BR.30_kapital_29 april 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

DANIEL DOKTOROF, BLUMBERG

STANISLAV PIGON EKSPERT ZA EKONOMSKI RAZVOJ I INVESTICII

TRO[I I INOVIRAJ! STRANA 14

100 I 0 STRANA 13

KAPITAL DOZNAVA: MO@EN SKANDAL SO PROEKTOT ZA MALI ELEKTRANI? NA ZATVORAWE, SREDA, 28.04.2010, 13.00~.

SE RASPADNA KONZORCIUMOT "MALI HIDROELEKTRANI" KAPITAL DOZNAVA DEKA SE RASPADNAL KONZORCIUMOT MALI HIDROELEKTRANI KOJ DO 2012 GODINA TREBA DA IZGRADI ELEKTRANI NA 14 LOKACII VO ZEMJAVA!? TURBOINSTITUT OD SLOVENIJA I TOPLIFIKACIJA OD MAKEDONIJA IZLEGOA OD KONZORCIUMOT. PORANE[NITE MINISTRI ZA EKONOMIJA SE DECIDNI - PROEKTOT NE SMEE DA PRODOL@I, MORA DA SE RASPI[E NOV TENDER!?

DOMA[NI I STRANSKI INVESTITORI APELIRAAT INVESTICIITE NE SAKAAT NESTABILNA POLITIKA I KORUMPIRANO SUDSTVO

7 6

MBI 10 MBID OMB

0,41% 1 ,02% 1 ,03%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 46,36 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

885,80 1,23%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (28.04)

2 DEN POSLE PISMOTO NA NAJVLIJATELNITE AMBASADI VO MAKEDONIJA IMA LI KOJ DA GO SLU[NE ALARMOT!?

MAKEDONIJA VE]E NE E UMERENO ZADOL@ENA ZEMJA?

2 29.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 29 APRIL 2010

DR@AVA BEZ KOMPAS!?

d ra|aweto do svojata dvaesetta godina, ovaa dr` ava maka ma~i so detski bolesti. Dve decenii makedonskiot narod ne uspeva da izbere lid eri {to potoa bi uspeale da mu ja ispolnat èlbata za koja se borea i ginea generacii Makedonci - da se sozdade nezavisna dràva so site ni{ani. Za nezavisnosta, pa duri i za teritorijalniot integritet i suverenitet, se diskutira i do den dene{en, a “ni{anite” nikade gi nema! Samo ovaa retka tvorba od dràva moè da si dozvoli tolkav period da ne uspee da se dovede na vistinskiot pat! Nema ideja kade “plovi”, ili, {to e najstra{no, krajnoto pristani{te se menuva vo zavisnost od toa koj e kapetanot!? Ottuka, postojano sme vo situacii koga na{ite kapetani ne znaat ni od kaj im duva veterot, a kamoli kako da plovat po nego. Pa, zatoa nekoj odnadvor mora da gi “povle~e za u{i” i da im kaè deka “zastranija”. Zarem tolku e naiven premierot sose site politi~ki lideri (na relevantnite partii, i od vlasta i od opozicijata!), pa mislat deka nikoj ne go kontrolira nivnoto odnesuvawe!? Osven narodot, koj na izbori }e kaè {to misli, Makedonija po definicija e dràva za ~ija sudbina odlu~uva~ko vlijanie ima me|unarodniot faktor!? Me|unarodnata zaednica reagirala sekoga{, reagira i najverojatno u{te dolgo }e reagira! Me|unarodnata zaednica, koja be{e tolerantna dolg period vo kratkata istorija na nezavisna Makedonija, sega go pritiska crvenoto kop~e i kaùva “dosta”. Dosta

so politi~kata parodija, kreiraweto glupavi, no opasni tenzii i sueti do nebo, {to ne davaat da se razviva politi~kiot di jalog. Dos ta za partiskite pazarewa i interesi {to postojano se s tavaat nad dr` avnite celi i strate{kite determinanti. Dos ta za ucenu vawata i zakanite deka pak }e pukaat site {to se ~uvstvuvaat diskriminirani i za koi Ustavot i zakonite, kolku i kako da se izmenat, nikoga{ nema da bidat po volja ! I Va{ington i Brisel se siti od makedonskite “politi~ki igri bez granici”. Ete do kaj odi politi~kata naivnost na na{ite “lideri”, koi se trudat da izvle~at kolku {to moè pove}e od svoite pozicii, i pritoa da igraat na kartata nikoga{ da ne odgovaraat za pos tapkite. Taa taktika “pale{e” nekolkupati vo kusata makedonska istorija. No, taa taktika ve}e ne e vo igra. Taa “proniklivost” pa|a vo voda. Stranskiot faktor pokaà deka ne samo {to s$ gleda i s$ slu{a, tuku deka ve}e e podgotven (otkako Makedonija gi prokocka site... ama, bukvalno, site {ansi da pokaè deka umee i znae i sama da bide zrela) rabotite da gi prezeme vo svoi race. Nema ve}e ni mek re~nik, ni diplomatski rakavici. êtirite najvlijatelni ambasadi vo Makedonija (SAD, EU, OBSE i NATO ) zdruèno zastanaa vo odbrana na makedonskite interesi i povtorn o go nacrtaa patot po koj dr` avata treba da se dviì, ama od koj uporno mazohisti~ki i samoubis tven o fa}a krivini. Koja ironija! Stranci ni kaù vaat koi sme, kaj

SE RASPADNA KONZORCIUMOT MALI HIDROELEKTRANI

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

odime i kaj treba da stigneme! Koj poraz za makedonskata dr` ava, za makedonskiot narod i za negovite “pastiri”. Ne moè da ne se nametne dilemata dali ovaa zemja, voop{to ima dràvotvoren kapacitet!? Onie {to ja vodat nemaat! No, golemata slika {to zagriùva e deka niv gi izbira narodot. Narodot ne znae da izbere ili redovno biva prelaàn!? Pa, potoa, kako vo “pusto tursko” koga se àlele kaj konzulite, od svoite maki sega se “olesnuvame” kaj ambasadorite. Pa, dodeka se tepame vo gradi so patriotizam i gineme za imeto {to “vo du{a go n osime” (!?), od strancite barame i ~ekame pomo{ i spas od bezizleznosta. Ironija, po vtor pat. No ... Toa e toa! Taka bilo, taka i }e ostane. . . dràvata nema svoj kompas i dodeka e taka, }e mora da se dirigira odnadvor!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA “ZAMI@UVA” PRED PREKR[ENITE TENDERSKI USLOVI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

400

vra }e ~ini godi{niot iznos za site studenti vo zemjava, i redovnite i vonrednite koi }e se zapi{at vo kvotata za kofinansirawe. Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, e deciden deka najvisokata {kolarina vo site dràvni univerziteti nema da iznesuva pove}e od 400 evra. Ovaa odluka na ministerot Todorov doa|a samo nekolku dena otkako Slu`ben vesnik pokaà deka ministerstvoto praktikuva “ dvoen ar{in” za {kolarinite na Univerzitetite, so toa {to iznosot od 400 evra ne e unificiran za site visokoobrazovni institucii vo Makedonija. So ovaa merka, Vladata o~ekuva i deka }e se zgolemi brojot na disperziranite studii. “Na{a intencija e da gi zajakneme kapacitetite na onie {to gi otvorivme dosega i na toj na~in da ovozmoìme u{te pogolem kvalitet na nastavata”, veli ministerot Todorov.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

“Kapital” doznava deka se raspadnal konzorciumot Mali Hidroelektrani koi do 2012 godina treba da izgradat elektrani na 14 lokacii vo zemjava!? Turboinstitut od Slovenija i Toplifikacija od Makedonija izlegoa od konzorciumot koj treba{e da gradi mali hidrocentrali na 14 lokacii vo zemjava. Porane{nite ministri za ekonomija se decidni - proektot ne smee da prodol`i, mora da se raspi{e nov tender KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

lovene~kata energetska kompanija Turboinstitut i skopska Toplifikacija i oficijalno izlegoa od proektot, pokaùvaat informaciite od Centralniot registar na Makedonija. Nekoga{niot silen konzorcium koj kompletno se nadopolnuva{e so svoite biznisi i iskustva, sega go so~inuvaat samo grade`nata kompanija Granit i energetskata kompanija Fero Invest (na poznatiot makedonski biznismen Ko~o Angu{ev), i dvete od Makedonija. êtirite kompanii ne sakaat mnogu da otkrivaat koja e pri~inata za raspa|aweto na konzorciumot i {to toa }e zna~i ponatamu. “Kapital” vo tekot na v~era{niot den isprati pra{awa vo elektronska forma do zadolènite vo Ministerstvoto za ekonomija, no odgovor ne dobivme. Vo otsustvo na stav na aktuelniot minister za ekonomija, Fatmir Besimi, porane{nite ministri za ekonomija se decidni mora da se raspi{e nov tender. Za “Kapital” tie objasnuvaat deka poradi povlekuvaweto na dva od ~etirite subjekti na konzorciumot, se kr{at tenderskite uslovi, {to mora da predizvika poni{tuvawe na prethodniot tender. Pokraj ova, dopolnitelen argument deka mora da se raspi{e nov tender e i promenetata finansiska mo} na sega{nite

investitori, sporedeno so onaa koga kompaniite nastapile zdruèno. Problemot e dotolku pogolem ako se znae deka nositel na konzorciumot, so 40% u~estvo, bila qubqanskata kompanija Turboinstitut, za podocna nejziniot udel da se zgolemi za u{te 20% so povlekuvaweto i na Toplifikacija!? Ministerstvoto za ekonomija ne dade objasnuvawe zo{to ne raspi{uva nov tender i namesto toa dozvoluva proektot da prodolì ponatamu. Od druga strana, pak, od kompaniite koi ostanaa vo proektot, objasnuvaat deka s$ e zakonski i tie }e prodolàt da gradat mali hidroelektrani, no ne 14 kako {to propi{uva{e tenderot (!?). Od Fero Invest od Veles objasnuvaat deka proektot prodolùva ponatamu. ”Po otkaùvaweto na Turboinstitut i Toplifikacija, ostanavme nie kako Fero Invest i Granit da u~estvuvame so po 50% vo proektot. Zadràvme {est lokacii od vkupno 14 i toa se onie lokacii koi soglasno tenderot gi dobivme nie”, objasnuva Ko~o An|u{ev, sopstvenik na Fero Invest. Od grade`nata kompanija Granit ne dobivme komentar kako gledaat na novonastanatata situacija. Edinstveno zboruvaa kompaniite koi pove}e ne se del od konzorciumot. Generalniot direktor na Turboinstitut od Qubqana, Vladimir Kercan, iako ne saka{e mnogu da zboruva za direktnite pri~ini na povlekuvaweto, veli deka odlukata da se povle~at ne bila ni malku ednostavna. “Da se izleze od konzorciumot Mali Hidroelektrani

be{e isklu~itelno te{ka odluka, i profesionalno, no i privatno. Te{ka od aspekt deka se povlekovme po tolku vloèn trud, denovi pominati vo vetuvawa i posakuvawe na rezultatite od proektot, no i od aspekt deka po 35 godini gradewe na dobri odnosi vo Makedonija, Turboinstitut re{i da se povle~e od ovoj proekt. Vo sekoj slu~aj, vakvata odluka be{e poddràna od na{ite sorabotnici”, za “Kapital” objasnuva izvr{niot direktor na Turboinstitut od Qubqana, Kercan. Prviot ~ovek na skopska Toplifikacija, pak, Dimitar Haximi{ev, kuso objasnuva deka vo momentot koga odlu~il da se povle~e od proektot, svojot udel od okolu 20% im go prepu{til na slovene~ki Turboinstitut, a od niv dobil okolu 30 milioni evra, onolku kolku {to vo celiot proekt trebalo da vloì Toplifikacija. “So tekot na vremeto ocenivme deka ovoj proekt ne e interesen za nas, od pri~ina {to se raboti za premalo proizvodstvo na struja, a nie rabotime na eden golem proekt, kombiniranata termoelektranatoplana Te-To. To~no e deka sega i oficijalno izlegovme od konzorciumot Mali Hidroelektrani”, veli Haximi{ev. Izvori od ovie dve kompanii za “Kapital” objasnuvaat deka odlukata bila rezultat na gubeweto èlba za proektot u{te vo prvata godina otkako go dobile tenderot. Otkrivaat deka interesot go izgubile najmnogu poradi dolgite proceduri za da se pridviàt rabotite.

MALITE HIDROELEKTRANI TREBA DA SE GRADAT NA SLEDNITE LOKACII: Krkqanska reka, Kriva reka, Kameni~ka reka, reka Brbu{nica, Kranska reka, Braj~inska reka i Sele~ka reka. Investicijata od okolu 10 milioni evra za ovie sedum lokacii, ~ii kapacitet iznesuva okolu 5,4 magavati, na godi{no nivo treba da proizveduvaat okolu 23 gigavat-~asovi struja. Centralite treba da se zavr{at i da se pu{tat vo upotreba do krajot na 2012 godina.

NAVIGATOR

29.04.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

NE[TO POVE]E OD BIZNIS naeme deka zapo~nuvaweto na nekoja manifestacija, cija, kako Skopje film festiestipeh, val, moè da donese uspeh, a moèbi i ne. No, koga se zafa}ate so menaxirawee na festival po negovoo desetgodi{no opstojuvawe, koj ve}e go ima doìveano negoviot vrv, no potoa i padot so razbegana pub-alika, galopira~ka piraka terija, dràvna poddr{ka na laì~ka - a i onaaa na em sponzorite vo sli~en obem stoi toga{, tuka mora da postoi nis i ne{to pove}e od biznis. Filmofilija, na primer. Ivo Antov, filmski i televiziski producent, so negovata produkcija “Na{e maalo” pred dve godini zastana zad Skopje film festival za da ne zgasne ovaa manifestacija, koja vo zlatniot period privlekuva{e i 20-iljadna publika vo nejzinata desetdnevna programa. Dali moè da se smeta za kulturen podvig? Sekako, bidej}i da se pravi festival so predznakot “filmski” vo grad koj ima samo edna edinstvena klasi~na kino-sala (“Milenium”, ako ne gi smetame alternativnite “Ramstor” i MKC) voop{to ne

ANDREAS GROS

ovtorno potseti deka zaginuvaweto na Boris Trajkovski ne treba da se tretira kako nesre}en slu~aj

IMER SELMANI

ismoto od ambasadorite e te`ok udar vrz demokratijata i evrointegrativniot proces na Makedonija

roektot e-dokumenti vo UJP e zna~ajna reforma za podobruvawe na biznis-klimata vo zemjava

POSLU@I LI TURBOINSTITUT KAKO “MAMKA” ZA DA SE DOBIE TENDEROT? Koj e motivot da se povle~e Turboinstitut, poradi koj, kako nositel na konzorciumot vo eden moment so 60% od udelot, vsu{nost i ~etirite kompanii go dobija tenderot za izgradba na mali hidroelektrani na 14 lokacii vo zemjava, ne im e jasno nitu na nekolkute eksperti koi gi kontaktira{e “Kapital”. Ne nao|aat logi~no obrazloènie, somnevaj}i se dali moèbi se rabotelo za nekakov interen dogovor me|u kompaniite, pa Turboinstitut, koj ima 50-godi{na tradicija vo rabotata so hidroenergijata, osobeno so malite centrali i izrabotkata na turbini i pumpi, da posluìla samo kako “mamka” da se dobijat koncesiite. Od nose~kata slovene~ka kompanija na konzorciumot ne komentiraat dali moèbi postoele nekakvi interni dogovori vo konzorciumot i kako kompanija koja se bori da dobie nekoj zna~aen tender, se otkaùva otkako }e pobedi na me|unarodniot tender. Se problematizira i faktot {to otkako vo 2007 godina, konzorciumot Mali Hidroelektrani doo-Skopje, na me|unaroden tender za dodeluvawe na koncesija za voda za proizvodstvo na elektri~na energija od 60 mali hidroelektri~ni centrali, dobi 14 lokacii za izgradba, duri po dve godini go potpi{a dogovorot za prvite sedum lokacii vo Ministerstvoto za ekonomija. Na potpi{uvaweto na ovie dogovori, vo prisustvo na pretstavnici od konzorciumot, ministerot za ekonomija, Besimi, gordo izjavi deka ova e u{te eden dokaz deka Makedonija e povolna biznis-destinacija kade {to ima mo`nost za investirawe i za ostvaruvawe na profit, dodeka, pak, od Mali Hidroelektrani garantiraa deka kvalitetno i navremeno

VASKO NAUMOVSKI

IVO IVANOVSKI

stana bez u{te eden O pratenik vo Sobranieto, a so toa i

bez prateni~ka grupa

IVO AN ANTOV NTO TOVV e lesna rabota, kolku i da se ~ini “in”, “trendi”, ili, vo najmala raka, blagorodno. Na godine{noto izdanie na SFF mo`e da mu se prigovori ova ili ona, vakvi ili onakvi filmovi, otsustvoto na stranski gosti... Me|utoa, ovie filmovi tie ve}e gi videle, vo mnogu pokvalitetni tehni~ki uslovi, a na{ite s$ u{te ne sme gi dovr{ile za prika`uvawe. Vo sekoj slu~aj, vra}aweto na ve}e izgubenata publika vo kino e prviot ~ekor kon postavuvaweto na voobi~aenite kinematografski standardi.

GUBITNIK

KO^O ANGU[EV

DIMITAR HAXIMI[EV

Sopstvenikot na Fero Invest od Veles smeta deka tenderot ne e prekr{en. Toj e siguren deka mo`e da pomine tenderot na koj treba{e da gradi 14 hidrocentrali, a se predomisli i }e gradi samo {est

Se povle~e od konzorciumot bez da gi objasni neposrednite motivi

deka e renomirana kompanija ~ii strate{ki interes se malite hidroelektrani. Taa vo me|unarodni razmeri e poznata kako nezavisna kompanija koja proektira, izveduva, testira i renovira vodni turbini, pumpi i ventilatori. Na nivnata internet-stranica stoi i deka kompanijata nudi kompletni uslugi za mali i mini hidrocentrali, a dava i celosna tenderska podr{ka za golemite hidro-proekti, im pomagaat na sopstvenicite na golemite proekti davaj}i im

}e gi izgradat malite hidroelektrani! Pritoa, potenciraa deka benefitot e ogromen kako za samata kompanija, taka i za dr`avata. Ministerot Besimi najavi deka rokot vo koj konzorciumot treba da gi izgradi i stavi vo funkcija ovie mali hidroelektri~ni centrali e tri godini od dodeluvaweto na koncesijata, no i deka se predviduvaat i kazni, dokolku rokovite za izgradba, vo slu~ajot 2012 godina, ne se ispo~ituvaat. Potegot na Turboinstitut e nejasen, ako se zeme predvid

VLADIMIR KERCAN GENERALEN DIREKTOR NA TURBOINSTITUT “Da se izleze od konzorciumot Mali Hidroelektrani be{e isklu~itelno te{ka odluka. Te{ka od aspekt deka se povlekovme po tolku vlo`en trud, denovi pominati vo vetuvawa i posakuvawe na rezultatite od proektot, no i od aspekt deka po 35 godini gradewe na dobri odnosi vo Makedonija, Turboinstitut re{i da se povle~e od ovoj proekt.”

3 FAKTI ZA...

27,3% 29,5% 3

konsultantski uslugi kako da se postigne efikasnost, zgolemena vrednost i kako da se postignat uspe{ni rezultati. Zarem ne e {teta da se izgubi vakov investitor vo zemjava, vo vreme i vo sektor koga ne se investira?

E ZGOLEMENA VKUPNATA VREDNOST NA DOGOVORENITE GRADE@ NI RABOTI NA MAKEDONSKITE KOMPANII VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA POMALKU IZGRADILA MAKEDONSKATA GRADE@NA OPERATIVA NA STRANSKITE PAZARI MILIJARDI DENARI IZNESUVA VKUPNATA VREDNOST NA SKLU^ENI DOGOVORI NA MAKEDONSKITE GRADE@NI KOMPANII

PROCENKI... @OZE

[TO TI PRAVAT EKONOMSKITE PROMOTORI? ovekot koj {to go predr vodi golemiot tim ekonomski promotori otori na Makedonija niz svetot, tot, Viktor Mizo e definiitivno za kritika za-toa {to o~igledno nee znae dovolno {to mu rabotat podredenite. Informacijata dekaa ekonomskiot promoterr vo SAD, Filip Petkovv vedna{ po dobivaweto to na ovaa odgovorna zada~a, a~a, registriral firma za rabota abota vo SAD e skandalozna. U{te poskandalozna e odbaranata koja Petkov ja dobi od svojot {ef Mizo, namesto da dobie osuda za ovoj nemoralen ~in. Mizo namesto da se podzamisli {to mu rabotat lu|eto i dali si ja zarabotuvaat platata i beneficiite koi tie gi dobivaat za da ja promoviraat zemjata kako investiciska destinacija, toj se stavi vo uloga na advokat na Petkov. Mizo prvo go brane{e promotorot

VIKTOR VIKT TOR M MIZO IZO IZO IZ objasnuvaj}i deka vo slu~ajot nema konflikt na interesi, za naredniot den, verojatno otkako bil posovetuvan, da go otpu{ti skandalozniot ekonomski promoter. Ona {to Mizo treba{e da go napravi u{te istiot den koga ovaa informacija izleze vo javnosta. Navistina, mo`ebi vo slu~ajot Petkov nema praven problem, no i toa kako ima moralen problem. Toa ne smee da se amnestira!

MISLA NA DENOT

MANUEL BAROSO

pretsedatel na Evropskata komisija

EU I ECB JA GARANTIRAAT STABILNOSTA NA EVROZONATA r`avite-~lenki na EU i Evropskata centralna banka se re{eni da ja garantiraat stabilnosta na evrozonata - veti pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso. Vo vrska so stravuvawata deka problemite so gr~kiot dolg mo`e da se pro{irat, toj istakna deka “nema somne` oti gr~kite potrebi }e bidat zadovoleni navreme. “Prestruktuiraweto na dolgot ne e opcija”, re~e Baroso.

KOGA ]E POSEGNETE PO YVEZDITE MO@EBI I NEMA DA DOBIETE TOKMU EDNA OD NIV, NO NEMA NITU DA ZAVR[ITE SO KAL VO RACETE

LEO BARNET OSNOVA^ NA EDNA OD NAJGOLEMITE MARKTETING AGENCII VO SVETOT

4 29.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...TEPA^KA VO UKRAINSKIOT PARLAMENT

...RASCVETANA HOLANDIJA

...NOV HOTEL VO DUBAI

Pratenicite vo “vojna”

Laliwata se i dobar biznis

Armani dizajnira{e hotel

okrieni se poliwata vo Holandija so rascvetani laliwa, ajcata bea glavnoto oru`je na pratenicite vo ukrainskata dna od 160-te luksuzni sobi vo noviot hotel Armani P koi ne samo {to ja krasat zemjata, tuku se i dobar biznis. Evo svetskiot oblakoder Burx Halifa vo Dubai, koj go Jwata Rada, koi se presmetaa me|u sebe poradi nesoglasuvaCve}arstvoto e golema izvozna granka na Holandija. okolu spogodbata za ostanuvawe na ruskata flota dizajnira{e italijanskiot moden kreator Xorxo Armani. na Krim.

FOTO NA DENOT

Veqanoski vo Peking

Pretsedatelot na Sobranieto,Trajko Veqanoski, vo Kina se sretna so pretsedatelot na Sekineskiot naroden kongres, Vu Banguo. Celta na sredbata e intenzivirawe na parlamentarnata sorabotkata i unapreduvawe na odnosite me|u Makedonija i Kina. Osobeno se insistira na pogolema sorabotka na poleto na kulturata, naukata i turizmot. Veqanovski gi pokani kineskite kompanii da investiraat vo Makedonija. Toj & se zablagodari na kineskata vlada za pomo{ta za u~estvo na Makedonija na svetskata izlo`ba [angaj Ekspo 2010. Spored Banguo, ekonomskata sorabotka treba da se prodlabo~uva za {to ve}e “postojat pozitivni signali i zgolemen interes na kineskite kompanii za prisustvo vo Makedonija”.

DVA, TRI ZBORA “Grcite treba da progoltaat gor~liva tableta i da prifatat stranska pomo{ ako sakaat da ja prebrodat dol`ni~kata kriza. Grcija e soo~ena so niza bolni godini, no alternativata na toa e neodr`liva” DOMINIK [TROS - KAN generalen direktor na MMF

“Koga svetot ne bi mo`el da gi vidi rezultatite od va{iot trud, dali bi sakale pove}e da ve smetaat za najdobar investitor so najlo{i realni rezultati ili za najlo{ investitor, a zad vas da stojat dobri rezultati?” VOREN BAFET investiciski guru

“Grcija nema da bide edinstvenata zemja od evrozonata koja bara pomo{ od MMF. Vo slednite 2-3 godini barem na u{te edna zemja }e & bide potreben MMF” KENET ROGOF profesor na Harvard

GADGETS

VIDEO-KAMERA SO SOLAREN POLNA^ SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

ineskiot proizvoditel za elektronika Jetyo najavi deka }e proizvede video-kamera nameneta za doma{na upotreba, ~ii baterii }e se polnat so solarna energija. Jetyo HDV – T900 e video-kamera so klasi~en kamkorder-izgled, no so edna posebnost mo`e da se polni so svetlo. Proizvoditelot vo pozadinata na LCD ekranot ima

vgradeno solarni }elii, a solarnite paneli moè da se pridviùvaat so cel da se fati {to podobra son~eva svetlina. Sepak, procesot na polnewe na bateriite ne e tolku brz i e potrebno nekolkudnevno izloùvawe na sonce za da se napolnat bateriite celosno. Kamerata snima video so rezolucija od 1280 h 720 pikseli i raboti na SDHC memoriska karti~ka.

6 29.04.2010

POLITIKA

GROS: ZAGINUVAWETO NA TRAJKOVSKI E UBISTVO!

NOVA STRUKTURA VO ARM- PRIORITET ZA KOWANOVSKI

adot na avionot na pretsedatelot Boris Trajkovski ne e nesre}en slu~aj, tuku ubistvo, smeta {vajcarskiot pratenik vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, Andreas Gros. Spored nego, vinata za smrtta na Boris Trajkovski “treba da se bara na Zapad, a ne na Istok”. Na debatata vo Strazbur za aktivnostite na

olgoro~niot plan za razvoj na odbranata i strategijata za novata struktura na silite na ARM se prioritetite vo narednite nekolku meseci, za koi }e se pobara i sovet od sovetodavniot tim na NATO vo Makedonija, izjavi v~era ministerot za odbrana Zoran Kowanovski po sredbata so visokiot voen pretstavnik na NATO, komodorot Valentin Gaga{ev i novoimenuvaniot vr{itel na ovie dve funkcii, brigadniot general David Humar od Slovenija. “NATO-sovetodavniot tim treba da ostane vo Makedonija zatoa {to s$

Biroto na Parlamentarnoto sobranie toj ja kritikuva{e sporedbata {to ja napravija nekolku parlamentarci na avionskata nesre}a na polskiot pretsedatel Leh Ka~inski so avionskite nesre}i na makedonskiot pretsedatel vo 2004 godina i na Generalniot sekretar na ON, Dag Hamerskjeld vo 1961 godina. “Paralelata e nesre}na bidej}i i vo trite slu~ai

se urnaa avionite, tuka zavr{uva sporedbata. Vo padot na avionite na Hamarskjeld i na pretsedatelot Boris Trajkovski ima jasni pokazateli deka tie nesre}i ne se nesre}ni slu~ai. Toa bea ubistva”, istakna Gros. Vakvite tvrdewa gi ospori makedonskiot pratenik Igor Ivanovski, spored koj, ni{to ne dozvoluva da se izvle~e takov zaklu~ok.

u{te ni e potrebna taa vzaemna komunikacija i toa s$ do momentot koga Makedonija }e stane polnopravna ~lenka na Alijansata”, re~e Kowanovski, koj samo pred dva dena primi kritiki od Brisel poradi namaluvawe na buxetot na odbranata. Humar najavi poddr{ka za Makedonija i istakna deka zemjava e odli~en partner na Alijansata, osobeno vo operaciite predvodeni od NATO.

DEN POSLE PISMOTO NA NAJVLIJATELNITE AMBASADI VO MAKEDONIJA

IMA LI KOJ DA GO SLU[NE ALARMOT!? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ismoto so koe celiot me|unaroden faktor vo zemjava (SAD, EU, NATO i OBSE) pora~a deka Makedonija zastranila od patot kon evroatlantskite integracii so nedostigot od politi~ki dijalog i radikalnite izjavi na nekoi lideri vo koi se propagira napu{tawe na Ohridskiot ramkoven dogovor i se zagovaraat konflikti, doma{nata politi~ka scena go tolkuva na razli~en na~in. Vladeja~kata VMRO – DPMNE ne se ~uvstvuva povikana vo pismoto, i spored niv, zabele{kite se odnesuvaat na opozicijata. “VMRO – DPMNE gi razbira i gi ceni preporakite na me|unarodnata zaednica i istite gi smeta za dobronamerni. Upatuvame apel do opozicijata, za koja se odnesuvaat najgolem del od zabele{kite da gi prifati

Me|unarodnata zaednica pora~uva deka idninata na Makedonija e stavena pod znak pra{alnik! Doma{nite politi~ari namesto da se koncentriraat na porakite na Brisel i Va{ington, vinata ja prefrluvaat edni na drugi

i so dol`na serioznost da pristapi kon istite”, stoi vo oficijalnoto soop{tenie na vladeja~kata partija. Preku pismenoto soop{tenie, VMRO – DPMNE gi izbegna novinarskite pra{awa, pa ostanuva dilemata kako moè partijata {to gi ima klu~nite dràvni pozicii da ne se ~uvstvuva odgovorna za zabele{kite na celata stranska diplomatija, bidej} i kritikite vo pismoto, vo najmala raka, se seriozni. Od Makedonija i nejzinite lideri se bara posilen politi~ki dijalog, se zabeleùva na nesproveduvaweto na klu~ni reformi, i se kritikuva sozdadenata atmosfera na prepukuvawa i radikalni izjavi {to povikuvaat na nasilstvo koi defakto ja oddale~uvaat dràvata od vistinskite celi i ja stavaat pod znak pra{alnik nejzinata idnina. STAVOT NA SAD I NA EU Amerikanskiot ambasador vo svojata izjava go doobjasnuva pismoto so slednite zborovi:

"Me|unarodnata zaednica saka da vidi vistinska akcija i konstruktivno rabotewe od strana na Vladata vo spravuvaweto so site ovie predizvici so koi se soo~uva zemjata. 20 meseci otakako sum ambasador vo Makedonija, ispra}am jasna poraka do liderite poseriozno da ja sfatat svojata pozicija i poseriozno da rabotat". Riker direktno pora~uva deka ako bez da se najde re{enie na imeto, idninata na Makedonija se stava pod znak pra{alnik i mora da se fokusira na ona, koi solucii se neprifatlivi i koi solucii se prifatlivi. Vremeto odminuva i, sega, mora da se donese re{enie. Evroambasadorot Ervan Fuere veli deka namerata na ovaa zaedni~ka izjava e da gi sovetuvaat liderite za predizvicite so koi {to se soo~uva zemjata i {to treba da se napravi za da se izbegne situacijata so koja bi se otfrlile site napori napraveni dosega. Iako, od site ~etiri ambasadi velat deka pismoto e jasno i ne sakaat da navlezat vo podetalni eksplikaci, diplomatski izvori za “Kapital” brifiraat deka se odlu~ile na vakov ~ekor otkako podolg period serizono ja

analizirale situacijata i dobile vpe~atok deka vo Makeodnija e nametnata edna scena na koja site akteri premol~ano prifatile da se zanimavaat so sekakvi drugi pra{awa, osven so onie od vitalen interes. Vladeja~kata VMRO – DPMNE i na vakvite informacii ostana nema. No, zatoa opozicijata izleze so svoe tolkuvawe na zborovite isprateni od najvlijatelnite zemji. Opozicijata èstoko go napadna premierot Gruevski da ne se krie i da izleze javno da kaè zo{to dozvolil i ja dovel dràvata vo situacija celata me|unarodna zaednica alarmantno da reagira za sostojbata vo site op{testveni sferi.

OPOZICIJATA SMETA DEKA PORAKITE SE ZA GRUEVSKI “Se nadevame deka pismoto kone~no }e gi osvesti vo VMRO – DPMNE deka namesto maratonski partiski proslavi na rodendenot, treba kone~no da po~nat da go rabotat ona za {to se plateni od xebot na gra|anite, a toa e da ne skr{nuvaat od kursot za koj se opredeleni 90 % od naselenieto, a toe se evroatlantskite integracii. Gruevski ja ima apsolutnata vlast, a so toa i odgovornosta za sostojbite” veli Emilijan Stankovi}. NSDP i LDP velat deka makedonskata vlast nema nitu kapacitet nitu volja da go zatvori sporot so Grcija i da ja vnese zemjata vo Unijata. “Ne e ubavo strancite da ni ka`uvaat {to da pravime, no soglasno na{ite evropski aspiracii, toa im e obvrska i niv. Vo kontinuitet se sozdava atmosfera na konflikti i me|usebna netrpelivost vo Makedonija. Premierot bega od Evropa, nemu partizacijata mu e na prvo mesto. A eden nacionalizam, kakov {to toj propagira, sekoga{ go provocira drugiot, so {to se hrani albanskiot ekstremizam”, veli Tito Petkovski. “Vlasta so razni strani~ni potezi go odvlekuva vnimanieto i za `al namesto da raboti na ona {to go bara Evropa od nas, site politi~ki subjekti po~naa da vleguvaat vo {emata na Gruevski veli prateni~kata na LDP, Roza Topuzovska- Karevska. Od kolaicioniot partner na VMRO – DPMNE, DUI,

izlegoa so pomeka retorika. Ja pozdravija porakata prenesena vo pismoto i velat deka doa|a vo vistinski moment. “Toa e uka`uvawe do site politi~ki ~initeli kako da se nastapuva. Glavno mora da se fokusirame na evrointegraciite, politi~kiot dijalog i sproveduvaweto na ramkovniot dogovor”, veli Safet Neziri, pratenik na DUI.

STAVOT NA EKSPERTITE Spored univerzitetskiot profesor po me|unarodno pravo, Denko Malevski, vakvata izjava na me|unarodnata zaednica n$ vra}a vo periodot na konfliktot pred Ohridskiot dogovor koga vo Makedonija be{e praktika da dobivame predupreduvawa od me|unarodnata zaednica. "Bi sakal da gre{am, ama ova me potseti na onie vremiwa pred Ohridskiot dogovor vo moment koga Makedonija vleze vo kriza, koga stana praktika me|unarodnite pretstavnici vo Makedonija tokmu od ovie isti institucii koi zav~era go upatija pismoto, samo so promenet personal, da upatuvaat pisma so predupreduvawa. So drugi zborovi, ova treba seriozno da se sfati i, pak, preku dijalog da se vidi ne {to gre{at drugite (bidej}i toa e najlesno da se poso~i) tuku {to treba nie da promenime vo na{eto povedenie kako na doma{na taka i na me|unarodna scena". Za profesorkata Biljana Vankovska, pak, vo pozadinata na ova "famozno pismo" se krie pritisokot vrz Makedonija vo odnos na sporot so imeto.

"Vakvata poraka ne moàm, a da ne ja ~itam kako eden vid na ve}e nesuptilen tuku direkten pritisok koj najmalku se odnesuva na Ramkovniot dogovor ili evropskite reformi, tuku na ne{to {to ne e eksplicitno prisutno vo pismoto, a toa e sporot so Grcija. Ne treba ~ovek da e mnogu inteligenten da sfati deka spomenuvaweto na nekakva “urgentna alarmantnost", podelbi, konflikti i sl. e samo na~in da se kaè {to moè da n$ o~ekuva ako ne se otko~i procesot na pribliùvawe do NATO i EU. Spored Vankovska, pritisokot od me|unarodnata zaednica upatuva jasna poraka-otstapka vo vrska so imeto i identitetot na dràvata. Taa ne veruva deka rabotite dramati~no se promeneti za samo nekolku meseci ili deka Va{ington i Brisel ne znaat deka Menduh Ta~i e radikal, deka Gruevski i Ahmeti se vo "klimav" brak od interes, ili pak deka instituciite vo zemjata se slabi.

FOKUS

29.04.2010

DOMA[NITE I STRANSKI INVESTITORI APELIRAAT

INVESTICIITE NE SAKAAT NESTABILNA POLITIKA I KORUMPIRANO SUDSTVO N EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

a Makedonija & nedostiga nacionalna strategija za privlekuvawe stranski investicii koja to~no }e precizira {to im nudi dràvata na stranskite investitori i {to to~no se o~ekuva od niv. Ova e konstatacija na biznis- zaednicata vo Makedonija, koja smeta deka skapite vladini kampawi ne se dovolni za privlekuvawe stranski investicii. ^lenovite na Sovetot za globalna sorabotka na v~era{nata paneldiskusija "Kako kone~no da se privle~at stranski direktni investicii vo Makedonija?", konstatiraa deka nestabilnata politika, korupcijata, neefikasnoto sudstvo i kompliciranoto zakonodavstvo se klu~nite pri~ini poradi koi stranskite kompanii ne investiraat vo Makedonija. Politi~kata nestabilnost i postojanite kampawi koi gi vodat politi~kite partii vlijaat na investititorite koi ne sakaat da investiraat vo dràva koja ne gi sproveduva zakonite i ima golemi vlijanija vo sudstvoto. Ova se problemi i vo drugite zemji vo razvoj, pa zatoa 85% od svetskite direktni investicii se naso~uvaat kon razvienite zemji. Profesorot, Miroqub [ukarov, tvrdi deka investitorite ne sakaat da rizikuvaat i da gi u~at politi~arite kakvi zakoni treba da nosat. “Makedonija s$ u{te e vo tranzicija. Treba da se izborime za edno mnogu malo par~e od kola~ot, za ~ie dobivawe ima mnogu rizici. Vo Makedonija ima nestabilnost na stranskite investicii, zatoa {to dràvata vodi nestabilna politika koja ne dava postojani rezultati.

Sovetot za globalna sorabotka konstatira{e deka s$ dodeka dràvata ne napravi seriozna i izdràna strategija za privlekuvawe stranski investicii, Makedonija ne moè da se nadeva na niv. Stranskite investitori prisutni vo zemjata se àlat na udari od nestabilnata politika, korumpiranoto sudstvo i nepredvidlivosta na dràvata. Apeliraat na pogolema serioznost kon ova va`no pra{awe

Nie sme zavisni od stranskite direktni investicii i zatoa neophodna e strategija", veli [ukarov. Za nego se porazitelni podatocite deka Makedonija ima najmalku stranski investicii od site zemji vo regionot, a makedonskoto naselenie ima najniska kupovna mo}. Del od biznis-zaednicata smeta deka stranskite investicii otsustvuvaat poradi sistematski propusti. “Vo poslednite dve decenii, zemjata

NA STRANSKITE INVESTITORI NE IM SE DOPA\A IDEJATA ZA REVIZIJA NA PRIVATIZACIJATA Revizijata na privatizacijata ne & pomaga na Makedonija vo privlekuvaweto na stranski investicii, tuku naprotiv, sozdava lo{a slika za potencijalnite investitori koi ne sakaat nivniot vlez vo Makedonija da se analizira i osporuva po menuvaweto na vladite. Kompaniite ne sakaat da investiraat vo dr`ava vo koja pet pati se poni{tuvaat tenderi. Investitorot }e si re~e, pa ne sakam da investiram ovde. Dr`avnata politika mora da se fokusira na po~ituvawe na zakonot i avtorskite prava, a ne prepukuvawe okolu privatizacijata. Ako dojdeme da investirame, ne sakame posle 20 godini da se zboruva za na~inot na koj {to sme zapo~nale i da se valka imeto na kompanijata”, veli Entoni Nikolopulos, direktor na Titan Cementarnica Usje. Makedonskite biznismeni isto taka potenciraat deka revizijata na privatizacijata samo & {teti na slikata koja investitorite ja imaat za Makedonija. “Od 1.800 kompanii kolku {to bea del od procesot na privatizacija, 1.300 ve}e ne postojat. Za ostanatite 500 postojano se osporuva privatizacijata. Politi~kata stabilnost bez ekonomska, nema nikakva smisla”, veli Svetozar Janevski od Tikve{.

dobi tri milijardi evra nepovratna pomo{ i krediti i 2,5 milijardi evra stranski investicii. Pove}e od 72% od investiciite vo Makedonija bea vo vremeto na privatizacijata, koga dràvnite kompanii bea privatizirani. Grinfild investiciite za àl izostanaa", konstatira biznismenot Trifun Kostovski i konstatira deka nedostigot na stranski investicii ukaùva na problemite od sistemski karakter. Ekonomskite eksperti povtorno konstatiraa deka dràvava premnogu tro{i na kampawite za privlekuvawe na stranski investicii, koi dosega ne dadoa nekoi zna~itelni rezultati. POLITI^KATA STABILNOST E KLU^NA Stranskite investitori vo Makedonija smetaat deka finansiskata stabilnost na dràvata e najva`na za niv. Entoni Nikolopulos, generalen direktor na Titan Cementarnica Usje koj tri godini ìvee i raboti vo Makedonija, potencira deka investitorite se pla{at da investiraat vo zemja koja e politi~ki nestabilna i vo koja ima izbori

na sekoi {est meseci. “Makedonija treba da ima realni o~ekuvawa za stranskite investicii. Ova e mala zemja, koja nema izlez na more i trgovijata e naso~ena koj regionot i zemjite na EU. Makedonskite gra|ani treba da gi menaxiraat o~ekuvawata za investiciite. Ne moè da o~ekuvate deka tie } e bidat kako vo Hrvatska, Turcija i drugite zemji koi se vo podobra pozicija”, veli Nikolopulos koj e optimist deka mala zemja kako Makedonija doprva moè da o~ekuva ekonomski bum. “Ovde Makedonija ima prednost, zatoa {to potencijalot za ekonomski porast doprva }e dojde. Vo Makedonija postoi golem potencijal vo turizmot, rudarstvoto, hidroenergetikata. Makedonija moè da im izvezuva energija na sosednite dràvi. Seto ova mora da se vnese vo realna opipliva strategija koja & nedostiga na Makedonija. Vo poslednite tri godini, kolku {to rabotam ovde, nemam videno realna ekonomska strategija za privlekuvawe na stranskite investicii. Vo Makedonija ima dobro fiskalno opkruùvawe, se otvorija slobodni ekonomski zoni, no nedostiga dràvna strategija za

stranskite investicii. [to sakate da privle~ete?Koga se pregovara so investitorite potreben e plan i strategija”, veli Nikolopulos. [efki Idrizi, direktor na Renova, fabrika za proizvodstvo na beton, koja od semeen biznis se pretvori vo golema regionalna kompanija so 300 vraboteni, veli deka mnogu va`no za biznis- zaednicata e da ima poddr{ka od svojata Vlada. “Za kratko vreme moème da izlezeme od ovaa ekonomska sostojba. Vladite treba da se griàt za kompaniite. So nivna pomo{ moè da ja podobrime ekonomijata, veli Idrizi. I pokraj statistikata koja presmetala deka prilivot na stranski investicii minatata godina iznesuva{e 181 milion evra, {to e prepolovuvawe vo odnos na prethodnata godina, vicepremierot Zoran Stavreski smeta deka percepcijata, oti sme slabi spored prilivot na stranski investicii, e pogre{na. “Samo vo poslednite tri godini vo Makedonija ima 1,1 milijarda evra stranski investicii, {to e kolku za 10 prethodni godini”, izjavi ministerot za finansii Zoran Stavreski.

OP[TESTVO

29.04.2010

RAZRE[EN PROMOTOROT NA MIZO VO SAD ladata go otpovika ekonomskiot promotor vo SAD, Filip Petkov, iako samo den prethodno negoviot {ef, direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, izjavi deka vo anga`manot na Petkov nema ni{to sporno. Petkov e razre{en od funkcijata zatoa {to vo istiot period koga be{e nazna~en za ekonomski promotor vo SAD si osnoval privatna firma vo Makedonija. “Ekonomskiot promotor Petkov e povle~en od funkcijata poradi eti~ki pri~ini. Vo najbrz mo`en rok }e bide raspi{an konkurs za izbor na nov promotor na Makedonija vo ^ikago”, soop{ti Agencijata.

POMALKU SMRTNI SLUÂI NA RABOTNO MESTO rojot na smrtni slu~ai na rabotnoto mesto vo Makedonija vo 2009 godina e namalen za 29% vo odnos na 2008. Od vkupniot broj smrtni slu~ai, 29% se slu~ile vo Skopje, a 18% kaj lica postari od 64 godini. Ova go pokaùva Godi{niot izve{taj na Makedonskoto zdruènie za za{tita pri rabota {to be{e prezentiran v~era po povod 28 april, Svetskiot den za za{tita pri rabota. “Treba da se najde soodveten sistem kako da se spre~at ovie nesre}i. Najmalku e va`no da gi kaème brojkite. Treba da spre~ime da bideme del od crnata statistika vo narednite godini”, re~e Qup~o Ko~ovski od Makedonskoto zdruènie za za{tita pri rabota. Poslednite podatoci na Me|unarodnata organizacija na trudot pokaùvaat deka godi{no se registriraat 337 milioni povredi na rabota, 358.000 fatalni povredi na rabota i 1,95 milioni smrtni slu~ai poradi profesionalni i bolesti povrzani so rabota.

ZAVR[NA KONFERENCIJA ZA PROEKTOT ZA ZAJAKNUVAWE NA GRA\ANSKOTO OP[TESTVO ladata da im obezbedi na gra|anite i na nevladinite organizacii pristap do informacii vo vrska so procesot na kreirawe politika i nivno direktno u~estvo, pora~a v~era ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker, na zatvoraweto na petgodi{niot Proekt za zajaknuvawe na gra|anskoto op{testvo “Gra|anski organizacii–partneri za uspeh”. Toj izrazi zagri`enost {to nevladinite organizacii s$ po~esto ja kritikuvaat Vladata i se podlo`eni na verbalni napadi ili se etiketiraat kako pioni na opozicijata.“Ova proizvede nezdrava sredina za deluvawe na nevladinite organizacii”, re~e Riker. Direktorot na proektot za zajaknuvawe na gra|anskoto op{testvo, Vesna Stamenkovska, informira deka vo izminatite pet godini, kolku {to se realizira proektot, dadeni se 120 milioni denari na 150 organizacii.

VO STRUMI^KO PROMOVIRANA PRVATA ZEMJODELSKA ZADRUGA o Kukli{, Strumi~ko e formirana prvata zemjodelska zadruga vo regionot, preku koja zemjodelcite sami }e se gri`at za plasman na svoeto proizvodstvo. “Godinava, zaedno so me|unarodni organizacii }e vlezeme vo poagresivna kampawa za da gi ubedime zemjodelcite i da im gi prezentirame benefitite od zdru`enoto i organizirano proizvodstvo”, izjavi zamenik-ministerot za zemjodelstvo Perica Ivanovski. Vo tek e podgotovka na prira~nik, vo koj }e bidat prezentirani merkite na Ministerstvoto za poddr{ka na proektot i prednostite na zadrugarstvoto. Menaxerite na zadrugite }e bidat obu~uvani kako da organiziraat plasman na proizvodite, snabduvawe so semiwa, ve{ta~ki |ubriva, za{titni preparati i so drugi repromaterijali.

JANAKIESKI: NEMA KRIMINAL VO PODZEMNATA GARA@A KAJ SOBRANIETO

Petkov kako ekonomski promotor ima{e diplomatski status, plata od 2.000 evra i dr`avni beneficii. I pokraj toa, toj vo 2009 godina go osnoval Dru{tvoto za programirawe i konsultantski uslugi ITGMA Skopje, ~ija dejnost e naso~ena kon amerikanskite pazari.

inisterot za transport, Mile Jankaieski tvrdi deka nema ni{to sporno vo dokumentacijata za proda`ba na grade`noto zemji{te za izgradba na podzemna gara`a kaj Sobranieto i deka opozicijata neopravdano obvinuva za neregularnosti za da manipulira so javnosta.

"Parcelata be{e prodadena na najtransparenten na~in so elektronsko naddavawe, na koe be{e izbran najpovolen ponuduva~. Zemji{teto e dr`avno i ne e vo sopstvenost na Sobranieto. Zapazeni se site proceduri i celata dokumentacija e dadena na uvid. Odlu~eno e ova zemji{te da se dade

na investitor zatoa {to Sobranieto nema nadle`nost da gradi takvi objekti”, izjavi, za Kapital, Janakieski. Na poslednata rasprava vo Sobranieto za podzemnata gara`a be{e poso~eno deka Ministerstvoto za transport i MVR s$ u{te ne izdale dokumenti za ovoj objekt.

10 29.04.2010

OP[TESTVO

SDSM: KADE SE 470 MILIONI EVRA PARI NA DR@AVATA? a krajot od avgust 2006 godina, koga VMRO-DPMNE ja prezede vlasta i Gruevski stana premier, dr`avata ima{e depozi-ti kaj Narodna banka vo iznos od 37 milijardi denari. Na krajot od mart 2010 godina, depozitite na dr`avata kaj NBM izne-suvaa samo osum milijardi denari. Toa e pad od 29 milijardi denari, odnosno za okolu 470 milioni evra. Premiere Gruevski, kade otidoa parite, pra{a

v~era Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM. Spored nego, ova ne e najniskoto nivo. Toa be{e dostignato vo juni 2009 godina, koga depozitite na dr`avata kaj NBM bile samo 5,4 milijardi denari. “Kako se podobrija rabotite? So zadol`uvawe vo stranstvo. Taka, so parite od evroobvrznicata, desetina milijardi denari koi stignaa na smetkata vo juli 2009 godina, depozitite se zgolemija i

Vladata si kupi malku vreme”, re~e Jovanovski. Od Ministerstvoto za finansii odgovorija deka dr`avniot dolg od 2005 godina dosega e namalen za 248 milioni evra so predvremena otplata na dolgovite, so {to bila napravena buxetska za{teda od 7,4 milioni evra po osnova na kamati. Izdadeni se i ~etiri emisii za obes{tetuvawe na gra|anite za denacionalizacija vo iznos od 101 milion evra.

PRILEPSKATA PIVARNICA - RABOTODAVA^ NA GODINATA

onfederacijata na rabotodava~i na Makedonija ja proglasi Prilepskata pivarnica za rabotodava~ na godinata. „Po~ituvaweto na regulativite okolu bezbednosta i zdravjeto na rabotnicite e prioritet na Prilepskata pivarnica. Mnogu e va`no da se obezbedi sigurna rabotna sredina za site vraboteni, da se eliminira i da se kontrolira rizikot za vreme na izvr{uvawe na zada~ite. Prilepska pivarnica kako op{testveno odgovorna kompanija na prvo mesto ja stava bezbednosta na svoite vraboteni”,

izjavi generalniot direktor Sa{ko Samarxioski. Spored nego, vo Makedonija `ivotot i zdravjeto na rabotnikot se tretiraat kako potro{en resurs, iako e najgolema vrednost. “Vo realnosta mnogu lesno se otka`uvame ili mnogu lesno pravime kompromisi koga stanuva zbor za bezbednosta na vrabotenite”, veli Samarxioski.

NOVINA OD UJP PLANIRANA ZA 2011 GODINA

I GRA\ANITE ]E PODNESUVAAT DANO^NI PRIJAVI PREKU INTERNET ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

d idnata godina, pokraj kompaniite, i gra|anite }e mo`at da podnesuvaat godi{ni dano~ni prijavi preku Internet. Po elektronski pat }e gi dobivaat i potvrdite za platen danok, a osven toa }e se vovede i mo`nost za anonimno prijavuvawe na nepravilnosti, kako {to se zatajuvawe danok ili neprofesionalno odnesuvawe na kompaniite preku elektronska po{ta ili preku popolnuvawe na veb-formular. Ova se del od prioritetite vo proektot “E-dokumenti”, so koj bazite na podatoci na pove}e od 15 dr`avni institucii, me|u koi se i na Upravata za javni prihodi, Centralniot registar, Carinskata uprava, MVR i Agencijata za katastar na nedvi`nosti, }e se povrzat elektronski za polesna razmena na podatoci.

“Nabavkata na sistem za elektronsko prijavuvawe danok e ve}e vo tek. Za eden mesec treba da se odbere kompanija koja }e go sprovede proektot. Nabavkata e po~nata pred eden mesec. Na firmite im ostanuva u{te eden mesec da apliciraat so cel re{enieto da bide realizirano do krajot na ovaa godina. O~ekuvam od idnata godina i fizi~kite lica, pokraj kompaniite, da mo`at elektronski da podnesat godi{na dano~na prijava”, izjavi ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, po sredbata so pretstavnicite na UJP. Od UJP velat deka celta na ovoj proekt e da se namalat tro{ocite za gra|anite, da se skrati vremeto za dobivawe odredeni uslugi, a so toa da se zgolemi efikasnosta na javnata administracija. Vo ovaa faza ne se znae kolku pari od buxetot }e bidat potro{eni za realizacija na ovoj proekt. “So realizicija na

Gra|anite }e mo`at da podnesuvaat godi{ni dano~ni prijavi preku Internet, a po elektronski pat }e gi dobivaat i potvrdite za platen danok

proektot za elektronsko odano~uvawe, namesto pred {alterite, gra|anite }e ja ispolnuvaat obvrskata do UJP od pred kompjuter so internetkonekcija, a }e dobijat i elektronski odgovor”, objasni Ivanovski. Mujedin Avdi}, rakovoditel na sektorot za uslugi vo UJP, istakna deka proektot za elektronsko odano~uvawe }e go namali direktniot kontakt na

dano~nite obvrznici so slu`benicite na UJP. “Celta e da im izlezeme vo presret na dano~nite obvrznici da gi namalat administrativnite tro{oci i da nema nepotrebno gubewe vreme”, re~e toj. Po sostanokot vo UJP,

NAMALUVAWETO NA KVOTITE NA LEKOVITE GI ISPRAZNI APTEKITE

LEKOVI NEMA, NADLE@NITE KREVAAT RAMENICI ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk il k @k it l k

pokraj ogromniot nedostig na lekovi vo aptekite, odgovornite institucii s$ u{te ni{to ne prezemaat. Ministerot tvrdi deka ova e vonredna situacija i indirektno tvrdi deka edna od pri~inite po-

radi koja nema lekovi vo aptekite se i novinarite. “Psiholo{kiot efekt od najavite deka lekovi } e ima samo do desetti vo mesecot gi tera lu|eto lekovite da gi zemaat samo vo prvite denovi, i taka pravat zalihi” veli ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. Sepak, veli deka ako realno ima namalena kvota za lekovi od pozitiv-

nata lista, }e pobara taa da se korigira vo tekot na sledniot mesec. “Dokolku Fondot za zdravstvo konstatira deka realno nema lekovi vo aptekite, toga{ }e se pobara revizija na distribucijata na kvotite” potencira{e Osmani. Iako sostojbata so nedostig na lekovi vo aptekite trae ve}e eden mesec, ministerot Osmani veli deka

inspektorite na Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstvo }e odat na teren do 15 maj i toga{ }e ja imaat analizata na teren. “Od ovoj mesec po~na nova distribucija na kvotite vo aptekite. Se razbira deka }e ima zasegnati apteki koi dotoga{ imale edna kvota, a sega imaat druga. Zatoa na{ata cel be{e da

ministerot Ivanovski najavi sredbi i so nadle`nite vo pove}e dr`avni institucii. “Celta e dr`avnata administracija da bide poefikasna i potransparentna. Idejata e Makedonija da nudi elektronski uslugi za gra|anite, so {to se nade-

vame deka }e stigneme do momentot koga institucijata }e go bara od gra|aninot samo mati~niot broj, a ostanatoto }e bide elektronski generirano. Instituciite me|usebno elektronski }e razmenuvat podatoci”, re~e Ivanovski.

Vo aptekite lekovi ima samo vo prvite deset dena od mesecot. ]e se ~eka do sredinata na maj za da se utvrdi koja e pri~inata za nedostig na lekovi od pozitivnata lista

tite. Dali aptekite imaat kapacitet da gi iskoristat kvotite, }e se vidi u{te vo prviot mesec i toa }e se korigira i revidira” veli direktorkata na Fondot za zdravstvo, Maja Parnarxieva-Zmejkova. Spored Zmejkova, dosega aptekite prijavuvale deka imaat po dva tima, farmacevt i tehni~ar, za da dobijat pogolemi kvoti za lekovi. “Tie apteki koi gi namalile timovite }e imaat pomala kvota. Odnosno, kako {to }e se zgolemuva ili namaluva timot, taka }e se zgolemuva ili namaluva kvotata na aptekite” potencira{e Zmejkova. Sega }e bidat obvrzani sekoj mesec da prijavuvaat zgolemuvawe ili namaluvawe na timot koj raboti vo aptekite. Na pres-konferencijata vo Fondot za zdravstvo, direktorkata na Fondot najavi deka se zgolemuva brojot na lekovi od pozitivnata lista. Stanuva zbor za lekovi za digestivniot sistem, za srceva slabost i hipertenzija, za osteoporoza, za karcinom, antiinfektivni lekovi, za lekuvawe od Parkinsonova bolest, hormonski preparati.

se kontroliraat aptekite na teren, za da se vidi dali e toa samo strav od namaluvawe na kvotite kaj aptekite, dali e menuvawe na navikite na lu|eto ili vistinski nedostig na lekovi“ veli Osmani. Od Fondot za zdravstvo velat deka ima lekovi od pozitivnata lista, bidej}i buxetot na Fondot e identi~en na onoj od minatata godina. “Samo raspredelbata na kvotite e napravena na poinakov na~in. Se zgolemi brojot na apteki i normalno e da ima pomestuvawe na kvo-

OP[TESTVO

Odlukata na Sove-

tot za radiodifuzija da dodeli novi TV-koncesii gi podeli lokalnite i nacionalnite televizii. Lokalnite se "ZA", nacionalnite "PROTIV". Dali novite mediumi }e donesat samo kvantitet, no ne i kvalitet vo i onaka siroma{niot mediumski prostor?

SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA ]E DELI NOVI TV-KONCESII

DR@AVATA STIMULIRA NOVI MEDIUMI, NO NE I KVALITET GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ovetot za radodifuzija planira da podeli novi televiziski koncesii vo devet regioni od zemjava. Ovaa najava predizvika vistinski {ok i celosna podelenost me|u lokalnite i nacionalnite televizii. Menaxerite na nacionalnite televizii vakviot poteg na Sovetot go ocenuvaat kako u{te eden atak vrz i onaka skromniot reklamen kola~ vo Makedonija i nerazumen poteg so koj zemjava povtorno }e se iska~i na vrvot na listata na zemji so najmnogu mediumi po `itel. “Prviot {ok na makedonskata mediumska scena bea 17-te novi satelitski televizii i toa ve}e go naru{i celiot

pazar. Dokolku se slu~i u{te eden {ok da dobieme u{te 60 regionalni TV i radiostanici, bidej}i tolku e kapacitetot, toa zna~i deka povtorno }e bideme svetski rekorderi po broj na mediumi po `itel. Toa zna~i deka u{te pove}e }e pa|a kvalitetot na programata”, smeta Goran Gavrilov, pretstavnik na nacionalnite koncesioneri. Nacionalnite televizii i radiostanici se protivat na ovaa odluka od pove}e pri~ini. Klu~no za niv e da se davaat novi koncesii s$ dodeka ne se utvrdat detalite okolu noviot digitalen multipleks, preku koj od 2012 godina }e se emituva programata na makedonskite televiziski stanici. S$ dodeka ne se znae koj }e go poseduva toj multipleks, koi se uslovite i nadomestot koj }e se pla}a,

29.04.2010

ne treba da se pravi vakov poteg koj dopolnitelno }e gi iskomplicira sostojbite vo makedonskiot radiodifuzen sektor. PRO I KONTRA Predlogot na Sovetot za radiodifuzija celosno gi podeli lokalnite i nacionalnite televizii. Lokalnite televizii tvrdat deka nema na~in da gi zagrozat nacionalnite televizii, koga 92% od reklamniot kola~ im pripa|a nim. "Kakvi se tie menaxeri koi se pla{at od lokalnite televizii. Idejata za regionalni televizii zna~i {ansa za opstanok na lokalnite televizii", veli Simeon Majanov, sopstvenik na {tipskata televizija Star. Za nacionalnite koncesioneri e nerazbirlivo zo{to se pravat novi mediumi koga postoe~kite se "tepaat" za

Kanal 5, sporni se niskite profesionalni kriteriumi definirani za dobivawe na regionalna koncesija, zatoa {to toa dopolnitelno }e go namali kvalitetot na lokalnite televizii i }e pottikne emituvawe na piratski programi. Na vakvite obvinuvawa ostro reagiraa prisutnite sopstvenici od lokalnite televizii, koi na menaxerite od nacionalnite televizii im pora~aa da ne se gri`at za toa od kade }e najdat sredstva za programata i gi potsetija deka i nacionalnite televizii svojata slava ja steknaa preku emituvawe na piratska programa, i deka tokmu so pomo{ na novinarite od lokalnite televizii, koi vo nivnite vesti se javuvaat kako dopisnici, tie denes mo`at da go nosat sinonimot nacionalni televizii. Sopstvenikot na tetovskata televizija Koha, Mevadid Ajdiu, pak, smeta deka so regionalnite koncesii najmnogu }e dobijat gleda~ite.

mnogu mal reklamen kola~. “Prvo neka se napravi detalna marketin{ka analiza za mediumskiot pazar i da se vidi koj e koj, a potoa da se izdavaat regionalni koncesii. Dopolnitelen problem za lokalnite televizii, vo slu~aj da dobijat regionalni koncesii, }e bidat i poskapite avtorski prava koi }e treba da gi pla} aat, a so toa zna~itelno } e se namali i kvalitetot na programata”, veli direktorot na nacionalnata televizija Alsat, Sa{o Ordanovski. Toj najavi deka naredniot period novoformiranata Komora na nacionalni televizii }e izleze so 20 detalni barawa do Sovetot za radiodifuzija, so cel da se ras~istat nepravilnostite. Za Ivan S.Mir~evski, programski direktor na televizijata K

IMA INTERES ZA NOVITE KONCESII Spored pretsedatelot na SRD, Zoran Stefanovski, postoi golema zainteresiranost za regionalizacijata, a javnata rasprava e po~etok na proces koj treba da zavr{i so raspi{uvawe tender za dodeluvawe dozvoli za regionalni televizii. “Vo Makedonija e ogromna razlikata me|u lokalnite i nacionalnite stanici. Toj vakuum-prostor mora da go popolnat televiziskite stanici na lokalno nivo koi imaat kvalitetna programa”, re~e Stefanovski i dodade deka e potrebno okrupnuvawe i razvivawe na radiodifuzniot pazar. Toj tvrdi deka regionalizacijata nema da vlijae na reklamniot kola~, so ogled na toa deka na lokalnite radiostanici im pripa|aat samo 5%. Nacionalnite televizii dobivaat 92% od reklamite, a regionalnite skopski televizii 3%. Vo Makedonija se utvrdeni devet regioni podeleni spored geografskata konfiguracija na terenot i spored frekvenciskiot plan, zaradi obezbeduvawe {to pokvaliteten priem na signalot. Vo procesot na regionalizacija ne u~estvuva samo skopskiot region, bidej}i vo nego nema lokalni radiodifuzeri. Otkako }e se slu~i digitalizacijata vo 2012 godina, vo sekoj region }e ima po 11 slobodni multipleksi za emituvawe na programa. Ako vo tie 11 multipleksi se vklu~at pette nacionalni televizii, ova zna~i deka } e ima u{te {est slobodni frekvencii za regionalni i lokalni televizii. O

KOMENTARI I ANALIZI

29.04.2010

KOMENTAR

100 I 0

VO POTRAGA PO LEKOVI

acientite se zbuneti, osobeno onie na koi ìvotot i zdravjeto im zavisat od redovnata terapija. Pred nekolku dena dobija ute{itelna informacija deka mora da bidat trpelivi i ako lekot ne moàt da go najdat vo najbliskata apteka, treba da go pobaraat vo aptekiite vo drugata naselba ili vo nekoj od gradovite vo dràvata. Zamislete, pacient koj ima napad na astma, vo apteka ne moè da podigne lek od pozitivna lista, a nema pari da kupi. Mora da se ka~i na avtobus, pa da napravi obikolka niz celiot grad, ili da odpatuva vo Strumica, Gevgelija, Bitola, vo nade` deka tamu }e go pronajde spasot za bolesta.Osven deka ova e nehumana igra so pacientite, nema drug komentar. Ministerot tvrdi deka ova e vonredna situacija i indirektno veli deka edna od pri~inite poradi koja nema lekovi vo aptekite, vinovni se i novinarite. Pazi bogati! Demek spored nego novinarite sozdale psiholo{ka kriza kaj pacientite koi se ispla{ile deka }e snema lekovi, pa napravile zalihi vo doma{nite apteki. Spored situacijata na terenot, izgleda deka i novinarite i pacie-

ntite bile vo pravo koga predupreduvale deka }e snema lekovi. Sega, ako ima zalihi vo doma{nite apteki, nadle`noto ministerstvo vo narednite denovi ima i vreme da go re{i problemot. Belki, nadle`nite nema

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk ppis sare a ev@k v@ @ api app tal ta .com.mk

seriozno da go primenat modelot za lekovi da ima samo do desetti vo mesecot. Dokolku Fondot za zdravstvo konstatira deka navistina realno nema lekovi vo aptekite, toga{ }e se pobara revizija na distribucijata na kvotite” izjavi ministerot Bujar Osmani. Toj najavi deka negovite inspektori }e odat na teren do 15 maj i toga{ }e ja imaat analizata od teren. Zna~i do 15 maj koj pre`ivee – pre`iveal kriza so lekovi.

KRPEWE DUPKI ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe saka da gi prodade site akcii {to mu preostanaa vo nekoi makedonski kompanii za {to vlasta predloì i zakonski izmeni, koi dosega go ograni~uvaa vo toa. Opozicijata obvinuva deka so toa Fondot }e pribira pari za isplata na penziite, zatoa {to negovata kasa e s$ poprazna. I da e taka, so parite {to Penzisko }e gi sobere na ovoj na~in, a se raboti za planirani okolu sedum milioni evra, }e zakrpi privremeno edna dupka. [to }e pravi posle, otkako }e nema pove}e akcii vo nitu edna kompanija? [to e u{te poapsurdno, Fondot navodno so okolu 200 milioni denari od sobranite pari }e kupuval dràvni obvrznici. Zna~i i ovie pari }e otidat za krpewe u{te na nekoja buxetska dupka na Vladata. Sistemskite slabosti vo prviot penziski stolb ne moè da se re{avaat so adhok re{enija. Fondot }e se prazni u{te pobrzo vo idnina zatoa {to brojot na penzioneri i vraboteni {to }e upla}aat vo nego nema da se zgolemuvaat so ista dinamika. Za ovoj problem i daleku porazvieni ekonomii od na{ata so

godini baraat re{enie. Me|utoa, da se prodavaat akcii vo moment koga nivnite ceni ne se ni na edna tretina od najdobrite vremiwa {to gi vide Makedonska berza, vo najmala raka e nedoma-

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

}insko menaxirawe so imotot {to go poseduva dr`avata preku ovoj fond. Druga rabota e {to Fondot zema i dividendi od svoite akcii, {to na godi{no nivo isto taka mu obezbeduva redoven prihod. Odgovornite vo Fondot za PIOM treba da sfatat deka ne obezbeduvaat penzii samo za ovaa generacija na penzioneri, pa da se rasrflaat so negoviot imot kako {to nim }e im tekne.

odeka razgovaravme za vreme na ru~ekot, vo ~est na kr{tevaweto na Ana, nejzinata prababa Nada me pra{a: Za {to ti pla}aat? Niz {ega odgovoriv: Lu|eto mi pla}aat za da im kaàm kako da napravat pari. Baba Nada mi se nasmevna so nasmevka {to ja izraALEKSANDAR JANÊSKI zuva mudrosta na najmalku sedum generacii Makedonci za ~ij ìvot e svedok i samata taa, no za toa }e vi raskaàm malku podocna. Pra{aweto na baba Nada precizno upatuva na dvata mnogu va`ni aspekti na konsultantskiot biznis: Koi se tie kratkoro~ni konsultanti, dolgoro~ni eksperti i skapi proektdirektori? Za {to im se pla}a niv? U{te od koga bev pretsedatel na Asocijacijata na ekonomski konsultanti vo Polska, ja imam knigata pod ime: “Menaxment konsalting. Vodi~ vo profesijata”, koja ni be{e dadena na eden seminar. Mislam deka e simptomati~no toa {to mnogu milioni evra se tro{at na konsultantski uslugi vo Jugoisto~na Evropa, no nikoj ne organizira nitu eden seminar za da im objasni na lu|eto na {to gi tro{at parite, i {to treba tie da o~ekuvaat od konsultantite. Edno od na~elata vo knigata e plod na latinskiot pisatel na pogovorki, Publilius Sirus koj ìveel vo prviot vek pred na{ata era: „Mnogumina primaat sovet, malkumina profitiraat od nego”. Spored avtorite na knigata (dosega izdadena vo ~etiri izdanija) konsultant e koj bilo ~ovek na koj nekoj drug odlu~il da mu plati pari za dadeniot sovet. Sepak, seriozno pra{awe se nametnuva koga parite treba da se platat od xebot na dano~nite obvrznici ili od fondovi za tehni~ka poddr{ka koi treba da im pomognat na korisnicite. Eden od najdobrite konsultanti, so koj {to bev privilegiran da rabotam be{e porane{niot izvr{en direktor na irskata agencija za razvoj. Rabotevme zaedno vo agencii za pro-

mocija na investicii od Zanzibar do Kirgistan sekoga{ obidu vaj}i se da promovirame ne{to originalno i soodvetno za lokalnite situacii. Za da go pravi ova, konsultantot mora da ima edno ne{to vo krvta: da gi po~ituva i da gi saka lu|eto so koi {to raboti. Ve molam, nemojte prerano da donesuvate zaklu~oci deka sekoj penzioniran slu`benik (vklu~uvaj}i go i menaxerskoto nivo) na koja bilo investiciska promotivna agencija avtomatski stanuva ekspert za stranski direktni investicii. Potrebno e mnogu vreme i iskustvo i po{iroki vidici, otkolku samo da se sedi vo kancelarija. Iznenaduva~ki e toa {to pove}eto proekti finansirani od EU izgleda deka preferiraat i “penzionerska ekspertiza”. Pri~inata mo`e da e mnogu ednostavna. Mnogu e polesno da se proveri edna potvrda za rabota za 15-godi{no rabotno iskustvo otkolku da se oceni iskustvoto na ekspert koj istovremeno raboti vo 20 dr`avi. Za da se izbegne nedorazbirawe za toa za {to im se pla}a na konsultantite, sekoga{ treba da se definiraat to~no rabotnite zada~i. Za ova se podgotvuva dokument koj se vika terms of referens (ToR). Ovoj dokument e od klu~no zna~ewe vo sekoja faza od proektot po~nuvaj} i od momentot koga proektot se prezentira pred donatorite ili pred klientite za definirawe na buxetot. Postojat nekolku zlatni pravila za kodeksot na odnesuvawe vo svetot na profesionalniot konsalting. Eden od niv e deka konsultantot nikoga{ ne treba da go pi{uva sopstveniot ToR i buxetot na rabotata za koja podocna saka da se izbori. Pri~inata e ednostavna: konflikt na interesi. Stavot na OLAF, Evropskata kancelarija za spre~uvawe na kriminal e mnogu jasen vo vrska so toa. Na primer, nevozmo`no e i protiv pravilata na EU, ekspertot samiot da si napi{e ToR, da go definira buxetot

vklu~uvaj}i go i negoviot iden nadomestok i nadomestokot na negoviot asistent, tajno da lobira za odobruvawe na proektot... potoa da u~estvuva na tenderot i da ja dobie rabotata koja {to samiot si ja podgotvil i seto ova dodeka rabotel na prethoden proekt vo istata institucija. Antikorupciskite nevladini organizacii vo Makedonija, kako {to e “Transparentnost - Nulta korupcija”- H ja naglasuvaat va`nosta za pridrùvawe kon “pravilata za sudir na interesi”, kako klu~en stolb pri voveduvawe na najdobrite internacionalni praktiki za transparentnost vo zemjata. U{te edno zlatno pravilo e deka konsultantot nikoga{ ne treba da gi sovetuva dvete pregovara~ki strani istovremeno. Objavuvaweto na ToR e va`no za transparentna tenderska procedura-site u~esnici konsultanti treba da imaat ista informacija koga ja podgotvuvaat ponudata. Koga edna od ambasadite vo Skopje objavi tender za proekt za bilateralna tehni~ka poddr{ka vo Makedonija, uslovite za u~estvo bea tajna vo prvite dva dena. Prvi~nata reakcija od ambasadata na moeto pra{awe be{e deka “otsustvoto na ToR vo nikoj slu~aj ne treba da se smeta za pre~ka vo procedurata”. Dva dena podocna ambasadata go smeni stavot, ToR-ot be{e objaven i dostapen za sekoj koj {to saka da u~estvuva na tenderot. S$ u{te postoi vo arhivite na veb-stranata na makedonskite korisnici na toj proekt. Proektot koj be{e poddràn so buxet od okolu polovina milion evra, trae{e dve ipol godini i po zavr{uvaweto vo mart 2010 godina me|u drugoto treba{e da gi “identifikuva potencijalnite stranski investitori (1.000 na broj) i pri~inite zo{to tie treba da ja zemat predvid Makedonija”. Ako vetuvaweto se odrì, }e ima golemo vlijanie vrz prihodite na SDI koi {to se tolku posakuvani za ekonomijata vo Makedonija. Iljada potencijalni grin-

STANISLAV PIGON Ekspert za ekonomski razvoj i investicii

fild investitori vo Makedonija ve}e e ne{to! ToR e mnogu vaèn na krajot na proektot koga vistinskite rezultati od rabotata na konsultantot }e bidat sporedeni so toa {to toj trebalo da go ostvari. Nekoi klienti zadrùvaat del od krajnoto pla}awe ili duri i go namaluvaat koga ekspertot nema da uspee da ispolni del od vetenite uslugi. Na primer, takvo ne{to se slu~uva koga krajniot izve{taj e odbien i se vrabotuva drug ekspert za da go podobri. So drugi zborovi, se postavuva pra{aweto na baba Nada. Vo koj xeb otidoa parite i za {to?-kaàno narodski. Konsultantite moàt da pravat mnogu raboti: za odreden nadomest tie moàt da ve sovetuvaat kako da napravite dobra ven~avka, a isto taka i pogreb i toa nezaboravno. I politi~arite se eden vid na konsultanti, koga }e bidat smeneti mora da opstanat dodeka da se vrati politi~kiot sistem na koj {to se nadevale. Neodamna, pro~itav izjava od porane{en minister za pravda vo dràvata A, deka samo vo 2008 godina inkasirale 100.000 evra od vladata na zemjata B za davawe na antikorupciski soveti vo zemjata V. Borbata za antikorupcija navistina se ~ini deka e odli~en biznis. Privilegiran sum {to poznavam nekolku lu|e, nekoi od niv se Makedonci, koi smetaat deka transparentnosta i korupcijata se povrzani samo so dve brojki: 100% transparentn os t i 0% korupcija.

14 29.04.2010

FEQTON

FELJTON-18 amo kompaniite i vladite {to ja koristat recesijata kako mo`nost da inoviraat }e izlezat od krizata posilni, veli Daniel Doktorof, pretsedatel na Blumberg, mediumska kompanija formirana od aktuelniot gradona~alnik na Wujork, Majkl Blumberg. Doktorof, ~ija {to prethodna rabota be{e zamenik na gradona~alnikot, go spomenuva primerot tokmu na Wujork, za koj {to veli deka pominal niz 10 krizi vo poslednite 200 godini, otkako stana finansiski centar. “Ona niz {to pominuvame sega ne e ne{to novo ili unikatno”, veli Doktorof. Toj ne im obra}a vnimanie na mra~nite prognozi deka svetskata ekonomija ili Volstrit, nema nikoga{ da se oporavat od aktuelnata recesija. “Ako se vratite nazad vo istorijata i gi prelistate starite vesnici, }e gi pro~itate istite naslovi celo vreme: kako modelot na Volstrit e mrtov, kako Wujork nikoga{ nema da se oporavi... Finansiskiot sektor e kako {uma, a najgolemite drva se kako golemite institucii. Nekoi }e padnat, nekoi }e se isu{at, no od niv doa|aat iljadnici novi pupki {to }e produciraat nov `ivot”, veli Doktorof. Nekoi ne{ta }e se promenat, smeta toj, }e ima postroga regulacija i pogolemi buxeti za regulatornite agencii, no drugi raboti }e ostanat isti, kako na primer “mrsnite” bonusi na Volstrit i trgovijata so kompleksni hartii od vrednost,

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOLSTRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA.

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: DANIEL DOKTOROF, BLUMBERG

TRO[I I INOVIRAJ! Vo Blumberg, Doktorof go potvrduva vo praktika ona {to go zboruva, taka {to vrabotuva novi lu|e i tro{i dodeka drugite {tedat. Kompanijata go zgolemi brojot na vraboteni za 10%, vrabotuvaj}i 1.000 novi lu|e, od koi polovinata }e se fokusiraat na razvoj na novi proizvodi.

kako {to se kolateralizirani obvrznici. “Nitu birokratite nema mnogu da se promenat. Nema da vidite regulatori {to }e bidat na ~ekor pred onie {to se regulirani”, veli Doktorof. Najdobriot na~in da se borite protiv krizata e da tro{ite kolku {to mo`ete pove}e na novi proizvodi i da go zgolemuvate pazarniot udel. Toj veli deka neinvesitiraweto vo vreme na zabavena ekonomija predizvikuva pomali stapki na rast koga }e zavr{i krizata. Vo taa nasoka go istaknuva iskustvoto na gradot Wujork vo 70-tite godini, koga bankrotiranata gradska administracija gi minimizirala tro{ewata za bezbednost, obrazovanie i socijalni uslugi, predizvikuvaj}i srednata klasa da izbega od gradot po {to sledela decenija na stagnacija i sivilo. “Koga dezinvenstirate do toj stepen {to go uni{tuvate ona {to ve pravi posebni, unikatni, koga gi rasturate vrskite na doverba so va{ite potro{uva~i ili gra|ani, toga{ samo go prodol`uvate vremeto {to e potrebno za da izlezete od kriza”, smeta Doktorof. KOGA ]E ZAVR[I KRIZATA ]E BIDEME PODOBRO POZICIONIRANI Vo Blumberg, Doktorof go potvrduva vo praktika ona {to go zboruva, taka

{to vrabotuva novi lu|e i tro{i dodeka drugite {tedat. Kompanijata go zgolemi brojot na vraboteni za 10%, vrabotuvaj}i 1.000 novi lu|e, od koi polovinata }e se fokusiraat na razvoj na novi proizvodi. “Ovaa godina }e go `rtvuvame kratkoro~niot profit za da investirame poagresivno, da dovedeme novi talenti, da go zgolemime pazarniot udel, taka {to koga }e dojde oporavuvaweto, a nie veruvame deka toa e neminovno, toga{ }e bideme podobro pozicionirani”, objasnuva Doktorof. Daniel Doktorof stana pretsedatel na Blumberg L.P., vode~kiot svetski provajder na finansiski podatoci, analitika i vesti, vo januari 2008 godina. Toj be{e zamenik-gradona~alnik na Wujork odgovoren za ekonomski razvoj na gradot, pod vodstvo na gradona~alnikot Majkl Blumberg, od 2001 do 2008 godina. Kako zamenik-gradona~alnik zadolèn da se griì za obnovata na milionskiot grad, toj ja nadgleduva{e rabotata na 40 gradski agencii, kancelarii i pretprijatija, vklu~uvaj}i gi departmentite za gradba, transport, za{tita na ìvotnata sredina, informati~ka tehnologija i telekomunikacii, gradskoto planirawe, finansii, uslugi za malite biznisi, korporacijata za ekonomski razvoj, kako i slu`bite na gradona~alnikot za dolgoro~no planirawe i odr`livost. Doktorof be{e odgovoren za 290 oddelni proekti i inicijativi, me|u koi i agendata na gradona~alnikot nare~ena *PlaNYC, koja {to go napravi Wujork globalen lider vo stabilna odr`livost. Isto taka be{e eden od klu~nite lu|e pri obnovata na delot od Menhetn {to be{e razoren vo napadite od 11 septemvri 2001 godina.

DANIEL DOKTOROF: “OVAA GODINA ]E GO @RTVUVAME KRATKORO^NIOT PROFIT ZA DA INVESTIRAME POAGRESIVNO, DA DOVEDEME NOVI TALENTI, DA GO ZGOLEMIME PAZARNIOT UDEL” INOVATIVNOSTA E KLU^ ZA USPEHOT Imperijata na Blumberg po~na da se sozdava vo 1981 godina koga e osnovana kompanijata “Blumberg finansiski pazari”, a vrtoglaviot uspeh go do`ivea od 1990 godina navamu. Od firma so 20 terminali stanuva multimediski, analiti~en i informativen servis, poznat na celata planeta. Vizijata na Majkl Blumberg vo 1981 godina be{e da sozdade informacioni uslugi, vesti i mediumska kompanija koja }e gi snabduva biznis i finansiskite profesionalci so alatki i podatoci koi im se potrebni na edna, celosno integrirana platforma.Uspehot na Blumberg se dol`i na konstantnoto inovirawe na nivnite proizvodi, golemata posvetenost kon uslugite za korisnicite i unikatniot na~in preku koj konstantno se adaptiraat na kontinuirano promenliviot pazar. Uslugite na Blumberg profe{nl , koi se dobivaat preku poseben terminal vklu~uvaat homogeno integrirawe na sega{ni i istoriski informacii za okolu pet milioni obvrznici, akcii, stoki i valuti. Nivnata elektronska

biblioteka obezbeduva podatoci za skoro site kompanii koi kotiraat na berza i biografii za pove}e od milion lu|e. Toa sekako im ja olesnuva rabotata na site u~esnici na pazarite. Denes Blumberg profe{nl opslu`uva pribli`no 250.000 pretplatnici od centralni banki {irum svetot, komercijalni banki, vladini agencii, pravni kompanii, korporacii i mediumi vo pove}e od 150 dr`avi. Site vode~ki banki, brokerski ku}i, kompanii za osiguruvawe, finansiski i regulatorni institucii i korporacii se pretplatnici na Blumberg. Ova zna~i deka site kompanii koi pla}aat za pristap do informaciskite platformi imaat pristap do informacii za kotiranite kompanii koi se nao|aat na platformite na Blumberg. Tie isto taka imaat i tehni~ka poddr{ka 24- ~asa, sedum dena vo nedelata, koja im obezbeduvaat uslugi na investitorite od eksperti koi rabotat na toa podra~je. Pokraj finansiskite instrumenti, vestite na Blumberg se edni od najdoverlivite i najgolemite izvori na informacii.

KOMPANII & PAZARI 15

29APRIL/2010 FONDOT ZA PENZISKO RE[AVA FINANSISKI PROBLEMI

PIOM ]E PRODAVA AKCII VO ISTAKNATI MAKEDONSKI KOMPANII!?

FONDOT ZA PENZISKO POSEDUVA PRIORITETNI I OBI^NI AKCII KCII VO POVE]E MAKEDONSKI KOMPANII, ME\U KOI I VO SKOPSKATA RAFINERIJA OKTA. VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ondot za penzisko poseduva akcii vo istaknati makedonski kompanii, koi najverojatno }e po~ne da gi prodava zatoa {to se soo~uva so seriozni finansiski problemi. Spored informaciite do koi dojde “Kapital”, Fondot e sopstvenik na prioritetni akcii vo OHIS, EMO, Tran{ped-Stru-

Spored informaciite do koi dojde “Kapital”, Fondot e sopstvenik na prioritetni akcii vo OHIS, EMO, Tran{ped-Strumica, Trudbenik, Ar~elor Mital. Obi~ni akcii poseduva vo OKTA, Beton Strumica, Lihnida-Ohrid, Makedonija film, Butel, Lozar motel i vo u{te 33 drugi firmi mica, Trudbenik, Ar~elor Mital. Obi~ni akcii poseduva vo OKTA, Beton-Strumica, Lihnida-Ohrid,

ODLO@ENA NAJAVENATA BERZANSKA AUKCIJA Vkupniot kapital so koj vo momentot raspolaga Fondot za penzisko iznesuva 164.417.859 evra. Spored Zakonot, vo ovoj iznos vleguva kapitalot vo akcii i udeli vo aktivni dru{tva, vo firmi vo koi e otvorena ste~ajna postapka i prodadeni akcii i udeli, osven kapital vo likvidirani firmi. Opozicijata pra{uva kako ne{to {to e prodadeno mo`e s$ u{te da se smeta za svoe. Od Ministerstvoto za trud ova go objasnuvaat so zemawe dividenda od tie akcii i udeli. Fondot ve}e ima{e zaka`no berzanska proda`ba na akciite so koi raspolaga za 12 april godinava. No, javnata berzanska aukcija e otka`ana pred Zakonot da vleze vo sobranie.

Makedonija film, Butel, Lozar motel i vo u{te 33 drugi firmi. PIOM raspolaga so vkupno 224 akcii vo firmi pod ste~aj. So predlo`eniot zakon, koj ve}e stigna vo Sobranieto, Fondot za penzisko dobi naredba da gi prodade site udeli so koi raspolaga vo makedonskite kompanii. Od sobranite, okolu 400 milioni denari, kolku {to se proektirani vo buxetot na ovaa institucija za 2010 godina, 200 milioni denari }e bidat nameneti za kupuvawe blagajni~ki zapisi i dr`avni obvrznici. Ova be{e povod, opozicijata ostro da go kritikuva ovoj predlog i da obvini deka Fondot e prazen.

Spored dokumentite so koi raspolaga SDSM, vo godina{niot buxet na Fondot ve}e se napraveni intervencii koi pokaùvaat deka rashodite se pogolemi od planiranite, a prihodite pomali. Ovoj dokument pokaùva deka buxetot na Fondot za 2010 godina }e iznesuva 42,98 milijardi denari, proekcija napravena od Ministerstvoto za finansii. Prihodite od pridonesi od plata se zgolemeni za 3,5 milijardi denari poradi zgolemuvawe na stapkata na pridones za zdravstveno i penzisko osiguruvawe od 16,5% na 18%, a transferite od dràvniot buxet se namaleni na 13,8 milijardi denari. Sredstvata za isplata na penzii se namaleni od 35,7 milijardi denari na 34,9 milijardi. Prethodno buxetot za 2010 godina be{e utvrden na 44,14 milijardi denari. Godina{niot buxet na Fondot za penzisko prakti~no e namalen za 1,16 milijardi denari. Ova e pri~ina za pratenicite od opozicijata da tvrdat deka odlukata za proda`ba na akcii vo sopstvenost na Fondot za PIOM e rezultat na lo{ata finansiska

sostojba vo ovaa institucija. Fondot dobi mo`nost, namesto dosega{nite 40%, da prodava do 100% od akciite so koi raspolaga vo kompaniite. Od SDSM tvrdat deka PIOM prodava akcii za da mo`e da ispla}a penzii.“Vo 2009 godina od proda`ba na akcii, soglasno Zakonot za trguvawe so najmnogu 40% od kapitalot, PIOM dobil 50 milioni denari. Godinava, spored proekciite na Buxetot, se planira od proda`ba na site akcii da se soberat 400 milioni denari, od koi 200 milioni bi se prenamenile za kupuvawe blagajni~ki zapisi i dr`avni obvrznici”, objasnuva Marjan~o Nikolovski, ~len na sobraniskata Komisija za trud i socijalna politika i pratenik na SDSM. No, zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski tvrdi deka “Fondot ne e prazen”, a obvinuvawata od opozicijata bile so cel sobirawe politi~ki poeni. Direktorot na PIOM, Isni Jakupi, ostana nedostapen za mediumite. Oficijalen stav ne dobivme nitu od finansiskiot direktor.

16 29.04.2010

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NOVI KVARTALNI IZVE[TAI NA MAKEDONSKITE KOMPANII

MAKSTIL SO POGOLEMI 19% PRIHODI OD PRODA@BA

se zgolemeni prihodite od proda`ba na Makstil vo prviot kvartal od 2010 godina

91% e namalena zagubata na Makoteks vo prviot kvartal

18% se pomali prihodite od proda`ba na Hoteli Metropol vo odnos na prviot kvartal lani

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

pored izve{tajot na Makstil za raboteweto vo prvite tri meseci godinava, proizvodnofinansiskite rezultati se i natamu pod silni vlijanija na globalnata kriza koja osobeno silno se odrazi vo ~eli~nata industrija. Zatoa, ovie rezultati bazirani vrz osnova na dogovoreni komercijalni aran`mani za posledniot kvartal od delovnata 2009 godina, mo`e da se ocenat duri kako o~ekuvani, objasnuvaat od Makstil vo obrazlo`enieto na finansiskiot izve{taj. Kompanijata ostvarila zaguba vo prvite

odnosot na po~etnite i zavr{nite zali Ihi pokraj koi na krajot od ovoj period kreiraa zaguba po odano~uvaweto na nepriznaenite rashodi od 25,2 milioni denari, pozitiven moment vo rezultatite na Makstil e toa {to realiziranite koli~ini od 76.100 toni bele`at rast od 24%, {to generira porast vo pogled na prihodite za proda`ba kako nose~ka prihodna stavka od okolu 19% tri meseci od 25,2 milioni denari, me|utoa, pozitiven moment e toa {to realiziranite koli~ini od 76.100 toni bele`at rast od 24% {to generira porast vo pogled na prihodite za proda`ba kako nose~ka prihodna stavka od okolu 19%. Sepak, odlu~uva~ki za krajniot ishod e odnosot

na po~etnite i zavr{nite zalihi koi na krajot od ovoj period kreiraa zaguba po odano~uvaweto na nepriznaenite rashodi od 25,2 milioni denari. Od kompanijata se o~ekuva za`ivuvawe na pobaruva~kata vo naredniot kvartal. Toa bi ovozmo`ilo zgolemuvawe na proizvod-

stvoto i iskoristenosta na procesnite linii, {to bi dovelo do namaluvawe na proizvodnite tro{oci, kako i do otstranuvawe na postojnite dispariteti na cenite me|u vleznite surovini (osobeno staroto `elezo) i finalnite proizvodi.

MAKOTEKS JA NAMALIL ZAGUBATA VO ODNOS NA LANSKIOT KVARTAL Zaguba vo ovoj kvartal ostvarila i kompanijata Makoteks. Iznosot na ovaa zaguba kaj Makoteks e okolu 1,6 milioni denari, {to sporedeno so istiot period minatata godina, mo`e da se ka`e deka pretstavuva i uspe{en rezultat na kompanijata. Zagubata na kompanijata za prviot kvartal vo 2009 godina iznesuvala okolu 18,7 milioni denari. Istata za prviot kvartal od ovaa godina e namalena za re~isi 91%. Vo pogled na operativnoto rabotewe na kompanijata, imame golemo namaluvawe na ostvarenite prihodi od proda`bi godinava, vo odnos na prethodnata godina. Godinava, nivniot iznos e okolu 3,9 milioni denari, {to e namaluvawe za re~isi 84%. Ista e situacijata i so operativnite rashodi. Ovaa godina tie iznesuvaat okolu 5,5 milioni denari, {to e namaluvawe za okolu 87% vo odnos na prethodnata godina. Ostvarenite prihodi od operativnoto

rabotewe vo 2009 godina za prvite tri meseci pokrivaat samo 55% od operativnite rashodi za toj period. Ovoj procent e pogolem vo 2010 godina za istiot period i iznesuva 70% pokrienost na operativni rashodi so ostvarenite operativni prihodi. Vakvata situacija ukaùva deka kompanijata pouspe{no go vodi svojot biznis vo 2010 godina vo pogled na operativnoto rabotewe, so bitna razlika {to e prili~no namalen obemot na operativnoto rabotewe. HOTELI METROPOL SO POMALI PRIHODI OD PRODA@BA Hoteli Metropol prviot kvartal od godinava go zavr{uvaat so neto-zaguba od okolu 17,2 milioni denari, vrz osnova na nivniot finansiski izve{taj za toj period. Ovoj iznos pretstavuva za okolu 16% pogolema zaguba vo odnos na istiot period lani, koga ovoj iznos bil 14,8 milioni denari. Vakvata netozaguba vo najgolema mera se dolì na namalenite prihodi od operativnoto rabotewe za ovoj kvartal, i od druga strana na zgolemenite operativni rashodi. Imeno, operativnite prihodi za prviot kvartal godinava se nekade okolu 11,7 milioni denari, odnosno se za okolu 17% poniski vo odnos na tie od istiot period lani. Dodeka, pak, od druga strana, ovoj kvartal porasnale operativnite rashodi za 2,5% vo odnos na lanskite. Za razlika od operativnite prihodi i rashodi, ovoj kvartal kaj kompanijata imame obratna situacija vo pogled na finansiskite rashodi i prihodi. Finansiskite prihodi ovoj kvartal se zgolemile za okolu 11%, dodeka finansiskite rashodi se namalile za okolu 27%. Sepak, so po~etokot na letnata sezona moè da se o~ekuva i promena vo pogled na celokupniot finansiski uspeh na ova dru{tvo, so ogled na toa {to minatata godina ja zavr{i so neto-dobivka od okolu 2,4 milioni denari.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda-28.04.2010)

VESTI

29.04.2010

NOV KRITERIUM ZA CENOVNI OGRANI^UVAWA PRI BERZANSKOTO TRGUVAWE d po~etokot na nedelava, Berzata gi otstranuva cenovnite ograni~uvawa (stati~ki limiti) kaj hartiite od vrednost koi se trguvaat vo re`imot na aukcisko trguvawe i so koi ne se sklu~ila nitu edna transakcija vo prethodnite 5 (pet) dena na trguvawe (ne zemaj}i gi predvid administratorskite i sistemskite blok-transakcii). Toa prakti~ki zna~i deka

dokolku so oprede-lena hartija od vrednost, za koja bile otstraneti cenovnite ograni~uvawa, bide sklu~ena transak-cija ili transakcii vo vrednost od pove}e od 300.000 denari pri aukcisko trguvawe, sledniot den trguvaweto so taa hartija od vrednost prodol`uva so cenovni ograni~uvawa (stati~ki limiti). Kako osnova za cenovnite ograni~uvawa }e bide zemena

USVOENI FINANSISKITE IZVE[TAI NA TOPLIFIKACIJA AD rz osnova na finansiskite izve{tai koi menaxmentot na Toplifikacija gi usvoi vo ramkite na nivnoto redovno godi{no akcionersko sobranie, kompanijata minatata godina ja zavr{ila so neto-dobivka od 29,8 milioni denari. Del od ovaa dobivka e odlu~eno da se raspredeli vo vid na dividenda. Pritoa upravata odlu~i toj iznos na dividenda za bruto da iznesuva 33,33 denari. Iznosot na ovaa dividenda pretstavuva 1,06% od nominalnata vrednost na akciite na Toplifikacija. Isplatata na pari~nite sredstva predvideno e da se pravi na transakciski sredstva od akcionerite vo zakonski propi{an rok do 30 septemvri ovaa godina. Kompanijata isto taka odlu~i kako posleden den na trguvawe so pravo na dividenda da se smeta 6 maj. Kako prv den na trguvawe bez pravo na dividenda e odlu~eno da bide 7 maj pri {to presekot na akcionerskite knigi e predvideno da bide napraven na 11 maj. Vrz osnova na izve{tajot za bilansot na sostojba od minatata godina upravata na Toplifikacija odlu~i da se usvojat finansiskite pokazateli iska`ani vo apsolutni iznosi vo “Bilansot na sostojba” a za vkupnata vrednost na Aktiva Pasiva vo iznos od okolu 3,5 miljardi denari. Isto taka upravata na kompanijata odlu~i da izbere nov ~len na Nadzorniot odbor na dru{tvoto. Stanuva zbor za Branko Drobwak, diplomiran ekonomist.

UTRE ZAPO^NUVA 11TA GODI[NA BERZANSKA KONFERENCIJA odine{nava Berzanska konferencija tradicionalno }e se odrì vo hotelot Metropol vo Ohrid i vo tekot na dvata dena }e bidat otvoreni diskusii vo ramkite na pet paneli od oblasta na ekonomijata i finansiite. Predvideno e ~etiri od ovie paneli da se odràt vo tekot na prviot den, pri {to na istite }e stane zbor za makedonskite ekonomski predizvici, me|unarodnite i regionalnite ekonomski predizvici, osiguritelnite dru{tva – perspektivite na biznisot i implikaciite na makedonskiot pazar na kapital i aktuelnite predizvici na finansiskata regulativa. Vo ramkite na posledniot, petti, panel koj e predvideno da se odrì posledniot den od konferencijata, }e bide diskutirano za makedonskiot pazar na kapital, pri {to izlaga~ite } e se obidat da dojdat do odgovor vo vrska so toa koj e negoviot nov razvoen model. Vovedni govori pred po~etokot na konferencijata }e imaat pretsedatelkata na Komisijata za hartii od vrednost, Marina Na} eva-Kavrakova i glavniot izvr{en direktor na Makedonska berza, Ivan [teriev. Svoe u~estvo vo ramkite na konferencijata }e zemat eminentini li~nosti, profesori i profesionalci od oblasta na ekonomijata i finansiite. Svoe izlagawe i prisustvo na konferencijata }e ima ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, kako i amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker. Dnevniot biznis-vesnik "Kapital" e eden od mediumskite pokroviteli na ovaa manifestacija.

CENATA NA NAFTATA PADNA NA 81 DOLAR enata na surovata nafta na trguvaweto na me|unarodnite pazari padna poradi lo{ite podatoci za amerikanskiot pazar i kako rezultat na namaluvaweto na kreditniot rejting na Grcija i Portugalija. Barel surova nafta za isporaka vo juni na berzata vo Wujork padna za 1 dolar na 81,4 dolari za barel, dodeka, pak, na Londonskata berza, cenata na naftata

padna za 77 centi na 85 dolari. Nafteniot pazar se najde pod pritisok od najnoviot izve{taj na Amerikanskiot naften institut koj poka`uva deka zalihite na nafta vo poslednite dve nedeli porasnale za 5,3 milioni bareli. Dopolnitelen pritisok na cenata izvr{i i prodlabo~uvaweto na gr~kata dol`~ni~ka kriza. Standard i Purs go namali kreditniot rejting na Grcija so ocena “bezvreden”.

poslednata oficijalna dnevna prose~na cena na hartijata. Ovie otstranuvawa na cenovnite ograni~uvawa berzata }e gi pravi sekoj posleden ponedelnik vo mesecot.

KOMPANII & PAZARI

18 29.04.2010 TU[ GO OTVORI ^ETVRTIOT SUPERMARKET NA MAKEDONSKIOT PAZAR

VIP OPERATOR SO BESPLATNI SMS-PORAKI KON SITE MRE@I

~era vo Veles be{e otvoren noviot trgovski centar na slovene~kiot trgovski sinxir Tu{. Ova e vtor supermarket vo Veles. Se prostira na 2.700 metri kvadratni i vo asortimanot ima pove}e od 18.000 proizvodi. Vo ramkite na centarot Tu{ }e ima i delovni prostorii, kako {to se igroteka so kafule, apteka, prodavnica za bela tehnika i aparati za doma}instvo i dr. "Na `itelite na Veles }e im

ond od 50 milioni besplatni SMS-poraki im nudi Vip operator na svoite pripejd-korisnici. So sekoe nadopolnuvawe na pripejd SIM-karti~kata, korisnicite na Vip operator }e dobijat besplatni SMSporaki od ovoj Fond, vo ist broj kolku {to e izvr{eno poslednoto nadopolnuvawe na karti~kata. “Na{ite korisnici znaat deka so nas mo`at da komuniciraat slobodno, bez ograni~uvawa.

ponudime ednostaven na~in za za{teda na pari i vreme. Na edno mesto }e im ponudime {irok asortiman na visokokvalitetni proizvodi po povolni ceni. I ponatamu }e se trudime da vospostavime silno i uspe{no pretprijatie na makedonskiot pazar, koe i vo idnina }e obezbeduva brojni, sigurni i stabilni rabotni mesta vo svojot sinxir na du}ani," izjavi direktorot na Tu{ vo Makedonija, Jernej Murn.

DIMITAR GROZDANOV SOVETNIK ZA TEHNOLOGII VO MAJKROSOFT MAKEDONIJA

BEZBEDNOSTA NA SOFTVEROT E KLU^NA ZA KOMPANIITE GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

a neodamne{niot seminar na Majkrosoft Makedonija, nasloven Microsoft Technology Update 2010, glavna tema be{e kako da se postigne bezbedna, kontrolirana i sigurna IT, odnosno nepre~eno i bezbedno realizirawe na delovnite procesi vo firmite. Razgovaravme so eden od predava~ite na seminarot, Dimitar Grozdanovski, sovetnik za tehnologii vo Majkrosoft Makedonija, za toa kako re{enijata na Majkrosoft im pomagaat na kompaniite da gi postignat ovie celi. Na koj na~in im ja garantirate bezbednosta na va{ite klienti? Za{titata na na{ite klienti ja nudime na nekolku poliwa. Eden del se bezbednosnite funkcionalnosti na samite na{i proizvodi, kako na primer Windows 7, Windows Server 2008 R2 ili Internet Explorer 8. Od druga strana, kaj ostanatite proizvodi, kako na primer za za{tita na sistemite za e-po{ta bazirani na Microsoft Exchange, go koristime

portfolioto Microsoft Forefront, koe vo taa izvedba ima pet razli~ni antivirusni proizvodi koi se integrirani vo nego i vo isto vreme moàt petpati da ja proverat istata elektronska poraka. Toa zna~i deka mo`nosta za gre{ka t.e. da pomine nekoj virus e mnogu mala. Krajniot korisnik samo gi uìva beneficiite na toj sistem i nema mo`nost da vlijae na procesot, bidej}i lu|eto zadolèni za administracija na sistemot se griàt toj da bide bezbeden za korisnicite. Vo pozadina na seto ova, Majkrosoft ima eden globalen bezbednosen centar koj ima pet lokacii vo svetot, koi 24 ~asa dnevno gi analiziraat tekovnite trendovi kaj virusite i opasnostite od Internet. Bazirano e na povratni informacii od korisnicite, koi sakaat da gi spodelat tie informacii so nas i pibli`no se raboti za informacii prosledeni od okolu 100 milioni kompjuteri na svetsko nivo, {to koristat anti-virusen softver za za{tita od Majkrosoft. Drug aspekt se digitalnite identiteti koi ovozmoùvaat ednozna~no da go definirame identitetot na korisnikot vo na{iot sistem, da utvrdime kade ima pristap, kakov e

toj pristap i koe nivo na za{tita e definirano za toj sistem. [to zna~at digitalnite identiteti? Najprosto kaàno, toa e korisni~ko ime i lozinka za najavuvawe na va{iot kompjuter. Nie go pro{iruvame konceptot na digitalen identitet, bidej}i lozinkata i korisni~koto ime moète da gi dadete na nekoj drug ili nekoj da gi doznae ili da bidat probieni. Idejata e toj digitalen identitet da bide potkrepen so digitalen sertifikat. Ako zememe primer od sekojdnevieto, toa bi bilo, na primer, li~na karta so biometriski podatoci. Iako i vo digitalniot identitet i vo kompjuterskata oblast moème da koristime biometriski podatoci. Bidej}i tie sistemi ne se sekoga{ isplatlivi za masovna upotreba, koristime sistem na digitalni sertifikati. Zna~i, so niv moème ednozna~no da go utvrduvame identitetot na ispra} a~ot/korisnikot na digitalnite informacii. Noviot operativen sistem Windows 7 doìvea golema popularnost, tokmu poradi toa {to be{e staven ogromen akcent na bezbednosta. Od druga

I ovaa ponuda e potvrda na cvrstata opredelba na Vip operator na na{ite korisnici da im ovozmo`ime {to polesna i podostapna komunikacija“, izjavi Mario Cvetkovi}, glaven marketingdirektor na Vip operator. Ovaa pripejd-ponuda se odnesuva i na postojnite i na novite Vip pripejd-korisnici. Besplatnite SMS-poraki se validni 30 dena od poslednoto nadopolnuvawe na SIM-karti~kata.

strana pak, Vista, koj isto taka be{e so bezbednosen predznak, klientite ne go prifatija, tokmu poradi faktot {to be{e premnogu dosaden vo odnos na bezbednosnite predupreduvawa? Windows 7 ima golema penetracija kaj korisnicite, no fakt e deka i kaj nego osnovata e Vista, koja, za àl, ne pomina najdobro na pazarot vo dadeniot moment. No, sega so Windows 7 se dorazvija i se dopolnija tie propusti {to bea voo~eni i tie idei i koncepti koi lu|eto gi imaa za operativniot sistem. Modelot sega, so ovoj trend na bezbednosni koncepti prilagodeni za va{iot biznis, e so cel vie da imate maksimalna bezbednost pri rabotata so toj sistem, a korisnikot da po~uvstvuva minimalna promena pri negovoto koristewe. Zna~i, da ne povtoruva do beskone~nost raboti koi sistemot bi trebalo da gi prepoznae i sistemite za za{tita bi trebalo da gi identifikuvaat. Kolku kompaniite vo Makedonija se zainteresirani za vakov vid platformi kade {to }e im bide zagarantirana bezbednosta i }e moàt da gi koristat ovie mre`ni komunikacii bez da bidat probieni? Zgolemenata penetracija na kompjuterski bazirani re{enija kaj firmite i javnata javnat uprava, sami po sebe nametnuvaat interes za za{tita i nametnuv bezbednost bezbedno na tie digitalni podatoci i sistemi. Sekako, interesot s prvo se javuva kaj finansiskiot i telekomunikaciskiot sektor. Vo sekoj telekomun slu~aj, tipot na barawata zavisi i ti od momentalnata zakonska regulativa moment vo dadena daden oblast i vnatre{nite politiki za kompjuterska bezbednost na firmata. firma Ako go gledame bezbednosnoto re{enie kako brojka, ~ini r mnogu, no ako go potkrepime so soodvetna biznis-logika i cel, odnosno biz toa {to dobiva firmata {to bara takvo re{enie, koi se negovite predre{ nosti, {to {t se za{tituva itn, vo toj slu~aj i ne se tolku skapi. Vo sekoj slu~aj, nema ne da dobiete apsolutna garancija. garancija Kolku se posofisticirani re{enijata re{enija i konceptite za bezbednost na tie sistemi, tolku se posofisticirani i napadite vrz posofist niv. Od tie ti pri~ini, se prepora~uva periodi~na periodi~ proverka na bezbednosnite modeli mode koi se implementirani kaj dadeno daden re{enie ili servis. Na primer, vo momentot rabotime na eden proekt kade {to razvivame pro sistem na n elektronski formulari. Zna~i imame sistem koj digitalno Z prosleduva nekakvi dokumenti i informacii, koi gi sledat vnatre{nite pravila na firmata. Go zamenuvame tradicionalniot model (na hartija) so eden nov, pobrz i poefikasen. Zamislete kolku eden vakov sistem }e & za{tedi na edna kompanija. Iako ovoj servis e zatvoren i komunicira samo vo zatvorena sredina, pred da go pu{time vo upotreba, istiot go publikuvame na Internet, za da se napravi test-napad. Celta e "hakerite" (t.n. eti~ki hakeri) bukvalno da go napa|aat sistemot koj {to sme go pravele, za da vidat dali e napraveno po bezbednosnite pravila koi {to Majkrosoft gi prepora~uva za vakov tip re{enija. Rezultatite od tie testovi gi vra}ame nazad na proektot i se popravaat rabotite, dokolku ima nekakvi nedostatoci ili propusti, i potoa re{enieto pak se zatvora samo za vnatre{na upotreba. Vakvi scenarija so testovi se pravat, na primer, i za elektronsko bankarstvo. Kolku se bezbedni socijalnite mreì,

“Zgolemenata penetracija na kompjuterski bazirani re{enija kaj firmite i javnata uprava, sama po sebe nametnuva interes za za{tita i bezbednost na tie digitalni podatoci i sistemi” so ogled na toa {to koristeweto na Fejsbuk vo Makedonija doìvea revolucija? Bezbednosnoto izloùvawe sekoga{ e rizik, bez razlika dali e fizi~ko ili digitalno. Seto toa e dobro, bidej}i trgnuva so dobra ideja – komunikacija i razmena na informacii. Se pravat digitalni prijatelstva. Toa treba da go ima, no treba sekoga{ da bideme vnimatelni. Ne treba da zaboravime deka ne se site so dobri nameri. Imame slu~ai na pedofilija, kra`ba na podatoci, kra`ba na identitet, kra`ba na li~ni podatoci. Vakvite mreì obi~no trgnuvaat so nekoj otvoren koncept, bez posebna grià za bezbednosta, koj poleka po~nuva da se stega kako {to naiduvaat na problemi. No, naj~esto nametnuvaweto na postrogi bezbednosni pravila e komplicirano ili neintuitivno za korisnicite. Na primer, kaj Fejsbuk malku e nezgodno bidej}i dokolku sakam dopolnitelno da go za{titam mojot profil, odnosno da vovedam pogolemo nivo na privatnost za nekoi opcii, treba da pominam niz nekolku pod-menija za da go storam toa. (dali sakam da mi gi gledaat slikite, koj moè koja informacija da ja gleda na mojata stranica itn.). Toa za obi~en korisnik e malku dosadno i komplicirano. [to s$ treba da e zabraneto za edna kompanija da se za{titi od virusi? Bezbednosno gledano, s$ po~nuva so identitetot. Korisnikot dobiva najniski privilegii vo sistemot. Moè da se najavi vo sistemot, da gi koristi instaliranite i odobreni aplikacii, no ne moè da instalira novi ili dopolnitelni aplikacii. Vtora bitna rabota e kontrolata na pristap do internet-sodrìni, a i tie sodrìni koi se dozvoleni soodvetno da se proveruvaat – antivirusna za{tita, proverka na komunikacijata so Internet, proverka na elektronskata po{ta i sli~no. Voobi~aeno, toa e definirano i regulirano kaj pogolem broj od korisnicite so koi rabotime. Nie i koga implementirame nekoj sistem kaj korisnicite, prepora~uvame deka za odreden tip sistem treba da ima odredeni bezbednosni parametri. Toa go sinhronizirame i so politikite na firmite i so vaè~kata regulativa. Imame prilagodeni re{enija koi gi prilagoduvame so dopolnitelno konfigurirawe za da odgovaraat na potrebite na klientite. Majkrosoft nema politika da go otpakuvate proizvodot i odedna{ da raboti kako {to sakame nie. Idejata ni e da obezbedime platforma koja korisnikot }e moè maksimalno da ja iskoristi so soodvetno prilagoduvawe.

KOMPANII & PAZARI HRVATSKATA IN2 OTVORI FIRMA VO MAKEDONIJA rvatskata softverska grupacija IN2 otvori pretstavni{tvo vo Makedonija. Kompanijata svojata firma IN2 DOOEL Skopje ja otvori na krajot na minatata godina, a oficijalno po~na da raboti nedelava. “Na makedonskiot pazar IN2 dosega ima{e proekti samo vo finansiskiot sektor, {to e samo edno od podra~jata na na{eto rabotewe. So osnovaweto na firmata, `elbata na IN2 e da go

pro{iri svoeto rabotewe i vo ostanatite pazarni segmenti, so poseben naglasok na zdravstveniot i javniot sektor“ izjavi Ante Mandi}, pretsedatel na upravata na IN2. IN2 DOOEL Skopje e desetta ~lenka na grupata IN2. So osnovaweto na samostojna firma, IN2 ja poka`uva namerata za pointenzivno rabotewe i deluvawe na makedonskiot pazar, kade {to dosega be{e prisutna

29.04.2010 AMERIKANSKI DIZAJNERI KREIRAA ZA MAKEDONSKI TEKSTILNI KOMPANII

samo preku mati~nata firma od Zagreb.

a modnata revija na Univerzitetot Merimaunt vo Virxinija minatata nedela, trojca studenti-diplomci od Katedrata za moda i dizajn izlo`ija kreacii {to se plod na sorabotkata so dve tekstilni kompanii od Makedonija. Preku proektot na USAID, kompaniite INT i Astibo gi ra{irile modnite linii na amerikanskite studentidizajneri na evropskiot pazar, a {iele pilot-modeli

VLADATA PROEKTIRA RAST NA VRABOTENOSTA OD 3% GODINAVA

milanovska@kapital.com.mk

e o~ekuva deka godinava brojot na vraboteni }e se zgolemi za 3%, kako rezultat na o~ekuvanoto zazdravuvawe na svetskata i makedonskata ekonomija i zgolemuvaweto na ekonomskata aktivnost, stoi vo makroekonomskata politika na vladata za 2010 godina. Soglasno toa, stapkata na

vrabotenost vo 2010 godina e proektirana na nivo od 39,5%, {to zna~i zgolemuvawe za 1 procenten poen vo odnos na 2009 godina. Stapkata na nevrabotenost vo 2010 godina e proektirana na nivo od 30,8%, odnosno, se o~ekuva istata da se namali za 1,3 procentni poeni vo odnos na 2009 godina, koga iznesuva{e 32,1%. Sepak, optimisti~kite proekcii na vladata ne se odnesuvaat samo na novi vrabotu-

za plasman na pazarite vo Zapadna Evropa. Lori Bruk e od korporacijata za ekonomski razvoj Karana vo Arlington, preku koja se povrzale studentite i kompaniite: „So ovoj proekt ve}e gostuvavme na nekolku modni nedeli vo Germanija. Organiziravme delovni sostanoci so potencijalni kupuva~i vo Velika Britanija”. Amerikanskite dizajnerki Karen Katawa, Xesika Grej i Alison Xordan se zadovolni od

profesionalnosta na makedonskite tekstilni kompanii vo realiziraweto na nivnite zamisli.

NA CRNA GORA I FALAT 15.000 RABOTNICI Denovive, Crna Gora objavi deka ima golem deficit na rabotna sila. Nedostigot od 15.000 rabotnici vo turizmot, uslu`niot i ugostitelskiot sektor delumno treba da se popolni so rabotna sila od sosednite zemji. Direktorot na tamo{nata Agencija za vrabotuvawe, Zoran Ili}, izjavi deka Crna Gora mo`e da obezbedi samo 5.000 rabotnici za pretstojnata sezona. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, za "Kapital" velat deka nemaat dobieno nikakvo barawe od strana na crnogorskata vlada, koja denovive isprati takvi dopisi do kosovskiot i do albanskiot vladin vrv.

NAJMNOGU SE BARAAT UGOSTITELI I GRADE@NI RABOTNICI VIKTORIJA MILANOVSKA

vawa, tuku i na lica koi dosega rabotele, no ne bile prijaveni. Pra{aweto dali ova zna~i deka gorenavedeniot rast na vrabotuvawata vo golem del e fiktiven, ekspertite go tolkuvaat kako sosema normalno, objasnuvaj} i samo deka visokite normi si go pravat svoeto i deka rabotodava~ite se ispla{eni od visoki kazni, pri {to mora da gi prijavuvaat svoite vraboteni. Nadle`nite tvrdat deka

e logi~no da se imaat optimisti~ki proekcii vo odnos na rastot na vrabotenosta i go potvrduvaat stavot na agenciite za vrabotuvawe deka zgolemena kontrola vrz rabotodava~ite igra golema uloga pri porastot na koeficientot na vrabotenost vo zemjava. "Krizna godina e, no dlaboko e intenzivirana kontrolata vrz rabotodava~ite. Imame s$ pomalku neprijaveni lica, a toa zna~i pogolem broj

vraboteni", objasnuva za "Kapital" Spiro Ristovski, zamenik-minister za trud i socijalna politika, dodavaj} i deka i konceptot brutoplata pretstavuva hendikep za onie koi pred negovoto voveduvawe ne gi prijavuvale svoite rabotnici. LETNITE TERASI JA ZGOLEMIJA POBARUVA^KATA ZA KELNERI Vo odnos na sektorite koi vo momentov nudat najmnogu rabota, Ristovski go izdvojuva grade`ni{tvoto, koe, kako {to veli, i vo tekot na minatata godina bele`elo najgolem interes za novi vrabotuvawa. Spored negovite o~ekuvawa i ugostitelskiot sektor sezonava } e ima zgolemena potreba od novi vraboteni. "Iako s$ u{te e rano da se zboruva za zgolemuvawe ili namaluvawe na vrabotenosta, sepak, s$ upatuva kon toa deka koeficientot na vrabotenost do krajot na godinava }e se izedna~i so toj vo 2009 godina", izjavi za "Kapital" Darko Velkov od vrabotuvanje. com, potenciraj}i deka se

Spored

nadle`noto ministerstvo i agenciite za vrabotuvawe, zgolemenata kontrola vrz rabotodava~ite igra golema uloga pri porastot na koeficientot na vrabotenost vo zemjava

zgolemuva brojot na prijaveni rabotnici, {to samo po sebe zna~i "omeknuvawe" na sivata ekonomija. Ona {to e interesno e deka ugostitelskiot sektor, koj do neodamna be{e vo nezavidna sostojba, sega e me|u onie koi nudat novi rabotni mesta. Od agenciite za posreduvawe pri vrabotuvawe smetaat deka ova e rezultat na otvoraweto na letnite terasi vo sklop na ugostitelskite objekti.

20 29.04.2010

BANKI I FINANSII

DVE NOVI EKSPOZITURI NA OHRIDSKA BANKA hridska banka, ~lenka na grupacijata Sosiete @eneral, otvori dve novi ekspozituri, edna vo Skopje, vo noviot Super Tineks na Prvomajska i edna vo Ko~ani. „Otvoraweto na novite ekspozituri e vo nasoka na strate{kata opredelba na Ohridska banka za ekspanzija na makedonskiot pazar. Sledej}i gi pozitivnite trendovi vo razvojot na makedonskata ekonomija, ova pretstavuva na{ pridones i zna~ajna investicija

za pro{iruvawe so novi ekspozituri niz zemjata. Ekspoziturite se organizirani spored principot na li~en pristap, {to zna~i deka na sekoj komitent na raspolagawe mu stoi li~en bankar za stru~no sovetuvawe so celosna poddr{ka za finansisko rabotewe vo zemjata i so stranstvo” – istakna pretsedatelot na Upravniot odbor na Ohridska banka, Jitka Pantu~kova. So novootvorenite objekti se pro{iruva delovnata mre`a na bankata,

koja broi 28 ekspozituri, od koi 11 vo Skopje, a ostanatite vo gradovite {irum teritorijata na R. Makedonija.

AGENCIJATA ZA SUPERVIZIJA NA OSIGURUVAWETO SORABOTUVA REGIONALNO o tekot na minatata nedela, makedonskata Agencija za supervizija na osiguruvaweto(ASO) potpi{a memorandumi za sorabotka so Agencijata za supervizija na osigurvawe na Crna Gora i Agencijata za regulirawe na finansiskiot pazar vo Republika Albanija (AFSA). Ovoj dokument e vo funkcija na zajaknuvawe i prodlabo~uvawe na sorabotkata pome|u ovie regulatorni organi vo oblasta na supervizijata na osiguruvawe. “So potpi{uvaweto na ovie memorandumi se o~ekuva preku razmena na informacii i podatoci zna~itelno da se pridonese za ponatamo{en razvoj na osiguruvaweto, pogolema transpar-

entnost kako na doma{niot taka i na stranskite pazari i da se pridonese kon pogolema efikasnost na supervizorskata funkcija”, veli direktorot na ASO, Klime Poposki.

БРУТО НАДВОРЕШЕН ДОЛГ ВО ОДНОС НА БДП

ОД 30% ДО 50%, УМЕРЕНА ЗАДОЛЖЕНОСТ

VLADIMIR GLIGOROV

ZADOL@UVAWETO SO EVROOBVRZNICA ]E GO ZGOLEMI DOLGOT NA DR@AVATA

MAKEDONIJA GO NADMINA LIMITOT NA UMERENO ZADOL@ENA ZEMJA ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

laniranoto zadolùvawe na dràvata so izdavawe na nova evroobvrznica dopolnitelno }e go prodlabo~i javniot dolg. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii za sostojbata na javniot dolg vo koj vleguvaat dolgot na dràvata, na javnite pretprijatija i na kompaniite koi {to se vo celosna ili dominantna dràvna sopstvenost, na op{tinite i na Narodnata banka, zadolènosta postojano raste. Zaklu~no so fevruari, vkupniot javen dolg iznesuva 2.247 milijardi evra, {to e 32,5% od BDP. Ovoj procent na zadolènost na dràvata s$ u{te ne e zagriùva~ki, ako se analizira od aspekt na Mastri{kite kriteriumi, koi predviduvaat dolgot na dràvata da moè da dostigne do 60% od BDP. No, spored bruto-nadvore{niot dolg na

zadolùvawe na zemjava so izdavawe na Planiranoto nova evroobvrznica dopolnitelno }e go prodlabo~i nadvore{niot dolg. Spored poslednite podatoci od NBM za bruto-nadvore{niot dolg, Makedonija go nadmina limitot na umereno zadolèni zemji do 50% od BDP. Zaklu~no so krajot na minatata godina, brutonadvore{niot dolg na zemjava iznesuva 57,9% od BDP. Ekspertite sugeriraat razumno zadolùvawe za kapitalni investicii, a ne za plati na javnata administracija i za socijalni dava~ki zemjata, vo koj osven javniot dolg, vleguva i dolgot na kompaniite i na bankarskiot sektor kon nadvore{ni izvori, Makedonija ve}e ja nadmina granicata na umereno zadolèni zemji. Spored poslednite statisti~ki podatoci, toj dolg do krajot na minatata godina iznesuva 3.839 milijardi evra ili 60,8% od BDP. Povisokoto nadvore{no zadolùvawe se dolì na zgolemenoto pozajmuvawe na kapital i od privatniot i od javniot sektor. Od as-

pekt na rokovite, najgolem del od dolgot ili 66,1% od nadvore{nata zadolènost se odnesuva na dolgoro~ni zaemi, kako odraz na pozajmuvaweto na dràvata so izdavawe na obvrznici. Od minatata godina, javniot dolg kontinuirano raste poradi potrebata od pogolemo zadolùvawe za finansirawe na buxetskiot deficit. Potrebata za zadolùvawe na me|unarodniot finansiski pazar ja potvrduvaat i podatocite za prihodite vo

buxetot, spored koi samo vo prvite 2 meseci od godinata napraven e deficit vo buxetot od okolu 67 milioni evra, {to e re~isi polovina od planiraniot buxetski deficit za celata godina. Vladata ve}e najavi deka planira da izdade nova evroobvrznica vo vtorata polovina na godinata za pokrivawe na buxetskata dupka. Kako {to ve}e objavi "Kapital", od vladini izvori, najverojatno }e se izdava evroobvrznica vo vrednost od 300 milioni

EKONOMSKI ANALITIÂR “Makedonija ne moè da si dozvoli rasipni~ki da se rasfrla so pari. Toa ne zna~i deka ne treba da se zadolùva, no va`no e kako se tro{at tie pari. Dokolku planira da go zgolemi zadolùvaweto, vladata mora da obezbedi evtini i podolgoro~ni krediti koi }e gi iskoristi za razvoj na ekonomijata. Tie krediti }e bidat isplatlivi i korisni dokolku BDP na zemjata raste pobrzo od rastot na kamatite {to se pla}aat za tie zaemi. Toga{, toa nivo na javen dolg }e bide odr`livo.” evra, za {to ve}e se odbrani i dvete banki koi }e gi ponudat na{ite obvrznici na Londonskata berza. ZA [TO NÉ ZADOL@UVA VLADATA? Ekspertite ja kritikuvaat vladata deka se zadolùva neproduktivno so visoki kamati za finansirawe na tekovni potrebi. Tie sugeriraat parite {to gi pozajmuvame so visoki kamati da se tro{at za izgradba na kapitalni proekti vo infrastrukturata, obrazovanieto, energetikata, a ne za plati i socijalni transferi. Spored niv, takvoto zadolùvawe ne reproducira ekonomski razvoj i pretstavuva samo tro{ok. “Makedonija ne moè da si dozvoli rasipni~ki da se rasfrla so pari. Toa ne zna~i deka ne treba da se zadolùva, no va`no e kako se tro{at tie pari. Dokolku planira da go zgolemi zadolùvaweto, vladata mora da obezbedi evtini i

podolgoro~ni krediti koi }e gi iskoristi za razvoj na ekonomijata. Tie krediti }e bidat isplatlivi i korisni dokolku BDP na zemjata raste pobrzo od rastot na kamatite koi {to se pla}aat za tie zaemi. Toga{, toa nivo na javen dolg }e bide odr`livo. Kako pozitiven primer }e ja poso~am Irska, koja na po~etokot na devedesettite godini ima{e javen dolg i pogolem od 90% od BDP. Razvojnite investicii obezbedija zabrzan porast na ekonomijata, a kamatite {to gi pla} a{e zemjata bea zna~itelno poniski od porastot na BDP”, neodamna izjavi za "Kapital" ekonomskiot analiti~ar Vladimir Gligorov. JAVNIOT DOLG ]E RASTE Spored strategijata na Ministerstvoto za finansii, javniot dolg zna~itelno }e se zgolemuva do 2011 godina. Ovaa godina e proektirano da dostigne do 2,73 milijardi evra, odnosno 34,7% od BDP, a za idnata godina vladata planira da go zgolemi zadolùvaweto do 39,5% od BDP, odnosno na 3,41 milijarda evra. Iako, spored Mastri{kite kriteriumi toa e dozvoleno nivo na javen dolg, sepak, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo svojot posleden izve{taj za Makedonija & sugerira na zemjava da go namali zadolùvaweto do 25% od BDP, kako optimalno odr`livo nivo za makedonskata ekonomija. Iako vo ekonomskata literatura nema precizen limit do koj e odr`livo nivoto na javen dolg, sepak, spored MMF, zemjite vo razvoj kako Makedonija treba da odrùvaat poniski nivoa na dolg od razvienite zemji. “Edna od pri~inite zo{to Makedonija treba da go odrùva javniot dolg na stabilno nivo, se najavite deka zemjata pove}e }e pozajmuva poskapi zaemi od komercijalnite pazari, po promenlivi kamatni stapki. Studiite na MMF pokaùvaat pogolema verojatnost za finansiski problemi vo onie zemji vo razvoj koi imaat povisoko nivo na javen dolg od 25% od BDP. Isto taka, zemjite so fiksen devizen kurs kako Makedonija e podobro da odrùvaat ponisko nivo na javen dolg”, pi{uva vo posledniot izve{taj na MMF za Makedonija.

BANKI I FINANSII

29.04.2010 KOMERCIJALNA SO RAST NA DOBIVKATA OD 19,2% VO PRVIOT KVARTAL

NLB TUTUNSKA GI NAMALI KAMATNITE STAPKI

LB Tutunska banka, kako rezultat na namaluvaweto na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi, gi namali kamatite na kreditite i depozitite za pravni i fizi~ki lica. Novite kamatni stapki na denarskite depoziti va`at od 12 april 2010 godina i se odnesuvaat na site novoodobreni depoziti i depoziti sklu~eni od prvi juni 2009 godina. Za site sklu~eni denarski depoziti do prvi juni 2009 godina }e

va`at starite kamatni stapki. Namaluvaweto na kamatnite stapki kaj kreditite za pravni lica iznesuva 1% za denarskite krediti i 0,5% za denarskite krediti so devizna klauzula i se odnesuva na site novoodobreni krediti od 19 april 2010 godina. Kamatnite stapki na denarskite depoziti za pravni lica se namaleni do 0,5%, a na denarskite depoziti so devizna klauzula do 1% i se so va`nost od 19 april godinava.

omercijalna banka vo prviot kvartal od godinata go zavr{i so rast na dobivkata od 19,2% koja dostigna 151 milioni denari. Spored nerevidiraniot finansiski izve{taj objaven na Makedonska berza, pozitivni rezultati bankata ostvarila i kaj prihodite od kamati. Vo prviot kvartal kaj ovaa stavka ima zgolemuvawe od 10,1%, a vkupnite prihodi iznesuvaat 568 milioni

denari. Neto-prihodite od provizii i nadomestoci od januari do krajot na mart porasnale za 9,3% na 181 milion denari. Komercijalna banka minatata godina ja zavr{i uspe{no so pozitivni finansiski rezultati. Neto-dobivkata na bankata ostvarena vo celata godina dostigna nad edna milijarda denari ili 17,5 milioni evra.

UJP GO OBJAVI STRATE[KIOT PLAN ZA RAZVOJ VO SLEDNITE TRI GODINI

DANO^NI BROEVI I ZA FIZI^KITE LICA

17.03.2010 21

milioni evra se planirani za ostvaruvawe na celite na UJP za periodot 2010 - 2012

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

pravata za javni prihodi za ostvaruvawe na svoite celi za periodot od 2010 do 2012 vo svojot strate{ki plan ima zacrtano deka & se potrebni okolu 17 milioni evra. Po godini, rasporedot na ovie sredstva bi bil 13,5 milioni evra za 2010 godina, 3,6 milioni evra za 2011 i okolu 1,5 milioni evra za 2012 godina. Celite na UJP za ovoj period se naso~eni kon zgolemuvawe na administrativnite kapaciteti, implementacija na sovreme-

na gra|ani koi podnesuvaat godi{ni dano~ni prijavi za ostvarenite prihodi i dano~nata obvrska koja proizleguva od niv, voveduvaweto na konceptot„bruto-plata” i novata obvrska za administrirawe na socijalnite pridonesi od plata, baraat vospostavuvawe na novi integrirani evidencii za dano~nite obvrski na poedincite. Ottuka, se nametnuva i potrebata za voveduvawe na Dano~en broj za gra|aninot, formirawe na registar na tie broevi i elektronski dano~ni dosieja za fizi~kite lica. Vakvata programa pretstavuva pribli`uvawe kon evropskata i, voop{to, svetskata praktika. KOMPANII I GRA\ANI ]E SE OBRABOTUVAAT VO POSEBNI SEKTORI Reorganizacijata na UJP se odnesuva i na razgrani~uvawe na rabotite i rabotnite zada~i povrzani so subjektite koi izvr{uvaat ekonomski aktivnosti (biznis-zaednica) i poedincite i nivnite ostvareni prihodi (fizi~ki lica). Posebno zna~ewe imaat i otpo~natite procesi na decentralizacija na funkcijata „uslugi na dano~ni obvrznici”, i centralizacija na funkcijata „priem i obrabotka na dano~ni prijavi” i „prisilna naplata na dano~nite dolgovi” preku

17 milioni evra kolku {to & se potrebni na Od dano~nata uprava za razvoj vo slednite tri godini, najgolem del }e bide iskoristen za nova informati~ka infrastruktura, zavr{uvawe na procesot na fiskalizacija i podobruvawa pri odano~uvaweto na fizi~kite lica i kompaniite. nata tehnologija, podignuvawe na kvalitativnite standardi na delovnite procesi i pribli`uvawe do praktikite i standardite na Evropskata unija. Pri toa od planiranite sredstva za realizacija na merkite i aktivnostite predvideni vo strate{kiot plan, najzna~ajni se onie za obezbeduvawe na informati~kata inK

frastruktura, zavr{uvawe na procesot na fiskalizacija, obezbeduvawe na prostor za rabota i podobruvawe na uslovite na raboteweto, plati na novovrabotenite i organizirawe na obuki. ELEKTRONSKI DANO^NI DOSIEJA Vo periodot 2010-2012 godina, se planiraat {est osnovni razvojni E

strate{ki celi. Del od niv pretstavuvaat kontinuiran razvoj i nadogradba na ve}e vovedenite merki i nivno zajaknuvawe so novi aktivnosti, a del od strate{kite celi se pro{iruvaat so novi merki za zajaknuvawe na administrativniot kapacitet i osposobuvawe na dano~nata administracija. Zgolemuvaweto na brojot L

razvojot na Centarot za obrabotka na prijavi i Centarot za vpari~uvawe na dolgovi. So integrirawe na podatocite za socijalnite pridonesi i personalniot danok na gra|anite, od prijavite za plata, od prijavite za prihodite koi se odano~uvaat, od godi{nite izve{tai na isplatuva~ite na prihodi i od godi{nite dano~ni prijavi, a potoa i od podatocite koi UJP gi prezema od drugi institucii i novite podatoci koi vo idnina }e gi prezema od drugi bazi na podatoci, }e se oformi funkcionalna celina i kvalitativna osnova za odano~uvawe i uslugi kon gra|anite kako dano~ni obvrznici. Noviot IT-sistem na UJP, koj treba da bide staven vo funkcija vo 2010 godina, podrazbira i migracija na podatocite od stariot IT-sistem, testirawe na noviot sistem i obuka za koristewe i odr`uvawe na novoto informacisko re{enie za site vraboteni, soglasno nivnite ovlastuvawa za koristewe i posebnite potrebi. Sledej}i go razvojot na informati~kata tehnologija, }e se vgraduva sovremena kompjuterska oprema, osobeno oprema za implementacija na integriranata naplata na socijalnite pridonesi i personalniot danok od plata i periferna kompjuterska oprema, kako i dogradba na postojniot bezbednosen yid (firewall). Za zgolemenite funkcii na UJP i zgolemeniot obem na hardver, se planira i rekonstrukcija na sistem-salata, nabavka na mre`na oprema, mre`no povrzuvawe na dano~nite oddelenija i dano~nite {alteri.

22 29.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BUGARIJA ]E INVESTIRA VO SRPSKATA AVTOINDUSTRIJA ugarija e zainteresirana za investicii vo proizvodstvoto na avtomobili vo Srbija, izjavi bugarskiot minister za ekonomija Traj~e Trajkov. Toj izjavi deka bugarskite kompanii sakaat da u~estvuvaat vo privatizacijata, no i so grinfild investicii vo Srbija i dodade deka dvete zemji treba da ja prodlabo~at sorabotkata i da rabotat na zaedni~ki proekti. Srpskiot minister za trgovija

Slobodan Milosavlevi} re~e deka bugarskite investicii se dobredojdeni vo Srbija i dodade deka na sredbata so Trajkov se razgovaralo i za srpskite investicii vo Bugarija. „Celta e da razvivame dobrososedski odnosi i da se koristi ~lenstvoto na Bugarija vo EU, za da ja zabrzame evropskata integracija na Srbija”, re~e Milosavlevi}. Stokovnata razmena pome|u Srbija i Bugarija vo 2009

ROMANIJA MORA DA [TEDI godina iznesuva{e 596,3 milioni dolari, {to e za 40% pomalku vo sporedba so 2008 godina.

omanskiot premier Emil Bok izjavi deka vladata mora da prezeme merki za {tedewe ili vo sprotivno zemjata bi do`iveala ekonomski kolaps. “Romanija se soo~uva so najgolema recesija vo poslednite 60 godini, i nie sme prisileni da go stegneme remenot na buxetot i da gi poddr`ime ekonomskite aktivnosti”, re~e Bok, i dodade deka dokolku negovata zemja ne bi prezla merki dosega, negovata zemja bi bila blokirana. Toj naglasi deka vladata i vo

idnina }e stori s$ {to e vo nejzina mo} za da ja so~uva biznis-klimata vo zemjata. Deficitot vo romanskiot buxet minatata godina iznesuva{e 8,3% od Bruto-doma{niot poizvod (BDP), dodeka ovaa godina se o~ekuva namaluvawe na 5,9%. Romanija poradi visokiot buxetski deficit otstapi od vlezot vo evrozonata.

Koridorot 10, so

INFRASTRUKTURA

dol`ina od 2.300 kilometri, na konferencijata vo Helsinki vo 1997 godina e dodaden na spisokot na evropski koridori kako glavna vrska na severozapadna Evropa so ju`na i jugoisto~na Evropa, a glavnata trasa po~nuva od Salcburg vo Avstrija do Solun vo Grcija

KORIDOROT 10 ]E OVOZMO@I EKONOMSKA PRERODBA NA SRBIJA

"Ako nekoj patu-

va od Avstrija do Turcija, }e razmisli dobro dali }e patuva preku Ungarija, Romanija, Bugarija ili preku Srbija, koja }e bide zaobikolena ako nema avtopat niz celata svoja teritorija", izjavi direktorot na belgradskiot Institut za ekonomski nauki, Dejan Eri}, koj tvrdi deka zemjata nema jasna vizija za razvojot na patnata infrastruktura vo slednite dve decenii

1,1

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija mora vo pokratok rok da go zavr{i patniot Koridor 10. Vo sprotivno, } e ja izgubi centralnata pozicija vo tranzitniot soobra}aj niz jugoisto~na Evropa, bidej} i sosednite zemji zabrzano ja gradat patnata infrastruktura, predupreduvaat ekspertite vo Srbija. Tie procenuvaat deka Koridorot 10 na Srbija bi mo`el da & donese zarabotka od milijardi evra na godi{no nivo. Deka rabotite ne stojat vo mesto, potvrduva i srpskiot minister za infrastruktura. "Za zavr{uvawe na Koridorot 10 do 2012 godina ve}e se obezbedeni 1,1 milijardi evra", tvrdi ministerot za infrastruktura, Milutin Mrkowi}. Izgradbata na avtopatot }e ja vr{i doma{en

konzorcium na grade`ni firmi (U`ice, Planum i Borovica), predvoden od javnoto pretprijatie za pati{ta. Direktorot na Institutot za ekonomski nauki, Dejan Eri}, oceni deka koga }e bide zavr{en Koridorot 10, Srbija }e ima ogromna korist, istaknuvaj}i deka izgradbata na avtopati{tata na mnogu zemji im ovozmo`ila ekonomska prerodba. "Ako nekoj patuva od Avstrija do Turcija, }e razmisli dobro dali }e patuva preku Ungarija, Romanija, Bugarija ili preku Srbija, koja }e bide zaobikolena ako nema avtopat niz celata svoja teritorija", izjavi Eri}. Toj napomena deka Srbija e edna od retkite zemji vo regionot koja nema avtopat niz celata svoja teritorija i s$ u{te nema jasna vizija za razvojot na patnata infrastruktura za slednite dve decenii. Za profesorot od Ekonomskiot fakultet vo Belgrad, Qubodrag Savi}, nelogi~no

e toa {to vo Srbija predolgo traat podgotovkite za izgradba na tolku va`na soobra}ajnica, kako {to e Koridorot 10. "Za mene, objasnuvaweto deka nema dovolno pari e nedovolno, bidej}i postojat zemji koi koristele koncesii za izgradba na zna~ajni soobra} ajnici", izjavi Savi} i dodade deka poradi docneweto gubi i srpskata grade`na industrija. Savi} istakna deka so zavr{uvaweto na Koridorot 10 bi se skratile patot i vremeto za transport na srpskite stoki do destinaciite vo Evropa, imaj}i predvid deka Evropskata unija (EU) e najgolem nadvore{no-trgovski partner na Srbija. Vesna Kosti}, portparol na Svetska banka vo Srbija, re~e deka bankata }e go finansira gradeweto na avtopatot so 388 milioni dolari, i dodade deka ova e najgolem kredit {to Srbija go dobila od ovaa me|unarodna

institucija. Srbija gi ispolnila site potrebni uslovi za ovoj kredit, no }e mora vo izgradbata da ispo~ituva i odredeni standardi na kvalitet za za{tita na `ivotnata sredina i da bide zavr{ena eksproprijacijata na zemji{teto na delnicite predvideni za gradba. Ekonomistot Milan Kova~evi} re~e deka za razvojot na doma{nata ekonomija od ogromna va`nost e Srbija da ima dobri soobra}ajni vrski, so {to bi privlekla stranski kapital, i izrazi `alewe {to izminatiot period ne bila razviena patnata infrastruktura. AVTOPATI[TA VO REGIONOT Bugarija i Romanija rabotat na zavr{uvawe na Koridorot 4, poradi koj zna~itelno e namalen tranzitot na vozilata niz Srbija, a Koridorot 8 treba preku Tirana, Skopje i Sofija da gi povrze albanskite pristani{ta Dra~

i Valona i italijanskoto pristani{te Bar i Brindizi so crnomorskite pristani{ta Burgas i Varna. Pri{tina i Tirana vo maj minatata godina zaedni~ki probija tunel dolg 5,5 kilometri na patot Morina – Kuks na avtopatot Pri{tina – Dra~, a na 12 april ovaa godina albanskata vlada vo Pri{tina i amerikanskoturskata kompanija Behtel– Enka potpi{aa dogovor za izgradba na avtopat od mestoto Morine, na granicata so Albanija, do Merdare, na administrativnata linija so Srbija. Slovenija, koja po povr{ina e ~etiripati pomala od Srbija, ima izgradeno 513 kilometri avtopat. Vo niv, spored podatocite na Ministerstvoto za soobra}aj, vlo`eni se 5,7 milijardi evra, a vo najgolem del se finansirani od krediti, od buxetot i od fondovi od Evropskata unija. Za razlika od Slovenija,

REPUBLIKA SRPSKA VLO@UVA 20 MILIONI EVRA VO RURALNI SREDINI

SRBIJA ]E GRADI NUKLEARNA CENTRALA VO BUGARIJA?

rpskata vlada ja razgleduva ponudata za vlez vo proektot za izgradba na zaedni~ka nuklearna centrala Belene vo Bugarija, izjavi srpskiot premier Mirko Cvetkovi}. Toj dodade deka vo tek e ekspertska analiza na dokumentacijata vo vrska so izgradbata na atomskata centrala na bugarskata teritorija.

inisterot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na Republika Srpska (RS), Radivoje Brati}, izjavi deka od 40 milioni evra predvideni za ova ministerstvo vo 2010 godina, polovina od sredstvata odnosno 20 milioni evra }e bidat vlo`eni vo razvoj na ruralnite sredini preku izgradba na pati{ta i drugi infrastrukturni objekti. Ostanatite 20 milioni

evra }e se potro{at za pottiknuvawe vo zemjodelstvoto. “Ovaa godina vladata na RS ima 40 milioni evra, za zemjodelstvoto za razlika od minatata godina koga vo buxetot bea na raspola|awe samo 14 milioni evra”, re~e Brati}. Ministerot za zemjodelstvo isto taka veti deka }e im pomogne na doma}instvata i

zemjodelcite vo RS, koi imaat problemi so vodosnabduvaweto.

“U~estvoto na Srbija vo izgradbata na nuklearnata centrala, duri i ako bi bilo simboli~no, } e podrazbira deka toa e zaedni~ki proekt na dvete zemji”, izjavi Cvetkovi}. Srpskiot premier naglasi deka dokolku Srbija vleze vo ovaa rabota nema vo potpolnost da go re{i problemot so strujata, no bi mo`elo mnogu da pomogne.

milijardi evra se obezbedeni za zavr{uvawe na Koridorot 10 vo Srbija

Crna Gora e edna od retkite zemja vo Evropa koja nema nitu eden kilometar avtopat, pa razbirlivo e nejzinoto fokusirawe na patnata infrastruktura, pred s$ na izgradbata na avtopatot Bar –Boqare. Dokolku ne se izgradi ovoj avtopat, stru~wacite opomenuvaat deka Crna Gora i ponatamu }e bide slepo crevo na kartata na evropskite soobra} ajni koridori. Hrvatska mo`e da se gordee so svoite moderni avtopati{ta. Vo zemjata ima izgradeno 1260 kilometri avtopat, najmnogu vo pravec sever – jug, koj vodi na jadranskiot breg, {to e sosema razbirlivo, bidej}i Hrvatska nastojuva da privle~e {to pogolem broj turisti od Evropa, bidej}i nejzinata ekonomija `ivee od prihodite od turizmot.

BALKAN BIZNIS POLITIKA STANDARD I PURS DRASTI^NO GO NAMALI KREDITNIOT REJTING NA GRCIJA ejting-agencijata Standard i Purs go namali kreditniot rejting na Grcija za tri stepeni – od "VVV+" do "VV+", odnosno do kategorija na {pekulativni investicii ili "junk" (dolg so visok rizik), prenesoa svetskite agencii. Ova se slu~uva vo moment koga Grcija povikuva da & se dodelat krediti vo vrednost od 45 milijardi evra od drugite

zemji od evrozonata i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Namaluvaweto na rejtingot zna~i deka Atina }e pla}a pove}e kamati za svoite zaemi, dokolku odlu~i povtorno da izleze na dol`ni~kite pazari. Namaluvaweto e rezultat na novata ocenka za politi~kite, ekonomskite i buxetskite predizvici pred koi e ispravena gr~kata

BUGARIJA ]E DOBIE KOMPENZACIJA ZA ZATVORAWETO NA DVA REAKTORA VO KOZLODUJ

apiraweto so rabota na tretiot i ~etvrtiot reaktor od nuklearnata elektrana Kozloduj }e ja ~ini Evropskata unija (EU) okolu 860 milioni evra,- izjavi pretstavnikot na Evropskiot parlament i porane{en izvestuva~ od Bugarija, Xefri van Orden. "Evropskiot parlament na 18 maj }e glasa za kompenzaciite za zatvoraweto na tretiot i ~etvrtiot reaktor na nuklearkata Kozloduj", najavi Van Orden, naglasuvaj}i deka investitorite vo novata nuklearka Belene mora da bidat od EU. Van Orden smeta deka Bugarija mo`e da bide energetskiot lider na Balkanot. Zaradi vlezot vo EU, kon krajot na 2006 godina Bugarija, od bezbednosni pri~ini, gi zatvori tretiot i ~etvrtiot reaktor na svojata edinstvena nuklearka, a malku podocna, od istite pri~ini, i prviot i vtoriot reaktor so ja~ina od po 440 megavati. Vo funkcija vo momentov se nao|aat pettiot i {estiot reaktor od rusko proizvodstvo, so ja~ina od po 1.000 megavati, za koi Evropskata komisija smeta deka se bezbedni.

SRBIJA GI NAMALUVA JAVNITE RASHODI

o narednite pet godini, Srbija bi trebalo da go namaluva u~estvoto na javnite rashodi vo bruto-doma{niot proizvod (BDP) za 0,75% godi{no,- izjavi srpskata ministerka za finansii, Dijana Dragutinovi}, so cel Srbija da ima uramnoteèn buxet do 2015 godina. “Toa e su{tinata na Zakonot za fiskalna odgovornost, koj treba da ovozmoì i polesen izlez od krizata, a prvata verzija e pratena do Me|unarodniot monetaren fond (MMF) na ekspertiza”, re~e Dragutinovi}. Ovoj Zakon treba da definira deka javniot dolg ne smee da bide pogolem od 40% od BDP, a godi{niot limit na zadolùvawe na dràvata da ne bide pogolem od 2,5% od BDP.

KINEZITE ]E VLO@AT 10 MILIJARDI EVRA VO inezite HRVATSKA se zainteresirani

da vloàt vo hrvatskata èleznica, vo drvnata industrija i vo vodostopanstvoto, a kineskata dràvna brodarska korporacija Cosko zainteresirana e i za prezemawe na hrvatskoto pristani{te Rieka pod koncesija. Vkupnata vrednost na kineskite vloùvawa se o~ekuva da iznesuva 10 milijardi evra, a so nivnata realizacija, Hrvatska bi bila eden od glavnite tranzitni centri za uvoz na kineska roba vo ju`na Evropa. Dokolku se ostvarat planovite na hrvatskite investitori, Rieka bi moèla da stane vode~ko pristani{te na Jadranot, a Hrvatska vo slednite deset godini da ostvari milijardi evra profit.

"FAJNEN[L TAJMS" : MMF SO DOPOLNITELNI DESET MILIJARDI EVRA ZA GRCIJA

vlada vo naporite da ja nadmine krizata so dolgovite.

29.04.2010

e|unarodniot monetaren fond planira da deblokira u{te deset milijardi evra vo ramkite na pomo{ta za Grcija, koi }e bidat dopolnitelni sredstva na ve}e vetenite 15 milijardi evra, pi{uva vesnikot "Fajnen{l tajms". Grcija, potsetuva vesnikot, o~ekuva pomo{ i od zemjite od evrozonata vo vrednost od 30 milijardi evra.

Pridonesot na MMF vo mehanizmot za pomo{ na Grcija za izlez od krizata }e dostigne 25 milijardi evra, naglasuva vesnikot, povikuvaj}i se na finansiski eksperti i bankari. Tie naglasuvaat deka vo momentot se razgleduva otpu{taweto na dopolnitelni deset milijardi evra, koi najverojatno }e bidat dostaveni vo forma na trigodi{ni zaemi.

24 29.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

MMF PREDUPREDI ZA FISKALNITE PROBLEMI NA JAPONIJA isok pretstavnik na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) predupredi deka Japonija se soo~uva so raste~ki fiskalni problemi, koi se vlo{uvaat “prili~no brzo”. “Iako problemite vo Japonija treba da se tretiraat na ist na~in kako gr~kata dol`ni~ka kriza, fiskalnata ranlivost na zemjata mnogu brzo se vlo{uva”, izjavi zamenik-generalniot direktor na MMF, Naojuki

[inohara. "Iako fiskalniot deficit se finansira od visokoto nivo na {tedewe, buxetskata situacija i ponatamu se vlo{uva mnogu brzo, a vo zemjata mora da se sprovede planot za konsolidacija", predupredi toj. Se procenuva deka japonskiot javen dolg ovaa godina }e dostigne re~isi 200% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Dolgot na japonskata vlada se zgolemuva, bidej}i vladata e

zadolèna za da ja izvle~e zemjata od ekonomskata kriza, koja se dolì na silniot pad na dano~nite prihodi i zgolemuvaweto na tro{ocite za griàta za stareeweto na naselenieto vo Japonija. Rejting-agencijata Standard i Purs vo januari predupredi deka toa bi moèlo da go namali rejtingot na japonskite dràvni obvrznici, so {to na Japonija moè da & se zgolemat tro{ocite za zajmuvawe.

EU: PREKINOT NA AVIOSOOBRA]AJOT ÎNI 2,5 MILIJARDI EVRA vropskata unija soop{ti deka }e ja zabrza rabotata na ublaùvawe na ekonomskite posledici za civilniot aviosoobra}aj, naneseni poradi oblakot od vulkanska pepel, a procenkite se deka {tetata moè da bide do 2,5 milijardi evra. Komesarot za soobra}aj vo EU, Sim Kalas, ukaà deka EU raboti na paket kratkoro~ni i strukturni merki koi treba da mu pomognat na sektorot

za vozdu{en soobra}aj. Zatvoraweto na del od evropskiot vozdu{en prostor po erupcijata na vulkanot na Island, predizvika otka`uvawe na pove}e od 100.000 letovi, poradi {to okolu deset milioni patnici ne mo`ea da otpatuvaat. Kalas povika na iten sostanok so ministrite za soobra} aj vo Unijata na 4 maj, zaradi itni reformi na razedinetiot evropski sistem za vozdu{en soobra}aj.

FINANSISKA REFORMA VO SAD

AMERIKANSKITE KOMPANII ISPLA[ENI OD NOVATA FINANSISKA REFORMA NA OBAMA

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

odeka na Volstrit se vodi intenzivna debata za novite finansiski reformi vo SAD, pove}e od 130 kompanii od proizvodstveniot, maloproda`niot i uslu`niot sektor se protiv novite reformi. Tie silno lobiraat protiv noviot finansiski regulatoren sistem koj se zagovara denovive vo Va{ington. Noviot zakon koj go predlaga Senatot, dokument na 1.400 strani, vklu~uva dopolnitelna regulacija na finansiskiot pazar, sozdavawe na odbor za za{tita na potro{uva~ite i novi pravila na korporativnoto menaxirawe. Predlaga~ite na novata finansiska reforma vo Kongresot tvrdat deka pove}eto nefinansiski kompanii ne treba da se griàt. Mnogu od amerikanskite kompanii se zagrièni zaradi novite pravila na igra. Kompanijata Mars, proizvoditelot na poznatite ~okoladi M&M i Snikers, razmisluva dali moè da ja za{titi cenata na {e}erot i na ~okoladoto so novite finansiski reformi {to se najavuvaat vo SAD. Od Harli Dejvidson se zagrièni

deka nivnite finansiski zaemi za potro{uva~ite }e bidat `rtva na federalnite finansiski regulatori, a iBej (eBay) stravuva za mo`nite restrikcii kon Pej pal (PayPal), podru`nicata preku koja se pravi transfer na pari na internetpazarot. Ovie kompanii se nao|aat vo sli~na situacija kako Goldman Saks i ostanatite finansiski giganti od Volstrit, koi se glavnata cel na novata legislativa. Lobiraweto so koe pritiskaat ovie kompanii, go poka`uva obemot so koj reformata vo finansiskiot sektor mo`e da vlijae vrz biznisite. Isto taka se ilustrira i ona {to go najavuvaat nekoi od kriti~arite, deka

novata finansiska reforma na Barak Obama, mo`e da opfati razli~ni kompanii, ~ija rabota e povrzana so pozajmuvawe i transferirawe pari, iako nivnoto deluvawe e nadvor od Volstrit, a istite ne bile celosno opfateni od finansiskata kriza. Nekoi od industriite, kako pomalite privatni zaemodavci, stravuvaat deka finansiskata reforma pretstavuva na~in preku koj Kongresot }e se obide da gi regulira. Prodava~ite na polovni avtomobili od 35 zemji na SAD, pak, lobiraat do svoite senatori da bidat izzemeni od novata legislativa kako institucii koi pozajmuvaat finansii, {to pretstavuva predmet na no-

vata finansiska reforma. Od amerikanskoto zdruènie na avtomobilski dileri velat deka treba itno da se zgolemi svesnosta za negativniot udar koj novata finansiska reforma }e go napravi vrz ovoj sektor. Kako i avtomobilskata industrija, mnogu od finansiskite sektori koi direktno ne se povrzani so Volstrit, baraat isklu~uvawa od finansiskata reforma, lobiraj}i vo Va{ington, za da gi za{titat svoite biznisi. Lobistite ukaùvaat na faktot deka pogolemiot del od zagriènosta na privatniot sektor e fokusiran na toa {to zakonodavstvoto ne moè da go napravi so finansiskata

REPUBLIKANCITE JA BLOKIRAA RASPRAVATA ZA REFORMITE VO FINANSISKIOT SEKTOR epublikanskoto malcinstvo mu onevozmoì na Senatot da zapo~ne rasprava za zakonot za regulirawe na finansiskiot sistem na SAD. Iako demokratite imaat mnozinstvo glasovi vo Senatot, 59 nasproti 41, za glasawe za po~etok na rasprava potrebni se 60 glasovi od senatorite. Glasaweto so 57 nasproti 41, pokaà deka republikancite vo Senatot celosno gi zbile redovite. Me|u demokratite imalo i eden glas protiv. Republikancite, koi isto taka tvrdat deka se za regulirawe na finansiskiot sektor so cel da se izbegne povtoruvaweto na krizata od 2008 godina, javno se zalagaa dvete partii zaedno da sostavat predlog na noviot zakon. Tie se protiv nekoi klu~ni delovi od planot, kako {to e formirawe na agencija za za{tita na potro{uva~ite i jaknewe na federalnata kontrola na potro{uva~kite krediti, ocenuvaj}i deka e skapa i nepotrebna. Tie ne se soglasuvaat i so osnovaweto fond od 50 milijardi dolari od koj }e se pokrivaat tro{ocite od likvidacijata na finansiskite kompanii koi }e imaat problemi. Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama izjavi deka e „dlaboko razo~aran {to republikancite vo Senatot glasale protiv ovozmoùvawe na javna debata za po~etok na reformite na Volstrit”.

reforma i deka novite regulativi }e im na{tetat na obi~nite biznisi i deka }e se namali brojot na rabotni mesta. Pogolemiot broj demokrati vo amerikanskiot kongres odbivaat da gi komentiraat stavovite od nefinansiskite kompanii bidej}i pogolemiot del od predlozite za reformite proizlegoa tokmu od niv. Za ovie predlozi s$ u{te se diskutira so cel da se dobie i poddr{ka od republikancite vo Senatot. Od komitetot za finansiski uslugi vo Senatot velat deka novata regulativa ne gi targetira ovie kompanii, tuku gi targetira finansiskite kompanii i gi menuva nivnite na~ini na rabotewe. Od komisijata se izjasnija deka protivnicite na novata rgulativa gi nametnuvaat pra{awata za neosnovanata zagriènost vo odnos na po{irokite implikacii koi }e bidat nametnati vrz biznisite vo zemjata. Legitimno ili ne, privatnite kompanii velat deka tie ne ja predizvikale krizata, kako {to e slu~ajot so golemite finansiski institucii, i deka ne treba da bidat kazneti za toa. Nekoi od kompaniite so koi javno se trguva se zagrièni deka novata reforma ovozmoùva pogolem pristap do korpo-

Privatniot sek-

tor vo SAD e zagri`en deka finansiskata reforma }e im na{teti na obi~nite biznisi i }e se namali brojot na rabotni mesta. Tie denovive vo Va{ington intenzivno lobiraat protiv novopredlo`enite reformi

rativnite upravi, {to }e im olesni na sindikatite, neprijatelskite investitori polesno da dobijat uvid vo raboteweto i upravuvaweto na kompaniite. Stopanskata komora na SAD pravi napori da se namalat reformite vo finansiskiot sektor, so lobirawe i educirawe vo Kapitol Hil. Od komorata velat deka ako dobro se pogledne zakonot, }e se zabele`at zna~ajni vlijanija vrz nefinansiskite kompanii. Od komorata se soglasuvaat deka treba da se za{titat potro{uva~ite, no deka Kongresot toa treba da go napravi na drug na~in.

SVET BIZNIS POLITIKA

29.04.2010

UKRAINA SAKA POVTORNO DA STANE PARTNER NA EVROPA

PROFITOT NA DA^ [EL PORASNA ZA 49%

rofitot na naftenata kompanija Rojal Da~ [el vo prvite tri meseci od ovaa godina e zgolemen za 49%, vo sporedba so istiot period minatata godina, blagodarenie na zgolemenite ceni na energijata. Vo soop{tenieto na komapijata vo London se veli deka tolku zgolemeniot profit e rezultat na poskapite energetski surovini, no i na zgolemeniot biznis na kompanijata, insistiraj}i pritoa

kraina treba povtorno da stane nade`en partner na EU i saka da sklu~i {iroka spogodba so nea, izjavi ukrainskiot pretsedatel Viktor Janukovi~ vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, prenesuvaat francuskite mediumi. Janukovi~ ja dade izjavata istiot den koga vo ukrainskiot parlament se ratifikuva potpi{anata spogodba so Moskva za ostanuvawe na ruskata crnomorska flota vo Sevastopoq do 2042 godina, protiv koja se izjasni ukrain-

skata prozapadna opozicija. Odlu~ni sme da gi prifatime evropskite vrednosti. Toa treba da se slu~i zaedno so vospostavuvaweto podobri odnosi so drugite partneri, izjavi Janukovi~ i dodade deka saka „stabilni i solidni partnerstva so Brisel, Moskva i Va{ington”.Vo maj 2011 godina Kiev }e stane rotaciski pretsedatel na Sovetot na Evropa, a Janukovi~ izjavi deka borbata so prekr{uvawata na ~ovekovite prava za nego e apsoluten prioritet.

AMERIKANSKITE PRATENICITE NEMA DA GI ZGOLEMAT PLATITE ratenicite od Dolniot dom na amerikanskiot Kongres Pretstavni~kiot dom, odlu~ija da se otka`at od zgolemuvaweto na svoite plati vo tekot na slednata finansiska godina, koja zapo~nuva na 1 oktomvri 2010 godina. Pratenicite trebale da dobijat zgolemuvawe od 1.600 dolari, no tie odlu~ija da ne ja zemat ovaa suma bidej}i zemjata s$ u{te ne e zazdravena od te{kata recesija, a nevrabotenosta i ponatamu iznesuva 10%.Godi{no kongresmenite imaat zarabotuva~ka okolu 174 iljadi dolari. Pretsedatelot na Pretstavni~kiot dom, Nansi Pelosi zarabotuva 223.500 dolari na godi{no nivo.

TESKO ]E GRADI NAJEKOLO[KI HIPERMARKET VO ^E[KA ritanskiot sinxir na supermarketi Tesko planira vo ^e{ka da postavi prv srednoevropski ekolo{ki hipermarket ~ija rabota, osvetluvawe, zatopluvawe i ladewe nema da proizveduva jaglerod dioksid i nema da ima nikakov efekt na staklena gradina. Pokraj ekonomi~nite tehnologii, vo izgradbata na „zeleniot supermarket” }e bidat primeneti i drugi ekolo{ki merki koi emisijata na {tetni gasovi od raboteweto na hipermarketot }e gi dovede na nula. Tesko ne objavuva detali za ovoj proekt. Zasega se znae deka konstrukcijata }e bide izgradena od drvo, za ladewe na hranata }e bide iskoristen jaglerod dioksid i najgolemiot del od trgovskiot centar }e bide osvetlen od sonceto, so {to }e se za{tedi elektri~na energija.

TVITER GO ZGOLEMUVA PRISUSTVOTO NA PAZAROT NA MOBILNATA TELEFONIJA nternet-stranicata Tviter najavi kupuvawe na mladata kompanija Klaudhoper, koja e specijalizirana za pra}awe na SMS i MMS poraki preku mobilen telefon. Tviter na toj na~in ima namera da go zgolemi svoeto prisustvo na pazarot na mobilnata telefonija. Klaudhoper }e stane edna od programite preku koi se upravuva so najgolem broj na SMS-poraki koi se primaat i ispra}aat {irum svetot, izjavi eden od menaxerite na Tviter, Kevin Tau. Tviter prenesuva pove}e od milijarda SMS “tvitovi” (kusi poraki) mese~no i deka ovaa brojka raste {irum svetot - od Indonezija do Avstralija, od Velika Britanija do SAD i ponatamu. Kupuvaweto na Klaudhoper }e ovozmo`i Tviter podobro da upravuva so uslugata od tehni~ka strana, no i od finansiska.

na niskoto nivo od pred edna godina, poradi bankarskata kriza, vrz osnova na koe sega e izgraden finansiskiot uspeh na po~etokot od godinava.Profitot vo poslednite tri meseci vo 2009 godina iznesuva{e 1,9 milijardi, dodeka na krajot na mart e ostvaren profit od 4,9 milijardi dolari. Niskiot profit minatata godina dovede do toa Da~ [el da najavi ukinuvawe na dve iljadi rabotni mesta

za do krajot na 2010 godina, opravduvaj}i go toa so potrebata od namaluvawe na tro{ocite na kompanijata.

17.03.2010 25

26 29.04.2010

PATOT DO USPEHOT

[ELI LAZARUS, PRETSEDATEL NA OGILVI I MATER VORLDVAJD

GOLEMATA IDEJA E NAJGOLEMATA VREDNOST ZA VA[ITE KLIENTI “For~n” (Fortune) deset godini po red ja stava na listata od 50 najmo}ni `eni vo svetskiot biznis. Pove}e od tri decenii raboti vo edna od najgolemite reklamni agencii vo svetot, Ogilvi i Mater (Ogilvy & Mather), a vo poslednive desetina e na nejzino ~elo. Zapoznajte ja [eli Lazarus i nejzinata filozofija za reklamiraweto IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eli Lazarus raboti vo, kako {to taa znae da kaè, “biznisot {to go oboàva”, pove}e od tri decenii. Re~isi celoto vreme vo Ogilvi i Mater Vorldvajd, edna od najgolemite reklamni agencii vo svetot, Lazarus drèla razli~ni visoki menaxerski pozicii vo ramkite na kompanijata, a vo 1997 godina stanala glaven izvr{en direktor, pozicija na koja {to bila do krajot na 2008 godina. Denes e pretsedatel na celata grupacija, koja {to vo svoeto portfolio na klienti gi ima Amerikan Ekspres, Koka Kola, IBM, Motorola, Unilever i drugi svetski brendovi. [eli Lazarus do{la vo Ogilvi vo

[

vremeto koga legendarniot osnova~ na kompanijata, Dejvid Ogilvi, poznat i kako “tatko na reklamiraweto”, iako aktivno povle~en od biznisot, s$ u{te moèl da se vidi vo kompaniskite prostorii, propovedaj}i ja svojata famozna “ma-ntra” deka celta na reklamiraweto e da gradi golemi brendovi. Pod vodstvo na Lazarus, kompanijata ja zadrà ovaa esencijalna filozofija vo sekojdnevnoto rabotewe, pro{iruvaj}i se na svetskite pazari i voveduvaj}i razli~ni reklamira~ki i marketing-disciplini vo svoite uslugi kon klientite. Nejzinoto vlijanie vo globalnoto reklamirawe e ogromno i ne popusto magazinot “For~n” ja stava Lazarus na listata na 50 najmo}ni èni vo biznisot, deset godini po red. Taa e ~len i na upravnite odbori na nekolku mo}ni korporacii, akademski institucii i dobrotvorni fondacii, kako Xeneral Elektrik, Merk, Amerikanskiot muzej za prirodna istorija, Vorld Vajldlajf Fand i dr. Zapoznajte se so nekolkute nejzini principi za rabotata vo reklamiraweto. NE GO POTCENUVAJTE ZNAÊWETO [TO I GO PRIDAVAAT LU\ETO NA AVTENTI^NOSTA “Politi~arite im se obra}aat na odredeni celni grupi i im kaùvaat ne{ta za koi {to smetaat deka ovie sakaat da gi slu{nat. No, po 30 godini pominati vo obid da se pro~itaat potro{uva~ite, znam deka tie moàt da namirisaat la`ni vrednosti”, veli Lazarus. Vo ovaa situacija }e go ci-tirame i osnova~ot na agencijata, Dejvid Ogilvi, koj {to vo vrska so odnosot kon potro{uva~ite ima kaàno: “Imajte na um deka potro{uva~ot ne e moron. Toj e va{ata èna. Ne ja navreduvajte nejzinata inteligencija”. VKLUÊTE GI POTRO[UVAÎTE VO KOMUNIKACIJATA SO PROIZVODOT “@iveeme vo svet koga potro{uva~ite se bombardirani so iljadnici reklamni poraki - tie se nasekade. Potro{uva~ite sega ja imaat celosnata kontrola - tie upravuvaat so toa {to }e go slu{nat i }e go vidat i koga i kade. Mora da najdete na~ini da im dozvolite da bidat aktivno angaìrani so vas, inaku parite {to gi tro{ite se zaludni”, sovetuva Lazarus. Kako primer za toa angaìrawe

[ELI LAZARUS: MORA DA NAJDETE NAÎNI DA IM DOZVOLITE NA POTRO[UVAÎTE DA BIDAT AKTIVNO ANGA@IRANI SO VAS, INAKU PARITE [TO GI TRO[ITE SE ZALUDNI” taa ja istaknuva reklamnata kampawa za Dav (Dove), koja {to po~na kako ideja za kreirawe dijalog so ènite za toa kako tie ja definiraat ubavinata. NE E KATASTROFA DA ZAGUBITE KLIENT, KATASTROFA E VA[ITE VRABOTENI DA JA ZAGUBAT VERBATA VO KOMPANIJATA “Kako reklamna agencija, }e dobivate i gubite klienti, toa ne e problem”, veli Lazarus. “Problem e ako lu|eto vi stanat demotivirani i ako po~nat da se ~uvstvuvaat poinaku vo vrska so rabotata, spremni da si zaminat pri prvata {ansa. Koga go zagubivme Amerikan Ekspres kako klient vo 1991 godina, jas gi sobrav site od mojot tim i im rekov: “[to se slu~i, se slu~i. Ako ne ste pove}e zainteresirani da bidete ovde, toga{ odete si, odete si vedna{. No, ako ste podgotveni povtorno da veruvate vo ovaa firma, da sednete na ovaa masa i da se obideme da go re{ime problemot so seto na{e srce, so seto na{e razbirawe za toa {to zna~i brend, toga{ ajde da probame dali povtorno moème da gi pridobieme srcata i umovite na lu|eto vo Amerikan Ekspres”. Pominale 11 meseci i Amerikan Ekspres povtorno stana klient na Ogilvi. KOGA RABOTATA NE ODI, NE PANIÊTE.

Redefinirajte gi zada~ite, podelete gi na pomali, poedno-stavni par~iwa “Vo vremeto koga se vrativ od oddelot za direkten marketing vo sedi{teto na age-ncijata, ne be{e mnogu “rozovo”. Imavme neprijatelsko prezemawe vo tie momenti, gubevme klienti sekoja nedela, vrabotenite si zaminuvaa. Imav ko{mari deka nautro doa|am vo firmata, a site klienti i vrabotenite si zaminale. Toga{ ja prevrtevme celata agencija naopaku. A toa go napravivme so pomo{ na lu|eto odvnatre. Ne donesovme novi lideri. Sfativ deka dokolku moète da gi podelite rabotnite zada~i na dovolno mali par~iwa, taka {to sekoj da moè da kaè “Da, jas moàm da go napravam ova”, toa bi imalo efekt”. GOLEMATA IDEJA E NAJGOLEMATA VREDNOST [TO IM JA DAVATE NA VA[ITE KLIENTI “Edna rabota voop{to ne se promenila vo ovie turbulentni vremiwa za mediumite i reklamiraweto, a toa e deka golemata ideja e najva`nata rabota. Toa e vistinskata vrednost {to im ja nudime na na{ite klienti. Moète da ja stavite na Internet ili na bilbord, no mora da imate ideja so koja {to }e po~nete. Toa e edinstvenata rabota {to }e gi preìvee site nevolji”, veli pretsedatelot na Ogilvi.

MARKETING

29.04.2010

POSTAVUVAWE LI^NI CELI ZA PRODA@BA ostignuvaweto na celite za proda`ba za Va{ata kompanija e eden od najgolemite predizvici so koi se soo~uva sekoj sopstvenik na biznis. Na krajniot rezultat vlijaat mnogu faktori koi ne moète da gi kontrolirate vo celost - ekonomijata, vremeto, konkurencijata. No, eden faktor na koj moète da vlijaete i koj zavisi isklu~ivo od Vas e Va{iot prodaèn tim - menaxiraweto i motiviraweto na lu|eto koi se vo direkten kontakt so Va{ite klienti, od koi, vsu{nost, i zavisi kompletniot uspeh na Va{ata kompanija i na Vas samite. Nekoi sopstvenici baraat od sekoj ~len na timot da postavi transparentno ednakvi targeti za proda`ba za sekoj ~len na timot. Toa e najlesnoto ne{to koe moè da go prezeme eden prezafaten pretpriema~. No, sekoj ne e sposoben da pridonesuva na isto nivo. Nekoi prodava~i se podobri vo proda`bata na odreden proizvod, nekoi, pak, rabotat podobro so odreden tip klienti. Sepak, uspehot i razvitokot na Va{iot biznis e pod direktno vlijanie

na razli~niot pristap i sposobnost na sekoj prodava~, i zatoa e potrebno da ja usovr{ite svojata fleksibilnost. Ili, ednostavno kaàno, sekoj ~len o~ekuva da bide menaxiran na poinakov na~in. Dodeka nekoj prodava~ }e uìva vo va{ite nasoki za toa kako da nastapi na sekoj poedine~en prodaèn sostanok, nekoj takvoto mi-kromenaxirawe }e go doìvee duri i navredlivo. Pametnite sopstvenici na biznisi i menaxerite imaat individualen pristap kon sekoj ~len na timot i redovno rabotat so sekoj vraboten za da prodiskutiraat {to bi moèlo da se o~ekuva od niv, za da ja podobrat rabotata na kompanijata. Sekoj vraboten mora da bide evaluiran i ocenuvan vrz baza na svoite ve{tini, znaewa i vloùvawa vo rabotata, i da bide sporeduvan samo so sebesi. Va{ predizvik kako sopstvenik na kompanija ili menaxer na proda`ba ne e od celiot tim da sozdadete kopii od najdobriot prodava~, tuku od sekoj prodava~ da izgradite najdobra mo`na verzija od nego samiot. Prvoto, vpro~em, i ne e mo`no. Mudro e da se pos tavi cel

Najgolem del od nas pretpriema~ite se fokusirame na proda`ba na svoite proizvodi i uslugi i najgolem del od na{eto vreme razmisluvame na kogo i kako da mu prodademe pove}e (iako vo posledno vreme s$ pove}e razmisluvame i kako da naplatime). Ako ja znaete prikaznata za drvose~a~ot koj postojano se obiduval da ise~e pove}e drva od pretho-dniot den, a koj zaboraval da ja naostri sekirata – tokmu vo ovoj kontekst ja gledam mo`nosta site da nau~ime u{te nekoj trik i da ja naostrime sekirata u~ej}i od golemiot prodava~ Tom Hopkins. So ogled na toa deka nie vo regionalnata mre`a na CEED-centri maksimalno ja koristime mo}ta na netvorkingot kako alatka za proda`ba, u~ewe i rast, ova }e bide odli~na mo`nost da ~ueme pove}e za toa kako da bideme u{te podobri vo netvorkingot, pregovaraweto i proda`bata. Jovan Maxovski regionalen menaxer za Makedonija, Kosovo i Albanija, CEED Makedonija

za celata kompanija taka {to site vraboteni }e znaat {to se obiduvaat da postignat. Sekako, dobra praktika e da se povle~ete odvreme-navreme i da ja vidite kompletnata slika za Va{iot biznis i dali taa se sovpa|a so postavenite celi, kako i toa koi aktivnosti da gi prezemete za da ja postignete celta. Isto taka, va`no e da mu dozvolite na timot za proda`ba da ja sogleda celta za da moè da razbere kade bi se prona{le vo Va{ite biznis-planovi. Va{ite prodava~i se krucijalni za razvoj na biznisot. Za da gi dobiete posakuvanite rezutati, mora da se sre}avate so niv najmalku edna{ nedelno. Ova bi odzemalo od pet do 10 minuti nedelno po prodava~, a rezultatite {to }e gi dobiete vredat za vloèniot trud. Zapo~nete go nedelniot sostanok so zablagodaruvawe za postignatoto minatata nedela. Pregledajte kako se dvièla proda`bata minatata nedela i pra{ajte gi dali se zadovolni so brojkite. Potoa, pra{ajte gi dali ne{to bi napravile poinaku dokolku bi imale mo`nost

da se vratat 7 dena nanazad i povtorno da ja preìveat minatata nedela. ]e bidete iznenadeni kakvi kreativni odgovori }e proizlezat od ova pra{awe. Upotrebete gi tie informacii za pos tavu vawe na nekoi novi celi. Dozvolete Va{iot tim za proda`ba da upravuva so celite, pra{uvaj}i koj }e bide nivniot nadomest za narednite {est meseci. Potoa, podelete ja taa suma za da dobiete mese~en iznos. Pra{ajte gi dali taa suma e prifatliva za niv. Koga }e potvrdat deka im odgovara, kaète im kolku proda`bi treba da sklu~at za da ja postignat taa cel. Ubedete gi deka celta moè da se postigne. Za da go zavr{ite sostanokot, zboruvajte za specijalni ponudi i promocii koi gi koristite za prezentacija na proizvodite, za da moè Va{iot prodaèn tim da gi iskoristi i da gi adaptira vo svojot plan za proda`ba. Sekoga{ zavr{ete go sostanokot so pra{aweto kako bi moèle da im pomognete za da go prodlabo~at poznavaweto na proizvodot ili, pak,

ponudete im obuka za jaknewe na proda`nite ve{tini za da moàt da se nadgraduvaat i za da gi postignat svoite celi, koi istovremeno bi ja podobrile rabotata na Va{ata kompanija. Ovoj na~in na li~na involviranost vo postavuvaweto na celi koi Va{iot prodaèn tim moè da gi pos tigne, sekoga{ e vo Va{a polza. Doznavate {to se sposobni da postignat. Tie }e doznaat {to o~ekuvate od niv. Koga }e po~uvstvuvaat deka se griìte dovolno za da im pomognete da postavat li~ni celi, tie }e napravat s$ {to e vo nivna mo} da gi nadminat Va{ite o~ekuvawa i za da gi postignat celite na kompanijata.

TOM HOPKINS

SVETSKI VODE^KI EKSPERT ZA PRODA@BA Popoznat kako “kreatorot na proda`ni {ampioni” vo svojata 30-godi{na kariera, profesionalno obu~il pove}e od 3.000.000 menaxeri za proda`ba {irum svetot; dodeka, denes, 35.000 korporacii gi primenuvaat tokmu negovite proda`ni tehniki, a sekoj mesec li~no obu~uva 10.000 menaxeri za proda`ba. Vo tekot na godinata nastapuva na pove}e od 75 konferencii vo SAD, Kanada, Ju`na Amerika, Kina, Avstralija, Nov Zeland, a deka godi{niot prihod stanuva mese~en, za nego svedo~at uspe{nite prikazni na negovite klienti. Avtor e na 14 bestseleri, me|u koi prvata “How to Master the Art of Selling” e prodadena vo pove} e 1,6 milioni primeroci i stanuva zadol`itelna literatura za svetskite kompanii i univerziteti

MODERNI ADVERTAJZING-TEHNIKI

[TO E BUZZ I KAKO SE SOZDAVA? potro{uva~ dobiva me|u 600 i Dene{niot 3.000 reklamni poraki vo tekot na eden den. Istraùvawata pokaùvaat deka lu|eto s$ pomalku im veruvaat na reklamite {to gi plasiraat golemite kompanii. Od druga strana, se postavuva pra{aweto dali kompaniite {to na godi{no nivo tro{at milijardi dolari na visokobuxetni reklami se tolku neinteligentni i zaludno gi frlaat parite. Klasi~niot advertajzing glavno ja sledi "push-strategijata” - strategija na turkawe. Nikoj ne saka marketing {to turka. Buzz-marketingot e potpolno razli~en. Toj ve vovlekuva i okolu vas sozdava mreà na prijateli i vrski tru~wacite za marketing po~nuvaat da ja uvaùvaat vistinata deka lu|eto polesno veruvaat vo prikaznata {to se prenesuva od usta na usta, otkolku vo formalnite kanali na promocija. Od druga strana, marketingot e neizbeèn posrednik koj po pat na mediumite gi povrzuva proizveduva~ite i potro{uva~ite. Tajnata e vo povrzuvaweto na dvata na~ini na komunikacija. Eden sinxir meksikanski restorani vo Amerika ja prepozna prednosta na buzz-marketingot vo odnos na klasi~nite marketin{ki kampawi {to gi koristat ostanatite sinxiri za brza hrana. Pri otvoraweto na svojot nov restoran vo Wujork, promocijata ja zasnovale na delewe besplatna hrana na

ulica. Na toj na~in, vo tekot na samo eden den dobile 6.000 novi portparoli i toa po cena poniska od cenata na eden platen oglas vo vesnicite. "Mo`evme istite pari da gi potro{ime na oglas vo "Wujork Tajms", no, nema{e da imame tolku lu|e koi bi zboruvale za na{ata vkusna hrana”, veli direktorot za marketing na meksikanskiot restoran. OD USTA NA USTA ”Word of mouth” e nazivot za prenesuvawe informacii po usten pat vo vid na posebni preporaki vo neformalni odnosi eden na eden. Za vakov vid komunikacija prvenstveno se podrazbira direkten, usten odnos. Iako, denes i telefonskiot razgovor, SMS-porakite i veb-dijalozite, kako {to se onlajn-profilite, blogovite, instant-porakite i mejlovite se

vbrojuvaat vo ovaa tehnika. Buzz-marketingot e vid marketin{ka tehnika {to se obiduva da go prikaè sekoj kontakt so potro{uva~ite kako edinstvena, spontana, li~na razmena na informacii, namesto marketing kreiran od strana na profesionalci. Istoriski, buzzkampawite po svojata priroda se kreirani kako teatralni. Pra} a~ot otkriva informacii za proizvodot ili uslugata i gi pra}a samo na nekolku odbrani poedinci vo celnata grupa. Vo taa situacija, namerno se baraat onie li~nosti koi {to imaat vlijanie na svoeto opkruùvawe. Buzz-marketingot go kreiraat sofisticiranite kompanii vo ~ii ramki korisnicite se polaskani so toa {to se vklu~eni vo elitnata grupa na "onie {to znaat” i dobrovolno ja {irat prikaznata na svoite prijateli i kolegi. Celta e da pronajdat poedinci {to imaat avtoritet i golem broj vrski. Se veruva deka ovaa informacija komunicira so dopolnitelen element - doverba. Istraùvawata pokaùvaat deka vakviot vid komunikacija posilno gi povrzuva lu|eto, zatoa {to prima~ot na porakata veruva deka ispra}a~ot zboruva iskreno i nema nikakvi skrieni motivi. TRENDSETERI Ve}e na site im e poznato deka odredeni skapi marki na ~asovnici, torbi, avtomobili i sl. im se podaruvaat na grad-

skite trendseteri kako bi gi poka`uvale na site popularni mesta vo gradot. Potoa, niv gi kopiraat site onie koi sakaat da bidat vo trend i da ne zaostanuvaat zad svoite idoli. Vakviot vid promocija stana biznis i za mnogu slavni li~nosti koi za svoeto pojavuvawe na promocii na novi klubovi, kafuliwa i restorani, napla}aat i po nekolku stotici iljadi evra. "Paris Hilton na otvorawe na diskoteka!” e najdobra reklama {to ne e besplatna, no, sepak ~ini pomalku od visokobuxetniot TV-spot na site popularni televizii. Taka, i po klubovite na Balkanot mo`e da se vidat

promotori ili brend-ambasadori koi }e ve pokanat na razni slu~uvawa vo klubovite. Tie pijat odredeni pijalaci i pu{at odredeni cigari, ve za~lenuvaat vo klubot na prijateli, delat VIP-pokani, a s$ so cel sozdavawe baza na podatoci ili promocija na nov brend. Se o~ekuva vakviot princip {to dosega e primenuvan kaj mladata urbana populacija da se prenese i vo delovniot svet. Regrutiraweto li~nosti {to }e pu{taat "buzz” na terenite za golf ili vo spa-centrite za odredeni finansiski uslugi, investiciski i penziski fondovi ili osiguritelni paketi mo`e da bidat dobar poteg.

28 29.04.2010

KOMERCIJALEN OGLAS

LIFESTYLE MEDICINA

KAKO JAPONCITE JA ^UVAAT KOSATA, A FRANCUZITE ZABITE? Sekoj narod se gordee so svojata “narodna” medicina koja podu~uva kako so sekojdnevnite proizvodi da se za{titime od bolesti. Iako nekoi mudrosti od (me|u) narodnata medicina se sovpa|aat, drugite se sosema specifi~ni

29.04.2010

GASTRONOMIJA

[AMPIONOT REXEPI Rexepi ima “debelo” dosie kade s$ ima raboteno i go ima izu~uvano kulinarskiot zanaet. Ima raboteno i vo restoranot El Buli, koj e vo sopstvenost na Feran Adria, najdobriot gotva~ vo svetski ramki

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

SUROVA RIBA ZA GUSTA KOSA SILVANA JOVANOVSKA Japoncite konzumiraat jovanovska@kapital.com.mk mnogu surova riba, algi i oriz. Ovaa simbioza e vistinSIREWE PROTIV ska bomba so jod, koja KARIES vlijae na spre~uvaweto va pravilo go prina pa|aweto na kosata. menuvaat site FranOsven toa, ovaa hrana cuzi. Po sekoj obrok e dobra za srceto i za konzumiraat nekolku razli~ni vidovi sirewe. zglobovite. LEÊWE SO SMEEWE Istraùva~ite od @itelite na Tahiti Ajova go potvrdile ovoj veruvaat deka ni{to podatok, so objasnune treba da se smeta vawe deka kalciumot za premnogu seriozno i i fosforot (so koi deka e pozdravo da se izobiluva sireweto) ja smeeme na svoja i na zgolemuvaat kiselosta tu|a smetka. Malkumina vo usnata {uplina i gi znaat {to zna~i nivniot razgraduvaat naslagite pozdrav “aloha”, na zabite. sostaven od zborovite KOCKA MRAZ GO “alo”– da se deli i ZAPIRA IKAWETO “ha”-da se di{e. Toa e Ova e specijalitet na klu~ot za harmonija i Norveànite. zdrav ìvot na ìtelite Dodeka nie tvrdime na ostrovite na Ju`noto deka ikaweto se "le~i" more. so mlaka voda, kako i MASLINKITE GO ako go ispla{ite toj NAMALUVAAT {to ika, pripadnicite HOLESTEROLOT na ovoj skandinavski Maslinkata e idealna narod {mukaat kocka za ~uvawe na zdravjeto mraz. na srceto i na krvnite zrnca. Ova e veruvawe Nervnite refleksi na Italijancite, no i reagiraat na studeno na drugite narodi od i zastanuvaat, pa, taka Mediteranot. is~eznuva ikaweto.

Rene Rexepi, Danecot so poteklo od Makedonija, e kosopstvenik na najdobriot restoran za 2010 godina "Noma" vo Kopenhagen, Danska, denovive objavija svetskite agencii. Ovoj restoran, koj poseduva dve “Mi{elin” yvezdi (nasloveni spored vrvniot gastro-vodi~), e poznat po obnovuvaweto na nordiskata kujna. Vo 2010 godina e rangiran od strana na magazinot “Restoran” za najdobro mesto kade {to mo`ete da gi potro{ite va{ite pari. Vo 2009 godina bil na tretoto mesto vo svetski ramki. Restoranot se nao|a vo eden star magacinski prostor vo centralen Kopenhagen, a zgradata se nao|a na eden trgovski plo{tad koj 200 godini bil centralno mesto za trguvawe so Island. Suva riba, maslo od kit i ostanata morska hrana bila skladirana vo ovoj magacin, pred da bide distribuirana na evropskite pazari. Restoranot "Noma" e otvoren od strana na Rexepi i Mejer. Hranata koja ja slu`at e od skandinavskata kujna. Rexepi ima “debelo” dosie kade s$ ima raboteno i go ima izu~uvano kulinarskiot zanaet. Ima raboteno i vo restoranot *El Buli, koj e vo sopstvenost na Feran Adria, najdobriot gotva~ vo svetski ramki i vode~ki na ovaa lista izminative 4 godini, potoa *Jardain des Sens,

RENE REXEPI VO SVOJOT RESTORAN

15 1 DO mesto za 3 godini

*Kong i *Hans Kaelder. Vo 2007 godina "Noma" se nao|a na 15-to mesto od top 50 restorani vo svetot Vo 2008 godina e ve}e na 10to, a spored sajtot *TripAdvisor, posetuvan od pove}e od 25 milioni posetiteli, e imenuvan za najdobar restoran vo cel svet. Istata godina, Rene Rexepi ja dobiva titulata za najdobar internacionalen gotva~ na Konferencijata za gastronomija vo San Sebastijan, [panija. Vo 2009 godina dobiva 2 “Mi{elin” yvezdi i e na 3-to mesto, dodeka godinava izbiva na prvata pozicija. Kolku za potsetuvawe, da napomeneme deka postoi rangirawe i opredeluvawe na “Mi{elin” yvezdi koi eden restoran mo`e da gi poseduva, normalno, od uslovite koi gi ispolnuva. Restoran so 1 yvezda zna~i deka vi se nao|a po pat i deka mora da zastanete za{to ve o~ekuva odli~na hrana vo

RESTORANOT "NOMA" prijatna atmosfera. Sepak, ne treba da go sporeduvate ovoj restoran so onoj koj poseduva deluks-rejting. Restoran so 2 yvezdi zna~i deka tuka sekoga{ s$ e pod kontrola. Za da vlezete vi e potrebna rezervacija i

nikako ne o~ekuvajte deka mo`ete da se cenkate za cenata. Kaj onie restorani so 3 yvezdi hranata i vinoto se besprekorni, dekorot posebno, o~ekuvajte visoka cena i vi se prepora~uva da gi ostavite decata doma.

30 29.04.2010

BIZNIS - SPORT

FORMULA 1

STEFAN GP JA OSVOJUVA FORMULA 1

Stefanovi} e podgotven da ja zapo~ne sopstvenata istorija, no i istorijata na srpskiot i balkanskiot moto sport, kade {to milioni „oktanski zavisnici”, podeleni vo nacionalnite jata, edvaj ~ekaat da go napu{tat sopstveniot korpus i da mu se pridru`at na kosmopolitskiot svet na Formula 1 SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

lamurozniot svet na Formula 1 e najposakuvaniot avto-moto sport na planetata. Dve milijardi lu|e so posredstvo na TV-priemnicite gi sledat trkite od Svetskoto prvenstvo, a samo najsre}nite imaat mo`nost da se najdat na tribinite za vreme na Gran-pri vikendite. Formula 1 e zabava za {irokite narodni masi, no e sport voden od najbogatite i najmo}ni svetski kompanii, koi raspolagaat so adekvatni buxeti, dovolno golemi za da ja finansiraat najskapata „igra~ka” na dene{nicata. Iako vo minatoto, F1 trkite se odr`uvaa na razno-razni lokacii, deneska e vidliva tendencijata, skapite i ultra moderni avtodromi da se gradat vo zemjite so brojno naselenie i razviena ekonomija. Arapskiot svet i industriskite sili od Dale~niot istok se na prioritetnata lista na Berni Eklstoun, sopstvenikot na komercijalnite prava na Formula 1, ~ija odluka e kone~na koga e vo pra{awe kalendarot na sezonata i destinaciite na trkite. Poa|ajki od ovie naso~nici, mnogu za~uduva~ki zvu~at najavite za Formula 1 natprevarot so predznakot na Golema nagrada na Srbija, kako i srpski tim vo dru{tvoto na najbrzite vozila na svetot!? No, tokmu ovie denovi nagolemo se razgovara za izgradba na moderna pateka na teritorijata na na{iot severen sosed, a ekipata koja e locirana vo Belgrad ve}e e oformena. Taa ima svoja adresa, voza~i, in`eneri, mehani~ari, {asija i motor za bolidite, finansiska i marketing{ka konstrukcija, moderen, soglas-

no propi{anite standardi, razvoen centar itn. Stefan GP, timot na srpskiot biznismen Zoran Stefanovi} e podgotven da ja zapo~ne sopstvenata istorija, no i istorijata na srpskiot i balkanskiot moto sport, kade {to milioni oktanski zavisnici, podeleni vo nacionalnite jata, edvaj ~ekaat da go napu{tat sopstveniot korpus i da mu se pridruàt na kosmopolitskiot svet na Formula 1. STEFAN GP-ZORAN STEFANOVI] Koj e Zoran Stefanovi}? Vo negovata biografija moè da se pro~ita deka toj e inèner po obrazovanie i osnova~ na mo{ne uspe{nata AMCO korporacija od Belgrad, ~ija rabota e dizajnirawe i proizvodstvo na aerodinami~ni komponetni, kako delovi za avtomobili, intergalakti~ki raketi, avioni, helikopteri, no i sistemi za ekolo{ko proizvodstvo na elektri~na energija. Malku e poznat faktot deka ovaa kompanija e snabduva~ na del od komponentite za evropskata vselenska programa Arijana, kako i proizvoditel na civilni helikopteri, koristeni od germanskata federalna policija, kako i od golem broj spasuva~ki slu`bi od stariot kontinent. AMCO e multi milionerska kompanija i spored svojata priroda i pozicija na pazarot od edinstven tip vo ovoj del od Evropa. Haj-tek tehnologijata na AMCO so godini e prisutna i vo poniskoto po rang brzinsko natprevaruvawe Formula Ford, kade {to kompeltnata karoserija na vozilata e proizvedena vo fabrikata vo Belgrad. Tokmu ova iskustvo na Stefanovi} mu pomogna da zapo~ne so najambiciozniot proekt vo svojata kariera, a toa e sekako tim od rangot na „lete~kiot cirkus na ~etiri trkala”.

ZORAN STEFANOVI] GO PREZEMA TIMOT NA TOJOTA REJSING

ATAROT NA STARA PAZOVA E ODBRAN ZA LOKACIJA NA AVTODROMOT BEZ KOSVORT NEMA LICENCA! Za aktuelnata natprevaruva~ka sezona, Internacionalnata avtomobilisti~ka federacija (FIA) objavi konkurs za ~etiri novi tima, {to }e mu se priklu~at na {ampionatot. Mnogu nevoobi~aeno kako preduslov za izbor na tenderot be{e istaknato deka vo predvid }e bidat zemeni onie aplikacii, koi imaat sklu~eno dogovor za koristewe na motorite na amerikanskiot proizvoditel na avtomobili Kosvort. Na konkursot bea odbrani timovite na Virxin, Lotus, Hispanija Rejsing i USF1, dodeka Stefan GP, iako so najsilna finansiska konstrukcija i najdobra tehnolo{ka podgotvenost ne be{e odbran, samo poradi toa {to vo svoite bolidi

ARIJANA 5

Najgolemata gordost na korporacijata AMCO e sorabotkata so evropskata vselenska programa(ESP), i prozvidstvoto na pove}e integralni komponenti od vselenskite raketi, potrebni za lansirawe na komercijalnite sateliti.AMCO e odgovoren za dizajnot i izrabotkata na aerodinami~nite komponenti na raketata “arijana 5”, koja za prv pat be{e lansirana vo 1997 godina.Celi 13 godini trae sorabotkata na AMCO i ESP, a taa ne be{e prekinata ni za vremeto na me|unarodnite sankcii kon SR Jugoslavija, nitu pak za vreme na vozdu{nite napadi nad zemjata, od strana na ~lenkite na NATO alijansata.Ovaa kompanija go proizvede i prviot sportski avtomobil {to proizlegol od Srbija, koj e vo klasata na najpoznatite brendovi od toj tip, kako {to se modelite na Ferari, Korveta ili Por{e.Od AMCO se mnogu gordi i na svoite xinovski veternici, koi se koristat za proi-zvodstvo na elektri~na energija.

gi ima{e vgradeno motorite na Tojota. Ne pomogna mnogu nitu pozitivnata presuda za srpskiot tim {to dojde od evropskata komisija, od kade {to be{e konstatirano deka so uslovite na tenderot FIA go prekr{ila praviloto za slobodno dvi`ewe na uslugi i stoki, kako i pravoto na ednakva zasatapenost na stopanskite subjekti. No, ovaa svoeglava politika na FIA & se vrati kako bumerang. Najnapred amerikanskiot tim USF1 proglasi bankrot i ne se pojavi na premiernata trka vo Bahrein, dodeka preostanatite debitanti se so epizodna uloga vo prvenstvoto, ne uspevaj}i da ostvarat pozna~itelen is~ekor i da se dobli`at do rezultatite na vode~kite.

Seto ova dovede do zatopluvawe na odnosite pome|u „zakaranite” strani, po {to denovive od sedi{teto na FIA be{e objavena informacijata deka dogodina }e se izdade u{te edna licenca, za koja najseriozen kandidat e ekipata predvodena od Stefanovi}. GOLEMATA NAGRADA NA STARA PAZOVA No, in`enerot ne zapira, tuku prodol`uva so realizacijata na svoite soni{ta. Pred nekolku dena ja objavivme vesta za negovata namera da izgradi moderen avtodrom kraj op{tinata Stara Pazova, {eesetina kilometri odale~ena od srpskata prestolnina. Spored izve{tajot od tamo{nite medium, ovaa

VILNEV ZAD VOLANOT

GOLEM DEL OD KOMPONENTITE ZA “ARIJANA 5” SE PROIZVEDENI VO AMCO

Dokolku Stefan GP narednata sezona kone~no dobie „zeleno svetlo” za nastap vo Formula 1, golemi se {ansite za ovaa ekipa da nastapi porane{niot {ampion @ak Vilnev. Kana|anecot ve}e ima potpi{ano preddogovor so timot, a na negova oficijalna promocija se ~eka na momentot koga vo Belgrad }e pristigne licencata od FIA. Inaku za potrebite na timot, Stefanovi} ja otkupi fabrikata na porane{niot klub vo Formula 1, Tojota Rejsing locirana vo Keln, Germanija. Kako posleden obid da se obezbedi mesto vo natprevaruva~kata sezona 2010-ta, toj pregovara{e i so pretstavnicite na ba-nkrotiraniot USF1, no i pokraj solidnata finansiska ponuda pregovorite propadnaa, poradi insistiraweto na amerikanskata ekipa, sedi{teto na timot da ostane vo gradot [arlot, sedi{teto na avto-moto sportot vo SAD. PORANE[NIOT SVETSKI [AMPION VO F1 SE VRA]A PREKU BELGRAD

investicija }e ~ini 235 milioni evra, {to e respektabilna suma ako se zeme vo predvid deka za proekt od ista namena, {to treba da se gradi vo ^e{ka se predvideni „skromni” 170 milioni evra, a ne be{e mnogu poskapa nitu ve}e zavr{enata pateka vo Ju`na Koreja, koja iako sporna, sepak, e vmetnata vo oficijalniot kalendar. Od upravata na lokalnata samouprava ve}e objavija deka e podgotvena potrebnata dokumentacija, a izdadeni se i potrebnite grade`ni dozvoli. S$ u{te se ~eka na centralnata vlast, iako poslednata izjava dadena od Berni Eklstoun, navestuva nesebi~na poddr{ka za proektot i od vladata na Srbija.

SPORT

29.04.2010

SPORT TENIS

RO@E ZAGLAVI NA ZEMJATA VO RIM

LIGA NA [AMPIONI

VAN GAL GI ^EKA KOLEGITE SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

aern od Minhen e prvata ekipa so obezbeden plasman vo golemoto finale od Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal. Bavarcite, so trite gola na Hrvatot Ivica Oli}, go “torpediraa” timot na Olimpik od Lion i so vkupen rezultat od 4:0, na dominanten na~in dojdoa do zavr{nicata od najelitnoto natprevaruvawe vo Evropa. Na vozvratniot natprevar odigran na @erlan vo Lion, no} za pametewe ima{e Oli}, koj sosema neo~ekuvano, se razbira, dokolku se zemat predvid najavite i predviduvawata za duelot me|u dvete ekipi, so efekten het-trik mnogu lesno mu go obezbedi triumfot na svojot tim. “Trite gola se golemo iznenaduvawe na eden vaka va`en natprevar, no najbitno e deka odigravme kako tim. S$ u{te ne mo`am da poveruvam, no izgleda deka go odigrav najdobriot me~ vo karierata”, izjavi Oli}. Trenerot na Baern, holandskiot stru~wak Luis van Gal, vo finaleto na 22 maj }e bie bitka so eden od dvajcata

B Federer go ima{e najslabiot start na eden turnir vo karierata a istiot teren kade {to pred nekolku godini ja ostvari prvata pobeda na zemjen teren vo duelite so Rafael Nadal, Roè Federer go doìvea najslabiot start na eden turnir vo svojata kariera. Svetskiot reket broj eden, voedno i najuspe{niot teniser vo istorijata na tenisot e eliminiran vo prvoto kolo na Masters turnirot vo Rim, vo natprevarot so anonimniot Letonec, Ernest Gulbist. “Te{ko e da se bide vo 100% forma. Koga pobeduvam mi izgleda kako najlesnata rabota vo ìvotot, no po sekoj poraz doznavam malku pove} e za toa kolku e te{ko da se dominira vo ovoj sport”, izjavi Federer, vedna{ po eliminacijata od Gulbist, 40-tiot teniser na ATP listata.

Na 23 maj startuvaat natprevarite od francuskiot grend slem Rolan Garos, kade {to [vajcarecot }e se obide da dojde do u{te edna titula, osvoena na zemjena povr{ina, {to e i najslabata strana vo negovata igra. “Voop{to, ne sum zagrièn, bidej}i sekoga{ koga se menuva podlogata normalno e da se zagubi. Francuskoto prvenstvo mi e prioritet vo momentov, kade {to se nadevam deka }e moàm da pobedam, no prethodno }e treba da odigram nekolku natprevari na zemja vo niza”, dodade {vajcarskiot teniser, koj narednata nedela se o~ekuva da nastapi na ATP turnirot vo Estorl, Portugalija, kade {to } e se odrì poslednata proverka pred Rolan Garos.

Ivica Oli} ja odigra svojata `ivotna fudbalska partija TRITE GOLA SE GOLEMO IZNENADUVAWE NA EDEN VAKA VA@EN NATPREVAR, NO NAJBITNO E DEKA ODIGRAVME KAKO TIM. SE U[TE NE MO@AM DA POVERUVAM, NO IZGLEDA DEKA GO ODIGRAV NAJDOBRIOT ME^ VO KARIERATA

gola za hrvatskiot internacionalec

Lion, ednostavno mora{e da ja prifati realnosta izrazena vo golema kvalitetna razlika me|u dvata tima. porane{ni sorabotnici, od najdobrite evropski ekipi vremeto koga toj be{e na sezonava, pod reflektorite “Morate da & ~estitate na ovaa ekipa, koja be{e kormiloto na Barselona. na Santjago Bernabe vo Pep Gvardiola mu be{e Madrid. podobra od nas vo nekolku igra~ od doverba vo timot, “Baern mo`e da pobedi segmenti od igrata. Nie se dodeka @oze Muriwo li~en bilo koja ekipa, zatoa i obidovme da im parirame, asistent, preveduva~ i stignavme do finaleto. no nemavme {ansi so nivpomo{nik-trener. Za Van Veli~estveno e da se igra nata fizi~ka podgotvenost”, Gal, sepak, ne e bitno vo najbitniot natprevar od koj od niv }e se najde na sezonata”, veli strategot na izjavi Puel. Vo vtoriot polufinalen protivni~kata strana, koga germanskata ekipa. natprevar, sino}a na Nou na finalniot me~ od Ligata Negoviot kolega od sprona {ampionite }e bidat tivnata strana, Klod Puel, Kamp se sretnaa Barselona podredeni fudbalerite na predvodnikot na ekipata na i Inter.

SEKS -SKANDAL

DUPLO GOLO NA XERARDOVI ajgolemata i najskapo platena yvezda na Liverpul, angliskiot reprezentativec Stiven Xerard se o~ekuva letovo da ja napu{ti Premier- ligata i da prifati edna od brojnite prekumorski ponudi. Za nego se zainteresirani i Real Madrid i Inter i Juventus, a pretsedatelite na bogatite klubovi sekako deka nema da zaàlat pari za odli~niot fudbaler, koj vo najkus rok bi moèl da stane milenik na publikata, so {to bi porasnala i negovata marketin{ka cena. Sepak, motivite na ovoj, od sekoj aspect, senzacionalen transfer ne e usloven od negovata èlbata toj da zaigra vo pokvaliteten klub, iako Liverpul zaostanuva zad vode~kite ekipi vo Anglija ili, pak, da zaraboti nekoe evro pove}e, bidej}i Xerard ve}e e vo redot na fudbalerite so najgolemi primawa. Toj ednostavno mora da izbega od “ostrovoto” i toa poradi strogo privatni problemi, {to imaat sosema mala vrska so negovata profesionalna kariera. Na internet-forumite nago-

STIVEN XERARD ^EKA PRINOVA OD MALOLETNI^KA, DODEKA NEGOVATA SOPRUGA ALEKS E VO QUBOVNA PREGRATKA NA DRUG FUDBALER

Na bra~nata dvojka & e potreben nov start, no i nova adresa lemo se preraska`uva aferata na soprugata na Xerard, Aleks Kuran, koja navodno imala qubovna vrska, so zasega anonimen fudbaler od timot na Derbi Kaunti. Ovaa vest s$ u{te ne e potvrdena, no e isfrelna od istiot medium, koj go obelodeni “{valerstvoto” na Xon Teri so porane{nata devojka na negoviot soigra~ Vejn Brix. Internet-portalot “Vorld Kup Vags” specijaliziran za sledewe na burniot `ivot na poznatite fudbaleri, pokraj toa {to go otvora neverst-

voto na Kuran, informira i za navodnata vonbra~na afera na Xerard i toa so 16-godi{na maloletni~ka!? Da bide u{te pournebesno, od istitot internet-portal tvrdat deka devojkata e trudna so deteto na fudbalerot! Se govori i za navodniot plan na menaxmentot na Liverpul za mo`niot sudski proces koj bi se javil kako epilog na ovaa me{anica proizlezena od Xerardovi. Sli~no kako i Frank Riberi i kompanija, i angliskiot

reprezentativec }e mora da odgovara pred lokalnata vlast za seksualnite odnosi so maloletni~kata, za {to se predvideni strogi sankcii soglasno krivi~nite zakonici na zemjite, kade {to pravata na decata i maloletnicite se izdignati na piedestalot od op{testvenata hirearhija na prioriteti. Da, na Xerard mu treba nova sredina za nov po~etok so Aleks, no potrbno mu e i sigurno mesto vo slu~aj da mu bide izre~ena kazna od nekolku godini zatvor. Zatoa ne treba da n$ iznenadi dokolu skapiot fudbaler se re{i za transfer vo nekoja egzoti~na zemja, kade {to ne va`at bilateralnite dogovori za ekstradicija.