Br.134-kapital-30.09.2010 by Kapital Media Group

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI WRIGLEY

DIPLOMATSKA SLO@UVALKA

KAKO SE GRADI IMPERIJA SO POMO[ NA “MASTIKI” STRANA 18

STRANA 8

411% 41% 4 1% 40% 40%

NA ZATVORAWE, SREDA, 29.09.2010, 13.00~. 20% 20%

MBI 10 MBID OMB

0,72% 0,11% 00,40%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,65 45,80 1,34

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,97 1,42%

vku vk vkupno kupn kupno pno p no n o

met etalo alo alopre lopre re r erab bo otu ttuva~ a~ka ka fa faz aza

pro roizv ro izvods izv odstvo ods d tv ttvo vo na a me metal talni

-3% 3%

pro r i izvo ods dstv ttvo vo na n mebel bel

pre p r hr hra rambe r mbena na a in ind i ndust n ussttrij rija rija

-10 10% 0%

proizv pro oizv zzvods vods odsstvo od vo na na na n ft ftta ai naften naf aften teni der eri e ri ivat v ti va

ru ar ru rud rsstvo

-110 10% 0% %

metta alo opr pre rerab rabo ra otu uva va~ a~ka a~ka

-40% 40% 40 40%

-5% 5%

tek tte e st ssti tti iln lna l na a in ind dusstri tr tr ri ija ja

-20 0%

gr ggra r de ra de` d e`n e` ni{ ni i{tvo t o tv

50% 0% -2% 2% -11,5

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.09) 2.180

MBI 10

-60% 2.170 2.160

NARU[EN DVOMESE^NIOT RAST

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PADNA ZA 2% 4 REPORTA@A: KAPITAL NA SKOPSKIOT AERODROM

PO^NUVA DA SE GLEDA NOVIOT LIK NA ALEKSANDAR VELIKI STRANA 2

2.150 2.140 2.130 2.120 2.110 23.9

25.9

27.9

29.9

DENES IZLEZE NOVOTO ELEKTRONSKO IZDANIE NA "BIZNIS INFO".

VOVEDNIK GORAN LEFKOV

NEPOVRZAN SISTEM STRANA 2

PREZEMETE GO OD WWW.MCHAMBER.MK

[TO SE SLU^UVA NA GLOBALNIOT PAZAR

PO^NUVA SVETSKA VOJNA NA VALUTI STRANA 17

2 30.09.2010

^ETVRTOK

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 30 SEPTEMVRI 2010

NEPOVRZAN SISTEM istem e zbir na funkcionalno povrzani elementi. Ova e najprosta definicija koja ja slu{nav od eden moj ve}e pokoen profesor. A, objasnuvaweto na sistemot mu be{e u{te poprosto. Ako na edno “fi}o” mu go izvadite trkaloto i go stavite vo baga`nik, toa ve}e ne e sistem bidej}i ne moè da se dviì. Denovive napraviv sporedba na makedonskiot agraren sistem so “fi}oto” i koga gi sogledav rabotite, mi izleze deka na na{iot zemjodelski sistem site delovi mu se vo baga`nik. Zemjodelskoto proizvodstvo zapo~nuva so planirawe. No, za da ima{ dobro planirawe, neophodno e da ima{ i vistinski i to~ni podatoci. Ovde e prvata pre~ka. Podatoci za makedonskiot agrar ne samo {to nema, tuku i tie {to gi ima, nemaat dopirni to~ki so realnosta. I ovde se pra{uvam na {to }e se gradat strategiite za razvoj na zemjodelstvoto i na proizvodstvoto na hrana koga nemame relevantni podatoci. Ni kaùvaat deka vo zemjava imame 260.000 kravi i deka prose~nata mle~nost na edna krava e okolu 3.000 litri mleko godi{no. Ako gi pomnoìte ovie brojki, }e izleze deka vo zemjava se proizveduvaat okolu 700 milioni litri mleko. No, oficijalniot podatok na Ministerstvoto za zemjodelstvo e deka vo 2009 godina se proizvedeni 146.000 toni kravjo mleko godi{no. Logi~no e koga nema podatoci da nema i strategija. Bez strategija ne moàt da se napravat planovi so nasoka kade da se dviì proizvodstvoto vo idnina. Planovite go davaat pravecot kade treba da se dviì sistemot. Na{iot sistem ne samo {to ne se dviì napred, tuku izgleda ja ima pogre{eno brzinata i se vra}a nanazad. I zatoa ne

e ni ~udno {to postojano imame rast na uvozot i namesto da go zgolemuvame proizvodstvoto na hrana za da go dostigneme nivoto od 1990 godina, nie go zgolemuvame uvozot i se dvi`ime kon 1960. Vo sekoj plan treba da se utvrdat i celite koi treba da se postignat, a kaj najte{kite i neostvarlivi sekako treba da pomogne i dr`avata so svojot sistem na subvencionirawe. I povtorno imame problem. Subvencioniraweto kaj nas nema razvoen karakter tuku populizam. Davavme subvencii za proizvodstvo na mleko vo 2007 i 2008 godina, no ne predvidovme deka nemame stabilni kapaciteti za razvoj na mle~nata industrija. Dozvolivme da ni se slu~i eden “mle~en TAT”, gi prodadovme na{ite najgolemi kapaciteti za prerabotka na mleko na investiciski fondovi, koi logi~no se zainteresirani za profit, a ne za razvoj na mle~nata industrija i rezultatot od ovie pogre{ni ~ekori denes e evidenten. Raste uvozot na mleko so dvocifreni stapki i toa vo sekoj kvartal. Kako {to e pojdena rabotata, za kratko vreme }e jademe sirewe, amo od skrob, a }e pieme mleko od soja. Prirodno mleko }e konzumiraat samo decata, no samo dodeka se doen~iwa. Pred dve nedeli gledavme {trajkovi i blokadi na pati{tata vo Tikve{ijata okolu otkupot na grozjeto. Koga bev na pijalak so dvajca prijateli, edniot mi spomna deka treba da odi za Prilep, no be{e nervozen bidej}i patot e blokiran. Drugiot prijatel nenadejno go zapra{a:”dali si ti vistinski Makedonec”?, a ovoj potvrdno mu odgovori. Jas se nadovrzav na muabetot, i na {ega mu odgovoriv, pa treba da se raduva{ bidej}i s$ u{te proizveduvame. Zo{to sega ne {trajkuvaat

TURSKI TAV JA INTENZIVIRA IZGRA

PO^NUVA DA SE G NA AERODROMOT GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

proizvoditelite na repka, na son~ogled, na pamuk? Zatoa {to gi nema. Poradi lo{ata strategija za razvoj na sistemot na proizvodstvo na hrana tie kulturi gi izgubivme. Pa zatoa proizvoditelite na maslo za jadewe namesto da investiraat vo fabriki za prerabotka na son~ogled, se primorani da kupuvaat fabriki vo Bugarija. Strategijata nedostiga i pri proizvodstvoto na ranogradinarski proizvodi. Ovaa godina odli~no ni pominaa ovie proizvodi. No, ve}e narednata godina mo`e da ima problem ako Hrvatska i Srbija kurtulat od poplavi. Zna~i povtorno imame stihijno proizvodstvo i bez strategija. Ista e slikata i so ovo{tarite, lozarite, sto~arite... Sega e sosema jasno zo{to vo zemjava ima samo polovi~na pokrienost na uvozot na hrana so izvoz. Sega e jasno zo{to vrednosta na izvezenata hrana od zemjava iznesuva 500 dolari za ton, a vrednosta na uvezenata e 800. Samo edna rabota ne e jasna, koga na{ite institucii }e go sfatat ova i koga ve}e edna{ }e gi izvadat delovite od baga`nikot i }e gi postavat kako {to treba za na{iot agraren sistem da se dvi`i kon 21 vek, a ne kon 19-ot.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Turskiot investitor TAV, koj od mart godinava e sopstvenik na dvata makedonski aerodromi, ve}e ima zavr{eno golem del od grade`nite raboti na skopskiot aerodrom, a intenzivno se raboti na modernizacija na Ohridskiot. Spored menaxmentot na kompanijata, }e bidat zapazeni site rokovi i grade`nite raboti }e zavr{at do oktomvri 2011 godina. ALEKSANDAR SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

e intenzivira izgradbata i modernizacijata na aerodromite Aleksandar Veliki vo Skopje i Sv. Apostol Pavle vo Ohrid. Turskiot investitor TAV, koj od mart godinava

e sopstvenik na dvata aerodromi, ve}e ima realizirano golem del od grade`nite raboti na skopskiot aerodrom, a intenzivno se raboti i na modernizacija na Ohridskiot. Grade`nite raboti se vo ek kaj terminalot, administrativnata zgrada, kargo-centarot i zgradata za protivpo`arnata slu`ba na skopskiot aero-

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

811

ljadi evra buxetski pari }e se odleat za opremuvawe na tri muzejski objekti. So ovie pari, Ministerstvoto za kultura }e kupuva mebel i oprema za Muzejskiot kompleks na makedonskata borba, za Muzejot na VMRO-DPMNE i za Muzejot na `rtvite na komunizmot. Ministerstvoto za kultura, enterierot }e go kupuva od kompanijata za proizvodstvo i trgovija, Desing Fantasi Toni od Skopje, koja treba da ja napravi isporakata vo slednite tri meseci. Na javniot povik na Ministerstvoto na koj se javile samo dve kompanii, Desing Fantasi Toni e izbrana za najpovolen ponuduva~. Buxetskite rashodi od 811.609 evra doa|aat vo vreme koga makedonskata ekonomija s$ u{te ne ja ostavila ekonomskata kriza zad sebe.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

PREGOVORI SO MAKPETROL ZA PONISKA CENA NA KEROZINOT

Iako turskata kompanija kontaktirala so nekolku nafteni kompanii, doma{ni i stranski, za snabduvawe so kerozin, kako {to se Lukoil, Briti{ petroleum i Petrol ofis, s$ u{te nemale konkreten predlog od niv. Vo me|uvreme se vo pregovori so Makpetrol za namaluvawe na cenite i o~ekuva deka vo narednite nekolku nedeli }e potpi{at i dogovor. Ornekol veli deka ne mo`at da se dogovorat so nitu eden avtobuski prevoznik za pu{tawe avtobuska linija od Aleksandar Veliki do centarot na Skopje. “Nema nitu edna zainteresirana lokalna kompanija koja }e vr{i avtobuski prevoz na patnici od aerodromot do gradot, no se dogovorivme so nekolku taksi kompanii za pogolema disciplina vo taksi prevozot na aerodromot”, veli toj.

drom, a na ohridskiot vo momentot se modernizira postoe~kiot terminal i se rekonstruiraat pistata i sistemot za baga`. V~era menaxerskiot tim na TAV prezentira{e {to srabotile od mart dosega, i veti deka se }e zavr{i vo predvideniot rok. Spored Murat Ornekol, operativniot direktor na TAV holding, finansiskata konstrukcija delumno e zatvorena i se obezbedeni 120 milioni evra od najavenite 200, {to e dovolno za da zavr{at predvidenite grade`ni raboti. Prostorot kade {to se predvideni noviot terminal, administrativnata zgrada i kargo-centarot sega se gradili{ta. Na grade`nite zafati pod vodstvo na grade`nata kompanija na TAV rabotat nekolku makedonski grade`ni kompanii i ve}e mo`e da se vidi kako }e izgleda noviot aerodrom. Vo momentot na teren se gradi terminalnata zgrada, koja }e se prostira na

^ETVRTOK

NAVIGATOR

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

30.09.2010

NEMA LABAVO

S VAN^O KARGOV

VLADIMIR TODOROVI]

BUJAR OSMANI

HOSE LUIS RODRIGES SAPATERO

arinata }e raboti i prekuvremeno za da C gi ocarini site vozila so

enovi na makedonskiot ondot za zdravstvo ostana panskiot premier e D med - povtorno }e se bez vtoriot direktor, koj [na sli~na maka kako F slu~uvaat na ulica Maketreba{e da ja donese stran- i gr~kiot bidej}i javnata

bugarski tabli~ki, na koi rokot za preregistracija im istekuva deneska

donija, za {to e zaslu`na i Op{tina Centar, koja e pokrovitel na nastanot

skata ekspertiza vo ovaa oblast, koj vo isto vreme be{e i najplaten direktor

administracija mu odgovori so {trajkovi na planot za {tedewe na dr`avata

ADBATA NA DVATA AERODROMI

GLEDA NOVIOT LIK ALEKSANDAR VELIKI ZGOLEMEN BROJ PATNICI VO PRVITE DEVET MESECI

Menaxmentot na turskata kompanija se pofali deka vo prvite devet meseci od godinava brojot na patnici na dvata aerodromi beleì zgolemuvawe, no toa ne bilo dovolno za da gi primami niskobuxetnite kompanii. “Na skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki, vo periodot od januari do septemvri godinava, pominaa 505.489 patnici, {to e za 12,6% pove}e sporedeno so 448.904 patnici vo prvite devet meseci lani. Na ohridskiot aerodrom Sv.Apostol Pavle vo istiot period pominaa 31.353 patnici, {to e za 9,3% pove}e sporedeno so 28.689 patnici od januari do septemvri 2009 godina” informira{e Ornekol. Toj objasni deka se vo intenzivni pregovori so pove}e aviokompanii koi imaat interes da letaat od Makedonija, no poradi maliot broj patnici ne im e isplatlivo. “Pregovarame so Rajan xet, Vizer i Lufthanza za voveduvawe redovni linii od Skopje, a turskiot avioprevoznik Boraxet ve}e po~na da leta od Skopje za Bursa. Pravime napori, no nema interes zatoa {to nema patnici. Za da letaat, treba da se napolni avionot, inaku ne im e isplatlivo. Nema pobaruva~ka na pazarot i zatoa nema niskobuxetni kompanii i evtini aviobileti”, objasnuva Ornekol. Toj istakna deka prezemaat agresivni ~ekori za da se podobri rabotata na aerodromite. “Se obiduvame da gi namalime taksite za kompaniite koi go zgolemuvaat brojot na letovi, a imame dobri ponudi i za novi aviokompanii” istakna Ornekol. povr{ina od 40 40.000 .000 000 metri kvadratni. Taa }e bide pu{tena vo upotreba na 20 oktomvri. Zgradata }e bide na dva kata so {est porti- mostovi za vlez i izlez na patnici, kako i 23 mesta za ~ekirawe. Patnicite }e moàt od terminalot da vlezat direktno vo avionot. Vo zadniot del na terminalnata zgrada }e bide parkingot za vozila, koj }e ima 1.200 mesta. Isto taka intenzivno se gradi i kargo-centarot, koj se prostira na povr{ina od 3.000 metri kvadratni i vo nego }e moè da se skladiraat do 40.000 toni godi{no. Do terminalot se gradi novata administrativna zgrada na TAV, koja }e se prostira na povr{ina od 5.000 metri kvadratni, a nejzinata izgradba bi trebalo da zavr{i najdocna do mart 2011 godina, koga }e bide stavena vo funkcija. Najbrzo odi izgradbata na poàrnikarskata zgrada, koja se prostira na 1.000 metri kvadratni i prva }e bide pu{tena vo upotreba na po~etokot od maj slednata godina. Vo isto vreme se raboti na patnata infrastruktura i na dograduvawe na pistata koja }e bide prodolèna so u{te 500 metri. Na Ohridskiot aerodrom se modernizira terminal-

OBEZBEDENI 120 OD POTREBNITE 200 MILIONI EVRA

I dodeka na teren traat grade`nite raboti, od predvidenite 200 milioni evra, koi turskiot investitor gi najavi deka }e gi investira vo makedonsite aerodromi, dosega se obezbedeni 120 milioni evra. Spored Ornekol, ovie pari vo momentot se dovolni za celosno da zavr{at predvidenite grade`ni raboti. “Dosega imame obezbedeno 20 milioni evra od Brix fajnansing, odobreni ni se 70 milioni evra kredit od Halk bank i Standard bank, a dogovorot treba da bide potpi{an do krajot na oktomvri, dodeka 30 milioni evra }e bidat obebedeni od sopstveni izvori na TAV holding. Ovie 120 milioni evra }e bidat dovolni za da zavr{at izgradba i modernizacija na dvata aerodromi”, veli Ornekol. Direktorot u{te edna{ potvrdi deka iako na po~etokot ima{e malo zadocnuvawe na startot na grade`nite raboti, poradi administrativni i pravni proceduri, site grade`ni zafati }e zavr{at do oktomvri 2011 godina, kako {to e predvideno vo dogovorot so Vladata. “Na{eto iskustvo vo izgradba na aerodromi dosega poka`a deka so grade`ni raboti naj~esto zavr{uvame i tri do {est meseci pred krajniot rok. Vo Makedonija poradi administrativni pre~ki i proceduri ima{e malo odlo`uvawe, no }e zavr{ime so izgradbata vo predvideniot rok”, veli Ornekol.

nata zgrada, nata zzgr grad adaa, ssee po post stav avuv uvaa aatt postavuvaat k u{te dve mesta za ~ekirawe, se renoviraat mestoto za ~ekawe i sistemot za baga`. Parkingot se pro{iruva za milioni od vkupno e zgolemen brojot na u{te 6.000 metri kvadrartni najavenite 200 milioni patnici na aerodromot i se gradi u{te eden evra za izgradba i moderAleksandar Veliki vo parking na povr{ina od ni-zacija na aerodromite prvite devet meseci 5.000 metri kvadratni, a dosega obezbedila turskata godinava, sporedeno so se renovira i hangarot za kompanija TAV istiot period lani kargo i pistata.

120 12,6%

lovene~kata vlada vo vtornikot go prifati predlogot za buxetot za slednite dve godini, koj {to nalaga tro{ocite na dràvata vo toj period da se namalat za 700 milioni evra, a premierot Borut Pahor naglasi deka toa se pravi so namera da se zgolemi konkurentnosta i povtorno da se ostvari ekonomski rast. Pahor smeta deka ovie buor xetski predlozi se indikator deka dràvata odgovorno i kako dobar stopanstvenik upravuva so javnite pari. Toj dodade deka do 2015 godina so {tedeweto e potrebno dolgot na dràvata da se namali na “podnoslivi” 42,9% od bruto-doma{niot proizvod, zatoa {to ako se prodolì so sega{nite trendovi na javna potro{uva~ka, dolgot bi skoknal do 60% od BDP. Pahor izjavi deka vladata vo parlamentot }e isprati na usvojuvawe interventni zakoni so koi {to }e se zapre rastot na platite na javnite slu`benici i dràvnite funkcioneri, i }e se zamrznat penziite i

GUBITNIK

PREDOLGI ROKOVI

inisterot za transport i vrski Mile Janakieski v~era see iznervira zatoa {to mediiumite {pekulirale okolu izborot na kompanija koja vo idnina }e stopanisuva so makedonskite pati{ta. Vedna{ demantira{e objasnuvaj}i deka s$ u{te se pravele finalni evaluacii?! Ministerot se najde vo ovaa rubrika ne zatoa {to “izbral pogre{na firma”, tuku zatoa {to taa firma ne e izbrana, zatoa {to procedurata ne e zavr{ena, zatoa {to site proceduri na tema izgradba, koncesionirawe, tenderirawe na pati{ta traat neracionalno dolgo. Neprifatlivo e i po ~etiri godini sedewe vo ministertskata fotelja, da imame ssema mal napredok vo patnata infrastruktura vo Makedonija. Osven rekonstrukcijata na lokalni pati{ta, koja se pravi so pari glavno od Svetska banka, ne vidovme nekoj pogolem napredok na ovaa tema. Postojano slu{ame obrazlo`enija od tipot: izve{tajot }e bide

BORUT PAHOR socijalnite transferi. Pahor u{te edna{ gi povika sindikatite na javnata administracija, koja {to {trajkuva zaradi zamrznuvaweto na platite, da sfatat deka toj poteg e nuèn za dràvata povtorno da zabeleì ekonomski rast. Slovene~kiot premier so ovie merki pokaùva deka nema namera da se najde vo dru{tvo na zemjite-~lenki na EU koi {to zaradi probivawe na buxetskiot deficit i rastot na dolgot, bi moèle da dobijat sankcii od Brisel.

MILE JANAKIESKI dostaven do Vladata koja otkako }e go razgleda }e go dostavi do relevantnite institucii” I toa trae i trae... Grade`nite kompanii ~ekaat i se nadevaat na rabota, gra|anite i sekako kompaniite uporno i trpelivo ~ekaat podobri, pove}e i pobezbed-ni pati{ta. Niv ne gi interesira procedurata, kolku e taa slo`ena i dolga. Niv gi interesira krajniot efekt, koj zasega e nula. Od ministerot site ~ekaat informacija koj, koga i kade }e gradi, a ne sme{ni demanti.

MISLA NA DENOT

Terminalnata zgrada }e se prostira na povr{ina od 40.000 metri kvadratni, }e ima {est porti i 23 mesta za ~ekirawe. ]e bide pu{tena vo upotreba na 20 oktomvri 2011 godina.

ISKUSTVOTO MI VELI DEKA KOGA PAZAROT ODI NADOLU, A VIE MUDRO KUPUVATE AKCII, VO NEKOJ MOMENT VO IDNINATA ]E BIDETE SRE]NI. TOA NEMA DA GO POSTIGNETE AKO ^EKATE NEKOJ DA VI KA@E “SEGA E VREME ZA KUPUVAWE”.

PITER LIN^ PORANE[EN MENAXER NA GOLEM INVESTICISKI FOND I AVTOR NA POPULARNI KNIGI ZA INVESTIRAWE

4 30.09.2010

^ETVRTOK

NAVIGATOR

SVET

0-24

...VO BOSNA I HERCEGOVINA

...^ILE

...[TRAJKOVI VO ROMANIJA

Uapsen hrvatskiot general Branimir Glava{

Rudarite na povr{ina vo oktomvri?

Policijata otka`a poslu{nost

orane{niot hrvatski general Branimir Glava{ v~era e uapsen vo BiH i od pritvor }e ~eka da zamine vo zatvor. Toj e osuden vo Hrvatska na osum godini zatvor poradi voeni zlodela vo Slavonija.

ileanskite rudari koi od 5 avgust se zarobeni na 700 metri dlabo~ina vo rudnikot San Hoze mo`e da bidat izvadeni idniot mesec. Na familiite im be{e soop{teno deka podgotovkite za izvlekuvawe }e bidat gotovi okolu 12 oktomvri.

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PADNA ZA 2% Deka proizvodstvoto e s$ u{te na mnogu nisko nivo poka`uva i podatokot deka vo prvite osum meseci od godinava industriskoto proizvodstvo se namali za 3% vo odnos istiot period vo 2009 KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

“Izbuvna me|unarodna valutna vojna. Vladite niz celiot svet po~naa da gi poni`uvaat deviznite kursevi na doma{nite valuti za da ja zgolemat konkurentskata sposobnost na nacionalnite ekonomii. Toa n$ zapla{uva bidej}i ni ja odzema konkurentnosta.” GUDIO MANTEGA minister za finansii na Brazil

vodstvoto. Padot na proizvodstvoto postojano e prosleden i so pad na brojot na vraboteni vo industrijata. Vo prvite sedum meseci od godinava, brojot na rabotni-cite vo industrijata e namalen za 7%, {to vo apsolutna brojka zna~i okolu 6.000 rabotnici. Ako podlaboko se analiziraat podatocite na Dràvniot zavod za statistika, ohrabruva podatokot {to nose~kite industriski granki na makedonskata ekonomija - metalnata i tekstilnata industrija, poleka izleguvaat od negativa i pokaùvaat blag porast na proizvodstvoto. Od Grupacijata na grade`ni{tvo pri Stopanskata komora objasnuvaat deka podatocite samo ja potvrduvaat realnata sostojba vo ovoj sektor. “Ovie negativni podatoci samo potvrduvaat deka grade`ni{tvoto nema rabota. Dràvata ne dade injekcija

3 FAKTI ZA...

23 16 50

vrati dodatokot za te{ka rabota.

DVA, TRI ZBORA

NARU[EN DVOMESE^NIOT RAST

ndustriskoto proizvodstvo posle dvomese~niot rast, povtorno pa|a. Dràvnata statistika objavi deka vo avgust godinava, indeksot na industriskoto poroizvodstvo padnal za 1,5% sporedeno so istiot mesec lani. Sli~en pad, industrijata ima{e i vo januari godinava. Statisti~kite podatoci pokaùvaat deka na mese~no nivo, industriskoto proizvodstvo vo avgust se namalilo za 2% vo sporedba so juli. Deka proizvodstvoto e s$ u{te na mnogu nisko nivo pokaùva i podatokot deka vo prvite osum meseci od godinava industriskoto proizvodstvo se namali za 3% vo odnos istiot period vo 2009. Spored statisti~kite podatoci, vkupniot pad od 1,5% na industriskoto proizvodstvo najmnogu go kreiraat nekolku granki kako {to se rudarstvoto so pad od 10%, grade`ni{tvoto so pad 5% i proizvodstvoto na mebel so pad od duri 23%. Pad od 2% beleì prerabotuva~kata industrija, a nezna~itelno namaluvawe od 0,2% ima kaj sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda. Vo avgust, tekstilnata, metaloprerabotuva~kata i naftenata industrija beleàt zna~itelen rast na proiz-

ie se sobraa pred pretsedatelskata palata Kotro~ew baraj}i od pretsedatelot Trajan Basesku da ja ukine Tmerkata za namaluvawe na nivnite plati za 25% i da go

MILIJARDI METRI KUBNI GAS OBEZBEDI UKRAINA ZA TRANSPORT NA RUSKI GAS ZA ZIMAVA MILIJARDI METRI KUBNI GAS SE DOVOLNITE REZERVI ZA MIRNO DA SE NADMINE ZIMSKIOT PERIOD

MILIJARDI METRI KUBNI GAS GODI[NO TRO[I UKRAINA

vo ovaa zna~ajna granka preku infrastrukturni proekti ili izgradba na elektroenergetski kapaciteti. Porano ima{e javni kapitalni investicii i priliv na privaten stranski kapital. Sega nema ni{to”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Asocijacijata. Rudarite se optimisti za periodot {to sledi. Vo momentot site pet rudnici za metalna ruda rabotat dobro. “Namalenata aktivnost na rudnicite za metali vo avgust e svoevidno eho na ona {to lani se slu~uva{e na globalno nivo. Od druga strana, poradi procedurite za obnovuvawe na koncesiite nie sme prinudeni odredeni periodi vo godinata da rabotime so namalena aktivnost. No, generalno, sostojbite po~nuvaat da se stabiliziraat”, veli direktorot na rudnikot Sasa, Maksim Prohorov.

Od najgolemiot izvoznik na ~elik, Makstil, najavuvat deka tretiot kvartal }e bide sli~en kako vtoriot, a za poslednoto trimese~je od godinata, stagnacija. Poslednite podatoci za rast vo metaloprerabotuva~kata industrija gi objasnuvaat so zgolemenite kapitalni investicii na globalno nivo. “Rano e da se ka`e deka ovaa industrija izleze od recesijata. Golemite ekonomii, kako Kina i Indija, najavuvaat deka kon krajot na godinava }e rabotat so pomal intenzitet“, veli generalniot direktor na Makstil, Aleksandar Panov. Industrijata ima zna~ajno u~estvo i vo sozdavaweto na bruto-doma{niot proizvod od 25%. Ekspertite velat deka industriskoto proizvodstvo ne e i odlu~uva~ko za ekonomskiot rast, no o~ekuvaat zazdravuvaweto da odi mnogu bavno.

“Postoi mo`nost za odlo`uvawe na dijalogot so Pri{tina, poradi ostavkata na Fatmir Sejdiu i mo`nite izbori za pretsedatel na Kosovo, no vo Srbija nema da ima izbori poradi Kosovo i nikoj ne treba da smeta deka }e profitira na taa tema.” BORIS TADI] pretsedatel na Srbija

“Revolucijata se ispravi pred najmo}nata imperija vo svetot, imperijata na Jenkite. Toa e varvarska imperija i nekolku od nejzinite lideri se varvari. Kapitalizmot nema nikakva moralna vrednost. Vo nego nema ni{to eti~no, s$ e komercijalno.” FIDEL KASTRO porane{en pretsedatel na Kuba

GADGETS

PROCENKI...

DOMINIK [TROS-KAN direktor na MMF

NE E ISKLU^ENA ZAKANATA OD SVETSKA VALUTNA VOJNA

akanata od svetska valutna vojna e mala, no ne mo`e celosno da se isklu~i, izjavi direktorot na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan, po branot nezadovolstva {to go predizvikaa svetskite ekonomski sili so vnesuvaweto pari na valutnite pazari, so cel nivniot izvoz da bide poevtin od konkurencijata. [tros-Kan gi povika zemjite da zdivnat malku so ovie aktivnosti i da razmislat za mo`nite posledici od toa. “Mislam deka verojatnosta za takva vojna e relativno niska, bidej}i site znaat deka pregolemiot sudir }e ima negativni posledici“, istakna toj.

PAMETEN TELEFON SOG naPRISTAPNA CENA pazarot so vrvnite Android modeli

lansira{e telefon koj treba da se izbori za vrvnoto mesto na listata pametni telefoni. Relativno noviot Optimus ima dobar dizajn, {iroki mo`nosti i pristapna cena. So te`ina od 115 grama, 3-in~en displej koj reagira na dopir i poddr{ka za DivX/Xvid, ovoj moderen ured }e se natprevaruva

na HTC, Sony Ericsson i Samsung. Ku}i{teto na ovoj telefon e izraboteno od plastika so visok kvalitet, a na gornata strana se nao|a 3,5-milimetarskiot priklu~ok, koj nudi mo`nost za koristewe na kakvi bilo slu{alki so standarden audio-priklu~ok. Korisni~kiot interfejs e minimalisti~ki, a negovite performansi odli~ni.

^ETVRTOK

POLITIKA

LUSTRATORITE PRESEKOA – IVANOVSKI BIL KODO[!

rendafil Ivanovski definitivno bil sorabotnik na tajnite slu`bi -Komisijata za verifikacija odlu~i da ja prodol`i postapkata za pretsedatelot na Ustavniot sud, Trendafil Ivanovski. "Odlukata be{e donesena ednoglasno. Donesovme re{enie deka nie i ponatamu ostanuvame na na{iot zaklu~ok deka podnositelot na izjavata ne gi ispolnuva uslovite za vr{ewe javna funkci-

ja", izjavi Tome Axiev, pretsedatel na Komisijata. Spored Axiev, nema ni{to sporno vo toa {to za vakvi pra{awa se glasa vo Komisijata, bidej} i sekoga{ se zapazuvala zakonskata odredba odlukata da bide donesena so mnozinstvo glasovi. Tie ne bile dol`ni da ja zemat predvid izjavata koja Ivanovski javno ja iska`a pred Komisijata. Dokazite so koi pretsedatelot na Ustaven tvrde{e deka

e namesten mo`el da gi iskoristi vo postapkata pred Upravniot sud. V~era, evroambasadorot Ervan Fuere najostro pora~a deka mora da zaprat napadite vrz Ustavniot sud, oti, spored nego, na toj na~in se uriva celiot praven poredok vo zemjata. Izjavata na Fuere se odnesuva{e na ocenkite na premierot Gruevski deka Ustavniot sud nema kredibilitet, a negovite odluki se nelegitimni.

30.09.2010

KLINTON NA BLAKANOT, NO NE I VO MAKEDONIJA!

e~isi e izvesno deka amerikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton }e ja isklu~i Makedonija od agendata na nejzinata “turneja” niz Balkanot vo oktomvri. Od amerikanskata ambasada, soop{tuvaat deka za eventualna poseta na Makedonija, s$ u{te nema nikakva najava. Ona {to zasega e poznato e deka na dvanaesetti oktomvri, Klinton }e go poseti Belgrad, a prethodno }e prestojuva i vo Saraevo. Od Ambasadata ne komentiraat dali nedoa|aweto

na Klinton vo Makedonija zna~i i tivko povlekuvawe na Va{ington od silnoto lobirawe za re{avaweto na sporot so imeto vo presret na Lisabonskiot Samit na NATO. Vo me|uvreme, {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski i negoviot gr~ki kolega, Dimitras Drucas, pak, so me|usebni obvinuvawa vo odnos na sporot so imeto. Soglasno Milo{oski, Grcija pove}e e posvetena na takanare~enata igra na obvinuvawa, otkolku

na pomestuvawe na nivnata pozicija. "Grcija namesto da se posveti na toa kako da stigneme do pobliski pozicii, tro{i pove} e vreme, energija i diplomatija na toa koj da bide obvinet za nemaweto na re{enie", izjavi Milo{oski. Od druga strana, direktno od govornicata na generalnoto Sobranie na OON, pak Drucas topkata ja prefrli na na{a strana i ja obvini Makedonija deka so vakvata politika "kupuva vreme i odbegnuva da prezeme odgovornost".

vo vrednost od okolu 1,5 milion evra", izjavi Karanakov, tvrdej}i deka rejtingot na MRT postojano raste. Na pratenicite od opozicijata ovie objasnuvawa ne im ja promenija percepcijata za problemot, zatoa {to smetaat deka i onaka lo{ata situacija vo javniot radiodifuzen servis ne poteknuva od menax-

erskiot tim. "Finansiskata sostojba na MRT, so site implikacii {to gi ima vrz nejzinoto funkcionirawe i nezavisnost, malku zavisi od menaxerskiot tim. Dajte da napravime nezavisen javen radiodifuzen servis, {to nema 24/7 da prenesuva vladina programa", izjavi Bendevska.

FINANSISKI IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA JAVNIOT SERVIS

MRT – BUNAR BEZ DNO!

So postojano emituvawe na vladini reklami, menaxerite od MRT uspeale da obezbedat priliv od marketing od samo 6%, nasproti zagubata na javniot servis od 820.000 evra

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

akedonskata radiotelevizija se koristi samo za propagandni celi na Vladata i zatoa Makedonija nema javen radiodifuzen servis, obvini opozicijata na sednicata na Komisijata za transport, vrski i ekologija, na koja se razgleduva{e izve{tajot za finansiskoto rabotewe na JP MRT vo 2009 godina. So neophodnosta da se napravat promeni vo Zakonot za radiodifuzna dejnost, vo funkcija na nezavisnosta na javniot servis, se slo`ija i pratenicite od parlamentarnoto mnozinstvo, pod pritisok na obvinuvawata deka na MRT ~esto se zloupotrebuva besplatnata reklamna kategorija – sodr`ini od javen interes, za da se emituva ~ista politi~ka propaganda. Pretstavnici na menaxerskiot tim na MRT odbija da odgovorat na nekolku pati postavenoto pra{awe dali

na Vladata & napla}aat za koristewe na reklamniot prostor na javniot servis. "Glavna aktivnost vi e emituvaweto na reklamite na Vladata, a prilivite od marketing vi se samo 5,9%. Go zakupuva li Vladata reklamniot prostor na MRT ili go dobiva besplatno?", pra{a prateni~kata na SDSM, Vesna Bendevska. Od Sovetot za radiodifuzija objasnija deka javniot radiodifuzen servis moè besplatno da emituva sodrìni od javen interes, kako i politi~ka reklama, no za vtoroto mora da naplati. "MRT ne go kr{i Zakonot emituvaj}i reklami. No, problem e ako javniot servis namesto da gi naplati politi~kite reklami, gi tretira kako sodrìni od javen interes, koi se emituvaat besplatno", izjavi za "Kapital" portparolot na SRD, Bor~e Manevski. Opozicijata obvini i deka MRT zaludno potro{ila 160.000 evra na uslugi za dostavuvawe na re{enija za naplata na radiodifuznata taksa, koi

narodniot pravobranitel gi proglasi za protivzakonski. Pretstavnicite od MRT imaat svoe tolkuvawe na Zakonot. Objasnuvaat deka blagodarenie na takvata strategija, naplatata bila 5 pati zgolemena vo 2009 godina, a dopolnitelni 4,5 pati vo 2010 godina. "]e bevme odgovorni ako ne pra}avme liv~iwa za naplata, zatoa {to nie ne smeeme da prostime dolg napraven po zakon. Javnite dava~ki ne zastaruvaat. Se konsultiravme so mnogu pravnici pred da ja doneseme odlukata", re~e Petar Karanakov od MTV. Opozicijata gi potencira{e i serioznite kritiki za izve{tajot na MRT upateni li~no od ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vo koi duri se iznesuva gledi{teto deka "sostojbata vo MRT ja doveduva vo pra{awe likvidnosta i solventnosta na pretprijatieto", povikuvaj}i se na negativniot izve{taj napraven od nezavisen finansiski revizor. Bendevska pobara objasnuvawe i za 570.000 evra potro{eni za privremeni

U[TE EDNA “SPASKA MITROVA”

KA@I SE BUGARIN ZA DA IZLEZE[ OD ZATVOR! KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

ite 17 bugarski evropratenici se potpi{aa na deklaracija koja e dostavena do Evropskata komisija, a so koja baraat itno osloboduvawe od zatvor na Miroslav Rizinski, koj be{e uapsen vo 2007ta koga kako sovetnik vo Biroto za stopanski nerazvieni podra~ja zel 6.000 evra mito. o tri godini, Rizinski tvrdi deka protiv nego e vodena hajka poradi negovata bugarska samosvest, kako del od seop{tata represija na

makedonskata dràva vrz bugarskoto malcinstvo. Pokraj poddr{kata za negovo osloboduvawe od bugarski javni li~nosti, biznismeni, nau~nici i kulturni rabotnici, sega i evropratenicite zastanuvaat silno zad ocenkite deka Rizinski e `rtva na makedonskiot antibugarski reìm: “So odnesuvaweto kon Miroslav Rizinski, Makedonija saka da gi zapla{i gra|anite koi ìveat vo nea, a se ~uvstvuvaat kako Bugari. Ova e samo prodolùvawe na antibugarskata politika vo Makedonija {to se pokaà i vo slu~ajot so Spaska

Mitrova. Celiot slu~aj so Rizinski, negovoto apsewe, i odbivaweto na makedosnkata vlast da sorabotuva so bugarskata za toj da se prefrli na izdrùvawe na kaznata vo Bugarija, pokaùvaat koi se vistinskite celi na sosednata dràva”, izjavuva za bugarskata agencija “Fokus” evropratenikot Stanimir Il~ev. Samo pred nekolku dena, pretsedatelot na dràvnata agencija na Bugarite za dijaspora, Rosen Ivanov, pak, pri svojata poseta na Makedonija izjavi deka nema direktni repekrusii za gra|anite so bugarska samosvest vo Makeodnija i deka edinstveno pole na koe treba da rabotat dvete dràvi se investiciite koi Sofija treba da gi naso~i kon Skopje. Slu~ajot so Rizinski ne e edinstven primer koga makedonski osudencii, se trudat da izlezat od zatvor so argument deka ne se vinovni, deka se ~uvatvuvaat kako Bugari i deka kako takvi se `rtvi na strogiot antibugarski reìm vo zemjava. Spaska Mitrova, koja be{e oslobodena be{e prviot vakov primer.

vrabotuvawa preku agencii i za 45.000 evra navedeni vo izve{tajot kako sudski tro{oci i administrativni taksi. Od MRT pojasnija deka od 109 privremeno vraboteni, nitu eden ne e novovraboten, tuku se raboti za honorarci ~ij anga`man vo javniot servis trae i pove}e od 5 godini. "Pretrupani sme so sudski tro{oci, no n$ tuàt za slu~ai od pred 4 godini, napraveni od kojznae koi direktori", izjavi pretstavnikot na MRT, Eftim Ga{tov. Menaxerskiot tandem Ga{tov–Karanakov se pofali deka e napraven seriozen is~ekor vo pomestuvaweto na MRT od dlabokata letargija, so toa {to prv pat (po 10 godini) e ponuden finansiski razvoen plan {to vklu~uva nabavka na nova oprema i produkcija na sopstvena programa, za razlika od nivnite prethodnici koi ne moèle da gi isplatat nitu reìskite tro{oci. "Ova rakovodstvo nema napraveno nitu 1 denar dolg, a vrativme dolgovi postari i od 4 godini,

6 30.09.2010 FOKUS: KAKOV IZVE[TAJ OD BRISEL ]E DOBIE MAKEDONIJA VO NOEMVRI?

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

eformi vo javnata administracija, nezavisno sudstvo, efikasna borba protiv korupcijata, politi~ki dijalog, otstranuvawe od politi~kite pritisoci prisutni vo skoro site sektori vo dr`avata... Ova se preporakite koi }e & bidat dadeni na Makedonija vo noemvri vo godi{niot izve{taj od Evropskata komisija za zemjava. Od godina vo godina ovie zabele{ki i kritiki se povtoruvaat vo izve{taite na Komisijata, no ne se pravi ni{to za da se podobri sostojbata. Spored doma{nite analiti~ari, izve{tajot }e ima predznak na pozitiven samo poradi toa {to lani Komisijata ni dade preporaka za zapo~nuvawe na pregovorite. No, vo nego } e bidat otslikani i nedostatocite vo sproveduvaweto na reformite. Vakviot zaklu~ok neodamna go potvrdi i specijalniot pretstavnik na EU vo Makedonija, Ervan Fuere. Toj iako ne saka{e da predviduva kakov }e bide izve{tajot, sepak decidno poso~i deka Brisel pod lupa }e go sledi srabotenoto. Spored nego, najkriti~ni to~ki i ponatamu ostanuvaat sudstvoto, borbata protiv korupcijata i javnata administracija. “S$ u{te ima oblasti {to se slabost, kako {to se nezavisnosta na sudstvoto, odnosno politi~koto me{awe, borbata protiv korupcijata, reformite vo javnata administracija. Ostanuvame zagri`eni za toa kako }e bidat re{eni privre-

SUDSTVOTO I JAVNATA ADMINISTRACIJA OSTANUVAAT BOLNI TO^KI?! Iako po poslednite sredbi na makedonskiot dr`aven vrv so evropskite pratenici vo Brisel be{e poso~eno deka Makedonija ovaa godina }e dobie pozitiven izve{taj od Evropskata komisija, sepak analiti~arite alarmiraat deka so godini stoime vo mesto vo odnos na reformite vo klu~nite sektori. menite vrabotuvawa. Ima mnogu lu|e koi rabotat so privremeni dogovori, {to otvora prostor za politi~ko me{awe”, re~e Fuere. I evropratenikot i specijalen izvestuva~

vo EU za Makedonija, Zoran Taler, iako se nadeva na pozitiven izve{taj, sepak podvlekuva deka postojat oblasti vo koi treba da se intenziviraat reformite. “Se nadevam na pozitiven izve{taj

ZORAN TALER

EVROPRATENIK I SPECIJALEN IZVESTUVA^ VO EU ZA MAKEDONIJA “Se nadevam na pozitiven izve{taj vo noemvri. Ima golem napredok vo odnos na reformite vo site oblasti, no ima i konkretni raboti koi s$ u{te treba da se zavr{at i da se implementiraat. Tie }e bidat precizno navedeni vo izve{tajot na Evropskata komisija i pritoa tie ne se rezultat na kriticizmot na Brisel, tuku imaat cel da & pomognat na zemjata vo sinhronizacijata so standardite na EU”.

vo noemvri. Ima golem napredok vo odnos na reformite vo site oblasti, no ima i konkretni raboti koi s$ u{te treba da se zavr{at i da se implementiraat. Tie }e bidat precizno navedeni vo izve{tajot na EK i pritoa tie ne se rezultat na kriticizmot na Brisel, tuku imaat cel da & pomognat na zemjata vo sinhronizacijata so standardite na EU”, poso~i Taler. POLITI^KITE KRITERIUMI NAJKRITI^NI Spored analiti~arite, politi~kite kriteriumi i ponatamu ostanuvaat najkriti~ni to~ki. Tie o~ekuvaat pretstojniot izve{taj na Evropskata komisija da ne bide ni{to drugo osven preslikuvawe na istite problemi od prethodniot, so

istite zabele{ki i kritiki vo istite oblasti na koi se poso~uva so godini. Porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in, poso~uva deka partizacijata vo javnata administracija, policijata, politi~kiot dijalog, deficitarnosta vo demokratskite procesi, slobodata na mediumite, nezavisnosta na sudstvoto i sproveduvaweto na sudskite reformi i ovaa godina }e bidat najbolnite to~ki vo izve{tajot. So sli~en stav e i porane{niot vicepremier za evrointegracii, Ivica Bocevski. Spored nego, politi~kite kriteriumi ostanuvaat najva`nite kriteriumi, vo koi, za `al sekoja godina imame najmnogu kritiki. “Ve}e se iscrtuvaat pette kriti~ni

[TO POKA@UVAAT IZVE[TAITE?

oliti~kiot dijalog e prvata oblast vo koja godinava }e se o~ekuvaat najgolemi kritiki, poso~uvaat ekpsertite. Ako se pogledne vo izve{taite od 2008 i 2009 godina napraveni od Evropskata komisija, moè da se zabeleì deka politi~kiot dijalog ovaa godina }e bide najnegativno ocenet. Imeno, soglasno minatogodi{niot izve{taj, minatata godina najmnogu se zabeleùva{e za slabiot politi~ki dijalog samo vo odnos na toa {to Komitetot za odnosi pome|u zaednicite ima{e ograni~ena uloga vo razgleduvaweto na zna~ajni pra{awa koi se odnesuvaat na me|uetni~kite odnosi. Za razlika, od lani, godinava Delovnikot, redovnite koordinacii,

Zakonot za Sobranieto se samo del od stavkite koi }e se razgleduvaat pri ocenuvawe na politi~kiot dijalog vo zemjava. Iako, vo pet minuti do 12, Sobranieto go donese sporniot Delovnik i opozicijata re{i da se vrati na koordinacii, sepak problemite okolku nivnoto donesuvawe }e bidat evidentirani vo izve{tajot. Me|unarodnata zaednica go pozdravi vakviot pozitiven is~ekor, no sepak tie potenciraa deka eden delovnik ne e garant za vistinsko funkcionirawe na politi~kiot dijalog vo zemjata. “Donesuvaweto na delovnikot vo Sobranieto }e pridonese kon podobruvawe na izve{tajot vo delot na politi~kite kriteriumi. Sepak, politi~kata situacija vo zemjava

ne ja karakteriziraat samo poslednite ~ekori {to se pravat da se podobri sostojbata”, se naveduva vo soop{tenieto na Evropskata komisija. Vo odnos na javnata administracija, soglasno minatogodi{niot izve{taj, najmnogu zable{ki ima vo odnos na privremenite vrabotuvawa, od koi pove}eto vraboteni nemaat kancelarii i jasen opis na rabotnoto mesto. Nezakonskite unapreduvawe, nepo~ituvawe na sistemot na kariera i otsustvoto na obuka se samo del od posledniot izve{taj vo odnos na javnata administracija. Me|utoa, nivoto na reformite na koe se nao|ame vo momentot vo nikoj slu~aj ne garantira podobruvawe na izve{tajot vo ovoj sektor. Na mesec do izve{tajot ostanuvaat

samo vetuvawata na premierot deka }e se napravat su{tinski reformi vo administracijata. “]e se vovedat dopolnitelni testovi so koi }e se uslovuva vlezot i napreduvaweto vo administracijata. Celata na ovie testovi e da se eliminira mo`nosta za nekvalitetni kadri bez razlika na etni~kata pripadnost. Pokraj toa i napreduvawata }e bidat po strogi kriteriumi”, poso~i premierot Nikola Gruevski. Me|utoa od vakvite bombasti~ni najavi na premierot, me|u koi be{e i sozdavaweto na ministerstvo za javna administracija, kako nezavisna institucija ili pod kapata na Ministerstvto za informati~ko op{testvo, i ponatamu ostanuvaat samo idei koi doprva }e treba da

se realiziraat. Vo pozitivna nasoka ne odi nitu odlukata na vicepremierot zadol`en za sproveduvawe na ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, koj neodmna dodeli u{te 80 dogovori za vrabotuvawe kako ispolnuvawe na principot na pravi~na zastapenost. Vakvata politika sigurno ne odi vo nasoka na podobruvawe na rabotite vo javnata administrija, poso~uvaat ekspertite. “Edinstveno dobro e {to go donesovme Zakonot za javni slu`benici, koj treba da po~ne da se primenuva od 2011 godina. Me|utoa problemite so vremenite vrabotuvawa, ponatamu so ramkovnite vrabotuvawa, postoeweto vraboteni koi nemaat kancelarii i op{to partizacijata na ovoj sek-

^ETVRTOK

oblasti kade {to godinava }e bideme temelno i detalno ocenuvani kako dràva. Toa se institucionaliziraniot politi~ki dijalog, me|uetni~kite odnosi, nezavisnosta na sudstvoto, borbata protiv korupcijata i sostojbata so dràvnata i javnata administracija”, veli Bocevski. Sepak, dodava toj, ovaa godina za Makedonija najte{kata bitka, za àl, }e se bie na poleto na vrednostite i principite, namesto na poleto na ispolnuvawe na tehni~kite standardi. “Makedonija godinava }e mora povtorno da potvrdi deka e funkcionalna demokratija koja gi spodeluva klu~nite evropski vrednosti i principi”, istaknuva Bocevski. Sudstvoto, javnata administracija i dijalogot, ne samo politi~kiot, tuku i ekonomskiot i socijalniot, se oblastite koi porane{niot minister za nadvore{ni raboti Slobodan â{ule gi poso~i kako najkriti~ni. “Izve{tajot {to }e go isprati Komisijata vo noemvri najverojrano }e bide ist so minatata godina, odnosno nema da bide polo{“, veli toj. No, spored nego, ne stanuva zbor za pozitiven ili negativen izve{taj. “Izve{tajot e nenamestena i nena{minkana fotografija. Nema pozitiven ili negativen izve{taj. Toa e ocenka koja najmnogu zavisi od toj {to ja gleda slikata vo momentot koga e napravena. Spored toa, izve{tajot vo noemvri za golem

del od javnosta }e bide i pozitiven i negativen, vo zavisnost od toa koj kako }e go protolkuva. Smetam deka se irelevantni ocenkite bidej}i nie treba da rabotime spored preporakite na izve{tajot i so toa istiot da go pretvorime vo poziviten”, naglasi â{ule. SE POVTORUVAME OD GODINA VO GODINA Bez razlika dali izve{tajot }e se tolkuva kako pozitiven ili negativen, kako realisti~en ili ne, ona {to ostanuva najva`no i najmnogu zagriùva e {to so godini vo izve{tajot kako najkriti~ni ostanuvaat istite oblasti. Analiti~arite, vakviot problem go lociraat kaj vlasta kaj koja postoi otsustvo na politi~ka volja za vistinsko sproveduvawe na reformite. Univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski veli deka nesproveduvaweto na klu~nite reformi ne moè ve}e da se pravda nitu so me|usebnite obvinuvawa na politi~kite partii. “Toa {to istite oblasti kako najkriti~ni se povtoruvaat od godina vo godina zboruva deka sekoja vlasta ne raboti vistinski na sproveduvawe na reformite. Opravduvaweto za toa se bara kaj vladata {to bila na vlast prethodno. Me|utoa pove}e od jasno e deka vo Makedonija na vlast se menuvale najgolemite partii, na koi posle 20 godini, ve}e ne im e prv pat da se na vlast. Taka izgovorite deka vinovnikot za nesproveduvawe na reformite e prethodnikot ve}e ne se opravdani”, veli Pendarovski. Problemot so nepomrdnuvaweto od mesto vo odnos na klu~nite reformi i Bocevski go locira kaj

30.09.2010

IVICA BOCEVSKI

SLOBODAN ^A[ULE

PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI “Nema pozitiven ili negativen izve{taj. Toa e ocenka koja najmnogu zavisi od toj {to ja gleda slikata vo momentot koga e napravena. Spored toa, izve{tajot vo noemvri za golem del od javnosta }e bide i pozitiven i negativen, vo zavisnost od toa koj kako }e go protolkuva. Smetam deka toa se irelevantni ocenki bidej}i nie treba da rabotime spored preporakite na izve{tajot i taka da go pretvorime vo pozitiven”. vladeja~kite garnituri koi ve}e 20 godini vo imeto na evropskata integracija gi ispolnuvaat samo svoite interesi. “Vo Makedonija ne se postigna temelen konsenzus za demokratizacija na politi~kiot sistem, no se postigna temelen konsenzus za evropskata integracija. Ottuka e te{ko za VMRO-DPMNE i SDSM iskreno da pristapat kon procesot na evropska

PORANE[EN VICEPREMIER ZA EVROPSKI PRA[AWA “Na eden mesec do objavuvaweto na izve{tajot za napredokot na Makedonija, ve}e se iscrtuvaat kriti~nite pet oblasti kade {to godinava }e bideme temelno i detalno ocenuvani. Toa se institucionaliziraniot politi~ki dijalog, me|uetni~kite odnosi, nezavisnosta na sudstvoto, borbata protiv korupcijata i sostojbata vo dràvnata i javnata administracija. Sepak, Makedonija godinava }e mora povtorno da potvrdi deka e funkcionalna demokratija, koja gi spodeluva klu~nite evropski vrednosti i principi”. integracija. Na politi~kite eliti vo ovie dve partii aktuelnoto status kvo im odgovara zatoa {to toa zna~i prodolùvawe na partiskata kolonizacija na administracijata i sudstvoto, odrùvawe vo ìvot na partiskite bizniseliti i korumpiraweto na celi sloevi na makedonskoto op{testvo niz sistemot na gazda i klient”, veli Bocevski. Porane{niot ambasador Ruìn otvoreno poso~uva deka takvoto odnesuvawe e so cel vlasta da ne si go zagrozi sopstveniot interes. “Povtoruvaweto na istite oblasti sekoja godina e rezultat na “mekiot stomak” na na{iot politi~ki sistem, kade {to vlasta nao|a na~ini da oscilira okolu reformite, a vistinski da ne gi ispolnuva. Gre{kite se povto-

ruvaat od godina vo godina, a vlasta ne prezema ni{to za da ne go zagrozi spostveniot interes”, veli toj. Spored â{ule, pak, stanuva zbor za isklu~itelno te{ki reformi, koi s$ u{te ne se celosno sprovedeni nitu vo zemjite koi se ve} e ~lenki na unijata. “Ne postoi nitu edna druga zemja vo EU, osven [vedska, koja celosno gi implementirala reformite. Ne postoi dràva kade {to vo sudstvoto i javnata administracija ne treba da se sprovedat najbolnite reformi. Zatoa ne postoi lo{ ili dobar izve{taj. Postoi realisiti~en i koga }e se fatime da go odrabotime, toga{ }e bide pozitiven izve{taj”, objasnuva â{ule.

ZAKONITE SE NOSAT AMA NE SE SPROVEDUVAAT

VASKO NAUMOVSKI Najkritikuvan ~len na Vladata za odnosite so Brisel e ministerot za evrointegracii Vasko Naumovski

ako vicepremierot za evrointegracii Vasko Naumovski neodamna izjavi deka ovaa godina Sobranieto uspea da donese najgolem del od zakonite so evropsko znamence, sepak me|unarodnite pretstavnici vo zemjava predupreduvaat deka ne e dovolno samo nosewe, tuku i nivna vistinska implementacija. Implementacijata na zakonite koi pretpostavuvaat usoglasuvawe so EU- legislativata e isto taka del od izve{tajot na Komisijata, predupreduvaat tie. “Nema poenta vo donesuvaweto na zakonite bez nivna implementacija. Ova e va`no mislewe za koe ja pottiknuvame Vladata na vnimanie. Ima u{te nekolku nedeli i ja ohrabruvame da bide napraven sekoj mo`en napredok“, izjavi Ervan Fuere. Deka postoi nedostigot od efektivna implementacija se naglasuva duri i vo izve{tajot na Grupacijata na zemja za borba porotiv korupcijata (GREKO). Vo izve{tajot stoi deka postoi nedostig od efektivna implementacija na zakonodavstvoto za transparentnost vo finansiraweto na politi~kite partii i potrebata od podobruvawe na postoe~kata legislativa vo borbata protiv korupcijata. “Iako vo golema mera se ispolnuvaat uslovite propi{ani so Krivi~niot zakon i konvenciite za korupcija na EU, sepak vo odredeni aspekti ne se sproveduvaat spored EU-standardite”,

tor se problemite koi sigurno }e se preslikaat i vo ovoj izve{taj”, veli dekanot na Pravniot fakultet, Bor~e Davitkovski. Nitu vo delot na korupcijata, sos-

tojbata ne e rozova. Vo minatiot izve{taj kako zada~i bea navedeni podobruvawe na mehanizmite za po~ituvawe na preporakite na Dr`avnata komisija za spre~uvawe

se naveduva vo nivniot izve{taj. Na nedoslednosta na ispolnuvawe, odnosno nepo~ituvaweto na zakonite, se `alat duri i tie koi treba da gi sproveduvaat. Spored niv, edinstveno se pravat nekoi oscilacii okolku evropskata legislativa, no ne stanuva zbor za su{tinski reformi koi ponatamu }e mo`e vistinski da se implementiraat. Problemot za ova, ekspertite go lociraat najmnogu vo nedostigot na politi~ka volja za nivna implementacija, no i ne usoglasenosta na zakonite pome|u sebe. “Potrebna e itna filtracija na zakonite preku nivno usoglasuvawe, koi ~estopati se donesuvaat do to~ka na kolizija”, veli univerzitetskiot profesor Bor~e Davitkovski. Za Vladata, pak, implementacijata na evropskite zakoni odi spored planiranoto tempo. “Celta na Vladata e sekoj zakon {to }e se donese da bide implementiran od momentot koga e opredelen momentot na negovoto stapuvawe vo sila. Site zakoni {to gi nosi Vladata, i onie {to se povrzani so evropskata agenda i onie {to ne se povrzani, se nosat so cel da bidat celosno implementirani. Site zakoni se implementiraat soglasno utvrdenata dinamika”, izjavi vicepremierot za evointegracii Vasko Naumovski.

korupcija i naodite na Dràvniot zavod za revizija, jaknewe na doverbata za nezavisnosta i nepristrasnosta na antikorupciska, kako i dosledna proverka na anketnite listovi. Me|utoa poslednite slu~uvawe pokaùvaat deka skoro ni{to ne sme napravili za ispolnuvawe nitu na ovie zada~i. Dovolen e samo primerot za izvr{uvawe na dvojni funkcii, kade i pokraj postojanite prozivki na antikorupciska, mora{e politi~kite partii da gi povikaat svoite ~lenovi za da se izbegne sudirot na interesi. Vakvite primeri, predupreduvaat analiti~arite, voop{to ne se vo nasoka na jaknewe na dvorebata i nezavisnosta na ova regulatorno telo. Ne{to podobra e situacijata vo sudstvoto. Od preporakite {to bea navedeni vo posledniot izve{taj, Sobranieto uspea da go donese noviot Krivi~en zakonik i Sovetot na javni obviniteli prodolì so

izborot na javni obviniteli, proces koj prethodno be{e stopiran, no s$ u{te tie ne se izbiraat od obvinitelite od Akademijata za sudii i javni obviniteli. Ostanuva vo najava zgolemuvaweto na sudskiot buxet, kako i celosno prenesuvawe na neizvr{nite predmeti od sudovite kaj izvr{itelite. Sepak, spored

NANO RU@IN

ERVAN FUERE

EVROAMBASADOR VO MAKEDONIJA “S$ u{te ima oblasti {to se slabost, kako {to se nezavisnosta na sudstvoto, odnosno politi~koto me{awe, borbata protiv korupcijata, reformite vo javnata administracija. Ostanuvame zagri`eni za toa kako }e bidat re{eni privremenite vrabotuvawa. Ima mnogu lu|e koi rabotat so privremeni dogovori, {to otvora prostor za politi~ko me{awe”

poznava~ite, partizacijata na sudstvoto i politi~kiot pritisok na koj podle`i se oblastite kade {to i ovaa godina }e ima najgolemi kritiki.

PORANE[EN AMBASADOR VO NATO “Vo izve{tajot {to go o~ekuvame vo noemvri, rabotite }e ostanat isti, odnosno }e se povtorat od prethodniot. Partizacijata vo javnata administracija, policijata, politi~kiot dijalog, deficitarnosta vo demokratskite procesi, slobodata na mediumite i, pred s$, nezavisnosta na sudstvoto i sproveduvaweto na sudskite reformi i ovaa godina }e bidat najbolnite to~ki vo izve{tajot”.

8 30.09.2010

^ETVRTOK

KOMENTARI I ANALIZI

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

DIPLOMATSKA SLO@UVALKA

ALEKSANDAR JANÊSKI IGON: Prviot pat e sekoga{ te{ko i naporno dru{tvoto so sloùvalkata. Mnogu del~iwa, nervoza. Najbitno e site del~iwa da se stavat na svoe mesto za na krajot da se dobie to~nata slika na sloùvalkata. Taka e i so falbite i kritikite koi ambasadorite na stranskite dràvi gi kaùvaat za dràvite na Zapaden Balkan, a povrzano so investiciskata klima i mo`nostite za investirawe. JANÊSKI: Sostavuvaweto ostanuva na nacionalnite majstori, koi vrz osnova na zborovite na ambasadorite treba da promenat ili podobrat ne{to vo sopstvenite dràvi. Se razbira, nacionalnite majstori se vicepremierite za ekonomski pra{awa, ministrite za ekonomija, za finansii, za pravda, za transport, direktorite

na agenciite za stranski investicii, odnosno site onie vladini funkcioneri ~ii resori se povrzani so procesot na privlekuvawe i pomagawe na stranskite investicii. PIGON: Eden stranski ambasador vo Srbija, pred nekolku meseci istakna deka Srbija e mnogu vaèn pazar, nabquduvano od perspektiva na potencijalen investitor i od aspekt na kompanija koja ve}e investirala. Regionalno gledano, geostrate{kata pozicija bila odli~na, prakti~no se nao|ala vo centarot na regionot. Prednosti koi gi istaknuvaat ambasadorite se kvalitetnata, obrazovana, no i evtina rabotna sila. Napomenuvaat da ne se zaboravi konkurencijata vo regionot, koja e mnogu èstoka. Velat, borbata za stranski investicii e so celiot svet, od Latinska Amerika do Azija. & poso~uvaat na Srbija deka doa|aweto na golemi stranski kompanii ne smee da zna~i zaboravawe na poddr{kata za doma{nite mali i sredni biznisi, zatoa {to tie se motorot na razvojot. Optimisti se deka slednite godini zna~itelno }e se zgolemi obemot na stranski investicii vo Srbija. JANÊSKI: Pogledni go ova del~e od sloùvalkata! Vo Makedonija eden ambasador veli "Investiraweto vo Makedonija e investirawe vo idninata”. Impresijata koja ja ima vo Makedonija deka

kompaniite treba da se ~uvstvuvaat privilegirani {to se vo Makedonija, zaradi evtinata rabotna sila i dano~nite olesnuvawa, eden drug ambasador veli deka ne e tokmu taka. Ambasadite sakaat da pomognat koga se raboti za privlekuvaweto investicii i pritoa finansiraat proekti naso~eni kon razvoj na kapacitetite na makedonskite institucii. Pomagaat pri izborot na sektori zna~ajni za Makedonija da se prikaè kako atraktivna destinacija za investirawe. Iskaùvaat golem interes, samo da pominela malku krizata. Imalo ve}e i novi najavi za investicii. PIGON: No, Aleksandar, pro~itav deka ambasadorite na stranskite dràvi vo Hrvatska velat deka i taa e dràva so golem potencijal za investirawe i deka okolu toa nema dilema. Prekrasna zemja nadarena so mno{tvo prirodni resursi, infrastruktura od svetski rang, obrazovana i talentirana rabotna sila. Investiciskiot potencijal go gledaat vo sektorot uslugi, odnosno turizmot, informati~kata tehnologija, zemjodelstvoto, prehranbenata industrija, proizvodstvoto za avtoindustrija, farmacevtskiot sektor. Ja istaknuvaat sigurnosta koja ja dava ~lenstvoto vo NATO, a naskoro i vo EU. Za lu|eto vo Hrvatska kaùvaat deka se patrioti i podgotveni da se `rtvu-

vaat za svojata zemja. Lu|e koi }e napravat s$ {to e potrebno za da se uspee. JANÊSKI: Znae{ li {to stranskite ambasadori vo Makedonija istaknuvaat kako golema mo`nost za investirawe? Turizmot, bawskiot, zimskiot turizam i ski-centrite, prehranbenata industrija, distribucijata, obnovlivite izvori na energija, IKT–sektorot, tekstilnata, farmacevtskata, drvnata i hemiskata industrija. Imalo interesenti i za proizvodstvo na delovi za avtoindustrijata. Se interesirale za strate{ki proekti, infrastrukturni objekti, pa duri i benzinski pumpi, {to bilo potkrepeno so podatokot deka minatata godina niz Makedonija pominale mnogu turisti. Edna ambasada neodamna finansira{e izrabotka na e-katalog so koj na potencijalnite investitori }e im se pribliàt mo`nostite za investirawe so konkretni podatoci za sekoja lokacija vo odredena op{tina. Makedonija za nekoi dràvi e poznata samo kako turisti~ka destinacija, no ne i kako investiciska destinacija. PIGON: E, pa, isto taka, ima i pomalku ubavi del~iwa od sloùvalkata. Za site zemji od Zapaden Balkan ambasadorite napomenuvaat deka slaba strana im se javnite tenderi – nema transparentnost, birokratska kompliciranost i konfuzija – predolgo se ~eka za

licenci i dozvoli, korupcijata. Velat, kapitalot ne moè da ~eka, }e se preseli na drugo mesto. Dràvata mora da bide taa koja go olesnuva pristapot i ostvaruvaweto na stranskite investicii, a ne da bide ko~ni~ar na istite. Mora da se ohrabruvaat stranskite investitori preku sozdavawe povolna investiciska klima. Nekoi ambasadori imaat ~uvstvo deka nema silna volja da im se pomogne na onie koi doa|aat da investiraat. Procesite za podobruvawe odat prebavno. Eden ambasador na mo}na i golema dràva prenese ubava pogovorka od negovata zemja, “Ako si vo dupka i saka{ da izleze{, prestani da kopa{. Priznaj deka si vo dupka, a potoa po~ni da bara{ na~in za da izleze{ od dupkata”. JANÊSKI: Pri~inite za nedoa|aweto na nekoj investitor moàt da bidat objektivni i subjektivni, veli eden stranski ambasador vo Makedonija. Gi spomenuva dimenzijata na makedonskiot pazar od samo 2 milioni, birokratskite proceduri – te{ko se vadele dozvoli, neuspe{nite javni tenderi. Potoa, se kritikuva pravosudniot sistem i presudite koi se nosat. Se bara praveden tretman i pravedni re{enija. Komentiraat deka nekoi presudi negativno }e vlijaat vrz imixot na Makedonija kaj stranskite investitori.

STANISLAV PIGON Realnosta bila razli~na od ona {to se promoviralo. Seto toa moèlo da gi prolongira i onaka dolgite rokovi za donesuvawe odluka za investirawe, koi, spored eden ambasador, bile najmalku 2 godini, a za da se privle~at stranski investitori ne bile dovolni samo reklamni kampawi. PIGON: Edno ne{to e sigurno...Stranskite investitori komuniciraat so svoite ambasadi i gi informiraat za sekoe dobro ili lo{o ne{to so koe se soo~uvaat na teren. Ambasadite definitivno predlagaat i pomagaat vo podobruvaweto na investiciskata klima vo edna dràva. No, dali ima koj da gi sostavi vo edna ubava slika site tie zborovi, odnosno del~iwa od diplomatskata sloùvalka. Nacionalnite majstori se na poteg!

KAKO SAD SE SPRAVUVA SO GOLEMIOT BUXETSKI DEFICIT?

PREGOLEMO KRATEWE NA TRO[EWETO GO NAMALUVA EKONOMSKIOT RAST ako {to Va{ington debatira za sudbinata na dano~nite namalu vawa od 2001 i 2003 godina, mnogu zakonodava~i padnaa vo logi~na zamka na nivnite li~ni predlozi. Iako prepoznaa deka zgolemuvaweto na danocite ja povreduva ekonomijata, tie ubeduvaat deka amerikanskiot ogromen deficit bara od Kongresot da gi zgolemi prihodite preku naglo poka~uvawe na danocite, komentira "Vol Strit `urnal" (Wall Street Journal). Ovie argumenti po~ivaat na pogre{nite hipotezi deka mo`eme da go reducirame deficitot edinstveno so zgolemuvawe na danocite, kako {to e dadeno visokoto nivo na tro{ewe. Ne e taka. Za da gi namali tro{ocite i da go pottikne porastot, ovoj Kongres ili negoviot naslednik treba da prezeme dve akcii. Prvo, itno da go skratat nivoto na tro{ewe koe tolku dramati~no se poka~i od 2008 godina navamu. Vtoro, da se prifati praviloto na “inflacija minus eden”, za da se ograni~i idnoto zgolemuvawe na tro{ocite.

Pove}eto javni diskusii se fokusiraat na deficitot, koj navistina e na kriti~no nivo od okolu 10% od BDP. No, duri i pretsedatelot Obama da uspee vo namaluvaweto na deficitot do 4% od BDP do 2013 godina, koeficientot na javniot dolg kon BDP s$ u{te }e bide opasno visok, pove}e od 70%, ili pribli`no dvojno pove}e od toj {to be{e za vremeto na Bu{. Kako {to prikaàa ekonomistite Karmen Reinhart i Kenet Rogof vo "Amerikan ekonomik rivju" (American Economic Reiview), tolku visoki koeficienti na dolgot kon BDP se povrzani so slab rast. Zgolemuvaweto na danocite - {to nekoi go predlagaat so cel da se namali deficitot - isto taka go po pre~u va ras tot. No, Amerikancite ne mora da izbiraat me|u ogromniot deficit ili visokite danoci. Ako se navratime na relativn oto fiskaln o vozdrù vawe, {to preovladuva{e vo godinite koga vlad eeja Klinton i Bu{, koga tro{eweto iznesuva{e 19,7% i 19,6% od BDP, sekoj posebno, moème da go izbegneme

celiot nered. Tro{eweto, ne deficitot, e najva`noto merilo za fiskalnata vozdrànost. Fiskalno neodgovorniot pretsedatel moè da go izbalansira nekontroliraniot buxet so pregolemo odano~uvawe. Takviot pristap te{ko deka }e bide pogoden za ekonomskiot rast. Za da se vrati na pozdravite koeficienti na potro{uva~ka od poslednive dve dekadi, Kongresot treba da po~ne so donesuvawe na buxet koj za fiskalnata 2012 godina }e donese tro{oci {to }e bidat najmalku na polovina nivo od tamu kad e {to bea vo 2008 godina. Kampawata {to ja vodat Republikancite, za prezemawe na kontrolata vrz Kongresot, treba da ja napravi prioritetna ovaa redukcija na tro{ocite. Vtoro, Kongresot treba da po~ne so ograni~uvawe na idnite tro{oci spored praviloto na “inflacija minus eden”. Toa pravilo }e ovozmoì sekoja godina koga razmerot na vladinite tro{oci od BDP nadminuva 18% (30-godi{niot prosek na dano~nite prihodi), Kongresot da moè da gi zgolemi tro{ocite samo

so inflaciskata stapka od poslednite tri godini, minus eden procenten poen. Ova }e ja reducira stapkata na tro{oci od BDP, zatoa {to rastot na BDP re~isi sekoga{ }e go nadminuva rastot na buxetot. Treba da postoi argumentirawe za toa {to }e se finansira, no iznosot na buxetskiot rast treba da bide ograni~en. Ponatamu, bidej}i rastot pove}e e povrzan so istoriskiot broj (buxetot od prethodnata godina) otkolku so prognozite, bi bilo te{ko da se zaobikoli praviloto. Zdruèno so inicijalnoto namaluvawe na tro{ocite, vakvoto pravilo bi trebalo da n$ vrati vo soodnosot od 2008 godina do fiskalnata 2014 godina. ]e bidat potrebni u{te tri do ~etiri godini za da se stigne do balansiran buxet. I, ako agresivniot Kongres gi namali tro{ocite pobrzo od {to nametnuva limitot, takvite dopolnitelni namaluvawa }e vlezat vo idnite buxeti. Vo itni slu~ai, Kongresot moè da predloì ednogodi{na suspenzija na ova pravilo so 60% od glasovite od dvata doma. Toga{ osnovata }e se vrati

na nivoto na buxetot od godinata pred suspenzijata. Mo`nosta za privremeno da se suspendira praviloto }e pomogne da se spre~i podrakonska merka za negovo ukinuvawe vedna{ {tom sam }e se pretstavi prviot iten slu~aj. Vo prilog, nie treba da go ograni~ime rastot na buxetot vo sekoja godina koga toj e pod planiranata stapka, no ne pove}e od dvojno od zgolemuvaweto vo prethodnata godina. I koga koeficientite na tro{ocite od BDP povtorno }e dostignat 18%, praviloto mo`e da stane efektivno i da go vrati soodnosot nazad. Taka, tro{ocite }e os tanat ograni~eni vo ramkite na tesen pojas okolu istoriskite koeficienti na prihodite vo BDP. Praviloto “inflacija minus eden” }e ni ovozmo`i da go pronajdeme izlezot od na{ite fiskalni problemi bez odan o~u vawe

EDVARD LAJZAR

profesor na Univerzitetot Stenford

na pogolemiot procent od BDP. Eventualno, }e is~ezne deficitot - i so vra}aweto na danocite na istoriskoto nivo, nema da postoi pre~ka vo ekonomskiot rast. Baraweto na vakvo rigidno pravilo moè izgleda samo pusta èlba, no alternativata e opasen pogre{en izbor me|u visoki deficiti i visoki danoci. Neuspehot da se zazeme stav sega }e gi osudi idnite generacii na niski ìvotni standardi i pomali mo`nosti. Edvard Lajzar e profesor na Univerzitetot Stenford i be{e predvodnik na Pretsedatelskiot sovet od ekonomski sovetnici od 2006 do 2009 godina

^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2.520

MBID

110,90

2.172

2.515

110,80

2.162

2.510

110,70

2.505

2.152

30.09.2010

OMB

110,60

2.500

2.142

110,50

2.495 2.132

110,40

2.490

2.122

2.485

110,30

2.112

2.480

110,20

23/09/10

24/09/10

25/09/10

26/09/10

27/09/10

28/09/10

23/09/10

29/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

25/09/10

27/09/10

29/09/10

23/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

25/09/10

27/09/10

29/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KRIZATA GI ZATVORA BROKERSKITE KU]I

MAKEDONSKA BERZA

SPOJUVAWETO KAKO RE[ENIE ZA OPSTANOK

17.03.2010 9

Vo uslovi na slaba likvidnost na Makedonskata berza se postavuva pra{aweto dali brokerskite ku}i bi mo`ele samostojno da prodol`at so nivnoto rabotewe ili re{enieto za nivniot opstanok e da se spojuvaat. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

d berzanskiot bum vo tekot na 2007 godina, pa do krajot na 2009 godina, vo zemjava ima{e trend na otvorawe novi brokerski ku}i. Na krajot od 2007 godina nivniot broj iznesuval 22, vo tekot na 2008 godina porasnal na 29, a vo tekot na 2009 godina dostignal brojka od 32 ~lenki. Sepak, problemite vo raboteweto so koi se soo~uvaat ovie ~lenki na Makedonskata berza kulminiraa za vreme na krizata i namaleniot promet na Makedonska berza, so {to nivniot broj, zaklu~no so polugodi{niot bilten na Makedonska berza, se namali na 24, odnosno za 8 pomalku vo odnos na po~etokot od godinata. So rabota prestanaa pred s$ pomalite brokerski ku}i, ~ii osnova~i, pottiknati od branot na berzanskata euforija od pred tri godini, gi formiraa duri i predocna za da moàt i tie da fatat del od profitniot kola~. Na pazarot opstanaa brokerskite ku}i vo sostavot na makedonskite banki, ili, pak, onie {to se del od nekoi regionalni finansiski grupacii, zaedno so u{te nekoi pomali brokerski ku}i {to se podolgo na pazarot. Samo tie moèa da go izdràt niskoto nivo na promet, {to nosi niski provizii, a

BERZANSKIOT PROMET SO PAD OD 38%

brokerski ku}i se zatvoreni vo Makedonija poslednava godina

tro{ocite za rabota ostanuvaat visoki. Isti problemi gi ma~at i brokerskite ku}i vo regionot, pa nekoi od niv se odlu~ija me|usebno da se spojat za da si go obezbedat opstanokot. Vo Hrvatska, na primer, poslednoto spojuvawe koe se slu~i neodamna e me|u brokerskite ku}i Hita vredosnici, ICF i Auktor, koja ve}e ima pretstavni{tvo vo Makedonija. Vo Auktor soop{tija i deka preku ova spojuvawe }e se zgolemi interesot na hrvatskite investitori za akcii na makedonski kompanii. “Trendot na spojuvawa me|u brokerskite ku}i kaj nekoi regionalni berzi mo`e da se slu~i i kaj nas, no zasega ne sum zapoznaen so nekakvi aktivnosti vo taa nasoka od strana na brokerskite ku}i. Smetam deka dokolku bi nastanalo spojuvawe me|u nekoi od niv, i kaj nas toa bi bilo samo kratkoro~no re{enie vo pogled na problemite vo nivnoto rabotewe. Najdobro re{enie na dolg rok za site nas, normalno, e podobruvawe na likvidnosta na Berzata”, veli Marjan Popovski, direktor na brokerskata ku}a Novi Triglav od Skopje. Sepak, mo`nosta na ovoj na~in

P da se privle~at stranski investitori, spored na{ite investitori, ostanuva pod znak pra{alnik. “Dokolku bi imalo spojuvawa me|u brokerskite ku}i, mislam deka ne bi imalo razlika dali toa }e bide me|u doma{ni ku}i ili doma{na so stranska brokerska ku}a, vo pogled na privlekuvaweto na stranski investitori. Na primer, mo`e da se zemat bankite kako {to se NLB Tutunska i Stopanska banka od Skopje, koi imaat svoi oddeli za trguvawe so hartii od vrednost i koi se so stranski kapital, pa, sepak, na pazarot na kapital ne gledam golem broj gr~ki ili slovene~ki investitori”, smeta Popovski. Kako i da e, del od ekspertite smetaat deka spojuvaweto na brokerskite ku}i e podo-

bro re{enie otkolku nivno zatvorawe. “Sekako deka mo`e da ima i `rtvi pri spojuvaweto, odnosno nekoi brokeri da izgubat rabotni mesta, no, sepak, toa bi bilo odluka na samite brokerski ku}i. Od aspekt na pazarot, dobro bi bilo koga spojuvaweto bi bilo so stranski brokerski ku}i, zaradi privlekuvawe stranski investitori. Od aspekt na doma{nite investitori, nim ne im e bitno koj so kogo se spojuva, zatoa {to na niv im e bitna uslugata koja }e im bide ponudena. Iskreno, mene me ~udi i faktot {to pri vlo{eni sostojbi na pazarot na kapital, brokerskite ku}i i ponatamu uspevaat da opstojat i da rabotat”, smeta profesorot Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet vo Skopje.

o~nuvaj}i od mesec oktomvri, vrz osnova na soop{tenie od Makedonska berza prestanuva ~lenstvoto na Uni Banka koja prethodno dostavi barawe za dobrovolno istapuvawe od doma{nata berza. Voedno, v~era splasna tempoto na berzanskiot promet nametnato prethodnite nekolku dena. Makedonska berza v~era{niot den go zavr{i so vkupen berzanski promet vo iznos od 8,97 milioni denari, {to e za okolu 38% poslab promet vo odnos na 14,55 milioni denari koi bea ostvareni prethodniot den. Re~isi pove}e od polovinata od berzanskiot promet realiziran v~era otpadna na akciite na Komercijalna banka i Alkaloid. Akcijata na Komercijalna banka v~era{noto trguvawe go zavr{i so promet od 3,57 milioni denari, za razlika od 6,42 milioni denari ostvareni samo eden den prethodno. Za razlika od nea, akcijata na Alkaloid so daleku ponizok obem na promet, okolu 1,23 milioni denari. Interes za drugi akcii re~isi i da nema{e. Na redovniot pazar se trguva{e samo so dve akcii, i toa onie na Makedonski telekom i Rade

Kon~ar. Ni{to podobro ne pominaa i obvrznicite. V~era{niot den ovie hartii od vrednost go zavr{ija so realiziran vkupen promet od okolu 1,34 milioni denari. Najlikvidna ovojpat be{e obvrznicata od sedmata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja v~era{niot den go zavr{i so promet vo visina od okolu polovina milion denari. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 trguvaweto v~era go zavr{i so pad od 0,72%, spu{taj}i se na vrednost od 2.113,93 indeksni poeni. MBID ovojpat so ne{to ponizok pad. Negovata vrednost se sniì za 0,11% na nova poniska vrednost od 2.483,54 indeksni poeni. Za razlika od niv, indeksot na obvrznicite OMB go prodolì svojot rast. V~era ovoj indeks porasna za 0,44% na vrednost od 110,81 indeksni poeni. Iako i v~era kaj indeksite imavme sli~ni dvièwa kako i prethodnite denovi, sepak, registrirani se pogolem broj hartii od vrednost koi beleàt rast na cenata. Nivniot broj v~era iznesuva{e 8 hartii od vrednost, predvodeni so rastot od 2,5% kaj akcijata na Fer{ped.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Фершпед Скопје Стопанска банка Битола Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје 0

29.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.045.089,43

-2,44%

-4,85%

-11,07%

-6,24%

-12,14%

27.09.2010

178.500

Илирика ГРП

22.451.433,24

2,68%

2,47%

2,21%

6,70%

8,25%

27.09.2010

1,27

459.219

Иново Статус Акции

18.575.390,18

-4,14%

-8,58%

-13,90%

-17,03%

-23,91%

28.09.2010

400,00

0,59

484.000

KD Brik

23.603.457,36

1,34%

-0,38%

2,95%

7,54%

16,20%

27.09.2010

0,00

KD Nova EU

22.244.648,35

0,27%

-1,93%

-4,81%

-4,79%

-21,45%

27.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.240.148,42

-1,06%

-1,44%

-6,28%

-2,73%

-3,19%

28.09.2010

41.000,00

2,5

123.000

2.550,00

22.960,95

29.09.2010 Просечна цена (МКД)

ЗК Пелагонија Битола Раде Кончар Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје

151,23

Износ (МКД)

-6,07

290.960

1999,58

-4,78

237.950

1890

-1,56

283.500

490

-1,08

440.020

3.434,83

-0,44

1.236.540

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

29.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

29.09.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.434,83

390,18

8,80

0,78

обични акции

21.778

-73,40

111.307

-18,09

54.562

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

133.085

-38,88

490,00

105,83

4,63

0,49

обични акции

12.448

-31,06

KMB (2009)

2.014.067

2.999,98

533,81

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

12.448

-94,73

MPT (2009)

112.382

22.960,95

0,64

145.533

-38,36

2999,98

0,00

3.575.980

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

3434,83

-0,44

1.236.540

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

Гранит Скопје

обврзници

% на промена

3.071.377

Алкалоид Скопје Макпетрол Скопје

29.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

29.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Макстил Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

400

0,59

484.000

STIL (2009)

14.622.943

151,23

0,11

1.367,61

2,11

22960,95

1,27

459.219

TPLF (2009)

450.000

3.373,68

61,42

54,93

0,99

490,00

-1,08

440.020

ZPKO (2009)

271.602

1.999,58

0,26

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 29.09.2010)

10 30.09.2010

^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

JOVANOVSKI: GRUEVSKI SAKA SO SVETSKATA BANKA DA SI GO PODOBRI UGLEDOT

remierot Gruevski dade izjava vo koja go istakna predviduvaweto na Svetska banka za rast na makedonskata ekonomija od 1,9% vo 2010 godina. Sakame da gi informirame gra|anite deka stanuva zbor za predviduvawe sodr`ano vo publikacijata na “Globalni ekonomski izgledi”, posleden pat a`urirana na 10 juni 2010 godina, izjavi v~era Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM. Toj go povika premierot da im objasni na

gra|anite “zo{to duri sega se povikuva na predviduvaweto na Svetskata banka. “Za nas ova e samo potvrda deka premierot Gruevski e sosema svesen za izgubeniot sopstven ugled i doverba vo makedonskata ekonomija i se obiduva toa da go nadomesti preku ugledot na Svetska banka. Zo{to vo svojata izjava go premol~i faktot deka spored Svetskata banka, padot na makedonskata ekonomija vo 2009 godina bil dvojno pogolem

DVE DIREKTORSKI OSTAVKI ZA DVA DENA

i iznesuval 1,3%, a ne 0,7%? Ako ja prifa}a premierot proekcijata na Svetska banka za 2010, ja prifa}a li i nejzinata procenka za 2009 godina?”, istakna Jovanovski. Spored nego, selektivnoto koristewe na faktite i “sramniot obid na VMRO-DPMNE da go skrie padot na nivniot rejting objavuvaj}i povisoka poddr{ka od 28,7% namesto od 27,6%, kolku {to e vo anketata na IRI, samo poka`uvaat deka vlasta e vo panika”.

o rok od dva dena, dvajca direktori na dr`avni institucii si podnesoa ostavka, naveduvaj}i deka zad nivnata odluka stojat privatni pri~ini. Direktorot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Janez Jelnikar, v~era vo razgovor za “Kapital” izjavi deka si dal ostavka isklu~ivo poradi familijarni pri~ini i otfrla sekakvi {pekulacii. Vo negovoto barawe do Vladata i do ministerot Bujar Osmani pi{uva deka toj se

soglasuva svesno i odgovorno da ja izvr{uva direktorskata dol`nost s$ do imenuvaweto nov direktor, no se nadeva deka postapkata }e bide ekspeditivno sprovedena. Upravniot odbor na Fondot ve}e ja prifatil ostavkata na Jelnikar, koj kako doka`an reformator vo slovene~koto zdravstvo vo 2008 godina be{e donesen na ~elo na Fondot. Ostavka si podnese i direktorot na Agencijata za elektronski komunikacii, Petar

Ivanovski. Od Agencijata potenciraat deka pri~inite za ostavkata se isklu~ivo od li~na i semejna priroda. I Ivanovski e na ~elo na ovaa institucija od 2008 godina. Simptomati~no e {to dvete ostavki se slu~ija vo dva dena i neposredno po {pekulaciite deka premierot Nikola Gruevski podgotvuva novi smeni na direktori na dr`avnite institucii otkako ve}e pominaa na red nekolku menaxeri na javni pretprijatija.

KAKO DA SE IZLEZE OD NELIKVIDNOSTA?

BIZNIS-SEKTOROT BARA POVRAT NA DDV PO REALIZIRANA FAKTURA Ovoj predlog doa|a od ~lenkite na Komorata na Grad Skopje, koi tvrdat deka dr`avata im docni so povrat na DDV. Tie predlagaat da se ovozmo`i pla}awe na DDV vo momentot koga }e si go naplatat danokot na dodadena vrednost od prethodno realizirana faktura

MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

akon so koj }e se ovozmoì povrat na DDV po realizirana faktura baraat del od biznismenite vo zemjava so cel toa da bide garancija za povrat na sopstvenite pari vo realen rok. Ovoj predlog doa|a od ~lenkite na Komorata na Grad Skopje, koi tvrdat deka dràvata im docni so povrat na DDV. Tie predlagaat da se ovozmoì pla}awe na DDV vo momentot koga }e si go naplatat danokot na dodadena vrednost od prethodno realizirana faktura. “Vo slu~aj koga vo rok od tri meseci, kompanijata ne moè da ja naplati fakturata, dràvata treba da vovede zakonska mo`nost za naplata na DDV koga fakturata }e se realizira. Zakonot za DDV ne poznava pla}awe tuku samo izvr{en promet. Vedna{ si dolèn da go plati{ DDV po primena faktura”, veli Goran Rafajlovski, pretsedatel na Komorata na Grad Skopje. Spored nego, onaa vlada koja }e ima hrabrost da go re{i vnatre{niot dolg i da go is~isti stopanstvoto od firmi koi ne treba da postojat, }e gi dobie slednite izbori. Stopanstvenicite baraat i privatnite firmi da moàt da gi zatvorat pobaruvawata kon javniot i privatniot sektor po istiot terk po koj dràvata preku Upravata za javni prihodi }e si gi napla}a pobaruvawata. #Kako {to UJP vo ime na dràvata }e simnuva pari od ìro-smetkite na

gra|anite za da gi naplati pobaruvawata, taka neka simnuva pari i za pobaruvawata na kompaniite”, veli Rafajlovski. Od Ministerstvoto za finansii negiraat deka se docni so povrat na DDV. “Ne e to~no deka dr`avata docni {est meseci so povratot. Toj se izvr{uva vo zakonskiot rok od 30 dena dokolku Upravata za javni prihodi ne sprovede zakonski utvrdena kontrola”, izjavija od Ministerstvoto. Ottamu istaknuvaat deka poslednite izmeni vo Zakonot za dano~na postapka,

vlijaat za podobruvawe na likvidnosta na stopanstvoto. PODDR[KA ZA IDEJATA Vo Stopanskata komora na Makedonija i vo Sojuzot na stopanski komori postoi raspolo`enie da se poddr`i idejata za zakon koj }e garantira navremena naplata na pobaruvawata. "Voveduvawe na instrument vo nasoka na regulirawe na naplatata na pobaruvawata na pravnite subjekti }e bide od vitalno zna~ewe za likvidnosta na kompaniite", veli Mitko Aleksov, izvr{en direk-

tor na SSK i ja otvora mo`nosta za vra}awe na “akceptniot nalog” za da se vrati sigurnosta vo privatniot sektor. Biznismenite se àlat deka te{ko odi naplatata i od firmite i od dràvata. “Imam pobaruvawa koi ne moàm da gi naplatam ve}e nekolku godini. Po~nav sudska postapka. Po tri godini sudot donese re{enie za naplata. No, dol`nikot go obàli i eve po pet godini s$ u{te ne moàm da naplatam. Dodeka slu~ajot dobie rezre{nica, jas sum vo mi-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,84%

3,87%

4,84%

5,83%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,40%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6555

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

45,8065

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,5487

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,4553

Канада

долар

44,3661

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,0019

61,55

46,8

71,7

Извор: НБРМ

nus”, veli Rafajlovski. PROBLEMOT NE E OD VÊRA Problemot so naplatata na pobaruvawata ne e nov. Toj osobeno se zasili poradi ekonomskata kriza. Pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski, vo intervju za “Kapital” izjavi deka od 1 do 15 vo mesecot nikoj na nikogo ne pla}a. Anketata na Stopanskata komora vo april godinava, pak, pokaà deka dràvata im docni so vra}aweto na DDV na site anketirani kompanii.

“So docneweto na povratot na DDV se zabavuva obrtot na pari~nata masa vo privatniot sektor, so {to se sozdava potreba za pari, no ima i pritisok na cenata za iznajmnuvawe pari”, stoi vo analizata na Komorata sprovedena vrz 280 kompanii. Od Komorata uka`uvaat deka namaleniot broj finansiski transakcii, pak, vlijae vrz iznosot na dava~ki i danoci {to treba da & se pla}aat na dr`avata, {to na kraj se odrazuva vrz obemot na buxetskite prihodi.

^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

30.09.2010

RAZVOJ NA PAZAROT SO @IVOTNO OSIGURUVAWE

STRANSKI OSIGURITELNI KOMPANII NAJAVUVAAT VLEZ VO MAKEDONIJA Dve stranski kompanii sakaat da investiraat vo doma{niot osiguritelen pazar vo domenot na osiguruvawe na `ivot. Imiwata na investitorite zasega ne se otkrivaat, a se o~ekuva toa da go razdvi`i osiguruvaweto kako zanemaren segment od finansiskiot pazar vo Makedonija. ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

ve novi stranski kompanii se zainteresirani da vlezat na makedonskiot osiguritelen pazar, najavi prviot ~ovek na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto (ASO), Klime Poposki. Imiwata s$ u{te ne se otkrivaat, no se znae deka }e rabotat vo domenot na osiguruvawe na ìvot kade {to ima najgolem potencijal za razvoj. Zasega samo dve kompanii vo zemjava pokrivaat osiguruvawe na ìvot, a ostanatite 11 dru{tva rabotat samo so neìvotno osiguruvawe. Osiguruvaweto kako najmalku razvien segment na finansiskiot pazar, sepak se dviì vo razvojna nasoka, a brojot na polisi za osiguruvawe za edna godina se zgolemil za 8%. Od ASO o~ekuvaat so vlezot na novite kompanii, ovoj finansiski segment pove}e da se razdviì. “Vo momentov imame 13 dru{tva i sekoja godina imame razvoj na novi klasi proizvodi i porast na prodadenite polisi. Toa ukaùva deka pazarot na osiguruvawe e vo faza na razvoj i se nadevame deka vo dogledno vreme }e se dobliìme do prosekot na zemjite od Cen-

1,53%

od finansiskiot pazar opfa}aat osiguritelnite kompanii vo zemjava

iznesuva u~estvoto na bruto-polisiranata premija vo makedonskiot BDP

tralna i Isto~na Evropa. Poradi interesot koj{to go projavija stranski investitori da vlezat vo oblasta na `ivotnoto osiguruvawe, se nadevam deka vo kratok vremenski period u~estvoto na `ivotnoto osiguruvawe }e dostigne mnogu pogolemo u~estvo vo vkupniot pazar”, ocenuva Klime Poposki, pretsedatel na ASO. Stepenot na penetracija, koj se meri kako odnos pome|u bruto-polisiranata premija i BDP na zemjata, vo Makedonija iznesuva 1,53%, {to e pomalku od prosekot vo zemjite vo CIE od 2%. Na godi{no nivo, vkupno brutopolisiranata premija iznesuva okolu 101 milion evra, a vo strukturata na finansiskiot sistem osiguritelniot sektor u~estvuva so 5%. Evroambasadorot Ervan Fuere poso~i na zabele{kite od minatogodi{niot izve{taj na Evropskata komisija, spored koj zemjava zaostanuva vo transponiraweto na EU-regulativata vo zakonodavstvoto. “EK zatoa insistira{e vo narednite nekolku godini da se

postavi soodvetnata zakonska ramka za zajaknuvawe na standardite vo supervizijata, imaj}i predvid deka pove}e od 80% od kapitalot vo osiguritelniot sektor e stranski kapital i deka najgolemite osiguritelni kompanii se }erki kompanii na dràvnite kompanii od zemji-~lenki na EU”, izjavi Fuere. Otkako minatata godina vkupnata bruto-polisirana premija kako posledica na udarot od krizata se namali za 3,7%, osiguritelniot pazar vo Makedonija vo prvata polovina od godinata zabeleà porast na bruto-premijata od 3,15% i dostigna do nivo od 50,1 milioni evra. Vardar Osiguruvawe go zadrùva pazarnoto liderstvo, so 21,3% u~estvo vo bruto-polisiranata premija, pred Kjubi so 13,3%, Eurolink so 12,1% i Sava tabak so 11,9%. Vo odnos na sostojbata na 30 juni lani, najgolem rast na pazarniot udel ima Eurolink, za 3,2%, so {to ja prestigna Sava Tabak na tretata pozicija. Neìvotnoto osiguruvawe, koe vo vkupnata premija na osiguritelnite kompanii vo

17.03.2010 11 KLIME POPOSKI

Kaj osiguruvaweto na ìvot se zabeleùva porast na dogovorite od 10%, kaj osiguruvaweto na imot od poàr i drugi nezgodi ima porast od 8% i kaj osiguruvaweto na turisti~kite uslugi ima porast od 2%. Od osiguritelnite kompanii komentiraat deka najgolem del od porastot na ovie tipovi osiguruvawa se dolàt na dogovorite za osiguruvawe na skapa oprema i ma{ini od strana {to gi sklu~ile dve kompanii od po~etokot na godinata. Kaj imotnoto osiguruvawe, Sava tabak ima vo najgolem

zemjata u~estvuva so 95,1%, zabeleàlo porast od 2,7%, dodeka ìvotnoto osiguruvawe zabeleàlo porast na bruto-polisiranata premija od 13,2%. Zadolìtelnoto osiguruvawe od avtoodgovornost koe u~estvuva so bezmalku 50% vo vkupnata polisirana premija vo Makedonija, vo prvite {est meseci ostvarilo iznos od 22,2 milioni evra, {to e za 3,3% pogolem iznos vo odnos na istiot period lani. Kaj brojot na sklu~eni osiguritelni polisi, najoglem porast za edna godina ima kaj osiguruvaweto od nezgoda od 15%. L

PRETSEDATEL NA AGENCIJA ZA SUPERVIZIJA NA OSIGURUVAWE Poradi interesot koj{to go projavija stranski investitori da vlezat vo oblasta na `ivotnoto osiguruvawe, se nadevam deka vo kratok vremenski period, razvojot na osiguritelniot pazar }e se intenzivira, a u~estvoto na `ivotnoto osiguruvawe }e dostigne mnogu pogolem udel vo vkupnata bruto- polisirana premija.

procent vo svojata vkupna polisirana premija, odnosno so 33,5%. Kjubi ima 29,6% od ova osiguruvawe vo svoeto portfolio, Eurolink 25,3%, a Vardar 16,6%.

12 30.09.2010

^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NIKOJ NE DOSTAVIL PONUDI ZA IZGRADBA NA HIDROCENTRALITE ^EBREN I GALI[TE

ladata vo obid da go spasi tenderot za hidrocentralite ^ebren i Gali{te, po ~etrvri pat go prodol`uva rokot za dostavuvawe ponudi. Od Ministerstvoto za ekonomija najavuvaat deka na barawe na italijanskata ENEL, avstriskta Verbund i germanskata RVE, rokot za dostavuvawe ponudi za deceniskiot

proekt }e go prodol`at do po~etokot na noemvri. Do deneska, do koga istekuva rokot, nitu edna od zainteresiranite kompanii ne dostavila ponuda do Ministerstvoto. Namesto vo mart, rokot za dostavuvawe na ponudi za izgradba na najgolemite hidrocentrali vo zemjava se odlo`i za vo juli, pa za vo septemvri, za sega Vladata povtorno

da go pomesti za mesec i polovina. Ostanuva otvorena dilemata dali dosega{niot “molk” na kompaniite, koi podignaa tenderska dokumentacija, no ne dostavuvaat ponudi, kako i prolngiraweto na rokot od strana na Vladata, zna~i i opasnost od propa|awe na tenderot za ovoj krucijalen energetski proekt za Makedonija.

KONCERT NA PIJANISTKATA ELENA MISIRKOVA POD POKROVITELSTVO NA EVN

uzi~ko patuvawe za pocvrsti kulturni vrski me|u Makedonija i Avstrija e glavnata poraka na gala-koncertot na makedonskata i svetski renomirana pijanistka Elena Misirkova-Loza, odr`an zav~erave~er, od salata vo domot na ARM. Pod pokrovitelstvo na avstriskata energetska kompanija, EVN Makedonija, pretstavnici na diplomatskiot kor, na

politi~kiot, op{testveniot i kulturniot `ivot vo zemjava, kako i pretstavnici na EVN Makedonija svedo~at za vistinskiot triumf na muzikata i interpretacijata na renomiranata pijanistka. Izvedbata na delata na Frederik [open, Verner Pirhner, Vlastimir Nikolovski i Sergej V.Rahmaninov zvu~ea energi~no i originalno. Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, istakna

deka so deceniskoto tvorewe i muzicirawe vo Avstrija, Elena Misirkova ne samo {to pridonesla za dostojno prezentirawe na makedonskata kultura vo Avstrija, tuku i za vistinsko zbli`uvawe me|u makedonskiot i avstriskiot narod. Koncertot vo Skopje na ambasadorot na makedonskata kultura vo Avstrija e prodol`enie na sorabotkata me|u pijanistkata i kompanijata EVN od Avstrija.

VLADATA ODDELI ^ETIRI MILIONI DENARI ZA VINARNICITE

POVARDARIE I SKOVIN ]E SE KVALIFIKUVAAT ZA DR@AVNA POMO[ Pove}eto vinarnici koi otkupuvaat golemi koli~ini grozje nema da uspeat da ja postignat kvotata od 65% od minatogodi{niot otkup, za da dobijat vladina poddr{ka. Golemite zalihi i namalenata pobaruva~ka na vino gi namali otkupenite koli~ini ovaa godina.

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ràvnata pomo{ za vinarnicite }e ostane re~isi neiskoristena, zatoa {to samo mal broj od niv }e otkupat 65% od minatogodi{nite otkupeni koli~ini grozje. Ovaa kvota e uslov za edna vinarnica da dobie 5,7 denari nadomest od dràvata za sekoj otkupen kilogram. Berbata na grozjeto e vo poln ek, no vinarnicite se skepti~ni deka }e uspeat da gi dobijat vladinite pari. Zoran Danevski, direktor na vinarnicata Xumajlija od Lozovo, veli deka minatata godina otkupile 20 milioni kilogrami grozje, no deka godinava nema {ansi da otkupat 65% od lanskite koli~ini za da ja dobijat dràvnata pomo{. “Dosega imame otkupeno okolu ~etiri milioni kilogrami grozje, a imame kapaciteti da otkupime najmnogu u{te 2-3 milioni kilogrami. Rabotite se menuvaat sekojdnevno i ne moàm u{te sega da dadam to~na procenka”, veli

150

milioni kilogrami grozje te`i godine{nata rekolta

Danevski za "Kapital", no e siguren deka nema da otkupat pove}e od 40% od minatogodi{nite koli~ini. Najverojatno, pari od vladinata pomo{ nema da dobie i najgolemata vinarska vizba vo zemjava, Tikve{, koi godinava }e otkupat okolu 50% od minatogodi{nite koli~ini. Kvotata od 65% od minatogodi{nite otkupeni koli~ini najverojatno }e ja postignat Skovin i Povardarie. Skovin dosega otkupi okolu {est milioni kilogrami, a o~ekuvaat da otkupat 11 milioni kilogrami grozje. Spored ova, tie bi iskoristile okolu 50.000 evra od vladinata pomo{, veli Mile Kostov, komercijalen direktor na Skovin. Toj dodava deka pravat napori da im izlezat vo presret na site lozari so koi sorabotuvaat. Od vtorata po golemina vizba vo dr`avata, Povardarie od Negotino,

Godinava se o~ekuva rod od okolu 150 milioni kilogrami grozje potenciraat deka ve}e ja ispolnile kvotata od 65% i go ispolnile uslovot za koristewe dr`avna pomo{. Tie dosega otkupile okolu 16 milioni kilogrami grozje, a minatata go-

dina otkupile 23 milioni. Van~o Kuzmanovski, direktor na vinarnicata, ne znae{e da ka`e to~no kolkavi koli~ini }e otkupat do krajot na otkupnata sezona, koja e vo tek.

Dr`avata za prv pat se odlu~i da im pomogne na vinarnicite, izdvojuvaj} i okolu ~etiri milioni evra. Vinarnicite, pak, koi }e otkupat pove}e od 100% od minatogodi{nite

koli~ini }e dobijat po dva denari za kilogram grozje. Godinava se o~ekuva rod od okolu 150 milioni kilogrami grozje i od nego da se proizvede okolu 90 milioni litri vino.

^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII ISTEKUVA ROKOT ZA UVOZ NA POLOVNI VOZILA SO EURO 1 STANDARD

enes istekuva rokot za uvoz na upotrebuvani vozila koi ispolnuvaat standard Euro 1. Od po~etokot na godinata se uvezeni pove}e od 40.000 vozila, {to e za 20 pati pove}e od minatata godina. Mo`nosta za uvoz na postari, koristeni vozila ja dade Vladata od mart godinava i taa va`e{e do 5 avgust, no poradi golemiot

interes be{e prodolèna do 30 septemvri 2010 godina. Po istekot na rokot, sopstvenicite }e moàt da gi koristat vozilata so stranski registarski tabli~ki {est meseci kumulativno vo edna godina, na teritorijata na dràvata. Po ova, dobivaat mo`nost vo odreden rok da go carinat ili voziloto da go

vratat nazad. Dokolku ne postapat po ova re{enie, mo`e da dojde do privremeno odzemawe na voziloto. Predvidenata sankcija za koristewe na voziloto pove}e od dozvolenite {est meseci e 100 evra, a dokolku se platat vedna{, kaznata iznesuva 50 evra. Rokot za uvoz na vozila so minimalen standard Euro 2 e {est godini.

30.09.2010

PARI OD GERMANIJA ZA CEFTA DA STANE EDEN PAZAR

o finansiska pomo{ od okolu 1,5 milion evra, Germanija }e im pomogne na zemjite potpisni~ki na CEFTA za da ja usoglasat legislativata i regionot da go napravat slobodna zona na trgovija. Stopanskite komori na Makedonija, Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina i na Moldavija, v~era sklu~ija dogovor za zaedni~ki proekt so germanskite komori. Parite gi odobruva Fed-

eralnoto Ministerstvo za ekonomska sorabotka i razvoj na Germanija preku Otvoreniot regionalen fond za Jugoisto~na Evropa. So toa treba da se zgolemat ekspertskite kapaciteti na komorite za kvaliteten dijalog so vladite. No, se o~ekuva ovoj proekt da donese i pove}e germanski investicii vo regionot. “Germanskite kompanii }e bidat poprisutni vo regionot kako investitori otkako regionot }e stane zaedni~ka

trgovska destinacija i koga }e se sozdadat ednakvi uslovi za trgovija i investirawe”, izjavi Qubica Nuri od Stopanskata komora na Makedonija. Od Komorata velat deka so finansiskite sredstva koi im se stavaat na raspolgawe na komorite od zemjite na CEFTA so cel da se pottiknat kompaniite od Jugoisto~na Evropa da gi usoglasat uslovite za investirawe, so {to regionot bi se gledal kako celina.

CENITE NA [E]EROT PORASNAA ZA POVE]E OD 30%

SKAPIOT [E]ER GI POSKAPI KONDITORSKITE PROIZVODI

Vo vtoriot kvartal godinava za uvoz na {e}er se izdvoeni rekordni 14,7 milioni dolari, {to e rast od okolu 50% vo odnos na istiot period minatata godina.

GORAN LEFKOV lefkov@kapital.com.mk

enite na {e}erot na svetskite berzi godinava porasnaa za pove} e od 30%, {to predizvika porast i na cenite na konditorskite proizvodi. Vo vtoriot kvartal godinava, Makedonija za uvoz na {e}er izdvoi rekordni 14,7 milioni dolari, {to e porast od okolu 50% vo odnos na istiot period lani. Spored podatocite na Carinskata uprava na Makedonija, vo vtoriot kvartal godinava se uvezeni 9.340 toni {e}er, a vo istiot period minatata godina se uvezeni 8.853 toni, {to pretstavuva rast od samo 6%. Poznava~ite na sostojbite so {e}erniot biznis vo zemjava potenciraat deka zgolemuvaweto na vrednosta pri uvozot na {e}er se dol`i na drasti~niot rast na cenite. Milka Paspalova-Tasevska od bitolskata fabrika za {e}er 4 Noemvri potencira deka cenite na suroviot {e}er se zgolemile za pove}e od 50%. “Povisoka e cenata na {e-

550

dolari iznesuva cenata na `oltiot {e}er na svetskite berzi vo izminatava godina, a prethodno be{e 300 dolari za ton

Cenata na beliot {e}er na svetskite berzi iznesuva 615 dolari za ton }erot na svetskite berzi, i toa mo`e da bide glavnata pri~ina za zgolemuvaweto na vrednosta na uvozot. Cenata na `oltiot {e}er, koj se koristi za prerabotka i za dobivawe bel {e}er, na svetskite berzi vo izminatava godina se zgolemi od 300 na 550 dolari za ton. Cenata na konzumniot {e}er e 615 dolari za ton, a minatata godina be{e pomalku od 400 dolari za ton”, dodava Paspalova-

Tasevska. Taa potencira deka nim, kako proizvoditeli na {e}er, im pre~i uvozot na srpski {e}er, koj vo zemjava vleguva bez carina poradi bescarinskite kontingenti so na{iot severen sosed. Na visokite ceni na {e}erot se `alat i konditorskite kompanii. Savka Dimitrova, direktorka na Evropa, veli deka cenite na {e}erot gi krenale i cenite na ostanatite surovini

vo konditorskata industrija. “Cenite na {e}erot dostignaa nepodnoslivo nivo. Nekoi na{i konkurenti ve}e gi zgolemija cenite. Fabrikata Evropa se vozdr`uva{e od ovaa merka, no vo narednite denovi }e mora da gi zgolemime cenite”, dodava taa. Spored Dimitrova, bidej}i Makedonija e mala ekonomija, ne mo`e mnogu da vlijae vrz cenata na surovinite i mora da gi

korigira cenite na gotovite proizvodi. I od vini~kata konditorska kompanija Makprogres potenciraat deka {e}erot e mnogu va`na surovina vo nivnoto rabotewe i deka poka~uvaweto na cenite }e predizvika i zgolemuvawe na cenite na nivnite proizvodi. Makedonija e celosno zavisna od uvozot na ovoj proizvod. Do 2006 godina zemjava ima{e sopstveno

proizvodstvo na {e}erna repka i na {e}er, no vo edinstveniot kapacitet za proizvodstvo na {e}er vo zemjava, bitolskata fabrika 4 Noemvri, odlu~ija da ne otkupuvaat {e}erna repka, so {to se uni{ti doma{noto proizvodstvo na ovaa kultura i sega uvezuvaat samo `olt {e}er i go prerabotuvaat. Spored profesorot na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, Zoran Dimov, vo najdobrite vremiwa vo zemjava, {e}ernata repka bila zastapena na okolu 6.000 hektari, a so doma{en {e}er se zadovoluvale 50% od potrebite za ovoj proizvod. Godi{nite potrebi za {e}er vo Makedonija iznesuvaat okolu 60.000 toni, od koi vo bitolskata fabrika za {e}er se proizveduvaat okolu 40.000 toni, dodeka ostanatite 20.000 toni se uvezuvaat.

14 30.09.2010

^ETVRTOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

CRNA GORA IZBRA DA SE ZADOL@I SO OBVRZNICA

PODOBRO POVISOKI KAMATI, OTKOLKU ARAN@MAN SO MMF

Kamatite na obvrznicite vredni 200 milioni evra }e ja ~inat Crna Gora 78,5 milioni evra. Ne e tajna deka crnogorskata Vlada ne saka ekspertite od MMF da & ~epkaat po bilansite, iako mnogumina tvrdat deka toa bi bilo najdobro za Crna Gora

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rna Gora, za da go izbegne aran`manot so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), ovoj mesec se zadol`i na svetskiot pazar na kapital so emisija na petgodi{ni evroobvrznici od 200 milioni evra, so fiksna kamata od 7,87%. Crnogorskiot minister za finansii, Igor Luk{i}, izjavi deka Vladata se odlu~ila za takov oblik na zadol`uvawe bidej}i e najtransparenten i nema potreba za eventualen aran`man so MMF. Ne e tajna deka crnogorskata Vlada ne saka ekspertite od MMF da & ~epkaat po bilansite, iako mnogumina tvrdat deka toa bi bilo najdobro za Crna Gora. Ne samo poradi parite koi nedostigaat, tuku i poradi toa {to MMF bi ja nateral Vladata da go stegne remenot vo javnata potro{uva~ka. Se postavuva i pra{aweto {to s$ bi otkrile vo raboteweto na Prva banka, koja ja kontrolira semejstvoto na premierot Milo \ukanovi}. K

milioni evra pomo{ pobarala Prva banka od dr`avata

MMF bara da se {tedi vo javnata potro{uva~ka, koja vo Crna Gora iznesuva 1,5 milijardi evra, {to e 51% od BDP Guvernerot na Centralnata banka na Crna Gora, Qubi{a Krgovi}, koj vo me|uvreme po~na otvorena vojna so Vladata, pa negovoto zaminuvawe e s$ poizvesno, se zalaga za aran`man so MMF, naveduvaj}i deka }e bide korisen za zemjata bidej}i }e go zgolemi kredibilitetot na zemjata i bankarR

skiot sistem. No, deka vladata na premierot Milo \ukanovi} se obiduva na sekoj na~in da go izbegne MMF be{e jasno u{te vo fevruari, koga potpretsedatelot na Vladata, Vujica Lazovi}, gi dovede vo pra{awe podatocite na MMF za Crna Gora. Toj toga{ izjavi deka procenkite na MMF za paO

dot na crnogorskiot brutodoma{en proizvod (BDP) od 7% za minatata godina se pesimisti~ki. Spored crnogorskite podatoci, BDP padnal 4,3%. [efot na stru~niot tim za finansirawe na opoziciskata Dvi`ewe za promeni, Zarij Pejovi}, smeta deka bi bilo mnogu podobro da se vleze vo

aran`man so MMF, otkolku da se izdadat 200 milioni evra evroobvrznici. “Kamatata na obvrznicite e visoka. Vo narednite pet godini }e platime 78,5 milioni evra na ime kamati. Posebna prikazna e tro{eweto na tie pari”, izjavi Pejovi}. Ekspertite smetaat deka vladata vo Podgorica ne go saka aran`manot so MMF poradi dve pri~ini. Prvata e poradi problemite koi gi ima so Prva banka, edinstvena koja bara{e pomo{ od dr`avata vo vrednost od 44 milioni evra. Spored crnogorskite mediumi, ovie pari podocna se samo fiktivno vrateni. Deka ne{to ne e vo red so raboteweto na bankata potvrduvaat podatocite na kontrolorite na Centralnata banka, koi evidentirale deka bankata i ponatamu ima problemi. Izve{tajot ne se objavuva, a javnosta povremeno dobiva informacii deka

nadzorot i ponatamu trae. Isto taka, MMF bara da se {tedi vo javnata potro{uvaka, koja vo Crna Gora iznesuva{e 1,5 milijardi evra, {to e 51% od BDP. Vladata vo Podgorica ne saka da dojde vo konflikt so vrabotenite vo javniot sektor, koi se najverni izbira~i, a dokolku sklopi aran`man so Fondot postoi opasnost od namaluvawe na nivnite plati, a mo`ni se i otkazi. Bez ogled na kritikite koi gi upatuva del od javnosta za toa {to kreditot ne e zemen od MMF, fakt e deka vo avgust (poradi turisti~kata sezona) prose~nata plata e zgolemena za 8% (504 evra). Vo Crna Gora za vreme na krizata nema{e pogolemi otpu{tawa vo javniot sektor, a platite i penziite redovno se ispla}aat. Protivnicite na aran`manot so MMF go poso~uvaat primerot na Srbija, kade {to prose~nata plata, poradi padot na doma{nata valuta i poradi toa {to platite i penziite godina i pol se zamrznati, vo soglasnost so aran`manot so MMF, e najniska vo regionot i iznesuva 330 evra.

UAPSEN [EFOT NA HRVATSKATA CARINA MLADEN BARI[I]

protivpravno posreduvawe. Porane{niot blagajnik na HDZ s$ u{te ne e soslu{an, pa poradi toa negoviot advokat Ante Maduni} pismeno pobara od USKOK da go soslu{a negoviot klient. “To~no e deka takvo pismo upativ do Dinko Cvitan, rakovoditel na USKOK, a za s$ e izvesten i dràvniot obvinitel Mladen Baji}. Barame mojot klient da se soslu{a ili kako osomni~en ili vo svojstvo na gra|anin”, izjavi advokatot Maduni}. Neoficijalno hrvatskite mediumi otkrivaat deka Bari{i} saka da ja razjasni pri~inata i sodrìnata na sostanokot koj se odràl

laden Bari{i}, {ef na Carinskata uprava na Hrvatska i porane{en blagajnik vo Hrvatska demokratska zaednica (HDZ), v~era be{e priveden od strana na policijata. Bari{i} ve}e podolgo vreme e pod istraga poradi aferata Fimi-media, a navodno e i pod istraga i poradi zemawe pari od hrvatskoto Elektrostopanstvo. Hrvatskata Agencija za spre~uvawe na korupcijata i organiziraniot kriminal (USKOK), u{te vo maj go izvesti {efot na hrvatskata carina Mladen Bari{i}, deka protiv nego e podignata istraga poradi somne` vo

vo vladata na sedmi april 2007 godina. Prijatelite na Bari{i}, tvrdat deka mediumskite interpretacii na toj sostanok, poradi koj pa|aat te{ki obvinuvawa na smetka na Bari{i}, doa|aat od Ratko Ma~ek, porane{en portparol na hrvatskata vlada vo vremeto na porane{niot premier Ivo Sanader. Hrvatskata policija potvrdi deka Bari{i} e priveden i uapsen. So ova apsewe se zagreva pove}emese~nata istraga za marketin{kata agencija Fimi -media koja naplatuvaj}i nepostoe~ki uslugi o{tetila javni pretprijatija za dva milioni evra.

GR^KATA VLADA PREKU BANKITE VNESUVA 25 MILIJARDI EVRA VO EKONOMIJATA

r~kata vlada objavi deka sklu~ila dogovor za likvidnost so bankite vo Grcija koi treba vo ekonomijata na dr`avata da vnesat 25 milijardi evra. “Nie sklu~ivme dogovor za likvidnost so bankite, so cel na pazarot da se vnese suma za garancija od 25 milijardi evra pod formata na zaemi, K

izjavi ministerot za finansii Jorgos Papakonstantinu po sredbata so pretsedatelot na Unijata na gr~kite banki, Vasilis Raspanos. Ministerot pobara bankite da gi poddràt firmite vo dràvata za da sodejstvuvaat vo obnovata na ekonomijata koja e vo seriozna recesija. Raspanos se angaìra

da & pomogne na dr`avata za postignuvawe na funkcioniraweto na pazarot koj e vo stagnacija so meseci zaradi nelikvidnost. Spored najnovite informacii na mediumite vo Grcija, kreditite dadeni na firmi i na privatni lica, vo avgust se namaleni za 1,2 milijardi evra vo sporedba so juli. O

^ETVRTOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

30.09.2010

SÈ POVE]E SE IZBEGNUVA PLA]AWETO DANOCI

SIVATA EKONOMIJA NA BALKANOT VO PODEM Srbija ima armija na vraboteni vo sivata ekonomija, Slovenija vo sivata zona ostvaruva 27% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), a udelot na sivata ekonomija vo BDP vo Srbija i Hrvatska e 35%

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lovene~kata vlada zapo~na kampawa vo koja na gra|anite im gi pretstavi pozitivnite efekti od pla}aweto na site dano~ni obvrski, a Hrvatskata stopanska komora najavi deka }e upati inicijativa do vladata da predloì donesuvawe na zakon za spre~uvawe na rabota na crno po itna postapka. Spored analizata na slovene~kata stopanska komora, Slovenija vo sivata zona ostvaruva 27% od BDP. Pojavata koja e vo porast vo poslednite dve godini poradi ekonomskata kriza, ostro ja osudi ministerot za trud i socijalna politika Ivan Svetlik i najavi zakonski i drugi merki koi }e gi prezeme slovene~kata vlada protiv neevidentiranite ekonomski dejnosti. “Sivata ekonomija e kriti~na to~ka na na{ata ekonomija, ne moème da ja tolerirame tuku morame moralno da ja osuduvame i pravno da ja sankcionirame“, izjavi Svetlik. Zagriùva~ki e {to nadvor od normalnite finansiski tekovi godi{no

se odlevaat i do 10 milijardi evra, {to e vo visina na ednogodi{en dr`aven buxet. Samo minatata godina, slovene~kite inspektori potvrdile pove}e od 1.000 slu~ai od oblasta na sivata ekonomija. Slovene~kata vlada zapo~na kampawa vo koja na gra|anite im gi pretstavi pozitivnite efekti od pla}aweto na site dano~ni obvrski, kako i negativnite posledici od dano~nite zatajuvawa, a podgotveni se i zakonski promeni so koi }e se namali rabotata na crno. Spored analizata na Stopanskata komora koja ja pretstavi pred tri meseci, vo Slovenija 27% od BDP se ostvaruva vo zonata na sivata ekonomija, (bez izdavawe na smetki i pla}awe dano~ni obvrski) {to e sli~no na sostojbata vo Grcija. Poradi toa, Slovenija na skalata na nepla}awe na danoci, odnosno vo sivata ekonomija e me|u najnisko rangiranite dr`avi vo Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj vo koja vleze ovaa godina. Slovene~kite mediumi naveduvaat deka Komorata vo sorabotka so Vladata ima namera da povede akcija K

vo koja site dr`avjani }e se povikaat site svoi smetki na koi e platen DDV, da gi ~uvaat najmalku pet godini, i da gi dostavuvaat na dano~nata uprava, so {to na simboli~en na~in i samite bi se pretvorile vo dano~ni inspektori. 700.000 SRBI RABOTAT VO SIVATA EKONOMIJA Vo Srbija 700.000 rabotnici rabotat vo sferata na sivata ekonomija. Udelot na sivata ekonomija vo BDP e 35%, i e daleku nad prosekot vo Evropskata unija (EU), navede sekretarot na Socioekonomskiot sovet ^edanka Andri}. Istaknuvaj}i deka zemjite od EU rabotat na novi strategii za spre~uvawe na sivata ekonomija, taa naglasi deka procentot na u~estvoto na sivata ekonomija vo BDP se zgolemila i vo zemjite od EU za vreme na svetskata ekonomska kriza, i deka momentalno iznesuva 20%, dodeka pred krizata iznesuva{e 15%. Pretstavni~kata na Sojuzot na samostojni sindikati na Srbija, Dragana Petkovi}Gaji}, izjavi deka mladite se najmnogu vraboteni vo sivata zona. “Godi{no vo Srbija, vo ramki na sivata ekonomija, O

Procentot na u~estvo na sivata ekonomija vo BDP se zgolemi i vo zemjite od EU za vreme na svetskata ekonomska kriza. Sega iznesuva 20%, dodeka pred krizata iznesuva{e 15% se razmenuvaat ~etiri milijardi evra”, re~e Gaji}. Dràvata mora da ovozmoì po~ituvawe na zakonskite propisi so {to bi se spre~ila sivata ekonomija, pa potoa da vovede novi oblici na fleksibilna rabota, poso~i direktorot na Inspektoratot za trud, Radovan Ristanovi}. “Kaznite za rabotodava~ite koi vrabotuvaat rabotnici na crno iznesuvaat od 3.000 do 9.000 evra”, izjavi Ristanovi}. Neodamne{noto istraùvawe na Svetskata banka pokaà deka sivata ekonomija vo L

Hrvatska iznesuva duri 35% od BDP ili 16 milijardi evra. Hrvatskata finansiska policija vo prvite {est meseci od ovaa godina izvr{ila samo 62 nadzora niz Hrvatska. Vo tie nadzori utvrdeno e zatajuvawe na danok na dobivka vo iznos od 12 milioni evra. Hrvatskata stopanska komora najavi deka }e upati inicijativa do vladata da mu predlo`i na hrvatskoto sobranie donesuvawe na zakon za spre~uvawe na rabota na crno po itna postapka. Pri izrabotkata na predlogzakonot za spre~uvawe na A

rabota na crno od komorata pobaraa, partner na Ministerstvoto za ekonomija da bide hrvatskata stopanska komora. Re{enieto za sivata ekonomija tie go gledaat vo donesuvawe na zakon za spre~uvawe rabota na crno. Rabotata na crno e eden od najgolemite problemi na hrvatskata ekonomija i Stopanskata komora, u{te vo 2000 godina po primer na nekoi zemji-~lenki na EU, predlo`i donesuvawe na poseben zakon, koj vladata ne go prifati.

16 30.09.2010

^ETVRTOK

SAD I SE ZAKANUVA NA AVSTRIJA SO VOVEDUVAWE VIZI

a{ington pobara od Avstrija pristap do policiskite kompjuteri, a vo sprotivno se zakani so voveduvawe vizen re`im za avstriskite dr`avjani, pi{uva vienskiot vesnik „Prese”. Vesnikot pi{uva deka amerikanskata bezbednosna vlast vo idnina }e dobie pristap do policiskite kompjuteri i deka avstriskata vlada popu{tila pred silniot pritisok na Va{ington.

„Prese” vo mart minatata godina, prv pat objavi natpis za zakanite od SAD, no toga{ amerikanskata ambasada gi demantira{e informaciite izneseni vo vesnikot. Kancelarijata na {efot na avstriskata vlada, Verner Fajman smeta deka natpisite na „Prese” se vistiniti. Vo odgovorot na prateni~ko pra{awe, Fajman izjavi deka u~estvoto na Avstrija vo amerikanskata programa „Viza vejver” e povrzano so

SVET BIZNIS POLITIKA

dopolnitelni uslovi, kako {to se razmena na informacii. So programata „Viza vejver”, SAD od partnerskite zemji bara pristap do DNK- bazata, bazite so otpe~atoci od prsti i pristap do bazata na podatoci za identitetot na osomni~enite i osudenite lica. Viena i Va{ington dolgo vreme bea vo konflikt poradi razli~nite standardi na za{tita na podatocite, koi vo Avstrija se na povisoko nivo.

MMF PRINUDNO ]E GI PROVERUVA FINANSIITE NA 25 ZEMJI

e|unarodniot monetaren fond (MMF) planira da sprovede prinudna proverka na sostojbata na finansiskiot sektor vo 25 sistemski va`ni zemji, koi imaat dovolno golemi finansiski sektori koi mo`at da ja destabiliziraat globalnata ekonomija. Ova e del od nastojuvaweto na MMF da spre~i nova finansiska kriza. Dosega, MMF gi ocenuval

finansiskite sektori na svoite ~lenki na dobrovolna baza, potsetuva Rojters. Zemjite koi mo`at da podlegnat na proverka se SAD, Velika Britanija, Turcija, [vajcarija, [vedska, [panija, Ju`na Koreja, Singapur, Indija, Japonija, Kina, Germanija, Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazil, Kanada, Francija, Holandija, Italija, Hong Kong, Irska, Rusija, Meksiko i Luksemburg.

Ovie zemji u~estvuvaat so re~isi 90% vo globalniot finansiski sistem i so 80% vo svetskata ekonomska aktivnost, poso~uva MMF. “Ova pretstavuva seriozen ~ekor za zaostruvawe na ekonomskiot nadzor na Fondot, {to e neophodno za da se izvle~at site lekcii od neodamne{nata kriza, koi proizlegoa od debalansot na ovie golemi zemji”, stoi vo soop{tenieto na MMF.

ZARADI IZGUBENATA DOVERBA VO PRETSEDATELOT MEDVEDEV

GRADONA^ALNIKOT NA MOSKVA DOBI “KORPA“

Juri Lu`kov, dosega{niot gradski {ef na Moskva, dobi otkaz direktno od Medvedev, zaradi prekr{uvawe na kardinalnite pravila na Kremq i izgubenata doverba vo pretsedatelot

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

uskiot pretsedatel, Dimitrij Medvedev, go otpu{ti moskovskiot gradona~alnik, Juri Lu`kov, otkako veteranskiot gradski {ef & prkose{e na pove}enedelnata kampawa od Kremq, po koja treba{e samiot da se povle~e. Lu`kov, birokrat od sovetskata era, koj rakovode{e so glavniot ruski grad vo poslednite 18 godini, be{e eden od najmo}nite samostojni igra~i na ruskata politi~ka scena. No, oficijalnite pretstavnici i analiti~ari velat deka ovoj mesec toj gi prekr{il kardinalnite pravila na Kremq, javno doveduvaj}i go vo pra{awe avtoritetot na Medvedev, so `elba da dobie poddr{ka od premierot Vladimir Putin, patron na pretsedatelot Medvedev i negov prethodnik. “Sekoj {to se obiduva da deluva nadvor od mo}ta na vertikalata }e pretrpi ostri merki od site {to se vo nea”, veli oficijalen pretstavnik na Kremq za "Vol Strit `urnal", upotrebuvaj}i go izrazot “vertikala” za organizaciskata postavenost na administracijata, na ~ij vrv se nao|a samiot Putin. Izminatite dve nedeli, Kremq

se obide da go ohrabri Lu`kov samiot da podnese ostavka, {to bi zna~elo rezultat so koj i dvete strani bi si go spasile obrazot, bidej}i Lu`kov istovremeno bil i ~len na vladeja~kata Partija za obedineta Rusija. Lu`kov gi ignoriral znacite na Kremq i podbiva~kite prilozi na dr`avnata televizija, koi go napa|ale negovoto rakovodstvo. Vo ponedelnikot toj se vratil od ednonedelniot odmor, insistiraj}i deka nema da dade ostavka. Soo~uvaj}i se so direktniot predizvik na negoviot avtoritet, Medvedev, koj se nao|al vo oficijalna poseta na Kina, odgovoril so dekret rano vo vtornikot, so koj go otstranil od pozicijata gradona~alnik na Moskva zaradi “izgubenata doverba vo pretsedatelot”. Ova e prv pat Medvedev da postapi tolku strogo. Dlabo~inata na gre{kata na Lu`kov stanala pojasna vo tekot na denot, koga Putin ja poddr`al odlukata na pretsedatelot. “O~igledno e deka gradona~alnikot na Moskva i pretsedatelot imale lo{ odnos i deka gradona~alnikot mu e podreden na pretsedatelot, a ne obratno”, izjavil Putin za ruskite mediumi. Putin, koj se smeta deka e pomo}niot partner vo ruskiot vladeja~ki tim, izjavil i deka

250

iljadi dolari zarabotil Juri Lu`kov minatata godina

za otstranuvaweto na Lu`kov od pozicijata razgovaral i so pretsedatelot Medvedev. KREMQ IZGLEDA NESMASNO VO O^ITE NA JAVNOSTA Analiti~ari na Kremq velat deka provle~enata javna bitka so podredenosta na organizacijata pravi Kremq da izgleda nesmasno. Vo tekot na minatite dve godini Medvedev go “olesni” Kremq za nekolku regionalni lideri “od te{ka kategorija”, koi do{le na vlast vo ranite devedesetti. No, nikoj od niv otvoreno ne gi odbil naporite za nivno otstranuvawe od Kremq. S$ dodeka Kremq od niv ne napravil politi~ki figuri vo 2004 godina, koga bile izbrani regionalnite lideri i gradona~alnici na Moskva i Sankt Peterburg i mnogu od niv stanale nacionalni figuri kako Lu`kov. Lu`kov bil vo Gradskoto sobranie vo vtornikot, no ne dal nikakvi javni komentari. Vo formalnoto pismo so koe se povlekuva od Partijata za obedineta Rusija, toj ostanal na svojot stav, obvinuvaj}i ja

Ruskiot pretsedatel, Medvedev i gradona~alnikot na Moskva, Lu`kov, na proslavata za Denot na Moskva vo 2009 godina. partijata deka ne uspeala da go odbrani od lagite i izmamite vo dràvnite mediumi. Nekoi od analiti~arite i politi~arite smetaat deka negoviot otkaz moè da povle~e bran istragi za korupcija vo Moskva. Lu`kov i negovata èna, koi stanale milijarderi so grade`niot biznis za vreme na negovoto rakovodewe so gradot, so godini se obvinuvani za korupcija. I dvajcata go negiraa toa, a nikoga{ dosega ne bile formalno obvineti.

Spored oficijalni podatoci, Lu`kov zarabotil 7,95 milioni rubqi, okolu 260.000 dolari, minatata godina, dodeka negovata `ena zarabotila 31 milijarda rubqi. Od Kremq najavuvaat deka noviot gradona~alnik }e bide imenuvan za nekolku nedeli. Analiti~arite o~ekuvaat deka toa }e bide visok birokrat od vertikalata koj e blizok do Putin i Medvedev. Vo me|uvreme, ovaa pozicija ja popolnuva zamenikot na Lu`kov, Vladimir Resin.

Lu`kov u`ival visoka poddr{ka od pove}eto moskovjani, koi bile blagodarni za visokite penzii i drugite beneficii koi gi pla}al gradot. No, istovremeno, toj bil kritikuvan za prezemawe ostri merki protiv negovite politi~ki oponenti i navodno mestewe na izborite, {to go negiral. Pod negovo rakovodstvo, gradot so 10 milioni `iteli se transformiral od siv sovetski glaven grad vo moderna metropola so neonski svetla.

^ETVRTOK

SVET BIZNIS POLITIKA EU VOVEDUVA POOSTRI SANKCII ZA PREKR[ITELITE NA BUXETSKITE PROPISI

inistrite za finansii na EU se slo`ile za zaostruvawe na sankciite za prekr{itelite na buxetskite propisi na evrozonata i voveduvawe na disciplinski postapki za zemjite so previsoko nivo na dolg, no ne se soglasile za pra{aweto za avtomatizacija na kaznata. “Diskusijata poka`ala visok stepen na soglasnost za va`nite pra{awa povrzani so buxetskiot i ekonomskiot

nadzor”, veli pretsedatelot na EU, Herman Van Rompuj, koj pretsedaval so sostanokot na evropskite ministri za finansii. Ministrite se soglasile deka treba da se posveti pove}e vnimanie na nivoto na dolgot, odnosno deka zemjite ~ij dolg ja nadminuva gornata granica vo EU od 60% od BDP i koi ne go namaluvaat dovolno brzo mora da se soo~at so disciplinska postapka. Predlo`ena e i izmena na procedu-

rata, so koja vo idnina samo kvalifikuvano mnozinstvo od ministrite }e mo`e da gi blokira sankciite.

30.09.2010

KOKA KOLA INVESTIRA EDNA MILIJARDA DOLARI VO FILIPINITE

vetski poznatiot proizvoditel na bezalkoholni pijalaci, Koka Kola, soop{ti deka planira da investira pove}e od edna milijarda dolari vo Filipinite vo narednite pet godini, a pritoa ima namera da vovede i novi proizvodi na ovoj brzoraste~ki pazar. Spored Koka Kola, ekonomskiot rast na

Filipinite bil mnogu zabrzan vo prvata polovina od ovaa godina. Fokusot na naporite na investitorite }e prodol`i da bide naso~en kon podobruvawe na distribucijata na proizvodite. Na Filipinite, Koka Kola ima 23 fabriki i 42 proda`ni kancelarii, vo koi rabotat 7.800 lu|e.

[TO SE SLU^UVA NA GLOBALNIOT PAZAR

PO^NUVA SVETSKA VOJNA NA VALUTI

Golem broj zemji gledaat na oslabnuvaweto na nivnite valuti kako na na~in za stimulirawe na nivnite ekonomii. Poslabiot devizen kurs go pravi izvozot na zemjite poevtin, no ja namaluva konkurentnosta na globalniot pazar

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o tek e internacionalna valutna vojna,tvrdi ministerot za finansii na Brazil, Gvido Mantega. Toj pri~inata za ovaa vojna ja gleda vo aktuelnite postapki na vladite niz celiot svet koi se “natprevaruvaat” vo namerata da gi odràt svoite valuti na {to ponisko nivo, s$ so cel da ja zajaknat konkurencijata na stranskite pazari. Mantega ja poso~uva neodamne{nata serija intervencii od strana na centralnite banki na Japonija, Ju`na Koreja i Tajvan, koi pravat napori da gi odràt nivnite valuti na {to ponisko nivo. Kina, koja e edna od najmo}nite zemji-izvozni~ki vo svetot, prodolùva da ja “potisnuva” svojata nacionalna valuta, juanot, i pokraj postojaniot pritisok koj doa|a od SAD. Oficijalnite pretstavnici od zemjite vo podem, od Singapur do Kolumbija, predupreduvaat na postojanoto jaknewe na nivnite valuti. “Se nao|ame vo centarot na internacionalnata valutna vojna, koja podrazbira globalno namaluvawe na vrednosta na valutite niz svetot. Ovaa pojava pretstavuva zakana za nas, bidej}i ni ja odzema konkurentnosta na globalniot pazar”, veli brazilskiot minister za finansii, Mantega. Priznavaj}i ja javno ovaa

“vojna”, Mantega go potvrduva ona {to mnogu kreatori na ekonomskata politika go velat privatno: golem broj zemji gledaat na oslabnuvaweto na nivnite valuti kako na na~in so koj }e go podignat rastot na nivnite ekonomii. Poslabiot devizen kurs go pravi izvozot na zemjite poevtin, a potencijalno gi zgolemuva i klu~nite izvori na rast na ekonomiite, koi vo ovoj moment se borat za da dostignat ekonomski rast kako {to izleguvaat od globalnata ekonomska kriza. Zgolemeniot broj na zemji koi se obiduvaat da gi menaxiraat svoite valuti odr`uvaj}i gi na nisko nivo, pretstavuva te{ko pra{awe koe zazema s$ pogolem prostor i na globalnite ekonomski forumi. Ju`na Koreja, koja e doma}in na sledniot sostanok na G-20 vo noemvri, se dvoumi dali da go stavi ova pra{awe na dnevniot red, delumno zaradi “stravot” da ne ja navredi Kina, koja pokraj toa {to e nejzin sosed, pretstavuva i nejzin glaven trgovski partner. Vrednosta na amerikanskiot dolar e namalena za 25% vo odnos na brazilskiot real, od po~etokot na minatata godina. Zaradi ova, brazilskiot real denes e edna od najsilnite valuti vo svetot, soop{tuva Blumberg. I pokraj neodamne{nite agresivni izjavi na brazilskiot minister za finansii, Gvido Mantega, Brazil dosega ne

25%

e namalena vrednosta na dolarot vo odnos na brazilskiot real

prezel nekoi pozna~itelni intervencii vo pogled na sostojbata na svojata valuta. Minatite dve nedeli, Centralnata banka na Brazil kupuvala pove}e od edna milijarda dolari dnevno, {to e za deset pati pove}e od prosekot vo poslednite meseci, no ova vo najgolem del nastanalo zaradi vlezot na dr`avata vo Petrobras, nacionalnata naftena kompanija, koja minatata nedela go izdade najgolemoto IPO dosega. “Postoi realna dupka me|u retorikata i akcijata”, veli Toni Volpon, {efot na Oddelot za istra`uvawe na pazarot na hartii od vrednost za Latinska Amerika vo kompanijata Nomura od Wujork.

Kit @uks, {ef na Oddelot za devizna strategija od Sosiete @eneral, veli deka brazilskiot minister za finansii ja “pu{til ma~kata od vre}ata” so izjavata deka se nao|a vo centarot na devizna vojna. Toj smeta deka ovie komentari

GVIDO MANTEGA

ednostavno ja potvrduvaat realnosta deka “konkurentnata devizna devalvacija od strana na SAD i Japonija pretstavuva `ivoten fakt, a ne zakana.” No, @uks za "Fajnen{al tajms" naglasuva deka zemjite kako Brazil, ~ii valuti se visoki, imaat tri izbori vo ovoj slu~aj: “Da dozvolat valutata da raste i da se nadevaat deka nema da go zako~i nivniot izvoz. Da interveniraat i da gledaat kako nivnite rezervi rastat, a nivnata ekonomija stanuva likvidna dodeka cenite na aktivata postojano rastat. Ili da sozdade ve{ta~ki barieri so koi }e se kontrolira kapitalot, so nade` deka branot }e se smiri.”

MINISTER ZA FINANSII NA BRAZIL Se nao|ame vo centarot na internacionalnata valutna vojna, koja podrazbira globalno namaluvawe na vrednosta na valutite niz svetot. Ovaa pojava pretstavuva zakana za nas, bidej}i ni ja odzema konkurentnosta na globalniot pazar.

Toj smeta deka tretata opcija mo`ebi e najpametna, no kolku pove}e zemji ja upotrebuvaat, tolku porasturena }e bide finansiskata mapa, a pogolemi }e bidat zakanite za trgovskata vojna. “Vo minatoto bevme svedoci koga brzoraste~kiot del od svetot prifati nesoodvetna monetarna politika. Vo docnite devedesetti aziskata kreditna i devizna kriza proizleze od niskite federalni sredstva od 1993 godina i fiksnata devizna stapka koja se povrzuva so ovoj period”, veli @uks. Spored nego, ovojpat prikaznata e zna~itelno zgolemena, “postoi mo`nost za sozdavawe meuri od epski proporcii, dokolku nagoduvawata na monetarnata politika se ostavat na isto mesto premnogu dolgo vreme”.

18 30.09.2010

^ETVRTOK

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: WRIGLEY

KAKO SE GRADI IMPERIJA SO POMO[ NA “MASTIKI” PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

adovolni bea licata na lu|eto {to kupuvaa pra{ok za pe~ivo od tezgata na Vilijam Vrigli Xunior. Toj pred edna godina se doseli vo îkago, ima 30 godini i pokraj pra{okot za pe~ivo sekoga{ podaruva po dve paket~iwa gumi za xvakawe. Ne, ne e toa zamena za kusurot, kako {to pravi ~i~koto od tobakoto vo koe gi kupuvam cigarite, tuku toa e na~inot na koj razmisluva entuzijastot Vrigli vo 1892 godina -mu{terijata }e kupi povtorno dokolku dobie “ne{to za ni{to”. No, koga Vrigli po~na da se somneva vo kulinarskite ve{tini na svoite kupuva~i, zapo~na biznis tokmu so gumite za xvakawe. Denes, posle pove}e od 100 godini, i licata na negovite naslednici moàt da bidat zadovolni so ovaa odluka, bidej}i faktite zboruvaat za godi{ni prihodi od 5 milijardi dolari i zastapenost vo 180 dràvi vo svetot, {to ja pravi kompanijata Vrigli prepoznatliv lider vo biznisot so mali slatki raboti. KUPI PRA[OK ZA PEÎVO - DOBIJ GUMA ZA XVAKAWE Prikaznata za Vrigli zapo~nuva vo 1891 godina, koga so 32 dolari vo xebot i golem entuzijazam zaminal od rodnata Filadelfija vo “Vetrovitiot grad”, kako {to go narekuvaat îkago, i re{il da gi prodava sapunite od kompanijata na negoviot tatko. Kako talentiran ntiran prodava~, po kratko ko vreme pridobil mnoguu mu{terii koi gi

Wrigley e prepoznatliv svetski lider vo proizvodstvoto na gumi za xvakawe i bonboni. So svoite svetski brendovi od Juicy Frut i Wrigley’s Spearmint do brendot Orbit, kompanijata vladee na pazarite vo pove}e od 180 zemji

stimuliral so svoeviden bonus, toga{ sapun, a po edna godina so gumi za xvakawe, {to gi daval so sekoe kupeno kutiv~e pra{ok za pe~ivo koj se odlu~il da go prodava otkako uvidel deka za nego ima pogolema pobaruva~ka. Vo toa vreme vo SAD postoele nekolku kompanii koi se zanimavale so proizvodstvo na gumi za xvakawe, no sepak, taa industrija ne bila dovolno razviena. Koga Vrigli uvidel deka

toj produkt go poseduva potencijalot {to go bara, zapo~nal da go pakuva i prodava pod negovo ime. Negoviot prv pozna~aen brend, gumata za xvakawe Juicy Frut go lansiral vo 1893 godina, a po kratko vreme na pazarot se pojavil i Wrigley’s Spearmint. Se razbira, vleguvaweto vo vakviot biznis ne bilo lesno. Mladata kompanija na Vrigli nekolku pati bila na rabot na propasta, no upornosta i te{kata rabota se isplatile, pa biznisot trgnal napred. Nesomneno, vo napredokot

na biznisot pomognalo i pionerstvoto na Vrigli vo upotrebata na “advertajzingot” za promocija na brendiranata stoka. Toj videl deka naklonosta na konzumentite mo`e pobrzo da se izgradi dokolku tie doznaat za produktot preku vesnici, posteri i drugi formi na reklamirawe. Taka, s$ pove}e i pove}e kupuva~i vo prodavnicite po~nale da baraat i pra{uvaat za gumite za xvakawe na Vrigli, {to gi nateralo i samite prodava~i pri raka da imaat dovolno koli~ini od negovite brendovi. Vrigli

doìvuva ogromna popularnost. Vo godinite na Vtorata svetska vojna, poto~no vo 1944 godina, noviot pretsedatel na kompanijata, Filip Vrigli, pokaàl nevoobi~aen patriotizam i celata produkcija od svoite fabriki ja dal kako poddr{ka za amerikanskite trupi. No, snaodliviot sin na Vilijam Vrigli Xunior seto ova go napravil smisleno, spored planot {to go donel za da ja za{titi reputacijata na brendot. Imeno, bidej}i bilo vreme na vojna koe nametnuva pogolema racionalnost, Vrigli ne moèl da si dozvoli da gi nabavuva kvalitetnite sostojki za proizvodstvo na negovite gumi za xvakawe. Taka,

namesto da se izlo`uva na rizik ili somnevawe vo visokiot kvalitet {to lu|eto go o~ekuvale od negovite proizvodi, kompanijata gi povlekla najpoznatite brendovi od civilniot market. Za vreme na otsustvoto od pazarot, dodeka amerikanskite vojnici besplatno se sladele so ne tolku kvalitetnite gumi za xvakawe na Vrigli, pretpostaveniot na kompanijata za da se osiguri deka negovite brendovi ostanale vo mislite na konzumentite, ja pokrenal kampawata “Zapomni go ova pakuvawe”. Po krajot na vojnata, kompanijata povtorno bila vo mo`nost da gi nabavi visokokvalitetnite sostojki koi gi koristele vo ve}e

PRIKAZNI OD WALL STREET

NA KOI BANKI SE OBLO@ Prviot favorit na fond-menaxerite i

D Direktorot na teksa{kata banka, Cullen/Frost Bank, Dik Evans: “Odbivaweto na dràvnata pomo{ be{e vistinski ~ekor, bidej}i bankata sega moè da se fokusira na klientite i da go izbegne dràvnoto me{awe vo raboteweto”.

ponatamu ostanuva bankata JP Morgan Chase, blagodarenie na simpatiite koi investitorite gi imaat kon liderot na ovaa banka, Xejmi Dimon

ve godini po krahot na bankata Lehman Brothers vo SAD, koja go dovede celiot ovoj sektor na rabot na propast, kone~no mo`e da se ka`e deka bankite uspeaja da zastanat na noze, blagodarenie delumno na nivnata promptna reakcija, no i na pomo{ta koja istite ja dobija od strana na

dr`avite. Vo kontekst na vakvata novonastanata situacija, amerikanskata televiziska mre`a CNNMoney odlu~i da napravi anketa za toa vo ~ii akcii od bankite investiraat vode~kite menaxeri, pritoa napomenuvaj}i deka kreditnata kriza s$ u{te ne e zavr{ena. Voedno, vrz profitabilnosta na bankite vo

idnina vlijanie }e imaat i novite propisi koi se doneseni pred izvesno vreme, odnosno pravilata predvideni so Bazel 3. Prviot favorit na ovie fond-menaxeri i ponatamu e bankata JP Morgan Chase. Vakvata nivna odluka treba da se pripi{e na simpatiite koi investitorite ve}e podolgo vreme gi imaat kon liderot na ovaa kompanija, Xejmi Dimon, pa zatoa ostanatite akcii koi gi izbraa ovie fond-menaxeri se daleku pointeresni vo pogled na izborot. Me|u niv se najde i akcijata na Bank of America, koja na denot na

^ETVRTOK

FEQTON

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Vo godinite na Vtorata svetska vojna, poto~no vo 1944 godina, pretsedatelot na kompanijata, Filip Vrigli, pokaàl nevoobi~aen patriotizam i celata produkcija od svoite fabriki ja dal kako poddr{ka za amerikanskite trupi. No, snaodliviot sin na osnova~ot seto ova go napravil smisleno, spored planot {to go donel za da ja za{titi reputacijata na brendot dokaànite brendovi. Vriglis Spearmint se vratil na pazarot vo 1946 godina, a podocna i Xusi Frut i Dablmint. Bidej}i ve}e dve godini ne moèle da se najdat vo prodavnicite, po pojavuvaweto, rasproda`bata bila ogromna. Predvoenata popularnost na proizvodite

VILIJAM VRIGLI XUNIOR, osnova~ot na kompanijata kompanijjata

Zgradata na Vrigli vo ^ikago

na Vrigli bila vratena, no spored nekoi, popularnosta stanala u{te pogolema. Koga Vilijam Vrigli, vnukot na osnova~ot, go nasledil svojot tatko, Filip Vrigli, i stanal pretsedatel i izvr{en direktor na kompanijata vo 1961 godina, toj vospostavil nov strategiski pravec - geografska ekspanzija na biznisot. Za vreme na negoviot 38-godi{en

mandat, proizvodnite kapaciteti na kompanijata se ra{irile u{te vo devet zemji, a za brendovite na Vrigli slu{nal i celiot svet. No, da ne zaboravime, u{te pred vojnata, kompanijata otvorila svoi fabriki i vo Kanada, Velika Britanija, Avstralija i Nov Zeland, so {to popularnosta vo ovie zemji odamna bila osvoena.

I ZA MALITE RABOTI, VA@EN E KVALITETOT Vo ranite 80-ti, gumite za xvakawe bez {e}er navlegoa na pazarot vo SAD. Sepak, ona {to konzumentite go sakaa be{e dobriot vkus koj toga{ ednostavno go nemaa ovie proizvodi. Koga Vrigli go pretstavi brendot Ekstra, negovata prva guma za xvakawe bez {e}er, skoro pet godini po red, taa be{e broj eden najprodavan brend vo SAD. Po deset godini, poto~no vo 1994 godina, Vrigli go pretstavi i brendot Vinterfre{, koj so svojata unikatna reklama stana najprodavan i najbaran proizvod me|u tinejxerite vo SAD. Po~etokot na vekov Vrigli go odbeleà so lansiraweto na brendot Ervejs koj kontinuirano ja zgolemuva svojata prisutnost na pazarite vo Stariot Kontinent. No otkako vo 2001 godina vo SAD be{e lansiran brendot Orbit, kompanijata po~naa da gi ìvee svoite najdobri denovi. Gumata za xvakawe, koja “}e ve {titi od karies dokolku ja konzumirate vedna{ po obrokot”, stana najpopularna i najbarana od site vidovi na konzumenti, i trgovci i sve{tenici, bogati i siroma{ni, ograbuva~i i ograbuvani. Vo 2003 godina, kompanijata go zbogati svoeto portfolio na produkti i na pazarot vo Evropa go pretstavi svojot nov proizvod, bonbonite Orbit. Slednata godina Vrigli kupi ~etiri golemi novi brendovi i proizvodni operacii od {panskite proizvoditeli na slatki produkti, a ve}e vo juni 2005 godina, vo portfolioto na Vrigli vlegoa i golemite brendovi Altoids i Life Savers {to gi kupi od gigantot Kraft Foods za 1,48 milijardi dolari. So steknuvaweto na ovie tradicionalni brendovi vo industrijata za slatki proizvodi, od koi nekoi postoeja pove}e od eden vek, Vrigli vleze vo novata era na svoeto proizvodstvo, a prethodnite produkti isto taka doìveaa golemi podobruvawa. Dolgogodi{niot {ampion vo proda`bata na gumi za xvakawe, vo 2006 godina go osnova{e i Nau~niot institut na Vrigli so cel da se ot-

30.09.2010

XUSI FRUT I UPOTREBATA NA BAR-KODOT

Vo juni 1974 godina, vo eden supermarket vo Ohajo, 10 pakuvawa od Xusi Frut pominale niz ra~no napraveniot laserski ~ita~ za bar-kodovi. Bila registrirana cena od 67 centi. So ova zapo~na novata kompjuterizirana era na kupuvaweto vo supermarketite. Od tie prvi pakuvawa na gumite za xvakawe na Vriglis, zapo~na celokupnata upotreba na bar-kodovite vo svetot.

ZGRADATA NA VRIGLI

Simbolot na îkago koj se pojavuva vo nebrojni statii, knigi, filmovi i televiziski programi, Wrigley Building (Zgradata na Vrigli) so nejzinite karakteristi~ni delovi, e najomilenata arhitektura me|u ìtelite i posetitelite na îkago. Osnova~ot Vilijam Vrigli Xunior, koj sakal impresivni kancelarii za negovata uspe{na kompanija za gumi za xvakawe, e prviot {to ja zapo~nal izgradbata na ova zdanie so gradeweto na “ofis-kulata” na severnata strana od rekata îkago. So kompletiraweto na zgradata vo 1924 godina, toj direktno u~estvuval vo razvivaweto na Avenijata Severen Mi~igen, koja stana “Veli~estvenata milja” (Magnificient Mile) na îkago. krijat drugi potencijalni pridobivki od xvakaweto. Institutot gi istraùva efektite na xvakaweto na gumi vrz debelinata, stresot, koncentracijata, kako i efektite vrz oralnoto zdravje. Taa godina ostana zapametena i po toa {to volanot na kompanijata go prezede Bil Perez, koj e prviot pretsedatel i izvr{en direktor na kompanijata {to ne e od semejstvoto Vrigli. Kako dokaz za uspe{nata rabota, vo 2007 godina, kompanijata se zdobi so priznanie od Amerikanskata stomatolo{ka asocijacija, koja potvrdi deka gumite za xvakawe na Vrigli - Orbit, Ekstra i Eklips - se dobri za oralnoto zdravje. Produktite se klini~ki dokaàni vo pomo{ta pri borbata so kariesot, zacvrstuvaweto na zabite i reduciraweto na {tetnite naslagi. No, dojde i denot koga se slu~i istoriskata presvrtnica za Vrigli. Toa be{e vo 2008 godina, koga kompanijata objavi deka

postignala ambiciozna aspiracija od 5 milijardi dolari za proda`bata vo prethodnata godina. Po kratko vreme istata godina, be{e kompletirano i prezemaweto na Vrigli od strana na svetskiot lider vo proizvodstvoto na slatki proizvodi, kompanijata Mars. Gigantot plati 27 milijardi dolari za golemata familijarna kompanija na Vrigli, koja denes raboti kako poseben biznis-segment vo sklop na “golemiot tatko” na malite slatki raboti.

@UVAAT FOND-MENAXERITE OD WALL STREET?! propa|aweto na Lehman Brothers zabeleà pad od 21%, no zatoa, pak, za mnogu kratko vreme ja kupi propadnatata investiciska banka Merrill Lynch. Akcijata na Bank of America vo tekot na mart minatata godina, koga amerikanskiot pazar na kapital se spu{ti na pove} egodi{no najnisko nivo, doìvea pad od okolu 90%. Iako ottoga{ dosega ovaa akcija beleì nekakvo zazdravuvawe, sepak, i ponatamu na svetskite berzi se prodava prili~no evtino. Tokmu vakvata niska

cena e glavnata pri~ina zo{to ovie fond-menaxeri se najzainteresirani da ja kupuvaat istata. Me|u niv e i Blejk Hovels, direktor vo fondot Capital Management, koj tvrdi deka cenata na ovaa akcija e niska poradi prepla{enite investitori od vremeto na krizata. Teksa{kata banka Cullen/ Frost Bank ja ima{e taa sre}a nejzinoto sedi{te da bide vo dr`avata koja najmalku be{e pogodena od recesijata, poradi {to go ima{e i toj luksuz da ja odbie dr`avnata pomo{. Glavniot izvr{en direktor na ovaa banka, Dik

Evans, neodamna izjavi deka odbivaweto na dràvnata pomo{ be{e vistinski ~ekor, bidej} i bankata sega moè da se fokusira na klientite i da go izbegne dràvnoto me{awe vo raboteweto. Fond-menaxerot Xon Snajder, ~ij investiciski fond John Hancock Sovereign Investors poseduva del od akciite na ovaa banka, smeta deka odbivaweto na dràvnata pomo{ zboruva pozitivno za stabilnosta na bankata i e dobar znak za investitorite, osobeno ako se nadovrze i ~istiot bilans na uspeh, kako i izobilstvoto na

kapital. Lesno e da si banka na klienti koi zarabotuvaat po 20 milioni dolari od edna rabota. Stanuva zbor za City National Bank od Beverli Hils ili u{te popoznata kako “banka na zvezdite”. City e prvata banka koja ekspresno ja vrati dr`avnata pomo{ vo iznos od okolu 400 milioni dolari, a vo me|uvreme uspea i da kupi nekolku propadnati banki. Kuriozitet za ovaa banka e {to duri 92% od depozitite vo vrednost od nad 18 milijardi dolari se na klienti koi voop{to nemaat

zemeno nikakvi krediti od bankata. Pokraj toa, i Xejson Tajler, pretsedatel i direktor na istra`uvawa vo Ariel Capital Management smeta deka akcijata e mnogu povolna vo pogled na cenata i deka vo narednite dve godini ima mo`nost istata da porasne za 40%. US Bancorp e u{te edna banka od koja fond-menaxerite o~ekuvaat deka vo naredniot kvartal }e gi nagradi svoite investitori so dividenda koja momentalno iznesuva 5 centi od akcija. Portfolio-menaxerot Kris Bingman od Dia-

mond Hill Capital Management tvrdi deka bankata mo`e da se pofali so golema prisutnost me|u gra|anite, kako i so faktot deka ja zadr`a svojata profitabilnost i vo tekot na nekolkute problemati~ni godini. Sli~ni se razmisluvawata na Bingman i za akciite na bankata Wells Fargoa, od koja negoviot fond isto taka poseduva akcii. Bingman smeta deka cenata na ovaa akcija e prili~no povolna i o~ekuva istata da porasne za re~isi 50% dokolku se podobrat uslovite na pazarot na kapital.

20 30.09.2010

^ETVRTOK

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR

OBUKI / MEDICINA / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

^ETVRTOK

30.09.2010

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

CISCO MRE@EN ADMINISTRATOR - CCNA

Oblast: IT-kompjuterski mre`i Termin: 05 oktomvri 2010 Vremetraewe : 160 ~asa (5 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ponudi/Ponuda_020810_CCNA.pdf

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa Cisco mre`en administrator

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center

ZO[TO ITIL?

Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management.

ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI:

Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

– CCNA se izveduva spored programa Cisco Networking Academy i e sostavena od 4 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CCNA1 Exploration: Network Fundamentals 2. CCNA2 Exploration: Routing Protocols and Concepts 3. CCNA3 Exploration: LAN Switching and Wireless 4. CCNA4 Exploration: Accessing the WAN

Uslov za sledewe na modulite 2, 3 i 4 e uspe{no

zavr{uvawe na prethodnite moduli.

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

IZVESTUVAWE Ve izvestuvame deka Ekonomski centar PRIMEKO doo Skopje go promeni nazivot vo

Dru{tvo za konsalting SMETKOVODSTVO FINANSII I DANOCI SFID DOO SKOPJE ili skraten naziv SFID DOO SKOPJE.

Site ostanati podatoci (sedi{te, dano~en broj, `iro smetka, telefoni, upravitel) se nepromeneti. Zaradi promenata na nazivot, adresata na novata Veb strana namesto www.primeko.com. mk }e bide www.sfid.mk, a E-mail-ot kontakt@sfid.mk. Po{tenskiot fah e 855. Spisanieto }e izleguva na golem format pod ime SMETKOVODSTVO FINANSII DANOCI. Voedno Ve informirame deka na den: 30 Septemvri 2010 vo hotel KONTINETAL, SKOPJE so po~etok vo 10 ~asot i 1 Oktomvri 2010 vo hotel PREMIER, BITOLA so po~etok vo 10 ~asot, }e odr`ime RABOTNA SREDBA SO PRETPLATNICITE, na koja od strana na na{ite

sovetnici: Slav~o Nikolovski Zlatko Mitrevski }e bidat prezentirani poslednite doneseni izmeni vo zakonskite propisi od oblasta na: RABOTNITE ODNOSI, TRGOVIJATA, UGOSTITELSKA I ZANAET^ISKA DEJNOST, PROCENATA, VE[TA^EWETO,DDV, odnosno predvidenite izmeni vo zakonite za: DANO^NA POSTAPKA,PLATEN PROMET,UPRAVNI SPOROVI, i predvidenite novi zakoni za: REVIZIJA,FINANSISKI DRU[TVA,ZA[TITA NA KONKURENCIJATA. ODGOVORI NA VA[I PRA[AWA. Kotizacija za u~estvo na Rabotnata sredba so pretplatnicite ne se napla}a.

22 30.09.2010

^ETVRTOK

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING

Dvodneven seminar “UPRAVUVAWE SO UЧINOKOT”

NAJDETE VREME DA GO MERITE UЧINOKOT! -KREIRAJTE KULTURA NA OSTVARUVAWE VISOKI REZULTATI! Predava~i: Verica Haxi Vasileva – Markovska

i Tereza Serafimova

Gostin predava~: Pretstavnik od renomirana

makedonska kompanija 5-6 oktomvri 2009 godina od 9:30 – 15:30 ~asot

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA Seminar }e Vi ovozmoì da razberete pove}e za toa kako da ja podobrite brzinata i nasokata na dvièweto na va{ata organizacija, kreiraj}i direktna vrska so sekoj poedinec i negovata individualna rabota. I {to e najbitno, kako da se dviìte vo vistinska nasoka. Ovaa nasoka treba da bide jasna, fokusirana, i naso~ena tokmu kon definiranata delovna strategija. Seminarot e namenet za visoki, sredni i liniski rakovoditeli koi predvodat individualci i timovi vo site funkcionalni edinici na organizacijata i rabotat na realizirawe na nivniot potencijal za ostvaruvawe {to povisoki rezultati. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, moàt da se prijavat najdocna do 1 oktomvri 2010 godina. Podetalni informacii: www.mchamber.mk

KONTAKT:

Len~e Zikova

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk www.mchamber.mk

tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk www.mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast. TERMINI ZA ODR@UVAWE:

06.10 2010 27.10 2010

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Gerila MarketingTM Oblast: Gerila trening programi (Marketing) Termin: 1-2 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Opis na obukata:

Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot – g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:

Otkrivawe na ravenkite koi va`at vo marketingot Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili usluga Otkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki (gerila oru`ja) Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target grupite Minimizirawe na investicijata i maksimizirawe na profitot

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata: Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki: Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KONFERENCII

^ETVRTOK

30.09.2010

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Brzo ~itawe (Power Reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 01.10 – 06.10.10 In Optimum Makedonija Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Gerila marketing

01.10-02.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Brzo ~itawe (Power Reading) 01.10 – 06.10.10 08.10 – 13.10.10 15.10 – 20.10.10 22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Interni ocenuva~i na sistem za upravuvawe so kvalitet spored barawata ISO 9001: 2008 01.10 - 02.10.10 Food Consulting

Vistinski izbor na kadar 02.10 – 03.10.10 CS Global Menaxment na biznis odr`livost 02.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Efikasnost i efektivnost vo rabotata 02.10.2010 Kosmo Inovativen Centar Finansisko planirawe i

finansiski menaxment; buxetirawe 01.10 - 02.10.10 ESP Re{enie za va{ata finansiska idnina 04.10.10 Sinergija Plus Re{enie za va{ata finansiska idnina 04.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus

Efektivna komunikacija pri proda`ba 04.10 -05.10.10 CS Global REPUTATION MANAGEMENT MASTERCLASS Mary Jo Jacobi & Patrick Jephson 04.10.10 09.00 – 17.30 ~ Leoron Group Obuka za deloven asistent Po~etok 04.10.10 CS Global

Kreirawe efektivna biografija (CV) 07.10.10 12.12.10 ESP Upravuvawe so vreme 08.10.2010 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 30.09.2010

^ETVRTOK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 20 do 23 oktomvri 2010 godina, vo Pri{tina

ME\UNARODEN SAEM ZA ZEMJODELIE,PREHRANA I PIJALOCI"AGROKOS & DRINK 2010"

Od 20 do 24 oktomvri 2010 godina, vo Split, Republika Hrvatska

ME\UNARODEN SAEM „SASO 2010„

Od 20 do 23 oktomvri 2010 godina vo Mladinskiot centar vo Pri{tina }e se odr`i najgolemiot Saem za zemjodelie, hrana i pijalaci "AGROKOS & DRINK”. Toa e e edno od najva`nite ekonomski slu~uvawa od oblasta na agrobiznisot na Kosovo i regionot. Na povr{ina od 20 000 metri kvadratni, u~estvo }e zemat nad 20 zemji, koi }e se pretstavat so svetski najpoznati kompanii od oblasta na agrobiznisot.

Stopanskata komora na Makedonija go najavuva odr`uvaweto na me|unarodnite saemi „SASO 2010„ {to }e se odr`at od 20- 24 oktomvri 2010 godina vo Split, Republika Hrvatska.

"AGROKOS & DRINK” }e gi sobere na edno mesto vode~kite lokalni i svetski proizvoditeli na sveò ovo{je i zelen~uk, meso i suvomesni proizvodi, za~ini, morski proizvodi, alkoholni i bezalkoholni pijaloci, kafe i ~aj, aparati za proizvodstvo na pijaloci i ambalaà, pakuvawe i pivo. Voedno, vo ramkite na Saemot, }e se odrì i festival na pivoto.

Za vremetraeweto na saemot }e se organiziraat biznis-sredbi, agrobiznis investiciona konferencija, trkalezni masi, interaktivni panel-debati koi }e sozdadat povolni uslovi za pottiknuvawe na komercijalni efekti. Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na Saemot, no }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresitranite za u~estvo na Saemot kako izlaga~i. Komorata obezbeduva 15% popust na saemskiot aran`man i besplaten katalog kako i besplatni vleznici za saemot. Kompaniite svojot interes za poseta na ovoj Saem mo`at da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 30.9.2010 godina. KONTAKT LICE :

Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Od 25 do 30 noemvri 2010 godina, vo Tirana, Republika Albanija

UÊSTVO I POSETA NA ME\UNARODNIOT OP[T SAEM “PANAIR” STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA, ORGANIZIRA POSETA I UÊSTVO NA MAKEDONSKI KOMPANII NA ZAEDNI^KI [TAND OD 100M2 SO ORGANIZIRAN PREVOZ I SMESTUVAWE. Stopanskata komora na Makedonija vo periodot od 25-30 noemvri 2010 godina vo Tirana, R. Albanija, organizira u~estvo i poseta na renomiraniot Me|unaroden op{t saem “PANAIR 2010”. “PANAIR 2010” e najgolema saemska manifetsacija od op{t tip vo Albanija koja ima za cel razvivawe na trgovskite odnosi, direktni sredbi so najgolemite proizvoditeli, uvoznici i distributeri. Sekoja godina na ovoj vode~ki saem kako izloùva~i se javuvaat renomirani kompanii od Jugoisto~na i Zapadna Evropa i e mo{ne poseten od strana na delovnite krugovi od Albanija. Vo nomenklaturata na tipot na proizvodite se zastapeni site stopanski granki, so ogled na toa {to vo Albanija se u{te nema specijalizirani saemi. Stopanskata komora na Makedonija, organizira poseta i u~estvo na makedonski kompanii na zaedni~ki {tand od 100m2 so organiziran prevoz i smestuvawe. Organizatorot obezbedi ekskluziven popust za makedonskite kompanii za nastap na saemot. Cenata za izlo`ben prostor so standardna oprema e 145 evra/m2 (bez 20% DDV). Zadolìtelna registracija i osiguruvaweto so dobieniot popust iznesuva 340 evra. Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo na me|unaroden saem “Panair” moàt da go prijavat najdocna do 30.9.2010 godina, vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE : Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

za grade`ni{tvo; za drvna i metalna industrija; za alati i oprema; za zanaet~istvo i malo stopanstvo; za elektronika,energetika i telekomunikacii, „SEET„; za finansii “SAFIR” i za ekologija “SEKO”.

Saemot „SASO„ e odli~na prilika za sredba na delovni posetiteli (biznis-sektor, finansiski i energetski sektor, distributeri, grade`nici, arhitekti, rakovoditeli i zastapnici). „SASO„ e najgolem specijaliziran saem vo Hrvatska so trend na porast od godina vo godina so site ekonomski pokazateli. Sekoja godina na saemot „SASO„ se pretstavuvaat noviteti od razni stopanski dejnosti. Vloète samo 5 dena vo podobruvawe na svojot deloven imix i bidete del od najzna~ajnata stopanska manifestacija vo Hrvatska, ostvarite kontakti so celiot pazar, so u~estvo na Me|unarodniot saem „SASO 2010„. Vo ramkite na odrùvawe na Saemot }e se odràt B2B sredbi, natprevari, prezentacii, rabotilnici i trkalezni masi, kako i komorski sredbi. Stopaskata komora na Makedonija za ovoj renomiran saemski nastan vo Hrvatska obezbedi 20% popust za kompaniite koi sakaat da izlagaat na Saemot i besplatni vleznici za posetitelite. Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot „SASO 2010” , najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber

Na 3 i 4 oktomvri vo [tip i Skopje

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUM SO KOMPANII OD U[AK Grupa od {eesetina biznismeni, ~lenovi na Trgovsko industriskata komora na U{ak od Republika Turcija, na 3 i 4 oktomvri 2010 godina }e ja posetat R. Makedonija. Nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii vo Skopje i [tip. Biznismenite od U{ak }e imaat prilika da se zapoznaat so mo`nostite za investirawe vo na{ata zemja i za potencijalite za vodewe biznis vo nekolku stopanski sektori. Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum, so cel vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri. Po zavr{uvawe na oficijalniot del na biznis forumot, planirani se bilateralni razgovori me|u

kompaniite od pove}e industriski sektori: osiguruvawe, ko`arska industrija i ma{inska industrija, keramika grade`ni{tvo, reklamni agencii itn.

Spored programata, delovnite sredbi na 3-ti oktomvri }e se odr`at vo delovnite prostorii na Op{tina [tip, so po~etok vo 15 ~asot, a na 4-ti oktomvri 2010 godina vo Skopje vo Stopanskata komora na Makedonija, so po~etok vo 13:30 ~asot.

Ve molime Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od turskata strana, da go najavite najdocna do 30-ti septemvri, 2010 godina (~etvrtok) na e-mail adresite: biljana@mchamber.mk, venera@mchamber.mk, ili na tel: (02) 3244-034, 3244 037 kaj licata: Biljana Peeva-\uri} ili Venera Andrievska vo Stopanskata komora na Makedonija.

Od 6 do 10 oktomvri vo Republika Turcija

“BURSA AGRICULTURE 2010'' Osmiot Me|unaroden saem za zemjodelie “BURSA AGRICULTURE 2010'' e eden od pogolemite me|unarodni saemi za zemjodelie , sto~arstvo i oprema za sto~arstvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

Elizabeta Andrievska-Eftimova Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

FUN BUSINESS

30.09.2010

^ETVRTOK

Semejstvoto Simpson – slika na tipi~no amerikansko rabotni~ko semejstvo so doza na satira i parodija

[OU-BIZNIS

CARSTVO “NACRTANO” SO PARODIJA

Animiranata crtana serija “Simpsonovi” e proglasena za najprofitabilnata televiziska serija na site vremiwa. Taa vo svoite 20 godini postoewe i pove}e od 450 epizodi, kako i od proda`bata na site DVD-cedea i ostanatite suveniri ima zaraboteno pove}e od 8 milijardi dolari SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

ajpoznatata amerikanska animirana serija “Simpsonovi” e najprofitabilnata serija na site vremiwa, spored proda`bata na DVD-cedeata, igra~kite i drugite stoki povrzani so brendot, vo visina od nad 8 milijardi dolari. Toa, za sporedba, e kolku 4 godi{ni buxeti na Republika Makedonija. Ova go poka`a istra`uvaweto na ekspertite od televiziskata industrija od The Guardian. I pokraj svoeto 20-godi{no postoewe na malite ekrani i pove}e od 450 epizodi od K

serijalot, toj s$ u{te privlekuva interes i vnimanie i obo`avatelite kupuvaat mai~ki, knigi, igri, kalendari i drugi suveniri so `oltite heroi od crtaniot film. Taka, serijata ja ima dobieno Pulicerovata nagrada, kako i nagradata za najuspe{no televizisko {ou. Zad nea se “Ulicata Sezam” i “Veseli tonovi” (Looney tunes). Vo kategorijata na televiziski produkcii koi publikata najmnogu saka da gi vidi povtorno na ekranot se “Mapet {ou” i “Yvezdeni pateki”. “Mapet {ou” za prv pat po~nuva da se emituva vo 1976 godina i se “ra|a” po vtor pat vo 1996 godina, C

so malku poinakov naslov. Novata verzija na {outo se o~ekuva narednata godina. Ispituvaweto na pazarot poka`uva deka serijata “Izgubeni” se naveduva kako {ou so najgolem raste~ki potencijal. Crtanata serija “Simpsonovi” e amerikanska, animirana, televiziska emisija, kreirana od Met Gruning za televizijata Foks, koja po~nala da se emituva vo 1989 godina. Ottoga{ e edna od najpopularnite crtani serii vo istorijata, koja s$ u{te se emituva i e najdolgo emituvana animirana serija na ekranite. Tematikata e satiri~na parodija na tipi~nata amerikanska, O

rabotni~ka klasa. Glavnite junaci se semejstvoto Simpsonovi, na koi postojano im se slu~uvaat neverojatni raboti. Homer e glavata na semejstvoto i raboti vo nuklearnata centrala vo Springfild (mesto izmisleno za serijata). Toj ima prekumerna te`ina, nesmasen e, mrzeliv, ignoranten, obo`ava da pie pivo i sekoga{ se nao|a vo baksuzni situacii, no, sepak, e mnogu posveten na familijata. Marx e negovata sopruga. Taa e negova sprotivnost - ekstremno trpeliva, zastapnik na moralot, mirot i redot vo familijata. Nejziniot lik e tipi~na amerikanska majka, koja ~esto se K

nao|ala na top-listite za najdobri majki, no se najde i na naslovnata stranica na “Plejboj”. So Homer imaat tri deca: Bart, Lisa i Megi. Bart ima 10 godini i e najstaroto i najbuntovnoto dete. Toj e neposlu{en, svoeglav i ne po~ituva avtoriteti (no, sepak, ne e lo{ lik), dodeka, pak, sestra mu Lisa ima osum godini i e mirno, visoko intelegentno devoj~e, koe sviri na saksofon. Vegeterijanka e, posvetena na budizmot i e aktivist za pravata vo razni celi. Megi e maloto bebe koe s$ u{te ne prozborelo i sekoga{ e so cucla, koga i da se obide da proodi pa|a R

na lice. Imaat i doma{ni mileni~iwa - ku~eto Santa’s Little Helper (Maliot pomo{nik na Dedo Mraz) i ma~kata Snoubol (Topka sneg). I dvete mileni~iwa imale glavni ulogi vo mnogu od seriite. I pokraj toa {to godinite, praznicite i rodendenite minuvaat, Simpsonovi ne stareat i sekoga{ se isto oble~eni i isto izgledaat. Serijata gi ima osvoeno site najpresti`ni nagradi vo Holivud, a vo 2000 godina familijata dobi svoja yvezda na patekata na slavnite. Za da bidat slikata i zadovolstvoto kompletni, vo 2007 godina Foks napravi film za ovaa istoriska serija. O

26 30.09.2010

^ETVRTOK

SPORTLIFE

NBA

EPIZODNA ULOGA ZA GOLEMIOT [EK “[ek e [ek, celiot publicitet {to odi sega so nego e vo Boston. Toj e eden od najdobrite igra~i vo istorijata. Presre}en sum {to toj e del od ovaa ekipa. Imam golemi o~ekuvawa od nego. Po~esten sum od toa deka }e igrame zaedno, no i deka }e ja delime soblekuvalnata”, izjavi kapitenot na timot Pol Pirs, u{te eden veteran vo redovite na Seltik SR\AN IVANOVI]

[

ivanovic@kapital.com.mk

ekil O’Nil e verojatno najdominantniot ko{arkar {to nekoga{ nastapuval pod obra~ite. Negovite 116 santimetri, no i 160 kilogrami bea premnogu za koj bilo centar od protivni~kata strana, bidej}i masivniot [ek pokraj goleminata, raspolaga{e i so neverojatna eksplozivnost i brzina vo re{ava~kite momenti od napadot na svojata ekipa. No, site ovie karakteristiki na “golemiot Aristotel” se minato. Toj denes igra za minimalec od 1,5 milioni dolari, zagarantiran so kolektivniot dogovor vo NBA-ligata, a vo noviot klub Boston Seltiks go o~ekuva uloga na epizodist, {to vo najdobar slu~aj moè da se protolkuva kako prva zamena vo rotacijata na timot, so minutaà po natprevar od 18 do 22 minuti. Ve}e nekolku godini timot na Boston raspolaga so “golemoto trio”, sostaveno od Kevin Garnet, Rej Alen i Pol Pirs, koe na ekipata ve}e & donese edna {ampionska titula. Vo minatata sezona zna~itelna uloga vo igrata dobija i Raòn Rondo i Kendrik Perkins. “Vo prvite 17 godini s$ se vrte{e okolu poenite. Toj del od mojata kariera e zavr{en. Sega e vreme da stanam dobar epizodist”, istakna O’Nil, obiduvaj}i se da gi prekrati site {pekulacii vrzani okolu negovata uloga vo timot na Boston Seltiks. Epizodist ili ne, [ekil sekoga{ dobiva golem publicitet, taka e i vo momentov koga naviva~ite i igra~ite na Seltik ve-

godini [ekil misle{e na poenite, sega e vreme da odigra korisno za ostanatite poenteri

dna{ go prifatija. “[ek e [ek, celiot publicitet {to odi so nego sega e vo Boston. Toj e eden od najdobrite igra~i vo istorijata. Presre}en sum {to toj e del od ovaa ekipa. Imam golemi o~ekuvawa od nego. Po~esten sum od toa deka }e igrame zaedno, no i deka }e ja delime soblekuvalnata”, izjavi kapitenot na timot Pol Pirs, u{te eden veteran vo redovite na Seltik. Dosega [ekil ima nastapuvano za Orlando, LA Lejkers, Majami, Feniks i Klivlend, a pokraj redovniot nastap na Ol-star me~evite, osvojuva~ e i na ~etiri {ampionski prsteni, vo prvenstvoto na NBA. Iako e obremenet od godinite, sepak negovoto prisustvo pod obra~ite mo`e da bide klu~no za najtrofejnata ekipa na site vremiwa. Boston e eden od favoritite vo pretstojnata sezona, no sepak glavna atrakcija e porane{niot klub na [ekil, Majami Hit kade {to sega se obedineti daleku pomladite yvezdi Dvejn Vejd, Lebron Xejms i Kris Bo{. Ova trio vo momentov e najgolemata senzacija i e pod postojana meta na mediumite. Ottamu i menaxmentot na klubot re{i podgotovkite da gi odraboti vo voena baza, so cel da se namali pritisokot od nadvore{niot svet. No, timot na Majami, sepak }e mora da izleze od “skrivnicata” i na teren da go doka`e svojot favoritski status. Dodeka ne se slu~i toa,

ATRAKCIJATA [EKIL O’NIL sega gi zabavuva naviva~ite vo Boston

”Vo prvite 17 godini s$ se vrte{e okolu poenite. Toj del od mojata kariera e zavr{en, sega e vreme da stanam dobar epizodist”, istakna O’Nil, obiduvaj}i se da gi prekrati site {pekulacii vrzani okolu negovata uloga vo timot na Boston Seltiks glaven kandidat za prvoto mesto i natamu ostanuva aktuelniot {ampion LA Lejkers, kade {to i vo narednata sezona s$ }e se vrti okolu Kobi Brajant. Glavnata opasnost po “ezerata” i godinava }e doa|a od Feniks Sans, ekipa koja so zaminuvawe-

to na Amare Stademaer e zna~ajno oslabena. “]e ima golem broj na predizvici sezonava. Vo ovoj period }e mora na sekoj od igra~ite da im se pronajde vistinskata pozicija vo timot. Toa e glavniot faktor za da sozdademe atmosfera vo

koja sekoj od ko{arkarite }e see ~uvstvuva prijatno vo ta. Dokolku ja dobieme igrata. jata, toga{ ova }e bide hemijata, gu silen tim”, izjavi mnogu erot na Sans, Alvin trenerot tri. Xentri. e|u novite zasiluvaPome|u wa vo Feniks se Hidaet koglu, Xo{ îlders Turkoglu, akim Vorik, koi i Hakim reba da im se }e treba druàt na pridruàt starterite Stivv Ne{ rent i Grent Hil.

Od nego se o~ekuva mnogu i kako epizodist

^ETVRTOK

SPORT

30.09.2010

LIGA NA ШAMPIONI

FORMULA 1

RENO OD KIMI BARA MOTIVIRANOST

REAL PO GOLEMA BORBA DO POBEDATA, TOP^IITE JA “RAZORIJA” JNA! SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

enovive, edna od glavnite temi vo kuloarite na Formula 1 e s$ poizvesnoto vra}awe vo ova natprevaruvawe na porane{niot {ampion Kimi Raikonen. Finecot minatata sezona be{e del od VRC {ampionatot vo Reli, no vo momentov e mnogu blisku do mesto vo timot na Reno. Sepak, od francuskata ekipa istaknaa deka bi potpi{ale so Raikonen samo dokolku toj i ponatamu posakuva da pobeduva, a ne da bide motiviran od parite {to bi gi dobil vo Reno. “To~no e deka postoi zaemna zainteresiranost za sorabotka, no mora da istaknam deka toa zavisi od toa dali Kimi posakuva naporno da raboti za sekoj bod vo {ampionatot. Vo momentov sme daleku od dogovor”, izjavi Erik Bulie, timskiot {ef na Reno. Vo momentov vo ovaa

Raikonen treba da doka`e deka s$ u{te e gladen za pobedi

ekipa s$ u{te razmisluvaat dali go zadr`at Rusinot Vitalija Petrov, koj iako poka`a deka poseduva golem talent, sepak, nema potencijal za golemi rezultati. “Iskreno, bi sakal da se dogovorime so Kimi. Toj e tolku osoben i talentiran voza~. No, najprvin treba da po~ekame za na{ata odluka, a potoa da vidime dali toj e podgotven da odgovori na na{ite uslovi”, dodade Bulie. Po fijaskoto so Flavio Brijatore, koga Italijanecot be{e izbrkan od Formula 1 poradi mestewe rezultati, timot na Reno uspea da se konsolidira i povtorno da izleze so {ampionski aspiracii. L

ako nitu eden od natprevarite vo ramkite na vtoroto kolo od Ligata na evropskite {ampioni ne moè da go ponese epitetot derbi, sepak po prvata polovina od odigranite dueli, qubitelite na fudbalot imaa mo`nost da prosledat nekolku navistina interesni sredbi. Fudbalerite na Real Madrid so 1:0 go sovladaa timot na Okser na gosti, no do vtorata pobeda vo elitnoto natprevaruvawe tie dojdoa po golema borba vo duelot so francuskata ekipa. “Igrame vo mnogu te{ka grupa, a ve}e imame osvoeno {est boda. Ne be{e lesno no uspeavme da ostvarime pobeda i na ova gostuvawe, i da go ispolnime na{iot plan. Jas sum zadovolen, bidej}i dokolku go pobedime Milan, toga{ }e go obezbedime i plasmanot vo natamo{nite natprevari od Ligata na {ampionite. Golem uspeh e i toa {to po samo dve sredbi ve}e moème da razmisluvame na vtoroto kolo”, izjavi trenerot na Real Madrid, portugalskiot stru~wak @oze Muriwo. Portugalecot moè da bide zadovolen i od faktot deka glavnite konkurenti vo grupata Ajaks i Milan odigraa nere{eno 1:1 na natprevarot {to se odrà na arenata Amsterdam. Ajaks povede vo 23 minuta od sredbata, dodeka fudbalerite na Milan preku Zlatan Ibrahimovi} izramnija 15-na minuti podocna. “Sega sme mnogu pokompaktni otkolku porano, mislam deka dobro se voigravme. Vo momentov se ~uvstvuvam odli~no i go igram svojot najdobar fudbal, gi posakuvam pobedite”, izjavi Ibrahimovi}, koj propu{ti da ostvari pobeda na terenot kade {to ja doìvea svojata internacionalna slava. Vistinski spektakl sozdadoa belgradskite naviva~i, koi na stadionot {to nekoga{ go nose{e imeto na jugoslovenskata narodna Armija (JNA), ja prosledija pobedata na Arsenal od 3:1 vo duelot so Partizan. Ovaa sredba be{e mo{ne tvrda, no bea kreirani golem broj {ansi, a dominacijata na Arsenal be{e do nekade

Real Madrid 100% po prvite dve kola od Ligata na {ampionite

Igrame vo mnogu te{ka grupa, a ve}e imame osvoeno {est boda. Ne be{e lesno, no uspeavme da ostvarime pobeda i na ova gostuvawe i da go ispolnime na{iot plan. Jas sum zadovolen, bidej}i dokolku go pobedime Milan, toga{ }e go obezbedime i plasmanot vo natamo{nite natprevari od Ligata na {ampionite. Golem uspeh e i toa {to po samo dve sredbi ve}e mo`eme da razmisluvame na vtoroto kolo - izjavi trenerot na Real Madrid, portugalskiot stru~wak @oze Muriwo amortizirana od golmanot na crno-belite Vladimir Stojkovi}, koj ima{e nekolku navistina odli~ni intervencii, a uspea da odbrani i penal. “Atmosferata vo Belgrad e navistina specijalna, ne e agresivna tuku pred s$ naviva~ka i toa e dobro, osobeno za doma{nata ekipa. Partizan odigra kako {to o~ekuvavme, so mnogu energija i posvetenost kon igrata. Nie imavme

vodstvo na po~etokot, no bevme onevozmoèni da ja sokrieme topkata i da go privr{ime natprevarot vo mirna igra. Sepak, zadovolen sum i od rezultatot i od prikaànata igra na moite fudbaleri. Ova e golem triumf po nesre}niot poraz od Vest Brombvi~ Albion i sekako deka ni dava nade` za nedelnoto derbi protiv êlzi”, istakna Arsen Venger, koj po natprevarot so Partizan vedna{

po~na da misli na predizvicite vo Premier ligata. Vo preostanatiot me~ od istata grupa, [ahtjor kako gostin ostvari ubedliva pobeda protiv timot na Braga od 3:0. Vredno e i da se odbele`i deka fudbalerite na Baern od Minhen, iako gubea so 1:0, uspeaja da triumfiraat so 2:1 na gostuvaweto vo Bazel, dodeka ^elzi so 2:0 go sovlada Olimpik od Marsej.

Vistinski spektakl sozdadoa belgradskite naviva~i, koi na stadionot {to nekoga{ go nose{e imeto na jugoslo-venskata narodna Armija(JNA), ja prosledija pobedata na Arsenal od 3:1 vo duelot so Partizan

Grobarite napravija odli~na atmosfera na duelot pome|u Partizan i Arsenal

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440