BR.33_kapital_vtornik 04 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

OLI-PEKA KALASVUO, NOKIA KAKO DA SE OSTANE NAJGOLEM PROIZVODITEL NA MOBILNI TELEFONI?

RUBIN ZAREVSKI SPASOT NA EVROTO STRANA 13

SPEKTAKULARNO... VMRO-DPMNE TVRDI TENZIITE VNATRE SE KREIRAAT ODNADVOR!

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 03.05.2010, 13.00~.

VLASTA SÈ PONEMO]NA PRED ME\UNARODNATA ZAEDNICA!? Osven so zasileniot pritisok od celata me|unarodna zaednica za pobrzo re{avawe na sporot, vladata se soo~uva i so seriozni zakani po vnatre{nata bezbednost od “povampireni” (!?) teroristi~ki organizacii. Ali Ahmeti, koalicioniot partner na Nikola Gruevski, osven {to ne demantira postoewe na ONA, s$ u{te se smeta za nejzin lider (!?). Vo me|uvreme, opozicijata gleda seir i & ostava prostor na VMRO–DPMNE da ja “re{i” situacijata! Ako ja re{i!?

SE ^UVAM OD QUBITELI NA TEATAROT STRANA 29

KOMPANII I PAZARI SKAPITE KANCELARII DOSTAPNI SAMO ZA STRANSKITE KOMPANII...................................STRANA 15 POTREBNA E KOTACIJA NA NOVI KOMPANII..........STRANA 16 HRVATITE FRLIJA OKO NA MAKEDONSKITE INFORMATI^ARI..................................STRANA 18 BANKARITE BAVNO GI NAMALUVAAT KAMATITE...STRANA 20

00,22% 0,08% 0 00,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR DOLAR/DEN EVRO/DOLAR EVRO/DOLA

61,57 46,24 1,32

BRENT NAFTA BREN EURORIBOR

888,04 1,24%

INDEKS D NA MAKED MAKEDONSKA D BERZA (03.05)

SA[O FILIP RIKER AMBASADOR NA SAD VO MAKEDONIJA MILENKOVSKI RE@ISER BIZNISOT DA POKA@E LIDERSTVO VO RE[AVAWE NA PRA[AWETO ZA IMETO STRANA 12

MBI 10 MBID OMB

UVODNIK QUP^O ZIKOV PAPANDREU PREZEDE ODGOVORNOST VO IMETO NA SVOJOT NAROD! STRANA 2

GR^KATA KRIZA SE PRELEVA VO BALKANSKITE ZEMJI

[TRAJKOVITE VO GRCIJA ]E GO BLOKIRAAT MAKEDONSKIOT IZVOZ!? STRANA 7

2 04.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 4 MAJ 2010

PAPANDREU PREZEDE ODGOVORNOST VO IMETO NA SVOJOT NAROD! nogu se iznasmejav od naslovot na naslovnata na “Ve~er” v~era koj ode{e otprilika vaka: “Grcija vleze vo ekonomska propast poradi povlasticite na dràvnite slu`benici” – ha, ha, ha ... E {to nie da ne sme podobri bre moi dragi kolegi od ovaa na{a gazetka ... Pro pas ta na Grci ja se zasniva na tri stolba – prvo, rasipni~ki odnos kon dràvnite pari vo minatoto (grantovi od EU i krediti koi ne gi vra}ale – ogromna zadolènost do 140% od brutodoma{niot prozivod), vtoro, prisustvo na dràven aparat koj malku raboti, a mnogu tro{i (trinaesetta plata i ~etirinaesetta plata kako i kupi{ta bonusi i privilegii), i treto ogromnite buxetski tro{oci za armijata (sega od 14 milijardi evra godi{no }e namaluvaat na 6 milijardi evra)! Dramati~no neli!? Zna~i dolgot na Grcija e nad 300 milijardi evra, kreditniot rejting i e “patosiran” {to i ja ote`nuva pozicijata na me|unarodnite finansiski komercijalni pazari ... No, {to e ovde interesno za analiza ... Grcija i pokraj vakvata krajno nepovolna situacija uspeja da dobie zaem od Evropskata Unija i od MMF (120 milijardi evra) – prvo zatoa {to za neja lobiraa golemite prijateli niz svetot (!?), kako i zaradi avtoritetnoto vetuvawe na Jorgos Papandreu deka dramati~no }e gi skrati tro{ewata vo javnata administracija, fondovite ... E sega ... Papandreu na kraj }e pobedi oti – jasno, glasno i visoko ispraven, na svoite gra|ani vo nedelata {to pomina im objasni deka za Grcite, kade i da se, e vreme da se soo~at so te{ki odluki! Odluki koi }e go vlo{at nivniot ìvot vo idninata, no }e otvorat svetli perspektivi za decata i vnucite na sega{nata generacija angaìrani Grci! Papandreu im veti – krv, pot

i solzi – kako {to Vinston êr~il im veti na Britancite svoevremeno! Pritoa Papandreu vo nitu eden moment i ne pomisli da si poigra so sudbinata na ekonomijata, politi~kata stabilnost i voop{to opstanokot na svojata zemja – razmisluvaj}i za toa dali voop{to }e ostane na vlast! Toa {to go prifati Papandreu vo nedelata, i da padne od vlast, }e ostane vo amanet za ostvaruvawe na sekoj iden premier (taa fotelja }e ostane vè{tena vo slednite petnaesetina godini.... Zna~i Grci ja }e krati tro{oci! No, taa ima {to da krati ...!? Denovive sledej}i ja situacijata dolu, razmisluvam {to li }e krati Makedonija da se najde vo sli~na situacija (!?). U{te pove}e {to mislam deka makedonskata ekonomija, i op{testvoto voop{to, dolgo vreme vo minatoto i ne izleze od takvata sostojba. Kaj nas krizata trae kontinuirano: visoka nevrabotenost, mal brutodoma{en proizvod, minoren i nezabeleìtelen izvoz, zgolemuvawe na trgovskiot deficit poradi pogolem uvoz, slaba, ispolitizirana i nesposobna javna administracija koja i tolku kolku {to e platena - e visoko platena - oti ni{to ne raboti! Otsustvo na doma{ni i stranski investicii ... Makedonija ima samo dva izvozni prozivodi – metali i tekstil ... (!?) No, na{ata sre}a e {to kaj nas site broj}i se niski i ednostavno nema {to da padne (!?). Vo edna prilika pred pove}e meseci napi{av deka makedonskata ekonomija e kako “bolen ~ovek priklu~en na aparati”! To~no se znae dozata na rastvor vo kvalitet, sodrìna i koli~ina {to treba da ja primi bolniot makedonski organizam za da preìvee vo tekovnata godina. I toa e taka dvaeset godini – i pod Branko, i pod Qub~o i pod Nikola ... otsustvo na vizija, otsustvo na podgotvenost za nosewe

“VINA OD MAKEDONIJA” ^ADOR BREND ZA VINARNICITE! QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk zikov@ zik ov@ @kappita ital.c l.com. l.c om.mk om. mk

krupni potezi za dobroto ne na ovaa generacija, tuku na idnite pokolenija kako bi moèle i tie da postavuvaat spomenici na plo{tad vo ~est na dene{nite makedonski lideri. Inaku – {to bi postavuvale tie? Nasproti toa na Makedonecot deneska site mu se vinovni za sopstvenata nesposobnost! Strancite ne ne sakaat, sosedite ne ni mislat dobro, stranskite kompanii kaj i da e }e stignat, doma{nite direktori se “petta kolona” i tie treba da se “ubijat” – toa }e bide najdobro! Eh, po~ituvani ~itateli, zamislete vakva situacija: Industriskoto proizvodstvo pa|a, investicii nema, stranski {te pomalku, buxetot se poprazen oti nema koj da go polni, }e izdademe evroobvrznica so visoka kamata koja }e treba da se vra}a vo nekoja idnina (pra{aweto e }e ja kupi li nekoj na me|unarodniot pazar)! Zamislete taa operacija da bide neuspe{na, a toga{, taka o~ajni da za~ukame na portite na MMF da barame milostina – a tie da ni kaàt – nemame pari oti site gi dadovme za spasuvawe na dràvi mnogu pova`ni od va{ata – kako {to e va{iot juèn sosed koj e ~len i na NATO i na EU! Zamislete!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

EKSKLUZIVNO: NAJGOLEMITE MAKEDONSKITE VINARNICI SE FUZIRAAT!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

1,4%

znesuva inflacijata vo mart. Spored podatocite na Zavodot za statistika, indeksot na tro{oci za ìvot vo april 2010 godina, sporedeno so istiot mesec minatata godina e povisok za 1,4%, dodeka, pak, indeksot na cenite na malo za istiot period e povisok za 2,7%. Sporedeno so prethodniot mesec, indeksot na tro{ocite za ìvot e pogolem za 0,6%, a indeksot na ceni na malo e pogolem za 0,8%. Vo april, porastot na tro{ocite na ìvot e zabeleàn kaj naftenite derivati, uslugite za obrazovanie i razvoj, hranata vo restorani i hoteli, tro{oci za odrùvawe na avtomobili i soobra}ajni sredstva. Vrednosta na potro{uva~kata ko{ni~ka za hrana i pijalaci za edno ~etri~leno doma}instvo presmetano vrz osnova na cenite na malo vo april iznesuva 12.656 denari i vo odnos na prethodniot mesec e povisoka za 2,6%.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Makedonskite vinarnici formiraa zdru`enie na “Vina od Makedonija”! Ovaa grupacija }e go promovira makedonskoto vino na stranskite pazari. Ekspertite objasnuvaat deka ova e istoriska odluka za makedonskata vinska industrija koja }e & ovozmo`i polesen pristap na stranskite pazari

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

Makedonija }e se promovira so zaedni~ko vino GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonskiot vinski sektor se obedinuva. Minatata nedela pretstavnici od osum makedonski vinarnici go formiraa zdruènieto na gra|ani “Makedonski vina”. Za pretsedatel na zdruènieto e izbran poznatiot biznismen Svetozar Janevski (M6-sopstvenik na Tikve{), a za pretsedatel na Upravniot odbor e izbran [terjo Nakov (eden od sopstvenicite na Skovin). Glavnata strate{ka cel na ovie vinarnici e osvojuvawe na stranskite pazari i zgolemuvawe na izvozot preku promocija na makedonskite vina. Stanuva zbor za kreirawe zaedni~ki brend (~ador brend) “Makedonski vina”. Vakvata metodologija e potvrdena za uspe{en izvoz. Dosega, site vinski zemji kako île, [panija, Ju`no Afrikanskata Republika, (Avstralija od poodamna) go praktikuvaat modelot. Zaedni~kiot nastap pod “~ador brend” }e pomogne mnogu i za promocijata na dràvata. “Go napravivme ova zdruènie za da moème polesno da go promovirame kvalitetot na na{eto vino, na doma{niot, no i na stranskite pazari. Se dogovarame za targetiranite pazari vo ramkite na Zdruènieto. Ova e mnogu zna~ajno za promocijata na Makedonija kako zemja. Gi razgleduvame modalitetite za finansirawe na zdruènieto i ostanatite aktivnosti povrzani so make-

donskoto vino”, veli Jani Bogevski, menaxer za proda`ba na vinarnicata Bovin koja e del od Zdruènieto. Od Skovin smetaat deka vakvo zdruènie be{e logi~no da se o~ekuva. “So ova zdruènie }e se ovozmoì polesen pristap na stranskite pazari. Site nie proizveduvame vino od zaedni~ko podnebje i logi~no e da formirame i eden zaedni~ki brend”, veli Mile Kostov, komercijalen direktor na Skovin. Ovaa e samo edna alka od vkupnata vinska prikazna vo Makedonija. Nadle`nite institucii sozdavaat tela koi }e im pomagaat na vinarnicite. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo najavija seriozni promeni vo vnatre{nata struktura na ministerstvoto vo delot na vinoto. “Nie posvetuvame mnogu vnimanie na vinoto. Vo ministerstvoto formirame poseben sektor za vino i lozarstvo”, izjavi Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo i gi ukori vinarnicite deka tie mora poseriozno da se organiziraat. Definitivno vinarskite vizbi mora da nastapuvaat zaedni~ki. Da funkcioniraat kako edno, a ne kako slobodni strelci, dodade Dimovski. Spojuvaweto na vinskiot sektor pod zaedni~ki ~ador e mnogu zna~ajno za promocijata na Makedonija kako zemja. Od Agbiz - programata smetaat deka ova e mnogu zna~aen ~ekor za promovirawe na zemjava kako vinski region na svetskata karta. “Nie kako Agbiz ja pozdrvavuvame ovaa odluka za formirawe na asocijaci-

jata i smetame deka sme na vistinskiot pat za afirmacija na makedonskata vinska industrija. Zdruènieto }e lobira kaj site institucii {to se zna~ajni za vinskata industrija vo zemjava i vo stranstvo”, izjavi Goran Damovski, zamenik direktor za tehni~ki operacii pri Agbiz- programata i odli~en poznava~ na vinskiite mo`nosti vo svetot. Zasega ne e utvrden modelot po koj }e se finansira ovaa institucija. “Kapital” neoficijalno doznava deka se razgleduvani i modelite za finansirawe, no s$ u{te nema finalni re{enija. Ekspertite smetaat deka ova e edinstven na~in da se odgovori na potrebite na vino na svetskiot pazar. “Nitu edna na{a vinarnica nema koli~ini od 50 milioni {i{iwa za da moè da vleze na stranskite pazari. Zatoa e neophodno tie da se obedinat pod eden brend”, ni izjavi Zvonimir Boìnovi}, profesor na katedrata za lozarstvo pri Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje. Poznava~ite na vinskite mo`nosti vo zemjava smetaat deka treba da se utvrdat strategijata za razvoj na makedonskata vinska industrija i da se maksimiliziraat mo`nostite na sega{nite distributivni kanali. Poznatite vinski zemji vo vakvite zdruènija vloùvaat i mnogu pari. Spored presmetkite na makedonskite eksperti za vlez na germanskiot vinski pazar se potrebni okolu 10 milioni evra. Nitu edna vinarnica vo Makedonija ne e vo sostojba sama da gi obezbedi tie pari.

NAVIGATOR

04.05.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

MMF JA SPASUVA GRCIJA e|unarodniot monetaren fond (MMF) ja spasuva gr~kata olu ekonomija so zaem od okolu 30 milijardi evra vo vidd na stend baj-aran`man. Izvr{niot direktor na MMF, Dominik [trosKan, vo konsultacija so sovetot na direktori na Fondot, odlu~ija da ja poddràt gr~kata ekonomija na patot kon nadminuvawe na finansiskite problemi. MMF u{te edna{ ja dokaà svovojata uloga na me|unarodnaa institucija koja se griì za stabilnosta na ekonomiite i spasitel na zemjite so seriozni finansiski problemi. Dopolnitelno, zemjite~lenki na evrozonata odlu~ija da oddelat okolu 80 milijardi evra pomo{ za Grcija za finansirawe na buxetskiot deficit i javniot dolg na dràvata. Ovoj kredit }e & pomogne na Grcija da ja stabilizira razni{anata ekonomija i }e spre~i pogolema katastrofa, koja lesno bi moèla da ja zagrozi stabilnosta vo celata evrozona, a so toa da go razni{a i evroto.

@AN-KLOD [LUMBER@E

amo {to dojde vo Skopje, vedna{ go ispora~a kategori~niot stav na Francija deka vremeto ne & odi vo prilog na Makedonija

BESIM DOGANI

BEXIHUDIN [EHAPI

a okvalifikuva postapkata na IVZ so urivaweto na Arasta-xamija kako nepopravliva {teta i nepovratno izgubeno bogatstvo

a napu{ti ne samo partijata tuku i Sobranieto, taka {to sega nema da raboti, a }e prima plata od 2.000 evra

JORGOS PAPANDREU

inansiskata pomo{ od F EU, MMF i od Svetskata banka ne mu pomogna

za da go spre~i nezadovolstvoto na gra|anite.

NASKORO U[TE EDEN HOTELSKI-KAZINO KOMPLEKS VO GEVGELIJA

[ERATON ]E BIDE OTVOREN VO JUNI!? Noviot hotel-kazino }e vraboti od 700-800 lica. Noviot turisti~ko-ugostitelski kompleks na turskata kompanija Princes se prostira na povr{ina od 30.000 kvadratni metri i e vo neposredna blizina na grani~niot premin Bogorodica. GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

azinoto [eraton vo blizina na makedonskogr~kata granica, koe go gradi turskata kompanija Princes, najverojatno }e bide otvoreno vo tekot na juni, informiraat od op{tina Gevgelija. Vo momentot privr{uvaat poslednite grade`ni zafati, a vo tek se i oglasite za vrabotuvawe na potrebniot personal. Kompanijata vo izminative nekolku nedeli intenzivno, preku oglasi, bara golem broj rabotnici kako menaxeri za ~ove~ki resursi, direktori, recepcioneri i drugi vidovi hotelski personal. Del od oglasite za krupieri zavr{ija vo izminatite meseci, a vo tek se obukite i selekcijata na vrabotenite koi }e rabotat vo kazinoto. Noviot hotel-kazino }e vraboti od 700-800 lica. Pokraj od Gevgelija, golem interes za vrabotuvawe ima i kaj mladite od cela Makedonija. Noviot turisti~ko-ugostitelski kompleks na turskata kompanija Princes se prostira na povr{ina od 30.000 kvadratni metri i e vo neposredna blizina na grani~niot premin Bogorodica, na nekolku stotici metri od kazinoto Flamingo.

GUBITNIK

NA PAT BEZ KOMPAS a liderot na DUI, Ali Ahmeti, ne mu e prvvpat da odi, na pat i na politi~kite konsultacii, bez ez kompas. Toa go potvrduva i neegovoto posledno patuvawe voo Tirana. Namesto za s$ {to see slu~uva vo dr`avata da diskutira tuka, doma, pred s$ so svojot koalicionen partner, premierot Nikola Gruevski,, toj otpatuval vo Tirana naa konsultacii so premierot na Albanija, Sali Beri{a. Vakvoto negovo odnesuvawe we vedna{ pobuduva somne` vo dobrite nameri na DUI i nivnoto koalicirawe, bidej}i odnesuvaweto na Ahmeti nalikuva kako da e toj koalicionen partner na albanskata, a ne na makedonskata vlada. Hipotekite koi gi nosi Ahmeti u{te od 2001 godina se s$ u{te sve`i vo kolektivnoto pametewe na Makedoncite i vakvite izleti samo povtorno podgrevaat somne` deka ne{to se slu~uva zad grbot na makedonskiot narod. Stravot e opravdan bidej}i samiot Ali Ahmeti neodamna izjavi deka toj e edinstveniot komandant na ONA i deka se ograduva od sekakvi drugi kominikea koi ne gi potpi{al toj vo ime na

Hotelot na Princes }e ima ~etiri kata, a }e raspolaga so 120 sobi. Pokraj hotelskiot del, vo proektot se predvideni i pove}e drugi sodr`ini, kazino, restorani, terasi, {opingcentar. Grade`nite raboti gi izveduva makedonskata kompanija Gema-grup. Samo za realizacija na ovoj investiciski zafat vo Makedonija, odnosno vo op{tina Gevgelija, Princes }e vlo`i 30 milioni evra. [eraton }e bide vtoro kazino vo Gevgelija, posle izgradbata na Flamingo vo 2005 godina, koe vrabotuva 500 lica. Na krajot od minatata godina od Flamingo isto taka najavija novi investicii vo pro{iruvawe na postoe~kite kapaciteti,

3 FAKTI ZA...

10,6% 4,1% 1,9%

DOMINIK K [TROS [TROS -KAN KAN Osven finansiska pomo{, MMF }e se obide da & pomogne na Grcija da zastane na zdravi noze i so voveduvawe na strogi merki za podobruvawe na ekonomskite politiki {to gi vodi zemjata. MMF prepora~uva ogromno {tedewe i stroga disciplina, a Grcite }e mora da se `rtvuvaat za da se spasat od bankrot.

PORASNALE CENITE NA ZELEN^UKOT VO APRIL, [TO E NAJGOLEM RAST NA TRO[OCITE ZA @IVOT SE POGOLEMI TRO[OCITE ZA OVO[JE VO APRIL, SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC SE NAMALENI TRO[OCITE NA GRA\ANITE ZA MLEKO I MLE^NI PROIZVODI VO APRIL

so {to }e se vrabotat dopolnitelni 400 lica. Kazinata vo Gevgelija ve} e se soo~uvaat so nedostig na kvalifikuvan kadar, pa s$ pogolem e brojot na mladi lica koi od drugite gradovi baraat rabota vo Gevegelija. Edinstveno neizvesna e izgradbata na hotel–resortot Kalifornija resort, koj treba{e da se gradi na vlezot od Gevgelija, pokraj Vardar. Ovaa investicija be{e odlo`ena na neodredeno vreme. Vo Gevgelija intenzivno se ivestira i gradot poleka prerasnuva vo glaven kazino-centar vo zemjava. Sekoj vikend gradot go posetuvaat nad 5.000 gosti. Pokraj toa minatata nedela Minis-

terstvoto za transport objavi oglas za proda`ba na grade`no zemji{te vo blizina na grani~niot premin Bogorodica nameneto za izgradba na golemi trgovski centri. Predmet na javnoto naddavawe e edna grade`na parcela so vkupna povr{ina od 23.088 kvadratni metri, a pravo na u~estvo imaat fizi~ki i pravni lica od zemjava i od stranstvo. Po~etnata cena na javnoto naddavawe za grade`noto zemji{te e 2.000 denari. Prijavite } e mo`e da se dostavuvaat do 20 maj, a javnoto naddavawe }e se odr`i na 31 maj vo Ministerstvoto za transport.

PROCENKI...

ALI AHMETI TI ovaa paravoena formacija. Zna~i li ovaa negova izjava deka ONA s$ u{te postoi, i ako postoi koj ja kontrolira? Mirotvorecot od Ohrid, Ali Ahmeti, mora da ima precizen kompas kako i so kogo saka da sproveduva politika vo ovaa zemja. Ako se opredelil za koalicija so makedonskite partii i vo makedonskata dr`ava toga{ se nedozvolivi vakvi izleti i sozdavawe “novi koalicii” so sosednite dr`avi. Onoj {to se obiduva istovremeno da sedi na dve stol~iwa po pravilo gi gubi i dvete i pa|a na zemja.

MISLA NA DENOT

OLI REN

evropski komesar za ekonomija i monetarni raboti

PROGRAMATA ZA SPAS TE[KA @RTVA ZA GR^KIOT NAROD r~kata programa za zazdra-

vuvawe na ekonomijata pretstavuva te{ka `rtva za gr~kiot narod, i so ogled na serioznosta na situacijata, ne mo`e preku no} da se o~ekuva ekonomski presvrt - izjavi Oli Ren, evropski komesar za ekonomija i monetarni raboti. Spored nego, potrebna e odr`liva, pove}egodi{na programa za da se namali deficitot i za da se pottikne konkurencijata na ekonomijata vo Grcija. Ako se sprovede efikasno, a nie veruvame deka }e se sprovede, programata }e dovede do podinami~na ekonomija“, istakna Ren.

MISLAM DEKA SPOSOBNOSTA DA GO PODIGNAM ENTUZIJAZMOT KAJ LU\ETO E NAJGOLEMATA VREDNOST [TO JA POSEDUVAM. NAJDOBAR NA^IN DA GO IZVADITE NAJDOBROTO OD NIV E DA GI CENITE I DA GI MOTIVIRATE

^ARLS [VAB MILIJARDER I OSNOVA^ NA AMERIKANSKATA BROKERSKA KU]A CHARLES SCHWAB BROKERAGE

4 04.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PRVOMAJSKI PROTESTI

...PANIKA VO WUJORK

...NOVI TRAGI ZA GROBOT NA ISUS

“Rabotni{tvoto e izmoreno magare”

Talibancite zastanaa zad bombata na Tajm skver

Nov znak so Torinskoto platno

tkako ja napi{a knigata za svoeto otkritie, Barbara alibancite ja prezedoa odgovornosta za postavenata gi bogatite, rabotni{tvoto e izmoreno magare. So T bomba vo srceto na Wujork, plo{tadot Tajm Skver. O Frale, istra`uva~ na Vatikanskata arhiva, v~era Jskiavnete ovaa parola protestiraa sindikatite vo pogolemite hrvatEdna od policiskite tragi vodi navodno do osveta na prvpat i javno pred Papata gi poka`a tragite od napis gradovi protiv nevrabotenosta i siroma{tijata. teroristite poradi Saut Park.

FOTO NA DENOT

Sloboda na mediumite – sloboda za op{testvoto Edinstveno slobodnite mediumi garantiraat ostvaruvawe na so Ustavot zagarantiranoto pravo na gra|anite za blagovremeno, celosno i objektivno informirawe. So “Pet minuti gromoglasna ti{ina” v~era i vo Makedonija be{e obeleàn Svetskiot den na slobodata na mediumite od Zdruènieto na novinari. Godinava, akcentot e staven na slobodata na informirawe, posebno na globalnoto pravo i pravoto da se bide informiran. Od ZNM potsetuvaat deka od po~etokot na 2010 godina vo svetot se ubieni 36 novinari. “Ocenkata na Fridom Haus za sostojbata so mediumite vo Makedonija ne potsetuva deka site nie, mediumskite regulatori, sopstvenicite na mediumi i politi~arite, treba da vloìme dopolnitelni napori za da im ovozmoìme na novinarite nezavisno i objektivno izvestuvawe”, pora~aa od Sovetot za radiodifuzija. Organizacijata Reporteri bez granici objavi spisok na 40 “predatori”, koi posegnale po slobodata na pe~atot. Me|u niv ima 17 {efovi na dràvi i golem broj vladini lideri, kriminalni, mafija{ki i teroristi~ki organizacii.

na papirus koi bile so svetoto platno.

DVA, TRI ZBORA “Ekonomskite problemi na Grcija moàt da pridonesat za pottiknuvawe na naporite za unificirawe na EU. Na primer, nacionalnite buxeti na zemjite~lenki vo idnina bi moèl da gi kontrolira i odobruva Brisel” VACLAV KLAUS pretsedatel na ê{ka

“Briti{ petroleum }e ja plati smetkata za izleanata nafta vo Luizijana. ]e storime s$ za da gi za{titime na{ite prirodni bogatstva, za da se obes{tetat o{tetenite i za da mu se pomogne na ovoj region” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

“Ne e neophodno Iran da ja dobie doverbata na Zapadot vo nuklearnata oblast, vo situacija koga se usoglasuva so me|unarodnoto zakonodavstvo i dejstvuva vo negovi ramki” MAHMUD AHMADINEXAD pretsedatel na Iran

GADGETS

U[TE EDEN MUZI^KI TELEFON

okia pu{ti u{te eden nov ured nedelava. Stanuva zbor za modelot X2, muzi~ki telefon koj }e se prodava po prili~no niska cena. Nokia X2 ima displej so golemina od 2,2 in~i, kamera so rezolucija od pet megapikseli (bez

avtomatski fokus), raboti na Symbian S40 platformata, ima 3,5 milimetarski audio-priklu~ok, FM radio so RDS, poddr{ka za stereo blutut i slot za microSD memoriska karti~ka. Telefonot te`i 81 gram i e tenok 13 milimetri. Na pazarot bi trebalo da se pojavi od krajot na juni, po cena od 85 evra bez DDV.

6 04.05.2010

POLITIKA

GROS: DOKAZITE ZA UBISTVOTO NA TRAJKOVSKI POSTOJAT askoro }e izlezat informaciite za ubistvoto na pretsedatelot Boris Trajkovski, najavi {vajcarskiot pratenik vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, Andreas Gros, koj }e objavi i vtor izve{taj za slu~ajot za padot na avionot na makedonskiot pretsedatel. "Jas sum ubeden deka stanuva zbor za ubistvo, a toa go temelam vrz

novi informacii za koi s$ u{te ne mo`am da zboruvam. Ova moe li~no tvrdewe se temeli i vrz poznavaweto na neverojatnite protivre~nosti koi logi~no vodat do hipotezata za ubistvo", veli Gros, koj naskoro }e ja poseti Makedonija i }e razgovara so licata koi gi prona{le novite informacii i za na~inot na koj tie }e bidat objaveni vo javnosta. "Vo drug kontekst

nema{e da go iznesam ova tvrdewe, no tuka se po~uvstvuvav obvrzan bidej}i toa moè da predizvika sosema nepoèlen razvoj, iako znam deka ne e dobro da se kaè toa bez vedna{ da se iznesat dokazite. Dokazite ne se vo moite race, jas ne sum rakovoditel na istragata, tuku mal pomo{nik. Tie {to me poznavaat, znaat deka ne zboruvam naprazno”, veli Gros.

MILO[OSKI: POTREBNA E POLITI^KA VOLJA I OD GRCIJA e{enie za imeto i kompromis se mo`ni samo dokolku vo dvete prestolnini, i vo makedonskata i vo gr~kata, ima politi~ko raspolo`enie za toa, izjavi {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, na v~era{nata sredba so ministerot za nadvore{ni raboti na Izrael, Avigdor Liberman. Spored nego, izminatite meseci sekojdnevno sme svedoci na pozicijata na crvenata gr~ka linija vo odnos na sporot i takviot pristap “ne

dava dopolnitelen prostor za pridvi`uvawe na procesot napred”. “Kaj makedonskata vlada postoi politi~ka volja za nadminuvawe na dvodeceniskiot bilateralen spor i vladata pravi s$ {to e vo nejzina mo} za nadminuvawe na problemot. Nie gi imame na{ite o~ekuvawa i }e se potrudime da prodol`ime so naporite za pomestuvawe na pregovorite", re~e Milo{oski.

VMRO–DPMNE: TENZIITE VNATRE SE KREIRAAT ODNADVOR! Osven so zasileniot pritisok od celata me|unarodna zaednica za pobrzo re{avawe na sporot, vladata se soo~uva i so seriozni zakani po vnatre{nata bezbednost od “povampireni” (!?) teroristi~ki organizacii. Ali Ahmeti, koalicionERVAN FUERE : ABEDIN ZIMBERI: iot partner NOVA DEMOKRATIJA Neprifatlivo e soop{tenieto na ONA na Nikola Porane{niot komandant "Ova soop{tenie e sosema na ONA, sega pratenik od Gruevski, osven neprifatlivo za nas. Znaete redovite na partijata na {to ne demandeka minatata nedela zaedSelmani, Abedin Zimberi, no so SAD i OBSE izdadovme veli deka porakite od ONA tira postoewe zaedni~ko soop{tenie vo treba da se sfatat mnogu na ONA, s$ koe go osuduvame sekoe seriozno. nasilstvo i sekoj obid za u{te se sme“Albancite ~ekaa {est nasilstvo, i }e povtoram godini za da se sprovede ta za nejzin u{te edna{ deka vakvite Ramkovniot dogovor. Site lider (!?). Vo izjavi se celosno neprirokovi pominaa. Nie sme fatlivi", izjavi Fuere. podgotveni na site na~ini me|uvreme, da se borime za svoite opozicijata izjavija deka nema mesto za sakaa da go komentiraat. ra deka me|unarodnata zaedni- dnica go ima proektirano za prava”, veli pratenikot gleda seir i panika! Vlastite dràt s$ Zatoa, pak, soop{tenieto go ca ve}e ne go krie pritisokot dràvata. Den potoa, koga po Zimberi. kontrola od bezbednosen komentira{e DUI, koja e i ne ni koristi diplomatski site diplomatski pravila se & ostava pros- pod aspekt! Vo VMRO–DPMNE ve- koaliconen partner na VMRO- re~nik i metodi za da go o~ekuva{e da se “omekne” retor na VMRO– lat deka tenziite se krevaat DPMNE vo vladata. Ali Ahmeti iskaè svoeto nezadovolstvo od torikata, se slu~i sprotivnoto zuvaat so nastanite od 2001 previsoko (!?) od strukturi i im pora~uva na licata koi se Makedonija. Vakviot pritisok – i amerikanskiot ambasador godina (otkrivaweto na oru`je DPMNE da ja odnadvor i odvnatre “{to ne pretstavuvaat kako ONA, deka za vladeja~kata VMRO–DPMNE Riker i evroambasadorot vo spornite regioni!), ona na “re{i” situ& sakaat dobro” na dràvata, “toj e edinstveniot legitimen e nesfatliv oti, kako {to Fuere, ne samo {to zastanaa {to predupreduvaat ekspertite deka vladata ima kapac- komandant na ONA”! Ova se ministerot Milo{oski v~era zad kaànoto vo soop{tenieto, e deka vladata ne smee da si acijata! Ako ja no itet da se nosi so takvite smeta za indirektna poraka izjavi, “celiot problem vo tuku i go dopolnija so u{te dozvoli da odi po stapkite re{i!? provokacii. Vo doma{nite i kon Nikola Gruevski deka sporot e vo debelite gr~ki poèstoki izjavi vo koi in- na onaa od Qub~o Georgievs-

VLASTA SÈ PONEMO]NA PRED ME\UNARODNATA ZAEDNICA

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

$ pogolem e pritisokot od me|unarodnata zaednica vrz Makedonija za re{avawe na sporot so Grcija, pa vo taa nasoka se i kreirawata na tenzii okolu me|uetni~kite odnosi, velat od vladini izvori od VMRO– DPMNE za “Kapital”. Antonio Milo{oski, minister za nadvore{ni raboti i Gordana Jankulovska, minister za vnatre{ni raboti, v~era

politi~ki i analiti~ki krugovi ovaa izjava na vladeja~kata partija se tolkuva kako ne do kraj jasna eksplikacija za toa {to vsu{nost se slu~uva{e vo minatite denovi na makedonsko-kosovskata granica! Se analizira deka mo`ebi vlasta smeta deka krugovi vo me|unarodnata zaednica stojat zad mo`ni scenarija i obidi za destabilizacija. Ottuka, soop{tenieto na ONA (Komunike 1) vo koe izvesen Arben Selimi izvestuva deka teroristi~kata organizacija prezema odgovornost za incidentot so oru`jeto kaj Blace, vo vladeja~kata VMRO–DPMNE ne

rabotite vo Makedonija ne se do kraj ras~isteni koga stanuva zbor za mirot(!?). Na ova upatuva i intervjuto na Ali Ahmeti od pred nekolku meseci za albanskata televizija Top kanal, kade {to toj vo eden moment veli deka vo Ohrid vo 2001 godina e postignato “primirje” (!?). Vo me|uvreme, vo VMRO-DPMNE velat deka s$ pogolem e pritisokot od me|unarodniot faktor vrz zemjava za popu{tawe vo sporot so Grcija, no deka vo nikoj slu~aj nema da se dozvoli re{enie {to bi zadiralo vo makedonskiot identitet. Sepak, vlasta otvoreno brifi-

LIBERMAN: GLAVNITE TERORISTI^KI ZAKANI NE DOA\AAT OD BALKANOT zraelskiot minister za nadvore{ni raboti, Avigdor Liberman, koj e vo dvodnevna poseta na Makedonija, v~era se sretna so svojot makedonski kolega, Antonio Milo{oski. Po predupreduvaweto za opasnosta od {irewe na radikalen islamski terorizam na Balkanot, {to vo januari pri posetata na Izrael mu go upati {efot na izraelskata diplomati-

ja na premierot Gruevski, od Liberman se o~ekuva{e vo ovaa situacija da ka`e ne{to u{te pokonkretno, vo svetlina na poslednite nastani povrzani so obnovenata aktivnost na ONA. No, v~era{nata izjava na Liberman, vo ovoj kontekst, e zna~itelno poumerena. “Zagri`eni sme poradi penetracijata na radikalite grupi vo zemjite niz svetot, vklu~uvaj}i go i Balkanot, no,

crveni linii, a Makedonija e konstruktivnata strana”. No, dali vlasta go sfa}a i go opravduva pritisokot vo momentov za poznava~ite na sostojbite e i neva`no, oti golemata slika koja ja poso~uvaat ekspertite e deka toj pritisok, kako nikoga{, prethodno stanuva s$ pootvoren i podirekten. Toj pritisok kulminira{e izminatata nedela preku pismoto na ~etirite najvlijatelni ambasadori vo zemjata (SAD, EU, NATO i OBSE) vo koe direktno se poso~uva deka Makedonija “zastranila” od patot {to me|unarodnata zae-

sistiraat na kompromis za sporot. Glavnata poenta na pismoto e tokmu iznao|awe na re{enie so Grcija (vo sprotivno Riker duri javno predvide i apokalipti~ni scenarija za idninata na dràvata). Ottuka e pove}e od jasno deka Gruevski e staven na è{ko stol~e, no ona {to eksperti po me|unarodno pravo za “Kapital” go komentiraat i reagiraat e deka se ~uvstvuva zasilena tenzija i vo odnosite na vlasta so me|unarodnata zaednica (!?). I dodeka site slu~uvawa i tenzii vo dràvata se povr-

ki, koga vo predve~erieto na Ohridskiot ramkoven dogovor, o~igledno “skr{en” pod pritisokot odnadvor, glasno i pred celata makedonska javnost izjavi deka “celata kriza e skroena od Amerika i Germanija i deka makedonskata vlada e ve}e nemo}na da stori {to bilo”. Vakvite javni priznanija, poznava~ite gi tolkuvaat kako izjavi na o~aj vo situacii koga vlasta se soo~uva so razni{uvawe na sopstvenite pozicii, ili eventualno kako menuvawe na dr`avnata strategija vo odnos na najva`noto otvoreno politi~ko pra{awe vo momentot.

BUGARSKIOT MINISTER MLADENOV VO VA@NA POSETA NA MAKEDONIJA glavnite zakani ne doa|aat od ovoj region", izjavi v~era Liberman. Gostinot od Izrael odgovara{e i na pra{awa povrzani so sporot so imeto so Grcija, pri {to izrazi uverenost za skore{na integracija na Makedonija vo NATO i EU, smetaj}i deka ova e najdobro vreme za re{avawe na ovoj problem. Liberman vo Makedonija dopatuva vo pridru`ba na pove} e izraelski biznismeni.

efot na bugarskata diplomatija, Nikolaj Mladenov, utre }e dopatuva vo Skopje, a vo ~etvrtok }e ostvari sredba so negoviot makedonski kolega Antonio Milo{oski. Se o~ekuva, dvajcata ministri da razgovaraat za dogovorot za dobrososedstvo, {to Bugarija neodamna & go ponudi na Makedonija, no od na{a strana s$ u{te nema jasen stav vo odnos na ovaa inicijativa. Mladenov smeta deka treba dopolnitelno da se aktuelizira inicijativata za potpi{uvawe na dogo-

[

vorot zatoa {to nema pri~ina za rezerviranost na nitu edna od stranite, a atmosferata na nedoverba, spored nego, ja sozdavaat novinarskite {pekulacii, a ne realnite problemi vo makedonsko-bugarskite odnosi. Milo{oski re~e deka ovoj predlog-dogovor, {to MNR se koleba{e da & go stavi na uvid na javnosta s$ dodeka ne go objavi oficijalna Sofija, }e bide razgledan na doverliv na~in otkako }e bide proanaliziran od stru~ni lica vo Ministerstvoto.

FOKUS

04.05.2010

GR^KATA KRIZA SE PRELEVA VO BALKANSKITE ZEMJI

[TRAJKOVITE VO GRCIJA ]E GO BLOKIRAAT MAKEDONSKIOT IZVOZ!?

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

aketot teòk 110 milijardi evra moèbi }e ja spasi Grcija od bankrot, no ne i od socijalna eksplozija. Zemjata ja tresat protesti na gra|anite, koi se pogodeni od iznudenite merki na vladata za {tedewe i kastrewe na tro{ocite od buxetot. Ova predizvika revolt kaj naselenieto, nemiri po ulicite i presmetka so policijata. Ekonomskosocijalnata kriza vo Grcija ja pravi ovaa zemja neizvesen trgovski partner i nestabilen tranziten centar. Toa, pak, e seriozen udar vrz makedonskata ekonomija, odnosno kompaniite na koi Grcija im e zna~aen izvozen pazar i koi go koristat solunskoto pristani{te za dotur i isporaka na stoki. Grcija e me|u pette zemji so koi najmnogu trguvame. Dovolen pokazatel deka gr~kata kriza moè da predizvika seriozni problemi i vo makedonskata ekonomija pokaùva podatokot od Stopanskata komora na Makedonija deka samo vo prvite dva meseca od godinava makedonskiot izvoz kon Grcija padna za 5%, a uvozot e namalen za 8%. Vo ovoj period Makedonija na gr~kiot pazar izveze proizvodi vo vrednost od 32,7 milioni evra. Iako stopanstvenicite od zemjava na Grcija ne gledaat kako na golem pazar za nivnite proizvodi, sepak, stravuvaat deka }e se soo~at so seriozni problemi ako za~estat blokadite na grani~nite premini i ako se otkaàt ili povle~at gr~kite investicii vo zemjava. Tie gledaat na Grcija kako na mnogu va`na tranzitna zemja, preku koja se odviva izvozot na Makedonija, najmnogu vo metalurgijata, prehranbenata industrija i tekstilot. GR^KITE INVESTICII VO OPASNOST “Normalno e deka sostojbite vo Grcija }e vlijaat i na na{ata ekonomija. Pred s$ tuka mislam na golemite gr~ki investicii vo zemjava. Vo Makedonija seriozno se razgleduva ova pra{awe i od Vladata i od Stopanskata komora, vo odnos na toa kakva bi moèla da bide izloènosta

Grcija e me|u pette zemji so koi najmnogu trguvame. Dovolen pokazatel deka gr~kata kriza moè da predizvika seriozni problemi vo makedo-nskata ekonomija pokaùva podatokot deka vo prvite dva meseci godinava makedonskiot izvoz kon Grcija padna za 5%, a uvozot e namalen za 8%. Makedonskite firmi }e se soo~at so seriozni problemi ako za~estat blokadite na grani~nite premini i ako se otkaàt ili povle~at gr~kite investicii vo zemjava. na makedonskata ekonomija od krizata vo Grcija. Stopanskata komora prezema aktivnosti za navremeno da reagirame i da gi sanirame mo`nite posledici od prelevaweto na gr~kata kriza. Nie pravime i anketa me|u firmite vo kolkavi razmeri i na koj na~in tie gi ~uvstvuvaat momentalnite potresi vo Grcija. Vrz osnova na tie informacii nie }e iznao|ame novi re{enija”, smeta Jadranka Arizanovska od Stopanskata komora. Taa objasnuva deka tekstilnata industrija ve}e se soo~uva so problemi implicirani od potresite vo gr~kata ekonomija. “Zasega pogolemi problemi se najavuvaat vo tekstilnata industrija. Vo ju`niot del na Makedonija osobeno se zastapeni gr~kite investitori vo tekstilnata industrija, taka {to sega se ~uvstvuvaat posledicite od zapirawe na proizvodstvoto, zatvorawe na tekstilnite pogoni i otpu{tawe rabotnici. Verojatno, najmnogu efekti Makedonija }e po~uvstvuva vo ovoj sektor. Od druga strana, povtorno moè da za~estat blokadite na gr~kite grani~ni premini, {to isto taka }e bide problem za kompaniite. Zatoa od aspekt na razmena na proizvodite, kako alternativa na pristani{teto vo Solun go poso~ivme Dra~ vo Albanija. S$ {to e von na{ite mo`nosti, pak, }e moème dopolnitelno da go amortizirame so alternativni re{enija. Se nadevame i deka navremenite merki koi samata Grcija treba da gi prezeme }e bidat povolni i za na{ata ekonomija”, veli Arizanovska. Od Stopanskata komora objasnuvaat deka vrz osnova na mnogubrojnite memorandumi koi gi imaat potpi{ano so Trgovsko-industriskata komora od Grcija, me|usebnite kontakti so gr~kite stopanstvenici im pomagaat za blagovremeno da dejstvuvaat pri

mo`ni poseriozni problemi. Dokolku Grcija gi za~esti blokadite na pristani{tata ili pak na èlezni~kite prugi, kako rezultat na agonijata vo koja se nao|a gr~kata ekonomija, situacijata bi bila mnogu nepovolna, se àlat i kompaniite, no i grupacijata na {pediteri na Makedonija. “Nie dosega imavme mnogu lo{o iskustvo koga stanuva zbor za blokadi na solunskoto pristani{te. Koga Makstil po~na da proizveduva pogolemi koli~estva, takvata mo`na sostojba za nas }e zna~i seriozni problemi. Re~isi polovina od na{eto proizvodstvo, odnosno stotici iljadi toni se prenesuvaat preku solunskoto pristani{te. Toa }e pridizvika seriozni negativni implikacii i sinxir na problemi bidej}i na{ite partneri nema navreme da gi dobivaat nara~kite. Toa }e zna~i zastoj na okolu 200.000 toni proizvodi, del nameneti za izvoz, no i del surovini od koi zavisi i na{eto proizvodstvo. Alternativniot tranzit, pak, e poskap i pobaven“, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. SE BARAAT ALTERNATIVNI PRISTANI[TA Porane{niot pretsedatel na Grupacijata na {pediteri na Makedonija, Stevica ?arapi}, zasega ne smeta deka krizata vo Grcija drasti~no }e vlijae na makedonskata ekonomija. “Dodeka trae krizata sekako deka moè da ima turbulencii i kaj nas, no odvreme-navreme. Smetam deka nema da stane zbor za turbulencii od pogolemi razmeri. Iako moè da se slu~at povremeni blokadi, Grcija ne moè da si go dozvoli toj luksuz i vo vreme na kriza da organizira {trajkovi na pristani{tata. Problem moè da nastane ako se blokira èlezni~kiot soobra}aj vo Grcija,

od koj zavisat mnogu makedonski kompanii”, ocenuva ^arapi}. Od Vitaminka, koja e del od prehranbenata industrija, velat deka formirale rabotni grupi koi gi razleduvaat sostojbite vo Grcija i rabotat na iznao|awe konkretni re{enija, no smetaat deka zasega ne mo`e da stane zbor za krupni posledici nametnati od gr~kata kriza. “Grcija za nas ne e zemja kade {to dominantno gi plasirame na{ite proizvodi, no e zna~ajna od aspekt na iskoristuvawe na pristani{teto vo Solun. Nie od poodamna se orientiravme i kon pristani{tata vo Albanija i Crna Gora”, veli direktorot na Vitaminka od Prilep, Simon Naumoski.

Podatocite na Stopanskata komora poka`uvaa deka stokovata razmena so Grcija po~na da pa|a u{te vo tekot na 2009 godina, pri {to e zabele`ano namaluvawe od okolu 30%. Lani so Grcija e razmeneta stoka vo iznos od 730 milioni dolari, dodeka pak vo 2008 godina razmenata iznesuva{e edna milijarda dolari. Lani samo izvozot iznesuva{e 290 milioni dolari, a vo 2008 godina, 535 milioni dolari.

32,7

Milioni dolari e makedonskiot izvoz vo Grcija vo prvite dva meseci godinava

e namalen izvozot kon Grcija samo vo prvite dva meseca od godinava

HAOS VO ATINA Konfederacijata na trgovci vo Grcija razmisluva za zamrznuvawe ili namaluvawe na cenite za da bidat obezbedeni neophodnite uslovi za nadminuvawe na krizata, kako {to se, namaluvawe na kiriite i op{tinskite taksi, aktivirawe na razvojni programi i drugi. Trgovcite smetaat deka prognozata za namaluvawe na BDP do minus 4% e premnogu optimisti~ka, naglasuvaj}i deka merkite na gr~kata vlada nema da obezbedat rast i se osudeni na propast. Tie apeliraat dr`avniot sektor da napravi sopstveni `rtvi, somnevaj}i se deka privatniot sektor najverojatno e toj {to }e ja plati cenata na gr~kata kriza. Nezadovolstvoto na gra|anite kulminira so bomba{ki napadi. Meta na dimni bombi v~era be{e i filijalata na HCBS bankata vo Atina, otkako vladata najavi ostri merki za {tedewe vo zamena za me|unarodnata pomo{. Na pomo{ na Grcija dojde i odlukata na evropskite ministri za finansii, koi go aktiviraa spasuva~kiot mehanizam za Grcija od fantasti~ni 110 milijardi evra (146,5 milijardi dolari), po nizata ubeduvawa deka vo slednite nekolku godini Grcija ima obvrska da primenuva strogi merki za {tedewe, me|u koi namaluvaweto na platite i zgolemuvaweto na danocite. Gr~kata vlada najavi i dopolnitelni merki za strogi ograni~uvawa vo vrednost od 30 milijardi evra do 2012 godina, kako svoeviden uslov za da ja dobie neophodnata me|unarodna finansiska poddr{ka.

OP[TESTVO

04.05.2010

Imaat li makedonskite partii ideologii na koi se povikuvaat (2)

DR@AVNATA POLITIKA (NE) SE TEMELI NA IDEOLOGIJA Ideolo{kata (ne)profiliranost na politi~kite partii vo Makedonija e odraz na splet od istoriski faktori, stepenot na razvoj na demokratijata i multietni~kiot karakter na dr`avata MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o minatiot broj na “Kapital” se obidovme niz prizmata na na{ite politi~ki premreìja da gi otslikame ideologiite i odnesuvaweto na na{ite politi~ki partii. Politi~kite partii postojat od najranite periodi na ~ove~kata istorija i civilizacija, no vistinski oblik dobivaat so modernite tolkuvawa na demokratijata. Spored taa teorija, osnovnata podelba e na levi ideologii, centar i desnica. Modernata istorija i razvoj na demokratijata vo Makedonija, duri pokaà i sozdavwe na takanare~eni “neprirodni” koalicii. Toa e rezultat na pove} epartiski ìvot koj diktira sozdavawe na koalicii, sli~no kako vo mnogu zemji vo Evropa, ili sozdavawe na dvopartiski politi~ki strukturi vo koi glavni nositeli na vlasta se dvete nagolemi partii koi osvoile najmnogu glasovi i sozdavaat koalicija. Napravivme analiza za toa - {to mislat eksponentite na na{ata politi~ka scena za politi~kite ideologii kaj nas. DEFINICII "Vo modernata partiska demokratija se slu~uva eden op{t fenomen - soedinuvawe na ideologiite so gravitacija kon centarot. Ovoj proces vo svetot e poznat pod imeto Catch-all politics i e posledica na globalizacijata

i na politi~kiot marketing naso~en da odgovara na vkusot na {to pove}e lu|e”, veli Petar Arsovski, komunikolog i politikolog. Makedonija ne e isklu~ok vo odnos na ova izedna~uvawe kon politi~kiot centar i zatoa se re~isi identi~ni programite na na{ite politi~ki partii. Ova centrirawe }e gi frli politi~kite ideologii niz prozorec, so navleguvaweto na globalizacijata vo site pori na op{testveniot ìvot, nasekade vo svetot. Za Makedonija e karakteristi~no toa {to partite, iako zafateni od ovoj fenomen, sepak, se razlikuvaat vo odnos na edno pra{awe a toa e sporot za imeto {to go imame so Grcija. SDSM e podgotven da napravi kompromis vo funkcija na evroatlanskite integrativni procesi, dodeka za VMRO-DPMNE se ~ini deka e pova`no za~uvuvaweto na ustavnoto ime." SOCIJALDEMOKRATIJA – se zalaga za kompromis me|u kapitalizmot i èlbata steknatoto bogatstvo da se raspredeli na pohuman i popraveden na~in. Za razlika od marksizmot, koj saka da go uni{ti kapitalizmot, socijaldemokratijata se stremi da go preobrazi i da gi nadmine negovite nedostatoci. Edna od osnovnite zalo`bi na socijaldemokratijata e humanizirawe na kapitalizmot i toa so pomo{ (intervencija) na dràvata, so voveduvawe socijalna pravda i solidarnost me|u gra|anite, {to vo osnova se socijalisti~ki idei. Ovoj human kapitalizam }e moè da se dostigne samo preku voveduvawe na progresivno odano~uvawe, {to zna~i deka lu|eto so pogolemi primawa treba da pla}aat pogolemi danoci, i obratno - za lu|eto so pomali primawa bi sleduvale pomali danoci. Na toj na~in dràvnata kasa }e bide pobogata so sredstva za intervenirawe vo socijalnoekonomskata sfera so {to bi se namalila razlikata me|u bogatite i siroma{nite. Spored socijaldemokratite, do dràva na blagosostojba moè da se stigne samo so po~ituvawe na ~ove~kata sloboda, ednakvost, socijalna pravda i solidarnost. LIBERALNA DEMOKRATIJA –politi~ki sistem organiziran okolu vrednostite

ERMIRA MEHMETI:

Ideolo{koto profilirawe na albanskite politi~ki partii vo Makedonija s$ u{te e nezavr{en proces. Toa e taka zatoa {to debatata vo albanskata zaednica s$ u{te e fokusirana na osnovnite etni~ki prava na zaednicata. na slobodata. Akcentot e staven na individualnite slobodi, koi vo ovoj sistem ne smeat da bidat zagrozeni od voljata na mnozinstvoto. Vo toj kontekst, se ograni~uva mo}ta na vladata za smetka na gra|anskite prava, pri {to isklu~ivo se po~ituva pravoto na privatnata sopstvenost, slobodata na govorot i mediumite, nezavisnosta na sudstvoto ... Zalo`bata e da se sozdadat optimalni uslovi za funkcionirawe na pazarnata ekonomija. Vo Makedonija vrednostite na liberalnata demokratija s$ se u{te te{ko ostvarlivi, poradi, kako {to tolkuvaat ekspertite, nedostigot od demokratski kapacitet kaj politi~kite subjekti, neophoden za organizirawe na op{testvoto na liberalna osnova. HRISTIJANSKA DEMOKRATIJA ILI DEMOHRISTIJANSTVO - idejnata osnova na hristijansko-demokratskata ideologija pretstavuva sinteza me|u verskite, eti~kite i op{testvenite hristijanski na~ela i instituciite na dràvata. Demohristijanite gi karakterizira konzervativnoto gledawe na op{testvenite pra{awa (vo odnos na brakot, semejstvoto, ~ove~kata seksualnost), a vo ekonomskata sfera se zalagaat za intervencija na dràvata vo pravec na suzbivawe na siroma{tijata i sozdavawe na dràva na blagosostojba, {to im e

GORDAN GEORGIEV:

Ideolo{kata (ne) profiliranost na politi~kite partii vo Makedonija e odraz na eden splet od istoriski faktori, stepenot na razvoj na demokratijata i multietni~kiot karakter na na{ata dr`ava. Vo takviot galimatijas, partiite ne uspevaat dokraj da se profiliraat.

zaedni~ki element so socijaldemokratite. Ovaa ideologija se zalaga za {to poeti~ko vladeewe, bez elementi na avtoritarno-totalitarnite oblici na praktikuvawe na vlasta. Demohristijanstvoto ja opredeluva svojata dràvna politika vrz osnova na moralni kriteriumi, a taka i gi ocenuva svoite rezultati. ERMIRA MEHMETI, DUI "Ideolo{koto profilirawe na albanskite politi~ki partii vo Makedonija e s$ u{te nezavr{en proces. Toa e taka zatoa {to debatata vo albanskata zaednica s$ u{te e fokusirana na osnovnite etni~ki prava na zaednicata; debata koja, se ~ini, ekonomskite pra{awa gi pomestuva vo vtor plan. Vtorata pri~ina za ideolo{kata nedefiniranost e povrzana so kratkata demokratska, pluralisti~ka demokratija vo Makedonija, a ova vaì kako za albanskite, taka i za makedonskite politi~ki subjekti. Poradi sopstveniot bekgraund i istorija, DUI e politi~ka partija koja vo celost e fokusirana na implementacijata na Ramkovniot dogovor. Veruvame deka s$ dodeka ovoj proces ne zavr{i, ne moème nitu da o~ekuvame podelba na levi~arski i desni~arski partii vo albanskiot politi~ki korpus po primerot na evropskite partii. Generalno, postoi

VMRO – DPMNE e partija koja{to e pozicionirana desno vo centarot, a po svojot statut e narodna, so demohristijanska orientacija, {to bi zna~elo deka vo svoeto dejstvuvawe i struktura podrazbira {irok opfat na site narodni potrebi

Spored politi~kata teorija, sproveduvaweto na odredena dr`avna politika po pravilo se temeli ili na odredena politi~ka ideologija ili na ekonomskite interesi na politi~kata partija koja {to e na vlast – kako e kaj nas?

dilema dali na{iot streme` kako op{testvo e da premineme kon ideolo{kite partii vo koi etni~kiot aspekt nema da bide biten, ili }e prodolìme da ja organizirame politikata trgnuvaj} i od etni~kiot element kako odlu~uva~ki faktor." GORDAN GEORGIEV, SDSM: leva partija so liberalni sidra "Ideolo{kata (ne)profiliranost na politi~kite partii vo Makedonija e odraz na eden splet od istoriski faktori, stepenot na razvoj na demokratijata i multietni~kiot karakter na na{ata dràva. Vo takviot ideolo{ki galimatijas, partiite ne uspevaat dokraj da se profiliraat ideolo{ki. SDSM so novata programa “Re{enija za Makedonija” definitivno se postavi kako leva partija, no so silni liberalni sidra. Zatoa, potrebata od vra}awe na ovie principi, vrz koi {to potoa bi se profilirale politi~kite ideologii, e potreba na celoto makedonsko op{testvo. Vo idnina, SDSM cvrsto }e zastane vo odbrana na najranlivite grupi vo op{testvoto, }e se obideme da ja vtemelime osnovnata socijaldemokratska vrednost - solidarnosta, i ponatamu }e se borime za edno tolerantno i demokratsko op{testvo vo koe site interesni grupi i poedinci } e moàt da go artikuliraat

svojot glas i stav niz site pori vo op{testvoto. Toa se, ako sakate, i socijaldemokratskite vrednosti vo razvienite evropski dràvi, i tie s$ pove}e dobivaat na teìna vo op{testvata, osobeno po nizata socijalni i ekonomsko-finansiski padovi so koi se soo~ija mnogu razvieni dràvi." ILIJA DIMOVSKI, VMRO – DPMNE "VMRO – DPMNE e partija koja {to e pozicionirana desno vo centarot, a po svojot statut e narodna, so demohristijanska orientacija, {to bi zna~elo deka vo svoeto dejstvuvawe i struktura podrazbira {irok opfat na site narodni potrebi. Nie imavme mo`nost toa da go primenime i vo praktika, so {to se obidovme da izlezeme vo presret na site op{testveni strukturi. Drasti~no gi namalivme danocite i gi podobrivme uslovite za razvoj na biznisot od edna strana, a od druga, ovozmoìvme besplatni u~ebnici, besplatni bawi za penzionerite i pogolemi penzii. Da, ova e atipi~na “desna” politika, {to ne e karakteristi~na za desnite evropski i moderni partii, no mora da se ima predvid faktot deka i Makedonija ne e tipi~na moderna dràva. Nie sme pred s$ narodna partija i kako takva morame da vodime grià za potrebite na celiot narod."

ILIJA DIMOVSKI:

10 04.05.2010

OP[TESTVO

FIRMITE OPTIMISTI ZA VTORATA POLOVINA OD 2010 GODINA ogolema pobaruva~ka, zgolemuvawe na proizvodstvoto i pove }e vrabotuvawa o~ekuvaat biznismenite vo vtorata polovina od godinava, informira Stopanskata komora na Makedonija. Najgolemata zakana doa|a od poskapuvaweto na gasot i mazutot, a posebno za metalurgijata. “Novo poskapuvawe }e se slu~i na krajot od ovoj kvartal. Berzite bele`at

zgolemeni ceni na naftata i na mazutot, {to negativno }e se odrazi vrz industriskite procesi. Za golemite potro{uva~i od osobeno zna~ewe e donesuvaweto na pravilata za pazarot na elektri~na energija, materija koja po svojata va`nost e ednakva na Zakonot za energetika”, izjavi Jadranka Arizankovska, direktor vo Stopanskata komora.

REK OSLOMEJ PROSLAVI 30 GODINI RABOTA Spored analizite, vo prvite tri meseci godinava nadvore{no-trgovskata razmena bele`i porast za 1,8%, izvozot e zgolemen za 23%, a uvozot e namalen za 7,7%. Najgolemo ograni~uvawe na obemot na proizvodstvoto imaat nedovolnata stranska i doma{na pobaruva~ka, finansiskite problemi i neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe.

ermocentralata Oslomej v~era obele`a 30 godini od vklu~uvaweto vo elektroenergetskiot sistem na Makedonija. Vo maj 1980 godina taa gi proizvede prvite kilovat-~asovi elektri~na energija i be{e prvata termoelektrana vo Makedonija so instalirana mo}nost od 125 megavati, koja raboti na

jaglen od rudnikot Oslomej. Kombinatot e vtor po golemina kapacitet na Elektrani na Makedonija. Ima proizvedeno pove}e od 15.135 gigavati struja, a iskopani se pove} e od 27 milioni toni jaglen. Vo 2009 godina bea proizvedeni 591,4 gigavati, {to pretstavuva nadminuvawe na prose~noto godi{no

Makedonskoto zemjodelstvo se u{te e trudointenzivno

17.000 hektari dr`avno zemjodelsko zemji{te planira da raspredeli vladata godinava

18% od naselenieto vo Makedonija se zanimava so zemjodelstvo

2.470 zemjodelci zele zemjodelsko zemji{te pod zakup

200.000 hektari zemji{te za obrabotka se vo dr`avna sopstvenost

MALITE PARCELI RA\AAT MALI PRINOSI Malite parceli - ograni~uva~ki faktor za razvoj na intenzivno zemjodelstvo GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

eset hektari zemjodelsko zemji{te, kolku {to dava dr`avata pod zakup na eden subjekt, se premala povr{ina za na nea da se primenat sovremeni agrotehni~ki i agrohemiski merki i za da se postignat povisoki prinosi. Makedonskoto zemjodelstvo i taka e rascepkano, bidej}i privatnite parceli se mali, a po raspa|aweto na agrokombinatite, sopstvenosta na obrabotlivoto zemji{te u{te pove}e se rasitni. So toa e dovedena vo pra{awe rent-

So 10 hektari, kolku {to e maksimalnata povr{ina pod zakup {to ja dava dr`avata, samo se zgolemuva brojot na zemjodelci, a efektite se razo~aruva~ki – s$ pove}e zemjodelci, a mali prinosi abilnosta vo zemjodelstvoto, a posledicite se pove}e od o~igledni. Makedonskite zemjodelci se ubivaat od rabota, a zarabotuvaat mnogu malku. Mala pomo{ im se i subvenciite {to gi dobivaat od dr`avata. So povr{inite od 10 hektari samo se zgolemuva brojot na zemjodelci, a

efektite se porazitelni. Ministerstvoto za zemjodelstvo godinava objavi ~etiri tenderi za raspredelba na zemjodelsko zemji{te pod zakup. Na posledniot tender, objaven pred desetina dena, se davaat 4.231 hektar, a do krajot na godinata se planira da se raspredelat

u{te 17.000 hektari. Deka D k malite povr{ini go pravat zemjodelskoto proizvodstvo neisplatlivo ukaùvaat i samite zemjodelci. “Jas morav da gi registriram site ~lenovi od moeto semejstvo kako profesionalni zemjodelci za da zemam 25 hektari pod zakup. So 10 hektari p~enica ne moàm da se prehranam, a ne da primenuvam agrotehni~ki i agrohemiski merki. Ako proizvedam po 25 toni p~enica, koga }e gi oddelam parite za |ubrewe, ètva i orawe, }e bidam vo zaguba”, izjavi farmer od Ko~ansko, koj saka{e da ostane anonimen. Spored nego, neophodno e

dràvata da ddava pogolemi zemjodelski povr{ini p pod zakup, a ako e potrebno i farmerite nek neka se grupiraat za da zemat ppove}e zemja. PRINOSIT PRINOSITE ZAVISAT OD POVR[INI POVR[INITE Ekspertite pot potvrduvaat deka sovremenoto pr proizvodstvo na hrana bara iimplementacija na poslednite dostignuvawa k na naukata za da se dobijat povisoki prinosi. “Za da moè da se primenat minimalni agrotehni~ki i agrohemiski merki vo zemjodelstvoto, morate da raspolagate so povr{ini od 50-60 hektari. S$ {to e pomalo od 50 hektari e nerentabilno, neisplatlivo i na nego ne moè da se primeni sovremena mehanizacija. Ne moè da se raboti ekonomi~no so povr{ina od 10 hektari. Koga e pogolema povr{inata, se nabavuva pogolema mehanizacija koja dava mnogu poniski tro{oci po edinica proizvod”, veli Risto Bo{evski, generalen

proizvodstvo, koe iznesuva 504,5 gigavati. Generalniot direktor na ELEM, Vlatko îngoski, najavi mo`nost za gasifikacija na REK Oslomej po izgradbata na magistralnite gasovodi. Za za{tita na ìvotnata sredina vo tek e realizacija na proektot za vodeno odlagawe na pepelta niz cevkovodi vo rudnikot. direktor na ZK Pelagonija od Bitola, koja obrabotuva 17.000 hektari. Pred 20 godini kombinatot obrabotuva{e 25.000 hektari. Okolu 8.000 hektari se raspredeleni na mali proizvoditeli. “Neka napravat edna analiza vo kakva sostojba i proizvodna kondicija se tie 7.000 hektari koi gi rabotat individualnite proizvoditeli, a vo kakva sostojba se povr{inite na ZK Pelagonija. Nie sme eden od najdobrite zemjodelski kombinati na Balkanot”, dodade Bo{evski. POVE]E NAUKA – POGOLEMI PRINOSI I pretstavinicite na naukata se soglasuvaat deka idninata na sovremenoto proizvodstvo e vo grupirawe na parcelite i vo formirawe na pogolemi proizvodni edinici, kako {to e vo zapadnite razvieni zemji. Profesorot po agroekonomija i dekan na Zemjodelskiot fakultet, Dragan Dimitrievski, smeta deka moàt da se napravat odredeni otstapki za povr{inite koi se nao|aat vo blizina na selata, no generalno ne treba da se sitnat postavenite blokovi. “[teta e da se sitnat krupnite parceli, bidej}i malite se ograni~uva~ki faktor za intenziven razvoj na zemjodelsvoto”, dodade Dimitrievski. Toj potencira deka mora da se vnimava na goleminata na parcelite za postignuvawe na pogolema ekonomi~nost. Od 2007 do 2010 godina Ministerstvo za zemjodelstvo objavi 30 javni oglasi za dodeluvawe zemjodelsko zemji{te vo dràvna sopstvenost. Dodelena e povr{ina od 22.883 hektari, a zemji{te pod zakup zele 2.470 zemjodelci. Ministerstvoto za zemjodelstvo vkupno pod zakup ima dadeno 125.000 hektari.

OP[TESTVO

04.05.2010

SDSM GO OBVINI GRUEVSKI ZA RASIPNI[TVO I MEGALOMANIJA ruevski i VMRO-DPMNE, namesto da ja po~ituvaat voljata na gra|anite i da se povle~at od nivniot zabegan proekt, demonstriraa drskost, bezobrazie, rasipni{tvo i megalomanija - obvini v~era Stev~e Jakimovski, pretsedatel na Gradskata organizacija na SDSM vo Skopje, vo vrska so postavuvaweto na spomenicite na Dame Gruev i Goce Del~ev na skopskiot plo{tad. Spored nego, mnozinstvoto gra|ani vo Skopje se protiv

proektot “Skopje 2014”. “Za SDSM e neprifatlivo i, vo najmala raka, poni`uva~ki za likot i deloto na Goce i Dame nivnite spomenici da se postavat na ilegalen i {pionski na~in vo gluvo doba, so policiska pridru`ba. Za `al, Gruevski i VMRODPMNE na podmolen na~in, zloupotrebuvaj}i gi ~uvstvata na narodot, izbraa tokmu ovie dva spomenika da bidat pokritie za li~nite hirovi na premierot, olicetvoreni

UNIVERZITETSKITE PROFESORI ]E IMAAT VTORA RABOTA? vo fontanite, lavovite, triumfalnite porti i voso~nite figuri”, re~e Jakimovski. Toj ja povika vladata da ka`e kolku pari se potro{eni za leeweto na spomenicite vo Italija. “Kade zavr{ija ovie ogromni sumi narodni pari? ^ij patriotizam treba{e da se podma~ka? Dali patriotizmot na Gruevski i VMRO-DPMNE se sveduva na perewe pari, kriej}i se zad makedonskata istorija?”, pra{a Jakimovski.

amesto dosega{nite osum rabotni ~asa nedelno, profesorite na univerzitetite najverojatno }e rabotat u{te osum ako se usvojat zakonskite izmeni, koi zasega se samo del od planovite na ministerot za obrazovanie Nikola Todorov. Pri potpi{uvawe na dogovor so vtoriot univerzitet, }e treba da ja navedat i dogovorenata plata. Dokolku profesorite

se odlu~at za vtora rabota na nekoj privaten fakultet, rabotodavecot }e treba da obezbedi odredena suma i za univerzitetot od koj go #pozajmil# profesorskiot kadar. Vkupniot broj na rabotni ~asovi na nedelno nivo kaj profesorite iznesuva 40, od koi samo osum se nameneti za nastava. Ostanatite se tro{at za konsultacii, podgotvuvawe nastavni planovi i ispi-

ti, no vo Ministerstvoto se somnevaat deka polnoto rabotno vreme sekoga{ e racionalno iskoristeno. Vo odnos na vtorata izmena na Zakonot za visoko obrazovanie, se planiraat pravilnici za visoko obrazovanie, pri {to na~inot na regulirawe na sredstvata od samofinansira~kite aktivnosti }e bide mnogu porigorozen.

Ministerstvoto za `ivotna sr edina alarmira:

^adot od pe~kata za sogoruvawe medicinski otpad e kancerogen Za uni{tuvawe na eden kilogram medicinski otpad vo Drisla se pla}a edno evro. Pomalite privatni bolnici polnat edna kutija od pet kilogrami mese~no so medicinski otpad, a pogolemite bolnici i kliniki polnat i po nekolku kutii mese~no ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

inisterstvoto za `ivotna sredina tvrdi deka edinstvenata pe~ka za sogoruvawe na medicinski materijal vo Makedonija raboti nadvor od site evropski i medicinski standardi i deka vozduhot koj go ispu{ta e kancerogen. Vo ovaa pe~ka vo deponijata Drisla, koja vo 2000 godina dojde kako donacija od Velika Britanija zavr{uva medicinskiot i farmacevtski otpad od Skopje, Kumanovo, Kriva Palanka i Veles. Vo nea dnevno se uni{tuvaat od 1,5 do dva toni vakov otpad.

I pokraj toa {to prviot ~ovek na Drisla, Goran Angelov tvrdi deka pe~kata raboti soglasno makedonskite zakoni i gi zadovoluva uslovite za aerozagaduvawe, Ministerstvoto preku tender }e nabavi nova pe~ka-insenerator. “Dosega dva pati raspi{uvavme tender za nabavka na nov insenerator bidej}i sega{niot na Drisla ne e spored evropski propisi. Lani nitu edna firma ne se javi na tenderot, a godinava se javi samo edna firma i se nadevame deka do krajot na ovoj mesec }e se nabavi toj aparat” veli Valerij Panev od Ministerstvoto za `ivotna sredina. U{te poopasna situacija od nesoodvetnoto tretirawe na otpadot od Skopje, Kumanovo, Kriva Palanka i Veles, e toa {to

Del od medicinskiot otpad vo Makedonija se sogoruva vo pe~ka vo deponijata Drisla, za koja Ministerstvoto tvrdi deka ne raboti spored predvidenite propisi. Ministerstvoto raspi{a tender za nabavka na nova pe~ka koja nema da ispu{ta kancerogen ~ad medicinskiot otpad od ostanatite gradovi zavr{uva na lokalnite komunalni deponii. Bolnicite od drugite gradovi koi ne go transportiraat medicinskiot materijal vo Drisla, za “Kapital” objasnuvaat deka nemaat ni ma{ini nare~eni avtoklavi, koi go drobat medicinskiot otpad i go pretvoraat vo |ubre koe mo`e da se frli na deponija. “Pred nekolku godini se otvori eden tender od tri milioni evra za nabavka na tri avtoklavi, no tamu

FONDOT ZA ZDRAVSTVO SE SKARA I SO STOMATOLOZITE tomatolo{kata komora ne se soglasuva so predlogot na Ministerstvoto i Fondot za zdravstvo za decata do 14 godini da se lekuvaat kaj mati~nite stomatolozi. Tie baraat preventivata za decata da bide pod kapata na detskite i preventivni stomatolozi, a popravkata

na zabite da bide kaj mati~nite lekari. “Vo 2004 godina stomatolozite rabotea pod koncesii, a sega Minsterstvoto i Fondot za zdravstvo sakaat povtorno da gi vratat pod dr`avna kapa. Sozdavaweto na novite stomatolo{ki timovi, pred s$ se na {teta na osigurencite na koi im

se prijavi samo edna firma koja za edna autoklava bara{e pari kolku {to bea predvideni za site tri ma{ini. Nemame nitu pe~ka nitu avtoklava, pa medicinskiot materijal s$ u{te zavr{uva na lokalnite deponii”, velat od bolnicite vo pomalite gradovi. Za alarmantnata sostojba so tretmanot na medicinski otpad alarmiraat i vo Institutot za `ivotna sredina i zdravje. “Makedonija mnogu zaostanuva so uni{tuvawe na

cvrstiot medicinski otpad, a za te~niot ne se znae nitu kade se isfrla, nitu vo kolkavi koli~ini. Te~niot medicinski otpad koj se sostoi od roentgen-filmovi, laboratoriski reagensi, kiselini, srebro, te{ki metali, e u{te poopasen zatoa {to mo`e da ima dopir i so podzemni vodi ili izvori na voda”, predupreduva Murtezan Ismaili, direktor na Institutot za `ivotna sredina i zdravje. Pri~inite za vakvite sostojbi toj gi gleda vo

nepo~ituvawe na zakonite i skapata cena za uni{tuvawe na otpadot koja e previsoka za bolnicite, koi i onaka imaat mal buxet. Od Drisla velat deka za uni{tuvawe na eden kilogram medicinski otpad se pla}a edno evro. Direktorot na deponijata veli deka pomalite privatni bolnici polnat edna kutija od pet kilogrami mese~no so medicinski otpad, a pogolemite bolnici i kliniki polnat i po nekolku kutii mese~no. Pe~kata vo koja se sogoruva medicinskiot materijal vo Drisla raboti na toplina od 900 stepeni Celziusovi, a vo posovremeni pe~ki otpadot se uni{tuva na temperatura od 850 do 1.100 stepeni Celziusovi i nivniot ~ad ne e {teten za okolinata.

PO NAMALUVAWE NA LEKARSKITE PLATI, KRATEWA I VO DRUGITE SEKTORI? se skratuva osnovnoto ustavno pravo na izbor na svoj mati~en doktor” veli Slobodan Dimovski pretsedatel na Stomatolo{ka komora. Me|u drugoto, tie se gnevni zatoa {to Fondot, nadvor od svoite ingerencii, vr{i i kontrola vrz smetkovodstvenoto rabotewe na ordinaciite.

latite na lekarite za izminatiot mesec se namaleni za okolu 6%, no lekarite nema da {trajkuvaat, kako {to najavija prvi~no. “Vo razgovorite so Ministerstvoto za zdravstvo ni rekoa deka platite }e se korigiraat vo site sektori vo javnata administracija i zatoa ne pravevme problem.

Nedozvolivo e da se korigiraat platite samo vo zdravstveniot sektor" izjavi za “Kapital” Dejan Stavri}, pretsedatel na Sindikatot na klinikite. Ministerstvoto za zdravstvo gi izvestilo sindikalcite deka namaluvaweto e vremena merka od {est meseci. Od Vladata negiraat deka se planira namaluvawe

na platite na vrabotenite i vo drugite sektori vo javnata administracija. “Kaj lekarite se napravi korekcija bidej}i ima{e problemi so neto i bruto- platata. Ne e vistina deka }e ima namaluvawe na platite vo drugite javni administracii”, veli vladiniot portparol, Martin Martinovski.

12 04.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

BIZNISOT DA POKA@E LIDERSTVO VO RE[AVAWE NA PRA[AWETO ZA IMETO

inistere Djankov, istaknati gosti, mi pretstavuva zadovolstvo i ~est da prisustvuvam na Konferencijata i da u~estvuvam na panel-diskusijata za "Me|unarodnite i regionalnite ekonomski predizvici". Bi sakal da se zablagodaram na Makedonska berza i na glavniot izvr{en direktor Ivan [teriev kako doma}ini na ovoj zna~aen forum, na koj {to }e se diskutira za ekonomijata na Makedonija, no i zatoa {to ni dadoa idealen izgovor da pomineme eden vikend vo Ohrid. Ovaa nedela se vrativ od SAD i poslednite 10 dena gi pominav vo Wujork, kade {to vo fokus be{e temata za finansiskite pazari. Tamu, na Menhetn, bidej} i pretsedatelot Obama zboru va{e za k lu~nite pra{awa od finansiskite re formi, fokusot celosno be{e posveten na pra{aweto kakvi prakti~ni merki moè da se prezemat za da se re{at osnovnite problemi koi dovedoa do ekonomskata krizata. Bez jasni pravila i dobri iskustva lu|eto }e nemaat doverba vo sistemot, a toa ni {teti na site nas. Iako krizata vo Makedonija be{e pomalku dramati~na od taa vo mojata zemja, pretsedatelot Obama to~no identifikuva{e eden relevanten fakt: “...na{iot sistem funkcionira, na{ite pazari se slobodni samo koga pos tojat osn ovni za{titni merki protiv zloupotrebi, merki so koi moè da se proveri dali ima preteruvawa i koi } e garantiraat deka e poprofitno da se po~ituvaat pravilata na igrata otkolku da se izmami sistemot”. So netrpenie ~ekam da gi slu{nam moite ceneti kolegi na panel-diskusijata i mi pretstavuva zadovolstvo {to denes }e spodelam mislewa vo vrska so nekolkute ekonomski predizvici so koi {to se soo~uva Makedonija. Osobeno bi sakal da razgovarame za na~inot kako vie, u~esnicite na ovaa konferencija, kako finansiski i biznis-lideri moète da & pomognete na Makedonija da gi nadmine ovie predizvici. Jas dolgo vreme sum prou~uva~ i oboàvatel na pazarite na kapital. Volstrit e del od mojot ìvot u{te od detstvoto. Mojot dedo be{e ~len na Berzata vo Wujork i koga bev student, pred da gi zapo~nam studiite za magistratura, rabotev edno leto vo negovata firma. Makedonska berza e mnogu vaèn pottik za rastot u{te od 1996 godina koga za prvpat zayvoni berzanskoto yvon~e. Soedinetite Dràvi preku pomo{ta {to ja davaat pridonesuvaat za unapreduvaweto na Berzata. Prviot proekt na USAID so Makedonska berza be{e Proektot za razvoj na kapitalnite pazari koj iznesuva{e 1,35

milioni dolari, preku koj se nabavi kompjuterski hardver, {to & pomogna na Berzata da se transformira od telefonsko vo avtomatizirano trguvawe. Ovoj proekt, isto taka, obezbedi tehni~ka poddr{ka za podgotvuvaweto na zakonite za hartii od vrednost, za investiciski fondovi i za garancii za kompanii. Nie go prodolìvme ovoj holis ti~ki pris tap za poddr{ka na pazarot so toa {to potro{ivme 2,5 milioni dolari da & pomogneme na Berzata da razvie kapitalni pazari. Vo poslednive tri godini go promoviravme sproveduvaweto na iskus tva za dobro korporativno upravuvawe me|u makedonskite kompanii, pomognavme da se zgolemi transparentnosta vo finansiskiot pazar i go podobrivme pristapot do kapital. Nie obezbedivme direktna tehni~ka poddr{ka za makedonskata Komisija za hartii od vrednost za da se podobri finansiskoto izvestuvawe i dostavuvaweto informacii, koi zaedno pomognaa za zgolemuvawe na doverbata na investitorite. Finansiskite institucii i pazarite niz celiot svet doìveaja mnogu nemiri vo poslednive dve godini. Ova ja istakna potrebata za vladite i pazarite da po~nat da rabotat so zaemna doverba i sorabotka, a ne so nedoverba i natprevaruvawe. Kako {to istakna pretsedatelot Obama minatata godina, od padot na globalnata ekonomija nau~ivme deka pazarot e najefikasniot mehanizam za sozdavawe bogatstvo i za raspredeluvawe na resursi, no ako pazarot e kompletno nereguliran, bez promisleni ramki preku koi bi se naso~ila kreativnata energija, toga{ taa i nejzinite klienti moàt da zavr{at mnogu lo{o. Zadovolen sum {to gledam deka Makedonska berza ima golema poddr{ka od va{ata vlada, vklu~uvaj}i go i u~estvoto na visoki vladini pretstavnici na ovaa konferencija. Se razbira, biznisot ima potreba da & se obrati na vladata za taa da obezbedi ne{to pove}e od samo administracija i regulativi. Biznisot, isto taka, se obra}a do vladata za taa da obezbedi upatstva, bezbednost i sredina koja ovozmoùva uspeh. Za ova e potrebno ne{to pove} e od lokalna, etni~ka ili partiska politika. Za ova e potrebna politika ~ija {to cel e progresot. Tuka stanuva zbor za odewe napred za da se stigne tamu kade {to treba, za da se dojde do pazari, za da se privle~at investicii i za da se fokusira na biznisot. Za da se slu~i ova, glasot na biznisot treba da se slu{ne i biznisot treba da ima lideri. Kako mala, otvorena ekonomija, prviot ~ekor {to treba da go napravi Makedonija e da se dviì napred kon evroatlantskata integracija. Ova be{e

iskaànata cel na posledovatelnite vladi na Makedonija i na barawe na Makedonija, nie sme ja poddrùvale taa cel. Jas i mnogu drugi lu|e sme go potencirale ova i porano - biznisite ja prepoznavaat vrednosta na ~lenstvoto vo NATO. Toa e znak za s ta biln os t. Iako nema garancii za prosperitet, ~lenstvoto vo NATO pomaga da se sozdadat uslovi za uspe{en biznis. Istoto vaì i za ~lenstvoto vo EU, a ova moè da se vidi od iskustvoto na sosedot na Makedonija - Bugarija. Spored edna studija sprovedena vo 2009 godina od Institutot za evropski i me|unarodni studii vo Luksemburg, ~lenstvoto vo EU donese golem ekonomski stimul za bugarskata ekonomija. Dodeka ne udri krizata vo 2008 godina, Bugarija ima{e rast na direktnite stranski investicii od pove}e od 20% i doìvea stabilnost na valutata bez presedan. Porakata e jasna i mislam deka lu|eto vo Makedonija go razbiraat ova: ~lenstvoto vo NATO i napredokot kon ~lenstvoto vo EU zna~at prosperitet. Soedinetite Dràvi, koi obezbedija pomo{ vo iznos od re~isi edna milijarda dolari i neizmeren politi~ki kapital za da uspee Makedonija, sakaat da ja vidat Makedonija na masata na NATO. Me|utoa, Soedinetite Dràvi ne moàt namesto vas da go re{at pra{aweto za imeto. Dodeka od vladite na Makedonija i na Grcija o~ekuvame da obezbedat liderstvo za da go re{at ovoj spor, svesni sme deka ne moàt sami da go postignat toa. Glasot na biznisot – va{iot glas – mora da bide del od javnata diskusija. Kako lu|e od biznisot, site vie investiravte vo uspehot na Makedonija, vo idninata na zemjata vo evroatlantskoto semejstvo na naciite. Bi rekol deka sekoj od vas ima ne{to {to moè da mu bide zagrozeno. Treba da pokaète liderstvo vo re{avawe na h iperbolata, na nedorazbiraweto i na stravot koi go zamagluvaat re{avaweto na pra{aweto za imeto. Ova pra{awe moè da se re{i bez da vlijae vrz li~nite pra{awa, kako {to se identitetot i nasledstvoto. Na ova mislam koga zboruvam za politika bazirana vrz èlbata za progres – da se postavat rezultatite nad hiperbolata, a akcijata nad stravot. Navidum, moè da vi izgleda deka nema mnogu zaedni~ki ne{ta me|u Makedonska berza i Ohridskiot ramkoven dogovor, osven preubavoto ezero zad mene. Me|utoa, tokmu ovoj dogovor, potpi{an od SAD i EU i poddràn od OBSE i NATO ja stavi Makedonija na patot kon ~lenstvoto vo najgolemata i najuspe{nata alijansa vo istorijata i vo Evropskata unija, i dvete mnogu va`ni za napredokot na Makedonija. Za Soedi-

netite Dràvi, Ramkovniot dogovor ima dopolnitelno zna~ewe. Kako gra|ani na SAD, nie ~uvstvuvame deka imame posebna vrska so va{ata zemja, moèbi najmnogu poradi raznovidnosta na religiite, jazicite i iskustvata vo va{ata zemja. Isto taka, smetame deka ekonomskiot uspeh na ovaa zemja direktno e povrzan so va{iot uspeh kako multietni~ka i multikonfesionalna demokratija. Ramkovniot dogovor obezbeduva osnova za napredokot na Makedonija kon NATO i kon EU. Zatoa Soedinetite Dràvi zaedno so na{ite prijateli od me|unarodnata zaednica prodolùvame da go poddrùvame dogovorot i zatoa ne poddrùvame povici za novi dogovori ili alternativni dogovori. Ramkovniot dogovor ne e prosta zada~a {to moè da se {tiklira kako zavr{ena ili pak na~in da se dobie fotejla vo vladata. Srcevinata na Ramkovniot dogovor podrazbira inkluzivnost, pri {to sekoj e vklu~en - ima mo`nosti i glas {to se slu{a so po~it. Ova se dolgotrajni celi i toa zna~i Ohridskiot dogovor – kako i idealite vrz koi bea formirani Soedinetite Dràvi i koi se del od na{iot ustav – e postojan proces, vodilka koja treba da se sledi na patot kon u{te postabilna i poprosperitetna zemja. I dvata dokumenta utvrduvaat eden ideal za posovr{eno op{testvo i biznis-sredina, kade {to site gra|ani se sigurni deka nivnite prava se po~ituvaat, tie imaat celosna i ramnopravna uloga vo odreduvaweto na idninata na nivnata zemja. Na ova mislime koga zboruvame za “duhot na Ohridskiot dogovor” i toa vlijae vrz ekonomijata na zemjata i na regionot. Uspehot se gradi so vklu~uvawe na site lu|e vo ekonomijata. Ova be{e del od porakata na eden drug amerikanski pretsedatel koj, isto kako i Barak Obama, ja prepozna mo}ta na ~ove~kiot duh i potrebata da se izgradi prosperitet za site nas. Vo svojot prv govor po povod negovata inauguracija, Ronald Regan izjavi deka cel na negovata administracija e da se postigne “zdrava, silna ekonomija, koja }e raste i }e obezbedi ramnopravni mo`nosti za site Amerikanci bez nikakvi barieri koi }e proizlezat kako rezultat na netrpelivost i diskriminacija.“ Zboruvaj}i vo periodot od Vtorata svetska vojna i 2008 godina, koga se slu~i najgolemata recesija vo period od 60 godini, pretsedatelot Regan znae{e deka dolgotrajniot prosperitet be{e zaedni~ka pojava za celata nacija, bidej}i prosperitetot bara osloboduvawe na talentite na celiot narod. Ova priznanie, deka inkluzivnosta nosi plodovi, e toa {to vodi do politika koja dava rezultati.

Sekako deka ima dokazi za nekakov postignat progres vo Makedonija. Rangiraweto na zemjata od Doing Business na Svetska banka, potenciran o za vreme na sostanocite na Svetska banka minatata nedela, obezbeduva silni dokazi za potencijalot na zemjata. Me|utoa, vistinskite rezultati na svetsko nivo i ponatamu }e bidat nedofatlivi dokolku ne se napravat vistinski reformi, {to gi nadminuvaat legislativata ili najavite. Jas dolgo vreme lobiram deka Makedonija e zemja na talentirani i sposobni lu|e so op{ti dispozicii da pridonesat za biznisot. Me|utoa, mnogu od pre~kite za prosperitet ne doa|aat od nadvor od granicite na zemjata, tuku od vnatre. Na primer, me{aweto vo rabotata na sudstvoto i ponatamu prodolùva. Ova be{e pri~ina {to izminative nekolku nedeli se pojavi zagriènost vo Va{ington za vreme na moite diskusii vo vrska so Makedonija. Neizvesnosta vo funkcioniraweto na sudstvoto nikoga{ nema da se kompenzira so evtinata rabota i pridobivkite od danocite. Isto taka, nedostigot na zdrav politi~ki dijalog ja popre~uva Makedonija da dobie mo`nosti za uspeh. Postojat mnogu seriozni pra{awa so koi zemjata se soo~uva, a na nekoi od niv ve}e sum se osvrnal i za nekoi mi postavuvale pra{awa sekoj den. Vsu{nost, pove}eto faktori koi vlijaat vrz biznisklimata i mo`nostite za investicii, vklu~uvaj}i go kvalitetot na obrazovanieto, zakonite i regulativite za odano~uvawe i stepenot do koj vladata konzistentno gi sproveduva, nezavisnosta na sudstvoto i doverbata vo pravniot sistem povikuvaat na odgovorna javna diskusija. Istoto vaì i za odlukite za raspredeluvawe na javnite fondovi. Ova e na~inot na koj seto toa se sproveduva vo evroatlantskata zaednica. Denes zboru vav za toa kolku e va`no za Makedonija da bide vo NATO i da se dviì kon EU, za va`nosta na Ohridskiot ramkoven dogovor i za duhot na pristapuvaweto kon ovie celi i kon prosperitetot vo celina, kako i za pra{awa kako {to e pravnata dràva i politi~kiot dijalog, koi pretstavuvaat vnatre{na zakana za prosperitetot na Makedonija. No, isto taka zboruvav i za politikata koja postignuva rezultati. Znam deka mnogu lu|e, vklu~uvaj}i gi i onie vo svetot na biznisot, veruvaat deka ovie se nerealni poimi koi se del od re~nicite na nekolku visoki funkcioneri i ~lenovi na me|unarodnata zaednica. Sosema neto~no. Dozvolete mi da bidam jasen. Ovie pra{awa se va{i pra{awa, i toa sekoe od niv. Bez razlika kolku ~esto me pra{uvaat, jas moàm samo da gi prezen-

FILIP RIKER ambasador d r na SADD vvoo Makedon Makedonija d ija j

Se razbira, biznisot ima potreba da & se obrati na vladata za taa da obezbedi ne{to pove}e od samo administracija i regulativi. Biznisot, isto taka, se obra} a do vladata za taa da obezbedi upatstva, bezbednost i sredina koja ovozmoùva uspeh. Za ova e potrebno ne{to pove}e od lokalna, etni~ka ili partiska politika. Za ova e potrebna politika ~ija {to cel e progresot. Tuka stanuva zbor za odewe napred za da se stigne tamu kade {to treba, za da se dojde do pazari, za da se privle~at investicii i da se fokusira na biznisot. Za da se slu~i ova, glasot na biznisot treba da se slu{ne i biznisot treba da ima lideri tiram pozicijata i sovetot na mojata vlada, duri i koga tie ne se toa {to pove}eto bi sakale da go slu{nat. Mediumite sekoga{ go diskutiraat toa {to jas i moite kolegi go kaùvame kako odgovor na nivnite pra{awa. Treba vas da ve pra{uvaat kakva idnina sakate za Makedonija. Kako mislite deka treba da se re{at problemite i da se donesat odluki vo soglasnost so va{eto mislewe. Vie, kako lideri i lu|e od biznis-zaednicata, imate odgovornost da go krenete svojot glas i da barate rezultati. Nikoj ne e popodgotven - va{ite akcioneri i odbori baraat sovr{enstvo i vie davate s$ od sebe za da gi zadovolite nivnite barawa. Mo} ta na biznisot vo smisla na postignuvawe rezultati e jasno vidliva tuka vo Makedonska berza, kako {to jasno gledame eden isklu~itelno uspe{en proekt koj zapo~na samo so 19 firmi. Kako i site nas koi ìveeme vo 21 vek, Makedonija so soo~uva so vistinski predizvici. Narednite nekolku meseci se kriti~ni za odreduvawe na rezultatite koi }e se postignat vo slednata dekada ili pove}e. Sega e vreme koga biznis-zaednicata vo Makedonija treba da ja ispolni svojata rakovodna uloga. (GOVOR NA AMBASADOROT NA SAD, FILIP RIKER, NA 11-TA GODI[NA KONFERENCIJA NA MAKEDONSKA BERZA “ME\ UNARODNI I REGIONALNI EKONOMSKI PREDIZVICI”)

KOMENTARI I ANALIZI

04.05.2010

KOMENTAR MEDIUMITE SE SLIKA NA OP[TESTVOTO. DALI SE SLOBODNI?! red da izlezam da zboruvam javno, edna tretina od vremeto go tro{am da razmislam {to sakaat da slu{nat tie, a edna tretina na toa {to jas sakam da im go kaàm - ovaa poznata izreka na amerikanskiot pretsedatel Abraham Linkoln mnogu dobro ja ilustrira teìnata na politi~kiot zbor, no taa definitivno ne smee da bide primeneta od strana na mediumite. Toga{ koga mediumite }e vlezat vo “{emata na Linkoln" ja gubat i svojata uloga na "sovest na op{testvoto" i najva`no od s$ ja gubat svojata sloboda. A najstra{no od s$ e koga politi~arite vodeni od maksimata na Linkoln, gi koristat mediumite kako alatka za da im go kaàt na svoite glasa~i toa {to tie sakaat da go slu{nat. Deka mediumite vo edna zemja se onolku slobodni kolku {to e slobodno op{testvoto, ne e samo obi~na definicija napi{ana vo u~ebnicite po sociologija. Mediumite se odraz vo ogledaloto na slobodata na gra|anite vo op{testvoto. Tie se odraz na demokratskite kapaciteti i politi~kata sozreanost na dràvata. Mediumite se sovesta na edno op{testvo ~ija rabota e da go kaùva i prikaùva ne ona {to sakaat da go slu{nat lu|eto, tuku da ja kaàt vistinata. Gledano preku taa dioptrija, na Svetskiot den na

slobodata na mediumite, 3 maj, slobodno mo`eme da ka`eme deka makedonskite mediumi iako formalno slobodni, se

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

dlaboko neslobodni i zavisni. Mediumite ~ie finansirawe i funkcionirawe e dlaboko zavisno od vladinite kampawi se i toa kako neslobodni mediumi. Toa se mediumi ~ija agenda ja kreiraat politi~arite. Od tie mediumi ne mo`ete da o~ekuvate objektivna analiza na realnosta. Dlabokata finansiska i politi~ka zavisnost na mediumite od vlasta e najgolemata zakana za slobodata na makedonskite mediumi. S$ drugo e farsa.

DO KOGA ]E NE LA @ E LO[O MALTERISANATA FASADA? pored politi~kata

teori ja, id ejata e ona {to politi~ki angaìraniot ~ovek go privlekuva kon odredena politi~ka opcija i ponekoga{ go tera da stane ~len na politi~ka partija. Istiot toj ~ovek e "~uvar" na idejata i taka toj i sli~nite na nego ja odrùvaat ideolo{kata konzistentnost na partijata. Taka e vo teorijata. Koga vo Makedonija, gra|anite imaat kratko pametewe i ne se se}avaat nitu na politi~ki poteg koj {to zna~itelno im go podobril ìvotot, te{ko moè da o~ekuvame nekomu da mu e jasno koja ideologija ja zastapuvaat partiite. Koga zboruvame za SDSM, retko komu mu pa|a na pamet deka socijaldemokratijata e politi~ka ideologija inspirirana od borbata na proleterijatot, a VMRO-DPMNE, koja po definicija e konzervativna i desni~arska partija, neretko primenuva ~isto bol{evi~ki potezi. Vo svetot poleka se gubat granicite me|u ideologiite kako rezultat na globalizacijata i unificiraweto na politi~ka praktika, (t.n. dvièwe kon centarot), i kaj nas se gubat tie granici, no od sosema poinakvi pri~ini. Vo preklopuvaweto na levicata i desnicata presekot go pravi populizmot, karakteristi~en i za najgolemata vladeja~ka i za najgolemata opozi-

ciona partija. Populizmot po definicija e najgolem protivnik na vistinskite ekonomski i socijalni dr`avni interesi. Zatoa e razbirliv i o~ekuvan kontinuiraniot pad na

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk ristes ris teski@ ki@ @kappita ital.c l.com. om.mk mk

rejtinzite na partiite. Ona {to najmnogu za~uduva e faktot deka s$ u{te ima dovolno gra|ani koi im davaat legitimitet na vakvite politi~ki partii so ned e finirana ili "fleksibilna" ideologija koja ne retko zabeguva od deklariranoto. U{te pogolema enigma e kako partiite go odr`uvaat i obnovuvaat ~lenstvoto bez ideja {to }e gi privle~e, bez ideolo{ka fizionomija? Mo`no li e posle tolku izborni razo~aruvawa narodot s$ u{te da go la`e fasadata, pa i taa lo{o malterisana?

SPASOT NA EVROTO rilogijata za gr~kata ekonomija, koja za prvpat ja analizirav vo fevruari, nekako se zatvora so novite ~ekori koi imaat dolgoro~ni posledici vrz EU-ekonomiite. Evro pskata uni ja na ekon omski plan se soo~uva so najgolemiot predizvik od voveduvaweto na evroto kako zaedni~ka valuta. Vo fevruarskoto izdanie na "Kapital", analiziraj}i go kolapsot koj pretstoi, potencirav deka “Grcija ne }e moè da go kontrolira fiskalniot deficit... Menaxirawe na ~etiripati povisoko os tvareniot deficit od limitot koj {to e postaven na nivo na EU }e povle~e i drugi zemji-~lenki na evrozonata. Na nea naskoro }e moàt da se najdat i Angli ja, Port ugali ja i [panija. Ova e pri~inata poradi koja Grcija e prviot primer za koj mora da se proizvedat strogi merki na kontrakcija na ekonomijata i finansiite. Zagriènosta e podgreana i od najavenite promeni na rejtinzite i od “begawe na kapitalot” na drugi pazari i valuti, namalu vawe na doverbata na investitorite i otsustvo na investicii. Ova pretstavuva direkten pritisok vrz evroto”. Lekcija koja }e se izu~uva kako primer na univerzitite vo svetot e spiralata po koja {to se odviva postojnata kriza vo Grci ja. Zapo~na so promenata na vlasta, koja na povr{ina go izvadi problemot so vlo{enata finansiska sostojba i dupkata vo dràvniot buxet. Sledu va{e vlo{u vawe na rejtingot na dolgot na dràvata, koj gi povle~e nagore kamatnite stapki. Zagriènosta na zemjite od EU neuspe{no be{e smiruvana so verbalnite izjavi, za kone~no da se dojde do dogovor koj e nepovolen, no edinstven za Grcija. Iako, navidum ne izgleda taka, celta na paketot-merki koj zemjite od EU-zonata i MMF & go odobri ja na Grci ja

e spas na evrozonata. Porakata jasn o govori deka dokolku vedna{ ne se odgovore{e na prviot di jagn os ticiran “rak”, toj }e se pro{ire{e i kaj drugite zemji koi se so ist kod vo ekonomiite - evtino finansirawe na deficitot vo buxetite. Pred s$, mislam na Portugalija, [panija, Itali ja i Ir ska, kad e {to se procenuva potreba od aktivirawe na paket teòk me|u 500 i 1.000 milijardi evra. Zadocnetata reakci ja e ednakva na nemawe nikakov paket-merki i finansiska pomo{. Pritisokot koj dosega ne sme go videle na pazarite e ednakov na ucenata koja Grcija mora{e da ja prifati. Od druga strana, MMF i EU moraa da odloàt del od ostanatite uslovi i barawa. Dokolku tie insistiraa na niv, procesot }e gi prolongira{e pregovorite na {teta na natamo{noto vlo{uvawe na kreditniot rejting na dràvata i, najverojatno, do polnitelna kriza so dràvnite obvrznici za koi ne pos toi garancija. "Dilot" ne vklu~uva otpis na dolgot, kako {to smeta{e Grcija, bidej} i vo toj slu~aj istoto } e be{e pobarano i od drugi zemji. Grcite }e mora da se otkaàt od luksuzot na 13-ta i 14-ta plata, za koja sega nemaat alibi nitu vo forma na potrebnoto zajaknuvawe na ekon omi jata preku potro{uva~kata. Mnogu verojatno e deka vo narednite 2-3 meseci Papandreu }e mora uspe{no da sprovede dve te{ki ekonomski politiki. Prvo, }e mora da pregovara za restrukturirawe na nadvore{niot dolg, vo uslovi koga nadvor od zemjata ekonomskiot rejting e pomal od nula. Vtoro, }e mora da vovede dopolnitelni restrikcii bidej}i ekonomijata, po inercija od prethodnite politiki, }e go zgolemi deficitot od postojnite 125% na 145% za vreme na periodot na prilagoduvawe. Vo toj kontekst, neverojatno zvu~i procenkata na Standard i Purs

koja progn ozira d eka Grcija do 2017 godina ne }e moè da se vrati na nivoto na nominalniot BDP kreiran vo 2009 godina. Celi sedum godini }e mu trebaat na ju`niot sosed za da se vrati na minatogodi{noto nivo na kreiran BDP. Morkovot koj go dobi e dovolen samo za da ja disciplinira ekonomijata na Grcija, za da spre~i pro{iruvawe na krizata kaj ostanatite zemji od evrozonata i za da pobara prezemawe na rabotite i odgovornostite na nivo na nacionalna ekonomija. Takanare~eniot problem na suverena kriza bara re{enija koi }e gi sprovede samata dràva. Brutalnosta so koja se odnesu vaat os tanatite dràvi kon Grcija, a me|u koi predni~i Germanija, e deka problemite koi Grcija gi kreirala sama, }e mora i samata da gi re{i. Zagriènosta na Merkel, vo toj kontekst, e samo poradi domino-efektot koj moè da nastane i poradi procenkata deka dokolku se reagira{e vo fevruari, }e bea upotrebeni mnogu pomalku milijardi vo spasot na edna zemja-~lenka na EU. Zatoa, stapot e golem i nikoj ne gi znae dvata kraja. Toj, me|u drugoto, vklu~uva i isklu~uvawe na Grcija od pazarite na kapital vo narednite tri godini. So drugi zborovi, ne samo {to obvrznicite so koi vladata na Papandreu planira{e da go finansira periodot na strukturni reformi os tanaa bez garanci ja i na odreden na~in bez vrednost, tuku Grcija ne }e moè da pozajmu va i da se kreditira od s trans tvo von paketot koj go dobi. Vrzanite sadovi govorat za najavena kriza vo solvetnosta na odredeni banki od Grcija, zad koi stoi dràvata so garancii. Postoi samo edno re{enie. Toa ne e vra}awe na starata drahma vo o ptek (pozici ja koja e mnogu posakuvana od zemjite-poddrùva~i na evroto kako valuta). Stanu va zbor za disciplinirawe na

RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

Postoi samo edno re{enie. Toa ne e vra}awe na starata drahma vo optek (pozicija koja e mnogu posakuvana od zemjitepoddrùva~i na evroto kako valuta). Stanuva zbor za disciplinirawe na doma{nata potro{uva~ka, otkaùvawe od golem del buxetski tro{oci i voveduvawe niza nepopularni merki za polnewe na dràvnata kasa, koja sega treba da e strogo kontrolirana

doma{nata potro{uva~ka, otkaù vawe od golem del buxetski tro{oci i voveduvawe niza nepopularni merki za polnewe na dràvnata kasa, koja sega treba da e s trogo kontrolirana. Prva merka vo toj kontekst e voveduvawe na pogolem DDV. ]e sledat niza namaluvawa na brojot na vraboteni vo javniot sektor, proda`ba, odnosno privatizacija na kapacitetite vo sopstvenost na dràvata i, najverojatno, maksimalna kontrakcija na monetarnata politika. Politika koja }e mora da ja sledat i drugi dràvi.

14 04.05.2010

FEQTON

FELJTON-21

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: OLI-PEKA KALASVUO, NOKIA Analiti~arite velat deka Nokia pove}e ne uspeva da go predvodi pazarot i e prinudena da reagira na potezite od konkurentite, redici na kupuva~i pred nea. Eden od niv, student po matematinamesto da bide ka, veli deka go oboàva Ajfoun lider so svojata (iPhone) na Epl. “Definitivno }e platam pove}e za Epl otkolku vizija za idniza Nokia”, veli toj. Nokia edna{ nata. [efot na be{e BMV me|u mobilnite teleNokia, Oli-Peka foni, veli Karolina Milanezi, vo konsultantskata Kalasvuo veli deka analiti~ar ku}a Gartner. Denes, bi rekla 2010 godina }e deka pove}e mi li~i na Ford. Siguren, a ne e skap, veli taa. bide isklu~itelno Pred desetina dena Nokia gi va`na, i veruva objavi rezultatite od prviot kvartal, koi {to se mnogu pododeka finskiot bri od istiot kvartal lani, no proizvoditel na analiti~arite se zagrièni zatoa {to konkurencijata vo sektorot mobilni telefoni mobilna telefonija vrtoglavo so najgolem pazaraste. Operativnite margini na }e bidat od 11-13% za ren udel vo svetot, Nokia godinava, procenuvaat od ko}e se dviì pobrzo mpanijata, za razlika od 20% i pove}e, kolku {to bea izminain a pazarot decenija. Za ovoj kvartal }e uspee da ponudi tava tie moè da padnat i na 9%, zatoa {to prose~nata cena na nekoi od koncep“pametnite” telefoni na Nokia tite i sodrìnite (smartphones) padna za 18% vo poslednite {est meseci, na 206 vo koi {to invedolari. Namaluvaweto na cenite stirale vo 2008 i se odrazi na profitot, koj {to za prvite tri meseci od 2010 godina 2009 godina.

KAKO DA SE OSTANE NAJGOLEM PROIZVODITEL NA MOBILNI TELEFONI?

red dve godini, Nokia otvori prodavnica vo London, na presti`nata Rixent Strit, so cel da gi pretstavi {to poglamurozno svoite najsofisticirani telefoni. Denes, telefonite i logoto na Nokia gi nema, izlogot na praznata prodavnica e pokrien so crna plastika. Za da razberete zo{to, poglednete preku ulica, kade {to e prodavnicata na Epl (Apple), i }e vidite

e 467 milioni dolari. Iako taa brojka e re~isi tri pati povisoka od onaa pred edna godina, ne gi opravda o~ekuvawata na analiti~arite, pa akciite na Nokia padnaa za 14% denta koga se objavija rezultatite. EPL, BLEKBERI I ANDROID DI[AT VO VRAT Glavniot izvr{en direktor na Nokia, Oli-Peka Kalasvuo veli deka }e se bori protiv ovie nepovolni tendencii so proizvodi {to se pointuitivni, zabavni i pobrzi. Problemot e {to, obidite na Nokia da se probie vo sektorot na telefoni so ekran~e na dopir-ta~skrin (toushscreen phones), dosega ne be{e ba{ impresiven. Iako modelite 5800 Xpress Music i N97 zasega se prodavaat solidno, kupuva~ite se `alat na softverot, koj {to ne e spored o~ekuvawata koi {to gi imaat od Nokia. Na 27 april Nokia go pretstavi N8, ta~skrin telefon so nova verzija na operativniot sistem Simbian, {to go koristi Nokia. Telefonot, sepak, nema da bide vo proda`ba pred esenta. “Iako ova e malu podocna od na{iot prvi~en plan, navistina ni e va`no da postigneme kvalitet i maksimalno zadovolstvo na korisnicite”, objasni Kalasvio na konferencijata so analiti~arite i investitorite. Toj veli deka Nokia go pravi tokmu toa so N8 i so ostanatite novi modeli. Uredite }e ja smenat percepcijata {to ja imaat lu|eto, veli

OLI PEKA-KALASVUO: “]e se borime protiv nepovolnite tendencii na pazarot so proizvodi {to se pointuitivni, pozabavni i pobrzi” Kalasvuo. Nokia e s$ u{te broj eden proizvoditel na mobilni telefoni vo svetot. Prodade 108 milioni telefoni vo prviot kvartal godinava, {to e 16% pove}e od istiot period lani. No, investitorite izgleda deka nemaat dovolno verba {to }e ja odr`i silata na kompanijata. Od 1999 godina, pazarnata vrednost na Nokia padna od 208 milijardi dolari – toga{ najvisoka vo Evropa – na 45 milijardi. Epl navleze agresivno vo teritorijata na Nokia so svojot Ajfoun, koj {to vnese nekoi revolucionerni opcii vo korisni~koto iskustvo so mobilni telefoni. Nokia poslednive nekolku godini kaska so inovaciite zad Epl. Duri i da izleze so nekoi modeli vo vtorata polovina od godinata, {to }e bidat revolucionerni, te{ko }e bide da se natprevaruvaat so Ajfoun i ostanatite konkurenti, kako Blekberi ili Gugl so svojot Android. SORABOTKA SO MAJKROSOFT [efot na Nokia, Kalasvuo, veli deka Nokia prezela nekolku ~ekori za da ja zasili svojata pozicija na amerikanskiot pazar, kade {to ima pad na proda`bata. “Eden od ~ekorite {to ne predizvika mnogu vnimanie e sorabotkata so Majkrosoft so cel da kreirame zaedni~ki aplikacii za bi-

znis- telefonite {to go koristat na{iot Simbian operativen sistem. Ova e prili~no golem napor za da ostaneme prominentni vo segmentot na biznis telefoni”, veli Kalasvuo. Analiti~arot Majkl Gartenberg neodamna izjavi deka “Nokia ne uspeva da go predvodi pazarot i e prinudena da reagira na potezite od konkurentite, namesto da bide lider so svojata vizija za idninata. Kalasvuo na toa odgovara deka vo oblasta na sodrìnata, softverot i uslugite {to gi nudat nivnite telefoni, Nokia bila proaktivna pove} e od kogo bilo. “Mislam deka 2010 godina }e bide isklu~itelno va`na, i veruvam deka }e bideme sposobni za da ponudime na pazarot nekoi od konce-ptite i sodrìnite vo koi {to investiravme vo 2008 i 2009 godina. Mora da se dviìme pobrzo. Mora da ja transformirame kompanijata u{te pobrzo” veli Kalasvuo. Nokia napravi i pove} e prezemawa na kompanii vo poslednive godini, no Kalasvuo veli deka so niv }e prodolàt koga }e im trebaat novi ve{tini i kapaciteti na nekoi pazari. Spored nego, glavnite kocki se ve}e sklopeni vo mozaikot na kompanijata. Ima{e nekakvi {pekulacii deka Nokia e zainteresirana da go

kupi Palm, proizvoditelot {to se proslavi so svoite “pametni telefoni” pred 7-8 godini, no sega se nao|a vo kriza. Kalasvuo veli deka koga }e ja poglednete industrijata za mobilni telefoni, nejzinite dimenzii i kompleksnosta, navistina e te{ko za pomal proizvoditel kako {to e Palm, da ima odr`liv rast, zatoa {to investiciite vo ovoj sektor se ogromni. Kako i da e, {efot na Nokia ne saka da {pekulira okolu kupuvaweto na Palm, barem zasega. Ona {to sigurno }e go napravi Nokia, veli nejziniot direktor, e pro{iruvawe na segmentot na onlajn uslugi, kako {to se daunlodirawe na muzika, igri, mapi i brz transfer na sliki i video-sodr`ina na globalniot onlajn pazar, koj {to se procenuva deka }e dostigne vrednost od 100 milijardi evra vo 2010, so 300 milioni aktivni korisnici. Vo januari, Nokia po~na so besplatna ponuda na navigaciski uslugi za korisnicite na nejzinite pametni telefoni, nadevaj}i se deka }e ja udvoi brojkata na korisnici na GPS-navigacija na 50 milioni. Kalasvuo veli deka reakcijata na ovaa usluga bila fantasti~na, i dosega 10 milioni korisnici na telefoni Nokia ja simnale od Internet.

KOMPANII & PAZARI 15

04/MAJ/2010

ZGOLEMENATA KONKURENCIJA NE GO POEVTINI DELOVNIOT PROSTOR

SKAPITE KANCELARII DOSTAPNI SAMO ZA STRANCITE EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

amo kompaniite so stranski kapital i golemite makedonski firmi od uslu`niot sektor moàt da si dozvolat da iznajmat prostorii vo delovnite centri locirani vo centarot na Skopje. Namalenata pobaruva~ka, nasproti zgolemenata ponuda na delovni prostorii, ne vlijae na namaluvawe na cenite za iznajmuvawe na delovni prostorii. Iljadnici kvadratni metri prazen deloven prostor ve}e nekolku meseci stoi neiznajmen. I pokraj toa, iznajmuva~ite ne planiraat namaluvawe na cenite koi se dviàt od 10 do 20 evra za eden metar kvadraten vo delovnite centri vo Skopje. Firmite koi }e re{at svoite kancelarii da gi smestat vo delovnite centri treba da bidat podgotveni i na tro{ocite za odrùvawe koi moàt da dostignat i do tri evra za metar kvadraten. Vo Skopje, vo poslednive nekolku meseci, povr{inata na delovnite prostorii koi se nudat za iznajmuvawe se zgolemi najmalku pet pati. Del od sopstvenicite na biznis-centrite velat deka niven target se golemi stra-

Ponudata na deloven prostor vo Skopje izminative nekolku meseci se zgolemi za pet pati. I pokraj drasti~no zgolemenata ponuda, cenite za iznajmuvawe kancelarii ne pa|aat. Sopstvenicite na delovnite centri gi targertiraat samo stranskite kompanii koi moàt da si dozvolat skapi renti na atraktivniot kancelariski prostor nski firmi, pa zatoa i ne gi namaluvaat cenite. Mnogu mali i sredni kompanii bi sakale da gi preselat svoite kancelarii vo novite delovni centri, no ne moàt da se odlu~at na toj ~ekor zatoa {to sopstvenicite na deloven prostor sakaat da se potpi{at dogovori za zakup od najmalku tri godini. Tie ne moàt da si go dozvolat toa, pa namesto toa naj~esto se smestuvaat vo iznajmeni stanovi. Mese~nata kirija za prazen stan vo centralnoto gradsko podra~je se dviì od 250 do 400 evra, a otkako }e go iznajmat, firmite go readaptiraat vo kancelarii. Spored kompaniite, ne e ~udno {to edna tretina od delovnite prostori vo Skopje se prazni poradi previsokite tro{oci.

KANCELARII NA SEKOJ ^EKOR Vo poslednava godina niknaa pove}e delovni centri izgradeni spored svetski standardi, vo koi se iznajmuvaat kancelarii so razli~ni golemini. Vo Skopje ima vkupno 50.000 kvadratni metri deloven prostor koj se iznajmuva. Tie nudat sovremeno opremeni prostorii spored svetski standardi. Delovno-trgovskiot centar “Soravia” se nao|a vo strogiot centar na Skopje i raspolaga so delovni prostorii so vkupna povr{ina od 10.000 metri kvadratni. I pokraj atraktivnosta na lokacijata i golemiot interes za iznajmuvawe, okolu 75% od kancelariite vo Soravija se iznajmeni. Site zakupuva~i se firmi so stranski kapi-

tal, zatoa {to samo tie moàt da si dozvolat da ja platat kirijata od 20 evra po metar kvadraten. Osven osnovnata cena, zakupuva~ite sekoj mesec gi pla}aat i servisnite tro{oci koi se dviàt okolu tri evra po metar kvadraten. Firmite koi iznajmuvaat pogolemi povr{ini imaat popusti, a vo prosek, mese~nite tro{oci za edna kancelarija od 25 metri kvadratni iznesuvaat okolu 550 evra. Od “Soravia” velat deka nudat najdobri uslovi za svoite klienti i deka visinata na kirijata ne e mnogu povisoka od drugite iznajmuva~i. Ottamu objasnuvaat deka iznajmuvaweto na delovni prostorii ne bilo pogodeno od krizata, pa zatoa ne planiraat namaluvawe na cenite za iznajmuvawe na prostorot. Vo poslednite nekolku meseci bea pu{teni vo upotreba nekolku delovni centri vo koi se iznajmuvaat kancelarii. Vo oktomvri, vo skopskata naselba Kapi{tec be{e otvorena prvata katna garaà “Zebra”, vo ~ij sostav ima 4.500 kvadratni metri kancelariski prostorii. Neodamna be{e pu{ten vo upotreba i delovniot centar “Hiperium” vo skopskata naselba Karpo{, koj ima 6.500 metri kvadratni de-

50.000 10-20

kvadratni metri kancelarii ima vo Skopje

evra po metar kvadraten ~ini mese~niot zakup na deloven prostor

lovni prostorii. Vkupnata investicija na objektot vo sopstvenost na Hipo Adria Grup e 17 milioni evra. Za iznajmuvaweto na objektite e zadol`ena amerikanskata kompanija SBRE, specijalizirana agencija za iznajmuvawe na deloven prostor. “Interes za iznajmuvawe na prostoriite postoi u{te od vremeto koga objektot be{e vo faza na gradba. Vo tekot na slednite tri meseci, 60% od delovniot prostor }e bide popolnet. Najgolem del od kompaniite koi gi iznajmuvaat kancelariite se doma{ni kompanii so stranski kapital koi se uslu`no orientirani. Se raboti za sredni i golemi firmi”, veli Qupka Naumovska, portparol na Hipo Adria Grup. Do krajot na mesecot }e

bide pu{ten vo upotreba u{te eden biznis-centar vo skopskata naselba Aerodrom. Centarot “Megi” e makedonsko-bugarska investicija so 10.000 metri kvadratni deloven prostor, celosno spremen za iznajmuvawe. Od firmata Forton, koja e zadol`ena za iznajmuvawe na prostoriite, ne otkrivaat kolkav del od prostorot e ve}e zakupen. “Ima interes za iznajmuvawe. Naj~esto zainteresirani se stranski firmi i golemi makedonski kompanii. Vo prosek, eden metar kvadraten ~ini okolu 11 evra, a cenata za sekoja kancelarija e razli~na i zavisi od goleminata na prostorot, vo koj del od objektot e, na koj kat e i taka natamu”, objasnuvaat od Forton.

16 04.05.2010

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KAKO DA ZA@IVEE MAKEDONSKIOT PAZAR NA KAPITAL?

POTREBNA E KOTACIJA NA NOVI KOMPANII N METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

a Makedonskata berza se potrebni novi igra~i, kompanii koi }e izlezat pred javnosta so svoi akcii i }e ja zgolemat ponudata na hartii od vrednost za trguvawe, zaklu~ija diskutantite na panelot posveten na razvojot na pazarot na kapital, odràn vo ramki na godina{nava Berzanska konferencija. Spored Kiril Mitrovski, direktor na Invest broker, potreben e nov materijal odnosno novi kompanii da kotiraat na berzata, a ne samo momentalnite. “Mora na nekoj na~in dràvata preku stimulacii da gi natera dru{tvata so ograni~ena odgovornost (DOO) da po~nat so transformacija vo akcionerski dru{tva (AD) i emisija na akcii. Na ovie dru{tva im e strav da se transformiraat vo AD za nekoj da ne im ja prezeme sopstvenosta. Podgotveni se poskapo da se finansiraat, iako znaat deka akcionerskiot kapital e najevtin. Kaj nego se deli dobivkata so drugite akcioneri, no i rizikot”, veli Mitrovski. So cel toa da bide napraveno, potrebno e istoto da bide stimulirano od strana na dràvata preku razni beneficii za vakvite kompanii za prvite nekolku godini. Profesorot od Ekonomski fakultet, Sa{o Arsov, se soglasi deka kompaniite treba svoite finansiski sredstva da gi baraat na berzata

PRV ^EKOR ZA KOMPANI KAKO ITE KON EMITUVAWETO AKCII,

EKSPERTITE IM SUGERIRAAT DA OTPO^NAT SO IZDAVAWE NA KORPORATIVNI OBVRZNICI

preku primarna emisija na hartii od vrednost odnosno preku inicijalna javna ponuda na akcii popoznata kako IPO (initial public offering). Kako proba za kompaniite, toj im sugerira da otpo~nat so izdavawe na korporativni obvrznici, pa podocna akcii. Od ogromno zna~ewe e i pogolemata anga`iranost na fondovite ako se zeme predvid deka pove}e od dve milijardi evra se nao|aat kako depoziti vo bankite. Ekspertite smetaat deka pokraj brokeri potrebno e da se javat i drugi u~esnici na pazarot kako na primer dileri i market mejkeri, da imame poaktiven primaren pazar kako i podobra zakonska liberalizacija na sekundarniot pazar so {to bi se ovozmo`ilo pogolema aktivnost na investiciskite fondovi na ovoj pazar. Isto taka diskutantite istaknaa deka berzata mora da se razviva so voveduvawe na novi finansiski instrumenti odnosno finansiski derivati koi na zapad se osnovni berzanski dvigateli. DANOKOT ZA KAPITALNA DOBIVKA TREBA[E POVE]E DA SE ODLO@I Sepak, izlezot od anemi~nata situacija vo koja momentalno se nao|a makedonskiot pazar

na kapital }e bide mnogu te`ok, bidej}i samata berza e s$ u{te vo razvojna faza, smetaat ekspertite. Tie velat deka dokolku za vreme na bumot postoeja i doma{ni investiciski fondovi i investiciski sovetnici, situacijata }e be{e poinakva. Spored Janko Trenkoski, generalen direktor na KB prvo penzisko dru{tvo, vakvata situacija treba da ja gledame kako samo eden del od razvojot na berzata. Edinstven problem e {to sme mala ekonomija i {to e mala likvidnosta, taka {to na{ata berza u{te treba da se razviva vo toj pogled. Spored nego, treba da se zapra{ame dali kompaniite odnosno menaxerite se gri`at za investitorite koi poseduvaat nivni akcii. Vo pogled na investiraweto od strana na privatnite penziski fondovi od vtoriot stolb, toj istakna deka tie raspolagaat so fond od re~isi 200 milioni evra i nivna obvrska e da postignat {to pogolema provizija so pomal rizik, so cel da ne se zagrozat penziite. Poradi toa, ovie dru{tva se konzervantivni vo pogled na investiraweto, istakna Trenkoski. Toj kako lo{ primer go poso~i PIOM koj lo{o pomina investiraj}i vo kompaniite. Sepak,

BERZANSKI INFORMACII

site u~esnici bea soglasni vo pogled na toa koj e na-jdobar na~in na za`ivuvawe na berzata, a toa e pogolem anga`man na primarniot pazar odnosno emisija na akcii od novi kompanii. Diskutantite isto taka bea soglasni deka vlasta treba malku pove}e da gi pritisne op{tinite, a i samata taa da izdava obvrznici koi bi se plasirale na pazarot na kapital i na toj na~in bi se finansirale proekti, a ne samo kako dosega od buxetot. Voedno be{e uka`ano i na gre{kata koja be{e napravena vo pogled na voveduvawe na danok na kapitalna dobivka bidej}i toj iznos i onaka ne e golem i nema

vlijanie na buxetot. STRANSKITE INVESTITORI BEA POISKUSNI Inaku, za ona {to se slu~uva na na{ata berza izminative dve godini, profesorot Sa{o Arsov smeta deka toa e odraz na s$ {to se slu~i vo svetskata ekonomija. So ogled na toa {to ekonomijata ima svoj ìvoten ciklus odnosno, rast, razvoj, pad pa povtorno rast, berzata se razviva sli~no. Spored nego {tom zaìvee ekonomijata }e zaìvee i berzata. Kako dokaz za ova negovo tvrdewe toj istaknuva deka rastot na berzata sega e daleku pogolem od nivoto na koe istata se nao|ala vo 2004 godina. Spored u~esnicite na panelot, ekonomskata kriza samo go zabrzala padot na berzata. Imeno, balonot se sozdade vo tekot na 2006 i 2007 godina, koga indek-

sot na berzata od bazi~ni 1.000 poeni dostigna 10. 000 poeni, a takviot rast na indeksot ne be{e predizvikan od adekvaten rast na ekonomijata, poradi {to neminovno be{e “balonot” da pukne. Investitorite vo toj period samo vlo`uvale vo hartii so cel na {pekulativna osnova da zarabotat pari. “Stranskite investitori koi vo toj period investiraa vo akcii imaa pove}e podatoci za na{ite kompanii, dodeka nie kako celina bevme zate~eni od celata situacija bidej}i nemavme dovolno informacii, no i znaewe. Stranskite investitori pospremno vleguvaa i kupuvaa zgolemuvaj}i ja cenata na akciite za potoa vedna{ {tom se naseti deka doa|a kriza go napu{tija ovoj pazar {to dovede do pad na berzata”, smeta Mitrovski od Invest broker.

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik-03.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE MAKEDONSKA BERZA ]E JA REDEFINIRA STRATEGIJATA ZA RAZVOJ o ramkite na ovogodi-ne{nata konferencija na Makedonska berza, nejziniot izvr{en direktor, Ivan [teriev, izjavi deka e neophodno redefinirawe na strategijata za razvoj na Berzata sledniot period. Spored nego, potrebata za redefinirawe na strategijata ja nametnuvaat nekolku trendovi koi se ve}e prepoznatlivi. Kako del od niv, [teriev gi istakna regionalizaciite i/ili integraciite me|u berzite, izmenuvaweto na strukturata na berzanskite prihodi i rashodi i diferenciraweto na prioritetite vo

04.05.2010

ZK PELAGONIJA SO POGOLEMI PRIHODI, NO I ZAGUBA

izvr{uvaweto na primarnite berzanski funkcii (trguvawe, kotacija i distribucija na informacii) i nivnite sekundarni funkcii (samoregulacija, promocija i edukacija). Poradi toa, dokolku se sledat ovie trendovi, soodvetni prilagoduvawa na svoite o~ekuvawa od Berzata }e treba da izvr{at i nejzinite akcioneri, ~lenki, regulatorot Ivan i javnosta.

emjodelskiot kombinat Pelagonija vo prvite tri meseci godinava bele`i rast na prihodite na doma{niot i na stranskite pazari, no i pogolema zaguba sporedeno so istiot period lani. Spored finansiskiot izve{taj na ZK Pelagonija objaven na Makedonska berza, vo prvite tri meseci, kombinatot ostvaril vkupni prihodi od proda`ba od 89 milioni denari, {to e za 8% pove}e sporedeno so

Z [teriev

istiot period lani. Pri toa prihodite od proda`ba na doma{niot pazar se pogolemi za 4% i iznesuvaat 78,5 milioni denari, a prihodite od proda`ba vo stranstvo se zgolemile za 60% na 10,4 milioni denari. Vo prvite tri meseci od godinata ZK Pelagonija ostvarila pogolema zaguba, sporedeno so prviot kvartal lani. Zagubata na kompanijata e pogolema za 65% i iznesuva 58 milioni denari.

NERASPREDELENATA DOBIVKA OD MINATITE GODINI NAMENETA ZA DIVIDENDA

Granit }e deli dividenda 20 denari od akcija obranieto na akcioneri na grade`nata kompanija Granit }e deli dividenda od 20 denari za akcija od neraspredelenata dobivka od minatite godini, a dobivkata ostvarena ovaa godina vo najgolem del }e ostane neraspredelena. Spored soop{tenieto na kompanijata objaveno na Makedonska berza, dobivkata od 336 milioni denari ostvarena vo 2009 godina }e bide iskoristena za isplata na bonusi na menaxerite vo iznos od 23,9 milioni denari, 310,2 milioni denari }e ostanat vo neraspredelena dobivka, a dodeka 2,6 milioni denari se predvideni za isplata na danok na dobivka. Pri toa Sobranieto odlu~i da im bide isplatena dividenda na akcionerite od akumuliranite neraspredeleni dobivki od minati godini na dru{tvoto vo vkupna vrednost od 58,9 milioni denari vo bruto-iznos od 20 denari za akcija. Posleden den za trguvawe so pravo na dividenda za 2009 godina e 11 maj, a prv datum za trguvawe bez pravo na dividenda e 12 maj. Isplatata na

Posleden den za trguvawe so pravo na dividenda za 2009 godina e 11 maj, a prv datum za trguvawe bez pravo na dividenda e 12 maj. Isplatata na dividendata }e se vr{i najdocna do 30 septemvri 2010 godina. dividendata }e se vr{i najdocna do 30 septemvri 2010 godina. Na sednicata koja ja odr`a Sobranieto na akcioneri na Granit isto taka bea doneseni odluka za izmena na ~len na nadzoren odbor, a be{e usvoena i godi{nata smetka na dru{tvoto. Spored odlukata na kompanijata objavena na Makedonska berza, od funkcijata ~len na nadzoren odbor, otpovikan e Zdenko Perkovi}, pred istekot na vremeto za koe bil izbran. Vo odnos na godi{nata smetka Sobranieto usvoi deka kompanijata minatata godina ja zavr{ila so vkupni prihodi od nad ~etri milijardi denari i vkupni rashodi od 3,7 milijardi denari. Bruto-dobivkata za izminatata godina iznesuva 348,5 milioni denari, a neto-dobivkata 336,9 mil-

ioni denari. Granit e najgolemata makedonska grade`na kompanija, anga`irana na mnogu proekti vo zemjata i vo stranstvo. Na po~etokot na godinava Granit potpi{a dogovor za izgradba na avtopati vo Polska. Vo konzorcium so firmata NDI SA od Polska }e u~estvuva vo izgradba na avtopat A4 i edna delnica vo dol`ina od 20,8 kilometri. Vrednosta na dogovorot iznesuva 125 milioni evra. A na makedonskiot pazar na krajot na minatata godina potpi{a dogovor so Direkcijata na tehnolo{ki i industriski razvojni zoni za izgradba na pati{ta i pridru`ni objekti vo Tehnolo{kata zona vo [tip i Tehnolo{kata zona Skopje 2. Vrednosta na dvata dogovori e 8,2 milioni evra. (A.S.)

CELIOT IMOT I OBVRSKI PREFRLENI NA NOVIOT SOPSTVENIK, CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA

Stater banka prestanuva da postoi Sobranieto na akcionerite donese odluka i za prenamena na prioritetnite akcii vo obi~ni akcii so pravo na glas. Spored odlukata, site 6.097 prioritetni akcii izdadeni od Stater banka so vkupna nominalna vrednost od 10,4 milioni denari se menuvaat vo obi~ni akcii.

umanovskata Stater banka na Sobranieto na akcioneri koe se odr`a minatiot petok donese odluka za prisoedinuvawe kon Centralna Kooperativna banka, ja usvoi godi{nata smetka za 2009 godina, a donese i odluka za promena na site prioritetni akcii na bankata vo obi~ni. Spored prvata odluka na Sobranieto za prisoedinuvawe kon Centralna kooperativna banka AD Skopje, zna~i deka Stater banka }e prestane da postoi i celiot imot i obvrski se prefrlaat na noviot sopstvenik. “Stater banka AD Kumanovo prestanuva da postoi i }e se izvr{i univerzalen prenos na celiot imot i na site obvrski na bankata vrz dru{tvoto {to prezema - Centralna kooperativna banka AD Skopje, so sostojba na denot {to }e bide opredelen so posebna spogodba {to

}e bide sklu~ena za prisoedinuvaweto na Stater banka AD Kumanovo kako dru{tvo {to se prisoedinuva kon Centralna kooperativna banka AD Skopje kako dru{tvo {to prezema, vo koja spogodba }e bidat usoglaseni uslovite pod koi {to }e se izvr{i prisoedinuvaweto” se veli vo odlukata od Sobranieto na akcioneri. Sobranieto na akcionerite isto taka donese odluka za prenamena na prioritetnite akcii vo obi~ni akcii so pravo na glas. Spored odlukata, site 6.097 prioritetni akcii izdadeni od Starter banka so vkupna nominalna vrednost od 10,4 milioni denari se menuvaat vo obi~ni akcii. “Zamenata na akciite se vr{i vo odnos edna prioritetna akcija so poedine~na nominalna vrednost od 1.720 denari za edna obi~na akcija so poedine~na nominalna vrednost od 1.720 denari”

se veli vo soop{tenieto od Stater banka objaveno na Makedonska berza. Na sobranieto izvr{ena e i promena na statutot na Stater banka pri {to e smenet ~lenot 9. Spored ovaa izmena, sega po~etniot kapital, odnosno osnovnata glavnina na bankata iznesuva 593,8 milioni denari i e podelena na 345.275 obi~ni akcii. Nominalnata vrednost na edna akcija e 1.720 denari. Bugarskata Centralna Kooperativna banka minatiot mesec zavr{i so prezemaweto na Stater banka. Otkako bugarskiot sopstvenik na 15 mart godinava dobi dozvola za ponuda za otkup na site obi~ni akcii izdadeni od Stater banka, uspea da kupi 317.864 obi~ni akcii, koi obezbeduvaat u~estvo od 93,72% od akciite so pravo na glas. Prethodno dominanten sopstvenik na Stater banka be{e islandskiot fond Majlston.

KOMPANII & PAZARI

18 04.05.2010 JP NISKOGRADBA ]E JA GRADI I ODR@UVA INFRASTRUKTURATA VO OHRID

NULA DENARI MINUTA ZA POST-PEJD KORISNICITE NA ONE

d startot na pretstojnata letna turisti~ka sezona za izgradba, odr`uvawe, rekonstrukcija na lokalni pati{ta i hidrotehni~ki objekti vo Ohrid }e se gri`i novoto javno pretprijatie „Niskogradba”. Spored najavite, novoformiranoto pretprijatie }e prezeme del od nadle`nostite {to dosega gi vr{ea tehni~kite slu`bi na MJP „Proakva” i Fondot za komunalen razvoj, so

orisnicite na ONE na mobilnata telefonija dobivaat mo`nost za besplatni razgovori bez dopolnitelna mese~na pretplata. Novite i postoe~ki ONE Mobile post-pejd korisnici vo zavisnost od tarifniot model koj go koristat imaat mo`nost da izberat 1 ili 3 broevi od mre`ata na ONE so koi, sekoj mesec }e zboruvaat 400 minuti besplatno i bez dopolnitelna pretplata.

cel podigawe na nivoto na nivnata efikasnost. Pretprijatieto }e bide smesteno vo ramki na operativata na MJP „Proakva”, odnosno Rabotnata edinica „Vodovod” - Ohrid. Pogolemiot del od rabotnicite vo novoto pretprijatie }e bidat vraboteni koi vo momentov se anga`irani vo RE „Vodovod”, zaedno so u{te edna rabotna edinica {to }e bide zadol`ena za izgradba i rekonstrukcija na lokalni pati{ta i ulici.

Ponudata im nudi mo`nost na korisnicite na Mobil Post-pejd S tarifniot model za razgovori kon eden izbran broj od mobilnata ili fiksnata mre`a na ONE so 400 minuti za glasovni i video-povici i toa bez dopolnitelna mese~na pretplata. Isto taka korisnicite na Mobile Post-pejd M, Mobile Post-

pejd L i Mobile Post-pejd HL tarifnite modeli za razgovori kon tri izbrani broevi od mobilnata ili fiksnata mre`a na ONE so 400 minuti za glasovni i video- povici.

PORADI SKAPATA RABOTNA RAKA NA DOMA[NIOT PAZAR Golem broj hrvatski softverski kompanii vo idnina mo`at da odlu~at da investiraat vo Makedonija, so cel da ja zgolemat rentabilnosta, koja vo mati~nata zemja e dovedena do znak pra{alnik, poradi visokite dava~ki koi gi imaat kompaniite. Poevtinata rabotna raka i ednakvo kvalitetniot kadar vo Makedonija i Srbija vo idnina mo`e da predizvika mala preselba na IKT- kompaniite od Hrvatska vo Makedonija. GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

irektorot na najgolemiot hrvatski rabotodava~ za razvoj na softver, IN2 (Kompanija koja {to neodamna vleze na makedonskiot pazar) Ante Mandi}, smeta deka po brojot na podneseni molbi za rabota vo negovata komapnija, brojot na nevraboteni IKT (informacisko-komunikaciski tehnologii) stru~waci vo Hrvatska e vo porast. Mandi}, koj vrabotuva 400 softverski inèneri vo Hrvatska i vo regionot, isto taka veli deka najgolem vinovnik za visokata cena na hrvatskite informati~ari, najmnogu e kriva dràvata. “Drugite zemji od regionov imaat ponizok standard, a so toa i poniski plati. Tamu dava~kite za plati se okolu 60%, dodeka vo Hrvatska se nad 110%. DDV-to ne e 23%, tuku 18%, a dràvite aktivno stimuliraat novi vrabotuvawa i edukacija”, veli Mandi}. Spored ekspertite “nabavkata” na IKT-kadri

HRVATITE IM FRLIJA OKO NA MAKEDONSKITE INFORMATI^ARI

od drugite zemji od regionov i nivno povlekuvawe vo Hrvatska, mo`e da ima negativni efekti vrz, Hrvatska, no i vrz zemjite od regionov, koi isto taka se soo~uvaat so nedostig na vakov kadar. Vo Makedonija platata na informati~arite se dvizi od 20.000 denari za po~etnite pozicii, a mo`e da dostigne i do 1.5002.000 evra za kvalitetni sistem administratori i operatori na baza na podatoci. Od Makedonskoto pretstavni{tvo na IN2 grupacijata velat deka na makedonskiot pazar se prisutni pove}e godini, preku mati~nata firma vo Zagreb. Tie odlu~ile i oficijalno da vlezat na makedonskiot pazar, poradi poevtinata rabotna raka vo Makedonija, {to zemjava ja pravi pokonkurenta sporedeno so Hrvatska. Pokraj toa, od kompanijata velat deka vlezot na makedonskiot pazar, se slu~il i poradi podobro pozicionirawe na ovaa

kompanija vo zemjava. “Postojat dve osnovni podednakvo va`ni pri~ini za prezemeniot ~ekor. Kako prvo e `elbata za zacvrsnuvaweto na postoe~koto partnerstvo so klientite vo Makedonija, kako i podobruvawe na kvalitetot na uslugite i poddr{kata vo nivniot natamo{en rast. So toa }e se ostvarat potrebnite preduslovi za brz razvoj na IN2 Skopje i realizirawe na vtorata pri~ina, a toa e pridobivaweto na novi klienti i rabota na novi proekti na makedosnkiot pazar”, velat od IN2. I drugite hrvatski IKTkompanii s$ poglasno razmisluvaat za mo`nosta na uvoz na informati~ari od sosednite zemji. “So ogled na ograni~uvaweto na hrvatskiot IKT-pazar, ekspertite tuka se mnogu poskapi bidej}i pazarot e mnogu mal, dodeka potrebata za raznolika informati~ka kompetencija e mnogu golema, a dr`avata ne pomaga bidej-

1.500-2.000 evra mo`e da dostigne platata na najskapite informati~ki eksperti vo Makedonija

}i bara golemi dava~ki za platite”, izjavi za hrvatskite mediumi, prviot ~ovek na edna od najgolemite IKT-kompanii vo Hrvatska Storm Computers, Vladimir Oluji}. ZGOLEMENA POBARUVA^KA ZA INFORMATI^ARI I VO MAKEDONIJA Del od makedonskite kompanii smetaat deka percipiraweto na zemjite od regionov kako posebni edinici e golem luksuz koj {to ne smeeme da si go dozvolime i ottuka regionalizacijata na IKT-kompaniite e pove}e od dobredojdena. Tie smetaat deka koga stanuva zbor za IKTindustrijata, zemjite od regionov treba da se gledaat kako edna celina, a ne kako konkurencija. “Smetam deka pazarot vo

Makedonija ne smeeme da go gledame izdvoen. Makedonija ima svoi prednosti koi moème da gi iskoristime za prisutnost na pazarite vo Kosovo, Albanija, Bugarija, Ju`na Srbija. Toa se dràvi koi zaedno so makedonskiot pazar treba da se gledaat vo celina. Site ovie dràvi se vo mnogu sli~na pozicija so regulativata, potrebite, razvojot, pa samo gledaj}i go, barem ovoj region, moè da se dojde do odreden kvalitet. Fokusot samo na makedonskiot pazar e luksuz koj nie ne smeeme da si go dozvolime”, veli Sa{o Jovanovski, direktor na DataLab. Poslednite nekolku godini, makedonskite IKTkompanii imaat zgolemena pobaruva~ka na kvalitetni IKT-kadri i problemi so nivno

iznao|awe. Rezultatite na istra`uvawata sprovedeni od makedonskata asocijacija za informati~ka tehnologija vo 2005 i 2008 godina za pazarot na rabotnata sila vo Makedonija, odnosno pobaruva~kata na IKT, zboruvaat deka pobaruva~kata na ITrabotnata sila za periodot od 2009 do 2011 godina }e se zgolemuva i toa za site tipovi na IT-specijalisti, glavno dizajneri na data-bazi, administratori, sistemanaliti~ari. Brojnite istra`uvawa predlagaat zgolemen trend na pobaruva~kata za specifi~no obu~en IT-kadar kako {to se Majkrosoft, Linuks, Java programeri, Orakl dizajneri na data bazi.

KOMPANII & PAZARI KOMORATA GI POVIKUVA KOMPANIITE ZA IZRABOTKA NA GLOBAL COMPETITIVENESS REPORT topanskata komora na Makedonija gi povikuva makedonskite kompanii do petti maj da dostavat svoi sugestii, predlozi i konstruktivni idei za {to poefikasna izrabotka na Akcioniot plan za izve{tajot za globalna konkurentnost (Global Competitiveness Report), vo nasoka na sozdavawe na uslovi za zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskata industrija, bazirana na znaewe,

inovacii i istra`uvawa koi vodat kon rast i razvoj, sozdavawe na stimulativna delovna i investiciona klima i poddr{ka na pretprijatijata za podobruvawe na nivnite konkurentski sposobnostiâ&#x20AC;?, soop{tuvaat od komorata. Izve{tajot za globalna konkurentnost (Global Competitiveness Report) e op{to prifaten kako vode~ka svetska sporedbena analiza na aspektite {to se

odnesuvaat na ekonomskata konkurentnost i rast.

04.05.2010

TVITER DOSTAPEN NA MOBILEN PREKU VIP d v~era, za prvpat na makedonskiot pazar, site korisnici na Vip na svojot mobilen telefon }e mo`at besplatno da gi dobivaat site poraki i izvestuvawa koi pristignuvaat na nivniot profil na Tviter (Twitter). Istovremeno, korisnicite na Vip sega ja dobivaat mo`nosta preku SMS da gi ispra}aat svoite Tviter-poraki do celiot svet. â&#x20AC;&#x153;Novata usluga so koja najno-

vite informacii od Tviter stanuvaat dostapni preku Vip e u{te edna vo nizata so koja se potvrduva na{ata dinami~nost i fleksibilnost, kako i opredelbata za sledewe na site komunikaciski trendovi vo interes na na{ite korisniciâ&#x20AC;?, izjavi Mario Cvetkovi}, glaven marketing-direktor na Vip operator. Primaweto na poraki od li~niot profil na Tviter e besplatno, a cenata za

ispratena tekstualna poraka iznesuva 5.9 denari so vklu~en DDV.

ALKALOID SO POZITIVNI REZULTATI VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA

POGOLEMA PRODA@BA ZA 12% NA DOMA[NIOT PAZAR ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ajgolemata makedonska farmacevtska kompanija Alkaloid, prviot kvartal od godinata go zavr{i so pozitivni rezultati vo site segmenti od raboteweto. Kompanijata vo prvite tri meseci od 2010 godina ostvarila porast na konsolidiranite proda`bi za 2,4% na 1,4 milijardi denari, dodeka edine~nite proda`bi beleàt porast za 3,2%. Rastot na ovie prihodi, spored izve{tajot, se dolì na rastot na proda`bata na doma{niot pazar za 12% so vkupno ostvareni 577 milioni denari. Namaluvawe od 3% vo prviot kvartal kompanijata beleì vo proda`bite ostvareni na stranskite pazari, koi vo istiot period iznesuvaat 829 milioni denari. Dobivkata na kompanijata pred finansiskite tro{oci, danocite i amortizacijata (EBITDA) vo prviot kvartal iznesuva 262,1 milioni denari (4,26 milioni evra), {to

e porast za 7% vo odnos na lani, dodeka konsolidiranata neto-dobivka e 171 milioni denari (2,78 milioni evra) i e za 2% pogolema od lani. Edine~nata neto-dobivka na Alkaloid iznesuva 146,5 milioni denari (2,38 milioni evra) i e za 11% pogolema od lanskiot prv kvartal. So ovie pozitivni rezultati prodol`uva kontinuiraniot rast na Alkaloid koj minatata godina ja zavr{i uspe{no, i pokraj negativnite posledici na krizata. Dobivkata na kompanijata vo 2009 godina dostigna pove}e od devet milioni evra, {to pretstavuva rast od 11%, sporedeno so prethodnata godina. Vkupnite prihodi od proda`ba na doma{niot i na stranskite pazari vo 2009 godina iznesuvaat 88,8 milioni evra ili rast od 16% sporedeno so prethodnata godina. Iako vo prvite tri meseci od 2010 godina se namaleni prihodite od proda`ba na stranskite pazari, Alkaloid lani objavi deka kompanijata uspeala dvojno

da ja zgolemi proda`bata na ruskiot pazar, a rast be{e zabele`an vo site segmenti od raboteweto vo farmacija, hemija, kozmetika i bilki. Spored najavata od menaxerskiot tim na Alkaloid, za ovaa godina se planira vlo`uvawe vo zajaknuvawe na pazarnite pozicii vo stranstvo i lansirawe na novi lekovi, osobeno vo delot na lekovite koi ne odat na recept. Na po~etokot na godinata Alkaloid objavi deka }e investira 400.000 evra vo zgolemuvawe na proizvodnite kapaciteti vo Srbija, a na po~etokot na godinata be{e lansiran i nov vitaminski proizvod od paletata na lekovi bez recept. Na po~etokot na minatata godina Alkaloid uspea da registrira novi preparati na ~e{kiot, slova~kiot i ungarskiot pazar, a do krajot na godinava se o~ekuva da po~nat so proda`ba na ovie pazari. Kompanijata minatata godina potpi{a i dogovor za partnerstvo so japonskata kompanija Nipro jurop HB, vo delot za rastvori za hemodi-

Konsolidiranata netodobivka e 171 milioni denari (2,78 milioni evra) i e za 2% pogolema od lani. Edine~nata neto-dobivka na Alkaloid iznesuva 146,5 milioni denari (2,38 milioni evra) i e za 11% pogolema od lanskiot prv kvartal jaliza, a uspea da dobie i GMP-sertifikat od Slovenija za nesterilni i te~ni farmacevtski dozirani formi za oralna i nadvore{na upotreba. Kon krajot na juli minatata godina, belgradskoto pretstavni{tvo na Alkaloid dobi dozvola za sekundarno proizvodstvo

na 19 formi na lekovi. Pokraj proizvodstvo na lekovi, Alkaloid prerabotuva i bilni surovini, a proizveduva i kozmeti~ki i hemiski proizvodi. Kompanijata ima podru`nici vo Rusija,

[vajcarija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Crna Gora i Bugarija. Alkaloid kotira na oficijalniot pazar na Makedonska berza, a prose~nata cena na poslednoto trguvawe e 4700 denari.

20 04.05.2010

BANKI I FINANSII

PROKREDIT BANKA SO DOBIVKA VO PRVIOT KVARTAL

DVE GODINI ZATVOR USLOVNO ZA KAVRAKOVA

roKredit banka prviot kvartal od godinata go zavr{i so neto-dobivka od 12,6 milioni denari ili okolu 205 iljadi evra. Spored soop{tenieto od bankata vo prviot kvartal od 2010 godina be{e mo{ne uspe{en za ProKredit banka, koja ostvarila porast vo kreditnoto i depozitnoto portfolio. Vkupnoto kreditno portfolio vo prviot kvartal na 2010 godina iznesuva 139 milioni evra, a vkupnoto depozitno portfolio okolu 138 milioni evra {to pretstavuva zgolemuvawe za 8,50% odnosno 6,30%, sporedeno so prviot kvartal vo 2009 godina. Zaklu~no so mart 2010 godina ProKredit banka isplati pove}e od 112.000 krediti vo vkupen iznos od 509 milioni evra.

retsedatelkata na Komisijata za hartii od vrednost Marina Na}eva - Kavrakova so presuda na Osnovniot sud Skopje 1, na po~etokot na mesecov uslovno e osudena na dve godini zatvor. Kavrakova gi zloupotre-bila slu`benata polo`ba i ovlastuvawe so toa {to vo 2002 godina potpi{ala nalog da se prefrlat dva miliona denari kako sponzorstvo na fudbalskiot klub “Kumanovo” od Kumanovo, od smetkata na Carinskata uprava kade {to

toga{ bila pomo{nik na generalniot direktor Dragan Daravelski. So presudata, na koja ima pravo na `alba do Apelacija, na Kavrakova & e nalo`eno da & gi vrati na Carinata dvata miliona denari (okolu 32.500 evra), otkako presudata }e stane pravosilna.

POMALITE BANKI SLABO REAGIRAAT NA SIGNALITE OD NBM

BANKARITE BAVNO GI NAMALUVAAT KAMATITE Iako Naro-

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ako Narodnata banka (NBM) neodamna ja olabavi monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi do 6,5% i so toa im isprati signal na komercijalnite banki i tie da gi namalat kamatite na kreditite, bankarite bavno reagiraat na nadolnite korekcii na osnovnata kamata. Zasega, kamatite na kreditite padnaa za eden procenten poen samo kaj golemata trojka vo bankarskiot sektor, vo Stopanska, Komercijalna i Tutunska banka. Od srednite i malite banki s$ u{te nema najavi za mo`no namaluvawe na kamatite za nivnite proizvodi. Branot na poevtinuvawe na kreditite, prva go najavi Komercijalna banka koja gi namali kamatite na site vidovi krediti i depoziti do eden procenten poen. Potoa kamatite gi namalija i Tutunska i Stopanska banka. Pogolemo namaluvawe na aktivnite kamati ima za novoodobrenite krediti od po~etokot na mesecot, dodeka, pak, za ve}e odobrenite krediti, kamatite se namalija za 0,5 procentni poeni. Kamatite za {tedewe isto taka se namaluvaat od 0,2 do 1 procenten poen. Ekspertite i bankarite komentiraat deka namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi ne e dovolen motiv za bankarskiot sektor za podrasti~ni promeni na kamatnite stapki i zgolemuvawe na kreditiraweto. Tie sugeriraat dopolnitelno da se olabavi monetarnata politika so namaluvawe na nivoto na zadol`itelna rezerva,

za da se oslobodat pove} e pari za krediti so poniska cena na zadolùvawe. Sega{nite visoki limiti na zadolìtelna rezerva, 20% za obvrskite vo denari i 13% za obvrskite vo stranska valuta imobiliziraat golem del od parite {to treba da gi plasiraat kako krediti. Spored poslednite podatoci od NBM, 426 milioni evra od zadolìtelna rezerva se ~uvaat na smetki vo centralnata banka. Osven toa, nad 400 milioni evra dopolnitelno se izvle~eni od bankite so proda`ba na blagajni~ki zapisi. Kamatata od 6,5% ne go namaluva interesot na bankarite sekoja sreda da kupuvaat dràvni hartii od vrednost namesto parite da gi plasiraat vo krediti. Samo na poslednata aukcija minatata sreda, NBM

sobra 94 milioni evra, so {to saldoto od blagajni~ki zapisi iznesuva 380 milioni evra. SE ÊKA NOVO OLABAVUVAWE NA MONETARNATA POLITIKA Guvernerot na NBM, Petar Go{ev neodamna najavi mo`no novo olabavuvawe na monetarnata politika {to }e se znae po sednicata na Sovetot na centralnata banka zakaàna za idniot ~etvrtok. NBM s$ u{te gi analizirav dvièwata vo ekonomijata i potoa }e odlu~i dali povtorno }e ja olabavi monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata ili so namaluvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva. Na odbeleùvaweto na 18-godi{ninata od monetarnoto osamostojuvawe na

6,5% 380 iznesuva osnovnata kamatna stapka na NBM, koja postepeno se namali od 9% od krajot na minatata godina

Makedonija minatata nedela, toj naglasi deka visinata na parite {to sekoja sreda se zapi{uvaat vo blagajni~ki zapisi zavisi od fundamentite vo ekonomijata koi vo momentov toa go nalagaat. “Sme imale i mnogu povisoko nivo na blagajni~ki zapisi od ona {to deneska go imame. Od krajot na minatata godina NBM po~na da ja relaksira monetarnata politika i od nivo od 9% ja namali osnovnata kamata na 6,5%. Gi zavr{uvame analizite na

milioni evra iznesuva saldoto od prodadeni blagajni~ki zapisi na bankarite

426 milioni evra se ~uvaat vo NBM kako zadol`itelna rezerva od bankite

proekciite i }e odlu~ime dali }e odime so novo olabavuvawe na monetarnata politika ili }e se zadr`ime na ova nivo izvesno vreme, no nema vra}awe nazad”, neodamna izjavi Go{ev.

dnata banka neodamna ja olabavi monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi do 6,5% i so toa im isprati signal na komercijalnite banki i tie da gi namalat kamatite na kreditite, bankarite bavno reagiraat na nadolnite korekcii na osnovnata kamata. Zasega, kamatite na kreditite padnaa za eden procenten poen samo kaj golemata trojka vo bankarskiot sektor, vo Stopanska, Komercijalna i Tutunska banka. Od srednite i malite banki s$ u{te nema najavi za mo`no namaluvawe na kamatite za nivnite proizvodi.

BANKI I FINANSII NOV ^LEN NA NADZORNIOT ODBOR NA TTK BANKA

oradi podnesena pismena ostavka, Nadzorniot odbor na TTK Banka go razre{i Andrej Vitak od mestoto ~len na Nadzorniot odbor na bankata. Spored soop{tenieto na bankata, objaveno na Makedonska berza, za nov ~len na Nadzorniot odbor, na mestoto na stariot, e imenuvana Meri Elen Kolins. Mandatot na ~lenot na

04.05.2010 K

Nadzorniot odbor, Meri Elen Kolins, }e trae do istekot na mandatot na ~lenovite na nadzorniot odbor na bankata. Na noviot ~len na Nadzorniot odbor isto taka & e dodelena nagrada za anga`irawe i u~estvo vo rabotata na sednicite na nadzorniot odbor. Ovaa odluka stapuva na sila so denot na dobivawe na soglasnost od guvernerot na Narodna banka.

PRETSEDATELOT NA EBOR: â&#x20AC;&#x153;STARATAâ&#x20AC;? EVROPA DA ZASTANE ZAD BALKANOT

Obedineti sme posilni V

o procesot na evropska integracija, regionot na Jugoisto~na Evropa zna~itelno docni. Sega{nite okolnosti, kako {to e krizata vo Grcija i "zamorot od pro{iruvaweto" vo mnogu "stari" zemji-~lenki na EU, voop{to ne go olesnuvaat toj napredok. No, Evropa ima nezavr{ena rabota vo Jugoisto~na Evropa i od najdobar interes za site }e bide da prodolì procesot na evropsko integrirawe. Dràvite od Jugoisto~na Evropa minaa niz dramati~na transformacija vo izminatata decenija - fakt koj ~esto se zanemaruva. Zna~itelniot napredok vo ekonomskiot razvoj, demokratskite reformi, regionalnata sorabotka i integracijata vo globalnite ekonomski i finansiski pazari be{e te{ko i da se zamisli pred deset godini. Dosega regionot demonstrira{e elasti~nost bez seriozni predizvici za demokratijata i politi~kiot pluralizam i bez zapirawe na reformite. Vo isto vreme, bilateralnite odnosi i multirateralnata demokratija vo samiot region i kon ostanatiot svet zabeleàa zna~itelen napredok. Duhot na pomiruvawe se {iri, a sorabotkata so me|unarodnite tela i institucii dostigna stepen na intezitet i kvalitet kakov {to ne e zabeleàn dosega. Dràvite zasileno prodolùvaat so nivnite podgotovki za evropskata integracija. Toa ne e lesen proces i vklu~uva nekoi te{ki reformi, te{ki odluki i bolni posledici. Zasega, s$ u{te gledame dobar napredok i jasna posvetenost na prodolùvawe na patot kon evropskite integracii. Polzata za regionot }e bide pogolema bezbednost i stabilnost, zgolemena atraktivnost vo o~ite na investitorite i jasna prilagodenost na evropskata institucionalna ramka. INTEGRIRAWETO VO EU NE E EDNONASO^NA ULICA Ova, me|utoa, ne e ednonaso~na ulica. Sega{nata Evropska unija, isto taka, }e ima polza od ovoj proces. Napredokot kon Evropa }e gi zajakne proevropskite sili vo regionot. Pokraj ova, procesot na evropska integracija zna~itelno }e ja podobri bezbednosnata situacija na na{iot kontinent. Evrop-

skata unija e izgradena na zaedni~kite vrednosti na demokratijata, slobodata i tolerancijata i opstojuvaweto na toj proces pretstavuva najdobra za{tita protiv vra}aweto kon mra~nite vremiwa. Od ekonomski aspekt, noviot napredok na zemjite od Jugoisto~na Evropa }e pretstavuva predizvik za site. Pro{iruvaweto na "zaedni~kot pazarâ&#x20AC;? kon regionot, so golem potencijal za zabrzan razvoj, }e im go dade mnogu potrebniot pottik na evropskite ekonomii koi zabaveno izleguvaat od recesijata. U{te pove}e, nesomneno najva`na lekcija od globalnata finansiska kriza {to n$ pogodi, e deka bi bile podobro podgotveni za soodveten odgovor na takov golem me|unaroden predizvik samo so sorabotka i koordinirana aktivnost. Vo taa smisla, krizata vo Grcija pretstavuva dopolnitelen argument vo prilog na neophodnosta od integrativniot proces na Jugoisto~na Evropa. Dvete strani moàt da napravat zna~aen napredok. Zemjite od regionot mora da ja prodolàt nivnata makotrpna rabota i da se podgotvat za vo EU. Tie, isto taka, moàt da pridonesat za nadminuvawe na otporot i skepticizmot so toa {to } e gi ubedat site deka moàt da ja zgolemat nivnata atraktivnost. Mo`nostite se golemi i zavisat od sposobnosta za vladeewe na pravoto i nenasilstvoto. Vo isto vreme, "starata" Evropa mora da zastane zad ovie zemji, posebno vo ovie vremiwa na predizvici. Solidarnosta ne e samo ubav slogan, tuku osnovna karakteristika na Evropskata unija. Potrebno e silno politi~ko liderstvo za da se sprovede procesot na natamo{no pro{iruvawe vo uslovi na s$ pogolemata skepti~nost na javnosta. Poradi taa skepti~nost ovoj proces ne treba i ne smee da bide zapren. Na kraj, ne smeeme da zaboravime deka na Jugoisti~na Evropa & dadovme jasno vetuvawe deka }e go doneseme regionot vo srceto na kontinentot. Ako ne uspeeme da go napravime toa, razo~arenosta }e se zgolemi so mo`ni destabilizira~ki posledici {to ne e vo ni~ij interes. Poslednite

17.03.2010 21

"Ako ne uspeeme Jugoisto~na Evropa da ja doneseme vo srceto na kontinentot, razo~aranosta }e se zgolemi so mo`ni destabilizira~ki posledici, {to ne e vo ni~ij interes", smeta Tomas Mirov

"Od ekonomski aspekt, noviot napredok na zemjite od Jugoisto~na Evropa }e pretstavuva predizvik za site. Pro{iruvaweto na "zaedni~kot pazar" kon regionot, so golem potencijal za zabrzan razvoj, }e im go dade mnogu potrebniot pottik na evropskite ekonomii koi zabaveno izleguvaat od recesijata", smeta pretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR), Tomas Mirov istra`uvawa na javnoto mislewe poka`uvaat zgolemuvawe na razo~aranosta od Evropa, {to e jasen znak na koj morame da reagirame, bidej}i toa n$ vodi nazad kon podelen kontinent. Namesto ova, na Evropa & treba pogolema ja~ina i edinstvo. Poradi seto ova, potrebno ni e integrirawe na Jugoisto~na Evropa. Tomas Mirov - pretsedatel na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR)

22 04.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^EZ JA GRADI NAJGOLEMATA EVROPSKA FARMA NA VETROELEKTRANI e{kata energetska kompanija ^EZ soop{ti deka nasko-ro }e ja otvori najgolemata evropska farma na elektrani na veter vo Fantanele vo jugoisto~na Romanija. Farmata vredna 1,1 milijardi evra }e ima kapacitet od 600 megavati, koi }e gi proizveduvaat 240-te turbini. Prvite turbini treba da po~nat da proizveduvaat struja vo septemvri, a proektot }e bide zavr{en

vo 2011 godina. Romanija sega proizveduva samo 14 megavati energija od veter, a nejziniot potencijal iznesuva 14 iljadi megavati. Pove}e kompanii planiraat izgradba na elektrani na veter vo Romanija, me|u koi romanskata Petrom (OMV), italijanskiot Enel, a {panskata Iberdola vo jugoisto~niot del na zemjata ima namera da izgradi najgolema kopnena farma na elektrani na veter so kapac-

itet od 1.600 megavati, koja treba da profunkcionira vo 2017 godina.

GRCIJA GODI[NO GUBI 30 MILIJARDI DOLARI OD ZATAJUVAWE DANOCI

rcija godi{no gubi duri 30 milijardi dolari od zatajuvawe na danoci, se naveduva vo studija objavena vo “Wujork tajms”. Spored istiot izvor, obezbeduvaweto na dano~na disciplina bi trebalo da bide klu~no za Grcija za da mo`e da izleze od finansiskite problemi. Spored vesnikot, bogatstvoto na Grcite se gleda nasekade, osven vo dano~nite prijavi. Taka na primer, samo 324

`iteli na bogatite severni predgradija na Atina prijavile deka imaat bazen. So pomo{ na satelitski snimki e utvrdeno deka brojot na bazenite vo toj del iznesuva 16.974. Hroni~ni nepla}a~i na danoci vo Grcija se samostojnite pretpriema~i, od ugostiteli do taksisti, no i lekarite, in`enerite, arhitektite i advokatite. Spored nekoi studii, sivata

ekonomija vo Grcija pretstavuva 20 do 30% od nejziniot BDP.

ALARMANTNO VO BUGARIJA

SIVATA EKONOMIJA JADE PET MILIJARDI EVRA OD BUXETOT Bugarskata vlada

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ivata ekonomija vo Bugarija zafa}a edna tretina od bugarskata ekonomija. Dràvata godi{no gubi okolu pet milijardi evra bidej}i kompaniite ne rabotat spored zakonite, izjavi pretsedatelot na Bugarskata asocijacija na industriski kapital, Vasil Velev. Najavata na bugarskiot premier Bojko Borisov za zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost kako aktikrizna merka, otvora somne` vo bugarskata ekspertska javnost deka toa dopolnitelno moè da ja pottikne sivata ekonomija. Ministerot za trud i socijalna politika, Toti Mladenov minatata nedela go otvori prviot nacionalen centar nare~en Ekonomijata na svetlo, osnovan od Bugarskata asocijacija na industriski kapital. Ovoj centar }e treba da pravi analizi i }e go presmetuva zaedni~kiot indeks koj {to }e go meri rizikot koj proizleguva od sivata ekonomija. Dokolku stapkata na DDV se zgolemi, udelot na neformalniot sektor isto taka }e se zgolemi bidej}i pove} e kompannii }e sakaat da gi skrijat nivnite prihodi. ”Nie mislime deka zgolemuvaweto na DDV {to kako ideja sega se razgleduva pretstavuva krajna merka , koja ne e docna da se zaobikoli. Potro{uva~kata treba da se stimulira, a zgolemuvaweto na DDV moè samo da ja namali#, izjavi pretsedatelot na Bugarskata asocijacija na industriski kapital Vasil Velev. Spored nego, glavnata merka koja treba da se sprovede e namaluvaweto na

planira da go zgolemi danokot na dodadena vrednost, nedelava, zatoa {to vo buxetot ima golema dupka koja ja doveduva vo pra{awe isplatata na penziite i platite. Ekspertite se podeleni okolu ovaa merka. Tvrdat deka toa bi mo`elo dopolnitelno da ja pottikne sivata ekonomija, koja sega jade pet milijardi evra buxetski sredstva

javnata potro{uva~ka. Godi{nite izve{tai na kompaniite se ve}e objaveni, i od niv se gleda deka tie imaat isplateno okolu 40% pomalku za plati vo 2009 godina, otkolku vo prethodnata godina. Proda`bata e prepolovena {to zna~i deka realniot sektor go snosi najgolemiot tovar na krizata i e logi~no deka javniot sektor treba da snosi del od tovarot. Spored Velev, zgolemuvaweto na DDV }e sozdade problemi vo prilivot na sredstva od fondovite na Evropskata unija (EU) za koi {to ima ve}e potpi{ani dogovori. Spored pretsedatelot na Bugarskata industriska asocijacija, Bo`idar Danev, zgolemuvaweto na danokot }e bide korisno za zgolemuvawe na prihodite vo buxetot, no nema da bide pozitivno za ekonomijata kako Celina dodeka makroekonomistot

BIH NE SKLADIRA NAFTA ako site dr`avi vo regionot zabrzano sozdavaat zalihi na nafta poradi procenkite deka cenata na ovoj energens }e raste se do po~etokot na 2012 godina, vo Bosna i Hecegovina (BiH) ne se prezema ni{to i pokraj preporakite na Evropskata unija, zemjite da imaat zaliha za 90-dnevna potro{uva~ka. Stru~wacite predupreduvaat deka dokolku dojde do prekin na snabduvaweto so ovoj energens vo BiH, }e nastane

haos bidej}i rezervi ima samo na privatnite pumpi koi zadovoluvaat potro{uva~ka za okolu sedum dena. Kako problem za sozdavawe na rezervi e pra{aweto za toa koj treba da sozdava rezervi, dr`avata, industrijata ili kombinirano. Od Ministerstvoto za industrija, energetika i rudarstvo na Republika Srpka naglasija deka momentalniot kapacitet za skladirawe na nafta vo RS iznesuva okolu 530.000 toni, a za da bide ispolneta

Velika Rangelova smeta deka stapkata na DDV trebalo da se zgolemi u{te pred 2 meseca, bidej}i toa e siguren izvor za prihodi vo buxetot. Vo sprotivno bi mo`elo da dojde do totalen pad i da nema dovolno pari za isplata na plati i penzii, za finansirawe na odbranata i zdravstvoto. BUGARIJA JA ZGOLEMUVA STAPKATA NA DDV KAKO PRIVREMENA MERKA Stapkata na DDV, }e bide zgolemena kako privremena merka dodeka antikriznite merki ne po~nat da funkcioniraat, bidej}i postoi golema dupka vo buxetot, izjavi bugarskiot premier Bojko Borisov. “Koga merkite }e po~nat da davaat rezultati, }e go vratime DDV na sega{noto nivo, a do krajot na mandatot planirame da go namalime”, preporakata od EU, potrebno e da se skladiraat 170.000 toni.

izjavi Borisov. Vo Bugarija DDV sega iznesuva 20%. Bugarskite mediumi pi{uvaat deka mo`no e zgolemuvaweto na DDV da se slu~i ovaa sreda, koga bugarskata vlada }e ja objavi svojata kone~na odluka, a zgolemuvaweto da bide 23, 24 pa duri i 25%. Zgolemuvaweto na DDV e merka koja ne se primenuva so cel da se stimulira ekonomijata, tuku da se zajakne buxetot koga site ostanati merki se istro{eni, izjavi ministerot za ekonomija, energija i turizam Trajko Trajkov. Toj potvrdi deka zgolemuvaweto na danocite nikoga{ ne e dobra merka, no odbi da ka`e dali site ostanati merki se iskoristeni. Guvernerot na bugarskata Narodna banka, Ivan Iskrov, isto taka smeta deka buxetot mora da se nabquduva i da se odr`uva {to poniska stapka na deficit.

BUGARIJA IZLEGUVA OD KRIZATA Bugarskiot minister za finansii Simenon Djankov izjavi deka bugarskata ekonomija izleguva od krizata i deka vladinite antikrizni merki ve}e davaat rezultati. ”Po 18 meseci, bele`ime rast vo ekonomijata, vo prethodnite dva meseci nevrabotenosta e namalena za 10%, a vo maj, juni i juli o~ekuvame da se zgolemat i prihodite vo buxetot”, izjavi Djankov. Toj dodade deka od 60-te antikrizni merki koi gi usvoila bugarskata vlada, edna ~etvrtina od niv ve}e davaat rezultati, naveduvaj}i go kako primer toa {to dr`avata ve}e po~nala da gi podmiruva obvrskite kon dostavuva~ite za izvr{enite uslugi po osnova na javni tenderi vo iznos od okolu 260 milioni evra koi bea nasledeni od prethodnata vlada.

DIREKTOROT NA KRKA LANI IMAL BRUTO-PLATO OD 632.000 EVRA

Prviot ~ovek na slovene~kata farmacevtska kompanija Krka, Jo`e Colari~ e najplaten menaxer me|u 65 slovene~ki firmi. Toj minatata godina imal bruto- plata od 632.000 evra. Colari~ go sledat porane{nata ~lenka na menaxmentot na Droga Kolinska, Milena [tular, koja do 31 avgust minatata godina zarabotila 347.306 evra i nekoga{niot ~len na nekoga{noto osigu-

ritelno dru{tvo Tigar, Borut Er`en, koj od 25 septemvri 2009 godina ima{e brutozarabotka od 316.237 evra. Pretsedatelot na upravata na Merkator, @iga Debeqak so 309.000 evra e na osmo mesto. Qubqanskiot vesnik Dnevnik pi{uva deka minatata godina za pogolem broj firmi bila edna od najslabite od osamostojuvaweto na Slovenija, {to vlijaelo i na platite na menaxerite.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

04.05.2010

ITALIJANSKA TERNA SAKA DA GO GRADI DALNOVODOT ALBANIJA-ITALIJA

AVTOPATOT OD BELGRAD DO JU@EN JADRAN DO 2015 GODINA

inisterkata za nacionalen investiciski plan na Srbija, Verica Kalinovi}, izjavi deka avtopatot Belgrad–ju`en Jadran treba da bide zavr{en do 2015 godina. Kalinovi} najavi deka del od parite od proda`bata na 40% od akciite na Telekom Srbija } e bidat potro{eni za finansirawe na izgradbata na ovoj avtopat. Avtopatot Belgrad– ju`en Jadran e strate{ki

talijanskata mre`a na sistemot za prenos na elektri~na energija Terna pobara licenca za izgradba na podvodniot dalnovod me|u Albanija i Italija. Ova go potvrdi albanskiot minister za ekonomija i energetika, Dritan Profti, koj denovive imal sredba so pretstavnici na italijanskata kompanija Terna, koja mu go dostavila baraweto za real-

izacija na ovoj proekt. “Ova e u{te edna dobra vest za onie koi {to sakaat da investiraat vo proizvodstvoto na elektri~na energija vo Albanija, zatoa {to energijata {to }e ja proizveduvaat }e mo`at da ja prodavaat na italijanskiot pazar”, izjavi Prifti. Terna ima dominantna sopstvenost vrz mre`ata za visok napon za prenos na elektri~na energija vo Italija. Ima 3.500

PODRAVKA SO DOBIVKA OD ÊTIRI MILIONI EVRA rvatskata kompanija Podravka vo prviot kvartal od 2010 godina ostvarila neto-dobivka od ~etiri milioni evra od operativni aktivnosti, {to pretstavuva zna~aen rast od 269% vo odnos na istiot period minatata godina. Vkupnite prihodi od proda`ba na Podravka vo prvite tri meseci iznesuvaat 107 milioni evra, {to e za 2% pomalku od istiot period vo 2009 godina. Najpoznatiot brend Vegeta, zabeleàl rast na proda`bata od 4% vo odnos na istiot period minatata godina, a najgolema proda`ba na ovoj brend e zabeleàna vo Polska od 23%. Proda`bata na stranskite pazari na Podravka porasnala za 4%.

KONTIKI OSNOVA AVIOKOMPANIJA

ajgolemata srpska turisti~ka agencija Kontiki osnova svoja sopstvena aviokompanija za prevoz na turisti koja {to }e se vika Kontiki skaj,- izjavi sopstvenikot na agencijata, Slobodan Mi~i}. Toj soop{ti deka eden avion e ve}e nabaven i deka vo tek e negovata registracija. Za samo dva meseca treba da stignat u{te dva aviona. Na po~etokot toa }e bidat samo ~arter-linii, a ponatamu bi mo`ele da se vovedat i redovni linii. “Osnovaweto na sopstvena aviokompanija e najdobar na~in Kontiki da go proslavi svojot 20-godi{en jubilej, a na patnicite da im ovozmo`i u{te podobri uslugi”, izjavi Mi~i}. Ovaa agencija e poznata, pred s$, po interkontinentalnite aran`mani i na turistite im nudi patuvawa vo 130 zemji.

PORASNA PROIZVODSTVOTO NA RUDA VO REPUBLIKA SRPSKA ndustriskoto proizvodstvo vo rudarstvoto vo Republika Srpska (RS) vo prvite tri meseci od ovaa godina e zgolemeno za 43% vo odnos na istiot period minatata godina,- izjavi pomo{nik-ministerot za industrija, energetika i rudarstvo na RS, Borislav Adamovi}. „Proizvodstvoto vo rudarstvoto vo mart ovaa godina bele`i rast od 35,5% vo odnos na prethodniot mesec, dodeka, sporedeno so proizvodstvoto od mart minatata godina, zabele`an e rast od 6,4%“, izjavi Adamovi}. Spored podatocite na Ministerstvoto za industrija, energetika i rudarstvo na RS, brojot na vrabotenite vo oblasta na rudarstvoto vo mart ovaa godina, vo odnos na prethodniot mesec, e zgolemen za 8,22%, dodeka vo odnos na mart minatata godina, brojot na vrabotenite vo rudarstvoto e zgolemen za 11,93%.

vraboteni i raspolaga so 62 iljadi kilometri dalnovod.

prioritet za Srbija i postoi detalen plan za izgradba koj {to e utvrden od najvisok organ koj se zanimava so infrastruktura, voden od pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}. “So ogled na va`nosta, celiot avtopat treba da bide zavr{en do 2015 godina. Imame obvrska kon gra|anite i nemame pravo da ja odolgovlekuvame realizacijata na proektot koj {to e pret-

postavka za brz ekonomski razvoj”, izjavi ministerkata Kalinovi}.

24 04.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

EVROPA SE PODGOTVUVA ZA NAJGOLEMATA AKCIJA ZA SPAS NA SVOJA ^LENKA

TONI BLER VO PREDIZBORNA KAMPAWA ZA DA IM POMOGNE NA LABURISTITE

orane{niot britanski premier Toni Bler se vrati vo predizbornata kampawa za da im pomogne na svoite laburisti vo fini{ot na trkata za dobivawe na u{te eden, ~etvrti, po red mandat. Bler koj 13 godini be{e lider na partijata i deset godini premier na zemjata, pobeduvaj}i tripati ednopodrugo na izborite, se pojavi vo londonskata op{tina Harou vo obidot da gi ubedi glasa~ite deka laburistite se vo sostojba da ja vodat zemjata i ponatamu i deka

a vonredna sredba vo petok, liderite na zemjite od evrozonata }e ja objavat dosega najgolemata finansiska pomo{ dodelena na edna nivna ~lenka, so nade` deka }e ja smirat nervozata na berzite koi stravuvaat deka pomo{ta za Grcija mo`e da bide samo prva od serijata sli~ni akcii. Nasproti dogovorot postignat me|u EU i Me|unarodniot monetaren fond kon krajot na minatata nedela, kursot

na evroto prodol`i da pa|a poradi somne`ite na brokerite deka Grcija }e bide vo sostojba da gi sprovede strogite ekonomski merki, koi se uslov za da dobie pomo{ od 110 milijardi evra. Ekonomskite eksperti predupreduvaat deka dokolku itnata pomo{ ne go razbie skepticizmot na investitorite i dokolku taa ne ja dobie parlamentarnata poddr{ka vo Germanija, no i vo nekoi drugi zemji-~lenki na EU, Ev-

ropejcite na krajot od svojot xeb }e mora da izvadat 500 milijardi dolari za da gi spasat ~lenkite ~ii finansii se nao|aat na „stakleni noze”. Ekonomistite predviduvaat deka kursot na evroto i natamu }e pa|a poradi politi~kata nestabilnost vo Grcija, kako i somne`ite deka Atina } e bide vo sostojba da gi ispolni prezemenite obvrski za namaluvawe na svoite tro{oci.

mo`e da & obezbedat ekonomski prosperitet. Vra}aweto na Bler vo kampawata na laburistite se ocenuva kako „o~ajni~ki obid” na Braun da go popravi sega{niot nizok rejting na laburistite i zakanata od ubedliv poraz na izborite. Od nego se o~ekuva da gi „povle~e” glasa~ite, kako onie od svetot na biznisot, taka i „obi~nite lu|e”, zagri`eni od kriminalot, imigracijata i visokite danoci.

Na [angaj Ekspo, koj se odr`uva od 1 maj do 31 oktomvri, }e bidat pretstaveni 190 zemji i pove}e od 50 me|unarodni organizacii. Neformalniot naziv na ovoj svetski nastan e “biznisolimpijada”. Ova e prv ekspo organiziran vo zemja vo razvoj i }e bide najgolemiot organiziran ekspo vo istorijata

OTVOREN [ANGAJ EKSPO 2010

BIZNIS-OLIMPIJADA NA [ANGAJ EKSPO 2010

tri, se pretstavuvaa 200 zemji. Se pretpostavuva deka saemot, koj trae od 1 maj do 31 oktomvri, ovaa godina }e go posetat do 100 milioni lu|e. So ekstravagantna demonstracija na pirotehni~ka mo}, se proglasi otvoraweto na najgolemiot svetski saem vo istorijata, kade {to doma}inot Kina se pokaà kako silna i prosperitetna zemja, koja izleze triumfalno od ekonomskata kriza. 30-minutniot performans na otvoraweto, zamislen kako dramati~no prodolùvawe na kineskoto rebrendirawe, koe zapo~na so Olimpiskite igri vo Peking 2008 godina, se odrà dol` rekata Hunagpu. Na [angaj Ekspo }e bide pretstaven {irok dija-

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o osum godi{ni podgotovki, vo [angaj na 1 maj grandiozno be{e otvoren najgolemiot Ekspo dosega. Kineskiot pretsedatel , Hu Xintao be{e doma}in na pove}e od 20 svetski lideri, me|u koi francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi i pretsedatelot na evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, kako i ju`no-korejskiot pretsedatel, Li Mjung-Bak i visokiot pretstavnik na Severna Koreja, Kim Jong. Na [angaj Ekspo 2010, koj e najgolemiot multi- media svetski saem, na povr{ina od 5,28 kvadratni kilome-

P K

pazon na eksponati, od palmovi drva od Saudiska Arabija, do skulpturite na Roden od Francija. So superlativno izrazuvawe, organizatorite na saemot poso~ija kako na najgolemiot miroven nastan vo istorijata. Miloni lu|e od [angaj, bea qubopitni da go vidat najgolemiot displej LED {to nekoga{ bil napraven vo svetot, najgolemata kolekcija na laseri vo boja, kako i najgolemata fontana koja “igra” na muzika so najgolemo lajt {ou vo pozadina. Pove}e od 6.000 uredi LED bea pu{teni vo rekata Hunangpu, za da se stimulira efektot na riba, {to za Kinezite simbolizira dobra sre}a i harmonija, {to se povrzuva so celta na kineskata vlada O

da kreira “harmoni~no op{testvo”. Futuristi~kiot pejza` na [angaj so mnogubrojnite oblakoderi, na koi se sinhronizira{e lajt{outo, isto taka bea del od performansot, koj go producira i osmisli kompanijata Dejvid Atkins od Avstralija. Oficijalnite vladini pretstavnici od [angaj, odbija da kaàt kolku ~ini celiot nastan, no Jang Ksinog, zamenikgradona~alnikot na [angaj, minatata nedela izjavil deka celata ceremonija ~ini “malce pomalku” od ceremonijata za otvorawe na Olimpiskite igri vo Peking. Celosnata vrednost na Ekspo se procenuva pome|u 55 i 95 milijardi dolari, vklu~uvaj} i gi i infrastrukturnite podobruvawa, kako {to e dodavaweto na nekolku novi metro-linii, {to pretstavuva 2 do 3 pati pove}e od vkupnata cena na olimpiskite igri. Kineskiot premier, Ven Xiabao soop{ti deka Ekspo e 100-godi{en son na Kina, koj kone~no se ostvaril, pri {to citiral stara kineska mudrost kaùvaj}i deka “... zaspaniot lav moè da bide razbuden od dlabokiot son i da bide izle~en od svojata dolga bolest”. Prviot Ekspo se odrà vo London vo 1851 godina, vo Kristalnata palata kade {to bile prezentirani bogatstvata i tehnolo{kite pronajdoci na evropskite industrijalizirani nacii. Toa dovede do izgradba na gradbi, kako Ajfelovata kula vo Pariz i Spejs Nidl vo Sietl. Denes nastanite se podeleni na

takanare~enite univerzalni Ekspo, kako {to e vo [angaj, i na pomali specijalizirani saemi. Denes Ekspo pretstavuva “natprevar me|u naciite” na mirna i biznis-osnova.

milijardi dolari ~ini [angaj Ekspo 2010

EKSTRAVAGNATNA BIZNIS-OLIMPIJADA ototo na godina{niot [angaj ekspo e “Podobar grad- podobar ìvot”. Na saemot }e zemat u~estvo i 172.000 volonteri. Kineskata vlast vo Ekspo vo Kina dosega ima vloèno okolu 50 milijardi dolari. Ekspo se odrùva na sekoi dve godini, a prviot e odràn vo 1851 godina vo London. Saemot Ekspo vo [angaj e 55-ti po red vo istorijata na ovaa manifestacija. Za da moè da gi sobere site i pri toa da ne se sozdadat nekakvi problemi vo sekojdnevniot soobra}aj, Kinezite izgradija poseben aerodrom koj }e bide vo funkcija na posetitelite na âjna ekspo. Toj aerodrom }e ostane podarok na gradot po zavr{uvaweto na igrite. Pokraj aerodromot, pedantnite Kinezi mnogu vnimavaa na drugite infrastrukturni objekti za povrzuvawe na saemot so ostanatiot del od gradot. Za potrebite na saemot izgradija posebna linija za metro koja }e odi od èlezni~kata stanica vo centarot na gradot do mestoto na odrùvawe na saemot. Za povrzuvawe na gradot [angaj so Peking, kineskata vlada pu{ti dve linii od ultra brziot voz Maglev, koj se dviì so brzina od 580 kilometri na ~as.

SVET BIZNIS POLITIKA JUNAJTED ERLAJNS I KONTINENTAL SE SPOJUVAAT VO NAJGOLEMA AVIOKOMPANIJA merikanskite avioprevoznici Junajted Erlajns i Kontinental Erlajns }e se spojat, so {to }e se sozdade najgolemata avionska kompanija vo svetot. Anonimni izvori od dvete kompanii informiraa deka rakovodstvata na Junajted i na Kontinental ve}e go odobrile dogovorot za nivno spojuvawe.

So dogovorot se predviduva Junajted Erlajns da go kupi Kontinetal za 3,2 milijardi amerikanski dolari. Idnata najgolema aviokompanija vo svetot }e go nosi imeto Junajted Erlajns i }e bide so sedi{te vo ^ikago. Se o~ekuva ovoj avionski gigant godi{no da ostvaruva prihodi pogolemi od 29 milijardi dolari.

RUSIJA DO 2012 GODINA ]E GI ZABRANI AVTOMOBILITE POSTARI OD 20 GODINI uskata vlada planira do 2012 godina da zabrani koristewe na avtomobili postari od 20 godini, {to proizleguva od dopolnetata strategija za razvoj na avtomobilskata industrija. Desetgodi{nata strategija na Ministerstvoto za industrija i trgovija predviduva merki za podobruvawe na rabotata na ruskata avtoindustrija i obnovuvawe na vozniot park vo dr`avata, a vo slu~aj na realizacija, polovina od avtomobilite vo Rusija do 2020 godina }e bidat "pomladi" od {est godini, dodeka vozilata postari od 12 godini }e bidat samo 20% od vkupniot vozen park. Vo po~etokot na 2010 godina polovina od site vozila vo Rusija bile postari od 10 godini, dodeka novite avtomobili (pet godini) bile samo 28%. Vo Rusija ima 229 avtomobili na iljada `iteli.

KLAUS: GR^KATA KRIZA ]E POMOGNE VO UNIFIKACIJA NA EU konomskite problemi na Grcija moàt da pridonesat za pottiknuvawe na naporite za ponatamo{no unificirawe na Evropskata unija, na primer vo oblasta na nacionalnite buxeti na zemjite-~lenki, koi vo idnina bi moèl da gi kontrolira i odobruva Brisel,- izjavi ~e{kiot pretsedatel, Vaclav Klaus, vo intervju za ~e{kiot nedelnik "Euro". Ova re{enie bi zna~elo ponatamo{no slabeewe na dràvite i zajaknuvawe na konceptot na "nadnacionalna EU". Toj potencira deka finansiskite te{kotii na Grcija, vo najdobar slu~aj, moàt da ukaàt na problemite na evrozonata i toga{ bi se otvorila mo`nost za preispituvawe na odredeni tendencii vnatre vo Unijata. Vtorata opcija e deka ova moàt da go iskoristat tie koi veruvaat vo pogolema evropska unifikacija i problemite na Grcija }e dovedat do ponatamo{no usoglasuvawe na unificira~kite tendencii vo EU.

POLITI^KATA STABILIZACIJA NA UKRAINA ]E IMA EKONOMSKI EFEKT uskiot premier, Vladimir Putin, deneska izjavi deka politi~kata stabilizacija na Ukraina }e predizvika ekonomska obnova na dràvata. Putin go izjavi toa na otvoraweto na rusko-ukrainskite pregovori vo So~i. Toj dodade deka "najposle, ima mnogu pozitivni slu~uvawa vo bilateralnite odnosi". "Vidovme kolku te{ko se donesuvaat re{enija vo Ukraina, no pozitivno e toa {to novata ukrainska vlada moè ne samo da formulira barawa, tuku i da donesuva odluki vo dràvata", naglasi toj. Spored nego, ako Moskva i Kiev prodolàt da rabotat tolku #operativno” i vo ostanatiot del od mandatot na novata vlada, sorabotkata }e se razviva i }e vlijae pozitivno na ekonomijata i na socijalnata sfera vo Rusija i Ukraina. “Odlukite se nosat te{ko, no toa pokaùva deka situacijata se razviva na demokratski na~in”, izjavi ukrainskiot premier, Mikola Azarov.

04.05.2010

BAFET: SVETSKATA EKONOMIJA SE OPORAVUVA merikanskiot milijarder i poznat investitor, Voren Bafet, poznat i pod imeto “prorokot od Omaha”, izjavi deka globalnata ekonomija po~nala da poka`uva znaci na silno oporavuvawe. Glavniot ~ovek na Berk{ir Hetavej, vo izjava za emisijata "Foks biznis netvork", soop{ti deka spored rezultatite od finansiskite izve{tai na negovata kompanija, na krajot od mesec mart ekomijata ima silen podem. “Do mart oporavuvaweto na

Ekspertite ocenuvaat deka od vakvoto spojuvawe polza }e imaat i dvete postoe~ki kompanii, a ovaa zdelka }e ima i stabilizira~ki efekt vrz globalniot avionski soobra}aj, koj {to be{e seriozno pogoden od svetskata ekonomska kriza, {to dovede do namaluvawe na obemot na prevoz na stoki i patnici.

svetskata ekonomija be{e bavno, no minatiot mesec nastana presvrt”, izjavi Voren Bafet i naglasi deka ekonomskiot rast e najizrazen vo SAD i Azija. Ovaa nedela, Bafet treba da gi pretstavi minatogodi{nite rezultati na godine{noto akcionersko sobranie na Berk{ir.

17.03.2010 25

26 04.05.2010

PATOT DO USPEHOT

KAKO HAUARD [ULC GO DOSTIGNA VRVOT SO STARBAKS

NAU^ETE DA JA IZDR@ITE BOLKATA! Glavniot menaxer na Starbaks smeta deka za da bidete uspe{ni pretpriema~i mora da imate sposobnost da gi izdr`ite site prepreki. [ulc, koj poteknuva od siroma{no semejstvo, se bore{e da bide prviot od negovata familija koj {to }e se iska~i na vrvot na skalata na uspehot i uspea vo toa IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ompanijata “Starbaks kafe, ~aj i za~in” ja zapo~nala proda`bata na meleno kafe na pazarot Pajk plejs market vo Sietl, u{te vo 1971 godina. Starbaks denes e svetski lider vo maloproda`ba na meleno i prèno kafe i najsilen brend za specijalni kafiwa vo svetot, koj redovno go posetuvaat milioni zadovolni kupuva~i vo nivnite lokali vo Severna Amerika, Evropa, na sredniot Istok, vo Latinska Amerika, no i vo ostanatite delovi od svetot. No, kako ovaa kompanija prerasna vo najpoznat sinxir na kafeterii vo svetot? Vo nejziniot koncept se vklu~i Hauard [ulc koj {to ima{e vizija da ja izgradi kompanijata vo toa {to pretstavuva denes. Toj poteknuva od siroma{no semejstvo, no so golem trud i so nadminuvawe na site pre~ki koi }e mu se ispre~ea, stigna do golemoto bogatstvo i uspeh koj {to otsekoga{ sakal da go postigne. Toj veli deka ne moè da vi ja dade uspe{nata formula za uspeh, no prepora~uva da go sledite negoviot primer i primerot na site uspe{ni pretpriema~i i }e go dostignete vrvot. Negovoto bogatstvo deneska se procenuva na 1,1 milijardi dolari. NEMA TAEN RECEPT ZA USPEH “Ne moàm da vi dadam nekoj taen recept za uspeh ili kakov bilo plan za da uspeete vo svetot na biznisot. No, moeto li~no iskustvo pokaùva deka e mo`no da se zapo~ne od ni{to i da se

postigne duri i pove}e od toa {to go sonuvate”, veli Hauard [ulc, ~elnik na Starbaks. [ulc ìveel na dvete strani od ìvotot- od edno od najsiroma{nite semejstva vo Wujork, do osnova~ i ~elnik na kompanija koja {to ima milijardi dolari godi{na proda`ba. Toj veruva deka negoviot uspeh moè da im sluì kako model na pretpriema~ite koi sakaat da gi ostvarat svoite soni{ta. “Toa e odli~en primer za mladi lu|e, za toa kako da upravuvaat i kako da gi pravat rabotite na vistinski na~in” veli toj. “Kapital” vi prenesuva nekolku soveti od [ulc, pa, moèbi, ako se obidete da gi primenite }e vi donesat uspeh i pogolem od toj {to ste go posakuvale. SOVLADUVAWETO NA PRE^KITE E ZAKON ZA USPE[EN PRETPRIEMA^ “Treba da moète gi izdrìte bolkite!” veli [ulc, vo nasoka na kvalitetite koi go pravat uspe{en eden pretpriema~. [ulc stana poznat model na uspeh nasekade vo svetot, pretpriema~ na koj {to se ogleduvaat ostanatite. Od situacijata da se bori za da izleze od krugot na siroma{tijata, koja go zafati negovoto semejstvo dodeka toj be{e dete, do toa da mu bide ismejuvana idejata za italijanski espreso-bar vo Amerika, [ulc be{e prinuden da ve`ba izdr`livost, odnosno, toj treba{e da izdrì i pokraj pre~kite na negoviot pat do soni{tata. [ulc tvrdi deka stravot od inicijalna propast mu go donel uspehot. Toj se pla{e{e da ne zavr{i na nekoja niska rabotna pozicija kako negoviot tatko, i poradi toa se bore{e da bide prviot vo negovata familija koj {to }e diplomira na univerzitet. Otkako ja dobi idejata za Starbaks, toj rabote{e dewe i no} e za da go realizira negoviot son, nikoga{ ne otkaùvaj}i se. “Kako {to se soo~uvav so sekoj predizvik, mojata zagriènost se zamenuva{e so zgolemeno ~uvstvo na optimizam”, veli [ulc. Toj dodava deka otkako }e gi nadminete, navidum, nesovladlivite pre~ki, drugite te{kotii }e vi bidat pomalku zastra{uva~ki. SONUVAJTE ZA GOLEMI NE[TA Pred [ulc, malkumina gi gledaa potencijalite vo Amerika za espreso-bar vo italijanski stil. So dekadi biznismenite patuvaa vo Italija, no nikoj ne ja zabeleà istata rabota {to ja zabeleà [ulc. Toa {to be{e popularno za Italijancite, be{e dobro za Italija, no nikoga{ ne moè da “pomine” vo Amerika, ili barem taka razmisluvaa nekoi biznismeni. Toa {to nikoj prethodno ne se obidel da go napravi toa ne go spre~i [ulc da ja pretvori vo realnost negovata vizija. “Veruvam deka ìvotot e serija kratki proma{uvawa. Pogolemiot del od toa {to & go prepi{uvame na sre}ata, voop{to, ne e sre}a. Toa e zgrap~uvawe na denot i prifa}awe na odgovornosta za va{ata idnina. Toa e zabeleùvawe na rabotite koi drugite lu|e ne gi zabeleùvaat i grabawe kon taa vizija. Pove}eto od lu|eto moàt da postignat i

HAUARD [ULC: ”Gi ohrabruvam site da sonuvaat za golemi raboti, da apsorbiraat informacii kako sun|er i da ne se pla{at da im se sprotivstavat na voobi~aenite stereotipi”

mnogu pove}e od nivnite soni{ta, dokolku se naso~at kon nivna realizacija. Gi ohrabruvam site da sonuvaat za golemi raboti, da apsorbiraat informacii kako sun|er i da ne se pla{at da se sprotivstavat na voobi~aenite stereotipi. Ne zna~i deka ne treba da se obidete poradi toa {to ne{to ne bilo napraveno prethodno”, veli [ulc. IZGRADETE SILEN BREND Fokusiraj}i se da izgradi s$ podobro iskustvo so potro{uva~ite na Starbaks, [ulc kreira{e mo}en brend koj {to pretstavuva mnogu pove}e otkolku, ednostavno, edna {olja kafe. “Veruvame deka Starbaks moè kone~no da gi smeni pravilata na igra”, veli toj. Vsu{nost, toa e mo}ta na silniot brend. [ulc go izgradi brendot taka {to se griè{e da ja odrì kontrolata na kvalitetot vo site kafeterii. Preku rigorozni trening- programi za site vraboteni, do edni od najdare`livite bonus-paketi vo biznis-svetot, [ulc se obiduva{e da obezbedi negovite vraboteni da pridonesat za prijatna i relaksirana atmosfera vo site prodavnici. Na toj na~in izgradi brend koj {to stana mnogu blizok so lu|eto koi bea qubiteli na kafeto i relaksiranata

atmosfera. ODR@UVAJTE ^UVSTVO NA TIMSKA RABOTA “ Otsekoga{ cel na Starbaks be{e da mu se vozvrati na op{testvoto i sekoja godina se obiduvame da kreirame novi na~ini za da bideme pove}e involvirani vo sosedstvoto vo koe {to rabotime”, veli [ulc. Za nego lu|eto otsekoga{ bea prioritet. Davaj}i im na vrabotenite akcionerski del od kompanijata i po~it kakva {to negoviot tatko nikoga{ ne po~uvstvuval, [ulc generira{e impresivna lojalnost i entuzijazam za odli~na usluga. POBARAJTE POMO[ KOGA ]E VI BIDE POTREBNA “Ako gradite organizacija, nabrzo }e sfatite deka toa ne mo`ete da go napravite sami. ]e izgradite mnogu silna kompanija dokolku gi vklu~ite i va{ite kolegi na koi apsolutno im veruvate. Nekoj koj }e vnese razli~na sila vo miksot, no koj s$ u{te }e gi spodeluva va{ite vrednosti”, veli [ulc.Klu~ot za impresivniot uspeh na [ulc be{e negovata sposobnost da gi prepoznae svoite pozitivni i negativni strani i negovata podgotvenost da priklu~i nekoi partneri koi {to }e gi kompenziraat negovite slabosti.

MENAXMENT

04.05.2010

KAKVA E KULTURATA VO VA[ATA ORGANIZACIJA? ekoja organizacija ima razli~en vid organizaciska kultura koja vo sebe gi vklu~uva me|u~ove~kite odnosi me|u vrabote-nite, odnosot vraboten-pretpostaven, na~inot na komunikacija, stilovite na donesuvawe odluki, na~inot na izvr{uvawe na rabotnite zada~i, tendencijata na nezavisnost kaj vrabotenite, pottiknuvaweto na kreativnosta, inovativnosta, natprevaruva~kiot duh, kako i nagradite i kaznite koi {to gi dobivaat vrabotenite. Identifikuvajte kakva e kulturata vo va{ata organizacija. Humanisti~ka kultura karakteristi~na za organizacii menaxirani na na~in koj {to e naso~en kon vklu~uvawe na vrabotenite. Od vrabotenite se o~ekuva da pomagaat, da bidat konstruktivni i otvoreni pri spravuvaweto so problemite na koi {to naiduvaat. Glavniot akcent se stava na razvojot na vrabotenite i na posvetuvawe soodvetno vreme na vrabotenite. Soedineta kultura karakteristi~na za organizaciite koi {to im davaat prioritet na konstruktivnite me|u~ove~ki odnosi. Od vrabotenite se o~ekuva da bidat prijatelski raspolo`eni, otvoreni, da gi pottiknuvaat i da gi prifa}aat uspesite na rabotnite grupi. Glavniot akcent e spravuvawe so kolegite na prijatelski na~in, kako i otvoreno spodeluvawe na idei i razmisluvawa. Kultura na odobruvawe imaat onie organizacii kade {to, generalno, se izbegnuvaat konfliktite i postojat odredeni pozitivni

me|u~ove~ki odnosi. Vrabotenite imaat ~uvstvo deka treba da se sloàt so drugite, da se potrudat da go dobijat odobrenieto za svoite aktivnosti od kolegite, kako i da se potrudat da im se dopadnat na svoite kolegi. Glaven akcent se stava na sigurnosta deka kolegite go prifa}aat vraboteniot, odnosno deka "se sloùva” so ostanatite. Konvencionalnata kultura gi opi{uva organizaciite koi {to se konzervativni, tradicionalni i so premnogu administrativni ~ekori. Od vrabotenite se o~ekuva da se prilagodat na postavenite uslovi, da gi sledat principite, procedurite i pravilata, i da dadat s$ od sebe da ostavat dobar vpe~atok. Glaven akcent se stava na politikata na organizacijata i na principite na rabotewe, a od rabotenite se o~ekuva dobro da se "vkalapat” vo organizacijata. Zavisna kultura karakteristi~na za organizacii koi {to se hierarhiski kontrolirani i koi {to imaat minimalna vklu~enost na vrabotenite. Centraliziranoto donesuvawe odluki im nametnuva na vrabotenite da go rabotat samo ona {to im e kaàno, a za kakov bilo vid odluki da se konsultiraat so svoite direktni pretpostaveni. Glaven akcent se stava na zadovoluvawe na onie koi {to ja imaat mo}ta i na toa vrabotenite da go izvr{uvaat samo ona {to se o~ekuva od niv. Kultura na izbegnuvawe imaat onie organizacii koi {to "zaboravile”, ili ednostavno izbegnuvaat, da go

nagradat postignatiot uspeh, no, od druga strana, pak, ne zaboravaat da gi kaznuvaat napravenite gre{ki. Vakviot negativen sistem na nagraduvawe nametnuva vrabotenite da ne prezemaat nikakva odgovornost, odnosno da ja prefrlat na drug, sè so cel da ne se dovedat vo situacija kade {to }e treba da odgovaraat za potencijalno napravenata gre{ka. Kako glavna karakteristika kaj vrabotenite vo ovaa kultura se izdvojuva ~ekaweto nekoj drug prv da po~ne da deluva. Opoziciska kultura karakteristi~na za organizacii kade {to konfrontiraweto nadvladuva, a negativizmot se nagraduva. Vrabotenite go dobivaat svojot status i vlijanie so pomo{ na kriticizam i se pottiknati da se sprotivstavuvaat na tu|ite idei. Se stava akcent na uka`uvaweto na tu|ite maani, a menaxerot mnogu te{ko mo`e da bide impresioniran. Mo}na kultura – ima vo organizaciite koi {to se neparticipativni, odnosno se strukturirani vrz osnova na mo}ta koja {to e svojstvena za pozicijata na vrabotenite. Vrabotenite veruvaat deka }e bidat nagradeni dokolku prezemaat odgovornost i dokolku gi kontroliraat svoite podredeni, a vo isto vreme treba da bidat podgotveni da odgovorat na barawata na svoite pretpostaveni. Natprevaruva~ka kultura onaa vo koja {to se vrednuva pobeduvaweto, a vrabotenite se nagradeni koga se nadminuvaat eden so drug. Lu|eto vo vakov vid organizacija se rakovodat spored principot

"pobeduvam – gubam” i veruvaat deka treba da rabotat protiv, a ne zaedno so svoite kolegi za da moàt da bidat zabeleàni. Glaven akcent e pretvoraweto na rabotata vo borba i tendencijata nikoga{ da ne se izgubi. Perfekcionisti~ka kultura karakteristi~na za organizacii kade {to se vrednuvaat perfekcionizmot, doslednosta i napornoto rabotewe. Vrabotenite veruvaat deka treba da izbegnuvaat kakov bilo vid gre{ki, da bidat vo tek so sè i da rabotat i dopolnitelni ~asovi za da se postignat konkretno opredelenite celi. Glaven akcent se stava na perfektno zavr{enite obvrski, kako i na toa da se bide najdobar vo s$. Kultura naso~ena kon postignuvawe - gi karakterizira organizaciite koi {to dobro gi zavr{uvaat svoite obvrski i gi cenat vrabotenite koi {to postavuvaat i ispolnuvaat sopstveni celi. Vrabotenite na ovie organizacii postavuvaat predizvikuva~ki, no, sepak, realni celi, postavuvaat plan za nivno ispolnuvawe i polni se so entuzijazam. Glaven akcent se stava na te`neeweto kon izvonrednost, kako i otvorenoto pokaùvawe na entuzijazmot kaj vrabotenite. Kultura naso~ena kon samoaktuelizacija - karakteristi~na za organizacii kade {to se vrednuva kreativnosta, kvalitetot pred kvantitetot, kako i realiziraweto na aktivnostite i li~niot razvoj. Vrabotenite vo ovie organizacii se pottiknati da uìvaat vo svojata rabota,

SMIQKA [O[KOSKA Tri p S Recruitment ple Recrui Rec ruitme tment nt Triple

da gi razvivaat svoite ve{tini i da prezemaat novi i interesni aktivnosti. Glaven akcent se stava na unikatniot i nezavisen na~in na rabotewe, kako i na odli~noto zavr{uvawe, duri i na najednostavnite rabotni zada~i.

Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. Sè so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis-planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

ME\U^OVE^KI ODNOSI NA RABOTNOTO MESTO

PROKLETSTVOTO NA “PERFEKTNIOT” KOLEGA Kolegite i {efovite {to obvinuvaat sekogo, osven

samite sebe, se vistinski ko{mar. No, mo`ebi ima lek i za toa

ite znaeme barem eden od niv, zarem ne? Onie lu|e {to retko gre{at, a, pak, nikoga{ ne se vo nedoumica. Tie ednostavno ne pravat gre{ki. Ako site dokazi na svetot velat deka tie, sepak, napravile gre{ka, imaat podgotven odgovor: “Ne e moja vina; Mora da ste se zbunile; Ne rekov jas taka;..." itn. Lo{o e da gi imate ovie lu|e za sorabotnici. No, u{te polo{o e da imate vakov {ef. Ovoj tip kolegi nikoga{ ne se odgovorni ako ne{to docni, nedostiga ili ne e korektno napraveno. Zo{to? Zatoa {to va{ite instrukcii ne bile jasni, nekoj drug bil odgovoren za toa ili tie taka ve razbrale i... to~ka. Tie se sosema spremni da prezemat odgovornost, no samo za onie raboti {to odat dobro. Ako toj ili taa ka`e deka Sidnej e glaven grad na Avstralija, a vie potoa korigirate deka toa e Kanbera, tie }e ka`at deka gre{no ste gi razbrale, deka tie nikoga{ ne go spomenale Sidnej. “Zgre{iv” ne postoi vo nivniot re~nik.

JAS SUM PERFEKTEN, TI MENUVAJ SE! I, sega {to da pravite? Za s$ ima lek, pa i za ovie “bezgre{nici”. S$ {to }e im

kaète na ovie lu|e treba da go stavite na hartija, vo slu~aj da dojde do podocne`na konfuzija i pokaùvawe so prst. ]e barate da vi dadat potvrda dali ja razbrale sekoja to~ka i zapirka od zada~ata {to ste im ja doverile, za podocna da ne go slu{nete ona “Ne bea dovolno jasni tvoite instrukcii”.Mora da go napravite ova za da ne im dozvolite da se izmolknat od svoite obvrski, ili u{te polo{o, da ja prefrlat vinata na vas koga ne{to ne e napraveno kako {to treba. “Bezgre{nite” kolegi se posebna te{kotija bidej}i proletuvaat niz nivnite karieri na oblakot “Jas sum perfekten. Ti menuvaj s$.” MOLÊWETO E ZLATO?! So drugi zborovi, kolegite “otporni na gre{ki” moàt da si pominat so nivnoto nevozmo`no odnesuvawe zatoa {to okolinata ne saka da im kaè deka se za nikade. Koga nepodnoslivosta stanuva pregolema za da moè da se tolerira, eve eden voved vo iskren razgovor so va{iot “perfekten” kolega. ]e kaète, “Vidi Goran, navistina bi sakal da pozboruvame za na{ata rabota na ovie timski proekti. Moèbi e samo koincidencija, no se ~ini deka sekoga{ koga ima problem, tvoeto gledi{te e deka sum vino-

ven jas ili nekoj od na{ite kolegi. Navistina e te{ko da najdeme zaedni~ki jazik koga izgleda deka tvojata prva reakcija na koj bilo problem e da obvini{ nekoj drug”. Eden biten moment: otkako }e go kaète ova, zamol~ete si i ~ekajte dodeka kolegata ne odgovori. ] e vidite vo negovite o~i iskri od nervoza, dodeka nao|a na~in da se izvle~e. Vie go pogodivte vo sr`ta, a toj o~ajno se obiduva da najde odgovor posofisticiran od, na primer: “Toa e zatoa {to si idiot”, {to mu se vrti vo toj moment niz umot. Najverojatno }e bide iznenaden i }e pokaè negoduvawe, zatoa bidete mo{ne konkretni. Potsetete go na site pozna~ajni kiksovi {to mu se slu~ile vo posledno vreme. Re~ete: “Znae{, se sozdava vpe~atok deka koga i da ima nekoja “utka”, ti nikoga{ ne si toj koj moè da e vinoven. Ubeden sum deka ti iskreno ne misli{ deka sekoj vo na{ava ekipa moè da gre{i, samo ti ne. No, ponekoga{ tokmu taka izgleda, i jas sakam da znae{ za taa impresija. O~igledno, site pravime gre{ki i u~ime od toa. Znam deka }e ja deli{ mojata zagriènost poradi te{kotijata da razvieme timski duh ako lu|eto mislat deka ti si von sekoja kritika”. A, [TO SO “BEZGRE[NIOT” [EF? Sega, negoviot um (patem re~eno, slobodno moè da bide i nejziniot, seedno) veli “No, jas sum

nad sekoja kritika”, me|utoa, poverojatno e deka }e re~e: “Ova li~i deka e tvoj problem. Nikoga{ ne sum ~ul nekoj drug da go kaè toa”. Vo red. Ne mora da odite ponatamu i da mu kaète deka i site drugi mislat istoostavete gi da zboruvaat za sebe, ako imaat hrabrost. Vie si go kaàvte svoeto. Bi se obloìle deka g-n Perfekten }e omekne barem malku vo svojot odnos kon vas. A, sega {to da pravime koga imame “apsolutno perfekten” {ef? Toa e pogolem problem. Imate dve opcii: da stisnete zabi i da se spravuvate so toa, nadevaj}i se deka bolnoto iskustvo da rabotite za vakva li~nost }e vi se isplati nekoga{. Ili, pak, da si dadete otkaz.

Re~isi i da nema situacii koga pot~inetiot moèl uspe{no da se spravi so “bezgre{niot” {ef, zatoa {to jasno e deka ja nema mo}ta so koja {to }e vlijae na {efot za da se smeni. Ponekoga{ povisokite nivoa na menaxment gi zabeleùvaat ovie ne{ta, no ponekoga{ i ne. Da rezimirame: gre{kite se del od procesot na sozrevawe i u~ewe. Onoj {to moè da zastane pred celiot tim i da re~e “Jas nikoga{ ne sum zgre{il”, ima seriozen problem. Zna~i, ako se najdete sebesi vo situacija da se borite so kolega koj si voobrazil deka e bezgre{en, edno e sigurno: ovaa li~nost go zasluùva va{eto soàluvawe najmnogu od site.

04.05.2010

KULTURA SA[O MILENKOVSKI

RE@ISER

SE ^UVAM OD QUBITELI NA TEATAROT Ta`no e koga lu|eto pravat kariera so plukawe na svojata zemja. Zna~i, zemjata mi e dobra samo dodeka mi brka rabota, inaku, vo slobodno vreme plukam na svojata zemja, i toa za dr`avni pari. E, takvi tip~iwa me motiviraat da gi opserviram i komentiram vo pretstavite. A i, kone~no, zabavni se vo svojata reketarska ni{to`nost.

2012

godina nema da bide posledna godina za svetot, barem ne za 6 Makedonci

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

eìserot Sa{o Milenkovski so premierata na “2012-Poslednite Makedonci” vo skopskiot Dramski teatar minatata nedela, ni ja pokaà na{ata podale~na i pobliska istorija niz pesna, igra i – odli~na gluma. Rubens Muratovski, Biljana Beli~anec-Aleksi}, Biljana Dragi~evi}-Projkovska, Zoran Qutkov, Igor Angelov i Trajanka Ilieva se {este akteri koi {to gi igraat {este posledni Makedonci koi ja preìveale najavenata kataklizma na svetot vo 2012 godina spored kalendarot na Maite, samo zatoa {to bile na piknik vo Al{ar. Zatoa, sega se svoevidna atrakcija: {etaat po svetot kako patuva~ka trupa, koja {to, kako i xuboksite, izveduva numeri od nivnata istorija po èlba... Milenkovski poslednive 4 godini go odrabotuva i mandatot na direktor na Makedonskiot naroden teatar. Negovoto menaxirawe vnese sveìna vo nacionalnata teatarska ku}a, no, ne retko predizvikuva

SA[O MILENKOVSKI: Ne mi se stanuva disident zaradi toa {to toa vo momentot e konjunkturno ili, pak, mi treba politikata kako pokritie za neinventivnost kontroverzii i kaj opoziciski nastroenite kriti~ari i vo provladinite kulturni krugovi. Vo “Poslednite Makedonci” ima fizi~ki teatar, Brehti-

sebe kako za“zrel” treba da po~ne da si bara druga profesija. Zatoa {to teatarot,vo su{tina, e igra. A, “zrel” ~ovek te{ko se re{ava na igra. Ovaa pretstava ja “planirav” dolgo vreme.

Koga bi postoela kulturna desnica, nie }e bevme seriozna dràva koja nema{e da ima problemi so registracija na kompanijata Republika Makedonija janski, etno, koreografija, performans... Dali i koga reìserot znae deka toa e negova najzrela pretstava? Mislam deka koga reìserot }e po~ne da razmisluva za

Dolgo vreme imav namera da napravam pretstava koja {to }e mo`am da ja igram na koj bilo kraj na svetot i site da me razberat. Eve, dojde toj den. Se nadevam

deka nikoga{ nema da stanam “zrel” reìser. Takvi ima mnogu. Moè li da se povle~e paralela me|u “posnata” vizuelnost na va{ite pretstavi i definicijata na Blaè Koneski za klasi~nata makedonska pesna kako “prosta i stroga”? Blaè Koneski be{e najcitiran makedonski avtor vo tekot na probite na “Poslednite Makedonci”. Drago mi e ako toa ste go prepoznale od pretstavata. Istraùvaweto otvori i dilemi okolu postoeweto na precizna muzi~ka nacionalna DNK, isto taka poznato od drugo delo na Blaè. I, da, navistina postoi ne{to {to e diferencija specifika na sekoj narod, osobeno na onie za koi {to muzikata e zna~aen pe~at, petti element na narodnata muzi~ka su{tina i originalna za

sekoj narod poedine~no. Insistiraweto na tie razliki e najplemenitiot nacionalizam, dokolku postoi takva rabota, voop{to. Kolku politi~koto preispituvawe vo poslednite va{i pretstavi - “Dole vlada”, “Kandid”, “Kinegonda”, “2012 - Poslednite Makedonci” edominantno potrebno? Za razlika od nekoi moi kole{ki, jas ne samo {to otvoreno govoram za teatorot kako politi~ki ~in, tuku mislam deka teatarot e ili imanentno politi~ki ili ne e biten, voop{to. Zna~i, ne mi se stanuva disident zaradi toa {to toa vo momentot e konjukturno, ili, pak, mi treba politikata kako pokritie za neinventivnost. Ta`no e koga lu|eto pravat kariera so plukawe na svojata zemja. Zna~i, zemjata mi e dobra samo dodeka mi brka rabota, inaku, vo slobodno vreme plukam na svojata zemja, i toa za dràvni pari. E, takvi tip~iwa me motiviraat da gi opserviram i komentiram vo pretstavite. A i, kone~no, zabavni se vo svojata reketarska ni{to`nost. Pred dva meseci vo nekolku vesnici ve}e “nagolemo” bevte smeneti,zaedno so direktorite na Ohridsko leto i Nacionalnata galerija. “Informacijata” se pokaà kako neto~na, no tlee li s$ u{te sudirot na “kulturnata desnica”? Kakva crna, kulturna desnica, kakvi "bakra~i". Koga bi postoela kulturna desnica, nie }e bevme seriozna dràva koja nema{e da ima problemi so registracija na kompanijata Republika Makedonija. Ima{ samo nekoi kamuflirani civili, kako |oamiti desnica, zagrièni za svoite li~ni pozicii, zatoa {to nadvor od svoite funkcii se gra|ani "iks". A, mene me menuvaat otkako sum dojden. A, i zo{to vi se ~ini deka informacijata e neto~na? Nekoj demantira{e? Moèbi samo se obiduvaat da me motiviraat, da me fati inaet i da teram pet mandati... hahaha Kako teatarski menaxer izminative 4 godini na dvapati

– so proektite ”Solaris” na Zlatko Slavenski i “Troil i Kresida” na Qubi{a Risti} - se obiduvavte da go iznesete teatarot kako spektakl na ulicite i plo{tadite. Zo{to seto toa odi tolku te{ko? Treba posebna konstalacija i pomalku pogrebalnici za dobar teatar na ulica. Eden porane{en direktor na teatar edna{ mi re~e: "ûvaj se od qubiteli na teatarot". Toga{ ne go sfativ toa seriozno i napraviv previd. Sega, koga znam deka nekolku teatarski amateri nema da ja propu{tat {ansata so svojata isfrustrirana amaterska dioptrija da mu na{tetat na profesionalniot teatar, malku poinaku gledam na rabotite. Ima samo edna rabota koja mi e postojana poddr{ka i golema uteha na onie lu|e koi sega rabotat po teatri. Salite se polni so publika. Kako nikoga{ dosega imame sna`na poddr{ka od publikata, i toa e nepobedivo. Protiv toa ne se moè. I koga bi trebalo da se opredelime kon koe carstvo treba da se pri-klonime, nekako poprirodno mi izgleda da gi po~ituvame èlbite na onie koi izdvojuvaat od svojot xeb za nas, otkolku na mala grupa lu|e, koi od dnevnopoliti~ki pri~ini od petni ìli se obiduvaat da ja ocrnat zemjata vo koja {to ìveeme. Ako pr ed edna decenija uspe{no go vnesuvavte teatarot vo biznis-zaednicata preku komercijalni performansi, zo{to odi tolku te{ko animacijata na toj biznis vo teatarot? Za àl, biznisot pomina niz eden teòk period. Poslednive nekolku godini najva`no za biznisot be{e, ednostavno, da opstane. I toa se reflektira{e i na nas. Se namali poddr{kata od biznis-krugovite. Iako, golema grevota e da se kaè deka MNT nema poddr{ka od biznis-zaednicata, zatoa {to toa ne e vistina. Se nadevam na podobri denovi za biznisot, a na dolgi pateki toa }e vrodi i so poddr{ka za kulturata.

LIFESTYLE

30 04.05.2010

BIZNIS-DOM

LUKSUZEN DIV ZAPAD Imotot ima povr{ina od 1.300 kvadratni metri, sodr`i i gostinski bungalovi, poseben del za kancelarii i mo`e da primi pedesetina gosti. Na ovoj resort ima i spa-centar i golem bazen, koj pove}e izgleda kako da e glaven bazen na celiot objekt, a ne za privatna upotreba ADRIJANA ATANASOVA

46,5

atanasova@kapital.com.mk

ugozapadno od amerikanskata dràva Kolorado se nao|a ran~ot BootJack (But Xek), koj ovaa nedela e prodaden za suma od 46,5 milioni dolari. Kupuva~ot na ovoj ran~ e Kelsi Voren, teksa{ki energetski milijarder. Slobodno moè da se kaè deka kupuvaweto na ovoj ran~ mu do{lo kako “kec na desetka”, zatoa {to negovata vrednost minatata godina be{e proceneta na 88 milioni dolari.

milioni dolari za najskapata ku}a vo 2010 godina

Ran~ot "But Xek", grubo kaàno, se protega na 3.500 ari, vo blizina na izvorite Pigosa, vo dràvata Kolorado. Negovata lokacija e na jugot od planinata San Huan i e opkruèn so {iroki livadi, nizini, {umi, izvori, potoci i ezera. Ran~ot e dizajniran vo klasi~en stil koj potsetuva na Zapadot.

Celiot prostor, t.e. glavnata ku}a i ostanatiot objekt, imaat povr{ina od 1.300 kvadratni metri. Imotot sodrì i gostinski bungalovi, poseben del za kancelarii i moè da primi pedesetina gosti. Na ovoj resort ima i spacentar i golem bazen, koj pove}e izgleda kako da e glaven bazen na celiot objekt, a ne za privatna upotreba. Milijarderot Kelsi Voren e na 54-godi{na vozrast i spored magazinot "Forbs" e staven na listata na 400 najbogati Amerikanci. Negovoto bogatstvo e proceneto na 1 milijarda i 350 milioni dolari. Samiot go sozdal svoeto bogatstvo so osnovawe na firma koja {to se zanimava so naftovodi i operira vo desetina amerikanski dràvi. Sekoja godina na ran~ot "Rio Grande" organizira festival kade {to se sobiraat sredstva koi podocna gi investira vo obrazovanieto.

REKORDI

NAJSKAPIOT KAMELEON Sa{a Baron Koen, poznat i kako Ali Xi i Borat, }e stane najplateniot britanski akter vo Holivud ako se ispolnat site predvideni uslovi vo dogovorot koj go potpi{a za filmot ”The Goat Herder”. Ova e golemo iznenaduvawe za Holuvud bidej}i vo recesijata ne se pameti koga akter dobil i honorar i del od zarabotkata

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

oznatiot komi~ar Sa{a Baron Koen popoznat vo javnosta kako Borat, Ali Xi ili Bruno, potpi{a dogovor za svojata sledna uloga, koja mu garantira zarabotka od 30 milioni amerikanski dolari i so toa stana najdobro platen britanski akter vo Holivud. Pokraj ve}e dogovorenata suma za ulogata vo filmot ”The Goat Herder” (“Kozarot”), akterot }e dobie i 20% od iznosot od zarabotka na premierata na filmot, a neverojatniot dogovor mu garantira i 30% od ponatamo{nata zarabotka ako filmot stane hit i gi opravda vloènite 45 milioni dolari. Slobodno moè da se kaè deka dokolku site ovie uslovi i predviduvawa se ostvarat, krajnata zarabotka na Borat

}e iznesuva dvojno pove}e. Holivud ostana iznenaden od ovoj dogovor bidej}i vo posledno vreme ve}e ne e praktika, akterot da dobie i honorar i del od zarabotkata na filmot kako porano, i se smeta deka negovoto potpi{uvawe e nov presedan vo filmskata industrija. Recesijata go zafati i Holivud, pa taka nikoj od akterite, pa duri ni onie od “A” listata ve}e nekolku godini ne dobivaat del od zarabotkata C

od kino-blagajnite. Kolku za potsetuvawe, najdobro platen britanski akter pred Koen be{e mladiot Daniel Redklif, koj so prodol`enijata za Hari Poter zaraboti duri 50 milioni dolari. Sa{a Baron Koen e eden od najkontroverznite li~nosti, koj go izmisli likot na planetarno popularniot Kazahstanec Borat. Toj {egovito go pretstavuva svojot lik, koj e novinar, i za kogo veli deka e “sedmata najpoznata li~nost vo O

Ran~ot "But Xek" Kazahstan”. Za seto toa {to go pravi toj e obvinuvan za rasisti~ko prikaùvawe na Kazahstancite, no ni{to ne dopira do nego i prodolùva po svojot pat bez razlika na mnogubrojnite tu`bi koi pristignuvaat na negovo ime. Edna od tie tu`bi be{e i onaa od na{ata kralica na romskata muzika Esma Rexepova koja go obvini za “kradewe” na nejzinata pesna “âje {ukarije” bidej}i toj ja iskoristil vo negoviot film bez nejzino odobruvawe. Taa bara{e 800.000 evra poradi navreduvawe na Romite vo filmot i koristewe na nejzinata pesna, no na kraj dobi o{teta i razo~aruva~ka suma od 26.000 evra. Podocna se utvrdi deka Borat pobaral dozvola od nejzinata producentska ku}a vo Holandija i so toa taa go prekina dogovorot, bidej}i tie dale dozvola bez da go pro~itaat scenarioto i da vidat deka vsu{nost se raboti za navreda ne samo za Romite, tuku i za Evreite i za Amerikancite. Za nego se veli deka koga stanuva zbor za ulogite koi gi tolkuva e vistinski kameleon, bidej}i od raperot Ali Xi, po koj isto taka be{e mnogu poznat, bez problem se pretvora vo eden kazahstanski novinar na misija vo SAD, pa potoa i vo feminiziran avstriski dizajner Bruno... Go smetaat za eden od najgolemite majstori na mediumskata populacija, koj od sekoj vaèn nastan znae da napravi incident za koj podocna se govori so meseci, besplatno promoviraj}i go negoviot K

milioni dolari e mo`nata zarabotka dokolku filmot e uspe{en

nareden proekt. Takov be{e slu~ajot minatata godina, na dodeluvaweto na nagradite na MTV, koga negovoto alter ego Bruno “slu~ajno” sleta so zadnikot na glavata na lutiot homofob, raperot Eminem. Koen sigurno nema da propu{ti, na sli~en na~in, da go promovira i negoviot nareden film.

Sa{a Baron Koen – najplaten i najkontroverzen britanski glumec vo Holivud

Borat – Kazahstanskiot novinar zaraboti tu`ba od Esma C

SPORT

04.05.2010

SPORT

KAPITAL VO GO PRESTAVUVA @OZE MURIWO, NAJDOBRIOT FUDBALSKI TRENER NA DENE[NICATA

NOVO EP ZA VATERPOLISTITE akedonskata vaterpolo reprezentacija obezbedi vtoro, ednopodrugo, u~estvo na zavr{nicata od evropskite prvenstva. Istoriskiot uspeh vaterpolistite go ostvarija na kvalifikaciskiot turnir odr`an vo Atina, kade {to dojdoa do dvete neophodni pobedi. O~ekuvano, makedonskata selekcija be{e porazena, i toa ubedlivo, vo duelot so reprezentacijata na organizatorot na turnirot, Grcija. Rezultatot od 11:5 mo`e{e da dovede do golemi neprijatnosti vo slu~aj Francija da dojde{e do triumf nad gr~kata selekcija, po {to popusto }e be{e na{ata pobeda nad trikolorite, kako i onaa ostvarena

Vaterpolistite go osvoija vtoroto mesto na kvalifikaciite vo Atina vo duelot so Slovenija. Doma}in na pretstojnoto evropsko prvenstvo e hrvatskata prestolnina Zagreb, kade {to, so ogled na blizinata, mo`eme da o~ekuvame masovno prisustvo na makedonskite naviva~i.

ISTORISKA TITULA ZA RENOVA

kipata na Renova ja osvoi prvata titula fudbalski {ampion na Makedonija, vo svojata klupska istorija. Vredniot trofej e osvoen na tri kola pred krajot na prvenstvenata sezona, blagodarenie na neuspehot na edinstveniot konkurent Rabotni~ki, ekipa koja be{e porazena na gostuvaweto vo Bitola, na duelot so Pelister. Fudbalerite od s.Xep~i{te, tetovsko, dogodina }e igraat vo kvalifikaciite za Ligata na {ampionite,

Fudbalerite na Renova go donesoa {ampionskiot trofej vo s.Xep~i{te a za izlez vo Evropa se izborija u{te i ekipite na Rabotni~ki i Metalurg. Vo poslednite kola, za opstanok }e se borat porane{nite {ampioni Pobeda i Vardar, koi se najzagrozeni timovi da mu se pridru`at na Milano vo pretstojniot plej-of za opstanok.

MURIWO JA DOBI BITKATA SO ANGLISKITE MEDIUMI

Dossier Mourinho-2

SPECIJALNIOT?! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o`ebi izgleda ~udno eden neafirmiran t r e n e r da vetuva bleskavi trofei, a u{te po~udno e koga takvo ne{to vetuva eden preveduva~, portparol, li~en asistent, pa na krajot i predvodnik na mladinska ekipa. No, tokmu takviot stav na @oze Muriwo ja sozdade negovata besprekorna reputacija na golem trener i omrazen sogovornik, koj zra~i so inteligencija, no i so arogancija. Mnogu e nizok, no, i mnogu privle~en za pove}eto pripadni~ki na pone`niot pol. Priznat od kolegite, no i postojano osporuvan. “Bez razlika koja od ekipite vo Portugalija }e me anga`ira, so nea }e stanam {ampion”, ova go izjavi Muriwo, po vremeto pominato vo Barselona, kade {to vr{e{e nekolku “~inovni~ki” funkcii kaj golemite trenerski imiwa, Brajan Robson i Luis van Gal. Portugalskite mediumi ja osudija arogancijata na anonimniot Muriwo, ~udej} i se kako, voop{to, dobil

SE SOGLASUVAM SO ALEKS FERGUSON DEKA PARITE NE SE NAJBITNI VO FUDBALOT. MINATATA SEZONA TOA BE[E DOKA@ANO NA DELO, KOGA PORTO GO ELIMINIRA[E MAN^ESTER JUNAJTED VO LIGATA NA [AMPIONITE” mesto na stranicite od vesnicite, bidej}i zemjata ima golemi porane{ni i aktuelni fudbalski imiwa, so koi, vsu{nost, novinarite treba da se zanimavaat. Toa se slu~uva{e vo 2000 godina, koga toj ja prifati rabotata vo Benfika, najtrofejniot portugalski klub. Ne go ispolni vetenoto, bidej}i za kratko se smeni menaxmentot na timot, a noviot pretsedatel Manuel Vilariwo ne saka{e da mu dade pogolema plata na Muriwo, koj mnogu neo~ekuvano, na sred sezona, pobara prodol`uvawe na dogovorot.

OD BENFIKA VO PORTO “Koga bi moèl da se vratam nazad, bi go storil tokmu sprotivnoto i bi mu go prodolìl dogovorot. Gordosta ne smee da se stavi pred dobroto na klubot”, izjavi podocna Vilariwo, no, premnogu docna, bidej}i istorijata ve}e be{e napi{ana od Muriwo, no ne so lisabonskiot klub, tuku so najgolemiot konkurent Porto. Vo 2003 godina Muriwo ima{e {ansa da raboti so nekolku talentirani, no, vo toa vreme neafirmirani, fudbaleri. Deko, Rikardo Karvaqo, Kostiwa, Dmitri Aleni~ev i Helder Postiga ve} e bea vo timot, a toj uspea od niv da sozdade odli~ni fudbaleri i golemi yvezdi. Istata godina ja osvoi titulata vo Portugalija, no i triumfira{e vo kupot na UEFA, nosej}i ja prvata evropska titula vo ekipata po 1985 godina. Ve}e narednata sezona da triumSo Porto osvoi uspea fira vo Ligata na s$ {to moè{e {ampionite, iako toa izgleda{e kako da se osvoi nevozmo`no od

prizmata na mnogu pobogatite klubovi od Evropa. Vo golemoto finale timot na Monako, bukvalno, be{e deklasiran, koj {to be{e sovladan so 3:0. Vo patot do zavr{nicata bea eliminirani ekipite kako Man~ester junajted, Lion i, vo toa vreme mnogu silniot, tim na Deportivo La Koruwa. “Se soglasuvam so Aleks Ferguson deka parite ne se najbitni vo fudbalot. Minatata sezona toa be{e dokaàno na delo, koga Porto go eliminira{e Man~ester junajted vo Ligata na {ampionite”, izjavi Muriwo, ve}e kako trener na êlzi, a so Ferguson, iako mnogu ~esto i dvajcata si ispra}aa “streli”, razvija mnogu srde~no i iskreno prijatelstvo. “ROMANSKA IMPERIJA” Otkako se dokaà vo Porto, normalno deka negovata cena na fudbalskiot pazar porasna, a najinteresnite ponudi pristignaa od premierliga{ite Liverpul i êlzi. “Liverpul e tim za koj {to se zainteresirani mnogumina. [to se odnesuva, pak, do êlzi, ne sum mnogu raspoloèn da ja prifatam taa opcija. Toa e nov proekt vo koj se investirani golemi pari i dokolku ne se osvojat titulite, toga{ lesno moè da se slu~i Abramovi} da si zamine i so sebe da gi povle~e site pari. Toa ne e siguren proekt. To~no e deka za sekoj trener e primamlivo da ima golem buxet na raspolagawe, no toa e me~ so dve ostrici, bidej}i toga{ mora da se opravdaat investiciite so mnogu trofei”. Portugalecot se nadeva{e na anga`man vo Liverpul, no ottamu se re{ija za Rafael Benitez, a toj vedna{ se re{i da ja prifati rabotata vo “nesigurniot proekt” êlzi. 4,5 milioni funti godi{na plata, koja podocna be{e zgolemena za eden milion, oddeli ruskiot milijarder

Roman Abramovi}, “ubeduvaj} i” go neverniot Muriwo vo sigurnosta na sopstvenata investicija. Portugalecot ja digna cela Anglija na noze, kade {to javnosta se pra{uva{e kade e potvrdata na negovata vrednost, koga pomalku plateni se dokaànite menaxeri od tipot na Aleks Ferguson i Arsen Venger. SPECIJALNIOT “Gospodine Muriwo, dali za vas e ~est {to stanavte trener na êlzi?”, ova be{e vovednoto novinarsko pra{awe na preskonferencijata odràna po potpi{uvaweto na prviot dogovor so upravata od Stemford Brix. “[to? Ve molam kaète mi koga êlzi posleden pat bil {ampion? Pred 50 godini? Pa, jas godinava dojdov do titulata vo Portugalija i ja osvoiv Ligata na {ampionite. Ve pra{uvam na kogo treba da mu bide ~est?”, glase{e negoviot odgovor, po {to moè{e so “no` da se prese~e” napnatata atmosfera vo pres-salata, a vrvot na arogantnosta nasobranite novinari go vidoa vo negovata sledna re~enica, koga so ni{to neisprovociran, ednostavno kaà deka na êlzi }e mu ja donese titulata, bidej}i, ednostavno, toj e specijalen. “Specijalniot” stana vtoro ime za Muriwo, koj na sebe go navle~e besot na angliskite mediumi koi ne moèa da mu go prostat poniùvaweto od prvata sredba nitu po dvete, edno po drugo, ostvareni pobedi vo prvenstvoto na Anglija. Neutralnite se pra{uvaa dali navistina e poradi arogancijata ili poradi toa {to navinarite, navistina, ne moàt da go fatat vo gre{ka. “Pa, koga toj odgovara, toa ne go pravi na “skr{en” angliski, tuku na sofisticiran “kokniakcent, tipi~en za visokoto op{testvo vo Anglija”, komentiraa kolumnistite na “ostrovoto”, obiduvaj}i se da go opi{at fenomenot sozdaden od odnesuvaweto na Muriwo. Prodolùva ...