Br.143-kapital-14.10.2010 by Kapital Media Group

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

STATISTI^KI ZEMJOTRESI

OSMA MAJKROSOFT VIZIJA

NA STR. 4

BIZSPARK E ODLI^NA MO@NOST ZA NOVITE IT-KOMPANII

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

KOSATA DA TI SE KRENE NA GLAVATA!

STRANA 11

STRANA 8

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

IMETO PROBLEM ZA IZVOZ NA VINO VO EU VO 2011 GODINA

RAMPA ZA MAKEDONSKOTO VINO VO GERMANIJA

NA ZATVORAWE, SREDA, 13.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,64% 0 0,20% 00,44%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,62 444,54 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

84,44 8 1,48%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.10) 2.180

MBI 10

2.175

2.170 2.165 2.160 2.155 2.150 2.145 2.140 06.10

2 RASTAT CENITE I POBARUVA^KATA NA METALI

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

MAKEDONSKITE KOMPANII NEMA DA GO ZGOLEMAT PROIZVODSTVOTO

CATERPILLAR

STRANA 8

STRANA 18

KOMPANIJA [TO MO@E DA GO IZGRADI SVETOT

08.10

10.10

12.10

DENES IZLEZE NOVOTO ELEKTRONSKO IZDANIE NA "BIZNIS INFO".

VOVEDNIK D SPASIJKA JOVANOVA

ZA KAKVO ZDRAVSTVO ZBORUVA OSMANI? STRANA 2

PREZEMETE GO OD WWW.MCHAMBER.MK

ISTORISKATA “RUDARSKA SMENA” ZAVR[I

OD ANONIMCI, STANAA NAJSLAVNI RUDARI VO SVETOT STRANA 6

2 14.10.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 14 OKTOMVRI 2010

ZA KAKVO ZDRAVSTVO ZBORUVA OSMANI?

Za kakvi reformi vo zdravstvoto zboruva ministerot Bujar Osmani, koga zdravstveniot sistem vo Makedonija ne funkcionira taka kako {to toj go ima zamisleno ili saka da go prika`e? Za Osmani da go reformira zdravstvoto, prvo toa treba da profunkcionira. A, ministerot ne pravi ni{to za toa, osven te{ki eksperimenti i improvizacii so koi pretura od {uplivo vo prazno i gazi po nervite, ne samo na pacientite, tuku i na doktorite i sestrite vo dr`avnite bolnici. Z a ka kv a so od v e tn a zdravstvena za{tita za gra|anite zboruva toga{ ministerot Osmani, koga taa e pod sekoe nivo? Koga nema specijalisti, od koi polovina zaminaa vo privatnite kliniki, i oprema, koja vo golem d el ili e r asipana ili skapuva neotpakuvana vo podrumite, nema zdravstvena za{tita. Ne e zdravstvena za{tita d av aw e to inj e kc ij a, mereweto pritisok i proverkata na krvna slika. Za s$ drugo, pacientite mora da ~ekaat so meseci, bidej}i se rasipani aparatite za magnentna rezonanca ili kompjuterska tomografija, nema mesto na klinikite i naj~esto nema specijalisti hirurzi, ginekolozi ili kardiolozi koi bi gi le~ele, a nedostigaat i reagensi i lekovi za te{ko i hroni~no bolnite. Toa ne e soodvetna za{tita. Toa e zdravstvo

pod sekoe nivo. Za kakva mreà na povrzuvawe na dràvnite i privatnite kliniki objasnuva Osmani, koga, prvo, osven Dràvniot klini~ki centar, ne postojat drugi dràvni kliniki vo zemjava i vtoro, koga vo Fondot za zdravstvo nema pari ni za dràvnite kliniki, a kamoli za finansirawe na privatnite? Dali Osmani izbrojal so kakva oprema i materijal i so kolku specijalisti raspolagaat bolnicite vo drugite gradovi, koi toj saka da gi nare~e kliniki. Koga toj }e gi “vrze” privatnite kliniki vo mreà, moè so sigurnos t da o~ekuva deka pacientite }e se odleat tamu, zatoa {to nudat, vo najmala raka, podostoinstven odnos kon gra|anite. A, toga{, }e go pra{ame Osmani od kade }e najde pari za da gi plati uslugite na privatnite kliniki od Fondot za zdravstvo, koga toj e vo bula. Site znaeme deka uslugite na privatnite kliniki ne se evtini. Planira li ministerot za zdravstvo edna{ da izleze javno i otvoreno da kaè kakvi se sostojbite vo zdravstvoto, pred da se fali so nekakvi reformi? Dosega, niedna{ ne slu{navme koi se problemite i prednostite na javnoto zdravstvo, vrz osnova na koi se detektira potrebata od reformi i se kroi strategijata kakvi }e bidat tie. Znaeme samo deka ne{to }e se menuva, a toa sekoga{ e nejasno i komplicirano. Ne znaeme zo{to se pravi toa, koj treba da go napravi, kolku vreme e potrebno za toa. Ne znaeme ni koga }e stigne famoznata oprema na Bujar Osmani, vredna pove}e od 70 milioni evra. Ako reformata se svede na regionalnite koordinatori,

ilogrami doma{en oriz }e treba da otkupat uvoznicite dokolku sakaat da uvezat eden kilogram. Ova e merkata za za{tita na pazarot na oriz koja v~era ja usvoi Vladata na vladina sednica, po barawe na Ministerstvoto za zemjodelstvo. “Ovaa odluka se donesuva zaradi opasnosta od naru{uvawe na pazarot, kako i zagrozuvawe na celite na nacionalnata zemjodelska politika”, se veli vo soop{tenieto na Ministerstvoto za zemjodelstvo. Predvideno e proizvodstvoto na orizovata arpa, od koja podocna se proizveduva beliot oriz, godinava da dostigne 23.100 toni, {to e za 2.000 toni pove}e od lani. Pri dorabotkata na orizovata arpa se o~ekuva od rodot vo 2010 godina da se ostvari vkupno proizvodstvo od okolu 12.700 toni bel oriz, dodeka potrebite od bel oriz vo zemjata na nivo na ekonomska godina iznesuvaat vkupno 8.500 toni bel oriz, od koi za ishrana na naselenieto 6.500 toni i okolu 2.000 toni za reprodukcija.

NEIZVESEN IZVOZOT NA VINO VO EU VO

SPASIJKA JOVANOVA

RAMPA ZA M VINO VO GER

jovanova@kapital.com.mk

toga{ odnapred moème da kaème deka }e bide neuspe{na. U{te nekolku kvazimenaxeri nema da go re{at problemot. Problemot ne e nere{liv i toa go znae Osmani, zatoa {to javnoto zdravstvo funkcionira mnogu dobro vo mnogu zemji, duri i vo regionot. Ama za da se slu~i toa, zdravstvenoto osiguruvawe treba da ~ini pove}e, Fondot za zdravstvo da raspolaga so drasti~no pogolem buxet, klinikite da investiraat vo oprema i vo obuka na kadar, platite na doktorite da ne bidat mizerni, a javnite nabavki na Ministerstvoto za zdravstvo da bidat transparentni. Ne moè vakcina da ~ini 10 denari, aptekite da bidat preplaveni so lekovi od pozitivnata lista samo zatoa {to se evtini, kompjutersko snimawe da ~ini 1.000 denari so sino karton~e, a pritoa da ne moè{ da go dobie{. Toa e izmestena situacija i plod na site dosega{ni reformi vo zdravstvoto, kakvi {to planira da sprovede i Osmani. Ako ne moè da napravi zdravstvoto da profunkcionira, moè da si odi, zatoa {to toa e osnovnata reforma {to ja ~ekame od nego.

Problemot so imeto mo`e da ja prodlabo~i vinskata kriza vo zemjava GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Makedonskoto vino ne }e mo`e da se izvezuva na pazarite vo Evropskata unija dokolku ne se re{i sporot za deklariraweto na regionot

od kade {to doa|a vinoto. Merkata stapuva na sila za dva meseci, a na{ite vlasti s$ u{te nemaat dostaveno predlog za regionot od kade {to poteknuva vinoto. Makedonija be{e podelena na tri vinski regioni, Povardarski, Isto~en i Zapaden, no bidej}i e mala zemja, pretstavnicite na vinarnicite i na Vladata se dogovorile vo Elektronskiot spisok na vina so geografsko poteklo, koi mo`at da

PERICA IVANOVSKI ZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO “Spogodbata za stabilizacija i asocijacija dava mo`nost za definirawe na homonimi, odnosno zaedni~ko dogovoreno ime, koe mo`at da go koristat i dvete zemji, so jasno distancirawe na zemjata od kade {to poteknuva toj proizvod. Imeto “Makedonija” i “makedonsko” vo ovoj slu~aj treba da bidat proglaseni za homonimi.”

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

14.10.2010

POBEDNIK

“VIZIJA” SO VIZIJA

ANGELA MERKEL

ERHARD BUSEK

BUJAR OSMANI

IVETA RADI^OVA

e ostane zapametena vo roblemite so nedostig od o kojznae koj pat najavuva m se pridru`i na kolegiistorijata na Germanija ] P energija vo Evropa gi nate- Preformi vo zdravstvoto, I te od Evropa koi se kako kancelar koj uspeal da ra vlastite da razmisluvaat koe za da se reformira soo~uvaat so masovni {trajja vnese zemjata vo Sovetot za bezbednost na ON, {to dosega be{e nevozmo`no

za energetska [engen-zona so cel energijata da bide podostapna na pazarot

prvo treba da po~ne da funkcionira

kovi poradi krateweto na buxetskite tro{oci za izlez od krizata

O 2011 GODINA

MAKEDONSKOTO RMANIJA 90

milioni litri e godi{noto proizvodstvo na vino vo zemjava

Vinarnicite se `alat deka nivnite germanski partneri po~nale da alarmiraat deka bez deklariran region na geografsko poteklo ne mo`at da go vnesat makedonskoto vino na germanskiot pazar

milioni litri e momentalnata zaliha na vino vo zemjava

milioni litri e bescarinskata kvota kon EU

vlezat na pazarot na EU, da gi registriraat kako vina od Makedonija. No, sme bile odbieni bidej}i Grcija ve}e gi registrirala svoite vina deka poteknuvaat od regionot Makedonija vo Grcija. Sega, od EU baraat da deklarirame region od kade {to poteknuva vinoto, no toa ne smee da bide regionot Makedonija. Vladinite pretstavnici se nadevaat deka do Nova Godina problemot }e bide nadminat. Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, potencira deka tie ve}e nekolku meseci pregovaraat so pretstavnicite na EU i deka trgovskite odnosi me|u Makedonija i EU se regulirani so Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i so Protokolot za vino, i ne bi trebalo da imame problemi. “Spogodbata dava mo`nost za definirawe na homonimi, odnosno zaedni~ko dogovoreno ime, koe mo`at da go koristat i dvete zemji so jasno distancirawe na zemjata od kade {to poteknuva toj proizvod. Imeto “Makedonija” i “makedonsko” vo ovoj slu~aj treba da bidat proglaseni za homonimi”, veli za “Kapital”, Ivanovski. Toj dodava deka vakov homonim ima me|u Bugarija i Grcija vo delot na Trakija i u{te nekolku drugi primeri vo Evropa i deka tie se podgotveni da se borat za voveduvawe na ovoj homonim

i pred Svetskata trgovska organizacija. No, toj se nadeva deka problemot }e se re{i vo ramkite na EU. Homonim e zaedni~ko ime za geografsko poteklo {to moàt da go koristat pove}e zemji. VINO OD MAKEDONIJA, AMA OD KOJ REGION? Spored pretstavnici na vinarnicite, germanskite partneri po~nale da reagiraat na ovoj problem i im potencirale na na{ite vinarnici deka dokolku ne se re{i problemot so deklariraweto na regionot na etiketata na vinoto, nema da moàt da go prodavaat na{eto vino na raftovite na supermarketite. Risto Markudov, sopstvenik na vinarnicata Rigo-impeks, smeta deka treba da se vratime na starata nomenklatura, a vo sprotivno vinoto }e ostane neprodadeno. “Sega treba da izleze ma` koj }e kaè “obidot za registrirawe na regionot Makedonija be{e dobar obid, ama ne ni uspea, ajde da se vratime na staro i da se registrirame spored

trite regioni: Povardarski, Isto~en i Zapaden region””, veli Markudov. Toj dodava deka ako ja prifatime starata nomenklatura na regionite, na etiketata na vinoto }e stoi makedonsko vino, a pod toa }e stoi regionot od kade {to poteknuva. Rigoimpeks izvezuva okolu 30% od celokupnoto makedonsko vino na pazarite vo EU. Ovaa kompanija minatata godina na germanskiot pazar izvezla okolu 10 milioni litri vino. Reakcii od delovnite partneri od Germanija imaat i vo skopskata vinarnica Skovin. Mile Kostov, komercijalen direktor na vinarnicata, potencira deka nivnite partneri pobarale makedonskata vlast da go vnese na{eto vino vo elektronskiot spisok na vino so geografsko poteklo. “Dokolku ne bideme vneseni vo elektronskiot spisok, ne mo`eme da go vneseme na{eto vino na pazarot na EU. Imame u{te dva meseci za da se reg-

MILE KOSTOV KOMERCIJALEN DIREKTOR NA SKOVIN “Dokolku ne bideme vneseni vo elektronskiot spisok na vino so geografsko poteklo, ne mo`eme da go vneseme na{eto vino na pazarot na EU. Imame u{te dva meseci za da se registrirame kako zemja so geografsko poteklo. Vo sprotivno, na{eto mesto }e go zazemat drugite vinski zemji.”

istrirame. Vo sprotivno, na{eto mesto }e go zazemat drugite vinski zemji”, dodava Kostov. Toj istakna deka vinoto {to e pakuavno vo {i{iwa pred 2010 godina }e stoi na polica i }e se prodava kako takvo, dodeka vinoto {to e izvezeno vo 2011 godina ne smee da se prodava bez da se potencira regionot od kade {to doa|a. NAJMNOGU VINO IZVEZUVAME VO GERMANIJA Makedonija ima godi{ni bescarinski kvoti za izvoz na 33 milioni litri vino vo EU. Najgolem del od ova vino zaminuva na germanskiot pazar - 32,5 milioni litri. Na ~e{kiot pazar odat 500.000 litri. Za sekoja dopolnitelna koli~ina vino nad ovaa kvota se pla}a carina od 10 evrocenti, {to e okolu 25% od vrednosta na litar izvezeno nalivno vino. Godi{noto proizvodstvo na vino vo zemjava iznesuva okolu 90 milioni litri vino, od koi {to edna tretina se plasira na pazarot na EU.

Osum godini Majkrosoft Vizija e mesto kade {to se sobiraat nekolku stotini IT-profesionalci, delovni lu|e i studenti, koi preku desetici predavawa se zapoznavaat so klu~nite trendovi vo IT-industrijata. Vizija stana samostoen brend, sinonim za transfer na znaewe, predavawa so svetski kvalitet, pristapni po cena soodvetna za na{ata ekonomija, mesto kade {to od prva raka se zapoznavate so klu~nite noviteti vo ITindustrijata i klu~no mesto kade {to edna{ godi{no mo`ete da go sretnete sekoj {to zna~i ne{to vo esnafot, veli direktorot na Majkrosoft Makedonija, Ilijan~o Gagovski. ^ovekot {to rakovodi so loka-

ILIJAN^O O GAGOVSKI G lnoto pretstavni{tvo na edna od najgolemite tehnolo{ki kompanii vo svetot istaknuva deka vizijata na Majkrosoft e jasna – i ponatamu da se fokusira na transferot na znaewe kon lokalnite kompanii i, so ogled na toa {to ima kancelarii vo site zemji od regionot, da obezbedi regionalna, a zo{to da ne i globalna vidlivost na inovativnite IT-re{enija od Makedonija. Kako {to veli Gagovski, Makedonija, kako mala zemja i so ograni~eni resursi za istra`uvawe i razvoj, se ~ini deka nema podobar izbor za razvojna strategija od toa da sozdava proizvodi so pogolem udel na intelektualnata komponenta vo niv.

GUBITNIK

PRO[IRENO I NADGRADENO SUDSTVO SO SOMNITELNI REFORMI

Na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, nikako da mu trgne od raka da go reformira sudstvoto. Se ~ini deka sekoja izmena {to toj ja predlaga i potoa se obiduva da ja sprovede e nesoodvetna ili po na~inot na koj se pravi toa ili, pak, e neadekvatna za vremeto vo koe se sproveduva. Golemite reformi vo pravosudniot sistem, ~etirite zakoni so koi be{e najaven bum vo zgolemuvaweto na efikasnosta, transparentnosta i pravi~nosta na sudovite ne nudat realni promeni. Za najzna~ajnite novini vo Zakonot, Manevski gi smeta voveduvaweto sistem na kariera, podobruvawe na sistemot za disciplinata, zgolemuvawe na transparentnosta i podobruvawe na finansiraweto na sudstvoto. Tuka se i kriteriumite za izbor na sudii i testovite za sposobnosta na

MIHAJLO MANEVSKI kandidatite. No, Manevski, na primer, e dolèn da objasni zo{to onie najpovikanite gi zaobikoli pri kreiraweto na izmenite (li~no pretsedatelot na Apelacija, Jordan Mitrinovski, se poàli deka voop{to ne bile konsultirani) ili {to zna~at dopolnitelnite (duri i psihofizi~ki testovi) za kandidatite za sudii na Akademijata, koga se znae deka toa se kadri, pravnici, so prosek pogolem od 8. Zarem ne se degradiraat na ovoj na~in fakultetite, niz koi kako filter pominale ovie intelektualci i go zasluìle prosekot, pa so toa verojatno i zasluìle nikoj da ne se somneva barem vo nivnata psihi~ka sposobnost za eventualnata funkcija vo idnina.

MISLA NA DENOT NIEDNA VLADA NA KRAJOT NEMA DA USPEE VO NASTOJUVAWETO DA GO KONTROLIRA ILI CENZURIRA INTERNETOT

RUPERT MARDOK MEDIUMSKI MAGNAT

4 14.10.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

KOSATA DA TI SE KRENE NA GLAVATA!

Rusija i italijanskata Eni }e gradat gasovod koj }e pominuva pod dnoto na Crnoto More, niz Romanija, Srbija i Hrvatska i }e ispora~uva gas do Italija i Avstrija. DR@AVNIOT ZAVOD ZA REVIZIJA GO “PRO^E[LA” RABOTEWETO

JSP SKOPJE DOL@I 3,9 MILIONI EVRA ZA DDV Dr`avata mu prostila kamata vo iznos od 2,9 milioni evra na Javnoto soobra}ajno pretprijatie vo Skopje, no toa s$ u{te dol`i 3,9 milioni evra po osnova na DDV, a }e gi pla}a od 2012 godina bidej}i dobilo grejs-period od 36 meseci MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

Dràvata mu prostila kamata vo iznos od 182.108.000 denari (2,9 milioni evra) na Javnoto soobra}ajno pretprijatie vo Skopje za dolg po osnova na neplaten danok na dodadena vrednost za periodot od 2004 do krajot na 2009 godina. I pokraj toa, JSP s$ u{te dolì 3,9 milioni evra po osnova na DDV, a }e gi pla}a od 2012 godina, bidej}i dobilo grejs-period od 36 meseci. Ova go pokaà revizorskiot izve{taj za raboteweto na JSP Skopje vo 2009 godina. Dràvnite revizori zabeleùvaat deka rakovodstvoto na ova javno pretprijatie treba da prezeme aktivnosti za podobruvawe na solventnosta i za ispolnuvawe na dano~nite obvrski. Generalno, revizorite dadoa

NIKOLOV: NOVITE AVTOBUSI SAMO [TO NE PRISTIGNALE Direktorot na JSP, Mi{o Nikolov, tvrdi deka vo sekoj moment treba da pristignat ukrainskite avtobusi. “Se ~eka homologacijata na 11 edine~ni i ~etiri zglobni avtobusi da zavr{i vo Germanija. Vedna{ potoa }e bidat ispora~ani. Imame najava za mo`na isporaka i na dopolnitelni 20 avtobusi, za koi dekemvri ne e krajniot rok na isporaka, no od kompanijata najavija deka postoi mo`nost za predvremena isporaka“, veli toj. I novite avtobusi }e bidat so besplaten Internet. negativno mislewe za finansiskite izve{tai na JSP za minatata godina. Generalniot direktor na JSP Skopje, Mi{o Nikolov, za “Kapital” gi potvrdi navodite na dràvniot revizor. “Vo Javnoto soobra}ajno pretprijatie ve}e e formirana grupa na koja & e delegirana nadle`nosta za sproveduvawe na preporakite od Dràvniot zavod za revizija”, izjavi Nikolov. Spored nego, negativnoto mislewe od DZR e poradi namaleniot priliv na pari~ni sredstva, koi trebalo da legnat na ìro-smetkata na JSP na ime prihodi od kamati, no koi ne bile navremeno naplateni.

3 FAKTI ZA...

8,8% 84% 0,3%

“Ovie pari nedostigaat i se pri~ina za nenavremeno servisirawe na tekovnite obvrski kon dr`avata. Kon krajot na ovaa godina ili po~etokot na slednata o~ekuvame razre{uvawe na slu~ajot”, izjavi Nikolov. Ovoj slu~aj se odnesuva na dolgot na Ministerstvoto za odbrana kon JSP, koj bil tu`en od javnoto pretprijatie. Sudot donel presuda so koja se predviduva dvete strani da sklu~at vonsudska spogodba za pla}awe na dolgot na rati. Vo zaklu~okot stoi deka JSP }e odobri popust od 15% na vkupno presmetanata kamata. Toga{niot direktor na JSP, Aleksandar Bo{kovi}, odobril popust od 40% od

presmetanata kamata. Dràvniot revizor utvrdil deka ima namalen priliv od kamati vo iznos od 2.266.000 denari (okolu 37.000 evra), kako i pre~ekoruvawe na ovlastuvawata od direktorot. [to se odnesuva do drugite zabele{ki, DZR notira deka otsustvuva primenata na me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe, {to, pak, sozdava mo`nost za namaluvawe na kvalitetot na finansiskite izve{tai, a se stava pod pra{alnik i relevantnosta i verodostojnasta na prezentiranite informacii. DRZ ima zabele{ka za neutvrdeniot osnova~ki vlog na javnoto pretprijatie, kako i za postapkata za izdavawe na reklamniot prostor na avtobusite. Direktorot Nikolov veli deka ve}e reagirale na ovie zabele{ki. “DRZ ni ukaà deka Sovetot na Grad Skopje treba da go odobri dogovorot za prostor za reklama. Poslednite dogovori ve}e se dostaveni vo Grad Skopje, a za slednite }e se pridrùvame do propi{anata procedura”, istakna toj.

PROCENKI... ZORAN ZAEV

gradona~alnik na Strumica

OD KOMPANIITE VO MAKEDONIJA IMAAT SAMO PO 1 VRABOTEN

OD KOMPANIITE VO MAKEDONIJA IMAAT OD 1 DO 9 VRABOTENI

OD VKUPNIOT BROJ KOMPANII VO ZEMJAVA IMAAT POVE]E OD 250 VRABOTENI

STRUMICA ]E SE GASIFICIRA OD SOPSTVENI SREDSTVA p{tinata Strumica go povle~e baraweto za kredit od Svetska banka za finansirawe na proektot za gasifikacija i najavi negova realizacija so sopstveni sredstva. “Op{tinskiot buxet ima celosen krediten kapacitet, lokalnata samouprava sama moè da go vra}a kreditot za gasifikacija. Po nenao|aweto zaedni~ki jazik so centralnata vlast, op{tinata }e bara novi mo`nosti za realizacija na ovoj unikaten potfat i prv od takov vid vo dràvata. Se raboti za virtuelna gasifikacija so gasovodna mreà od 13 kilometri i kompletna oprema za kompresirawe, dekompresirawe i transport na prirodniot gas”, veli Zoran zaev, gradona~alnik na Strumica. Spored nego, gasifikacijata }e se realizira bez gasovod, so postavuvawe gasni centrali.

orbata protiv mitoto i korupcijata treba da odi i vrz onie koi ja nadgleduvaat, analiziraat i komentiraat! Mediumite ...!? Zarem nema podobra argumentacija za ovoj zaklu~ok od ona {to denovive se slu~uva na relacijata me|u Kanal 5 i A1! Dvaeset milioni evra – javni pari od buxetot, samo preku A1!!! Aloo ...!? A kolku pominale preku smetkite na ostanatite dve televizii (Kanal 5 i Sitel, ili albanskata Alsat)? Kolku milioni evra se potro{eni od buxetot za ~etiri godini bildawe na profitite na gazdite na ovie televizii!? Pari bez rabota ... Kako za kratko gi ubija mediumite i makedonskoto novinarstvo! Vidovte li? Denovive, koga ednata televizija slave{e godi{nina imav ~uvstvo deka pretstavnicite na vlasta se ~uvstvuvaa kako pogolemi doma}ini od samiot osnova~!? Ne e zdravo ... Se nametnuvaat nekolku dilemi za analiza: Pred nekolku godini, koga bev, kratko, no mnogu slo`eno, direktor na Makedonskata televizija (pred izborite vo 2006 godina), vo eden nevrzan razgovor za moite ambiciozni planovi za razvoj na javniot servis, sopstvenikot na edna od ovie tri televizii, na masa vo kafeana mi veli: Ne se zamaraj Zikov, sega }e dojdat novite na vlast, }e se izme{aat kartite! Razvoj na javniot servis nema da ima ... premnogu pari ima vo ovoj mediumski biznis, koi doprva treba da se kr~mat niz privatnite televizii so

... Vo nekolkute makedonski televizii ima korupcija ...!? nacionalni koncesii ... regulativata e tenka i ima mnogu dupki preku koi mediumite, namesto politi~kite programi i li~nostite, }e bidat oru`jeto na partiite... Ne veruvav i ne o~ekuvav, no taka i se slu~i! Vo prethodnite ~etiri godini mnogu pari od makedonskiot buxet se izleaja niz trite ili ~etirite televizii (!?). Poglednete gi samo grafikonite na nivnite prihodi. Na primer, ima edna mnogu sme{na situacija – do 2008 godina (predvremenite izbori), koga DUI vleze vo vlasta, edna albanska televizija se ma~e{e so opstanokot!? Otkako DUI vleze vo vlasta, grafikonot na rastot na “iks” i “ipsilon” oskata im izgleda kako “ispraven penis nautro”!? Mnogu milioni evra se svrtea. Dali polovina od tie pari se vratile vo privatnite xebovi na eksponenti na vladeja~kite partii ... (!?) Vremeto }e pokaè i }e arbitrira! Vo sekoj slu~aj, “maten biznis” e vo pra{awe! Zatoa i bezobrazno se tepaat na javna scena. Znaete... vo site prodolènija na “Kum”, vo stilot na tradicionalniot “sicilijanski na~in na re{avawe na problemite”, na krajot familiite se presmetuvaat me|u sebe ... si pu{taat i krv, prili~no. Ona {to me zagriùva, a mi li~i deka i ovde }e bide vaka, e deka, sepak, na krajot i “sicilijanskite familii” sednuvaat i se dogovaraat do kade e moe, do kade e tvoe ... I prikaznata prodolùva, zatoa {to vistinskite gazdi na najgolemite makedonski televizii, vsu{nost, se politi~arite od dvete partii ... A osnova~ite na televiziite im dolàt na politi~arite za svojata privatna imotna sostojba. Nekoi od niv, da ne be{e ovaa vrska, }e bea klasi~ni socijalni slu~ai. Im ja kupile du{ata ... A sega im e tesno vo ga}ite! E, toa e ... {to mislea tie – pa, sega treba da se odraboti!? Se se}avate li deka Martin Protuger ({efot na kabinetot na Gruevski), nekolku dena otkako na Velija Ramkovski mu “mrdna opav~eto nalevo”, vo intervju vo vesnik na Velija najavi deka za brzo vreme }e se vrati nazad kade {to pripa|a ... Mislam deka Martin ne e daleku od vistinata ...!?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

^ETVRTOK

14.10.2010

KNAUS: EU JA PODDR@UVA GRCIJA VO SPOROT ZA IMETO

ALEKSANDAR NA PLO[TADOT DO APRIL 2012

vropskata unija ja poddr`uva Grcija vo sporot za imeto, ocenuva pretsedatelot na Inicijativata za evropska stabilnost, Gerald Knaus. Toj, povikuva na itno re{enie za sporot, bidej}i postoi opasnost EU, NATO i SAD da stanat s$ pomalku zainteresirani za Makedonija. "Veruvam deka ako postoi re{enie na sporot za imeto, razgovorite za pristapuvawe na Makedonija kon EU }e po~nat vedna{. Vistinskiot problem le`i na drugo

pomen-obele`jeto na Aleksandar Makedonski treba da bide postaveno na centralniot gradski plo{tad zaedno so fontanata do april 2012 godina, ako se odi po zabrzano tempo na rabota na learnicata Fernando Marineli vo Firenca. Spored dogovorot na op{tina Centar so learnicata, spomen-obele`jeto treba da bide postaveno na gradskiot plo{tad kon krajot na 2012 godina, a vo slu~aj na zabrzano tem-

mesto: pove}eto EU-~lenki ve}e ne veruvaat deka postoi re{enie na i po~nuvaat da gubat nade`", istaknuva Knaus . Spored nego, deka SAD pretpo~ita da se fokusira na drugi temi i zatoa Makedonija ne be{e del od agendata na dr`avniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, pri nejzinata poseta na Balkanot. Vo odnos na najnovata politika na Vladata za vlez vo NATO i EU pod privremenata referenca FIROM, Knaus istaknuva deka vo NATO ne postoi dovolno poddr{ka

za toa. "Toa bi bilo fer, no ne smeeme da imame iluzii. Toa nema da se slu~i. Nitu NATO, nitu EU }e go prifatat toa ako ne se soglasi Grcija, a jas ne gledam deka toa }e se slu~i", poso~i toj. Vicepremierot, Vasko Naumovski, poso~i deka EU ja deli odgovornosta za problemite pri pro{iruvaweto. Spored nego, problemite pri pro{iruvaweto se odgovornost na zemjite koi sakaat da stanat ~lenki, no i na instituciite na EU.

po na rabota na learnicata rokot bi bil za okolu 6-7 meseci porano, odnosno april 2012 godina. Vo sredinata na fontanata }e ima mermeren stolb visok pribli`no kolku kowanikot, a vo podno`jeto }e bide po{irok i tamu }e bide izrabotena krunata na Filip so dabovi listovi. ]e ima osum bronzeni vojnici visoki po tri metri. Se {pekulira deka spomenikot na Filip }e ~ini celi 5 milioni evra.

NEMA KRAJ ZA HAOSOT VO OBRAZOVANIETO

DOPRVA ]E SE PRESMETUVA KOLKU NÈ ^INEA GRE[KITE VO U^EBNICITE

Dodeka pove}e od eden mesec se revidiraa spornite u~ebnici i se ~eka na odlukata koi od niv }e bidat celosno povle~eni, a koi }e pretrpat samo mali korekcii, Ministerstvoto za obrazovanie nema nikakva pretstava kolku pari }e n$ ~inat sramnite gre{ki vo u~ebnicite KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

e~isi dva meseci po otkrivaweto na gre{kite vo u~ebnicite, od Ministerstvoto za obrazovanie s$ u{te ne ka`uvaat koi u~ebnici }e se povle~at od upotreba. Od tamu nemaat nitu presmetki kolku }e go ~ini dr`avniot buxet celata parodija so u~ebnicite, od koi dosega se povle~e samo onoj po op{testvo, od kade {to i se rasplete celiot skandal, a ~ie prepe~atuvawe ~ini eden milion denari dopolnitelni pari. Ministerot Nikola Todorov veli samo deka nemalo da bide mnogu skapo. Tajnosta vo koja 40 stru~waci po~naa so revizijata, kako {to rekoa, za da nema priti-

soci od avtori na izdava~ki ku}i, prodol`uva do posleden moment. Revizijata na onie u~ebnici od prvo do petto oddelenie zavr{i u{te pred dve nedeli, a i onaa za tie od {esto do osmo oddelenie e pri kraj, no osven najavata

deka narednata nedela na pres-konferencija ministerot Todorov }e soop{ti dali i koi se u~ebnici }e se povle~at, zasega nema drugi informacii. Bez komentar se i od Nacionalnata komisija za u~ebnici.

EU GO POVTORUVA DECIDNIOT STAV

SOZDADETE PROFESIONALNA I NEZAVISNA ADMINISTRACIJA! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

artizacijata i ponatamu ostanuva najgolemiot problem i ko~ni~ar vo vospostavuvaweto na profesionalna i efikasna javna administracija. Zatoa, Vladata mora da raboti na nejzino depolitizirawe. U~esnicite na vtorata konferencija za upravuvawe so ~ovekovi resursi direktno & pora~aa na Vladata- "Vo EU, profesionalnata i nezavisna dr`avna slu`ba e preduslov za zdrava, stabilna i funkcionalna demokratija". Iako ne postoi magi~na

formula za depolitizacija na dràvnata uprava, sepak, me|unarodnite eksperti se ednoglasni deka implementacijata na evropskite standardi e vistinski preduslov za efikasna i profesionalna administracija. Ekpertot vo oblasta na upravuvaweto so ~ovekovi resursi, Bili Batman, veli deka re{enieto za depolitizirawe na administracijata leì edinstveno vo implementirawe na evropskata legislativa. "Depolitizacijata na javnata administracija bara vreme i toa e ne{to {to ne treba da se pravi izbrzano. Lu|eto mora da razberat deka investicijata i razvojot na ~ove~kite resursi e mnogu va`no. Potrebno e vreme i, pred s$, implementacija na evropskata legislativa za da se ima edna dobra i profesionalna javna administracija", veli Batman. So sli~en stav i britanskiot ambasador, Kristofer Ivon. "Profesionalna i nezavisna dràvna slu`ba e preduslov za zdrava, stabilna i funkcionalna demokratija. Treba da se zajaknat ekonomskite resursi, integritetot i odnesuvaweto na vrabotenite, da se ovzmoì

pogolema transparentnost, a krajna cel e da se po~ituvaat evropskite standardi", poso~i Ivon. Generalniot sekretar na Agencijata za dr`avni slu`benici, Metodija Dimovski, uka`uva na politi~kite vlijanija i na skromniot buxet koj se odvojuva za investirawe vo ~ovekoviot kapital, kako problemi koi se "kamen na sopnuvawe" na patot do profesionalna administracija. “Politi~arite imaat tendencija da ja upotrebuvaat administracijata. Administracijata se bori protiv toa. Toa e edna ve~na bitka", veli Dimovski. Vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, pak, smeta deka Vladata go dava maksimumot vo reformiraweto na administracijata. "Krajna cel na Vladata e da izgradi moderna, efikasna i politi~ki neutralna administracija, koja }e bide vistinski servis za gra|anite. O~ekuvame takvata administracija da go ponese tovarot na samite pregovori i da se fati vo kostec so predizvikot na polnopravnoto ~lenstvo na Makedonija vo Unijata", poso~i Naumovski.

“Revizijata s$ u{te e vo tek i ne mo`eme da komentirame dodeka ne se dobijat celosnite rezultati. Narednata sedmica ministerot Todorov }e ve informira {to e odlu~eno”, veli za “Kapital” portparolot na ministerstvoto, Goran Galevski. Ministerot Todorov, pak, sepak, izjavi deka ekspertite pri revizijata prona{le seriozni i golemi gre{ki i deka povlekuvawe sekako }e ima, iako i toj ne otkriva to~no za koi u~ebnici se raboti. Vo onie kade {to imalo samo gramati~ki gre{ki, predvideni se samo mali korekcii so prepe~atuvawe samo na onie stranici kade {to se zabele`ani nedoslednosti. Ona {to se {pekulira e deka }e bidat povle~eni ne samo dva, tuku ~etiri u~ebnici

po predmetite matematika za prvo oddelenie, priroda, kako i makedonski jazik za prvo i vtoro oddelenie. U~ebnata godina po~na so 326 u~ebnici koi nedostigaa za predmeti od srednoto obrazovanie. Opozicijata reagira deka Ministerstvoto se pretvora vo izdava~ i insistiraat na promena na Zakonot za u~ebnici. Deficitot na u~ebnici moèbi nema{e ni da bide tolku zabeleìtelen, ako ne se otkrieja skandaloznite gre{ki vo u~ebnicite po op{testvo, geografija, fizika, kade {to se zabeleàa neverojatni propusti. Nedozvoleni i kompletno pogre{ni definicii za osnovni poimi, pogre{ni znamiwa na dràvi, pogre{ni imiwa i prezimiwa na li~nosti, pogre{ni geografski karti

od koi nedostigaa i celi dràvi, seto toa izleze na povr{ina otkako vo u~ebnikot po op{testvo za petto oddelenie se zabeleàa imiwata na akterot Toni Mihajlovski i manekenkata Nora [a}iri kako li~nosti od golemo kulturno zna~ewe za Makedonija, na smetka na plejada makedonski pisateli i kulturni dejci koi voop{to ne bea spomenati. I dodeka komisijata utvrduva za sudbinata na spornite knigi, u~enicite pove}e od eden mesec u~at od sporna literatura, za koja profesorite reagiraa deka moè da bide duri i opasna. Kako, na primer, onoj po fizika, kade {to decata se upatuvaa da pravat opasni eksperimenti so dopirawe ìca niz koja te~e struja i rastvorawe na opasni supstancii.

6 14.10.2010 FOKUS: ISTORISKATA “RUDARSKA SMENA” ZAVR[I

OD ANONIMCI, STANAA NAJSLAVNI RUDARI VO SVETOT

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

odeka celiot svet gleda{e, 33 ~ileanski rudari, koi bea zarobeni dlaboko pod zemjata 68 dena, ja zavr{ija najdolgata smena vo nivnata rudarska kariera i se izdignaa od utrobata na zemjata vo crvena, bela i plava spasuva~ka kapsula, nare~ena “Feniks”. Ministerot za rudarstvo na ^ile, docna popladneto vo vtornikot izjavi deka operacijata }e po~ne so edna cel - da se stavi kraj na ovoj vtornik so vadewe na barem eden od rudarite na povr{inata na zemjata. Vo kampot Houp (Nade`), golemiot grad pod {atori koj go podignaa rodninite na zarobenite rudari po nesre}niot nastan na 5 avgust, tie postojano se molea

Pustinata Atakama vo ^ile, kade {to se nao|a rudnikot vo koj 68

dena ostanaa zarobeni 33 rudari, e edna od najpoznatite jalovi pustelii vo svetot. No, nevoobi~aen duh na solidarnost se pojavi na ova mesto otkako rudarite ostanaa zarobeni pod zemjata pred improviziranite oltari pretrupani so statui na svetci, palej}i sve}i pred fotografiite na nivnite najbliski koi bea pod zemja. Inènerite ja prilagoduvaa platformata, od koja }e se spu{ti pod zemjata spasuva~kata kapsula te{ka okolu 400 kilogrami, dodeka naokolu postavenite TV-ekipi snimaa i preku satelit go emituvaa izvlekuvaweto na nesre}nite rudari vo ìvo. Dolu, dlaboko pod zemjata, zarobenite rudari gi pravea poslednite podgotovki. “Karpata po~na da puka utroto, no popladneto prestana. Se molime. Site sme zagrièni od goleminata na kamewata”, mu napi{al rudarot Diego Segovia na negoviot brat vo pismoto, koe vo vtornikot go objavi vesnikot “La tercera” od Santjago.

Spasuva~ite do posleden moment go odreduvale rasporedot na izvlekuvawe na lu|eto, me|u koi se nao|aa porane{en profesionalen fudbaler, imigrant od Bolivija i najmladiot, 19-godi{niot nov rudar. Pred da po~nat so izvlekuvaweto na lu|eto so ~etirimetarskata spasuva~ka kapsula, koja e opremena so kislorod i sistem za komunikacija, a e oboena vo nacionalnite boi na ^ile, spasuva~ite prvo go spu{tija rudarskiot specijalist od nacionalnata kompanija za bakar vo dupkata za da se osiguraat deka kapsulata raboti spored propisite. Spasuva~kata operacija nose{e rizici. Otkako dup~eweto na zemjata zavr{i so polovina metar {iroka dupka vo prostorijata

kade {to bea smesteni rudarite, vo sabotata, inènerite vo posleden moment odlu~ija da instaliraat ~eli~ni ku}i{ta samo na 100 metri od vrvot od vratiloto dolgo re~isi 630 metri. Tie se nadevaa deka ostatokot od dupkata }e bide dovolno mazen i zdrav za da posluì kako siguren kanal za begstvo. “Ako nekoj fragment od karpite go popre~uva dvièweto na kapsulata, rudarite }e imaat zada~a da go oslobodat patot. Ne mislam deka e vreme za proslavuvawe”, izjavi Luis King, menaxerot na avstraliskite konsultanti za spasuvawe rudari, vo vtornikot za “Vol strit ùrnal”. SVETSKA POPULARNOST Pustinata Atakama, kade {to se nao|a rudnikot, e edna od

najpoznatite jalovi pustelii vo svetot, no nevoobi~aen duh na solidarnost se pojavi na ova mesto otkako rudarite ostanaa zarobeni pod zemjata. Volonteri od okolnite gradovi doa|aa za da im pomognat na familiite na rudarite, koi kampuvaa nad rudnikot. Lokalnite rudarski kompanii gi donesoa svoite dup~alki vo San Hose i po~naa da ispra} aat sondi dlaboko pod zemjata za da doznaat vo koja od prostoriite pod zemja se nao|aat rudarite ili za da gi najdat nivnite trupovi. Edna od sondite kone~no ostvari kontakt so rudarite po 17 dena, koga na rudarite im bile ostanati poslednite dve konzervi so tuna, {to gi stavilo vo te{ko isku{enie. “@ivotot e te`ok tuka. Postojano

OD TRAGEDIJA, DO PR o 65 dena anksioznost i depresija, poleka se razre{i tragedijata vo île, koja po~na na 5 avgust godinava koga 33 rudari ostanaa zarobeni 700 metri pod povr{inata. Tie ve}e pravat planovi kako da se za{titat od novinarite, kako i od kompaniite koi sakaat da profitiraat od nivnata prikazna. Po~naa so prezemawe seriozni ~ekori za spre~uvawe koj bilo od niv da profitira na smetka na celata grupa. Zatoa, se dogovaraat kako ramnomerno da go podelat prihodot od prikaznata za ona {to go doìveaja. îleanskite spasuva~ki timovi uspeaja da doprat do niv so specijalni dup~alki na 625 metri do pokrivot na tunelot, kade {to se zatrupani rudarite. Otkako uspe{no zavr{i akcijata za probivawe, na povr{inata na rudnikot se sobraa

Marija Segovia, sestra na eden od rudarite, mu se zablagodaruva na operatorot na dup~alkata, Xef Hart, koj prv dopre do mestoto kade {to se nao|aa rudarite.

familiite na zarobenite 33 rudari. Ovie lu|e sekojdnevno dobivaa hrana, voda i kontaktiraa so svoite najbliski preku mobilni telefoni, preku maliot tunel koj pretstavuva{e edinstven najblizok kontakt so nadvore{niot svet. Rudarite povikale advokat za da napravi dogovor, spored koj site treba da dobijat ednakov del od golemiot broj mediumski dogovori koi im se nudat, nadevaj}i se deka nikoga{ pove}e }e nemaat potreba da rabotat. Tie odbile sekakov vid intervju i namesto toa odlu~ile zaedni~ki da napi{at kniga za denovite pominati 700 metri pod povr{inata na pustinata Atakama. Detalite od razgovorot me|u niv se otkrieni vo pismoto, koe eden od zarobenite rudari go ispratil do svojata sopruga. Pedesetgodi{niot Xoni Bario & napi{al deka rudarite baraat vo

^ETVRTOK

îleanskiot pretsedatel, Sebastijan Pinera, pred svetot soop{ti deka rudarite se ìvi po 17 dena pod zemja ima zemjotresi i nesre}i. Lu|eto treba da rabotat zaedno”, veli Makarena Vlades, topografot koj odigra zna~ajna uloga vo spasuva~kata akcija. Otkako rudarite bea otkrieni, nivniot slu~aj stana svetski poznat. Do niv stignuvaa pisma od najmali deca od u~ili{tata vo Pensilvanija, a slavnite li~nosti davaa javna poddr{ka za niv. Politi~kite figuri i industrijalci ispratija pove}e od polovina ton proteinska hrana vo rudnikot kako pomo{ za zarobenite. Duri i angliskata fudbalska legenda, Bobi ârlton, koj e sin na rudar, gi pokani rudarite na natprevar na Man~ester Junajted na negov tro{ok. Se ~ini deka makite na rudarite ostavija golem beleg vo vreme na edna isto taka golema ekonomska kriza, koga pogolem broj od svetskoto naselenie se ~uvstvuva kako da e zarobeno vo dupka. WORKING CLASS HEROES “Rudarite se heroi na rabotni~kata klasa. No, sekoj moè da se odlu~i da po~ne da raboti na mesto kade {to postoi golem rizik dokolku navistina nema drug izbor”, izjavi specijalist za Latinska Amerika i trud na Univerzitetot Berkli vo Kalifornija. Toj naglasi deka 33 rudari prodolìle da rabotat vo San Hose celosno svesni deka tamu imalo dolga serija rudarski nesre}i. “Mnogumina, nevraboten avto-mehani~ar od Detroit ili nevraboten pomo{nik na ran~ vo Argentina, moàt da se zamislat vo istiot rudnik preku razli~en splet na okolnosti”, veli toj. Spored liderot na grupata od 50 {panski rudari, koi inspirirani od nivnite kolegi vo San Hose neodamna se spu{tija 500 metri pod zemja za da protestiraat za neisplatenite plati, ~ileanskite rudari se simbol na nade`ta i

zaedni{tvoto. Koga spasuva~kata ekipa uspea da sprovede mala videokamera vo rudnikot, celiot svet podobro gi zapozna zarobenite rudari. Nekoi od niv, kako elektri~arot Mario Sepulveda, koj be{e nazna~en za doma}in, uìvaa dodeka razgovaraa so lu|eto gore preku kamerata. Drug rudar imal zada~a na lekar, tret duhoven lider, dodeka drug bil zadolèn za vodewe dnevnik. “Rudarite vlegoa vo rudnikot kako anonimci, no sega se poznati li~nosti vo svetot”, veli Alehandro Pino, direktor na osiguritelnata kompanija na rabotnicite, koja ja izvr{i glavnata administrativna uloga vo spasuva~kata akcija. Po nekolku meseci, vnimanieto koe go dobivaa }e se namali, a toa }e bide prilagoduvawe za niv. Kako li }e se ~uvstvuvaat koga pretsedatelot na île nema da im se javuva i da gi pra{uva dali im se dopadnala ve~erata?! RUDARITE BRKAA REKORD ZA GINIS! Dodeka se nao|aa pod zemja, me|u ~ileanskite rudari po~na natprevar koj najdolgo }e ostane pod zemja i }e bide posleden izvle~en na povr{inata, a so toa i zabeleàn vo Ginisovata kniga na rekordi. Trkata koj }e bide

Likovite na zarobenite rudari postaveni na platno vedna{ do kampot “Nade`”

posleden nastana vo momentot koga nivnoto spasuvawe stana izvesno i se dobliì denot za izleguvawe na povr{inata. Kako {to objavi “Va{ington post”, ~ileanskiot minister za zdravstvo Haime Manali~, vo razgovorite so rudarite doznal deka del od niv imaat èlba da izlezat posledni od rudnikot. Ministerot ovoj gest go nare~e “prekrasen ~in na solidarnost”, no rudarite na spasuva~ite podocna im objasnile deka vistinskata pri~ina za borba posleden da se izleze od rudnikot e vlezot vo Ginisovata kniga na rekordi. “Va{ington post” pi{uva deka mnogumina smetaat deka zarobeni{tvoto na ~ileanskite rudari e eden od onie rekordi koi dolgo vreme nema da se povtorat. Kaj zarobenite rudari, sepak, ne vladeelo edinstvo kakvo {to be{e prikaàno, pa mediumite po~naa da izvestuvaat za petorkata koja bila skarana so ostanatite rudari i sakale sami da go pronajdat svojot pat kon povr{inata. Kako {to pi{uvaa vesnicite “El pas” i “El mesi”, za nesoglasuvawata i kavgite me|u ~ileanskite rudari malku se znaelo, bidej}i me|u niv postoi pakt na mol~ewe za da ne se doznae za nivnite kavgi. Navodno, vo prvite 17 dena

od zatrupuvaweto do prviot kontakt so spasuva~ite imalo se{to, od tepa~ki do te{ki depresii. Petminata rudari, koi za razlika od ostanatite bile honorarci i rabotele za druga kompanija, a ne za taa koja {to e sopstvenik na rudnikot, se skarale so ostatokot od ekipata so koja ne bile bliski i odlu~ile da se odvojat. Navodno, tie bile tretirani kako gra|ani od vtor red i poradi toa buntovnicite spiele vo druga prostorija, duri i otkako bil vospostaven kontakt so spasitelite. Petminata isto taka se otkaàle od poslu{nosta na {efot na smena, Luizi Urzui, koj be{e izglasan za vodi~, i samite re{ile da go pobaraat patot kon slobodata. GRI@A OD PSIHOLOZI Vo celata agonija koja im se slu~uva{e na ~ileanskite rudari ne izostana i griàta od slu`benite lica, no i od psiholozite koi rabotea za da go odràt duhot na maìte. Na zatrupanite rudari im bea dostaveni MP3 pleeri za da slu{aat muzika za podobro raspoloènie. Na niv nemalo samo pesni koi gi odbrale rudarite, tuku i hitovi koi gi odbraa psi-

“FENIKS” E NAPRAVENA VO GERMANIJA Pretsedatelot na ^ile, Sebastijan Pinera, svesno gi internacionalizira{e spasuva~kite napori. Mo}niot kabel koj go vle~e “Feniks” e napraven vo Germanija. Ultrafleksibilniot opti~ki kabel preku koj rudarite komuniciraat so spasuva~ite e napraven vo Japonija. Amerikanskata NASA (Nacionalnata administracija za aeronautika i vselena) go obezbedi dizajnot i ostanatite potrebi za kapsulata. Tehnologijata i rabotnicite bea obezbedeni od Kanada, Avstralija i SAD, koi isto taka bea vme{ani vo dup~eweto na trite dupki od koi se izvlekuvaa rudarite. Xef Hart, 40-godi{niot operator na dup~alka od Denver, koj rakovode{e so edna od iskopinite, be{e prviot koj dopre do rudarite vo sabotata i vedna{ be{e proglasen za naroden heroj vo ^ile.

ROFIT rudnikot da dojde advokat koj }e im isprati pod zemja dokumentacija so cel nivniot dogovor da bide pravno validen. “Dokolku ova go napravime kako {to treba, ne }e mora da rabotime do krajot na na{ite `ivoti”, napi{al Barios.

14.10.2010

holozite. Nekoi avtori od île se inspiriraa od prikaznata na preìveanite od rudnikot San Hoze i komponiraa pesni vo ~est na 33-ta rabotnici. Komponirana e i takanare~enata kueka - tradicionalen folk-ànr vo île - koj ja slavi hrabrosta na rudarite. Avtorot Viktor Kampusano e renomiran ~ileanski folk-peja~. “Ova e pesna na nade`. Sakav da ja izrazam mojata voodu{evenost i toa ne go napraviv zatoa {to sum folk-peja~, tuku kako ìtel na île. Site nie bevme potreseni bidej}i doznavme deka site 33 ja preìveaja nesre}ata vo rudnikot i deka bea ìvi”, izjavi toj. Ova ne e samo folk i tradicija, postojat i emotivni baladi, pa duri i elektronski tonovi koi gi preraskaùvaat te{kite uslovi za rabota pod zemja, no so doza na humor. Za mladiot Hoze Aguir Kuevas, koj ja komponira{e “Napred rudari” i ja otpea vo ìvo na nacionalnata televizija, odglasot od pesnata predizvika neo~ekuvan emotiven {ok niz celata zemja. “Ne moèvme da gi predvidime efektite, kako }e reagiraat lu|eto, no na onie koi slu{aa im se dopadna. Za nas e mnogu va`no deka }e im se dopadne na semejstvata na rudarite. Nie znaevme deka }e im se dopadne i na samite rudari. Nie sakame tie da znaat deka postojat 17 milioni îleanci koi ~ekaat da bidat spaseni i da im dademe sila i poddr{ka“, veli toj. No, peja~ite velat deka ~esta }e bide celosna koga edna{ }e gi izvedat nivnite pesni pred rudarite, koi stanaa glavni junaci vo novokomponiranite pesni. Dosega, ovie pesni bea nameneti za spas na rudarite. No, peja~ite i kompozitorite o~ekuvaat deka ovie pesni }e se najdat na vrvot na top- listite.

RODENA NADE@TA Inaku, televiziskite kompanii na sekoj od rudarite im nudi po 250.000 funti za ekskluzivno intervju, a sekako deka neminovni se i ponudite za film, reklami na najrazli~ni proizvodi, od pivo do rudarska oprema.

DRESOVI OD REAL MADRID SO POTPIS OD MURIWO Nitu Real od Madrid ne gi zaboravi zarobenite rudari. Na inicijativa na Florentino Perez, pretsedatelot na klubot, vo île bea isprateni 33 dresovi na kralskiot klub, so potpisi na site igra~i i, sekako, na trenerot Muriwo. Na toj na~in, Real saka da se pridruì kon branot solidarnost za zarobenite rudari vo île. Perez istaknal deka koga rudarite }e bidat spaseni, bi sakal da bidat po~esni gosti na eden od natprevarite na Bernabeu. Na ovoj na~in, Real se pridruùva kon FK Almerija, od kade {to isto taka bea isprateni dresovi kako poddr{ka na rudarite.

Pred nekolku nedeli, soprugata na eden od 33-ta rudari zarobeni pod zemja rodi }erka, koja go dobi simboli~noto ime Esperansa (Nade`). Malata Esperansa, }erka na Elizabet Segov i nejziniot soprug Ariel Ti~on, spored prethoden dogovor na roditelite, trebalo da go dobie imeto Karolina, no so novoto ime taa stana simbol za site zarobeni rudari koi ~ekaa izlez od oknoto na rudnikot. Koga ja dobil vesta za }erkata, Ariel Ti~on na soprugata po videovrska so pomo{ na opti~ki kabel & ispratil poraka vo koja izrazil `elba malata da se vika Esperansa. Toa podocna go potvrdi i majkata Elizabet, koja sakala da mu go dade istoto ime na novoroden~eto.

8 14.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

STATISTI^KI ZEMJOTRESI ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JANÊSKI PIGON: Vo avgust, gr~kiot minister za trud informira{e za slu~ai na po~inati Grci koi primale penzija. “Edna penzija, na primer, bila isplatena na nekoj koj umrel vo 1999 godina”, otkri ministerot. So objavuvaweto na “mrtvite du{i”, ministerot moèbi se nadeva{e deka }e ja ubedi javnosta za pozitivnite promeni, a EU pove}e ne bi trebalo da se griì za gr~kata korupcija. JANÊSKI: Ne e iznenaduva~ki {to gr~kata Vlada o~ajni~ki bara na~ini kako da ja promeni slikata. Vo januari ovaa godina Evropskata komisija ja obvini Grcija za statisti~ka izmama. Eurostat podgotvi mnogu kriti~ki izve{taj i go objavi na svojata veb-stranica. Se pokaà deka gr~kata Vlada od 2001 godina namerno manipulirala so statisti~kite podatoci, osobeno fiskalnite i socijalnite. PIGON: Nekoj moè da go

~ita izve{tajot kako kriminalna prikazna. Gr~kite statistiki bile pogre{ni, ne poradi metodolo{ki problemi, tuku poradi toa {to bile “na{minkani” pod politi~ki pritisok, osobeno vo periodite pred izbori. Ne e obezbedena nezavisnost na Nacionalniot statisti~ki zavod na Grcija od Ministerstvoto za finansii. Posledicite za gr~kata ekonomija denes ni se dobro poznati, no be{e zasegnat celiot statisti~ki sistem na EU. JAN^ESKI: Sigurno kosata im se krenala na evropskite statisti~ari koga vo oktomvri 2009 godina gr~kata Vlada prijavi revidirani statisti~ki podatoci. Revidiranata stapka na deficit za 2008 godina - koja ve}e be{e potvrdena i objavena od Eurostat vo april 2009 godina - porasna od 5,5% na 7,7% od BDP! Prognozata za stapkata na deficit za 2009 godina Grcija, isto taka, ja revidira i taa od 3,7% porasna na 12,5%. Minatata nedela, Eurostat najavi deka na 15 oktomvri }e gi objavi revidiranite gr~ki statistiki za periodot od 2006 do 2009 godina. Sega informiraat samo deka utvrdile buxetski deficit za 2009 godina od 15,1%! PIGON: Eden od problemite so pogre{nite gr~ki statis-

tiki be{e deka tie vlijaeja na vkupnite analizi i razli~nite indikatori za site dràvi na EU i evrozonata. Nakratko kaàno, tie statistiki pogre{no go vodea celiot finansiski “mikrokosmos”: investitorite i kreditorite na prvo mesto. Statisti~kiot zemjotres dopolnitelno ja prodlabo~i ekonomskata kriza vo Grcija i go stavi vo senka prethodniot {to se slu~i vo Ungarija vo 2006 godina. JANÊSKI: No, mora da se soglasi{ deka od gledna to~ka na neizvesnosta na kriminalna prikazna, ungarskata izmama be{e otkriena vo mnogu pomisteriozni uslovi. Tamu ima{e tajno snimeno obra}awe na premierot za vreme na sostanok zad zatvoreni vrati. Toga{ toj prizna deka za da pobedi na izborite negovata partija gi falsifikuvala statistikite povrzani so ekonomskiot rast. Koga Ungarcite slu{naa kako nivniot premier tajno im veli na negovite sopartijci “Laèvme nautro i laèvme nave~er”, po~naa nemiri vo Budimpe{ta. PIGON: Negovata partija izgubi na poslednite parlamentarni izbori i pove} e ne e vladeja~ka, no, kako {to objavi "Fajnen{al tajms", porane{niot pre-

mier napravil 10 milioni funti od privatizaciski dogovori i dobro mu odi vo ìvotot. Samo {to milioni Ungarci se borat so ekonomskata kriza. Mo`no e za podolgo vreme tie da ne veruvaat vo nikakvi statisti~ki podatoci. JANÊSKI: Navistina, statisti~kite izve{tai stanaa senzitivno pra{awe vo vreme na ekonomska kriza, a eden od niv e i onoj za nivoto na siroma{tija. Vo Makedonija, prognozata za rastot na BDP za ovaa i slednite godini e è{ka tema. Proekciite koi ne se vo linija so optimisti~kite predviduvawa na Vladata se etiketiraat kako “kvaziekonomski”. PIGON: Aleksandar, {to se odnesuva do prognozata za rastot na makedonskiot BDP, duri i najpresti`nite ekonomski instituti i banki se razlikuvaat vo misleweto. JANÊSKI: Da, taka e. Ekspertite na Svetskata banka vo januari predviduvaa rast od 1,9% i vo juni ovoj podatok ne be{e promenet. Vo juli, Evropskata banka za obnova i razvoj proektira{e rast na makedonskiot BDP od samo 0,5%, a Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski studii predvide rast od 1%. Me|unarodniot

monetaren fond vo svoeto oktomvrisko predviduvawe, pak, veli deka rastot }e bide 1,2%. Na{ata Narodna banka, prvi~no proektiraniot rast za 2010 godina od 1% vo avgust go revidira na 0,6%. PIGON: Prognoza e prognoza. Vo nikoj slu~aj ne treba da gi tretirame prognozite kako politi~ko pra{awe. Ako po~neme da go pravime toa, toga{ {to treba da re~eme za prognozite za Makedonija napraveni vo 2008 godina i po~etokot na 2009 godina? Ekonomskata kriza be{e dlaboko ra{irena, no nekoi od prognozite za rastot na BDP za 2009 godina bea 4%, 5%, pa duri i 5,5%, a sekoj znae {to se slu~i, vsu{nost. Spored Dràvniot zavod za statistika na Makedonija, ima{e pad od 0,8%! JANÊSKI: Isto, mislam deka lu|eto treba pove}e da nau~at za zna~eweto na statisti~kite brojki. êsto tie brojki se citiraat bez objasnuvawe koj e statusot. Dali e predviduvawe, procenka ili potvrden podatok, dali e sporeden so prethodniot kvartal ili so istiot kvartal od prethodnata godina itn. PIGON: Da, moj prijatele, treba da se znae i koga e napravena prognozata. Ako makedonskiot Zavod za

STANISLAV PIGON statistika revidiranite podatoci za padot na makedonskiot BDP od 1,1% za prviot kvartal od 2010 godina gi objavi na 23 septemvri, zna~i, so sigurnost ekspertite na Svetska banka ne go znaele toa vo januari. JANÊSKI: Mojata percepcija e deka lu|eto se zbuneti, koga i da se raspravaat politi~arite za uspehot na rastot. Tie pove}e bi sakale da vidat kako se podobril ìvotniot standard za niv i nivnite deca, ne brojki. Kolku pove}e }e ima pozagreani politi~ki diskusii za makedonskite ekonomski statistiki, tolku pove}e lu|eto }e se pla{at od mo`ni statisti~ki zemjotresi, koi moè mnogu da & na{tetat na dràvata, znaej}i {to se slu~i vo Grcija i Ungarija.

RASTAT CENITE I POBARUVA^KATA NA METALI

MAKEDONSKITE KOMPANII NEMA DA GO ZGOLEMAT PROIZVODSTVOTO Iako

prognozite za slednata godina se deka }e rastat i cenite i pobaruva~kata na metali, doma{nite proizvoditeli na ~elik i na ruda ne planiraat zgolemuvawe na proizvodstvoto. Ostanuvaat na nivoto od ovaa godina

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ajgolemite makedonski proizvoditeli na ~elik i ruda i slednata godina }e proizveduvaat isti koli~ini kako i ovaa godina. Iako rastat pobaruva~kata i cenata na ~elikot, bakarot, zlatoto, olovoto i cinkot, sepak, nivnite prognozi se pesimisti~ki. Menaxerite velat deka iako ima prostor za zgolemeno proizvodstvo slednata godina, sepak, planovite ostanuvaat na ovogodine{noto nivo, so mo`nost za revidirawe. [to se odnesuva do cenite, po cenovnite {okovi na bakarot i ~elikot, vo naredniot period se o~ekuva stabilizicija na pazarot, so o~ekuvawa za mal nagoren trend vo periodot {to sleduva. Spored niv, pretpazlivosta vo nivnite proekcii doa|a od nestabilnosta na cenata na naftata i na vrednosta na dolarot koj e zna~aen faktor za nivnata profitabilnost. Proekciite na najgolemiot proizvoditel na ~elik, Makstil, za slednata godina ne se mnogu optimisti~ki, iako se o~ekuva rekordna

pobaruva~ka na ~elik za slednata godina. “Na{ite proekcii za slednata godina se sli~ni kako i proekciite koi gi imavme za ovaa godina. Lani ima{e pesimisti~ki prognozi za svetskata ekonomija i za pobaruva~kata na metali, zatoa i na{ite planovi bea so namaleno proizvodstvo. No, go nadminavme proizvodstvoto i napravivme revidirawe na planot za godinava. Za slednata godina proekciite se na nivoto koe go imavme vo 2004 godina. Planiranoto proizvodstvo e 300 iljadi toni vo valalnica i 320 iljadi toni vo ~eli~arnicata”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Kako {to pojasnuva toj, iako svetskite proekcii se deka slednata godina pobaruva~kata na ~elik }e dostigne rekordno nivo, sepak, poradi neizvesnosta na pazarot odlu~ile da ne go zgolemuvaat proizvodstvo vo slednata godina. “Vo naredniot period o~ekuvame stabilizirawe na cenata na ~elikot, po nadolniot trend vo izminatiot period. Pobaruva~kata na ~elik e vo najgolem del od Brazil, od Indija i Kina, a ne tolku na evropskite pazari i SAD, i zatoa ne o~ekuvame golem rast na pobaruva~kata kaj

POBARUVA^KATA NA ^ELIK SO NOV REKORD Globalnata pobaruva~ka na ~elik se o~ekuva da dostigne istoriski rekord slednata godina, pogolem i od nivoto pred globalnata ekonomska kriza. Spored predviduvawata na Svetskata asocijacija za ~elik, svetskata pobaruva~ka }e porasne za 5,3% vo 2011 godina i }e dostigne 1,34 milijardi toni, najvisoko nivo od prvata polovina na 2008 godina. Nivnoto objasnuvawe e deka kontinuiraniot rast vo pobaruva~kata na ~elik e predvoden od Kina, Brazil i Indija, no i deka Evropa isto taka tro{i golemi koli~estva. Sepak, Asocijacijata dodava deka krajot na vladinite merki za stimulirawe na ekonomijata najverojatno bi pretstavuval negativen udar za ~eli~nata pobaruva~ka.

nas”, veli Panov. NI RUDNICITE NE GO ZGOLEMUVAAT PROIZVODSTVOTO Iako godinava se stabiliziraa cenite na oboenite metali po golemiot pad od minatata godina kako rezultat na krizata, vo dvata najgolemi rudnici za proizvodstvo na bakar, olovo i cink ne planiraat zgolemuvawe na proizvodstvoto. I nivnite proekcii za slednata godina se na isto nivo kako i ovaa godina, pred s$ poradi turbulenciite na cenata na naftata i na vrednosta na dolarot. “Ne o~ekuvam pad na pobaruva~kata na olovo i cink za slednata godina, nema indikacii za toa, no {to se odnesuva do cenata na ovie metali, s$ u{te e neizvesno kako }e se dvi`i vo naredniot period, bidej} i najgolemo vlijanie za toa ima dvi`eweto na cenata na naftata i vrednosta na dolarot”, veli Maksim Prohorov, direktor za investicii vo rudnikot Sasa od Makedonska Kamenica. Proekciite na Sasa za slednata godina se na isto nivo kako i ovaa. “Planiranoto proizvodstvo za 2011 godina e 830 iljadi toni suva ruda i 100 iljadi toni koncentrat. Vo momentot, cenata na olo-

voto i cinkot e na nivo od okolu 1.700 dolari za ton i rudnikot Sasa mo`e da raboti profitabilno po ovaa cena. Golemo vlijanie vrz profitabilnosta na kompanijata ima vrednosta na dolarot, koj kontinuirano pa|a vo odnos na evroto, valutata vo koja gi pla}ame na{ite tro{oci”, objasnuva Prohorov. Od najgolemiot proizvoditel na bakar i zlato, Bu~im od Radovi{, se zadovolni od momentalnata cena na bakarot. “Za razlika od minatata godina, cenata na bakarot sega e na zadovolitelno nivo, posebno od cenata na zlatoto koja postignuva rekordi”, veli Nikolaj~o Nikolov, zamenik-generalen direktor na rudnikot Bu~im od Radovi{. Bu~im be{e edna od kompaniite koja be{e pogodena od krizata i od padot na cenata na metalite na svetskite berzi, {to se reflektira{e so namaluvawe na proizvodstvoto i otpu{tawe na vrabotenite. No, po kontinuiraniot rast na cenata na bakarot, koja sega e na nivo od 6.000 dolari za ton, rudnikot povtorno go zgolemi proizvodstvoto so iskoristuvawe na site kapaciteti.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.185 2.180 2.175 2.170 2.165 2.160 2.155 2.150 2.145 2.140

MBI 10

^ETVRTOK

2.456

MBID

113,00 112,80 112,60 112,40 112,20 112,00 111,80 111,60 111,40 111,20

2.454 2.452

2.450 2.448 2.446 2.444 2.442 2.440

06/10/10

08/10/10

10/10/10

06/10/10

12/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

08/10/10

10/10/10

12/10/10

OMB

06/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

14.10.2010

08/10/10

10/10/10

12/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

[TERJO NAKOV, GENERALEN DIREKTOR I PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA FER[PED AD SKOPJE

MAKEDONSKA BERZA

NЕМА RАЗVОЈ BEZ INVESTICII VO INFRASTRUKTURATA

17.03.2010 9

"Infrastrukturata e preduslov za ekonomski razvoj na zemjata. Ako kako dràva navreme ne sfatime deka procesot na investirawe vo infrastrukturata treba da po~ne ve}e utre, Makedonija }e bide celosno zaobikolena i }e ostane ekonomski nerazviena”, veli [terjo Nakov, generalen direktor i pretsedatel na Upraven odbor na Fer{ped vo intervjuto za izdanijata na Kapital Media Group. o poslednite 20 godini vo Makedonija mnogu malku se investira vo patnata infrastruktura, mnogu malku se modernizira i se pro{iruva, a patnata i èlezni~kata infrastruktura pretstavuvaat ’rbet za razvivawe na ostanatata ekonomija. Tie se glaven preduslov za ekonomskiot razvoj na edna zemja-, veli [terjo Nakov, generalen direktor i pretsedatel na Upraven odbor na Fer{ped vo intervjuto za izdanijata na Kapital Media Grup, koe vo celost }e bide objaveno vo najnoviot broj na nedelnikot "Kapital", koj izleguva v petok. Vo intervjuto Nakov zboruva za toa kako i pokraj negativnite efekti od tie udari uspeva da ja upravuva kompanijata, za novite investicii vo agrarot, za biznis-klimata vo zemjava, kako i za toa {to treba da se promeni za Makedonija da ima pogolem ekonomski razvoj. Spored Nakov, Makedonija, kako dràva, mora da najde na~in i sredstva za da investira vo osovremenuvawe i pro{iruvawe na patnata i èlezni~kata infrastruktura, od koi ni zavisi celata ekonomija. Vo sprotivno, veli Nakov, kako dràva, }e zaostaneme vo vkupniot ekonomski raz-

voj, a }e bideme i celosno zaobikoleni vo tranzitnite ruti. “Mene, kako biznismen i kako investitor, ne mi se dopa|a toa {to vlasta ne nosi odluki za investirawe na dràvnite sredstva onamu kade {to }e se vratat tie investicii. Toa e princip {to sekoga{ se primenuva vo privatniot sektor. Ima objekti i investicii koi se od interes i zna~ewe, na primer, vo kulturata, istorijata, arhitekturta, koi ne smeat da zaboravat. No, tie investicii treba da se pravat vo period koga dràvata e dovolno bogata, ili po pat na donacii od kompanii, poedinci ili drugi institucii... Mislam deka vo ovoj segment vlasta mora da zastane so tie investicii i da po~ne pove}e da investira vo infrastrukturata, kade {to }e se vratat tie sredstva i }e donesat novi doma{ni i stranski investicii. Toga{ }e imame mo`nost i pove}e sredstva za da gradime i investirame vo takvi objekti”, veli Nakov. Nakov istaknuva deka Fer{ped, i pokraj nekolkukratnite udari od vlasta, uspeva uspe{no da raboti i da investira i vo izminatite 20 godini kompanijata ima investirano pove}e od 90 milioni evra vo Makedonija. “Site ìveeme vo ovaa dràva, ja sakame i ja po~i-

tuvame. Motivot, i kako lu|e i kako kompanija, ni e da sozdavame, a ne da otpu{tame vraboteni. Fer{ped, kako kompanija, sekoga{ investiral i gi pro{iruval kapacitetite vo site oblasti, kako vo hotelierstvoto, turizmot, ugostitelstvoto, agrarot, a od neodamna i vo mediumite”, veli Nakov. Toj najavuva deka grupacijata Fe{ped, preku vinarnicata Skovin ima golemi ambicii za investirawe vo vinarstvoto i vo makedonskiot agrosektor. “Vlo`ivme mnogu sredstva vo vinarnicata Skovin, ja renoviravme, ja moderniziravme, investiravme vo obnovuvawe na mnogu novi sopstveni lozovi nasadi. S$ u{te ima mnogu prostor za investirawe vo Skovin i vo vinarstvoto i agrarot kako oblasti”, veli Nakov, poso~uvaj}i deka edna od lo{ite politiki na vlasta e {to ne gi stimulira golemite kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo

na zemjodelski proizvodi, pa i vino. “Pove}e se odi kon nekoj populizam so koj se stimuliraat lozovi nasadi na polovina hektar, namesto da se stimuliraat lozovi nasadi na povr{ina od 300-400 hektari, kade {to mo`e da se obezbedi i kvantitet i kvalitet, koi mo`at da obezbedat razvoj i vrabotuvawe na pove}e lu|e, a proizvodite da se izvezuvaat na stranskite pazari po standardi {to gi baraat svetskite pazari”, veli Nakov.

PROMETOT V^ERA SO PAD OD 21% erzanskiot promet ostvaren vo ramkite na v~era{noto trguvawe na Makedonska berza zavr{i so pad od okolu 21% vo odnos na prethodniot den. V~era e ostvaren vkupen promet vo iznos od 8,93 milioni denari. Obvrznicite povtorno dominiraa. So niv v~era be{e realiziran promet vo iznos od 4,46 milioni denari, {to povtorno pretstavuva re~isi polovina od berzanskiot promet ostvaren vo tekot na denot. Kaj akciite, Granit v~era be{e edinstvenata koja denot go zavr{i so promet pogolem od milion denari. Od Granit bea istrguvani vkupno 2.194 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 1,09 milioni denari. Akciite na Alkaloid v~era{niot den go zavr{ija so daleku poslab promet vo odnos na prethodniot den, pri {to be{e ostvaren promet od okolu 738,82 iljadi denari. Za razlika od Alkaloid, akcijata na Komercijalna banka so daleku podobar rezultat kaj prometot. V~era, so ovaa akcija be{e ostvaren promet vo iznos od 925,75 iljadi denari. Identi~no dvi`ewe na ber-

zanskite indeksi vo ramkite na v~era{noto trguvawe kako i den prethodno. Povtorno, rast od 0,44% imame samo kaj indeksot na obvrznicite OMB, so {to ovoj indeks }e go po~ne trguvaweto vo tekot na dene{niot den so vrednost od 112,80 indeksni poeni. Ostanatite dva indeksi tret den po red vo minusno saldo. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ja sniì svojata vrednost za 0,64%, so {to v~era{niot den na trguvawe go zatvori na vrednost od 2.142,95 indeksni poeni, a MBID indeksot v~era izgubi 0,20% od vrednosta, so {to se spu{ti na nova poniska vrednost od 2.441,97 indeksni poeni. Iako indeksite imaa identi~ni dvièwa, sepak, podobrena e situacijata kaj cenite na hartiite od vrednost, koi v~era zabeleàa rast. V~era, vakvi hartii od vrednost ima{e vkupno 10, predvodeni od akcijata na Solun 2001 od Gevgelija, kako i od akcijata na Komuna, koja porasna za celi 42,45%. So poniski ceni denot go zavr{ija vkupno 11 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na OHIS koja zabeleà pad od 19,33%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

13.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

29.939.578,15

-2,07%

-0,70%

-11,53%

-4,74%

-16,15%

11.10.2010

30.000

Илирика ГРП

23.368.603,75

-0,26%

6,10%

0,82%

7,28%

4,92%

11.10.2010

6,17

63.640

Иново Статус Акции

17.682.932,78

-2,27%

-5,97%

-14,22%

-17,16%

-33,24%

12.10.2010

15.500,00

2,65

155.000

KD Brik

23.891.229,03

1,21%

2,70%

-1,11%

7,75%

12,92%

07.10.2010

2.986,29

0,21

925.750

KD Nova EU

21.983.455,68

-0,81%

-0,30%

-7,16%

-6,00%

-25,03%

07.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.029.572,28

-0,64%

0,60%

-6,52%

-2,09%

-3,79%

12.10.2010

Износ (МКД)

Солун 2001 Гевгелија

200,00

100

40.000

Комуна Скопје

500,00

42,45

Осигурителна полиса Скопје

860,00

Цементарница УСЈЕ Скопје Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ОХИС Скопје

13.10.2010 Просечна цена (МКД)

Трикотажа Пелистер Битола Топлификација Скопје Макстил Скопје Гранит Скопје

Износ (МКД)

121

-19,33

8.833

180

-10,00

180.000

3202

-2,97

32.020

160

-2,59

104.480

499,95

-1,92

1.096.900

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

13.10.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

13.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

13.10.2010

Просечна цена

P/E

P/B

обврзници

72.501

3.603,99

390,18

9,24

0,82

обични акции

50.063

-36,32

6.977,78

341,43

20,44

0,20

Вкупно Официјален пазар

122.564

-30,40 230,49

-25,62

GRNT (2009)

3.071.377

499,95

105,83

4,72

0,50

обични акции

22.437

KMB (2009)

2.014.067

2.986,29

533,81

5,59

0,87

Вкупно Редовен пазар

22.437

-87,73

MPT (2009)

112.382

22.800,00

0,64

145.001

101

-20,71

499,95

-1,92

1.096.900

REPL (2009)

25.920

36.750,00

5.625,12

6,53

0,74

0,21

925.750

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

Алкалоид Скопје

3603,99

0,12

738.817

STIL (2009)

14.622.943

160,00

0,11

1.446,92

2,24

410

-0,19

389.500

TPLF (2009)

450.000

3.202,00

61,42

52,14

0,94

3.500,25

0,01

234.517

ZPKO (2009)

271.602

2.050,00

0,27

Тутунска банка Скопје

% на промена

Нето добивка по акција

2986,29

Македонски Телеком Скопје

13.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје

Гранит Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 13.10.2010)

10 14.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

NOVA QUBQANSKA BANKA SE POVLEKUVA OD RЕГИОNОТ? ova Qubqanska banka izleguva so nova strategija, so koja se planira namaluvawe na dokapitalizacijata od 400 na 250 milioni evra, proda`ba na edna svoja ~lenka i povlekuvawe od nekolku pazari vo regionot, pi{uvaat slovene~kite mediumi. Spored noviot predlog, NLB }e ja prodade bankata Celje i }e se povle~e od bankarskite sektori

vo Makedonija, Srbija, Crna Gora, Kosovo i od Republika Srpska. So toa, kreditnoto portfolio }e se namali za okolu edna milijarda evra. Rakovodstvoto na NLB Tutunska banka, koja e vo sopstvenost na NLB od Slovenija, demantira deka postoi plan za povlekuvawe na NLB od makedonskiot pazar. “]e nema povlekuvawe na bankata od Makedonija.

Tuka NLB raboti profitabilno i nema logika da se razmisluva na takov ~ekor. Toa se {pekulacii {to gi plasiraat mediumite. ]e ima povlekuvawe od nekoi dejnosti, kako {to e uslugata faktoring”, izjavi za “Kapital” generalniot direktor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski. Mediumite pi{uvaat deka rakovodstvoto na NLB, pod vodstvo na Bo`o Ja{ovi},

za ovaa godina predlaga proda`ba na udelite vo dvete banki – Adria bank i NLB Sofija, a vo 2012 godina bi trebalo da se prodadat i bankarskite podru`nici vo Srbija. Vo isto vreme, se predlaga zatvorawe na podru`incite LHB Frankfurt, {vajcarski NLB Interfinanc i NLB faktoring vo ^e{ka i Slova~ka. Se {pekulira deka trojcata ~lenovi na Nadzorniot

odbor od belgiskata banka KBC se najglasni protiv dokapitalizacijata na bankata so 400 milioni evra i najmnogu pritiskaat za proda`ba na delovi od bankata. NLB sega treba da izgotvi plan kako }e najde okolu 250 milioni evra za zagolemuvawe na kapitalot. Neodamna, i slovene~kata centralna banka predupredi deka NLB mo`e da ja izgubi licencata za

rabota dokolku ne najde pari za dokapitalizacija. Po povlekuvaweto na NLB od nekolku pazari, vo slednite pet godini, odnosno vo 2015 godian, se o~ekuva bankata da izleze i na berza. Za novite predlozi za dokapitalzacija i eventualnoto povlekuvawe od regionalnite pazari }e se diskutira na pretstojniot sobir na akcioneri na 25 noemvri.

MAKEDONIJA VO KONKURENCIJA NA UШTE NEKOLKU ZEMJI

MMF IM NUDI KREDITNA POMOШ I NA HRVATSKA I NA UNGARIJA Nekoi zemji od regionot razmisluvaat dali da ja prifatat ponudata od MMF za finansiska poddr{ka preku nova kreditna linija, osobeno {to stana jasno deka Fondot mo`e da postavi strogi uslovi, kako {to voobi~aeno se baraat i za stend-baj aran`manite. Makedonija }e odlu~i otkako Vladata }e gi doznae uslovite i }e se konsultira so ekspertite. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

sven Makedonija, ponuda za otvorena kreditna linija, kako poddr{ka protiv krizata, od Me|unarodniot monetaren fond dobija i Hrvatska i Ungarija. Samo, na Hrvatska MMF & nudi tri milijardi dolari, a na Makedonija 400 milioni evra. Zemjite gi razgleduvaat ponudite na Fondot preku novi finansiski instrumenti da im dade evtini zaemi za pretpazlivost, odnosno prevencija od nova kriza. Me|utoa, otkako stana jasno deka novata kreditna linija ne e bezuslovna, ostanuva enigma kakvi uslovi na koristewe }e postavi Fondot i dali }e bidat rigorozni kako {to se baraat pri sklu~uvawe na stend-baj aran`man. "Kapital" doznava deka postojat dve grupi zemji koi mo`e da dobijat finansiska poddr{ka od MMF preku novata kreditna linija. Zemjite od grupata A mo`e da dobijat dvegodi{en zaem, bez da bidat obvrzani da sproveduvaat odredeni promeni na ekonomskite politiki, i zemjite od grupata B, vo koi najverojatno spa|aat i Makedonija i Hrvatska, koi, sepak, }e se soo~at so ispolnuvawe na odredeni uslovi od MMF, kako kratewe na buxetskiot deficit i na javnite dolgovi, odnosno namaluvawe na platite vo javniot sektor i kratewe na brojot na administrativcite. OSNOVEN USLOV – ZDRAVI EKONOMSKI POLITIKI Osnoven uslov za da se dobie kreditnata linija e zemjata

da ima postaveno zdravi ekonomski osnovi i politiki za odrùvawe na stabilnosta. Taa e nameneta za dràvi koi se umereno ranlivi i ne moàt da gi ispolnat najvisokite kriteriumi za dobivawe bezuslovna finansiska poddr{ka. Spored oficijalnite dokumenti od MMF, monetarcite vo pregovara~kiot proces vr{at procenka i na nadvore{nata pozicija na dràvata i pristapot do finansii na globalniot pazar, fiskalnata i monetarnata politika, stabilnosta i supervizijata na finansiskiot sektor i adekvatnosta na podatocite i moè da postavat uslovi kakvi {to se baraat i za sklu~uvawe na stend baj aran`manite. Zemji koi {to imaat seriozni ekonomski problemi i treba da prezemaat golemi strukturni makroekonomski politiki na prilagoduvawe, koi imaat teòk pristap do pazarite na kapital i nivo na javen dolg koe ne e odr`livo na sreden rok, ne moàt da smetaat na vakva finansiska pomo{ od MMF. Vo pregovara~kiot proces, isto taka, se opredeluvaat dopolnitelni politiki koi treba da gi ispolni zemjata za otstranuvawe na site slabosti koi }e bidat otkrieni. Od Vladata zasega ne otkrivaat dali Makeodnija ima interes da pozajmi od ponudenite pari od MMF i koi bi bile uslovite {to }e se baraat od nas. Se znae deka na po~etokot na noemvri misijata na MMF, na ~elo so Vesli Mekgru, doa|a vo zemjava da izvr{i redovna procenka na makroekonomskite performansi vo poslednite {est meseci, a se o~ekuva da se razgovara i za detalite za eventualniot zaem

VLADIMIR FILIPOVSKI

od Fondot, koj na esenskite sredbi so Svetskata banka vo Va{ington minatata nedela na Makedonija & ponudi zaem od okolu 400 milioni evra so kamata od 1,3% godi{no. EKONOMISTITE SUGERIRAAT DA SE PRIFATI PONUDATA Ekonomskite analiti~ari tvrdat deka uslovite {to }e gi ponudi MMF za koristewe na novata kreditna linija od 400 milioni evra }e bidat mnogu pofleksibilni od dosega{nata praktika. Poradi toa, smetaat deka ova e najpovolnata finansiska varijanta koja zemjava ne smee da ja propu{ti. “Nema dilema deka Makedonija ima potreba da pozajmi pari od nadvor i dokolku uslovite ne se premnogu rigorozni i kamatata e niska. Zatoa, smetam deka treba da se prifati kreditot {to

go nudi MMF. Sekako deka, kako i sekoj kreditor, i MMF }e ja monitorira makroekronomskata politika na zemjata i }e sledi kako se tro{at tie pari, no nema da se me{a vo postavuvaweto na politikite. Toga{ topkata se prefrla celosno kaj Vladata i taa }e bide odgovorna za efikasnosta na tro{eweto na parite. Treba da se napravi lista na prioritetni kapitalni proekti koi mo`e da & pomognat na ekonomijata i koi }e go podignat ekonomskiot rast na zemjata”, veli za “Kapital” profesorot od Ekonomskiot fakultet, Vladimir Filipovski. Ekspertite komentiraat deka Makedonija, koja ima seriozni likvidnosni problemi i ne mo`e navreme da go ispla}a dolgot kon kompaniite, e podobro da pozajmi pari so poniski kamati otkolku

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,66%

3,75%

4,78%

5,70%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,6200

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,5457

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,5357

Швајцарија

франк

46,3378

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,9421

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,7766

61,55

45,8

46,8

Извор: НБРМ

da izdava evroobvrznica, koja e mnogu poskap izvor na kapital. “Okolu 400 milioni evra moè da bidat dobredojdeni za finansirawe na buxetskiot deficit i Vladata }e se relaksira vo odnos na zadolùvaweto na doma{niot pazar so zapisi ili, pak, so izdavawe na evroobvrznicata. Na toj na~in, }e ostanat pove}e pari vo bankite za da moè i tie pove}e da ja poddràt ekonomijata so krediti. Se raboti za isklu~itelno evtin kredit ili zaem za vnimatelnost i, za razlika od porano, MMF, pou~en od lo{oto iskustvo so Ungarija, sega gi omekna uslovite za koristewe na ovie zaemi. Dokolku ni bidat staveni na raspolagawe 400 milioni evra, dràvata }e moè da si go vrati dolgot kon kompaniite i toa }e bide

PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET Kako i sekoj kreditor, i MMF }e ja monitorira makroekronomskata politika na zemjata i }e sledi kako se tro{at parite, no nema da se me{a vo politikite. Toga{ topkata se prefrla celosno kaj Vladata i taa }e bide odgovorna za efikasnoto tro{ewe na parite. Treba da se napravi lista na prioritetni kapitalni proekti koi moè da & pomognat na ekonomijata i }e go podignat ekonomskiot rast. kako eden vid vitaminska injekcija za zaìvuvawe na celata ekonomija”, izjavi profesorot Tome Nenovski od Amerikan kolex. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, koj vo nekolku navrati negira{e deka dràvata im dolì na kompaniite, izjavi deka Makedonija nema potreba da se zadolùva do krajot na godinata, bidej}i buxetskiot deficit }e se finansira so parite od specijalnite prava na vle~ewe od MMF. Najavenoto izdavawe na evroobvrznica za vtorata polovina od godinata e odloèno.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

14.10.2010

UNI BANKA SO STIMULATIVNI KAMATI ZA ШTEDEWE

MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT ЌE DOGRADUVA UШTE EDEN KAT

NI banka promovira{e depozitni produkti za oro~eni sredstva na devet i 12 meseci. Kamatnite stapki za oro~eni sredstva na devet meseci iznesuvaat 4,44%, a na 12 meseci 5,55%. Isplatata na kamata e po istekot na rokot na depozitot. Dokolku klientot se odlu~i za mese~na isplata na kamata, kamatnite stapki se 4,35% za devet

inisterstvoto za transport i vrski }e ja dograduva i rekonstruira zgradata vo koja sega se nao|a. Spored oglasot objaven vo Slu`ben vesnik, Ministerstvoto preku tender bara kompanii koi bi izrabotile ideen izvedben proekt za izgradba na objektot. Stanuva zbor za dogradba na u{te eden kat na zgradata na Ministerstvoto za transport, kako i rekonstrukcija na ve}e postoe~kiot objekt. “Obemot na potrebnite grade`ni raboti }e bide poznat po izgot-

meseci, odnosno 5,40% za 12 meseci. Minimum sredstva koi treba da se vloàt kaj ovie depozitni produkti iznesuvaat 1.000 evra. “Promotivno, ovie kamatni stapki vaàt za site oro~eni depoziti do 30 noemvri 2010 godina. Depozitite moè da se oro~at vo koja bilo ekspozitura na UNI banka niz Makedonija. Sredstvata se osigurani vo

Fondot za osiguruvawe na depoziti”, informiraat od UNI banka.

vuvaweto na proektnata dokumentacija, za {to vo momentot e vo tek oglasot za pribirawe na ponudi”, velat od Ministerstvoto za transport. Koja kompanija }e ja dobie rabotata i za kolkava investicija na Ministerstvoto stanuva zbor bi trebalo da se znae na 3 noemvri, koga treba da se otvorat ponudite na zainteresiranite kompanii.

OSMA MAJKROSOFT VIZIJA

BIZSPARK E ODLI^NA MO@NOST17.03.2010 ZA NOVITE IT-KOMPANII

Majkrosoft na nivnite kompanii vo informati~kata industrija im nudi poddr{ka, besplaten softver i vizibilnost. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

odi{nata konferencija na Majkrosoft, Vizija, koja po osmi pat se odr`uva vo Makedonija, pred makedonskata delovna javnost ja pretstavi globalnata programa na Majkrosoft, BizSpark, koja pretstavuva poddr{ka za novite ITkompanii koi se na pazarot najmalku tri godini. Ovaa programa na pretprima~ite koi po~nuvaat biznis vo IT-oblasta vo period od tri godini im ovozmo`uva besplatno koristewe na softverot na Majkrosofot. "Start ap" kompaniite imaat celosen pristap do sistemskite platformi i razvojnite alatki na kompanijata. “BizSpark pretstavuva direkten pridones na Majkrosoft kon podobruvaweto na mo`nostite za inovacija i kon poddr{ka na novite kompanii i novite idei vo ovaa industrija”, veli Ilijan~o Gagovski, direktorot na Majkrosoft Makedonija. Za ovaa mo`nost koja ja obezbeduva Majkrosoft vo momentot se zainteresirani pove}e od 20 IT-kompanii, a prvata kompanija koja celosno ja implementira programata BizSpark e Mnogoo Media, koja raboti na sistem od internetportali. Ovaa programa na

SISTEM ZA ELEKTRONSKO MENAXIRAWE NA STUDII

Na godine{nata Vizija 8 be{e promovirana i uspe{nata sorabotka na Majkrosoft so Univerzitetot Goce Del~ev od [tip, koja trae ve}e dve i pol godini. Ovaa sorabotka rezultira so serija uspe{no implementirani re{enija koi }e im pomognat na studentite i vrabotenite vo Univerzitetot preku celosno digitalizirzwe na rabotata. Studentite imaat pristap do kompjuterskata mreà, mo`nost za kompletno elektronsko studirawe, objava na rezultati na elektronska oglasna tabla itn. Ova re{enie na platformata koe e izgradeno obezbeduva skalabilnost i kontinuirana nadgradba na sistemot. Preku ovoj sistem }e se izdavaat i elektronskite karti~ki za studentite koi za prv pat vo svetot celosno se vovedeni na platformata na Majkrosoft. Ovoj proekt se realizira preku intenzivna sorabotka na timovite od Univerzitetot, Intek Sistemi, Login Sistemi i Majkrosoft. globalno nivo e objavena od Majkrosoft, no lokalno sekoga{ se sproveduva preku odredeni mre`ni partneri. Kako mreèn partner, koj e potreben za da ja sprovede ovaa programa na lokalno nivo se pojavuva Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretprima~ko u~ewe, sponzoriran od proektot za konkurentnost na USAID. “Na{a uloga e da doznaeme koi se firmite koi se spremni da ja dobijat ovaa poddr{ka i ona {to e u{te pove}e va`no e toa {to ne se dobiva samo poddr{kata za celokupnata platforma na site programi na Majkrosoft, tuku se ovozmoùva

pretstavuvawe na firmata vo javnosta, globalno, kako i mo`nost za poddr{ka od investitori, odnosno vloùvawe vo tie "start ap" firmi”, veli Radmil Polenakovi} od Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretprima~ko u~ewe pri Ma{inskiot fakultet. Spored Polenakovi}, trite elementi koi im gi ovozmoùva Majkrosoft na "start ap" kompaniite: softverot, poddr{kata i vizibilnosta, pred me|unarodniot pazar pretstavuvaat mnogu vaèn del od raboteweto na novite kompanii koi se na po~etokot od svojot binzis i ne se vo mo`nost da izdvojat sredstva

ILIJAN^O GAGOVSKI DIREKTOR NA MAJKROSOFT MAKEDONIJA BizSpark e direkten pridones na Majkrosoft kon podobruvawe na mo`nostite za inovacija i poddr{ka na novite kompanii i idei vo ovaa industrija. za ovaa namena. Mnogoo Media e prvata firma koja participira{e i uspe{no ja implementira Majkrosoft prgramata BizSpark. “Kako "start ap" kompanija, benefitite od BizSpark koi gi imame se golemi”, veli Radovan Anti} od Mnogoo Media. “Golemiot broj licenci koi gi imame na raspolagawe dopolnitelno go olesnuvaat na{iot finansiski status kako nova kompanija”, naglasuva toj.

“OBLAKOT” E NAJNOVIOT PREDIZVIK VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA Kako i sekoja godina, na godi{nata konferencija na Majkrosoft, Vizija, se razrabotuvaat klu~nite proizvodi vo nivnite novi verzii, no od druga strana, ovaa godina akcentot e staven na objasnuvawe na dimenzijata na cloud computing kako najnov trend vo ovoj sektor. Popularno nare~eniot “oblak” pretstavuva najnoviot pre-

dizvik vo informati~kata tehnologija. Toj go nosi predizvikot na najnovata revolucija, koja ve}e e prifatena od najgolemite igra~i na ovoj pazar, kako Majkrosoft. Cloud Computing pretstavuva termin pod koj {to se podrazbira obrabotka i ~uvawe podatoci na Internet. “Toa e eden od klu~nite aspekti na koj {to }e se zadr`ime na godine{nata Vizija”, naglasi Gagovski.

12 14.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

DOMA[NITE REZERVI SE PRI KRAJ, @ITOTO NA BERZITE POSKAPUVA

MAKEDONIJA GODINAVA ]E UVEZUVA SKAPA P^ENICA Spored poslednite podatoci, cenite na p~enkata i p~enicata otidoa nagore za 15% do 19%, a se o~ekuva u{te pove}e da rastat poradi namalenoto proizvodstvo na `ito vo SAD, koj e najgolem izvoznik na p~enka, i vo Evropa. ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

enata na p~enkata i na p~enicata na svetskite pazari povtorno raste. Spored poslednite podatoci, ovie ceni otidoa nagore za 15% do 19%, a se o~ekuva u{te pove}e da rastat poradi namalenoto proizvodstvo na ìto vo SAD, koj e najgolem izvoznik na p~enka, i vo Evropa. Na svetskite berzi vo momentot najaktuelni za trguvawe se fju~ersite za p~enka i p~enica, {to zna~i deka nikoj to~no ne moè da prognozira kolku }e porasnat ovie ceni. Toa direktno ja pogoduva Makedonija, koja kon krajot na godinava sigurno }e mora da uvezuva p~enica, bidej}i rezervite od doma{noto proizvodstvo se pri kraj. Spored izve{tajot na Ministerstvoto za zemjodelstvo na SAD za sostojbata so svetskoto proizvodstvo na ìto za 2010 i 2011 godina, proizvodstvoto na p~enka vo SAD e namaleno vo sporedba so septemvriskite prognozi i iznesuva 321,7

BLAGOJA STOJ^EV

pretsedatel na Grupacijata na melni~ko–pekarskata industrija pri Stopanskata komora “Do dekemvri }e bidat poznati rezultatite od `etvata vo Argentina, Indija i Avganistan. Dokolku ovie zemji imaat zgolemeni koli~ini vo odnos na prognoziranite, }e se balansiraat ponudata i pobaruva~kata. Dokolku, pak, imaat pomali prinosi, cenite }e rastat i ovde treba da izleze na pomo{ dr`avata so stokovite rezervi.”

milioni toni, nasproti predvidenite 334,3 milioni toni. Vo Evropa, analiti~arite isto taka potvrduvaat deka poslednite brojki za sostojbata so pazarite na ìto radikalno ja menuvaat sostojbata na ovie pazari i predizvikuvaat cenovna eksplozija vo SAD i vo Zapadna Evropa. MAKEDONSKITE MELNIÂRI ÊKAAT Pretstavnicite na melni~kopekarskata industrija vo zemjava smetaat deka treba da se ~eka dekemvriskata ètva od drugite pogolemi ìtnici za da moè da se predvidi vlijanieto vrz cenite na p~enicata i p~enkata vo Makedonija. Pretsedatelot na Grupacijata na melni~ko–pekarskata industrija pri Stopanskata C

komora na Makedonija, Blagoja Stoj~ev, veli deka do dekemvri }e bidat poznati rezultatite od `etvata vo Argentina, Indija i Avganistan. “Dokolku ovie zemji imaat zgolemeni koli~ini vo odnos na prognoziranite, }e se balansiraat ponudata i pobaruva~kata. Dokolku, pak, imaat pomali prinosi, cenite }e rastat i ovde treba da izleze na pomo{ dr`avata so stokovite rezervi”, veli Stoj~ev. Todor Georgiev od Mlin Kadino potvrduva deka Makedonija nema dovolno p~enica i poradi toa mora da uvezuva za da gi zadovoli potrebite. “Rastot na cenite na p~enkata i na p~enicata na svetskite berzi vo sekoj slu~aj }e predizvika poka~uvawe na cenite na O

ovie proizvodi vo Srbija i vo Ungarija, koi ni se glavni partneri za uvoz na p~enica. Poskapata p~enica od uvoz, sekako, }e zna~i i poskapuvawe na sekundarnite proizvodi od ovaa kultura”, dodava Georgiev. CENITE POSTOJANO ODAT NAGORE Po dogovorenite dekemvriski ceni na berzata za hrana vo ^ikago, cenata na p~enkata se zatvori na 219 dolari za ton, a na p~enicata na 261 dolari za ton, {to zna~i deka ima poka~uvawe od 34 dolari za ton kaj p~enkata i od 23 dolari za ton kaj K

p~enicata vo odnos na poslednoto nivo na cenite od 4 oktomvri. Na berzata vo Pariz, p~enkata poskape na 208 evra za ton, a melni~arskata p~enica dostigna cena od 223 evra za ton, vo sporedba so 190 evra za ton p~enka i 199 evra za ton p~enica od poslednoto nivo od 4 oktomvri. Ekspertite predupreduvaat deka vlijanieto na zgolemenite ceni na p~enkata i na p~enicata mo`e da bide mnogu pogolemo ako slednata godina `etvata na ovie kulturi vo ju`nata hemisfera ne gi ispolni C

planiranite o~ekuvawa. Cenite na p~enicata i na drugite ìtni kulturi zabeleàa golem rast letovo, koga najgolemite ìtnici vo svetot, Rusija, Ukraina i Kazahstan, gi pogodi katastrofalna su{a. Poradi toa, ovie zemji vovedoa restrikcii vo izvozot za da ne se javi nedostig od ovoj proizvod na nivnite doma{ni pazari. Otkupnata cena na p~enicata kaj nas se dviì od 10 do 12 denari za kilogram, no neizvesno e po koja cena }e se uvezuva p~enicata vo naredniot period. O

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

14.10.2010

NA MAKEDONIJA Í TREBAAT I ZANAET^II, NE SAMO INTELEKTUALCI ajdeficitarni, a vo isto vreme i najbarani profili so sredno obrazovanie vo momentov se tehni~ari za servisirawe razladni uredi, zavaruva~i i pekari, velat vo Zanaet~iskata komora na Makedonija. Na v~era{nata tribina naslovena kako "Predizvicite na pazarot za trud", organizirana od Sovetot za stru~no obrazovanie, glavnite zabele{ki bea vo nasoka na

afirmirawe na stru~noto sredno obrazovanie i direktno vklu~uvawe na stopanstvenicite vo tekot na obrazovniot proces. "Stopanstvoto i stopanstvenicite aktivno da u~estvuvaat vo sozdavaweto stru~en kadar u{te vo tekot na srednoto obrazovanie, zatoa {to doa|ame do situacija vo koja potrebniot kadar poseduva samo teoretski, a ne i prakti~ni sposobnosti", izjavi

Sneàna Denkovska od Zanaet~iskata komora. Poznava~ite na pazarot na trud stravuvaat deka brojot na zanaet~ii }e prodolì da se namaluva, imaj}i go predvid faktot deka sega golem del od sredno{kolcite se zapi{uvaat na fakultet samo za da dobijat diploma. "Ne moè i ne treba site da se intelektualci. Nekoj treba da vozi avtobus ili

da bide ~evlar. Tie op{ti struki & se neophodni na sekoja zdrava nacija. A vaka, ne samo {to golem del sredno{kolci se zapi{uvaat na fakultet, tuku i tie koi se obu~ile vo tekot na srednoto obrazovanie ne rabotat na svojata struka", istakna Darko Velkov od Sovetot za stru~no obrazovanie. Direktorot na Centarot za stru~no obrazovanie i obuka, Ze}ir Ze}iri,

smeta deka klu~en problem e nemaweto strategija za razvoj na srednoto stru~no obrazovanie. Spored univerzitetskiot profesor, Zoran Velkovski, neophodno e da se sledat evropskite trendovi na pazarot na trud, no del od niv i da se implementiraat kaj nas. "Formirawe fondovi za obuki, akreditirawe na kompaniite za prakti~na obuka, pa duri i licen-

cirawe na vrabotenite koi bi gi obu~uvale idnite kadri e dobra strategija koja vo idnina treba da se primenuva i kaj nas", re~e toj.

ZA NAFTENIOT GIGANT POINTERESEN E BIZNISOT SO STRUJA

SLOVENE^KI PETROL ]E TRGUVA SO STRUJA VO MAKEDONIJA Za nafteniot gigant od Slovenija, Petrol, energetskiot pazar vo zemjava e pointeresen od biznisot so nafta. Preku Petrol energetika dooel Skopje, slovene~kata naftena kompanija }e trguva so struja vo Makedonija. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

lovene~kiot naften gigant Petrol, namesto vo nafteniot, odlu~i da vleze vo biznisot so struja vo Makedonija i da trguva so elektri~na energija. Minatata nedela, Petrol, so osnova~ki kapital od 5.000 evra, ja registrira{e kompanijata Petrol energetika dooel Skopje za da mo`e da kupuva i prodava elektri~na energija vo Makedonija. Upravitel na novata kompanija e Gorazd Skubin, rakovoditel na sektorot za energetika vo grupacijata Petrol, kako i porane{en direktor na slovene~kata berza na struja Borzen. Od slovene~kata kompanija objasnuvaat deka otkako pred eden mesec po~nale da prodavaat elektri~na energija za doma}instva i za malite kompanii na slovene~kiot pazar, odlu~ile ovaa dejnost naskoro da ja pro{irat i vo regionot. “Petrol planira da vleze na pazarot na me|unarodna trgovija so

ZASEGA NEMA DA OTVORAT BENZINSKI STANICI

Iako na po~etokot od godinava od Petrol najavija deka se zainteresirani da vlezat na makedonskiot naften pazar, sega Salki~ negira. “Vo momentov, Petrol ne prezema nikakvi aktivnosti koga e vo pra{awe {iraweto na na{iot biznis vo nekoi drugi oblasti vo Makedonija, kako na primer vleguvaweto vo nafteniot biznis”, dodava toj. Pretsedatelot na Upravniot odbor na Petrol, Aleksandar Svetel{ek, vo intervju za hrvatski vesnik pred re~isi polovina godina izjavi deka vo slednite ~etiri godini Petrol }e vloì okolu 400 milioni evra za da go pro{iri biznisot vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, Crna Gora, Makedonija i Kosovo. elektri~na energija so izgradba na mreà od sopstveni lokalni firmi. Na{ata kompanija aktivno vleguva na pazarot na elektri~na energija vo Slovenija, so planovi istoto mnogu naskoro da go napravi i vo regionot, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Poradi na{ite interesi da trguvame so struja, i vo Makedonija moravme da otvorime sopstvena kompanija. No, ova se samo planovi. Momentalno, podobro go istraùvame pazarot so struja vo Makedonija”, veli za "Kapital", Aleksandar Salki~, portparol na Petrol.

Spored ekspertite, biznisot so energija vo Makedonija lani iznesuva{e 1,120 milioni evra. Najmnogu pari se odlevaat za uvoz na nafta i nafteni derivati, struja i gas. Od kompanijata priznavaat deka elektri~nata energija dosega ne odigrala golema uloga vo nivnoto rabotewe. Rakovoditelot na sektorot za energetika vo Petrol, Skubin, veli deka do krajot na godinata kompanijata saka da obezbedi 1% udel na pazarot na struja za doma}instavata, odnosno da prodadat vkupno 309 gigavat-~asovi struja.

ALEKSANDAR SALKI^,

Toj dodava deka Petrol ve}e nudi elektri~na energija za golemite industriski kapaciteti vo Slovenija, koi }e bidat vo fokusot na nivniot interes i vo idnina. Ovoj naften gigant e edna od najuspe{nite kompanii vo Jugoisto~na Evropa. Petrol ima okolu 3.000 vraboteni, 436 benzinski pumpi vo Slovenija i vo regionot i neto-profit

od 53 milioni evra. Vo prvite {est meseci od godinava, Petrol rabote{e so neto-dobivka od 22,4 milioni evra, a vkupnite prihodi od proda`ba za istiot period iznesuvaat 1,3 milijardi evra. Ovaa naftena kompanija ima prodadeno vkupno 2,1 milioni toni nafta i nafteni derivati, odnosno okolu 200.000 cisterni so kapacitet od po 10 toni,

PORTPAROL NA PETROL Podobro go istra`uvame pazarot so struja vo Makedonija. Vo momentot, Petrol ne prezema nikakvi aktivnosti koga e vo pra{awe {ireweto na na{iot biznis vo nekoi drugi oblasti vo Makedonija, kako na primer vleguvaweto vo nafteniot biznis. koi za ovie tri godini izlegle od rafinerijata na Petrol. Ako Petrol vleze vo Makedonija vo biznisot so nafta, ova }e bide vtora od pogolemite investicii vo toj sektor, po ruski Lukoil.

14 14.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

UNGARCI KUPUVAAT 10,75% OD MERKATOR pravniot odbor na slovene~ki Merkator odobri proda`ba na udel od 10,75% vo kompanijata na ungarskata kompanija Mid Europa Partners. Stanuva zbor za akcii koi sega se vo sopstvenost na Nova Qubqanska banka (NLB). Bankata pobara od Merkator da proceni dali transakcijata so toj potencijalen kupuva~ e dobra za kompanijata. Vo Merkator ja obrazlo`uvaat

odlukata deka toa e vo interes na kompanijata, zatoa {to }e ja stabilizira nejzinata sopstveni~ka struktura. NLB pokrena ekskluzivni, neobvrzuva~ki pregovori so ungarskata kompanija za proda`ba na del od sopstvenosta vo Merkator, koja minatata godina ja stekna so zaplenuvawe od nelikvidni kompanii, fondot Infond i od konglomeratot Istrabenz. Mid Europa Partners, so se-

di{te vo Budimpe{ta, poseduva nekolku kompanii vo regionot, vklu~uvaj}i go i slovene~kiot kabelski operator Telemah.

KOSOR KONTRA SANADER: REFORMITE PRODOL@UVAAT BEZ RAZLIKA NA SÈ!

ikakvi zakani, ni spinovi nema da n$ ispla{at mene i moite kolegi da se otka`eme od privr{uvawe na programata za ekonomsko zazravuvawe, pregovorite so EU i borbata so korupcijata,- izjavi hrvatskiot premier, Jadranka Kosor, kako reakcija na svedo~eweto na eks-premierot Ivo Sanader

pred istra`nite organi. Toj, vo svoeto svedo~ewe izjavi deka hrvatskata Vlada, premierkata i partijata HDZ celo vreme znaele s$ za privatizacijata na INA, za koja se vodi istraga, pri {to Sanader se somni~i za koruptivno odnesuvawe. "Svedo~eweto na koj bilo gra|anin ne mo`e nikomu da na{teti. Jas sum prvata

koja go zastapuva stavot deka sekoj moè da go kaè ona {to ima da go kaè". Izjavata na Sanader deka "onoj koj na drugite im kopa dupka, sam pa|a vo nea" Kosor ja ocenuva kako seriozna zakana, no najavi deka, bez razlika na zapla{uvawata i zakanite, borbata protiv korupcijata i po~natite reformi mora da prodolàt.

SPOREDBI

HRVATSKITE PROBLEMI SÈ POSLI^NI NA SLOVENE^KITE

Ako dosega Hrvatska izbegna nejzinata ekonomska sostojba da ja povrzuvaat so Grcija, sporedbite so Slovenija se neizbe`ni. Tie }e bidat s$ po~esti so pribli`uvaweto na datumot za vlez na Hrvatska vo Evropskata unij VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

aj~estiot odgovor na pra{aweto dali Hrvatska ja ~eka istata sudbina kako i Grcija dosega be{e - zasega ne, no naskoro mo`ebi. Hrvatskite statisti~ki podatoci vo sedi{tata na me|unarodnite finansiski institucii dosega se prifa}ani so pretpazlivost. S$ dodeka Hrvatska ne e vo Evropskata unija (EU) i dodeka tro{ocite na nejzinite gre{ki ne gi zasegnuvaat dano~nite obvrznici vo EU, Brisel e pomek vo kritikite. No, ako dosega Hrvatska izbegna nejzinata ekonomska sostojba da ja povrzuvaat so Grcija, sporedbite so Slovenija se neizbe`ni, a tie }e bidat po~esti so pribli`uvaweto na datumot za vlez na Hrvatska vo Unijata. Slovene~kiot vesnik "Finance" objavuva{e predupreduva~ki naslovi. Deka Slovenija odi po stapkite na Grcija, Irska i [panija. Vo voznemiruva~kite prikazi za sostojbata vo Slovenija, "Finance" se povika na niza predupreduvawa koi do slovene~kata Vlada pristignuvaa od Evropskata komisija (EK), no i na analizite na doma{nite i me|unarodnite eksperti. Kriti~nite to~ki

Qubqana

Zagreb

Maliot pazar, niskata konkurentnost i golemata zavisnost od nadvore{no finansirawe se klu~nite problemi i na Slovenija i na Hrvatska. koi gi najavuvaat se mnogu sli~ni so hrvatskite. Ne pozajmuvajte na “zombikompaniite”, ja predupredi Qubqana direktoratot na EK. Na dràvata ne & e rabota da gi spasuva privatnite kompanii od ste~aj, kako {to se pivarnicata La{ko i trgovskiot sinxir Merkur. Na hrvatskata Vlada, niza takvi predupreduvawa so godini, osven EU, & pra}a i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Vo Hrvatska problemati~ni se niza lo{i kompanii koi se vo sopstvenost na dràvata. Ekonomskiot rast go zabavuva i visokata zadolènost. EU,

kako primer za opasen rast na zadol`enost vo poslednite godini gi naveduva Slovenija, [panija i Irska. Hrvatska ne e na listata, bidej}i ne e vo Unijata. Ekspertite & pora~uvaat na Slovenija da go zeme primerot na Germanija i nivnoto znaewe za namaluvawe na dolgot. "Finance" uka`uva deka germanskite kompanii na po~etokot na krizata gi namalile svoite tro{oci na minimum i ja zajaknuvale sposobnosta za pla}awa, dodeka slovene~kite i hrvatskite kompanii krizata se obidoa da ja re{at so novi dolgovi.

ZAVISNOST OD KREDITI Maliot pazar, niskata kon-kurentnost i golemata zavisnost od nadvore{no finansirawe se klu~nite problemi i na Slovenija i na Hrvatska. Sepak, Slovenija, bidej}i e ~lenka na EU, gi ima otvoreno pati{tata na svoite proizvodi i so toa e vo prednost pred Hrvatska. Vo prednost e i po pogolemata produktivnost na vrabotenite i povisokite plati. Slovene~kiot guverner, Marko Krajnec, gi predupreduva Slovencite i na visinata na stranskite pobaruvawa, kako i na s$ pogolemite

tro{oci na finansirawe na ekonomijata. Padot na rejtingot na slovene~kite banki neminovno mora da se odrazi i na padot na bonitetot na dr`avata. Najgolemite rizici za Slovenija se vo grade`niot sektor, kade {to poradi visokite ceni na nedvi`nostite stagnira{e pazarot i se zgolemi nevrabotenosta vo grade`ni{tvoto. Sli~ni problemi go ma~at i negoviot hrvatski kolega, guvernerot na Hrvatskata narodna banka, @eqko Rohatinski, koj dosega bezbroj pati predupreduva{e i na prekumernoto zadol`uvawe

HRVATSKA NA 19 MESTO SPORED RIZIKOT OD BANKROT Hrvatska, so 16,6% rizik od bankrot e na 19 mesto na svetskoto skalilo koe za tretoto ovogodi{no trimese~ie go objavi analiti~kata kompanija CME grup. Hrvatska, vo tretoto trimese~ie, vo odnos na vtoroto, padnala za tri mesta, a nejzinata verojatnost za bankrot iznesuva 16,6%. Na prvoto mesto na svetskoto skalilo za rizik od bankrot se nao|a Venecuela so rizik od 54,2%, dodeka verojatnosta za bankrot na vtoroplasiranata Grcija iznesuva 48,7%. Sleduva Argentina so rizik od bankrot od 40,4%, Pakistan 34,6% rizik, Ukraina so 32,3% rizik. Najmal rizik od bankrot vo svetot na krajot od tretiot kvartal beleàt Norve{ka (2,1%), Finska (2,7%) [vedska (2,8%), Danska (3%), Germanija (3,4%), [vajcarija (3,5%). na dràvata, kako i na vodeweto lo{a vladina politika koja ne moè da se le~i samo so monetarni merki.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

14.10.2010

KLINTON JA ZAVR[I POSETATA NA BALKANOT

SILNA PODDR[KA ZA VLEZ NA BALKANOT VO EU I VO NATO

Balkanskata turneja na Hilari Klinton, budno sledena i vo amerikanskite mediumi, ekspertite ja tolkuvaat kako u{te edna potvrda na amerikanskata politika deka stabilen Balkan e od klu~no zna~ewe za mirot i stabilnosta vo regionot VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

merikanskiot dràven sekretar, Hilari Klinton, izminative tri dena donese silni ohrabruva~ki poraki vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Kosovo. Iako e apsurdna situacijata soprugata na porane{niot amerikanski pretsedatel, Bil Klinton, koj ja bombardira{e Srbija i ja predvode{e me|unarodnata bitka za ru{ewe na reìmot na Milo{evi}, da nosi ohrabruva~ki poraki, sepak, se ~ini deka Balkanot poveruva vo novata energija i porakite na poddr{ka koi taa gi prenese od administracijata na Obama. Vo Belgrad, Klinton ja pofali srpskata sorabotka so Sudot za voeni zlostorstva na Obedinetite nacii vo naporite da bidat fateni odgovornite za bosanskata vojna od pred 15 godini i ja povika Srbija da po~ne dijalog so Kosovo. Spored Klinton, dijalogot bi bil korisen za narodite na Kosovo i vo Srbija, dokolku se vodat za sekojdnevniot ìvot na lu|eto i dolgoro~nite odnosi me|u dvete zemji. Taa

HILARI KLINTON - "Ubedeni sme deka Srbija ne samo {to }e bide ~lenka na EU, tuku }e bide lider i dobar primer za Evropa. SAD e podgotven da raboti na toa va{iot narod da ima podobra idnina". zboruva{e zaedno so svojot doma}in, pretsedatelot Boris Tadi}, koj povtori deka Belgrad nema da go priznae Kosovo, no }e se zalaga za dijalog so Pri{tina. Klinton upati jasna poraka do Srbija za nejziniot evropski pat. "Nie sme ubedeni deka Srbija ne samo {to }e bide ~len na EU, tuku }e bide lider i dobar primer za Evropa. SAD e podgotven da raboti na toa va{iot narod da ima podobra

idnina”, izjavi Klinton. Ekspertite naglasuvaat deka turnejata na Hilari Klinton na Balkanot e samo znak na amerikanskata poddr{ka za balkanskite zemji, no deka nitu edna od niv ne mo`e da smeta na golemo amerikansko vlijanie. Marko Papi}, analiti~ar vo amerikanskata geopoliti~ka informativna agencija Stratfor, naglasuva deka SAD & ja prepu{til zada~ata za "sreduvawe i smiruvawe” na Balkanot na

Evropskata unija (EU). Devedesettite godini bea vreme koga Amerikancite se zanimavaa so regionot, no sega, spored analizite na Stratfor, geopoliti~kata sostojba se menuva. Te`i{teto na amerikanskata nadvore{na politika se zemji kako Avganistan, Irak i Iran, a vo me|uvreme na Balkanot s$ poprisutni se vlijanijata na drugi sili, kako na primer Kina, Rusija, Indija, a vo posledno vreme i Turcija.

Spored Papi}, posetata na Klinton e samo u{te eden dokaz deka SAD & ja prefrlile "odgovornosta” za Balkanot na EU. REFORMITE NA BALKANOT NE SE ZAVR[ENI Idninata na BiH ne treba da se stava vo pra{awe i SAD celosno ja poddr`uva na patot kon EU i NATO e glavnata poraka {to amerikanskata ministerka za nadvore{ni raboti, Hilari Klinton, ja prenese vo Saraevo. "Napredokot e ohrabruva~ki, me|utoa, reformite s$ u{te ne zavr{ile. Omrazata popu{ti, no nacionalizmot i ponatamu opstojuva. Najdobrata mo`nost za stabilnost, odnosno integracija vo Evropa, s$ u{te e von dofat”, re~e Klinton, dodavaj}i deka so ovie problemi se soo~uvaat site zemji od regionot. Taa apelira{e deka sega e vreme da se zajaknat demokratskite institucii, da se prodlabo~i mirot so sosedite, da se sozdadat uslovi za dolgoro~en politi~ki, ekonomski i op{testven napredok. Govorot na Klinton potvrdi deka Bosna s$ u{te e najkrevkata zemja na Balkanot.

Politi~kite partii na trite najgolemi narodi - Srbite, Hrvatite i Bo{wacite - se polarizirani, najnovite izbori ja zasilija srpskata partija koja povikuva na otcepuvawe. Va{ington e opredelen da ja izvede zemjata od politi~kiot }orsokak. Jasno be{e deka celta na Klinton be{e da upati uramnoteèna poddr{ka so strog re~nik za toa {to bi moèlo da se slu~i dokolku Bosna prodolì so sega{nata traektorija koja ja vodi kon toa da stane propadnata dràva. Klinton v~era ja zavr{i turnejata na Balkanot so poseta na Kosovo, kade {to se sretna so vr{itelot na dol`nosta pretsedatel, Jakupi Krasni}i i so premierot Ha{im Ta~i. "Posetata na gospo|a Klinton e od golemo zna~ewe za Kosovo i za procesite {to se odvivaat vo regionot, no osobeno za Kosovo, kade {to naskoro }e se odràt izbori i }e po~nat pregovori so Srbija {to gi podrùvaat i Evropskata unija i Soedinetite Amerikanski Dràvi”, izjavi Xavit Haliti, ~len na pretsedatelstvoto na Sobranieto na Kosovo od Demokratskata partija.

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

16 14.10.2010

INTERNETOT E NAJKORISTEN MEDIUM VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT nternetot stana medium {to najmnogu se koristi vo sekojdnevniot ìvot, pokaà istraùvaweto "Digitalen ìvot”, {to go sprovede francuskata istraùva~ka kompanija TNS Soft vo 46 zemji, vrz 50.000 sopstvenici na kompjuteri. Duri 61% od u~esnicite vo istraùvaweto izjavile deka sekojdnevno se priklu~uvaat na Internet, 54% gledaat televizija,

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

36% slu{aat radio, a 32% ~itaat vesnici, soop{ti francuskiot nedelnik "Nuvel observator". Vo tekot na istraùvaweto e utvrdeno i deka blogiraweto i vmreùvaweto doìvuvaat bum na pazarite vo ekspanzija - 88% od kineskite internet-korisnici i 51% od brazilskite otvorile svoj blog ili ispratile poraka na nekoj od forumite, dodeka ovoj

procent vo SAD iznesuva 32%. Vo Latinska Amerika, Kina i na Bliskiot Istok, veb-korisnicite vo prosek pominuvaat 5,2 ~asa na nekoja od socijalnite mre`i, a ~etiri ~asa na elektronskata po{ta. Najgolemi korisnici na socijalnite mre`i se Malezijcite (devet ~asa nedelno), Rusite (8,1 ~as) i Turcite (7,7 ~asa nedelno).

HP UKINUVA 1.300 RABOTNI MESTA VO VELIKA BRITANIJA

roizvoditelot na kompjuteri Hjulit Pakard (HP) ukinuva 1.300 rabotni mesta vo Velika Britanija i planira vo stranstvo da preseli del od svoite sega{ni britanski pogoni. Vo objasnuvaweto na takvoto re{enie se naveduva deka toa e del od programata za ukinuvawe na tri iljadi rabotni mesta vo pogoni-

te na kompanijata niz celiot svet. Pretstavnik na britanskite sindikati Unita ja nare~e vakvata odluka na HP “ponatamo{no kasapewe na rabotnite mesta”, naglasuvaj}i deka vo poslednite dve godini ovaa kompanija vo Britanija ima otpu{teno od rabota {est iljadi lu|e. Sindikatite se revoltirani bidej}i kompanija-

ta prodol`uva so ukinuvaweto na rabotnite mesta i so otpu{taweto na iljadnici rabotnici, iako bele`i profit vo svoeto rabotewe. Kompanijata gi otfrli vakvite obvinuvawa od sindikatite, insistiraj}i deka ukinuvaweto na rabotnite mesta se pravi so cel da se izvr{i celosna transformacija na ovaa kompjuterska kompanija.

DVA, TRI ZBORA

USPE[NO NADMINATA KRIZA

AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA VO TURCIJA VO SILEN PODEM Zgolemuvaweto na doverbata na potro{uva~ite i niskite kamatni stapki odigraa zna~ajna uloga vo rastot na turskata avtomobilska industrija ~ij kapacitet porasna na 750 iljadi vozila

“Grcija }e bide vo sostojba sama da gi pokrie kreditnite potrebi na pazarite. Isklu~ena e mo`nosta da bide prodol`en rokot za osloboduvawe na nejzinite krediti kon zemjite od evrozonata i Me|unarodniot monetaren fond.” OLI REN

evrokomesar za ekonomski i monetarni pra{awa

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urskata avtomobilska industrija, koja na po~etokot na 2010 godina predviduva{e proizvodstvo na 450.000 vozila, se pokaà deka moè da proizvede 750.000 vozila ovaa godina. I pokraj kontinuiranata finansiska krizam menaxerot na fabrikata na Fiat vo Turcija, Okan Ba{m o~ekuva nivoto na proizvodstvo da ostane visoko. "U{te vo prvite meseci od ovaa godina pobaruva~kata na avtomobili porasna, a na pazarot se vrati pozitivniot trend", izjavi Ba{, dodavaj}i deka rastot bil pottiknat po dolgiot rok na potisnuvawe na pobaruva~kata na turskiot pazar. “Denes moème da govorime za pazar od 750.000 vozila”, izjavi Ba{ i napomena deka zgolemuvaweto na doverbata na potro{uva~ite i niskite kamatni stapki odigraa zna~ajna uloga vo rastot. Turskiot pazar ima potencijal da porasne vo bliska idnina. Fiat dostigna udel na pazarot od 14% vo prvite osum meseci od ovaa godina, prodavaj} i pove}e od 50.000 vozila. Re~isi 23.000 od avtomobilite bea od brendot Fiat, a

“Nitu edna dràva ne napravi tolku napori kolku Srbija za da se pribliì do Evropa. Ubedena sum deka Srbija moè da stane ~lenka na EU i lider vo regionot i zatoa SAD se posveteni na rabota so Srbija za idninata na dràvata i celiot region.” HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

REKORDNO PROIZVODSTVO NA FIAT I RENO

Direktorot na kompanijata Ojak–Reno, Tarik Tunalioglu, izjavi deka zaedni~kata tursko-francuska kompanija planira pogolema proda`ba na vozila godinava, ~ija vrednost }e dostigne pove}e od ~etiri milijardi dolari godinava, po minatogodi{nite 3,7 milijardi. Modelite na Reno se najprodavani avtomobili vo Turcija, kade {to nivniot udel vo proda`bata iznesuva 15,5% vo juli, so 36.000 prodadeni vozila. Sleduvaat Ford so 14% i Hjundai so 10% udel. pove}e od 33.000 bea lesni pazarot, stanuvaj}i najprokomercijalni vozila. davanoto vozilo vo avgust, Novite "fiat doblo", "fiat a uspehot go povtori nekolku florino", "fiat doblo klasik", pati vo tekot na godinata. "fiat linea", "fiat albena "Doblo" ostvari proda`ba na sol" pridonesoa mnogu za vkup- 10.000 vozila vo prvite {est nata proda`ba, re~e Ba{. meseci od ovaa godina. Noviot "fiat doblo" odigra “Noviot "fiat doblo" posebno zna~ajna uloga vo podignu- ja osvoi doverbata na semevaweto na aktivnosta na jstvata, vo kratok vremenski

period”, izjavi Bas. Toj se nadeva deka }e dostignat vkupna proda`ba od 20.000 do 22.000 avtomobili do krajot na godinata. Fiat Turcija planira sprint vo poslednite ~etiri meseci od godinata so dvata karavan-avtomobili, "fiat punto evo" i "fiat bravo". Neodamna, tie ne bea vo mo`nost da uvezuvaat dovolen broj od ovie avtomobili, no situacijata }e se promeni poradi relativnata recesija na drugite pazari. U{te eden pokazatel deka sostojbite se podobruvaat se raste~kite barawa da se otvorat novi saloni na Fiat. Kompanijata ve}e ima 112 proda`ni saloni vo 64 provincii vo Turcija.

“Vladata smeta do krajot na ovaa i po~etokot na 2011 godina da prodade 10% od akciite na bankata VTB za najmalku tri milijardi dolari i podgotvena e da go namali u~estvoto na dr`avata vo najgolemata banka vo zemjata, Sberbank, kako i na site pogolemi kompanii.” IGOR [UVALOV

vicepremier na Rusija

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

14.10.2010

SVET

0-24

...KATASTROFATA PRODOL@UVA

...POVIK NA PAPATA

...MEKSIKANSKI ZALIV

Toksi~nata kal ja zede i devettata `rtva

Da se otfrli sekakvo nasilstvo

Povtorno mo`e da se bu{i nafta

oksi~nata kal, koja poplavi ogromen region vo Ungarija po havarijata vo edna fabrika za aluminium, v~era ja zede i devettata `rtva. Regionot e celosno evakuiran, a celoto podra~je e zatvoreno.

apata Benedikt XVI, za vreme na v~era{nata misa, so koja po~na dvodnevniot biskupski sinod za Sredniot Istok, gi povika trite najgolemi srednoisto~ni religii (islamska, hristijanska i evrejska) da otfrlat sekakov oblik na nasilstvo.

AD go ukina {estmese~niot moratorium na bu{ewe nafta, koj be{e voveden po golemata ekolo{ka katastrofa vo S Meksikanskiot Zaliv. Zabranata za bu{ewe ostavi bez rabota

okolu 12 iljadi lu|e

GERMANIJA I PORTUGALIJA STANAA NEPOSTOJANI ^LENKI NA SOVETOT ZA BEZBEDNOST

GERMANIJA ]E SE ZAFATI SO DLABOKI REFORMI VO ON

Politi~arite se zadovolni od ishodot na glasaweto vo ON i na toa gledaat kako na prv ~ekor vo bitkata za postojano ~lenstvo vo Sovetot VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ermanija se izbori za mestoto nepostojana ~lenka na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii (ON). Zadovolni od ishodot na glasaweto vo ON, Germancite na ovoj ~ekor gledaat kako na prv ~ekor kon obezbeduvawe postojano ~lenstvo vo Sovetot. Oficijalen Berlin uspea da go izlobira ~lenstvoto vo Sovetot za bezbednost na ON vo slednite dve godini. Germanija se natprevaruva{e so Kanada i Portugalija za dvete otvoreni mesta za zapadnite dr`avi i uspea da go obezbedi potrebnoto mnozinstvo od 127 glasovi u{te po prviot krug glasawe. Uspehot se gleda kako prv ~ekor vo bitkata da se obezbedi postojano mesto vo 15-~leniot Sovet. Ministerot za nadvore{ni raboti, Gvido Vestervele, izrazi zadovolstvo od ishodot na glasaweto, ocenuvaj}i deka toa e znak na doverba kon

Germanija. "Zadovolni sme {to se poddràni na{ite zalo`bi za mir i bezbednost, za razvoj i kontrola na klimatskite promeni, za razoruùvawe, i {to na{ata nadvore{na politika sega }e moè u{te posilno da prodolì vo Sovetot za bezbednost”, izjavi Vestervele. Germanskiot kancelar, Angela Merkel, go pozdravi izborot na Germanija za nepostojana ~lenka vo Sovetot za bezbednost i izjavi deka Germanija }e raboti na napredokot vo negovoto reformirawe. “Za nas e ~est {to gi dobivme glasovite na mnogu zemji, no, pred s$, toa e dolg za da pridoneseme pove}e za globalnata bezbednost i re{avawe na konfliktite," istakna Merkel. “Kako nepostojana ~lenka na Sovetot, Germanija }e raboti na napredokot vo negovoto reformirawe, o~ekuvawe {to go spodeluvaat mnogumina vo svetot”, dodade taa. Portugalskiot pretsedatel, Anibal Kavaku Silva, izborot na negovata zemja za nepostojana ~lenka na

Sovetot za bezbednost na ON go oceni kako golem uspeh na portugalskata diplomatija, poso~uvaat ruskite mediumi. Spored Silva, izborot e priznanie od strana na me|unarodnata zaednica za cvrstata posvetenost na negovata zemja kon vrednostite i celite na ON. Kolumbija, koja e edna od pette novi nepostojani ~lenki, ima namera vo Sovetot za bezbednost da inicira posilna borba so {vercot so narkotici i terorizmot. Pretsedatelot Huan Manuel Santos zabele`a deka izborot na Kolumbija e mnogu va`en rezultat za zemjata i priznanie za nejzinoto zna~ewe vo regionot. GERMANIJA I INDIJA INSISTIRAAT NA REFORMIA Del od toj pridones e i baraweto za promeni vo strukturata na Sovetot za bezbednost. Germanija ve} e podolgo vreme insistira da dobie postojano mesto vo najmo}noto telo vo svetskata politika, kade {to ve}e pove}e od

{est decenii postojano sedat edinstveno SAD, Velika Britanija, Rusija, Kina i Francija. "Kakva e ulogata na Germanija? Nie se zalagame za ramnote`a vo svetskata arhitektura.

Smetame deka Latinska Amerika, Afrika i Azija se nedovolno pretstaveni vo strukturite na ON i Germanija saka da go promeni toa”, re~e Vestervele.

Indija, isto taka, ve}e podolgo vreme insistira na promeni vo svetskata organizacija poradi nejziniot raste~ki status vo Azija, a sli~no barawe najavuva i Brazil.

18 14.10.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJSKAPOCENITE C SVETSKI BRENDOVI D CATERPILLAR

KOMPANIJA [TO MO@E DA GO IZGRADI SVETOT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

aterpilar (Caterpillar), ili poznat kako CAT, e amerikanska kompanija koja dizajnira, proizveduva i prodava ma{inerija i oprema za grade`nata industrija. So pove}e od 60 milijardi dolari vo aktiva, kompanijata e rangirana na 66 mesto na listata od magazinot For~n, a i voenite sili koi u~estvuvaa vo odbranata na Izrael koristea ma{inerija na Katerpilar. Ma{inerijata {to ja pravi Katerpilar e prepoznatliva po za{titnata “katerpilar-`olta” boja, kako i po logoto CAT. Glavnite kancelarii na kompanijata se vo sedi{teto vo Peorija, Ilinois, a tamu se vr{at i istra`uva~ki i razvojni aktivnosti. Taa e organizirana kako korporaciska struktura so pretsedatel na bordot, koj istovremno e izvr{en direktor na kompanijata. Proizvodite i komponentite na Katerpilar se izrabotuvaat vo 110 fabriki niz svetot. Samo vo SAD, Katerpilar poseduva 51 pogon, a ostanatite 59 se vo ostanatiot del od svetot, vklu~itelno Avstralija, Kanada, Germanija, Polska, [vedska. Ovie proizvodi se distribuiraat vo re~isi 200 zemji niz svetot, a distributerite, koi se nezavisni od kompanijata, nudat proda`ba, popravka, rentawe na oprema, kako i distribucija na delovi. Najgolem globalen dis-

Proizvodite r i komponentite na Katerpilar r r se izrabotur u vaat vo 110 fabriki niz svetot svetot. Samo vo SAD SAD, Katerpilar poseduva 51 pogon, a ostanatite 59 se vo ostanatiot del od svetot, vklu~itelno Avstralija, Kanada, Germanija, Polska, [vedska. Ovie proizvodi se distribuiraat vo re~isi 200 zemji niz svetot

tributer za Katerpilar e Fining, lociran vo Kanada. Istorijata na kompanijata nalikuva na patot na peperutkata - od edna golema parna “gasenica”, do modernizirani proizvodi koi nosat zarabotka od pove} e od 30 milijardi dolari godi{no. “GASENICATA” NA HOLT Vo po~etokot na 20 vek, rivalite Daniel Best i Benxamin Holt individualno eksperimentirale baraj}i na~ini za podobruvawe na vle~ata kaj parnite traktori koi vo toa vreme bile upotrebuvani za obrabotka na zemjata vo centralnata kaliforniska

dolina. Parnite traktori bile ekstremno te{ki, ponekoga{ i do polovina ton, pa ~esto zaglavuvale vo mekata po~va. Holt se obidel da najde re{enie so zgolemuvawe na goleminata i {irinata na trkalata, pa napravil traktor koj bil mnogu kompleksen, skap i te`ok za upravuvawe. Edno od re{enijata bilo i da se postavi pateka od {tici pred parniot traktor, no toa odzemalo vreme, bilo skapo i go popre~uvalo raboteweto. Dosetliviot Holt ja namalil goleminata na trkalata i gi oblo`il so drveni {tici, koi na trkalata bile prika~eni so sinxiri.

Na Denot na blagodarnosta, 1904 godina, toj uspe{no ja testiral osovremenetata ma{ina. Fotografot na kompanijata, ^arls Klements, dodeka ja fotografiral novata naprava, upatil zabele{ka deka taa se vle~e kako gasenica, (toa e prevod na zborot caterpillar). Ovaa metafora mu se dopadnala na Holt, koj vedna{ potoa se soglasil toa da bide i novoto ime za ma{inata. Svojata inovacija ja patentiral vo 1907 godina. Vo 1909 godina, Holt otvoril pogon vo Mineapolis, koj bil predvoden od negoviot vnuk, Plini Holt. Tamu Plini se zapoznal so dilerot

na alati za zemjodelstvo, Murej Bejker, koj znael za nekoja prazna fabrika {to neodamna bila izgradena so cel da proizveduva alati i motori za parni traktori. Bejker, koj podocna stanal i prviot vicepretsedatel na kompanijata, napi{al pismo do Holt i go opi{al pogonot na bankrotiranata fabrika vo Isto~na Peorija, Ilinois. Po kratko vreme, istata godina, Holt ja dobil fabrikata i vedna{ po~nal so rabota so 12 rabotnici. Kompanijata bila inkorporirana kako Holt Katerpilar, iako imeto Katerpilar stanalo za{titna marka duri vo avgust 1910 godina. Zgolemuvaweto na pogonot, i pokraj golemiot kapital potreben za obnovuvawe, se poka`alo tolku profitabilno {to samo za dve godini kompanijata vrabotila 625 lu|e i po~nala da izvezuva traktori vo Argentina, Kanada i Meksiko. Traktorite bile proizveduvani vo dvete fabriki, i taa vo Stokton (prvata fabrika) i taa vo Isto~na Peorija. Koga izbuvnala Prvata svetska vojna, britanskata voena kancelarija nara~ala traktor od firmata na Holt i sprovela ispituvawa za negova potencijalna voena namena. Impresionirana, armijata izbrala da ja preina~i upotrebata na traktorot kako artileriski nosa~, pa vo narednite ~etiri godini traktorot na Holt stanal glavno artilerisko vozilo. Traktorite na Holt, isto taka, bile inspiracija za razvivawe na britanskiot tenk, koj celosno ja promeni taktikata na vojuvawe. Majorot Ernest Svinton, za

kratko vreme uvidel potencijal vo patentot na Holt i go predloìl kako inovacija za novoto voeno vozilo. Iako podocna Angli~anite izbrale angliska kompanija koja }e im gi izrabotuva nivnite tenkovi, traktorot na Holt stanal “edno od najva`nite voeni vozila na site vremiwa”. Admiralot Vilijam Halsi, vo eden komentar koj go dal po Vtorata svetska vojna veli deka “~etiri ma{ini se zaslu`ni za dobivaweto na vojnata na Pacifikot. Toa se podmornicata, radarot, avionot i traktorotbuldoèr”. SPOJUVAWE Vo periodot na Prvata svetska vojna dogovorite koi bile sklu~eni so vojskata go dirigirale glavnoto proizvodstvo na kompanijata. Koga vojnata zavr{ila, planiranata ekstenzija na Holt, koj sakal da po~ne so proizvodstvo na voeni vozila, bila spre~ena. Masivnite traktori koi se pokaàle efektivni za armijata ne soodvetstvuvale na potrebite na zemjodelcite. Situacijata na kompanijata se vlo{ila koga artileriskite traktori bile vrateni od Evropa, so {to se spu{tile cenite za novata produkcija. Kompanijata se soo~ila so tranzicija - od voen bum, do proma{uvawe vo mirni vremiwa. Za odrùvawe morala nagolemo da se zadolùva. Vo 1920 godina, po kratko boleduvawe po~inal i 71-godi{niot Benxamin Holt. Od druga strana, glavniot rival na Holt, kompanijata na Daniel Best, osnovana vo 1910 godina, vo tekot na vojnata gi iskoristila subvenciite na amerikanskata

PRIKAZNI OD WALL STREET

HULU SE SPREMA ZA I

XEJSON KILAR, glaven izvr{en direktor na Hulu

Za bitkata so konkurencijata }e mu trebaat finansiski sredstva od site mo`ni izvori

Preku berza se planira obezbeduvawe na dovolni finansii vo neizbe`nata pazarna bitka so Netflix, Google Inc i Amazon.com Inc. Popularniot veb videoservis Hulu od SAD planira vo narednive nekolku dena da sobere 300 milioni dolari po pat na inicijalna ponuda na akcii IPO, koja spored mnogumina involvirani vo ovoj biznis }e bide predvodena od strana na Morgan Stanley.

pored ovie izvori, kompanijata koja momentalno e proceneta na iznos od

okolu 2 milijardi dolari planira do krajot na godinata da go podnese svojot prospekt do Komisijata

za hartii od vrednost vo SAD. O~ekuvawata na investitorite od vakviot poteg se naso~eni kon mo`nosta kompanijata da uspee da sobere finansiski sredstva vo iznos koj se dvi`i od 200 do 300 milioni dolari. Prisustvoto na pazarot na kapital, odnosno na berzata, po pat na otvorawe kon javnosta e eden od na~inite koj ve}e podolgo vreme se razgleduva od strana na ovaa kompanija kako mo`nost za obezbeduvawe dovolno sredstva vo neizbe`nata pazarna bitka so brzoraste~kiot rival Netflix, kako i podobro finansiranite tehnolo{ki

FEQTON

^ETVRTOK

14.10.2010

“Kapital” Kapita zapo~na so serij serija napisi za toa kkako nastanale i sse razvivale najgolemite svetski najgolem brendovi-kompanii. brendov Doznajt Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi o odr`uvaat na vrvo vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski najomil brendov brendovi so decenii

Dodeka fotografot na kompanijata Katerpilar ja fotografiral novata naprava na Holt, upatil zabele{ka deka taa se vle~e kako gasenica, (toa e prevod na zborot caterpillar). Ovaa metafora mu se dopadnala na Holt i toj vedna{ predloìl toa da bide i novoto ime za ma{inata Vlada za zadovoluvawe na potrebite od traktori za zemjodelstvoto. Po smrtta na Holt, bankata koja go drèla najgolemiot vlog vo Katerpilar go prinudila bordot na direktori da go prifati nivniot kandidat Tomas Bakster da bide naslednik na foteljata. Vedna{ po vleguvaweto vo kompanijata, Bakster gi isfrlil masivnite traktori od proizvodnata linija i gi pretstavil pomalite modeli fokusirani na agronomskiot pazar. Koga dràvata ponudila krediti za obnovuvawe na infrastrukturata, Bakster po~nal so refokusirawe na kompanijata kon proizvodstvo na oprema za izgradba na pati{ta. Vo toa pole i dvete kompanii se sretnale so golema konkurencija

PROIZVODSTVO NA OBLEKA

BENXAMIN HOLT, osnova~ot na Katerpilar

Pokraj proizvodstvoto na golemi ma{ini, Katerpilar ima i svoja linija na obleka i obuvki, koi spa|aat vo delot na proizvodstvo na oprema za rabotnici. Od neodamna, Katerpilar vleze i vo posovremena komunikacija so svoite klienti, pa vo internet-prodavnicata http://www.shopcaterpillar. com/ site proizvodi od ovaa paleta mo`at da se kupuvaat i onlajn. Pokraj oblekata, mo`e da se nara~aat i drugi proizvodi koi go nosat brendot na gigantot.

BENXAMIN HOLT i negoviot traktor-buldo`er od strana na Ford. Inaku, rivalite vo periodot od 1907 do 1918 godina potro{ile okolu eden i pol milion do-lari po sudovi, borej}i se eden so drug za golem broj za{titni marki i patenti. Po preporaka na ~ovekot od brokerskata ku}a koja & pomognala na kompanijata na Best, vo 1925 godina dvete kompanii se spoile vo edna i ja formirale Katerpilar Traktor Ko (Caterpillar Tractor Co). NAPU[TAWE NA LARVATA Novata kompanija go zadr`ala sedi{teto vo Peorija. Otkako Bakster bil otstranet, za izvr{en direktor na kompanijata bil izbran naslednikot na Best, Klarens Leo Best, koj ja predvodel kompanijata s$ do 1951 godina. Kompanijata gi konsolidirala proizvodnite linii i

nudela samo pet modeli traktori. Vo prvata godina proda`bata iznesuvala 13 milioni dolari. Do 1929 godina taa dostignala 52,8 milioni zeleni banknoti, a Katerpilar go prodol`il svojot rast i za vreme na Golemata depresija vo 30-te godini. So tekot na godinite, novata kompanija gi prifatila naftenite motori, koi napolno gi zamenile motorite na benzin. Za vreme na Vtorata svetska vojna, Katerpilar steknal slava preku upotrebata na ma{inite od strana na bataljonite za izgradba od amerikanskata mornarica, koi gradele aerodromi i drugi objekti vo voenite operacii na Pacifikot. Isto taka, vo periodot na povoenata izgradba, Katerpilar rapidno porasnal, a vo 1950 godina gi otvoril i svoite pogoni nadvor od SAD, markiraj}i go pros-

torot za razvoj vo multinacionalna korporacija. Vo vtorata polovina od svoeto stoletie, Katerpilar go zajaknuva vlijanieto vo industrijata so ma{ini i oprema za grade`ni{tvo, so golem broj akvizicii i otvorawe fabriki vo razni delovi od svetot. Sepak, noviot milenium za Katerpilar po~na so golemi promeni. Katerpilar predvreme po~na da gi ~uvstvuva efektite na ekonomskata kriza, u{te vo po~etokot na 2000 godina, kako {to se namali proda`bata vo presret na problemati~nite denovi. Vo 1999 godina proda`bata padna, a potoa stagnira{e i iznesuva{e

samo 20 milijardi dolari vo 2002 godina. Sepak, za razlika od minatite recesii, Katerpilar pre`ivea blagodarenie na skratenite i pove}enaso~ni operacii, {to ja napravi kompanijata pomalku podlo`na na cikli~ni podemi i padovi vo industrijata so te{ki ma{ini. Najlo{a godina za Katerpilar be{e 2002, koga profitot iznesuva{e 798 milioni dolari. Noviot direktor Barton, isto taka, inicira{e dopolnitelni merki za namaluvawe na tro{ocite potrebni za odr`uvawe na profitabilnosta na kompanijata, objavuvaj}i vo avgust 2000

godina deka ima vo plan da gi namali godi{nite tro{oci za pove}e od 1 milijarda dolari. Toj, isto taka, ima{e zacrtana cel da gi zgolemi prihodite do 30 milijardi dolari nekade do sredinata na decenijata, kako del od kontinuiranata diverzifikacija vo motorite, kompaktnata grade`na oprema, finansiski uslugi - glavno zaemi na negovata {iroka mre`a od distributeri - i iznajmuvawe na oprema. Barton, isto taka, napravi te{ka odluka za izleguvawe od zemjodelskiot biznis so traktori, prodavaj} i ja proizvodnata linija na korporacijata AGCO vo 2001 godina. Iako ova be{e zna~ajno od istoriska gledna to~ka (so ogled na va`nosta na traktorite vo ranata istorija na kompanijata), do 2001 godina zemjodelskata oprema generirala samo okolu 4% od vkupnite prihodi na Katerpilar. Kompanijata otskokna silno vo 2003 godina, objavuvaj}i evidencija na prihodite od 22 milijardi dolari i profit od 1,1 milijarda, {to pretstavuva{e skok od 38% sporedeno so 2002 godina. Proda`bata be{e silna vo dvete najgolemi proizvodstveni operacii, te{ki ma{ini i dizel motori za kamioni. Inaku, ma{inerijata iznesuva 50% od prihodite, motorite 4%, a finansiskite uslugi gi ostvaruvaat ostanatite 10%. Vo fevruari 2003 godina kompanijata sklu~i petgodi{en globalen sojuz so rudarskata kompanija Biliton, za snabduvawe na okolu 1,5 milijardi dolari vo rudarski ma{ini i druga oprema. Po yvezdenite rezultati vo 2003 godina, Barton se penzionira{e vo januari slednata godina. Za negov naslednik be{e imenuvan Xejms V. Ovens. So noviot lider, Katerpilar gi targetira pazarite vo razvoj, osobeno Kina, Indija i Rusija, za rast vo idnina, a godinava, kompanijata soop{ti deka povtorno }e se {iri so nova fabrika za proizvodstvo na mali natovaruva~i.

Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete za amerikanskata ku}a za ubavina Avon

PO VO NEIZBE@NATA BITKA SO NETFLIX kompanii, kako {to e Google Inc, no i Amazon. com Inc. Drugite opcii vo pogled na obezbeduvaweto neophodni finansiski sredstva koi gi razgleduva kompanijata se odnesuvaat na privlekuvawe na drugi mediumski kompanii vo sopstveni~kata struktura na Hulu, no i zgolemuvawe na sumite koi momentalno gi dobiva kompanijata od ve}e postoe~kite partneri. Kone~nata odluka, spored anonimni izvori od Hulu, bi trebalo da bide donesena vo tekot na naredniot mesec i istata vo golema mera }e zavisi od postignatite dogovori za obnovuvawe na pravata za prenos na nekoi programi ~ii dogovori se pred

istekuvawe. Onlajn videoservisot Hulu e lansiran pred nekolku godini od strana na General Electric Co’s, NBC Universal, Walt Disney Co, News Corp i privatnata kompanija za obezbeduvawe kapital Providence Equity Partners, kako rezultat na s$ pogolemiot trend na gledawe programi preku Internet od strana na gra|anite. Spored kompanijata ABI Reserches, koja gi sledi mediumskite trendovi, pazarot na sledewe programi onlajn do krajot na 2012 godina mo`e da dostigne vrednost od okolu 16,1 milijardi dolari. Momentalno, Hulu se nao|a na vtoroto mesto vo SAD vo pogled na veb

videoservisite. Prvoto mesto s$ u{te go dr`i neprikosnoveniot Youtube na Google. No, so novite aktivnosti od strana na Google, koj neodamna sklu~i dogovor so Time Warner za formirawe na svoja televizija Google TV, kako i aktivnostite koi gi prezema Amazon vo odnos na oformuvaweto sopstven veb videoservis, Hulu se najde vo relativno nezavidna polo`ba od koja mora da nao|a izlez preku zbogatuvawe na svoite sodr`ini. Od Apple Inc, koj na televiziskiot biznis gleda kako na svoe hobi, se planira{e da bide lansiran TV-servis so niska cena, no soo~eni so otporot od strana na sop-

stvenicite na programite, namesto televizija od kompanijata lansiraa Apple TV ured od 99 dolari, koj na potro{uva~ite im dozvoluva samo da iznajmuvaat videozapisi. Hulu dosega nudea besplatno sledewe programi i videa, no od juni ovaa godina po~naa so testirawe na videoservis koj nudi pove} e programi i koj sega bi mo`el da se sledi i preku mobilnata telefonija, kako i preku konzolite za videoigri. Dokolku prospektot bide gotov i predaden do noemvri ili dekemvri ovaa godina, mo`no e da se o~ekuva inicijalnata ponuda na akcii od strana na Hulu da bide naprave-

na u{te vo januari ili fevruari. Sepak, vo igra e i vtora opcija. Spored nea, mo`no e na po~etok da se po~ekaat rezultatite od raboteweto na kompanijata vo tekot na prviot kvartal od idnata godina, a inicijalnata ponuda na akcii da se

slu~i vo april ili maj. Bankite, kako {to se Goldman Sachs, Bank of America i JPMorgan, u{te vo avgust izrazija inicijativa da go vodat ova IPO, iako spored dobroupateni izvori najgolemi {ansi da go sprovede istoto ima Morgan Stanley.

20 14.10.2010

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

^ETVRTOK

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mnoèstvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odràt vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci. ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na dokaàni, najprakti~ni

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

Ruzveltova 6, 1000 Skopje Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

OBUKA NA TEMA

OBLAST: IT- KOMPJUTERSKI MRE@I Termin: vtora polovina na oktomvri 2010 Vremetraewe : 40 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIA® re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi {to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe. CompTIA Network+ za mre`ni profesionalci, opfa}a: bezbedost na sistemi, mre`na infrastruktura, kriptografija, procenki i proverki.

DINAMIKA: dva pati nedelno po 4 {kolski ~asa vo ve~erni termini Vklu~eno vo cenata

Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training), Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot, Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot, Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

COMPTIA SECURITY+

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Upisot e vo tek.

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / ПRODA@BA / HACCP

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 19 OKTOMVRI 2010

CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmo`at:

RABOTA

SESIJA I

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II

[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III

Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV

Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V

SOOPШTENIJA

Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 19.10.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV

(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!

14.10.2010

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, in`eneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Po`elno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem.

SAMO VO Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

^ETVRTOK

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje. 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

KOSMO Inovativen Centar

Seminar na tema LIDERSTVO I MENAXMENT Oblast: Know-how programa Termin: 16 i 23 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 16 ~asa (2 dena) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20menadzment.html

Opis na obukata Menaxmentot e nauka za efikasno realizirawe na rabotata so upravuvawe na lu|eto. Liderstvoto e ve{tina na inspirirawe i motivirawe na lu|eto da ja realiziraat efikasno nivnata rabota. Seminarot Liderstvo i menaxment ima cel menaxerite i rakovoditelite da gi podgotvi za primena na liderski ve{tini za vodewe na va{ata organizacija na novo nivo na realizacija, motivacija i produktivnost.

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot Razbirawe na mikro i makro prostorot Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot Pridru`ni merchandising aktivnosti

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

22 14.10.2010

^ETVRTOK

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR / PROTOKOL / EU FONDOVI

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni!

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU. Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite. Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe? Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite? Koj treba da ja poseti obukata? Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 15 Oktomvri 2010 godina Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKI / KONFERENCII

^ETVRTOK

14.10.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Brzo ~itawe (Power Reading) 15.10 – 20.10.10 22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Merchandising 15.10-16.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Akademija za ~ovekovi resursi prijavuvawe do 24.09.10 15.10 – 15.05.11 CS Global Obuka na obu~uva~i

(Training of Trainers) 15.10 - 16.10.10 ESP Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar

Tim i timska rabota 16.10 – 17.10.10 CS Global Organizirawe na sopstvenoto vreme 16.10 - 17.10.10 12h 60 min Detra Centar Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata

finansiska idnina 18.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 18.10 – 12.11 40 ~asa Eurisk Konsalting Obuka za stres i menaxirawe so stresot 18.10.2010 CS Global Ve{tini za upravuvawe so prome-

ni za tehni~ki profesionalci vraboteni vo proizvodstvo 20.10 - 21.10.10 M6 Edukativen Centar Marketing za mojot biznis 21.10 – 22.10.10 CS Global Tim i gradewe timovi 21.10 - 22.10.10 ESP Time Management 22.10.10 6 ~asa

Triple S Learning Vodstvo niz promeni 22.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Prezentacija i ubeduvawe 23.10 - 24.10.10 12h 60 min Detra Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 14.10.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

^ETVRTOK

Od 26 do 28 oktomvri 2010 godina, vo Novi Sad, Republika Srbija 5 -TI ME\UNARODEN SAEM „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ 19-TI ME\UNARODEN SAEM ZA ENERGETIKA I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odr`at dve Me|unarodni saemski manifestacii:

5 -ti Me|unroden saem „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ i

19-ti Me|unaroden saem za energetika i za{tita na `ivotnata sredina.

GLAVNITE SODR@INI NA SAEMSKITE MANIFESTACII SE: - Investicii; Nedvi`nini; Energetika i Za{tita na ìvotnata sredina. Izloùva~ite i posetitelite na delovno stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7000 u~esnici i posetiteli) za vreme na trite saemski denovi }e moàt da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezentacii na proekti, seminari, konferencii, edukativni programi. Podetalni informacii na www. sajam.net i www. Novisadexpo.com KONTAKT:

Zorica Me{kova Tel: (02) 3244019; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: zorica@mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Na 19.10.2010 godina na Skopski saem Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

TEHNOMA EEN PARTNERSTVO 2010

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA

Vo ramkite na saemot Tehnoma 2010 Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija organizira me|unarodni sredbi (TEHNOMA Partnerstvo 2010) za pretprijatija zainteresirani za iznao|awe na potencijalni partneri za tehnolo{ka i biznis-sorabotka.

Od 10 do 13 noemvri 2010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

TEHNOMA Partnerstvo 2010 nudi mo`nost za ostvaruvawe na novi biznis relacii i razmena na tehnologii so internacionalni partneri od slednite oblasti: metalurgija; grade`ni{tvo (proizvodstvo i trgovija so grade`ni materijali); proizvodstvo i trgovija so elektri~ni materijali i elektronika; energija i energetika. Site informacii i formata za prijavuvawe mo`e da se najdat na: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/publicwebsite/bemt/home. cfm?eventid=2448 http://www.mchamber.mk/default.aspx?lId=1&mId=40

KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski

Laze Angelevski

Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

Tel: (02) 3244090; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: laze@mchamber.mk

FUN BUSINESS

^ETVRTOK ^

14.10.2010

FESTIVAL NA FILMSKATA KAMERA “BRAЌA MANAKI” NAKI”

POLNO KAKO FILMSKO OKO STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

rieset i prvoto izdanie na internacionalniot festival na filmskata kamera “Bra}a Manaki” vo Bitola, koe se odr`uva od 16 do 22 oktomvri, godinava }e nagosti okolu 150-ina gosti od svetskiot film. Me|u niv najzna~ajni se Mil~o Man~evski, ~ij najnov film “Majki” go otvora festivalot v sabota, na 16 oktomvri, britanskiot kinematograf Vilmo{ @igmond i, sekako, slavnata holivudska diva Deril Hana, koja kako specijalen gostin }e ja primi specijalnata nagrada “Zlatna kamera 300” za poseben pridones vo svetskata filmska umetnost. Vo nejzina ~est, na vtoriot festivalski den (17 oktomvri) }e ima i specijalna proekcija na vtoriot del od “Ubij go Bil” na Kventin Tarantino, svetski hit i eden od najdobrite akcioni filmovi vo noviot vek. Rakovodstvoto na trieset i prvoto izdanie na festivalot, zaedno so negoviot oficijalen partner VIP operator, }e ponudi rekordni 95 filmski naslovi, selektirani vo devet programski selekcii, potoa nekolku rabotilnici, masterklasovi, sredbi so po~esnite gosti, trkalezni masi... Me|u sodr`inite kreirani od strana na festivalskiot tim,

val na filmskata Kako nikoga{ dosega internacionalniot festival

na isklu~itelniot “Liban” na Maoz; Daniel Buke, holanski kinematograf; Katriel [ori, direktorkata na izraelskiot filmski fond ...

ograma, brojni goskamera vo Bitola najavuva bogata filmska programa, idru`ni sodr`ini ti, zna~ajni naslovi, slavni yvezdi i drugi pridru`ni

predvoden od nejziniot direktor, akterkata i producentka Labina Mitevska, se i 7-te restavrirani naslovi od ostavninata na bra}ata Milton i Janaki Manaki, a }e bide odràn i koncertot na Makedonskata filharmonija pod naslovot “Slu{ajte film”. Godine{niot dobitnik na festivalskata nagrada za ìvotno delo, kinematografot Vilmo{ @igmond (~ie delo “]e sretne{ visok mra~en stranec” vo reìja na Roxer Prat }e go zatvori festivalot na 22 oktomvri), go predvodi festivalskoto ìri, vo koe se i polsko-britanskiot reìser od noviot bran Pavel Pavlikovski; potoa Kristine Dolhofer, direktorkata na vlijatelniot filsmki festival vo Linc, Avstrija; Dominik Furi, slikarka od Francija; Nata{a Braer, argetinska kinematograf, nominirana za Oskar i osvojuva~ na Berlinskata i Bitolskata nagrada minatata godina; kako i na{iot reìser Darko Mitrevski, avtor na nekoi od najgledanite i najuspe{ni makedonski filmovi. Se ~ini deka godine{noto izdanie na bitolskiot festival e bogato so programa i polno so gosti kako nikoga{ dosega vo negovata istorija. K

Osven dolgoo~ekuvanata premiera na noviot doma{en naslov “Majki”, sekako se izdvojuvaat i najzvu~nite imiwa me|u festivalskite gosti. Deril Hana e akterka koja vo nejzinite 50-ina naslovi dosega igrala kaj najzna~ajnite re`iseri na dene{ninata, od Brajan de Palma (“Furija”), Ridli Skot (“Istrebuva~”), Nil Xordan (“Vozbuda”), Fred [episi (“Roksana”), Oliver Stoun (“Volstrit”) ili Herbert Ros (“^eli~ni magnolii”), pa s$ do art-proektite na avtorite Hektor Babenko (“Igra na poliwata na gospodarot”), Francisko Trueba (“Dve se premnogu”), Robert Altman (“Crvenobradiot”), Xon Sejls (“Posvojuvawe”)... Vo devedesettite godini Hana be{e interesna i za svetot na xet-setot, kako svr{eni~ka na Xon Xon Kenedi, sinot na X.F. Kenedi, koj podocna tragi~no zagina vo avionska nesre}a. Poslednava decenija pove}e e prisutna vo humanitarnite aktivnosti otkolku na crvenite tepisi. Vilmo{ @igmond, pak, e od redot na onie malkumina “aristrokrati na filmot”, ~ie profesionalno portfolio istovremeno se ~ita kako i najzna~ajnite stranici na britanskiot i svetskiot film O

naa negovoto vreme. Osven spomenatiot ilm na Prat, film ako zna~aen kako eprezent vo reprezent estivalskafestivalskataa programa e omesten i filmot pomesten 12 majmuni” na “12 eri Gilijam, avtor Teri soo kogo ima sraboteno ekoi od najzna~ajnite nekoi aslovi vo negoviot opus naslovi odd 40-ina filmovi. Bra}a Manaki”, kako gosti “Bra}a i u~esnici na nekoi od abotilnicite i masterrabotilnicite lasovite }e gi ima i klasovite aris Ozbi~er, turskiot Baris inematograf koj so “Med” kinematograf naa Semi Kaplanoglu godiava pobedi vo Berlin; nava otoa Benoa Debi, kinepotoa atograf od Belgija i matograf ostojan sorabotnik na postojan ultniot i {okanten kultniot aspar Noe; MarGaspar in G{laht, kinetin atograf koj stoi matograf ad kamerata na zad oviot avtriski noviot ilm; Giora film; eja~, izraelBeja~, ski kineatograf matograf ad kamzad erata

Najsjajna gostinka: Deril Hana L

26 14.10.2010

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

IZBOR ZA MIS IS NA SVET

TEHNOLOGIJA TEHNOLO

BORSOVA, FAVORIT ZA POBEDA

AVTOMOBIL NA GUGL KOJ VOZI SAM P

is na Makedoniija za 2010-ta goodina, Stefani ni Borsova, na 30 oktomvri }e se pretstavi na izborot za Mis na svet vo Kina. Veruvale vale ili ne, na{ata pretstavni~ka i~ka e glavniot favorit. Na edna srpska internet-stranica ica se objaveni rezultatite od glasawata na fanovite na izborot od celiot svet et i tokmu Stefani e na prvoto voto mesto. Pokraj toa, taa e eden od najpoznatite Makedonci onci na Gugl. Ovaa informacija dosegaa ne e plasirana vo nitu eden makedonski medium, a samata u~esni~ka izjavi deka na izborot vo Kina odi bez relevantna poddr{ka {ka od Makedonija. Kako {to to e dobro poznata sudbinataa na site “misici” vo Makedonija, nija, otkako }e pobedat nastapuva puva realnosta i se soo~uvaatt so iite. ve~niot problem, finansiite. orot Borsova otide na izborot blagodarenie na sponzorite rite koi samata gi na{la, a tie donse vo najgolem del makedonski biznismeni koi `iveat i rabotat vo stranstvo. Izborot za Mis na svetot godinava go slavi svojot 60godi{en jubilej, a finaleto so godini se odr`uva na egzoti~niot ostrov Sanija vo Kina. Ubavicite od celiot

re rebaruva~ot Gugl pretstavi avtomobil koj vo vozi sam, bez voza~. So celosno robotizi iziraniot avtomobil upravuva Gugl Android, a sedum eksperimentalni vozila ({est tojota prius i eden audi TT) dosega pominaa 200 iljadi kilometri vo Kalifornija bez niedna seriozna seri nesre}a. Za vreme na testiraweto se slu~i slu~ samo edna mala avtomobilska nesre}a vo koja ne bil vinoven kompjuterot koj upravuval up so voziloto. Pred po~etokot na vozeweto v se vpi{uva krajnata destinacija i se odreduva dali sakate pobrzo ili pobavno vozewe, a seto ostanato go vr{i kompjuterot. Robotiziranite avtomobili se sluàt so kameri, radarski senzori i laserska tehnologija za odreduvawe na dale~inata, kako i za da gi vidat ostanatite u~esnici vo soobra}ajot. Se upotrebuvaat detalni mapi (koi gi upotrebuvaat voza~ite vo normalnite n avtomobili) koi }e ve vodat niz pati{tata. Glavnata cel na proektot pr e sigurnosta, a vo Gugl veruvaat deka tehnologijata moè da gi namali nama na polovina smrtnite slu~ai od soobra}ajnite nesre}i, napomenuvaj}i deka dek voziloto upravuva podobro od ~ovekot. Vo tekot na vozeweto lu|eto moàt da d se opu{tat i da zavr{at nekoja rabota, da odat na Internet ...

GADGETS GAD APPLE LANSIRA[E NOV KOMPJUTERÂSOVNIK maginativnite kompjuter-~asovnici ve}e stanaa realnost. Pred nepolni dve godini LG go po~na ovoj trend sozdavaj}i ~asovnik-telefon, a sega Apple go lansira{e noviot iPod Nano, ~asovnik ~ij ekran e ~uvstvitelen na dopir. Ovoj ultramoderen gaxet raspolaga so opcii koi gi nudi i obi~niot kompjuter, samo {to negovite mali dimenzii go pravat poprakti~en i lesno prenosliv. Dostapen e vo nekolku boi, a moè da se najde i verzija obloèna so silikon. Definitivno, ovoj “uniseks gaxet” }e gi voodu{evi i mom~iwata i devojkite.

I Stefani e glaven favorit vo Kina svet se tamu ve}e 15-ina dena, se dru`at i podgotvuvaat za izborot, no i se zapoznavaat so ubavinite na zemjata. Stefani Borsova ima 19 C

godini, zavr{ila sredno baletsko u~ili{te, a se zanimava i so fotomodelstvo. Na izborot }e se natprevaruva so 120 ubavici od celiot svet. O

SPORT

^ETVRTOK

SPORT

NO] NA PROPU[TENI [ANSI

SEDUM DENA PAUZA ZA LEBRON

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

akedonskata fudbalska reprezentacija go doìvea vtoriot poraz vo kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo, otkako pred doma{nata publika vo Skopje zagubi od Rusija so 1:0. Iako doma{nite naviva~i moàt da bidat zadovolni od zalagaweto i igrata na reprezentativcite, sepak, razo~aruva podatokot deka i pokraj dominacijata vo vtoroto poluvreme, golemiot broj {ansi i dosudeniot penal, mreàta na ruskata selekcija, sepak, ostana nedoprena. “Im ~estitam na igra~ite za borbenosta i prikaànata igra. Znaevme deka Rusija e kvaliteten protivnik za koj igraat renomirani fudbaleri. Nie, i pokraj nesoglasuvawata vo posledniov mesec, uspeavme da ja vratime samodoverbata kaj igra~ite i da se pretstavime vo najdobro svetlo. Imavme mo`nost da dademe gol, Risti} ja pogodi pre~kata, Naumoski proma{i penal, no sre}ata ne be{e na na{a strana. Moèbi }e be{e druga prikazna dokolku bea Pandev, Popov,

Lebron Xejms, zaedno so soigra~ite od Majami, ima{e golemi problemi vo duelot so CSKA od Moskva

Otkako e del od najkvalitetnata liga, blagodarenie na svojot neverojaten talent, Xejms postojano e vo centarot na mediumskoto vnimanie. Iako mnogumina ve}e go sporedija so najgolemite ko{arkari na site vremiwa, kako Majkl Xordan i Mexik Xonson, sepak, toj s$ u{te ne mo`e da se pofali so osvojuvaweto na {ampionskiot prsten. Lebron prifati pomala plata za od Klivlend da premine vo Majami, samo za da igra vo konkurenten klub kade {to garanciite za kone~en uspeh se mnogu pogolemi otkolku {to be{e slu~aj vo prethodnata sredina. L

FUDBAL

KO[ARKA

ajgolemata ko{arkarska yvezda vo momentov, Amerikanecot Lebron Xejms, do`ivea nezgodna povreda na levata noga za vreme na egzibiciskiot natprevar odigran vo Moskva, kade {to negoviot tim Majami mnogu te{ko, so 96:85, ja sovlada doma{nata ekipa na CSKA. Xejms be{e najefikasniot igra~ na sredbata, so postignati 22 poeni, no toj mora{e da go vadi svojot tim otkako po prvata ~etvrtina ruskite ko{arkari imaa vodstvo i dvocifren broj na ko{evi. “Dobro sum, }e bidam podgotven za naredniot natprevar dokolku ima potreba za toa”, veli Xejms, na kogo doktorite, i pokraj negoviot optimizam, mu prepi{aa ednonedelno boleduvawe. Od Xejms i Majami godinava site o~ekuvaat titula vo NBA ligata, otkako toj, zaedno so Kris Bo{, se priklu~i na tretata yvezda vo Hit, Dvejn Vejd.

14.10.2010

Tasevski, zatoa {to tie se del od timot koj go gradime pove}e od 10 meseci”, izjavi po sredbata selektorot Mirsad Jonuz. Negoviot kolega, holandskiot trener na klupata na Rusija, Dik Advokat, potvrdi deka Makedonija e mnogu nezgoden protivnik za koja bilo evropska reprezentacija. “Kako {to se o~ekuva{e i pred natprevarot, reprezentacijata na Makedonija se poka`a deka e navistina nezgoden protivnik. Nie povedovme prvi. Vo prviot del imavme golema inicijativa, no, sepak, ne uspeavme da postigneme u{te nekoj pogodok. Vo vtoriot del doma}inite imaa nekolku poseriozni {ansi za gol, duri proma{ija i penal, no sre}ata be{e na na{a strana. Pa, po dvete te{ki gostuvawa vo Irska i Makedonija, uspeavme da dojdeme do {est boda i do liderskata pozicija na tabelata”, ka`a Advokat. I dvajcata selektori se soglasni vo konstatacijata deka ruskite fudbaleri imale pove}e sre}a na duelot odigran vo Skopje. To~no e deka fudbalerite na “zbornaja” se polufinalisti od poslednoto evropsko prvenstvo, no za trite boda protiv Makedonija moraa mnogu da se nama~at. Sepak, na krajot se brojat golovite, a ne {ansite.

Holandskiot trener na klupata na Rusija, Dik Advokat, potvrdi deka Makedonija e mnogu nezgoden protivnik za koja bilo evropska reprezentacija

Il~o Naumovski nema{e sre}a pri izveduvaweto na najstrogata kazna

Po ovoj triumf, Rusija go zazede prvoto mesto vo B grupata, dodeka Makedonija e ~etvrta, so ~etiri boda od ist broj sredbi. Kvalifikaciskiot cik-

lus prodol`uva vo mart do godina, koga na{ata selekcija ja o~ekuva nezgodnoto gostuvawe vo Dablin i natprevarot so Republika Irska.

EURO 2012

NAVIVA^KI HOROR VO XENOVA ako vo redovnoto kolo od kvalifikaciite za plasman na narednoto evropsko prvenstvo, {to treba da se odrì vo Ukraina i Polska vo 2012 godina, bea odigrani nekolku vozbudlivi sredbi, glavnata e vest e natprevarot koj trae{e edvaj sedum minuti. Grupa od 30 srpski huligani tripati go prekinuvaa me~ot me|u Itaija i Srbija, koj treba{e da se odigra na stadionot Luixi Ferara vo Xenova, za so dogovor na delegatot i glavniot sudija sredbata da bide i oficijalno zavr{ena. Se o~ekuva Italija da gi dobie trite boda po odlukata na disciplinskata komisija na UEFA, so {to Srbija najverojatno gi gubi i teoretskite {ansi za plasman na evropskoto prvenstvo. Sepak, za~uduva podatokot deka radikalnite srpski naviva~i, poddrùva~i na fudbalskiot klub Crvena yvezda, nekolku ~asa pred natprevarot uspeale da frlat dimna bomba i vo avtobusot na nivnite reprezentativci, obiduvaj}i se fizi~ki da se presmetaat so golmanot Vladimir Stojkovi}. Diveeweto na huliganite prodolìlo i docna vo no}ta, a kako epilog na nivnoto razulaveno odnesuvawe se 16 povredeni lica,

Radikalnite srpski naviva~i ne dozvolija da se odigra natprevarot pome|u Italija i Srbija

Za~uduva podatokot deka radikalnite srpski naviva~i, poddr`uva~i na fudbalskiot klub Crvena yvezda, nekolku ~asa pred natprevarot uspeale da frlat dimna bomba i vo avtobusot na nivnite reprezentativci, obiduvaj}i se fizi~ki da se presmetaat so golmanot Vladimir Stojkovi} od koi dvajca pripadnici na italijanskite karabiweri. Srpskata policija tvrdi deka im javila na italijanskite bezbednosni sili za toa deka edna radikalna grupa naviva~i otpatuvala vo Xenova. No, i pokraj site predupreduvawa i potvrdata od terenot za stepenot na opasnosta {to mo`at

da ja predizvikaat huliganite, nedostiga{e re{itelna akcija od lokalnata policija. Studen tu{ na svoite naviva~i im priredija reprezentativcite na Anglija, koi na svojot Vembli vo London odigraa bez golovi so selekcijata na Crna Gora. Crnogorskite fudbaleri i ponatamu se najgole-

miot hit na kvalifikaciite, otkako go prezedoa vrvot na tabelata so 10 osvoeni boda od ~etiri odigrani sredbi. Hrvatska ja sovlada Norve{ka so 2:1, Slovenija triumfira{e so 1:0 vo duelot so Estonija, dodeka Grcija be{e podobra so 2:1 vo duelot so favoriziranata selekcija na Izrael.

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI OKTOMVRI

BANKI I FINANSII

VINO

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

TOP 100

ENTERIERI

BIZNIS STIL

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

KARTI^KI

DEKEMVRI

BRENDOVI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440