 9. Ar~elormital Skopje 10. Pivara Skopje

prosek ~inea 150 – 400 evra, pi{uva See News. Skapite goriva, viskokite dava~ki i nerazvieniot aviosoobra}aj, ja pravat Makedonija me|u najnepovolnite vo regionot. “Za da gi u`iva pridobivkite od viznata liberalizacija, Makedonija se obiduva da gi podobri vozdu{nite vrski so Evropa so subvencii na letovite za klu~nite evropski destinacii i so toa da obezdbedi niska cena za patnicite. No, vozdu{niot soobra}aj od glavniot grad, Skopje do glavnite evropski gradovi s$ u{te e skap, a nema povolni letovi i do mnogu destinacii. Na primer, nikoj ne mo`e da leta direktno od Skopje vo Var{ava, tuku treba da tranzitira preku Budimpe{ta ili Praga. Ova gi pravi letovite mnogu poskapi”, pi{uva See News vo svojot izve{taj. Direktorot na Agencijata

neto profit/zaguba 2009 godina

402 2,1 302 112,9 286 -4,6 Pol Krugman 265 i nobelovec 3,1 ekonomist 176 65,7 79 8,2 77 25,1 71 0,0264 69 -18,5 69 10,5 izvor: See News

za civilno vozduhoplovstvo, Zoran Krstevski, gi pravda porazitelnite podatoci od izve{tajot na See News za 2009 so ekonomskata kriza. “Minatata godina be{e katastrofalna po site osnovi. Imavme kriza, se odlo`i investicijata na TAV, a redovniopt prevoznik MAT napravi zaguba od 25 milioni evra. Efektite od toa negativno se odrazija vo aviosoobra}ajot. No, godinava podatocite se optimisti~ki. Imame 3% porast na soobra} ajot, sporedeno so lani. Za 13% se zgolemi frekfencijata na skopskiot i pove}e od 40% na ohridskiot aerodrom. Za pove}e od 400% se zgolemi ~arter soobra} ajot. Mo`ebi rabotite odat bavno vo nasoka na poevtini bileti, no za 2-3 godini }e se vidat efektite”, objasnuva Krstevski.

DEPOZITI OD 540.000 EVRA Ako

Vladata navistina saka da go pottikne {tedeweto vo bankite, {to e tolku mnogu va`no za da imame rast na kreditite, toga{ treba da gi oslobodi gra|anite od pla}awe danok na kamatata {to ja dobivaat na svoite depoziti vo bankite. Ukinuvaweto na ova odano~uvawe e vistinska merka za pottiknuvawe na {tedeweto i toa na site {teda~i, a ne samo za onie so depoziti pogolemi od 360.000 evra.

dna od mediumski najeksploatiranite temi denovive e paketot zakonski izmeni vo finansiskiot sektor. Tri glavni temi za diskusija od toj paket bea zakonskite re{eni ja koi se odnesuvaat na Narodnata banka, osiguruvaweto depoziti i na mo`nosta za osnovawe nebankarski finansiski dru{tva. Ima{e {arenilo od mislewa za ovie zakonski predlozi, pa dobro e malku da se komentiraat. Prvin za izmenite na Zakonot za Narodna banka. ]e se zadràm samo na nekolku raboti. Prvo, krajno e nevkusno toa {to od mediumite slu{navme deka Narodnata banka ne bila konsultirana za najnovite zakonski izmeni. Li~no, ne veruvav deka vladeja~kata struktura moè tolku nisko da padne bidej}i ova e pra{awe na elementarna po~it kon isklu~itelno va`na ins tit uci ja. Ova vaì za po{irok krug subjekti bidej}i vo sobraniskata Komisija za finansirawe i buxet, predlogot na SDSM da se odloì raspravata po ovaa to~ka i da se povika Narodnata banka da kaè {to

misli, be{e odbien!!! Vtoro, Vladata treba da & kaè na javnosta dali za predlog-izmenite na Zakonot e dobieno pozitivno mislewe od Evropskata komisija. Treto, vo Zakonot treba da bide pojasno kaàno koj }e odlu~uva za visinata na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi na Narodnata banka. Spored sega{nite propisi, odlu~uva li~no guvernerot. Ostanuva taka ili vo idnina }e odlu~uva Sovetot na bankata? êtvrto, zo{to Zakonot nema odredbi so koi odrùvaweto na finansiskata stabilnost dobiva status na cel na Narodnata banka, iako vtorostepena vo odnos na odrùvaweto na cenovnata stabilnost kako osnovna cel? Ova e najmalku {to moè{e da se o~ekuva deka }e bide vgradeno vo Zakonot, imaj}i ja predvid finansiskata kriza {to go potrese svetot i aktuelnosta {to ja dobi finansiskata s ta biln os t kako tema. Potrebata od zakon za nebankarski finansiski dru{tva ne e nova. Ukaàna e i od SDSM vo programata “Re{enija za Makedonija” pred edna godina. Pravni lica }e go

plasiraat svojot kapital. Bidej}i tie nema da imaat zakonska mo`nost da pribiraat depoziti (toga{ bi bile banki ili {tedilnici), logi~no e Narodnata banka da ne vr{i nadzor nad ovie finansiski dru{tva. Istovremeno, ne treba da se pravi fama okolu novoformiranite nebankarski finansiski dru{tva bidej}i tie nema da pretstavuvaat seriozna konkurencija za bankite i od toj aspekt iznasileni se komentarite deka sega kreditiraweto }e se zgolemi mnogu i kamatnite stapki }e se namalat. Toa mo`e da se slu~i, no pri~inata nema da bide ovoj zakon. O~ekuvam sleden ~ekor da bide nosewe na zakon za kreditni unii i pojasno regulirawe na statusot na {tedilnicite. Idejata ne e nova. Toa bi zna~elo na {tedilnicite da im se dade izlezna strategija so tri mo`nosti. Da se transformiraat vo banki (so site regulatorni barawa i kompleksnost {to toa go nosi), da se transformiraat vo kreditni unii ili vo nebankarski finansiski dru{tva i da go plasiraat svojot kapital bez da

pribiraat depoziti. Kone~no, zbor-dva za osiguruvaweto na depozitite. Go slu{am premierot kako ni povtoruva za zna~eweto na toa {to sega vo slu~aj, na ne daj Boè, da propadne banka, }e se obe{tetat depozitite vo iznos do 30.000 evra, namesto kako dosega do 20.000 evra. Go slu{am i ne moàm da se izna~udam. Mi se postavuva mnogu ednostavno pra{awe. Vo Makedonija ima 18 banki. Ako ima{e nekoj tolku pari, zna~i vkupno 360.000 evra, moè{e da gi raspredeli po 20.000 evra vo sekoja banka i }e nema{e gajle, vo slu~aj na potreba }e be{e obes{teten vo celost. So najnovite zakonski izmeni, onoj na kogo {to ova mu e bitno }e moè da raspredeli po 30.000 evra vo 18 banki, vkupno 540.000 evra. Zna~i, zakonskite izmeni }e gi “odgajlat” site onie {to imaat pove}e od 360.000 evra i ne pove}e od 54.000 evra. Da pra{am, kolkumina takvi poznavate vie vo Makedonija, so rekordna siroma{tija od 31%? Zborot mi e, izmenite vo zakonot generalno pridonesuvaat za pogolema sigurnost i doverba vo bankarskiot sistem, ama vlasta navistina

treba da ima barem malku oset vo reklamiraweto. Stanuva nevkusno. Inaku, ako Vladata navistina saka{e da napravi su{tinski izmeni vo osiguruvaweto na depozitite, toga{ mora{e da napravi najmalku dve raboti. Prvo, vo zakonot da vgradi deka na Fondot za osiguruvawe depoziti, bankite }e mu pla}aat premija za osiguruvawe na depozitite soglasno rizikot {to go nosi bankata. So drugi zborovi, porizi~ni banki da pla}aat povisoka premija za osiguruvawe. Vo sprotivno, najrizi~nite banki }e nudat najvisoki kamatni stapki za da privle~at depoziti, a vo slu~aj na nivo propa|awe smetkata }e ja platat ostanatite banki {to pla}ale premija za osiguruvawe vo kup~eto kaj Fondot ili }e ja platat gra|anite preku buxetot. Ova e klasi~en primer na moralen hazard. Vtoro, vo zakonot da se sledi principot deka se pla}a premija na ona {to e predmet na obes{tetuvawe. Toa zna~i da se pla}a premija samo na ona {to utre mo`e da bide predmet na obes{tetuvawe. Na primer, ne mo`e depozitite na odredeni lica vo bankite

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

(licata so posebni prava i odgovornosti i povrzani lica) da ne bidat predmet na obes{tetuvawe. Zna~i ako propadne bankata, propa|aat i nivnite pari, a za tie depoziti bankite da pla}aat premija za osiguruvawe. Kone~no, ako Vladata navis tina saka da go pottikne {tedeweto vo bankite, {to e tolku mnogu va`no za da imame rast na kreditite, toga{ treba da gi oslobodi gra|anite od pla}awe danok na kamatata {to ja dobivaat na svoite depoziti vo bankite. Ovaa Vlada vovede vakvo odano~uvawe i predvide toa da zapo~ne na po~etokot od 2011 godina. Ukinuvaweto na ova odano~uvawe e vistinska merka za pottiknuvawe na {tedeweto i toa na site {teda~i, a ne samo za onie so depoziti pogolemi od 360.000 evra. Na poteg e Vladata.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2.520

MBID

110,38

29.09.2010

OMB

2.185 2.515 2.175

110,36

2.510

2.165

110,34

2.505 110,32

2.155

2.500

2.145

2.495

2.135

2.490

2.125

2.485

22/09/10

23/09/10

24/09/10

25/09/10

26/09/10

27/09/10

110,28 110,26

22/09/10

28/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

110,30

24/09/10

26/09/10

28/09/10

22/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/09/10

28/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PROMETOT NA MAKEDONSKATA BERZA RASTE, MBI-10 PA\A

MAKEDONSKA BERZA

U[TE E RANO ZA BIKOV PAZAR Pretpostavka e deka imame zgolemena likvidnost na berzata izminative nedeli zaradi toa {to nekoj od stranskite fondovi se re{il da go namali svoeto u~estvo kaj nekoi akcii. METODI PENOVSKI

26/09/10

17.03.2010 9

1,69

penovski@kapital.com.mk

rometot na Makedonska berza vo posledniov mesec beleì konstanten porast. Samo vo tekot na izminatata nedela se istrguvaa akcii i obvrznici za okolu 1,69 milioni evra. Ovoj promet e re~isi za 76% pogolem vo odnos na nedelata prethodno, dodeka vo sporedba so prvata nedela od septemvri minatonedelniot promet e za duri 4,8 pati pogolem. Konstantnoto dvièwe na berzanskiot promet vo nagorna linija vo tekot na izminatite tri nedeli ne be{e prosledeno i so dvièwe na indeksite nagore. Vo komentarite od strana na direktnite u~esnici vo berzanskoto trguvawe se veli deka dokolku berzata vleze{e vo “bikov pazar” toga{ nema{e da imame samo rast na prometot tuku }e bevme svedoci i na dvièwe na berzanskite indeksi vo nagorna linija. Kako dopolnitelna potvrda za toa moè da se zeme i dvièweto na berzanskite indeksi. Od po~etokot na mesec septemvri dosega, osnovniot berzanski indeks MBI-10 izgubil 162,21 indeksen poen, odnosno od po~etnata vrednost od 2307,63 indeksni poeni so koja ovoj indeks go startuval mesec septemvri, negovata vrednost zaklu~no so ponedelnikot koga istata dostignala vrednost od 2145,42 indeksni poeni beleì pad od 7%. Vo poslednite tri meseci pak,

milioni evra iznesuva{e prometot minatata nedela, {to e za re~isi pet pati pove}e vo odnos na prvata nedela od septemvri

DOMINIRAA AKCIITE NA KOMERCIJALNA I OBVRZNICITE

e padnata vrednosta na MBI-10 od po~etokot na septemvri, a 12% vo poslednite tri meseci

MBI-10 padnal za 12%. “Ona na {to sme svedoci poslednive nekolku nedeli vo pogled na dvièweto na berzanskiot promet spored mene se dolì na proda`na aktivnost na nekoj stranski fond. Vo najgolem del izminative nedeli se prodavaa akcii na Komercijalna banka, Alkaloid, Makpetrol i drugi kompanii i toa vo golema koli~ina. Seto toa asocira na osloboduvawe na akcii od strana na nekoj od stranskite fondovi koj se odlu~ile, vo potraga po finansiski sredstva, na nekoj na~in da gi realiziraat zagubite, odnosno da prodadat po poniska cena od onaa po koja gi nabavile tie akcii. Realno gledano dokolku imavme razdviùvawe vo nasoka na bikov pazar kaj berzata vo toj slu~aj }e raste{e i prometot no i indeksite”, ni izjavi Aleksandar Petreski, direktor na brokerskata ku}a Euro Broker od Skopje. Spored Petreski eventualno zaìvuvawe na berzanskoto

trguvawe e mo`no dokolku zaìveaat i berzite vo regionot. “Pogolem interes i zaìvuvawe na doma{nata berza e mo`no dokolku toa se slu~i i kaj regionalnite berzi no i dokolku se nadminat redica na politi~ki problemi so koi se soo~uvame. Stranskite investitori seu{te gi percepiraat zemjite vo regionot kako eden prostor, edna celina, a ne sekoja berza kako poseben pazar na kapital. I od ve}e postoe~kite analizi koi gi ima napraveno, Makedonska berza moè da se uvidi deka vo regionov imame berzanski dvièwa vo site nasoki i kaj promet no i kaj indeksite” smeta Petreski. Sli~en stav so onoj na Petreski delat i od doma{nite dru{tva za upravuvawe so investiciski fondovi. “Pretpostavuvam deka imame

zgolemena likvidnost na berzata izminative nedeli blagodarenie na toa {to nekoj od stranskite fondovi se re{il da go namali svoeto u~estvo kaj nekoi akcii. Stranskite fondovi se daleku pogolemi od nas doma{nite, pa {tom tie re{at da prodavaat i sosema mal del od nekoi hartii od vrednost, toa vedna{ se ~uvstvuva na berzata so ogled na toa {to i samata makedonska berza e mala. Prete`no stranskite investitori pri ovie ceni se na strana na proda`bata, a doma{nite se onie koi kupuvaat sega. Sepak, za da se potvrdi moeto mislewe }e mora da se pri~eka na oficijalniot mese~en izve{taj na Makedonska berza za ovoj tekoven mesec”, ni izjavi Blagoj Mitrov, izvr{en direktor na Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo Status od Skopje.

rguvaweto na Makedonska berza v~era be{e za nijansa poslabo od prethodniot den. Denot be{e zavr{en so vkupen berzanski promet od 14,55 milioni denari, {to e za 8% pomalku vo odnos na 15,8 milioni denari koi bea ostvareni vo ponedelnikot. Re~isi 78% od celokupniot berzanski promet otpadna na akciite na Komercijalna banka i na obvrznicite. So akcijata na Komercijalna banka be{e ostvaren promet vo iznos od 6,42 milioni denari, pri {to bea istrguvani 2.142 akcii. Kaj obvrznicite vkupniot promet iznesuva{e okolu 5,04 milioni denari. Najlikvidna povtorno be{e obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija. V~era{niot den ovaa obvrznica go zavr{i so promet od 3,54 milioni denari. Za razlika od prethodnite denovi, v~era be{e daleku poslab interesot na investitorite za akcii. Osven so akcijata na Komercijalna banka, milionski promet

vo denari ne be{e ostvaren so nitu edna druga akcija. Najblisku do ovoj iznos be{e akcijata na Makedonski telekom, so koja be{e ostvaren promet od okolu 693.000 denari. Berzanskite indeksi povtorno so identi~ni dvièwa kako i prethodniot den. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era zabeleà identi~en pad od 0,75%, kako i vo ponedelnikot, po {to negovata vrednost se spu{ti na 2.129,27 indeksni poeni. MBID isto taka se sniì za 0,46% na nova poniska vrednost od 2.486,24 indeksni poeni. Edinstveno OMB porasna za 0,05% na vrednost od 110,37 indeksni poeni. Rast na cenite v~era ima{e edinstveno kaj ~etiri hartii od vrednost. Site bea obvrznici za denacionalizacija. Pad na cenata ima{e kaj 15 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na Novi Triglav od Skopje, koja v~era se strmoglavi za 94,08%.

BERZANSKI INFORMACII ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Нови Триглав АД Скопје

Просечна цена (МКД)

Жито Југ Кавадарци ТТК Банка АД Скопје Стопанска банка Скопје

Износ (МКД)

200

-94,08

1.000

200

-11,50

96.000

1550

-6,06

124.000

612

-5,12

1.224

337,00

-2,88

16.850

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Комерцијална банка Скопје

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

30.090.004,12

-2,37%

-4,81%

-10,68%

-6,13%

-11,85%

26.09.2010

Илирика ГРП

22.286.171,55

1,81%

1,75%

2,20%

5,93%

7,91%

26.09.2010

Иново Статус Акции

17.190.355,49

-3,62%

-8,10%

-13,42%

-16,57%

-21,98%

27.09.2010

KD Brik

23.603.457,36

1,34%

-0,38%

2,95%

7,54%

16,20%

27.09.2010

KD Nova EU

22.244.648,35

0,27%

-1,93%

-4,81%

-4,79%

-21,45%

27.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.304.290,95

-0,83%

-1,02%

-6,06%

-2,49%

-2,43%

27.09.2010

28.09.2010

Хотели Метропол Охрид

Име на компанијата

28.09.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

28.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

2999,93

0,00

6.425.860

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

28.09.2010

1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

495,34

105,83

KMB (2009)

2.014.067

2.999,93

533,81

MPT (2009)

112.382

22.673,60

0,63

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73 0,57

ХВ

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.449,89

390,18

8,84

0,79

обични акции

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

4,68

0,49

5,62

0,87

397,67

-0,58

693.138

SBT (2009)

389.779

2.500,00

211,39

11,83

3375,45

-0,72

371.300

STIL (2009)

14.622.943

161,00

0,11

1.455,96

2,25

Гранит Скопје

495,34

-1,45

351.193

TPLF (2009)

450.000

3.375,45

61,42

54,96

0,99

Реплек Скопје

36.500,00

-0,01

255.500

ZPKO (2009)

271.602

2.100,00

0,28

Македонски Телеком Скопје Топлификација Скопје

28.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

ALK (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

81.874

135.881

-3,45

217.756

45,65

обични акции

18.056

-83,11

Вкупно Редовен пазар

18.329

-92,85

236.085

-7,93

ВКУПНО

834,28

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 28.09.2010)

10 29.09.2010

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MAKEDONIJA I AVSTRIJA ]E SORABOTUVAAT PRI SUPERVIZIJA NA OSIGURUVAWETO

gencijata za supervizija na osiguruvawe na Makedonija potpi{a Memorandum za sorabotka so Regulatornoto telo za finansiskiot pazar na Avstrija. Dvete institucii, denovive go potpi{aa memorandumot vo Viena. Kako {to informiraat od Agencijata za supervizija na osiguruvaweto Memorandumot otvora prostor za natamo{na uspe{na sorabotka, razmena

na informacii i iskustva, organizirawe zaedni~ki kontroli i zajaknuvawe na kapacitetite. "Potpi{uvaweto na Memorandumot e od isklu~itelna va`nost zaradi prisustvoto na avstriskite renomirani kompanii na makedonskiot osiguritelen pazar od koi dve se aktivni vo domenot na ne`ivotnoto osiguruvawe i edna kompanija e aktivna vo domenot na osiguruvaweto

PRIHODITE VO BUXETOT GI NADMINAA VLADINITE PROEKCII

na `ivot", naglasuvaat od Agencijata za supervizija na osiguruvawe na Republika Makedonija.

uxetskite prihodi vo avgust gi nadminuvaat proekciite na Vladata. Vo buxetot vkupno se sobrani 173,2 milioni evra, {to e za 0,6% pove}e od o~ekuvawata na Vladata. Od danoci se inkasirani 100 milioni evra, {to e za 2% pove}e od planiranoto, dodeka, pak, od DDV se sobrani 46 milioni evra, {to e 2,5% pove}e od proekciite. Buxetskite

prihodi ve}e vtor mesec po red beleàt natfrlawe nad vladinite o~ekuvawa. Od Ministerstvoto za finansii naveduvaat deka toa e odraz na povolnite dvièwa vo stopanstvoto {to po~naa vo vtoroto polugodie od godinava i prodolùvaat i ponatamu. Spored podatocite od Ministerstvoto, buxetskiot deficit vo prvite osum meseci od godinata iznesuva 1,5%

od BDP, a do krajot na godinata e predvideno da se zgolemi do 2,5% od BDP.

GRA\ANITE DOL@AT 41 MILIONI EVRA VO [VAJCARSKA VALUTA

RASTAT RATITE ZA KREDITITE VO FRANCI So zakrepnuvaweto na {vajcarskata ekonomija, raste i vrednosta na frankot, no toa im sozdava dopolniteli tro{oci na dol`nicite koi imaat krediti vo franci i na uvoznicite od [vajcarija.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

rednosta na {vajcarskiot frank vo odnos na denarot porasna za pove}e od 11% vo poslednite devet meseci, so {to {vajcarskata valuta dostigna istoriski najvisoko nivo. Toa zna~i deka za tolku se zgolemuvaat i ratite i glavninata {to treba da gi otplatat gra|anite za site krediti koi se indeksirani vo franci. Spored poslednite podatoci od Narodnata banka (NBM), 41 milioni evra, odnosno okolu 1% od vkupnata bankarska aktiva e vo franci. No, osven kreditite, vo aktivata spa|aat i parite {to gi ~uvaat bankite na smetki vo nekoi stranski banki. Bankarite komentiraat deka gra|anite koi imaat krediti vo franci sega, poradi jakneweto na {vajcarskata valuta, se soo~uvaat so zgolemeni tro{oci. “Najgolem del od kreditite vo franci se dadeni pred 2-3 godini, koga kamatata za niv be{e mnogu poatraktivna vo odnos na kreditite vo druga valuta, a vrednosta na frankot be{e mnogu pomala od dene{noto nivo. Sega rastot na vrednosta na frankot go zgolemuva i iznosot {to treba da se vrati vo bankite. Kamatite za kreditite vo franci s$ u{te se poniski vo odnos na ostanatite valuti, no neizvesnosta okolu idnoto dvi`ewe na vrednosta na frankot ne ostava prostor za profitirawe od aktuelnite trendovi. Vo sekoj slu~aj, onie koi zele kredit vo franci pred edna godina, koga negovata vrednost be{e

KURS FRANK/DENAR VO 2010 GOD.

FRANKOT E POJAK I OD DOLAROT

49,5

Vrednosta na frankot vo odnos na denarot v~era iznesuva{e 46,5 denari, dodeka, pak, kursot evro/frank iznesuva{e 1,32. Analiti~arite prognoziraat deka do krajot na godinata kursot na evroto vo odnos na frankot }e se vrati do okolu 1,40. Aktuelnata vrednost na frankot vo odnos na evroto e pogolema i od amerikanskiot dolar, koj od po~etokot na godinata isto taka po~na da raste. V~era, edno evro vrede{e 1,34 dolari, {to e poslaba vrednost od kursot na evroto vo odnos na frankot, koj iznesuva{e 1,32.

48,5 47,5

46,5 45,5 44,5

43,5 42,5 41,5 jan.

fev.

pomala, sega }e izgubat”, komentiraat izvori od bankarskite krugovi.

mar.

apr.

maj

jun.

jul.

avg.

~uvaat depoziti vo franci sega mo`at da gi konvertiraat vo denari i za eden frank da dobijat pove}e denari od toga{ koga gi stavile parite vo banka. Spored podatocite od NBM, 33 milioni evra od vkupnata pasiva na bankite e vo franci. No, i tuka, osven depozitite, se smetaat i kreditnite linii {to gi koristat bankite od stranstvo. UVOZNICITE OD [VAJCARIJA TREBA DA PLATAT POVE]E Jakneweto na {vajcarskata valuta vo odnos na evroto im sozdava problemi na makedonskite kompanii koi uvezuvaat od [vajcarija i pla} aat vo franci, no }e imaat }ar na{ite izvoznici koi prodavaat za franci. Izvoznite kompanii za pomalku denari }e dobijat pove}e franci, sprotivno na uvoznicite koi }e treba da platat pove}e. Sepak, analiziraj}i gi statisti~kite podatoci za uvoz i izvoz na zemjata, pove}e kompanii }e zagubat od rastot na frankot, bidej}i zemjava pove}e uvezuva otkolku {to izvezuva vo [vajcarija. Spored podatocite za

Dobitnici od raste~kiot trend na frankot se {teda~ite. Gra|anite koi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,87%

3,85%

4,81%

5,82%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,40%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6485

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

45,7435

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,4935

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,5026

Канада

долар

44,6890

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,9530

61,55

47,5

72,3

Извор: НБРМ

sep.

UNGARIJA ]E GI PRETVORI SITE KREDITI OD FRANCI VO FORINTI

Ungarskiot minister za ekonomija, \or|i Matol{i, najavi deka zemjata }e donese zakon so koj }e gi natera bankite da gi konvertiraat site krediti od {vajcarski franci vo nacionalnata valuta, forinta. Golem del od dolgot na gra|anite, odnosno 32 milijardi dolari od kreditite se vo franci, {to pretstavuva ogromen tovar, bidej}i od po~etokot na godinata forintata izgubi 19% od vrednosta vo odnos na frankot i toa dvojno go zgolemi udelot na lo{ite krediti vo bankarskite portfolija. Dolgot na Hrvatite vo bankite indeksiran vo {vajcarski franci iznesuva 24 milijardi evra. trgovskata razmena na Makedonija so [vajcarija, kade {to voobi~aeno se pla}a vo franci, uvozot vo prvite {est meseci iznesuva 40 milioni dolari. Izvozot vo [vajcarija, pak, vo prvata polovina od godinata e mnogu pomal od uvozot i iznesuva samo osum milioni dolari. EKONOMIJATA GO JAKNE FRANKOT Zazdravuvaweto na {vajcarskata ekonomija so stapki na rast od 1,9% i 3,4% vo prviot i vtoriot kvartal godinava e edna od glavnite pri~ini za jaknewe na vrednosta na nacionalnata valuta. Otkako [vajcarija minatata godina ja zavr{i so recesija, pozitivnite trendovi vo ekonomijata od po~etokot na godinata dovedoa i do promena na monetarnite tekovi. Svetskite analiti~ari se

skepti~ni vo predviduvawata za idnoto dvi`ewe na vrednosta na {vajcarskata valuta vo odnos na evroto. Del od niv tvrdat deka centralnata banka na [vajcarija nema da dozvoli ponatamo{en rast na nacionalnata valuta i naskoro }e intervenira na finansiskiot pazar za t.n. normalizirawe, odnosno blago namaluvawe na vrednosta na frankot vo odnos na evroto. Voobi~aeno, porano, sekoga{ koga frankot poka`uval tendencija na jaknewe vo odnos na drugite valuti, centralnata banka gi smiruvala tie oscilacii so finansiska intervencija. Svetskite finansiski institucii po~naa da go rangiraat frankot kako top pet valuta vo svetot, vo koja vredi da se investira.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII

29.09.2010

OD 1 JANUARI NOVA ZAKONSKA OBVRSKA

VNATRE[NI REVIZORI ]E GI KONTROLIRAAT KOMPANIITE Zakonski e propi{ano vnatre{nata rezivija da bide kontrolirana od nadzorniot odbor na dru{tvoto. Vnatre{na revizija treba da go kontrolira raboteweto na kompaniite od tri apsekti - ekonomski, praven i informaciski sistem. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

kcionerskite dru{tva i firmite {to kotiraat na Makedonskata berza }e mora da imaat slu`ba za vnatre{na revizija od januari idnata godina, koja treba da bide nezavisna organizaciska edinica. Zakonski e propi{ano vnatre{nata rezivija da bide kontrolirana od nadzorniot odbor na dru{tvoto, a so samoto toa vnatre{nite revizori }e odgovaraat pred ovoj organ. Toa treba da bide dovolno za da se obezbedi nezavisnost na revizorite. Vnatre{na revizija vo kompaniite treba da go kontrolira nivnoto rabotewe od tri apsekti - ekonomski, praven i informaciski sistem. Pove}eto kompanii, no i ekspertite so koi razgovaravme na ovaa tema, imaat razli~ni stavovi vo odnos na o~ekuvanite pridobivki od vnatre{nata revizija. Edni smetaat deka ovaa odluka e dobar ~ekor za obezbeduvawe posigurno i poefikasno rabotewe, a drugi deka toa e nov tro{ok, pri {to nikoj ne bi mo`el da precizira ili da predvidi koj }e bide krajniot efekt. D-r Rubin Zareski, konsultant za strate{ki menaxment

i univerzitetski profesor, smeta deka odlukata za voveduvawe vnatre{na revizija kako posebna organizaciona edinica e dobar poteg za kompaniite koi kotiraat na berza i za akcionerskite dru{tva, iako pretstavuva tro{ok. “Vnatre{nata revizija, koja e predvidena za trgovskite dru{tva, }e ima pozitiven efekt samo za pogolemite kompanii i za tie koi kotiraat na berza bidej}i preku nea }e mo`at da bidat anticipirani nekoi devijantni sostojbi vo raboteweto, so {to vedna{ bi mo`elo da se reagira i da se otstranat. Za niv vakvata revizija bi bila od korist. Za pomalite dru{tva, ne veruvam deka bi bila od korist, tuku }e bide samo nepotreben tro{ok”, smeta Zareski. ]E SE POSTIGNE LI NEZAVISNOST? Vo odnos na nezavisnosta na ova telo, Zareski smeta deka taa mnogu te{ko se postignuva, no dokolku se uspee vo toa, vo toj slu~aj nejzinata primena }e bide opravdana. Spored Dimitar Haximi{ev, direktor na Toplifikacija od Skopje, formiraweto na oddel za vnatre{na revizija e dobar poteg koj treba da go podobri raboteweto na kompaniite. “Edinstven problem e da se najdat kvalitetni kadri koi }e ja vr{at solidno ovaa rabota za da ima korist K

za kompanijata. Kompaniite mora da obezbedat nejzina nezavisnost, odnosno vrz nea da nema nikakvo vlijanie od direktorite. Vo sprotivno, nejzinoto formirawe }e bide samo deklarativno ispolnuvawe na zakonska obvrska”, smeta Haximi{ev. Od finansiski aspekt, toj veli deka vnatre{nata revizija ne e nekoe optovaruvawe za kompaniite. “Vo Toplifikacija ve}e rabotime na formirawe vakvo odelenie. Za taa cel mo`ebi }e treba da vrabotime minimum tri lica bidej}i vnatre{nata revizija opfa}a kontrola na ekonomskoto i pravnoto rabotewe na kompanijata, kako i na informaciskiot sistem. Vrabotuvaweto na ovie lica i ne e nekoj tro{ok, a korista mo`e da bide mnogu pogolema”, istaknuva Haximi{ev. DOPRVA ]E SE MERAT EFEKTITE Skepti~na e Savka Dimitrova, direktorka na fabrikata za konditorski proizvodi Evropa od Skopje. Spored nea, mnogu e te{ko da se predvidi dali vakvata organizaciska edinica, koja do krajot na godinata treba da bide formirana i vo Evropa, }e gi dade posakuvanite rezultati. “Vo na{ata kompanija ve}e e donesena odluka za formirawe oddelenie za vnatre{na revizija. Iskreno, mnogu mi e O

17.03.2010 11 D-R RUBIN ZARESKI

kotiraat na berza, odnosno dru{tvata koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe. Vrz osnova na ovaa odredba, oddeli za vnatre{na revizija, pokraj mati~nata grupacija, treba da formiraat i kompaniite koi se del od grupacijata. “Toa rezultira so dopolnitelen tro{ok na nivo na grupacijata”, komentiraat od ovie kompanii. Tie uka`uvaat deka pred da se donese zakonskata obvrska, vlasta trebalo da otvori debata so biznis-zaednicata za zakonskite re{enija da bidat doprecizirani.

te{ko da predvidam kakvi }e bidat efektite od nejzinoto formirawe, dali }e bide nepotreben tro{ok ili ne. Moèbi vakviot nezavisen organ za golemi kompanii, me|u koi e i Evropa, }e bide od korist, osobeno za tie koi imaat dislocirani slu`bi. Za pomalite kompanii smetam deka }e nema nekoja golema korist”, smeta Dimitrova. Nekoi kompanii, pak, ukaùvaat na nejasnotii vo zakonot. Vo golema mera toa se dolì na toa {to vo zakonot e predvideno vakvi organi da mora da formiraat site akcionerski dru{tva i tie ~ii akcii L

KONSULTANT ZA STRATE[KI MENAXMENT I UNIVERZITETSKI PROFESOR Vnatre{nata revizija, koja e predvidena za trgovskite dru{tva, }e ima pozitiven efekt samo za pogolemite kompanii i za tie koi kotiraat na berza bidej}i preku nea }e mo`at da bidat anticipirani nekoi devijantni sostojbi vo raboteweto, so {to vedna{ bi mo`elo da se reagira i da se otstranat. Za niv, vakvata revizija bi bila od korist. Za pomalite dru{tva, ne veruvam deka bi bila od korist, tuku }e bide samo nepotreben tro{ok

12 29.09.2010

SREDA

SANKCIONIRANI 109 LICA KOI NE PLATILE PATARINA VO AVGUST

ràvniot inspektorat za transport, pri kontrola na naplatnite rampi niz dràvata sankcionira{e 109 voza~i koi vo avgust ne platile patarina. Na istite im e izre~ena kazna od 200 evra vo denarska protivvrednost. Kako {to informiraat od Ministerstvoto za transport i vrski, od prvi do 31 avgust pri kontroli na Dràvniot

inspektorat za trud se izgotveni 456 zapisnici za konstatirani otstapuvawa od zakonskata regulativa, doneseni se 118 re{enija vo upravna postapka i podneseni se 186 barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka do nadle`nite sudovi. Vo istiot period, zaradi konstatirani neregularnosti, od soobra}aj se isklu~eni 28 vozila so

KOMPANII PAZARI I FINANSII

odzemawe na soobra}ajni dozvoli vo rok od 30 dena, odzemeni se 4 dozvoli za prevoz, a pred nadle`nite sudovi se re{eni 186 barawa. Kaznite prekr{itelite treba da gi platat vo rok od 8 dena od izvr{uvaweto na prekr{okot na Zakonot, vo sprotivno, za niv se podnesuva barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka do nadle`en sud.

PROMOVIRAN PROEKT ZA JAVNO PARTNERSTVO VO PELAGONISKIOT REGION

entarot za razvoj na Pelagoniskiot planski region, so poddr{ka na Ministerstvoto za lokalna samouprava i Biroto za regionalen razvoj, naredniot period }e go realizira proektot „Gradime partnerstva”. “So ovoj proekt promovirame javno partnerstvo vo regionot, koj spored klasifikacijata e sredno razvien. O~ekuvame intezi-

virawe na aktivnostite, posebno vo patnata infrastruktura, vodovod, kanalizacija i drugi proekti, i za site op{tini, poso~i Xemail Elmazi, direktor na Biroto za regionalen razvoj. Spored gradona~alnikot na op{tina Prilep, Marjan Risteski, ovoj proekt }e ovozmo`i podobri ekonomski perspektivi na ovoj region, a so predvidenite

obuki za biznis-sektorot i op{tinskata administracija }e se zgolemat kapacitetite na ~ove~kite resursi za stranski investicii. Realizacijata na proektot za institucionalna nadgradba i poddr{ka na biznis-aktivnostite vo devet op{tini }e ja sproveduva Centarot za razvoj na Pelagoniskiot planski region-CRPPR, so sedi{te vo Bitola.

ENERGETSKITE KOMPANII GO KRITIKUVAAT ZAKONOT

MORA DA SE DISTRIBUIRA ENERGIJA, DURI I KOGA NE SE SAKA Dejnosta koja ima javen interes mora da se vr{i nepre~eno. S$ dodeka Regulatornata komisija ne najde najde drug snabduva~, usluga za potro{uva~ite }e mora da ima, veli ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

redloènite izmeni vo Zakonot za energetika gi prinuduvaat kompaniitesnabduva~i so struja, gas i toplinska energija da rabotat duri i koga sakaat da se otkaàt od dejnosta. I prethodnite i sega{nite zakonski izmeni im naloùvaat na energetskite kompanii da ja vr{at dejnosta snabduvawe s$ dodeka ne se prijavat drugi zainteresirani distributeri, reagiraat menaxerite na ovie kompanii. Direktorot na skopska Toplifikacija, Dimitar Haximi{ev, koj pred godina i pol se otkaà od licencite za snabduvawe i distribucija na toplinska energija, objasnuva deka i vo sega{niot zakonski tekst nema opcija ako privatnite kompanii ne sakaat pove}e da ja vr{at dejnosta. “Imame zakon koj prakti~no ne dozvoluva da se vrati licenca. Se postavuva pra{aweto, koj }e gi snabduva potro{uva~ite. Koga se pi{uva zakonot, mora da se slu{nat stradalnicite za toj da bide primenliv.

Ovoj Zakon treba da pomine seriozni filtri. Sega samo privatni firmi gi snabduvaat gra|anite so elektri~na i toplinska energija i so gas. Ako nekoja od niv finansiski propadne, Zakonot za energetika ne predviduva re{enie. Od toa najmnogu }e stradaat gra|anite. Dràvata mora da ponudi konkretno re{enie, koe }e moè vedna{ da se sprovede”, alarmira Haximi{ev. Toj predlaga vo Zakonot za energetika da se dodade odredba, spored koja vo situacija koga pazarot ostanuva bez snabduva~ dràvata da moè finansiski da pomogne, no za smetka na toa da go dobie udelot vo privatnata kompanija. Haximi{ev zabeleùva i {to Zakonot predviduva snabduva~ na energensi da moè da se bide kompanija so pove}e od 100.000 korisnici, {to za nego e nevozmo`no koga stanuva zbor za snabduvaweto so gas i toplina. VO GAMA MIRNI Od snabduva~ot so priroden gas vo zemjava, Gama, ne komentiraat dali zakonskiot tekst za niv otvora problem vo raboteweto. Komentar nema nitu od EVN. Spored porane{niot direktor na javno-privatnata

kompanija Gama, Mihajlo Kostovski, diskutabilno e pra{aweto dali magistralnite gasovodi treba da bidat privatni kompanii. Toj smeta deka vo Zakonot treba da ima odredba so koja dràvata }e si obezbedi prevlast vo privatnite kompanii koi vr{at snabduvawe so energija. “Dràvata i privatnite kompanii sekoga{ nemaat ista logika i identi~en interes vo funkcioniraweto. Smetam deka ne treba da se dozvoli sudbinata na gasot da bide vo racete na privaten kapital. Zakonot navistina nema odlu~eno {to }e bide ako nekoja kompanija se otkaè od licencata dadena za snabduvawe i ne saka pove}e da se zanimava so taa dejnost”, veli Kostovski. ENERGENSITE SE JAVEN INTERES Nadle`niot minister, Fatmir Besimi, objasnuva deka noviot Zakon prv pat predviduva edna kompanija dobrovolno da ja vrati licencata za rabota, no potvrduva deka kompanijata, iako moèbi ne saka, dejnosta }e ja vr{i s$ dodeka Regulatornata komisija za energetika ne najde nov snabduva~. “Dejnosta koja ima javen interes mora da se vr{i

Izmenite vo Zakonot za energetika gi prinuduvaat kompaniitesnabduva~i so struja, gas i toplinska energija da rabotat duri i koga sakaat da se otka`at od dejnosta. nepre~eno. S$ dodeka Regulatornata komisija ne najde najde drug snabduva~, usluga za potro{uva~ite }e mora da ima. Primarna cel ni se potro{uva~ite. Nie sakame stabilno snabduvawe so energija. Ne mo`e da se prifatat site interesi. Mora da ima kompromis za da se postigne najgolemiot interes", objasnuva minis-

terot Besimi. Vo predlog-zakonot za energetika ne se propi{uva do koj vremenski period najmnogu edna kompanija mora da ja vr{i dejnosta snabduvawe i {to dokolku kontinuirano nema zainteresirani kompanii da vlezat vo biznisot. Vo Regulatornata komisija nemaat konkretno re{enie,

bidej}i vo Zakonot za energetika ne e predvideno nekoja kompanija dobrovolno da ja vrati licencata. Raspi{uvaweto nov tender e predvideno samo ako regulatorite & ja odzemat licencata na kompanijata. Od Toplifikacija, pak, tvrdat deka licencata mo`e da prestane da va`i po barawe na nositelot.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII SEMINAR ZA ZGOLEMUVAWE NA KAPACITETITE NA FIRMITE ZA BEZBEDNOST PRI RABOTA

topanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Makedonskoto zdru`enie za za{tita pri rabota i programata na IFC ISTR (Programa za me|unarodni standardi i tehni~ki regulativi), od septemvri do dekemvri 2010 godina }e realiziraat pove}e stru~ni tematski obuki za pove}e sektori. Kako {to informiraat od Stopanskata komora, cel na obukata e zapoznavawe na

stru~nite lica za bezbednost i zdravje pri rabota vo kompaniite, rakovoditelite i drugite lica zasegnati od primenata na propisite za BZR so osnovnite minimalni zakonski barawa od ovaa oblast. ]e se napravi prezentacija na propisite spored industriskata granka na koja se odnesuvaat, a koi treba da se primenuvaat na rabotnite mesta, kako i zapoznavawe so me|unarodniot Sistem za upravuvawe so bez-

bednost i zdravje pri rabota, OHSAS 18001. Obu~uva~i na seminarot }e bidat eminentni predava~i od Dr`avniot inspektorat za trud i od MZZPR.

29.09.2010

PREZENTIRAN IZVOZNIOT POTENCIJAL NA MAKEDONSKOTO ZEMJODELSTVO VO KINA

amenik-ministerot za zemjodelstvo Perica Ivanovski vo ramki na tradicionalniot me|unaroden Saem za zemjodelstvo i trgovija, koj se odr`uva vo Kina go prezentira{e izvozniot potencijal na makedonskoto zemjodelstvo, kako i mo`nostite za investicii vo zemjodelsko-prehranbeniot sektor vo Makedonija. Kako {to informiraat od

Ministerstvoto za zemjodelstvo na sredbata koja zamenik-ministerot Ivanovski ja ostvaril so zamenik- guvernerot Tang ^engpej bilo razgovarano za mo`nosta za prodlabo~uvawe na sorabotkata vo zemjodelstvoto me|u Makedonija i provincijata Anhui, koja so vkupno obrabotlivo zemjodelsko zemji{te od 4,1 milioni hektari e edna od najzna~ajnite zemjodelski

provincii vo Kina, kako i za plasman na zemjodelski proizvodi vo provincijata Anhui. Pokraj ova, na forumot bil prezentiran i makedonskiot vinski sektor i negoviot potencijal i mo`nost za plasman na kineskiot pazar, a za ~ij kvalitet, posetitelite na ovoj renomiran me|unaroden saem mo`ea da se uverat na {tandot na vinarskata vizba Dalvina.

KONZERVNATA INDUSTRIJA GO SOBRA CELIOT ZELEN^UK

OTKUPOT NA CRVENI PIPERKI SE ZGOLEMI ZA 25%

Otkupuva~ite i fabrikite za konzervirawe zelen~uk zasega se zadovolni od cenite i od otkupenite koli~ini na industriski piperki. No, stravuvaat od nedostig, a ve}e ima uvoz na piperka i od Srbija.

GORAN LEFKOV

SRPSKI PIPERKI SE UVEZUVAAT VO MAKEDONIJA

lefkov@kapital.com.mk

rerabotuva~kata industrija }e otkupi za 25% pove}e piperka otkolku lani. Vo Strumi~kiot region dnevno se otkupuvaat po 1.000 toni industriski piperki i najgolem del od niv zavr{uvaat vo doma{nite prerabotuva~ki kapaciteti. Fabrikite za konzervirawe zelen~uk i godinava o~ekuvaat da se javi nedostig od piperka. Okolu 70% od vkupniot zelen~uk koj se prerabotuva vo zemjava otpa|a na industriskata piperka. Mom~ilo Ivanovski, sopstvenik na eden od najgolemite prerabotuva~ki kapaciteti vo konzervnata industrija, Bonum, istaknuva deka s$ {to se proizveduva se prezema. “Nema zastoj pri plasmanot na piperkata. Do koga }e bide vaka, ne znam. Kaj nas sezonata za otkup na piperka trae mnogu kratko i otkupuvame vo pomali serii”, veli Ivanovski. Toj dodava deka stranskite trgovci mo`e da gi ostavat bez piperka, no celosnata slika }e ja imaat po 1 oktomvri, koga }e se namali rodot na piperkata i }e

Vo regionot ve}e se ~uvstvuva nedostig od industriska piperka, a rastat i cenite. Srpskite proizvoditeli izvezuvaat piperka od sortite “kurtovska kapija” i “anafora” vo Bugarija i Makedonija, no i tie imaat namalen rod za 20% vo odnos na minatata godina. Na{ite industriski kapaciteti stravuvaat deka srpskite trgovci mo`e da gi ostavat bez surovina. Poradi nedostig na surovina samo 40%-50% od kapacitetite na ovaa industrija vo regionot se iskoristeni. Prerabotkata na industriskiot zelen~uk e zna~ajna izvozna granka vo makedonskata industrija za hrana. Godi{no od izvozot na konzerviran zelen~uk se ostvaruva devizen priliv od okolu 40 milioni dolari godi{no.

Okolu 70% od vkupniot zele~uk koj se prerabotuva vo konzervnite fabriki otpa|a na industriskata piperka nastane vistinska licitacija koj da gi otkupi preostanatite koli~ini. Godinava vo Strumi~ko se o~ekuva da se naberat okolu 45.000 toni esenski zelen~uk, a pod gradinarski kulturi se zasadeni okolu 2.200 hektari, {to e za 150 hektari pove} e od lani. Nepre~en otkup ima i vo strumi~kata kompanija Dentina. “Zasega sme zadovolni od otkupot na crvena piperka

od sortata “kurtova kapija”. Cenite se dvi`at od 11 do 20 denari za kilogram. Dentina dnevno otkupuva okolu pet toni i dosega nemame problemi okolu iznao|awe kvalitetna piperka”, veli Tina Karadakovska, direktor vo Dentina. Taa dodava deka pomali koli~ini otkupile samo vo denovite koga imalo berba na domati, koi odele za izvoz i bile pla}ani vo gotovo. Zadovolni od kvalitetot na

piperkite i od ponudenite koli~ini se i vo Zdru`enieto na otkupuva~i na zemjodelski proizvodi. “Otkupot na piperkata zasega e dobar. Cenite se isti kako i lani, a kvalitetot e podobar bidej}i Strumi~kiot region ima{e pomalku vrne`i za razlika od lani i nema gnile` ili bakterii vo piperkata. Dnevno vo strumi~kiot region se berat okolu 1.000 toni piperka i najgolem del ostanuva na doma{niot pazar

1000 40% toni piperki izleguvaat dnevno od Strumi~ko

i ja otkupuvaat konzervnite fabriki”, veli Vane Georgiev, pretsedatel na Zdru`enieto. Mal del odi za izvoz vo Slovenija, a del prezema hrvatskiot sinxir na supermarketi Konzum. Edinstveno zemjodelcite se nezadovolni od cenite. “Piperkata se otkupuva po 10-12 denari za kilogram vo prva i vtora klasa. Ovie ceni se isti kako minatogodi{nite, a site repromaterijali se

e iskoristenosta na kapacitetite vo konzervnata industrija

se zgolemeni povr{ninite pod ran zelen~uk vo Strumi~ko za razlika od lani

poskapeni za razlika od lani”, smeta Riste Velkov, pretsedatel na zemjodelskoto zdru`enie Agrosojuz.

14 29.09.2010

SREDA

BALKAN BIZNIS POLITIKA

EU INVESTIRALA POLOVINA MILIJARDI EVRA VO ENERGETIKATA VO SRBIJA

vropskata unija (EU) od 2000 godina vo energetikata na Srbija investirala polovina milijardi evra, izjavi zamenik-{efot na delegacijata na EU vo Srbija, Adrijano Martins, i najavi deka Unijata }e prodol`i da investira vo srpskiot energetski sektor. Toj dodade deka e neophodno da se prodol`i modern-

izacijata, da se zgolemi efikasnosta i koristeweto na obnovlivi izvori na energija. Srpskiot minister za energetika, Petar [kundri}, uka`a deka cenata na gasot za doma}instvata vo Srbija ne e najvisoka vo regionot i navede deka poevtin gas imaat Romanija i Hrvatska, koi polovina od potrebite pokrivaat

od doma{ni izvori. Ministerot izjavi deka e planirana investicija od devet milijardi evra vo rekonstrukcija na postoe~kite i izgradba na novi kapaciteti za proizvodstvo na struja, kako i investicii od dve milijardi evra vo gasniot sektor, vklu~uvaj}i ja izgradbata na Ju`en potok.

BUGARIJA SAKA DA JA ZA[TITI RAKIJATA KAKO NACIONALEN BREND

ugarija }e se obide da ja registrira rakijata kako svoj nacionalen brend, no {tom uspee da se izbori so Makedonija, Srbija, Ungarija i Slovenija, koi isto taka imaat namera da ja registriraat rakijata kako svoj nacionalen proizvod, izjavi izvr{niot direktor na Agencijata za vinarstvo

na Bugarija, Krasimir Koev. Spored nego, za rakijata da stane brend }e mora da se doka`e deka prv pat e proizvedena vo Bugarija. Vo slu~aj Bugarija da uspee da ja registrira rakijata kako svoj nacionalen brend, vrednosta na akcizite za ovoj proizvod }e se namali za 50%.

POMATENI INVESTICISKI RAEVI

KORUPCIJATA I ADMINISTRACIJATA GI KO^AT INVESTICIITE

Koga pred investitorite }e se ispre~at administracijata, bavnoto dobivawe grade`ni dozvoli, nere{enite imotni pra{awa, imixot na zemjite kako Srbija, ^e{ka i Slova~ka ne e tolku idealen kako {to se prika`uva VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

nvestitorite koi sakaat da investiraat vo Srbija treba da bidat podgotveni na nekolku prepreki so koi nedvosmisleno }e se soo~at. Prva me|u niv e administrativnata bariera, sleduva korupcijata, a ako investitorot uspee da gi zaobikoli ovie dve zamki, sepak, nema da ja izbegne lo{ata patna infrastruktura. “Do sekoja to~ka vo Evropa po zemjen pat stignuvate za 24 ~asa. Koga vo predvid }e se zeme i pazarot, Srbija e sovr{ena proizvodna platforma za plasman na stoki vo Evropskata unija (EU) i Rusija, so koja ima potpi{ano dogovor za slobodna trgovija. Zbirno, toa se pazari od re~isi milijarda `iteli”, veli Aleksandar Miloradovi} od srpskata Agencija za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA). Srbija ja stabilizira{e svojata politi~ka situacija i gi harmonizira{e odnosite so EU i jasno se opredeli za nejzinite standardi i zakonodavstvo, so {to toj segment na neizvesnost za investitorite e

Najinteresni granki za amerikanskite investitori bi bile informacisko-komunikaciskite tehnologii, energetskiot sektor, grade`nata industrija, industriskoto proizvodstvo

ottrgnat. “Neizbe`en e setot od dano~ni i najnovi finansiski olesnuvawa, kako {to se subvenciite za novo rabotno mesto, {to Srbija ja pravi poatraktivna vo

odnos na ostanatite zemji”, re~e Miloradovi}. Od dve do deset iljadi evra sleduvaat za investitorite za novo rabotno mesto, vo zavisnost od vidot na investicijata,

od delot od zemjata vo koja investira i brojot na rabotni mesta koi gi otvora. No, site ovie pogodnosti stanuvaat bezvredni koga pred investitorite }e se

postavat barierite kako {to e administracijata, bavnoto dobivawe grade`ni dozvoli, nere{enite imotni pra{awa, lo{ata infrastruktura (koridorot 10 Srbija go gradi pove}e od edna decenija), starata elektromreà i korupcijata. “Na ova naj~esto se àlat investitorite", izjavi Sr|an Lazovi}, direktor za korporativni raboti vo tutunskata kompanija BAT. Toj dodade deka ona {to moè da bide zna~ajno za amerikanskite investitori, pokraj specifi~nata geografska polo`ba, se i dogovorite za slobodna trgovija. “Srbija e edna od retkite zemji vo svetot koja, blagodarenie na potpi{anite dogovori so EU, Rusija, zemjite od CEFTA, Turcija i Belorusija, ovozmoùva pristap na pazarot od re~isi milijarda ìteli. Prednost na Srbija e i kvalitetnata rabotna sila”, izjavi Lazovi}. Srpskiot pretsedatel Boris Tadi} gi povika amerikanskite investitori da investiraat vo Srbija, poso~uvaj}i im deka zemjata ima pazar so ogromen potencijal. Spored izvr{niot direktor na Amerikanskata stopanska komora, Bojana Risti}, najinteresni granki za

amerikanskite investitori bi bile informaciskokomunikaciskite tehnologii, energetskiot sektor, grade`nata industrija, industriskoto proizvodstvo. NAJKORUMPIRANI TENDERI VO Ê[KA I SLOVA^KA Spored istraùvaweto na germanskite stopanski komori, na listata na zemji kade {to javnite nabavki gi sledi najmnogu korupcija, prva e ê{ka, zad nea e Slova~ka, sleduvaat Romanija i Ungarija, a spisokot na prvite pet zemji so najmnogu korupcija vo javnite nabavki go zaokruùva Bugarija. “êsta na regionot ja spasuva Polska, kade {to tenderite za javni nabavki se transparentni”, izjavi portparolot na Slova~kogermanskata stopanska programa, Markus Halt. So cel da se ublaì korupcijata, vo ê{ka, amerikanskite investitori izrabotija predlog-merki koi bi & pomognale na vladata tenderite da bidat transparentni, a naklonetosta na ~e{kite politi~ari barem malku da se ublaì. Britanskite kompanii o~ekuvaat deka }e im pomogne i noviot britanski zakon koj ja kaznuva korupcijata kade bilo na svetot.

SREDA

BALKAN BIZNIS POLITIKA

29.09.2010

AVIOKOMPANIITE DOBIVAAT NOVI SOPSTVENICI

TURBULENCII VO AVIOPROSTOROT NAD BALKANOT

Srpski JAT }e dobie nov gazda, crnogorskata vlada prodava 30% od akciite vo Montenegro erlajns, a Kroacija erlajns i Adria ervejs bele`at pad na brojot na patnicite. Problemite na balkanskite aviokompanii navestuvaat turbulentni vremiwa za aviosoobra}ajot

da bidat poznati rezultatite od pregovorite so Turcija za privatizacija na srpskata aviokompanija JAT”, izjavi Sulejman Ugqanin. Ugqanin re~e deka strategijata na srpskata vlada predviduva od JAT da se zeme s$ {to e zdravo i toa da bide vlog na Srbija vo novata kompanija. “JAT ima dobri referenci, dobri objekti, stru~waci koi odrùvaat avioni i piloti”, izjavi Ugqanin. Toj oceni deka turskata aviokompanija Turki{ erlajns e najperspektivna aviokompanija vo svetot, bidej}i go zgolemuva brojot na avioni i letovi, dodeka drugite se namaluvaat. Turki{ erlajns }e ja opremi novata kompanija so dva novi avioni i }e gi zadrì postoe~kite deset, a pogolemi investicii nema da ima. Rokot za pronao|awe na partner za JAT e krajot na godinava, so ogled na toa deka kompanijata tolku i moè da izdrì so postoe~kata flota. Od druga strana, Turcite imaat strategija da se pro{irat na Balkanot, a so kupuvaweto na JAT bi dobile ve}e raz-

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urskiot avioprevoznik Turki{ erlajns najverojatno }e bide noviot sopstvenik na srpski JAT. Dokolku pregovorite zavr{at uspe{no, turskata kompanija zaedno so srpskata vlada }e formiraat nova aviokompanija, koja }e bide naslednik na srpskata kompanija JAT. Pregovorite za prezemawe na JAT od strana na turskata kompanija se vo zavr{na faza, pi{uvaat srpskite mediumi, a pove}e informacii treba da bidat poznati vo slednite dva meseci. [pekulaciite deka turskata kompanija }e go prezeme JAT se pojavija vo srpskite mediumi u{te pred nekolku meseci. Novata kompanija, spored neoficijalni izvori, bi trebalo da se vika Er Srbija. Srpskiot minister bez resor i potpretsedatel na Odborot za ekonomska sorabotka so Turcija, Sulejman Ugqanin, go potvrdi interesot na Turki{ erlajns za vklu~uvawe vo privatizacijata na JAT. “Za dva meseci bi mo`elo

Turki{ erlajns zaedno so srpskata vlada }e formira nova aviokompanija, koja }e bide naslednik na srpskata kompanija JAT raboten pazar. Najgolemata investicija vo JAT bi trebalo da bide vo nova flota. SE PRODAVA CRNOGORSKATA DR@AVNA AVIOKOMPANIJA Crnogorskata vlada ovaa nedela objavi deka }e prodava 30% od akciite na dr`avnata aviokompanija Montenegro erlajns, a od Srbija pristigna najavata deka Turcite se ~ekor poblisku do prezemaweto na srpskiot avioprevoznik JAT. Sovetot na Vladata na Crna

neto-zarabotuva~ka im se isplateni vkupno pet milioni evra. ”Seto toa se slu~uva{e vo godina koga bankarskiot sektor be{e vo kriza, koga treba{e da se napravi korekcija ili da se ograni~at visokite zarabotki na menaxerite. O~ekuvav deka Centralnata banka na Crna Gora, kako regulator, }e go napravi toa”, izjavi Damjanovi}.

ALBANIJA I BOSNA ]E DOBIJAT VIZNA LIBERALIZACIJA

pojasni toj, dodavaj}i deka toa go potvrdile ekspertite na Evropskata komisija. Porane{niot minister za vnatre{ni raboti na Avstrija oceni deka ovaa vizna liberalizacija e va`no dostignuvawe i naglasi oti e ovozmo`ena poradi golemite napori na dvete zemji. Po odlukata na Komitetot sleduva i glasaweto za predlogot za vizna liberalizacija vo EP, a potoa, za kone~no stapuvawe vo sila potrebna e i odluka na ministrite za vnatre{ni raboti na zemjite od EU.

omitetot za vnatre{ni raboti na Evropskiot parlament v~era ja odobri viznata liberalizacija za gra|anite na Albanija i na Bosna i Hercegovina, koi naskoro bi trebalo bez vizi da patuvaat vo zemjite od [engen-zonata. [efot na delegacijata na Narodnata partija na Avstrija (OVP) vo EP, Ernst [traser, izjavi deka Komitetot so golemo mnozinstvo ja prifatil viznata liberalizacija. Sega kone~no se celosno ispolneti site potrebni kriteriumi, K

Gora za privatizacija objavi tender za proda`ba na 30% od akciite na dr`avnata aviokompanija Montenegro erlajns. So kupuvaweto na 30% od akciite na crnogorskata aviokompanija, kupuva~ot }e stekne pravo da kupi dopolnitelni akcii po dve godini . Montenegro erlajns e vo sopstvenost na dr`avata Crna Gora. Nominalnata vrednost na kompanijata e 25,7 milioni evra, a vrednosta na poedine~na akcija e 8,85 evra. K

BANKARSKITE MENAXERI VO CRNA GORA IMAAT PROSE^NA PLATA OD 4.000 EVRA op-menaxerite vo crnogorskite banki mese~no zarabotuvaat ~etiri iljadi evra, soop{ti pretsedatelot na parlamentarniot Odbor za ekonomija, finansii i buxet, Aleksandar Damjanovi}. Toj izjavi deka poseduva lista od 120 top-menaxeri od 11 delovni banki na koi vo godina na globalna ekonomska kriza za

Kompanijata poseduva pet avioni od tipot "foker 100" i tri avioni "enbrajer 195". Vo vladinoto soop{tenie se naglasuva deka tenderot za proda`ba na akciite na crnogorskiot nacionalen avioprevoznik }e bide otvoren do 15 dekemvri, pri {to zainteresiranite kompanii treba da rabotele najmalku pet godini vo sektorot aviosoobra} aj, da poseduvaat najmalku deset avioni i vo tekot na 2009 godina da prevezle najmalku dva milioni patnici. KROACIJA ERLAJNS I ADRIA ERVEJS SO POMALKU PATNICI Zdruènieto na evropski avioprevoznici neodamna objavi deka 32 aviokompanii imale prose~en pad od 0,3% na brojot na patnicite vo prvite {est meseci od ovaa godina. Srpskiot avioprevoznik JAT beleì podobri rezultati od hrvatskata aviokompanija Kroacija erlajns i od slovene~kata aviokompanija Adria ervejs. Vo prvata polovina od ovaa godina JAT ne zabeleàl pad na brojot na patnicite, tuku brojkata ja zadrà na istoto nivo kako

i vo prvata polovina od minatata godina. Slovene~kata aviokompanija Adria ervejs, pak, bele`i pad na brojot na patnicite od 2,6%, no daleku pomal od hrvatskata aviokompanija Kroacija ervejs, koja ovaa godina prevezla 8,4% pomalku patnici za razlika od istiot period lani. Kroacija erlajns spa|a vo grupata najlo{o vodeni aviokompanii vo Evropa, a osven namaleniot broj na patnici, za toa govori i lo{ata popolnetost na patni~kite kabini. Vo prvite {est meseci Kroacija erlajns imala 56,6% popolnetost vo svoite avioni, {to ja smestuva na pretposlednoto mesto na skalata na 32 evropski aviokompanii. Hrvatskiot avioprevoznik godinava se soo~i i so {trajk na kabinskiot personal, koi baraa zgolemuvawe na pravata na stjuardite i stjuardesite. [trajkot be{e prekinat otkako kompanijata i {trajkuva~ite se dogovorija za potpi{uvawe na kolektivni dogovori, no zagubite koi gi pretrpe hrvatskata aviokompanija poradi {trajkot se procenuvaat na 787 iljadi evra dnevno. O

16 29.09.2010

SREDA

OECD: PORTUGALIJA DA RAZMISLI ZA RAST NA DANOCITE

ortugalija mora da bide podgotvena da gi zgolemi danocite, zaradi toa {to raste~kite tro{oci za finansirawe na javniot dolg se zakanuvaat da go potkopaat ekonomskoto zazdravuvawe, stoi vo noviot izve{taj na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj - OECD. Ovoj sovet ja targetira s’r`ta na politi~kata karanica, kade {to malcinskata socijalisti~ka vlada

se zakanuva so ostavka dokolku opoziciskite socijalni demokrati odbijat da go poddràt predlogot za buxetot za 2011 godina, za koj se o~ekuva deka }e sodrì i rast na danocite. Portugalija moè da se smeta za najslabata alka vo evrozonata po Grcija, a minatata nedela dràvata povtorno se zadolì po rekordna cena zaradi stravuvaweto deka ne e sposobna

SVET BIZNIS POLITIKA

da gi disciplinira svoite javni finansii. Vo izve{tajot na OECD se ka`uva deka momentalen predizvik na Portugalija pretstavuva obnovuvaweto na doverbata na investitorite i itnata konsolidacija na javnite finansii. Za toa da go postigne, vladata mora da bide podgotvena i ponatamu da gi zgolemuva danocite, posebno danokot na dodadena vrednost i danokot na imot.

VREDNOSTA NA SPOJUVAWATA I PREZEMAWATA PORASNA ZA 21%

lagodarenie na najdobriot mesec - avgust - vo poslednite deset godini, aktivnosta na spojuvawata i akviziciite na globalno nivo ovaa godina porasnala za 21%. Najgolem pridones za rast dal amerikanskiot pazar, koj s$ pobrzo se razdvi`uva, pa na ovoj na~in e zasenet negativniot trend vo Evropa. Vkupnata vrednost na spojuvawata i akviziciite vo svetot dosega ovaa godina

dostignala 1,67 milijardi dolari, {to pretstavuva rast od 21% vo odnos na istiot period lani. Samo vo tretiot kvartal aktivnostite na spojuvawe i prezemawe iznesuvale 599 milijardi dolari, dodeka na godi{no nivo se zgolemile za 35,6%. Vrednosta na spojuvawata i prezemawata e vo porast ve}e tret kvartal po red, dodeka tekovniot kvartal, spored ovoj trend, e najdobar vo poslednite

dve godini. Amerikanskiot investiciski gigant na amerikanskiot pazar bil vklu~en vo najgolem broj spojuvawa i prezemawa, kade {to vo tretiot kvartal vrednosta na akviziciite iznesuvala 201 milijardi dolari, {to e za 41% pove}e na godi{no nivo. Vo Evropa ovie aktivnosti dostignale 144 milijardi dolari, {to pretstavuva pad od 15% na kvartalno i 4,6% na godi{no nivo.

IZDADENO NAJGOLEMOTO IPO DOSEGA

BRAZILSKI PETROBRAS SOBRA 70 MILIJARDI DOLARI OD PRODA@BA NA AKCII So ovie sredstva }e se realizira dosega najgolemiot plan za eksploatacija na nafta, koj za periodot od 2010 godina do 2014 treba da go pretvori Brazil vo najgolem izvoznik na ovaa surovina

VASE CELESKA

PETROBRAS- ^ETVRTA NAJGOLEMA KOMPANIJA VO SVETOT SPORED PAZARNATA VREDNOST

celeska@kapital.com.mk

razilskata dr`avna naftena kompanija, Petrobras, minatata nedela na berzata zaraboti 70 milijardi dolari od dosega najgolemata ponuda na akcii vo svetot. So ovaa proda`ba, kompanijata se zdobi so finansiski sredstva so koi }e go zgolemi proizvodstvoto, odnosno iskopuvaweto nafta vo krajbre`nite okeanski oblasti. Kompanijata so sedi{te vo Rio de @aneiro prodade 1,87 milijarda novi prioritetni akcii i 2,4 milijardi akcii so pravo na glas. So ovie pari, kompanijata }e go napolni fondot koj e namenet za dosega najgolemiot plan za eksploatacija na nafta, koj so 224 milijardi dolari za periodot od 2010 do 2014 godina planira da go pretvori Brazil vo najgolem izvoznik na ovaa surovina. Petrobras planira da go zgolemi proizvodstvoto na 5,38 milioni bareli dnevno. Nesigurna dali javnata ponuda na akcii }e pomine vo najdobar red, ~elnicite na Petrobras ostanaa iznenadeni koga za vrednosta na akciite dobija pove}e od 70 milijardi dolari. Opti-

Posle proda`bata na akciite, Petrobras se iska~i na ~etvrtoto skalilo na top listata na najgolemi svetski kompanii, vedna{ zad Ekson Mobil, Epl i Petro âjna, pokaùvaat podatocite na Blumberg. Petrobras ima pazarna vrednost od 214 milijardi dolari, pove}e od svetskite brendovi kako Majkrosoft ili Vol Mart. Akciite na Petrobras ovaa godina se namalija za skoro 28%, najmnogu zaradi griàta na investitorite zaradi zgolemenoto me{awe na dràvata vo rabotata na kompanijata. Posle proda`bata na akciite, investitorite }e se naso~at kon primamliviot plan za ekspanzija na kompanijata, odnosno nejzinata cel- da stane najgolemiot svetski proizvoditel na nafta.

mizmot na investitortite koi sakaat da bidat del od najgolemite nafteni poliwa vo svetot vo idnina, gi nadmina griìte predizvikani od zgolemenoto involvirawe na dràvata vo raboteweto na kompanijata. “Dogovorot se postigna so minimalen popust na cenata na akciite, {to be{e mnogu poèlno, bidej}i na pazarot se o~ekuva{e cenata na akciite da bide poniska”, veli Mar~io Mar~edo koj menaxira so akcii vo vrednost

od 40 milioni dolari od kompanijata Humaita Investimentos od Sao Paolo. “Posle ovaa dobra proda`ba, pazarite na kapital }e bidat vo dobra sostojba vo naredniot period”, veli toj. Popustot od 2% bil mnogu pomal od o~ekuvawata na investitorite. Ovaa godina vrednosta na prioritetnite akcii na kompanijata, najmnogu razmenuvanata klasa na akcii na Petrobras, postepeno se namalila za 27% zaradi gri`ata na in-

vestitorite deka dr`avata }e ima s$ pogolema uloga vo raboteweto na kompanijata. Rekordnata proda`ba na akciite imala vrednost od 87 milijardi dolari. Vo ovie akcii bile vklu~eni 98 milijardi reali, odnosno 57 milijardi dolari od postoe~kite akcioneri i 30 milijardi dolari od ostanatite institucionalni investitori. Suverenite fondovi od Sredniot Istok i Azija bile

214

milijardi dolari e pazarnata vrednost na Petrobras

pome|u investitorite koi kupuvale akcii od Petrobras. Pobaruvawa za akciite imale i zedni~kite investiciski fondovi od SAD. Zaradi zgolemenata zainteresiranost od Petrobras najavile deka vo narednite 30 dena mo`no e povtorno da ponudat akcii na pazarot, i toa 188 milioni, so cel da se zadovoli pobaruva~kata. “Mnogu od ostatnatite global-

ni kompanii se predizvikani od ovaa proda`ba na akcii, bidej}i nivnite rezervi skoro i da se iscrpeni”, veli Ron Holt glaven izvr{en direktor od Hansberger global investors. “Ako gi poglednete potencijalnite kapitalni rashodi na kompanijata koi se planirani za narednite nekolku godini, toa pretstavuva mnogu zna~aen potencijal za istra`uvawe soglasno so nivniot plan”, veli toj. Kompanijata e vo potraga po novi nafteni poliwa, a se pretpostavuva deka dol` brazilskiot breg, od novite bu{otini mo`e da se obezbedat po osum milijardi baleri nafta od sekoe.

SREDA

SVET BIZNIS POLITIKA SAD SE PODGOTVUVA ZA EVENTUALNI KOMPJUTERSKI NAPADI

AD po~na so proverka na noviot plan za reakcija pri eventualen neprijatelski kompjuterski napad, vklu~uvaj}i i `ivotno va`ni sferi kako sistemite za snabduvawe so voda i elektri~na energija i bankarskiot sektor. Iljadnici vraboteni i eksperti po kibernetska bezbednost u~estvuvaat vo ve`bata "Kibernetska bura 3”, koja }e trae tri do ~etiri dena i e vo organizacija na Ministerstvoto za vnatre{na bezbednost.

Celite na ve`bata se da se podobri podgotovkata za dejstvuvawe pri eventualen kompjuterski napad, da se istraì reakcijata vo takov slu~aj i da se podobri razmenata na informacii me|u partnerite na privatno, dràvno, federalno i me|unarodno nivo. Planot vklu~uva 11 amerikanski sojuzni dràvi, 12 zemji i 60 privatni kompanii. Stranskite u~esnici se od Avstralija, Velika Britanija,

29.09.2010

PRETSTAVEN TABLET-KOMPJUTEROT PLEJBUK Kanada, Francija, Germanija, Ungarija, Japonija, Italija, Holandija, Nov Zeland, [vajcarija i [vedska.

anadskata kompanija Risr~ in Mou{n (RIM), poznata po multifunkcionalniot telefon Blekberi, vo San Francisko go pretstavi svojot nov tablet-kompjuter Plejbuk. Sekoj ima potreba od stra{no mo}niot Plejbuk. Sekoj }e se nadeva deka negoviot Plejbuk }e mu bide na raspolagawe vo tekot na celiot den, izjavi Majk Lazaridis, eden od direktorite na RIM, na pretstavuvaweto na

tablet-kompjuterot. Toj e sekoga{ vo akcija, sekoga{ e mobilen i e ultra tenok, so samo 9,7 milimetri, naglasi Lazaridis. Plejbuk vo Severna Amerika }e se pojavi na po~etokot na 2011 godina, a vo ostanatite zemji vo vtoroto trimese~je idnata godina. ]e bide konkurent na Ajpad i nekoi drugi modeli, kako {to se maliot Strejk na Del ili Galaksi tab na Samsung. Plejbuk e zamislen prven-

stveno za biznis-klientite. Ima teìna od 400 grama, opremen e so ekran so dijagonala od 17,8 santimetri i dve kameri. Toj }e moè da funkcionira kako vtor pogolem monitor za telefonot Blekberi preku bezì~na vrska. Vo slu~aj vrskata da se prekine, dokolku korisnikot se oddale~i so telefonot, na tabletot nema da se gledaat nikakvi informacii ili podatoci kako slu`benite elektronski pisma.

ZARADI ODR@UVAWE NA NISKATA VREDNOST NA JUANOT

PO^NUVA “VOJNA NA CARINITE” ME\U SAD I KINA Novite kineski carini za uvoz na amerikansko pile{ko meso se reakcija na odlukata SAD da vovede carini za kineskite proizvodi. Namerata na kineskata Vlada e da se zadr`i vrednosta na kineskata valuta na nisko nivo

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

AD vovede carina vo visina do 61% na uvozot na bakarni cevki od Kina, vreden stotici milioni dolari. Ova soop{tenie od amerikanskoto Ministerstvo za trgovija e objaveno samo eden den otkako Peking vovede carini do 105,4% na uvozot na pile{ko meso od SAD. Zaradi instatnoto voveduvawe carini od strana na kineskata vlada, amerikanskite kompanii koi proizveduvat pile{ko meso vedna{ ja fiksiraa cenata na ovoj prehranben proizvod na mnogu nisko nivo. Oficijalni pretstavnici od amerikanskata carina velat deka “amerikanskoto pile{ko meso sega se izvezuva po damping cena, a toa im {teti na doma{nite proizvoditeli.” Spored ekspertite, ovaa nova carina pretstavuva reakcija na kineskata Vlada na odlukata na Buxetskata kancelarija od Kongresot da vovede carini za kineskite proizvodi, zaradi namernoto zadr`uvawe na vrednosta na kineskata valuta, juanot, na nisko nivo od strana na kineskata vlada. Vakvite potezi od dvete strani doa|aat vo vreme koga Pretstavni~kiot dom na amerikanskiot Kongres ovaa nedela go

Izvezuvaweto pile{ki krilca i noze vo Kina pretstavuva golem biznis za nekolku amerikanski kompanii

61% 50,3%-105,4%

carina na uvozot na bakarni cevki od Kina

razgleduva predlog-zakonot so koj se targetira kineskata valuta - juan. Amerikancite tvrdat deka juanot namerno e potcenet za da bide od korist za kineskiot izvoz, {to spored amerikanskite trgovski propisi bi se tretiralo kako izvozna subvencija, so {to }e se otvori vrata za novi amerikanski carini na kineskata stoka.

carina na uvozot na pile{ko meso od SAD

Vo petokot, Kongresot na SAD po~na da go razgleduva zakonot koj dozvoluva voveduvawe novi carinski tarifi koi }e vlijaat na uvozot na proizvodi od zemjite koi, na nekoj na~in, manipuliraat so vrednosta na sopstvenata valuta. Ovoj zakon prvenstveno e naso~en kon Kina, koja SAD ve}e podolgo vreme ja obvinuva deka ve{ta~ki go odr`uva

juanot na nisko nivo so cel da im pomogne na svoite izvoznici. Vo soop{tenieto od Ministerstvoto za trgovija na SAD se potvrduva ovaa odluka za voveduvaweto na poslednite carinski tarifi. Vo nego stoi deka me|u SAD i Kina postoi “pri~insko-posledi~na relacija me|u amerikanskite damping ceni na proizvodite

za izvoz i zagubite koi {to gi trpi doma{nata bizniszaednica”. Novite kineski carini za amerikanskoto pile{ko meso najgolemo vlijanie }e imaat vrz onie amerikanski izvozniici ~ii biznisi najmnogu zavisat od proda`bata na pile{koto meso, odnosno dobro poznatite amerikanski pile{ki krilca vo Kina. Nekoi od ovie kompanii }e imaat mo`nost da pla}aat pomali tarifi, bidej}i sorabotuvale so kineskata Vlada za istra`uvaweto vo ovaa industrija, soop{tuva Ministerstvoto za trgovija. Me|u ovie kompanii se Tajson Fuds, Kistoun Fuds i korporacijata Pilgrims Prajd. Ovie tarifi sekako deka }e bidat povisoki od preliminarnata tarifa od 43%, koja ja najavi kineskata Vlada. PRITISOK KON JUANOT PREKU NOV ZAKON Se o~ekuva vo tekot na ovaa nedela Kongresot na SAD da go izglasa zakonot, no negovata idnina vo Senatot s$ u{te e nesigurna. “Ako odime do kraj so ovoj zakon, nadolniot trgovski trend }e prodol`i”, veli Tim Stratford, porane{en pretstavnik na Amerikanskata stopanska komora vo [angaj. Amerikanskata stopanska komora vo [angaj go pretstavuva “glasot na amerikanskite

biznisi vo Kina”. Bordot na guverneri gi vklu~uva glavnite izvr{ni direktori na golemite amerikanski korporacii vo Kina, kako Sitibank, Fedeks, Xeneral Motors i drugi. Kienskiot zamenik-minister za trgovija, ^en Xijan, izjavil deka Kina }e ja sozdava politikata na svojata valuta soglasno potrebite. “Nie gi nosime odlukite bazirani na nivoto na na{iot ekonomski razvoj i situacijata vo svetskata ekonomija. Ako e potrebno juanot da go vrednuvame zaradi ekonomskiot razvoj, }e go napravime toa, duri i ako ima negativno vlijanie”, veli Xijan. Komitetot na Kongresot minatiot petok go odobri zakonot so koj se targetira kineskiot juan. Denes se o~ekuva amerikanskiot Kongres da rasprava za ovoj zakon, a mo`no e toj da bide i izglasan so poddr{ka od levicata i desnicata. No, mo`no e nikoga{ da ne stane zakon, dokolku ne pomine vo Senatot. Vo poslednite nekolku meseci Va{ington i Peking se raspravaa okolu politikata na kineskata vlada vo odnos na nabavkite, internetcenzurata, proda`bata na amerikansko oru`je vo Tajvan i amerikanskata simpatija kon Dalaj Lama, progonetiot tibetski duhoven lider.

18 29.09.2010

SREDA

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI ZARA

MODNA KU]A [TO NE SAKA REKLAMA Z

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ara (Zara) pretstavuva sinxir od prodavnici koj e vode~ki del od grupacijata Inditeks Grup (Inditex Group), koja ja poseduva {panskiot tajkun Amansio Ortega, koj isto taka poseduva brendovi kako Masimo Duti, Pul end Bear, Oj{o, Stradivarius i Ber{ka. Grupacijata ima sedi{te vo predgradie na La Koruwa vo [panija, kade {to e otvorena i prvata prodavnica na Zara vo 1975 godina. Potvrdeno e deka na Zara & se potrebni dve nedeli za da razvie nov proizvod i da go dostavi do svoite prodavnici, sporedeno so {estmese~niot industriski prosek, pa sledstveno na toa, kompanijata lansira okolu 10 iljadi dizajni sekoja godina. Zara se sprotivstavi i na {irokiot trend na industrijata za prenesuvawe na proizvodstvoto vo niskobuxetnite zemji. Mo`ebi najneobi~na strategija na kompanijata e nejzinata politika na neodvojuvawe nikakvi sredstva za reklamirawe, na smetka na investiciite vo novi prodavnici. Poznatoto modno ime Lui Viton ja opi{uva kompanijata Zara kako “najinovativnata prodavnica na malo vo svetot”. [PANSKA PRIKAZNA ZA USPEH Osnova~ot na Zara, Amansio Ortega, ja otvoril prvata prodavnica Zara na glavnata ulica vo La Koruwa vo 1977 godina.

Onlajn-butikot na Zara koj be{e lansiran pred eden mesec

Najneobi~nata strategija na Zara e nejzinata politika na neodvojuvawe sredstva za reklamirawe. Tie pari kompanijata gi investira vo otvorawe novi prodavnici, so cel da ja zgolemi mre`ata na kupuva~i Prvata prodavnica po~nala so proda`ba na evtini kopii na modeli od popularnata visoka moda. Proda`bata poka`ala uspeh, pa Ortega po~nal so otvorawe na pove} e prodavnici so brendot Zara niz cela [panija. Za da go namali vremeto na proizvodstvoto i na pobrz na~in da reagira na

novite trendovi, vo 80-te godini Ortega po~nal so promena na dizajnot, proizvodniot i distributivniot proces, i toa na na~in {to go toj go narekuva “instantmoda”. Svoite podobruvawa kompanijata gi bazira{e na upotrebata na informati~kite tehnologii, no i na koristeweto grupi od dizajneri, nasproti individualni dizajneri,

koi verojatno e te{ko da se najdat ili, pak, baraat golemi pari. Internacionalnata ekspanzija na kompanijata po~nala preku Porto, Portugalija, vo 1980 godina, a po desetina godini Zara vleguva i vo SAD i vo Francija. Denes Zara e prisutna vo 77 zemji. Prodavnicite se sopstvenost na kompanijata, osven vo mestata kade {to lokalnata legislativa zabranuva stranski biznis. Vo tie slu~ai, Zara bara ovlastuvawe od vlastite. Zara gi o~ekuva svoite kupuva~i vo svojata mre`a od 1.444 prodavnici vo najgolemite gradovi vo svetot. Internacionalniot ~ekor na maloproda`nata

prodavnica doka`uva deka nacionalnite granici ne se pre~ka za gradeweto zaedni~ka modna kultura. KOJA E TAJNATA NA ZARA? Zara e vertikalno integriran maloproda`en sistem. Za razlika od sli~nite prodavnici na malo, Zara go kontrolira pogolemiot del od procesot na snabduvawe: dizajnira, proizveduva i samata distribuira. “Zara be{e moden imitator. Se fokusira{e na razbirawe i dostavuvawe na modnite elementi koi gi baraat nivnite mu{terii, nasproti promovirawe na sezonskite trendovi preku modni revii ili sli~ni kanali na vlijanie koi tradicionalno gi koristi

modnata industrija”. Na vakov na~in, magazinot “Biznisvorld” (Businessworld) vo eden napis ja opi{uva strategijata na Zara. Najgolem del od proizvodite na Zara, 50%, se proizveduvaat vo [panija, 26% vo ostanatiot del od Evropa i 24% vo aziskite i afrikanskite dr`avi, kako i vo ostanatiot del na svetot. Taka, dodeka nekoi konkurenti go prefrlaat celoto proizvodstvo vo Azija, Zara gi pravi najmodernite elementi vo nekolku sopstveni fabriki vo [panija i Portugalija, osobeno vo Galicija i severna Portugalija, kade {to rabotnata sila e daleku poevtina od

PRIKAZNI OD WALL STREET

WAL-MART NUDI 4 MILIJARDI So vakvoto spojuvawe so Wal-Mart

od Massmart o~ekuvaat da bide napraven dopolnitelen pritisok vrz ve}e postoe~kata konkurencija na maloproda`ni sinxiri

Izvr{niot direktor na Wal-Mart, Majk Djuk, ja smeta Ju`noafrikanskata Republika za pazar so silen potencijal za rast

enaxerskiot tim na sinxirot marketi za maloproda`ba Wal-Mart e vo pregovori da go kupat ju`noafrikanskiot Massmart za 4 milijardi dolari, so {to na ovoj amerikanski sinxir marketi bi mu se dalo mo`nost za negovo

zgolemeno prisustvo na brzoraste~kiot pazar i ekonomija vo Afrika. Najgolemiot svetski sinxir na marketi vo SAD e silno pogoden od slabostite na amerikanskata ekonomija, kaj koja kupuva~ite so niski primawa se silno pogodeni od visokite ceni na gorivata, no i od s$ pogolemiot rast na nevrabotenosta. Zatoa, od Wal-Mart sega se naso~eni

kon prezemawe merki za kratewe tro{oci, no i me|unaroden rast i {irewe na kompanijata. So kupuvaweto na ju`noafrikanskiot Massmart, tretiot najgolem sinxir po vrednost vo ovaa dràva, od Wal-Mart o~ekuvaat deka }e se steknat so golema razrabotena mreà na prodavnici vo ramkite na s$ pogolemata ekonomija na Afrika, kako i pristap do u{te trinaeset dràvi vo regionot na supsaharska Afrika. Afrika, kako dom na eden od najbrzo raste~kite svetski pazari, ja karakterizira i silen rast na srednata klasa, kako i

pove}e od edna milijarda potro{uva~i. Poradi seto toa taa stanuva s$ pointeresna cel za stranskite investitori od celiot svet. “Massmart se mnogu dobro postaveni vo pogled na svojot biznis vo Afrika”, smeta Brajan Roberts, direktor za globalni analizi na industrijata od kompanijata za vakvi analizi Planet Retail od London. Spored nego, mo`no e del od investitorite svoeto vnimanie da go naso~uvaat, osven kon Massmart, i kon negovata lokalna konkurencija, so cel da go proverat potencijalot na supsaharska Afrika. “Tuka nema nedostig od dobri biznisi koi mo`e

SREDA

FEQTON

“DEMOKRATIZACIJA NA MODATA”

“Ka “Kapital” zapo~na so sserija napisi za ttoa kako nastanale i se razvivale nal najgolemite svetski najg brendovi-kompanii. bre Doz Doznajte gi prikaznit znite za nivnite pod podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vvrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski najo bre brendovi so decenii

Eden od izvr{nite direktori na Inditeks, Hose Maria Kastelano, objasnuva deka investiciskite banki ~esto poso~uvale deka ne funkcioniral modelot na rabota {to go koristi kompanijata. No, so tekot na rabotata i uspehot koj go postignale prodavnicite Zara, kompanijata pokaàla deka so celosnata kontrola na proizvodniot i proda`niot proces tie uspeale da postignat pogolema fleksibilnost vo menaxiraweto. Menaxerite na prodavnicite re~isi sekoj den pra}aat izve{taj do dizajnerite vo La Koruwa za onie raboti koi pote{ko se prodavaat. Takvite informacii im pomagaat na dizajnerite da odlu~at koi linii }e bidat povle~eni od proizvodstvoto, a koi novi linii moàt da go osvojat pazarot. Poslednovo go ovozmoùva i direktniot fidbek od kupuva~ite, {to Kastelo go narekuva svoevidna “demokratizacija na modata”.

Potvrdeno e deka na Zara & se potrebni dve nedeli za da razvie nov proizvod i da go dostavi do svoite prodavnici, sporedeno so {estmese~niot industriski prosek, pa sledstveno na toa, kompanijata lansira okolu 10 iljadi dizajni sekoja godina pogolemiot del na Zapadna Evropa. Oblekata so podolg rok na traewe, kako obi~nite mai~ki, kompanijata naj~esto gi proizveduva vo Azija i Turcija. Ona {to e interesno e faktot deka Zara mo`e da ponudi zna~itelno pove}e produkti otkolku obi~nite kompanii. Proizveduva okolu 10 iljadi razli~ni proizvodi godi{no, {to e mnogu pove} e sporedeno so proizvodstvoto na 2 do 4 iljadi elementi od drugite klu~ni konkurenti. Kompanijata mo`e da dizajnira nov produkt i da go dostavi i prodade vo svoite prodavnici vo rok od ~etiri do pet sedmici, a da izmeni nekoj ve}e postoe~ki produkt za najmalku dve nedeli. Taka, so skratuvaweto

29.09.2010

Vlezot na prodavnicata Zara vo {oping-centarot Vestfild, vo London na ciklusot na proizvodstvo, kompanijata ima pogolem uspeh vo presretnuvaweto na potrebite na potro{uva~ite. VO ^EKOR SO VREMETO Godinava, grupacijata Inditeks go lansira{e i prviot onlajn-butik na Zara. Dolgoo~ekuvaniot vebsajt po~na so rabota na po~etokov na mesecov vo [panija, Velika Britanija, Portugalija, Italija, Germanija i Francija - {este zemji vo koi se nao|aat najgolem del od nivnite

prodavnici. Site proizvodi vo onlajn-butikot se so ista cena kako i vo vistinskite prodavnici, a kupuva~ite mo`at da odberat i solucija koja predviduva 30 dena rok na pla}awe, dokolku kupuva~ot se premisli.

Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za Vrigli, amerikanskata kompanija {to gi proizvede najpoznatite gumi za xvakawе

Osnova~ot na Zara, {panskiot tajkun Amansio Ortega

I DOLARI ZA MASSMART OD JU@NA AFRIKA da bidat akviziciski target. Takvi se, na primer, Shoprite, Woolworths, no i drugi”, smeta Roberts. Od strana na Wal-Mart i Massmart ve}e e napraven neobvrzuva~ki dogovor me|u niv za otkup na akciite na Massmart po cena od okolu 148 randi za akcija, so {to vrednosta na kompanijata bi iznesuvala okolu 30 milijardi randi, {to e ednakvo na okolu 4,1 milijardi dolari. Vakvata cena e dogovorena so premija od 10% vo odnos na poslednata vrednost na akciite na Massmart, so koja istite go zavr{ija trguvaweto vo tekot na ~etvrtokot, koga nivnata cena iznesuva{e 134,75 randi. Od Massmart, vo kontekst na

pregovorite, izjavija deka na amerikanskata kompanija & dadoa ekskluziven period, no deka, sepak, ne postoi nekoja sigurnost deka bi bil sklu~en kakov i da bilo dogovor. Naredniot den, akciite na Massmart vo ramkite na trguvaweto porasnaa za pove}e od 11%, dostignuvaj}i vrednost od 149,48 randi za akcija, {to e zna~itelno pogolema vrednost i toa od 10,9% vo odnos na ponudenata cena od strana na Wal-Mart. Akciite na Shoprite isto taka do`iveaja mali promeni vo nagorna linija, a onie na Woolworths porasnaa za re~isi 1,4%. Ponudata od strana na Wal-Mart, spored podatoc-

ite na Thomson Reuters, ja procenuva vrednosta na Massmart za 26,3 pati vo odnos na prisposobenata zarabotka po akcija za period od 12 meseci. Ovaa vrednost kaj Shoprite iznesuva 21,5 pati, a kaj akciite na Woolworths istata iznesuva 15,5 pati. Dokolku se realizira ovaa kupoproda`ba, istata mo`e da pridonese i do rast na valutata na Ju`na Afrika, randot. Vo ponedelnikot, negovata vrednost dostigna 7,01 randi za dolar, {to e najgolema vrednost vo poslednite dve i pol godini. Sinxirot za maloproda`ba, Massmart, glavno se zanimava so

proda`ba na op{ti proizvodi, elektronika i hrana, koristej}i se so model na proda`ba preku niska mar`a, a golema koli~ina proizvodi. Vo negov sklop postojat 288 prodavnici kako i 9 razli~ni sinxiri za maloproda`ba i golemoproda`ba. Voedno, Massmart se smeta za eden od najagresivnite sinxiri na maloproda`ba vo pogled na negovoto pro{iruvawe na afrikanskiot kontinent. Ponudata od strana na Wal-Mart e treta po red ispratena ponuda do Massmart vo tekot na ovoj mesec. “Vakvata situacija e golem signal za doverbata vo maloproda`nata ekonomija

na Ju`noafrikanskata Republika, no i vo ekonomijata na Ju`na Afrika“, veli Sid Vianelo, analiti~ar vo kompanijata Nedcor Securities. HSBC ve}e se vo pregovori da otkupat 70% od Nedbank, najgolemiot kreditor vo Ju`na Afrika, a japonskiot Nippon Telegraph i Telephone Corp se dogovorija vo juli za 3,2 milijardi dolari da ja kupat IT-kompanijata Dimension Data.So vakvoto spojuvawe so Wal-Mart, od Massmart o~ekuvaat da bide napraven dopolnitelen pritisok vrz ve} e postoe~kata konkurencija na maloproda`ni sinxiri. “]e ima mnogu, mnogu cenovni, no i konkurentski

implikacii vrz ovaa industrija vo Ju`na Afrika. Wal-Mart e najgolemiot vakov sinxir na proda`ba vo svetot, {to mu ovozmo`uva da gi prodava svoite proizvodi najevtino na cel svet”, smeta Vianelo. I Massmart, no i Shoprite ve}e podolgo vreme se smetaat za targeti na WalMart, koj poseduva pove}e od 8.600 proda`ni edinici niz celiot svet, no nema i svoe materijalno prisustvo vo Afrika. Akciite na Massmart ovaa godina porasnaa za 50% vo sporedba so 36% rast na indeksot na ovaa dejnost vo Ju`na Afrika, odnosno 2% rast na ovaa dejnost na svetsko nivo.

20 29.09.2010

SREDA

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR

OBUKI / MEDICINA / HR / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL?

ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI:

Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems â&#x20AC;&#x201C; ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

SREDA

29.09.2010

22 29.09.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / IT

SREDA

Dvodneven seminar “UPRAVUVAWE SO UЧINOKOT”

NAJDETE VREME DA GO MERITE UЧINOKOT! -KREIRAJTE KULTURA NA OSTVARUVAWE VISOKI REZULTATI! Predava~i: Verica Haxi Vasileva – Markovska

i Tereza Serafimova

Gostin predava~: Pretstavnik od renomirana

makedonska kompanija 5-6 oktomvri 2009 godina od 9:30 – 15:30 ~asot

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA Seminar }e Vi ovozmoì da razberete pove}e za toa kako da ja podobrite brzinata i nasokata na dvièweto na va{ata organizacija, kreiraj}i direktna vrska so sekoj poedinec i negovata individualna rabota. I {to e najbitno, kako da se dviìte vo vistinska nasoka. Ovaa nasoka treba da bide jasna, fokusirana, i naso~ena tokmu kon definiranata delovna strategija. Seminarot e namenet za visoki, sredni i liniski rakovoditeli koi predvodat individualci i timovi vo site funkcionalni edinici na organizacijata i rabotat na realizirawe na nivniot potencijal za ostvaruvawe {to povisoki rezultati. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, moàt da se prijavat najdocna do 1 oktomvri 2010 godina. Podetalni informacii: www.mchamber.mk

KONTAKT:

OBUKI - OKTOMVRI 2010

Len~e Zikova

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk www.mchamber.mk

tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk www.mchamber.mk

OBUKA NA TEMA:

1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot – g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

TERMINI ZA ODR@UVAWE:

06.10 2010 27.10 2010

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

IT PROEKT MENAXMENT

Oblast: Proekt menaxment Termin: 30.09.2010 Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa IT Project manager se izveduva

spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: Modul 1: tri pati nedelno

po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota)

Modul 2: edna{ nedelno

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata: Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki: Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

po 8 {kolski ~asa vo sabota

TERMINI: 09:00- 16:00 ~asot TRAEWE NA KURSOT: 3 nedeli

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442 e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KONFERENCII / FINANSII

SREDA

29.09.2010

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Kurs za `ivotni ve{tini i li~en razvoj (vtora generacija 2010/2011) 30.09.2010 19:00 ~ Zorba Konsalting Germanski jazik 30.09.2010 3 mes (60 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Septemvri 2010 Sinergija Plus

Nau~i i zbogati se! Septemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Septemvri 2010 Sinergija Plus Relaxed Management (Tailor Made Training) Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training)

Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Septemvri _ 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Liderski vrednosti i organizaciska kultura Septemvri 2010 god. Kou~ Era Egzekutiven kou~ing Septemvri

2010 god. Kou~ Era Mentorski ~asovi za unapreduvawe na ~ita~kiot potencijal kaj deca so problemi pri ~itawe i disleksija Septemvri 2010 god. In Optimum Makedonija Brzo ~itawe (Power Reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija

Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Gerila marketing 01.10-02.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Finansisko planirawe i

finansiski menaxment; buxetirawe 01.10 - 02.10.10 ESP Re{enie za va{ata finansiska idnina 04.10.10 Sinergija Plus

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI

SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na e-mail: gulakova@kapital.com.mk

24 29.09.2010

SREDA

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 20 do 23 oktomvri 2010 godina, vo Pri{tina

ME\UNARODEN SAEM ZA ZEMJODELIE,PREHRANA I PIJALOCI"AGROKOS & DRINK 2010"

Od 20 do 24 oktomvri 2010 godina, vo Split, Republika Hrvatska

ME\UNARODEN SAEM „SASO 2010„

Od 20 do 23 oktomvri 2010 godina vo Mladinskiot centar vo Pri{tina }e se odr`i najgolemiot Saem za zemjodelie, hrana i pijalaci "AGROKOS & DRINK”. Toa e e edno od najva`nite ekonomski slu~uvawa od oblasta na agrobiznisot na Kosovo i regionot. Na povr{ina od 20 000 metri kvadratni, u~estvo }e zemat nad 20 zemji, koi }e se pretstavat so svetski najpoznati kompanii od oblasta na agrobiznisot.

Stopanskata komora na Makedonija go najavuva odr`uvaweto na me|unarodnite saemi „SASO 2010„ {to }e se odr`at od 20- 24 oktomvri 2010 godina vo Split, Republika Hrvatska.

"AGROKOS & DRINK” }e gi sobere na edno mesto vode~kite lokalni i svetski proizvoditeli na sveò ovo{je i zelen~uk, meso i suvomesni proizvodi, za~ini, morski proizvodi, alkoholni i bezalkoholni pijaloci, kafe i ~aj, aparati za proizvodstvo na pijaloci i ambalaà, pakuvawe i pivo. Voedno, vo ramkite na Saemot, }e se odrì i festival na pivoto.

Za vremetraeweto na saemot }e se organiziraat biznis-sredbi, agrobiznis investiciona konferencija, trkalezni masi, interaktivni panel-debati koi }e sozdadat povolni uslovi za pottiknuvawe na komercijalni efekti. Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na Saemot, no }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresitranite za u~estvo na Saemot kako izlaga~i. Komorata obezbeduva 15% popust na saemskiot aran`man i besplaten katalog kako i besplatni vleznici za saemot. Kompaniite svojot interes za poseta na ovoj Saem mo`at da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 30.9.2010 godina. KONTAKT LICE :

Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Od 25 do 30 noemvri 2010 godina, vo Tirana, Republika Albanija

UÊSTVO I POSETA NA ME\UNARODNIOT OP[T SAEM “PANAIR” STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA, ORGANIZIRA POSETA I UÊSTVO NA MAKEDONSKI KOMPANII NA ZAEDNI^KI [TAND OD 100M2 SO ORGANIZIRAN PREVOZ I SMESTUVAWE. Stopanskata komora na Makedonija vo periodot od 25-30 noemvri 2010 godina vo Tirana, R. Albanija, organizira u~estvo i poseta na renomiraniot Me|unaroden op{t saem “PANAIR 2010”. “PANAIR 2010” e najgolema saemska manifetsacija od op{t tip vo Albanija koja ima za cel razvivawe na trgovskite odnosi, direktni sredbi so najgolemite proizvoditeli, uvoznici i distributeri. Sekoja godina na ovoj vode~ki saem kako izloùva~i se javuvaat renomirani kompanii od Jugoisto~na i Zapadna Evropa i e mo{ne poseten od strana na delovnite krugovi od Albanija. Vo nomenklaturata na tipot na proizvodite se zastapeni site stopanski granki, so ogled na toa {to vo Albanija se u{te nema specijalizirani saemi. Stopanskata komora na Makedonija, organizira poseta i u~estvo na makedonski kompanii na zaedni~ki {tand od 100m2 so organiziran prevoz i smestuvawe. Organizatorot obezbedi ekskluziven popust za makedonskite kompanii za nastap na saemot. Cenata za izlo`ben prostor so standardna oprema e 145 evra/m2 (bez 20% DDV). Zadolìtelna registracija i osiguruvaweto so dobieniot popust iznesuva 340 evra. Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo na me|unaroden saem “Panair” moàt da go prijavat najdocna do 30.9.2010 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE : Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

za grade`ni{tvo; za drvna i metalna industrija; za alati i oprema; za zanaet~istvo i malo stopanstvo; za elektronika,energetika i telekomunikacii, „SEET„; za finansii “SAFIR” i za ekologija “SEKO”.

Saemot „SASO„ e odli~na prilika za sredba na delovni posetiteli (biznis-sektor, finansiski i energetski sektor, distributeri, grade`nici, arhitekti, rakovoditeli i zastapnici). „SASO„ e najgolem specijaliziran saem vo Hrvatska so trend na porast od godina vo godina so site ekonomski pokazateli. Sekoja godina na saemot „SASO„ se pretstavuvaat noviteti od razni stopanski dejnosti. Vloète samo 5 dena vo podobruvawe na svojot deloven imix i bidete del od najzna~ajnata stopanska manifestacija vo Hrvatska, ostvarite kontakti so celiot pazar, so u~estvo na Me|unarodniot saem „SASO 2010„. Vo ramkite na odrùvawe na Saemot }e se odràt B2B sredbi, natprevari, prezentacii, rabotilnici i trkalezni masi, kako i komorski sredbi. Stopaskata komora na Makedonija za ovoj renomiran saemski nastan vo Hrvatska obezbedi 20% popust za kompaniite koi sakaat da izlagaat na Saemot i besplatni vleznici za posetitelite. Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot „SASO 2010” , najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber

Na 3 i 4 oktomvri vo [tip i Skopje

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUM SO KOMPANII OD U[AK Grupa od {eesetina biznismeni, ~lenovi na Trgovsko industriskata komora na U{ak od Republika Turcija, na 3 i 4 oktomvri 2010 godina }e ja posetat R. Makedonija. Nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii vo Skopje i [tip. Biznismenite od U{ak }e imaat prilika da se zapoznaat so mo`nostite za investirawe vo na{ata zemja i za potencijalite za vodewe biznis vo nekolku stopanski sektori. Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum, so cel vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri. Po zavr{uvawe na oficijalniot del na biznis forumot, planirani se bilateralni razgovori me|u

kompaniite od pove}e industriski sektori: osiguruvawe, ko`arska industrija i ma{inska industrija, keramika grade`ni{tvo, reklamni agencii itn.

Spored programata, delovnite sredbi na 3-ti oktomvri }e se odr`at vo delovnite prostorii na Op{tina [tip, so po~etok vo 15 ~asot, a na 4-ti oktomvri 2010 godina vo Skopje vo Stopanskata komora na Makedonija, so po~etok vo 13:30 ~asot.

Ve molime Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od turskata strana, da go najavite najdocna do 30-ti septemvri, 2010 godina (~etvrtok) na e-mail adresite: biljana@mchamber.mk, venera@mchamber.mk, ili na tel: (02) 3244-034, 3244 037 kaj licata: Biljana Peeva-\uri} ili Venera Andrievska vo Stopanskata komora na Makedonija.

Od 6 do 10 oktomvri vo Republika Turcija

“BURSA AGRICULTURE 2010'' Osmiot Me|unaroden saem za zemjodelie “BURSA AGRICULTURE 2010'' e eden od pogolemite me|unarodni saemi za zemjodelie , sto~arstvo i oprema za sto~arstvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Elizabeta Andrievska-Eftimova Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

FUN BUSINESS

SREDA

29.09.2010

MAKEDONSKI “PLEJBOJ”

PRESTI@OT SIGNA I KAJ NAS

Svetskiot magazin so najpoznatite “~etiva za gledawe” denovive dobiva i prvo licencirano makedonsko izdanie

Semejstvoto na Tom~e Broz: Velinov, Beli~anec, Stojanovska, Delova, Iliev i Ilievski

TV SERIJA “OD DENES ZA UTRE”

MAKEDONSKI “SITKOM” PO DOLGO ZATI[JE Televiziskiot sitkom za edno prose~no makedonsko semejstvo od srednata klasa e prva doma{na produkcija po podolg period na stagnacija

d nedela, 3 oktomvri, na frekvencijata na TV Sitel vo ve~erniot termin od 19.30 ~., zapo~nuva so prika`uvawe doma{nata televiziska igrana serija “Od denes za utre”. 720-te minuti od finalniot materijal na ovaa doma{na serija, producirana po podolg period vo Makedonija spored najvisokite televiziski standardi, e spakuvana vo 16 epizodi, zapo~naa da se realiziraat vo maj godinava, kako koprodukcija na “Idea plus komunikacii” i TV Sitel. Re`ijata e na Ivo Lauren~i}, scenarioto e na Bratislav Dimitrov i Predrag Peri{i}, muzikata e komponirana od Risto Samarxiev, scenografijata na

Sne`ana Powavi}-Mu~a, a kostimite se na Roze Traj~evska. “Od denes za utre” e klasi~en televiziski “sitkom” za edno prose~no makedonsko semejstvo od srednata klasa. Nekolku generacii od semejstvoto na glavniot lik Tom~e Broz `iveat pod ist pokriv, i se soo~uvaat so mnogubrojnite slu~ki i predizvici od sekojdnevieto. Sepak, dominanten e komi~niot element. Vo “Od denes za utre” nastapuva kremot na makedonskoto glumi{te, predvoden od Senko Velinov kako glavata na semejstvoto Broz. Pokraj nego se Biljana Beli~anec-Aleksi} kako negovata sopruga Cece, Len~e Delova kako nejzinata majka, Dime Iliev kako bratot-bliznak na Tom~e, Ana Stojanovska

i Vlatko Ilievski kako nivnite deca, potoa Yvezda Angelovska, Jovica Mihajlovski, Mitko Apostolovski, Jasmina Popovska, Aleksandar Miki}, @aklina Stevkovska i drugi. Vo serijata nastapuvaat i nekolku specijalni gosti, kako maliot kompjuterski genijalec Marko ^alasan, kineskata studentka [uing Dong... Avtorot na serijata Ivo Lanuren~i} istaknuva deka ovoj entuzijasti~ki ~in imal kvalitetna produkcija, a nai{ol i na seriozna poddr{ka i razbirawe od strana na biznis-zaednicata. Dokolku naide na simpatii i kaj publikata, Lauren~i} najavuva i sigurna realizacija na novite prodol`enija. “Od denes za utre” najverojatno }e se emituva i vo zemjite od regionot.

oma{niot pe~aten pazar denovive e zbogaten so u{te edno luksuzno izdanie. Se raboti za “Plejboj” na makedonski jazik, koe pretstavuva prvo licencirano izdanie na brend na svetski magazin vo Makedonija. Na naslovnata stranica na prviot makedonski “Plejboj”, koj }e zapo~ne so distibucija v petok na 1 oktomvri, }e bide makedonskata pop-diva Karolina Go~eva, koja go odrabotila prviot makedonski piktorijal na “Plejboj”. Vo ostanatite sodrìni na prviot broj e pomesteno i intervjuto so najpoznatiot makedonski fudbalski internacionalec Goran Pandev. Osnova~i na makedonskoto izdanie na “Plejboj” se Petar Arsovski, komunikolog i politi~ki analiti~ar, Mile Bo{wakovski, novinar i porane{en direktor za korporativni komunikacii vo “T-Mobile”, i Oliver Nikolovski od “Bauart”. Spisanieto “Plejboj” e pokrenato vo dekemvri 1953 godina vo îkago, SAD. Kolku {to Merilin Monro so naslovnata stranica na toj boì}en broj vleze vo kolektivnata memorija na popularnata umetnost, tolku i negoviot osnova~ Hju Hefner do den denes e za{titen znak ne samo na “Plejboj”, tuku i na “slatkiot ìvot”. Po Monro i redica drugi K

Po~etok na eden uspeh: Monro vo prviot “Plejboj” poznati akterski i peja~ki yvezdi izminatiov polovina vek ja krasea naslovnata, no i “`e{kite” sredni stranici na “Plejboj”, pomestuvaj}i gi granicite na slobodnoto sfa}awe na `ivotot i svetot. Ako Hefner, spored urbanite legendi, go zapo~nal magazinot na kujnskata masa vo negoviot stan, so pozajmeni 5.000 dolari, denes “Plejboj” e mediumska i {ou-biznis imperija, prepoznatliva po znakot na zajakot vo “peperu{ka”, koj C

najprvin bil koristen vo {egovita seksualna konotacija. Izminative 57 godini svetskite izdanija na “Plejboj” poka`aa deka atraktivnata “duplerica” so goli devojki ne e edinstvenoto “~etivo za gledawe” vo nego. Naprotiv: “Plejboj” se pameti i po mnogu analiti~ni tekstovi, intervjua so najpoznatite li~nosti na svoeto vreme, suptilniot novinsko-kni`even stil koj go neguva(l), kako i superiornite grafi~ki re{enija. O

26 29.09.2010

SREDA

FUNBUSINESS

NAJGOLEMITE KOCKARI

P(R)OROCI NA ISTORIJATA Istorijata pameti mnogu strastni kockari, lu|e koi na{le svoe mesto vo u~ebnicite, po~ituvani ~lenovi od op{testvoto, zapameteni po raboti koi se mnogu pozna~ajni otkolku nivnata strast kon kockata

dni od najpoznatite i najuglednite lu|e koi se zapameteni vo istorijata, pokraj svoite knièvni, politi~ki, voeni, nau~ni i drugi zna~ajni dostignuvawa, veruvale ili ne, bile i edni od najgolemite i najstrastvenite kockari. Tie moèbi i nemalo da stanat toa {to bile ako ja nemale “pomo{ta” od kockata. Nekoi od niv blagodarenie na nea, gi sozdale svoite najuspe{ni dela, nekoi umrele na masata igraj}i poker, nekoi rabotele samo za da moàt da prodolàt so svojot omilen porok, no site ostanale zna~ajni i ugledni li~nosti vo op{testvoto.

KLOD D MONE

ro~ueniot ~ueniot slikar P od Mone, osnova~ot Klod na impresionizmot, so parite koi {to gi zarabotil od kockaweto, mo`el da se posveti na slikarstvoto. Vo 1891ta godina dobil okolu 13.450 dolari na francuskata lotarija. Toa ne bilo dobivka samo za nego, tuku i za celiot svet. Da ne gi dobiel tie pari, svetot mo`ebi }e bil li{en od nekoi od najgolemite umetni~ki dela.

FJODOR M. DOSTOEVSKI

LUDIOT” BIL HIKOK

RENE DEKART

^ARLS VTORI

d site kockari vo istorijata, Dostoevski e sigurno eden od najgolemite. Eden od najvlijatelnite romanopisci vo ruskata istorija, bil strasten kockar, a za toa svedo~at i negovite dva romani Zlostorstvo i kazna i Kockar. Spored legendite, posledniot del od Kockar go napi{al za nekolku dena za da dobie avans od izdava~ite, bidej}i moral da gi podmiri kockarskite dolgovi. Sakal igri na sre}a, a od posledicite i psihologijata na lu|eto zavisni od kockata, pa i svoeto li~no

iskustvo, nao|al golema inspiracija. Dva pati go prokockal celiot sopstven imot. Vtoriot pat negovata sopruga go ispratila vo [vajcarija. Otkako se vratil bez skr{ena para, nikoga{ pove}e ne sednal na zelenata masa.

merikanskata legenda, revolvera{ot Bil Hikok, nare~en “Diviot” (Wild), u`ival vo reputacijata na ~esen ~ovek. Bil heroj od vojnata, izvidnik i pravnik koj pogolemiot del od svojot `ivot go pominal branej}i gi drugite od zlostorstva i nepravdi. Vo isto vreme, bil nepopravliv kockar, a osobeno go sakal pokerot. Koga }e otkriel deka nekoj mami, go vadel svojot “kolt” i no` koj gi naso~uval kon izmamnikot i velel: “zemi gi parite (ako smee{)”. Ubien e igraj}i poker, od strana na grupa zagovornici koi negovoto ubistvo go planirale

arls II vo 1660^ ta godina ja obnovil angliska-

odnapred. Zastrelan od grb, kur{um vo glavata, padnal od stolot i se otkrile negovite karti. Imal par asovi i par osumki. Ottoga{, ovaa kombinacija e poznata kako “Dead Man’s hand” (kombinacijata na mrtov ~ovek).

ta monarhija. @iveel aktiven kockarski `ivot i bil poznat kako “Veseliot kral”. Igrite na sre}a vo negoviot dvorec stanale sredi{te na dru{tveniot `ivot, a qubovta kon kockata ne se pro{irila samo vo Anglija, tuku podocna kolonistite ja preselile vo Severna Amerika.

XIROLAMO KARDANO

KAZANOVA

{te eden ugleden nau~nik i filozof od istoriskite u~ebnici koj uìval vo kockata bil Rene Dekart (1596-1650). Posle pravniot fakultet i vojskata, najprvo odlu~il da bide profesionalen kockar, no toj izbor na profesija ne trael dolgo, iako celiot ìvot prodolìl so kockaweto. Dekart go narekuvaat tatko na modernata filozofija, a pro~uen e po maksimata: “Mislam, zna~i postojam”. Pokraj filozofijata vaì i za tatko na sovremenata nauka.

oga denes }e pomislite na Kazanova, vedna{ }e se setite na najgolemiot zavodnik, koj gi kr{el ènskite srca. Vo 19-ot vek bil ugleden ~len na evropskoto dru{tvo, pravnik, avanturist i knièvnik, no sepak, kockaweto mu bilo vo krvta. Koga imal 21 godina, Kazanova donel odluka da stane profesionalen kockar, iako mnogu brzo im daval prednost na drugite profesii, sepak prodolìl so svojata strast. Igral s$: lotarija, kockarski igri kako faro, baset, piket,

MI[EL DE MONTEW

XON ASPINAL

XON MONTEGJU

strasten kockar bil i najvlijatelniot francuski renesansen pisatel, Mi{el de Montew (15331592). Pove}e go smetaat za dràvnik, otkolku za knièvnik, no vaì za za~etnik na ona {to denes se vika moderen skepticizam. Izvr{il golemo vlijanie vrz pisatelite i filozofite kako Ralf Valdo Emerson, Rene Dekart, Paskal, a moèbi i Vilijam [ekspir. So knigata “esei”, koja gi sodrì najvlijatelnite esei koi se nekoga{ napi{ani, go promenil svetot.

Oksford, kade {to po~nal da go razviva svojot interes za kockata. Tolku uìval vo nea {to zavr{nite ispiti gi propu{til za da prisustvuva na trkite vo Askot, kade {to ja vloìl {kolarinata za cel semestar na obloùvawe na kowot koj da dobil pobedata. So parite dobieni od obloùvaweto go kupil Hauler, tro{en zamok i selski imot vo blizina na Keneterberija. Imotot imal okolu 3.5 hektari gradina i parkovi i tuka ja napravil svojata prva privatna zoolo{ka gradina. Od dobivkite imal mo`nost da sobere zavidna

britanski dr`avnik koj imal zna~ajna pozicija poradi brojnite va`ni i presti`ni voeni i politi~ki dostignuvawa. Reputacijata ne mu bila ba{ najdobra, no se tvrdi deka istoriskite zapisi za nego gi ostavile negovite politi~ki protivnici. Se veruva deka Xon Montegju IV od Sendvi~, od slugata baral za vreme na dolgite ~asovi pominati na kockarskata masa, da mu donese u`ina koja se sostoela od par~e meso vo dve par~iwa leb. Ovaa navika stanala popularna pome|u negovite prijateli kockari, pa taka nasta-

{te edna dobro U poznata istoriska li~nost koja bila

au~nikot Xirolamo N Kardano, koj `iveel od 1501-1576-ta godina, bil

biribi... Me|u drugoto bil i golem vernik-katolik, koj veruval vo mo}ta na molitvite.

on Aspinal (1926-2000) X slu`el vo mornari~kata pe{adija, a se {koluval vo

italijanski renesansen matemati~ar, fizi~ar i sekako kockar. Najpoznat e po svoeto dostignuvawe od oblasta na algebrata, no bil profesionalen kockar i {ahist. Napi{al i kniga za igrite na sre}a, koja ja sodr`i prvata sistematska presmetka na verojatnosta, kako i del za uspe{ni metodi za izmama. Ja izmislil bravata so kombinacija, kardanovite krugovi i osovinite koi i denes se upotrebuvaat kaj vozilata. U{te eden negov

izum ovozmo`il da se izraboti prvata pe~atarska presa so golema brzina, dal zna~en pridones vo hidrodinamikata, a objavil i dve enciklopedii za prirodni nauki.

on Montegju `iveel X vo Anglija od 1718-ta do 1792-ra godina. Bil

kolekcija na retki `ivotni kako nosorog, bongo antilop, leopard i evropski divi kowi. Ja razvil filozofijata deka so `ivotnite treba da se odnesuvame so po~it.

nal sendvi~ot. Bil dobro obrazuvan, diplomiral na Kembrix. Sepak, najgolemata zasluga ja ima poradi pronajdokot na sendvi~ot.

SREDA

SPORT

\AVOLITE VO VALENSIJA BEZ RUNI

Specijalniot e nepresu{en izvor na interesni komentari go doznae pretsedatelot Florentino Perez, bidej} i toj mi e edinstveniot pretpostaven.” Vo tekot na letniot preoden rok, Pedro Leon, za suma od 10 milioni evra go zasili sostavot na Real Madrid, no, iako be{e najavuvan kako golemo zsiluvawe, toj dosega ja nema dobieno vistinskata {ansa od portugalskiot stru~wak. “Leon }e igra toga{ koga }e bide na nivoto koe {to jas smetam deka e potrebno da go dostigne. Dokolku ne go stori toa, toga{ e jasno deka nema da bide del od ekipata”, konstatira{e Muriwo, jasno stavaj}i do znaewe deka mladiot fudbaler }e mora mnogu naporno da trenira i da se unapreduva, dokolku saka da ja dobie negovata naklonetost. L

LIGA NA [AMPIONI

NOV SPECIJALITET OD MURIWO

renerot na Real Madrid, @oze Muriwo, odnovo ima{e nastap vo svoj stil pred {panskite novinari, koi po nivnite kolegi od Anglija i Italija ja imaa ~esta da gi prepra}aat negovite komentari vo svetot. Vo o~i na natprevarot so Okser, od vtoroto kolo od Ligata na {ampionite, Portugalecot nekolku pati be{e pra{an od pretstavnicite na mediumite zo{to vo timot ne e vnesen i Pedro Leon, koj pred tri meseci be{e doveden od timot na Hetafe. Muriwo, poznat po svojot stav, koj ne samo {to ne dozvoluva nekoj da mu se me{a vo rabotata, tuku i ne saka na nikogo da mu gi objasnuva svoite postapki, mnogu opisno im odgovori na novinarite. “Pa, ne e Leon Maradona, Zidan ili Di Stefano. Pa, toj do pred tri meseci igra{e za Hetafe, a sega se ~udite zo{to ne e vo timot. Svoite odluki nemam namera da gi objasnuvam. Toa, dokolku pobara, mo`e da

29.09.2010

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

kipata na Man~ester Junajted na prvoto gostuvawe vo novata sezona od Ligata na evropskite {ampioni zamina bez svojot najdobar fudbaler, Vejn Runi, koj poradi privatni problemi ve}e nekolku nedeli e totalno von forma, a spored oficijalnata prepiska na klubot, toj zarabotil sitna povreda na glu`dot za {to mu e potreben odmor. Sepak, i pokraj preporakata na doktorite, nikoj vo Anglija ne saka da poveruva vo ovaa prikazna, potsetuvaj}i se na minatata sezona, koga Runi be{e navistina seriozno povreden, a negoviot menaxer Aleks Ferguson go stava{e vo igra. Vistinskata pri~ina za negovoto otsustvo, spored golem broj mediumi, e o~ajno lo{ata forma predizvikana od privatnite problemi koi nastanaa otkako se obelodeni negovata prequbni~ka vrska, koja ve}e nekolku nedeli e top-tema vo angliskite tabloidi. Junajted, ve~erva, na stadionot Mestaqa vo Valensija, }e treba da & se sprotivstavi na doma{nata ekipa, koja po nekolkute sezoni na prose~nost, godinava e so golemi apetiti. Vo istata grupa ve~erva igraat Glazgov Renxers i Bursaspor. Aktuelniot evropski {ampion, Inter, prvata pobeda vo novata sezona }e se obide da ja ostvari pred doma{nata

Aleks Ferguson maka ma~i so svojot najdobar fudbaler

Vistinskata pri~ina za negovoto otsustvo, spored golem broj mediumi, e o~ajno lo{ata forma predizvikana od privatnite problemi koi nastanaa otkako se obelodeni negovata prequbni~ka vrska, koja ve}e nekolku nedeli e top-tema vo angliskite tabloidi publika. Vo Milano gostuva timot na Verder od Bremen, na kogo site gledaat kako golem autsajder vo pretstojniot duel. “Sekoga{ e te{ko da se igra protiv Inter. No, nie sme ohrabreni od poslednata pobeda protiv Hamburg vo germanskoto prvenstvo i }e se obideme da dojdeme do trite boda i na Xuzepe

Meaca. Nerozayurite se odli~en tim, imaat golem broj kvalitetni fudbaleri na sekoja pozicija, no toa zna~i deka }e bide vistinsko u`ivawe da se igra protiv niv”, izjavi germanskiot reprezentativec vo redovite na Verder, Marko Marin. Vo ramkite od grupata A, kade {to se nao|aat Inter

i Verder, ve~erva svoj duel }e imaat i ekipite na Totenhem i Tvente, koi vo prvoto kolo uspeaja da osvojat po eden bod vo me~evite so favoriziranite ekipi. Ostanatite me~evi se igraat me|u Hapoel–Lion, [alke 04–Benfika, Rubin– Barselona i Panatenaikos– Kopenhagen.

BUGARSKA FUDBALSKA REPREZENTACIJA

BORISOV: ”MATEUS VO BUGARIJA MO@E DA SI NAJDE NOVA @ENA”

ugarskiot premier Bojko Borisov mo{ne burno i sarkasti~no reagira{e na odlukata na tamo{nata fudbalska federacija, za selektor na reprezentacijata da bide postaven Germanecot Lotar Mateus. Spored Boris, od Mateus ne moè ni{to osobeno da se o~ekuva na rezultatski plan. “[to moème da o~ekuvame od Mateus? Negoviot maksimum e toj vo Bugarija da si pronajde nova sopruga”, istakna premierot, aludiraj}i na toa {to Mateus vo momentov se razveduva od negovata ~etvrta sopruga. Inaku germanskiot stru~wak, dodeka be{e aktiven fudbaler vaè{e za eden od najdobrite igra~i vo svetot, a so ekipite i reprezentacijata se iznasobra trofei od golemite natprevaruvawa. Sepak, kako trener, karierata na Mateus barem zasega e obratno proporcionalna od igra~kata, a na ~elo na bugarskata selekcija, toj doa|a otkako be{e trener na eden nisko buxeten tim vo izraelskiot {ampionat.

[to mo`eme da o~ekuvame od Mateus? Negoviot maksimum e toj vo Bugarija da si pronajde nova sopruga”, istakna premierot, aludiraj}i na toa {to Mateus vo momentov se razveduva od negovata ~etvrta sopruga

“[teta {to se svrtevme kon stranski treneri, imame nie i doma{ni stru~waci koi {to ne se lo{i. Naprotiv i mnogu podobri, kako Hristo Stoi~kov”, smeta Borisov. Privatniot `ivot na Mateus e navistina kontroverzen, a negovite ~esti qubovni izleti se sekoga{ omilena tema za naslovnite strani na tabloidite {irum svetot. Fakt e deka Germanecot ~esto se re{ava da zastane i na “ludiot kamen”, no vo site slu~ai dosega brakovite se raspa|ale po mnogu kratko vreme. Negovata posledna sopruga e 26 godini pomlada od nego, a ja zapoznal za vreme na negoviot prestoj vo Izrael. Pokraj Borisov, vesta za negovoto selektoruvawe so bugarskiot nacionalen tim {okira{e pogolem broj lu|e od bugarskata, no i od evropskata javnost. Reprezentacijata

na Bugarija uìva golem respekt i navistina be{e ~udno {to “kormiloto” mu be{e prepu{teno na trenerski nedokaàniot Mateus. Sepak i pokraj somneìte, bugarskiot premier vo diplomatski manir istakna deka od s$ srce posakuva Germanecot da napravi golem uspeh so bugarskite fudbaleri. “Na Mateus morame d a mu d a d eme poddr{ka. Kako naviva~ na bugarskata reprezentacija se nadevam na negoviot uspeh”.

Germanskiot selektor ne e po vkus na bugarskiot premier

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440