Br.150-kapital-25.10.2010 by Kapital Media Group

FOKUS: KOI SE KRITERIUMITE PRI JAVNITE NABAVKI?

AZILANTITE JA SPU[TAAT VIZNATA ZAVESA!?

ZA VAKCINI NAJNISKATA CENA, ZA TOALETNA HARTIJA KVALITETOT

EVROPA SE ZAKANUVA SO VRA]AWE NA VIZNIOT RE@IM!

STRANA 6-7

STRANA 5

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VLADATA POLEKA KROI STRATEGIJA

ZAGUBARITE ]E SE PRODAVAAT ZA EDNO EVRO?!

I POKRAJ PONUDENITE ÊTIRI NAÎNI ZA PRODA@BA NA ZAGUBARITE, VO VLADATA SE RAZMISLUVA OVIE KOMPANII DA SE PRODADAT "VO ÊTIRI OÎ”, ZA EDNO EVRO

STRANA 10

NA ZATVORAWE, PETOK, 22.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,04% 2,59% 2 00,04%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,59 43,94 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

82,81 82 1,52%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.10) 2.112

MBI 10

2.110 2.108 2.106 2.104 2.102 2.100

2.098 2.096 2.094 2.092 18.10

19.10

20.10

21.10

22.10

Peja~ite najmnogu zatajuvaat danok! STRANA 4

Se kreva fama okolu nova forma na svinskiot grip STRANA 17

Makedonija i Albanija `elezni~ki }e se povrzat vo 2019?!

[TO MU PORA^AA BIZNISMENITE I EKONOMISTITE NA MINISTEROT STAVRESKI?

STRANA 12

PLANIRANITE KAPITALNI INVESTICII VO 2011 DA SE REALIZIRAAT! STRANA 2-3

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

ALKALOID! STRANA 4

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

FAKTITE I BROJKITE SE NEMILOSRDNI STRANA 8

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

DOBRITE PLODOVI NA GENERALNITE DIREKTORI VO ZAMINUVAWE STRANA 8

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKI

NA ZDRAVJE BUXET! STRANA 2

2 25.10.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 25 OKTOMVRI 2010

NA ZDRAVJE BUXET! ovoj buxetski deficit, posebno sega koga se vo igra onie 400 do 600 milioni evra koi taa se fali deka }e gi zeme od MMF i Svetska banka. Ona poradi {to ministerot za finansii go Ministerot za finansii nare~e buxetot za 2011 go objavi buxetot za sled- godina investiciski i nata 2011 godina. Toj }e razvoen se kapitalnite teì 2,6 milijardi evra. rashodi. Tie za slednata Na zdravje tro{ewe. Toa godina }e bidat za 29% od e edinstveno {to moè lani, {to bilo najgolemo da se kaè otkako Vlazgolemuvawe dosega. Pa, data }e go stokmi buxetot. so toa zgolemuvawe, vo Bidej}i, te{ko deka nekoj 2011 godina kako kapitalni moè da napravi nekakvi rashodi }e se potro{at promeni vo buxetskite duri 383 milioni evra. prihodi, a posebno vo No, vo buxetot za 2010 tro{ewata, otkako tie }e godina, koj go predloì dobijat vladin amin. A, negoviot prethodnik, Trajko bogami, te{ko se prifa}a- Slaveski, bea predloèni at predlozite za promeni kapitalni rashodi od 373 i vo fazata koga toj se milioni evra ili za samo kroi. Pa, zatoa, sekoj 10 milioni evra pomalku. buxet nalikuva na kopija Koi potoa, so nekolkute na onoj od prethodnata rebalansi, bea namaleni godina. No, na onoj za 85 milioni evra ili prvi~no, prednovogodi{no za isto tolku kolku {to predloèn buxet. Koj sega se planira da bidat potoa so rebalansite se zgolemeni. Kolku za sporedkrati, se prekrojuva, se ba, iznosot na plati vo prefrla od {uplivo vo buxetot za 2011 godina se prazno, za na krajot pov- planira da bide 381 militorno da zaklu~ime deka oni evra, {to e re~isi buxetot ni e socijalen, isto so sumata za kapinamesto razvoen. A sekoj talni rashodi. Praktikata minister za finansii go da se predlagaat golemi najavuva buxetot kako in- kapitalni rashodi koi vesticiski i reformski. potoa se kratat ili ne se I ministerot za finanrealizira nitu polovina sii, Stavreski, objavi od ona {to e predloèno deka buxetot za slednata e stara igra na makedongodina }e iznesuva 2,6 skite politi~ari. Na toa milijardi evra i }e bide najmnogu regiraat i biznisza okolu 7% ili 260 menite koi baraat Vladata milioni evra pogolem od da ostane dosledna i da rebalansiraniot buxet gi realizira planiranite za 2010 godina, ili za kapitalni rashodi, koi skromni 3,6% pogolem od se pottik za doma{nata prvi~no predloèniot ekonomija. Ovie 383 buxet za 2010 godina. milioni evra koi sega gi Buxetskiot deficit }e najavuva ministerot za fibide okolu 190 milioni nansii voop{to ne se mala evra ili samo za okolu suma. Ako tie se investi18 milioni evra pove}e raat vo infrastruktura i od deficitot vo prvi~no vo drugi merki so koi }e predloèniot buxet za se pottiknat privatnite 2010 godina. Toa se 2,5% investicii i izvozot, zna~i, od BDP i toa e taka vo produktivni investicii, nekolku godini nanazad. toa moè da otvori eden Mnogu verojatno e deka nov investiciski cikVladata nema da ima lus. Sega, predizvikot na problemi da go pokrie ovaa Vlada e da ostane

[TO MU PORA^AA BIZNISMENITE I EKON

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKI zdravkovska@kapital.com.mk

dosledna na svoite vetuvawa za reformi i javni investicii i da gi realizira, a ne da gi krati, ovie najaveni kapitalni rashodi. Za po~etok, toa bi bilo dovolno reformski. Ostanuva da se nadevame deka }e se ostvarat ovie 3,5% ekonomski rast i deka vo buxetot }e se soberat planiranite prihodi, za Vladata da ne dojde vo situacija da mora da pokriva dupki vo buxetot i da bide prinudena da krati od kapitalnite rashodi, kako {to obi~no biduva. Za uteha ostanuvaat ovie 400 milioni evra od MMF, so koi moàt da se gasat poàri. Ovaa Vlada ima {ansa da napravi ne{to pove}e za makedonskata ekonomija ako navistina bide dovolno hrabra i na vistinski na~in gi potro{i ovie re~isi 400 milioni evra. A ako bide u{te pohrabra, pa gi namali tro{ocite za plati (~itaj otpu{ti od rabota buxetari), za po~etok za okolu 15% do 20%, toga{ }e napravi navistina golema rabota. Kako i da e, zemjodelcite moè da se raduvaat. Slednata godina za niv }e ima u{te 15 milioni evra plus, pa, taka, idnata godina }e se isplatat vkupno 115 milioni evra za subvencii. Za niv ova e sigurno najreformski buxet.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

63,26%

Od vkupnata trgovska razmena Makedonija ostvarila so zemjite od frankofonijata vo 2008 godina. Vo 2008 godina trgovskata razmena na Makedonija so 58 zemji od frankofonijata iznesuva{e 5,701 milijardi dolari ili 52,64% od na{ata vkupna nadvore{na trgovska razmena. Od niv, 2,517 milijardi dolari se izvoz, {to pretstavuva u~estvo od 63,26% vo vkupniot iznos. Od frankofonskite zemji Makedonija ima uvezeno 3,185 milijardi amerikanski dolari, {to pretstavuva 46,48% od vkupniot uvoz na zemjata. Minatata nedela, Stopanskata komora be{e doma} in na biznismenite i stopanskite komori od Kamerun, Kongo, Demokratska Republika Kongo, Burkina Faso, Bregot na Slonovata Koska, Mali, Nigerija Senegal, Togo, Madagaskar, Maroko, Haiti, Tunis.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

PLANIRANITE K TICII VO 2011 D Buxetot za idnata godina te`i 2,6 milijardi evra i e za 6,8% pogolem od godine{niot. Najgolem porast po stavki ima kaj kapitalnite investicii, od 29%, so {to se o~ekuva da se potro{at 383 milioni evra za izgradba na infrastruktura. No, isto tolku pari se izdvoeni i za plati. Vladata go deklarira{e buxetot za 2011 kako investiciski i razvoen ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Ekonomistite i biznismenite se skepti~ni deka Vladata }e gi realizira najavenite investicii vo kapitalni proekti vo vrednost od 383 milioni evra idnata godina, {to pretstavuva porast od duri 29%, odnosno za 83 milioni evra vo sporedba so prethodniot buxet. Dilemata dali nominalniot porast na investiciite e ostvarliv vo realnosta proizleguva od toa {to planovite na Vladata za zgolemuvawe na nivoto na kapitalni investicii godinava se identi~ni kako i na po~etokot od minatata godina, koga so prvi~niot buxet be{e planirano da se investiraat 372 milioni evra. No, nekolku meseci podocna, so rebalansot kapitalnite investicii bea skrateni za okolu 85 milioni evra, za tolku kolku {to se zgolemeni vo buxetot za 2011 godina. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, objavuvaj}i gi para-

metrite za buxetot za idnata godina, izjavi deka Vladata ja podobrila strukturata na rashodite i buxetot s$ pove}e stanuva razvoen. “Ako buxetot {to go proektiravme za godinava be{e za stabilizirawe na ekonomijata, buxetot za idnata godina e investiciski i razvoen. Ovaa ocenka se temeli na zgolemuvaweto na kapitalnite investicii za 29% vo site sektori, patnata i èlezni~kata infrastruktura, zdravstvoto, obrazovanieto. Vkupniot buxet }e bide pogolem od godine{niot poradi zgolemeniot porast na ekonomijata {to se o~ekuva, porastot na izvozot i na doma{nata pobaruva~ka. Deficitot ostanuva na planiranoto nivo od 2,5% od BDP i }e se finansira glavno so zadolùvawe vo stranstvo”, izjavi ministerot Stavreski. Kapitalnite proekti za idnata godina re~isi i da ne se razlikuvaat od toa {to dosega go najavuva{e Vladata. Se o~ekuva izgradba na delovi od patnata mreà od

Koridorot 10, izgradba i rekonstrukcija na nekolku regionalni i lokalni pati{ta, investicii vo `elezni~ka infrastruktura, izgradba na vodosnabditelni sistemi, izgradba i rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi, na osnovnite i srednite u~ili{ta. Sepak, najgolem del od parite, odnosno okolu 2,22 milijardi evra, kako i voobi~aeno, }e se potro{at za tekovni rashodi. DA NE SE SLU^I KAKO GODINAVA Ekonomistite predupreduvaat da ne se slu~i istata prikazna od lani, bidej}i najavite za zgolemeno nivo na investicii ne & koristat na ekonomijata s$ dodeka ne stanat realnost. “Iako buxetot za idnata godina nominalno se zgolemuva po obem, sepak, ostanuva otvoreno pra{aweto za kvalitetot na buxetskite tro{oci. Iako Vladata najavuva zgolemeno nivo na kapitalni investicii, toa ne mora da zna~i deka parite }e se potro{at. Istata prikazna ja slu{ame ve}e so godini. Vo javnosta se iznesuvaat bombasti~ni najavi za

ABDULMENAF BEXETI

BRANKO AZESKI

PROFESOR NA UNIVERZITET NA JIE “Iako buxetot za idnata godina nominalno se zgolemuva po obem, ostanuva otvoreno pra{aweto za kvalitetot na buxetskite tro{oci. Iako Vladata najavuva zgolemeno nivo na kapitalni investicii, toa ne mora da zna~i deka parite predvideni za taa cel }e se potro{at. Istata prikazna ja slu{ame ve} e so godini. Vo javnosta se iznesuvaat bombasti~ni najavi za zgolemeni investicii, no do krajot na godinata, so nekolku rebalansi, ne se realiziraat ni dve tretini od predvidenite pari.”

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA “Najavite deka Vladata za idnata pove}e pari za investicii vo i proekti prakti~no zna~at ostvaru dosega{ni barawa. No, nie ka }e insistirame predvidenite p investiraat do kraj i proektit bidat zavr{eni. ]e pobarame kvartalna realizacija na proektite, bidej}i praktikata dosega poka`a deka malku od proektite se realiziraat vo tekot na celata godina i ve}e vo posledniot kvartal golem del od parite se prenamenuvaat vo drugi stavki.”

NAVIGATOR

PONEDELNIK

LIDERI

BORIS TADI]

ozitivno odgovori na baraweto od \or|e Ivanov za isporaka na dosiejata za makedonskite “kodo{i”, {to mo`ebi }e ja pomrdne lustracijata od mrtva to~ka

NE IM BE[E DENOT

BORUT PAHOR

redlo`i site zaostanati pra{awa od sukcesijata na SFRJ da se re{at vo eden paket, {to, pak, zavisi i od voljata na drugite zemjinasledni~ki

VLADIMIR PE[EVSKI

iznismenite se po`alija na neednakov pristap pred zakonot i dostapnost do informacii, {to treba{e da go sredi tokmu regulatornata gilotina

VLADIMIR PUTIN

egov ~ovek mu pora~a da ne se kandidira za pretsedatel za da mu ostavi prostor na Medvedev da ja modernizira zemjata

NOMISTITE NA MINISTEROT STAVRESKI?

KAPITALNI INVESDA SE REALIZIRAAT! zzgg zgolemeni investicii, no do krajot na godinata, so nekolku rebalansi, ne se realiziraat ni dve tretini od predvidenite pari. pari Osven toa toa, spored buxetskata nomenklatura, mnogu proekti {to realno nemaat nikakov impakt vrz ekonomijata spa|aat vo kapitalni investicii. Vo kapitalni investicii se smeta i uvozot na skulpturite od Firenca, no tie ne generiraat ekonomski razvoj. Poradi toa, mnogu e bitno parite za kapitalni proekti da se potro{at za investicii koi }e ja izvle~at ekonomijata nagore”, ocenuva za “Kapital” profesorot Abdulmenaf Bexeti. Biznis-sektorot ja pozdravuva odlukata na Vladata da go zgolemi nivoto na kapitalni investicii vo predlog-buxetot za idnata godina, no i tie predupreduvaat da ne se povtori istoto scenario kako godinava. “Najavite deka Vladata za idnata godina odvojuva pove}e pari za investicii vo infrastrukturni proekti prakti~no zna~at ostvaruvawe na na{ite dosega{ni barawa. No, nie kako biznis-sektor }e insistirame predvidenite pari da se investiraat do kraj i proektite da bidat zavr{eni. ]e pobarame kvartalna realizacija na proektite, bidej}i praktikata poka`a deka malku od proektite se realiziraat vo tekot na celata godina i ve}e vo posledniot kvartal golem del od parite se prenamenuvaat vo drugi stavki”, izjavi pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski. KOJ ]E DOBIE POVE]E PARI? Vladata planira idnata godina da sobere od danoci 2,4 milijardi evra, odnosno 6,6% pove}e od godinava i da potro{i okolu 2,6 milijardi evra, 6,8% pove}e. Dupkata {to se otvora poradi toa {to Vladata planira da potro{i pove}e otkolku {to

TA KOMORA godina odvojuva infrastrukturni uvawe na na{ite ako biznis-sektor pari da se te da

planira da naplati od stopanstvoto iznesuva u 188 milioni evra. r Ministerot izjavi deka r Stavreski r j deficitot }e se finansira so zadol`uvawe na zemjata vo stranstvo, a ne e isklu~ena mo`nosta da se izdade i nova evroobvrznica. Stavreski re~e deka Vladata s$ u{te ne donela odluka za ponudeniot kredit od MMF, no dokolku vo me|uvreme Makedonija gi zeme parite od Fondot, tie }e bidat kalkulirani vo buxetot vo ponatamo{nite fazi na usvojuvawe. Celiot buxetot e proektiran na porast na ekonomijata od 3,5% i inflacija od 3%. Najgolemo zgolemuvawe }e ima kaj zdravstvoto, obrazovanieto, zemjodelstvoto i transportot. Zemjodelskite subvencii se zgolemuvaat za 15,5 milioni evra, so {to vkupnata suma {to se izdvojuva za taa cel dostigna 115 milioni evra. Stavkata za plati se zgolemuva za 1,9%, so {to 381,5 milioni evra }e otidat za plati na administracijata. Platite ostanuvaat zamrznati, }e nema zgolemuvawe na javnata administracija, a porastot vo ovaa stavka se dol`el na planiranite vrabotuvawa spored Ramkovniot dogovor, objasni Stavreski. Edna od najkritikuvanite stavki vo buxetot, za stoki i uslugi, idnata godina }e iznesuva 280 milioni evra. Fondot za pati{ta se zgolemuva za 7,6%.

REAKCIJA

Vi go pi{uvame ova od pozicija na eden od mnozinskite akcioneri na CEE Investments BV, a vo vrska so va{iot napis pod naslov “Mlekarnicata Bitola se prodava”. Vo napisot objaven vo va{iot vesnik na 20 oktomvri 2010 godina, va{ata statija sugerira deka g. To{e Kocevski e ovlasten od Bordot na CEE Investments BV i od IMB Bitola da diskutira za doverlivi pra{awa vo vrska so proda`bata na kompanijata. Ova ne e vistina. Fakt e deka g. To{e Kocevski (kako mnogu mal akcioner) ne go pretstavuva mnozinstvoto akcioneri vo CEE Investments BV ili vo IMB Bitola i ne e dozvoleno javno da diskutira, komentira ili objavuva izve{tai za strate{ki i doverlivi raboti vo vrska IMB Bitola ili CEE Investments BV. Nie bi sakale da se naglasi deka li~nite i neovlasteni izjavi na g. To{e Kocevski vo nikoj slu~aj ne gi odrazuvaat stavovite na mnozinstvoto akcioneri i na Bordot na CEE Investments BV, osobeno za sega{nite ili idnite planovi vo vrska so proda`ba na imotot na CEE Investments BV. Nie, isto taka, mo`e da potvrdime deka g. Evgenij Xaf, izvr{niot direktor na Salford, nikoga{ ne dal nikakvi izjavi vo vrska Danube foods group BV za povlekuvawe od Balkanot ili dal kakov bilo komentar za potencijalnite kupuva~i na imotot na Danube foods group BV. Nie bi sakale da dobieme potvrda deka }e se objavi ova pismo i vo idnina nema da se objavuvaat kakvi bilo dopolnitelni neovlasteni izjavi od g. To{e Kocevski vo pogled na IMB Mlekarnica Bitola. So po~it, Salford Capital Partners Inc. (Director) VO IME NA DANUBE FOODS GROUP BV

25.10.2010

POBEDNIK

SOPSTVENIOT DVOR KAKO PRIMER

U{te vo prvite meseci od negoviot mandat britanskiot premier, Dejvid Kameron, be{e deciden. ]e ostane, ako treba, samo eden mandat na taa funkcija, no nema da otstapi od namerata da go namali ogromniot deficit vo buxetot na Velika Britanija. No, Kameron e deciden i koga stanuva zbor za buxetskata politika na Evropskata unija. Vikendov pobara Evropskata unija da gi namali buxetskite tro{oci. Koga ve}e Unijata bara od nejzinite zemji-~lenki da {tedat na rashodite, toga{ i taa ne treba da gi zgolemuva buxetskite tro{oci. Za nego e neprifatlivo i politi~ki neodgovorno evropskata administracija da bara zgolemuvawe na buxetot za 6% koga izlezot od finansiskata kriza s$ u{te e daleku za pove}eto nejzini ~lenki.

DEJVID K KAMERON AMERON êlnikot na britanskata Vlada sigurno ima i moralno pravo na vakvo barawe, bidej}i minatata nedela najavi zabrzano kratewe na doma{niot buxet i namaluvawe na deficitot vo finansiskata presmetka na Velika Britanija preku bolni reformi koi predviduvaat i otpu{tawe od rabota na duri 500.000 dràvni slu`benici. Iako Velika Britanija so decenii vaì za edna od najevroskepti~nite zemji vo Unijata, poslednite potezi na Kameron moàt samo da pridonesat za zazdravuvawe na odnosite vo Unijata, i toa ne samo finansiskite.

GUBITNIK

NASLEDNIK NA “MESTENKITE”

Pretsedatelot na fudbalskiot sojuz na Kipar, Spiros Marangos, tvrdi deka ve}e dve godini bezuspe{no se obiduva da zaka`e sostanok kaj pretsedatelot na UEFA, Mi{el Platini, za da mu dostavi dokazi deka e namesteno dodeluvaweto na organizacijata na Evropskoto prvenstvo 2012 godina vo Polska i Ukraina. Taka, sega prikaznata e na stranicite na ugledniot germanski dnevnik “Zidoj~e cajtung”, zaedno so licitaciite deka se raboti za potkup na 5 ~lenovi na Izvr{niot odbor na UEFA so vkupna suma od 11 milioni evra! Prviot ~ovek na evropskiot fudbal, Platini, ja povtoruva gre{kata na pretsedatelot na FIFA, Sep Blater i negovoto problemati~no vodewe na Svetskata fudbalska federacija poslednive godini, posebno so organizacijata

MI[EL L PL PLATINI na Mundijalot vo Ju`na Afrika. I, kako da se povtoruva prikaznata za dodeluvaweto na organizacijata na golemite fudbalski turniri na slabo organizirani zemji vo zamena za glasovi (i pari?!). Ju`na Afrika podocna i od “5 do 12” ja kompletira{e organizacijata na Mundijalot, a Polska i Ukraina s$ u{te maka ma~at za da ja dovr{at kompletnata infrastruktura na stadionite predvideni za Evropskoto prvenstvo vo 2012 godina. Mnogumina go smetaat Platini za najseriozen naslednik na Blater na ~elo na FIFA. Da ne ostane samo naslednik na nepravilno dodelenite i lo{o organiziranite prvenstva?

MISLA NA DENOT EDNA[ REKOV DEKA VO IDNINA SITE KOMPANII ]E BIDAT INTERNETKOMPANII. SE U[TE VERUVAM VO TOA. POVE]E OD KOGA BILO

ENDRJU GROUV EDEN OD OSNOVA^ITE NA KORPORACIJATA INTEL

4 25.10.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

ALKALOID!

UJP JA STAVA NA VAGA ZARABOTKATA NA ESTRADNITE UMETNICI

PEJA^ITE NAJMNOGU ZATAJUVAAT DANOK! Upravata za javni prihodi e nezadovolna od dano~nata disciplina na makedonskata estrada. Direktorot Goran Trajkovski izjavi deka letovo napravile detalni snimawa i vo 2011 godina }e podelat pove}e dano~ni re{enija. VIKTORIJA MILANOSVKA milanovska@kapital.com.mk

Estradnite umetnici vo Makedonija se edni od najgolemite zatajuva~i na danok, priznavaat vo razgovor za “Kapital” del od muzi~arite koi nekolku pati nedelno nastapuvaat vo pove}e gradovi niz Makedonija. Poradi vakvata s$ poza~estena praktika na estradata, Upravata za javni prihodi minatata nedela najavi zasilena kontrola, osobeno nad muzi~arite. Direktorot Goran Tra-

jkovski podgotvuva i konkretni merki koi }e po~nat da se sproveduvaat od po~etokot na 2011 godina. “UJP e nezadovolna od dano~nata disciplina na makedonskata estrada. Zatoa, letovo napravivme detalni snimawa na ovie pojavi i od 2011 godina }e podelime pove}e dano~ni re{enija”, istakna toj. Muzi~arite i peja~ite ne sakaa da razgovaraat na ovaa tema, a i prvite lu|e na najgolemite muzi~ki produkcii vo Makedonija ve{to se ogradija od komentari. Onie koi neoficijalno progovorija za ekstra profitite vo estradniot biznis, otkrija i finta za zatajuvawe danok ili, kako {to tie ja narekuvaat, “strategija na pametnite”. “Naj~esto, dogovorite gi pravime vo ~etiri o~i so sopstvenikot na lokalot koj n$ anga`ira za nastap. Na

energi~no gi zastapuvaat svoite interesi i tvrdat deka imaat premnogu tro{oci za da mislat i na danoci. “Nie sme ostaveni sami na sebe. Koga bi postoela nekoja institucija koja }e ni nao|a rabota, }e ni dogovara nastapi, toga{ bi bilo vo red da pla}ame danok za zarabotenite pari. A, vaka, i nie vlo`uvame mnogu, duri i za patuvawata sami odvojuvame sredstva. Nekoj misli deka nie yvezdite spieme na milioni. No, ne e taka”, tvrdi folk-peja~kata Blagica Pavlovska. Ako se vodime od “zapadwa~kata” formula za bogatstvo, “Bogat si tolku kolku {to pla}a{ danok”, toga{ na{ata muzi~ka estrada definitivno e socijala.

JOVAN JOVANOV

BLAGICA PAVLOVSKA

PEJA^ I SOPSTVENIK NA MUZI^KATA PRODUKCIJA JOVANOV REKORDS “Redovno pla}am danok na honorarite koi gi dobivam. Ne bi sakal da komentiram dali na ist na~in postapuvaat i moite kolegi.”

FOLK-PEJA^KA “Koga bi postoela nekoja institucija koja }e ni nao|a rabota, toga{ site bi pla}ale danok. Nekoj misli deka nie yvezdite spieme na milioni. No, jas nemam ni avtomobil.”

3 FAKTI ZA...

106 48,6 2,8

primer, mi ispla}a 800 evra na raka, a prijavuva deka platil 100. Ostatokot od parite go prijavuva kako tekovni tro{oci koi ne se odano~uvaat”, objasnuva za “Kapital” dobroupaten izvor. Peja~ite koi javno progovorija za nivnite dano~ni obvrski imaat podeleni mislewa. “Redovno pla}am danok na honorarite koi gi dobivam, a kako producent vlijaam i vrz moite ekskluzivci da go pravat istoto koga dobivaat pari~ni nadomestoci od druga strana. Ne bi sakal da komentiram dali na ist na~in postapuvaat i moite kolegi”, veli Jovan Jovanov, peja~ i sopstvenik na muzi~kata produkcija Jovanov rekords. Folk-peja~ite koi naj~esto imaat tezgi po lokalite {irum zemjava i zemaat najvisoki honorari i bak{i{i

MILIONI EVRA KREDITI IM ODOBRILE BANKITE NA KOMPANIITE ZA PRVITE OSUM MESECI MILIONI EVRA KREDITI SE ODOBRENI NA SEKTOROT NASELENIE VO PERIODOT OD JANUARI DO AVGUST MILIONI EVRA OD VKUPNITE KREDITI STANALE NENAPLATLIVI SAMO VO AVGUST

PROCENKI... NIKOLA GRUEVSKI pretsedatel na Vladata

BUXETOT ZA 2011 SO SILNA RAZVOJNA KOMPONENTA uxetot za narednata godina, {to go usvoi Vladata, spored premierot Nikola Gruevski e so najsilna razvojna komponenta dosega i e naso~en kon ekonomijata i stopanstvoto. “Karakteristi~no za predlog-buxetot za 2011 godina e {to ima najgolem procent i najgolem iznos na kapitalni investicii sporedeno so koj bilo prethoden period, i toa vo isklu~itelno te{ka krizna godina. So predlog-buxetot e predviden porast na kapitalnite investicii za 29%”, izjavi premierot. Zemjodelcite }e dobijat rekordni 115 milioni evra subvencii, a so buxetot “se opredeluvaat mnogu kapitalni proekti vo delot na obrazovanieto, ekologijata i vo delot na razni drugi oblasti kade {to se potrebni intervencii”.

o petokot se razdelivme so “dràvnite investiciski fondovi” i nivnata beskrajna finansiska mo} na svetskite pazari. Temata }e ja prodolìme vo narednite denovi, a deneska na ova mesto sakam da odbeleàm eden mnogu vaèn nastan. Fabrika na Alkaloid vo Belgrad (!?). Da, da, dobro vidovme, vo Belgrad...!? Eve ja vesta: Alkaloid d.o.o – Belgrad, samostojno proizveduva 31 farmacevtski proizvod. Na 916 metri kvadratni, od koi 700 metri kvadratni se proizvodni kapaciteti, a ostanatite se administrativen del. 41 vraboteni kako lekarski kadar vo marketin{kiot del i 15 vraboteni vo proizvodniot del. Godi{no moè da se proizvedat 23 milioni blisteri ili okolu 10 milioni kutii gotov proizvod. Vkupnata vrednost na dosega{nata investicija e okolu 750.000 evra. So koncept za ponatamo{na nadgradba na kapacitetite na kompanijata... Neboto e limit kade s$ ova moè da otide... Gordo zvu~i... Bravo, bravo...! Na{ata najgolema farmacevtska kompanija ima trinaeset podru`nici vo svetot: [vajcarija, Slovenija, Albanija, Kosovo, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Romanija, Crna Gora, SAD, Rusija i Ukraina. Makedonskata kompanija “pu{ta korewa” na ovie pazari! Gi gleda novite pazari i novite golemi mo`nosti. Ova zboruva za nekolku ne{ta: Prvo, menaxmentot na Alkaloid, na ~elo so energi~niot generalen direktor, @ivko Mukaetov, razbira deka efektniot izvoz vo dene{no vreme e dokaz za para-

“... ajde ne{to du{a {to miluva, mnogu e korisno, a i mo}no zvu~i...” digmata deka opstanokot (koj ne e tema vo slu~ajot na Alkaloid), i razvojot na edna kompanija e vo nejzinoto “ve~no dvièwe kon napred”... Vtoro, ako doma dvièweto vi e ograni~eno poradi goleminata na pazarot (...i drugi ne{ta...), toga{, principot na “ve~no dvièwe” go primenuvate nadvor od sopstvenite granici... pazarot e mnogumilionski... Prakti~no neograni~en... Treto, vo slu~ajot so belgradskata investicija, menaxmentot na kompanijata pokaùva energi~na politika ispolneta so pove}e jasni potezi i dlaboka vizija: formirawe na kompanija srede Belgrad (mesto na idni golemi biznis-slu~uvawa), so lokalen srpski kadar koj na golemo raskaùva za uspe{nata makedonska prikazna... osvojuva devetmilionski srpski pazar, a sozdava mo`nost preku razni sorabotki i mo`ni proektni fuzii da zavladee i pove}e pazari... koristi lokalen menaxerski potencijal... êtvrto, Alkaloid, na najdobar prakti~en na~in argumentira kako treba da bide postavena logikata vo raboteweto za site makedonski kompanii. Stanuva zbor za vrven strate{ki menaxment na osvojuvawe novi pazari! Balkanskite se nedopreni...!? Sekako, ova bara adekvatna “softverska” poddr{ka od ekonomskata politika, sogledana preku potezite na makedonskata dràva... No, za toa vo druga prigoda... Zamislete sega, pokraj farmacevtskata industrija, kakvi se mo`nostite za prehranbenata industrija, industrijata za proizvodstvo na pijalaci, metaloprerabotuva~kata industrija, turizmot (otvorawe na makedonski hoteli na jadranskiot breg, i na drugi mesta kade {to hranata }e bide od makedonski firmi), trgovija (kupuvawe trgovski sinxiri na Balkanot ili otvorawe novi na “zelena poljana”... niz koi }e se prodavaat makedonski proizvodi). Grade`ni{tvoto, pak, e so neograni~eni mo`nosti. Toa e toa...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

PONEDELNIK

25.10.2010

GRUEVSKI O^EKUVA POSU[TINSKI RAZGOVORI SO PAPANDREU

PRVA OFICIJALNA POSETA NA MINISTEROT KOWANOVSKI NA GERMANIJA

remierot Nikola Gruevski vikendov izrazi podgotvenost za nova sredba so gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, koja o~ekuva da bide posu{tinska i na nea da se zboruva realno za problemot so imeto. “So gr~kiot premier Papandreu dosega imav {est sredbi, a, dopolnitelno, i pretsedatelot na dr`avata, \or|e Ivanov, ima{e edna. Se nadevam deka idnite sredbi }e bidat posu{tinski

inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, e vo prva oficijalna poseta na Sojuzna Republika Germanija, kade {to so germanskiot minister za odbrana, Karl Teodor Frajher Gutenberg, }e razgovaraat za pridonesot na Republika Makedonija kon regionalnata i globalnata stabilnost i napredokot vo odbranbenite reformi. Tie }e gi spodelat i iskustvata so dosega{nite i idnite zaedni~ki napori na dvete zemji vo ramkite na operaciite na NATO i Evropskata unija. Ministerot Kowanovski }e ja poseti Operativnata komanda na

i nema da bidat samo formalni. Jas sekoga{ bi sakal da se sretnuvam so ~ovek so kogo, teoretski gledano, bi mo`el da re{am eden krupen problem za na{ata dr`ava i verojatno, dokolku i drugata strana toa go posakuva, }e se sretnam onolku pati kolku {to }e bide potrebno", re~e Gruevski. Toj smeta deka i na gr~kata strana ne & e prijatna sega{nata situacija koga cela Evropa,

SAD i drugite dr`avi gi vperile o~ite kon nas, no i kon niv, vo odnos na re{avaweto na ova pra{awe. Vo odnos na toa kakva e nadvore{nata politika na Makedonija za pra{aweto za imeto, premierot istakna deka taa vo ovoj moment nema zaostrena retorika, no istaknuva deka ponekoga{ e produktivno nadvore{nata politika za imeto da bide zaostrena, ako za toa ima potreba.

Vooru`enite sili na Germanija vo Potsdam, kade {to po sredbata so komandantot }e ostvari i video-telekomunikaciska vrska so na{ite mirovnici vo Avganistan, koi se rasporedeni vo ramkite na germanskiot kontingent vo ISAF. Dolgogodi{nata sorabotka na poleto na odbranbenite pra{awa me|u Makedonija i Germanija, koja se odviva preku redovni bilateralni kontakti, kako i obuka i edukacija na na{i voeni kadri vo SRG, dopolnitelno se potvrduva so zaedni~kiot anga`man na dvete armii vo ramkite na NATO predvodenata operacija ISAF vo

Avganistan, no i so pretstojniot zaedni~ki anga`man vo ramkite na EU borbenata grupa vo vtorata polovina na 2012 godina. Pridonesot na Makedonija kon konceptot na EU borbenite grupi, koj prv pat }e bide implementiran vo ramkite na EU borbenata grupa 2012, {to ja predvodi Germanija, a vo koja pokraj Makedonija }e u~estvuvaat i Avstrija, Republika ^e{ka, Hrvatska i Irska, }e se odnesuva na brojni zaedni~ki podgotvitelni i ve`bovni aktivnosti koi dopolnitelno }e pridonesat za jaknewe na interoperativnosta me|u dvete armii.

AZILANTITE JA SPU[TAAT VIZNATA ZAVESA!?

EVROPA SE ZAKANUVA SO VRA]AWE NA VIZNIOT RE@IM!

Dodeka evropskite zemji vo panika od sekoj nov “azilant” razmisluvaat za povtorno voveduvawe na vizen re`im, ekspertite smiruvaat deka se raboti za blef, no apeliraat na pogolema kontrola od strana na dr`avata GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

e zakanuva opasnost od spu{tawe na viznata zavesa za Makedoncite i Srbite, tvrdi internet-sajtot EU Observer. Poradi golemiot broj azilanti koi od ovie dve dràvi patuvaat vo 27te zemji-~lenki, EU isprati pismo do Makedonija i Srbija vo koe bara poseriozna intervencija od ministrite za vnatre{ni raboti bara. Vo me|uvreme, pismo stigna i od evrokomesarot za vnatre{ni raboti, [ve|ankata Sesilija Malmstrom, koja od dvete vladi bara da se prezemat merki po ova pra{awe. "Vo krajna linija, EU moè da se zakani so povtorno voveduvawe na vizniot reìm, no se nadevam deka }e moème da dojdeme do re{enie preku razgovor i zaedni~ka rabota", re~e Malmstrom vo intervju za [vedskoto radio. Makedonskite pratenici uveruvaat deka vizniot reìm vo dràvava, barem zasega, ne e donesen vo pra{awe, {to go potvrdi i belgiskiot dràven sekretar za buxet, azil i migracija, Melkior Vatle, za vreme na negovata poseta na Makedonija.

Me|utoa, predupreduvaat deka dokolku eskaliraat sostojbite i dokolku dràvata ne go stavi ova migrirawe pod kontrola, postoi seriozna zakana od povtorno spu{tawe na viznata zavesa, kako za zemjite od regionot, taka i za Makedonija. Pretsedatelkata na Nacionalniot sovet za evrointegracii i pratenik od SDSM, Radmila [e}erinska, veli deka potrebno e dràvata da pokaè pogolema inicijativa za spravuvawe so ovoj problem. “EU }e napravi s$ za da ne go "popluka" ona {to ve}e go napravila. No, potrebna e i pogolema kontrola na dràvata za organiziranite avtobusi koi ja napu{taat zemjata i baraat azil vo drugite zemji, ne{to koe dokolku prodolì, moè da ja dovede vo pra{awe liberalizacijata", veli [e}erinska. So sli~en stav i pratenikot na LDP, Andrej @ernovski: "Ne mislam deka zasega postoi mo`nost od povlekuvawe na odlukata za viznata liberalizacija na Makedonija. No, toa ne zna~i deka ne treba da se prezemaat aktivnosti za da ne dojde do zna~itelno zagrozuvawe na ovaa odluka." Pratenikot, pak, Aleksandar Spasenovski od VMRO-DPMNE,

GERMANIJA I [VEDSKA SO NAJMNOGU BARAWA ZA AZIL

voop{to ne gleda mo`nost za povlekuvawe na ovaa odluka. "Odlukata e kone~na i trajna i ne mo`e da bide dovedena vo pra{awe. Makedonija, od zemjite od regionot ima najdobro i naj~isto dosie vo odnos na problemite so azilantite i poka`uva deka na besprekoren na~in ja po~ituva odlukata za viznata liberalizacija." Od Ministerstvoto za vna-

tre{ni raboti uveruvaat deka se prezemaat site merki za spre~uvawe na manipuliraweto so gra|anite i, kako {to istakna ministerkata Gordana Jankulovska, zasega s$ u{te nema potreba od kaznuvawe ili ograni~uvawe na pravoto na izlez na gra|anite. MVR dosega zatvori dve turisti~ki agencii osomni~eni za manipulacija so gra|anite, a protiv osum podnese

krivi~ni prijavi. Od MNR, kade {to s$ u{te ne go dobile pismoto od Malmstrom, velat deka }e prodol`at pointenzivno so merkite i kampawite za informirawe na gra|anite za toa {to zna~i viznata liberlizacija, vsu{nost. "Soznanijata se deka gra|anite odat svesno. Znaat deka nema da dobijat azil, tuku odat poradi finansiski benefit", re~e Agneza Rusi od MNR.

Soglasno podatocite od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, najgolem broj od barawata za azil na makedonski gra|ani se za Germanija, a potoa za [vedska. "498 makedonski dr`avjani pobarale azil vo Germanija. Ovie brojki se odnesuvaat za avgust, od koi 291 se prvi~ni barawa, a ostanatite 205 povtorno podnele barawa", informira{e Zvonimir Popovi}, dr`aven sovetnik vo Direktoratot za konzularni raboti i dodade deka vo septemvri brojot e zgolemen, odnosno imalo 521 barawe za azil vo Germanija. Za [vedska vo septemvri bile podneseni 146 barawa, a vo oktomvri 206. Sledna destinacija vo koja pobarale azil najmnogu od gra|anite e Belgija, kade {to bile podneseni 82 barawa.

INTENZIVIRANI RELACII CRVENKOVSKI-AHMETI

DUI VRTI LEVO!? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

$ poglasni se {pekulaciite za intenzivirani kontakti na relacija SDSM–DUI. Deka liderite Branko Crvenkovski i Ali Ahmeti imaat odli~na i postojana komunikacija ne e ni{to novo, no ovoj pat se zboruva deka se raboti za navoden zaedni~ki plan za dejstvuvawe, vo presret na Samitot na NATO vo Lisabon. Informaciite se deka, navodno, SDSM se nadeva tokmu na poddr{kata na DUI vo Parlamentot koga }e se dostavi predlogot za predvremeni parlamentarni izbori.

“Toa e matematikata. To~no e deka liderite imaat postojana komunikacija i deka se razgleduvaat site opcii. DUI pokaà neverojatno trpenie za otko~uvawe na evroatlantskite integracii na dràvata, no po ovoj Samit, mislime deka e vreme seriozno da se napravi analiza kade odime i dali imame nekoj plan, voop{to. Krajnata odluka }e se donese vo ramkite na partiskite organi, no vnatre, vo partijata, pobrojni se onie koi mislat deka opcijata da se poddrì takov predlog na SDSM }e bide vistinski poteg ako zemjata povtorno dobie crveno svetlo, {to, za àl, izgleda kako realnost”, veli partiski

izvor od kaj Ahmeti. Istiot izvor objasnuva deka neophodni }e bidat seriozni prekrojuvawa na politi~kata scena po noemvri i deka ne treba da iznenaduvaat nikakvi kombinacii. Od SDSM oficijalno se vozdr`ani na ovaa tema. Generalniot sekretar na partijata, Andrej Petrov, za “Kapital” izjavi deka edinstven na~in na koj tie planiraat da gi realiziraat vetuvawata za izbori i pobeda nad Gruevski e preku predlog za raspi{uvawe na istite vo Sobranieto. Na pra{aweto kako o~ekuvaat da pomine toj predlog so ogled na stabilnoto vladeja~ko mnozinstvo, Petrov veli: “Predlogot ne e nerealen.

Nie o~ekuvame poddr{ka od opoziciskite partii, no i od del od vladeja~kite koi ne

se zadovolni od politikite na Gruevski”, izbegnuvaj}i da odgovori dali i partijata

na Ahmeti spa|a vo onie na ~ij glas “za” se nadeva Crvenkovski.

6 25.10.2010 FOKUS: KOI SE KRITERIUMITE PRI JAVNITE NABAVKI?

ZA VAKCINI NAJNISKATA CENA, ZA TOALETNA HARTIJA KVALITETOT

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ri nabavkata na vakcini za novoroden~iwa presudna uloga za izbor na ponuduva~ot ima cenata, dodeka za nabavka na toaletna hartija vo ministerstvata vaèn e kvalitetot na proizvodot. Mnogu vakvi nebulozni elementi se sre}avaat vo javnite nabavki, pred s$ vo odnos na kriteriumite za izbor na najpovolen ponuduva~. Ova go detektira{e i Centarot za gra|anski komunikacii, koj redovno vr{i monitoring na javnite nabavki vo zemjava. Kakvi se kriteriumite za u~estvo na tenderite, pak, e druga problematika. Vo golem del od postapkite za javni nabavki se zabeleùva visoko postavuvawe na kvalifikaciskite uslovi, so {to ili se favoriziraat golemi kompanii ili kompanii so koi ve}e sorabotuvale dràvnite ili javnite institucii. Taka, se baraat visok prose~en godi{en obrt na sredstva na firmite, golem broj realizirani dogovori ili konkreten broj vraboteni. Na primer, za

Duri 27,7% od javnite nabavki minatata godina se sprovele so nezakonska tenderska dokumentacija. Vo 15,7% od slu~aite Dr`avniot zavod za revizija konstatiral slabosti vo fazata na evaluacija, vo predlogot za izbor na najpovolen ponuduva~ i vo donesuvaweto na odlukata za izbor usluga vo vrednost od 80.000 evra, i toa za ~istewe na del od kanal za navodnuvawe, se bara od ponuduva~ite da imaat trigodi{en obrt od duri osum milioni evra, minimum 40 vraboteni, od koi ~etvorica grade`ni in`eneri, da poseduvaat 10 kamioni, tri bageri i druga oprema jasno precizirana vo oglasot za dodeluvawe na dogovorot za javna nabavka. Vo drug slu~aj za javna nabavka, pak, ima sosema sprotivni kriteriumi - za javna nabavka vo vrednost od 123.000 evra se bara kompaniite da imaat minimalna vrednost na dogovor na grade`ni raboti za poslednata godina od pet milioni evra. Ima mnogu vakvi sli~ni postapki vo koi se javuvaat sprotivstaveni kriteriumi za sli~na nabavka. MANIPULATIVNI ELEMENTI Vo Centarot za gra|anski komunikacii velat deka najmnogu manipulacii se pravat tokmu vo boduvaweto na ponudite

vo javnite nabavki. Taka, osven {to na po~etokot od sproveduvaweto na postapkata se nametnuvaat strogi kriteriumi samo za u~estvo na tenderot, so {to se stesnuva, odnosno limitira konkurencijata, zloupotrebite, velat ekspertite, se slu~uvaat i pri boduvawe na elementite. Zakonot dozvoluva najpovolniot ponuduva~ da se odbere ili spored najniskata utvrdena cena ili spored ekonomski najpovol-

nata ponuda - slu~aj kade {to se dodavaat mnogu takanare~eni manipulativni elementi, kako {to se, na primer, rok na isporaka, rok na pla}awe i rok na izvedba. Tendencijata e najgolem broj bodovi da se davaat tokmu na ovie kriteriumi. Ekspertite ocenuvaat deka na ovoj na~in svesno se pomestuva natprevarot me|u kompaniite, namesto za cenata i kvalitetot da se vodi vo delot na na~inot

MIRJANA DIMOVSKA ^LEN NA DR@AVNATA KOMISIJA ZA SPREÛVAWE NA KORUPCIJATA “Dràvniot zavod za revizija ni gi pra}a izve{taite vo koi ima somne` za kriminogeni aktivnosti. Ostanatite, vo koi ima pomal prekr{ok, od tipot na nesoodvetni akti, se prepra}aat do Sobranieto, Vladata i Javnoto obvinitelstvo. Na postapkite s$ u{te se raboti. Iako ima napredok vo sferata na javnite nabavki so formiraweto na Vtorostepena komisija za àlbi i so izmenite na Zakonot za javni nabavki, sepak, korupcija ima. Nekoi firmi se bukvalno “ispraksani” ume{no da dobivaat pove}e tenderi.”

na pla}awe i rokovite za isporaka. Ima slu~ai koga vo listata na elementi za izbor na najpovolna ponuda se naveduva deka kompaniite }e dobijat vkupno 50 boda od mo`nite 100 i toa za ~in na pla}awe 30 boda i za rok na isporaka 20 boda. Postojat pove}e primeri vo koi

PONEDELNIK

4,2%

od site javni nabavki godinava se celosno sprovedeni po elektronski pat, a samo vo okolu 12% od postapkite se koristeni elektronskite aukcii

172

dogovori vo vrednost od 6,1 milioni evra vo vtoroto trimese~je godinava se sklu~eni so neposredna spogodba, poka`a izve{tajot na Centarot za gra|anski komunikacii

Ministerstvoto za zdravstvo mesecov objavi tender za nabavka na vakcini za novoroden~iwa. Pri izborot presudna be{e cenata so 80% vlijanie, dodeka kvalitetot so samo 20%. Vakcinite se nameneti protiv difterija tetanus, rubeola, morbili, tuberkuloza, polio i hepatitis B. razli~ni dràvni institucii ili ministerstva nabavuvale isti stoki, a na razli~en na~in go odbirale najpovolniot ponuduva~. Vo oglas objaven minatata godina za nabavka na toaletna hartija, pribor za higiena i vre}i, Narodnata banka naveduva deka firmite }e dobijat samo 50 boda za cena, dodeka tehni~kite i funkcionalnite karakteristiki na predmetot na nabavka nosat 30 boda, a ostanatite 20 boda se za referentna lista. Minatata godina i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nabavuvalo toaletna hartija, sredstva za ~istewe i sredstva za higiena. Vo ovaa javna nabavka i cenata i kvalitetot na proizvodot imale isti bodovi, odnosno bile vrednuvani 50-50. Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata, pak, pri nabavka na toaletna hartija i hartija za race cenata ja vrednuva so 80 boda, a kvalitetot ima uloga so 20 bodovi. ZAKONOT ZA JAVNI NABAVKI NEDOREÊN?! Ekspertite velat deka tokmu Zakonot za javni nabavki dozvoluva razni manipulacii pri sproveduvawe na javnite nabavki. “Naj~esto nabavuva~ot gi opredeluva uslovite za nabavka, pa zatoa moè da se slu~uvaat i {timawa. Zakonot e nedore~en bidej}i ne se znae {to, vsu{nost, zna~i kvalitet na nabavkata, za koja vo mnogu slu~ai se davaat najmnogu bodovi“, velat ekspertite. Na ova se nadovrzuvaat i vo Centarot za gra|anski komunikacii. Ottamu velat deka postojat primeri kade {to vo javnite nabavki otvoreno se upatuva na konkreten proizvod ili ponuduva~. Taka, imalo tenderi vo koi so premnogu

Na dràvnite institucii im se ostava sami da biraat dali im trebaat poevtini ili pokvalitetni stoki i uslugi, {to ostava somne` za koruptivni zdelki, velat ekspertite detali se opi{uvale na~inite na pakuvawe na mle~nite proizvodi {to se nabavuvaat, {to upatuvalo na konkreten proizvoditel, dodeka vo drugi oglasi visoko se postavuval minimalniot broj vraboteni {to firmite mora da go imaat, kako i dolgogodi{noto rabotno iskustvo koe treba da go poseduva stru~niot personal. “Fakt e deka poradi nedore~enosti na Zakonot za javni nabavki sekoja dràvna institucija ima odvrzani race da odreduva dali & trebaat poevtini ili pokvalitetni stoki i uslugi. No, zastra{uva~ki e {to instituciite pogre{no go praktikuvaat ova pravo, pa, taka, tie od zdravstveniot sektor pri nabavkata na proizvodi naj~esto prioritet davaat na cenata i gi biraat firmite koi nudat najevtina ponuda. Ministerstvata i ostanatite institucii, pak, ne se {tedat koga se vo pra{awe sredstvata za higiena ili mebelot”, velat ekspertite. Tokmu vo delot na kvalitetot, Dràvniot zavod za revizija, no i Dràvnata komisija za àlbi po javnite nabavki baraat vo tenderskite dokumentacii zadolìtelno da postojat potkriteriumi za ocenuvawe na kvalitetot, zatoa {to dosega e nepoznato vrz osnova na koi kriteriumi se bodira kvalitetot. Vo izve{tajot na Centarot za gra|anski komunikacii stoi deka tokmu vakvoto nezakonsko dejstvuvawe bilo povod Dràvnata komisija da poni{ti tri javni nabavki so objasnuvawe deka ne bilo navedeno kako }e se vr{i bodiraweto i koj }e go oceni kvalitetot na dobienite ponudi. Ekspertite velat deka instituciite, naj~esto od tendenciozni pri~ini, vo kriteriumot “ekonomski najpovolna ponuda” koristat elementi koi inaku treba da sluàt za utvrduvawe na tehni~ko-profesionalnata sposobnost na ponuduva~ot, a ne za izbor na ponudata. Tuka spa|aat referentna lista, iskustvo, poznavawe na predmetot na nabavkata i profesionalna i stru~na sposobnost. Koga za ovie elementi se davaat i po 15 boda, avtomatski se favoriziraat pogolemite kompanii, ne davaj}i im {ansa na pomalite koi, sepak, imaat ispolneto minimalni uslovi za tehni~ko-profesionalna sposobnost, komentiraat ekspertite. DR@AVNIOT ZAVOD ZA REVIZIJA KONSTATIRA NEPRAVILNOSTI Duri 27,7% od javnite nabavki minatata godina se sprovele so nezakonska tenderska dokument-

Pri nabavka na novi vozila, Elektrani na Makedonija, kako kriterium za izbor bara{e ekonomski najpovolna ponuda, vo koja cenata nose{e 40 boda, kvalitetot 35 boda, obezbeden servis i postproda`na poddr{ka 20 boda i rok na isporaka pet boda. Pritoa, bea podeleni elementite na kriteriumot za izbor, kvalitet i obezbeden servis, kako i postproda`na poddr{ka na pove}e podelementi i toa kvalitetot na tehni~kite karakteristiki - 20 boda, katalo{ki utvrdena vrednost na sredna potro{uva~ka na gorivo - pet boda, sigurnost na voziloto spored kra{ test - pet boda i nivo na opremenost nad baranata - pet boda. Elementot na kriteriumot za izbor - obezbeden servis i postproda`na poddr{ka e podelen na podelementite: vreme na odyiv vo servis i rok na isporaka na delovi - 10 boda, tehni~ka opremenost i kadrovska ekipiranost - pet boda i broj na servisi niz Republika Makedonija - pet boda.

25.10.2010

VREDNOSTA NA NABAVKITE VO ^ETIRI O^I POVE]E OD 20 MILIONI EVRA?!

Za nabavka na mebel i oprema za muzejot na VMRO so 40 boda se vrednuva kvalitetot, cenata ima 50 boda, a za rok na upotreba se davaat 10 boda. I vo ovaa javna nabavka kriteriumot za izbor na najpovolen ponuduva~ e ekonomski najpovolnata ponuda. acija. Vo 15,7% od slu~aite Dràvniot zavod za revizija konstatiral slabosti vo fazata na evaluacija, vo predlogot za izbor na najpovolen ponuduva~ i vo donesuvaweto na odlukata za izbor. Ostanatite anomalii koi gi konstatiraa revizorite se odnesuvaat na netransparentno odnesuvawe na dràvnite institucii pri javnite nabavki, neobezbeduvawe to~ni i precizni podatoci za na~inot na sproveduvawe na postapkata, odnosno taa ne gi sodrèla zadolìtelnite elementi, kako, na primer, pokratki rokovi od zakonski predvidenite, a ~esto se davale i tehni~ki karakteristiki koi upatuvale na potekloto na proizvodstvoto. Nedoslednosti vo primenata na Zakonot za javni nabavki revizorite konstatirale i pri donesuvawata na odlukite za javni nabavki koi ili voop{to ne se donesuvale ili voop{to ne sodrèle zadolìtelni elementi, kako {to se predmet, koli~ina, iznos i izvor na sredstva, na~in i postapka za dodeluvawe dogovor za javni nabavki. Od site konstatirani nedoslednosti, dràvniot revizor dostavil samo 15 izve{tai do Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, a 12 se podneseni do Javnoto obvinitelstvo. “Javnite nabavki se oblast koja najmnogu e podle`na na korupcija. To~no e deka Dràvniot zavod za revizija ni gi pra}a izve{taite kade {to ima somne` za kriminogeni aktivnosti, a ostanatite vo koi se raboti za pomal prekr{ok, od tipot na nesoodvetni akti, se prepra}aat do Sobranieto, Vladata i Javnoto obvinitelstvo. Vo momentot, kaj nas ima 27 postapki, no podneseni i od drugi institucii, a s$ u{te se raboti na del od niv. No, za pove}eto imame podneseno inicijativa za podnesuvawe krivi~no gonewe“, veli Mirjana Dimovska, ~len na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Dimovska dodava deka imalo napredok vo sferata na javnite nabavki so formirawe na Vtorostepena komisija i so izmenite na Zakonot za javni nabavki, me|utoa, korupcijata ne bila iskoreneta, bidej}i nekoi firmi bile bukvalno “ispraksani” ume{no da gi dobivaat pove}eto tenderi.

$ u{te nekoi javni nabavki se sproveduvaat so direktni dogovori, bez da se objavi oglas. Spored Centarot za gra|anski komunikacii, samo vo vtoroto trimese~je od godinava na ovoj na~in se sklu~eni 172 dogovori vo vrednost od 6,1 milioni evra, {to e 49% pove}e od istiot period lani. Zgolemuvawe ima i vo delot na vrednosta na vkupno sklu~enite dogovori vo prvite {est meseci od godinava nasproti istiot period lani i toa za 33%, odnosno 2,5 milioni evra pove}e. Ako prodolì ovaa praktikaa, do krajot na godinava dogovorenite zdelki na dràvnite institucii }e ja nadminat sumata od 23 milioni evra, suma karakteristi~na za 2008 i 2009 godina. Za zgolemuvawe na transparentnosta pri sproveduvaweto na javnite nabavki, vo najnovite izmeni na Zakonot za javni nabavki be{e vmetnat ~len za zadolìtelna elektronska aukcija, koja do krajot na 2012 godina treba da bide zadolìtelna, odnosno 100% od objavenite oglasi treba da bidat elektronski. Zasega, elektronskiot sistem za javni nabavki predviduva godinava da se koristi elektronska aukcija vo najmalku 30% od procenetata vrednost na planiranite postapki za dodeluvawe dogovori za javni nabavki. Dosega, spored izve{tajot na Centarot za gra|anski komunikacii, samo 4,2% od site postapki se celosno sprovedeni po elektronski pat, a samo vo okolu 12% od postapkite se koristeni elektronskite aukcii.

Ministerstvoto za transport za nabavka na dvokatnite avtobusi prednost & dade na kompanijata koja ponudi podobar dizajn, a ne poniska cena. Spored tenderskata dokumentacija, kompaniite koi konkuriraa se boduvaa so maksimum 70% za cena i 30% za funkcionalni karakteristiki i dizajn, od koi 20% poeni se isklu~ivo na dizajnot, odnosno retro-stilot na avtobusite koi se vozele vo Skopje vo 50-te godini. Dogovorot se potpi{a duri po pettiot tender za dvokatni avtobusi, odnosno otkako se otfrli `albata na vtorata kompanija koja konkurira{e, a ponudi poniska cena za 4,5 milioni evra. Ponudata na King Long iznesuva{e 27,5 milioni za zatvorenite avtobusi i 275.000 za panoramskite, dodeka pobedni~kata Jutong grupacija ponudi 32 milioni evra za 200 dvokatni avtobusi i 282.000 evra za panoramskite avtobusi.

8 25.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PONEDELNIK

FAKTITE I BROJKITE SE NEMILOSRDNI ekolku pati imav dilema dali da pi{uvam na tema obrazovanieto vo Republika Makedonija. Re~isi sekojdnevno se soo~uvav so napisi i vesti po mediumite za problemi so u~ebnicite, za problemi so prevozot na u~enicite, za problemi so odrùvaweto na objektite i higienata vo u~ili{tata, za problemi vo visokoto obrazovanie i sli~no. Voden od èlbata da poglednam malku podlaboko, da se obidam da ja vidam objektivnata sostojba, a ne dnevnata politizacija na temite i da procenam do kade Republika Makedonija gi promeni i podobri sostojbite vo obrazovanieto, dojdov do mnogu interesni podatoci koi verojatno }e bidat novi i interesni za mnogu od ~itatelite na ovoj tekst. Ne bi sakal ovoj tekst da bide razbran kako pofalno slovo za Vladata na Republika Makedonija, nitu, pak, za koj bilo poedinec. Naprotiv, so ovoj tekst sakam da priloàm kontraargumenti na sekojdnevnite, po malku i instruirani, napadi vrz ovoj segment od politikata na partijata na koja i jas & pripa|am. Samo na ovoj na~in }e moème da otvorame zdravi diskusii i debati za

potrebite i prioritetite na Republika Makedonija. Da gi vidime argumentite, da gi vidime celite i da konstatirame {to e zaedni~ko i {to e dobro za site. Kako i vo pove}eto tekstovi dosega, ne moàm a da ne po~nam so primer od mojot grad i od moeto opkruùvawe. Taka sum na svoj teren i ne teoretiziram. Za ova znam i sum siguren, go gledam. Vo mojot grad pove}e od dvaesetina godini se izgradeni samo dva objekti za u~ili{te. Edniot, pomal, vo selo Mamut~evo, vo godinite me|u 1998 i 2002. Drugiot, sega, ovie dve-tri godini, vo edno od najgolemite sela vo Republika Makedonija, Orizari, vele{ko. Objekt so seriozni kapaciteti i uslovi za odvivawe na normalna nastava. Ovie drugive, od investicii vo infrastruktura na obrazovanie, vo mojot grad imaat samo eden kamen-temelnik. Go dovle~kaa Crvenkovski da postavi kamen-temelnik na u~ili{te, a potoa ne se vratija nekolku godini na istoto mesto. No, kako generalno stojat rabotite i kako najlesno bi moèle da gi opi{eme. Bi sakal da nabrojam desetina proekti i raboti koi se napraveni vo obra-

zovanieto za ovie ~etiri godini. Ne deka nema da najdete odredeni problemi vo sproveduvaweto na istite ili deka nema da najdete po nekoj nedostatok vo niv. Nitu, pak, sakam da kaàm deka site problemi se re{eni. Ednostavno, sakam da gi izloàm proektite, za da moè sekoj da napravi sporedba za toa dali dosega ima{e politi~ka struktura koja napravi tolku mnogu i dali sega ima politi~ka struktura koja moè da veti pove}e. Na primer, obezbedeni se besplatni u~ebnici za osnovnoto i srednoto obrazovanie (proekt koj go vetuvaa drugi vladi, no nikoga{ ne go sprovedoa, proekt koj na iljadnici familii drasti~no im gi namali sredstvata koi gi izdvojuvaa za obrazovanie); voveduvawe na devetgodi{no osnovno obrazovanie i zadolìtelno, no i besplatno, sredno obrazovanie (ova vo nasoka na namaluvawe na tro{ocite, no i vo nasoka na zadrùvawe na generaciite vo obrazovniot proces); voveduvawe na predmeti i po~esti ~asovi po predmetite fizi~ko obrazovanie, angliski jazik, informatika, vtor stranski jazik i etika; nabaveni se 50.000 klupi i 100.000 stol~iwa za

u~ili{tata niz Republika Makedonija (i ova, verojatno, za prv pat vo istorijata na nezavisna Makedonija); vo periodot koga bea na vlast lu|eto od drugata partija za kapitalni investicii (za gradewe i rekonstrukcija na objekti) vo obrazovanieto se odvojuvaa 500 milioni denari, a sega se odvojuvaat tri pati pove}e, okolu 1 milijarda i 500 milioni denari; izgradeni se 24 novi osnovni u~ili{ta, pet novi sredni u~ili{ta, vo tek na izgradba se {est osnovni i dve sredni u~ili{ta, a, pak, rekonstruirani se ili se vo tek na rekonstrukcija, sanacija, dogradba ili nadgradba pove}e od stotina drugi u~ili{ta (ova se konkretni brojki, ne se prazni zborovi); osnovani se niza novi visokoobrazovni institucii, kako na primer Univerzitetot Goce Del~ev vo [tip, Univerzitetot za informati~ka tehnologija, nekolku novi fakulteti vo sklop na skopskiot, bitolskiot i tetovskiot univerzitet i pove}e disperzirani oddelenija na fakultetite (za ovoj proekt ima mnogu kritiki, no tie se odnesuvaat samo na nekolku izolirani primeri od site ovie triesetina i pove}e novi fakulteti, no najva`n o e {to sega se

studira poevtino, moè da studira sekoj koj saka i ne ni begaat studentite po sosednite dràvi); namaluvaweto na participacijata za studirawe na dràvnite fakulteti i za dràvnata i za privatnata kvota (zamislete kolkava e za{tedata na prose~n o makedonsko semejstvo koe ne mora da pla}a od 1.000 do 1.500 evra godi{no); izgradba na seriozen broj sportski objekti, sali, igrali{ta i sli~no (vidlivi se, ne se na prazen muabet); nabavka, prevod i pe~atewe na golem broj knigi od svetski priznati avtori i vo op{testvenite i vo prirodnite i tehni~kite nauki (ova za da po~neme da gi menuvame u~ebnicite od {eesettite godini, izdavani na srpskohrvatski); besplaten prevoz za u~enicite i vo sredno i vo osnovno obrazovanie (ova ne e mala stavka nitu za semejstvata, no ne e nitu za dràvata, no samo na ovoj na~in moè da se stimuliraat site da ostanat vo ramkite na obrazovniot proces); po~nat e proekt za nabavka na laboratorii za mnogu dràvni obrazovni institucii (dosega nikoj ne se se}ava na poslednata vakva nabavka, verojatno bila nekade vo sedumdesettite godini).

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

E, koga ~ovek vaka }e gi postavi argumentite, dokazite i surovite brojki, }e stane jasno koj {to rabotel ili ne rabotel vo i za obrazovanieto. Nema da filozofiram, kako nekoi moi kolegi, jas samo }e debatiram za fakti. A tie, sekoga{ se bolni za onie na koi ne im odgovaraat. Zatoa, mojot apel e ne da ne zboruvame za problemite vo obrazovanieto. Naprotiv, treba da zboruvame u{te pove}e, no da ne go pravime toa od dnevnopoliti~ki potrebi. A ako mo`eme da zboruvame i za toa {to u{te pove}e treba da se napravi, toga{ nie sme ovde. Investiciite vo obrazovanieto se eden od najvisokite prioriteti na ovaa Vlada i na politi~kata struktura koja ja poddr`uva.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

DOBRITE PLODOVI NA GENERALNITE DIREKTORI VO ZAMINUVAWE Zadrùvawe na generalniot direktor kako ~len na odborot na direktori stanuva relativno poretka praktika denes. No, s$ u{te e golem procentot na kompanii koi imaat ili formalna politika ili neformalni praktiki da go zadrùvaat porane{niot generalen direktor vo svojot odbor auard [ulc, osnova~ot na Starbaks i do 2000 godina generalen direktor na svojata kompanija, vo 2007 godina, toga{ od pozicija na pretsedatel na odborot na direktori, go preskokna Xim Donald, toga{en generalen direktor, i isprati pismo direktno do ostanatite menaxeri vo koe istakna deka kompanijata mora da gi ukine avtomatskite ma{ini za espreso, da go promeni enterierot na kafeteriite i meleweto na kafeto vnatre vo prodavnicite, zatoa {to toa go pravi prose~en brendot na Starbaks. Koga Majkl Del, osnova~ot na kompjuterskiot gigant Del, planira{e da se vrati od pozicijata pretsedatel na odborot na direktori na svojata stara pozicija na generalen direktor, istakna: "Mu prepora~uvam na na{iot odbor da me imenuva mene za generalen direktor” i dodade "Nemam namera da imenuvam nov direktor za operacii ili generalen direktor. Jas }e bidam generalen direktor vo narednite nekolku godini. To~ka, kraj.” Primerite na [ulc i Del se verojatno me|u najekspresivnite, no ne retki storii za generalni direktori koi stanale pretsedateli na odbori, no ne moèle da se trgnat od menaxiraweto na kompaniite. Konferens Bord, globalna asocijacija osnovana re~isi pred eden vek, vo 1916 godina, koja nudi prakti~ni soveti na vode~kite kompanii bazirani na opse`ni istraùvawa, pred nekolku sedmici ja

pretstavi svojata posledna golema analiza za prednostite i ograni~uvawata na zadrùvaweto na porane{nite generalni direktori vo odborite na kompaniite. Ova istraùvawe pokaà deka vakvoto zadrùvawe na generalniot direktor kako ~len na odborot na direktori stanuva relativno poretka praktika denes, so ogled na toa deka vo kompaniite odborite s$ pove}e se formiraat vo linija so principite na nezavisnost i diverzifikacija na ekspertizata. No, i pokraj ovie pridviùvawa, duri 35% od kompaniite vo SAD imaat ili formalna politika ili neformalni praktiki da go zadrùvaat porane{niot generalen direktor vo svojot odbor. Tuka predni~at kompaniite vo uslu`nite dejnosti, pa kompaniite vo proizvodstvoto, a zadrùvaweto na generalnite direktori e vo najmal procent vo finansiskiot sektor. Postojat argumenti koi govorat vo prilog na zadrùvaweto. Na primer, se govori za argumentot na ~ove~ki kapital t.e. deka so celosnoto zaminuvawe na generalniot direktor kompanijata }e zagubi va`na kompetencija za nabquduvawe i sledewe na nejzinite aktivnosti, so ogled na toa {to porane{niot direktor, kako insajder, dobro gi razbira vnatre{nite kompleksnosti na kompanijata. Od druga strana, empiriski se potvrdilo deka generalnite direktori koi znaat deka }e ostanat vo kompanijata i po zavr{uvaweto na nivniot mandat kako prvi me|u ed-

nakvite menaxeri, imaat pove}e pottik da ostvaruvaat dolgoro~ni finansiski rezultati, namesto da se fokusiraat na kratkoro~ni uspesi ({to, na primer, bi rezultiralo so namaluvawe na tro{ocite za istraùvawe i so toa bi se namalila kompetitivnosta na kompanijata na sreden rok). Sekako deka postoi i drugata strana na medalot. Argumentite vo ovaa nasoka, isto taka potvrdeni so opse`na anketa me|u direktorite vo SAD, ukaùvaat deka "e mnogu sloèno da se diskutiraat idei za promena na kursot na kompanijata vo situacii vo koi vo odborot na direktori sedi ~ovek koj gi donel re{enijata koi sega se predmet na promeni” i deka zadrùvaweto na porane{niot najvisok izvr{en direktor na visoka neizvr{na pozicija sozdava nejasna linija na komanduvawe vo kompanijata. Tokmu takov be{e slu~ajot vo Starbaks i zatoa iskustvata od SAD velat deka "porane{nite generalni direktori stanuvaat odli~ni neizvr{ni direktori – na drugi kompanii”. Istraùvaweto na Konferens Bord opfati podatoci povrzani so 358 razli~ni promeni na kormiloto na kompanii vo SAD i zaklu~i deka naj~esto vo odborite na direktori na kompaniite se zadrùvaat silni i relativno postari generalni direktori, koi vo poslednite godini kako menaxeri imale ne{to poniski finansiski performansi, sporedeno so generalnite

direktori koi ostanale na svoite pozicii. Isto taka, istraùvaweto doa|a do zaklu~ok deka odloùvaweto na celosnoto zaminuvawe na porane{en generalen direktor od edna kompanija go zabavuva rastot na sozdadenata vrednost vo istata. Brojkite pokaùvaat deka generalnite direktori koi ostanale vo odborite na direktori ostanuvaat vo istite vo prosek pet godini, {to ukaùva na situacija kade {to tie moè seriozno da vlijaat vrz noviot generalen direktor i vrz odlukite na odborot. No, drug interesen aspekt na fenomenot na zadrùvawe na generalniot direktor e {to duri 25% od generalnite direktori koi bile smeneti od strana na odborot, zna~i, ne zaminale po svoj izbor, tuku toa im bilo nametnato, sepak, bile pokaneti od istiot toj odbor da sedat vo nego, so cel da se zadràt benefitite na kontinuitetot na znaewe i bezbolnata tranzicija vo menaxiraweto na kompanijata. Poverojatno e generalniot direktor da ostane vo odborot na kompanijata dokolku toj ima pogolem procent na akcii vo istata, dokolku odborot pomalku funkcionira na principite na su{tinska nezavisnost, dokolku noviot generalen direktor e pomlad i dokolku istiot doa|a od vnatre vo kompanijata ili dokolku noviot generalen direktor e semejno povrzan so generalniot direktor vo zaminuvawe. Neizvr{nite direktori koi

sedat vo odborite na direktori vo koi se razmisluva dali da go zadràt porane{niot direktor vo svoite redovi treba gi procenat mo`nite posledici od vakvata situacija, no, vo sekoj slu~aj, tie treba da bidat podgotveni da interveniraat dokolku se pojavat problemi i da gi razre{at, za da ne se sozdade percepcija na nesigurnost na strategijata na kompanijata, {to bi ja namalilo cenata na akciite na istata. Neizvr{nite direktori vo ovie kompanii treba da si gi postavat slednive pra{awa: Dali na porane{niot generalen direktor }e mu ponudime da ostane vo na{iot odbor zatoa {to smetame deka toj ima {to da ponudi, ili toa go pravime zatoa {to toj s$ u{te ima vlijanie vrz nas? Dali dokolku toj ostane, toa bi imalo negativn o vlijanie vrz procesot na nasleduvawe na klu~nata menaxerska pozicija? Dali noviot generalen direktor }e moè da gi prikaè site svoi karakteristiki dokolku porane{niot ima nadle`nost da go kontrolira? Dali noviot generalen direktor treba sam da odlu~i kakvi odnosi }e ima so generalniot direktor vo zaminuvawe ili, pak, nie, kako neizv{rni direktori, imame obvrska da go napravime toa? Najsigurniot odgovor e deka odlukata za zadrùvawe na porane{en generalen direktor vo odborot na direktori treba da se pravi od slu~aj do slu~aj, zavisno od istorijata na kompanijata, kara-

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo Maked Makedonija donijja

kteristikite na direktorot vo zaminuvawe, sostojbite vo odborot i profilot na noviot generalen direktor. Pri ova odlu~uvawe treba da se vodi smetka za zdravorazumskoto zaklu~uvawe deka dvajca kormilari ne moè dobro da naso~uvaat, dokolku ne se jasno podeleni nadle`nostite kako formalno, taka i vo realnosta. Ima i drugi opcii za toa kako da se zadrì znaeweto na porane{niot generalen direktor, a da ne se vlijae vrz mo`nostite na negoviot naslednik – na primer, namesto mandat vo odborot da se definira kratkoro~en konsultantski anga`man za porane{niot generalen direktor. I ne samo ovaa, ima i redica drugi opcii koi moè lesno da se prilagodat na potrebite na sekoja kompanija, dokolku se bazirani na principot da se bara najdobroto za kompanijata, a ne za poedincite. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.115

MBI 10

PONEDELNIK

2.440

MBID

112,00

2.420

2.110

25.10.2010

OMB

111,95

2.400 2.105

111,90 2.380

2.100

111,85 2.360

2.095

111,80

2.340

2.090

2.320

18/10/10

19/10/10

20/10/10

21/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

111,75

18/10/10

22/10/10

19/10/10

20/10/10

21/10/10

22/10/10

18/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

19/10/10

20/10/10

21/10/10

22/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

BERZITE LUTI NA REGULATORNITE TELA

INICIJATIVATA ZA REGIONALNA BERZA JA DOZNALE OD MEDIUMITE

17.03.2010 9

Rakovodstvata na berzite vo balkanskite zemji ja pozdravuvaat inicijativata na regulatornite tela za formirawe regionalna berza, no se za~udeni od faktot {to ne bile konsultirani za ova pra{awe, koe direktno gi zasega niv nite pazari na kapital. Evidentno e deka paralelno so pribliùvaweto na dràvitenasledni~ki na Jugoslavija kon EU, nacionalnite zakonodavstva }e mora da ja harmoniziraat legislativata so evropskata, {to, zaedno so voveduvaweto na evroto, }e sozdade pretpostavki za okrupnuvawe na pazarite na kapital”, smeta Mirica. Od makedonskata Komisija za hartii od vrednost ni potvrdija deka u~estvuvale na sredbata vo Milo~er i deka ja poddràle idejata. “Podatokot deka celiot region vo 2009 godina ima {est pati pomal promet od prometot na berzata vo Budimpe{ta, a kapitalizacijata e 50 pati pogolema vo regionot otkolku na berzata vo Budimpe{ta, mnogu slikovito zboruva deka kvantitetot ne e dovolen za zgolemuvawe na likvidnosta na pazarite. Na site berzi vo regionot sostojbata e pove}e ili pomalku ista. Site regulatori na pazarite vo regionot denes sme soglasni deka tokmu regionalizacijata e mo`niot odgovor, odnosno na~in za nadminuvawe na problemite so likvidnosta na pazarite. So toa }e se zgolemi dlabo~inata i likvidnosta na pazarite od regionot, nivnata vizibilnost i konkurentnost na evropskiot, pa i globalniot pazar”, objasnuvaat od KHV. Spored direktorkata na KHV, Marina Kavrakova, ovaa

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

rvite lu|e na berzite vo zemjite od porane{na SFRJ se za~udeni od faktot {to ne bile povikani na sredbata vo Milo~er, Crna Gora, na koja regulatornite tela se dogovorile do krajot na godinata da potpi{at pismo za nameri, so koe }e bide formalizirana inicijativata za formirawe regionalna berza. “Za memorandumot na regulatornite tela doznavme od mediumite, kako i site ostanati berzi vo regionot. Nie na berzata vo Saraevo go pozdravuvame sekoj vid regionalni integracii, no smetame deka na ovoj plan }e nema zna~itelen napredok pred vlezot na site zemji od regionov vo Evropskata unija”, izjavi za “Kapital” Almir Mirica, izvr{en direktor na berzata vo Saraevo. Mirica veli deka regulatorite na pazarot na kapital vo federacijata Bosna i Hercegovina voop{to ne napravile nikakva konsultacija so berzata vo Saraevo vo vrska so celata inicijativa. “Dr`avite koi nastanaa so raspadot na Jugoslavija s$ u{te qubomorno go ~uvaat svojot suverenitet, ~ij sostaven del, sekako, se i nacional-

MAKEDONSKA BERZA, BERZI REGION I SVET

NEDELA VO ZNAKOT NA KOMERCIJALNA BANKA laven fokus na investitorite kaj Makedonska berza vo tekot na nedelata {to izmina be{e akcijata na Komercijalna banka, po objavuvaweto za nejzinoto potencijalno dokapitalizirawe od strana na {vedski i slovene~ki fond. So akcijata na Komercijalna banka nedelava be{e ostvaren promet vo iznos od 1,05 milioni evra ili re~isi 68% od vkupniot berzanski promet koj nedelava iznesuva{e solidni 1,54 milioni evra. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabeleà pad od 0,03% na nedelno nivo, dostignuvaj}i vrednost od 2.110,26 indeksni poeni. Daleku polo{o pomina MBID indeksot koj stigna do vrednost od 2.366,08 indeksni poeni, beleèj}i pad od celi 2,83%. Vo slaba kondicija nedelava be{e i indeksot na obvrznicite OMB koj zabeleà pad od 0,53%, spu{taj}i se na vrednost od 111,83 indeksni poeni. Za razlika od doma{nata berza, ne{to polo{a berzanska nedela ima{e berzata vo Zagreb. Prometot kaj ovaa berza beleì pad od 48,66% vo odnos na prethodnata nedela, dostignuvaj}i vrednost od okolu 6,5 milioni evra, dodeka, pak, osnovniot berzanski indeks, Crobex, isto taka zabeleà pad od 1,72%, zavr{uvaj}i ja nedelata na vrednost od 1.872,90 indeksni poeni. Pad na prometot od 28,32% beleì i berzata vo Belgrad, koja nedelata {to izmina uspea da ja zavr{i so vkupen promet od 8,2 milioni evra, no, od druga strana, osnovniot berzanski indeks kaj ovaa berza, Belex 15, beleì rast od celi 2,13%, dostignuvaj}i vrednost od 622,05 indeksni poeni. Od svetskite berzi, indeksite na berzata vo Wujork, Dow Jones i S&P 500, zabeleàa rast od 0,6%, dodeka Nasdaq zabeleà ne{to pomal rast od okolu 0,4%. Panevropskiot indeks FTSEurofirst 300 vo petokot se spu{ti za 0,4% na vrednost od 1.089,45 indeksni poeni, no na nedelno nivo beleì rast od 0,4%, a za odbeleùvawe e i prvoto IPO kaj berzata vo Praga po 2008 godina. Na aziskite pazari na kapital nedelava japonskiot Nikkei225 beleì pad od 0,8%, sniùvaj}i ja svojata vrednost na nivo od 9.426,71 indeksni poeni.

inicijativa }e pridonese za sozdavawe poefikasen pazar na hartii od vrednost na regionalno nivo, od koj benefit }e ima sekoja nacionalna ekonomija. Oficijalno reagiraa berzite vo Zagreb i vo Belgrad, od kade {to velat deka se za~udeni zo{to ne bile pokaneti na konferencijata, bidej}i inicijativata direktno gi zaega niv. “Za àl, ne bi moèle da vi dademe odgovor na va{ite pra{awa vo vrska so ovoj proekt, so ogled na toa {to ne sme zapoznaeni so detalite. Zatoa, najdobar odgovor na va{ite pra{awa moè da vi dadat samo regulatorite na pazarite od kapital koi go pokrenaa ovoj proekt. Isto taka, ne sme ni zapoznaeni so faktot dali se kontaktirani vo vrska so ovoj konkreten proekt i koj e stavot na dràvnite organi, akcionerite na berzite, kako i kompaniite koi kotiraat na berzi”, velat za “Kapital” od berzata vo Belgrad.

Od Komisijata za hartii od vrednost na Srbija izjavija deka konferencijata vo Milo~er, vsu{nost, e prodol`enie na rabotite koi bile dogovoreni na regionalniot sobir na regulatornite tela vo Belgrad, kade {to bil dogovoren plan za formirawe na regionalna platforma za trguvawe so hartii od vrednost i deka za celiot ovoj proekt ve}e e informirano i zapoznaeno Ministerstvoto za finansii na Srbija. “^lenovite na Komisijata za hartii od vrednost na Srbija smetaat deka ne postoi niedna pri~ina za da ne bide poddr`an vakviot proekt. Komisijata za hartii od vrednost naskoro }e organizira i sobir so doma{nite u~esnici na pazarot na kapital, na koj bi trebalo da bide prezentirana ovaa ideja i da se razgovara za razli~ni stavovi i argumenti”, veli Vesna Vuji} od Oddelot za odnosi so javnosta pri Komisijata za hartii od vrednost na Srbija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

22.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Попова Кула Демир Капија

21,00

21.000

Макпетрол-Тема АД Скопје

31,00

3,33

2.883

Комерцијална банка Скопје

3.062,24

0,76

695.129

21.300,00

0,7

85.200

486,89

0,32

219.589

Име на компанијата

Макпетрол Скопје Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

22.10.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.685.141,28

-1,66%

-2,59%

-12,67%

-6,71%

-18,89%

20.10.2010

ILIRIKA GRP

25.055.257,52

-0,37%

6,30%

1,53%

6,19%

1,57%

20.10.2010

Иново Статус Акции

17.338.059,64

-3,98%

-7,64%

-16,20%

-18,67%

-37,38%

21.10.2010

KD Brik

24.404.185,98

0,47%

4,68%

1,03%

8,48%

9,55%

20.10.2010

KD Nova EU

22.318.264,43

-0,13%

0,17%

-7,78%

-5,16%

-27,30%

20.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.350.675,82

0,48%

1,52%

-5,18%

-1,32%

-3,54%

21.10.2010

22.10.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) ОКТА Скопје Макстил Скопје Алкалоид Скопје

Износ (МКД)

110

-11,29

22.000

117

-9,30

23.400

1750

-2,78

7.000

152,9

-2,12

77.981

3.578,02

-0,48

200.369

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

22.10.2010

1.431.353

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.578,02

390,18

9,17

0,82

15.457

-65,37

обични акции

25.768

-52,72

6.400,00

341,43

18,74

0,19

Вкупно Официјален пазар

41.225

-58,42

486,89

105,83

4,60

0,48

обични акции

4.089

-85,75

KMB (2009)

2.014.067

3.062,24

533,81

5,74

0,89

Вкупно Редовен пазар

4.089

-96,80

MPT (2009)

112.382

21.300,00

0,59

45.315

-64,55

3062,24

0,76

695.129

REPL (2009)

25.920

36.812,50

5.625,12

6,54

0,74

486,89

0,32

219.589

SBT (2009)

389.779

2.400,00

211,39

11,35

0,55

Алкалоид Скопје

3578,02

-0,48

200.369

STIL (2009)

14.622.943

152,90

0,11

1.382,71

2,14

Топлификација Скопје

3152,38

-0,20

198.600

TPLF (2009)

450.000

3.152,38

61,42

51,33

0,92

439,00

0,05

175.600

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Македонски Телеком Скопје

обврзници

54.562

Гранит Скопје

% на промена

3.071.377

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

22.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Вкупно издадени акции

22.10.2010

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 22.10.2010)

10 25.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

VLADATA POLEKA KROI STRATEGIJA

ZAGUBARITE ]E SE PRODAVAAT ZA EDNO EVRO?! I pokraj ponudenite ~etiri na~ini za proda`ba na zagubarite, vo Vladata se razmisluva ovie kompanii da se prodadat "vo ~etiri o~i", za edno evro KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o Vladata ve}e se razmisluva za idejata ~etirite dràvni zagubari da se prodadat za edno evro. Del od vladiniot tim za “Kapital” otkriva deka ne se isklu~uva mo`nosta ~etirite dràvni pretprijatija, EMO, OHIS, Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep da se ponudat za samo edno evro. I pokraj ~etirite ponudeni modeli za proda`ba na zagubarite, del od vladinite pretstavnici smetaat deka moèbi najprifatliva e opcijata ovie kompanii noviot sopstvenik da go dobijat preku javno naddavawe ili direktna spogodba. “Vo Vladata s$ u{te nema nikakva odluka vo odnos na modelot za proda`ba na zagubarite. Za mene, najprifatliva e opcijata zagubarite da se prodadat za edno evro, so mo`nost kupuva~ot da gi isplati vi{okot vraboteni kako tehnolo{ki vi{ok, bez nikakvi drugi obvrski kon Vladata“, e stavot na eden od ekonomskite ministri vo Vladata. KONSULTANTITE ZA DIREKTNA PRODA@BA Na vakvo mo`no scenario predupredi i edna od angaìranite konsultantski ku}i. Tokmu zastarenata tehnologija, kvalifikuvanosta i brojot na vrabotenite, kako i obvrskite na kompaniite, se glavnata pri~ina poradi koja i vo Vladata i konsultantite smetaat deka e mo`no zagubarite svojata {esta sre}a da ja probaat so proda`ba “vo ~etiri o~i”,

za mnogu niska cena. “Nie i pred edna godina prepora~avme deka tenderite }e bidat uspe{ni ako ne se uslovuvaat investitorite. Eve, se poka`a deka kompaniite ne se zaintersirani za zagubarite so ponudenite uslovi za proda`ba. Site investitori ne sakaat obvrski, problemi, vraboteni, neopravdani tro{oci. Treba da se isfrli od igra idejata za raspi{uvawe ist ten-

43,77 milioni evra iznesuva zagubata na ~etirite dr`avni pretprijatija vo 2009 godina

der kako dosega{nite, kako i modelot za postavuvawe menaxeri od dr`avata. Se nadevam deka Vladata }e bide pofleksibilna, bidej}i se poka`a deka vo ovaa sostojba kompa-

niite te{ko }e se prodadat“, veli Qubomir Estatev, konsultant od Bulbrokers. I od Bulbrokers i od Diloit i Tu{ sovetuvaat deka najdobro e za sekoja kompanija da se primeni razli~en model za proda`ba. Konkretno, za EMO, konsultantite sovetuvaat deka e neophodno kompanijata da se restrukturira, bidej}i so nesegmentirano proizvodstvo EMO ne bil atraktiven za investito-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,77%

3,80%

4,78%

5,54%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5929

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

43,9447

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

69,1900

Швајцарија

франк

45,6480

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,0720

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,3509

61,6

45,2

46,2

Извор: НБРМ

rite. DIREKTORITE NE JA SAKAAT DR@AVATA Direktorite na ~etirite zagubari vo zemjava se re~isi ednoglasni deka EMO, Eurokompozit, OHIS i TKP ne treba da ostanat vo sopstvenost na dr`avata. “Jas OHIS odamna bi go prodal preku direktna spogodba. Zakonski, toa e vozmo`no. Po pet neuspe{ni tenderi, smetam deka ovaa opcija e najprifatliva

za proda`ba na OHIS. Golemite investitori ne sakaat tenderi, uslovi, kriteriumi. Ima otvoreni pra{awa za koi na treba da se razgovara na masa so eden seriozen, potencijalen investitor”, objasnuva Pece Joveski, generalen direktor na OHIS. Vladata }e go po~eka ishodot od javniot povik za OHIS u{te edna nedela, pa }e odlu~uva na koj na~in }e gi prodava zagubarite.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

200 MILIONI EVRA OD SVETSKA BANKA ZA NAREDNIOT PERIOD ordot na direktori na Svetska banka dogovara nova programa za finansiska poddr{ka na Makedonija vo narednite 4 godini vo vrednost od okolu 100 milioni evra za prvite 2 godini, so mo`nost za zgolemuvawe na zaemite vo poslednite 2 godini od programata. Dopolnitelno, finansiskata institucija IFC, kako del od Svetska banka, planira da obezbedi kredit od okolu 100 milioni evra za finansirawe na privatniot sektor. Od Svetska banka velat

deka strategijata za partnerstvo e celosno usoglasena so prioritetite na zemjata i e zasnovana vrz postojan dijalog so Vladata i konsultacii so klu~nite ~initeli i partnerite za razvoj. “Zemjata postigna izvonreden napredok vo tekot na izminatata decenija, so {to e napraven impresiven razvoj od zemja koja be{e vo konflikt do kandidat za EU. Sepak, zemjata sega se soo~uva so pove}e te{kotii vo nadvore{nata sredina na patot na nejziniot razvoj. Novata strategija za

partnerstvo ima za cel da ja pridruùva Vladata vo vreme na ovie te{ki vremiwa, so finansiski i sovetodavni uslugi {to }e poddràt pobrz i seopfaten ekonomski rast”, izjavi Lilia Burun~uk od kancelarijata na Svetska banka Makedonija. Idnata pomo{ posebno }e se fokusira na pobrz razvoj preku podobruvawe na konkurentnosta. Republika Makedonija moè ja podobri biznis-klimata preku kontinuirano odrùvawe na zdrav makroekonomski am-

bient, ponatamo{ni napori za namaluvawe na tesnite grla vo biznis-klimata i infrastrukturata, investicii vo obrazovanieto, vklu~itelno i visokoto obrazovanie. Republika Makedonija stana ~lenka na Svetska banka vo 1994 godina i od toga{ bankata investira{e 1,061 milijardi dolari vo Makedonija preku 23 IDA krediti i 29 IBRD zaemi. Svetska banka, isto taka, obezbedi okolu 180 milioni dolari pomo{ za zemjava vo vid na grantovi.

25.10.2010

KAPITAL BANKA NUDI KREDIT ZA KUPUVAWE VO TEHNOMARKET

apital banka, vo sorabotka so Tehnomarket, vovede specijalen promotiven krediten produkt, so cel nudewe na dopolnitelni beneficii i privilegii za svoite klienti, soop{tija od bankata. Od Kapital banka velat deka so ovoj specijalen promotiven produkt klientite }e mo`at da podignat kredit za kupuvawe na proizvodi od Tehnomarket pod ekstra povolni uslovi i toa bez kamata, so

fleksibilni mo`nosti bez `iranti i odobruvawe na kreditot za samo 1 den. Promotivniot period za iskoristuvawe na povolnostite na ovoj produkt }e trae do 31 dekemvri, odnosno do krajot na godinata.

U[TE EDEN IDEEN PROEKT ZA @ELEZNI^KATA PRUGA KON ALBANIJA

17.03.2010 MAKEDONIJA I ALBANIJA @ELEZNI^KI ]E SE POVRZAT VO 2019?!

@elezni~kata pruga od Ki~evo do albanskata granica e del od `elezni~kiot Koridor 8, koj gi povrzuva Albanija, Makedonija i Bugarija. So ovaa

pruga se o~ekuva da se stimuliraat ekonomskite vrski me|u dvete zemji, a }e se obezbedi i povrzanost na Makedonija so Jadranskoto More SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

zgradbata na èlezni~kata pruga od Ki~evo do granicata so Albanija najverojatno }e bide gotova do krajot na 2019 godina. Vaka predviduvaat vo javnoto pretprijatie Makedonski èleznici-Infrastruktura, otkako v~era sklu~ija dogovor so bugarskata kompanija Evrotransproekt za izrabotka na u{te edno idejno re{enie koe treba da ja pokaè ekonomskata isplatlivost na celiot proekt. Glavniot dogovor za idejno re{enie be{e potpi{an minatata godina, no vo M@-Infrastruktura objasnuvaat deka ova e samo aneks na istiot dogovor, koj im go barale od Evropskata komisija. “Za da moème da aplicirame za pari od evropskite fondovi za izrabotka na osnovniot proekt, koj ~ini re~isi tri milioni evra, moravme da izrabotime i vakva analiza, koja e po terk na Evropskata komisija. Taa treba da se izraboti za 45 dena i potoa }e barame pari za izrabotka na osnovniot proekt. Ova idejno re{enie go raboti istata firma so koja go imame sklu~eno glavniot dogovor, zatoa {to se raboti za mala suma, vo iznos na 2% od os-

novniot dogovor”, objasnuva Vlado Panovski, rakovoditel na proektot. Toj dodava deka otkako }e bide gotova studijata, narednata faza e da se izraboti glavniot proekt. "Izrabotkata na glavniot proekt bi trebalo da zavr{i za dve godini. Toa zna~i deka ako izgradbata na prugata po~ne vo 2012 godina, a eksproprijacijata na zemji{teto zavr{i do 2014 godina, realni se {ansite prugata da bide gotova

do 2019 godina”, objasnuva Panovski. @elezni~kata pruga od Ki~evo do albanskata granica e del od `elezni~kiot Koridor 8, koj gi povrzuva Albanija, Makedonija i Bugarija, od pristani{tata Dra~ do Varna. Vo Makedonija, vo ramkite na Koridorot 8, treba da ima 309 kilometri pruga, od koi se izgradeni 152 kilometri od Kumanovo do Ki~evo. Vo pretfizibiliti studijata za razvoj na `elezni~kite linii na Koridorot 8, iz-

rabotena od italijanskoto Ministerstvo za infrastruktura i od Ministerstvoto za me|unarodna trgovija, pi{uva deka prioritet treba da se dade na izgradbata na èlezni~kata delnica od albanskata granica do Struga, vo dolìna od 12 kilometri, za koja presmetale deka se potrebni 70 milioni evra. Planot na makedonskata vlast e da se izgradi èlezni~ka pruga od Ki~evo do albanskata granica koja spored predviduvawata }e ~ini pove}e

od 200 milioni evra. Italijanskite eksperti presmetale deka so povrzuvaweto na albanskata granica i Struga }e se stimuliraat ekonomskite vrski me|u dvete zemji, a }e se obezbedi i povrzanost na Makedonija so Jadranskoto More. I vo Nacionalnata transportna strategija na Ministerstvoto za transport pi{uva deka potrebno e da se prou~i idejata za povrzuvawe na Makedonija so Albanija, no preku izgradba

na èlezni~ka pruga Struga-Prewas, poradi poniski tro{oci za izgradba. Ekspertite, pak, velat deka mnogu malku e verojatno èlezni~kiot del od Koridorot 8 da bide zavr{en vo dogledno vreme. “Jas ne gledam pomrdnuvawe na rabotite vo toj del. Nie imame dogovoreno dinamika kako da se odvivaat rabotite. Imame i strategija vo koja ne se predvideni dopolnitelni aneksi i studii. U{te dodeka bev zamenikminister za transport se potpi{uvaa mnogu dogovori, me|utoa, sega slu{am deka }e se rekonstruira Koridorot 10, dodeka za Koridorot 8 nema ni{to. Nie s$ u{te nemame nitu fizibiliti studija, taka {to ni vo 2029 godina nema da se zavr{i prugata”, veli Skender Palo{i, porane{en zamenik-minister za transport. Vkupnata dolìna na èlezni~kata pruga iznesuva 1.300 kilometri. Koridorot 8 {to minuva niz Makedonija e podelen na tri dela - isto~en vo dolìna od 89 kilometri, centralen so postoe~ka pruga vo dolìna od 154 kilometri i zapaden vo dolìna od 66 kilometri. Vo M@-Infrastruktura velat deka vo ponapredna faza e èlezni~kata delnica kon Bugarija, iako predviduvaat kone~no da se izgradi do sredinata na 2018 godina.

12 25.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA BARA DISTRIBUTER NA TOPLINSKA ENERGIJA egulatornata komisija za energetika raspi{a javen povik na koj bara kompanija koja }e ja distribuira toplinskata energija vo Skopje, kako {to dosega prave{e skopska Toplifikacija. Komisijata na potencijalnite investitori im ostava samo edna nedela da gi dostavat svoite ponudi. Na tenderot mo`e da se javat

ili kompanii koi ve}e imaat sopstvena mreà ili, pak, takvi koi }e ja zakupat distributivnata mreà. Otkako pred edna godina Toplifikacija se otkaà od licencite za distribucija i snabduvawe na toplinska energetija, sega Regulatornata komisija bara kompanija koja }e se zanimava so ovaa dejnost i }e dis-

tribuira parno greewe vo op{tina \or~e Petrov, Karpo{, Centar, Kisela Voda, âir, Aerodrom, kako i vo op{tinata Gazi Baba. Dolìnata na distributivnata mreà iznesuva okolu 185 kilometri. Ekspertite objasnuvaat deka vo momentot toplanata Energetika, sopstvenost na dràvnata kompanija ELEM, ima sopstvena distributivna mreà.

EVN MAKEDONIJA POVTORNO POME\U NAJMLADITE VN Makedonija i ovaa u~ebna godina prodol`uva so u~ili{niot proekt. Timovi na edukatori }e gi posetuvaat decata od ~etvrto oddelenie vo 70 novi u~ili{ta vo zemjava, koi na eden oddelenski ~as }e doznaat kako razumno da ja koristat elektri~nata energija. “Godinava, proektot e zbogaten od mnogu aspekti i predvideni se novi iznenaduvawa za decata. So sekoja poseta vo edno u~ili{te decata dobivaat edukativni posteri, koi go rezi-

miraat celoto predavawe i koga }e posakaat }e mo`at da se potsetat na preporakite od ~asot. Sekoj u~enik }e dobie nov redizajniran raspored za ~asovi, korisni i interesni materijali za vo u~ili{te, no i edukativna boenka za u~ewe i zabava doma. Edukativnata boenka ja sledi prikaznata na Marko i Mila, glavnite likovi na proektot, koi zaedno so decata u~at kako da za{tedat energija vo svoite domovi”, informiraat od EVN Makedonija.

Od godinava, sekoe u~ili{te }e u~estvuva na kviz, a }e se organiziraat po tri regionalni kvizovi sekoe polugodie i eden nacionalen. Decata }e se natprevaruvaat so literaturni i likovni tvorbi, no i mali proekti za za{teda na energija vo u~ili{tata ili vo sosedstvoto. Najdobrite proekti za {tedewe energija }e bidat nagradeni i }e mo`e da se implementiraat. Dosega, EVN Makedonija, vo sorabotka so nevladiniot sektor posetila 250 u~ili{ta.

KOMPANIITE NEDOVOLNO GI ZA[TITUVAAT SVOITE MARKI

MAKEDONSKITE PROIZVODI NA UDAR NA STRANSKI FALSIFIKATORI Poznati makedonski proizvodi s$ po~esto se falsifikuvaat, posebno na pazarite na porane{na Jugoslavija. Nivnite proizvoditeli se àlat deka postapkata pkata za nivna me|unarodna za{tita e sloèna i skapa! EMA NIKOLOVSKA revisokite ceni za za{tita na makedonskite trgovski marki gi demotiviraat makedonskite kompanii da gi za{tituvaat svoite proizvodi na stranskite pazari. Dolgata i sloèna procedura isto taka odi vo prilog na konstatacijata deka iako za{titata na kompaniite e neophodna, za niv pretstavuva premnogu izgubeno vreme i pari. “Koga izleguvame so nekoi proizvodi na stranski pazar, n$ pra{uvaat dali sakame da go za{titime dizajnot ili bojata na proizvodot. Za da go napravime toa, potrebni se nekolku prijavi. Za sekoja od prijavite se pla}a poedine~no, isto kako {to i za sekoja zemja vo svetot kade {to go plasirame toj proizvod treba da platime posebno za za{tita“, veli Savka Dimitrova, generalen direktor na konditorskata fabrika Evropa. Taa objasnuva deka problemite prvo po~nuvaat vo na{ata zemja, a potoa prodolùvaat koga proizvodot }e izleze na stranski pazar. “Na{ite institucii velat deka bonbonite “bela menta” ne smeat da se za{tituvaat, bidej}i se smetaat za generi~ki proizvod, a takvite ne se za{tituvale. Tokmu zatoa, nekoj uspea da gi falsifi-

trgovski marki od Makedonija me|unarodno se registrirani vo 2009 godina

kuva ovie bonboni na na{iott pazar. I desertite "praline"" se falsifikuvaa i toa voo sosedna Srbija, dodeka ~oko-ladnite vafli “hejzl nats”” nekoj gi falsifikuva, no nee doznavme koj. Samo imavmee informacii deka najverojatnoo bile proizvedeni vo Turcija”,, gi objasnuva Dimitrova re-alnite problemi so koi see soo~uvaat. Poradi ogromniot broj fal-sifikatori, vo momentov,, ovaa fabrika najmnogu see trudi da se za{titi tokmuu na pazarot kade {to e na-jgolema mo`nosta da bidatt falsifikuvani. Toa se predd s$ zemjite od porane{naa Jugoslavija. Sega se pravatt obidi da se za{titat del odd nivnite proizvodi vo Bosnaa i Hercegovina. Vo prilepska Vitaminka, pak,, tvrdat deka ne dozvoluvaatt nivnite proizvodi da see prodavaat neza{titeni vo stranstvo. “Bidej}i kompanijata 45% od svoeto proizvodstvo prodava na pazarite nadvor od dr`avata, zna~itelniot procent na izvoz sam po sebe nalaga Vitaminka da gi za{tituva trgovskite marki na

proizvodite nameneti za izvoz”, veli za "Kapital" Sa{o Naumovski, generalen direktor na Vitaminka, Prilep. I pokraj toa {to Vitaminka raboti sosema podgotveno na stranskiot pazar, obidite za falsifikuvawe na popularnite proizvodi se neizbe`ni. I ovoj proizvoditel se soo~uva so problemot na falsifikuvawe,

koj go re{ava sudski. “Eden obid za falsifikuvawe imavme vo sosedno Kosovo, no toa be{e od pomali razmeri i go nadminavme. Poseriozen be{e slu~ajot koga se obidoa da ni ja falsifikuvaat ambala`ata na ke~apot na Vitaminka vo Makedonija, koga podnesovme i tu`ba. Toa se slu~i zatoa {to najva`niot

element na sekoja trgovska marka e negovata edinstvenost vo o~ite na potro{uva~ite koja vo ovoj slu~aj be{e naru{ena. [tom po~nat da te falsifikuvaat vo svojata zemja, jasno e deka nadvor, pak, voop{to nema da te po{tedat”, objasnuva Naumovski. Spored podatocite na Zavodot za intelektualna sopstvenost,

klu~en problem kaj doma{nite klu~ trgovski marki e {to tie ne trgo se zza{tituvaat vo svetot. “Markite kako Pivara, Tikve{ “Ma koi se najpoznati, i Vitaminka, Vi ne se {titat na stranskiot pazar, osven onamu kade {to paza smetaat deka moàt da bidat smet falsifikuvani”, veli ekspertot fals sopstvenost, za intelektualna i Valentin Pepequgoski. Val Brojot na me|unarodno regisBroj trirani makedonski trgovski trir marki vo 2009 ostanal na mar isto nivo kako i vo prethodnata godina. Vo 2008 godina preku Dràvniot zavod za pre intelektualna sopstvenost inte vo Svetskata organizacija me|unarodno bile registrirame|u ni 20 trgovski marki od Makedonija. I vo 2009 godina Mak me|unarodno se registrirame|u ni u{te 20 trgovski marki. Pokraj pozitivnite dvièwa Pok ostvareni vo 2009 godina, ostv postoi prostor u{te pove}e post da se podobri sostojbata so me|unarodno registriranite me|u makedonski trgovski marki. mak Toa ukaùva na faktot deka makedonskite firmi s$ u{te mak sfateno zna~eweto go nemaat n na m me|unarodnata za{tita na trgovskite marki, nitu, pak, trgo se dovolno zapoznaeni so mo`nostite koi gi nudi, ako se zeme predvid deka Zavodot za intelektualna sopstvenost go ima potpi{ano Madridskiot dogovor koj na firmite im nudi olesnitelna okolnost so samo edna prijava da gi za{titat svoite proizvodi vo site zemji vo svetot.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

25.10.2010

VLADATA NAJAVUVA KONTINUIRAN DIJALOG SO KOMPANIITE dlukata za poseta na 150 kompanii e donesena pred dva meseci. Ve}e eden mesec se raboti na teren i dosega se poseteni okolu 100 kompanii. Pove}e od polovina od rabotata e zavr{ena. Celta e kontinuirano da se podobruva delovnoto opkru`uvawe, a ne da se pravi politi~ki marketing od ovaa akcija - ja doobjasni v~era vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, idejata za proektot - poseta na kompaniite i podobruvawe na delovnoto opkru`uvawe. Vo prvata

faza e planirana poseta na reprezentativen primerok od 150 kompanii, izbrani vo sorabotka so stopanskite komori. “Kompaniite naj~esto se od proizvodnite dejnosti, a stanuva zbor za golemi, mali i sredni kompanii od ma{inskata, metalur{kata, farmacevtskata industrija, od zemjodelstvoto i od niza drugi dejnosti”, istakna Pe{evski. Vladinite timovi se sostaveni od pretstavnici na ministerstvata za ekonomija, za transport i vrski i za zemjodelstvo,

kako i od Upravata za imotnopravni odnosi i Agencijata za katastar. “Kon krajot na mesecot, koga }e bide zavr{ena posetata na kompaniite, }e bide podgotvena sublimirana informacija vrz osnova na koja }e se odi so konkretni predlozi za toa {to moè da napravi Vladata za da go podobri delovnoto opkruùvawe”, soop{ti vicepremierot Pe{evski. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pojasni deka Ministerstvoto za finansii e zadolèno

da poseti okolu 50 firmi koi za poefikasno rabotewe na }e odlu~ime {to }e bide prifateno i sprovedeno od strana imaat problemi od oblasta na carinskata uprava. imotno-pravnite odnosi, pri {to "Koga }e bide gotova aktivnosta, na Vladata", veli Stavreski. dosega se poseteni okolu 15-20 firmi. Dosega utvrdivme deka postojat tri seta pra{awa vo imotno-pravni odnosi. Ministerot Stavreski veli deka naj~estite zabele{ki na kompaniite se odnesuvaat na skratuvawe na administrativnite postapki, namaluvawe na odredeni tro{oci i barawa za buxetska pomo{. Ima zabele{ki vo delot na pristapot kon finansiraweto, kako i komentari

BIZNISMENITE ]E GI DOSTAVAT SVOITE @ELBI DO VLADATA

KORUPCIJATA, BIROKRATIJATA I FINANSIITE PRE^KI ZA BIZNISOT Duri 70% od biznismenite vo zemjava odgovorile deka nemaat ednakov pristap pred zakonot i dostapnost do finansii. Konfederacijata do Vladata }e dostavi lista so `elbi na biznismenite koi, dokolku se ispolnat, treba da gi re{at problemite vo raboteweto na kompaniite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

orupcijata, bi-rokratijata, pristapot do finansii i nefleksibilnosta na pazarot na trud se najgolemite problemi koi go ograni~uvaat vodeweto biznis vo dràvava. Ova go pokaùva istraùvaweto za delovnoto opkruùvawe koe go napravi Konfederacijata na rabotodava~i, koristej}i iskustva od Slova~ka. Konfederacijata do Vladata }e dostavi lista so èlbi na biznismenite koi, dokolku se ispolnat, treba da gi re{at problemite vo raboteweto na kompaniite. Od ocenkite na okolu 60 anketirani menaxeri se zaklu~uva deka site imaat problem so pristapot do finansii, a 70% dale negativen odgovor na pra{aweto za ednakov tretman pred zakonot. Podobruvawe na infrastrukturata e druga glavna pre~ka za biznis vo Makedonija. Okolu 70% od ispitanicite dale negativen odgovor za kvalitetot na infrastrukturata vo Makedonija. “Biznisot se soo~uva so pove}e barieri. Konfederacijata napravi lista na èlbi na rabotodava~ite vrz baza na pra{alnici koi gi isprativme do nekolku kompanii. Celta e podobruvawe na delovnoto opkruùvawe vo Makedonija. Najgolemite èlbi se namaluvawe na birokratijata i na trgovskite barieri, podobruvawe na kvalitetot na zakonite, lojalna konkurencija, poefikasen sudski sistem, transparentnost na

javnite nabavki i borba protiv korupcijata”, izjavi Mile Bo{kov, pretsedatel na Konfederacijata na rabotodava~i. Spored nego, birokratijata sekoga{ bila problem za biznisot. “Nie gi sledime site pokazateli. Vo prvite dva kvartali imavme vlo{ena sostojba, a vo tretiot ima podobruvawe, no toa ne zna~i deka e postignato zadovolitelno nivo. Ovie na{i preporaki }e bidat dostaveni do Vladata i do site relevantni institucii, {to nema da zna~i pritisok za da bidat prifateni, tuku samo pokazatel {to treba da prezeme dràvata za da se re{at prakti~nite problemi so koi se soo~uva biznisot”, objasnuva Bokov. ISKUSTVOTO NA SLOVA^KA KAKO PRIMER Od Konfederacijata velat deka videle koi reformi gi napravila Slova~ka pred da vleze vo EU i koi dale dobri rezultati za biznis-sektorot. Spored Ri~ard Ki~ina, direktor na Slova~kata biznis-alijansa, ova e vaèn proekt so koj ako se implementiraat preporakite, }e moè da se otstranat mnogu barieri za vodewe biznis. “Najgolemite problemi za vodewe biznis se obemnata birokratija, lo{ata infrastruktura, niskata transparentnost i problemite na pazarot na trud. Ovie sektori se pokrieni vo istraùvaweto, a nekolku makedonski eksperti rabotea na ovie problemi i dostavija svoi predlozi kako da se re{at”, izjavi Ki~ina. Kako najgolem problem na makedonskiot pazar

MILE BO[KOV PRETSEDATEL NA KONFEDERACIJATA NA RABOTODAVAÎ Biznisot se soo~uva so pove}e barieri. Konfederacijata napravi lista na èlbi na rabotodava~ite vrz baza na pra{alnici. Najgolemite èlbi se namaluvawe na birokratijata i na trgovskite barieri, podobruvawe na kvalitetot na zakonite, lojalna konkurencija, poefikasen sudski sistem, transparentnost na javnite nabavki i borba protiv korupcijata. na trud, spored nego, e nefleksibilnosta. “Na pazarot na trud ima problem so fleksibilnosta na dogovorite koi gi sklu~uvaat rabotodava~ot i vrabotenite. Nema mo`nost slobodno da pregovaraat i da se dogovorat za uslovite na dogovorot. Vo Slova~ka ima zakonska regulativa za pazarot na trud, no nema strogi zakonski pravila koi go ograni~uvaat pazarot na trud”, objasnuva Ki~ina. Podatocite od istraùvaweto bile sobrani vo rok od ~etiri nedeli, a pra{alnikot bil ispraten do 300 kompanii i {est asocijacii. Povratni odgovori se dobieni od 58 kompanii,

stanuva zbor za klasi~en aran`man, tuku za otvorena kreditna linija. "Ovde se raboti za poinakov tip odnosi me|u dr`avata i Fondot. Se raboti za klasi~na otvorena kreditna linija, kade {to dr`avata prakti~no odnapred e oceneta od Fondot kako zemja koja vodi zdravi politiki i potoa MMF ve}e ne nametnuva drugi uslovi. Toa e razlikata me|u ovaa otvorena kreditna linija

So cel zgolemuvawe na transparentnosta i namaluvawe na korupcijata, vo izminative nekolku godini vo Slova~ka se doneseni i sprovedeni pove}e zakoni, no najva`niot }e stapi na sila na po~etokot od 2011 godina. Se odnesuva na transparentnosta na javnite nabavki koi gi sklu~uvaat dr`avnite institucii i kompanii. Spored Zakonot, nieden dogovor nema da stapi na sila dodeka ne bide javno objaven. “Transparentnosta e va`na za biznisot, pred s$ vo delot na javnite nabavki. Ni trebaa 20 godini za da ja ubedime Vladata da gi objavi dogovorite na dr`avnite institucii. Sega imame onlajn-baza za site javni nabavki, koja kompanija imala najdobri uslovi i kolku vreme trae dogovorot”, izjavi Gabriel Sipos, direktor na Transparentnost Slova~ka. ~etiri asocijacii i edna op{tina. Pra{alnikot od 33 pra{awa be{e podelen vo tri grupi: legislativa, makroekonomski faktori i kompanii. PREMNOGU SE DOLGI STOPANSKITE SPOROVI Spored Lukas Melka, rakovoditel na Oddelot za operativni raboti pri Evropskata komisija, potrebni se reformi za re{avawe na dolgotrajnite stopanski sporovi, posebno

na onie koi imaat finansiski implikacii. “Brzoto re{avawe na stopanskite sporovi e od osobena va`nost za biznis-zaednicata, posebno za malite i srednite pretprijatija kaj koi zavr{nata odluka moè da go zagrozi nivniot opstanok”, smeta Melka. Toj naglasi deka nekolku sprovedeni istraùvawa pokaàle deka najgolemoto ograni~uvawe za stranskite investitori vo

OD DENESKA, BLOKIRAN @ELEZNI^KIOT SOOBRA]AJ SO GRCIJA

STAVRESKI: MAKEDONIJA VODI ZDRAVA FISKALNA POLITIKA akedonija vodi zdrava fiskalna politika, buxetskiot deficit e tret najnizok vo Evropa. Ne znam koj od doma{nite kvazieksperti mo`e da go oponira toa - izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, vo nedelnoto intervju na Radio Slobodna Evropa. Za ponudata od Me|unarodniot monetaren fond ministerot Stavreski poso~uva oti ne

VO SLOVA^KA, DR@AVNITE DOGOVORI ]E BIDAT JAVNO OBJAVENI

i klasi~niot aran`man", re~e vicepremierot Stavreski.

oradi generalen {trajk na Panhelenisti~kiot sojuz na èlezni~arite, od utre do 29 oktomvri povtorno }e bide vo prekin èlezni~kiot soobra}aj kon i od Grcija. Kako {to soop{tija Makedonski èleznici, vozovite }e soobra}aat do i }e trgnuvaat od Gevgelija. Za vreme na {trajkot, spored in-

formaciite na Gr~kite `eleznici, patnicite od Gevgelija do Solun i obratno }e bidat transportirani so soodvetni prevozni sredstva, odnosno }e bide obezbeden transfer so avtobus. @elezni~kiot soobra}aj kon Grcija, spored Gr~kite `eleznici, se o~ekuva da se normalizira no}ta me|u 29 i 30 oktomvri.

Zapaden Balkan e percepcijata na visokoto nivo na korupcija i nedostigot od transparenost vo pristapot do informacii, i zatoa e potrebno nosewe i sproveduvawe na poefikasni zakoni. Spored nego, del od dr`avnata administracija ja zgolemila transparenosta i efikasnosta preku izrabotkata na veb-stranici i debati, no s$ u{te postoi prostor za podobruvawe vo ovaa oblast.

14 25.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

DR@AVATA MO@E DA PRODADE SAMO 31% OD TELEKOM SRBIJA

HRVATSKA JA NAMALUVA ADMINISTRACIJATA ZA 5%

rbija pregovara so gr~kata kompanija OTE za zaedni~ka trgovija so akciite na Telekom Srbija. Vo toj slu~aj, Srbija na tenderot bi prodala 31%, a Grcite svoite 20%. Najavata za mo`en zaedni~ki nastap na Telekom Srbija i OTE ja otvori dilemata so kolku pari }e raspolaga dr`avata po proda`bata na mnozinskiot paket na

nacionalniot teleoperator. Dokolku se prodadat 31% od dràvnite akcii, buxetot, odnosno novoformiraniot fond na dràvata moè da bide bogat samo za 750 milioni evra, a ne za 1,4 milijardi evra. Kako {to istaknaa od srpskata Vlada, pregovorite so gr~kata kompanija OTE za nivnite planovi vrzani za sopstvenosta vo Telekomot

traat pove}e od polovina godina.

rvatskata Vlada, vo ramkite na programata za ekonomsko zazdravuvawe, predloì namaluvawe na brojot na vraboteni vo organite na dràvnata uprava. Vo soglasnost so celite za racionalizacija i zgolemuvawe na efikasnosta na javnata uprava, Vladata utvrdi kriteriumi za namaluvawe na brojot na vrabotenite vo dràvnata uprava za 5%.

Hrvatskiot vicepremier, Slobodan Uzelac, predupredi deka promenite vo dr`avnata administracija mora da bidat realizirani preku sposobnostite na kadarot i deka toa ne bi trebalo da bide nikakva revolucija, uka`uvaj}i deka javnata administracija e premnogu politizirana. Programata }e se realizira pred s$ preku ispra-

}awe na slu`benicite vo penzija.

KADE INVESTIRAAT BUGARSKITE KOMPANII?

BUGARITE NAJMNOGU INVESTIRAAT VO SRBIJA, ROMANIJA I UKRAINA

Podatocite na bugarskata Nacionalna banka za 2008 godina poka`uvaat deka Bugarija investirala 510,7 milioni evra vo stranstvo VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ugarskiot biznis ja nadìvea “detskata vozrast” i navleze vo nova, poseriozna faza. Sega Bugarija ima mo`nost, kapacitet i znaewe za ekspanzija vo drugite dràvi, kako {to se Makedonija, Srbija, Albanija, Romanija i Turcija, istakna zamenik-ministerot za ekonomija na Bugarija, Javor Kujumxiev. Iako bugarskata Agencija za investicii nema to~ni podatoci za doma{nite investicii vo stranstvo, sepak, vloùvawata na Bugarija se evidentni. Spored statisti~kite podatoci na Srbija, Bugarija spa|a vo top-deset stranski investitori vo ovaa zemja. Podatocite na bugarskata Nacionalna banka pokaùvaat deka vo 2008 godina Bugarija vloìla 510,7 milioni evra vo stranstvo. Praktikata pokaùva deka bugarskite pretpriema~i vo izminatiot period ne se naso~ija kon kupuvawe na fabriki vo sosednite zemji, tuku pove}e kon prihodni operacii. Taka, vo kriznata 2009 godina najmnogu pari vo stranstvo Bugarija investirala vo nedvi`nosti, duri 39,9 milioni evra, kako i vo finansiskoto posreduvawe, re~isi 26 milioni evra. Interesen e i podatokot deka pari~nite tekovi imaat obraten znak. Menaxerite na

7,2% milioni evra se investirani vo grade`ni{tvoto vo stranstvo lani

bugarskite kompanii donele pove}e pari od stranstvo, otkolku {to iznele, so {to zemjata e vo plus za 89,9 milioni evra. Podatocite pokaùvaat deka bugarskite investicii godinava se poskromni sporedeno so prethodnite dve godini. Podatocite na Narodnata banka pokaùvaat deka od januari do avgust godinava investiciite na Bugarija vo stranstvo iznesuvaat samo 3,3 milioni evra, glavno vo oblasta na grade`ni{tvoto, nedvi`nostite i trgovijata. “[ampion” vo investiciite e sinxirot za bela tehnika Tehnomarket, koj prodolùva da ja {iri svojata mreà vo regionot. Neodamna, Tehnomarket otvori svoi hipermarketi vo Novi Sad i Ni{. Najgolemata bugarska investicija vo stranstvo, pak, e na kompanijata Kaolin, koja vo Ukraina otvori fabrika za zbogatuvawe na kvarcen pesok vo vrednost od 15 milioni dolari. Menaxerite na kompanijata veruvaat deka ovaa investicija }e bide uspe{na. “Pod tenkiot sloj na po~vata leàt iljadnici toni pesok

Vo kriznata 2009 godina najgolemite investicii vo stranstvo bile vo nedvi`nostite (39.9 milioni evra) koj e namenet za dobivawe na visokokvalitetno staklo”, objasni Stefan Ignatov, tehnolog od Kaolin. Spored podatocite na bugarskata Nacionalna banka, bugarskite kompanii vo 2009 godina investirale 7,2 milioni evra vo grade`ni{tvoto vo stranstvo, a vo 2008 godina, pak, sumata iznesuvala 3,5 milioni evra. Najgolemite bugarski grade`ni pretpriema~i vo stranstvo se bra}ata Jordan i Dinko Dinevi, koi gradat letuvali{ta. Vo 2007 godina tie ja otvorile svojata prva naselba od 56 apartmani vo romanskoto

NAMALEN OBEM NA STRANSKI INVESTICII Obemot na stranski investicii vo Bugarija vo prvite osum meseci od godinava dostignal 830 milioni evra, {to e za 60% pomalku vo odnos na istiot period lani, poka`uvaat podatocite od bugarskata Nacionalna banka. Statistikata poka`uva deka pove}e od polovina od investiciite vo zemjata se vo prerabotuva~kata industrija i vo proizvodstvoto na elektri~nata energija. odmorali{te Mamaja i investirale 6,5 milioni evra. Investiciite na bra}ata Dinevi vo Romanija dosega ja dostignaa sumata od 15

milioni evra. Evropskite gradovi London, Viena i Barselona se omilenite gradovi na bogatite Bugari koga e vo

pra{awe kupuvaweto imot vo stranstvo. Narodnara banka izmerila deka vo 2009 godina Bugarite investirale 39 milioni evra vo nedvi`en imot vo stranstvo, a vo 2008 godina re~isi trojno pove}e, okolu 83 milioni evra. Bugarite ja iskoristija ekonomskata kriza vo Grcija, pa po~naa i tamu da kupuvaat imoti. Za gr~kite nedvi`nosti tie pla}aat povisoki ceni sporedeno so nedvi`nostite po Crnoto More, za koi dobivaat pokvalitetna sredina so pomalku kriminal, velat analiti~arite.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

25.10.2010

SRBIJA PRETSTAVUVA MULTIMEDIJALEN INVESTICISKI KATALOG

SRBIJA INTENZIVNO PRIVLEKUVA INVESTICII OD DIJASPORATA

Ministerstvoto za dijaspora na Srbija }e go pretstavi investiciskiot katalog vo site pogolemi centri na srpskata dijaspora, a }e go distribuira i na pove}e od 5.000 adresi na biznismenite {irum svetot koi imaat srpsko poteklo VESNA KOSTOVSKA

CVETKOVI]: INVESTIRAJTE VO SRBIJA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija, preku investiciski katalog }e lovi investitori. Srpskiot minister za dijaspora, Srxan Sre~kovi}, go pretstavi prviot multimedijalen katalog so 193 proekti nameneti za investitorite od dijasporata, no i za drugite investitori. Sre~kovi} izjavi deka toa se proekti od 68 op{tini i gradovi, vo najgolem del od oblasta na turizmot, industriskite zoni, infrastrukturata i ekologijata. Ministerstvoto za dijaspora }e go pretstavi katalogot vo site pogolemi centri na srpskata dijaspora, a }e go distribuira na pove}e od 5.000 adresi na biznismenite so poteklo od Srbija, koi `iveat nadvor od svojata zemja. Vo katalogot se navedeni site relevantni informacii za op{tinite i gradovite koi u~estvuvale vo proektot. Najgolem del od ovie investiciski proekti, okolu 40,6% se odnesuvaat na mo`nosta da se investira vo postoe~ki

Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, ja povika dijasporata seriozno da gi razgleda site opcii za investirawe vo Srbija. “Ako sakame visoka stapka na rast, zavisime od stranskite investicii”, re~e Cvetkovi} i gi povika Srbite od dijasporata da ne investiraat vo Srbija od patriotski pri~ini, tuku da gi sogledaat site uslovi koi im gi nudi zemjata. Toj oceni deka pretstavnicite od dijasporata imaat prednosti vo odnos na ostanatite investitori, bidej}i go poznavaat jazikot i kulturata, a od niv o~ekuva da ja promoviraat Srbija vo svetot i da go podobrat nejziniot imix koj be{e naru{en vo minatoto.

TOP 100

razvoj na zemjata. “Porakata koja Srbija im ja ispra}a na investitorite od dijasporata e jasna. Srbija e zemja koja se menuva na podobro i ne gi povikuvame na onoj star demago{ki i kvazipatriotski na~in da & pomognat na zemjata. Im nudime konkretni proekti, im nudime vo Srbija da se zanimavaat so biznis i da ostvaruvaat profit, kako i da vrabotuvaat na{i lu|e i na toj na~in indirektno da go pottiknat ekonomskiot razvoj na zemjata”, izjavi ministerot

Najgolem del od investiciskite proekti, odnosno 40,6%, se odnesuvaat na mo`nosta za investirawe vo postoe~ki ili vo novi kapaciteti vo turizmot.

ekonomija i vrabotila okolu 25.000 lu|e. Za razlika od ostanatite isto~noevropski zemji, kade {to se zabele`uva pad na deviznite doznaki od 10%, vo Srbija minatata godina ostvarile rast. Sre~kovi} objasnuva deka bez investicii od stranstvo nema

Srpskata dijaspora minatata godina vo zemjata ispratila 5,5 milijardi dolari, {to e 10 pati pove}e od direktnite investicii koi gi investirala vo Srbija poslednite 10 godini. Od 2000 godina do denes dijasporata investirala 550 milioni dolari vo srpskata

ili vo novi turisti~ki kapaciteti, 20,3% se odnesuvaat na mo`nostite za investicii vo industriskite zoni, 18,7% vo infrastrukturata, 10,3% se proekti od oblasta na agrarot i proizvodstvoto na zdrava hrana i 9,3% vo ekologijata. O

za dijaspora. Sre~kovi} istaknuva deka me|u prioritetite na srpskata Vlada e kako da privle~at ~etiri do pet milijardi dolari godi{no stranski investicii. “Za da podigneme nov ciklus ekonomski rast me|u 5% i 8% godi{no, neophodno e sekoja godina stranskite investicii da rastat najmalku za 10%”, izjavi ministerot za dijaspora, povikuvaj}i gi op{tinite i gradovite koi ne ispratile proekti da go napravat toa.

16 25.10.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

RUSIJA O^EKUVA GODINAVA DA PROIZVEDE POVE]E OD 500 MILIONI TONI NAFTA

usija, koja e najgolem proizvoditel na nafta vo svetot, planira ovaa godina da ja nadmine granicata od 500 milioni toni i takvata dinamika da ja zadr`i i vo narednite dve godini, izjavi ruskiot minister za energetika, Sergej [matko. “Ovaa godina }e go nadmineme nivoto od 500 milioni toni i smetam deka pozna~ajni promeni nema da ima do 2012 godina”, izjavi [matko.

Ministerot naglasi deka ruskata Vlada go razgleduva predlogot na Ministerstvoto za finansii za zgolemuvawe na dano~nata stapka za eksploatacija na prirodnite bogatstva, koi bi mo`ele da se odrazat na proizvodstvoto vo 2013 godina. Ministerstvoto za finansii na Rusija, so cel da go popolni trigodi{niot deficit na buxetot, predlaga zgolemuvawe na dano~nite stapki za eksploatacija na nafta za 6,5% od 2012 godina

i za 5,4% od 2013 godina. Proizvodstvoto na nafta vo Rusija za prvpat vo poslednite deset godini se namali vo 2008 godina poradi re~isi istro{enite nao|ali{ta vo tradicionalnite nafteni regioni. Edna godina podocna, po otvoraweto na golemite nao|ali{ta vo isto~niot del na Sibir, za koi se vovedeni specijalni dano~ni olesnuvawa, proizvodstvoto na nafta se zgolemi za 1%, na 494 milioni toni.

ZA SPAS NA VODE^KITE AMERIKANSKI HIPOTEKARNI BANKI SE POTREBNI U[TE 259 MILIJARDI DOLARI

pasuvaweto na dvete vode~ki amerikanski hipotekarni banki, Fani Mej i Fredi Mek, do 2013 godina dano~nite obvrznici na SAD }e gi ~ini u{te 142 do 259 milijardi dolari, soop{ti amerikanskata Federalna agencija za finansirawe na stanbenite nedvi`nosti. Vo soop{tenieto se poso~uva deka vo ovie sumi se vklu~eni i dividendite {to vo narednite tri godini treba da & gi isplatat ovie dve korporacii

SKANDALOT PRODOL@UVA

SUDOT GI BLOKIRA[E PARITE NA VATIKANSKATA BANKA

za hipotekarni krediti na amerikanskata administracija, a koi se procenuva deka }e se dvi`at me|u 80 milijardi i 104 milijardi dolari. Fani Mej i Fredi Mek ve}e dve godini se pod dr`avna kontrola, otkako za vreme na finansiskata kriza vo 2008 godina se najdoa na rabot od bankrot. Amerikanskata administracija gi prezede dvete finansiski institucii vo septemvri 2008 godina, koga se procenuva{e deka za

nivni spas }e bidat potrebni najmnogu 200 milijardi dolari. Vo dvete banki amerikanskata administracija dosega vlo`i 148 milijardi dolari. Spored podatocite na Ministerstvoto za finansii na SAD, tro{ocite za spas na site ostanati finansiski korporacii, bez Fani Mej i Fredi Mek, i na amerikanskata avtomobilska industrija iznesuvale okolu 50 milijardi dolari.

DVA, TRI ZBORA

“Prisustvoto na turskiot premier, Rexep Taip Erdogan, na konferencijata posvetena na klimatskite promeni na Mediteranot e dokaz deka dvete zemji mo`at da gi ostavat razlikite nastrana i da Istra`itelite ne se zadovolni od odgovorite koi gi dobile od Vatikanskabidat edinstveni pred opasnosta ta banka za somnitelnite transakcii, pa zatoa odlu~ile da im gi blokiraat od klimatski promeni.”

parite

JORGOS PAPANDREU

premier na Grcija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

adle`niot sud vo Rim odbi da gi deblokira 23-te milioni evra od depoziti koi vo bankata Kredito Artixiano gi drì IOR (Zavodot za religiski dela), odnosno bankarskata ustanova koja vo svetot e poznata kako Vatikanska banka. Imeno, vo obrazloènieto se naveduvaat novi slu~ai koi se istraùvaat, a se povrzani so somnenieto deka preku IOR se perele pari od somnitelno poteklo. Vatikanskite krugovi ja izrazile svojata “zaprepastenost” od odlukata na italijanskiot sud. Spored podatocite koi na naslovnata stranica vo ~etvrtokot gi objavi milanskiot dnevnik "Koriere dela sera", dva od slu~aite se vo centarot na vnimanieto na italijanskite istraìteli. Od smetkata na IOR vo bankata Unikredit, minatata godina vo noemvri, liceto koe se pretstavilo kako Maria Rosi podignalo 300.000 evra vo gotovina. Za nea IOR soop{ti deka e majka na monasite. So istragata se utvrdilo deka stanuva zbor za lice so la`no ime. Eden mesec prethodno, 600.000 evra vo ke{ bile podig-

milioni evra se blokirani na smetkata na Vatikanskata banka zaradi somnitelni transakcii

nati od smetkata na IOR od bankata Intesa San Paolo, bez naznaka za nivnata namena. Na barawe na Bankata na Italija, koja go nadgleduva raboteweto na bankite, da se objasni celta za ovie podignati pari, pristignal odgovor so op{irno obrazlo`enie deka nivnata namena bila za ispolnuvawe na edna misija. Vo Italija ve}e so godini ima obvrska za sekoja bankarska operacija i transakcija pogolema od 10.000 evra da se navedat pri~inata, celta i korisnikot. Ova merka e vovedena kako preventiva na obidite za perewe pari od strana na mafijata. Bankata na Italija go kontrolira sproveduvaweto na ovie merki. Koga }e se zabele`i nepravilnost vo raboteweto,

bankata gi izvestuva strankite koi gi napravile ovie nepravilnosti i im dava rok od 90 dena za objasnuvawe. Spored rimskite obviniteli, s$ u{te nema prifatlivo objasnuvawe za 23-te milioni evra koi trebalo da bidat preneseni od bankata Kredito Artixiano, i toa eden del vo bankata JP Morgan vo Frankfurt, a drug del vo italijanskata Banko del Fu~ino, kade {to IOR isto taka ima svoi smetki. Isto taka, nema objasnuvawe ni za dvata spomenati slu~ai, koi vo ovoj slu~aj ne se izolirani i na nekoj na~in ja potvrduvaat praktikata na Vatikanskata banka. Imeno, od smetkata vo bankata Intesa San Paolo samo vo 2009 godina bile podignati duri 140 milioni evra vo gotovina.

Me|u korisnicite na ovie pari bil i don Evaldo Biasini, ekonomistot od redot na ^esnata krv, na koj mu se sudi vo Peruxa, bidej}i e obvinet deka perel pari za pretpriema~ot na Diego Anemon, koj bil uapsen vo istragata za “prepolnetite smetki” za rekonstrukcija na Akvila. Zaradi seto toa pod krivi~na istraga se vode~kite lu|e na Vatikanskata banka, pretsedatelot Etore Goti Tades~i i generalniot direktor Paolo Kipriani. Etore Goti Tades~i, koj e profesor po finansiska etika, bankar i istaknat ~len na Opus Dei, koj pred pomalku od edna godina premina vo IOR od {panskata banka Santander, donesen e vo Vatikan zatoa {to papata Benedikt XVI sakal potransparentno vodstvo na ovoj Zavod koi ima karakteristiki na banka. Namesto pogolema transparentnost, nastana nov skandal.

“Siguren sum deka Vladimir Putin mo`e da gi dobie izborite bez nikakov problem...No, isto tolku sum siguren deka toj ne treba da se kandidira. Potreben ni e skok na poleto na modernizacijata, a mo`nostite za toa se povrzuvaat so Medvedev, kako vo dr`avata, taka i na Zapad.” IGOR JURGENS

direktor na INSOR

“Se somnevam vo efikasnosta na sankciite protiv Iran. Eden pomiroqubiv na~in mo`e da dade podobri rezultati. Duri i Italija da se vklu~i vo sankciite, se pla{am deka tie nema da postignat uspeh.” SILVIO BERLUSKONI

premier na Italija

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

25.10.2010

SVET

0-24

...EPIDEMIJA

...SÈ U[TE POPULAREN

...SILIKONSKA DOLINA 3.0

Kolera go trese Haiti

Elektronski avtogram na Obama

Noviot bran na tehnologijata

o poslednive nekolku dena na Haiti po~inaa najmalku 135 lica zaboleni od kolera. Samo vo severnite delovi na zemjata dosega se registrirani pove}e od 1.500 lica zaboleni od kolera.

ako negovite poddr`uva~i se namaluvaat, pretsedatelot na SAD vo nekoi delovi od zemjata s$ u{te e mnogu popularen. Za vreme na posetata na Univerzitetot Va{ington vo Sietl, Obama stavi svoj potpis i na iPad.

o recesijata, Silikonskata Solina gi otvori svoite vrati P za novata tehnologija. Rej ^iber e osnova~ot na Brajteks Biofotoniks, kompanijata koja ja proizvede najsofisticira-

nata ma{ina za analiza na ko`ata.

VO PRESRET NA SEZONATA NA GRIP

SE KREVA FAMA OKOLU NOVA FORMA NA SVINSKIOT GRIP

Potrebni se dopolnitelni analizi za da se utvrdi dali novata forma na svinskiot grip e posmrtonosna od taa od prethodnata sezona i dali vakcinite, koi se dostapni vo momentot, {titat i od noviot grip VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

irusot na svinskiot grip H1N1 po~na da mutira vo nezna~itelno razli~na forma na bolesta, koja stanuva dominantna vo Avstralija, vo Nov Zeland i vo Singapur. Ekspertite s$ u{te se vozdràni od davawe ocenki za noviot grip, pou~eni od minatogodi{noto iskustvo koga nastana panika od svinskiot grip i tro{ewe ogromni sumi za nabavka na vakcini. “Potrebni se dopolnitelni studii za da se utvrdi dali novata forma na svinskiot grip e posmrtonosna od taa od prethodnata sezona i dali vakcinite, koi se dostapni vo momentot, moàt vo celost da n$ za{titat od bolesta", navede Jan Bar od melbur{kiot Centar za referenci i istraùvawe na gripot od Svetskata zdravstvena organizacija. Smenetata varijanta na svinskiot grip prvo se pojavila vo Singapur vo januari i se pro{irila vo Avstralija i vo Nov Zeland. Zabeleàni se nekolku smrtni slu~ai, kako i zaboluvawa

na tinejxeri i na vozrasni lu|e koi prethodno bile vakcinirani protiv virusot H1N1. “Ova mo`e da pretstavuva po~etok na podramati~ni slu~uvawa i nastanuvawe pandemija od virusot na grip H1N1, za {to }e bidat potrebni pogolemi koli~ini i zabrzano a`urirawe na vakcinite”, pi{uva na veb-stranicata na Eurosurvejlens. Mo`no e noviot mutiran virus da e posmrtonosen i da gi napa|a i onie koi ve}e bile vakcinirani, pi{uva

vo izve{tajot. VIRUSITE POSTOJANO MUTIRAAT Virusite na grip mutiraat konstantno, pa zatoa na lu|eto im se potrebni “sve`i” vakcini protiv grip sekoja godina, od {to najmnogu profitiraat kompaniite od farmacevtskata industrija. Otkako se pojavi virusot H1N1 vo mart 2009 godina i se ra{iri globalno, virusot na popularno nare~eniot svinski grip be{e mnogu stabilen i re~isi bez mutacii. Nau~nicite od celiot svet

vnimavaa konstantno na site vidovi grip vo slu~aj da ne nastane opasna mutacija. Koga na krajot se poka`a deka virusot H1N1 ne e osobeno smrtonosen, zabrzano se pro{iri na globalno nivo i za nekolku nedeli ubi pove}e deca i mladi, za razlika od obi~niot virus na grip. Svetskata zdravstvena organizacija proglasi pandemija vo avgust, pa virusot na H1N1 sega pretstavuva glaven sezonski grip koj cirkulira re~isi nasekade vo svetot, osven vo Ju`na Afrika, kade

{to e povoobi~aen gripot od grupata B (H3N2). Virusot se promeni mnogu malku otkako se ra{iri vo 2009 godina, iako nastanaa nekolku generi~ki razli~ni promeni na gripot, velat od SZO. Ovie novi varijacii na virusot za prv pat bile detektirani vo Singapur na po~etokot od 2010 godina, no zasega nema celosni dokazi deka smrtta koja nastanala vo slu~aite so ovoj grip bila celosno predizvikana od mutiraniot virus. Ostanuva samo da se potvrdi so tekot na vremeto dali ovaa mutacija na virusot H1N1 }e dominira nad ostanatite vo ostatokot od sezonata na gripot vo Okeanija i vo drugite delovi od ju`nata hemisfera ili ednostavno }e is~ezne. “SVE@I” VAKCINI ZA SEKOJ NOV GRIP Spored farmacevtite, tekovnata sezonska vakcina gi {titi lu|eto od ovie dva vida grip, iako na pazarot se pojavija novi vakcini koi se sozdadeni na “posofisticirani na~ini” i koi ovozmo`uvaat pogolema za{tita. Neodamna be{e objaveno deka Germanija prodava 2,2 milioni vakcini

poradi nedovolen interes za vakcinirawe na naselenieto. Od Kanada se povle~eni nekolku serii od ovie vakcini, zaradi toa {to predizvikuvale kontraindikacii. Italija s$ u{te razmisluva dali i vo kolkava mera da gi vakcinira svoite gra|ani. Spored podatocite od Svetskata zdravstvena organizacija, distribuirani se okolu 100 milioni vakcini vo 40 zemji, a se smeta deka se vakcinirale pove}e od 60 milioni lu|e. Podatocite od Svetskata zdravstvena organizacija pokaùvaat deka 18.450 lu|e niz svetot umrele od H1N1, vklu~itelno i mnogu bremeni èni i mladi lu|e. No, od SZO tvrdat deka }e bide potrebna najmalku edna godina po zavr{uvaweto na pandemijata za da se utvrdi to~nata brojka na smrtnost, koja se o~ekuva da bide mnogu povisoka od ovaa. Sezonskiot grip ubiva prose~no 500.000 lu|e godi{no, dodeka 90% od niv se prete`no postari lu|e, pokaùva statistikata na SZO. Pandemskiot grip od 1957 godina ubil dva milioni lu|e, dodeka vo pandemijata od 1968 godina umrele eden milion.

18 25.10.2010

FEQTON

PONEDELNIK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI TIFFANY

POD SENKATA NA DIJAMANTITE PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o izminative dva veka Tifani (Tiffany) izgradi me|unarodna reputacija kako najgolem proizvoditel na nakit i ultimativen izvor na podaroci za najva`nite momenti i nastani od ìvotot. Od filmskite yvezdi do prvite dami, nakitot na Tifani gi krasi najdoteranite èni vo svetot. Elizabet Tejlor dobi dijamantski bro{, delfin, od nejziniot soprug, Ri~ard Barton. Dizajnite na [lumberger stanaa potpis na Xeki Kenedi. Se razbira, Odri Hepbern, yvezdata od “Pojadok kaj Tifani”, nose{e nakit od Tifani. Denes, na crveniot kilim i na drugite nastani, slavnite i vlijatelni èni gi krasat dizajnite na Tifani. Godinava, kompanijata prodolùva da drì presti`na reputacija, iako nivniot {irok spektar na proizvodi, no i ceni, go “razredija” luksuzniot status na brendot, a toa rezultira{e so pad na nivnoto mesto na listata na Interbrend. Recesijata ja namali nivnata publika i sozdade kopne` za ~ist luksuz kaj onie koi s$ u{te moàt da si go dozvolat. No, brendot beleì malo podobruvawe od minatata godina, najverojatno poradi pametnite odluki koi vklu~uvaat podobar standard na servisot, namaluvawe na cenite na nivniot moden nakit i poka~uvawe na cenite na svadbeniot nakit. Vo napor da ostane vo tek so socijalnite mediumi preku stranata na Fejsbuk i aplikacijata za Ajfon, Tifani nudi i pomo{ za korisnicite vo odbiraweto na svadbeni prsteni. Sepak, za da se razbere Tifani treba da se pronikne podlaboko vo genezata na ovaa karakteristi~na wujor{ka prefinetost i jasniot koncept za hedonisti~ko determinirawe na pazarot.

Inspiriran od prirodniot svet, koj go interpretiral kako prefinet model od ednostavnost, harmonija i jasnost, ^arls Luis Tifani u{te pred dva veka ja povle~e karakteristi~nata crta vo dizajnot na luksuzot i go napravi Tifani brendot {to gi krasi najdoteranite i najbogatite `eni vo svetot

PRODAVNICATA NA PETTATA AVENIJA Vo vremeto na 30-te godini od 19 vek Wujork beleì dinami~en rast, dominiraat ekstravagantni vkusovi, a postoela i dobra mo`nost za sekoj koj imal malku kapital, no bogata imaginacija. Tokmu takvi bile i ârls Luis Tifani i Xon B. Jang, koi vo 1837 godina ja otvorile prodavnicata Tifani end Jang (Tifani & Young), so 1.000 dolari avans od tatkoto na ârls. Ovaa stokovna ku}a na Brodvej 259 vedna{ se odvoila od mnozinstvoto preku proda`bata na proizvodi so specifi~ni ceni za koi nema pregovarawe. Spored osnova~ite, vakvata politika imala za cel da gi pridobie mladite poedinci i nivnite biznisi. Tifani i Jang otkrile nova pojava, “amerikanskiot stil”, koj se oddeluval od evropskata estetika na dizajnot, vkorenet vo religiozno-ceremonijalni modeli i rasko{ kako manir na viktorijan-

skata era. Za razlika od seto toa, mladite pretpriema~i se inspirirale od prirodniot svet, koj go interpretirale kako prefinet model na ednostavnost, harmonija i jasnost. Ova }e stane karakteristi~na crta vo dizajnot na Tifani, koja prvo se pojavila kaj srebreniot pribor, a podocna i kaj nakitot. No, dobro e da se znae podatokot deka ^arls Tifani bil vistinski trgovec. Vo negovo vreme trebalo da bide zamenet eden od kablite na Amerikan telegraf koj pominuval preku Atlantikot. [tom ja doznal vesta, toj bez kolebawe go kupil stariot kabel. Dodeka lu|eto se pra{uvale zo{to go kupil kabelot, toj po~nal da go se~e na del~iwa od po 5 santimetri i po~nal da gi prodava kako suvenir. Toa mu donelo mnogu pari. Drug pat, go kupil dijamantot koj bil sopstvenost na caricata Evgenija (ubavata i moderna `ena na Napoleon Treti). Namesto da go prodade za

ogromni pari, toj napravil izlo`ba vo Wujork i na kraj zarabotil milijardi dolari od posetitelite koi doa|ale od cel svet so namera da go vidat retkoto bogatstvo. Vo 1853 godina ârls Tifani sam stanuva upravuva~ na kompanijata i ja preimenuval vo Tiffany & Co. Po Svetskiot saem vo Pariz, vo 1867 godina, kompanijata Tifani stanuva prepoznatliva i na globalno nivo. Taa e i prvata amerikanska kompanija koja go vovela standardot 925/1000 za ~istota na srebroto. Najmnogu poradi naporite na ârls Levis Tifani, ovoj soodnos Kongresot na SAD }e go prifati kako amerikanski standard za srebro. Podocna i Studioto za srebro otvoreno vo Tifani }e stane prvoto amerikansko u~ili{te za dizajn i, kako {to }e zabeleì eden hronograf, “u~itel za progresot na umetnosta”. Do 1870 godina kompanijata stanala glaven snabduva~ na nakit i

~asovnici, kako i luksuzen pribor. Vo 1886 godina Tifani go lansira brendot Tifani Seting, koj se odnesuva specijalno na svr{eni~ki prsteni. Dizajnot bil gri`livo smislen od Tifani i negoviot tim od gemologisti. Dijamantot na prstenot maksimalno prima svetlina i brilijantnost, a proizvodot i do denes e eden od najpopularnite svr{eni~ki prsteni. Nasekade Tifani gi osvojuva najvisokite po~esti i priznanija za nesporen lider vo svetot na nakitot. Izlo`bata na kompanijata na Saemot vo Pariz vo 1889 godina bila proglasena za “najizvonrednata kolekcija na nakit koja nekoga{ e proizvedena od amerikanska ku}a za nakit”. Tifani proizvela cenovno ista kolekcija za saemot vo 1900 godina, zaedno so prekrasni srebreni par~iwa bazirani na tradicionalniot amerikanski dizajn na kera-

mika i sadovi. Do krajot na 19 vek vo klientite na Tifani }e se vbrojat britanskata kralica Viktorija, kralot na Italija, poznati milioneri od Belgija, Grcija i Amerika. ^arls Tifani }e stane kral na dijamantite. “TIFANI”-SINO BOJA NA KVALITET I BOGATSTVO So po~etokot na 20 vek, dizajnite na Tifani go fa}aat duhot na vremeto, od ekstravagancijata vo 20-te do modernizmot vo 30-te godini. Po smrtta na ^arls Levis Tifani vo 1902 godina, negoviot sin, Luis Komfort Tifani, stanuva prviot direktor na dizajn vo Tifani. Pod negovo rakovodstvo cel kat od kompanijata }e bide preina~en vo prostor za proda`ba na napravenoto vo studioto Tifani, ateljeto na Luis. Negovata pozicija kako amerikanski vode~ki

Vo edno intervju, Odri Hepbern

veli deka imeto Tifani u{te od osnovaweto “va`i za ubavina, stil, kvalitet i konstantnost”

PRIKAZNI OD WALL ST

FORD PLANIRA SO “M Po proda`bata na uvoznite divizii, vklu~uvaj}i gi Volvo, Jaguar i Aston Martin, kako i najavata za zatvorawe na brendot Merkjuri, kompanijata Ford ve}e ne mo`e da si dozvoli ponatamo{no unazaduvawe na brendot Linkoln o cel da go spasi brendot na avtomobili Linkoln, od kompanijata Ford }e mora povtorno da go razglobat ovoj model so cel da mu napravat novi podobruvawa i kako takov povtorno da bide lansiran na pazarot na avtomobili. Kako {to im be{e soop{teno

S “Celosno sme posveteni na transformacija na Linkoln vo brend od

svetska klasa kaj luksuznite vozila”, Mark Filds, pretsedatel na Ford za Amerika.

na dilerite na avtomobili za vreme na sostanokot odr`an vo tekot na minatiot mesec vo sedi{teto na Ford, modelite na Linkoln }e mora da odat na kompletna rekonstrukcija. Se o~ekuva istata da ~ini prili~no mnogu pari i da bide rizi~na, rezultiraj}i so zna~ajni naru{uvawa vo

FEQTON

PONEDELNIK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Do krajot na 19 vek, vo klientite na Tifani }e se vbrojat britanskata kralica Viktorija, kralot na Italija, poznati milioneri od Belgija, Grcija i Amerika. ârls Tifani }e stane kral na dijamantite dizajner bila potvrdena prethodno, vo 1882 godina, koga pretsedatelot êster Artur go povikal da ja redekorira Belata ku}a. Inaku, istorijata na kompanijata pokaùva deka mnogu istaknati ~lenovi na amerikanskoto op{testvo bile nivni postojani klienti, a vo tekot na 170 godini Tifani sekoga{ bila tuka za najva`nite momenti za Amerika. Za vreme na Gra|anskata vojna, kompanijata na luksuzot gi proizveduva ceremonijalnite me~evi. Dizajnite na Tifani osvoile i Medal na ~esta od Kongresot, a amerikanskite pretsedateli sekoga{ gi zaveduvaat Prvite dami so nakit od Tifani. Inaku, i redizajnot na Golemiot orel na SAD e delo na Tifani. Toj s$ u{te moè da se vidi na banknotite od eden dolar i vladinite dokumenti.

25.10.2010

@OLTIOT DIJAMANT NA TIFANI

Vo 1878 godina Tifani go dobiva `oltiot dijamant od dijamantskiot rudnik Kimerli vo Ju`na Afrika. Pod rakovodstvo na eminentniot gemolog na kompanijata, d-r Xorx Frederik Kunz, od 287,42 karati dijamantot bil skraten na 128,54 karati so 82 faseti, {to mu ja davaat legendarnata rasko{nost i ognena boja. Nazna~en za Tifani dijamant, kamenot stana primerok za majstorijata na kompanijata. Dosega, dijamantot na Tifani go nosele samo dve li~nosti. Toa se akterkite [eldon Vajthaus (vo filmot “Balot na Tifani” od 1957 godina) i Odri Hepbern

ATLAS CLOCK postaven na zgradata

od Tifani

Porcelanskite setovi na{le svoja primena na ve~erite vo Belata Ku}a, a nakitot na Tifani go krasel i grloto na Xeki Kenedi Onazis.

Legendarniot stil na dizajnot na Tifani mo`ebi najdobro e pretstaven vo Sinata kniga, publikacija so godi{nata kolekcija vo koja bil prika`an

najspektakularniot i najglamurozniot nakit vo svetot. Prvi~no publikuvana vo 1845 godina, Sinata kniga na Tifani e prviot takov katalog koj bil distribuiran vo SAD. Dene{nata verzija prika`uva elitni dijamanti i drug luksuz. Zo{to sina boja? Interesno, no bojata koja se gleda na

senkata od dijamantite e od rodot na sinite boi. Taa boja nare~ena “tifani blu” u{te prvata godina e izbrana za za{titen znak za kompanijata, a go simbolizira kvalitetot i bogatstvoto koi stojat za Tifani. Svetot be{e fasciniran i od specijalnata Sina kutija na Tifani, u{te od nivnoto poja-

vuvawe. Be{e toa ârls Tifani koj naredi deka posakuvanata kutija moè da se dobie samo so nabavka od Tifani. Kako {to pi{uva vesnikot “Wujork san” vo 1906 godina: “Tifani ima edna rabota koja ne moète da ja kupite od niv i kolku pari i da ponudite, nema da vi ja dadat. Toa e edna od nivnite kutii”. Poglednata na pominuvawe ili drèj}i ja vo dlankite, Sinata kutija na Tifani pravi srceto da ~uka pobrzo i pretstavuva primer za golemoto nasledstvo od elegancija, ekskluzivitet i majstorija {to ja nudi kompanijata. Vo 50-te godini Tifani go donel dobropoznatiot dizajner za nakit @an [lumberger od Pariz vo Wujork za da ja pokaè svojata sposobnost za dizajnirawe nakit od visoka klasa koj bi se prodaval vo kompanijata. Nakitot {to go pravel [lumberger denes pretstavuva gordost na Tifani. Vo 1961 godina Odri Hepbern ja glume{e Holi Golajtli vo filmot “Pojadok kaj Tifani”, snimen spored istoimenata novela na Truman Kapoti. Vo filmot ima scena kade {to akterite jadat krofni i pijat kafe na Pettata avenija. Vistinata e deka Tifani stanala nadaleku poznata otkako se pokaàlo deka lu|eto tamu rezerviraat pojadok edni po drugi. Kako rezultat na toa, prodavnicata dobivala pove}e od dvaeset povici vo edna nedela. Tifani e i neizostaven zbor vo pesnite na Merlin Monro. Vo filmskoto ostvaruvawe od 1953 godina, “Maìte preferiraat rusokosi”, peja~kata pee{e “Dijamantite se najdobrite prijateli na ènite”, pesna koja aludira{e na prodavnicite na Tifani, ili poprecizno, na dijamantite od Tifani, koi kako podarok, bi go osvoile sekoe ènsko srce. Vo naredniot broj na “Kapital” ~itajte za francuskiot brend za luksuz, Cartier

TREET

MANIKIR I [MINKA” DA GO SPASUVA BRENDOT LINKOLN distributivnata mreà na ovoj brend. Kako eden od dominantnite brendovi kaj amerikanskite modeli na luksuzni vozila, Linkoln izminative godini stanuva prili~no irelevanten brend na ovoj pazar. No, sega, po proda`bata na uvoznite divizii, vklu~uvaj}i gi Volvo, Jaguar i Aston Martin, kako i najavata za zatvorawe na brendot Merkjuri, kompanijata Ford ve}e ne moè da si dozvoli ponatamo{no unazaduvawe na brendot Linkoln. Ponovata izgradba na brendot Linkoln moè da bide prili~no te{ka rabota za izveduvawe. Kako prvo, od strana na Ford }e mora da se obidat da go protnat Linkoln vo skapiot

pazar dominiran od uvozot na luksuzni vozila. Podocna }e mora da se vidi dali brendot i ponatamu mo`e da bide konkurenten na pazarite vo Severna Amerika. “Celosno sme posveteni na transformacija na Linkoln vo brend od svetska klasa kaj luksuznite vozila”, izjavi Mark Filds, pretsedatel na Ford za Amerika. Vakvoto ~uvstvo na posvetenost be{e prifateno so odobruvawe od strana na 900 dileri koi prisustvuvaa na konferencijata vo Dearborn, osobeno po s$ po~estata nivna zagri`enost za odlukata za napu{tawe na brendot Merkjuri. Donesuvaweto na odlukata za napu{tawe na

ovaa marka doa|a otkako analizite poka`aa pad na proda`bata vo tekot na 2009 godina na 92 iljadi edinici, dodeka vo tekot na 1980 godina proda`bata iznesuva{e okolu 580 iljadi edinici. Sega, noviot “linkoln” }e mora da ja prezeme ulogata i da gi popolni praznite mesta vo izlozite na ovie dileri. Vo toj kontekst, menaxerite na Ford odlu~ija da promoviraat sedum novi modeli od ovoj brend vo narednite ~etiri godini. Redizajnot ve}e po~na so promovirawe na noviot golem model na Linkoln so naznaka MKT, kako i so najaveniot redizajn na modelot MKH. Za razlika od ponudite na

najgolemite rivali, Mercedes i BMV, novite modeli na Linkoln nema da bidat celosno unikatni. “Tie i ponatamu }e ja koristat ve}e postoe~kata platforma na Ford, vrz osnova na koja }e se pravat nadgradbi, {to mo`e da se ka`e deka e sosema vo red. No, }e mora mnogu da se potrudat za da se obezbedi pogolema razli~nost”, smeta Xim Hal, glaven analiti~ar kaj kompanijata Detroits 2953 Analitiks (Detroits 2953 Analytics). Spored Hal, momentalnata verzija na modelot MKZ, ~ija cena iznesuva 35.180 dolari, e dobar primer {to ne treba da se napravi od strana na kompanijata, dodeka, pak, so noviot model

na MKT potrebno e navistina istrenirano oko za da se zabele`i razlikata vo odnos na Fordovite platformi za vozila. Xim Farli, globalniot marketing-{ef vo Ford, izjavi deka se soglasuva so vakvata konstatacija na Hal. “Noviot brend na Linkoln mora da bide kompetitiven, {to zna~i deka treba da nudi kvalitet soodveten na negovata premiumska cena”, izjavi Farli za mediumite za vreme na Pariskoto motor {ou. Edno pra{awe koe postojano izleguva na povr{ina vo vrska so ovoj brend e dali kone~no istiot treba da izleze od doma{niot pazar. Nekoi od najgolemite luksuzni brendovi ve}e se

proizveduvaat i se koristat vo zemjite so brzoraste~ki ekonomii, kako {to e Kina, na primer. Sepak, i pokraj mnogute diskusii na ovaa tema, }e pomine u{te mnogu vreme pred da se donese odlukata za izlez od SAD. “Linkoln s$ u{te e pribli`no pet ili {est godini nazad vo pogled na lansiraweto proizvodi koi bi imale globalen kredibilitet”, veli Xej Mejs, Fordoviot {ef za globalen dizajn. I analiti~arot Hal se soglasuva so faktot deka s$ u{te e rano da se misli globalno. Vistinskiot predizvik, spored nego, za Linkoln e kompanijata da vospostavi konzistentnost na amerikanskiot pazar.

20 25.10.2010

RABOTA / MENAXMENT / MARKETING / SMETKOVODSTVO

PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010-05.11.2010 EL-TE in`enering ima potreba od: Smetkovoditel CV, kratka biografija i fotografija ispratete na e-mail: elte@t-home.mk i elte@elte-inzenering.com.mk, ili na adresa: ul.@elevo br.2/2-10 Skopje. Tel.022033453,2033473 i faks 2033-454 Kraen rok na dostavuvawe na dokumenti: 05.11.2010 god.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.10.2010-28.10.2010 Dru{tvoto Pa{oski Tutunski Diler Skopje, objavuva oglas za: 1(eden) knigovoditel Rok na dostavuvawe na prijavite so pridru`nata dokumentacija e 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite i pridru`nata dokumentacija treba da se dostavat po po{ta na slednata adresa: Advokat Boris No{pal ul.Qubqanska b.b. so napomena za oglas

MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Vest

Objaveno: 22.10.2010 Tineks-Mt ima potreba od popolnuvawe na slednive rabotni pozicii: -Grafi~ki dizajner (1 izvr{itel) Rok za prijavuvawe:31.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija i zadol`itelno portfolio (vo PDF) na: email:tinex@tinex. com.mk ili ul.Treta Makedonska Brigada b.b. 1000 Skopje -Menaxer na market (10-deset izvr{iteli) Rok za prijavuvawe 27.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija kako i kontakt telefon na: Ul.Treta Makedonska Brigada, b.b. 1000 Skopje ili na email: tinex@tinex.com.mk

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 22.10.2010 Avon ima potreba od: Kreativen preveduva~ na tekstovi i slogani na na{ite pe~ateni materijali. Ispratete go va{eto CV so motivacisko pismo na angliski jazik, ne podocna od 5-ti noemvri 2010 na e-mail:Magdalena.Velova@avon.com

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010 Centro Union ima potreba od: -komercijalen referent- 1 izvr{itel na opredeleno vreme(3 meseci) so mo`nost za prodol`uvawe dokolku dvete strani poka`at za toa spremnost. Konkursot trae 3 dena zaklu~no so 27.10.2010 Prijavite ispra}ajte gi na adresa: Ul.III Makedonska brigada br.74, Skopje ili elektronska po{ta: centrounion@centrounion.com.mk

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010 JZU Centar za javno zdravje Veles raspi{uva: Javen Konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Centar za javno zdravje Veles kako rabotodaven organ Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavuvaat do JZU Centar za javno zdravje Veles ul.„Lazo Osmakov” br.14 Veles, so naznaka „Za Komisija za sproveduvawe na postapka za imenuvawe na direktor, vo rok od 15 (petnaeset) dena, smetano od naredniot den od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010-04.11.2010 JZU „Centar za javno zdravje” [tip raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na JZU „Centar za javno zdravje” [tip Rok za podnesuvawe na prijavite e 15 dena od denot na objavuvawe na konkursot vo dnevnite vesnici.Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do JZU „Centar za javno zdravje” [tip, ul.Hristijan Karpo{ bb [tip so naznaka za konkursna komisija

Izbor na aktuelni oglasi

SAMO VO

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / MENAXMENT / ME\UNARODNA TRGOVIJA

PONEDELNIK

25.10.2010

OBUKA ZA IZRABOTKA NA EKOLO[KI ELABORATI (OV@S) ZA OCENKA NA VLIJANIE NA OBJEKTI VRZ @IVOTNA SREDINA I INTEGRIRANI EKOLO[KI DOZVOLI (ISKZ) ?

Na 27.10.2010 godina treta rabotilnica vo Stopanskata komora na Makedonija

„ PROBLEMITE NA STOPANSTVENICITE VO RABOTEWETO OD DELOKRUGOT NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI I PREDLOG NA MO@NI RE[ENIJA„ Na rabotilnicata e najaveno prisustvo na gradona~alnikot na grad Skopje Koce Trajanov, generalniot direktor na Upravata za javni prihodi na Republika Makedonija Goran Trajkovski, kako i pretstavnicite od biznis-zaednicata. Rabotilnicata }e se odr`i na 27 oktomvri 2010 godina(sreda), so po~etok vo 11 ~asot, vo golemata sala na Sovetot na Grad Skopje.

Vrz osnova na ~len 24 od Zakonot za ìvotna sredina (Sl.Vesnik na RM broj 53/05, 24/07, 159/08 i 83/09) Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 26 juni 2009 godina donese Uredba za dejnosti i aktivnosti za koi zadolìtelno se izrabotuva elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, a za ~ie odobruvawe e nadleèn gradona~alnikot na op{tinata. TRENER Obukata ja sproveduvaat na{iot ekspert po ekologija, so poloèn ispit i dobiena licenca za ekspert za ocena na vlijanie na objekt vrz ìvotna sredina od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. CELI NA OBUKATA

Dobivawe informacii za ISKZ-B integrirani ekolo{ki dozvoli; Vodewe na proceduri za B integrirana ISKZ dozvola; Objasnuvawe za sodr`inata na baraweto za ISKZ i OV@S elaborat; Glavnite aspekti vo procesot na evaluacija na podnesenata aplikacija

za ISKZ i OV@S elaborat; Javnoto u~estvo vo procesot na dobivawe B integrirana ekolo{ka dozvola, OV@S elaborat ili OV@S studija; Izrabotka na studija na slu~aj na nekoi industriski kapaciteti; Osoznavawe na NDT vo procesot na dobivawe na ISKZ; Osnovni informacii za OV@S elaborati; Prepoznavawe na sektori koi reguliraat izrabotka na OV@S elaborati; Osoznavawe na razlikata pome|u ISKZ, OV@S elaborati i OV@S studii; Tolkuvawe na zakonskite odredbi, pravilnici, akti i podzakonski akti od oblasta na `ivotna sredina i nivno implementirawe pri izrabotka na ISKZ, OV@S elaborati ili OV@S studii.

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

Zainteresiranite kompanii svoeto prisustvo na Rabotilnicata mo`at da go najavat vo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 25 oktomvri 2010 godina. KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037;Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

KONTAKT: Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

KOSMO Inovativen Centar

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki.

Obuka na tema ME\UNARODNA TRGOVIJA Oblast: Know-how programa Termin: 29 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 110 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www. cosmoinnovate.com.mk/Megjunarodna%20trgovija-obuka.html

Rabotilnicata }e se odr`i na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na: www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

Opis na obukata

Izvoznite pazari se golem predizvik za makedonskite pretprijatija, no za nivno osvojuvawe potrebni se kompleksni poznavawa za celata izvozna procedura. Ciklusot seminari }e gi pokrie site aspekti na nadvore{notrgovskoto rabotewe, uvozot i izvozot so koristewe na kombinacija od prezentacii, ve`bi i grupni diskusii Vo seminarite (modulite) se vklu~eni: izvozno-uvozna dokumentacija, eksportni regulativi, menaxment na rizik, EU-normi i standardizirawe, finansiski i proekt-menaxment, standardi i kontrola na kvalitetot, logistika, principi na me|unarodnata trgovija i partnerstvo.

Implementacija na TAM-programata vo Makedonija POMO[ VO RAZVOJOT NA NOVI

KOSMO Inovativen Centar

BIZNIS-VE[TINI

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Delegacijata na Evropskata unija i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) od neodamna ja otpo~naa novata TurnAround (TAM) Programa. Toa e programa za gradewe na kapacitet i e finansirana od donator, a e rakovodena od EBRD, fokusirana na lokalni privatni pretprijatija i nivniot menaxment. (www.ebrd.com/tambas). TAM im pomaga na malite, srednite i na golemite pretprijatija vo nivnata transformacija. Sovetnicite na TAM im ovozmo`uvaat na pretprijatijata da napravat strukturni promeni i da razvijat novi biznis-ve{tini na nivo na senior-menaxmentot, pomagaj}i im da napreduvaat i da se natprevaruvaat vo pazarnite ekonomii.

OBUKA NA TEMA:

Konflikt i stres menaxment Oblast: Чove~ki resursi Termin: 29 - 30 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/stres-i-konflikt-menadzment/

Opis na obukata:

Problemite i konfliktite se del od rabotnoto sekojdnevie, pra{awe e dali sekoga{ se izbira idealniot na~in za re{avawe na istite. Doznajte kako da gi optimizirate ovie psiholo{ki procesi.

Sovetodavnite uslugi na TAM gi davaat iskusni direktori i industriski eksperti. Sovetnicite im go prenesuvaat tehni~koto know-how na pretprijatijata, prenesuvaj}i gi principite na odgovorno korporativno upravuvawe i spodeluvaj}i komercijalno iskustvo direktno so senior-menaxerite. Novata TAM-programa, finansirana od strana Delegacijata na Evropskata unija, startuva{e vo avgust 2010 godina. Celta e da se sprovedat TAM-proekti so 20 kompanii vo period od 27 meseci. Vo momentov se testiraat i se selektiraat potencijalnite korisnici.

Pridobivki:

Vrabotenite da steknat soodvetni ve{tini za spravuvawe so konfliktnite situacii Da nau~at da ja izberat soodvetnata strategija za re{avawe na problemite Da nau~at kako da go ostavat naporniot den zad sebe, kako da se relaksiraat, kako da ja nadopolnat izgubenata energija Da nau~at kako da gi vratat pozitivnite misli

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048

Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

TAM-timot saka da gi zapoznae makedonskite kompanii so ovaa nova inicijativa, koja{to mo`e da bide interesna za sekoja od niv i zatoa gi o~ekuva zainteresiranite na 27 oktomvri 2010 godina (sreda), od 11:00 do 13:00 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat. POTVRDA NA U^ESTVOTO NAJDOCNA DO 25 OKTOMVRI 2010 GODINA. KONTAKT:

TAM/BAS Programa Tel.: 02 329 6867, faks: 02 329 6868 tanja@basprog.com.mk

22 25.10.2010

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / PROTOKOL / EU

PONEDELNIK

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ~itawe 28.10.2010 In Optimum Makedonija Obuka za protokol i etikecija na vozrasni 28.10 - 28.11.10 Akademija za protokol na Makedonija Govorewe vo jasnost 28.10 – 29.10.10 CS Global Menaxirawe so menaxeri 28.10.10

8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Konflikt i stres menaxment 29.10 -30.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Upravuvawe so vremeto (Time Management) 29.10.10 ESP Proekt Menaxment strategii 29.10 - 31.10.10 3 den (25 ~asa)

Kosmo Inovativen Centar U~ewe so pomo{ na Power reading 30.10 - 31.10.10 In Optimum Makedonija Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Emocionalna inteligencija na

rabotno mesto 30.10 – 31.10.10 CS Global Prezentaciski ve{tini 30.10.10 ESP Konferencija TEDxSkopje 30.10.10 TEDxSkopje CompTIA A+ 30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar CompTIA Network+

30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar CompTIA Security+ 30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar Kurs za kancelarisko rabotewe 30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Oktomvri 2010 Sinergija + Nau~i i zbogati se!

Oktomvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Oktomvri 2010 Sinergija Plus Obuka za Eklekti~na psihologija vo tek 400 ~asa Trinova MPM

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite. Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe? Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite? Koj treba da ja poseti obukata? Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010 Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

OBUKI / KONFERENCII

PONEDELNIK

25.10.2010

24 25.10.2010

PONEDELNIK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 26 do 28 oktomvri 2010 godina, vo Novi Sad, Republika Srbija 5 -TI ME\UNARODEN SAEM „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ 19-TI ME\UNARODEN SAEM ZA ENERGETIKA I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odr`at dve Me|unarodni saemski manifestacii:

5 -ti Me|unroden saem „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ i

19-ti Me|unaroden saem za energetika i za{tita na `ivotnata sredina.

GLAVNITE SODR@INI NA SAEMSKITE MANIFESTACII SE: - Investicii; Nedvi`nini; Energetika i Za{tita na ìvotnata sredina. Izloùva~ite i posetitelite na delovno stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7000 u~esnici i posetiteli) za vreme na trite saemski denovi }e moàt da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezentacii na proekti, seminari, konferencii, edukativni programi. Podetalni informacii na www. sajam.net i www. Novisadexpo.com KONTAKT:

Zorica Me{kova Tel: (02) 3244019; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: zorica@mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 2010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

25.10.2010

TEHNOLOGIJA

LUKSUZ

NAJTENOK NA SVETOT

SULTAN SO DVOREC OD 258 MILIONI DOLARI

merikanskiot informati~ki predvodnik Apple gi pretstavi svoite novosti za ovaa esen. Osven paktetot iLife 11, toj go donese i MacOSX, me|utoa, qubitelite na negovite proizvodi bi trebalo najmnogu da gi zainteresira noviot MacBook Air. Apple moè da se pofali i so mnogu uspe{en posleden kvartal, koj mu donese prihod od 22 milijardi dolari, a direktorot Tim Kuk najavi i rast od duri 27% godi{no. â&#x20AC;&#x153;Pove}e od 20% od kompjuterite vo svetot se kupeni vo edna od na{ite 318 prodavnici vo 11 zemjiâ&#x20AC;?, istaknal Kuk. Noviot iLife 11 bil pretstaven od strana na potpretsedatelot na Apple, Fil [iler. Korisnicite vo iPhoto 11 sega }e moàt da gi sortiraat fotografiite i po mestoto na slikawe, a ne samo po vremeto koga se napraveni. Olesneto e pra}aweto na istite, koi direktno od albumite, samo so eden klik na gluv~eto, moè da se pra}aat preku mejl. iMovie 11 dobil podobar zvuk, taka {to koga }e sakate da snimite muzika toa se pravi kako da ste koristele visoka produkcija. MacOSX sega nudi povrzuvawe so iPhone i so iPod Touch po pat na FaceTime, a taka }e moète da razgovarate so prijatelite kako da ste lice vo lice. Me|u pova`nite unapreduvawa e i posloènoto koristewe na kompjuterot, so toa {to

ultanot od Malezija vo 2011 godina }e se preseli vo nov luksuzen dvorec koj }e ~ini 258 mil milioni dolari, objavile lokalni lokalnite vlasti. Kompleksot, koj e vo v izgradba, se goto vo juni slednata planira da bide gotov izobiluv so zgradi i dvorci godina, a }e izobiluva 1 iljadi metri na prostor od okolu 100 kvadratni. Dvorecot }e bide izdignat izdig na rid vo blizKu ina na glavniot grad Kuala Lumpur i }e bide povrzan so gradot so specijalno izgradeIzgra ni pati{ta. Izgradbata }e ~ini dopolmil nitelni 44 milioni evra. Prvata suma koja bila presmetana revizori bila okolu 210 od revizorite do milioni dolari, no zgolemuvaweto se dolì pred s$ na tro{ocite za dekorirawe na enterierot enter i dopolnitelnite merki za bezbednost koi se neophodni. Ovoj proekt e kritikuvan od opozicijata, ku b bidej}i bil dodelen b tender na kombez pa panija koja ja vodel visok ~len ~ na vladeja~kata part partija. Malezija e unikatna zemja so ustavna unik mona monarhija, bidej}i vo nea d ima devet sultani koi imaat reprezentativna uloga i re ~uva na islamot. se ~uvari Tie imaat imaa mandat vo traewe god od pet godini. m Aktuelniot monarh, Tuanku Mizan Zainea Abidan, Abidan ima 45 godini i bil poglavar na severniot del od dràvata Terenganu. Ter Bil krunisan vo 2006 godina, a ` momentalno ìvee vo kolonijalna i rezidencija izgradena vo 20-te mina godini na minatiot vek.

Novitet za ovaa esen

Apple go pretstavi noviot MacBook Air, koj e pomal, polesen i {to e najva`no, poevtin od prethodniot

treba pove}e da gi upotrebuvate prstite. Novost pretstavuva i otvoraweto na nova Apple prodavnica za stati~ni kompjuteri so koi korisnicite }e bidat zapoznaeni vo tekot na noemvri. Noviot MacOSX Lion vo proda`ba }e bide pu{ten slednoto leto. [to se odnesuva do hardverot, najva`niot ~ekor se slu~uva so MacBook Air, koj be{e najaven od Stiv Xobs kako idninata na podvi`nite kompjuteri. Osven {to e potenok i polesen od prethodniot, noviot Air }e go krasi i nova cena. Baterijata }e mu trae 7 ~asa dokolku aktivno se koristi i

eden mesec dokolku pomalku se upotrebuva. Namesto tvrdi diskovi }e ima memoriski. So toa {to noviot Air nema opti~ka edinica, operativniot sistem i site ostanati potrebni programi }e doa|aat preku USB. ]e se prodava vo dve verzii, pomalata so ekran od 11,6 in~i (29,5 cm) }e ~ini 1.000 dolari, dodeka pogolemata verzija od 13 in~i (33 cm) }e ~ini 1.300 dolari. Najskapata opcija na Air so najgolem ekran i so fle{-disk od 256 GB se prodava za 1.600 dolari i ve}e mo`e da se najde vo prodavnicite na Apple. K

NOVITETI

ZVU^NO SIMULTANO PREVEDUVAWE ugl e podgotven za lansirawe na svojot servis za usno simultano preveduvawe, GTalk, koj dosega ovozmoùva{e pismeni prevodi na pove}e jazici. Dosega imale dva softveri, od koj edniot sluì za pretvorawe na zvucite vo pe~aten tekst, koj {to go kaùvame za vreme na usno prebaruvawe, a drugiot softver e za preveduvawe na pismeni tekstovi na drugi jazici koj ve}e se koristi preku GTalk. Spored odgovornite vo Gugl, sistemot go nau~il jazikot i najrazli~nite akcenti isto kako {to go pravat toa lu|eto koga sakaat da se steknat so znaewe na vtor jazik. Samiot sistem gi u~i razlikite. Kolku pove}e go koristat lu|eto, tolku porazbirliva databaza razviva sistemot. Toj ne e baziran na sistem so fonolo{ki kod, me|utoa, koristi semanti~ki sistem. Vakvoto zvu~no prebaruvawe na Gugl moè da koristi 14 jazici, a do krajot na godinata }e bide dostapno i kaj Blackberry. Spored mnogu eksperti, do 2015 godina mobilnite telefoni }e bidat najkoristeni za pristap na Internet i smetaat deka od 4 milijardi prebaruvawa koi se vr{at sekojdnevno na globalno nivo, 10% }e bidat vr{eni preku mobilnite telefoni. Zatoa, koga stanuva zbor za zvu~noto prebaruvawe, prioritetot im se dava tokmu nim.

26 25.10.2010

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

KOLEKCIONERSTVO

CARSKOTO BOGATSTVO VO KNIGA Retkiot

[PARKASE BANKA GLAVEN SPONZOR NA “BRA]A MANAKI”

PODDR@UVA^ NA FILMSKATA UMETNOST odine{niot festival na filmskata kamera “Bra}a Manaki” vo Bitola (16-22 oktomvri), pokraj prisustvoto na internacionalnite gosti, se zdobi so poddr{kata na u{te eden poznat me|unaroden brend. [parkase banka, kako glaven sponzor na festivalot, ja najavi svojata dolgoro~na opredelba za aktiven partner vo razvojot na kulturata i umetnosta vo Makedonija. “Drago ni e {to moème da pridoneseme za razvojot na festivalot i zbogatuvaweto na sodrìnite na ovaa vrvna kulturna manifestacija vo Makedonija. Na{ata sorabotka }e prodolì i vo idnina, kako del od na{iot zaedni~ki uspeh i tradicija. Im posakuvam mnogubrojni uspesi i vrvni pretstavnici

od filmskata umetnost, vo ~ij svet n$ prenesuvaat sekoja godina za vreme na ovoj nastan”, izjavi Sr|an Krsti}, pretsedatel na Upravniot odbor na [parkase banka Makedonija. Pokraj glavnoto sponzorstvo, prisustvoto na [parkase banka na festivalot na filmska kamera “Bra}a Manaki” e odbele`ano so pove}e interesni aktivnosti, pred s$ za po{irokata publika. Vo sorabotka so [parkase banka, organizirano e utrinsko kafe pred po~etokot na proekciite, a vo ve~ernite ~asovi niz gradot se odvivaat promotivni akcii. Za najmladite posetiteli i qubitelite na animiraniot film vo detskoto kat~e na festivalot, [parkase banka dodeluva i interesni podaroci.

GADGETS ÛVAR NA MOBILNITE TELEFONI va e naprava koja ja dobi nagradata “Najdobra Najdobra inovacija” za 2010 godina. Se raboti za bezì~en aparat koj }e vklu~i u alarm vo momentot koga }e dobie signal deka eka ste oddale~eni od va{iot telefon pove}e od 30 metri. Toa e malo i lesno i moè da se nosi i kakoo privrzok. Poddrùva Bluetooth i raboti samo koga koga e povrzano so telefonot. Koga }e zabeleì deka telefonot ne e vo blizina, ina, ne samo {to }e ispu{ta zvuci, vuci, tuku i }e vibrira i }e pu{ta svetlina. Isto taka, aparat~eto }e ve informira i za povicite, a ima i litiumska baterija. te telefoni Ovoj ~uvar na mobilnite ~ini 80 dolari.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

primerok na kniga vo koja ima celosen popis na trezorot na carskata familija Romanovi neodamna be{e prodaden na aukcija vo SAD za 15.500 dolari

uskoto bogatstvo na dijamanti i skapoceni kamewa” e ponudena na aukcija vo SAD. Retka kniga so ovoj naslov, objavena vo Sovetskiot Sojuz vo 1925 godina e prodadena za 15.500 dolari. Ekspertite od “Aukcijata na nasledstvo”, dodeka ja prezentirale ovaa kniga proglasile deka e edna od retkite kopii koi imaat “preìveano” do denes. Sodrì celosen popis na carskiot trezor na familijata Romanovi. Za knigata bi bilo potcenuvawe da & se dade samo epitetot retkost. Glasot na Rusija se obrati do moskovskite muzei Kremq, koi isto taka imaat kopija od knigata koja bila publikuvana edna godina podocna. I dvete izdanija bile nameneti str za stranskite ~itateli i nivnit sodrìni i se nivnite to~na reprodukcija na glavna kniga poznata glavnata sve kako “Divo svetot jamantskata kolekcija jamant SS na SSSR”. Tatjan Tutova, menaTatjana xerot za rakopisi i arhivi arhiv vo Kremq, ja raska raskaàla prikaznata ova retka kniga. na ovaa Se pojavila poj vo 1924 godina Prvoto izdanie godina. bilo izdadeno vo 25 prime primeroci. Podocna imalo u{te ~etiri koi sodr` sodrèle i katalog od bogats bogatstvoto na Ruskata kralsk ku}a, izmeneto kralska dopo i dopolneto od akademikot Fersman. Sekoe izdanie vklu~uvalo tab 25 tabeli so sliki od nakito i tekstot bil nakitot napi{an na tri razli~ni jazici: ruski, francuski i angliski. Imalo po 200 kopii vo sekoja verzija. “Site pogolemi ruski biblioteki, ne samo na{ata, ja imaat knigata i taa e od golema va`nost. Izdanieto e mnogu skapo, a tabelite se vo prirodna golemina”, veli Tutova. Vo knigata ima kolekcija na kralskoto bogatstvo i

Semejstvoto Romanovi - nivnoto bogatstvo budi

interes i denes negovata dramati~na sudbina. Pred Prvata svetska vojna se ~uvalo vo Sobata na dijamantite vo Zimskata Palata vo Sankt Peterburg. Vo 1914 godina bogatstvoto bilo itno preneseno vo Moskva i smesteno vo depozitarot na komorata Armori, kade {to ostanalo s$ do januari 1922 godina, koga komisija od eksperti bila odbrana za da se proceni i izbere kralskoto bogatstvo. Zada~ata na komisijata bila da ja odredi sudbinata na

kralskata kolekcija osnovana od strana na Petar Veliki. Za vreme na negovoto vladeewe, najvrednite bogatstva na kralskoto semejstvo go dobile statusot dràven imot. Potoa site ruski imperatori ja dopolnile kolekcijata so retki kamewa, prekrasen nakit, voeni detali i drugi vredni predmeti. Koga komisijata zavr{ila so rabota, pogolemiot del od predmetite bil predaden na ruskite muzei. Bescenetata kralska obleka i nakitot od krunata oti{le vo dràvniot depozitar na vrednosti, koj stanal naslednik na carskiot trezor vo 1920 godina. “Za vreme na “golemiot glad” vo periodot od 1920 do 1930 godina, golem del od carskite bogatstva bile prodadeni so naddavawe vo stranstvo, po nalog na sovetskata Vlada. Listata na ovie bogatstva e mnogu dolga”, veli Tutova. Golem del od predmetite bile prodadeni. Kompletniot spisok na predmetite e objaven, a imalo i aukciski katalozi. Vo 1920 godina toa se smetalo poinaku, a ne kako krivi~no delo, bidej}i bogatstvoto bilo rasprodadeno za kupuvawe na vozovi, traktori i drugi potrebni raboti. Ottoga{ ruskoto carsko bogatstvo, nakit i dijamanti redovno se nao|ale na poznati svetski aukcii. Na primer, vo april godinava aukciskata ku}a Kristi prodala bro{ od smaragd {to nekoga{ & pripa|al na Katerina Velika. Za nego bila dostignata cena od 1. 650.500 dolari. Sudbinata na nekoi drugi umetni~ki dela s$ u{te ostanuva tajna. A zasega moème da se voshituvame na slikite vo knigata.

SPORT

PONEDELNIK

SPORT

FUDBALOT VO SLU@BA NA BIZNISOT

VO MILANO POLUDEA PO BEJL

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Geret Bejl nekolkukratno si ja zgolemi cenata

Dogovorot na Bejl so Totenhem e na sila do 2014 godina, a negovata vrednost e proceneta na 10 milioni evra, {to, se razbira, e sme{na suma za ovoj fudbaler. “Mislam deka realnata vrednost na Bejl vo momentov e okolu 40 milioni evra. Toj e izvonreden fudbaler. ]e go ~ekame narednoto leto”, veli pretsedatelot na Inter, Masimo Morati. Inter ili Milan ili nekoja druga ekipa, seedno. Karierata na mladiot Vel{anec e osigurena. Iako od Totenhem zasega ne sakaat da pregovaraat za negoviot transfer, sepak, i pove}e od sigurno e deka po krajot na ovaa sezona }e se re{at da go prodadat. L

Osven relaksacijata od stresot kako primarna zada~a, so fudbalskite me~ovi se gradi timskiot duh na kolegite, a neretko se vospostavuvaat i zna~ajni biznis-kontakti me|u menaxerite na firmite, od koi podocna mo`at da se izrodat i zna~ajni zdelki

to e mo`no podobra relaksacija od stresot dobien na rabotnoto mesto e glavnoto moto na Biznis-ligata vo mal fudbal, koja pred nekolku dena po~na da se odrùva vo Skopje. Ekipi sostaveni od vrabotenite na pove}e poznati i uspe{ni makedonski kompanii, od oktomvri do maj }e igraat fudbal vo edinstvena liga. “Idejata za Biznis-ligata ja dobivme od na{i poznanici vo Bosna i Hercegovina. Tamu ve}e izvesno vreme egzistira eden sli~en koncept, iako kaj niv mal del od golemite kompanii se u~esnici vo Direktorite na [parkase banka natprevarot ligata. Nie za period od go po~naa na klupata za rezervni igra~i tri meseci uspeavme da gi kontaktirame, da go prezentirame proektot, a potoa i da dogovorime so 16 kompanii, koi se u~esni~ki vo prvata sezona na Biznis-ligata. Osven relaksacijata od kompanii prijavija stresot kako primarna svoi ekipi vo zada~a, so fudbalskite Biznis-ligata me~ovi se gradi timskiot duh na kolegite, a neretko se vospostavuvaat i zna~ajni biznis-kontakti me|u menaxerite na firmite, od koi podocna moàt da se izrodat i zna~ajni zdelki”, veli gola se postignati proekt-menaxerot Mladen vo prvoto kolo \uroski, koj iako pove}e od edna decenija Proekt-menaxerite be{e profesionalen Filip Nikolovski i Mladen \uroski ko{arkar, se re{i da organizira fudbalska liga. Natprevarite se igraat od ponedelnik do ~etvrtok sekoja nedela. Iako golovite gri`livo se beleàt, sepak, rezultatot e vtor plan. “Iako pobednikot vo ligata potoa }e ima {ansa da igra protiv pretstavnicite na BiH, Srbija i Hrvatska, sepak, glavnata nagrada e onaa {to se dodeluva za fer-plej. Najbitno e me~ovite da bidat zabavni za igra~ite, no i za publikata”, smeta Filip Nikolovski, vtoriot proekt-menaxer. Organizatorite smetaat deka vo idnina postoi prostor da se napravi sli~na liga i vo ko{arka, a moèbi i vo drugi sportovi. Najbiten e fer-plejot Se igra brzo i atraktivno, “Do krajot na sezonata no i mnogu korektno }e mislime edinstveno na fudbalskoto natprevaruvawe, no od godina najverojatno }e se obideme i da go zgolemime brojot na sportovite”, dodava \uroski. Neverojatni 68 gola bea postignati vo prvoto kolo, a najgolemata pobeda ja ostvari ekipata na Ekolog, koja so dueli postignati se slednive Telekom–Alkaloid 3:0, Sava das – Samsung Tehnomarket 11:0 slave{e vo duelot rezultati: VIP–NeuromediTabak–Sekjurikom 9:2, EVN– 9:4, [parkase banka–EOS so Semos. Vo ostanatite ka 6:2, ONE–Dajners 2:6, VEVE grup 3:7, Sport-M Adi- Matriks 2:5.

[ V

LIGA NA ШAMPIONI

SERIJA A

el{kiot reprezentativec, iako ima samo 21 godina, ve}e izvesno vreme e zna~ajno ime vo internacionalniot fudbal. Sepak, po negovata odli~na pretstava vo posledniot duel od Ligata na {ampionite, koga postigna tri gola za svojot Totenhem, vo porazot od Inter od 4:3, toj stana eden od najposakuvanite fudbaleri vo Evropa. Najgolemiot impakt go ostvari vrz pretsedatelite na dvata milanski kluba, Inter i Milan, koi ve}e pravat planovi za negoviot transfer. “Otsekoga{ sme go sakale Bejl i mnogu ~esto govorime za nego. Sega toj e golema yvezda i mo`ebi e pametno da se po~eka nekoja negova povreda, pa toga{ da se potpi{e”, glasi itrata izjava na pretsedatelot na Milan, Adrijano Galijani.

25.10.2010

16 68

Iako pobednikot vo ligata potoa }e ima {ansa da igra protiv pretstavnicite na BiH, Srbija i Hrvatska, sepak, glavnata nagrada e onaa {to se dodeluva za fer-plej. Najbitno e me~ovite da bidat zabavni za igra~ite, no i za publikata

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski