Br.144-kapital-15.10.2010 by Kapital Media Group

NÈ NEMA NA AFRIKANSKIOT PAZAR

KAPITAL DOZNAVA

LIBIJA NUDI RABOTA OD 50 MILIJARDI DOLARI, NO GRADE@NICITE GI NEMA

SE PODGOTVUVA NOV INVESTITOR VO BUNARXIK?!

STRANA 4

STRANA 10

NA STR. 4

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

PREKU [ARA I MORAVA!

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA I BIROTO ZA JAVNI NABAVKI SO NEJASNI PODATOCI NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 14.10.2010, 13.00~.

DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA OD 4.000 EVRA, ZAVEDEN NA SUMA OD 5 MILIONI EVRA BIROTO OBJAVI SKLUÊN DOGOVOR ZA JAVNI NABAVKI ZA KONSULTANTSKI USLUGI VO OBLASTA NA ENERGETIKATA, VREDEN REÎSI PET MILIONI EVRA, DURI 14 MESECI PO SKLUÛVAWETO NA DOGOVOROT ME\U MINISTERSTVATA ZA EKONOMIJA I FINANSII I TRI DOMA[NI I STRANSKI KONZORCIUMI. ZA ISTATA JAVNA NABAVKA, MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA TVRDI DEKA GO RASKINALE DOGOVOROT PRED EDEN MESEC, A VREDNOSTA BILA 4.000 EVRA.

[TO KA@AA STRANSKITE INVESTITORI?

BIROKRATIJATA RA\A KORUPCIJA, A ZAEDNO GI BRKAAT INVESTICIITE STRANA 6

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,63 44,15 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

84,92 8 1,47%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.10)

MBI 10 2.175

2.165

2.155

2.145

2.135

07.10

2 VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

AVON

JAVNI TENDERI ZA PRIVATNI XEBOVI

STRANA 18

00,72% 0,09% 0 00,07%

2.125

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

@ENSKA KOMPANIJA

MBI 10 MBID OMB

09.10

11.10

DENES,, VO D

STRANA 2

PREDIZVIK ZA VICEPREMIEROT BO@IDAR \ELI]

SRBIJA ]E GO PO^NE PROCESOT ZA VLEZ VO EVROPSKATA UNIJA STRANA 15

13.10

2 15.10.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 15 OKTOMVRI 2010

JAVNI TENDERI ZA PRIVATNI XEBOVI

Biroto za javni nabavki i Ministerstvoto za ekonomija imaat kontradiktorni informacii za edna ista javna nabavka, {to ukaùva na netransparentna postapka i kr{ewe na Zakonot za javni nabavki. Ovaa konstatacija na “Kapital”, za koja poop{irno moète da pro~itate na dene{nive stranici, e u{te eden indikator za bezbroj pati utvrdenata vistina deka javnite nabavki se odli~en na~in za polnewe na privatnite xebovi. Ili partiski, seedno. Javnite nabavki, bez ogled na toa dali treba da se davaat pari od dràvniot buxet za kupuvawe kancelariska oprema ili, pak, za izgradba na bolnica, tradicionalno se predmet na sledewe od ovlastenite revizori ili, pak, nevladinite organizacii koi {to se zanimavaat so ovaa problematika, tokmu zaradi nivnata podatlivost da bidat predmet na zloupotreba, odnosno korupcija. I tradicionalno izleguvaat izve{tai deka zna~itelen procent od javnite nabavki se somnitelni, odnosno vo nekoj del e prekr{ena zakonitosta na postapkata. Kolku pokomplicirana tenderska postapka, odnosno kolku pogolem proekt treba da se reali-

zira, tolku pogolemi mo`nosti za korupcija. Prvo, }e izbirate konsultant za da vi kaè kakov konsultant vi treba za da vi izraboti fizibiliti studija za nekoj proekt, pa potoa }e barate konsultant za da vi ja izraboti studijata, pa }e barate konsultant za da vi kaè dali vi treba konsultant za izrabotka na proekt za energetska efikasnost na ovoj prviot proekt i taka }e si igrate so konsultanti edno pet godini, a od po~nuvaweto na glavniot proekt nema aber. Malku karikiram, no taka izleguva na{ava rabota so re~isi site krupni tenderi vo Makedonija poslednive godini. Tuka se istaknuvaat “biserite” êbren i Gali{te, kapitalni energetski objekti, ~ii {to tenderi za izgradba propadnaa edno 5-6 pati dosega. I pokraj toa {to tenderskata postapka e zamislena kako na~in da se izbere najdobrata ponuda za izgradba na nekoj objekt ili nabavka {to treba da ja finansira dràvata, a pritoa da se eliminiraat koruptivnite elementi karakteristi~ni za dogovaraweto zdelki vo ~etiri o~i, vo site ovie slu~ai mi mirisa kako nekoj da saka da gi vrati tokmu tie elementi vo celata postapka za izgradba na ovie potrebni kapaciteti. Ako saka{ da zabo{oti{ nekoj problem, toga{ formiraj komisija za negovo ispituvawe, svoevremeno rekol Vinston êr~il, aludiraj}i na neefikasnosta na dràvniot aparat. Ako, pak, saka{

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

da ne napravi{ nitu edna nova elektri~na centrala vo dràvata, toga{ raspi{i tender. Taka mi izgleda na{ava situacija. A, najsme{no od s$ e koga od vladinite institucii }e kaàt deka po osnova na nekoja javna nabavka ne sme potro{ile nitu denar, zatoa {to taa ne se realizirala. A, lu|eto i nivnoto vreme potro{eno za izgotvuvawe na tenderot? Toa, neli, ~ini pari? A, oglasite dadeni vo doma{ni i stranski vesnici? Propadnatite tenderi za êbren i Gali{te sekoj pat ~inat po nekolku stotini iljadi evra. Vkupno potro{enite pari za site propadnati tenderi }e stignat do suma so koja moète da napravite barem pet mali hidrocentrali. O~igledno e deka ima u{te mnogu rabota dodeka postigneme nekakvo “pristojno” nivo na korupcija vo dràvava, a toa nema da se slu~i s$ dodeka javnite nabavki ostanuvaat me|u najlukrativnite segmenti vo vladeeweto na koja bilo politi~ka garnitura.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

DOGOVOR ZA OD 4.000 EVRA SUMA OD PET

Biroto za javni nabavki i Ministerstvoto za ekonomija objavija kontradiktorni informacii i brojki za edna ista javna nabavka. Biroto objavi sklu~en dogovor za javni nabavki za konsultantski uslugi vo oblasta na energetikata, vreden re~isi pet milioni evra, duri 14 meseci po sklu~uvaweto na dogovorot me|u ministerstvata za ekonomija i finansii i tri doma{ni i stranski konzorciumi. Za istata javna nabavka, Ministerstvoto za ekonomija tvrdi deka go raskinale dogovorot pred eden mesec.

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA I BIROT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

92%

d kozmeti~kite proizvodi i detskite igra~ki i vo 33% od sredstvata za higiena vo doma}instvata e registrirano prisustvo na {tetni hemikalii. Toa go pokaùva nekolkumese~noto istraùvawe na centarot za istraùvawe i informirawe za ìvotnata sredina Eko-svest, za sodrìnata na {tetni hemikalii vo kozmeti~kite proizvodi, sredstvata za higiena vo doma}instvata i detskite igra~ki. Spored sprovedenoto istraùvawe, kaj kozmeti~kite proizvodi e registrirano prisustvo na {tetni hemikalii - iritanti na koà i o~i, alergeni i toksi~ni. Na golem broj proizvodi ne e naveden procentot ili koli~estvoto na odredenata hemikalija koja se smeta za {tetna. Vo okolu 30% od detskite igra~ki bilo zabeleàno prisustvo na ftalati kako i te{ki metali, olovo i hrom imalo vo drvenite oboeni igra~ki.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Kontradiktorni podatoci i brojki za edna ista javna nabavka objavija Ministerstvoto za ekonomija i Biroto za javni nabavki. Za ve}e sklu~en dogovor za javni nabavki na konsultantski uslugi za

pravewe studii vo oblasta na energetikata ovie dve dr`avni institucii izlegoa so sosema sprotivni brojki za iznosot na nabavkata i za va`eweto na dogovorot. Ministerstvoto za ekonomija i Ministerstvoto za finansii planirale da potro{at re~isi pet milioni evra samo za konsultantski uslugi za pravewe studii vo energetikata vo slednite tri godini. Dvete ministerstva vo juni 2009 godina sklu~ile dogovor za javni nabavki so tri konzorciumi, so CIRKO-Centar

za istra`uvawe, razvoj i kontinuirano obrazovanie vo ramkite na Ma{inskiot, Grade`niot i Fakultetot za elektronika i informaciski tehnologii od Skopje, so Energoprojekt hidroin`enering od Srbija i so konzorciumot Vialto konsalting od Ungarija i Mot Mekdonald grup od Anglija, koi vo rok od tri godini trebalo da dadat soveti za podgotovka na studii, idejni proekti i izgotvuvawe tenderska dokumentacija za gasni, hidro i termocentrali i za proekti od obnovlivi izvori na energija.

NAVIGATOR

PETOK

LIDERI

FILIP RIKER

e e samo politikata vo domenot na interesi i aktivnosti na amerikanskiot ambasador, tuku toj se poka`a i kako golem humanist

NE IM BE[E DENOT

BORIS TADI]

zleze najgolem heroj od posetata na Hilari Klinton, bidej}i site pofalbi bea upateni na smetka na Srbija, koja dobi silen lobist za integracija vo EU

QUP^O [VRGOVSKI

ite go baraat javniot obvinitel, ama nikoj ne znae kade, a i toj ne se nametnuva mnogu vo javnosta, iako ima eden kup otvoreni slu~ai i aferi

@AN-KLOD JUNKER

ikako da se usoglasat evropskite ministri za finansii za novite kazneni merki za nediscipliniranite ~lenki, koi treba da spre~at novi krizi

TO ZA JAVNI NABAVKI SO KONTRADIKTORNI PODATOCI

JAVNA NABAVKA A, ZAVEDEN NA T MILIONI EVRA Spored informaciite od Biroto za javni nabavki, objaveni pred nekolku dena, najniskata dobiena ponuda bila presudna koj od ~etirite ponuduva~i }e ja dobie javnata nabavka. No, vrednosta na sklu~eniot dogovor te`ok 4,9 milioni evra, spored podatocite, voop{to ne e najniskata ponudena suma. Na objavata na Biroto za javni nabavki stoi deka najvisokata ponuda iznesuvala 1.400 evra, a najniskata 3.300 evra, i dvete daleku poniski od vkupnata suma od 4,9 milioni evra.

Spored informaciite od Biroto za javni nabavki, objaveni pred nekolku dena, najniskata dobiena ponuda bila presudna koj od ~etirite ponuduva~i }e ja dobie javnata nabavka. No, vrednosta na sklu~eniot dogovor te`ok 4,9 milioni evra, spored podatocite, voop{to ne e najniskata ponudena suma. Na objavata na Biroto za javni nabavki stoi deka najvisokata ponuda iznesuvala 1.400 evra, a najniskata 3.300 evra, i dvete daleku poniski od vkupnata suma od 4,9 milioni evra. JAVNATA NABAVKA OBJAVENA SO ZADOCNUVAWE OD 14 MESECI Sporen e i faktot {to Biroto ja objavuva ovaa javna nabavka na 8 oktomvri godinava, iako dogovorot dvete ministerstva go sklu~ile vo juni minatata godina, odnosno pred 14 meseci. Nekoja od instituciite ne go po~ituvala Zakonot za javni nabavki, koj e deciden deka dogovorite mora javno da se objavat na elektronskiot sistem na Biroto za javni nabavki najdocna 30 dena od denot na sklu~uvaweto na dogovorot.

Od Ministerstvoto za ekonomija, nositel na javnata nabavka, nema konkreten odgovor. Ne objasnuvaat za koi proekti konkretno barale konsultantski uslugi i idejni proekti i studii, nitu, pak, ja objasnuvaat nelogi~nosta vo sklu~enata suma na dogovorot i najniskata dobiena ponuda. Edinstveno objasnuvaat deka na 9 septemvri godinava ja poni{tile ovaa javna nabavka za konsultantski uslugi za tenderot za hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Ne otkivaat i zo{to sklu~eniot dogovor za javni nabavki 14 meseci se kriel od o~ite na javnosta. “Na 3 avgust 2010 godina Ministerstvo za ekonomija dostavi izvestuvawe do site ekonomski operatori deka Ramkovnata spogodba sklu~ena na 30 juni 2009 godina, soglasno ~lenot pet od istata, se raskinuva smetano od 9 septemvri 2010 godina. Za vremetraeweto na predmetnata Ramkovna spogodba ne e sklu~en dogovor za javna nabavka za konkretna konsultantska usluga. Odnosno, nema nikakvi fiskalni implikacii ili, poto~no ka`ano, toa ~ine{e nula denari. Vladata na Republika Makedonija i Me|unarodnata finansiska korporacija na 30 dekemvri 2009 godina potpi{aa Ramkovna spogodba za mo`no u~estvo na IFC kako finansiski sovetnik vo realizacijata na infrastrukturni i proizvodni energetski proekti vo Republika Makedonija”, objasnuvaat od Ministerstvoto za ekonomija. Od Ministerstvoto objasnuvaat i deka “za vremetraeweto na Ramkovnata spogodba

ne e sklu~en dogovor za javna nabavka za konkretna konsultantska usluga, no dokolku bi se sklu~ile poedine~ni konkretni dogovori, spored ovaa Ramkovna spogodba, vremetraeweto na dogovorot bi bilo 12 meseci”. DALI DOGOVOROT E RASKINAT ILI NE? Sprotivno na podatocite od Biroto za javni nabavki, od Ministerstvoto za ekonomija negiraat deka javnata nabavka vredela 4,9 milioni evra, tuku samo 4.000 evra. Ottuka e nejasno i {to vo momentot se slu~uva so ovaa javna nabavka za konsultanstki uslugi za studii i idejni proekti za gasnite i termocentralite. Nitu od dvete ministerstva, nitu od Biroto za

javni nabavki objasnuvaat zo{to se objavuva nabavkata vo javnosta, ako ve}e e poni{tena. S$ u{te e nejasno i zo{to javnata nabavka se kriela od o~ite na javnosta 14 meseci i se kr{i Zakonot za javni nabavki. Od Biroto za javni nabavki ne gi objasnija nelogi~nostite vo sklu~eniot dogovor za javna nabavka, prefrlaj}i ja topkata kaj Ministerstvoto za ekonomija. Dekanot na Ma{inskiot fakultet, Atanas Ko~ov, vo ~ii ramki funcionira i CIRKO, veli deka nekoi profesori rabotat na proektna studija za mali hidroelektrani. Toj ne be{e zapoznat deka dogovorot so Ministerstvoto za ekonomija e ve}e raskinat.

SE BARAAT KONSULTANTI ZA PROEKTI ZA KOI MANU NAPRAVI NACIONALNI STRATEGII Ministerstvata za ekonomija i finansii raspi{ale javna nabavka vredna re~isi pet milioni evra za konsultantski uslugi i izgotvuvawe studii za proekti za koi MANU ve}e izgotvi nacionalni strategii. Tamu jasno pi{uva {to treba da se pravi vo slednite 20 godini so iskoristuvaweto na obnovlivite izvori i so energetikata. Akademicite od Vladata dobija okolu 200.000 evra za da ja izgotvat Nacionalnata strategija za energetika, koja po~iva na prethodno izgotveni studii i proekti. Vo me|uvreme, Vladata dala re~isi 3,2 milioni evra za da izbere ~etiri kompanii koi }e izrabotat proekt za gasovodnite magistrali vo zemjava i eden milion evra za proekt “Park na veternici”, koj ELEM go pravel izminatite tri godini. Nikoj od Vladata ne objasnuva koja e opravdanosta da se tro{at milioni evra za konsultanti, mislewa po revizorski izve{tai ili za izgotvuvawe studii za proekti koi dosega voop{to ne se realiziraa.

15.10.2010

POBEDNIK

MALATA GOLEMA “FILMAXIKA”

Retko koj vo ovaa zemja se prisetuva na svoite po~etoci. Paradoksalno, no vistinito, toa e u{te poretko ako vo me|uvreme uspeal vo `ivotot i profesijata. Labina Mitevska, pred 16 godini, od anonimna tinej-xerka preku no} stana poznata akterka.A, eve, ve}e vtora godina po red, Labina, kako negova direktorka, go nosi filmskiot svet vo na{eto maalo. Sodr`inata na trieset i prvoto izdanie na festivalot na filmskata kamera “Bra}a Manaki” e bogata kako nikoga{ dosega. V sabota vo Bitola }e bidat holivudskata diva Deril Hana, pro~ueniot direktor na fotografija Vilmo{ @igmond, Mil~o Man~evski so negoviot najnov film “Majki”, i u{te stotina drugi gosti od stranstvo. Doma{nite avtori, akteri, filmski i kul-

LABINA NA M MITEVSKA turni rabotnici, kriti~ari i novinari }e gi ima vo dvojno pogolem broj. Re~isi 100 filmovi }e se zavrtat na kino-aparaturata vo Domot na kulturata, a }e ima i desetina rabotilnici, predavawa i tribini. Festivalot ima i seriozen partner, VIP operator. Navistina retko se slu~uva tolku golema koncentracija na kvalitetni gosti i filmovi na tolku malku kvadratura od doma{nata kultura. Labina Mitevska prethodnava decenija i pol osvoi del od filmskiot svet so nejzinite ulogi i produkciski proekti. Mo`ebi mal del od nego, no denovive nosi ubav, golem del od toj svet i kaj nas.

GUBITNIK

POTFRLI LOVOT NA [PIONI

Pretsedatelot na Komisijata za lustracija, Tome Axievski, ostana zate~en otkako dve nedeli po zavr{uvaweto na lovot na {pioni mu donesoa tri dosieja za dr`avni funkcioneri za koi postojat somnevawa deka sorabotuvale so tajnite slu`bi vo minatoto. Dosiejata do Komisijata gi dostavi profesor od Tetovskiot univerzitet, so simptomati~no objasnuvawe deka gi na{ol vo svojot dvor, pa kako sovesen gra|anin gi dostavil kaj {to im e mestoto. Ona {to za~uduva (pokraj vakvoto specifi~no pojavuvawe na dosieja so najvisok stepen na doverlivost) e kako Komisijata, koja celi dve godini sobira{e i verifikuva{e fakti, zaklu~i deka samo pretsedatelot na Ustavniot sud, Trendafil Ivanovski, {pioniral, koga bukvalno preku no}, od nikade se poja-

TOME AXIEVSKI vuvaat dosieja vo koi, navodno, stojat i potvrdi za primawe pari od tajnite slu`bi. Nezavisno od toa dali opredeleni funkcioneri navistina bile tajni agenti vo osumdesettite, samiot podatok deka postojat dosieja od koi komisijata e “zate~ena” govori za rabotata na nejzinite ~lenovi i pretsedatelot kako takov. Dopolnitelno, za vreme na celata drama so lustracijata, Axievski ne izleze so nieden konkreten poteg protiv javnoto lin~uvawe (i preku medium i na javna scena vo sobranieto) na “somnitelnite” funkcioneri. A za toa vreme, “{pioni” od redovite na negovata Komisija sekojdnevno liferuvaa imiwa na licata ~ie minato se “~e{la{e”.

MISLA NA DENOT KOGA SI INOVATOR, MORA DA BIDE[ PODGOTVEN SITE DA TI VELAT DEKA SI “^UKNAT”

LARI ELISON MILIJARDER I OSNOVA^ NA SOFTVERSKATA KOMPANIJA ORACLE

4 15.10.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

PREKU [ARA I MORAVA!

Rusija i italijanskata Eni }e gradat gasovod koj }e pominuva pod dnoto na Crnoto More, niz Romanija, Srbija i Hrvatska i }e ispora~uva gas do Italija i Avstrija.

MAKEDONSKITE GRADE`NI KOMPANII GI NEMA NA AFRIKANSKIOT PAZAR

LIBIJA NUDI RABOTA OD 50 MILIJARDI DOLARI, NO GRADE@NICITE GI NEMA Libija nudi rabota za grade`ni kompanii od balkanskite zemji vo vrednost od 50 milijardi dolari. Pretstavnici na ovaa afrikanska zemja ve}e nudat rabota vo Hrvatska i vo Srbija, ama zasega gi nema vo Makedonija MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

Libija nudi rabota za grade`ni kompanii od balkanskite zemji vo vrednost od 50 milijardi dolari. Pretstavnici na ovaa afrikanska zemja ve}e nudat rabota vo Hrvatska i vo Srbija, ama zasega gi nema vo Makedonija. No, i samite zemji od regionot intenzivno lobiraat za da se vklu~at vo infrastrukturnite investicii vo Libija. Makedonskite grade`ni kompanii ne se aktivni na pazarot vo Libija, koj pred 20 godini be{e mnogu atraktiven za niv. Spored

Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdruènieto na grade`ni{tvo i industrija na grade`ni materijali pri Stopanskata komora, makedonskite grade`ni kompanii ne se angaìrani za izgradba na infrastrukturni i stanbeni objekti vo Libija poradi kadrovska neekipiranost i slaba mehanizacija. “Malku se kompaniite koi imaat mehanizacija i dovolen broj lu|e koi bi se nafatile da rabotat na nekoj od proektite vo Libija. Naj~esto, grade`nicite se svrteni kon pazarite kade {to se prisutni so godini i ne ni probuvaat da se probijat na drug pazar, zatoa {to ne moàt da postignat”, veli Velkovski. Spored nego, pomalite grade`ni kompanii treba da ja iskoristat inertnosta na golemite i da se zdruàt vo konzorciumi za da stanat konkurentni

3 FAKTI ZA...

6,7% 4,4% 9,6%

PORASNALE CENITE NA INPUTITE VO ZEMJODELSTVOTO VO AVGUST, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI PORASNALE CENITE NA SREDSTVATA NAMENETI ZA INVESTICII VO ZEMJODELSTVOTO VO AVGUST, POKA@UVAAT PODATOCITE NA ZAVODOT ZA STATISTIKA PORASNALE CENITE NA PROIZVODITE OD RASTITELNO PROIZVODSTVO VO ISTIOT PERIOD

nadvor od dràvava. “O~igledno, kaj nas nema rabota za site. Ako sme orientirani samo kon doma{niot pazar, koga-toga{ }e treba da stavime klu~ na firmite. Mora da se raboti na modelot na zdruùvawe. Pomalite kompanii mora da najdat dobar interes koj }e gi obedini i so poddr{ka od dràvata za bankarskite garancii zdru`no da konkuriraat na pazarite vo stranstvo”, smeta Velkovski. Toj istaknuva deka makedonskite grade`nici se skoncentrirani na tradicionalnite pazari, kako {to e Ukraina, kako i na doma{niot. Tie se glavni nositeli na izgradbata na del od kapitalnite objekti vo zemjava. Spored podatocite od Zavodot za statistika, vo prvata polovina od godinava doma{nite grade`nici najmnogu bile prisutni vo Ukraina. Ako se gleda

“...Ubedena sum deka Srbija moè da stane ~lenka na EU i lider vo regionot i zatoa SAD se posveteni na rabotata so Srbija za idninata na dràvata i celiot region ... dràvite od regionot {to e mo`no pobrzo da vlezat vo EU...#, mu re~e gospo|ata Hilari Klinton, dràven sekretar na SAD, na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}. No, taa dodava: “...Nitu edna zemja (osven Srbija n.z) ne go zasluì toj vlez, ne napravi dopolnitelen napor... postojat pra{awa za koi SAD i Srbija ne se soglasuvaat, kako pra{aweto za Kosovo, no rezolucijata na Generalnoto sobranie na ON e osnova za pokrenuvawe dijalog koj moè da pridonese za unapreduvawe na sekojdnevnite odnosi na narodite na Kosovo i na Srbija...” veli taa. Klinton na evropskata administracija }e & sugerira {to e mo`no najbrzo Srbija da dobie kandidatski status za ~lenstvo vo EU... Mal komentar... Neodamna, koga napi{av eden tekst deka makedonskite “{umadinski {upelki” dolgo ja oplakuvaat Srbija za toa {to, navodno, so sila go izgubila Kosovo ... potencirav deka mnogu brzo }e dojde denot koga site na{i “{upelki” }e bidat demantirani so faktot deka – ednostavno, Srbija i Kosovo }e funkcioniraat mnogu dobro ... Pragmati~no ... kako nekoga{, kako i sega vo momentot ...

vo brojki, vrednosta na dogovorenite raboti iznesuva 1,8 milijardi evra, a na izvr{enite grade`ni raboti vo prvata polovina od godinava iznesuva 300 milioni denari. Sleden pazar e Hrvatska, no so mnogu pomala vrednost na grade`nite raboti. Od afrikanskite zemji, makedonskite grade`nici rabotat samo vo Alìr. Makedonskite grade`ni kompanii vo prvata polovina od godinava imale rabota i vo Hrvatska, Albanija, Kosovo, Alìr i Rusija, a kako novi pazari se Polska, Slova~ka, Slovenija, Romanija, Germanija i Holandija. Vo periodot od januari do juni godinava, dogovorenite grade`ni raboti vo stranstvo beleàt porast, i toa za 7,4%. Izvr{enite raboti se namaleni pribli`no za polovina (46,2%) vo sporedba so 2009 godina.

PROCENKI...

... Makedonija doìvuva jasen poraz na svojata politika ... Eve, toa e ... Sega, po posetata na Hilari Klinton na Balkanot, se potvrduva deka Makedonija go izgubila mestoto na vaèn ~initel na regionalna stabilnost. Go ima izgubeno i “hemiskoto svojstvo” na `rtva koja “nikoj ne ja razbira, a navodno si ima golem problem”, kako {to znaat da komentiraat ovde{ni reìmski komentatori ... “srpski film” od pred deset godini!!?? Ova e moralen poraz na makedonskata politika. Datum za pregovori }e nema i vo noemvri, ~lenstvo vo NATO voop{to ne e predvideno vo dogledno vreme, a na vnatre{en politi~ki plan zemjata unazaduva: mitinzi so glasna retorika od site strani, na mitinzi }e se pravat kontramitinzi, na kontramitinzi pak mitinzi ... Narodot veli “prde` vo ga}i”! I brojnite anketi go pokaùvaat toa. Golem e brojot na apati~nite gra|ani koi ednostavno – ili ne znaat za kogo se ili nema da glasaat za nikogo... Makedonskite “partiski primeroci – retka vrsta na Balkanot, za po{iroko da ne zboruvame” - od vlasta i od opozicijata (i makedonska i albanska) ja imaat kidnapirano idninata na ovaa zemja... Zaedno site - nemaat doverba ni kaj tretina od glasa~ite. Nerelevantni se. Ne e va`no ni {to }e kaàt pove}e ... Dojde vreme nam, “obespravenite Makedon~iwa”, sega uteha da ni bide “paketot” so Srbija. Go pra{uvam ministerot za obrazovanie – {to }e u~at idnite osnovci po istorija za toa {to se slu~uvalo vo Makedonija vo prvata decenija na 21 vek ...!?? Imalo li ne{to vredno, osven ona {to “slepcite po dolinata na Vardar” se izma~uvale i sebesi i svetot so svoite li~ni frustracii i so dràvata ... koja, patem, im be{e dadena na tacna i nekolku pati za malku }e ja izgubea”! Pu, pu ... da se mrdneme od mesto ...

MILE JANAKIESKI

minister za transport i vrski

OP[TESTVENITE STANOVI ]E SE OTKUPUVAAT DO KRAJOT NA 2010

ra|anite koi imaat op{testveni stanovi }e moàt da gi otkupat do 31 dekemvri godinava. Soglasno izmenite na Zakonot za domuvawe, akumuliranite dolgovi }e bidat presmetani vo osnovnata glavnina za stanot. Onie {to }e se re{at da go otkupat stanot vo gotovo, }e imaat popust od 70%, a onie koi }e go otpla}aat na rati, toa }e moè da go storat vo rok od 40 godini. “Se raboti za okolu 2.000 op{testveni stanovi {to treba da se prodadat. Vo tekot na ovie dve-tri godini bea prodadeni op{testveni stanovi, no ostana onaa kategorii gra|ani koi imaa pomalku sredstva ili, pak, ne moèa odedna{ da gi platat kiriite i zatoa go izmenivme Zakonot za domuvawe, kade {to ovozmoìvme kiriite i kamatite da vlezat vo osnovnata glavnina i potoa tie sredstva da gi pla}aat na rati”, izjavi ministerot za transport Mile Janakieski.

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

PETOK

]E SE IZBIRA NASLEDNIK NA TRENDAFIL IVANOVSKI andatot na Trendafil Ivanovski kako pretsedatel na Ustavniot sud na Makedonija istekuva na 1-vi noemvri. Noviot pretsedatel }e go izbiraat ustavnite sudii od svoite redovi, na redovna sednica na koja }e se formira komisija. Samite sudii gi predlagaat kandidatite za koi tie smetaat deka treba da bidat na ~elo na Sudot. Otkako }e se utvrdat kandidatite, devette sudii glasaat tajno za eden od predlo`enite. Za da bide izbran za pretsedatel, eden sudija treba da

ima dvotretinska poddr{ka od svoite kolegi, ili 6 od vkupno 9 glasovi. Pretsedatelot se bira edna{ vo tri godini i toj nema pravo na reizbor. Od sega{niot sostav na Ustaven sud, pokraj Ivanovski, za pretsedatel ne mo`e da bide izbrana nitu Lidija Ingilizova-Ristova, koja be{e pretsedatel na sudot od 2003 do 2006 godina. Vo igra se sudiite Vera Markova, Branko Naumovski, Igor Spirovski, Zoran Sulejmanov, Ismail Darli{ta, Nata{a Gaber-Damjanovska i Gzime Starova. "Ne bi sakal

da {pekuliram so imiwa koj moè da bide moj naslednik. Nitu staòt na sudiite vo Ustavnot sud, nitu, pak, nivnata sevkupna profesionalna kariera ne se presudni. Site sedum sudii od koi moè da se izbere pretsedatel imaat ednakvi {ansi", veli za "Kapital" Ivanovski. Sednicata na koja }e se izbira nov pretsedatel na Ustaven e zakaàna za 29 ovoj mesec, potvrduva Ivanovski. Trendafil Ivanovski be{e sudija vo Ustavniot sud od maj 2003 godina, a pretsedatel od 2007 godina.

15.10.2010

RODITELITE PROFESORI, DECATA ASISTENTI NA DR@AVNITE FAKULTETI! uri 60 slu~ai na nepotizam i nepravilno rabotewe na profesorite na desetina fakulteti na UKIM detektirale od Dr`avniot prosveten inspektorat i od Ministerstvoto za obrazovanie. Najgolem broj vrabotuvawa po rodninska linija, pove}e od 40, se evidentirani na Medicinskiot fakultet, 12 na Stomatolo{kiot i 8 na Ma{inskiot fakultet. Po edno vrabotuvawe po rodninska vrska se registrirani

kaj Pravniot i Fakultetot za fizi~ka kultura, dodeka na Ekonomski ne e zabele`ana takva pojava. "Bukvalno, se odelo na vrabotuvawe na }erkata, sinot, pa duri i snaata i zetot", izjavi direktorot na Inspektoratot, Xorxe Arsov, koj najavi deka kontrolata }e prodol`i i na ostanatite 9 fakulteti na UKIM, kako i na univerzitetite vo [tip, Bitola i Tetovo. Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, pak, upati

zabele{ki i do pogolemiot broj profesori na dràvnite fakulteti, potenciraj}i deka dràvata pla}a za kvalitetni i iskusni profesori da dràt predavawa i da go prenesuvaat svoeto znaewe, a ne toa da go pravat asistenti, pa duri i demonstratori. Ministerstvoto za obrazovanie najavi i sorabotka so Antikorupciskata komisija i kazni za onie koi }e prodolàt da rabotat protivzakonski.

NOV DOLG NA VLADATA

46 MILIONI EVRA ZA SREDUVAWE NA ZATVORITE!

Opozicijata tvrdi deka e nelogi~no da se zema takov golem zaem za proekt ~ija realna vrednost e daleku pomala. Se somnevaat kade }e otide ostatokot od sredstvata pozajmeni od Bankata za razvoj na Sovetot na Evropa MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

a ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, ne mu se dovolni 5-te milioni evra za ovaa namena obezbedeni od buxetot na dràvata, od evropskite fondovi i pomo{ta od norve{kata Vlada, oti za celiot golem potfat vo Ministerstvoto za pravda presmetale deka im trebaat pove}e od 50 milioni evra. Pratenicite na opozicijata, iako ja sogleduvaat neophodnosta od renovirawe na kazneno-popravnite ustanovi i duri smetaat deka se docni so ovaa aktivnost, se izjasnija deka }e glasaat protiv predlogzakonot za zadolùvawe kaj Bankata za razvoj. Tie tvrdat deka renoviraweto moè da se izvede za pomalku pari i deka namesto sozdavawe nov dolg od 46 milioni evra, toa treba da se napravi so sredstva od buxetot, koi lesno bi moèle da se obezbedat, smeta opozicijata, ako se namalat nepotrebnite tro{oci i se utvrdat prioriteti. "Dodeka se tro{at od 15 do 17 milioni evra za vladini reklami, isto tolku za spomenici ili za partiski vrabotuvawa, zarem nie }e zemame zaem za renovirawe na zatvorite?", pra{a pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov,

na raspravata za predlogzakonot. Zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi, zemaweto zaem go obrazloì so povolnite uslovi koi podrazbiraat rok na otplata od 20 godini, grejsperiod od 5 godini i niska kamatna stapka od okolu 1,2%. Pretsedatelot na Komisijata za finansirawe i buxet, Jovan Manasijevski, od LDP, predloì namesto zadolùvawe, pari za rekonstrukcija na zatvorite da se obezbedat so nivno davawe pod koncesija na privaten kooperator, so {to dràvata bi imala minimalni tro{oci, za{to

bi vr{ela samo nadzor. Porane{niot direktor na Upravata za izvr{uvawe sankcii, Viktor Cvetkovski, e iznenaden od ogromnata suma predvidena za proektot: "Garantiram deka proektot mo`e da se realizira so mnogu pomalku pari. Vo 2003 godina nie go zavr{ivme prvoto krilo vo zatvorot Idrizovo, a vo 2006 godina i vtoroto krilo, za suma od 1,3 milioni evra, kolku {to pribli`no be{e potro{eno i za prvoto krilo. Ostana u{te samo centralniot del. So proektot na EU, CARDS 2006, obezbedivme

sredstva za prilepskiot i {tipskiot zatvor i za zatvorot Skopje, a vo 2006 godina ostavivme re~isi 1 milion evra za izgradba na kumanovskiot zatvor, koj i dosega ne e izgraden. Ovaa Vlada ne vlo`ila vo zatvorite ni{to pove}e od ona {to im go ostavivme. Se pravda so antikrizni merki, dodeka zema zaem od 46 milioni evra", izjavi Cvetkovski za "Kapital". Toj obvinuva deka so kazneno-poravnite ustanovi e povrzan golem kriminal i se somneva deka parite od zaemot mo`e da zavr{at vo nepoznati xebovi, ako ne i vo buxetot za

DPA I DUI SE SUDRIJA ZA LUSTRACIJATA

NOVI [PIONI SE NA POVIDOK!? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

rofesorot na Tetovskiot univerzitet, [pent Qu{i, do Komisijata za lustracija dostavi dosieja za trojca funkcioneri od vladeja~kata DUI, za koi postoi somnevawe deka rabotele kako tajni agenti. Navodno, dosiejata, vo koi ima i potvrdi za primani pari od Tajnata slu`ba, zav~era mu bile frleni vo dvorot na profesorot i toj sega gi dostavuva do Komisijata sakaj}i da si ja ispolni gra|anskata dol`nost.

â&#x20AC;&#x153;Deneska ja zavr{iv gra|anskata dol`nost - do Komisijata za lustracija predadov tri dosieja. Dokumentite mi bea frleni vo dvorot. Zav~era no}ta gi najdov. Gi otvoriv i vidov deka stanuva zbor za visoki funkcioneri od vlasta. Trojca se, samo Albanci. Od Komisijata za lustracija ni{to ne mi ka`aa. Ne sakam ni{to da komentiram", veli profesorot Qu{i. Kako {to neoficijalno se doznava, se raboti za eden sega{en pratenik od seloto Zajas, eden minister od istoto selo, kako i za eden visok partiski

funkcioner od Debar. Imiwata ne se soop{tuvaat, oti toa e zabraneto so zakonot. Istite lica imale dosieja i kako albanski ekstremisti od vremeto na konfliktot vo 2001 godina, no sorabotuvale so Tajnata slu`ba na Jugoslavija protiv toga{nite pobornici za sozdavawe na Golema Albanija vo 80-te godini, a eden od niv paralelno sorabotuval i so tajnite slu`bi na Albanija. Od DUI reagiraat deka se raboti za ~ist politi~ki blef na DPA, oti profesorot Qu{i bil brat na prateni~kata na DPA, Sadi Iqazi, sopruga na pre-

tsedatelot na op{tinskiot ogranok na partijata vo Tetovo. â&#x20AC;&#x153;Stanuva zbor za obid za diskreditacija na Albancite, a pra{awe e kolku tie kupi{ta hartii imaat kredibilitet. Tokmu DPA se smeta za proizvod na tajnite slu`biâ&#x20AC;?, veli pratenikot na DUI, Safet Neziri. Komisijata donese odluka deka samo eden javen funkcioner vo Makedonija sorabotuval so tajnite slu`bi. Sega, po novite dokazi, nejasno e dali postapkata }e se vrati od po~etok, pa lustratorite povtorno }e gi "pro~e{laat" dosiejata.

predizbornata kampawa na VMRO-DPMNE. [TO TO^NO PREDVIDUVA PROEKTOT? Vo ramkite na prvata komponenta od Proektot za renovirawe na zatvorite dosega e realizirano renovirawe i kompletno opremuvawe na kapaciteti za 800 lica vo KPD-[tip i vo zatvorot vo Prilep, nov pritvorski del za 170 lica vo zatvorot Skopje, renoviran e i opremen objektot {kolo - stare~ko oddelenie vo KPD Idrizovo, kade {to se izgradeni nova kujna, peralnica, pekarnica, kotlarnica,

a renovirano e i poluotvorenoto oddelenie. Za izgradbata na kujnata, peralnicata, pekarnicata i kotlarnicata vo KPD Idrizovo se potro{eni 520 iljadi evra, a za renovirawe na poluotvorenoto oddelenie vo istata ustanova 112 iljadi. Vtorata komponenta se odnesuva na implementirawe na del od reformite na zatvorskiot sistem, koj se odnesuva na zajaknuvawe i zgolemuvawe na kapacitetite na vrabotenite vo ustanovite. So sumata od 52 milioni evra za Proektot za renovirawe na kazneno-popravnite ustanovi se predviduva da se realizira izgradba i rekonstrukcija na KPD Idrizovo, izgradba na kompleks vospitno-popraven dom Tetovo, dogradba na kompleksot zatvor Kumanovo i izgradba i kompletno renovirawe na zatvorot Skopje. Inaku, Proektot za rekonstrukcija na kaznenopopravnite ustanovi e odgovor na Vladata na serioznite kritiki od doma{niot i me|unarodniot faktor za lo{ite zatvorski uslovi. Evroambasadorot Ervan Fuere, pri posetata na KPD Idrizovo, zgrozen od uslovite {to gi zatekna vo najgolemiot makedonski zatvor, istiot go kvalifikuva{e kako polo{ i od onie vo begalskite kampovi vo Latinska Amerika i detskite zatvori vo Ju`na Afrika pred vremeto na Nelson Mendela.

6 15.10.2010 FOKUS: [TO KA@AA EVROPSKITE BIZNISMENI ZA DELOVNATA KLIMAA

BIROKRATIJATA RA\A KORUPCIJA, A ZAEDNO GI BRKAAT INVESTICIITE SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

irokratskite lavirinti, administrativnite barieri i politi~kata krutost pri sproveduvaweto na reformite s$ u{te se klu~nite problemi vo Makedonija, koi gi odvra}aat investitorite, ne samo stranskite, tuku i doma{nite. Vakvata sostojba e plodno tlo za korupcija i zloupotrebi na nadle`nostite od strana na dràvnite slu`benici i javnite funkcioneri, no ne i za efikasno vodewe biznis. So cel da se privle~at {to pove}e investicii, bidej}i dràvite se pokaàa nemo}ni da sproveduvaat kapitalni proekti, se napravija mnogu reformi vo zakonskata i institucionalnata oblast. No, problemite s$ u{te postojat. Ministerot za finansii na Hrvatska minatata nedela na stranskite investitori im pora~a deka }e gi vodi za raka niz birokratskite lavirinti, za da im ja olesni rabotata. Dali toa e modelot {to treba da go primenat i drugite zemji? Hrvatska dosega e najuspe{na zemja vo regionot spored obemot na stranski investicii i izgradba na kapitalni objekti. Vo prvite {est meseci godinava privle~e stranski kapital vo iznos od 600 milioni evra, dodeka drugite zemji se o~ajni vo ovoj pogled. Stopanstvenicite vo Makedonija se àlat deka te{ko se vodi biznis vo zemjava, a sli~no e misleweto i na stranskite investitori. Ova se potvrdi i vo poslednata analiza na evropskite stopanski komori za investiciskata klima vo zemjite od regionot. Evropskite kompanii se prili~no kriti~ni vo odnos na makedonskata Vlada i nejzinata politika kon investiciite. Kompletniot sistem go ocenija kako arbitraèn i korumpiran, naj~esto birokratski, administrativno obremenet, vremenski premnogu dolg i dràvno-monopolisti~ki. Sporedeno so Hrvatska, Crna Gora i Srbija, pretpriema~ite vo Makedonija, Albanija i vo Bosna i Hercegovina ne se zadovolni od na~inot na koj dràvnite institucii gi menu-

Ministerot za finansii na Hrvatska minatata nedela na stranskite investitori im pora~a deka }e gi vodi za raka niz birokratskite lavirinti, za da im ja olesni rabotata. Dali toa e modelot {to treba da go primenat i drugite zemji? Hrvatska dosega e najuspe{na zemja vo regionot spored obemot na stranski investicii i izgradba na kapitalni objekti. Vo prvite {est meseci godinava privle~e stranski kapital vo iznos od 600 milioni evra, dodeka drugite zemji se o~ajni vo ovoj pogled. vaat i reguliraat zakonite. KORUPCIJATA MNOGU O^IGLEDNA I korupcijata na Zapaden Balkan e mnogu voo~liva za

stranskite investitori, no i za doma{nite. Tie se `alat deka ne se {titat pravata na intelektualna sopstvenost, nema ednakov tretman na site kompanii i ima nedostig od trans-

parentnost, so {to zna~itelno im se ote`nuva mo`nosta za efikasno vodewe biznis. Vakvata sostojba, spored ekspertite, e posledica na nedovolno razvienata antikorupciska strate-

gija, kako i na otsustvoto na sigurna pravna ramka i nezavisno sudstvo. U{te edna od pre~kite za privlekuvawe investicii vo zemjava e slo`enata

SRBIJA I HRVATSKA NAJATRAKTIVNI ZA rbija i Hrvatska se najaktraktivni za stranskite investitori vo regionot. Po niv sleduvaat Makedonija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina.

No, stranskite investitori imaat zabele{ki i kritiki za delovnata klima vo site balkanski zemji. Vo Albanija, problem za stopanstvenicite se neusoglasenosta na novite zakoni so prethodno

IVAN [UKER MINISTER ZA FINANSII NA HRVATSKA â&#x20AC;&#x153;Nie treba da potikneme investicii od privatniot sektor, bidej}i modelot vo koj glavnite investitori se vladata i javnite pretprijatija e ve}e iscrpen. Jas li~no se obvrzuvam deka }e im pomognam na investitorite polesno da ~ekorat niz procesot na birokratija. Za pove}eto od investiciskite proekti treba da se vadat grade`ni dozvoli i site edinici na lokalnata samouprava treba da ja imaat soodvetnata dokumentacija.â&#x20AC;&#x153;

donesenata regulativa. Vo Bosna i Hercegovina, pretpriema~ite se nezadovolni od delumnoto i mnogu bavno implementirawe na EU standardite, kako i od nedostigot od sertifikaciono telo za standardi, koe bi gi prinudilo da gi sertificiraat svoite proizvodi vo zemjite kade gi izvezuvaat. Hrvatskite kompanii najmnogu se `alat na potrebata tehni~kite standardi da bidat prevedeni na nacionalniot jazik. Ovaa obvrska e nametnata so ovie standardi i za deklaraciite da bidat polesno razbrani od administracijata i zaradi poefikasen nadzor na deklaraciite, koi mo`e da bidat gre{ni ili falsifikuvani. Se ~ini deka privatniot sektor vo

Hrvatska e najglasen vo baraweto za celosno povrzuvawe so EU standardite vo oblasta na carinskite proceduri. Kompaniite od Makedonija najmnogu se `alat na nedostigot od laboratorii koi rabotat na CE oznaki. Vo Crna Gora, pak, privatniot sektor bara javno-privatnoto partnerstvo da se konsolidira vo oblasta na preddogovarawe i zadol`itelna obuka na administracijata koja raboti so implementacija na standardite i sertifikatite. Vo Srbija, vo momentot najgolema pre~ka e serioznoto docnewe vo harmonizacijata na tehni~kite standardi so EU standardite, kako i izdavaweto na marketing-ovlas-

A VO REGIONOT?

PETOK

NEMA DOVOLNO AKREDITIRANI LABORATORII Kompaniite imaat problem i {to zemjava nema dovolen broj akreditirani laboratorii. Gi ima okolu 20 i del s$ u{te ne se usoglaseni so evropskite direktivi, pa zatoa makedonskite kompanii se soo~uvaat so problemi pri sertificirawe na proizvodite. Zatoa, pri izvozot na proizvodi vo evropskite dr`avi, pa duri i vo nekoi zemji od regionot, mora po vtor pat da gi standardiziraat proizvodite, {to gi ~ini dopolnitelno vreme i pari. So ova se zabavuvaat izvoznite proceduri i se sozdava dopolnitelen finansiski tovar vrz kompaniite. “Najgolem problem }e imame so Hrvatska, koja e mnogu evropski reformirana i te{ko deka na{ite proizvodi lesno }e se plasiraat na tamo{niot pazar vo idnina“, veli Qubica Nuri.

MARIJA ZAREZANKOVA-POTEVSKA UNIVERZITETSKI PROFESOR “Zakonite koi se nosat zabrzano, so cel podobruvawe na delovnata klima, se samo na hartija i vo golem del ne se usoglaseni so podzakonskite akti ili so drugi zakoni, pa zatoa i ne davaat efekti. I ponatamu rak rana e javnata administracija. Tuka seriozno mora da se napravat reformi od po{irok rang, slu`benicite mora da sfatat deka tie postojat zaradi gra|anite i stopanstvenicite, a ne obratno. Jasno e deka ova ne moè da se napravi preku no} i po s$ izgleda deka slikata nema da se podobri za brzo vreme. Se donese edno{alterski sistem, ama lu|eto s$ u{te maka ma~at za da izvadat grade`ni dozvoli. S$ u{te e te{ko da se privatizira zemji{teto.” i dolga administrativna procedura. Kompaniite se àlat deka administrativnite slu`benici ne ja poznavaat dovolno dobro problematikata so koja rabotat, imaat nedostig od informacii, pa ~esto se slu~uva na proda`ba da se stavi zemja koja e denacionalizirana ili pod hipoteka. “Site reformi ne se sproveduvaat dovolno brzo i paralelno. Mora da se ima harmoniziran pristap. Ova najdobro se pokaà pri procesot na dobivawe sredstva od IPARD. Zemjodelcite se soo~ija

so mnogu pre~ki. Objektite na nivnite posevi ne bea vlezeni vo Katastar i ne be{e evidentirana promena na namenata na zemji{teto. Bidej}i op{tinite ne se elektronski povrzani so Katastarot, zemjodelcite moraa da doa|aat do Skopje za da zavr{at rabota. Zatoa, pora~uvame da ne se odi samo so odredeni izmeni”, veli Qubica Nuri, direktor na Direkcijata za me|unarodna sorabotka, promovirawe i informirawe na ~lenkite pri Stopanskata komora. DR@AVATA DA SOZDADE DELOVNA KLIMA Ekspertite smetaat deka e

neophodna sovremena logistika za nadminuvawe na aktuelnite problemi, posebno vo delot na Carinata. Carinskite slu`bi mora da se povrzat elektronski, a nu`na e i elektronska obrabotka na podatocite. CEFTA ja nametnuva i potrebata od poefikasna sorabotka na carinskite slu`bi vo site zemji opfateni so dogovorot. Spored niv, dràvata e taa {to mora da sozdade povolna biznis-klima i za doma{nite i za stranskite investitori. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, edinstven me|u ekonomskite ministri koj progovori na ovaa tema, veli deka so voveduvawe na edno{alterskiot sistem vo Makedonija prakti~no i ne postoi birokratija. “Pokraj toa {to sme podgotveni i dol`ni vo sorabotka so drugi institucii da im pomogneme na investitorite da gi realiziraat nivnite investiciski proekti, jas redovno odrùvam sredbi so biznis-zaednicata, oddelni industriski sektori i so delovnite zdruènija. Toa se vr{i vo ramkite na proektite na Ministerstvoto, kako {to se “Dijalog za podobra ekonomija so biznis-zaednicata i lokalnata samouprava” i “Zaedno do siguren uspeh”. Redovno

odr`uvam bilateralni sredbi so pretstavnici na stranskite vladini i biznis-delegacii, a prisuten sum i na biznisforumite koi mnogu ~esto gi posetuvaat potencijalni investitori, koi se interesiraat za realizacija na delovni proekti vo zemjava”, veli Besimi. Sppred nego, vo ramkite na edno{alterskiot sistem, vo zavr{na faza e razvivaweto na softverot za trgovskiot registar, registar na drugi pravni lica, na lizing, zalo`niot registar i na godi{ni smetki, koi se o~ekuva da bidat funkcionalni od idnata godina. No, ekspertite tvrdat deka zakonite pove}e funkcioniraat na hartija otkolku na teren. “Zakonite koi se nosat zabrzano, so cel podobruvawe na delovnata klima, se samo na hartija i vo golem del ne se usoglaseni so podzakonskite akti ili so drugi zakoni, pa zatoa i ne davaat efekti. I ponatamu rak rana e javnata administracija. Tuka mora seriozno da se napravat reformi od po{irok rang. Slu`benicite mora da sfatat deka tie postojat zaradi gra|anite i stopanstvenicite, a ne obratno. Jasno e deka ova ne mo`e da

se napravi preku no}, a ima izgledi deka slikata nema da se podobri za brzo vreme. Se donese edno{alterski sistem ama lu|eto s$ u{te imaat problem da izvadat grade`ni dozvoli, a zemji{tetoto te{ko se privatizira”, veli Marija Zarezankova-Potevska, univerzitetski profesor. Zaklu~okot vo analizata na evropskite kompanii koi ja ocenuvaa biznis-klimata vo zemjava e da se obezbedi navremeno i efikasno konsultirawe so privatniot sektor za koja bilo regulatorna reforma, javnite vlasti da bidat popriem~ivi za novite regulativi ili izmeni na postoe~kite, koi poteknuvaat kako inicijativa od privatniot sektor, da se osigura slu`benicite vo javnata adiministracija sekoga{ da bidat celosno zapoznaeni so site novi promeni vo zakonite i pokrivawe na site tro{oci na pretpriema~ite za u~estvo na konferencii i sferi od oblasta na regulatornite promeni.

QUBICA NURI

FATMIR BESIMI

DIREKTOR NA DIREKCIJATA ZA ME\UNARODNA SORABOTKA, PROMOVIRAWE I INFORMIRAWE NA ^LENKITE PRI STOPANSKATA KOMORA “Site reformi ne se sproveduvaat dovolno brzo i paralelno. Mora da ima harmoniziran pristap. Ova najdobro se poka`a pri procesot za dobivawe sredstva od IPARD. Zemjodelcite se soo~ija so mnogu pre~ki, objektite ne bea vlezeni vo Katastar i ne be{e evidentirana promena na namenata na zemji{teto. Bidej} i op{tinite ne se povrzani elektronski so Katastarot, zemjodelcite moraa da doa|aat vo Skopje za da zavr{at rabota. Zatoa, pora~uvame da ne se odi samo so odredeni izmeni.”

MINISTER ZA EKONOMIJA “Osven {to sme podgotveni i dol`ni vo sorabotka so drugi institucii da im pomogneme na investitorite da gi realiziraat nivnite investiciski proekti, jas redovno odrùvam sredbi so biznis-zaednicata, oddelni industriski sektori i delovnite zdruènija. Ova se ostvaruva vo ramkite na proekti na Ministerstvoto za ekonomija, kako {to se “Dijalog za podobra ekonomija so biznis-zaednicata i lokalnata samouprava” i “Zaedno do siguren uspeh”. Isto taka, redovno odrùvam bilateralni sredbi so pretstavnici na stranskite vladini i biznis-delegacii, a prisuten sum i na biznis-forumite, koi mnogu ~esto gi posetuvaat potencijalni investitori, koi se interesiraat za realizacija na nivnite delovni proekti.”

premnogu slo`eni proceduri za dobivawe kredit. Me|u glavnite pre~ki pri dobivawe na kredit identifikuvani od privatniot sektor vo

Korupcijata s$ u{te pretstavuva rak rana na ekonomiite vo re~isi site dr`avi vo Zapaden Balkan. Ova go poso~uva evropskata biznis-fela vo ocenkata za delovnata klima vo balkanskite dr`avi, no kako problem ja istaknuvaat i doma{nite kompanii. Ne se {titat pravata na sopstvenost, nema ednakov tretman za site i ima nedostig od transparentnost, so {to zna~itelno se ote`nuva mo`nosta za efikasno vodewe biznis.

A STRANSKITE INVESTITORI

tuvawa. Mo`nosta da se dobijat krediti od banka se javuva kako problem glavno vo Srbija, no i vo Makedonija, kade {to stopanstvenicite se `alat i na

15.10.2010

zemjite od Zapaden Balkan se: previsokite kamatni stapki i golemite hipoteki, predolgite bankarski proceduri, koi se komplicirani i restriktivni.

SOVETOT NA STRANSKI INVESTITORI REAGIRA NA ZATVORAWETO NA XAMBO

Na zav~era{nata sednica na Sovetot na stranski investitori se otvorija niza staro-novi problemi koi gi ma~at stranskite investiotri vo zemjava. Problemot so grade`noto zemji{te, carinskite terminali, kade {to kompaniite gubat dopolnitelno vreme poradi pa|awe na elektronskiot sistem. Reakcii ima{e i vo delot na zatvoraweto na Xambo vo trgovskiot centar Vero.

8 15.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

KAKOV RADIODIFUZEN SERVIS Ă? E POTREBEN NA MAKEDONIJA?

MRT DA NE BIDE PORTPAROL NA VLASTA No,

te{ko deka vakvite preporaki }e vrodat so plod, bidej}i, spored odgovornite vo MRT, so nivnata ku}a e s$ vo red, a problemot go gledaat vo tendenciozno iskrivenata perspektiva od koja se gleda javniot radiodifuzer. MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

akedonskata radio-televizija mora da opstane, no ne kako portparol na vlasta, tuku kako javen radiodifuzen servis {to }e ja pomaga gra|anskata participacija vo dobroto vladeewe, zaklu~ija u~esnicite na sednicata na sobraniskata Komisija za transport, na koja be{e postaveno pra{aweto kakov radiodifuzen servis & e potreben na Makedonija. No, te{ko deka vakvite preporaki }e vrodat so plod, bidej}i, spored odgovornite vo MRT, so nivnata ku}a e s$ vo red, a problemot go gledaat vo tendenciozno iskrivenata perspektiva od koja se gleda javniot radiodifuzer. Na zabele{kite koi stignaa od re~isi site diskutanti za o~iglednata zloupotreba na MRT od vlasta, odgovorniot urednik na prvata programa na MRT, Aqo{a Simjanovski, odgovori deka javniot servis ima najizbalansiran dnevnik i novinari koi se vozdr`uvaat od politi~ki komentari, za razlika od nivnite kolegi od komercijalnite mediumi.

So nego se soglasi i pratenikot na VMRO-DPMNE, Cvetko Grozdanov, koj re~e deka vo Makedonija samo MRT se pridrùva do osnovnata novinarska etika i ne emituva spotovi vo koi se eksploatiraat ta`nite sudbini na odredeni gra|ani. Simjanovski ne se soglasuva nitu so rezultatite od ispituvaweto na gledanosta na televiziite, spored koi MRT e na samoto dno. "Podatocite za niskata gledanost na MRT se neto~ni i se rezultat na manipulacija od odredeni komercijalni mediumi. Ne moè A1 da ima za 20% pogolema gledanost od MRT vo denot koga emituva{e crn ekran poradi samovolnoto isklu~uvawe na programata. O~igledno e deka se {teluvaat rejtinzite", izjavi Simjanovski. SE MENUVA BOJATA NA STUDIJATA SPORED BOJATA NA VLASTA U~esnicite vo raspravata ja ocenija samostojnosta vo finansiraweto na MRT kako najvaèn, no ne i edinstven uslov za nezavisnost na javniot radiodifuzer od centrite na politi~ka i ekonomska mo}. Pratenikot na SDSM, Jani Makraduli, smeta deka re{enieto za poefikasno sobirawe na radiodi-

fuznata taksa, koe predviduva asistencija od Upravata za javni prihodi i koe }e se vovede so noviot Zakon za radiodifuzna dejnost, e sporno poradi trite procenti provizija {to }e gi zadrì UJP kako nagrada za uslugata. "Ne postoi normalna dràva kade {to dràvna institucija gi napla}a uslugite kon gra|anite", izjavi Makraduli. Pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski, predloì radiodifuznata taksa da se napla} a neosetno, preku akciznite stoki, so {to bi se izbegnel branot nezadovolstvo kaj gra|anite. Toj ja ilustrira{e politi~kata oboenost na javniot radiodifuzer velej} i deka "vo MRT poslednive petnaesetina godini se menuvale samo boite na studijata spored boite na partiite na vlast". Prviot ~ovek na Sovetot, vo prilog na svojata teza,

poso~i i na analizata {to ja napravilo ova regulatorno telo za raboteweto na javniot radiodifuzen servis vo periodot od januari do maj ovaa godina, koja poka`ala deka MRT ne si ja ispolnuva osnovnata uloga od Zakonot za radiodifuzna dejnost. DA SE SLEDI EVROPSKIOT MODEL Pretsedatelot na Komisijata za transport i vrski, Tito Petkovski, potseti deka Sovetot na Evropa insistira principite na nezavisnost na javniot radiodifuzer eksplicitno da bidat vgradeni vo Zakonot za radiodifuzna dejnost, {to kaj nas ne e slu~aj so dosega{noto, nitu se planira da bide so novoto zakonsko re{enie. Vo nasokite poso~eni od ekspertite prisutni na raspravata se prepora~a sledewe na evropskiot model za javen, nacionalen radiodifuzer, {to podrazbira dva kriteriumi: zapazuvawe na javniot interes i na op{testvenata odgovornost, koi akutno otsustvuvaat vo uslovi na ruiniran radiodifuzen pazar, koga "nagrada za najdobar akter dobiva natsinhronizatorot na lik od turska serija", kako {to se izrazi pratenikot na SDSM, Jani Makraduli.

INTELIGENTNO UPRAVUVAWE SO TRO[OCITE - STRATE[KI PRIORITET enes, tro{okot e vo centarot na sekoja korporativna strategija. Menaxiraweto na tro{ocite, nivnoto kratewe i odr`uvawe vo dozvoleni ramki e vitalno vo turbulentnite ekonomski vremiwa, kade {to razli~ni instanci od razli~ni industrii, pove}e ili pomalku, se pogodeni od globalna finansiska kriza. Tro{okot e vo centarot na na{ata strategija i }e bide u{te eden podolg vremenski period, kako vo privatniot, taka i vo javniot sektor. Site sakame inteligentno da upravuvame so tro{ocite, ne sakame vo me|uvreme toa da dovede do propa|awe na na{iot biznis ili namaluvawe na nivoto i kvalitetot na uslugite i proizvodite. Koi se glavnite karakteristiki na inteligentnoto menaxirawe na tro{ocite? Fokusirajte se na produktivnosta na Va{ite vraboteni Mora da se najdat na~ini da se izraboti pokorisen i pokvaliteten raboten ~as od sekoj vraboten vo kompanijata. Ova e mo`ebi najte{kiot tro{ok za sledewe i upravuvawe, bidej}i vrabotenite se najte{kiot tro{ok za menaxirawe. Pred recesijata, ovoj problem se re{ava{e so obezbeduvawe pogolem kvalitet i vrednost za istata baza na tro{oci. No, vo

dene{nite te{ki vremiwa se raboti za dobivawe na istiot toj kvalitet za 10%-20% pomala vrednost na tro{ocite. Poradi te{kotiite vo menaxiraweto na vrabotenite, glavnoto pravilo koe treba da se po~ituva e organiziranosta na vrabotenite vo kompanijata, kako i koristeweto nadvore{ni delovni sorabotnici na opredeleno vreme. Koristete selektivno i vkr s ten o kratewe na tro{ocite. Vo sovremeniot menaxment namaluvaweto na platite na site vraboteni vo kompanijata se smeta za krajno nepotrebna, duri i brutalna merka, koja ne mo`e da re{i nikakov klu~en problem dolgoro~no. No, vistina e deka selektivnoto kratewe (20% vo eden del a 0% vo drug del vo kompanijata) e poefektivno za identifikuvawe i eliminirawe na tro{ocite, otkolku ednakvoto i precizno kratewe vo site delovi na kompanijata. Vkrstenoto kratewe na tro{ocite e korisno koga e potrebno da se napravi golema promena ili, pak, koga programata za tro{oci treba da po~ne bez da se napravi prethodna ednogodi{na analiza. Vakov e sega slu~ajot so tro{ewata vo javniot sektor. Investirajte vo informati~ka tehnologija Dvata glavni dvigateli

vo kompaniite koi se najmnogu pogodeni vo krizni vremiwa se marketingot i informati~kata tehnologija. Marketingot mora da se za{titi za da mo`e da se osigura iden rast na kompanijata. Informati~kata tehnologija mora da se za{titi poradi dolgoro~noto reducirawe na tro{ocite. Glavniot predizvik vo finansiska kriza e da se namali tro{okot za informati~ki tehnologii, no da se zgolemi vlogot za producirawe novi razvojni proekti. Dodeka gi namaluvame operativnite tro{oci za informati~ki tehnologii ili gi ostavame na isto nivo, mora da se zgolemuva tro{eweto za razvoj, za da se zabrza avtomatiziraweto na kompanijata koe generira dobivka i pogolema produktivnost. Se raboti za kapitalno tro{ewe koe nosi brza dobivka. Ova va`i isto tolku za javniot sektor, kolku i za privatniot. Re{avajte gi problemite so tro{ocite koi Ve o~ekuvaat utre Morate da bidete sigurni deka ona {to go prezemate se odnesuva na kreiraweto politika za namaluvawe na tro{ocite so koi }e se soo~ite vo idnina, a ne deka gi re{avate problemite so minatite tro{oci. Na primer, vo biznisot povrzan so distribucija, rastot na vakvite kompanii e poradi

napu{taweto na tradicionalniot model na distribucija i inkorporirawe na eden multisistem, vklu~uvaj}i ja i internet-trgovijata, kolcentri i isporaka do samiot potro{uva~ ili, pak, mesto koe go bara klientot. Da se bide dobar vo menaxiraweto na tro{ocite na tradicionalniot model na distribucija pove}e ne e tolku va`no, tuku mora da se nau~i da se menaxira tranzicijata i novata struktura na tro{oci. Obezbed ete per sonaln o liderstvo Personalnoto liderstvo go obezbeduva direktorot, rakovoditelot na sektorot i negoviot izvr{en tim. Vo osnova, toa zna~i sozdavawe na baza od predizvici, a ne slepo prifa}awe na prose~ni ambicii za zgolemuvawe na produktivnosta i namaluvawe na tro{ocite. Kreiraweto jasna individualna odgovornost za programite i upornost vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i bez davawe otpor vodi kon konstantno unapreduvawe. Mnogu e va`no rakovodstvoto vo kompanijata da poslu`i kako model i primer koj treba da se sledi, kako vo li~nite naviki za tro{ewe, pla}aweto bonusi (samo za realni natprose~ni rezultati), vo gradeweto na "fer plej" vo organizacijata, taka i

vo davaweto na pravilni preporaki za tro{oci za vrabotenite, dostavuva~ite i potro{uva~ite. Li~noto liderstvo vo menaxiraweto na tro{ocite e osnova za inteligentnoto upravuvawe so tro{ocite. ndrju Vajlman e eden od vode~kite svetski konsultanti za strate{ki menaxment i upravuvawe so tro{ocite. Kako partner vo vode~kite konsultantski kompanii Boston Consulting Group, OC&C Strategy Consultants i Booz Allen Hamilton, pove}e od 30 godini sovetuva direktori i ~lenovi na upravni odbori na vode~ki multinacionalni korporacii. Ima sorabotuvano so mnogu konsultantski ku}i kako McKinsey, KMPG, PwC, Gemini consulting, itn. Poseduva MBA od presti`niot Univerzitet Harvard, a ve} e dolgo vreme e avtor na kolumna vo eden od naj~itanite biznis-portali, Management Today. Negoviot bestseler Driving drive cost e ocenet kako vode~ko edukativno ~etivo od taa oblast od strana na Financial Times i The Economist i e prevedena na 15 jazici. Knigata go do`ivea svoeto treto izdanie od nejzinata prva edicija vo avgust 2008 godina.

ENDRJU VAJLMAN

avedenite govornici vo ovie kolumni se samo del od golemoto portfolio na Celebrity Speakers Associates, koe vo regionot e zastapuvano od Triple S Group. Ovie isklu~itelni individui mo`e da stanat del i od Va{ata korporativna prikazna, preku prisustvo na Va{ite korporativni nastani ili direktno involvirawe vo nadminuvaweto na najgolemite pre~ki i unapreduvawe na uspehot na Va{ata kompanija i vraboteni. Ve interesira kako? Za pove}e informacii, posetete go www.csa-triples. com ili obratete se na contact@csa-triples.com .

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.185

MBI 10

PETOK

2.455

MBID

113,00

2.453

2.175

OMB

112,80

2.451

2.165

15.10.2010

112,60

2.449 2.155

112,40 2.447

2.145

112,20

2.445

2.135

2.443

2.125

2.441

07/10/10

09/10/10

11/10/10

13/10/10

112,00 111,80

07/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

09/10/10

11/10/10

13/10/10

07/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

09/10/10

11/10/10

13/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NOVA PROFESIJA VO MAKEDONIJA

SERTIFICIRANI PRVITE SOVETNICI ZA KARIERA

17.03.2010 9

Prvata generacija sertificirani sovetnici za kariera }e im pomagaat na mladite da odberat i razvijat kariera spored nivnite talenti i interesi, no i soglasno na potrebite na makedonskite kompanii i stranskite investitori. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vaeset i osum makedonski profesionalni konsultanti se steknaa so sertifikati za Me|unarodnata programa za obuka na sovetnici za kariera od Centarot za akreditacii i obrazovanie. Ova e prvata grupa profesionalni sovetnici za kariera koi se obu~eni i sertificirani vo Makedonija spored standardite na Me|unarodnata programa za obuka na sovetnici za kariera. Tie se kvalifikuvani da nudat individualni i grupni uslugi za razvoj na kariera, strategii za vrabotuvawa i za ~ove~ki resursi, da go olesnat pristapot do informacii za pazarot na trud i da rabotat na razvojot na rabotnata sila. “Prvata generacija na sertificirani sovetnici za kariera imaat va`na zada~a da gi predvodat i sovetuvaat sredno{kolcite i studentite da odberat i razvijat kariera sodvetna na nivnite talenti i interesi, no i soglasno na potrebite na makedonskite kompanii i stranski investitori”, soop{ti vo svojot govor Majkl Fric, direktor na misijata na USAID, ~ij Proekt za konkurentnost ja vovede Programata za sertificirawe spored Me|unarodnata programa za obuka na sovetnici za kariera vo Makedonija. U~esnicite vo sertifikacio-

SAMO AKCIJATA NA RADE KONÂR PORASNA VÊRA olovi~na realizacija na doma{nata berza kaj prometot vo odnos na prethodniot den. V~era be{e ostvaren berzanski promet vo iznos od 4,15 milioni denari, {to pretstavuva pad od okolu 53% vo odnos na prethodniot den. Akcijata na Rade Kon~ar be{e edinstvenata koja zabeleà rast na svojata cena vo ramkite na v~era{noto berzansko trguvawe. Nejziniot rast iznesuva{e 3%, za razlika od akcijata na vinarnicata Popova Kula, koja zabeleà pad od 4,76% i koja be{e predvodnik na 13 hartii od vrednost koi v~era prokniìja sniùvawa na svoite ceni. So ogled na toa {to nikoja od akciite ne zabeleà promet pogolem od milion denari, kako akcii koi najdobro pominaa vo tekot na v~era{niot den moè da se izdvojat akciite na Komercijalna banka, koja zabeleà promet od 938,77 iljadi denari i akcijata na grade`nata kompanija Granit, koja v~era{noto trguvawe go zatvori so promet od 441,7 iljadi denari. Na redovniot pazar, toa e slu~aj so akcijata na Makedonski Telekom,

nata programa doa|aat od razli~ni profili - univerzitetski sovetnici za kariera, obu~uva~i za kariera, lica koi posreduvaat vo procesot na barawe rabota, specijalisti za vrabotuvawe, koordinatori za ~ove~ki resursi i razvoj na kariera. [efot na Proektot na USAID za konkurentnost, Nimi{ Xaveri, istakna deka se raboti za nova profesija vo Makedonija, koja e del od proektot {to po~na pred tri godini i ~ija cel e zemjava da stane pokonkurentna, da privlekuva investicii, a pred s$ da ja razvie rabotnata sila. Toj poso~i deka imalo nesovpa|awe me|u obrazovnite sistemi i ona {to go bara pazarot na trudot i deka toj problem bil vnimatelno razgleduvan. “I pokraj toa {to stapkata na nevrabotenost e golema, rabotodavcite imaat te{kotii

da gi pronajdat vistinskite lu|e za popolnuvawe na rabotnite mesta. Zatoa, kariernite sovetnici se edna od klu~nite to~ki za razvoj na rabotnata sila”, istakna Xaveri. FORMIRANA I ASOCIJACIJA NA SOVETNICI ZA RAZVOJ NA KARIERA Pokraj dodeluvaweto na sertifikatite, be{e promovirana i novoosnovanata Asocijacija na sovetnici za razvoj na kariera. Ovaa profesionalna Asocijacija proizleguva kako inicijativa na Me|unarodnata programa za obuka na sovetnici za kariera i e vo prilog na prifa}aweto na sovetuvaweto za kariera kako oficijalna profesija vo Makedonija. Pretsedatelkata na Asocijacijata, Nata{a Ivanovska, istakna deka so voveduvaweto na ovoj stru~en pristap }e se ovozmo`i pravilen razvoj na karierata, pa individuite }e mo`at da go najdat svoeto

vistinsko mesto na pazarot na trud. Proektot za sovetnici za karieren razvoj startuval vo 1997 godina, od strana na Centarot za akreditacii i obrazovanie (CCE), Nacionalnata asocijacija za razvoj na kariera (NCDA) i Nacionalniot komitet za koordinacija na informacii za profesiite (NOICC). Sertifikatot za Me|unarodnata programa za razvoj na kariera e me|unaroden sertifikat za profesionalno sovetuvawe za kariera koj go izdava CCE, filijalata na Nacionalniot odbor za sertificirani sovetnici, koj pretstavuva lider vo oblasta na steknuvawe profesionalni akreditacii. Vo momentot, programata se sproveduva vo pove}e od 15 zemji, vklu~itelno i vo SAD, Bugarija, Kanada, Kina, Germanija, Grcija, Japonija, Romanija, Nov Zeland, Ju`na Koreja, Turcija i Portugalija.

koja v~era beleì promet od 403,85 iljadi denari. Slabiot trgovski den stavi kraj i na dominacijata na obvrznicite vo prometot. Nivniot realiziran promet v~era iznesuva{e 687,53 iljadi denari, od koj najgolem del povtorno otpadna na obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Mala promena imame i kaj dvièweto na berzanskite indeksi. V~era, za razlika od prethodnite denovi, rast od 0,09%imame samo kaj indeksot MBID, so {to trguvaweto vo tekot na dene{niot den ovoj indeks }e go po~ne so vrednost od 2.444,14 indeksni poeni. Ostanatite dva indeksi beleàt minus kaj nivnite vrednosti. MBI-10 ve}e ~etvrt den po red ima pad na svojata vrednost. V~era toj pad iznesuva{e 0,72%, so {to v~era{niot den na trguvawe ovoj indeks go zavr{i so vrednost od 2.127,44 indeksni poeni. OMB indeksot, koj prethodnite denovi be{e edinstven koj beleè{e rast na svojata vrednost, v~era se sniì za 0,07%, poradi {to dene{noto trguvawe }e mora da go po~ne so vrednost od 112,72 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

29.791.089,95

-2,52%

-1,67%

-11,41%

-5,17%

-16,53%

12.10.2010

Илирика ГРП

23.170.010,22

-1,46%

3,74%

0,67%

5,99%

3,66%

12.10.2010

Иново Статус Акции

17.622.263,71

-2,31%

-6,36%

-14,54%

-17,44%

-35,77%

13.10.2010

0,00

KD Brik

24.126.660,49

-0,04%

2,69%

1,49%

9,61%

12,19%

13.10.2010

0,00

KD Nova EU

22.163.395,51

-0,12%

-0,60%

-7,93%

-5,37%

-25,31%

13.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.159.263,17

-0,74%

0,43%

-5,82%

-1,71%

-3,57%

13.10.2010

Име на компанијата

Износ (МКД)

Раде Кончар Скопје

1.854,00

18.540

0,00

0 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Попова Кула Демир Капија

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

14.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

-4,76

6.200

Бетон Скопје

6700

-3,98

33.500

ЗК Пелагонија Битола

2001

-2,39

30.015

2942,85

-1,45

938.770

ХВ

3.450,00

-1,44

172.500

ALK (2009)

Комерцијална банка Скопје Тутунска банка Скопје

14.10.2010

1.431.353

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.601,07

390,18

9,23

0,82

11.156

-84,61

обични акции

43.668

-12,77 -55,27

6.700,00

341,43

19,62

0,20

Вкупно Официјален пазар

54.824

498,53

105,83

4,71

0,50

обични акции

12.580

-43,93

KMB (2009)

2.014.067

2.942,85

533,81

5,51

0,85

Вкупно Редовен пазар

12.580

-91,32

ВКУПНО

67.404

-53,51

MPT (2009)

112.382

22.559,18

0,63

2942,85

-1,45

938.770

REPL (2009)

25.920

36.750,00

5.625,12

6,53

0,74

498,53

-0,28

441.700

SBT (2009)

389.779

2.550,00

211,39

12,06

0,58

410

0,00

403.850

STIL (2009)

14.622.943

159,54

0,11

1.442,76

2,23

Макпетрол Скопје

22559,18

-1,06

383.506

TPLF (2009)

450.000

3.201,00

61,42

52,12

0,94

Алкалоид Скопје

3.601,07

-0,08

248.474

ZPKO (2009)

271.602

2.001,00

0,26

Македонски Телеком Скопје

обврзници

54.562

Гранит Скопје

% на промена

3.071.377

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

14.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Вкупно издадени акции

14.10.2010

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 14.10.2010)

10 15.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

[EST MILIONI EVRA KREDIT OD EBOR ZA IK BANKA

SE PODGOTVUVA NOV INVESTITOR VO BUNARXIK?!

vropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) obezbedi zaem od 6 milioni evra za IK banka za razvoj na malite i sredni pretprijatija i investicii vo obnovliva energija. Parite }e se koristat za povolni krediti za investicii vo proekti za podobruvawe na energetskata efikasnost i za harmonizirawe na ekolo{kite, zdravstvenite, bezbednosnite i kvalitativnite standardi so evropskite. Proektot treba da im po-

e dobie li slobodnata ekonomska zona Bunarxik nov “stanar”? “Kapital” neoficijalno doznava deka vo poslednite dva meseci Vladata pregovara so kompanija, pogolema duri i od Xonson Meti, za da investira vo Makedonija. Ne se otkriva imeto, no poznato e deka dokolku se realizira investicijata, fabrikata koja }e se gradi vo Bunarxik }e vr{i proizvodstvo od oblasta na

mogne na makedonskite kompanii da stanat poefikasni vo potro{uva~kata na energija i da ja zajaknat konkurentnosta. Kreditite }e se nudat so minimalna kamata od 6%, so period na otplata od najmnogu 6 godini. Tri milioni evra od zaemot }e se plasiraat kako kreditna linija za poddr{ka na privatniot sektor i u{te tri milioni za odr`liva energija. Dvete linii se dopolneti so sredstva od Evropskata komisija i Multidonatorskiot

fond. “So ova IK banka }e ja pro{iri paletata na krediti za kompaniite. ]e mo`eme podobro da gi poddr`uvame klientite vo nivnite investicii, kako za podobruvawe na nivnata energetska efikasnost, taka i za podobruvawe na drugite standardi povrzani so zdravjeto, bezbednosta i ekologijata na rabotnite mesta i proizvodnite procesi”, izjavi Juxel Inan, glaven izvr{en direktor na IK banka.

]

energetikata, a nejzinata rabota }e bide tesno povrzana so Xonson Meti. Dali }e uspee realizacijata na ovaa investicija }e se znae za najmalku dve nedeli. Zasega, ne se otkrivaat pove}e detali. Vo Bunarxik, slobodnata ekonomska zona vo koja za stranskite investitori se nudat zna~itelno povolni uslovi za vodewe biznis, rabotat edinstveno dve fabriki, i toa na Xonson

Meti i na Xonson Kontrols. Pompezno najavenata investicija na kinesko-korejskata kompanija Haer i Trivju ne se realizira, a stopirani se u{te nekolku najavuvani investicii, kako francuskata Montipe, [i{e Xam, Orlandi i drugi. Osven Bunarxik, Vladata ja promovir{e i slobodnata ekonomska zona Bunarxik 2, no tamu zasega nema nitu eden stranski investitor.

DON^O ANGELOV, DEVELOPMENT & PLATFORM EVANGELIST (DPE), MAJKROSOFT-BUGARIJA

BIZSPARK GO POTTIKNUVA USPEHOT NA "START AP" KOMPANIITE Programata BizSpark za prv pat startuva kaj nas ovaa godina i blagodarenie na Majkrosoft, mo`at da ja koristat IT-kompaniite. Majkrosoft na "start ap" kompaniite im ovozmo`uva softver, poddr{ka i vizibilnost pred me|unarodniot pazar. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o ramkite na godi{nata konferencija na Majkrosoft, VIZIJA 8, se odrà i ~etvrtiot po red Microsoft Innovation Forum na tema “Inovaciite i ekonomskiot razvoj”. Temata na forumot ovaa godina be{e globalnata programa na Majkrosoft, BizSpark, koja im pomaga na novootvorenite softverski pretprijatija so obezbeduvawe besplatno koristewe na sistemskite platformski proizvodi i razvojnite alatki na Majkrosoft vo period od tri godini. Majkrosoft BizSpark i WebSiteSpark pretstavuvaat globalni programi koi se dizajnirani za da se zabrza uspehot i rabotata na kompaniite koi se vo ranata faza od svoeto postoewe (pomladi od 3 godini). Ovie programi na pretpriema~ite im ovozmoùvaat brz i ednostaven pristap do tekovnite razvojni alatki na Majkrosoft, povrzuvawe so klu~nite igra~i na teren, so {to se obezbeduva prostor za promocija i vidlivost pri po~nuvawe na biznisot. Na ovaa tema razgovaravme so Don~o Angelov, koj raboti na platformata za razvoj na ovaa programa vo MajkrosoftBugarija. [to pretstavuva Majkrosoft BizSpark i WebSite Spark? BizSpark i WebSite Spark se sozdadeni zaradi toa {to Majkrosoft ja uvide potrebata na "start ap" biznisite. Biznisite koi se na svojot po~etok ne moàt da si dozvolat tro{ok za licenciran softver. Naj~esto, na po~etokot na sekoj biznis, sekoe tro{ewe sredstva e kriti~no za biznisot. BizSpark i WebSite Spark im

ovozmoùvaat na "start ap" biznisite da sozdadat softver so visoka vrednost i uslugi na Majkrosoft platforma, bez potreba od nekoi pogolemi investicii na po~etok. Koi kompanii moàt da go koristat ovoj softver? - Ovie softveri na Majkrosoft moàt da gi koristat "start ap" kompaniite koi se aktivno vklu~eni vo razvojot na softver kako usluga (software as a service) i toa pretstavuva nivna glavna dejnost. Ovoj softver moè da go koristat kompaniite koi se isklu~ivo vo privatna sopstvenost, ko i postojat na pazarot pomalku od tri godini i ostvaruvaat pomalku od eden milion dolari godi{en prihod. BizSpark i WebSite Spark moè da go koristat i kompaniite koi isto taka upotrebuvaat open source tehnologii. Dokolku kompanijata uspeva da go izgradi svojot model istovremeno na proda`ba na softver kako usluga, a toj softver da bide open source, toa e nejzino pravo. BizSpark i WebSiteSpark ne go limitiraat tipot na targetirani licenci, koi "start ap" kompanijata gi izbira za nivna sopstvena kreacija. Zo{to Majkrosoft ja nudi ovaa programa? Majkrosoft ja nudi ovaa programa zaradi toa {to saka da im dade {ansa na "start ap" biznisite da ja koristat ovaa platforma bez visoki po~etni tro{oci. Zatoa i dvete programi se vremenski limitirani na tri godini. So niv im se dava mo`nost uspe{no da go izgradat svoeto portfolio na proizvodi i lojalni klienti. Kako moè da aplicira edna kompanija za BizSpark i WebSiteSpark? - Pred s$, kompanijata treba da razvie svoi proizvodi i uslugi, da bide prisutna na pazarot ne pove}e od tri

godini i da ima godi{ni prihodi pomali od eden milion dolari. Dokolku kompanijata gi ispolnuva ovie uslovi, moè da aplicira za BizSpark online. Aplikacijata se zavr{uva so registracija na kompanijata. Otkako }e se isprati aplikacijata, taa }e bide razgledana i dokolku se ispolnat uslovite, kompanijata }e ima kompleten pristap do programite. Dali Majkrosoft moè direktno da regrutira "start ap" kompanii vo programata? Da, Majkrosoft ja ima mo`nosta da regrutira "start ap" kompanii i da im ovozmoì direkten pristapni~ki kod, so {to procesot za odobruvawe na pristapot se preskoknuva i kompanijata ima direkten pristap do BizSpark, vedna{ koga kodot se vnesuva za vreme na apliciraweto na kompanijata. Koi se beneficiite {to gi dobivaat kompaniite koi se mre`ni partneri? Najva`nata beneficija {to ja dobivaat kompaniite e direktnata konekcija so Majkrosoft i so mnogu drugi "start ap" kompanii. "Start ap" kompaniite koi ve}e pokaùvaat interes za razvojot na softver dobivaat mo`nost za mentorirawe, poddr{ka i rast. Preku nivnoto ~lenstvo vo BizSpark, mre`nite partneri moè da go pro{irat svojot vidik vo "start ap" bizniszaednicata i da dobijat marketing-izloènost kako partner na Majkrosoft. Pospecifi~no, kompaniite dobivaat pristap do vrednite tehnolo{ki bazirani beneficii, {to pretstavuva visokoatraktivna pridobivka vo pogled na naprednite inovacii i softverskata interoperabilnost. Tie se vidlivi na pazarot, so samoto toa {to se izloèni pred "start ap" kompaniite so visok tehnolo{ki potencijal,

a koi se ~lenovi na BizSpark programata. Isto taka, kompaniite koi se mre`ni partneri se globalno eksponirani kako partneri na Majkrosoft, so {to se vklu~uva i promocijata vo potkasti, vebkasti i promotivni pisma, kako i zaedni~ki PR i marketing-inicijativi. Na u~esnicite vo ovaa programa isto taka im se ovozmoùva i tehni~ka poddr{ka. Kolku dolgo moè da u~estvuvaat "start ap" kompaniite vo BizSpark? "Start ap" kompaniite moè da u~estvuvaat vo programite BizSpark vo period od tri godini. Dogovorot se obnovuva godi{no, dokolku tie ne re{at da stanat javni kompanii, so {to kompanijata pove}e ne se kvalifikuva za u~estvo vo ovaa programa, ili dokolku ne uspee da gi ispolni uslovite na programata. Po istekot na trite godini, softverot koj dotoga{ go dobile od Mikrosoft ostanuva vo nivna sopstvenost. Koe e iskustvoto so ovaa programa vo Bugarija? Programata BizSpark e mnogu uspe{na vo Bugarija. Vo izminative godini se steknavme so pove}e od 60 aktivni u~esnici vo ovaa programa. Malite biznisi najmnogu ja cenat perspektivata koja Majkrosoft im ja nudi preku BizSpark. Gi dobivaat najdobrite alatki po najpovolna cena, pa na toj na~in najlesno moàt da se fokusiraat na toa {to go pravat najdobro - nivnite proizvodi. Minatata godina MajkrosoftBugarija im obezbedi besplaten pristap na godi{nata tehnolo{ka konferencija MS Days, koja e vo organizacija na Majkrosoft, kade {to istite imaa mo`nost da gi slu{nat kvalitetnite predava~i i da se zapoznaat so najnovite tehnologii i tehnolo{ki

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,62%

3,72%

4,73%

5,64%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,6300

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,1539

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

69,9387

Швајцарија

франк

46,1579

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,0246

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,6226

61,55

45,5

70,2

46,7

Извор: НБРМ

trendovi. Dopolnitelno, nie ja otvorivme i stranicata Facebook Sparks Club, koja pretstavuva klub kade {to se ~lenovi korisnicite na BizSpark i WebSiteSpark. Preku nea nie gi {irime interesnite novosti vo pogled na pretstojnite nastani i mnogu drugi aktivnosti. Koi se pridobivkite za makedonskite kompanii? Dali tie }e bidat povidlivi na pazarot so ovaa programa? Makedonskite kompanii, kako i site ostanati, imaat pridobivki vo pogled na visokokvalitet-

niot i legalen softver koj pretstavuva poddr{ka za nivnite potrebi. Vidlivosta na pazarot pove}e zavisi od samite niv, otkolku od aplikacijata BizSpark. Me|utoa, Majkrosoft odr`uva lista na BizSpark kompanii, a toa isto taka zavisi od zemjata i mo`nostite. Majkrosoft e doma}in na nastani povrzani so BizSpark, na koi mo`nost za u~estvo imaat "start ap" kompaniite, koi pretstavuvaat ubava mo`nost za pronao|awe na razli~ni biznis-mo`nosti.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

15.10.2010

EIB NAJAVUVA POGOLEMA FINANSISKA PODDR[KA ZA MAKDONIJA vropskata investiciska banka (EIB) najavuva finansirawe na pove}e klu~ni kapitalni proekti vo patnata infrastruktura, izgradba na `elezni~ki prugi, na energetski kapaciteti i investicii vo ~ove~ki kapital. Delegacijta na EIB, predvodena od potpretsedatelot Dario Kanapieko, najavi deka vo naredniot period EIB }e odobri pari za finansirawe na koridorot 10, potoa za finansirawe na proekt za

vodosnabduvawe vo iznos od 50 milioni evra, za izgradba na `elezni~ki koridor 8 kon Bugarija, za gasifikacija na zemjata, za investicii vo obnovlivi izvori na energija, kako i sredstva za nova kreditna linija za mali i sredni pretprijatija, otkako }e bide iscrpena prvata kreditna linija od 100 milioni evra. “EIB ja ceni fiskalnata disciplina {to ja poka`a Makedonija vo uslovi na kriza i

kapacitetot da razmisluva za realizacija na dolgoro~ni proekti. Nie sme podgotveni da dademe pogolema finansiska poddr{ka za mali i sredni pretprijatija koi pretstavuvaat srcevina na ekonomijata i kreiraaat najgolem broj novi rabotni mesta. Zadovolni sme od tempoto na iskoristenost na postoe~kata kreditna linija i poradi toa prodol`uva na{ata poddr{ka za realniot sektor. Istovremeno,

vr{ime procenka na nekolku drugi infrastrukturni proekti i bankata mnogu brzo }e odobri finansiski sredstva za nivna realizacija”, izjavi potpretsedatelot na EIB, Kanapieko. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izrazi zadovolstvo {to ovaa me|unarodna finansiska institucija e podgotvena u{te pove}e finansiski da gi poddr`i site kapitalni proekti koi gi planira Vladata.

“Vladata e blagodarna {to EIB na Makedonija & dade finansiska poddr{ka od 150 milioni evra vo uslovi koga zemjata se soo~uva{e so kriza. Kreditnata linija za mali i sredni pretprijatija im pomogna na kompaniite da ja zgolemat nivnata likvidnost i polesno da ja prebrodat krizata. Postoi `elba za intenzivirawe na sorabotkata so EIB i deneska od najvisoko nivo se potvrdi namerata za investicii vo

novi infrastrukturni proekti“, izjavi Stavreski. Kako {to re~e ministerot za finansii, vo naredniot period bankata treba da dade ocenka za finansirawe na proektot za gasifikacija na dr`avata, odnosno da odlu~i so kolku pari }e go poddr`i ovoj proekt . Isto taka, EIB izrazi interes za finansirawe na izgradbata na sistemot za navodnuvawe i branata Zletovica.

SPROTIVSTAVENI MISLEWA ZA POSLEDICITE OD MERKITE NA SZO

SÉ U[TE E ENIGMA DALI ]E SE ISKORENI 17.03.2010 11 TUTUNOT OD MAKEDONSKITE POLIWA Po vesta deka Kanada }e ja bara ovaa merka od Svetskata zdravstvena organizacija, doma{nite eksperti izlegoa so sosema sprotivstaveni stavovi – ednite tvrdat deka toa zna~i zabrana za koristewe na orientalen tutun, a drugite deka ovaa merka ne ja zasega Makedonija. Tutunarite se vo nedoumica na nekolku meseci pred zasejuvaweto na idnata rekolta. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

kspertite se podeleni, a proizvoditelite zbuneti za mo`nosta Makedonija da mora da go iskoreni tutunskoto proizvodstvo dokolku pominat predlozite za izmena na Ramkovnata konvencija za kontrola na tutunot, koi predviduvaat zabrana za koristewe na orientalen tutun. Po vesta deka Kanada }e ja bara ovaa merka od Svetskata zdravstvena organizacija, doma{nite eksperti izlegoa so sosema sprotivstaveni stavovi – ednite tvrdat deka toa zna~i zabrana za koristewe na orientalen tutun, a drugite deka ovaa merka ne ja zasega Makedonija. Tutunarite se vo nedoumica na nekolku meseci pred zasejuvaweto na idnata rekolta. So najnovite predlozi, za koi treba da se glasa na sostanokot na Svetskata zdravstvena organizacija vo Urugvaj, naredniot mesec, se predviduva zabrana na upotrebata na aditivi i aroma vo cigarite. Najgolem korisnik na ovie aditivi e “blend” cigarata, koja sodr`i i najmnogu orientalni tipovi

na tutun, koj e edinstvenata vrsta {to se proizveduva vo Makedonija. Zlatko Arsov, profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, smeta deka ovaa odluka nema da vodi kon iskorenuvawe na ovaa kultura od na{ite poliwa. “Inicijativata na Kanada do SZO za zabrana na koristewe aditivi pri proizvodstvoto na takanare~enite “blend” cigari i drugi tutunski proizvodi nema da go zagrozi doma{noto proizvodstvo na tutun, nitu }e se odrazi vrz otkupot na godine{nata rekolta. Ako se zabrani upotreba na aditivi, }e treba da se zgolemi upotrebata na orentalnite tipovi tutun, bidej}i tie vaàt za mnogu aromati~ni. Tie, prakti~no, na nekoj na~in }e bidat zamena za aditivite”, veli Arsov. Spored nego, toa moè da ja zgolemi pobaruva~kata na orientalen tutun, {to kaj nas se proizveduva na re~isi 90% od vkupnite povr{ini. DRUGI GLEDAAT OPASNOST Opasnost vo predlogot za izmena na ~lenovite devet i deset od Ramkovnata konvencija gleda direktorot na Institutot za tutun vo Prilep i pretsedatel na Zdruènieto na proizvoditeli na tutun pri

iljadi hektari se zasadeni so tutun vo zemjava

iljadi semejstva egzistiraat od proizvodstvo na tutun

milioni evra se inkasiraat od izvoz na tutun godi{no

Stopanskata komora na Makedonija, Kiril Filiposki. “Ako nema aditivi, nema da ima i "blend" cigara, koja go apsorbira orientalniot tip tutun. Nikoj ne voveduva zabrana za proizvodstvo na orientalni tipovi tutun, no dokolku se donese odlukata vo SZO za zabrana na upotreba na aditivite, nema da se prodavaat i "blend" cigarite, a so toa i nema koj da go otkupuva orientalniot tip tutun”, veli Filiposki. Toj se nadeva deka nema da

Ekspertite so sosema sprotivstaveni stavovi za posledicite od predlogot na Kanada za zabrana na aditivite vo cigarite pomine predlogot na Kanada za izmena na Ramkovnata konvencija, no dokolku pomine, vo zemjava }e se iskoreni proizvodstvoto na tutun, bidej}i po~vite se siroma{ni i na niv ne mo`e da se odgleduvaat drugi vidovi tutuni. DA SE BARA ALTERNATIVA Tehnolozi na Tutunskiot kombinat vo Prilep, koi sakaat da ostanat anonimni, smetaat deka na{ite nau~ni insti-

tucii mora da baraat alternativa na proizvodstvoto na orientalnite tipovi tutun. “Ako sega ne se ukine proizvodstvoto na orientalni tipovi tutun, toa }e se slu~i za nekolku godini. Orientalnite tipovi sodr`at pregolemi koli~ini katran, koi se {tetni za organizmot. Nikotinot e {teten, toj sozdava zavisnost, no toj se isfrla od organizmot, dodeka katranot ostanuva”, potenciraat izvori za “Kapital”.

Tie predlagaat orientalniot tutun da se zameni so lekoviti bilki, bidej}i samo tie rastat na siroma{ni po~vi. Institutot za tutun vo Prilep trebalo da raboti na zamena na ovie kulturi i nao|awe alternativni rastenija. Vo zemjava, pod tutun se zasadeni okolu 30.000 hektari i od ovaa granka `iveat okolu 35.000 semejstva. Godi{no od izvoz se inkasiraat okolu 80 milioni evra, {to e 5% od vkupniot izvoz na zemjava.

12 15.10.2010

PETOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

15.10.2010

PO NAJAVATA ZA 40% POSKAPUVAWE NA TAKSI-PREVOZOT VO SKOPJE

TAKSISTITE NE SAKAAT DA VOZAT PO POVISOKI CENI Taksi-prevoznicite za "Kapital" otkrivaat deka se iznenadeni od poslednata odluka na Grad Skopje, bidej}i ne baraat nitu unificirawe, nitu poskapuvawe od 40%. Obvinuvaat deka predlozite za izmeni ne se nivni, tuku na Sektorot za soobra}aj vo Grad Skopje, koj voop{to ne gi konsultiral za izmenite. EMA NIKOLOVSKA rupacijata na avtotaksi prevoznici na grad Skopje se protivi na ve}e usvoenata odluka taksi-prevozot da poskapi za 40% od Nova godina. Taksistite obvinuvaat deka Sektorot za soobra}aj na Grad Skopje voop{to ne gi konsultiral za novite izmeni koi se izglasale na zav~era{nata sednica na op{tinata. Pretsedatelot na na avto-taksi prevoznicite, Sa{o Raj~anovski, veli deka s$ u{te mu e nesfatlivo deka nekoj drug namesto niv utvrdil kako treba da funkcionira taksi-prevozot vo glavniot grad Skopje. Spored nego, poskapiot prevoz }e bide nefunkcionalen, a za mnogu taksi-kompanii }e zna~i i propast, bidej}i so novite ceni taksistite nema da mo`ele da vodat biznis vo zemja kade {to platite se minimalni. “Na sednicata jas bev napadnat deka sum gi dal predlozite, a ne bev nitu zapoznat so situacijata, osven od ona {to go vidov vo mediumite. No, spored ova {to go vidov

vo izmenite, startot da bide 70 denari bez kilometra`a, a za sekoj pominat kilometar da se pla}a 25 denari, ne veruvam deka voop{to nekoj od taksistite }e ja po~ituva ovaa tarifa. So ovaa cena, realno, }e gi izgubime patnicite koi se vozat na dolgi relacii”, objasnuva Raj~anovski. Raj~anovski objasnuva deka edinstveno dve do tri kompanii mo`e da gi po~ituvaat usvoenite izmeni, a drugite }e funkcioniraat kako i porano. “Pred dve godini se napravija izmeni, pa se stavi cena od 22 denari za kilometar. No, dali samo dve kompanii vozea po taa cena. Site si go po~ituvaa staroto pravilo i si vozea po cena od 20 denari”, dodava Raj~anovski. TAKSISTITE: UNIFICIRAWETO E KRADEWE NA IDENTITETOT NA KOMPANIITE Za taksistite e neprifatlivo da se unificiraat taksikompaniite, bidej}i so edinstvenata boja i isti tabli za site taksi-kompanii }e se izgubi identitetot na najgolemiot del od kompaniite. Raj~anovski ocenuva deka iako vo Skopje momen-

OHRIDSKITE TAKSI-VOZILA PRVI SE UNIFICIRAA

Iako Sovetot na op{tina Ohrid pred tri godini donese odluka za unificirawe na taksi-vozilata na teritorijata na op{tina Ohrid, del od taksi-prevoznicite s$ u{te ne ja sproveduvaat celosno vakvata odluka. Site kompanii i individualni taksi-prevoznici gi preboija vozilata vo belo-sina kombinacija, no del od niv s$ u{te ne gi unificirale tablite, kako {to stoi vo odlukata na Sovetot. Nezadovolstvo izrazija i del od sovetnicite, koi obvinija deka odredeni taksisti vo turisti~kata sezona, sprotivno na utvrdenite ceni, gi ucenuvaat gra|anite i turistite i im napla}aat mnogu poskapi uslugi. I pokraj toa {to gradona~alnikot Aleksandar Petreski najavuva{e deka problemot so unificirawe na tablite na taksi-vozilata vo gradot }e bide re{en do po~etokot na letoto, sepak, taksistite prodol`ija so neredot vo taksi-soobra}ajot. talno ima okolu 4.000 divi i legalni taksisti, ova ne e vistinski na~in za da se za{titat legalnite prevoznici od divite. “Mu{terijata ima pravo da si odbere edna kompanija so koja }e se vozi, a vaka ja gubi taa {ansa. Od druga strana, poprifatlivo e da se lepat nalepnici so logoto na Grad Skopje na avtomobilite, namesto site taksi-kompanii da imaat ist izgled”, veli pretsedatelot na taksi-prevoznici na Grad Skopje.

PROCENKATA NA RIZIK ^INI OKOLU 150 EVRA PO RABOTNO MESTO VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ajmalku 150 evra po rabotno mesto }e ~ini procenkata na rizik pri rabota, doznava "Kapital" od nekolku sopstvenici na firmite koi pred desetina dena dobija licenca od Ministerstvoto za trud. "Ne bi bilo vo red nekoja od firmite da ponudi cena poniska od 100 evra. A, normalno, cenata }e zavisi i od dejnosta na kompanjiata vo koja se vr{i procenkata. Ne mo`e da ~ini

isto procenka vo kancelarija i vo rudnik", izjavi za "Kapital" sopstvenik na edna od 12 licencirani firmi. Iako ministerot za trud Xelal Bajrami tvrdi deka procenkata nema da se vr{i po vraboten, tuku po rabotno mesto, od Makedonskoto zdru`enie za procenka na rizik pri rabota (MZZPR) go negiraat. "Ako procenkata na rizik se pravi po rabotno mesto, toga{ taa bi bila ednakva za site. No, ako vo edna redakcija, trojca novinari pokrivaat razli~na oblast, trite slu~ai posebno }e bidat predmet na procenka",

objasnuva Milan Petkovski, pretsedatel na Zdruènieto. Stopanstvenicite baraat da se odloì implementacijata na ovoj zakon za 1-2 godini. "Imaj}i predvid deka 12 agencii }e ja vr{at procenkata, a vo Makedonija ima okolu 100.000 firmi, proizleguva deka sekoja agencija }e raboti so 10.000 firmi", velat za "Kapital" od Ultra Kompjuteri. Ministerot Bajrami иstakna deka ovaa obvrska e zadolìtelna za sekoja firma, a kaznite za nepo~ituvawe se dviàt od 5.000 do 8.000 evra.

REGIONALNA IKT-KONFERENCIJA NA MASIT ~era be{e otvorena edna od najgolemite IKT-konferencii vo regionot, "8-ma SEEITA, 7-mi IKT-forum i 7-mi otvoreni denovi na MASIT". Konferencijata be{e otvorena od strana na pretsedatelot na Upravniot odbor na MASIT, Goran Mitreski, ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski i pretstavnikot od Makedonski Telekom, Igor Bimbiloski, izvr{en direktor za biznis-strategija i razvoj.

Celta na ovaa konferencija, kako {to informiraat od MASIT, e so namera oformuvawe na eden delotvoren dijalog so site nacionalni regulatorni tela od sekoja zemja-u~esni~ka. Ovaa godina, konferencijata }e bide posvetena na digitalniot jaz i {irokopojasnite tehnologii, smetaj}i gi za akcelerator kon uspe{en IKT-pazar. Ostanatite sesii na konferencijata }e dadat osvrt na digitalniot jaz, op{testvenata korpora-

tivna odgovornost, {irokopojasen Internet, sorabotkata na IKT-sektorot so obrazovnite institucii, specifi~nite Egovernment re{enija za bizniszaednicata i drugi. "Nastanot e odli~na mo`nost za vmre`uvawe i zajaknuvawe na regionalnite biznis-vrski me|u IKT-kompaniite vo SEE regionot, kako i za dobivawe na edinstveni informacii za regionalnite biznis-trendovi”, se veli vo soop{tenieto od organizatorot.

TRIBINA ZA PROMENA NA MODELOT NA EKONOMSKI RAZVOJ topanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Kapital Media Grup, organizira javna rasprava na tema “Vreme e za promena na dosega{niot model na ekonomski razvoj". Celta na ovaa tribina e da se otvori dijalog me|u pretstavnicite na nose~kite institucii vo zemjava vo vrska so potrebniot razvoj na stop-

anstvoto i da se definiraat najsoodvetni predlog-re{enija za glavnite predizvici vo makedonskata ekonomija. Kako {to informiraat organizatorite, pokraj pretstavnicite od biznis-zaednicata, }e prisustvuvaat i eksperti od tematskata problematika. “Se nedevame deka zaka`anata tribina }e ni dade mo`nost objektivno da uka`eme na

Od Gradot Skopje, pak, tvrdat deka predlaga~ite na ovie izmeni gi konsultirale taksi-prevoznicite i deka golem del od izmenite proizlegle od barawata na taksistite. “Samite baraa poskapuvawe, zatoa {to dolgo vreme vozele po ista cena, a dava~kite im bile pogolemi. Za unificiraweto ne mo`am da potvrdam deka se konsultirani, no sekako deka se zapoznaeni so toa, bidej}i ve}e dve godini se

dlabo~inata na problemite na makedonskoto stopanstvo, kako i na imperativot od zabrzan ekonomski rast, so {to bi se zabrzal i procesot na integrirawe na makedonskoto stopanstvo kon pazarite na EU”, se veli vo soop{tenieto od organizatorite. Tribinata }e se odr`i vo ponedelnik, na 18 oktomvri, vo prostoriite na Stopanskata komora.

odloùvaat izmenite”, velat od Grad Skopje. IZMENITE SE USVOENI, SE ÊKA DA STAPAT NA SILA Na sednicata odràna zav~era vo Sobranieto na Grad Skopje, se donese odluka so koja takanare~eniot start koj dosega iznesuva{e 50 denari za dva kilometri, sega }e ~ini 70 denari, no bez da vklu~uva kilometraà vo nego. Po barawe na opoziciskata SDSM, gradona~alnikot Koce Trajanovski ja simna novata predlog-cena za taksi-prevoz od 40 na 20 denari za start i 25 denari za sekoj izminat C

kilometar. So argumenti za nevrabotenosta, siroma{tijata i krizata, od SDSM baraa u{te poniski ceni za start i za izminat kilometar. I pokraj nizata negoduvawa, mnozinstvoto ja usvoi odlukata za taksi-prevozot. Novite pravila za taksiprevoz }e stapat vo sila dva meseci otkako }e se objavat vo Slu`ben vesnik na Skopje. Del od odredbite, kako {to se bojosuvawe na vozilata so ista boja, odnosno unificirawe, {to e praktika vo svetskite metropoli, }e se primenuva od 2012 godina. O

14 15.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

PORADI NEDOSTIG OD KONTROLA NA PAZAROT

GRCIJA GUBI 500 MILIONI EVRA GODI[NO OD CRNATA TRGOVIJA SO GORIVA Problemite povrzani so nelegalnata trgovija na goriva im se poznati na prethodnite gr~ki vladi, no tie malku imaat napraveno za voveduvawe na red na pazarot VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o 500 milioni evra dostignuvaat zagubite na Grcija od crnata trgovija i nedostigot od kontrola na pazarot na goriva, velat pretstavnicite na rafineriite vo zemjata. â&#x20AC;&#x153;Zo{to dr`avata ne se spravuva so {vercot na gorivata, namesto da se namaluvaat penziite i platiteâ&#x20AC;?, izjavi izvr{niot direktor na Helenik Petroleum, Janis Kostopulos. Spored nego, problemite povrzani so nelegalnata trgovija na goriva im se poznati na gr~kite vladi od prethodno, no tie malku imaat napraveno za voveduvawe na red na pazarot. Kostopulos napomena deka dokolku dr`avata navistina saka da se spravi so ilegalnata trgovija, treba da iskoreni nekolku su{tinski problemi. Eden od niv e transakcijata na crno, vo koja u~estvuvaat pretstavnici od site nivoa â&#x20AC;&#x201C; od trgovcite na golemo, do malite trgovci. Za da se prekine ovoj problem, kontrolnite organi ne treba da go

Ekspertite od Helenik Petroleum predlagaat da se zajakne kontrolata na granicite kako merka protiv crnata trgovija. ignoriraat. Toj kako primer gi poso~i benzinskite pumpi koi go nosat logoto na edna naftena kompanija, a prodavaat gorivo od druga naftena kompanija (mnogu ~esto i so ponizok kvalitet, kako i poniska cena). Na ovoj na~in se namaluvaat tro{ocite, a se zgolemuva profitot i C

paralelno se o{tetuvaat dr`avata i kupuva~ite. Nedostigot od transparentnost i kontrola na mnogu trgovci im ovozmo`uva da krijat golem del od svoite prihodi. Janis Kostopulos istakna deka benzinskite pumpi ne se povrzani so fiskalni aparati na privatnite stanici ve}e O

20 godini i sega milioni evra begaat od racete na Vladata, dodeka ovoj trend prodol`uva. Momentalno, samo korporativnite benzinski pumpi na golemite rafinerii koristat unificiran sistem za registrirawe na proda`bata Izvr{niot direktor na HeleK

nik Petroleum re~e deka nema kontrola i vrz kvalitetot na uvezeniot biodizel, kolku e ~ist ili izme{an so drugi sostojki. Ekspertite od Helenik Petroleum predlagaat da se zajakne kontrolata na granicite kako merka protiv crnata trgovija. Vo mnogu slu~ai, kompaniite C

prijavuvaat izvoz vo zemji kako Bugarija i Albanija i potoa ja nosat istata koli~ina {vercuvano gorivo oslobodeno od danok i ja prodavaat na crniot pazar. Kompaniite, isto taka, predlagaat da se odrùvaat i nenadejni proverki na pati{tata za verodostojnosta na dokumentite, potekloto i destinacijata na gorivoto. Druga merka e voveduvawe na posebna oznaka na site cisterni, koja dosega nedostiga. Zajaknuvawe na proverkite na dano~nite i supervizorite od strana na Komisijata za kontrola na dvièweto i ~uvaweto na gorivata, kako i izedna~uvawe na akcizata me|u gorivoto za greewe i za transport. Otkritieto za ogromnite zagubi na dràvata od trgovijata na crno so goriva dojde vedna{ po sporot me|u Ministerstvoto za finansii i Federacijata na sopstvenicite na benzinski pumpi, koj i kako da go finansira po~etokot na grejnata sezona vo zemjata. Su{tinata na problemot se krie vo faktot {to gorivoto za greewe se odano~uva so pomala akciza od gorivoto za transport. O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

15.10.2010

OHRABRUVA^KI PORAKI

SRBIJA TREBA DA GO PO^NE PROCESOT ZA VLEZ VO UNIJATA

Srbija, kako i sekoja zemja, denes s$ u{te se soo~uva so predizvici, no jasno e deka Srbija e na pat kon pogolemo partnerstvo so evroatlantskata zaednica i posilni odnosi so nejzinite sosedi VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

dministracijata na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, re{i poodlu~no da ja poddrì Srbija na nejziniot pat kon evropskite integracii. Posetata na amerikanskiot dràven sekretar, Hilari Klinton, pokaà deka Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD) ja poddrùvaat Srbija na patot kon Evropskata unija (EU) i ja gledaat kako eden od glavnite faktori vo stabilizacijata i razvojot na regionot. Taa, po tridnevnata mini balkanska turneja, vo koja gi poseti Saraevo, Belgrad i Pri{tina, zamina za Brisel, kade {to v~era na oficijalnite lica od EU im ja prenese porakata deka procesot na pridruùvawe na Srbija kon Unijata treba da po~ne. Klinton istakna deka vlasta vo Srbija e posveteni na evropska integracija, ~lenstvo vo EU i sorabotka so sosedite, a SAD tie napori }e gi poddràt. Srbija, kako i sekoja zemja, denes s$ u{te se soo~uva so predizvici, no jasno e deka Srbija e na pat

kon pogolemo partnerstvo so evroatlantskata zaednica i posilni odnosi so nejzinite sosedi. SAD se posveteni na toa da rabotat so Srbija na patot kon postignuvawe na ovie celi, pora~a Klinton. “Ohrabreni sme {to mnogu zemji se dviàt napred kon pogolema integracija so EU. No, nitu edna zemja ne moè da ima pove}e korist od Srbija. ^lenstvoto vo EU moè da pomogne vo transformacijata na ekonomijata na Srbija i da go zakotvi celiot region vo Evropa." ZELENO SVETLO ZA SRBIJA NA SOVETOT NA MINISTRI NA EU!? Holandskite parlamentarci ednoglasno ja usvoija odlukata Holandija od drugite ~lenki na EU da pobara odloùvawe na prifa}aweto na srpskata kandidatura do sledniot izve{taj na glavniot ha{ki obvinitel, Ser` Bramerc, za sorabotkata na Srbija so Tribunalot vo dekemvri. Potpretsedatelot na Vladata na Srbija za evropski integracii, Boìdar \eli}, izjavi deka ovaa, na prv pogled nepovolna, vest za Srbija s$ u{te ne zna~i deka ponatamo{noto napreduvawe

na Srbija kon EU }e bide spre~eno i deka srpskata delegacija na 25 oktomvri vo Luksemburg }e se bori da bide odmrznata srpskata kandidatura. ^lenovite na dvata odbori na holandskiot Parlament, za evropski pra{awa i nadvore{na politika, gi obvrzaa svoite ministri za nadvore{ni raboti na Sovetot na ministri za EU da pobaraat odlo`uvawe na odlukata srpskata kandidatura da se prosledi vo Evropskata komisija i donesoa zaklu~ok sekoj ponatamo{en ~ekor na Srbija kon EU da se uslovi so celosna sorabotka na Srbija so Tribunalot. Vo Srbija se o~ekuva{e deka po jasnite i nedvosmisleni ocenki na dr`avnata sekretarka, Hilari Klinton, za toa deka Srbija storila s$ za da se uapsi Ratko Mladi} i Goran Haxi}, holandskiot Parlament }e go promeni svojot stav so koj ja uslovuva Srbija. \eli} istakna deka holandskite parlamentarci samo go potvrdile svojot poznat stav i deka ovaa odluka, sepak, ostava niza mo`nosti za Belgrad. “Pra{aweto za celosna sorabotka so Ha{kiot tri-

HRVATSKA ]E VLEZE VO EU VO 2012 GODINA rvatska }e & se priklu~i na EU vo 2012 godina, izjavi hrvatskiot minister za nadvore{ni raboti, Gordan Jandrokovi}, naglasuvaj}i deka celta na Zagreb e dogovorot za ~lenstvo da bide potpi{an vo prvata polovina na idnata godina. “Pregovorite za ~lenstvo na Hrvatska vo EU ja sledat o~ekuvanata dinamika. Nie veruvame deka pregovorite mo`e da bidat zavr{eni za vreme na pretsedatelstvoto na Ungarija idnata godina. Ovaa godina o~ekuvame da zatvorime golem del od ostanatite poglavja”, naglasi Jandrokovi}. Jandrokovi} naglasi deka najte{ki se pregovorite vo oblastite na pazarnata konkurentnost i pravosudstvoto, koi se o~ekuva da bidat zatvoreni idnata godina. “Celta e dogovorot za pristapuvawe da se potpi{e vo prvata polovina na 2011 godina. Potoa }e sleduva proces na ratifikacija vo parlamentite na zemjite-~lenki.

Pretpostavuvame deka toj proces nema da trae pove}e od edna godina, toa e realno”, naglasi toj. Pregovorite so Hrvatska se pokompleksni i pote{ki otkolku onie so drugite zemji koi porano vlegoa vo Evropskata unija. Hrvatskiot minister za nadvore{ni raboti toa go objasnuva so faktot deka EU od poslednite dve pro{iruvawa so novi ~lenki ima nau~eno mnogu raboti i deka ne saka da se povtorat lo{ite iskustva. Jandrokovi} gi otfrli neodamne{nite tvrdewa na mediumite deka hrvatskata vojska "propa|a” i dodade deka taa e celosno podgotvena da go brani integritetot na dràvata. Sepak, Jandrokovi} prizna deka vojskata, kako i ostanatite oblasti vo dràvata, se soo~uva so te{ka finansiska situacija, koja se odrazuva i vrz buxetot, no deka toa, sepak, ne ja zagrozuva "borbenata sposobnost” na vooruènite sili.

OTVOREN NOV PREMIN PREKU LINIJATA NA RAZGRANI^UVAWE NA KIPAR o prisustvo na liderite na kiparskite Grci i Turci, Dimitris Hristofias i Dervi{ Eroglu, denes, vo reonot na Limnitis be{e pu{ten vo upotreba nov premin preku linijata na razgrani~uvawe na dvata dela na Kipar. Na ceremonijata na otvoraweto na noviot premin, koj se o~ekuva da dade dopolnitelen pottik na naporite za obedinuvawe na ostrovot, me|u ostanatite, prisustvuvaa i evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, specijalniot sovetnik na generalniot sekretar na ON za Kipar, Aleksandar

Dauner i amerikanskiot ambasador vo Grcija, Frenk Urbani~. Izgradbata na punktot i pridru`nata infrastruktura, finansirana od vlasta na kiparskite Grci, EU i SAD, ~ine{e 4,3 milioni evra. Patot koj minuva niz ovoj premin e so dol`ina od 5,7 kilometri i go povrzuva seloto Kato Pirgos so Nikozija. Otvoraweto na preminot kaj Limnitis be{e dogovoreno me|u pretstavnicite na dvete kiparski zaednici u{te vo juni 2009 godina. Ova e sedmi premin preku zelenata linija koja go deli Kipar na gr~ki i turski del.

AKROPOL BLOKIRAN OD PROTESTI NA VRABOTENITE

revniot Akropol, najpopularnata turisti~ka destinacija vo Atina, i denes, ve}e vtor den po red, e zatvoren za turisti~ki poseti zaradi {trajkot na vrabotenite, koi protestiraat zatoa {to s$ u{te ne e postignat dogovor so Ministerstvoto za kultura za prodol`uvawe na rabotnite dogovori, a na pogolem broj privremeno vraboteni ve}e 22 meseci ne im se isplateni plati, prenesuvaat gr~kite mediumi. [trajkuva~ite se zaklu~ija zad vratite na drevniot objekt i odbija da gi otvorat za posetiteli. Policijata za borba so bezredijata uspea da navleze vo objektot preku strani~en vlez. Stotici turisti, koi se nadevaa deka }e ja posetat drevnata tvrdina,

bea vrateni od vratite na Akropol. Za vreme na dene{niot protest ima{e incidenti me|u policijata i vrabotenite, na {to policiskite sili upotrebija i solzavec. Uapsen e eden od {trajkuva~ite. ^lenovi na sindikatite izjavija deka blokadata na kreposta mo`e da bide povtorena vo slednite nekolku dena, dokolku Vladata ne go zasili svojot anga`man za da go re{i sporot za platite na vrabotenite na Akropol. Vo Grcija, vo posledno vreme za~estija {trajkovite na rabotnicite, a pri~ina za toa se ostrite merki za {tedewe {to gi voveduva Vladata za da ja sovlada golemata ekonomska kriza vo zemja, najgolemata vo poslednite nekolku decenii.

BO@IDAR \ELI] POTPRETSEDATEL NA VLADATA ZA EVROPSKI INTEGRACII

Sorabotkata so Tribunalot e del od na{ite obvrski kon EU. ]e vidime kakva }e bide odlukata na Sovetot na ministri. bunal nema da is~ezne s$ dodeka do kraj ne go ispolnime ova barawe. Sorabotkata so Tribunalot e del od na{ite obvrski kon EU. ]e vidime kakva }e bide odlukata na Sovetot na ministri. V”, izjavi \eli}, koj }e ja predvodi srpskata delegacija vo Luksemburg. Pred glasaweto, na parK

lamentarcite im pristigna pismo od dosega{niot {ef na holandskata diplomatija, Maksim Ferhagen, vo koe navel deka holandskata Vlada i ponatamu smeta deka pribli`uvaweto na Srbija kon EU treba da se uslovi so celosna sorabotka so Ha{kiot sud, no dozvoluva mo`nost na kandidaturata C

na Srbija da se dade zeleno svetlo na sostanokot na Sovetot na ministri vo Luksemburg. Toj isto taka predupredil deka holandskata Vlada doprva }e odlu~uva dali pri odlu~uvaweto za kandidatskiot status na Srbija predvid }e go zeme i napredokot vo dijalogot me|u Belgrad i Pri{tina. O

16 15.10.2010

BANKARITE NA VOL STRIT GODINAVA SO REKORDEN PRIHOD rabotenite vo finansiskite institucii na wujor{kiot Vol Strit godinava }e zarabotat vkupno okolu 144 milijardi dolari, {to e najgolem prihod vo istorijata, se naveduva vo studijata na ekonomskiot dneven vesnik "Vol Strit `urnal". Vo studijata se opfateni prihodite na vrabotenite vo 35 finansiski institucii, so ~ii akcii se trguva na Wujor{kata berza, me|u koi ima banki, broker-

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

ski firmi, hex-fondovi i kompanii za upravuvawe so pazarite na hartii od vrednost. Wujor{kite bankari lani zarabotile rekordni 139 milijardi dolari, no vo tekot na ovaa godina nivnite plati }e bidat pogolemi za 4% i tie }e inkasiraat okolu 144 milijardi dolari. Od vkupno 35 kompanii opfateni so studijata, vo 26 se o~ekuva rast na platite, a vo 9 se predviduva ostvaruvawe profit. Vo ovie finansiski

institucii se prognozira vkupen rast na prihodite od 3,5% na 448 milijardi dolari. Vo studijata se naveduva deka se o~ekuva wujor{kite banki na svoite vraboteni da im isplatat vkupna suma na plati vo visina od 32,1% od ostvareniot prihod. Najgolem procent za plati ovie banki izdvoija vo 2007 godina, koga na vrabotenite im isplatija suma od 36% od ostvareniot prihod.

AMERIKANSKA REVIZIJA OTKRI ZLOUPOTREBI VO VLADATA NA TIMO[ENKO

ladata na porane{nata ukrainska premierka Julija Timo{enko zloupotrebila re~isi polovina milijarda dolari, se naveduva vo revizorskiot izve{taj na tri amerikanski kompanii, prenesuvaat amerikanskite mediumi. I trite firmi bile najmeni od Vladata na pretsedatelot Viktor Janukovi~. Timo{enko be{e glavnata dvi`e~ka sila vo uli~nite protesti za vremeto na Por-

premierka deka vr{el izmami i pribegnal kon "klasi~ni me|unarodni mehanizmi za perewe pari” pri kupuvawe {e}er, vakcini, pri uvoz na skapi avtomobili, duri i pri proda`bata na jaglerodni emisii na drugi zemji. Eden od visokite sorabotnici na Timo{enko, Hrigorij Nemirja, gi otfrli rezultatite od revizijata, ocenuvaj}i gi za nekompetentni i politi~ki motivirani.

DVA, TRI ZBORA

SPORED NAJNOVIOT IZVE[TAJ NA EUROSTAT

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO EVROZONATA ]E PA\A Od neodamne{nite izve{tai na menaxerite se konstatira deka ekonomskoto zazdravuvawe vo evrozonata prodol`ilo vo tretiot kvartal, no so namalena brzina VASE CELESKA

“Hrvatska }e & se priklu~i na EU vo 2012 godina. Celta na Zagreb e dogovorot za ~lenstvo da bide potpi{an vo prvata polovina na idnata godina. Nie veruvame deka pregovorite mo`e da bidat zavr{eni za vreme na pretsedatelstvoto na Ungarija idnata godina.” GORDAN JADROKOVI]

celeska@kapital.com.mk

pored poslednite izve{tai na menaxerite, od proizvodstvoto i proda`bata vo industriskiot sektor vo evrozonata moè da se zabeleì deka industriskiot autput }e raste pobavno vo narednite meseci, velat ekonomskite analiti~ari, iako spored posledniot izve{taj na Eurostat, koj be{e objaven vo sredata, industriskoto proizvodstvo vo evrozonata vo avgust porasnalo za 1%, sporedeno so juli. Za razlika od avgust minatata godina, industriskoto proizvodstvo e pogolemo za 7,9%. Industriskoto proizvodstvo vo 16-te evropski zemji, koi se ~lenki na evrozonata, vo avgust se zgolemi pove}e od o~ekuvanoto, {to be{e pokazatel deka ovoj sektor prodolùva da bide poddr{ka na ekonomskoto zazdravuvawe na Evropa vo tretiot kvartal od ovaa fiskalna godina, pokaùvaat oficijalnite brojki na Eurostat. Vedna{ po objavuvaweto na podatocite, evroto minimalno zajakna vo odnos na dolarot, dodeka se zabeleà i poka~uvawe na cenata na dràvnite obvrznici, vo ovoj slu~aj germanskite. Ekonomskite analiti~ari o~ekuvale poka~uvawe od 0,7%

tokalovata revolucija vo 2004 godina, so koi otfrlena izbornata pobeda na Janukovi~, vo koja ima{e izmami, zabele`uvaat mediumite. Vo fevruari godinava Janukovi~ pobedi na pretsedatelskite izbori vo atmosfera na op{testveno nezadovolstvo od ekonomskite problemi i `estokite vnatre{ni borbi vo kampusot na "portokalovite”. Revizorite go obvinuvaat kabinetot na porane{nata

minister za nadvore{ni raboti na Hrvatska

“Razo~aran sum od porane{niot premier Kostas Karamanlis, bidej}i za 5,5 godini na vlast ne gi sprovede reformite i bukvalno dezertira{e od vlasta, upla{en od sostojbata vo gr~kiot finansiski sistem. Postojano mu se sprotivstavuvav na Karamanlis. Mnogupati go predupreduvav deka zemjata e pred bankrot i toj go znae{e toa.” KONSTANTIN MICOTAKIS

Dvi`ewe na industriskoto proizvodstvo vo evrozonata i EU od avgust 2001 do avgust 2010 godina na mese~na osnova i 7,5% na godi{na osnova za avgust, spored minatonedelnata anketa na Dau Xons Wuz. Eurostat, isto taka, gi revidira prognozite od juli, pa sega se o~ekuva proizvodstvoto da raste za 0,1% mese~no, odnosno za 7,2% na godi{na osnova. “Sepak, osnovnoto tempo na rast na proizvodstvoto, {to se meri spored promenata na trimese~niot prosek, i ponatamu prodol`uva da se namaluva od 0,4% na 0,3%”, veli Martin van Vliet, ekonomist vo ING Bank NV.

“Spored ovie brojki, mo`eme da pretpostavime deka industrijata najverojatno }e ostvari pomal pridones za rastot na BDP vo tretiot kvartal, otkolku vo prvite {est meseci od ovaa godina”, naglasuva toj. ZABAVUVA EKONOMSKOTO ZAZDRAVUVAWE Spored neodamne{nite izve{tai na proizvodstvenite menaxeri, se smeta deka ekonomskoto zazdravuvawe vo evrozonata prodol`ilo vo tretiot kvartal, no so namalena brzina, sporedeno so kvartal-

nata ekspanzija od 1% na BDP koja be{e zabele`ana vo vtoriot kvartal. Anketite, isto taka, poka`uvaat deka zazdravuvaweto na ekonomijata s$ pove}e zavisi od rastot na glavnite ekonomski dvigateli vo evrozonata, odnosno od zemjite kako Germanija i Francija, dodeka pomalite periferni nacii, kako Grcija, [panija i Irska, se borat so sopstvenite merki i programi za {tedewe i kratewe tro{oci da gi namalat svoite buxetski deficiti.

po~esen pretsedatel na Nova Demokratija vo Grcija

“Zagri`en sum poradi namaluvaweto na buxetot za odbrana vo Evropa, zatoa { t o t o a go zgolemuva pritisokot vrz vooru`enite sili na SAD, koi se preoptovareni. Se pla{am deka {to pove}e na{ite sojuznici gi namaluvaat svoite kapaciteti, tolku pove}e lu|e }e o~ekuvaat SAD da ja popolni taa praznina.” ROBERT GEJTS

dr`aven sekretar za odbrana na SAD

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

15.10.2010

SVET

0-24

...SRE]EN KRAJ

...BIH SE PREMISLI

...KON EU

Spaseni site ~ileanski rudari

Anxelina nema da snima vo Saraevo

Holandija pove}e ne e pre~ka za Srbija

avr{i uspe{nata 22-~asovna akcija za izvlekuvawe na 33-ta zatrupani ~ileanski rudari. Svetot se sploti okolu ovaa prikazna za humanosta i hrabrosta.

inisterot za kultura i sport na Bosna i Hercegovina ja poni{ti dozvolata za snimawe film na Anxelina Xoli vo Saraevo poradi necelosna dokumentacija i nedostaveno scenario.

olandija nema da ja blokira srpskata kandidatura za ~lenstvo vo EU na zasedanieto na Sovetot na ministri H na 25 oktomvri vo Luksemburg. Praviloto na konsenzus nema

da va`i vo ovoj slu~aj.

PREDUPREDUVAWA OD EKSPERTITE

VALUTNA VOJNA GO ZAGROZUVA EKONOMSKOTO ZAZDRAVUVAWE

Na godi{niot sostanok na MMF ne se najde re{enie za sudirite za valutnata vojna. Vreliot kompir se prefrla na sostanokot na samitot na G-20, koj }e se odr`i vo noemvri VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

tkako minatiot vikend na sobirot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Svetskata banka ne e pronajdeno re{enie za momentalnata valutna napnatost, s$ pove}e ekonomisti predupreduvaat deka se zakanuva ne samo valutna, tuku i trgovska vojna vo globalni razmeri. Posleden vo nizata koj predupredi na problemite e amerikanskiot investitor i milijarder Voren Bafet. Toj kaà deka edinstvenata evropska valuta se nao|a pred golem predizvik poradi najsilniot trimese~en rast vo poslednite osum godini. Evroto vo trimese~jeto, koe zavr{i na 30 septemvri, ima porast od 11% vo odnos na dolarot. Do toj rast dojde, kako {to prenesuva agencijata Blumberg, otkako Evropskata unija (EU) vtemeli fond za pomo{ teòk 750 milijardi evra. Toj fond, smeta Bafet, nema da gi re{i problemite koi ja ma~at evrozonata, bidej}i e te{ko da se o~ekuva deka 16 dràvi-~lenki na evropskata

monetarna unija }e gi usoglasat svoite idei za vodewe fiskalna politika. Na mo`na trgovska vojna predupredi i germanskiot minister za ekonomija, Rajner Bruderle, pri posetata na Kina, ukaùvaj}i na golemite razliki vo trgovskite politiki na vode~kite svetski igra~i. Bruderle izjavi deka obvinuvawata za namerno potcenuvawe na valutite bi moèlo da rezultiraat so kontramerki, koi bi dovele do trgovska vojna. Seriozna zakana koja bi moèla da go zagrozi i globalnoto ekonomsko zazdravuvawe proizleguva i od odnesuvaweto na Dolniot dom na amerikanskiot Kongres, koj minatiot mesec dade zeleno svetlo na predlog-zakonot so koj se pro{iruvaat ovlastuvawata na amerikanskoto Ministerstvo za trgovija za voveduvawe na carina na kineskiot uvoz poradi kineskata manipulacija so valutata. Za da stane zakon, ovoj predlog mora da dobie odobruvawe od amerikanskiot Senat, kako i potpis od amerikanskiot pretsedatel Barak Obama. Seni{teto na globalnata valutna vojna dominira{e

na godi{niot sostanok na MMF vo Va{ington minatiot vikend, no bez konkretni rezultati. Novinskite agencii izvestija deka MMF ne uspea da ja smiri valutnata vojna na pazarot, pa re{enieto na toa pra{awe e ostaveno za samitot na G-20, koj }e se odrì kon sredinata na noemvri vo Seul. Svetskite finansiski lideri se sloìja deka problemot postoi, no s$ u{te ne prona{le re{enie za zakanata koja go potkopuva globalnoto ekonomsko zazdravuvawe. â&#x20AC;&#x153;Zazdravuvaweto prodolùva, no krevko i neramnomernoâ&#x20AC;?, se naveduva vo soop{tenieto na Odborot na guverneri na MMF, koj ukaà na napnatosta koja postoi poradi valutnata vojna. Vo pozadina na pra{awata koi dominiraa na godi{noto zasedanie na MMF i Svetskata banka be{e i kulminacijata na dolgogodi{niot spor na SAD i Kina (dvete najgolemi svetski ekonomii) za valutnata politika i trgovskiot debalans. So nedeli SAD go zgolemuvaa pritisokot kon Peking za toj da dozvoli slobodno formirawe na kursot na juanot, za negovata

Seni{teto na globalnata valutna vojna dominira{e na godi{niot sostanok na MMF vo Va{ington, no bez konkretni rezultati vrednost da go sledi rastot na kineskata ekonomija. Prvata valutna vojna se slu~ila vo 1930 godina, a vo sudir bile Velika Britanija, SAD i Francija. S$ po~nalo koga po Golemata

depresija, London odlu~il da go suspendira zlatniot standard za funtata, so {to britanskata moneta devalvirala i pridonela za rast na britanskiot izvoz. Va{ington ne ~ekal dolgo, dodeka Fran-

cuzite popu{tile posledni, i pokraj qubovta kon zlatoto. Toga{ po~nala trkata ~ija moneta najmalku vredi, a na krajot na vojnata, vo 1936 godina, e potpi{an Tripartiten valuten dogovor.

18 15.10.2010

FEQTON

PETOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI AVON

@ENSKA KOMPANIJA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

merikanskata kozmeti~ka kompanija Avon (Avon) prvenstveno ja usluùva ènskata populacija preku mnozinstvoto ènski proda`ni agenti. Interesen e podatokot deka i korporativnata struktura e sostavena glavno od èni, a kompanijata ima najmnogu èni na menaxerskite pozicii (pove} e od 80%) sporedeno so site kompanii na listata na “For~n”. @enite dràt i 47% od poziciite na vicepretsedateli, a so~inuvaat i 54% od bordot na direktori vo Avon. Na krajot na krai{tata, izvr{nata direktorka, Andrea Jang, pove}e od edna dekada e na vode~kata pozicija vo kompanijata, {to pretstavuva najgolem ènski mandat vo nekoja golema kompanija. No, sposobnosta na Avon da gi ovlasti ènite {irum svetot za pretpriemni{tvo i filantropija, pokraj tradicionalnata proda`ba na karmini, parfemi i proizvodi za nega na koàta, e negovata najgolema mo}. Konzumentite prodolùvaat da bidat negovi najefektivni i najefikasni advokati. Vo momentalnata ekonomska klima, negovata sposobnost za vpregnuvawe na svoite sili preku svojot unikaten biznis-model za direktna proda`ba, koj vrabotuva pove}e od {est milioni èni kako proda`ni agenti koi menaxiraat sopstven biznis i primaat sopstveni prihodi, e u{te pove}e atraktiven. Ovaa godina, Avon se pokaà odli~en i vo upotrebata na socijalnite mreì za izloùvawe na svoite filantrop-

SELMA HAEK, za{titnoto lice na Avon

i ~len vo fondacijata

@enite dr`at 47% od poziciite na vicepretsedateli vo kompanijata Avon, a so~inuvaat i 54% od bordot na direktori. Na krajot na krai{tata, izvr{nata direktorka, Andrea Jang, pove}e od edna dekada e na vode~kata pozicija vo kompanijata, {to pretstavuva najgolem `enski mandat vo nekoja golema kompanija ski napori, posebno vo Ju`na Amerika, so lansiraweto na kampawata ”Hello Green Tomorrow” za obnova na nivnite pra{umi. “MA[KA” IDEJA Prvata dama na Avon, vsu{nost, e ma` -

mladiot prodava~ od vrata do vrata Dejvid Mekkonel, od dr`avata Wujork. Toj ja osnoval kompanijata-prethodnik na dene{nata kompanija vo 1886 godina i prodaval `enska kozmetika vo komforot i privatnosta na domovite od negovite klienti.

No, parfemite i kremite za race ne bile primarnata trgovska stoka na Mekkonel. Na vozrast od 16 godini toj po~nal da prodava knigi od pr vrata do vrata. Koga negovra vata cena ne n bila dobro prifatena, to toj gi zaveduval `enskite mu{terii so toa {to mu{t

im poklonuval parfemi, koi gi proizveduval sam. So tekot na vremeto se poka`alo deka negovite parfemi se popopularni od negovite knigi, pa taka toj ja osnoval kompanijata Kalifornija Parfjum vo Wujork. Kako {to rastela kompanijata, toj go najmil i negoviot prv proda`en agent. Toa bila izvesna gospo|a Albi. U{te koga Mekkonel ja najmil Albi za da gi prodava negovite parfemi od vrata do vrata, modelot na nezavisni sorabotnici stanuva osnova na biznisot na Avon so direktna proda`ba. Ustanovuvaj}i tradicija, Albi

regrutirala drugi `eni da gi nudat proizvodite na Mekkonel i brzo ja pro{irila svojata teritorija, so {to go pokrila celiot severoisto~en region na SAD. Vo 1897 godina Mekkonel izgradil i male~ka laboratorija vo koja gi usovr{uval svoite proizvodi, koristej} i ja pomo{ta na nekoj farmacevt. Prvata kancelarija nadvor od SAD kompanijata ja otvorila vo 1914 godina i taa se nao|ala vo Kvebek, Kanada. Do 1918 godina, pet milioni proizvodi bile prodadeni vo Severna Amerika, a do 1928 godina proda`bata dostignala

PRIKAZNI OD WALL STREET PRIK

PROROKOT OD O r Bafet smeta deka postoi Voren navis navistina golem predizvik da se r golema grupa razli~ni natera dr`av r dr`avi, so razli~ni kulturi i odnesuu odnesuvawa, da prifatat fiskalna politi naso~ena kon koristewe politika ist valuta na ista

Ova {to momentalno se slu~uva so evroto,

spored mene e test koj s$ u{te ne e zavr{en. Zatoa, podobro bi go nabquduval evroto otstrana, otkolku da bidam vo negova blizina.”

ilijarderot Voren Bafet, koj minatiot mesec sebesi se nare~e “golem bbik” na pazarot na kapital pazar vo SAD, denovive izrazi somne` izr za toa kade odi evroto. evr

Otkako bea objaveni rezultatite deka za ovoj kvartal evroto ja bele`i svojata najgolema dobivka vo izminatite osum godini, Bafet izjavi deka evroto vo idnina }e se soo~uva so vistinski predizvici. “Ova {to momentalno se slu~uva, spored mene

e test koj s$ u{te ne e zavr{en. Zatoa, podobro bi go nabquduval evroto otstrana, otkolku vo negova blizina”, izjavi Bafet za vreme na prezentacijata odràna na konferencija vo blizina na Tel Aviv. Evroto, vo poslednite tri meseci, zaklu~no so 30-ti septemvri, zabeleà rast od celi 11% kako rezultat na planot za fiskalna pomo{ preku formirawe na fond vo iznos od 750 milijardi evra nameneti za dràvite od EU. Spored Bafet, vakviot fond za spas nema da rezultira so re{avawe na problemite pretstaveni so razlikite me|u

FEQTON

PETOK

“Kapital” zapo~na so serij serija napisi za toa kkako nastanale i sse razvivale najgolemite svetski najgolem brendovi-kompanii. brendov Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi o odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

15.10.2010

FONDACIJATA NA AVON

Avon Produkts e multilevel marketingkompanija so godi{ni prihodi od pove}e Osnova~ot na Avon, Dejvid Mekkonel od 10 milijardi dolari. Kako najgolem direkten prodava~ vo svetot, Avon gi plasira svoite proizvodi do ènite vo pove}e od 100 zemji preku svoite 6,2 milioni nezaprodukti vrz ìvotni. Otvisni proda`ni toga{, kompanijata ne vr{i testirawe vrz ìvotni na agenti nikoj od svoite produkti. do 2 milioni dolari. Dene{noto ime na kompanijata, Avon Produkts (Avon Products Inc.), kompanijata go usvoila u{te vo oktomvri 1939 godina, a novata kompanija se pojavila na Wujor{kata berza vo 1946 godina. Do 1954 godina proda`bata dostignala 55 milioni dolari i bila pretstavena reklamnata kampawa “Avon povikuva”. Vo 1971 godina, malata laboratorija na Mekkonel prerasnala vo istraùva~ki centar na Avon. Na krajot od dekadata, proda`bata dostignala 3 milijardi dolari, a ja ostvarile eden milion proda`ni agenti. Vo juni 1989 godina Avon stana prvata glavna kozmeti~ka kompanija {to objavi kraj na testiraweto na nivnite

KAKO PRODAVA AVON? Avon Produkts denes e multilevel marketing-kompanija, so godi{ni prihodi od pove}e od 10 milijardi dolari. Kako najgolem direkten prodava~ vo svetot, Avon gi plasira svoite proizvodi do `enite vo pove}e od 100 zemji preku svoite 6,2 milioni nezavisni proda`ni agenti. Rakovodnata programa na Avon e ustanovena vo 1991 godina kako na~in za da se ohrabrat individualnite proda`ni agenti vo kreiraweto i vodeweto na nivnite sopstveni biznis-edinici, so regrutirawe, trening i menaxirawe na u{te pove}e agenti. Pove}eto agenti na Avon po~nuvaat po sredba so nekoj koj e ve}e proda`en agent

Koga za Avon se veli deka e “kompanija za èni”, ne se misli samo na prodavawe {minki. Fondacijata Avon e osnovana vo 1955 godina so misija da se podobri ìvotot na ènata i denes taa pretstavuva najgolemata korporativna filantropija globalno posvetena na ènskite predizvici. Druga misija na fondacijata e da gi poddrì istraùvawata za rakot na dojkata. Neodamna, fondacijata u~estvuva{e vo pomo{ta za nastradanite vo zemjotresot na Haiti. Vo tekot na godinava, porasna globalnata filantropija na Avon, a donaciite od pove}e od 800 milioni dolari go menuvaat i spasuvaat ìvotot na lu|eto niz celiot svet. Spored ekspertite za menaxment so brend, ovaa zalo`ba na kompanijata e mnogu va`na za nivnoto prepoznavawe na pazarot

AVON I HOLIVUDSKITE FILMOVI Prepoznatlivosta na Avon e karakteristi~en detaq vo amerikanskata sovremena kultura. Vsu{nost, proda`bata od vrata do vrata so tekot na vremeto stanala sinonim za proda`nite agenti na Avon, a filmskite re`iseri ~esto go koristat toa kako tranziciska scena koj treba da n$ odvede do nekoja vrata. Vo filmot “Strange Invaders” od 1983 godina, eden od vonzemjanite se pretstavuva kako proda`en agent na Avon. Tim Barton vo svoeto ostvaruvawe od 1990 godina, “Edward Scissorhands”, karakterot Peg Bogs go naslikal kako dama na Avon. Vo “Hanibal” na Tom Haris, pu{kata koja puka {kolki polni so olovna pra{ina, {to ja koristi i FBI za razbivawe bravi, e pandan na idejata koja se pojavuva vo reklamnata kampawa “Avon povikuva”.

ili otkako }e doznaat za toa preku nekakva reklama. Sepak, mnozinstvoto, 75%, go znaat Avon preku usno informirawe. Koga nekoj }e se re{i da bide proda`en agent na Avon, s$ {to mu

treba e mala investicija (na primer 10 dolari), za da gi nabavi osnovnite materijali za po~nuvawe na proda`bata. Materijalite vklu~uvaat bazi~ni proda`ni tehniki i informacii za toa

kako da se prodade boja za kosa ili produkt za nega na koàta. Za tie koi sakaat da napreduvaat vo pozicijata, ovozmoèno e da bidat trenirani za “bjuti advajzor”, so dopolnitelen trening za nega na koà i informacii potrebni za proda`ba na druga proizvodna linija. Aktuelnata poddr{ka vklu~uva mese~ni proda`ni sredbi, kontaktirawe so podale~ni proda`ni menaxeri i seminari za kariera koi se odrùvaat na sekoi tri meseci. Golemiot broj proda`ni agenti na Avon e mnogu efektivna strategija za da se dojde do konzumentite. Pove}e od 40 milioni èni {irum svetot prodavale proizvodi na Avon u{te od po~etocite vo 1886 godina. Nekoi od proda`nite agenti na Avon rabotat so polno rabotno vreme, no mnozinstvoto ja uìvaat fleksibilnosta koja ja nudi kompanijata, pa moàt da gi balansiraat i rabotata i semejstvoto ili {koloto. Isto taka, kompanijata korporativno odrùva isto tolku bliski vrski so svoite proda`ni agenti kolku {to odrùvaat proda`nite agenti so svoite mu{terii. Katalozite na Avon se pe~atat na sekoi dve nedeli i vklu~uvaat izdanija na drugi jazici. PROIZVODNA LINIJA Vkupnata proizvodna linija na Avon, vklu~uvaj}i gi site brendovi, ima pove}e od 50 iljadi proizvodi. Okolu dve tretini od proizvodnata linija ja so~inuvaat kozmeti~kite proizvodi, a edna tretina e sostavena od proizvodi kako nakit i dodatoci. Pokraj tradicionalnite proizvodi, Avon promovira i prepoznatlivi brendovi kako {to se Avon kolor, Skin-so-soft, Advans tehniks, Avon naturals i Mark, proizvodnata linija za maì. Spored statistikite na firmata, okolu 40% od site amerikanski èni godi{no kupuvaat najmalku eden proizvod na Avon. Iako 40% od linijata se obnovuva sekoja godina, postojat stari favoriti, osobeno nekoi parfemi, koi ostanaa popularni podolgo vreme. Vo naredniot broj na “Kapital” doznajte za vonvremenskite luksuzni ~asovnici na Roleks

OMAHA SE SOMNEVA VO EVROTO {esnaesette dr`avi koi go formiraat valutniot blok. “Ako se gleda realno, postoi navistina golem predizvik da se natera golema grupa razli~ni dr`avi, so razli~ni kulturi i odnesuvawa, da prifatat fiskalna politika naso~ena kon koristewe na ista valuta. Mislam deka }e bide interesno da se sledat nastanite koi }e se slu~uvaat na ovoj plan vo bliska idnina”, izjavi Bafet. Za vreme na prvoto trimese~ie od godinata, blagodarenie na dol`ni~kata kriza so

koja se soo~i Grcija, kako i {pekulaciite deka pokraj Grcija, ista sudbina gi o~ekuva i redica drugi zemji od EU, evroto do`ivea golem pad vo odnos na dolarot. Vo juni, istoto se spu{ti duri na nivo od 1,187 dolari za evro, za naredniot period povtorno da se vrati na povisoko nivo, taka {to negoviot kurs vo tekot na izminatite denovi iznesuva{e okolu 1,386 dolari za evro. VALUTNI RIZICI Bafet, koj vo izminatiot period konstantno se oblo`uva{e protiv dolarot, na redovnata

konferencija na korporacijata Berk{ir Hetavej, odràna vo maj, gi predupredi svoite kolegi za mo`nite rizici vo pogled na evroto. Vo taa prigoda, toj izjavi deka dràvite se soo~uvaat so golem rizik dokolku samostojno ne ja kreiraat svojata monetarna politika. “Ne moè{ da unazaduva{ ako sam si gi pe~ati{ sopstvenite pari”, izjavi Bafet vo taa prigoda. Toa ne e slu~aj so evroto, bidej}i politikata so ovaa valuta ja vospostavuva Evropskata centralna banka so sedi{te vo Frankfurt.

“Perspektivite na trendot vo vrska so evroto koi gi istaknuva Bafet se odnesuvaat za nekoj prili~no podolg vremenski period. Jasno e deka strate{kite problemi vo evrozonata s$ u{te ne se nadminati i deka s$ u{te postoi opasnost da se vrati fiskalnata kriza od periferijata i da ima posledici vrz evroto”, istaknuva Boris [losberg, direktor na sektorot za istra`uvawa kaj onlajn-trejderot na valuti Foreks (GFT Forex) vo Wujork. Evropskata dol`ni~ka kriza izleze na videlina pri krajot na 2009

godina, otkako novata gr~ka Vlada objavi deka buxetskiot deficit e re~isi dvojno pogolem otkolku {to bea tvrdewata na prethodnata administracija. Germanija be{e dràvata koja vloì najmnogu sredstva vo formiraniot fond za spas, {to predizvika re~isi 53% od nejzinite gra|ani na evroto da gledaat kako na lo{a rabota. Vo tekot na 2005 i 2006 godina Bafet po~na da se obloùva protiv dolarot, narekuvaj}i gi tie investicii dolgoro~ni pozicii. Ovie takanare~eni

valutni forvard-dogovori zabeleàa pad na 1,1 milijarda dolari vo tekot na 2006 godina od prvi~nata pozicija koja istite ja imaa vo tekot na 2005 godina, koga iznesuvaa okolu 21,5 milijardi dolari. “Moème da o~ekuvame deka Bafet povtorno }e se zanimava so valutite. Spored mene, Bafet smeta deka evroto stanalo premnogu silno i deka ima samo eden pat kon koj moè da se dviì istoto”, tvrdi Xerald Martin, profesor po finansii na amerikanskiot univerzitet Biznis-{kola Kogod (Kogod School of Business) vo Va{ington.

20 15.10.2010

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT

PETOK

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mnoèstvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL? Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odràt vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci. ITIL PRIDOBIVKI: Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na dokaàni, najprakti~ni

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

Ruzveltova 6, 1000 Skopje Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

OBUKA NA TEMA

OBLAST: IT- KOMPJUTERSKI MRE@I Termin: vtora polovina na oktomvri 2010 Vremetraewe : 40 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIA® re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi {to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe. CompTIA Network+ za mre`ni profesionalci, opfa}a: bezbedost na sistemi, mre`na infrastruktura, kriptografija, procenki i proverki.

DINAMIKA: dva pati nedelno po 4 {kolski ~asa vo ve~erni termini Vklu~eno vo cenata

Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training), Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot, Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot, Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

COMPTIA SECURITY+

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Upisot e vo tek.

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKI / MENAXMENT / HR / HACCP

PETOK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 19 OKTOMVRI 2010

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmo`at:

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!

RABOTA

SESIJA I

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II

[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III

Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV

Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V

SOOPШTENIJA

Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 19.10.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV

(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, in`eneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Po`elno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem.

SAMO VO Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

15.10.2010

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje. 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

KOSMO Inovativen Centar

Seminar na tema LIDERSTVO I MENAXMENT Oblast: Know-how programa Termin: 16 i 23 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 16 ~asa (2 dena) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20menadzment.html

Opis na obukata Menaxmentot e nauka za efikasno realizirawe na rabotata so upravuvawe na lu|eto. Liderstvoto e ve{tina na inspirirawe i motivirawe na lu|eto da ja realiziraat efikasno nivnata rabota. Seminarot Liderstvo i menaxment ima cel menaxerite i rakovoditelite da gi podgotvi za primena na liderski ve{tini za vodewe na va{ata organizacija na novo nivo na realizacija, motivacija i produktivnost.

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odr`i na 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na: www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 15.10.2010

PETOK

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / PROTOKOL

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! NOVO! â&#x20AC;&#x201C; KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKI / KONFERENCII

PETOK

15.10.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Tim i timska rabota 16.10 – 17.10.10 CS Global

Organizirawe na sopstvenoto vreme 16.10 - 17.10.10 12h 60 min Detra Centar Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina 18.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus

Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 18.10 – 12.11 40 ~asa Eurisk Konsalting Obuka za stres i menaxirawe so stresot 18.10.2010 CS Global Ve{tini za upravuvawe so promeni za tehni~ki profesionalci vraboteni vo proizvodstvo 20.10 - 21.10.10 M6 Edukativen Centar

Marketing za mojot biznis 21.10 – 22.10.10 CS Global Tim i gradewe timovi 21.10 - 22.10.10 ESP Time Management 22.10.10 6 ~asa Triple S Learning Vodstvo niz promeni 22.10.10 8 ~asa

CDS – Centar za delovna sorabotka Prezentacija i ubeduvawe 23.10 - 24.10.10 12h 60 min Detra Centar Supply Chain Management 25.10.2010 CS Global CISCO Mre`en administrator CCNA 26.10.10 160 ~asa Aleksandrija Edukativen Centar

Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ^itawe 28.10.2010 In Optimum Makedonija Obuka za protokol i etikecija na vozrasni 28.10 - 28.11.10 Akademija za protokol na Makedonija Govorewe vo jasnost 28.10 – 29.10.10 CS Global Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 15.10.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

PETOK

Od 26 do 28 oktomvri 2010 godina, vo Novi Sad, Republika Srbija 5 -TI ME\UNARODEN SAEM „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ 19-TI ME\UNARODEN SAEM ZA ENERGETIKA I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odr`at dve Me|unarodni saemski manifestacii:

5 -ti Me|unroden saem „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ i

19-ti Me|unaroden saem za energetika i za{tita na `ivotnata sredina.

GLAVNITE SODR@INI NA SAEMSKITE MANIFESTACII SE: - Investicii; Nedvi`nini; Energetika i Za{tita na ìvotnata sredina. Izloùva~ite i posetitelite na delovno stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7000 u~esnici i posetiteli) za vreme na trite saemski denovi }e moàt da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezentacii na proekti, seminari, konferencii, edukativni programi. Podetalni informacii na www. sajam.net i www. Novisadexpo.com KONTAKT:

Zorica Me{kova Tel: (02) 3244019; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: zorica@mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Na 19.10.2010 godina na Skopski saem Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 2010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE :

TEHNOMA EEN PARTNERSTVO 2010 Vo ramkite na saemot Tehnoma 2010 Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija organizira me|unarodni sredbi (TEHNOMA Partnerstvo 2010) za pretprijatija zainteresirani za iznao|awe na potencijalni partneri za tehnolo{ka i biznis-sorabotka. TEHNOMA Partnerstvo 2010 nudi mo`nost za ostvaruvawe na novi biznis relacii i razmena na tehnologii so internacionalni partneri od slednite oblasti: metalurgija; grade`ni{tvo (proizvodstvo i trgovija so grade`ni materijali); proizvodstvo i trgovija so elektri~ni materijali i elektronika; energija i energetika. Site informacii i formata za prijavuvawe mo`e da se najdat na: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/publicwebsite/bemt/home.cfm?eventid=2448 http://www.mchamber.mk/default.aspx?lId=1&mId=40

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

KONTAKT LICE : Call Centar : (02) 15015 Tel: (02) 3244090; Faks:(02) 3244088 E-adresa: laze@mchamber.mk

Laze Angelevski

FUN BUSINESS

PETOK

15.10.2010

IZDAVA^KA INDUSTRIJA

FORMAT ILI SODR@INA? vstraliskiot izdava~ Gordon îrs dopatuval na Saemot na kniga vo Frankfurt minatata nedela so moèbi najgolemata kniga na svetot dosega. Primerokot od toj atlas koj e dva metri {irok i tri metri visok }e ~ini 100.000 dolari. Vo negova blizina bil lociran i britanskiot avtor na bestseleri, Ken Folet, koj go pretstavil svojot nov roman “Zemjata na Stup”, me|utoa i multimedijalnata verzija, koja e nameneta za “~itawe, gledawe i slu{awe”. Dokolku malku ste zalutale niz brojnite likovi na srednovekovna Anglija, a koi se smesteni vo romanite na Folet, nemojte da se griìte, bidej}i i za toa ima re{enie. Dovolno e so eden dopir da vi se otvori “interaktivnoto steblo na likovi”, za polesno da razberete koj e koj vo prikaznata. Vo ramkite na taa multimedijalna, interaktiva ekniga dobivate i intervju so avtorot, go dobivate negoviot dnevnik, muzika, ise~oci od televiziskata serija koja e nastanata spored romanot i mnogu drugi raboti. Avstraliskiot izdava~ so

Malkumina se onie koi ja sakaat e-knigata, me|utoa, s$ u{te

Ednostavno ne im izgledala simpati~na na kupuva~ite. Barem ne na onie na Saemot vo Frankfurt. Taa i ponatamu nosi interesna suma pari, me|utoa, izdava~ite sakaat po sekoja cena da ja izbegnat sudbinata na diskografskite ku}i. Tie bea prvite koi po~naa da objavuvaat digitalni nosa~i na zvuk (cedea), me|utoa, vo erata na Internetot i tehnolo{kata industrija nekako ne uspeaja da si go najdat svoeto mesto. Za golem broj izdava~i ova e sosema nova teritorija, koja doprva treba da ja osvojuvaat. Postojat golem broj reklami za novi knigi, od zna~ajni avtori, koi bez razlika vo koj format se nao|aat, }e bidat atraktivni za qubitelite na pi{aniot zbor. Duri bi ja ~itale i na mobilen telefon. Duri i brojot na kriti~arite e namalen, zatoa {to generalno tie se zanimavaat so ve}e etablirani avtori. Vo vreme na recesija retko koj mlad avtor mo`e da se dogovori so nekoja izdava~ka ku}a koja bi mu osigurala probiv vo tradicionalnite mediumi. Site onie koi sakaat da

e mnogu atraktivna za da bide tema na razgovor. Nervozata postoi i kaj samite pisateli, zatoa {to promenata na industrijata menuva re~isi s$.

Nova era i vo izdava{tvoto ova svoe delo saka da ostavi ne{to za slednite generacii, ne{to po {to }e go pametat. Kako {to izjavil na saemot, denes s$ e digitalno i mo`e da is~ezne vo sekunda. Me|utoa, ovaa kniga }e bide tuka i na-

rednite 500 godini. Ovaa kniga naide na golem broj raspravii i negoduvawa. Me|utoa, i na toa deka germanskiot minister za nadvore{ni raboti, pri otvoraweto na Saemot izjavil deka ovaa kniga

“}e preìvee i pokraj toa {to mnogumina sakaat da ja zakopaat”. E-knigata, i pokraj toa {to be{e opi{ana kako delo kade {to ne e va`na formata, tuku sodrìnata, sepak, zasega ne doìvuva nekoj golem uspeh.

gi prosledat reakciite od vakviot brz tek na ovaa industrija moàt da go storat toa na nekolku sajtovi od tipot na amwriter. com, Dubilit.com,BookRix, koi se nameneti tokmu za pisatelite, eden vid knièven MySpace. Za vreme na saemot vo Frankufrt, eden od tie 63 korisnici na BookRix navodno potpi{al dogovor za nekoj golem izdava~. Saemot vo Frankfurt tradicionalno e destinacija za golem broj zvu~ni imiwa. Godinava me|u niv bea i Xonatan Frenzen, Ingrid Betamkort, Bret Iston Elis, kako i Dejvid Grosman, dobitnik na Nagradata za mir. Xonatan Frenzen, edna od najgolemite knièvni yvezdi na dene{ninata, inaku e i porane{en berlinski student, pa so toa moè i da ja {armira publikata (so ”svojot germanski jazik”), za vreme na promociite na negoviot nov roman “Sloboda” i na drugata strana od Atlantikot. Koga se vo pra{awe trendovite i ona {to se ~ita, pisatelite s$ u{te se borat so ruskiot noir , drugi, pak, se nadevaat na hororite, a treti, pak, na ve}e proverenite avtori.

26 15.10.2010

FUN BUSINESS

PETOK

RASTE BROJOT NA BOGATA[I VO GERMANIJA

DEKORATIVNA KOZMETIKA

SUPERMARKETI ZA SUPERBIZNIS

L’OREAL GO KUPUVA KONKURENTOT AVON

o Germanija ìveat pove}e od 100 milijarderi, a nivnoto vkupno bogatstvo iznesuva 287 milijardi evra. Najbogati se nositelite na sinxirot na supermarketi Aldi, a najnovite bogata{i doa|aat od Hamburg. Semejstvata na prodavnicite Aldi imaat vkupno 33 milijardi evra, dodeka, pak, sopstvenikot na Lidl moè da se pofali so malku pove}e od 10 milijardi. êtvrtata pozicija na najbogati ja “poseduva” poznatoto germansko semejstvo Oto. Tie go izdavaat najpoznatiot katalog za {oping od doma. Najbogatata èna vo zemjata, pak, e Suzane Kimaat, ~ie bogatstvo iznesuva 7,7 milijardi evra i se nao|a na {estata pozicija. Taa e eden od pogolemite akcioneri na kompanijata BMV. Generalno gledano, vo sporedba so 2009-ta godina, vo 2010-ta godina brojot na milijarderi se zgolemil od 99 na 103. Spored edna presmetka, bogatstvoto na 100te najbogati lu|e vo Germanija iznesuva 287 milijardi evra, {to e

azarot na kozmetika denovive o~ekuva golema akvizicija. Spored “Dejli mejl”, Loreal (L’Oreal) planira da ponudi 44 dolari za akcija vo Avon (Avon), {to zna~i deka sevkupnata transakcija bi mo`ela da dostigne 18,8 milijardi dolari. Navedenata ponuda bi pretstavuvala 32,7% vo odnos na zavr{nata cena na akciite na Avon od 18,8 milijardi dolari za otkup ponedelnikot. Sepak, ova se samo {pekuna akciite vo Avon lacii, a analiti~arite na {vajcarskata banka UBS smetaat deka e mo`no francuskata kompanija da go kupi Avon poradi niskata zadol`enost i potrebata za konsolidacija vnatre vo kozmeti~kata industrija.

P dovolno za da se pokrie 90% od dr`avniot buxet, koj iznesuva 320 milijardi godi{no. Najbogatite gubitnici za ovaa godina se povtorno od semejstvoto Aldi. Vo juli po~inal koosnova~ot na sinxirot, Teo Albreht, a so toa negovite naslednici se osiroma{ile za 750 milioni evra. Po niv e dinastijata Por{e so 500 milioni pomalku i familijata [peker, sopstvenici na istoimeniot sinxir na drogerija. Vtoriot najgolem grad po golemina vo Germanija e Hamburg, koj godinava go

dade najprosperitetniot milijarder vo zemjata, biznismenot Mihael Kone. Toj zaraboti 900 milioni evra, so {to si go zgolemi bogatstvoto na 4 milijardi evra. I pokraj golemiot broj bogata{i, Germancite godinava imaa seriozni problemi so posledicite od svetskata finansiska kriza. Te{kotii imaa i proizvoditelite na avtomobili. I pokraj toa, germanskata ekonomija e vo podem i ni{to ne bi iznenadilo dokolku u{te pove}e se zgolemi brojot na milijarderi dogodina.

GADGETS

ULTRATENOK LG NANO-TELEVIZOR eodamna, na najgolemiot saem za potro{uva~ka elektronika, IFA vo Berlin, LG go promovira{e svojot nano-televizor. Ovoj visokobuxeten ured so 8,8 milimetri nano-osvetluvawe, gi voodu{evi poznava~ite na tehnologijata, no i qubitelite na fensi uredite. Vo ultratenkiot nano-televizor e smesten ne samo LCD ekran, tuku i LED osvetluvawe na celata povr{ina, koe se isklu~uva posebno. LCD ekranot sega ima “film” so to~ki so nanodimenzii, koi se sposobni da ja reflektiraat svetlinata ramnomerno, podobro od voobi~aenoto LED pozadinsko osvetluvawe. Osven toa, noviot LG nano ima i nova funkcija za kontrolirawe na zatemnuvaweto, kontrastot i jasnosta na slikata.

SPORT

PETOK

SPORT PREMIER LIGA

LIVERPUL, SEPAK, ]E SE PRODAVA

15.10.2010

TEMNATA STRANA NA SPORTOT

HULIGANSTVOTO GO TRESE BALKANOT! Sportot i kulturata ne se oslobodeni od politikata. Radikalnite huliganski grupi se vo tesna sprega so politi~kite partii i ovaa pojava ostanuva nepromeneta u{te od vremeto na na{eto osamostojuvawe

Na stadionite vo Makedonija odamna nema mesto za umerenite naviva~i kru`niot sud na Liverpul ja odbi `albata na sopstvenicite na istoimeniot fudbalski klub, koi se obidoa da ja spre~at negovata proda`ba. Amerikanskite gazdi, Xorx Xilet i Tom Hiks, ne se soglasni so toa timot da premine vo sopstvenost na druga kompanija od SAD, NESV, koja ve}e gi zavr{i pregovorite so glavniot dol`ni~ki doveritel, Kralskata banka na [kotska (RBS). “Sega }e bide formiran nov upraven odbor na klubot, koj {to }e re{ava za proda`bata”, izjavi pretsedatelot na Liverpul, Martin Brouton. Inaku, Hiks i Xilet se obratija do Sudot so barawe da se zapre proda`bata, a se obidoa i da otpu{tat dvajca ~lenovi na upravniot odbor koj re{i klubot da mu se prodade na amerikanskiot ponuduva~. No, Sudot go otfrli baraweto, a kreditorot, Kralskata banka

Amerikanskite gazdi na Liverpul go izgubija sudskiot spor, sudbinata na timot }e bide poznata denovive na [kotska, pobara vra}awe na otpu{tenite ~lenovi na odborot. Zasega, glaven kandidat za prezemawe na klubot ostanuva korporacijata NESV, koja, pokraj toa {to se soglasi da plati 300 milioni funti za kontrolniot paket-akcii, ima i dobar bekgraund vo predvodeweto sportski klubovi. Pod zakrila na kompanijata e bejzbol timot od Boston, Red Soks, koj ima osvoeno dve tituli vo Svetskata serija otkako e vo sopstvenost na NESV. Od pred dva dena na adresata na Liverpul pristigna i ponudata od singapurskiot biznismen Piter Lim.

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

uliganstvoto e antisocijalno odnesuvawe na grupi ili poedinci, so koe se kr{at op{testvenite normi, zakoni i pravila, prosledeno so op{todestruktivni dejstvija. Ovaa op{ta definicija za huliganstvoto sosema dobro odgovara za objasnuvawe na ma~nite sostojbi {to dolgi godini se povtoruvaat vo na{ata zemja, no i vo na{eto poblisko opkru`uvawe. Makedonskiot sport, u{te i pred da oficijalno da po~ne dr`avnoto osamostojuvawe od jugoslovenskata federacija, stana `rtva na radikalnite naviva~ki grupi. Malku povozrasnite se se}avaat na brutalnite presmetki me|u naviva~ite na Vardar i Pelister, organizirani vo fan-grupi pod imeto Komiti i ^kembari. Ne{to podocna, redovna praktika stanaa tepa~kite vo ko{arkarskite sali, za situacijata da izleze od kontrola vo finaleto od Ligata na evropskite {ampionki vo rakomet, koga poradi diveeweto na skopskite naviva~i ekipata na Kometal \P be{e drakonski kazneta. No, vo poslednite godini sportskoto rivalstvo malku splasna blagodarenie na faktot deka pogolemiot del od klubovite i reprezentaciite vo Makedonija se so marginalni aspiracii. No, zatoa s$ u{te e prisuten konfliktot na naviva~kite grupi koj se temeli na me|uetni~ka netolerancija. Toa najdobro go otslikaa i poslednite dva incidenti vo Tetovo, vo vremenski interval od dva meseci, koga dojde do pogolem sudir na makedonski i albanski radikalni grupi za vreme na fudbalski natprevar. Iako vo nekolku navrati e napraven obid da se stavi

tranziciski godini huliganite se oru`je na politi~kite eliti

kraj na ovie devijantni pojavi, sepak, dosega nemame videno poseriozna akcija od dr`avnite organi. “Sportot i kulturata ne se oslobodeni od politikata. Radikalnite huliganski grupi se vo tesna sprega so politi~kite partii i ovaa pojava ostanuva nepromeneta u{te od vremeto na na{eto osamostojuvawe. Mora da se razvie ~uvstvo za pogolema demokrati~nost, bidej}i vlasta treba da vladee so sistemot, no ne i so op{testvoto. Ova se odnesuva na site vladeja~ki strukturi dosega”, smeta Nelko Nelkovski od makedonskiot centar za kultura i razvoj, pod ~ie rakovodstvo denovive vo Skopje se odr`uva konferencija na tema “Promovirawe na interkulturen dijalog”. Za sre}a se ~ini deka Makedonija zaostanuva vo huliganstvoto vo sporedba so nekoi zemji, isto taka porane{ni jugoslovenski republiki. Se razbira deka e najsve` primerot so srpskite

Huliganite se posledica, no ne i pri~ina za problemot. Pogre{en e pristapot so koj vlasta se obiduva da se spravi so ovie mladi i zavedeni lu|e. Potrebno e da se izvr{i pritisok vrz politi~kite partii za da se otka`at od organizirawe i pomagawe na radikalnite naviva~ki grupi naviva~i, koi vo tri dena napravija dva golemi incidenti. Najprvin se obidoa da ja prekinat Paradata na gordosta organizirana od gej-populacijata vo Srbija, za dva dena podocna da napravat serija incidenti vo Xenova, Italija, kade {to srpskiot nacionalen tim treba{e da odigra natprevar od kvalifikaciite za evropskoto fudbalsko prvenstvo. Dobar del od intelektualnata, no i sportskata zaednica vo Srbija e vo ista linija so tvrdeweto na Nelkovski, deka radikalnite grupi se samo prodol`ena raka na politikata. “Huliganite se posledica, no ne i pri~ina za problemot. Pogre{en e pristapot so koj vlasta se obiduva da se spravi so ovie mladi

i zavedeni lu|e. Potrebno e da se izvr{i pritisok vrz politi~kite partii za tie da se otka`at od organizirawe i pomagawe na radikalnite naviva~ki grupi”, izjavi proslaveniot srpski fudbaler Savo Milo{evi}. Za mnogumina po~etokot na gra|anskite vojni na teritorijata na porane{na Jugoslavija e ozna~en so presmetkata na srpskite i hrvatskite naviva~i. Za nekolkumina, pak, toa e po~etokot na krajot na edna dr`ava. Fakt e deka preku radikalnite fangrupi se ispra}aat golem broj politi~ki poraki, a ne retko se koristat i za pritisok kon vlasta ili opozicijata. Od niv mnogumina imaat }ar, no na krajot site se vo zaguba.

Po~etokot na krajot na nekoga{na Jugoslavija e ozna~en so sudirot na srpskite i hrvatskite huligani

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski