Br.137-kapital-05.10.2010 by Kapital Media Group

NAVIGATOR

KOMPANII PAZARI I FINANSII

FOKUS

CARINSKATA STAPKA SE SVEDUVA OD 1% NA 0% OD JANUARI, UVOZ NA AVTOMOBILI OD EU BEZ CARINA!

ODNOVO ]E SE SKENIRA SOSTOJBATA DLABINSKATA ANALIZA ZA ZAGUBARITE ]E GO POSKAPI NOVIOT TENDER

REFORMITE NIKAKO DA STIGNAT VO MRT @IVEE EDNOPARTISKA PROPAGANDA VO VREME NA PLURALIZAM

STRANA 4

STRANA 11

STRANA 6

vtornik

TRGOVSKA RAZMENA NA MAKEDONIJA (VO MILIJARDI DOLARI) 7,0

6,8 IZVOZ

6,0 NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 04.10.2010, 13.00~.

UVOZ 5,0

5,2

5,0

4,0

3,0 2,0

MBI 10 MBID OMB

1,46% 0,46% 0 00,21%

3,4

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,67 44,93 1,37

2,0 1,4

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,66 8 1,47%

TRGOVSKI DEFICIT

3,9

3,3 2,8

2,7 2,3

1,8

1,0 2007

2008

2009

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.10)

1-3 KVARTAL OD 2010 IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

2.140

MBI 10

2.130 2.

KRIZATA SÈ U[TE GO ZEMA DANOKOT OD STOPANSTVOTO

IZVOZOT PORASNA VO ODNOS NA 2009 GODINA, AMA NE MO@E DA JA STIGNE 2007

2.120 2.1 2.110 2.110 2.100 2.090 2.080 28.9 2

KOLUMNA

FEQTON

VOVEDNIK

M-R IVO IVANOVSKI

D-R RUBIN ZARESKI (R)EVOLUCIJA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI VOLKSWAGEN GERMANSKATA GORDOST

IGOR PETROVSKI MR(EFORMA)TV

MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO

IDNINATA IZGRADENA NA BRODBEND TEHNOLOGIJA STRANA 8

STRANA 8

STRANA 18

EVROZONATA IM "DR@I" LEKCII NA FEDERALNITE REZERVI

EVROTO DOSTIGNA NAJVISOKO NIVO VO ODNOS NA DOLAROT STRANA 16

STRANA 2

30.9

02.10

04.10

2 05.10.2010

VTORNIK

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 05 OKTOMVRI 2010

MR(EFORMA)TV i gled am nekni na kabelska HRT, nekoj a od tie nivni te em isii za ekonomija, biznis ili turizam }e da be{e. Vo sekoj slu~aj, interesno, mi go privle~e vnimanieto i ostanav prikovan za televizorot edno polovina saat. Si pomisliv vo sebe kolku dobra programa imaat Hrvative, pa pak ne im ~ini i ja kritikuvaat postojano. A, da si zamislat edno {est saati vo denot da im odi na ekranot poraka od nivnata Vlada deka znaeweto e sila i mo} i zatoa da studiraat na novootvorenite fakulteti vo Bjelovar, Poèga i Nova Gradi{ka, na primer? Ili, pak, im veli da go oslobodat srceto, no i da ~itaat knigi. I toa seto plasirano preku promotivni spotovi {to traat, i traat, i traat...I ako nema vakvi propagandnoinformativni blokovi, toga{ ima prastari dok um en tarci, pod z a bo raveni TV-filmovi ili, pak, nekoja od detskite emisii so koi rastea generaciite vo 70-te i 80-te godini. A, kako intermeco se osveùvame so Folk fest Valandovo ’91. A, ako sme dobri, sli~no kako vo onoj vicot, moè da ni pu{tat i ne{to ponovo, kako Makfest ’99, da re~eme. [to bi rekle Hrvatite na seto toa, ako im kaème na samo eden den da si gi smenime ulogite, pa MRTV da bide nivna, a HRT na{a? Verojatno }e si re~at “]uti, dobro e, imalo i polo{o”. Navistina e polo{o vo MRTV. Polo{o nikoga{ ne bilo (ha, ova dojde isto kako vo propagandnine spotovi {to odat denovive na edna komercijalna televizija). Mediumskata ku}a koja so doa|aweto na pluralizmot treba{e da prerasne od reìmski vo javen

radiodifuzen servis, totalno potrfli vo ovaa misija. Iako se smenija mnogu vladi vo izminative dvaesetina godini, nitu edna ne uspea da ja izbegne zloupotrebata na MRTV, tuku site nastojuvaa od petni `ili da ja napravat kolku {to e mo`no finansiski i politi~ki pozavisna, za da gi ostvaruvaat svoite politi~ki celi. MRTV ne e, nitu }e bide objektiven i kvaliteten javen servis na gra|anite s$ dodeka ne se re{i nejzinoto finansirawe, odnosno ne stane finansiski nezavisna. A, nema da stane finansiski nezavisna ako nikoj ne pla}a radiodifuzna taksa. A, nikoj ne pla}a radiodifuzna taksa zatoa {to programata ne ~ini. A, programata ne mo`e da ~ini, ako nekoj namerno se trudi, preku s$ polo{ata ureduva~ka politika, bez davawe nitu denar za obnova na tehnikata, bez denar za nova produkcij a, sis tema tski da j a uni{tuva nacionalnata mediumska ku}a. Toa go pravea site vladeja~ki garnituri dosega, bez isklu~ok. Vo uslovi na s$ podlaboko tonewe na MRTV vo mizerija, nejzinoto rakovodstvo najavi reformi {to treba da se odvivaat vo tri fazi. Eden od stolbovite na reformite e finansiskoto osamostojuvawe na ku}ata, {to treba da go pomogne Upravata za javni prihodi, koja prisilno }e ja napla}a radiodifuznata taksa. Dobro e {to i vlasta i opozicijata se soglasuvaat okolu toa deka efikasnata naplata na radiodifuznata taksa e najdobar na~in da se obezbedi finansiska i politi~ka nezavisnost na MRTV, iako ne se soglasuvaat okolu na~inot na koj {to treba da se napravi toa. Nekoe re{enie, se-

KRIZATA SE U[TE GO ZEMA DANOKOT OD

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

pak, mora da se najde. Pretplata se pla}a i vo mnogu porazvieni dràvi od na{ata, kade {to vlad i te m oà t r el a tivno lesno da obezbedat pari za funkcioniraweto na javnite servisi, no tokmu zaradi obezbeduvaweto na nivnata nezavisnost, ostavaat finansiraweto da se pravi preku pretplata. No, na svoi te gr a|ani im nudat objektivni, nepristrasni i kvalitetni sodrìni, koi treba da stavat akcent vrz informativno-edukativnata komponenta, so dobra produkcija na dokumentarni filmovi, igrani serii i zabavni emisii. Koga posleden pat MRTV snimila nekoja igrana serija za deca, na primer? Ili nau~nopopularen film? Toa e ona {to gra|anite treba da go dobijat od svojot javen radiodifuzen servis. Na komercij alnite TVstanici neka im gi ostavi blujavicite od indiskite serii i debilnite “Farmi”, koi go namaluvaat koeficientot na inteligencija na gleda~ite (mora da postoi nekoja nau~na studija i za ova), a svojata kreativna energija da ja naso~i kon programa {to prvenstveno }e informira, educira i zabavuva. No, prvo pari, pa potoa muzika.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

4,32

ilioni evra iznesuva prometot od trguvaweto na Makedonska berza za mesec septemvri. Spored mese~niot izve{taj, vo septemvri nemalo nitu edna blok-transakcija, odnosno prometot e ostvaren samo preku klasi~no trguvawe. Sporedeno so avgust, ostvareniot vkupen promet vo septemvri e re~isi 9 pati pomal, {to vo najgolem del se dol`i na dvete blok-transakcii na Stopanska banka. Vo avgust, vkupniot promet od trguvaweto iznesuva 37,7 milioni evra i e za 8,7 pati pogolem od 4,32 milioni evra promet vo septemvri. Pri {to, vo avgust 35 milioni evra pominaa vo dvete transakcii na Stopanska banka, a vo klasi~noto trguvawe prometot iznesuva{e 2,56 milioni evra, {to e re~isi dvojno pomalku ako se sporedi so septemvri.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

IZVOZOT PORASNA GODINA, AMA NE M

TRGOVSKA RAZMENA NA MAKEDONIJA (VO MILIJARD 7,0

6,8

6,0 5,0

5,2

4,0

3,0 2,0

3,9

3,3 2,8 1,8

1,0 2007

2008

Spored podatocite od Zavodot za statistika, vo prvite osum meseci od godinava vkupnata vrednost na izvozot na stoki iznesuva 1,9 milijardi dolari, a uvozot e 3,35 milijardi dolari. Ako brojkite se sporedat so nekriznata 2007 godina, }e se zabele`i deka izvozot be{e daleku pogolem i iznesuva{e 3,4 milijardi dolari

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

a 18,3% e zgolemen izvozot od Makedonija vo prvite osum meseci godinava, vo sporedba so istiot period lani, a uvozot porasna za 5,5%. Ovoj, navidum dobar, trend {to go objavi Dr`avniot zavod za statistika dobiva sosema poinakva slika koga }e se sporedi so nekriznata 2007 godina. Ovaa sporedba poka`uva deka obemot na izvozot s$ u{te e pomal otkolku vo 2007 godina, a pomal e i uvozot poradi krizata so koja se soo~uva stopanstvoto. Toa zna~i namaleno proizvodstvo, obem na rabota i namaleni investicii. Spored podatocite od Zavodot za statistika, vo prvite osum meseci od godi-

nava vkupnata vrednost na izvozot na stoki iznesuva 1,9 milijardi dolari, a vrednosta na uvozot e 3,35 milijardi dolari. Sporedeno so minatata godina, vkupnata vrednost na izvozot iznesuva{e 2,7 milijardi dolari. Godinava, samo za osum meseci, vrednosta e re~isi dve milijardi dolari, po {to e evidentno deka ima zgolemuvawe na izvozot. No, imaj}i predvid deka minatata godina se smeta{e za krizna, ne moè da se kaè deka se raboti za golemo zgolemuvawe. Ako brojkite za prvite osum meseci od godinava se sporedat so 2007 godina, pred po~etokot na krizata, }e se zabeleì deka toga{ vrednosta na izvozot bila daleku pogolema i iznesuvala 3,4 milijardi dolari. Standardno, i godinava vo izvozot najgolemo u~estvo imaat proizvodite od èl-

ezo i ~elik, oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta, dodeka vo uvozot najmnogu se zastapeni surovata nafta, motornite vozila i elektri~nata energija. Vo sporedba so minatata godina, najgolemo zgolemuvawe na izvozot se zabeleùva kaj prehranbenite proizvodi, surovinite, mineralnite goriva, hemiskite proizvodi. Kaj uvozot se zabeleùva zgolemen uvoz na pijalaci i tutun, surovini, mineralni goriva, hemiski proizvodi. I godinava najmnogu izvezuvame vo zemjite od Evropskata unija i od Zapaden Balkan, no i uvezuvame od evropskite dràvi i od zemjite vo razvoj. RASTE TRGOVSKIOT DEFICIT Sepak, ekspertite analiziraat deka ona {to sozdava problemi vo ekonomijata e faktot {to uvozot se zgo-

VTORNIK

NAVIGATOR

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

05.10.2010

USPEH NA AVTOMOBILSKIOTT KLASTER

P FATMIR BESIMI

BAKIR IZETBEGOVI]

MILE JANAKIESKI

IVO SANADER

ijalozi za [ara inot go nasledi tatkoto - debatata {to se odr`a D S kako ~len na pretsedavikendov na inicijativa na telstvoto na Bosna i Her-

hridskite brodari ne $ pove}e se stesnuva krusamo {to ja izgubija godi- Sgot okolu porane{niot O ne{nata sezona, tuku mo`e da hrvatski premier, koj e na

Vladata, treba da pomogne da se vrati turizmot na [ar Planina

ostanat i bez idnina, zatoa {to nemaat osnovni uslovi i infrastruktura za rabota

cegovina, {to e prv vakov slu~aj na balkanskite prostori

tapet poradi nekolku kriminalni slu~ai, pa mora{e da se vrati vo zemjata

D STOPANSTVOTO

A VO ODNOS NA 2009 MO@E DA JA STIGNE 2007 OTKAKO IZLEZE KOSOVO, SO SRBIJA IMAME DEFICIT OD 100 MILIONI EVRA

DI DOLARI) IZVOZ

UVOZ 5,0

TRGOVSKI DEFICIT 3,4

2,7 2,3

2009

2,0 1,4 1-3 KVARTAL OD 2010 IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

18,3% 5,5% e zgolemen izvozot vo prvite osum meseci godinava, vo sporedba so istiot period lani

e zgolemen uvozot vo periodot januari-avgust 2010 godina, vo sporedba so minatata godina

lemuva od godina vo godina i raste pove}e od izvozot. Taka, na primer, vo 2007 godina vrednosta na uvezenite proizvodi iznesuva{e 5,2 milijardi dolari, a vo 2008 godina e zgolemena na 6,9 milijardi dolari, dodeka samo za trite kvartali od godinava vrednosta na uvezenite proizvodi iznesuva 3,4 milijardi dolari. Kako rezultat na ova raste i trgovskiot deficit, odnosno negativnoto saldo vo trgovskata razmena so stranstvo, koj za prvite osum meseci od godinava iznesuva 1,4 milijardi dolari. Stopanstvenicite velat deka e neophodno restrukturirawe na ekonomijata. “Minatata nedela izlegovme so strate{ki dokument. Ima nekolku celi, ama klu~noto e deka mora da se vospostavat osnovnite elementi na pazarnata ekonomija. Eve, kone~no se re{ava pra{aweto na sopstvenosta vrz zemji{tetoto na firmite za tie da vidat malku prosperitet i da se podobri

delovniot ambient, a so toa i kone~no da se vratime na dvete strate{ki osnovi - zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskite proizvodi i na izvozot, a so toa i namaluvawe na trgovskiot deficit”, veli Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora. Najgolem pridvi`uva~ na na{iot izvoz vo poslednive nekolku godini se metalite, a osobeno feronikelot i ~elikot, kako berzanski proizvodi, no i oblekata i prehranbenite proizvodi. Najgolemiot makedonski izvoznik, Makstil, za poslednoto trimese~je od godinava najavuva stagnacija. “Ve}e vo ~etvrtiot kvartal od godinava o~ekuvame zabavuvawe na rastot zapo~nat godinava. Rano e da se zboruva deka ovaa induistrija izleguva od krizata. Golemite ekonomii, kako Kina i Indija, najavuvaat deka kon krajot na godinava }e rabotat so pomal intenzitet”, veli generalniot direktor na Makstil, Aleksan-

Vkupnata trgovska razmena so Kosovo vo prvite {est meseci od godinava iznesuva 200,5 milioni dolari, odnosno 5,2% od vkupnata nadvore{no- trgovska razmena na Makedonija. Kosovo za prvpat vleze kako posebna statisti~ka edinica vo izve{taite na Dràvniot zavod za statistika. Toa vedna{ pokaà deka vo trgovijata so Srbija, na{iot tradicionalen partner vo trgovskata razmena, so koj porano beleèvme suficit, sega imame deficit. Lani za cela godina imavme deficit vo razmenata so Srbija od re~isi 60 milioni dolari, a godinava brojkata samo za osum meseci iznesuva okolu 100 milioni dolari. So Kosovo, pak, sporedeno so istiot period od minatata godina, vkupnata razmena e zgolemena za 127 milioni dolari, {to e rast od 73,3%. Kosovo e sedmi partner na Makedonija vo vkupnata razmena vo svetot. Vo izvozot na Kosovo, najgolemo u~estvo imaat prehranbenite proizvodi, zelen~ukot i ovo{jeto, so vrednost od 40 milioni dolari. Vo sektorot prehrana, najgolemo u~estvo imaat vodata, mineralna i gazirana, duri 17 milioni dolari, i pekarskite proizvodi vo vrednost od ~etiri milioni dolari. Ponatamu, grade`nite materijali vo vrednost od 31,6 milioni dolari, valani i drugi proizvodi od èlezo i ~elik od 13,8 milioni dolari i cigari od 8,5 milioni dolari. Od Kosovo gi uvezuvame istite proizvodi. Iako uvoznata zavisnost na Kosovo dobro gi pozicionira makedonskite stoki na tamo{niot pazar, sepak, spored ekspertite, kompaniite treba da sfatat deka ovaa dobra pozicija ne e dolgoro~na i ponatamu treba da se raboti na gradewe na konkurentski kapacitet na doma{noto proizvodstvo, pred s$ preku kvalitet i me|unarodni standardi.

NAJMNOGU PORASNA UVOZOT NA MESO I PREHRANBENI PROIZVODI

Najgolemi promeni ima vo vnatre{nata struktura na uvozot, odnosno od godina vo godina se zgolemuva uvozot na prehranbeni proizvodi, pijalaci, tutun, obleka, mebel, patni~ki vozila. Sporedeno so 2005 godina, ima zgolemen rast na vrednosta na uvozot na meso i mesni prerabotki. Vo 2005 godina sme uvezle mesni proizvodi vo vrednost od 88 milioni dolari, a lani od duri 141 milioni dolari. Se zgolemuva i uvozot na ìta i prerabotki od ìta. Spored podatocite na Narodnata banka, vo 2005 godina sme uvezle ìtni proizvodi vo vrednost od 51 milioni dolari, dodeka minatata godina vrednosta na ovie proizvodi iznesuva 81 milioni dolari. Sli~na e situacijata i so ovo{jeto. Minatata godina sme uvezle ovo{je vo vrednost od 70 milioni dolari, a vo 2005 godina vrednosta iznesuva{e 43 milioni dolari. dar Pano dar P anovv. Panov. I tekstilcite k ne se optimisti za zakrepnuvawe na ekonomijata. “I nie imavme zgolemen izvoz, no toa kaj nas se slu~uva najmnogu vo mesecite juli i avgust, koga tradicionalno imame najmnogu rabota. Za da se vidi dali,

se sepa pakk, ssme me zzakrepnale, akre ak krepn pnal alee, ttre rebba sepak, treba k bbrojkite jk da gi po~ekame od oktomvri i noemvri. Sepak, ako sporedime so lani, koga voop{to i ne rabotevme, mo`eme da ka`eme deka e dobro”, veli Stefan Ivanovski od tekstilnata fabrika Stevik, od Kavadarci.

retstavnikot na avstriskata Magna, edna od najgolemite kompanii za proizvodstvo na delovi za motornii vozila, denovive skenira{e {e nekolku makedonski kompanii, so cel da pronajde partner-dostavuva~ od na{ata zemja. Samoto prisustvo na makedonskiot pazar na tretiot po golemina svetski ki proizvoditel na avtomobilski delovi, Magna, deluva mo{ne dobro vrz op{toto portfolio na na{eto stopanstvo, a mo`e da pretstavuva i inicijalna kapisla za posilen prodor na makedonskite kompanii od ovoj sektor. Za vakviot uspeh najzaslu`en e prviot ~ovek na avtomobilskiot klaster na Makedonija, Vladimir Tevdov, ~ija “rastr~anost”po svetskite saemi i site drugi relevantni nastani vo avtomobilskata industrija gi dava prvite rezultati. “Ova e izvonredna mo`nost

VLADIMIR TEVDOV za makedonskata ekonomija, bidej}i sorabotkata so kompanii od vakov tip e odli~na preporaka za investitorite od celiot svet”, izjavi menaxerot na avtomobilskiot klaster na Makedonija (ACM), Vladimir Tevdov, koj so pretstavnikot na Magna, Marek Trstan, potpi{a memorandum za sorabotka. So Magna ne zapiraat anga`manite na avtomobilskiot klaster, bidej}i vo momentov se vodat intenzivni pregovori za sorabotka i so golemiot Mercedes-Benc. Sekoja ~est.

GUBITNIK

SE OTKA@A KOGA E NAJTE[KO

ajdobriot makedonski ski fudbaler vo momentov, ov, Goran Pandev, stavi kraj raj na reprezentativnata kariiera. Za mediumite obrazloì ì deka svireìte od doma{nata ata publika na posledniot natpreprevar so Ermenija go naterale ale vo idnina edinstveno da se koncentrira na nastapite vo italijanskiot klub Inter. Ne treba da se govori mnogu nogu za zna~eweto na Pandev vo igrata na nacionalniot sostav i ne treba da se bide premnogu pameten za da se zaklu~i deka negovoto otsustvo }e bide nenadomestlivo za selektorot Mirsad Jonuz. No, treba da se kaè deka Pandev ja ostavi selekcijata ne cedilo vo momentot koga & e najte{ko. So toa go urna svojot status na yvezda vo nacionalniot tim. Koga reprezentacijata igra lo{o i dobiva svireì od publikata, sigurno deka site fudbaleri bi sakale da se nadvor od timot. No, vo toj slu~aj nema da postoi makedonska fudbalska reprezentacija. Svireìte od publikata se normalna pojava vo fudbalot i stara kolku i samata igra. Toa ne bi trebalo nikogo da

GORAN N PANDEV iznenadi, a u{te pomalku da razo~ara, bidej}i, kako {to znaat da negoduvaat gleda~ite, so ist intenzitet znaat i da nagradat. Imeto na Goran Pandev bezbroj pati bilo skandirano od istite naviva~i, a toj bezbroj pati do`ivuval freneti~ni pozdravi od tribinite. [to }e se slu~i ako Goran Pandev, po nekoe slabo izdanie na timot na Inter, zaedno so igra~ite bide isvirkan i od milanskite naviva~i? Fakt e i deka sega Pandev e pobezbeden zatoa {to }e igra samo za sopstveniot tim, kade {to e dobro osiguran od povredi, {to ne e slu~aj vo reprezentacijata. So ova treba da se pozanimava Makedonskata fudbalska federacija, ako ne saka da gi gubi yvezdite.

MISLA NA DENOT

POVE]ETO DISKUSII VO VRSKA SO DONESUVAWETO ODLUKI PRETPOSTAVUVAAT DEKA SAMO TOP-IZVR[NITE MENAXERI DONESUVAAT ODLUKI ILI DEKA SAMO NIVNITE ODLUKI SE ZEMAAT PREDVID. TOA E OPASNA GRE[KA

PITER DRAKER POZNAT AMERIKANSKI PROFESOR I GURU NA MENAXMENTOT

4 05.10.2010

VTORNIK

NAVIGATOR

SVET

0-24

...VRA]AWE

...IZBORI VO BRAZIL

...PREDUPREDUVAWE ZA AMERIKANCITE

Sanader sleta vo Zagreb so soprugata

Porane{en marksisti~ki gerilec - nov pretsedatel?

Ne e bezbedno vo Evropa?!

orane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, se vrati od SAD vo Hrvatska. Se {pekulira deka do{ol za da svedo~i pred Komisijata za istraga na privatizacijata na INA, poradi navoden kriminal.

ilna Vana Rusef, }erka na bugarski emigranti, koja vo mladosta be{e vo odredite protiv voenata hunta, mo`e da bide noviot pretsedatel na Brazil. Na anketite pred zav~era{noto glasawe taa ima{e najgolemi {ansi za pobeda.

Zasega ima samo predupreduvawe deka Evropa ne e bezbedna.

DVA, TRI ZBORA

CARINSKATA STAPKA SE SVEDUVA OD 1% NA 0%

OD JANUARI, UVOZ NA AVTOMOBILI OD EU BEZ CARINA! Od Nova Godina se ukinuva carinskata stapka za uvoz na novi i stari avtomobili od zemjite na Evropskata unija, objavija v~era ministerot za finansii, Zoran Stavreski i direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov

“Celiot svet treba da se obedini vo odano~uvaweto na evropskite banki. Vo sprotivno, ne bi imalo nikakov efekt. Bi bilo golema gre{ka dokolku EU odlu~i da gi odano~i finansiskite transakcii samo vo svoite ramki.” @AN-KLOD TRI[E pretsedatel na Evropskata centralna banka

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

d Nova Godina se ukinuva carinskata stapka za uvoz na novi i stari avtomobili od zemjite na Evropskata unija, objavija v~era ministerot za finansii, Zoran Stavreski i direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov. “Ohrabreni od uspehot na dosega{nite merki, i vo 2011 godina prodol`uvame so namaluvawe na carinata, odnosno dopolnitelno namaluvawe na tro{ocite, so toa {to }e vovedeme nula stapka na carina za uvoz na vozila od EU”, re~e Stavreski, potenciraj}i deka ovaa merka }e bide povolna i za gra|anite i za dr`avata. Spored Kargov, ovaa merka se nadovrzuva na dosega{nite povolnosti za uvoz na avtomobili. “Od 2.800 evra, prose~nite dava~ki za uvoz na avtomobil, godinava se namalija na 740 evra, odnosno akcizata od 900 evra e namalena vo prosek na 43 evra po polovno vozilo”, istakna toj. Importerite na vozila smetaat deka ovaa merka ne zna~i ni{to, bidej}i carinata sega iznesuva samo

milioni evra godinava iznesuva neto-prilivot vo buxetot od uvoz na avtomobili

NEMA PROSTUVAWE ZA STRANSKI TABLI^KI

Ministerot Zoran Stavreski smeta deka e neopravdano, pokraj drasti~no namalenite akcizi, s$ u{te da se vozat avtomobili so stranski tabli~ki. “Dokolku zapisni~ki se utvrdi deka voziloto bilo pove}e od {est meseci vo Makedonija, se kaznuva so 50 evra na lice mesto i sopstvenikot treba da go carini ili da go iznese nadvor od zemjava”, veli toj. 1%. Tie ne o~ekuvaat zgolemuvawe na uvozot na avtomobili vo zemjava. “Dali e 1% ili nula e sosema irelevantno. Ova e samo kapka vo more i ne mo`e da se smeta kako merka za zgolemuvawe na povolnostite, tuku merka za harmonizacija so evropskoto zakonodavstvo”, veli Zlatko Mucunski, sopstvenik na

3 FAKTI ZA...

2% 12.037 2,9%

merikanskiot Stejt department razmisluva dali na dr`avjanite na SAD da im pora~a da izbegnuvaat patuvawa vo EvroA pa poradi novi zakani na teroristi~kata organizacija Al kaeda.

PORASNALE TRO[OCITE ZA @IVOT VO SEPTEMVRI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC MINATATA GODINA, POKA@UVAAT PODATOCITE NA ZAVODOT ZA STATISTIKA DENARI IZNESUVA POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA NA EDNO ^ETIRI^LENO SEMEJSTVO ZA HRANA I PIJALACI, PRESMETANO VRZ OSNOVA NA CENITE NA MALO PORASNALE TRO[OCITE ZA @IVOT KAJ STANBENITE USLUGI VO SEPTEMVRI, [TO PRETSTAVUVA NAJGOLEM RAST

Por{e-Makedonija. I od Automobile SK velat deka ova voop{to nema da im go poka~i prometot. “Namaluvaweto na dava~kata od pedesetina evra po avtomobil ne ni zna~i ni{to”, velat ottamu. Za dilerite na polovni avtomobili ova olesnuvawe ima u{te pomalo zna~ewe. “Cenite na koristenite av-

tomobili se u{te pomali, pa ne veruvame deka za namaluvawe od nekolku evra lu|eto }e se zainteresiraat da si kupat avtomobil”, veli importer na polovni avtomobili. Od po~etokot na godinata, vo zemjava se uvezeni vkupno 51.225 vozila, od koi 5.400 se novi, a 45.745 se koristeni. Vicepremierot Stavreski smeta deka i pokraj zgolemeniot uvoz na polovni avtomobili, faktot deka godinava bile uvezeni 5.400 novi vozila potvrduva deka pazarot vo Makedonija e segmentiran. Vkupniot uvoz e zgolemen za ~etiri pati, a uvozot na polovni avtomobili za 15 pati. Spored Carinskata uprava, kaj gra|anite drasti~no e zgolemen interesot za vozila od 1.300 do 2.000 kubici, {to ne bilo slu~aj pred merkite za popovolen uvoz. Neto-prilivot od uvoz na avtomobili vo buxetot, spored Ministerstvoto za finansii, godinava iznesuva 11 milioni evra.

“Datumot koga e sru{en Berlinskiot yid e najubav den vo istorijata na Germanija. Nikoga{ nema da gi zaboravime na{ite sosedi i sojuznici koi go ovozmo`ija obedinuvaweto na dvete Germanii.” ANGELA MERKEL premier na Germanija

“Pomina vremeto koga so Republika Srpska se upravuva{e od Belgrad. Republika Srpska denes e samostojna, suverena, stabilna, funkcionalna i razviena... Republika Srpska denes e gordost na celiot na{ narod.” VUK JEREMI] minister za nadvore{ni raboti na Srbija

GADGETS

PROCENKI...

BRANKO CRVENKOVSKI Pretsedatel na SDSM

TROJNO ]E GO ZGOLEMIME KREDITIRAWETO ZA KOMPANIITE

o 2010 godina, na ime investiciski krediti odobrena e suma vo iznos od 60 milioni evra. So merkite vo programata “Investicii sega” o~ekuvame trojno da se zgolemi kreditiraweto, {to bi dostignalo suma od 180 milioni evra. Prose~nata kamatna stapka za investiciski krediti iznesuva 10,5% na godi{no nivo, {to zna~i deka za 180 milioni evra dr`avata }e treba da odobri ne{to pomalku od 19 milioni evra, izjavi liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Spored nego, so ovaa programa partijata saka da im pomogne na doma{nite kompanii vo razvojot, odnosno preku dodeluvawe bespalatno grade`no zemji{te vo industriskite zoni, tie da se pottiknat da go pro{irat biznisot, da investiraat i da otvorat novi rabotni mesta.

KOMPJUTER ^IJ EKRAN SE VADI

sven {to Lenovo IdealPad U1 raboti i funkcionira kako sekoj drug ured, ima i ekran {to mo`e da se odvoi od ostatokot od uredot. Toa e ovozmo`eno poradi toa {to sekoj del si ima poseben procesor i operativen sistem. Tokmu ovie karakteristiki mu davaat multifunkcio-

nalnost na ovoj gaxet, koj ima i vgraden 3g Wireless, videokamera i dva stereozvu~nici so vgraden mikrofon. Specijalniot softver ovozmo`uva docnewe na zvukot, odnosno eho-efekt. Celiot kompjuter te`i 1,7 kilogrami i ima 11,6-in~en HD LED monitor. Pretstavuva idealna prilika za site korisnici koi se naviknati na fleksibilnost.

VTORNIK

POLITIKA OPOZICIJA: SE PARTIZIRA AGENCIJATA ZA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII

azre{uvaweto na Bardil Ja{ari, ~len na Komisijata za elektronski komunikacii, i imenuvaweto na porane{niot gradona~alnik na Zajas, Besim Veliu, gi sudri vlasta i opozicijata vo Parlamentot. Spored Jani Makraduli od SDSM, edinstvenata pri~ina za razre{uvaweto na Ja{ari i postavuvaweto na nov ~len koj ne pominal nitu eden den vo sektorot na elektronski komunikacii poka`uva deka ne{to seriozno se slu~uva vo ova regulatorno telo, poradi {to i samiot direktor se povlekol od svojata

funkcija, za, kako {to veli Makraduli, da ne u~estvuva vo kriminalot na vlasta. Prateni~kata na LDP, Roza Topuzova-Karevska, tvrdi deka Veliu ima samo eden den iskustvo vo elektronskite komunikacii. Za Radmila [e}erinska zaminuvaweto na pretsedatelot, smenata na Ja{ari i drugi ~lenovi od Komisijata, koi bile izbrani od ovaa Vlada, e jasen pokazatel deka, i pokraj zabele{kite na Evropskata komisija za zajaknuvawe na kapacitetite na ova regulatorno telo, vlasta i ponatamu gi ignorira ovie preporaki

i ja partizira Komisijata. Taa veli deka nema drugo objasnuvawe osven toa deka vo Komisijata se vr{i ogromen kriminal, a Ja{ari, nesakaj}i da u~estvuva vo istiot, ne prisustvuval na pet sednici i se li{il od plata od 100.000 denari, svesen deka }e bide razre{en. Ilija Dimovski od VMRO–DPMNE, kako kontraargument istakna deka imenuvaweto na Veliu e napraveno soglasno zakonskite propisi. Veliu za nov ~len na Komisijata za elektronski komunikacii be{e predlo`en od pratenikot od DUI, Xevat Ademi.

05.10.2010

CRVENKOVSKI: PRED NAS POSTOI PARTISKO-CRKOVNA KOALICIJA !

oga crkvata }e po~ne da vodi politika, a Vladata da vodi crkovna politika, toga{ nema ni{to ni od Ustavot, ni od sekularnosta na Republika Makedonija,- ova v~era go poso~i Branko Crvenkovski, liderot na najgolemata opoziciska partija SDSM, po povod izjavata na vladikata Agatangel deka ne treba da se prifati kakva bilo promena na imeto na dr`avata. Za liderot na SDSM, izjavata na vladikata Agatangel e katastrofalna politika i za crkvata i za dr`avata. "Pred nas postoi nekoj tip partiskocrkovna koalicija", re~e toj.

Vo odnos na procesot na lustracija, Crvenkovski smeta taa bi imala smisla samo dokolku se pravi na objektiven, neutralen i neselektiven na~in. "Po~etokot na procesot na lustracija vo Makedonija e s$ osven toa. Od prvata odluka za trite slu~ai {to ja ima{e Komisijata mo`eme da zaklu~ime deka procesot se vodi selektivno. Se nadglasuvaat na fakti, se graduiraat lu|eto kako pogolemi ili pomali kodo{i. Toa ne smee da se dozvoli vo Komisijata. Faktite se tie koi treba da se konstatiraat. Na vakov na~in, lustracijata namesto korist,

mo`e samo da donese {teti", re~e liderot na SDSM. Od VMRO-DPMNE so reakcija. Vo odnos na izjavata na Crvenkovski za crkvata, tie velat deka toj nema po~it kon crkvata i verata. "Ne n$ iznenaduva, koga }e se setime na grevovite {to dosega gi napravil ovoj ~ovek", se naveduva vo reakcijata na DPMNE. Za lustracijata, pak, od vladeja~kata partija pra{uvaat kako Crvenkovski ima obraz da govori na ovaa tema, koga Trendafil Ivanovski, pretsedatelot na Ustaven sud i obvinet za "kodo{", e izglasan tokmu od SDSM.

PROTESTI NA SDSM PROTIV “NENARODNIOT RE@IM”

RU[EWE NA VLADATA ILI NA PRAVNIOT POREDOK?

Analiti~arite najavuvaat dve scenarija vo koi mo`at da se razvijat serijata protesti predvodeni od

SDSM. Ednoto – mo`ni incidenti bez mo`ni rezultati za podobruvawe na nivniot rejting i drugoto – mobilizacija na {iroka narodna masa vo borbata za vra}awe na vlasta

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

naliti~arite se so podeleni mislewa kako }e vlijaat najavenite protesti na obedinetiot opoziciski front, predvoden od SDSM, vrz celokupnata politi~ka klima vo dràvata. Otkako najgolemata opoziciska partija, so protestot vo Prilep najaven za 10 oktomvri, }e po~ne na ulica da go iskaùva nezadovolstvoto od besperspektivnosta, siroma{tijata i nenarodniot i totalitaren reìm na vladata na Nikola Gruevski, ekspertite velat deka mo`ni se dve scenarija. Ednoto e deka vakviot pohod na SDSM }e rezultira so silna poddr{ka od narodot, na kogo mu e dojdeno prkeu glava, pred s$, od te{kata ekonomska situacija vo koja maka ma~i da vrze kraj so kraj sekoj mesec, a za koja e vinovna izolacionisti~kata vladina politika. Drugoto scenario e deka SDSM nema da postigne ni{to drugo osven mobilizacija i prebrojuvawe na svoite ~lenovi, a samite protesti na zemjata }e & donesat samo opasnost od incidenti i bezredie. SDSM tvrdi deka nema da predizvikuva nikakov haos i incidenti. Kako {to najavi i liderot, Branko Crvenkovski, u{te pred nekolku meseci, edinstvena cel im e da se krene

glasot protiv pogubnite vladini politiki vo site op{testveni sferi, od diplomatijata i menaxiraweto na sporot za imeto, preku balansiraweto so me|uetni~kite odnosi, do rekordniot broj na siroma{ni vo zemjava, nemaweto ni traga ni glas od mnogute najaveni investicii, propu{taweto da se zeme priklu~ok so glavnite energetski proekti vo regionot. Od vladeja~kata partija velat deka ne se pla{at od “akcijata” na glavnite politi~ki oponenti, no deka, sepak, stravuvaat od vistinskite nameri na SDSM i od opasnosta od eventualniot obid navidum naivnata “{ema” na mirni protesti da se pretvori vo edna op{ta anarhija. Profesorot i porane{en diplomat, Slobodan â{ule, za “Kapital” veli deka SDSM igra edna opasna igra, so tendencija preku edna agresivna propaganda i marketing da se prikaè realnosta onakva kakva {to ne e, crna i bezizlezna: “Ako ìvotot vo Makedonija navistina be{e takov kakov {to SDSM saka da ni go prikaè preku sramnite TV-spotovi, rejtingot nema{e da im stoi vo mesto. Anketite se dokaz deka narodot ne gleda preku nivnite o~ila. Ovoj nenaroden reìm pobedi na tri izborni ciklusi dosega i ako gi pra{ate gra|anite, tie moèbi }e vi re~at deka

ne se najzadovolni od toa kako vladee Gruevski, no isto taka }e vi odgovorat deka i utre, ako ima izbori, pak }e glasaat za nego. Zatoa, SDSM, namesto da izleguva na ulica i da sozdava opasnost od haos, treba da se fokusira na gradewe i prezentirawe na vistinska i silna platforma, koja nema da bide bazirana na urivawe. Vo sprotivno, tie ne ja urivaat Vladata, tuku demokratijata i pravniot poredok, oti gra|anite ka`aa kogo izbraa da gi

tro{i nivnite pari”, veli ^a{ule. So sosema sprotiven stav e profesorot i analiti~ar Merseq Biqali, koj veli deka zdravo e za sekoja demokratija da ima opozicija koja }e gi koristi site raspolo`livi i legitimni sredstva za da doka`e deka ne se soglasuva so politikata {to ja vodi aktuelnoto rakovodstvo. “SDSM }e uspee, ako ni{to drugo, da gi oslabne poziciite na vlasta i da go naru{i komoditetot na Gruevski, pa

moèbi pod takov pritisok toj }e vidi deka ima serija pogre{ni potezi so koi & na{teti na idninata na dràvata, no dolgoro~no i na svojata partija, oti vaka ne se vladee. Koga sostojbite se lo{i vo site sferi, a vo Makedonija ne moè da se tvrdi deka ne se, lu|eto se skloni da veruvaat vo s$ {to im se nudi kako alternativa i kako spas od toa tonewe. Preku no} ne se menuvaat rezultatite od anketite za rejtinzite, no fakt e deka opozicijata se mobilizira i se aktivira,

a na Makedonija toa & e potrebno vo momentov. Ne o~ekuvam incidenti, nitu kakvi bilo neredi, zatoa {to i golemiot miting na SDSM vo Skopje pomina mnogu dostoinstveno, pa mislam deka takvite komentari se sosema besmisleni”, objasnuva Biqali. Protestite na SDSM, koja so sebe gi ima i drugite 16 partii od obedinetiot opoziciski front, nema da bidat poddr`ani od LDP na Jovo Manasijevski, nitu od dvete opoziciski albanski partii, DPA i Nova Demokratija.

SE ODOBRIJA SREDSTVA ZA “ALBANSKIOT DEL” OD "SKOPJE 2014"

MEXITI: OVA E DOKAZ DEKA "SKENDERBEG" NE E KONTRAPROEKT MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

onesena e odluka i odobreni se sredstva za tri klu~ni figuri od albanskata istorija na plo{tadot Makedonija, a toa se Josip Bageri, Pjetr Bogdani i Nexat Agoli, {to zna~i deka plo{tadot Skenderbeg ne e kontraproekt na "Skopje 2014". Definitivno e potvrden

multietni~kiot karakter na “Skopje 2014" so dogovoraweto na ovie figuri,izjavi gradona~alnikot na op{tina ^air, Izet Mexiti, na otvoraweto na kancelarijata za debatirawe okolu predlog-proektot za plo{tadot Skenderbeg. Vicepremierot, Abdula}im Ademi, dodade deka ve}e se obezbedeni pari i za voso~ni figuri od

albanskata istorija vo muzejot na Makedonskata revolucionerna borba, kako i za spomenici so ista tematika na Mostot na umetnosta. Inaku, vo zgradata na op{tina ^air od v~era po~na da funkcionira posebna kancelarija za javna debata za predlogproektot za izgradba na plo{tadot Skenderbeg. Od ponedelnik do petok,

me|u 12 i 14 ~asot, vo narednite dva meseci gra|anite }e mo`at da dojdat vo kancelarijata i da debatiraat so arhitektite koi go osmislile proektot iznesuvaj}i svoi zabele{ki i sugestii. Vicepremierot Ademi so otvorena poraka do koalicioniot partner, VMRO–DPMNE, vo odnos na zabele{kite za netransparentnosta so koja

se izgotvuva{e idejnoto re{enie za “Skopje 2014”: "Ovaa javna debata, {to }e trae dva meseci, treba da bide primer i za drugite". Za da gi predizvika gra|anite na razmisluvawe za proektot "Skenderbeg", op{tinata âir vo foajeto na svojata zgrada postavi {tafelai so izloèni nacrt-re{enija od koi moè da se dobie jasna slika za idniot izgled na

plo{tadot. Noviot plo{tad, spored predlog-proektot, }e bide ome|en od porane{nata stokovna ku}a Most, od Daut-pa{iniot amam, od zgradite na Makedonskata filharmonija i na Makedonskata opera i balet i od porane{nata stokovna ku}a Ilinden, a }e se prostira na povr{ina od okolu 20.000 metri kvadratni.

6 05.10.2010 FOKUS: REFORMITE NIKAKO DA STIGNAT VO JAVNIOT RADIODIFUZEN SERR

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ekvalitetna programa vo koja Vladata e najzastapena, vaka gra|anite go doìvuvaat javniot radiodifuzen servis, Makedonskata radio-televizija, i so ovoj argument odbivaat da ja pla}aat radiodifuznata taksa. Spored niv, takov kakov {to e, javniot radiodifuzen servis i ne treba da postoi. Pri~inite za nemo`nosta MRT da profunkcionira kako servis {to javnosta }e go prepoznae kako svoj, analiti~arite gi baraat u{te na po~etokot od pojavata na makedonskiot pluralizam, koga MRT ne uspea da odgovori na predizvikot {to go nametna pove}epartiskiot sistem i prodolì so logikata prezemena od prethodniot ideolo{ki period, koga pretstavuva{e servis na ednopartiskata vlast. Se izmenija mnogu vladi, no nitu edna ne pokaà politi~ka kultura neophodna za da se izbegne zloupotrebata na javniot servis, tuku site se trudea MRT da ja napravat finansiski i politi~ki {to pozavisna, do merkata za ostvaruvawe na nivnite politi~ki celi po linija na najmal otpor. Spored ekspertite, site problemi vo funkcioniraweto na MRT proizleguvaat od nemaweto finansiska samostojnost, zatoa {to vo nedostig od demokratska kultura, toa avtomatski zna~i zavisnost od vlasta, ~ija cena e politi~kata podredenost. Vtoriot krug nesakani pojavi predizvikani od finansiskata zavisnost na MRT, smetaat ekspertite, go sozdava odbivaweto na vlasta da go poddrì aùriraweto na tehnikata ili zgolemuvaweto na kvalitetot na novinarskiot kadar, pla{ej}i se deka vakvoto vloùvawe bi sozdalo mo`nost za emancipirawe na javniot radiodifuzen servis do nivo na nekakva ureduva~ka nezavisnost, {to moè da go zagrozi pravoliniskoto ispolnuvawe na direktivite od Ilindenska b.b.. Vo vakvi okolnosti, potvrdeni i so s$ poniskiot rejting, rakovodstvoto na MRT neodamna najavi reformi {to }e se odvivaat vo tri fazi, a treba da ovozmoàt finansisko, politi~ko i tehnolo{ko osamostojuvawe na javniot servis. Finansiskoto osamostojuvawe o~ekuvaat da go pomogne Upravata za javni prihodi, asistiraj}i vo naplatata na radiodifuznata taksa. Pravnata nezavisnost }e ja garantiraat soodvetni izmeni na Zakonot za radiodifuzija, napraveni po ugled na britanskata legislativa. Tretata faza predviduva kupuvawe nova oprema, neophodna kako zamena za dotraenata, no i za digitalizacija, na {to Makedonija se obvrza pred Evropa, vetuvaj}i deka vo 2011 godina vo eterot }e po~ne da emituva HDsignal, koj do 2012 godina celosno treba da go zameni analogniot. Po realiziraweto na tretata faza, smislata na reformite treba da dojde do poln izraz, preku sozdadeniot finansisko-pravnotehni~ki kapacitet na MRT da gi ispolni svoite obvrski na javen radiodifuzen servis od Zakonot za radiodifuzija, odrazuvaj}i go pluralniot karakter na dràvata, pred s$, na politi~ki plan, {to dosega be{e nevozmo`na misija. Paralelno, se o~ekuva i vidlivo osveùvawe na programskata {ema na javniot servis.

VO MRT @IVEE EDNOPARTISKA PROPAGANDA VO VREME NA PLURALIZAM

r vo fu funkcioniraweto r na MRT proizleguvaat r u od nem Site problemi aweto finansiska samostojnost samostojnost, zatoa {to vo nedostig od demokrats demokratska kultura, toa avtomatski zna~i zavisnost od vlasta, ~ija cena e politi~kata podredenost SE SLU[A VLASTA, A NE ZAKONOT Javniot radiodifuzen servis ima zakonska obvrska da obezbedi programite {to gi proizveduva i emituva da bidat za{titeni od kakvo i da e vlijanie od vlasta, politi~kite centri ili centrite na ekonomska mo}, kako i toa tie da go odrazuvaat op{testveniot i kulturniot pluralizam vo dr`avata. No, pove}e od jasno e, duri i za rakovodstvoto na dr`avnata radiodifuzna ku}a, kolku e golem ras~ekorot me|u ovie zakonski odredbi i ureduva~kata politika na MRT.

Od upravata na MRT se pravdaat so finansiskite i tehni~kite ograni~uvawa. “Ne e ednostvno da se oceni dali programata na MRT go odrazuva politi~kiot pluralizam vo zemjava, kako {to predviduva Zakonot za radiodifuzna dejnost. Go odrazuva kolku {to dozvoluvaat nejzinite ograni~eni mo`nosti vo uslovi na nesigurno finansirawe”, veli ~lenot na Sovetot na MRT, Slobodan ^a{ule. Za opozicijata e pove}e od o~igledno deka vlasta celosno ja kontrolira MRT, a dokaz za toa gledaat vo op{tiot bojkot na gra|anite

za pla}aweto na radiodifuznata taksa. “Revoltot na gra|anite e poradi do`ivuvaweto na MRT kako partiska televizija. Ako vlasta saka vistinski javen servis, s$ {to treba da napravi e da go sproveduva zakonot”, veli prateni~kata na SDSM, Vesna Bendevska. Izvr{niot direktor na MRT, Petar Karanakov, tvrdi deka ku}ata {to ja rakovodi ne emituva politi~ka reklama vo polza na vlasta. Na zabele{kite od opozicijata deka MRT e pretvorena vo reklamno pano na Vladata, koe ostanuva nenaplateno so pomalku od 6% priliv od marketing, Kara-

MRT I HRT SLI^NI PO PROBLEMITE, N

a~inot na koj Hrvatskata radiotelevizija istranzitira do respektibilen medium na demokratska Hrvatska, vo

konkurencija na silni privatni televizii, vo makedonskata javnost ~esto se poso~uva kako model {to trebalo da se primeni i na MRT. No, sporedbata, koja navidum logi~no se nametnuva, odredeni analiti~ari ja smetaat za nesoodvetna. So toa se soglasuvaat i vo MRT, odrekuvaj}i deka so HRT mo`e da se pravat direktni sporedbi, zatoa {to, spored niv, hrvatskiot javen servis ima povlasten status vo dr`avata, za razlika od MRT, koja opstojuva pri zakonska regulativa {to gi favorizira privatnite televizii. “Sporedbata na MRT so HRT e neprimerena. HRT se razviva{e vo uslovi na kontroliran pazar, imaj}i edna, pa potoa dve

privatni televizii za konkurencija. A MRT be{e izloèna na nelojalna konkurencija od privatnite radiodifuzeri, pri {to taa se trka so sedum nacionalni mreì, bez pari za tehnika so koja bi go odràla tempoto”, veli ~lenot na Sovetot na MRT, Slobodan â{ule. I izvr{niot direktor na MRT, Petar Karanakov, se àli na odredeni odredbi od makedonskite zakoni. “Zakonot ni zabranuva da se reklamirame vo atraktivniot termin od 17 do 21 ~asot, stavaj}i gi drugite mediumi vo privilegirana pozicija. Vo regionot nitu edna javna televizija nema takvi ograni~uvawa. Zakonite ni nametnuvaat ograni~uvawa

VTORNIK

RVIS

SLOBODAN ^A[ULE

^LEN NA SOVETOT NA MRT “Javniot radiodifuzen servis u{te od 1994 godina, koga prvpat e donesena ekipa politi~ki komesari da go rakovodi, e instrumentaliziran vo politi~kite igri vo zemjava.”

PETAR KARANAKOV

IZVR[EN DIREKTOR VO MRT “Kaj nas nema reklamirawe so koe se vr{at napadi vrz politi~kiot protivnik, a drugite televizii emituvaat takvo oglasuvawe.”

nakov odgovara deka programata posvetena na Vladata e sodrìna od javen interes, koja po Zakon se emituva besplatno. “Kaj nas nema reklamirawe so koe se vr{at napadi vrz politi~kiot protivnik, a drugite televizii emituvaat takvo oglasuvawe”, istaknuva Karanakov. Od Sovetot za radiodifuzija velat deka e te{ko da se prepoznae granicata koga emituvanite vladini sodrìni od javen interes preminuvaat vo politi~ka reklama i velat deka i vo evropskoto zakonodavstvo ovaa pravna materija e nedovolno precizna. Kako mo`no re{enie za depolitizacija na javniot radiodifuzer se prepora~uva promena vo na~inot na koj se rakovodi javnata radio-televiziska ku}a. “Haosot od upravuva~ki instruktori mora da se ukine i da se vovede normalno rakovodstvo, so generalen direktor koj }e snosi odgovornost. Sega imame re~isi ~etiri instanci na upravuvawe vo MRT, a nikoj ne snosi direktna odgovornost. Javniot radiodifuzen servis od 1994 godina e instrumentaliziran vo politi~kite igri vo zemjava, koga e donesena ekipa politi~ki komesari da go rakovodi, so {to MRT stana pove}e servis na vlasta, otkolku na gra|anite. Ovoj Sovet na MRT, ~ij ~len sum, pravi seriozen napor toa da go korigira”, veli â{ule. Pretsedatelot na sobraniskata Komisija za transport, vrski i ekologija, Tito Petkovski, smeta deka vo rakovodstvoto na MRT ne smee da ima lu|e so politi~ki ambicii, tuku dokaàni profesionalci, ~ij interes }e bide sozdavawe kvalitetna i za javnosta relevantna programa. “Lu|eto koi rakovodat so MRT ne treba da funkcioniraat na dale~inski upravuva~, tuku treba da bidat relevantni li~nosti so proveren profesionalen bekgraund”, veli Petkovski. RADIODIFUZNA TAKSA ZA NEZAVISNA MRT? Podobruvaweto na efikasnosta vo sobiraweto na radiodifuznata taksa e najdobriot na~in da se obezbedi finansiska, a preku toa i politi~ka nezavisnost na javniot radiodifuzen servis, se soglasuvaat vlasta i opozicijata. Nesoglasuvawata se okolu na~inot {to bi ovozmoìl poefikasno sobirawe na taksata. Vo VMRO-DPMNE

VESNA BENDEVSKA

PRATENI^KA OD SDSM “Revoltot na gra|anite e poradi do`ivuvaweto na MRT kako partiska televizija. Ako vlasta saka vistinski javen servis, s$ {to treba da napravi e da go sproveduva zakonot.”

o~ekuvaat dobri rezultati od re{enieto UJP da ja prezeme ulogata na izvr{itel. “VMRO-DPMNE }e ja poddrì sekoja aktivnost {to }e proizleze od dràven organ za sreduvawe na mediumskiot pazar, odnosno za zgolemuvawe na efikasnosta vo naplatata na radiodifuznata taksa. Odredeni mediumi tendenciozno pogre{no informiraat deka taksata odi samo kako pretplata za MRT, a, vsu{nost, ima del namenet za odrùvawe na radiodifuznata mreà i del za Sovetot za radiodifuzija”, veli direktorot na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski. Spored SDSM, re{enieto koe se potpira na uslugite od UJP ne e najsre}no, no, s$ u{te nemaat ideja kako da se podobri naplatata na taksata. “Nedostiga dobar model za soodvetno napla}awe na radiodifuznata taksa, a SDSM se soglasuva so koj bilo na~in {to }e obezbedi efikasnost za MRT da dobie sopstven i nezavisen na~in na finansirawe”, veli Bendevska. NSDP najavuva podnesuvawe amandman za finansiska i upravuva~ka avtonomnost na javniot servis. “Neophodna e apsolutna finansiska nezavis-

PRATENIK OD VMRO-DPMNE “Ja poddr`uvame sekoja aktivnost {to }e proizleze od dr`aven organ za zgolemuvawe na efikasnosta za naplata na radiodifuznata taksa, so cel samostojnost na MRT.”

nost na MRT, preku finansirawe bazirano na radiodifuznata taksa, {to bi se postignalo so izmena na Zakonot. Samo taka e mo`na seriozna reforma vo profiliraweto na samata ku}a. Ako saka da bide javen servis, treba informiraweto, edukacijata, zabavata {to ja nudi da bide tipi~na za javen servis, a razli~na od komercijalnite televizii”, izjavi Petkovski. Vinata za nemo`nosta javniot servis finansiski da se osamostoi preku naplata na radiodifuznata taksa vo dovolen procent, za da mo`e taa da pretstavuva edinstven na~in na finansirawe, rakovodstvoto na MRT ja prefrla kaj svoite prethodnici. “Imame seriozni problemi. Stari dolgovi napraveni od druga garnitura, najstara oprema vo Makedonija, a racete ni se vrzani zatoa {to sega ne mo`eme da se finansirame samo od radiodifuznata taksa. A nekoj porano ja rasturil slu`bata za sobirawe na taksata, koja sekoj mesec ode{e od dom do dom”, izjavi Karanakov. NA MAKEDONIJA I E NEOPHODEN JAVEN RADIODIFUZER Predlogot {to dojde od eden del od opozicijata, a {to go prifatija i odredeni mediumi

VO 2009 GODINA, ZAGUBA OD 2,5 MILIONI EVRA

Izve{tajot za finansiskoto rabotewe na MRT vo 2009 godina, so golemo docnewe, duri sega, na krajot od 2010 godina, vleze vo sobraniska procedura. Spored podatocite {to gi iznese direktorkata za finansii vo MRT, Liljana Stojanovska, javniot radiodifuzen centar 2009 godina ja zavr{il so zaguba od 2,5 milioni evra, prihodi od 7,8 milioni evra i rashodi od 10,3 milini evra. Rashodite se namaleni za razlika od prethodnite godini, no pomali se i prihodite koi javniot radiodifuzen servis gi dobiva od dva izvori - od radiodifuznata taksa i od buxetot na dr`avata. Od planiranite 1,3 milioni evra, {to trebalo da se inkasiraat od taksata, MRT ostvarila 900.000, a od predvidenite 6,3 milioni evra od buxetot, javnata radiodifuzna ku}a dobila 5,8 milioni. Za dostavuvawe na re{enija za naplata na radiodifuznata taksa potro{eni se 160.000 evra. Izvr{nite direktori na MRT, Petar Karanakov i Eftim Ga{tov, se pofalija deka ne napravile nitu eden denar nov dolg, a vratile mnogu stari dolgovi nasledeni od prethodnite rakovodstva (vo vrednost od okolu 3,2 milioni evra) i uspeale naplatata na radiodifuznata taksa da ja zgolemat za pet pati vo 2009. Me|u pokrupnite rashodi, rakovodstvoto na MRT gi izdvoi potro{enite sredstva na agencii za privremeno vrabotuvawe vo iznos od 570.000 evra, poradi noviot Zakon {to stotinata honorarci vo MRT gi pretvori vo privremeno vraboteni. Kako kuriozitet go izdvoija podatokot deka dnevno dobivaat sudski obvrski vo vrednost od 150-200.000 denari, za dela napraveni pred ~etiri i pove}e godini.

NO NE I PO USPESITE i vo odnos na vrabotuvawata, a imame potreba od novi novinari. Pred nekolku godini MRT ima{e 3.000 vraboteni, a sega samo 700, dodeka za razlika od drugite javni servisi vo regionot, koi imaat po nekolku iljadi vraboteni, samo nie proizveduvame programa na osum drugi jazici”, veli Karanakov. Sporedba so HRT moèbi ne moè da se napravi vo odnos na rejtinzite {to gi imaat dvata javni radiodifuzeri vo mati~nite dràvi, no po poslednite skandali koi uslovija krupni reformski zafati vo HRT, lesno e da se napravi komparacija vo odnos na problemite so koi se soo~uvaat. Hrvatskiot javen radiodifuzen servis ve}e podolgo vreme preìvuva dlaboka kriza, koja denovive kulminira{e so zaposednuvawe od

ILIJA DIMOVSKI

strana na kriminalisti~kata policija na prostoriite kade {to se ~uva finansiskata dokumentacija na HRT. Specijalisti za stopanski kriminal baraat dokazi za fiktivni dogovori, malverzacii pri kupuvaweto stranski programi i na sodr`ini producirani od nezavisni ku}i. Za dlabo~inata na krizata vo HRT svedo~i i faktot {to vo ovaa ku}a glavnite lu|e od rakovodstvoto - generalniot direktor, direktorot na HTV, programskata direktorka i glavniot urednik na informativnata programa - ve}e podolgo vreme se so status vr{iteli na dol`nost. Ovaa kompanija so re~isi 3.500 vraboteni momentalno nema nitu potparol, {to vo hrvatskite mediumi se tolkuva kako obid da se izbegne (makar formalnoto) komunicirawe so javnosta.

05.10.2010

- da se ukine radiodifuznata taksa pod izgovor deka vo uslovi na zgolemena siroma{tija gra|anite ne sakaat da pla}aat uslugi {to ne gi koristat, analiti~arite go ocenuvaat kako obi~en populizam. Na Makedonija $ e neophoden javen servis {to na mediumskiot prostor, vo koj dominiraat privatni radiodifuzeri, koi jasno se stavaat vo slu`ba na odredeni interesi {to se vo sudir so javnite, MRT treba da pretstavuva kriterium za profesionalno informirawe, smetaat analiti~arite. Neprimerni se sporedbite vo ovoj kontekst so mo}nite dràvni televizii, kako britanskiot Bi-Bi-Si, koj, poradi krizata, ja zamrzna pretplatata do 2013 godina, no, tamu ne postoi opasnost od gubewe na novinarskiot i mediumskiot integritet poradi na~inot na koj }e se finansira najstarata javna nacionalna televizija vo svetot. “Privatnite mediumi se javen servis, no i golem biznis. A interesite {to proizleguvaat od potrebata za objektivno informirawe na javnosta se vo sudir so biznis-interesite. Biznis-orientiranite televizii proizveduvaat publika, a javniot radiodifuzen servis sozdava informacija. Bidej}i biznis-interesite se posilni od javnite, kaj komercijalnite televizii trpi objektivnoto informirawe. Zatoa, javniot radiodifuzen servis mora da bide silen i da nametnuva novinarski standardi i, vo toj kontekst, o~ajno e potrebno negovo reorganizirawe”, veli komunikologot Petar Arsovski. So implikaciite {to proizleguvaat od surovite uslovi za opstanok na makedonskite radiodifuzeri, predizvikani od prezasitenosta na pazarot so mediumi, â{ule ja argumentira potrebata od radiodifuzen servis vo slu`ba na javnosta. “Ovoj pazar ne moè da izdrì tolku radiodifuzni mreì. Zatoa se nametnuva potrebata od koristewe dopolnitelni izvori na finansirawe, a vo niv e problemot zatoa {to izvorot na finasirawe bara negoviot interes televizijata da go proektira kako dominanten. Posledovatelno, }e se trudime MRT da ja pretvorime vo objektiven servis na javnosta preku samostojno finansirawe od efikasno naplatenata radiodifuzna taksa od gra|anite”, veli â{ule. Komunikologot Klime Babunski predupreduva deka duri i finansiskata samostojnost sama po sebe ne moè da mu garantira na javniot servis rezistentnost vo odnos na politi~kite vlijanija. Za nezavisna ureduva~ka politika, spored nego, neophoden e stabilen, sopstven izvor na prihodi, no i rakovodstvo so golem profesionalen integritet. “Samostojnoto obezbeduvawe pari ne e samo po sebe dovolno. Va`no e so kakov profesionalen kapacitet MRT raspolaga. Dokaz za toa e slu~ajot so Bi-Bi-Si, javniot britanski nacionalen gigant, koj vo vremeto na Toni Bler be{e izloèn na silen politi~ki pritisok vo vrska so u~estvoto na Britanija vo misiite na Xorx Bu{ vo Irak i vo Avganistan. Vo taa situacija bordot na direktori na Bi-Bi-Si be{e prinuden da otstapi od profesionalnite standardi”, izjavi Babunski.

VISOKI HONORARI ZA “NERABOTNICI”

eformite na HRT, {to gi predloì hrvatskata Vlada, glavno se baziraat na konstantiranata prevrabotenost i predviduvaat otkazi za okolu 500 vraboteni. Interesen e podatokot deka elektronskata kontrola na vlezot i izlezot od zgradata na HRT pokaàla deka okolu 300 vraboteni doa|ale na rabota samo nekolku denovi mese~no. Me|u niv imalo i takvi koi redovno primaat plata, a nivnata karti~ka ne pominala niz aparatot na vlezot so meseci. Vladiniot plan za reformi predviduva otkazi i za devet od sega{nite 11 sovetnici na v.d. direktorot na HRT, Josip Popovac, za koi dosega od buxetot na radio-televizijata se odvojuvale po 23.000 evra na mese~no nivo. Spored misleweto na hrvatskite gra|ani, no i spored hrvatskite eksperti, tokmu Vladata koja gi predlaga reformite e najvinovna za situacijata vo HRT zatoa {to uporno ja drì svojata raka vrz javnata televizija. Ekspertite poso~uvaat deka Vladata ima mo} i na~in vo

sekoe vreme da ja kontrolira HRT, osobeno nejzinata informativna redakcija, i smetaat deka i predlo`enoto restrukturirawe e podredeno na predizbornite potrebi na vlasta. Vo uslovi koga HTV se soo~uva so pad od 17% na gledanosta (vo prvite {est meseci od 2010), Vladata na rakovodstvoto mu predlaga namaluvawe na programskite celini, pa vo oktomvri od postoe~kite 13 se o~ekuva da ostanat samo {est: zabavna, obrazovna, filmska, dramska, sportska i informativna. Vakvata merka ekspertite ja smetaat za kontraproduktivna, vo uslovi koga odredeni sovetnici na rakovodnite lica vo HRT, i pokraj preporakite za {tedewe, }e prodol`at da primaat plata od 2.300 evra (prose~nata plata vo Hrvatska iznesuva ne{to pove}e od 700 evra) zatoa {to se za{titeni so poseben dogovor. Posledniov period HRT mora{e da zatvori i nekolku svoi va`ni dopisni{tva, me|u koi londonskoto, qubqanskoto i belgradskoto.

8 05.10.2010

VTORNIK

KOMENTARI I ANALIZI

(R)EVOLUCIJA Vo

ekonomskite krugovi na{iroko se debatira deka svetot vleguva vo nova industriska era. Glavnite poliwa koi treba da se promenat, a ne da se redizajniraat, se kompleksni i ne baraat evolucija. Tie baraat revolucija. Svetot e pred istoriski predizvik. Provokativno e kako site ovie idei i inicijativi nastanuvaat na ~ekor do famoznata 2013 godina. Postoi li orkestrirana aktivnost na odredeni grupi i so koja cel?

okrenati od problemite koi sekojdnevno se kumuliraat, brojni svetski ekonomisti izleguvaat so predlog-koncepti za nov ekonomski razvoj. Del od niv baraat u{te pogolema dr`avna intervencija vo ekonomiite. Drugite favoriziraat grupirawe vo novi ekonomski blokovi, stimulirawe na potro{uva~kata, pogolema uloga na regulatorite. Bernanke bara itna implementacija na aktot Dod Frenk, koj so pove}e od 250 proekti treba da go stabilizira finansiskiot sistem vo SAD i po{iroko. Tri{e, pretsedatelot na ECB, najavi deka svetskiot finansiski pazar mora da se redizajnira i zatoa e potreben nov sistem. Poznatiot nau~nik Stiven Hokins, predviduvaj}i go idniot opstanok na ~ove{tvoto, eksplicitno najavi deka toj zavisi direktno od postignuvawe na mo`nosta za `ivot na drugi planeti koi imaat dovolno neophodni potencijalni resursi. Vo ekonomskite krugovi na{iroko se debatira deka svetot vleguva vo

nova industriska era. Provokativno e kako site ovie idei i inicijativi nastanuvaat na ~ekor do famoznata 2013 godina. Postoi li orkestrirana aktivnost na odredeni grupi i so koja cel? Teoriite na zagovor imaat za cel da postignat opredeleni kontrareakcii so koi povtorno }e se postavi odreden balans. Vo ovoj slu~aj, duri i da postoi takva namera, opsegot na kontrola na procesite e od dosega nevideni razmeri. Glavnite poliwa koi treba da se promenat, a ne da se redizajniraat, se kompleksni i ne baraat evolucija. Tie baraat revolucija. So drugi zborovi, svetot e pred istoriski predizvik koj ne e ograni~en na edna ili nekolku promeni. Svetot denes ne go dviì kapitalot. Jasno e deka kapitalot sluì samo kako alatka za ostvaruvawe na odredeni povisoki celi. Svetot e dvièn od resursite, od informaciite i od znaeweto. Prviot dvigatel se energetskite resursi. Naftata, koja glavno e kontrolirana od strana na dràvite, e predmet na seriozni politi~ki, no i voeni akcii od tipot na onie vo Kuvajt, Irak.

Od druga strana, kineskata ekonomija, koja e vo nevidena ekspanzija, za da go obezbedi svojot odr`liv razvoj mora{e da plati visoki koncesii za novite nao|ali{ta na severot od Avstralija. Pritisokot za dominacija na teritoriite na Severniot pol ne e ni{to drugo tuku zafa}awe na jaki pregovara~ki pozicii za teritorija bogata so energetski resursi. Odnesuvaweto na zemjite od Bliskiot Istok, koi ja ograni~ija eksplotacijata za da gi so~uvaat rezervite na podolg rok, e isto taka jasen signal. Da go zememe samo primerot na Katar, koj godi{no procesira 77 milioni toni priroden gas. Potencijalot e mnogu pogolem, isto kako i svesta deka e potrebno da se eksploatira {to podolg period za da se ostvari nezavisnost vo energetskiot razvoj. Alternativata na ovaa politika s$ pove}e e naso~ena kon namaluvawe na potro{uva~kata, no i iskoristuvawe na t.n. obnovlivi izvori na energija, koi gi ima vo izobilstvo (vodata, biomasata i veterot). Eden od predizvicite e kako da se sovlada postojnoto tehnolo{ko nivo

na siliciumski son~evi paneli koi imaat procent na iskoristenost na sonceto od 17%-20%. Bez da se obezbedi procent pogolem od 40 i poevtino proizvodstvo, nerealno e da se o~ekuva brza supstitucija na fosilnite goriva. Ova e pri~ina zo{to treba da se o~ekuva eden od glavnite pravci na idniot industriski razvoj (nano-tehnologijata, titaniumskite paneli itn) da go vidime vo ovoj segment. Vtoriot resurs e hranata i vodata, koi se neramnomerno rasporedeni vo svetot, a so klimatskite promeni gi ima s$ pomalku. Proizvedenite hibridni sorti delumno go amortiziraat pritisokot, a porastot na cenata od 55%, na koj sme svedoci, govori vo prilog na tezata deka {okovite doprva }e sleduvaat. FAO e vo potraga po dolgoro~no re{enie koe bara promeni vo tehnologijata na proizvodstvoto na hrana. [to se odnesuva do vodenite resursi, ogromen uspeh }e bide dokolku se postigne evtina tehnolo{ka postapka za desolifikacija. Govorej}i za resursite, mora da se spomenat i baznite rudni bogatstva, koi stanuvaat

s$ poograni~eni. Intencijata za istra`uvawe i pronao|awe novi nao|ali{ta na teritorii kako {to se Kazahstan, Azerbejxan, a sega i Avganistan, vr{i golem politi~ki pritisok i repozicionirawe na interesite na golemite igra~i. Relativniot uspeh mora da gi naso~i celite nadvor od planetata, za {to ve}e seriozno se razmisluva i deluva. Informaciite i znaeweto se vistinskite pravci koi treba da obezbedat kvanten skok vo razvojot. Ne slu~ajno denes informaciite se brzo dostapni. Internetot go pravi procesot mnogu dinami~en. Se procenuva deka vo poslednite 15 godini e postignat nau~en razvoj koj odgovara na dinamikata koja e ostvaruvana vo period od 100 godini. Pametni mobilni uredi, Vikipedija, socijalni mre`i, tablet-kompjuteri, brzi procesori, se samo del od evolucijata koja treba da go dovede generalnoto znaewe do nivo koga }e kreira novo nivo na razvojna revolucija. Site javni znaewa se publikuvani na Internet za da bi stimulirale proces na razmisluvawe i globalna

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

akcija. Kone~no i za faktorot znaewe. Ovaa univerzalna cel, vo koja godi{no se vlo`uvaat okolu 2.000 milijardi evra, treba i mora da obezbedi masoven kvalitet so koj bi se kreirala i sledela novata revolucija. Pro{iruvaweto na novi nau~ni segmenti i poliwa na edukacija ima edinstvena cel: da odgovori na dilemata na Hokins. Kako da se obezbedi opstanok i razvoj na ~ove{tvoto vo po{irokiot univerzum. Pra{aweto so poednostavni zborovi zna~i: kako da se sovlada pre~kata od 50.000 godini, kolku ni se potrebni so sega{nata postignata brzina, za da pristigneme do narednata planeta koja ima bazi~ni uslovi za `ivot? Samo so golem kvanten skok napred. Promenite mora da se slu~at brzo.

IDNINATA IZGRADENA NA BRODBEND TEHNOLOGIJA Kako

osnova za razvojot na Internetot vo edno op{testvo se predlagaat dobri vladini merki za ovozmo`uvawe konkurenten telekomunikaciski sektor. Dr`avite koi imaat postignato najgolem uspeh se onie koi prvi go liberaliziraa svojot pazar.

inatata nedela imav ~est kako komesar na Brodbend komisijata za digitalen razvoj da bidam svedok na vra~uvaweto na Deklaracijata za brodbend inkluzivnost na generalniot sekretar na Obedinetite nacii, g-not Ban Ki Mun, ~ija preporaka e iskoristuvawe na {irokopojasniot Internet za pobrza realizacija na mileniumskite razvojni celi. Brodbend, odnosno {irokopojasnata, internet-komisija e sostavena od stru~waci od celiot svet, po pokana na generalniot sekretar na Internacionalnata telekomunikaciska zaednica, g-not Hamadun Ture. Pretsedava~ na ovaa komisija e g-not Karlos Slim (prviot ~ovek koj go prestigna Bil Gejts so vrednosta na svojot kapital pogolema od 65 milijardi dolari). Idejata za formirawe vakvo telo proizleze od Svetskiot samit za informati~ko op{testvo vo @eneva vo maj 2010 godina, kade {to se razgleduvaa dostignuvawata na zemjite~lenki na ON vo odnos na ispolnuvawata na mileniumskite razvojni celi i napredokot vo razvojot na informati~koto op{testvo.

Tokmu na ovoj forum i vo ovoj izve{taj Republika Makedonija be{e posebno pozdravena za napredokot i za reformite {to gi postigna vo izminative tri godini vo razvojot na informati~koto op{testvo. Makedonija se izdvojuva, kako po apsoluten procentualen, taka i po rangiran napredok vo odnos na ostanatite zemji, podobruvaj}i se za 12 pozicii, a posebno vo indeksot na pristapnost, kade {to napredna za 17 pozicii. Ovaa Deklaracija za brodbend inkluzivnost pretstavuva dokument so nasoki za zemjite-~lenki na ON kako pobrzo da gi ostvarat mileniumskite razvojni celi (MRC), kako {to se siroma{tijata, zdravstvoto, obrazovanieto, polovata ednakvost, klimatskite i demografskite promeni. â&#x20AC;&#x153;Veruvame deka Internetot i ostanatite informaciski i komunikaciski tehnologii treba da se iskoristat za ispolnuvaweto na MRC.â&#x20AC;? Informaciskite i komunikaciskite tehnologii pretstavuvaat katalizator za izleguvawe od ekonomskata kriza, a {irokopojasniot Internet }e bide osnova za digitalni pronajdoci, inovacii i fondacija za

digitalni i ostanati investicii, koi se srodni vo dene{nata ekonomija bazirana na znaewe. Kako osnova za razvojot na Internetot vo edno op{testvo se predlagaat dobri vladini merki za ovozmoù vawe konkurenten telekomunikaciski sektor. Dràvite koi imaat postignato najgolem uspeh se onie koi prvi go liberaliziraa svojot pazar. Makedonija postigna golem napredok so izdavawe na licenca za tret mobilen operator, kako i 20 licenci za Wi-MAX operatori, od koi del uspe{no funkcioniraat, a cenite i uslugite se nekolku pati podobreni. Poseben akcent se stava na stimuliraweto na privatniot sektor da investira vo ruralnite sredini ili vo sredini kade {to brojot na potencijalni korisnici e mal i povratot na investicijata bi bil mnogu dolg. Pri moeto izlagawe go spomenav proektot vo Makedonija so Wi-Fi internet-kioscite, koi se postavuvaat vo 680 ruralni sredini, so {to prisutnite se zainteresiraa da go sledat napredokot na ovoj proekt, kako i rezultatite koi }e se postignat vo narednite godini. Ova e klasi~en primer kako dràvata se zaloùva

za podobruvawe na ìvotniot standard na gra|anite vo nerazvienite podra~ja, pritoa namaluvaj}i go digitalniot jaz i podobruvaj}i ja elektronskata inkluzivnost. Infrastrukturata e neophodna, no dostapnosta na sodrìnite pretstavuva isto golem predizvik, posebno za multietni~kite zemji, kade {to se govorat pove}e jazici. Vo svetot se koristat 7.000 razli~ni jazici. Najpoznatiot i najkoristeniot prebaruva~ Gugl prepoznava samo 41, a Vikipedija, najgolemata enciklopedija na Internet, 271 jazik. Se postavuva pra{aweto - {to e so os tanatite gra|ani {irum svetot?! Koga bi se priklu~ile na Internet, {to bi pravele koga sodrìnite na nivniot jazik se mnogu ograni~eni?! Imaj}i ja predvid jazi~nata distribucija na internet-korisnici, kade {to 30% se od anglisko jazi~no podra~je, 20% od kinesko, 8% od {pansko, jasno e vidlivo deka nedostigot od sodrìni pretstavuva golem hendikep za pobaruva~kata za {irokopojasen Internet. Pokraj dnevnite mediumi i zabavnite veb-stranici, internet-sodrìnite na maj~ini jazik za ostanatite 6.729 jazici pretstavuva problem

kako od ekonomski, taka i od sociopoliti~ki aspekt. Za da se podobri ovaa sostojba, Internacionalnata korporacija za dodeleni domejni, www.icann.org , minatata godina donese odluka da mo`at da se registriraat domejn-stranici na pove}e jazici, a ne samo na angliski. So predlog-zakonot za formirawe na MARNET, koj ovoj mesec se izglasa vo Sobranieto na Republika Makedonija, i na{ava zemja stanuva potencijalen kandidat za registrirawe na kirili~ni domejn-imiwa. Vo tekot na diskusiite na komesarite se postavi u{te edno zna~ajno pra{awe vo odnos na edukacijata na naselenieto. Digitalniot jaz stanuva pogolem i pokraj naporite {to gi pravat me|unarodnite zaednici za razvoj na nerazvienite zemji i zemjite vo razvoj. Edukacijata na lokalnoto naselenie za osnovni poznavawa so kompjuteri, Internet, prebaruva~i i kancelariski aplikacii mora zasileno da se primenuva. Primerot {to go napravi Vladata na RM vo 2007 i 2008 godina so besplatnite obuki na pove}e od 22.000 gra|ani be{e isklu~itelno dobar, pozdraven od prisutnite

M-r IVO IVANOVSKI minister za informati~ko op{testvo

komesari i poso~en kako primer za ostanatite zemji. Edukacijata e posebno va`na za nerazvienite zemji, so cel nivnoto naselenie da se stekne so osnovni IKTve{tini za da bidat udobni pri istraùvawata na svetskata mreà. Brodbend komisijata za digitalen razvoj ja predad e Dek laraci jata za brodbend inkluzivnost so konkretni nasoki do 192 zemji-~lenki za toa kako da gi iskoristat tehnologiite od 21 vek za realizirawe na mileniumskite razvojni celi. Ostanuva da vidime dali Obedinetite nacii }e ja inkorporiraat ovaa Deklaracija vo nivnite aktivnosti i mnogubrojni tela, kako {to se UNDP, UNDAF, UNDESA i mnogu drugi, koi imaat finansiski i ~ovekovi resursi da go promenat ìvotot na naselenieto vo nerazvienite zemji i da ja izgradat idninata bazirana vrz brodbend tehnologija.

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.135

MBI 10

MBID

110,90

2.490

2.125

2.475

110,70 110,60

2.105

2.460

2.095

2.445

110,50

2.085

2.430

110,40

2.075

2.415

110,30

2.065

2.400

110,20

30/09/10

02/10/10

04/10/10

28/09/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

110,80

2.115

28/09/10

05.10.2010

30/09/10

02/10/10

04/10/10

28/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

30/09/10

02/10/10

04/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

TABU-TEMI VO SVETOT NA INVESTICIITE

[EST RABOTI KOI INVESTITORITE MORA DA GI ZNAAT

17.03.2010 9

Finansiskite eksperti i investitorite se svesni i znaat mnogu ne{ta vo odnos na investiciite, za koi i ne sakaat tolku da diskutiraat. No, da znae{ i da priznae{ ne{to se sosema dve razli~ni raboti.

ko mu ka`eme na nekoj investitor od 19 vek deka zlatoto dostigna rekordna vrednost, toj definitivno }e se zapra{a - vo red, {to toga{ se slu~uva so potro{uva~kite ceni? Zlatoto ka`uva ne{to - verojatno deka cenite na potro{uva~kite stoki }e se zgolemat vo idnina, a ne do{epnuva samo za nekakva smrtna nesigurnost na pazarite na hartii od vrednost. Zlatoto poslednive godini prestana da bide trgovska stoka i se pretvora vo pari. So toa si ja vra}a klasi~nata uloga, bidej}i vrz nego ne vlijaat vladinite odluki. Vaka Mark Gilbert, kolumnist vo Blumberg (Bloomberg) i rakovoditel na londonskata kancelarija na ovoj medium, go analizira kolektivnoto odnesuvawe na finansiskite pazari. Ovoj finansiski ekspert naveduva nekolku tabu-temi za koi mnogu retko se zboruva vo finansiskite mediumi, no koi mnogu po~esto treba da trepkaat na investiciskite radari. ZNAEWETO VREDI ZLATO Hipoteti~kiot investitor, isto taka, sigurno }e negoduva ako razbere deka pamukot konstantno poskapuva vo poslednite 15 godini, kako i deka cenata na p~enicata za edna godina se zgolemi za 30%. Toa dovede do 28% rast na cenite na hranata vo svetot, barem spored indeksot na Blumberg. Vladata tvrdi - nema inflacija? Lagi, valkani lagi i statistika, bi rekol ovoj na{ hipoteti~ki investitor. Da se razmenuvaat stoki i

uslugi za par~iwa hartija e vsu{nost igra na doverba. Bez skeletot na zlatniot standard, valutite ne vredat pove}e od hartijata na koja se pe~ateni. Duri pove}eto finansieri, koi ne gledaat potreba da ja pokrivaat svojata izloènost na valuti so cenata na blagorodni metali, se obzemeni od neprijatno ~uvstvo koga }e vidat deka centralnite banki gi aktivirale svoite pe~atnici na pari. Sekoja dràva gleda da go drì vakviot problem nadvor od svojata granica. Politikata “uni{ti go sosedot preku devalvirawe na sopstvenata valuta” se o~ekuva da ima zamav vo slednite meseci. [TO PO 64 GODINI? Narodnata mudrost veli deka p~elite ne se pot~inuvaat na zakonite na fizikata, bidej}i soodnosot na silata i masata ne im e dovolno povolen za da letaat. Za sre}a, p~elite ne se informirani za toa i poletuvaat i sletuvaat blagodarenie na blaèstvoto nare~eno neizvesnost. Na ist na~in, nikoj investitor nema da kupuva akcii ili obvrznici ako pomisli na obratnata piramida na stareeweto na naselenieto. Kako op{testvoto vo toj slu~aj }e pla}a za penziite na zgolemenata armija vozrasni lu|e? Ako nekoj pradedo odlu~il da gi sledi lekciite na investiciskata teorija i kupi dràvni obvrznici na SAD, za koi smeta deka se ultrasiguren adut za obezbeduvawe na svojata starost, toga{ kako }e gi pla}a svoite lekovi so predloènata mizerna kamata? Mnogu zemji se soo~uvaat so

NITU EDNA HARTIJA NE STIGNA DO “MILION^E”

prakti~en bankrot ako se zeme predvid idnata isplata na dr`avniot dolg i idnata rabotna sila. No, nekoi problemi, kako ovoj, se premnogu golemi i zastra{uva~ki za da bidat predmet na diskusija. Skokot na cenata na p~enicata, otkako Rusija zabrani izvoz, e znak deka pra{aweto so ishranata, vsu{nost, e globalen dinamit, koj samo ~eka da bide zapalen. Site sme ~itale kako kineski emisari odat niz Afrika i gi kupuvaat pravata na eksploatacija na zemjodelskoto zemji{te za slednite decenii. No, nikoj od nas ne saka seriozno da razgovara za rizicite od toa da ne mo`eme da obezbedime hrana za svoite deca. Dodeka Zapadot see nivi so kulturi za da proizveduva biogoriva (bidej}i se pi{uva deka se mnogu ekolo{ki), zemjite so dolgoro~na vizija si obezbeduvaat pristap do ambarot na svetot. Vo ne tolku dale~nata idnina, zemjite koi sega gi delat vodite na edna reka }e bidat podeleni, vo geografska smisla, na sre}ni narodi, koi se vo blizina na izvorot, i rizi~ni grupi, koi

se nao|aat na ustieto i se zagrozeni od su{i i glad. INFLACISKITE POSLEDICI I ZADOL@ENOSTA Inflacijata sekade i otsekoga{ e monetaren fenomen, smeta Milton Fridman, koj vo posledno vreme e staven vo senka na svojot glaven konkurent Xon Kejnz. Sekoj investitor se somneva deka so polnewe na svetskata ekonomija so milijardi dolari e sozdaden fitiq od bomba, koja moè vedna{ da eksplodira. Problemot e {to nikoj od tolpata ne saka da izvika ogan! Odgovorot na problemot na zadolènosta ne e novo zadolùvawe. Da se davaat pari na zaem na Vladata ne e aktivnost bez rizik. Ne e va`no dali zemjata e Argentina, Irska, Island ili SAD. Ako nekoj kupuva vladin dolg denes, toj zaedno so toa go prezema i kreditniot rizik na globalniot krediten sistem. Toa e taka bidej}i dano~nite obvrznici od celiot svet sega se osedlani so doktrinata “premnogu golem, za da bankrotira”.

erzanskoto trguvawe v~era zavr{i so za nijansa podobar promet vo odnos na prometot koj be{e realiziran vo petokot. Vo ramkite na v~era{noto trguvawe kaj Makedonskata berza be{e ostvaren promet vo iznos od 6,18 milioni denari. Iako ovaa suma govori deka kaj investitorite imalo kakov-takov interes za hartii od vrednost, sepak, slikata koja ja davaat izve{taite na Makedonska berza e sosema poinakva. Karakteristika na v~era{niot den e toa {to niedna hartija od vrednost ne uspea da ostvari promet pogolem od milion denari. Najblisku do milion v~era be{e akcijata na Granit, koja denot go zavr{i so vkupno realiziran promet od 738,73 iljadi denari i rast na cenata za 4,66%. Komercijalna banka i Alkaloid denot go zavr{ija so prometi od okolu polovina milion denari. Od obvrznicite so najgolem promet v~era se istakna najlikvidnata, devetta emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja denot {to izmina go zavr{i so promet od okolu 405,47 iljadi denari.

Berzanskite indeksi go prodolìja trendot od petokot, so taa razlika {to v~era rast zabeleà i indeksot na obvrznicite. OMB indeksot zabeleà rast, i toa za 0,21% na nivo od 110,80 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 povtorno beleì rast i toa vtor den po red. V~era ovoj indeks porasna za 1,46%, so {to dostigna vrednost od 2.120,69 indeksni poeni. MBID ne go slede{e primerot na indeksite MBI10 i na OMB, pa zatoa v~era toj be{e edinstveniot indeks koj zabeleà pad. Negovata vrednost, po padot od 0,46% na krajot od v~era{niot den, iznesuva 2.426,70 indeksni poeni. Pozitivnite rezultati ostvareni kaj vrednostite na indeksite MBI-10 i OMB vo golema mera go vratija brojot na hartii od vrednost ~ija cena zabeleà rast vo tekot na v~era{niot den. V~era dobitnici bea duri 20 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na R@ Institut od Skopje, koja zabeleà rast od 8,11%. Gubitnici ima{e vkupno 4 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na Okta, koja zabeleà pad od 4,68%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

04.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

29.920.897,64

-2,69%

-3,64%

-12,45%

-6,74%

-14,03%

30.09.2010

738.732

Илирика ГРП

22.635.555,87

2,71%

4,93%

1,96%

6,67%

6,65%

30.09.2010

3,21

404.530

Иново Статус Акции

18.414.704,16

-4,60%

-8,85%

-14,35%

-17,75%

-26,01%

30.09.2010

3.449,18

2,25

513.928

KD Brik

23.711.982,13

2,07%

2,45%

1,24%

7,44%

13,19%

30.09.2010

200,00

2,04

20.000

KD Nova EU

22.160.254,89

0,05%

-1,33%

-5,27%

-5,09%

-21,04%

30.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.158.593,26

-1,36%

-0,42%

-7,10%

-3,03%

-3,28%

01.10.2010

Име на компанијата

РЖ Институт Скопје

400,00

8,11

2.000

Гранит Скопје

494,80

4,66

ЗК Пелагонија Битола

2.012,59

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

04.10.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата ОКТА Скопје Бетон Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Износ (МКД)

1811

-4,68

23.543

6790

-3,00

54.320

123

-1,60

29.028

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

P/E

P/B

обврзници

25.673

146,18

8,84

0,79

обични акции

57.971

-11,55

54.562

6.790,00

341,43

19,89

0,20

Вкупно Официјален пазар

83.644

10,10

GRNT (2009)

3.071.377

494,80

105,83

4,68

0,49

обични акции

16.410

-22,75

Вкупно Редовен пазар

16.590

-83,07

100.234

118

2,27

ХВ

0,00

ALK (2009)

04.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

494,8

4,66

738.732

Комерцијална банка Скопје

2989,62

0,66

517.204

Алкалоид Скопје

3449,18

2,25

513.928

Топлификација Скопје

3364,05

0,37

440.690

ЗК Пелагонија Битола

2.012,59

3,21

404.530

Гранит Скопје

% на промена

390,18

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

04.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

3.449,18

1.431.353

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Просечна цена

Вкупно издадени акции

04.10.2010

Нето добивка по акција

BESK (2009)

Име на компанијата

04.10.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Стопанска банка Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

KMB (2009)

2.014.067

2.989,62

533,81

5,60

0,87

MPT (2009)

112.382

22.885,79

0,64

REPL (2009)

25.920

36.501,00

5.625,12

6,49

0,73

SBT (2009)

389.779

2.565,62

211,39

12,14

0,58

STIL (2009)

14.622.943

155,97

0,11

1.410,48

2,18

TPLF (2009)

450.000

3.364,05

61,42

54,78

0,99

ZPKO (2009)

271.602

2.012,59

0,27

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 04.10.2010)

10 05.10.2010

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

DOLAROT I ZLATOTO GI ZGOLEMIJA DEVIZNITE REZERVI ZA 72 MILIONI EVRA

alutnite i cenovnite promeni, vo iznos od 72,6 milioni evra, koi imaa pozitivno vlijanie vrz nivoto na deviznite rezervi, proizleguvaat od rastot na vrednosta na dolarot vo odnos na evroto, kako i od porastot na cenata na zlatoto, pi{uva vo najnoviot izve{taj na NBM za upravuvaweto so deviznite rezervi. Imaj}i predvid deka vo ramkite na valutnata struktura na deviznite

rezervi, pokraj evroto, koe e najzastapeno, dolarot i zlatoto u~estvuvaa prose~no so 6,9% i 11,7% soodvetno, rastot na cenata na zlatoto, kako i zgolemuvaweto na vrednosta na dolarot vo odnos na evroto, predizvikaa zgolemuvawe na deviznite rezervi. Imeno, vo prvata polovina od godinata, pazarnata vrednost na portfolioto vo zlato se zgolemi za 53,9 milioni evra, kako rezultat na rastot na cenata na

zlatoto za 12,4% vo odnos na nivoto na krajot na 2009 godina i aprecijacijata na dolarot za 14,9% vo odnos na evroto vo istiot period. Ostatokot od valutnite i cenovnite promeni vo najgolem del proizlegoa od portfolioto vo dolari. Realiziranite prihodi od investiraweto na deviznite rezervi, koi {to vklu~uvaat kamati na depoziti, kuponi od hartii od vrednost i ostvareni cenovni promeni na harti-

ite od vrednost, vo vkupen iznos od 12,4 milioni evra, kako i transakciite na NBM na devizniot pazar, isto taka zna~itelno pridonesoa za zgolemuvawe na deviznite rezervi. Od druga strana, transakciite na dr`avata vo platniot promet so stranstvo, vo netoiznos od 20,7 milioni evra, predizvikaa istovremeno namaluvawe na rezervite. Na krajot na prvata polovina na 2010 godina deviznite rezervi go dostig-

naa nivoto od 1.708,3 milioni evra i bea povisoki za 110,8 milioni evra vo odnos na sostojbata na krajot na 2009 godina, koga iznesuvaa 1.597,5 milioni evra. Vo prvata polovina na 2010 godina, pri investiraweto na deviznite rezervi, od NBM velat deka i ponatamu odrùvale niska izloènost na deviznite rezervi kon rizici, so investirawe na deviznite rezervi vo dràvni hartii od vrednost

i vo kratkoro~ni depoziti kaj stranski centralni banki na zemji koi imaat visoki kreditni ocenki.

INVESTBANKA SE REBRENDIRA[E VO [PARKASE BANKA

NOVIOT BREND ZNA^I POGOLEMA STABILNOST I SIGURNOST! [parkase banka i oficijalno go prezede logoto na svojata mati~na banka od Avstrija. Prvite lu|e na bankata velat deka toa zna~i pogolema stabilnost i sigurnost za klientite na bankata. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

[

parkase banka }e nastojuva da stane edna od vode~kite banki vo Makedonija, siguren i stabilen partner na biznis-sektorot. Ova se celite kon koi se stremi rebrendiranata Investbanka, koja i oficijalno gi prezede logoto i brendot od svojata mati~na banka [taermarki{e {parkase. So toa se zaokruùva dvegodi{niot proces na transformacija na bankata od nejzinoto prezemawe od avstriskiot gigant vo 2008 godina. “Najva`nata valuta vo bankarstvoto e doverbata. Toa za nas zna~i uspeh. Misijata na na{ata grupacija e implementirawe na moderni strukturi i prvoklasni standardi za kvalitet. Pred 20 godini navlegovme na ovoj pazar i ve}e aktivno rabotime vo bankarskiot sektor vo site porane{ni jugoslovenski zemji. Na{a vizija e bankata vo Makedonija da se izdigne vo zna~aen igra~ na finansiskiot pazar. Poradi toa, naso~eni sme kon celosna poddr{ka na privatniot sektor, osobeno na malite i sredni kompanii, i moème da se pofalime deka zadovoluvame duri 90% od nivnite potrebi za kapital. Postojano go poddrùvame ekonomskiot razvoj na zemjite preku dologoro~ni investicii vo proekti koi obezbeduvaat rast, so kupuvawe nedvi`nosti, kako i so opredelbata postojano da gi finansirame kompaniite koi imaat potreba od likvidni sredstva. Na{a cel e da staneme partner na biznis-sektorot”, izjavi Franc Kerber, pretsedatel na Nadzorniot odbor na

[arkase banka vo Makedonija. Toj naglasi deka Makedonija kako zemja e osobeno zna~ajna za razvojot na nivnata bankarska grupacija, so {to se zaokruùva procesot na osvojuvawe na cela Jugoisto~na Evropa. Pretsedatelot na Upravniot odbor na [parkase banka vo Makedonija, Sr|an Krsti}, izjavi deka rebrendiraweto na bankata u{te pove}e }e ja zacvrsti doverbata na klientite i }e ovozmoì ostvaruvawe na celta - [parkase banka da stane edna od pette vode~ki banki vo zemjava. “Noviot brend za nas pretstavuva u{te pogolema motivacija i odgovornost da go opravdame negovoto ime i da go odrìme pozitivniot imix na uspe{en finansiski model. Noviot brend zna~i pogolema stabilnost i sigurnost na bankata, a najgolema potvrda za toa e zgolemenata doverba na {teda~ite. Za edna godina, porastot na depozitite, zaklu~no so avgust, iznesuva 31%, a pazarnoto u~estvo na bankata od 2,8% vo 2007 godina, do krajot na ovaa godina }e dostigne do 5% od vkupniot bankarski sektor. Vo slednite tri godini prodolùvame da se {irime so obezbeduvawe na povolni kreditni linii, dokapitalizacija na bankata, transfer na novi tehnologii i proizvodi. Razmenata na iskustva i znaewa so mati~nata banka e od golemo zna~ewe za razvojot na [parkase vo Makedonija”, izjavi Krsti}. Po povod rebrendiraweto na bankata i neguvaweto na op{testvenata odgovornost, [parkase odvoi 500.000 denari donacija za muzi~koto u~ili{te Ilija Nikolovski Luj od Skopje. [parkase banka vo Makedonija e rangirana na {estoto mesto spored goleminata na bankite

FRANC KERBER

PRETSEDATEL NA NO NA [PARKASE BANKA Naso~eni sme kon celosna poddr{ka na privatniot sektor, osobeno na malite i sredni kompanii, i moème da se pofalime deka zadovoluvame duri 90% od nivnite potrebi za kapital. Postojano go poddrùvame ekonomskiot razvoj na zemjite preku dolgoro~ni investicii vo proekti koi obezbeduvaat rast, so kupuvawe nedvi`nosti, kako i so opredelbata postojano da gi finansirame kompaniite koi imaat potreba od likvidni sredstva. Na{a cel e da staneme partner na biznis-sektorot, na koj }e moàt sekoga{ da se potprat.

so sopstven kapital od 108 milioni evra. Vo uslovi na kriza, bankata ostvari intenziven rast na kreditnoto portfolio, so stapka na krediten porast od 21% zaklu~no so avgust. Vo momentov ima 32 ekspozituri niz celata teritorija na Makedonija, okolu 250 vraboteni koi uslu`uvaat okolu 92.000 klienti. Porane{nata Investbanka be{e prezemena od avstriskata bankarska grupacija [atermarki{e

{parkase pred dve godini, so otkupuvawe na 96% od akciite na bankata za suma od 38,5 milioni evra. Od prezemaweto navamu, bankata bele`i postojan porast vo site segmenti na raboteweto. Nejzinata mati~na banka, grupacijata [taermarki{e, pak, pretstavuva najgolema banka vo Ju`na Avstrija, so sopstven kapital od 879 milijardi evra. Osnovana e vo 1825 godina, a nabrzo potoa stanuva del od

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,78%

3,83%

4,84%

5,79%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,40%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6738

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

44,9321

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

71,0855

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

45,9464

Канада

долар

43,7869

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,6969

61,55

46,2

70,3

46,8

Извор: НБРМ

PRETSEDATEL NA UO NA [PARKASE BANKA Noviot brend zna~i pogolema stabilnost i sigurnost za bankata, a najgolema potvrda za toa e zgolemenata doverba na {teda~ite. Za edna godina, porastot na depozitite, zaklu~no so avgust, iznesuva 31%, a pazarnoto u~estvo na bankata od 2,8% vo 2007 godina do krajot na ovaa godina }e dostigne do 5% od vkupniot bankarski sektor. Vo slednite tri godini prodol`uvame da se {irime so obezbeduvawe povolni kreditni linii, dokapitalizacija na bankata, transfer na novi tehnologii i proizvodi.

KAMATITE VO AVSTRIJA SE ZA 3,5 PROCENTNI POENI PONISKI OD MAKEDONSKITE

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

SR\AN KRSTI]

Makedonskiot bankarski sektor, iako e mal, uspea da ostane stabilen vo vreme koga krizata potrese najgolem del od bankite vo svetot, izjavi pretsedatelot na NO na [parkase banka vo Makedonija, Franc Kerber. No, spored nego, sepak, rizikot vo ekonomijata e s$ u{te prisuten i toa e glavnata pri~ina {to kamatnite stapki se malku povisoki vo sporedba so ostanatite zemji od regionot. "Vo sporedba so Avstrija, kamatite tuka se povisoki za okolu 3,5 procentni poeni, {to zna~i deka za tolku e povisok rizikot za bankite vo Makedonija", izjavi Kerber. Erste grupacijata. Vkupno dva milioni lu|e se klienti na ovaa banka, koja e prisutna na okolu 300 lokacii {irum Evropa.

Depozitnata baza na Grupacijata iznesuva 5,4 milijardi evra, dodeka, pak, 7,4 milijardi evra se plasirani kako krediti.

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII OHRIDSKA BANKA SO NOVI KREDITI ZA NASELENIE SO NAMALENI KAMATNI STAPKI

hridska banka vovede novi krediti za naselenie so devizna klauzula i namaleni kamatni stapki od 8,45% i 8,48%, zavisno od tipot na kreditot. Promotivno e voveden Ke{ ekspres kredit so devizna klauzula i kamatna stapka od 8,48%, kako i Kompakt kredit so `iranti so devizna klauzula, so kamatna stapka od 8,45%. Spored soop{tenieto od bankata,

kreditot Ke{ ekspres e vo iznos do 8.000 evra i so maksimalen rok na otplata do sedum godini, a kreditot Kompakt e namenet za gr|anite da mo`at da gi refinansiraat svoite tekovni obvrski po razni osnovi – krediti, kreditni karti~ki, pre~ekoruvawa so eden edinstven kredit, so iznos do maksimum 10.000 evra. Novite uslovi se odnesuvaat na site krediti odobreni za vreme

na promotivniot period koj trae do krajot na godinata. Korisnicite na Ke{ ekspres kredit dobivaat bonus MasterKard kreditna karti~ka so limit do tri plati i besplatno elektronsko bankarstvo OBSGNet. Ohridska banka gi namali i kamatnite stapki za novoodobreni avtomobilski krediti na 7,9% za klienti koi primaat plata preku bankata.

05.10.2010

UNI BANKA SO ATRAKTIVNI USLOVI ZA KREDITIRAWE NA FIZI^KI LICA

NI Banka po~na so atraktivna ponuda na nenamenski potro{uva~ki krediti, hipotekarni i stanbeni krediti. Kako {to soop{tuvaat od bankata, kaj nenamenskite potro{uva~ki krediti klientite }e imaat pogolemi povolnosti, kako {to se rok na otplata od 8 godini za iznos od 600.000 denari, so kamata od 10,5% na godi{no nivo za site klienti koi zemaat

plata preku UNI Banka. Istovremeno, hipotekarnite i stanbenite krediti se so kamatna stapka od 7,9% na godi{no nivo, bez administrativni tro{oci kon bankata, so brz rok na isplata i dolgi rokovi na otplata do 25 godini. “Poradi golem interes za ovie dva tipa kreditni produkti za naselenie i prilagoduvawe kon potrebite na klientite, UNI Banka odlu~i

da prodol`i so svoite promotivni aktivnosti. Zainteresiranosta za produktite se dol`i pred s$ na faktot {to bankata obezbedi konkurentni uslovi za kreditirawe so niski godi{ni kamatni stapki, ednostavni proceduri i isklu~itelno kratko vreme na odlu~uvawe po kreditnite barawa” izjavi Kosta Mitrovski, pretsedatel na Upravniot odbor na UNI Banka.

ODNOVO ]E SE SKENIRA SOSTOJBATA VO EMO, EUROKOMPOZIT I TKP

17.03.2010 11 DLABINSKATA ANALIZA ZA ZAGUBARITE ]E GO POSKAPI NOVIOT TENDER Promenetite finansiski i delovni sostojbi kaj dr`avnite zagubari go nametnuvaat pra{aweto dali Vladata }e plati za izrabotka na nova dlabinska analiza kaj zagubarite, otkako propadna i ~etvrtiot tender KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

inansiskata i delovnata sostojba vo trite dr`avni za-gubari, Emo, Eurokompozit i prilepskiot Tutunski Kombinat se menuvaat pobrzo otkolku {to se realiziraat tenderskite postapki za nivnata proda`ba. Toa, spored konsultantite i del od direktorite od ovaa zagubarska trojka, nametnuva potreba od izgotvuvawe na nova dlabinska analiza na ovie kompanii, koja }e ja prika`e sega{nata realna sostojba. Toa go nametnuva pra{aweto dali Vladata, pokraj pokrivaweto na milionskite zagubi vo ovie kompanii, }e potro{i dopolnitelni iljadi evra za konsultantski uslugi za dlabinska analiza. Nekolku aktuelni ministri nemaat odgovor koja }e bide strategijata na Vladata otkako propadna i ~etvrtiot tender za proda`ba na Emo, Eurokompozit i Tutunskiot Kombinat od Prilep. "Kapital" doznava deka Vladata s$ u{te ne raspravala za idnite ~ekori okolu proda`bata na trite zagubari. Spored presmetkite na "Kapi-

tal", posledniot propadnat tender Vladata ja ~ini okolu 925.000 evra. Vo toa vleguvaat tri objavi na tenderite vo “Fajnen{al tajms” od po re~isi 75.000 evra i 700.000 evra za dvete konsultantski ku}i, Bulbrokers i Diloit i Tu{, koi gi izgotvuvaa tenderite. Od edinstvenata fabrika za namensko proizvodstvo za potrebite na odbranata i bezbednosta na dr`avata, Eurokompozit od Prilep, objasnuvaat deka podatocite za kompanijata objaveni na tenderot ve}e se promeneti i im prezentiraat neto~na slika na potencijalnite investitori. Generalniot direktor na Eurokompozit, Nikola Lu~eski, za "Kapital" veli deka rabotat na namaluvawe na zagubite i o~ekuva odredeni dolgovi da se podmirat sledniot mesec. "Poleka gi re{avame imotnopravnite problemi koi gi imavme. Do pred izvesno vreme fabrikata nema{e imotni listovi za odredeni objekti. Sostojbite se menuvaat i ne korespondiraat so onie koi se objaveni na tenderot”, objasnuva Lu~eski. Spored nego, diskutabilna e i starosnata struktura kako i kvalifikuvanosta na 454 vraboteni vo Eurokompozit, koi prose~no imaat po 52 godini. I kon-

37,4

milioni evra zaguba lani napravile Emo, Eurokompozit i Tutunski KombinatPrilep

sultantite angaìrani od Vladata povtoruvaat deka moèbi kaj zagubarite ne e tolku problem brojot na rabotnicite, kolku {to e nivnata starosna struktura i kvalifikaciite. Vo otsustvo na plan od Vladata {to ponatamu, dvete konsultantski ku}i sugeriraat deka e neophodno da se napravi restrukturirawe na nekoi od zagubarite, za da bidat atraktivni za investitorite. “Uslovot daden od Vladata idniot investitor vo prvite pet godini da ne gi otpu{ta vrabotenite verojatno e problem za investitorite. Nie u{te na po~etokot sovetuvavme deka moèbi e podobro da se zadrì stepenot na vrabotenite, no da se podobri nivnata kvalifikuvanost. Konkretno, kaj Tutunski Kombinat od Prilep, koj ima okolu 2.000 rabotnici, verojatno za investitorite koi dopolnitelno treba da vloàt vo ma{ini i oprema,

FINANSISKA SOSTOJBA KAJ DR@AVNITE ZAGUBARI 2009 GODINA (milioni evra) zaguba obvrski vraboteni Emo 5,4 40 1,835 Eurokompoziti 2 2,3 454 Tutunski Kombinat-Prilep 30 63 1,166

izvor: javen povik za zagubarite

ovaa brojka na vraboteni e pregolema. Nie i ponatamu se trudime da najdeme kupuva~ za ovie kompanii, no smetam deka treba da se promenat nekoi od uslovite”, veli za "Kapital" eden od konsultantite. Neoficijalno, dosega na smetkata na Ministerstvoto za ekonomija od podignati tenderski dokumentacii za zagubarite koi ~inat po iljada evra, “legnale” okolu pet milioni evra. "Kapital" doznava deka za ohridski

EMO ima najgolem interes - duri trojca stranski investitori podignale tenderska dokumentacija, no na krajot nitu eden ne dostavi ponuda. SE BARA INVESTITOR ZA OHIS Konsultantite, vo koordinacija so Vladata, odlu~ija po~etnata cena za naddavawe za hemiskata kompanija Ohis da iznesuva 350.000 evra. Toj {to }e go kupi zagubarot }e nasledi obvrski od 17 milioni evra. Investitorot vo

nekoga{niot hemiski gigant, Ohis, vo prvite pet godini od raboteweto ne smee da gi otpu{ti 877-te vraboteni, a ne smee nitu da gi prodava akciite. Doma{niot ili stranskiot investitor nema da bide sopstvenik na zemji{teto, tuku samo }e go koristi. Ekolo{kiot problem na OHIS, odnosno ~isteweto na toksi~niot materijal, zasega ostanuva otvoreno pra{awe koe dr`avata se obiduva da go re{i.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

12 05.10.2010

VTORNIK

TRGNA PRVIOT VOZ NA KARGO 10

rviot tovaren voz na zaedni~koto èlezni~ko pretprijatie na Srbija, Slovenija i Hrvatska, poznat kako Kargo 10, v~era trgna od èlezni~kata stanica vo Batajnica. Kako {to soop{tuvaat od Srpskata èleznica, stanuva zbor za kompozicija od 32 tovarni vagoni, koja od Para}in za Seàn vo Slovenija }e preveze grade`ni drva za italijanskiot pazar. Planirano e vozot na taa relacija da vozi sekoj den, a so godi{en dogovor pedviden e prevoz na 50.000

toni stoka. Vozot destinacijata }e ja mine za 20 ~asa, {to e za desetina ~asa pokratko vreme od prethodnoto. Sedi{teto na Kargo 10 e vo Qubqana i e vo sopstvenost na Hrvatska, Slovenija i Srbija. Minatiot mesec kako pridruèn ~len na ovaa èlezni~ka alijansa se priklu~ija i Makedonskite èleznici. Spored toga{nata najava na direktorot na M@ Transport, Oliver Derkovski, Makedonija }e ima isti uslovi kako BiH i Crna Gora, a vo

KOMPANII PAZARI I FINANSII

Bordot na direktori }e ima i pretstavnici od Makedonski `eleznici. Idejata na Kargo 10 e preku sorabotka na `eleznicite transportot dol` Koridorot 10 da se napravi poefikasen i poekonomi~en. ]e se olesnat carinskite so {to drasti~no }e se namali vremetraeweto na patuvaweto. Spored procenkite, Hrvatska, Srbija i Slovenija godi{no od ovoj proekt }e profitiraat po okolu 50 milioni evra, a profitot na zemjava od ovoj biznis }e bide mnogu pomal.

TURISTI^KATA PONUDA NA MAKEDONIJA ]E SE PROMOVIRA NA GERMANSKIOT PAZAR

reku promotiven katalog so ubavinite na Makedonija }e se promovira makedonskata turisti~ka ponuda na germanskiot pazar. Katalogot v~era be{e promoviran vo Ohrid, a negov avtor e Kliment Kitanovski, ekonomist po turizam i dolgogodi{en turisti~ki rabotnik vo Germanija. “Celta na izgotvuvaweto i izdavaweto na ovaa bro{ura e da ja sooedni

celokupnata turisti~ka ponuda na Makedonija, so cel pouspe{en turisti~ki nastap pred potencijalniot germanski turisti~ki pazar. Zna~eweto na bro{urata e tolku pogolemo {to Makedonija e mala zemja, relativno nepoznata destinacija so golem turisti~ki potencijal”, re~e Kitanovski. Toj potencira deka najgolem magnet za germanskite turisti e Ohridskoto

Ezero, ostanatite prirodni ubavini, bogatoto kulturnoistorisko nasledstvo, no i gostoprimstvoto, dobrata hrana, prekrasnoto vino. Turisti~kiot katalog go izdava turoperatorot Makedonsko sonce. Se raboti za promotivna bro{ura edinstvena od toj tip, naslovena "Odmor na Ohridskoto Ezero", na 80 stranici, na makedonski i germanski jazik, so ograni~en rok na traewe.

KOGA BI SE RE[ILE DOLGOGODI[NITE PROBLEMI

LOVI[TATA STANUVAAT INTERESEN BIZNIS Niskata koncesija, neinvestiraweto vo lovi{tata, socijalniot karakter na lovot, neizdadenite lovi{ta pod koncesija se samo del od problemite so koi se soo~uva lovot vo zemjava na edna nedela od po~etokot na lovnata sezona. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ovot e pasija, a ne socijalna zabava, i zatoa lovi{tata pod koncesija treba da gi zemaat biznismenite, a ne ste~ajcite. Na na{ite lovi{ta treba da se izgradi infrastruktura i da se investira vo odgleduvawe na dive~ot, pora~uvaat eksperti i biznismeni, koi sakaat da go razvijat lovot vo Makedonija. Spored niv, lovot zasega e socijalna kategorija i s$ dodeka ne se investiraat pozna~ajni pari, }e ostaneme posledni vo regionot. Zemjava ima potencijal za razvoj na lovniot turizam i godi{no od neinvestiraweto i nereformiraweto na ovaa stopanska granka dràvata gubi po 30 milioni evra. Prednosta na Makedonija e {to okolnite zemji, kako Grcija i Albanija, ne se bogati so dive~ i toa e dopolnitelna pri~ina za razvoj na ovaa granka. Poznava~ite na sostojbite so lovot vo zemjava potenciraat deka investiciite vo lovot se dolgoro~ni i tie se vra}aat na dolg rok. M-r Slobodan Klimovski smeta deka e neophodno da se smeni percepcijata na lovot i deka mora da se vovede precizna evidencija na otstrelanite ìvotni. “Koncesijata koja ja pla}aat lovnite dru{tva za upravuvawe so lovi{tata e premnogu niska. Ne moè vie da razmisluvate za lovot kako biznis, a za lovi{teto da pla}ate po

1/3

od lovi{tata vo zemjava se so iste~eni lovnostopanski osnovi

250 lovi{ta ima vo Makedonija

20%

od vrednosta na strelaniot dive~ se pla}a za koncesija

25.000 denari godi{no. Tro{ocite za koncesija za lovi{tata treba da bidat mnogu povisoki, a za otstrel na dive~ treba da se napla}a mnogu pove}e za razlika od sega{nite ceni koi gi utvrduvaat dru{tvata”, dodava Klimovski. Toj smeta deka za vistinski razvoj na lovot vo zemjava e neophodno da se izdvojat 40-ina lovi{ta, da se dadat pod koncesija, ama ne na ovoj na~in, tuku za niv da ima licitacija i koj }e dadat najvisoka cena, da gi zeme za stopanisuvawe. Neophodno e vo najkratok mo`en rok da se dadat pod koncesija i ostanatite lovi{ta. Dopolnitelen problem e {to na 35% od lovi{tata vo zemjava im e iste~ena lovno-stopanskata osnova, a dr`avata docni dve godini so raspredelbata na tie lovi{ta. Spored podatocite na Ministerstvoto za zemjodel-

Od nereformiraniot loven turizam zemjava gubi 30 milioni evra godi{no stvo, vo Makedonija ima 250 lovi{ta, od koi 105 se za krupen dive~, a 145 za siten dive~. Ottamu dodavaat deka za koristewe na dive~ot vo lovi{tata koncesionerot pla}a godi{en nadomest od 20% od vrednosta na planiraniot godi{en otstrel. “Ako ne gi platat koncesiite vo planiraniot rok, se poveduva postapka za zemawe na pravoto za koristewe na dive~ot vo lovi{tata”, dodavaat od

RASTE TRGOVSKATA RAZMENA ME\U MAKEDONIJA I KOSOVO

voznata zavisnost na Kosovo ovozmo`uva maksimalno pozicionirawe na makedonskite stoki, no taa pozicija na kompaniite od Makedonija na kosovskiot pazar ne e dolgoro~na i treba da rabotat na konkurentniot kapacitet na makedonskoto proizvodstvo, preku kvalitet i me|unarodni standardi. Toa denes go oceni pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski, po sredbata vo Skopje so prviot ~ovek na Albanskata

stopanska komora, Safer \er|aliu. Tie apeliraa do vladite vo dvete dr`avi da rabotat na {to pobrzo avtopatsko povrzuvawe me|u Pri{tina i Skopje, podobruvawe na infrastrukturata na grani~nite premini i na usoglasuvawe vo izvoznite i tranzitnite proceduri. “Barame i }e vr{ime postojan pritisok za podobruvawe na uslovite za rabota na grani~niot premin Ja`ince za da se otvori mo`nost za koristewe na novoizgradeniot

pat preku Kuks, za izlez vo Crna Gora i vo Albanija, za izgradba na avtopat me|u Pri{tina i Skopje i modernizacija na `elezni~kata pruga", re~e Azeski.Trgovskata razmena me|u Makedonija i Kosovo vo prvite {est meseci od godinava, vo odnos na istiot period lani, e zgolemena za 73,3%. Kosovo vo prvite pet meseci od godinava e sedmiot nadvore{en trgovski partner na Makedonija, so vkupno u~estvo vo makedonskata trgovska razmena od 5,2%.

Ministerstvoto. Eden od koncesionerite na lovi{teto Nixe e i Dejan Vojnovski, sopstvenik na skopskata kompanija Euroimpeks, koj potencira deka lovot e skap sport i deka za nego se potrebni investicii koi }e se vra}aat na dolg rok. “Vo na{eto lovi{te }e investirame okolu 800.000 evra i planirame da doneseme vistinski trofei. Vo pregovori sme so nekoi hrvatski lovi{ta za vo

zemjava da doneseme elen lopatar, gorski elen i div muflon”, veli Vojnovski. Toj potencira deka dokolku lovi{tata gi zemaat biznismeni, }e se otvorat i novi rabotni mesta za lovo~uvari i odr`uva~i na lovi{tata. So niskata suma na koncesijata za lov se soglasuva i Yvonko Cvetkovski, pretsedatel na Love~kata federacija na Makedonija. Toj dodava deka za lovi{teto koe go zel pod koncesija pla-

}a 16.000 denari godi{no i toa e edno od pomalite lovi{ta. Vo Makedonija ima okolu 16.000 aktivni lovci. Dive~ot vo lovi{tata go dava Vladata na koristewe na 10 godini i vo izminatiot period site lovi{ta bile izdadeni pod koncesija. Bidejki periodot od 10 godini e iste~en, po pat na javen konkurs dive~ot vo lovi{tata povtorno se dava na koncesija.

“INVESTICII SEGA” NA SDSM PRETSTAVENA VO SSK

ovata ideja ”Investicii sega”, na najgolemata opoziciska partija SDSM, koja be{e promovirana minatiot mesec, v~era be{e pretstavena na biznismenite na Sojuzot na stopanski komori (SSK). “Ovaa ideja e mnogu interesna za nas stopanstvenicite. Sekako, treba da se razraboti vo odredeni segmenti. Taa e na ista dol`ina so na{ite sugestii koi bea dadeni dosega za doma{nite investicii i uslovite pod koi doma{nite investicii ili doma{nite in-

vestitori treba da investiraat vo ovoj moment vo Makedonija. Toa e eden mnogu vaèn faktor za razdviùvawe na makedonskata ekonomija. Ne samo stranskite investitori da bidat tretirani na onoj na~in na koj {to se tretirani, tuku i makedonskite postoe~ki firmi, koi vo uslovi na ovaa ekonomska kriza ote`nato stopanisuvaat i ote`nato moàt da dobijat bankarski krediti”, izjavi Zlatko Kalenikov, pretsedatel na SSK.Spored pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski,

ova e mo`nost za re{avawe na problemot so siroma{tijata i visokata stapka na nevrabotenost. “Stranski investicii nema, i spored najavite, taka }e bide i vo naredniot period. Problemot so siroma{tijata i nevrabotenosta mo`e da se re{i samo so investicii. Zatoa, na doma{nite investitori treba da im se dadat povolni krediti, ~ii kamati }e gi servisira dr`avata, a da im se dade i grade`no uredeno zemji{te vo slobodnite ekonomski zoni”, istakna Crvenkovski.

VTORNIK

KOMPANII PAZARI I FINANSII KRIVI^NI PRIJAVI ZA PORANE[NI DIREKTORI VO M@

pravata za finansiska policija podnese krivi~na prijava protiv direktori i rakovoditeli vo Makedonski `eleznici-Transport i protiv upravitel na firmata GEO TREJD DOOEL, poradi osnovano somnenie za "zloupotreba na slu`bena polo`ba, ovlastuvawe” i "pottiknuvawe”, so {to buxetot bil o{teten za 16,9 milioni denari. Krivi~ni prijavi se podneseni protiv B.K (53) od Skopje, direktor na Makedonski `eleznici–Transport;

A.K. (46) od Skopje, direktor na Podru`nica za vle~a na vozovi pri Makedonski `eleznici–Transport; S.M. (58) od Skopje, rakovoditel na javni nabavki pri Makedonski `eleznici–Transport ; M.]. (57) od Skopje referent za nabavki pri Makedonski @eleznici–Transport i G.N. (28) od Skopje, upravitel na dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija, uslugi i soobra}aj GEO TREJD DOOEL eksportimport. Spored finansiskata policija,

vo 2007 i 2008 godina, direktorite na M@-Transport i na Podru`nicata za vle~a na vozovi, vo sorabotka so S.M.,kako rakovoditel za javni nabavki i M.]., kako referent za nabavki, ja zloupotrebile slu`benata polo`ba i ovlastuvawata vo korist na drug, taka {to vr{ele nabavki na rezervni delovi samo so edna ponuda po zna~itelno povisoki ceni. Nabavkata na rezervni delovi za M@-Transport AD ja vr{ele preku upravitelot na GEO TREJD.

05.10.2010

TURSKI BIZNISMENI ZAINTERESIRANI ZA INVESTICII VO KO@ARSKATA I TEKSTILNATA INDUSTRIJA

ekstilnata i koàrskata industrija, kako i kerami~kite proizvodi, se sektorite vo koi turskite biznismeni gledaat mo`nost za investirawe. Ova e zaklu~okot od makedonsko-turskiot biznisforum koj v~era se odrà vo Stopanskata komora na Makedonija. Samo so zaedni~ki investicii moème da se probieme na svetskiot pazar – zaklu~ija pretstavnicite na stopanskite komori od Makedonija i Turcija. "Tradicijata

i povrzanosta na dvata narodi ni dava pottik za pro{iruvawe na komunikacijata. Vo momentov go opipuvame pulsot za zaemna sorabotka”, izjavi Ismail Karaman, pretsedatel na Trgovsko-industriskata komora na U{ak. "Dokolku gi iskoristime na{ite prednosti i gi soedinime ideite, bez razlika na procentot na u~estvoto vo investiciite, mo`eme da zboruvame za uspeh. Preku nas, turskite biznismeni bi go osvoile

Balkanot, a nie preku va{iot imix bi za~ekorile na pazarite od zemjite vo Sredniot i Dale~niot Istok, pazar nepoznat za nas", veli Goran Rafajlovski od Regionalnata komora na Skopje. Delegacija od 59 turski biznismeni denovive e vo poseta na zemjava. V~era vo Stopanskata komora na Makedonija ostvarija sredba so cel da se zapoznaat so mo`nostite koi gi nudi zemjava kako investiciska destinacija.

PROIZVODITELITE NA RANOGRADINARSKI PROIZVODI BARAAT

POBRZI PROCEDURI ZA POLESEN PRISTAP DO SVE@ KAPITAL Poradi izrazeniot neto-devizen efekt od 20 milioni evra, godi{no od izvozot na ranogradinarski kulturi, ~lenkite na Grupacijata za oran`erisko i plasteni~ko proizvodstvo baraat itno re{avawe na problemite so koi se soo~uvaat. ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

ere{eniot status na zemji{teto na koe se nao|aat pove}eto oranèrii vo Makedonija e glavnata pre~ka poradi koja sopstvenicite na oranèrii ne moàt da apliciraat za koristewe na IPARD fondovite i za bankarski krediti. “Prenamenata na zemjodelskoto vo grade`no zemji{te pretstavuva golem problem za ovie kompanii, osobeno pri aplicirawe za IPARD programata, kade {to eden od glavnite uslovi e poseduvawe na uredna dokumentacija i re{en status na zemji{teto”, izjavi generalniot sekretar na Sovetot na stranski investitori pri Stopanskata komora, Jadranka Arizankovska. Taa potencira deka problemite so statusot na zemji{teto gi odbivaat i stranskite investitori od vleguvawe na makedonskiot pazar. Vasko Ristovski od Grupacijata za oranèrisko i plasteni~ko proizvodstvo bara dràvata da ja

milioni evra e devizniot priliv od izvoz na ranogradinarski kulturi

olesni procedurata za prenamenuvawe na zemji{teto za tie da moàt da dojdat do sve` kapital koj }e go iskoristat za investicii vo pogolemi prozvodni kapaciteti. Kako argument za zabrzuvawe na ova nivno barawe, tie potenciraat deka od izvozot na ranogradinarski proizvodi zemjata godi{no inkasira devizen priliv od 20 milioni evra. Toj bi moèl da bide i pogolem, velat tie, dokolku imaat mo`nost pove}e da investiraat. Okolu 75% od makedonskoto oranèrisko proizvodstvo se izvezuva na stranski pazari. Godinava osobeno e zgolemen izvozot na ranogradinarski proizvodi. Poradi poplavite vo zemjite od regionot, makedonskiot izvoz be{e zna~itelno zgolemen. Toa e indikator deka Makedonija ima potencijal za posilen izvoz, koj spored proizvoditelite, ne moè da se postigne bez investicii vo novi kapac-

iteti. “Za IPARD programata moàt da apliciraat samo oranèrii i plastenici so povr{ina do 6 hektari, no, za àl, najgolemiot procent od makedonskite oranèrii se so povr{ina pogolema od 6 hektari, {to prakti~no zna~i deka tie nemaat nikakva mo`nost da apliciraat za IPARD programata“, izjavi Vasko Ristovski. Od Grupacijata za oranèrisko i plasteni~ko

proizvodstvo velat deka }e pobaraat me|uresorski sostanok me|u Ministerstvoto za zemjodelstvo, Ministerstvoto za ekonomija, Agencijata za katastar za nedvi`nosti i Ministerstvo za transport i vrski, na koj }e se razgovara za nadminuvawe na problemite so koi se soo~uvaat sopstvenicite na oran`eriite. SKAPIOT MAZUT JA NAMALUVA KONKURENTNOSTA Ristovski veli deka pokraj

problemite so zemji{teto, oran`eriskoto proizvodstvo se soo~uva i so premnogu visoka cena na mazutot, koja od januari 2009 godina do maj 2010 godina porasnala za 189%. “Ve}e podolgo vreme pretstavnicite na ovaa grupacija alarmiraat na enormnata cena na mazutot, koj kako osnoven energens go koristat re~isi site oran`erii vo Makedonija, go optovaruva i onaka problemati~noto proizvod-

stvo”, dodade toj. Proizvoditelite na ranogradinarski kulturi objasnuvaat deka namesto proizvodstvoto na ranogradinarski kulturi vo zimsko-proletniot period, tie poradi skapite energensi se orientiraat na pokasno proizvodstvo. So toa, nivnata ponuda na pazarot se sovpa|a so ponudata na proizvodi od plastenicite, poradi {to cenata se ru{i, a so toa i zarabotuva~kata.

14 05.10.2010

VTORNIK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

POMO[ OD ISTOKOT

KINA ]E JA SPASUVA GRCIJA OD KRIZATA

Kina }e go pro{iri svoeto vlijanie vo infrastrukturata vo Grcija, od kade {to saka da ja otvori svojata vrata za vlez vo Ju`na Evropa i na Balkanot

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rcija, koja se bori da izleze od te{kata finansiska kriza, dobi pozitivni vesti od kineskiot premier, Van Xiabao, koj veti deka Kina }e kupi gr~ki dràvni obvrznici i dvojno }e ja zgolemi trgovskata razmena so Grcija. Kineskiot premier, koj be{e vo tridnevna oficijalna poseta na Grcija, izjavi deka negovata zemja planira da kupi dràvni obvrznici, emitirani od Grcija. “Kina }e vloì ogromni napori da gi poddrì zemjite od evrozonata i Grcija za da ja nadminat krizata”, istakna Van Xiabao. Kina }e go pro{iri svoeto vlijanie vo infrastrukturata vo Grcija, od kade {to saka da ja otvori svojata vrata za vlez vo Ju`na Evropa i na Balkanot. Ovaa odluka doa|a vo vistinski moment za Grcija, koja izminatava prolet, pritisnata so golemite dolgovi, mora{e da pobara finansiska pomo{ od Me|unarodniot monetaren fond (MMF), a isto taka na zemjata & se neophodni i stranski investicii za da ja podigne ekonomijata K

milijardi dolari }e iznesuva godi{nata trgovska razmena me|u Grcija i Kina

milijardi dolari kreditna linija za gr~kite brodosopstvenici

KINA PODDR@UVA STABILNO EVRO

Kina go poddrùva stabilnoto evro i nema da go namali koli~estvoto na evropski dràvni obvrznici vo svoja sopstvenost, izjavi kineskiot premier. “Jasno istaknav deka poddrùvame stabilno evro. Nema da ja namalime koli~inata na evropski obvrznici vo na{eto stransko portfolio”, izjavi Xiabao vo Atina, koja e prva stanica od negovata evropska turneja koja }e gi opfati i Germanija, Italija i Turcija, kako i samitot na EU-Kina vo Brisel na {esti oktomvri. na zdravi noze. Vladata na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, razmisluva do 2011 godina na pazarot povtorno da gi plasira svoite obvrznici, po sproveduvaweto na planot za {tedewe. Kineskiot premier oceni deka Grcija prezela efektivni ~ekori za da se spravi so dol`ni~kata kriza i deka spasuva~kiot paket na Evropskata unija (EU) i MMF R

za zemjata, vo iznos od 110 milijardi evra, dava pozitivni rezultati. “Koga Grcija ima problem, Kina e podgotvena da ja dade celata pomo{ koja e vo nejzina mo`nost”, naglasi Xiabao vo Atina, narekuvaj}i ja Grcija "najdobriot prijatel na Kina vo EU”. Toj isto taka istakna deka Kina ima namera dvojno da ja zgolemi godi{nata trgovska razmena so Grcija, odnosno na osum O

milijardi dolari do 2015 godina. “Kina }e obezbedi i kreditna linija vo iznos od pet milijardi dolari za gr~kite brodosopstvenici, za da se pottikne kupuvaweto kineski brodovi”, re~e Xiabao i dodade deka negovata zemja } e gi zgolemi investiciite vo pristani{teto Pireja. Spored gr~kiot premier, strate{kata sorabotka so Kina pozitivno }e se odrazi

na po{irokiot region. Papandreu se nadeva deka odnosite na negovata zemja so Kina }e stanat u{te posilni, a Xiabao naglasi deka posetata na Grcija bila negova odamne{na `elba, smetaj}i deka dvete zemji treba da razvijat odnosi vo site oblasti. “Na{ite dve zemji, isto tolku anti~ki, kolku i sovremeni, treba da gi zajaknat odnosite vo site sektori. Raka za raka

treba da odime napred za da gi nadmineme sega{nite problem”, dodade kineskiot premier. Grcija i Kina se anga`iraa da gi vmetnat investiciite vo memorandum za razbirawe, a privatni kompanii potpi{aa pove}e od 10 dogovori vo oblasti kako prevoz na stoki, grade`ni{tvo, tehnologija, telekomunikacii, turizam i uvoz na tipi~ni gr~ki proizvodi, kako mermer.

RWE NE SE POVLEKUVA OD SRBIJA

ortparolot na germanskata elektroenergetska kompanija RWE, Aneta Urba~ka, gi otfrli {pkulaciite deka kompanijata }e se povle~e od Srbija. Taa istakna deka RWE vo Srbija i Republika Srpska i ponatamu raboti na realizacija na planovite za izgradba na hidroelektrana so kapacitet od 3.000 megavati. Urba~ka potseti deka planovite na germanskata kompanija, objaveni vo noemvri 2009 godina, se razvivaat i deka se ispituvaat tri razli~ni lokacii za izgradba na elektrani na Dunav, Morava i Drina. “Srbija, kako i centralna i jugoisto~na Evropa, ostanuvaat zna~ajni za rastot na pazarot na RWE”, naglasi Urba~ka

i istakna deka germanskata kompanija gi zacvrstila svoite pretstavni{tva vo regionot.

HDZ PLATILA 40.000 DOLARI NA LOBISTI ZA DA JA FALAT

ladeja~kata partija vo Hrvatska, Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ), kon krajot na 2003 godina, pred parlamentarnite izbori i doa|aweto na vlast, platila 40.000 dolari na lobisti~kata kompanija Rhoads/Weber Shandwick Goverment Relations. Celta na lobistite bila da gi uverat amerikanskite politi~ari i visoki slu`benici deka HDZ e reformirana vo odnos na vremeto na porane{niot pretsedatel na Hrvatska, Frawo Tu|man, a Ivo Sanader e kompletna i seriozna li~nost. Isto taka, tie lobirale deka Hrvatska pod vodstvo na HDZ bi mo`ela da stane evropska zemja.

CIA ZAINTERESIRANA ZA SLU^AJOT HIPO

Dogovorot bil sklopen vo noemvri 2003 godina, a HDZ platila nadomest od 39.300 dolari, plus tro{ocite koi se odnesuvaat na delovni ve~eri, telefonski razgovori i sli~no.

a aferata "Hipo Alpe Adria", koja ve}e so meseci im zadava gri`i na avstriskite i germanskite istra`ni organi, se zainteresirala i amerikanskata CIA. Zamenikdirektorot na CIA, Majkl X. Morel, vo rok od dve nedeli dva pati ja posetil Viena. "Kronen cajtung" istaknuva deka toa ne bile nikakvi rutinski poseti, tuku deka prviot pat se vodele razgovori so avstriskata razuznava~ka slu`ba za teroriti~kata organizacija Al kaeda. Samo nekolku dena podocna, Morel povtorno do{ol vo Viena, no nezabele`an od stranskite mediumi, a toga{ pri~inata bila Hipo banka.

16 05.10.2010

VTORNIK

JUNAJTED ERLAJNS OFICIJALNO NAJGOLEM AVIOPREVOZNIK VO SVETOT

vata amerikanski avioprevoznici, Junajted i Kontinental, oficijalno se obedinija, na toj na~in sozdavaj}i ja najgolemata aviokompanija vo svetot. Novata firma koja }e bide imenuvana kako Junajted erlajns, objavila deka procesot na spojuvawe, vreden pove}e od tri milijardi dolari, uspe{no zavr{i. Junajted erlajns }e pose-

duva re~isi 700 avioni, }e vraboti 88.000 lu|e i }e izvr{uva letovi do 370 destinacii vo 59 zemji. Izvr{en direktor na novata kompanija }e bide prviot dosega{en ~ovek na Kontinental, Xef [mizek, dodeka dosega{niot direktor na Junajted, Glen Tilton, }e bide pretsedatel na firmata bez izvr{ni ovlastuvawa. Kompanijata se nadeva

SVET BIZNIS POLITIKA

deka }e za{tedi milijarda ili pove}e dolari godi{no eliminiraj}i go dupliraweto na trudot.

MARKIONE: FIAT, 2010 GODINA ]E JA ZAVR[I SO PROFIT

talijanskiot Fiat, 2010 godina }e ja zavr{i so netoprofit, a podobri denovi o~ekuva po zavr{uvaweto na ekonomskata kriza i se podgotvuva za mo`no zdru`uvawe, soop{ti {efot na ovoj avtomobilski gigant, Serxo Markione. “Gi analizirav brojkite i smetam deka postoi mnogu dobra {ansa da gi ostvarime svoite celi, pa duri i da gi zgolemime

o~ekuvawata”, izjavil Markione na ovonedelnoto parisko motor-{ou, prenesuva Rojters. Markione, isto taka, soop{til deka proda`bata na Fiat vo septemvri “ne bila dobra vo Italija i Evropa, no bila zadovoluva~ka vo Latinska Amerika”. Markione najavuva deka grupacijata e otvorena za soedinuvawe, taka {to bi ja zasilila svojata delovna edinica Fiat Industrial,

koja go kontrolira italijanskiot proizveduva~ na kamioni Inveko i amerikanskata kompanija CNH, koja se zanimava so proizvodstvo na zemjodelski ma{ini i vozila. Po toj povod, vo Pariz se oglasi i izvr{niot direktor na germanskiot Daimler, Diter Ze~e, koj re~e deka s$ u{te ne pregovara so Fiat, no ne ja isklu~uva mo`nosta za prezemawe na Iveko.

DOLAROT PA\A, EVROTO I PONATAMU RASTE

NAJVISOKO NIVO NA EVROTO VO ODNOS NA DOLAROT VO POSLEDNITE [EST MESECI “I pokraj neodamne{nata najava na Federalnite rezervi na SAD deka se podgotveni da injektiraat dopolnitelni pottiknuva~ki merki vo amerikanskata ekonomija, na valutnite pazari s$ u{te e prisutna sklonosta za proda`ba na dolarot”, veli Vasilij Serebrijakov od bankata Vels Fargo

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inatata nedela na valutnite pazari, devizniot kurs na evroto vo odnos na dolarot se iska~i na najvisoko nivo vo poslednite {est meseci, bidej}i investitorite procenuvaat deka amerikanskata centralna banka naskoro dopolnitelno }e ja olabavi monetarnata politika. Indeksot na dolarot, koj ja poka`uva vrednosta na amerikanskata vo odnos na {est najva`ni svetski valuti, minatata nedela padna za 1,54% na 78,06 bodovi, {to pretstavuva najnisko nivo od januari. Vo tekot na septemvri, indeksot se namalil za pove}e od 5%, {to pretstavuva najgolem mese~en pad od maj minatata godina. Pritoa, vo odnos na evropskata valuta, dolarot minatata nedela oslabnal za 2,14%, pa kursot na evroto skoknal na 1,3780 dolari, {to pretstavuva najvisoko nivo od polovinata na mart. Vo odnos na japonskata valuta, cenata na dolarot padnala za 1,19% na 83,20 jeni. Evroto, pak, vo odnos na japonskata valuta zajaknalo za 1,01% na 83,20 jeni.

1,54% padna indeksot na dolarot minatata nedela

2,14% oslabnal dolarot vo odnos na evroto minatata nedela

Amerikanskata valuta istovremeno ja pritisnale i novite negativni podatoci od ekonomijata na SAD, koi gi zacvrstile o~ekuvawata deka Amerikanskata centralna banka, FED, e podgotvena povtorno da vovede merki za kvantitativno popu{tawe na monetarnata politika, so cel da ja pottikne ekonomijata. [pekulaciite vo vrska so podgotvenosta na FED da prezeme takvi merki se zajaknuvaat po dvata razo~aruva~ki izve{tai od minatata nedela, koi poka`aa pad na cenite na nedvi`nostite i doverbata na potro{uva~ite. “I pokraj neodamne{nata najava na FED deka e podgotvena da injektira dopolnitelni pottiknuva~ki merki vo amerikanskata ekonomi-

ja, na valutnite pazari s$ u{te e prisutna sklonosta za proda`ba na dolarot”, veli Vasilij Serebrijakov od bankata Vels Fargo. Voedno, se pretpostavuva deka pritisokot na dolarot isto taka e posledica na izjavata na biv{iot sovetnik na kineskata centralna banka deka devalvacijata na amerikanskata valuta mo`ebi e neizbe`na. Od druga strana, Va{ington ja pritiska Kina da ja zajakne sopstvenata valuta. Vo me|uvreme, "Vol Strit

`urnal" soop{ti deka FED razmisluva za toa na kratok rok da kupuva daleku pomal broj obvrznici, {to prvenstveno bilo planirano, no, sepak, ovaa odluka }e zavisi najmnogu od sostojbata na amerikanskata ekonomija. “Site ovie znaci upatuvaat kon sozdavaweto na valutnata vojna, a dokolku kineskata strana istapi, toa mo`e da se protolkuva kako udar vrz SAD”, veli Kris Tarner od ING. Od druga strana, poddr{ka za edinstvenata evropska valuta

be{e obezbedena minatata nedela so izjavata na ~lenot na izvr{niot odbor na Evropskata centralna banka, Jurgen Stark, deka ECB moèbi i nema da prodolì nekoi od merkite za pottiknuvawe na ekonomijata, po nivniot kraen rok na krajot od ovaa godina. Za jakneweto na evroto pridonele i signalite za slabeewe na zavisnosta na evropskite banki od dràvnata pomo{ i blagoto popu{tawe na zagriènosta vo vrska so sostojbata vo Irska i

[panija. Poslabi od o~ekuvanite bile pobaruva~kite na bankite za kratkoro~ni zaemi od ECB, {to pridonelo da se namali i zagriènosta vo vrska so sostojbata na evropskiot bankarski sistem, po soop{tenieto deka spasuvaweto na propadnatite banki, irskite dano~ni obvrznici }e gi ~ini pove}e od 68 milijardi dolari. Isto taka, minatata nedela kreditnata rejting-gencija, Mudis, gi namali rejtingobvrznicite na irskata Anglo Ajri{ Bank, so {to bea pottiknati stravuvawata vo vrska so sostojbata na bankarskiot sektor vo evrozonata. “Situacijata so Anglo Ajri{ bankata prili~no ja {okira Irska, no verodostojniot plan za spasuvawe ja ograni~uva opasnosta od novi iznenaduvawa i na nekoj na~in donesuva olesnuvawe na pazarite”, veli Filipe Vehter, analiti~ar vo Natiksis Aset Menaxment. Analiti~arite istakuvaat deka evroto i ponatamu se dviì so nagorna traektorija, bidej}i pogolemiot broj izve{tai i komentari go pokaùvaat toa. Zaradi toa i pazarite smireno reagirale i na o~ekuvanata odluka na rejting-agencijata Mudis da go namali kreditniot rejting na [panija na Aa1.

VTORNIK

SVET BIZNIS POLITIKA EKONOMSKI YID I PONATAMU JA DELI GERMANIJA

ve decenii po soedinuvaweto na nekoga{nata Demokratska i Sojuzna Republika Germanija, ekonomskiot yid i ponatamu ja deli Germanija. Institutot za ekonomski istra`uvawa vo Haleu presmeta deka obedinuvaweto na Germanija ~inelo 1.300 milijardi evra. Za obnovuvawe na Isto~na Germanija se investiralo vo in-

frastrukturata, posebno vo izgradbata na pati{ta. Parite vo najgolem del se slevale vo nekoga{noto prezemawe na Isto~na Germanija. Prezemenata Zapadna Germanija kupuvala stoka od istokot, no proizvodstvoto ostanalo na zapad. Na istok, isto taka, mnogu slabo se otvorale rabotni mesta. Denes, kupovnata mo} na `itelite na Isto~na Germanija

iznesuva 71% vo odnos na zapadnite sogra|ani. Ne za~uduva podatokot deka BDP na Isto~na Germanija iznesuva 66% vo sporedba so zapadniot. Niedna isto~noevropska pokraina i ponatamu ne mo`e da se finansira samostojno. Do 2019 godina, a mo`ebi i podolgo, od zapadot golema suma pari mora da se sleva vo pravec na Isto~na Germanija.

05.10.2010

RAST NA PRODA@BATA NA AVTOMOBILI VO SAD

roda`bata na avtomobili na amerikanskiot pazar vo prvite devet meseci od ovaa godina zna~itelno e zgolemena, dodeka rast e ostvaren i minatiot mesec. Vo septemvri vo SAD bile ispora~ani 980 iljadi vozila, dodeka za vreme na izminatite devet meseci bile prodadeni 11,6 milioni vozila, odnosno 300 iljadi pove}e vo odnos na minatogodi{niot period.

Vo minatiot mesec na amerikanskiot pazar najmnogu avtomobili ispora~al Xeneral Motors (173.155) {to zna~i deka ima zgolemuvawe na proda`bata za 11% vo sporedba so istiot mesec 2009 godina. Na vtoro mesto se nao|a Ford so rast na proda`bata od 41% na 160.873 primeroci, a treta e japonskata Tojota koja vo septemvri vo SAD ispora~ala 147.162 vozila

ili 17% pove}e na godi{no nivo. ^etvrti vo odnos na proda`ba e Krajsler, koj ja zgolemil isporakata za duri 61%, odnosno na 100.077 vozila. Silen rast na proda`bata bele`at i Honda (+26%), Nisan (+34%) i Hjundai (+48%). Proda`bata na amerikanskiot pazar vo septemvri ja zgolemil i germanskiot Folksvagen, so rast od 14%.

MMF I ECB PREDUPREDUVAAT

NOVITE BANKARSKI STANDARDI NEMA DA SPRE^AT NOVA KRIZA

MMF predlaga finansiskata regulacija da se sprovede vrz celiot finansiski sektor, a ne novite standardi da gi opfa}aat samo bankite. Od druga strana, Evropskata centralna banka smeta deka dokolku samo EU vovede danok na banki, toj nema da ima nikakov efekt

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ostrogite standardi za bankarskiot kapital i likvidnosta, koi gi vovedoa bankarskite supervizori, ne se dovolni za da spre~at nova fiansiska kriza, predupreduvaat Me|unarodniot monetaren fond i Evropskata centralna banka. MMF povikuva za poseopfaten pristap, koj treba da gi opfati i ostanatite finansiski institucii. “Va`no e da se osigura napredok preku remont na finansiskata regulativa, so cel da se izbegne zasaduvawe na semeto na u{te edna kriza”, veli Hose Vinals, direktor na Departmanot za monetarni i kapitalni pazari vo MMF. Vo ekot na finansiskata kriza ovoj sektor izgubi pove}e od 26% od BDP na najgolemite svetski ekonomii, pa zatoa Grupacijata 20 najrazvieni ekonomii vo svetot (G-20) sega ima za cel da gi odobri barawata za bankarskiot kapital i likvidnosta soglasno Bazelskiot komitet za bankarska supervizija. “Ovie barawa se odnesuvaat samo na edna podgrupa na finansiskiot sistem”, predupreduva MMF vo svojot izve{taj.

“Mnogu od strukturnite karakteristiki koi pridonesuvaat za rastot na sistemskite rizici postojat i denes”, stoi ponatamu vo izve{tajot na MMF. Najzagriùva~ko e toa {to golemata vladina poddr{ka, koja ja sproveduvaat golemite institucii i pazari, ja vlo{uva percepcijata deka odredeni firmi i pazari se premnogu golemi za da propadnat, predupreduvaat od MMF. Izve{tajot na MMF, koj e podgotven pred godi{niot Samit na agenciite za me|unarodno pozajmuvawe i ekonomski nadzor, koj treba da se odrì na krajot od ovaa nedela, ima za cel da gi pottikne vladite da pobrzaat so restrukturiraweto na nivnite finansiski sistemi. “Mora da ja pro{irime regulacijata podaleku od bankarskiot sektor i da ja vovedeme nad celiot finansiski sektor, vklu~uvaj}i gi hex-fondovite, osiguritelnite kompanii i drugite nebankarski institucii koi pretstavuvaat rizik za celiot finansiski sistem", veli Vinals. So o~igleden obid da se predizvika destabilizacija na diskusiite za glavnite regulatorni pra{awa, MMF predloì pove}e od polovina od zemjite so najgolemi fi-

26%

Sedi{teto na MMF vo Va{inton

od BDP na najgolemite svetski ekonomii ~ine{e spasot na bankite za vreme na krizata

nansiski centri, kako SAD, Velika Britanija i Japonija, dobrovolno da se soglasat za nasokite vo ~ii ramki treba da se re{at pra{awata na sistematski va`nite internacionalni finansiski ku}i. Prekugrani~nata rezolucija po ova pra{awe e edna od najte{kite za regulirawe, bidej}i kreditorite i vladite stravuvaat za neednakva distribucija na ostanatite sredstva na kompaniite. Silija Pazarbasioglu, koja e avtor na izve{tajot na MMF, veli deka vakvata rezolucija mo`e da bide finalizirana do 2012 godina. “Problem pretstavuva samo politi~kata volja”, veli taa. I pokraj prisutnite ekonmski turbulencii, liderite na G-20 se soglasni da gi sprovedat novite bankarski pravila. No, kako {to globalnata ekonomija zazdravuva ovaa godina, mnogu od analiti~arite velat deka ovoj plan po~nuva da blednee. “Pra{aweto e sega ili nikoga{”, predupreduva Vinals.

Toj dodava deka dokolku se prodol`i so sistemot kakov {to go poznavame, toj }e stanuva tolku poranliv, a problemite }e prerasnuvaat vo krizi. ECB: NA EU NE I TREBA DANOK NA BANKI, NA CELIOT SVET MU TREBA! Bi bila golema gre{ka dokolku Evropskata unija se odlu~i samostojno da vovede danok na bankarski transakcii, veli pretsedatelot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e. Toj naveduva deka dokolku EU

go vovede ovoj zakon, toa bi predizvikalo “selidba” na bankite vo drugite regioni na svetot. Tri{e smeta deka finansiskiot danok treba da se vovede vo celiot svet, bidej}i vo sprotivno ne bi bil efikasen. “Odano~uvaweto na bankarskite transakcii ima i negativni posledici so ekonomski i finansiski gledi{ta, kako i tehni~kata primena”, veli Tri{e i dodava deka e zna~ajno dokolku za ova pra{awe se donese konkretna odluka, istoto da bide vove-

deno nasekade niz svetot. Vo sprotivno, Tri{e istaknuva deka toa bi dovelo do izmestuvawe na transakciite nadvor od onie zemji koi gi vovele ovie danoci. Francuskiot pretsedatel, Sarkozi, najavil deka ovaa tema }e ja postavi na sledniot sostanok na liderite od Grupacijata 20, koja na po~etokot od noemvri treba da se odr`i vo Seul, no, sepak, stavot na SAD, koj e najva`en finansiski centar vo svetot, za ova pra{awe ne e pozitiven.

18 05.10.2010

VTORNIK

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI VOLKSWAGEN

GERMANSKATA GORDOST P

vagen” - bukvalno, germanski xip - i toa so prinudna rabota. Ovie vozila ne bile ozna~eni so novoto popularno kru`no logo na Folksvagen. Tie bile poznati

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

okraj te{koto opkruùvawe, brendot Folksvagen (Volkswagen) cvrsto se stremi do celite na nivnata “Strategija 2018”, za zgolemuvawe na globalnata proda`ba do 6,6 milioni vozila godi{no, {to treba da ja ostvarat za pomalku od devet godini. Brendot zabeleà progres i so mnogu pozitiven impuls za novi proizvodi gi po~na zakaànite naredni godini. Isto taka, uspe{no se povrza so starata i mladata publika so negovata kampawa. Ona {to go svrte vnimanieto minatata godina be{e sve~enoto objavuvawe na novoto “polo”, koe od godina vo godina gi zgolemuva rezultatite od i onaka te{koto pazarno opkruùvawe. Folksvagen zaostanuva vo svojot napredok za nula emisija i idni tehnologii, no godinava po~nuva da go fa}a pravecot. Sojuzot so Sanio za razvivawe na hibriden sistem na baterii, partnerstvoto so Audi i Mercedes-Benz za proda`ba na BluTek i eko-prijatelskite produkti, kako I-Ap, se dobri planovi za idninata. FOLKSVAGEN I POR[E Vreme: pred sedumdeset i tri godini, 28 maj, 1937 godina. Mesto: Germanija. Nastan: po~nuva avtomobilskata istorija so osnovaweto na novata kompanija Gezel{aft zur Forberajtung de Doj~en Folksvagens (Gesellschaft zur Vorbereitung des Deutschen Volkswagens mbH), koja za ne{to pove} e od godina dena podocna }e stane Folksvagens (Volkswagens mbH). Vaka po~nuva formalnata prikazna za Folksvagen. Za mnogumina, ovoj datum, poto~no ovoj nastan, go obeleùva krajot na

Folksvagen, globalniot plejmejker na avtomobilskiot pazar, zabele`a progres i so mnogu pozitiven impuls za novi proizvodi gi po~na zaka`anite naredni godini. Isto taka, uspe{no se povrza so starata i mladata publika preku nivnite najdobri reklamni kampawi za novite modeli ekonomskata depresija {to ja zafati Germanija po Prvata svetska vojna, no za drugi ova e po~etok na mnogu mra~no vreme. Oblacite na Vtorata svetska vojna se formiraa, pokoruvaweto, a potoa i smrtta na milioni lu|e be{e samo nekolku meseci nazad. Spored doverlivi izvori, vistinskata istorija na Folksvagen po~nuva nekolku godini porano, na 11 fevruari 1933 godina. Toa e vremeto koga Adolf Hitler, noviot kancelar na Germanija, go ostvari svojot prv javen govor na

berlinskoto Auto {ou. Pred tolpata direktori na avtomobilski ku}i i mediumite, Hitler go izloì svojot plan za “motorizacija” na Germanija. Glavnite to~ki na ovoj plan bile konstrukcija na prviot avtopat, avtostrada i idejata za nov avtomobil {to sekoj }e moè da si go dozvoli. Re~isi istovremeno, talentiraniot germanski dizajner na avtomobili, Ferdinand Por{e, dizajniral i napravil prototip na evtin, ~uden na izgled, no so eleganten dizajn, mal avtomobil koj moèl da sobere pet lica.

Por{e i Hitler ostvarile nade`ni sredbi vo 1933 i 1934 godina, so vetuvawe deka slednata godina Por{e }e gi dostavi prototipite. Trite ra~no napraveni avtomobili bile dostaveni za testirawe, a u{te 30 novi bile napraveni od strana na MercedesBenz dve godini podocna. Toga{, vo 1938 godina, otkako testiraweto se poka`alo kako uspe{no, po~nala izgradbata na novata fabrika koja }e gi proizveduva novite Folksvageni. No, vsu{nost, bile napraveni nekolku, pred s$ voeni vozila, kako “kubel-

kako KDF, akronim za sloganot na Germancite, “kraft durh frojd” (kraft durch freude), {to zna~i “sila preku radost”. NOV START PO VOJNATA Za vreme na Vtorata svetska vojna, fabrikata, izvorot na voeni vozila, o~igledno pretstavuvala primarna cel za sojuzni~kite bombarderi i, normalno, pretrpela golema {teta, no za iznenaduvawe ne bila celosno uni{tena. Otkako zavr{ila vojnata, britanskata armija, na ~elo so majorot Ivan Hirst, ja prezela kontrolata vrz razru{enite fabriki. Pod negova komanda ma{inite bile povtorno napraveni i popraveni, liniite reetablirani i fabrikata povtorno po~nala so rabota. Neverojatni 2.000 vozila bile proizvedeni vo 1945 godina i toa samo od delovi najdeni vo smetot od fabrikata. Slednata godina

Britancite go zgolemile proizvodstvoto na 10 iljadi vozila, ja preimenuvale kompanijata vo Folksvagen i na gradot mu go dale imeto Volfsberg, prezemeno od lokalniot zamok. No, tipi~no za povedenieto koe se javuva na krajot od vojnite, Britancite sakale da izlezat od avtomobilskiot biznis i da baraat da im se dade kontrola na kompanijata kako na kvalifikuvana kompanija. E, toga{, stanalo mnogu interesno... Mme|u ostoumnite kompanii koi ja odbile otvorenata ponuda za prezemawe kontrola nad kompanijata bila i kompanijata Ford Motor, koja smetala deka toj podvig bara mnogu potro{eni pari. Dali ova zna~elo kraj? Tie ne mo`ele da ja ostavat kompanijata kako ve} e postoe~ki biznis. Taka, vo 1949 godina, kompletno ja dale fabrikata na novata germanska Vlada vo doverba. So novata sila i anga`man, dodadeni kako del od amerikanskiot Mar{alov plan, Folksvagen stanal vidliv raste~ki biznis. Bile napraveni podobruvawa na fabrikata, bile pretstaveni novi modeli (vklu~itelno i “transporterot aka folksvagen bus”), proda`bata vo Germanija rastela, izvozot vo drugite evropski dr`avi bil razvien, proizvodstvoto postepeno se podobruvalo i bile najmuvani novi rabotnici. @ivotot stanuval ubav. PRIKAZNATA NA “BUBATA” Vo 1949 godina, prvite Folksvagen “bubi” bile eksportirani vo SAD od pretpriema~ot po ime Ben Pon, no za nesre}a, so slab uspeh. Za toa postoele pove}e pri~ini: Ameri-

PRIKAZNI OD WALL STREET

[EFOT NA NBC ZAMI Xef Zuker, porane{noto ~udo od dete,

a sega {ef na NBC, }e ostane na ovaa pozicija s$ dodeka uspe{no ne se zavr{i procesot na spojuvawe so Comcast

XEF ZUKER, izvr{en direktor na NBC Universal

“Be{e zadovolstvo da se raboti tuka i smetam deka tokmu poradi toa treba da se ~uvstvuvam ispolnet so sre}a.”

ega{niot 45-godi{en {ef na NBC Universal, Xef Zuker, koj na ovaa pozicija dojde kako mlad producent na programata Today, izjavi deka }e ja napu{ti kompanijata otkako istata uspe{no }e se spoi so kabelskiot operator Comcast, ~ii planovi se da go prezemat NBC do krajot na godinata. Zuker svoite planovi za zaminuvawe gi najavi vo mejlot ispraten vo tekot na minatata nedela, pri {to

izvr{nite direktori na Comcast mu posakaa s$ najdobro vo negovata kariera. “Be{e zadovolstvo da se raboti tuka i smetam deka tokmu poradi toa treba da se ~uvstvuvam ispolnet so sre} a”, veli Zuker vo negoviot mejl. Mo`nata promena na komandnata pozicija vo NBC Universal be{e najavena u{te vo tekot na dekemvri koga kabelskiot operator otkupi 51% akcii na NBC Universal, koi gi poseduva{e General

Electric Co. Ovoj kupoprodaèn dogovor s$ u{te gi nema nadminato site regulatorni prepreki, pa najavite se deka takvata situacija kone~no }e bide nadminata na krajot od godinata. Se veruva deka Stiv Burk, glavniot operativen direktor na Comcast, }e bide odgovorniot koj }e ja nadgleduva celata aktivnost na spojuvaweto so NBC Universal. Vo toj kontekst, i Zuker vo neodamne{noto intervju za The New York Times izjavi deka Burk, na sostanokot odràn pred dve nedeli jasno stavil do znaewe deka novata kompanija treba da prodolì so svoite aktivnosti, no ovoj pat istite da bidat predvodeni od nov menaxerski tim.

VTORNIK

FEQTON

“Kapital” zapo~na so seri serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najgole brendovi-kompanii. brendo Doznajt Doznajte gi prikaznite zza nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii kancite ne sakale avtomobil {to li~i na buba~ka, vozilo {to pravi mnogu bu~ava, {to nema sinhronizirana transmisija, bez mera~i za benzin i bez radio. Proda`bata bila nula, osobeno poradi antigermanskoto raspolo`enie po vojnata. Folksvagen napravil u{te eden obid vo ranite 50-ti godini za proda`ba na amerikanskiot pazar vo sorabotka so kompanijata Hofman, koja po~nala da gi uvezuva “bubite” vo Amerika. Vtoriot obid povtorno rezultiral so slab uspeh, pokraj faktot {to bil pretstaven nov model, vo razli~ni boi, so podobreni performansi. Vo periodot na sredinata na 50-te godini rabotite vo Amerika se promenile. Taka, promenata vo odnesuvawata, zabavata i navikite na lu|eto ja razbranuvale i ekonomijata. Vremiwata bile dobri, i pokraj Studenata vojna i @eleznata zavesa. Bil izgraden i prviot {opingcentar, a i avtomobilite stanale ne{to pove}e od na~in na transport. Toga{, odedna{, re~isi misteriozno i bez nikakva reklama, Folksvagen po~nal da se prodava. Proda`bata porasnala od 2.000 modeli vo 1953 godina do rekordni 150 iljadi za toga{nata 1959 godina. No, koj gi kupuval “bubite” vo Amerika? Trendseterite, ikonoklastite, univerzitetskite profesori i lu|eto koi go demantirale izgledot i stilot pokraj vrednosta, kvalitetot i funkcijata. Biznisot na Folksvagen bil pove}e od dobar vo Gemanija, avtomobilot bil “bum”, {to pozitivno vli-

05.10.2010

GOLF 6

Noviot “golf 6” e izgraden vrz platformata od negoviot prethodnik, a prvpat be{e pretstaven vo 2008 godina na Paris motor {ou. Negov dizajner e Valter de Silva, koj objasni deka modelot e napraven po sli~nost so “golf 1” i “golf 4”.

Fotografija od po~etokot na proda`bata vo Holandija

diler na Folksvagen na Long Ajlend, a od druga strana i edna druga agencija so evrejski gazda {to pravela reklami posebno za evrejskite klienti, go osvoile Folksvagen pokraj site drugi tradicionalni reklamni agencii. Germanska kompanija i evrejska agencija... pove} e od ~udno, no, sepak, ovaa agencija ne bila za konvencionalni klienti. Izvr{niot direktor {to ja napravil ovaa spogodba bil Karl Han, ~ovekot koj nekolku godini podocna ja krenal reputacijata na svojata kompanija. Imeno, do 60-te godini Volksvagen vo Amerika i ne bil mnogu poznat. Se znaelo deka e germanska kompanija, vozilata bile inspirirani od Hitler, bile praveni kako voeni vozila, a za nivno proizvodstvo bila koristena i “robovskata” rabota od logorite. No,

jaelo i na ekonomijata na Zapadna Germanija, poradi proda`bata vo Danska, [vedska, Luksemburg, Belgija, [vajcarija i Anglija. Novi fabriki niknale vo Ju`na Afrika i Brazil, s$ so cel da se dojde vo presret na raste~kata pobaruva~ka. Edna malku poznata reklamna agencija od Wujork, koja stanala slavna otkako srabotila nekolku reklami za otvoraweto na noviot

kako evrejskata agencija uspeala da ja promovira kompanijata pokraj vakviot imix? Ednostavno. Gi ignorirale site ovie fakti. Tokmu taka, niedna reklama ne govorela za germanskoto nasledstvo, istorija i asocijacija. Brendot vo Amerika preku reklamite bukvalno bil pronajdok vo 60-te godini. Slednata decenija, 70-te godini, bile mnogu dobar period za Folksvagen. Vo 1970 godina bile prodadeni 569 iljadi “bubi”, {to o~igledno gi posre} ilo dilerite. Taka, 15 dileri na Folksvagen os-

tvarile sredba vo Va{ington za da ja oformat Amerikanskata asocijacija na dileri za Folksvagen. Pri~ina? Da go za~uvaat slobodniot pazar za uvezeni internacionalni avtomobili preku politi~ki pritisok i lobirawe. Denes toa e Amerikanskata me|unarodna asocijacija na avtomobilski dileri. Vo 1972 godina “bubata” do`iveala rekordna svetska produkcija od pove}e od 15 milioni primeroci. No, kako i Ford vo 30-te godini, taka i Folksvagen 40 godini podocna uvidel potreba da napravi pogolem zalak od leb i margarin. I taka, bile pretstaveni novite “super bubi” so mnogu pove} e amerikanski dopir, koj vklu~uva i klimatizeri i amortizeri. Po pet godini, proizvodstvoto na avtomobilot na Folksvagen vo Amerika zaprelo. Toa se slu~ilo i vo Germanija po dve godini, a edinstveno brazilskata fabrika prodol`ila da ja proizveduva do ranite 90-ti godini. Dekadata pred noviot milenium be{e tranziciska za Folksvagen. Vo 1991 godina vo Kalifornija be{e otvoreno novoto dizajnstudio na kompanijata. Rabotata na talentiranite dizajneri }e dojde do izraz vo narednite godini. Taka, vo 1994 godina na avtomobilskoto {ou vo Detroit, koga se pojavi “koncept eden” reakciite me|u publikata i pisatelite od avtomobilizmot bile izvonredni. No, toa be{e dve godini pred da po~ne proizvodstvoto na novata “buba” {to se pojavi vo 1996 godina. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za Xerox, eden od najpoznatite brendovi od oblasta na dokumentaciskoto rabotewe

INUVA PO SPOJUVAWETO SO COMCAST Zuker be{e eden od trojcata visoki mediumski {efovi koi se najdoa na naslovnite stranici na vesnicite minatata nedela. CNN, koja momentalno se bori za da opstane na mediumskiot pazar, mu dade otkaz na Xon Klajn, {efot na CNN mre`ata vo SAD. Pretsedatelot na CNN Worldwide, Xim Volton, izjavi deka Klajn }e bide zamenet so Ken Jotz, koj momentalno rakovodi so HLN. Voedno, i Stiv Vodsvort si dade ostavka na rakovodnata pozicija vo Walt Disney Co, interaktivnata mediumska grupa, po cela edna dekada rakovodewe so istata. Zuker s$ u{te ne znae{e da izjavi {to }e pravi vo idnina, no re~e deka e siguren deka ovoj ~ekor e pravilna odluka

i za nego, no i za kompanijata. “Comcast }e bidat odli~ni investitori, kako {to be{e slu~ajot i so GE prethodno, i zatoa smetam deka treba da im se dozvoli i dade sloboda da ja imlementiraat svojata vizija”, izjavuva Zuker vo negoviot mejl. Zuker na vode~kata pozicija na NBC dojde vo tekot na devedesettite godini, koga rejtingot na ovoj medium po takanare~enata Friends era ve}e be{e vo pad. Vo toj period ku}ata se najde od vode~ka pozicija na ~etvrta pozicija vo pogled na gledanosta, iako ostana najjaka mediumska ku} a za emituvawe na vesti i docni ve~erni programi. Potegot od minatata sezona - povtorno da se vrati Xej

Leno i negovoto {ou Tonight vo udaren termin, se pokaà kako navistina katastrofalen, osobeno koga Konan O’Brajan odbi da go pomesti terminot na svoeto {ou so cel da mu ozvozmoì podobra komocija na Leno. Brajan Roberts, pretsedatel i izvr{en direktor na Comcast, izjavi deka Zuker ja vodel kompanijata so golem integritet kon ostvaruvawe na postignatite celi. “Uspehot na mediumot postignat blagodarenie na Zuker n$ stava vo izvonredna pozicija dodeka se podgotvuvame za zaedni~koto vloùvawe so GE. Od na{e ime, na Xef mu posakuvame i ponatamu golem uspeh vo predizvicite koi go o~ekuvaat”, izjavi Roberts.

20 05.10.2010

VTORNIK

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR

OBUKI / MEDICINA / FINANSII I SMETKOVODSTVO / OSIGURUVAWE / IT

VTORNIK

05.10.2010

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

CISCO MRE@EN ADMINISTRATOR - CCNA

Oblast: IT-kompjuterski mre`i Termin: 05 oktomvri 2010 Vremetraewe : 160 ~asa (5 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ponudi/Ponuda_020810_CCNA.pdf

OPIS NA OBUKATA Obrazovnata programa Cisco mre`en administrator

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

â&#x20AC;&#x201C; CCNA se izveduva spored programa Cisco Networking Academy i e sostavena od 4 moduli koi mo`at da se sledat i poedine~no: 1. CCNA1 Exploration: Network Fundamentals 2. CCNA2 Exploration: Routing Protocols and Concepts 3. CCNA3 Exploration: LAN Switching and Wireless 4. CCNA4 Exploration: Accessing the WAN Uslov za sledewe na modulite 2, 3 i 4 e uspe{no zavr{uvawe na prethodnite moduli. Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mnoèstvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems â&#x20AC;&#x201C; ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odràt vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci. ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na dokaàni, najprakti~ni

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

22 05.10.2010

VTORNIK

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / ПRODA@BA

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi. Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast. TERMINI ZA ODR@UVAWE:

Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

06.10 2010 27.10 2010

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no. Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 13 Oktomvri 2010 godina 03 Noemvri 2010 godina 24 Noemvri 2010 godina 15 Dekemvri 2010 godina Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 12 OKTOMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II

[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III

Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV

Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V

Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 12.10.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV

(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKI / KONFERENCII

VTORNIK

05.10.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Kreirawe efektivna biografija (CV) 07.10.10 12.12.10 ESP Brzo ~itawe (Power Reading)

08.10 – 13.10.10 15.10 – 20.10.10

22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Upravuvawe so vreme 08.10.2010 CS Global Proda`ba i tehniki na proda`ba 08.10 - 10.10.10 ESP Zakon za rabotni odnosi 08.10.10 10.00 - 14.00 ~ Stopanska Komora na RM Delovna komunikacija i

pregovarawe 09.10 – 10.10.10 CS Global Denovi na Kina 2010 12.10 - 13.10.10 CS Global Inovativni modeli za prepoznavawe na neformalnoto obrazovanie vo mladinskiot sektor 13.10 - 16.10.10 MKC Bitola Kreativno razre{uvawe na

problemi 14.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Merchandising 15.10-16.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Akademija za ~ovekovi resursi prijavuvawe do 24.09.10 15.10 – 15.05.11 CS Global Obuka na obu~uva~i (Training of

Trainers) 15.10 - 16.10.10 ESP Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci

Kosmo Inovativen Centar Tim i timska rabota 16.10 – 17.10.10 CS Global Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 05.10.2010

VTORNIK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA MEBEL “INTERMOB 2010” I “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Vo periodot od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul , Republika Turcija }e se odr`i 13 ti tradicionalen Me|unaroden saem za proizvodstvo i oprema za mebel, {umarstvo i drvna industrija “INTERMOB 2010'', kako i tradicionalniot 23-ti me|unaroden saem za ma{ini i alatki za prerabotka na drvo “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Stanuva zbor za eden od najgolemite me|unarodni saemi za site vidovi ma{ini, oprema i ra~ni alatki za prerabotka i proizvodstvo na drvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od hotel do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonskite kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 8 oktomvri 2010 godina. KONTAKT:

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Vlatko Stojanovski

Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Od 28 do 30.10.2010 godina saem za kafe vo Italija TRIESTESPRESSO VO TRST Od 28 do 30 oktomvri 2010 godina vo Trst, Italija }e se odrì 5-to izdanie na Semot za kafe, najva`niot BtoB saem namenet za celokupniot proizvodstven proces na espreso kafe “od surovo zrno do espreso kafe vo {olja”. Na godine{noto izdanie na saemot }e zemat u~estvo nad 250 saemski izloùva~i od 80 zemji od svetot koi }e gi promoviraat novinite vo ovaa industrija. Za vremetraewe na saemot }e bidat odràni nekolu specijalizirani seminari i kursevi so poznati predava~i i eksperti za kafe. Stopanskata komora na Makedonija, organizira poseta na me|unarodniot saem za kafe vo Trst, Italija . Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na saemot najdocna do 5 oktomvri 2010 godina.

KONTAKT LICE : Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

05.10.2010

VTORNIK

PIONER NA FRANCUSKATA MODA

EDNOSTAVNO, [ANEL! ”Modata mo`e da izbledi, no stilot sekoga{ ostanuva ist” Koko [anel

taka najmnogu zaradi nejzinata modernisti~ka filozofija, ma{kata garderoba za èni, a j m o } n a t a ` e n a kako i ednostavnosta vo krevo modnata indus- aciite. Ovie karakteristiki trija, Gabriel Koko ja pravat da bide edna od [anel, dobi u{te pozna~ajnite li~nosti na edno izdanie na bio- 20 vek. Imala mnogu buren grafijata, koe spored mnogu quboven ìvot, no nikoga{ kriti~ari kone~no }e dade celosno ne se vrzala za eden nov prikaz na ìvotot koj ma`. Koga ja pra{ale zo{to taa go ìveela. Avtorkata na ne saka da bide sopruga na ovaa kniga, Xastin Pikardi, vojvodata od Vestminister, taa celosno se posvetila na ra- samo odgovorila deka pred zotkrivaweto na najsitnite nea imalo mnogu vojvotki od detali od ìvotot na Gabriel Vestiminister, me|utoa ima [anel, a amin za izdavawe samo edna [anel. dal i Karl Lagerfeld, koj sega Xastin Pikardi, novinarka i pisatelka, u{te pr pred desetina godina se zat zatrupala so materijali vo ar arhivite na modnata ku}a [a [anel, s$ so cel {to potemelno da gi analizira site materi materijali za legendarnata dizajnerka, dizajner da go “prou~i” ona {to taa go ostavila zad sebe, za dda moè da go modelira vist vistinskiot portret na strojnata Koko. Spored nea, ìvotot na [anel e kako luk. Mnogu sloevit, s me|utoa mirisa na “{a “{anel 5”, a ne na luk, opi{uva Pikardi. P Prviot kontakt na Pik Pikardi so e zadolèn [anel se slu~il vo mo momentot za brendot [anel. na zapoznavaweto so Karl K LaK o k o [ a n e l gerfeld vo 1997 godin godina, koga vaì za pioner do{la da go razgleduva stanot na francuska- na ulicata Cambou Cambou, kade ta moda. {to nekoga{ ìveela Koko. Toa e Tokmu toga{ po~uvst po~uvstvuvala deka e blisku do ona {to go bara, deka toa e nejzinata cel koja vo toa vreme ne znae znaela kako Maliot crn fustan, bobda si ja def definira. frizura, pantaloni za èni Ne{tata niko nikoga{ ne se dokaàni, ppa zatoa - sinonim za [anel sfatila deka i tuka ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ima prostor u{te ne{to da se dopolni, da se dokaè. Prebaruvawe na arhivite, spiewe vo sobata kade {to po~inala [anel, posetata na domot za sira~iwa kade {to porasnala Koko, se del od rabotite na koi podlegnala Pikardi za da dojde do vistinata koja rezultira so knigata “Koko [anel, legendata i ìvotot.” “Dokolku gi sledite tragovite koi vi se na patot, lesno e da formirate fascinantna slika”, kaùva Pikardi. Nekoi kriti~ari vakviot podvig go imaat oceneto kako “dobredojde vo tajniot svet na Gabriel [anel”, vo koj se dava novo i sveò gledi{te na nejziniot ìvot i na toa kako taa uspeala od samata sebe da napravi najmo}na kreacija. Maliot crn fustan, bobfrizura, pantaloni za èni, svoevremeno najprodavaniot parfem na svetot, se sinonim za [anel, me|utoa, ni{to od ova ne e tolku fascinantno kolku {to e taa samata. Pikardi tvdi deka zad toj bleskav mit leì mnogu potemna strana, pa zatoa taa stava nov akcent na nejzinite strastveni i turbulentni qubovni vrski. Koko [anel po~inala vo 1971 godina, koga imala 87 godini, a posvetata na ovaa biografija ja napi{al Karl Lagerfeld, koj ja ilustriral i naslovnata stranica na ovaa kniga. Avtorkata Xastin Pikardi e kolumnist vo “Sandej telegraf”, a svoevremno ima raboteno i vo britanskiot “Vog” kako urednik na magazinot “Observer”. O

Legendata i nejziniot `ivot K

26 05.10.2010

VTORNIK

LIFESTYLE

SKOPSKI XEZ FESTIVAL

12-TE MISIONERI NA XEZOT êtiridnevnoto uìvawe so zvucite na xez-muzikata }e po~ne na 21, a }e trae do 24 oktomvri. Programata }e se odrùva vo Univerzalnata sala, salonot na Makedonskata opera i balet, kako i klubot Hard Rok. ]e ima 12 koncertni gosti od SAD, Kuba, Brazil, Holandija, Belgija, Norve{ka, Italija i Nov Zeland SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

d 21 do 24 oktomvri vo Univerzalnata sala, salonot na Makedonskata opera i balet i klubot Hard Rok }e se odr`i 29-ot Skopski xez festival. Programata e sostavena od 12 koncerti so gosti odd SAD, D, Kuba, u , Brazil, Holandija, Belgija, Norve{ka, Italija i Nov Zeland, raspredeleni vo ~etiri ve~eri. Na prviot den od tradicionalnata manifest-

acija vo Univerzalna sala }e nastapi kubanskiot kompozitor i pijanist Omar Sosa, koj dosega tripati bil nominiran za Gremi i se smeta za eden od najsestranite muzi~ari na dene{nata xez-scena. Po nego }e nastapi Marija Pia de Vito so proektot “Majnd d fep”, koj pretstavuva prodlabo~eno istra`uvawe vo sferata na r u d vkrstuvaweto na slobodnite formi na xezot, tradicionalnata evropska muzika i apstraktnata elektronika. Klupskite izvedbi po polno} vo Hard Rok }e gi otvori najzna~ajniot holandski

saksofonist, Juri Oning, so svojot bend Vajrd Peradajs. Toj ima bogato koncertno iskustvo izgradeno so nastapi vo pove}e od 50 zemji i diskografija od re~isi 30 naslovi. Na 22 oktomvri vo Univerzalnata sala koncert }e odr`i brazilskiot kvintet predvoden od Hamilton de Holanda, koj povtorno go u r ru aktuelizira{e instrumentot bandolin (brazilska mandolina), na koj mu dodal dve `ici (10, nasproti originalnite 8), razvivaj}i originalna tehnika na polifoni~no svirewe, osobeno koga nastapuva solo. Sleduva trioto na amerikanskiot gitarist Leri Karlton, koj e proglasen za eden od najdobrite gitaristi na site vremiwa. Dosega 18 pati bil nominiran za Gremi, a osvoil tri.

OMAR SOSA }e go otvori 29-to izdanie na Skopskiot xez festival

Vo ramkite na polno}nata programa }e se pretstavi peja~kata od Rio de @aneiro, Pola Morelenabaum. Nejziniot repertoar go opfa}a periodot od docnite triesetti do ranite {eesetti godini, nadgraden vo postbosanova manir, koj na eleganten na~in ja soedinuva akustikata so elektronikata. r Tretiot den po~nuva so izved izvedbata vo Univerzalna sala na ansamblot od Belgija, Flet ert sosaeti, koj posto od 1998 godina i postoi so se sostoi od 14 ~lenovi. Nivna muzika, nezavisno Nivnata dali stanuva zbor za strogi komp kompozicii ili, pak, za slobo slobodni improvizacii, 95% av e avtorska. Pijanistkata vo i vokalistkata od SAD, Patri Barber, }e nastapi Patri{a ni So unikatniot stil po niv. neo i neobi~niot vokal lesno pr go privle~e vnimanieto na muzi~ muzi~kata kritika u{te na sami po~etok na nejzisamiot na kariera. Taa e neunata mo moren umetnik {to odb biva da se prisposobi ko konvenconalnite kon v vokalni xez-idiomi. P Publikata vo Hard Rok } ima mo`nost da }e slu{ne u{te edna p peja~ka od Amerika, Nona Hendriks, so p proektot “Etniks”. F Festivalot }e se zatvo na 24 oktomvri, vori a programata po~nuva vo salonot na MOB, so no norve{kata ve~er. ]e n nastapat Tregve Seim i Frode Haltli, koi n napravile sovr{ena ko kombinacija i spoj na n ne{to {to dotoga{ b bilo nezamislivo – ha harmonika i saksofon. Po niv e Treje Ripda koj e inovator na dal, el elektri~nata gitara i }e bide pridru`uvan od Bergen big bend. Toj k gi kombinira xez i rokvlija vlijanijata na sovremenata klas klasi~na muzika i sozdade originalen evropski gitar gitarski izraz. Klupskite svirk vo Hard Rok }e gi svirki zatvo producentot od Nov zatvori Zelan Aronas, koj so komZeland, binac binacijata na pijano, bas tap i tapani gi nadmina site o~eku o~ekuvawa.

NAJUBAVA MONETA

MEKSIKANSKATA KRVAVA REVOLUCIJA – REMEK-DELO Monetata na Meksikanskata revolucija godinava e izbrana za najubava moneta na Me|unarodnata konferencija na monetarnite upraviteli vo Avstralija. Taa be{e pu{tena vo promet po povod stogodi{ninata od Gra|anskata vojna vo Meksiko, koja bila edna od najkrvavite i naj`estokite revolucii vo istorijata na ~ove{tvoto

arite ne se samo sredstva za pla}awe, a toa najdobro go znaat kolekcionerite koi uspevaat da ja procenat ubavinata i unikatnosta na retkite i jubilejnite moneti i da vidat potencijal vo nekoj primerok. Ete zo{to ne e ~udno {to upravitelite na monetarnata vlast sekoja godina se sobiraat za da opredelat koe e najubavoto remek-delo {to go sozdale dizajnerite. Na sredbata nema{e isklu~ok ni godinava. U~esnicite na Me|unarodnata konferencija vo Avstralija izbraa najubava moneta. Za ovaa godina be{e izbrana monetata nare~ena “Meksikanska revolucija”, koja be{e pu{tena vo promet po povod stogodi{ninata od

Gra|anskata vojna vo Meksiko, koja bila edna od najkrvavite i najèstokite revolucii vo istorijata na ~ove{tvoto. Monetata e so vrednost od 10 meksikanski dolari. Na zadnata strana e prikaàn meksikanskiot grb, a na prednata – vooruèni buntovnici. Dijametarot na monetata e 48 milimetri, a teìnata ne e pove}e od 60 grama. Pari~kata e napravena od srebro so mostra 999, soop{tuva internet-stranicata na monetarnite upraviteli vo Meksiko. Vo 2008 godina za najubava moneta isto taka be{e odbrana moneta od latinoamerikanskoto podra~je. Se raboti za srebrenata moneta so kalendarot na Actekite na prednata i meksikanskiot grb na zadnata strana.

VTORNIK

SPORT

05.10.2010

FUDBALSKO PRVENSTVO NA MAKEDONIJA

FUDBAL

\UROVSKI BLESNA VO DRESOT NA VOJVODINA

VARDAR “KOPA” PO DNOTO SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o poslednoto kolo na srpskoto fudbalsko prvenstvo, {ampionot Partizan e porazen na gostuvaweto vo Novi Sad, vo duelot so timot na Vojvodina, so rezultat od 2:0. Od strana na kolegite vo Srbija, za igra~ na natprevarot be{e proglasen Makedonecot Mario \urovski, sin na proslaveniot Milko \urovski, reprezentativec na nekoga{na Jugoslavija, no i del od prviot tim na nacionalniot sostav na Makedonija. Mario be{e strelec na prviot gol na natprevarot i toa od penal, a sudej}i spored negovata izjava, toj imal i mala verbalna presmetka so protivni~kiot golman Vladimir Stojkovi}. “Stojkovi} e vrven golman, no kaj penalite toj sekoga{ provocira. I sega se obide da go napravi toa, no jas ne nasednav. Pred da go upatam udarot toj izvika deka znae na koja strana }e {utiram i toa go pov-

Makedonskiot reprezentativec go nadmudri iskusniot golman na srpskata reprezentacija tori nekolku pati. Otkako go postignav golot, ednostavno mu vrativ ”A kade }e odi{ ti?”, izjavi Mario \urovski, dva dena po sredbata. Inaku, Stojkovi} va`i za izvonreden golman koga se vo pra{awe penalite. Toj skroti eden udar na svetskoto prvenstvo vo dresot na srpskata reprezentacija, a minatata nedela odbrani i penal za Partizan vo duelot od Ligata na {ampionite protiv Arsenal. Po ovoj poraz, Partizan e na vtorata pozicija od tabelata, so tri boda pomalku od “ve~niot” rival Crvena yvezda. Vojvodina vo momentov se nao|a na tretoto mesto. L

kona na makedonskiot sport, gordost na Makedonija itn., ova se samo del od epitetite za fudbalskiot klub na Vardar, koj godinava gi igra najslabite partii vo svojata klupska istorija. Klubot e bez uprava, kvaliteten igra~ki kadar i bez nikakva finansiska konstrukcija, a dokolku ne{to brzo ne se promeni, toga{ mnogu e verojatno deka najtrofejniot klub od na{ata dr`ava do godina }e nastapuva vo vtorata liga. Po devet prvenstveni kola crveno-crnite se prikovani na dnoto od tabelata vo makedonskoto fudbalsko prvenstvo, so samo tri osvoeni bodovi, ostvareni po pobedata nad ekipata na Skopje vo natprevarot {to se odr`a na 11 septemvri na arenata Filip Vtori vo Skopje, vo ramkite od pettoto kolo. Sostojbata e i pove}e od alarmantna, bidej-

Crveno-crnite ja igraat svojata najlo{a sezona vo svojata 63-godi{na istorija

Po devet prvenstveni kola crveno-crnite se s prikovani na dnoto od tabelata vo makedonskoto fudbalsko prvenstvo so samo tri osvoeni bodovi, ostvareni po pobedata nad ekipata na Skopje vo natprevarot {to se odr`a na 11 septemvri na arenata Filip Vtori vo Skopje, vo ramkite od pettoto kolo. Sostojbata e i pove}e od alarmantna

}i ako prodol`i rezultatskata kriza, toga{ i dokolku se ostvarat {pekulaciite, deka na polusezonata e mo`no da dojde do drasti~na promena vo upravata i timot, mo`e da bide predocna, bidej}i zaostanuvaweto zad konkurentite od dolniot del od tabelata }e bide ednostavno pregolemo. Od pred izvesno vreme ostavka na pretsedatelskata pozicija podnese legendata na klubot, Dragi Setinov. Na pozicijata v.d. pretsedatel e imenuvan Mi{o Majstorovi}, a vo dogledno vreme se o~ekuva sudskata presuda so koja vo klubot bi se vratilo rakovodstvoto predvodeno od Slobodan Vuji~i}, koj vo momentov pod dogovor ima pogolemiot del od fudbalerite

godini istorija na uspesi, no o~ajnata sostojba vo novata sezona Vardar go vodi vo vtorata liga

bodovi osvoeni od edna pobeda vo devet kola e celiot pozitiven u~inok na fudbalerite na Vardar

na Rabotni~ki. Vo opcija e scenarioto ovie fudbaleri na polusezonata da se prefrlat vo Vardar, a klubot bi dobil finansiska injekcija za otplata na natrupanite dolgovi. Sepak, seto toa e vo domenot na {pekulacija, a dosega Vardar nekolku pati se nao|al vo sli~na situacija i nitu edna{ dosega vakvite i sli~ni ekspresni promeni ne vrodile so obezbeduvawe

na stabilnost i progres na podolg rok. Inaku, po devet kola, senzacionalen lider na prvenstvenata tabela e ekipata na [kendija od Tetovo, koja po posledniot triumf nad Skopje, ostvaren pred svoite gleda~i, osamna na vrvot so 17 bodovi. Po eden poen pomalku zasega imaat {ampionot Renova, pa Horizont od Turnovo i timot na Metalurg.

BUNDES LIGA

MAJNC JA VOODUШEVI EVROPA

kipata na Majnc ima tradicija podolga od 150 godini, no dosega nema ostvareno nitu eden zna~aen uspeh vo natprevarite vo Germanija. Ottamu i vesta deka ovoj tim nani`i sedum pobedi vo startnite sedum kola na Bundes ligata e ispratena so ~uvstvo na senzacionalnost od qubitelite na fudbalot na teritorijata na cela Evropa. Minatata sezona Majnc zavr{i na devettata pozicija na tabelata, a faktot deka toa e, vsu{nost, i najgolemiot uspeh na ekipata dopolnitelno ja podgreva atmosferata po faktot deka fudbalerite na ovoj klub se na dobar pat da go izramnat rekordot, koj se odnesuva na najmnogu posledovatelni . “Vo nitu eden moment ne razmisluvav za rekordot. Toa im go nalo`iv i na moite fudbaleri. Ne treba da se preoptovaruvaat so brojki, tuku da igraat. Spored mene, uspesite ne se merat preku nekoja statistika, tuku preku rezultati. Treba da razmislu-

-то mesto e dosega najgolemiot uspeh za Majnc, ekipa koja vo momentov e lider na germanskiot {ampionat

vame samo kako da go pobedime protivnikot. Zatoa ne smeeme da dozvolime da ne obzeme nekakva impresija”, izjavi trenerot na Majnc, 37-godi{niot Tomas Tu~el, koj pokraj toa {to raspolaga so odli~na ekipa, voedno e i najmladiot trener vo najkvalitetnata liga na Germanija. Vo Makedonija, zadovolstvoto od igrite na Majnc e do tolku pogolemo bidej}i standarden igra~ vo odbranata na ekipata e na{iot reprezentativen bek, Nikol~e Novevski, koj odigra cel me~ i na posledniot duel so Hofenhajm, vo koj negoviot tim triumfira{e so 4:2. Vo momentov rekordot vo Bundes ligata go dr`i timot na Volfsburg, koj pred dve godini na startot nani`a neverojatni 11 pobedi. S$ u{te e rano da se

Nikol~e Novevski e eden od nositelite na igrata na timot na Majnc

prognozira eden sli~en epilog i za ekipata na Majnc, ~ie rakovodstvo se dr`i do zacrtanoto od pred po~etokot na sezonata, a toa e obezbeduvawe na opstanok vo prvata liga i ni{to pove}e. Vo narednoto kolo Majnc igra protiv ekipata na Hamburger, na gosti. Inaku, po sedumte kola vo ger-

manskiot {ampionat pogledot na tabelata izgleda kako odraz od “prevrten univerzum”. Na vrvot se Majnc, Borusija (D) i Hanover, na 12-to i 13-to mesto se ekipite na Baern (M) i Verder od Bremen, dodeka vo zonata na ispa|awe se nao|aat visokobuxetnite klubovi na Keln, [alke i [tutgart.

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

KARTI^KI

VINO

BANKI I FINANSII

BRENDOVI

GRADE@NI[TVO

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

ENTERIERI

BIZNIS STIL