Br.136-kapital-04.10.2010 by Kapital Media Group

NAVIGATOR

INTERVJU

POLITIKA

SE PODOBRUVAAT USLOVITE NA SVETSKIOT FINANSISKI PAZAR MAKEDONIJA SEGA ]E DOBIE KAMATA OD 7% ZA EVROOBVRZNICA

SLAV^O NEJKOV

DR@AVATA SOZDAVA HIPERPRODUKCIJA VO NOVITE DEJNOSTI NEMA LICENCA ZA SITE [TO POLO@ILE NOTARSKI ISPIT

STRANA 2

STRANA 12

PRETSEDATEL NA SEKRETARIJATOT NA ENERGETSKATA ZAEDNICA

ZAKONOT ZA ENERGETIKA ]E PRIVLE^E STRANSKI INVESTITORI

STRANA 5

ponedelnik

SKANDALOZNO NA ZATVORAWE, PETOK, 01.10.2010, 13.00~.

NITU VRA]AAT STARI, NITU PLA]AAT NOVI DAVA^KI KON DR@AVATA

MBI 10 MBID OMB

00,29% 0,32% 0 00,12%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,67 45,19 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,16 1,46%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.10)

DOLGOT NA JAVNITE PRETPRIJATIJA SE ZGOLEMI NA 74 MILIONI EVRA

I POKRAJ ZAKONSKATA MO@NOST OD PO^ETOKOT NA GODINAVA JAVNITE PRETPRIJATIJA I KOMPANIITE KAJ KOI DR@AVATA E AKCIONER ILI OSNOVA^ DA GI OTPLA]AAT DOLGOVITE ZA NEPLATENI DANOCI I PRIDONESI NA RATI I SO GREJS-PERIOD OD TRI GODINI, NITU EDNO JAVNO PRETPRIJATIE NE PO^NALO DA GI OTPLA]A STARITE DOLGOVI. NIVNIOT DOLG KON DR@AVATA OD 58 MILIONI EVRA VO JANUARI GODINAVA, SEGA E ZGOLEMEN NA 74 MILIONI EVRA

2.155 2.145

2.135 2.125 2.115 2.105 2.095 2.085 2.075 27.9

28.9

29.9

30.9

01.10

KOMPANII PAZARI I FINANSII

FEQTON

NE POMOGNA NI PRITISOKOT OD EVROPSKATA UNIJA SUDSTVOTO STANA SINONIM ZA ANTIREFORMA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

VOVEDNIK

MTV

KATERINA POPOSKA

MUZI^KATA TELEVIZIJA [TO GO SMENI SVETOT

^EBREN I GALI[TE UTOPIJA

STRANA 18

STRANA 2

STRANA 6

MBI 10

SE PRAZNI KABINETOT NA AMERIKANSKIOT PRETSEDATEL

[EFOT NA KABINETOT NA OBAMA PODNESE OSTAVKA, KOJ E SLEDEN? STRANA 17

2 04.10.2010

PONEDELNIK

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 01 OKTOMVRI 2010

^EBREN I GALI[TE - UTOPIJA

oja e opravdanosta da tro{ite stotici iljadi evra narodni pari, a pritoa da ne gi vidite rezultatite od toa? E, tokmu toa se slu~uva so tenderite za famoznite êbren i Gali{te. Vladata dolì objasnuvawe kolku to~no ja “olesnuva” dràvnata kasa godi{no za podgotvuvawe i raspi{uvawe me|unarodni tenderi za energetskite kapaciteti i koj e, voop{to, efektot od tie megalomanski tro{ewa. Porazitelno e samo za dve godini da “frlite” okolu 370 milioni evra raspi{uvaj}i tenderi, da podgotvuvate tenderska dokumentacija koja investitorite 20 godini ja ocenuvaat kako lo{a i problemati~na, da angaìrate nestru~ni lu|e vo izgotvuvaweto na proektot, da pravite tender koj nema vrska so fakti~kata sostojba na terenot i na krajot da dobieme “ma~ka vo vre}a”. Ama, ovaa “ma~ka” nekako mnogu skapo ja ~ini dràvava so decenii... Se smenija vladi, prodefiliraa i nekolku ekonomski ministri i premieri za koi êbren i Gali{te bea proekti koi se od su{tinska va`nost za celata dràva, proekti koi se na ~ekor do realizacija, proekti koi treba da ja spasat Makedonija od energetski kolaps. No, kade se rezultatite od vloènite napori? Kolku pari sme potro{ile vo izminative godini? [to dobivme, a {to i kolku izgubivme? Imame li navistina strategija, plan i cel? Edna{ hrabro treba da se definira deka prioritetite treba da se ostvaruvaat, a ne da se ~uvaat vo fioka. Zo{to e tolku te{ko nadle`nite da sfatat

deka treba da sednat na masa so edinstvenite “è{ki rivali”, italijanskata Enel, avstriskata Berbund i germanskata RVE, i da napravat “razumen kompromis” i da si podadat raka za po~etok na realizacijata na êbren i Gali{te. Nesfatlivo e zo{to ne se dogovorat poziciite i mo`nite otstapki na dràvata za ovoj proekt, koga mnogupati dosega so istite investitori se polemizira okolu toa {to moème, a {to ne smeeme da dademe kako `rtva, za kone~no da po~nat da se gradat ovie elektrani. Zarem ovaa Vlada so potro{enite stotici iljadi evra ima “~ista” sovest deka proektot odi vo dobra nasoka? Sekako deka e nejasno kako hidrocentralite êbren i Gali{te se prioritet, neophodnost za zemjava, ne{to {to itno mora da se gradi, a rezultatite gi nema so godini? Namesto megalomanskite tro{ewa vo obid da se najde investitorot, nie na krajot }e gi izbrkame i tie koi bile zainteresirani. RVE i Verbund i Enel }e sfatat, ako ve}e ne sfatile, so kogo si imaat rabota i kolku navistina dràvata e posvetena da najde investitor za eden od najzna~ajnite p roekti vo energetikata. Vaka li }e se ostvaruvaat prioritetite koga energetikata ni e pred kolaps? Kako ovaa vlast go sfa}a rasfrlaweto milioni evra na proceduri bez kraj, od koi rezultatot e raspi{ani i propadnati tenderi za êbren i Gali{te i razo~arani investitori koi poleka krevaat race od deceniskata “golgota”. I vrap~iwata ve}e znaat deka proektot za koj se kr{at kopjata vo predizborieto, “premol~no” ve}e stanuva utopija.

SE PODOBRUVAAT USLOVITE NA SVETSK

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Dali toa se dolì na prividnata posvetenost da se realizira ovoj proekt ili na nemaweto strategija kako da se privle~e investitor? Na krajot na krai{tata, Vladata moè da napravi “juna~ki” ~ekor i da po~ne sama da gi gradi ovie hidrocentrali, koga ve}e so godini nanazad zboruvame deka tie se od krucijalno zna~ewe za na{iot elektroenergetski sistem. Za da bide tragedijata u{te pogolema, dodeka nie se pravdame deka krizata e vinovna za zamrznuvaweto i odloùvaweto na golemite investiciski proekti vo zemjava, me|u koi i êbren i Gali{te, germanskata kompanija RVE, namesto vo Makedonija, }e gradi hidrocentrala na Morava vo Srbija. Verbund pred dve godini go dobi tenderot za izgradba na hidrocentralata A{te na rekata Drim vo Albanija. Kriza e i vo regionot, pa investitorite ne sedat so skrsteni race. O~igledno, na{ite politi~ari i ministri ~ekaat od nebo da im padne investitor koj }e ja zavr{i i nivnata rabota, a tie samo na krajot da dojdat i da se slikaat. E, taka ni êbren i Gali{te, pa ni site drugi investicii vo energetikata nema nikoga{ da se realiziraat.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

10.232

ica diplomirale vo 2009 godina, pokaùvaat podatocite na Dràvniot zavod za statistika. Spored podatocite, brojot na diplomirani studenti na dodiplomski studii na visokite stru~ni {koli i fakultetite e namalen za 5,6% vo sporedba so 2008 godina. Na dràvnite visokoobrazovni ustanovi diplomirale 8.131 studenti, a 2.090 na privatnite. Od vkupniot broj diplomirani studenti, 80,9% se redovni studenti, a 19,1% se vonredni studenti. Procentot na diplomirani studenti-èni iznesuva 57,8%. Od vkupniot broj studenti 35,2% diplomirale vo predvideniot rok, dodeka 64,8% diplomirale po rokot.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MAKEDONIJA S KAMATA OD 7% Me|unarodniot u r d pazar r na kapital zakrepnuva, r u , za evroobvrznicite k kamatite b se namaluvaat, no Makedonija s$ u{te se vozdr`uva od zadol`uvawe. Eks-ministri za finansii i ekonomisti sugeriraat da se iskoristi povolniot moment za izdavawe evroobvrznica, bidej}i Vladata mora da najde pari za da gi re{i finansiskite problemi ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

okolku Maked o n i j a se ga odlu~i da izdade evroobvrznica na me|unarodniot finansiski pazar, so rok na dostasuvawe od tri do pet godini, bi moèla da postigne godi{na kamata od okolu 7%, ocenuvaat finansiskite eksperti. Cenata za izdavawe na evroobvrznica {to ni se nudi vo momentov e mnogu popovolna od kamatata od okolu 10% {to ja postigna Makedonija pred pet meseci, koga Vladata najavi deka }e se zadolùva so nova evroobvrznica. “Pazarot po~na da zaìvuva, no s$ u{te postoi rizik, taka {to na dolg rok ne moè da se predvidi kako }e se odvivaat rabotite.

Makedonija ima ist krediten rejting kako i Crna Gora, koja neodamna izdade evroobvrznica, a osven toa ima i pogolema istorija na izdavawe na evroobvrznici, {to moè da bide dopolnitelno olesnuvawe na uslovite. Poradi toa, mislam deka kamatata od okolu 7% e povolna, ne treba da ~ekame podobri uslovi i sega treba da se iskoristi mo`nosta po povolni uslovi da se obezbedi priliv na kapital vo buxetot”, komentira za “Kapital”, Xon Jonovski, finansiski konsultant. Ekspertite sugeriraat deka Vladata mora da obezbedi dopolnitelen kapital vo buxetot za da ja podobri likvidnosta i za da moè redovno da go pla}a dolgot kon kompaniite. “Izdavaweto evroobvrznica e neminovno za Makedonija, bidej}i sega zemjata ima mnogu pogolema potreba od priliv na kapital, otkolku pred tri ili ~etiri meseci. Dolgovite na dràvata ne se re{eni i poradi toa ni se potrebni pari za odrùvawe na tekovnata likvidnost. So podolgoro~no zadolùvawe po povolni uslovi }e se smiri i nervo-

zata {to ja predizvikuva kratkoro~noto izdavawe zapisi na doma{niot pazar. Spored mene, dobro e da se izdade evroobvrznica, sekako, dokolku ima interes od investitorite da ja kupat, za da se nadminat finansiskite problemi”, izjavi za “Kapital” profesorot i porane{en minister za finansii, Trajko Slaveski. Aktuelniot minister za finansii, pak, Zoran Stavreski, vo nekolku navrati negira{e deka dràvata im dolì na kompaniite, a izdavaweto na evroobvrznicata go odloì so tolkuvawe deka zemjava nema itna potreba od zadolùvawe. “Makedonija zasega se vozdrùva od izdavawe evroobvrznica. Finansiraweto na buxetot za 2010 godina e obezbedeno i moè da po~ekame podobri uslovi”, tvrdi toj. Od Ministerstvoto za finansii komentiraat deka finansiraweto na buxetskata dupka do krajot na godinata e re{eno so parite od specijalnite prava na vle~ewe od MMF.

TRAJKO SLAVESKI

PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII “Izdavaweto evroobvrznica e neminovno za Makedonija, bidej}i sega kako zemja imame mnogu pogolema potreba od priliv na kapital, otkolku pred tri ili ~etiri meseci. Dolgovite na dràvata ne se re{eni i poradi toa ni se potrebni pari za odrùvawe na tekovnata likvidnost. So podolgoro~no zadolùvawe po povolni uslovi }e se smiri i nervozata {to ja predizvikuva kratkoro~noto izdavawe zapisi na doma{niot pazar. Spored mene, dobro e da se izdade evroobvrznica, sekako, dokolku ima interes od investitorite da ja kupat, za da moè dràvata da gi nadmine finansiskite problemi.”

PONEDELNIK

NAVIGATOR

@AN-KLOD TRI[E

ANGELA MERKEL

QUB^O GEORGIEVSKI

od komotna pozicija dozirano frla “bombi” za sekoja dnevno-politi~ka tema

VUK JEREMI]

dr`i govor kako R. Srpska da e nezavisna, toga{ rabotite nema da odat na dobro

KIOT FINANSISKI PAZAR

SEGA ]E DOBIE ZA EVROOBVRZNICA

kopje vikendov po {esti ti pat go ìvee{e duhot ot na kulturnata manifesttacija Bela no}, dobliùvaj}ii im se na svetskite metropoli. i. Kako i dosega, gradot koj e pokrovitel na ovoj nastann pomogna da se obezbedat at bogati, raznovidni i ekskkluzivni programski sodrìnii nameneti za gra|anite od site te vozrasti, koi se slu~uvaa naa pove}e lokacii niz gradot.. Hiphopijada, disko-roleriijada, brojni koncerti, perrformansi, izlo`bi i filmovi ja obeleàa Belata no}, so umetnici od Holandija, Germanija, Grcija, Italija, Avstrija i drugi evropski zemji. j Gradskiot tatko i drugite ta organizatori na ovaa manifestacija, koja koj od godina vo godina stanuva stanuv s$ pomasovna i pointeresna pointeresn za site generacii, se potrudija i ovaa po godina da gi zadovolat vkusoz vite na site gra|ani. Ovaa golema kulturna manifestacija e nastan, olicetvorenie na umetnosta i kreativnosta, kreativnosta koj izminative godini posvedo~i deka p Skopje e aktiven grad, grad akti bez granici, grad koj {to e

KOCE TRAJANOVSKI otvoren za prifa}awe novi horizonti. I ovaa godina Belata no} se vrati so nejzinata energija, ispolnuvaj}i gi ulicite, plo{tadot, muzeite, galeriite, prodavnicite, teatrite, kako i mestata za umetnost i kultura niz celiot grad. Belata no} na gra|anite im dade toa {to sakaat. Umetnost za site i sekade, koja gi za`ivea site delovi na gradot. Ovaa manifestacija e edna od retkite koi pozitivno gi do`ivuvaat site gra|ani, bez nikakvi zabele{ki i partiski prepukuvawa. Porakata e jasna gra|anite sakaat alternativa na sekojdnevnoto sivilo.

GUBITNIK

EVROPSKITE ZEMJI SE VRA]AAT NA PAZAROT NA KAPITAL

Vo poslednite dve nedeli, nekolku evropski zemji izdadoa evroobvrznici. [panija se zadolì za 2,7 milijardi evra so proda`ba na evroobvrznica so kamata od 4,14%. Polska, koja ima poslab krediten rejting od [panija, pak, postigna duri i poniska kamata od onaa na {panskata evroobvrznica. Od zemjite vo regionot, minatata nedela evroobvrznica izdade Crna Gora, koja prodade petgodi{na evroobvrznica vo vrednost od 200 milioni evra, so kamata od 7,87%. VROOBVRZNICA VROO VR OOBV OO BVRZ BV RZNI RZ NICA NI CA ZA ZA PATI[TA, PRUGI PATI[TA I HIDROCENTRALI Ekonomistite nemaat dilemi deka Makedonija, koja e zafatena od te{ka nelikvidnost, mora da najde na~in da obezbedi priliv na pari od stranstvo. Osven izdavawe evroobvrznica, kako alternativa, ekspertite sugeriraat deka dràvata moè da se zadolùva na doma{niot finansiski pazar so dràvni zapisi ili kaj nekoi od me|unarodnite finansiski institucii. No, predupreduvaat, pozajmenite pari da se tro{at za investicii, a ne za plati i socijala. “Ako Vladata ve}e odlu~i da ne sklu~uva aran`man so MMF, a tro{i pove}e otkolku {to sobira prihodi vo buxetot, toga{ mora da obezbedi dopolnitelen kapital od drugi izvori. Postojat dve opcii - izdavawe obvrznici na doma{niot pazar ili evroobvrznica na stranskiot pazar. Dokolku ni se nudi kamata od okolu 7% za zadolùvawe na me|unarodniot finansiski pazar, smetam deka treba da ja iskoristime i da obezbedime pari za pokrivawe na

buxetskiot deficit za idnata godina. No, pritoa, mora da se vodi smetka pozajmenite pari da se potro{at za kapitalni investicii vo infrastrukturata, koi }e generiraat prihodi za vra}awe na dolgot i pla}awe na kamatata, i da se angaìraat doma{nite kompanii vo izgradba na pati{ta, èleznici, vodovodi ili hidrocentrali. Ako angaìrate stranski kompanii da gi gradat proektite, kako, na primer, ì~arnicata do Vodno ili spomenicite, toga{ se zadolùvate za da finansirate nekoja stranska dràva”, veli profesorot Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet vo Skopje. MAKEDONSKATA EVROOBVRZNICA E (NE)ATRAKTIVNA ?! Vladata pred polovina godina gi izbra dvete investiciski banki HSBC i Kredit Suis kako posredni~ki vo emisijata na tretata evroobvrznica.

Tie treba{e da ja ponudat na{ata obvrznica na Londonskata berza, a vladin tim od nekolku ministri napravi i turneja vo nekolku evropski gradovi nudej}i ja evroobvrznicata pred lokalnite investitori. Podocna, ministerot za finansii, Stavreski, obelodeni deka cenata za zadolùvawe e previsoka i poradi toa Makedonija }e go odloì izdavaweto na evroobvrznicata na neodredeno vreme, s$ dodeka ne se stabilizraat uslovite na finansiskiot pazar. No, spored neoficijalnite informacii od izvori od Londonskata berza, investitorite ne pokaàle interes da ja kupat makedonskata evroobvrznica i toa bila pri~inata za odloùvaweto na emisijata. “Problemati~no za make-

ZORAN STAVRESKI

MINISTER ZA FINANSII “Makedonija zasega se vozdr`uva od izdavawe evroobvrznica. Finansiraweto na buxetot za 2010 godina e obezbedeno i mo`eme da po~ekame podobri uslovi.”

rviot ~ovek na Evropskata a denot koga e sru{en amesto da ja po~ne i oga minister za centralna banka go povika NBerlinskiot yid, Merkel, P zavr{i lustracijata koga Knadvore{ni raboti na N celiot svet da se obedini vo veti deka nema da gi zaboravi be{e premier, Georgievski Srbija vo srceto na BiH odano~uvaweto na evropskite sojuznicite koi go ovozmo`ija banki, vo sprotivno ne bi imalo obedinuvaweto na dvete nikakov efekt Germanii

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

04.10.2010

donskata evroobvrznica e toa {to ne e dovolno likvidna i voobi~aeno ja kupuvaat investitori koi se odnesuvaat po principot kupi i ~uvaj, no ne trguvaj na pazarot. Poradi toa, taa e pomalku atraktivna za investitorite, za razlika od nekoi drugi zemaji koi imaat povisok krediten rejting”, ocenuva eks-ministerot Slaveski. Makedonija dosega izdade dve evroobvrznici. Prvata evroobvrznica be{e emituvana vo 2005 godina, so rok na vra}awe od 10 godini, a kamatnata stapka {to ja postigna zemjava toga{ be{e 4,65%. ^etiri godini podocna, Vladata ja izdade vtorata evroobvrznica vo iznos od 175 milioni evra, no kamatata dostigna visoki 9,9%. Ovaa evroobvrznica }e treba da se otplati vo 2013 godina.

re{kite vo u~ebnicite za osnovno obrazovanie nikako da prestanat. Iako edna{ prepe~aten, u~ebnikot po op{testvo za petto oddele-nie na albanski jazik pov-torno e poln so gre{ki. Geografskite karti na dr`avite od regionot se sosema neto~ni. Spored niv, ne postojat nitu Crna Gora, nitu Kosovo. Znameto na Kosovo e pretstaveno kako zname na Grcija, a golem del od kartite se napi{ani na makedonski jazik. Za ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, gre{kite se normalni, a eden od recenzentite na u~ebnikot izjavi deka gi pregleduvale tekstovite, no ne i kartite?! Skandaloznite gre{ki vo u~ebnicite za osnovcite postojano se povtoruvaat, a prviot ~ovek na Ministerstvoto za obrazovanie, koj e najodgovoren za ovie slu~uvawa vo obrazovanieto, smeta deka ovie gre{ki se normalni i sitni. Ako Vladata se vodi so parolata “Znaeweto e sila, znaeweto e mo}”,

NIKOLA TODOROV kako moè osnovcite da ne znaat kade se prostira dràvata Crna Gora na geografska karta ili kako izgleda znameto na Kosovo, a kako na Grcija? Za resorniot minister ova e sitna gre{ka koja u~enicite }e gi ~ini neznaewe, a dràvata }e ja ~ini pari. koga nekoja gre{ka se slu~uva edna{, toa moè i da se pripi{e na slu~ajna gre{ka ili propust. No, koga istite gre{ki se slu~uvaat nekolku pati vo edna godina, toga{ o~igledno ~ovekot na ~elo na ovoj resor gi nema rabotite pod kontrola.

MISLA NA DENOT

IDNINATA MO@E DA BIDE ZAVISNA OD MNOGU FAKTORI, ME\UTOA, VISTINSKOTO MESTO KADE [TO TAA SE KREIRA E VO SRCATA I UMOVITE NA LU\ETO. VA[ATA POSVETENOST NE TREBA DA BIDE SAMO ZARADI VA[A LI^NA CEL, TUKU DA JA OSLOBODI STRASTA ZA NA[ATA SAKANA ZEMJA, KAKO I ZA INTEGRITETOT I HUMANOSTA NA ^OVE[TVOTO

LI KA [ING MILIJARDER OD HONG KONG I NAJBOGAT ^OVEK VO ISTO^NA AZIJA

4 04.10.2010

PONEDELNIK

NAVIGATOR

SVET

0-24

...DOVERBA ZA VLADATA

...VOENA AKCIJA VO EKVADOR

...VLASTA OSTANUVA VO SEMEJSTVOTO

Berluskoni kurtuli

Vojskata go spasi pretsedatelot

@ena-zlo i pijan sin idninata na Severna Koreja

talijanskiot premier, Silvio Berluskoni, otkako dobi doverba od Pretstavni~kiot dom, vo Senatot re~e deka negovata vlada }e go izdr`i celiot mandat, odnosno }e ostane na vlast u{te tri godini.

retsedatelot na Ekvador, Rafael, bezbedno stigna vo pretsedatelskata palata otkako vojskata go izvadi od bolnicata vo koja pod opsada go dr`ea pripadnici-buntovnici na policijata.

SÈ U[TE E NEIZVESNO DALI MAKEDONIJA ]E VLEZE VO JU@EN POTOK

@ELBA IMA, ]E SE ^EKA “AMIN” OD GASPROM “Ostanuva da gi podgotvime site detali i podatoci koi mu se potrebni na Gasprom za da ja napravi tehni~kata analiza, od koja }e zavisi kade i kako Makedonija }e se priklu~i i so kolkavi koli~ini, po {to bi sleduvalo potpi{uvawe na me|udr`aven dogovor”, objasnuva vicepremierot Stavreski KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ajrano za edna godina }e se znae dali Makedonija i oficijalno }e stane del od me|unarodniot koridor Juèn potok. Visokata delegacija na ruskiot gigant Gasprom i pretstavnicite na makedonskata Vlada vo petokot najavija deka zemjava e ~ekor poblisku da se vklu~i vo ovoj mega proekt. Na~alnikot na Oddelot za upravuvawe so proekti na Gasprom, Leonid ûgunov, najavi deka za period od edna godina treba da napravat tehni~ka analiza koja }e pokaè dali i kako zemjava bi se vklu~ila vo Juèn potok. “Ona {to go dogovorivme e deka Makedonija ima dobri izgledi da obezbedi vklu~uvawe vo Juèn potok, bilo preku prodolùvawe na kraj od Juèn potok kon Makedonija ili kako tranzitna ruta za istiot. Vtoroto re{enie, sekako, e pote{ko ostvarlivo, bidej}i podrazbira vklu~uvawe i na drugi zemji i toa e odluka koja zavisi od zemjite od regionot, kako

diktator, Kim Jong Un.

DVA, TRI ZBORA

“Brojot na dano~ni dosieja koi desetina godini ~ekaat da bidat provereni dostigna 2,5 milioni, dodeka brojot na spornite dano~ni zadol`enija dostigna 150.000, {to pretstavuva 30 milijardi evra. Dano~nite agenti godi{no mo`e da proverat samo 3% od dosiejata.” JORGOS PAPAKONSTANTINU minister za finansii na Grcija

“Kosovskite vlasti nema da se otkaàt od pregovori so Srbija, a so toa }e mu se pomogne na Kosovo na patot kon EU i NATO. Dijalogot }e & go olesni i patot na Srbija so priznavaweto na Kosovo. Zavr{ivme so poglavjeto na vojna, mrak i konflikt i sega otvorame poglavje na me|udràvna sorabotka.” HA[IM TAÎ premier na Kosovo

{to se Albanija i Kosovo. Vo ovaa faza ostanuva da se razgleduvaat opciite za toa dali ovie zemji ponatamu }e imaat interes za vklu~uvawe vo Juèn potok. Ostanuva da gi podgotvime site detali i podatoci koi mu se potrebni na Gasprom za da ja napravi tehni~kata analiza, od koja }e zavisi kade i kako Makedonija }e se priklu~i, so kolkavi koli~ini, po {to bi sleduvalo potpi{uvawe na me|udràven dogovor”, izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski. ûgunov objasnuva deka zasega Albanija i Kosovo ne pobarale vklu~uvawe vo

3 FAKTI ZA...

1,9% 2,1% 5,6%

okraj sinot, na vrvot na vladeja~kiot aparat se iska~i i sestrata, isto taka alkoholi~arka. Severnokorejskite P vesnici na naslovna strana ja objavija slikata na noviot

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO AVGUST, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC MINATATA GODINA E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO AVGUST E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO PRVITE OSUM MESECI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

Juèn potok i deka analizite }e pokaàt kako zemjava bi se vklu~ila vo ovoj me|unaroden koridor. “Za da napravime dobra tehni~ka analiza potrebna e edna godina. Najva`no sega e da dobieme po~etni podatoci od Makedonija koi istovremeno }e bidat i to~ni. Vie imate napraveno studija za gasifikacija, taka {to }e gi iskoristime tie informacii”, izjavi ûgunov. Stavreski dodava i deka spored proekciite, do 2040 godina Makedonija }e ima potreba od okolu 2,5 milijardi metri kubni gas. Vicepremierot obelodeni deka i realizacijata na

Klirin{kiot dolg so Rusija }e zavisi od odlukata na Gasprom za vklu~uvawe na Makedonija vo Ju`en potok. “Nie oformivme i kompanija, Makedonija gas, koja zaedno so Gasprom treba da go gradi krakot niz Makedonija”, veli vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. Pokraj sigurnoto snabduvawe so ovoj ekolo{ki ~ist energens i razvoj na ekonomijata, Stavreski vo mo`nata sorabotka so Gasprom gleda i pottik za drugi stranski investitori da investiraat vo zemjava.

“Vladite na Irska, [panija i Portugalija }e uspeat sami da se spravat so finansiskite problemi, bez pomo{ od evropskiot stabilizira~ki fond. Spored na{e mislewe, uslovite za koristewe na sredstvata od toj fond s$ u{te ne se sozreani.” @AN-KLOD JUNKER pretsedatel na evrozonata i premier na Luksemburg

GADGETS

PROCENKI...

DOMINIK [TROS-KAN direktor na MMF

SVETSKATA EKONOMIJA BELE@I PORAST, NO RIZICITE OSTANUVAAT

o svetskata ekonomija e zabele`an porast, no rizicite od globalen karakter ostanuvaat, izjavi generalniot direktor na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan, za vreme na forumot “Ukraina i svetot: razmisleni perspektivi”, organiziran od nezavisnata me|unarodna organizacija Evropska strategija od Jalta. “Porastot na svetskata ekonomija po~na. Iako tempoto ne mu e mnogu brzo, izgleda dovolno dobro na svetsko nivo vo bliska idnina. Istovremeno, ostanuvaat seriozni ekonomski rizici od globalen karakter”, istakna {efot na MMF. Toj dodade deka ekonomskiot rast sam po sebe ne e dovolen za obi~niot ~ovek, dokolku ne se sprovede zgolemuvawe na rabotnite mesta. “Za vreme na krizata svetot zagubi okolu 30 milioni rabotni mesta. Zatoa, ekonomskiot rast treba da go re{ava problemot so vrabotuvawata”, potencira [tros-Kan.

TELEFON I WI-FI RUTER ISTOVREMENO

{te eden telefon koj ja koristi mobilnata platforma Android so najnovata verzija 2.2 }e se najde na listata na telefoni koi pretstavuvaat spoj na modernoto i prakti~noto. Telefonot Huawei IDEOS ima displej na dopir so dijagonala od 2,8 in~i i procesor Qualcomm so

raboten takt od 528 MHz. Cenata od 200 dolari gi voodu{evi qubitelite na mobilnata tehnologija, imaj}i predvid deka ovoj telefon mo`e da se koristi i kako Wi-Fi ruter, na koj istovremeno mo`at da se priklu~at do osum uredi. Prakti~niov telefon }e bide lansiran na pazarite vo Evropa, Azija i vo Latinska Amerika.

PONEDELNIK

POLITIKA

04.10.2010

NASER ADEMI, ZAMENIK-DR@AVEN REVIZOR BEZ UVERENIE ZA REVIZOR SDSM: VLASTA GI SABOTIRA OPOZICISKITE SOBIRI

ov zamenik-glaven revizor na Dr`avniot zavod za revizija }e bide Naser Ademi. Toj be{e izglasan vo Sobranieto na predlog na vladeja~kata VMRO-DPMNE i na Safet Neziri, pratenikot na DUI. Spored predlaga~ite, Ademi bil najkvalifikuvan kandidat za ovaa pozicija i gi ispolnil site zakonski odredbi. Marjan~o Nikolov od SDSM istakna deka pazarewata po~nale u{te pri izmenata na zakonot, koga se vmetnala

funkcijata zamenik, a sega samo se potvrduva deka celta bila da se postavi ~ovek koj ne gi ispolnuva uslovite, odnosno nema uverenie za ovlasten dr`aven revizor. Spored Roza Topuzova-Karevska, nema ni{to sporno vo dobroto obrazovanie i performansi koi gi ima Ademi, no sporno e {to toj nema nikakvo iskustvo vo revizijata. Taa potencira deka za seriozna funkcija, kakva {to e revizorskata, ne smee da se dozvoli da se postavi

~ovek koj ne e stru~en. Flora Kadriu od Nova Demokratija smeta deka izborot na Ademi e vo soglasnost so principite za pravi~na zastapenost na Albancite vo instituciite, i taa se nadeva deka Ademi }e go dobie uverenieto vo tekot na negovoto rabotewe. Pretsedatelot na Komisijata za pra{awata na izborite i imenuvawata, Ilija Dimovski, pojasni deka zakonski ne bilo potrebno kandidatot da ima uverenie za ovlasten revizor.

ndrej Petrov, sekretarot na SDSM i gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski, vlegoa vo konflikt, otkako Risteski zabrani da se odr`i naroden sobir na SDSM na Denot na vostanieto, 11 Oktomvri. Petrov vidno izrevoltiran mu poso~i na gradona~alnikot deka ne treba toj da procenuva dali sobirot e potreben ili ne, zatoa {to pravoto na so-

birawe e zagarantirano so Ustavot. “Tokmu faktot deka so godini nanazad ovoj den e zaboraven od dràvata i ne se obeleùva soodvetno be{e povod za SDSM, zaedno so gra|anite na Prilep, na naroden sobir, kako {to i dolikuva, da go obeleìme ovoj golem dràven praznik”, re~e Petrov. Nasproti tvrdewata na sekretarot na SDSM, gradona~alnikot Marjan

Risteski vozvra}a deka interesot na gra|anite vo Prilep go pretstavuva op{tinata Prilep, a ne SDSM. “Voljata na gra|anite se izrazuva i se gleda na izbori, a gra|anite svojata volja ja poka`aa tokmu pred edna godina koga Marjan Risteski be{e reizbran za gradona~alnik, a SDSM vo Prilep izgubi ubedlivo, so 4 nasprema 1”, poso~uva Risteski.

DR@AVATA SOZDAVA HIPERPRODUKCIJA VO NOVITE DEJNOSTI

NEMA LICENCA ZA SITE [TO POLO@ILE NOTARSKI ISPIT

Kandidatite koi konkuriraat za dobivawe licenca za vr{ewe notarska dejnost tvrdat deka licencite

ne se rasporeduvaat pravilno. Od Notarskata komora velat deka brojot na notari ve}e gi zadovoluva potrebite na gra|anite. MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

olagaweto notarski ispit se sveduva na li~na èlba za profesionalno i edukativno obrazuvawe, bez mo`nost i realni {ansi toa da vi pomogne da dobiete licenca za vr{ewe notarska dejnost. Polagaweto na ispitot e otvoreno, a izborot na notarite koi }e dobijat licenca od Ministerstvoto za pravda e zatvoren. Lica koi poloìle notarski ispit za “Kapital” otkrivaat deka toa {to poloìle za notari gi ~inelo samo 9.000 denari, a sega nemaat garancija deka nekoga{ }e dobijat licenca za da ja vr{at ovaa dejnost. Tie se somnevaat deka kandidatite se izbiraat po rodninska ili nekakva druga bliska linija. “Problemot e {to kandidatite, koga znaat deka ima potreba od notar vo nivnoto podra~je, se trudat da go poloàt ispitot za da moàt da konkuriraat na oglasot, no na kraj s$ se sveduva na toa deka poloèniot ispit vi e samo plus vo va{ata profesionalna biografija”, velat na{ite sogovornici. Eden od novoizbranite notari, koj isto taka saka{e da ostane anonimen, veli deka od poloùvaweto na ispitot do dobivaweto na licencata pominale devet godini, vo koi se prijavil na pet konkursi. Ne saka da komentira zo{to tolku vreme ~ekal za dobivawe licenca. Spored nego, pri~inata najverojatno e poradi toa {to za podra~jeto za koe konkuriral nemalo otvoreni mesta.

No, ima i kandidati na koi u{te pri prviot konkurs im se ispolnuva èlbata da dobijat licenca za vr{ewe notarski uslugi. Novoizbraniot notar Lidija Simonova-Traj~eva od [tip za “Kapital” veli deka prv pat se prijavila na konkursot i vedna{ bila izbrana. “Jas bev svesna za toa deka, kako {to velat nekoi, izborot na kandidatite se pravi preku “vrski”, no konkurirav kako i da e. Bev najdobra vo generacija i go poloìv ispitot so najvisoka ocenka. Toa mi vlea nade` deka i pokraj toa {to nemam “vrski”, }e bidam izbrana na konkursot”, veli Traj~eva. IMA ILI NEMA “VRSKI”? Pretsedatelot na Notarskata komora, Zlatko Nikolovski, veli deka nema “vrski” pri izborot na notari. Spored zakonot, prijavite se podnesuvaat prvo do Komorata, koja detalno gi razgleduva kandidatite, formira mislewe koe go ispra}a do Ministerstvoto za pravda, a tamu se vr{at kone~nata procenka i izborot. “Nikoj ne vi garantira deka ako poloìte pravosuden, }e bidete sudija ili ako poloìte notarski, }e dobiete licenca za otvorawe kancelarija. Kako {to momentalno zakonski funkcionira, dodeluvaweto na licencite go vr{i Ministerstvoto za pravda. Moèbi postojat i podobri re{enija, no momentalno toa e toa”, veli Nikolovski. Spored nego, brojkata od 173 notari realno gi zadovoluva potrebite na gra|anite. I pokraj zgolemenite nadle`nosti na notarite, Nikolovski veli deka nivniot broj vo idno

vreme ne treba da se zgolemuva. “Dokolku bi se zgolemuval brojot na notari, toa moè negativno da se odrazi vrz raboteweto na notarijatot kako del od pravosudniot sistem, zatoa {to svetskite standardi, kako i kaj nas, se da ima po eden notar na 20.000 do 25.000 ìteli. Kaj nas ve}e e probien toj standard. Se odi na mnogu ponizok broj na ìteli”, veli Nikolovski. Sprotivno na toa, misleweto na kandidatite e deka so zgolemenite nadle`nosti na notarite }e se zgolemi i potrebata od niv, {to spored Nikolovski, moè da zna~i naru{uvawe na ekonomskata osnova, odgovornosta, osiguruvaweto. Mal prihod zna~i i pomalo osiguruvawe, so {to i strankite ostanuvaat neza{titeni, dodava Nikolovski. MO@NO NAMALUVAWE NA TARIFITE Postojanoto zgolemuvawe na brojot na notarite, spored ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, se pravi soglasno pravilnicite, no i poradi zgolemuvaweto na nivnite nadle`nosti i potrebite na gra|anite. “So izmenite na zakonite se davaat novi nadle`nosti. Na takov na~in se rastovaruvaat sudovite za da moàt da re{avaat sporni slu~ai i predmeti, a notarite }e gi re{avaat rabotite koi se vo nivna nadle`nost”, izjavi Manevski. Sepak, i ministerot konstatiral deka brojkata na notari e pogolema od predvidenata, poradi {to izborot na novi notari }e bide vo miruvawe. Pokraj toa, najavite za namaluvawe na nagradata na

KOWANOVSKI ]E LOBIRA VO SAD ZA ZASLU@EN VLEZ VO NATO

lenstvo na Makedonija vo NATO pred Samitot na Alijansata, {to treba da se odr`i idniot mesec vo Lisabon, e samo edno od pra{awata koi ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, o~ekuva da bidat otvoreni na sredbite koi toj }e gi ima pri rabotnata poseta na Amerika. Toj deneska treba da se sretne so amerikanskiot sekretar za odbrana, Robert Gejts, a zadutre patuva za Kanada, kade {to treba da

se sretne i da razgovara so kanadskiot minister za odbrana, Piter Mekkej. Na dene{nata sredba, pak, so Gejts vo Va{ington, ministerot za odbrana u{te edna{ }e ja povtori cvrstata opredelba na Makedonija za vlez vo NATO, bazirana na dosega srabotenoto. Sogovornicite }e razgovaraat za zaedni~kite proekti, reformite vo odbranata, bilateralnata sorabotka, kako i za u~estvoto na makedonskite vojnici vo mirovnite misii

ISAF vo Avganistan, zaedno so trupite na nacionalnata garda na Vermont, kako i ostanatite mirovni misii, me|u koi i zavr{enata misija "Sloboda za Irak”. Isto taka, predvideno e Kowanovski da se sretne i so parlamentarnite sekretari za odbrana i za nadvore{ni raboti na Kanada, pri {to vo fokusot na razgovorite }e bide prodlabo~uvawe na sorabotkata, kako i promocija i prezentacija na Republika Makedonija.

notarite za re{en predmet mo`e dopolnitelno da gi uslo`ni rabotite. "Postoi preporaka na Vladata, koja e ispratena do Ministerstvoto za pravda, vo ramkite na svoite resori da preispita dali nekade ima mo`nost da se namalat tarifite vo sklop na antikriznite merki na Vladata, no so uka`uvawe toa da

ne go dovede vo pra{awe funkcioniraweto na tie tela ili organi", veli Nikolovski. Spored nego, dokolku nagradite bi se namalile za 30% do 50%, kako {to se {pekulira, mo`e da se dovede vo pra{awe funkcioniraweto na notarskiot sistem. “Pra{aweto za namaluvawe na tarifite e mnogu kom-

19 AMERIKANSKI KONGRESMENI POBARAA VLEZ NA MAKEDONIJA VO NATO

reku pismo isprateno do pretsedatelot Barak Obama, 19 ~lenovi na amerikanskiot Kongres pobaraa SAD da se zalo`at Makedonija da dobie pokana za ~lenstvo vo NATO na noemvriskiot samit na Alijansata vo Lisabon, informiraat od Obedinetata makedonska dijaspora. Kongresmenite vo pismoto velat deka na{ata zemja, iako ne e ~len na NATO, aktivno pridonesuva za mirot,

demokratijata ,stabilnosta i sigurnosta vo Jugoisto~na Evropa. Tie, isto taka, naveduvaat deka Makedonija e blizok sojuznik na SAD i ve}e podolgo vreme se odnesuva kako ~lenka na NATO. Zaslugata na na{ata zemja za ~lenstvo vo Alijansata vo pismoto se prika`uva preku logisti~kata poddr{ka na KFOR, priemot na 360.000 kosovski begalci za vreme na krizata vo 1999 godina, u~estvoto vo misiite vo

pleksno, ima mnogu tarifi vo tarifnikot. Nie za sekoja tarifa razgovarame posebno. Nekoja, na primer, moè da ostane nepromeneta, nekoja moè da se namali za 20%, nekoja za 30%, no glavno }e se griìme i }e gledame da ne se naru{i funkcioniraweto na notarskiot sistem”, veli Nikolovski.

Irak i vo Avganistan, kako i pridonesot vo mirovnite misii vo Liban i vo Bosna i Hercegovina.

6 04.10.2010 FOKUS: NE POMOGNA NI PRITISOKOT OD EVROPSKATA UNIJA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

roni~nite problemi na makedonskoto sudstvo redovno se pojavuvaat vo izve{taite na Evropskata unija, mediumite gi skandaliziraat, a gra|anite najmnogu gi ~uvstvuvaat na svojata ko`a. Politi~koto vlijanie vrz sudovite, korumpiranite deliteli na pravdata, bavnoto tempo vo presuduvaweto, ostanuvaat na vrvot na listata tesni pravosudni grla i vo o~i na sledniot godi{en izve{taj na Evropskata komisija, {to }e go dobieme vo noemvri. Vladata, iako “gi fa}a” ovie negativni signali, ako se zaklu~uva spored revolucionerniot duh na reformite vo sudstvoto, kako {to gi ocenuvaat premierot Nikola Gruevski i ministerot za pravda Mihajlo Manevski, ne gi sproveduva. Od EU vedna{ dojdoa zabele{kite za efektivnosta na zvu~nite reformi, so preporaka tie da ne se svedat na zabrzano i pani~no nosewe zakoni. “Makedonija ima zakoni, no nema implementacija. Nema poenta noseweto zakoni bez implementacija”, & pora~a na vlasta evroambasadorot Ervan Fuere. So ovaa konstatacija se soglasuva i doma{nata ekspertska javnost, koja poso~uva deka za efektivna implementacija neophodno e prvo da se obezbedat stabilni izvori na finansiski i ~ove~ki resursi. Za taa cel, no i za zgolemuvawe na nezavisnosta na sudstvoto, Vladata denovive najavi dvojno zgolemuvawe na sudskiot buxet - od sega{nite 0,4, na 0,8% od bruto-doma{niot proizvod, so postepen rast vo periodot od 2011 do 2014 godina. Druga golema slabost na reformskiot proces e masovnoto pa|awe na zakonite na ispitot na nivnata ustavnost, {to kulminira{e so poslednata odluka na Ustavniot sud so koja bea ukinati pove}e odredbi od pravilnicite za disciplinsko kaznuvawe i razre{uvawe sudii, spored koi, Sudskiot sovet vo juni gi razre{i apelacionite sudii Violeta Duma i Vlado Xilvixiev. Pri~inite za ukinuvawe na mnogu zakoni od Ustavniot sud pravnicite gi baraat vo brzaweto pri nivnoto izgotvuvawe i nosewe, vo nekonsultiraweto na stru~nata javnost, vo otsustvoto na komparativni analizi so soodvetnite re{enija na drugite dr`avi. Na~inot na koj vlasta go izrazuva svoeto nezadovolstvo od odlukite na Ustavniot sud, isto taka, e notirano vo izve{taite na EU kako osporuvawe na legitimitetot i vr{ewe na pritisok vrz organot {to ja {titi ustavnosta i zakonitosta na

o dekemvri minatata godina misijata na OBSE vo Makedonija, vo sorabotka so Zdru`enieto na sudii, sprovede anonimna anketa za sostojbite vo makedonskoto sudstvo. Rezultatite bea porazitelni. Sudiite priznaa deka rabotat pod seriozen pritisok. Od vkupno 650 sudii, 421 se javile kako ispitanici na anketata i duri 66% od niv smetaat deka Sudskiot sovet ne ja ispolnuva svojata funkcija i ne se gri`i za za{tita na nezavisnosta na sudstvoto. Istiot procent na ispitanici (278 sudii) smetaat deka Sudskiot sovet ne e nezavisen organ. Ogromno mnozinstvo od anketiranite sudii (70%) smetaat deka izborot na ~lenovi na Sudskiot sovet ne se sproveduva spored kriteriumite za objektivnost, a celi 74% se na mislewe deka ministerot za pravda ne

SUDSTVOTO STANA SINONIM ZA ANTIREFORMA Klu~ot na reformskiot duh e vo osloboduvawe na sudstvoto od stegite vo koi go prikle{tuva politikata, smetaat ekspertite. Spored niv, nezavisnoto sudstvo mnogu polesno }e gi nadmine ostanatite nedostatoci Makedonija. Premierot o~ekuva septemvri i oktomvri vo Parlamentot da bidat meseci na krupni diskusii i na nosewe revolucionerni zakoni od oblasta na sudstvoto. Vo faza na prvo ~itewe pred pratenicite }e se najdat predlog-zakonite so koi Vladata vetuva deka }e se podobri sistemot na disciplinska odgovornost i na utvrduvawe nestru~no i nesovesno rabotewe na sudiite so voveduvawe objektivizirani i merlivi kriteriumi, }e se zgolemi transparentnosta vo raboteweto na sudovite i }e se optimizira finansiraweto na sudstvoto so utvrduvawe fiksen procent na sudskiot buxet. Nedoverbata so koja se o~ekuvaat i ovie reformski zafati vo sudstvoto

se dolì na faktot {to ekspertite postojano go podvlekuvaat - deka legislativata ne moè da ponudi idealno re{enie za problemite vo sudstvoto s$ duri ne dojde do vidliv napredok vo politi~kata kultura, od koj prirodno bi proizlegla politi~ka volja za potrebnite promeni. Spored ekspertite, klu~ot na reformskiot duh leì vo osloboduvaweto na sudstvoto od stegite vo koi go prikle{tuva politikata, a taka nezavisnoto sudstvo mnogu polesno }e gi nadmine ostanatite nedostatoci. Tie povikuvaat na temelnost vo izgotvuvaweto i sproveduvaweto na reformite i predupreduvaat deka efektite od promenite ne moè da se o~ekuvaat vedna{.

“Potrebno e vreme za da se zboruva za efektite od sproveduvaweto na sudskite reformi. Tie celosno } e se po~ustvuvaat koga }e bidat prifateni i vo razmisluvawata i vo stavovite na sudiite i sudskite slu`benici, a ne samo na hartija”, veli Lidija Nedelkova, pretsedatel na Osnoven sud Skopje, koja del od odgovornosta za uspe{nosta na reformite prefrla i na gra|anite. “Zaradi uspe{nosta na efektite od sudskite reformi, neminovno e da se podobri op{tata svest na gra|anite vo pravec deka mora da se po~ituvaat procedurite i deka sekoj gra|anin, pokraj pravata, ima i obvrski da go po~ituva sudskiot sistem, a vo ramkite na toa i sudot “, veli Nedelkova. Taa dodava deka

sudskite reformi treba da bidat napraveni vo tesna koordinacija so sudiite. Na ista linija e i pretsedatelot na Apelacija, Jordan Mitrinovski. “Nie postojano reagirame do Ministerstvoto za pravda poradi inertnosta vo dostavuvaweto na zakonskite re{enija do sudovite. Nitu eden od klu~nite zakonski propisi za sudstvoto ne be{e dostaven na razgleduvawe do sudovite ili do obvinitelstvata. Klu~nite zakoni za sudstvoto, Zakonot za sudovi, za Sudskiot sovet, za Sudskiot buxetski sovet i Zakonot za sudska slu`ba, se ve}e izraboteni i }e se najdat vo sobraniska procedura bez nie voop{to da bideme konsultirani”, veli Mitrinovski.

KOJ GI PRITISKA SUDIITE, OSVEN bi trebalo da bide ~len na Sudskiot sovet. Duri 60% od sudiite smetaat deka disciplinskite postapki i postapkite za razre{uvawa na sudii, Sudskiot sovet ne gi sproveduva na objektiven na~in, a 67% velat deka i izborot i razre{uvaweto na sudii se vr{i pod pritisok. Ovaa anketa predizvika mnogu polemiki vo javnosta. Od edna strana, OBSE e relevanten me|unaroden faktor koj ja sledi sostojbata so sproveduvaweto na sudskite reformi vo zemjava i ovaa institucija ne bi si igrala so vaka seriozni podatoci dokolku nema potvrda za toa. Od druga strana, sudiite nikoga{ javno ne gi potvrdija zaklu~ocite izneseni vo anketata.

“Ne samo kon ministerot, jas sum kriti~en i kon sudiite. Ne mo`e tie da ne sakaat da progovorat javno za sostojbite na sudstvoto, a tolku o~igledno da ja otslikaat katastrofalnata sostojba vo anonimnata anketa na OBSE”, veli pratenikot Vlado Bu~kovski. Sudiite so koi kontaktira{e “Kapital” velat deka pritisocite otsekoga{ postoele i }e postojat i vo idnina. “Doblesta na eden sudija e vo toa da uspee da odolee na pritisocite, a pove}eto uspevaat vo toa. Sekoj pritisok vrz sudiite ne mora avtomatski da zna~i deka e politi~ki pritisok. Nekoi sudii obi~na urgencija vo nivniot predmet ja smetaat za pritisok. Napisite vo mediumite isto taka

mo`e da bidat sfateni kako pritisok”, velat sudiite. Spored pretsedatelite na Krivi~niot sud i na Apelacija, za isklu~uvawe na sekakov somne` deka sudiite rabotat pod pritisok potrebna e nivna edukacija i profesionalizacija, koja postojano }e se nadgraduva so cel da se postigne stru~no i samostojno donesuvawe na odlukite. Postojat i anketi so diskutibilna objektivnost, sprovedeni od Ministerstvoto za pravda, koi poka`uvaat deka gra|anite se zadovolni od rabotata na sudovite. Vo tekot na 2009 godina, vo periodot mart-april, nivoto na zadovolstvoto na javnosta od raboteweto na sudovite iznesuvalo iznenaduva~ki 82,18%. Vo

periodot od oktomvri do noemvri 2009 godina, pak, doverbata porasnala na 83,61%. Anketata za doverbata na gra|anite vo sudovite na po~etok pretstavuva{e sorabotka na USAID i na Ministerstvoto za pravda. No, izvori od USAID za “Kapital” velat deka poradi ~udnata interpretacija pri prezentiraweto na ovie rezultati od ministerot Manevski, odlu~ile anketiraweto da im go prepu{tat na sudovite, a sumiraweto na rezultatite na Sudskiot buxetski sovet. “Anketite za javno mislewe na gra|anite za rabotata na sudovite ne se vo celost adekvatni ako se zemat predvid postavenite pra{awa, pa zatoa i otsustvuva objektiven rezultat”, priznava i

PONEDELNIK

ULOGATA NA MINISTEROT MANEVSKI Vlasta i opozicijata imaat kontrast na aglite od koi gledaat na reformite vo sudstvoto. “Od poslednite promeni napraveni vo pravosudstvoto, kako pozitivni bi gi izdvoila Zakonot za krivi~na postapka, izmenite vo Zakonot za parni~na postapka. No, ima odredeni raboti so koi li~no, a ne kako ~len na VMRO-DPMNE, ne se soglasuvam”, izjavi prateni~kata na VMRO-DPMNE, Blagorodna Duli}, porane{en ~len na Republi~kiot sudski sovet i sudija na Vrhovniot sud, ne preciziraj}i na {to konkretno se odnesuvaat zabele{kite. Za opozicijata, ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, kogo SDSM go narekuva i “minister za nepravda”, e sinonim za haosot vo sudstvoto. Ottamu istaknuvaat deka premierot, iako sfa}a deka Manevski e “kamenot na sopnuvawe vo reformite”, ni{to ne pravi za da go otstrani ovoj problem. Pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, tvrdi deka bila blef i ustavnata promena {to ja predlo`i Gruevski, koja ne pomina, a treba{e Manevski da go isklu~i od sostavot na Sudskiot sovet. “Za `al, i poslednite reformi prezemeni za nadminuvawe na politi~koto vlijanie vrz pravosudstvoto, povrzano i so negovata finansiska zavisnost od izvr{nata vlast, ne dadoa rezultat. Vlijanieto na ministerot Manevski e s$ u{te premnogu silno. Gruevski blefira{e svikuvaj}i liderski sredbi za ustavni promeni, so koi navodno treba{e Manevski da se trgne od Sudskiot sovet. Albanskite barawa koi go premislija premierot bea samo izgovor da ne se

LIDIJA NEDELKOVA

PRETSEDATEL NA OSNOVEN SUD SKOPJE 1 “Za uspe{nost na sudskite reformi neminovno e da se podobri op{tata svest na gra|anite deka mora da se po~ituvaat procedurite i deka sekoj gra|anin, pokraj pravata, ima i obvrska da go po~ituva sudskiot sistem.”

JORDAN MITRINOVSKI

PRETSEDATEL NA APELACIONIOT SUD “Nitu eden od klu~nite zakonski propisi za reformite koi se odnesuvaat na sudstvoto ne be{e dostaven na razgleduvawe do sudovite ili do obvinitelstvata.”

4.700 47.751

zaostanati predmeti lani imalo vo Apelacioniot sud vo Skopje, koi se prelevaat od godina vo godina

predmeti se re{eni vo Osnovniot sud Skopje vo prvite {est meseci godinava, a ostanale nere{eni 51.045

napravat izmenite. No, ne e docna i sega ako Gruevski navistina saka sudstvoto da bide nezavisno”, smeta Bu~kovski. Opcijata da se prifatat sugestiite na Ocenuva~kata misija na EU - ministerot za pravda da gi trgne racete od Sudskiot sovet i od Sovetot za javni obviniteli i celosno da se isklu~i od izborot i razre{uvaweto na sudiite i obvinitelite – s$ u{te postoi, no vlasta ja ignorira. A duri i samiot pretsedatel na Sudskiot sovet, Vasil Gr~ev, gleda nekolku dobri pri~ini zo{to Manevski treba da si odi od organot {to pretstavuva svoevidna vlada na sudstvoto. “Vo vrska so ova, sudskata fela, u{te koga se nose{e Zakonot, se izjasni deka ministerot ne bi trebalo da bide del od sovetite i s$ u{te stoime na toj stav. Spored nas, ministerot ne treba da bide del od ovie tela, ne poradi drugo, tuku

poradi misleweto koe preovladuva deka so negovoto u~estvo vo dvete najvisoki sudski tela vlijae i mo`e da go politizira sudstvoto. Nam ne ni pre~i negovoto u~estvo vo rabotata na Sudskiot sovet, ne ~uvstvuvame pritisok, no, sepak, stoime na stavot deka toj ne treba da bide del od Sovetot“, izjavi Gr~ev. Ministerot vinata za ovaa sostojba ja gleda vo zakonskite re{enija doneseni vo vremeto na SDSM. “Ne sum vinoven za vakvata sostojba. Ustavnite izmeni vo ovoj del gi donese prethodnata vladeja~ka garnitura. Ovaa Vlada dade inicijativa da se napravat ustavni izmeni, so {to ministerot za pravda bi bil izzemen od Sudskiot sovet. No, taa propadna, bidej}i na nea se nalepija mnogu drugi inicijativi”, izjavi Manevski. SO POVE]E PARI DO NEZAVISNO SUDSTVO? Nezavisnosta na sudstvoto, pokraj niz prizmata na politi~kite vlijan-

MIHAJLO MANEVSKI

MINISTER ZA PRAVDA “Ne sum vinoven za ~lenuvaweto vo Sudskiot sovet. Ustavnite izmeni vo ovoj del gi donese prethodnata vladeja~ka garnitura.”

N ROKOVITE? Nedelkova. Spored nea, rezultatite od anketite gra|anite gi koristat za iska`uvawe vodeno od li~nite interesi ili najverojatno od li~nite politi~ki ubeduvawa i simpatii. “Anketiraniot gra|anin treba da ima neutralen pristap kon rabotata na sudot. Spored poslednata anketa koja Osnovniot sud Skopje 1 sam ja napravi, a vo istata bea anketirani site gra|ani i stranki koi vo anketiraniot period ostvaruvale kakvi bilo prava vo ovoj sud ili imale sudska postapka, doverbata vo ovoj sud se podobruva”, veli Nedelkova. Taa dodava deka vo svoeto 24-godi{no sudsko iskustvo ne poznava “politi~ki pritisoci”

vo rabotata na sudot i sudiite. Efikasnosta vo rabotata na sudovite e isto taka eden od problemite so koi se soo~uva makedonskata pravda. Golem priliv na predmeti, prefrlawe na zaostanatite predmeti od godina vo godina, kako i nere{avawe na odredeni predmeti so decenii zboruva za toa deka itno e potrebno da se promeni ne{to vo rabotata na sudovite. Vo nasoka na rastovaruvawe na nivnata rabota be{e formiran Upravniot sud, a so izmenite vo Zakonot za sudovi se predviduva osnovawe na Vi{ upraven sud, koj }e odlu~uva po `albite na odlukite od Upravniot sud. So formiraweto novi sudovi vlasta se gordee, no iskusnata pravni~ka od re-

VASIL GR^EV

PRETSEDATEL NA SUDSKIOT SOVET “Za ~lenuvaweto na ministerot Manevski vo Sudskiot sovet i vo Sovetot na javni obviniteli, sudskata fela, u{te koga se nose{e Zakonot, se izjasni deka ministerot ne bi trebalo da bide del od sovetite i s$ u{te stoime na toj stav.” ija, moè da se gleda i niz negovata finansiska sostojba. Finansiraweto na sudovite e klu~en element vo nivnoto efektivno funkcionirawe. Buxetot koj dosega go dobivaa sudovite, spored prvite lu|e, e premal za normalno odvivawe na nivnata rabota. “Ne samo {to nemame sredstva, tuku nemame ni lu|e. A sekoj {to tvrdi deka bez sredstva i lu|e moè da se sproveduvaat reformi, samo n$ zalaùva. Otkako }e se obezbedat ovie preduslovi moè da se pobara od sudovite da rabotat efikasno i aùrno “, veli pretsedatelot na Apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski. Toj zabeleùva na konstantnoto kratewe na sredstvata za sudovite. “Ovaa godina namesto buxetot da bide zgolemen, povtorno be{e re~isi prepoloven na 1,1% (od porane{nite 2%), a so rebalansot od ova leto toj iznesuva u{te pomalku”, dodava Mitrinovski. Spored nego, 5-6 suda se blokirani, zaostanuvaat predmeti, im se isklu~uvaat telefoni, bidej}i ne moàt da si gi platat smetkite. Postojano im nedostasuval i stru~en kadar. Raspredelbata na sredstvata ja vr{i Sudskiot buxetski sovet, no negoviot pretsedatel Gr~ev

04.10.2010

BLAGORODNA DULI]

PRATENI^KA NA VMRO-DPMNE “Pogolem del od reformite vo sudstvoto se dobri, no ima odredeni raboti so koi li~no, a ne kako ~len na VMRO-DPMNE, ne se soglasuvam.”

veli deka sudovite povtorno maka ma~at da vrzat kraj so kraj. “Nie, koi u~estvuvame vo raspredelbata na buxetot, se trudime sekoj sud da dobie del od buxetot koj bi bil dovolen za negova optimalna rabota. No, fakt e deka “kuburime” so sredstva. Na{ata ideja e procentot koj go dobiva sekoj sud da bide zgolemen, zatoa {to klu~no vo rabotata na eden sud e da ima sredstva. Zavisnosta na sudstvoto od buxetot na Republika Makedonija ve}e ne ja ~uvstvuvame kako pritisok, bidej}i sega sami gi raspredeluvame sredstvata vo zavisnost od potrebite na sudovite”, veli Gr~ev.

VLADO BU^KOVSKI

PRATENIK NA SDSM “Gruevski blefira{e svikuvaj}i liderski sredbi za ustavni promeni so koi navodno treba{e Manevski da se trgne od Sudskiot sovet. Toa e va`no za namaluvawe na vlijanieto na izvr{nata vrz sudskata vlast.”

dovite na VMRO-DPMNE, Blagorodna Duli}, ne e sigurna deka ova e na~in da se zgolemi efikasnosta na sudstvoto. “Sakaat i vtorostepen upraven sud, {to ne e dobro. Za gra|anite }e bide predvideno pravo na `alba protiv Upravniot sud, no na re{enie ponekoga{ }e ~ekaat i pove}e od pet godini”, veli Duli}.

SÈ U[TE MNOGU NERE[ENI PREDMETI

Od Apelacioniot sud vo Skopje golemiot broj zaostanati predmeti koi se prelevaat od godina vo godina, a koi lani iznesuvale 4.700, go pravdaat so toa deka nemaat dovolno sudii. “Dvajca sudii se suspendirani, na dvajca im miruva mandatot, a tokmu ovie sudii imaa kapacitet da re{avaat od 400 do 500 predmeti vo edna godina”, veli Mitrinovski. I pokraj toa, toj ne o~ekuva ovaa godina da ja zavr{at so pogolem broj zaostanati predmeti vo sporedba so minatata. Osnovniot sud Skopje, pak, za prvoto {estmese~je od 2010 godina go zadr`al trendot na a`urno postapuvawe po predmetite vo site oddelenija, pa soglasno rezultatite se sovladuva prilivot na novoprimenite predmeti i se re{ava del od nere{enite predmeti od prethodnite godini. Preto~eno vo brojki, vo prvoto {estmese~je ovaa godina vo site oddelenija na ovoj sud vkupno se re{eni 47.751 predmeti, a ostanale nere{eni 51.045 predmeti. Vo ovoj period bile primeni 43.973 novi predmeti, informiraat od skopska edinica.

8 04.10.2010

PONEDELNIK

KOMENTARI I ANALIZI

DNO SDSM nema idei. SDSM nema re{enija i proekti. SDSM nema nov kadrovski potencijal. SDSM ima gnasen televiziski spot i go ima svoeto dno vo koe }e prodolì da ìvee s$ do momentot dodeka ne ras~isti samata vo i so sebe. o svojata su{tina politikata ne e profesija ili aktivnost koja treba da bide podla, gnasna i bes~uvstvitelna. Politikata, sama po sebe, treba da e odrednica koja }e mu dava podobar i pokvaliteten pravec na ìvotot na lu|eto. Taa vo sebe, verojatno zaradi praktikata, ponekoga{ podrazbira i aktivnosti koi imaat svoja ostrina, brza reakcija, nivo na nervoza i nepotrebna lutina, no nikako ne podrazbira navredi, èstoki reakcii i bezobyirnost. Za àl, vo Makedonija, vo poslednite nekolku godini sme svedoci na vlo{uvawe na nivoto na politi~kata komunikacija me|u partiite i na politi~kata scena, voop{to. Jas sum pi{uval za taa pojava nekolku pati, edinstveno so nade` deka moèbi malku }e vlijaam na podobruvawe na ovie okolnosti. No, toa ne se slu~uva, a od den na den e s$ polo{o. Ne moèv da poveru-

vam deka e vozmo`no da se stigne do dnoto. No, odime natamu. Dolgo vreme mislev deka izblicite na nervoza pri zasedanijata na Sobranieto se samo li~na karakterna crta na nekolku podinami~ni i ponetolerantni li~nosti. Mislev deka se samo poedinci. No, od den na den brojot na tie koi stanuvaa nekulturni se zgolemuva{e, a i stilot na odnosite koi gi gradea kon site svoi kolegi stanuva{e s$ poostar, podrzok i s$ pomalku kulturen. Upotrebata na pcovki, zakani, navredi, li~ni diskvalifikacii i kletvi stana sekojdnevie vo sobraniskata sala. Takviot stil na odnesuvawe se prefrli i na partiskata govornica na opoziciskata SDSM. Ne moèv da poveruvam deka vozrasni i seriozni lu|e se tepaat koj prvo, koj pobrzo, koj ponisko i koj pobezobrazno }e se presmeta so svoite neistomislenici. Ne im e grià {to mislat za toa gra|anite, edinstvena grià im e dali toa }e mu se dopadne na vo`dot

i na negovata neskrotliva èlba za mo} i vlast. Se redat navredi, se redat so~ni epiteti, se redat prazni i izmisleni muabeti, ~ini{ si na sedenka pred kooperacija. @alno e {to lu|e koi vaèa za odmereni, razumni, stabilni i seriozni stanaa polo{i od onie koi imaat prirodna odrednica za drskost i bezobraznost. Gledam na televizija eden od niv, koj se pretstavuva za visok funkcioner, kako se bori so sebe i so svojata mirna priroda samo za da uspee da bide tolku bezobrazen kolku {to treba za da im se dopadne na vo`dot i na lu|eto okolu nego. @alno za nego, a sramno za niv. No, ona {to go vidovme ovie denovi e dno, povtoruvam, dno. Ne mi se veruva{e deka moèvme da pogledneme takov televiziski spot za koj site op{testveni, moralni, eti~ki, ~ove~ki, zakonski i pravni normi se prekr{eni. Ne mislev deka e vozmo`no koja bilo politi~ka struktura da si dozvoli vo svoite spotovi da koristi bolni i stradalni lu|e. Ne mis-

lev deka ako sudbinata si poigrala so nekoj od niv, treba da si poigruvame i nie. Ne mislev deka ìvotnata taga na nekoj od niv treba da se naso~uva i da se nasmeruva za politi~ka presmetka. Ne mislev deka smeeme da zloupotrebuvame lu|e i bez nivna dozvola da gi stavame vo televiziski spotovi. Ne mislev deka smeeme da gi stigmatizirame lu|eto. Ne mislev deka smeeme da gi obeleùvame. Zamislete kako im e na tie de~iwa na koi, bez nivna i bez dozvola na nivnata majka, sekoj den po mnogu pati im se emituva nivnata ìvotna i intimna sudbina. I samite kaàa deka pobarale pomo{, a za vozvrat dobile zloupotreba. Ne mislev deka SDSM oti{la dotamu. Za sre}a, ovojpat makedonskoto op{testvo ne ostana nemo na ovaa gnasna manipulacija. Reagira{e dostojno i kulturno na ovaa pojava. Se pojavija dovolen broj etablirani organizacii koi se osmelija da se sprotistavat na ova dno. Reagiraa i do nara~atelite na ovoj spot, no reagiraa i do

televizijata koja go emituva bez nikakva napomena deka stanuva zbor za televiziski materijal koj moè da predizvika voznemirenost i stres kaj pomladata populacija. Za àl, reakcijata ne be{e tolku brza i golema kako {to zasluùva{e ovoj slu~aj. Ne gi vidovme site za{titnici na ~ovekovi prava koi ne ~ekaat nitu eden den dokolku nekoj od vlasta nakrivo se iskiva. Ne gi vidovme ni Helsin{ki, ni Soros, ni @arko, ni Vlade, ni Lidija da izlezat i da kaàt deka ova e katastrofa. Duri ni seprisutniot ambasador ne dade svoe dobronamerno viduvawe za ovoj proces. No, na site ni e jasno zo{to. Se obiduvam da ja razberam psihologijata na onie koi u~estvuvale vo kreiraweto na ovoj spot. Znam deka go imaat praveno lu|e koi se ambiciraat da mu se dopadnat na vo`dot, no znam deka i bez dozvola na vo`dot vakov spot ne moè da se emituva vo ime na SDSM. Zatoa, psihologijata na onie okolu e nebitna, no psihologi-

ILIJA DIMOVSKI

direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

jata koja ja razviva okolu sebe vo`dot e mnogu zna~ajna za ona {to kako proizvod izleguva od toj centar na mo}. Se pra{uvam zo{to nekoj bi si dozvolil da emituva spot koj e pod site standardi na ~ove~nosta i znam deka toa e edinstvenata alatka koga sam }e sfatite deka ste go dostignale DNOTO. SDSM nema idei. SDSM nema re{enija i proekti. SDSM nema nov kadrovski potencijal. SDSM ima gnasen televiziski spot i go ima svoeto dno vo koe }e prodol`i da `ivee s$ do momentot dodeka ne ras~isti samata vo i so sebe.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

FORMIRAWE NA SEGMENT NA GLOBALNI IGRAÎ Postoi ideja za formalizirawe na grupa globalni kompanii koi dobrovolno }e po~ituvaat edinstveni pravila na transparentnost i }e podleàt na ednakvo obezbeduvawe na sproveduvawe na regulativata. Takviot segment bi moèl da bide sozdaden i administriran od supranacionalno telo, kako, na primer, Me|unarodnata organizacija na komisii na hartii od vrednost (IOSCO). egulativata za izvestuvawe koja ja donesu va sekoja dràva e del od po{irokata institucionalna ramka vo taa dràva. I razbirlivo, poradi toa samata regulativa ima zna~itelni razliki vo razni zemji. U{te pogolemi razliki ima na~inot na sproveduvawe na regulativata, duri i vo slu~ai koga ima napori za nejzino sinhronizirawe. O~igleden e primerot so voveduvaweto na Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe (IFRS). Iako istite stanuvaat nacionalen standard vo razli~ni zemji, faktot deka tie se baziraat na principi ostava prostor za nivno razli~no tolkuvawe. Od druga strana, razbirlivo e celeweto na IFRS da ovozmoàt vo smetkovodstvoto na sekoja kompanija da bidat otslikani nejzinite specifiki, {to rezultira so toa ovie standardi da bidat sosema razli~no implementirani vo razli~ni kompanii. Razli~ni istraùvawa pokaùvaat deka ovie razliki vo sproveduvaweto na regulativata postojat me|u sekoja zemja, no deka tie se pomali zavisno od pravniot sistem na koj pripa|a zemjata, kulturnite i geografskite odrednici kako i stepenot na nacionalno bogatstvo koe go ima dostignato dràvata. Istraùvawata pokaùvaat

deka zemjite vo koi kompaniite pove}e se potpiraat na nadvore{no finansirawe imaat posilna regulativa za izvestuvawa koi treba da gi dostavuvaat kompaniite – kako vo pogled na samiot tekst na regulativata, taka i vo pogled na sproveduvaweto na istata, za razlika od dràvite vo koi kompaniite pove}e se potpiraat na odnosite i vnatre{no (insajdersko) upravuvawe. Zaklu~okot do koj doa|a teorijata, i mnogu posilno praktikata i politikata, e deka postojat benefiti od javnata regulativa, sprovedena preku nacionalni regulatori, koi ne moàt celosno da bidat postignati od privatnoto regulirawe (preku dogovori) i samoreguliraweto (preku berzi i drugi pazarni instrumenti). Pomala e usoglasenosta za optimalnosta na sodrìnata i na~inot na sproveduvawe na regulativata. Na primer, zemjite so anglosaksonska pravna tradicija imaat posilni barawa za obelodenuvawe na podatocite, posilno sproveduvawe na ovaa regulativa, kako od strana na regulatorot, taka i od strana na berzite, imaat posilna za{tita na pravata na akcionerite i kreditorite i posilna za{tita od insajdersko trguvawe. Edinstvena varijabla vo koja zemjite so germanska tradicija imaat

posilni performansi vo odnos na prethodniot klaster dràvi e vo sproveduvaweto na odredbite za za{tita od insajdersko trguvawe i vo pogled na indeksite koi indiciraat nivo na vladeewe na pravoto. Zemjite so francusko pravno nasledstvo imaat najniski stapki vo pogled na site indikatori koi ukaùvaat na strogosta vo regulativata za obelodenuvawe na podatocite od strana na kompaniite i nejzinoto sproveduvawe. Zna~i, ovie razliki postojat, i mnogu e verojatno deka }e prodolàt da postojat, tokmu poradi faktot deka istite se baziraat vrz sevkupnata razli~nost na pravoto, kulturata i vrednostite na op{testvata vo koi istite se formulirani. Vo isto vreme, i investitorite i kompaniite baraat pogolema unisonost i sporedlivost na podatocite koi gi plasiraat kompaniite. Eden odgovor na vakvite barawa e formirawe na nadnacionalen "segment na globalni igra~i” – teoretski termin za kompanii koi imaat interes da imaat pristap do globalnite izvori na kapital, i koi poradi toa imaat interes i da po~ituvaat me|unarodni (povisoki) standardi na izvestuvawe, no koi }e imaat i interes da bidat prakti~no regulirani vo sproveduvaweto na ovie standardi od strana na nadnacionalen

regulator. Vleguvaweto na ovoj segment bi bilo dobrovolno, {to bi ovozmoìlo vnatre{na posvetenost na kompaniite da gi po~ituvaat pravilata na igra na istiot, so toa {to se o~ekuva deka pazarot bi gi nagradil za nivnata pogolema posvetenost na transparentnosta. Ovoj segment ne bi podrazbiral kros-kotacii na kompaniite na razli~ni berzi vo svetot, tuku samo po~ituvawe na dopolnitelni obvrski za izvestuvawe, koi bi gi opfa} ale osobeno pra{awata za transakcii so povrzani strani, politikite na nagraduvawe na menaxmentot i direktorite, vnatre{nite kontroli i praktikite za upravuvawe so rizici. Ovoj segment bi bil administriran od supranacionalen regulator, na primer Me|unarodnata organizacija na komisii na hartii od vrednost (IOSCO), i bi moèl da ima regionalni supsegmenti, na primer segment za Evropskata unija, koj bi bil reguliran od strana na Komitetot na evropskite regulatori na hartii od vrednost (CESR). Koi bi bile ovlastuvawata za sproveduvawe na regulativata koi IOSCO ili CESR bi gi imale vrz ovie kompanii? Predlogot formuliran od Kristijan Leuz, od Inicijativata za globalni pazari na Univerzitetot vo îkago, predviduva nekolku aspekti: prvo, obvrska za

odobruvawe na nadvore{nite revizori na kompaniite od strana na supranacionalniot regulator; vtoro, pravo na supranacionalniot regulator da go sledi nivoto na ispolnuvawe na standardite za obelodenuvawe i da bara opredeleni dopolnitelni informacii da bidat plasirani vo javnosta; treto, regulatorot bi imal pravo na terenski inspekcii vo kompaniite, kako i zaplenuvawe na opredeleni dokumenti, dokolku postoi osnova za zagri`enost za praktikite za izvestuvawe na kompaniite; ~etvrto, javno objavuvawe na prezemenite aktivnosti od strana na regulatorot kon kompanijata i petto, pravo da se isklu~i kompanijata od "segmentot na globalni igra~i". Na samiot kraj, postojat i predlozi i vo vrska so finansiskata odr`livost na proektot – imeno, se o~ekuva deka vakviot segment na globalni igra~i bi se finansiral pred s$ od kompaniite koi }e imaat interes da bidat del od nego, no i od revizorskite kompanii koi bi sakale da dobijat sertifikati za ovlasteni revizori na kompaniite koi se del od segmentot, kako i od poddr{ka na vladite, na primer, na zemjite od G-20, koi kako grupa se zalagaat za pogolem progres kon konvergentnosta na globalnoto izvestuvawe. Ovoj predlog o~igledno ne e razraboten do

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo Maked Makedonija donijja

kraj i za nego nema glasna debata vo relevantnite krugovi. No, toj e interesen poradi dva aspekti – zatoa {to ukaùva na vnatre{no vkorenetite pri~ini zo{to e te{ko da postoi globalno prifatliva regulativa i u{te pote{ko da postoi globalno usoglasena nejzina primena, i zatoa {to nudi avenii vo koja nasoka da se bara re{enieto. I povtorno, regulatorite od na{iot region moè da dobijat inspiracija vo koja nasoka moè da razmisluvaat za regionalno usoglasuvawe na regulativata za hartii od vrednost i regulativata koja se odnesuva na kompaniite so posebni obvrski za izvestuvawe, kako i za usoglasuvawe na primenata na istata. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

PONEDELNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.180

MBI 10

2.520

2.160

MBID

04.10.2010

OMB

110,90 110,80

2.500

110,70

2.140

2.480

2.120

2.460

2.100

2.440

2.080

2.420

110,30

2.060

2.400

110,20

110,60 110,50

27/09/10

28/09/10

29/09/10

30/09/10

01/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

110,40

27/09/10

28/09/10

29/09/10

30/09/10

01/10/10

27/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

28/09/10

29/09/10

30/09/10

01/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

PROMETOT DVOJNO POMAL MINATATA NEDELA

17.03.2010 9

Golemiot promet od predminatata sedmica, spored investiciskite eksperti, be{e rezultat na toa {to nekoj od stranskite fondovi se re{il da go namali svoeto u~estvo kaj nekoi akcii METODI PENOVSKI

54,12

penovski@kapital.com.mk

erzanskiot promet ostvaren vo nedelata koja izmina go ozna~i krajot na zgolemenata aktivnost od strana na investitorite od prethodnite nekolku nedeli. Vo ramkite na minatonedelnoto berzansko trguvawe be{e ostvaren promet od okolu 54,12 milioni denari, {to e 48% pomalku od prometot koj be{e ostvaren vo tekot na prethodnata nedela, vo iznos od 103,98 milioni denari. O~igledno se ostvarija komentarite na direktnite u~esnici vo berzanskoto trguvawe, deka dokolku Berzata vleze{e vo bikov pazar toga{ nema{e da imame samo rast na prometot, tuku }e bevme svedoci i na dvi`ewe na berzanskite indeksi vo nagorna linija. Golemiot promet od prethodnata nedela, spored niv, be{e rezultat na toa {to nekoj od stranskite fondovi se re{il da go namali svoeto u~estvo kaj nekoi akcii. Najgolem interes investitorite izminatata nedela povtorno projavija za akcijata na Komercijalna banka. Vo tekot na nedelata so akciite na ovaa banka be{e ostvaren promet vo vrednost od okolu 19,09 milioni denari, iznos koj e ednakov na okolu 35% od vkupno realiziraniot nedelen berzanski promet. Kaj kom-

SVETSKITE BERZI VO NEGATIVA

milioni denari iznesuva prometot ostvaren kaj Makedonska berza vo tekot na nedelata koja izmina

nalizite na minatonedelnite slu~uvawa na amerikanskiot pazar na kapital pokaùvaat deka bankarskite i energetskite sektori na krajot od nedelava bea glavni motori za rast na berzanskite indeksi, iako vo tekot na celata nedela site tri najrelevantni indeksi beleàt padovi. Dow Jones zabeleà nedelen pad od 0,3% na vrednost od 10.829,68 indeksni poeni, iako na godi{no nivo indeksot beleì rast od 3,9%. Pad od 0,2% ima{e i kaj indeksot S&P 500 koj nedelata {to izmina ja zavr{i na vrednost od 1.146,40 indeksni poeni, blagodarenie na rastot od 0,4% vo petokot. Najgolem pad od 0,4% nedelava ima{e kaj Nasdaq, koj fini{ira{e so 2.370,75 indeksni poeni. Pad se beleì i kaj evropskite indeksi, {to najdobro moè da se vidi od dvièweto na panevropskiot berzanski indeks, FTSEurofirst 300. Ovoj indeks na 300 najdobri kompanii vo Evropa minatata nedela zabeleà pad od 0,3% i toa pet trgovski sesii po red. Sepak, iako se spu{ti na vrednost od 1.057,75 indeksni poeni, indeksot za krajot na tretiot kvartal beleì rast od 6,8%. Na aziskite pazari nedelava sli~na situacija kako i kaj ostanatite berzi. Nikkei 225 nedelava izgubi 0,7% od svojata vrednost, spu{taj}i se na 9.404,23 indeksni poeni. Vo regionot, indeksot CROBEX na berzata vo Zagreb so najdobri rezultati. Indeksot nedelava porasna za 0,85%, fini{iraj}i na vrednost od 1.921,53 indeksni poeni. Rast od celi 82% Zagrepskata berza beleì i kaj prometot, koj iznesuva{e 13,8 milioni evra. Osnovniot berzanski indeks na berzata vo Belgrad, Belex 15, nedelata {to izmina zabeleà pad od 1,46%, spu{taj}i se na vrednost od 618,72 indeksni poeni. Sepak, i ovaa berza, sli~no kako i berzata vo Zagreb, so daleku pogolem promet vo odnos na prethodnata nedela. Vkupniot promet za ovaa nedela iznesuva{e 5,84 milioni evra nasproti 3,1 milioni evra realizirani edna nedela prethodno. Interesna informacija izminatata nedela be{e i onaa od oficijalniot izve{taj od istragata sprovedena za padot na Dow Jones na 4 maj godinava, koja pokaà deka kompjuterska gre{ka e vinovna za padot na ovoj indeks za pove}e od 1.000 indeksni poeni vo samo eden den. Blagodarenie na ovaa gre{ka za samo 20 minuti be{e napravena komjuterska proda`ba na 75.000 dogovori vo vrednost od 4 milijardi dolari.

35%

od vkupno realiziraniot berzanski promet minatata nedela otpadna na akcijata na Komercijalna banka

paniite, so najgolem del od prometot se istaknaa akciite na Alkaloid, Blagoj \orev od Veles i Makedonski telekom. Nedelata koja izmina ovie tri akcii ja zavr{uvaat so promet vo iznos od 5,02 milioni denari, 4,34 milioni denari i 3,8 milioni denari posledovatelno. Na slobodniot pazar na akcii se istakna akcijata na Turtel od [tip, so realiziran promet od 679,32 iljadi denari. Za razlika od akciite, nedelata {to izmina povtorno e so mnogu poslab interes kaj investitorite za obvrznici. Za ovaa nedela so obvrznici be{e ostvaren vkupen promet vo iznos od okolu 8,01 milioni denari, {to e re~isi dva i pol pati pomal promet vo odnos na prethodnata nedela. Najinteresna za trguvawe i ovaa nedela, kako i prethodnite, i ponatamu ostanuva obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za

denacionalizacija. Nejziniot promet vo nedelata {to izmina iznesuva{e okolu 4,36 milioni denari Berzanskite indeksi, za razlika od prethodnata nedela, nedelata {to izmina ja zavr{ija so poniski vrednosti. Edinstveno OMB ima{e sprotivno dvi`ewe. Negovata vrednost bele`i prili~no slab rast od okolu 0,24%, so {to dostigna nivo od 110,57 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI10, i pokraj rastot od 0,29% koj go ima{e vo petokot, ne uspea da nadmine 2.100 indeksni poeni. Nedelnoto trguvawe ovoj indeks povtorno go zavr{i so pad na negovata vrednost. Ovojpat istata se namali

daleku pove}e vo odnos na prethodnata berzanska nedela. Padot na MBI-10 iznesuva{e celi 3,30%, gubej}i 71,55 indeksni poeni od svojata vrednost. Novata poniska vrednost so koja ovoj indeks }e go po~ne ovonedelnoto trguvawe iznesuva 2.090,14 indeksni poeni. Sli~na dinamika na dvi`ewe kako kaj MBI-10 minatata nedela ima{e i kaj MBID indeksot. Po slabiot rast koj ovoj indeks go ima{e samo edna nedela prethodno, MBID vo nedelata {to izmina zabele`a pad od 3,06%, spu{taj}i se na vrednost od 2.437,93 indeksni poeni, so {to ovoj indeks izgubi 77,21 indeksen poen od svojata vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

01.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

29.895.226,23

-2,86%

-4,42%

-11,46%

-6,70%

-13,15%

29.09.2010

355.510

Илирика ГРП

22.665.580,77

4,03%

4,32%

3,62%

7,29%

7,98%

29.09.2010

1,79

394.450

Иново Статус Акции

18.414.704,16

-4,60%

-8,85%

-14,35%

-17,75%

-26,01%

30.09.2010

3.351,79

1,57

281.550

KD Brik

23.613.475,46

1,40%

-0,19%

2,94%

7,52%

14,93%

28.09.2010

3.373,32

1,06

1.082.835

KD Nova EU

22.225.221,45

0,16%

-1,88%

-4,90%

-4,88%

-20,99%

28.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.238.273,45

-1,06%

-0,36%

-6,39%

-2,73%

-3,14%

29.09.2010

% 2,97

49.274

154,17

1,94

Стопанска банка Битола

2.544,84

Топлификација Скопје Алкалоид Скопје

347,00

Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

01.10.2010 %

Износ (МКД)

485

-14,91

66.445

Адинг Скопје

362

-4,74

398.200

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

650

-2,99

13.000

Име на компанијата Универзална Инвестициона Банка

01.10.2010 Податоците се однесуваат за

Стопанска банка Скопје

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

Макошпед Скопје РЖ Економика Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

276

-2,82

25.392

ХВ

70,00

-2,78

20.580

ALK (2009)

01.10.2010

1.431.353

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.373,32

390,18

8,65

0,77

10.429

44,30

обични акции

65.539

-41,88 -36,69

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

75.968

472,76

105,83

4,47

0,47

обични акции

21.242

-3,57

KMB (2009)

2.014.067

2.970,04

533,81

5,56

0,86

Вкупно Редовен пазар

22.041

-84,48

MPT (2009)

112.382

22.427,44

0,62

ВКУПНО

98.009

-30,99

REPL (2009)

25.920

36.501,00

5.625,12

6,49

0,73 0,58

3373,32

1,06

1.082.835

Гранит Скопје

472,76

-1,07

681.250

SBT (2009)

389.779

2.544,84

211,39

12,04

Македонски Телеком Скопје

400,04

0,65

608.060

STIL (2009)

14.622.943

154,17

0,11

1.394,20

2,15

22427,44

0,69

605.541

TPLF (2009)

450.000

3.351,79

61,42

54,58

0,98

362,00

-4,74

398.200

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Адинг Скопје

обврзници

54.562

Макпетрол Скопје

% на промена

3.071.377

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

01.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Вкупно издадени акции

01.10.2010

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 01.10.2010)

10 04.10.2010

PONEDELNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NITU VRA]AAT STARI, NITU PLA]AAT NOVI DAVA^KI KON DR@AVATA

DOLGOT NA JAVNITE PRETPRIJATIJA KON DR@AVATA SE ZGOLEMI NA 74 MILIONI EVRA I pokraj zakonskata mo`nost od po~etokot na godinava javnite pretprijatija i kompaniite kaj koi dr`avata e akcioner ili osnova~ da gi otpla}aat dolgovite za neplateni danoci i pridonesi na rati i so grejs-period od tri godini, nitu edno javno pretprijatie ne po~nalo da gi otpla}a starite dolgovi. Nivniot dolg kon dr`avata od 58 milioni evra vo januari godinava, sega e zgolemen na 74 milioni evra. SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

itu edno javno pretprijatie ne po~nalo so otpla}awe na starite dolgovi, natrupani vo minatoto, a so mo`nost za otpla}awe vo rok od deset godini. Iako so Zakonot za reprogramirawe na dolgovite, donesen pred nekolku meseci, im se ovozmoì na javnite, no i dràvnite pretprijatija, nasobranite dolgovi po osnova na danoci i pridonesi da gi pla}aat vo rok od deset godini, so grejs-period od tri godini i prostena kamata dokolku pla}aat redovno, dosega nitu edno od niv ne po~nalo so otplata na dolgovite. Grejs-periodot od tri godini, predviden so Zakonot, re~isi nikoj od niv ne go koristi za nabavka na oprema za ospospobuvawe za rabota, kako {to be{e naglaseno koga se nose{e Zakonot. Silvana Boneva od VMRO-DPMNE toga{ tvrde{e deka toa e neophodno za po istekot na tie tri godini pretprijatijata da po~nat so redovno otpla}awe na dolgovite. Vo ADKOM, zdruènieto na javnite pretprijatija formirani od op{tinite, koi davaat komunalni uslugi, velat deka site komunalni pretprijatija podnele prijava za pla}awe na dolgot za DDV na rati i spored nivniot broj, malku se onie {to imale zaostanati dolgovi. Sedum komunalni pretprijatija pobarale odloèno

PROFITOT NA JAVNITE PRETPRIJATIJA ]E ODI VO DR@AVNIOT BUXET

So najnovite izmeni na Zakonot za javni pretprijatija od pred nekolku meseci, onie pretprijatija osnovani od Vladata }e imaat obvrska 80% od ostvarenite prihodi da gi upla}aat na dràvna smetka. Ova }e vaì do 31 dekemvri 2012 godina i e del od antikriznite merki na Vladata. Nema da vaì za akcionerski dru{tva vo dràvna sopstvenost, nitu za javnite pretprijatija osnovani od op{tinite. Javnite pretprijatija osnovani od dràvata minatata godina imale dobivka od okolu 3 milioni evra, a zaedno so akcionerskite dru{tva profitot im bil 22 milioni evra. pla}awe na dolgovite, no s$ u{te ne po~nale so naplatata. Novite dava~ki redovno gi servisirale, a po~nale i so investicii vo vodosnabduvawe i nabavka na vozila za rabota. "Ovie pretprijatija koi imale zaostanati dolgovi sega nemaat mnogu pari da vloùvaat vo oprema. Premnogu se zaglaveni i mal e periodot za da po~nat da pla}aat. Sega od naplatata uspevaat samo da si gi pla}aat novite dava~ki", veli Lolita Stojanovska od ADKOM. Protiv nekoi javni pretprijatija koi zaglavija vo dolgovi se vodi i ste~ajna postapka. Spored podatocite na Ministerstvoto za ekonomija, postapki se vodat za subjektite Gradski kina, potoa, dve vodni zaednici, Cepeni~ko pole i vodna zaednica Orizovo pole, javnoto pretprijatie Gostivar, kako i radio Prilep, radio Resen i radio Demir Hisar. Rokot za podnesuvawe na barawe za pla}awe na rati na dano~nite dol-

javni pretprijatija i trgovski dru{tva }e gi pla}aat dolgovite na ratig

govi na javnite pretprijatija i trgovskite dru{tva be{e do 19 fevruari godinava. Do toj datum barawe podnele vkupno 58 pretprijatija. Toga{ vkupnite dolgovi na site pretprijatija iznesuvaa 52 milioni evra. Od UJP sega informiraat deka dolgot dostignal 74 milioni evra presmetano so kamati, no ne poso~ija koe pretprijatie kolku dol`i poedine~no. Se pretpostavuva deka nasobranite dava~ki, zaradi koi i se donese Zakonot, se glavno od golemite zagubari vo koi samata dr`ava ima dominantna sopstvenost, dodeka vo pomala mera se kaj del od pretprijatijata so javna dejnost, koi se pod kapata na op{tinite ili na gradot Skopje.

NAJGOLEM DEL OD DR@AVNITE JAVNI PRETPRIJATIJA LANI RABOTELE SO DOBIVKA

Minatata godina golem broj javni pretprijatija ja zavr{ija so dobivka. Taka, 1,6 milioni evra dobivka ostvarilo JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, 250.000 evra ostvarilo JP Vodovod i kanalizacija, 850.000 evra M@ Transport i okolu 650.000 evra dobivka ostvarilo JP Makedonski {umi. Sepak, Stopanskata komora izgotvi analiza spored koja i javnite pretprijatija i dràvnite institucii se dol`nici na privatniot sektor. Anketata e sprovedena vo maj godinava, a opfateni se 150 kompanii, od sektorite prehranbena i tutunska industrija, tekstilna industrija, grade`ni{tvo, grafi~ka i proizvodstvo na hartija, drvna industrija, soobra}aj, metalna i elektroindustrija. Spored anketata, vkupniot dolg i na dràvnite i na lokalnite institucii kon privatniot sektor za ovoj period i spored anketiranite iznesuva 8.315.447 evra, no se pretpostavuva deka dolgot e mnogu pogolem od ovaa suma. Vo Javnoto stanbeno pretprijatie velat deka tie ne dolàt ni{to vo momentot. Bah~ovanovski tvrdi deka koga do{ol na direktorskata pozicija gi platil site dolgovi, s$ drugo, kako {to tvrdi, e nedorazbirawe od strana na UJP. "Toa bea nevistiniti podatoci deka pretprijatieto dolì mnogu i e vo lo{a sostojba. Ima{e dolg od 60 milioni denari nastanat u{te vo 1993 godina, no jas go plativ u{te pred dve godini, ama toa be{e pove}e prepirawe me|u Javnoto stanbeno pretprijatie i UJP. Ima u{te nekoja postapka koja e vo vtorostepena komisija, no toa ne e ni{to. Va`no e deka nemame dolgovi ni kon UJP, nitu kon drug organ ili institucija vo dràvava”, veli Vladimir Bah~ovanovski, direktor na Javnoto stanbeno pretprijatie. Od Makedonski {umi, koi se poso~uvaa kako pretprijatija so mnogu natrupani dolgovi, velat deka godinava rabotat so pozitiva. Iako s$ u{te nemaat izgotveno bilans, se nadevaat deka }e ja zavr{at godinava so dobivka isto kako i lani. Ottamu velat deka redovno pla}aat i danoci i pridonesi.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,74%

3,82%

4,81%

5,79%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,40%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6782

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

45,1921

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

71,7230

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,4200

Канада

долар

43,8273

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,8367

61,55

46,5

70,3

46,8

Извор: НБРМ

PONEDELNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII STOPANSKA BANKA GI POEVTINUVA STANBENITE KREDITI

topanska banka gi namali kamatite na stanbeniot kredit i za site korisnici obezbeduva kreditna karti~ka bez kamata do krajot na 2011 godina. Klientite mo`e da izberat me|u dve opcii za kamatnata stapka: 6,25% godi{na kamatna stapka garantirana za prvata godina ili 6,75% godi{na kamatna stapka garantirana za prvite tri godini. Po istekot na periodot se presmetuva promenliva godi{na kama-

tna stapka koja vo momentov iznesuva 8,25%. Maksimalniot iznos na kredit i ponatamu iznesuva 150.000 evra, so rok na otplata od 30 godini, bez provizija za predvremena otplata od sopstveni sredstva, bez depozit, `iranti, administrativna zabrana i menica, so mo`nost stanot koj se kupuva da se stavi pod hipoteka. Kreditot mo`e da se koristi za kupuvawe, gradba ili refinansirawe na krediti od drugi banki.

Vo momentov, bankata ima pove}e od 30% od pazarot na stanbeni krediti vo Makedonija.

04.10.2010

NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO AVGUST

pored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, brojot na rabotnicite vo industrijata vo avgust 2010 godina e namalen za 1,9%vo odnos na istiot mesec lani. Najgolemo namaluvawe na brojot na rabotnici ima vo prerabotuva~kata industrija, kade {to vo avgust brojot na vraboteni bil za 2,1% pomal od istiot period minatata godina. Brojot na rabotnicite vo sektorot vadewe rudi i

kamen e namalen za 0,4%, dodeka vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda namaluvaweto na brojot na rabotnici e 1%, informiraat od Dr`avniot zavod za statistika. Brojot na rabotnicite vo industrijata vo periodot januari-avgust 2010 godina e namalen za 5,9% vo odnos na periodot januari-avgust od minatata godina. Brojot na rabotnicite vo industrijata vo zemjava vo

avgust godinava, vo odnos na prose~niot broj na rabotnici od 2005 godina, e namalen za 15,4%.

ALTERNATIVATA NA ZELENIOT KARTON ]E ^INI DO 30 EVRA GODI[NO

17.03.2010 11 PATUVAWETO VO STRANSTVO ]E POEVTINI Namesto zelen karton, rizikot za patuvawe vo stranstvo }e bide presmetan vo osiguruvaweto od avtoodgovornost, pri {to cenata bi bila za 10% povisoka od sega{nata, a voza~ite koi }e sakaat da zemat zelen karton }e treba da doplatat 20 do 30 evra manipulativen tro{ok godi{no. Ova najverojatno }e bide modelot so koj treba da se namalat tro{ocite koi sega se pla}aat za zelen karton.

ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

eleniot karton }e se spoi so osiguruvaweto za avtooodgovornost, so {to cenata na ovie dva proizvodi, koi sega }e se prodavaat vo eden, bi bila za 10% povisoka od voobi~aenata cena koja sega se pla}a za avtoodgovornost. Voza~ite koi }e sakaat da zemat zelen karton }e treba da doplatat godi{no po 20 do 30 evra manipulativen tro{ok. Ova najverojatno }e bide modelot koj se razgleduva vo Vladata i koj slednata nedela treba da go predlo`i Nacionalnoto biro za osiguruvawe. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, na poslednite prateni~ki pra{awa vo Sobranieto izjavi deka e izvesno deka }e ima namaluvawe na cenata na zeleniot karton i deka kone~nata odluka }e bide donesena na slednata vladina sednica. "Se pravat zavr{ni sostanoci so Agencijata za supervizija na osiguruvaweto i treba da se izbere model kako da se vr{i osiguruvaweto i pla} aweto premija za avtoodgovornost vo zemjata i vo stranstvo. Nastojuvame namaluvaweto da bide kolku {to e mo`no pogolemo, me|utoa, mora da se vodi smetka deka prihodite

100

2.450

iljadi zeleni kartoni vo prosek izdavaat osiguritelnite kompanii godi{no

denari sega ~ini cenata na zelen karton so va`ewe od eden mesec

od premiite za osiguruvawe treba da bidat dovolni za da gi nadomestat {tetite koi nastanuvaat od motornite vozila i soobra}ajnite nesre}i {to gi ima nadvor od dr`avata, izjavi Pe{evski. Spored Klime Poposki, direktor na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, kako {to nalagaat direktivite na Evropskata unija, osiguruvaweto od avtoodgovornost mora da se spoi so zeleniot karton i da se nudat kako eden proizvod. â&#x20AC;&#x153;Vo Makedonija sega postojat dva posebni produkti, zadol`itelna avtoodgovornost i zelen karton. Vo zemjite od regionot postoi eden produkt koj se vika avtoodgovornost i gi pokriva rizicite i za patuvawe i vo zemjata i vo stranstvo. Pritoa, za da zeme zelen karton voza~ot pla}a dopolnitelni 10 ili 20 evra kako manipulativen tro{ok za pe~atewe na liv~eto, a toa e soglasno so direktivite na EU. Ona {to vo momentot se razgleduva, za {to nie kako regulatorno telo dadovme predlog, e cenata na zeleniot karton, koja po predlog na Nacionalnoto biro

za osiguruvawe treba da ja utvrdi Vladataâ&#x20AC;? objasnuva Popovski. Kako {to pojasnuva toj, so toa }e se zgolemi cenata za osiguruvawe od avtooodgovornost na site, pri toa {to onie koi sekoga{ vadele zelen karton sega }e pla}aat pomalku, a onie koi ne vadele zelen karton }e pla}aat pove}e. Vo momentot se pravat analizi za toa kolkav bi mo`el da bide procentot na zgolemuvawe na ovoj edinstven produkt koj }e se formira, so cel da bidat zadovolni i gra|anite i firmite, bidej}i treba da se vidat site strani. Od edna strana, za gra|anite i firmite da ne se predizvika golem rast na cenata za da mo`at da si dozvolat da platat, od druga strana, isto taka, treba da se vnimava toa namaluvawe da ne go zagrozi raboteweto i finansiskata stabilnost na osiguritelnite kompanii, bidej}i ako cenata ne e na adekvatno nivo, }e kalkuliraat zagubiâ&#x20AC;?, objasnuva Popovski. NEGODUVAA I OSIGURITELITE I KAMIONXIITE Pra{aweto za namaluvawe

na cenata na zeleniot karton Ministerstvoto za finansii go razgleduva{e re~isi edna godina, s$ dodeka ne padna vo racete na vicepremierot Pe{evski. Toj pred nekolku meseci najavi deka cenata na zeleniot karton }e se namali dokolku analizite poka`at deka sobranite sredstva se dovolni za da se pokrijat {tetite na na{ite gra|ani, napraveni vo stranstvo. Na vakvata odluka negoduvaa i kamionxiite, koi baraat namaluvawe na cenata na zeleniot karton i osiguritelnite kompanii, koi se protiv

ovaa ideja, bidej}i, kako {to velat, isplatite za {teti im se pogolemi od sobranite premii i imaat negativni rezultati. "Vo ramkite na tretata faza od regulatornata gilotina e i pra{aweto za zeleniot karton. Toa e barawe na biznisot. Otkako }e gi vidime brojkite, za toa kolku e naplatena premija, a kolku e isplatena {teta, kako i toa kolku vozila patuvaat vo stranstvo, }e doneseme odluka. Analizite na Ministerstvoto za finansii poka`ale deka sega{nite ceni na zeleniot

karton se dobri. Ni{to ne ka`uvam odnapred, dodeka ne gi vidam konkretno brojkite. Ako postoi prostor, realno, vrz osnova na analizite, }e ima namaluvawe na zeleniot karton", izjavi toga{ Pe{evski. Vo momentov cenata na zelen karton so va`ewe od eden mesec e 2.450 denari, za tri meseci 3.670 denari , za polovina godina 5.500 denari i za cela godina 9.760 denari. Spored informacii od Nacionalnoto biro za osiguruvawe, godi{no vo prosek se izdavaat po 100 iljadi zeleni kartoni.

12 04.10.2010

PONEDELNIK

INTERVJU

PRODA@BATA NA ALKOHOL POVTORNO DO 19 ^ASOT

d 1 oktomvri alkoholnite pijalaci vo proda`nite objekti povtorno se prodavaat od 6 do 19 ~asot, namesto do 21 ~asot. Spored zakonskite odredbi, prodol`enoto vreme na proda`ba va`i od maj do krajot na septemvri, dodeka od oktomvri do maj proda`bata na alkohol zakonski e dozvolena samo do 19 ~asot. Za onie koi nema da go po~ituvaat zakonskoto re{enie se predvideni sankcii

- zabrana za vr{ewe dejnost vo traewe od sedum ili 15 dena, kako i pari~na kazna do 5.000 evra. Dvo~asovnoto prodol`uvawe na rokot za proda`ba na alkoholni pijalaci vo letniot period go izdejstvuvaa trgovcite pred nekolku meseci. Tie reagiraa deka otkako stapi vo sila zabranata za proda`ba po 19 ~asot, prihodite drasti~no im se namalija. Po mnogubrojnite reakcii i kritiki od javnosta, Sobranieto gi usvoi izmenite vo Zakonot za

trgovija, so koi vo potoplite meseci go prodol`i rokot za proda`ba do 21 ~asot. Ograni~uvaweto na proda`bata na alkohol po~na da va`i pred re~isi dve godini.

OBJAVENI 12 FIRMI KOI ]E VR[AT PROCENKA NA RIZIK

ehnoinspekt, Centralen zavod Aleks Stjuart, Tehnolab, Euromak-kontrol, Stopanska interesna zaednica, Akademija BRPS, Tehni~kiot fakultet od Bitola, Ekoin`enering NS, Pastor-univerzal, Bezbednost i Ma{inskiot fakultet od Skopje se ovlasteni od dr`avata da vr{at procenka na rizik na rabotno mesto. Tie redovno }e ja kontroliraat opremata za rabota po firmite i instituciite i }e vr{at periodi~ni

SLAV^O NEJKOV PRETSEDATEL NA SEKRETARIJATOT NA ENERGETSKATA ZAEDNICA

ZAKONOT ZA ENERGETIKA ]E PRIVLE^E STRANSKI INVESTITORI Zakonot за енеrгетика koj nie go vidovme i go komentiravme e mnogu dobar. dobar Toa e zakon MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

akedonija godinava e pretsedava~ so Energetskata zaednica, vo vreme koga zemjava e ispravena pred ogromni predizvici vo oblasta na energetikata, vo odnos na investiciite i reguliraweto na ovaa sfera. So Slav~o Nejkov, pretsedatel na Sekretarijatot na Energetskata zaednica, razgovaravme za toa do kade e Makedonija so usoglasuvaweto na zakonite so evropskata legislativa, dali se vnimava na rokovite za otvorawe na energetskiot pazar i koi }e bidat posledicite od toa. Godinava zemjava pretsedava so Energetskata zaednica, a minatata

nedela be{e doma}in na Ministerskiot sovet na Energetskata zaednica. Koi temi bea vo fokusot? Prvo, sakam da istaknam deka Makedonija ima isklu~itelno uspe{no pretsedatelstvo. I toa so konkretni rezultati. Vo maj godinava Moldavija ni se priklu~i vo Energetskata zaednica, a na posledniot Ministerski sovet vo Skopje potpi{avme protokol za za~lenuvawe na Ukraina. Ova e prvo pretsedatelstvo vo koe ni se priklu~ija dve zemji, a toa pretstavuva mnogu seriozen uspeh. Vtora rabota koja godinava ja pravi mnogu zna~ajna e intenzitetot so koj se razviva legislativata vo oblasta na energetikata. Sleduva implementacijata na Zakonot za energetika i na energetskata efikasnost. Treto, osven {to pravime op{ta analiza na proce-

sot na implementacija, za prvpat dopirame i do energijata koja se proizveduva od obnovlivi izvori, a so toa go razvivame t.n. tret energetski paket, koj najmnogu vlijae vrz razvojot na pazarot na energija. Seto toa pretstavuva golemo zadovolstvo koga mo`eme da vidime deka sekoja zemja od Zapaden Balkan gi realizira zacrtanite nasoki i gi preto~uva vo zakon, kako {to toa go pravi va{eto Ministerstvo za ekonomija. Edna od osnovnite celi na Sekretarijatot na Energetskata zaednica e harmonizirawe na pravnoregulatornata ramka na energetskiot pazar. Koja od zemjite vo Zapaden Balkan najbrzo go fa}a ~ekorot na usoglasuvawe na zakonite po evropski terk? [totuku po~navme so detalna

analiza, koja go opfa}a razvivaweto na zakonskata ramka od regionalen i nacionalen aspekt. Ima dobri lideri, no odredeni zemji vo odredeni oblasti se na razli~en stepen na razvoj. Edni se ponapred vo edna oblast, a drugi vo druga. No, nesporno e deka Hrvatska e lider vo regionot koga stanuva zbor za implementacijata na zakonite. Se razbira, toa e taka zatoa {to toj proces e tesno povrzan so evrointegracijata, a Hrvatska e edinstvenata zemja koja bukvalno ~uka na vratata na EU. Koj e stavot na SEZ vo odnos na legislativata na Makedonija koja treba da go regulira pazarot na energetika? Ima nekolku pri~ini poradi koi temata za Zakonot za energetika e tolku aktuelna

merewa na hemiski, fizi~ki i biolo{ki {tetnosti i na mikroklimatskite uslovi vo rabotnata sredina. Za olesnuvawe na procesot, firmite treba od redovite na svoite vraboteni da izberat po edno stru~no lice koe svoeto ovlastuvawe treba da go stekne so polagawe ispit vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika. “Dr`avniot inspektorat za trud }e po~ne da gi kontrolira rabotodava~ite dali po~nale so postapkata za

izgotvuvawe izjava za bezbednost, koja e edna od pette fazi na procenkata na rizik pri rabota”, velat ovlastenite proceniteli.

kaj vas. Na prvo mesto e objektivniot proces po koj se razviva Zakonot za energetika, za koj Makedonija se nafatila da se angaìra i da go zavr{i. Kako i za drugite raboti koi se od su{tinski interes za dràvata, taka i za energetikata dràvata se angaìrala dosledno da gi sledi normite na EU. Gledano niz prizmata na energetskata sigurnost, normalno be{e celoto vnimanie da bide fokusirano na toa. Celiot proces }e zavr{i so toa {to }e se obezbedi op{ta energetska sigurnost. Jas sum ubeden deka i vo regionot ima takvi è{ki temi ili è{ki kompiri, kako {to velime nie. Poslednite izmeni vo Zakonot za energetika se vo vladina procedura. Moème li da zaklu~ime deka stanuva zbor za zakon po terk na Evropa? Zakonot koj nie go vidovme i go komentiravme e mnogu dobar. Toa e zakon koj odgovara na evropskite standardi. Da ne zaboravime, va`no e Zakonot da go odobri Parlamentot. Nie go poddràvme oficijalno pred dve nedeli i mu predloìvme na ministerot Besimi da ja proceni potrebata od {to pobrzo nosewe na ovoj Zakon. Kako {to gledam, Ministerstvoto reagira{e brzo i ve}e se o~ekuva Zakonot da vleze vo sobraniska procedura. Vo 2015 godina treba da se slu~i celosna liberalizacija na energetskiot pazar. Kako ja ocenuvate dosega{nata liberalizacija na ovoj pazar? Sekoga{ ima uslovi za pogolemo otvorawe na pazarot. No, procesot na otvorawe na regionalniot pazar odi so zabaveno tempo. Pri~inite se razli~ni vo sekoja dràva. Dobro e za Makedonija {to e cvrsta opredelbata za sproveduvawe na direktivite od EU. Ubeden sum deka Ministerstvoto }e gi obezbedi potrebnite sredstva za da se realiziraat nasokite. Jas ne sakam da gi predviduvam rabotite, no isklu~itelno n$ ohrabruva faktot deka Zakonot za energetika e tolku dobro pre~ekan od Vladata i ve}e se gleda deka zasegnatite strani se angaìrani vo procesot na negovoto donesuvawe. Takvoto odnesuvawe e vo soglasnost so evropskiot duh na rabota. I moàm slobodno da kaàm deka Zakonot za energetika, koj e vo vladina procedura, e evropski zakon. SEZ stava akcent na socijalnata kategorija vo procesot na liberalizacija na pazarot. Postoi li rok do koga prepora~uvate dràvata da gi subvencionira socijalno ranlivite grupi? Semejstvata koi spa|aat vo socijalno ranlivi kategorii gi ima mnogu i }e gi ima. Nesomneno e deka dràvata

treba da se griì za niv. EU so implementacija na direktivite i na zakonite ne saka da ja zagrozi polo`bata na ovie ranlivi grupi. Toa ne zna~i deka na smetka na ranlivite grupi treba da se naru{i pazarot. Potrebno e da se oddelat rashodite za za{tita na socijalno ranlivite kategorii od rashodite koi se povrzani so formirawe na cenata na elektri~nata energija. Vo sprotivno, kako {to imalo slu~aj i kaj vas, doa|a do paradoksalna sostojba - kolku pove}e se tro{i energija, tolku pove}e dràvata oddeluva pari za subvencii, a toa e paradoks. Koga cenata e ista za site, zarabotuvaat onie koi najmnogu ja zloupotrebuvaat ovaa pozicija i tro{at najmnogu. Makedonija e uvozno zavisna zemja koga stanuva zbor za elektri~nata energija. Vo koi kapaciteti treba da investira dràvata za da se namali zavisnosta? Suvereno pravo na sekoja dràva e da proceni na kakov na~in }e go re{i toa pra{awe. Najva`no e deka dràvata treba da investira vo sopstveno proizvodstvo na elektri~na energija. A dali toa }e bide vo atomska energija, hidroenergija ili energija koja se dobiva od jaglen i drugi fosilni goriva e izbor koj dràvata sama treba da go napravi. Jas ne bi si dozvolil da davam preporaki vo {to da se investira, no vo vreme na energetska zavisnost ona {to e najva`no e dràvata da garantira za sigurnosta vo snabduvaweto so elektri~na energija. So drugi zborovi, koga edna dràva ima nedostig od energija, treba da ima obezbedeno sigurni dostavuva~i, so {to se garantira sigurnosta vo snabduvaweto. Zakonot koj e vo procedura ovozmoùva sigurnost vo snabduvaweto so elektri~na energija, a toa }e privle~e stranski investitori. Kade da se naso~uvaat investiciite, vo proizvodstvoto na energija od obnovlivi izvori ili vo klasi~ni proizvodstveni kapaciteti? Toa e pra{awe na li~na procenka. Vo regionot sostojbata e mnogu razli~na. Postojat dràvi kade {to najgolem procent energija (90%) se proizveduva od obnovlivi izvori, naj~esto od hidrosistemite. I tie sega baraat na~in kako da ja dopolnat energijata od hidrocentralite so drug vid proizvodstvo, zatoa {to zavisnosta vlijae vrz formiraweto na cenata. Dali akcentot }e go stavite vrz proizvodstvoto na energija od obnovlivi izvori ili na termocentrali, zavisi od va{ata nacionalna strategija.

PONEDELNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

04.10.2010

VLADATA ]E IM DADE 4,4 DENARI ZA KILOGRAM GROZJE NA VINARNICITE GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ladata odlu~i da im dade 4,4 denari na vinarnicite koi } e otkupat pove}e grozje od minatata godina. Merkata va`i za vinarnicite koi }e otkupat isti koli~ini grozje ili do 50% pogolemi vo sporedba so minatata godina. Vinarnicite, pak, koi }e otkupat grozje vo

koli~ina koja iznesuva od 65% do 100% vo sporedba so minatogodi{nata, subvencijata iznesuva 5,7 denari za kilogram. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo informiraat deka za subvencija od 4,4 denari }e se kvalifikuvaat site vizbi koi }e otkupat pove}e od 100% vo odnos na minatogodi{nite koli~ini i }e dobijat pari za celoto otkupeno grozje. Vinarnicite potenciraat

deka malku od niv }e uspeat da otkupat tolku koli~ini grozje, so {to bi koristele pari od dr`avata. Edinstveno, vtorata po golemina vinarska vizba vo zemjava, Povardarie od Negotino, se obiduva da otkupi pove}e grozje od lani. Direktorot Van~o Kuzmanovski ja pozdravuva odlukata i smeta deka e dobrodojdena i vo vistinski moment. “Podgotveni sme da ja brkame kvotata, no sega ne

mo`am da preciziram kolku grozje }e otkupime, zatoa {to e neblagodarno da prognoziram. Na{ite vrati se otvoreni za lozarite i im pora~uvam deka }e otkupuvame grozje s$ dodeka ne padne sneg”, veli Kuzmanovski. Od Ministerstvoto potenciraat deka parite za ovaa merka }e bidat izdvoeni od predvidenite ~etiri milioni evra za vinarnicite. Ostanatite vinarnici

potenciraat deka odlukata e dobra, no deka treba{e u{te vo januari da im se pomogne za da mo`at da prodadat {to pove}e vino i da oslobodat kapaciteti za priem na novo grozje. Vladata }e dade i po dva denari za lozarite, no samo za pomalite, dodeka pogolemite kompanii za proizvodstvo na grozje }e bidat izzemeni. Sopstvenicite na pogolemi povr{ini pod lozje ne se zadovolni

i potenciraat deka Vladata im dala samo 10% od predvidenite subvencii za odr`uvawe na lozovite nasadi, odnosno samo 4.000 denari po hektar. “Nositeli sme na razvojot na lozarstvoto vo zemjava, no za nas nema nikakva poddr{ka. Dobivme samo 10% od 40.000 denari za odr`uvawe na lozovite nasadi“, velat izvori na “Kapital”, koi sakaa da ostanat anonimni.

AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA

AVSTRISKA MAGNA BARA DOSTAVUVA^ OD MAKEDONIJA Zasega e nepoznato vo kolkav obem bi funkcionirala sorabotkata me|u Magna i eventualniot partner od Makedonija, no sekako deka prisustvoto na avstriskiot gigant na na{iot pazar povolno }e vlijae vrz industriskiot kapacitet na Makedonija. SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

dna od najgolemite kompanii vo svetot za proizvodstvo na avtomobilski delovi, Magna interne{nal, vo momentov go ispituva makedonskiot pazar baraj}i dostavuva~ koj bi moèl vo idnina da ja snabduva so odredeni specijalizirani komponenti za proizvodstvo. Od avstriskata kompanija dosega imaat poseteno osum kompanii vo Makedonija, a po prvite sondaì smetaat deka nabrzo }e moè da se sklu~i dogovor so edna ili moèbi so dve firmi, koi bi gi ispolnuvale strogite standardi na kompanijata. “Vo momentov sme vo potraga po nov dostavuva~ na odredeni komponenti neophodni za na{eto proizvodstvo. Predvid se zemeni kompaniite od isto~na Evropa, a so toa i od Makedonija. Vo potesniot izbor vlegoa ~etiri makedonski kompanii, koi poseduvaat

PRIJATEL NA FUDBALOT

Kompanijata Magna e poznata i po pomagawe na razvojot na sportot vo Avstrija. Tie se glavni sponzori na istoimeniot tim koj doa|a od maloto grat~e, Viener Noj{tad. Ekipata nastapuva vo avstriskata Bundes liga i po devet odigrani kola se nao|a na pettata pozicija. Interesno e toa {to do minatata sezona vo redovite na Magna nastapuva{e i potencijalniot reprezentativec na Makedonija, Mensur Kurti{i, koj vo sezonata 2007/2008 be{e proglasen za najdobar igra~ vo Avstrija. minimum kapacitet da bidat partneri na Magna. Na nas ni se potrebni odredeni aluminiumski komponenti, koi bi ni gi dostavuval na{iot partner”, izjavi za "Kapital" pretstavnikot na Magna, Marek Trstan. Zasega e nepoznato vo kolkav obem bi funkcionirala sorabotkata me|u Magna i eventualniot partner od Makedonija, no sekako deka prisustvoto na avstriskiot gigant na na{iot pazar povolno }e vlijae vrz portfolioto na industriskiot kapacitet na na{ata zemja. Kako posrednik vo pregovorite na Magna i potencijalnite partneri se javuva Avtomobilskiot klaster na

iljadi profesionalci rabotat vo Magna

Makedonija (ACM), na ~ija inicijativa Avstrijcite se re{avaat da ja posetat zemjava. “Smetam deka vo Makedonija ima edna, a moèbi i dve kompanii {to vedna{ moàt da odgovorat na standardite na Magna. [to se odnesuva do ostanatite, tie bi moèle da mu se priklu~at na proektot podocna, za edna ili dve godini”, smeta menaxerot za proda`ba i marketing vo

Gigantot vo avtomobilskata industrija zainteresiran i za makedonskite kompanii ACM, Oliver Otenbrajt. Magna interne{nal vo momentov ima pove}e od 76.000 vraboteni, raspolaga so 79 finalni proizvodi, a ima i 25 proda`ni centri rasporedeni na site kontinenti. Vo Magna se proizveduva s$ za patni~kite vozila, {to nema vrska so motorot.

Klienti na ovaa kompanija se re~isi site zna~ajni subjekti od avtomobilskata industrija, po~nuvaj}i od Mercedes, BMV, Folksvagen, preku amerikanskite proizvoditeli Xeneral Motors, Ford i Krajsler, do ekskluzivnite brendovi od tipot na Aston Martin, Ferari i Jaguar. Vo

vtoriot kvartal od 2010 godina kompanijata prijavila profit od 293 milioni amerikanski dolari. Spored poslednite procenki, Magna interne{nal, koja e osnovana vo 1957 godina, e tretiot proizvoditel na delovi za patni~ki avtomobili vo svetot.

14 04.10.2010

PONEDELNIK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

HRVATSKA DOBIVA 50 NOVI EKONOMSKI DIPLOMATI

rvatskiot minister za ekonomija, \uro Popija~, najavi deka Vladata do krajot na ovaa godina }e postavi 50 ekonomski diplomati na koi zada~ata }e im bide da im go olesnat raboteweto na stranskite pazari na hrvatskite biznismeni. “Pedesetina ekonomski ata{ea, odnosno ekonomski diplomati, }e bidat postaveni preku Ministerstvoto za nadvo-

re{ni raboti vo gradovite i zemjite koi se interesni za hrvatskata ekonomija. Toa }e bidat lu|e od ekonomijata”, izjavi Popija~. Za da se zgolemi proizvodstvoto i konkurentnosta na hrvatskata ekonomija, odnosno izvozot, neophodno e da se sprovedat site 128 merki na ekonomsko zazdravuvawe koi gi donese hrvatskata Vlada. Sproveduvaweto na merkite ne te~e so potreb-

nata brzina. “Najbavno se sproveduva penziskata reforma. Dodeka nie bavno gi sproveduvame reformite i pa|ame na skalata na konkurentnost, zemjite vo regionot odat napred. Ne mo`eme da imame vlada koja e prijatelski raspolo`ena i kon rabotodava~ite i kon sindikatite”, izjavi Marko [kreb, glaven analiti~ar na Privredna banka Zagreb.

GR^KIOT PARLAMENT GO USVOI ZAKONOT ZA DANO^NA AMNESTIJA

r~kiot Parlament usvoi zakon koj predviduva amnestija za sporni dano~ni obvrski na firmi i slu`beni lica za poslednite deset godini, vo zamena za prethodno podnesuvawe opredelena suma, kalkulirana vrz nivnite dohodi ili eventualni dolgovi. Zakonot, koj be{e poddr`an samo od vladeja~kite socijalisti,

ima za cel da gi zgolemi prihodite na dr`avata, koi se zgolemuvaat pobavno od predvidenoto so Spornata merka, koja e primenuvana od nekolku vladi vo minatoto, dozvoluva dano~nite obvrznici da bidat oslobodeni od sekakva kontrola na dano~nite agenti za nivnata dejnost vo poslednite deset godini. “Brojot na dano~nite

dosieja koi desetina godini ~ekaat da bidat provereni dostigna 2,5 milioni, dodeka brojot na spornite dano~ni zadol`enija dostigna 150.000, {to pretstavuva 30 milijardi evra, dodeka godi{no dano~nite agenti mo`at da proverat samo 3% od dosiejata”, izjavi ministerot za finansii, Jorgos Papakonstantinu.

TELEKOMUNIKACISKI PAZAR

HRVATSKI TELEKOM VO TRKA ZA PREZEMAWE NA KOSOVSKIOT

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatski Telekom (HT) se prijavi vo pretkvalifikaciskata postapka za kupuvawe na Po{ta i telekomunikacii na Kosovo (PTK). Osven HT, za privatizacijata na nacionalniot telekom i po{ta na Kosovo zainteresirani se i Telekom Avstrija, Oraskom telekom od Egipet, turskiot Turk telekom i SabaFon od Jemen. Spored dostapnite informacii, se o~ekuva kosovskata Vlada vo najavenata proda`ba na pazarot da dozvoli proda`ba na 75% vo PTK, i toa samo od telekomunikaciskiot del. Se pretpostavuva deka, kako {to be{e slu~aj kaj HT, najprvin }e se razdvojat po{tenskite od telekomunikaciskite uslugi, bidej}i toa bi bil najednostaven na~in za podgotovka na najavenata proda`ba na kompanijata. PTK ovozmo`uva uslugi vo fiksnata i mobilnata telefonija i nudi po{tenski uslugi. Ima 1,2 milioni korisnici vo mobilnata telefonija i uslu`uva 84.000 korisnici vo fiksnata telefonija. Minatata godina ostvari prihodi od 145 milioni evra. Kompanijata ima vkupno 3.000 vraboteni. HT se nadeva deka Ministerstvoto za ekonomija i finansii na Kosovo popisot na kvalificirani potencijalni ponuduva~i }e go objavi vo

PTK NELEGALNO JA KORISTI OPREMATA NA TELEKOM SRBIJA

Poradi predupreduvawata deka nelegalno ja koristi infrastrukturata na Telekom Srbija, neizvesen e tenderot za privatizacija na kosovskiot telekomunikaciski operator. Odlukata na kosovskite vlasti da po~nat privatizacija na PTK, koj go koristi imotot na Telekom Srbija, naide na ostri reakcii na srpskiot operator. Telekom Srbija vedna{ po objavuvaweto na odlukata za raspi{uvawe na tender isprati pismo do zainteresiranite kompanii, naveduvaj}i deka PTK nelegalno ja koristi opremata na Telekom, i pobara od niv da gi povle~at svoite ponudi. Srpskiot Telekom navede deka }e gi prezeme site pravni merki kon site odgovorni avtoriteti koi ne go spre~uvaat ilegalnoto koristewe na uzurpiraniot imot na Telekom Srbija, kako i kon eventualnite kupuva~i.

550

milioni evra planira da investira kosovskata vlada vo telekomot

milioni evra ostvarena dobivka na PTK minatata godina

tekot na ovaa nedela. Hrvatskite berzanski analiti~ari smetaat deka HT ima golemi {ansi da pobedi na tenderot i deka so taa akvizicija bi mo`ela da go kompenzira padot na dobivkata vo Hrvatska. Goran Vorkapi}, rakovoditel na Oddelot za trguvawe vo Centralnata banka, izjavi deka HT so prezemaweto na kosovskiot Telekom bi mo`el da go kompenzira padot na dobivkata. Imeno, PTK ostvaruva 40 milioni evra profit, {to e privle~no

za HT, so ogled na toa {to negovata dobivka minatata godina padna. Vorkapi} izjavi deka za HT e pozitivno toa {to Doj~e Telekom (DT) dozvolil da u~estvuva na tenderot i {to DT ne se prijavil da nastapi sam. Negativen faktor za akcionerite na HT bi mo`elo da bide rizi~niot pazar. PTK planiraat investicii od 550 milioni evra vo narednite pet godini, {to vklu~uva i nadgradba na mobilnite i fiksnite telekomu-

PTK ovozmo`uva uslugi vo fiksnata i mobilnata telefonija i nudi po{tenski uslugi.

Kosovskata vlada, vo najavenata proda`ba na pazarot } e ponudi 75% vo dr`avnata PTK, no samo od telekomunikaciskiot del nikaciski uslugi, koi spored misleweto na analiti~arite, zaostanuvaat vo regionot. Imeno, nivniot mobilen brend Vala duri minatata godina dobi licenca za mobilna telefonija, kako ~etvrti operator na Kosovo, preku poddr{kata na investitori od Albanija. Analiti~arot za telekomunikaciski pazar, Kre{imir Ali}, izjavi deka kosovskiot pazar e perspektiven i verojatno edinstven vo Evropa

koj s$ u{te ima mo`nost za rast vo fiksnata telefonija, a sosema prirodno i vo mobilnata telefonija i Internetot. SLOVENCITE SE VE]E NA KOSOVO Na Kosovo, od stranskite operatori ve}e raboti Telekom Slovenija, preku kompanijata Ipko, koja vo prvata polovina od ovaa godina zabele`ala rast na operativnite prihodi od 24% (30,11 milioni evra).

Ipko ima 62.000 {irokopojasni korisnici, preku pazaren udel od 51%, 433.000 mobilni, 51.000 korisnici na kabelski uslugi. Slovene~kiot analiti~ar Karel Lipnik izjavi deka Ipko e golem igra~ na kosovskiot pazar so 20% pazaren udel. “Ipko raboti profitabilno, no negoviot udel vo delovnite rezultati na Telekom Slovenija, sepak, ne e tolku zna~aen”, izjavi Lipnik.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

PONEDELNIK

BALKAN BIZNIS POLITIKA VOLTER VOLF ]E GRADI FABRIKA ZA CIGARI VO CRNA GORA

vetski poznatiot biznismen Volter Volf e zainteresiran da izgradi nova fabrika za cigari vo Podgorica. Volf, koj e sopstvenik na istoimeniot brend na cigari, vo redovnite kontakti so pretstavnici od crnogorskata Vlada poka`al interes za u~estvo na tenderot za privatizacija na Tutunskiot kombinat, koj bi mo`el da

04.10.2010

[ESTI KVARTAL PO RED PA\A HRVATSKIOT BDP

rvatskiot brutodoma{en proizvod (BDP) vo vtoroto trimese~je ovaa godina e pomal za 2,5% vo odnos na istiot period od minatata godina, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Ova e ve}e {esti kvartal po red vo koj Hrvatska bele`i pad na trimese~niot BDP na godi{no nivo, a stapkata na pad

bide raspi{an naskoro. Spored planovite na crnogorskata Vlada, novata fabrika treba da bide izgradena vo Podgorica, na povr{ina od 19.500 metri kvadratni. Volf preku nekolku mali biznisi e prisuten na crnogorskiot pazar ve}e nekolku godini. Toj vo Hrvatska e poznat kako akcioner na fabrikata za tutun Roviw.

e ista kako i vo prviot kvartal od godinata. Analiti~arite istaknuvaat deka nemalo pogolemi iznenaduvawa i deka za pa|aweto na BDP najmnogu pridonel padot na li~nata potro{uva~ka i investiciite. Tretoto trimese~je bi mo`elo da donese rast na BDP od 0,5% poradi turisti~kata sezona, predviduvaat analiti~arite.

SRPSKATA STOPANSKA KOMORA SO NOVI PREDLOG-EKONOMSKI MERKI

SAMO IZVOZOT ]E JA IZVLE^E SRBIJA OD KRIZATA

Samo so rast na izvozot i pogolemo u~estvo na izvoznite kompanii vo sozdavaweto na srpskiot BDP zemjata }e ima odr`liva i stabilna ekonomija. Vo taa nasoka se i novite predlog-merki na ~lenkite na Srpskata stopanska komora

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

pravniot odbor na Stopanskata komora na Srbija (PKS) usvoi predlog-merki za podobruvawe na ekonomskiot ambient vo zemjata, koi }e gi dostavi na Vladata. Akcentot e staven na merkite za nadminuvawe na nelikvidnosta i pottiknuvawe na investiciite, {to treba da rezultira so pogolem izvoz. Merkite se odnesuvaat na re{avawe na dol`ni~kodoveritelskite odnosi, regulirawe na pazarot, finansirawe na proizvodstvoto nameneto za izvoz, reforma na dano~niot sistem, kako i usvojuvawe na zakoni koi }e pottiknat pove}e investicii. Pretsedatelot na Stopanskata komora na Srbija, Milo{ Bugarin, izjavi deka su{tinata na site merki e da se napravi poinakov koncept na industriskata politika vo Srbija, koj }e se temeli na ekonomskite granki so izvozni potencijali. “Vidovme deka za sedum meseci vo ovaa godina imame seriozen rast na izvozot vo odnos na istiot period vo 2009 godina, koj rastel po stapka od 19,6%”, izjavi Bugarin. Toj oceni deka samo so rast na izvozot i pogolemo u~estvo na izvoznite kompanii vo sozdavaweto na bruto-doma{niot

19,6% porasnal srpskiot izvoz vo sedumte meseci godinava

^lenovite na Komorata baraat jasno da se razgleda mo`nosta za osnovawe na specijalizirani razvojni banki za infrastrukturni i javni proekti. proizvod (BDP) na zemjata }e ima odr`liva i stabilna ekonomija. “Su{tinata na merkite e pottiknuvawe na kompaniite koi se orientirani kon izvozot i poinakov pristap na industrijalizacija na srpskata ekonomija”, izjavi Bugarin, stavaj}i go vo prv plan zemjodelskiot sektor koj pretstavuva najgolema izvozna {ansa. Zemjodelstvoto e edinstvena ekonomska granka kaj koja pokrienosta na uvozot so izvozot za prvite osum meseci e pogolema od 190%. Upravniot odbor na SKS pred-

loì itno da se donese propis so koj bi se preciziralo deka site korisnici na buxetski sredstva, lokalnata samouprava i javnite pretprijatija, mora da gi platat obvrskite kon stopanstvoto vo rok koj ne e podolg od 60 dena. Isto taka, predloèno e i ublaùvawe na kriteriumite so koi se dozvoluva kompenzacija na dol`nicite koi istovremeno imaat i pobaruvawa od buxetot, kako i voveduvwe na nov oblik na finansiska poddr{ka za likvidnost, taka {to Fondot za razvoj }e prezema del od sopstvenosta

na kompaniite do iznosot na dostasanite krediti. Biznismenite baraat da se donese i zakon za sistem na kreditni garancii, kako i da se izmeni del od Zakonot za javni nabavki koj gi diskvalifikuva doma{nite vo odnos na stranskite kompanii. Tie isto taka o~ekuvaat itno da se donese zakon za vrabotuvawe na stranski dr`avjani, so {to brojot na stranski rabotnici vo zemjata bi se ograni~il so kvoti, bidej}i stranskite kompanii anga`iraat rabotnici od drugi zemji za koi ne pla}aat

danoci. ^lenovite na Komorata smetaat deka treba jasno da se definiraat ramkite za primena na modelot na privatno i javno partnerstvo, poradi pottiknuvawe na investiciite i da se razgleda mo`nosta za osnovawe na specijalizirani razvojni banki za infrastrukturni i javni proekti. Treba da se donese i dolgoro~na politika za pottiknuvawe na investiciite, a osobeno e va`no zemjodelskata politika da se planira na dol rok i da se usoglasi so onaa na Evropskata unija, a del od sredstvata vo buxetot za subvencionirawe na agrarot mora da se podignat na 10%, predupredi upravniot odbor na SKS. Isto taka e pobarana posebna pomo{ za razvoj na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo, pri {to treba da se obezbedat pari~ni premii na proizvoditelite za ispora~anite koli~ini na odredeni zemjodelski proizvodi. Za da se zgolemat efektite na programata za pottiknuvawe na grade`nata industrija treba da se razvijat

jasni kriteriumi za izbor na izveduva~i vo pretkvalifikaciska postapka. Neophodno e da se reformira javniot sektor i da se preispita opravdanosta na formiraweto na razni dràvni agencii i sli~ni institucii, a predloèno e i zabrzuvawe na reformite vo dano~niot sistem, pri {to akcentot treba da se stavi na namaluvawe na dano~noto optovaruvawe na zarabotuva~kata, zaklu~i upravniot odbor na SKS. ^lenovite na upravniot odbor na SKS predupredija deka s$ u{te ne moè da stane zbor deka zemjata izleguva od ekonomskata kriza, bidej}i ekonomskiot rast e nedovolen i neramnomeren. Biznismenite poso~ija deka nelikvidnosta e eden od najgolemite problemi na ekonomijata, zatoa {to glaven vinovnik e dràvata i pretprijatijata vo nejzina sopstvenost, bidej}i ne gi reguliraat obvrskite. Bugarin izjavi deka vo prvite sedum meseci od ovaa godina okolu 63% od srpskata ekonomija zabeleàla rast, vklu~uvaj}i va`ni granki kako soobra}ajot, telekomunikaciite, finansiskoto posreduvawe. Prose~niot rast koga se nabquduvaat site granki na stopanstvoto iznesuva 1,6%, a odredeni sektori rastele duri za 6,4%.

16 04.10.2010

PONEDELNIK

SVET BIZNIS POLITIKA

BAFET: KINA E NAJDOBRO MESTO ZA INVESTIRAWE

oznatiot amerikanski milijarder i investitor, Voren Bafet, izjavi deka o~ekuva golemi mo`nosti za vlo`uvawe vo Kina, koja e najbrzoraste~ka ekonomija na svetot, {to ja pravi logi~no mesto za novi investicii. Sopstvenikot na Berk{ir Hetavej vo posledno vreme svoeto vnimanie s$ pove}e go naso~uva kon ovoj pazar, pa minatata nedela go poseti kineskiot proizvoditel na avtomobili BUD, vo koj negovata kompanija ima udel, pa vo ovaa prigoda najavi i ponatamo{ni vlo`uvawa vo Kina.

“Kina e golema ekonomija, a }e bide u{te pogolema vo idnina”, izjavil "prorokot od Omaha", dodavaj}i deka toa zna~i deka ovaa dr`ava stanuva pogodna za mnogu investicii, a toa e ona {to mu treba na Berk{ir. “Planirame da vlo`uvame mnogu pari, pa Kina e logi~no mesto za toa”, dodal Bafet. Negovata posledna investicija vo stranstvo bila vo izraelskata kompanija Iskar Metalvorking, koja raboti vo Kina i vo Japonija.

EVROZONATA SAMA ]E GI RE[I FINANSISKITE PROBLEMI

ladite na Irska, [panija i Portugalija }e uspeat sami da izlezat na kraj so svoite finansiski problemi, nekoristej}i go evropskiot fond za stabilizacija, ocenuva pretsedatelot na Evrozonata, @an-Klod Junker. “Spored na{eto mislewe, uslovite za koristewe na ovoj evropski fond ne se sozreani”, izjavi Junker. Ova mislewe isto taka

go poddr`a i pretsedatelot na Evropskiot antikrizen fond, Klaus Regling, koj istakna deka ovoj instrument e “potpolno podgotven za koristewe vo slu~aj na neophodnost”, no toj smeta deka nema da ima takva potreba so ogled na toa deka site vladi ve}e soop{tile voveduvawe na dopolnitelni antikrizni merki. Vrednosta na Evropskiot

antikrizen fond, koj be{e osnovan po krizata koja izbuvna proletta vo evrozonata, iznesuva 750 milijardi evra, od koi edna tretina gi obezbeduva MMF. Najproblemati~na e situacijata vo Irska, ~ij ovogodi{en deficit od dr`avniot buxet }e dostigne 32% od BDP, {to go nadminuva nivoto na gr~kiot deficit za pove}e od dva pati.

NE E SAMO DA RABOTI[, TUKU KOLKU ]E SRABOTI[

AMERIKANCITE RABOTAT POVE]E, GERMANCITE SE POPRODUKTIVNI

Amerikanskite rabotnici vo tekot na rabotnoto vreme sozdavaat dru{tveni vrski, del od vremeto go pominuvaat piej}i kafe so kolegite. Germancite vo rabotata se mnogu samostojni, a po rabotnoto vreme zaminuvaat doma. Toa e delumno objasnuvawe zo{to Amerikancite rabotat pove}e, no ne i poefikasno od Germancite DRAGICA MAREN^EVA

rose~en Amerikanec raboti zna~itelno podolgo i koristi pomalku godi{ni odmori za razlika od negoviot kolega koj vr{i ista rabota vo Evropa, no efektivnosta po vraboten vo SAD ne e pogolema od Germanija. Vsu{nost, e obratno. Tomas Geogegan vo negovata studija utvrdi deka golem del od vinata za vakvoto nedorazbirawe se krie vo mentalitetot. Amerikancite posvetuvaat najmnogu vnimanie na ~asovite pominati na rabotnoto mesto, dodeka za Germancite najva`en e krajniot rezultat od rabotata. Poradi vakvite razli~ni dimenzii, nastana statisti~ka anomalija koja poka`uva deka prose~en Amerikanec godi{no raboti 1.804 ~asa, a Germanec 1.436 ~asa, no rezultatot od nivnata rabota e pribli`no ist, odnosno Germanecot e zna~itelno poproduktiven i za pomalku rabotni ~asovi pridonesuva pove}e od Amerikanecot. Edna od pri~inite e i stravot na Amerikancot deka }e do-

GODI[NITE ODMORI - VO SAD PRIVILEGIJA, VO EVROPA PRAVO

Spored zakonskata ramka, traeweto na godi{niot odmor vo Germanija go odreduva dr`avata i sekoj ima pravo na {est nedeli odmor. Vo SAD godi{niot odmor e ona so {to rabotodava~ite gi privlekuvaat vrabotenite. Zatoa tamu na godi{nite odmori se gleda kako na privilegija, a vo Germanija kako na celosno pravo na vraboteniot.

1.804

~asovi raboti prose~en Amerikanec godi{no

1.436 ~asovi raboti prose~en Germanec godi{no

bie otkaz dokolku negoviot kolega raboti pove}e ~asa od nego, dodeka Germancite nemaat takvi gri`i. Amerikanecot, isto taka, }e prifati da raboti podolgo so cel da go impresionira rabotodavecot da mu dade zdravstveno osiguruvawe ili nekoi drugi beneficii, beneficii koi koj bilo

Germanec gi zema zdravo za gotovo i na rabota saka da se doka`e isklu~ivo so brza i kvalitetna rabota. Amerikanskite rabotnici vo tekot na rabotnoto vreme sozdavaat dru{tveni vrski i sosema normalno e na rabota del od vremeto da pominat piej}i kafe so kolegite.

Germancite vo rabotata se mnogu samostojni i dodeka rabotat se dr`at za sebe, a po rabotnoto vreme zaminuvaat doma. Rabotnata kultura vo Amerika vklu~uva i nesporedlivo pove}e sostanuvawa, pa ne e neobi~no vrabotenite da go pominat celoto rabotno vreme na sostanoci, dodeka

Germancite se obiduvaat svoite problemi {to e mo`no pove}e da gi re{at individualno. REZULTAT OD VTOR RED Zaklu~okot vo studijata e deka Amerikancite vremeto pominato na rabotnoto mesto go smetaat kako vredno ostvaruvawe i za toa o~ekuvaat nagrada. Duri 31% od Amerikancite ne gi iskoristuvaat site

denovi od godi{niot odmor na koj imaat pravo. Spored statisti~kite podatoci, vo 2008 godina na sekoj vraboten Amerikanec mu ostanuvaat neiskoristeni tri dena od godi{niot odmor, dodeka vo Germanija nema takvi “problemi”. Namesto da bidat gordi na rezultatite, vo SAD dokaz e vremeto pominato na rabota, neizvr{uvaj}i ja svojata rabota efikasno.

PONEDELNIK

SVET BIZNIS POLITIKA CENATA NA NAFTATA VO 2015 ]E IZNESUVA NAD 100 DOLARI ZA BAREL

naliti~arite na Erste grupacijata najavija rast na cenata na surovata nafta, koja izminative godini se dviè{e me|u 64 i 87 dolari za barel. Ve}e do krajot na godinata naftata }e dostigne prose~na cena od 79,8 dolari za barel, a do krajot na 2011 godina moè da poskapi na 86,8 dolari za barel. Granicata od 100 dolari }e bide probiena do 2015 godina, koga cenata na naftata moè da dostigne

102,6 dolari za barel. Tomas Unger, analiti~arot na Erste grupacijata za nafteniot i gasniot sektor, istaknuva deka zalihite na OECD za surova nafta i ponatamu se visoki i deka }e mo`at da ja zadovolat pobaruva~kata koja ovaa godina se zgolemila za 2% vo odnos na 2009 godina. Porast na pobaruva~kata se o~ekuva vo zemjite vo razvoj, dodeka vo Evropa pobaruva~kata mo`e da opadne okolu 0,7% na godi{no nivo do

2020 godina, najmnogu zaradi strogite propisi na EU koi ja reguliraat emisijata na izduvni gasovi vo transportot. Najgolem potencijal za rast na potro{uva~kata na nafta imaat Polska i Romanija, bidej}i momentalno se nao|aat na okolu 60% od prosekot na EU. Cenite na prirodniot gas vo momentot se vo pad, dodeka prognozite na srednoro~no nivo se dvi`at me|u 5,5 i 6,5 dolari na 1.000 kubni metri.

04.10.2010

MMF: FISKALNATA KONSOLIDACIJA GO GU[I EKONOMSKIOT RAST

iskalnata konsolidacija obi~no go prigu{uva ekonomskiot rast na kratkoro~na perspektiva, a vo momentalnoto opkru`uvawe nejzinite efekti mo`e da bidat poslabi od voobi~aeno, predupredi MMF, analiziraj}i go vlijanieto na soodvetnite merki za rast vo razvienite ekonomii. Krateweto na buxetskite deficiti za 1% od BDP ja namaluva ekonomskata aktivnost za period

od dve godini za okolu 0,5%, dodeka stapkata na nevrabotenost raste za 0,33 procentni poeni, utvrduva MMF vo analizata na esenskoto izdanie za Prognozata na svetskata ekonomija, koja }e bide objavena vo tekot na ovaa nedela. Iako, namaluvaweto na klu~nite kamatni stapki i padot na vrednosta na valutite go ubla`uvaat vlijanieto na fiskalnata konsolidacija na rastot, pravej}i gi poslabi ovie

merki koga klu~nite kamatni stapki se nao|aat blizu do nulata, odnosno pogolem broj od zemjite paralelno sproveduvaat konsolidacija, istaknuvaat od MMF. MMF predupreduva deka zazdravuvaweto na potro{uva~kata vo zemjite koi neodamna pretrpea bankarska kriza, vklu~uvaj}i gi i SAD, Velika Britanija i pove}eto od razvienite zemji od Evropa, mo`e da trae podolgo od nivnite prognozi.

SE PRAZNI KABINETOT NA AMERIKANSKIOT PRETSEDATEL

[EFOT NA KABINETOT NA OBAMA PODNESE OSTAVKA, KOJ E SLEDEN?

Zaminuvaweto na {efot na kabinetot na Obama, Rahm Emanuel, e poslednoto i najzna~ajno otka`uvawe od funkcija vo posledniot mesec. Za eden mesec od Belata ku}a zaminaa ~etiri visoki funkcioneri, a se najavuvaat i novi

[

VASE CELESKA

LU\ETO KOI GO NAPU[TIJA OBAMA

celeska@kapital.com.mk

efot na kabinetot na pretsedatlot na SAD, Rahm Emanuel, ja podnese svojata ostavka vo petokot, za da se kandidira za gradona~alnik na îkago, prenesuvaat amerikanskite mediumi. Sekretarot na Belata ku}a, Robert Gibs, koj najavi deka pretsedatelot li~no }e ja soop{ti ovaa vest, izjavi deka ovoj poteg bil o~ekuvan, otkako gradona~alnikot na îkago, Ri~ard Dejli, neodamna najavi deka ne planira povtorno da se kandidira za ovaa pozicija. Kandidatite za gradona~alni~kata trka mora do 22 noemvri da soberat 12.500 potpisi. Gibs po vesta soop{til deka Emanuel raboti so “neverojatno visoko koli~estvo energija sekoj den” i deka “bil liderot” koj sekoj den ja vodel kancelarijata otkako Obama zastanal na ~elo na dràvata. “Toj ni pomogna da postigneme mnogu i pomogna vo obnovuvaweto na ekonomijata, pomogna vo donesuvaweto na reformata za Vol Strit, kako i za donesuvawe na novata zdravstvena reforma, reformata vo oblasta na kreditnite karti~ki, kako i

PITER ORSAG na~alnik na Administrativno-buxetskata uprava na Belata ku}a KRISTINA ROMER pretsedatelka na Sovetot na ekonomskite konsultanti LORENS SAMERS pretsedatel na Nacionalniot ekonomski sovet za reformata za studentski zaemi”, istaknal Gibs. Mediumskata mre`a Si-En-En objavi deka Rahm Emanuel najverojatno vedna{ }e ja objavi svojata kandidatura za gradona~alnik, no, sepak, analiti~arite veruvaat deka toj }e po~eka nekoe vreme po zaminuvaweto od Belata ku}a, so cel da sobere poddr`uva~i za negovata kandidatura, pa potoa istata oficijalno da ja soop{ti. Emanuel, isto taka, e pretpazliv pri napu{taweto na pozicijata od Belata ku}a, bidej}i saka kancelarijata i personalot da gi ostavi vo vistinski race, zaradi neodamne{nite kritiki upateni do administracijata i pretstojnite izbori, kako i

tranzicijata vo kancelarijata koja }e nastane po niv. Spored izvorite na Si-En-En, zamenikot na {efot na kabinetot, Pit Rous, najverojatno privremeno }e ja prezeme ovaa pozicija sega, so cel pretsedatelot da dobie vreme za da postavi nov ~ovek na podolgoro~en period. “Imame kompletna doverba vo Rous” izjavil Robert Gibs. Neoficijalni izvori od Belata ku}a potvrdile deka krajnata odluka za postavuvawe na postojana zamena na Rahm Emanuel }e bide donesena po izborite za Kongresot vo SAD, odnosno koga Belata ku}a so sigurnost }e znae dali republikancite povtorno }e imaat pogolema kontrola nad Belata ku}a.

Zaminuvaweto na {efot na kabinetot na Obama e poslednoto i najzna~ajno otka`uvawe od funkcija vo posledniot mesec. Od minatiot mesec Belata ku}a e pokratka za pretsedatelkata na Sovetot na ekonomskite sovetnici, Kristina Romer, a minatata nedela svojata ostavka ja najavi i pretsedatelot na Nacionalniot ekonomski sovet, Lorens Samers. Vo juli ostavka podnese na~alnikot na Administrativno-buxetskata uprava na Belata ku}a, Piter Orsag. Sovetnikot za nacionalna bezbednost, Xejms Xouns, se o~ekuva naskoro da ja napu{ti svojata funkcija. Narednata godina, visokiot

RAHM EMANUEL {ef na kabinetot na Obama XEJMS XOUNS sovetnik za nacionalna bezbednost, se o~ekuva naskoro da ja napu{ti funkcijata sovetnik Dejvid Akselrod }e ja napu{ti funkcijata za da po~ne so pretsedatelskata predizborna kampawa, dodeka dr`avniot sekretar za odbrana, Robert Gejts, }e zamine vo penzija. Sekretarot na Belata ku}a, Robert Gibs, potvrdi deka zaminuvawata se voobi~aeni pri krajot na vtorata godina na pretsedatelite, naglasuvaj-

}i ja iscrpuva~kata rabota so koja e soo~ena administracijata na Belata ku}a. Zaminuvaweto na Rahm Emanuel moè akutno da se po~uvstvuva dokolku Republikancite se zdobijat so podobra pozicija po izborite, a od druga strana, ovaa tranzicija }e moè da & ovozmoì sve` po~etok na Belata ku}a.

18 04.10.2010

PONEDELNIK

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI MTV

MUZI^KATA TELEVIZIJA [TO GO SMENI SVETOT P

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o 29 godini postoewe, Em-Ti-Vi (MTV) se soo~uva so kriza na identitetot. Rastot na pazarot so reklami dovede do dirigirawe na programskite sodrìni, pa niv sega gi predvodat reklamite, {to e sprotivno na fokusiraweto na publikata. Kako rezultat, muzi~kite sodrìni vrz koi se izgradi brendot ne se ve}e centralni, a i pozicioniraweto e nejasno. Sepak, Em-Ti-Vi e eden od najsilnite brendovi vo socijalnite mediumi i mreì, koristej}i ja èlbata na target-grupata so cel da gi vklu~i vo taa aktivnost. Godinava, EmTi-Vi Video mjuzik avords (MTV Video Music Awards) imaa rekordna gledanost, a milioni lu|e ja prodolìja interakcijata so brendot preku onlajn-natprevarot po {outo. Sepak, vo poslednive godini, brendot Em-Ti-Vi sedna na zadnoto sedi{te na vozot od slavata {to ja stekna preku svoite programi i sodrìni vo godinite nanazad. “VIDEOTO GI UBI RADIO-YVEZDITE” “Dami i gospoda, rokenrol”. Ova bea zborovite {to gi kaà Xon Lak na edna minuta po polno}, tokmu na vlezot vo noviot den, 1 avgust 1981 godina. Taka po~na emituvaweto na muzi~kata televizija Em-Ti-Vi. Po tie zborovi vedna{ sleduva{e originalnata muzi~ka tema komponirana za Em-Ti-Vi: krckavi rokerski tonovi komponirani od Xonatan Elias i Xon Petersen, prosledeni so montaà od sletuvaweto to na Apolo 11 na mese~inata. ata. Na mestoto na amerikanskoto anskoto zname se nao|a{e zname ame so logoto na

Dami i gospoda, rokenrol”. So ovie zborovi izgovoreni od Xon Lak, na edna minuta po polno}, tokmu na vlezot vo noviot den, 1 avgust 1981 godina po~na emituvaweto na muzi~kata televizija Em-Ti-Vi, televizijata koja gi razvi marketing-principite vo muzi~kiot biznis Em-Ti-Vi, na koe se menuvaa boite i teksturata. Producentite na Em-Ti-Vi, Alan Goldman i Fred Sibert, go iskoristija ovoj javen domen kako na~in da vospostavat mnenie, asociraj}i na toa deka Em-Ti-Vi e povrzana so najslavnite, najpoznatite

momenti vo istorijata na televizijata vo svetot. Sibert priznava deka tie prvenstveno planirale da go iskoristat citatot so “maliot ~ekor” na Nil Armstrong, no poradi avtorski prava, kosmonautot ne se soglasil so ovaa odluka, pa taa bila zameneta so “bipkawe”. Prvoto r emituvawe u na televizijata imaa ~est ~es da go gledaat samo nekolku iljadi lu|e na edinstveniot edinstvenio

koga vrabotenite vo Em-Ti-Vi ja menuvaa kasetata. Ovaa prva emisija na muzi~kata televizija koja gi trasira{e principite na muzi~kiot advertajzing, minatata godina be{e objavena na Jutjub, celosno, so site originalni reklami i “crniot ekran” {to se pojavuva{e me|u videospotovite. Kako zavr{na pesna na prvoto emituvawe be{e emituvan spotot na “Karuselambra” od Led Cepelin. EM-TI-VI MANIJA Originalnata zamisla be{e Em-Ti-Vi da bide “muzi~ka televizija” koja }e emituva muzi~ki spotovi 24 ~asa na den, 7 dena vo nedelata, (ama e dosadna frazava) {to }e bidat selektirani od vi-xej (simbioza od

terminot di-xej i video). Originalnite frazi koi provejuvaa na kanalot bea “Nikoga{ pove}e nema isto da gledate na muzikata” i “Na kabel. Vo stereo”. Ovoj koncept za emituvawe spotovi 24/7 odamna e napu{ten, a denes na amerikanskata EmTi-Vi se promovira i pu{ta vo programa ograni~ena selekcija na spotovi koi moàt da se sledat i na nivniot vebsajt. Vo ostanatiot del od svetot stanicata prodolùva da go poddrùva {irokiot izbor na muzika, vklu~itelno i na ~etirite kanali vo Velika Britanija koi emituvaat muzika 23 ~asa na den. Efektot na Em-Ti-Vi neposredno vlijae{e i na proda`bata na muzika vo mestata kade {to moè{e da se gleda kanalot. Muzi~kite prodavnici vo tie mesta zabeleàa pogolema proda`ba na muzi~ki materijali {to lokalnite radiostanici ne gi ni emituvaa. Po Em-Ti-Vi, golem broj televiziski ku}i vo Amerika se obidoa da go razvijat konceptot za muzi~ka televizija, no pove} eto obidi ostanaa

kabelski operator vo severen Wu Xersi. Prviot spot koj se prika`a na Em-Ti-Vi be{e “Videoto gi ubi radio-yvezdite” od muzi~kata grupa D’Begls. Vtoriot spot be{e videoto za pesnata “Podobro da bega{“ na Pet Benatar. No, tie {to ne “izbegaa” od ovaa “novotarija”, zabele`uvaa deka povremeno ekranot ostanuva “crn”. Toa, vsu{nost, bea kratkite pauzi

PRIKAZNI OD WALL STREET

IGRATA ZAVR[I Akciite na Jahu se za nikade, moralot

na vrabotenite nizok, a top-menaxerite si zaminuvaat. [to ostana? Internetkompanija {to poleka ~ekori kon svojata smrt i direktorka so “golema usta” i bez vizija, odgovara magazinot “Forbs” i dodava deka nejzinite denovi se izbrojani

Foteljata na glavnata izvr{na direktorka na Jahu

s$ posilno se ni{a

o denovite koga dot.kom biznisite do`ivuvaa kulminacija, Jahu (Yahoo) be{e smetana za edna od najatraktivnite internet-kompanii, portal za prebaruvawe, imejl i mediumi, kako i akcija koja treba{e da se poseduva. Po edna decenija, Jahu

e kompanija pod opsada, kako od svoite konkurenti, taka i od vnatre{ni sili. Nejzinata akcija pred dva dena zatvori na niskite 14,3 dolari, neto-dobivkata vo vtoriot kvartal & porasna za anemi~ni 2%, a analiti~arite vo TinkEkviti (ThinkEquity) smetaat deka vrednosta na

kompaniskiot klu~en biznis e “pomalku od ni{to”. Moralot vo sedi{teto na Jahu vo Sanivejl, Kalifornija, spored insajderski izvori e na mnogu nisko nivo, a menaxeri od najvisokite nivoa s$ po~esto si zaminuvaat. Navodno, denovive se o~ekuva Jahu i oficijalno da soop{ti zaminuvawe na nekolku visoki menaxeri, sose izvr{nata potpretsedatelka, Hilari [najder, postariot potpretsedatel Dejvid Ko i potpretsedatelot na media-divizijata, Ximi Pitaro. Ova sleduva po zaminuvaweto na potpretsedatelot i glaven urednik, Srinixa [rinivasan, koja ja objavi svojata ostavka

PONEDELNIK

FEQTON

“Kapital” zapo~na so serija n napisi za toa kako nastanale i se r razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. brendovi-k Doznajte gi prikaznite za ni nivnite podemi i pa padovi, za toa koi se ttajnite {to gi odr` odr`uvaat na vrvot na skalata na naj najpoznati i najomileni svetski brendovi sso decenii

Vo ranite 90ti, golem broj bendovi stanaa popularni so svoite spotovi na EmTi-Vi. Tuka se Nirvana, Metalika, Gans end Rouzis, Majkl Xekson, Madona, pa duri i Novite de~ki od ulicata. No, ovaa lista stana tolku golema {to ednostavno stana trend - ako se pojavi{ na Em-TiVi, nesomneno si uspeal vo karierata so muzikata neuspe{ni. Sopstvenikot na kanalot Ti-Bi-Es, Ted Tarner, vo 1984 godina po~na so noviot proekt “Kejbl mjuzik ~enel” (Cable music Channel), dizajniran da emituva pove}e rokerski spotovi od Em-TiVi. No, eden mesec otkako se slu~ija nekoi “frki” so pari, Tarner be{e prinuden svojot kanal da go prodade na EmTi-Vi, za potoa ku}ata da go razvie dene{niot VH1. No, se razbira, najgolem “}ar” od Em-Ti-Vi imaa muzi~arite. Vo ranite 90-ti, golem broj

Prviot “xingl” na Em-Ti-Vi

Em-Ti-Vi Anplagd (MTV Unplugged), edna od najdobrite muzi~ki sodr`ini vo koi slavnite ja poka`uvaa svojata spremnost za akusti~na muzika

bendovi stanaa popularni so svoite spotovi na Em-Ti-Vi. Tuka se Nirvana, Metalika, Gans end Rouzis, Majkl Xekson, Madona, pa ete vo faktite se spomenuvaat i Novite de~ki od ulicata. No, ovaa lista stana tolku golema {to ednostavno stana trend - ako se pojavi{ na Em-TiVi, nesomneno si uspeal vo

karierata so muzikata. Duri i nekolku filmski re`iseri se isprobaa vo kreiraweto muzi~ki spotovi za televizijata. Koga vo 1992 godina Em-Ti-Vi po~na da gi pi{uva imiwata na re`iserite vo dolniot del na ekranot, gleda~ite za prvpat se zapoznaa so imiwa kako Semuel Bejer, Mark Romanek

I ZA KEROL BARC minatiot mesec, kako i izvr{niot potpretsedatel E{ Patel, koj zamina vo mart. Vo centarot na zbidnuvawata e 62-godi{nata Kerol Barc, glaven izvr{en direktor. Otkako stapi na ovaa pozicija vo januari 2009 godina Barc gi ukina biznisite za koi smeta{e deka ne se pove}e relevantni za klu~niot biznis na Jahu, a gi pro{iri editorijal-operaciite, sose 100 milioni dolari vrednoto kupuvawe na Aso{iejtid Kontent (Associated Content). No, osven restrukturiraweto i preraspredelbata na menaxmentot, Barc ne stori ni{to pove}e otkolku iritirawe na javnosta. Poslednive meseci Barc

stana pove}e poznata po ostriot jazik kon mediumite, otkolku po nekakvi inovacii. Vo maj, na konferencijata TekKran~ Disrapt (TechCrunch Disrupt), otkako `estoko se konfrotira{e so voditelot Majkl Arington, taa go zavr{i svojot nastap so upatena pcovka kon nego. Na po~etokot na ovoj mesec, pak, na konferencijata Komunakopia Koneferns (Communacopia Conference) vo organizacija na bankata Goldman Saks, nejziniot obid da go odbrani kredibilitetot na s$ poslabata kompanija zavr{i neuspe{no. Iako servisot Jahu Mejl (Yahoo Mail) s$ u{te e dvojno pogolem od Hotmejl (Hotmail), stapkata na t.n.

user product engagement e opadnata, a Barc vinata za toa ja prefrli na korisnicite koi sega pra}aat poraki preku socijalnite mreì kako {to e Fejsbuk. Koja ja pra{aa zo{to pa|a prometot na kompanijata, taa odgovori, “Ne moàm da vi kaàm kolku pati otidov kaj svojot asistent i mu kaàv “dali znae{ koja e ovaa li~nost?”, a tie se {est nivoa podolu”. Dodeka vakvata iskrenost moè{e da pomine vo Autodesk, kompanijata za proizvodstvo za softver, kade {to Barc be{e glaven menaxer pred da dojde vo Jahu, sega e pove}e od jasno deka ne e prifatliva, vo uslovi koga sekoj nejzin

ili, pak, Spajk Xonz, mnogu popularni faci vo oblasta na filmskoto platno. No, da bideme na jasno za konceptot na televizijata od aspekt na estetskite vrednosti. Em-Ti-Vi, vsu{nost, stana predvodnik na postmodernisti~kite trendovi vo televizijata. Golem broj ekperimentalni videospotovi, prepolni so videomaterijal {to okoto ednostavno ne moè da go sledi, ja obeleàa decenijata i dovedoa do edna sostojba koga ne se znae{e kade }e prodolì inventivnosta i umetnosta vo 21-ot vek. [OUTO MORA DA PRODOL@I Vo periodot od 1999 do 2001 godina, kako {to se namaluva{e brojot na emituvani spotovi dnevno, EmTi-Vi iznenadi so novata programska sodrìna, EmTi-Vi Ansenzord (MTV Uncensored), koja be{e napravena kako edna retrospektivna kompilacija od najdobrite spotovi {to gi emituvala televizijata vo svojata 20godi{na istorija. Podocna izleze i kniga so istiot naslov i sodrìnite na emisijata. Vo avgust 2006 godina, Em-TiVi ja proslavi svojata 25godi{nina. Na nivniot vebsajt, MTV.com, posetitelite moèa da gi gledaat site spotovi {to bea emituvani dotoga{. Za najgolemite fanovi na nekoi grupi toa be{e dobra mo`nost da dobijat pregledna lista na s$ ona {to napravile nivnite idoli. Dodatno, MTV.com seto toa go stavi zaedno vo edna lista na koja moèa da se gledaat najuspe{nite muzi~ki videa od 1981 do 2006 godina. Em-Ti-Vi nesomneno stana neizostaven del od ìvotot na mnogu generacii. Muzi~kata televizija go podgotvuva{e ~ove{tvoto za noviot milenium, a so spontanoto utvrduvawe na standardite za celiot advertajzing koj se povrzuva so muzikata i muzi~kiot biznis, Em-Ti-Vi }e ostane reper za novite kompanii, koi sekoga{ }e bidat ~ekor ponazad od golemoto “M”. V o utr e{niot br oj na “Kapital” ke ~itate za Folksvagen, gordosta na germanskata industrija, najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo Evropa.

zbor i akcija se pod budna smotra na mediumite. “Taa e idiot”, re~e eden golem akcioner vo kompanijata. “Taa gi pcue site i e gruba. Toa go pravi so vrabotenite, so akcionerite i so rabotodavcite. Toa ne e na~in da se stekne doverba. U{te pove}e, Barc ednostavno ne znae kako da vodi internet-kompanija”, veli ovoj akcioner. Pove}e voznemiruva~ki od nedovolniot kapacitet kaj Barc da se odnesuva profesionalno e nejziniot o~igleden nedostig od vizija za toa kade ja vodi kompanijata. Barc i glavniot {ef za produkti, Blejk Irving, kogo taa go anga`ira{e neodamna,

04.10.2010

KREATOR NA MUZI^KITE IDOLI

Ovaa godina kontroverznata amerikanska peja~ka Lejdi Gaga, koja stana edna od najpoznatite vo celiot svet blagodarenie na svojot stil, peewe i neverojaten na~in na pretstavuvawe vo javnosta, triumfira{e na izborot na muzi~kata televizija Em-Ti-Vi za najdobro video na godinata. Pesnata “Lo{a romansa” (Bad romance), be{e apsoluten pobednik vo duri sedum kategorii. Em-Ti-Vi Video avards (MTV Video Awards) e najrelevantniot izbor na uspe{ni muzi~ki spotovi, a se odr`uva u{te od 1984 godina kako alternativa za Gremi nagradite. [outo ~esto go narekuvaat “Oskar za mladi”.

“BIVIS I BATHED”

Animiranata televiziska serija “Bivis i Bathed” na Em-Ti-Vi po~na da se emituva na 8 mart 1993 godina. Dvajcata ~udaci izgradija kult nasekade vo svetot kade {to ima{e mo`nost da se gledaat. Muzi~kata televizija ja emituva{e serijata do 1997 godina, a vo nea moèa da se gledaat raznite doìvuvawa na ovie imaginarni likovi, koi bukvalno pretstavuvaa “luzeri” koi za sre}a nau~ile da uìvaat vo rokenrolot.

imaa problem da artikuliraat {to zna~i brendot Jahu, odnosno {to e negovata vrednost denes, koga vo pove}e navrati im be{e postavuvano toa pra{awe. “Jahu e globalna serija na vebiskustva do`ivuvani na razli~ni na~ini, {to im go davaat na lu|eto ona {to im treba”, re~e Irving na pres-konferencija pred nekolku nedeli. Od publikata go pra{aa: “Dali ste veb-prebaruva~? Kompanija {to nudi sodr`ini? Komunikaciska kompanija?”. [to ponatamu? Pred nekolku dena, izleze informacija deka ~lenovite na bordot na direktori na Jahu

odràle iten sostanok na koj {to diskutirale za menaxment-problemite i kako da se spravat so niv. Vo ovie okolnosti, “du{egri`nicite” po~naa da {pekuliraat deka bordot bi moèl da nazna~i u{te sega vtor ~ovek vo hierarhijata, {to bi ja prezel palkata od Barc {tom nejziniot dogovor zavr{i za 18 meseci. No, dotoga{ bi moèlo da bide docna za Jahu, za nejzinite akcioneri i za 13.000 vraboteni da se vratat na vistinskiot kolosek i da stanat samo u{te edna istoriska fusnota vo golemata lista na tehnolo{ki kompanii {to neslavno zavr{ile.

20 04.10.2010

PONEDELNIK

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR

OBUKI / MEDICINA / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

PONEDELNIK

04.10.2010

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

CISCO MRE@EN ADMINISTRATOR - CCNA

Oblast: IT-kompjuterski mre`i Termin: 05 oktomvri 2010 Vremetraewe : 160 ~asa (5 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ponudi/Ponuda_020810_CCNA.pdf

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa Cisco mre`en administrator

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

â&#x20AC;&#x201C; CCNA se izveduva spored programa Cisco Networking Academy i e sostavena od 4 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CCNA1 Exploration: Network Fundamentals 2. CCNA2 Exploration: Routing Protocols and Concepts 3. CCNA3 Exploration: LAN Switching and Wireless 4. CCNA4 Exploration: Accessing the WAN Uslov za sledewe na modulite 2, 3 i 4 e uspe{no zavr{uvawe na prethodnite moduli. Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mnoèstvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems â&#x20AC;&#x201C; ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odràt vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci. ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na dokaàni, najprakti~ni

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

22 04.10.2010

PONEDELNIK

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / ПRODA@BA

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast. TERMINI ZA ODR@UVAWE:

Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

06.10 2010 27.10 2010

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no. Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 13 Oktomvri 2010 godina 03 Noemvri 2010 godina 24 Noemvri 2010 godina 15 Dekemvri 2010 godina Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OBUKI / KONFERENCII

PONEDELNIK

04.10.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Kreirawe efektivna biografija (CV) 07.10.10 12.12.10 ESP Brzo ~itawe (Power Reading)

08.10 – 13.10.10 15.10 – 20.10.10

22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Upravuvawe so vreme 08.10.2010 CS Global Proda`ba i tehniki na proda`ba 08.10 - 10.10.10 ESP Zakon za rabotni odnosi 08.10.10 10.00 - 14.00 ~ Stopanska Komora na RM Delovna komunikacija i

pregovarawe 09.10 – 10.10.10 CS Global Denovi na Kina 2010 12.10 - 13.10.10 CS Global Inovativni modeli za prepoznavawe na neformalnoto obrazovanie vo mladinskiot sektor 13.10 - 16.10.10 MKC Bitola Kreativno razre{uvawe na

problemi 14.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Merchandising 15.10-16.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Akademija za ~ovekovi resursi prijavuvawe do 24.09.10 15.10 – 15.05.11 CS Global Obuka na obu~uva~i (Training of

Trainers) 15.10 - 16.10.10 ESP Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci

Kosmo Inovativen Centar Tim i timska rabota 16.10 – 17.10.10 CS Global Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 04.10.2010

PONEDELNIK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 17 do 19.10.2010 godina vo Praga, Чe{ka

KONGRES NA BIZNISOT OD JUGOISTOЧNA EVROPA I SREDBI SO KOMPANII OD EU Od 17 do 19 oktomvri 2010 godina, vo organizacija na MCE CCE vo Praga, Republika Чe{ka, ]e se odr`i Me|unaroden kongres na kompanii od Jugoisto~na Evropa i bilateralni sredbi so vode~kite kompanii od Evropskata unija. Kongresot e namenet za menaxerski timovi od slednive sektori:

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

PR Agencii i konferenciski menaxment; sektor za nabavki; hoteli i ketering firmi; turisti~ki agencii; telekomunikacii; marketing i dr. Cenata za u~estvo na nastanot e 200, 300 i 450 evra za edno, dve ili tri lica od ista kompanija. Cenata vklu~uva dve no}evawa vo hotel so doru~ek, pristap do konferenciska programa, kafe pauza, ru~ek, gala ve~eri, biznis sostanoci, mo`nosti za mre`no povrzuvawe i aerodromski transferi. Site zainteresirani kompanii mo`at da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 4 Oktomvri 2010 godina. Podetalno na www.mchamber.mk.

KONTAKT LICE :

Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Od 28 do 30.10.2010 godina saem za kafe vo Italija TRIESTESPRESSO VO TRST Od 28 do 30 oktomvri 2010 godina vo Trst, Italija }e se odrì 5-to izdanie na Semot za kafe, najva`niot BtoB saem namenet za celokupniot proizvodstven proces na espreso kafe “od surovo zrno do espreso kafe vo {olja”. Na godine{noto izdanie na saemot }e zemat u~estvo nad 250 saemski izloùva~i od 80 zemji od svetot koi }e gi promoviraat novinite vo ovaa industrija. Za vremetraewe na saemot }e bidat odràni nekolu specijalizirani seminari i kursevi so poznati predava~i i eksperti za kafe. Stopanskata komora na Makedonija, organizira poseta na me|unarodniot saem za kafe vo Trst, Italija . Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na saemot najdocna do 5 oktomvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

04.10.2010

PONEDELNIK

“PLEJBOJ” VO MAKEDONIJA

UMETNOSTA NA @IVOTOT I Makedonija se najde na listata na zemji koi imaat licencirano izdanie na “Plejboj”. Vo dogovor so amerikanskiot izdava~, koj vedna{ se soglasil, na naslovnata stranica na prviot makedonski “Plejboj” se nao|a pop-yvezdata Karolina Go~eva od narednite broevi. Vtorata kategorija e “Plejmejt” (Playmate), odnosno fotografii koi celosno razgoluvaat. Tretata kategorija e tematska, odnosno, kako {to {egovito kaà voditelot na promocijata, Sa{ko Kocev, gola devojka kako me{a ajvar. Glaven i odgovoren urednik na “Plejboj” e Biljana Zafirova, koja kaà deka voop{to ne bilo lesno da se donese ovoj brend i pregovorite so menaxmentot bile dolgotrajni, a licencata mnogu skapa. Me|u ostanatoto, “Plejboj” ne e pornografsko spisanie, tuku ne{to nameneto za kulturnata publika, za narodot koj znae da ja ceni umetnosta i na toa da gleda isto kako {to bi gledal i na nekoe umetni~ko delo. Oficijalnata promocija na “Plejboj” se odrà na 30-ti septemvri vo klubot 69, a na nea prisustvuvaa site javni li~nosti od na{eto op{testvo: od biznismeni i politi~ari, do peja~i, site novinarski zna~ajni ku}i vo dràvava i, sekako, onie koi edvaj ~ekale Makedonija da dobie vakvo ne{to. Prvoto izdanie na “Plejboj” se pojavilo vo proda`ba vo dekemvri 1953-ta godina vo SAD, a na prvata naslovna stranica e Merilin Monro. Negov sozdava~ e Hju Hefner, koj so ovoj proekt go promeni svetot i se zapi{a vo svetskata istorija.

SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

d 1-vi oktomvri Makedonija oficijalno e 26-ta zemja vo svetot koja ja dobi licencata za spisanieto “Plejboj” na makedonski jazik. Vo dogovor so amerikanskiot izdava~, koj vedna{ se soglasil, na naslovnata stranica se nao|a makedonska pop-yvezda, Karolina Go~eva. Spisanieto ima cena koja e netipi~na za na{ite prostori, a tipi~na za ovoj magazin. Za 250 denari mese~no }e imate pove}e od 120 stranici vo boja, mnogu sodr`ini, prikazni i, se razbira, mnogu devojki koi gi ima vo sekakvo izdanie. Vo prviot broj na spisanieto ima ekskluzivno intervju so najgolemata fudbalska yvezda, Goran Pandev, sliki od dvete “Plejmejt” devojki od Srbija, manekenkata Martina Raji} i teniserkata Karolina Jovanovi}, koja e izbrana za “Plejmejt” devojka na mesecot (terminologija izmislena vo “Plejboj”). I dvete starleti bea prisutni na promocijata na makedonskiot “Plejboj”.Na promocijata be{e ka`ano deka slikite koi se objavuvaat od devojkite se podeleni na tri dela i toa: “Plejboj” selebriti (Playboy celebrity) na koi }e se pojavuvaat javnite li~nosti od zemjava K

i regionot, a toa zna~i deka granicata na soblekuvawe }e se odreduva so me|useben dogovor. Karolina Go~eva e na ovaa lista, koja ka`a deka sakala seksi i provokativni fotografii, no do stepenot na qubopitnosta. Vo vrska so honorarot koj go dobila, izjavi deka so samoto toa {to ja povikale da bide prvata “zaja~ica” na makedonskoto izdanie, za nea e ogromna ~est i presti`, pa zatoa i nejziniot honorar ne bil tolku golem kolku {to im e na svetski poznatite devojki koi dobro go naplatuvaat svoeto pojavuvawe. Najavi i deka nejzinite fotografii gi pobarale od regionalnite izdanija na Balkanot i }e se pojavat vo nekoj I

Na promocijata na prvoto izdanie na makedonskiot “Plejboj” K

26 04.10.2010

PONEDELNIK

LIFESTYLE

Promotivno - noviot moden dodatok

[ERIL KOL I DE GRISOGONO

PRSTENOT PROMISE NAJNOVIOT PRIJATEL NA DEVOJKITE Ne saka da ja karakteriziraat

kako porane{nata sopruga na E{li Kol, angliskiot reprezentativec i fudbaler na ^elzi. Ubava, samostojna i uspe{na, [eril Kol go prodol`uva svojot pat do uspehot

FABREGAS I AR[AVIN se predvodnici na talentiraniot tim na Arsenal

FUDBAL

REZULTATITE I PROFITOT NE ODAT ZAEDNO

Duri 17 od ekipite vo prvata {panska liga minatata sezona zavr{ija vo minus. Gigantite Real Madrid i Barselona prikaàa profit, koj, sepak, be{e obezbeden blagodarenie na bankarskite krediti, koi vkupniot dolg na ovie timovi go dignaa na pove}e od polovina milijarda evra najdobrite fudbaleri, no SR\AN IVANOVI] poslednite finansiski ivanovic@kapital.com.mk izve{tai pokaùvaat deka na pogolemiot del udbalot se od timovite im se zaigra za golovi kanuva ste~aj. i publika, Duri 17 od ekipite vo no za da ima prvata {panska liga mikvalitet vo natata sezona zavr{ija modernata era na ovoj sport potrebni se golemi vo minus. Gigantite Real Madrid i Barselona finansiski sredstva prikaàa profit koj, za da im se ovozmoì sepak, be{e obezbeden kvalitetna ponuda na blagodarenie na bankargleda~ite. Fudbalskiot skite krediti, koi vkuppazar ve}e go dostigna niot dolg na ovie timovi svojot limit, a “groznigo dignaa na pove}e cata” za investirawe vo od polovina milijarda t.n. super timovi ostavi nekolku fudbalski prven- evra. Vo Premier ligata, stva pred bankrot. pak, najzadolèni se Najpogodeni se ekipite najkvalitetnite timovi. od [panija i Anglija, Golemata ~etvorka kade {to, vpro~em, sostavena od êlzi, i najmnogu pari bea potro{eni vo izminative Man~ester Junajted, Liverpul i Arsepet do deset sezoni. nal, kombinirano ima Klubovite od ovie dve zabeleàno zaguba od zemji poseduvaat najdve milijardi funti vo golem kvalitet vo svetot, poslednite deset godini. tamu se koncentrirani

Ekipata koja na rezultatski plan zaostanuva zad konkurentite e timot na Arsenal, kade {to postojano se prodavaat najgolemite yvezdi. No, sre}na vest za naviva~ite na ovoj klub e toa {to Arsenal kone~no izleguva od finansiskata depresija, koja po~na u{te pred desetina godini, koga menaxmentot na Top~iite po~na da go gradi noviot stadion. Dolgovite na timot edno vreme iznesuvaa 107% od negovata vrednost. No, denovive be{e objaveno deka Arsenal od sme{ni 78 milioni funti godi{no svojot obrt go zgolemil na ogromni 445 milioni. Ovoj “kvanten” skok vo finansiskoto rabotewe na ekipata se dol`i na proda`bata na stanbeniot kompleks {to be{e

izgraden na parcelata od stariot stadion, legenda-rniot Hajberi. “Vodime politika na izgradba na timot, a ne na kupuvawe gotovi yvezdi. Toa se gleda vo na{ite mladi talenti, koi postojano napreduvaat vo Arsenal”, izjavi izvr{niot direktor na klubot, Ivan Gazidis. To~no, Arsenal postojano raspolaga so talentiran tim pred kogo e idninata. Vakviot pristap ne nosi rezultati, no barem nosi profit. Ovaa strategija na dolgi pateki mo`ebi }e se poka`e kako pravilna, a za toa }e treba da se po~eka u{te najmnogu godina ili dve, koga izvr{itelite }e tropnat na vratite vo Man~ester i Liverpul, obiduvaj}i se da gi naplatat bankarskite krediti.

uksuzniot brend De Grisogono minatata nedela ja promovira{e svojata najnova kolekcija nakit. Vsu{nost, stanuva zbor za prsten, dizajniran od strana na osnova~ot na kompanijata, Favaz Gruosi i od popularnata peja~ka i porane{na sopruga na angliskiot reprezentativec E{li Kol, [eril Kol. Restoranot Nobu vo London bil prepoln i pokraj do`dlivoto vreme. Gostite bile zapoznaeni so najnoviot prijatel na devojkite, maliot crno–rozov prsten koj e del od kolekcijata Promise, koja go nosi istiot naziv kako i najnoviot singl na ovaa pop-yvezda. Ovoj prsten e dizajniran za maliot prst i e kombinacija od crveno zlato Od nego i temno srebro, na koj e i kako izgraviran zborot Promise (Veti). Ovoj moden dodatok

svojata prva neoficijalna promocija ja ima{e vo videozapisot za istoimenata pesna, a oficijalnata promocija na zabava na koja prisustvuvaa golem broj selebriti, kako Kimberli Vol{ i Nikola Roberts, Arun Najar, poznat biznismen i soprug na Elizabet Harli, Ser Filip Grin i mnogu drugi. Sorabotkata me|u Kol i De Grisogono po~na za vreme na Kanskiot filmski festival, vo maj godinava, kade {to za nejzinoto 30-minutno pojavuvawe kako specijalen gostin na mini {outo organizirano od strana na ovoj brend [eril ja zakitija so 360.000 dolari. Inaku, po razvodot od E{li Kol, fudbalerot na ^elzi, karierata na [eril na mnogu zavidno seeDodeka o~ekuva mnogu nivo. toj stagnira, taa epizodist bez pardon se dvi`i po svojot pat na uspehot.

PONEDELNIK

SPORT

I MESOTO E DOPING?

Lionel Mesi osvoi s$ {to mo`e da se osvoi na individualen plan vo minatata sezona Inaku, gol pove}e od Argentinecot minatata sezona, vkupno 35, postigna Urugvaecot Luis Suarez, i toa vo dresot na Ajaks, no renometo na holandskoto prvenstvo e pomalo od ona vo [panija, Italija i Anglija, po {to koeficientot pri presmetuvaweto na bodovi za sekoj postignat gol e pomal. Mesi stana ~etvrt fudbaler, po Marko van Basten, Ronaldo i Kristijano Ronaldo, koj ostvari het-trik, odnosno vo ista godina gi osvoi trite najgolemi trofei koi se dodeluvaat na poedincite - Zlatna topka, Zlatna kopa~ka i nagradata na FIFA za najdobar igra~ vo svetot vo izminatata sezona. L

SR\AN IVANOVI]

ZA MESI I ZLATNATA KOPA^KA

VELOSIPEDIZAM

FUDBAL

a najdobriot igra~ na Barselona, Lionel Mesi, oficijalno mu be{e vra~ena Zlatnata kopa~ka, koja ja zaraboti kako najdobar strelec vo evropskite nacionalni prvenstva vo izminatata sezona. Argentinecot lani postigna 34 prvenstveni gola i so koeficientot koj go ima {panskata Primera toa mu donese 68 boda, odnosno ubedliv triumf vo trkata za najdobar strelec, pred Didie Drogba i Antonio di Natale, koi sobraa po 58 boda. “Site nagradi se posebni, no jas gi dobivam blagodarenie na soigra~ite. Se trudam da igram dobro, za da mu pomognam na mojot tim i na mojot trener”, izjavi Mesi. Toj e vtoriot igra~ na Barselona {to ja dobiva ovaa nagrada, otkako za sezonata 1996/97 laureat be{e Brazilecot Ronaldo, koj konkurencijata ja pobedi isto taka so 34 gola.

04.10.2010

ivanovic@kapital.com.mk

rikratniot {ampion od najpoznatata velosipedska trka vo svetot Tur de Frans, [panecot Alberto Kontador, negira deka koristel nedozvoleni doping-sredstva, tvrdej}i deka minimalnoto koli~estvo na anabolikot klenbuterol vo negovata krv e rezultat na truewe so rasipano meso. Toj najavi àlba na uslovnata suspenzija izre~ena od Anti-doping komisijata na velosipedskata organizacija, potsetuvaj}i deka celiot sistem na kontrola treba da se menuva. “Ova e slu~aj na truewe so hrana, vo koj jas sum `rtva. Bez razlika dali lu|eto }e mi veruvaat ili ne, jas moàm da odam so krenata glava”, izjavi [panecot na pres-konferencijata odràna vo negoviot roden rad Pinto. Vo testiraweto pronajdeno e minimalno koli~estvo od 0,00000000005 promili klenbuterol, {to e podatok koj navistina odi vo prilog na Kontador i negovite tvrdewa deka se raboti za konsumacija na rasipano meso za vreme na vtorata etapa od poslednata trka niz Francija, odràna vo juli. “Samo ~etiri laboratorii vo svetot imaat adekvatna oprema za da pronajdat takvo malo koli~estvo. Vo sekoja druga sostojbata }e be{e ~ista. Tuka se raboti za o~igledna gre{ka. Celiot sistem treba da se promeni, bidej}i ova ne vodi nikade”, smeta Kontador.

Samo ~etiri laboratorii vo svetot imaat adekvatna oprema za da pronajdat takvo malo koli~estvo. Vo sekoja druga sostojbata }e be{e ~ista. Tuka se raboti za o~igledna gre{ka. Celiot sistem treba da se promeni, bidej}i ova ne vodi nikade

Alberto Kontador ne priznava deka koristel ilegalni supstancii Za [panecot postojanoto isfrlawe na slu~ai za doping kaj velosipedistite predizvikuva lu|eto so somne` da gledaat na rezultatite postaveni na slavnite trki. “Kako i da e, jas i natamu ja poddr`uvam borbata protiv dopingot. Nema da pronajdete li~nost koja e pokooperativna od mene, koga se vo pra{awe kon-

trolite po trka. Vo momentov ne me interesira ni{to drugo. Jas moram da si go is~istam imeto, bidej}i vo momentov e vistinski pekol, najmnogu za moeto semejstvo. Tamu site se navistina zagri`eni”, zavr{i Kontador. Velosipedizmot e postojano pod pritisok na golemi aferi povrzani

so nedozvoleni dopingsredstva. Golem broj istaknati natprevaruva~i neslavno ja zavr{ile karierata, a posleden golem slu~aj be{e so {ampionot od Tur de Frans, Amerikanecot Flojd Lendis, koj be{e pozitiven na testot samo nekolku dena otkako go podigna pobedni~kiot pehar.

HULIGANI

SPRE^EN E MASAKR VO ZAGREB!

olem broj ~lenovi od naviva~kata grupa na fudbalskiot klub Partizan od Belgrad, ozloglasenite “Grobari”, se obidele da otpatuvaat vo Zagreb, kako poddr`uva~i na solunski PAOK, na revan{-duelot so Dinamo, vo ramkite od natprevarite vo Liga Evropa, javuvaat golem broj hrvatski mediumi. 1.000 naviva~i pobarale vleznici od upravata na PAOK, a pritoa vetile deka vo hrvatskata prestolnina }e dopatuvaat so obele`ja na gr~kiot klub, a dokolku dojde do posakuvanata presmetka so “Bed blu bojs” (BBB), naviva~ite na Dinamo, }e gi istaknat maicite i {alovite na Partizan. Sepak, ovaa presmetka me|u srpskite i hrvatskite naviva~ki grupi e izbegnata, otkako upravite na PAOK i Dinamo postignale me|useben dogovor da ne nosat naviva~i na gostuvawata. “Dokolku vo Zagreb dopatuvaa 1.000 srpski naviva~i i se sudrea so “BBB”, toga{ }e nastape{e vistinska vojna, a gradot }e be{e front na razulavenite huligani”, potenciraat hrvatskite mediumi, smetaj}i deka i edno takvo scenario bi bilo preskapo za organizatorite, bidej}i bi trebalo da se dovedat golem

Dokolku vo Zagreb dopatuvaa 1.000 srpski naviva~i i se sudrea so “BBB”, toga{ }e nastape{e vistinska vojna, a gradot }e be{e front na razulavenite huligani, potenciraat hrvatskite mediumi, smetaj}i deka i edno takvo scenario bi bilo preskapo za organizatorite, bidej}i bi trebalo da se dovedat golem broj policajci i redari na stadionot

broj policajci i redari na stadionot. Inaku, soglasnosta da gostuvaat bez poddr{ka na svoite naviva~i be{e donesena najmnogu poradi toa {to i naviva~ite na PAOK imaat debelo dosie na incidenti i presmetki so protivni~kite grupi. Inaku, za vreme na prviot natprevar od Liga Evropa, me|u

PAOK i Dinamo, vo Solun bila zabele`ana golema grupa srpski naviva~i, koi se ponadevale deka }e naidat na privrzanicite na hrvatskiot {ampion. Za sre}a na celiot normalen svet od Srbija, Hrvatska, pa i Grcija, vo Solun denta nemalo nitu eden od “v`e{tenite” naviva~i na Dinamo. Prostorite na biv{a Jugo-

slavija se dlaboko potreseni od diveeweto na naviva~kite grupi, koi otsekoga{ go imale predznakot na huligani. Dobro se pametat presmetkite na poddr`uva~ite na Crvena Yvezda so onie od Split i Zagreb, {to deneska se zema i kako datum na po~etok na gra|anskata vojna vo nekoga{na Jugoslavija.

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL