BR.35_kapital_cetvrtok 06 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA STANISLAV PIGON

MAJKL O’LIRI RAJANER JA OBO@AVAME RECESIJATA!

EKSPERT ZA EKONOMSKI RAZVOJ I INVESTICII

^OVE^KA PERSPEKTIVA STRANA 13

STRANA 14

NA ZATVORAWE, SREDA, 05.05.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

2,29% 1 ,73% 0,28%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,59 47,05 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

883,75 1,24%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (05.05)

VLADATA ODBRA SKAPA EVROOBVRZNICA NASPROTI EVTIN ZAEM OD MMF! 7 PRETSEDATEL NA SDSM

MAKEDONIJA EKSKLUZIVNO VO EMISIJATA I LIST

POSTOI SILEN NEFORMALEN FRONT PROTIV GRUEVSKI! STRANA 9

CNN ]E IZVESTUVA OD MAKEDONIJA ZA MAKEDONIJA STRANA 3

BRANKO CRVENKOVSKI

UTRE VO

KOMPANII I PAZARI [TO SE DOBIVA A [TO SE GUBI SO ZASILUVAWETO NA DOLAROT?..........................................STRANA 15 INICIJATIVA ZA NAMALUVAWE NA BROJOT NA NERABOTNI DENOVI................................STRANA 18 GRUPACIJATA EOY GO PREZEDE TRUE NORTH AR VO SAD..STR.19 ZGOLEMEN E INTERESOT ZA KREDITI OD EIB..........STRANA 21

TOTALEN HAOS VO GRCIJA

PADNAA I PRVITE @RTVI NA GR^KITE DEMONSTRANTI STRANA 2

2 06.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 6 MAJ 2010

DODEKA DA SE VRATAT STRANSKITE FONDOVI... ani na Berzanska konfrenci ja vo Ohrid u~esnicite toga{ diskutiraa za toa do koga }e trae krizata {to samo be{e po~nala da zema zamav i vo Makedonija. Ako gi vidime naslovite na panelite {to se odr`aa toga{, vo niv se zboruva{e kako n$ gledaat stranskite investitori, koi se modelite za razvoj na pazarot na kapital, potrebata od regionalna integracija na berzite... Na istata ovaa konferencija, samo edna godina podocna, retorikata be{e mnogu sli~na. Site se soglasija deka ne samo makedonskata, tuku i regionalnite berzi i finansiski pazari s$ u{te ne se izlezeni od siviloto {to gi zafati kako posledica na svetskata kriza, i deka treba ne{to da se stori. Likvidnosta na pazarite e zabele`itelno pomala kako rezultat na namalenata pobaruva~ka i nevra}aweto na investitorite na pazarot otkako }e gi kapitaliziraat svoite dobivki ili }e gi materijaliziraat zagubite, {to e m n ogu po~esto ovoj period. Kako {to istakna direktorot na Makedonska berza, kako kapak na s$, ovie sostojbi traat i traat... Toa ra|a frustracii i defetizam vo po{irokata javnost. Malodu{nosta ne smee da nadvlad ee kaj niedna od zasegnatite strani koga stanuva zbor za pazarite na kapital. Makedonskata i sosednite berzi pomalku ili pove} e prezemaat razni ~ekori vo nasoka na tehnolo{ka usovr{enost na platfor-

mite za trguvawe, menuvawe na pravilata za kotacija, voveduvawe novi merki {to ja zgolemuvaat transparentnosta na kotiranite kompanii, so {to investitorite }e imaat pove}e podatoci vrz osnova na koi }e gi nosat svoite odluki. Komisijata za hartii od vrednost isto taka preku izmenite i do polnu vawata {to se predvideni vo zakonot za hartii od vrednost, planira da se zgolemi transparentnosta , kako i sigurn os ta za investitorite, a i da se otvorat novi mo`nosti za trguvawe osobeno za s transkite inves titori i pogolema kontrola od strana na KHV. Me|utoa, i od strana na kompaniite treba da se prepoznae potrebata za nivno vklu~uvawe vo celiot proces na zaìvuvawe na pazarot na kapital. Tie tradicionalno se svrteni kon bankite kako glavni provajderi na sveì pari za nivnoto tekovno rabotewe ili novi investicii. Od edna strana postojano se àlat deka nemaat pristap do evtini izvori na finansirawe, a od druga strana ne ni razmisluvaat za alternativite {to gi imaat na raspolagawe. Eden od diskutantite na berzanskata konferencija, inaku direktor na banka, ima{e zabele{ka deka i po 11 konferencii, s$ u{te nema nova primarna emisija na hartii od vrednost od strana na kompaniite, osven dve, koi {to zavr{ija neslavno. No, medalot sekoga{ ima dve strani. Vo neformalen razgovor, direktorka na edna prili~n o golema

kompanija koja s$ u{te raboti kako DOO, prizna deka za niv s$ u{te e m n ogu polesn o da zemat kredit, odo{to da pokrenuvaat komplicirana i dolga procedura za emisi ja na akcii. Treba KHV i drugite institucii da razmislat {to moè da se stori vo taa nasoka. Kako da se stimuliraat firmite da izlezat na berza. Ako ne drugo, kompaniite moè da probaat prvo da izdadat korporativni obvrznici. Taka bi go testirale pazarot, bi videle dali ima interes, i bi si ja izmerile svojata vrednost na nego. Mora da se nadmine stravot kaj niv, deka nekoj tu|inec }e im vleze vo kompanijata {to tie ja gradele od nula. Zna~i, treba edukacija, ima u{te mnogu rabota. Dod eka da se vratat s transkite fondovi i da vbrizgaat u{te edna injekcija kako onaa pred tri godini, }e mora sami da se poma~ime za da vneseme ìvost na berzata.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

PADNAA I PRVITE @RTVI NA GR^KITE DEMONSTRANTI

igor@kapital.com.mk

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

REKLAMA

TOTALEN HAOS VO GRCIJA

IGOR PETROVSKI

OFFICE MANAGER I FINANSII:

pretplati@kapital.com.mk

Patni~kiot soobra}aj so Grcija zasega e bez zastoj, a `elezni~kiot e stopiran. Pogolem zastoj na patni~kiot soobra}aj so sosedna Grcija se o~ekuva denes i vo tekot na narednite denovi, dokolku prodol`at masovnite {tajkovi vo Grcija. Zasega nema najvi za smiruvawe na sostojbite. Naprotiv. Poradi vladinite merki za {tedewe po~na da pa|a i krv!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

aslovi od oblasta na medicinata bea promovirani v~era kako del od proektot za prevod na 500 stru~ni knigi. “Epidemiologija”, “Biostatika i preventivna medicina”, “Forenzi~ka patologija”, “Osnovi na klini~kata imunologija”... se me|u 15-te naslovi od sovremenata nau~na misla vo medicinata, prevedeni na makedonski i na albanski jazik. Tie bea promovirani na Medicinskiot fakultet vo Skopje i so niv vkupniot broj na prevedeni i objaveni knigi od proektot dostigna 323. Od oblasta na medicinata se planirani 72 u~ebnici i sekoj od niv do krajot na godinava }e bide otpe~aten vo 1.000 primeroci na makedonski i vo 500 primeroci na albanski jazik. Od ovie knigi se u~i na univerzitetite vo Amerika i Anglija. Premierot Nikola Gruevski apelira{e u~ebnicite da bidat prioritetna, a ne nezadol`itelna ili literatura po izbor.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

rcija e vo haos. Padnaa i prvite tri `rtvi otkako demonstrantite, desetici iljadi na ulicite, frlile Molotov koktel vrz edna atinska banka. Sostojbite izleguvaat od kontrola i poradi za~estenite napadi na policijata od demonstrantite, taa e prinudena da upotrebuva palki i solzavec. Generalniot {trajk koj zapo~na v~era kako protest protiv najnovite vladini merki za {tedewe se pretvori vo totalen haos po ulicite na Atina i Solun. Atinskite demonstranti duri se obidoa da go zazemat Parlamentot. Prekinati se site avionski letovi, ne vozat ni vozovite, ni traektite. Zatvoreni se u~ili{tata, bolnicite, dano~nite upravi, turisti~kite atrakcii. Mediumite ne prenesuvaat vesti, a sopstvenicite na du}anite }e gi zatvorat prodavnicite dodeka traat demonstraciite. Dr`avata e, bukvalno, paralizirana i zasega nikoj ne znae do koga.

KAKO SE ODRAZUVA OVAA BLOKADA VRZ MAKEDONIJA? Do v~era, patni~kiot soobra}aj na grani~niot

premin “Bogorodica” se odviva{e normalno i so voobi~aena frekvencija. Kako {to n$ informiraa od grani~niot premin, zastoj ima kaj tovarniot soobra}aj na gr~ka strana, bidej}i ne rabotat {pediciite i carinskite terminali vo vnatre{nosta na dràvata. Grani~nite slu`bi na grani~niot premin funkcioniraat normalno. “Kamionite koi v~era pominuvaa preku grani~niot premin ja imaa potrebnata dokumentacija u{te od vtornikot. Pogolem zastoj na patni~kiot soobra} aj se o~ekuva denes i vo tekot na narednite denovi, dokolku prodolì {trajkot. Toga{, golem broj kamioni }e bidat zaglaveni niz terminalite vo Grcija, bidej}i nema da moàt da ja podgotvat potrebnata dokumentacija za izlez od dràvata”, velat nadle`nite na “Bogorodica”. Poradi op{tiot {trajk vo Grcija, ne se o~ekuvaat koloni na grani~niot premin, tuku na carinskite terminali. Od makedonska strana, pak, procedurite se odvivaat normalno, me|utoa, tovarnite vozila }e se soo~at so problem pri vlez vo vnatre{nosta vo dràvata. Od èlezni~kiot grani~en premin vo Gevgelija informiraat deka soobra} ajot i za patni~kite i za

tovarnite vozovi e vo celosen prekin od v~era vo 24 ~asot. Tie o~ekuvaat od denes vozovite da zapo~nat normalno da soobra}aat. Za makedonskite kompanii od klu~na va`nost e normalnoto funkcionirawe na èlezni~kiot transport so sosedna Grcija, poradi faktot {to celiot uvoz na surovini i izvoz na makedonski proizvodi se odviva preku solunskoto pristani{te. Koga èleznicata ne raboti, transportnite tro{oci na kompaniite drasti~no rastat. Makedonija so godini se obiduva da najde izlez na drugo pristani{te, no poradi slabata èlezni~ka povrzanost so Albanija, Bugarija i Crna Gora, toa s$ u{te e skapa opcija. [trajkovite vo Grcija doa|aat kako reakcija na restriktivnite merki za {tedewe koi vikendov gi usvoi gr~kata vlada, otkako MMF i zemjite od evrozonata & odobrija spasonosna pomo{ od 110 milijardi evra. Sindikatite od dràvniot i privatniot sektor priznavaat deka vladata e prinudena drasti~no da ja namali potro{uva~kata za da go dobie paketot-pomo{, no tvrdat deka merkite najmnogu gi pogoduvaat onie so najniski prihodi.

NAVIGATOR

06.05.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

“MALATA GOLEMA FILMAXIKA” rvo, pred petnaesetina godini otide vo svetot kako akterka bez klasi~na diploma, no so golem talent i u{te pogolem apetit da u~i. Ottamu amu se vra}a{e glavno so uspe{ni ni filmovi i zabele`itelnii festivalski promocii. Potoa se svrte kon misijata da go nosi istiot toj filmski svet vo Makedonija. So sestra & Teona i brat & Vukk napravija semejna produkkciska ku}a i ve}e snimija ija nski dva filma doma so stranski sredstva: tretiot }e bide realiziran naskoro. Minatata tata godina zastana na ~elo na organizacijata na Festivalot na filmskata kamera “Bra}a Manaki” vo Bitola. Povtorno go nosi svetot vo Bitola i Makedonija vo oktomvri, no i priznanijata od “filmaxiite” koi se na{etale po svetskite festivali, deka napravila “najdobar mal festival”. Kako i sekoj uspe{en ~ovek, i Labina znae deka uspe{noto menaxirawe na nekoj nastan, makar toa bilo i filmski festival, ne odi bez negoviot razvoj. V~era FFK “Bra}a Manaki” potpi{a dogovor za pove}egodi{no strate{ko partnerstvo so mobilniot VIP operator.

P BRANKO CRVENKOVSKI

iderot na SDSM e dostapen i na chat, {to e revolucioneren poteg vo Makedonija za komunikacija so gra|anite

HILARI KLINTON

obi pismo so blagodarnost od makedoncite vo SAD za poddr{kata {to & ja dade Stejt departmentot na Makedonija

MAJA PARNAXIEVA–ZMEJKOVA

odeka Fondot gi “polni” aptekite so lekovi, gra|anite ne mo`at da gi najdat ili treba da gi platat mnogu skapo

TONI TRAJKOVSKI

ite gi komentiraat S novite “partiski” vrabotuvawa vo op{tina Gazi Baba, samo ne gradona~alnikot

MAKEDONIJA EKSKLUZIVNO VO EMISIJATA I LIST

CNN ]E IZVESTUVA OD MAKEDONIJA ZA MAKEDONIJA Emisijata posvetena na Makedonija }e se emituva vo periodot od 10 do 14 maj, a tema }e bidat Makedonija i nejziniot razvoj VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

akedonija i nejziniot razvoj }e bide temata na majskoto izdanie na emisijata i List, koja {to se emituva na svetskata televiziska mre`a SiEnEn (CNN). “Vo maj, na{iot tim prestojuva vo Makedonija, kade {to preku specijalna ednonedelna emisija }e otkrieme del od ekonomskiot, socijalniot, kulturniot i politi~kiot razvoj so koj se soo~uva zemjata vo momentov, kako i nejzinoto pozicionirawe vo idnina”, se veli vo najavata na internet-stranicata na SiEnEn. Emisijata posvetena na Makedonija }e se emituva vo periodot od 10 do 14 maj. “Noviot mese~en serijal na SiEnEn, i- List, }e ve vodi do zemji koi go menuvaat na~inot na koj {to `iveeme i gledame na svetot okolu nas”, stoi vo soop{tenieto, koe SiEnEn go dostavi do javnosta na nivniot vebportal na po~etokot od fevruari godinava, koga i zapo~na so emituvawe na emisiite. Ovaa emisija } e bide posvetena na inovaciite i na vlijanieto vo industrijata, biznisot, tehnologijata, kulturata itn. Na emisijata }e bidat prezentirani naciite,

GUBITNIK

DOSTA E OD STRATEGII!

odnosno lu|eto i dràvite vrz koi postoi vnatre{no i nadvore{no vlijanie. Majk MekKarti, internacionalniot potpretsedatel za prenos na programa na SiEnEn, veli deka ”... ovaa emisija }e bide posvetena na inventivnite lu|e, inovativnite biznisi i inspirativnite kulturni trendovi vo naciite koi {to imaat direkten impakt na na~inot na koj {to ìveeme i na koj {to } e rabotime vo idnina. So ovaa emisija sakame da im dademe na na{ite gleda~i pronikliv i inteligenten pogled na zemjite koi go menuvaat na~inot spored koj se ìvee vo povrzaniot svet”. Dosega SiEnEn ima napraveno tri serijali od ovaa emisija, i toa za ìvotot i kulturata vo Francija,

3 FAKTI ZA...

10,5% 61% 3,1%

LABINA NA AM MITEVSKA ITEVSKA ITE IT EV Ne e vaèn samo podatokot {to eden kulturen festival vo zemjava dobiva seriozen sponzor za negovite aktivnosti. Pobiten e akcentot na edukativnata dimenzija vo toa partnerstvo, namenet za filmskoto “opismenuvawe” na decata preku zbogatuvawe na festivalskata programa so novi sodrìni, kako {to se besplatnite proekcii na detskite filmovi za vreme na festivalot. Se razbira deka vo niv leì celata idnina, samo retki se tie koi se potrudile da im ja pokaàt. Na dlanka ili na platno, seedno.

E ZGOLEMEN BROJOT NA IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADBA VO MART GODINAVA OD ODOBRENIJATA IZDADENI VO MAJ SE NAMENETI ZA OBJEKTI VO VISOKOGRADBA MILIJARDI DENARI E PREDVIDENATA VREDNOST NA OBJEKTITE KOI TREBA DA BIDAT IZGRADENI SPORED OVIE ODOBRENIJA ZA GRADBA

poto~no vo Lion i Marsej, i za toa kako Francija gi obnovuva konekciite so Kina i Indija preku svoite lideri so pretpriemni~ki duh. Vtoriot serijal be{e posveten na Bahrein, kade {to ovaa zemja e pretstavena kako pioner na Bliskiot Istok so site nejzini prednosti i slabosti. Tretiot serijal e za Gruzija, nejzinata kultura i bogatstva, i sekako nejzinite odnosi so Rusija. Kako najava za emisijata posvetena na Makedonija, na SiEnEn ve}e se emituvaat reklami, na vebportalot e postiran i profilot na zemjata so site podatoci. Duri ima i kviz na koj posetitelite mo`at da gi testiraat svoite poznavawa za zemjata. Ovaa emisija e dobra mo`nost za promocija na zemjata, pred

s$ kako biznis-destinacija, bidej}i emisijata, kako {to e najaveno na veb-portalot na i-List, }e se pravi vo sorabotka so Agencijata za stranski investicii na Makedonija, no i kako turisti~ka destinacija, bidej}i spored nejzinata koncepcija, treba da bide prika`ano i kulturnoto bogatstvo na zemjata. Dosega Makedonija ima{e dve reklamni kampawi na SiEnEn preku koi se promovira{e vo svetot. Prvata be{e naslovena kako “Lulka na kulturata, zemja na prirodata” (Credle of culture, Land of Nature), koja Ministerstvoto za ekonomija ja zapo~na vo 2006 godina, a vtorata kampawa e ve}e dobro poznatiot serijal Macedonia Timeless od 2008 godina.

PROCENKI...

den od najgolemite problemi na Makedonija e rekordno visokata nevrabotenost. Lesno mo`e da se zaklu~i deka eka ata strate{kata cel na na{ata we dr`ava treba da e namaluvawe na stapkata na nevrabotenost. ost. Strate{kata cel ne se re{avaa so nosewe na strategii, tukuu so klu~ni reformi koi }e pomognat armijata nekfalifikuvani nevraboteni lica da se smestat vo ma{inerijataa na pazarot na trudot. Zatoaa ud izjavite na ministerot za trud i socijalna politika Xeqaq aq osi Bajrami, deka Vladata nosi vno strateigii i istata aktivno voja sproveduva, se nedozvolivi. Dosta ve}e slu{ame za operativni planovi, programi, nacrti i proekti, koi vo su{tina ne ja podobruvaat sostojbata. Namesto da slu{ame za strategii, Ministerstvoto treba da gi digne trudovite inspektori od stol~iwata, i da gi is~e{laat site gradovi, sela i pazari vo Makedonija i kone~no da se evidentiraat lu|eto koi rabotat vo sivata zona. Da se napravat i neophodnite zakonski izmeni koi }e gi vklu~at privremeno

XEQAQ BAJRAMI vrabotenite, studentite koi rabotat i drugi vo kategorijata vraboteni. Takvite, no i drugi merki sigurno }e ja namalat stapkata na nevrabotenost za nekolku procenti. No, o~igledno na{ite ministri se naviknaa da si sedat vo svoite kancelarii i tamu da izmisluvaat topla voda, nosej}i strategii i programi koi na teren ne menuvaat ni{to su{tinsko. S$ dodeka so dr`vava namesto reformatori upravuvaat stratezi, i~ nema da ne bide.

MISLA NA DENOT

DOMINIK [TROS-KAN izvr{en direktor na MMF

DOL@NI SME DA GO SPRE^IME [IREWETO NA GR^KATA KRIZA ma opasnost od {irewe na

gr~kata kriza i sekoj treba da bide isklu~itelno vnimatelen. Dol`ni sme da uspeeme i da go spre~ime {ireweto na gr~kata kriza vo Evropa”, izjavi izvr{niot direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [tros-Kan. Spored nego, Portugalija ve}e e na pat da donese merki, a drugite zemji se vo mnogu postabilna situacija. [tros-Kan ne gleda realna opasnost za Francija i Germanija, nitu za drugite golemi evropski zemji. “Planot za pomagawe na Grcija ima edna cel - a taa e da se spasi Grcija, koja e ispravena pred dva problema: pregolemiot dolg i preslabata konkurentna sposobnost”, istaknuva [tros-Kan.

USPE[NITE KOMPANII OBI^NO SE PRDVODENI OD DOKA@ANI EGZEKJUTIVCI, KOI SE VSU[NOST KOMPETENTNI BENEVOLENTNI DIKTATORI

RI^ARD PRAT EDEN OD NAJBOGATITE LU\E VO AVSTRALIJA

4 06.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...VE@BA PRED PARADATA

...PRO[ETKA

...MEKSIKANSKI ZALIV

Rusite se podgotvuvaat za Denot na pobedata

[varceneger ima novo mileni~e

Borba so ekolo{kata katastrofa

merikancite stavaat barieri od specijalen materijal uvernerot na Kalifornija, Arnold [varceneger, go usite ja ve`baat voenata parada za Denot na pobedata G iskoristi son~eviot den za vozewe so svojot nov li- A koj }e ja vpie naftata {to se izli od naftenata platRgodini ,9 maj, na Crveniot plo{tad. Rusija odbele`uva 65 forma vo Meksikanskiot Zaliv. men milenik. od pobedata vo Vtorata svetska vojna.

FOTO NA DENOT

Kradci, kradci! Tri lica zaginaa vo po`ar vo banka vo centarot na Atina, koj go predizvikaa u~esnicite vo demonstraciite vo glavniot gr~ki grad. Spored policijata vo zgradata na bankata vo momentot na po`arot imalo okolu 20 lica. Dve administrativni zgradi vo centarot na Atina - Dano~nata agencija i zgradata na Atinskata prefektura se vo plamen od molotovite kokteli, koi gi frlaat u~esnicite vo demonstraciite. Vo Atina protestiraat okolu 60 iljadi lica nezadovolni od novite restriktivni merki na Vladata za namaluvawe na tro{ocite, koi imaat za cel da ja spasat zemjata od bankrot. Demonstrantite koi izvikuvaa „Kradci, kradci”, se obidoa da minat preku policiskiot kordon i gi proteraa gardistite od pred spomenikot na nepoznatiot junak. Maskirani mladi lica izvikuvaa „ubijci” i „zapalete go Parlamentot”!

DVA, TRI ZBORA “Dokolku Evropa ne uspee da gi razre{i svoite glavni institucionalni problemi pottiknati od aktuelnata finansiska kriza vo Grcija, mo`no e da staneme svedoci na krajot na zaedni~kata evropska valuta – evroto” XOZEF STIGLIC dobitnik na Nobelovata nagrada za ekonomija

“Pregovorite za Kosovo se mo`ni samo vo ramki na Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na ON i dokolku tie se vodat transparentno. Srbija se zalaga za re{avawe na problemot na Kosovo preku miren dijalog i kompromis” VUK JEREMI] minister za nadvore{ni raboti na Srbija

“Znam koja e celta na tie {to se obiduvaat da izvr{at napadi, kako toj od sabotata. Celta e Amerikancite da bidat prinudeni da `iveat vo strav. Kako Amerikanci i kako nacija nema da dozvolime da bideme terorizirani. Nema da treperime od strav” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

GADGETS

HP GO PRETSTAVI NOVIOT BIZNIS NOUTBUK

ompanijata Hjulit Pakard go pretstavi dostapniot biznis notebook PC kreiran za korporativnite korisnici, kako i onie koi se del od malite i srednite biznisi. So po~etna cena od 249 evra, noviot notebook mu ja ovozmoùva na HP najdobrata kombinacija na karakterisitkite, funkcionalnosta i vrednosta za biznisite. Pretstavuvaweto prodolùva ponatamu so serija na izvestuvawa koi im ovozmoùvaat na biznisite najopseèn

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

miks na proizvodi za a`urirawe na zastareniot desktop, rabotni stanici i notebook. Korisnicite }e dobijat podobrena izvedba na popularnite aplikacii so a`uriranite AMD procesori. Na primer, HP notebook, koj go primenuva noviot AMD Phenom II Dual-Core N620 procesor, ima do 69% so pobrza izvedba vo sporedba so prethodnata generacija na HP AMD-notebook i do 24% poizdr`liva baterija.

6 06.05.2010

POLITIKA

ME\UNARODNATA ZAEDNICA E ZAGRI@ENA ZA BEZBEDNOSTA NA MAKEDONIJA

ORU@JETO GI ZAGRI@I BRISEL I VA[INGTON!? KATERINA SINADINOVSKA

VMRO–DPMNE I SDSM SE SKARAA KOJ E VINOVEN ZA TENZIITE

sinadinovska@kapital.com.mk

orakite deka ne{to somnitelno se slu~uva vo Makedonija, v~era kulminiraa i so izjava na komandantot na Zdruènata komanda na NATO so sedi{te vo Neapol, admiralot Mark Ficxerald! Toj direktno, i bez vlakna na jazikot, pora~a deka NATO e zagrièn poradi slu~uvawata na makedonsko– kosovskata granica i otkrivaweto na golemoto depo za vooruùvawe: "Otkrieno e golemo koli~estvo na oru`je, a toa nas n$ zagriùva. Vakvite akcii moàt da ja destabiliziraat Makedonija i o~igledno e deka toa n$ zagriùva”, re~e Ficxerald. Vo me|uvreme, ne prestanuvaat apelite od me|unarodnata zaednica deka Makedonija mora da vnimava na svojata vnatre{na bezbednost. Otkako se slu~ija nekolkute incidenti so zapleneto oru`je na teritorijata na Makedonija i na granicata so Kosovo, najvlijatelnite ambasadori vo zemjata od SAD i od EU, Filip Riker i Ervan Fuere, postojano pora~uvaat deka mora da se ima na um oti nasilstvoto ne e re{enie za problemite. Riker v~era izjavi deka za Va{ington e apsolutno neprifatlivo da se praktikuva nasilstvo za ostvaruvawe na politi~ki poeni i celi. "Sekoj {to

Od VMRO – DPMNE velat deka se sigurni oti tenziite na me|uetni~ki plan, opozicijata gi koristi kako na~in i alatka kako da se vrati na vlast so destabilizacija na dr`avata. Ekspresna reakcija na ova stigna od SDSM. “Ako na VMRO–DPMNE povtorno mu e vinoven SDSM i Branko Crvenkovski, a na ova navodno scenario kumuva celata me|unarodna zaednica i site politi~ki subjekti na Albancite, toga{ ne postoi podobar dokaz deka ova e totalno nesposobna vlast. So vakvi sme{ni i neseriozni brifinzi potvrduvaat deka nemaat nikakva kontrola na situacijata vo koja bilo sfera i vreme e da si zaminat”, velat od SDSM.

[efot na bu-

garskata diplomatija go iskoristi prestojot vo Skopje da pora~a deka Bugarija e najgolemiot prijatel na Makedonija i da demantira kakvi bilo teritorijalni pretenzii na Sofija kon Skopje....Istovremeno da pora~a deka od Va{ington nosi poraka za zatvorawe na “otvorenite pra{awa na Balkanot {to se pre~ka za negovata evroatlantska perspektiva”

Otkako vo Makedonija bea otkrieni nekolku skladi{ta so nelegalno oru`je, ne zapiraat porakite na pretstavnicite na me|unarodniot faktor koi otvoreno velat deka se zagri`eni za bezbednosta na Makedonija i regionot. I Brisel i Va{ington direktno poso~uvaat deka sporot so Grcija mora da se re{i kako garancija za mirot!

poddr`uva vakvi kriminalni aktivnosti, ja zagrozuva evroatlanskata perspektiva na va{ata zemja”, smeta amerikanskiot ambasador Riker.Toj povtori deka ne smee da se ignorira pismoto od minatata nedela so koe celiot me|unaroden faktor pora~a deka e zagri`en {to Makedonija zastranuva od proektiraniot pat kon Unijata i NATO. Me|unarodnata zaednica

preku zaedni~ka izjava pora~ala deka vo Makedonija mora da se intenzivira politi~kiot dijalog, da se raboti zaedni~ki i zaedni~ki da se re{avaat problemite na gra|anite, izjavi Riker. Paralelno so ova, i evroambasadorot Fuere celi dva dena zboruva deka nedozvoleno e da se krevaat tenzii i pritoa da se davaat radikalni izjavi, ili odredeni strukturi da se zakanuvaat so

pori za da najdat re{enie za sporot so imeto do krajot na juni, do koga [panija e pretsedava~ so Unijata. File komentira{e i okolu bezbednosta i postoeweto na rizici poradi docneweto vo integracijata na Makedonija. Toj smeta deka deka moè da dojde do nesre}ni iznenaduvawa dokolku se zapre evropskata perspektiva na dràvata. “Ako se zapre srcevinata, {to gi drì razli~nite etni~ki grupi zaedno, a toa e evropskata prespektiva, toga{ moè da dojde do nesre}ni iznenaduvawa. Se nadevam deka nema da dojde do takvo ne{to", istakna File. So ova jasno & se dava do znaewe na makedonskata vlast deka celata me|unarodna zaednica koordinirano insistira na stavawe na kraj na sporot so Grcija kako glaven preduslov za stabilnosta na dràvata.

MLADENOV GO DONESE, MILO[OSKI GO VRATI NA DORABOTKA

]E SE “PEGLAAT” RAZLIKITE VO DOGOVOROT ZA DOBROSOSEDSTVO SO BUGARIJA! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ugarija ja smeta Makedonija za nezavisna i suverena dr`ava, za na{ sosed i prijatel, i nie kako {to sekoga{ vo istorijata sme pomagale i sega }e storime s$ {to e vo na{a mo} za taa da stane del od evropskoto semejstvo, pora~a vo Skopje {efot na bugarskata diplomatija, Nikolaj Mladenov. Na sredbata so makedonskiot kolega, Antonio Milo{oski, Mladenov go donese nacrtdokumentot za dogovorot za dobrososedstvo me|u dvete zemji, predlo`en od Bugarija. Toj veli deka takviot dokument e potreben za da se podobri imixot na Balkanot pred me|unarodnata zaednica,

vo smisla deka dràvite sosedi moàt da funkcioniraat zaedni~ki i da si pomagaat me|usebno. “Sakame da pokaème deka moème da bideme primer za dobrososedski odnosi i ona {to e najva`no e da se koncentrirame na pra{awata kako da se razvie na{eto prijatelstvo” veli Mladenov. No, dogovorot, kako takov, ne e vedna{ prifaten od makedonska strana. Ministerot Milo{oski veli deka ima nekolku momenti {to se sporni. “Go vidovme dogovorot i dadovme odgovori {to se vo nasoka na uramnoteùvawe i usoglasuvawe na stavovite za da dojdeme do zaedni~ki prifatliv tekst”, izjavi Milo{oski.

VLADATA GI NAMALUVA INGERENCIITE NA REVIZIJA ladata gi namaluva ingerenciite na Dr`avniot zavod za revizija so cel da gi prikrie svoite kriminalni dela. So toa se pravi udar od antikorupciska forma i borbata protiv korupcijata se sveduva samo na marketing i frlawe prav vo o~ite na javnosta, obvini opozicijata na v~era{nata sobraniska rasprava po amandmanot so koj se predviduva sobranieto da ne gi

oru`je. Fuere pora~uva deka tie, kako pretstavnici na me|unarodniot faktor, se tuka da poso~at na pogre{nite politiki, i izjavi i da predupredat koga ne{tata po~nuvaat da se dvi`at vo pogre{en pravec. Vo pismoto od minatata nedela, vo koe ~etvoricata najvlijatelni ambasadori vo Makedonija (SAD, EU, NATO i OBSE) povikaa na pogolem politi~ki dijalog vo nasoka na

smiruvawe na me|uetni~kite tenzii, me|u redovi jasno mo`e{e da se pro~ita deka se pora~uva brzo nao|awe na re{enie za sporot so Grcija, kako uslov za vlez na zemjata vo evroatlantskite strukturi, {to potoa bi garantirale bezbednost (osobeno decidna be{e izjavata na Riker deka idninata na Makedonija e pod znak pra{alnik ako ne se najde re{enie so Grcija). Vo taa nasoka i od Brisel, evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File, pora~a deka nu`no e brzo re{avawe na sporot. “Postoi mo`nost Skopje i Atina da dojdat do kompromis za pra{aweto za imeto za vreme na {panskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija", izjavi evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, vo intervju za BiBiSi na albanski jazik. Toj istakna deka liderite vo Atina i Skopje treba da napravat dopolnitelni na-

razgleduva izve{taite koi gi pravi DZR. So vakviot amandman se odzema osnovnata funkcija na DZR i na toj na~in sobranieto treba da bide sou~esnik na kriminalot koj go pravi vladata, tvrdi opozicijata. "So ova se odzema edna od osnovnite alatki na DZRda pravi finansiska revizija, so cel da se sokrijat zloupotrebite koi gi pravi

vladata. Vakviot amandman ima za cel da gi sokrie nenamenskite tro{oci na dr`avnite institucii na koi upatuva{e tokmu DZR~ obvini Vlado Bu~kovski, pratenik na opoziciskata SDSM i pra{a koj }e gi pravi izve{taite sega koga DZR nema da go pravi toa. So ova se zabranuva revizija vrz site institucii koi se pod kapata na dr`avniot buxet.

Spornite momenti vo nacrt– dokumentot se insistiraweto na Makedonija da se regulira statusot na makedonskoto malcinstvo od edna strana i insistiraweto na Bugarija nekoi istoriski praznici i li~nosti da se ~estvuvaat zaedni~ki i da se prekine so navodniot ”govor na omraza” protiv bugarskata dr`ava vo pove}eto makedonski mediumi. Spored dvajcata ministri, vakvite razliki ne zna~at deka dogovorot nema da se potpi{e. “Nie zatoa sme diplomati, za da razgovarame i za da pregovarame. Ne dojdovme tuka so ultimatum i uceni, tuku za da gi eliminirame nesoglasuvawata”, veli Mladenov. Bugarskiot minister, pra{an zo{to oficijalna Bugarija,

koga javno se deklarira kako najgolem poddr`uva~ na Makedonija na nejziniot evroatlantski pat (povikuvaj} i se na faktot {to prvi ja priznale dr`avata pod ustavnoto ime), dozvoluva izjavi od tipot deka se nu`ni garancii za nejziniot teritorijalen integritet vo slu~aj na re{avawe na sporot so Grcija, odbi precizno da odgovori. “Da se razbereme, Bugarija ne se pla{i od Republika Makedonija. Nie ne mislime deka Makedonija ima teritorijalni pretenzii kon nas, nitu, pak, Bugarija ima takvi pretenzii kon Makedonija. Ona {to e va`no da se istakne e deka Balkanot treba da u~i od svoeto minato. Site vojni {to se slu~uvaa na ovie prostori treba{e da n$ nau~at deka

kolku pove}e navleguvame vo nekoi istoriski temi i istite ne gi gledame kako istoriski, tuku kako politi~ki, tolku pove}e si sozdavame problemi”, smeta Mladenov. Bugarskiot minister vo poseta na Skopje dojde direktno od Va{ington. Veli deka tamu imal konsultacii so amerikanskata administracija vo nasoka na pribli`uvaweto na regionot kon Unijata i NATO. So svoite amerikanski doma}ini, Mladenov razgovaral za perspektivite na balkanskite zemji, pa ottamu se vrati so poraka do makedonskite vlasti deka e vreme edna{ zasekoga{ da se re{at otvorenite pra{awa {to ja “ko~at” evroatlantskata idnina na dr`avata.

PO^NUVA VTORATA SVETSKA KONFERENCIJA ZA ME\URELIGISKI I CIVILIZACISKI DIJALOG enes vo Ohrid po~nuva Vtorata svetska konferencija za me|ureligiski i civilizaciski dijalog pod mototo "Religijata i kulturata – neraskinliva vrska me|u narodite". Pretstavnici od 31 zemja }e u~estvuvaat na Konferencijata, me|u koi se izdvojuvaat delegaciite od mesnite pravoslavni crkvi pretstaveni na episkopsko nivo, delegacija od rimokatoli~kata crkva predvodena od nekolku

biskupi, kako i delegacija od albanskata IVZ pretstavuvana od poglavarot Selim Mu~a. Glavnata poraka koja ovaa konferencija po vtor pat }e ja isprati e porakata za mir i razbirawe me|u lu|eto, pri {to se sugerira nacionalniot, religiskiot i kulturniot diverzitet da se do`ivuvaat kako svetsko bogatstvo i pri~ina za da se sre}avame i za da se zapoznavame vo na{ata razli~nost.

Makedonija e izbrana da bide zemjata od koja se ispra}a ovaa poraka poradi svojata dolga i bogata istorija . Najavata od poglavarot na makedonskata IVZ, Sulejman Rexepi, deka zaradi neispolnetiot ultimatum ({to go upati do makedonskite vlasti) mo`no e da ne u~estvuva na konferencijata, mo`e{e da frli golema senka vrz imixot na Makedonija kako zemja-doma}in na nastan od vakov vid.

FOKUS

06.05.2010

MMF NE JA PRIDOBI VLADATA SO POEVTINA OPCIJA ZA ZADOL@UVAWE

VLADATA ODBRA SKAPA EVROOBVRZNICA NASPROTI EVTIN ZAEM OD MMF! VES MEKGRU

[EF [EF NA NA MISIJATA MISIJATA NA NA MMF MMF “Vladata “Vladata sama sama nosi nosi ododluka luka dali dali }e }e se se zadolì zadolì so so evroobvrznica evroobvrznica ili ili na na drug drug na~in. na~in. Golem Golem broj broj zemji zemji se se zadolùvaat zadolùvaat na na komercijalkomercijalnite nite finansiski finansiski pazari pazari so so evroobvrznici, evroobvrznici, aa pomalku pomalku kaj kaj MMF. MMF. No, No, dokolku dokolku uslovite uslovite se se promenat promenat kon kon polo{o, polo{o, nie nie sme sme podgotveni podgotveni da da pomogneme pomogneme preku preku soodveten soodveten aran`man. aran`man. Kamatnite Kamatnite stapki stapki za za aran`man aran`man so so MMF MMF variraat variraat ii vo vo momentov momentov se se dviàt dviàt od od 1,5% 1,5% do do najmnogu najmnogu 2% 2% vo vo zaviszavisnost nost od od iznosot”. iznosot”.

ZORAN STAVRESKI

MINISTER MINISTER ZA ZA FINANSII FINANSII “Kako “Kako {to {to kaà kaà {efot {efot na na misijata misijata na na MMF, MMF, pogolem pogolem broj broj zemji zemji se se odlu~uvaat odlu~uvaat da da se se zadolàt zadolàt na na komercijalniot komercijalniot pazar pazar na na kapkapital, ital, aa isto isto takva takva odluka odluka donese donese ii makedonskata makedonskata vlada. vlada. Nemame Nemame urgentna urgentna potreba potreba od od pari pari ii nema nema da da brzame brzame ako ako uslovite uslovite na na pazarot pazarot ne ne se se dobri. dobri. Rabotime Rabotime na na investiciskiot investiciskiot memorandum memorandum ii na na paketot paketot informacii informacii {to {to treba treba da da stignat stignat do do potencijalnite potencijalnite investitori investitori ii veruvame veruvame deka deka so so niskoto niskoto nivo nivo na na javen javen dolg dolg ii na na buxetski buxetski deficit deficit }e }e ja ja dobieme dobieme doverbata doverbata na na investitorite investitorite ii }e }e ja ja izdademe izdademe evroobvrznicata evroobvrznicata koga koga }e }e dobieme dobieme povolna povolna kakamata. mata. O~ekuvame O~ekuvame taa taa da da bide bide poniska poniska od od onaa onaa {to {to ja ja dobivme dobivme minatata minatata godina”. godina”. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata e re{ena da ja zadolì zemjata so izdavawe treta evroobvrznica so visoka kamata, iako Me|unarodniot monetaren fond & ponudi zaem preku aran`man so nekolku pati poniska kamata od 1,5% do najmnogu 2%. Misijata na MMF ne uspea da ja ubedi makedonskata vlast deka negoviot zaem e mnogu poevtin na~in na zadolùvawe. Ministerot za finansii Zoran Stavreski v~era gi potvrdi informaciite {ti gi objavi “Kapital” minatata nedela deka se izbrani dvete investiciski banki, HSBC i Kredit Suis, koi } e ja ponudat makedonskata evroobvrznica na finansiskiot pazar i najavi deka taa }e bide izdadena najdocna do krajot na juni godinava, no ne precizira za kolkava suma }e se zadolìme. MMF ostanuva nastrana, kako rezervna, no ne i prioritena opcija. “Vladata samata nosi odluka dali }e se zadolì so evroobvrznica ili na drug na~in. Golem broj zemji pove}e se zadolùvaat na komercijalnite finansiski pazari so evroobvrznici otkolku kaj MMF. No, dokolku uslovite se promenat kon polo{o, nie sme podgotveni da pomogneme preku soodveten aran`man. Kamatnite stapki za aran`man so MMF variraat i vo momentot se dviàt od 1,5% do najmnogu 2% vo zavisnost od iznosot”, izjavi {efot na misijata na MMF, Ves Mekgru pred ministerot za finansii Zoran Stavreski i guvernerot na Narodnata banka, Petar Go{ev. Nitu isklu~itelno niskata kamata od najmnogu 2% ne be{e dovolen motiv za Vladata da se dogovori za evtin zaem so pretstavnicite na MMF, koi edna nedela vr{ea procenka na ekonomskite trendovi vo zemjava. Ministerot za finansii ne odgovori na pra{aweto na “Kapital” zo{to i pokraj niskite kamati Vladata se odlu~ila na

Vladata e re{ena da ja zadolì zemjata so izdavawe treta evroobvrznica so visoka kamata, iako MMF & ponudi zaem preku aran`man so nekolku pati poniska kamata - od 1,5% do najmnogu 2%. Misijata na MMF ne uspea da ja ubedi makedonskata vlast deka negoviot zaem e mnogu poevtin na~in na zadolùvawe. skapa evroobvrznica. “Kako {to kaà {efot na misijata na MMF, pogolem broj zemji odlu~uvaat da se zadolàt na komercijalniot pazar na kapital, a pomalku kaj MMF, a isto takva odluka donese i makedonskata vlada. Nemame urgentna potreba od pari i nema da brzame ako uslovite na pazarot ne se dobri. Se potpirame glavno na sovetite {to gi dobivame od investiciskite banki koi se angaìrani za taa cel. Tie najdobro znaat vo koj moment e najdobro da izlezeme na pazarot. Toa moè da bide i porano, a moè i podocna. Ima nekoi informacii koi velat deka poradi mo`no prelevawe na finansiskata kriza vo [panija i vo Portugalija, uslovite na pazarot moè vo idnina da se vlo{at. Rabotime na investiciskiot memorandum i na paketot informacii {to treba da stignat do potencijalnite investitori i veruvame deka so niskoto nivo na javen dolg i na buxetski deficit }e ja dobieme doverbata na investitorite i }e ja izdademe evroobvrznicata koga }e dobieme povolna kamata. O~ekuvame taa da bide poniska od onaa {to ja dobivme minatata godina”, izjavi Stavreski. Vo vrska so visinata na evroobvrznicata i na kamatata, toj ne saka{e da komentira bidej}i toa bile pazarno ~uvstvitelni informacii. Spored neoficijalnite informacii, evroobvrznicata }e bide izdadena za suma od okolu 300 milioni evra. Stavreski izjavi deka lanskata evroobvrznica e ve}e potro{ena. Samo vo prvite ~etiri meseci od

godinata bile potro{eni okolu 70 milioni evra. Spored ekspertite, zadolùvaweto so evroobvrznica na me|unarodniot finansiski pazar pod komercijalni uslovi e premnogu skapo za pokrivawe na deficitot vo buxetot, osobeno {to parite }e se potro{at za finansirawe na tekovni potrebi, plati i socijalni transferi, a ne za kapitalni investicii vo patna infrastruktura ili vo energetski objekti. Tie sovetuvaat Vladata da gi skrati buxetskite tro{ewa i so toa da ja namali potrebata od golemi zadolùvawa so visoki kamati. MMF se vozdrà od komentar za kvalitetot na javnite rashodi i dali Vladata pravilno gi tro{i parite. VLADATA TIVKO NAJAVI REBALANS NA BUXETOT Prihodite vo buxetot se sobiraat so poslaba dinamika vo odnos na proekciite i vo sporedba so istiot period minatata godina, {to moè da bide signal deka nabrzo }e treba da se prilagoduva prihodnata so rashodnata strana. Vladata ne ja isklu~uva mo`nosta za rebalans na buxetot. Spored ministerot Stavreski, vo prvite ~etiri meseci e ostvaren buxetski deficit od 1,1% od BDP, a prihodite vo buxetot bile zna~itelno poniski od planiranite. Vo april sostojbata se podobrila i ministerot Stavreski o~ekuva toj trend da prodolì do krajot na godinata. “Dokolku se ukaè potreba i vidime deka ne moè da se ostvari proekcijata za buxetski deficit od 2,5% od BDP, }e prezememe merki odnosno }e napravime rebalans na buxetot koga

}e bide potrebno. Zasega na{ata procenka e deka e s$ u{te prerano za toa, no nie u{te sega vodime smetka da se napravat prioriteti na rashodnata strana za proekti koi se najva`ni za da se realiziraat ovaa godina. Na{ata ocenka e deka sega e u{te rano za rebalans, prihodite se poniski od proekciite, no postoi trend na podobruvawe koj ukaùva deka rabotite moè da se podobrat. Ne e nevoobi~aeno da se napravat prilagoduvawa na prihodnata i na rashodnata strana”, izjavi Stavrevski. Problemot so te{koto polnewe na dràvnata kasa go locira{e i MMF. “Minatata godina zabavuvaweto na ekonomskata aktivnost dovede do namaluvawe na prihodite i be{e potrebno vladite da go kontroliraat tro{eweto za da se ostvarat proekciite za fiskalen deficit. Deficitot za godinava od 2,5% od BDP se ~ini deka e soodveten, no prihodite vo buxetot se povtorno pod proektiranite nivoa i ako prodolì ovoj trend, }e bide potreben reblans preku dopolnitelno namaluvawe na rashodite”, ocenuva {efot na misijata na MMF, Mekgru. MO@NO E NOVO OLABAVUVAWE NA MONETARNATA POLITIKA Misijata na MMF {to edna nedela gi skenira{e makedonskata ekonomija i poslednite trendovi ocenuva deka

stopanstvoto zakrepnuva, no s$ u{te postojat rizici za destabilizacija. Spored ocenkite od Fondot, Makedonija }e uspee da ostvari ekonomski rast od 2% do krajot na godinata, a se podobruva i nadvore{nata pozicija so zgolemuvawe na izvozot i malo namaluvawe na uvozot. Deficitot na tekovnata smetka vo tekot na godinata se o~ekuva da dostigne do 6% od BDP. Pointenzivno zazdravuvawe na ekonomijata moè da se o~ekuva duri od slednata godina. “Neizvesnosta i rizicite vo nadvore{noto opkruùvawe i ponatamu se zna~itelni, kako kaj trgovskite partneri taka i vo pogled na finansiskata stabilnost. Toa bara postojana pretpazlivost”, pora~a Mekgru. So ocenkata na MMF se sloìja i ministerot za finansii Stavreski i guvernerot na NBM, Go{ev. Toj najavi deka trendot na stabilizirawe na ekonomskite tekovi moè da bide signal za dopolnitelno olabavuvawe na monetarnata politika, {to }e se znae idnata nedela. “O~ekuvam zgolemuvawe na kreditniot rast vo vtorata polovina od godinata. Ohrabruvaat o~ekuvawata za namaluvawe na deficitot na tekovnata smetka do 6% od BDP, nivoto na devizni rezervi e stabilno i toa se dobri znaci za postulatite na koi se potpira monetarnata politika”, izjavi Go{ev.

SDSM: DA PREKINE PROCESOT ZA EVROOBVRZNICA! Najgolemata opoziciska partija, SDSM, & pora~a na Vladata da go zapre procesot na emituvawe evroobvrznica i da zapo~ne pregovori so MMF za aran`man. "Namesto da gi zadol`ite gra|anite vo stranstvo so nova evroobvrznica so kamata od 10%, }e zemete zaem od MMF so kamatna stapka od samo 1,5%. Taka nema da ja povtorite gre{kata od minatata godina i samo za pla}awe kamati }e za{tedite desetici milioni evra. Tie pari upotrebete gi za kapitalni investicii vo zdravstvoto, infrastrukturata, obrazovanieto, energetikata", izjavi potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski. Od Ministerstvoto za finansii vedna{ reagiraa so stav deka tvrdewata na SDSM deka evroobvrznicata }e dostigne kamata od 10% }e padnat vo voda i im pora~uvaat deka nabrzo }e se uverat vo toa.

INTERVJU

06.05.2010

Branko Crvenkovski, liderot na SDSM, na videoservisot Sitizen tjub na Jutjub odgovara{e na pra{awa na ~itatelite na oficijalnite profili na partijata - na Fejsbuk i na Tviter! “Kapital” vi prenesuva delovi od intervjuto na Crvenkovski za koi smetame deka se va`ni - kako oficijalni stavovi i odgovori na SDSM za aktuelni dnevno-politi~ki i strate{ki pra{awa za zemjata koi se del i od politikata na VMRO-DPMNE i na premierot Nikola Gruevski!

BRANKO CRVENKOVSKI PRETSEDATEL NA SDSM

POSTOI SILEN NEFORMALEN FRONT PROTIV GRUEVSKI!

to }e se slu~i so "Skopje 2014" koga SDSM }e ja prezeme vlasta? k e najdobar b ... Ovoj proekt dokaz za nedemokratskiot karakter na ovaa vlast, bidej}i odluka za vakov proekt ne e nikade donesena. Nitu vo Sobranieto, nitu, duri ni vo gradot Skopje. S$ e svedeno na mala grupa na lu|e okolu Gruevski, ili samiot Gruevski ... ... Me|utoa, i pokraj seto toa - {to so proektot "Skopje 2014", po na{ata pobeda na izbori? S$ zavisi od toa koj od proektite do kade }e bide stignat. Ima gre{ki {to moàt da se popravat celosno, ima gre{ki {to moàt da se popravat delumno, ima gre{ki {to ne moàt da se popravat. Zatoa e mnogu va`no koga }e se slu~at izborite, na koi {to sum siguren deka }e dojde do promena na vlasta - vo kakva sostojba }e go zatekneme proektot "Skopje 2014". Onie objekti, zgradi koi {to ve} e se izgradeni, kade {to ve}e se investirani ogromni narodni pari, nie kako idna vlast nema da si dozvolime da gi urivame, tuku }e se obideme na najsoodveten na~in da bidat iskoristeni. Istoto vaì i za nekoi proekti koi {to se vo samata finalna realizacija. Me|utoa, seto ona {to ne e po~nato i {to moè da bide revidirano,

[

toa }e go napravime i imame namera tie sredstva i finansii da gi prenamenime za mnogu pova`ni i pokorisni raboti od koi {to }e vidat nekakva korist {to e mo`no pogolem broj na{i gra|ani... Do koe koleno vlasta na Gruevski ja zadolùva Makedonija? ... Pra{aweto e kolkava e zadolènosta, ili za kolku se zgolemuva zadolènosta blagodarenie na ovaa vlast? Za mnogu. ]e potsetam deka samo lani, makedonskata vlada izdade evroobvrznica vo vrednost od 175 milioni evra so ogromni 10% kamata, i toa e nov dolg koj {to }e go pla}aat idnite generacii, a ve}e ima najaveno za ovaa godina u{te edna evroobvrznica vo vrednost od okolu 200 milioni evra. Samo ovie dve raboti da gi sobereme, se rabiti za 400 milioni evra. Me|utoa, toa ne e s$. Ovaa vlada uspea vo tekot na ovie 4 godini deviznite rezervi koi {to gi ima{e na po~etokot od mandatot da gi namali za 250 milioni evra. Ili vkupno, samo po ovie 2 osnovi, site nie vo Makedonija zaedno sme posiroma{ni za okolu 650 milioni evra. I, toa ne e s$. Vnatre{niot dolg kon stopanstvoto i kon gra|anite doìvuva isto taka rekordno nivo. Zna~i, tokmu vo ovoj period, edna od glavnite

temi e dolgot {to dr`avata go ima po osnova na povratot na DDV kon firmite, ili za neplateni izvr{eni uslugi od strana na razni pretprijatija kon dr`avata ili kon javnite pretprijatija. Se procenuva deka dolgot vo ovoj moment, po ovie osnovi, iznesuva okolu 100 milioni evra? Dali se nayira formirawe na seop{t proevropski front na partii, NVO i gra|ani protiv politikata na Gruevski? Ne se nazira! Jas ve}e go gledam toj front. Toj front funkcionira, toj ne e formaliziran, ne e soop{ten, ne e objaven, ne e formalno povrzan me|u sebe! Me|utoa, fakt e deka denes vo Makedonija, ne samo {to ve}e postoi opozicionen, partiski, politi~ki front, sobrani 12 politi~ki partii okolu SDSM, tuku imame situacija vo koja {to nevladiniot sektor s$ poglasno, podirektno se pojavuva. Del od mediumite ja prezemaat ulogata na sovest na makedonskoto op{testvo! S$ pogolem broj intelektualci, zna~i lu|e so sopstven avtoritet i dignitet, se re{avaat da se oslobodat od tie stegi na stravot i da progovorat. Ednostavno, ova e period vo koj {to op{testvenata svest po~nuva da se budi. Toa e navistina front, ne protiv Gruevski i negovata politika, toa

e, kako {to rekov i pred malku, front za vra}awe na dràvata kon sopstvenite gra|ani, vra}awe na dràvata kon narodot i kon normalni pateki. Nikola Gruevski sebesi o~igledno se identifikuva so Aleksandar Makedonski. Vie? Jas veruvam deka Aleksandar Makedonski ili Aleksandar Veliki se prevrtuva vo grobot koga }e vidi koj s$ se identifikuva so nego. [to se odnesuva do mene, jas imam mnogu poskromni procenki i vpe~atoci za samiot sebe. Zadovolen sum od toa {to sum. Se obiduvam da bidam podobar od ona {to sum bil prethodno i nemam nekoja istoriska li~nost so koja {to se identifikuvam ili poistovetuvam, a najmalku na toj na~in na koj {to toa go pravi Nikola Gruevski. Dali Makedonija ja o~ekuva ekonomsko scenario kako vo Grcija ili Island? Za sre}a, barem na kratok period, ne. Mislam deka Makedonija e daleku od taa sudbina koja {to deneska ja zafa}a Grcija, i toa ne blagodarenie na nekakva odgovorna ekonomska politika na aktuelnata vlast, mnogu pove}e od drugi dve pri~ini - {to taa neodgovorna politika ima{e samo 4 godini! A, za 4 godini, sepak, ne moè da se

napravi tolkava {teta, kakva {to gledame denes vo Grcija, {to ne zna~i deka ako prodolì ova u{te nekoj mandat, nema da ne snajde istata sudbina. I, vtorata pri~ina e po~etnata pozicija od koja {to startuva{e ovaa vlada vo 2006 godina. Zna~i, tie zateknaa pozicija na edna dràva so sredeni dràvni finansii, so reguliran nadvore{en dolg, so nizok buxetski deficit, so 1.7 milijardi evra dràvni rezervi, politi~ki stabilna, kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija i neposredno pred vlez vo NATOalijansata. Zna~i, to~no e deka ovaa politika e pogre{na, to~no e deka e neodgovorna, me|utoa, startnata osnova be{e dovolno dobra za da ne moàt za 4 godini da ja dovedat na nivoto na Grcija denes. Bunarxik ostana so dve investicii koi se dojdeni vo vremeto na SDSM. Ima li potreba od "Bunarxik 2"? ... Nie sme vo katastrofalna polo`ba. Nie sme posledni vo Evropa, a posledni sme i od mnogu drugi zemji nadvor od Evropa. êstopati gi slu{ame obrazloènijata deka toa e rezultat na svetskata ekonomska kriza. Toa ne drì. Svetska ekonomska kriza e i za Crna Gora, i za Srbija, i za Bugarija, i za Albanija i za Kosovo, a gledame deka tamu se gradi, se investira i od doma{ni resursi i od nadvore{ni resursi. ... Duri i onie koi {to prethodno bea dojdeni, stanaa meta na neprijatelski ambient i napad od strana na aktuelnata vlast. Gruevski za ~etiri godini pokaà deka e najslab tamu kade {to samiot za sebe tvrde{e deka e najsilen, deka najlo{i rezultati postignuva tamu kade {to i toga{, i u{te se obiduva da go laè makedonskiot narod deka imaat najdobri rezultati. Velat deka po nekakvi metodologii, na primer, na Doing Business, nie sme na treto mesto vo svetot vo sproveduvawe na reformite i toa go koristat kako argument za dobrata ekonomska politika na aktuelnata vlast. I ne kaùvaat, ne mu soop{tuvaat na makedonskiot narod koj e prv, koj e vtor, za da znaeme kaj se nao|ame. Na prvo mesto e Ruanda, na vtoro mesto e Kirgistan. Toga{ moème da ja svrtime rabotava i na sledniot na~in. Duri i Ruanda i Kirgistan se pogolemi reformatori od vladata na Nikola Gruevski. Napomena: “Kapital” napomenuva deka pra{awata ne se postaveni od novinari na na{ata redakcija, tuku se samo preneseni onaka kako {to se formulirani. Napomenuvame i toa deka celiot tekst {to e objaven deneska e redaktiran ...

10 06.05.2010

OP[TESTVO

BITOLSKIOT PLAN ZA KASARNATA DOSTAPEN NA INTERNET etalniot urbanisti~ki plan za kasarnata "Stiv Naumov" vo Bitola op{tinata go stavi na javen uvid na svojata veb-stranica www.bitola.gov.mk “Prvpat se slu~uva urbanisti~ki plan da obezbedi dopolnitelna javnost i transparentnost, bidej}i DUP za kasarnata vo Bitola mo`e da se pogledne i analizira na oficijalnata veb-stranica na op{tinata, kade {to voedno se sobiraat site zabele{ki i sugestii#, poso~uvaat vo bitolskata lokalna samouprava.

Spored predlo`eniot DUP za planskiot period do 2015 godina, vo bitolskata kasarna na povr{ina od 103,5 hektari predvidena e izgradba na objekti od javen karakter, nov plo{tad, tri fontani, socijalni i obrazovni institucii, bazeni, prostor za proektot "Filmski grad", hotel na 14 kata, {iroki ulici, velosipedski pateki i lokacii za privatni ku}i i zgradi.Vo toj mal grad }e ima vidikovec, no na mestoto kade {to be{e predviden, denovive se otkrieni arheolo{ki osta-

toci i tvrdina koi }e mora da se istra`at od stru~ni lica na NU Zavod i Muzej-Bitola, koi voedno donesoa odluka za za{tita na nekolku objekti koi se nao|aat vo krugot na kasarnata, informiraat od lokalnata administracija. So odluka na Ministerstvoto za odbrana, neodamna, pet objekti od kasarnata vo Bitola im bea otstapeni na ministerstvata za vnatre{ni raboti i za obrazovanie i nauka, za nova policiska stanica i univerzitetski kampus.

NAZNA^ENI NOVI DIREKTORI NA JAVNITE GRADSKI PRETPRIJATIJA radot Skopje gi nazna~i novite direktori na javnite gradski pretprijatija. Nov direktor na JP Komunalna higiena e Rakip Do~i, a JP Drisla }e go rakovodi Goran Angelov. Mi{o Nikolov e nazna~en za direktor na Javnoto soobra}ajno pretprijatie-Skopje. Poradi istekuvawe na dogovorot na direktorot na JP Ulici i pati{ta, Ilija Martinovski, za vr{itel na dol`nosta e nazna~en Sini{a Ivanovski, soop{ti presslu`bata na grad Skopje.

Ekonomskite analiti~ari alarmiraat

Dokolku prodolì da se zadolùva, Makedonija }e bankrotira! Dokolku vladata ne prestane da se rasfrla so dràvnite pari i prodolì da se zadolùva, socijalnite fondovi }e kolabiraat, a privatniot sektor }e se najde pred u{te pogolema kriza, predupredija u~esnicite na tribinata “Moè li da ni bankrotira dràvata”

Od po~etokot na godinava se potro{eni 22 milioni evra za obnovuvawe na vozniot park na dr`avnite institucii, a 170 milioni evra za t.n. drugi grade`ni objekti, vo koi najverojatno vleguvaat aktivnostite okolu proektot “Skopje 2014” EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

okolu vnatre{niot i nadvore{niot dolg prodolàt da se zgolemuvaat so isto tempo kako i dosega, i ako dano~nite optovaruvawa na doma{nite kompanii ne se namalat, Makedonija }e go doìvee gr~koto scenario i ekonomijata }e padne vo u{te pogolema kriza. Ova se prognozite na ekonomskite eksperti koi v~era debatiraa na tema “Moè li da ni bankrotira dràvata”, koja ja organizira{e Institutot otvoreno op{testvo. Vo otsustvo na vladini pret-

stavnici i ~lenovi na stopanskite komori, doma{nite eksperti i novinari diskutiraa za tendenciite kon koi se dviì makedonskata ekonomija i konstatiraa deka ekonomskata kriza s$ u{te go trese stopanstvoto. Dràvata mora da gi namali dràvnite rashodi, da vovede rebalans na buxetot i da prestane da investira vo kapitalni proekti {to ne nosat ekonomski pridobivki, se zaklu~ocite na ekspertite. Van~o Uzunov, univerzitetski profesor, veli deka sostojbata vo ekonomijata s$ pove} e se vlo{uva i deka dokolku ne se namalat buxetskite rashodi, mnogu lesno moè da ni se slu~i scenarioto

na Grcija. “Vkupniot vnatre{en i nadvore{en dolg e 2,2 milijardi evra. So zadolùvaweto dràvata ima s$ pove}e problemi za da obezbedi pari za servisirawe na obvrskite i imame tendencija s$ pove} e da se zadolùvame. Zatoa vladata treba da ja smeni politikata, da namali del od rashodite, itno da napravi rebalans na buxetot i da go olesni tovarot na stopanstvoto koe pla}a mnogu visoki danoci”, veli Uzunov. Dokolku vladata ne prestane da se rasfrla so dràvnite pari, socijalnite fondovi } e kolabiraat, a privatniot sektor }e se najde pred u{te pogolema kriza zatoa {to ne }e moè pove}e da go izdrì

pritisokot od pregolemite dava~ki kon dràvata. “Privatniot sektor e visokozadolèn, a vo isto vreme e dano~no preoptovaren zatoa {to toj go polni buxetot. Mnogu firmi se pred realen kolaps zatoa {to dràvata im dolì mnogu pari, a od druga strana gi tera da pla}aat danoci. Nema ni{to antikrizno vo merkite na vladata za ublaùvawe na krizata. Na stopanstvoto treba da mu se dade direktna finansiska pomo{ za da izleze od krizata, zatoa {to realno taa postoi i se prodlabo~uva. Za toa govori i padot na industriskoto proizvodstvo za pove}e od 9% vo prviot kvartal”, izjavi ekonomskiot analiti~ar Den

Don~ev. Ekspertite sovetuvaat da se vodi restriktivna fiskalna politika, a vladata da ne se rasfrla so pari. Samo od po~etokot na 2010 godina se potro{eni 22 milioni evra za obnovuvawe na vozniot park na dr`avnite institucii, a 170 milioni evra za takanare~eni drugi grade`ni objekti vo koi najverojatno vleguvaat aktivnostite okolu proektot “Skopje 2014”. “Makedonskata fiskalna politika e orientirana na sobirawe pari samo od danoci i toa duri dve tretini od prihodite se pribiraat od danok na potro{uva~ka, a mnogu malku od danok na imot i na dohod.

So toa, danocite pa|aat na srednata i niskata klasa. Moè da se slu~i bankrot, no ne na buxetot, tuku na socijalnite fondovi, od koi najzagrozen e zdravstveniot”, veli univerzitetskiot profesor Abdulmenaf Bexeti. Vo poslednite 20 godini, prose~niot ekonomski rast vo Makedonija e 1,2% na godi{no nivo, so {to sme posledni vo regionot. Namesto zadolùvawe za tekovni potrebi i plati za javnata administracija, vladata treba da investira vo kapitalni investicii za razvojni proekti koi na dolg rok vlijaat na zgolemuvawe na ekonomskiot rast, zaklu~ija analiti~arite koi velat deka dràvnite institucii ne treba da gi ignoriraat nivnite zabele{ki.

OP[TESTVO

06.05.2010

PRETSEDATELOT IVANOV NA EVROAZISKI EKONOMSKI SAMIT VO ISTANBUL retsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, deneska i utre }e u~estvuva na 13-ot Evroaziski ekonomski samit vo Istanbul, vo organizacija na fondacijata Marmara. Vo delegacijata se i vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, ministerot bez resor, Hadi Nezir i direktorot na Agencijata za privlekuvawe stranski investicii, Viktor Mizo. Po otvoraweto na Samitot, }e bide dadena ocenka za ener-

getskite strategii i o~ekuvawata vo svetot za i po 2010 godina, za gasovodot Nabuko i negovoto vlijanie vrz Kavkaskiot region, Bliskiot Istok i Centralna Azija. U~esnicite }e diskutiraat za globalnata finansiska kriza, koordinacijata i regionalnata sorabotka, a }e stane zbor i za ekonomijata i turizmot. Temite }e se odnesuvaat na potrebata od proizvodstvo, industrija i tehnolo{ko planirawe i zdravstven turizam na Evroazija. Na Samitot

u~estvuvaat i albanskiot pretsedatel, Bamir Topi; porane{nite pretsedateli na Bugarija, @equ @elev i Petar Stojanov; na Romanija, Jon Iliesku i Emil Konstantinesku; na Turcija, Sulejman Demirel; na Estonija, Arnold Rutel i na Mongolija, Natsagiin Bagabandi; zamenicipremieri i ministri od zemjite od Centralna Azija, Evropa, Bliskiot Istok, Dale~niot Istok, Amerika i Afrika, kako i pretstavnici na 32 me|unarodni organizacii.

AVTOPATITE ]E PO^NAT DA SE GRADAT OD SREDINATA NA 2011 GODINA on sredinata na idnata godina bi trebalo da zapo~ne izgradbata na avtopatite od Koridorot 8 koi vladata odlu~i da gi dade pod koncesija. Spored izjavata na premierot Nikola Gruevski, za prviot paket-pati{ta koi treba da se dadat pod koncesija, a za {to e objaven tender, ima interes i se o~ekuva izgradbata na predvidenite delnici da po~ne vo sredinata na narednata godina. "Tenderot {to e objaven e na samiot fini{ i do krajot na ovoj mesec treba da privr{i. Celta e

da se privle~e koncesioner koj {to }e izgradi pogolem broj avtopatski re{enija, odnosno delot Skopje-Blace, delnicata Kriva Palanka do Romanovce, od GostivarStruga do albanskata granica i Skopje-Miladinovci i delot Sveti Nikole-[tip-Ko~ani", izjavi premierot Gruevski. Stanuva zbor za investicija od 1,2 milijardi evra koja {to }e se realizira otkako }e bide izbran koncesioner.

KONCESIONEROT ENERXI COTER BAU SE @ALI NA ADMINISTRATIVNI PRE^KI

Docni izgradbata na prvite mali hidrocentrali

Namesto da zapo~ne proizvodstvoto na prvite kilovat-~asovi struja u{te pred tri meseci, proektot s$ u{te figurira samo na hartija. Prvata mala elektrana treba{e da proraboti vo fevruari godinava, no grade`nite raboti voop{to ne se zapo~nati KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

vstriskata energetska kompanija Enerxi Coter Bau docni so izgradbata na prvite mali hidrocentrali od 16-te za koi pred re~isi edna godina dobi koncesii za voda. Namesto da zapo~ne proizvodstvoto na prvite kilovat-~asovi struja u{te pred tri meseci, proektot s$ u{te figurira samo na hartija. Minatoto leto, koga pretstavnici na avstriskata kompanija i na vladata gi potpi{aa dogovorite za koncesii, optimisti~ki najavija deka prvata mala elektrana }e proraboti ve}e vo fevruari godinava. No, na teren grade`nite raboti voop{to ne se zapo~nati. Problemot e {to investitorot treba vo rok od edna godina od potpi{uvaweto na dogovorot da po~ne da gradi, za {to ima vkupno tri godini. Ako do sredinata na 2012 godina ne profunkcioniraat site 16 mali hidroelektrani, koi se del od vladiniot paket za izgradba na 400 mali centrali, ministerot za ekonomija Fatmir Besimi najavi kazni za koncesionerot.

ENERXI COTER BAU ]E GO “FA]A POSLEDNIOT VOZ” Pretstavnikot na avstriskiot investitor vo Makedonija,

SAMOIL CELESKI PRETSTAVNIK NA ENERXI COTER BAU “Glavnite problemi dosega se sveduvaa na nepostoeweto na urbanisti~ki planovi za lokaciite kade {to treba da gradime, potoa na kompleksnite proceduri za dobivawe dozvoli za gradewe i nekoi drugi te{kotii. Sega gi finalizirame site proceduri, pa, najverojatno, na po~etokot od letovo }e po~neme da gi gradime prvite dve mali elektrani”.

16 6,5

milioni evra ~inat 16-te mali hidroelektrani

megavati e vkupnata instalirana mo}nost na ovie mali elektrani

Samoil Celeski, docneweto na proektot go opravduva pove}e so administrativnite pre~ki i vremeto potrebno da se kompletira celokupnata dokumentacija. “Nie imavme presmetan rizik deka verojatno }e se soo~ime so svoevidni administrativni pre~ki. Gradeweto na mali hidroelektrani vo Makedonija e prili~no nova praktika i o~ekuvavme deka mo`ebi }e imame odolgovlekuvawe na procesot. Glavnite problemi dosega se sveduvaa na nepostoeweto na urbanisti~ki planovi za lokaciite kade {to treba da gradime, potoa na kompleksnite proceduri za dobivawe dozvoli za gradewe i nekoi drugi te{kotii. Sega gi finalizirame site proceduri i postapki, taka {to, najverojatno, na po~etokot od letovo }e po~neme da gradime, a paralelno }e obezbeduvame grade`ni dozvoli za drugite”, objasnuva Celeski. Toj priznava deka real-

izacijata na ovoj proekt e zabavena pove}e otkolku {to se nadevale, no uveruva deka proektot nema da propadne i deka vo slednite dve godini }e go realiziraat potpi{aniot dogovor so vladata. Celeski dodava deka ve}e ja nabavile opremata za izgradba na elektranite. Site 16 mali hidrocentrali, so vkupna instalirana mo} nost od okolu 6,5 megavat-~asovi, se investicija vredna okolu 16 milioni evra. Spored dogovorot, koj ministerot Besimi i upravitelot na Enerxi Coter Bau, Samoil Celeski, go potpi{aa vo juli minatata godina, za tri godini od denot na potpi{uvaweto investitorot treba da gi proektira i da gi izgradi 16-te mali

NEIZVESNI IPA-FONDOVITE ZA RAZVOJ NA ÔVE^KI RESURSI ladata vo buxetot za 2010 godina ne predvidela dovolno sredstva za razvoj na ~ove~kite resursi, poradi {to Ministerstvoto za trud i socijalna politika ne moè da aplicira za koristewe na sredstva od IPA-fondovite. Zatoa, ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, }e & predloì na vladata so rebalans na buxetot da se zgolemat sredstvata za programata za razvoj na ~ove~ki resursi.

Ovaa godina od buxetot za ovaa namena se oddeleni samo 200 milioni denari (3,2 milioni evra). Za ministerot Bajrami, proektot za samovrabotuvawe e eden od najuspe{nite proekti, za koj gra|anite projavile najgolem interes, i istiot }e prodol`i da se sproveduva i narednata godina. IPA-komponentata za razvoj na ~ove~ki resursi, vo periodot od 2007 do 2009 godina iznesuva vkupno 19,2 milioni evra. Okolu dve tretini od

hidrocentrali po tekot na rekite Vardar, Bregalnica, Strumica i Crn Drim. Koncesiskiot dogovor predviduva Avstrijcite da operiraat so hidrocentralite 20 godini, a potoa da & gi predadat na dràvata. NEIZVESNA E NAVREMENATA REALIZACIJA Deka postoi neizvesnost dali vo slednite dve godini } e se izgradat site 16 mali hidroelektrani ukaùva i faktot {to ovaa kompanija s$ u{te ne podnesla barawe za dobivawe licenca za proizvodstvo na elektri~na energija od obnovlivi izvori do Regulatornata komisija za energetika. “Ne e sporno deka kompanijata moè da po~ne da gi gradi malite hidroelektrani

bez da dobie licenca od nas. No, Zakonot za energetika e deciden, i tamu stoi deka nitu edna kompanija ne mo`e da pu{ti vo upotreba kakov bilo energetski objekt bez da dobie vremena licenca za rabota od Regulatornata komisija za energetika”, objasnuva za "Kapital", Vladimir Gavrilov, ~len na RKE. Toj dodava deka procedurata za izdavawe na ovie licenci ne trae dolgo. DOLGI ADMINISTRATIVNI PROCEDURI Avstriskata Enerxi Coter Bau ne e edinstvenata energetska kompanija koja kako problem gi naveduva dolgite administrativni proceduri. Nekoi investitori duri i se povlekoa od namerata da investiraat poradi ovie

pri~ini. Del od niv se i slovene~kata energetska kompanija Turboinstitut i skopska Toplifikacija, koi kako {to neodamna objavi "Kapital", izlegoa od konzorciumot Mali hidroelektrani delumno poradi dolgite administrativni proceduri. Praktikata go potvrduva dosega{niot vpe~atok deka vladiniot proekt za izgradba na 400 mali hidrocentrali, koj treba da & pomogne na zemjava da go zgolemi doma{noto proizvodstvo na elektri~na energija, a so toa i da go namali skapiot uvoz, go karakterizitaat dolgi i slo`eni tenderski postapki, postojano odlo`uvawe na izgradbata i talkawe vo administrativni lavirinti.

]E SI ODAT SITE DIREKTORI NA BOLNICI KOI PRAVAT ZAGUBI ovie sredstva se nameneti za poddr{ka na programite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

oradi lo{o menaxirawe, Vladata gi razre{i direktorite na Klini~kata bolnica vo Bitola, na Detskata hirurgija vo Skopje, direktorot i Upravniot odbor na psihijatriskata bolnica vo Demir Hisar i direktorot na zdravstveniot dom vo Kriva Palanka. Spored podatocite na Fondot za zdravstvo, bolnicata vo Demir Hisar ima 23.888 denari dolg,

detskata hirurgija ima 19.283 denari, Klini~kata bolnica vo Bitola 50.822 denari, a zdravstveniot dom vo Kriva Palanka nema dolgovi. Site zdravstveni ustanovi vo Makedonija imaat vkupen dolg od 992.676 denari. Premierot Nikola Gruevski na direktorite im pora~a deka kontrolite i vo drugite zdravstveni institucii }e prodol`at. ”Ne e dovolno direktorite da se samo dobri lekari, tie

mora da se i dobri menaxeri. Ovie razre{uvawa se poraka deka nema nikoj da gi za{titi dokolku imaat finansiski zagubi”, izjavi Gruevski. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani najavi deka vo sledniot period }e se razgleduvaat izve{taite od drugite zadol`eni zdravstveni ustanovi, a }e prodol`ele i so ~e{lawe na rabotata i na Upravnite odbori vo bolnicite.

KOMENTARI I ANALIZI

06.05.2010

KOMENTAR NEMA VREME ZA ÊKAWE! o{to samo Makedonija od celiot region ne gradi energetski objekti? Koja e pri~inata {to investitorite gradat vo drugite zemji, ama ne i vo dràvava? So decenii se zboruva kolku e neophodno da rabotime na energetskata nezavisnost i da gradime energetski kapaciteti, ama se ostanuva samo na zbor. So godini ne se mrdna od mrtva to~ka. Dràvata mora da re{i {to & e prioritet - }e gradi ili ne hidro i termocentrali. Odloènata izgradba na 16-te mali hidrocentrali, proekt koj vladata ambiciozno go najavi, pokaùva deka gre{kite se povtoruvaat, a problemite se provlekuvaat. Avstriski investitor, koj pred re~isi edna godina optimisti~ki najavi deka vo fevruari }e gi proizvede prvite kilovati, u{te ne po~nal da gradi. Avstrijcite se àlat na sloèni administrativni proceduri, nepostoewe na urbanisti~ki planovi... i {to u{te ne? Kako problem, ~esto se javuva dràvata koja so birokratskite pre~ki gi odvra}a investitorite. Za volja na vistinata, ni investitorite sekoga{ ne se dovolno posveteni i odgovorni

koga stanuva zbor za realizacija na vetenite investicii. No, i za dvata problemi ima re{enie. Javnata administracija, koja, fakt e deka e nea`urna i haoti~na, mora da se

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

reformira i da se profesionalizira so golemo provetruvawe na kancelariite i od dokumenti i od vraboteni. Neodgovornite investitori, pak, mora da si ja platat cenata na takvoto odnesuvawe, koja mora da bide utvrdena vo potpi{anite dogovori so vladata. S$ drugo zna~i odlo`uvawe na investiciite vo energetikata. A, vo ovaa oblast ve}e nema vreme za ~ekawe.

DOLAROT E BREND – ETE, TOA E TOA ! {te pred nekolku godini, koga nekoj bi pra{al {to bi sakal pove}e - milion dolari ili milion evra, mojot izbor bi bil milion dolari! Iako, toga{ i vo takvi uslovi, evroto i toa kako be{e posilna valuta od dolarot! Sepak, stanuva zbor za bebe-valuta, odnosno u{te nema proodeno za da ovozmoì stabilnost na ekonomijata sostavena od tolku golem broj dràvi kade {to sekoja si vle~e po svoe. Nonsens e Germanecot da mu gi pla}a kreditite na Grkot ili na Portugalecot. Nema tuka polemiki, nema Grci, nema ni Portugalci - ima samo Ameri. Zatoa sega, site onie stopanstvenici koi razmisluvaa vo ovaa nasoka i go “brendiraa” svojot izvoz vo ovaa valuta, sega, a spored analizite i do krajot na godinata, }e gi uìvaat pridobivkite na vakvata nivna odluka. Sto pans tvenicite koi plasiraat proizvodi vo dolari kako valuta, sega moàt da o~ekuvaat pridobivki od toa. Ovie benifiti osobeno }e gi po~ustvuvaat onie koi nabavuvaat surovini vo evra, kade {to poradi stabilnosta na evroto vo odnos na denarot imaat fiksen tro{ok, a istite gi plasiraat vo dolari. Vakvata situacija }e im ovozmoì razvoj na novi

proda`ni strategii. Tie bi mo`ele ili da gi ostavat istite ceni, pri {to bi imale pogolema zarabotka, ili kako vtora opcija, da gi namalat cenite na nivo koe go imale postaveno pred

METODI PENOVSKI ppenovski@kapital.com.mk pen ovski@ ovs ki@ @kappita ital.c l.com. om.mk mk

rastot na dolarot i na toj na~in da go zgolemat svoeto pazarno u~estvo na stranskiot pazar, odnosno da ja zgolemat svojata konkurentnost. Sega e mnogu va`no makedonskite kompanii da ja razberat ovaa pazarna situacija so valutite. Porakite od me|unarodnite finansiski pazari se jasni. Toa e deka s$ se menuva vo od – ni{to ne e isto kako lani ... Evropa, definitivno, e vo te{ka finansiska, pa i politi~ka kriza. Rejtinzite pa|aat – kade sme nie?

ÔVE^KA PERSPEKTIVA a poslednoto berewe grozje – re~isi istovremeno so promocijata na “Ve~no makedonsko vino”, koga be{e prifateno deka negovoto reklamirawe }e bide vrv na nacionalnite prioriteti – vo Makedonija se razgore sporot me|u sopstvenicite na lozjata i vinarnicite okolu cenata na grozjeto. Od makroekonomska gledna to~ka, jasno e deka vo Makedonija ima hiperprodukcija na grozje, no i deka mo}ta i kapacitetite na vinarnicite za prerabotka se mali za da moàt celosno da go iskoristat potencijalot na zemjata. Najta`nata zabele{ka koja moè{e da se slu{ne be{e izjavata deka del od prekrasnoto makedonsko grozje moè da ostane vo lozjata, da zamrzne i da padne na zemja. Da skape, namesto da zableska vo ~a{a od makedonskoto sonce. Za vreme na mojot posleden odmor vo Makedonija, imav zadovolstvo da prisustvuvam na sve~enoto otvorawe na nova makedonska vinarnica. Toa be{e vesela, bez golema pompeznost, a jas bi ja narekol ednostavna proslava, vklu~uvaj}i i osvetuvawe od strana na pop. Vedna{ po nego, simboli~no, be{e istovaren kamion so grozje i taka po~na ra|aweto na novoto crveno vino. Potoa, sopstvenicite i direktorite na gostite so gordost im ja pokaùvaa novata vinarnica. Za mene, najveselo vo taa proslava be{e faktot deka celo vreme go gledav sekoj nareden kamion koj do vrvot be{e natovaren so temnosino, so~no grozje. Nekolku hektolitri sok gi napolnija cisternite za fermentacija, a vedna{ potoa po~na da

zamirisuva na mlado vino. Zgradata na novata vinarnica moè da se vidi oddaleku od avtopatot. Taa e 3-4 kilometri podaleku od arheolo{kata naselba Stobi. Modernata gradba na zgradata so pastelna, portokalovooker boja moè lesno da ja zabeleì sekoj {to pominuva ottamu. Koga nad ekonomski zaspanoto Gradsko bi se namestila kamera koja {to bi snimala od pti~ja perspektiva {to se slu~uva okolu grat~eto po otvoraweto na vinarnicata, a potoa da se pu{ti filmot zabrzano, nesomneno bi moèlo da se vidi kako gradot se razdviùva. Razdviènost vo vinarnicata, ottamu izleguva vino vo {i{iwa, se pojavuvaat novi prodavnici, bidej}i gra|anite pove}e zarabotuvaat. Potoa }e se pojavi nekakov trgovski centar, bidej}i sopstvenicite na prodavnici pove}e }e zarabotuvaat. Istovremeno }e se pojavat i firmi koi }e nagolemo prodavaat razni proizvodi koi mu se potrebni na regionot... Vo ekonomijata poznat e Kejnesoviot model na mnoìtel, koj objasnuva kako se zgolemuva vlijanieto na prviot ekonomski impuls vrz nacionalniot prihod. Ni{to ~udno {to toga{ gradona~alnikot na op{tinata vo izjavite za pe~atot ne ja krie{e radosta za novata grinfild-investicija: }e se namali stapkata na nevrabotenost, posledovatelno }e dojdat i drugi investicii. Mislam deka i administrativcite vo Ministerstvoto za finansii imaat na {to da se raduvaat. Zarabotuva~kata od akcizite e najdobar zagarantiran izvor za polnewe na buxetot vo site zemji vo svetot.

A, novata vinarnica godi{no }e proizveduva okolu 4 milioni litri vino. Po proslavata, gostite bea pokaneti na ru~ek vo lokalniot restoran. Kelnerite brzo donesoa stolici i ~inii polni so lokalni specijaliteti. I ovoj ru~ek, isto taka, be{e slu~uvawe so simbolika: za samo eden den, zarabotuva~kata na restoranot sigurno bila pogolema od nedelnata, a moèbi i mese~nata zarabotuva~ka. So vinarnicata }e privlekuva s$ pove}e gosti, a ponekoga{ i turisti. A, poznato e deka tie sakaat da jadat i da kupuvaat suveniri. Povtorno ne e te{ko da se prognoziraat nizata pozitivni slu~uvawa. Ne znam dali nekoj go preispital potencijalniot efekt od privatnoto investirawe vo razvojot na regionot i vo Makedonija. Bez da se primenuvaat sloèni ekonomski metodi za analiza na kost-benefitot, od prosta ~ove~ka perspektiva moè da se utvrdi deka }e bide pozitiven. Ne znam kolku, i dali voop{to, vladata dava pomo{ ili planira da dava za vakvi razvojni proekti od vinarskata industrija, koi se mnogu zna~ajni za eden region. Dali po primerot na biznis-raj za stranskite investitori, Makedonija sega }e stane raj za makedonskite proizvoditeli na ve~noto makedonsko vino, kako {to e vol{ebno pokaùvano na televiziskite reklami? Novata vinarnica poseduva najmoderni aparati, taa koristi najnova tehnologija i metodi za prerabotka. Zaedno so dolgovekovnite tradicii, dava nade` za novi prekrasni makedonski vina. Na etiketite na {i{iwata stoi silueta na paun koj potsetuva na onoj od

STANISLAV PIGON ekspert za ekonomski razvoj i investicii

arheolo{kiot lokalitet vo Stobi. Paunot e navistina gorda ptica. Taka i vinoto od novata vinarnica stoi gordo, ramo do ramo so onie najdobrite so koi Makedonija moè denes da se pofali. Nekoi od makedonskite vinarnici ve}e postavija visoki standardi, nudej} i kvalitetni vina, dobivaj}i medali i pofalnici na me|unarodniot pazar. Od makroekonomska gledna to~ka, izgradbata na nova vinarnica moèbi samo malku bi gi re{ila razli~nite problemi vo proizvodstvoto i promocijata na makedonskoto vino, no za 500 hektari lozje okolu Gradsko toa e kolosalna promena. Bidej}i, nema ni{to polo{o od soznanieto, vo posleden moment, deka celiot godi{en rod i trud moè da propadne. Ne se znae kolku medali }e dobie vo idnina novata vinarnica na me|unarodnite izlo`bi na vina, no sigurno }e bide pove} e cenet uspehot, iako moèbi u{te nemerliv, za obezbeduvawe novi {ansi za razvoj i prosperitet na regionot. Grozjeto }e se pretvora vo vino. Fakt vaèn i od makroekonomska i od ~ove~ka perspektiva.

14 06.05.2010

FEQTON

FELJTON-23 “Nie sme otvoreni vo vrska so na{ite pravila: ne dobivate besplatna hrana. Ne gi sakame va{ite ~ekirani torbi. Nema da ve smestime vo hotel zatoa {to vi se odlo`il letot. No, patnicite razbiraat deka nie im garantirame najevtini bileti vo Evropa. I deka im garantirame najmalku docnewa, najmalku otka`ani letovi i najmalku zaguben baga`”, istaknuva O’Liri. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ecesijata ispadna dobra rabota za Rajaner Holdings (Ryanair Holdings). Irskata niskotarifna kompanija, najgolema od toj tip vo Evropa, prenese pove}e me|unarodni patnici otkolku koja bilo druga kompanija vo svetot minatata godina. Rastot i silnite profiti }e prodol`at i ovaa godina, osven ako vulkanskata pra{ina od Island ne mu gi pomati smetkite na {efot na

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GL GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTI INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: MAJKL O’LIRI, RAJANER

JA OBO@AVAME RECESIJATA! Rajaner, Majkl O’Liri. ôvekot kogo site go znaat kako kontroverzen, izjavi deka e naludni~avo aviokompaniite da im ispla} aat ot{teta na patnicite zaradi odloènite letovi {to gi predizvika ovaa prirodna nepogoda. Vo intervju za “Vol Strit Xurnal” O’Liri zboruva za rastot vo recesija, za transparetnosta so patnicite i za promenite {to brzo se slu~uvaat vo avioindustrijata. Pred nepolna decenija, O’Liri go primeni modelot na amerikanskata Sautvest Erlajns (Southwest Airlines) vo Evropa, zasnovan na ednostavnost i skromnost za vreme na avionskiot let. Toj napravi biznis-plan koj {to se zasnova{e na ekstremno kratewe na tro{ocite {to dovedoa do namaluvawe na cenite na avionskite bileti do maksimum. Izminatava decenija, Rajaner, koja kotira na wujor{kata berza Nasdak, e postojano edna od svetski najprofitabilnite aviokompanii. Vo 2001 godina, Rajaner stana prvata start-ap aviokompanija {to go zasenila dràvniot avioprevoznik, a vo Irska toa be{e Er Lingus (Air Lingus). Ottoga{ Rajaner vo dva navrati se obide da go kupi Er Lingus koj padna vo dolgovi, a sega drì 29% od nego. O’Liri, koj {to e personifikacija na staroto holivudsko pravilo deka ne postoi ne{to {to se vika lo{ publicitet, postojano gi polni naslovnite stranici so svoite navredi kon regulatornite tela, konkurencijata i dostavuva~ite. Za razlika od direktorite na aviokompaniite koi sekoga{ se trudat da go istaknat glamurot na ovaa industrija, O’Liri go sporeduva letaweto so vozewe vo avtobus. Otkako prisustvuva{e na edna konferencija vo Evropskata unija vo Brisel, kade {to go opi{a planot na EU za transportnata infrastruktura kako “obi~ni gluposti”, O’Liri mu objasni na reporterot na “Vol Strit Xurnal” koi se negovite “ludi” idei, kako {to e pla}aweto za toalet vo avion ili bileti za stoewe. STRAST I KREATIVNOST ZA KRATEWE TRO[OCI O’Liri veli deka negovata kompanija ja oboàva recesijata. “Gi namalivme tro{ocite, gi namalivme cenite i na{iot biznis porasna za u{te 15% i isfrli u{te nekolku konkurenti od igra. Verojatno sme 20-ina godini daleku od to~kata kade {to pove}e ne moète da gi kratite tro{ocite. Isto taka, mora da bidete revolucionerni vo toa”, veli O’Liri. Godinava, toj najavuva u{te poniski tro{oci

MAJKL O’LIRI-“Gi namalivme tro{ocite, gi namalivme cenite i na{iot biznis porasna za u{te 15% i isfrli u{te nekolku konkurenti od igra” za funkcionirawe i odrùvawe na avionite. Kompanijata }e gi namali i tro{ocite za vrabotenite, so toa {to }e gi zamrzne platite. Spored nego, mora da se bide inventiven vo na~inot na koj {to gi kratite tro{ocite. “Kako na primer, pla}aweto za ~ekiraniot baga`. Toa ne be{e zaradi ostvaruvawe nekakov prihod. Celta be{e da se ubedat lu|eto deka treba da gi smenat svoite patuva~ki naviki - da po~nat da patuvaat samo so baga` {to moàt da go ka~at so sebe vo avion. Ova ni ovozmoì da se prefrlime kon 100% onlajn-~ekirawe. Taka, sega pove}e ne ni trebaat {alte-rite za ~ekirawe. Ne ni treba personalot za ~ekirawe. Na patnicite im se dopa|a toa zatoa {to nikoga{ pove}e nema da se zaglavat vo redicata pred {alterot za ~ekirawe. Ova ni pomogna zna~itelno da gi namalime aerodromskite tro{oci i tro{ocite za baga`”, objasnuva O’Liri. Sledna “interesna” ideja {to mu tekna na O’Liri e da napla}a za koristewe na toaletot vo avion. Povtorno veli deka ne mu e celta da profitira od toa. Su{tinata e deka koga }e se napla}a toaletot, pove}e lu|e

}e “zavr{at rabota” vo aerodromskite toaleti pred ili po letot. Toa }e dozvoli da se otstranat dva od trite toaleti vo avionite, da se napravi prostor za u{te {est mesta i }e gi poevtini biletite za u{te 3-4%. “Zna~i, sekoga{ postojat novi na~ini za kratewe na tro{ocite, samo treba da imate malku fantazija i strast za toa”, veli O’Liri. MESTA ZA STOEWE VO AVION!? [to se odnesuva do motiviranosta na negovite vraboteni so strast da gi sproveduvaat negovite idei otkoga im gi zamrznal platite, O’Liri veli deka imaat mnogu pametni, mladi lu|e vo kompanijata, koi {to }e go sfatat kontekstot na ovaa odluka. Vo Irska ima deflacija od 5%, pa O’Liri veli deka tie ne gubat ni{to so namalenata plata. Ona {to toj se obiduva da go napravi e da ne gi namaluva platite ili da otpu{ta lu|e. Misli deka vrabotenite go cenat toa. Predizvikot, spored nego, e sekoga{ da se trudat da generiraat novi idei vo ramkite na kompanijata. Toa go postignuvaat preku otvorena, entuzijasti~ka kultura {to gi ohrabruva lu|eto

da izlezat so ludi idei - {to poludi, toa podobri, veli O’Liri. “Edna takva ideja e da gi izvadime poslednite 10 redici na sedi{ta vo avionot i da stavime ra~ki za drèwe tamu. Vo toj slu~aj, bi imale, 125 sedi{ta za sedewe na sekoj let. No, isto taka bi imale u{te 100 mesta za stoewe. A, uslovot bi bil vakov: ako sakate sedi{te, }e platite 30 evra. Ako sakate da stoite, }e ve ~ini edno evro”, veli O’Liri. Nekoi od inovaciite na Rajaner, kako napla}aweto za hrana i voda i ~ekirawe na torbite, na po~etokot deluvaa {okira~ki, me|utoa sega se ve}e standard. O’Liri smeta deka e mnogu lesno koga si otvoren i fer so patnicite. “Nie sme otvoreni vo vrska so na{ite pravila: ne dobivate besplatna hrana. Ne gi sakame va{ite ~ekirani torbi. Nema da ve smestime vo hotel zatoa {to vi se odloìl letot. No, patnicite razbiraat deka nie im garantirame najevtini bileti vo Evropa. I deka im garantirame najmalku docnewa, najmalku otkaàni letovi i najmalku zaguben baga`”, istaknuva O’Liri.

KOMPANII & PAZARI 15

06/MAJ/2010

1,50

1,44

1,40 1,36 1,33 1,31

NOEMVRI 2009

DEKEMVRI 2009

JANUARI 2010

FEVRUARI 2010

APRIL 2010

MAJ 2010

Od ovaa situacija pogolema korist bi imale izvoznicite koi imaat dogovori sklu~eni vo dolari, bidej}i sega istite bi mo`ele da razvivaat novi proda`ni strategii: Prvo, tie bi mo`ele da gi ostavat istite ceni pri {to bi imale pogolema zarabotka! Vtora opcija e da gi namalat cenite na nivo koe go imale postaveno pred rastot na dolarot, i na toj na~in da go zgolemat svoeto pazarno u~estvo na stranskiot pazar odnosno da ja zgolemat svojata konkurentnost.

DOLAROT STANUVA SE POSILEN

[TO SE DOBIVA, A [TO SE GUBI SO ZASILUVAWETO NA DOLAROT? E METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

vroto vo tekot na nedelava padna pod 1,30 $ vo odnos na dolarot. Padot na ova nivo se slu~uva za prv pat po pove}e od edna godina. Site svetski analizi kako i eksperti ukaùvaat na toa deka glavna pri~ina za momentalnata vakva situacija e optovaruvaweto na evropskata ekonomija so ogromnata pomo{ za izvlekuvawe na Grcija od momentalnata kriza (!?). Poradi site slu~uvawa okolu Grcija i evropskata finansiska kriza, vo tekot na nedelava, evroto padna na najnisko nivo vo odnos na dolarot! Edno evro be{e razmenuvano za 1,2994 $, {to voedno pretstavuva{e negova najniska to~ka vo odnos na nivoto na koe se nao|a{e vo tekot na april minatata godina (2009 godina). Osobeno golem pad se beleì od ponedelnikot navamu koga vo vtornikot edno evro be{e razmenuvano za 1,3004 $ , vo sporedba so 1,3212 $ vo tekot na ponedelnikot. Od minatiot noemvri, pa navamu, pred evropskata i svetskata ekonomija da stanat svesni za gr~kiot dolg i krizata {to toj dolg }e im ja donese, evroto se razmenuva{e za 1,51 $ Evroto za razlika od drugite stranski valuti ima fiksen kurs vo odnos na na{ata valuta - denarot. Ottuka, promenite koi se slu~uvaat na svetsko nivo vo pogled na intervalutarniot odnos evro/ dolar treba da se gledaat samo kako informacija! Tie nemaat nekoe pogolemo vlijanie vo pogled na odnosot evro/denar. Toa go pokaùva

Od “Morgan Stenli”, prognoziraat deka evroto do krajot na godinava }e dostigne nivo od 1,24 $. Ottamu smetaat deka e mnogu te{ko da se proceni dali paketot za pomo{ koj e na masa }e uspee da ja zakrepne gr~kata ekonomija, pa zatoa spored niv najdobro re{enie e da go restruktuiraat dolgot namesto bailout koj se planira. Tie prezciziraat deka evropskite banki koi }e bidat nositeli na gr~kata obvrznica, najmnogu }e bidat na udar od celokupnata sostojba

1,29$ 1,55$

padna cenata na evroto vo tekot na ovaa nedela

platile, i sega{nata cena na dolarot, {to bi bilo negativno dokolku imavme sprotivna situacija odnosno dokolku cenata na dolarot bi bila pomala. POGOLEMA KORIST ZA ONIE KOI IZVEZUVAAT VO DOLARI Momentalniot odnos na evro/ dolar vo na{ata dràva, spored podatocite vo pogled na dvièweto na devizniot kurs kaj NBRM, iznesuva okolu 1,32 dolari za evro {to e za nivo povisoko od momentalnata sostojba na svetsko nivo. Dokolku prodolì ovoj odnos da pa|a, toga{ toa }e ima i zna~itelno vlijanie za makedonskite kompanii i stopanstvoto vo celina. Najgolemi promeni }e imaat onie kompanii koi nabavkata na surovini i plasmanot na tie proizvodi im se vo razli~na valuta. Ako surovinite koi gi nabavuvaat gi pla}aat vo dolari, toga{ finalnite proizvodi }e bidat poskapi! Ova bi vlijaelo vrz

zarabotkata, dokolku istite gi plasiraat vo evra! Vo slu~aj surovinite i finalnite proizvodi da bidat so ista valuta, toga{ toa nema da ima nekoe pogolemo vlijanie. “Vo na{ata kompanija poradi toa {to surovinite koi gi nabavuvame, kako i proizvodite koi gi plasirame se vo ista valuta, promenite vo pogled na odnosot evro/ dolar nema da imaat momentalno golemo vlijanie. Poinakva situacija bi bila dokolku istite surovini odnosno proizvodi se nabavuvani odnosno plasirani so razli~ni valuti”, izjavi @ivko Strezoski zamenikgeneralen direktor i ~len na upravniot odbor na fabrika Karpo{ AD. Pogolema korist bi imale izvoznicite koi imaat dogovori sklu~eni vo dolari, bidej}i sega istite bi mo`ele da razvivaat novi proda`ni strategii. Prvo, tie bi mo`ele ili da gi ostavat istite ceni pri {to bi imale pogolema zarabotka!

Vtora opcija e da gi namalat cenite na nivo koe go imale postaveno pred rastot na dolarot, i na toj na~in da go zgolemat svoeto pazarno u~estvo na stranskiot pazar odnosno da ja zgolemat svojata konkurentnost. “Vo globala, izvoznicite koi plasiraat proizvodi na stranskiot pazar vo dolari, vo start imaat odredeno ceni po koi bi gi plasirale istite. Poradi toa sega tie imaat pogolema zarabotka pri {to koristej}i ja vakvata situacija vo pogled na rast na dolarot mo`e da gi ostavat istite ceni i da zarabotuvaat pove}e ili, pak, da gi namalat istite so cel da bidat pokonkurentni”, veli Pandele Pandeleski izvr{en direktor na Eurotabak. Spored nego, uvoznicite na surovini ili na finalni proizvodi, sega najdobro e da uvezuvaat proizvodi koi se vrzani so evroto bidej}i istite }e bidat poniski za razlika od uvozot na proizvodi vo dolari.

be{e cenata na edno evro vo noemvri 2009

i momentalniot intervalutaren odnos kaj nas kade {to edno evro ima cena od 1,32$. Za razlika od odnosot evro/denar koj e relativno fiksen odnosno ima nekoi nezna~itelni fluktuacii. “Valutata na na{ata dràva e vrzana so evroto pa poradi toa istoto se odrùva relativno fiksno odnosno se gleda toj odnos da bide stabilen. Poradi toa, treba da se pravi razlika me|u odnosot evro/dolar na svetsko nivo so odnosot evro/denar odnosno dolar/denar. Kaj prviot odnos imame stabilen kurs dodeka kaj odnosot dolar/ denar imame fluktuacii koi se pod vlijanie na dvièwata

na svetsko nivo”, ni pojasni pretsedatelot na zdru`enieto na finansiski pazari vo Makedonija, Emil Jakimov. Spored nego, onie stopanstvenici koi plasiraat proizvodi vo dolari kako valuta sega mo`e da o~ekuvaat pridobivki. Dodeka onie koi sega treba da vr{at pla}awa kon stranstvo vo ovaa valuta, dokolku predvreme ne se za{titile, sega bi bile vo mnogu lo{a pozicija. Imeno onie koi pred 3 meseci kupile dolari za da platat pobaruvawe vo stranstvo koe dostasuva so sega{na valuta imaat benifit vo pogled na razlikata me|u cenata na valutata koja toga{ ja

GR^KATA KRIZA GO URIVA EVROTO

Nagliot pad na evroto osobeno zapo~na kako rezultat na evropskite vladi da napravat napori za da se iznajde re{enie za Grcija vo pogled na nejzinata zadolènost. Osobeno padot e zabeleàn po objavuvaweto na paketot merki za pomo{ od nad 110 milijardi evra. Germanija, koja }e go nosi najgolemiot del od finansiskoto optovaruvawe, se o~ekuva ovoj plan da go odobri vo parlamentot do krajot na ovaa nedela. Za razlika od nea 15 drugi evropski zemji vklu~uvaj}i go Me|unarodniot monetaren fond (MMF) s$ u{te se so ispome{ani agendi za spasuvawe na Grcija. Sli~no e i so investitorite koi i ponatamu se zagrièni za sposobnosta na Evropa da im pomogne i na drugite zemji ~lenki na koi moè da im treba pomo{, kako {to e na primer slu~ajot i so Portugalija. Svetskite analiti~ari ne gledaat kraj na padot na evroto. UBS AG, koja ima{e vospostaveno tri mese~na target-cena na nivo od edno evro za 1,30 $, sega otpo~na revizija na ovaa cena. Od druga strana od “Morgan Stenli”, prognoziraat deka evroto do krajot na godinava }e dostigne nivo od 1,24 $. Ottamu smetaat deka e mnogu te{ko da se proceni dali paketot za pomo{ koj e na masa }e uspee da ja zakrepne gr~kata ekonomija, pa zatoa spored niv najdobro re{enie e da go restruktuiraat dolgot namesto bailout koj se planira. Tie preciziraat deka evropskite banki koi }e bidat nositeli na gr~kata obvrznica najmnogu }e bidat na udar od celokupnata sostojba.

16 06.05.2010

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

ZA@IVUVAWE NA PAZAROT NA KAPITAL

POTREBNA E VOLJA OD SITE ZASEGNATI STRANI IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

a neodamne{nata 11-ta Godi{na berzanska konferencija interesna be{e informacijata od gostinot na eden od panelite, bugarskiot minister za finansii, Simeon Djankov. Toj ka`a deka negovata vlada prezema energi~ni ~ekori so cel da go dinamizira doma{niot pazar na kapital, koj, kako i ostanatite regionalni pazari, e zafaten od anemijata predizvikana od aktuelnata ekonomska kriza. Kako prvo, vladata kako glaven akcioner na Sofiskata berza, re{ila da go smeni menaxmentot i da donese kadri so pogolema energija

OSVEN NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE I SEKAKO, TEHNOLO[KITE INOVACII KOI [TO SE VOVEDENI, NA

BERZATA Í SE POTREBNI I NOVI INSTRUMENTI SO KOI BROKERITE ]E MO@AT DA “IGRAAT” I SO TOA DA JA ZGOLEMAT LIKVIDNOSTA, DURI I VO USLOVI NA KRIZA i kreativnost vo pogled na nejziniot ponatamo{en razvoj. Na konferencijata prezentacija ima{e i samiot direktor na Sofiskata berza, Ivan Takev, koj {to ja objasni strategijata za razvoj na ovaa institucija za slednite dve godini. Kako pozna~ajni aktivnosti od toj plan toj gi istakna: podobro korporativno upravuvawe so istite kako i voveduvawe na novata platforma za trguvawe CETRA, podobruvawe na pazarnata infrastruktura, podobruvawe na kliringot i spogodu-

vaweto, izdavawe na novi finansiski instrumenti i podobruvawe na zakonskata regulativa. Spored nego, site ovie promeni sigurno bi go za`iveale pazarot na kapital vo Bugarija, no s$ u{te ne se znae vo kolkava mera i za kolkav period. NOVI INFORMATI^KI TEHNOLOGII ZA BERZANSKO RABOTEWE Site u~esnici na konferenciskite paneli, kade {to se zboruva{e za toa kako treba da se razvivaat regionalnite pazari na kapital, se soglasija deka

BERZANSKI INFORMACII

potrebni se inovacii i novi produkti. Direktorot na Makedonska berza istakna deka ovoj period na zabavena dinamika go iskoristile za ponatamo{no unapreduvawe na pazarnata infastruktura. Vo taa nasoka, vo tekot na minatata godina se doneseni izmeni i dopolnuvawa na pravilata za kotacija. “Vovedovme nekolku krupni izmeni, od koi za istaknuvawe se zadol`itelnoto nazna~uvawe od strana na dru{tvata na lice za kontakt so investitorite, doprecizirawe na obvrskata

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

za izvestuvawe za kupuvawata/prodavawata na akcii od strana na ~lenovite na organite na upravuvawe, objavuvawe na {estmese~ni bilansi na sostojba (dosega se objavuvaa samo godi{ni), objavuvawe na godi{niot izve{taj od strana na site kotirani dru{tva (dosega ova go pravea samo onie na super-kotacija), op{to skratuvawe na rokovite za objavuvawe na finansiskite izve{tai, obvrska za objavuvawe na izvadok od programata za rabota i finansiskiot plan na dru{tvata. Uvereni sme deka ovie novini pove} ekratno }e pridonesat za zgolemuvawe na transparentnosta na kotiranite kompanii i }e im obezbedat na investitorite pove} e podatoci vrz osnova na koi {to }e gi nosat svoite odluki”, istakna [teriev. Toj dodade deka ovoj period go iskoristile i za realizacija na u{te eden golem proekt - voveduvawe na novi informati~ki tehnologii vo berzanskoto rabotewe. Se raboti za lansirawe na novi berzanski produkti i uslugi (produktot BESTNET ANALITIKA i nekolku novi veb-servisi) i menuvawe na BEST-sistemot preku implementacija na nova softverska verzija na trgovskata aplikacija. Toa podrazbira i menuvawe na Pravilata za trguvawe. Novata softverska verzija na sistemot za trguvawe se bazira na t.n. FIX Protocol, {to pretstavuva standardiziran na~in za razmena na paketi na informacii, a se koristi od s$ pogolem broj pazarni u~esnici i ovozmo`uva polesno i poevtino povrzuvawe so drugi finansiski informaciski sistemi. “Implementacijata na ovaa nova tehnologija na Makedonska berza zna~i usoglasuvawe so globalnite trendovi. So realizacijata na ovoj proekt, me|u drugoto, }e se sozdadat site predus-

lovi za po~nuvawe na t.n. trguvawe preku Internet i davawe na elektronski nalozi. Kolku brzo }e zapo~ne da se primenuva vo praktika zavisi isklu~ivo od na{ite ~lenki, iako ne e isklu~eno i Berzata da se vklu~i vo ova”, re~e [teriev. Sekako, osven novite pravila za trguvawe i tehnolo{kite inovacii koi se vovedeni, na & Berzata se potrebni i novi instrumenti so koi brokerite }e moàt da “igraat” i so toa da ja zgolemat likvidnosta, duri i vo uslovi na kriza. Vo ovaa nasoka, aktuelni se problemite so staratelskite smetki koi gi imaat investitorite, neophodnosta od razvoj na portfolio-menaxmentot, razvojot na hex-fondovite kako i instrumentite short selling i day trading. Odgovornosta za ponatamo{niot razvoj na Berzata, sekako deka, ne treba da ja barame samo vo nejzinite redovi. Site u~esnici na pazarot na kapital imaat obvrska pove}e da pridonesuvaat kon zgolemuvawe na atraktivnosta na berzanskoto investirawe. Potrebni se i novi kompanii koi {to }e kotiraat na Berzata, no i novi emisii na akcii od ve}e kotiranite. Komisijata za hartii od vrednost, brokerskite dru{tva, investiciskite fondovi - site zasegnati strani treba da pokaàt pogolema agilnost vo animirawe na investitorite, koi {to pretpo~itaat svoite pari da gi dràt vo bankarski depoziti i drugi konzervativni instrumenti za trguvawe. Kako {to istakna eden od u~esnicite na Berzanskata konferencija, edna desettina od depozitite plasirani vo banki da se prefrli vo porizi~nite finansiski instrumenti, se raboti za 200 milioni evra. A, site znaeme {to zna~i ovaa suma za pazar na kapital so golemina na makedonskiot.

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda-05.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE SOBRANIE NA AKCIONERI NA MAKSTIL ZAKA@ANO ZA 28 MAJ eli~nata kompanija Makstil na 28 maj }e go odr`i godi{noto soobranie na akcioneri. Spored soop{tenieto od kompanijata objaveno na Makedonska berza, na sobranieto akcionerite }e raspravaat po nekolku to~ki. Spored dnevniot red, sobranieto }e treba da odlu~uva za raspredelba na dobivkata ostvarena vo 2009 godina, a, isto taka, e predvideno

06.05.2010

BERZATA SO DVOJNO POGOLEM PROMET VO ODNOS NA VTORNIKOT

da se odlu~uva za godi{nata smetka na dru{tvoto, pri {to treba da se usvoi izve{tajot na revizorskata ku}a. Isto taka, akcionerite treba da odlu~uvaat i za izmena na Statutot na dru{tvoto. Za taa cel, odborot na direktori na Makstil gi povikuva site akcioneri da prisustvuvaat na akcionerskoto sobranie koe {to }e se odr`i na 28 maj vo prostoriite na Ugotur.

o tekot na v~era{niot den na trguvawe vo ramkite na berzata, be{e ostvaren vkupen promet od okolu 51, 3 milioni denari {to e pove}e od dvojniot promet vo odnos na vtornikot. Impuls na vaka ostvareniot promet dade bloktransakcijata na Montana biznis od Bitola vo vrednost od 29,6 milioni denari. Vo pogled na ostanatata struktura na pazarot ostvareni se 19,7

milioni denari na oficijalniot pazar, a na redovniot sli~no kako vo vtornikot ostvaren e iznos od 1,9 milioni denari. Vo pogled na indeksite vo tekot na v~era{niot den na trguvawe beleìme pad kaj site tri indeksa. Indeksot MBI-10 beleì pad od 2,29% zadrùvaj}i se na nivo od 2571,96 dodeka ostanatite indeksi beleàt pad od 1,73% MBID i 0,28% OMB.

KAKO POMINA BERZATA VO APRIL

Re~isi 50% pogolem promet vo odnos na mart 6.25 48%

Vo pogled na ostvareniot promet za istiot period lani berzata bele`i pad od okolu 74%.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o tekot na mesec april ovaa godina, berzata ostvarila promet od okolu 6,25 milioni evra {to e za skoro 48% pove}e otkolku prethodniot mesec koga vkupniot promet na berzata iznesuva{e 4,2 milioni evra. Pri toa, bea napraveni 2.442 transakcii {to e pribli`no isto nivo na transakcii vo pogled na prethodniot mesec koga bea ostvareni okolu 2.428. Pri toa od vkupniot broj na ostvareni transakcii vo tekot na april 2.441se napraveni vo ramkite na klasi~noto trguvawe, a samo edna e blok-transakcija. Vo pogled na bloktransakciite vo mesec mart nivniot broj bil zna~itelno pogolem odnosno bile napraveni 4 vakvi tipovi transakcii. Vrednosta na ovaa edinstvena bloktransakcija vo mesec april bila okolu 912 iljadi evra. Vo pogled na ostanatata struktura od ostvareniot promet vo mesec april na oficijalniot pazar mu otpa|aat okolu 4,5 milioni evra na redovniot pazar okolu 833 iljadi evra, a ostatokot mu otpa|a na gorenavedenata blok-transakcija. Procentualno najgolemiot del od prometot so vkupno 72,08 % mu otpa|a na oficijalniot pazar, potoa 14,59% na blok-transakciite, a 13, 33% na redovniot pazar. Vo pogled na 10-te akcii koi zemale najgolemo u~estvo vo prometot na oficijalniot pazar, samo tri akcii od vkupno destte kotirani dru{tva se karakteriziraat so promet od nad 10%. Toa se akciite na Ko-

milioni evra e vkupniot promet na makedonskata berza za mesec april

pogolem promet vo mesec april vo odnos na mart

43,75%

od celokupniot promet im pripa|a na kompaniite od indeksot MBI-10

mercijalna banka ~ie u~estvo vo prometot iznesuva duri polovina odnosno 52,21%, a po nea doa|aat akciite na Alkaloid i Granit koi ostvarile u~estvo od 17,36% odnosno 10,95% posledovatelno. Najgolem porast od akciite za ovoj period vo odnos na prethodniot mesec, beleì akcijata na Lotarija na Makedonija so rast od 11,11%dodeka najgolemo opa|awe ima akcijata na R@ Ekonomika. Vo pogled na prometot so obvrznici, najgolem promet e napraven so obvrznicata od poslednata devetta emisija pri {to e ostvaren promet od 1,2 milioni evra. PAD NA TRITE INDEKSI VO ODNOS NA MART Vo pogled na indeksite, prometot ostvaren so akciite na dru{tvata koi go so~inuvaat MBI-10 u~estvuva so skoro 43,75% vo celokupniot promet ostvaren na Makedonska berza. Vo mesec april, ovoj indeks beleì pad od 1,95% vo odnos na prethodniot mesec zadrùvaj}i se na nivo od 2657,13 indeksni poeni. Sli~no e i so ostanatite indeksi. MBID beleì pad od 6,44% zadrùvaj}i se na nivo od 2849,31 indeksni poeni. OMB za razlika od nego beleì poblag pad od 1,14% zadrùvaj} i se na nivo od 108,82 indeksni poeni. Vo pogled na u~estvoto na stranski investitori vo vkupniot promet na berzata na stranata na kupuvawe nivnoto procentualno u~estvo iznesuva 29,6% od koi 6% stranski fizi~ki lica i 23,6% stranski pravni lica. Na stranata na proda`ba, ovoj procent e 21,35% od koi 5,83% stranski fizi~ki

lica i 15,52% stranski pravni lica. Procentualno, stranskite investitori na berzata u~estvuvale so 19,18% {to e za 0,19% pomalku vo odnos na mart koga nivnoto u~estvo iznesuvalo 19,37%. MN. Lani vo istiot period ostvaren promet od 24,7 milioni evra Vo pogled na ostvareniot promet za istiot period od lani, berzata bele`i pad od okolu 74%. Lani ovoj period berzata ostvarila promet od 24,7 milioni evra {to e golema razlika vo odnos na ovogodine{niot od samo 6,25 milioni evra. Ovaa golema razlika e kreirana zaradi golemiot iznos na ostvarenite bloktransakcii koi lani iznesuvale 19,2 milioni evra. Vo pogled na ostanatite delovi od strukturata na prometot bele`ime sli~nosti so ovogodine{niot za mesec april. Imeno na oficijalniot pazar bil ostvaren promet od 4,2 milioni evra {to e duri za 6% pomal vo odnos na godine{niot za mesec april. Na redovniot pazar sostojbata e malku poinakva odnosno lani vo ovoj period berzata ostvarila promet od 1,2 milioni evra dodeka godinava toj iznos e 833 iljadi evra odnosno imame pad od okolu 30%. Vo pogled na berzanskite indeksi vo mesec april ovaa godina nivniot iznos e daleku pogolem vo odnos na istiot period lani so isklu~ok na OMB indeksot koj e na pribli`no isto nivo. Vo pogled na u~estvoto na stranski investitori nivnoto u~estvo za 2009 godina bilo 20,46% {to e za nijansa pove}e otkolku ovoj period godinava.

KOMPANII & PAZARI

18 06.05.2010 DVOJNO PONISKA MESE^NA PRETPLATA ZA NOVITE KORISNICI NA VIP ite novi postpejdkorisnici {to } e sklu~at dogovor na 24 meseci so mobilniot operator VIP }e dobijat mese~nata pretplata po dvojno poniski ceni do krajot na tekovnata godina. Promocijata va`i za site pretplati od portfolioto „VIP smart” („Smart HS”, „Smart S”, „Smart M”, „Smart HL” i „VIP supersmart”), pri {to popustot go dobivaat bez dopolnitelna

aktivacija. Vo isto vreme, korisnicite dobivaat i dopolnitelni 0 denari za razgovori vo mre`ata na VIP i telefonski aparati po najpovolni ceni. Ponudata e validna za site novi korisnici, kako i za postojnite VIPkorisnici, koi }e ja iskoristat uslugata za prefrlawe od pripejd vo postpejd, }e go

obnovat postojniot dogovor ili, pak, }e se prefrlat vo mre`ata na VIP.

SMENET ^LEN NA NADZORNIOT ODBOR NA MEPSO azre{en eden ~len na nadzorniot odbor na MEPSO. Spored objavata vo Centralniot registar, AD za prenos na elektri~na energija i upravuvawe so elektroenergetskiot sistem (MEPSO) izvr{ila promena na organ na upravuvawe. Pri toa e razre{ena Gordana Ko`uvarovska od pozicijata ~len na Nadzoren odbor na kompanijata. Podatoci za toa koj }e bide imenuvan na ovaa pozicija

nema. A.D. Makedonski elektroprenosen sistem operator ili skrateno MEPSO e operator na elektroprenosniot sistem vo Makedonija i akcionersko dru{tvo vo sopstvenost na dr`avata. Proizlezeno e od porane{noto „Elektrostopanstvo na Makedonija”, kako del koj se bavi isklu~ivo so prenos na elektri~na energija. Ostanatite dva dela se ELEM (proizvodstvo) i EVN (distribucija).

INICIJATIVA ZA NAMALUVAWE NA BROJOT NA NERABOTNI DENOVI

KOMPANIITE SE @ALAT NA GOLEMI ZAGUBI PORADI PRAZNICITE

Firmite vo Makedonija se `alat deka brojnite nerabotni denovi vo tekot na godinata mu {tetat na biznisot. Organizacijata na rabotodava~i bara od vladata izmeni vo Zakonot za praznici, a Konfederacijata tvrdi deka ne se neophodni zakonski izmeni za nadminuvawe na ovoj problem

nerabotni denovi ima vo Makedonija vo tekot na godinata

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

rganizacijatana rabotodava~i na Makedonija bara izmeni vo Zakonot za praznici i namaluvawe na brojot na nerabotni denovi. Pri~ina za vakvite barawa se dopolnitelnite tro{oci na firmite poradi prodol`enite vikendi i nemo`nosta da se pridr`uvaat na svoite rabotni planovi. Rabotodava~ite tvrdat deka na ovoj na~in se ote`nuva nivniot odnos so stranskite partneri poradi ~estoto nesovpa|awe na

katoli~kite so pravoslavnite praznici. Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija, vo koja ~lenuvaat Granit, konfekciite Moda i Pelister, fabrikata za ~evli Bargala, Komuna, Skopski pazar, Tetan, Klasterot za tekstil i drugi, vo dopisot do vladata bara sredba na koja na zaedni~ka masa }e gi iznesat konkretnite predlog-izmeni vo postojniot Zakon. Soglasno Zakonot za praznici, vo 2010 godina ima vkupno 27 nerabotni denovi. Od niv,11 se odnesuvaat na site gra|ani, pet na gra|anite so pravoslavna veroispoved, tri na katolicite i po eden den na u{te osum etni~ki zaednici.

Vo sosedna Srbija, na primer, nerabotno se praznuvaat tri dr`avni i dva verski praznici, pri {to ~etiri verski se praznuvaat zavisno od `elbata i potrebite na rabotodava~ite. Od Konfederacijata na rabotodava~i velat deka nema potreba od zakonski izmeni. "Se soglasuvam deka ima pregolem broj nerabotni denovi. Postojat posebni uredbi so koi se reguliraat neodlo`nite rabotni procesi za vreme na praznik, poradi {to smetame deka zakonski izmeni ne se neophodni", objasnuva Mile Bo{kov od Konfederacijata. I od Sojuzot na stopanski komori (SSK) se

TURISTI^KATA PONUDA NA BILBORDI VO SRBIJA, BUGARIJA, ALBANIJA, SLOVENIJA, KOSOVO I RUSIJA akedonija kako turisti~ka destinacija i godinava }e bide promovirana na stotici reklamni bilbordi postaveni na lokacii niz glavnite gradovi na dr`avite od regionot. “Ovogodine{nata reklamna kampawa, koja e prodol`enie na minatogodi{nata, }e po~ne na 10 maj, a vo nejzini ramki }e bidat opfateni

Tirana, Belgrad, Sofija, Qubqana, i za prvpat Pri{tina” izjavi direktorot za promocija i poddr{ka na turizmot, Zoran Strezoski. Toj najavi deka od godinava reklamni bilbordi }e bidat postaveni i vo glavniot grad na Rusija, od kade {to se o~ekuvaat prvite ~arter-letovi so ruski turisti, koi }e letuvaat vo Makedonija od

krajot na juni do krajot na avgust. Sloganot na ovogodine{nata bilbordkampawa }e bide „Makedonija-patuvawe niz vremeto”, osmislena po primerot na golemite turisti~ki destinacii. O~ekuvame Makedonija preku ovaa kampawa da se etablira kako turisti~ki brend vo sosedstvoto, osobeno vo targetiranite dr`avi, istakna Strezoski.

soglasuvaat deka brojot na nerabotni denovi mora da se namali. Poradi s$ po~estite komentari i zabele{ki od nivnite ~lenki, naj~esto povrzani so proizvodstvenite procesi na firmite, predlagaat rabotata da ne se prekinuva za vreme na praznik, tuku rabotnicite da dobivaat soodveten pari~en nadomest ili slobodni denovi. [TO VELAT POLITI^ARITE? I politi~arite se soglasuvaat deka brojot na nerabotni denovi vo Makedonija e pregolem. No, nemaat zaedni~ki stav okolu mo`nite re{enija. "Ubavo e da se slavat praznicite, ne go osporu-

vam toa. Sepak, tie pauzi go ote`nuvaat raboteweto vo koj bilo sektor. A, potreben e i malku povisok kriterium za prioritet koga se vo pra{awe nerabotnite denovi. Na primer, pologi~no e vtori maj i vtori januari da bidat slobodni, namesto nekoi drugi denovi koi se bez osobeno zna~ewe, a, sepak, se nerabotni", veli Flora Kadriu, pratenik od Nova Demokratija. Jani Makraduli od SDSM gi poddr`uva stopanstvenicite. Spored nego, pri~inata za nepotrebnite slobodni denovi le`i vo politikata. "Vo Makedonija premnogu se praznuva, a poradi politi~ki odluki na vla-

data, trpi stopanstvoto. Firmite ne moàt da si podgotvat ni raboten plan", izjavi toj za "Kapital'. Spored Aleksandar Spasenovski, pratenik na VMRO-DPMNE, brojot na nerabotni denovi nema nekoe osobeno vlijanie vrz rabotata na makedonskite kompanii. "Treba da se ima razbirawe za barawata na del od stopanstvenicite, no va`no e da se napomene deka brojot na nerabotnite denovi ne e vo korelacija so produktivnosta i profitot na kompaniite. Treba da se zemat predvid i drugi interesi - dràvni i interesi na gra|anite i etni~kite zaednici, nasproti onie na kompaniite ili rabotnicite, koi moèbi sakaat da ima pove}e nerabotni denovi", objasnuva Spasenovski.

PROMENA NA UPRAVITEL VO SEAVUS akedonskata IT-kompanija SEAVUS izvr{i promena na upravitel. Spored objavata na Centralen registar, dru{tvoto za informati~ka tehnologija SEAVUS izvr{i promena na ovlasteno lice. Pritoa, od pozicijata upravitel-ekonomist e smenet Vasil Gocevski, a na negovo mesto e nazna~ena Kristina Cvetanov. Spored informacijata na veb-sajtot na kompanijata, Gocevski raboti kako operativen direktor vo kompanijata. SEAVUS po~na da raboti vo 1999 godina vo Skopje, a se zanimava so inovacii vo sferata na IT-uslugi, proekti od oblasta

na telekomunikaciite i informati~kata tehnologija, proizvodstvo i razvoj na softver, a prisutni se i vo makedonskiot mediumski prostor.

KOMPANII & PAZARI NEPROMENET INDEKSOT NA CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI VO APRIL, SPOREDENO SO MART ndeksot na cenite na ugostitelskite uslugi vo april godinava e na isto nivo vo sporedba so prethodniot mesec, stoi vo najnovite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika. Namaluvawe od 0,1% e zabele`ano samo vo grupata bezalkoholni pijalaci. Indeksot na cenite, pak, na ugostitelskite uslugi vo april godinava, vo sporedba so istiot mesec lani, e zgolemen za 0,4%. Vo istiot period, registrirano e namaluvawe od 3% kaj indeksot na bezalkoholnite pijalaci. Indeksot na cenite na ugostitelskite uslugi vo periodot januari-april, sporedeno so istiot kvartal lani, e zgolemen za 1,1%.

06.05.2010 POVIK DO KOMPANIITE DA SE IZJASNAT ZA PRE^KITE VO TRGOVIJATA SO HRVATSKA

topanskata komora na Makedonija gi povikuva makedonskite kompanii da dostavat predlozi za poednostavuvawe i eliminirawe na administrativnite pre~ki vo trgovijata so Hrvatska. Po dostavuvaweto na ovie predlozi, na pretstojniot sostanok na makedonskohrvatskata rabotna grupa, koj }e se odr`i vo naredniot period, }e bidat diskutirani i razgleduvani pra{awa

povrzani so unapreduvaweto na trgovskata razmena, sogleduvawe na sorabotkata na makedonskite i hrvatskite kompanii i problemite so koi se soo~uvaat pri nivnoto rabotewe. Spored soop{tenieto od Komorata, posebno vnimanie }e se posveti na identifikuvawe na netarifnite barieri na slobodniot protok na stoki me|u Makedonija i Hrvatska vo soglasnost so CEFTA.

Grupacijata EOS go prezede True North AR vo SAD d 30 april 2010 godina, internacionalnata Grupacija EOS, del od Grupacijata OTTO, a prisutna i vo Makedonija preku regionalnata kompanija EOS Matrih, go prezede 100% udelot vo amerikanskata kompanija True North AR, LLC. Osnovana vo 1968 godina, True North AR nudi re{enija za razvivawe na prihodi od zdravstvena za{tita i uslugi za naplata na pobaruvawata na okru`nite i op{tinskite sudovi, sojuznata vlada, kako i na ostanatite subjekti od javniot i privatniot sektor. Hans-Verner [erer, pretsedatel na bordot na direktori vo Grupacijata EOS, istakna: "So ovaa investicija, Grupacijata EOS u{te pove}e ja zacvrsti svojata pozicija na pazarot vo SAD me|u kompaniite koi nudat uslugi od oblasta na upravuvawe so pobaruvawa. Prezemaweto ja ispolni komponentata na geografskata strategija na kompanijata, koja vklu~uva prisustvo i na zapadnoto krajbre`je na SAD (Kalifornija)". [erer dodade: “Kompanijata ima visokoprofitabilna dejnost. So ovaa zdelka nie go zgolemuvame na{iot prihod. Isto taka, go unapreduvame stepenot na na{ite uslugi i ve}e vospostavenite delovni

odnosi na EOS vo SAD.” Dopolnitelno, ekspertite od ovaa oblast se priklu~ija vo edna od postoe~kite podru`nici vo SAD, EOS CCA. Vo ramkite na ovaa investicija, EOS prezede 120 vraboteni od True North AR, pove}emina od niv vraboteni vo kancelariite vo Novato i Sakramento vo Kalifornija. Glavniot izvr{en director, Manoj [arma, }e ostane na svojata pozicija.

PRILAGODENI I INTEGRIRANI FINANSISKI USLUGI Grupacijata EOS e vode~ki internacionalen dostavuva~ na uslugi po merka, pokrivaj}i go `ivotniot ciklus na delovniot odnos so klientot – od steknuvawe na klienti, do procesirawe na elektronsko pla}awe, naplata i otkup na pobaruvawa. Osnovnata dejnost na Grupacijata EOS e upravuvawe so pobaruvawa. EOS e obvrzan na visoki standardi vo naplatata na pobaruvawa za da gi za{titi kreditorite i potro{uva~ite. So pove}e od 4.000 vraboteni vo pove}e od 40 podru`nici, EOS opslu`uva 20.000 klienti vo pove}e od 20 zemji {irum svetot. Vo Makedonija e prisutna preku kompanijata EOS Matrih, koja & pripa|a istovremeno na tesno prepletenata regionalna

So pove}e od 4.000 vraboteni vo pove}e od 40 podru`nici, EOS opsluùva 20.000 klienti vo pove}e od 20 zemji {irum svetot. Vo Makedonija e prisutna preku kompanijata EOS Matrih, koja & pripa|a istovremeno na tesno prepletenata regionalna mreà na globalnata Grupacija EOS mreà na globalnata Grupacija EOS. Preku kancelariite vo Atina, Sofija, Skopje i Belgrad, EOS Matrih obezbeduva prilagodeni i integrirani finansiski re{enija za privatni klienti i za kompanii. “Koga }e se spomene imeto EOS Matrih Makedonija, prvata asocijacija za ovaa kompanija e naplata na dolgovi. No, biznisot na

ovaa firma, koja e vo ramki na me|unarodnata Grupacija EOS, e mnogu pove}e od toa. Toj e sostaven od ~etiri grupi uslugi. Toa se obrabotka i razmena na informacii za kreditni rizici; posreduvawe vo naplata na pobaruvawa; upravuvawe so likvidnost – otkup na dolgovi i factoring; i procesirawe na elektronski pari~ni

transakcii. Ova zna~i deka Grupacijata EOS so svoite uslugi go pokriva celiot `ivoten ciklus na kakva bilo forma na kreditna transakcija. Od identifikuvawe na rizikot vo fazata na sklu~uvawe na krediten aran`man, kontrola na obrtot na pobaruvawata, prezemawe na rizikot so otkup na dolgot ili fakturite i elektron-

ski sistem za fakti~ko izvr{uvawe na kakva bilo uplata. Vo Makedonija, EOS obezbeduva 2 grupi na uslugi. Posreduvawe vo naplata na pobaruvawa i finansiski uslugi na otkup na dolgovi i faktoring”, veli Stoj~e Taskov, generalen direktor na EOS Matriks Makedonija i regionalen direktor na Grupacijata EOS za Balkanot.

20 06.05.2010

BANKI I FINANSII

EVROPSKATA KOMISIJA PROGNOZIRA RAST OD 1,3% ZA MAKEDONIJA akedonija godinava }e zabele`i ekonomski rast od 1,3%, a vo 2011 godina toj }e se iska~i na 2%. Ova se naveduva vo proletnata ekonomska prognoza na Evropskata komisija (EK), objavena deneska vo Brisel. Spored istiot izvor, stapkata na inflacija godinava }e iznesuva 1,3%, a idnata godina }e bide 2%. Nevrabotenosta, spored prognozata na EK, od godine{nite 31,7%, dogodina } e se namali na 31%. Deficitot vo platniot bilans godinava

}e iznesuva 6,2% BDP, a vo 2011 godina }e se zgolemi na 7,9% BDP.Vo procenkata na EK za Makedonija se naveduva deka ekonomskata kriza ostavila skromni posledici na doma{nata ekonomija, koja lani imala negativna stapka na rast od 0,7%. Glavni dvigateli na rastot godinava }e bidat li~nata i javnata potro{uva~ka, dodeka izvozot }e ostane slab, a se o~ekuva deviznite doznaki od stranstvo da se iska~at na 18% BDP.

PRODADENI ZAPISI VO VREDNOST OD 44 MILIONI EVRA ladata deneska odnovo se zadolì na doma{niot pazar prodavaj}i dràvni zapisi vo vrednost od 44 milioni evra. Ministerstvoto za finansii preku aukcija na {estmese~ni dràvni zapisi so devizna klauzula v~era gi prodade ponudenite hartii od vrednost so vkupen iznos od 2.723.870.000 denari. Vo sopstveni~kata struktura na {estmese~nite zapisi, bankite u~estvuvaa so 67,55%, a klientite so 32,45%. Min-

isterstvoto informira deka sostojbata so emituvani dràvni zapisi iznesuva 12,8 milijardi denari, a na {estmese~nite zapisi 10,7 milijardi denari. [estmese~nite zapisi se prodadeni po kamatna stapka od 4,99%. Od po~etokot na godinava, Vladata sekoj mesec redovno odrùva aukcii na dràvni zapisi, a nekolku dena po nivnoto odrùvawe se delat platite na najgolem broj od buxetskite korisnici.

31.1

milioni evra dosega se odobreni od kreditnata linija od EIB

ALEKSANDAR STANOJKOVSKI

^ETVRTA TRAN[A OD KREDITNATA LINIJA ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA

ZGOLEMEN E INTERESOT ZA KREDITI OD EIB ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

olem e interesot na kompaniite za koristewe na kreditot od 100 milioni evra od Evropskata investiciska banka (EIB) za poddr{ka na malite i sredni pretprijatija. Spored Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj (MBPR), preku koja se plasiraat kreditite, za nepoln mesec pristignale 15 barawa. So toa e ispolnet kvorumot od tri milioni evra, {to e uslov za da se povle~e edna od tran{ite na ovaa kreditna linija. Od razvojnata banka velat deka s$ odi spored procedura i deka sekojdnevno pris-

Spored Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj (MBPR), preku koja se plasira kreditnata linija za mali i sredni pretprijatija na Evropskata investiciska banka (EIB), za nepoln mesec pristignale 15 barawa. So toa ve}e e ispolnet kvorumot od tri milioni evra, {to e uslov za da se povle~e edna tran{a.

tignuvaat kreditni barawa do niv. Od po~etokot na april, kako edna od antikriznite merki, be{e odlu~eno kamatnata stapka na ovie krediti da bide limitirana na 6%, so cel da se zgolemi interesot za nejzino koristewe. "Ima golem interes od kompaniite za kreditnata linija. Za nepoln mesec se podneseni kreditni barawa od kompanii pove} e od tri milioni evra i ve}e ima mo`nost za

da se povle~e ~etvrtata tran{a", veli Aleksandar Stanojkovski, direktor za kreditirawe vo MBPR. S$ u{te ne e utvrden to~niot datum koga }e bide povle~ena tran{ata, no se pretpostavuva deka toa }e bide do krajot na mesecot. "Podneseni se barawa od 15 kompanii i o~ekuvame ovoj broj da se zgolemi. S$ u{te pregovarame so bankite i spored barawata koi pristignuvaat vo

naredniot period, treba zaedno da odlu~ime koga }e ja povle~eme ~etvrtata tran{a. Praktikata dosega ka`uva deka edna tran{a e mnogu pogolema od minimumot od tri milioni evra i dostignuva i do 20 milioni evra, a se povlekuva na period od mesec i polovinaâ&#x20AC;? veli Stanojkovski. Ako se zeme predvid deka poslednata be{e povle~ena na 16 april, toga{ najverojatno do kra-

DIREKTOR NA KREDITIRAWE VO MBPR Okolu 70% od dosega podnesenite barawa za ~etvrtata tran{a se za investiciski krediti, a ostanatite 30% se krediti za obrtni sredstva. Za nepoln mesec se podneseni kreditni barawa od kompanii vo vrednost pogolema od tri milioni evra i ve}e ima mo`nost za da se povle~e ~etvrtata tran{a. jot na mesecot bi trebalo da bide povle~ena ~etvrtata tran{a. NAJGOLEM INTERES ZA INVESTICISKI KREDITI Kako {to pokaà i dosega{nata praktika kaj kompaniite, s$ u{te imaat golem interes za investiciski krediti. â&#x20AC;&#x153;Okolu 70% od dosega podnesenite barawa za ~etvrtata tran{a se za investiciski krediti, a ostanatite 30% se krediti za obrtni sredstvaâ&#x20AC;? objasnuva Stanojkovski. Ova pokaùva deka, i pokraj krizata i namalenata likvidnost, kompaniite sakaat da investiraat. Dosega se odobreni vkupno 31,1 milioni evra vo tri tran{i. Vo prvata tran{a bea odobreni 12,5 milioni evra za 35 proekti. Vo vtorata tran{a bea poddràni 33 proekti so vkupna vrednost od 7,2 milioni evra. Tretata tran{a, koja pomina pred nekolku nedeli, iznesuva{e 11,4 milioni evra i bea poddràni vkupno 47 proekti. Site ovie 115 proekti predviduvaat otvorawe na 1.126 novi rabotni mesta. Najgolem

75%

od odobrenite krediti se za investiciski proekti na kompaniite

115

proekti dosega se odobreni vo trite tran{i koi po~naa da se plasiraat od krajot na dekemvri minatata godina

del od odobrenite barawa, odnosno 75%, se za investiciski krediti so rok na otplata od pet godini, a ostanatite 25% se za krediti za trajni i obrtni sredstva so rok na otplata od tri godini. Na poslednata otvorena vladina sednica, odràna na po~etokot na minatiot mesec, vicepremierot Vladimir Pe{evski najavi deka kreditite od EIB }e moàt da se dobivaat so fiksna kamatna stapka od 6%. Toj objasni deka e napraveno malo odloùvawe vo delot na izmenite kaj kreditnata linija od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, odnosno vo delot na vtoriot paket antikrizni merki i kreditnata linija od Evropskata investiciska banka od 100 milioni evra. "Ve}e e zgolemen interesot za kreditite od EIB, a ovie parametri kaùvaat deka krizata po~na da olabavuva. Ima pozitivni signali koi davaat nade` deka vo naredniot period }e imame eden pozitiven proces vo odnos na bankarstvoto i kamatite", izjavi toga{ Gruevski. Predvideno e vkupno planiranite 100 milioni evra krediti da se iskoristat do sredinata na slednata godina.

BANKI I FINANSII

06.05.2010

PREZENTACIJA NA BIZNIS-PAKETITE NA PROKREDIT BANKA rokredit banka deneska vo hotelot "Epinal" vo Bitola organizira biznis-koktel "Vreme e za biznis". Celta na bizniskoktelot e site klienti i delovni partneri na bankata da se informiraat za novite biznis-paketi na Prokredit banka. Na biznis-koktelot so svoj {tand }e u~estvuva i Stopanskata komora na Makedonija, kade {to site zainteresirani }e imaat mo`nost

TK Banka vo prviot kvartal na 2010 godina, sporedeno so prviot kvartal na minatata godina, uspea da ja namali zagubata za 72%. Neto-zagubata na bankata vo prviot kvartal godinava iznesuva 129 iljadi evra i e zna~itelno namalena sporedeno so istiot period minatata godina koga neto-zagubata na bankata, kako rezultat na finansiskata kriza iznesuva{e 452 iljadi evra. Spored nerevidiraniot bilans na uspeh, bankata vo prvite tri meseci od 2010 godina ostvarila rast na netooperativniot prihod od 1,7 milioni evra, {to e za 633 iljadi evra i pretstavuva rast od 56% sporedno so istiot period vo 2009 godina . RAST NA PRIHODITE OD KAMATI Ostvarenite neto-prihodi od kamati vo prviot kvartal od 2010 godina iznesuvaat 851 iljadi evra i beleàt zgolemuvawe od 8,57% vo odnos na istiot period minatata godina. Neto-prihodite od provizii i nadomestoci vo istiot period iznesuvaat 351 iljadi evra i vo odnos na istiot period minatata godina se zgolemeni za 56,24%. Ostvareniot neto-pozitiven efekt od kursni razliki iznesuva 42 iljadi evra i e namalen za 49% vo odnos na istiot period minatata godina. Vo odnos na biznis-planot na bankata za prviot kvartal od 2010 godina, kaj neto-kursnite razliki istiot e ostvaren so 102%. Ostanatite prihodi od redovnoto rabotewe na Bankata beleàt zna~itelen porast vo odnos na istiot period od minatata godina i iznesuvaat 50,8 iljadi evra. Vo odnos na rashodite, pak, operativnite tro{oci vo prvoto tromese~je iznesuvaat eden milion evra i sporedeno so istiot period lani beleàt namaluvawe od 151 iljadi evra {to, pak, pretstavuva pad od 12,24%. Od aspekt na finansiskiot plan za 2010 godina, kaj operativnite tro{oci se beleì ostvaruvawe od 98%, odnosno 2% za{teda. â&#x20AC;&#x153;Poradi uslovite vo koi se raboti, kako i prodlabo~uvaweto na krizata vo neposrednoto opkruùvawe i pokraj podobruvaweto vo naplatata na krajot od kvartalot, Bankata odlu~i za dorezervirawe na kreditnoto portfolio so cel namaluvawe na rizicite, {to rezultira{e zgolemuvawe na stavkata Ispravka na vrednosta za 462 iljadi evra vo odnos na istiot kvartal minatata godina, {to pretstavuva 95% ostvaruvawe na finansiskiot plan, odnosno 5% pomalku od planiranotoâ&#x20AC;?, soop{tuvaat od bankata.

SOSIETE @ENERAL ]E PRETRPI [TETA OD TRI MILIJARDI EVRA PORADI GR^KATA KRIZA

da se zapoznaat so mo`nostite i uslugite koi {to im gi nudi Komorata na kompaniite. Na nastanot, pokraj generalniot direktor na Prokredit banka, Jovanka Joleska-Poposka, }e prisustvuvaat i menaxerite na bankata za korporativni klienti. Prokredit banka e prisutna na makedonskiot pazar od juni 2003 godina. Osven vo Skopje, bankata ima svoi filijali vo pove}e gradovi niz dr`avata.

TTK BANKA JA NAMALI ZAGUBATA ZA 72%

rancuskata banka Sosiete èneral (Societe Generale SA) deneska objavi deka rizicite na koi e izloèna poradi dol`ni~kata kriza na Grcija se procenuvaat na tri milijardi evra. Bankata soop{ti i deka gi zaostrila uslovite za dodeluvawe na krediti. Sosiete èneral naveduva deka vo prviot kvartal od godinava e pogodena

od finansiskata kriza prvenstveno poradi Geniki Bank Grcija (Geniki Bank Greek), kade {to francuskata banka e mnozinski sopstvenik. No, i pokraj toa, vo prviot kvartl od godinava ~istata zarabotka na Sosiete `eneral se zgolemila do 1,06 milijardi evra. Francuskata banka Sosiete `eneral e sopstvenik na Ohridska banka.

17.03.2010 21

22 06.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VO BUGARIJA SE PRISUTNI 16% OD SVETSKITE TRGOVSKI SINXIRI o Bugarija se prisutni 16% od svetskite trgovski sinxiri, a izminative godini svoi hipermarketi otvorile Pikadili, Kerfur, Peni market, Kauflend i drugi, soop{ti konsultantskata kompanija Ri~ard Elis. Bugarskiot Pikadili koja e vo sopstveni{tvo na srpskata kompanija Delta M, neodamna vo Sofija go otvori svojot tret hipermarket. Vo nego bea investirani 3,5 milioni evra

so nad 25.000 artikli. Vo istraùvaweto koe go sprovede konsultantskata kompanija Ri~ard Elis, Bugarija od 69 dràvi go zazema 52-to mesto, a istraùvaweto opfatilo 294 vode~ki trgovski sinxiri. Spored podatocite na konsultantskata kompanija, prvoto mesto po prisutnost na me|unarodni trgovski sinxiri go zazema Velika Britanija so 58%, dodeka na vtoro mesto se Obedinetite Arapski Emirati

so 54%, a na tretoto mesto se nao|aat Soedinetite Amerikanski Dr`avi so 51%.

BIH VOVEDUVA CARINA ZA MESO osna i Hercegovina (BiH), povtorno ja razgleduva mo`nosta za voveduvawe na carina za uvoz na meso i mesni proizvodi od Hrvatska. Pred edna godina, parlamentot na BiH ne go usvoi zakonot, so koj se saka{e da se vovede carina za nekolku grupi na proizvodi od Hrvatska i Srbija. Proizvoditelite od BiH soop{tija deka ministerot za nadvore{na trgovija i ekonomski odnosi Mladen @

irojevi} im vetil pomo{ so {to bi bil primenet ~lenot 23 od dogovorot so CEFTA, koj ovozmo`uva za{tita na doma{noto proizvodstvo preku voveduvawe na carini na odredeni grupi na proizvodi. Zdru`enieto na mesoproizvoditeli na Republika Srpska, najavi deka predlogodlukata za voveduvawe na carini za uvoz na meso i mesni proizvodi treba da se najdat na dneven red pred Sovetot na ministri

SRPSKATA VLADA ANGA@IRA PROFESIONALCI ZA PROBLEMATI^NITE FIRMI

ZA MENAXERITE PLATI DO 10.000 EVRA I BONUS? VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ajavata na srpskata vlada za angaìrawe na profesionalni menaxeri za upravuvawe so firmite koi s$ u{te ne se privatizirani, ili kaj koi ne uspeala proda`bata, za stru~wacite pretstavuva pozitiven ~ekor. Tie naveduvaat deka na toj na~in pretprijatijata bi moèle da zastanat na noze, bidej}i profesionalnite direktori } e snosat odgovornost za svoite odluki, za razlika od politi~ki postavenite direktori. Me|utoa, dràvata s$ u{te go nema re{eno pra{aweto za pla}aweto na ovie direktori, koi vo privatniot sektor zarabotuvaat i

po 10.000 evra mese~no. Biznismenite smetaat deka namesto visokite mese~ni plati, mnogu menaxeri bi moèle da bidat motivirani i so visoki bonusi ili pravo na akcii na pretprijatieto koe go vodat. Sekako, pod uslov da ostvarat dobri biznisrezultati. Toplica Spasojevi}, pretsedatel na Zdruènieto na korporativni direktori na Srbija smeta deka najavata na vladata e dobra ideja, no go postavuva pra{aweto kolku Srbija ima dobri menaxeri. “Najva`no e dali sme osposobile dovolno lu|e za vodewe na pretprijatijata. Na{ite lu|e imaat dobar biznis-instinkt i ni preostanuva da gi naoruàme so novi znaewa. Profesionalen menaxment bi moèl da bide najgolemiot pridones za zgolemuvaweto na konkurentnosta

na srpskata ekonomija”, izjavi Spasojevi}, i dodade deka }e bide potrebno da se obezbedi i dobra supervizija na rabotata na profesionalnite menaxeri vo dràvnite firmi. Spored nego, idealniot profesionalec mora da bide dobro platen, no, bidej}i finansiskata sostojba na mnogu pretprijatija e lo{a, nim ne im trebaat najdobri menaxeri, tuku samo dobri, so isklu~ok na firmite kako Elektrostopanstvo na Srbija, @eleznicata, Telekomot i sli~ni. Zatoa, Spasojevi} preporauva deka na ovie menaxeri ne bi trebalo da im se ispla}aat visoki plati, tuku da im se dade dobar bonus ili u~estvo vo akciite na pretprijatieto, dokolku go izvle~at od kriza. “Moèbi nim ne mora da im se dade plata od 10.000 evra, bi moèle da zemaat

ACER OTVORA PRETSTAVNI[TVO VO SLOVENIJA ompjuterskata kompanija Acer potvrdi deka naskoro }e otvori pretstavni{tvo vo Slovenija. Mislav Jaguni} od pretstavni{tvoto na Acer vo Hrvatska izjavi deka pretstavni{tvoto vo Qubqana }e se otvori vo juni. “Na ovoj na~in, planirame da go zajakneme prisustvoto na slovene~kiot pazar i da

ponudime podobra usluga na distributerite i serviserite, i polesno da ja ostvarime celta na osvojuvawe na prvoto mesto na pazarot za kompjuteri vo Slovenija”, izjavi Jaguni}. Minatata godina kompanijata Acer go zazema vtoroto mesto so 14,7% pazaren udel, vedna{

zad Hjulit - Pakard. Udelot na Acer vo 2009 godina porasnal za 22%.

1.000 1.0 evra plata, no, da im se ovozmoì bonus od 50.000 ili 100.000 evra 50. ako go spasat pretprijatieto”, izjavi Spasojevi}. Pretsedatelot na Unijata na rabotodava~i na Srbija, Neboj{a Atana~kovi}, veli deka razlikata na platite na dobrite menaxeri vo Srbija e mnogu golema i deka zavisi od mnogu faktori, no, deka bi moèlo da se govori za suma od 2.000 evra do 10.000 evra mese~no. Spored nego, dràvata vo svoite firmi bi trebalo da se odnesuva kako privaten sopstvenik koj nikoga{ nema da angaìra lo{ menaxer za da mu ja vodi firmata, pa, taka i dràvata ne bi trebalo da gi postavuva direktorite so politi~ki metod, a pra{aweto za upravuvawe na dràvnite pretprijatija trebalo da se postavi u{te pred 10 godini, a ne sega. “Profesionalnite menaxeri bi trebalo da imaat visoki

plati, no i dobri rezultati. Mislam deka so na{ite pretprijatija upravuvaa neprofesionalni menaxeri, koi bea postaveni vo dràvnite pretprijatija kade {to nemaa dovolno kontrola i ne snosea odgovornost”, re~e Atana~kovi}. Deka srpskata vlada ima prezemeno dobar poteg se sloùva i Goran Nikoli} od Institutot za evropski studii, koj veli deka toa {to }e se angaìraat profesionalci }e privle~e golemo vnimanie vo javnosta, a so toa }e se obezbedi i transparentnost vo celiot proces. Spored nego, po tolku poni{teni privatizacii, sekoj poteg vo pravec na profesionalizacija na upravuvaweto na pretprijatijata e za pofalba. Najva`no e a se najdat lu|e so kredibilitet i kontakti koi }e moàt da pregovaraat i da dovedat investitori koi bi gi kupile fabrikite.

EKONOMSKATA KRIZA SE ODRAZUVA I VO SEKTOROT ODNOSI SO JAVNOST

azarot na korporativna komunikacija, odnosi so javnost, ili kako {to popularno se narekuva PR (Public relations), pred nekolku godini do`ivea vistinski procut i kulminacija. Vode~kite menaxeri vo kompaniite go sfatija zna~eweto na sektorot odnosi so javnosta, ne samo za voobi~aenoto komunicirawe na konfer-

enciite za novinari tuku i vo organizacijata na razli~ni nastani, socijalno korisni akcii i sli~no. Denes, situacijata e sosema promeneta. Ekonomskata kriza se odrazi i na sektorot odnosi so javnost koj stana `rtva kako rezultat na namaluvaweto na buxetite na kompaniite za oglasuvawe i marketing, smeta Daniel Ko-

na BiH kon sredinata na ovoj mesec.

Biznismenite smetaat deka namesto visokite mese~ni plati, mnogu menaxeri bi mo`ele da bidat motivirani i so visoki bonusi ili pravo na akcii na pretprijatieto koe go vodat. Sekako, pod uslov da zabele`at dobri biznisrezultati

TOPLICA SPASOJEVI]: Pretsedatel na zdru`enieto na korporativni direktori na Srbija

“Profesionalen menaxment bi mo`elo da bide najgolemiot pridones za zgolemuvaweto na konkurentnosta na srpskata ekonomija”.

leti}, stru~wak za odnosi so javnost i sopstvenik na hrvatskata agencija Apriori komunikacii. “Vo Hrvatska se zatvoreni desetina agencii za odnosi so javnost. Krizata vo ovoj sektor bi mo`ela da potrae do 2013 godina, koga vo finansiskite planovi na kompaniite bi trebalo da se zgolemat buxetite za oglasuvawe i marketing”, izjavi Koleti}.

BALKAN BIZNIS POLITIKA IKEA GO OTVORA SVOJOT CENTAR VO ZAGREB VO 2012 GODINA

opularnata {vedska kompanija za mebel Ikea }e otvori svoj {oping-centar vo Zagreb, vo vtorata polovina na 2012 godina. Zagrepska Ikea }e bide na povr{ina od 34.000 metri kvadratni, najavi direktorot na centarot Inter Ikea vo Hrvatska, Branko Mihajlov. “Ova e prv centar na Ikea na prostorite na porane{na Jugoslavija, kade {to {ved-

skata kompanija ima namera da otvori osum trgovski centri i devet stokovni ku}i”, re~e Mihajlov. Ikea, isto taka, planira da gradi svoi centri i vo Split i vo Rijeka, kade {to saka da kupi zemji{te od 20 hektari. No, ovoj proekt, kako {to ka`a Mihajlov, e s$ u{te vo po~etna faza. [vedskata kompanija istra`uvaj}i do{la do podatokot deka Hrvatite tro{at okolu

06.05.2010

KOSOVO SE FISKALIZIRA 50 do 60 milioni evra pri posetata na nejzinite trgovski centri vo Avstrija.

redinata na ovoj mesec e krajniot rok do koga firmite vo sistemot na golemi dano~ni obvrznici na Kosovo mora da vovedat fiskalni kasi, no, brojot na firmite koi gi nabavile e mal. Brojot na firmite koi nabavile fiskalni kasi e mal, izjavi Fjola Veseli od kompanijata Gekpos, koja e ovlastena za monta`a na opremata za fiskalni

kasi. “Dano~nata uprava na Kosovo }e gi prezeme site merki predvideni so zakonot, dokolku dano~nite obvrznici ne gi po~ituvaat predvidenite rokovi za instalirawe na opremata za voveduvawe fiskalni kasi”, istakna portparolot na dano~nata uprava, Hava Ademi. Firmite koi se opfateni so prvata faza za instalirawe na fiskalna elektronska oprema i koi

pripa|aat na kategorijata t.n. golemi obvrznici imaat obvrska da vovedat fiskalni kasi najdocna do 15 maj, dodeka rokot za firmite koi spa|aat vo kategorijata sredni obvrznici e do 31 maj. Tretata grupa, koja gi opfa}a hotelite i restoranite, prodavnicite i trgovskite du}ani na golemo i malo i aptekite, treba da nabavat fiskalni kasi najdocna do 30 juli.

SLOVENCITE LUTI NA GRCITE

Pla}ame za Grcite koi imaat pogolemi plati od nas Slovenija }e gi obezbedi neophodnite sredstva za da & pomogne na Grcija, preku emisija na dràvni obvrznici ili so podigawe krediti od me|unarodnite pazari lovenija, kako ~lenka na evrozonata, se obvrza da oddeli 384 milioni evra pomo{ za dolgot na Grcija. Slovene~kiot udel za pomo{ na Grcija iznesuva 0,48% od paketot od 80 milijardi evra koi }e treba da gi dadat ~lenkite na evrozonata vo narednite tri godini, za da ja izvle~at Grcija od dol`ni~kata kriza. Spored slovene~kiot minister za finansii, Franc Krièni}, Slovenija }e gi obezbedi neophodnite sredstva za da & pomogne na Grcija, preku emisija na dràvni obvrznici ili so podigawe krediti od me|unarodnite pazari. Kriàni} navede deka kreditite {to }e gi zeme Slovenija za pomo{ na Grcija }e bidat so kamatna stapka povisoka za 1% od onaa {to Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata unija (EU) & ja vetija na Grcija za isplata na pozajmicite.

Pokraj ova, Slovenija }e mora da izvr{i rebalans na svojot buxet, za {to }e bide izraboten i poseben zakon {to naskoro }e se najde pred slovene~kiot parlament. Nitu edna od dràvite koi u~estvuvaat vo planot za pomo{ na Grcija ne treba od nego da izleze so zagubi, potencira Kriàni}, naglasuvaj}i deka merkite za spas na Grcija se neophodni so cel da se izbegne dominoefektot i prelevawe na krizata vo ostanatite ~lenki na Unijata. Vo slovene~koto Ministerstvo za finansii tvrdat deka ne bi go prodavale dràvniot imot poradi Grcija, bidej} i vo uslovi na kriza toa i ne e najdobra ideja, poradi faktot {to ne bi se postignala visoka cena. Druga opcija e Slovencite da zemat pari od sopstvenite devizni rezervi, koi iznesuvaat 3,8 milijardi evra. Vladata vo Qubqana e skepti~na za toa dali ovaa solidarna pomo{ e vistinskiot na~in za da & se pomogne na prezadolènata Grcija. “Pra{awe e dali merkite podgotveni od strana na gr~kata vlada }e bidat dovolni za da gi konsolidiraat svoite javni finansii, ili vo idnina }e treba da se baraat dopolnitelni finansiski sredstva za da se konsolidiraat”, izjavi slovene~kiot minister za finansii, Matej Lahovnik. Toj smeta deka najavenoto zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost (DDV), ukinuvaweto na trinaesettata plata za gr~kite javni slu`benici i drugite merki bi moèle da ne bidat do-

IAKO VO DOLGOVI, GRCIJA I PONATAMU TRO[I MILIJARDI EVRA ZA ORU@JE ako e pogodena od seriozna finansiska kriza, Grcija i ponatamu ostanuva eden od najgolemite kupuva~i na voena tehnika vo Evropa, prodolùvaj}i so nabavka na avioni, podmornici i oru`je. Kako {to naveduva vesnikot "Elefterotipija", Grcija ne moè da si dozvoli namaluvawe na tro{ocite za nabavka na oru`je, s$ dodeka ne obezbedi apsoluten mir so svojot glaven regionalen konkurent Turcija. Na vakvite najavi, deka Grcija prodolùva so nabavka na novo oru`je, reagira{e prviot ~ovek na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [tros-Kan, koj pobara vlastite vo Atina zna~itelno da gi namalat voenite tro{oci vo ramki na merkite za izlez od finansiskata kriza. Vo buxetot na Grcija za 2010 godina za odbranata se predvideni {est milijardi evra, {to iznesuva 2,8% od visinata na BDP. Vakvata visina na stapkata vo odnos na BDP e pogolema od onaa {to od svoite buxeti za odbranata gi izdvojuvaat Francija i Velika Britanija. Sepak, pod pritisok na MMF i EU, Grcija barem re{i javno da demonstrira namaluvawe na tro{ocite vo odbranata, pa, taka, na poslednata voena parada po povod nacionalniot praznik na zemjata, vo mart godinava, ne defiliraa tenkovi, raketi i avioni. Spored podatocite na armijata, sekoe poletuvawe na voenata avijacija ~ini 35 iljadi evra.

384 milioni evra e slovene~kata pomo{ za Grcija

volni bidej}i osnoven problem na Grcija e golemiot opseg na sivata ekonomija i golemiot javen sektor vo odnos na drugite evropski dràvi. Osnoven problem na evroto, kako zaedni~ka evropska valuta, e vo toa {to dràvite vo evrozonata imaat edinstvena valuta, no ne i zaedni~ka dano~na politika, i zatoa liderite vo idnina bi trebalo da posvetat pove}e vnimanie na ovaa problematika. JA SPASUVAME GRCIJA, A IMAAT PLATA ZA 400 EVRA POVISOKA OD NA[ATA Slovencite se osobeno luti na faktot {to tie, so prose~na plata od 800 evra, }e mora da ja spasuvaat Grcija, kade {to prose~nata plata iznesuva 1.200 evra. Grcite imaat pogolemi prihodi po ìtel, povisoki beneficii, povisoka minimalna plata, a Slovencite, pokraj seto toa, gi gledaaat Grcite kako nacija koja malku raboti, a saka mnogu da tro{i. Makroekonomistot Joè Mecinger izjavi deka parite koi vo oblik na kredit }e & se dadat na Grcija za da se izvle~e od situacijata se odnapred izgubeni za onie koi }e dadat zaem. Toj napomena deka za Grcija da go vrati dobieniot kredit, bi morala da ima rast na brutodoma{niot proizvod (BDP) od 10% i buxetski vi{ok koj ne e predviden, voop{to.

24 06.05.2010 STIGLIC: MO@EME DA BIDEME SVEDOCI NA KRAJOT NA EVROTO okolku Evropa ne uspee da gi re{i svoite glavni institucionalni problemi, pottiknati od aktuelnata finansiska kriza vo Grcija, mo`no e da staneme svedoci na krajot na zaedni~kata evropska valuta - evroto, smeta dobitnikot na Nobelovata nagrada za ekonomija, Xozef Stiglic. Ovoj poznat amerikanski ekonomist naveduva deka planot na EU i MMF za pomo{ na Grcija, pridru`en

so strogite restriktivni merki na gr~kata vlada, nema da go namali entuzijazmot na {pekulantite koi se zalagaat za oslabuvawe na evrozonata. Toj se osvrnuva i na sostojbata vo [panija, koja {to, spored mnogu ekonomski analiti~ari, e mo`no da bide slednata zemja {to } e bide pogodena od sli~na ekonomska kriza kako onaa vo Grcija. “Koga ~ovek gleda kolku be{e te{ko Evropa da zazeme

SVET BIZNIS POLITIKA zaedni~ka pozicija za da & pomogne na edna od nejzinite najmali zemji-~lenki, mo`e samo da pretpostavi {to }e bide ako vo kriza padne nekoja malku pogolema dr`ava. Toga{, Evropa, verojatno, }e se najde vo u{te pogolemi te{kotii”, ocenuva Stiglic. "Ako EU ne uspee da gi nadmine svoite institucionalni problemi, evroto "}e ima kratka idnina". Toa verojatno }e zna~i kraj za evroto", zaklu~uva Stiglic.

EU NE E RASPOLO@ENA DA IM POMOGNE NA AVIOKOMPANIITE inistrite za soobra} aj na zemjite-~lenki na Evropskata unija go poddr`aa predlogot na Evropskata komisija za obedinuvawe na vozdu{niot prostor nad kontinentot, no ne i idejata za finansiska pomo{ na aviokompaniite koi minatiot mesec, poradi vulkanskiot oblak, moraa da ja prizemjat svojata flota. EK na sostanokot obezbedi poddr{ka za svojot plan do juni 2012 godina da gi

primeni paket-merkite za "edinstveno nebo", so koe se predviduva obedinuvawe na nacionalnite vozdu{ni prostori na 27 zemji-~lenki na EU vo samo devet blokovi. Cel na merkite e podobruvawe na koordinacijata na aviosoobra}ajot za vreme na idnite mo`ni krizi. EK predlo`i i {tetite koi avioprevoznicite gi pretrpea za vreme na vulkanskiot oblak vo april da se re{at po pat na odlo`eno pla}awe

Kreiraweto na novata Evropska rejting-agencija, koja {to }e se specijalizira za regulirawe na dr`avnite dolgovi mo`e da go re{i ovoj problem vo idnina. Enigma e koj }e ja formira i regulira vakvata agencija

EVROPSKATA DOL^NI^KA KRIZA UDIRA NA PAZARITE

SE FORMIRA NOVA EVROPSKA REJTING-AGENCIJA

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

lobalnite finansiski pazari stagniraat od strav deka dol`ni~kata kriza vo evrozonata }e go vlo{i i nesigurnoto zazdravuvawe na kineskata ekonomija. Od Hong Kong do Wujork postoi golema zagriènost deka internacionalniot paket za pomo{ na Grcija, teòk 110 milijardi dolari, nema da go spre~i {ireweto na krizata od Atina, do drugite visokozadolèni evropski zemji. Ovaa nedela, pove}eto od kompaniite gi promenija svoite planovi za sobirawe na finansiski sredstva

zaradi turbulentnite ekonomski uslovi. Industriskata i komercijalna banka na Kina gi odlo`i svoite planovi za proda`ba na nov paket-akcii vo Hong Kong i [angaj, a namesto toa se odlu~i da gi ponudi akciite na ve}e postoe~kite akcioneri. Kineskiot brodograditel New Century ja povle~e svojata po~etna javna ponuda od 666 milioni dolari vo Singapur, a istoto go napravi i indiskata kompanija za proizvodstvo na ~elik, Essar Steel, koja planira{e da prodava svoi akcii na amerikanskiot pazar. Akciite na nejzinata kompanija-sestra, Essar Energy, za prvpat padnaa za 7% na Londonskata berza. GSW, germanska kompanija za nedvi`nini, isto taka go odlo`i planot za podignuvawe na 491 milioni evra

vo Frankfurt. Vo me|uvreme, evroto prodol`i da pa|a vo sporedba so dolarot, a evropskite akcii pa|aat ve}e dva meseci, a pazarot na hartii od vrednost na oslabenite ekonomii vo evrozonata pa|a bidej} i investitorite prodavaa rizi~ni sredstva. Nik [ami, strateg vo RBC Capiral Markets veli deka ova e golemo likvidirawe i ne se slu~uva samo vo Evropa, tuku ovaa sostojba e globalna, i re~isi vo site sektori. Pazarite na hartii od vrednost vo Grcija, [panija i Portugalija, koi se nao|aat vo centarot na krizata, gi pre`ivuvaat najgolemite padovi, so izrazena nervoza deka nivnite dolgovi treba da se restrukturiraat bez razlika na pomo{ta {to ja dobi Atina. Analiti~arite

GLAVNITE PRA[AWA ZA KLIMATSKITE PROMENI SE NERE[ENI

retstavnicite na okolu 40 dr`avi, koi u~estvuvaa na sredbata za klimatskite promeni vo germanskiot grad Bon, postignaa odreden napredok vo nasoka na postignuvawe dogovor za borba protiv klimatskite promeni, no, sepak, najva`nite pra{awa ostanuvaat nere{eni', izjavi deneska germanskiot minister za `ivotna sredina, za{tita na prirodata i bezbednost

na nuklearnite reaktori, Norbert Rotgen. Toj, po zavr{uvawe na tridnevniot "dijalog od Petersberg", napomena deka golem broj delegati se soglasile deka ovaa sredba "go skr{ila mrazot". Ministerot naglasi deka e postignat napredok na nekolku temi, me|u koi spasuvawe na {umite i prenesuvawe na tehnologiite vo sferata na ekologijata od bogatite kon siroma{nite

dr`avi. Potrebni se u{te diskusii na najte{kite pra{awa namaluvaweto na emisijata na {tetni gasovi i finansiskata pomo{ od bogatite za siroma{nite zemji. Sredbata vo zamokot Petersburg, kaj Bon, be{e organizirana na inicijativa na germanskiot kancelar, Angela Merkel, po neuspehot na Konferencijata za klimatski promeni vo Kopenhagen vo dekemvri.

od Grcija velat deka e mala verojatnosta da se obnovat pazarite na kapital za period od edna godina, a vo me|uvreme Grcija }e upotrebuva sredstva od paketot koj & go odobrija EU i MMF. [panskiot premier, Hose Luis Rodrigez Zapatero gi otfrli sugestiite za pregovori so MMF za pomo{ od 280 milijardi dolari. Toj vo Brisel naglasi deka e “ednostavno netolerira~ki” i deka takvite glasini im {tetat na {panskite interesi. Od druga strana, od MMF najavija poseta vo [panija vo tekot na ovoj mesec za da napravat godi{na revizija na ekonomijata. NOVA EVROPSKA AGENCIJA ZA KREDITEN REJTING Regulatorot za finansiski uslugi na EU, Mi{el Bernie, najavi deka treba da

na aviokontrolorite. [tetata se procenuva na 1,5 do 2,5 milijardi evra.

se oformi Evropska agencija za krediten rejting, zaradi na~inot na koj {to evrozonata se spravi so gr~kata dol`ni~ka kriza. Bernier e evropski komesar za vnatre{ni pazari, odgovoren za sektorot finansiski uslugi, a na evropskite zakonodavci im izjavi deka so iznenaduvawe go gledal “brzoto vlo{uvawe na gr~kiot rejting”. Govorej}i pred Komitetot za ekonomski i monetarni pra{awa vo Evropskiot parlament, Bernie izjavi deka agenciite imaat zna~itelna mo} za re{avawe na pra{awata za kreditniot rejting na zemjite, i zatoa gi povika niv da dejstvuvaat odgovorno i da go zemat predvid impaktot {to go predizvikuvaat. Komesarot istakna deka so

noviot plan na EU za ureduvawe na pravilata na kreditnite agencii, za prvpat od niv }e se bara da se registriraat i da bidat pove}e transparentni vo odnos na nivnite rejting-metodologii, i najavi deka ovaa odluka }e stapi na sila vo dekemvri. Ovoj zakon pomina vo parlamentot minatata godina, vedna{ po globalnata ekonomska kriza vo 2008 godina, koga ulogata na agenciite be{e kritikuvana. Bernie ja izrazi i mo`nosta za sproveduvawe na ponatamo{ni restrikcii vo aktivnostite na agenciite, so prethodna evaluacija na sostojbata, so {to naglasi deka potreben e diverzitet na pazarot na rejting-agenciite, kade {to dominiraat samo tri agencii i toa: Standard & Poor’s, Moody’s i Fitch. “Potrebna e konkurencija i raznovidnost me|u rejtingagenciite”, istakna toj. Kreiraweto na novata Evropska rejting-agencija, koja {to }e se specijalizira za dràvnite dolgovi, moè da go re{i ovoj problem, no pra{aweto ostanuva kolku vakvata institucija moè da raboti i dali treba da e od javna ili od privatna sopstvenost, {to ukaùva na faktot deka ovoj proekt s$ u{te e vo svojata rana faza.

VO FRANCIJA SE GRADI NOV "SUPER"-UNIVERZITET rancija izdvoi 4,4 milijardi evra za izgradba na nov moderen univerzitet {to } e mo`e da im parira na najdobrite visokoobrazovni ustanovi vo svetot kako Kembrix i Harvard. Univerzitetot Pariz-Sakle }e bide otvoren vo 2015 godina. Dosega najdobro rangiran francuski univerzitet e "Pjer i Marija Kiri", koj vo 2009 godina bil na 40 mesto vo svetot. Samo dva univerziteta od Evropa, britanskite Oksford

i Kembrix, se na listata na 10 najdobri visokoobrazovni ustanovi vo svetot. "Na{a cel e da bideme me|u desette najdobri univerziteti vo svetot", veli Erve Le Ri{, koj e na ~elo na toj zna~aen proekt vo koj }e ima 23 fakulteti, kolexi i istra`uva~ki instituti. Ambiciozniot proekt ima poddr{ka od francuskata vlada. Se o~ekuva za deset godini vo nego da ima pove} e od 30.000 studenti i 12.000 istra`uva~i.

SVET BIZNIS POLITIKA

06.05.2010

PRED IZBORITE VO VELIKA BRITANIJA

"FAJNEN[L TAJMS" ZASTANA ZAD BRITANSKITE KONZERVATIVCI

don, samo "Dejli Miror" se oglasi so soop{tenie deka ovoj tradicionalnolaburisti~ki vesnik ostanuva na poddr{kata za partijata. Na naslovnata stranica, vesnikot povikuva laburisti~kite glasa~i da se opredelat za ”takti~ko glasawe”, {to zna~i deka vo malcinskite izborni edinici, kade {to laburistite nemaat {ansi da pobedat, da glasaat za liberaldemokratite, za da se spre~i Kameron i negovite torievci da vlezat vo Dauning strit 10. Za vakvata taktika zboruvaa i dvajca ministri od vladata na Braun, ministerot za {kolstvo, Ed Bols i Vels Piter Hein, koi smetaat deka treba da se spre~i konzervativnata partija da obezbedi mnozinstvo i sama da upravuva vo zemjata. Protorievskiot ”Dejli Telegraf”, pak, tvrdi deka na Kameron mu se potrebni u{te samo 14 prateni~ki mesta za da obezbedi apsolutna pobeda na izborite, a deka negoviot li~en rejting za edna nedela se zgolemil za 10%. Parlamentarnite izbori vo Velika Britanija se odr`uvaat denes. Vo Dolniot dom, kade {to ima mesto za 650 pratenici, neophodno za mnozinska pobeda na edna partija e da obezbedi barem 326 prateni~ki mesta. Site ispituvawa na javnoto mislewe {to se publikuvani deneska, poka`uvaat deka s$ u{te nikoja od trite glavni partii vo izbornata trka nema obezbedeno takva prednost.

17.03.2010 25 ondonski "Fajnen{l Tajms", koj obi~no nastojuva da ostane politi~ki neopredelen, na ovie parlamentarni izbori vo Velika Britanija re{i javno da ja poddr`i politikata na opoziciskata konzervativna partija i na nejziniot lider, Dejvid Kameron. Na zemjata & e potrebna edna nova Margaret Ta~er, zatoa {to zemjata e vo sli~na situacija kako onaa na krajot od sedumdesetite godini na 20 vek, pi{uva vesnikot vo redakciskiot

Pred "Fajnen{l Tajms", za poddr{ka na politi~kite opredelbi na konzervativcite prethodno se izjasnija i "Tajms", kako i nedelnikot "Ekonomist", dodeka prolaburisti~kite "Gardijan" i "Observer" zastanaa zad programata na liberaldemokratskata partija komentar, objasnuvaj}i ja odlukata da se opredeli za torievcite. Spored "Fajnen{l Tajms", site partii vo ovie izbori zboruvaat i se zalagaat za promeni, no koga }e se zemat predvid poziciite i gledawata na laburistite, konzervativcite i na liberaldemokratite vo

ekonomijata, fiskalnata politika, reformata na obrazovanieto, unapreduvaweto na infrastrukturata i namaluvaweto na pregolemiot dr`aven aparat vo zemjata, toga{ nema mnogu dilemi okolu toa deka edinstveno partijata na torievcite, i pokraj svojot zagri`uva~ki

evroskepticizam, nudi najprifatlivi promeni. Pred ovoj vesnik, za poddr{ka na politi~kite opredelbi na konzervativcite prethodno se izjasnija i "Tajms", kako i nedelnikot "Ekonomist", dodeka prolaburisti~kite "Gardijan" i "Observer" zastanaa zad programata

na liberlademokratskata partija, objasnuvaj} i deka preminale na drugata strana zatoa {to gi poddr`uvaat silnite zalo`bi na nejziniot lider, Nik Kleg, za reformirawe na izborniot sistem vo zemjata. Od t.n. nacionalni vesnici koi izleguvaat vo Lon-

26 06.05.2010

PATOT DO USPEHOT

ROBERT EKERT, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MATEL

NE PLA[ETE SE OD NOVI PO^ETOCI Prviot ~ovek na najgolemiot svetski proizvoditel na igra~ki ima te{ka zada~a da ja vodi kompanijata niz vremiwa koga i Barbika stana `rtva na isten~eniot xeb na milioni roditeli niz svetot IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

obert Ekert, glaven izvr{en direktor na Matel (Mattel), najgolemiot svetski proizvoditel na igra~ki, be{e relativno spokoen koga amerikanskata, a potoa i svetskata ekonomija po~na da pa|a minatata godina. Znae{e deka duri i najpogodenite roditeli od krizata, nema da im gi skratat barbikite na svoite devoj~enca za novogodi{nite praznici (kuklata Barbi e inaku najpoznatiot proizvod na ovaa amerikanska kompanija so sedi{te vo Kalifornija). “Lu|eto se `rtvuvaat ako treba, no nema da dozvolat nivnite deca da po~uvstvuvaat deka se te{ki vremiwa”, istaknuva{e Ekert. No, otkako globalnata ekonomija po~na sloboden pad vo posledniot lanski kvartal, sledej}i go kolapsot na Leman Bradrs, Ekert kone~no do~eka negoviot optimiziam da bide osporen. Brojkite

pokaùvaa deka doma{nata pobaruva~ka za igra~ki padnala za 5% vo odnos na istiot period prethodnata godina. “Si rekov, ova e najlo{ata brojka {to sum ja videl dosega. Zar e mo`no celata industrija da e vo nevolja”, veli Ekert. Toj reagira{e brzo i za da ja stabilizira kompanijata, otpu{ti 1.000 vraboteni i gi namali cenite na mnogu igra~ki pred da po~ne boì} nata treska. Sepak, recesijata udri silno. Proda`bite padnaa za 11%, na 1,9 milijardi dolari, a zarabotkata padna za 46%, na 176, 4 milioni. [TO KOGA NA LU\ETO NE IM E DO IGRA^KI? Kompaniite za proizvodstvo na igra~ki voobi~aeno rabotat polo{o po novogodi{nite praznici, no ovaa godina prviot kvartal se pokaà osobeno slab. Prihodite na Matel padnaa za 15%, odrazuvaj}i ja namalenata pobaruva~ka za igra~ki i negativnite efekti od zajaknatiot dolar. Proda`bite nadvor od Amerika, koi {to davaat polovina od prihodite na Matel, bea padnati za 23%, a Matel prijavi zaguba od 51 milion dolari, sporedeno so zagubata od 46,6 milioni vo istiot period vo 2008 godina. Kompanijata za sre}a, dobi edna finansiska injekcija lani proletoska, koga federalniot sud odlu~i rivalot MGA da mu plati 100 milioni dolari ot{teta na Matel, i da mu ja preotstapi linijata na kukli Brac, zatoa {to advokatite na Matel dokaàa deka vraboten kaj niv, koj podocna preminal vo MGA, vsu{nost gi dizajniral popularnite kukli~ki. Ekert, porane{en direktor na prehranbeniot gigant Kraft Fuds, se nao|a pred te{ki isku{enija, da ja vodi Matel niz vremiwa koga i Barbika stana `rtva na isten~enite xebovi na milioni roditeli niz svetot. Eve {to im sovetuva toj na pomladite menaxeri:

Koga se raboti za menaxirawe na mladi lu|e od 20 i ne{to, zapomnete: So Ajfon i Gugl, tie }e dojdat do vistinata za dve sekundi. Pa zatoa ne probuvajte da gi zamajuvate na kakov i da bilo na~in.

NE PLA[ETE SE OD NOVI POÊTOCI Na po~etokot od moeto rakovodewe na Matel, se sretnav so Kevin Far, na{iot glaven finansiski direktor. Toa be{e vo 2000 godina, koga kompanijata ima{e golemi finansiski problemi. Kevin mi re~e, “Pa, Bob, ako moèv sega da po~nam od po~etok, najverojatno ne bi ispla}ale dividenda”. Toj mi vele{e da bidam otvoren za novi po~etoci, a ne da se potpiram na nekoi stari odluki. Nie pla}avme dividenda od 36 centi po akcija sekoja godina, i pozajmuvavme pari od bankite za da gi isplatime na{ite akcioneri, {to nema nekoja logika. Koga Kevin mi go kaà toa, jas mu rekov: ”ok, eve po~nuvame od po~etok i dividendata }e ja skratime na 5 centi po akcija”. Denta koga go objavivme toa, cenata na akcijata ne otide nadolu, naprotiv, po-

rasna. NE GI ODLO@UVAJTE OTPU[TAWATA Ako treba da otpu{tate vraboteni, prifatete go toj fakt. Odlo`uvaweto ne e dobro za nikogo. SEKOGA[ NAPRAVETE SI KRATKA SODR@INA NA ZADA^ATA Bez ogled dali se podgotvuvate za mal sostanok ili }e se obra}ate na golem nastan, napravete si kratki bele{ki. Ova vi pomaga{e vo sredno u~ili{te, a }e vi koristi i sega. IMAJTE GO PREDVID GENERACISKIOT JAZ Koga se raboti za menaxirawe na mladi lu|e od 20 i ne{to, zapomnete: So Ajfon i Gugl, tie }e dojdat do vistinata za dve sekundi. Pa zatoa ne probuvajte da gi zamajuvate na kakov i da bilo na~in. ISTRA@ETE PRED DA VRABOTITE NEKOGO Koga razmisluvate da vrabotite nekogo, otkrijte koj vi e zaedni~ki poznat i pra{ajte ja taa li~nost {to misli za kandidatot. VODETE EFIKASNI SOSTANOCI Napravete podgotovka pred da

2 3

4 5

imate sostanok - }e vi se isplatuva. Ispratete materijali do site u~enici prethodno. Uverete se deka site gi pro~itale, i iskoristete go sostanokot isklu~ivo za glavnata tema. FORSIRAJTE JA TO^NOSTA Eden od moite kolegi edna{ ja zaklu~i vratata vo momentot koga po~na sostanokot. Veruvajte, nikoj ne zadocni povtorno, nikoga{. TARGETIRAJTE JA SVOJATA PORAKA Koga dr`ite govor, fokusirajte se na publikata. Pove}eto lu|e tro{at premnogu vreme na ona {to sakaat da go ka`at, namesto na ona {to publikata treba da go slu{ne.

MARKETING

06.05.2010

KOGA E VISTINSKOTO VREME ZA ZATVORAWE NA PRODA@BATA? OD TOM HOPKINS, BROJ 1 EKSPERT ZA PROD@BA VO SVETOT atvoraweto na proda`bata e najva`niot ~ekor vo proda`niot proces. Mnogu od moite tehniki, kako {to se prospektiraweto, sostanocite so klienti, kvalifikuvawe na potencijalni zaglavija, prezentacijata, demonstracijata i prebroduvaweto na odbivawata se va`ni, no dokolku ne moète da zatvorite proda`ba, se sporeduvate so fudbalski tim koj ne moè da istrae vo svoite napori da dade gol i da poentira. Zatoa dobredojdovte vo prekrasniot svet na zatvorawe na proda`bi. Dokolku ovoj ~ekor od proda`bata ne Vi e omilen, nau~ete da go sakate, zatoa {to tokmu tamu se nao|aat parite. Mnogu prodava~i se àlat deka ne znaat koga da po~nat so zatvorawe na zdelkata. Ne sfa}aat deka vistinskiot {ampion za proda`ba zatvora celo vreme. Taa, ili toj, konstantno isprobuvaat test-proda`bi i preminuvaat vo finalnata faza na proda`bata sekoga{ koga }e go po~uvstvuvaat mirisot na uspehot. Problemot kaj mnogu prodava~i e toj {to tie tolku mnogu se vrzuvaat so proda`niot proces

ta{na, vo {kafot vo fitnescentarot koj go posetuvate, vo Va{iot avtomobil i vo Va{eto rabotno biro. Sekoga{ neka Vi bide pri raka.Me|utoa, treba da se vnimava kako i koga }e go izvadite dogovorot. Mnogu potencijalni kupuva~i bi se povlekle i bi go promenile na~inot na komunikacija dokolku gi vidat tie dokumenti. Ne rizikuvajte da gi voznemirite i da ja zagubite pozitivnata emocionalna ramnote`a koja dotoga{ bila na Va{a strana. Sekoga{ ~uvajte dogovor za zatvorawe na proda`ba pod Va{ite ostanati rabotni materijali kako {to

{to ne mu dozvoluvaat na potencijalniot kupuva~ da ja zatvori proda`bata pred da zavr{at so izlagaweto za proizvodot. Veruvale ili ne, postojat potencijalni klienti koi }e kupat brzo. Dokolku zboruvate a ne zatvorate, rizikuvate da ne ja zatvorite proda`bata i da go propu{tite momentot koga klientot bil podgotven da kupi. Za da stanete top-profecionalec vo proda`bata, so sebe sekoga{ morate da go nosite dogovorot za zatvorawe na proda`bata. Mora da bidete spremni vo sekoe vreme i na sekoe mesto da sklu~ite proda`ba. Sigurno ste slu{nale za proda`bi koi bile sklu~eni za vreme na ru~ek, na golf-terenite ili vo fitnescentri. Prodava~ite koi sklu~ile proda`bi na vakvi nekonvencionalni mesta i uspeale da gi zadr`at kupuva~ite kako klienti, bile podgotveni da ja zatvorat proda`bata koga bil podgotven i klientot. Onie prodava~i koi ne se celosno podgotveni za proda`ba rizikuvaat da go zagubat klientot i negoviot interes vo vremeto koga e podgotven da ja napravi nara~kata. Zo{to da gi komplicirate rabotite? Dogovorot za sklu~uvawe na proda`bata treba da bide sekoga{ vo Va{ata rabotna

se: rokovnikot, prezentacijata i sl. Na toj na~in mo`ete da go upotrebite vo vistinskiot moment. Va{eto vnimanie kompletno treba da bide naso~eno kon klientot i ne treba da dozvolite nikakvo odvlekuvawe na vnimanieto koga }e voo~ite deka proda`bata se zatvora. Dokolku e vozmo`no, steknete navika da pi{uvate kratki zabele{ki za vreme na prezentaciite, taka {to potencijalniot klient }e bide naviknat da Ve gleda da zapi{uvate i nema da mu bide neprijatno koga }e go potpi{ete dogovorot za zatvorawe na proda`bata.

TOM HOPKINS

SVETSKI VODE^KI EKSPERT ZA PRODA@BA Popoznat kako “kreatorot na proda`ni {ampioni” vo svojata 30-godi{na kariera, profesionalno obu~il pove}e od 3.000.000 menaxeri za proda`ba {irum svetot; dodeka, denes, 35.000 korporacii gi primenuvaat tokmu negovite proda`ni tehniki, a sekoj mesec li~no obu~uva 10.000 menaxeri za proda`ba. Vo tekot na godinata nastapuva na pove}e od 75 konferencii vo SAD, Kanada, Ju`na Amerika, Kina, Avstralija, Nov Zeland, a deka godi{niot prihod stanuva mese~en, za nego svedo~at uspe{nite prikazni na negovite klienti. Avtor e na 14 bestseleri, me|u koi prvata “How to Master the Art of Selling” e prodadena vo pove}e 1,6 milioni primeroci i stanuva zadol`itelna literatura za svetskite kompanii i univerziteti

CSA Speakers @ Triple S e pretstavni{tvo na CSA Celebrity Speakers Associates, koe operira na teritorija na Makedonija, Hrvatska, Srbija i Slovenija. Vi pomagame da pristapite kon najzna~ajnite svetski biznismeni, akademci i politi~ari i da gi napravite del od uspe{nata prikazna na Va{ata kompanija..

28 06.05.2010

PATOT DO USPEHOT

POSTDIPLOMSKA DELOVNA EDUKACIJA

INTERNACIONALNO AKREDITIRANA PROGRAMA – SVETSKI PREDAVA^I – MAKEDONSKI STUDENTI

askoro vo Skopje }e se se odrì finaleto za 10 stipendii vredni 75 iljadi evra koi “Kapital” i Siti radio gi dodeluvaat za me|unarodno akreditiranite Executive MBA i MBA programite na COTRUGLI Business School, vode~ka delovna {kola vo regionot. Stipendiskiot proekt vleguva vo posledna faza. Finalniot del od selekcioniot proces }e se odrì vo Skopje na 15 i 16 maj. Me|unarodnata delovna {kola za ~ija programa dodeluvame stipendii, COTRUGLI Business School, e ~len na presti`nata AACSB asocijacija na delovni {koli i e edna od retkite delovni {koli na podra~jeto na Jugoisto~na Evropa so svetska AMBA akreditacija za svojata MBA programa. Toa e va`no posebno vo poslednovo desettoletie koga MBA programite stanaat globalni, a nivniot broj se meri vo iljadnici. Me|utoa, vo sklad so strogite akreditaciski kriteriumi, mal del od site programi moè da se smetaat za navistina kvalitetni. COTRUGLI raboti preku operativniot centar vo Zagreb, Belgrad i Qubqana. Uspehot na ovaa delovna {kola se temeli na “Top 3 P” konceptot: programi – predava~i – studenti. PROGRAMITE ZA KOI “KAPITAL” I SITI RADIO DODELUVAAT 10 POLOVI^NI STIPENDII SE SLEDNIVE: Executive MBA, namenet za top i sredni menaxeri i samostojni pretpriemnici koi sakaat da steknat sovremeni delovni

znaewa i ve{tini primenlivi vo svoite organizacii. Vremetraeweto na EMBA programata e dve godini, na na~in koj ovozmoùva minimalna otsutnost od rabotnoto mesto. Kosturot na programata go so~inuvaat vikend i nedelni moduli, koi vo prosek se odvivaat sekoja 3-4 nedela. Cenata na EMBA programata vo Cotrugli Business School (bez stipendija) iznesuva 18 iljadi evra. MBA programata e nameneta za junior menaxerite so pomalku od edna godina iskustvo (minimum edna godina). Programata e kreirana na na~in da pottikne razvoj na onie kvaliteti koi }e im pomognat da stanat efikasni menaxeri i ~lenovi na timot vo sekoja organizacija. MBA programata se odrùva vo nedelni moduli na razli~ni lokacii vo regionot. Strukturata na dvete programi e potpolno kompatibilna so postojan raboten odnos. Negovata cena za site koi nema da dobijat stipendija e 12 iljadi evra. Predava~ite na programite na Cotrugli Business School doa|aat od najdobrite delovni {koli vo svetot kako ESCP-EAP, Kellogg, INCAE, Harvard… Stanuva zbor za predava~i koi se avtoritet vo poleto vo koe {to predavaat. So ogled na toa {to mnogumina od niv se avtori na inovativni koncepti na rbotewe, studentite posle programata se vra}aat vo svoite organizacii kako nositeli na novite trendovi. Isto taka va`no e da se istakne i deka site predava~i rabotat kako konsultanti za organizacii nasekade niz svetot, {to im ovozmoùva na studentite da im gi prenesat

i aktualnite delovni znaewa i sveì iskustva. Studentite doa|aat od razli~ni sektori i ~esto se stru~waci vo podra~jata vo koi {to rabotat. Stanuva zbor za lu|e koi svoite znaewa sakaat da gi nadogradat so konkretni menaxerski iskustva i ve{tini za posle zavr{uvaweto na programata da bidat osposobeni da ja vodat organizacijata i pobedni~kite timovi. Da se raboti so takva grupa profesionalci od celiot region e neprocenlivo iskustvo. Profilot na studenti za Executive MBA programata na Cotrugli e sleden: prosekot na godini e 33, a podednakvo se zastapeni i maì i èni (60:40). Studentite doa|aa od pribli`no ist broj golemi i pomali organizacii, a prosekot po dejnosti od kade {to doa|aat e navistina interesen. Najgolemiot del od niv doa|aat od farmacevstvoto, energetikata, grade`ni{tvoto, inèneringot, informatikata, prehranbenata industrija i maloproda`bata. Osven toa mnogu se zastapeni i menaxeri od oblasta na telekomunikaciite, Internetot i mreìte, bankarskiot i finansiskiot sektor. Tuka se i 10% samostojni pretpriema~i i 70% koi doa|aat od hotelierstvoto i turizmot, potoa nekoj mal procent od transportot, konsaltin-got i sl. Vo sporedba so minatata godina vidliv e porastot na èni vo programite (od 30% na 40%). So ogled na toa {to COTRUGLI vo Makedonija deluva ve}e treta godina, {kolata privle~e i zna~aen broj kvalitetni studenti koi i sami pominaa niz

zavr{niot del od stipendiskiot natprevar i posle dobivaweto na stipendija se odlu~ija za MBA ili MBA programata IVA ÂDIKOVSKA Vi{ specijalist za sponzorstva, Vip operator @ivotot e poubav koga }e doznaeme {to ~uvstvuvame i sakame, koga veruvame i prepoznavame pove}e otkolku {to gledame, barame i spodeluvame znaewe i iskustvo, postojano otkrivame, gi ispolnuvame na{ite o~ekuvawa, a pred s$ svesni sme za magijata na entuzijazmot koj go poseduvame i postojano posegnuvame po yvezdite – neboto e granica za s$ ona {to moème! So tvoeto vklu~uvawe kon EMBA timot i programata na Cotrugli Business School }e gi prepoznae{ razli~nostite i }e gi po~ituva{ uspesite! MAJA PETKOVSKA Rakovoditel na programi, World Learning Ne propu{tajte go COTRUGLI patuvaweto! Spakuvajte go va{eto iskustvo; bidete podgotveni da go spodelite so izvonredni profesori i kolegi vo mnogu dinami~na atmosfera za u~ewe; vratete se so “polni kuferi” vedna{ primenlivo znaewe i prijateli za cel ìvot! Pridruète ni se! BILJANA IVANOVSKA Bank specialist in custody service, NLB Tutunska banka a.d. Skopje MBA programata na Cotrugli Business School e odli~na kombinacija za dobivawe na novi delovni ve{tini, pro{iruvawe na dru{tvenata i profesionalnata mreà i u~estvo vo brend koj e prepoznatliv. Nezaboravnite

momenti pominati vo Cotrugli se osnova na novi idei i dolgotrajni prijatelstva. ISKRA \OR\IEVA IDEA Plus Communications, Account Manager Mreàta na kontakti koja ja ostvariv, mi ovozmoì razmena na iskustva, znaewe i mnogu pove}e. Vremeto pominato na modulite, re{avaweto na zada~ite i polagaweto na ispitite mi pomogna da gi razvijam svoite li~ni karakteristiki kako i svoite menaxerski ve{tini. Koga bi imala u{te edna mo`nost da odberam MBA programa, definitivno bi go odbrala Cotrugli Business School povtorno. Navistina inspirativno i nepovtorlivo COTRUGLI iskustvo! MARKO BOJAXISKI MZT Pumpi, Business Development Manager Mojata profesionalna cel e da se zdobijam so prakti~no znaewe i ve{tini so {to }e stanam ekspert na koi drugite moàt da se potprat za pomo{ i vodstvo. Vo Kotrugli ne samo {to gi postignuvam svoite celi, tuku i steknuvam prijatelstva za cel ìvot. Dokolku sakate od prva raka da gi slu{nete iskustvata na makedonskite iskustva, toa moète da go napravite na slednive kontakti: Maja Petkovska, World Learning: Maja.Petkovska@worldlearning.org ili Marko Bojaxiski, MZT Pumpi: markoboj@gmail.com Vo sledniot broj na “Kapital” ~itajte kako podobro da se podgotvite za stipendiskoto finale koe }e se odrì vo Skopje na 15/16 maj.

06.05.2010

SCENA

TRA^-BIZNIS

TABLOIDITE PROFITIRAAT, FANOVITE NA TO[E GI NERVIRAAT!

Koj si igra so likot i deloto na To{e? Se raboti li za marketin{ki trik vo borbata za pogolem profit? Dali mediumite imaat princip na selekcija na vestite i koj odlu~uva za naslovnite stranici na tabloidite? SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

to e toa vo lu|eto ta`no, {to ìveat vo ìvoti tu|i? Ova e del od tekstot na avtobiografskata pesna "Cre{a", za ìvotot na na{ata najgolema yvezda To{e Proeski. Vo eden od prethodnite broevi na "Kapital", ve}e be{e obrabotena temata za posthumnite profiti i li~ni zarabotki na individui i mediumi. Sega se pojavi eden ~ist primer za toa kako eden medium od tipot na tabloidot "Svet" (koj {to pravi skandali i senzacii od najobi~en nastan), se obiduva da si go zgolemi rejtingot i tiraòt. Imeno, na svojata naslovna stranica od najnoviot broj na tabloidot so mali bukvi pi{uva deka nekoja izvesna Sabina, eks-voditelka od TV Nova vo Hrvatska, veli deka: (sega ve}e so ogromen font) “To{e bil gej!”. Ovaa informacija, kako i naslovnata na "Svet", be{e prezentirana i na stranicata na magazinot na Fejsbuk i predizvika lavina od komentari od strana na celata Fejsbuk-javnost. INFORMACIJA ILI PROFIT? Za samo pet minuti ima{e pove}e od 30-ina komentari koi ostro go osudija ovoj poteg na tabloidot, bukvalno ne biraj}i sredstva i zborovi za da se odbrani To{e. Od strana na magazinot, komentarite koi ne im odgovaraa po~naa da se bri{at i toa najmnogu od novinarite koi èstoko gi obvinuvaa. Po 15-ina minuti, “yidot” na profilot na "Svet" pove}e ne moè{e da se gleda i nikoj ne moè{e da komentira. Od redakcijata postojano se ograduvaa i opravduvaa so komentar deka tie samo prenesuvaat informacija koja bila plasirana vo hrvatskite mediumi, a javnosta im vrati deka naslovnata strana ne e prenesuvawe na informacija, tuku ~ist profit i na~in na zgolemuvawe na tiraòt (zarabotkata), bidej}i naslovnata e taa koja {to prodava, a potoa se ~itaat sodrìnite. Kako reakcija na fanovite na To{e, vedna{ se pojavi grupa na Fejsbuk so imeto: "Svet, zasramete se za toa {to mu go pravite na To{e!". Za ~etiri ~asa grupata dostigna rekorden broj na ~lenovi pogolem od 4.500.

[

TO[E - i po smrtta tabloidite ne go ostavaat na mir Komentarite bea istite od profilot na "Svet", samo {to obvinuvawata otidoa u{te podaleku. I "Svet" se oglasi na taa strana i nekolkupati napi{aa deka samo se raboti za prenesuvawe na informacijata, no ni toj obid ne im be{e uspe{en i narodot povtorno gi osuduva{e. Potoa, na stranicata se objavi deka redakcijata "Svet" se izvinuva za na~inot na koj {to e objavena informacijata i deka ne znaele deka ova }e prerasne vo op{t skandal. U{te edna fatalna gre{ka koja povtorno be{e tema na komentirawe i osuduvawe na lu|eto be{e toa {to "Svet" najavija deka vo znak na izvinuvawe vo sledniot broj na magazinot }e imaat specijalen prilog za To{e so poster. Samo ovoj komentar e dovolen da se sfati {to misli narodot za toa: “I pak nao|ate na~in za da zarabotite! Zarem so poster i prilog }e se opravduvate. Mislite deka sme glupavi i deka ne sfa}ame deka pak sakate da zarabotite. ]e go bojkotirame va{eto spisanie, nikoj pove}e nema da kupi "Svet"”. Utredenta ovaa grupa pove}e ne postoe{e, a ne se poznati pri~inite zo{to. Sega, edinstvenata grupa koja e aktivna (ne se znae do koga) e “Nikoga{ pove}e nema da kupam "Svet".” OD KADE POTEKNA SKANDALOT Za onie neupatenite, da pojasnime za {to stanuva zbor, vsu{nost. Vo realnoto {ou "Farma" u~estvuva hrvatskata voditelka na “Goli vesti”, Sabina êdi}, koja o~igledno ne e mnogu interesna za javnosta i se obiduva na sekakov na~in da ostane zapametena. Taka, vo eden razgovor so u~esnicite na farmata kaàla deka To{e bil gej! Ovoj nejzin komentar vedna{ predizvika niza komentari i navredi kon voditelkata. Na Fejsbuk komentarite bea isti od site: "Sigurno ja odbil, pa zatoa taka zboruva", "Taa ne go ni poznavala i so koe pravo si dozvoluva toa da go kaè".... i u{te bezbroj drugi komentari od celiot Balkan. Informacijata navistina

be{e plasirana vo Hrvatska, no toa {to ja pogodi javnosta be{e na~inot na koj {to be{e plasirana od strana na magazinot "Svet". Vo tekstot koj {to e napi{an vo spisanieto ne se kaùva ni{to posebno i, iako ne e napi{ano, izgleda kako da naveduvaat na toa deka toj bij gej, a toa go potkrepuvaat so izjavi od makedonskata gej-populacija koi àlat za “zaginatiot homoseksualec!” REAKCII I ZA[TITA NA LIKOT I DELOTO NA TO[E Na prvata i vtorata stranica na "Svet" e objaven tekstot vo koj ima izjava od zetot na To{e, Slaven Ristevski, vo koja navodno toj e zgrozen od izjavata na hrvatskata voditelka. Go pra{avme za komentar, a toj za~udeno ni odgovori deka {totuku slu{nal za naslovnata strana, a ne, pak, deka dal izjava: “Mene nikoj ne mi se javil za izjava. Toa {to go pi{uva tamu se zborovi na glavnite lu|e na "Svet". Razo~arani sme od redakcijata {to na takov na~in go omalovaùvaat To{e samo za da go prodadat vesnikot”. So doza na nervoza, isprovociran od objavenoto, kaà deka najverojatno êdi} sakala da bide vo krevetot na To{e, no toj ne & vozvratil, pa ~ekala prilika za da se istakne vo javnosta, a dodade: “Spored slikava {to ja gledam od nea, jasno mi e i zo{to. Taa ne be{e negov tip”. Toj veli deka To{e bil normalno mom~e od Kru{evo i deka toj gen ne postoi vo nivnata familija. “Sekoj go znae toa i }e potvrdi deka To{e postojano be{e opkruèn so devojki i ima{e mnogu pove}e od onie koi & bea poznati na javnosta.” Za komentar se obrativme i kaj kompetentni li~nosti, koi imaa {to da kaàt za ovoj nastan. Novinarkata Valentina \orgievska, koja be{e dolgogodi{na hroni~arka na karierata na To{e i negova prijatelka, za ovoj skandal veli deka i tri godini po negovoto zaminuvawe s$ u{te predizvikuva lavina od komentari i turbulencii kako s$ u{te

da e tuka. “Ne se potresuvam {to i da pro~itam za nego, osobeno sega otkako go nema, od pri~ina {to se izna~itav i iznagledav sekakvi bezvredni gluposti. A, od druga strana, fala Bogu, go imav pregolemiot blagoslov da go poznavam, da rabotam i da pi{uvam za nego i da gi znam rabotite od prva raka. Kako ~ovek od mediumite ja sfa}am postapkata na "Svet", mediumite sekoga{ go sledat impulsot na publikata, a publikata sekoga{ saka da se napie barem kapka so koja bi ja ugasila svojata èd po svojot To{e. Bilo za dobro, bilo za lo{o. Ja sfa}am izvesnata devojka Sabina {to saka, barem za moment, da se povrze so negovoto ime. Ako imala ne{to da kaè, toa da go napravela dodeka be{e ìv, a ne sega. Edna crna kapka ne moè da go zagadi golemiot okean poln so qubov, a e nare~en To{e.” Kaj advokatot Valentin Pepequgovski – inaku, vode~ki doma{en ekspert za za{tita na intelektualnata sopstvenost - e za{titeno imeto, likot i potpisot na To{e, a vo vrska so toa dali moè i dali ima pravni instrumenti so koi moè da se spre~i i kazni sekoja zloupotreba, toj istakna deka ovoj slu~aj nema vrska so intelektualnata sopstvenost i stanuva zbor za ne{to sosema drugo. “Ne moè da se zabrani spomenuvaweto za informativni celi, no, li~no, ostro go osuduvam ovoj marketin{ki poteg na magazinot "Svet". Da sum na mestoto na roditelite na To{e bi gi tuèl za kleveta i pritoa bi baral debela ot{teta.” NACIJATA VO ODBRANA NA TO[E Spored seto ova {to dosega be{e prezentirano, jasno e deka koga stanuva zbor za To{e, nikoj ne moè da ja manipulira makedonskata javnost. Moèbi se raboti za odnapred smisleno scenario i posakuvan skandal za popularizirawe na magazinot, no da se igra so ~uvstvata na oboàvatelite na To{e e nadvor od site granici. Ne e va`no dali bil ili ne

TO[E - kopne` na ubavi devojki

4.500 ~lenovi na, sega ve}e nepostoe~kata, grupa na Fejsbuk "Svet", zasramete se za toa {to mu go pravite na To{e"

bil gej, toa e pravo i li~en izbor na sekoj, no va`en e na~inot na koj toa se prezentira. Sepak, se raboti za milenikot na celata nacija, koj pove}e ne e me|u nas...

VALENTINA \ORGIEVSKA -naviknata sum da slu{am s$ i se{to za To{e

LIFESTYLE

30 06.05.2010 FUDBALSKI DRES - KOD

ISLAMSKA REVOLUCIJA VO FUDBALOT FIFA i Iranskiot fudbalski sojuz postignaa kompromis okolu maramite na fudbalerkite balski asocijacii (FIFA) okolu potrebnata oprema na sportistite, neophodna za odigruvawe na eden obi~en fudbalski natprevar. Pred tri godini, FIFA gi zabrani maramite na Irankite, proglasuvaj}i gi za sigurnosen rizik po zdravjeto na fudbalerkite!? Ovaa sosema neodredena zabrana, izre~ena od ku}ata na svetskiot fudbal, sepak, be{e potkrepena i so `elbata na FIFA da se spre~i izrazuvaweto na religiski ili politi~ki poraki za vreme na fudbalskite natprevari. Ottoga{, `enskata fudbalska reprezentacija na Iran ne nastapuva vo kvalifikaciite za golemite natprevaruvawa, so {to mladite Iranki ostanaa dosledni na svojata veroispoved. No, iako se ~ine{e kako nevozmo`no, sepak, na krajot dojde do kompromis me|u, na

akva vrska imaat fudbalot, religijata i modniot dizajn? Verojatno nikakva. No, zatoa fundamentalnite vernici od celiot svet se obiduvaat da ja pronajdat ni{kata na povrzanost me|u ovoj sport i nivnite veruvawa, a ako toa ve}e ne e mo`no, toga{ nastojuvaat najpopularnata sporedna rabota da ja prilagodat na svoite naviki. Najsve` primer za ova poigruvawe so fudbalskite pravila e èlbata ili, podobro re~eno, inaeteweto na iranskata ènska fudbalska reprezentacija, ~ii pretstavnici insistiraat nivnite fudbalerki da nastapuvaat so marami na glavite. [erijatskite zakoni na zemjata ednostavno ne moàt da se soglasat so propisite na Federacijata na internacionalni fud-

prv pogled, nepomirlivite strani. “Na fudbalerkite od Iran im dozvolivme da nastapuvaat so kapi, namesto so marami”, stoi vo soop{tenieto na FIFA, od kade {to se presre} ni {to prona{le izlez od nekolkugodi{nata kriza. Presre}ni se i vo Iran. I tamu se slavi kompromisot so fudbalot, po {to nivnite fudbalerki se vrateni na mapata od internacionalniot fudbal. “Gi isprativme vo FIFA primerocite od novite islamski dresovi za na{ite reprezentativki i ottamu dobivme dozvola”, istakna Abas Torabijan, pretstavnik na iranskiot fudbalski sojuz. Torabijan ja prenese i vesta deka vlastite od negovata zemja, isto taka, dale zeleno svetlo za novite dresovi. Soglasno dogovorot, kap~iwata }e ja zatvorat kosata, no ne i vratot. E, tokmu ovoj podatok bil presuden kaj odgovornite vo FIFA zadol`eni za bezbednosta i religiskiot ekspresionizam na fudbalerite. I dodeka svetot go proslavuva “razumniot

kompromis”na fudbalot i islamot, mal broj zli jazici po~naa da postavuvaat po malku nezgodni pra{awa, od koi dve zaslu`uvaat celosen tretman. Zo{to na kamerunskata reprezentacija ne & be{e dozvoleno da nastapuva so dresovite bez rakavi? Pred nekolku godini fudbalerite na ovaa afrikanska zemja izlegoa na “preramki” i toa stana instant- hit vo celiot svet. No, preciznite ~inovnici od FIFA objasnija deka fudbalskata oprema e propi{ana so strogite propisi na ovaa organizacija, a rakavite se sostaven del od nea. Za~uduva~ki, no od “preciznata” FIFA nikoj ne reagira{e na odnesuvaweto na brazilskata fudbalska yvezda Kaka. Postignuvaweto na golovite Kaka mnogu ~esto go proslavuva so toa {to go podignuva dresot, a tamu na mai~kata e ispi{ana porakata “Isus 100%”. Lai~ki mo`e da se zaklu~i deka kapite ne se religiska poraka na “islamskite iranski dresovi”, a s$ {to e pod

Vo iranskiot tim maramite }e bidat zameneti so kap~iwa dresovite e nadvor od jurisdikcijata na FIFA. Analogno se nametnuva i zaklu~okot deka maramite i preramkite

se {tetni po zdravjeto na fudbalerite! Mo`ebi e vreme za korekcija na “strogiot” dres-kod na FIFA.

PORTRET : ANA SINICKI, OPERSKA PEJA^KA

MAKEDONSKO – RUSKI GENI ZA USPEH oàt li da se spojat umetnosta i biznisot vo sekojdnevniot ìvot? Ana Sinicki e dokaz deka nekoi lu|e navistina moàt da najdat zaedni~ki imenitel za mnogu raboti i da bidat uspe{ni vo svojata profesija. Dali stanuva zbor za geni, so ogled na toa deka po tatko e Rusinka a po majka e Makedonka, ili ednostavno za dar koj znaela kako da go iskoristi, moè da se vidi od intervjuto koe {to go dala za srpski "Blic". Spored mnogumina, taa uspevala da gi razne`ni i srcata na maìte dodeka peela ruski romansi so svojot ~udesen glas. Ana Sinicki e rodena vo Belgrad, kade {to i gi zavr{uva osnovnite studii po solo-peewe na Akademijata na umetnostite, a paralelno uspeva da se zdobie so u{te dve diplomi – za bankarstvo i trgovija i za menaxment vo umetnosta. Sinicki, koja e “presno” magistrirana, s$ u{te bara kade }e ja prodolì svojata kariera. Sledni stanici }e & bidat Ger-

Iako vo nejziniot `ivot preovladuva peeweto, Ana nema da gi napu{ti ostanatite profesii. Smeta deka menaxmentot vo umetnosta e mnogu va`en za sekoj umetnik, pa taka i za operskiot peja~. So toa bi sakala da se zanimava otkako }e se izgradi dovolno kako operski peja~

manija ili [vajcarija. Ja pretpo~ita [vajcarija zatoa {to ja voodu{evuva nivniot biznis-mentalitet. Nosi golemo iskustvo od Amerika koe bi sakala da go prenese i vo Srbija, nastapuvaj}i vo Belgradskata opera. Amerika & se slu~ila mnogu spontano. Ispratila svoja snimka na Jejl i bila povikana na audicija. Za svojot kvalitet dobila stipendija i privilegijata da bide edinstveniot student od Evropa na ovoj presti`en univerzitet. Ja imala sre}ata da sorabotuva so najdobrite muzi~ki pedagozi, pijanisti, vokali i dirigenti. Za nea Amerika e zemja koja gi prifa}a site umetnici i gi gradi vo sekoja smisla na zborot. Gi pravi vistinski profesionalci. Iako C

gunovi} kade {to }e se najdat dela koi go otslikuvaat nejzinoto poteklo, makedonski, srpski, ruski

dela. Nejzina `ivotna `elba e da nastapuva so vrvni imiwa na muzi~ari, dirigenti, vo najdobrite

operski ku}i i koncertni sali. "Karmen" e nejziniot son, son koj {to go deli so site mecosoprani.

vo nejziniot `ivot preovladuva peeweto, Ana nema da gi napu{ti ostanatite profesii. Smeta deka menaxmentot vo umetnosta e mnogu va`en za sekoj umetnik, pa taka i za operskiot peja~. So toa bi sakala da se zanimava otkako }e se izgradi dovolno kako operski peja~. Nejzin prepoznatliv znak e toa {to saka da izveduva slovenska muzika koja poradi nejzinoto rusko-makedonsko poteklo e mnogu zna~ajna. Saka i pretpo~ita kvalitetna muzika , izvorna narodna muzika. Za nea, "Makedonsko devoj~e", "Lihnida kaj~e vesla{e", "Zajdi, zajdi" se pesni koi ja razne`nuvaat i koi saka da gi potpevnuva. Momentalno go podgotvuva materijalot za cedeto so gitaristot Nemawa BoO

ANA SINICKI – nejziniot son e "Karmen" K

SPORT

06.05.2010

SPORT

KAPITAL VI GO PRESTAVUVA @OZE MURIWO, NAJDOBRIOT FUDBALSKI TRENER NA DENE[NICATA

{PANSKI FUDBAL

“I BARSA I REAL JA ZASLU@UVAAT TITULATA”

Negovite fudbaleri go obo`avaat..

Dossier Mourinho-4

OSVETATA NA @OZE SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o krajot na godine{noto izdanie od {panskoto fudbalsko prvenstvo ostanaa u{te tri kola, vo koi Barselona ja ~uva minimalnata prednost od eden bod, vo odnos na vtoroplasiraniot tim od tabelata, Real Madrid. Iako vo dvata direktni dueli liderot triumfira{e nad Real, trenerot na katalonskiot klub, Pep Gvardiola, smeta deka voop{to nema da bide nezasluèno dokolku trofejot vo La liga godinava go osvojat fudbalerite na kralskiot klub. “Nie ja zasluùvame titulata, no titulata ja zasluùvaat i vo Real Madrid. I tie imaa odli~na sezona kako i nie. Dokolku me pra{ate mene, jas }e vi kaàm deka Barselona zasluùva da stane {ampion, no istoto } e vi go kaè i trenerot na Real, Pelegrini. I dvajcata sme vo pravo”, izjavi Gvardiola, koj po eliminacijata vo Ligata

Gvardiola so celosen respekt kon golemiot rival na {ampionite, site raspolo`livi sili gi naso~i kon odbrana na titulata vo doma{niot {ampionat. Vo poslednite tri sredbi i dvete ekipi se pod golem pritisok da dojdat do 100-procenten rezultat, bidej}i sekoj neuspeh mo`e da zna~i i kraj na {ampionskite nade`i. Toa najdobro go znaat fudbalerite na Real Madrid, koi vo posledniot natprevar, odigran vikendot, gubea so 1:0 do 89 minuta, a blagodarenie na fenomenalnata partija na Kristijano Ronaldo, ostvarija senzacionalna pobeda i dojdoa do trite boda. “Moite igra~i se svesni deka dokolku pobedat vo narednite tri me~a }e ja osvojat Ligata. Tuka nema {to pove}e da se analizira”, veli Gvardiola.

nter, nikoga{ porano ne bil poomrazen klub vo Italija, no i kako nikoga{ porano negovite fudbaleri igraat vo podobra forma. Zaslugata za ovaa kontradiktorna sostojba e na @oze Muriwo. Milanskiot klub e vo finaleto na Ligata na {ampionite i e na najdobar pat da ja odbrani titulata vo italijanskoto prvenstvo, na zadovolstvo na svoite malobrojni naviva~i, koi mo`at da se pronajdat samo vo Milano, no ne i vo ostanatite delovi od Italija. Juventus otsekoga{ bil najpopularniot klub od zemjata na Apeninskiot poluostrov. Milan, kako vtor na listata na popularnost, e simbol na gradot Milano i najuspe{en italijanski tim vo me|unarodnite natprevari. Armija na naviva~i imaat i Roma i Lacio, dodeka jugot od “~izmata” bez prigovor go poddr`uva Napoli, ekipa vo

Nemam ni{to protiv Italija, no mo`am da sogledam deka Italija ima ne{to protiv mene

koja svoevremeno nastapuva{e Diego Maradona. No, ako moè da mu se poveruva na Muriwo, za Inter se vrzani najdobrite naviva~i na svetot. Toj im gi posveti site uspesi na klubot tokmu na fanovite, koi, pak, mu vozvratija so bezrezervna poddr{ka i so ogromna simpatija kon negoviot lik i delo. No, naviva~ite na Inter se edinstvenite ili, poblago re~eno, me|u retkite {to javno ja veli~aat rabotata na Muriwo. Od re~isi site drugi strani moàt da se ~ujat zakani, omalovaùvawa i edno~udo nervozni reakcii isprateni na adresata na Muriwo. ”]E MU GI ISKR[AM ZABITE SO STAP” “Nemam ni{to protiv Italija, no moàm da sogledam deka Italija ima ne{to protiv mene”, odgovori vo svoj manir Muriwo, na edno sosema obi~no novinarsko pra{awe, kade {to be{e pobaran negoviot stav za konkurencijata vo italijanskoto Kal~o. To~no, vo Italija @oze e re~isi “persona non grata” na, bez isklu~ok,

...No site ostanati go mrazat

site gostuvawa na koi nastapuva negoviot Inter. Od fudbaleri i treneri, do direktori i pretsedateli na klubovi, ednoglasno go napa|aat sekoj poteg na Portugalecot. “Dokolku se sretnam lice v lice so Muriwo, }e mu gi iskr{am zabite so stap”, jasno i glasno pora~a izvr{niot direktor na ekipata na Katanija, Pjetro Lo Monako. “Nema {to Muriwo da n$ u~i nas, Italijancite, na fudbal. Pa, toj doa|a od Portugalija, a tamu se igra mnogu poslab fudbal od na{iot”, istakna pretsedatelot na Milan, Adrijano Galijani, koj dodade deka, so isklu~ok na Inter, bi navival za sekoja druga italijanska ekipa koja {to se bori vo evropskite kupovi. Dokolku prodolìme so zakanite kon Portugalecot, bi moèle so denovi da pi{uvame samo za toa. Fakt e deka toj e omrazen lik me|u protivnicite, no zatoa, pak, @oze e omilen me|u svoite fudbaleri, a samo toa e bitno. Goran Pandev za #Kapital# izjavi deka Muriwo e odli~en trener, potvrduvaj}i ja svojata prethodna izjava deka za transferot vo Inter se re{il bidej}i bil odu{even od pristapot kon igrata na portugalskiot stru~wak. “Fenomenalen” i “Muriwo” vo ista re~enica gi spoi i kontroverzniot pretsedatel na Inter, Masimo Morati, koj retko se re{ava da pofali nekogo. Toj duri nekolkupati javno go napadna svojot trener, kritikuvaj}i go negoviot negativen odnos kon mediumite, no i poradi toa {to Muriwo ne mu dade dovolno {ansa na mladiot fudbaler Mario Baloteli, koj spored Morati e idninata na klubot. No, tokmu so slu~ajot na Baloteli, Portugalecot najmnogu poentira{e. Be{e potrebno da napravi serija incidenti, koi kulminiraa so frlawe na dresot na Inter, za javnosta da se ubedi vo nedovetnosta na Baloteli. “Vie sega najdovte da mi govorite za Mario? Pa, jas cela godina trpam kritiki poradi toa {to ne go stavam vo igra. Maliot ednostavno ne e dovolno seriozen”. So ovaa konstatacija na Muriwo vo potpolnost se sloì i Morati,

bidej}i pred faktite i bogovite mol~at. VO DVE KOLA I ÊLZI I BARSA Koga Muriwo zamina od êlzi, fudbalerite odbija da gi izvr{uvaat svoite dnevni zadolènija, a najavija i organizirawe na {trajk. Kapitenot Xon Teri toga{ povika iten sostanok so upravata na klubot, kade {to ja istakna golemata ogor~enost na soigra~ite poradi toa {to Portugalecot pove}e ne e trener na “sinite”. Na ova moè da se nadovrze i izjavata na Frenk Lampard dadena pred tri dena, vo koja toj s$ u{te go veli~a svojot porane{en {ef, iako ottoga{ na kormiloto na êlzi se promenija trojca treneri. “Duri sega moàm da potvrdam deka go postignavme nivoto na igrata od vremeto koga trener na êlzi be{e @oze”. No, deka Muriwo e sekoga{ vo pravo pokaàa i natprevarite od Ligata na {ampionite, kade {to Inter, rakovoden pod negovata palka, na op{to iznenaduvawe gi eliminira{e i êlzi i Barselona. “Mora da ni dadete nekakov kredit za pobedata. Moèbi ottuka i treba da zapo~ne va{ata analiza za toa zo{to angliskite ekipi ne pobeduvaat vo evropskite kupovi”, si poigruva{e Portugalecot so angliskite novinari po bleskavata igra na negovite fudbaleri, ostvarena na Stemford Brix. Toj si poigruva{e i so {panskite pretstavnici na mediumite, koi, da moèa, ìv }e go zapalea vo pres-sobata na Nou Kamp, po eliminacijata na katalonskiot klub. Preveduva~ot od Barselona i nabrkaniot, od Abramovi}, menaxer na êlzi, Muriwo, e vo finaleto na {ampionskata liga i toa go napravi po pobedite nad svoite porane{ni timovi. Verojatno go mrazat vo London, a so sigurnost toj e najomrazeniot lik vo Barselona, kade {to po dolgi godini go zameni Luis Figo, kako najneposakuvan posetitel vo katalonskata prestolnina. Muriwo e omrazen i kaj mnozinstvoto vo Milano, a i mnogu negovi sonarodnici od Portugalija bi se raduvale na negoviot poraz. No, toj e “specijalniot”, sekoga{ aroganten, no i sekoga{ iskren, otvoren i raspoloèn za nadmudruvawe. Na terenot ili nadvor vo ìvotot. Prodolùva ...