Br.148-kapital-21.10.2010 by Kapital Media Group

MIN^O JORDANOV PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA MAKSTIL

POTREBNA E POLITI^KA HRABROST ZA POGOLEM EKONOMSKI RAST STRANA 9

IZVE[TAJ NA REPORTERI BEZ GRANICI

PETOK, VO

MAKEDONIJA BELE@I KATASTROFALEN PAD NA LISTATA ZA SLOBODA NA MEDIUMITE STRANA 5

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KOJ ]E BIDE NASLEDNIKOT NA PETAR GO[EV?

SE TIPUVA NA STAVRESKI I BOGOV ZA IDEN GUVERNER NA NBM ANKETATA NA “KAPITAL” POKA@A DEKA STAVRESKI I BOGOV IMAAT NAJGOLEMI [ANSI PORADI POZNAVAWETO NA MONETARNATA POLITIKA I ISKUSTVOTO KAKO VRABOTENI VO NBM, NO PRED SÈ KAKO LU\E OD DOVERBA NA GRUEVSKI ~etvrtok. 21. oktomvri. 2010 | broj 148 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, SREDA, 20.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,08% 0 0,24% 0 00,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 44,43 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

82,03 882 1,50%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (20.10) 2.130

MBI 10

2.125

2.120 2.115 2.110 2.105 2.100 2.095 2.090 14.10

16.10

18.10

20.10

Vladata pomalku transparentno go tro{i buxetot STRANA 10

Oblo`uvalnicite so finti izbegnuvaat danok STRANA 4

PO OBJAVATA ZA NAJGOLEM OSTVAREN PRIHOD OD DOBIVKA VO 2009

BROKERITE NE VERUVAAT DEKA NEKOJ ZARABOTIL 1,6 MILIONI EVRA NA BERZA

STRANA 11

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

[TO TAKA, ODNENADE@!? STRANA 4

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

SÈ SE VRTI OKOLU NEGO STRANA 8

VOVEDNIK MAKSIM RISTESKI

CRVEN ALARM ZA MAKEDONSKITE MEDIUMI STRANA 2

DENES IZLEZE NOVOTO ELEKTRONSKO IZDANIE NA "BIZNIS INFO".

PREZEMETE GO OD WWW.MCHAMBER.MK

2 21.10.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 21 OKTOMVRI 2010

CRVEN ALARM ZA MAKEDONSKITE MEDIUMI voto ne dobiva pravna satisfakcija. No, toa e samo edna od pri~inite poradi koi e dovedeno vo pra{awe objektivnoto informirawe na mediumite. Vo mediumskata Pretpostavuvam deka sfera vo Makedonija nikogo voop{to ne politi~kite i biznisgo iznenadi padot na interesite se vo sudir Makedonija za celi so objektivnoto in34 mesta, i toa za formirawe. Trite samo edna godina, na najgolemi komercijalni Indeksot za sloboda na televizii so nacionalni mediumite, {to sekoja koncesii se vo sopstvegodina go izgotvuva nost na lu|e dlaboko i internacionalnata otvoreno involvirani organizacija Reporteri vo politi~kiot ìvot na bez granici. No, ima zemjava. Logi~no, medili poglasen i poseriumski “moguli” so vakov ozen alarm za osvestu- profil svoite televizii vawe na mediumskata gi koristat samo za sfera (i na onie od podobro da se poziciokoi vo Makedonija taa niraat vo doma{noto sudbinski zavisi) od politi~ko miqe. ovoj podatok, pokraj Vo me|uvreme, bez razkoj stoi dijagnozata: lika dali se so vlasta kontrola vrz javnite i ili so opozicijata, privatni mediumi preku beskrupolozno se borat kalkulirana upotreba za reklamite {to gi na institucionalni pla}a Vladata, a ova reklamni buxeti i denovive osobeno dojde postoewe dogovor me|u do izraz niz niskite politi~kite i sudskite prepukuvawa me|u dve krugovi, {to ja pravi televizii. I toa vo rabotata na novinarite period dodeka istite se s$ posloèna? sitea od bedata vo koja Prvopovikana da odamna e padnat javniot reagira, sekako, e radiodifuzen servis, koj nadle`nata institucija, vo naredniot period }e Sovetot za radiodifuz- se lekuva so reformi, ija, a vedna{ po nea za koi site relevantni Zdruènieto na novifaktori predupredija narite, no i sekoj ure- deka nema da uspeat bez dnik i novinar posebpoliti~ka volja, {to no. Ova go kaùvam zna~i, nema da uspeat. so potrebnata rezerva Da ne zboruvame za vli{to ja bara notirajanieto na Vladata vrz noto vo izve{tajot na mediumite, kako klient Reporteri bez granici so najgolem (re~isi deka vo Makedonija neograni~en) buxet za individualnite herojreklamirawe, koja duri stva vo ime na objeki ako ne go manifestira tivnoto novinarstvo pritisokot direktno, toj zavr{uvaat so napad, e srazmerno golem na neretko i fizi~ki, vrz mo}ta na dràvata kako pripadnikot na sedmata oglasuva~, koja sekoj mesila, za {to herojstdium saka da ja ima na

38.800

Funti finansiska pomo{ od britanskata ambasada dobi Makedonija za implementacijata na proektot “Podobra biznis-regulativa vo Makedonija“. Memorandumot za sorabotka v~era go potpi{aa vicepremierot Vladimir Pe{evski i britanskiot ambasador vo zemjava, Kristofer Ivon. Parite se finansiska pomo{ od Kralstvoto Velika Britanija i Severna Irska. Proektot }e sodr`i analiza na sega{nata institucionalna postavenost i praktiki za implementacija na regulatornata reforma (Regulatorna gilotina RIA – procenka na vlijanieto i Nacionalniot elektronski registar na propisi – ENER), sproveduvawe na najdobrite praktiki vo ovaa oblast, podgotovka na akcionen plan za implementacija na unapredenata regulatorna reforma i definirawe indikatori za monitoring na procesot na regulatornata reforma, kako i analiza na konkretna, ve}e napravena procenka na vlijanieto na regulativata vrz odredeni zakoni od oblasta na ekonomijata.

KOJ ]E BIDE NASLEDNIKOT NA PETAR GO[

SE TIPUVA NA S ZA IDEN GUVERN MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

svoja strana. Vo vakvi okolnosti, pra{aweto “kakvi vrednosti propagiraat makedonskite mediumi” e samo retori~ko. Televiziskite kanali gi otvoraat svoite centralni informativni emisii so vesti od crna hronika, kako da sakaat da gi “ute{at” gra|anite ma~eni od hroni~nite makedonski maki, pora~uvaj}i im deka “na nekoi im e polo{o otkolku vam”. Da ne zboruvame za igraniot del od programata na makedonskite TV-kanali, vo koj dominiraat (vo momentov) turski i indiski serii, {to najdobro go doka`uva faktot {to “Zlatnata bubamaraa na popularnosta” za aktersko ostvaruvawe ja dobi glumec koj natsinhroniziral lik od serija?! Da ne navleguvame ponatamu, za{to ova e fenomen {to, iako temava go pokriva, e popodatliv za sociopatolo{ka analizaa

Anketata {to ja napravi “Kapital” me|u lu|eto od finansiskata sfera poka`a deka Stavreski i Bogov imaat najgolemi {ansi da bidat kandidirani poradi poznavaweto na monetarnata politika i iskustvoto kako vraboteni vo NBM, no pred s$ kako lu|e od doverba na premierot Nikola Gruevski SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Bankarite, ekspertite i dobrupatenite tipuvaat na ministerot za finansii, Zoran Stavreski i na viceguvernerot, Dimitar Bogov, kako iden guverner na Narodnata banka na Makedonija. Vo maj idnata godina zavr{uva mandatot na aktuelniot guverner Petar Go{ev, a toga{ Sobranieto, r , na predlog r d odd pretsedatelot, \or|e Ivanov, treba da go izbere negoviot naslednik. Nikoj ne go spomnuva imeto na sega{niot guverner, Petar Go{ev, za mo`en reizbor. Najverojatno, Go{ev si odi. Anketata {to ja napravi “Kapital” me|u lu|eto od finansiskata sfera poka`a deka Stavreski i Bogov imaat najgolemi {ansi da

bidat kandidirani. [ansite im se davaat poradi poznavaweto na monetarnata politika i iskustvoto kako vraboteni vo NBM, no pred s$ kako lu|e od doverba na premierot Nikola Gruevski. Sta v r e sk i s me ta d e ka pozicijata guverner e edna od trite najzna~ajni pozicii vo dr`avata i poradi toa e va`no taa funkcija da ja izvr{uva najstru~niot i najkvaliteten poedinec, koj nezavisno }e ja sproveduva monetarnata politika. No, ne otkriva dali saka da bide guverner. “Pozicijata vicepremier i minister za finansii e definitivno najte{kata funkcija vo mojata kariera, osobeno vo vakvi krizni vremiwa. Zatoa, celosno sum fokusiran na toa kako pouspe{no da ja izvr{uvam ovaa mnogu te{ka i odgovorna rabota”, veli toj. Spored nego, idniot guverner treba da ima razbirawe za celata ekonomija. “Monetarnata politika, vo koordinacija so fiskalnata, treba da bide vo

funkcija na rastot, a ne da go popre~uva. Toa zna~i deka vo razli~ni periodi, zavisno od ocenata na vlasta i na centralnata banka, treba da se kombiniraat fiskalnata i monetarnata politika na na~in koj {to }e obezbedi vkupnite efekti da bidat najgolemi”, dodava Stavreski. Bogov, pak, e blizok so aktuelnata vlast. Na pozicijata viceguverner dojde tokmu od Ministerstvoto za finansii. Negoviot izbor bi bilo vnatre{no i konzervativno re{enie, koe nema da predizvika mnogu vreva vo javnosta. Bogov ne saka da gi komentira za~estenite prognozi za negov izbor na ~elo na NBM. “Ne sakam da gi komentiram ovie {pekulacii. Zasega nema ni{to konkretno vo vrska so izborot za nov guverner”, izjavi toj. U[TE NEKOLKU IMIWA VO IGRA Osven Stavreski i Bogov, vo

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje stovite Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KOJ IMA NAJGOLEMI [ANSI?

ZORAN STAVRESKI, minister DIMITAR BOGOV, viceguverner VAN^O KARGOV, direktor na Carinskata uprava MIHAIL PETKOVSKI, profesor GLIGOR BI[EV, pretsedatel na UO na Stopanska banka TRAJKO SLAVESKI, profesor QUBOMIR KEKENOVSKI, profesor

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

DANIELA GLIGOROVSKA

ovtorno se vrati sjajot na Skopskiot saem, kade {to vrie od kompanii od zemjava i od regionot na Tehnoma 2010

NE IM BE[E DENOT

ZORAN ALEKSOV

spea da gi obedini site partii vo [tip so cel da im uspee referendumot za iskoristuvawe 1,5 milioni evra od op{tinskata kasa

ALEKSANDAR PETREVSKI

TRENDAFIL IVANOVSKI

hri|ani se `alat deka vo gradot caruva urbano-grade`nata mafija, ama gradona~alnikot i nadle`nite slu`bi toa ne go gledaat

e mu odi od raka rabotata na Ustavniot sud, kade sudiite po~naa da manifestiraat otvoren revolt i bojkot na raspravata

[EV?

STAVRESKI I BOGOV NER NA NBM KOJ RAKOVODE[E SO NBM

igra za iden guverner na NBM se stavaat i Van~o Kargov, sega{en direktor na Carinskata uprava i porane{en viceguverner; Bi{ev, i e er er; GGligor i or Bi e pretsedatel na Upravniot odbor na Stopanska banka; Mihail Petkovski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i aktuelniot minister za ekonomija i porane{en viceguverner, Fatmir Besimi. Se spomenuva i profesorot Trajko Slaveski, koj e porane{en minister za finansii, no se smeta deka {ansite za toa se mnogu mali. Kako favorit na pretsedatelot Ivanov se spomenuva Qubomir Kekenovski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, koj vaì za blizok ~ovek na Ivanov. “Spored Spored stru~nosta, favoriti se Zoran Stavreski, Dimitar Bogov i Mihail Petkovski. No, ne veruvam deka Gruevski }e se otkaè od Stavreski kako ~len na Vladata. Petkovski, pak, ne veruvam deka }e se nafati. Dobro re{enie bi bil Bogov, koj e dobar makroekonomist, a go sovlada i finansiskiot sektor”, veli izvor na “Kapital”. Spored eden bankar, Vladata sigurno }e izbere svoj ~ovek, odnosno izborot na idniot guverner na NBM }e se svede na politi~ko pra{awe. “Jas tipuvam na Stavreski, koj bil vo NBM i ja razbira rabotata. Apsolutno e adekvaten za ovaa funkcija. Ivanov go proteìra Kekenovski, koj e ~len na Sovetot na NBM”, veli toj. GOLEMI PREDIZVICI Predizvikot da se bide gu-

verner na Narodnata N rodnata banka na Na Makedonija vo narednite sedum godini voop{to ne e mal. Od edna strana e politikata na kurs, koja se fiksen devizen kurs vodi od 1995 godina, i na koja & se podredeni site instrumenti na NBM, a od druga strana e stagnacijata vo ekonomijata i stopanstvoto, koja bara promena na makroekonomskiot model. Nekoi toa go povrzuvaat i so potrebata od promena na monetarnata strategija, od fiksirawe na devizniot kurs, kon targetirawe na inflacijata, a vrednosta na denarot vo odnos na evroto da se dviì vo nekoi margini. “Vo bankarskiot sektor od poodamna e vospostavena dobra baza i tuka treba da se prodolì so taa politika. Predizvikot bi bil da se okuraàt da dojdat stranski banki, koi bi go razbile svetoto trojstvo vo bankarskiot sektor, ili srednite banki da se dokapitaliziraat za da se zgolemi konkurencijata. No, potrebna e promena na monetarnata strategija so fokusirawe na inflacijata, a kursot da bide vo funkcija na ovaa strategija, a ne de fakto fiksiran”, smeta Qube Trpeski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i porane{en guverner. Spored nego, kursot treba da se dviì vo marginite +/-5% vo narednite dve godini. Trpeski veli deka od ovaa politika }e bidat pogodeni samo korisnicite na krediti so devizna klauzula, koi }e imaat problem da gi otpla}aat kreditite, so {to }e se vlo{i kreditnoto portfolio na bankite. No, pogolemi pozitivni efekti gleda d vo ekonomijata. j “]e se ohrabri izvozot, a }e se namali uvozot. Samo toa e na~in da se namali trgovskiot deficit. Za nekolku godini }e se soo~ime so nedostig od devizen priliv, koj sega doa|a od iselenicite. Tie pove}e nema da pra}aat pari, bidej}i si gi zemaat i semejstvata vo stranstvo. Celi sela

Od vospostavuvaweto na monetarnata nezavisnost na Makedonija vo 1991 godina Narodnata banka ja upravuvaa trojca guverneri: Borko Stanoevski, Qube Trpeski i aktuelniot Petar Go{ev. Na po~etokot, zemjata se soo~i so seriozni ekonomski problemi, kako hiperinflacija i voveduvawe nacionalna valuta. So toa se spravija, no imaa i drugi “bankarski” problemi. Aferata so {tedilnicata TAT frli senka vrz guvernerot Stanoevski, Eksport-import be{e likvidirana vo vremeto na Trpeski, a Makedonska i Rado banka vo vremeto na Go{ev. NBM, sepak, uspea da vospostavi monetarna stabilnost i da stekne golema doverba.

GUVERNEROT GO BIRA SOBRANIETO NA PREDLOG OD PRETSEDATELOT Guvernerot na NBM go imenuva i razre{uva Sobranieto na predlog od pretsedatelot na dràvata na sekoi sedum godini, so pravo na u{te eden reizbor. Spored Zakonot za Narodna banka, guvernerot donesuva odluki i drugi op{ti akti od oblasta na raboteweto na centralnata banka i za toa go izvestuva Sovetot na NBM. Mandatot na guvernerot prestanuva po istekot na sedum godini od denot koga e imenuvan, vo slu~aj na smrt ili na negova ostavka i otpovikuvawe. dol` Radika se prazni, do bidej}i ìtelite se iselija bid vo Italija”, predupreduva Trpeski. Trp Spored Zoran Jovanovski, Sp potpretsedatel na SDSM po i porane{en viceguverner, isklu~itelno va`na e er funkcijata guverner i sekoja fun gre{ka vo izborot }e ~ini gre mnogu skapo. mn “Cenata na lo{iot izbor e “C mnogu povisoka od drugite mn javni funkcii, bidej}i manjav datot trae sedum godini i dat mnogu te{ko se razre{uva mn guvernerot. Guvernerot guv treba da ima teoretski tre poznavawa, no i prakti~no poz iskustvo. Prednost bi bilo isk ako imal direktni kontakti so NBM i so bankarskata industrija. Toj moè da bide ind dobar makroekonomist, no dob moè da ima problem da mo se spravi so supervizijata na bankite. Treba da ima i menaxersko iskustvo za da me menaxira so institucija od me 400 vraboteni. Guvernerot kako li~nost treba da bide kak profesionalec, kredibilen, pro prizemjen, nezavisen, da pr znae da go krene glasot zna koga ne{to ne ~ini, da ko poddrùva dobri polipo tiki, a da kritikuva lo{i, tik bez razlika koj gi vodi. be Taka }e obezbedi dobra Ta startna pozicija”, veli sta Jovanovski. Jov Toj ukaùva deka pred idniot guverner }e se otvorat nio predizvicite za pozicijata pr i politikata na NBM vo

evrointegrativniot proces na zemjata, odnosno dali, koga i kako }e se menuva monetarnata strategija. “Dokolku pretsedatelot Ivanov odbere bezli~en partiski vojnik, toa }e bide tragedija i }e predizvika nervoza vo bankarskiot i finansiskiot sektor”, istaknuva Jovanovski. I ekonomistite se soglasuvaat deka noviot guverner ne treba da bide politi~ka figura koja doprva }e u~i i slepo }e gi koordinira monetarnite celi so instrukciite od fiskalnata politika. “Noviot guverner treba da bide li~nost so integritet vo donesuvaweto na odlukite, nezavisen od vlasta, ~ovek koj moè da se sprotivstavi i da ja zategne monetarnata politika dokolku Vladata gi zgolemuva tekovnite tro{oci od buxetot. Treba da kreira svoja nova politika, koja }e se razlikuva od postoe~kata, pohrabri merki za pogolemo relaksirawe na monetarnite instrumenti, kako zadolìtelnata rezerva i namaluvawe na osnovnata kamata. Treba ve{to da gi menaxira depozitite vo NBM i deviznite rezervi, da prodolì dobro da gi kontrolira bankite, a centralnata banka da stane potransparentna”, ocenuva univerzitetskiot profesor Rubin Zarevski.

21.10.2010

POBEDNIK

REFORMATOR NA ADMINISTRACIJATA A

[

[efot na nabquduva~kata misija na OBSE, Hose Luis Herero, o~igledno e najgolemiot pobornik za reformi vo javnata administracija vo Makedonija. Administracijata, koja so godini nanazad e nagolemo kritikuvana, kako od Evropskata unija, taka i od doma{nite i od me|unarodnite eksperti i analiti~ari, nikako da se svrti kon reforma i profesionalizacija. Nitu edna vlada vo Makedonija ne najde sila za da se spravi so ovoj “birokatski dinosaurus” koj so godini ja optovaruva dr`avnata kasa i poleka ja turka zemjata vo bankrot. Edinstveniot pobednik vo ovaa prikazna o~igledno e Herero, koj postojano ja sledi javnata administracija i pridonesuva za nejzina reforma. V~era toj go promovira{e proektot na OBSE, so koj se predviduvaat obuki i podgotovki na okolu

HOSE LUIS HERERO 350 dràvni slu`benici, {to e u{te eden od nizata proekti za javnata administracija, finansirani od OBSE. Glasnogovornikot za zloupotrebata so ramkovni vrabotuvawa, za problemite so vremenite vrabotuvawa i glomaznata i ogromna administracija, so vakvite konkretni proekti i investicii pokaùva deka ne upatuva samo prazni zborovi i kritiki, tuku navistina raboti na najgolemiot problem vo dràvata. Iako, nejasno e dali na kraj }e uspee da se spravi so tvrdoglavata i nezainteresirana vlast, sepak, ova nesomneno dava nade` deka vakvite mali ~ekori na Herero moèbi }e bidat golem ~ekor za javnata administracija.

GUBITNIK

NADVOR OD KONTROLA

Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, nikako da gi stavi rabotite vo obrazovanieto pod kontrola. Po spornite knigi po fizika, kultura, biologija, sega opozicijata obvinuva i za u~ebnikot po makedonski jazik za petto oddelenie. “Budalo, idiotu, stoko, manijaku”, veruvale ili ne, se samo del od fondot na zborovi koi go krasat ovoj u~ebnik. So vakva politika na plasirawe novi u~ebnici i nivno povlekuvawe, pa prepe~atuvawe, te{ko deka ministerot }e stigne do evropskite standardi i vrednosti koi saka da gi promovira. Ona {to u{te pove}e zagri`uva e toa {to problemite ne zavr{uvaat tuka. Prepiskite me|u ministerot i rektorot na dr`avniot

NIKOLA AT TODOROV ODOROV univerzitet Sveti Kiril i Metodij, neobnovenite u~ili{ni zgradi, supstandardnite sanitarni uslovi vo u~ili{tata, partiskite igri za dobivawe legla vo studentskite domovi i nepotizmot koj so godini vladee vo obrazovanieto se del od problemite koi mu te`at na ministerot Todorov. No, toj uporno se zala`uva sebesi i javnosta deka trendovite i politikite vo obrazovanieto se ekstremno pozitivni. Vakvoto “samote{ewe” na Todorov mnogu potsetuva na poznatata kineska pogovorka: ”Da zboruvate mnogu bez nikade da stignete e isto kako da fa}ate riba ka~eni na drvo”.

MISLA NA DENOT AJDE DA BIDEME ISKRENI. NE POSTOI BIZNIS KADE [TO NEMA PROBLEMI. BIZNISOT E KOMPLICIRAN I NESOVR[EN, ISPOLNET SO NESOVR[ENI ^OVE^KI SU[TESTVA I POSTOI BLAGODARENIE NA ISPORAKATA NA PROIZVODI ILI USLUGI NA DRUGI NESOVR[ENI ^OVE^KI SU[TESTVA

BOB PARSONS AMERIKANSKI PRETPRIEMA^ OSNOVA^ NA GODADDY

4 21.10.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

[TO TAKA, ODNENADE@!?

UJP VO ZASILENA KONTROLA NA SPORTSKITE OBLO`UVALNICI

OBLO@UVALNICITE SO FINTI IZBEGNUVAAT DANOK Ako dobitnikot treba da podigne 15.000 denari, }e mu izdadam edno liv~e, a podocna }e napravime dve po 7.500 denari. Na{a rabota si e kako odi taa procedura. Tamu kade {to mora, danokot se pla}a, priznava dolgogodi{en rabotnik vo sportska oblo`uvalnica VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

Sportskite obloùvalnici imaat mehanizam so koj go izbegnuvaat pla}aweto danok na sekoja dobivka povisoka od 10.000 denari, doznava “Kapital” od razgovor so nekolkumina vraboteni vo obloùvalnici. Znaej}i deka zakonski sekoja dobivka pogolema od 10.000 denari podleì na odano~uvawe, vrabotenite vo obloùvalnicite dobivkata koja e povisoka od ovaa suma ja raspredeluvaat na pove}e liv~iwa. “Ako dobitnikot treba da podigne 15.000 denari, }e mu izdadam edno liv~e, no podocna }e napravime dve po 7.500 denari. Na{a rabota si e kako odi taa procedura. Tamu kade {to mora, danokot se pla}a”, veli za “Kapital” dolgogodi{en rabotnik vo ovaa dejnost. V~era{nata najava od Upravata za javni priho-

MNOGU OBLO@UVA^I, MALKU DANOK Spored odredeni istra`uvawa, makedonskite gra|ani se edni od najgolemite qubiteli na igri na sre}a, no spored podatocite na UJP, mal e procentot na gra|ani koi prijavuvaat dobivki po ovaa osnova. Vo 2009 godina vkupniot iznos na desette najvisoki dobivki od igri na sre}a bil pove}e od 350.000 evra.

351.202 evra iznesuva vkupniot iznos na desette najvisoki dobivki od igri na sre}a lani

di deka periodov }e se zgolemi kontrolata na obloùvalnicite poradi zabeleàna zloupotreba i zatajuvawe danok predizvika èstoki reakcii. “Sekoja dobivka od igra na sre}a pogolema od 10.000 denari mora da bide odano~ena, a sekoj dobitnik treba da dobie pe~atena potvrda deka danokot e platen. ]e se potrudime na sekoj obloùva~ da mu dostavime flaer za negovite prava i obvrski”, izjavi direktorot na UJP, Goran Trajkovski.

3 FAKTI ZA...

46,1% 93,8% 56,4%

OD DOMA]INSTVATA VO PRVIOT KVARTAL OD GODINAVA IMALE PRISTAP DO INTERNET OD DOMA INTERNET KORISTAT STUDENTITE I U^ENICITE

OD GRA\ANITE NA VOZRAST ME\U 15 I 74 GODINI KORISTELE KOMPJUTER VO PRVOTO TRIMESE^JE OD GODINAVA

Od obloùvalnicite velat deka principot na rabotata e razli~en i zatoa UJP ne moè da generalizira. “Vo UJP ne{to se zbunile. Tamu samo oddelni sektori ja razbiraat ovaa problematika”, izjavi izrevoltirano sopstvenik na sportska obloùvalnica. Ostanuva nejasno kako ovie firmi tvrdat deka pla}aat danok, koga re~isi nitu edna ne im odbiva odreden procent od dobivkata. “Porano, ako dobiev 15.000 denari, od obloùvalnicata mi odbivaa 1.400 denari.

A sega dobivkite sekade gi ispla}aat do denar”, veli za “Kapital” dolgogodi{en obloùva~. Sportskite obloùvalnici ne odrekuvaat deka ja ispla}aat celosnata suma koja stoi na tiketot. “Nie nikomu ne odbivame pari od dobivkata, zatoa {to toa se negovi pari, a danokot e na{a obvrska. Pla}ame danok za sekoja dobivka povisoka od 10.000 denari, no na~inot na koj toa go pravime e na{a rabota”, velat od obloùvalnicite. Tie objasnuvaat deka pokraj sumata na dobivkata, va`na uloga igra i visinata na koeficientot. “Nie pla}ame danok na koeficient povisok od 1.000. Normalno deka ako nekoj uplati 20 denari, a dobie 20.000 denari, danok }e se plati. No, ne moè da vaì istoto i ako nekoj uplati “singl” 10.000 denari za dobivka od 12.000 denari”, objasnuva sopstvenik na edna obloùvalnica. Od sportskite obloùvalnici velat deka ne gi pla{i najaveniot zasilen nadzor, bidej}i ne pametele koga posleden pat bile po{tedeni od kazni i inspekcii.

PROCENKI... ZORAN STAVRESKI

vicepremier i minister za finansii

KAPITALNITE INVESTICII ]E SE ZGOLEMAT ZA 20%

o buxetot treba da ima mnogu pogolem udel na kapitalni investicii i tie slednata godina mora da se zgolemat za najmalku 20% kako stavka. A isto taka treba da se zgolemi i kreditiraweto za najmalku 20%. Ova go izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, na me|unarodnata konferencija na Euromani koja se odr`a vo Belgrad. “Spored buxetskiot deficit i brutodoma{niot proizvod, Makedonija stoi podobro od drugite zemji vo regionot. Sepak postoi konsenzus deka vo idnina ekonomskiot model treba da se promeni, odnosno deka stranskite investicii nema da bidat na isto nivo pred krizata. Vo takvi uslovi e ostvarliv pogolem ekonomski rast duri i od o~ekuvaniot od 3,5% za idnata godina. O~ekuvam deka Makedonija }e uspee vo naredniot period, po 2011 godina da ostvari mnogu povisoki stapki na rast”, istakna vicepremirot Stavreski.

e imalo stranski investicii do krajot na godinata! Ah... znaev deka }e dojde denot... [to ne }e se iznaslu{a{! Prvo ne{to {to izleze od ovaa Agencija u{te od pred tri godini be{e stavot deka za stranskite investicii }e pomogne{e balonot {to go naduvaa nad Vladata... Se se}avate - golema budal{tina be{e toa... Potoa, reklamite niz svetskite vesnici, {to navodno treba{e da go smenat imixot na zemjata. Potoa od Agencijata za stranski investicii vetija (a toa i go ostvarija) deka }e pu{tat razni lica niz svetskite biznis-centri kako “lovci na investitori”... vidovme {to se slu~i... “redici investitori na Tabanovci i na aerodromot... Kako {to gledame, i doma{nite investitori ne doa|aat na red da “turat nekoja para” vo ekonomijata... Neodamna, od Agencijata za stranski investicii, na razni brifinzi, dodu{a ne tamu, tuku vo kafuleto Trend, najavuvale deka sega osven {to }e se gri`at za stranskite investicii vo zemjata, promotorite “lovci na investitori” sega }e go promoviraat i makedonskiot izvoz na stranskite pazari!!? Jadni na{i izvoznici – {to gi snajde... I, eve, kone~no delirium ... politikite predlagani od Agencijata za stranski investicii denovive do`ivuvaat vrv na svojata “efikasnost i efektivnost”,

]

“...glupostite na ovie prostori se digaat na nivo na mudrost...” za koi se potro{eni milioni buxetski pari (!?), a toa e najavata deka investitorite }e do{le do krajot na godinata (so nekoi seriozno se pregovaralo!?)... Jooj, }e imalo i vo narednata godina... ûdesno, po~ituvani ~itateli na “Kapital”... Zaklu~oci: Ne samo {to nema stranski investicii (mislam deka godinava imame ne{to nad 60 milioni evra dosega!!?, a so godini sme na edno od poslednite dve mesta vo regionot), tuku da bideme sre}ni del od niv i da ne si zaminat!? Ova seriozno, zatoa {to barem na onie so koi i li~no sum razgovaral, prili~no im e sma~eno da prodolàt da rabotat vo Makedonija od ednostavna pri~ina {to, kako {to velat – “sevkupnata makedonska politika, ne samo delovna, tuku i onaa (de) stabilizira~kata vnatre{na politika, kako i sudovite, koi go sozdavaat sevkupniot ambient za efikasen biznis, ne odat vo prilog na kreirawe dolgoro~ni biznis-strategii...” Ne znaat lugeto {to }e se slu~uva na sreden rok od edna do dve godini ovde...(!?). Vaka nekako razmisluvaat nekoi ~lenovi vo Sovetot za stranski investicii... Ottuka, sledniot zaklu~ok bi bil ne{to od tipot – Vladata i premierot Nikola Gruevski da po~nat da razmisluvaat za racionalizacija na “kontingentite golobradi mom~iwa”, koi ve}e so meseci i godini, rasprskani niz svetot, se izma~uvaat i sebe, i nas, so ovaa doma{na zada~ka - da nosat stranski investicii. I, taka, strancite koga }e dojdat sekako sakaat da se vidat so premierot i ministrite zadolèni za taa rabota. Ottuka, mi izgleda krajno prifatliva idejata {to ja vidov pred nekoj den – site tela vo zemjata koi se zanimavaat so ovaa rabota da se obedinat vo edno. Jas bi dodal i sledno - toa telo da bide vo kabinetot na premierot (kako bi moèl toj da ja zeme odgovornosta za investiciite). Ponatamu, da se racionalizira brojot na mom~iwata i devojkite koi ednostavno “xabe vezat” vo taa institucija i so toa da se za{tedat pari vo buxetot, tolku potrebni za drugi nameni...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

^ETVRTOK

21.10.2010

IZVE[TAJ NA REPORTERI BEZ GRANICI

MAKEDONIJA BELE@I KATASTROFALEN PAD NA LISTATA ZA SLOBODA NA MEDIUMITE Katastrofalniot pad na zemjava na listata na slobodni mediumi komunikolozite go objasnuvaat so golemite pritisoci i finansiskata zavisnost na mediumite od Vladata i biznis-elitata MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

akedonija bele`i pad od 34 mesta na listata za sloboda na mediumite izrabotena od organizacijata Reporteri bez granici. Ako lani bevme na 34 mesto, vo dru{tvo na Grcija i Ju`na Afrika, kade {to sostojbata so slobodata na mediumite, isto taka, e bolna to~ka, ovaa godina se nao|ame na 68 mesto, zaedno so Gvineja, Centralnoafrikanskata Republika, Mavricius. Spored Reporteri bez granici vo ovie zemji bile konstatirani zabele`livi problemi vo mediumite. Vo izve{tajot za indeksot za sloboda na mediumite vo 2010 godina se poso~uva deka sostojbata so slobodata na mediumite na Balkanot generalno s$ u{te e mnogu zagri`uva~ka i deka pred niv se nao|aat golemi predizvici. Najkatastrofalen pad vo sporedba so mestoto od minatata godina ima Makedonija. “Imaj}i gi predvid slu~uvawata koi poslednive nekolku meseci gi tresea nekolku mediumski ku}i vo zemjava, kako i katastrofalnata sostojba vo koja se nao|a javniot radiodifuzen servis MRTV, ne e ni ~udno {to sme na ovaa pozicija”, komentiraat komunikolozi za "Kapital". Spored niv, ne e za ~udewe vakvata pozicija, zatoa {to znaeme so kakvi pritisoci se soo~uvaat mediumite.

“Od vnatre novinarite se pritisnati da rabotat po naredba na urednicite, koi, pak, se kontrolirani od vlasta, {to na kraj se pokaùva i vo ovoj negativen izve{taj. [tom vakvata sostojba e zabeleàna i odnadvor, navistina stanuva seriozna", veli komunikologot Klime Babunski. Spored komunikologot Petar Arsovski, slobodata na mediumite vo Makedonija postojano opa|a poradi nekolku pri~ini, a site moè da se lociraat vo eden centar – Vladata. "Vladata konstantno vr{i nekolku vida pritisoci i toa vrz sopstvenicite na mediumite, urednicite i, na kraj, vrz samite novinari. Preku nejzinata jaka PR agencija taa vr{i dopolnitelen pritisok vrz mediumite, pravej}i gi zavisni od nejzinite reklami i spinovi, gi pravi finansiski zavisni od nea, go ote`nuva doa|aweto do informacii, so {to novinarstvoto se sveduva na povr{no prenesuvawe na informaciite", veli Arsovski. Na ista linija e i regulatornoto telo, Sovetot za radiodifuzija. Spored Bor~e Manevski, portparol na SRD, moè da se zabeleì deka ovaa godina mediumite s$ pove}e se izloèni na mnogubrojni pritisoci koi doa|aat od pove}e centri, pred s$ od centrite na politi~ka i ekonomska mo}. “Sovetot za radiodifuzija vo analizata na programata

KLIME BABUNSKI

zabele`a deka i javniot radiodifuzen servis e pod golemo politi~ko vlijanie, {to e nezamislivo vo edna demokratska dr`ava. Intenzivnoto politi~ko reklamirawe {to sleva mnogu pari vo odredeni mediumi

na netransparenten na~in ve}e vlijae vrz ureduva~kata politika, ne samo kaj javniot radiodifuzen servis, tuku i kaj komercijalnite mediumi”, veli Manevski i dodava deka na celata sostojba vo mediumite se nadovrzuva i

HRVATSKA OTIDE NAGORE Pad na slobodata na mediumite e zabele`an i vo Crna Gora, za 27 mesta, vo Srbija za 23 mesta i vo Kosovo za 17 mesta. Tie i ponatamu se nao|aat pod Makedonija. Zna~itelen napredok napravi Hrvatska, koja lani be{e daleku zad Makedonija, na 78 mesto, a sega e na 62. Iako, generalno, slobodata na mediumite vo Evropa e polo{a vo sporedba so lani, grupata zemji Finska, Island, Holandija, Norve{ka, [vedska i [vajcarija i ponatamu se na prvoto mesto kako zemji so najslobodni mediumi. Zemji vo koi ne sakate da rabotite kako novinar se Eritreja, Severna Koreja i Turkmenistan, koi se nao|aat na dnoto na listata.

RASTOT NA BARAWA ZA AZIL MO@E DA JA ZAGROZI VIZNATA LIBERALIZACIJA NA MAKEDONIJA I SRBIJA

oradi drasti~no zgolemeniot broj na barawa za azil, dostaveni od gra|ani na Srbija, Makedonija i Crna Gora do vlastite na germanskata pokraina Bavarija, bi mo`elo da bide zagrozena viznata liberalizacija na ovie zemji, izjavi bavarskiot minister za vnatre{ni raboti, Joahim Herman. "Ako ovaa brojka i ponatamu se zgolemuva, Evropskata unija bi mo`ela da go postavi

pra{aweto za ukinuvawe na viznata liberalizacija, koja stapi vo sila na po~etokot od godinata", re~e toj. Minatata godina 59 dràvjani na Makedonija i na Srbija pobarale azil vo Bavarija, dodeka samo do 15 oktomvri ovaa godina toa go storile 130 dràvjani na Srbija i duri 260 od Makedonija, istakna Herman. Toj smeta deka vakviot trend moèbi se dolì na pogre{nata

SE SKARAA USTAVNITE SUDII a v~era{nata sednica na Ustavniot sud, na koja na dneven red be{e Zakonot za elektronski komunikacii ili prislu{kuvawe, kako {to se narekuva vo javnosta, nastana kavga me|u ustavnite sudii, pri {to sudijata Zoran Sulejmanov ja napu{ti sednicata. Sudijata Sulejmanov pobara to~kata da bide povle~ena od dneven red, poradi toa {to sudijata-izvestitel, Igor Spirovski, ne navel me|unarodna pravna praktika vo svojot izve{taj, poradi toa {to sudijata Vera Markova

be{e opravdano otsutna, no i poradi istekot na mandatot na aktuelniot pretsedatel na Sudot, Trendafil Ivanovski. Spirovski, vo svoja odbrana na sednicata istakna deka izve{tajot za Zakonot, koj se razgleduva po inicijativa na Helsin{kiot komitet, Institutot otvoreno op{testvo i u{te nekolku nevladini organizacii za za{tita na ~ovekovite prava, bil dobro podgotven i nemalo pri~ina toj da bide trgnat od dnevniot red. "Rabotite so dvajca sudii pomal-

informacija spored koja licata koi se soglasuvaat na dobrovolno vra}awe moè da dobijat pari~ni sredstva, ako prethodno pobarale azil. Herman pojasni deka vo Bavarija podnesuva~ite na barawa za azil od Srbija i od Makedonija ne dobivaat pomo{ za vra}aweto vo svoite zemji. Naprotiv, Germanija vo celost ja ukina isplatata na pomo{ za vra}awe na srpskite i makedonskite dràvjani. ku za mnogu va`ni zakoni i ne mi dozvoluvate da se doiskaàm. Po vas nikoj ne moè da bide pretsedatel", mu re~e na zaminuvawe Sulejmanov na pretsedatelot Ivanovski, koj se obiduva{e da ja smiri situacijata i da go stavi na usvojuvawe dnevniot red na sednicata. Po zaminuvaweto na Sulejmanov se usvoi dnevniot red, na koj be{e i Zakonot za denacionalizacija, po {to Sudot konstatira{e deka moè polnopravno da odlu~uva so sedum sudii.

IVANOV VO BELGRAD PO DOSIEJATA ZA LUSTRACIJA akedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov, vo ramkite na svojata dvodnevna poseta na Srbija, od negoviot kolega Boris Tadi} }e gi pobara dosiejata potrebni za lustracijata, a koi se nao|aat vo arhivite na tajnite slu`bi vo Srbija, soop{tuvaat od negoviot kabinet. "Pretsedatelot na RM }e go otvori pra{aweto za dosiejata,

odnosno vo imeto na dobrata sorabotka so Boris Tadi}, preku procesot na sukcesija i preku soodvetni proceduri, }e gi pobara dosiejata so cel da se dade poddr{ka na ostvaruvaweto na ovoj proces", velat od kabinetot na pretsedatelot Ivanov. Ottamu objasnuvaat deka osven problematikata so lustracijata, temi na razgovorot }e

bidat i bilaterlanite odnosi me|u dvete zemji, kako i evroatlantskata idnina na zemjite od regionot. Spored najavite, osven so Tadi}, Ivanov }e se sretne i so srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, pretsedatelkata na srpskoto Sobranie, Slavica \uki}-Dejanovi}, a }e ostvari sredbi i so pretstavnici na makedonskoto malcinstvo vo Srbija.

neefektivnata samoregulacija, koja e klu~na vo gradeweto profesionalni mediumski ku}i, kako i nemo`nosta novinarite da se obedinat i sami zaedno da se izborat za podignuvawe na profesionalnite standardi vo nivnoto rabotewe. Reporteri bez granici zabele`uvaat deka iako balkanskite zemji napravile napori za usoglasuvawe na zakonodavstvoto so evropskoto, implementacijata na ovie regulativi s$ u{te e vo po~etna ili vo nepostoe~ka faza. Kako generalni zabele{ki se navedeni kontrolata na javnite i privatnite mediumi preku postojanoto reklamirawe na dr`avata, koja gi pravi zavisni od nejziniot buxet, a dogovorite

KOMUNIKOLOG “Od vnatre novinarite se pritisnati da rabotat po naredba na urednicite, koi, pak, se kontrolirani od vlasta, {to na kraj se pokaùva i vo ovoj negativen izve{taj. [tom vakvata sostojba e zabeleàna i odnadvor, navistina stanuva seriozna." me|u politi~kite i sudskite krugovi dopolnitelno ja ote`nuvaat rabotata na novinarite. Vo izve{tajot se konstatira deka novinarite svesno se naso~uvaat kon avtocenzura so cel da ne dojdat vo konflikt so vlasta ili se soglasuvaat da rabotat nekoj vid novinarstvo koe e dobro plateno, so {to prakti~no ja uni{tuvaat profesijata i nejziniot kredibilitet. “Koncentracijata na mo}ta i parite na mafija{kite strukturi vo mediumite na Balkanot zasluùvaat pogolemo vnimanie od Evropa”, pora~uvaat Reporteri bez granici.

6 21.10.2010 FOKUS: IMA LI LEK ZA ZDRAVSTVOTO VO MAKEDONIJA?

MINISTEROT ZA ZDRAVSTVO “] VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

adrovska kriza i kriza vo upravuvaweto i finansiraweto na zdravstvenite institucii se glavnite karakteristiki na zdravstveniot sistem vo Makedonija. Nekolkudeceniskata, zastarena oprema na klinikite, dotraenite objekti, nedostigot od specijalisti i s$ pogolemata prenatrupanost vo administracijata gi zagriìja nadle`nite do toj stepen {to spas pobaraa vo novi reformi, iako s$ u{te ne gi realizirale prethodno najavenite. Novite izmeni vo Zakonot za zdravstvena za{tita, koi gi predloì ministerot Bujar Osmani, a koi treba da go izmenat zdravstveniot sistem od temel, naidoa na ostri kritiki od ekspertite. Voop{to ne se sporni reformite kako takvi, no za ne{to da se reformira, prvo treba da profunkcionira. A vaka, so po~nati, a nedovr{eni zafati, so totalno sprotivstavena i subjektivna strategija na sekoj sleden minister, dobivame situacija vo koja aktuelniot minister samo }e gi reformira reformite. Sozdavawe mreà na zdravstveni ustanovi na nivo na cela dràva, voveduvawe na institutot koncesija i dodefinirawe na uslovite za nejzino izdavawe, zasiluvawe na nadzorot i voveduvawe elektronski registar koj }e gi evidentira zdravstvenite rabotnici se samo del od predlog-izmenite na Zakonot za zdravstvena za{tita. ZO[TO NE SE PRODOL@I SO STARITE REFORMI? Porane{nite ~elnici na zdravstveniot sistem vo Makedonija najavenite izmeni gi osuduvaat na totalen neuspeh. “Sostojbata vo dràvnoto zdravstvo e alarmantna i golem broj gra|ani na svoja koà go ~uvstvuvaat toa sekoj den. Za sanirawe na nedostatocite treba{e da se prodolì so ve}e po~natite reformi, kako {to se pla} awe na uslugite od Fondot kon bolnicite, spored modelot na DRG za sekoja usluga, spored standardiziran cenovnik, soodvetno i pravi~no nagraduvawe na trudot na

zdravstvenite rabotnici so varijabilna komponenta, odnosno tie {to najmnogu rabotat da se isplatat spored li~niot u~inok. Bez opremuvawe so sovremena aparatura i rekonstrukcija na bolnicite i bez prethodno sproveduvawe na ve}e po~natite reformi, novonajavenite }e bidat bes-

celni i totalno neuspe{ni, a zdravstvoto }e vleze vo u{te pogolem haos”, veli za “Kapital” Imer Selmani, porane{en minister za zdravstvo. Deka zdravstvoto vo Makedonija e vo seriozna kriza potvrduva i porane{niot zamenikminister, Vladimir Lazarevi}. “Krizata mo`e da se analiz-

ira preku tri osnovni segmenti: kriza vo upravuvaweto so instituciite, kadrovska kriza i kriza vo finansiraweto. Reformite se kontinuiran proces i za niv sekoga{ treba da se ima vreme, no kaj nas, za `al, najgolem del od reformskite inicijativi zavr{uvaat na samiot po~etok. Pa, i ne mo`e

tolku da se komentira ne{to dodeka ne vidime nekakov konkreten proizvod. Dosega sme imale mnogu takvi situacii koi ostanale bez realizacija”, objasnuva toj. Od Ministerstvoto za zdravstvo tvrdat deka predlo`enite izmeni vo rabotnata verzija na Zakonot za zdravst-

EDVAJ TROJCA GINEKOLOZI NA EDEN KLINI^KI CENTAR e}e podolgo vreme na Klini~kata bolnica vo [tip na nekolku race mo`e da se izbrojat specijalistite od koi zavisat `itelite na pove}e od pet gradovi od isto~niot region.

So trojca ginekolozi, dvajca oftalmolozi i sedum hirurzi i oprema koja ve}e ja gubi funkcionalnosta, ovie tri oddelenija rabotat ve}e nekolku godini. Pokraj toa, bolnicata kuburi i so osnovni medicin-

ANDON ^IBI[EV DIREKTOR NA TOKSIKOLOGIJA “Ne treba da se kuka i na toj na~in da se privlekuva vnimanieto na javnosta i na instituciite. Problemot ne e do sistemot, tuku do menaxerot. Ne mo`e premierot ili ministerot da im gi vr{at rabotite na menaxerite. Eve, na Toksikologija nitu fali oprema, nitu personal. Ne deka jas imam ogromen buxet, ednostavno mora da se nao|a nekoe re{enie, da se {tedi, da se nao|aat donacii i sli~no.”

ski lekovi i materijali. “Osven fiziolo{kiot rastvor, koj ~ini 20 denari, i glikozata, site ostanati lekovi pacientite si gi kupuvaat sami. Del od oskudnata zaliha od lekovi ve}e e pri kraj so rokot na traewe, a od medicinski materijali nemame nitu kapilarki”, velat izvori od doktorskata fela. Spored ekonomskiot menaxer Silvana Si~eva, Klini~kata bolnica vo [tip raspolaga so vkupno 100 doktori, od koi 63 se specijalisti, a 27 momentalno specijaliziraat. Sostojbata, pak, na Klini~kiot centar vo Tetovo e malku poinakva. Tamo{nata institucija raspolaga so vkupno 17 ginekolozi, {est oftalmolozi, 13 hirurzi, 21 internisti, devet pedijatri, pet ortopedi, trojca urolozi, {est o~ni lekari, sedum

psihijatri, trojca infektolozi, sedum anesteziolozi i petmina nevrolozi. Sepak, od tetovsiot centar priznavaat deka imaat potreba od pove}e specijalisti od site oblasti. “Imame potreba od nekolku hirurzi i kardiolozi. Tokmu zatoa do Ministerstvoto za zdravstvo podnesovme barawe za primawe novi lekari od Gostivar, Ki~evo i od Debar”, veli za “Kapital”, Vebi Ismaili od tetovskata Klini~ka bolnica. Ekspertite velat deka ovie brojki se alarmantni i go stavaat vo pra{awe zdravjeto na iljadnici lu|e. Pacientite se skepti~ni deka vakvata situacija }e se podobri vo bliska idnina. Ovoj klini~ki centar e klasi~en primer za deficitot od lekarski kadar, na koj ve}e podolgo vreme alarmiraat poznava~ite na

zdravstveniot sistem. Del od niv smetaat deka deficitot se pojavuva kako rezultat na migracijata na doktorite od dràvnite vo privatnite zdravstveni ustanovi. “Dràvnite bolnici nemaat nikakva mo`nost da go zadràt stru~niot personal ako toj re{i da zamine. A nemaat nitu mo`nost da vratat del od ve}e zaminatite doktori od pri~ina {to se ograni~eni so zakonski merki i dopolnitelni kontrolni finansiski mehanizmi. A doktorite zaminuvaat od dràvnoto zdravstvo naj~esto poradi podobri uslovi za rabota i povisoki primawa”, objasnuva Lazarevi}. Spored Panovski, pak, deficitot e pove}e kvalitativen, otkolku kvantitativen. “O~igleden e faktot deka nema priem na novi doktori. Del od

^ETVRTOK

21.10.2010

]E GI REFORMIRA” REFORMITE

Porane{nite ~elnici na zdravstveniot sistem vo Makedonija novonajavenite izmeni gi osuduvaat na totalen neuspeh. Spored niv, ova bi moèlo da bide u{te edna inicijativa koja zavr{uva u{te na po~etokot. Dali ministerot Osmani e sposoben da go profunkcionira zdravstvoto? vena za{tita se vo nasoka na podobruvawe na sostojbite vo interes na site pacienti. “Tie imaat za cel da vospostavat unificirani pravila na odnesuvawe koi }e go olesnat dvièweto na pacientot niz sistemot na javnoto i privatnoto zdravstvo. Celta na predloènite izmeni e sozdavawe jasni kriteriumi so koi to~no }e bide definirana ulogata na zdravstvenite institucii, bez razlika dali stanuva zbor za privatna ili za javna”, veli ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. KADE E NOVATA OPREMA? Stotina najsovremeni medicinski aparati, vredni 68 milioni evra, ve}e odamna treba{e da bidat del od opremata na zdravstvenite ustanovi

{irum zemjava. Od opremata na vrvnite proizvoditeli Xeneral motors, Simens i Papapostolu

doktorskiot kadar napravi transfer vo privatnite kliniki, pa sega moè da se kaè deka ima deficit od kvalitetni doktori. Ova najverojatno se javuva kako posledica na nemo`nosta za napreduvawe na Medicinskiot fakultet, kade {to izborot za nau~en kadar e zamrznat. Sprotivno na ova, se primaat premnogu administrativci, koi voop{to ne se neophodni, pa duri se i nepotrebni. No, toa si e politika na Vladata. Tokmu poradi ova i pacientite se s$ poskepti~ni”, tvrdi toj. Eks-ministerot Selmani smeta deka Makedonija ima dobar soodnos na doktori vo odnos na brojot na pacienti, no potrebna e podobra raspredelba. Spored îbi{ev, vo dràvnite zdravstveni ustanovi ne fali ni kadar, ni oprema. Nedostigaat samo dobri menaxeri, tvrdi toj. “Ne treba da se kuka i na toj na~in

da se privlekuva vnimanieto na javnosta i instituciite, zatoa {to problemot ne e do sistemot, tuku do menaxerot. Ne mo`e premierot ili ministerot da im gi vr{at rabotite na menaxerite. Eve, na

IMER SELMANI

BUJAR OSMANI

PORANE[EN MINISTER ZA ZDRAVSTVO “Sostojbata vo dr`avnoto zdravstvo e alarmantna i toa sekojdnevno na svoja ko`a go ~uvstvuvaat gra|anite. Bez opremuvawe so sovremena aparatura i rekonstrukcija na bolnicite i bez prethodno sproveduvawe na ve}e po~natite reformi, novonajavenite }e bidat bescelni i totalno neuspe{ni, a zdravstvoto }e vleze vo u{te pogolem haos.”

MINISTER ZA ZDRAVSTVO “Izmenite se vo nasoka na podobruvawe na sostojbite vo zdravstvoto vo interes na site pacienti i imaat za cel da vospostavat unificirani pravila na odnesuvawe, koi }e go olesnat dvi`eweto na pacientot niz sistemot vo javnoto i privatnoto zdravstvo. Celta na predlo`enite izmeni e sozdavawe jasni kriteriumi so koi to~no }e bide definirana ulogata na zdravstvenite institucii, bez razlika dali stanuva zbor za privatna ili za javna.”

nema ni traga ni glas, iako rokot za isporaka odamna iste~e. “Kapital” neoficijalno doznava deka del od direktorite na nekolku oddelenija koi rabotat pod kapata na Klini~ki centar Skopje ve}e dobile pismeni izvestuvawa vo najbrzo vreme da adaptiraat prostorii za smestuvawe na novite aparati, koi }e pristignele za petnaesetina dena. Od Klini~ki centar Tetovo, pak, otvoreno zboruvaat deka za nepoln mesec o~ekuvaat da dobijat del od novata oprema,

REFORMA KOJA PREDIZVIKA NAJ@ESTOKA DEBATA Vladata }e sozdade mreà na zdravstveni ustanovi na nivo na cela dràva, vo koja dràvnite i privatnite kliniki }e se finansiraat so sredstvata od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe. Od potrebite na lu|eto, podeleni vo nekolku geografski podra~ja, }e zavisi i brojot na zdravstveni ustanovi koi }e stanat del od mreàta. Prioritet }e imaat dràvnite bolnici. “Mo`no e vo eden region kade {to ima tri zdravstveni doma, dva da ostanat vo mreàta, eden koj {to e vi{ok da se dade pod koncesija ili da se zatvori. Vo drug, pak, ako postojnite kapaciteti kvantitativno ne gi pokrivaat potrebite na naselenieto, toga{ e mo`no vo mreàta da vleze i privatna ustanova”, objasnuva Osmani i potencira deka za privatnite zdravstveni ustanovi {to }e vr{at dejnost nadvor od mreàta nema da vaàt sinite zdravstveni kartoni.

Toksikologija ne fali ni oprema, ni personal. Ne deka jas imam ogromen buxet, ednostavno mora da se nao|a nekoe re{enie, da se {tedi, da se nao|aat donacii i sli~no”, objasnuva toj.

NIKOLA PANOVSKI DOKTOR I PORANE[EN DIREKTOR NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO “O~igleden e faktot deka nema priem na novi doktori. Del od doktorskiot kadar napravi transfer vo privatnite kliniki, pa sega mo`e da se ka`e deka ima deficit od kvalitetni doktori. Ova najverojatno se javuva kako posledica na nemo`nosta za napreduvawe na Medicinskiot fakultet, kade {to izborot za nau~en kadar e zamrznat. Sprotivno na ova, se primaat premnogu administrativci koi voop{to ne se neophodni, pa duri se i nepotrebni. No, toa si e politika na Vladata.”

vo vrednost od 4.000 evra. I direktorot na Toksikologija ve}e podolgo vreme podgotvuva teren za novite aparati. “Vo o~ekuvawe sme da pristigne najaveniot sovremen respirator i u{te nekolku pacient-monitori. Momentalno sproveduvame edukacija na personalot i prisposobuvame prostor za smestuvawe na noviot aparat”, veli

direktorot Andon îbi{ev. Poznava~ite velat deka s$ pomala e verojatnosta opremata naskoro da se najde na vistinskite mesta, stavaj}i akcent na dopolnitelnite tro{oci koi si gi nametna dràvata poradi odloènoto pla}awe. Spored niv, glavna ko~nica e finansiskata dupka vo koja se nao|a Fondot za zdravstvo. “Vladata ja nara~a opremata sklu~uvaj}i dogovor da po~ne da ja otpla}a po nekolku godini, {to zna~i i da ostane ovaa garnitura u{te ~etiri godini na vlast, nema da plati nitu denar za istata, a }e si ja pripi{e kako svoja reforma. A toa odloèno pla}awe dràvata ja ~ine{e 17 milioni evra pove}e. Me|utoa, ovde ima eden drug problem. FZO treba da plati 80% od vkupnata vrednost na medicinskata oprema, a pred da stigne, treba da pokaè dokument deka tie pari gi ima na smetka. Znaej}i ja finansiskata sostojba na ovaa institucija, moèbi tokmu ova e ko~nicata poradi koja od novata oprema s$ u{te nema ni traga ni glas”, veli Nikola Panovski, doktor i porane{en direktor na Fondot. Selmani veli deka sovremenata aparatura ve}e odamna trebalo da stigne vo site zdrastveni ustanovi vo dràvata, imaj}i predvid deka toj proekt po~na kon krajot na 2007 godina.

REFORMI VO ZDRAVSTVOTO VO POSLEDNITE OSUM GODINI IMER SELMANI

Podelba na Klini~ki centar vo Skopje na 30 posebni kliniki Voveduvawe na DRG (sistem na dijagnosti~ki srodni grupi) Dvajca direktori, od koi edniot menaxer-ekonomist Ograni~uvawe na buxetite na klinikite Voveduvawe paleta na edinstveni ceni na lekovite Nagraduvawe na trudot na zdravstvenite rabotnici spored u~inokot.

BUJAR OSMANI

Obedinuvawe na klinikite vo klini~ki centri Voveduvawe elektronski zdravstveni karti~ki, namesto zdravstvenite kni{ki Transformacija na Voenata bolnica vo op{ta bolnica Izgradba na 17 novi ambulanti vo ruralnite podra~ja Voveduvawe skrining za rano otkrivawe rak na dojkata i kolorektalen karcinom Formirawe mre`a na zdravstveni ustanovi vo koja prednost }e imaat dr`avnite kliniki Voveduvawe elektronski registar za zdravstveni rabotnici.

VLADO DIMOV

Po~nuvawe na procesot na privatizacija na del od javnoto zdravstvo Koncesionirawe na primarnoto zdravstvo Privatizacija i koncesionirawe na apteki Vra}awe na dolgovite vo zdravstvoto od sredstvata dobieni od proda`bata na Gradski apteki FZO da bide ~isto bankarska institucija Dogovor za izgradba na bolnica na Vodno, turska investicija vredna 40 milioni evra.

REXEP SELMANI:

Dr`avnite apteki ponudeni na proda`ba na vrabotenite Davawe na stomatolo{kite ordinacii na vrabotenite pod zakup Otvorawe referenten centar za medicina bazirana na dokazi Voveduvawe informati~ki sistem.

8 21.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

SÉ SE VRTI OKOLU NEGO

ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Podatocite na Eurostat za proizvodstvoto na priroden gas vo EU pokaùvaat golem pad za 2009 godina i toa od 10,1%. Stapkata na energetska zavisnost od priroden gas, a toa e odnosot me|u neto-uvozot i brutopotro{uva~kata, porasnala za 2,8% i iznesuva 64,3%. Ako prodolì ovoj trend, prognozite se deka do 2015 godina EU duri 75% od potrebite za priroden gas }e gi zadovoluva od uvoz. 1/3 od prirodniot gas koj bil uvezen lani vo EU doa|al od Rusija, a potoa sleduvaat Norve{ka so 28,8% i Alìr so 14,7%. JANÊSKI: Ne e ~udo {to EU po gasnata kriza vo 2009 godina aktivno raboti na alternativi za snabduvawe so gas, a bara i novi mo`nosti, kako {to e gas od {krilci. Nadeìte na EU se svrteni kon Norve{ka, iako ova re{enie nema da garantira dolgoro~na energetska bezbednost na EU. Na po~etokot na mesecov Evropskata investiciska banka (EIB) obezbedi zaem od 210 milioni dolari za edna od na-

jgolemite evropski energetski grupi za aktivirawe na pole so priroden gas vo norve{kite vodi na Severnoto More. Za proektot, zamenikpretsedatelot na EIB so nasmevka na liceto kaà: “Nie sme sre}ni da go poddrìme ovoj proekt, {to pridonesuva kon celite na EU za obezbeduvawe i raznovidno snabduvawe so energija i nudi inteligentno i efikasno koristewe na postoe~kata infrastruktura”. PIGON: Ako se gleda od ovoj aspekt, toga{ gasovodite Severen potok, Juèn potok, Nabuko ne bi trebalo da postojat. ]e bide neinteligentno i neefikasno da ne se koristi ukrainskiot gasovoden sistem, a da se gradat novi gasovodni linii koi }e ~inat sekoja po 10-ina milijardi dolari? Vo momentov, Rusija, preku ukrainskiot gasovoden sistem, ispra}a okolu 80% od gasot za Evropa. Ako taa isporaka se vr{i preku noviot gasovod Juèn potok, toga{ Ukraina }e ima iskoristenost na gasovodniot sistem od okolu 50%. JANÊSKI: Evropskiot komesar za energetika na eden sostanok so ukrainskiot premier dade izjava deka modernizacijata na ukrainskiot gasovoden sistem e popovolen proekt od izgradbata na ruskiot gasovod Juèn potok, a pritoa istakna i deka “ne postoi porentabilna i posigurna mar{ruta od

tranzitot preku Ukraina”. Na ova moè da se dodade i izjavata na eden zapadnoevropski sovetnik za gasovodi, koj na Juèn potok gleda kako na ruski odgovor na proektot Nabuko i pritoa veli: “ekonomski, Juèn potok nema nikakva smisla, a politi~ki, toj proekt ne e vo interes na Evropa”. PIGON: No, sposobnosta na Rusija da ja iskoristi svojata itrost i tivko da potpi{e bilateralni dogovori za proektot Juèn potok e {lakanica za evropskata solidarnost. JANÊSKI: Rusija mnogu lesno se spravuva i so zgolemenite apetiti na nekoi zemji-~lenki na EU, kako na primer Bugarija, koja po~na da postavuva mnogu uslovi povrzani so Juèn potok. Taka, ovoj mesec Gazprom potpi{a Memorandum za nameri za Juèn potok so romanskata Vlada, so {to se otvori patot za moèn Juèn potok preku Romanija, a ne Bugarija. Te{ko odi i ubeduvaweto na Turcija da dozvoli Juèn potok da pomine niz nejzinite teritorijalni vodi. Site dràvi se nadevaat na najdobro, no nikoj ne znae kako i {to }e bide. PIGON: Taka e. Eve, i italijanskata Eni SpA, koja e del od Juèn potok, godinava predloì spojuvawe so konkurentskiot Nabuko, so {to ne se soglasuva ruski Gazprom. Vo me|uvreme, Gazprom otvoreno najavuva

i dogovara zaedni~ko vloùvawe so monopolot NAK Naftogaz Ukraini od Ukraina, koj stopanisuva so ukrainskiot gasovoden sistem. Briti{ Petroleum, koj e sopstvenik na 25,5% od mo`niot glaven izvor za Nabuko, [ah Deniz 2 vo Azerbejxan, dobi javna ponuda za prezemawe na negoviot del od strana na Rusija. JANÊSKI: No, ne e samo toa. Vo septemvri ovaa godina Rusija i Azerbejxan potpi{aa dogovor za proda`ba na dvojno pogolemi koli~ini azerbejxanski gas za Rusija, a celta e jasna da se onevozmoì Nabuko da najde dovolni koli~ini. Rusija & zadade {ah-mat na EU so ovoj dogovor. Stavot na Azerbejxan e koj }e plati pove}e }e go dobie azerbejxanskiot gas. Alternativata na Azerbejxan e Turkmenistan. Od tamu pak, denovive dojde vesta deka eden belgiski konzorcium, koj e strate{ki partner na Eni SpA, vo noemvri }e potpi{e dogovor so Turkmenistan za kupuvawe na kompresiran priroden gas. PIGON: Ova zna~i, indirektno, glavnite igra~i na Juèn potok imaat vo racete priroden gas i od Azerbejxan i od Turkmenistan. Zatoa, sega, Nabuko za svoj glaven snabduva~ gleda na Irak, poto~no na regionot Kurdistan vo Irak, od kade {to se o~ekuvaat da prote~at prvite koli~ini priroden gas vo Nabuko.

So regionalnata Vlada na Kurdistan ve}e potpi{aa i dogovor za sorabotka, no centralnata vlast na Irak veli deka nikoj ne moè da pravi dogovor povrzan so gasot osven dràvnata firma na Irak, koja e zadolèna za proda`ba na nafta i gas. JANÊSKI: Mnogu igra so zborovi i dogovori? Edno e jasno, pred da se donesat finalnite odluki za investirawe potrebni se mnogu studii za tehni~ko-ekonomska opravdanost i izvodlivost, ekolo{ki, socijalni studii, obezbedeni finansiski sredstva, dogovori za transport na gas itn. I Juèn potok i Nabuko, spored najavite, treba da bidat gotovi nekade do krajot na 2015 godina. PIGON: A dotoga{ EU }e bide vo postojan strav od nova gasna kriza! Eve, povtorno, Ukraina poslednive nekolku meseci nekolkupati pobara poniska cena na ruskiot gas i revidirawe na desetgodi{niot dogovor sklu~en vo 2009 godina kako posledica na gasnata kriza. Ako ne se slu~i toa, Kiev najavuva deka }e bide prinuden da bara “drugi mehanizmi” za korekcija na dogovorot i nema da go po~ituvaat za celiot dogovoren period. A EU, za da ne se najde povtorno vo nebrano, ve}e donese novi regulativi za obezbeduvawe sigurna isporaka na gas. Bara od dràvite-~lenki da napravat {to pove}e interkonekcii na gaso-

STANISLAV PIGON vodite me|usebno, da postavat tehnologija za povraten tek na gasot, da se obezbedat rezervi na gas za doma} instvata za najmalku 30 dena itn.. JAN^ESKI: Doma}instvata vo Makedonija nema da ostanat ladni, zatoa {to Toplifikacija lesno mo`e da se prefrli na rabota na mazut, no nekoi makedonski kompanii koi goristat priroden gas vo svoeto rabotewe }e pretrpat te{ki zagubi, a so niv i makedonskata ekonomija. Sredbite so pretstavnicite na Gazprom se za pozdravuvawe, no 2015 godina e daleku. [to dotoga{? [to ako utre pak se povtori gasnata kriza od 2009 godina? Ako eden od prioritetite na Strategijata za razvoj na energetikata na Republika Makedonija do 2030 godina e zgolemuvawe na koristeweto na prirodniot gas, toga{ dali obezbeduvawe na sigurno snabduvawe so gas treba da bide prioritet? O~igledno, i kaj nas i vo svetot s$ se vrti okolu nego.

^UDESNA MOTIVACISKA DRAMA Za

vreme od 69 dena pod zemja tie bea organizirani vo eden tip "podzemna zaednica”, nalik na delovna organizaciska formacija, vo koja izgradija izvonreden tim, koj finalno ja ostvari svojata najbitna cel - bitkata za `ivot

inatata sreda svetot be{e svedok na sre}niot epilog i ja proslavi pobedata nad golemata nesre}a na vrabotenite vo rudnikot vo île, koja prerasna vo edna od najpozitivnite drami koi svetot globalno gi prosledil. Brojni granki vo naukata, kako organizaciskoto odnesuvawe, industriskata i organizaciskata psihologija, teorijata za upravuvawe, otsega }e u~at od ovoj mo}en primer na izvonredno timsko organizirawe vo uslovi na ekstremna kriza. A {to se slu~i, vsu{nost? Vo centarot na ovaa drama se najdoa 33 hrabri rudari, sega nacionalni heroi, koi go steknaa ovoj status po prvite 17 dena pominati 700 metri pod zemja, a bez nikakov kontakt so nadzemniot svet. Za vreme od 69 dena pod zemja tie bea organizirani vo eden tip "podzemna zaednica”, nalik na delovna organizaciska formacija, vo koja izgradija izvonreden tim, koj finalno ja ostvari svojata najbitna cel - bitkata za ìvot. Sekoj poedine~no, sam za sebe, nikako ne bi ja preìveal ovaa drama nadvor od ovoj

pobedonosen tim. Ovoj tip na organizirawe e poznat princip na spravuvawe so te{ki i vonredni uslovi, ~ija cel e poedincite da go so~uvaat fokusot na aktivnostite koi se od vitalno zna~ewe, nasproti pogre{nite fokusi na simptomite, bolestite, konfliktite ili nemirot i vozbudata koi moè da kreiraat panika. Gi podelija ulogite na lider, rakovoditel so hrana, portparol, itn. Liderot Luis Urzua mu pokaà na svetot {to zna~i efektivno liderstvo i go podgotvi svojot tim na dolgotrajna misija - deka akcijata za spasuvawe e dolgotrajna i moè da trae dva, tri, no i ~etiri meseci. Timot poseduva{e i svesnost za toa deka organizacijata ima svoi svetli momenti, no i padovi i krizi, pa site problemi od ovoj tip, na nekoj na~in bea podgotveni da gi presretnat. Najbitnite od site faktori koi rabotea vo nivna polza bea emotivnite, onie koi go odrùvaa nivniot moral, a toa bea kontaktite so semejstvata i najbliskite koi neprekinato im ja pottiknuvaa nade`ta/ borbenosta za spasuvawe. Organiziran be{e duri i

prenos vo ìvo od natprevarot na nacionalniot fudbalski tim, so istata cel. I na krajot na denot ne be{e va`no deka île izgubi vo natprevarot so Ukraina. Va`no be{e emotivniot naboj na rudarite da se drì na soodvetno nivo! [to i koj stoe{e vo pozadinata na celata drama? Iako ne e ednostavno da se dade odgovor na ova pra{awe, toj moè da se svede na par najsu{tinski faktori koi bea presudni za pozitivniot ishod, a toa se pred s$ efektivnoto liderstvo na pove}e nivoa i mnogu emotivna poddr{ka. Vo pozadinata bea: Brojni i koordinirani timovi na eksperti i izvr{iteli, koi najsovr{eno go odrabotija globalniot proekt, napravija izvonreden plan za spasuvawe, go sprovedoa, od kopawe tuneli, konstrukcija na digalki i sli~no, do nosewe te{ki odluki. Se sozdade globalen tim koj vo sinergija rabote{e na seriozniot predizvik vo bitkata za osloboduvawe na rudarite. Zna~aen del od ovoj proekt be{e i timot od nau~nici i psiholozi od NASA, koj postojano gi pou~uva{e

i im dava{e psiholo{ki soveti na rudnicite za toa kako da se spravat so emotivnite, no i mno{tvoto fizi~ki stradawa. Posveteni ~lenovi na semejstvata i najbliskite, i pokraj mentalitetot na nacijata (sklonost kon teatralno odnesuvawe), napravija presvrt vo svoeto odnesuvawe vo silno konstruktivno i disciplinirano odnesuvawe, organizirano so silen i pobedni~ki duh. Od edna nacija, koja lesno moè da padne vo kolektivna panika, efektivnoto liderstvo go izvle~e najdobroto, najpobedonosnoto, najzdravoto. Tie, najbliskite, po-stojano bea prisutni da davaat bezuslovna poddr{ka na svoite zagrozeni ~lenovi vo site momenti na kriza. I na krajot, ili na po~etokot, dràvata île, predvodena od efektivnoto liderstvo na pretsedatelot Sebastijan Pinera. [to pretstoi? Dramata zavr{i sre}no, no, kako i sekoga{, pretstoi mnogu rabota za ponatamu. Za rudarite po~nuva nova dolgotrajna bitka za zakrepnuvawe, spravuvawe, soo~uvawe i prilagodu-

vawe na realniot nadzemen ìvot po mo}nata i dolgotrajna trauma. Na nivo na liderstvo, pak, prodolùva rabotata, pred s$, na utvrduvawe na pri~inite za nesre}ata i u~eweto na lekcijata od ovaa drama, koja dosega se presmetuva na cena od okolu 20 milioni dolari. Povtorno se upati na nu`nosta od vospostavuvawe i neguvawe kultura na bezbednost na rabotnite mesta na site nivoa. ôve{tvoto kako globalen pobednik. île, ovie meseci, osobeno po pozitivniot ishod od sredata, gi privle~e o~ite na svetot. Vo ovaa zemja celata nacija ja ìvee nacionalnata gordost. I navistina, îleancite imaat so {to da se gordeat! Ni pokaàa verba vo silata na ~ovekot, na lu|eto i na dobrata organizacija. Po ovoj nastan, percepcijata za île globalno se smeni. Tie samite velat: “Ako dosega bevme poznati kako zemjata na Pino~e, otsega }e bideme poznati po uspe{noto spravuvawe so ovaa najneverojatna kriza”. Za site nas, pak, koi bevme nabquduva~i na

Tereza Serafimova AAG Komunikacii

ovaa ~udesna drama i so~uvstvuvavme so neposrednite akteri, ovoj nastan pretstavuva nova verba vo ~ovekot, verba vo uspe{nosta na globalnite proekti i globalizacijata i eden nov optimizam. Koj e pobednik vo ovaa ~udesna motivaciska drama? Toa, sekako, ne se samo rudarite i nivnite semejstva. Toa ne e ni samo dràvata île. Toa e pobeda na ~ove{tvoto. I, da se nadevame deka ja nau~ivme lekcijata deka ne mora da imame pottik od tolku ekstremni uslovi za da pokaème deka se mo`ni i potrebni novi inovativni i kreativni globalni proekti so razvojni celi vrz odr`liva vrednost. A, koga stanuva zbor za lu|eto, potrebni se proekti koi }e vklu~at diverzni poedinci i grupi i }e go oslobodat najdobroto od niv.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.135

MBI 10

^ETVRTOK

2.445

MBID

112,80

2.125

2.440

112,60

2.115

2.435

112,40

2.105

2.430

112,20

2.095

2.425

112,00

2.085

2.420

14/10/10

15/10/10

16/10/10

17/10/10

18/10/10

19/10/10

20/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

14/10/10

OMB

111,80 15/10/10

16/10/10

17/10/10

18/10/10

19/10/10

20/10/10

14/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

15/10/10

zdravkovska@kapital.com.mk

ega e krajno vreme da se otvori edna {iroka debata za da se dojde do konsenzus za promena na dosega{nite ekonomski politiki. Zna~i, kako dràva treba da odlu~ime dali sakame povisoki stapki na ekonomski rast, pove}e investicii, pogolem izvoz i pove}e novi rabotni mesta ili, pak, sakame da prodolìme so istiot dosega{en model na tivko ekonomsko umirawe, - veli Min~o Jordanov, pretsedatel na Upravniot odbor na Makstil, vo intervju za izdanijata na Kapital Media Group, koe vo celost }e moète da go pro~itate vo izdanieto na nedelnikot "Kapital" koj izleguva vo petok. Spored nego, trgovskiot deficit na Makedonija, koj dostigna pove}e od 2,5 milijardi evra, i brojot na nevraboteni od nad 350 iljadi, koj so godini ne se namaluva, se simptomi koi pokaùvaat deka makedon-

18/10/10

19/10/10

20/10/10

17.03.2010 9

"Kako dràva, mora da odlu~ime dali sakame povisoki stapki na ekonomski rast, pove}e investicii, pogolem izvoz i pove}e novi rabotni mesta ili, pak, sakame da prodolìme so istiot dosega{en model na tivko ekonomsko umirawe", veli Min~o Jordanov, pretsedatel na Upravniot odbor na Makstil, vo intervju za izdanijata na Kapital Media Group. No, jas sum uveren deka po promenata na ovie neefikasni politiki, vo period od godina do godina i polovina makedonskoto stopanstvo }e doìvee golema prerodba!”, uveren e Jordanov. Prviot ~ovek na Makstil smeta deka e apsolutno pogre{no uveruvaweto deka Makedonija ima stabilna ekonomska sostojba zatoa {to ima stabilen devizen kurs na denarot! “Nitu ekonomskata sostojba e stabilna, nitu, pak, kursot e stabilen!? Da ne se laème. Makedonija ima fiksen devizen kurs, a kolku e stabilen na{iot sistem se gleda preku goleminata i kontinu-

17/10/10

MAKEDONSKA BERZA

POTREBNA E POLITI^KA HRABROST ZA POGOLEM EKONOMSKI RAST skata ekonomija e bolna. “Za da se izle~ime, nie treba da gi otstranime pri~inite za bolesta, a ne da gi ubla`uvame simtomite i da gi pravime pomalku vidlivi!? Od tie pri~ini, site ekonomski politiki treba da bidat naso~eni kon toa kako da se namalat trgovskiot deficit i nevrabotenosta, a da se zgolemat investiciite i izvozot!”. No, za da se napravat ovie promeni vo ekonomskite politiki, veli Jordanov, potrebna e politi~ka odluka, bidej}i za toa na krajot treba da se ponese i politi~ka odgovornost. “Uveren sum deka ovaa monetarna politika i fiksniot kurs, koi ne davaat rezultati, prodol`uvame da gi vodime edinstveno od strav deka nema da znaeme kako da ja menaxirame situacijata po nivnata promena. O~igledno e, i toa na site im e jasno, deka so eventualnata promena na ovie politiki cenata }e ja platat finansiskiot i bankarskiot sektor, kako i dol`nicite, se razbira.

16/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MIN^O JORDANOV, PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA MAKSTIL

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

21.10.2010

iraniot brz rast na trgovskiot deficit (pogolem uvoz od izvoz), kako i od ogromnata brojka nevraboteni. Dobrite ekonomski politiki treba da imaat jasni celi – stabilen rast i vrabotuvawe najmalku na prirodniot porast na naselenieto!”, veli Jordanov.

KOMERCIJALNA PREDIZVIKA BERZANSKI PROMET OD RE^ISI MILION EVRA ilna trgovska aktivnost na Makedonska berza predizvikana od zgolemeniot interes na investitorite za akcijata na Komercijalna banka po informaciite od izminatite dva dena za nejzinata dokapitalizacija, koja treba da se slu~i vo tekot na narednite meseci. V~era od ovaa akcija bea istrguvani 17.584 akcii, pri {to be{e ostvaren promet vo vrednost od 52,75 milioni denari ili 87,3% od vkupniot berzanski promet. Pomestuvawe za 0,02% vo nagorna linija se evidentira i kaj cenata na ovaa akcija, koja v~era iznesuva{e prose~no okolu 3.000,24 denari za akcija. Ostanatite akcii i obvrznici, za razlika od prethodniot den, v~era ostvarija pomal promet. Od akciite najlikvidna be{e akcijata na Granit, koja v~era{noto trguvawe go zavr{i so realiziran promet od 2,51 milioni denari, dodeka, pak, prometot ostvaren so obvrznicite iznesuva{e okolu 1,26 milioni denari. Berzanskite indeksi v~era{niot den go zavr{ija

so ne{to porazli~ni dvièwa vo odnos na prethodniot den. Indeksot na obvrznici OMB se pridviì nadolu za 0,05%, pad koj e identi~en so procentot na rast na ovoj indeks samo eden den prethodno. So toa, OMB denot go zavr{i so vrednost od 111,9 indeksni poeni. Za razlika od nego, osnovniot berzanski indeks MBI-10 vtor den po red beleì rast na negovata vrednost od 0,08%, dostignuvaj}i nivo od 2.108,46 indeksni poeni. MBID indeksot, koj prethodniot den ne zabeleà promena kaj svojata vrednost, berzanskoto trguvawe v~era go zavr{i so rast od 0,24%, dostignuvaj}i vrednost od 2.428,86 indeksni poeni. Rastot na indeksite pridonese pogolem broj hartii od vrednost da prokniàt pogolemi ceni kaj svoite akcii. V~era ima{e vkupno 8 dobitnici, predvodeni od akcijata na Makedonski Telekom, koja porasna za 1,66%. Brojot na gubitnici iznesuva{e 7 hartii od vrednost, a niven predvodnik so pad od 2,04% be{e akcijata na ZK Pelagonija od Bitola.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

20.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.010.985,23

-0,47%

-1,34%

-11,24%

-5,92%

-18,23%

18.10.2010

67.800

ILIRIKA GRP

24.284.003,91

0,28%

7,81%

1,50%

5,77%

1,86%

18.10.2010

61.812

Иново Статус Акции

17.404.337,27

-4,15%

-7,20%

-16,59%

-18,52%

-35,00%

19.10.2010

156,04

0,55

104.546

KD Brik

23.933.488,72

0,57%

5,27%

1,99%

7,73%

7,57%

19.10.2010

3.567,14

0,48

249.700

KD Nova EU

22.361.946,55

0,13%

0,15%

-7,63%

-5,12%

-26,25%

19.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.132.263,20

0,39%

0,89%

-6,03%

0,97%

-4,02%

19.10.2010

Износ (МКД)

427,35

1,66

547.865

3.390,00

1,45

ТТК Банка АД Скопје

606,00

Макстил Скопје

Име на компанијата Тутунска банка Скопје

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ЗК Пелагонија Битола Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

20.10.2010 Просечна цена (МКД)

Макпетрол Скопје Стопанска банка Битола ОКТА Скопје

Износ (МКД)

1959,17

-2,04

117.550

124

-0,80

25.048

22000,38

-0,30

704.012

2400

-0,25

432.000

1.800,00

-0,17

18.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Топлификација Скопје Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје

20.10.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

20.10.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

20.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.567,14

390,18

9,14

0,81

обврзници обични акции

% на промена

20.582

-69,21

944.903

156

293,31 214,40

54.562

6.300,00

341,43

18,45

0,18

Вкупно Официјален пазар

965.485

167

GRNT (2009)

3.071.377

480,01

105,83

4,54

0,48

обични акции

14.701

-11,80

KMB (2009)

2.014.067

3.000,24

533,81

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

14.701

-95,46

980.186

182

202,76

BESK (2009)

Име на компанијата

20.10.2010 Податоците се однесуваат за

Македонски Телеком Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

22.000,38

0,61

3000,24

0,02

52.756.269

REPL (2009)

25.920

36.812,50

5.625,12

6,54

0,74 0,55

480,01

0,01

2.512.850

SBT (2009)

389.779

2.400,00

211,39

11,35

3200,22

0,01

713.650

STIL (2009)

14.622.943

156,04

0,11

1.411,11

2,18

22000,38

-0,30

704.012

TPLF (2009)

450.000

3.200,22

61,42

52,11

0,94

427,35

1,66

547.865

ZPKO (2009)

271.602

1.959,17

0,26

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 20.10.2010)

10 21.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

NOVA PONUDA NA T-HOME ZA BESPLATEN MAXADSL INTERNET

VLADATA ]E GO POLNI BUXETOT PREKU NAPLATA NA DANOCI

ite novi ili postoe~ki korisnici na fiksna telefonska linija koi }e sklu~at dogovor za eden od paketite na T-Home dobivaat besplaten MaxAdsl Internet vo prvite tri meseci. Kako {to informiraat od T-Home, istovremeno, Call & Surf paketite, pokraj vklu~enite minuti razgovor vo mre`ata na Makedonski Telekom, nudat i neograni~eni besplatni razgovori so pove}e od

ladata, so finansiska poddr{ka od Evropskata unija }e go zgolemuva nivoto na dano~ni prihodi vo buxetot. So pomo{ na proektot za dano~ni reformi, koj v~era go potpi{aa vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski i evroambasadorot, Evran Fuere, obele`uvaj}i go v~era{niot den kako po~etok na Proektot za dano~ni reformi, Vladata vo rok od 18 meseci treba da napravi reformi vo dano~nata politika so cel

260.000 korisnici na 3 Max, 2 Max, Call & Surf i Optik paketite na THome. Na veb-stranicata www. imenik.telekom.mk site zainteresirani mo`at da proverat so koi od svoite prijateli }e razgovaraat besplatno, a za pove}e informacii za ponudata mo`at da se obratat vo Kontakt-centarot na telefonskiot broj 171, vo proda`nite saloni ili na www.t-home.mk.

zajaknuvawe na kapacitetite na Upravata za javni prihodi (UJP) vo delot na naplata na danocite i postepeno integrirawe na naplatata na pridonesite za socijalno osiguruvawe. Ovie reformi voedno se i del od ekonomskata programa i politika na Vladata. Ekspertot za dano~ni pra{awa, Henrik Tomas Jensen, istakna deka naplatata na danoci vo Makedonija, koja iznesuva 90%, sporedeno so evropskite zemji voop{to ne

e lo{a, no veli deka treba da se poraboti na dano~niot jaz koj vo zemjava e prili~no visok i iznesuva okolu 30%. Spored Naumovski, ovoj proekt e vo korelacija so prioritetite na Vladata i pretstavuva implementacija na preporakite od Potkomitetot za trgovija, industrija, carina i odano~uvawe, a proizleguva od prioritetite na partnerstvoto za pristapuvawe i od programata za pottiknuvawe na investicii vo Makedonija od 2007 do 2010 godina.

IZVE[TAJ ZA TRANSPARENTNOSTA NA VLADINITE TRO[EWA

VLADATA POMALKU TRANSPARENTNO GO TRO[I BUXETOT Se namaluva transparentnosta pri tro{ewto na parite na gra|anite vo Makedonija vo sporedba so zemjite vo regionot. Spored najnovoto istra`uvawe na Me|unarodnoto buxetsko partnerstvo, indeksot na transparentnosta vo zemjava iznesuva 49%. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akedonskata Vlada e delumno transparentna i obezbeduva nekoi informacii za javnosta vo vrska so dràvniot buxet i finansiskite aktivnosti vo tekot na godinata, pokaà najnovoto istraùvawe za indeksot na buxetskata transparetnost {to go sproveduva Me|unarodnoto buxetsko partnerstvo. Buxetskata transparetnost vo Makedonija godinava e ocenata so 49% od mo`ni 100% i e poniska vo sporedba so prose~niot rezultat od balkanskite zemji. Vo odnos na 2008 godina, koga buxetskata transparetnost iznesuva{e 54%, minatata godina e zabeleàn pad od pet procentni poeni, {to pokaùva zna~itelno opa|awe na transparentnosta na Vladata vo tro{eweto na narodnite pari. Od zemjite vo regionot, najtransparentna e Vladata vo Slovenija so 70%, potoa Hrvatska so 56%, Srbija so 54%, a BiH e pomalku transparentna od nas so indeks od 44%. Vo izve{tajot se naveduva deka predlog-buxetot na Vladata, koj pretstavuva nejzin najvaèn politi~ki instrument i gi prezentira na~inite na koi }e ostvaruva prihodi i kako }e gi raspredeluva parite, ne e seopfaten i jasen. Ima nedostig od informacii za rezultatite i ishodite, iako ovaa informacija e osobeno va`na za onie koi se zainteresirani za sledewe na vlijanieto na buxetot. Spored istraùvaweto,

predlog-buxetot, isto taka, nema informacii za odredeni fiskalni aktivnosti koi moè da imaat golemo vlijanie vrz sposobnosta na Vladata da gi ispolni svoite fiskalni i politi~ki celi, vklu~uvaj}i i informacii za vonbuxetskite fondovi, kvazifiskalni aktivnosti, dano~ni tro{oci, nepredvideni i idni obvrski, kako i finansiski i drugi sredstva. Bez ovie informacii, javnosta ne ja znae to~no vladinata fiskalna pozicija, pi{uva vo izve{tajot. Se naveduva i deka ne postoi predbuxetska izjava i gra|anski buxet, koj e namenet na javnosta da & ovozmoì da gi razbere planovite na Vladata. Vo Makedonija ne postoi nitu rezime na buxetot, odnosno naj~esto se koristi ekspozeto na ministerot za finansii. Kvartalniot izve{taj ima seriozni nedostatoci, a krajniot godi{en izve{taj e nedovolno iscrpen zatoa {to ne se prezentira momentalen javen dolg. Silna kritika za Makedonija ima i vo delot za nadzorot na buxetot od zakonodavniot dom na Republika Makedonija. Spored istraùvaweto, Sobranieto moè da go podobri nadzorot vrz buxetot, na primer, so odrùvawe debati vo koi moè da u~estvuva i javnosta. Pozitivnite zabele{ki se odnesuvaat na seopfatniot Revizorski izve{taj, detalnata Godi{na smetka i na seopfatnosta na doneseniot buxet. Preporakite se baziraat na tri klu~ni poenti: po~nuvawe so praktikata na pravewe predbuxetska izjava i gra|anski buxet

PREPORAKI ZA MAKEDONIJA:

Da sozdava i izdava predbuxetska izjava i gra|anski buxet; Da ja zgolemi seopfatnosta na predlog-buxetot na Vladata, kvartalniot izve{taj i krajniot godi{en izve{taj; Da obezbedi pove}e mo`nosti za da mo`e javnosta da u~estvuva vo buxetskite raspravi vo Sobranieto.

do Parlamentot i javnosta, zgolemuvawe na seopfatnosta na vladiniot predlogbuxet, Kvartalniot izve{taj i Godi{niot izve{taj (preku vklu~uvawe na momentalniot javen dolg vo buxetot i zavr{nata smetka), kako i pogolemo vklu~uvawe

na javnosta vo buxetskite raspravi vo Sobranieto. Istra`uvaweto sprovedeno vo 94 zemji poka`uva deka samo vo sedum zemji se objavuvaat detalni informacii vo vrska so buxetot, dodeka 40 ne objavuvaat zna~ajni informacii za buxetot.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,72%

3,72%

4,69%

5,59%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5813

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,4342

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

69,9311

Швајцарија

франк

45,9391

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,3153

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,4927

61,6

45,8

70,2

46,5

Извор: НБРМ

IZVE[TAJOT E TENDENCIOZEN?! Ministerstvoto za finansii reagira deka naodite od analizata na Centarot za istraùvawe i kreirawe na politiki za buxetskata transparentnost vo Makedonija se tendenciozni. “Vo 2010 godina nema{e nikakvi promeni vo zakonskata regulativa koja se odnesuva na buxetot, zatoa go pra{uvame Centarot kako presmetal pad od 5% na transparentnosta vo odnos na minatata godina? Osven toa, buxetot za slednata godina se predava porano vo sporedba so prethodnite godini, tokmu vo interes na podobruvawe na transparentnosta i mo`nost za podetalna diskusija za istiot od strana na parlamentarcite. Nikade vo svetot pri vr{eweto na vakvi istraùvawa ne se preskoknuva institucijata koja ja vr{i dejnosta, kako {to vo ovoj slu~aj toa go izvede Centarot za istraùvawe i kreirawe na politiki so Ministerstvoto za finansii”, pi{uva vo reakcijata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII ZAGUBARITE ]E SE PRODAVAAT VO "^ETIRI O^I"?! ladata kroi ~etiri na~ini kako da gi prodade zagubarite, Tutunski kombinat od Prilep, Eurokompozit i Emo. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, veli deka Vladata e nezadovolna {to i po petti pat ne uspeala da gi privatizira zagubarite, pa zaedno so konsultantite intenzivno pravi analizi za promena na modelot na proda`ba. “Svesni sme deka uslo-

vot {to go postavivme na tenderite - investitorot da gi zadr`i site vraboteni - e seriozna bariera, zatoa {to postoi prevrabotenost vo tie fabriki. Pretprijatijata podle`at na hipoteki, a i rabotat so zastarena tehnologija, pa zatoa razmisluvame za nov model. Ednata opcija e povtorno da raspi{eme tender kako dosega. Vtorata e da se raspi{e tender, no da se olabavat uslovite. Tretata opcija e da se odi

so direktni pregovori so kompaniite, pa ponatamu da se realizira javno naddavawe ili, pak, kompaniite da se restrukturiraat, {to bi zna~elo dokapitalizacija i promena na menaxerskiot model. No, toa bi zna~elo i deka dr`avata }e treba da gi menaxira kompaniite, {to li~no mislam deka ne e dobra ideja", veli Pe{evski. Proda`bata na dr`avno pretprijatie so direktni pregovori e sprotivno na Zakonot za javni nabavki.

^ETVRTOK

21.10.2010

DANO^NA IZMAMA OD 2,7 MILIONI EVRA OTKRI FINANSISKATA POLICIJA

inansiskata policija podnese krivi~na prijava protiv dve lica za somnenie deka zataile danok, so {to go o{tetile buxetot za 167 milioni denari ili okolu 2,7 milioni evra. Spored soop{tenieto od Upravata za finansiska policija, osomni~eni za dano~no zatajuvawe i pottiknuvawe na Krivi~niot zakonik se skopjankata E.K. (35), upravitel na dru{tvoto za razvoj i proizvodstvo

na softver MSOFT DOOEL eksport-import Skopje i S.K. (66) od Skopje, koj `ivee vo Francija i e upravitel na MAK-SISTEM DOOEL Skopje, kako i potpisnik na nerezidentnata smetka na MAK SYSTEM HEALTH SOFTWARE LTD Channel Islands. Vo periodot 2006-2009 godina prijavenata E.K., vo svojstvo na upravitel na dru{tvoto za razvoj i proizvodstvo na softver MSOFT DOOEL eksportimport Skopje, pottiknata od

strana na prijaveniot S.K., so namera da se steknat so protivpravna imotna korist ne prijavila i uplatila danok na dobivka vrz osnova na prihodi plateni na stranski pravni lica i ne gi sprovela procedurite za ostvaruvawe na pravata od me|unarodnite dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe so {to go o{tetile buxetot na Republika Makedonija za vkupen iznos od 167.579.267 denari.

PO OBJAVATA ZA NAJGOLEM OSTVAREN PRIHOD OD DOBIVKA VO 2009

BROKERITE NE VERUVAAT DEKA NEKOJ 17.03.2010 11 ZARABOTIL 1,6 MILIONI EVRA NA BERZA So trguvawe na Makedonskata berza, vo uslovi koga obemot na trguvawe i cenite na akciite postojano pa|aat, zasega golemite zarabotki se re~isi nevozmo`ni, ocenuvaat ekspertite. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

e{ko, re~isi nevozmo`no vaka u~esnicite na pazarot na kapital vo zemjava ja objasnuvaat mo`nosta da se zrabotat 1,6 milioni evra na berza, kako {to lani mu uspealo na anonimen, nevraboten skopjanec. Analiti~arite objasnuvaat deka prihodite od kapitalna dobivka koi gi ostvaril anonimniot gra|anin od Skopje re~isi e nevozmo`no da se ostvarat “igraj}i si” na Makedonska berza, osobeno {to vo tekot na 2009 godina dosega pazarot na kapital e vo konstanten pad. “Pazarot na kapital e na tolku nisko nivo {to nekoj treba navistina da e brilijanten ekspert za da napravi vakva kapitalna dobivka. Mnogu e te{ko, re~isi nevozmo`no, da se slu~i takvo ne{to, barem ako se analizira momentalnata situacija. Realno, za da bidat ostvareni tolkavi neto-efekti od proda`ba, treba da sleduva ogromen obem na trguvawe koj bi go pravel edno fizi~ko lice. Ako se razgledaat podatocite od obemot na trguvawe, mo`e

1,6

milioni evra iznesuva najgolemata kapitalna dobivka koja lani ja ostvaril gra|anin od Skopje

da se vidi deka istiot e na prili~no nisko nivo”, ocenuva Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje. Procenkite na Markovski se deka ~ovekot koj lani ostvaril kapitalna dobivka od 1,6 milioni evra, verojatno ili prodal nekoj pogolem paket-akcii ili, pak, prodal dru{tvo za ograni~ena odgovornost, bidej}i i neto-efektite od takvata proda`ba se smetaat kako prihodi od kapitalna dobivka So sli~en stav e i Aleksandar Petreski, direktor na brokerskata ku}a Eurobroker. “Ne mi se veruva deka ovaa kapitalna dobivka e ostvarena na berza. Vo uslovi koga pa|a pazarot, toa e re~isi nevozmo`no, osobeno {to stanuva zbor za neto-dobivka, koja za da se ostvari, treba nekoe lice da poseduva pove}e od tri ili ~etiri milioni evra koi bi gi istrguval. Smetam deka i vo idnina

te{ko mo`e da se ostvari vakva dobivka dokolku ne se podobri celokupnata situacija na pazarot na kapital”, smeta Petreski. Petreski objasnuva deka, verojatno, dobivkata od 1,6 milioni evra skopjanecot ja ostvaril preku proda`ba na nekoja firma, zemji{te ili, pak, dokolku prezel nekoja doma{na kompanija od strana na stranska.

Univerzitetskiot profesor Tome Nenovski ima sprotivno mislewe od brokerite. Toj smeta deka vakva kapitalna dobivka e mo`na vo realnosta. “Dokolku stanuva zbor za lice koe postojano gi sledi sostojbite na berzata, a voedno ima mo`nosti da poseduva nekoi dopolnitelni informacii, toga{ e mo`no vo pomali nominalni iznosi da se

napravi zarabotka preku kupuvawe na poniska cena i prodavawe na povisoka cena. Ako se napravi nekakva analiza, toga{ mo`e da se vidi deka lanskata godina imavme nekoi oscilatorni dvi`ewa vo odnos na prometot kaj doma{nata berza, osobeno kaj najlikvidnite akcii. Pa, dokolku toa lice detalno gi sledelo vakvite slu~uvawa i reagiralo

brzo, toga{ e mo`no da ostvarilo i solidna dobivka”, objasnuva profesorot Nenovski. Nenovski dodava i deka godinava na Makedonska berza nema nekoi golemi oscilatorni dvi`ewa. Ottuka, toj ne o~ekuva deka vo 2010 godina nekoj }e ostvari pogolema kapitalna dobivka, kako {to toa go napravil lani “makedonskiot Bafet”.

12 21.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

MAKEDONIJA SOOBRA]AJ BARA VLADATA DA REAGIRA NA ZGOLEMUVAWETO NA PATARINITE VO EU IZ Makedonija Soobra}aj AMERIT bara od nadle`nite institucii i nivnite pretstavnici vo evropskite institucii da ne se soglasat so donesuvaweto na odlukata za zgolemuvawe na cenata na patarinite vo zemjite od Evropskata unija. Vo soop{tenieto do mediumite naveduvaat deka toa pretstavuva nova transportna blokada za makedonskite pre-

voznici i oti zgolemuvaweto na cenata na patarinite vo uslovi na s$ u{te prisutna svetska ekonomska kriza e pogre{en poteg. Na 15 oktomvri godinava, vo Brisel, ministrite za transport od zemjite-~lenki na Evropskata unija donesoa politi~ka odluka za izmena na direktivata Euroviwet, razgleduvaj}i ja mo`nosta za zgolemuvawe na patarinite za tovarnite vozila poradi

zagaduvaweto i bu~avata koja ja predizvikuvaat. Be{e postignat dogovor za zgolemuvawe na cenata na patarinite za 175% vo udarnite termini. Spored SIZ Makedonija Soobra}aj AMERIT, takanare~eniot "zelen paket" na Komisijata nepravedno go stava akcentot vrz patniot stokov transport, zanemaruvaj}i gi drugite transportni vidovi.

NEMA VE]E PODATOCI ZA POTRO[UVA^KATA KO[NICA r`avniot zavod za statistika nema pove} e da objavuva indikatori za potro{uva~kata ko{nica, bidej}i nitu eden statisti~ki zavod vo svetot pove}e ne go pravi toa. "Do 2011 godina planirame da prestaneme da gi objavuvame, bidej}i po~navme da rabotime po standardite na Evropskata unija, a tamu zavodite vo nitu edna dr`ava-~lenka ne go pravat toa", izjavi direktorkata na Zavodot, Blagica Novk-

ovska. Direktorkata na Zavodot za statistika, na v~era{noto odbele`uvawe na Svetskiot den na statistikata izjavi deka jakneweto na institucionalniot kapacitet na Dr`avniot zavod, kako i organiziraweto na bazata se del od aktivnostite koi ovaa institucija uspea da gi napravi ovaa godina. Novkovska gi prezentira podatocite od industriskiot i zemjodelskiot sektor, no kako {to re~e, ova se

selektirani, najpotrebni podatoci koi treba da se znaat, dodeka ostanatite podatoci, kako onie za etni~kata pripadnost vo Makedonija ne bilo vreme sega da se znaat, koga pretstoi popis za nekolku meseci. Na odbele`uvaweto na Svetskiot statisti~ki den se prezentira i novata statisti~ka databaza, kade {to za prvpat e napravena statistika po op{tini, podelena vo nekolku sektori.

DODELENI NAGRADITE ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST NA PRETPRIJATIJATA

KOMPANIITE DAVAAT PARI ZA PROEKTI VA@NI ZA OP[TESTVOTO Iako vo 2009 godina biznis-sektorot se soo~uva{e so posledicite od ekonomskata kriza, najgolem del od kompaniite ne se otka`aa od finansiska poddr{ka na proektite koi se za podobruvawe na `ivotnata i ekolo{kata sredina MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

ementarnica Usje so proektot “Beneficii za decata na vrabotenite”, vo kategorijata odnosi so vrabotenite; Alkaloid so proektot “Kod na eti~ko i biznisodnesuvawe”, za kategorijata na eti~ko upravuvawe; kako i proektite koi mobilniot operator ONE gi dizajnira{e za licata so posebni potrebi so kampawata “Super e da si mlad, kul e da si human”, se trite golemi kompanii koi se nagradeni za op{testveno najodgovorni kompanii za 2009 godina. Za broj eden op{testveno odgovorni mali i sredni pretprijatija, v~era statuetki dobija kompaniite Rade Kon~ar, Farmahem, Duna Kompjuteri, kako i u~ili{teto Nova. Rade Kon~ar e prvonagraden vo kategorijata eti~ko upravuvawe za proektot “Eti~ko upravuvawe vo kompanijata”, dodeka, pak, za proektite “Zajaknuvawe na kapacitetite za timska rabota i gradewe na lojalnost kon firmite" i "Rabotilnica za belo salamureno sirewe", vo kategoriite za odnos so vrabotenite i odnos so dostavuva~ite

NEMA NAGRADENA GOLEMA KOMPANIJA ZA PROEKT ZA @IVOTNA SREDINA Niedna od golemite kompanii koi konkuriraa (EVN Makedonija, Komercijalna banka, Okta i ProKredit banka) ne dobija nagrada za proekt koj zna~i podobruvawe i za{tita na ìvotnata sredina. @iri-komisijata odlu~ila godinava da ne ja dodeli nagradata, sakaj}i da im pora~a na site golemi kompanii pove}e da se posvetat na za{titata na ìvotnata sredina. “Proektite se dobri, no so vozdrùvaweto od dodeluvawe na nagradata sakame da pratime poraka za zgolemuvawe na finansiskata poddr{ka za proektite koi }e pridonesat za za{tita na ìvotnata sredina”, izjavija od zdruènieto Konekt, koi se edni od organizatorite na nastanot. i potro{uva~ite, nagrada dobi farmacevtskata kompanija Farmahem. Nagrada za op{testveno najodgovorna kompanija koga e vo pra{awe ìvotnata sredina dobi Duna Kompjuteri za proektot “Za{tita na ìvotnata sredina”. Vo kategorijata vloùvawe vo zaednicata prvoto mesto go osvoi u~ili{teto Nova, za programata za pomo{ na zaednicata. Iako 2009 godina be{e godina vo koja biznis-sektorot direkno gi po~uvstvuva posledicite od ekonomskata kriza, sepak, najgolem broj od kompaniite ne se otkaàa od finansiskata poddr{ka

na proektite vo nasoka na podobruvawe na `ivotnata i ekolo{kata sredina. ”Iako ovaa godina imavme pomal broj aplikacii, sepak, za pofalba e toa {to e podobren kvalitetot na proektite so koi {to apliciraa kompaniite”, izjavi Goran Lazarevski, pretsedatel na KTOOP. Del od golemite kompanii vo zemjava velat dka so ist intenzitet gi poddr`uvaat i proektite za pottiknuvawe na op{testvenata odgovornost. "Nie buxetot ne go merime vo pari. ONE definitivno ne go namali buxetot i pokraj toa {to imavme svetska ekonomska kriza, koja se po~uvstvuva

i vo Makedonija. Za razlika od nekoi drugi kompanii, nie proektite ne gi merime vo pari, tuku vo uspe{nost”, ocenuva Viktor Donevski, direktor za komunikacii vo mobilniot operator ONE. Direktorot na ELEM, pak, Vlatko ^ingovski, veli deka kompanijata opredelila kolku najmnogu pari mo`e da odvoi za da & pomogne na zaednicata. “So samata deklaracija na nivo na upraven i nad-

zoren odbor na kompanijata, utvrdeno e deka maksimalnite izdvojuvawa za pomo{ na zaednicata za site aktivnosti koi gi vodime vo delot na op{testvena odgovornost se vo visina od 0,25% od vkupniot obrt na kompanijata”, izjavi ^ingovski. Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, op{testvenata odgovornost stanuva sostaven del na delovnata politika na make-

donskite pretprijatija, preku koja tie vlijaat vrz sopstvenata konkurentnost. Besimi smeta deka so praktikuvawe na op{testvenata odgovornost kompaniite go podobruvaat imixot, kako i odnosot so vrabotenite, potro{uva~ite i potencijalnite investitori. Nagradite za vospostavuvawe na praktika na op{testvena odgovornost na pretprijatijata se dodeluvaat po tret pat.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

21.10.2010

MAKEDONIJA RE^ISI I DA NEMA "ZELENA ENERGIJA" odeka zemjite od Evropskata unija s$ pove}e se svrtuvaat kon proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori, Makedonija e zaglavena vo administrativni proceduri i vetuvawa. Spored ekspertite, apsurdno e Makedonija so 280 son~evi denovi godi{no da ne se nao|a na nitu eden evropski bilten za iskoristenosta na sonceto za proizvodstvo na energija. Vo vreme na skapa uvezena struja, s$ pogolema

potro{uva~ka, a malo doma{no proizvodstvo, Makedonija seriozno treba da investira vo obnovlivite izvori na energija, sugeriraat energeti~arite. Ekspertite se re~isi ednoglasni deka dr`avata slabo se anga`ira vo procesot na realizacija. “Gi gledame evropskite analizi, deka Makedonija ima najdobro son~evo zra~ewe vo Evropa, no sostojbata na teren e najlo{a. Ne se raboti samo za prirodno

dadenite uslovi, tuku kolku sakame i kolku znaeme za ovaa problematika da ja dovedeme na najviskoko nivo. Zakonskata regulativa sigurno e broj eden. Ministerstvoto za ekonomija godinava gi ukina subvenciite za son~evite kolektori. Dokolku Makedonija primenuva samo polovina od preporakite na Evropskata unija, do 2020 godina po `itel da ima eden metar kvadraten instalirani son~evi

kolektori, godi{no bi se za{tedile okolu 32 milioni evra, koi se davaat za uvoz na struja”, veli univerzitetskiot profesor, Ilija Nasov. Nemaweto dovolno educiran kadar vo oblasta na obnovlivite izvori na energija, spored energeti~arite, e dopolnitelen problem za razvoj na proizvodstvoto na energija od sonce, voda, veter, biomasa. Spored Anton Rop, zamenik-

pretsedatel na Evropskata investiciska banka (EIB), vremeto za investirawe vo energetikata e tokmu sega. “Sega, vo Evropskata unija ima mnogu proekti koi se tokmu od oblasta na obnovlivite izvori na energija, koi se razvivaat so golema brzina. Jas mislam deka tokmu sega e {ansa za golemi infrastrukturni proekti. Ovie proekti ne se samo prioritet na EIB, tuku i na Unijata vo celina“, veli Rop.

Rop dodava deka Makedonija dosega iskoristila okolu 170 milioni evra od kreditot od EIB za infrastrukturni proekti.

MENAXMENTOT POTVRDUVA DEKA BITOLSKATA MLEKARNICA SE PRODAVA

MEGLE I DANONE MOL^AT ZA MO@NO KUPUVAWE NA IMB Pretstavnicite na golemite mlekarnici ne otkrivaat ni{to za nivniot interes za kupuvawe na bitolskata mlekarnica. Od IMB poso~uvaat deka odlukata na Salford nema da vlijae vrz raboteweto na mlekarnicata. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

olemite mlekarnici Megle i Danone, koi bea poso~eni kako mo`ni idni sopstvenici na investiciskiot fond Danube fuds, vo ~ij sostav e belgradski Imlek i na{ata najgolema mlekarnica IMB od Bitola, zasega mol~at i ne ja komentiraat izjavata na Eugen Xef, pretsedatel na bordot na direktori na kompanijata Salford. Pretstavnikot na Megle za Makedonija, Daniel Miti}, ne moè{e da precizira ni{to za interesot za kupuvawe na IMB. “Za akviziciite na vakvi golemi mlekarnici se odgovorni direktorite za investicii na Megle od Germanija i ne bi moèl da vi kaàm ni{to za izjavite na pretsedatelot na bordot na direktori na Salford”, dodava Miti}. Sli~en odgovor dade i Emil Go~ev, pretstavnik na najgolemata francuska mlekarnica Danone za Bugarija, od kade {to se pokriva i makedonskiot pazar. Toj n$ upati na centralata vo Francija, od kade {to ni izjavija deka ne moàt da ja potvrdat informacijata deka

kompanii poseduva Danube fuds na Balkanot

2,5

milioni evra }e investira IMB vo modernizacija na proizvodstvoto

Danone e zainteresiran za kupuvawe na investiciskiot fond Danube fuds. Pretstavnikot na Salford za Srbija, Slobodan Petrovi}, go potvrdi interesot na Danone za kupuvawe na mlekarnicite vo Srbija i deka pregovorite se vo tek, no deka francuskata kompanija e zainteresirana samo za pette mlekarnici vo Srbija. Od menaxmentot na bitolskata mlekarnica velat deka e logi~no kompanijata da se prodava, bidej}i Danube fuds e investiciski fond, a celta na sekoj fond e da gi oplodi investiranite pari. “IMB }e se prodava, no za idnite sopstvenici }e odlu~at gazdite na kompanijata. Kompanijata i pona-

tamu }e funkcionira kako i dosega i investiciskiot ciklus }e prodol`i”, veli Roko Vodopija, izvr{en direktor na mlekarnicata. Toj dodade deka vo izminative ~etiri godini se investirani okolu devet milioni evra i deka planirano e da se investiraat u{te 2,5 milioni evra, kako zgolemuvawe na

kapacitetot za prerabotka na surovo mleko. Bitolskata mlekarnica e najgolema vo zemjava i dnevno otkupuva po 100.000 litri. Najgolem del od otkupenoto kravjo mleko se prerabotuva vo te~ni mle~ni proizvodi, a od ov~oto se pravat sirewe i ka{kaval. Xef minatata nedela

potencira{e deka investiciskiot fond Danube fuds, koj na Balkanot napravi 12 akvizicii, }e se prodava. Fondot na teritorijata na porane{na Jugoslavija ima{e 12 akvizicii na kompanii od prehranbenata industrija, a najgolem del od niv se mlekarnici. Vo negov sostav se najgolemata srpska mlekarnica

Imlek, novosadskata i suboti~kata mlekarnica vo Srbija, bitolskata mlekarnica IMB vo Makedonija, Dubica vo Bosna i Hercegovina i drugi. Vo sostav na Salford se i nekolku kompanii od prehranbenata industrija vo Srbija, kako Bambi od Banat i poznatata fabrika za kisela voda Kwaz Milo{.

14 21.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

KAKO BUGARIJA ]E GO POKRIVA BUXETSKIOT DEFICIT

SO PRODA@BA NA DR@AVEN IMOT DO NOVI 290 MILIONI DOLARI

Bulgartabak, dràvniot malcinski udel vo bugarskata edinica na energetskata kompanija E.ON, dve golemi grade`ni kompanii so koi upravuva dràvata i bescarinski zoni }e bidat ponudeni na proda`ba vo obid dràvata da dojde do sredstva za pokrivawe na buxetskiot deficit VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ugarija, koja se bori so pokrivawe na namilioni dolari jgolemiot buxetski iznesuva imotot na deficit vo izminagrade`nata kompanija tive deset godini, Montagi EAD slednata godina planira da ja prodade tutunskata tabak, dràvniot malcinski kompanija Bulgartabak, edna udel vo bugarskata edinica fabrika za oru`je i mal- na energetskata kompanija cinskite udeli vo energetski E.ON, dve golemi grade`ni kompanii. kompanii so koi upravuva Bugarskata Agencija za priva- dràvata i bescarinski tizacija procenuva deka vo zoni }e bidat ponudeni na 2011 godina }e se soberat proda`ba”, najavi Karanokolu 411 milioni leva ikolov. (290 milioni dolari) od Bugarija do krajot na naproda`ba na dràven imot, rednata godina mora da go izjavi direktorot na Agenci- namali buxetskiot deficit jata, Emil Karanikolov. Toj od 4,8% od bruto-doma{niot dodade deka ovogodine{nata proizvod (BDP) na 3%, koi zarabotuva~ka iznesuva okolu gi propi{uva Evropskata 100 milioni leva (71 milioni unija (EU), vo sprotivno }e evra), a najgolem del doa|a od bide kazneta. Vladata na malcinskite udeli vo malite najsiroma{nata EU-~lenka pretprijatija i od kazni po- koga e vo pra{awe iznosot radi kr{ewe na obvrskite na BDP po ìtel, planira za investirawe vo kompanii slednata godina da go namali deficitot na 2,5% i da koi se ve}e prodadeni. “Imame {irok spektar izleze od najlo{ata recesija na vredni resursi, koi vo poslednite deset godini. planirame da gi prodademe Karanikolov najavi deka narednata godina. Bulgar- prva dràvna kompanija K O M E R C I J A L E N

na popisot za prodavawe e Montagi EAD, grade`na kompanija vklu~ena vo golemi industriski proekti, me|u koi se i energetskite centrali. Nejziniot imot e procenet na 70 milioni leva (49 milioni dolari), a }e bide prodadena kon krajot na ovaa ili po~etokot na narednata godina. Sega re~isi tri ~etvrtini od bugarskata ekonomija e vo privatna sopstvenost, bidej}i dr`avata, dvaeset godini po padot na komunizmot (1990), gi prodade svoite udeli vo kompaniite. No, bugarskata Vlada s$ u{te ima malcinski udeli vo fabrikite za voena oprema i vo sedum energetski kompanii. Kabinetot na premierot na Bugarija, Bojko Borisov, koj upravuva so zemjata 14 meseci, o~ekuva deka slednata godina bugarskiot BDP }e porasne za 3,6%, {to ja nadminuva procenkata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za rast od 2,5%. Inaku, Bugarija, za vreme na finansiskata kriza ne pobara kreditna pomo{ od O

Bugarija do krajot na narednata godina mora da go namali buxetskiot deficit od 4,8% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na 3%, koi gi propi{uva Evropskata unija (EU). Vo sprotivno, }e bide kazneta Vazovski Ma{inostroitelni Zavodi (VMZ) vo Sopot, otkako sobranieto }e ja odobri proda`bata. Agencijata pri krajot na mesecot }e odr`i natprevar za investiciskite posrednici koi na berzata bazirana vo Sofija }e prodavaat 33%

me|unarodnite kreditori, a Vladata, poradi privlekuvawe stranski investitori, odbi da gi zgolemi danocite koi ostanaa me|u najniskite vo Evropa. Agencijata }e go prodade mnozinskiot paket-akcii vo najgolemata fabrika za oru`je, K

od vladinite akcii koi gi ima vo E.ON, distributer za struja. “Dokolku proda`bata e uspe{na, toa }e ja zabrza proda`bata na vladinite nemnozinski akcii kaj drugite distributeri na struja”, re~e Karanikolov. O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

21.10.2010

OBJAVEN TENDEROT ZA PRODA@BA NA TELEKOM SRBIJA

SLOVENCITE SAKAAT SORABOTKA SO JAT

rpskoto Ministerstvo za finansii v~era go objavi tenderot za proda`ba na 51% od akciite na Telekom Srbija. Rokot za prijavuvawe na zainteresiranite e 26 noemvri. Uslovot za u~estvo na tenderot e potencijalniot kupuva~ da bide telekomunikaciska kompanija koja nudela telekomunikaciski uslugi najmalku pet godini pred objavata na tenderot, so najmalku

lovene~kata aviokompanija Adrija ervejs opstanokot za kompanijata go bara vo povrzuvawe so partneri od Balkanot. “Germanci ili soedinuvawe so Balkancite”, taka qubqanskite vesnici ja pi{uvaat vesta za mo`noto soedinuvawe so aviokompaniite od porane{nite jugoslovenski zemji. Pretsedatelot na upravniot odbor na Adrija ervejs, Maks

20 milioni pretplatnici na fiksna i mobilna telefonija i Internet na krajot na 2009 godina. Neophodno e kompanijata da vredela najmalku tri milijardi evra do 30 septemvri 2010 godina, a prethodnata godina da imala konsolidiran prihod pogolem od ~etiri milijardi evra i konsolidirani sredstva od najmalku pet milijardi evra. Potrebno e zainteresiranite da uplatat 10.000 evra za

otkup na tenderskata dokumentacija vo koja }e bidat navedeni detali za rokot i na~inot na podnesuvawe na ponudi za kupuvawe na Telekomot. Ministerstvoto za finansii po pismen pat }e gi izvesti zainteresiranite dali gi ispolnuvaat uslovite za tenderot. Najseriozen kandidat za kupuvawe na 51% od akciite e avstriskata telekomunikaciska kompanija Telekom Avstrija.

Tajnikar, o~ekuva kompaniite da dobijat nov strate{ki partner vo prvata polovina na 2011 godina. I dodeka se ni`at {pekulaciite koj bi mo`el da se soedini so Adrija, dali germanska Lufthanza ili Turki{ erlajns, Tajnikar potseti na idejata za povrzuvawe na avioprevoznicite od teritorijata na porane{na Jugoslavija. Toj soop{ti deka dosega vodel razgovori so crnogorskata

aviokompanija Montenegro erlajns, hrvatskata kompanija Kroacija erlajns i srpskata Jat.

REGIONALNA KONFERENCIJA ZA FINANSII I INVESTICII NA EUROMANI

BALKANOT PRED PREDIZVIKOT ZA FISKALNA STABILIZACIJA

Kako regionot da izleze pobrzo od krizata, odnosno da zabele`i podobri rezultati idnata godina i vo godinite {to doa|aat be{e fokusot na me|unarodnata konferencija na Euromani VESNA KOSTOVSKA

VO MAKEDONIJA I VO REGIONOT NEMA RAST NA STRANSKITE INVESTICII

v.kostovska@kapital.com.mk

ako regionot da izleze pobrzo od krizata, odnosno da zabeleì podobri rezultati idnata godina i godinite koi doa|aat be{e fokusot na me|unarodnata konferencija, koja vo organizacija na Euromani (Euromoney), liderot vo organizirawe na konferencii za prekugrani~ni investicii, se odrà vo Belgrad. Nastanot koj e najdobro mesto za pretstavuvawe novi biznis-idei i sozdavawe novi kontakti gi sobra klu~nite lu|e od Jugoisto~na Evropa, me|u koi i ministrite na vladite na zemjite-u~esni~ki, pretstavnici na lokalniot biznis i stranski investitori. "Kapital" be{e mediumski pokrovitel na ovaa konferencija. Na konferencijata posvetena na finansiite i investiciite se slu{na deka zemjite od regionot glavno gi ma~at sli~ni problemi. Sega site se nao|aat pred predizvikot za fiskalna stabilizacija, bidej}i vo pove}eto zemji najmnogu pari se tro{at za penzii, plati i socijalni dava~ki. Vo porakite koi gi prenesoa pretstavnicite od regionot zabeleìtelna be{e zagriènosta i rezerviraniot optimizam,

Euromani gi sobra klu~nite lu|e od Jugoisto~na Evropa na regionalen forum, me|u koi bea prisutni ministrite na vladite na zemjite- u~esni~ki, pretstavnici na lokalniot biznis i stranski investitori za razlika od pretstavnicite na Srbija, koi istaknaa deka Srbija bele`i podobri rezultati za razlika od nejzinite sosedi. Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, istakna deka zemjata minatata godina imala zna~itelno pomal ekonomski pad od sosedite (2,8%), dodeka ovaa godina o~ekuva ekonomski rast od 1,5 do 2%. “Na{ata procenka e deka ovaa godina rastot na bruto-doma{niot proizvod (BDP) }e iznesuva od 1,5 do 2%. Kako optimist, veruvam deka }e

dostigneme 2%”, izjavi Cvetkovi}. Na ovoj optimizam reagira{e novinar od amerikanskiot vesnik "Fajnen{al tajms", koj go pra{a premierot Cvetkovi} kako mo`e da tvrdi deka rastot vo zemjata e pogolem od zemjite vo regionot so ogled na najniskite prose~ni plati na gra|anite. Pretsedatelot na srpskata Vlada odgovori deka niskite plati se posledica na vkupnite prihodi na zemjata i o~ekuva do 2020 godina BDP po `itel da dostigne 8.000 evra. Srpskiot minister za

ekonomija, Mlaxan Dinki}, istakna deka iako mnogumina smetaat deka najva`no e da se restrukturira buxetot, spored nego, na Srbija & se potrebni novi investicii koi }e & ovozmo`at da po~ne da proizveduva stoka nameneta za stranskiot pazar. Dinki} na kolegite od regionot se obide da im objasni kako teoriskiot model za pottiknuvawe na izvozot nema da zna~i mnogu vo praktikata dokolku ne se podobri ambientot za investirawe. Spored nego, i Srbija i

Na Me|unarodnata konferencija na Euromani u~estvuva{e i vicepremierot Zoran Stavreski. Toj istakna deka o~igledno e deka regionot na JIE nema da dobie golem broj stranski investicii, nitu, pak, kreditniot rast }e bide visok kako {to be{e pred krizata i site zemji mora da razmisluvaaat za nov model na ekonomski razvoj, kako zajaknuvawe na konkurentnosta, zgolemeni kapitalni investicii, podobruvawe na infrastrukturata. “Jas istaknav deka vo buxetot treba da ima mnogu pogolem udel na kapitalnite investicii, deka za najmalku 20% tie mora da se zgolemat kako stavka. Isto taka, kreditiraweto treba da se zgolemi za najmalku 20% od razli~ni izvori”, izjavi Stavreski. Spored vicepremierot, vo takvi uslovi e ostvarliv pogolem ekonomski rast duri i od o~ekuvaniot od 3,5 % za idnata godina. “O~ekuvam deka Makedonija }e uspee vo naredniot period, po 2011 godina, da ostvari mnogu povisoki stapki na rast”, istakna vicepremirot Stavreski. drugite zemji vo regionot imaat problem, bidej} i nemaat proizvodi koi moàt da se izvezat. “Klu~ot e da dojdat stranski kompanii, kako Jura i Fiat, koi }e proizveduvaat stoka ne samo za maliot doma{en pazar, tuku i za izvoz”, pora~a Dinki}. Pretsedatelot na izvr{niot odbor na Erste banka, Slavko Cari}, veruva deka stranskite investitori se zainteresirani za vloùvawe vo Srbija. “Sekojpat koga dràvna delegacija od Srbija posetuva nekoja zemja, privlekuva stranski in-

vestitori. Promocijata vo stranstvo e mnogu va`na. Veruvam deka kandidaturata na Srbija za vlez vo Evropskata unija (EU) }e ovozmo`i investitorite da se ~uvstvuvaat pokomforno. Se slu{a{e deka bankite, za razlika od ekonomijata, se premnogu likvidni, a toa e taka bidej}i poradi rizikot bankarite nemaat komu da pozajmuvaat pari. Zatoa, moj predlog e da se osnova garanciski fond, odnosno dr`avata da garantira za investiciskite zaemi na privatnite pretprijatija”, izjavi Cari}.

16 21.10.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

BROJOT NA INTERNET-KORISNICI OVAA GODINA ]E NADMINE DVE MILIJARDI

rojot na internetkorisnici vo svetot ovaa godina }e nadmine dve milijardi, {to e re~isi edna tretina od svetskata populacija, koja iznesuva 6,9 milijardi lica, soop{ti deneska Me|unarodnata unija za telekomunikacii (ITU). Agencijata na Obedinetite nacii soop{ti deka brojot na internet-korisnici vo izminatite pet godini se zgolemil dvapati, kako i

deka od 226 milioni novi korisnici ovaa godina, 162 milioni }e bidat od zemjite vo razvoj, kade {to stapkite na rast se pogolemi. Spored ITU, zemjite vo razvoj treba s$ u{te da go podobruvaat pristapot do ova mnogu zna~ajno orudie za ekonomski razvoj. Do krajot na 2010 godina pristap do Internet }e imaat 71% od `itelite vo razvienite zemji i samo 21% od lu|eto koi `iveat

vo zemjite vo razvoj. ITU soop{ti deka e osobeno zna~ajno zemjite vo razvoj da izgradat infrastruktura za golemi internet-brzini. “[irokopojasniot Internet ja pretstavuva idnata to~ka na presvrt. Toj mo`e da sozdade rabotni mesta, da pottikne stopanski rast i produktivnost i da poddr`i dolgoro~na ekonomska konkurentnost”, izjavi generalniot sekretar na ITU, Hamadun Ture.

EU RAZMISLUVA DA VOVEDE SVOJ DDV o cel da obezbedi pove}e sopstveni izvori za finasirawe na instituciite na Evropskata unija, Evropskata komisija vo ramkite na revizijata na buxetot na EU predlaga i mo`nost za voveduvawe na sopstven danok na dodadena vrednost (DDV). Celta na predlogot na Evropskata komisija, koj treba da bide del od debatata za novite finansiski perspektivi na

ZA DA JA ZA^UVAAT POZICIJATA NA SVETSKIOT PAZAR

GERMANCITE BARAAT 500.000 STRANSKI RABOTNICI Na Germanija godi{no & se potrebni najmalku 500.000 kvalifikuvani lu|e dokolku saka da go za~uva sega{niot standard i pozicijata na svetskiot pazar. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ode~kite lu|e na germanskata ekonomija povtorno pobaraa od germanskata vlast da obezbedat pogolemo naseluvawe na kvalifikuvani stranci. Ovoj povik doa|a paralelno so vè{tenata rasprava za migrantite i nivnata integracija koja se vodi me|u germanskite politi~ki partii. Ministerot za ekonomija, Rainer Bruderle, veli deka Germanija minatata godina pretrpela zagubi od 15 milijardi evra zaradi nedostigot od kvalifikuvana rabotna sila. Vladinite presmetki pokaùvaat deka na Germanija momentalno & nedostigaat 36.000 inèneri i 66.000 kompjuterski eksperti. Spored {efot na Sojuzot na germanskata industrija, Hans-Peter Kajtel, na Germanija godi{no & nedostigaat iljadnici grade`ni inèneri, dodeka pretsedatelot na Germanskiot institut za ekonomski istraùvawa, Klaus Cimerman, presmetal deka na Germanija godi{no & se potrebni najmalku 500.000 kvalifikuvani lu|e dokolku saka da go za~uva sega{niot standard i pozicijata na svetskiot pazar. "Vo Germanija godi{no se naseluvaat okolu 700.000 lu|e, no se otseluvaat pove-

milijardi evra gubi Germanija godi{no zaradi nedostigot od kvalifikuvana rabotna sila

}e, {to pretstavuva “opasen razvoj” koj vo narednite 20 do 30 godini }e donese pogolemi te{kotii", veli Cimerman. Toj naglasuva, isto taka, da se smeta na potrebata za imigracija od muslimanskite zemji, bidej}i doa|aweto na kvalifikuvana rabotna sila pove}e ne moè da se o~ekuva od isto~noevropskite zemji, na koi isto taka im nedostigaat kvalifikuvani lu|e. "Godi{no se penzioniraat pove}e lu|e otkolku {to doa|aat na pazarot na trud od univerzitetite i visokite {koli. So toa nastanuva prazninata koja ne moè da se popolni nitu so dokvalifikacija, nitu so namaleniot broj lu|e koi gi napu{taat studiite ili zadrùvaweto na stranskite studenti. Nam ni e potrebno

naseluvawe na kvalifikuvani stranci. Pred s$, nam ni e potrebna promena na mentalitetot. Mora da prifatime deka nam ni e potrebno sistematsko naseluvawe vo Germanija i deka toa }e go ima", izjavi {efot na indistrijalcite, Kajtel. Germanskata Vlada najavi deka kako eden od prvite ~ekori za re{avawe na ovoj problem }e ja zabrza i poednostavi procedurata za priznavawe na stranskite kvalifikacii vo Germanija. Spored minsterkata za obrazovanie, Anet [avan, so brzoto priznavawe na stranskite kvalifikacii germanskata ekonomija }e dobie najmalku 300.000 kvalifikuvani lu|e. "Vo Germanija, me|u 300.000

i 500.000 doselenici imaat kvalifikacija zna~itelno pogolema od onaa koja se bara na rabotnite mesta na koi se vraboteni, taka {to ne e redok slu~aj lekarite so stranski diplomi da rabotat kako bolni~ari, a inènerite kako priu~eni majstori vo fabrikite", smeta [evan. Ministerot za ekonomija, Rajner Bruderle, najavi deka ve}e vo mandatot na ovaa Vlada moè da bide usvoen sistemot na poeni za naseluvawe, sli~en na onoj {to go imaat Kanada ili Avstralija. Generalniot sekretar na ultrakonzervativnata bavarska Hristijansko- socijalisti~ka unija, Aleksandar Dobrinit, ocenuva deka na Germanija ne & e potreben nitu eden doselenik, dodeka ima tri milioni nevraboteni. Pritoa, samiot minister za ekonomija predupredi deka od sekoj nevraboten Germanec koj e bez kvalifikacii i go napu{til {koluvaweto ne moè da se napravi ITinèner ili drug stru~wak koj & e potreben na germanskata ekonomija.

EU za periodot 2014-2020 godina, e namaluvawe na pridonesite na zemjite~lenki vo Unijata. Vo momentov, duri 76% od prihodite vo buxetot na EU doa|aat od pridonesi na zemjite-~lenki. Spored Evropskata komisija, EU postepeno bi mo`ela da vospostavuva eden ili pove}e novi sopstveni izvori na finansirawe. Sega, tie sopstveni izvori gi ~inat carinite,

koi obezbeduvaat 12% od vkupnite prihodi na Unijata i taksata od DDV na nekoi zemji, od kade {to pristignuvaat 11% od sredstvata. Me|u mo`nostite koja gi spomenuva Komisijata kako novi sopstveni izvori se odano~uvaweto na finansiskite transakcii i na finansiskite aktivnosti, aukcii na emisioni dozvoli, taksi za avioprevoz, energetski danok, no i poseben DDV na EU.

DVA, TRI ZBORA “Ekonomskoto obnovuvawe na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa po krizata }e bide pobrzo od zazdravuvaweto vo zapadnoevropskite zemji, a uslov za brzo ekonomsko zajaknuvawe e poracionalno i poefikasno re{avawe na problemite na javnite finansii, t.e. buxetskite deficiti.” VACLAV KLAUS

pretsedatel na ^e{ka

“Zgolemenite tenzii i se poostrite sporovi za vrednosta na nacionalnite valuti mo`e da ja zagrozat globalnata trgovija i sevkupnoto ekonomsko zazdravuvawe.” PASKAL LAMI

generalen direktor na Svetskata trgovska organizacija (STO)

“Ruskoto Ministerstvo za finansii ja dopolni listata na kompanii predvideni za proda`ba vo vtoriot bran na privatizacijata so naftenata kompanija Zarube`weft, najgolemiot ruski avionski prevoznik Aeroflot i me|unarodniot aerodrom [eremetjevo kaj Moskva.” ALEKSEJ KUDRIN

minister za finansii na Rusija

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

21.10.2010

SVET

0-24

...FENIKS

...FRANCIJA PARALIZIRANA

...MARGARET TA^ER HOSPITALIZIRANA

Kapsulata-heroj izlo`ena vo Santjago

Ne stivnuvaat protestite vo Francija

Ta~er so naru{eno zdravje

eniks 2, kapsulata-heroj so koja bea izvle~eni ~ileanskite rudari, e izlo`ena pred pretsedatelskata palata vo Santjago. Interes projavija dva grada - koj od niv }e bide postojan doma}in na kapsulata.

ranot protesti protiv penziskata reforma vo Francija ne stivnuva. [irum zemjata sindikatite povikaa na {trajk na vrabotenite na aerodromite i avionskite kompanii.

orane{nata britanska premierka, Margaret Ta~er, v~era be{e prefrlena vo bolnica poradi infekcija. Nejzinata P zdravstvena sostojba ne e seriozno naru{ena i se o~ekuva po

detalnite ispituvawa da bide pu{tena na doma{na nega.

POSTROGI PRAVILA ZA PREVENCIJA NA FINANSISKI KRIZI

NOVITE MERKI GI PODELIJA LIDERITE NA EU! Nekoi od zemjite-~lenki gi odbivaat predlozite za voveduvawe postrogi sankcii za onie zemji koi }e gi prekr{at pravilata, dodeka drugi baraat na~ini da se reduciraat penziskite obvrski i da se zeme predvid nivoto na dolg na privatniot sektor koga }e se presmetuva nacionalnoto fiskalno zdravje VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vropskata unija se soo~uva so brojni problemi vo obid da najdat re{enie za reformite na finansiskiot sistem na Unijata, so cel da spre~at idni finansiski krizi. Vo francuskiot grad Devil, na po~etokot od ovaa nedela se sretnaa ministrite za finansii od zemjite-~lenki na Unijata za da razgovaraat za promenite, pred sostanokot na EU-liderite zakaàn za krajot od ovoj mesec, na koj treba da se finaliziraat reformite. Nekoi od zemjite-~lenki gi odbivaa predlozite za voveduvawe postrogi sankcii za onie zemji koi }e gi prekr{at pravilata, dodeka drugi baraat na~ini da se reduciraat penziskite obvrski i da se zeme predvid nivoto na dolg na privatniot sektor koga }e se presmetuva nacionalnoto fiskalno zdravje. Liderite na Evropskata centralna banka (ECB) isto taka se sostanaa vo ponedelnikot, a na nivniot sostanok nastana karanica za kupuvaweto dràvni obvrznici. Imeno, ECB minatata nedela za prv pat od izbuvnuvaweto na ekonomskata kriza odbi da kupuva dràvni obvrznici,

meseci }e imaat zemjite~lenki za da go namalat deficitot pred da se sprovedat sankciite

Pretsedatelot na EU, Herman Van Rompuj, go po~nuva sostanokot na liderite vo Luksemburg, na koj EK dobi pogolemi nadle`nosti no ne navede ~ii. Ova nesoglasuvawe tlee ve}e podolgo vreme. Za ukinuvawe na programata se zalaga germanskiot guverner na Centralnata banka, Aksel Veber, a na drugata strana se site ostanati, vklu~uvaj}i go i liderot na ECB, @an-Klod Tri{e. Analiti~arite koi ja sledat sostojbata na ECB se za~udeni deka ovaa karanica nastanuva sega, bidej}i Centralnata banka vo posledno vreme i ne kupuva dr`avni obvrznici, a najgolemiot

iznos od vkupno 63,6 milijardi evra e potro{en na po~etokot od juli. "Vol Strit `urnal" tvrdi deka ova nesoglasuvawe e samo del od â&#x20AC;&#x153;predizbornataâ&#x20AC;? kampawa za naslednikot na francuzinot Tri{e, koj zaminuva od liderskata pozicija na ECB vo oktomvri idnata godina. Germanija, kako najgolema ~lenka na evrozonata, saka da ima svoj ~ovek na ~elo na ECB, no te{ko deka }e uspee vo ovie nameri, bidej}i sega{nite 16 ~lenki na monetarnata unija

nema da se soglasat Berlin da upravuva so nivnite finansii. Vesnikot procenuva deka nastanite vo ECB vo momentot mo`e da odat vo prilog na guvernerot na italijanskata Centralna banka, Marija Draxija, ~ij stil na komunikacija e najsli~en so diplomatskiot stil na momentalniot pretsedatel na ECB. Trkata za lider na ECB {totuku po~na i }e bide mnogu interesno da se sledi, zaklu~uva amerikanskiot vesnik.

EVROPSKATA KOMISIJA SO POGOLEMA NADLE@NOST Sepak, po dolgite raspravii, vrvot na EU uspea da se dogovori za postrogite pravila za fiskalna disciplina na zemjite-~lenki, so {to Evropskata komisija }e dobie pogolemi prava za kaznuvawe na dràvite koi nema da se dràt do dogovorenite ograni~uvawa za visinata na javniot dolg i buxetskiot deficit. Izvlekuvaj}i ja poukata od gr~kata kriza, ministrite za finansii na EU se dogovorija za najstrogiot paket-merki za jaknewe na buxetskata disciplina, otkako vo 1999 godina be{e vovedeno evroto. Po celodnevnite pregovori vo Luksemburg, evropskite dràvi na~elno se dogovorile za novite sankcii i na~inite na nivno sproveduvawe vo idnina. Dogovoreno e deka dràvite koi }e ja nadminat dopu{tenata granica na buxetski deficit vo idnina }e imaat najmnogu {est meseci za da donesat

merki za negovo namaluvawe pred da bidat sprovedeni sankciite. Noviot dogovor }e go zaostri i Paktot za stabilnost, koj se primenuva od 1999 godina, koga be{e vovedena zaedni~kata evropska valuta. Germanskata kancelarka, Angela Merkel, ve}e so meseci gi pritiska ostanatite ~lenki da se vovedat postrogi pravila, so {to bi se spre~ile novite finansiski krizi. Klu~niot nastan za prifa}awe na strogite pravila se slu~il vo ponedelnikot nautro, koga Merkel se sretnala so Sarkozi vo francuskiot grad Devil. Dvajcata evropski lideri izlegle pred novinarite i prakti~no ednoglasno ka`ale kako }e baraat izmeni za sega{niot pakt za stabilnost. Spored sega{nite pravila za buxetski deficit, zemjite vo evrozonata ne smeat da imaat deficit pogolem od 3% od BDP, a javniot dolg da bide 60% od BDP. Analiti~arite ovoj poteg go smetaat za cini~en, bidej}i tokmu Germancite i Francuzite vo 2003 godina gi prekr{ija pravilata za buxetski deficit, a izbegnuvaa kaznuvawe, pa na Evropskata komisija & be{e mnogu te{ko da ja kazni Grcija, ~ij buxetski deficit lani nadmina 12% od BDP.

18 21.10.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI PORSCHE

GERMANSKI SPORTSKI LUKSUZ PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ako kom kompanija, a ija Por{e e poznata po naklonosta kon uslovite na promenliviot pazar so golema finansiska stabilnost i ostanuvaweto vo Germanija vo vremeto koga pove}eto germanski proizvoditeli na avtomobili se preselija vo Isto~na Evropa ili preku okeanot. Sedi{teto i glavnata fabrika se vo Zufenhausen, predgradie na [tutgart, no za “kajen” i “karera GT” postoi nov pogon vo Lajpcig, na istokot od zemjata. Del od proizvodstvoto na “bokster” i “kejmen” se pravi vo Finska. Kompanijata e mnogu uspe{na i navistina so pravo moè da se kaè deka e najprofitabilna avtomobilska kompanija vo svetot. Vo biznisgodinata 2009/10 kompanijata objavi porast za 17,9%, koj dostigna 7,79 milijardi evra, {to e najvisokiot finansiski presvrt vo istorijata na kompanijata. Proda`bata porasna za 8,8% i kompanijata moè da se pofali deka vo recesijata prodade re~isi 82 iljadi vozila. Dolgi godini Por{e nudi i konsalting-servis za drugite proizvoditeli na avtomobili. Studbejker, Seat, Daevu, Subaru i Jugo se konsultirale so Por{e za inèneringot na nivnite avtomobili ili motori. Por{e pomognal i vo dizajnot na “V-Rod” motociklot na Harli Devidson. RA\AWETO NA “POR[E 911” Prvoto Por{e bil modelot “64” od 1938 godina, za kogo bile koristeni mnogu komponenti od “bubata” na Folksvagen. Vtoriot model na Por{e i prviot produkciski avtomobil e sportskiot “por{e 356” od 1948

Por{e r ima rreputacija u j kako proizvoditel r na sportski r avtomobili so visok proizvodstven r kvalitet i izdr`livost. Momentalnata linija na Por{e vklu~uva s$, od mal avtomobil so dve sedi{ta i pokriv na sklopuvawe (modelot “bokster”) do superavtomobili (modelot “karera”) godina, koj glavno bil sklopuvan vo Gmund, Avstrija, kade {to bila evakuirana kompanijata za vreme na vojnata. Po proizvodstvoto na to~no 49 avtomobili, proizvodniot proces

bil vraten vo Zufenhausen. Pove}eto lu|e modelot “356” go gledaat ednostavno kako prvoto Por{e, bidej}i toa e prviot model na debitantnata kompanija. Ferdinand Por{e,

zaedno so svojot sin Feri, rabotel na dizajnot na “356”, no po~inal brzo po izleguvaweto na prviot prototip. Povtorno, avtomobilot bil sklopuvan so delovi od “bubata”, vklu~uvaj}i go nejziniot motor, ko~nici i menuva~ na brzini. No, po nekolku evolucii na modelot “356”, sprotivno od dotoga{, Folksvagen }e po~ne da upotrebuva nekoi delovi napraveni od Por{e. Poslednata edicija na “356” e napravena so 100% dizajn na mati~nata kompanija. Elegantnata karoserija e dizajn na Ervin Komenda, dizajner

i na “bubata”. Vo 1963 godina, po uspehot vo sportskite trki, kompanijata go lansirala “por{e 911”, drug model so redok {estcilindri~en motor za sportski avtomobili. Fazata na dizajnirawe na modelot “911” predizvikala interni problemi so Ervin Komenda, koj dotoga{ go vodel oddelot za dizajn na karoserijata. Sopstvenikot Por{e se po`alil na Komenda deka napravil promeni na dizajnot koi toj ne gi odobril. Naluten, liderot Feri se vratil vo negoviot dom, gi zel crte`ite od negoviot sin i gi odnel vo sosednata fabrika za karoserija, Rojter, vsu{nost, nosej}i go dizajnot za “911”. Rabotilnicata Rojter podocna bila prezemena od Por{e i stanala sedi{te na proizvodstvoto, denes poznato kako Kejper-Rekaro. “Por{e 911” stanal najpoznat model, uspe{en i vo trkite i vo proda`bata. Mnogu pove}e od koj bilo model, “por{e 911” go definira brendot na kompanijata. No, po

nekolku generacii na revizija, momentalniot model “911”, osven vo motorot i bazi~nite stilski zaobluvawa, vo ni{to drugo ne li~i na prvite modeli. Eden takov evtin model so istata karoserija, no so menuva~ za brzini koj bil koristen kaj “356” se prodaval kako model “912”. VRSKITE SO FOLKSVAGEN Inaku, kompanijata sekoga{ imala bliski relacii so Folksvagen i, kako {to ka`avme, prvoto “por{e” koristelo mnogu komponenti od “bubata”. Dvete kompanii sorabotuvale vo 1969 godina pri proizvodstvoto na “folksvagen por{e 914”, vo 1976 godina za “por{e 912E” (model koj se pojavil samo na amerikanskiot pazar) i “por{e 924”, za {to bile koristeni mnogu komponenti na Audi, poradi proizvodstvoto vo fabrikata vo Nekarsulm. I pove}eto modeli “944” isto taka bile praveni tamu. “Por{e kajen”, pretstaven vo 2002 godina ja deli istata {asija so “tuaregot” na Folksvagen, a dvata modeli gi

proizveduva{e fabrikata na [koda vo Bratislava. Vo 2005 godina Por{e zdobi 18,65% od akciite vo Folksvagen, so {to gi zacvrsti vrskite i prevencijata od prezemawe od strana na gigantot, za {to se {pekulira{e vo toa vreme. Vo 1972 godina, pravnata forma na kompanijata bila promeneta od ograni~eno partnerstvo vo kompanija so privatna ograni~ena sopstvenost, bidej}i Feri Por{e i negovata sestra Luiz ~uvstvuvale deka nivnata uspe{na generacija ne se vklopuva dobro vo timot. Ova vode{e do osnovawe na izvr{en bord od menaxeri koi ne se ~lenovi na familijata i bord na supervajzori sostaven glavno od ~lenovi na semejstvoto. Na ovoj na~in, nikoj nadvor od semejstvoto Por{e pove}e ne prezema rakovodstvo na kompanijata. Feri Por{e osnova{e svoja kompanija za dizajn, Por{e Dizajn, koja e poznata po ekskluzivni o~ila za sonce, ~asovnici, mebel i drugi luksuzni artikli. Po vakvata reforma, prv izvr{en direktor na Por{e bil Ernst Furman, koj prethodno rabotel na razvojot na pogonskite motori. Ovoj direktor planiral da go

PRIKAZNI OD WALL STREET

CITIGROUP GI NADMI

ankata kaj koja 12% od kapitalot e vo sopstvenost na dano~nite obvrznici na SAD, ovaa nedela gi nadmina o~ekuvawata na site biznis-analiti~ari vo odnos na delovnite rezultati za tretiot kvartal od ovaa godina. Od Citi objavija deka za tretiot kvartal od godinata ostvarile netoprihodi od 2,17 milijardi dolari, odnosno prihod vo iznos od 7 centi po akcija. Deset analiti~ari koj bea pra{ani za nivnite o~ekuvawa na prihodite na bankata za tretiot kvartal prognozirale deka tie bi iznesuvale okolu 5 centi

“Smetame deka }e bideme vo pozicija da napravime

vra}awe na kapitalot na na{ite akcioneri do 2012 godina”, veli Vikram Pandit, glavniot izvr{en direktor na Citi.

Vra}awe na kapitalot e prvata nagrada koja bankata mo`e da im ja ovozmo`i na svoite akcioneri do krajot na ovaa godina, otkako minatata godina bea ukinati dividendite

za akcija. Akcijata na Citi po objavuvaweto na ostvarenata dobivka se iska~i za 22 centi, odnosno za 5,6% na vrednost od 4,17 dolari za akcija vo tekot na denot koga ovie informacii bea plasirani vo javnosta. Od po~etokot na godinata pa s$ do denes akciite na Citi bele`at rast od celi 26%. So vakvite rezultati Citi

e s$ poblisku za eden cel kvartal do kone~no ostvaruvawe na profit, otkako zagubite koi bea ostvareni vo tekot na 2008 i 2009 godina dostignaa vrednost od okolu 29,3 milijardi dolari. Vra}awe na kapitalot e prvata nagrada koja bankata mo`e da im ja ovozmo`i na svoite akcioneri do krajot na ovaa godina, otkako

FEQTON

^ETVRTOK

“Kapital” zapo~na so se serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski najgol brendovi-kompanii. brend Dozna Doznajte gi prikaznite za nivnite podem podemi i padovi, za toa kkoi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Proizvodstvoto na “por{e karera GT” po~na vo 2004 godina vo Lajpcig, a so cena od 440 iljadi dolari toj e me|u najskapite seriski avtomobili vo svetot prekine proizvodstvoto na modelot “911” vo tekot na 70-te godini i da go zameni so sportskiot “928”. Od dene{en aspekt, ova se ~ini pogre{na politika, dokolku se zeme predvid deka modelot “911” go nad`ivea “928”. Vo po~etokot na 80-te godini, Furman go zameni Peter [utc, menaxerot koj e proglasen za vqubenik vo “911”. Negoviot sledbenik od 1988 godina be{e menaxerot na kompjuterskata germanska kompanija Niksdorf, Arno Bon, koj napravi nekolku skapi gre{ki koi vodea do negovo brzo otpu{tawe od rabota zaedno so direktorot za razvoj Ulri~ Bez, porano odgovoren za BMW Z1, a potoa poznat kako izvr{en na Aston Martin. Privremeniot direktor koj be{e izbran potoa, Hajnc Branicki, rakovode{e s$ do izborot na Vendelin Viedeking, koj stana izvr{en

21.10.2010

MUZEJOT NA POR[E

Noviot muzej na Por{e se nao|a vo sklop na sedi{teto na kompanijata vo Zufenhausen. Toj opfa}a 5.600 metri kvadratni, vo koi se smesteni okolu 80 izlo`bi na stari i retki istoriski modeli na voziloto. Muzejot be{e pu{ten vo upotreba vo januari minatata godina. Negoviot dizajn e delo na Delugan Mejsl, a objektot, vsu{nost, pretstavuva rekonstrukcija na zgradata od 1976 godina. Neodamna zavr{i izlo`bata na modelot “918 spajder”, koj ekskluzivno od saemot vo @eneva se pretstavi pred germanskata publika. Inaku, momentalno trae izlo`bata pod naslovot “60 godini Por{e vo Amerika”, za koja amerikanskite dr`avjani pla}aat polovi~na cena za vlez.

FERDINAND POR[E, osnova~ot na kompanijata

Legendarnoto “por{e 911” (fotografija od 1968 godina)

koj na kompanijata & se ovozmo`i da go nau~i benefitot od proizvodnite metodi na Japoncite, a denes sorabotkata se odviva na ravoj na hibridnata tehnologija. Modelot “kajen” so koj Por{e se pretsavi vo 2002 godina se proizveduva vo Lajpcig i vo godinata na negovoto pojavuvawe toj ostvari re~isi polovina od godi{nite prihodi na kompanijata. Proizvodstvoto na “por{e karera GT” po~na vo 2004 godina isto taka vo Lajpcig,

a so cena od 440 iljadi dolari toj e me|u najskapite avtomobili vo svetot. TRKI Relito Monte Karlo vo 1978 godina go osvoil privaten model “911” na Por{e, a i relito Pariz Dakar dvapati e osvoeno so modeli na Por{e. Por{e isto taka participiral i vo trkite Formula1. Prviot obid (kako konstruktor) vo 1962 godina produciral samo edna pobeda na {ampionskata trka, koja ja postignal Dan Gurni na

Gran Pri vo Francija. Edna nedela podocna toj go povtoril uspehot pred doma{nata publika na Por{e, na trkite vo [tutgard. Potoa, Por{e se povle~e od F1 poradi visokite tro{oci. Povtornoto vra}awe se slu~i vo 1983 godina kako snabduvawe so motorite TAG za timot na Meklaren. Bolidite na Por{e gi osvoija i {ampionatite vo 1984 i 85 godina i trite trka~ki kruni zaklu~no so 1986 godina. Kako snabduva~ so pogonski motori, Por{e se vrati vo 1991 godina, no ovojpat so razo~aruva~ki rezultati. Ottoga{ Por{e ne u~estvuva na F1 trkite. Ovaa godina ima{e najavi za vra}awe na scenata na Formula 1, no zasega toa ostanuva samo kako najava. Proda`nite i blago modificirani modeli na avtomobilskata kompanija se u~esnici na golem broj trki niz svetot. Nekoi od niv primarno se amaterski klasi za entuzijasti, no Por{e Mi{elin Superkupot e profesionalna kategorija na trki koja vleguva vo kategorijata na trki za poddr{ka na evropskata Formula 1. Vo utre{niot broj na “Kapital” doznajte pove}e za gigantot vo proizvodstvoto na elektronika, Panasonik

“POR[E KARERA” direktor vo 1992 godina. Viedeking go predvode{e bordot vo vreme koga se ~ine{e deka Por{e }e bide prezemen od pogolema kompanija.

Izvr{en direktor na kompanijata denes e Martin Vinterkorp. Vo 1990 godina Por{e potpi{a memorandum za razbirawe so Tojota, preku

INA O^EKUVAWATA NA ANALITI^ARITE vo prethodnite dve bea namaleni dividendite za vo 2009 godina istite da bidat i ukinati. “Citi odi vo vistinska nasoka. Postavija dobra cel i rabotat na ostvaruvawe na istata”, veli David Hendler, analiti~ar vo CreditSights Inc. Zagubite na bankata od dadeni lo{i zaemi se namalija od 11 milijardi dolari na 7,66 milijardi dolari, so {to bankata gi reducira{e rezervite za lo{i zaemi na 1,99 milijardi dolari. Profitabilnosta na prihodite, od druga strana, dostigna vrednost od celi 101 milion dolari za ovoj ist period. “Smetame deka }e

bideme vo pozicija da napravime vra}awe na kapitalot na na{ite akcioneri do 2012 godina, {to zavisi od mo`nosta na na{ite regulatori da ovozmoàt dopolnitelno upravuvawe na ovaa industrija”, veli Vikram Pandit, glavniot izvr{en direktor na Citi. Vo pogled na vkupnite prihodi od proda`ba, istite za ovoj period beleàt namaluvawe od 10% na vrednost od 20,7 milijardi dolari, dodeka tro{ocite zabeleàa pad od 2,6% na nivo od 11,5 milijardi dolari. “Povtorno imavme benefit od podobruvaweto na pobaruva~kata na potro{uva~ki krediti vo

Severna Amerika, no i na me|unaroden plan”, istaknuva Xon Gir{pan, glavniot finansiski direktor na bankata. Dr`avnata blagajna na SAD go namali svojot vlog vo bankata na 12% vo tekot na ovoj kvartal, so {to inkasira{e okolu 1 milijarda dolari na svoeto konto, {to voedno pretstavuva profit za dano~nite obvrznici na SAD koi za vreme na krizata obezbedija okolu 45 milijardi dolari za da bide napraven spas na bankata. Ovaa blagajna, vodena od strana na Timoti F. Gejtner, vo tekot na ovoj mesec prodade prioritetni akcii koi

gi poseduva{e vo Citi za vrednost od 2,2 milijardi dolari. “Sekoga{ slu{am za nekakva pomo{ na bankite od strana na dr`avata preku nekakov bailout. Spored mene, ispadna dobar ovoj bailout”, no za Vladata”, veli Aleks Liblong od Key Colony Management LLC, koj poseduva okolu 5,3 milioni akcii na Citi. Vkupniot broj vraboteni kaj bankata dostigna brojka od 258 iljadi lica na krajot od tretiot kvartal. Ovaa brojka e za 1.000 lica pomala vo odnos na krajot od mesec juni i za celi 7.000 lica pomala vo odnos na po~etokot od godinata.

20 21.10.2010

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT / MARKETING

^ETVRTOK

SEKOJ DEN VO

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka o glasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL?

ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija.

Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: ITIL V3 Foundation Po~etok na obukata

Oktomvri 2010

Vremetraewe

3 dena

Broj na slu{ateli

min. 10 slu{ateli; maks.14 slu{ateli

Cena na obukata

510,00 EUR 140,00 EUR

Cena na ispit

Rok za prijavuvawe

Originalni ITIL sertifikati za zavr{ena obuka, originalna literatura na angliski jazik, ru~ek, kafe i osve`itelni pijaloci. Vo prostoriite na AD EuroKompjuter Sistems-ECS Skopje (Belasica Br.2 1001 Skopje, Administrativna zgrada na Skopski saem ERA City) Najdocna 7 dena pred po~etokot na kursot, po telefon

Otka`uvawe na prisustvo

Najdocna 7 dena pred po~etokot na kursot, po faks

Pla}awe

7 dena od dostavuvawe na fakturata

ITIL PRIDOBIVKI:

Vo cenata e vklu~eno

Lokacija na odr`uvawe

Namaleni tro{oci Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

OBUKA NA TEMA

COMPTIA SECURITY+ OBLAST: IT- KOMPJUTERSKI MRE@I Termin: vtora polovina na oktomvri 2010 Vremetraewe : 40 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIA® re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi {to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe. CompTIA Network+ za mre`ni profesionalci, opfa}a: bezbedost na sistemi, mre`na infrastruktura, kriptografija, procenki i proverki.

DINAMIKA: dva pati nedelno po 4 {kolski ~asa vo ve~erni termini Vklu~eno vo cenata

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training), Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot, Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot, Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

OBUKI / MENAXMENT / PREZENTACISKI VE[TINI / ME\UNARODNA TRGOVIJA

^ETVRTOK

21.10.2010

OBUKA ZA IZRABOTKA NA EKOLO[KI ELABORATI (OV@S) ZA OCENKA NA VLIJANIE NA OBJEKTI VRZ @IVOTNA SREDINA I INTEGRIRANI EKOLO[KI DOZVOLI (ISKZ) ?

Na 27.10.2010 godina treta rabotilnica vo Stopanskata komora na Makedonija

„ PROBLEMITE NA STOPANSTVENICITE VO RABOTEWETO OD DELOKRUGOT NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI I PREDLOG NA MO@NI RE[ENIJA„ Na rabotilnicata e najaveno prisustvo na gradona~alnikot na grad Skopje Koce Trajanov, generalniot direktor na Upravata za javni prihodi na Republika Makedonija Goran Trajkovski, kako i pretstavnicite od biznis-zaednicata. Rabotilnicata }e se odr`i na 27 oktomvri 2010 godina(sreda), so po~etok vo 11 ~asot, vo golemata sala na Sovetot na Grad Skopje.

Vrz osnova na ~len 24 od Zakonot za ìvotna sredina (Sl.Vesnik na RM broj 53/05, 24/07, 159/08 i 83/09) Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 26 juni 2009 godina donese Uredba za dejnosti i aktivnosti za koi zadolìtelno se izrabotuva elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, a za ~ie odobruvawe e nadleèn gradona~alnikot na op{tinata. TRENER Obukata ja sproveduvaat na{iot ekspert po ekologija, so poloèn ispit i dobiena licenca za ekspert za ocena na vlijanie na objekt vrz ìvotna sredina od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. CELI NA OBUKATA

Dobivawe informacii za ISKZ-B integrirani ekolo{ki dozvoli; Vodewe na proceduri za B integrirana ISKZ dozvola; Objasnuvawe za sodr`inata na baraweto za ISKZ i OV@S elaborat; Glavnite aspekti vo procesot na evaluacija na podnesenata aplikacija

za ISKZ i OV@S elaborat; Javnoto u~estvo vo procesot na dobivawe B integrirana ekolo{ka dozvola, OV@S elaborat ili OV@S studija; Izrabotka na studija na slu~aj na nekoi industriski kapaciteti; Osoznavawe na NDT vo procesot na dobivawe na ISKZ; Osnovni informacii za OV@S elaborati; Prepoznavawe na sektori koi reguliraat izrabotka na OV@S elaborati; Osoznavawe na razlikata pome|u ISKZ, OV@S elaborati i OV@S studii; Tolkuvawe na zakonskite odredbi, pravilnici, akti i podzakonski akti od oblasta na `ivotna sredina i nivno implementirawe pri izrabotka na ISKZ, OV@S elaborati ili OV@S studii.

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

Zainteresiranite kompanii svoeto prisustvo na Rabotilnicata mo`at da go najavat vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 25 oktomvri 2010 godina. KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037;Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

KONTAKT: Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

KOSMO Inovativen Centar

Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Obuka na tema

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

ME\UNARODNA TRGOVIJA Oblast: Know-how programa Termin: 29 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 110 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www. cosmoinnovate.com.mk/Megjunarodna%20trgovija-obuka.html

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Opis na obukata

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS?

Izvoznite pazari se golem predizvik za makedonskite pretprijatija, no za nivno osvojuvawe potrebni se kompleksni poznavawa za celata izvozna procedura. Ciklusot seminari }e gi pokrie site aspekti na nadvore{notrgovskoto rabotewe, uvozot i izvozot so koristewe na kombinacija od prezentacii, ve`bi i grupni diskusii Vo seminarite (modulite) se vklu~eni: izvozno-uvozna dokumentacija, eksportni regulativi, menaxment na rizik, EU-normi i standardizirawe, finansiski i proekt-menaxment, standardi i kontrola na kvalitetot, logistika, principi na me|unarodnata trgovija i partnerstvo.

Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki.

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Rabotilnicata }e se odr`i na 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na: www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

OBUKA NA TEMA:

Konflikt i stres menaxment Oblast: Чove~ki resursi Termin: 29 - 30 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/stres-i-konflikt-menadzment/

OBUKA NA TEMA:

Time management Oblast: Menaxment Termin: 22 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 6 ~asa

Opis na obukata:

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/time-mangement/

Pridobivki:

Pravilnoto upravuvawe so vremeto pretstavuva klu~ na zadovolstvo vo profesionalniot i li~en `ivot. Kako bi mo`ele da gi ispolnite site zada~i i barawa koi se postavuvaat pred Vas vo daden vremenski period.

Problemite i konfliktite se del od rabotnoto sekojdnevie, pra{awe e dali sekoga{ se izbira idealniot na~in za re{avawe na istite. Doznajte kako da gi optimizirate ovie psiholo{ki procesi. Vrabotenite da steknat soodvetni ve{tini za spravuvawe so konfliktnite situacii Da nau~at da ja izberat soodvetnata strategija za re{avawe na problemite Da nau~at kako da go ostavat naporniot den zad sebe, kako da se relaksiraat, kako da ja nadopolnat izgubenata energija Da nau~at kako da gi vratat pozitivnite misli

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048

Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Opis na obukata:

Pridobivki:

Zapoznavawe so efikasen sistem za Time Management Prioritizirawe i efiksno iskoristuvawe na raspolo`livoto vreme Spravuvawe so Time Leaks i odlo`uvawa Sovladuvawe na alatki za efektiven Time Management Zgolemuvawe na li~nata prduktivnost

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048

Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

22 21.10.2010

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / PROTOKOL

^ETVRTOK

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Brzo ~itawe (Power Reading) 22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Time Management 22.10.10 6 ~asa Triple S Learning Liderstvo i liderski ve{tini 23.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Prezentacija i ubeduvawe 23.10 - 24.10.10

12h 60 min Detra Centar Psihodrama 23.10.10 400 ~asa Trinova MPM Re{enie za va{ata finansiska idnina 18.10.10 19.00 - 21.00 Sinergija Plus Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ~itawe 28.10.2010

In Optimum Makedonija Obuka za protokol i etikecija na vozrasni 28.10 - 28.11.10 Akademija za protokol na Makedonija Govorewe vo jasnost 28.10 – 29.10.10 CS Global Menaxirawe so menaxeri 28.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Konflikt i stres menaxment

29.10 -30.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Upravuvawe so vremeto (Time Management) 29.10.10 ESP Proekt Menaxment strategii 29.10 - 31.10.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar U~ewe so pomo{ na Power reading 30.10 - 31.10.10

In Optimum Makedonija Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 30.10 – 31.10.10 CS Global Prezentaciski ve{tini

30.10.10 ESP Vospostavuvawe na terapiska intervencija za potrebite na dvojkite – Bihejvioralno-sistemski pristap vo terapijata so dvojki i seksualnata terapija 30.10.2010 AKBP Konferencija TEDxSkopje 30.10.10 TEDxSkopje Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

OBUKI / KONFERENCII

^ETVRTOK

21.10.2010

24 21.10.2010

^ETVRTOK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 26 do 28 oktomvri 2010 godina, vo Novi Sad, Republika Srbija 5 -TI ME\UNARODEN SAEM „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ 19-TI ME\UNARODEN SAEM ZA ENERGETIKA I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odr`at dve Me|unarodni saemski manifestacii:

5 -ti Me|unroden saem „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ i

19-ti Me|unaroden saem za energetika i za{tita na `ivotnata sredina.

GLAVNITE SODR@INI NA SAEMSKITE MANIFESTACII SE: - Investicii; Nedvi`nini; Energetika i Za{tita na ìvotnata sredina. Izloùva~ite i posetitelite na delovno stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7000 u~esnici i posetiteli) za vreme na trite saemski denovi }e moàt da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezentacii na proekti, seminari, konferencii, edukativni programi. Podetalni informacii na www. sajam.net i www. Novisadexpo.com KONTAKT:

Zorica Me{kova Tel: (02) 3244019; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: zorica@mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 2010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

PRETPRIEMNI[TVO I UMETNOST

DOLCE E UTILE o Muzejot na sovremena umetnost vo vtornikot (19 oktomvri) premierno be{e odigrana pretstavata “Italijanski talent”, koja }e se izveduva od 20 do 23 oktomvri so postojani pretstavi na Skopskiot saem, kako del od programata na Italijanskata nedela na mali i sredni pretprijatija vo ramkite na Tehnoma 2010. Pretstavata se sostoi od sedum sceni koi na unikaten na~in dobliùvaat del od italijanskata kultura i italijanskiot talent. Stanuva zbor za {est razli~ni prikazni na sopstvenici na uspe{ni italijanski kompanii, koi so svoite inovativni na~ini na vodewe na svoite firmi stignale do samiot vrv. Ova e eden soodveten na~in kvalitetot na italijanskata ume{nost da se prenese na makedonskite pretpriema~i preku protolkuvawe na najdobrite aspekti na pretprijatieto niz prizmata na kvalitetot i obzema~kata energija na teatarskata naracija. Pretpriema~kiot duh na sedumte pretprijatija e duh koj pretstavuva vistinski kov~eg so zlato na znakot Made in Italy, napraven od darbata za imaginacijata, intuitivnata i intelektualnata ume{nost, kreativnost i inovativnost, tradicijata i zanaet~istvoto, magi~no prenesen preku sedum mikro-pretstavi vo koi ulogite im se podeleni na makedonski akteri. Reìjata na ovie sedum mini-pretstavi e Augusto Masielo od teatarot Kismet od Bari, Italija, me|utoa, na lokalno nivo se koordinirani od strana na negoviot asistent, reìserot Luka Kortina, student na Fakultetot za dramski umetnosti. Kako {to izjavi Kortina za “Kapital”, biznisot trpi “ubavina”

21.10.2010

LUKSUZNI MOBILNI TELEFONI

8 MILIONI ZA IPHONE ritanskiot zlatar Stjuart Hjuz e poznat kreator na raznovidni ekskluzivni i ekstraskapi modeli na elektronski lektronski uredi, pa taka go napravi i najskapiot mobilen telefon naa svetot, za koj ako sakate da go poseduvate vate Najskapiot }e mora da izdvoite ni pomalku, u, telefon na ni pove}e – osum milioni dolari. svetot Ovoj ekstravaganten aparat, se razbiraa deka, e Iphone na kompanijata Apple, i imaa maska od zlato ukrasena so 500 rozovi briliilijanti, so vkupna te`ina pogolema od 100 karati. arati. Ovaa informacija prvi ja prenele belgiskite elgiskite mediumi. Nad kop~eto home mo`e da se vgradi ili rozov brilijant od 7,4 karati ili prozirenn osumkaraten skapocen kamen. Na zadnata strana od maskata kata stoi logoto na Apple, koe e ispi{ano so 53 brilijanti. ti. Me|unarodniot centar za dijamanti vo Antverpen naveduva veduva deka Hjuz }e ukrasi dva takvi telefoni po nara~ka na bogati avstraliski biznismeni. Hjuz i porano sorabotuval so kompanijata Apple vo izrabotuvawe na ekskluzivni i nenormalno alno skapi napravi. Taka, go izraboti i zlatniot Ipad, koj go “opsipa” ipa” so 25-karatni dijamanti. Od negovata zlatarnica izleze i neodamne{niot mne{niot rekorder vo cenite na mobilni telefoni. Toj be{e istiot telefon sega, Iphone, efon kako i sega Iphone no malku poskromen. Imal samo 53 brilijanti i vredel “samo” 1,9 milioni funti.

GADGETS SKENER VO KOE BILO VREME LUKA KORTINA: Biznisot treba da se bazira na umetnost

ali ~esto go koristite va{iot digitalen aparat za da fotografirate nekoja slika ili, pak, dokument koj navistina mora da go za~uvate digitalno za da vi se najde vo koj bilo period od ìvotot? Dokolku ~esto se zateknuvate vo vakva i vsu{nost treba da se bazira na umetnosta. Ili, situacija, toga{ bi trebalo da se zainteresirate spored starata latinska maksima, da bide Dolce e za CopyCat Portable Scanner. Toj vi nudi utile, odnosno ubavo i korisno. Ovaa vizija go nosi soodvetna skenirana kopija od va{iot italijanskiot pe~at na pretpriema~kata kreativnost, dokument ili stranica. Moète da go koja e navistina mo{ne sposobna za da ja pottikne nosite sekade i stanuva zbor za ured makedonskata ekonomija i ovozmoùva golemi mo`nosti koj e sposoben za digitalizacija na za partnerstvo so malite i srednite italijanski s$ {to }e go vidite, s$ dodeka toa pretprijatija. Inicijativata poteknuva od iskuste vo ramkite na performansite voto na CarrucieChiurazzi, pretprijatie koe so godini i parametrite na uredot. [to se raboti vo sektorot na komunikacii i koe uspea da odnesuva do bateriite, dobro e go prodlabo~i pra{aweto za vrskata me|u umetnosta i biznisot, pritoa postignuvaj}i neverojatno uspe{ni sekoga{ so vas da imate rezervni AA baterii, dokolku imate pove}e materijali za skenirawe. CopyCat moè da skenira vo boja 600dpi, dodeka negoviot OCR softver rezultati. moè da pretvora poraki vo editiran tekst vo Word, Clipboard ili Excel. K O M E R C I J A L E N O G L A S

26 21.10.2010

INTERVJU

^ETVRTOK

EKSKLUZIVNO MARIJA PIA DE VITO, XEZ-PEJA^KA

FASCINIRANA SUM OD MAKEDONSKOTO TRADICIONALNO TVORE[TVO Najpoznata

xez-peja~ka od Italija, Marija Pia de Vito, ve~erva }e nastapi na otvoraweto od Skopskiot xez festival vo Univerzalnata sala. Taa e predvodnik na sovremenata xez-muzika i e odlikuvana so brojni nagradi i priznanija za nejzinoto bogato tvore{tvo

SILVANA JOVANOVSKA A jovanovska@kapital.com.mk mk

arija Pia de Vito e edno od najpoznatite imiwa na dene{nata sovremena xez-scena. Po poteklo e od Italija, rodena vo Neapol vo 1960 godina. Nejzinata qubov kon site ànrovi na muzikata postoela u{te odd najrana vozrast, a ve}e na 16 godini ja po~nuva muzi~kata kariera. Vo ekskluzivnoto intervju za “Kapital” ni otkri deka dobro go poznava makedonskiot melos i peela makedonski pesni. Nejzinata pozitivna energija ja po~uvstvuvavme u{te dodeka go pravevme intervjuto. Za ve~era{niot koncert veli deka edvaj ~eka taa energija da im ja prenese na posetitelite. Aktivni ste na xez-scenata pove}e od 30 godini i vaìte za predvodnik na sovremenata xez-muzika.. Kolku ste zadovolni od momentalnata xez-scena i Va{ata kariera dosega? Xez-scenata denes e mnogu ìva i artikulirana! Mi se dopa|a faktot {to granicite me|u muzi~kite poliwa se spu{taat s$ pove}e i pove}e, i toa ovozmoùva pojava na mnogu novi sintezi i a, dobri idei vo muzikata, voop{to. Ova e period koga gigantite kakoo Koltrejn ili Majls ne se pove}e so nas... no, vo mojata perspektiva, am kako xez-muzi~ar, gledam deka novite generacii tproizveduvaat neverojatno originalni raboti... toa e znak za zdravje! ri[to se odnesuva na kariar erata, ova e mnogu dobar operiod. Vreme e za prove slavi. Vo poslednite dve godini go osvoiv prizja~ nanieto za najdobar peja~ (2008 i 2009 godina) odd ot kriti~arite od magazinot Musica Jazz, a proektot Mind the Gap dobi nagrada od kriti~arite naa magazinot Musica e Dischi,i, kako najdobra internaa! cionalna xez-produkcija! No, nastrana od ovie raboti, koi se razbira deka me ispolnuvaat i mi }laskaat, mnogu sum sre}na so moite momentalnii proekti, muzikata koja ja te proizveduvam i golemite muzi~ari so koi {to rabotam. Zna~i, moàm }da kaàm deka sum sre}na. Skopskata publika ve~erva }e ima mo`nostt ot da se zapoznae so va{iot to proekt Mind the gap. [to moème da o~ekuvame odd va{iot koncert? Pa,o~ekuvajte go neo~ekuvanoto. Imam grupa avanturisti~ki

MARIJA PIA DE VITO – u{te od 16 godini imala do

muzi~ki kulturi i pir so razli~ni repertoar denes e zatoa nejziniot mnogu raznoviden

na 13 razli~ni la ee P O T I V PIA DE svirela na instrumenti i na jazici i fteli, pa duri kako buzuki, ~i tapani

m muzi~ari, koi mnogu s sakaat da imp proviziraat, ne s samo so xez, tuku i s rok, fank, folk, so m muzika... kolektivna i improvizacija!! Mind th gap (“Vnimavajte na the d dupkata”) e proekt i “a “album spored koncept” vo koj ja istra`uvav id idejata na “dupkata”, ka kako interval koj po postoi ponekoga{ me|u ra rabotite koi gi pravi vime i na~inot na koj se povrzuvame so niv. To Toa e taa praznina koja se gleda vo momentot kog koga ne znaeme {to da pra pravime, intimniot momen ment i neizvesnosta pred odl odlukite... Smetam deka vo modernoto op{testvo, koe e regulirano i upravuva vuvano od konkurentnosta, tele televizijata i nervozata, pom pominuvame s$ pomalku vrem vreme vo odrazuvaweto i ba baraweto na samite sebe sebe, podlaboko vo nas. Ja razv razviv ovaa ideja sostavuva vuvaj}i pesni, koi na eden ili dru drug na~in govorat zzaa ova, bbez pravila, vvo odnos na vidot, sstilot il ili potekloto nna sosta sostavot. Zatoa, upotrebu upotrebuvav pesni kako If six was nine od Ximi Hendrik Hendriks, Song of the Siren od Tim Bakli ili Hidden PPlace od Bjork, kako i kompozicii od gole golemite evropski muzi~ar muzi~ari kako Anders Jormin, Xango Bejts i Rita Markotuli. No, sak sakav seto toa da go nnapravam so improv improvizira~ki na~in na rabota, pa zat zatoa odbrav muzi~a muzi~ari koi se otvore kon takov otvoreni m vid muzika i silni spo vo sposobnosta za kolek kolektivno improvi provizirawe i upotr upotrebuvawe na elekt elektronika i zvuci so cel ce da sozdadat pros prostor za sloboda dij i dijalog. Kako se ~uvstvuva poradi vuvavte priz priznanieto koe go dobivte do vo 2001 godi od edni od godina najp najpoznatite amerika ikanski kriti~ari, kad {to va{eto kade ime se najde ramo do ramo so imiwa kak Kaetano Vekako los Xoni Mi~el, loso, Ka Karlos Santana, Ma Marisa Monte d i drugi. Kako toa vlijae{e na Va Va{ata kariera? No Nominacijata na anketata od kr kriti~arite be be{e mnogu ub ubavo iznenaduva vawe i bev p polaskana od c celata situa acija. Osobeno b bidej}i nomin nacijata be{e kak posledica kako

ZNAETE LI NE[TO ZA MAKEDONIJA? KOI SE VA[ITE OÊKUVAWA ZA NASTAPOT NA SKOPSKIOT XEZ FESTIVAL? Kako {to rekov, koga imav 16 godini znaev nekolku makedonski pesni i bev fascinirana. Se nadevam deka dobro sum go zapamtila naslovot “]erko mori Suto” i drugi. Se se}avam i deka gi izu~uvav va{ite prekrasni ritmovi, kako 7/8 i 11/8 takt. Haha-ha, toa bea prekrasni vremiwa, avanturisti~ki i nau~iv da bidam otvorena kon site ritmi. Se nadevam deka publikata vo Skopje }e znae da ja ceni mojata energija i kreativnosta na moite muzi~ari, }e ima mnogu improvizacija, me{awe na stilovi, muzika... ]e dademe s$ od sebe za da go dobieme nivniot entuzijazam. Edvaj ~ekam. na noviot album Verso (i evropskata turneja) koj go snimiv so golemiot Xon Tejlor na pijano i Ralf Tauner, kade {to site trojca svirime, a tekstovite koi gi napi{av bea na neapolski jazik, mojot maj~in jazik. Da bidam nagradena od “Biblijata na xezot” - toa zna~e{e navistina mnogu za mene. Me ohrabri da prodolàm po toj pat i s$ u{te go pravam istoto i sega. Poznati ste po toa {to sakate da eksperimentirate so muzi~kite stilovi. Koj najmnogu Vi se dopa|a i najmnou go preferirate? Dali sakate da eksperimentirate i so italijanskata tradicionalna muzika? Od kade ja dobivate inspiracijata? Pa, bi moèlo da se kaè taka. Seto toa doa|a prirodno. Po~nav so peewe mnogu mlada i interpretirav folk-muzika od mojot roden kraj, potoa preminav na folk-muzika od mediteranskata oblast osobeno. Koga imav 16 godini vlegov vo grupa vo koja peev italijanska, {panska, portugalska, gr~ka i makedonska muzika. Peev na 13 razli~ni jazici i svirev na instrumenti kako buzuki, ~ifteli, pa duri i na tapani. Toa be{e neverojatno iskustvo. Koga imav 19 godini sakav da pravam ne{to li~no i slobodno so mojot glas, pa po~nav da zemam ~asovi po peewe (opera i muzika od barokot) i se zapi{av na studii po xez. Celi 15 godini vo glavata imav samo xez, xez i ni{to pove}e od xez, po~nuvaj}i od Ela Ficxerald (mojata prva qubov) i bi-bop, potoa nakaj hard-bop, sloboden xez, odli~ni iskustva i zapoznavawe so muzi~ari kako Xo Zavinul, Majkl Breker, Keni Viler, kako i sorabotki so italijanskite muzi~ari kako Rita Markotuli, Paolo Fresu, Enriko Rava... Na krajot site ovie prekrasni ne{ta koi bea “za~uvani” vo mojata glava, u{i, srce, po~naa i izlegoa na povr{ina. So godini bev napred-nazad na relacija ItalijaWujork i se zapoznav so

Rita Markotuli. So nea po~navme da sozdavame tradicionalena muzika na ritamot i jazikot na Neapol. Potoa istraùvav muzika od site krai{ta i kulturi na svetot kako Indija, Makedonija, Afrika... Bev izloèna na mnogu razli~na prekrasna muzika od site kulturi, pa si pomisliv: “Neli bi bilo glupavo da se ograni~i{ sebesi vo “~istotata” na muzi~kiot jazik?”. Za mene, toa {to treba da e ~isto e inspiracijata i sopstveniot glas. Kolku moderniot xez se smeta za world music (svetska muzika)? Dali pomladata generacija e zapoznaena so xez-kulturata? Koi generacii doa|aat na Va{ite koncerti? Za mene, terminot svetska muzika ne zna~i mnogu. S$ {to e muzika, za mene e svetska muzika. So istata va`nost, zna~ewe i so istoto pravo da postoi. Za mene e odli~no da vidam razli~ni “deklinacii” na xezot vo razli~ni dràvi. Mislam deka toa e mnogu zdravo. A ako treba da odgovoram kako profesor, bidej}i predavam vo Rim, moàm da kaàm deka xez-sektorite baraat mnogu. Istovremeno, te{kiot period vo koj ìveeme vo Italija, osobeno poradi televiziskata supkultura koja gi navlekuva mladite pove}e na zabava otkolku na umetnost, e navistina ta`no. Jas sum optimist. Lu|e od site generacii doa|aat na moite koncerti. Koga }e vidam mladi lu|e, toa za mene e znak deka pravam ne{to dobro. Koi se planovite za idnina? Koncerti, albumi, turnei... Za sre}a, ima mnogu planovi za vo idnina. Vedna{ po Skopskiot xez festival }e odam vo Irska da peam na nivniot Kork xez festival so Hju Voren, mojot fantasti~en pridru`nik na pijano, potoa }e go snimam novoto cede, na koe specijalen gostin }e mi bide Ralf, turneja vo Italija, potoa turneja so solo-proektite i u{te mnogu mnogu nastapi, koncerti i gostuvawa.

SPORT

^ETVRTOK

SPORT RAKOMET

PRIVREMENO RE[ENIE

Yvonko [undovski }e ja spasuva rakometnata reprezentacija i Metalurg, po {to bi trebalo da bide vnesen mir vo selekcijata, koja ja o~ekuvaat podgotovkite za pretstojnite evrokvalifikacii. Sepak, i ova re{enie e vo senka na odlukata na Rakometnata federacija, koja minatiot mesec donese odluka na selektorskata pozicija da bide naimenuvan Lino ^ervar, za kogo, sepak, nema pari. Sekako deka proslaveniot hrvatski stru~wak mo`e mnogu da pridonese za rezultatite na reprezentacijata, a sosema razbirlivo e i deka negoviot honorar nekolkukratno e pogolem od onie koi {to vo svojata biografija nemaat ni gram od zlatoto {to go ima osvoeno Lino.

LIGA NA ШAMPIONI

REAL JA OBJAVI KANDIDATURATA ZA TITULATA! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

eal Madrid e povtorno “kralski klub”. Ova e naj~estata kvalifikacija za {panskiot tim vo mediumite {irum Evropa, kako reakcija na pobedata od 2:0 vo duelot so Milan, vo tretoto kolo od Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal. Real pokaà efikasna, no i mnogu organizirana igra, koja e dobar znak deka ekipata, kone~no, po sedum godini pauza }e uspee da ostvari uspeh vo eliminaciskata faza od natprevaruvaweto. Evidenten e i napredokot realiziran od rabotata na, moèbi najdobriot, a sekako najskapiot trener vo svetot, @oze Muriwo. “Moite igra~i bea odli~ni i toa ne samo onie {to bea na terenot, tuku site. Postojano napreduvame, fudbalerite sakaat da u~at, da pobeduvaat i naporno da treniraat. Toa za mene e mnogu bitno. Ne be{e lesno da se odigra na nivo, otkako imavme mnogu teòk duel so Malaga. Sepak, u{te edna{ ja potvrdivme visokata klasa”, so golema euforija, na organiziranata pres-konferencija po krajot

R o momentite koga makedonskata javnost o~ekuva{e brza revitalizacija na ma{kata rakometna reprezentacija, edna od najuspe{nite vo istorijata na suverena Makedonija, Rakometnata federacija dozvoli da & se slu~i najmalku posakuvanoto - bunt na reprezentativcite i prinudna smena na selektorot Qubomir Savevski. Iako ve}e biv{iot selektor odamna ne ja dobiva celosnata poddr{ka na golem del od negovite izbranici, relaciite stanaa neprijatelski po posledniot me~ me|u Vardar i Metalurg, koga toj vo uloga na “kormilar” na crveno-crnite vleze vo verbalen duel so reprezentativcite od ekipata od Avtokomanda, koi se vkupno 14 na broj. Noviot v.d. selektor, Yvonko [undovski, aktuelniot trener na bitolski Pelister, e navodno odbran vo dogovor na rakovodstvata na RFM

21.10.2010

Moite igra~i bea odli~ni i toa ne samo onie {to bea na terenot, tuku site. Postojano napreduvame, fudbalerite sakaat da u~at, da pobeduvaat i naporno da treniraat. Toa za mene e mnogu bitno. Ne be{e lesno da se odigra na nivo, otkako imavme mnogu te`ok duel so Malaga. Sepak, u{te edna{ ja potvrdivme visokata klasa

na duelot so Milan Portugalecot se obide da gi pofali svoite izbranici. Real ima 100% u~enik po prvite tri kola, a potreben mu e u{te eden bod vo sledniot me~ za da ja obezbedi prvata pozicija vo grupata G. “Na{ata cel e prvoto mesto vo grupata. Zasega s$ odi spored planot, a dokolku uspeeme da ostaneme neporazeni na narednata sredba vo Milano, toga{ golem del od rabotata e zavr{en”, dodade Muriwo. Tretata pobeda ja ostvari i timot na ^elzi, koj na gostuvaweto vo Moskva, isto taka so 2:0, proslavi triumf protiv Spartak. So maksimalni devet boda se i ekipite na Arsenal i Baern od Minhen. “Top~iite” go deklasiraa

ukrainskiot {ampion [ahtjor so 5:1, dodeka, pak, Bavarcite mnogu te{ko so 3:2 go sovladaa romanskiot Klu`. Romancite postignaa dva avtogola na Alijanc arenata vo Minhen.

@oze Muriwo e presre}en od igrata na svoite fudbaleri

PREMIER LIGA

MO@NITE DESTINACII NA RUNI ejn Runi si odi od Man~ester Junajted. Toa e i pove}e od sigurno otkako toj odbi da potpi{e nov dogovor so upravata na klubot. Vistinskoto pra{awe e kade Runi bi moèl da ja prodolì svojata kariera? Odnosno, koja evropska ekipa e podgotvena da go plati astronomskoto obes{tetuvawe koe {to se procenuva deka }e se dviì me|u 50 i 60 milioni evra? Od Real Madrid pobrzaa da objavat deka ne se zainteresirani za angliskiot reprezentativec, iako e dobro poznata opsesijata so popularniot [rek na Florentino Perez, pretsedatelot na kralskiot klub. Sepak, ne smee da se zaboravi deka Runi pred izvesno vreme be{e vo centarot na mediumskoto vnimanie, otkako be{e obelodeneta negovata prequbni~ka vrska so edna prostitutka. Toa e pregolem feler za marketin{kiot koncept na Real, naso~en kon proda`ba na dresovi od svoite yvezdi, koi {to treba da poseduvaat profil na semejna li~nost. Na sli~en na~in propadna i transferot na Francuzinot Frank Riberi. Od ostanatite zemji vo Evropa, Runi moèbi bi moèl da razmisluva za transfer vo Germanija ili Italija. Vo Bundes ligata edinstveniot tim kadaren da se nosi so vrednosta na Angli~anecot e sekako Baern od Minhen. No, rabotite vo ovaa ekipa vo momentov ne se najdobri, nitu od rezultatski, nitu, pak, od finansiski aspekt, a situacijata e dopolnitelno

Runi pred izvesno vreme be{e vo centarot na mediumskoto vnimanie, otkako be{e obelodeneta negovata prequbni~ka vrska so edna prostitutka. Toa e pregolem feler za marketin{kiot koncept na Real, naso~en kon proda`ba na dresovi od svoite ite yvezdi, koi {to {to treba treba da poseduvaat profil na semejna jna li~nost uslo`neta so najavata za dolgi olgi i ma~ni pregovori so Arjen Roben, koj o~ekuva nov dogovorr i pogolema plata. emi Vo Italija, pak, dovolno golemi buxeti imaat edinstveno Milan lan i Inter. Ne bi trebalo da n$ iznenadi dokolku vo januari toj zamine vo Milano vo eden od dvata tamo{ni klubovi. aPo [panija, Germanija i Italija, sepak, najizvesna destinacija cija e negovata rodna Anglija. A tamu amu edinstvenite bogati klubovi vo momentov se êlzi i Man~ester ster Siti. Vtorive te{ko moàt da se nadevaat deka }e moàt da se dogovorat so gradskiot rival, u{te pove}e otkako pred red dve sezoni od ista adresa im pristigna najdobriot fudbaler ler Karlos Tevez. Ottamu, londonski nski êlzi, na ~elo so “ktitorot” rot” Roman Abramovi~, e dobitnata ata kombinacija za noviot dom na Vejn Runi. Runi ve}e ja odbi rekordnata ata plata od 150.000 funti nedelno, lno, so koja od Junajted se obidoa doa da go premislat za da potpi{e i{e nov dogovor. [to se odnesuva, uva, pak, do toa dali toj }e bide ide prodaden vo januari, soglasno sno aktuelnite pravila na FIFA IFA toa e i pove}e od izvesno. Na-

rednata godina Runi }e ima odraboteno 2/3 od aktuelniot dogovor, po {to ima pravo da si zamine od klubot so minimalno obes{tetuvawe od 5 milioni funti, {to e pomalku od 10% od negovata aktuelna cena. Toa e premnogu evtino za semejstvoto Glejzer, vo ~ija sopstvenost e Man~ester Junajted.

Vejn j Runi u e najposakuvanoto ime vo fudbalska ffu Evropa

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440