BR.29 _ kapital_28 sreda april 2010

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

URSULA BARNS, ZIROKS RECESIJATA E DOBRO VREME ZA PROMENI VO KOMPANIJATA STRANA 14

POTPRETSEDATEL NA SDSM

M-R ZORAN JOVANOVSKI

ZO[TO VLADATA SE PLA[I OD MMF?

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

SREDA, 28. APRIL. 2010 | BROJ 29 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 27.04.2010, 13.00~.

EVROOBVRZNICATA SO KAMATA OD NAJMALKU 10%!? 7

MBI 10 MBID OMB

0,23% 1 ,15% 1 ,47%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 46,25 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

86,24 1,23%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.04)

VLADATA SKAPO SE ZADOL@UVA ZA DA JA IZBEGNE KONTROLATA NA MMF. EVROOBVRZNICATA ]E SE PRODADE SO KAMATA OD NAJMALKU 10%, [TO E PRESKAPO ZA FINANISRAWE NA BUXETSKIOT DEFICIT, KOMENTIRAAT EKSPERTITE. SPORED NIV, KAMATATA GODINAVA MO@E DA BIDE I POVISOKA PORADI VLO[ENITE USLOVI POD KOI SE IZDAVA EVROOBVRZNICATA. DOKOLKU MAKEDONIJA ZEME ARAN@MAN OD MMF, KAMATATA ]E SE DVI@I OD 3% DO 3,5%.

KOMPANIITE NE SE OPTIMISTI ZA SLEDNIOT KVARTAL PA\A INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO, PA\A POBARUVA^KATA-RASTE SAMO PESIMIZMOT NA KOMPANIITE

18

CRVENIOT TELEFON SE V@E[TUVA! [TO RAZGOVARAA GRUEVSKI I PAPANDREU?

6

SE ODMOTUVA LI KLOP^ETO OKOLU SVEDMILK!?

22

2 28.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 28 APRIL 2010

SKAPO ZADOL@UVAWE

adol`u vawe so evroobvrznica so kamata od najmalku 10% ili daleku poevtin zaem so kamata od okolu 3% od nekoja me|unarodna finansiska institucija kako MMF, Svetska banka ili Evropska banka za obnova i razvoj? Dilema {to se pojavuva sekoga{ koga Vladata }e re{i da pozajmuva pari zatoa {to si gi pu{ta nozete i nadvor od svojata ~erga. Ako gi analizirate tro{ocite, toga{ zdrava ekonomska odluka bi bilo da se zadol`ite so poniski kamati. Makedonskata vlada, sepak, igra druga igra.

Po tret pat odbra da se zadol`i so evroobvrznica, a od aran`man so MMF bega kako od |avol!

Izdavaweto na evroobvrznica e legitimen i korisen na~in za pribirawe na pari, no se postavuva pra{aweto dali e i najisplatliv? Toa e pazaren instrument za zadol`uvawe i poradi toa logi~no e deka kamatite se povisoki. So takov tip na zadol`uvawe imate sloboda vo raspredeluvaweto na parite bez da vi se nametnuvaat dopolnitelni uslovi ili obvrski, no toa site skapo }e go platime. Dokaz pove}e e i iskustvoto so poslednata emisija na evroobvrznica od pred nepolna godina, koga se zadol`ivme za 175 milioni evra so kamata od visoki 10%. Godinava najverojatno }e se zadol`ime za u{te 300 milioni evra, a kamatata se o~ekuva da bide u{te povisoka od lani poradi vlo{enite uslovi na pazarot. Imeno, me|unarodnite agencii ni go namalija kreditniot rejting, a poradi gr~kata finansiska kriza i vkupnata percepcija, kaj investitorite za regionot, e vlo{ena! Osven toa, rizikot na dr`avata godinava e pogolem. Od politi~ki aspekt, poradi zaostruvaweto

Z

na me|uetni~kite tenzii i prodlabo~uvaweto na sporot so Grcija za imeto, se ~ini deka zemjava e s$ u{te daleku od EU i NATO. Od ekonomski aspekt, Makedonija s$ u{te se bori so krizata i se soo~uva so strukturni ekonomski problemi koi ne uspea da gi nadmine niz celata tranzicija. Zadol`enosta na zemjata zabrzano raste, i so percepcijata kaj stranskite investitori samo se vlo{uva. Cenata od toa e visokata kamata {to } e treba da im ja plati Makedonija za da gi kupat na{ite evroobvrznici.

Kamatata za novata evroobvrznica vo najdobar slu~aj bi bila na nivoto od minatata godina, ako ne i povisoka.

A zo{to ne MMF? Se poo~igledno e deka pozajmuvaweto od MMF svesno se odbegnuva poradi izbegnuvawe na kontrola na tro{eweto na tie pari.

Koga Fondot pozajmuva pari, diktira svoi pravila na odnesuvawe. Od iskustvata na drugite zemji, naj~esto se bara strogo po~ituvawe na kriteriumite {to gi postavuva vo vodeweto na fiskalnata politika kako, na primer, nivoto na buxetski deficit, na javniot dolg, kratewe na dr`avnata administracija. E tuka le`i zajakot. Vladata ne saka da si sozdava problemi i po sekoja cena se bori za slobodata na tro{eweto!

Zatoa tolku uporno se odbegnuva MMF koj nudi zaemi so kamati i do tri pati poniski od pazarnite.

Drugo pra{awe e i, za {to se tro{at parite koi }e treba da gi vratime so visoka kamata? Vladata se zadol`uva za da se finansira buxetskiot deficit koj nastanuva poradi neizbalansiranite javni prihodi i rashodi. Odnosno, poradi toa {to tro{i pove}e otkolku {to sobira danoci, a dupkata {to nastanuva

SE ODMOTUVA LI KLOP^ETO OKOLU SVEDMILK!?

Najgolemite doveriteli na Svedmilk o~ekuvaat deka 15 maj }e bide posledniot den na neizvesnost okolu slu~ajot so {vedskata mlekarnica! Tie energi~no o~ekuvaat naplata na svoite pobaruvawa koja bi sledela po objavata na biznis-plan za idninata na fabrikata od strana na ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski! Toj uporno mol~i, a mol~at i dol`nicite na mlekarnicata! Na povikot na farmerite uporno mol~i i vladata!

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vo buxetot se pokriva so zadol`uvawe. Analiziraj} i ja strukturata na buxetskite rashodi, stanuva jasno deka najgolem del od narodnite pari se tro{at za tekovni raboti.

Spored toa, Vladata ja zadol`uva Makedonija za da im dade plati na dr`avnite slu`benici, da gradi spomenici i muzei vo Skopje, da dava subvencii i drugi socijalni transferi. Gi zadol`uva vo idnina vnu~iwata, za da zemaat sega penzii nivnite babi i dedovci. Se zadol`uvame za buxetski deficit koj e nepotreben! Poinaku bi bilo koga parite {to se pozajmuvaat so kamata bi se investirale vo kapitalni proekti koi nosat ekonomski razvoj. Toa e “pametno” zadol`uvawe, pa makar da e i so povisoka kamata!

No, i pokraj site preporaki i polemiki, izborot, sepak, ostanuva na Vladata. Taa sama odlu~uva dali i na koj na~in }e se zadol`uva, no barem da objasni vo javnosta zo{to se odlu~uva za ednoto ili za drugoto.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

SLU^AJ – [VEDSKA MLEKARNICA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

2

ilijardi amerikanski dolari iznesuva trgovskiot deficit na Makedonija vo 2008 godina. Dr`avniot Zavod za statistika poka`uva deka lani vo zemjava se uvezle stoki vo vrednost od 6,8 milijardi dolari. Nasproti toa, Makedonija na stranskite pazari izvezla dvojno pomalku stoki i uslugi, ~ija vrednost iznesuva 3,9 milijardi dolari.

Presmetano vo procenti, Makedonija vo 2008 godina izvozot go zgolemila za 17% sporedeno so 2007 godina. Uvozot pak, za istiot toj period porasnal za 30%. Trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na feronikelot, proizvodite od `elezo i ~elik (valani proizvodi) i tekstilnata tkaenina. Vo uvozot, pak, najmnogu e zastapena surovata nafta, elektri~nata energija i motornite vozila za prevoz na lica. Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, Republika Makedonija najmnogu trguva so Srbija, Germanija, Grcija, Rusija i Italija.

Duri polovina od obemot na stokovata razmena na zemjava se vr{i tokmu so ovie pet zemji. So nekoi od ovie trgovski partneri, pak, Makedonija ostvaruva suficit vo trgovskata razmena.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

or|i Jan~evski, generalen direktor na NLB Tutunska banka, na koja Svedmilk & dol`i okolu 10 milioni evra, veli deka ne o~ekuva da ima pove}e odlo`uvawa na ste~ajnata postapka i deka na slednoto ro~i{te na 15 maj ste~ajniot upravnik treba da izleze so biznis-plan so koj }e se znae dali mlekarnicata } e bide likvidirana ili } e se najde investitor koj }e ja restartira.

“Pobaravme izla~no pravo za da bide utvrdeno na koj na~in }e bideme isplateni.

Slednoto ro~i{te e na 15 maj i o~ekuvame deka nema da bide odlo`eno”, veli Jan~evski.

Tutunska banka, Komercijalna banka, ProKredit banka kako najgolemi doveriteli go ~ekaat ishodot od slednoto ro~i{te!

O~ekuvaat razre{nica i kako }e si gi naplatat pobaruvawata.

Vo me|uvreme se probivaat site rokovi na ste~ajnata postapka. Ste~ajniot upravnik gi odlo`uva ro~i{tata za banalni raboti i bara investitor, {to ne e negova obvrska spored Zakonot. Od dol`nicite, iako za niv ima{e krivi~ni prijavi, nema ni traga ni glas, a nemaat ni namera da gi vratat parite.

“Otkako upravnikot Makrevski }e deponira biznis-plan, doveritelite treba da

\

odlu~at po predlo`eniot biznis-plan za da se utvrdi {to ponatamu }e se prezeme za naplata na dolgovite”, veli direktorot na NLB, Jan~evski.

Vo odnos na zainteresiranite investitori koi dosega do{le vo NLB Tutunska banka, Jan~evski veli deka dosega ne se javil nitu eden zainteresiran investitor koj predlo`il dobar biznis-plan, pa zatoa ne se odlu~ile da prodavaat.

Od ProKredit banka i od Komercijalna banka velat deka ~ekaat ishod od narednoto ro~i{te i deka naplatata na pobaruvaweto }e se odviva vo ramkite na ste~ajnata postapka, soglasno Zakonot za ste~aj.

“Pari~noto pobaruvawe na ProKredit banka e priznato. Vo ovoj stadium vo koj {to sme vo momentot, ne mo`eme i ne planirame da prezememe drugi ~ekori, bidej}i ~ekame ishod od narednoto ro~i{te, po {to bi gi definirale slednite ~ekori i pravni dejstva”, velat od ProKredit banka.

Od Komercijalna banka, pak, objasnuvaweto e deka pobaruvaweto na Komercijalna banka A.D – Skopje, prijaveno vo ovaa ste~ajna postapka, e utvrdeno vo celost i ne e osporeno, a naplatata na pobaruvaweto }e se odviva vo ramkite na ste~ajnata postapka, soglasno Zakonot za ste~aj.

Farmerite, pak, se pesimisti deka kone~no }e ima razre{nica na slu~ajot.

Baraat od vladata da go prezeme dolgot i da im gi isplati parite na farmerite i taa da ~eka da bide re{ena ste~ajnata postapka, so {to }e ima pogolema kontrola nad procesot.

Goran Mitrev, sopstvenik na zemjodelsko-sto~arskiot kombinat od Strumica, koj prv pobara barawe na ste~aj, veli deka i da bide likvidirana i da bide restartirana mlekarnicata, farmerite nema da bidat isplateni.

“Ne znam {to }e se slu~uva so ste~ajnata postapka!

I da odlu~i ste~ajniot upravnik da ja likvidira mlekarnicata, farmerite nema da bidat isplateni!

Nikoj ni{to nema da dobie zatoa {to se golemi dolgovite koi gi ima Svedmilk, a mlekarnicata ne vredi tolku. Bankata i da ja dobie mlekarnicata, taa ne vredi kolku dolgot koj go ima Svedmilk kon nea. Mojot stav e deka dr`avata treba da go prezeme dolgot od farmerite i da gi isplati, a taa da ~eka da bide re{ena ste~ajnata postapka, so {to }e ima pogolema kontrola nad procesot. Vladata celo vreme ka`uva deka sto~arstvoto e prioritetna granka, dava subvencii za mlekoproizvoditelite i za zgolemuvawe na sto~niot fond, a so vakvata pozicija sozdava u{te edna mle~na kriza” veli Mitrev.

NAVIGATOR

28.04.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

3

APSOLUTNO MNOZINSTVO orane{niot premier na Ungarija i lider na opoziciskata desno konondes zervativna partija Fides (Sojuz na demokratska mladina) na) upredizvika nova “revolucija” vo ovaa dr`ava i naa parlamentarnite izbori osvoi apsolutna pobeda nad levicata. Od 386 prateni~ki mesta vo ungarskiot parla-ment, partijata na Orbann ti osvoi 263 prateni~ki mandati sko i ima pove}e od dvotretinsko mnozinstvo. ana Vakva pobeda ne e zabele`ana vo ponovata istorija na Ungarija od nejzinata demokratizacija vo devedesettite godini. Orban posle polni osum godini od vladeweto na socijalistite vo Ungarija uspea da gi pobedi, i da ja dovede desnicata na vlast.

Negovata pobeda e zna~ajna zatoa {to partijata Fides }e mo`e da vladee sama, prakti~no kako vo ednopartiskiot sistem i {to }e mo`e da sproveduva ustavni promeni i novi zakoni za koi Orban smeta deka se neophodni vo pravecot na novi reformi.

Viktor Orban kako pobednik na izborite }e mora da ja

P

ILIJAN^O GAGOVSKI

TRAJKO VEQANOVSKI

ZORAN KOWANOVSKI

BUJAR OSMANI

obi kritiki od NATO dgovorot na minisza za{tita na arem prviot parlaVbideodi~ot trgovskite marki }e im Bmentarec go sfati Dzatoa {to poradi Oterot za hororot vo od golema korist na zna~eweto na [angaj ekonomskata kriza e na- psihijatriskite kliniki e kompaniite

“KAPITAL”

Ekspo, kade {to }e ja pretstavuva Makedonija

malen buxetot za odbranata

deka renoviraweto bilo planirano za v godina

DOZNAVA

VELIJA IZDAVA NOV VESNIK NA ALBANSKI JAZIK Spored Centralniot registar na 26-ovoj mesec e registriran noviot vesnik na albanski jazik “Gazeta” za koj se pretpostavuva deka treba da go kompenzira udarot {to mu go nanese pravnata dr`ava na ukradeniot brend na Koha- Koha e Re

GAZETA dna klasi~na biznisrelacija vo koja ima mnogu obidi da se ukrade tu|iot brend i na toj na~in da se stekne ekonomska polza, dobi nesakani i seriozni politi~kii dimenzii. Akterot vo celata ra{omonijada e poznatiot “mediumski magnat” Velija Ramkovski, koj posle povlekuvaweto na Koha od negoviot “krug” vedna{ po~na da izdava nov vesnik so ukradeniot brend Koha e Re poradi {to intervenira{e dr`avata i v~era mu go zabrani vesnikot.

S$ po~na otkako ugledniot dneven vesnik na albanski jazik, Koha, pove}e ne mo`e{e da ja izdr`i torturata i bogateweto na Velija preku nivniot grb, se odvoi od “jatoto” na Velija i prodol`i da izleguva samostojno.

Velija Ramkovski za da ja popolni dupkata vo o~igledno dobro organiziraniot i smislen biznis so vesnicite koi pove}e se lotarija ot-

E

kolku seriozno informativno ~etivo, vedna{ utredenta na pazarot se pojavi so ukradeniot brend na Koha, dodavaj} i mu nastavka “re”, taka se rodi Koha e Re. “Se raboti za klasi~na kra`ba na industriska i intelektualna sopstvenost i na brendot koj e za{titen vo Dr`avniot zavod za industriska sopstvenost, veli Lirim Dulovi eden od sopstvenicite na Koha. Vesnikot Koha e Re koj {to e del od grupacijata na Velija Ramkovski, od samiot po~etok go prekr{i Zakonot za intelektualna sopstvenost sozdavaj} i konfuzija vo javnosta i ru{ej}i go kredibilitetot na eden drug vesnik, vo konkrtetniot slu~aj na Koha. Koha e osnovana vo 2007 godina i ima dobieno re{enie za ekskluzivno koristewe na brendot koj e osiguren i patentiran vo soodvetnite institucii vo zemjava” veli Dulovi. Spored sopstvenicite na Koha, so kra`ba na brendot za mesec dena na ovaa izdava~aka

3 FAKTI ZA...

20.240 3,3% 3,3%

DENARI IZNESUVA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA PO VRABOTEN VO FEVRUARI E POGOLEMA PROSE^NATA PLATA VO FEVRUARI VO ODNOS NA ISTIOT MESEC LANI

OD VRABOTENITE VO FEVRUARI NE ZELE PLATA

ku}a & e nanesena direktna mterijalna {teta od nad 50 iljadi evra.

Poradi seto ova, Koha dostavi tu`ba do Osnovniot sud Skopje, Pazarniot inspektorat i Koordinativnoto telo za za{tita na intelektualnata i industriskata sopstvenost so barawe da se prezemat odrednei merki so cel, za{tita na brendot.

Vrz osnova na toa, Ministerstvoto za ekonoimija donese soodvetno re{enie za zabrana na izleguvaweto na plagijatot Koha e Re. “Za `al nekoi na{i kolegi na seto ova mu dadoa politi~ka dimenzija prika`uvaj}i go ova re{enie kako obid da se zamol~i eden medium na albanski jazik. Nie ne sme protiv otvorawe i pokrenuvawe na drugi vesnici na albanski jazik nezavisno dali zad niv stojat biznismeni koi ne se po poteklo Albanci, me|utoa nema nikomu da mu dozvolime da go ukrade na{iot brend ~ij sopstvenik sme jas i kolegata Arben Ratkoceri”,

veli Dulovi. Televizijata A1, i vesnicite Vreme i [pic vlegoa vo valkana igra i otvorija bara`en ogan protiv Vladata i premierot prika`uvaj}i gi kako glavni akteri koi se obiduvaat da go zamol~at slobodniot novinarski zbor vo Koha e Re. Taka ovoj ~isto ekonomski spor dobi nesakani politi~ki dimenzii koi nema da zavr{at so v~era{nata zabrana za izleguvaweto na Koha e Re. “Kapital” doznava deka e registrirana nova izdava~ka ku}a koja }e go izdava vesnikot na albanski jazik “Gazeta”. Se {pekulira deka sponzorstvoto e od gazda Velija za da se uni{ti Koha. Prijavata za upis e od 26.april ovaa godina. Sopstvenici na vesnikot se Norik Selimi i Admir Idrizi, a sedi{teto na noviot vesnik e vo DTC Mavrovka ^air.

Re{enieto od Centralniot registar e javno. Zna~i ako “koza la`e-rog ne la`e”.

PROCENKI...

GUBITNIK

DOSTOINSTVENO I SKROMNO NE E DOVOLNO oordinatorot na makeewe donskoto pretstavuvawe ka na najgolemata svetska manifestacija Ekspo 2010 vo Kina, zamenik-ministerott za ekonomija, Metodi Haxi Vaskov, na samo nekolku dena pred po~etokot na svetskiot nastan broj 1, gordo izjavi deka Makedoni-o, ja }e se pretstavi skromno, bno dostoinstveno?! Potrebnite 650 iljadi dolari za ot izrabotka na makedonskiot i{tand se podarok od kineskata ambasada. Makedonija, objasnuva toj, re{ila da ne investira ni denar vo ovoj va`en nastan poradi antirecesiskite merki i programata za {tedewe.

Vladata re{ila da {tedi na pogre{no mesto. Svetot denovive e koncentriran na Kina. Se o~ekuva Ekspo 2010 da go posetat 100 milioni lu|e. Biznis-mo`nostite se bezbrojni. Vladata vo svoite silni napori za privlekuvawe stranski investitori, go zaboravi u~estvoto na Ekspo. Pove}e od sramen e zamisleniot koncept make-

K

VIKTOR ORBAN ORB RBA AN pobedi i ekonomskata kriza vo Ungarija. Kako }e ja osvoi ovaa pobeda, }e se vidi koga i oficijalno }e go zazeme premierskoto mesto. Negovata pobeda e rezultat i na protiveweto na programata na socijalistite koi zagovaraa golemo {tedewe kako izlez od krizata. Orban vo ovaa pobeda gi povede Ungarcite velej}i im deka Ungarija ima sila i deka e sposobna da napravi sjajni raboti. “So na{ata pobeda Ungarcite mu poka`aa na svetot deka e dobro povtorno da se bide Ungarec”.

METODI IH HAXI AXI AX I VASKOV VA donskiot biznis da se pretstavi samo so promotivni materijali i videoprezentacii od kompaniite. Ministerstvoto ne znae{e da ka`e dali i koi kompanii }e bidat prisutni vo [angaj, svetskiot centar na biznisot i trgovijata. I dodeka vladata se rasfrla so stotici iljadi evra za razno-razni promocii na zemjata kako investiciski raj, zaboravi deka globalnite manifestacii od tipot na Ekspo se zlatna {ansa za istata namena, koja ednostavno ne smee da se propu{ti.

MISLA NA DENOT

MILE JANAKIESKI

minister za transport i vrski

IZVE[TAJOT ZA @ELEZNI^KITE NESRE]I NA DORABOTKA zve{tajot na Makedonski `eleznici za nesre}ite {to se slu~ija vo izminatiot period e daden na dorabotka, a anga`irani se i dopolnitelni eksperti - soop{ti v~era ministerot za transport, Mile Janakieski. Ovoj dokument treba da ka`e koja e pri~inata za za~estenite `elezni~ki nesre}i.

Toj potvrdi deka dobil izve{taj na masa, no vo nego “stoe{e deka ne mo`e da se utvrdi vinata i go vrativme na povtorna dorabotka”.

“O~ekuvam do krajot na ovaa nedela ili po~etokot na idnata povtorno da go dobieme. Potrebna e dopolnitelna analiza i vklu~eni se novi eksperti”, izjavi Janakieski.

I

FATETE SE ZA BIZNIS [TO MO@E DA GO VODI SEKOJ IDIOT, BIDEJ]I PORANO ILI PODOCNA NEKOJ IDIOT NAJVEROJATNO I ]E GO STORI TOA

PITER LIN^ PORANE[EN PRV ^OVEK NA AMERIKANSKIOT INVESTICISKI FOND FIDELITY

4 28.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SERIOZNA KONKURENCIJA NA BALKANOT

...LIZGAWE NA ZEMJI[TE VO TAJVAN

...PROTESTI VO UKRAINA

Srbija gi namaluva danocite

Cel avtopat pod zemja

Dimna bomba vo parlamentot

el rid se lizna vo Tajvan i go blokira{e avtopatot. rbija planira esenva da go namali danokot na li~en imna bomba be{e frlena vo ukrainskiot parlament, a C Spored informaciite na nadle`nite, pod zemja ostanale Diljadnici demonstranti protestiraa pred zgradata protiv S dohod od 12% na 10%, kolku {to iznesuva i vo Makezatrupani dva avtomobili. donija. ]e se zgolemi neodano~eniot del od platata, koj sega spogodbata za prodol`uvawe na prestojot na ruskata flota iznesuva okolu 60 evra.

FOTO NA DENOT

vo pomorskata baza vo Ukraina.

[angaj Ekspo zapo~na da gi privlekuva pogledite Golem del od zemjite ve}e gi otvorija svoite paviqoni na Saemot [angaj Ekspo, koj oficijalno }e bide otvoren na prvi maj. Pove}e od o~ekuvano e deka ovoj saem }e bide najgolemiot svetski saem dosega. Organizatorite o~ekuvaat deka saemot }e go posetat okolu 70 milioni lu|e vo periodot od {est meseci do negovoto zatvorawe na 31 oktomvri. [angaj EKSPO e sobir na razli~ni dr`avi i prezentacija na civilizaciskite postignuvawa, kako i va`na platforma za razmena i sorabotka vo oblasta na ekonomijata, kulturata, naukata i tehnologijata. Temata na [angaj EKSPO e „Podobar grad, podobar `ivot” i na nego u~estvoto go potvrdile 192 zemji od svetot i 50 me|unarodni organizacii. Se o~ekuva saemot da go posetat nad 10 milioni doma{ni i stranki posetiteli. Vkupnata investicija za odr`uvaweto na saemot e 4,5 milijardi evra.

DVA, TRI ZBORA

“Grcija, po zavr{uvaweto na razgovorite so EU, so Evropskata centralna banka i so MMF }e najavi novi merki za namaluvawe na buxetskiot deficit i na dolgot, i za strukturno prilagoduvawe na ekonomijata” JORGOS PAPAKONSTANTINU minister za finansii na Grcija

“Imame jasen plan za izlez od krizata so promena na strukturata na ekonomijata vo izvozna. Po svetskata ekonomska kriza }e zapo~ne nova borba, mo`ebi najgolema na planetata, za privlekuvawe investitori” BORIS TADI] pretsedatel na Srbija

“Pravoto na veto, koe go imaat SAD, Kina, Velika Britanija, Francija i Rusija vo Sovetot za bezbednost vo ON e satansko.

Toa ima za cel da ja potisne i urne vistinskata priroda na ~ove{tvoto i e instrument na satanata”.

MAHMUD AHMADINEXAD pretsedatel na Iran

GADGETS

PODOBAR ZVU^NIK ZA IPHONE ompanijata Teac proizvede podobrena verzija na svojot zvu~nik za iPhone. Iako poradi dizajnot ostava vpe~atok na krajno ednostaven gaxet, Teac Sr – Luxi nudi golem broj interesni mo`nosti.

Osven iPod polna~ot i zvu~nikot so mo}nost od 2h2 volti, tuka se i ~asovnikot, AM/FM radiopriemnikot, alarmot i funkcijata slip. Prvata

K

verzija na ovoj ured be{e pretstavena pred osum meseci i go poddr`uva{e samo iPod. Novata verzija go poddr`uva i iPhone.

Pokraj site ovie karakteristiki, uredot ima i LED svetla, {to zna~i deka mo`e da poslu`i i kako stolna lamba pokraj krevetot. Cenata vo momentov ne e poznata, a uredot se razbira prvi }e imaat mo`nost da go kupat Japoncite.

6 28.04.2010

POLITIKA

MILO[OSKI: NAJSOODVETNO E "MAKEDONSKO PRETSEDATELSTVO 2010" akedonsko pretsedatelstvo 2010 - e najsoodveten termin za imenuvawe na pretstojnoto pretsedavawe na Republika Makedonija so Sovetot na Evropa, smeta ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski. Spored nego, celata dosega{na korespondencija go sodr`i ovoj termin.

“So ovoj termin zemjava bi si go za{titila minimum svoeto nacionalno dostoin-

M

stvo kako pretsedava~, ne bi bil vo kolizija so normite na Sovetot na Evropa i vo sekoj slu~aj bi odgovaral na duhot na ovaa ku}a na ~ovekovite prava, slobodata i demokratijata”, izjavi Milo{oski.

Vo Strazbur se stravuva deka sporot za imeto mo`e da go zaseni pretsedatelstvoto na Makedonija ako se slu~uvaat postojani incidenti na sostanocite so pretstav-

POPOVSKA: MENUVAWE NA IMETO E NEPRISTOEN PRESEDAN nicite na Grcija. Pod koe logo i naslov }e pretsedava Republika Makedonija, oficijalno }e bide poznato za desettina dena.

ekakvo menuvawe na imeto e nepristoen presedan, nepoznato ne{to vo me|unarodnoto pravo - izjavi v~era pretsedatelkata na DOM, Liljana Popovska. Taa na kakov bilo referendum bi glasala protiv promena na imeto.

“Denovive prosledivme neobi~na slu~ka vo Ohrid, vo koja grupa lu|e privatno prego-

S

varaa za najva`nite pra{awa za edna dr`ava i za eden narod - za imeto, za identitetot, za istorijata.

Cenata na zdelkata ne ja znaeme, no mislam deka efektot be{e lo{. Tie nemaat nikakov mandat da pregovaraat vo imeto na narodot”, istakna Popovska.

Spored nea, edinstveno referendumot

mo`e da bide baza vrz koja ne{to mo`e da se prezeme. “Grcija imala pove}e od 2000 godini da go izbere svojot identitet. Izbrale da bidat Grci i Elini. Nie sme izbrale da bideme Makedonci. Ne mo`e nekoj da ima pravo na pove}e identiteti, a nie edniot {to go imame nekoj da ni go korne od nas”, dodade Popovska.

CRVENIOT TELEFON SE V@E[TUVA!

[TO RAZGOVARAA GRUEVSKI I PAPANDREU? Premierot Gruevski odlu~il da ne se pojavi na konferencijata na “Ekonomist” vo Atina, otkako gr~kata vlada re{ila da ne dade dozvola za sletuvawe na vladiniot avion so oznaki MKD, izjavi za “Kapital” visok funkcioner vo vladata.

I pokraj ova, makedonskiot i gr~kiot premier imaa telefonski razgovor koj pominal “prijatno” i vo koj bilo istaknato deka treba po~esto da se sre}avaat i kontaktiraat.

Zna~i li ova deka dodeka oficijalno se nastapuva `estoko i radikalno, pregovorite “pod masa” se dvi`at vo vistinskiot pravec?!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

av~era popladne, premierot Nikola Gruevski telefonski razgovaral so negoviot gr~ki kolega Jorgos Papandreu i go informiral deka nema da prisustvuva na konferencijata na vlijatelniot vesnik “Ekonomist” {to }e zapo~ne deneska vo Atina. Se procenuva deka faktot {to, voop{to, se slu{nale dvajcata premieri vo poznatite okolnosti denovive, zna~i deka kontaktite me|u Skopje i Atina, osven {to se zatopluvaat, dobivaat i na intenzitet. Gruevski re~isi dve nedeli taktizira{e i ne ka`uva{e dali }e se pojavi vo Atina, iako negovoto prisustvo be{e najaveno i na oficijalnata internet –stranica na “Ekonomist”, a se zboruva{e deka izminatite denovi toj rabotel i na svojot govor planiran za Atina.

No, Gruevski na samo dva dena pred po~etokot na konferencijata odlu~i deka ne treba da otpatuva.

Vo makedonskata vlada oficijalno se ograduvaat od komentari i ne sakaat da objasnat na {to se dol`i ova re{enie. Sepak, vladini izvori brifiraat deka pri~inata e {to Grcija ne dozvolila vladiniot avion da sleta vo Atina so oznaka MKD (!?). Ova se tolkuva kako ~udna, neo~ekuvana i prili~no rigidna odluka na ju`niot sosed, ako se ima predvid faktot deka prethodnata vlada na Karamanlis dozvoli makedonskiot “lir-xet” letoska da sleta na Krf so spornite oznaki.

Sepak, i pokraj vakvata odluka na Papandreu (po {to, jasno be{e deka Gruevski nema da patuva), vo oficijalnoto vladino soop{tenie za razgovorot na dvajcata premieri stoe{e deka toj pominal vo prijatna atmosfera i deka Papandreu poka`al razbirawe {to makedonskiot kolega nema da se pojavi na konferencijata.

Dvajcata premieri razgovarale za aktuelnite sostojbi vo dvete zemji i predizvicite so koi tie se soo~uvaat. Tie diskutirale i za regionot i za negovata idnina, no ona {to e pozna~ajno, Gruevski i Papandreu, osven {to konstatirale deka se otvoreni

Z

za {to e mo`no pobrzo re{avawe na sporot, tie se dogovorile deka treba da se intenziviraat i direktnite sredbi i kontakti vo periodot {to sleduva.

Vo vladata ne komentiraa dali vakvata blaga i meka retorika zna~i i definitivno pribli`uvawe na poziciite na dvete zemji (Gruevski i Papandreu se sre}avaat i razgovaraat telefonski pove}e od koi bilo prethodni premieri), osobeno otkako istiot den VMRO – DPMNE izleze so oficijalen brifing vo koj tvrdea deka ne samo {to se pregovara so Grcija, tuku toa se pravi seriozno i odgovorno. Vladeja~kata partija so ova gi demantira{e obvinuvawata na opozicijata i na del od ekspertskata javnost, deka Gruevski samo glumi pregovori i deka procesot so sporot e zacementiran. VMRO – DPMNE, sepak, insistira da ne se otkrivaat detali od pregovorite, kako del od dr`avnata strategija.

“Stanuva zbor za isklu~itelno ~uvstvitelna materija i sekoja izjava mora da bide vnimatelno i maksimalno promislena za da ne mu na{teti na procesot” vaka go opravduvaat vo VMRO – DPMNE nedostigot na transparentnost vo od- nos na sporot. I dodeka na vakvite stavovi na vlasta, makedonskata opozicija reagira so obvinuvawa deka Gruevski samo kalkulira so svojata pozicija i nema namera ni da go re{i sporot, od oficijalna Atina sekojdnevno stignuvaat poraki deka

I IVANOV SO STAV! Pretsedatelot \or|i Ivanov v~era od Bitola pora~a deka dr`avniot vrv i site politi~ki partii vo Makedonija nikoga{ nema da prifatat re{enie {to }e vlijae na identitetot.

“Sekoe re{enie {to }e vlijae na makedonskiot jazik, identitet i posebnost e neprifatlivo. Nie ne mo`eme da se soglasime gr~kite stavovi i predlozi da se plasiraat kako zaemno prifatlivi”, izjavi Ivanov

NOVA DEMOKRATIJA BEZ PRATENI^KATA GRUPA

PROTESTI PRED SDSM

ratenikot na Nova demokratija, Besim Dogani odlu~i da ja napu{ti svojata mati~na partija i vo Sobranieto da dejstvuva kako nezavisen pratenik. So toa prakti~no e rasformirana prateni~kata grupa na partijata na Imer Selmani, Nova demokratija.

Vakvata odluka kako {to veli samiot Dogani

rupa na gra|ani- ste~ajci od Kumanovo deneska se sobraa pred kancelariite na Branko Crvenkovski i objavija deka pove}e nema da u~estvuvaat vo protestite pred Vladata. Tie ocenuvaat deka so sobiraweto pred Vladata se stavaat vo uloga na politi~ki instrument za ostvaruvawe na razni partiski interesi i politi~ki ambicii.

“Na{ite sudbini nema pove}e da gi doveruvame na politi~ari koi ja zloupotrebuvaat na{ata

P

ja donel poradi nezadovolstvoto od na~inot na koj se vodi politikata vo dr`avata.

“Ne sakam ve}e da bidam dekor vo Sobranieto i privezok na Nikola Gruevski. Ako nekoga{ se podobrat politi~kite priliki, }e se vratam vo nekoja partija”, izjavi Dogani.

Toj negira{e deka razmisluva da se vrati

vo negovata prethodna partija DPA, i najavi deka vo idnina }e prisustvuva samo na onie sobraniski sednici, na koi }e se rasprava za interesite na Albancite So ova, Nova demokratija ja izgubi prateni~kata grupa i ostana samo so ~etvorica pratenici.

G

nivnite pozicii se jasni i deka za niv tie baraat konsenzus so gr~kata opozicija.

Zamenikot na Papandreu, Dimitris Drucas, veli deka argumentite na negovata zemja se logi~ni i razbirlivi i deka problemot definitivno e vo Skopje.

“Za re{enie potreben e sogovornik, a Gruevski s$ u{te nema poka`ano volja za pregovarawe”, ostar e Drucas.

Vo odnos na pretstojnoto pretsedatelstvuvawe na Makedonija so Sovetot na Evropa, Drucas veli deka “FIROM” gazi na lizgav teren i saka da ja iskoristi ovaa pozicija za da gi proturka svoite stavovi, no toa e signal za nezrelost na edna dr`ava so evropski aspiracii”!

Na ova, makedonskiot {ef na diplomatijata, Antonio Milo{oski, vrati deka tokmu terminot “makedonsko pretsedatelstvo” e najsoodveten, oti taka dr`avata }e si go so~uva dostoinstvoto.

maka za svoj li~en profit.

Nie ne sme protiv nitu edna politi~ka partija, nitu protiv SDSM, nitu protiv VMRODPMNE. Nie sme samo protiv onie koi gi uni{tija na{ite fabriki, pora~aa stejacite, najavuvaj} i deka }e formiraat institut za rasvetluvawe na tranzicijata.

Od VMRO-DPMNE izjavija deka tie ne se organizatori na ovoj sobir, no gi poddr`uvaat ste~ajcite.

SDSM vo svoeto soop{tenie go povika premierot Gruevski da se vrazumi i da po~ne da se odnesuva racionalno.

FOKUS

28.04.2010

7

VLADATA SKAPO SE ZADOL@UVA ZA DA JA IZBEGNE KONTROLATA NA MMF

EVROOBVRZNICATA SO KAMATA OD NAJMALKU 10%!?

Evroobvrznicata }e se prodade so kamata od najmalku 10%, {to e preskapo za finanisrawe na buxetskiot deficit, komentiraat ekspertite. Spored niv, kamatata godinava mo`e da bide i povisoka poradi vlo{enite uslovi pod koi se izdava evroobvrznicata.

Dokolku Makedonija zeme aran`man od MMF, kamatata }e se dvi`i od 3% do 3,5%.

ZORAN IVANOVSKI

PROFESOR NA EVROPSKI UNIVERZITET “Na{ata vlada go praktikuva zadol`uvaweto so evroobvrznica za da gi odbegne obvrskite {to gi diktira MMF, iako nudi niski kamati na zadol`uvawe od okolu 3%. Ako ve}e se praktikuva pazarniot na~in na zadol`uvawe, mislam deka }e be{e podobro da se prodol`i so izdavawe na obvrznici na doma{niot pazar, na podolg rok, so {to prinosot od niv }e ostane kaj doma{nite investitori. A i kamatata bi bila mnogu poniska od onaa {to ja baraat stranskite investitori”.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

amatata {to mo`e da ja postigne Makedonija so izdavawe evroobvrznica na me|unarodniot finansiski pazar godinava bi bila najmalku 10%, a dokolku se zeme aran`man od Me|unarodniot monetaren fond, kamata }e se dvi`i od 3% do 3,5%. Zasega Vladata ostanuva na stavot deka nema da bara finansiski aran`man so MMF. Ekonomskite analiti~ari komentiraat deka bi bilo uspeh ako Vladata uspee da ja prodade evroobvrznicata so kamata od 10%, kolku {to be{e kamatnata stapka i na minatogodi{nata evroobvrznica vo vrednost od 175 milioni evra. No, se pla{at deka kamatata godinava mo`e da bide duri i povisoka so ogled na vlo{enite okolnosti i uslovi.

Spored niv, pazarniot na~in na zadol`uvawe {to go praktikuva Vladata e premnogu skap za pokrivawe na deficitot vo buxetot, osobeno {to parite se tro{at za tekovni rashodi, a ne za kapitalni investicii koi obezbeduvaat ekonomski razvoj, {to se smeta za “pametno” zadol`uvawe.

“Izdavaweto nova evroobvrznica godinava }e bide lo{ poteg na Vladata koj site skapo }e go platime, osobeno {to parite {to }e se pozajmat so visoki kamati odat za tekovni potrebi, za plati i socijalni transferi, a ne za razvojni investicii. Se zadol`uvame za da se finansira buxetski deficit koj e nepotreben. Evroobvrznicata e najnepovolno re{enie. Podobro e da se zadol`ime vo Svetskata banka ili vo Evropskata banka za obnova i razvoj, a ne na finaniskiot pazar pod komercijalni uslovi”, smeta porane{niot minister za finansii, Nikola Popovski, vo ~ie vreme be{e prvata emituvana makedonska evroobvrznica.

Spored nego, cenata na evroobvrznicata go vklu~uva i rizikot na dr`avata, a godinava zadol`enosta na Makedonija e pogolema, {to dopolnitelno }e

K

ponudena na Londonskata berza, a dvete banki i ovoj pat }e imaat zada~a {to pouspe{no da ja prodadat evroobvrznicata.

Od Ministerstvoto za finansii s$ u{te ne objavuvaat detali okolu emisijata na evroobvrznicata.

MISIJATA NA MMF OD DENESKA VO SKOPJE Misijata na MMF predvodena od {efot Ves Mekgru od deneska ja po~nuva ednonedelnata poseta na zemjava. Taa }e gi analizira poslednite dvi`ewa i trendovi vo makedonskata ekonomija, a vo tekot na posetata se planiraat nekolku redovni sredbi so vladini ministri od ekonomskiot tim i so guvernerot na Narodnata banka, Petar Go{ev, so pretstavnici od biznis sektorot i najgolemite banki vo zemjava. Zasega ne se otkrivaat detali dali }e se otvori pra{aweto za eventualen aran`man so Fondot. ja zgolemi kamatata na evroobvrznicata. “Osven toa, imame isklu~itelno nizok krediten rejting, koj dopolnitelno se vlo{uva, politi~kiot rizik se zgolemuva poradi zaostruvawe na me|uetni~kite tenzii, problemot so imeto stanuva s$ podlabok, osobeno po izjavata na premierot za negoviot stav i nikoj ne o~ekuva brzo re{enie.

So toa, Makedonija ostanuva nadvor od integraciite vo NATO i EU, a vkupnata percepcija na investitorite se vlo{uva {to }e rezultira so visoki kamati {to }e treba da gi platime za pozajmuvawe kapital na me|unarodniot finaniski pazar”,

veli Popovski.

EVTIN ARAN@MAN ILI SKAPA EVROOBVRZNICA Vo uslovi koga kamatata na makedonskata evroobvrznica se dvi`i okolu 10%, me|unarodnite finansiski institucii pozajmuvaat pari za mnogu poniska cena. Spored poslednite informacii od MMF, Makedonija bi mo`ela da pozajmi pari od Fondot so kamata od 3% do 3,5% {to bi bilo tri pati poniska kamata od pazarnata na evroobvrznicata.

Profesorot Zoran Ivanovski veli deka izborot za zadol`uvawe pa|a na evroob-

vrznicata poradi slobodata na tro{ewe na parite {to ja nudi ovoj tip na komercijalno zadol`uvawe.

“Na{ata vlada go praktikuva zadol`uvaweto so evroobvrznica za da gi odbegne obvrskite {to gi diktira MMF, iako nudi niski kamati na zadol`uvawe od okolu 3%. Ako ve}e se praktikuva pazarniot na~in na zadol`uvawe, mislam deka }e be{e podobro da se prodol`i so izdavawe na obvrznici na doma{niot pazar, na podolg rok, so {to prinosot od niv }e ostane kaj doma{nite investitori. A i kamatata bi bila mnogu poniska od onaa {to ja baraat stranskite investitori”, pora~uva Ivanovski.

Vladata najavi deka naskoro, po tret pat, planira da izdade evroobvrznica. “Kapital” v~era objavi deka Ministerstvoto za finansii gi izbralo i dvete banki {to }e bidat posrednici vo proda`bata na evroobvrznicata.

Neoficijalno, toa se britanskata HSBC (koja i minatata godina ja prodade evroobvrznicata) i {vajcarskata Kredit suis, koi pred investitorite }e ponudat makedonski obvrznici vo vrednost od okolu 300 milioni evra. Ovie banki bile izbrani vo konkurencija na desetina drugi banki me|u koi bile i XP Morgan, Siti banka, UBS... “Kapital” doznava deka evroobvrznicata }e bide

REGIONOT VO DILEMA Dilemata da se odbere zadol`uvawe na pazarot so izdavawe evroobvrznica ili da se sklu~i aran`man so MMF e aktuelna i vo regionot. Srbija minatata godina se odlu~i za poddr{ka od Fondot vo vrednost od nad 400 milioni evra. Srpskata vlast sklu~i aran`man so MMF za za~uvuvawe na stabilnosta na finansiskiot sistem, koj be{e seriozno pogoden od krizata.

Spored pi{uvawata na mediumite, i Crna Gora e zainteresirana za zapo~nuvawe pregovori so MMF za aran`man. Sepak, najgolem del od ministrite vo crnogorskata vlada se ubedeni deka najdobar model za finansirawe na buxetskiot deficit i otplata na dolgot bi bilo kombinacija na aran`man so MMF i izdavawe na evroobvrznica.

Spored informaciite od crnogorskata vlada, sledniot mesec mo`e da se o~ekuva po~etok na pregovorite za aran`man so MMF, a istovremeno }e se ponudi na proda`ba i evroobvrznica vo iznos od 150 do 200 milioni evra.

Od drugite zemji vo regionot, neodamna i Hrvatska izdade evroobvrznica od 350 milioni evra so rok na dostasuvawe od 10 godini, no so kamatna stapka od 6,7%. Pomo{ od MMF za podobro spravuvawe so krizata vo vrednost od 20 milijardi evra dobi i Romanija, no kon krajot na minatata godina paketot be{e prekinat. Romanija potoa odlu~i da se zadol`i so petgodi{na evroobvrznica vo vrednost od edna milijarda evra.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

OP[TESTVO

28.04.2010

MAKEDONCITE ME\U NAJBROJNITE TURISTI VO BUGARIJA

DR@AVNO ZEMJI[TE ZA SPORTSKI TERENI VO PRIVATNI RACE

r`avno zemji{te vo op{tina Aerodrom, nameneto za izgradba na sportski tereni, e prodadeno na privaten investitor.

Ministerot za transport Mile Janakieski veli deka toa bilo napraveno bidej}i soglasno Detalniot urbanisti~ki plan na tie mesta bila planirana izgradba na sportski tereni, a imalo drugi lokacii

akedoncite se treti po brojnost turisti vo Bugarija, soop{ti bugarskiot Nacionalen institut za statistika.

Od vkupniot broj stranski turisti koi {to ja posetile Bugarija do mart godinava, 25,7% se gra|ani od Makedonija.

Pobrojni od niv se Ukraincite i Srbite so 27,6%, odnosno 27,1%.

Za razlika od zgolemuvaweto na brojot na stranski turisti vo Bugarija za 15%, brojot na bugarski gra|ani koi zaminale na turisti~ki patuvawa vo stranstvo e namalen za re~isi 30%.

D

M

SPOGODBA ZA REDOVEN VOZDU[EN SOOBRA]AJ SO KATAR akedonija i Katar v~era potpi{aa Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj, soop{ti Agencijata za civilno vozduhoplovstvo.

So spogodbata se sozdavaat uslovi za edna od najdobrite svetski aviokompanii, Katar er, da operira so redovnite aviolinii do Makedonija.

Dogovorot vo Doha go potpi{aa direktorite na agenciite za civilno vozduhoplovstvo na Makedonija i Katar, Zoran Krstevski i Ibrahim Abdul.

M

SORABOTKA ZA RURALEN RAZVOJ SO EK ostojanata rabotna grupa za regionalen ruralen razvoj na ministerstvata za zemjodelstvo na dr`avite od Jugoisto~na Evropa vospostavi sorabotka so Evropskata komisija.

Ovaa informacija ja dostavi evrokomesarot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, Da~ian ^ilo{.

Sorabotkata e so cel organizirawe obuki i seminari za ruralen razvoj. Postojanata rabotna grupa za regionalen ruralen razvoj na ministerstvata za zemjodelstvo na dr`avite od JIE, so sedi{te vo Skopje, be{e oficijalizirana lani vo septemvri, iako nejzinite aktivnosti datiraat u{te od 2005 godina.

Vo izminatiot period predlo`i pove}e regionalni proekti od oblasta na ruralniot razvoj i razvojot na zemjodelstvoto. Vo nea ~lenuvaat Albanija, BiH, Srbija, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Crna Gora, Romanija, Republika Srpska, Kosovo, Slovenija i Vojvodina.

P

STAVRESKI: INVESTICIITE VO MAKEDONIJA NE OTSUSTVUVAAT amo vo poslednite tri godini vo Makedonija ima 1,1 milijarda evra stranski investicii, {to e kolku za 10 prethodni godini,- izjavi ministerot za finansii Zoran Stavreski vo intervjuto za Glas na Amerika. Spored nego, pogre{na e percepcijata deka vo zemjava ne doa|aat stranski investitori. Stavreski tvrdi deka Vladata pravi s$ za da privle~e investicii, doma{ni i stranski.

“Vo delot na javnata potro{uva~ka, Makedonija ima tret najnizok buxetski deficit vo Evropa vo ovie krizni vremiwa, i spored ocenkite na MMF, buxetskiot deficit na Makedonija be{e na najsoodvetno nivo i pomogna da se ubla`i recesijata i da ne se izgubi kontrolata vrz nivoto na javniot dolg. Imavme umereno nivo na buxetski deficit, {to ovozmo`i da im pomogneme na ekonomijata i na privatniot sektor”, izjavi Stavreski.

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

vo op{tinata koi bile poatraktivni za teniski igrali{ta. Lokacijata vsu{nost ja dobi firmata Mand internacional na ko{arkarot Pece Naumovski, a }e gradi akvapark.

“O~ekuvam naskoro investitorot da gi uplati parite za kupuvawe na zemji{teto, a potoa }e ima precizni rokovi i obvrski. Namenata na

O

G

L

A

S

9

zemji{teto ne treba da se menuva, a }e bide naveden i periodot vo koj mora da se izgradi sportskiot teren. Nema nikakov prostor za manipulacii i {pekulacii deka }e se gradi ne{to drugo”, tvrdi Janakieski. Spored nego, proektot 100 teniski igrali{ta, celosno }e se realizira bidej}i Vladata za godinava imala obezbedeno sredstva.

10 28.04.2010

OP[TESTVO

FONDOT ZA PENZISKO SAKA DA GI PRODAVA SITE AKCII VO KOMPANIITE

VESNA BENDEVSKA

PRATENIK OD SDSM

OPOZICIJATA TVRDI: FONDOT E PRAZEN!

r Spored Marijan~o Nikolov, pratenik na SDSM, nema logika da se zemat 400 milioni denari od proda`ba na akcii, a 200 milioni denari od niv da se potro{at za kupuvawe na dr`avni obvrznici

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

a m e s t o dosega{nite 40%, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe } e mo`e da prodava do 100% od akciite so koi raspolaga vo kompaniite, stoi vo najnovite izmeni na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, koi pominaa na prvoto ~itawe na v~era{nata sednica na Komisijata za trud i socijalna politika. Spored opozicijata, ova e lo{ predlog za izmena na postoe~kiot Zakon, prvenstveno poradi kriznite ekonomski okolnosti. Ottamu

N

velat deka sekoj {to ima rabota so hartii od vrednost znae deka akcii se prodavaat vo najpovolen moment, koga mo`e da se postigne najvisoka cena.

Za vreme na raspravata, akcentot be{e staven vrz pra{aweto kade le`i pri~inata za itna proda`ba na akciite na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. "Pri~inata za proda`ba na akciite na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe e pove}e od jasna: prazen Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe", re~e Vesna Bendevska, pratenik od redovite na SDSM. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika upatuvaat tokmu na sprotivnoto.

"Pari za redovna i navremena isplata na penziite imame", kategori~no tvrdi imame" zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski.

Safet Neziri, pratenikot od DUI, gi poddr`a izmenite vo Zakonot, velej}i deka tie se na mesto i deka }e poka`at pozitivni rezultati na dolg rok.

Spored Marijan~o Nikolov, pratenik na SDSM, nema logika da se zemat 400 milioni denari od proda`ba na akcii, a 200 milioni denari od niv da se potro{at za kupuvawe na dr`avni obvrznici.

"Go doveduvaat Fondot vo situacija da nema dovolno pari da gi izvr{i isplatite na penziite, zatoa {to

“Pri~inata za proda`ba na akciite na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe e pove}e od jasna: prazen Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe!” transferite od buxetot }e kasnat. I sakaat so parite od proda`bata na akciite da pokrijat odredeni dupki pri penziite", dodava isplata na penzii obra}aj}i im se na Nikolov, obra}aj} nadle`nite.

Zamenik-ministerot za trud i Zamenik-minister politika se ogradi socijalna politik po ova pra{awe, velej}i deka akciite e odproda`bata na ak upravniot odbor na luka na upravnio Fondot i Ministerstvoto ne e nadle`no da go osporuva ili odobruva toj del.

SPIRO RISTOVSKI

ZAMENIK MINISTER ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA

“Pari za redovna i navremena isplata na penziite imame."

Pratenicite od opozicijata potsetija na prethodnoto funkcionirwe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Spored niv, minatata godina, 94 milioni denari od vkupnite prihodi na Fondot bile od dividenda, pa pra{uvaat kako } e se nabavat ovie pari po proda`bata na akciite.

"60% od akciite Fondot ne smee{e da gi "~epne", a kamoli da gi prodava, samo poradi edna pri~ina: Fondot ne postoi za isplata samo na ovaa generacija penzioneri, treba da se razmisluva na podolgoro~en plan", re~e Bendevska.

STAROSNITE GRANICI ZA PENZIJA NEMA DA SE MENUVAAT

Na v~era{nata komisiska rasprava stana zbor i za menuvawe na starosnite granici kaj korisnicite na penzija. "Da gi zatvorime tie dilemi, vladata voop{to ne razmisluva na tema menuvawe na starosnata granica za stapuvawe vo penzija", potencira{e Spiro Ristovski. Toj ja pofali i reformata so voveduvaweto na vtoriot i tretiot penziski stolb za vreme na mandatot na prethodnata vlada, istaknuvaj}i deka tokmu toa go napravil Fondot soodvetno odr`liv. No, dodade i deka taa reforma treba da se nadgraduva soglasno poslednite trendovi i deka tokmu toa i go pravat so izmenite vo Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

OPOZICIJATA OSTRO JA NAPADNA VLASTA

SE BARA KRIMINAL VO PODZEMNATA GARA@A ZA PRATENICITE MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ako proektot za podzemno parkirali{e vo Sobranieto, koe treba{e da ima tri nivoa i 225 parking-mesta, odedna{ se pretvori vo proekt {to predviduva dve nivoa so 150 parking-mesta i, najverojatno, eden kat du}ani?,- pra{a pratenikot na SDSM, Jani Makraduli, na v~era{nata sednica na Komisijata za transport. Toj predupredi podzemnata gara`a vo Sobranieto da ne se pretvori vo “parkirali{te kakvo {to e katnata gara`a Zebra”.

"Podzemnata gara`a }e ima 150 parking-mesta, koi bi bile zafateni 12 ~asa dnevno, po cena od 45 denari na ~as (za parking vo prva zona). Ako se odbijat tro{ocite za zakup

K

i ostanato, Makoil za 15 godini }e zaraboti 15 milioni evra, a dr`avata }e dobie samo 500.000 evra od zakupot", presmeta prateni~kata Vesna Bendevska, koja pred eden mesec go otvori ovoj problem pred Sobranieto, a sega pra{a zo{to dr`avata sama ne go izgradi parkirali{teto, namesto da mu pla}a na drug. Od Ministerstvoto za transport informiraa deka postapuvaat spored zakonskite odredbi vo procesot na davawe pod zakup. Za pokonkretni odgovori pretstavnikot na Ministerstvoto upati na op{tina Centar, koja zasega mol~i.

Op{tinite se nadle`ni za sproveduvawe na promenite vo detalniot urbanisti~ki plan. Makraduli pobara od pretstavnikot na Ministerstvoto da ka`e koi firmi se prijavile na tenderot i dali vo naddavaweto u~estvuvalo

i javnoto pretprijatie za parking. "Prvo e raspi{ano naddavawe so uslovi koi gi diskvalifikuvaat pove}eto kompanii, potoa mu e ka`ano na Bah~ovanovski (od Javnoto pretprijatie za stanben i deloven prostor) da ne se javuva na tenderot, za na kraj komisijata od Ministerstvoto, koja nikoj ne ja kontrolira, da gi objavi rezultatite od elektronskoto naddavawe", istakna Makraduli.

Ovoj proekt ima bezbednosen karakter, bidej}i podzemnata gara`a }e gi dopira temelite na Sobranieto, a }e se prostira i pod MNR i Domot na ARM. Nitu edna od ovie institucii ne bila pra{ana za mislewe. "Zatoa MVR ne mo`e da izdade bezbednosen sertifikat za izgradba na objektot", izjavi pretsedatelot na sobraniskata komisija, Tito Petkovski.

"Podzemnata

gara`a }e ima 150 parkingmesta, koi bi bile zafateni 12 ~asa dnevno, po cena od 45 denari na ~as.

Ako se odbijat tro{ocite, Makoil za 15 godini }e zaraboti 15 milioni evra, a dr`avata samo 500.000", presmeta prateni~kata Vesna Bendevska

OP[TESTVO

28.04.2010

ZAPO^NA PROEKT ZA ISPOLNUVAWE NA PRAVI~NATA ZASTAPENOST

1.200 1.000

lica se vraboteni spored Ramkovniot dogovor minatata godina

EU BARA U[TE “RAMKOVNI” VRABOTUVAWA GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

rincipot na pravi~na zastapenost kako del od Ohridskiot ramkoven dogovor od 2001 godina s$ u{te ne se sproveduva uspe{no vo Makedonija. Pretstavnici na Evropskata unija i na malcinstvata vo Makedonija baraat revidirawe na Strategijata za pravi~na zastapenost i podobro menaxirawe so Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot dogovor. Vo praktika, ova zna~i pove}e vrabotuvawa na Albanci, Romi, Srbi, Turci, Bo{waci... vo javnata admin-

P

“ramkovni” vrabotuvawa se planirani za godinava

Pretstavnici na Evropskata unija i na malcinstvata vo Makedonija baraat revidirawe na Strategijata za pravi~na zastapenost i podobro menaxirawe so Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot dogovor. Vo praktika, ova zna~i pove}e vrabotuvawa na Albanci, Romi, Srbi, Turci, Bo{waci... vo javnata administracija istracija. Ovie preporaki bea dadeni v~era na prezentacijata na proektot "Poddr{ka na Sekretarijatot za implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor vo procesot na sproveduvawe na Strategijata za pravi~na zastapenost".

Proektot za implementacija na pravi~nata zastapenost, koj zapo~na vo mart godinava, }e trae edna godina, a }e ~ini K

O

M

300.000 evra. Parite gi obezbeduva EU. Spored evroambasadorot Ervan Fuere, sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor ostanuva edinstvena i najzna~ajna ramka za obezbeduvawe me|uetni~ka sorabotka i politi~ka stabilnost vo zemjata.

"Iako ima napredok, sepak, ima u{te mnogu da se sraboti vo ovaa oblast. Procentot E

R

C

I

J

A

na pravi~na zastapenost na pomalite zaednici vo javniot sektor nesomneno raste, osobeno kaj albanskata etni~ka zaednica, dodeka za nekoi zaednici, osobeno pomalite, kako {to se romskata i turskata, treba u{te mnogu da se napravi", re~e toj.

Izve{tajot na Evropskata komisija upatuva na istite zabele{ki. Vo nego e poso~eno L

E

N

O

11

G

deka celite za vrabotuvawe na nemnozinskite zaednici vo javnata administracija s$ u{te ne se ostvareni. Sorabotkata na Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot dogovor so ostanatite institucii i organizirawe obuki za podobruvawe na kapacitetite vo javnata administracija isto taka se prioritetni zada~i na ovoj proekt.

Ova zna~i deka u{te pove} e treba da raste brojot na vraboteni vo javnata administracija, dokolku vladata ne odlu~i da go namali brojot na administrativcite od makedonska nacionalnost. Vo momentov ne postojat informacii kolku iznesuva to~niot broj vraboteni vo administracijata po principot na pravi~na zastapenost.

Spored vicepremierot nadle`en za implementacija na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, minatata godina 1.200 lu|e se vraboteni spored ovoj kriterium, a godinava se planiraat 1.000 vakvi vrabotuvawa. Golem del od ovie lica ne odat na rabota, bidej}i za niv nema ni rabotno mesto, ni rabotno biro. Tie sedat doma, a zemaat plata od dr`avnite L

A

S

institucii.

Ova za Fuere e nesfatlivo. Toj poso~i deka e nerazbirlivo {to nekoi administrativci se vraboteni, a nemaat nitu kancelarija, nitu oprema za rabota.

Spored Fuere, reformite vo javnata admnistracija se zna~aen prioritet koj {to treba da go napravi vladata na patot kon evrointegraciite.

Toj ne precizira dali ima potreba od namaluvawe na javnata administracija, no poso~i deka ima potreba od edinstven sistem za sobirawe podatoci za celiot javen sektor.

“S$ u{te ne e vospostaven edinstven sistem za sobirawe podatoci za celiot javen sektor. Bea vraboteni golem broj dr`avni slu`benici od nemnozinskite zaednici bez razlika na potrebite.

Tokmu vakviot registar }e bide osnova koja }e poka`uva dali principot na pravi~na zastapenost se ispolnuva", poso~i Fuere.

No, Ademi tvrdi deka brojot na “administrativcite” bez rabota zna~itelno e namalen i tokmu so ovoj proekt }e se korigiraat slabostite vo ovoj del.

12 28.04.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PREPORAKI ZA NEIZVR[NITE DIREKTORI – KAKO NA TOA GLEDA EVROPSKATA UNIJA ompaniskoto pravo i korporativnoto upravuvawe se vo srceto na politi~kata agenda na dvete strani na Atlantikot. Ova e poradi toa {to ekonomiite funkcioniraat samo dokolku kompaniite se vodeni na efikasen i transparenten na~in.

Mo`evme dobro da vidime {to }e se slu~i dokolku toa ne e taka: investiciite i vrabotuvawata se gubat, i vo najlo{ slu~aj, a takvi ima i premnogu, golem broj akcioneri, vraboteni, kreditori i vkupnata javnost se - ograbeni.

Potrebna e itna akcija za da se zgolemi doverbata vo finansiskite pazari. Ova e del od objasnuvaweto dadeno vo 2003 godina od Fric Bolke{tejn, komisioner za vnatre{en pazar na EU od 1999 do 2004 godina, koga go brane{e Akcioniot plan za modernizacija na kompaniskoto pravo i za zasiluvawe na korporativnoto upravuvwe vo EU. Samo za pojasnuvawe – ovaa izjava se odnesuva na minatata kriza, ne na ovaa. Nekoi cinici samo vrz osnova na sporedba na ovaa izjava i nadoa|a~kata realnost bi ja ocenile vkupnata vrednost na ovoj Akcionen plan na Unijata.

Debatata vo EU za korporativnoto upravu vawe zapo~nu va so Izve{tajot na visokata grupa eksperti za kompanisko pravo vo 2002 godina. Ovoj izve{taj se fokusira{e na korporativnoto upravuvawe i na modernizacijata na kompaniskoto pravo. Vo 2003 godina, Komisijata izdade Akcionen plan so podnaslov „Plan kako da se odi ponatamu”.

Ovaa komunikacija na Komisijata gi poso~i pri~inite zo{to i korporativnoto upravuvawe i

kompaniskoto pravo treba da bidat inovirani: toa bea vlijanijata na skore{nite (od taa perspektiva) finansiski skandali, trendot na evropskite zemji da se vkl~uvaat vo prekugrani~ni operacii vo oblasta na vnatre{niot pazar, brziot razvoj na informati~kite i komunikaciskite tehnologii i, sekako, zgolemuvaweto na brojot na zemjite vo Evropskata unija.

Akcioniot plan is to taka predvidu va{e obezbedu vawe podobri informacii za toa kakva uloga imaat institucionalnite investitori vo korporativnoto upravuvawe, proporcionalnost me|u kapitalot i kontrolata, davawe izbor na kotiranite kompanii dali }e imaat ednostepen ili dvostepen sistem na odbori i zasiluvawe na odgovornosta na direktorite kako za finansiskite, taka i za nefinansiskite izve{tai na kompanijata.

Vo 2006 godina, Akcioniot plan be{e preocenuvan. Toga{ kako prioritet se nametna zasiluvaweto na akcionerskite prava. No, mnogu pova`no za idninata na Planot i na reformata na korporativnoto upravuvawe vo Unijata be{e oficijalnoto priznanie na Komisijata deka postoi institucionalen zamor od regulacijata i se utvrdi potreba da se podzastane i da im se ovozmo`i na biznisite i na investitorite pove}e vreme za da ja svarat postojnata transnacionalna ramka.

Vo 2004 godina, Komisijata donese preporaka za ulogata na neizvr{nite direktori i za komitetite na nadzornite odbori. So ovaa Preporaka taa formalno gi povika zemjite da ja zasilat ulogata na nezavisnite neizvr{ni direktori vo odborite

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

na kotiranite kompanii. Ova be{e predlo`eno kako del od merkite so koi se o~ekuva{e da se zasili doverbata vo finansiskite pazari, so toa {to ovie direktori bi bile zasilen glas vo odbrana na akcionerite, no i na vrabotenite i na vkupnata javnost. Preporakata se fokusira na ulogata na neizvr{nite direktori vo oblastite vo koi ima najmnogu opasnost za menaxerite da imaat sudir na interesi. Preporakata ima tri parametri za koi smeta deka se va`ni za neizvr{nite direktori uspe{no da ja obavuvaat svojata rabota – nivnite kvalifikacii, posvetenost i nezavisnost.

Preporakata ima desetina klu~ni principi. Odborite treba da imaat takov balans me|u izvr{nite i neizvr{nite direktori – za da se onevozmo`i koj bilo poedinec ili grupa da dominira so procesot na nosewe na odluki. Pretsedatelot na odborot na direktori treba da bide razli~en od generalniot izvr{en direktor i ne treba porane{niot generalen izvr{en direktor da stanuva pretsedatel na odborot vedna{ po zavr{uvawe na prethodnata funkcija. Odborot treba da formira komiteti za imenuvawe, nagraduvawe i revizija, no pri toa ovie komiteti treba samo da mu davaat preporaki na odborot, a toj kako celina da ostane nadle`en za donesuvawe na odlukite i vo ovie tri oblasti.

Preporakata dava nasoki kakov da bide sostavot na ovie komiteti, so toa {to kolku funkcijata na komitetot pove}e implicira konflikt na interesi, tolku ulogata na nezavisnite neizvr{ni direktori se zgolemuva. Taka, komitetot za imenuvawe treba prete`no da se sostoi od nezavisni neizvr{ni

L

A

S

K

O

M

direktori, dodeka pak komitetite za nagraduvawe i revizija treba da se sostojat isklu~ivo od neizvr{ni direktori, od koi mnozinstvoto bi bile nezavisni.

Osobeno vo pogled na komitetot za revizija, Preporakata bara toj kako celina da ima sve`i i relevantni iskustva vo finansiite i smetkovodstvoto.

Preporakata dava i negativni karakteristiki – vo koi slu~ai edn o lice ne mo`e da bid e neizvr{en direktor. Toa ne mo`e da bide lice koe e ili poslednite pet godini bilo menaxer vo kompanijata. Ne mo`e da bide vraboten vo kompanijata ili lice koe bilo vraboteno vo poslednite tri godini (so isklu~ok, ako ne e direktor koj e izbran kako pretstavnik na vrabotenite). Ne mo`e da dobiva zna~itelen nadomest von nagradata kako neizvr{en direktor. Ne mo`e da pretstavuva kontrolira~ki akcioner. Ne mo`e vo dadeniot moment ili vo poslednata godina da imal zna~itelen deloven odnos so kompanijata. Vo poslednite tri godini ne smee da bil vraboten vo nadvor{enata revizija na kompanijata. Ne smee da ima zna~itelni vrski so koj bilo od menaxerite na kompanijata, vklu~itelno i preku ~lenuvawe vo odbori na drugi kompanii.

Ne mo`e da bide vo odborot na kompanijata pove}e od tri mandati ili 12 godini. I kone~no – ne smee da bide vo rodninski vrski so generalniot izvr{en direktor.

Od 2004 godina do denes, Komisijata donese preporaki so koi gi zasili i doobjasni svoite pozicii kako vo pogled na neizvr{nite direktori, taka i vo odnos na nivnoto nagraduvawe. Za toa, naredniot pat. Dotoga{ }e gi ~it-

E

R

C

I

J

A

L

E

KIRIL NEJKOV rrakovoditel na proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r Finsiska korpor r cija ra racija j (IFC) vo Makedonija j

Vo 2004 godina,

zna~i pred cela edna kriza, EU donese Akcionen plan za kompanisko pravo i korporativno upravuvawe i nekolku preporaki vo ovaa nasoka. Planot ostana nedoispolnet, a preporakite vo me|uvreme se inoviraa

ame objasnuvawata zo{to ne pomina glasaweto vo Senatot za reformite na finansiskiot sistem vo SAD. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO).

IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i nu`no ne gi odrazuvaat stavovite na IFC.)

N

O

G

L

A

S

KOMENTARI I ANALIZI

28.04.2010

13

KOMENTAR NE E SÉ VO RAMKOVNIOT

$ u{te ne mi e jasno, i po devet godini od potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, koja e smislata na postoeweto na Odredbata za pravi~na zastapenost na malcinskite zaednici. Ako toa treba{e da zna~i ramnopravnost pri vrabotuvaweto vo privatniot ili dr`avniot sektor, vo red. Ako so nea treba{e da se postigne maksimalno zadovolstvo kaj gra|anite od korista {to ja imaat od dr`avata, i toa donekade e vo red.

No, ako celta be{e po sekoja cena da se obezbedi rabota na tovar na dr`avniot buxet, odnosno na grbot na gra|anite, toga{ “ramkovnite� vrabotuvawa se ~isto proma{uvawe.

Nema nikakvo opravduvawe za vrabotuvawe Albanci, Turci, Srbi ili Makedonci vo javnata administracija samo za da se zapazi nekoja brojka, a pritoa za niv da nema ni biro, ni stol~e, ni rabota. Zatoa ministerot Abdula} im Ademi ne mo`e da najde soodveten zbor za da ka`e kolku administrativci se vraboteni spored principot na pravi~na zastapenost, kolku od niv doa|aat na rabota, kolku sedat doma, a kolku po potreba izvr{uvaat partiski

S

aktivnosti (nosewe znamiwa i transparenti, delewe partiski kni{ki).

Voop{to ne e sporno deka sekoj gra|anin ima apsolutno pravo da bara i da se nadeva na rabota vo javnata administracija. No,

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappital.com.mk

ne samo zatoa {to e Albanec ili Makedonec, ili, pak, ~len na nekoja partija. Javnata administracija e su{tinski faktor {to go cica dr`avniot buxet, a so toa i kompaniite, i mora da se namali, a ne da se zgolemuva.

Zna~i, za da ima vrabotuvawa, mora da ima pove}e otpu{tawa.

Pra{aweto e samo kakov etni~ki princip }e mo`e da se primeni vo toj slu~aj!

ZA SVEDMILK NEKOJ TREBA DA ODI VO ZATVOR! lop~eto koe skoro edna godina se mota okolu slu~ajot Svedmilk, namesto da se odmotuva, u{te pove}e se zapletkuva. ]e ima li razre{nica na ro~i{teto zaka`ano za dve nedeli?

Dali kone~no }e se znae idninata na mlekarnicata, dali }e bide likvidirana ili }e se najde investitor koj }e ja restartira. Dosega ste~ajnata postapka nekolu pati be{e odlo`ena so sme{ni izgovori dadeni od ste~ajniot upravnik.

Protiv dol`incite, iako ima{e podneseno krivi~na prijava nema ni traga ni glas, a nemaat nitu namera da go vratat dolgot.

Farmerite o~ajni od edna strana baraat da im se vratat parite, a od druga strana se podgotvuvaat za u{te edna mle~na kriza koja se o~ekuva i godinava.

Do koga }e trae ovoj apsurd i do koga dr`avata }e bide slepa na celiot kriminal koj se slu~uva pred nejzini o~i? [vedskata mlkarnica, najgolemata investicija vo mle~niot biznis vo Makedonija koj treba{e da stavi kraj na mle~nite krizi, namesto brzo da se re{i prodol`uva da se rezvlekuva po sudskite fioki. Pomislila li Vladata so seto ova {to se slu~uva kakva poraka dava na investitorite koi s$ pomalku gi ima? Naprzno im se site reklami i kampawi za Makedonija kako investiciski raj koga samo so eden slu~aj se ru{at

K

site iluzii koi bilo koj investitor gi imal za Makedonija.Prv vo redot koj go zamotuva klop~eto e ste~ajniot upravnik koj go kr{i Zakonot za ste~aj.

Ste~ajniot upravnik bara

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

investitor, sprotivno na negovite rabotni obvrski. Tuka se i bankite koi pritiskaat baraj}i si gi parite. Farmerite se posledni, koi pod pretpostavka deka nema da vidat ni denar od parite, baraat dr`avata da im pomogne. Site ~ekaat na Makrevski da go predade biznis-planot za mlekarnicata, za da znaat koga i kako }e si gi naplatat pobaruvawata. A ste~ajniot upravnik pravi s$, osven toa {to mu e rabota. Se zapra{al li toj dosega koj seriozen investitor }e kupi mlekarnica vo koja kriminalot go gleda i slep?

ZO[TO VLADATA SE PLA[I OD MMF?

olumnava ja pi{uvam vedna{ po t.n. Proletni sredbi na MMF i na Svetskata banka vo Va{ington, na koi pretstavnicite na ovie dve me|unarodni finansiski institucii se sre}avaat so ministri za finansii i guverneri na ALEKSANDAR JAN^ESKI zemjite-~lenki.

Siguren sum deka ministerot za finansii, Stavreski, ne go povtori vo Va{ington ona {to dosega go ima ka`ano, parafraziram, deka ne e doka`ano deka zemjite {to imaat aran`man so MMF podobro se spravuvaat so krizata. Ton~. Ministerot Stavreski saka da ka`e deka mnogu air od aran`man so MMF nema!?

Od Va{ington, mediumite prenesoa deka Vladata nema da sklu~i aran`man so MMF. Ni{to novo i nepoznato.

Vo pove}e navrati sum rekol deka ovaa vlada }e sklu~i aran`man so MMF samo ako mora, odnosno ako mnogu & nedostigaat pari i nema od koe drugo mesto da pozajmi. Zatoa naskoro Vladata povtorno }e gi zadol`i gra|anite so emituvawe nova evroobvrznica na stranskite finansiski pazari. I povtorno zadol`uvaweto }e bide po mnogu povisoka kamatna stapka vo sporedba so pozajmuvawe od MMF. Site nie, gra|anite na Makedonija }e platime mnogu pove} e za kamata. Ova }e bide repriza na filmot {to go vidovme vo 2009 godina.

MMF prvenstveno ima mandat da se gri`i za toa zemjata da bide sposobna da ja odr`uva svojata eksterna pozicija.

MMF gi tera zemjite da pravat raboti {to ne sekoga{ se lesni i prijatni, ama koi gi podobruvaat izgledite za podobra i odr`liva idnina na zemjata. Vo minatoto MMF sekoga{ bil dobar partner na

K

Makedonija ne samo poradi finansiskite pozajmici {to doa|ale so sklu~enite aran`mani, tuku i zatoa {to srde~no i nesebi~no pomagal da se zabrzaat reformskite procesi i kvalitativno da se podobruva institucionalniot kapacitet na zemjata, bez koj nema odr`liv ekonomski razvoj.

Eve eden konkreten primer za Republika Makedonija, primerot so parite {to gi zaraboti dr`avata od proda`bata na ESM. Dosega mnogu pati ste ja slu{nale Vladata kako se fali deka predvreme go otplatila dolgot kon Pariskiot klub na doveriteli itn.

Pritoa, po~ituvani ~itateli, Vladata ne vi ka`uva najmalku dve raboti. Prvo, deka parite so koi se izvr{i predvremenata otplata na dolgot ne gi zaraboti taa, tuku gi najde podgotveni za koristewe i ostaveni od vladata na SDSM. Ova sega go ignorirame i se koncentrirame na vtoroto, a toa e deka MMF bara{e parite od proda`bata na ESM da se iskoristat na eden od dva na~ini. Prviot na~in be{e da ne se tro{at i da slu`at kako poddr{ka na deviznite rezervi na dr`avata, a so toa i kako poddr{ka na stabilnosta na devizniot kurs na denarot. Vtoriot na~in be{e da se iskoristat za predvremeno otpla}awe na dolg kon stranstvo. Toa i se slu~i. Predvreme se otplati dolg. Zamislete sega da go nema{e MMF. Koj znae kakvo populisti~ko ili megalomansko tro{ewe }e naprave{e vladata na premierot Gruevski, a dolgot kon stranstvo }e ni ostane{e. Ete toa e MMF. Siroma{na zemja, kako {to e na{ata, mora da vnimava kako go tro{i sekoe evro i zatoa mora da se obide da se zadol`i po najniska

mo`na cena. Sosema e jasno deka Vladata svesno i celosno go marginalizira MMF. Zo{to se propu{ta mo`nosta da se pozajmi so ponizok tro{ok za kamata i taka da se za{tedat pari za dr`avata? Zna~i, klu~nata rabota e da se pregovara so MMF. Mo`ebi }e se sklu~i aran`man, a mo`ebi i ne. Pogre{na e tezata deka pra{aweto na odnosot kon MMF e pra{awe na sopstven kapacitet za dizajnirawe i vodewe na ekonomskite politiki.

Demek, sposoben si samiot da vodi{ ekonomski politiki i ne ti treba MMF. Ne, koga edna dr`ava e siroma{na i mnogu & trebaat pari, toga{ odnosot kon MMF e mnogu pove}e od pra{awe na zavisnost od nego. Ako ne uspeat pregovorite so MMF, pak, ostanuva mo`nosta da se pozajmi so izdavawe evroobvrznica.

Na krajot na krai{tata, dali bi uspeale pregovorite so MMF? Vo pove} e navrati slu{ame od Vladata deka MMF mnogu gi fali za toa {to go pravat i za rezultatite {to gi postignale.

Ako e toa taka, toa bi zna~elo deka Vladata gi pravi rabotite so koi i MMF se soglasuva. Ako e taka, logi~no sleduva deka Vladata mnogu lesno bi sklu~ila aran`man so MMF. So toa bi se zadol`ile vo stranstvo so mnogu poniska kamatna stapka, bi se za{tedile pari na gra|anite i namesto da se platat za kamata kon stranstvo, tie pari bi se investirale za da se pottikne makedonskata ekonomija.

E pa toga{, zo{to se pla{i Vladata da pregovara so MMF? Ako niz pregovorite, od koja bilo pri~ina Vladata utvrdi deka ne mo`e da sklu~i aran`man so MMF, barem }e se znae {to e problemot, koi se to~kite na nesoglasuvawe, }e se znae zo{to ne mo`e da

ZORAN JOVANOVSKI Potpretsedatel na SDSM

Od Va{ington,

mediumite prenesoa deka Vladata nema da sklu~i aran`man so MMF. Ni{to novo i nepoznato. Vo pove} e navrati sum rekol deka ovaa vlada }e sklu~i aran`man so MMF samo ako mora, odnosno ako mnogu & nedostigaat pari i nema od koe drugo mesto da pozajmi. Zatoa naskoro Vladata povtorno }e gi zadol`i gra|anite so emituvawe nova evroobvrznica na stranskite finansiski pazari.

se sklu~i aran`man i da pozajmime poevtino. Kone~no, da pra{am. Od toa li se pla{i Vladata? Deka pregovori so MMF bi izvadile na videlina raboti {to Vladata saka da gi sokrie?

Neka im ka`e Vladata na gra|anite {to e ona {to taa saka da go skrie {tom tolku se ispla{ila od pregovorite so MMF.

14 28.04.2010

FEQTON

FELJTON-17 amo nekolku nedeli otkako go prezede kormiloto na Ziroks (Xerox), vo juli minatata godina Ursula Barns ja objavi najgolemata zdelka vo istorijata na kompanijata: 6,4 milijardi dolari vrednata akvizicija na Affiliated Computer Services – ACS, autsorsing-kompanija za koja pove}eto lu|e ne ni slu{nale.

Na Ziroks mu be{e potrebna dramati~na akcija. Otkako legendarniot proizvoditel na ma{ini za kopirawe, pod vodstvo na En Malkejhi, se izvle~e od nevoljite vo koi se nao|a{e vo 2000 godina, mu treba{e poofanzivna strategija za nastap vo digitalnata era.

Toa e klu~niot predizvik za kompanijata, najmnogu poznata po pe~ateweto dokumenti so analognata tehnologija na hartija. Za Ursula Burns i ne e nekoj golem predizvik da se pravi promena vo tradicionalniot pristap vo biznisot. Taa e prvata Afroamerikanka koja {to e na ~elo na kompanija od listata Fortune 500, ma{inski in`ener koja {to be{e zabele`ana vo Ziroks tokmu zaradi toa {to zboruva{e otvoreno i bez vlakna na jazikot, vo edna kompaniska kultura koja {to be{e poznata po svojata pregolema “fino}a”. Taa ja ceni tradicijata na Ziroks, no veli deka e fokusirana na ponatamo{nata transformacija na firmata. Cenata na akcijata na Ziroks e edvaj polovina od toa {to be{e pred tri godini i tuka mora pod itno da se stori ne{to, veli Barns. Neodamna, eden od

S

“KAPITAL” OD DENESKA PO^NUVA SO SERIJAL-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS-UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS-TEORETI^ARI VO TAA NASOKA.

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: URSULA BARNS, ZIROKS

RECESIJATA E DOBRO VREME ZA PROMENI VO KOMPANIJATA Ursula Barns e prvata Afroamerikanka koja {to e na ~elo na kompanija od listata Fortune 500. Ma{inski in`ener {to be{e zabele`ana vo Ziroks tokmu zaradi nejzinoto otvoreno zboruvawe, bez vlakna na jazikot, vo edna kompaniska kultura koja {to be{e poznata po svojata pregolema “fino}a”.

Taa ja ceni tradicijata na Ziroks, no veli deka e fokusirana na ponatamo{nata transformacija na firmata

urednicite na For~n (Fortune) vo intervjuto so nea, zabele`a deka vo uslovi na sekojdnevna revolucija vo tehnologijata na obrabotka na informacii, dolgoro~nata strategija na Ziroks e navistina interesno pra{awe. Toj mu go postavi famoznoto pra{awe na Piter Draker, famozniot guru na menaxment-teorijata : “Vo koj biznis ste vie?” Barns mu odgovori deka tie se vo biznisot {to im ovozmo`uva na nivnite klienti da se fokusiraat na svojot vistinski biznis, dodeka Ziroks se gri`i za intenzivnoto menaxirawe so dokumenti, {to se slu~uva zad scenata. “]e go upotrebam For~n za primer”, dodade taa. “Vie ne ste vo biznisot so pe~ateni magazini. Ona {to nie go gledame, za For~n e ispe~aten magazin”.

INVESTICIJA OD [EST MILIJARDI DOLARI VO VREME NA KRIZA I to~no e. For~n ne poseduva ma{ini za pe~atewe. No, bez nekoj {to mo`e da go snabdi so toa re{enie, For~n ne bi bil toa {to e. Menaxiraweto so dokumentite Ziroks go pravi primenuvaj}i tehnologija. Toa go pravat globalno, pa ako imate svoi lokacii na razli~ni mesta od svetot i sakate da komunicirate so svoite lu|e na eden konzistenten na~in, Ziroks vi pomaga vo toa. Dokumentot }e izgleda isto, }e bide ispora~an za isto vreme, vo istiot format.

Site informacii {to sakate da gi prezentirate }e bidat tamu. Vo nasoka na podobruvawe na tehnologijata na obrabotka na dokumentite, odnosno informaciite {to tie gi sodr`at, e i kupuvaweto na ACS. “Se raboti za pro{iruvawe na na{ite kapaciteti, zgolemuvawe na na{iot doseg. Ziroks e tehnolo{ka kompanija koja {to e globalna i ima izvonreden brend.

ACS e kompanija za autsorsirawe na biznisprocesi, koja {to gi poznava biznis-procesite i znae kako da gi

menaxira na mnogu poefikasen na~in. Biznis-procesite se na site mo`ni na~ini povrzani so dokumentite, koi {to sodr`at informacii. Mnogu ~esto dokument ne zna~i deka e par~e hartija.

Iako, na krajot se slu~uva mnogu dokumenti da zavr{at ispe~ateni na hartija. No, na po~etokot site po~nuvaat kako digitalni fajlovi, fotografii, telefonski razgovori i sl. Seto toa e klu~no za da funkcioniraat biznis-procesite”, veli Barns.

Vo momentite koga Ziroks ja kupi ACS, nejzinata akcija zagubi od vrednosta. Zagri`enosta na investitorite Barns ja objasnuva so toa {to Ziroks, sepak, potro{i mnogu pari, golem del vo forma na akcii, {to ne gi voodu{evi investitorite, no isto taka tie bea i zbuneti, veli Barns. Koja e ACS? [to e autsorsirawe na biznis-procesi? I zo{to Ziroks se pletka vo ne{to takvo? Akcijata prili~no padna i od Ziroks morale da im objasnat na akcionerite {to pretstavuva kompanijata denes, koi se nejzinite mo`nosti i zo{to akvizicijata e prirodno pro{iruvawe na nejzinite kapaciteti. ”Isto taka, treba{e da im objasnime zo{to toa e finansiski dobra zdelka. Dali }e bide isplatliva za akcionerite? Dali e cenata razumna? Prili~no brzo uspeavme vo toa. Lu|eto ja razbraa poentata. Isto taka, treba{e da im objasnime kako ova }e generira pove}e pari na dolg rok i da gi potsetime deka nie sme dobra kompanija”, veli Barns.

NE SI JUNAK AKO OSTANUVA[ SAMO KOGA SE DOBRI VREMIWA Ursula Barns e glaven izvr{en direktor i pretsedatel na Ziroks vo najte{kata recesija poslednive decenii. Ona {to taa smeta deka go nau~ila vo ovoj te`ok period e deka e toa dobar period za promena. “Koga rabotite odat dobro, nema mnogu raboti {to mo`at da predizvikaat nekakvo pridvi`uvawe. No, koga e recesija i koga vo svetot se slu~uvaat tektonski poremetuvawa, da si sedite mirno e lo{a varijanta. Najdobro e da se dvi`ite. Nie zagubivme dve milijardi dolari prihodi. Gi promenivme vnatre{nite operacii so cel da obezbedime likvidnost i profitabilnost.

Moravme i da prodol`ime so

URSULA BARNS: “KOGA RABOTITE ODAT DOBRO, NEMA MNOGU RABOTI [TO MO@AT DA VE RAZMRDAAT. NO, KOGA E RECESIJA I KOGA VO SVETOT SE SLU^UVAAT TEKTONSKI POREMETUVAWA, DA SI SEDITE MIRNO E LO[A VARIJANTA. NAJDOBRO E DA SE DVI@ITE” investirawe za da go odr`ime ~ekorot so tehnologijata. Toa e ve`ba niz koja pominuvaat mnogu kompanii vo te{ki vremiwa - da odlu~at {to e esencijalnoto. [to e ona {to ne bi go reducirale, duri i koga treba da reducirame s$ drugo. Ova ne ni se slu~uva prvpat. Posledniot pat be{e vo 2000 godina. No, toga{ pri~inite bea pove}e vnatre{ni, sega se pove}e od nadvore{nata okolina. No, sekoga{ koga vi se slu~uvaat golemi potresi, treba da podzastanete, da se sozemete i da se pra{ate - {to e navistina su{tinata na va{iot biznis?”, objasnuva Barns. Ona {to Barns smeta deka e mnogu va`no za idninata na tehnologijata na menaxirawe so dokumentite e razvojot na kolornoto pe~atewe.

“Stotici milioni stranici se pe~atat vo svetot sekoj den. Ne se site na digitalni uredi. Se trudime site tie da se pe~atat na digitalni uredi. Pove}e od 80% od niv se pe~atat vo crno-bela tehnika. Edna od na{ite pogolemi investicii e vo nasoka da ja napravime bojata podostapna za site. Lani lansiravme proizvod nare~en ColorQube koj {to ja spu{ta cenata na kolornoto pe~atewe na prose~en biznis-do-

kument za 62%. Toa e tehnologija na cvrsto mastilo, odr`liva, so 90% pomalku cvrst otpad, zna~itelno pomalku potro{ena energija” , veli {eficata na Ziroks.

Ursula Barns be{e na listata na golem broj hedhantingkompanii (firmi koi {to se zanimavaat so regrutirawe na menaxeri za potrebite na svoite klienti), no i pokraj primamlivite ponudi, taa re{i da ostane vo Ziroks. Pri~inata za toa e {to Barns smeta deka kompanijata e nejzinoto semejstvo. Ne vo bukvalna smisla, veli taa. “Ovde imam prijateli.

So ovaa kompanija go vidov svetot. Nau~iv da bidam lider vo ovaa kompanija i treba da rabotam na predizvicite pred koi {to taa e ispravena. I sekoga{ koga mislev deka treba da zaminam, be{e zaradi toa {to ne{to lo{o se slu~uva{e vo kompanijata. Moj dobar prijatel, ~len na bordot na direktori mi re~e: “Ne mo`e da ostane{ samo koga se dobri vremiwa. Treba da ostane{ i koga se lo{i. Ako ima{ vrska koja e dobra, treba da pomogne{ da se odr`i i koga se te{ki vremiwa”, veli Barns.

KOMPANII & PAZARI 15

28/APRIL/2010 KOJ ]E ODI NA EKSPO 2010 VO [ANGAJ?

ZAINTERESIRANI ZA [ANGAJ EKSPO IMA, TRO[OCITE PREVISOKI

KINA PODGOTVENA DA JA POKA@E SVOJATA GRANDIOZNOST NA EKSPO

Makedonskite izvozni kompanii generalno se zainteresirani za u~estvo na globalniot saem Ekspo 2010 vo Kina, koj oficijalno se otvora vo sabota.

Nastanot }e trae celi {est meseci i e odli~na mo`nost za razgleduvawe na mo`nostite za sorabotka so ovoj ogromen pazar.

Zasega e izvesno deka samo vladata }e go promovira makedonskiot biznis GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

limpijadata na biznisot”, kako {to se narekuva najgolemiot globalen nastan Ekspo 2010 vo [angaj, startuva za nekolku dena. Toa e golema {ansa za Makedonija da gi promovira svoite potencijali, a za izvoznite kompanii da sklu~at novi zdelki i da gi promoviraat svoite proizvodi. Globalniot saem Ekspo e treta manifestacija po posetenost vo planetarni ramki, po fudbalskiot Mundijal i Olimpiskite igri.

Ovoj nastan, koj godinava se odr`uva vo [angaj, Kina, i }e trae od 1 maj

O

do 1 okto-mvri, e nastan koj predizvikuva ogromen publicitet vo svetskata javnost.

Makedonskite kompanii, koi “Kapital” gi anketira{e, generalno se zainteresirani za u~estvo na saemot vo [angaj, no velat deka tro{ocite im se previsoki.

Tie baraat dr`avata da im pomogne da otidat i da se pretstavaat vo Kina.

Onie koi deneska sakaa da se informiraat za mo`nostite okolu u~estvo na Ekspo 2010 ne mo`ea da dobijat nikakvi informacii vo Ministerstvoto za ekonomija, koe e nositel na ovoj proekt. Ottamu ni izjavija deka makedonskata delegacija ve}e zamina za Kina.

Ne uspeavme da doznaeme dali i koi makedonski kompanii se vo taa delegacija.

Od neodamne{nata prezentacija na Ministerstvoto, izvesno e deka makedonskata ekonomija vo Kina }e se promovira preku videoprezentacii na kompanii koi }e se vrtat na golem video-bim i preku drugi promotivni materijali koi tie gi dostavile do Ministerstvoto.

Toa ve}e go stori prilepski Mikrosam.

“Espo e mnogu zna~aen nastan na koj {to mo`e da se promovira edna dr`ava i kompanija.

Nie isprativme promotiven materijal za na{ata kompanija i na{ite proizvodi do organizatorite na Makedonija za Ekspo. Nie nema da bideme direktno prisutni tamu”, ni izjavi Dimitar Bogdanoski, marketing-direktor vo edinstvenata makedonska kompanija za kompjuterski upravuvani ma{ini i industriski roboti, Mikrosam od Prilep. Ovaa kompanija e prisutna na kineskiot pazar od 2001 godina, kade {to sekoja godina zakupuvaat {tand na najgolemiot

saem za kompozitni materijali vo Peking.

Okolu 80% od vkupniot makedonski izvoz vo Kina go ostvaruva Mikrosam.

Zainteresirana za u~estvo na saemot vo [angaj e i fabrikata za avtomobilski delovi Ruen od Ko~ani, koja izvezuva 95% od svoeto proizvodstvo, pred s$ na evropskiot pazar.

“Prezentacijata na na{ata kompanija na saemot vo Kina e interesna za nas, poa|aj}i od zna~eweto na kineskiot pazar, no i poradi mo`nosta koja ja dava edna manifestacija od vakvi razmeri”, izjavi Olivie Dalon`vil, menaxer za proda`ba na ko~anski Ruen.

Toj potencira{e deka kompanijata redovno gi posetuva specijaliziranite saemi od avtomobilskata industrija i najavi deka }e stapat vo kontakt so Ministerstvoto za ekonomija za dobivawe na poprecizni informacii.

I vo Skovin, kako edna od najgolemite vinarski vizbi vo zemjava, potenciraat deka ne mo`at sami da izlezat na kineskiot pazar, no deka se zainteresirani za u~estvo na Ekspo 2010 godina.“Nie kako vinarnica sme koncentrirani na osvojuvawe na evropskiot pazar.

Kina zasega e daleku i taa ne ni e fokus na interes, no dokolku bide pobarano od nas da zememe u~estvo na saemot vo [angaj, nie sme podgotveni da u~estvuvame kako makedonska vinarnica i gordo bi go pretstavuvale makedonskiot vinski sektor, bidej}i nie sme “vinska” zemja”, ni izjavi Mile Kostov, komercijalen direktor na vinarnicata Skovin.

GRANDIOZNIOT EKSPO 2010 [angaj Ekspo }e se odr`i od 01 maj do 31 oktomvri

godinava i na nego }e bidat pretstaveni 190 zemji i pove}e od 50 me|unarodni organizacii.

Neformalniot naziv na ovoj ekspo e “biznisolimpijada”. Ova e prv Ekspo koj se odr`uva vo nekoja zemja vo razvoj.

Ova }e bide najgolemiot Ekspo vo istorijata, na koj se o~ekuva da prodefiliraat 100 pretsedateli na dr`avi i da go posetat okolu 100 milioni lu|e.

Toa e 20 pati pove}e od

posledniot Ekspo {to se odr`a vo Saragosa, [panija.

Ekspo 2010 se protega na 5,28 kilometri kvadratni, {to e dvapati pove}e od povr{inata na Monako.

Za povrzuvawe na gradot [angaj so Ekspo [angaj e izgradena i pu{tena posebna linija na {angajskoto metro.

Kineskata vlada pu{ti i dve linii od ultra-brziot voz “maglev”, koj se dvi`i so brzina od 580 kilome-

tri na ~as, od Peking do [angaj.

Mototo na ovogodine{niot [angaj Ekspo e “Podobar grad-podobar `ivot”.

Kineskite vlasti vo Ekspo vo Kina dosega imaat vlo`eno okolu 50 milijardi dolari. Manifestacijata Ekspo se odr`uva na sekoi dve godini.

Prviot Ekspo se odr`a vo 1851 godina vo London. Ekspo [angaj e 55-ti po red vo istorijata na ovaa manifestacija.

POL FI[ER SVETSKI EKSPERT ZA

MILE KOSTOV komercijalen direktor na

OLIVIE DALONVIL

PODDR[KA NA IZVOZOT NA PAZARITE VO RUSIJA, INDIJA I KINA“

“Kina e posebno interesna, bidej} i se smeta deka }e bide broj 1 svetski pazar za 10 godini, {to se doka`uva so nejzinoto brzo izleguvawe od ekonomskata kriza i ekspresniot ekonomski rast.

I pokraj evtinata rabotna sila, makedonskite kompanii zdru`eni mo`at da nastapat na kineskiot pazar so inovativni idei”

vinarnicata Skovin

“Nie kako vinarnica sme koncentrirani na osvojuvawe na evropskiot pazar.

Kina zasega e daleku i taa ne ni e fokus na interes, no ako ni se ponudi u~estvo na saemot vo [angaj, nie sme podgotveni da go pretstavuvame makedonskoto vino”

SVETSKI EKSPERT ZA PODDR[KA NA IZVOZOT NA PAZARITE VO RUSIJA, INDIJA I KINA“

“Prezentacijata na na{ata kompanija na saemot vo Kina e interesna poradi mo`nostite koi {to gi dava edna manifestacija od vakvi razmeri, kade {to se sre}avaat potencijalnite partneri od celiot svet”.

16 28.04.2010

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KAMATNITE STAPKI I PAZAROT NA KAPITAL entralnite banki vo svetot vo uloga na regulatori preku visinata na kamatnata stapka ja reguliraat nasokata na dvi`eweto na finansiskite sredstva. Ako kamatnite stapki se visoki, toga{ prirodniot pravec na kapitalot bi bil vo nasoka na sigurnosta {to ja davaat {tednite vlogovi, dr`avnite i blagajni~kite zapisi. Toa podrazbira i pomalku kapital za finansirawe na razni razvojni proekti, poskapi krediti za gra|anite, a seto toa pridonesuva za pomal obem na vlo`uvawe na berzite. Kaj nas imame situacija vo koja s$ u{te imame relativno visoki kamatni stapki, vo sporedba so razvienite ekonomii ( SAD, EU, Japonija) . Povisokite kamatni stapki kaj nas rezultiraa so stabilnost i za{tita na bankarskiot sistem od finansiskata kriza koja se odviva{e vo svetot. Od druga strana, drasti~no se namalija i parite vo optek, a toa rezultira so namalen obem na investicii i razvojni proekti, pad na maloproda`bata, a berzanskiot indeks MBI-10 na Makedonska berza ni oddaleku ne mo`e da parira na rastot {to ve}e go registriraat svetskite indeksi koi ve}e se pribli`uvaat do istoriskite maksimumi koi gi imaa vo 2007 g.. Od druga strana, so niskite kamatni stapki se pottiknuva potro{uva~kata, razvojnite proekti, izvozot, a zaradi neatraktivnosta na {tednite vlogovi i na hartiite od vrednost so fiksna kamatna stapka, parite se prenaso~uvaat kon pazarite na kapital - akcii, finansiski instrumenti,

C

KOTIRANITE KOMPANII PO^NAA SO KVARTALNI IZVE[TAI

KOMUNA SO POMALA, MAKO[PED SO POGOLEMA DOBIVKA METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

rvite tri meseci od godinava Komuna gi zavr{ila so neto-dobivka od 1,4 milioni denari, {to e za okolu 79% pomala vo odnos na istiot period vo 2009 godina, koga taa iznesuvala okolu 6,8 milioni denari.

Vo pogled na operativnoto rabotewe, kompanijata gi zgolemila prihodite za pove} e od 10% vo odnos na istiot period lani i tie ovaa godina iznesuvale okolu 186 milioni denari. Naporedno so rastot na ovie prihodi, Komuna bele`i porast i vo pogled na operativnite rashodi koi stignale do iznos od 172 milioni denari, {to e rast za okolu 8% vo odnos na prethodnata godina. Vrz ovaa osnova, kompanijata prviot kvartal go zavr{uva so pogolema operativna dobivka za okolu 37% vo odnos na istiot period 2009 godina. Iznosot na ovaa dobivka od operativnoto

P

so 2009 godina istiot period, Mako{ped Sporedeno ima zna~itelno namaluvawe vo pogled na operativnite prihodi, no i vo pogled na operativnite rashodi rabotewe za 2010 godina e 13, 8 milioni denari. Sepak, i pokraj vakviot rast na dobivkata pri operativnoto rabotewe, vkupnata neto-dobivka za ovoj kvartal od 2010 godina e zna~itelno namalena.

Pri~inata za toa se zgolemenite finansiski rashodi koi vo 2010 godina iznesuvale okolu 12,4 milioni denari koi se za 9,2 milioni denari pogolemi rashodi po ista osnova vo odnos na prethodnata godina, koga istite iznesuvale 3,2 milioni denari.

MAKO[PED SO 155% POGOLEMA DOBIVKA Za razlika od Komuna, kompanijata Mako{ped prviot kvartal od 2010 godina go zavr{ila so zgolemena netodobivka od re~isi 155%. Taa neto-dobivka ovoj kvartal iznesuva okolu 2,6 milioni denari. Istiot period mi-

natata godina ovaa dobivka na kompanijata iznesuvala okolu 1,03 milioni denari.

Sporedbeno so istiot period 2009 godina, kompanijata ima zna~itelno namaluvawe vo pogled na operativnite prihodi, no i vo pogled na operativnite rashodi. Ovie prihodi za prviot kvartal vo 2009 godina iznesuvale okolu 52 milioni denari, dodeka ovaa godina nivniot iznos e pove}e od dvojno pomal i iznesuva okolu 22,8 milioni denari. Sli~na e sostojbata i so operativnite rashodi.

Ovoj period minatata godina iznesuvale okolu 51,3 milioni denari, a vo tekot na 2010 godina iznesuvaat okolu 21,7 milioni denari. Operativnata dobivka koja kompanijata ja ostvarila za ovoj period iznesuva okolu 1,1 milioni denari i e re~isi na nivo na

79%

e pomala neto-dobivkata na Komuna za prviot kvartal godinava vo odnos na istiot period lani

neto-dobivkata od 2009 godina, odnosno e pove}e od dvojno poniska od krajnata netodobivka za prviot kvartal od 2010 godina. Vakvata razlika me|u neto-dobivkata i operativnata dobivka za ovoj kvartal se javuva poradi zgolemenite finansiski prihodi i namalenite finansiski rashodi za ovoj period.

Imeno, finansiskite prihodi vo ovoj prv kvartal godinava se zgolemile za re~isi 19%, dodeka, od druga strana, finansiskite rashodi se namalile za okolu 39%.

Agresivnata strategija na niski kamati ima i svoja negativna strana - rizik od hiperinflacija i obezvrednuvawe na valutite, kako i predizvikuvawe na t.n. balon na cenite na berzite derivati i sl. No, i ovaa agresivna strategija na niski kamati ima svoja negativna strana - rizik od hiperinflacija i obezvrednuvawe na valutite, kako i predizvikuvawe na t.n. balon na cenite na berzite, {to podocna mo`e da rezultira so povtoren krah. Za kraj, mo`e da se zaklu~i deka sekoja Centralna banka ima svoja strategija, vo zavisnost od ekonomsko- politi~kata realnost, mo`nostite i ograni~uvawata na svojata ekonomija. Idealna formula ne postoi. Sekoe nivo na kamatnite stapki si nosi svoi mo`nosti i rizici, a pazarot na kapital nesomneno e zavisen od ovie dvi`ewa.

MARJAN POPOVSKI broker vo Novi Triglav AD Skopje www.novitriglav.com

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik-27.04.2010)

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KOMPANII & PAZARI

18 28.04.2010 SE ZDRU@UVAAT IZVOZNICITE NA VINO snovano e zdru`enie na proizvoditeli i izvoznici na vino i drugi pijalaci proizvedeni od grozje i vino od Makedonija.

Kako {to najavi "Kapital" pred izvesno vreme, nedelava vo Centralniot registar be{e osnovano Dru{tvoto na proizvoditeli na vino.

Glavnata dejnost na ova zdru`enie, spored

O

podatocite od Centralniot registar, e izvr{uvawe dejnosti na drugi organizacii vrz baza na za~lenuvawe nespomenato na drugo mesto.

Ovlasteni lica vo novoto zdru`enie na vinoproizvoditeli se Svetozar Janevski, koj se javuva kako pretsedatel i [terjo Nakov, koj e pretsedatel na Upravniot odbor na zdru`enieto.

BULGARGAZ BARA KOREKCIJA NA CENATA ZA TRANZIT NA RUSKIOT GAS KON MAKEDONIJA, GRCIJA I TURCIJA ugarskata dr`avna kompanija Bulgargaz bara od ruskiot energetski gigant Gazprom revizija na dogovorite za tranzit na ruskiot gas kon Makedonija, Grcija i Turcija.

Bulgargaz bara korekcija na cenata za tranzit na prirodniot gas koja sega iznesuva 1,7 dolari za 1000 metri kubni na 100 kilometri.

Bugarskata agencija

B

"Novinite" prenesuva deka ve}e se po~nati pregovori me|u Bugarija i Rusija za novi dogovori okolu uvozot i transportot na ruskiot gas.

Bugarskata strana, isto taka, bara pravo na reeksport na neiskoristeniot gas {to }e go uveze od Rusija, imaj}i predvid deka poradi ekonomskata kriza, potro{uva~kata na ovoj energens vo Bugarija se namalila za 25%.

ИНДЕКСИ НА ИНДУСТРИСКО ПРОИЗВОДСТВО 2010/2009 ГОДИНА

KOMPANIITE NE SE OPTIMISTI ZA SLEDNIOT KVARTAL

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PA\A, RASTE PESIMIZMOT KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ri meseci po red pa|a industriskoto proizvodstvo.

Dr`avniot zavod za statistika izmeril pad od 11,2% minatiot mesec, sporedeno so istiot period lani. Najpogodeni sektori s$ u{te se i najgolemite izvozni granki, metalurgijata, elektro-metalnata industrija, rudarstvoto i tekstilnata industrija. Deka zemjava e daleku od proglasuvawe kraj na recesijata, poka`uvaat i podatocite deka, samo vo mart godinava, kapitalnite proizvodi padnale za 30,3%.

Proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i aparati minatiot mesec sporedeno so mart 2009 godina se namalilo za celi 43%. Sektorot vadewe na rudi i kamen bele`i opa|awe od 23%, prerabotuva~kata industrija, minatiot mesec samo evidentirala namalena aktivnost za 14%, dodeka pak, tekstilnata industrija bele`i pad od 11,3%. Edinstveno pogolem porast vo mart, sporedeno so lanskiot mart ima sektorot Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda, od 10,6%. Vo nasoka na konstantno vlo{uvawe na sostojbata vo prerabotuva~kata

T

Okolu 250 rakovoditeli na kompanii ocenile deka ekonomskata sostojba na firmite od industrijata vo mart vo odnos na fevruari godinava, bila ponepovolna, isto kako i obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki. industrija vo zemjava se i poslednite podatoci na Zavodot za statistika. Okolu 250 rakovoditeli na kompanii ocenile deka ekonomskata sostojba na firmite od industrijata vo mart vo odnos na fevruari godinava, bila ponepovolna, isto kako i obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki. Kompaniite uka`uvaat deka obemot na proizvodstvoto vo mart godinava bele`i mal pad sporedeno so fevruari, a zalihite na gotovite proizvodi postojano

rastat. Zalihite na surovini i repromaterijali, pak, kako i sega{nite nabavki na surovini i repromaterijali se pod normalata. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na obemot na proizvodstvoto vo mart imale nedovolnata stranska pobaruva~ka so 26,3% procenti, nedovolnata doma{na pobaruva~ka so 19,3%, finansiskite problemi so 11,7% i neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe so 9%. Rakovoditelite na firmite ocenuvaat deka vo naredniot period prose~nite nabavni ceni na surovinite }e se zgolemat, kako i proda`nite ceni na gotovite proizvodi.

Provejuva optimizam od aspekt deka kompaniite nema da otpu{taat rabotnici.

KOMPANIITE O^EKUVAAT POLO[ SLEDEN KVARTAL Pogolem del od kompaniite se razo~arani {to barat merki za da za`ivee makedonskata ekonomija, a nasproti toa od nadle`nite dobivaat indiferenten odnos. Ne se pesimisti deka barem vo slednite tri meseci }e se slu~at nekakvi evidentni podobruvawa. Pretsedatelot na elektro-metalnata industrija i direktor na fabrikata Rade Kon~ar, Ace Antevski, predviduva deka sostojbata vo sledniot kvartal }e bide

o~ajna. “Moite sogleduvawa ne me pravat optimist. Smetam deka sledniot kvartal }e bide polo{ od ovoj. Industrijata se soo~uva so problemi. Pri kraj sme so nara~kite, a od druga starana, pak, n$ pritiskaat golemite vlezni tro{oci.

Vaka ne mo`eme da rabotime.

Elektro-metalnata industrija ne nosi ni{to spektakularno vo idnina, nema nikakvi podobruvawa nitu optimisti~ki najavi. Od druga starana, pak, nema nikakvi investicii.

Vo razvojnata zona Bunarxik nema nikoj. Voop{to ne e dobro”, objasnuva Antevski. I od prehranbenata industrija delat sli~ni o~ekuvawa so Antevski. Direktorot na konzervnata kompanija VIPRO od Gevgelija, Viktor Petkov, veli deka sostojbata ne e ni malku podobrena od prethodno.

Lo{i prognozi doa|aat i od ovaa industrija vo zemjava.

“Pobaruva~kata apsolutno e namalena. Sega se prodavaat zalihite po poniska cena.

Mojata procenka e deka }e bide u{te polo{o. Glavnite aduti za ekonomski rast, produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost, kaj nas vo ovoj moment izostanuvaat. Slabo sme konkurentni. Glaven problem e {to dr`avata ne go dr`i vo kondicija stopanstvoto, osobeno vo vreme koga krizata ne e zavr{ena. Ve}e ja nema i onaa inercija vo

11% 250 samo vo mart padna industriskoto proizvodstvo

stopanstvoto, koja n$ dvi`e{e napred. Izostanuva dolgoro~en plan, a nie gr~evito se borime da opstaneme. Minatata godina Vipro ja zavr{i so negativa od 20%. Jas bi bil sre}en ako i ovaa godina gi postignam minatogodi{nite rezultati”, veli Petkov. Toj u{te i dodava deka bil za~uden od podatokot deka vo Albanija, koja nikoga{ ne bila reper, se slu~uvaat klu~ni promeni vo nasoka na pomo{ na industrijata, kako na primer ukinuvaweto na danokot na dodadena vrednost na opremata. “Jas se frapirav koga slu{nav deka Albanija odlu~ila da go ukine DDV za uvozot za opremata.

Sekoja ~est. Ete tie imaat ekonomska politika. Dr`avata odlu~ila deka razvojnata komponenta im e pobitna od dano~nata”, objasnuva Petkov.

Svoeviden optimist deka na povidok e podobar plasman na proizvodite e Ilija Ge~ev, sopstvenik na fabrikata za ~eli~ni profili, IGM od Kavadarci. “So ogled na sega{noto nivo na cenite na metalite, o~ekuvam deka vo

kompanii se pesimisti za idninata spored anketata na Zavodot za statistika

letnite meseci ili }e ima mnogu blag pad na proizvodstvoto, no mnogu pove}e edna stabilizacija. So ovie ceni na metali na svetskite berzi e dostignato edno kriti~no nivo, potrebno za stabilizacija na pazarot. Ve}e imame pobaruva~ka od stranskite partneri. Ovie ceni zasega se dovolno konkurentni za vo mesecite {to sledat da imame dobra proda`ba, a so toa da ostvaruvame i dobar profit“, veli Ge~ev. Rakovoditelite na kompaniite od prerabotuva~kata industrija re~isi se ednoglasni deka ve}e stanuvaat apati~ni, od pri~ina {to tie postojano baraat komunikacija so Vladata i konkretna pomo{ za sevkupen napredok na stopanstvoto, a od nadle`nite postojano dobivaat ignorantski odnos.

Svesni deka stopanstvoto mora da odi napred, velat deka ostanuva gr~evito da se borat za svojot opstanok, a rezultatite od toa, vo golema merka gi ~uvstvuva i dr`avata, objasnuvaat kompaniite.

KOMPANII & PAZARI GERMANSKI KOMPANII ZAINTERESIRANI DA GRADAT SON^EVI KOLEKTORI VO MAKEDONIJA est kompanii od Germanija vo narednite nekolku dena }e gi ispituvaat mo`nostite za investirawe vo fotovoltai~ni elektrani i solarni kolektori vo Makedonija. Za eventualnata izgradba na kapaciteti od obnovlivi izvori na energija, germanskite kompanii baraat transparentnost i efikasno odobruvawe na proektite, srednoro~na i dolgoro~na perspektiva za razvoj na proektite od

[

solarna i fotovoltai~na energija, kako i poddr{ka preku povlasteni tarifi.

Eventualnata izgradba na fotovoltai~ni centrali i solarni kolektori vo Makedonija }e se pravi zaedno so makedonski kompanii koi }e treba da gi obezbedat site potrebni dokumenti i sopstvenosta na zemji{teto kade {to tie }e se postavuvaat.

Spored nekoi istra`uvawa Makedonija prose~no ima 270 son~evi denovi godi{no.

Toa pretstavuva odli~na mo`nost za proizvodstvo na elektri~na energija.

28.04.2010

19

HOLANDSKI INVESTITORI ]E GRADAT VO KO^ANI o nekolku dnevnata poseta na nekolku centri vo Holandija, mo`eme so sigurnost da ka`eme deka desetina holandski investitori se zainteresirani da investiraat vo ko~anskoto zemjodelstvo i vo u{te nekolku gradovi vo Makedonija.

Ova na dene{nata preskonferencija go istakna gradona~alnikot na Ko~ani Ratko

P

Dimitrovski, koj ja predvode{e delegacijata na makedonski stopanstvenici vo Holandija.

Dimitrovski najavi deka od septemvri vo Ko~ani }e zapo~ne da raboti Agro berzata nameneta za holandskite kompanii ~ij nositel e holandskata firma Go–for Agrija, so koja op{tina Ko~ani potpi{a dogovor za sorabotka.

PORADI NEPO^ITUVAWE NA DOGOVOROT ZA GRADBA

MAKEDONIJA GO RASKINA DOGOVOROT SO SLOVENE^KI MERKATOR 21.000

lu|e rabotat vo marktetite na Merkator vo Jugoisto~na Evropa

EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

inisterstvoto za transport i vrski go raskina dogovorot so slovene~kiot trgovski gigant Merkator poradi pove}ekratnoto prolongirawe na rokovite i prekr{uvawe na sklu~eniot dogovor. Od agencijata za odnosi so

M

javnost Pristop, koja go zastapuva Merkator vo Makedonija v~era ne sakaa da ja komentiraat odlukata na Vladata.

Velat, }e se konsultiraat so rakovodstvoto vo Slovenija, pred da dadat kakvi bilo informacii za slu~ajot.

Vo me|uvreme, Ministerstvoto za transport i vrski objavi deka pismeno ja informirala kompanijata Investment internacio-

nal, sopstvenost na Merkator, deka ednostrano go raskinuva dogovorot, poradi pove}ekratnoto probivawe na rokovite od strana na ivestorot.

Parite koi Merkator gi plati za zemji{teto vo skopskata naselba Karpo{, }e im bidat vrateni.

Vo 2005 godina, Merkator kupi zemji{te vo skopskata naselba Karpo{ blizu sportskata sala Boris Trajkovski, na koe

treba{e da se izgradi golem trgovski centar.

Spored postoe~kiot zakon za grade`no zemji{te, koga kompaniite }e zemat pod zakup grade`no zemji{te imaat rok od tri godini za zavr{uvawe na grade`nite raboti od denot koga }e stane pravosilno odobrenieto za gradba.

Me|utoa Merkator vo Makedonija pove}e od pet godini ne uspea

da obezbedi grade`na dozvola, iako rokot vo potpi{aniot dogovor za obezbeduvawe na dozvolata be{e {est meseci.

Vakvoto odlo`uvawe vo Merkator- Makedonija postojano go objasnuvaa so imotno pravni problemi. Iako vo 2006 godina, toga{niot direktor na Merkator Zoran Jankovi} uveruva{e deka Merkator }e otvori prodavnici vo site pogolemi gradovi vo Makedonija, vo investiciskite planovi na Merkator za 2010 godina, objaveni na oficijalnata veb-stranica na kompanijata, ja nema Makedonija.

Merkator e najgolemiot maloproda`en sinxir, koja dr`i okolu 40% od slovenskiot pazar. Isto taka, prisuten e i vo Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Albanija, Crna Gora i Bugarija.

Kompanijata ima 21.000 vraboteni na ovie pazari.

Ministerstvoto

za transport i vrski pismeno ja informiralo kompanijata Investment internacional, koja e vo sopstvenost na slovene~ki Merkator deka ednostrano go raskinuvaat dogovorot poradi pove}ekratnoto probivawe na rokovite. So ova petgodi{nata najava na najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir definitivno odi vo istorija

20 28.04.2010

BANKI I FINANSII

PROKREDIT SO NOVA PONUDA: PRVI EKO-KREDITI VO MAKEDONIJA

MB MONITOR- NOV PROIZVOD NA MAKEDONSKA BERZA

roKredit banka za prvpat vo Makedonija ponudi posebni krediti ~ija cel e da se promovira finansiraweto na investicii vo proekti koi ja {tedat energijata ili go namaluvaat zagaduvaweto na `ivotnata sredina, vo tehnologija i proekti za za{teda na energija. Eko kreditite se nameneti za pretprijatija i doma}instva za investirawe vo proekti i aktivnosti za za{teda na energija, kako na

akedonska berza vo tekot na narednite eden do dva meseci treba da pu{ti vo koristewe nov proizvod koj }e bide namenet za mediumite. Stanuva zbor za produkt nare~en MB monitor.

Namenata na ovoj nov proizvod e mediumite na polesen na~in da doa|aat do sublimirani informacii za toa {to na dneven, nedelen i mese~en plan se slu~uva vo pogled na trguvaweto vo ramkite na ber-

P

primer instalacija na novi prozorci so podobra izolacija, voveduvawe na solarni paneli za zagrevawe na voda, podobar green sistem, novi poefikasni ma{ini, novi vozila i sl. “So investirawe vo tehnologija za za{teda na energija, pretprijatijata i doma}instvata istovremeno za{teduvaat vo smetkite za elektri~na energija, no i pridonesuvaat za za{tita na `ivotnata sredina�, velat vo Prokredit.

M

BANKITE NEVOLNO POSEGNUVAAT KON NAJNEPOPULARNATA MERKA

MAL E PROCENTOT NA AKTIVIRANI HIPOTEKI

zata, no i za slu~uvawata vo ramkite na regionalnite berzi.

So negova pomo{ mediumite na mnogu lesen i precizen na~in }e mo`at da dobivaat informacii za podatoci koi se od niven interes ili od interes za istra`uva~kite proekti na koi rabotat vo ramkite na svoite rabotni obvrski. Cenata na koristewe na ovoj proizvod s$ u{te ne e odredena, no od berzata n$ informiraa deka istata bi bila simboli~na.

52,4

milioni evra e iznosot na prezemeni sredstva vrz osnova na neplateni pobaruvawa na site banki, zaklu~no so sostojbata na 31.1 2.2009 godina, spored podatoci na NBRM

2,82

mmilijardi evra e iznosot na dadeni bruto-krediti na site banki zaklu~no so 31.1 2.2009 godina

2%

e procentot na realizirana hipoteka vo odnos na bruto-iznosot na dadeni krediti zaklu~no so 31.1 2.2009 godina

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

ra|anite, kako i sopstvenicite na kompaniite koi imaat zemeno krediti od nekoja banka, poka`uvaat golema disciplina vo pogled na ispolnuvawe na svoite obvrski koi proizleguvaat od tie kreditni linii. Za toa govori i faktot {to spored podatocite na Narodna banka na Makedonija, zaklu~no so 31dekemvri minatata godina sostojbata vo pogled na realizirani hipoteki iznesuva 52,4 milioni evra {to pretstavuva samo 2% od bruto-sumata na dadeni krediti koja do toj datum iznesuva okolu 2,82 milijardi evra. Od ovoj procent otstapka ima samo kaj pomalite banki. Kaj niv toj iznesuva 12%. Ovie banki realizirale hipoteki vo iznos od okolu 7 milioni evra, a imaat plasir-

G

so 31 dekemvri minatata godina sostojbata Zaklu~no vo pogled na realizirani hipoteki kaj makedonskite banki iznesuva 52,4 milioni evra, {to pretstavuva samo 2% od bruto-sumata na dadeni krediti koja do toj datum iznesuva okolu 2,82 milijardi evra. Od ovoj procent otstapka ima samo kaj pomalite banki. Kaj niv toj udel iznesuva 12% ano krediti vo bruto-iznos od okolu 59 milioni evra.

Kaj grupata golemi banki situacijata e kako i za celokupniot bankarski sektor.

Kaj Komercijalna banka, kako edna od trite najgolemi banki vo celokupniot bankarski sektor, ovoj procent za 2009 godina, vrz baza na revidiranite finansiski izve{tai, iznesuva nekade okolu 3%. Bankata, vrz osnova na sostojbata zaklu~no so 31 dekemvri 2009 godina, realizirala hipoteki vo iznos od okolu 18,5 milioni evra, dodeka iznosot na plasirani kred-

iti za naselenieto i drugi komitenti se dvi`i nekade okolu 631,7 milioni evra.

Sporedeno so istiot period vo 2008 godina, sepak, kaj bankata imame zgolemuvawe od okolu 49% vo pogled na realizirani hipoteki.

Odnosot me|u realizirani hipoteki i dadeni krediti vo 2008 godina e sli~en so 2009 godina i iznesuva okolu 2%. Toa uka`uva na faktot deka i Komercijalna banka kako i ostanatite banki od bankarskiot sistem na dr`avata se daleku od bilo kakva hipotekarna kriza.

REALIZIRAWE NA HIPOTEKA-NAJNEPOSAKUVANO REШENIE 52,4 milioni evra realizirani hipoteki e golem iznos vo apsolutna smisla, no, sepak, procentualno gledano, toj e mnogu mal vo pogled na realiziranite krediti od strana na bankite. Toa se dol`i na prili~no golemata discipliniranost na na{ite gra|ani vo pogled na redovnoto servisirawe na svoite obvrski prema bankite. Isto taka, golem del od pri~inite za vakvata sostojba se dol`i na

faktot {to bankite opcijata za realizacija na hipoteka ja koristat kako krajna merka pri naplata na svoite pobaruvawa. Prethodno, na klientot koj {to docni vo pogled na ispla} aweto na dolgot, od strana na bankata mu se nudat razli~ni opcii za pla}awe na istiot, velat bankarite.

Naj~esto taa se obiduva da gi naplati dostasanite obvrski so instrumentite za redovna naplata, so aktivirawe na administrativna zabrana, preku kontakti so klientot so cel pla}awe na dolgot, reprogramirawe na istiot ili drugi povolnosti so cel da se izbegne krajnata opcija, a toa e aktivirawe na zalogot, odnosno hipotekata. Kaj kompaniite, ako redovno ne gi servisiraat svoite obvrski kon bankata, vedna{, po docnewe od odreden vremenski period, naj~esto eden mesec, firmata vleguva vo grupa na posebni klienti. Pritoa se pravi analiza na nejzinata sostojba. Ako se utvrdi deka biznisot ima {ansi da opstane i ako kompanijata e vo mo`nost da prodol`i so redovno servisirawe na svoite obvrski, vo toj slu~aj bankite sekoga{ imaat za cel da & izlezat vo presret, pa duri

i da & pomognat. No, ako analizata poka`e deka kompanijata e pred propa|awe, vo toj slu~aj bankata odi na izvr{uvawe na hipotekata. Naj~esto, vrednosta na imotot so koja {to se obezbeduva odreden iznos na kredit e dvojno, pa duri i trojno pogolema. Na toj na~in bankite ne gubat ni{to od nevra}aweto na kreditite, zatoa {to kreditite {to gi odobruvaat sekoga{ se dobro obezbedeni. Naj~esto, bankite po prezemaweto na imotot po pat na izvr{iteli, istiot go davaat na proda`ba preku javni aukcii. Dokolku nikoj od u~esnicite na aukcijata ne ponudi podobra cena, na narednata aukcija koja ja organiziraat bankite, istiot imot se nudi po poniska cena.

KREDITNA IZLO@ENOST NA NASELENIETO I KOMPANIITE Vrz osnova na podatocite od NBRM najgolem del od kreditite koi gi koristi naselenieto se potro{uva~ki. Duri 32,3% od vkupno izdadenite krediti im pripa|a na ovoj tip krediti. Ne e pomal ni procentot na krediti vrz osnova na koristewe na kreditni karti~ki. Na ovoj del mu pripa|aat 30,1 % od celokupnata kreditna izlo`enost.

Treta osnova po koja gra|anite najmnogu se zadol`uvaat kaj bankite se kreditite za stanben i deloven prostor. Vo pogled na ovoj del, 19,1% od vkupno izdadenite krediti se odnesuvaat na ovoj vid zadol`uvawe.

Ostatokot od vkupno izdadenite krediti pripa|aat so okolu 10,9% na negativnite salda po tekovni smetki, 6,2 % na avtomobilski krediti i 1,5% na drugi vidovi krediti. Vo pogled na kreditnata izlo`enost na kompaniite spored dejnosta na koja & pripa|aat, najgolem iznos od 31,9% od kreditite pripa|a na prerabotuva~kata industrija. Potoa doa|a trgovijata na golemo i malo, popravka na motorni vozila, predmeti za li~na upotreba i doma}instva so 31,5%. Na grade`ni{tvoto od vkupnata kreditna izlo`enost mu otpa|aat samo 10,8%.

20 28.04.2010

BANKI I FINANSII

PROKREDIT SO NOVA PONUDA: PRVI EKO-KREDITI VO MAKEDONIJA

MB MONITOR- NOV PROIZVOD NA MAKEDONSKA BERZA

roKredit banka za prvpat vo Makedonija ponudi posebni krediti ~ija cel e da se promovira finansiraweto na investicii vo proekti koi ja {tedat energijata ili go namaluvaat zagaduvaweto na `ivotnata sredina, vo tehnologija i proekti za za{teda na energija. Eko kreditite se nameneti za pretprijatija i doma}instva za investirawe vo proekti i aktivnosti za za{teda na energija, kako na

akedonska berza vo tekot na narednite eden do dva meseci treba da pu{ti vo koristewe nov proizvod koj }e bide namenet za mediumite. Stanuva zbor za produkt nare~en MB monitor.

Namenata na ovoj nov proizvod e mediumite na polesen na~in da doa|aat do sublimirani informacii za toa {to na dneven, nedelen i mese~en plan se slu~uva vo pogled na trguvaweto vo ramkite na ber-

P

primer instalacija na novi prozorci so podobra izolacija, voveduvawe na solarni paneli za zagrevawe na voda, podobar green sistem, novi poefikasni ma{ini, novi vozila i sl. “So investirawe vo tehnologija za za{teda na energija, pretprijatijata i doma}instvata istovremeno za{teduvaat vo smetkite za elektri~na energija, no i pridonesuvaat za za{tita na `ivotnata sredina�, velat vo Prokredit.

M

zata, no i za slu~uvawata vo ramkite na regionalnite berzi.

So negova pomo{ mediumite na mnogu lesen i precizen na~in }e mo`at da dobivaat informacii za podatoci koi se od niven interes ili od interes za istra`uva~kite proekti na koi rabotat vo ramkite na svoite rabotni obvrski. Cenata na koristewe na ovoj proizvod s$ u{te ne e odredena, no od berzata n$ informiraa deka istata bi bila simboli~na.

BANKITE NEVOLNO POSEGNUVAAT KON NAJNEPOPULARNATA MERKA

MAL E PROCENTOT NA AKTIVIRANI HIPOTEKI

METODI PENOVSKI ra|anite, kako i sopstvenicite na kompaniite koi imaat zemeno krediti od nekoja banka, poka`uvaat golema disciplina vo pogled na ispolnuvawe na svoite obvrski koi proizleguvaat od tie kreditni linii. Za toa govori i faktot {to spored podatocite na Narodna banka na Makedonija, zaklu~no so 31dekemvri minatata godina sostojbata vo pogled na realizirani hipoteki iznesuva 52,4 milioni evra {to pretstavuva samo 2% od bruto-sumata na dadeni krediti koja do toj datum iznesuva okolu 2,82 milijardi evra. Od ovoj procent otstapka ima samo kaj pomalite banki. Kaj niv toj iznesuva 12%. Ovie banki realizirale hipoteki vo iznos od okolu 7 milioni evra, a imaat plasir-

G

2%

so 31 dekemvri minatata godina sostojbata Zaklu~no vo pogled na realizirani hipoteki kaj makedonskite banki iznesuva 52,4 milioni evra, {to pretstavuva samo 2% od bruto-sumata na dadeni krediti koja do toj datum iznesuva okolu 2,82 milijardi evra. Od ovoj procent otstapka ima samo kaj pomalite banki. Kaj niv toj udel iznesuva 12% ano krediti vo bruto-iznos od okolu 59 milioni evra.

Kaj grupata golemi banki situacijata e kako i za celokupniot bankarski sektor.

Kaj Komercijalna banka, kako edna od trite najgolemi banki vo celokupniot bankarski sektor, ovoj procent za 2009 godina, vrz baza na revidiranite finansiski izve{tai, iznesuva nekade okolu 3%. Bankata, vrz osnova na sostojbata zaklu~no so 31 dekemvri 2009 godina, realizirala hipoteki vo iznos od okolu 18,5 milioni evra, dodeka iznosot na plasirani kred-

iti za naselenieto i drugi komitenti se dvi`i nekade okolu 631,7 milioni evra.

Sporedeno so istiot period vo 2008 godina, sepak, kaj bankata imame zgolemuvawe od okolu 49% vo pogled na realizirani hipoteki.

Odnosot me|u realizirani hipoteki i dadeni krediti vo 2008 godina e sli~en so 2009 godina i iznesuva okolu 2%. Toa uka`uva na faktot deka i Komercijalna banka kako i ostanatite banki od bankarskiot sistem na dr`avata se daleku od bilo kakva hipotekarna kriza.

2,82

mmilijardi evra e iznosot na dadeni bruto-krediti na site banki zaklu~no so 31.1 2.2009 godina

e procentot na realizirana hipoteka vo odnos na bruto-iznosot na dadeni krediti zaklu~no so 31.1 2.2009 godina

Gr a f i k : v o za banki K1, grafici, 27.04-Grafik

penovski@kapital.com.mk

52,4

milioni evra e iznosot na prezemeni sredstva vrz osnova na neplateni pobaruvawa na site banki, zaklu~no so sostojbata na 31.1 2.2009 godina, spored podatoci na NBRM

REALIZIRAWE NA HIPOTEKA-NAJNEPOSAKUVANO REШENIE 52,4 milioni evra realizirani hipoteki e golem iznos vo apsolutna smisla, no, sepak, procentualno gledano, toj e mnogu mal vo pogled na realiziranite krediti od strana na bankite. Toa se dol`i na prili~no golemata discipliniranost na na{ite gra|ani vo pogled na redovnoto servisirawe na svoite obvrski prema bankite. Isto taka, golem del od pri~inite za vakvata sostojba se dol`i na

faktot {to bankite opcijata za realizacija na hipoteka ja koristat kako krajna merka pri naplata na svoite pobaruvawa. Prethodno, na klientot koj {to docni vo pogled na ispla} aweto na dolgot, od strana na bankata mu se nudat razli~ni opcii za pla}awe na istiot, velat bankarite.

Naj~esto taa se obiduva da gi naplati dostasanite obvrski so instrumentite za redovna naplata, so aktivirawe na administrativna zabrana, preku kontakti so klientot so cel pla}awe na dolgot, reprogramirawe na istiot ili drugi povolnosti so cel da se izbegne krajnata opcija, a toa e aktivirawe na zalogot, odnosno hipotekata. Kaj kompaniite, ako redovno ne gi servisiraat svoite obvrski kon bankata, vedna{, po docnewe od odreden vremenski period, naj~esto eden mesec, firmata vleguva vo grupa na posebni klienti. Pritoa se pravi analiza na nejzinata sostojba. Ako se utvrdi deka biznisot ima {ansi da opstane i ako kompanijata e vo mo`nost da prodol`i so redovno servisirawe na svoite obvrski, vo toj slu~aj bankite sekoga{ imaat za cel da & izlezat vo presret, pa duri

i da & pomognat. No, ako analizata poka`e deka kompanijata e pred propa|awe, vo toj slu~aj bankata odi na izvr{uvawe na hipotekata. Naj~esto, vrednosta na imotot so koja {to se obezbeduva odreden iznos na kredit e dvojno, pa duri i trojno pogolema. Na toj na~in bankite ne gubat ni{to od nevra}aweto na kreditite, zatoa {to kreditite {to gi odobruvaat sekoga{ se dobro obezbedeni. Naj~esto, bankite po prezemaweto na imotot po pat na izvr{iteli, istiot go davaat na proda`ba preku javni aukcii. Dokolku nikoj od u~esnicite na aukcijata ne ponudi podobra cena, na narednata aukcija koja ja organiziraat bankite, istiot imot se nudi po poniska cena.

KREDITNA IZLO@ENOST NA NASELENIETO I KOMPANIITE Vrz osnova na podatocite od NBRM najgolem del od kreditite koi gi koristi naselenieto se potro{uva~ki. Duri 32,3% od vkupno izdadenite krediti im pripa|a na ovoj tip krediti. Ne e pomal ni procentot na krediti vrz osnova na koristewe na kreditni karti~ki. Na ovoj del mu pripa|aat 30,1 % od celokupnata kreditna izlo`enost.

Treta osnova po koja gra|anite najmnogu se zadol`uvaat kaj bankite se kreditite za stanben i deloven prostor. Vo pogled na ovoj del, 19,1% od vkupno izdadenite krediti se odnesuvaat na ovoj vid zadol`uvawe.

Ostatokot od vkupno izdadenite krediti pripa|aat so okolu 10,9% na negativnite salda po tekovni smetki, 6,2 % na avtomobilski krediti i 1,5% na drugi vidovi krediti. Vo pogled na kreditnata izlo`enost na kompaniite spored dejnosta na koja & pripa|aat, najgolem iznos od 31,9% od kreditite pripa|a na prerabotuva~kata industrija. Potoa doa|a trgovijata na golemo i malo, popravka na motorni vozila, predmeti za li~na upotreba i doma}instva so 31,5%. Na grade`ni{tvoto od vkupnata kreditna izlo`enost mu otpa|aat samo 10,8%.

BANKI I FINANSII

28.04.2010

DOJ^E BANK SO RAST NA PROFITOT OD 48% VO PRVIOT KVARTAL

OSIGURITELITE ]E SE OBU^UVAAT ZA OTKRIVAWE NA PEREWE PARI

V

pravata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam po~na dvodnevna obuka na odgovornite lica i vrabotenite vo dru{tvata za osiguruvawe, dru{tvata za zastapuvawe vo osiguruvaweto, osiguritelnite brokerski dru{tva i od Agencijata za supervizija na osiguruvaweto. Celta na obukata e podobro

ode~kata germanska banka Doj~e bank ostvari kvartalen profit pogolem od o~ekuvaniot, blagodarenie na dobroto rabotewe vo segmentot na investicisko bankarstvo.

Bankata objavi deka vo prviot kvartal godinava ostvarila neto-dobivka od 1,76 milijardi evra, {to e rast od 48% na godi{no nivo {to e pove} e od o~ekuvawata na

analiti~arite na Blumberg koi o~ekuvaa profit od 1,33 milijardi evra.

Oddelot za investicisko bankarstvo na bankata, vo prviot kvartal ostvaril dobivka od 2,6 milijardi evra, {to e dvojno pove}e sporedeno so istiot period lani. Vkupnite neto-prihodi na bankata porasnale za 24% na devet milijardi evra, se veli vo izve{tajot na bankata.

21

zapoznavawe na vrabotenite vo ovie institucii so zakonskite obvrski i svetskite trendovi vo ovaa oblast.

Obukata e vo ramkite na serijata obuki {to ovaa prolet gi organizira Upravata, a predvideno e da bidat obu~eni okolu 800 lica od site subjekti vklu~eni vo borbata protiv pereweto pari i finansirawe terorizam.

U

ANALIZA NA DOJ^E VELE

EVROPSKATA MONETARNA UNIJA NA STAKLENI NOZE

17.03.2010 21

emjite na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) so krediti vo iznos od 45 milijardi evra sakaat da ja spasat Grcija od dr`aven bankrot. Golemiot finansiski deficit na Grcija gi otkri slabite to~ki na monetarnata unija.

Germanskata centralna banka Bundesbank mo`e poleka da po~ne da gi pe~ati starite dobri germanski pari- markite! Paketot pomo{ koj go konstruira{e MMF i ~lenkite na evrozonata samo e prv vo nizata sli~ni obidi za spasuvawe na”gre{nicite”.

Zaedni~kata ku}a koja se

Z

ne smee da & pomaga na druga, prezadol`ena ~lenka.

Vo slu~ajot so Grcija se slu~i tokmu toa. Kr{eweto na dogovorot e povik do site drugi, pomalku disciplinirani ~lenki na evrozonata, da ne vodat premnogu gri`a za stabilnosta na finansiskiot sistem, vodej}i smetka za socijalniot mir vo zemjata vo vreme na kriza, da ne go stegaat kolanot pove}e od potrebnoto.

MNOGU GREШKI VO KONSTRUKCIJATA NA EVROZONATA Gr~kiot slu~aj na mnogu jasen na~in otkriva brojni gre{ki vo konstrukcijata na monetarnata unija. Kardinalna gre{ka e faktot

se saka da se spasi monetarnata unija, toga{ Dokolku pod itno mora da se korigiraat gre{kite vo Lisabonskiot dogovor. Mora da se sozdade novo kontrolno telo vo koe ne smee da sedat politi~ari. Grupa na nezavisni eksperti treba da ja kontrolira finansiskata politika na nekoi dr`avi, a rezultatite od kontrolata da se stavat na raspolagawe na Evropskata komisija i ministrite za finansii. narekuva ”evropska monetarna unija”, preku gr~kiot primer, se poka`a deka e izgradena na stakleni noze.

Zaednicata na zemjite koi dosega propagiraa stabilnost, se pretvori vo unija za pomo{ na zagrozenite.

Nemame ni{to protiv

K

O

M

evropskite programi za ekonomska pomo{ na slabo razvienite ~lenki na EU. No, direktnata finansiska pomo{ na Grcija, edna od ~lenkite na evrozonata (koja vo monetarnata unija vleze so lagi i frizirawe na sostojbata vo naciona-

E

R

C

I

J

A

lniot buxet) na eklatanten na~in go kr{i Lisabonskiot dogovor! Sekoja ~lenka na unijata sama mora da se gri`i za odr`uvawe na redot vo sopstveniot dvor - tokmu poradi toa na sila stapi i praviloto, nitu edna ~lenka na evrozonata

L

E

N

O

G

L

A

S

deka tie zemji-~lenki koi tro{at pove}e pari otkolku {to imaat na raspolagawe, pove}e ne mo`at da ja devalviraat sopstvenata valuta. Tie ednostavno pove}e nemaat sopstvena valuta.

Dokolku se saka da se spasi monetarnata unija, toga{ pod itno mora da se korigiraat gre{kite vo Lisabonskiot dogovor. Mora da se sozdade novo kontrolno telo vo koe ne smee da sedat politi~ari. Grupa na nezavisni eksperti treba da ja kontrolira finansiskata politika na nekoi dr`avi, a rezultatite od kontrolata da se stavat na raspolagawe na Evropskata komisija i ministrite za finansii. Mora da se vovedat i pismeni, obvrzuva~ki pravila za proglasuvawe na nesolventnost na zemjite~lenki. Za kompaniite, duri i doma}instvata, postojat pravila so koi na dol`nicite im se dava dovolno vreme da go podmirat dolgot. Na kraj: mora da se definiraat i pravila koi na nekoja zemja-~lenka }e & ovozmo`at napu{tawe na monetarnata unija, a istovremeno da ne se zagrozi nejzinata egzistencija.

Mo`ebi gr~kata „tragedija” ni donese i ne{to pozitivno: vo isto~niot del na Evropa postojat zemji koi po itna postapka sakaat da go vovedat evroto kako oficijalna valuta. Tie zemji mo`at da bidat sigurni deka (po gr~kiot primer) Evropskata kancelarija za statistika vo idnina mnogu vnimatelno }e gi analizira nivnite izve{tai. Monetarnata unija ne mo`e i ne smee da dozvoli ekonomskite fakti vo idnina da se ignoriraat - blagodarenie na politi~kite kompromisi.

22 28.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

RUSIJA SAKA DA JA OBEDINI NUKLEARNATA INDUSTRIJA SO UKRAINA

SLOVENCITE INVESTIRAAT VO SRPSKATA OP[TINA INXIJA

uskiot premier Vladimir Putin & predlo`i na Ukraina vo idnina dvete zemji da gi obedinat golemite nuklearni industrii i toa samo nekolku dena otkako be{e sklu~en osporuvaniot dogovor za za~uvuvaweto na ruska voena baza vo Krim.

Pravej}i napori za silno diplomatsko zbli`uvawe me|u Moskva i Kiev po izborot na Janukovi~ za

lovene~kata Maksim grupa vo juli }e otvori Metal-Cinkara vo industriskata zona vo Inxija, Srbija. Investicijata e vredna 21 milioni evra. Direktorot na grupacijata, Maks Bastl, izjavi deka vo Inxija }e bide izgradena najgolema cinkara na Balkanot vo koja }e bidat otvoreni 50 rabotni mesta. Bastl izjavi deka Metal–Cinkara }e

R

pretsedatel vo fevruari, Putin najavi "mnogu golem" proekt vo nuklearniot sektor.

"Stanuva zbor za celosna sorabotka me|u na{ite nuklearni industrii. Nie predlagame da se sozdade seopfaten holding koj {to }e gi obedini nuklearnite centrali, izgradbata na ma{ini nameneti za nuklearniot sektor i ciklusot na nuklearnoto

gorivo. Ako ukrainskite eksperti go ocenat ovoj predlog kako premnogu revolucioneren, nie sme podgotveni da dejstvuvame postepeno", mu objasni Putin na Janukovi~.

Janukovi~ go opredeli predlogot kako "interesen" i potvrdi deka ve}e go razgledal so ruskiot kolega Dmitrij Medvedev za vreme na nivnite neodamne{ni sredbi.

S

bide najsovremena cinkara na srpskiot pazar, vo koja }e bidat primeneti najnovite tehnologii, so {to }e se ovozmo`i visok kvalitet i visoko nivo na uslugi za klientite.

“Ne vleguvame vo Srbija poradi evtinata rabotna raka, bidej}i taa razlika naskoro }e is~ezne so vlezot na zemjata vo Evropskata unija. Vleguvame za da go osovremenime proiz-

vodstvoto i poseben akcent }e dademe na za{titata na `ivotnata sredina“, re~e Bastl.

HRVATSKA SO NAJSKAPA STRUJA I GAS VO REGIONOT

SKAPITE ENERGENSI SE ZAKANA ZA HRVATSKATA INDUSTRIJA "Nitu edna od antirecesiskite merki na vladata ne e celosno sprovedena. Posledicata od vladiniot inerten odnos e zaguba na 60.000 rabotni mesta za edna godina. Vladinite merki vodat samo kon ponatamo{na deindustrijalizacija na zemjata”, obvinuva Vladimir Ferdeqi od Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i

VLADIMIR FERDEQI

^LEN NA HRVATSKOTO ZDRU@ENIE NA RABOTODAVA^I “Nitu edna od antirecesiskite merki ne e sprovedena. Posledicata od vladinoto nedeluvawe e zagubata na 60.000 rabotni mesta vo rok od edna godina. Vladinite merki vodat samo kon ponatamo{na deindustrijalizacija”.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

isokite ceni na energensite pretstavuvaat zakana za hrvatskata industrija, predupreduva Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i.

Ottamu velat deka cenata na strujata vo poslednite dve godini poskapela za 21,3%, a cenata na gasot za industrijata samo vo prvite tri meseci godinava porasnala za 101%.

Lo{ata vladina politika, spored rabotodava~ite, e vinovna za gubeweto na

V

golem broj rabotni mesta vo industrijata.

“Nitu edna od antirecesiskite merki ne e sprovedena. Posledicata od vladinoto nedeluvawe e zagubata na 60.000 rabotni mesta vo rok od edna godina. Vladinite merki vodat samo kon ponatamo{na deindustrijalizacija” predupredi Vladimir Ferdeqi od Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i.

“Site dr`avi vo regionot, osven Hrvatska i Srbija, ja namalija cenata na elektri~nata energija od

2% do 16%. Nesporen e faktot deka hrvatskiot gas za industrijata e me|u najskapite vo Evropa, a najskap vo regionot”, izjavi pretsedatelot na Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i, Ivan Milolo`a.

Cenata na gasot za industrijata vo Hrvatska iznesuva 0,42 evra za kuben metar, dodeka Ungarcite i Slovencite pla}aat 0,24, Avstrijcite 0,26, a Italijancite 0,31 evra za kuben metar industriski gas.

Dragan Andra{i} od

ZABRANATA ZA PU[EWE VO TURCIJA JA NAMALI PRODA@BATA NA CIGARI roda`bata na cigari vo Turcija vo prvite tri meseci od godinata bele`i pad od 6% vo odnos na istiot period lani, poradi Zakonot za zabrana za pu{ewe na javni mesta.

Spored oficijalnite statistiki, za 3% e namalen prometot vo turskite fabriki za tutun, a za isto tolku e namalen i uvozot na cigari od zemjite od Bliskiot

P

istok.

Turcija izminatata godini vovede zabrana za pu{ewe na site javni mesta, poradi {to sopstvenicite na golem broj restorani se `alat na namalen promet. Proizvoditelite na tutun predupreduvaat deka {vercot na cigari vo posledno vreme zema s$ pogolem zamav. Spored niv, sekoja petta kutija cigari e pro{vercuvana od nekoja

od sosednite dr`avi.

101% poskapela cenata na gasot za industrijata samo vo prvite tri meseci

fabrikata za ambala`a Beli{~e, predupredi deka sekoe poskapuvawe na gasot dopolnitelno ja namaluva konkurentnosta na hrvatskite proizvodi.

“Beli{~e izvezuva pove}e od 70% od svoite proizvodi, a tro{ocite za energija so~inuvaat 38% do 40% od cenata na proiz-

vodot”, re~e Andra{i}.

Vo hrvatskata prerabotuva~ka industrija vo 2008 godina bile vraboteni 350.000 rabotnici, dodeka vo mart 2010 godina, vo toj sektor rabotele samo 290.000 lu|e.

Deka apelite na hrvatskata biznis-zaednica za

vklu~eno crveno svetlo poradi skapite energensi vo zemjata ne doprele do hrvatskata vlada, potvrduva i neodamne{nata najava na hrvatskata premierka Jadranka Kosor za drasti~no poskapuvawe na cenata na gasot i strujata vo vtorata polovina od 2010 godina.

“Ako ja zgolemevme cenata na strujata za 2% ili 3% poslednive dve ili tri godini, denes nema{e da bideme vo vakva situacija. Sega ve}e nemame izbor, no sekako deka }e prezememe merki za za{tita na socijalno najosetlivite kategorii”, izjavi hrvatskata premierka.

DUKAT OSTVARI RAST NA DOBIVKATA OD 142% rvatskata kompanija za mle~ni proizvodi Dukat, vo prvoto tromese~je od 2010 godina, ostvarila neto-dobivka od 4,2 milioni evra, {to pretstavuva rast na dobivkata od 142%, vo odnos na istiot period od minatata godina.

Rastot na dobivkata, spored prvite lu|e na Dukat se dol`i na unapreduvaweto na trgovijata na me|unarodnite pazari, a

H

osobeno na teritorijata na Srbija.

Podatocite poka`uvaat deka prihodite na mle~nata kompanija od proda`bata na doma{niot pazar se namalile za 10,8%, dodeka zarabotkata od proda`bata na me|unarodnite pazari, porasala za 6,1%.

Raboteweto vo prviot kvartal go odbele`ale i nepovolni pazarni sostojbi kako pad na kupovnata mo} i promena na

potro{uva~kite naviki vo odnos na 2009 godina.

BALKAN BIZNIS POLITIKA POVE]ETO GRCI NE JA ODOBRUVAAT POMO[TA OD EU I MMF ove}eto Grci ne ja odobruvaat vladinata odluka za bilateralna finansiska pomo{ od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond(MMF), poka`uvaat rezultatite od prvoto istra`uvawe na javnoto mislewe po pobaruvaweto za aktivirawe na mehanizmite za pomo{.

Istra`uvaweto poka`alo deka pritisokot vrz vla-

P

data na premierot Jorgos Papandreu e s$ pogolem, bidej}i po donesuvaweto na odlukata na vladata za aktivirawe na pomo{ od MMF i EU i nizata surovi ekonomski merki ja namalija doverbata na Grcite kon svojata vlada.

Papandreu vo petokot pobara od EU i od MMF da go aktiviraat paketot za pomo{. Od 1.400 ispitanici vo istra`uvaweto, 60,9%

\UKANOVI] E NA ^ELO NA DR@AVATA I NA MAFIJATA menata na Demokratskata partija na socijalistite (DPS) i premierot Milo \ukanovi} od vlasta vo Crna Gora e s$ poblisku.

SAD i EU ne sakaat da toleriraat rast na trgovija so droga i sozdavawe dr`ava na organiziraniot kriminal vo Evropa, izjavi inspektorot na Me|unarodniot institut za balkanski i bliskoisto~ni studii (IFIMES), Zijad Be~irovi} koj smeta deka klu~na uloga vo smenata na vlasta }e ima Socijal-demokratskata partija (SDP)na Crna Gora.

“Istoriskata odgovornost sega & pripa|a na SDP. Kako {to \ukanovi} so svojata struja vo DPS, pomogna da se sru{i re`imot na Slobodan Milo{evi}, taka denes SDP }e mo`e istoto da go napravi, sekako na \ukanovi}”, izjavi Be~irovi}.

S

EU ZADOVOLNA OD RABOTATA NA EULEKS NA KOSOVO

inistrite za nadvore{ni raboti na Evropskata unija vo Luksemburg izrazija zadovolstvo od rezultatite koi dosega gi postigna misijata EULEKS na Kosovo, napomenuvaj}i deka taa uspeala vo te{ki okolnosti da gi poddr`i pravosudstvoto i telata za sproveduvawe na zakonite.

Spored ocenkata na {efovite na diplomatiite, EULEKS postignala napredok i koga stanuva zbor za sproveduvawe na reformite za vladeeweto na zakonot, vklu~uvaj} i pokrenuvawe obvinenija i sudewa vo ~uvstvitelnite kriminalni slu~ai.

Sovetot na ministri istakna deka EULEKS ima specifi~na uloga vo zajaknuvaweto na stabilnosta vo regionot vo soglasnost so negovata evropska perspektiva.

M

AVSTRIJA PRA]A VOENO ZASILUVAWE VO BIH

vstrija }e isprati okolu 200 vojnici vo Bosna i Hercegovina koi }e & se pridru`at na misijata na EUFOR, soop{ti ministerot za odbrana Norbert Darabos. EUFOR vo BiH rasporedi okolu 2.000 vojnici od 25 zemji, a me|u niv se i 190 avstriski vojnici pod vodstvo na avstriskiot general na EUFOR, Bernard Ber. „Avstrija e osobeno odgovorna koga se raboti za bezbednosta i stabilnosta na taa balkanska dr`ava koja e vo centarot na na{ata nadvore{na politika” , naglasi Darabos.

Avstrija }e go nadomesti voenoto zasiluvawe za odreden broj {panski, polski i italijanski vojnici koi }e ja napu{tat Bosna i Hercegovina.

A

SRBIJA ]E IZVEZUVA VOENA OPREMA VO KUVAJT

izjavile deka se protiv vladinata odluka.

K

O

M

28.04.2010

rpskiot minister za odbrana, Dragan [utanovac, izjavi deka kuvajtski funkcioneri se zainteresirani za proizvodite od srpskata odbranbena industrija.

“Postignata e apsolutna politi~ka soglasnost za povtoren izvoz na proizvodi na srpskata odbranbena industrija na pazarot vo Kuvajt”, izjavi [utanovac po sredbata so kuvajtskite

S

E

R

C

I

J

A

L

E

N

funkcioneri. Pretsedatelot na kuvajtskata vlada, {eikot Al Mohamed izjavi deka na kuvajtskite vooru`eni sili im e dobro poznata opremata i borbenata tehnika proizvedena vo Srbija, i deka o~ekuva potpi{uvawe na niza me|unarodni bilateralni dokumenti. “O~ekuvame sorabotkata me|u dvete zemji da se pro{iri i da sorabotuvame i vo oblasta na obrazovanieto. Se nadevame deka

O

G

L

A

S

23

po pokanata na ministerot [utanovac, naskoro }e ja posetime Srbija”, izjavi Al Mohamed.

24 28.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

ZAZDRAVUVAWETO NA AMERIKANSKATA EKONOMIJA JA ODR@UVA CENATA NA NAFTATA enite na surovata nafta na svetskite berzi i v~era se zadr`aa nad nivoto od 85 dolari za barel, pottiknati od raste~kiot optimizam na investitorite vo pogled na {ansite na amerikanskata ekonomija, {to dovede do rast na cenite na akciite i surovinite. Naftata na terminska isporaka vo maj, vo elektronskoto naddavawe na Wujor{kata stokova berza se dogovara za 26 centi

C

povisoko, po 85,38 dolari za barel, otkako cenata vo eden moment skokna na 85,63 dolari.

Naftata od markata "brent" na londonskiot pazar ICE se prodava{e za 87,54 dolari za barel, {to e za 29 centi pove}e vo odnos na prethodnoto trguvawe.

"Podobrite ekonomski pokazateli od o~ekuvanite vo SAD, najgolemiot svetski potro{uva~ na nafta, ja pottiknaa do-

verbata na investitorite, {to e pottiknuva~ki za pobaruva~kata od nafta", uka`a energetskiot analiti~ar Viktor [am od Singapur. Naftata ve}e tri nedeli se dogovara na nivoto od okolu 85 dolari za barel, zadr`uvaj}i go ostvareniot rast po skokot od 69 dolari vo fevruari pod vlijanie na znacite za zazdravuvawe na amerikanskata ekonomija, potsetuvaat agenciite.

FOLKSVAGEN PLANIRA DA INVESTIRA DODATNI 1,67 MILIJARDI EVRA VO KINA

ermanskiot avtomobilski gigant, Folksvagen AG, planira da vlo`i u{te 1,67 milijardi evra, odnosno 2,1 milijardi dolari, so cel da go pro{iri svoeto proizvodstvo na najgolemiot svetski avtomobilski pazar Kina.

Novata investicija }e se nadovrze na investicijata od 4,4 milijardi dolari, najavena minatata godina, vo odnos na

G

zgolemuvaweto na proizvodstveniot kapacitet i pretstavuvawe na 20 novi, odnosno usovr{eni modeli, na Folksvagen vo Kina. Od kompanijata soop{tija i deka vo plan e otvorawe na dve novi fabriki vo Kina.

“Rastot na kineskiot avtomobilski pazar gi nadmina site o~ekuvawa”, izjavi direktorot na grupacijata Folksvagen, otkako podatocite od izve{tajot za

prviot kvartal poka`aa rast na proda`bata vo Kina od 61%, vo odnos na istoto trimese~je minatata godina. Vo 2009 godina, Folksvagen vo Kina i Hong Kong prodade pove}e od 1,4 milioni vozila, {to e za 36,7% pove}e od 2008 godina.

Dolgoro~no, grupacijata planira dvojno da ja zgolemi svojata proda`ba na 2 milioni vozila so pomo{ na ovie investicii.

Izborite na

po~etokot od idniot mesec vo Velika Britanija sekako deka }e predizvikaat promena na vlasta, a glavnata predizborna bitka se vodi za modelot za spas na ekonomijata.

Rezultatot od ovie izbori }e pretstavuva dobar patokaz za mnogu vladi vo Evropa.

PARLAMENTARNI IZBORI VO VELIKA BRITANIJA

LABURISTITE “NE@NO” ]E KASTRAT TRO[OCI, KONZERVATIVCITE SE ZA NOV I MO]EN REGULATOREN SISTEM VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ako {to se nabli`uva datumot za parlamentarnite izbori vo Velika Britanija, zaka`ani za po~etokot na maj, taka s$ pove}e se zboruva za oporavuvaweto na ekonomijata. Se ~ini deka posle 13-godi{noto vladeewe, laburistite }e ja zagubat vlasta, pa britanskite mediumi se zanimavaat so proekciite za mo`niot raspored na glasovite pome|u konzervativcite i liberalnite demokrati, partija koja neo~ekuvano dobi sila, vo inaku dvopartiskiot britanski sostav. Glavnata, mo`ebi i edinstvenata bitka se vodi za ekonomijata, koja s$ u{te e vo lo{a sostojba.

Rezultatot od ovie izbori }e pretstavuva dobar patokaz za mnogu vladi vo Evropa, od ednostavna pri~ina, bidej}i }e se poka`e sostojbata na duhot na nacijata i kako taa funkcionira, posle s$ {to se slu~i vo izminatite dve krizni godini.

Glavniot prigovor, iako gi ima mnogu, na momen-

K

talnata vlada, e navodno mlitavata i lo{a reakcija na ekonomskata kriza, koja posle SAD, najjako ja pogodi Britanija.

Britanskata ekonomija koja svojot stabilen pove}egodi{en rast go odr`uva{e blagodarenie na modelot sli~en na onoj amerikanskiot- so “naduvana” finansiska industrija, koja e zavisna od onaa na drugata strana od Atlantikot. Bolnoto prebroduvawe na krizata, a najverojatno i bavnoto izleguvawe od recesijata, kako posledna od golemite ekonomii, kako i momentalniot deficit od 11,8% vo javnite finansii, rezultiraa so promena na veterot vo politi~kata arena.

LABAVO KON DEFICITOT Vo toa more na lo{i vesti, sredi{no mesto zazemaat javnite finansii, eden od onie problemi koi se del od Evropa i koj e posledica na dr`avnite odgovori na recesijata. Momentalnata laburisti~ka vlast veruva deka opasnosta za vra}awe vo recesijata e golema, taka {to momentalnoto “krevawe na ramenicite” ne doa|a vo predvid, {to zna~i deka nivniot stav vo

odnos na deficitot e neodreden.

Normalno, konzervativecot i mo`niot iden premier, Dejvid Kameron, se obiduva da kapitalizira na grbot na laburisti~kiot neuspeh, so vetuvawa za voveduvawe red, no toa, sepak, na prose~niot Britanec, koj saka sigurna rabota i pristojna plata, ne mu zna~i mnogu.

Po logika na rabotite, na liberalnite demokrati im ostanuva zlatnata sredina- tie ~ekaat da pomine burata, pa da se vpu{tat vo akcija.

Spored laburistite, deficitot }e se namali, no ne`no, za da ne se naru{i krevkoto oporavuvawe na ekonomijata i odredenite `ivotni standardi. Toa }e se izvedi na toj na~in {to deficitot }e se prepolovi vo narednite 4 godini, iako ne e pojasneto vo koi 4 godini, i toa so kombinacija na zgolemeni danoci, namaluvawe na tro{ocite i ekonomski rast.

Nekoi od danocite bi se poka~ile do 150 funti i pove}e, a dodeka namaluvaweto na tro{ocite e pove}e od zanimlivolaburistite bi kratele kako i drugite, no }e bide te{ko da se vidi kade, a se pretpostavuva deka toa }e bide vo zdravstvoto,

11,8% e momentalniot deficit vo javnite finanasii na Britanija

obrazovanieto, policijata.

Programata na laburistite pred s$ pretstavuva prodol`uvawe na postoe~kite merki i proekti, bez nekoja podlaboka razrabotka na ekonomskata idnina, {to mo`e da pretstavuva nedostig na inspiracija, no mo`e da se nabquduva i kako pragmati~nost, iako se navleguva vo unapreduvaweto na zelenata tehnologija, odnosno naprednata tehnologija kako takva.

Tie vetuvaat prodol`uvawe na postoe~kite programi za vrabotuvawe, za{tita na doma}instvata od bankite koi rado bi gi prodale, pomo{ pri otplatata na hipoteki, dano~ni olesnuvawa ({to e interesno, bidej}i Britancite veruvaat deka namaluvaweto, a ne zgolemuvaweto na danocite pretstavuva antirecesiska merka) i kreditirawe na stopanstvoto, kade {to mo`at da se potprat na bankite vo dr`avna sopstvenost.

Za da go pomognat sam-

ovrabotuvaweto, }e gi namalat dava~kite na godi{no nivo, {to pretstavuva dano~no rastovaruvawe za polovina milion mali pretpriema~i, od koi 345 iljadi nema da pla}aat nikakvi dava~ki.

AGRESIVNI KONZERVATIVCI Lutite protivnici na laburistite, konzervativcite vo svojata programa ja poka`uvaat svojata imaginacija, koja e zaslu`na za nivniot status na omrazena partija vo Britanija. Samo eden pogled na nivnata programa poka`uva ~udna fokusiranost na danocite i deficitot, kako na klu~ni elementi od ekonomskata politika. Centralnata teza e so mo{ne originalen koncept, so koj treba vedna{ i neizostavno da se namalat momentalnite tro{oci na laburistite, koi tie gi oslovuvaat kako nepotrebno rasfrlawe so pari.

So drugi zborovi, programata na konzervativcite pretstavuva poni{tuvawe

na onaa od laburistite, {to i ne zvu~i premnogu vetuva~ki. Tie imaat mnogu jasen i cvrst stav voop{to, sprema deficitot, koj bi go namalile so zamrznuvawe na platite i penziite, zgolemuvawe na godiinte za penzija, eliminirawe na dano~nite olesnuvawa za familiite so godi{en prihod od pove}e od 50,000 funti, ukinuvawe na subvenciite za detsko {tedewe(ne bi im gi odzele samo na onie najsiroma{nite), no krajno nesebi~no bi gi namalile i sopstvenite plati za 5%, duri i bi go namalile brojot na zastapnici vo parlamentot.

Danok na nasledstvo bi pla}ale samo milionerite, a vo odnos na bankarite, konzervativcite se podgotveni da izgradat nov i mo}en regulatoren sistem.

Dodeka vo celata konzervativna programa preovladuva samouverenost i agresivnost, so konstruktivni nameri, konzertvativcite ostavaat vpe~atok na ru{ewe na dosega izgradenoto, dodeka laburistite imaat smislen pristap kon ekonomskite merki. No, ostanuva da se poka`e kolku ovaa programa }e mu pomogne na Gordon Braun da ostane na vlast.

SVET BIZNIS POLITIKA

28.04.2010

2

milijardi dolari iznesuvaat zagubite na vozduhoplovnite kompanii

BRITANSKI "DEJLI MEJL"

"Dejli Mejl" istaknuva i deka direktorot na britanskata aviokompanija Briti{ ervejs uporno tvrdel deka celosnata zabrana na letaweto e preterana merka.

Vesnikot naveduva deka ovie podatoci sega }e gi iskoristat aviokompaniite koi od vladata }e pobaraat nadomest za milionskite zagubi, naglasuvaj}i deka poradi krizata vo aviosoobra} ajot, vo stranstvo s$ u{te se nao|aat okolu 30.000 Britanci.

Vo me|uvreme se normalizira vozdu{niot soobra} aj vo Evropa, a aviokompaniite gi presmetuvaat zagubite.

Dosega, oblakot so vulkanska pepel se rasprostranuva{e kon istok, no bez da bide zasegnat glavniot grad na Island, koj se nao|a vo jugozapadniot del od ostrovot. Se o~ekuva vozdu{niot soobra}aj vo Evropa da bide normaliziran so 28-29 iljadi letovi. Mnogu malku letovi }e bidat otka`ani zaradi ograni~uvawa vo skandinavskite dr`avi.

Evropskata komisija soop{ti deka site

NEMALO OBLAK SO VULKANSKA PEPEL NAD VELIKA BRITANIJA?!

S

atelitskite snimki poka`uvaat deka zabranata za letawe vo Velika Britanija bila #la`na trevoga“ i oti oblakot so vulkanska pepel ne se nao|al nad celata teritorija na zemjata. Tamu kade {to postoel bil tolku razreden, {to ne pretstavuval nikakva opasnost, pi{uva britanskiot vesnik "Dejli Mejl".Maksimalnata gustina na pepelta, dodava vesnikot, iznesuvala samo

oblakot so vulkanska pepel ne se nao|al nad celata teritorija na ovaa zemja. Tamu kade {to postoel, bil tolku razreden, {to ne pretstavuval nikakva opasnost, pi{uva britanskiot vesnik "Dejli Mejl"

K

O

M

erskite modeli na Nacionalnata meteorolo{ka slu`ba, spored koi oblakot od pepel se dvi`el ju`no od islandskiot vulkan Ejafjalajokul, poradi ~ija erupcija od 14 april cela nedela be{e vo zastoj aviosoobra}ajot vo pogolemiot del od Evropa.

E

R

C

I

J

A

Ovie modeli trebalo da gi testira glavniot avion na meteorolo{kite slu`bi za sobirawe podatoci, no toj uspea da poleta duri vo vtornikot, koga e ukinata zabranata, bidej} i dotoga{ bil vo hangarot zaradi farbawe, dodava vesnikot.

L

E

N

O

aviokompanii koi izvr{uvaat letovi od EU, se dol`ni da gi po~ituvaat pravata na patnicite.

Glavniot me|unaroden aerodrom na Island od v~era e povtorno otvoren, otkako tri dena ne be{e vo funkcija, bidej}i isto~niot vetar kon Rejkjavik donel oblak so vulkanska pra{ina od s$ u{te aktivniot vulkan Ejafjalajokul.

Letovite nad Evropa bea otka`ani nekolku dena po erupcijata od 14 april.

Minatata nedela bea otka`ani pove} e od 100.000 letovi, a vozduhoplovnite kompanii prijavija zagubi od najmalku dve milijardi dolari.

Aviosoobra}ajot nad Island na po~etokot funkcionira{e bez problemi, bidej}i vetrovite ja nosea pepelta kon jugoisto~niot del na kontinentot.

Nau~nicite naveduvaat deka vulkanot Ejafjalajokul, koj se nao|a na 120 kilometri jugoisto~no od Rejkjavik, i ponatamu e aktiven, no oblakot pepel {to go isfrla se spu{ti pod 2,5 kilometri i ne vlijae na letovite na avionite.

Procenkite na Me|unarodnata asocijacija za vozdu{en transport za zagubite na aviokompaniite se 1,7 milijardi dolari.

17.03.2010 25

Zabranata za letawe vo Velika Britanija bila "la`na trevoga“, a

5% od gustinata koja nau~nicite, vladite i proizveduva~ite na avioni i motori ja odredija kako kriti~na.

Britanskata Nacionalna slu`ba za kontrola na aviosoobra}ajot, odlukata za zabranata na letovite ja zasnovala vrz kompjut-

25

G

L

A

S

26 28.04.2010

PATOT DO USPEHOT

NEKOLKU SOVETI ZA DA JA PRETVORITE VA[ATA KOMPANIJA VO IMPERIJA

KONKURENCIJATA VODI DO INOVACII Najbogatiot [ve|anec i petti najbogat ~ovek na svetot spored listata na Forbs, ja izgradi Ikea vo imperija, poradi toa {to otsekoga{ gleda{e da gi sledi barawata na potro{uva~ite, a negovata dobitna kombinacija be{e sozdavawe na proizvodi koi se so vrven kvalitet i se dostapni za sekoj xeb IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ngvar Kamprad po~na da go pravi svoeto bogatstvo u{te vo ranata mladost. Prvata prodavnica ja otvori pred 50-ina godini, a po~etnite bukvi na negovoto ime i prezime, se vsu{nost “I” i “K” od Ikea, kompanija {to ja osnoval koga imal 17 godini. Toga{ go izdal svojot prv katalog za proda`ba na penkala, ~asovnici i bo`i}ni karti~ki.

Prvite par~iwa mebel od tipot “napravi sam” se pojavile vo 1956 godina - 13 godini podocna.

Vo ovie prodavnici denes se prodavaat 9.500 vidovi proizvodi vo 36 zemji.

So negoviot na~in na rabota, Ingvar Kamprad trebalo da izgradi kompanija koja {to na potro{uva~ite }e im ponudi visokokvalitetni proizvodi po niski ceni, {to }e go napravi porazli~en od ostanatite proizvoditeli na kvaliteten mebel.

Isto taka, Kamprad go izgradi brendot spored konceptot “napravi sam”. Primenuvaweto na ovie koncepti go napravi Kamprad da bide 11-ot najbogat ~ovek na svetot spored listata na Forbs od mart 2010 godina, ~ie bogatstvo se procenuva na

I

23 milijardi dolari.

Toj go dostigna ova nivo na bogatstvo zatoa {to u{te od samiot po~etok ima{e vizija kako da go izgradi brendot vo edna imperija. Negovata cel, u{te od samiot po~etok, be{e da sozdava proizvodi koi {to }e bidat skroeni po merka na potro{uva~ite.

Ovoj koncept se poka`a kako isklu~itelno va`en za postignuvawata koi gi ostvaruva Ikea.

“Kapital” vi gi prenesuva stavovite koi gi slede{e Kamprad, a koi }e vi pomognat da ja pretvorite va{ata kompanija vo imperija, kako {to toa mu uspea na {vedskiot milijarder.

1

ZADOVOLETE GI POTREBITE NA POTRO[UVA^ITE

2

PONUDETE DOBAR DIZAJN, FUNKCIONALNOST I KVALITET PO NISKI CENI

“Zborot nevozmo`no treba i mora da bide izbri{an od na{ite re~nici”, veli Kamprad.

Koga ostanatite velea deka ne{to ne mo`e da bide napraveno, Kamprad gi zema{e rabotite vo svoi race i }e go naprave{e toa.

Od izrabotuvaweto na kvaliteten mebel za mnogu malku pari, do ovozmo`uvaweto toj mebel da bide smesten vo baga`nicite na site potro{uva~i, Kamprad gi slede{e barawata na potro{uva~ite i gi zadovoluva{e tie barawa, {to se poka`a kako isklu~itelno dobitna kombinacija.

U{te od samiot po~etok, Ikea be{e posvetena da ponudi dobar kvalitet i visoko funkcionalni proizvodi po mnogu niski ceni.

Ova be{e vi-zijata na Kamprad u{te od prviot den i toa e taa dvi`e~ka sila {to stoi zad uspehot na Ikea. “Da se dizajnira masa koja {to }e ~ini 1.000 dolari e lesna rabota za dizajnerot na mebel, no da se dizajnira funkcionalna i kvalitetna masa koja {to }e ~ini 50 dolari mo`e da bide napraveno samo od najdobrite”, veli Kamprad. I toj saka{e da bide najdobar, ne samo za da gi namali tro{ocite, tuku i poradi toa {to saka{e negoviot mebel da bide dostapen za site lu|e.

Toj saka{e da gi zadovoli potrebite na mnozinstvoto, koe vo golem del be{e ignorirano od strana na industrijata. “Toa {to e dobro za na{ite potro{uva~i, na dolg rok e dobro i za nas”, izjavi Kamprad.

3

MAKSIMALNO ISKORISTETE GO VREMETO

“Mo`ete da napravite mnogu raboti vo tekot na 10 minuti. Obidete se site izminati 10 minuti da bidat pametno iskori-steni...

Podelete go va{iot `ivot vo delovi od po 10 minuti i `rtvuvajte kolku {to mo`ete pomalku od niv za nepotrebni raboti”, veli Kamprad. Toj nikoga{ ne mo`e da sedi na edno

INGVAR KAMPRAD: ”GRE[KITE SE PRIVILEGIJA NA AKTIVNITE. SAMO ONIE KOI SE ZASPANI NE PRAVAT GRE[KI” mesto. Od prodavawe na kibrit~iwa na petgodi{na vozrast do osvojuvawe novi pazari vo svetot, Kamprad go koriste{e vremeto kolku {to mo`e{e poefikasno.

4

NE SE PLA[ETE AKO PRAVITE GRE[KI

“Gre{kite se privilegija na aktivnite. Samo onie koi se zaspani ne pravat gre{ki. Ne e mnogu dobro lu|eto da gubat premnogu vreme samo za da ne pogre{at”, izjavi Kamprad. U{te od negovite najmladi godini, pa s$ do denes, Kamprad nikoga{ ne se pla{e{e da napravi gre{ka. Za nekoi `ale{e {to gi napravil, no toj ja prifati mo`nosta da u~i od niv i na toj na~in da go podobruva svoeto rabotewe.

5

KONKURENCIJATA VODI DO INOVACII

Kamprad veruva deka zgolemenata konkurencija vodi do zgolemena inovacija. Ikea denes e poznata vo svetot po svojot inovativen dizajn i stil. Re~isi site proizvodi na Ikea se dizajnirani na na~in za da mo`at da bidat spakuvani vo edna kutija, {to gi namaluva tro{ocite za prevoz, gi sveduva na minimum {ansite za {teta pri transportot i im ovozmo`uva na potro{uva~ite sami da si go prenesat mebelot do svoite domovi, namesto da koristat usluga od nekoja transportna kompanija. Glavnata pri~ina za ova

be{e golemata konkurencija, koja go natera Kamprad da sozdade model koj {to }e ja napravi Ikea podobra od ostanatite i podostapna za potro{uva~ite, po {to, vsu{nost, i denes e prepoznatliv samiot brend Ikea.

6

POSTOJANO [IRETE SE NA NOVI PAZARI

7

NAPRAVETE GI AKTIVNI POTRO[UVA^ITE

“Na{a dol`nost e da se {irime. Onie {to ne mo`at ili ne sakaat da ni se pridru`at, gi so`aluvam. Ona {to sakame da go storime, mo`eme da go storime i }e go storime, zaedno. Veli~estvena idnina stoi pred nas!”, veli Kamprad.

Kamprad e re{en da ja zadr`i negovata kompanija vo dopir so nejzinite potro{uva~i. Kako i da e, Kamprad ne saka{e negovata kompanija da postoi samo za da go podobri `ivotot na potro{uva~ite, tuku, isto taka, za da gi unapredi i samite potro{uva~i. Samata priroda na prodavnicite kade {to potro{uva~ite treba s$ da napravat sami, kako i konceptot sami da si gi montiraat proizvodite otkako }e gi kupat, kako merki, ne bea prezemeni za da se namalat tro{ocite na kompanijata. Naprotiv. Kamprad gleda{e na niv kako sredstvo za da se zgolemi individualnata aktivnost na kupuva~ite i za da go napravi pointeresen nivniot pro-

ces na kupuvawe. Ovoj koncept na Kamprad se poka`a kako dobitna kombinacija, po {to denes se prepoznava brendot Ikea so sloganot “napravi sam”.

MARKETING

28.04.2010

27

RAZLIKI POME\U KONCEPTITE

GERILA MARKETING VS. TRADICIONALEN MARKETING erila-marketarite ne se potpiraat na grubata sila na pre~ekoruvaweto na buxetot za marketing, tuku na grubata sila na `ivopisnata kreativnost. Denes, tie se na dvaeset na~ini razli~ni od tradicionalnite marketari: Tradicionalniot marketing otsekoga{ ostanuval na toa deka, ako saka{ da se reklamira{ dobro, mora{ da vlo`i{ pari.

Gerila-marketingot ostanuva na toa deka mo`e{ da vlo`i{ pari ako saka{, no ne vlo`uvaj ako si podgotven da vlo`i{ vreme, energija, kreativnost i informacii.

Tradicionalniot marketing e tolku obvien so misterija, {to pla{i mnogu sopstvenici na firmi koi ne znaat dali marketingot gi vklu~uva proda`bata ili Internetot ili odnosite so javnosta.

Bidej}i se tolku ispla{eni i zagri`eni da ne zgre{at, tie ednostavno ne pravat ni{to.

Gerila-marketarot prosto go trga prevezot na svojata misterija i poka`uva {to e vsu{nost marketingot - proces {to go kontrolira{ ti, a ne proces {to te kontrolira tebe.

Tradicionalniot marketing e svrten kon golemite firmi. Iako e vistina deka denes mnogu golemi kompanii gi uva`uvaat

G 1

2

3

i gi koristat oru`jata na gerila-marketingot i deka ja kupuvaat Gerila marketing so sandaci za da im ja delat na svoite vraboteni, su{tinata na gerila-marketingot, srceto i du{ata, se malite kompanii, kompaniite so golemi soni{ta i so mali buxeti.

Tradicionalniot marketing go meri svojot efekt so proda`bata, so reakcijata na ponudata, so posetata na stranicite na Internet ili so prometot vo prodavnicata. Toa ne se brojkite na koi treba da se koncentrirame. Gerilamarketingot potsetuva deka brojkata na koja treba da & se obrati najgolemo vnimanie e goleminata na profitot.

Nabquduvav mnogu kompanii kako gi urivaat rekordite vo proda`bata, no pritoa gubat pari. Profitot e edinstvenata vistina po koja treba da se traga i da se kopnee.

Ako ne{to ne donesuva profit, toga{ toa verojatno ne e gerila-marketing.

Tradicionalniot marketing e zasnovan vrz iskustvoto i procenata, {to e ubav na~in da se re~e “naga|awe”. Gerilamarketarite ne mo`at da si dozvolat pogre{ni tolkuvawa, pa taka gerila- marketingot e zasnovan kolku {to e mo`no pove}e vrz psihologijata - vrz zakonite na ~ove~koto odne-

4

5

suvawe. Na primer, 90% od re{enijata za kupuvawe se donesuvaat nesvesno, vo podlabokiot del od mozokot. Sega znaeme kako se vleguva so “lizgawe” vo toj del od mozokot: so povtoruvawe. Razmislete za mig za toa i }e po~ne da vi se poka`uva kako funkcionira gerila-marketingot.

S$ e vo povtoruvaweto.

Tradicionalniot marketing veli deka najprvo bi trebalo da se razvie raboteweto, a potoa da se razgranuva rabotata.

Takvoto razmisluvawe doveduva vo nevolji mnogu kompanii, za{to gi odvlekuva od toa {to im odi najdobro. Gerilamarketingot predlaga da go razviete raboteweto, ako razvojot e toa {to go sakate, no ostanete fokusirani na celta - celta e taa {to ve dovela dotamu.

Spored tradicionalniot marketing, va{eto rabotewe treba da napreduva linearno, taka {to }e dodavate eden po eden klient.

Me|utoa, bavno e i skapo da se napreduva na toj na~in.

Zatoa gerila-marketingot veli - raboteweto treba da se razviva geometriski - zgolemuvaj}i ja sekoja transakcija, vklu~uvaj}i pove}e transakcii po ciklus na proda`ba so sekoj klient, zgolemuvaj}i ja mo`nosta da mo`ete da bidete prepora~ani

6

7

i na drugi, i za seto toa vreme rastej}i na staromodniot na~in.

Ako go razvivate svoeto rabotewe vo ~etiri razli~ni pravci, te{ko bi mo`elo da nemate uredni prihodi.

Vo tradicionalniot marketing celata sila se naso~uva kon proda`bata, poradi pogre{nata pretpostavka deka marketin{kiot del od rabotata e izvr{en {tom e proizveden proizvodot. Gerila-marketingot potsetuva deka 68% od propadnatite raboti za toj fakt treba da & zablagodarat na apatijata {to ja ~uvstvuvaat po proda`bata ignoriraweto na kupuva~ite otkako go izvr{ile kupuvaweto.

Od taa pri~ina, gerila-marketingot ostanuva vo kontakt so klientite i gi slu{a.

Gerilcite nikoga{ ne gi gubat klientite poradi toa {to ne im obrnuvaat vnimanie.

8

Vo slednoto izdanie na kolumnata Gerila-marketing }e prodol`ime so ostanatite razliki pome|u Gerila-marketingot i tradicionalniot marketing.

TEODOR ALESKOV TRIPLE S LEARNING

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

TRENDOVI

ZELEN MARKETING: “ZELENOTO” PRODAVA PODOBRO Gri`ata za `ivotnata sredina e osobeno izrazena

kaj potro{uva~ite na vozrast od 18 do 29 godini, bidej}i se izrasnati i opkru`eni so ekolo{ki problemi. Za toa kako se menuva percepcijata na potro{uva~ite svedo~i i godi{niot porast od 1520% na pazarite za zdrava hrana, prirodni lekovi i prirodna kozmetika

oga Bil Ford, prviot ~ovek na korporacijata Ford, vo ranite 90-ti se obide da ja vklu~i gri`ata za okolinata vo kompaniskata strategija, te{ko naiduva{e na poddr{ka. I pokraj mlakoto voodu{evuvawe kaj okolinata, negovite napori vrodija so plod. I toa presmetliv vo brojki. Kompanijata zasadi drva okolu novata fabrika vo Brazil, za da gi nadomesti ise~enite, so {to ja namali temperaturata vo vnatre{nosta na pogonite i neposredno gi smali tro{ocite. Pokraj toa, namesto drvenite kutii za ~uvawe na avtomobilski delovi, {to bea za ednokratna upotreba, bea vovedeni plasti~ni kontejneri {to mo`ea da se koristat povtorno, i taka se za{tedija 4 dolari po motor. Gri`ata za okolinata ima smisla duri i koga ne ste zagri`eni za nea, zaklu~i direktorot na Ford zadol`en za implementacija na strategijata za za{tita na prirodnata sredina, po vovedenite promeni.

Kompanijata za kozmetika Bodi {op (Body Shop) u{te vo 70-tite

K

godini na minatiot vek po~na da primenuva t.n. zelen marketing.

Pri~ina za toa, osven li~nite uveruvawa na osnova~ite Anita i Gordon Rodik, be{e i {tedlivosta. Kako po~etnici vo biznisot, ne mo`ea da odvojuvaat mnogu sredstva za pakuvawe.

Pove}ekaratno upotrebuvaa {i{enca, a vnatre{noto ureduvawe na prodavnicite be{e ednostavno i evtino.

“ZELENITE” POTRO[UVA^I BEA SILEN POTTIK ZA KOMPANIITE So pojavata na globalizacijata, poleka po~na da se namaluva odgovornosta kaj korporaciite vo vrska so za{titata na okolinata. No, zaradi golemite ekolo{ki katastrofi i problemi kako {to e globalnoto zatopluvawe, potro{uva~ite stanuvaa s$ pove}e svesni i posovesni koga se raboti za za~uvuvawe na prirodata, pa i kompaniite go prilagoduvaat svoeto odnesuvawe vo taa nasoka. So implementacija na merkite na zeleniot marketing vo proizvodstvoto, pakuvaweto i drugite aktivnosti,

proizvoditelite im pora~uvaat na potro{uva~ite deka ja delat nivnata gri`a, so {to go zgolemuvaat sopstveniot kredibilitet.

Silen pottik na kompaniite im dadoa tokmu potro{uva~ite poka`uvaj}i spremnost da platat i pogolema cena za “zeleni” proizvodi.

Neverojatno e kolku raboti mo`e da se promenat so upotreba na samo tri bukvi. Pove}eto potro{uva~i mo`ebi nikoga{ ne slu{nale za Me|unarodnata organizacija za standardizacija, no za ISO-standardite znaat site.

Koga kompanija vo promotivni aktivnosti ja koristi oznakata ISO, potro{uva~ite veruvaat deka s$ e napraveno vo soglasnost so standardite, a toa ja zgolemuva nivnata doverba.

Konceptot za za~uvuvawe na `ivotnata sredina be{e aktuelen vo 70-tite, zaboraven vo 80-tite i povtorno aktiviran vo poslednive deset godini. Grupata Hartman, kompanija {to se zanimava so istra`uvawe na pazarot za zdravi proizvodi, smeta deka firmite mo`e da gi “protnat” eko-proizvodite, vrz osnova na odnesuvaweto na potro{uva~ite {to s$ pove}e se vrtat kon stilot na zdrav `ivot. Ekolo{ki prifatlivite proizvodi dolgo vreme se vrzuvaat za brendovi kako {to se Patagonia(Patagonia), Starbaks(Starbucks), Poetri Barn(Pottery Barn), Bodi {op (Body Shop), no i Prada (Prada), Target (Target ) ili Kanon (Canon).

PROFITIRAWE OD ZELENIOT TREND Gravitirawe na “zeleniot” pazar kon prirodnoto, organskoto i ekolo{ki prifatlivoto, e rezultat na trudot na potro{uva~ite da ja prezemat kontrolata vrz sopstvenoto zdravje. Dokaz za toa e godi{niot rast na pazarot za dodatoci vo prehranbenata industrija, prirodnite lekovi, proizvodite za nega i kozmetika, od 15 do 20%. Istra`uvaweto sprovedeno minatata godina vo SAD, poka`alo deka pome|u 80 i 90% od ispitanicite bi u~estvuvale vo edno-stavni ekolo{ki akcii kako {to se reciklirawe i reducirawe na potro{uva~kata na energija, dodeka 73% bi kupile ekolo{ki prifatliv proizvod.

Gri`ata za okolinata osobeno e izrazena kaj starosnata grupa na potro{uva~i pome|u 18 i 29 godini bidej}i se izrasnati vo opkru`uvawe so ekolo{ki problemi. Duri 56% od anketiranite smetaat deka pove}e bi se gri`ele za okolinata koga bi znaele kako. Tokmu tuka, proizvoditelite bi mo`ele da ja vidat svojata mo`nost i ne samo da se odnesuvaat odgovorno, tuku i da ostvarat profit.Marketin{kite stru~waci gi sovetuvaat kompaniite da ne koristat termini kako {to se “op{testveno odgovorno odnesuvawe”(OOO) ili “ekolo{ki prifatliv proizvod” dokolku merkite povrzani so taa gri`a ne gi sporvedat najprvin vo samata kompanija.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

28.04.2010

BIZNIS - ZABAVA

29

INTERNET - REJTING

KLIKOVI ZA POPULARNOST SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

red nekolku godini, “slavata” na na{ite peja~i se mere{e po brojot na prodadeni albumi (pove}eto ~inea do 150 denari i se prodavaa kako dodatok na pra{oci za perewe, vesnici...), a denes tokmu poradi dobro poznatata sostojba so piraterijata na nosa~ite na zvuk i slika, rabotite se izmeneti. So eden klik na Internet, a najmnogu na Ju tjub (You Tube), mo`e javno da se vidi kolku se slu{ani na{ite estradni umetnici. Iako i toa ne e najrelevanten izvor, sepak, so edno malo istra`uvawe i sporedba so stranskite yvezdi }e vidime deka sme daleku od golem rejting i slu{anost. No, za balkanskite uslovi i so ogled na toa deka sme prili~no mal pazar, podatocite i ne se tolku lo{i.

SLU[ANOST NA JU TJUB NIZ BROJKI Ja proverivme slu{anosta na Ju Tjub na na{ite najaktuelni muzi~ki imiwa vo momentov, kako Slatkar, Toni Zen, Karolina Go~eva, Lambe, Elena itn.. Za~uduva~ki e faktot deka pove}eto od nivnite pogolemi hitovi dostignuvaat posetenost i do 300.000 klikovi. Ne mo`eme da se sporeduvame so Amerika, bidej}i samo Lejdi Gaga so eden od nejzinite najgolemi hitovi “Lo{a romansa” (Bad romance) ima gledanost od pove}e od 190 milioni pati – {to e svetski rekord - i sme{no e {to koga bi se sobrale site brojki na gledanost na na{ite peja~i, nema ni odblisku da ja stigneme Lejdi Gaga. Toni Zen, Slatkar i Elena Risteska mo`ebi imaat najgolem rejting na Ju Tjub od makedonskite peja~i. Brojkite od pove}e od 350.000 klikovi na “Skandal” na Toni Zen, pove}e od 300.000 poseti na “Spu{ti se dole” (so Slatkar) i 512.000 klikovi na “Ninanajna” i 380.000 na “Milioner” na Elena ka`uvaat s$.

Vedna{ po niv e Slatkar, koj e edno od ponovite imiwa i za kratko vreme stana mnogu popularen. Negoviot rejting na Ju Tjub e najgolem so pesnata “FM” i ima gledanost od pove}e od 355.000.

P

Makedonskite peja~i dobro kotiraat na internet-stranicite, kako Ju Tjub. Nivnata gledanost dostignuva i do 300.000, no dali toa e relevanten izvor za nivniot rejting i popularnost e samo del od pra{awata koi se nametnuvaat

190 2

milioni ja gledale "Lo{a romansa" na Lejdi Gaga

milioni posetenost na srpskite pesni na To{e Proeski

sni se dvi`i i do 2 milioni, a pesnata The hardest thing ima 923.000 klikovi.

SLAVA BEZ PARI Se nametnuva pra{aweto dali ovie podatoci se relevantni i kolku profitiraat peja~ite od plasiraweto na pesnite na Internet? Vo svetot dobro se naplatuvaat avtorskite prava i pirateri-

512.000 lu|e ja gledale “Ninanajna” na Elena Risteska

Ostanatite negovi pesni se so pomala gledanost i se dvi`at od 50 do 100.000 poseti.

Karolina Go~eva so pesnata “Kraj” ima rekordni 440.000 poseti, no drugite hitovi imaat posetenost do 100.000, pa, taka, Toni Zen zasega ostanuva prv, bidej}i ima pove}e pesni so pogolem rejting. Najgolem hit na Lambe Alabakovski, spored Ju Tjub, e “Vrati mi go srceto” so 316.000 poseti, a ostanatite pesni imaat od 80.000 do 100.000 klikovi. Za~uduva~ki e faktot {to Kaliopi, koja e edno od na{ite najgolemi imiwa, ima posetenost od 10.000 do 40.000 klikovi na nejzinite pesni. Pribli`no vaka se dvi`at rejtinzite na na{ite popopularni peja~i vo Makedonija. No, ima u{te edno ime koe {to gi predvodi site makedonski yvezdi na Ju Tjub. Se raboti za To{e Proeski koj {to ne mo`e da se smesti vo ovaa kategorija, bidej}i i pred smrtta be{e najposetuvan. No, otkako po~ina, posetenosta se zgolemi u{te pove}e. Za nego na Ju Tjub ima ne samo pesni i koncerti, tuku i mnogu drugi materijali povrzani so nego.

Posetenosta na srpskite pe-

jata se kaznuva skapo, a kaj nas ovoj problem, mo`ebi, nikoga{ nema da is~ezne.

Peja~ite ne dobivaat ni{to od toa {to nivnite pesni i spotovi 24 ~asa se dostapni na Internet. Ova pottiknuva u{te edno pra{awe: od {to `iveat na{ite umetnici? Celiot svet e svrten kon profitot. Vo Amerika, da si peja~ zna~i da si brend so cela ekipa zad izveduva~ot. Sekoj ~ekor e odnapred isplaniran i se presmetani sumite koi }e se zarabotat, pa duri i samite imaat cena za koja bi nastapuvale. Duri pravat parfemi, kolekcii so obleka, ~evli, ~anti, {minki.... S$ za {to pogolema popularnost, a toa podrazbira i pari.

Kaj nas, peja~ot e sam svoj menaxer, go sretnuvame vo lokalnite prodavnici, na pazar, vo centralnite butici, vo kafuliwata, restoranite, pa duri i imaat svoi tezgi za da zarabotat nekoj denar pove}e. Mnogumina od niv duri se vraboteni na drugo mesto za da mo`at da si gi platat pesnite. Zatoa i ne mo`at da se nare~at yvezdi, bidej}i i narodot se podbiva so niv, a ne se svesni deka site se krivi za toa. Koga

bi se kupuvale originalni cedea, koga bi se pla}al plasmanot na Ju tjub, koga }e se napla}aat site nastapi, gostuvawa, intervjua, koga nekoja producentska ku}a }e zastane zad peja~ot vo sekoe pole i koga edinstvena gri`a na peja~ot }e bide samo dobro da otpee, a s$ drugo da e sredeno, toga{ mo`e da se ka`e: Da, imame yvezda!

No, kade sme sega? Postojat i peja~i koi premnogu se cenat sebesi i se odnesuvaat kako najgolemite yvezdi vo svetot, a vistinata e deka ne gi slu{a nikoj osven rodninite. Samo To{e mo`e{e da se smeta deka e yvezda i mo`e{e da go ima toj tretman, no toj odbra da ne `ivee taka, bidej}i ne saka{e. Ako toj ne se ~uvstvuval taka, toga{ {to ostanuva za onie “yvezdi” koi sami si gi kupuvaat cedeata za pogolem tira` i koi si gi pla}aat prvite mesta na top-listite na radijata i po nekoja TVstanica, kako i gostuvawata vo tok-{ou emisiite?

LEJDI GAGA: APSOLUTEN INTERNET-REKORDER

KAROLINA GO^EVA GI DR@I PRVITE POZICII ME\U PEJA^KITE

TONI ZEN NAPRAVI HIP-HOP REVOLUCIJA

LIFESTYLE

30 28.04.2010

IDEALNA @ENSKA UBAVINA

OD AFRODITA DO TVIGI

@enskite tela ne ni pripa|aat nam, tuku na op{testvoto. Slabosta ne e rabota na li~na estetika, a gladuvaweto (anoreksija i bulimija kako negovi posledici) e op{testvena koncesija koja ja zabavuva zaednicata ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ujnite `enski aktovi ili `ivite skeleti koi se dvi`at po modnite pisti?

Eve kako se razvival kultot za ubavinata koj od koren go rastrese 20-ot vek.

Neodamna, od televiziskite ku}i Foks i EnBiSi odbija da ja emituvaat reklamata za dolna obleka od brendot Lejn Brajant, vo koja se pojavuvaat devojki so bujni oblini, tvrdej}i deka e neprifatliva.

Kako dojdovme do toj stepen?

POPOLNO - POUBAVO Vo prvite godini od 20-ot vek vo umetnosta popolnite `eni se smetale za ubavi, {to e vidlivo od `enskite aktovi koi ja naglasuvale plodnosta na `enata.

Vo zavisnost od toga{nata moda, vo umetnosta se staval akcent na razli~ni delovi od teloto t.e. razli~noto raspredeluvawe na masnoto tkivo.

Da, `enite imaat masno tkivo. Od 15 do 17 vek se izrazuvale golemite sto-

B

maci, potoa polnite obrazi, pa debelite zadnici vo 20 vek.

Gr~kata bo`ica Afrodita (ili rimska Venera) gi postavila temelite za idealnata `enska ubavina vo anti~kiot period, kade {to `enite imale zgodno popolneto telo, so naglaseni oblini, ni predebelo, nitu, pak, preslabo.

Se razbira, renesansata go o`ivuva toj anti~ki ideal, so blago zaobleni bremeni stomaci, a poradi svoeto meko i polno telo, Bjanka Kapelo vo 16 vek se smeta za najubavata `ena na svoeto vreme, kako {to bila svoevremeno i Elizabet Tejlor, na primer.

Treba da se napomene deka masnoto tkivo se smetalo za seksi, a toa najdobro go poka`uvaat golemite umetnici kako Rubens i Renoar, a vo viktorijanskiot period, od milost, toa masno tkivo go narekuvale ”svilenkast sloj”.

Denes, telata na manekenkite se za 22% do 23 % poslabi od normalnoto telo na edna obi~na `ena.

DIETA ZA PRAVO NA GLAS

38

bil konfekciskiot broj na Merilin Monro

Poimot `enska ubavina se menuval konstantno niz vekovite, no nikoga{ tolku drasti~no kolku vo 20 vek.

Dietite i namaluvaweto na telesnata te`ina stanuvaat glavna tema na razgovor i interes kaj `enite vo periodot koga na Zapad im se dava pravo na glas, nekade okolu 1920 godina.

Brzinata so koja noviot i ramen oblik gi zamenil oblinite bila vrtoglava!

Godina po godina i eve do kade e stignata situacijata.

Na preminot od 19 vo 20 vek, idealnata `enska figura ja oblikuval ilustratorot ^arls Dejna Gibson so svoeto penkalo, pravej}i model nare~en Gibson-devojka - visoka `ena so istaknati gradi, tenka polovina, naglaseni kolkovi, bujna izvitkana kosa, koja stanala s$ poprisuten ideal, a nejziniot lik po~nal da se “lepi” na pernici, na ~inii... ^ekor napred napravile mladite devojki pod imeto Flapers.

Tie nosele kratki zdolni{ta, pu{ele, piele, ponekoga{ i {mrkale kokain (dotoga{ legalen), slu{ale xez, tancuvale dosta provokativno i im prkosele na konvencional-

nite razmisluvawa.

Vodej}i se od taa `elba da im bidat konkurencija na ma`ite, tie gi prikrivale svoite gradi.

So bob-frizurata i so svojot androgin izgled im poka`ale i doka`ale na ma`ite deka toa e vistinskiot na~in za da se izrazat poslobodno, tokmu taka kako {to tie sakaat i ~uvstvuvaat.

SILATA NA SEKSAPILOT Svesta za snagata na `enskiot seksapil do{la do izraz vo 40-te godini na minatiot vek, a invazijata na pin–ap devojki ja predvodela Beti Grejbl.

Oblekata stanuva s$ pobezobrazna, po~nalo s$ pove}e da se prifa}a faktot devojkite da poka`at pove}e ko`a, da gi poka`at svoite dolgi noze i nivnite posteri masovno si nao|ale svoe mesto vo avtomehani~arskite rabotilnici, vo ormarite na ma`ite.

Ne mnogu dolgo po Vtorata svetska vojna, `enskite magazini zapo~nale da go promoviraat takanare~eniot “wu luk”, koj go izgradil Kristijan Dior. @enite morale da imaat tenka polovina i istaknati gradi, a za da go postignat toj efekt nosele korseti i pojasi za da ja zategnat polovinata i dr`ele dieti za da stanat atraktivni.

Na site im e poznato deka Merilin Monro ja odvede

pin-ap erata vo drugi razmeri i stana kultna ubavica.

Iako bila dosta popolna od sega{nite manekenki, nejzinoto telo i proporcii otsekoga{ se smetale za sovr{eni (nosela konfekciski broj 38).

Na toj na~in se oddeluvala od ostanatite vo konzervativnite pedesetti godini od minatiot vek, kade {to poradi traumata od vojnata, mnogumina sakale na piedestal da stavat slika od verna doma}inka koja dr`i s$ pod kontrola.

Golem presvrt se pravi vo {eesettite godini koga pojavata na supermodel ja nagrizuva ulogata na `enata i majkata.

Idealnata ubavina koja vo toa vreme ja promovirala Tvigi ostanuva s$ do den dene{en.

Tvigi se pojavila na stranicite na "Vog" vo 1965 godina, a nejzinata vitkost, denes voobi~aena, vo toa vreme bila {okantna. ^ekor po ~ekor i plejboj-zaja~icite stanuvaat s$ poslabi, a trendot prodol`uva ponatamu so Kejt Mos.Te`inata kaj `enite se smeta za edno od glavnite slu~uvawa vo 20 vek. Kade se so toa denes? @enskite tela ne ni pripa|aat nam, tuku na op{testvoto.

Slabosta ne e rabota na li~na estetika, a gladuvaweto (anoreksija i bulimija kako negovi posledici) e op{testvena

koncesija koja ja zabavuva zaednicata.

Vo celata taa melodrama, i ma`ite i `enite sfa}aat deka ne stanuva zbor za holesterolot ili rabotata na srceto, ili, pak, za obleka so niska polovina, tuku stanuva zbor za trend koj {to site go sledat i ima materijalen interes.

KOSTURI NAMESTO STOMA^IWA Istra`uvawata postojano poka`uvaat deka ne se ma`ite tie koi {to gi nametnuvaat modnite trendovi kaj `enite, zatoa {to tie gi sakaat i gi prifa}aat prirodnite oblini kaj devojkite – onie koi toa go nametnuvaat se multinacionalnite korporacii.

Ona {to nekoga{ be{e pretstavuvano kako bolen izgled, izgled na siroma{tija i iscrpenost, denes e idealna ubavina.

Pra{aweto zo{to `enite na Zapad s$ u{te gladuvaat, dodeka nekoi na drugata strana na planetata umiraat od glad, e te{ko da se odgovori.

Normata za edna mlada devojka od sredna klasa e da boleduva od poremetuvawe vo ishranata i za mnogumina e pova`no da oslabat 5 do 8 kilogrami otkolku da se ostvarat profesionalno ili na qubovno pole.

Polnite stoma~iwa i ubavite oblini se zamenija so kosturite.

Kade e tuka idealnoto?

AFRODITA – SIMBOL NA ANTI^KA UBAVINA

REMBRANT – IDEALNO @ENSKO TELO

MERILIN MONRO – SIMBOL ZA IDEALNI PROPORCII

TVIGI – SUPERMODEL SO DOSTA "SLIM" - IZGLED

PIN-AP DEVOJKA

KEJT MOS – GI SLEDI TRENDOVITE NA ANOREKSI^EN IZGLED

SPORT

28.04.2010

SPORT “ZELENO SVETLO” ZA TRANSFEROT NA SITI omisijata za regulirawe na pazarot na fudbaleri pri angliskata Premier liga, najverojatno }e mu dozvoli na timot na Man~ester Siti da anga`ira nov golman za poslednite dve sredbi od prvenstvoto.

Siti ostana bez prvata opcija na golot, [ejn Given, koj se povredi na poslednata sredba so Arsenal. Stjuart Tejlor, u{te eden ~uvar na mre`ata vo Siti, s$ u{te se oporavuva od operacijata na kolenoto, dodeka Xo Hart u{te na po~etokot od sezonata be{e ispraten na zajmica vo timot na Birmingam.

Po ovaa serija na malerozni slu~ki, menaxerot na “gra|anite”, Roberto Man~ini, ostana so 23-godi{niot golman Gunar Nilsen od Fraskite Ostrovi.

Rakovodstvoto na vto-

PANDEV GO SPASUVA INTER ivanovic@kapital.com.mk

odgotvena e pekolna atmosfera na Nou Kamp vo Barselona, kade {to doma{niot tim, nosen od freneti~noto navivawe na publikata, }e se obide da ja anulira prednosta na Inter od 3:1, ostvarena na prvata polufinalna sredba od Ligata na evropskite {ampioni.

“Publikata treba da bide kako nikoga{ dosega.

Neka im se sma~i fudbalot vo tie 90 minuti.

Na{iot teren e pogolem, a trevata e ponisko iskosena, poradi {to i topkata se dvi`i pobrzo.

Tuka e na{ata prednost, a Muriwo nema da mo`e da napravi ni{to”, izjavi odbranbeniot fudbaler na Barselona, @erar Pike, navestuvaj}i ja fantasti~nata atmosfera vo negovata ekipa, vo presret na revan{ot so Inter.

Fakt e deka timot {to va`i za najdobriot na dene{nicata be{e nadigran vo sekoj element od igrata na sredbata vo Milano.

Fudbalerite na Inter odigraa maestralno i vo odbranata, no i vo napadot, uspevaj}i od negativata od 0:1, da dojdat do pobeda so dva gola prednost.

Nikoj ne veli deka e go-

P Vo Man~ester Siti nemaat sre}a so golmanite riot, po popularnost, tim od Man~ester }e treba itno da pobara kvaliteten golman koj }e mu pomogne na timot da dojde do posakuvanata ~etvrta pozicija i plasman vo Ligata na {ampionite.

BEKAM SE VRA]A VO NOEMVRI orane{niot kapiten na angliskata fudbalska reprezentacija, golemata yvezda na svetskiot fudbal, Dejvid Bekam, istakna deka oporavuvaweto od te{kata povreda }e trae do noemvri godinava.

34-godi{niot fudbaler se povredi pred mesec i polovina vo natprevarite od italijanskoto prvenstvo, kade {to be{e zajmen na timot na Milan, a inaku e pod dogovor so ekipata na LA Galaksi, ~len na amerikanskiot {ampionat (MLS).

“Bi sakal pobrzo da se vratam na terenot, no so ovoj tip povredi toa ednostavno ne e mo`no.

Mora da po~ekam da zazdravi ranata”, veli Bekam, koj pred {est nedeli be{e podlo`en

LIGA NA [AMPIONI

SR\AN IVANOVI]

K

P

31

MAKEDONSKIOT REPREZENTATIVEC GI NADMINA PROBLEMITE SO POVREDATA I NAJAVEN E VO STARTNIOT SOSTAV NA NATPREVAROT VO BARSELONA

Zaneti.

Ona {to mo`e da go izraduva @oze Muriwo e oporavuvaweto na Goran Pandev, koj be{e polesno povreden na prviot duel.

Pandev so sigurnost }e bide vmetnat vo startnite edinaeset vo sostavot na Inter, no evidentno e deka negovata uloga na terenot gola e prednosta na }e bide daleku Italijancite podefanzivna od tovo i deka “neroazurite” }e ona {to sme imaat lesna zada~a ve~erva naviknati da go gledame. na Nou Kamp, osobeno poradi toa {to poradi pov- N$ o~ekuva tvrd, reda nema da nastapi Vesli no i vozbudliv Snajder, a poradi dva `olti natprevar. Site kartoni vo Barselona ne ot- preduslovi za patuva nitu Dejan Stankovi}. senzacija na Nou Kamp se ispol“]e se bie golema bitka, neti. Ostanuva bidej}i se soo~uvame so samo da se najsilniot tim vo svetot. do~eka krajot Potrebna ni e golema koncentracija, kako i vosposta- od me~ot i da se vidi dali vuvawe na red vo na{ata najdobriot tim igra, bidej}i toa e edinili, pak, najstveniot na~in za vlez vo golemoto finale. Ne smeeme dobriot trener }e se raduva da dozvolime nitu najna plasman vo mala gre{ka, zatoa {to na finaleto na ovaa sredba }e bide mnogu Ligata na porazli~no od ona {to go {ampigledavme vo Milano”, veli onite. kapitenot na Inter, Havier

2

Goran Pandev go odraboti posledniot trening

FUDBAL Dejvid Bekam }e ja propu{ti sezonata vo MLS -ligata na komplicirana hirur{ka intervencija, na koja uspe{no mu be{e so{iena Ahilovata tetiva.

RUNI: “MESI E PODOBAR!“” nogu me raduva toa {to moeto ime e napi{ano vo ist red so najgolemite fudbaleri na dene{nicata. No, ona {to go pravi Mesi so topkata e nevozmo`no, a vo isto vreme toj postignuva i mnogu golovi. Godinava toj povtorno igra odli~no, fantasti~en e, nedopirliv.

Ova e del od izjavata na Vejn Runi dadena po pretpostavkite deka toj, zaedno so Lionel Mesi se najseriozni kandidati za bleskavata titula “fudbaler na godinata”.

To~no, op{t e vpe~atokot deka Mesi e podobar igra~ od Runi, no zatoa sosema zaslu`ena be{e nagradata dodelena od asocijacijata na profesionalni fudbaleri na Anglija, koi ednoglasno go odbraa Runi za najdobar poedinec sezonava vo natprevarite od Premier-ligata.

Sosema e o~ekuvan vakviot epilog, ako se zeme predvid faktot deka toj godinava vo dresot na Man~ester junajted postigna 34 gola.

“Ubavo e ~uvstvoto da se dobie ovaa nagrada, osobeno poradi toa {to za mene glasale fudbalerite.

Toa mi dava golema sila

M

da se vratam na posledniot natprevar od sezonata i da mu pomognam na mojot tim da dojde do titulata”, veli sekoga{ skromniot Runi, koj od vozvratniot duel so Baern vo ligata na {ampionite, se nao|a na listata na povredeni fudbaleri na timot od Man~ester.

Vo konkurencija za priznanieto najdobar vo sezonata, pokraj Runi bea u{te i Karlos Tevez, Didie Drogba i Cesk Fabregaz, no nitu eden od niv ne be{e nitu senka od ona {to toj go prika`a sezonava.

Brzoto zazdravuvawe od povredata na zglobot, no i na preponite, za Runi e mnogu bitno bidej}i za mesec i plovina zapo~nuva svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, kade {to toj e promoviran vo glaven adut za ostvaruvawe na {ampionskite soni{ta na angliskata reprezentacija.

“Za svetskoto prvenstvo s$ }e bide vo red so povredite.

Nema somnevawe vo toa”, dodava Runi, koj za angliskata reprezentacija vo poslednite kvalifikacii be{e strelec na osum gola.

34

gola vo dresot na Man~ester Junajted

Skromnosta e najgolemata doblest na Runi

I XERARD SO SVOJ SKANDAL Vejn Runi e prviot Angli~anec po 2006 godina {to bil proglasen za najdobar fudbaler vo doma{noto prvenstvo. Pred ~etiri godini ovaa bleskava nagrada ja dobi negoviot sonarodnik Stiven Xerard, poradi negovite odli~ni igri vo timot na Liverpul.

Sepak, denovive Xerard e vo centarot na vnimanieto ne zaradi fudbalot, tuku poradi najnovata afera, so koja se otkriva navodnata vonbra~na qubovna vrska na fudbalerot i edna maloletna devojka.

Glasinite otidoa dotamu {to anonimnata devojka e proglasena za bremena, a qubovna afera & e “prika~ena” i na soprugata na Xerard, koja navodno imala intimni sredbi so eden fudbaler na Derbi Kaunti.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S