Br.135-kapital-01.10.2010 by Kapital Media Group

NAVIGATOR

INTERVJU

IDNATA NEDELA ]E SE ZNAE IDNINATA NA SVEDMILK RADEVSKI ]E JA OBES[TETI NLB TUTUNSKA BANKA?!

VLADIMIR SOLOCINSKI OPOZICIJATA OBVINUVA AMBASADOR NA RUSKATA FEDERACIJA ZA RASIPNI[TVO VO MAKEDONIJA 75.000 EVRA ZA RUSIJA E PODGOTVENA KOWANOVSKI DA SE VEDNA[ DA GO ZATVORI PRO[ETA NIZ AMERIKA! KLIRIN[KIOT DOLG

STRANA 2

POLITIKA

STRANA 5

STRANA 8

petok / weekend

PROPA\A LI I PETTIOT TENDER

ZA TENDERITE ZA ^EBREN I GALI[TE POTRO[ENI 370.000 EVRA, A INVESTITORI NEMA?!

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 30.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,41% 1 1,53% 00,10%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,63 45,28 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

81.80 1,43%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.09) 2.170

MBI 10

2.160 2.150 2.140 2.130 2.120 2.110

2.100 2.090 2.080 2.070 24.9

26.9

28.9

30.9

2 FEQTON

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

CENTRALNATA BANKA NA SLOVENIJA PREDUPREDI NLB SLOVENIJA ]E OSTANE BEZ LICENCA AKO NE NAJDE 400 MILIONI EVRA?! STRANA 10

COLGATE: KOMPANIJA SO SVE@ ZDIV STRANA 18

VOVEDNIK

STOJAN SINADINOV

SVETLO I TEMNO SIVO STRANA 2

AFERITE VO HRVATSKATA VLADEJA^KA PARTIJA HDZ NE STIVNUVAAT

]E USPEE LI KOSOR SO APSEWE NA SVOI LU\E DA POBEDI NA IZBORITE? STRANA 16

2 01.10.2010

PETOK

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 01 OKTOMVRI 2010

SVETLO I TEMNO SIVO o filmot “No} vo muzejot”, amerikanskata komedija od ponov datum, ~uvarot na eden istoriski muzej, naproti o~ekuvawata za ovoj vid na rabota, ima no}en ko{mar. Istoriskite likovi, tradicionalno pretstaveni vo statui, “oìvuvaat”, pa ne samo {to mu pravat haos na ~uvarot (komi~arot Ben Stiler) vo tradicionalno tivkata no}na smena – kakva {to i moè da se o~ekuva vo muzej – tuku po~nuvaat da gi ras~istuvaat damne{nite istoriski smetki. Kaj nas, vo “muzejot na otvoreno”, popoznat kako “Skopje 2014”, iako s$ u{te se nao|a vo konturi, i ne treba da padne no}ta za da po~nat me|usebnite presmetki. Sudirot na sprotivstavenite mislewa po~na u{te so videoprezentacijata na ovoj proekt zimava, a negoviot kraj ne se nayira. Naprotiv. Pa, taka, dodeka vojvodite, prosvetitelite, gemixiite, biv{ite pretsedateli-otpadnici i ostanatite, kako {to im e redot na site spomenici, svedo~at na na{eto vreme vo kamen ili mermeren oblik, vojskite na poddrùva~i i negatori ja bijat bitkata za sopstvenata kauza. Koja, sekako, e onaa ispravnata. Ako ìveeme vo zemja na koja re~isi site nejzini ìteli & pri{ivaat pridavki kako “bibliska”, “istoriska” i s$ vo toj stil, toga{ sigurno e redno taa istorija da se (pre)vrednuva i preku spomenici i gradbi vo istoriski arhitektonski stil. Zna~i, treba da se gradi. E, sega, {to so debatata za toa dali nivnite stilovi se pogodeni ili ne, dali se po merka na vremeto ili se stilski utki? Kako {to trgnale rabotite, objektite na Teatarot, Arheolo{kiot muzej, Muzejot na makedonskata borba (ili, popularno, na VMRO) i ostanatite, i desetinata spomenici, u{te nedoizgradeni, ve}e }e im se odmilat na gra|anite. Kolku

na nivnite protivnici, tolku i na nivnite poddrùva~i. Zatoa {to, koe }e bide zadovolstvoto da pominete pokraj niv ako, re~isi, se lizgate od òl~ta i plukanicite prolieni mesecive. A, zgora na toa, novite koli~ini od ovie popularni sredstva za tipi~nata makedonska debata u{te prodolùvaat da se ispora~uvaat... Fakt e deka postoi edna ideja koja, transparentno ili ne, saka(la) da go reoblikuva pejzaòt na najcentralnoto skopsko gradsko podra~je. Fakt e i toa deka taa ideja ima oponenti. Dotuka e OK. Ako se obideme da bideme objektivni, generatorite na problemot se rasporedeni i na dvete strani od ovaa ideja. Najprvin, aktuelnata vlast, kako tvorec na idejata, ne treba({e) da ja realizira “na mala vrata”. Kako da stanuva zbor za, re~isi, op{tinski proekt, ama dotiran od vladiniot buxet. Sosema e normalno deka vakvi krupni zafati, i toa vo vreme na nastapuva~kata kriza, imaat potreba od t.n. “krizen menaxment”. Toa e instrumentot koj gi izbistruva povisokite strate{ki celi koi sakaat da bidat postignati. Sigurno deka toa ne treba da go pravat samite avtori na proektite. Od druga strana, pak, apsolutnoto negirawe na “Skopje 2014”, vo kakov bilo oblik i od kakov bilo aspekt, e samo nedostig od poinakva vizija. Vpro~em, koga proektot “Skopje 2014” be{e najaven so negovata videoprezentacija vo fevruari godinava, “Kapital” go intervjuira{e Sr|an Jovanovi}-Vajs, arhitekt i teoreti~ar od Filadelfija, SAD. Nekoga{niot belgra|anec i dobar poznava~ na Skopje i negovata arhitektura niz istorijata, koj po pove}e od decenija i pol nepovratno go ima dobieno amerikanskiot akcent i koga govori na negoviot nekoga{en “maj~in jazik”, vo razgovorot za ovoj vesnik predloì ednostavna rabota. Tie koi se

1,78

ilijardi evra iznesuvaat deviznite rezervi zaklu~no so 31 avgust godinava, soop{ti Narodnata banka na Makedonija. Se beleì rast vo odnos na krajot na prethodnata godina od 121,2 milioni evra, koj glavno e rezultat na neto-otkupot na devizniot pazar. NBM prodolì da gi investira deviznite rezervi vo dràvni hartii od vrednost i vo kratkoro~ni depoziti kaj centralni banki na zemji koi imaat visoki kreditni oceni i vodat prudentni makroekonomski politiki. Vkupnite prihodi od deviznite rezervi iznesuvaa 12,4 milioni evra.

PROPA\A LI I PETTIOT TENDER ZA IZG

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

tolku òl~no protiv takvoto “Skopje 2014” neka izlezat so sopstvena vizija. Za toa im se potrebni malku kreacija i dva kompjuteri so voobi~aeno kvalitetna konfiguracija. Osven nekolkute fejsbuk-grupi, koi na satiri~en na~in go obrabotuvaat “Skopje 2014”, i toa samo izvesno vreme od negovoto objavuvawe, ne se pojavi nikakva kontra-vizija. A nekoj dodaten kvalitet, kako proizvod na kvalitetna arhitektonska, estetska, sociolo{ka i kulturolo{ka debata, u{te pomalku. Utre (sabota, 2 oktomvri), vo Skopje ve}e tradicionalno }e se odrì manifestacijata “Bela no}”, kako del od spodeluvaweto na evropskite naviki za poseta na kulturnite, muzejskite i ostanatite institucii cela no}. Za volja na vistinata, kaj nas taa manifestacija se tretira samo kako bonus vo rabotnoto vreme na kafuliwata, kafeanite i ostanatite “institucii” na popularnata kultura. Zatoa ne treba da n$ ~udi {to tolku mnogu i tolku ~esto gi me{ame beloto i crnoto kako edinstveni boi so koi gi gledame istorijata, tradicijata, kulturata i arhitekturata. I u{te mnogu drugi raboti, no da ne gi nabrojuvame sega, na ova mesto. Za àl, zatoa mnogu raboti izleguvaat isklu~ivo kako del od na{eto sivilo. I, nema da ni bide posleden pat me|usebno da se ubeduvame dali e podobro svetlo sivoto ili negovata temna varijanta.

ZA TENDERITE ZA POTRO[ENI 370 A INVESTITORI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Ekspertite za “Kapital” otkrivaat deka so eden od potencijalnite investitori re~isi e postignat dogovor. No, toj ne sakal da gi gradi dvete centrali, tuku samo ^ebren KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ladata potro{i okolu 370.000 evra za objavuvawe na tenderite za izbor na investitor {to }e gi gradi hidrocentralite ^ebren i Gali{te, no ne go najde. ^etiri tenderi

dosega bea neuspe{ni, bidej}i ne se prijavi nieden investitor, a sli~na sudbina verojatno }e doìvee i pettiot, koj ve}e se prolongira. Spored ekspertite, osven mnogu pari, Makedonija gubi i skapoceno vreme, no i ugled kaj investitorite, zatoa {to ne moè da gi realizira dolgonajavuvanite klu~ni hidrokapaciteti, êbren,

Gali{te i Bo{kov Most. Vo o~ekuvawe na ponuda od zainteresiranite kompanii, Vladata go odlo`uva rokot za dostavuvawe ponudi za hidrocentralite ^ebren i Gali{te, so objasnuvawe deka toa od niv go baraat potencijalnite investitori - italijanskata ENEL, avstriskata Verbund i germanskata RVE.

PETOK

NAVIGATOR

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

01.10.2010

SO HAMLET KAJ ANGLI^ANITE

D HILARI KLINTON

@OZE MANUEL BAROSO

RAMIZ MERKO

ZORAN KOWANOVSKI

AD ne ostava rabotite vo Zarisel postigna konsenzus ovetnicite vo paden Balkan da se odvivaat Bza novite kazneni merki Snekontrolirano, op{tina Struga duri S pa zatoa ja na EU za zemjite koi neodgosega }e raspravaat za

inisterot za odbrana M re{il da otpatuva vo SAD, duri i pred ofici-

isprati dr`avnata sekretarka vorno go bildaat buxetot i da go re{i problemot na rel- nekontrolirano go tro{at acija Belgrad-Pri{tina

jalnite pretstavnici na Va{ington da mu gi potvrdat sredbite

bezbednosnite problemi vo gradot, iako tie se akutni i alarmantni

GRADBA NA HIDROCENTRALITE

A ^EBREN I GALI[TE 0.000 EVRA, I NEMA?! 700 8

Hidrocentralite êbren i Gali{te odamna se staveni na energetskata mapa, ama s$ u{te ne se izgradeni Doma{ni eksperti objasnuvaat deka samo za da se raspi{e javen povik vo ugledniot britanski vesnik “Fajnen{al tajms” od buxetot se odlevaat najmalku po 75.000 evra po redovna cena. Pretstavnikot na “Fajnen{al tajms” za Zapaden Balkan za “Kapital” potvrdi deka objava vo ovoj vesnik ~ini okolu 75.000 evra. Ottuka, samo za objava na javnite povici se potro{eni okolu 300.000 evra. Nitu od Vladata, nitu od Ministerstvoto za ekonomija objasnuvaat {to se krie zad odloùvaweto na rokovite za dostavuvawe ponudi od investitorite i koj “kupuva vreme” na {teta na gra|anite. Podatocite pokaùvaat deka za ovie

dve najzna~ajni hidrocentrali dosega propadnaa ~etiri tenderi. Kontinuiranoto odloùvawe na rokovite i “molkot” na kompaniite koi podignaa tenderska dokumentacija, a s$ u{te ne dostavuvaat ponudi, otvora opasnost Vladata povtorno da se soo~i so neuspeh. TE[KO DO INVESTITOR Poznava~i na procesot za nao|awe seriozen investitor za izgradba na dvete hidrocentrali za “Kapital” objasnuvaat deka tenderot za êbren i Gali{te za investitorite e neatraktiven - ne sakale da gi gradat dvete hidrocentrali, tuku samo HEC êbren. Istite izvori objasnuvaat deka visinata na branite i vodotekot na Crna Reka se klu~niot “kamen na sopnuvawe” me|u

milioni evra zaedno ~inat hidrocentralite ^ebren i Gali{te

godini se potrebni za izgradba na dvata objekti

makedonskata Vlada i potencijalniot investitor. “Poslednite moi informacii se deka so edna od zainteresiranite kompanii e postignat kompromis. Prvo da se gradi hidrocentralata êbren, koja }e bide reverzibilna, so u{te edna mala brana Orlov Kamen. Branata Orlov Kamen se planira za vo slu~aj hidrocentralata Gali{te da se izgradi podocna, koga za toa }e se dogovorat dvete strani, no so obvrska investitorot da ja izgradi i vtorata centrala”, objasnuva za “Kapital” energetski ekspert koj saka da ostane anonimen. “Kapital” dojde do informacii i deka odolgovlekuvaweto na tender tenderskata postapka za êb êbren i Gali{te e pri~in pri~ineto i od voveduvaweto nuklearen danok vo Germanija, kkako k i nekoi drugi seriozni promeni vo zakonskata regulativa vo energetikata vo ovaa zemja, koi gi naterale kompaniite vo Evropa, osobeno od Germanija i Avstrija, da se vozdràt od novi

krupni investicii. RVE NAJBLISKU DO POBEDA?! Spored neoficijalni informacii, najblisku do pobeda na tenderot za êbren i Gali{te e germanskata RVE. Spored na{ite izvori, edinstveno RVE dosega vo celost se soglasila so tenderskite uslovi i idejnite re{enija postaveni od Vladata. Vladata, pak, ne otstapuva od svoite pozicii êbren i Gali{te da bidat kaskadni akumulacii, a dràvata kako vlog vo celiot proekt da ja dade i akumulacijata Tikve{ i zemji{teto kade {to treba da se gradat hidrocentralite. Vladata ja angaìra{e i Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), koja e del od Svetska banka, za da dade soveti i da pomogne da se podgotvi i implementira otvorena i transparentna tenderska procedura za javniot oglas, no i za da posreduva vo nao|aweto investitor. Za ova, Vladata }e plati 100.000 evra.

PORADI UVOZ NA STRUJA SE ODLEVAAT 30 MILIONI EVRA

Zemjava godi{no gubi najmalku po 30 milioni evra poradi toa {to ^ebren i Gali{te ne proizveduvaat struja, pa mora da ja uvezuvame. Tie }e proizveduvaat okolu 1.100 gigavat-~asovi struja, {to e duri polovina od strujata koja se dobiva od voda vo Makedonija. Ako se zeme predvid deka se potrebni osum godini za da se izgradat ovie hidrocentrali, a strategijata predviduva da bidat gotovi i da vlezat vo pogon vo periodot od 2016-2019 godina, energetskite eksperti tvrdat deka proektot bezdrugo e zadocnet nekolku godini. Ako gi ima{e izgradeno, Makedonija ne }e mora{e da uvezuva skapa struja od stranstvo.

ramskiot teatar od Skopje denovive gostutuva vo angliskiot grad ad ot Kol~ester i vo tamo{niot teatar ja igra svojata nova va postavka na “Hamlet” od let Vilijam [ekspir. Hamlet e Dejan Lili}, a avtorot rot na ova novo, ~etvrto po red viduvawe na najpopupularnata drama na [ekspir pir vo makedonskiot teatarr e Dejan Projkovski, koe ja ima{e negovata premiera na Ohridsko leto. Minatata godina zastana na ~elo na MOT i kako negov selektor, bez kompleksi, po~na da ja redefinira su{tinata na ikonata na alternativniot teatar kaj alternativ po{iroko. Sega Pronas i po{i povtorno bez nepjkovski, pov otrebnite kompleksi, go pretstavuva negovoto viduikonata na britanvawe na iko drama i, po{iroko, skata dram kni`evnosta, vo tatkovinata kni`evnosta [ekspir. na [ekspir raboti za toa da Ne se rab se bide iili ne pogolem

DEJAN PROJKOVSKI “{eskpirijanec” od ser Lorens Olivie. Projkovski go postavi negoviot Hamlet so dilemata da se bide ili da se bide. Hamlet vo Kol~ester, Hamlet vo Dramski od Skopje, seedno. Va`no e da se bide relevanten. Projkovski e od onie novi avtori koi sakaat, i moàt, da go ìveat teatarot sega i ovde. Sekako deka ja ìveat, sega i ovde, i sopstvenata kariera vo toj teatar. Ovojpat na uspe{en na~in.

GUBITNI GUBITNIK

ROZOVIT O^ILA ROZOVITE PRERODBENIKOT! NA PRERO T!

ako sm smetate deka }ee ebide zatvoren procesot na modernizacijaa na op{testvoto, kako }e see m, razviva obrazovniot sistem, kako pomina pretsedatel-stvuvaweto na Makedonijaa so sovetot na Evropa? Vakaa otprilika zvu~at pra{awataa {to gi postavuvaat VMROOvskite pratenici do svoitee ministri, sopartijci. Sekojaa sednica koja pratenicite treba da ja iskoristat za da ja stavat Vladata na ispit, dominira po nekoj od pratenicite na vlasta -na poslednata toa be{e, Aleksandar Spasenovski. Koga go slu{ate pratenikot kako zboruva, ne moè da ne se zapra{ate dali toj ìvee vo ista dràva so site nas? Toj ocenuva deka “sega gra|anite mnogu pove}e go koristat zborot dobro, a mnogu pomalku lo{o koga gi ocenuvaat sostojbite vo op{tetsvoto koe od den na den krajno se modernizira”. Krajno uspe{nite vladini politiki vo oblasta na diplomatijata, krajno uspe{nite proekti vo obrazovniot sistem” za pratenikot ne bea dovolni za falewe, pa toj prodolì da se voshituva i na ogromniot napredok vo infrastrukturata i golemiot broj na novi

ALEKSANDAR SPASENOVSKI i rekonstruirani pati{ta vo zemjava. E {to e premnogu, premnogu e! Ne e jasno dali Spasenoski nekoga{ vozel po avtopatot za Veles, dali se obidel da odi do glavniot turisti~ki centar Ohrid (osobeno nave~er), dali vozel od Bitola do Ohrid preku Resen na primer, ili ne mora pove}e, dali vozi niz glaviot grad, kade {to ulici i vo elitnite naselbi izgledaat kako par~iwa {vajcarsko sirewe? Taka e koga za na{ive prerodbenici i izgradbata na bulevarot Ilindenska dolg 1,4 km e uspeh od nevideni razmeri. So re~nikot na pratenikot “mnogu pomalku umilkuvawe i poltronizam, a mnogu pove} e karakter, stav i profesionalnost” vo rabotata na koja ve pra}aat i za koja ve pla}aat gra|anite!

MISLA NA DENOT

KOGA KUPUVATE AKCII OD NEKOJA KOMPANIJA, PRVO ZAPRA[AJTE SE DALI BI JA KUPILE I CELATA, DA MO@ETE?

RENE RIVKIN AVSTRALISKI BERZANSKI INVESTITOR

4 01.10.2010

PETOK

NAVIGATOR

SVET

0-24

...[TRAJKOVI JA TRESAT EVROPA

...PRVA OFICIJALNA FOTOGRAFIJA

...ZAJAKNATA BEZBEDNOST

Rabotnicite ne sakaat {tedewe

Svetot go vide naslednikot na Kim Xong Il

Spre~en napad na Al kaeda vo Evropa

irum Evropa, milioni lu|e protestiraat poradi planiranite merki za {tedewe, koi gi najavuvaat vladite poradi ekonomskata kriza. Evropskata konfederacija na sindikati predupredi deka vo EU ve}e se otpu{teni 23 milioni rabotnici.

bjavena e prvata oficijalna fotografija na najmladiot sin i naslednik na severnokorejskiot lider Kim Xong Il. Kim Xong Un (levo) so tatko mu (desno) se slikani na kongresot na Rabotni~kata partija.

[

RADEVSKI ]E JA OBES[TETI NLB TUTUNSKA BANKA?! Sobranieto na doveriteli na Svedmilk,slednata nedela }e odlu~i dali }e go prifati planot za reorganizacija na mlekarnicata koj v~era go dostavi ivko Radevski. Porene{niot direktor na Bitolskata mlekarnica pregovara so najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka za otkup na nejzinoto pobaruvawe od mlekarnicata

spasevska@kapital.com.mk

ivko Radevski planira za 5,5 milioni evra da go otkupi pobaruvaweto na najgolemiot doveritel na Svedmilk, NLB Tutunska banka koe iznesuva 9,8 milioni evra. So toa }e se otvori patot za prezemawe i povtorno restartirawe na propadnatata {vedska mlekarnica. Spored neoficijalni informacii, Radevski ve}e se dogovoril so Tutunska banka da go otkupi pobaruvaweto so {to }e stane najgolem doveritel. Toj planira na farmerite da im isplati 15% od pobaruvawata ako go prifatat biznis-planot, za potoa preku cenata za otkup na mleko da im bidat isplateni do 50% od parite koi im go dol`i Svedmilk. Radevski vo izjava za “Kapital” potvrdi deka pregovara so NLB Tutunska banka za prezemawe na pobaruvaweto, no ne saka{e da kalkulira so brojki pred da bide s$ oficijalizirano. “O~ekuvam doveritelite da glasaat i da go prifa-

tat biznis-planot. Nema{e da baram da ja prezemem mlekarnicata ako ne o~ekuvav poddr{ka od najgolemite doveriteli. S$ u{te e rano da se zboruva, vo momentov site kalkuliraat so brojki koj kolku }e dobie, no po glasaweto }e vidime {to }e se slu~i” izjavi Radevski. Spored informaciite do koi dojde “Kapital”, Upravniot odbor na doveriteli v~era se sretnal so ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski koj go poddr`al planot na Radevski i go dostavil do ste~ajniot sudija. Slednata nedela bi trebalo da bide

3 FAKTI ZA...

69,6 13,5 25

MILIONI VOZILA ]E NADMINE PRODA@BATA NA VOZILA GODINAVA, [TO ]E GO NADMINE DOSEGA[NIOT REKORD MILIONI VOZILA BILE PRODADENI MINATATA GODINA VO KINA KOJA E NAJGOLEM PAZAR NA AVTOMOBILI VO SVETOT MILIONI PRODADENI VOZILA GODI[NO SE O^EKUVA DA JA ZGOLEMAT PRODA@BATA NA VOZILA VO KINA DO 2014 GODINA

svikano Sobranieto na akcioneri koi }e glasaat po predlogot. Pred eden mesec, doveritelite mu dadoa dopolnitelni 30 dena na @ivko Radevski da se dogovori so site doveriteli za potoa da mo`e da go podgotvi biznis-planot za reorganizacija na Svedmilk. Toga{ toj potvrdi deka postignal na~elen dogovor so najgolemiot doveritel NLB Tutunska banka, a ostanuva u{te da se dogovori so Tetra-pak i Hipo Alpe Adria za da mo`e i da se finalizira prezemaweto na mlekarnicata. Doverba

i Francija, poradi {to e zajaknata bezbednosta vo Pariz.

DVA, TRI ZBORA

IDNATA NEDELA ]E SE ZNAE IDNINATA NA SVEDMILK

ALEKSANDRA SPASEVSKA

lanot na teroristite na Al kaeda da izvedat napad na evropskite glavni gradovi e spre~en blagodarenie na vozP du{niot udar na bespilotnoto letalo vo Pakistan. Meta be{e

za re{avawe na ste~ajnata postapka Radevski ima i od farmerite-doveriteli i od ste~ajniot upravnik na mlekarnicata, Bogoqub Makrevski. NLB Tutunska banka koja e najgolemiot doveritel na Svedmilk so pobaruvawa od 9,7 milioni evra be{e edinstvenata koja pred mesec i pol glasa{e na Radevski da ne mu se dade {ansa da izgotvi biznisplan za restartirawe na mlekarnicata. Svedmilk otide vo ste~aj pred pove}e od edna godina so dolg od okolu 35 milioni evra. Najgolemi doveriteli, pokraj Tutunska se farmerite, na koi Svedmilk im dolì 3,5 milioni evra, kako Hipo lizing koja ne moè da si gi zeme opremata i ma{inite vo vrednost od 3,5 milioni evra. Obes{tetuvawe baraat i Ohridska, Komercijalna i Prokredit banka, kako i zemjodelsko-sto~arskiot kombinat Strumica. Najgolemi dol`nici na Svedmilk, pak, se firmata Hedis na Velija Ramkovski koja dolì pove}e od 1,8 milioni evra i MiA Beverixis na Ala Al Kagafi koja dolì 1,4 milioni evra.

“Eden od predlozite e zemjite koi tro{at nad svoite mo`nosti da mora da obezbedat garancija vo vrednost od 0,2% od BDP, koja bi im se vratila koga }e go re{at problemot. Koga ovie promeni }e se prifatat, toa }e bide najgolema promena na na~inot na koj se upravuva so ekonomiite vo EU, posebno vo evrozonata.” @OZE MANUEL BAROSO pretsedatelot na Evropskata komisija

“@alam poradi zabavuvaweto na proektot Nabuko, koj }e prenesuva kaspiski priroden gas kon Evropa. Velime deka sme gotovi so rabotite, no tie {to imaat koordinativna uloga, ne prezele seriozni dejstvija. Sekoj den {to odminuva mu {teti na proektot.” REXEP TAIP ERDOGAN premier na Turcija

“Mora da gi pottikneme investiciite na privatniot sektor bidej}i modelot vo koj glavni investitori se dr`avata i javnite pretprijatija e potro{en. Za da im pomogne na investitorite, vladata za raka }e gi vodi niz birokratijata.” IVAN [UKER minister za finansii na Hrvatska

GADGETS

PROCENKI... TAWA FAJON evropratenik

EU DA ODREDI DATUM ZA PREGOVORI SO MAKEDONIJA

rajno vreme e EU da odredi datum i da se re{i pra{aweto za imeto. Ne se soglasuvam deka sporot slu`i za zabavuvawe na procesot na pro{iruvawe na EU. Mo`ebi e od korist za nekogo, no jas sum sigurna deka Makedonija }e gi po~ne pregovorite za pristapuvawe {tom se ispolnat site uslovi. Ova go izjavi v~era slovene~kata evroprateni~ka i izvestuva~ na Evropskiot parlament za viznata liberalizacija, Tawa Fajon. Spored evroprateni~kata, postojano se vr{i pritisok vrz evropskite institucii da odredat datum za po~nuvawe na pregovorite so Makedonija. “Celo vreme vr{ime pritisok vrz Evropskata komisija i evropskite institucii da izlezat so datum.”

VISOKOBUXETEN LAPTOP VO FORMA NAerniot ^ANTA aptop, koj zatlaptop sodr`i i

voren izgleda kako italijanska ~anta, e noviot gaxet po koj bi poludela sekoja `ena. Stanuva zbor za unikatniot Ego Lifestyle, koj vklu~uva 64-biten procesor i ima 12,1 in~en ekran. Te`ok e 2,5 kilogrami i raspolaga so VGA izlez, S-video izlez i tri USB portali. Ultramod-

DVD pleer, 160GB harddisk i MS Office 2007. Negovata vrednost e proceneta na okolu 10.900 dolari. Ego Lifestyle sodr`i i Radeon XPRESS 200M grafi~ka karti~ka, {to doka`uva deka ovoj simpati~en i visokobuxeten gaxet ne e samo fensi, tuku i funkcionalen.

PETOK

POLITIKA

01.10.2010

GEORGIEVSKI: ATENTATORITE NA GLIGOROV SE VO MAKEDONIJA IVANOVSKI: SATANIZACIJA NA MOJATA LI^NOST!

po15 godini od misteriozniot atentat vrz porane{niot pretsedatel Kiro Gligorov, ovoj nastan e povod za debati zo{to istragata e bez rezultati. “Hipoteti~ki, celta i motivite za ovoj atentat, koj vo nadle`nite dr`avni organi se vodi kako nere{en slu~aj, a negovite izvr{iteli slobodno se {etaat, se kriminolo{kopoliti~ki i povrzani so slu~uvawata na Balkanot vo toa vreme", veli Ilija Nikolovski, general vo penzija

od Zdruènieto na veterani. Pratenikot Stojan Andov potencira deka za atentatot na Gligorov, makedonskata dràva pokaàla totalna neefikanost, iako Gligorov nekolku pati alarmiral deka dobiva otvoreni zakani. “Va`ni se i izvr{itelite, a ne samo naredbodavcite bidej}i 100% sum uveren deka izvr{itelite se vnatre vo Makedonija. Smetam deka se raboti za strukturi koi komandata ja primile od strana, no zagriùva~ki e {to tie strukturi s$ u{te

postojat ", istakna Qub~o Georgievski, porane{niot premier. Neuspe{niot atentat vrz prviot pretsedatel be{e izvr{en so avtomobil-bomba na 3 oktomvri 1995 godina.

rendafil Ivanovski, pretsedatelot na Ustavniot sud i prvata `rtva na lustracijata najavi deka } e podnese tu`ba protiv Dr`avniot arhiv i Komisijata za verifikacija na faktite bidej}i vo re{enieto koe v~era go primal konstratiral deka mu e podmetnat dokaz vo dosieto. “Ovaa bele{ka od 1973 godina ja nema{e koga jas napraviv uvid vo dosieto bidej}i osobeno obrnuvav vnimanie na podatocite po 64-tata. Ne e na-

vedeno {to sodr`i bele{kata, no toa mi dava za pravo da se posomnevam deka dosieto e doobraboteno i prodol`eno", re~e Ivanovski. Za ironijata da bide u{te pogolema, dodava Ivanovski, vo re{enieto koe go dobil od Komisijata stoelo deka: “Sorabotkata so slu`bata ja prifatil so radost i deka s$ bi dal za nea", koga toj vsu{nost bil postojano cel na progon i tortura od slu`bata. Za nego ova ne pretstavuva lustracija tuku kastracija i sata-

nizacija na negovata li~nost. Spored Helsin{kiot komitet nejsno e kolku Komisijata e nezavisna od politi~kite vlijanija bidej}i se poka`alo "za edni da bide majka, a za drugi ma}ea".

OPOZICIJATA OBVINUVA ZA RASIPNI[TVO VO MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA

75.000 EVRA OD BUXETOT ZA PRO[ETKA NIZ AMERIKA!

Ministerot Kowanovski od utre e na sedumdnevna poseta na severno-amerikanskiot kontinet. Spored nego, posetata e od klu~na va`nost. Spored opozicijata, toj nema dogovoreno niedna zna~ajna sredba, osven onaa so makedonskite iselenici KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

eset~lena delegacija od Ministerstvoto za odbrana, predvodena od ministerot Zoran Kowanovski, a vo koja se i negovata sopruga i trojca novinari od MRTV i dr`avnata agencija MIA, }e prestojuva vo Amerika. Vkupniot tro{ok za patuvaweto se presmetuva na 75 000 evra, za koi opoziciskata SDSM tvrdi deka }e se potro{at zaludno, oti spored niv, ministerot odi preku “golemata bara” samo za da se pro{eta. Pratenikot Jani Makraduli go pra{a ministerot zo{to nema oficijalna potvrda za niedna od navodno dogovorenite sredbi so amerikanskite politi~ari i {to }e pravi to~no sedum dena, osven {to }e ima sredba so makedonskite iselenici vo Kanada, }e spie vo najskapiot hotel vo Toronto i }e potro{i vreme koe i vo agendata mu e predvideno za {oping. “Vo Ministerstvoto dale naredba da ne sveti pove}e od edna svetilka vo prostorijata i vnimatelno da se pu{taat ~e{mite za da ne se tro{i zaludno, kako del od merkite

za prevencija od svetskata kriza. Objasnete kako sega ova patuvawe vi e vo soglasnost so va{ata logika za {tedewe” pra{a Makraduli na sednicata posvetena na prateni~ki pra{awa. Ministerot Kowanovski gi oceni obvinuvawata kako tendenciozni i nevistiniti. Tvrdi deka }e se sretne so dràvniot sekretar za odbrana na SAD, Robert Gejts, a i so kanadskiot kolega Piter Mekkej. “Va{ problem e ako mislite deka }e odam na pro{etka. ]e imam dve mnogu va`ni sredbi, a normalno e edna ve~er da im posvetam vreme na na{ite iselenici tamu, ako toa za vas e grev, ne znam {to da vi kaàm. Kaète mi vie, koga vo va{e vreme, funkcioner na SDSM bil vo Amerika vo pokratka poseta od edna nedela?” objasnuva ministerot. Makraduli replicira{e: “Edno e da imate dogovorena sredba, drugo e da o~ekuvate potvrda. Vie patuvate na slepo, }e otidete tamu, pa ako imate sredba vo red. Plus, ne odgovorivte {to } e pravite ostanatite denovi. Tenka vi e agendata ministre, a ako pravite sporedbi

so SDSM, }e vi kaàm deka liderot na SDSM se sretna so amerikanskiot pretsdatel, dodeka va{iot lider ne go ni primaat vo Va{ington”. Opozicijata go obvini i premierot Nikola Gruevski za ru{ewe na pravniot poredok preku kontinuiranite napadi vrz Ustavniot sud. Prateni~kata Cvetanka Ivanova go pra{a Gruevski zo{to se drznal da ja komentira lustracijata i da go ocenuva kredibilitetot na Sudot. Gruevski vrati deka na sekoj mu e dozvoleno da si go kaè svoeto mislewe za kogo bilo, vklu~uvaj}i go i Ustavniot sud. “Toa e moe ustavno zagarantirano pravo za javno iskaùvawe na mislata i slobodata na govorot i vo toj kontekst ne moàm da go razberam va{eto insistirawe ve} e podolgo vreme da ne smeeme da si go iskaème sopstvenoto mislewe. Druga rabota e da ne gi po~ituvam negovite odluki” veli Gruevski. Pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo standardno ja iskoristija sednicata ne da pra{uvaat, tuku da ja falat Vladata za zavr{enite, za po~natite i za proektite vo najava.

6 01.10.2010 FOKUS: IMA LI [ANSI DA SE SPASI MAKEDONSKIOT SPORT?

SO BENEFICII I INFRASTRUKTU

SR|AN IVANOVI}

ivanovic@kapital.com

atrupanite problemi vo makedonskiot sport se otvorija kako kosmi~ki “crni dupki”, podgotveni da ja progoltaat doma{nata sportska scena, za koja gra|anite se pove}e od èlni za da ja vidat kvalitetna, konkurentna i zabavna. Vo zemjava osobeno popularni se ekipnite sportovi. Se oboàva fudbalot, mnogu se gledaat ko{arkata i rakometot, a vo golema merka se ceneti i odbojkata, vaterpoloto, pa duri i hokejot. Spored interesot, nie sme vistinska sportska nacija iako rezultatite na na{ite reprezentacii i klubovi ne odat vo prilog na konstatacijata. U{te od osamostojuvaweto, sportot vo Makedonija ne moè da se pofali so senzacionalni dostignuvawa, iako na momenti odredeni makedonski selekcii, ekipi i poedinci pravea vrvni evropski i svetski rezultati. Pred desetina godini, uspesite bea zna~itelno pobrojni. Kade e problemot za krizata vo makedonskiot sport? Hroni~niot nedostig od pari vo poslednata godina rezultira{e so gasnewe na nekolku tradicionalni sportski brendovi, koi nekoga{ zna~ea mnogu i vo prvenstvata na porane{na Jugoslavija. Organizaciski, na{ite klubovi se sostaveni

Moderen stadion, no bez publika

Hroni~niot nedostig od pari vo sportot poslednava godina rezultira{e so gasnewe na nekolku tradicionalni sportski brendovi vo Makedonija. Organizaciski, na{ite klubovi se sostaveni od entuzijasti, vqubenici vo sportot i slu~ajno zateknati namernici. Za izlez od bezdnata se potrebni investicii vo infrastruktura i beneficii za sponzorite. od entuzijasti, vqubenici vo fudbalot i slu~ajno zateknati namernici. Mal e brojot na kvalitetni i adekvatno obu~eni profesionalci, koi bi mo`ele da izgradat ubava menaxerska kariera vo sportskite sojuzi ili timovi. Pri~inite se lociraat vo svetskata ekonomska kriza i doma{nata besparica, no mnogumina smetaat deka del od problemot e i od subjektivna priroda, odnosno deka soglasno zakonskite normi, ne postojat faktori {to bi gi privlekle sponzorite i investitorite, koi pokraj filantropija vo sportot }e vidat i mo`nost za zarabotka. OBIDI NA ENTUZIJASTI Vo momentov na prsti

moè da se izbrojat ekipite {to dobro egzistiraat. Vo fudbalot toa se timovite na Renova, Rabotni~ki i Metalurg, vo ko{arkata Feni, a vo rakometot timovite na Metalurg i Vardar Pro. Tuka stanuva zbor za 3-4 firmi sponzori, koi od entuzijazam i ~ista qubov investiraat vo sportot, nadevaj}i se deka moèbi vo idnina }e moàt da povratat barem del od investiciite. Sepak, mnogu e pogolem brojot na sportskite dru{tva {to se izbri{ani od registarot ili pak se vo mnogu te{ka materijalna i kadrovska sostojba. Makedonskata gordost, fudbalskiot klub Vardar ve}e cela decenija e primer za s$ ona {to se smeta

JO[KO MILENKOVSKI

ODBOJKARSKI TRENER “Nikoj ne e lud da sponzorira vo sportot koga na parite {to gi dal treba da plati personalen danok. Vo Evropa, ova pra{awe e re{eno so subvencionirawe na sponzorite, po {to tie vodat vistinska borba za da obezbedat klub preku koj }e se reklamiraat”.

kako “rak rana” na sportot vo Makedonija. Kriminal, finansiski malverzacii, netransparentno rabotewe, zapostavuvawe na mladinskite {koli i kompletno nazaduvawe na kvalitetot na prviot tim. Vardar vo momentov se bori da sobere pari za kotizacija za nastap vo doma{noto prvenstvo, a vo me|uvreme, {to poradi besparicata, {to poradi nezakonskoto rabotewe, pove}e gi nema ekipite na prilepska Pobeda i kumanovski Milano. Poradi bojkot na aktuelnoto rakovodstvo vo fudbalskata federacija, vo regionalnite natprevaruvawa se prefrleni porane{nite {ampioni Makedonija \P i Sloga Jugomagnat. Skopje i Makedonija imaat evropski {ampion vo rakomet, no klubot po koj zdu{no navivaa iljadnici fanovi deneska e samo amaterski tim. Kometal \P vkupno tri pati igra{e vo finaleto od Ligata na {ampionite i postojano be{e vo samiot vrv na kontinentalniot rakomet. No, edinstveniot sponzor na klubot, biznismenot Trifun Kostovski se povle~e. Vo godinite na uspeh nikoj ne seti da investira vo infrastrukturata na klubot,

pa deneska, osven trofeite i edna kancelarija na koristewe, smestena vo sportskata sala na gimnazijata vo \or~e Petrov, nekoga{niot golem {ampion ne poseduva ama ba{ ni{to i so samoto toa e neinteresen za investirawe. Pred gasnewe bea i najgolemite ko{arkarski brendovi Rabotni~ki i MZT Skopje, koi svojot opstanok, kako {to n$ informiraa od ko{arkarskata federacija, go dolàt isklu~ivo na navremenata pomo{ od najodgovornite lu|e vo ovoj sport. “Minatata godina donesovme t.n. krizen plan so cel da gi spasime od finansiski kolaps na{ite najgolemi ekipi Rabotni~ki i MZT Skopje. Nivnite dolgovi bea zamrznati, dodeka site tro{oci kon federacijata bea drasti~no namaleni. So toa im ovozmoìvme sekoj denar {to }e go obezbedat da go potro{at na igra~ite. Godinava moè da se zabeleì deka i dvete ekipi se vo daleku podobra sostojba, pa duri i so odredeni {ampionski ambicii”, izjavi pretsedatelot na ko{arkarskata federacija, Daniel Dimevski.

HRVATSKIOT MODEL E PRIMENLIV I VO MAK

Gordosta na Split. Fudbalskiot stadion Poqud, ve}e tri decenii e najubaviot sportski objekt vo regionot

ogolem del od zemjite vo regionot mo`e da se pofalat so vrvni rezultati. Se razbira deka sporedbite so Srbija se neblagodarni bidej}i sportistite na ovaa zemja vo pove}e disciplini ostvaruvaat vrvni rezultati, no taka be{e i vo vremeto koga ovaa zemja se soo~uva{e so o~ajno lo{a ekonomska situacija i potpolna politi~ka izolacija. Sepak, i toga{ srpskite reprezentacii nosea medali od ko{arkarskite, rakometnite, odbojkarskite i prvenstvata vo vaterpolo. No, ako Srbija e pregolema za nas, toga{ verojatno na~inot na sportskiot menaxment na Hrvatska e poprimenliv vo Make-

donija i popogoden za sporedba. Vo Hrvatska najupotrebliv e modelot na javno-privatno partnerstvo vo rakovodeweto so klubovite. Toa podrazbira deka lokalnata samouprava go drì kontrolniot ili mnozinskiot paket-akcii, dodeka ostanatiot del e prodaden na pove}e, vo najgolem slu~aj golemi i poznati kompanii. Tamu se subvencioniraat sponzorite. Za parite {to gi investiraat vo sportot, dobivaat olesnuvawe vo pla}aweto danoci i drugi dava~ki kon dràvata. Taka funkcioniraat dvata najpoznati kluba od ovaa zemja, Hajduk i Dinamo, koi svojata materijalna blagosostojba & ja dolàt pred s$ na lokalnata samouprava, no i na

golemata poddr{ka od sponzorite. Pred nekolku dena na ovoj na~in be{e transformiran i slavniot rakometen tim na Zagreb, doskore{nata ekipa na na{iot najdobar rakometar Kire Lazarov. Vo posledniot slu~aj gradot Zagreb zadr`a 30% od akciite na klubot, dodeka ostanatiot del e prodaden na pet kompanii koi vo izminative sezoni bea glavni sponzori. Golem del od sredstavata se investiraat vo razvojot na mladite kategorii, a kako rezultat na toa se brojnite uspesi na hrvatskite reprezentacii, koi vo pove}e sportovi se redovni u~esnici na golemite natprevaruvawa i bele`at zna~ajni

PETOK

01.10.2010

URA ]E SE POJAVAT I SPONZORI

Duelite protiv Metalurg i Vardar Pro se retkite me~evi vo Makedonija so predznakot derbi

Uspesite na Kometal \or~e Petrov poleka pa|aat vo zaborav

novi ko{arkarski ekipi se prijaveni za natprevaruvawe, blagodarej}i na vladinata programa za izgradba na sportski sali

DANIEL DIMEVSKI

PRETSEDATEL NA KO[ARKARSKATA FEDERACIJA NA MAKEDONIJA “Od Agencijata za mladi i sport godi{no dobivame po 20.000 evra, a vkupno 350.000 evra se potro{eni za reprezentacijata vo poslednite ~etiri godini. Toa ni donese dve evropski prvenstva po red, za razlika od Italija, na primer, koja so buxet od 36 milioni evra ne moè da se najde na kontinentalniot {ampionat”. No, nikoj ne go spasi najtrofejniot sportski kolektiv vo zemjava, odbojkarskiot klub Rabotni~ki. Otkako pred dve godini od sponzorirawe se povle~e kompanijata Fer{ped, nekoga{niot polufinalist vo Top Tims kupot e izbri{an od registarot na prvata liga. “Ne moèvme da obezbedime ni 50.000 evra za da go zadrìme

klubot. Toa se mali pari, no nikoj ne saka da ni gi dade. Na{iot sport e prili~no evtin, a nie sme kako lu|e skromni i nemame golemi pobaruvawa. Svoevremeno so buxet od 100.000 evra pravevme ogromni uspesi na me|unarodna scena. Ma{kata i `enskata ekipa na Rabotni~ki vkupno poseduvaat 54 tituli osvoeni vo doma{nite prvenstveni i kup natprevaruvawa, a sega im se zakanuva zaborav”, veli Jo{ko Milenkovski, trenerot na ekipata. INFRASTRUKTURA I BENEFICII ZA SPONZORITE Bez isklu~ok, site sogovornici na “Kapital” smetaat deka za izlez od bezdnata vo koja e propadnat makedonskiot sport se potrebni investicii vo infrastruktura i

sportski bazeni funkcioniraat vo Makedonija

beneficii za zainteresiranite sponzori. Vladata gradi sportski objekti, a najgolemi proekti se sekako zavr{uvaweto na salata Boris Trajkovski vo Skopje, kako i doizgradbata na Gradskiot stadion “Arena Filip Vtori”. Izgradeni, zapo~nati ili vo faza na kamen- temelnik se u{te pogolem broj pomo{ni fudbalski igrali{ta, sportski sali i teniski tereni. Dali ovie investicii }e donesat pozitivni trendovi? “Objektite imaat golemi propusti vo konstrukcijata. Na primer, vo sportskite sali nema semafori, pa nie so donacija od FIBA uspeavme da gi obezbedime. Sepak, i takvi kakvi {to, sozdavaat povolna klima za razvoj na ko{arkata vo gradovite kade {to prethodno toa ne be{e slu~aj. Godinava imame 14 novi ko{arkarski klubovi, a pove} e od polovinata se od mesta kade

za prv pat e izgradena sportska sala. Toa e izvonredna vest za ko{arkata, no se pla{am od toa dali }e se najdat dovolen broj sredstva za da se obezbedi funkcioniraweto na ovie novoformirani klubovi”, veli Dimevski. Logi~no e deka za profesionalen sport se potrebni finansiski sredstva, a kako {to vo momentov stojat rabotite, tie se premnogu te{ko dostapni. Najgolema pre~ka e {to vo momentov na investiranite sredstva vo sportot se pla}a personalen danok od 10%. Dosega nekolku sportski federacii davaa svoi predlozi za beneficirawe na sponzorite, odnosno tie da bidat oslobodeni od odano~uvawe. Vo posledno vreme najglasni se od fudbalskata federacija. “Za podobruvawe na lo{ata sostojba vo sportot i, pred s$, vo fudbalot, potrebni se institucionalni ili sistemski re{enija na Vladata. Osobeno preku osloboduvawe od danoci na sponzoriraweto i davaweto donacii na sportskite klubovi. Vo momentov sponzorite pla}aat

VRVNO VATERPOLO BEZ BAZENI STEFAN PULEJKOVSKI

KEDONIJA

rezultati. Ne e slu~ajno {to pred nekolku sezoni reklamniot slogan za turisti~kata ponuda na ovaa zemja glase{e “Dobre dojdovte vo zemjata na {ampionite”. Interesen e i faktot povrzan za Hrvatska, koja go organizira{e poslednoto Evropsko prvenstvo vo rakomet. Za taa potreba, vo rekorden period i za relativno malku pari bea izgradeni izvonredno kvalitetni sali vo Zagreb, Split, Karlovac, Osijek i Zadar. Odli~nata organizacija na turnirot Hrvatska ja isfrli vo samiot krem na rakometna Evropa, a izgradenata infrastruktura ovozmo`uva dopolnitelen razvoj na pogolem broj sportovi.

personalen danok na parite {to gi doniraat, a takvoto zakonsko re{enie odvra}a golem broj zainteresirani sponzori, koi vo Makedonija gi ima mnogu”, smeta generalniot sekretar na FFM, Igor Klimper. Dosega obidite za da se izdejstvuva nov zakon za sport, so koj na sponzorite }e im bidat ovozmo`eni beneficii, propadnaa poradi navodite deka na toj na~in }e se olesni pereweto na pari. “Toa go velat lu|e na koi sportot ne im e biten. Makedonija e zemja so razni agencii i direkcii za spre~uvawe na perewe pari, finansiski malverzacii i korupcija, a dosega nitu eden rasvetlen slu~aj ne e povrzan so sportot. Minatata godina & predlo`ivme plan na Vladata za olesnuvawe na sponzoriraweto. Merkite ne bea voop{to spektakularni, no tvrdam deka dokolku bea prifateni, sega }e imavme sosema razli~na situacija. Namesto nie niv, sponzorite nas }e n$ molea i brkaa”, dodava prviot ~ovek na makedonskata ko{arka.

GENERALEN SEKRETAR NA PLIVA^KATA FEDERACIJA NA MAKEDONIJA “Na {ega pove}e pati sum povtoril deka dokolku imavme barem eden bazen, dosega }e bevme svetski prvaci. Ja propu{tame {ansata ogromen broj mladi, privle~eni od popularnosta na vaterpoloto da se prijavat na trening”.

o zemja, kade osven vo letniot period, ne funkcionira nitu eden bazen, vistinski paradoks pretstavuva faktot deka vaterpolo-reprezentacijata obezbedi posledovatelen plasman na dve evropski i edno svetsko prvenstvo. “Ovaa situacija voop{to ne e nova za nas, tuku vo kontinuitet se povtoruva od 2000 godina. Za

nas toa pove}e ne e problem tuku fakti~ka situacija i nau~ivme da se prilogoduvame. Zimno vreme trenirame vo mali i plitki bazeni, dodeka podgotovkite na reprezentativcite redovno se izvr{uvaat vo stranstvo. Vo ovoj sport nikoga{ nemalo sponzori, tuku ima samo edna grupa na entuzijasti i vqubenici, koja na sekakov na~in se obiduva da gi

obezbedi minimalnite uslovi za zadovoluvawe na osnovnite potrebi na sportistite”, veli Stefan Pulejkovski, generalniot sekretar na pliva~kata federacija. To~no e deka vo reprezentacijata na Makedonija, kosturot go so~inuvaat naturalizirani igra~i, prete`no od Srbija, Crna Gora i Hrvatska, no na poslednoto Evropsko prvenstvo

vo Zagreb zna~itelna minutaà dobija i nekolku mladi vaterpolisti rodeni vo zemjava. Sepak, zgolemenata popularnost na ovoj sport ne moè da se valorizira so privlekuvawe pogolem broj deca {to bi trenirale vaterpolo i bi ovozmoìle omasovuvawe na talentot bidej}i vo dràvava ne funkcionira nitu eden sportski bazen.

8 01.10.2010

PETOK

INTERVJU

VLADIMIR SOLOCINSKI AMBASADOR NA RUSKATA FEDERACIJA VO MAKEDONIJA

RUSIJA E PODGOTVENA VEDNA[ DA GO ZATVORI KLIRIN[KIOT DOLG

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

o presret na posetata na delegacija od Gasprom, koja treba da se slu~i deneska, ruskiot ambasador vo Makedonija, Vladimir Solocinski, za “Kapital” zboruva za {ansite, zemjava navistina da stane del od me|unarodniot koridor Juèn potok. Solocinski gi analizira i rusko-makedonskite politi~ki i ekonomski odnosi, za koi smeta deka moè da se dviàt i vo podobra nasoka. Vo Moskva, Makedonija pobara od Gasprom da razmisli za idejata da ja vklu~i zemjava vo proektot Juèn potok? Neodamna dojde najava deka pretstavnici na Gasprom }e dojdat vo zemjava. Moè li Makedonija navistina da bide del od ovoj proekt? Koja bi bila makedonskata kompanija kopartner na Gasprom? Kako {to ve}e nekolku pati se najavuva{e, delegacijata na ruski Gasprom planira da dopatuva vo Skopje ovie denovi za da diskutira za celiot kompleks so pra{awa za sorabotkata vo gasnata sfera, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta za priklu~uvawe na Makedonija kon Juèn potok. Za ova pra{awe neophodno e podetalno rabotewe i analizirawe od ekspertite na dvete zemji. Ambasadata }e pomaga vo pregovorite vo vrska so ova pra{awe. Neodamna vo Sankt Peterburg, Makedonija i Rusija ja potpi{aa spogodbata so koja Makedonija }e si go naplati Klirin{kiot dolg od okolu 60 milioni dolari. Do kade e postapkata i koga moè da se o~ekuva Gasprom da po~ne da ja gradi gasovodnata mreà vo Makedonija? Vo juni 2010 godina, na marginite na Me|unarodniot ekonomski forum vo Sankt Peterburg, vo ramkite na rabotnata poseta na Ruskata Federacija na pretsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, be{e potpi{ana Me|uvladinata spogodba za klirin{kiot dolg. Po eden mesec, pome|u Ruskata Vne{ekonombanka

Ruskite kompanii ja ~uvstvuvaat realnata poddr{ka na Vladata. Se nadevam deka rabotata vo ovaa nasoka }e ovozmoì na golem broj ruski kompanii da zemaat poaktivno u~estvo vo razvojot na ekonomijata na Makedonija i Narodnata banka na Makedonija be{e potpi{ana me|ubankarska spogodba. Vkupniot iznos na dogovorite za realizacija na Spogodbata za klirin{kiot dolg treba da bide 75,7 milioni dolari. Iznosot na na{iot dolg e 60,5 milioni dolari, a 15,2 milioni dolari makedonskata strana treba da im plati na ruskite snabduva~i na stokite i uslugite. Kako {to mnogupati najavuva{e makedonskata strana, ovie sredstva treba da bidat nameneti za izgradba na gasovodnata mreà na teritorija na Makedonija. Nie o~ekuvame denovive vo Skopje da dopatuva delegacija na Gasprom za da odrì pregovori so makedonskite partneri za celiot kompleks pra{awa {to se odnesuvaat na gasifikacijata na Makedonija. Zo{to dosega ne moè{e da se re{i Klirin{kiot dolg? Op{topoznato e deka kakvi bilo me|udràvni dogovori se postignuvaat po pat na dolgi konsultacii i usoglasuvawa pome|u odgovornite organi na dvete zemji. Taka se slu~i i vo na{ata varijanta, pri re{avaweto na pra{aweto za regulirawe na ruskiot klirin{ki dolg kon Makedonija. Bi sakal da napomenam deka principielnata odluka na Vladata na Rusija za potpi{uvaweto na Spogodbata za klirin{kiot dolg be{e donesena u{te vo 2006 godina. Dene{nata Spogodba e potpi{ana i dvete strani treba da dadat maksimalni napori za nejzina najbrza realizacija. Ruskata strana e podgotvena vedna{ da sedne na pregovara~kata masa so makedonskite partneri za usoglasuvawe na stokovnoto napolnuvawe na dolgot i potpi{uvaweto na soodveten protokol, koj }e se javi kako neotu|iv del na klirin{kata spogodba. Vo idninata }e sledi potpi{uvawe na

dogovorite me|u firmite od dvete zemji i }e zapo~ne nivnata realizacija. Se nadevam deka seto toa }e se slu~i narednata godina. PRODOL@UVA INVESTICISKATA PODDR[KA Kako ruskite investitori gledaat na Makedonija kako zemja kade bi gi vlo`ile svoite pari? Dosega pogolem ruski kapital vo zemjava ima vo rudnicite Sasa i Bu~im, vo naftenata kompanija Lukoil i vo gasnata centrala Te-To. [to e ona {to Makedonija treba da go napravi za da stane povolna biznis-destinacija za ruskite investitori? Ruskata Federacija, bez ogled na globalnata ekonomska kriza, ja ostvaruva i planira da ja prodol`i investiciskata sorabotka so Republika Makedonija. So poddr{ka na Vladata na Makedonija do deneska

kompanijata Lukoil investira{e vo ekonomijata na Makedonija pove}e od 32 milioni dolari. Lukoil izgradi 11 benzinski pumpi koi aktivno rabotat i prodolùva so izgradbata na novite objekti. Do krajot na 2010 godina planira da go zgolemi brojot na benzinskite pumpi vo Makedonija do 15. ]e se izgradat novi benzinski pumpi vo Kumanovo, blizu Veles i drugite. Deneska Lukoil zafa}a 8% od maloproda`niot pazar na goriva vo Makedonija. Pokraj sopstvenite stanici, Lukoil gi obezbeduva so gorivo i u{te 40 drugi benzinski pumpi. Vo kompanijata rabotat 170 lica. Samo vo 2009 godina LukoilMakedonija vo vid na danoci i taksi prefrli vo buxetot na Makedonija okolu 1,5 milijarda denari (okolu 35 milioni dolari). Blagodarenie na inicijativata na ruskata kompanija i so poddr{kata na Vladata od 1 septemvri 2009 godina be{e dozvoleno da se koristi motorno gorivo od tipot Evro-5. Od 1 januari 2009 godina bea ukinati dava~ki za import na dizelot Evro-5, a od 1 januari 2011 godina celosno }e se liberalizira uvozot vo zemjava na kakvo bilo motorno gorivo. Aktivno prodolùvaat da rabotat na makedonskiot pazar i drugite ruski kompanii. Kompanijata Solvej, so u~estvo na ruski kapital, uspe{no go eksploatira olovno-cinkovniot rudnik Sasa i bakarniot rudnik Bu~im. Rudnikot Sasa sekoja godina 87 prerabotuva 870.000 toni olovnoruda Vo kompanijata cinkova ruda. 7 lu|e, a vklu~uvajrabotat okolu 700 firmite sferata na uslugite }i gi i firmite, vr opfa}a 900 vrabotuvawa. Invesprog ticiskite programi i tehni~koto prestruktuira prestruktuirawe na rudnikot & n kompanijata vo ovozmoìja na p najkriti~en period na globalnata kriza da go za~uva nivoto na proizvodstvoto i najva`no, da ne nied rabotnik. Sekoja se otpu{ti nieden investic godina investiciite na kompanijata rudn Solvej vo rudnicite Sasa i Bu~im iznesuvaat od 2 do 3 miliona evra, a vkupniot obem na direktni investicii od 2005 godina iznesuva 50 milioni evra. Kompanijata Sintez zaedno so Toplifikacija, ovaa godina ja zavr{uva izgradbata vo Skopje na mnogu vaèn energetski objekt – termoelektranata TE-TO. Za dve godini ivesticiite iznesuvaat pove}e od 150 milioni evra. Vo izgradbata na objektot aktivno rabotat makedonski grade`ni firmi, kako {to se Beton, Fakom, GAMA. Vo oktomvri ovaa godina se planira probno pu{tawe vo upotreba na stanicata. Ruskata energetska kompanija Silovie ma{ini pri krajot na minatata godina sklu~i dogovor so makedonskata kompanija ELEM za rekonstrukcija i modernizacija na trite bloka na REK Bitola. Cenata na dogovorot iznesuva 56 milioni evra. Realizacijata na proektot se planira da se izvr{i za tri godini. Po zavr{uvaweto na rabotite, REK Bitola vo narednite 20 godini bez nikakvi pre~ki }e ja snabduva Makedonija so elektri~na energija. Na{ite energetski kompanii isto taka se zainteresirani za rekonstrukcija i modernizacija na trite kotli na REK Bitola. Vo mediumite ima informacii deka Lukoil vo zemjava naiduva na ad-

ministrativni pre~ki i se soo~uva so otsustvo na razbirawe i dijalog za realizacija na planiranite investicii. So koi konkretni problemi se soo~uva kompanijata i dali Vie se zaloùvate za nadminuvawe na ovie pre~ki? Problemite i administrativnite pre~ki so koi se soo~uva vo svojata rabota Lukoil-Makedonija glavno se odnesuvaat na komplicirani i dolgi proceduri na usoglasuvaweto so lokalnite organi vo Makedonija (do dve godini i pove}e) za dobivawe na dozvoli za izgradba na novite benzinski pumpi. Moè li naskoro da se o~ekuva nekoja nova investicija vo Makedonija? Koi se sferite na interes na ruskite investitori ovde? Vladata i li~no premierot Nikola Gruevski im posvetuvaat prvenstveno vnimanie na pra{awata povrzani so podobruvawe na ivesticiskata klima vo zemjata so cel privlekuvawe ruski investitori. Na{ite kompanii-investitori ja ~uvstvuvaat realnata poddr{ka na Vladata. Se nadevam deka rabotata vo ovaa nasoka }e ovozmoì golem broj ruski kompanii da zemaat poaktivno u~estvo vo razvojot na ekonomijata na Makedonija. ODNOSITE RUSIJA-SAD IMAAT PODEMI I PADOVI Kako ambasador i poznava~ na me|unarodnata politika, kako gledate na ~estite oficijalni sredbi me|u ruskite i makedonskite dràvnici? Go pozdravuvam zgolemeniot broj kontakti me|u rakovodstvata na na{ite zemji. Nivnata intenzivnost e u{te edna potvrda za vodewe plodotvoren dijalog so makedonskite partneri, koj opfa}a {irok krug pra{awa od vzaemen interes. Za negoviot doverliv karakter pridonesuva isto taka i otsutstvo na otvoreni ili nere{eni problemi vo rusko-makedonskite odnosi. Bi sakal da naglasam deka Rusija ja gleda Makedonija kako vaèn i odgovoren partner na Balkanot. Po neodamne{nata sredba me|u pretsedatelite Obama i Medvedev, dali podadenata raka zna~i kraj na zaladenite odnosi me|u dvete zemji i po~etok na nekoja konkretna sorabotka? Odnosite me|u na{ite zemji vo svojot razvoj pominuvaat preku etapite na padovi i podemi. Ne se isklu~ok i rusko-amerikanskite odnosi. Treba da napomenam deka ovaa godina nie odbeleàvme 65-godini od Pobedata vo Vtorata svetska vojna, koja be{e najstra{nata vojna vo istorijata na ~ove{tvoto. Toga{ vo vremeto na seriozni isku{enija, koga na mapata bea staveni sudbinite na milioni lu|e, narodite na porane{niot SSSR i SAD ramo do ramo se borea so “kafeavata ~uma”. Na{ite zemji gi povrzuvaat mnogu raboti kako vo minatoto, taka i vo dene{noto vreme. Zatoa “restartiraweto” koe se slu~uva vo rusko-amerikanski odnosi e dovolno zakonomerno i, spored mene, }e stane nov silen impuls za prodlabo~uvawe i pro{iruvawe na vzaemno korisnata sorabotka.

RUSIJA NE E PROTIV INTEGRACIJA NA MAKEDONIJA VO EU Neodamna od Moskva stignaa poraki deka dokolku Makedonija ne gi ostvari evroatlantskite integracii, nabrzo & pretstoi opasnost od raspa|awe. Kakva e pozicijata na Moskva vo odnos na odlukata na Makedonija za vlez vo EU i NATO, znaej}i deka Rusija ne e del od toj pakt. Koi se preporakite od va{ata zemja? Ruskata Federacija negativno se odnesuva kon pro{iruvaweto na NATO. Nie smetame deka ovaa organizacija ne mo`e vo polna merka da obezbedi bezbednost vo Evropa i vo svetot. Pokraj toa, kako {to poka`uva najnovata istorija, NATO bez prethodnite konsultacii vo OON so drugi ~lenki na me|unarodnata zaednica samostojno gi re{ava pra{awata za primenuvawe na silata. Tuka mislam na nezakonskite bombardirawa na Belgrad vo 1999 godina. Istata situacija se povtoruva{e i vo Irak, kade {to zemji-~lenki na NATO izlegoa od ramkite na evroatlantskata zona na svojata odgovornost. Me|utoa smetame deka neophodno treba da sorabotuvame so Alijansata vo borbata protiv zaedni~kite zakani – terorizmot, pro{iruvaweto na oru`jeto za masovno uni{tuvawe, kiberkriminalot, narkotrafikot i dr. Integracijata na Makedonija vo NATO ne e pra{awe na rusko-makedonskite odnosi. Rusija nema ni{to protiv integracija na Makedonija vo EU, pod uslov deka toa nema da & na{teti na rusko-makedonskata sorabotka.

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.180

MBI 10

2.540

MBID

110,90

2.160

2.520

110,80

2.140

2.500

110,70

2.480

110,60

2.120

01.10.2010

OMB

2.100 2.080

2.460

110,50 110,40

2.060

2.440

2.040

2.420

110,30

2.020

2.400

110,20

24/09/10

26/09/10

28/09/10

24/09/10

30/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

26/09/10

28/09/10

30/09/10

24/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

26/09/10

28/09/10

30/09/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KAKO DA SE PRE@IVEE KRIZATA?

MAKEDONSKA BERZA

BROKERITE BARAAT PONISKI PROVIZII

17.03.2010 9

Grupacijata za rabota so hartii od vrednost pri Stopanskata komora pokrena inicijativa za namaluvawe na proviziite {to brokerskite ku}i gi pla}aat za ~lenstvo vo Makedonskata berza i Centralniot depozitar za hartii od vrednost.

nivo na Grupacija, kako eden vid antikrizna merka, da dostavime barawe do Komisijata za hartii od vrednost tarifnicite kaj ovie institucii da se reguliraat na ponisko nivo”, izjavi Petreski. Od Centralniot depozitar n$ informiraa deka vakvata inicijativa neodamna ve}e stignala do niv i deka po nejzinoto razgleduvawe ve}e e donesena odluka. “Dobienoto barawe za namaluvawe na visinata na ~lenarinata ve}e e razgledano od na{a strana i odlukata e ispratena do podnositelot, odnosno do Grupacijata za rabota so hartii od vrednost”, izjavi Stevan [ap~eski, izvr{en ~len na Centralniot depozitar na hartii od vrednost. Od Makedonska berza komentiraat deka proviziite za ~lenstvo se najniski vo regionot i deka provizijata pri trguvawe e namalena za duri 80%, od 0,5% na 0,1%. Vo brokerskite ku}i se nadevaat deka, sepak, na kraj, celata inicijativa }e rezultira so pozitiven ishod, iako se svesni deka del od prihodite na ovie institucii zavisat od proviziite za ~lenstvo koi gi pla}aat brokerskite ku}i. “Iskreno se nadevam deka }e se namalat proviziite za ~lenstvo. Normalno, svesni sme deka i na Berzata i na Depozitarot im se potrebni prihodi so cel nivno nepre~eno rabotewe, bidej}i sepak, stanuva zbor za

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

rupacijata za rabota so hartii od vrednost pri Stopanskata komora na Makedonija pokrena inicijativa za namaluvawe na proviziite {to brokerskite ku}i gi pla}aat za ~lenstvo vo Makedonskata berza i Centralniot depozitar za hartii od vrednost. Celta e so namaluvawe na tro{ocite da se podobri raboteweto na brokerskite ku}i, bidej}i tie se soo~uvaat so finansiski problemi koi se dol`at na vlo{enata sostojba na pazarot na kapital. Pretsedatelot na Grupacijata, Aleksandar Petreski, potvrdi deka se podneseni vakvi barawa do Makedonskata berza i do Centralniot depozitar za hartii od vrednost. Od Makedonskata berza bila namalena provizijata za ograni~en vremenski period od nekolku meseci, dodeka od Centralniot depozitar ne e prifateno vakvoto barawe. “Proviziite {to brokerskite ku}i gi pla}aat na Makedonska berza, pau{alno zemeno, iznesuvaat okolu 400 evra. Brokerskite ku}i koi imaat elektronsko trguvawe pla} aat dopolnitelni 500 evra. Vo Depozitarot za ~lenstvo se pla}a 12.000 denari. So ogled na toa {to ovie tro{oci ne se mali, osobeno sega, pri vlo{ena sostojba na pazarot na kapital, planirame na

MBI-10 POD 2.100 INDEKSNI POENI

pogolemi institucii od nas, imaat pove}e vraboteni, kako i tehni~ki sistemi za nepre~eno odvivawe na raboteweto, koi postojano treba da se odr`uvaat i nadgraduvaat. Nie imame po nekolku vraboteni, pa polesno mo`eme da se adaptirame na situacijata”, izjavi Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments. No, nekoi brokerski ku}i smetaat deka ovie tro{oci i ne se nekoja golema rashodna stavka. “Logi~no e da se pla}a ~lena-

rina ako ste ~len na nekoe zdru`enie ili organizacija. Pova`en problem vo vakva vlo{ena situacija na pazarot e visinata na proviziite {to im gi napla}ame na klientite. Po berzanskiot bum se zgolemi brojot na brokerski ku}i koi vo potraga po klienti po~naa da nudat s$ poniski provizii. Kaj nas, momentalno, proviziite se duri poniski od onie na brokerskite ku}i na razvienite pazari na kapital”, veli Kiril Mitrovski, direktor na brokerskata ku}a Investbroker.

trite berzanski indeksi v~era{niot den go zavr{ija vo crveno. Ona {to zagriùva e padot na osnovniot berzanski indeks MBI-10 pod 2.100 indeksni poeni. Vo ramkite na v~era{noto trguvawe, MBI10 zabeleà pad od 1,41% spu{taj}i se na vrednost od 2.084,04 indeksni poeni. Isto taka so silen pad denot go zavr{i i MBID indeksot. Negovata vrednost se sniì za 1,53% na nova poniska vrednost od 2.445,66 indeksni poeni. Vo slobodniot pad na ovie indeksi v~era po nekolkudneven rast im se pridruì indeksot na obvrznicite OMB. V~era ovoj indeks izgubi 0,10% od svojata vrednost, spu{taj}i se na 110,70 indeksni poeni. Vo odnos na prometot, Makedonska berza v~era{niot den go zavr{i so vkupen berzanski promet vo iznos od 8,75 milioni denari, {to e za nijansa ponizok vo odnos na prethodniot den. Re~isi pove}e od polovinata od berzanskiot promet realiziran v~era otpadna na akcijata na Komercijalna banka, koja vo ramkite na v~era{noto trguvawe denot go zavr{i so ostvaren

promet vo iznos od 4,94 milioni. Za razlika od prethodniot den, v~era akcijata na Alkaloid so daleku ponizok obem na promet, okolu 884,54 iljadi denari. V~era{noto trguvawe povtorno go karakterizira{e slabiot interes na investitorite za ostanatite akcii, no i za obvrznicite. So obvrznicite ne be{e ostvaren ni promet od polovina milion denari, za razlika od prethodniot den, koga so istite be{e ostvaren vkupen promet od okolu 1,34 milioni denari. Padot na vrednosta na indeksite, za razlika od prethodniot den, v~era povtorno gi vrati vo pogolem broj hartiite od vrednost ~ija cena se namalila vo ramkite na berzanskoto trguvawe. Brojot na gubitnici v~era iznesuva{e duri 12 hartii od vrednost. Najgolem pad me|u niv ima{e kaj Arcelormittal CRM, ~ija cena v~era se sni`i za 5,3%. Rast na cenata na hartiite od vrednost ima{e kaj 4 hartii od vrednost, predvodeni od Turtel od [tip i toa za 54,55%. Bez promeni vo cenata ostanaa samo dve hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.09.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

29.887.291,01

-2,95%

-4,54%

-11,43%

-6,73%

-12,59%

28.09.2010

Илирика ГРП

22.539.633,64

2,64%

4,33%

2,58%

6,66%

8,22%

28.09.2010

Иново Статус Акции

18.522.745,26

-4,41%

-8,62%

-13,85%

-17,27%

-25,00%

29.09.2010

KD Brik

23.613.475,46

1,40%

-0,19%

2,94%

7,52%

14,93%

28.09.2010

KD Nova EU

22.225.221,45

0,16%

-1,88%

-4,90%

-4,88%

-20,99%

28.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.238.273,45

-1,06%

-0,36%

-6,39%

-2,73%

-3,14%

29.09.2010

Туртел Штип

170,00

54,55

679.320

КЈУБИ Македонија Скопје

420,00

1,2

35.700

РЖ Услуги Скопје

216,00

0,47

6.480

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

30.09.2010 Просечна цена (МКД)

Тутунска банка Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Макпетрол Скопје Алкалоид Скопје

Износ (МКД)

-5,30

62.500

3467,74

-3,94

107.500

125

-3,85

37.500

22273

-3,00

66.819

3.337,87

-2,82

884.535

125

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

30.09.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

2999,93

0,00

4.949.885

Алкалоид Скопје

3337,87

-2,82

884.535

170

54,55

679.320

Гранит Скопје

477,89

-2,47

478.366

Македонски Телеком Скопје

397,45

-0,64

435.205

Име на компанијата

Туртел Штип

30.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

30.09.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

30.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.337,87

390,18

8,55

0,76

обични акции

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

7.227

112.769

-66,81 1,31

119.996

-9,83

GRNT (2009)

3.071.377

477,89

105,83

4,52

0,48

обични акции

22.028

76,96

KMB (2009)

2.014.067

2.999,93

533,81

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

22.028

-84,86

MPT (2009)

112.382

22.273,00

0,62

142.025

-2,41

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

SBT (2009)

389.779

2.500,00

211,39

11,83

0,57

STIL (2009)

14.622.943

151,23

0,11

1.367,61

2,11

TPLF (2009)

450.000

3.300,00

61,42

53,73

0,97

ZPKO (2009)

271.602

1.999,58

0,26

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 30.09.2010)

10 01.10.2010

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

ZLATNA KNIGA POTPI[A DOGOVOR SO ZLATNI STRANICI OD BUGARIJA

iznis-adresarite Zlatna kniga i Zlatni stranici denes, vo Bugarija potpi{aa dogovor za partnerstvo, koj im nudi mo`nost na korisnicite od dvete zemji da prebaruvaat dostavuva~i na proizvodi i uslugi na sosedniot pazar, a na biznisite da se promoviraat pred potencijalnite klienti. Vo zaedni~koto soop{tenie se naveduva

deka celosnata baza na podatoci na Zlatna kniga i Zlatni stranici sega e dostapna pri prebaruvaweto vo lokalniot vebadresar. Vo Makedonija na veb-stranicata http:// zk.com.mk/link/bulgaria, a vo Bugarija na http://www. goldenpages.bg/en/searchbalkans. Uslugata opfa}a i mo`nost za prika`uvawe na oglasite od bugarskite kompanii na makedonskite

korisnici i od makedonskite kompanii na bugarskite korisnici. Zlatna kniga e vode~ki biznis-adresar vo Makedonija, izbran za makedonski Superbrend za 2009 godina. Nivnata veb-stranica e edna od 40-te najposetuvani lokalni veb-stranici vo Makedonija i e dostapna na makedonski, na angliski i na albanski jazik.

PRODOL@EN ROKOT ZA IZBOR NA KONSULTANT ZA POMORSKA FLOTA

inisterstvoto za transport i vrski za 15 dena go prodol`i rokot za izbor na konsultant koj }e raboti na analiza za sozdavawe na makedonskata mornarica i trgovska flota. Spored objavata vo Slu`ben vesnik, namesto na 27 septemvri za koga be{e predvideno, javnite ponudi na zainteresiranite konsultantski kompanii za izrabotka na analiza za opravdanosta

na dràvata da ostvaruva prihodi od registracija na brodovi pod makedonsko zname e prodolèn za na 12 oktomvri. Krajniot rok za dostavuvawe na ponudi od strana na kompaniite e odloèn za 5 oktomvri, a nivnite imiwa }e bidat objaveni na 13 oktomvri. Ministerstvoto za transport i vrski pred eden mesec raspi{a oglas za konsultant koj treba da predloì koj e najdobriot

na~in za sozdavawe na mornarica i trgovska flota na dr`avata so {to Makedonija }e se promovira preku brodovi koi }e plovat po svetskite moriwa so makedonsko zname. Objasnuvaweto od Ministerstvoto be{e deka so ova se nastojuva da se sozdade registar na brodovi vo zemjava, a proektot }e go realizirale preku javnoprivatno partnerstvo.

CENTRALNATA BANKA NA SLOVENIJA PREDUPREDI

NLB SLOVENIJA ]E OSTANE BEZ LICENCA AKO NE NAJDE 400 MILIONI EVRA?! Najgolemata slovene~ka banka, NLB, se soo~uva so seriozni finansiski problemi. Centralnata banka na Slovenija predupredi deka ako ne obezbedi 400 milioni evra za dokapitalizacija do krajot na godinata, }e ostane bez licencata za rabota! ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

entralnata banka na Slovenija (NBS) predupredi deka }e & ja odzeme licencata za rabota na Nova Qubqanska banka (NLB) vo Slovenija dokolku ne obezbedi dopolnitelen kapital od 400 milioni evra. Slovene~kite mediumi objavuvaat deka NBS e podgotvena da ja ostrani NLB bankata od finansiskiot pazar vo Slovenija dokolku menaxmentot ne ja dokapitalizira najgolemata slovene~ka banka do krajot na godinata. NLB Slovenija e vo dominantna sopstvenost na dràvata, koja poseduva 48,6% od akciite, dodeka, pak, 30,6% sopstvenost ima belgiskata bankarska i osiguritelna grupacija KBC. Franc Kriàni}, minister za finansii vo Slovenija, gi otfrla ovie najavi kako malku verojatni i najavuva deka dràvata stoi celosno zad NLB. Slovene~kata Vlada s$ u{te ne odlu~ila so kolkava suma }e ja dokapitalizira bankata, no se {pekulira deka zasega se obezbedeni samo okolu 100 milioni evra dopolnitelen kapital, {to ne e dovolno spored slovene~kiot guverner. “NLB Slovenija e cvrsta banka zad koja dràvata stoi celosno kako nejzin dominanten sopstvenik, a sega{nite zagubi na bankata se rezultat na rezervaciite {to se odvojuvaat za lo{ite plasmani. Koga }e se podobri kreditnoto portfolio i }e se naplatat somnitelnite krediti, golem del od niv }e preminat vo prihodi, so {to bankata }e ostvari dobivka”, izjavi ministerot Kriàni}. NLB Slovenija ima u~estvo od

\OR\I JAN^EVSKI

36% na slovene~kiot bankarski sistem, a vo Makedonija e dominanten sopstvenik na NLB Tutunska banka, koja e treta najgolema banka vo zemjava. \or|i Jan~evski, prviot ~ovek na NLB Tutunska banka, za "Kapital" veli deka eventualnoto odzemawe na licencata za rabota na nivnata bankamajka od Slovenija nema da se odrazi vrz raboteweto na bankata vo Makedonija. “Duri i da se slu~i odzemawe na licencata, {to li~no ne veruvam deka e mo`no, toa nema nikako da se odrazi vrz raboteweto na NLB Tutunska

banka. Slovene~kata Vlada nema da dozvoli takvo ne{to i mislam deka do krajot na godinata NLB }e uspee da se dokapitalizira so potrebniot kapital. Vo Makedonija nie rabotime po regulativata na na{ata Narodna banka i eventualnite problemi vo Slovenija nema da predizvikaat problemi vo na{eto rabotewe”, veli Jan~evski. Spored procenkite na analiti~arite, dokolku NLB se dokapitalizira so dopolnitelni 400 milioni evra, adekvatnosta na kapitalot }e ja nadmine rizi~nata granica od 6,7% i mo`e da

porasne i do okolu 8,5%. Pritisokot vrz menaxmentot na bankata po~na da se zgolemuva osobeno otkako se objavija rezultatite od strestestovite {to gi sprovede Evropskata centralna banka, spored koi adekvatnosta na kapitalot na NLB, dokolku se slu~i najlo{oto scenario {to go predviduva ECB, bi se namalila na samo 6,3%, {to e blisku do dolnata granica od zadolìtelni 6%. Spored toa scenario, bankata moè do krajot na idnata godina da zagubi 3,81% od vrednosta na kreditite za kompaniite i u{te 1,15% od izloènosta

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,81%

3,87%

4,86%

5,84%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,40%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6363

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

45,2842

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

71,5204

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,3605

Канада

долар

44,0952

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,0291

61,55

46,8

71,7

Извор: НБРМ

PRETSEDATEL NA UO NA NLB TUTUNSKA BANKA Duri i da se slu~i odzemawe na licencata, {to li~no ne veruvam deka e mo`no, toa nema nikako da se odrazi vrz raboteweto na NLB Tutunska banka. Slovene~kata Vlada nema da dozvoli takvo ne{to i mislam deka do krajot na godinata NLB }e uspee da se dokapitalizira so potrebniot kapital. NLB Tutunska banka raboti po regulativata na Narodna banka na Makedonija i eventualnite problemi vo Slovenija nema da predizvikaat problemi vo na{eto rabotewe. kon naselenieto. Situacijata e u{te pokomplicirana ako se ima predvid faktot {to NLB vo slednite tri godini treba da vrati dolg od 700 milioni evra, pa za da go zadr`i minimalnoto nivo na adekvatnost na kapitalot od 6% }e & bide potreben dopolnitelen kapital od 400 milioni evra. NLB u{te minatiot dekemvri se obide da prodade obvrznici vo vrednost od 250 milioni evra za da obezbedi dopolnitelen kapital, no

FRANC KRI@ANI]

MINISTER ZA FINANSII VO SLOVENIJA NLB Slovenija e cvrsta banka zad koja dr`avata stoi celosno kako nejzin dominanten sopstvenik, a sega{nite zagubi na bankata se rezultat na rezervaciite {to se odvojuvaat za lo{ite plasmani. Koga }e se podobri kreditnoto portfolio i }e se naplatat somnitelnite krediti, golem del od niv }e preminat vo prihodi, so {to bankata }e ostvari dobivka. obidot za dokapitalizacija propadna otkako sopstvenicite na bankata, Vladata i belgiskata grupacija KBC ne uspeaja da se dogovorat. Potrebata za dokapitalizacija na NLB, kako i enormniot porast na lo{ite krediti bea glavnata pri~ina i za namaluvawe na kreditniot rejting na bankata. Kreditnata agencija Mudis pred tri dena im gi namali rejtinzite na tri banki vo Slovenija, me|u koi i na NLB.

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII ZEMJODELCITE OD UTRE MO@AT DA PODNESAT BARAWA ZA SUBVENCII

emjodelskite proizvoditeli od utre do 5 noemvri godinava mo`at da podnesuvaat barawa za finansiska poddr{ka vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Barawata mo`e da se podnesat za merkite gradinarski kulturi predadeni vo prerabotuva~ki kapaciteti, proizvodstvo na doma{en sertificiran semenski i

saden materijal, zaklani goveda, goenici i `ivina vo klani~ni kapaciteti, nabavka na priplodni grla dobitok i proizvedeno i prodadeno kravjo mleko vo maj, juni, juli, avgust i septemvri 2010 godina. Za 2010 godina se planirani okolu 100 milioni evra finansiski sredstva za poddr{ka vo zemjodelstvoto, {to pretstavuva zgolemuvawe za okolu 46% vo odnos na 2009 godina, koga subvenciite iznesuvaa

01.10.2010

MAKEDONCITE NAJMNOGU KLIKAAT GOOGLE

70 milioni evra.Od vkupnite sredstva za direktni pla}awa se obezbedeni okolu 90 milioni evra, dodeka za merkite za ruralen razvoj 10 milioni evra.

nternet-prebaruva~ot Google.com s$ u{te e na vrvot na listata na prioritetni prebaruva~i kaj makedonskite internet-korisnici, pokaùva istraùvaweto na Centarot za novi mediumi. Spored istraùvaweto, 74,5% od ispitanicite go koristat samo ovoj prebaruva~. Iako gi ima, slabo se koristat makedonskite internet-prebaruva~i. Duri 58,7% od ispitanicite na

istraùvaweto odgovorile deka ne gi koristat makedonskite prebaruva~i, a 37,9% odgovorile deka retko go pravat toa. Istraùvaweto reflektira i zgolemena upotreba na Internet preku mobilnite telefoni. Duri 52% od ispitanicite gi koristat internet-prebaruva~ite na mobilen telefon. Isto taka, brojkite velat deka makedonskite internet-korisnici napreduvaat vo istraùvaweto

preku Internet. Duri 37% naj~esto vnesuvaat pove} e od tri zbora vo poleto za prebaruvawe, a 48,6% prebaruvaat i na kirilica i na latinica.

SE PLA[AT LI GRADE@NICITE DA DISKUTIRAAT ZA PROBLEMITE?

POMALATA NAPLATA I POMALKU17.03.2010 RABOTA11 SOZDAVAAT KRIZA VO GRADE@NI[TVOTO Sostojbite se vlo{uvaat vo grade`niot sektor. Toa go konstatira i statistikata. Grade`nite kompanii, iako najpovikani, se vozdr`uvaat od javno otvarawe na problemite i aktivno barawe na re{enija za izlez od agonijata vo koja se nao|aat.

MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

pokraj prepolovenite aktivnosti na grade`nite kompanii vo stranstvo, pomaliot broj izdadeni grade`ni dozvoli, problemite so naplatata i namalenata pobaruva~ka na grade`ni uslugi, salata vo Stopanskata komora zjae{e prazna na v~era{nata sednica na Zdruènieto na grade`ni{tvo. "Slabiot interes pokaùva deka nemame problem vo sektorot. O~igledno, site odluki koi gi nosi Vladata gi odobruvame i ni se povolni ili, pak, nemame mo} da vlijaeme vrz aktuelnata sostojba", ironi~no se zapra{a Nikola Velkovski, pretsedatelot na Zdruènieto, koj otsustvoto na ~lenkite go protolkuva kako strav od gubewe na investitorite, pred s$ dràvata, koja e najgolem investitor koga stanuva zbor za kapitalni proekti. Toj predupredi deka zimskiot period e mrtov period za grade`nicite i zatoa, ako ne se zboruva za problemite i istite ne se re{avaat, industriskoto proizvodstvo nema da porasne. Desetinata prisutni na sed-

46%

7,4%

pad na izvr{enite grade`ni raboti vo stranstvo vo prvite {est meseci

pad na grade`nite raboti vo vtoriot kvartal, vo sporedba so vtoriot kvartal 2008 godina

nicata baraat ostranuvawe na administrativnite lavirinti za dobivawe odobrenie za gradba ili imoten list, koi go optovaruvaat raboteweto. Spored niv, dokolku se po~ituvaat zakonskite rokovi za izdavawe odobrenija od 30 dena, sektorot }e bide pokonkurenten. Sega tie ~ekaat i do 130 dena, {to e seriozna pre~ka. "Rokot koj go davam za predavawe na objekt, na primer za zgrada za domuvawe, e 360 dena, vreme od koe polovinata mi e potrebno za da gi izvadam site dokumenti. Ne mora da se namalat rokovite, samo neka se po~ituvaat. Koga bi se po~ituvale rokovite za izdavawe odobrenie i rokovite za predavawe na objektite dvojno bi se namalileâ&#x20AC;?, veli eden od grade`nicite. I naplatata na pobaruvawata e tekoven problem koj zna~itelno go ote`nuva raboteweto na grade`nicite. Naplatata docni i po ednadve godini.

Potrebata od voveduvawe cenovnici so koi }e se definiraat minimalnata cena na uslugite i na grade`nite materijali, grade`nicite i arhitektite ja argumentiraat so vospostavuvawe na red vo rabotata. "Ne sakame da vovedeme monopol so edinstveni ceni za grade`nite materijali i za proektirawe ili, pak, presmetuvawe na statika. Sakame samo da go definirame minimumot pod koj nikoj nema da se spu{ti", veli Lazo âkarovski od DSK âkar partneri. I zgolementa cena na mazutot, vo sporedba so prethodnite godini, vlijae nepovolno vrz cenata na finalniot proizvod, se àlat od industrijata na grade`ni materijali. â&#x20AC;&#x153;Poskapiot mazut koj go pla}ame dopolnitelno ja optovaruva cenata na krajniot proizvod i ja zgolemuva za 60%. Vo vreme koga imame uvoz na grade`ni materijali od sosedstvoto , konkurentnosta ni e namalenaâ&#x20AC;?, veli

Vasil Jovanovski, pretsedatel na Grupacijata na tulari. Spored analizite na Grupacijata, sprovedeni vnatre me|u ~lenkite, cenata na strujata pak ja zgolemila vrednosta na krajniot proizvod za 40%. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo prviot kvartal od godinava izvr{enite grade`ni raboti se zgolemeni za 7,6% vo odnos na istiot period lani, a vo vtoriot kvartal se namaleni od 7,4%. Statistikata poka`uva na-

maluvawe za 7,5% na izdadenite odobrenija za gradewe vo prvite sedum meseci od godinava vo odnos na istiot period lani. Marija Petreska, sekretar na Zdru`enieto za grade`ni{tvo, istakna deka e osobeno nepovolna sostojbata na izvr{enite grade`ni raboti vo stranstvo, koi vo prvite {est meseci bele`at pad od 46%. Dogovorenite grade`ni raboti vo toj period se zgolemeni za 4,7%. "Vo toj period ima zgole-

meni aktivnosti samo vo Ukraina, no toa e navistina mnogu minimalno. Svetskata ekonomska kriza si ima svoe vlijanie, no i kompaniite treba da ka`at deka i nie imame problemi vo nastapot na stranskite pazari, pred s$ vo poddr{kata od bankarskiot sektor, i treba da se odgovori dali kako grade`nici se izborivme da gi zadr`ime pazarite kade {to bevme naj~esto prisuti, osobeno vo Rusija", re~e Petreska.

12 01.10.2010

PETOK

INTERVJU

KLAUS HAGEN

GENERALEN DIREKTOR NA IMPERIAL TOBAKO TKS AD-SKOPJE

Imperial Tobako TKS uspea za podolg period da ja zadr`i stabilnosta na cenite, no sega ve}e e prinudena da napravi blago prilagoduvawe na cenite, pritoa vodej}i smetka za odr`uvawe na standardno visokiot kvalitet kvalite na na{ite proizvodi {to im go nudime na vozrasnite rasnit potro{uva~i.

INFLACIJATA I TRO[OCITE NALAGAAT POSKAPUVAWE NA CIGARITE Na {to se dolì poka~uvaweto na cenata na brendot â&#x20AC;&#x153;rodeo bluâ&#x20AC;? i najavenoto poka~uvawe za okolu dva denari na odredeni va{i brendovi od 1 oktomvri? Moè da se kaè deka poka~uvaweto na cenata na

odredeni na{i proizvodi glavno se dol`i na dva faktori, postojanoto rastewe na inflacijata i na tro{ocite za proizvodstvo. No, mora da se napomene deka Imperial Tobako TKS nekolku godini ne gi poka~i cenite na svoite proizvodi, iako inflacijata K

i tro{ocite rastea, posebno tro{ocite za tutunot vo list. Imperial Tobako TKS uspea za podolg period da ja zadr`i stabilnosta na cenite, no sega ve}e e prinudena da napravi blago prilagoduvawe na cenite, pritoa vodej}i smetka za odr`uvawe na O

Imperial Tobako TKS, so {to se potvrduva na{ata pozicija i reputacija kako posakuvan rabotodava~ i kompanija so visoki standardi. Mo`e slobodno da se ka`e deka nagradata e kombinacija na pridonesot od na{ite vraboteni i menaxeri, koi go napravija Imperial Tobako TKS da bide eden od najdobrite rabotodava~i vo zemjava. Mnogu sum zadovolen kako procesot na rebrendirawe na kompanijata od Tutunski kombinat a.d. Skopje vo Imperial Tobako TKS, istovremeno so procesot na modernizirawe i zajaknuvawe na korporativnata kultura, be{e prifaten od vrabotenite. Golema blagodarnost do vrabotenite koi go izglasaa Imperial Tobako TKS za vtor najdobar raboto-

standardno visokiot kvalitet na na{ite proizvodi {to im go nudime na vozrasnite potro{uva~i. So ova, na{ata kompanija samo ja potvrduva svojata opredelba deka i vo uslovi na nu`ni i neophodni globalni procesi, koi diktiraat poka~uvawe na cenite na tutunskite proizvodi, uspevame da izlezeme vo presret na na{ite potro{uva~i, koi tradicionalno se na{ite najgolemi partneri. Va{ata kompanija Imperial Tobako TKS vo Makedonija neodamna be{e proglasena za eden od trite najdobri rabotodava~i so pove}e od 100 vraboteni. Toa zboruva mnogu za menaxiraweto so kompanijata i za odnosot kon vrabotenite. Ovaa nagrada e golemo priznanie i dostignuvawe za L

dava~ vo Makedonija. Ovaa nagrada be{e samo kruna pred Va{eto zaminuvawe od Makedonija. Koja e Va{ata sledna destinacija i pozicija? Na mojata familija i na mene li~no Makedonija }e ni nedostiga mnogu zatoa {to ja napu{tame i se selime vo centralata vo Anglija, kade {to n$ o~ekuvaat novi interesni predizvici. No, ja napu{tame Makedonija posle ~etiri godini prestoj, kade {to se rodeni i na{ite dve deca, so bezbroj prekrasni spomeni i mnogu novi prijateli. So golema vozbuda }e go sledime razvojot na Makedonija vo slednite godini i sekako }e se vra}ame odvreme- navreme da gi posetime na{ite prijateli.

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII ]E SE DELAT U[TE 40 MILIONI EVRA OD IPARD-PROGRAMATA

ovi 40 milioni evra }e mu bidat dostapni na agrosektorot so vtoriot oglas za dobivawe na sredstva od programata IPARD koj deneska go objavi Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto. Zainteresiranite zemjodelski proizvoditeli imaat rok do krajot na noemvri da ja soberat potrebnata dokumentacija za da mo`at da apliciraat. Spored direktorot na Agencijata

Toni Dimovski so vtoriot oglas se nadminati site nedostatoci od implementacijata na prviot oglas i deka o~ekuva uspe{na realizacija. “Nedostatocite kako obezbeduvawe na potvrdite za poteklo na stokata koja {to be{e obvrska da bide obezbedena direktno od proizvoditelite na opremata, isto taka konstatirani bea problemi vo obezbeduvawe na nekoi od dozvolite kako

grade`nata, prezemeni se merki i se nadminati”, re~e Dimovski. Spored nego ovaa godina finansiskite sredstva se povisoki i iznesuvaat 40,2 milioni evra, od koi 75% se pridones od EU i 25 % od Buxetot na Makedonija. Javniot oglas se odnesuva na barawa za koristewe na sredstvata od IPARD programata za investicii na zemjodelskite stopanstva so cel nivno prestruktuirawe,

investicii za prerabotka i marketing na zemjodelskite i ribnite proizvodi i diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti. Vo prviot oglas bea podneseni 133 predlog-proekti vo koi zemjodelcite i prerabotuva~kite kapaciteti pobarale 17 milioni evra od vkupno predvidenite 24 milioni od IPARD-programata, no potpi{ani se 27 dogovori za odobruvawe

01.10.2010

na sredstvata. IPARDprogramata e nameneta za zemjodelci koi so evropskite nepovratni sredstva moàt ja moderniziraat farmata i da se pribliàt do standardite na EU. Najgolem problem na koj se àlea aplikantite vo prviot oglas be{e sobiraweto na dokumentite za aplikacija i bavnata administracija.

VISOKITE STANDARDI, PRE^KA ZA PLASMAN NA STRANSKITE PAZARI

PROIZVODITELITE NA MED SAKAAT DA IZVEZUVAAT VO EU, AMA NE MO@AT

Proizvoditelite na med sakaat da izvezuvaat vo Evropskata unija, no ne moàt da gi ispolnat uslovite. Od zdruènijata na p~elari vo Makedonija velat deka procesot za dobivawe sertifikat za izvoz vo EU e mnogu sloèn. EMA NIKOLOVSKA

roizvoditelite na med sakaat da izvezuvaat vo Evropskata unija, no ne moàt da gi ispolnat uslovite. Od zdruènijata na p~elari vo Makedonija velat deka procesot za dobivawe sertifikat za izvoz vo EU e mnogu sloèn. “P~elarstvoto e specifi~no bidej}i koga se izvezuva med, treba da se dostavi urnek za analiza na medot. No, realno sekoga{ postoi opasnost urnekot da ne odgovara na ostanatata koli~ina med. Toa e taka bidej}i urnekot i golemata koli~ina nema {ansa da imaat ist vkus bidej}i p~elite razli~no davaat med sekoj den”, objasnuva Pavle Bo{koski, pretsedatel na Sojuzot na p~elarski zdruènija. No, postoi u{te eden problem, koj Bo{koski, go poso~uva kako pri~ina poradi koja zemjava ne bi moèla da izvezuva vo EU. Del od na{ite p~elari izvezuvaat, no vo Turcija i Germanija, i toa vo mali koli~ini bidej}i godi{no

500-600

toni med godi{no se proizveduvaat vo zemjava

vo zemjava se proizveduvaat 500 do 600 toni, vo zavisnost od klimatskite faktori, koi mo`e i da go namalat godi{noto proizvodstvo. Za da izvezuvaat i vo EU, zemjite-~lenki na

Unijata treba da gi dobijat rezutatite od dr`avite vo koi ve}e sme izvezuvale nekolku godini. "I pritoa niedna zemja ne treba nitu edna{ da se po`ali deka sme izvezuvale

nekvaliteten med”, veli Bo{koski. STRANSKO SE PRODAVA KAKO DOMA[NO P~elarite se nezadovolni i {to vo Makedonija nekontrolirano se uvezuva

nekvaliteten med i se prodava kako makedonski doma{en med. “Ne znam koj go dozvoli toa. No, kako ~ovek koj profesionalno se zanimava so proizvodstvo na med, voop{to ne mi se dopa|a. Jas i najgolem broj p~elari ne izvezuvame, no jas go prodavam medot vo sopstvena prodavnica, a ne po golemite supermakarketi, kade go otkupuvaat za niski ceni. Zatoa i sekade moè da se najde nekvaliteten uvezen med, za koj lu|eto mislat deka e doma{en, pa se laàt“, veli Goce Mir~eski od p~elarstvo “Pro-med”, koj e profesionalen proizvoditel na med. U{te poteòk moment za p~elarite e {to Grcite na{le pameten na~in da izvezuvaat med. “Tie doa|aaat vo pograni~nite gradovi, Gevgelija, Bitola i Strumica, kade {to kupuvaat med od na{ite medari po poniska cena i potoa go izvezuvaat vo drugi zemji kako niven”, objasnuva

Pavle Bo{koski, pretsedatel na Sojuzot na p~elarski zdruènija. ZADOVOLNI OD SUBVENCIITE Tokmu poradi vakvite uslovi, p~elarstvoto kaj nas e sosema neorganizirana granka, pa re~isi site p~elari se privatni, a edinstveno medoproizvodstvoto funkcionira preku zdruènija. No tie imaat samo edukativna namena, odnosno za spodeluvawe na znaewata za p~elarstvoto me|u p~elarite. P~elarite se zadovolni od sorabotkata so Vladata, koja im pomognala so subvenciite pred nekolku godini. Od dràvata dobivaat po 500 denari za edno p~elno semejstvo. Edna od pozna~ajnite merki so koi im pomognale Vladata i Ministerstvoto za zemjodelstvo e obeleùvaweto na ko{nicite so med, {to za niv bilo od najgolemo zna~ewe bidej}i sega se znae ~ii se ko{nicite i kolku p~eli brojat.

PETOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA MILO \UKANOVI] ZAMINUVA OD PREMIERSKATA FUNKCIJA VO CRNA GORA

rnogorskiot premier, Milo \ukanovi}, definitivno zaminuva od premierskata funkcija. Kako {to pi{uvaat crnogorskite mediumi, pretsedatelot na Sobranieto na Crna Gora, Ranko Krivokapi}, na visoki pretstavnici na Evropskiot parlament im soop{til deka Milo \ukanovi} }e ja napu{ti premierskata funkcija. Podgori~kiot

vesnik "Vijesti", povikuvaj} i se na pove}e izvori, naveduva deka pretsedatelot na Parlamentot ovaa informacija ja soop{til kako odgovor na pra{aweto na pratenikot na Evropskiot parlament, Jelko Kacin. Vesnikot tvrdi deka Krivokapi} se vozdr`al od ponatamo{en razgovor na temata za povlekuvawe na \ukanovi} od premierskata

HRVATSKITE KOMPANII DOL@AT 4,3 MILIJARDI EVRA

olgovite koi gi imaat hrvatskite kompanii ovaa godina dostignaa rekordni 31,3 milijardi kuni (4,3 milijardi evra), objavi vesnikot “Novi list”. No, ovaa brojka najverojatno e povisoka, bidej}i poslednite dostapni podatoci za nenaplateni dolgovi na kompaniite poteknuvaat od juli, pa so ogled na dosega{nite dvi`ewa na nelikvidnosta mo`e da se pretpostavi deka iznosot e zgolemen. Po dostignuvaweto na plafonot od 29 milijardi kuni (3,9 milijardi evra) vo dekemvri 1999 godina, nelikvidnosta na hrvatskite kompanii pove}e godini stagnira{e, no toj rekord e probien ovaa prolet. Od po~etokot na minatata godina vo postojan porast e brojot na kompanii so seriozni plate`ni problemi. Spored podatocite za juli, insolventni bile 30.500 kompanii, a 19.000 se fantomi (nemaat vraboteni) no zatoa imaat golemi dolgovi. Vsu{nost ovie kompanii pretstavuvaat klu~en element za hrvatskata nelikvidnost. Spored podatocite na Finansiskata agencija FINA, minatata godina vo Hrvatska rabotele 27.025 kompanii bez nitu eden vraboten.

SAMSUNG ZAINTERESIRAN DA INVESTIRA VO SRBIJA

orejskata kompanija Samsung razmisluva da otvori svoja fabrika vo Srbija i vo momentot ja ispituva mo`nosta da investira vo proizvodstven pogon na Balkanot. Kako {to prenesuvaat srpskite mediumi, pretstavnici od kompanijata ve}e posetile nekolku lokacii za svoeto proizvodstvo vo Srbija. Vo narednite meseci sigurno }e bidat prodol`eni kontaktite i razgovorite so ovaa kompanija, a kako {to prenesuva srpskiot vesnik "Blic", mo`no e vo Srbija da se proizveduvaat LCD-televizori. Srpska delegacija, na ~elo so potpretsedatelot na Vladata, Mla|an Dinki}, koja e vo pove}ednevna poseta na Ju`na Koreja, ja posetila i centralata na Samsung. Dokolku Samsung se odlu~i da investira vo Srbija, najverojatno }e & bide ponuden paket na stimulacii vo soglasnost so politikata na Vladata za privlekuvawe stranski investicii.

BUGARIJA IZLEZE OD RECESIJATA

a prv pat od po~etokot na krizata, vo Bugarija e registriran rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 0,5% vo vtoroto tromese~ie od godinata vo odnos na prethodnata, soop{ti bugarskiot premier, Bojko Borisov. Toj soop{ti deka podatocite se izgotveni vrz osnova na evropska metodologija za presmetuvawe na BDP. “Krajot na recesijata na Bugarija, spored pove}eto ekonomisti, se dolì glavno na porastot na izvozot”, objavi bugarskiot premier. Za site bugarski dràvjani, sepak, ovie brojki ne se dovolni za da kaème deka ìvotot ni se promenil, dodade Borisov. “Bi bil zadovolen ako BDP ima rast od 5%, no, sepak, i ovoj rast pokaùva deka na{ite napori za ovaa godina dadoa rezultati”, re~e Borisov.

EVROPSKATA KOMISIJA JA KAZNI BUGARIJA SO 6,5 MILIONI EVRA

dol`nost. Spored tvrdewata na sogovornicite na "Vijesti", na pra{aweto od Kacin koj }e go nasledi \ukanovi}, Krivokapi} so nasmevka mu go svrtel vnimanieto deka na masata ima i pretstavnici na opozicijata, pretstavuvaj}i mu go kolegata Vasilie Lalo{evi} od Socijalisti~kata narodna partija.

01.10.2010

vropskata komisija ja kazni Bugarija so 6,5 milioni evra poradi nepravilnostite vo koristeweto na sredstvata od programata SEPARD, izjavi izvr{niot direktor na bugarskiot Dr`aven fond za zemjodelstvo, Kalina Ilieva. “Kaznata na Bugarija & e izre~ena poradi nepo~ituvawe na procedurata za pove}egodi{nata finansiska spogod-

ba po SAPARD i poradi neurednosta na prethodnata vlada”, naglasi taa. Spored Ilieva, prethodnoto rakovodstvo, po blokiraweto na sredstvata od SAPARD, pretpristapen fond na EU za razvoj na zemjodelstvoto i ruralnite podra~ja, trebalo da podgotvi akcionen plan za otstranuvawe na site nepravilnosti i da go dostavi do krajot na 2008 godina.

“Namesto plan, prethodnoto rakovodstvo, slu`ej}i se so tesni partiski interesi, odlu~i da gi prikrie firmite od proektite po SAPARD, so cel tie da ne bidat vpi{ani vo knigata na dol`nici”, izjavi Ilieva. Taa smeta deka sankcijata na EU e opravdana, no dodade deka Bugarija so pomo{ na organite za pomiruvawe }e se obide da ja namali kaznata.

16 01.10.2010

PETOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA P&G OTVORI FABRIKA VO ROMANIJA VREDNA 100 MILIONI DOLARI

SLOVENE^KA PERUTINA PTUJ JA KUPUVA SRPSKA AGRO@IV?

lovene~kiot proizvoditel na ìvinsko meso, Perutina Ptuj, najverojatno }e ja kupi srpskata kompanija za proizvodstvo na meso, Agroìv od Pan~evo. Ovaa srpska kompanija na po~etokot na nedelata objavi javen povik za proda`ba na celokupniot imot vreden 35,4 milioni evra. "Perutina Ptuj, pred tri godini, so kupuvaweto na kompanijata Topiko od Ba~ka Topola, ve}e go prezede primatot na srpskiot pazar za ìvina, pa

merikanskiot xin vo sektorot za proizvodi za {iroka potro{uva~ka, Procter and Gamble, P&G, vo Romanija otvori fabrika za proizvodstvo na sredstva za nega na ko`a, vredna 100 milioni dolari, izjavi izvr{niot direktor na kompanijata, Bob Mekdonald. “Ova e edna od najnaprednite fabriki na P&G vo svetot, vo pogled na tehnologijata”, izjavi Mekdonald. Fabrikata

lesno bi moèlo da se slu~i da go kupi i Agroìv", izjavi Branislav Gulan od Stopanskata komora na Srbija. “Od odgovornite lica na Perutina slu{nav deka imaat ambicija i ponatamu da se {irat i da go osvojuvaat pazarot za ìvina vo regionot. Slovene~kata kompanija pred tri godini ja prevzede kompanijata Topiko, edna od najgolemite farmi za ìvina vo Srbija, koja sega uspe{no raboti”, izjavi Gulan.

}e vraboti 250 rabotnici, a 90% od proizvodstvoto }e se izvezuva vo zemjite od regionot. Otvoraweto na fabrikata na P&G poka`uva deka stranskite investitori s$ u{te imaat doverba vo Romanija, naglasi romanskiot pretsedatel, Trajan

Basesku. "Po~etokot na 2010 godina e mnogu dobar i pokraj krizata", izjavi menaxerot na P&G za Romanija, Sotiros Marinidis.

AFERITE VO HRVATSKATA VLADEJA^KA PARTIJA HDZ NE STIVNUVAAT

]E USPEE LI KOSOR SO APSEWE NA SVOI LU\E DA POBEDI NA IZBORITE?

Iako Jadranka Kosor nema lo{i rezultati vo odnos na nejziniot rejting, eventualnoto apsewe na Ivo Sanader bi mo`elo da pretstavuva nejzin glaven politi~ki adut na parlamentarnite izbori idnata godina VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

pseweto istaknati ~lenovi na svojata partija, za hrvatskata premierka Jdranka Kosor mo`e da zna~i silen adut za pobeda na parlamentarnite izbori idnata godina, no mo`e da & se vrati i kako bumerang. Najgolemo iznenaduvawe be{e apseweto na sega ve}e porane{niot direktor na hrvatskata Carinska uprava, Mladen Bari{i}, poradi aferata Fimi– media. Vo krivi~nata prijava stoi deka naplatuval nepostoe~ki uslugi i gi o{tetil javnite pretprijatija za 150 milioni kuni (20,5 milioni evra).

JADRANKA KOSOR dosega odigra solidna uloga vo ~isteweto na korupcijata vo partijata

Aferite producirani od politi~arite vo HDZ (Hrvatska demokratska zaednica) nikako da stivnat. Partijata ve}e go ima slu~ajot so porane{niot potpretsedatel na vladata, Damir Polan~ec, zad koj stojat aferite “Podravka” i privatizacija na naftenata kompanija Ina. Sega specijalna istra`na komisija se obiduva da gi rasvetli faktite vo vrska so privatizacijata na kompanijata i site dogovori me|u hrvatskata vlada i ungarskiot strate{ki partner, naftenata kompanija MOL. Apseweto na Bari{i} gi dovede hrvatskata Agencija za spre~uvawe na korupcijata i organiziraniot kriminal (USKOK) i policijata na ~ekor do porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader. Ako Bari{i} vo ime na partijata napla}al reket od javni pretprijatija, ne e mo`no Sanader da ne znael ni{to. Eventualnoto apsewe na porane{niot premier ima dve va`ni politi~ki dimenzii. Prvata e me|unarodna. Pritvoraweto na Sanader bi go zatvorilo poglavjeto 23 (za pravosudstvo) vo pregovorite so EU. Vtorata dimenzija se odnesuva na izbornite {ansi na HDZ. Iako Jadranka Kosor nema lo{i rezultati vo odnos na nejziniot rejting, eventualnoto apsewe na Sanader bi mo`elo da pretstavuva

nejzin glaven politi~ki adut na izborite. Kosor dosega dobro igra vo ~isteweto na korupcijata. “Apseweto na Bari{i} e lo{o za HDZ, no dobro za Jadranka Kosor, koja odlu~i da odi na personalizirana kampawa, prezemaj}i s$ na sebe i na toj na~in & se sprotivstavi na opozicijata”, izjavi analiti~arot @arko Puhovski. HDZ VO BORBA PROTIV KORUPCIJATA “HDZ ja otvori vratata na site istragi. Premierkata izjavi deka nema nedopirlivi i nie gi poddr`uvame nadle`nite institucii za da ja izvr{uvaat svojata rabota i da ja is~istat Hrvatska od kriminal i korupcija, bez ogled na toa za kogo stanuva zbor”, veli potpretsedatelot na HDZ, Andrija Hebrang. Toj tvrdi deka nieden ~len od HDZ ne e obvinet, kako odgovor na pra{aweto kako se ~uvstvuva kako ~len na partija od koja skoro sekoj mesec nekoj e obvinet za kriminal i korupcija. “Apseweto na Bari{i} gi potvrdi tezite na SDP (Socijal demokratskata partija) deka vrvot na HDZ e piramida na kriminalna organizacija, koja dr`avnite kompanii gi koristi kako bankomat za finansirawe na partiskite i li~nite interesi”, izjavi pretsedatelot

BLAGAJNIKOT BARI[I] IMALA BOGATA BLAGAJNA

So apseweto na Bari{i} se zagreva pove}emese~nata istraga za marketin{kata agencija Fimi–media. Toj se somni~i deka posreduval ovaa marketin{ka kompanija, koja e vo sopstvenost na negovata prijatelka Nevenka Jurak, da dobiva tenderi vo dràvni pretprijatija. Vo toa, navodno imal imal poddr{ka od porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader, koj diskretno, no jasno daval naredbi na direktorite na javnite pretprijatija da gi koristat uslugite na Fimi-media. Vo 2007 godina, Sanader vo Banski dvor povikal sostanok, na koj bile ~lenovite i direktorite na upravite na dràvnite kompanii, soop{tuvaj}i im deka ima ne{to za niv. Potoa direktorite dobivale povici od Carinskata uprava za sostanoci na koi prisustvuvala i Jurak, a na niv se dogovarale zdelkite. Kompanijata na Nevenka Jurak, koja ve}e e vo pritvor, dobivala profitabilni zdelki, naj~esto bez javen tender, od skoro site dràvni i javni pretprijatija, duri i ministerstva. Hrvatski pati{ta, Hrvatska po{ta, Hrvatska po{tenska banka, Kroacija osiguruvawe, Hrvatski {umi i mnogu drugi bile klienti na Fimi–media. Izdignuvaweto na Fimi –media zapo~na otkako HDZ vo 2003 godina dojde na vlast. Do 2004 godina, ovaa kompanija ostvaruvala skromni rezultati. Vo 2003 tie iznesuvale 105.000 evra, a vo 2008 - 6,8 milioni evra. Fimi-media zemala mnogu pari od dràvni i privatni pretprijatija i gi raspredeluvala na privatni i partiski smetki. Se procenuva deka na ovoj na~in dràvnite pretprijatija bile o{teteni za 20,5 milioni evra. na Antikorupciskiot sovet na SDP, @eqko Jovanovi}. Toj smeta deka ovde stanuva zbor za politi~ka korupcija, a s$ {to e steknato preku korupcija treba da se odzeme. Jovanovi} dodava deka ako

vlasta na HDZ svojata rabota i politi~ki kampawi gi finansira na ovoj na~in, so valkani pari, toga{ ne stanuva zbor za legalna, tuku za kriminalna vlast, a za takvata vlast }e presudat gra|anite.

PETOK

SVET BIZNIS POLITIKA FINANSISKATA KRIZA DOSEGA ^INELA 15 MILIJARDI DOLARI

lobalnata finansiska kriza dosega go ~inela svetot 15 milijardi dolari, izjavil ~lenot na upravniot odbor na avstriskata institucija za finansiski nadzor, FMA, Kurt Pribel. Toj soop{ti deka stanuva zbor za iznos koj ne ja opfa}a samo vrednosta na zagubite i bankrotot na kompaniite i bankite, tuku i finansiskite mi-

nusi od dvi`eweto na devizite i trgovcite na akciite na berzite. Finansiskata kriza, spored zborovite na Pribel, poka`ala kade se nao|aat naru{uvawata i nedostatocite, a sega od toa treba da se izvle~at poukite. Najva`na pouka od ovaa kriza e deka treba da se vovede strog nadzor nad rabotata na finansiskite organizacii.

01.10.2010

LU@KOV ]E GO TU@I MEDVEDEV ^esto se spomenuvaat i visokite tro{oci na vakviot vid kontrola koi, spored misleweto na Pribel, vo sporedba so zagubite od finansisko-ekonomskata kriza se samo “trivijalnost”. Pomo{ za spre~uvawe na pojavata na vakvi sli~ni situacii vo idnina treba da dade noviot evropski nadzor, na koj sega raboti EU, potsetuvaat od agencijata.

uri Lu`kov, denes ve}e biv{iot gradona~alnik na Moskva, ima namera da podnese tu`ba protiv ruskiot pretsedatel, Dimitrij Medvedev, zaradi negovata smena od pozicijata gradona~alnik, pi{uvaat ruskite mediumi. Joèv Kobzon, zastapnik na dràvnata Duma i blizok prijatel na Lu`kov, izjavil deka biv{iot gradona~alnik ima namera da go tuì ruskiot pretsedatel. “Lu`kov v~era mi kaà deka ima namera da podnese àlba do sudot zaradi odlukata na pretsedatelot”, veli toj. Medvedev go otpu{ti Lu`kov od ovaa pozicija zaradi negovite kritiki upateni kon Kremq i odbivaweto sam da dade ostavka. Ruskite mediumi naveduvaat deka vedna{ po

negovata smena e sprovedena istraga protiv slu`benicite koi gi imenuval Lu`kov, a koi se osomni~eni za korupcija. “Prodol`uvaat istragite protiv slu`benicite osomni~eni za korupcija, me|u koi ima i ~lenovi na politi~kite partii i dvi`ewa”, soop{til portparolot na istra`niot odbor, Vladimir Markin.

ZA DA SPRE^I NOVA EKONOMSKA KRIZA

KAZNI ZA ZEMJITE [TO GO “JAVNALE” BUXETOT Koga }e se prifatat novite merki, toa }e bide najgolema promena na na~inot na koj se upravuva so ekonomiite vo EU, a posebno vo evrozonata. So predlozite se zajaknuvaat preventivnite mehanizmi, so koi navreme bi se spre~ilo izbuvnuvawe na kriza

VASE CELESKA

DODEKA LIDERITE ODLU^UVAAT, RABOTNICITE [TRAJKUVAAT

celeska@kapital.com.mk

vropskata komisija v~era objavi paket predlog- zakoni so koi polesno }e se kaznuvaat zemjite-~lenki koi }e gi kr{at odredbite za finansiskata disciplina vo Evropskata unija. Eden od predlozite e zemjite koi tro{at nad svoite mo`nosti za da mora da dadat garancija vo vrednost od 0,2% od bruto- doma{niot proizvod, koja bi mu se vratila koga }e go re{at problemot. Dokolku ne gi po~ituvaat preporakite od Evropskata komisija za nadminuvawe na buxetskiot deficit, toga{ taa suma trajno bi im se odzemala. Komisijata predlaga i sankcii protiv zemjite ~ij buxetski deficit e nad 3% od BDP, a dolgot e 60%. “Koga ovie promeni }e se prifatat, toa }e bide najgolema promena na na~inot na koj se upravuva so ekonomiite vo EU, posebno vo evrozonata. So predlozite se zajaknuvaat preventivnite mehanizmi, so koi navreme bi se spre~ilo izbuvnuvawe na kriza”, istakna pretsedatelot na EK, @oze Manuel Baroso. Iako ministrite za finansii na EU se slo`ija okolu zaostruvaweto na sankciite za prekri{itelite na buxetskite propisi na evrozonata i za voveduvawe disciplinski postapki za zemjite so previsoko nivo na dolg, tie ne se

soglasija za pra{aweto za avtomatizacija na kaznata. “Diskusijata pokaà visok stepen na soglasnost okolu va`nite pra{awa povrzani so buxetskiot i ekonomskiot nadzor”, veli pretsedatelot na EU, Herman Van Rompuj, koj pretsedava{e so sostanokot na evropskite ministri za finansii. Ministrite se soglasija deka treba mnogu pove}e vnimanie da se posveti na nivoto na dolg, odnosno deka zemjite ~ij dolg ja nadminuva gornata granica od 60% BDP i koi ne go smaluvaat dovolno brzo, mora da se soo~at so disciplinska postapka. Predloèna e i izmena na procedurata so koja vo idnina samo kvalifikuvano mnozinstvo od ministrite }e moè da gi blokiraat

0,2%

od BDP e garancijata {to treba da ja dadat nediscipliniranite zemji

sankciite. Pospecifi~no, pretstavnicite na EK predlo`ija voveduvawe takanare~ena “tabla” na ekonomski parametri, kako {to se tro{ocite za rabotnata sila, sredstvata i deficitot na tekovnite smetki, so koja }e se meri napredokot na sekoja zemja posebno. Onie zemji koi nema da uspeat da gi sprovedat preporakite na EU za podobruvawe na performansite, }e se soo~at so godi{ni kazni od 0,1% od

BDP. No, Komisijata s$ u{te ne gi odredi specifi~nite parametri, pa ovaa debata ostanuva otvorena. Neuspehot da se postignat jasni kriteriumi za prifatlivi plati, vi{oci na smetki i drugi faktori mo`e da ja destabilizira ve}e opo`arenata debata pome|u francusko- germanskata oska za toa kako vladite treba da menaxiraat so svoite ekonomii. Pretsedatelot na EK, Baroso, gi povika ~lenkite zabrzano da po~nat so prifa}awe na ovie predlozi, pri {to najavi deka doa|a “bran na promeni” vo nasoka na toa kako zemjite od EU }e gi koordiniraat svoite finansii. Ovie promeni, koi mora da bidat prifateni od Evropskiot sovet na nacionalni vladi i da

Nekolku desetici iljadi lu|e protestiraa vo Brisel protiv merkite za {tedewe koi gi voveduva EU. Ovie demonstracii gi organizira sindikatot ETUC, koj naveduva deka vo Brisel se sobrale najmalku 50.000 lu|e. Evropskoto zdruènie na sindikatite istaknuva deka finansiskata kriza dosega ostavila bez rabota pove} e od 23 milioni lu|e vo EU, dodeka buxetskite merki za {tedewe na zemjite moè samo da go zgolemat ovoj broj. [trajkovi vo isto vreme ima i vo Barselona, Rim, Pariz, Dablin, Lisabon, Var{ava, Praga, Vilnus, Atina, Nikozija i Riga. bidat izglasani od Evropskiot parlament, pretstavuvaat najobemen i najambiciozen zafat od prifa}aweto na edinstvenata valuta i formiraweto na evrozonata. Ovie merki istovremeno se i odgovor na gr~kata dol`ni~ka kriza, koja go vovede stariot kontinent vo ekonomska depresija. “Porakata e jasna. ]e ja podigneme ra~nata pred avtomobilot da po~ne da se spu{ta nadolu po ridot”, izjavil Baroso. Francusko- germanskata bitka za neramnoteàta vo finansiite stana o~igledna vo mart, koga Kristin Lagard, francuskata ministerka za finansii, & sugerira{e na Germanija deka treba da pora-

boti na doma{nata pobaruva~ka so cel da im pomogne na zemjite so pogolemi deficiti da se zdobijat so konkurentnost i da gi skratat javnite finansii. Germanija avtomatski ja odbi ovaa sugestija, povikuvaj}i se na toa deka poslabite ~lenki na Unijata treba da gi liberaliziraat ekonomiite i da stanat konkurentni na pazarot. ^lenovite na EK potenciraa deka novite merki ne se naso~eni kon Berlin i pokraj toa {to izve{tajot na Komisijata gi targetira zemjite so silni izvozni sektori kako “zasiluva~i na jazot” vo Evropa, a so ovoj termin jasno e deka stanuva zbor za Germanija.

18 01.10.2010

PETOK

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI COLGATE

KOMPANIJA SO SVE@ ZDIV PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ako se zabavuvalo edno regularno amerikansko semejstvo vo nedela nave~er pred pove}e od 50 godini? Verojatno sedele pred televizorot i go ~ekale muzi~koto {ou Colgate Comedy Hour. Kanalot En-Bi-Si (NBC), 8 ~asot, crno-bela slika, razigrani devojki, Din Martin i Xeri Luis }e kaàt po nekoja {ega, pogolemiot del od vremeto site peat i taka stignal 9 ~asot, vreme za legnuvawe. Zadovolnite gleda~i }e si legnat i nema ni da sonuvaat deka sponzorot platil 3 milioni dolari za da im ja razubavi sekoja nedela vo godinata. Taka kompanijata Kolgejt (Colgate) gi menaxira{e svoite sredstva za reklamirawe vo 50-te. Iako vo arhivite na kompanijata postojat podatoci za toga{nite prihodi, so dene{nite brojki od pove}e od 15 milijardi amerikanski dolari, slobodno moème da {pekulirame deka milionite dolari za reklami toga{, denes stanale milijardi. USPE[NA PRIKAZNA ZA EMIGRANT OD ANGLIJA Prikaznata za Vilijam Kolgejt i negoviot uspeh golem broj religiozni ustanovi od SAD ja raskaùvaat kako primer po koj treba da se vodi vistinskiot vernik vo ìvotot. Sinot na angliskiot farmer koj poradi politi~kite oliti~kite pogledi bil

Kolgejt ja pretstavi prvata aromatizirana pasta za zabi na pazarot u{te pred 200 godini. Kompanijata koja vladee so pazarite vo pove}e od 200 zemji, denes mo`e da se pofali so ogromen broj popularni brendovi koi & nosat godi{ni prihodi od 15 milijardi amerikanski dolari prinuden da emigrira vo Amerika i tamu da po~ne biznis so pravewe sapuni i sve}i, vo svojata 16 godina od `ivotot re{il da si ja bara sre}ata vo Wujork. Negov edinstven adut bil zanaetot {to go nau~il od tatko mu. Po sudbonosnata sredba so nekoj star brodski kapetan, toj odlu~il da ja ~ita Biblijata i sekoja desetina od zarabotkata da ja dade na crkvata. Taka, malku po malku, taa desetina se zgolemuvala, a Vilijam stanuval s$ pobogat i pobogat. Ottuka po~nuva prikaznata so faktite. Pred pove}e od dveste godini, vo 1806 godina, Vilijam Kolgejt otvoril formalna fabrika za proizvodstvo na sapuni i sve}i, na Da~ Strit vo Wujork. Deka uspe{no mu trgnal biznisot govori i podatokot deka vo 1817 godina vo eden wujor{ki vesnik se pojavila i prvata reklama za negovite proizvodi. Po kratko vreme, vo 1820 godina, Kolgejt ja otvoril i prvata fabrika nadvor od Wujork, vo Wu Xersi. Kompanijata se reorganizirala po 50 godini od osnovaweto, koga menaxiraweto na firmata go nasledil sinot na Vilijam, Samuel Kolgejt, i kompanijata stanuva Kolgejt end

Kompani. Kako novi proizvodi koi se pojavile od novata kompanija se parfimiraniot sapun i parfemite koi bile pretstaveni na pazarot vo 1866 godina, a najnoviot brend na koj ja zajaknal proda`bata e parfimiraniot sapun “ka{mir buket”, koj Kolgejt go objavi vo 1872 godina. Po edna godina od “ka{mir buket”, Kolgejt }e se pretstavi so krucijalniot proizvod - pastata za zabi. Aromatizirana i pakuvana vo pomali tegli~ki, pastata se prodavala pod imeto Colgate Dental Cream. No, {to e pri~inata {to Kolgejt stanal tolku va`en igra~ na pazarot? Nesomneno, toa e pretstavuvaweto na novata pasta za zabi vo 1896 godina, koja bila pakuvana vo tubi. Imeto na proizvodot e Colgate Ribbon Dental Cream. Na vakov na~in, Kolgejt gi postavil i osnovite vo oblasta na svojata industrija, bidej}i denes i ne mo`e da se zamisli poinakvo pakuvawe na pastite za zabi osven toa vo tuba. Vakviot napredok na kompanijata i nejzinite proizvodi dobil vrvni priznanija na Svetskiot saem vo Pariz vo 1900 godina. Taka, Kolgejt, vo 1906 godina }e proslavi eden vek postoewe so proizvodni linii od 800 razli~ni produkti. NOVATA KOMPANIJA Dodeka Kolgejt go osvojuval

pazarot so svoite parfemi i pasti za zabi, od druga strana, vo Milvoki, Xonson Kompani proizveduvala sapuni isklu~ivo od palmovo i maslinovo maslo, ~ija formula bila razviena od B.X.Xonson vo 1898 godina. Sapunite na Xonson stanale dovolno popularni {to go promenile i imeto na firmata vo Palmoliv, a na po~etokot na 20 vek Palmoliv stanal najprodavan brend na sapuni. Koga kon Palmoliv se priklu~ile i proizveduva~ite na sapuni od Kanzas, Bra}ata Pit, kompanijata go dobiva imeto Palmoliv-Pit. Ovaa kompanija i nema{e da bide tolku va`na dokolku vo 1928 godina ne ja kupe{e kompanijata na Kolgejt. Po kupuvaweto na Kolgejt, kompanijata dobila pogolemo ime, sostaveno od site firmi zaedno, no otkako menaxmentot videl deka imeto e pregolemo, vo 1953 godina se odlu~ile da ostanat samo na KolgejtPalmoliv Kompani, {to e i dene{noto ime na kompanijata. Kompanijata Kolgejt-Palmoliv denes e multinacionalna korporacija fokusirana na proizvodstvo, distribucija i obezbeduvawe na proizvodi za doma}instvoto i zdravstvenata nega.

PRIKAZNI OD WALL STREET

3M GRABI SO ^EKOR Kompanijata {to na svetot, pokraj os-

tanatie 55.000 proizvodi, mu ja dade i lentata “selotejp”, zakrepna od recesijata, a proda`bite & porasnaa za 21%, dodeka neto-dobivkata, vo prvata polovina od godinava, porasna za 43%.

XORX BAKLI, {efot na 3M stana nenadminliv {ampion na istra`uvaweto. Lani, i pokraj recesijata, toj dozvoli tro{ewe na pove}e od edna milijarda dolari za istra`uvawe i razvoj.

M e nasekade. Toa e poentata {to Xorx Bakli, pretsedatel i glaven izvr{en direktor na 3M se obiduva da ja istakne dodeka zboruva za negovata omilena tema, kreirawe na pronajdoci. “Lani, i vo vreme na najlo{ata ekonomska kriza {to ja pametam, lansiravme 1.000 novi proizvodi”, veli toj. Dodeka razgovara so

reporterot na For~n, mu zayvonuva ajfounot. Go bara }erka mu, a toj & objasnuva deka e na sostanok. “3M go ima i vo ajfoun. Ne znam to~no koi na{i elementi gi ima vnatre, ama, vi velam, 3M e nasekade”, veli Bakli. Ne samo Epl, u{te mnogu drugi ne bi mo`ele da go zamislat `ivotot bez 3M. Kompanijata so sedi{te vo Sent

Pol, Minesota, proizveduva, veruvale ili ne, duri 55.000 razli~ni proizvodi. Nekoi od niv, koi {to se vsu{nost inovacii na 3M, im se poznati na lu|eto od celiot svet, kako leplivata lenta “selotejp” ili lentata “sko~” kako {to e originalniot naziv na ovoj proizvod, potoa lepenkite Post-it, ili onie liv~iwa {to gi lepime po kompjuterot ili fri`iderot za da ostavime poraka ili potsetnik, i u{te mnogu, mnogu produkti bez koi sekojdnevieto te{ko mo`e da se zamisli. Mnogu od proizvodite na 3M i ne gi znaat obi~nite lu|e, zatoa {to se vgradeni vo drugi proizvodi i lokacii– avtomobili, fabriki, bolnici, doma}instva i kancelarii.

PETOK

FEQTON

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Kolgejt go menaxira biznisot preku dva segmenti na proizvodi - proizvodi za oralna, li~na i doma{na nega i proizvodi za doma{ni milenici. Produktite za oralna nega gi vklu~uvaat i pastite Colgate Total i Colgate Max Fresh, kako i Colgate 360 ~etki~kata za zabi i Colgate and Colgate Plax

01.10.2010

PORAST NA PRODA@BATA VO RECESIJATA

Minatata godina Kolgejt zabele`a 10% porast na prihodite od proda`bata na proizvodite za oralna, li~na i doma{na nega. Spored podatocite od kompanijata, za okolu 41% od proda`bata na ovie proizvodi se zaslu`ni produktite za oralna nega

SPONZORSTVO Ka{mir Buket, poznatiot brend od 1872 godina Prvite proizvodi na kompanijata

Kompanijata Kolgejt, u{te so objavata na svojata reklama vo eden wujor{ki vesnik vo 1817 godina e predvodnik na advertajzing-strategijata koja vo minatiot vek, isto taka, pionerski ja promovira{e i na televizija. Vo periodot od 1950 do 1955 godina, Kolgejt e sponzor na Colgate Comedy Hour, muzi~ko {ou vo koe gostuvale mnogu poznati akteri i peja~i, a se emituvalo na mreàta En-Bi-Si. Spored dogovorot so televizijata, prvata godina od emituvaweto kompanijata platila 3 milioni dolari za sponzorstvo. kako voda~i na kompanijata, po~nuvaat nejzinite zlatni godini. Toga{ se pojavil i napisot na tubata za nivnata pasta za zabi, koj velel “Ne moème pove}e da go podobrime proizvodot, pa zatoa ja podobrivme tubata”. Ova e interesen podatok, dokolku se napravi sporedba so anegdotata koja ja raskaùvaat vrvnite menaxeri koga zboruvaat za odluki koi podobrile nekoj biznis. Anegdotata veli deka na nekoj sostanok na menaxerite vo Kolgejt, pri predlagaweto novi idei za zgolemuvawe na prometot, eden od niv predloìl da go zgolemat otvorot na tubata od

pastata za zabi. Na vakov na~in }e se zgolemi potro{uva~kata, a so toa i pobaruva~kata na proizvodot. Raka na srce, ova e primer za vistinski kontinuitet na ideite vo kompanijata Kolgejt. Deka kompanijata e predvodnik vo ideite, ka`uvaat i podatocite deka vo 1911 godina Kolgejt distribuira dve milioni tubi od pastata za zabi i novite ~etki~ki vo u~ili{tata, pa, pokraj svojata promocija, taa go demonstrira i ~etkaweto na zabite. Slednata godina bila pretstavena i pastata za bri~ewe. [ireweto na kompanijata prodol`ilo od Kanada do Evropa, a pred spojuvaweto so Palmoliv,

Kolgejt se pojavil i vo Azija, Latinska Amerika i Afrika. Novata kompanija Kolgejt-Palmoliv prvpat se pojavila na Wujor{kata berza vo 1930 godina. Po niza uspe{ni godini, vo 1962 godina kompanijata go otvora i svojot prv istraùva~ki centar, koj }e ovozmoì vlez na inovaciite vo kompanijata, po {to kompanijata na pazarot }e se pojavi i so novite gelovi za kosa, sredstva za miewe na sadovi i sli~no. Otkako vo 1987 godina akvizicija na Kolgejt stanuva brendot Softsoup na korporacijata Minetonka, amerikanskata kompanija }e gi zakotvi svoite pozicii i kako svetski lider vo proizvodstvo na te~ni sapuni za race. Ve}e vo 1989 godina godi{niot izve{taj na kompanijata }e govori za rekordna dobivka od 5 milijardi germanski marki. Vo godinite {to sleduvat, Kolgejt prodolùva da gi iznenaduva svoite konkurenti so u{te posilno tempo, dokolku tie, voop{to, postojat. Go kupuva farmacevtskiot kral Menen Kompani, ~ii proizvodi se prodavaat vo pove}e od 52 zemji, se {iri vo Centralna Evropa i Rusija, se zdobiva so kompanii od Latinska Amerika i na kraj go objavuva i svoeto vrvno dostignuvawe - pastata za zabi Colgate Total.

Taa gi prodava svoite proizvodi vo pove}e od 200 zemji vo svetot. Biznisot e menaxiran preku dva segmenti na proizvodi - proizvodi za oralna, li~na i doma{na nega i proizvodi za doma{ni milenici, odnosno hrana za doma{ni milenici. U[TE EDEN VEK USPESI No, da se vratime na Kolgejt i pate{estvijata na kompanijata vo 20 vek. So pojavuvaweto na pette sinovi na Semuel Kolgejt, vo 1908 godina,

RI OD SEDUM MILJI Site ovie proizvodi pridonesuvaat za biznisot koj ostvari 23 milijardi dolari, a lanskata godina i 3,2 milijardi dolari neto-dobivka, plasiraj}i ja 3M na 106 mesto na For~n 500 listata. Kompanijata zakrepna od recesijata, a proda`bite porasnaa za 21%, dodeka neto-dobivkata za 43% vo prvata polovina od godinava. Akcijata? Taa porasna za 20% izminative 12 meseci. Akciite na 3M postojano imaat podobri performansi od onie na indeksot S&P 500 vo koj {to vleguvaat, no i od drugi golemi kompanii, me|u koi Xeneral Elektrik. “Magijata se vrati. Neverojatno e ~uvstvoto da se u~estvuva vo nea”, veli Xorx Bakli, {efot na 3M.

SINONIM ZA INOVACII 3M odamna e sinonim za inovacii. Osnovana vo 1902 godina kako Minesota Majning and Manufek~ring Kompani, kompanijata koristi razni tehniki i praktiki za stimulirawe na inovativnoto razmisluvawe. Dolgo pred Gugl da im ovozmoùva na svoite inìneri eden den vo nedelata da gi pretstavuvaat svoite novi idei, 3M im dozvoluva na svoite istraùva~i da go pravat istoto tro{ej} i najmnogu 15% od svoeto vreme. Pred nekolku godini istraùva~ite od oddelot na 3M za proizvodi koristeni vo medicinata odlu~i na svoja raka da otkrie dali nivnite elektronski stetoskopi moè

da se povrzuvaat bez`i~no. Minatata godina 3M go pretstavi prviot elektonski stetoskop so Blutut tehnologija. Toa im ovozmo`uva na doktorite i studentite po medicina da go slu{aat srceto na pacientot i rabotata na belite drobovi dodeka odat vo obikolka, i potoa tie zvuci da gi ispratat do softverskite programi za podetalna analiza. I pokraj ovie praktiki, mnogumina vo i nadvor od 3M, vklu~uvaj}i go i samiot direktor Bakli, mislat deka 3M zagubil del od svojata kreativna energija dodeka na ~elo na kompanijata be{e Xejms MekNerni, vo periodot od 2001 do 2005 godina, a koj {to sega e {ef na Boing. Ne deka MekNerni (inaku prviot

glaven menaxer doveden od nadvor) ne rabotel dobro. Kompanijata pred toa stana tromava, a MekNerni ja dovede povtorno vo forma. Gi fokusira{e poostro liniite na proizvodstvo, otpu{ti 8.000 lu|e, i gi vovede Siks Sigma menaxment-tehnikite, popularizirani od Xeneral Elektrik, kade {to rabote{e prethodno. Ovie menaxmenttehniki gi analiziraat procesite, go namaluvaat nepotrebnoto rasfrlawe so resursi i gi reduciraat defektite. “Toj donese disciplina i se fokusira{e na izvr{uvawe na zada~ite” veli Mark Kolin, koj {to go nadgleduva sektorot na 3M za proizvodi {to se koristat vo

mobilnite uredi. Prihodite rastele, profitnite marì se podobrile, a akcionerite bile zadovolni. No, seta taa efikasnost si ima{e svoja cena. Nau~nicite i inìnerite vo 3M, tvrdea deka MekNerni ne go razbira kreativniot proces. Pravilata Siks Sigma gi zadu{uvaa onie {to rabotea vo istraùva~kite laboratorii. “Na{iot biznis-model se temeli bukvalno na inovacii na novi proizvodi”, veli Lari Vendling, koj {to e {ef na sektorot za korporativno istraùvawe vo 3M. Kako rezultat na ovaa tradicija, kompanijata ima postaveno cel 30% od prihodite da doa|aat od novite proizvodi promovirani vo poslednite 5 godini. Najva`nata rabota za sega{niot direktor Xorx Bakli, inaku Britanec, inìner po elektrotehnika, e deka toj e nau~nik

vo du{a koj {to i samiot ima nekolku inovaci i za{titeni patenti zad svoeto ime. So drugi zborovi, toj e tokmu za 3M. Bakli postavi nekolku jasni biznis-celi za kompanijata. Toj bara od svoite menaxeri da gi za{tituvaat i zajaknuvaat klu~nite biznisi na 3M, kako {to se abrazivni materijali, industriski lenti i opti~ki filmovi. Toj saka 3M da razviva proizvodi so pomali tro{oci za da bidat konkurenti na pazarite vo razvoj. Toj ja gleda 3M kako del od segmentite koi }e rastat doprva, kako obnovliva energija, snabduvawe so ~ista voda i mobilnite digitalni mediumi. I nad s$, Bakli stana nenadminliv {ampion na istra`uvaweto. Lani, i pokraj recesijata, toj dozvoli tro{ewe na pove}e od edna milijarda dolari za istra`uvawe i razvoj.

20 01.10.2010

PETOK

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR

OBUKI / MEDICINA / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

PETOK

01.10.2010

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

CISCO MRE@EN ADMINISTRATOR - CCNA

Oblast: IT-kompjuterski mre`i Termin: 05 oktomvri 2010 Vremetraewe : 160 ~asa (5 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ponudi/Ponuda_020810_CCNA.pdf

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa Cisco mre`en administrator

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center

ZO[TO ITIL?

Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management.

ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI:

Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

– CCNA se izveduva spored programa Cisco Networking Academy i e sostavena od 4 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CCNA1 Exploration: Network Fundamentals 2. CCNA2 Exploration: Routing Protocols and Concepts 3. CCNA3 Exploration: LAN Switching and Wireless 4. CCNA4 Exploration: Accessing the WAN

Uslov za sledewe na modulite 2, 3 i 4 e uspe{no

zavr{uvawe na prethodnite moduli.

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568

suzana.dzepic@ecs.com.mk

IZVESTUVAWE Ve izvestuvame deka Ekonomski centar PRIMEKO doo Skopje go promeni nazivot vo

Dru{tvo za konsalting SMETKOVODSTVO FINANSII I DANOCI SFID DOO SKOPJE ili skraten naziv SFID DOO SKOPJE.

Site ostanati podatoci (sedi{te, dano~en broj, `iro smetka, telefoni, upravitel) se nepromeneti. Zaradi promenata na nazivot, adresata na novata Veb strana namesto www.primeko.com. mk }e bide www.sfid.mk, a E-mail-ot kontakt@sfid.mk. Po{tenskiot fah e 855. Spisanieto }e izleguva na golem format pod ime SMETKOVODSTVO FINANSII DANOCI. Voedno Ve informirame deka na den: 30 Septemvri 2010 vo hotel KONTINETAL, SKOPJE so po~etok vo 10 ~asot i 1 Oktomvri 2010 vo hotel PREMIER, BITOLA so po~etok vo 10 ~asot, }e odr`ime RABOTNA SREDBA SO PRETPLATNICITE, na koja od strana na na{ite

sovetnici: Slav~o Nikolovski Zlatko Mitrevski }e bidat prezentirani poslednite doneseni izmeni vo zakonskite propisi od oblasta na: RABOTNITE ODNOSI, TRGOVIJATA, UGOSTITELSKA I ZANAET^ISKA DEJNOST, PROCENATA, VE[TA^EWETO,DDV, odnosno predvidenite izmeni vo zakonite za: DANO^NA POSTAPKA,PLATEN PROMET,UPRAVNI SPOROVI, i predvidenite novi zakoni za: REVIZIJA,FINANSISKI DRU[TVA,ZA[TITA NA KONKURENCIJATA. ODGOVORI NA VA[I PRA[AWA. Kotizacija za u~estvo na Rabotnata sredba so pretplatnicite ne se napla}a.

22 01.10.2010

PETOK

Obuka na tema

KOSMO

UPRAVUVAWE SO PROMENI

INOVATIVEN CENTAR Obuka na tema

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINI OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATA Nedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira

OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / MARKETING

vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite. Liderskite ve{tini moàt da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment. Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im ovozmoì uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkruùvawe.

OBLAST: Know-how programa TERMIN: 2 Oktomvri 2010 VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATA Na po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade.

Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa. Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo svojata organizacija KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Dvodneven seminar “UPRAVUVAWE SO UЧINOKOT” NAJDETE VREME DA GO MERITE UЧINOKOT! -KREIRAJTE KULTURA NA OSTVARUVAWE VISOKI REZULTATI! Predava~i: Verica Haxi Vasileva – Markovska

i Tereza Serafimova

Gostin predava~: Pretstavnik od renomirana

makedonska kompanija 5-6 oktomvri 2009 godina od 9:30 – 15:30 ~asot STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

Seminar }e Vi ovozmoì da razberete pove}e za toa kako da ja podobrite brzinata i nasokata na dvièweto na va{ata organizacija, kreiraj}i direktna vrska so sekoj poedinec i negovata individualna rabota. I {to e najbitno, kako da se dviìte vo vistinska nasoka. Ovaa nasoka treba da bide jasna, fokusirana, i naso~ena tokmu kon definiranata delovna strategija. Seminarot e namenet za visoki, sredni i liniski rakovoditeli koi predvodat individualci i timovi vo site funkcionalni edinici na organizacijata i rabotat na realizirawe na nivniot potencijal za ostvaruvawe {to povisoki rezultati. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, moàt da se prijavat najdocna do 1 oktomvri 2010 godina. Podetalni informacii: www.mchamber.mk

KONTAKT:

Len~e Zikova

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk www.mchamber.mk

tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk www.mchamber.mk

OBUKI / KONFERENCII

PETOK

01.10.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Vistinski izbor na kadar 02.10 – 03.10.10 CS Global Menaxment na biznis odr`livost 02.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar

Efikasnost i efektivnost vo rabotata 02.10.2010 Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina 04.10.10 Sinergija Plus Re{enie za va{ata finansiska idnina 04.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus

Efektivna komunikacija pri proda`ba 04.10 -05.10.10 CS Global REPUTATION MANAGEMENT MASTERCLASS Mary Jo Jacobi & Patrick Jephson 04.10.10 09.00 – 17.30 ~ Leoron Group Obuka za deloven asistent Po~etok 04.10.10 CS Global

Kreirawe efektivna biografija (CV) 07.10.10 12.12.10 ESP Brzo ~itawe (Power Reading)

08.10 – 13.10.10 15.10 – 20.10.10 22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Upravuvawe so vreme 08.10.2010 CS Global

Proda`ba i tehniki na proda`ba 08.10 - 10.10.10 ESP Zakon za rabotni odnosi 08.10.10 10.00 - 14.00 ~ Stopanska Komora na RM Delovna komunikacija i pregovarawe 09.10 – 10.10.10 CS Global Denovi na Kina 2010 12.10 - 13.10.10

CS Global Inovativni modeli za prepoznavawe na neformalnoto obrazovanie vo mladinskiot sektor 13.10 - 16.10.10 MKC Bitola Kreativno razre{uvawe na problemi 14.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 01.10.2010

PETOK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija

ME|UNARODEN SAEM ZA MEBEL “INTERMOB 2010” I “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Vo periodot od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul , Republika Turcija }e se odr`i 13 ti tradicionalen Me|unaroden saem za proizvodstvo i oprema za mebel, {umarstvo i drvna industrija “ INTERMOB 2010'', kako i tradicionalniot 23ti me|unaroden saem za ma{ini i alatki za prerabotka na drvo “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010”

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Stanuva zbor za eden od najgolemite me|unarodni saemi za site vidovi ma{ini, oprema i ra~ni alatki za prerabotka i proizvodstvo na drvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot. Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od hotel do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonskite kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 8 oktomvri 2010 godina. KONTAKT:

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Vlatko Stojanovski

Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Od 26 do 28 oktomvri 2010 godina, vo Novi Sad, Republika Srbija 5 -TI ME\UNARODEN SAEM „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ 19-TI ME\UNARODEN SAEM ZA ENERGETIKA I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odr`at dve Me|unarodni saemski manifestacii: 5 -ti Me|unroden saem „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ i 19-ti Me|unaroden saem za energetika i za{tita na `ivotnata sredina.

Glavnite sodrìni na saemskite manifestacii se: - Investicii; Nedvi`nini; Energetika i Za{tita na ìvotnata sredina. Izloùva~ite i posetitelite na delovno stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7000 u~esnici i posetiteli) za vreme na trite saemski denovi }e moàt da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezentacii na proekti, seminari, konferencii, edukativni programi. Podetalni informacii na www. sajam.net i www. Novisadexpo.com KONTAKT:

Zorica Me{kova Tel: (02) 3244019; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: zorica@mchamber.mk

FUN BUSINESS

01.10.2010

PETOK

SLAVNI BIOGRAFII

MODNIOT ANGEL I DEMONITE

I Xeri Hol vleze na listata slavni li~nosti koi izdavaat avtobiografii. Kako pri~ina, osven honorarot, ja naveduva “pustata” `elba da gi razjasni site dilemi od minatoto

inatata godina Xeri Hol izjavi deka ne e podgotvena da gi spodeli site detali od `ivotot so Mik Xeger, pa taka go vrati avansot od 500.000 dolari, daden od strana na izdava~ot. Premisluvaweto brzo se zavr{i so objavuvaweto na ilustriranata avtobiografija “Mojot `ivot niz sliki”. Odmazda, soo~uvawe so demonite od minatoto, zadovoluvawe na

XERI I MIK go “simnala” od heroin, no ne i od Karla Bruni K

interesot na javnosta, se edni od pomo}nite pri~ini koi ja motiviraa Xeri Hol, porane{na manekenka, akterka i dolgogodi{na partnerka na Mik Xeger, sepak, da ja raskaè svojata ìvotna prikazna vo knigata koja }e izleze naredniot mesec. Nejzinata prikazna bi odela po ovoj redosled. Pobegnala od grat~eto Teksas za da stane svetski poznata manekenka. Agentite ja otkrile na plaìte vo Sen Trope, a fotografiite na Helmut Wuton & go otvorile patot naslovni do najpoznatite najpozna stranici vo svetot. Be{e na Endi bliska prijatelka prija Vorhol, muza i verenica na Feri, qubovnica i Brajan Feri Mik Xeger. sopruga na M Za nego, so kogo ko imaat ~etiri deca, znae da d kaè deka e “opasen seksualen predasek tor”, kogo uspeala da go “simne” od heroinot, no ne i od drugite devojki. Ne go po{teduva nitu, nitu pak, Brajan Feri, nejzinata prva qub od svetot na qubov slavnite. sl Xeri Hol e r rodena vo 1956 godina kako e edna od }erkite n voen heroj. na Tatko & bil kockar, poradi ~ dolgovi go ~ii izgubile izgu pokrivot nad glava. Odlu~ila da go iskoristi svoiz jot izgled za da se izv izvle~e od situa acijata vo koja C

se na{la. “Koga imav 16 godini otidov na edna zabava. Eden prijatel mi dade LSD, bez da me predupredi {to zemam. Se zaklu~iv vo bawata. Se se}avam deka go nabquduvav mojot odraz vo ogledaloto i razmisluvav: “Navistina si ubava. Bi trebalo da stane{ manekenka””, pi{uva Hol vo avtobiografijata. Za Teksas bila previsoka i egzoti~na, pa zatoa sre}ata si ja pobarala vo Francija. Ne pominal dolg period i taa vedna{ na{la dobra rabota. Nejzinoto lice i telo gi zabeleàl Brajan Feri, ~ija muzika vo toj period ja ìveela svojata slava. Ja zamolil Hol da mu pozira za obvivkata na albumot Sirena. Po samo ~etiri sedmici tie se verile, taa imala 19, toj 30 godini, me|utoa, i dvajcata znaele deka go na{le “ona po koe {to tragale cel ìvot”. Krizata vo nivniot quboven ìvot do{la mnogu brzo. Manekenkata nekoe vreme se trudela da se pronajde vo ulogata na doma}inka. Perela, peglala, kupuvala i se dosaduvala. “Brajan se trude{e da bide vistinski angliski xentlmen...Saka{e da bidam vistinska dama, da nosam tvid i biseri. Ja poseduvav taa damska strana, me|utoa, sakav i da se zabavuvam. Vo Teksas bev prvak vo borewe so noze, ne{to {to mnogu sakav da im go demonstriram na na{ite gosti. O

“Me|u drugoto, Mik go saka{e boreweto so noze. Be{e ne`en, {armanten, fascinanten, so talent za emocii”. Za nejzina qubov, gi ostavil site opasni stimulansi. Xeri Hol sama gi odgledala decata, samata se borela so postporodilnata depresija koga ja oplakuvala smrtta na svoeto dete, a za avanturite na Mik doznavala od vesnicite. Kako i da e, po 13 godini vo vrska se re{ile na golemiot ~ekor za sudbonosnoto da, koe se slu~ilo vo 1990 godina. “Vo toa vreme se somnevav deka me izneveruva so Karla Bruni, koja vo toa vreme mu be{e

Brajan mnogu pati }e mi kaè{e da prestanam, a jas se rasplakuvav.” Zgora na s$, nejziniot verenik ~esto ja kaznuval so ignorirawe i omalovaùvawe. Letoto 1976 godina, Xeger vlegol vo nivniot ìvot, so toa {to gi povikal na ve~era, pritoa ne kriej}i deka Xeri mu se dopa|a. “Tolku bea razli~ni, se smee{e, se glupira{e... Edna{ me brka{e okolu masata za da me bakne. Brajan dojde i go isfrli.” Iako Xeger mnogu & se dopa|al, Xeri ne bila podgotvena za veridba. Feri zaminal za Japonija, zabranuvaj}i & da mu se javuva poradi “visokite smetki”. Od svojot frizer doznala deka toj ja izneveruva. Xeri povtorno po~nala da izleguva, zabavuvaj}i se so Xeger. Po vikendot vo Moroko ja rasturila svr{uva~kata so Feri, a taa i peja~ot na Roling Stouns oficijalno stanale par.

devojka na Erik Klepton”, veli sega Hol. Slu`beno se razvedoa vo 1999 godina, koga dozna deka o~ekuva dete od Lucijano Morad. Xeri ne navleguvala vo podlaboka analiza na svoite emocii. Vo celata kniga se pretstavuva kako sirota `ena koja s$ tolerirala. Nejzinata prikazna navodno ima sre}en kraj. Tvrdi deka e najsre}na dosega. Vo prijatelski odnos e so site devojki na Mik, pa duri i so sega{nata Loren Skot. Za nea vo knigata ka`uva deka Skot duri podobro se nosi so negovite maani.

So knigata }e gi brka demonite od minatoto K

26 01.10.2010

PETOK

LIFESTYLE

@EQKO MITROVI]

regionalniot mediumski tajkun

MEDIUMI

TURBO-TAJKUN OBOEN VO ROZOVO

“Pink” e boja koja dava vesel prikaz na `ivotot, bez problemi i politika. Barem navidum, Televizijata Pink ne e ni{to pove}e od toa, duri i koga ima politika zad seto toa...

na {to se Ivica Todori}, Emil Tedeski ili Miodrag Mi{kovi} vo regionalniot realen biznis, toa e @eqko Mitrovi} vo mediumskiot. “Tajkunot oboen vo rozovo”, kako {to go narekuvaat sopstvenikot na mreàta na televiziite “Pink” vo regionot, sega vleguva i na slovene~kiot mediumski pazar. Denovive i oficijalno }e se pozicionira i na makedonskiot pazar. So godini nanazad @eqko Mitrovi}, kako sopstvenik na Pink Internacional, t.e. na televiziite vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora, e prv na listata na najmo}ni mediumski li~nosti vo regionot. Mitrovi} vaì za glaven protagonist vo negoviot imaginaren “pink” svet. Taa boja go karakterizira negoviot na~in na ìvot. So izrekata “Seks, droga i turbo-folk “ vo kratki crti bi moèle da go opi{eme negoviot ìvot vo izminative 15 godini, otkako zapo~na so emituvawe na TV Pink, i otkako se oddale~i od gubitni~kata politika na Mira Markovi}, odnosno od nejziniot soprug Slobodan Milo{evi}, od koja denes celosno se ograduva. Kriti~arite znaat da kaàt deka negovata prikazna ili pat do uspehot e tipi~na

tajkunska balada za brzoto bogatewe na Balkanot vo vreme na vojnata. OD ROKER DO TURBO-FOLKER Me|utoa Mitrovi} ~esto znae da kaè deka taa negova prikazna e sosema “logi~na”. Kako mlad svirel vo rok-bendot “Oktobar 1861”. Sonuval da stane producent i da ima svoe sopstveno studio. Taa èlba si ja ostvaril so pomo{ na roditelite. So studioto sakal da zaraboti za da moè da se zapi{e na pro~uenata xez-akademija vo Berkli, SAD. Sepak, biznisot pove}e mu trgnal od raka, pa go “batalil” xezot. Vo negovoto studio tie godini snimale Bala{evi}, Bajaga, “Ribja ~orba”... Nabrgu se rodila i idejata za radio koe vo po~etocite bilo polupiratsko, a samo godina dena po pu{taweto vo eter stanalo najslu{ano. Sledniot ~ekor se razbira bila televizijata. Blizok do soprugata na Milo{evi}, negovoto medimsko carstvo brzo se zgolemuva. Denes Mitrovi} e sopstvenik na 13 kompanii, nekolku televizii, izdava~ki ku}i, aviokompanii, filmski grad so nekolku golemi studija, vo koi Luk Beson naskoro zapo~nuva so snimawe na noviot film, fabrikata za mastiki za xvakawe ”strong”, mineralnata voda “Iva”...

“Podignav eden kredit i od Hipo banka, za koja mi e `al ona {to & se slu~uva vo posledno vreme, mislam na aferite vrzani so nea, zatoa {to taa pomogna vo razvojot na regionot. So toj kredit od 20 milioni evra go finansiravme filmskiot grad vo Belgrad, i eve ve}e polovinata od kreditot ni e vratena”, vaka Mitrovi} objasnuva del od negovite biznis-operacii poslednive godini. Mitrovi} saka vo javnosta da se pretstavuva i kako levi~ar, jugonostalgi~ar, no so emitiraweto na turbo-folk na televizija Pink vo golemi koli~ini po zemjite od porane{na Jugoslavija, te{ko mu e da se brani sebesi vo ramkite na taa ideologija. Koga, pak, }e gi poglednete fotografiite so negovite jahti i mlazni avioni, toa stanuva nevozmo`no. Naskoro televizijata Pink }e zapo~ne so emitirawe na programa od sopstveno studio vo Slovenija. Na balkanskata biznis-kartata na Mitrovi} nedostiga samo Hrvatska, bidej}i naskoro startuva i “Pink Makedonija”. No, samo zasega, bidej}i so nivnoto kompletirawe, ete ja pri~inata za jugonostalgijata. Taa e biznis-aspektot, se razbira, bidej}i toa mo`e da se nare~e “nova JRT” (nekoga{na Jugoslovenska radio-televizija kako me-

diumski sistem). NEUSPE[NA HOLIVUDSKA VRSKA Negoviot stil na ìvot, se sostoi od avioni, brodovi, hoteli, zabavi po site svetski metropoli, sekoga{ vo dru{tvo na ubavici, yvezdi, producenti, i seto toa zalieno so {ampansko. @eqko Mitrovi} moèbi e edinstveniot koj & dal ”korpa” na holivudskata ubavica Anxelina Xoli. Tie treba{e da sorabotuvaat na zaedni~ki film, me|utoa posle sredbata so asistentot na Xoli, kade {to dolgo vo no}ta se diskutirale site tehni~ki detali, no ne i sodrìnata na filmot, planovite propadnaa. Otkako po mediumite vedna{ se ras~u za mo`nata sorabotka, Mitrovi} gi otkaàl site pregovori. Na negoviot 43 rodenden se pojavil, me|u drugite, i holivudskiot akter Xerad Batler, koj }e kaè deka i ne se se}ava koj go dovel tamu. Koga sme kaj rodendenite: za 18 rodenden na negovata }erka Sandra & podaril nov BMW X6. Samiot znae da se pofali vo mediumite deka taa e tatina }erka, koja e sega na studii vo London i deka ìvotot koj tie sakaat da go ìveat ne e vozmoèn bez pari. “Pink lifestyle” so prose~na plata od 400 evra edno-stavno ne e vozmoèn...

TONI TOMAS tvrdi deka dijamantot e negov i deka mu bil ukraden

SKAPOCENOSTI

KOJ ]E GO DOBIE GOLEMIOT “KOLA^”? Minatata nedela po~na golemiot sudski spor vo koj {est lu|e se borat za sopstveni{tvo na najgolemiot smaragd na svetot. Site so svoja prikazna, site so svoi dokazi. Odlukata }e ja donese sudijata sam, bez porota.

Drugiot “sopstvenik” e od kolu smaragLas Vegas i duri ima i dot “Bahia”, koj fotografija so smaragdot. I be{e pronajden toj tvrdi deka mu e ukraden, vo istoimeniot a go dobil od diler kako region vo Brazil, ot{teta za dijamantite koi vo 2001-ta godina, se vodi gi platil, no nikoga{ ne gi golema bitka. Negovata dobil. Samo {to sakal da go vrednost e proceneta na prodade vo Las Vegas, vlas372 milioni dolari, a kako negovi zakonski sopstvenici tite mu go konfiskuvale.Na soslu{uvaweto, koe po~na se javuvaat najmalku {est minatata nedela, sudijata lu|e. Teòk e okolu 381 kiXon Kron{tad vo Visokiot logrami i se smeta za eden sud vo Los Anxeles }e ima od najgolemite dijamanti od polni race rabota - nema toj vid. Zeleniot dijamant vo porota, odlukata e negova. momentov e na ~uvawe kaj Se pojavila mala armija ad{erifot na Los Anxeles. vokati na site navodni sopOvoj smaragd imal mnogu stvenici na dijamantot. Site ~uden pat. Od Brazil stigimaat somnitelni dokazi nal do Amerika, bil vo za sopstvenosta, a sudijata trezorot vo Wu Orleans, a koga bankata bila potopena moèbi }e mora da ja donese najgolemata odluka vo od uraganot Katrina stoel svojot ìvot, za sudbinata pod voda i kal nekolku na najgolemiot smaragd na meseci. Toni Tomas, eden svetot. isokiot sud vo Los od sopstvenicite, tvrdi deka Anxeles }e ima polni race im platil 60 iljadi dolari rabota - nema porota, odluna dvajca brazilski dileri kata e negova. Se pojavila na skapoceni kamewa za mala armija advokati na da mu go ispora~aat vesite navodni sopstvenici dna{ po otkopuvaweto, no deka nikoga{ ne stignal na dijamantot. Site imaat kaj nego, bidej}i najverosomnitelni dokazi za sopstjatno bil ukraden. Tomas e venosta, a sudijata moèbi siguren deka e izmamen i }e mora da ja donese najgolemata odluka vo svojot deka kamenot povtorno bil Od nego o~ekuva za mnogu sudbinata na prodaden za pove}e pari. se ìvot, najgolemiot smaragd na Vo me|uvreme, vrednosta i kakomu epizodist svetot. se zgolemi za 6.200 pati.

PETOK

SPORT

INTER MAESTRALEN, BENITEZ I PONATAMU E NEZADOVOLEN

“STEPNIGEJT” VO ZATVOR!

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ktuelniot evropski {ampion, timot na Inter, ostvari ubedliva pobeda od 4:0 vo natprevarot protiv Verder od Bremen, odigran pred doma{nata publika vo Milano, vo ramkite od vtoroto kolo na Ligata na {ampionite. Ova e prva pobeda za Inter vo ova natprevaruvawe sezonava, otkako vo prvoto kolo odigra nere{eno 2:2 na gostuvaweto kaj Tvente. Izvonredna ve~er ima{e kamerunskiot napa|a~ Samuel Eto, koj sredbata ja zavr{i so tri postignati gola vo mre`ata na Verder, a asistira{e i pri ~etvrtiot gol, {to be{e delo na Vesli Snajder. “Se raduvam {to pobeduvam kako napa|a~, za razlika od minatata godina koga pobeduvav kako odbranben fud-

Britanskiot in`ener Najxel Stepni osuden na 20 meseci zatvor od italijanskiot sud

Sepak, i pokraj cvrstite dokazi, ovaa presuda na italijanskiot sud e re-zultat na spogodbata naa e, Stepni so obvinitelite, ~ija tu`ba go pokrena sudskiot proces pred civilnata vlast. “Zadovolni sme od presudata, iako mojot klient postojano se izjasnuva{e kako nevinn po site to~ki od obvinenieto”, soop{tija advokatite na Stepni, koj na krajot }e mora da plati i simboli~naa kazna od 600 evra. Golemiot {pion mo`e da bide zadovolen od 20-mese~nata zatvorskaa kazna, koja soglasno italijanskite zakoni, najverojatno i nema da mora da ja odle`i, tuku zatvorot }e mu bide zamenet so uslovna kazna vo istiot period. L

LIGA NA ШAMPIONI

FORMULA 1

rvo obvinetiot vo {pionskata afera {to pred nekolku godini ja potrese Formula 1, britanskiot inèner Majkl Stepni e osuden na 20 meseci zatvor, otkako sudot vo Italija go proglasi za vinoven, za oddavawe slu`beni tajni i obid za sabotaà. Stepni be{e eden od glavnite inèneri vo timot na Ferari, a negovoto oddavawe na planovite za noviot bolid vo konkurentskiot tim na Meklaren, go pokrena golemiot slu~aj, poznat kako “Stepnigejt”. Toga{ Meklaren mora{e da plati rekordna kazna od 100 milioni evra, a na Stepni mu be{e doìvotno zabranet pristapot vo Formula 1. Pokraj {pionskite aktivnosti, toj be{e obvinet deka se obidel i da go sabotira bolidot na Kimi Raikonen, koj podocna go osvoi {ampionatot.

01.10.2010

Se raduvam {to pobeduvam kako napa|a~, za razlika od minatata godina koga pobeduvav kako odbranben fudbaler”, izjavi Eto, obiduvaj}i se da napravi razlika me|u taktikite na Rafael Benitez i @oze Muriwo, aktuelniot i biv{iot trener na Inter

baler”, izjavi Eto, obiduvaj}i se da napravi razlika me|u taktikite na Rafael Benitez i @oze Muriwo, aktuelniot i biv{iot trener na Inter. Poradi povreda, na ovoj duel ne nastapi na{iot najdobar fudbaler vo momentov, Goran Pandev, a Inter be{e oslabnat i so otsustvoto na Diego Milito, oficijalno najdobriot fudbaler na Ligata na {ampionite, proglasen za igrite vo minatata sezona. “Ova e timska pobeda. Odigravme odli~no, i pokraj toa {to nekolku od momcite bea povredeni. Se raduvam i poradi faktot {to nekolku pomladi fudbaleri dobija {ansa i ja iskoristija”, dodade Eto. Sepak, i pokraj odli~nata

igra na Inter, izrazena pred s$ vo pobedata od 4:0, trenerot na Neroazurite, [panecot Rafa Benitez, ne be{e do kraj zadovolen od igrata na timot. “Podobro odigravme protiv Bari, a na ovaa sredba bevme solidni. Ova e Liga na {ampionite. ]e povtoram deka ne bevme lo{i, no s$ u{te ima raboti {to treba da se popravat vo igrata”, veli Benitez. Vo drugiot natprevar od istata grupa ekipata na Totenhem so 4:1 go sovlada holandskiot pretstavnik Tvente. Mnogu neo~ekuvan epilog ima{e natprevarot vo Kazan, Rusija, kade {to doma{niot tim na Rubin odigra 1:1 vo duelot so golemiot favorit Barselona.

Podobro odigravme protiv Bari, a na ovaa sredba bevme solid-ni. Ova e Liga na {ampionite. ]e povtoram deka ne bevme lo{i, no s$ u{te ima raboti {to treba da se popravat vo igrata”, veli Benitez

f Benitez Rafa pobeduva, u no smeta deka s$ u{te postoi prostor r r za napredok vo igrata na r negovata ekip ekipa

No, golema pobeda, vkupno vtora sezonava, ostvarija fudbalerite na Kopenhagen, koi so 2:0 triumfiraa na gostuvaweto vo Atina, na duelot so Panatinaikos. Na Man~ester Junajted mu bea potrebni 85 minuti za da go skr{i otporot na Valensija, koja iako igra{e na svojot Mestaqa, propu{ti da ostvari pritisok nad mnogu oslabeniot i neubedliv tim na Junajted. Edinstveniot gol go postigna najnovoto zasiluvawe na timot predvoden od Ser Aleks Ferguson, Meksikanecot Havier Ernandez. “Ova e golem rezultat. Ne e lesno da se igra ovde, nie sme zadovolni od pobedata”, istakna Fergi, koj na ovoj duel ne mo`e{e da smeta na svojot najdobar fudbaler, Vejn j Runi, u , kojj poradi r d povreda, a vo golema mera i poradi privatni problemi, ne be{e vo mo`nost da patuva za [panija.

Samuel Eto se raduva {to pobedite na Inter doa|aat od ofanziven fudbal

KRVAVA UVERTIRA VO ATINA

Vo presret na natprevarot me|u Panatinaikos i Kopenhagen, eden danski naviva~ be{e izboden so no`, otkako vo centarot na Atina se slu~ila tepa~ka na pomala grupa od sprotivstavenite naviva~ki grupi. Danecot e polesno povreden, no e zadr`an vo bolnica, kade {to }e mu bidat napraveni dopolnitelni pregledi. Gr~kata policija s$ u{te nema uapseno nikogo.

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440