Br.142-kapital-13.10.2010 by Kapital Media Group

PRE^KI ZA VODEWE BIZNIS

D-R QUBE TRPESKI PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET VO SKOPJE

AVIOSOOBRA]AJOT KONTRA INTERESITE NA BIZNISMENITE

FIKSNIOT DEVIZEN KURS E DOBAR KOGA ZEMJATA SE BORI SO INFLACIJATA

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

AGROKOR (2)

STRANA 6

STRANWA 8

NA STR. 4

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 12.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,80% 0 0,21% 0 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,64 44,43 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,51 8 1,48%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (12.10)

MBI 10 2.180

2.170

2.160

2.150

KAPITAL DOZNAVA: [TO ]E BARA MMF OD MAKEDONIJA?

2.14 2.140

2.130 2.13 30

KREDITNATA LINIJA OD MMF, SEPAK, 2 NE E BEZUSLOVNA DRAGO KOS PRETSEDATEL NA GRUPATA DR@AVI PROTIV KORUPCIJA (GREKO) PRI SOVETOT NA EVROPA

NE SME ZADOVOLNI SAMO SO PROMENI NA HARTIJA STRANA 8

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

AUDI ISTORIJATA NA ^ETIRITE PRSTENI STRANA 18

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

NA STARIOT BUNAR STRANA 2

VO OBID ZA TEHNOLO[KA MODERNIZACIJA

RUSIJA BARA POMO[ OD [VARCENEGER STRANA 16

05.10

07.10

09.10

PETOK, VO PETOK

11.10

2 13.10.2010

NAVIGATOR

SREDA

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 13 OKTOMVRI 2010

NA STARIOT BUNAR

O tkako pr opadnaa o bid i te M a ked o n ij a d a poz ajm i par i na me|unarodniot finansiski pazar so izdavawe evroobvrznica, bidej}i inve s ti tori te ne pokaàa interes da gi vloàt parite vo idninata na zemjava, Vladata se vrati na stariot bunar. Si dozvoli da bara pari od MMF, koj do v~era “im pozajmuva{e samo na zemjite koi imaat ekonomski problemi” i im go ru{e{e imixot vo o~ite na stranskite inves titori. A, koga ve}e nema drug izlez, Vladata re{i da go `rtvuva imixot na zemjata, go goltna sramot i po~na pregovori za buxetska poddr{ka od Me|unarodniot monetaren fond, koj eden porane{en minister za finansii go nare~e duri i “turski fond”. Okolu 400 milioni evra so kamata od samo 1,3%! Dokolku parite se tro{at racionalno, vo vtorata godina od dogovorot kvotata se zgolemuva na 800 milioni evra! Vo uslovi koga Makedonija se soo~uva so likvidnosni problemi, a uslovite na finansiskiot pazar ne garantiraat niski kamati na zadolùvawe, ova se ~ini deka e {ansa {to mora da se zgrap~i. No, sepak, MMF kako i voobi~aeno, e strog partner koj postavuva rigorozni pravila na igra. Iako se raboti za nov instrument na poddr{ka vo uslovi na kriza, odnosno otvorena kreditna linija za zemji koi imaat umereni ekonomski problemi, {to e razli~no od stend baj

aran`manite, za da se dobijat parite, dràvata treba da ispolni nekolku uslovi. Osnoven standard {to treba da se zadovoli e zemjata-kandidat da ima postaveno zdravi ekonomski osnovi i institucionalni politi~ki ramki za odrùvawe na stabilnosta. Ili, kako {to veli ministerot za finansii, Zoran Stavreski, otvorenata kreditna linija od MMF pretstavuva verifikacija na silnite i zdravi ekonomski politiki na edna zemja. No, vo su{tina, za da se dobie ovoj “zaem za pretpazlivost”, se ocenuva nadvore{nata pozicija na dràvata i pristapot do finansii na globalniot pazar, fiskalnata i monetarnata politika, stabilnosta i supervizijata na finansiskiot sektor i adekvatnosta na podatocite. Zemji koi imaat seriozni ekonomski problemi i treba da prezemaat golemi strukturni makroekonomski politiki na prilagoduvawe, imaat teòk pristap do pazarite na kapital i nivo na javen dolg koe ne e odr`livo na sreden rok, ne moàt da smetaat na vakva finansiska pomo{ od MMF. Vo pregovara~kiot proces, isto taka se opredeluvaat dopolnitelni politiki koi zemjata treba da gi ispolni za otstranuvawe na si te sla bo s ti koi }e bidat otkrieni. Monetarcite od MMF }e ja ocenuvaat pozicijata na Makedonija od po~etokot n a n o e m v r i i t o ga { }e se znae dali zemjava gi ispolnuva uslovite za dobivawe vakva kreditna poddr{ka i koi slabosti vo ekonomijata treba da se eliminiraat. Iako ovoj instrument se deklarira kako pofleksibilen, sepak, se o~ekuva MMF da izvr{i korekcija na fiskalnata i monetarnata politika. Se pretpostavuva deka

“KAPITAL” GI OTKRIVA USLOVITE [T

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Fondot nema da otstapi od dolgogodi{nite barawa za reforma na obemnata javna administracija vo pomala i poefikasna, kako i ponatamo{no odrùvawe na monetarnata stabilnost preku fiksen devizen kurs. Toa, pak, e kontra potrebite na ekonomijata i kontra celokupnata politika na devalvirawe na valutite {to se vodi na svetsko nivo za da se zajakne sopstveniot izvoz. No, spored ona {to go vidovme dosega, o~igledno, parite & se mnogu potrebni na dràvata. Dokolku MMF ni go odobri ovoj zaem, Vladata moèbi }e ima pari za da gi vrati dolgovite kon kompaniite (iako ministerot Stavreski tvrdi deka nema takvi). So 400 milioni evra verojatno }e se obezbedi i finansirawe na buxetskiot deficit vo 2011 godina. Moèbi ne{to i }e ostane za kapitalni investicii, koi so godini se provlekuvaat niz dràvnite buxeti i ostanuvaat na hartija. Ama ekonomijata nema da trgne nagore, nitu }e se otvori nov investiciski siklus, kako {to baraat biznismenite i gra|anite, dokolku MMF nametne premnogu strogi uslovi, a Vladata gi prifati od nemaj-kade.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe dobija prekr{o~na prijava od Komisijata za hartii od vrednost, bidej}i ne dostavile godi{en revidiran finansiski izve{taj za 2009 godina i polugodi{en finansiski izve{taj za godinava. Na devet akcionerski dru{tva koi ne dostavile eden od izve{taite Komisijata im izre~e administrativna merka za otstranuvawe na nepravilnosti i nezakonitosti. KHV gi zadol`i i Makedonskata berza i Centralniot depozitar za hartii od vrednost da gi otstranat nezakonitostite vo sostavot na organot za upravuvawe.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KREDITNATA SEPAK, NE E B

Iako stanuva zbor za nov finansiski instrument, razli~en od dosega{nite stend baj aran`mani {to gi nude{e MMF, sepak, Fondot postavuva odredeni uslovi koi treba da gi ispolni edna zemja za da dobie vakva finansiska poddr{ka za prevencija od kriza, odnosno “kreditna linija za pretpazlivost”, kako {to ja narekuvaat monetarcite. Ovaa kreditna linija se nudi na zemji so umereni slabosti vo ekonomijata, koi ne mo`at da gi ispolnat uslovite za dobivawe bezuslovna finansiska poddr{ka od MMF. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Misija na Me|unarodniot monetaren fond vo noemvri doa|a vo Makedonija za da ja skenira ekonomijata i da pregovara so Vladata za odobruvawe kredit od 400 milioni evra za pre-

vencija od kriza. Finansiskata poddr{ka {to MMF vo Va{ington & ja ponudi na makedonskata Vlada, kako nova pofleksibilna kreditna linija, so kamata od samo 1,3% godi{no, sepak, ne e bezuslovna, doznava “Kapital”. Spored oficijalnite dokumenti od MMF, iako stanuva zbor za nov finansiski instrument, razli~en od dosega{nite stend baj aran`mani {to gi nude{e

TOME NENOVSKI PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX “Apsolutno se soglasuvam deka Makedonija treba da ja dogovori kreditnata poddr{ka od MMF od 400 milioni evra. Tie pari }e bidat dobredojdeni za finansirawe na buxetskiot deficit, a Vladata }e se relaksira vo odnos na zadolùvaweto na doma{niot pazar so zapisi ili so izdavawe evroobvrznica. Na toj na~in }e ostanat pove}e pari vo bankite za da moè i tie pove}e da ja poddràt ekonomijata so krediti. Se raboti za isklu~itelno evtin kredit, odnosno “zaem za vnimatelnost” i, za razlika od porano, MMF, pou~en od lo{oto iskustvo so Ungarija, sega gi omekna uslovite za koristewe na ovie zaemi.”

NAVIGATOR

SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

13.10.2010

POBEDNIK

VO BOITE NA MAKEDONIJA

MAJA IVANOVA

oprugata na pretsedatelot e “vinovna” {to minatiot vikend Kru{evo se pretstavi vo vistinsko svetlo kako turisti~ki i etno-grad

ARNOLD [VARCENEGER

radona~alnikot na Los Anxeles so grupa amerikanski biznismeni vo Rusija ja promovira{e amerikanskata tehnologija, no i u~e{e od ruskite investitori

DIMITAR HAXIMIШEV

arnoto greewe vo Skopje stanuva luksuz za gra|anite i spored cenata i spored kvalitetot, no od Toplifikacija nema najavi za promena na sostojbite

NIKOLA SARKOZI

akonot za penziskite reformi pomina vo Senatot, no Francija e blokirana od {trajkovi, bidej}i rabotnicite mo`at da ostvarat polna penzija duri na 67 godini

TO GI BARA MMF OD MAKEDONIJA

LINIJA OD MMF, BEZUSLOVNA MMF sepak, MMF, k Fondot F postavuva odredeni uslovi koi treba da gi ispolni edna zemja za da dobie vakva finansiska poddr{ka za prevencija od kriza, odnosno “kreditna linija za pretpazlivost”, kako {to ja narekuvaat monetarcite. Ovaa kreditna linija se nudi na zemji so umereni slabosti vo ekonomijata, koi ne moàt da gi ispolnat uslovite za dobivawe bezuslovna finansiska poddr{ka od MMF. Bezuslovnata poddr{ka od Fondot e celosno fleksibilna. Osnoven uslov za da se dobie kreditnata linija za pretpazlivost e zemjata da ima postaveno zdravi ekonomski osnovi i politiki za odrùvawe na stabilnosta. Me|utoa, monetarcite vo pregovara~kiot proces vr{at procenka na nadvore{nata pozicija na dràvata, na pristapot do finansii na globalniot pazar, fiskalnata i monetarnata politika, stabilnosta i supervizijata na finansiskiot sektor i na adekvatnosta na podatocite. Zemji koi imaat seriozni ekonomski problemi i treba da prezemat golemi strukturni makroekonomski politiki na prilagoduvawe, imaat teòk pristap do pazarite na kapital i nivo na javen dolg koe ne e odr`livo na sreden rok, ne moàt da smetaat na vakva finansiska pomo{ od MMF. Vo pregovara~kiot proces, isto taka, se opredeluvaat dopolnitelni politiki koi treba da gi ispolni zemjata za otstranuvawe na site slabosti koi }e bidat otkrieni. Kako kredit koj treba da prevenira od negativni vlijanija, ne se odobruva za zemji koi vo momentot na odobruvaweto imaat problemi vo platniot bilans. Edna zemja ima pravo da koristi pet pati pove}e pari od kvotata {to ja ima kako ~lenka vo MMF, {to vo slu~ajot na Makedonija e okolu 400 milioni evra. Dokolku vo vtorata godina od dogovorot MMF e zadovolen od na~inot na tro{ewe na parite i sproveduvaweto na makroekonomskite politiki, kvotata moè da se zgolemi i dvojno pove}e, odnosno na 800 milioni evra. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, kamatata za 400 milioni evra na godi{no nivo bi iznesuvala 1,3%, no dokolku vo vtorata godina se koristat pove}e

pari od toj iznos, kamatata k moè da se zgolemi na 2,1% do 2,7%. Zasega, nema izvesnost za mo`niot dogovor me|u MMF i makedonskata Vlada za koristewe na kreditnata linija za prepazlivost. Ministerot za finansii, Stavreski, e zadovolen {to Makedonija e prvata zemja so koja MMF razgovara za noviot instrument i najavi deka Vladata }e se konsultira so ekspertite i biznismenite za detalite pod koi moè da se prifati ovoj zaem. “Makedonija moè da bide prvata zemja {to }e ja dobie otvorenata kreditna linija, koja MMF ja dava na zemji koi imaat silni i zdravi ekonomski politiki i pretstavuva verifikacija na kvalitetot na tie politiki. Vo sledniot period ostanuva da razgovarame za detalite na taa kreditna linija i so ekspertskata javnost i so biznismenite da otvorime razgovor okolu toa dali e dobro za Makedonija vo ovaa faza da ja zeme kreditnata linija”, izjavi Stavreski od Va{ington. EKONOMISTITE SE “ZA” ZADOL@UVAWE VO MMF Spored ekspertite, Makedonija treba da se zadolì kaj MMF, bidej}i smetaat deka nema popovolna finansiska varijanta na pazarot na kapital od ponudata na MMF. Otkako propadnaa obidite za pozajmuvawe na me|unarodniot pazar so izdavawe evroobvrznica, a dràvata ima seriozni likvidnosni problemi, ekspertite sugeriraat deka Vladata ne smee da ~eka i mora vedna{ da go dogovori koristeweto na parite od ovaa kreditna linija, koja se odobruva kako buxetska poddr{ka za prevencija od kriza. “Apsolutno se soglasuvam

DOPOLNITELNI 150 MILIONI OD SVETSKA BANKA Svetskata banka so najmalku 150 milioni evra vo narednite tri godini }e poddrùva proekti od oblasta na energetikata. Ova e dogovoreno na esenskite sredbi na MMF i Svetskata banka, {to vikendot se odràa vo Va{ington. “Dogovorivme vo prvata godina da se finansiraat proekti vo energetikata. Toa e dalnovodot od [tip do Ni{, no da ima i buxetska poddr{ka za Makedonija, {to e odraz na toa deka bankata gi ocenuva kako dobri politikite {to gi vodime. ]e ima i eden mal proekt za osiguruvawe od klimatski promeni, poplavi i sli~no, {to dosega pretstavuva{e problem koga stanuva{e zbor za osiguruvaweto na zemjodelcite. Svetskata banka ima nov proekt, odnosno nov instrument koj }e pomogne da se osiguraat imotite”, izjavi od Va{ington ministerot Stavreski. Toj o~ekuva da se podgotvi i proektot za izgradba na hidrocentralata Lukovo Pole za da moè isto taka da bide finansiran so zaem od Svetskata banka. dekka de k a Makedonija M ak aked k edon on ij ija j a tr eba eb ba deka treba j dogovori kreditk da ja nata poddr{ka od MMF. Tie pari }e bidat dobredojdeni za finansirawe na buxetskiot deficit, a Vladata }e se relaksira vo odnos na zadolùvaweto na doma{niot pazar so zapisi ili so izdavawe evroobvrznica. Na toj na~in }e ostanat pove}e pari vo bankite za da moè i tie pove}e da ja poddràt ekonomijata so krediti. Se raboti za isklu~itelno evtin kredit ili zaem za vnimatelnost i, za razlika od porano, MMF, pou~en od lo{oto iskustvo so Ungarija, sega gi omekna uslovite za koristewe na ovie zaemi. Dokolku ni bidat staveni na raspolagawe 400 milioni evra, dràvata }e moè da si go vrati dolgot kon kompaniite i toa }e bide kako eden vid vitaminska injekcija za zaìvuvawe na celata ekonomija”, smeta profesorot Tome Nenovski od Amerikan kolex. Ekspertite nemaat dilemi deka zemjava ima seri-

SA[O ARSOV PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET “Mora da se vodi smetka pozajmenite pari da se potro{at za kapitalni investicii vo infrastruktura, koi }e generiraat prihodi za vra}awe na dolgot i pla}awe na kamatata, i da se angaìraat doma{nite kompanii vo izgradba na pati{tata, èleznicite, vodovodite ili hidrocentralite. Ako angaìrate stranski kompanii da gi gradat proektite, kako na primer ì~arnicata do Vodno ili spomenicite, toga{ se zadolùvate za da finansirate nekoja stranska dràva.”

ozna potreba ppot otre rebba ba oodd pr pril iliv iv nna ozna priliv k kapital od stranstvo, no predupreduvaat deka parite treba da se potro{at za investicii vo kapitalni objekti, koi }e ja stimuliraat ekonomijata pobrzo da izleze od krizata. “Mora da se vodi smetka pozajmenite pari da se potro{at za kapitalni investicii vo infrastrukturata, koi }e generiraat prihodi za vra}awe na dolgot i pla}awe na kamatata, i da se angaìraat doma{nite kompanii vo izgradba na pati{tata, èleznicite, vodovodite ili hidrocentralite. Ako angaìrate stranski kompanii da gi gradat proektite, kako na primer ì~arnicata do Vodno ili spomenicite, toga{ se zadolùvate za da finansirate nekoja stranska dràva#, izjavi neodamna profesorot Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet vo Skopje.

Deka Slovenija e eden od najgolemite poddrùva~i na evroatlantskite integracii na Makedonija e jasno i so izjavite dadeni od slovene~kiot dràven vrv, so zalagawata na slovene~kite evropratenici, a za toa zboruva i najavenata poseta na slovene~kiot {ef na diplomatijata, Samuel @bogar, vo Skopje naredniot mesec. Slovene~kiot ambasador, pak, vo Makedonija, Alen Brajan Bergant, vo sekoj javen nastap otvoreno im pora~uva na makedonskite vlasti da se zafatat seriozno so re{avawe na sporot so Grcija i kone~no deblokirawe na vlezot vo Unijata i vo NATO. Bergant ja hrabri Makedonija da go prezeme te{kiot ~ekor pravej}i komparacii so sporot {to negovata dràva go ima{e so Hrvatska, velej}i deka za Makedonija e polesno, oti vo

ALEN BRAJAN BERGANT na{iot spor imame vklu~eno i treta strana kako pokrovitel, Obedinetite nacii. Bergant v~era upati i javen apel do Evropskata unija da ne stoi nastrana i direktno da se vklu~i vo procesot na nao|awe re{enie na sporot za imeto. Slovene~kiot ambasador svojata poddr{ka i po~it kon makedonskata dràva gi izrazi i so simboli~en gest na sve~enoto dodeluvawe na dràvnite nagradi 11 Oktomvri, pojavuvaj}i se so vratovrska so boite na makedonskoto zname. Za nego toa e samo mal gest kon nacionalniot praznik na Makedonija i im odrà lekcija na doma{nite politi~ari za stil i originalnost!

IK GUBITNIK VALKANA (NE) DIPLOMATSKA IGRA!

Makedonija da vleze vo NATO i vo EU, preku referencata FIROM”, posovetuva ambasadorot na SAD, Robin O’Nil. Nejasno e dali ambasadorot ima kratkotrajna memorija ili ednostavno i toj e samo del od igrata nare~ena “da se dr`ime do FIROM”, oti tokmu O’Nil vo svojata diplomatska kariera ima{e mo`nost da bide medijator vo sporot za imeto me|u Grcija i Makedonija i li~no da se uveri deka koga se raboti za politikata, vladeeweto na pravoto ne e sekoga{ imperativ. Kakva “topla voda” izmisli ambasadorot? Deka Grcija ja kr{i Privremenata spogodba!? Deka ja koristi pozicijata kako zemja koja e vnatre postavuva uslovi na zemja koja saka da vleze Pa, O’Nil e barem iskusen diplomat!

ROBIN O’NIL Neka si preturi po svoite arhivi i neka se seti deka toj kako posrednik nikoga{ ne go ponudi ova re{enie za problemot Na Makedonija & e dosta od nerealni izjavi so poddr{ka samo od porane{ni “mo} nici”. Nivnoto vreme za “poddrùvawe” bilo i pominalo! Site gledame {to ostanalo od nivnite silni zalagawa! Namesto da se fokusira na “dobronamerni soveti”, ambasadorot neka uìva vo distancata od sloèniot problem, a makedonskiot vrv, namesto da pravi senzacii od pro~itanite igri, neka se fokusira na ona {to vistinski go pora~uvaat od tamu kaj {to sme trgnale! Neka ~ujat samo edna izjava na koj bilo funkcioner od Brisel ili Va{ington! Aktuelen!

MISLA NA DENOT POLITI^KATA TRADICIJA NA ANTI^KATA IDEJA, IZRAZENA VO ITALIJA PREKU MAKIJAVELI, E JASNA ZA EDNA RABOTA: NA SEKOJ PRINC MU TREBAAT SOJUZNICI, A KOLKU E POGOLEMA NEGOVATA ODGOVORNOST, MU TREBAAT PO-VE]E SOJUZNICI

SILVIO BERLUSKONI PREMIER NA ITALIJA

4 13.10.2010

NAVIGATOR

SREDA

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

AGROKOR (2)

Rusija i italijanskata Eni }e gradat gasovod koj }e pominuva pod dnoto na Crnoto More, niz Romanija, Srbija i Hrvatska i }e ispora~uva gas do Italija i Avstrija. Bavarskiot avtomobilski gigant gi razgleduva opciite za sorabotka so makedonskite kompanii RASTE INTERESOT ZA MAKEDONSKATA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA

BMV BARA RABOTA VO MAKEDONIJA! Poznatiot germanski proizvoditel na avtomobili ima potreba od snabduva~ so alat, razni delovi od plastika i aluminium, baterii, lameli i sigurnosni pojasi. Golem del od ovie avtomobilski komponenti ve}e se proizveduvaat kaj nas, a za ona {to nedostiga }e se bara partner vo regionot SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com

Do krajot na ovoj mesec vo Makedonija }e dojdat pretstavnici na eden od najpoznatite avtomobilski brendovi, germanskiot BMV, za da gi razgledaat mo`nostite za snabduvawe od makedonski kompanii so razni delovi potrebni vo procesot na proizvodstvo na nivnite avtomobili. Ovaa informacija ja potvrdija i od Avtomobilskiot klaster na Makedonija (ACM), na ~ija inicijativa se dol`i posetata na lu|eto od bavarskiot gigant. “Od BMV targetiraa osum makedonski kompanii koi {to gi ispolnuvaat nivnite standardi. Pos-

tojat golemi {ansi edna ili dve kompanii da stanat partneri na BMV”, veli Vlatko Tevdov, menaxer na Avtomobilskiot klaster. Od BMV imaat potreba od snabduva~ so alat, razni delovi od plastika i aluminium, baterii, lameli i sigurnosni pojasi. Golem del od ovie avtomobilski komponenti ve}e se proizveduvaat kaj nas, a za ona {to nedostiga }e se bara partner vo regionot. “Golemite kompanii sekoga{ se zainteresirani samo za finalni produkti. Toa {to ne mo`e da se izraboti vo me|usebna sorabotka na makedonskite kompanii, }e mora da se kombinira so partnerstvo na edna ili pove}e kompanii od regionot. Ve}e imame pozitivni odgovori od klasterite na BiH i Srbija, koi {to se i pove}e od zainteresirani za da vlezat

3 FAKTI ZA...

547 373 91,2%

MILIONI EVRA PROMET SE OSTVARENI VO PERIODOT APRIL-JUNI GODINAVA OD TRGOVIJA NA GOLEMO, [TO E RAST OD 8,6% SPOREDENO SO LANI MILIONI EVRA IZNESUVA PROMETOT NA MALO VO VTORIOT KVARTAL OD GODINAVA, [TO E RAST OD 2,7% SPOREDENO SO LANI

OD PROMETOT VO TRGOVIJATA NA MALO E OSTVAREN VO GOTOVO

makedonski kompanii se targetirani od BMV

vo ovoj proekt, koj, sepak, }e bide predvoden od na{ite pretprijatija”, pojasnuvaat od Klasterot. Pred desetina dena vo na{ata zemja be{e i pretstavnikot na avstriskata Magna, tret po golemina proizvoditel na avtomobilski delovi vo svetot. Iako rabotata s$ u{te ne e zaklu~ena, sepak, mo`nosta za sorabotkata na Magna so na{i kompanii e i pove}e od izvesna, a vo naredniot period se o~ekuva i oficijalizirawe na proektite. Od Avtomobilskiot klaster za “Kapital” izjavija deka ve}e se po~nati i sli~ni pregovori so Mercedes-Benc, a se ~eka datum za prezentacijata na mo`nostite na

ojata dnevna kolumna profunkcionira. Dve raboti nau~iv denovive. Prvo, deka }e ima mnogu dnevni reakcii, i deka ~esto }e treba da se doobjasnuvam {to sum sakal da kaàm! Vtoro, deka }e treba da pi{uvam pokratko, kako ne bi “pregrejal”!? Zna~i, po prviot tekst (Agrokor 1), v~era eden povisok funkcioner vo sega{nata vlast mi reagira{e deka, pak, ne{to sum se grièl za “golemite makedonski direktori od tranzicijata (!?), za nivnata biznis-idnina i sudbina pred naletot na stranskite investitori, kako Todori} od Agrokor (!?)”. More, more ... Tipi~na vladina retorika vo nekolkute godini nanazad. Na ova mesto sakam da pora~am sledno: Vleguvaweto na hrvatskiot Agrokor ne moàm da go tretiram kako stranska investicija za “pr~ewe”, od pri~ina {to stanuva zbor za “nakupci-prekupci operacii na otvoren zemjodelski pazar, kade {to selanite so tap pogled vo liceto ~ekaat “slamka” za koja }e se fatat”!? Subvenciite {to ovaa Vlada gi dava na na{ite zemjodelci (kakvi-takvi) za surovinata {to ja proizveduvaat (!?) sega preku otkupot {to }e go pravat hrvatski kompanii (namesto na{i) }e se vgraduvaat vo vrednosta na nivniot gotov proizvod! Pri izvozot, strancite }e bidat vo mnogu podobra pozicija na {irokiot balkanski i evropski pazar otkolku make-

makedonskata avtomobilska industrija, koja treba da odr`i vo [tutgart, Germanija. “Celta na klasterot e da pridonese za razvojot na avtomobilskata industrija vo Makedonija. So privlekuvawe na kompanii kako BMV, Mercedes ili Magna, ne samo {to se stimulira izvozot, tuku se zgolemuva i proizvodstveniot kapacitet na industriskiot sektor vo Makedonija”, dodava Tevdov. Zasega, ne se otkrivaat kompaniite koi se nao|aat na spisokot na BMV, so cel da se obezbedi ednakva startna pozicija za site u~esnici vo pregovorite. Vo tek e i implementacijata na avtomobilskiot standard ISO TS 16949 vo nekolku proizvodstveni kapaciteti vo Makedonija, po {to }e bidat nadminati site pre~ki za sorabotka so golemite svetski kompanii.

PROCENKI... \OR\E VOJNOVI]

“... So ovoj pamet, ne odime nikade ... ]e is~ureme ...” donskite kompanii, koi eden den }e nemaat i od kade da otkupuvaat. Ova, da mi prosti povisokiot vladin funkcioner, e {tetno po idninata na makedonskata ekonomija, i e krajno nepatriotski. Kako {to be{e {tetno vleguvaweto na belgradski Imlek, koga ja kupi Bitolskata mlekarnica, pa sega na pazarot namesto zgolemen otkup na doma{no mleko, imame vi{oci na gotovi srpski proizvodi (Moja kravica ...!). Za Svedmilk nema{e mesto (!!!???). Vi teknuva, funkcionere!? Sto argumenti ima za toa deka dr`avata (i partijata na vlast i onaa vo opozicija) ne vodi smetka za klimata – da se sozdavaat i razvivaat makedonskite kompanii. Direktorite, golemi i mali, od poodamna “{etaat so no` zaboden vo grbot na koj e zaka~eno liv~e so natpis ajduci i du{mani na makedonskata ekonomija”. Zamislete, niv ne gi biva, a Agrokor na Ivica Todori} go biva!? Da se “ubieme”!? Balkanskite i isto~noevropskite dr`avi vo poslednite godini silno se potprea na svoite doma{ni kapaciteti. Gi stimuliraa svoite individualci na razni mo`ni na~ini. Tie sozdadoa kompanii za po~it koi sega se glavni klienti pred me|unarodnite finansiski institucii i banki. Go podignaa sopstveniot ~ove~ki potencijal, koj se vgradi vo ona {to deneska se vika doma{en op{t nacionalen kapital. Imaat mnogu stranski investicii, oti imaat silni doma{ni investicii. Trite postulati na koi se temele{e politikata na legendarniot amerikanski pretsedatel Ronald Regan vo definiraweto na op{tiot prosperitet na SAD bea: Prvo, sozdavawe na uslovi za rast i razvoj na amerikanskite kompanii so klima za silni investicii. Vtoro, zgolemuvawe na vrednosta na kapitalot na sekoj poedinec vo SAD! Treto, so reformite amerikanskite gra|ani da bidat {to posre}ni vo sekoj pogled ...

~len na UO na Hipo Alpe Adria

]E ZA@IVEE LIZING-PAZAROT VO MAKEDONIJA izing-pazarot vo Makedonija beleì razdviùvawe i vo naredniot period }e se podobri so zgolemena proda`ba na vozila i oprema za stopanstvoto, prognozira \or|e Vojnovi}, ~len na Upravniot odbor na Hipo Alpe Adria lizing. Spored nego, pokraj svetskata finansiska kriza, lizing-biznisot i dilerite na avtomobili pretrpele udar i od uvozot na stari avtomobili. “Otkako zavr{i ovaa mo`nost, pazarot pokaà znaci na razdviùvawe. Za slednata godina imame obezbedeno dovolen buxet za finansirawe novi proekti, vozila i osnovni sredstva vo oprema, taka {to o~ekuvame lizing-pazarot povtorno da po~ne da go dostignuva svojot maksimum”, veli Vojnovi}.

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

SREDA

MVR NE E NADLE@NO ZA DOSIEJATA OD BELGRAD! osiejata na porane{nite sorabotnici na KOS i Slu`bata za dr`avna bezbednost, na koi se povikuvaat pogolem broj lica, direktno ili indirektno involvirani vo procesot na lustracija, kako {to potvrduva ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, ne se vo nivna nadle`nost. "Ministerstvoto za vnatre{ni raboti po 2000 godina nema nadle`nost vo odnos na

ovie dosieja. Inaku, so kolegite od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti od sosedna Srbija komunicirame vo odnos na site pra{awa za koi imame nadle`nost”, izjavi Jankuloska. Od Komisijata za verifikacija na faktite, nasproti tvrdewata na ekspertite i politi~arite deka klu~nite dokumenti za licata za koi se vodi procesot na lustracija se nao|aat vo arhivite na Belgrad, velat deka gi

imaat site potrebni dokumenti za sproveduvawe na lustracijata. "Barawe za dobivawe na dosiejata od Belgrad treba da dostavi Vladata vrz osnova na dogovor so srpskata Vlada. No, pred toa treba dobro da se prou~i dali vo tie dosieja ima ne{to {to nie go nemame i dali kaj drugata strana postoi volja za tie dokumenti da bidat otstapeni", veli \or|i Malkovski, ~len na Komisijata za lustracija.

13.10.2010

SDSM: VEQANOVSKI PRAVI UPAD VO ANKETNATA KOMISIJA Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, napravi upad vo rabotata na Anketnata komisija za ras~istuvawe na nastanot od prvi juli ovaa godina, obvini Cvetanka Ivanova, koordinator na prateni~kata grupa na SDSM. "Toj od pozicija na pretsedatel, pred da se do~eka ishodot od raboteweto na Anketnata komisija, dade kvalifikacija za nastanot, gi locira{e vinovnicite

i gi osudi. So vakvite skandalozni kvalifikacii, pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija nedozvoleno grubo gi prekr{i osnovnite demokratski principi", re~e Ivanova. Veqanovski, vo izjavata koja e predmet na kritikite na Ivanova veli deka `ali poradi toa {to nekolkumina pratenici od opozicijata sosema nepotrebno isprovocirale incident. Namesto samite da se zas-

ramat i da se zapra{aat zo{to go napravija toa, tie vo skandalot go vovlekoa Parlamentot i sozdadoa negativen imix i za Sobranieto i za dr`avata, ocenuva sobraniskiot spiker. Tokmu zatoa, SDSM go obvinuva Veqanovski deka namesto da se bori za gradewe na doverba, vra}awe na politi~kiot dijalog, toj so vakvi neseriozni javni nastapi ja uriva slikata za Sobranieto.

PREGOVORITE ZA IMETO VO ]ORSOKAK

VLADATA NE SE OTKA@UVA OD FIROM! Me|unarodnata zaednica i oficijalna Atina se obedineti vo ocenkite deka obidite na premierot Nikola Gruevski da ja aktualizira staro-novata ideja za vlez na Makedonija vo NATO i EU kako FIROM se samo politi~ki manevar i begawe od odgovornost GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

icepremierot zadol`en za evrointegracii, Vasko Naumovski, go povtori noviot stav na Vladata deka Grcija treba da & dozvoli na Makedonija vlez vo Evropskata unija i vo NATO

pod privremenata referenca FIROM. Naumovski, po primerot na negovite kolegi Antonio Milo{oski i Zoran Kowanovski, kako i na pretsedatelot \or|e Ivanov, nastapi so ostra retorika kon ju`niot sosed, direktno obvinuvaj}i ja Atina za “brutalno kr{ewe na Privremenata spogodba”, {to, spored nego, e pri~ina za vakviot odgovor od makedonska strana – promocija na idejata za paralelna evroatlantska integracija i razgovori za nadminuvawe na sporot za imeto. "Partnerskiot odnos {to sakame da go gradime so Grcija treba da bide baziran na golem stepen na doverba. Sekoj {to saka so nas da gradi dobrososedski odnosi treba da bide dosleden na ona {to bilo dogovoreno. Smetame deka Grcija treba da ja poka`e svojata dobra volja vo ispolnuvaweto na

me|unarodnite pravni dokumenti, kako {to e Spogodbata od 1995 godina", istakna v~era Naumovski. Diplomati vo Skopje ocenuvaat deka e nesfatlivo zo{to makedonskiot dr`aven vrv uporno ja “turka” idejata za FIROM, koga na site politi~ki ~initeli im e jasno deka toa e edna nevozmo`na misija, ~ija aktuelnost odamna e izgubena. Deka Makedonija ne treba da igra na ovaa, ve}e videna karta najdirektno pora~aa prviot ~ovek na NATO, Andres Fog Rasmusen, so jasna poraka do makedonskite vlasti deka novata taktika nema da pomine. I slovene~kiot ambasador, Alen Brajan Bergant, ja soo~i makedonskata Vlada so realnosta: "Site sme zainteresirani, vo dekemvri, koga se navr{uvaat pet godini od dobivaweto na kandidatskiot status, Makedonija da dobie datum za pregovori. Vo odnos na ova paralelno re{avawe na sporot za imeto pod referencata FIROM, znaeme deka Grcija nema da go dozvoli ova", veli Bergant. Toj povika na pointenzivni razgovori i sredbi so Grcija, pa duri i barawe Evropskata komisija poaktivno

da se vklu~i vo sporot za imeto. "Smetam deka potrebno e i dopolnitelno vklu~uvawe na Evropskata komisija vo re{avaweto na sporot za imeto, no mnogu pozna~ajno e i makedonskata Vlada da poka`e poaktivna politika i da ja zamoli Evropskata komisija ili pretsedatelot na EU, Unijata da bide poaktivna vo ovoj spor", poso~i slovene~kiot ambasador. Stavot na me|unarodnata zaednica vo odnos na ovaa makedonska ideja e stav i na oficijalna Atina. Spored gr~kiot vesnik “Katimerini”, koj se povikuva na oficijalni vladini izvori, Papandreu izjavite od Skopje gi sfatil samo kako politi~ki manevar. Gr~kite vlasti izlegoa so poraka do Gruevski -"Skopje da zapre so politi~kite manevri i da se fokusira na razgovorite pod posredstvo na Obedinetite nacii”. Poddr{ka za obidot na Makedonija za nov izlez od sporot pristignuva edinstveno od porane{ni funkcioneri i diplomati od prethodnata amerikanska administracija na Xorx Bu{: “Od posebno zna~ewe e faktot {to Privremenata spogodba be{e pregovarana od strana na

Sajrus Vens, pretstavnik na SAD, pod pokrovitelstvo na ON. Toa zna~i deka kaj Vladata na SAD i kaj generalniot sekretar na ON leì golema odgovornost tie da go poddrùvaat po~ituvaweto na ovaa Spogodba", istakna porane{niot medijator vo sporot, Robert O’Nil, i obvini deka ne dràt tvrdewata na generalniot sekretar na NATO, Andres Fog Rasmunsen, deka Spogodbata ne moè da se upotrebi: "Ne znam dali to~no e citiran generalniot sekretar na NATO. Privremenata spogodba vo sekoj slu~aj e obvrzuva~ka za Grcija. To~no e deka NATO raboti na princip na konsenzus, no mora da imame predvid {to zna~i konsenzus. Toa e obratnoto od davawe veto. Pri pregovorite za eden konsenzus vladite razgovaraat koj e nivniot zaedni~ki interes, taka {to se postignuva dogovor koj se zasnova na toj zaedni~ki interes. Ako edna dràva se sprotivstavi na zaedni~kiot in-

teres, toga{ drugite ~lenki bi trebalo da izvr{at pritisok na taa dr`ava za da ja nateraat da se zalaga za zaedni~kite linii", veli O’Nil. Nejasno e zo{to ako go ima ovoj stav, O’Nil ne izdejstvuval i realizacija na istiot dodeka pregovorite se vodea pod negovo medijatorstvo.

NOVI METODI VO BORBATA PROTIV KORUPCIJATA

NACIONALEN CENTAR ZA LOV NA KRIMINALCI MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

reku integrirawe na operaciite protiv grupite involvirani vo razni oblici na organiziraniot kriminal i korupcijata vo eden centar, }e se ovozmoì usoglasuvawe na standardite i metodologijata za rabota so zemjite~lenki na EU,- vaka direktorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todorovski, go objasnuva vospostavuvaweto na Nacionalen centar za borba, koj treba da gi obedini podatocite na dràvno nivo i da ovozmoì navremeno detektirawe na potencijalnite zakani, a so toa i prezemawe na koordinirani akcii. "Ako se ima predvid deka MVR e dlaboko navlezeno vo

modernizirawe na postojnite kapaciteti i doobu~uvawe na resursite, smetam deka vospostavuvaweto na centar so vakov karakter }e pridonese za promena na metodologijata na sorabotka na site nadle`ni institucii za sproveduvawe na zakonot", naglasi Todorovski. Postavuvaweto na temelite za izgotvuvawe Nacionalna strategija i Akciski plan za vospostavuvawe na Nacionalniot centar bara kontinuirano poznavawe na sostojbite vo razli~nite oblasti na organiziraniot kriminal i korupcijata. "So ovoj proekt, koj e komplementaren i se odviva paralelno so proektite za nacionalna razuznava~ka baza na podatoci i za vospostavuvawe metodologii za rabota, }e se mak-

simizira iskoristenosta na resursite vo spravuvaweto so zakanite koi ja zagrozuvaat bezbednosta i na dr`avata

i po{iroko”, istakna Mitko ^akov od Koordinativnoto telo. Korupcijata i organiziraniot kriminal se isklu~itelno povr-

zani i so niv nikoj ne moè da se spravi izolirano, re~e ambasadorot na Velika Britanija vo Makedonija, Kristofer Ivon. “Za uspe{no spravuvawe so korupcijata i organiziraniot kriminal od isklu~itelna va`nost e zaemnata pravna pomo{ i sorabotka, a na me|unarodno nivo, taa sorabotka se gleda vo raspoloènieto na britanskata Vlada da sorabotuva so Makedonija i da gi poddrì nejzinite napori vo taa nasoka”, re~e Ivon. Minatata nedela ministerkata Gordana Jankulovska potpi{a dogovor za readmisija na lica so Srbija, so {to }e se zajakne regionalnata sorabotka za uspe{na borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata.

6 13.10.2010 FOKUS: PRE^KI ZA VODEWE BIZNIS

AVIOSOOBRA]AJOT KONTRA INTERESITE NA BIZNISMENITE KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

aksim Prohorov, direktor za investicii vo rudnikot za olovo i cink Sasa i ~len na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija, poradi biznis godi{no ima 50-60 letovi od Skopje do Moskva i obratno. Povraten bilet vo ekonomska klasa od aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje do Moskva go ~ini od 450 do 480 evra, a vo biznis-klasa okolu 1.300 evra. Prohorov objasnuva deka nekoi biznis-zdelki ne mo`at da ~ekaat i da zavisat od neredovniot let na relacija SkopjeMoskva, koj vklu~uva i transfer vo Praga, Belgrad, Istanbul ili preku Budimpe{ta. “Pokraj Rusija, mnogu ~esto menaxerite od Sasa slu`beno patuvaat i vo Germanija. No, i najgolem del od drugite kompanii vo zemjava se soo~uvaat so pre~ki vo razvojot na biznisot koga e vo pra{awe aviosoobra}ajot. Do nekoi evropski gradovi, kako Kiev, Var{ava,

Slabata ekonomska mo} i nedovolniot pazar se glavnite pri~ini

zo{to vo zemjava nema evtini avionski karti do klu~ni evropski i svetski centri. Vo otsustvo na zdrav aviosoobra}aj, Makedoncite gi polnat buxetite na regionalnite aerodromi Minhen ili do Kina, prakti~no e nevozmo`no da stignete vo denovi koga vie sakate. Neredovnite letovi i premostuvawata od eden aerodrom do drug za nas biznismenite zna~at izgubeno vreme”, objasnuva Prohorov. Toj tvrdi deka vo Makedonija avionskite bileti s$ u{te se mnogu skapi sporedeno so regionalnite aerodromi, kako belgradskiot, sofiskiot, solunskiot ili pri{tinskiot. “Cenite se visoki. Od aerodromot Nikola Tesla vo Belgrad do Moskva avionskiot bilet e poevtin za 200 evra”, dodava Prohorov. Problemot na ovoj biznismen go delat re~isi site gra|ani vo zemjava. Neredovnite direktni letovi do golemi evropski gradovi, skapite bileti i nemaweto niskobuxetni kompanii vo zemjava aviosoobra}ajot go pravat luksuz, {to ne e slu~aj vo drugite zemji. Otse~enosta

na zemjava od avionskata mre`a vo svetot go ote`nuva i poskapuva makedonskiot biznis. Kina i Grcija se me|u desette najgolemi trgovski partneri na Makedonija do koi voop{to ne postojat direktni avionski vrski. Makedonskite biznismeni od skopskiot aerodrom mo`at da poletaat do 16 destinacii, kako Belgrad, Zagreb, Sofija, Podgorica, Qubqana, Istanbul, Rim, Praga, Viena, Budimpe{ta, Dizeldorf, Cirih, Brisel, Hamburg, Berlin i Amsterdam. Sekoj den se leta samo do Belgrad, Podgorica, Qubqana, Istanbul, Viena i Budimpe{ta. Vo momentot do i od skopskiot aerodrom letaat 16 aviokompanii. NEMA PAZAR ZA NISKI CENI?! Vozduhoplovnite vlasti vo zemjava lo{ite sostojbi vo aviosoobra}ajot gi opravduvaat so ekonom-

skata nemo} na naselenieto i so maliot makedonski pazar, koj ne moèl da se sporeduva so regionot. “Praveni se komparativni studii za cenite i konstatirano e deka nie ne gi nudime najskapite destinacii za ista usluga i ista dolìna na let. Nie nekoga{ sporeduvame Belgrad-Viena i Skopje-Viena, a ima zna~ajna razlika vo kilometraàta. Drugo e tamu kade {to mo}ta na naselenieto i ekonomijata sozdavaat golema frekfencija, golem interes za patuvawe. Vo zemja kako na{ata, koja, za àl, s$ u{te se soo~uva so problemi od ekonomska priroda, ne e taka. Ne site gra|ani se vo mo`nost da kupat avionski bilet. Sostojbata vo aviosoobra}ajot vo zemjava zavisi od op{tiot koncept na dràvata. Dràvata mora da go stimulira razvojot na

turizmot i da ja razviva celata ekonomija za seto toa da ima efekti vrz aviosoobra}ajot. No, konkurentskite uslovi se te{ki. Vo avijacijata pozitivnite finansiski efekti treba podolgo da se ~ekaat. Site treba da bideme trpelivi. Sekako deka i dr`avata treba da pridonese”, veli Zoran Krstevski, direktor vo ostavka na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. Krstevski objasnuva deka sega{nite sostojbi vo aviobiznisot se rezultat na nekolkugodi{niot lo{ koncept na rabota. “Dosega, konceptot ne be{e odr`liv. Pove}e od 10 godini se davaa privilegii samo na eden avioprevoznik, koja ne uspea da dade rezultati. Pogre{en bil konceptot, mu se dale privilegii na subjekt koj ne bil kontroliran od

NADE@ITE VPERENI KON TA viosoobra}ajot odi vo nagorna linija. Vo prvite devet meseci godinava, aviosoobra}ajot na skopskiot aerodrom bele`i porast od re~isi 13% sporedeno so lani, a na ohridskiot pove} e od 40%. Analizata napravena od TAV Makedonija poka`uva deka ~arter-soobra}ajot vo prvite tri kvartali od godinava se zgolemil za duri 400% sporedeno so 2009 godina. Prose~niot rast vo evropskite zemji, pak, na godi{no nivo e

okolu 6%. Vozduhoplovnata vlast ovoj rast go objasnuva kako rezultat na viznata liberalizacija i pridobivkite od Zakonot za vozduhoplovstvo. “Kaj nas rastot se dol`i, prvo, na novata regulativa po izmenite vo Zakonot za vozduhopolovstvo vo maj, pogolemata liberalizacija na soobra}ajot i na vizniot re`im, kako i na podobrenite uslugi so vleguvaweto na TAV vo aerodromite. Gra|anite za godi{nite odmori evtino letaa

do Turcija, Egipet , [panija, Italija. Toa ja zgolemi atraktivnosta. Imame i 30 kompanii koi za prvpat sletaa ili poletaa od makedonskite aerodromi, {to e dobar predznak”, objasnuva Krstevski. Spored nego, TAV Makedonija sega treba da go napravi ona {to dr`avata propu{ti da go napravi vo izminatite 10-15 godini. Visoki se o~ekuvawata na Krstevski od TAV. “Dosega, na{iot soobra}aj be{e orientiran samo na povrzuvawe na

Skopje so nekoi evropski centri. No, patuvawata ne se samo na zapad, tuku i na istok. Duri i so ekonomskata kriza, mnogu od ekonomiite se orientiraa kon isto~nite i dalekuistoo~nite zemji”, veli Krstevski. TAV, koj od mart godinava e sopstvenik na dvata aerodromi, ve}e gradi na skopskiot aerodrom, a intenzivno raboti i na modernizacija na ohridskiot. Se gradat terminalot, administrativnata zgrada, kargocentarot i zgradata za protivpo`arnata slu`ba

SREDA

OBEM NA AVIOSOOBRA]AJOT 2009-2010 GODINA NA AERODROMITE SKOPJE I OHRID 2009 prevezeni patnici 437,092 operacii na vozduhoplovi 8,610 redovni linii 349,368 ~arter linii 58,822 ostanati linii 2,894 vo toni 1586,71

2010 491,499 8,656 363,098 94,373 2,629 1507,64

izvor: analiza na Tav Makedonija

dràvata. Nemalo konkurencija, nitu avioni i sega moème da zaklu~ime deka zaludno gi izgubivme tie godini. Ne se sozdadoa preduslovi za razvoj na avioindustrijata vo Makedonija. No, sostojbite sega se izmeneti. So davaweto na makedonskite aerodromi pod koncesija na kompanija koja e globalen operator i so postavuvaweto na skopskiot aerodrom kako regionalen zna~ajno }e se izmeni strukturata na aviosoobra}ajot. ]e se pojavi tranziten soobra}aj i duri toga{ }e moème, vrz osnova na konkurentni ceni i uslugi, da go napravime toa {to go napravija Sofija ili Solun”, objasnuva Krstevski. Porane{niot direktor na makedonskite aerodromi, Vawa Bitoqanu, smeta deka dràvata nema strategija za razvoj na aviosoobra}ajot. “Ne moète da kaète deka imame strategija i redovni prevoznici samo so dva avioni. Treba da imame nacionalen avioprevoznik. Toa apsolutno ne treba da zna~i deka toj po definicija }e pravi zagubi. Sega nekomu mu odgovara da nemame doma{en i seriozen avioprevoznik. Na patnicite, turistite i na

biznismenite treba da im se obezbedi redoven aviosoobra}aj”, veli toj. DR@AVATA MO@E DA SUBVENCIONIRA LETOVI Poznava~ite na sostojbite vo vozduhoplovstvoto re~isi se ednoglasni deka so razvojot na turizmot i na celata ekonomija mora da se razviva i vozdu{niot soobra}aj. Krstevski tvrdi deka poslednite izmeni na Zakonot za vozduhoplovstvo }e go liberaliziraat aviosoobra}ajot. “Dràvata moè da subvencionira letovi za koi e posebno zainteresirana ili da dade odredeni privilegii na edna kompanija za odredena linija koja ne moè da bide bide profitabilna. Zakonot ovozmoùva i op{tinite da vloùvaat vo ovoj soobra}aj, osobeno Ohrid, Struga ili Bitola. No, mora da naglasam deka aviosoobra}ajot mnogu zavisi i od turizmot. Pra{aweto e kako da doneseme turisti i biznismeni i tie da bidat postojani patnici. Za toa treba vo Ohrid turizmot da trae 12 meseci, a ne dva”, objasnuva Krstevski. Spored nego, dali i kolku zemjava }e ima razvien aviosoobra}aj zavisi od evroatlantskite integracii, bidej}i mnogu stranski kompanii i turisti procenuvaat dali zemjata ili aerodromot kade {to sletuvaat gi ima site bezbednosni preduslovi. ZO[TO VO MAKEDONIJA NEMA EVTINI BILETI? Spored analiti~arite, za da ima evtini avionski karti, mora da ima golema konkurencija i golem potencijal na pazarot, ili dràvata da sub-

SOPSTVENIK NA TURISTI~KATA AGENCIJA KOMPAS ”Jas se soo~uvam so u{te eden problem. Ne mo`am da im prodadam na strancite bilet za vo zemjava. Od Germanija do Skopje bilet e 450 evra vo dvata pravci. Germancite mene mi velat deka za istite pari tie namesto za Makedonija }e letaat za Wujork.“

KOLKU ÎNI EDEN AVIONSKI BILET? Podatocite od agencijata Siti travel, koja prodava avionski bileti, pokaùvaat deka avionski bilet od Skopje do London za poletuvawe na 15 oktomvri, a vra}awe na 27 oktomvri, najevtino ~ini okolu 216 evra. Za istata avionska relacija vo istiot period, no so poletuvawe od Belgrad, najevtinata karta e 262 evra, a od Sofija 193 evra. Dokolku, pak, kupite bilet od niskobuxetnata kompanija Wizz Air preku Internet za periodot 15-27 oktomvri, povratna karta od Sofija do London }e ve ~ini 195 evra, a od Belgrad 150 evra. Od Skopje do Brisel, najevtiniot bilet ~ini okolu 200 evra, a od Sofija do Brisel 100 evra. niskobuxetnite kompanii. Ako na poniskite ceni na aerodromot vo Sofija, na primer, gi dodadete aerodromskite taksi, prevozot do Sofija i cenata za bagaòt, }e gi dobiete na{ite ceni. Preku na{ata aviokompanija, najevtiniot povraten bilet od Skopje do Dizeldorf ~ini 200 do 220 evra, do Brisel me|u 180 i 200 evra, a do Rim 160-180 evra. Nie sme duri i za 20%-30% poevtini od nekoi drugi kompanii od regionot koi letaat na isti linii. No, Makedonija e mal pazar. Za odredeni destinacii edvaj se sobiraat 140 patnici, a nie kako redoven avioprevoznik mora da letame na najavenite linii duri i so eden patnik. Cenite mora gi pokrijat zagubite na kompanijata“, objasnuva Helena Roza, portparol na Erlift servis. Spored nea, re~isi 80% od patnicite vo Makedonija pripa|aat na srednata klasa. “Mnogu od patnicite odat vo stranstvo na pe~alba, a ne na patuvawe. Dobar del od gra|anite namesto so

ZORAN KRSTEVSKI

MURAT ORNEKOL OPERATIVEN DIREKTOR NA TAV HOLDING “Prezemame agresivni ~ekori za da se podobri rabotata na aerodromite. Se obiduvame da gi namalime taksite za kompaniite koi go zgolemuvaat brojot na letovi, a imame dobri ponudi i za novi aviokompanii. Pregovarame so Rajan xet, Vizer i Lufthanza za voveduvawe redovni linii od Skopje, a turskiot avioprevoznik Boraxet ve}e po~na da leta od Skopje za Bursa.”

letaat od Makedonija. “Pregovarame so Rajan xet, Vizer i Lufthanza za voveduvawe redovni linii od Skopje, a turskiot avioprevoznik Boraxet ve}e po~na da leta od Skopje za Bursa. Pravime napori, no nema interes zatoa {to nema patnici. Za da letaat, treba da se napolni avionot, inaku ne im e isplatlivo. Nema pobaruva~ka na pazarot i zatoa nema niskobuxetni kompanii i evtini aviobileti. Prezemame agresivni ~ekori za da se podobri rabotata na aerodromite. Se obiduvame da gi namalime taksite za kompaniite koi go zgolemuvaat brojot na letovi, a imame dobri ponudi i za novi aviokompanii”, veli Ornekol.

ARSENIE JANEVSKI

DIREKTOR VO OSTAVKA NA AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO “Sostojbata vo aviosoobra}ajot vo zemjava zavisi od op{tiot koncept na dr`avata. Dosega konceptot ne be{e odr`liv. Pove}e od 10 godini se dadoa privilegii samo na eden avioprevoznik, koj ne uspea da ostvari rezultati. Nema{e konkurencija, nitu avioni i sega doa|ame do moment koga treba da zaklu~ime deka sme gi izgubile tie godini.“

parkingot za vozila, koj }e ima 1.200 mesta. Do maj slednata godina se o~ekuva da se pu{ti vo upotreba i pistata, podolga od sega{nata za 500 metri. na skopskiot aerodrom, a Na Ohridskiot aerodrom, na Sveti Apostol Pavle se modernizira terminalot i se pak, se modernizira termirekonstruiraat pistata i sis- nalnata zgrada, se postatemot za baga`. Menaxerskiot vuvaat u{te dve mesta za tim na TAV tvrdi deka obez- ~ekirawe, a se renoviraat mestoto za ~ekawe i sisbedenite 120 milioni evra, od najavenite 200, se dovolni temot za baga`. Parkingot za da gi zavr{at predviden- se pro{iruva za u{te 6.000 metri kvadratni i se ite grade`ni raboti. gradi u{te eden parking na Terminalnata zgrada }e se povr{ina od 5.000 metri prostira na povr{ina od kvadratni, a se renovira 40.000 metri kvadratni, }e ima dva kata so {est porti i hangarot za kargo i pistata. - mostovi za vlez i izlez na patnici, kako i 23 mesta Murat Ornekol, operativen za ~ekirawe. Treba da bide direktor na TAV holding, veli deka intenzivno pregogotova do 20 oktomvri 2011 varaat so pove}e aviokomgodina. Vo zadniot del na terminalnata zgrada }e bide panii koi imaat interes da

TAV

vencionira odredeni letovi. Soglasno zakonot, Makedonija se odlu~i za vtoriot model, ostavaj}i konkurentskata bitka da ja vodi koncesionerot TAV Makedonija. Sopstvenikot na najstarata turisti~ka agencija vo Makedonija, Kompas, objasnuva deka niskobuxetnite aviokompanii baraat besplatno sletuvawe i poletuvawe. “Makedonija e mal pazar, a mnogu e slaba i kupovnata mo}. Za da ima redovni direktni letovi do klu~ni destinacii, treba avikompaniite da imaat ekonomska isplatlivost i opravdanost, a ne edna{ mese~no da ima po 30 patnici. Kompliciran e aviosoobra}ajot kaj nas i od mnogu nere{eni problemi. Jas pred tri godini se otka`av od ovaa ponuda. Bidej}i mojata agencija raboti na “inkaming” turizam, jas se soo~uvam so u{te eden problem. Ne mo`am da im prodadam na strancite bilet za vo zemjava. Od Germanija do Skopje bilet e 450 evra vo dvata pravci. Germancite mene mi velat deka za tie pari }e letaat za Wujork”, objasnuva Arsenie Janevski, sopstvenik na Kompas. Janevski objasnuva i deka poradi otsustvo na niskobuxetni aviokompanii, koi }e nudat evtini bileti, Makedoncite do posakuvanata destinacija letaat preku regionalnite aerodromi. “Solunskiot i sofiskiot aerodrom se daleku podobri od nas. Imaat direktni linii so mnogu evropski gradovi. Belgradskiot sega po~nuva da se razviva. Regionalnite aerodromi, za razlika od nas, i porano, a i sega nudat podobri avionski vrski, imaat pogolem izbor i pove}e avikompanii, a so toa i popristapni ceni na biletite”, dodava Janevski. No, od redovniot avioprevoznik Erlift servis, koj e vo sopstvenost na aviokompanijata Skajvings, gi otfrlaat tezite deka regionalnite aerodromi imaat poevtini ceni od makedonskite. Erlift servis ima ~etiri redovni linii za Dizeldorf, Cirih, Rim i Brisel, a sezonski leta do Istanbul, Viena, Berlin i Hamburg. “Cenite na Erlift servis voop{to ne se povisoki od tie {to gi nudat

13.10.2010

avion s$ u{te vo Evropa odat so avtobus, mislej}i deka taka e poevtino. Nie letame kon destinaciite za koi ima interes i ekonomska opravdanost, a cenite se rezultat na pobaruva~kata na pazarot”, objasnuva Roza. Vo prvite {est meseci od godinava ovaa aviokompanija prevezla 137.000 patnici, a o~ekuva do krajot na godinata ovoj broj da dostigne 300.000. Vo idnata godina o~ekuvaat da im stignat dva avioni so po 77 sedi{ta za da ovozmo`at novi destinacii.

AVIOSOOBRA]AJOT VO REGIONOT PORAZVIEN a razlika od Makedonija, Makedonija vo okolnite zemji aviosoobra}ajot e daleku porazvien. Od aerodromot vo Pri{tina ima redovna aviovrska do 19 destinacii, od Zagreb do 25 destinacii, od Belgrad do 35, a od Sofija do 30 destinacii. Zatoa, gra|anite od zemjava, osobeno stopanstvenicite, se prinudeni da gi koristat ovie aerodromi namesto Aleksandar Veliki. Od aerodromite vo Belgrad, Zagreb i Sofija se nudi direkten let do Stokholm, Pariz, Keln, [tutgart, Var{ava, Trst, Tel Aviv, Kopenhagen, Barselona, Madrid, Dortmund, Man~ester, Valensija, Talin, Dubrovnik, Split, Tunis, destinacii koi skopskiot aerodrom ne gi nudi. Kako dobra alternativa na skopskiot ~esto se koristi i aerodromot vo Solun. Zoran Krstevski od ACVP objasnuva deka vo posledno vreme aerodromot vo Kosovo se spomenuva kako “po~etna stanica” za mnogu Makedonci. “Kosovo za~esteno se spomenuva kako zemja vo koja ima soobra}aen bum. Tamu sostojbite se proekcija na ona {to nie go imavme vo 1999 godina. Sega na Kosovo ima 40.000 stranci na postojan prestoj so golemi primawa, koi imaat mo`nost da patuvaat do svoite domovi mnogu ~esto. Ne mo`eme da se sporeduvame so Romanija ili Bugarija, kade {to `iveat po devet milioni lu|e”, objasnuva Krstevski.

8 13.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SREDA

STRATEGII

FIKSNIOT DEVIZEN KURS E DOBAR KOGA ZEMJATA SE BORI SO INFLACIJATA Ovaa

strategija e mnogu efikasna za brzo namaluvawe na inflacijata vo zemji koi se soo~uvaat so visoki stapki. So vrzuvaweto na valutata za nekoja stabilna valuta i so fiksiraweto na odnosot me|u doma{nata valuta i valutata sidro, zakonski ili, pak, so sekojdnevni intervencii na devizniot pazar, kako {to e slu~aj kaj nas, fluktuira~kiot kurs stanuva, de fakto, fiksen

trategijata na targetirawe na devizniot kurs se smeta za najpogodna za malite i otvoreni ekonomii, kade {to devizniot kurs pretstavuva edna od najva`nite, ako ne i najva`na ekonomska varijabla, preku koja monetarnata politika mo`e da ja realizira osnovnata cel. Oddelni ekonomisti smetaat deka ovaa strategija e ednakvo va`na i aplikabilna i za golemite otvoreni ekonomii. Zemjata, ili centralnata banka, {to se odlu~ila za vakva strategija go odbira devizniot kurs kako glaven intermedijaren target i toj slu`i kako nominalno sidro, na koe mu se podredeni site drugi politiki, a pred s$ i nad s$, monetarnata politika. Vsu{nost, zemjata koja se odlu~ila da

primenuva vakva strategija, na nekoj na~in, se otka`uva od vodewe avtonomna monetarna politika i nea ja podreduva, odnosno ja vrzuva da ja deli sudbinata na monetarnata politika na zemjata za ~ija valuta se vrzuva doma{nata valuta. Ovaa strategija e mnogu efikasna za brzo namaluvawe na inflacijata vo zemji koi se soo~uvaat so visoki stapki. So vrzuvaweto na valutata za nekoja stabilna valuta i so fiksiraweto na odnosot me|u doma{nata valuta i valutata sidro, zakonski ili, pak, so sekojdnevni intervencii na devizniot pazar, kako {to e slu~aj kaj nas, fluktuira~kiot kurs stanuva, de fakto, fiksen. Preku negovoto vlijanie za mnogu brzo vreme inflacijata se sveduva na nivo od zemjata “sidra{“. Strategijata na targeti-

rawe na devizniot kurs ima dobra strana {to gi disciplinira site u~esnici vo kreiraweto na ekonomskata politika. Prvo, ja disciplinira centralnata banka, koja mora da vodi monetarna politika so koja }e go “brani” devizniot kurs na svojata valuta. Vo ovaa strategija monetarnata politika, vsu{nost, e endogena varijabla, stavena vo funkcija na odbrana na nominalnoto sidro. Blisku e do vistinata ako se ka`e deka centralnata banka vodi politika, ako ne ista, toga{ mnogu sli~na so zemjata za ~ija valuta e vrzan devizniot kurs. Ovaa strategija gi tera na disciplinirano odnesuvawe i Vladata, ministerstvata i agenciite i ne im dava prostor za pogolemi diskrecioni odluki vo pogled, da re~eme, na iznosot na buxetskiot deficit

ili, pak, rastot na platite. Site ograni~uvawa koi gi nametnuva fiksniot devizen kurs kako “avtomatsko pravilo” rezultiraat so brzo simnuvawe na inflacijata na nivo od zemjata “sidra{“. Kriti~arite na ovaa strategija naj~esto go spomenuvaat faktot deka zemjata koja primenuva vakva strategija prakti~no svesno odlu~uva da vodi monetarna politika ista ili mnogu sli~na na zemjata so ~ija valuta e vrzan kursot na doma{nata valuta. Toa ima za posledica, vo slu~ai na vnatre{ni {okovi, koi doa|aat od realniot ili monetarniot sektor, da ne mo`e da reagira so monetarnata politika i da gi apsorbira, amortizira ili neutralizira tie {okovi. Od druga strana, dokolku nastanat nekoi ekonomski {okovi ili

naru{uvawa vo zemjata so ~ija valuta se vrzuva doma{nata valuta, tie se prenesuvaat i na doma{nata ekonomija. Vtor element {to zaslu`uva vnimanie vo kritikata na ovaa strategija e opasnosta od apresijacija na realniot devizen kurs so posledici vrz nadvore{no-trgovskata razmena, ako dolgo se primenuva ovaa strategija. Zatoa, vo pravo se nau~nicite koi istaknuvaat deka po postignuvaweto na celite za koi e vovedena ovaa strategija, taa treba da se napu{ti. Uspehot {to go postigna NBM vo primenata na ovaa strategija e nesomnen. Postignatata cenovna stabilnost vo izminatite godini na primena na ovaa strategija ja kategorizira Republika Makedonija me|u najuspe{nite zemji vo grupata na

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

zemji vo tranzicija. Ostvaruvaweto niska stapka na inflacija preku odrùvawe na stabilen, de fakto, fiksen devizen kurs vo kontinuitet, go zgolemi kredibilitetot na NBRM i vlijae{e vrz formiraweto na stabilni inflaciski o~ekuvawa. Samo taka moè da se objasni cenovnata stabilnost i vo godinite koga imavme golemi neekonomski {okovi, kakvi {to bea 1999 i 2001 godina. Takvite {okovi se {kolski primer za pojava na visoka inflacija, za devalvacija na valutata, za sistemska bankarska kriza. Nie, sepak, uspeavme vo tie godini da odrìme stabilen devizen kurs, preku nego i niska inflacija, i da ne doìveeme pogolemi potresi vo bankarstvoto.

ALTERNATIVA Ako

vo site zemji i regionot bi se izvezuvalo vo soglasnost so udelot na srpskiot izvoz vo vkupniot svetski izvoz, toa bi zna~elo zna~itelno namaluawe na izvozot vo EU i vo zemjite od porane{na Jugoslavija, a golemo zgolemuvawe na izvozot vo Amerika, Japonija i Kina. Izvozot vo Rusija bi ostanal pribli`no ist, a zgolemuvaweto na izvozot vo Indija i Brazil bi bilo ogromno vo procenti, no ne mnogu zna~ajno po vrednost.

oja e alternativata na Evropskata unija? Da re~eme, vo nadvore{nata trgovija. Da gi pogledneme faktite. Srbija izvezla okolu 11 milijardi dolari stoka vo 2008 godina (ja zemam ovaa godina za da gi izbegnam efektite od krizata). Okolu {est milijardi vo EU, okolu ~etiri milijardi vo dr`avite od porane{na Jugoslavija i ostanatata milijarda vo Rusija i ostatokot od svetot. Vkupniot srpski izvoz e dve tretini od eden promil na svetskiot izvoz. Da pretpostavime deka se smeta deka ovaa regionalna koncentracija na izvoz “ima alternativa”, koja bi bila i {to bi podrazbiralo toa? Na primer, Kina e golem uvoznik, a srpskiot izvoz vo taa zemja vo 2008 godina, iznesuva{e edvaj {est milioni dolari. Da pretpostavime deka bil ednakov udelot na srpskiot izvoz vo svetskiot izvoz, da

re~eme promil od kineskiot uvoz - toa bi bilo okolu milijarda dolari (ova se zaokru`eni cifri, samo za da se vidat dimenziite na razlikata). Toa bi bilo ne{to pomalku od izvozot vo Crna Gora, koj taa godina iznesuva{e re~isi 1,3 milijardi dolari. Izvozot vo Brazil bi trebalo da bide okolu 150 milioni dolari (inaku, prakti~no go nema), {to e ne{to pomalku od edna tretina od izvozot vo Makedonija. Izvozot vo Indija bi trebalo da iznesuva 300 milioni dolari (momentalno e zanemarliv), {to e ne{to pove}e od dve tretini od izvozot vo Hrvatska. Dodeka izvozot vo SAD bi trebal da bide ne{to pove}e dve milijardi dolari, a vo 2008 godina bil okolu 65 milioni dolari. Kone~no, izvozot vo Japonija e isto taka mal, a spored istata presmetka bi trebalo da bide mnogu pogolem. Nasproti toa, izvozot vo EU e okolu tri

pati pogolem otkolku {to e udelot na izvozot na Srbija vo svetskiot izvoz, izvozot vo Rusija e dva pati pogolem, a vo sosednite zemji mnogu pati pogolem. Ova, pred s$, moè da se zeme kako indikacija na komparativnite prednosti na srpskata ekonomija. Vlijae i politikata na nadvore{nata trgovija, no kako {to e ovoj raspored na izvozot stabilen, moè da se kaè deka pove}e vlijae na nivoto (osobeno vo periodot na vojni i sankcii) i specijalizacija na izvozot, a mnogu malku na destinacijata. Srbija, sekako, izvezuva mnogu malku. Taka, moè da se kaè deka e potrebno da se baraat novi pazari. Ova e pogre{no dokolku e to~no deka postoe~kata regionalna struktura na izvozot e vo soglasnost so komparativnite prednosti na srpskata ekonomija. [to vo toj slu~aj bi zna~ela politikata izvozot vo EU i vo sosednite zemji da se prefrlat na drugi

zemji? Najprvin, kade bi bilo najgolemo zgolemuvaweto? Da pretpostavime deka srpskiot izvoz se duplira, {to e bez somne` neophodno dokolku se saka da se

zgolemi ekonomskata aktivnost. Ako vo site zemji i regionot bi se izvezuvalo vo soglasnost so udelot na srpskiot izvoz vo vkupniot svetski izvoz, toa bi zna~elo zna~itelno

Vladimir Gligorov, profesor na Vienskiot ekonomski institut

namaluawe na izvozot vo EU i vo zemjite od porane{na Jugoslavija, a golemo zgolemuvawe na izvozot vo Amerika, Japonija i Kina. Izvozot vo Rusija bi ostanal pribli`no ist, a zgolemuvaweto na izvozot vo Indija i Brazil bi bilo ogromno vo procenti, no ne mnogu zna~ajno po vrednost. Za da se postigne toa, potrebna e dramati~na promena vo komparativnite prednosti na srpskata ekonomija. Ponekoga{ se veli deka taa alternativa e pove}e posakuvana, bidej}i za integracija vo EU e potrebna cela decenija. Vo taa decenija, mo`no e da se udvoi izvozot na pazarite kade {to srpskata ekonomija ima komparativi prednosti. Za da se postigne seto toa na alternativnite pazari, edna decenija e ni{to. Prezemeno od vesnikot "Blic"

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

SREDA

2.456

2.180

MBID

113,00

2.454

2.170

13.10.2010

OMB

112,50

2.452

2.160

2.450

112,00

2.448

111,50

2.150 2.446 2.140

111,00

2.444

2.130

2.442

05/10/10

07/10/10

09/10/10

110,50

05/10/10

11/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

07/10/10

09/10/10

11/10/10

05/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

07/10/10

09/10/10

11/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NA^IN ZA ZGOLEMUVAWE NA LIKVIDNOSTA

MAKEDONSKA BERZA

OD VARDAR DO TRIGLAV, INICIJATIVA ZA ZAEDNI^KA BERZA

17.03.2010 9

Formiraweto na regionalen pazar na kapital na vloùva~ite bi im ovozmoìlo pogolema korist od onaa {to ja nudat sega{nite nacionalni berzi sekoja posebno. na platforma za trguvawe”, ni izjavi pretsedatelkata na Komisijata za hartii od vrednost, Marina Na}evaKavrakova. Idejata za regionalna berza ja pozdravuvaat i u~esnicite na pazarot na kapital. “Smetam deka ova e odli~na ideja. Kolku e pogolem pazarot na kapital, tolku e podobro i za nas fondovite, no i za gra|anite. Najdobro bi bilo koga bi imale mo`nosti gra|anite da investiraat i nadvor od regionot, odnosno na svetskite pazari na kapital, no za po~etok dobro e i ova regionalno otvorawe na berzite. Na ovoj na~in, postojat golemi mo`nosti i za zaìvuvawe na doma{nata berza. Generalno, smetam deka sekoja vakva inicijativa e za pozdravuvawe. Nam, a i na investitorite, na kraj, najbitno ni e kolkava e {irinata na toj pazar na kapital”, smeta Blagoj Mitrov, izvr{en direktor vo dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo Status od Skopje. Vasko Mitev, izvr{niot direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments, smeta deka formiraweto na regionalna berza ne samo {to e dobar proekt, tuku i neminovnost za berzite vo regionot koi silno bea pogodeni od krizata. “Apsolutno sum za ovoj proekt. ]e se formira eden

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ro{iruvaweto na pazarot na kapital preku formirawe na regionalna berza e ocenet kako vistinski poteg od strana na direktnite u~esnici na istiot. Minatata nedela na forumot koj se odr`a vo Milo~er, Crna Gora, regulatornite tela na berzite od eksjugoslovenskite republiki, me|u koi i makedonskata Komisija za hartii od vrednost, se soglasija do krajot na godinata da potpi{at pismo za nameri so koe }e bide formalizirana idejata za formirawe regionalna berza. “Idejata za formirawe na regionalen pazar na hartii od vrednost, vsu{nost, se nametna kako najoptimalno re{enie za nadminuvawe na problemite so likvidnosta na pazarite vo regionot. Imeno, na poslednite sredbi na regulatorite na pazarite na hartii od vrednost od regionot, pretstavnicite na site regulatori se soglasivme deka e vreme za rezlizacija na idejata za formirawe na regionalen pazar preku etablirawe na t.n.Multilateral trading facility (MTF), odnosno multilateral-

SO OBVRZNICI POLOVINA OD BERZANSKIOT PROMET rguvaweto kaj Makedonska berza vo tekot na v~era{niot den zavr{i so ostvaren berzanski promet vo iznos od 11,27 milioni denari, {to e za re~isi 31% pogolem promet vo odnos na 8,59 milioni denari koi bea ostvareni vo tekot na trguvaweto izminatiot petok. Centar na investitorskata aktivnost v~era bea obvrznicite. So niv be{e realiziran promet vo iznos od 6 milioni denari, {to e pove}e od polovina berzanski promet ostvaren vo tekot na v~era{niot den. Me|u niv povtorno dominira{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija so okolu 5,28 milioni denari od ovoj promet. Akciite na Alkaloid i na Granit v~era se poka`aa kako najlikvidni. Akcijata na Alkaloid denot go zavr{i so promet vo iznos od 2,78 milioni denari, pri {to bea istrguvani 775 akcii, dodeka, pak, akcijata na grade`nata kompanija Granit v~era{niot den go zavr{i so promet od 1,07 milioni denari i istrguvani 2.114 akcii. V~era{niot den go obele`a i slabiot, re~isi nikakov, interes od strana na investitorite za

golem regionalen pazar koj po primerot na nordiskite dràvi, koi se obedineti vo edna berza, }e bide atraktiven za stranskite investitori. Normalno, toa i toa kako }e se odrazi vrz likvidnosta na berzite vo regionot. Krizata pokaà deka berzite od regionov se mnogu mali za da moàt sami da se nosat so tekovnite problemi, pa so ogled na toa {to na{ata berza e najmala vo odnos na berzite od ostanatite biv{i jugoslovenski republiki, smetam deka nie bi go imale i najgolemiot benefit od formiraweto na regionalna berza”, ni izjavi Mitev Mitev, kako i Mitrov smetaat

deka vo odnos na celiot ovoj proekt na formirawe na regionalna berza bitni se i nekoi tehni~ki detali od koi zavisi uspe{nosta na ovoj proekt. Istite se odnesuvaat na na~inot na koj }e bide napraveno toa povrzuvawe, kako i usoglasenosta me|u centralnite depozitari na hartii od vrednost vo pogled na poramnuvaweto. “So cel celiot ovoj proekt da bide realiziran, neophodno }e bide proektot da go pridru`uvaat i promeni kaj Zakonot za devizno rabotewe, koi se neophodni za gra|anite da bidat vo mo`nost da investiraat”, smeta Mitev.

akcijata na Komercijalna banka, koja izminatite nedeli predni~e{e vo pogled na prometot. Od berzanskite indeksi, vo ramkite na v~era{noto trguvawe edinstveno indeksot na obvrznicite OMB go zavr{i denot so povisoka vrednost, beleèj}i rast od 0,07%. Blagodarenie na toa, dene{noto trguvawe OMB }e go po~ne so vrednost od 112,31 indeksni poeni. Ostanatite dva indeksi go prodolùvaat dvièweto vo nadolna linija po~nato minatiot petok. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ja sniì svojata vrednost za 0,80%, so {to v~era{niot den na trguvawe go zatvori so vrednost od 2.156,66 indeksni poeni. Sli~no pomina i MBID indeksot, koj v~era zabeleà pad od 0,21%, spu{taj}i se na nova poniska vrednost od 2.446,97 indeksni poeni. Cenite na hartiite od vrednost v~era vo najgolem del so poniski vrednosti. Dobitnici imame vkupno 3 na broj i toa i trite se obvrznici. Kako gubitnici bea registrirani 11 hartii od vrednost, predvodeni od Toplifikacija odrùvawe od Skopje, koja zabeleà pad za 4%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

12.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

29.799.832,71

-1,30%

-1,21%

-10,92%

-5,18%

-13,38%

07.10.2010

Илирика ГРП

22.780.596,52

1,23%

6,17%

0,60%

6,85%

6,03%

07.10.2010

Иново Статус Акции

17.747.296,03

-2,25%

-5,80%

-13,45%

-16,86%

-30,54%

08.10.2010

0,00

KD Brik

23.891.229,03

1,21%

2,70%

-1,11%

7,75%

12,92%

07.10.2010

0,00

KD Nova EU

21.983.455,68

-0,81%

-0,30%

-7,16%

-6,00%

-25,03%

07.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.049.401,75

-0,50%

0,91%

-6,28%

-2,00%

-3,22%

08.10.2010

Износ (МКД)

0,00

0 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Топлификација Одржување

12.10.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

12.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

24000

-4,00

24.000

Топлификација Скопје

3300

-2,21

16.500

Стопанска банка Битола

2550

-1,92

28.050

3599,66

-1,70

2.789.734

656,00

-1,07

4.592

Алкалоид Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

12.10.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

12.10.2010

% на промена

Просечна цена

P/E

P/B

обврзници

97.473

3.599,66

390,18

9,23

0,82

обични акции

78.620

-99,93

6.977,78

341,43

20,44

0,20

Вкупно Официјален пазар

176.093

-99,95

3.071.377

509,73

105,83

4,82

0,51

обични акции

6.789

-99,82

2.014.067

2.980,00

533,81

5,58

0,86

Вкупно Редовен пазар

6.789

-99,99

112.382

22.980,00

0,64

182.882

-99,95

3599,66

-1,70

2.789.734

REPL (2009)

25.920

36.750,00

5.625,12

6,53

0,74

509,73

0,00

1.077.574

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

Макпетрол Скопје Алајанс Уан Македонија АД

22980

-0,09

689.400

STIL (2009)

14.622.943

164,25

0,11

1.485,35

2,29

3146

0,00

141.570

TPLF (2009)

450.000

3.300,00

61,42

53,73

0,97

Македонски Телеком Скопје

410,80

-0,83

125.294

ZPKO (2009)

271.602

2.060,00

0,27

Гранит Скопје

12.10.2010

Нето добивка по акција

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ВКУПНО

-99,97

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 12.10.2010)

10 13.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

NOVO RAKOVODSTVO VO STOPANSKA BANKA AD BITOLA

VINO-SKOP PO ^ETVRTI PAT VO SKOPJE

tkako im iste~e mandatot na dvajcata generalni direktori na Stopanska banka AD Bitola, Dragan~o Mitrevski i Mende Micevski, za novi ~lenovi na Upravniot odbor se nazna~eni dosega{ni ~lenovi od Nadzorniot odbor na bankata - Blagoj Yalev, kako prv generalen direktor i Pece Nikolovski, kako vtor generalen direktor. Za nov ~len na Nadzorniot odbor na Stopanska banka

d denes, pa vo narednite pet dena, po ~etvrti pat }e se odr`i vinskiot festival Vino-Skop. Vo pette festivalski dena, osven makedonskite vina, kako {to najavuva organizitorot, }e u~estvuvaat uvoznici na francuski i {panski vina, a za prv pat ovaa godina i uvoznici na hrvatski vina. Isto taka, za prv pat godinava, kako ekskluziven sponzor koj }e se pogri`i za hranata na posetitelite }e bide gru-

AD Bitola, pak, e nazna~en generalniot izvr{en direktor na ZK Pelagonija, Dragi Petrovski. Nema informacii na {to se dol`at ovie promeni vo rakovodstvoto na bankata, no doa|aat po nekolkute bezuspe{ni obidi za proda`ba na bankata. Akcionerite na bankata se dogovorija da formiraat nov paket-akcii od 51% za da go ponudat na strate{ki investitor. Globalnata kriza go odlo`i vlezot na stran-

ski investitor vo Stopanska banka-Bitola, koja ve}e podolgo vreme e vo negova potraga.

pacijata @ito Vardar, koja na 20-metarski {tand }e ponudi trajni suvomesni i pekarski proizvodi. “Podgotveni sme da ugostime pove}e od 200.000 posetiteli. Ovaa godina na na{iot {tand }e ponudime sendvi~i so na{iot najnov pekarski proizvod - lebot "balans", veli Riste Ta{ev, generalen direktor na @ito Vardar. Proda`bata na site proizvodi na festivalot }e se vr{i so takanare~eni vinski

denari - bonovi koi }e mo`at da se kupat na opredelenite punktovi na Vino-Skop, a vinoto }e se slu`i isklu~ivo vo stakleni ~a{i koi }e se prodavaat na vlezot.

Rabotata na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata kone~no po~na da se zabele`uva, a profesionalizacijata na nejzinite ~lenovi e neophodna, bidej}i toa be{e najlo{iot del od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.

DRAGO KOS

PRETSEDATEL NA GRUPATA DR@AVI PROTIV KORUPCIJA (GREKO) PRI SOVETOT NA EVROPA

NE SME ZADOVOLNI SAMO SO PROMENI NA HARTIJA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

orane{niot prv antikorupcioner na Slovenija, Drago Kos, ovaa nedela doa|a vo Makedonija i }e u~estvuva na konferencijata “Borbata protiv korupcijata – Integrativna sprega od doma{ni i me|unarodni aktivnosti”. Kos vo intervju za “Kapital” veli deka preporakite na

GREKO se po~ituvaat, no se sproveduvaat samo na hartija. Spored nego, vo praktika ne e zabeleàno pomrdnuvawe od mrtvata to~ka. Kako ja ocenuvate rabotata na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, koja dobi nov pretsedatel, no i mnogu reakcii za rabotata? Od momentot koga be{e formiran prviot sostav na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, period vo koj taa be{e mnogu aktivna,

nejzinata rabota po~na da stanuva s$ pomalku i pomalku vidliva. No, izborot na gospodinot Selami ja promeni ovaa praktika. Po negovoto imenuvawe za pretsedatel, Komisijata povtorno po~na da raboti produktivno i efektivno kako vo nejzinite po~etoci. Kako ja komentirate odlukata na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE da gi povika svoite ~lenovi koi izvr{uvaat nekolku funkcii da go otstranat sudirot na interesi, ot-

kako tie ne odgovaraa na povicite na Komisijata da go storat toa? Dokolku povikot bil seriozen i dokolku toj bil ispo~ituvan, toa pretstavuva pozitiven znak. Vo svetot, mnogu retko se slu~uva politi~kite partii sami da go promenat odnesuvaweto vo nasoka na ispolnuvawe na nekoi va`ni eti~ki pra{awa. Ovoj primer poka`uva deka Komisijata dobila eden mnogu seriozen partner vo nejzinite obidi za spravuvawe so korupcijata

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,69%

3,74%

4,79%

5,71%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,6446

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,4317

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,4429

Швајцарија

франк

45,9349

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,5097

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,2533

61,55

45,4

70,2

46,5

Извор: НБРМ

i podobruvawe na ìvotot vo zemjata. Spored izmenite vo Zakonot za spre~uvawe na korupcija, koi gi podgotvuva Ministerstavoto za pravda, se predviduva ~lenovite na Komisijata profesionalno da bidat angaìrani i nivniot mandat da trae ~etiri godini. Spored toa, mandatot na ~lenovite na ovoj sostav na Komisijata }e zavr{i edna godina porano. Kako ovie promeni }e vlijaat na Komisijata? Ne moème da zboruvame za seriozna rabota dokolku ~lenovite na Komisijata ne se profesionalno angaìrani so polno rabotno vreme. Honorarnoto, odnosno privremenoto vrabotuvawe, be{e najlo{iot del od postoe~kiot Zakon za spre~uvawe na korupcijata, preku koj se definira{e i rabotata na Komisijata. Va{ata Komisija be{e edinstvena vo svetot ~ii ~lenovi nemaa postojano vrabotuvawe vo Komisijata. No, mandatot od ~etiri godini e mnogu kratko vreme, prekratko. Mandat od ~etiri godini bi bil dobar dokolku ~lenovite na Komisijata moàt da bidat povtorno izbirani za vtor ili tret mandat. Kako gi komentirate obvinuvawata na pretsedatelot na Komisijata, Selami, deka Vladata se obiduva da izvr{i upad vo Komisijata i na mestoto na dosega{nite ~lenovi da postavi partiski vojnici? Ova e seriozna zakana, koja moè da dovede do krah vo funkcioniraweto na Komisijata kako nezavisno dràvno telo. ^lenovite na Komisijata ne smeat da pripa|aat na nitu edna politi~ka partija, nitu, pak, da bidat politi~ki aktivni. Ovie dva kriteriumi mora da bidat ispolneti

za da moème da kaème deka Komisijata e nezavisno telo, koe }e bide po~ituvano od gra|anite. Dokolku obvinuvawata na gospodinot Selami se pokaàt kako vistiniti, toga{ Komisijata }e go zagubi svojot kredibilitet vo o~ite na gra|anite i, najva`no, vo o~ite na me|unarodnata zaednica. Toa moè da zna~i deka va{ata zemja ne gi po~ituva internacionalnite standardi vo ovaa oblast, kako {to se Konvencijata protiv korupcijata na Obedinetite nacii, preporakite na GREKO, Evropskata komisija i sli~no. Dali Makedonija gi ispolnuva preporakite koi GREKO gi iznesuva vo svoite godi{ni izve{tai za borba protiv korupcijata? Va{ata zemja pretstavuva eden od najpozitivnite primeri koga stanuva zbor za ispolnuvawe na preporakite na GREKO. Kako prvo, mnogu e storeno so cel da se ispolnat preporakite izneseni vo izve{taite na GREKO i vtoro, napraveni se golem broj zakonski i institucionalni izmeni vo toj del. Re~isi i ne postoi va`no pra{awe koe ostanalo otvoreno. No, GREKO ne e zadovolna samo so promenite na hartija. Nie bi sakale da vidime kako se implementiraat tie promeni i kako vlijaat pozitivno vrz ìvotot na gra|anite. Vo taa nasoka, nemame zabeleàno prakti~no podobruvawe na sostojbata so korupcijata vo va{ata zemja. Ne postoi seriozno pomrdnuvawe od mrtvata to~ka. Implementacijata na zakonite vo praktika i otkrivaweto na konkretni slu~ai na korupcija se rabotite na koi treba seriozno da porabotite vo slednite godini.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

13.10.2010

OTVOREN PRVIOT DELOVEN CENTAR SO 5 ZVEZDI – HIPERIUM EMA NIKOLOVSKA kopje go dobi prviot deloven centar so 5 zvezdi - Hiperium. Smesten na agolot na ulicite Oktomvriska revolucija i Ilindenska, sopstvenikot na ovoj delovno-komercijalen kompleks, avstriskata Hipo Alpe Adrija Lizing, vo nego investira 17 milioni evra, a spored presmetkite na kompanijata, investicijata vo delovniot objekt }e se vrati za

7 do 10 godini rabota. "Hiperium se izgradi po sprovedenoto istra`uvawe na makedonskiot pazar na nedvi`nosti i konstatacijata deka na Skopje mu nedostiga vakov objekt koj }e ponudi povisoki standardi koi se ekvivalent na potrebite na kompaniite koi rabotat ovde. Koga po~na proektot, na{ata cel be{e da go podigneme pazarot na nedvi`nosti da bide na povisoko nivo, za da vidat makedonskite biznismeni kako izgleda eden sovremen za-

padnoevropski deloven centar", izjavi Oliver Cintl, generalen direktor na Hipo Alpe Adrija Lizing. Objektot e so povr{ina od 16.000 metri kvadratni i raspolaga so pet kata deloven prostor. Sekoj kat, osven prizemjeto, e podelen na segmenti, od koi najmaliot ima 192 metri kvadratni, sredniot 45 metri kvadratni, a najgolemiot 560 metri kvadratni. Prizemjeto e predvideno za uslu`ni dejnosti, banka i

restoran. Na najvisokoto nivo, koe pretstavuva luksuzen potpokriv, ima sala za sostanoci i konferenciska sala, opremena so najsovremena audio i videooprema za prezentacii, koi mo`e da se iznajmuvaat na ~as ili den. "Zgradata na delovniot trgovski centar gi ispolnuva site tehni~ki i grade`ni standardi za moderna delovna zgrada od A klasa, a kirijata vo nego iznesuva 19 evra po metar kvadraten, plus tro{oci za

odrùvawe. Hiperium e inteligentna delovna zgrada, koja be{e izgradena za rekordni 18 meseci i vo koja s$ se upravuva kompjuterski. Moàm da kaàm deka e edinstven

deloven centar koj poseduva najmoderen i naj{tedliv sistem za greewe i ladewe vo zemjava", izjavi \or|i Vojnovi}, ~len na Upravniot odbor na Hipo Alpe Adria.

RASTE CENATA NA NAFTATA NA SVETSKITE BERZI

FIRMITE NE O^EKUVAAT BRZ UDAR VRZ TRO[OCITE

17.03.2010 11

Poslednite prognozi na analiti~arite ka`uvaat deka cenata na naftata na svetskite berzi }e dostigne 110 dolari za barel do 2012 godina. Makedonija, koja e celosno zavisna od ovoj energens, direktno gi trpi cenovnite {okovi. ALEKSANDRA SPASEVSKA spsevska@kapital.com.mk

esimisti~ki prognozi za cenata na naftata vo narednite nekolku godini. Po cenovniot {ok vo 2007 godina, koga cenata na ovoj strate{ki energens dostigna rekordni 147 dolari za barel, i stabiliziraweto vo izminatite dve godini, predviduvawata na svetskite konsultantski ku}i se deka do 2012 godina cenata na naftata }e dostigne 110 dolari za barel. Makedonija, koja e celosno zavisna od ovoj energens, direktno gi trpi cenovnite {okovi. Cenata na naftata e me~ so dve ostrici za na{ata ekonomija. Od edna strana, kako zemja koja e uvozno zavisna od ovaa zna~ajna surovina, ne ni odi vo prilog rastot na nejzinata cena, posebno ne vo delot na trgovskiot deficit. Od druga strana, pak, za dr`avata rastot na cenata na naftata e pogolem priliv za buxetot. Iako golem del od kompaniite koi kako glavna surovina vo proizvodstveniot proces ja koristat naftata nemaat napraveno poseriozni analizi, sepak, pretpazlivo gi

sledat dvi`ewata na pazarot i kalkuliraat so brojki i proekcii za sledniot period. Nivnite procenki se deka vo momentov nema potreba za nekoi poseriozni promeni vo proizvodstveniot proces i ne o~ekuvaat golem cenoven {ok. “Ako raste cenata na naftata, toa }e se odrazi negativno preku zgolemuvawe na tro{ocite. Iako naftata kako surovina ne u~estvuva vo golem del od na{iot proizvodstven proces, toa se reflektira pri distribucijata. Pou~eni od iskustvoto i od nesigurnosta na ovoj energens, nie go preorientirame proizvodstvoto. Pred da se slu~i cenovniot {ok, koristevme ma{ina koja rabote{e na nafta, no poradi golemiot tro{ok, ja izvadivme od upotreba“, veli Qubomir Drenkovski, sopstvenik na fabrikata za mesni proizvodi Pilko. Toj veli deka po rekordot od re~isi 150 dolari za barel, sega{nata cena na naftata e prifatliva. RUDNICITE ]E PREBIVAAT SO CENITE NA METALITE Presmetki za dvi`eweto na cenata na naftata pravat i vo najgolemiot proizvoditel na bakar i zlato, rudnikot Bu~im. Spored menaxmentot, rastot na cenata na ovoj

energens }e se kompenzira so rekordnata cena na zlatoto. “Cenata na energensite koi gi koristime vo procesot na proizvodstvo, sekako, vlijae vrz raboteweto na rudnikot. Iako naftata u~estvuva samo so 9% vo tro{ocite za proizvodstvo, sekako deka rastot na ovoj energens }e se odrazi negativno vrz raboteweto na kompanijata. Sepak, so ogled na toa {to proizveduvame zlato, ~ija cena postignuva rekordi, a i cenata na bakarot e na zadovolitelno nivo, }e gi kompenzirame zgolemenite tro{oci”, veli Nikolaj~o Nikolov od Bu~im. Poskapuvaweto na naftata najgolemo vlijanie }e ima vrz kompaniite od grade`niot sektor, koi najmnogu go koristat ovoj energens. “Rastot na cenata na naftata negativno }e se odrazi vrz grade`nite kompanii i }e gi zgolemi na{ite tro{oci”, veli Atanas Ristovski, direktor na Gradeèn institut. ZA DVE GODINI, NAFTATA ]E ÎNI 110 DOLARI Spored prognozata na konsultantskata ku}a Stenford i Brenstin, cenata na naftata slednata godina }e se dviì na nivo od 90 dolari za barel, a vo 2012

110

dolari za barel }e dostigne cenata na naftata do 2012 godina

dolari za barel dostigna cenata na naftata minatata nedela

godina se predviduva da dostigne 102 dolari. Od konsultantskata kompanija objasnuvaat deka golem udel za vakvoto dvièwe na cenata na naftata imaat vladinite stimulativni merki i odlukite na OPEK da ne gi zgolemi kvotite za izvoz na nafta. "Vladinite stimulativni paketi pokrenaa zagriènost deka moè da se zabavi globalnata ekonomija, a so toa i da se namali potro{uva~kata na energensi. Dopolnitelni se i stravuvawata deka Organizacijata na zemjite-izvozni~ki na nafta (OPEK) moè da gi ostavi nepromeneti kvotite za izvoz na nafta, otkako ministerot za nafta na Saudiska Arabija, Ali Al Naimi, pred nekolku ne-

deli pazarot vo momentot go definira{e kako mnogu dobro izbalansiran", se veli vo izve{tajot od Stenford i Brenstin. Od druga strana, vo izve{tajot na konsultantskata ku}a Nomura interne{nal se prognozira deka cenata na naftata mo`e da dostigne i do 100 dolari za barel idnata godina, {to doa|a kako rezultat na pogolemata pobaruva~ka od ponudata. Procenkite na Nomura se deka vo sledniot kvartal naftata }e dostigne vo prosek 85 dolari za barel. Cenata na naftata na svet-

skite berzi minatata nedela dostigna najvisoka vrednost vo poslednite pet meseci kako rezultat na slabeeweto na dolarot i padot na rezervite na energensi vo SAD. Amerikanskata lesna nafta za isporaka vo noemvri, v~era na berzata vo Wujork poskape za 72 centi na 83,95 dolari za barel, dodeka na Londonskata berza cenata na evropskiot "brent" od Severnoto More se zgolemi za 46 centi na 85,52 dolari za barel. Ova se najvisoki ceni na naftata od 4 maj godinava.

12 13.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

STARTUVAAT DVA IPA PROEKTI VO AGROSEKTOROT ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

arednata godina }e startuva realizacijata na dva va`ni proekti za institucionalno zajaknuvawe na agrosektorot, koi se poddr`ani od evropskiot instrument za pretpristapna pomo{ (IPA). Prviot proekt e naso~en kon usvojuvawe i sproveduvawe na evropskite zakoni od oblasta

na zaedni~kata zemjodelska politika na Evropskata unija, so akcent na ureduvaweto na zaedni~kite pazari na zemjodelskite proizvodi, a so vtoriot proekt }e se vospostavat nacionalni sistemi za polesno registrirawe na farmi i aplicirawe za finansiska poddr{ka od evropskite fondovi. Ambasadorot na Evropskata unija vo Makedonija, Ervan Fuere i ministerot za zemjodelstvo, {um-

arstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, smetaat deka ovie dva proekti mnogu }e pridonesat za dobli`uvaweto na makedonskoto zemjodelstvo do standardite na EU. Za ovie dva proekti se odvoeni okolu 1,5 milioni evra od vkupno predvidenite 17 milioni evra za makedonskiot agrosektor za {est godini. â&#x20AC;&#x153;Ministerstvoto sega se soo~uva so dvoen predizvik, a toa e da vospostavi

efikasna administracija i sistem za kontrola za menaxirawe na pretpristapnite i oficijalnite evropski fondovi za razvoj i isto taka da razvie i sprovede zakonodavstvo koe e vo soglasnost so standardite za implementirawe na zaedni~kata agrarna politikaâ&#x20AC;?, dodade Fuere. Na prviot konkurs za IPARD, golem del od proizvoditelite ne uspeale da apliciraat za sredstvata

od ovoj fond poradi problemi so zemji{teto. Ministerot Dimovski veli deka MZ[V ve}e ima izgotveno predlog-zakon za izmena na Zakonot za zemjodelsko zemji{te. So nego se predvideni izmeni koi odat vo prilog na olesnuvaweto na zemjodelcite pri dobivaweto na potrebnata dokumentacija vo pogled na apliciraweto za dobivawe na sredstva od IPARD. Klu~ni efekti od imple-

mentacijata na prviot proekt treba da bidat polesno vospostavuvawe na informativen sistem za sostojbata so pazarite na zemjodelski proizvodi vo zemjava i polesno dobli`uvawe na zemjodelskite proizvodi do zaedni~kite pazari na EU. Od vtoriot proekt najzna~aen efekt e izrabotka na LPIS sistem, koj pretstavuva kompjuteriziran geografski sistem na informacii.

EKSPERTITE PREDUPREDUVAAT

FONDOT NEMA DA GI IZDR@I NOVITE REFORMI VO ZDRAVSTVOTO Privatnite kliniki smetaat deka novite reformi se diskriminatorski, no i neodr`livi. Ili treba da se zgolemi zdravstvenoto osiguruvawe ili da se vovede dopolnitelen fond, decidni se tie. VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ovite reformi vo zdravstveniot sistem, koi denovive gi objavi ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, naidoa na ostri kritiki kaj ekspertskata javnost, koja stravuva od moèn bankrot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) i od zatvorawe na pove}e zdravstveni ustanovi. Novata reforma predviduva sozdavawe mreì od privatni i dràvni zdravstveni ustanovi, koi }e se finansiraat od sredstvata za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe. Celta, spored ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, e naselenieto vo celata zemja da dobie soodvetna zdravstvena za{tita. "Mo`no e vo eden region kade {to ima tri zdravstveni domovi, dva da ostanat vo mreàta, eden koj {to e vi{ok da se dade pod koncesija ili, pak, da se zatvori. Vo drug, pak, ako postojnite kapaciteti kvantitativno ne gi pokrivaat potrebite na naselenieto, toga{ e mo`no vo mreàta da vleze i privatna ustanova", objasni Osmani. Za privatnite zdravstveni ustanovi {to

}e vr{at dejnost nadvor od mreàta nema da vaàt sinite zdravstveni kartoni. Poznava~ite na sostojbite vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe tvrdat deka ovaa institucija finansiski ne e mo}na da go poddrì predloèniot sistem na rabota. "Ova e samo eden golem eksperiment koj }e zavr{i so ogromna zaguba. FZO }e se pretvori vo najgolem dol`nik na klinikite, bez razlika dali se dràvni ili privatni. Vakov sistem vo 2003 godina se obide da vovede Hrvatska. Toga{ polovina od bolnicite bankrotiraa, a be{e podignat i zaem od 100 milioni evra za da se sanira samo del od {tetata", veli za "Kapital" dobroupaten izvor. I eks-ministerot za zdravstvo, Imer Selmani, smeta deka FZO ne moè da gi isplati uslugite koi sleduvaat so predloènite zakonski izmeni. "I sega postoi mreà na dràvni kliniki, a FZO ne moè realno da im gi pokrie uslugite. Zamislete koga na taa mreà }e se dodadat u{te privatnite kliniki, kako so toa }e se nosi Fondot", veli Selmani za "Kapital". REFORMITE SE DISKRIMINATORSKI Privatnite kliniki, pak,

IMER SELMANI

se àlat deka ne bile konsultirani pri kroeweto na reformite koi go zasegaat i nivnoto rabotewe. "Za ova da profunkcionira }e mora ili da se vovede dopolnitelen dràven fond ili da se zgolemat pridonesite za zdravstveno osiguruvawe", veli za "Kapital" sopstvenikot na privatnata klinika Sistina, Orce Kam~ev. Del od privatnite zdravstveni ustanovi se skepti~ni vo odnos na novopredloènite izmeni. Spored niv, ova e eden vid diskriminacija i

opasnost za propa|awe na sredstvata koi gi vlo`le vo sovremena aparatura. Zakonot za zdravstvena za{tita mora da se izmeni, no i FZO kako institucija. Spored Osmani, vo mreàta koja }e bide formirana od strana na Vladata prednost }e imaat dràvnite kliniki. "Stolb na mreàta }e bide dràvnoto zdravstvo, a suplement }e bide privatnoto. Namesto dosega{niot princip, sistemot da gi diktira potrebite na gra|anite,

PORANE[EN MINISTER ZA ZDRAVSTVO I sega postoi mreà na dràvni kliniki, a FZO ne moè realno da im gi pokrie uslugite. Zamislete koga na taa mreà }e se dodadat u{te privatnite kliniki, kako so toa }e se nosi Fondot? sega potrebite na gra|anite }e go definiraat sistemot", istakna toj. Od privatnite kliniki apeliraat do nadle`nite da prekinat so pravewe stroga granica me|u privatnoto i javnoto zdravstvo. "Fakt e deka ne moè da postoi privatno zdravstvo, ako ne postoi dràvnoto, me|utoa, i privatnite kliniki se jav-

BUJAR OSMANI MINISTER ZA ZDRAVSTVO So noviot koncept, za prv pat se voveduva mreà na zdravstveni ustanovi, koja }e ja so~inuvaat privatni i dràvni zdravstveni ustanovi i }e se finansiraat od sredstvata za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe. Cenite na zdravstvenite uslugi vnatre vo mreàta mora da bidat isti za site osigureni lica. ni. A i brojot na pacientite koi se lekuvaat na privatno ne e za potcenuvawe", velat od Sistina. Predlog-izmenite na Zakonot za zdravstvena za{tita denovive treba da bidat razgledani na vladina sednica, pa da vlezat vo sobraniska procedura.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

13.10.2010

PO NAJAVATA ZA UKINUVAWE NA UPOTREBATA NA ORIENTALNIOT TUTUN

MAKEDONIJA ]E Í SE SPROTIVSTAVI NA SZO Na pretstojniot sostanok na Svetskata zdravstvena organizacija vo Urugvaj, makedonskata delegacija ostro }e se sprotivstavi na predlogot na Kanada - da se zabrani upotrebata na aditivi pri proizvodstvoto na cigari, doznava "Kapital" od vladini izvori. tutun vo zemjava e tokmu od orentalen tip na tutun. Ekspertite alarmiraat deka ako Svetskata zdravstvena organizacija (SZO), go prifati predlogot na Kanada, toa moè da zna~i kraj za tutunskata industrija vo zemjava. Kiril Filiposki, vraboten vo Institutot za tutun vo Prilep i pretsedatel na Zdruènieto na proizvoditeli na tutun i tutunski proizvodi, potencira deka od tutunot vo zemjava opstojuvaat okolu 35.000 semejstva. “So donesuvaweto na ovoj predlog }e bide zagrozena egzistencijata na ovie semejstva. Toa }e dovede do zagrozuvawe i na ekonomskite parametri na zemjava, bidej}i 4%-5% od izvozot vo zemjava otpa|a na izvozot na tutun, a 1,5% od BDP so~inuvaat proizvodstvoto i prerabotkata na ovaa kultura. Ako se zabranat tie cigari, toga{ nema potreba od proizvodstvo na orientalni tutuni vo Makedonija i na balkanskite dràvi. Predlogot na Kanada e mnogu diskutabilen i nema argumenti. Kanada nema nau~na argumentacija deka so zabranata na aditivite }e se za{titi zdravjeto na naselenieto“, veli Filiposki. Toj dodava deka predlogot za zabrana na upotrebata na tutun od Kanada nema nikakva osnova i zatoa mora da se

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonskite tutunari ostanuvaat cvrsti na pozicijata deka upotrebata na orientalniot tutun ne treba da se zabrani. Na pretstojniot sostanok na Svetskata zdravstvena organizacija vo Urugvaj, koj treba da se odrì od 15 do 20 noemvri godinava, makedonskata delegacija ostro }e se sprotivstavi na predlogot na Kanada - da se zabrani upotrebata na aditivi pri proizvodstvoto na cigari, doznava "Kapital" od vladini izvori. Pretstavnici na Zdruènieto na tutunoproizvoditeli, na Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za nadvore{ni rabti, Ministerstvoto za zdravstvo, kako i na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, na minatonedelniot sostanok vo Stopanskata komora re~isi ednoglasno odlu~ile deka orientalniot tutun ne treba da se isfrli od upotreba. Pod aditivi se podrazbira smesa od orentalni tipovi na tutun, tutun od sortata "berli" i drugi aditivi. Podatocite pokaùvaat deka celokupnoto proizvodstvo na

iljadi semejstva vo Makedonija `iveat od proizvodstvoto na tutun

otfrli. Filipovski objasnuva deka ve}e gi dostavile site argumenti protiv izmenite na ovaa Konvencija do Ministerstvoto za zdravstvo, so {to }e go branat stavot na zemjava vo Urugvaj. DEMNE LI OPASNOST OD "GASNEWE" NA OVAA GRANKA?! Vo neizvesnost i is~ekuvawe se i tutunskite kompanii vo zemjava. Velat deka se ~uvstvuvaat nemo}ni da storat ne{to pove}e protiv predlogot na Kanada. Stelios Grigoriadis, kantri-menaxer vo kavadare~kata kompanija Alijans uan Masedonia, potencira deka donesuvaweto na ovaa odluka }e predizvika golemi {teti vrz raboteweto na tutunskite kompanii vo zemjava. “Na{ata kompanija ja poddr`uva odlukata na makedonskata Vlada da ja otfrli konvencijata i stavot da glasa protiv predlogot na Svetskata zdravstvena organizacija za izmena na ovie dva ~lena od ramkovnata konvencija”, dodava GrigoO

70%

od sostavot vo cigarite na Filip Moris e od tutunot "virxilija"

milioni evra godi{no se inkasiraat od izvoz na tutun vo zemjava

riadis. Toj objasnuva deka ako se donese ovaa odluka, tutunskata industrija vo zemjava }e prestane da postoi. I Tutunskiot kombinat od Prilep stravuva od mo`nata odluka na SZO za zabrana na upotrebata na orientalniot tutun. “Izglasuvaweto na ovaa odluka }e zna~i krah na Tutunskiot kombinat, koj i taka maka ma~i za da pre`ivee, poradi finansiskite problemi koi gi ima kompanijata”, velat izvori na "Kapital" od Kombinatot, koi sakaa da ostanat anonimni. Vo strav i neizvesnost za svojata idnina `iveat i ostanatite tutunski kompanii vo zemjava. Pokraj prerabotuva~ite na tutun, i K

zemjodelcite se nezadovolni od mo`noto ukinuvawe na orientalniot tutun. Zemjodelcite velat deka ovaa konvencija zasega duri 15% od makedonskoto naselenie. Blagoja Stojanoski, pretsedatel na Zemjodelskiot sindikat pri Konfederacijata na sindikati na Makedonija, smeta deka vakvata merka }e ima pogubni posledici za makedonskata ekonomija. “Dokolku se zabrani upotrebata na orentalnite tipovi na tutun vo cigarite, makedonskiot agrar }e ima ogromni problemi. Ova be{e najrentabilnata zemjodelska granka od koja se ostvaruvaa golemi devizni prilivi”, veli Stojanoski. Toj dodava deka vo zemjava od tutun `iveat okolu 200.000 C

gra|ani. Okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na cigari e od tipot "blend". Ovoj tip cigari e proizveden vo 1916 godina i vo nego ima okolu 70% od tipot "virxilija", 15% otpa|a na orientalni tipovi na tutun, dodeka drugiot del otpa|a na tutun od tipot "berli" i aditivi. Eden od najgolemite svetski proizvoditeli na cigari, amerikanskiot Filip Moris, vo site svoi cigari go vgraduva orientalniot tip na tutun poradi negovata aroma. Makedonija od izvoz na tutun inkasira okolu 80 milioni evra godi{no, a 98% od tutunot koj se proizveduva vo zemjava e od orientalen tip. O

14 13.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

GRCIJA BARA PODOLGI ROKOVI ZA OTPLATA NA KREDITITE

rcija razgovara za mo`no prodol`uvawe na rokovite za kreditirawe od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) do 2015 godina, izjavi ministerot za finansii na Grcija, Jorgos Papakonstantinu. Spored nego, mo`no e prodol`uvawe na programata za finansiska

CVETKOVI]: KRIZATA POMINA rbija se nao|a vo takanare~en postkrizen period, {to zna~i deka ekonomijata poka`uva odredeni znaci na zazdravuvawe, izjavi srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}. Toj potseti deka vo prviot kvartal od ovaa godina rastot na bruto-doma{niot proizvod (BDP) bil me|u 0,6% i 0,7%, dodeka vo vtoriot kvartal dostignal 2%. “Na pat sme da ja ostvarime celta dogovorena so Me|unarodniot monetaren fond (MMF) od 1,5% rast na BDP ovaa godina. Prognozite govorat deka toj procent go dostignavme vo tretiot kvartal”, izjavi

poddr{ka na Grcija, bidej}i po zavr{uvaweto na pla}aweto dr`avniot dolg drasti~no }e se zgolemi. “Razgovorite po~naa, bidej}i sekomu mu e jasno deka za dve godini, 2014 i 2015 godina, dr`avata namesto 40-50 milijardi evra godi{no }e mora da plati 70 milijardi evra”, izjavi gr~kiot minister za televizija Skaj. K

Cvetkovi}. "Postojat i optimisti, me|u koi e i premierot, koi mislat deka ekonomskiot rast }e bide me|u 1,5 i 2%”, dodade Cvetkovi}. Toj dodade deka vo 2009 godina bil zabele`an pad od 2,8% na BDP, taka {to razbirlivo e {to gra|anite, i pokraj ovogodine{niot ekonomski rast, se `alat na niskiot standard.

PAHOR: POTREBNA NI E ^ELI^NA DISCIPLINA remierot na Slovenija, Borut Pahor, izjavi deka glavna zada~a vo narednite dve godini }e bide zgolemuvaweto na ekonomskata konkurentnost. Za toa, kako {to re~e toj, }e bide potrebna ~eli~na disciplina na site nivoa. Vo buxetot za narednata godina se planirani rashodi od 10 milijardi evra. Pahor, kako glavna cel na Vladata go navede namaluvaweto na zadol`enosta i buxetskiot deficit vo narednite nekolku godini, za Slovenija da gi izbegne sankciite koi gi podgotvuva Evropskata unija (EU). “Do 2014 godina, na{iot brutodoma{en proizvod (BDP) mora da go dovedeme na pomalku od 3% od BDP. Vo sprotivno, kako i ostanatite ~lenki na Unijata, za nas }e sleduvaat sankcii”, izjavi Pahor. Toj dodade deka negovata vlada ima namera da za{tedi polovina milijarda evra, pritoa, ne zgolemuvaj}i gi dano~nite stapki.

PANASONIK STARTUVA SO PROIZVODSTVO VO SRBIJA

aponskata kompanija Panasonik od prvi dekemvri }e zapo~ne probno proizvodstvo na halogeni i drugi osvetluva~ki tela vo srpskiot grad Svilajnac. Eden mesec podocna }e startuva i seriskoto proizvodstvo. “Toa e prva faza od proizvodstvoto i sega sigurno znaeme koga }e po~ne, a za 15 dena o~ekuvame i izjasnuvawe od drugi kompanii koi investiraat ovde, pred s$ germanskata kompanija Reum, koja }e proizveduva plasti~ni komponenti i avtomatizirani kontrolni sistemi za vnatre{nosta na avtomobilite”, izjavi zamenik-pretsedatelot na op{tinata Svilajnac, Predrag Milanovi}. Panasonik }e po~ne proizvodstvo vo pogonot na Reum, na 2.500 metri kvadratni, a na krajot na 2011 godina kompanijata planira da izgradi sopstvena fabrika na povr{ina od 18.000 metri kvadratni.

CRNOGORSKITE AERODROMI NEMA DA SE PRODAVAAT

avnoto pretprijatie Aerodromi Crna Gora, bez segmentacija i privatizacija, se dokaà deka e najdobar i dokaàno uspe{en model za organizacijata na ovaa dràvna kompanija, izjavi direktorot na kompanijata, Milovan \uri~kovi}. \uri~kovi} istakna deka privatizacijata ne moè da bide cel sama po sebe, tuku deka mora da postojat pri~ini za privatizacija na kompanijata. Toj navede tri osnovni motivi za mo`na privatizacija. Kako prv go navede lo{iot menaxment, koj pokaùva zagubi vo raboteweto, no toa ne e slu~aj vo JP Aerodromi Crna Gora. Vtorata pri~ina e dokolku kompanijata ne e vo sostojba da go finansira sopstveniot razvoj, pa na dràvata & e potreben strate{ki partner koj }e investira vo razvojot, re~e \uri~kovi}. Toj napomena deka postoi i treta pri~ina - segmentacija, dokolku na dràvata & se potrebni parite od proda`bata. Vo toj slu~aj, naglasi \uri~kovi}, treba da bide jasno kakva e strategijata na dràvata.

16 13.10.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

KINA JA PRETEKNUVA JAPONIJA SPORED BOGATSTVOTO NA NASELENIETO

ina vo slednite nekolku godini mo`e da ja pretekne Japonija i da go zazeme vtoroto mesto, po SAD, spored zna~ajniot makroekonomski pokazatel - bogatstvo na naselenieto, se naveduva vo izve{tajot na bankata Kredit Svis za globalnoto bogatstvo. Bankata prognozira deka bogatstvoto na naselenieto na Kina do 2015 godina }e se zgolemi dvojno, na 35 iljadi milijardi dolari,

od 16,5 iljadi milijardi vo 2010 godina. Pokazatelot na vkupnoto svetsko bogatstvo od 2000 godina e zgolemen za 72%, na 195 iljadi milijardi dolari vo 2010 godina, a do 2015 godina }e bide zgolemen za u{te 62% i }e dostigne 315 iljadi milijardi dolari, prognozira Kredit Svis. Vo strukturata na svetskoto bogatstvo, 115 iljadi milijardi dolari ja so~inuvaat nefinansiskata aktiva (glav-

no nedvi`nosti), 117 iljadi milijardi dolari se finansiski aktivi, dodeka zadol`enosta na doma}instvata dostignuva 37 iljadi milijardi dolari. Bogatstvoto na naselenieto na SAD vo 2010 godina }e dostigne 54,6 iljadi milijardi dolari, a na Japonija 21 iljadi milijardi. Svetski lideri po bogatstvo na `itelite se [vajcarija i Norve{ka so 372.690, odnosno 326.530 dolari.

DAIMLER POVLEKUVA 85.000 VOZILA "MERCEDES" ermanskiot proizvoditel na luksuzni avtomobili Daimler, koj ja proizveduva markata avtomobili "mercedes", objavi deka povlekuva 85.000 avtomobili od SAD, Azija i Evropa zaradi servo uredot na menuva~ot na brzini. Potparolot na kompanijata so sedi{te vo [tudgard izjavi deka zaedno so 85.000 avtomobili "mercedes" Aklasa, C i E, povle~eni se i neodreden broj avtomo-

RUSIJA BARA POMO[ OD [VARCENEGER

Amerikanskiot guverner i delegacija sostavena od najpoznatite tehnolo{ki kompanii od Silikonskata Dolina go posetija inovativniot grad Skolkovo, koj se najavuva kako ruska Silikonska Dolina VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

uvernerot na Kalifornija, Arnold [varceneger, ja predvodi delegacijata na SAD koja od ponedelnikot se nao|a vo ~etiridnevna poseta na Rusija. Delegacijata, koja e sostavena od investitori i kreatori na politikata koi doa|aat od originalnata, kaliforniska Silikonska Dolina, na pokana na pretsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, }e go posetat Skolkovo, noviot tehni~ki centar vo blizina na Moskva, najavuvan kako ruska Silikonska Dolina. Medvedev, za vreme na svojata poseta na SAD vo juni ja poseti Silikonskata Dolina vo Kalifornija so cel da gi privle~e amerikanskite tehnolo{ki giganti da investiraat vo Skolkovo. Na~inot na koj Rusija e prezentirana preku amerikanskite mediumi “ne e mnogu atraktiven”, pa zatoa amerikanskite investitori sakaat da ja ispitaat situaciajata so svoi o~i, veli Aleksandra Xonson, pretsedatel na Globalniot tehnolo{ki simpozium. Ruskiot pretsedatel i [varceneger se sretnaa v~era, koga zaedno so delegacijata go posetija Skolkovo, kade {to

krugovi. Spored ruskiot dobitnik na Nobelovata nagrada za fizika, Andrej Gejm, vo zemjata ve}e funkcioniraat dovolno nau~ni institucii i “bi bilo celishodno parite odvoeni za Skolkovo da se prenamenat vo postoe~kite centri, a ne da se tro{at na ne{to novo, {to ve}e vo start docni zad svetskite dostignuvawa.” TERMINATOROT VO SKOLKOVO Za ovaa poseta "Wujork tajms" pi{uva deka “Arnold [varceneger, terminatorot, guvernerot, a sega se ~ini i inovatorot, zaedno so najte{kite pretpriema~i od Silikonskata Dolina odi vo Moskva da se bori protiv temnite sili i da mu pomogne na Medvedev da ja modernizira Rusija”. Medvedev, koj ve}e stana poznat bloger, go pozdravi

na Daimler vo kategorijata luksuzni vozila, mora{e ovoj mesec da povle~e okolu 200.000 avtomobili vo SAD poradi problem so ko~nicite.

DVA, TRI ZBORA

VO OBID ZA TEHNOLO[KA MODERNIZACIJA

Medvedev planira da ja nadgradi ruskata tehnologija preku privlekuvawe na stranskite investitori, vo ovoj slu~aj amerikanskite. “Na na{ite partneri treba da im pokaème deka pristapot na Rusija kon inovaciite e dolgoro~en proekt”, veli Mihail û~kevi~, glavniot proekt-menaxer na Rusnano, dràvna korporacija za promovirawe na nanotehnologijata vo Rusija. Za podobro da gi razberat “mo`nostite i rizicite na ruskiot pazar”, gostite od Silikonskata Dolina, me|u koi ima pretstavnici od Orakl, Majrosoft, Gugl i Intel, }e go posetat i gradot Kazan, vo Tatarstan. Skolkovo e zamisleno da bide istraùva~ki centar po terkot na pro~uenata kaliforniska Silikonska Dolina, sostavena od pet sektori: akademii za nauka, filijali na vode~kite instituti, obrazovno-istraùva~ki centar, pretstavni{tva na golemite kompanii koi treba da ja povrzat naukata i binzisot, inkubatori i neophodna infrastruktura. Izgradbata na inovativniot grad Skolkovo po~na vo fevruari ovaa godina i toa pod mototo: “Sekoja godina po eden Gugl”. Ovaa ideja predizvika sprotivstaveni mislewa vo ruskite nau~ni

bili klasa C,E i CLK vo Evropa i Azija. Voza~ite vo odredeni situacii bi mo`ele da ostanat bez servo upravuvaweto, {to povlekuva rizik od nesre}i. Se pretpostavuva deka }e se povle~at vozilata proizvedeni me|u 25 maj 2009 godina i 17 fevruari 2010 godina. BMV, glavniot konkurent

[varceneger preku Tviter, vedna{ po negovoto pristignuvawe vo nedelata. Biv{iot terminator, a sega prv ~ovek na Kalifornija, zaedno so pretstavnicite od Gugl ja nare~e Rusija “zlaten rudnik za stranskite investitori”, a Medvedev - “golem vizioner i pretsedatel od akcija, koj e na pat da ja transformira negovata dr`ava”. “Sakame da napravime {to e mo`no pove}e, bidej}i vo na{ interes e Rusija da bide pouspe{na”, re~e [varceneger vo svojot govor i dodade deka Rusija e niven prijatel, a ne neprijatel. Dali doa|aweto na [varceneger i pretstavnicite na amerikanskata tehnolo{ka biznis-elita vo Moskva }e promenat ne{to vo ovaa smisla, ostanuva da poka`e vremeto.

“Vo potpolnost sme svesni deka predolgoto zadr`uvawe na popustlivata monetarna politika mo`e da predizvika seriozni rizici, zatoa klu~nite kamatni stapki na ECB }e bidat usoglaseni na odgovoren na~in.” JERGEN STARK

glaven ekonomist na Evropskata centralna banka

“SAD ne zazema strana vo teritorijalnite pretenzii, kako tie vo Ju`nokineskoto More. Teritorijalnite sporovi vo Azisko-pacifi~kiot region treba da bidat re{avani mirno, bez upotreba na sila i prinuda.” ROBERT GEJTS

minister za odbrana na SAD

“Se pojavuva opasnost od trgovska vojna. Obvinuvawata za namerno potcenuvawe na valutite mo`e da rezultiraat so protivmerki, zaradi koi mo`e da nastane trgovska vojna.” RAINER BRUDERLE

minister za ekonomija na Germanija

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

13.10.2010

SVET

0-24

...POSETA

...KRAJ NA ETNI^KATA PODELENOST?!

...PROTIV PENZISKATA REFORMA

Merkel dobi orden

Mo`no obedinuvawe na Kipar

Francuskite sindikati povtorno protestiraat

retsedatelot na Bugarija, Georgi Parvanov, ja nagradi germanskata kancelarka, Angela Merkel, so ordenot Stara Planina za vreme na nejzinata poseta na Bugarija.

retsedatelot na Kipar, Dimitris Hristofijas i pretsedatelot na Evropskiot parlament, Jirì Buèk, se sretnaa v~era vo Nikozija. Buèk izjavi deka veruva vo mo`nosta za soedinuvawe na etni~ki podeleniot Kipar.

retrupanite platformi bea slikata na metroto vo Pariz, kako rezultat na {trajkot na sindikatite i protestite P protiv penziskata reforma na Vladata na Sarkozi.

PROGLASENI GODINE[NITE NOBELOVCI ZA EKONOMIJA

GO IMAAT RE[ENIETO ZA NAJGOLEMIOT PROBLEM, NEVRABOTENOSTA Modelite na ovogodine{nite dobitnici na Nobelovata nagrada za ekonomija, Piter Dajmond, Dejl Mortensen i Kristofer Pisarides, otkrivaat kako regulacijata i ekonomskata politika vlijaat vrz amerikanskata nevrabotenost VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikancite Piter Dajmond i Dejl Mortensen, kako i Britanecot so kiparsko poteklo, Kristofer Pisarides, se godine{nite dobitnici na Nobelovata nagrada za ekonomija, soop{ti [vedskata kralska akademija na nauki. Ovaa “nau~na trojka” }e ja dobie nagradata za razvoj na teorijata, koja nastojuva da razjasni kako ekonomskata politika vlijae vrz nevrabotenosta. Trojcata ekonomisti }e bidat nagradeni za svoite istra`uvawa na pazarot na rabotna sila, odnosno za objasnuvawe na apsurdnata situacija vo koja nevrabotenosta e golema i pokraj golemiot broj slobodni rabotni mesta. “Modelite na ovogodine{nite dobitnici ni pomagaat da razbereme kako vlijaat regulacijata i ekonomskata politika vrz nevrabotenosta, slobodnite rabotni mesta i platata”, stoi vo obrazlo`enieto na [vedskata kralska akademija na naukite. “Ova e odli~na nagrada. Ovie lu|e pronajdoa nov na~in na

gledawe na pazarot na rabotna sila, koj dosega go nemavme”, veli glavniot ekonomist na MMF, Oliver Blan~ard. Piter Dajmond gi analiziral osnovite za istra`uvawe na pazarot, dodeka Mortensen i Pisarides ja pro{irile teorijata i ja primenile na pazarot na rabotna sila. Modelite koi gi napravile ovogodine{nite nobelovci za ekonomija pomagaat da gi razbereme na~inite na koi vlijaat propisite i ekonomskata politika vrz pazarot na trud. Eden od zaklu~ocite koi proizleguvaat od nagradenite trudovi e deka dare`livite nadomestoci za nevrabotenite vodat kon zgolemuvawe na nevrabotenosta i deka onie koi treba da pronajdat rabota ne se trudat premnogu za navistina da najdat rabota. Ekonomistot Per Krusel od Stokholmskiot univerzitet, koj e ~len na Nobeloviot komitet za selekcija, veli deka odlukata za ovaa nagrada ne e povrzana so momentalnata krevka sostojba na pazarot na trud. Me|utoa, rabotata na ovie trojca nau~nici se nao|a vo centarot na `e{ka debata za toa kako dene{nata visoka nevrabotenost pretsta-

KOI SE DOBITNICITE? PITER DAJMOND Dajmond (70) e profesor na Institutot za tehnologija vo Masa~usets (MIT) i e ekspert za problemite vo poleto na socijalnata sigurnost, penzijata i danocite. Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, ovaa godina go nominira Dajmond za ~len na amerikanskite Federalni rezervi (FED), no negovata nominacija bila blokirana od republikancite vo Senatot. Inaku, na ~elo na FED vo momentov se nao|a negoviot biv{i student, Ben Bernanke.

DEJL MORTENSEN Mortensen (71) e profesor po ekonomija na Univerzitetot Nortvestern vo Evanstoun, Ilinois, no momentalno se nao|a vo Danska, kade {to e viziting-profesor na Univerzitetot Arhaus.

KRISTOFER PISARIDES Tretiot laureat, Kristofer Pisarides (62), e profesor na Londonskata {kola za ekonomija. Roden e na Kipar, no od krajot na {eesettite godini `ivee vo Velika Britanija. vuva rezultat na strukturnite promeni na pazarot na trud i kolku toa vo najgolem del pretstavuva rezultat na slabata ekonomija. Apsurdna e sega{nata visoka stapka na nevrabotenost vo SAD i pokraj zgolemuvaweto

na brojot na novi rabotni mesta. So istraùvaweto na laureatite se donesuva zaklu~ok deka visokata nevrabotenost moè da bide rezultat na “sudirot” koj gi drì nastrana rabotnicite i raboto-

davcite. Ovoj sudir nastanuva preku regulatornite pravila za otpu{tawe na rabotnicite, a, me|u drugoto, i poradi nedostigot od soodvetni rabotni ve{tini kaj nevrabotenite. Istra`uvaweto isto taka se fokusira na osiguruva-

weto na nevrabotenite, so eden glaven zaklu~ok deka povelikodu{nite beneficii se pri~inata za zgolemenata nevrabotenost, zatoa {to rabotnicite tro{at pove}e vreme baraj}i rabota. Na konferencijata so novinarite vo ponedelnikot Mortensen izjavi deka so dene{nata te{ka ekonomska klima se somneva deka osiguruvaweto na nevrabotenite pretstavuva faktor za visokata nevrabotenost. Rabotata na trojcata ekonomisti bila {iroko primeneta za da se ispita problemot za visokata nevrabotenost vo Evropa za vreme na osumdesettite i devedesettite godini. Eden od zaklu~ocite bil deka pogolemiot broj nevraboteni od Evropa bile bez rabota tolku dolgo {to rezultiralo so zaguba na nivnite ve{tini, a podocna pridonelo za pote{ko da najdat rabota. Trojcata ekonomisti }e ja podelat nagradata vo vrednost od 1,5 milioni dolari. Nobelovata nagrada za ekonomija e utvrdena vo 1968 godina i ne bila del od originalnite nagradi koi Alfred Nobel gi navel vo 1895 godina.

18 13.10.2010

FEQTON

SREDA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI AUDI

ISTORIJATA NA ^ETIRITE PRSTENI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

vaa godina Audi go sru{i svojot rekord na proda`ba ostvaren na amerikanskiot pazar vo 2007 godina. Septemvriskite rezultati go dr`at germanskiot proizvoditel na vistinskiot pat da stane najprodavano vozilo vo SAD do krajot na godinata. A u{te od svojot po~etok Audi gleda da gi zadovoli avtomobilskite tehnofili i elitisti. Kompanijata ima istorija koja po~nuva pred pove}e od 100 godini, u{te od pionerskite denovi na avtomobilskoto proizvodstvo, a elegantnite sportski avtomobili na Audi dominirale decenii nanazad na razni avtomobilski trki. Iako vo sopstvenost na Folksvagen, Audi ve}e ima bogata istorija na sopstvenici, no i golema raznovidnost na modeli {to go napravija uspe{en na pazarot.

RA\AWETO NA KOMPANIJATA Kompanijata ja po~nal eden ~ovek po ime Avgust Hor{, koj vo 1899 godina ja osnoval svojata prva kompanija A. Horch & CIE vo Keln. Negoviot prv avtomobil imal horizontalen motor so nekolku inovativni karakteristiki vo dizajnot i dostignuval maksimalna brzina od 32 kilometri na ~as. Kompanijata se preselila vo Rej~enbah vo 1902 godina, no popularnosta na avtomobilite na Hor{ napravila da bide neophodno kompanijata povtorno daa bse seli vo pogolema fabrika. Taka, vo 1904 godinaa oe osnovana A. Horch & Cie Mo-

Audi ima bogata istorija na sopstvenici, no i golema r r j uspe{en u raznovidnost na modeli {to go napravija na pazarot. UU{te od svojot j po~etok, k kkompanijata j gleda da gi zadovoli avtomobilskite tehnofili i elitisti

torwagen - Werke AG vo Cvikau. Vo 1909, Hor{ vlegol vo spor so bordot na akcioneri, {to bilo pri~ina za izleguvawe od korporacijata koja toj ja sozdal. Ja napu{til kompanijata i se obidel da ja osnova Horch Automobil - Werke GmbH, no ja zagubil pravnata bitka za imeto Hor{.

Otkako mu bilo zabraneto da go koristi familijarnoto ime vo negoviot nov biznis so avtomobili, toj svikal sostanok so negovite najdobri biznis-prijateli, Pol i Franc Fiken~er. Vo apartmanot na Franc tie diskutirale kako da dojdat do novo ime za kompanijata. Za vreme na ovoj sostanok, sinot na Franc tivko gi povtoruval svoite lekcii po latinski jazik vo drugiot agol na sobata. Nekolku pati toj kako da sakal da ka`e ne{to, no samo gi goltal zborovite i prodol`uval so rrabota, abbot o a, s$ dodeka ne izvikal: “Tatko,,

zarem ne bi bilo dobra ideja da se vika Audi namesto Hor{?” Hor{ na germanski zna~i

“Slu{aj!”, a istoto zna~ewe go ima i zborot “audi” na latinski. Idejata entuzijasti~ki bila prifatena od site na sostanokot. Taka se rodil brendot Audi i vo 1910 godina e osnovana kompanijata Audiwerke GmbH. Slednata godina Audi vleguva vo sportskite avtomobilski nastani, kako {to e avstriskata Me|unarodna alpska trka. Po individualniot uspeh na trkite vo 1911 godina, avtomobilskata kompanija gi osvojuva timskite nagradi od 1912 do 1914 godina. Hor{ ja napu{til kompanijata vo 1920 godina vo zamena za visoka pozicija vo

Ministerstvoto za transport, no s$ u{te bil vme{an vo Audi kako ~len na odborot na doveriteli. Slednata godina Audi stanal prviot germanski proizvoditel na avtomobili koj pretstavil avtomobil na koj volanot mu e od levata strana. Trendot so postavenosta na volanot na levata strana po~nal da se prifa}a od site avtomobilski proizvoditeli. Pred toa, avtomobilite imale volan postaven na desnata strana, konfiguracija koja datira u{te od vremeto na kowite i ko~iite, koga pajtonxijata sedel od desnata strana.

SOZDAVAWETO NA AVTO UNIJATA Vo 1927 godina, kompanijata za proizvodstvo na motocikli, DKW, isto taka se isprobala na pazarot za avtomobili so vozilo koe imalo 2-cilindri~en motor. U{te edna kompanija, Vanderer

(osnovana vo 1913 godina), stanala zna~aen proizvoditel na mali avtomobili. Kompanijata Audi uspeala da pomine niz te{kite vremiwa od 1927 do 1930 godina, no vo 1931 godina upravuva~ite se sloìle deka samo so unija me|u drugite proizvoditeli na vozila moàt da ja odràt vo ìvot svojata kompanija. Taka, vo 1932 godina, ~etirite marki na motorni vozila, Audi, DKW, Hor{ i Vanderer gi zdruìle silite i ja sozdale Avto unijata, a kako svedo{tvo se pojavile ~etirite prsteni, dene{noto logo na Audi, {to gi simbolizira ~etirite brendovi. Sepak,

ova logo go imalo samo na avtomobilite za trki, dodeka ~lenovite na kompaniite si gi koristele svoite imiwa i amblemi. Novata kompanija, Avto unijata, bila involvirana vo site segmenti na pazarot, od motocikli do luksuzni avtomobili. Trka~kite avtomobili na Avto unijata bile isklu~itelno uspe{ni so motori {to imaat visoki performansi, dopolneti so aerodinami~en dizajn i lesna konstrukcija. No, kako i pove}eto germanski proiz-

voditeli, vo predve~erieto na Vtorata svetska vojna posedite na Avto unijata bile preina~eni za voena produkcija i bile uni{teni za vreme na bombardiraweto. Nesre}na posledica od vme{anosta vo vojnata bilo i toa {to po vojnata, fabrikata na Avto unijata bila zatvorena, a vo 1948 godina imeto na Avto unijata bilo izbri{ana od trgovskiot registar. Vo 1949 godina bile dostapni razni krediti za regenerirawe na germanskata industrija (kreditite na Vladata na Bavarija i SAD preku Mar{aloviot plan), pa vo Ingol{tad e osnovana novata Auto Union GmbH. Na

PRIKAZNI OD WALL ST

SAN FRANCISK Za da ne se zabrani Happy Meal na Mc-

Donald’s vo San Francisko, spored zakonskite merki na gradot, od McDonald’s }e mora da stavaat ovo{je i zelen~uk vo obrocite koi sodr`at igra~ki za deca

radot San Francisko, istoriski gledano, otsekoga{ imal hrabar stav vo vrska so zdravstvenite i ekolo{kite standardi za svoite gra|ani, po~nuvaj}i od kontrola i zabrani na koristeweto najlonski }esi pri kupuvawe prehranbeni produkti, cigari, pa s$ do pijalaci bogati so {e}er. Negova najnova cel e:

GEVIN WUSOM, gradona~alnikot na San Francisko “Zdravjeto na svoite

sogra|ani mu e pred s$, iako lu|eto od opozicijata go obvinuvaat deka e de`uren policaec za ishrana”

Ronald Mekdonald, poto~no restoranite McDonald’s. Predlo`enata gradska pretstavka mo`e da dovede do zabrana za McDonald’s vo svoite proizvodi, poto~no vo ikoniziraniot paket za obrok Happy Meal, da stava igra~ki za deca dokolku vo istiot toj paket ne po~ne da nudi i ovo{je i zelen~uk, kako i da go namali nivoto na kalorii. Ovoj predlog }e se

FEQTON

SREDA

13.10.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nast nastanale i se razviv razvivale najgolemite svet svetski brendovi-kompanii. brendovi-kompa Doznajte gi prik prikaznite za nivnite podemi i padovi padovi, za toa koi se tajnit tajnite {to gi odr`uva odr`uvaat na vrvot na skalata na najpozn najpoznati i najomileni svet svetski brendovi so dec decenii

Kompanijata Kompanija j Audi A uspeala da pomine niz te{kite vremiwa od 1927 do 1930 godina, no vo 1931 godina Avgust Hor{, tatkoto na Audi Avto unija upravuva~ite se sloìle deka samo so LOGOTO NA AUDI unija me|u DIZAJN I ISTORIJA drugite proizLogoto nema nikakva vrska so olimpiskite prsteni. voditeli na Simbolikata na ~etirite prsteni na Audi e spojuvaweto na ~etirite glavni germanski proizvozila moàt voditeli na avtomobili vo 1932 godina. da ja odràt Dene{noto logo na kompanijata be{e usvoeno vo 2009 godina. vo ìvot svoNegovi karakteristiki se promenetiot font, kako i jata kompanija. tridimenzionalniot dizajn na prstenite. Taka, vo 1932 Tuka moète da ja poglednete kratkata vizuelna godina, ~etirite istorija na logoto na Audi. marki motorni vozila, Audi, DKW, Hor{ i Vanderer, gi zdruìle silite i ja sozdale celosna sopstvenost na gru- do{la kako spas: vo periodot Avto unijata, a pacijata Dajmler od [tutgart. od maj 1965 godina do juli na kompanijata 1969 godina re~isi 348 iljadi kako svedo{tvo Sopstvenosta povtorno se promenila vo “bubi” bile proizvedeni vo se pojavile 1965 godina i ottoga{ Avto Ingol{tad. Od avgust 1965 (podocna Audi) e del godina, situacijata isto taka ~etirite prste- unijata od grupacijata Folksvagen. ja ublaì lansiraweto na noni, dene{noto voto “audi”. Ovoj avtomobil, VO “PREGRATKITE” prviot so ~etiritakten motor logo na Audi NA FOLKSVAGEN napraven vo novite fabriki, po~etokot, produkcijata bila nameneta za motocikli, pa sleduvalo maloto DKW kombe za isporaka, a potoa i prviot DKW avtomobil napraven po vojnata. Proizvodstvoto na motocikli se odvivalo do 1958 godina, koga Avto unijata stanala podru`nica vo

Prezemaweto od strana na Folksvagen zna~elo deka Avto unijata za vlakno izbegnala da odi vo ste~aj. Erata na dvotaktniot motor, porano tolku popularen, doa|ala do svojot kraj i re~isi 30 iljadi neprodadeni vozila na DKW bile nameneti bukvalno za |ubre. “Bubata” na Folksvagen

predizvikal golem interes na pazarot i ja postavil osnovata na uspe{en model. Kako i da e, obnovata kratko traela. Po pove}e od 15 godini, naividum, nezapirlivo ekonomsko obnovuvawe, vo 1967 godina Germanija naedna{ vlegla vo recesija {to te{ko ja pogodila i Avto unijata:

Eden od prvite modeli na Audi koj gi osvojuval avtomobilskite trki proizvodstvoto trebalo da bide dramati~no prekinato i toa za neizbe`no kratko vreme.Vo 1969 godina Avto unijata potpi{ala dogovor za spojuvawe so NSU Motorenverke AG. Ustanovuvaweto na novata kompanija pod imeto Audi NSU Auto Union bilo retroaktivno do po~etokot na 1969 godina. Ovaa kompanija, ~ii kancelarii se nao|ale vo Nekarslulm, go usvoila tekot na rastot i ekspanzijata u{te na samiot po~etok. Proizvodstvoto na avtomobilite “audi” i NSU postepeno se zgolemuvalo do 1973 godina, koga se pojavija po~etnite znaci na naftenata kriza. Vo 1974 godina, budeweto na internacionalnata ekonomija imalo takov negativen efekt na pazarot {to kompanijata morala da go namali proizvodstvoto na 330 iljadi vozila, od re~isi 400 iljadi proizvedeni prethodnata godina.

kompanijata bea vrateni od Nekarsulum vo Ingol{tad. Taa godina, investiciite vo kapitalot na Audi iznesuvale re~isi 1 milijarda germanski marki, {to e najvisok procent vo istorijata na kompanijata. Merkite povrzani so produktite i novite proizvodni tehnologii bile investiciski prioritet. Novoto “audi 80” so celosno pocinkuvana karoserija bilo lansirano vo 1986 godina. Sloganot na Audi, “Prednost preku tehnologija” }e bide potvrden i od TDI konceptot. Isklu~itelno niskata potro{uva~ka na gorivo be{e impresivno dokumentirana vo nekolku ekonomski testirawa: vo 1992 godina, standardniot “audi 80 TDI” }e go pomine celiot svet, pokrivaj}i distanca od 40.273 kilometri, pri {to se definira{e prosek od 3,78 litri gorivo za 100 kilometri

VRA]AWETO VO INGOL[TAD Avtomobilskata industrija bila obnovena kon krajot na 1975 godina, so razvojot {to se reflektiral vo proda`bata na modelite na Audi. Posledniot NSU Ro 80 ja napu{til proizvodnata linija vo mart 1977 godina. Ova go signaliziralo is~eznuvaweto na brendot NSU. Od taa godina, site avtomobili napraveni vo Nekarsulm }e go nosat imeto “audi”.Audi predizvika senzacija vo 80-te so lansiraweto na “audi kvatro”, prviot tom na proizvodstvo na avtomobili so postojan pogon. Vo 1985 godina, Audi NSU Auto Union AG ednostavno be{e reimenuvana vo Audi AG. Kancelariite na

NOVOTO VREME Vo ranite 90-ti, svetskiot pazar be{e generalno slab, no padot na Berlinskiot yid i germanskata monetarna unija generiraa ogromno zgolemuvawe na pobaruva~kata na doma{niot pazar. Ovoj porast na proda`bata mu pomogna na Audi da postigne rekordni prihodi od 14,8 milijardi germanski marki od proda`bata vo 1991 godina. Kako i da e, vo 1993 godina be{e o~igledno deka specijalniot bum vo Germanija samo go smiri op{tiot trend na opa|awe {to gi slede{e prethodnite godini.Audi navesti nova era so prezentiraweto na studijata za aluminiumsko vozilo na Avtomobilskiot saem vo Tokio vo 1993-

ta godina. Aluminiumskoto “audi” go proslavi svoeto svetsko debi vo mart 1994 godina, kako naslednik na “audi V8”. Oznakata A8 za noviot model signalizira{e radikalni promeni vo politikata na Audi za imiwata na modelite. Slednoto leto sleduva{e “audi A6”, a vo noemvri istata godina be{e lansiran i noviot “A4”. Ovoj model donese ponatamo{en uspeh na kompanijata: vo 1995 godina samo vo Germanija bea prodadeni 120 iljadi vozila “audi A4”. Vo 1995 godina Audi triumfira{e so otkrivaweto na novite studii za “TT kupe” i “TT roudkaster”, uspe{na me{avina na karakteristi~niot avtomobilski dizajn baziran na nostalgi~ni momenti vo konturite.Edna godina potoa, Audi go lansira{e modelot “A3”, atraktivniot kompakten model so dve vrati, napraven so namera da gi “ulovi” novite klienti na brendot. Proizvodnite modeli “audi TT kupe” i “audi TT roudkaster” bea lansirani vo 1998 i 1999 godina. Denes, Folksvagen dr`i 99% od kapitalot na akcii vo Audi. Proda`bata na Audi silno porasna vo poslednava decenija. Okolu milion vozila bea prodadeni samo vo 2008 godina. Najgolem procent na zgolemuvawe na proda`bata doa|a od Isto~na Evropa,19%, a klu~en pazar e Kina, kade {to vo prvite tri kvartali na minatata godina, kompanijata ispora~a pove}e od 100 iljadi vozila od vkupnata brojka od 700 iljadi vozila proizvedeni taa godina. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za brendot Katerpilar

TREET

KO PROTIV HAPPY MEAL NA MCDONALD’S odnesuva i za site drugi restorani, no fokusot na ovoj predlog prete`no e naso~en kon Happy Meal na McDonald’s. Nadzornikot Erik Mar izjavuva deka go dal ovoj predlog so cel da bide za{titeno zdravjeto na gra|anite, no, od druga strana, od McDonald’s najavuvaat silna kampawa so cel da ne bide donesena ovaa merka. Cel bataljon od izvr{ni direktori na kompanijata se pojavija vo gradskoto sobranie na San Francisko so cel da doka`at deka ovaa legislativa mo`e da go zagrozi pove}edeceniskiot model na vodewe na biznisot na kompanijata, kako i slobodniot izbor na potro{uva~ite, posebno

onie koi se korisnici tokmu na Happy Meal na McDonald’s. Vakviot predlo`en zakon e samo eden od nizata zakoni i amandmani predlo`eni do gradskoto sobranie na San Francisko, a naso~eni kon podobruvawe na javnoto zdravje. Gradot neodamna sprovede zakonska merka so koja se zabranuva proda`bata na tutun vo aptekite za podocna istiot zakon da bide pro{iren i da gi opfati prodavnicite za doma{ni proizvodi, kako i onie golemi prodavnici koi vo svoite objekti imaat apteki. Gradona~alnikot na San Francisko, Gevin Wusom, potpi{a izvr{na naredba so koja se zabranuva

proda`ba na pijalaci bogati so {e}er, kako {to se “koka-kola” ili “pepsi” na mesta koi se vo sopstvenost na gradot. Lokalnite voda~i na gradot duri i razmisluvaa da vovedat odredeni taksi na biznisi koj prodavaat vakvi pijalaci. Sepak, do primena na takvoto izvr{no re{enie ne dojde. No, Wusom be{e prinuden da otstapi od potpi{uvaweto na nekoi vakvi merki otkako be{e napadnat od negoviot oponent, guvernerot Abel Maldonado, koj go obvini deka se odnesuva kako “policaec za hrana”. Wusom glasa{e za voveduvawe na dopolnitelnite taksi za alkoholot i pijalacite

bogati so {e}er, pa zatoa site o~ekuvaat deka na ist na~in }e glasa i za predlog-merkata vo slu~ajot so McDonald’s. Sepak, Toni Viniker, portparolot na Wusom, izjavi deka, spored nego, gradona~alnikot bi trebalo da bide protiv ovaa merka, so ogled na nejzinoto negativno vlijanie vrz lokalnata ekonomija i biznisite. “Gradona~alnikot e sekoga{ otvoren za rasprava i analiza na podobrite na~ini za da se regulira ova. Negoviot pristap ne e ideolo{ki, nitu, pak, strogo naso~en kon ovie merki. Ova ne e vreme da se razmisluva za nekoi dopolnitelni taksi koi bi go stavile San Francisko

vo podredena polo`ba vo odnos na ostanatite dr`avi vo SAD”, izjavi Viniker. Mar o~ekuva negoviot predlog da pomine kaj komitetot na San Francisko u{te vo ponedelnik, za podocna site ~lenovi na nadzorniot odbor na gradot da glasaat pozitivno za nego. Karen Vels, potpretsedatel na McDonald’s za ishrana i strategija za meni, tvrdi deka na mnogu roditeli }e im bide potkopan avtoritetot dokolku so kupuvaweto na jadeweto ne im bide ovozmo`eno na svoite deca da im dadat igra~ka. “Postoi golema razlika me|u ona {to go pravime sega i ona {to sme go pravele uspe{no

izminatite 25 godini”, veli Vels. Supervizorot na San Francisko, Sofi Maksvel, na ova replicira{e deka taa ima pove}e doverba vo McDonald’s otkolku {to imaat tie samite, so ogled na toa {to kompanijata opstojuva mnogu godini nanazad tokmu poradi nejzinata sposobnost da se prisposobi na promenite so koi se soo~uva. Direktorkata na McDonald’s za ishrana, Sintija Gudi, vo kontekst na celata ovaa rasprava konstatira deka ne postojat dokazi deka preteranoto detsko debeleewe }e bide re{eno so dodavawe na ovo{je ili zelen~uk vo proizvodite na McDonald’s.

20 13.10.2010

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

SREDA

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

COMPTIA NETWORK+ OBLAST: IT- KOMPJUTERSKI MRE@I Termin: vtora polovina na oktomvri 2010 Vremetraewe : 40 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIA® re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi{to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe. CompTIA Network+ za mre`ni profesionalci, opfa}a: upravuvawe, odr`uvawe, rabotewe, re{avawe na problemi, i konfigurirawe osnovna mre`na infrastruktura.

DINAMIKA: dva pati nedelno po 4 {kolski ~asa vo ve~erni termini Vklu~eno vo cenata

Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training), Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot, Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot, Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mnoèstvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odràt vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci. ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na dokaàni, najprakti~ni

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / ПRODA@BA / BEZBEDNOST PRI RABOTA

SREDA

13.10.2010

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 19 OKTOMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!

RABOTA

SESIJA I

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II

[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III

Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV

Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V

“ZGOLEMUVAWE NA KAPACITETITE NA STRU^NITE LICA ZA BEZBEDNOST PRI RABOTA”

MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV

(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

15 oktomvri 2010 godina 08:30-16:00 ^asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat Seminarot e predviden za sektorite: zemjodelstvo i prehranbena industrija, proiz-

vodtvo na tutun i prerabotki od tutun; hemiska industrija; farmacevtska industrija i zdravstvo; ko`arsko-prerabotuva~ka industrija; tekstilna industruja i konfekcionirawe; industrija za hartija i celuloza; grafi~ka industrija i izdava~ka dejnost i komunalna dejnost. Cel na obukata e zapoznavawe na stru~nite lica za bezbednost i zdravje pri

SOOPШTENIJA

Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 19.10.2010 (vtornik)

Na 15 oktomvri 2010 godina ednodneven seminar

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

rabota, rakovoditelite i drugi lica zasegnati od primenata na propisite za BZR, so osnovnite minimalni zakonski barawa od oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota, koi se odnesuvaat na nivnata industriska granka i koi treba da se primenuvaat na rabotnite mesta, kako i zapoznavawe so me|unarodniot Sistem za upravuvawe so bezbednost iz dravje pri rabota ONYAY 18001.

Site zainteresirani u~esnici mo`at da se prijavat najdocna do 13 oktomvri 2010 godina. KONTAKT: Len~e Zikova Tel: (02) 3244054; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: lence@mchamber.mk

KOSMO Inovativen Centar

Seminar na tema LIDERSTVO I MENAXMENT Oblast: Know-how programa Termin: 16 i 23 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 16 ~asa (2 dena) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20menadzment.html

Opis na obukata Menaxmentot e nauka za efikasno realizirawe na rabotata so upravuvawe na lu|eto. Liderstvoto e ve{tina na inspirirawe i motivirawe na lu|eto da ja realiziraat efikasno nivnata rabota. Seminarot Liderstvo i menaxment ima cel menaxerite i rakovoditelite da gi podgotvi za primena na liderski ve{tini za vodewe na va{ata organizacija na novo nivo na realizacija, motivacija i produktivnost.

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

22 13.10.2010

SREDA

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR / EU FONDOVI

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU. Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite. Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe? Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite? Koj treba da ja poseti obukata? Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 15 Oktomvri 2010 godina Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKI / KONFERENCII

SREDA

13.10.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Inovativni modeli za prepoznavawe na neformalnoto obrazovanie vo mladinskiot sektor 13.10 - 16.10.10 MKC Bitola Kreativno razre{uvawe na problemi 14.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Brzo ~itawe (Power Reading) 15.10 – 20.10.10

22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Merchandising 15.10-16.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Akademija za ~ovekovi resursi prijavuvawe do 24.09.10 15.10 – 15.05.11 CS Global Obuka na obu~uva~i (Training of Trainers) 15.10 - 16.10.10

ESP Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Tim i timska rabota

16.10 – 17.10.10 CS Global Organizirawe na sopstvenoto vreme 16.10 - 17.10.10 12h 60 min Detra Centar Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina

18.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 18.10 – 12.11 40 ~asa Eurisk Konsalting Obuka za stres i menaxirawe so stresot 18.10.2010 CS Global Ve{tini za upravuvawe so promeni za tehni~ki profesionalci

vraboteni vo proizvodstvo 20.10 - 21.10.10 M6 Edukativen Centar Marketing za mojot biznis 21.10 – 22.10.10 CS Global Tim i gradewe timovi 21.10 - 22.10.10 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 13.10.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

SREDA

Na 12 i 13.11.2010 godina vo Republika Srbija SAEM I KONFERENCIJA ZA FRAN[IZA VO BELGRAD Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta i obezbedi besplaten zaedni~ki {tand od 12 m2 za makedonskite kompanii Na 12 i 13 noemvri 2010 godina, vo Belgrad, Srbija, }e

se odr`i prviot Me|unaroden saem za fran{iza - Franchising 2010. Misijata na ovaa saemska manifestacija e da go popularizira i promovira razvojot na ekonomskata struktura preku koristewe na fran{izniot koncept naso~en prvenstveno kon malite i sredni pretprijatija, kako i postavuvawe na osnova za uspe{na promocija na fran{izniot biznis format. Na firmite u~esni~ki vo samo dva dena }e im se dade

mo`nost da ostvarat kontakti koi bi moèle da bidat re{ava~ki za idninata na nivniot biznis preku pro{iruvawe vo fran{iza mreà, pri {to pred golem broj na potencijalni primateli }e moàt da gi prezentiraat svoite fran{izni koncepti. Stopanskata komora na Makedonija, organizira poseta

na me|unarodniot saem i konferencija za makedonskite kompanii bilo kako izlo`uva~i na nacionalniot {tand ili kako slu{ateli na konferencijata. Zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na saemot najdocna do 13 oktomvri 2010 godina. KONTAKT LICE :

Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Na 19.10.2010 godina na Skopski saem

TEHNOMA EEN PARTNERSTVO 2010 Vo ramkite na saemot Tehnoma 2010 Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija organizira me|unarodni sredbi (TEHNOMA Partnerstvo 2010) za pretprijatija zainteresirani za iznao|awe na potencijalni partneri za tehnolo{ka i biznis-sorabotka. TEHNOMA Partnerstvo 2010 nudi mo`nost za ostvaruvawe na novi biznis relacii i razmena na tehnologii so internacionalni partneri od slednite oblasti: metalurgija; grade`ni{tvo (proizvodstvo i trgovija so grade`ni materijali); proizvodstvo i trgovija so elektri~ni materijali i elektronika; energija i energetika. Site informacii i formata za prijavuvawe mo`e da se najdat na: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/publicwebsite/bemt/home. cfm?eventid=2448 http://www.mchamber.mk/default.aspx?lId=1&mId=40 KONTAKT LICE :

Laze Angelevski Tel: (02) 3244090; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: laze@mchamber.mk

FUN BUSINESS

SREDA

13.10.2010

YVEZDI

BREKSTON BANKROTIRAШE vredi od 1 do 10 milioni dolari, {to ni odblisku ne e dovolno za da gi isplati dolgovite koi moàt da dostignat i do 50 milioni. Vo oficijalniot izve{taj za bankrotot na Brekston ima cel spisok na mesta kade {to taa moèbi dolì pari. Na primer: hotelot êtiri sezoni (The Four Seasons), brojni smetki i dolgovi vo zdravstveni centri, BMV, Flamingo vo Las Vegas, Tifani, kompanijata AT&T, kako i dolgovi kon gradot Los Anxeles poradi neplateno parkirawe i mnogu drugi. Iako situacijata e navistina seriozna, sepak, izgleda kako toa da ne vlijae na peja~kata, voop{to. Vedna{ po objavuvaweto na bankrotot se pojavila na nekoj nastan oble~ena vo skapa dizajnirana obleka, a samo nakitot {to go nosela ~inel okolu 800 dolari. Ova ne e prv pat Brekston da ima finansiski problemi. Bankrot proglasi i vo 1998 godina, no povtorno padna vo finansiski te{kotii. Toga{ dolè{e “samo” 5 milioni dolari. Brekston ne e edinstvena poznata li~nost koja ima proglaseno bankrot. Naprotiv, dolg e spisokot na slavnite dol`nici kako Kim Besinxer, Leri King, Majk Tajson, MS Hamer.

merikans merikanskata peja peja~ka Toni BrekBr ston, koja k sekoga{ }e bide zapame zapametena po nejzina nejzinata pesna Unbreak my heart, povtorno povtor proglasi ste ste~aj, potvrduvaj}i deka nejzin nejzinite dolgovi iz iznesuvaat m me|u 10 i 50 m milioni dola dolari, objavuv objavuvaat specijaliziran iziranite amerik amerikanski med mediumi. Brekston iima 43 godini, dobitni~ka e na {est Gre Gremi nagradi, a vo svos jata kariera iima prodadeno pove}e od nosa~i 40 milioni nosa na zvuk. Bankrotot Bankro go proglasi vo Kaliforni Kalifornija. pretpostaSe pretpos vuva de deka vo mom momentov ttaa

Dva pati bankrot za peja~kata so prodadeni 40 milioni nosa~i na zvuk K

KONCERT

KALIOPI ЌE PEE VO KANADA akedonskata popdiva Kaliopi na 5-ti noemvri }e odrì golem solisti~ki koncert vo presti`niot Rose Theatre Brampton vo Toronto, Kanada. Ova }e bide prv nejzin koncert vo dijasporata, na barawe na golemiot broj nejzini fanovi koi ìveat i rabotat vo Kanada, a po poteklo se od Makedonija. Vo vrska so nejzinoto gostuvawe vo Kanada, Kaliopi istakna: “So zadovolstvo ja prifativ pokanata za koncert, zatoa {to za prv pat se pojavi produkcija koja gi prifati moite standardi za koncertni nastapi vo dijasporata, koi vaàt podednakvo kako za publikata

doma, taka i za publikata vo stranstvo“. Pop-divata }e nastapi vo pridru`ba na nejziniot bend na golemata scena na presti`niot teatar, vo koj dosega so svoi koncerti nastapile golem broj svetski muzi~ki yvezdi. Na koncertot }e bidat zastapeni temite od site nejzini dosega{ni studiski albumi, kako i nejzinite najgolemi i najpoznati hitovi. Kaliopi so svojot tim }e otpatuva za Kanada vedna{ po promocijata na najnoviot album, Poraka, koja }e se slu~i na 30-ti oktomvri so golem koncert na plo{tadot Makedonija vo Skopje. Kaliopi e eden od najpoznatite vokalni interpretatori, kompozitori i tekstopisci, S

prosne samo na na{ite na{ tori, tuku i na Balkanot. Nejzinata bogata muzi~ka kariera po~na u{te vo detskite godini na festivalot Zlatno Slavej~e vo 1976-ta godina. Poseriozno po~nuva da se zanimava so muzika koga se formira bendot Kaliopi, zaedno so porane{niot soprug Romeo Gril. Vo nejzinata diskografija ima devet albumi: Oboi me (koj be{e golemo vra}awe na makedonskata muzi~ka scena i prviot solo-album), Ako denot mi e no}, Na pat do Makedonija, Najmila, Ne mi go zemaj vremeto, Probudi me, kompilcija od najdobrite hitovi, @elim ti re~i i Oblivion, koj e sorabotka so Edin Karamazov.

26 13.10.2010

FUN BUSINESS

SREDA

Lavot “}e rikne”

FILMSKA INDUSTRIJA Probien patot za spasuva~kata kapsula

METRO GOLDVIN REALNO ШOU MAER PRED BANKROT OD TRAGEDIJA, DO PROFIT Poleka se razre{uva tragedijata vo ^ile, koga na 5 avgust godinava se zatrupa rudnik i ostavi 33 rudari zarobeni na okolu 700 metri pod povr{inata. Anksioznost i depresija po 65 dena. Nivnoto izvlekuvawe mo`e da se slu~i sekoj moment, a tie ve}e pravat planovi kako da se za{titat od novinarite, kako i od kompaniite koi sakaat da profitiraat od nivnata prikazna

rieset i trojcata rudari, koi pove}e od dva meseci se zarobeni pod zemja vo île, po~naa so prezemawe na seriozni ~ekori za spre~uvawe koj bilo od niv da profitira na smetka na celata grupa koja e zaglavena pod povr{inata na pustinata. Zatoa, tie se dogovaraat kako ramnomerno da go podelat prihodot od prikaznata za ona {to go doìveaja. îleanskite spasuva~ki timovi uspeaja nekako da doprat do niv so specijalni bu{alki na 625 metri do tavanot na tunelot kade {to se zatrupani rudarite. Sega treba da obezbedat pat za spasuva~kata kapsula. Otkako uspe{no zavr{i akcijata za probivawe, na povr{inata na rudnikot se sobraa familiite na zarobenite 33 rudari. Otkako }e se osigura patot za da

se stigne do niv, }e im bide ukaàna i pomo{ od lekar i psiholog, zatoa {to nekoi od niv po~nale da pokaùvaat znaci na anksioznost i depresija poradi toa {to celi 65 dena se zatrupani, iako se vo postojan kontakt so svoite najbliski so pomo{ na mobilnite telefoni. Ovie lu|e sekojdnevno dobivaat hrana i voda preku maliot tunel koj pretstavuva edinstven najblizok kontakt so nadvore{niot svet. Rudarite, ~ie izvlekuvawe moè da se slu~i u{te denes, povikale advokat za da napravi dogovor spored koj site treba da dobijat ednakov del od golemiot broj mediumski dogovori koi im se nudat, nadevaj}i se deka nikoga{ pove}e nema da imaat potreba da rabotat. Tie odbile sekakov vid intervju i namesto toa odlu~ile zaedni~ki da napi{at kniga za de-

novite pominati na 700 metri pod povr{inata na pustinata Atakama, po zatrupuvaweto na rudnkiot na 5 avgust godinava. Detalite od razgovorot me|u niv se otkrieni vo pismoto koj eden od zarobenite rudari go ispratil do svojata sopruga, objavi “Dejli telegraf”. Inaku, televiziskite kompanii na sekoj od rudarite im nudat po 250.000 funti (okolu 286.000 evra) za ekskluzivno intervju, a sekako deka neminovni se i ponudite za film, reklami na najrazli~ni proizvodi - od pivo, pa s$ do rudarska oprema. Nivnoto izvlekuvawe }e bide podeleno vo tri grupi. Vo prvata }e bidat onie posilnite, koi mo`at da se soo~at so eventualni problemi pri izvlekuvaweto. Vo vtorata grupa onie poslabite, a vo tretata onie so pogolema te`ina.

olivudskoto filmsko studio Metro Goldvin Maer planira da objavi bankrot spored 11-to poglavje na Kodeksot na bankroti na SAD, objavi Bi-Bi-Si. Poglavjeto 11 e naj~esto vr{enata procedura pri bankrotirawe vo SAD i ja predviduva reorganizacijata na kreditite na kompanijata koja se soo~uva so finansiskite te{kotii. Ova pro~ueno filmsko studio e do gu{a vo dolgovi, a sumata za koja e pokratko na kontoto e 4 milijardi dolari. Pari koi im gi dol`i na pove}e od 100 svoi

investitori. Spored informacijata koja prote~e vo mediumite, investitorite planiraat da povle~at okolu 95% od akcionerskiot kapital na studioto, soglasuvaj}i se na toa da po~ekaat. MGM (Metro Goldvin Maer) }e prodol`i da si raboti po normalen re`im s$ dodeka e vo tek procedurata za bankrot. Ve}e nekolku meseci nanazad na golemo se {pekulira{e za mo`niot bankrot na ova pro~ueno studio, koe pod svoja zakrila gi ima{e i s$ u{te ima edni od najgolemite imiwa na Holivud. Sepak, rezultatot koj go

dava MGM ovoj period ne e zadovolitelen, nema nekoi ponovi filmovi od ova studio, a proda`bata na DVD opa|a. Pred nekolku godini Metro Goldvin Maer se objavi za proda`ba, me|utoa, ne se najde kupuva~. Vo planot za reorganizriawe poradi bankrotot se podrazbira producentskata kompanija Spajglas Entertejnment da se soedini so MGM vo nova kompanija. Na toj na~in, Spajglas }e ima 5% od noviot biznis so koj {to }e rakovodat nivnite menaxeri. Rokot za dobivawe na odobrenie od investitorite e 22 oktomvri.

GADGETS BEZ@I^EN POLNA^ ZA MOBILNI TELEFONI ez`i~en polna~ za mobilni telefoni e noviot izum koj }e bide lansiran na pa pazarot vo 2012 godi dina, objavi japonskatta kompanija Fujitsu. Ovaa tehnologija, prva od vakov vid vo svetot, raboti vrz osnova na prenos na elektri~na struja so pomo{ na magnetni magn poliwa me|u polna~ot poln i elektronskiot skio ured. Sistemot

ovozmoùva bezì~no polnewe na rastojanie od nekolku metri, a vo plan e i postavuvawe punktovi za polnewe na javni mesta, za lu|eto da moàt da gi napolnat svoite telefoni na koe bilo mesto, vo sekoe vreme. Od Fujitsu velat deka po nekolku godini duri i voza~ite na elektri~ni avtomobili }e moàt da ja koristat ovaa tehnologija za napojuvawe.

SPORT

SREDA

SPORT

FORLAN SE VRA]A VO JUNAJTED?

VO FUDBALOT VLEGUVA TEHNOLOGIJATA

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ajdobriot fudbaler od poslednoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, Urugvaecot Diego Forlan, i ponatamu ne mo`e da pronajde klub koj e dovolno finansiski podgotven za da go plati ogromnoto obe{tetuvawe {to bi go pobaral negoviot aktuelen tim, Atletiko Madrid. Interesno, no od pred nekolku dena be{e obelodeneto deka za Forlan e zainteresiran Man~ester Junajted, klub kade {to Urugvaecot be{e promoviran vo golema nade` na internacionalniot fudbal, no i mesto kade {to toj glavno se nao|a{e na klupata za rezervni fudbaleri. “Toga{ bev mnogu mlad i imav mo`nost da u~am od golem broj odli~ni fudbaleri. Toga{ za Man~ester nastapuvaa legendi od tipot na Loren Blan, Dejvid Bekam, Huan Sebastijan Veron, Roj Kin, Fabijan Bartez itn. Pominav tri godini vo ovaa ekipa i stanav prijatel so golem broj izvonredni fudbaleri. Toa bea tri prekrasni godini”, veli Forlan.

Sep Blater kone~no popu{ta pod pritisokot na javnosta

predloènite tehnolo{ki pomagala, toga{ golem broj od propustite }e bile ispraveni. Inaku, samiot Blater e istaknat protivnik na voveduvaweto na tehnologijata vo fudbalot. Toj vo nekolku navrati izjavi deka takvoto ne{to bi moèlo negativno da vlijae vrz dinamikata i vozbudlivosta na igrata. Sepak, pod pritisok na javnosta, toj mora{e da prifati odredeni izmeni vo pravilata na “najva`nata sporedna rabota vo svetot”. Me|u 19-te predloèni patenti se i ve}e isprobanite nadgledni sredstva, koi od pred tri godini se upotrebuvaat vo presuduvaweto na natprevarite od teniskite turniri. L

FUDBAL

FIFA

kupno 19 tehnolo{ki re{enija im se pretstaveni na rabotnite tela na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA), od koi nekolku }e bidat odbrani kako pomagala na arbitrite vo deleweto na fudbalskata pravda. Na 20 ovoj mesec, FIFA bi trebalo da gi izglasa predloènite promeni, so koi na arbitrite im se ovozmoùva vo slu~aj na sporni situacii da poglednat videosnimka, kako i vgraduvawe na t.n. “pameten ~ip” vo fudbalskata topka, koj }e se koristi vo momentite koga nikoj ne e siguren dali e postignat gol. Pretsedatelot na FIFA, Sep Blater, za vreme na poslednoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika pretrpe ogromen broj kritiki na svoja adresa poradi katastrofalnite sudiski odluki. Analizata pokaà dokolku delitelite na pravdata raspolagale so

13.10.2010

Diego Forlan se vra}a vo Man~ester na golema vrata

Koga igrav za Junajted vo igra vleguvav po pet, deset ili petnaeset minuti i normalno deka ne mo`ev da postignuvam golem broj golovi. Toga{, nekoi mediumi o~igledno nemaa za {to drugo da pi{uvaat, pa po~naa da mi gi brojat me~evite bez postignat gol. Bea pet meseci bez pogodok, no ako se zeme predvid kolku minuti bev vo igra, toa i ne be{e tolku stra{no Otkako zamina od Junajted, Diego se nametna kako izvonreden napa|a~, za minatite dve sezoni vo dresot na Atletiko bukvalno da eksplodira, osvojuvaj}i ja nagradata najdobar strelec vo {panskoto prvenstvo. Na Atletiko mu ja donese titulata vo Liga Evropa, dodeka na svojata reprezentacija plasman me|u ~etirite najdobri selekcii vo svetot. “Koga igrav za Junajted, vo igra vleguvav po pet, deset ili petnaeset minuti i

normalno deka ne mo`ev da postignuvam golem broj golovi. Toga{, nekoi mediumi o~igledno nemaa za {to drugo da pi{uvaat, pa po~naa da mi gi brojat me~evite bez postignat gol. Bea pet meseci bez pogodok, no ako se zeme predvid kolku minuti bev vo igra, toa i ne be{e tolku stra{no. Podocna, vo drugite ekipi kade {to nastapuvav bev starter i samodoverbata mi se zgolemi, {to e od `ivotno zna~ewe za eden

napa|a~”, izjavi urugvajskiot reprezentativec vo intervjuto za TV-stanicata Eurosport. Se razbira, dokolku Forlan navistina premine vo redovite na Man~ester Junajted, toga{ toj sekako deka }e bide najskapiot fudbaler vo timot. Ovoj fakt ednostavno nema da mo`e da bide ignoriran od menaxerot Aleks Ferguson, koj, svoevremeno, za mali pari go ispu{ti odli~niot fudbaler.

FORMULA 1

PATEKATA VO JEONGAM DOBI DOZVOLA ZA TRKA! e ima Golema nagrada Ju`na Koreja, i toa vo predvideniot termin. I pokraj golemite stravuvawa od otkaùvawe, novata pateka vo ju`nokorejskiot grad Jeongam dobi zeleno svetlo za odrùvawe na trka od {ampionatot vo Formula 1. Vo kalendarot od natprevaruvaweto, GP Ju`na Koreja e planirana za 24 oktomvri, a s$ do v~era ne be{e sigurno dali }e bidat zavr{eni site grade`ni raboti. “Rabotite izgledaat zadovolitelno i ovaa pateka }e ja dobie licencata”, izjavi inspektorot na Internacionalnata avtomobilisti~ka federacija (FIA), ârli Vajting. Po ovie pozitivni vesti od FIA, moàt da zemat malku zdiv predvodnicite na Formula 1, koi na desetina dena pred po~etokot na trkata ne moèa so sigurnost da potvrdat dali vo Ju`na Koreja }e ima ili nema da ima natprevar. Zdivnaa i organizatorite od ovaa aziska zemja, koi vo poslednite tri meseci pretrpea ogromen broj kritiki, isprateni na nivna adresa. “Voodu{eveni sme od toa deka grade`nite raboti se gotovi i

]

Jeongam i oficijalno promoviran vo nova popatna stanica na Formula 1

Voodu{eveni sme od toa deka grade`nite raboti se gotovi i izraboteni soglasno standardite na FIA. Siguren sum deka patekata vo Jeongam }e stane epicentar na zbidnuvawata vo Ju`na Koreja, no i katalizator za zgolemuvaweto na interesot za avtosportot vo zemjava izraboteni soglasno standardite na FIA. Siguren sum deka patekata vo Jeongam }e stane epicentar na zbidnuvawata vo Ju`na Koreja, no i katalizator za zgolemuvaweto na interesot za avtosportot vo zemjava”, veli Jung ^un ^ong, glavniot

promotor na trkata. Do krajot na sezonata vo Formula 1 ima u{te tri trki, vklu~uvaj}i ja i narednata vo Jeongam. Borbata za {ampionskata titula e neverojatno vozbudliva, a za prvoto mesto vo direktna borba se

trojca piloti. Eventualnoto otka`uvawe na trkata vo Ju`na Koreja }e pretstavuva{e golem udar vrz regularnosta na prvenstvoto, bidej}i edna trka pomalku vo kalendarot mo`e direktno da vlijae vrz kone~niot poredok.

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440