Br.138-kapital-06.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII GRADE@NI[TVOTO GO PREZIMI LETOTO

GRADE@NICITE BARAAT POVE]E I “PATRIOTSKI” TENDERI OD DR@AVATA STRANA 10

NAVIGATOR PO VLADINATA ODLUKA AGENCIJATA ZA DR@AVNI SLU@BENICI BARA DA OSTANE VO @IVOT STRANA 4

FOKUS STAPUVA NA SILA LISABONSKIOT DOGOVOR

MAKEDONIJA MO@E DA BRENDIRA PROIZVODI VO SVETOT, AMA NE GO PRAVI TOA STRANA 6

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

SREDA. 06. OKTOMVRI. 2010 | BROJ 138 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 05.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

ZA OSUM MESECI, TROJNO ZGOLEMEN DEFICITOT VO RAZMENATA SO SRBIJA

ZO[TO SRPSKITE PROIZVODI JA OSVOJUVAAT MAKEDONIJA?! 2 KOLUMNA QUBE TRPESKI PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET VO SKOPJE

MONETARNO TARGETIRAWE SAMO PRI STABILNA POBARUVA^KA NA PARI STRANA 8

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,66 44,99 1,37

NAFTA BRENT N EEURORIBOR

883,73 1,47%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (05.10) I

MBI 10 2.140 2.130 2.120 2.110 2.100 2.090 2.080 29.9

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

POTPRETSEDATEL NA SDSM

XEROX PREDVODNICI NA KANCELARISKATA REVOLUCIJA STRANA 18

LEKCIJA ZA IZVOZ

[TO E ZAEDNI^KO ZA KINA I MALTA? STRANA 8

DESET GODINI PO PADOT NA MILO[EVI]

SRBIJA SILNO GRABA NA PATOT KON EVROPSKATA UNIJA STRANA 15

0,95% 0 0,84% 0 00,11%

STRANA 2

01.10

03.10

05.10

2 06.10.2010

SREDA

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 06 OKTOMVRI 2010

LEKCIJA ZA IZVOZ d zemja so socijalni nemiri, nestabilnost, korupcija, vojni i trgovski blokadi, vo poslednite nekolku godini Srbija stana eden od najgolemite osvojuva~i na pazarite na Balkanot.

Srpskite proizvodi se s$ po~esti vo Makedonija, Bosna, Crna Gora, pa i vo Hrvatska.

Dodeka makedonskite kompanii i Vladata se mislat kakva izvozna strategija da skrojat i dali srpskiot pazar, na primer, e atraktiven za na{ite proizvodi ili ne, kako i dali voop{to da razmisluvat za minimalno “pregazuvawe” na dogovorite za slobodna trgovija, so cel da go za{titat doma{noto proizvodstvo, srpskite kompanii gazat s$ pred sebe. A, sekako, i nivnite ministri, koi voop{to ne se sramat da dojdat nenadejno vo Makedonija, da prenesat dva-tri zbora i da si odat so dobro zavr{ena rabota za srpskite kompanii. Kaj nas za ova se mol~i, so {to se ignorira eden golem problem – naglo zgolemuvawe na uvozot od Srbija, {to zna~i zemawe na pazarot za doma{ni proizvodi i devizen odliv.

Vo trkata da vlezat na evropskite pazari i vo Amerika makedonskite biznismeni ja gubat bitkata na doma{niot pazar. Nema nitu eden market ili prodavnica vo dr`avata vo koja raftovite ne se prepolni so srpski proizvodi, koi nie dobro gi poznavame i po kvalitet i po cena. Ne se ni dvoumevme dali da zamenime golem del od proizvodite koi prethodno gi kupuvavme od doma{ni proizvoditeli so srpski, koi se s$ podostapni za

O

potro{uva~ite.

I dodeka Srbija nagolemo go osvojuva ne samo makedonskiot, tuku i drugite regionalni pazari, makedonskite proizvodi se pomalku vidlivi. Osven vinoto, drugite proizvodi se padnati vo senkata na srpskite. Duri i tie koi va`ea za tradicionalno doma{ni, kako {to se ka{kavalot, sireweto, kola~ite, za~inite, masloto za jadewe, margarinot i sli~no.

Namesto da alarmira za sostojbata na pazarot, kade {to za osum meseci trojno porasna uvozot na proizvodi od Srbija, nikoj ne ni reagira.

Na vakvite porazitelni brojki, kako i sekoga{, ne reagiraat ni Vladata, ni biznismenite. Ne e za s$ vinovna krizata.

Dodeka nie neuspe{nosta vo vodeweto na ekonomijata ja baravme vo finansiskata kriza, srpskata ekonomija raste{e.

Prvi se vo regionot po vlez na stranski investicii i ne se ve}e prepoznatlivi po vojni i nestabilnost.

Dodeka politikata na srpskata vlada e da gi za{titi doma{noto proizvodstvo i doma{niot pazar so razli~ni merki, koj vo poslednite nekolku meseci trpi mnogu i od padot na dinarot, i od krizata i namalenata pobaruva~ka od stranstvo, kaj nas nikoj ne se ni zapra{al, nitu se zainteresiral zo{to imame tolku golem uvoz od Srbija i spored koi pravila trguvame.

Kakov dogovor za slobodna trgovija imame so Srbija, kako da si go za{titime doma{noto proizvodstvo i zo{to srpskite proizvodi se s$ poprisutni na makedonskiot pazar?

Ne za xabe vo rok od dva dena pred nekolku meseci nenajaveno vo

I

znesuva nevrabotenosta vo vtoroto trimese~je od godinava. Podatocite na Dr`avniot zavod za stastistika poka`uvaat deka re~isi 300.000 lu|e bile nevraboteni vo vtoriot kvartal od godinava. Dr`avnata statistika izmerila deka vo ovoj period od godinata aktivnoto naselenie vo zemjava go so~inuvale vkupno 923.323 lu|e, od koi 627.129, ili re~isi 68%, bile vraboteni. Stavkata na neaktivno naselenie vo periodot april-juni 2010 godina ja pravat vkupno 724.809 Makedonci. Vo grupata na nevraboteni lu|e dominira ma{koto naselenie so vkupno 178.918 nevraboteni i 117.279 nevraboteni `eni.

Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo Republika Makedonija vo vtoriot kvartal od godinava imalo 104.630 nevraboteni ma`i na vozrast od 25 do 49 godini, dodeka, pak, za `enite vo ovaa starosna granica brojkata se dvi`i okolu 77.000. Najgolem del od vrabotenite, pak, duri 120.966 lu|e, se zanimavale so zemjodelstvo. Granka so najmalku vraboteni lu|e vo zemjava vo prethodniot kvartal bilo ribarstvoto.

32%

ZA OSUM MESECI, TROJNO ZGOLEMEN DE

ALEKSANDRA SPASEVSKA

MAKEDONIJA S ZA SRPSKI PRO

spasevska@kapital.com.mk

poseta na Vladata dojdoa dvajca srpski ministri. Prvo dojde Ivica Da~i}, a eden den po nego, navodno na poribuvawe na Ohridskoto Ezero, dojde i ministerot za zemjodelstvo, Sa{a Dragin. Ne slu~ajno ovie poseti se sovpadnaa so vremeto koga na srpskiot pazar ima{e golemi problemi so mlekoto i so p~enicata. Mo`ebi i ne e slu~ajno toa {to kratko vreme po posetata na dvajcata ministri, Vladata donese nekolku predlog-merki koi se odnesuvaa na uvozot povrzan so Srbija.

Koga posleden pat nekoj makedonski minister oti{ol vo nenajavena poseta na Srbija, posebno vo uslovi koga uvozot na mleko za tri meseci e zgolemen za pove}e od 60%, a najgolem del od toa mleko doa|a tokmu od srpskiot pazar? Koga posleden pat makedonski biznismeni oti{le vo poseta na Srbija i dogovorile nekoja sorabotka ili izvoz na srpskiot pazar? Namesto toa, pla}ame ogromni sumi za promotori koi treba da go promoviraat makedonskiot izvoz vo stranstvo, bez posebna strategija kade nie sme konkurentni. Taka ne se pravi izvoz.

Vo prvite osum meseci godinava, deficitot vo trgovskata razmena so Srbija iznesuva okolu 100 milioni dolari, {to e re~isi tri pati pove}e sporedeno so 60 milioni dolari vo cela 2009 godina. Dr`avata e preplavena so srpski proizvodi, a najmnogu se uvezuvaat onie koi sekoga{ bile deficitarni na makedonskiot pazar, kako {to se bra{noto, {e}erot, mlekoto ALEKSANDRA SPASEVSKA

M

spasevska@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

akedonskiot pazar e preplaven so srpski proizvodi.

S$ pove}e se zgolemuva uvozot na bra{no, {e}er, mleko, voda vo {i{iwa, konditorski proizvodi od Srbija, koi se deficitarni na makedonskiot pazar. Ova go izmeri i Dr`avniot zavod za statistika i poka`a alarmantno zagri`uva~ki podatoci.

Otkako vo mese~nata presmetka na trgovskata razmena Srbija i Kosovo se posebno evidentirani, deficitot so Srbija e za tri pati pogolem sporedeno so istiot period minatata godina.

Biznismenite velat deka poradi nedostigot od odredeni proizvodi, na makedonskiot

pazar e neophoden uvoz, a poradi blizinata na srpskiot pazar i poradi prisustvoto na golemite kompanii vo poslednite godini s$ pove}e raste vkupniot uvoz od Srbija.

Podatocite od Stopanskata komora na Makedonija za prvite sedum meseci od godinava poka`uvaat deka najgolem uvoz od Srbija na makedonskiot pazar e zabele`an kaj mlekoto, bra{noto, {e}erot i vodata vo {i{iwa. Zgolemeniot uvoz na mleko od Stopanskata komora go objasnuvaat so mle~nata kriza i nedostigot koj se javi na makedonskiot pazar poradi propa|aweto na Svedmilk. Uvozot na bra{no e zgolemen kako rezultat na merkata na srpskata vlada za subvencionirawe na izvozot na bra{no po damping ceni, a zgolemuvaweto kaj {e}erot go objasnuvaat so rastot na

cenata na ovaa surovina na svetskite pazari.

NAJGOLEM E UVOZOT NA SUFICITARNI PROIZVODI Savka Dimitrova, direktorka na konditorskata fabrika Evropa, zgolemeniot uvoz na {e}er od Srbija go objasnuva so rastot na cenata na {e}erot na svetskite pazari i so zgolemenata ponuda na {e}er od srpskiot pazar po konkurentni ceni.

“Ima zgolemen uvoz na {e}er od Srbija, no za nas toa ne e negativno, tuku pozitivno. Po mnogu godini, Srbija na pazarot po~na da nudi {e}er od repka, koj e mnogu kvaliteten i po konkurentni ceni. Cenata na {e}erot vo izminatata godina i pol kontinuirano raste, taka {to na kompaniite i na distributerite pove}e ni odgovara da uvezuvame {e}er od Srbija po poniska

SREDA

NAVIGATOR

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

06.10.2010

PRIMER ZA ODGOVORNOST

P GORDANA JANKULOVSKA

PETER ZIGENTALER

ZORAN STEFANOVSKI

NIKOLA TODOROV

apsewe na vajcarija se obiduva da oga rabotite vo radiodi~ebnata godina po~na, a kradcite na ekspoziturata Enakspresnoto [ gi konsolidira dvete fuzniot sektor svesno ne K U u~enicite }e ostanat bez Komercijalna banka treba najgolemi banki pred da se se pod kontrola, normalno, u~ebnici zatoa {to Ministerda bide primer za efikasno dejstvuvawe na policijata

soo~i so potrebata da gi spasuva od bankrot

se slu~uva glavnite igra~i da manifestiraat samovolie

stvoto za obrazovanie navreme ne si ja zavr{i rabotata

EFICITOT VO RAZMENATA SO SRBIJA

STANA MEKA OIZVODI

PADOT NA DINAROT IZVOZNICITE GI STIMULIRA IZVOZN

ODDELUVAWETO NA KOSOVO JA DADE REALNATA SLIKA

Objasnuvaweto na lo{ite statisti~ki podatoci od Ministerstvoto za ekonomija go objasnuvaat so oddelnata presmetka na trgovijata so Kosovo i Srbija, koja po~na od ovoj mesec. Od Ministerstvoto velat deka drasti~no zgolemeniot uvoz od Srbija vo prvite osum meseci se dol`i na faktot {to Kosovo za prv pat se presmetuva odvoeno od Srbija i deka ovie brojki realno ja otslikuvaat sostojbata na pazarot.

“Prvpat po objavuvaweto na statisti~kite podatoci na trgovskata razmena, Kosovo i Srbija se pretstaveni odvoeno. Ako se analiziraat ovie brojki, proizleguva deka ova e realna slika na trgovskata razmena koja ja ima Makedonija so ovie dve zemji. So Kosovo sekoga{ sme imale suficit, a so Srbija deficit vo trgovskata razmena. Izvozot vo Kosovo kontinuirano raste, a uvozot od Srbija kontinuirano se zgolemuva. Ova ne e drasti~en rast, tuku samo realna slika na sostojbite”, velat od sektorot za me|unarodna sora-botka vo Ministerstvoto.

Rastot na uvozot od Srbija, isto taka, go objasnuvaat i so s$ pogolemoto prisustvo na srpski kompanii i proizvodi na makedonskiot pazar, pred s$ na bra{no, p~enica i maslo, koi sekoga{ bile deficitarni. cena”, veli Dimitrova. ce cena na””, vvel elii Dimi D imitr trov ovaa.

VVo odnos na uvozot na kkonditorski proizvodi od srpskiot pazar, Dimitrova veli deka poradi damping ceni, na pazarot izminatite nekolku godini ima napliv na proizvodi, ne samo od Srbija, tuku i od Bugarija i Turcija, no fabrikata Evropa, kako {to potencira, godinava bele`ela rast na proda`bata na doma{niot pazar.

Spored Todor Georgievski, eden od sopstvenicite na Mlin Kadino, zgolemeniot uvoz na bra{no e rezultat na toa {to Makedonija sekoga{ imala nedostig od ovoj proizvod i na merkite na srpskata Vlada, koja

subvenicionira{e izvoz na bra{no.

“Makedonija e deficitarna so p~enica i mora da uvezuva bra{no za da gi zadovoli potrebite na pazarot. Vladata, so merkite za za{tita na pazarot, koi gi donese pred eden mesec, saka{e da go regulira zgolemeniot uvoz na bra{no, no sepak ne uspea vo toa. Od druga strana, srpskata Vlada subvencionira{e izvoz na bra{no po damping ceni, za da gi is~isti vi{ocite, {to se reflektira{e so zgolemen izvoz na makedonskiot pazar”, objasnuva Georgievski. [to se odnesuva, pak, do mlekoto, po mediumite se {pekulira{e deka uvozot od Srbija e zgolemen od bitolskata mlekarnica IMB, koja

SAVKA DIMITROVA

GENERALEN DIREKTOR NA EVROPA “Po mnogu godini, Srbija na pazarot po~na da nudi {e}er od repka, koj e mnogu kvaliteten i so konkurentni ceni. Cenata na {e}erot vo izminatata godina i pol kontinuirano raste, taka {to na kompaniite i na distributerite pove}e ni odgovara da uvezuvame {e}er od Srbija po poniska cena.”

Kako pri~ina za zgolemeniot uvoz na srpski proizvodi vo Makedonija stopanstvenicite go gledaat i namaluvaweto na vrednosta na dinarot vo odnos na evroto, {too dopolnitelno o o i e o gii pottiknuva o ik a srpskite s izvoznici da gi plasiraat proizvodite na stranskite pazari.

Direktorkata na Evropa, Dimitrova, veli deka so padot na vrednosta na dinarot srpskite kompanii dopolnitelno se stimulirani da izvezuvaat na stranski pazari, pred s$ na makedonskiot.

“Podobro im e da izvezuvaat po poniski ceni na siguren pazar, otkolku na doma{niot pazar, kade {to ne im e sigurna naplatata”, veli Dimitrova.

So ova se soglasuva i Georgievski od Mlin Kadino, koj veli deka vo naredniot period se o~ekuva i pogolem napliv na srpski proizvodi na makedonskiot pazar.

ZGOLEMEN I UVOZOT NA PROIZVODI ZA LI^NA HIGIENA

I distributerskite kompanii velat deka vo sporedba so minatata godina na pazarot s$ pove}e se baraat i se plasiraat srpski proizvodi. Xemal Dauti, sopstvenik na distributerskata kompanija Dauti komerc, veli deka imaat zgolemen uvoz na srpski proizvodi od po~etokot na godinata, pred s$ prehranbeni i za li~na higiena.

“Sorabotuvame so dve kompanii. Od Invej od Novi Sad distribuirame detergenti i proizvodi za higena, a od Uni-pak od Ni{ prehranbeni proizvodi, kako {to se supi, sokovi, pudinzi i sli~no. Uvozot na proizvodi od Invej za prvite osum meseci godinava e zgolemen za 42%, a od Uni-pak za 67%, sporedeno so istiot period minatata godina”, veli Dauti. e vo ssop opst stve veno nost st nnaa in inve vesssopstvenost invesk ffond Salford, S f k j ticiskiot koj, pak, ima mlekarnica i vo Srbija, a na makedonskiot pazar go plasira i mlekoto na srpskata Imlek. No, od mlekarnicata go demantiraat ova.

“Bitolskata mlekarnica nema nekoj pozna~aen uvoz na mleko od srpskiot pazar, a rastot na uvozot godinava e poradi dve srpski mlekarnici koi izvezuvaat vo Makedonija i koi ne se vo sopstvenost na na{ata grupacija”, veli Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na

PREDRAG CVETKOVI]

BBord o rdot ot nnaa di dire rekktor k t orii na Bordot direktori bbitolskata k k mlekarnica.

Toj veli deka bitolskata mlekarnica IMB izvezuva mleko na pazarot vo Crna Gora, koe go proizveduva so makedonsko mleko, no se plasira pod brendot na Imlek, koj kako {to objasnuva Cvetkovi}, e konkurenten na crnogorskiot pazar.

PRETSEDATEL NA BORDOT NA DIREKTORI NA BITOLSKATA MLEKARNICA IMB “Bitolskata mlekarnica nema nekoj pozna~aen uvoz na mleko od srpskiot pazar, a rastot na uvozot godinava e poradi dve srpski mlekarnici koi uvezuvaat mleko vo Makedonija, a ne se vo sopstvenost na na{ata grupacija. Bitolskata mlekarnica izvezuva mleko na pazarot vo Crna Gora, koe go proizveduva od makedonsko mleko, no go plasira pod brendot na Imlek, koj e konkurenten na crnogorskiot pazar.”

reku aktivnostite na fondacijata Traj~e Mukaetov, najgolemata farmacevtska kompanija Alkaloid e odli~en primer za op{testveno odgovorna kompanija, koja gleda a. vizionerski vo idninata.

Vospostavenata praktikaa od osnovaweto na foni, dacijata pred tri godini, da se stipendiraat studenti od Farmacevtskiott t i Medicinskiot fakultet, godinava otide i ~ekor ponatamu. Del od stipendistite na Fondacijata ve}e se del od timot na Alkaloid, koj raboti na novi proizvodi i osvojuva novi pazari.

Minatata godina ovaa kompanija vrabotila ~etvorica diplomirani stipendisti vo oddelot za kontrola na kvalitetot na lekovite i najavuvaat deka vakvata politika }e prodol`i u{te ovaa godina.

Fondacijata Traj~e Mukaetov i nejziniot osnova~, @ivko Mukaetov, godinava, osven {to dodelija 40 stipendii, za prvpat dodelija i

GUBITNIK

NEDOZVOLENI PROPUSTI

Z

adol`itelnata imuninija zacija vo Makedonija e stavena pod znak or pra{alnik. Stanuva zbor za imunizacija na deca-ta, za{tita od pojava naa bolesti vo edna nacija, normalna, zadol`itelnaa i redovna praktika vo, bukvalno, site zemji!

Da, no vo makedonskoto zdravstvo i ovaa normalna postapka stana zalo`nik na “nenormalno” dolga, komplicirana i problematizirana tenderska postapka za nabavka na novi vakcini. Poradi zabavenata i neizvesna imunizacija, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, povtorno zaslu`uva da se najde na mestoto gubitnik. Iako se pravda deka postapkata e takva kakva {to e, deka odbienite imale pravo na `alba i sli~ni izgovori, ostanuva faktot deka vo zemjata nema vakcini i deka e vklu~en crven alarm. Drug izgovor za vakvata alarmantna

@IVKO MUKAETOV nagradi za prvencite od Farmacevtskiot i od Medicinskiot fakultet pri UKIM. Op{testvenata odgovornost na kompanijata, so vakvite potezi, doa|a do izraz vo polna svetlina. Vakvoto odnesuvawe na @ivko Mukaetov potvrduva deka spomenot za negoviot tatko i porane{en prv ~ovek na Alkaloid }e ostane silno zapameten samo preku pravewe dobri dela so vizija za idninata. Investiraj}i vo novite generacii, Alkaloid investira i vo svojata idnina.

BUJAR OSMANI sostojba nema. Ministerot za zdravstvo e na taa pozicija za da ovozmo`i zdravstveniot sistem i zdravstvenata za{tita na naselenieto da se odvivaat najdobro {to mo`e.

Na adresa na ministerot Osmani stigna i obvinuvawe od me|unarodni kompanii koi u~estvuvale na tenderot, za nepravilnosti na istiot, {to dopolnitelno frla senka na celiot proces, koj vo nieden slu~aj ne smee da bide `rtva na kakvi bilo interesi.

MISLA NA DENOT

PRETPRIEMA^OT, VSU[NOST, NE E ZAINTERESIRAN ZA IZVR[UVAWE NA RABOTATA. TOJ SE ZANIMAVA SO KREIRAWE NA NA^INOT NA KOJ FUNKCIONIRA KOMPANIJATA. PRETPRIEMA^OT E PRONAO\A^, NO NE SAKA DA GO IZRABOTUVA, PRODAVA ILI DISTRIBUIRA ONA [TO GO PRONAO\A

MAJKL GERBER POZNAT AMERIKANSKI MOTIVACISKI TRENER

4 06.10.2010

SREDA

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PORAZ

...MEDICINA

...PAZAR

Haris Silajxi} izgubi od sinot na Izetbegovi}

Nobel za tatkoto na bebeto od epruveta

Padnaa akciite na Volstrit po dobrata zarabotka

bedliv poraz do`ivea dosega{niot ~len na pretsedatelstvoto na BiH, Haris Silajxi}, na parlamentarnite izbori vo zemjata. Izgubi od sinot na porane{niot bosanski pretsedatel, Alija Izetbegovi}.

iziologot Robert Edvards kone~no dobi Nobelova nagrada za medicina, a prvite deca koi se rodeni blagodarenie na nego denes imaat 30 godini. Edvards e tatko na metodot za in-vitro oploduvawe.

U

F

AGENCIJATA ZA DR@AVNI SLU@BENICI BARA DA OSTANE VO @IVOT Agencijata za dr`avni slu`benici smetaat deka pra{aweto za reforma javnata administracija e edno od klu~nite, ako ne i najva`no pra{awe evrointegrativniot proces, i se somnevaat deka najnovata ideja na kraj se svede samo na ukinuvawe na Agencijata GABRIELA DELOVA

O

delova@kapital.com.mk

dlukata za ukinuvawe na Agencijata za dr`avni slu`benici i nejzino pripojuvawe kon Ministerstvoto za informati~ko op{testvo e sporna i za samata Agencija, koja vo najdobar slu~aj bi trebalo da bide nositel na reformite vo javnata administracija. Vladata odlu~i javnata administracija da se stavi pod kapata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, a so toa privremeno se otka`a i od osnovawe na posebno ministerstvo.

Vo Agencijata za dr`avni slu`benici smetaat deka pra{aweto za reforma na javnata administracija e edno od klu~nite, ako ne i najva`no pra{awe vo evrointegrativniot proces, i se somnevaat deka najnovata ideja na kraj }e se svede samo na ukinuvawe na Agencijata. Vo ovaa institucija se nametnale nekolku dilemi, koi trebalo seriozno da se analiziraat pred da se donese kone~nata odluka.

“Dali reformata na javnata administracija kako

nadle`nost mo`e da mu se doveri na postojno ministerstvo, koe ima silen ekonomski predznak, i kade {to pra{aweto na reformata na javnata administracija ednostavno }e bide na krajot na listata na prioriteti, odnosno }e bide celosno marginalizirano?”, pra{uvaat od Agencijata.

Ottamu istaknuvaat deka vakvata reorganizacija, so koja ne se voveduvaat su{tinski reformi, mo`e edinstveno da implicira nazaduvawe na ceokupnite aktivnosti i nadolen trend na pridobivkite od 10-godi{noto postewe na

3 FAKTI ZA...

100 0,4% 0,3%

E INDEKSOT NA CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI VO SEPTEMVRI GODINAVA, SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC, [TO ZNA^I DEKA CENITE OSTANALE ISTI E NAMALEN INDEKSOT NA CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI ZA PRETHODNIOT MESEC, VO SPOREDBA SO SEPTEMVRI 2009 GODINA E POMAL KUMULATIVNIOT INDEKS NA CENITE NA USLUGITE NA UGOSTITELITE ZA PERIODOT JANUARI-SEPTEMVRI 2010 GODINA, VO ODNOS NA ISTIOT PERIOD OD 2009

Agencijata.

“Se ~ini deka ovaa ideja, kolku i da izgleda{e dobra i logi~na na po~etokot, sepak, pred s$ poradi otsustvoto na temelna i seopfatna analiza, kako da se izgubi vo prevodot”, poso~uvaat ottamu.

I ekspertite so sli~en stav. Dekanot na Pravniot fakultet i profesor po javna administracija, Bor~e Davitkovski, ne gleda logika javnata uprava da pretstavuva samo eden organ od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo.

“Stavaweto na javnata administracija pod kapata na ova Ministerstvo pret-

proda`ba padnaa cenite na wujor{kata berza, Volstrit.

DVA, TRI ZBORA

OTKAKO VLADATA DONESE ODLUKA ZA UKINUVAWE

Vo na vo }e

o{ite makroekonomski pokazateli i nedoverbata vo finansiskata situacija vo evrozonata gi pottiknaa investiL torite da gi prodavaat svoite akcii, pa po profitabilnata

stavuva proces sli~en na gradewe ku}a od oxak, a ne od temel. Javnata uprava bara pove}e od toa da bide samo eden sektor vo edno ministerstvo”, veli Davitkovski.

Toj potsetuva deka Agencijata, spored ona {to be{e propi{ano soglasno SIGMA standardite, treba{e da bide nezavisna institucija so pretsedatel i ~lenovi koi gi bira Sorbanieto.

Vo Vladata tvrdat deka ova pretstavuva su{tinska reforma, so koja se pravi obedinuvawe na sektorite i oddelenijata koi dosega bea rascepkani i so toa imaa vlijanie vrz efikasnosta na upravata.

“Sektorite i oddelenijata dosega bea rascepkani, odnosno sekoj be{e zadol`en za ne{to, a nikoj za s$. Zatoa se obedinuvaat segmenti od Generalniot sekretarijat na Vladata, Agencijata za dr`avni slu`benici, Ministerstvoto za pravda i za informati~ko op{testvo”, velat od Vladata, i dodavaat deka so ova se pravi celosna profesionalizacija na javnata uprava i zgolemuvawe na nejzinata efikasnost.

“Vlastite vo SAD ne raspolagaat so konkretna razuznava~ka informacija za mo`ni teroristi~ki napadi vo Evropa. Ne mo`am da ka`am deka raspolagame so konkretna informacija za konkretno mesto i konkretno vreme za napadi.

No, nie raspolagame so dovolno informacii za da go opravdame upatenoto predupreduvawe.”

ERIK HOLDER minister za pravda

“Korupcijata celosno go razjade hrvatskoto op{testvo i borbata protiv nea e klu~na vo nasoka na ostvaruvaweto na celta zemjata da stane ~lenka na Evropskata unija. O~ekuvame porane{niot premier Ivo Sanader da svedo~i pred Istra`nata komisija koja se zanimava so privatizacijata na INA i da ja ka`e vistinata.”

IVO JOSIPOVI] pretsedatel na Hrvatska

“Idninata na evroto e mra~na. Edinstveno dolgoro~no re{enie na problemite e najsilnata evropska ekonomija, Germanija, celosno da go otfrli evroto i da po~ne da koristi sopstvena valuta. Taka }e padne vrednosta na evroto i }e porasne evropskiot izvoz.”

XOZEF STIGLIC dobitnik na Nobelova nagrada za ekonomija

GADGETS

PROCENKI...

ROBERT ZELIK

{ef na Svetska banka

PRETERAN E STRAVOT OD INTENZIVIRAWE NA VOJNATA ME\U VALUTITE

^

elnikot na Svetska banka, Robert Zelik, stravot od zgolemuvaweto na “valutnata vojna” me|u najgolemite svetski ekonomii go karakterizira kako preteran. Toj o~ekuva deka tenzijata me|u dr`avite }e raste ako se zemat predvid nivnite napori vo odr`uvaweto na niskite kursevi na nivnite valuti, so {to bi go pottiknale izvozot vo vreme na bavno zakrepnuvawe na globalnite ekonomii.

Me|unarodniot institut za finansii (IIF) povikuva vladite vo svetot da ja zajaknat sorabotkata za da go spre~at prodlabo~uvaweto na sporovite vo vrska so devizniot kurs, a baraat i da se postigne ramnote`a me|u stapkite na razmena na najgolemite ekonomii vo svetot.

“Ne predviduvam deka }e vlezeme vo era na vojni so valutite, no bez somnenie pretstojat tenzii”, pora~uva Zelik.

TELEVIZOR SO NEVEROJATNI PERFORMANSI

N

everojatniot televizor na Toshiba, 3D HSTV, so Cell procesor, ja poseduva sekoja funkcija koja bi mo`ela da vi padne na pamet. Ovozmo`uva 2D vo 3D konverzija vo realno vreme, a preku wireless mo`ete site podatoci od televizorot da gi ispratite na okolnite mre`ni

uredi.

Ovoj ultramoderen televizor ima vgraden 1TB hard-disk, blurej-pleer, a duri ovozmo`uva i videopovici. Osven da surfate, mo`ete site veb-sodr`ini da gi gledate na ogromniot ekran. Poznava~ite na ovaa tehnologija velat deka slikata, bojata i jasnosta kaj Toshiba 3D HSTV se pove}e od impresivni.

SREDA

POLITIKA

MEDIUMSKA ETIKA: PLATI 200 EVRA ZA DA TE IMA VO EMISIJA!

V

o poslednite 4 godini, a osobeno izminatata godina, gledame kako Gruevski i VMRO-DPMNE, sprotivno na site demokratski standardi, ja zloupotrebuvaat, kontroliraat, kreiraat i manipuliraat rabotata na makedonskite mediumi, obvinuva potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev.

Analiziraj}i ja sostojbata vo makedonskoto novinarstvo, Georgiev ocenuva deka e nedozvoleno vo edna demokratska zemja ~lenovi na vlasta da se sopstvenici na mediumi, novinarite da se delat na podobni i nepodob-

ni, na patrioti i predavnici, a obezbeduvaweto na premierot da se “proslavi” so delewe tupanici za novinari i snimateli.

“Namesto uslovi za razvoj na slobodno novinarstvo, vlasta gi instalira{e svoite megafoni za izvrtuvawe na realnosta i promovirawe na stavovi bliski do svoite pozicii, a javniot servis se pretvori vo partiski {tab na VMRO-DPMNE, ~ija programa, koga ne se koristi za veli~ewe na "pastirot” se upotrebuva za promocija na la`ni politiki i la`na istorija”, veli Georgiev.

Kako dopolnitelen argument, toj prilo`i i dopis od edna lokalna TV-stanica vo Prilep, koja za gostuvawe na liderot Branko Crvenkovski vo nivna emisija pobarala od partijata da uplati 200 evra na nivna `iro–smetka ili 300 evra dokolku Crvenkovski saka i repriza.

06.10.2010

KOWANOVSKI NA SREDBA SO GEJTS: MAKEDONIJA VO NATO KAKO PJRM!

M

akedonija bi trebalo da vleze vo NATO pod privremenata referenca Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija, ako ne se najde re{enie za sporot za imeto, izjavi ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, po sredbata so amerikanskiot sekretar za odbrana, Robert Gejts, vo Va{ington.

Kowanovski e zadovolen od poddr{kata od amerikanskiot sekretar, koj izjavil deka Alijansata pravilno gi vrednuva i prepoznava reformite {to gi pravi zemjata.

Kowanovski istaknal deka ~lenstvoto vo NATO ne treba

da se odlo`uva i pobaral od Gejts na Makedonija kone~no da & se dodeli zaslu`enoto mesto vo Alijansata.

"Nikoj ne mo`e da garantira deka za edna ili dve godini sporot }e bide nadminat, i poradi toa re{enieto go gledam vo za~lenuvawe pod privremenata referenca i prodol`uvawe na razgovorite za nao|awe na re{enie na problemot so imeto", izjavi Kowanovski.

Toj potseti i na obvrskata na Grcija da ne gi blokira evroatlantskite integrativni procesi na Makedonija.

Na sredbata so Gejts bila

5

razgledana ponatamo{nata sorabotka na SAD i Makedonija na voen plan, so akcent na u~estvoto na zemjava vo mirovnite misii.

Kowanovski e vo poseta na SAD vo predve~erieto na noemvriskiot samit na NATO vo Lisabon. Vo sreda e predvideno ministerot da otpatuva i za Kanada.

REAKCII ZA NOVIOT DIREKTOR NA DIREKCIJATA ZA ZA[TITA NA LI^NI PODATOCI

LI^NITE PODATOCI ]E STANAT PARTISKI!

Opozicijata go ocenuva Dimitar \eor|ievski kako partiski vojnik so skromna biografija, a kontroverzno minato kako posreduva~ za dobivawe bugarski paso{. Za vlasta, toj e istaknat i po~ituvan pravnik MARIJA SEVRIEVA

N

sevrieva@kapital.com.mk

e stivnuvaat `estokite reakcii na opozicijata deka so izborot na Dimitar \eor|ievski za direktor na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci vlasta prodol`uva so praktikata na postavuvawe partiski kadri na visoki rakovodni pozicii.

Pratenikot na LP, Stojan Andov, veli deka na mesto koe e mnogu ~uvstvitelno i bara vodstvo od li~nost so golem li~en integritet i poddr{ka vo javnosta, se postavuva ni pomalku, ni pove}e, tuku porane{en ~len na Izborniot komitet na VMRO-DPMNE i {to za Andov e u{te postra{no, kako {to veli - lice so somnitelno politi~ko minato.

"Za predlogot za izbor na \eor|ievski, osven na Komisijata za pra{awata na izborite i imenuvawata, ne be{e napravena nikakva prethodna politi~ka konsultacija. Toa frla senka i na li~nosta i na funkcijata koja treba da ja izvr{uva", veli Andov. Spored nego, toa {to obvinuvawata na opozicijata ne bile demantirani ostava prostor za somnevawe deka na direktorskata pozicija vo DZLP }e sedne, vo najmala raka, kontroverzna li~nost.

Spored Goran Misovski od NSDP, i ne e tolku stra{no dali \eor|ievski ima ili nema bugarski paso{,

postra{no e toa deka toj posreduval za dobivawe na bugarski paso{.

"Da se u~estvuva vo proces kako {to e dobivaweto bugarski paso{, proces koj pretstavuva, na eden na~in, otu|uvawe od makedonskiot identitet i bugarizacija na naselenieto, e presedan", veli Misovski. Pokraj toa, zakonot strogo zabranuva na vakvi odgovorni mesta vo regulatornite tela da se postavuvaat partiski kadri, dodava Misovski.

"Kako eden visok partiski slu`benik }e mo`e da gi za{titi gra|anite od zlupotreba na nivnite li~ni podatoci, ~ija tajnost pretstavuva osnovno ~ovekovo pravo", pra{uva Misovski.

Spored pratenikot Pavle Trajanov, treba da se proveri dali navodite izneseni od strana na opozicijata, deka \eor|ievski posreduval za vadewe bugarski paso{, se vistiniti.

"Golem broj advokati, kako {to e \eor|ievski, posreduvale za dobivawe na paso{i, bez razlika za koja dr`ava.

Dokolku toa go pravel na legalen na~in, toga{ nema ni{to sporno vo toa. Toj im pomognal na lu|e koi sakale da dobijat bugarski paso{.

No, smetam deka e malku neumesno dokolku poseduva dvojno dr`avjanstvo da bide na visoka pozicija vo Makedonija", veli Trajanov.

Toj dodava deka dvojnoto dr`avjanstvo, kako {to se poka`alo vo minatoto, se koristi za izbegnuvawe na zakonskite regulativi

vo zemjava, kakov {to e primerot so Vlado Dimov, porane{en minister za zdravstvo, Dragan Daravelski, porane{en prv carinik i sli~no. Liceto koe poseduva dvojno dr`avjanstvo, a izvr{uva odgovorna funkcija vo Makedonija, go naru{uva kredibilitetot na institucijata i odlukite koi taa gi donesuva, smeta Trajanov.

Deka \eor|ievski posreduval za dobivawe bugarski paso{ postoi i oglas koj izleguval vo dnevnite vesnici so koj se potvrduva toa.

MILO[OSKI: SPOROT SO GRCIJA DA SE RE[I PO PRIMEROT NA SLOVENE^KO-HRVATSKIOT

E

vroatlantskite integracii na Makedonija mo`e da se deblokiraat so primena na slovene~ko-hrvatskiot model, smeta {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski.

Ovaa ideja {to toj ja iznel na sredbata so negoviot germanski kolega, Gido Vestervele, vo Strazbur, podrazbira paralelno odvivawe na integraciite i na pregovorite za imeto.

Vestervele indirektno ja otfrlil ovaa ideja, pora~uvaj}i mu na Milo{oski da se odr`uva dijalogot so Grcija na na~in {to

bi mo`el da dade rezultati, a istovremeno da se sproveduvaat reformi vo zemjata, {to bi bile reprezent na evroatlanskite aspiracii.

"Odr`uvajte go bilateralniot dijalog so Grcija i gledajte dokolku ima mo`nost da dade rezultat. A istovremeno pravete reformi doma, taka kako {to nalaga Evropskata komisija. I dr`ete go va{eto dosie i va{ite dostignuvawa na nivo vo Brisel. Toa vi e sekoga{ silen argument, koj ne mo`e da se zanemari”, glasela porakata na Vestervele, prenesuva Doj~e Vele.

So ist stav za sporot za imeto, i barawe za primena na slovensko-hrvatskiot model, nastapi i pretsedatelot \orge Ivanov na sredbata so italijanskiot kolega Xorxo Napolitano.

"U{te pred desetina godini za nas be{e interesen toj oglas, bidej}i stanuva{e zbor za lice koe be{e najprvin vo Centralniot, pa potoa vo Izvr{niot komitet na VMRO–DPMNE, a vo vesnici se reklamira{e so svojata firma so sedi{te vo Blagoevgrad deka posreduva za dobivawe bugarski paso{", veli Radmila [e}erinska od SDSM. Edinstvenoto telo koe treba{e da ja kontrolira rabotata na MVR, Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe i Agencijata za ra-

zuznavawe, prislu{kuvaweto i snimaweto i eventualnoto naru{uvawe na privatnosta na gra|anite be{e Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci. So postavuvaweto na \eor|ievski na ~elo na ova regulatorno telo li~nite podatoci stanuvaat partiski podatoci, veli [e}erinska.

Od vladeja~kata VMRO–DPMNE ne veruvaat na zborovi i oglasi po dnevni vesnici.

Baraat opozicijata da poso~i pismen dokaz so koj }e se potvrdat nivnite navodi: “S$ dodeka vakvite {pekulacii ne bidat izneseni na

mesto na koe nema da se krijat zad nivniot prateni~ki imunitet, tvrdewata deka \eor|ievski posreduval za dobivawe i poseduva bugarski paso{ }e gi smetame za nevistiniti”, veli pratenikot Ilija Dimovski.

Dimitar \eor|ievski, koj na ovaa funkcija doa|a od direktorskoto mesto vo Dr`avniot upraven inspektorat, s$ u{te e nedostapen za komentar.

Od Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci v~era informiraa deka noviot {ef s$ u{te ne se pojavil na svoeto rabotno mesto.

NAUMOVSKI: O^EKUVAME OBJEKTIVNA OCENA ZA SUDSTVOTO!

M

islam deka so site aktivnosti {to Ministerstvoto za pravda i ostanatite institucii gi sproveduvaat vo oblasta na pravosudstvoto vo izminatite nekolku meseci, od objavuvaweto na minatogodi{niot izve{taj do denes, vetuvaat deka ovaa godina vo oblasta na pravosudstvoto Makedonija }e dobie edna objektivna ocenka. Ova go izjavi v~era, vicepremierot zadol`en za evrointegracii, Vasko Naumovski, po sredbata so ministerot za pravda, Mihajlo Manevski.

Spored Naumovski, reformite vo makedonskoto pravosudstvo se vidlivi, nesomneni i ne mo`at da se osporat.

Deka reformite vo sudstvoto se

dvi`at soglasno utvrdenata Nacionalna programa, potvrdi i ministerot Manevski.

"Konstatiravme deka site zakoni predvideni so nacionalnata programa, i koi imaat evropsko zna~ewe, se podgotveni i staveni vo procedura. Pogolem del se ve}e i doneseni. Samo denes vo Sobranieto se desetina zakoni, a u{te eden e dostaven na razgleduvawe vo Vladata, {to e voedno i posledniot, a toa e Zakonot so upravuvawe so sudski predmeti", poso~i Manevski.

6 06.10.2010 FOKUS: STAPUVA NA SILA LISABONSKIOT DOGOVOR ZA ZA[TITA NA GEOGG

MAKEDONIJA MO@E DA BREND AMA NE GO PRAVI TOA

D

SOWA JOVANOVA

ss.jovanova@kapital.com.mk jo ano a@kapital com mk

enes stapuva na sila Lisabonskiot dogovor za me|unarodna za{tita na geografskite nazivi.

Makedonija }e ima {ansa proizvodite {to gi ima za{titeno spored geografskoto poteklo vo zemjava da gi za{titi i vo 27 dr`avipotpisni~ki na Dogovorot, me|u koi ima evropski i nekolku aziski zemji. Tie }e bidat priznati i za{titeni kako takvi vo zemjata na poteklo i registrirani vo Me|unarodnoto biro za intelektualna sopstvenost. Vo zemjava, dosega, po osnova na geografsko poteklo, za{titeni se makedonskiot ajvar, tetovskiot grav, ko~anskiot oriz, ohridskiot ~aj, ov~epolskiot i krivopalane~kiot med i nekolku vina.

Vo Zavodot na industriska sopstvenost velat deka izraboteni se i elaborati za za{tita na 25 izvori na voda, so ogled na faktot {to vodata vo idnina bi mo`ela da bide od ogromno zna~ewe. Site ovie proizvodi se vodat vo Registarot na za{titeni geografski nazivi vo Zavodot. Ottamu objasnuvaat deka Lisabonskiot dogovor ja sodr`i istata lepeza proizvodi koi mo`e da se za{titat, isto kako i na{iot Zakon za industriska sopstvenost.

“Se podnesuva prijava do Me|unarodnoto biro vo @eneva, koja ~ini 500 franci, kako taksa za registracija na oznaka na poteklo. Prijavata se dostavuva do site ~lenki i tie treba da prifatat ili ne za{tita na proizvodot. Mali se {ansite da se odlu~at da ne prifatat.

Toa mo`e da se slu~i samo vo slu~aj ako i tie dr`avi imaat nekoj sli~en proizvod so sli~no ime”, objasnuvaat vo Zavodot za za{tita na industriskata sopstvenost.

Ekspertite velat deka i so Zakonot za kvalitet, koj e vo r sobrani-

Vo zemjava, dosega, po osnova na geografsko poteklo, za{titeni se ajvarot, tetovskiot grav, ko~anskiot oriz, ohridskiot ~aj, ov~epolskiot i krivopalane~kiot med i nekolku vina ska procedura, na doma{nite proizvoditeli im se ovozmo`uva zemjodelskite proizvodi {to gi imaat za{titeno vo zemjava da gi za{titat i vo zemjite od Evropskata unija.

“Ovoj Ovoj Zakon kompletno e usoglasen so evropskite regulativi.

Stanuva zbor zbo za za{tita na zemjodelzemjode

skite proizvodi. Zna~i, tuka ne smee da bide individualec, zatoa {to, sepak, se za{tituva region. Toa e kolektivna sopstvenost. Na primer, za makedonskiot ajvar mo`e da bide problem toa {to Makedonija ne e region, a ne smee da bide ime na dr`ava”, veli Sowa Srbinovska, univerzitetski profesor.

Taa veli deka doprva treba da

se formira telo vo Ministerstvoto za zemjodelstvo koe }e vr{i kontrola na za{titenite proizvodi, no tvrdi i deka vo zemjava nema golem interes za brendirawe na proizvodot vo me|unarodni ramki.

“Vo EU, u{te od pred tri godini e donesen zakon so koj treti zemji mo`e direktno vo Unijata da apliciraat za registrirawe na svoite proizvodi. Od zemjite

od regionot samo Hrvatska e najnapredna, koja ve}e ima registrirano eden proizvod.

Srbija, Crna Gora i Makedonija

VREDNOSTA NA BRENDOVITE VO M

S

kopsko pivo, “kafetin”, koj e edinstven proizvod licenciran nadvor od Makedonija, “bekutan”, “stobi flips” i u{te nekol nekolku se najprepoznatlivite bren brendovi vo Makedonija. No, pogo pogolem del od makedonskite komp kompanii brendiraweto s$ u{te go ddo`ivuvaat kako ednokraten tro{ tro{ok, a ne kako neophodna inves investicija.

Sepak, potrebata od konku konkurencija i s$ pogolemata globaliz balizacija ra|aat novi brendovi ze vo zemjava, iako makedonskite brend brendovi zaostanuvaat zad stranskite tokmu vo delot kontinuirana komun komunikacija so potro{uva~ite, istra istra`uvawe na nivnite potrebi im i implementirawe vo razvojot na polit politika koja predviduva posto-

jana promocija.

Pred edna nedela, Vienskiot institut za evropski brendovi izraboti studija “Eurobrend 2010”, na koja se rangirani najvrednite brendovi vo Evropa. Najgolem rast na vrednosta na brendovite e vo farmacevtskata, zdravstvenata i biotehnolo{kata industrija. Spored studijata, vrednosta na brendovite e postabilna od vrednosta na kompaniite na pazarot na kapital. Brend-korporaciite mnogu pobrzo zakrepnale od krizata, a nekoi industrii u{te imaat potencijal za rast na pazarnata kapitalizacija.

Mesecov vo Torino, Italija, }e se odr`i golem saem “Tera Madre”, na koj makedonskite proizvoditeli na slatko od divi smokvi }e gi

prezentiraat svoite proizvodi .Osven ovie, ve}e e potvrdeno deka na saemot }e se nosi i {arena sol od probi{tipskiot i kratovskiot kraj, potoa med od kosteni od Makedonski Brod i sirewe i ka{kaval od mavrovskorekanskiot kraj. Ovie proizvodi ne mo`at da stanat brend, no spored proizvoditelite, so toa {to }e se za{titat spored geografskoto poteklo }e bidat prepoznatlivi vo cel svet.

Od 2011 godina Avstralija nema da mo`e za svoite vina da gi koristi imiwata “{ampaw”, “port”, “{eri”. Spored noviot dogovor, koj ja regulira trgovijata so vino me|u Avstralija i Evropskata unija, od prvi septemvri 2011 godina avstraliskite proizvoditeli nema

SREDA

GRAFSKITE NAZIVI

06.10.2010

DIRA PROIZVODI VO SVETOT, s$ u{te ne se institucionalno podgotveni”, smeta Srbinovska.

PROIZVODITE MO@E DA SE ZA[TITAT SPORED GEOGRAFSKI NAZIV ILI POTEKLO Za razlika od EU, kade {to spored zakonot se za{tituvaat samo zemjodelski prehranbeni proizvodi, vo Makedonija zakonot dozvoluva duri i mermerot da se za{titi, osnosno se za{tituvaat site proizvodi bez isklu~ok. Proizvodite mo`e da se za{titat so oznaka na poteklo ili geografska oznaka, soglasno Zakonot za industriska sopstvenost. Tuka stanuva zbor za site proizvodi, od zemjodelski, trgovski, zanaet~iski, do prehranbeni.

Pred nekolku dena bugarskite mediumi pi{uvaa deka Bugarija se obiduva da ja registrira rakijata kako svoj nacionalen brend, priznavaj}i pritoa deka za ova }e mora da se izborat so zemjite od regionot - Srbija, Makedonija, Ungarija i Slovenija, koi imaat ista cel.

Celta im e da doka`at deka rakijata e vinski, a ne destilat na `itarki, kako i deka za prv pat e proizvedena vo Bugarija.

Srbija vedna{ se javi so reakcija deka toa e nevozmo`no da se slu~i. Sli~en stav ima i

vlasta vo Makedonija.

“Rakijata, isto kako i ajvarot, e op{to ime, generi~ki naziv koj ne mo`e da bide za{titen kako takov, nitu na nacionalno, nitu na globalno nivo. Rakijata e turski zbor i vo mnogu zemji se spomenuva ova ime.

Nie mo`eme da za{titime, na primer, tikve{ka rakija, no nikako samo rakija”, objasnuvaat vo Zavodot za industriska sopstvenost.

Makedonskiot ajvar so oznaka za poteklo na proizvod koj poteknuva od Strumi~koradovi{ko-tikve{koto podra~je i podra~jeto na Prilepsko Pole pred dve godini go dobi sertifikatot za za{tita na geografski naziv, so {to stana za{titen proizvod na makedonskiot pazar. Postoi elaborat za procedurata za izrabotka, recepturata, no i uslovite za proizvodstvo. Site proizvoditeli koi }e se prijavat i }e dobijat dozvola za proizvodstvo }e mora da gi po~ituvaat procedurite, a na sekoi pet godini ima kontroli so koi se utvrduva nivoto na kvalitetot na proizvodstvoto. Na onie proizvoditeli koi neovlasteno go koristat nazivot makedonski ajvar proizvodite im se zaplenuvaat. Sepak, i pokraj preporakite na proizvoditelite za za{tita na ajvarot, dosega samo edna kompanija projavila interes da go proizveduva i prodava.

NEKOLKU NA^INI DA SE ZA[TITAT MAKEDONSKITE PROIZVODI Spored ekspertite, treba da se pravi razlika me|u brend i geografska oznaka. Brendot go objasnuvaat kako prepoznatliva trgovska marka koja nosi finansiski benefit, dodeka nacionalniot brend podraz-

bira brendirawe na odredeni proizvodi po koi Makedonija bi bila poznata nadvor od granicite. Trgovska marka e, sepak, proizvod koj so vreme treba da se izgradi, dodeka geografskiot naziv e ve}e izgraden proizvod.

“Kaj nas pogre{no se sfa}a deka ajvarot ili bienoto sirewe se brend. Toa se proizvodi, ne se brendovi. Nositelot na brend sekoga{ e kompanija.

Pogre{no e i ubeduvaweto deka tradicionalnite proizvodi se avtomatski brendovi ili deka se brend ako im se stavi nekakov predznak od tipot berovski, male{evski i sli~no”, veli Vladimir Kakurinov, univerzitetski profesor.

Toj smeta deka dr`avata e taa {to mora da obezbedi pravni uslovi i ramka za za{tita na prehranbenite proizvodi.

Postojat tri tipa za{tita na tradicionalnite proizvodi, odnosno za{titena oznaka na potekloto, za{titena geografska oznaka i garantirana tradicionalna posebnost.

Ekspertite analiziraat deka za{titata na geografskite nazivi ima ogromno ekonomsko zna~ewe zatoa {to mu uka`uva na potro{uva~ot za vistinskoto poteklo na proizvodot i za posebniot kvalitet i svojstva koi gi ima toj proizvod, a se rezultat na prirodnite uslovi na toa podra~je. Ova e osobeno zna~ajno za nerazvienite dr`avi i za tranziciskite zemji.

Vo Makedonija od neodamna funkcionira i me|unarodnata organizacija Slou fud, koja poddr`uva proizvodstvo na proizvodi za koi postoi rizik od is~eznuvawe. Tie gi za{tituvaat unikatnite regioni i eko-sistemi, malite proizvodstva, gi poddr`uvaat tradicio-

FILIPO UNTERHOFER

PRETSTAVNIK NA SLOU FUD VO MAKEDONIJA “Slatkoto od divi smokvi uspea za 3-4 meseci da stane sostaven del od listata na za{titeni tradicionalni proizvodi na Slou fud. Za mle~nite proizvodi od mavrovsko-rekanskiot kraj be{e potrebna edna godina. Iako procedurata trae, sepak, ne se baraat dokumenti, kako {to bara EU, za registrirawe na proizvodi so geografsko poteklo. Va`en e stru~niot aspekt.

Zainteresira-nite pra}aat kratka informacija za proizvodot i potoa se ocenuva dali toj mo`e da vleze ili ne.”

MAKEDONIJA I VO SVETOT da mo`at da gi koristat evropskite imiwa za vino kako {to se “{ampaw”, pa “{eri” i drugi geografski oznaki. Dogovorot vo celost gi

{titi geografskite oznaki na Evropskata unija, vklu~itelno i za vino, nameneti za izvoz vo treti zemji.

DR@AVATA POMAGA ZA ZA[TITA NA DOMA[NITE PROIZVODI

So Programata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto za godinava e predvidena finansiska poddr{ka vo visina od 100% od tro{ocite za upis vo me|unaroden registar na korisnici na za{titeni oznaki na poteklo na proizvodot spored Lisabonskiot dogovor. Za korisnicite na za{titen geografski naziv se predviduvaat 5% od vrednosta na prodadeniot proizvod, no ne pove}e od 2.500 evra po korisnik, pod uslov da bidat soodvetno za{titeni i registrirani vo Dr`avniot zavod za industriska sopstvenost. Za izrabotka na elaborat za za{tita na geografski naziv na oddelni zemjodelski proizvodi i prerabotki poddr{kata iznesuva do 3.200 evra po elaborat, izraboten i registriran vo Dr`avniot zavod za industriska sopstvenost, i toa za proizvodi so za{titen geografski naziv.

VLADIMIR KAKURINOV

UNIVERZITETSKI PROFESOR “Kaj nas pogre{no se sfa}a deka ajvarot ili bienoto sirewe se brend. Toa se proizvodi, ne se brendovi.

Nositelot na brend sekoga{ e kompanija. Pogre{no e i ubeduvaweto deka tradicionalnite proizvodi se avtomatski brendovi ili deka se brend ako im se stavi nekakov predznak od tipot berovski, male{evski.” nalnite metodi na proizvodstvo, se gri`at i za avtohtonite i lokalnite vidovi. Prezidiumite direktno se gri`at za proizvoditelite, nudat tehni~ka pomo{ za podobruvawe na kvalitetot na proizvodstvo, organiziraat razmeni me|u razli~ni dr`avi, ovozmo`uvaat pristap do novi pazari.

Tradicionalni proizvodi koi vo idnina treba da se za{titat od Slou fud se proizvodite od mleko i meso od tradicionalnata rasa na kravi “bu{a”, domatot “jabu~ar” od Skopsko, ohridskoto |omleze, vinoto od avtohtonata sorta na grozje “staru{ina”, belata p~enka, kako i bienoto sirewe od

SOWA SRBINOVSKA UNIVERZITETSKI PROFESOR “Vo EU, u{te pred tri godini e donesen zakon so koj treti zemji mo`e direktno vo Evropskata unija da apliciraat za registrirawe na svoite proizvodi. Od zemjite od regionot samo Hrvatska e najnapredna, koja ima registrirano eden proizvod, dodeka Srbija, Crna Gora i Makedonija s$ u{te ne se podgotveni institucionalno.”

Mariovsko. Vo Slou fud velat deka procedurata za za{tita na ovie proizvodi e mnogu ednostavna.

“Slatkoto od divi smokvi uspea za 3-4 meseci da stane sostaven del od listata na tradicionalni proizvodi na Slou fud. Za mle~nite proizvodi od Mavrovsko-rekanskiot kraj be{e potrebna edna godina. Iako procedurata trae, sepak, ne se barat dokumenti, kako {to bara EU, za registrirawe na proizvodi so geografsko poteklo. Va`en e stru~niot aspekt. Zainteresiranite pra}aat kratka informacija za proizvodot i potoa se ocenuva dali toj mo`e da vleze ili ne. I tuka se spomenuva ajvarot, no samo ako se pravi od nekoja avtohtona sorta na piperki koja mo`e da se izgubi”, veli Filipo Unterhofer, pretstavnik na Slou fud za Makedonija, i dodava deka so vakviot na~in na za{tita na tradicionalnite proizvodi, vsu{nost, se promovira dr`avata vo stranstvo.

Iako za{titata na ovie proizvodi ne zna~i deka avtomatski tie se za{titeni i vo stranstvo, sepak, pretstavuva eden ~ekor do dobivawe evropski sertifikat za poteklo.

7

8 06.10.2010

SREDA

KOMENTARI I ANALIZI

[TO E ZAEDNI^KO ZA KINA I MALTA? Ako

Makedonija uspeala da ostvari prose~en godi{en rast me|u 3% i 4%, i toa vo relativno kratki periodi od pet i sedum godini, kako bi izgledalo da imame dvojno povisok ekonomski rast od 7%, i toa ne vo edna godina, tuku neprekinato, sekoja godina vo period od 25 godini ili pove}e. Nekoi zemji i vo period od 30, pa i 45 godini po red.

Izgleda primamlivo, ama nerealno? Ima takvi zemji

amo so ekonomija {to ima visoki stapki na rast, koj e dobro naso~en i dolgogodi{en, }e imame mo}no oru`je vo borbata protiv siroma{tijata i nevrabotenosta koi n$ zadu{uvaat.

Takvo ne{to dosega Makedonija ne uspea da postigne.

Spored raspolo`livite podatoci, od 1993 godina makedonskata ekonomija ima{e tri periodi so ekonomski pad i dva so ekonomski rast. Pad imavme vo periodot od 1993–1995 godina, a prose~no godi{no iznesuva{e 3,5%. Imavme i blicpadovi vo 2001 i vo 2009 godina. Neprekinat rast od pet godini imavme vo periodot od 1996–2000 godina, koj prose~no iznesuva{e 3% godi{no, i od sedum godini vo periodot od 2002–2008 godina, koj prose~no iznesuva{e 3,9% godi{no. Ova e prili~no skromen rezultat, daleku od ona {to ni treba. Vo vakvi okolnosti, treba da pogledneme {to

S

napravile uspe{nite, {to mo`eme da nau~ime od niv.

Ako Makedonija uspeala da ostvari prose~en godi{en rast me|u 3% i 4%, i toa vo relativno kratki periodi od pet i sedum godini, kako bi izgledalo da imame dvojno povisok ekonomski rast od 7%, i toa ne vo edna godina, tuku neprekinato, sekoja godina vo period od 25 godini ili pove}e.

Nekoi zemji i vo period od 30, pa i 45 godini po red. Izgleda primamlivo, ama nerealno?

Ima takvi zemji. Spored Svetskata banka, vo periodot od Vtorata svetska vojna do 2005 godina samo 13 zemji vo svetot uspeale da ostvarat takov fascinanten ekonomski rast. Na toj spisok nema nitu edna od evropskite zemji na koi prvo bi pomislile, ekonomskite giganti kako {to se Germanija, Francija, Velika Britanija, gi nema nitu SAD, Kanada, Avstralija. Na toj spisok se slednite zemji: od Evropa e Malta, od Ju`na Amerika e Brazil, od

Afrika e Bocvana, od Azija ima devet zemji (Kina, Japonija, Hong Kong, Tajvan, Singapur, Malezija, Indonezija, Tajland i Ju`na Koreja), od Bliskiot istok e Oman.

Koja e prvata impresija od spisokot? Zemjite imaat razli~ni karakteristiki. Geografski, doa|aat od najrazli~ni strani na svetot.

Spored goleminata, gi ima i ogromni i mali.

Spored prirodnite bogatstva, nekoi se bogati so resursi, kako {to e naftata, nekoi ne se. Spored dohodot po `itel, imale razli~ni pozicii pred da go po~nat impresivniot rast. Nekoi po~nale so dohod po `itel od samo 210 dolari, a nekoi so 3.500 dolari. Koj e zaklu~okot od ovaa raznolikost. Mo`no e, ostvarlivo e, ne se potrebni specijalni preduslovi.

Slednoto logi~no pra{awe e ima li ne{to {to e zaedni~ko za ovie 13 zemji, imaat li zaedni~ki karakteristiki? Imaat. Svetskata banka poso~uva pove-

}e faktori, a izdvojuvame pet.

Prvo, ekonomijata na zemjata ne treba da bide zatvorena, tuku treba da e vklu~ena vo svetskata ekonomija. Toa zna~i deka nabquduvanite zemji imaat izvozno orientirani ekonomii, no isto taka se otvoreni i za vlez na stranski investitori i transfer na nova tehnologija. Ovie zemji uspeale mnogu da gi iskoristat mo`nostite {to gi dava svetskata ekonomija.

Vtoro, potrebno e mnogu da se investira, investicii od najmalku 25% od BDP, vklu~itelno investicii vo infrastrukturata od najmalku 5% od BDP. Pritoa, iskustvoto poka`uva deka zemjite gi finansirale investiciite prete`no od doma{ni izvori. Toa zna~i deka zemjite istovremeno imale i visoki stapki na {tedewe. Visokite stapki na {tedewe i investirawe poka`uvaat deka zemjite bile silno naso~eni kon idninata.

Treto, treba da se investira vo obrazovanie,

obuka i zdravstvo. Za ovie oblasti zemjite vo tekot na rastot naso~uvale sredstva vo visina od 7% do 8% od BDP. ^etvrto, treba da se ima vlada koja e mo{ne sposobna, pragmati~na i posvetena na ostvaruvaweto na visok ekonomski rast.

Istovremeno, vladata treba da ima visok kredibilitet i poddr{ka od javnosta.

Vladata treba da se zalaga za rast, koj }e bide pridru`en so razumna socijalna za{tita i da se zalaga za principot na imawe ednakva {ansa.

Petto, zemjata treba da odr`uva makroekonomska stabilnost. Istovremeno, vo zemjata treba da ima ambient koj gi pottiknuva investiciite, konkurencijata, mobilnosta na resursite, sozdavaweto rabotni mesta itn. Osobeno e va`no brzoto dvi`ewe na kapitalot i rabotnata sila od eden vo drug segment na ekonomijata. ]e gi pogledne ~ovek ovie pet raboti i }e si re~e, ednostavni

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

se, navidum, ni{to novo i dosega nepoznato. Taka e. Site genijalni raboti, vsu{nost, se mnogu ednostavni. Se razbira, zaklu~okot na Svetskata banka e deka ne postoi magi~na formula ili edinstvena strategija za visok i odr`liv ekonomski rast, bidej}i sekoja zemja si ima svoi specifi~nosti.

Sepak, navedenite faktori kreiraat svoevidna ramka {to vi go olesnuva patot i vi ovozmo`uva da se dvi`ite vo vistinskata nasoka.

Ovie soznanija na Svetskata banka }e bidat va`en element na ekonomskata politika {to SDSM }e ja ponudi i realizira vo idnina.

STRATEGII

MONETARNO TARGETIRAWE SAMO PRI STABILNA POBARUVA^KA NA PARI Od ovoj broj, redoven kolumnist na Kapital e profesorot Qube Trpeski. Svoite nedelni kolumni gi zapo~nuva so analiza na strategiite koi centralnite banki gi koristat za odr`uvawe na glavnata cel - cenovna stabilnost: monetarno targetirawe, targetirawe na devizniot kurs i targetirawe na inflacijata.

D-r Qube Trpeski

profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

Ahilovata

peta na ovaa strategija e pobaruva~kata na pari. Za da ima uspeh centralnata banka pri primenata na ovaa strategija za ostvaruvawe na krajnata cel - niskata inflacija - potreben preduslov e da postoi stabilna pobaruva~ka za pari.

No, pobaruva~kata za pari, osobeno vo zemjite vo razvoj i vo zemjite vo tranzicija, e izrazeno nestabilna kategorija

entralnite banki koi primenuvaat strategija na monetarno targetirawe odbiraat eden monetaren agregat (M1, M2, M3 i sl.) koj poka`uva najvisok stepen na korelacija so krajnata cel - cenite ili inflacijata, i go koristat kako nominalno sidro, odnosno posreden intermedijaren target.

Site instrumenti gi naso~uvaat vo negova kontrola.

Toa zna~i deka ovaa strategija na monetarnata politika mo`e da bide uspe{na

C

samo ako centralnata banka e sposobna da go kontrolira dvi`eweto na toj monetaren agregat i ako po empiriski pat e doka`ano deka postoi cvrsta vrska me|u odbraniot monetaren agregat (kako nezavisna varijabla) i cenite (kako zavisna varijbala).

Vo na{ata zemja, od monetarnoto osamostojuvawe do oktomvri 1995 godina Narodnata banka ja primenuva{e ovaa strategija vo vodeweto na monetarnata politika. Preku cvrsta kontrola na

pari~nata masa (M1), koja se koriste{e kako intermedijaren target, se nastojuva{e da se namali agregatnata pobaruva~ka, a preku nejzinoto namaluvawe da se sobori visokata inflacija so koja bevme soo~eni vo toa vreme.

Uspehot na monetarnata politika vo spre~uvaweto na hiperinflacijata nema{e da bide tolku brz ako ne be{e pomognat so ostanatite delovi od ekonomskata politika, pred s$ so fiskalnata i politikata na dohod.

Zna~itelnoto fiska-

lno prilagoduvawe, koe rezultira{e so namaluvawe na buxetskiot deficit od 13,4% vo 1993 godina na 2,9% vo 1994 godina i na 1,2% od BDP vo 1995 godina, kako i kontrolata na platite vo javnata administracija i vo stopanstvoto so dominanten op{testven kapital, bea isto tolku va`ni elementi vo spre~uvaweto na visokata inflacija.

Ahilovata peta na ovaa strategija e pobaruva~kata na pari. Za da ima uspeh centralnata banka pri primenata

na ovaa strategija za ostvaruvawe na krajnata cel - niskata inflacija - potreben preduslov e da postoi stabilna pobaruva~ka na pari.

No, pobaruva~kata na pari, osobeno vo zemjite vo razvoj i vo zemjite vo tranzicija, e izrazeno nestabilna kategorija.

Vo uslovi na nestabilna pobaruva~ka na pari, centralnata banka preku ovaa strategija te{ko mo`e da ja realizira krajnata cel, poradi faktot {to nestabilnata pobaruva~ka na pari gi oslabuva

vrskite me|u monetarniot agregat {to se kontrolira i inflacijata.

Toa be{e osnovna pri~ina ovaa strategija postepeno da se napu{ta i denes mal broj zemji ja primenuvaat.

Isto taka, faktot deka pobaruva~kata na pari e izrazeno nestabilna kategorija i vo Republika Makedonija, be{e osnovnata pri~ina Narodnata banka da ja napu{ti strategijata na monetarnoto targetirawe po soboruvaweto na hiperinflacijata i od oktomvri 1995 godina da premine kon primena na strategijata na targetirawe na devizniot kurs.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.150

MBI 10

2.495 2.485 2.475 2.465 2.455 2.445 2.435 2.425 2.415 2.405

2.140 2.130

2.120 2.110 2.100 2.090 2.080 2.070 29/09/10

01/10/10

03/10/10

05/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

9

06.10.2010

OMB

111,00 110,90 110,80 110,70 110,60 110,50 110,40

29/09/10

01/10/10

03/10/10

05/10/10

29/09/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/10/10

03/10/10

05/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PO NAJAVATA ZA IPO NA VAR[AVSKATA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

BERZITE OD ISTO^NA EVROPA ODBIRAAT RAZLI^EN RAZVOJ

17.03.2010 9

Var{avskata berza ja odbra inicijalnata javna ponuda na akcii kako re{enie za svojot razvoj i zgolemuvawe na likvidnosta, dodeka nekoi drugi berzi od Centralna i Jugoisto~na Evropa se re{ija da se prodadat na strate{ki investitori da se prodadat na strate{ki investitori.

Kako najaktiven strate{ki investitor na ova pole vo regionot izminative 2-3 godini se poka`a Vienskata berza, koja vo 2008 godina otkupi 81,01% od akciite na Qubqanskata berza, a pri krajot na istata godina i 92,74% od berzata vo Praga. Pred dve godini, isto taka, Vienskata berza go zgolemi u~estvo vo berzata vo Budimpe{ta od 12,5% na 50,45%, a voedno i niz medimumite prostruija {pekulacii deka planiraat da ja kupuvaat i Belgradskata berza.

Vo isto vreme, so prezemawata {to se slu~uvaa vo regionot se {pekulira{e i za prezemawe na Makedonskata berza. Kako mo`ni novi sopstvenici se spomenuvaa nekolku pogolemi berzi, me|u koi i Qubqanska, a kako najzainteresiran kandidat se spomenuva{e slovene~kata centralna klirin{ka depotna dru`ba, KDD. Sepak, s$ ostana na nivo na {pekulacii, a potrebna be{e i zakonska promena so koja }e se ovozmo`i poedine~en akcioner da poseduva pove} e od 10% od akciite na Makedonska berza. Ovie zakonski pre~ki bea otstraneti minatata godina i ottoga{ pra{aweto za strate{ki partner na Makedonskata berza ostanuva otvoreno.

Oficijalnite lica vo Makedonska berza velat deka nivniot stav okolu mo`noto prezemawe od strana na

METODI PENOVSKI

D

penovski@kapital.com.mk

enovive, edna od pozna~ajnite vesti na evropskite pazari na kapital be{e objavata na Var{avskata berza deka planira da napravi inicijalna ponuda na akcii( IPO) do krajot na godinata, preku koja }e ponudi 64% od sopstveniot kapital. Polskata Vlada ve}e odbila nekolku ponudi za privatizacija na berzata vo Var{ava, a posledniot ponuduva~ Deutsche Boerse gi prekina pregovorite za kupuvawe na berzata u{te minatata godina.

Rojters javuva deka javnata ponuda }e celi na polskite vlo`uva~i i izbrani stranski institucionalni investitori. Inaku, na Var{avskata berza se izlistani 383 kompanii so vkupna pazarna kapitalizacija od okolu 255 milijardi dolari.

Ekonomskata kriza koja silno gi pogodi pazarite na kapital vo cel svet, samo gi natera sopstvenicite na evropskite i regionalnite berzi pointenzivno da razmisluvaat za na~inite za nivniot ponatamo{en razvoj, odnosno integracii so drugi berzi ili prodavawe.

Var{avskata berza ja odbra inicijalnata javna ponuda na akcii kako re{enie za svojot razvoj i zgolemuvawe na likvidnosta, dodeka nekoi drugi berzi od Centralna i Jugoisto~na Evropa se re{ija

KOMERCIJALNA I GRANIT GO “NABILDAA” PROMETOT

pogolem regionalen ili evropski igra~ ostanuva nepromenet, a toa e deka “rakovodstvoto, zaedno so akcionerite, ima proaktiven pristap kon ova pra{awe”.

“Vnimatelno gi sledime site slu~uvawa, site dinami~ki procesi vo regionot, so del da se odbere vistinskiot pravec po koj }e odi razvojot na Makedonska berza”, izjavi izvr{niot direktor na Berzata, Ivan [teriev, vo poslednoto intervju za "Kapital".

Spored posledniot revizorski izve{taj za raboteweto na Makedonskata berza, zaklu~no so 31 dekemvri 2009 godina brojot na akcioneri iznesuva{e 22 pravni i 14 fizi~ki lica, dodeka za istiot period 2008 godina brojot na pravni lica iznesuva{e 22, a na fizi~ki lica 7.

Kaj ostanatite berzi vo regionot akcionerskata struktura e najrazli~na. Spored poslednite oficijalni podatoci na Zagrepskata berza, istata broi okolu 46 akcioneri, od koi 12 se fizi~ki lica, a ostatokot pravni

lica. Najgolem akcioner od pravnite lica so okolu 8,66% od akciite na berzata e Croatia Banka, dodeka od fizi~kite lica so okolu 3,48% od akciite e Ivan Tadin, sopstvenikot na brokerskata ku}a Hita vrjednosnice, koja voedno e i vtor po golemina akcioner na berzata vo Zagreb so okolu 5,63% od akciite. Akcionerskata struktura na berzata vo Belgrad ja so~inuvaat pogolem broj brokerski dru{tva, osiguritelni kompanii, banki i proizvodstveno trgovski kompanii, kako i dr`avata koja ima 10,34% od u~estvoto vo kapitalot na berzata, pa zaedno so Beobanka, koja isto taka ima 10,34% od akciite na berzata, se i najgolemite akcioneri. Sli~no na Belgradskata berza, i kaj berzata vo Sofija najgolem akcioner e dr`avata. Ministerstvoto za finansii na Bugarija, spored posledniot finansiski izve{taj, na Bugarskata berza poseduva 43,97% od akciite, procent koj spored poslednite najavi }e bide zgolemen na 50% od akciite, plus edna akcija.

M

akedonska berza v~era{niot trgovski den go zatvori so promet pogolem od 21,46 milioni denari, {to e za tri i pol pati pogolem promet vo odnos na prometot od 6,18 milioni denari ostvaren den prethodno.

Ako vo tekot na ponedelni~koto trguvawe na Berzata so nitu edna hartija od vrednost ne be{e napraven promet pogolem od eden milion denari, v~era imavme sosema razli~na situacija. Duri {est hartii od vrednost v~era uspeaja da postignat promet pogolem od eden milion.

Najlikvidna me|u niv be{e akcijata na Komercijalna banka, so koja v~era be{e ostvaren promet od 7,4 milioni denari. Zgolemena likvidnost ima{e i akcijata na Granit, so koja v~era se ostvari promet od okolu 3,75 milioni denari.

Kaj obvrznicite najzabele`itelna be{e obvrznicata za denacionalizacija od devetatta emisija na dr`avni obvrznici. So nea v~era be{e ostvaren promet od okolu 3,84 milioni denari.

Berzanskite indeksi

prodol`ija so dvi`ewe vo pozitiva. Vo tekot na v~era{niot den i trite berzanski indeksi zavr{ija so rast. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 povtorno zabele`a rast i toa tret den po red. V~era ovoj indeks porasna za 0,95%, so {to dostigna vrednost od 2.140,76 indeksni poeni.

Za razlika od prethodniot den, rast v~era zabele`a i MBID indeksot. Negovata vrednost v~era porasna za 0,84% i dostigna do 2.447,16 indeksni poeni.

OMB indeksot, sli~no kako i MBI-10, ja prodol`i svojata zelena serija. V~era zabele`a rast od 0,11%, dostignuvaj}i nova povisoka vrednost od 110,92 indeksni poeni.

V~era duri 18 hartii od vrednost ja zgolemija svojata cena, a bea predvodeni od akcijata na osiguritelnata kompanija KJUBI Makedonija, koja zabele`a najgolem dneven rast od 7,14%. Gubitnici bea vkupno {est hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na druga osiguritelna kompanija, Osiguritelna polisa, koja zabele`a najgolem pad od 34,15%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

05.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

29.922.158,63

-3,79%

-3,32%

-12,47%

-6,76%

-13,17%

03.10.2010

37.080

Илирика ГРП

22.624.383,02

0,25%

6,81%

1,91%

6,67%

7,71%

03.10.2010

2,73

34.130

Иново Статус Акции

18.414.704,16

-4,28%

-8,89%

-14,17%

-17,81%

-27,16%

01.10.2010

128,00

2,4

27.136

KD Brik

23.832.665,98

0,52%

4,61%

-0,16%

7,82%

16,17%

04.10.2010

125,00

1,63

143.500

KD Nova EU

22.024.622,35

-0,82%

-1,19%

-6,29%

-5,73%

-19,88%

04.10.2010

КБ Публикум балансиран

26.130.848,70

-1,63%

0,01%

-7,22%

-3,13%

-3,21%

04.10.2010

%

50.850

9.270,00

3

Макстил Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

160,23

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Прилепска Пиварница Прилеп

450,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Осигурителна полиса Скопје

05.10.2010 Просечна цена (МКД) 810

%

Износ (МКД)

-34,15

283.500

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

Стопанска банка Скопје

343

-1,15

54.194

Стопанска банка Битола

2550

-0,61

10.200

2000,53

-0,60

38.010

ХВ

1.802,00

-0,50

14.416

ALK (2009)

ЗК Пелагонија Битола ОКТА Скопје

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје

05.10.2010 Податоците се однесуваат за

7,14

Име на компанијата КЈУБИ Македонија Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

05.10.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

2999,84

0,34

7.403.604

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

05.10.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.502,32

390,18

8,98

0,80

обични акции

6.895,45

341,43

20,20

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

68.253

16

256.865

99

165,85 343,09

325.118

115

288,69

GRNT (2009)

3.071.377

500,23

105,83

4,73

0,50

обични акции

22.151

34

34,99

KMB (2009)

2.014.067

2.999,84

533,81

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

23.030

38

-77,02

MPT (2009)

112.382

23.082,35

/

/

0,64

348.148

153

247,33

REPL (2009)

25.920

36.669,35

5.625,12

6,52

0,73 0,58

500,23

1,10

3.750.719

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

3379,57

0,46

1.655.990

STIL (2009)

14.622.943

160,23

0,11

1.449,00

2,24

Алкалоид Скопје

3502,32

1,54

1.299.362

TPLF (2009)

450.000

3.379,57

61,42

55,03

0,99

36.669,35

0,46

1.136.750

ZPKO (2009)

271.602

2.000,53

/

/

0,26

Реплек Скопје

05.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Топлификација Скопје

Гранит Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 05.10.2010)

10 06.10.2010

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII

[PARKASE DOSEGA INVESTIRA[E 70 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA

[

parkase banka za dve godini investira{e 70 milioni evra sopstven kapital i }e nastojuva da stane edna od vode~kite banki vo Makedonija, izjavi na sve~enoto rebrendirawe na [parkase banka, pretsedatelot na Nadzorniot odbor Franc Kerber. “[parkase se zalaga za tradicija koja opstojuva re~isi dva i pol veka, za stabilnost, sigurnost i kontinuitet. Delovniot model

na [parkase da se vlee sigurnost kaj investitorite i da se zadovoli lokalnata potreba za krediti e del od edna odr`liva opredelba. Deloven model, za koj sme ubedeni deka }e se poka`e kako odr`liv i vo zemjite na Zapaden Balkan.

U{te pred dvaeset godini, [taermerki{e [parkase go prepozna golemiot razvoen potencijal na na{ite ju`ni sosedi, so koi sme povrzani kako na ekonomski, taka i na istoriski plan,

i go definira{e kako eden pro{iren pazar. Toa {to po~na vo Zagreb, vo Skopje ja dostignuva svojata zavr{nica. Jas sum ubeden deka vo najskoro vreme crveniot znak na bankata }e se vdomi vo Makedonija”, izjavi Kerber. Pretsedatelot na upravniot odbor na [parkase banka vo Makedonija, Sr|an Krsti}, izjavi deka rebrendiraweto na bankata u{te pove}e } e ja zacvrsti doverbata na klientite i }e ovozmo`i

ostvaruvawe na celta [parkase banka da stane edna od pette vode~ki banki vo zemjava. “Razvojot na bankata }e prodol`i vo duhot na gradewe na vistinski i kvalitetni vrednosti za svoite klienti.

Vo ponudata na bankarski uslugi [parkase banka sekoga{ }e nastojuva vo idnina da vovede novini koi proizleguvaat od va{ite potrebi i barawa: novi proizvodi i uslugi so konkurentni uslovi na

pazarot, sovremena tehnologija za obrabotka na podatocite, nepre~ena komunikacija i izvestuvawe na klientite, i {to pobrza i pokvalitetna usluga. Ona {to e najva`no e {to gi imame potrebnite resursi za da gi realizirame na{ite planovi, kako i 185-godi{noto iskustvo, so maksimalna strukturalna i finansiska poddr{ka na edna od najjakite bankarski grupacii vo Avstrija”, izjavi Krsti}.

GRADE@NI[TVOTO GO PREZIMI LETOTO

GRADE@NICITE BARAAT POVE]E I “PATRIOTSKI” TENDERI OD DR@AVATA Zabrzuvawe na tenderskite postapki i po~nuvawe so izgradba na pove}e kapitalni i infrastrukturni proekti, kako i investirawe vo energetikata e potrebno za da mo`at grade`nite kompanii da izlezat od krizata.

G

MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

rade`nite kompanii se soo~uvaat so golema kriza, koja gi uni{tuva i finansiski. Podatocite od Zavodot za statistika poka`uvaat deka vo vtoroto trimese~je godinava u~estvoto na grade`ni{tvoto vo bruto-doma{niot proizvod e namaleno za 12%, a brojot na izdadeni odobrenija za gradewe vo juli godinava e pomal za 11,2%, {to uka`uva na namalen obem na rabota vo ovoj sektor. Spored statistikata, vo vtoroto trimese~je ima pad vo izvr{uvaweto na grade`nite raboti od 7,4% vo sporedba so istiot period od minatata godina.

Grade`nicite ne se iznenadeni od poslednite brojki.

Velat deka sostojbite na teren ka`uvaat s$, a fakti~kata sostojba e deka nema rabota.

"S$ pomalku ima rabota za na{iot sektor. Pogolemite kompanii se najaktivni, no toa e taka zatoa {to tie rabotat na kapitalnite proekti finansirani od dr`avata. No, zagri`uva toa {to rabotime na pragot na rentabilnosta. Golem e brojot na firmi koi se javuvaat na licitacii na javnite nabavki.

Za da se dojde do rabota, se nudat ceni na rabot na rentabilnosta. Nikoga{ dosega ne se ~uvstvuval tolkav pritisok. A za kompaniite da bidat pokonkurentni, anga`iraat podizveduva~i koi se nelicencirani, izbegnuvaat da gi prijavat rabotnicite, s$ so cel da gi namalat tro{ocite, koi se preslikuvaat vo krajnata cena, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`ni{tvo, industrija

12%

e namaleno u~estvoto na grade`ni{tvoto vo bruto-doma{niot proizvod vo vtoroto trimese~je godinava

11,2% e namalen brojot na izdadeni odobrenija za gradewe vo juli godinava

na grade`nite materijali i nematerijali pri Stopanskata komora.

POBRZI I POVE]E TENDERI Zabrzuvawe na tenderskite postapki i po~nuvawe so izgradba na pove}e kapitalni i infrastrukturni proekti, kako i investirawe vo energetikata e potrebno za da mo`at da se aktiviraat grade`nite kompanii. #Dokolku se zabrzaat postapkite i se odbere najpovolna ponuda, golemite kompanii }e se vklu~at vo izvedbata na proektite, a tie }e gi zemat pod zakrila pomalite.

Infrastrukturni investicii i investicii vo energetikata se neophodni za pokrenuvawe na grade`niot sektor”, veli Marija Petroska od Sektorot za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora.

Osven {to doa|a zimski period, koj e mrtov za grade`nite raboti, kompaniite gi zagri`uva faktot {to rabota nema i vo sosedstvoto. Poznava~ite na sektorot velat deka treba da se razmisluva za zaedni~ki nastap na kompaniite na stranskite pazari.

"Samo so okrupnuvawe na kapacitetite mo`e da se dojde

do vistinski potencijal, koj }e mo`e da konkurira ramo do ramo so ostanatite kompanii nadvor od granicite na Makedonija”, veli Velkovski.

Praktikata poka`uva deka idejata za zaedni~ki nastap e odli~na, no samo teoretski.

Mal broj od kompaniite se odlu~uvaat da gi soedinat silite za da nastapat zaedno na pazarite koi se nadvor od granicite. Bankarskite garancii se prvata pre~ka poradi koja se otka`uvaat.

"Bankite retko izleguvaat

vo presret da ni izdadat bankarska garancija, a toa se dol`i na oslabeniot bonitet poradi nelikvidnosta na kompaniite. A za da gi smetaat za seriozen igra~, potreben e silen bonitet”, veli Velkovski.

Svesni za namaleniot obem na rabota, borbata za opstanok gi zamol~i grade`nicite.

Retko koj od niv javno zboruva za problemite. Aneks-dogovori so dr`avata se potpi{uvaat samo za odlo`uvawe na realizacijata na proektite.

No, iako formalno s$ u{te

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,70%

3,83%

4,86%

5,76%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,24%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6675

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

44,9964

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

71,2425

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,2726

Канада

долар

44,0545

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,5720

61,55

46,2

70,3

46,8

Извор: НБРМ

nemaat potpi{ano dogovori za odlo`ena naplata na rabotite, taa te{ko se izvr{uva. “[ARMANTNI” REFERENTNI LISTI NA STRANSKITE KOMPANII Doma{nite grade`ni kompanii se `alat na premol~enata prednost koja im ja davaat tenderskite komisii na stranskite kompanii koi se so izvikani imiwa.

“Referentnata lista e kriteriumot vrz osnova na koj stranskite kompanii do-

bivaat najmnogu bodovi na javnite povici i se javuvaat kako nositeli na proektite. A doma{nite kompanii povtorno ja srabotuvaat rabotata kako podizveduva~i. Dobro e {to doma{nite kompanii rabotat, no se postavuva pra{aweto zo{to firmite-pretstavnici na golemite kompanii na slavata na imeto i referencata od prethodno srabotenite proekti gi dobivaat golemite grade`ni raboti”, istaknuva Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`nici.

06.10.2010

11

DIREKTOROT PODNEL OSTAVKA,17.03.2010 AMA NE SE ZNAE KOMU?!

11

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII OD 1 JANUARI, UVOZ NA ZEMJODELSKI I INDUSTRISKI PROIZVODI OD EU BEZ CARINA

S

oglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i dogovorite za slobodna trgovija {to gi ima Makedonija so Evropskata unija, od 1 januari idnata godina se ukinuva carinata za uvoz na site industriski i zemjodelski proizvodi od EU. Dosega, carinskite stapki za ovie proizvodi se namaluvaa soglasno dinamikata predvidena so samiot dogovor za slobodna trgovija.

Ova e kontinuirano namaluvawe na carinite, koe vo 2011 godina treba da kulminira so nivno sveduvawe na nula. Carinite na proizvodite koi doa|aat od zemjite od Evropskata unija godinava, vo odnos na 2009 godina, se namalija od 10% kaj pile{koto meso na 2,7%, plus 0,1 evro po kilogram meso. Vo ovaa grupa spa|aat i mlekoto, pavlakata, puterot, ju`noto ovo{je, maslinkite. Kaj kafeto, carinata od 9% vo

2009 godina se namali na 8,1% godinava. Godinava se namali i carinata za uvoz na novi i stari vozila za 50%. Carinskite dava~ki za novi vozila se namalija od 2% vo 2009 godina na 1% vo 2010 godina i od 4% za stari vozila vo 2009 godina na 2% godinava. Vo 2011 godina }e iznesuvaat nula, za {to ve}e informira{e ministerot za finansii, Zoran Stavreski.

Najgolemo namaluvawe na

carinskite stapki godinava ima{e kaj sredstvata za ~istewe.

Konkretno, carinata na pra{ok za perewe od 6% se namali na 1,23%. Na oblekata, carinata od 5,3% vo 2009 godina se namali na 2,5% godinava. Namaluvawe na carinata od 20% od redovnata carinska stapka godinava ima{e i kaj mermerot, granitot, lekovite, sapunite, pe~kite za zagrevawe na prostorii, fri`iderite.

OBEZGLAVENA AGENCIJATA ZA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII

Od najvisokiot organ vo Agencijata za elektronski komunikacii velat deka pismena ostavka ne dobile. Nejasno e koga i komu Ivanoski ja podnel svojata ostavka KATERINA POPOSKA

D

poposka@kapital.com.mk

irektorot na Agencijata za elektronski komunikacii (AEK), Petar Ivanoski, si podnel ostavka od funkcijata, tvrdat negovite najbliski sorabotnici, bez da preciziraat koga i komu e dostavena negovata odluka da se otka`e od funkcijata koja ja vr{e{e re~isi dve godini.

Portparolot na ovaa institucija, ~ija nadle`nost e da go regulira telekomunikaciskiot pazar vo zemjata, tvrdi deka pri~inite za ostavkata se isklu~ivo od li~na semejna priroda.

Sepak, od najvisokiot organ, Komisijata na Agencijata za elektronski komunikacii, negiraat deka ja dobile ostavkata od direktorot Ivanoski, iako toj u{te pred edna nedela pismeno najavil deka }e ja dostavi svojata ostavka do Komisijata. V~era nitu Ivanoski, nitu portparolot na AEK ne otkrija komu e podnesena ostavkata.

“Jas ne sum ja dobila ostavkata na Ivanoski, pismeno ne sum izvestena. Za

negovata ostavka doznavam od mediumite. Koga }e ja dobijam, treba zaedno so ~lenovite na Komisijata da ja razgledame i da re{ime”, veli Gordana Ivanovi}, pretsedatel na Komisijata na AEK. Mol~eweto na Ivanoski vo javnosta ja otvora i dilemata dali negovata ostavka e motivirana od privatni pri~ini ili e rezulat na odbivaweto na vladinoto barawe da kupuva pove}e dr`avni zapisi, so koi prakti~no }e & pomaga vo pokrivaweto na buxetskata dupka.

Ivanoski dosega nekolku pati u~estvuval na aukcii na dr`avni zapisi i vo ime na Agencijata za elektronski komunikacii vlo`il okolu 17 milioni evra. Ekspertite objasnuvaat deka Agencijata e nezavisno regulatorno telo, a ne e komercijalen organ koj raboti za profit, za na vakov na~in da go oploduva kapitalot. ^lenovi na Agencijata neoficijalno otkrivaat deka Ivanoski kasata na AEK ja ostava so okolu 7 milioni evra, pari koi bile nameneti za izgradba na novata zgrada na Agencijata po kejot na rekata Vardar.

Petar Ivanoski

direktor во оsтавка na Аgencijata za elektronski komunikacii I dodeka motivite za ostavkata na Ivanoski ne se dokraj jasni i otvoraat prostor za brojni {pekulacii, nikoj od Agencijata za elektronski komunikacii ne otkriva koj bi bil naslednikot na Ivanoski, iako se {peku-

lira deka za direktor na AEK se podgotvuva partiski kadar od redovite na VMRO-DPMNE, koj do neodamna rabotel na direktorska pozicija vo eden od mobilnite operatori vo zemjava. Za ekspertite vo zemjava, imenuvaweto

na vakov kadar na ~elo na regulatorot na telekomunikaciskiot pazar vo zemjava, AEK, ja doveduva vo pra{awe klu~nata funkcija na Agencijata za elektronski komunikacii nezavisnosta vo raboteweto. Poznava~ite stravu-

vaat deka so takov poteg, namesto da se {titat pazarnite pravila i da se odi kon u{te pogolema liberalizacija na telekomunikaciskiot pazar vo zemjava, }e se zastapuvaat odredeni komercijalni interesi.

12 06.10.2010

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII

INOVATIVNOSTA ]E GI PRIVLE^E STRANSKITE INVESTITORI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

I

novaciite, razvojot na ~ove~kiot kapital i investiciite }e gi napravat makedonskite kompanii konkurentni na evropskiot pazar, zaklu~ija u~esnicite na trkaleznata masa organizirana od OECD i Ministerstvoto za ekonomija po povod proektot "Inicijativa za regionalna

konkurentnost na Zapaden Balkan".

Spored zamenik-ministerot za ekonomija, Metodij Haxivaskov, proektot koj vo Makedonija }e se realizira do 2013 godina e razli~en od ostanatite, poradi toa {to akcentot go stava na inovativnosta, posebno na malite i sredni pretprijatija.

Od Stopanskata komora velat deka Makedonija ima pristap do evropski programi i treba

kompaniite da gi iskoristat za da si obezbedat konkurentsko mesto na evropskiot pazar.

"Malite i sredni kompanii treba da inoviraat, ne samo vo oblasta na proizvodstvoto, tuku i vo voveduvawe novi menaxment-sistemi i novi strate{ki planovi", veli direktorkata na Komorata, Jadranka Arizankovska, dodavaj}i deka stav na Sovetot na stranski investitori e Makedonija da

bide konkurentna za tie da imaat sigurnost pri vlo`uvaweto.

Ekspertite se ednoglasni deka i pokraj te{kite uslovi za stopanisuvawe vo Makedonija ima kompanii koi mo`at da se nosat so seriozni investicii. Sepak, treba da se poraboti na inovativnosta i da se promeni na~inot na rabota na Agencijata za stranski investicii.

Sepak, go naglasuvaat i s$ poslabiot izvoz na make-

donski proizvodi.

"Treba da se najde nov model na biznis-komunikacija me|u vladinite institucii i biznis-zaednicata.

Makedonija ima potreba od Agencijata za stranski investicii, no definitivno treba da se promeni na~inot na rabota vo toj del", veli Silvana Veterovska od Biroto za razvoj na obrazovanie, potenciraj}i deka Makedonija ima

potencijal za apsorbcija na seriozni investicii i finansiite ne se glavna pre~ka pri razvojot, tuku neizdr`livosta na instituciite da go isturkaat dokraj ve}e zapo~natiot proekt.

Pretstavnikot od Ma{inski fakultet, Radmil Polenakovi}, pak, smeta deka Vladata treba mnogu pove}e da investira vo razvojot na sopstvenite kapaciteti i na inovativnata kultura.

ANALIZATA NA USAID UKA@A NA POTREBA OD FINANSISKI KONSULTANTI

FIRMITE TREBA DA U^AT KAKO DA RABOTAT I IZVEZUVAAT USAID napravi istra`uvawa vo {est op{tini vo zemjava i utvrdi deka golem del od firmite rabotat nepravilno, ne se zapoznaeni so rabotata na bankite, nitu so funkcioniraweto na stranskiot pazar.

EMA NIKOLOVSKA

M

alite i srednite pretprijatija se soo~uvaat so golem problem koga treba da obezbedat usluga ili finansiski sredstva od banki, da izvezuvaat ili da vrabotat rabotnici, bidej}i pogre{no rabotat.

Tokmu zatoa Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID) napravi istra`uvawa vo {est op{tini vo zemjava i utvrdi deka golem del od firmite vo privatniot sektor rabotat nepravilno.

USAID izgotvi programa so koja im uka`uva na kompaniite deka ne se zapoznaeni so rabotata na bankite, nitu so funkcioniraweto na stranskiot pazar.

“Pred da ja izrabotime programata, rabotevme so {est firmi za da vidime {to to~no e problemot.

Re~isi vo site utvrdivme nepravilnosti, a seto toa e bidej}i nemaat poznavawa od korporativni finansii. Se `alea na bankite, a krieja dobivki za da ne pla}aat danok i nikoj vo kompanijata ne sfa}a deka toa e samo dopolnitelen problem”, objasnuva Mirjana Makedonska, menaxer za pristap do finansii od Proektot za konkurentnost na USAID vo Makedonija.

Spored nea, na firmite im se potrebni finansiski konsultanti koi }e im pomagaat so investiciite.

“Nie im prativme na{i iskusni konsultanti koi im odobruvaa ili odbivaa

investicija vo zavisnost od toa kolku bila dobra“, objasni Makedonska.

Kompaniite se soo~uvaaat so golem problem i koga se vo pra{awe menaxerite za ~ove~ki resursi, koi treba da se gri`at za strukturata na vrabotenite. Istra`uvawata poka`uvaat deka firmite imaat zagubi bidej}i primaat vraboteni i vedna{ gi pla}aat, iako predlogot vo nivnata programa e da se zemaat praktikanti, sredno{kolci ili studenti, koi }e porabotat dva meseci so nadomest za hrana i prevoz, a potoa od niv }e se zadr`at samo najdobrite. Taka, dokolku kompanijata prekine so praktikata da vrabotuva lu|e koi nemaat dovolno poznavawa od rabotata i kompanijata nema da strada od nepotrebni tro{oci.

Edna od kompaniite koja pomo{ta ja najde tokmu vo programite na USAID e Hartija-Ko~ani, koja vo najte{kite krizni denovi izleze so strategijata za rabota na USAID. Problemot na kompanijata e {to proizvodstvoto vo fabrikata bilo zapreno pove}e od edna godina za da se instalira novata ma{inerija za proizvodstvo na branoviden karton, a sopstvenikot, Aleksandar Markovi}, i drugite ne se sigurni deka sakaat da vlezat na pazarot za specijalizirani brodski kartoni.

“Sfativme deka ni treba konsultant {to podobro }e go razbira biznisot vo koj sme. Ni treba{e iskrena procenka za pazarot, odnosno {to bi mo`ele da napravime, a ne samo nekoi izmisleni

idei. Zatoa se obrativme za pomo{ kaj sovetnik od Proektot za konkurentnost na USAID. Ovoj proekt im pomaga na makedonskite kompanii da gi pro{irat pazarnite vrski i da gradat konkurentna rabotna sila”, veli Kiril Ivanov, eden od partnerite.

Pesimisti~kite predviduvawa koi gi imale tie se popraveni za kratko vreme. Spored Ivanov, procenkata na nivniot sovetnik e mnogu iskrena.

Iako planot koj go smis-

SLOVENCITE ]E NÉ U^AT ZA RAMNOMEREN REGIONALEN RAZVOJ

K

ako najlesno sekoj od osumte regioni vo zemjava da go vospostavi linkot so Evropskata unija za povlekuvawe finansiski sredstva od vtorata komponenta na IPA fondovite e temata koja dva dena }e bide vo fokusot na konferencijata vo Skopje, ~ij doma}in e Ministerstvoto za lokalna samouprava.

Slovencite }e im go prenesat iskustvoto na svoite kolegi od Makedonija kako najlesno da se vospostavat standardite vo procesot za podnesuvawe

proekti za ramnomeren regionalen razvoj do EU. "Sredstvata koi gi odvojuva dr`avata za ramnomeren regionalen razvoj se vo visina na 1% od BDP. No, tie ne se dovolni za realizirawe na proektite. Dobri se za po~etok.

Idejata e da se motiviraat op{tinite da sorabotuvaat so nekoja od op{tinite od sosednite dr`avi, a taa sorabotka finansiski da bide poddr`ana od EU”, veli Eli ^akar, portparol na Ministerstvoto za lokalna samouprava.

Lokalen ekonomski razvoj, razvoj na alternativni formi na turizam i podobruvawe na `ivotnata sredina, kako i za{tita na kulturnoto nasledstvo, se segmentite vo koi op{tinite mo`at da se zdru`at na smetka na fondovite na Evropa.

“Nadminuvawe na deceniskiot monocentri~en pristap koj dovede do koncentrirawe na naselenieto vo glavniot grad, za smetka na drugite gradovi vo zemjava, e celta koja sakame da ja postigneme“, veli ^akar.

lile ne im pomognal da zemat kredit, planot im uspeva otkako po~nuvaat sorabotka so nov partner.

Pomo{ta od nivniot sovetnik im dava podobro razbirawe za kompleksnosta na investiciskiot proekt koj go napravile.

So strategijata na USAID, Hartija-Ko~ani ne ja pro{iruva samo proizvodnata linija. Sopstvenicite prethodno imaat napraveno pogonot da raboti na priroden gas, namesto na nerafinirano maslo, no

MIRJANA MAKEDONSKA

menaxer za pristap do finansii od Proektot za konkurentnost na USAID vo Makedonija

“Pred da ja izrabotime programata, rabotevme so {est firmi za da vidime {to to~no e problemot. Re~isi vo site utvrdivme nepravilnosti, a seto toa e bidej} i nemaat poznavawa od korporativni finansii. Se `alea na bankite, a krieja dobivki za da ne pla}aat danok i nikoj vo kompanijata ne sfa}a deka toa e samo dopolnitelen problem.” sega finaliziraat dogovor so italijanska kompanija za ponatamo{no koristewe

na biomasa za generirawe na toplinska i elektri~na energija.

DR@AVATA PRODADE ZAPISI VO IZNOS OD 48 MILIONI EVRA

M

3inisterstvoto za finansii na aukcija na dr`avni zapisi v~era prodade {estmese~ni dr`avni zapisi so devizna klauzula vo vrednost od 45 milioni evra, so kamatna stapka od 4,4% i {estmese~ni dr`avni zapisi so denarska klauzula vo vrednost od 2,9 milioni ,o kamatna stapka od 4,7%.

Od Ministerstvoto informiraat deka ovoj mesec za isplata dostasuvaat {estmese~ni dr`avni zapisi vo vrednost od 4,4 milioni evra i dvegodi{na dr`avna obvrznica od 3 milioni evra.

“Ova ja potvrduva opredelbata na

Ministerstvoto za finansii postepeno da go namaluva dolgot po osnova na dr`avni hartii od vrednost, istovremeno namaluvaj}i ja i kamatnata stapka po koja gi prodava dr`avnite zapisi”, velat vo Ministerstvoto za finansii.

Na po~etokot na ovoj mesec e izvr{ena i isplata na obvrznicite od staro devizno {tedewe vo iznos od 23 milioni evra.

SREDA

KOMPANII PAZARI I FINANSII OHRID STANA BALKANSKA PRESTOLNINA NA KULTURNIOT TURIZAM ZA 2010

O

hrid e dobitnik na priznanieto “Balkanska prestolnina na kulturniot turizam za 2010 godina”, nagrada {to vo ramki na t.n. Ve~er na {ampionite se dodeluva na Me|unarodniot saem za turizam, koj tradicionalno se odr`uva vo Novi Sad. Visokoto priznanie se dodeluva na predlog na Balkanskata hotelska asocijacija (BAHA), a za dodeluvawe na nagradata na Ohrid pozitivno se izjasnile i Svetskata hotelska i restoranska

asocijacija (INHRA) i Svetskata turisti~ka organizacija.

Gradona~alnikot na Ohrid, Aleksandar Petreski, naglasi deka Ohrid gi ima site predispozicii za da bide ne samo prestolnina na kulturniot, tuku na site vidovi turizam.

“Optimisti sme deka turisti~kata sezona vo Ohrid }e trae preku celata godina.

Na obele`uvaweto na Vodici idnata godina }e go ozna~ime po~etokot na sezonata {to }e trae 365 dena", re~e Pe-

06.10.2010

13

ALKALOID DODELI 40 STIPENDII I DVE NAGRADI

treski.

Toj potseti na neophodnosta od podobruvawe na patnata infrastruktura, odnosno na potrebata od avtopatsko povrzuvawe na Ohrid so site pozna~ajni centri vo regionot, kako preduslov za razvoj na sovremen turizam. Pretsedatelot na Hotelskata asocijacija na Makedonija (HOTAM), Don~o Taneski, istakna deka dobienoto priznanie e mnogu mo}na propaganda vo nasoka na privlekuvawe pogolem broj turisti.

P

okraj 40-te tradicionalni stipendii za studentite od Farmacevtskiot i Medicinskiot fakultet pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, Alkaloid godinava dodeli i nagrada za prvencite na ovie fakulteti.

Fondacijata Traj~e Mukaetov, osnovana od Alkaloid AD Skopje, v~era im vra~i ednokratni pari~ni nagradi vo visina od po 1.000 evra na Anela Tosevska, student na Farmacevtskiot fakultet i Andrej Kralev, student na

Medicinskiot fakultet, so prosek 10. Stipendiite koi gi dobija ostanatite ~etirieset studenti iznesuvaat 6.500 denari vo tekot na 12 meseci.

Po~nuvaj}i od 2007/08 godina, ovaa Fondacija ima vkupno 142 stipendisti, od koi 31 po farmacija se ve} e diplomirani.

Dosega{nite proekti pretstavuvaat dokaz za zalo`bite na fondacijata za razvoj na farmacijata i medicinata, pred s$ preku programi za

poddr{ka na mladi i ambiciozni kadri. Minatata godina kompanijata vraboti ~etvorica diplomirani stipendisti vo Oddelot za kontrola na kvalitetot na lekovite i najavuvaat deka vakvata politika }e prodol`i i vo idnina. Alkaloid vo tekot na ovaa godina ima 53 novi vrabotuvawa, a do krajot na 2010 godina se planiraat u{te 10, od koi polovinata se planira da bidat stipendisti na fondacijata Traj~e Mukaetov.

PROEKT NA MINISTERSTVOTO ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO I NA USAID

DR@AVNI INSTITUCII ELEKTRONSKI ]E RAZMENUVAAT DOKUMENTI Vo Makedonija, dr`avnite institucii sega izdavaat 138 dokumenti i 60 uslugi za potrebite na gra|anite i firmite, {to go uslo`nuva procesot na rabota.

T

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

urkanicite pred {alterite za izvod na imoten list, izvod od mati~nata kniga na rodenite, za zaverka na zdravstvena legitimacija vo Fondot za zdravstvo i sli~no, naskoro }e bidat minato, veti ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski.

So implementacijata na proektot "e-Vlada", ministerot najavi deka za mnogu brzo vreme del od dr`avnite institucii }e po~nat so izdavawe dokumenti vo elektronska forma.

Dokumenti za dr`avjanstvo, penzisko i invalidsko osiguruvawe, uvid vo podatocite za regulirawe na dano~nite obvrski, utvrduvawe na danok na prihod, prijavuvawe na zadol`itelno socijalno osiguruvawe, izvod od mati~no, proverka na podatoci za sta` i plata, soobra}ajna dozvola, li~na karta i drugi prioritetni uslugi za gra|anite e predvideno da se realiziraat po elektronski pat vo prvata faza od proektot - razmena

na elektronski dokumenti me|u dr`avnite institucii.

“Razmena na elektronski dokumenti me|u dr`avnite institucii e proekt koj go po~na Vladata vo 2009 godina, pred s$ so ideja da im se pomogne na gra|anite, no i na biznis-zaednicata, da mo`at svoite prava da gi ostvarat i po elektronski pat, odnosno preku koristewe na informati~kite i komunikaciskite tehnologii. Ovoj proces dosega se odviva{e vo nekolku fazi, pri {to za po~etok se napravija analizi na site institucii koi nudat uslugi kon gra|anite”, veli Ivo Ivanovski, minister za informati~ko op{testvo.

Vo Makedonija, dr`avnite institucii izdavaat 138 dokumenti i 60 uslugi, bez razlika dali se raboti za izdavawe dokumenti od edna kon druga institucija ili kon gra|anite. Ova go poka`uva analizata izrabotena od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i USAID. Dvete institucii odlu~ile vo prvata faza od elektronskata razmena na dokumenti da se fokusiraat na pet institucii. Toa se Upravata za javni prihodi, Centralniot registar, Carinskata uprava, Agencijata

138

dokumenti vkupno izdavaat dr`avnite institucii za potrebite na gra|anite

za katastar i MVR, osobeno so mati~nata evidencija.

“Sigurni sme deka so ovie pet institucii }e bidat opfateni 80% od site uslugi koi se relevantni za gra|anite, no i za biznis-zaednicata”, dodava Ivanovski.

Makedonija e prva me|u zemjite vo razvoj koi go koristat sistemot nare~en “ovozmo`uva~”, koj im pomaga na site dr`avi koi imaat implementirano nekakvo re{enie za elektronsko izdavawe dokumenti re{enijata da gi stavat vo ovoj sistem, za potoa da im slu`at na zemjite vo razvoj ili na nerazvienite dr`avi koi sakaat da implementiraat sli~ni takvi re{enija. Vo prvite pet institucii koi se izbrani za prvata faza od elektronski dokumenti }e se primenat re{enija prezemeni od razvienite dr`avi.

Vo USAID velat deka dosega izrabotile mnogu

elektronski aplikacii. Od reakciite na privatniot sektor zaklu~ile deka imalo podobruvawe kaj uslugite na dr`avnite institucii.

“Ima namaluvawe vo vremeto koe go tro{at kompaniite pred {alterite na dr`avnite institucii. Nie vo USAID rabotime tokmu na ekonomskiot razvoj na Makedonija, koj e direktno

povrzan so birokratijata.

Sega se fokusirame na odr`livosta na elektronskite sistemi, a dosega izrabotivme golem broj elektronski aplikacii koi go podobrija na~inot na vodewe biznis.

Tuka e elektronskiot sistem za javni nabavki, elektronskiot na~in za prijava i odjava na raboten odnos,

elektronskoto podnesuvawe na dano~ni prijavi, carinskiot sistem za uvozni i izvozni dozvoli, sistemot za me|unarodni dozvoli za prevoz i elektronskiot sistem za prijava za raboten odnos vo dr`avnata administracija”, veli Xo Lesard, zadol`en za ekonomski razvoj pri USAID.

14 06.10.2010

SREDA

BALKAN BIZNIS POLITIKA

DVOJNO POVE]E SLOVENCI GODINAVA PROGLASILE LI^EN BANKROT

B

rojot na li~ni ste~ai vo Slovenija raste. Vo prvoto polugodie od ovaa godina predlo`eni se dva pati pove}e li~ni ste~ai vo sporedba so istiot period lani, pi{uva slovene~kiot vesnik "Delo".

Od prvi oktomvri 2008 godina, koga e voveden institutot li~en ste~aj, do krajot na juni ovaa godina, spored podatocite na Vrhovniot

sud, predlo`eni se 1.416 li~ni ste~ai, a podignati se postapki za 812 slu~ai.

Spored podatocite na Vrhovniot sud, vo prvite {est meseci od ovaa godina predlo`eni se 540 li~ni ste~ai, dodeka vo istiot period minatata godina bile predlo`eni 286.

Portparolot na Vrhovniot sud, Gregor Strojin, izjavi deka predlaga~i na li~niot

ste~aj naj~esto se samite dol`nici.

ALBANSKATA EKONOMIJA PORASNALA 27% ZA PET GODINI

A

lbanskoto Ministerstvo za finansii potvrdi deka vo poslednite pet godini doma{nata ekonomija zabele`ala najgolem ekonomski rast vo regionot, koj iznesuva 27%. Presmetano vo pari, sporedeno so 2005 godina, doma{nata ekonomija zabele`ala rast od pove}e od 2,5 milijardi dolari.

Prenesuvaj}i gi ovie podatoci, del od albanskite mediu-

mi pravat sporedba me|u rastot na ekonomijata i vrabotenosta.

“Paradoksalno, iako doma{nata ekonomija raste, podatocite govorat deka brojot na vrabotenite se namaluva. Vo poslednite pet godini BDP porasnal od 9,18 milijardi dolari na 11,7 milijardi dolari. Vo istiot period, brojot na vrabotenite od 931 iljadi se namalil na 899 iljadi,

spored koi toa e pokazatel koj jasno govori deka ne sekoj profitiral od ekonomskiot rast.

Vo normalna godina, bez da bide pogodena od nadvore{ni krizi, albanskata ekonomija vo prosek sozdava od edna do tri iljadi novi rabotni mesta.

Narednata, 2008 godina, iako Albanija zabele`ala ekonomski rast od 7,8%, a vrabotenite se namalile za 18%.

VO POTRAGA PO PONISKI DANOCI

ROMANCITE GI SELAT SVOITE BIZNISI VO BUGARIJA

E

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

konomskata i finansiskata kriza silno ja pogodi Romanija, najnerazvienata nova ~lenka na Evropskata unija. Najmnogu nastradaa bankite, a malku podobro pominaa kompaniite koi proizveduvaat za me|unarodniot pazar i ne se tolku zavisni od slabata pobaruva~ka na doma{niot pazar. Romanija, na barawe na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), mora{e da gi namali platite na javnata administracija i da gi zgolemi danocite, {to dopolnitelno ja oslabna i onaka skromnata kupovna mo} na Romanija, a zemjata so toa stana pomalku atraktivna za investitorite.

Politi~kata nestabilost i postojanite promeni na zakonite dopolnitelno gi odvra}aat investitorite od investiraweto vo Romanija, istaknuvaat biznismenite.

Te{kite merki koi mora{e da gi prezeme Romanija za da ja dobie me|unarodnata pomo{ predizvikaa iljadnici romanski firmi da gi preselat svoite biznisi vo sosedna Bugarija, kade {to poniskite danoci i postabilnite propisi nudat poednostavno funkcionirawe na kompaniite. Imeno, Bugarija ima danok na prihod od samo 10%, vo sporedba so Romanija, kade {to danokot na prihod iznesuva 16%.

Politi~kata nestabilost i postojanite promeni na zakonite dopolnitelno gi odvra}aat investitorite od investiraweto vo Romanija, istaknuvaat biznismenite

6,8

iznesuva romanskiot buxetski deficit

Bugarija, isto taka, ja namali birokratijata i po~etniot kapital za formirawe na kompanija – sega iznesuva dva leva (1,39 dolari), vo sporedba so prethodnite 5.000 leva i 200 lei (63,55 dolari) vo Romanija.

Toa mo`ebi izgleda kako mal ~ekor, no za biznismenite brzinata na promenite gi pottikna da pojdat vo Bugarija.

Bugarskite vlasti ne soop{tuvaat precizni podatoci, no lokalnite mediumi izvestuvaat deka okolu 2.500 romanski kompanii go imaat preseleno biznisot vo Bugarija, a sekojdnevno se reg-

Bugarija ja skrati procedurata i po~etniot kapital za formirawe kompanija. istriaat novi kompanii. ”Romanskoto zakonodavstvo i odano~uvaweto se menuvaat od den na den. Kako mo`e da imam garancija i sigurnost, ako otvoram firma tuka? Utre mo`e da se razbudam so 40% danok na dobivka namesto sega{nite 16%”, izjavi Bogdan Popesku, koj saka da otvori internet-televizija.

I Romanija i Bugarija do`iveaja dlaboka i bolna recesija po finansiskata kriza vo 2008 godina, no dodeka Romanija mora da gi namali tro{ocite i da gi zgolemi danocite, Bugarija prethodno

ima{e golemi fiskalni suficiti i ima{e dovolno rezervi za da gi zadr`i danocite niski.

Bugarija, sepak, e najsiroma{na ~lenka vo Unijata i nejzinite pridonesi za socijalno osiguruvawe se namaleni za dve tretini. ”Ako Grcija i Romanija treba da se borat so krizata so zgolemuvawe na danocite, toa }e bide korisno za Bugarija ako ne go stori istoto”, izjavi bugarskiot ekonomski analiti~ar Georgi Angelov.

Deka postoi zgolemen interes kaj romanskite pret-

prijatija za otvorawe na biznisi vo Bugarija potvrduva marketing-ekspertot Desislava Grozeva.

“Fakt e deka poniskite danoci vlijaat kaj Romancite da gi preseluvaat svoite biznisi vo Bugarija”, izjavi Grozeva.

Najnovite vesti od zemjata so 22 milioni `iteli govorat deka Romanija s$ u{te ne izleguva od krizata. Otkako minatata godina od MMF dobi 20 milijardi evra pomo{, romanskot premier, Trajan Basesku, ima namera da zeme u{te kredit od {est milijardi evra.

Pretsedatelot Basesku istakna deka zemjata izlegla od ekonomskata kriza, no deka doprva sleduva socijalna kriza. Dr`avniot buxetski deficit za tekovnata 2010 godina iznesuva 6,8%.

MMF kreditot go dade pod mnogu strogi odredbi za {tedewe, poradi koi ~estopati se odr`uvaat protesti.

Finansiskite stru~waci se soglasuvaat deka Romanija mora da gi odlo`i planovite i podgotovkite za vlez vo evrozonata i da vlo`i maksimalni napori vo sanacijata na buxetot.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

SREDA

BALKAN BIZNIS POLITIKA HRVATITE SÈ POVE]E VLO@UVAAT NA STRANSKI BERZI

S

$ pogolemata nelikvidnost na Zagrepskata berza gi pottikna malite vlo`uva~i da investiraat na stranski berzi, vklu~uvaj}i ja Qubqanskata i Belgradskata, poka`a istra`uvaweto na internetstranicata Business.hr.

Spored anketata sprovedena me|u najgolemite brokerski ku}i vo Hrvatska, okolu 40% od prometot na

site dru{tva koi davaat brokerski uslugi odat na trguvawe vo zemjata, dodeka 60% od parite vlo`uva~ite tro{at vo stranstvo.

Najinteresen i najbaran e amerikanskiot pazar, osobeno Nasdak. Osven kupuvawe i proda`ba na akcii na Wujor{kata berza, vlo`uva~ite baraat svoj pat i do Frankfurt, Pariz, London, pa i do Qubqana i Belgrad, velat

brokerite.

Bidej}i Zagrepskata berza pove}e ne e atraktivna kako pred dve godini, vlo`uva~ite bile prinudeni da pobaraat alternativa, ocenuva internet-stranicata, i dodava deka vo brokerskite ku}i potvrdile deka vlo`uva~ite odnapred znaaat koi akcii sakaat da gi kupat, pa investiciskite sovetnici imaat malku rabota.

06.10.2010

GERMANIJA DOSEGA INVESTIRALA 1,5 MILIJARDI EVRA VO SRBIJA

P

retsedatelot na srpskata Stopanska komora, Milo{ Bugarin, izjavi deka Germanija e eden od vode~kite investiciski partneri na Srbija, a vo izminative 10 godini germanskite investicii vo Srbija dostignale 1,5 milijardi evra vo razli~ni sektori.

“Najva`ni sektori za ekonomska sorabotka me|u Srbija i Germanija se avtomobilskata, prehranbenata, metaloprerabotuva~kata, elektroindustrijata, informati~kiot sektor i zdravstvenata za{tita“, izjavi Bugarin.

Nekoi od vode~kite direktni investicii na germanskite firmi se Hemofarm,

15

Metro Ke{ i Keri, Henkel i drugi.

Spored poslednata anketa koja ja sprovelo germansko ekonomsko zdru`enie vo Srbija za 2010 godina, germanskite investitori pozitivno go ocenuvaat raboteweto vo Srbija i 87% od germanskite biznismeni povtorno bi se odlu~ile da investiraat na srpskiot pazar.

DESET GODINI PO PADOT NA MILO[EVI]

SRBIJA SILNO GRABA NA PATOT KON EVROPSKATA UNIJA

Pettooktomvriskite promeni naj~esto se objasnuvaat kako krstosnica me|u nedemokratskite i demokratskite re`imi vo novata istorija na Srbija. Sega{nata vlada ocenuva deka deset godini podocna, Srbija denes ima eden od najmalite nadvore{ni dolgovi vo Evropa i deka vo periodot od 2003 do 2008 godina e prepoloven brojot na siroma{nite

S

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija v~era obele`a 10 godini od pettoktomvriskite demonstracii koi dovedoa do ru{ewe na re`imot na porane{niot pretsedatel Slobodan Milo{evi}.

Analiti~arite i gra|anite sekoja godina povtorno i povtorno analiziraat koi se posledicite od petti oktomvri 2000 godina, koga na ulicite na Belgrad se sobraa polovina milion gra|ani od cela Srbija. Predvodeni od Demokratskata opozicija na Srbija, go nateraa dotoga{niot pretsedatel, Slobodan Milo{evi}, da go priznae porazot na pretsedatelskite izbori odr`ani na 24 septemvri. Protivkandidat na Milo{evi} be{e Voislav Ko{tunica od Demokratskata partija na Srbija (DSS).

Pred deset godini, sobranite gra|ani, vo popladnevnite ~asovi gi probija policiskite sili i go zazedoa srpskoto Sobranie.

Eden ~as potoa demonstrantite vlegoa i vo zgradata na nacionalnata televizija RTS, koja be{e kontrolirana od re`imot

na Milo{evi}, po {to dojde do prekin na programata. Vo ve~ernite ~asovi na petti oktomvri RTS emituva{e soop{tenie: "Ova e programata na novata RTS".

[TO PO 5 OKTOMVRI? Po re`imot na Milo{evi}, golemite reformi po~na da gi pravi Zoran \in|i}, koj be{e imenuvan za premier vo 2001 godina, a vrz kogo be{e izvr{en atentat vo 2003 godina.

“Najgolem uspeh na petti oktomvri e vospostavuvaweto na demokratijata vo Srbija i toa {to pove}e nikoj nema da pomisli da krade na demokratski izbori. Politi~kite ubistva vo Srbija bea redovna pojava, a op{testvoto pred petti oktomvri be{e kriminalizirano”, veli srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, po povod ovoj jubilej.

Toj ocenuva deka ne postoi nieden politi~ki proces koj ne e pridru`en so sistemski gre{ki.

“Po petti oktomvri ima{e lu|e koi ne gi prifatija reformite, tuku imaa dlaboki ekonomski i finansiski interesi.

Denes op{testvoto ne e ograni~eno so oligarhiska ekonomija, no s$ u{te ne

Pred deset godini, sobranite gra|ani, vo popladnevnite ~asovi gi probija policiskite sili i go zazedoa srpskoto Sobranie

e zazdraveno od nivnoto vlijanie”, re~e Tadi}.

Srpskiot pretsedatel izjavi deka o~ekuval Srbija pobrzo da vleze vo Evropskata unija, no svesen e deka o~ekuvawata bile nerealni, poradi fokusiranoto vnimanie na ru{ewe na re`imot na Milo{evi}.

Potpretsedatelot na Vla-

data na Srbija, Bo`idar \eli}, pak, smeta deka prethodnata decenija ja obele`a ubistvoto na srpskiot premier, Zoran \in|i} i brojni kriminalni aktivnosti koi frlaat senka na demokratskite promeni, no deka Srbija sobra sila za da go prodol`i evropskiot pat.

\eli} potseti na te{kata situacija koja ja zatekna Demokratskata opozicija na Srbija. Nadvore{niot dolg na zemjata vo vreme na prezemaweto na vlasta be{e pogolem od brutodoma{niot proizvod (BDP), niedna banka vo Srbija ne izdava{e krediti, kriminalci gi kontroliraa

mediumite, a isto taka postoe{e i sprega me|u sudstvoto i kriminalot.

Potpretsedatelot na Vladata navede deka Srbija denes ima eden od najmalite nadvore{ni dolgovi vo Evropa i deka vo periodot od 2003 do 2008 godina e prepoloven brojot na siroma{nite.

16 06.10.2010

SREDA

FORMIRAN NOV SVETSKI TELEKOMUNIKACISKI GIGANT

R

usko–norve{kata grupacija Vimpelkom slu~i dogovor so kompanijata Veder Investment, na egipetskiot milijarder Nagiba Savirisa, so {to se formira pettiot po golemina telefonski mobilen operator vo svetot.

“Vimpelkom i Veder Investment potpi{aa dogovor za spojuvawe na dvete grupi i formirawe na petti mobilen operator, najgolem vo svetot po brojot na korisnici”, se

naveduva vo soop{tenieto.

To~nata vrednost na transakciite ne e precizirana, no ruskite mediumi prenesuvaat deka taa mo`e da iznesuva okolu 6,4 milijardi dolari (pet milijardi evra) za Vimpelkom i deka brojot na klienti na taa kompanija mo`e da porasne za okolu 200 milioni lu|e. So toa, novata grupacija

SVET BIZNIS POLITIKA

}e pretstavuva edna od najgolemite svetski telefonski kompanii.

“Imame zaedni~ka vizija so na{ite novi partneri od Vimpelkom i optimisti~ki proekti na na{ata nova kompanija”, dodade Saviris.

GM ISPLATI 1,3 MILIONI DOLARI NA DIREKTORITE

A

merikanskiot avtomobilski gigant Xeneral motors (GM), koj minatata godina izbegna bankrot so pomo{ na amerikanskata Vlada, im isplati 1,3 milioni dolari vo gotovina i vo akcii na sega{niot i porane{niot direktor, vo tretoto trimese~je od godinata, soglasno uslovite od dogovorot za nivnite primawa.

GM soop{ti deka porane{niot izvr{en direktor, Ed Vitaker, dobil pove}e od 16.300 akcii

vo vrednost od 883.000 dolari na 30 septemvri, a sega{niot direktor, Daniel Ekerson, re~isi 8.200 akcii vo vrednost pogolema od 441.000 dolari.

Kompanijata navede deka vkupnite primawa na Ekerson }e bidat devet milioni dolari, od {to 1,7 godi{no plata, 5,3 milioni vo kratkoro~ni akcii naplatlivi vo periodot od tri godini i 2 milioni dolari vo dolgoro~ni hartii od vrednost.

Odlukata za primawata na

noviot direktor gi odobri amerikanskoto Ministerstvo za finansii, koe izdvoi milijardi dolari pomo{ za zazdravuvawe na GM, nekoga{ najgolemiot proizvoditel na avtomobili na svetot. GM dosega uspea da vrati 6,7 milijardi dolari, a Vladata se nadeva deka ostanatite 43 milijardi dolari }e gi vrati so javna proda`ba na akcii na avtomobilskata kompanija, koja bi mo`ela da po~ne vo noemvri godinava.

EVROPSKITE BANKI PRED NOVI PREDIZVICI

BRITANSKATA VLADA ]E GI SPASUVA BANKITE VO 2011 GODINA Na britanskite banki }e im nedostigaat sredstva za refinansirawe vo 2011 godina, pa }e treba da dobijat dr`avna pomo{, dodeka {vajcarskite, spored novite propisi, }e mora da izdvojuvaat pove}e kapital vo svoite rezervi

B

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ankarskiot sektor vo Evropa se soo~uva so novi regulatorni predizvici. Spored misleweto na ekspertite od analiti~kata ku}a NEF (New Economic Foundation), na pogolemiot broj britanski banki narednata godina }e im treba nova dr`avna finansiska pomo{.

Britanskite banki imaat rok do januari 2012 godina da vratat 185 milijardi funti koi gi pozajmile od centralnata banka. Spored presmetkite na NEF, na bankite idnata godina mese~no }e im trebaat do 25 milijardi funti, poradi {to mnogu od niv }e imaat problemi so finansiraweto.

Bankite kako Rojal bank of Skotland i Lojds mora{e da bidat nacionalizirani zaradi problemite koi gi imaa vo tekot na krizata.

Drugi, kako Barkli i HSBC, profitiraa od evtinite krediti koi im gi odobri Bankata na Anglija. Na zgolemenata potreba za kapital vlijanie }e izvr{at i mnogu od restriktivnite pravila koi bea doneseni so dogovorot Bazel 3, smetaat vo NEF. Novata regulatorna ramka }e se odrazi i na raboteweto na najgolemite {vajcarski banki, UBS i Kredit Svis, pi{uva londonskiot vesnik "Fajnen{al tajms". Grupata eksperti nazna~eni od {vajcarskata Vlada vo ponedelnikot predlo`ila merki za

185

milijardi funti treba da vratat britanskite banki do 2012 godina

19%

kapital }e treba da izdvojat {vajcarskite banki vo svoite rezervi

RASTAT TRO[OCITE NA [VAJCARSKITE BANKI

Grupata eksperti nazna~eni od {vajcarskata Vlada predviduvaat deka zaradi predlo`enite novi barawa, {vajcarskite banki }e mora dopolnitelno da izdvojat okolu 5% od vkupnata vrednost na svoite bilansi, odnosno okolu 75 milijardi franci. Iznosot zavisi od momentalnata sostojba na bilansite, pazarnata vrednost i nivoto na izlo`enost na rizik. za{tita na ovie dve banki, koi vleguvaat vo kategorijata “pregolemi za da propadnat”. ^EKOR PONATAMU! [vajcarskiot predlog odi eden ~ekor ponatamu od paketot-merki koi gi donese Bazelskiot odbor za bankarski nadzor minatiot mesec. UBS i Kredit Svis vo svoite rezervi }e mora da izdvojat 19% kapital, a ne 10,5%, kolku {to be{e propi{ano so Bazelskiot dogovor. Od ovie 19%, 10% mora da bidat vo oblik na “redoven akcionerski kapital”, odnosno kapital na najgolemite klienti. [vajcarskata centralna banka i tamo{niot finansiski regulator, Finma, predlogot go ocenile kako “zna~itelno namaluvawe na problemite na bankite koi se pregolemi za da propadnat vo [vajcarija i posledovatelno izbegnuvawe na rizikot za {vajcarskata ekonomija”. [vajcarskata Vlada “smeta deka grupaciite Kredit Suis i UBS banka

se premnogu golemi za da propadnat” i zatoa mora da gi prifatat merkite za spre~uvawe bankrot.

Nasproti ovie merki, guvernerite na vode~kite svetski centralni banki minatiot mesec se dogovorija deka rezervite na komercijalnite banki nosat 7% imot i 10,5% kapital.

BEZ PRIGOVOR Za va`nosta na stabilnosta na bankarskiot sektor vo [vajcarija dovolno zboruva i podatokot deka tamo{nite banki u~estvuvaat so 8% vo {vajcarskiot BDP. Predlog-merkite treba da gi odobri {vajcarskiot Parlament, a toa mo`e da se slu~i na po~etokot od idnata godina.

Interesno e toa {to vode~kite {vajcarski banki ne prigovarale premnogu na ovaa odluka za postrogi merki za rabotewe od onie {to }e gi imaat ostanatite evropski banki, iako zaradi toa }e mora da izdvojat dopolnitelni desetici

KINA – LIDER PO BRZIOT EKONOMSKI RAST

K

ina od 2006 do 2010 godina izbi na prvo mesto vo svetot po brzinata na ekonomskiot rast, objavi vesnikot na komunisti~kata partija, "Zemnim `ibao".

“Iako 2010 godina s$ u{te ne e zavr{ena, ve}e e o~igledno deka kineskata ekonomija vo 2011 godina }e napravi nov skok”, stoi vo statijata.

Vo periodot od 2006 do 2009 godina prose~niot

godi{en rast na kineskiot bruto-doma{en proizvod izvesuval 11,4%, {to e za 1,6 procentni poeni nad pokazatelot na desettiot petgodi{en plan, koj iznesuva 9,8%.

Stapkata na rast na kineskata ekonomija vo prvata polovina na 2010 godina, spored relevantnite podatoci, iznesuvala 11,1%, {to e za 3,7 procentni poeni pove}e od istiot period lani.

Vrednosta na BDP vo

nadgleduvaniot period dostigna 17,28 bilioni juani (2,55 bilioni dolari).

Premierot na Kina, Ven Xiabao, vo mart ovaa godina objavi planovi na Vladata za osiguruvawe na rastot na BDP vo ovaa godina od najmalku 8%. Na krajot na avgust rakovoditelot na dr`avnata statistika izjavi deka toj pokazatel za 2010 godina mo`e da dostigne i do 10%.

Na britanskite banki idnata godina mese~no }e im trebaat do 25 milijardi funti, poradi {to mnogu od niv }e imaat problemi so finansiraweto.

milijardi evra.

Od UBS soop{tile deka u~estvuvale vo izrabotkata na predlogot i deka se ubedeni deka toj }e pri-

donese vo ponatamo{noto jaknewe na finansiskite institucii, prenesuva "Fajnen{al tajms". Isto taka i pretstavnicite na

FRANCUSKI ALSTOM ]E OTPU[TI 4.000 RABOTNICI

F

rancuski Alstom, najgolemiot svetski proizvoditel na oprema za termoelektrani na jaglen, najavi deka planira da otpu{ti okolu 4.000 rabotnici vo svojot elektroenergetski sektor.

Vo soop{tenieto se naveduva deka namaluvaweto na brojot na vrabotenite }e se sprovede vo tekot na slednite 18 meseci "vo Evropa i Severna Amerika, kade {to pazarite za nova

oprema za termoelektrani na jaglen i gas bile najmnogu pogodeni od ekonomskata kriza”.

Francuskata kompanija objasni deka otkazite najmnogu }e gi pogodat postrojkite vo [vajcarija, Germanija i SAD, a potoa vo Velika Britanija, Ungarija, Norve{ka i Francija.

Pove}e od iljada rabotni mesta }e bidat ukinati na toj na~in

Kredit Svis naglasile deka se podgotveni za “mnogu postrogite” merki i o~ekuvaat da go ispolnat zadadeniot rok.

{to dogovorite na odredeno vreme nema da bidat obnoveni, a rabotnicite koi }e dadat otkaz nema da bidat zameneti so novi lu|e.

SREDA

SVET BIZNIS POLITIKA HIPO RIAL ESTEJT OTVORA BANKA ZA PROBLEMATI^EN IMOT

G

ermanskata nacionalizirana banka, Hipo Rial Estejt (HRE), osnova nova banka za problemati~en imot. Vo tekot na vikendot, ovaa banka so sedi{te vo Minhen objavi transfer na krediti i hartii od vrednost od okolu 173 milijardi evra vo FMS Vertmenaxment, kako {to e imenuvan noviot oddel.

“Prenosot na sredstva pretstavuva zna~aen osvrt

vo procesot na restrukturirawe i promena na delovnata orientacija”, objaveno e na internetstranicata na HRE. Celta e prenos na pravilno oddeluvawe na rizi~niot imot,{to bi ovozmo`ilo zazdravuvawe na osnovniot biznis.

HRE ve}e dobi osum milioni evra dr`avna pomo{ i pove}e od 100 milijardi evra garancija.

I pokraj ponudenata

pomo{, samo ovaa banka vo Germanija ne go “polo`i” testot na izdr`livost od strana na Evropskata unija, {to po~na vo juli. Toa ja navede vladata vo Berlin da & ponudi dopolnitelni 40 milioni dolari garancija.

Rakovodstvoto vo bankata soop{ti deka isplatila 32 milioni dolari bonus minatata godina, vedna{ po nacionaliziraweto.

06.10.2010

CENTRALNATA BANKA NA IRSKA PROGNOZIRA POMAL RAST

C

entralnata banka na Irska o~ekuva rast na irskiot BDP za okolu 0,2% vo 2010 godina, nasproti prvi~no prognoziraniot od 0,8%. Irskata ekonomija ovaa godina }e stagnira, {to e sprotivno na nade`ite na Vladata vo Dablin deka }e bide zabele`an umeren rast, predupredi Centralnata banka.

“So ogled na zgolemenata zagri`enost za fiskalnata

odr`livost, glaven prioritet vo kratkoro~na perspektiva e da se obezbedi buxetot za 2011 godina, {to verodostojno pretstavuva prv ~ekor za reprogramiran i postrog fiskalen plan”, stoi vo posledniot trimese~en bilten na Centralnata banka.

Centralnata banka se nadeva deka irskiot buxet }e zakrepne vo 2011 godina, koga se o~ekuva rast na BDP od 2,4%. Irskata

17

ekonomija ovaa godina }e se namali za 1,7%, {to bi bilo treta posledovatelna godina na pad na ekonomskata aktivnost.

INSTITUTOT ZA INTERNACIONALNI FINANSII APELIRA

POTREBEN E GLOBALEN VALUTEN DOGOVOR! Institutot naglasuva deka ultraniskata monetarna politika na bogatite zemji predizvivkuva brz priliv na pari vo brzoraste~kite pazari, {to vodi kon destabilizacija. “Postoi edna sredina na unilaterizam i bilaterizam, vo koja vladee izolacija”, veli ^arls Dalara, generalniot direktor na IIF

V

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ode~kite zemji od svetot treba da se soglasat za nov valuten pakt koj }e pomogne da se rebalansira globalnata ekonomija, predupreduva vode~kata asocijacija za finansiski institucii, Institutot za internacionalni finansii (IIF).

IIF, koj zastapuva pove}e od 420 od svetskite vode~ki banki i finansiski ku}i, v~era predupredi deka nedostigot od koordinirano rebalansirawe mo`e da dovede do zgolemuvawe na protekcionizmot. ^arls Dalara, generalniot direktor na IIF, veli deka “glavnata grupa vode~ki svetski ekonomii mora zaedno da najde re{enie za ovaa problematika”.

Minatata nedela, Gvido Mantega, brazilskiot minister za finansii, predupredi za opasnosta od “valutnata vojna” me|u ekonomiite vo svetot, koja spored nego e vo tek, bidej}i nekoi od svetskite ekonomii odbivaat da interveniraat, i pokraj aprecijacijata na nivnite valuti.

SAD ja pritiska Kina da dozvoli pobrz rast na nejziniot devizen kurs, dodeka nekolku drugi zemji, vklu~uvaj}i gi Japonija, Ju`na Koreja, Brazil i [vajcarija, isto taka

^ARLS DALARA

GENERALEN MENAXER NA IIF Glavnata grupa vode~ki svetski ekonomii mora zaedno da najde re{enie za ovoj problem. intervenirale i ja dr`at vrednosta na nivnite valuti na nisko nivo.

Dalara, koj kako oficijalen pretstavnik na SAD, vo 1985 godina rabotel na dogovorot Plaza, so koj se koordinirala internacionalnata akcija za zajaknuvawe na japonskiot jen i germanskata marka vo odnos na dolarot, povikuva na posofisticirana i apdejtirana verzija na eden ist takov dogovor.

Ovoj dogovor treba da opfati postrogi obvrski i srednoro~na fiskalna strategija vo SAD i strukturna reforma vo Evropskata unija.

Institutot, isto taka, gi objavi i poslednite prognozi

za neto-prilivite na kapital vo brzoraste~kite pazari, so koi se poka`uva ostra nagorna linija za 2010 godina, vo odnos na procenkata od prethodnite 709 milijardi dolari na momentalnite 825 milijardi.

Institutot naglasuva deka ultraniskata monetarna politika na bogatite zemji predizvivkuva brz priliv na pari vo brzoraste~kite pazari, pa so vakvata potraga po brz priliv na pari se rizikuva so destabilizacija.

“Postoi edna sredina na unilaterizam i bilaterizam, vo koja vladee izolacija”, veli generalniot direktor na IIF. Vo ponedelnikot, Robert Zoelik, pretsedatel na Svetska banka, izjavi deka “dodeka se zboruva za valutnata vojna, jasno e deka toa }e predizvika tenzii”.

Soop{tuvaj}i gi prognozite pred godi{niot sostanok na ministrite na Me|unarodniot monetaren fond i Svetska banka, koja treba da se odr`i

ovoj vikend vo Va{ington, IIF isto taka gi predupredi me|unarodnite kreatori na ekonomskata politika slepo da ne gi prifa}aat novite standardi doneseni so Bazelskiot dogovor. Pretstavnicite od Institutot gi sovetuvaa zemjite da izbegnat sozdavawe na razli~ni nacionalni propisi za kapitalni i konkurentni “rezoluciski re`imi”.

Generalniot menaxer na IIF, ^arls Dalara, go kritikuva{e SAD bidej}i ne uspeal da

vospostavi pomultilateralen pristap koga na po~etokot od ovaa godina ja donese finansiskata reforma. “Postoe{e mnogu mal obid od strana na nadle`nite organi na SAD da gi koordiniraat ovie odredbi na globalno nivo”, veli toj.

Poslabiot devizen kurs go pravi izvozot na zemjite poevtin, a potencijalno gi zgolemuva i klu~nite izvori na rast na ekonomiite, koi vo ovoj moment se borat za da dostignat ekonomski rast kako {to izleguvaat od globalnata ekonomska kriza.

Zgolemeniot broj na zemji koi se obiduvaat da gi menaxiraat svoite valuti, odr`uvaj}i gi na nisko nivo, pretstavuva te{ko pra{awe koe zazema s$ pogolem prostor i na globalnite ekonomski forumi.

Ju`na Koreja, koja e doma}in na sledniot sostanok na G-20 vo noemvri, se dvoumi dali da go stavi ova pra{awe na dnevniot red, delumno zaradi “stravot” da ne ja navredi Kina, koja pokraj toa {to e nejzin sosed, pretstavuva i nejzin glaven trgovski partner.

Vrednosta na amerikanskiot dolar e namalena za 25% vo odnos na brazilskiot real od po~etokot na minatata godina. Zaradi ova, realot denes e edna od najjakite valuti vo svetot, soop{tuva Blumberg.

18 06.10.2010

SREDA

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: XEROX

PREDVODNICI NA KANCELARISKATA REVOLUCIJA

Z

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

borot “kseroks” vo mnogu dejnosti vo Amerika se koristi kako sinonim za “fotokopirawe”.

Iako dvata zbora se na nekoj na~in povrzani, kompanijata Kseroks poka`uva zagri`enost za upotrebata na nivnoto za{titno ime kako glagol, pri {to prezema razni mediumski i reklamni kampawi za ubeduvawe na tamo{nata publika. No, pokraj toa {to se uspe{ni i pravat godi{en prihod od 18 milijardi dolari, tie ne uspeaja da go ubedat timot {to go pravi poznatiot Oksfordski re~nik, a koj go vmetna zborot vo nivnite izdanija kako glagol.

No, koja e povrzanosta na ovie zborovi? Nesomneno, odgovorot }e go ka`e kratkata istorija na kompanijata koja ja rasplamti kancelariskata revolucija.

OD KSEROGRAFIJA, PREKU “KSEROKS 914”, DO LASERSKI PE^ATARI Kompanijata Kseroks, iako pod drugo ime, e osnovana vo 1906 godina vo Ro~ester, a po~nala so proizvodstvo na fotografska hartija i oprema. Imeto Kseroks bilo utvrdeno vo 1961 godina, a ve}e slednata godina kompanijata se pretstavila so prviot fotokopir “kseroks 914”, koj go koristel procesot na kserografija, pronajdok na ^ester Karlson. Koga kompanijata ja proslavi 45-godi{ninata na “kseroks 914” vo 2004 godina, svetot etot povtorno se potsetii naa fotokopirot koj see prodade rodade vo pove}} e od 200 iljadii primeroci rimeroci vo periodot eriodot odd 1959 959 do 1976 godina, dina, koga

Prviot laserski pe~ata~ “kseroks 9700”

Po rebrendiraweto pred dve godini, kompanijata Xerox prodol`uva so fokusirawe vo oblasta na inovaciite.

Kseroks ima gorda tradicija vo istra`uva~koto pionerstvo, a do sega, se poka`a deka nivnata rabota na inovaciite e uspe{na - minatata godina, borojot na patenti se poka~i za 16 procenti i prestana da se proizveduva.

Denes, “kseroks 914” e del od istorijata na Amerika i kako artefakt se nao|a vo Smitsonoviot institut vo Va{ington.

Kserografijata, teh-

nologija koja ja po~na kancelariskata revolucija, e rodena vo 1938 godina kako inspiracija na ~ovekot koj rabotel i vo tekot na svoeto slobodno vreme. Koga umrel vo 1968 godina, ^ester ^est Karlson bil bogat i po~ituvan po ~ovek, kompanijata Kseroks bele`ela godi{ni prihodi do milijarda dolari, dolar a celiot svet po~nal dda pravi fotokopii so pritiskawe pritis na edno kop~e.

Inaku, pred pojavata na fotokopirot, vo 1955 godina kompanijata vr{ela testirawe na pazarot so promocija na razvojnata verzija na pe~ata~ot “kopiflo”. Toa bil ogromen pe~ata~ so mikrofilm i pe~atel pozitivi od sekakvi tipovi mikrofilmski negativi.

Vo 1963 godina, po uspehot so “kseroks 914”, kompanijata go pretstavila svojot nov kancelariski pe~ata~ “kser-

oks 813” {to bil ostvaruvawe na Karlsonovata ideja za pe~ata~ {to }e go sobira na sekoe kancelarisko biro. Po deset godini bil pretstaven i prviot fotokopir vo boja.

Kompanijata zna~itelno se pro{irila vo 60-te godini, pravej}i milioneri od investitorite koi vlo`ile vo periodot koga kompanijata imala slab razvoj i kvalitet na proizvodite. Vo 1961 godina, po otvoraweto na

istra`uva~kiot centar za kserografija, kompanijata se preimenuvala vo Kseroks Korporej{n i istata godina po~nala da kotira i na Wujor{kata berza.

Vo 1970 godina Kseroks na pazarot go lansira i proizvodot “automatik dupleks”, so {to dopolnitelno ja olesni kancelariskata rabota so promocijata na dvostranoto kopirawe.

Sepak, kompanijata ne zastana

PRIKAZNI OD WALL STREET

APOTEKER NA ^

Od HP isto taka imenuvaa u{te eden kandidat za ovaa pozicija, no kako neizvr{en pretsedava~.

Stanuva zbor za Rej Lejn, koj momentalno e partner vo obnovenata kompanija za zaedni~ki vlo`uvawa, Kleiner Perkins Caufield & Byers i porane{en glaven operativen {ef na Oracle Corp LEO APOTEKER, nov izvr{en direktor na HP: “HP

ima ogromno portfolio na proizvodi, {to smetam deka nikoj na planetava ne mo`e da gi nabroi, a kamoli da bide ekspert za sekoj od niv.

H

ewlett-Packard CoHP go anga`iraa Leo Apoteker za nov izvr{en direktor na kompanijata, otkako istiot neodamna ja napu{ti ovaa

pozicija vo germanskiot softverski gigant SAP. Od kompanijata smetaat deka tokmu toj e ~ovekot koj uspe{no }e rakovodi so edna od najgolemite tehnolo{ki kompanii vo

svetski ramki i deka }e bide dostojna zamena za biv{iot izvr{en direktor, Mark Hrd. So ovaa objava se stavi kraj na dvomese~nata potraga po soodveten ~ovek za pozicijata izvr{en direktor na kompanijata.

Noviot ~ovek koj doa|a na ovaa pozicija, Apoteker, od kompanijata }e dobiva godi{na plata vo vrednost od 1,2 milioni dolari, bonusi vo iznos od 4 milioni dolari, kako i ograni~en broj na akcii od kompanijata.

Od HP isto taka soop{tija deka dokolku Apoteker ostvari odredeni celi, vo toj slu~aj }e ima mo`nosti da

SREDA

FEQTON

“Kapital” Kap zapo~na so se serija napisi za to toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najgo brendovi-kompanii. bren Dozn Doznajte gi prikaznite za nivnite pode podemi i padovi, za toa kkoi se tajnite {to gi odr`uvaat na vr vrvot na skalata na najpoznati i najomileni j svetski brendovi so decenii

Koga kompanijata ja proslavi 45 godi{ninata na “Kseroks 914” vo 2004 godina, svetot povtorno se potseti na pe~ata~ot koj se prodade vo pove}e od 200 iljadi primeroci vo periodot od 1959 do 1976 godina.

Denes “Kseroks 914” e del od Istorijata na Amerika i kako artefakt se nao|a vo Smitsonoviot Institut vo Va{ington tuka. Kseroks prodol`i podlaboko da kopa vo rudnikot na inovaciite i najposle dojde i do svoeto “zlato”. Laserskiot pe~ata~, pronajdokot od 1969 godina, patentiran od istra`uva~ot Geri Starkveder, ~ovek vo istra`uva~kiot tim na Kseroks, rezultira{e so proizvodstvoto na prviot laserski pe~ata~ za {iroka upotreba, “kseroks 9700”, lansiran vo 1977 godina.

Ottoga{, laserskite pe~ata~i za kompanijata pretstavuvaat biznis od milion dolari.

“BRATOT DOMINIK” Vo edna od najefektivnite i nagradeni reklamni kampawi vo istorijata, izmisleniot kalu|er “Brat Dominik” ostvaruva monumentalna zada~a.

Negova cel e da napravi kopii od starite manuskripti.

Toj }e go postigne toa, no so pomo{ na fotokopirite na Kseroks.

Kompanijata ja lansira{e reklamata vo 1975 godina.

Prviot fotokopir “kseroks 914”, koj stana i del od istorijata na Amerika

KSEROKS I EPL Vo 1979 godina kompanijata {iroko gi otvorila vratite za site koi sakaat da & gi ponudat svoite pronajdoci.

Nekolkumina vraboteni vo Epl, vklu~itelno i Stiv Xobs, toj den ja posetile istra`uva~kata divizija Kseroks PARC, koja bila otvorena u{te vo 1970 godina. PARC rabotela na razvivawe na pove}e moderni kompjuterski tehnologii, kako {to se kompjuterskiot glu{ec i grafi~kiot interfejs, pa verojatno takvata reputacija gi dovela i ovie imiwa da zatropaat na nivnite vrati. I, da, ne bilo zaludno, imalo korist... no, za drugata strana. Xobs i dru{tvoto se vratile so novi pogledi za idninata na personalnite smeta~i, otkako go uvidele komercijalniot potencijal na sistemot koj go razvil Kseroks. Toa bil sistemot WIMP (Window, Icon, Menu and Pointing device), {to, vsu{nost, pretstavuva zarodi{ na operativniot sistem Vindous. “Tie nemaa poim {to poseduvaat” zabele`uva podocna Xobs,

ELO NA HP dobiva i dopolnitelni pari~ni sredstva.

Zaminuvaweto na biv{iot izvr{en direktor, Hrd, na Wall Street ne be{e prifateno najdobro, {to rezultira{e so pad na kompaniskite akcii za pove}e od 15% vo tekot na nedelata od negovoto zaminuvawe.

Poradi toa, kompanijata se vpu{ti vo potraga po izvr{en direktor koj }e deluva inspirativno vrz doverbata na kompaniskite investitori.

Po~etniot odgovor na berzite, vedna{ po objavata za imenuvaweto na Apoteker kako nov izvr{en direktor, na

06.10.2010

Wall Street se odrazi so pad na akciite na kompanijata za 3% vo tekot na istiot den na imenuvaweto. Akciite na HP vo ramkite na poslednata trgovska sesija se trguvaa po vrednost od 42,07 dolari za akcija.

Pedeset i sedumgodi{niot Apoteker pogolem del od svojata kariera pomina kaj germanskata kompanija za softveri SAP, a na pozicijata izvr{en direktor na ovaa kompanija doa|a vo 2008 godina. Na ovaa pozicija toj se nao|a{e samo dve godini, poradi toa {to od kompanijata SAP ne

koj vo 1980 godina prezel nekolkumina istra`uva~i od divizijata na Kseroks za da gi implementira nivnite idei vo negovata kompanija.

Toj duri vo sredinata na 80te re{i da go kupi Kseroks, no do takva zdelka nikoga{ ne dojde. Za da bide pojasno, ne samo razvojnite sistemi na Kseroks bile pri~ina za kompanijata da bide cel na ovie kompjuterski giganti. Prethodno, Kseroks proizveduval nekoj vid personalni smeta~i, {to vo osnova gi imale site prednosti koi podocna vo 1984 godina na pazarot }e gi ponudi kompanijata Epl. Kompjuterite na Kseroks nikoga{ ne ja do`iveale svojata popularnost i nikoga{ ne izlegle na komercijalniot pazar.

NOVIOT VEK I NOVITE PREDIZVICI Kompanijata povtorno blesna vo 90-te godini preku doka`uvawe na kvalitetot vo dizajnot i restrukturiraweto na proizvodnite linii. Razvojot na digitalnite fo-

sakaa da go prodol`at dogovorot so nego.

Kako pri~ina se naveduvaat lo{ite finansiski rezultati koi gi postigna kompanijata za vreme na negoviot mandat.

Po napu{taweto na SAP, Apoteker pogolem del od svoeto vreme pominuva kako konsultant na pove} e kompanii, a kormiloto na HP planirano e da go prezeme na prvi noemvri. Vo intervjuto koe Apoteker go dade za mediumite, vedna{ po negovata promocija, istaknuva deka na po~etokot planira da napravi tura za raboteweto na kompanijata i

tokopiri vo tie godini i prepravaweto na celiot sinxir na produkti povtorno go vratija tehnolo{koto liderstvo na kompanijata.

Toga{, Kseroks rabote{e

na toa da gi napravi svoite produkti kompleten “dokumentaciski servis” i so pottiknuvawe na ovoj nov imix kompanijata go pretstavi i svojot korporaciski

19

potpis, Dokument kompani, koj stoi pokraj glavnoto logo.

Be{e pretstaven i crveniot “digitalen H”, {to ja simbolizira tranzicijata na dokumentite od hartija vo digitalen zapis.

Vo 2000 godina Kseroks se stekna so divizijata Tektroniks za 925 milioni amerikanski dolari. Ovaa akvizicija dovede do proizvodstvo i razvivawe na brendot Kseroks Fazer.

Po rebrendiraweto pred dve godini, kompanijata Kseroks prodol`uva so fokusirawe vo oblasta na inovaciite. Kompanijata ima gorda tradicija vo istra`uva~koto pionerstvo, a dosega se poka`a uspe{na nivnata rabota na inovaciite - patentite se poka~ija na 16% vo 2009 godina.

Minatata godina kompanijata ja dobi i svojata nova direktorka, Ursula Brns, koja e prvata afroamerikanska `ena {to predvodi kompanija od goleminata na Kseroks. Inaku, Brns e nasledni~ka na Ani Mulkahi, koja go predvode{e presvrtot na kompanijata {to se slu~i vo 2002 godina, godina {to ostana zapametena kako najprofitabilna godina za Kseroks. Dali Brns }e uspee da go fati ~ekorot na Mulkahi s$ u{te e diskutabilno, poradi negativniot impakt na recesijata vrz proda`bata.

No, sepak, Kseroks o~ekuva vra}awe vo kolosek blagodarenie na uspehot {to treba da go ostvari kaj malite i srednite pretprijatija.

Vo utre{niot broj ~itajte za Nestle, najgolemata kompanija za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi vo svetot

^ESTER KARLSON, tatkoto na kserografijata i fotokopirot

deka silno }e se osloni vrz sposobnostite na menaxerskiot tim, preku koj o~ekuva podobro da ja dr`i kontrolata na kompanijata vo svoi race.

“HP ima ogromno portfolio na proizvodi, {to smetam deka nikoj na planetava ne mo`e da gi nabroi, a kamoli da bide ekspert za sekoj od niv” veli Apoteker.

Od strana na bordot na direktori na HP se ubedeni deka go na{le vistinskiot ~ovek.

“Leo razmisluva strate{ki i ima golema pasija za tehnologija.

Isto taka, poseduva golemo globalno iskustvo

i doka`ana operativna disciplina.

Toa e tokmu ona {to nie go barame od noviot izvr{en direktor na kompanijata”, izjavi Robert Rajan, glavniot nezavisen ~len na bordot vo HP. Od kompanijata, isto taka, imenuvaa u{te eden kandidat za ovaa pozicija, no kako neizvr{en pretsedava~.

Stanuva zbor za Rej Lejn, koj momentalno e partner vo obnovenata kompanija za zaedni~ki vlo`uvawa Kleiner Perkins Caufield & Byers, a vo Silikonskata Dolina e poznat kako porane{en glaven operativen {ef na Oracle Corp.

Iako Lejn be{e odgovoren za zazdravuvaweto na Oracle po smetkovodstveniot skandal koj go ima{e kompanijata, sepak, pred nekolku decenii be{e prinuden da zamine od ovaa kompanija od strana na izvr{niot direktor na Oracle, Lari Elison.

Za ironijata da bide pogolema, Elison neodamna go vraboti Hrd za svoj glaven zamenik, otkako Hrd javno progovori deka odborot na direktori na HP go prinudi da ja napu{ti funkcijata na izvr{en direktor vo ovaa kompanija.

20 06.10.2010

SREDA

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKI TRENIZNI RABOTILNICI

KONFERENCII FORUMI SAEMI

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi.

Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU. Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite.

Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt?

[to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe?

Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite?

Koj treba da ja poseti obukata?

Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti

In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija

Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU

Po~etok: 15 Oktomvri 2010 godina Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR / EU FONDOVI

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / OSIGURUVAWE / PRODA@BA / IT ALEKSANDRIJA EDUKATIVENCENTAR

OBUKA NA TEMA

COMPTIA A+

Oblast: IT- kompjuterski mre`i Termin: vtora polovina na oktomvri 2010 Vremetraewe : 80 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ ProfesionalniKursevi.asp

Aleksandrija Edukativen Centar

OPIS NA OBUKATA Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIAÂŽ re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi{to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe.

A+ e soliden industriski priznat sertifikat koj{to mo`e da i gi otvori vratite na va{ata kariera kako kompjuterski tehni~ari.

DINAMIKA: DVA PATI NEDELNO

PO 4 [KOLSKI ^ASA VO VE^ERNI TERMINI Vklu~eno vo cenata

Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training), Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot, Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot, Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443,

e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management.

ZO[TO ITIL? Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija.

ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot.

ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

SREDA

06.10.2010

21

22 06.10.2010

SREDA

OBUKI - OKTOMVRI 2010 1.Body Language – Kako da gi pro~itate mislite na drugite preku neverbalnite signali

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / ПRODA@BA

Celodneven trening so efektivni 8 ~asa, rabota so interaktivni metodi, ve`bi prakti~ni primeri i drugi sovremeni edukativni pristapi.

Treningot go vodat diplomirani psiholozi so dolgogodi{no iskustvo i praksa za soodvetnata oblast.

TERMINI ZA ODR@UVAWE:

Poseben osvrt na:

Body Lenguage kako alatka za uspe{na proda`ba Body Lenguage primena vo klientskiot servis Body Lenguage vo internata kompaniska komunikacija i vo sekojdnevniot `ivot.

27.10 2010

KONTAKT INFORMACII I PRIJAVUVAWE:

ITC Co telefon: 3065 888

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

PRODA@BA I PRODA@NI VE[TINI USPE[NA PRODA@BA ZA USPE[NI TIMOVI Proda`niot sektor vo kompaniite e neizbe`en i sekoga{ va`i za najprofiten sektor. Kako da im go prodadete na Va{ite klienti ona {to im e potrebno e sekojdnevniot problem na sekoja komapanija vo sekoja industrija. Kako da gi zadovolite potrebite na Va{ite klienti i kako od niv da napravite lojalni klienti e pra{awe na sekoj sopstvenik na edna kompanija. Za da se bide uspe{en prodava~ ne e potrebno mnogu da znaete, potrebno e ona {to go znaete da go znaete odli~no.

Ovaa obuka e neophodna za sekoj vraboten vo kompanijata, osobeno za:

Vraboteni vo proda`niot sektor, Vraboteni vo sektor za komunikacija so klienti Menaxeri na proda`en sektor, koordinatori i distributeri Terenski prodava~i i agenti (i agenti za nedvi`nosti) Site onie ~ija rabota vklu~uva sklu~uvawe na kupoproda`ni dogovori Site koi ~uvstvuvaat potreba da gi podobrat svoite proda`ni ve{tini

Po~etok: 13 Oktomvri 2010 godina

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Trener: Pavle Zimbakov Vremetraewe 12 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 12 OKTOMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi?

Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!

SESIJA I

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II

[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III

Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV

Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V

Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 12.10.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV

(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKI / KONFERENCII

SREDA

06.10.2010

23

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Kreirawe efektivna biografija (CV) 07.10.10 12.12.10 ESP Brzo ~itawe (Power Reading) 08.10 – 13.10.10 15.10 – 20.10.10 22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Upravuvawe so vreme 08.10.2010 CS Global

Proda`ba i tehniki na proda`ba 08.10 - 10.10.10 ESP Zakon za rabotni odnosi 08.10.10 10.00 - 14.00 ~ Stopanska Komora na RM Delovna komunikacija i pregovarawe 09.10 – 10.10.10 CS Global Inovativni modeli za prepoznavawe na neformalnoto

obrazovanie vo mladinskiot sektor 13.10 - 16.10.10 MKC Bitola Kreativno razre{uvawe na problemi 14.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Merchandising 15.10-16.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning

Akademija za ~ovekovi resursi prijavuvawe do 24.09.10 15.10 – 15.05.11 CS Global Obuka na obu~uva~i (Training of Trainers) 15.10 - 16.10.10 ESP Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar

Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Tim i timska rabota 16.10 – 17.10.10 CS Global Organizirawe na sopstvenoto vreme 16.10 - 17.10.10 12h 60 min Detra Centar

Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina 18.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 06.10.2010

SREDA

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA MEBEL “INTERMOB 2010” I “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Vo periodot od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul , Republika Turcija }e se odr`i 13 ti tradicionalen Me|unaroden saem za proizvodstvo i oprema za mebel, {umarstvo i drvna industrija “INTERMOB 2010'', kako i tradicionalniot 23-ti me|unaroden saem za ma{ini i alatki za prerabotka na drvo “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Stanuva zbor za eden od najgolemite me|unarodni saemi za site vidovi ma{ini, oprema i ra~ni alatki za prerabotka i proizvodstvo na drvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od hotel do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonskite kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 8 oktomvri 2010 godina.

KONTAKT:

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Vlatko Stojanovski

Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Od 26 do 28 oktomvri 2010 godina, vo Novi Sad, Republika Srbija 5 -TI ME\UNARODEN SAEM „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ 19-TI ME\UNARODEN SAEM ZA ENERGETIKA I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odr`at dve Me|unarodni saemski manifestacii: 5 -ti Me|unroden saem „INVESTICII I NEDVI@

NOSTI„ i

19-ti Me|unaroden saem za energetika i za{tita na

`ivotnata sredina.

GLAVNITE SODR@INI NA SAEMSKITE MANIFESTACII SE: Investicii; Nedvi`nini; Energetika i Za{tita na

`ivotnata sredina.

Izlo`uva~ite i posetitelite na delovno stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7000 u~esnici i posetiteli) za vreme na trite saemski denovi }e mo`at da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezentacii na proekti, seminari, konferencii, edukativni programi.

Podetalni informacii na www. sajam.net i www. Novisadexpo.com KONTAKT: Zorica Me{kova Tel: (02) 3244019; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: zorica@mchamber.mk

FUN BUSINESS

SREDA

06.10.2010

25

MILIJARDERI

MNOGU KINEZI, MALKU FILANTROPI

Amerikanskite milijarderi, a voedno i najbogatite lu|e na svetot, Bil Gejts i Voren Bafet, pridobija i eden kineksi bogata{ za nivniot proekt “Giving Pledges” (“Vetuvawa”)

O

snova~ot na Majkrosoft, Bil Gejts i amerikanskiot investitor Voren Bafet, dvajcata popoznati kako edni od najbogatite lu|e na planetata, neodamna organiziraa sve~ena ve~era na tema filantropija, so cel

da se impresioniraat bogatite Kinezi i da gi nateraat da investiraat vo humanitarni celi.

Vo Kina postojat okolu 875.000 lu|e ~ie bogatstvo se meri vo milioni dolari, spored podatocite na analiti~arot od [angaj, Rupert Hugvorf.

Ova e samo po~etok na dru`eweto za koe se nadevaat deka }e im uspee i vo Indija narednata godina, zatoa {to

Za BAFET Kina e Meka za investicii K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

brojot na potencijalni milioneri-humanitarci e zna~itelno zgolemen vo poslednive godini.

Otkako 40-ina amerikanski milijarderi vetija deka }e go ostavat svojot imot vo ~est na ~ove{tvoto ili, pak, na siroma{nite, Gejts i Bafet re{ile da organiziraat banket za 50-te najbogati Kinezi.

Guangbajo, koj e ^en Guan poznat vvo Kina po svoite donacii, izjavi deka svoite pari }e gi dade p za op{testvoto, zatoa op{te {to svojot svo uspeh im go dol`i na rabotnicite.

Me|utoa, vakviot negov Me|u podvig ne naide na po pozitivni komentari po vo v Kina, zatoa {to taa sredina ne e mnogu naviknata i razviena vo toj pogled. Sepak, ^en najmnogu e kritikuvan zaradi d tretmanot kon svojata familija. s Dodeka negovoto D bogatstvo se probo cenuva na polovina cen milijarda dolari, milij negovata negova sestra mie sadovi vo eden lokal i edvaj pre`ivuva pr so 170 dolari mese~no. m Brat mu, pak, raboti kako ~uvar. rab “Probav da im pomognam, me|utoa, me|u brat mi gi prokocka parite, a drugite lo{o gi investira{e”, izjavi ^en.

Najgolemiot

O

G

L

A

S

problem na koj naidoa vnimavaat so akciite vo mo`nosti za investirawe, Gejts i Bafet e tokmu kineskite kompanii, otkako a toa, vsu{nost, e ona toa {to vo Kina darutaa godina im se zgolemi {to go bara negoviot vaweto pari se smeta za vrednosta vo prvite deset holding Berk{ir (Berkprivatna, filantropska meseci. Berk{ir taa shire). rabota, a vo Amerika e i godina ostvari isto taka “Sakame da vlo`ime na~in za izbegnuvawe na rekorden profit. Samo pogolema suma pari, danokot. Mnogumina ve{to od proda`bata na udelot pa Kina izgleda kako gi izbegnuvale vakvite vo nafteniot magnat najlogi~no mesto za taa povici za donacii.

Petro^ajna (PetroChina), rabota”, objasni Bafet, Vistinskata filantropija, koj go kupi za 500 milioni a prenesuva agencijata vsu{nost, e sozdavawe dolari, zaraboti duri 3,5 Blumberg. bogatstvoo i na rabotnite milijardi dolari.

Negovata posledna mesta, izjavi akvizicija vo stranstvo zjavi najbogatiot Kinez, Zong be{e izraelskata komong Kinghu, koj se pojavil na ve~erata na panija Iskar MetaGejts i Bafet. Sepak, idelvorking Kos (Iscar jata za vakov sobir bila Metalworking Cos), koja we idei, ne i pari. raboti vo Kina i vo sobirawe Japonija. Za udel od BAFET ET : KINA E 80% Bafet isplatil 4 IDEALNO ALNO MESTO ZA milijardi dolari, a INVESTICIJA ESTICIJA od drugite pogolemi Poznatiot ot amerikanski investicii nadvor milijarder der i investitor Voren Bafet, afet, po mediumite od SAD se spomenuva sopstvenosta izjavuva{e {e deka Kina za na 9,9% od spomnego e idealno dealno mesto za enatiot BYD, kako investirawe. rawe. i minatogodi{noto Bafet voo posledno vreme vlo`uvawe vo s$ pove}e }e vnimanie {vajcarski Svis posvetuvaa na pazarot, pa Rein{urans (Swiss Reintaka go posetil kineskiot surance). proizvoditel ditel na avtomoPri posetata na Kina vo bili BYD, D, vo koj negovata 2007 godina, Bafet gi firma ima ma del od akcipredupreduva{e inite. Pri ovaa poseta ja vestitorite da iska`a svojata `elba za investirawe rawe vo najnaselenata dr`ava na svetot.

“Kina e golema ekonomija, a }e stane i u{te pogolema”, a”, odamna ima prognozirano irano prorokot odd Omaha, dodavaj}i deka toa zna~i BIL GEJTS eden od najgolemite filantropi pogolemii K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

26 06.10.2010

SREDA

LIFESTYLE

VIKTORIJAS SIKRET

VISOKOBUXETEN SEKSAP-

Edna od najo~ekuvanite modni revii sekoja godina e onaa na popularniot brend za dolna obleka, Viktorijas Sikret.

Pred da se slu~i toa {ou, kako “trejleri” sekoga{ gi pu{taat takanare~enite “angeli”, koi kako predvesnici prika`uvaat samo eden mal del od ona {to }e se slu~uva na 30 noemvri. Po toa {to go poka`a Adrijana Lima, izgleda godinava dolnata obleka }e bide navistina visokobuxetna od ovie famozni gradnici se upotrebeni 2.000 dijamanti. Inaku, soprugata na srpskiot ko{arkar Marko Jari}, ovoj komplet dolna obleka, popularno nare~en “Bomb{el” (Bombshell), go oble~e kako skokotliva najava za mo`ebi najo~ekuvanata

MOLI SIMS

GRADNIK, VREDEN 20 MILIONI DOLARI

Devojka od 2 milioni evra

S

upermodelot Adrijana Lima izgledala podobro i od milion dolari za vreme na poziraweto vo dolna obleka od dijamanti.

Poto~no, izgledala kako dva milioni evra, zatoa {to gradnikot koj go nosela za taa prigoda e procenet na taa suma.

Poznatata ubavica nosela preubav gradnik, celiot nakiten so dragoceni kamewa, po povod pretstojnata revija na pro~ueniot brend

HAJDI KLUM

NEBESNA YVEZDA VREDNA 12,5 MILIONI DOLARI

O

voj gradnik go nose{e vo 2001 godina.

Sostaven e od 1.200 safiri od [ri lanka i od centralen dijamant koj ima 90 karati.

Samo toj dijamant vredi 10,6 milioni dolari, a za dopolnitelni 750.000 dolari mo`e da se kupi cel komplet so vakov dizajn.

Viktorijas Sikret (Victoria’s Secret), koja }e se odr`i vo Wujork, vo noemvri.

Adrijana Lima pretstavi mo`ebi edno od najvrednite par~iwa na dolna obleka od linijata “Gradnik od fantazijata” (Fantasy Bra), ~ija vrednost e re~isi 2 milioni evra. Dolnata obleka e ukrasena so dijamanti koi se vo forma na son~evi zraci, a samo za eden model

ajskapiot N gradnik na svetot e delo

na dizajnerkata na nakit Suzan Rozen. Celiot komplet bikini e napraven od dijamanti, ~ija vkupna vrednost e 150 karati, me|utoa, specifi~nosta na ovoj kostim za kapewe e toa {to namesto od platno e napraven od platina. Premierno go oble~e akterkata Moli Sims vo 2006 godina.

@IZEL BUNDHEN

DIJAMANTSKA DOLNA OBLEKA go G2.900radnikot so~inuvaat dijamanti i 22 rubini.

Site tie se dodadeni na ve}e napravenata dolna obleka od zlato, a najgolemiot detaq e dijamantot vo vid na kru{a od 101 karati.

Po negovata izrabotka od 300 ~asovi, go pretstavi supermodelot @izel Bundhen.

revija na godinata. Popularnite “angeli”, mo`ebi najubavite manekenki vo svetot, po modnata pista }e pro{etaat vo najnovite modeli na Viktorijas sikret, na 30 noemvri godinava. Revijata }e se slu~uva vo Golemoto jabolko, a kako “angeli” }e

se pojavat Adrijana Lima, Kendis Svinpul, [anel Iman i Rozi HantingtonVajtli. Celokupnata {ou– programa }e ja prenesuva televiziskata mre`a SiBi-Es (CBS), koja ve}e najavuva deka ova }e bide spektakularno {ou.

Ona {to e interesno e

@IZEL BUNDHEN

CRVENA DOLNA OBLEKA OD 15 MILIONI DOLARI voj komplet O sostaven od gradnik i ga}i

e napraven od 1.300 dragoceni kamewa, vklu~uvaj}i i rubin od 300 karati, koj e za{ien na crveniot saten.

Go pretstavi @izel Bundhen pri otvoraweto na butikot na Viktorijas Sikret vo Wujork..

HAJDI KLUM

GRADNIK OD 11 MILIONI DOLARI a ovoj Ziskoristen model e

dijamantot “Muvard Ekselzior” (“Mouward Excelsior”), koj ima 70 karati.

Interesno e toa {to ima napraveno negovata replika koja stoi vo eden univerzitet vo Amerika.

toa {to na ovaa revija nema da ja vidime i Hajdi Klum. Po 13 godini taa ja prekina sorabotkata so brendot za koj be{e eden od vode~kite “angeli”.

Minatata godina, na revijata na Viktorijas sikret najskapata dolna obleka ja nose{e Marisa Miler.

SREDA

SPORT

SPORT

PANDEV SE POPI[MANI: “OSTANUVAM VO REPREZENTACIJATA”

SUSPENDIRAN FUDBALOT VO NIGERIJA

I

K

O

M

E

R

C

I

J

A

N

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Xonatan Gudlak, pretsedatelot na Nigerija, e glavniot vinovnik za suspenzijata na Fudbalskata federacija bilo me{awe vo rabotata na nacionalnite federacii e strogo zabraneto i podle`i na ostri sankcii.

Ne{to sli~no vidovme i vo Makedonija, koga na intervencija na FIFA i UEFA be{e spre~eno menuvaweto na aktuelniot pretsedatel Hari HaxiRisteski, otkako postoeja navodi za vme{anost na dr`avnite strukturi vo organizacijata na izbornoto sobranie.

Inaku, selekcijata na Nigerija dosega ima ~etiri u~estva na svetskite prvenstva i e edna od najuspe{nite nacii od afrikanskiot kontinent.

Eventualnoto otsustvo na Nigerija od kontinentalniot {ampionat vo golema mera }e go oslabi kvalitetot.

L

E

N

27

FUDBAL

FIFA

nternacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) ja suspendira{e rabotata na Fudbalskata federacija na Nigerija, so obrazlo`enie deka vo rabotata na ovaa organizacija bil vme{an dr`avniot vrv na zemjata.

U{te pred tri meseci Nigerija dobi predupreduvawe od FIFA, otkako pretsedatelot Xonatan Gudlak re{i seniorskiot tim da pauzira vo narednite dve godini, poradi serijata lo{i rezultati vo posledniot period.

“Suspenzijata e donesena poradi nesoborlivi dokazi za me{awe na politikata i fudbalot, i }e bide na sila s$ dodeka ne zaprat ovie postapki.

Dodeka trae suspenzijata, nitu edna selekcija ili ekipa od Nigerija ne smee da nastapuva vo nitu edno regionalno ili internacionalno natprevaruvawe”, se veli, me|u drugoto, vo dopisot na FIFA, ispraten do nigeriskata Federacija.

Soglasno statusot na Internacionalnata fudbalska organizacija, kakvo

06.10.2010

O

G

L

A

S

ajdobriot fudbaler na Makedonija vo momentov, Goran Pandev, ja razbranuva javnosta vo zemjava so svojata izjava deka se otka`uva od reprezentativniot dres. Sepak, po negoviot posleden kontakt so lu|eto od fudbalskata reprezentacija, Pandev potvrdil deka i ponatamu }e ostane vo nacionalniot sostav na Makedonija.

“To~no e deka razgovarav so novinarite, no edinstveno na tema odnosot na del od fanovite na makedonskata fudbalska reprezentacija i nivniot navredliv odnos kon fudbalerite i kon mene vo momentite koga nacionalniot tim projavuva kriza vo igrata. I tuka baram i }e baram ne{to da se smeni, bidej}i reprezentativniot dres e svetost za mene, a veruvam i za moite kolegi, i sekoga{ so gordost nastapuvam za Makedonija . Reprezentacijata zatoa mora da bide po~ituvana i od naviva~ite. Od nastapite vo reprezentacijata }e se otka`am samo koga karierata }e mi bide vo zalez ili, pak, pod pritisok na povredite”, izjavi makedonskiot reprezentativec.

Pandev tvrdi deka atmosferata vo timot e odli~na, d u no poslednite neuspesi negativno vlijaele vrz negovite soigra~i.

“Mislam

To~no e deka razgovarav so novinarite, no edinstveno na tema odnosot na del od fanovite na makedonskata fudbalska reprezentacija i nivniot navredliv odnos kon fudbalerite i kon mene vo momentite koga nacionalniot tim projavuva kriza vo igrata. I tuka baram i }e baram ne{to da se smeni, bidej}i reprezentativniot dres e svetost za mene, a veruvam i za moite kolegi, i sekoga{ so gordost nastapuvam za Makedonija deka tragi~niot poraz vo Bratislava ostavi tragi vrz site nas i n$ poremeti, pred s$ na psiholo{ki plan i toa se po~uvstvuva na sredbata so Ermenija.

Baram trpelivost i razbirawe, bidej}i vo ovoj kvalifikaciski ciklus site nie zaedno, fudbalerite, stru~niot {tab, rakovodstvoto na FFM, vlegovme so golemi ambicii za koi tvrdam deka bea realni, a toa e da go popravime plasmanot vo odnos na prethodnite kvalifikaciski ciklusi i voedno da gi

napadneme prvite dve mesta vo grupata”, dodava Pandev, koj otkako go povredi kolenoto prethodno vo dresot na Inter, }e otsustvuva od terenot vo narednite deset do dvaeset dena.

Pokraj Pandev vo selekcijata poradi povreda nema da ima u{te nekolku standardni pprvotimci.

Aleksandar TTasevski e reprezentaposledniot re eprezentanema tivec koj nem ma da bide spisokot del od spisok kot na selektorot Mirsadd Jonuz. Toj se povredil na posledniot natprevar vo dresot na svojata svojjata ekipa Levski od Sofija.

Prethodno, do d {tab stru~niot {ta ab lekarskastigna lekars skata potvrda

Selektorot Mirsad Jonuz so desetkuvan sostav vo pretstojnite me~evi protiv Andora i Rusija

Goran Pandev ostanuva vo crvenoMislam deka M k tragi~niot poraz vo BratiB ati- `oltiot slava ostavi tragi vrz site nas i n$ tim

poremeti, pred s$ na psiholo{ki plan, n,, i toa se po~uvstvuva na sredbata so Ermenija. nija. j Baram trpelivost i razbirawe, bidej}ii vo ovoj kvalifikaciski ciklus site nie zaedno, dno,, fudbalerite, stru~niot {tab, rakovodstvoto voto na FFM, vlegovme so golemi ambiciii za koi tvrdam deka bea realni, a toa e daa go popravime plasmanot vo odnos na prethodhodnite kvalifikaciski ciklusi

od timot na Ko{ice, so koja se potvrduva povredata na golmanot Darko Tofilovski.

S$ na s$, Makedonija }e mora, so 19 fudbaleri, no i so naru{ena atmosfera vo timot, najprvin da ostvari pobeda protiv autsajderot Andora na gosti, a potoa na doma{niot teren da mu se sprotivstavi na golemiot favorit, Rusija, najkvalitetniot sostav vo na{ata kvalifikaciska grupa.

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100.

Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija.

Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vreme na kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: {anovski Jasmina Savovska Tro{anovski

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).