BR.37_kapital_pondelnik 10 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

GERARD KLAJSTERLE PHILIPS

SLOBODA NA NOVINARSTVOTO!

“KRALSKATA” FIRMA NE PRESTANA SO INVESTICII I VO RECESIJATA STRANA 14

STRANA 13

SKANDALI VO MLEKARSKIOT BIZNIS NA ZATVORAWE, PETOK, 07.05.2010, 13.00~.

50%

MBI 10 MBID OMB

22,49% 0 0,33% 00,36%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 48,40 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

880,10 1,25%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (07.05)

ZGOLEMEN UVOZOT NA MLEKO GODINAVA VO SPOREDBA SO LANI!

FARMERITE IZBEZUMENI!? 3 RUSKATA CRKVA ]E I POMAGA NA MAKEDONSKATA VO BORBATA ZA AVTOKEFALNOST! STRANA 6

DEN DON^EV STABILNOSTA NA BANKARSKIOT SEKTOR VO EVROZONATA E VSU[NOST NAJGOLEMATA ZAKANA ZA REALNATA EKONOMIJA NA EU

KOMPANII I PAZARI

KIRIL NEJKOV KVORUM I MNOZINSTVO VO GLASAWETO VO ODBOROT NA DIREKTORI – DALI MO@E I POINAKU?

RASTE BROJOT NA “ZELENI LIVADI” VO MAKEDONSKITE RAZVOJNI ZONI ............................STRANA 15 IZMENI VO ZAKONOT ZA HARTII OD VREDNOST: ZGOLEMUVAWE NA SIGURNOSTA NA INVESTITORITE......STRANA 16 BERZA: MBI-10 PA\A[E CELA NEDELA............................STRANA 17 PRVA TRAN[A OD IFC KREDITOT: PETNAESET MILIONI EVRA SE VLEVAAT VO EKONOMIJATA.................................STRANA 20

UVODNIK QUP^O ZIKOV UBAVI KOWANICI! I U[TE POUBAVI KOWI... STRANA 2

OBUKA

"CE OZNA^UVAWE SPORED EVROPSKATA DIREKTIVA ZA GRADE@NI PROIZVODI (89/106/EES)” 31 MAJ - 1 JUNI 2010 GODINA WWW.MCHAMBER.MK

2 10.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 10 MAJ 2010

UBAVI KOWANICI! I U[TE POUBAVI KOWI ... a gledav i debata na A1 za kowanicite pred nekolku dena na koja u~estvuvaa, od strana na vlasta - Vangel Boìnovski, a od strana na opozicijata – Nikola Gelevski! Ne se soglasuvam so stavovite na Gelevski! Pred da objasnam – zo{to (!?), da vi raskaàm edna slu~ka ... Vikendov malku pro{etav pokraj dvata kowanici Goce Del~ev i Dame Gruev! Navistina se ubavi – bez preteruvawe! Stoev edno polovina ~as i proslediv edna vakva diskusija na dvajca penzioneri (drugari bea, ama edniot kako da mi be{e za SDSM, a drugiot nekako za VMRO-DPMNE. Podeleni bea oti malku se potskaraa !?). Vaka otprilika im ode{e muabetot ...Vidi go be Goce, vidi mu gi musta}ite ... eh {to maì{te bil u~itelot na{, a? A znae{ li deka nego vsu{nost vo Banica go predale na{ite – Makedoncite? Turcite razbrale od nekoj od selanite deka vo taa nekoja ku}a Goce odel no}e kaj {valerkata, ~ij ma` bil so Komitite!? Goce gi osetil Turcite, ama docna bilo ... mu objasnuva edniot penzioner na drugiot koj so negoduvawe mora{e da se pomiri so uverlivosta na prijatelot ... [to zboruva{ bre! Navistina ... Potoa, prodolìja da go komentiraat kowot - kako e napraven ... Mu najdoa maana na zglobot na desnata zadna noga – bil malku iskriven!? Ne bil zglobot kako {to treba – vajarot tuka pogre{il(!?) Otkako mu e...aa majka na vajarot deka ne go bivalo, prodolìja ... so analizata! I tuka odedna{ -dojde do ekplozija od smea, koga edniot penzioner zaklu~i: pa {to go interesiralo Goce za kowot – toj pa ... Na tolku slobodni èni vo Banica, kow na{ol da java ...!? [to si baral, toa i go snajde ... zaklu~i penzionerot, koj celo vreme “vle~e{e” nakaj SDSM! Nie prisutnite, normalno se posomnevavme vo verodostojnosta na prikaznata na

penzionerite za toa kako zaginal Goce ... iako, iskren da bidam, ovaa prikazna sum ja slu{nal i drug pat! Ete taka, po~ituvani ~itateli, pomina prvata nedela od postavuvaweto na ovie makedonski monumenti na skopskiot plo{tad! Da zboruvaat za istorijata {to sega sme moèle i da ja vidime (spored Vangel Boìnovski)! A toa {to ni{to asalno ne sme ~ule? Toa e drugo pra{awe na koe ni Vangele nema odgovor ... No, celo ~udo za tri dena, kaj i da e }e dojde i ênto! I neka dojde ... Moram da priznaam deka argumentacijata na opozicijata deka ovie spomenici ne ni se potrebni (ili modifikacija: bile mnogu golemi!!!) e prili~no tenka! Nemaat zdrav argument. Osobeno me za~udi, i pomalku “me izvadi od ko` a” eksplikacijata na Nikola Gelevski koj na spomenatata emisija silno ja forsira{e “malenkosta” i nemo}ta na ovaa nacija niz istorijata povikuvaj}i se, parafraziram otprilika, na nekoja si istoriska inferiornost na Misirkov i Cepenkov koi vo su{tina, ako go razbrav dobro, ne pravele golemi dela po “gabarit”, ami delata bile golemi po duhovna dimenzija! E ba{ i ne moème da gi vidime! A dlabo~inata duhovna eve ja gledame vo poslednite dvaeset godini osobeno ... na site strani nepravda okolu nas ... Nejse, od ne{to treba i da se ìvee Gelevski! I sega jas pra{uvam: [to znae, bre, ovoj narod za delata na Misirkov i na Cepenkov, za Goce i za Dame, za Jane i za Pitu ... Za Jane Sandanski znaeme samo deka sekoja godina Makedoncite trgnuvaat, i ne stignuvaat do grobot koj se nao|a na Pirin planina vo Bugarija - da mu poloàt cve}e (vo komunizmot, a i vo ranite devedesetti se se}avam i } otek jadevme vo Bugarija na denot na Jane). Ne stignuvaat, isto kako {to ne stignaa vo Jajce vo 1943 godina, pa

QUP^O ZIKOV

zikov@kapital.com.mk zikov@ zik ov@ @kappita itall.c l.com com. om.mk mk

Tito ni prati aber deka }e imame i dràva, ako prodolìme da se borime protiv fa{istite! Ni{to drugo ne znaeme za Jane. Da ne be{e i onoj filmot Mis Ton nema{e da znaeme i na koja planina se tepal protiv Osmanliite, kako {to nema{e da znaeme deka i Mandanata tolku ubavo svirel kako “kanarinec”!? S$ kanarinci, da mi prostite ...Ottuka, argumentite na opozicijata i na nejzinite intelektualci ne se zasnovaat na nekoja izrabotena misla, ili ideolo{ka matrica. Tie se samo dnevni eksplikacii od “utrinski mamurni neraspoloènija”! Ednostavno ne im e denot ... Ottuka, silno smetam deka vo otsustvo na podobra ideja za plo{tadot, i za proektot “Skopje 2014”, vakvata ideja treba da se poddrì. “Kapital” gi poviku va site koi mislat poinaku za proektot i za predvidenite zgradi, i za onie koi ne se predvideni, i koi doprva treba da niknat neka go podgotvat svoeto cd za prezentacija! Vaka imame samo edno cd! Na ovoj disk jas gledam deka od ni{to treba da se napravi ne{to. A od ni{to s$ e podobro! Ajde, ajde prodolète – gi ~ekame novite likovi za plo{tadot! Se razbira i novi kowi ~ekame!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

“KAPITAL” DOZNAVA DEKA SOSIETE SAKA DA SE [IRI VO MAKEDONIJA

@ENERAL

ZAINTERESIRAN LI E SOSIETE @ENERAL ZA KOMERCIJALNA BANKA !?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

mbasadi kontaktira{e Ministerstvoto za zemjodelstvo za da go zgolemi izvozot na vino. Vo nasoka na obezbeduvawe na plasman za vinoto vo zalihi, do 15-te stranski ambasadi vo zemjava se isprateni dopisi so detalna specifikacija za koli~i~estvoto i za kvalitetot. Na listata se ambasadite na Hrvatska, Albanija i zemjite-~lenki na CEFTA. Povratnite informacii od zainteresiranite stranski kupuva~i se dostaveni do vizbite. Vo Kina, pak, se isprateni i mostri od vina od najgolemite doma{ni vizbi. Vladata gi finalizira i pregovorite so Hrvatska za zgolemuvawe na bescarinskata kvota za izvoz na makedonsko vino od 67.500 hektolitri na 90.000 i za bescarinski izvoz na grozje vo Albanija.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Rastat ambiciite na francuskiot bankarski gigant Sosiete `eneral za da go pro{iri biznisot na makedonskiot finansiski pazar. “Kapital” ekskluzivno, od visoki bankarski krugovi, doznava, deka francuskata banka ve}e podolgo vreme gi merka makedonskite banki, so konkretno vnimanie vrz dve makedonski banki – od koi edna e najgolemata makedonska banka – Komercijalna.

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

astat ambiciite na francuskiot bankarski gigant Sosiete `eneral da go pro{iri biznisot na makedonskiot finansiski pazar. “Kapital” doznava ekskluzivno od visoki bankarski izvori, deka Sosiete `eneral ve}e podolgo vreme merka za kupuvawe dve makedonski banki – od koi ednata e najgolemata makedonska banka - Komercijalna. Spored na{ite neoficijalni informacii, idejata za kupuvawe na u{te edna banka vo Makedonija se razgovara na najvisoko nivo pome|u direktorite na nadzorniot odbor vo Pariz (!?) Od Komercijalna banka, sepak, ne ja potvrduvaat ovaa informacija. Generalniot direktor na Komercijalna, Hari Kostov, za “Kapital” izjavi deka vo momentov ne se pregovara so Sosiete @ eneral okolu mo`nata proda`ba na bankata. Analiti~arite so koi razgovara{e “Kapital” smetaat deka, so ogled na delikatnosta na informacijata, razbir-

liva e vozdrànosta od komentari na bankarite od Komercijalna i od Ohridska banka. Sepak, eksperti vo bankarskiot sektor potsetuvaat deka na mo`na proda`ba na Komercijalna banka upatuva i potegot na dvajcata generalni direktori, Kostov i Iloski koi vo nekolku transakcii vo rok od polovina godina kupija okolu 2.500 od bankata. Spored prvi~nite komentari na bankarskite analiti~ari, cenata {to Sosiete èneral e podgotvena da ja ponudi za Komercijalna bi go odrazuvala koeficientot 7, {to se dobiva kako soodnos me|u potencijalnata ponudena suma za kupuvawe, i godi{nata neto-dobivka na bankata. Ovoj koeficient bi bil daleku podobar od onoj {to go dobi Komercijalna pred 3 godini koga nekolku stranski banki bea zainteresirani za nejzino kupuvawe. Ova zna~i deka bankata vo prethodnite godini odli~no rabotela i postignala visok rast! Informaciite okolu mo`noto okrupnuvawe vo bankarskiot sektor preku zdruùvawe na Ohridska banka so nekoj od potencijalnite

za koi {to se interesira Sosiete èneral, doa|a vo vreme koga na doma{niot finansiski pazar ne se slu~uva ni{to osobeno. Edinstveno Bugarite od Centralna Kooperativna banka pred eden mesec go pro{irija raboteweto vo Makedonija prezemaj} i ja Stater banka. Spored edna analiza na ugledniot londonski magazin “Ekonomist”, sega e pogodno vreme stranskite bankarski brendovi da se {irat i da go zasilat svoeto prisustvo vo finansiskite sektori na Balkanot na smetka na gr~kata kriza i gr~kite bankarski institucii. Imeto na Sosiete èneral kako zainteresiran investitor za Komercijalna banka se spomnuva{e vo mediumite u{te vo 2006 godina, pred da ja kupi Ohridiska banka. A Komercijalna kako najgolema banka vo zemjava ~esto e meta na potencijlani stranski investitori. Osven Sosiete èneral, kako zainteresirani kompanii za nea vo javnosta se spomnuvaa Francuzite od Kredit Agrikol, gr~kata Alfa banka, ungarskata OTP i avstriskata Rajfajzen banka.

NAVIGATOR

10.05.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

“DA” ZA POBEDA orane{nata ministerka za nadvore{ni raboti, Dora Bakojani, ostana bez ~lenstvo vo partijata Nova demokratija vo koja ja ~lenuva{e tri decenii. Potete{e got na isklu~uvawe sleduva{e otkako najisturniot igra~ na porane{niot premier, Kostas as Karamanlis, glasa{e za an-tikriznite reformi na aktu-elniot premier Papandreu, od redovite na socijalistite. Bakojani odlu~i da gla-sa za merkite za {tedewe,, koi treba zemjata da ja izzvadat od finansiskata kriza za ku vo koja zapadna pred nekolku meseci.Odlukata na Bakojani ni e pove}e od pobedni~ka, zatoa oa ija {to od pozicija na opozicija dade poddr{ka za su{tinskite reformi. Taa, vsu{nost, se sprotivstavi na stavot na nejzinata partija deka merkite i politikata na Papandreu se pogubni za Grcija, ocenuvaj}i go ovoj stav kako tesnopartiski. Ova e sosema vo soglasnost i so politikata {to ja vodi Evropskata unija kon Grcija, od koja se baraat drasti~ni merki na {tedewe za da se spasi zemjata od bankrot. Bakojani go dade svojot pridones po cena na svojata visoka pozicija vo

P ANTONIO MILO[OSKI

spea da ja dobie diplomatskata bitka vo Sovetot za bezbednost, kade {to Makedonija }e pretsedava so referencata “makedonsko”

SOWA \ELOVA-STOJANOVA

[TEFAN FILE

GORDON BRAUN

lagodarenie na nejzinite amandmani Sobranieto nema da gi razgleduva revizorskite izve{tai za buxetot i za dr`avnite institucii

a potseti Evropskata komisija deka treba da vovede pogolema buxetska i monetarna koordinacija

orazot {to go pretrpe negovata partija na izborite e rezultat na politikata na premierot kritikuvana so meseci

SKANDALI VO MLEKARSKIOT BIZNIS

50% ZGOLEMEN UVOZOT NA MLEKO GODINAVA VO SPOREDBA SO LANI! FARMERITE IZBEZUMENI!? Vo prviot kvartal godinava se potro{eni 8,4 milioni evra za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi. Uvozot porasnal za 50% so {to sostojbite na domo{niot pazar dopolnitelno se uslo`nuvaat!? GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

a neverojatni 50% e zgolemen uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija vo prviot kvartal godinava, vo odnos na istiot period minatata godina. Carina objavi vo prvite tri meseci se potro{eni 8,5 milioni evra. Lani vo ova vreme bea uvezeni mle~ni proizvodi od {est milioni evra. Za edna decenija, pak, uvozot na mleko vo zemjata porasnal re~isi ~etiri pati(!?) Eksperetite procenuvaat deka ova e katatsrrofalna sostojba! Vinovni se stranskite mlekarnici (srpski i hrvatski), koi go osvoija makedonskiot pazar i sega uvezuvaat mleko od nivnite zemji. Setoa toa e na golema {teta na doma{niot sto~en fond koj dramati~no se namaluva. “Strancite, koi gi kupija makedonskite mlekarnici, }e go naplatat cehot, uni{tuvaj} i ja bazata na mle~nata industrija vo Makedonija. @alosno e da se uvezuva sterelizirano mleko od Srbija i od Hrvatska. Za makedonskata mle~na industrija ne e dobro da se otkupuva mlekoto po niski ceni i sto~arite da bidat prinudeni da gi kolat kravite, a “doma{nite” mlekarnici }e uvezuvaat mleko od Srbija i Hrvatska”, veli @ivko Radevski, porane{en direktor Bitolskata mlekarnica.

GUBITNIK

JA IZLEZI \UR\O!

146.000 toni kravjo mleko se

42.000

3,7

proizvedeni vo 2008 godina

pati e zgolemen uvozot na mleko vo izminative 10 godini

makedonski semejstva proizveduvaat mleko

Sto~arite obvinuvaat deka stranskite mlekarnici uvezuvaat mleko vo Makedonija, i samo go prepakuvaat, i go prodavaat pod doma{ni brendovi. Federacijata na farmeri smeta deka mora da se vodi pogolema smetka za doma{noto mleko, i deka niskite ceni koi gi dr`at mlekarnicite, }e ja uni{tat makedonskata mle~na industrija. “Ako cenata na mlekoto padne pod sega{noto nivo, nerealno e da o~ekuvame deka nekoj }e odgleduva kravi vo Makedonija, a so toa u{te tolku }e raste uvozot na mleko. Otkupuva~ite treba da ja sogledat sostojbata vo mlekarstvoto, bidej}i so niskite ceni na mlekoto se demotiviraat farmerite da investiraat vo zemjodelstvoto”, smeta \ oko Danailov, pretsedatel na Federacijata na farmeri

na Makedonija. Zamenik ministerot za zemjodelstvo {umarstvo i vodostopanstvo, Perica Ivanovski potencira deka Ministerstvoto gi sledi parametrite, i deka nema naru{uvawe na ponudata i pobaruva~kata na mleko vo zemjava. “Nie se nadevame deka }e ima brzo restartirawe na “Svedmilk”, i deka }e se otvorat nekoi drugi doma{ni kapaciteti, {to pozitivno }e se odrazi na pobaruva~kata na mleko, i generalno vo razvojot na sto~arstvoto vo zemjava”, dodade Ivanovski. Spored podatocite na Ministerstvoto za zemjodelstvo vo zemjava vo 2008 godina se proizvele 146.000 toni kravjo mleko. Pred pojavuvaweto na Svedmilk zemjava gi zadovoluva{e potrebite za sve`o mleko i jogurt. So bankrotot, proizvodstvoto

na mleko vo zemjava postojano opa|a, a sto~niot fond se namaluva. Vleguva stransko mleko vo zemjata {to dopolnitelno ja uslo`nuva sostojbata kaj farmerite. Vo Makedonija okolu 42.000 semejstva se zanimavat so odgleduvawe na kravi. Najmnogu mle~ni proizvodi vo iznos od 124 milioni denari (1,8 milioni evra), vo prviot kvartal se uvezeni od Bosna i Hercegovina, potoa sleduvaat, Srbija, so uvoz od 1,5 milioni evra, Hrvatska i Germanija so 1,4 milioni i Slovenija so 1,3 milioni evra. Vo izminatite 10 godini uvozot na mleko i mle~ni proizvodi porasna za re~isi ~etiri pati. Minatata godina za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi se plateni okolu 41 milioni dolari {to e za 3,7 pati pove}e vo odnos na 15 milioni dolari vo 1999 godina.

3 FAKTI ZA...

4,5% 458,5 63,3%

DORA BAKOJANI Nova demokratija. No, ne treba da iznenadi ako Bakojani svojata idna politi~ka kariera ja prodol`i vo novata vlada, {to ne e neverojatno, iako pripadnosta kon Nova demokratija e semejna. Nejziniot tatko be{e lider na ovaa partija. Negovata } erka sega, na nekoj na~in, gi izneveri negovite politi~ki ideali, no zastana na stranata na politi~arite za koi se smeta deka rabotat vo interes na Grcija.

E NAMALEN OBEMOT NA STOKOVA RAZMENA NA MAKEDONIJA SO STRANSTVO VO PRVITE TRI MESECI GODINAVA

MILIONI DOLARI IZNESUVA TRGOVSKIOT DEFICIT VO PRVIOT KVARTAL

OD IZVOZOT VO PRVITE TRI MESECI E PLASIRAN NA PAZAROT NA ZEMJITE^LENKI NA EU

PROCENKI...

irektorot na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo, da dade ot~et vo javnosta za revizorskite izve{tai vo ekoi bea pronajdeni niza neno pravilnosti i neracionalno na potro{eni pari od strana ina agencijata, za {to Antira korupciskata komisija pobara razre{uvawe. Za razlika od ot nego, Vane Cvetanov direktorot we na Agencijata za spre~uvawe { na perewe pari, vedna{ st. izleze da kaè deka e ~ist. A zo{to Mizo se krie? di Moèbi ne izleguva poradi etoa {to 500 iljadi evra (neonamenski potro{eni za prota motorite – spored dràvnata revizija) za ~ovek koj {to vo zemjava “privlekuva” investicii te{ki i po nekolku stotici milioni evra, e sitna para? No, moèbi ovie 500 iljadi evra javnosta }e mu gi razbere{e, dokolku vo dràvava se realizira{e barem edna od najavenite investicii. Vaka proporcijata od 500 iljadi evra vo odnos na “nula” od negova strana navistina izgleda mnogu! A moèbi

VIKTOR M MIZO IZO IZ O Mizo ima i druga pri~ina za molk. Prethodniot pat, pred nekolku nedeli koga Mizo izleze da go odbrani ekonomskiot promotor od SAD, Filip Petrov, den potoa Petrov pod misteriozni okolnosti mora{e da se soo~i so ostavka. Mizo i toga{ premol~a! [to li bi se slu~ilo sega, dokolku Mizo izleze vo javnosta i zapo~ne da se brani samiot deka nema odgovornost i deka sredstvata se potro{eni namenski!?

MISLA NA DENOT

BORUT PAHOR premier na Slovenija

MORA DA IMA PRAVILA ZA ISKLU^UVAWE OD EVROZONATA vrozonata treba da ima pravila koi }e

& ovozmo`uvaat da gi isklu~i ~lenkite koi ne gi po~ituvaat pravilata za finansiska stabilnost, izjavi slovene~kiot premier Borut Pahor. Slovenija stana ~lenka na evrozonata vo 2007 godina. Vo ramki na planot za krizni krediti za prezadol`enata Grcija, Slovenija mora na Atina vo slednite tri godini da & dade 384 milioni evra, {to pretstavuva 0,48% od vkupnata programa na EU i na MMF. “Evropskata monetarna unija ima smisla samo dokolku evroto ostane stabilna valuta. Na Paktot za stabilnost mu se potrebni institucionalni promeni koi }e go uredat vleguvaweto na novite ~lenki i isklu~uvaweto od evrozonata vo slu~aj na naru{uvawe na pravilata”, re~e Pahor.

DIREKTORITE IMAAT DOL@NOST KON KOMPANIJATA I SVOITE VRABOTENI DA NE TOLERIRAAT SLABI INDIVIDUALCI NA VA@NI POZICII

PITER DRAKER LEGENDAREN AMERIKANSKI AVTORITET VO OBLASTA NA MENAXMENTOT

4 10.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...OSOMNI^EN ZA MALVERZACII

...OSTVARUVAWE NA

...PROTESTI VO [PANIJA

Uapsen direktorot na Hrvatskoto elektrostopanstvo

Se gradi “Hrvatski son” vreden pet milijardi evra

Mlekoto po ulici

apsen e porane{niot pretsedatel na upravata na U Hrvatskoto elektrostopanstvo, Ivan Mravak, poradi malverzacii so preproda`ba na struja, koj ja o{tetil

a krajot od godinata }e zapo~ne izgradbata na turisti~kiot kompleks “Hrvatski son” pokraj Dubrovnik, vreden pet milijardi evra. Vo prvata faza hrvatskite banki }e obezbedat edna milijarda evra.

elanite vo [panija, nezadovolni od otkupnata cena, go S isturija mlekoto po ulicite. Ne e prvpat farmerite vo EU da izlezat na ulica za da go iska`at svoeto nezado-

dr`avata za 13,7 milioni evra.

FOTO NA DENOT

Ivanov se sretna so Medvedev Makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov v~era vo Moskva, kade {to prisustvuva{e na voenata parada po povod 65-godi{ninata od Pobedata nad fa{izmot, ostvari kratka sredba so ruskiot kolega Dmitrij Medvedev. Na sredbata razgovarale za odnosite me|u Makedonija i Rusija, za ekonomskite odnosi me|u dvete dr`avi, za Dogovorot za prijatelstvo i sorabotka, koj treba naskoro da bide potpi{an, kako i za dopolnitelna liberalizacija na viznata politika za ruskite gra|ani za nivno vleguvawe i tranzitirawe niz Makedonija. Osven so Medvedev, pretsedatelot Ivanov se sretna i so pretsedatelite na Srbija, Boris Tadi}, na Hrvatska Ivo Josipovi}, na Crna Gora, Filip Vujanovi}, kako i so {efovite na ^e{ka, Vaclav Klaus i na Slova~ka, Ivan Gasparovi}.

volstvo.

DVA, TRI ZBORA “Pogre{ni se procenkite na agencijata za odreduvawe na kreditni rejtinzi Mudis, deka dol`ni~kata kriza vo Grcija }e se odrazi i vrz bankarskite sistemi vo nekolku drugi zemji od EU, me|u koi i Italija”. SILVIO BERLUSKONI premier na Italija

“Idninata na Grcija e vo opasnost. Ekonomijata, demokratijata, socijalnoto edinstvo se staveni na test. Nasilstvoto ne e re{enie. Vladata ja prezema politi~kata odgovornost za realizacija na najte{kata programa za obnovuvawe na ekonomijata”. JORGOS PAPAKONSTANTINU minister za finansii na Grcija

“SAD ne se otka`aa od planot da go rasporedat protivraketniot sistem vo Evropa, so cel da se odbranat od opasnosta {to ja pretstavuvaat iranskata nuklearna programa i iranskite balisti~ki raketi so golem dostrel”. XOZEF BAJDEN potpretsedatel na SAD

GADGETS

SAMSUNG GO PRETSTAVI PRVIOT 3D MOBILEN TELEFON

amsung go napravi toa {to site go o~ekuvaa i be{e samo pra{awe na vreme koga }e se slu~i. Pretstaven e prviot mobilen telefon so 3D displej, za koj ne se potrebni 3D o~ila. Samsung go pretstavi modelot W960 AMOLED 3D, koj za po~etok }e bide dostapen samo na pazarot vo Ju`na Koreja. Telefonot ima AMOLED displej na dopir so golemina na dijagonala od 3,2 in~i i WQVGA rezolucija, kamerata e so rezolucija od 3,2 megapikseli, ima DMB-T TV tjuner, Bluetooth i slot za microSD memoriska karti~ka. Interesnoto kaj ovoj telefon e {to za pravilen prikaz na trodimenzionalna vizuelizacija ne se potrebni 3D o~ila. Telefonot ima i kop~e preku koe korisnicite mo`e da go vklu~at i isklu~at 3D prikazot vo koe bilo vreme.

6 10.05.2010

POLITIKA

AMBASADORITE SMIRUVAAT

HERERO: 2001 – VA NEMA DA SE POVTORI!? Vo uslovi koga vo Makedonija nagolemo se zboruva za opasnosta od povtoruvawe na konfliktot, me|unarodniot faktor tvrdi deka sega vo dr`avata nema nikakva pri~ina za nasilstva KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

e mislam deka postoi kakva i da e mo`nost da se povtorat nastanite od 2001ta godina- izjavi ambasadorot na OBSE vo Makedonija, Hoze Lusi Herero vo nedelnoto intervju za Radio Slobodna Evropa. Ambasadorot smiruva deka i pokraj napnatite me|unacionalni odnosi vo momentot, vo Makedonija ve} e nema nikava pri~ina za nasilstvo. “Tie {to mislat deka na toj na~in }e postignat ne{to, treba da se svesni deka }e naidat na osuda od me|unarodnata zaednica. Vo 2010 godina nasilstvoto ednostavno e nedozvolivo. Za s$ mo`e da se razgovara i da se debatira. Ponekoga{ progresot se postignuva mnogu

bavno, no mora da se ima trpenie”, veli Herero. Ambasadorot veli deka vo Makedonija e mnogu raboteno za podobruvawe na me|uetni~kite odnosi, no deka s$ u{te e potrebno da se napravat golem broj promeni. “Rabotime zaedno so Vladata, so albanskite politi~ki partii, kako i so op{tinskite rakovodstva za da postigneme napredok na patot determiniran so Ohridskiot ramkoven dogovor, i toj ostanuva vode~ki pat i vode~ki princip” izjavi Herero. Vakvata poraka na ambasadorot doa|a vo momenti koga vo Makedonija nagolemo se zboruva za opasnosta od povtoruvawe na konflikot od 2001-va. Politi~kite lideri vo izminative nedeli gi koristat zategnatite me|unacionalni odnosi za politi~ko poentirawe vo borbata za doka`uvawe ~ija e vinata {to devet godini po

potpi{uvaweto na Ohridkiot dogovor vo dr`avata s$ u{te se zboruva za opasnost od voeni konflikti. Dodeka za vladeja~kata VMRO – DPMNE situacijata e pod kontrola, a oru`jeto {to be{e zapleneto e samo normalna pojava, opoziciskata SDSM obvinuva deka tokmu Vladata e nesposobna da ja prepoznae opasnosta od eskalacija na tenziite. Vlasta uporno tvrdi deka vo Makedonija nema nikakvi me|unacionalni netrpelivosti i deka tenziite gi sozdava opozicijata kako alatka za da se vrati na vlast (potpomognata, em od nadvore{niot, em od albanskiot faktor), no ona na {to apeliraat od najgolemata opoziciska partija e deka koga se raboti za me|uetni~kite odnosi vo dr`ava kako {to e Makedonija ne smee da se dozvolat improvizacii, a zna~eweto na tenziite ne smee da se

relativizira. Ona {to e vidlivo kaj albanskiot blok, e deka retorikata se omekna, otkako se pojavi famoznoto kominike na takanare~enata ONA vo koe teroristi~kata organizacija pora~a deka e s$ u{te operatibilna. Albanskite lideri (prv Ali Ahmeti) vo poslednite izjavi povikuvaat na smirenost, i na po~ituvawe na Ohriskiot ramkoven dogovor kako edinstven mehanizam za uspe{no funkcionirawe na dr`avata (!?). Ova se daleku pomeki stavovi od povicite za federalizacija, napu{tawe na Dogovorot, ili priznavaweto na Ahmeti deka ONA ne samo {to s$ u{te postoi tuku deka toj e i nejziniot edinstven legitimen komandant. Partiite oficijalno se ogradija i od organizacija na protestot {to e najaven za deneska vo centarot na Skopje. 40 nevladini albanski organizacii go povikaa al-

banskoto naselenie da izleze na ulica i da go pokaè svojot revolt od uslovite vo koi {to ìveat vo Makedonija. Tvrdat deka Albacite nemaat nikavi prava vo dràvata, pa zatoa se prinudeni so protesti da iniciraat pogolemo sproveduvawe na ohridskiot dogovor i stopirawe na monoetni~kite proekti na Vladata.

Vo petokot treba{e da protestiraat i inicijatorite za izgradba na Burmalixamijata na plo{tadot, no toj protest be{e odlo`en pod nerazjasneti okolnosti (!?). Od IVZ izlegoa so deciden stav deka taa xamija mora da se izgradi, i deka vo sprotivno Zaednicata nikoga{ nema da dozvoli izgradba na crkva.

VTORA SVETSKA KONFERENCIJA ZA ME\URELIGISKI DIJALOG

POMO[ OD RUSKATA CRKVA ZA MAKEDONSKATA Ruskiot arhiepiskop Petar tvrdi deka negovata crkva silno ja poddr`uva makedonskata koja s$ u{te se “ma~i” za svojata pozicija vo pravoslavniot svet. Iako nikoj nema informacii do kade e sporot so srpskata pravoslavna crkva, site povikaa na brzo re{enie na istiot! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

e mo`am da bidam ramnodu{en kon Slovenskite bra}a, koi se nao|aat vo izolacija nadvor od zaednicata so ostanatite pravoslavni crkvi!- Vakva silna poraka prati ruskiot arhiepiskop Jaroslavski i Rostovski, g. Petar do MPC i do makedonskiot narod od vtorata Svetska konferencija za me|ureligiski i me|ucivilizaciski dijalog vo Ohrid. Arhiepiskopot Petar uveruva deka vo Ohrid do{ol so blagoslov od ruskiot Patrijarh i deka ruskata pravoslavna crkva }e se zalaga da & pomogne na makedonskata da se izbori za svojot aftokefalen status vo pravoslavniot svet. “Nie, Rusite, so cela du{a }e se stremime ovaa bolna podelba koja postoi vo pravoslavieto da bide nadminata i na{ite zaedni~ki molitvi gi upatuvame na bratskiot makedonski narod i gi vlo`uvame site napori sesrdno da pomog-

REXEPI NEGIRA DEKA GO UCENUVAL SVOETO PRISUSTVO! Poglavarot na IVZ, reis ul-ulema haxi Sulejman efendi Rexepi gi oceni kako nevistiniti informaciite deka svoeto prisustvo vo Ohrid go ucenuval so po~etokot na izgrdbata na xamiite vo La`ec i vo Prilep. “Apsolutno nemavme nikakov ultimatum, tuku bevme vo nasoka na razre{uvawe na nekoi otvoreni pra{awa {to gi ima{e islamskata zaednica i }e gi ima verojatno i vo naredniot period. Za nekolku pra{awa smetame deka se zavr{eni, zatvoreni”, re~e efendi Rexepi. neme”, izjavi g. Kiril. Na ova, pretstavnikot od Srpskata pravoslavna crkva, protosingelot Petar, od Zvorni~koTuzlanskata eparhija, ostana vozdr`an za komentar. Toj veli deka nemal informacii do kade se razgovorite me|u MPC i SPC, no ona na {to apelira e pogolem dijalog. “Ja pozdravuvame sekoja akcija na dobra volja na gradewe na mir, i deka spored patrijarhot Pavle, lo{oto i vojnata na nikogo ne mu nosat dobro. Vakvite konferencii gi prodlabo~uvaat odnosite na tolerancija, da se nadmineme sebesi i da izgradime podobar svet”, veli protosingelot Petar.Vo Ohrid, vo posleden moment, svoeto prisustvo go

otkaà porane{niot generalen sekretar na OON, Butros Butros Gali, a ne se pojavi ni pretstavnik na Gr~kata pravoslavna crkva.Verskite lideri kako generalen zaklu~ok od konferencijata potpi{aa deklaracija {to od Ohrid } e bide ispratena niz svetot so poraki za mir i razbirawe me|u lu|eto. Se sugerira nacionalniot, religiskiot i kulturniot diverzitet da se doìvuvaat kako svetsko bogatstvo i pri~ina za pove}e kontakti i zbliùvawe. Na po~etokot na konferencijata be{e kaàno deka ne slu~ajno se izbrani Makedonija i Ohrid za ispra}awe na vakvi poraki poradi dolgata i bogata istorija. “Ohrid, gradot na Sveti

SDSM BARA VLADATA DA SE ZADOL@I KAJ MMF DSM ja obvini Vladata deka se zadolùva vo krediti so visoka kamatna stapka. Potpretsedatelot na partijata Zoran Jovanovski na pres-konferencijata vo sabotata istakna deka vlasta so parite od privatizacijata na ESM, kako {to re~e, ostaveni od SDSM, predvreme otplatila dolgovi so kamatna stapka od 6%, a potoa se zadolìla so kamatna stapka od okolu 10%. Toj tvrdi deka lani Vladata se zadolìla

kaj MMF so skapa obvrznica, zaradi {to pla}a 47 milioni evra pove}e za kamata. “Sega Vladata planira da ja napravi istata gre{ka od minatata godina, koga namesto zadol`uvawe kaj MMF so kamata od 1,5% godi{no, se koristi evroobvrznica, za koja denes pazarnata kamatna stapka za zemja kako Makedonija e okolu 10%”, re~e Jovanovski. Od VMRO – DPMNE, pak, vo reakcijata ispratena do javnosta velat deka par-

tiskiot potpretsedatel Zoran Jovanovski povtorno na {teta na Republika Makedonija, se obiduva da vlijae na cenata na u{te neizdadenata evroobvrznica. “Kako porane{en vraboten vo Narodnata banka, Jovanovski e svesen kolku ovie {pekulacii vo odnos na visinata na kamatata i sumata, mo`at da vlijaat na potencijalnite investitori, pred voop{to i da zapo~ne procesot”, velat od VMRO – DPMNE.

Kliment i Sveti Naum, prviot episkop i prviot monah me|u Slovenite, vo ~ie vreme, stanal najrazvien srednovekoven slovenski kulturen centar, e mesto so idealna duhovna klima za istra`uvawe na civilizaciskite potencijali na ~ove~kata duhovnost i kultura” velat verskite lideri. Ona na {to predupreduvaat verskite lideri e deka ako se rakovodime od frazata deka “site religii se isti” toa bi vodelo kon nivno izedna~uvawe {to potoa bi rezultiralo ~ove{tvoto da bide li{eno od osobenostite na sekoja kultura poedine~no ({to e hendikep na globalizacijata). Vo ovaa nasoka i vo nasoka na povik za pogolema tolerancija i

razbirawe, se i porakite na makedonskite politi~ki lideri od Ohrid. Premierot Nikola Gruevski, povika da go prifatime hristovoto na~elo "Qubi go bli`niot kako samiot sebe si", velej}i deka "nasilstvata, vojnite i site zla se slu~uvaat koga kako ~ove{tvo go otfrlame ova na~elo". Pretsedatelot \or|i Ivanov, pak, pora~a deka ekonomskiot razvoj e nasilniot temel vrz koj se potpira mirot na Balkanot. Poglavarot na MPC, pak, g.g.

Stefan povika na pogolema uloga na verata i religijata vo op{tetsvoto. “Vo sovremenoto op{tetsvo religijata treba da prodolì da bide cvrst temel na mirot”, veli g.g. Stefan.Konferencijata se organizira{e vo ramkite na Me|unarodnata godina na Obedinetite nacii za zbliùvawe na kulturite i pretstavuva prodolùvawe na dijalogot zapo~nat na Prvata konferencija odràna pred tri godini isto vo Ohrid.

GRUEVSKI MU GO ^ESTITA[E NA BAROSO DENOT NA EVROPA remierot Nikola Gruevski im go ~estita{e Denot na Evropa - 9 maj, na pretsedatelot na Evropskata komisija @oze Manuel Baroso i na pretsedatelot na Sovetot na Evropskata unija, Herman van Rompuj. “Trgnuvaj}i od smelite i progreasivni idei na nekolkumina vizioneri, preku makotrpna rabota na generacii Evropejci koi go gradea idealot za mir, sloboda i prosperitet, se izgradi Unijata kako zona na demokratija i dom vo koj se neguvaat site posebnosti,

~ovekovite prava, tradicii i kulturni vrednosti. Na takvata Evropa denes & se voshituvaat narodite od celiot svet”, stoi vo pismenata ~estitka ispratena od premierot Gruevski do Baroso. Spodeluvaj}i gi takvite vrednosti i ideali, ogromnoto mnozinstvo gra|ani na Makedonija potencira toj, posakuvaat {to pobrzo ~lenstvo na svojata zemja vo Evropskata unija.

FOKUS

10.05.2010

ANALIZA NA "KAPITAL": NEMA INTERES ZA DR@AVNITE KOMPANII!

DR@AVNITE ZAGUBARI SE NA PAT DA SE PRETVORAT VO KUPI[TA @ELEZO!? Makedonskite

uspe{ni menaxeri ne gledaat interes da vlo`at vo problemati~nite pretprijatija koi se na rabot na kolaps! Pri~ina e {to vo vakvi okolnosti vo kakvi {to se nao|a makedonskoto stopanstvo, prioritet davaat na uspe{noto rabotewe na sopstvenite kompanii, otkolku da investiraat vo stari pogoni. Dopolnitelna pri~ina e netransparentnosta pri proda`bata, kako i politi~ko-ekonomskata nestabilnost na zemjava, i neizvesnosta na nivnite investicii KATERINA POPOSKA Poposka@kapital.com.mk

dodeka najuspe{nite srpski biznismeni nastojuvaat dràvata da im gi otstapi problemati~nite pretprijatija koi rabotat samo so zagubi (vetuvaj}i deka }e gi napravat profitabilni i }e gi zadràt vrabotenite), makedonskite investitori nemaat takva ambicija. Stanuva zbor za kompanii vo ste~aj, zagubari, neprofitni firmi vo koi dràvata s$ u{te ima akcii, a za koi uporno bara investitor. No, del od makedonskite biznismeni koi gi konsultira{e “Kapital” ne se zainteresirani da stanat sopstvenici na pretprijatijata koi dràvata ne uspeala da gi privatizira. Risto Gu{terov, poznat makedonski biznismen koj del od svojot kapital go vloìl vo SAD, makedonskite kompanii, ne gi gleda kako predizvik za investirawe. “Ako ima takvi krupni biznismeni i menaxeri vo

Makedonija, odli~no, toa bi bilo pozitivna pojava. Smetam deka dràvata moèbi treba da gi dade kompaniite koi rabotat so zagubi is~isteni od dolgovi, ili pak, da gi ponudi re~isi bez pari, no pritoa mora to~no da gi precizira obvrskite na biznismenite kon dràvata. Duri treba da opredeli i konkreten rok vo koj menaxerot treba da gi ispolni site obvrski, koi } e gi nasledi. Mi se ~ini deka skoro 90% od na{ite biznismeni begaat od vakvata odgovornost, koga stanuva zbor za privatizacijata. Kako trend jas ja poddrùvam vakvata ideja, no li~no jas ne se gledam kako del od vakvata potencijalna privatizacija. Makedonija s$ u{te e vo edna politi~ka i ekonomska nestabilnost, s$ u{te ne stoi na stabilni noze. I s$ dodeka Makedonija ne dobie edna sigurnost, i ne staneme del od NATO ili EU, nema da imame napliv na investitori, nitu moè da o~ekuva deka investitorite poagresivno }e baraat da vlezat vo zemjava” objasnuva Gu{terov. Ilija Ge~ev od Kavadarci, iako ne e zainteresiran da stane sopstvenik na nekoja kompanija koja sega e vo dràvna sopstvenost, potencira deka dràvata koga gi privatizira kompaniite, duri i da e svesna deka moèbi nema da najde investitor za nekoi kompanii, zadolìtelno treba da raboti transparentno“. IGM e golem investitor, ima jasno definirana strategija, koja predviduva grinfild-investicii. Ne sme zainteresirani za kupuvawe na ve}e postoe~ki objekti i fabriki. Ne gledame pri~ina zo{to da vloùvame vo renovirawe na nekoja fabrika, koga moème da izgradime nova, posovremena. Za s$ {to prodava dràvata, za site golemi objekti, cenam deka neophodno e da ima tender i celata postapka da bide transparentna, namesto da se pregovara so investitorot neposredno. Za da se prezeme ve}e postoe~ka firma, mora objektot da ima takva pazarna vrednost, koja }e bide dovolno atraktivna za investitorot. Cenata na zemji{teto i golemiot broj na vrabotenite vo kompaniite koi se nudat, se klu~nite pra{awa za idniot investitor. A ako dràvata odlu~i da im se dade prioritet na doma{nite investitori, treba da napravi takvi uslovi na tenderot koi }e ni odgovaraat”, veli Ge~ev.

So sli~en stav e i direktorot na @ito Vardar od Veles, Risto Ta{ev. “Ne bi moèl da dadam poseben komentar. Jas kako menaxer ne sum zainteresiran da kupuvam ve}e postoe~ki kompanii kade {to dràvata gi prodava svoite akcii. Mojata ambicija e da gi zgolemam kapacitetite vo moite kompanii. Mi se ~ini deka, biznismenite znaej}i gi site tro{oci na neprofitabilnite kompanii i situacijata na pazarot, ne gledaat interes da vlezat vo nekoja, uslovno re~eno, ru{evina, iako moèbi dràvata nekoi od kompaniite }e gi nudi po mnogu niski ceni. Za edna nelikvidna kompanija, koja e na rabot na kolaps za da zastane na zdravi noze, za idniot menaxer toa zna~i da ima pristap do bankite, e da ima pari za renovirawe na kapacitetite i vo perspektiva, za obrt na kapitalot”, objasnuva za “Kapital”, Ta{ev. DR@AVATA GAZDA NA POVE]E OD 100 FIRMI VO MAKEDONIJA!? KAKVA E SOSTOJBATA? Spored podatoci do koi dojde “Kapital”, dràvata e dominanten sopstvenik na stotina kompanii vo zemjava. Podatocite od pred dva meseca pokaùvaat deka, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo 231 kompanija ima prioritetna akcija, kako {to se Tran{ped, Ar~elor Mital, EMO, OHIS. Obi~ni akcii pak, Fondot poseduva vo 39 firmi, kako {to se Lihnida od Ohrid, Beton od Strumica, Okta, i Makedonija film. PIOM raspolaga so vkupno 224 akcii vo firmi pod ste~aj. Udelite vo 12 privatni kompanii, Fondot saka{e da gi ponudi za proda`ba na Makedonska berza. Metalski Centar 8-mi oktomvri od Kriva Palanka, Solidarnost od Skopje, Radio Ohrid, Minov kompani od Veles, [arpromet od Tetovo i u{te sedum drugi kompanii, bea objaveni na internet-stranicata na Fondot, koj poseduva razli~ni udeli vo ovie privatni kompanii. Del od biznismenenite raz-misluvaat da kupat akcii vo nekoi od profitabilnite kompanii koi gi prodava dràvata. Jordan Kam~ev veli deka vo kupuvaweto na zagubarski kompanii treba da se bide pretpazliv: ”Interesot zavisi od toa za {to se raboti konkretno, dali za prezemawe na nekoi od na{ite zagubari, ili na nekoi kompanii, koi

SRPSKITE ZAGUBARI VO RACETE NA TOP-MENAXERITE Neodamna, premierot na Srbija, Mirko Cvetkovi}, zastana zad idejata na Sindikatot, problemati~nite kompanii da gi odstapi na sposobni i ve}e doka-àni srpski biznismeni, kako {to se Miroslav Mi{kovi}, Milan Beka, Miodrag Kosti}. Dodeka biznismenite tamu nudat stru~na pomo{ i vlez vo upravnite odbori na problemati~nite pretprijatija, ministerite pora~uvaa deka od mo}nite biznismeni o~ekuvaat da vloùvaat vo razvoj na nerazvieni kraevi. Najavata na srpskata vlada deka saka da angaìra profesionalni menaxeri koi }e upravuvaat so ekspertite ja ocenija pozitivno, pritoa naveduvaj}i deka na toj na~in pretprijatijata bi moèle da zastanat na noze, bidej}i profesionalnite direktori }e ponesat odgovornost za svoite odluki, za razlika od politi~ki postavenite direktori. Srpskata Vlada smeta deka namesto visokite mese~ni plati mnogu menaxeri bi moèle da bidat motivirani i so visoki bonusi ili pravo na akcii na pretprijatieto koe go vodat, sekako pod uslov da zabeleàt dobri biznis rezultati.

MARTIN MARTINOVSKI

JORDAN KAM^EV

PORTPAROL NA VLADA

BIZNISMEN

“Vo na{iot pristap ne se primarni parite koi } e se dobijat so proda`bata na zagubarite, tuku mnogu pove}e za da za`iveat tie kompanii”.

“Postoi interes za nekoi kompanii kade {to dràvata gi prodava udelite, no onamu kade {to se raboti za profitabilni kompanii. Vo vakvite slu~ai mora da se bide pretpazliv. Moè da vleze{ samiot vo stapica, od koja podocna nema da moè{ da izleze{”.

se atraktivni, a vo koi dràvata gi prodava svoite akcii. Jas imam interes za nekoi kompanii kade {to dràvata gi prodava udelite, no onamu kade {to se raboti za profitabilni kompanii. No, vo vakvite slu~ai mora da se bide pretpazliv. Moè da vleze{ samiot vo stapica, od koja podocna nema da moè{ da izleze{. Va`no e dali i kakva e mo`nosta za restartirawe, za prenamena na objektot vo drug. Problem ~esto se nere{enite imotno-pravni odnosi. Jas smetam duri i deka, dokolku imotot od nekoi od na{ite zagubari stane industriska zona, na koja }e funkcioniraat nekolku razli~ni proizvodstva, ubeden sum deka }e ima interes od pove}e biznismeni”, veli Kam~ev. “Ne treba da se pravi podelba me|u doma{nite i stranskite investitori, neophoden e ednakov tretman. No, i vo slu~aj na privatizacija i vo slu~aj na kupuvawe na dràvnite akcii vo odredeni kompanii, neophodna e transparentnosta na celiot proces na javnoto naddavawe. Mora da bide jasno definirana i pravnata regulativa. No, od druga strana, ne moète da o~ekuvate deka vo edna zemja kade {to ne investiraat nitu doma{nite biznismeni, deka }e ima napliv na stranski investitori”, objasnuva Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuzot na Stopanski komori. VLADATA: NE SE PRIMARNI PARITE, TUKU DA ZA@IVEAT ZAGUBARITE Od druga strana, ako vo Srbija, celokupnata inicijativa za komunikacija me|u Vladata, rabotnicite i biznismenite, dojde od Sindikatot, vo Makedonija Sindikatot ne e aktiven u~esnik vo modelite na privatizacija na zagubarite vo Makedonija, iako se raboti za indinata na iljadnici rabotnici. Od Sindikatot velat deka nemaat konkreten stav, za da se implementira srpskata ideja kaj nas. “Nikoga{ ne

sme raspravale za vakva ideja. Verojatno toa treba da go nametnat i samite rabotodava~i”, kuso odgovara Lile Jankulovska od sektorot za ekonomsi pra{awa vo SSM. Vo me|uvreme, Vladata e re~isi pred krajot, po petti pat da se obide da ja prodade zagubarskata ~etvorka - EMO, OHIS, prilepskite Tutunski kombinat i Evrokompozit. Konkretno, za idejata dràv-nite kompanii da im se ponudat na makedonskite biznismeni i ve}e dokaàni menaxeri, koi znaat {to to~no mu treba na stopanstvoto, od Vladata velat deka ne razmisluvale na takov na~in. “Ne moàm da komentiram od pri~ina {to idejata dràvata da gi prodava svoite udeli dominantno na doma{nite biznismeni, do sega ne bila razgleduvana vo Vladata. Jasno treba da se definira {to e politi~kiot pristap i {to se saka da se postigne. Vo na{iot pristap ne se primarni parite koi }e se dobijat so proda`bata na zagubarite, tuku mnogu pove}e da zaìveat tie kompanii. Procesot i pristapot kon privatizacijata kaj nas e jasen. Angaìravme konsultantski ku}u koi gi ponudija re{enijata za modelite za privatizacija.“, objasnuva portparolot na Vladata, Martin Martinovski.

RISTO GU[TEROV BIZNISMEN

“Dràvata moèbi treba da gi dade kompaniite koi rabotat so zagubi is~isteni od dolgovi, ili pak, da gi ponudi re~isi bez pari! No, pritoa mora to~no da gi precizira obvrskite na biznismenite kon dràvata. Kako trend jas ja poddrùvam vakvata ideja, no li~no jas ne se gledam kako del od vakvata potencijalna privatizacija. Makedonija s$ u{te e vo edna politi~ka i ekonomska nestabilnost”.

OP[TESTVO

10.05.2010

DOJ^E BANK NAJAVUVA MO@NOST ZA POVLEKUVAWE NA GR^KITE BANKI OD MAKEDONIJA

AVIONITE NA SRPSKI JAT ]E LETAAT ZA OHRID d 18-ti maj }e se vospostavi sezonska aviolinija BelgradOhrid, najavi srpskata kompanija Jat ervejz. Na ovaa linija, kon najistaknatata turisti~ka destinacija vo Makedonija, avionite }e se upatuvaat edna{ nedelno. Avionite na JAT ervejz }e letaat od Belgrad za Ohrid i obratno, sekoj vtornik, velat od srpskata aviokompanija. Vo presret na turisti~kata sezona, neodamna be{e promovirana i ~arter-programata na holandskata aviokompanija Transavija, }erka-firma na KLM, koja }e organizira 27 ~arter-letovi od Amsterdam do Skopje i obratno.

ajgolemata germanska banka Doj~e bank (Deutsche Bank) ne ja isklu~uva mo`nosta za povlekuvawe na gr~kite banki od Makedonija, vo Srbija i vo Bugarija, se naveduva vo prognozata za 2010 godina izrabotena od Bankata. Vo prognozata objavena na gr~kata internet-stranica za ekonomski vesti EMEA, se naveduva deka od gr~kata kriza najzasegnati se Bugarija, Makedonija i Srbija poradi

namaleniot izvoz vo Grcija, kako i poradi verojatnosta od povlekuvawe na gr~kite banki od nivnite pazari, javi bugarskata novinska agencija BTA. Spored dokumentite na Doj~e bank vo posledniot kvartl od 2009 godina i vo prviot od 2010 me|u zemjite od Centralna i Isto~na Evropa samo Litvanija, Letonija, Ungarija, Romanija i Bugarija zabele`ale pad. Vo prognozata se naveduva i deka pove} eto ekonomii od regionot

Slabiot interes na kupuva~ite vo Bugarija, tamo{nite dileri so stari avtomobili se nadevaat deka }e go nadomestat so izvoz vo Makedonija

OTKAKO SE DOZVOLI UVOZ NA POSTARI, POLOVNI AVTOMOBILI

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

i{okot od stari avtomobili, za koi nema{e dovolno doma{ni kupuva~i vo Bugarija, prodava~ite se nadevaat deka }e go izvezat vo Makedonija. Liberalizacijata na Zakonot za uvoz na koristeni vozila vo na{ata zemja mo`e da pretstavuva re{enie za prenatrupanosta na bugarskite avtopazari, kade {to, poradi ekonomskata kriza, kaj potro{uva~ite ima mnogu mal interes za kupuvawe postari vozila. Proda`nite punktovi vo Bugarija, kako {to informiraat mediumite vo ovaa zemja, se bukvalno preplaveni so prodava~i, no zatoa mnogu retko mo`e da se vidat kupuva~ite. Sonot na importerite na koristeni avtomobili deka vo ekonomskata kriza Bugarite }e kupuvaat evtini avtomobili od vtora raka se pretvora vo ko{mar.

godinava }e uspeat da izlezat od recesija.

BUGARSKITE AVTOPAZARI SE ^ISTAT VO MAKEDONIJA! 1.729 vozila se preregistrirani vo Makedonija, a najgolem del niv bile so bugarski registarski tabli~ki

“Kako da e objavena trevoga za vozdu{na opasnost, nema ìv ~ovek. Cenite se previsoki. Jas baram mal benzinec, za kolite na dizel ne ni pomisluvam. Preskapi se”, veli eden kupuva~ na avtoplacot vo Blagoevgrad, koj dodeka dava{e izjavi za mediumite be{e edinstveniot kupuva~. Ovaa sostojba na pazarot so koristeni avtomobili prodava~ite vo Bugarija ja opravduvaat so finansiskata kriza i nedostigot od pari potrebni za kreditirawe. “Grade`ni{tvoto zapre i parite is~eznaa. Lu|eto ne moàt pove}e da dojdat do kredit od 4.000-5.000 evra. Se nadevame deka so liberalizacijata za uvoz na stari vozila vo Makedonija sostojbata }e se podobri, no s$ u{te ne moème da bideme zadovolni, bidej}i ako pred krizata prodavavme po eden avtomobil nedelno, sega prodavame po eden mese~no”, veli Petar Petrov,

Ko{marot od bugarskite avtopazari se o~ekuva da se preslika i na makedonskite konsultant za proda`ba od Blagoevgrad. Spored informaciite so koi raspolaga Carinskata uprava na Makedonija, vo poslednite tri meseci vo dr`avava se uvezeni 1.729 vozila, za koi prethodno bil pobaran privremen uvoz, a od koi najgolem broj imale bugarski registarski tabli~ki. Sepak, najgolemiot del od ovie avtomobili se kupeni od pred nekolku godini, a soglasno novite zakonski mo`nosti, tie se preregistrirani vo

Makedonija. Spored sostojbata na pazarot vo zemjava, nadeìte na bugarskite prodava~i na koristeni vozila moàt mnogu lesno da se pokaàt kako nerealni, bidej}i vo momentov i kaj nas proda`bata vo ovoj sektor odi mnogu slabo. Od Carinskata uprava izvestuvaat deka od momentot koga se doneseni izmenite za uvoz na stari vozila, vo republikava se uvezeni vkupno 12.342 avtomobili, {to e drasti~no zgolemuvawe vo

odnos na minatata godina, koga vo period od 12 meseci se otkupeni edvaj 2.900 vozila. Importerite na novi, no i na stari avtomobili, predupreduvat deka ovoj prekumeren uvoz na koristeni prevozni sredstva mo`e da dovede do prezasituvawe na pazarot, koj i onaka raboti so golemi te{kotii. “Za da kupite nov avtomobil, potrebno e prethodno da go prodadete stariot. No, cenite padnaa so naplivot na vozila postari od deset godini, po

{to e nevozmo`no da se obezbedat dovolno sredstva za da se doplati razlikata {to se javuva pri kupuvawe nova kola”, izjavi za "Kapital" Cane Krsteski, diler na novi, no i importer na stari vozila. Od brojkite na Carinskata uprava i spored izve{taite {to doa|aat od terenot, mo`e da se zaklu~i deka avtopazarite vo Bugarija i vo Makedonija }e ostanat so mal broj kupuva~i i vo periodot {to doa|a.

10 10.05.2010

OP[TESTVO

SDSM : DA SE NAMALAT NEPRODUKTIVNITE TRO[EWA VO ZDRAVSTVOTO

SORABOTKA NA MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO I NACIONALNATA FONDACIJA ZA TRANSPLANTACIJA

ocijal-demokratskiot sojuz na Makedonija obvini deka nema pari za lekovi i pobara nedostigot od ovie sredstva da se nadmine so namaluvawe na neproduktivnite tro{ewa vo zdravstvoto i prenamena na sredstvata od proektot “Skopje 2014”. “Aptekite ne gi krijat lekovite, tie imaat za 40% do 60% namalen buxet, a i toj, namaleniot, dr`avata go ispla}a so docnewe od 120 dena. Gra|anite za sovremenite terapii treba da dopla}aat i po 70% so va{iot koncept na referentni ceni. Dali onie 8,5 milioni evra koi gi namalivte na godi{no

inisterstvoto za zdrav-stvo i Nacionalnata fondacija za transplantacija, v~era potpi{aa Memorandum za sorabotka me|u dvete institucii. Se raboti za dokument vo koj se definira sorabotkata na zaedni~ki proekti od oblasta na zdravstvoto vo segmentot na uslovite za zemawe, razmenuvawe, prenesuvawe i

nivo za lekovi se za pokrivawe na nedostigot na pari vo Fondot za zdravstvo predizvikan od pogre{no vodenata, populisti~ka politika”, pra{a sekretarot na partijata Andrej Petrov. Spored nego, skandalozno e da se povikuvaat pacientite da lobiraat kaj farmacevtskite kompanii za namaluvawe na cenata na lekovite.

presaduvawe na delovi od ~ove~ko telo zaradi lekuvawe. Memorandumot go potpi{aa ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani i pretsedatelot na Nacionalnata fondacija za transplantacija, Vladimir ^adikovski. Na potpi{uvaweto prisustvuvaa i pretstavnicite na gra|anskite organizacii Nefron, Hepta, Peperutka i drugi.

NOVI IZMENI NA ZAKONOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

LEKARITE ]E RABOTAT I VO DRUGI GRADOVI

nicata vo koja privremeno }e raboti. Od sindikatot na klinikite i od Lekarskata komora velat deka na~elno se soglasuvaat so novite izmeni na zakonot za zdravstvena za{tita vo odnos na ramnomernoto rasporeduvawe na kadrite od edna vo druga javna zdravstvena ustanova, no dopolnuvaat deka specijalistite mora da imaat uslovi za rabota.

ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

ovite zakonski merki koi gi predlo`uva ministerot za zdravstvo Bujar Osmani, samo pravat dopolnitelen haos vo zdravstvoto. Prvo be{e potragata na pa-cientite po apteki vo koi ima diplomiran farmacevt, bidej}i spored zakonot samo diplomiran farmacevt mo`e da dade lek na recept, pa potoa

po~na potragata po lekovi, bidej}i prvpat posle re~isi ~etiri godini vo aptekite povtorno nema lekovi, a i tie {to gi ima se daleku poskapi od pred nekolku meseci. Ovie po~etni novini, mnogu ~esto, vo lekarskite krugovi se komentiraat deka se so cel za skratuvawe na buxetot koj se odvojuva za penzisko i invalidsko osiguruvawe na smetka na namaluvawe na populacijata. I pokraj toa {to ne e zavr{en nitu eden proekt

koj go zapo~na Ministerstvoto za zdravstvo, sepak, postojano se nudat novi akti za izmeni na zakonot za zdravstvena za{tita. Iako samo pred eden mesec ministerot za zdravstvo javno tvrde{e deka transferite na lekarite vo privatnoto zdravstvo ne se nikakva zaguba za javnoto zdravstvo, vo novite izmeni na zakonot za zdravstvena za{tita go potvrduva tokmu sprotivnoto. Toj bara raspredelba na lekaritespecijalisti od bolnici

kade {to ima pove}e vraboteni, vo bolnici kade {to ima nedostig. Ovoj zakon lani ve}e edna{ be{e odbien od lekarskata fela bidej}i vo nego na lekarite ne im se dava{e mo`nost sami da izbiraat dali sakaat da rabotat vo drug grad ili druga bolnica. Ovoj pat vo zakonot im e dadena mo`nost za izbor, za prestojot i parite koi treba da gi zema dodeka raboti nadvor od svojata klinika }e se dogovara direktno so bol-

RASPREDELBATA NA LEKARITE NE SMEE DA BIDE NITU MOBING NITU KAZNA “Raspredelbata na lekarite ne smee da bide nitu mobing nitu kazna. Ne moè da pratite nekoj specijalist od Skopje vo Sveti Nikole, a pri toa da ne mu gi dadete istite uslovi za rabota koi gi ima vo Skopje. Toa bi bila apsolutna kazna” veli d-r. Dejan Stavri}, pretsedatel na sindikatot na klinikite. Toj dodava deka dokolku specijalistite se raspredeluvaat po gradovi vo koi nema realni uslovi za rabota, samo kolku da se kazni lekarot, toga{ }e ima èstoki reakcii i od lekarite. Spored nego, va`ni se i sredstvata koi po site osnovi treba da gi zemaat lekarite koi }e rabotat vo drugi, me|u koi e i odvoeniot ìvot. Pretsedatelot na Lekarskata komora, Vladimir Borozanov, tvrdi deka so toa {to izdejstvuvale soglasnost na lekarot za transfer vo drug grad ili

Iako izjavi deka

lekarite koi zaminale vo privatnoto zdravstvo ne napravile disbalans vo zdravstveniot sektor, ministerot za zdravstvo, sepak, }e vr{i raspredelba na lekarite od edna vo druga zdravstvena institucija

klinika napravile mnogu. “Na Lekarskata komora & be{e va`no pred da se razgovara za ovie promeni so Ministerstvoto, da go korigira delot vo koj ne treba{e soglasnost od lekarot za transfer vo drug grad ili klinika. Dokolku ostane{e taka, lekarite }e bea apsolutno nemo}ni, a odlukata za toa koj lekar kade }e bide prefrlen }e be{e samo odluka na ministerot i na direktorot na klinikata vo koja raboti lekarot”, veli Borozanov. Pratenikot Mende Dinevski, ~len na komisijata za zdravstvo veli deka so ovoj nov akt lekarite se stavaat vo matpozicija. “Ministerot za zdravstvo sam }e odredi kolku lekari se potrebni vo edna zdravstvena institucija. Onie koi spored nego se vi{ok }e imaat samo eden izbor, a toa e da rabotat vo drug grad kade {to }e imaat rabota”, veli Dinevski. Spored predlo`enite zakonski izmeni, ministerot za zdravstvo se nadeva deka }e se obezbedi horizontalna mobilnost na zdravstvenite rabotnici vo javnite zdravstveni ustanovi, slu~aj koj nastana otkako pove}e od 200 lekari zaminaa vo privatnite bolnici.

OP[TESTVO

10.05.2010

MAKEDONIJA NA CNN CELA NEDELA VO UDAREN TERMIN! one~no CNN doa|a vo Makedonija po dobri vesti, a ne kako {to dosega bevme naviknati, koga }e se jave{e najpoznatata svetska televiziska mre`a od Balkanot, toa da podrazbira izvestuvawe za nekakva krizna situacija, voen konflikt i sl. Reporterite i producentite na CNN }e bidat cela nedela vo zemjava, so cel da snimat specijalna programa za Makedonija, vo ramki na serijata i-List koja

po~na da se emituva pred nekolku meseci na svetskata mreà. Yvezdata na CNN, Ana Koren, od denes do petok, sekoja ve~er vo 21: 30 }e se javuva vo ìvo, prezentiraj}i ja emisijata World One. Pokraj gostite od svetot na politikata, ekonomijata i kulturata, koi }e ja pridruùvaat Koren vo World One, vo emisijata vo tekot na nedelata isto taka }e se prikaùva serija specijalni reportaì {to gi

napravi Nik Robertson, postar izvestuva~ na CNN, koj {to vo april prestojuva{e vo zemjava. Na internetstranata na CNN ve}e odi najavata za emisiite, a postaven e i kviz na koj {to posetitelite na sajtot mo`e da si go proveruvaat znaeweto za Makedonija. Vo sabotata, CNN organizira{e koktel od zatvoren tip na koj {to prisustvuvaa li~nosti {to vlegle na spisokot VIP sostaven od lu|eto od CNN,

vo sorabotka so Agencijata za stranski investicii, koja e partner na tv- mre`ata vo ovoj proekt. Pred poznati biznismeni, politi~ari, akteri, umetnici koi {to ve}e ja pretstavuvale Makedonija vo svetot, CNN ja pretstavi idejata za i-List, i deka tuka se so cel da im pomognat na nivnite gleda~i da nau~at ne{to novo za zemji za koi mislat deka ve}e gi poznavaat i da im gi prika`at razli~nite

kulturi i vlijanija {to ja formiraat me|unarodnata zaednica. i-List e specijalna programa {to zna~i poseta na razli~na zemja sekoj mesec i se obiduva da napravi eden pogled vo nejzinata idnina, istaknuvaj}i gi inovaciite i nivnoto vlijanie vrz biznisot, industrijata, kulturata i ostanatite sferi na op{testvoto. Dosega se napraveni vakvi emisii za Gruzija, Bahrein i Francija.

NEVLO@UVAWETO VO NAUKA I NEDORE^ENOSTA NA ZAKONITE GO POTTIKNUVA [VERCOT

Desetici milioni evra se odlevaat za uvoz na seme GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

esetici milioni evra se odlevaat godi{no za uvoz na seme i semenski materijal. Dolgoro~noto neinvestirawe vo naukata i lo{ata sostojba vo nau~nite institucii od oblasta na zemjodelstvoto go unazaduva celokupnoto proizvodstvo vo zemjava i go pottiknuva {vercot so semiwa, tvrdat ekspertite. Makedonija mora da najde na~in za da ja finansira nau~nata dejnost vo zemjodelstvoto ako saka da ima razvoj na ovoj sektor. Samo za sporedba, zemjava vo 90-te godini od minatiot vek od izvoz na semiwa i semenski materijal inkasira{e po sedum milioni evra godi{no, a izvezuva{e semiwa od 71 vid zemjodelski kulturi. Vo izminatite 15 godini, nau~nata dejnost e svedena na minimum, a zemjodelskite instituti se vo o~ajna sostojba. “Ako gi sporedite na{ata

99% OGNEN OROVÂ OROVÂNEC DIREKTOR NA AGROU AGROUNIJA “Agrounija od parite {to gi dobiva kako trgovec so zemjodelski proizvodi ja pokriva nau~no-istraùva~kata nau~no-istraùv dejnost. Investiciite vo naukata se neophodni za idniot Za razvoj na kompanijata. kompanija pronao|awe novi naukata i pronao|aw sorti seme vi se potrebni po sedum godini i mnogu pari, no na kraj tie se ispla} aat”.

Od izvoznik na seme vo devedesettite godini zemjata inkasira{e po sedum milioni evra godi{no, no zapostavuvaweto na nau~nata dejnost ja pretvori Makedonija vo uvoznik na semenski materijal. Nepostoeweto pravilnik za seme i saden materijal u{te tolku go pottiknuva {vercot so seme vo gradinarstvoto, koj nanesuva ogromni {teti nau~na dejnost i proizvodstvoto na novi sorti so sostojbite vo institutite vo Osiek, Zagreb i Zemun, koi godi{no proizveduvaat po 8-10 novi sorti, }e izleze deka sporeduvate voz so parna lokomotiva i elektri~en voz. Jas rabotam 25 godini na ovaa problematika i tvrdam deka nemame nitu edna nova sorta od p~enka i son~ogled”, smeta Mile Anevski, agronom od ZK Pelagonija od Bitola. Spored nego, institutite nemaat pari za da sozdavaat novi sorti. Osven po nekoja nova sorta p~enica, nemale druga nau~na dejnost vo zemjodelstvoto. ZK Pelagonija site sorti za p~enka i son~ogled gi uvezuva od Srbija, Hrvatska

i Ungarija. 10 GODINI I 70.000 EVRA ZA EDNA SORTA Za da se proizvede edna sorta se potrebni 10 godini, mnogu napor i aktivirawe stru~en kadar. Daniel Jankulovski, profesor na katedrata za gradinarstvo pri Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje, smeta deka za da se proizvede edna nova sorta vo gradinarstvoto potrebni se okolu 70.000 evra. “Nedostigot na pari za institutite e glavnata pri~ina za zastojot vo pronao|aweto novi sorti vo gradinarstvoto. Vo izminatite pet godini, samo 3-4 sorti domati se patentirani kako na{i. Dosega vo

Makedonija se razvieni okolu 20 sorti na gradinarski kulturi i najgolem del od niv se napraveni vo 80-tite godini od minatiot vek”, dodade Jankulovski. Sostojbata vo gradinarstvoto pri uvozot na seme e alarmantna. Eden kilogram semenski materijal ~ini od 30.000 do 700.000 evra, vo zavisnost od kulturata. Tamu mora da se upotrebuvaat samo hibridni semiwa. Samo oran`eriite vo zemjava izdvojuvaat milionski sumi za uvoz na semiwa. Spored ekspertite, cveta i {vercot so semiwa. So 200 grama seme mo`e da se zasadat nekolku hektari i {vercerite bukvalno vo xeb go prenesuvaat preku

od semeto vo Makedonija se uvezuva

godini se potrebni za patentirawe na edna sorta vo zemjodelstvoto

granica. BEZ NAUKA NEMA IDNINA Finansiraweto na nau~no istraùva~kata rabota e dolg, skap i makotrpen proces, no bez investirawe vo novi sorti ne moè da se proizveduva kvalitetna hrana. Pieter Imanse, osnova~ na prvata in-vitro laboratorija za razvoj na rastitelni sorti vo Vinica, smeta deka bez investicii vo naukata nema razvoj na agrarot. “Holandija mnogu vloùva vo naukata i vo implementacija na najnovite nau~ni dostignuvawa vo zemjodelstvoto. Pokraj dràvata, pari vo naukata vloùvaat i kompaniite. Nie odamna go sfativme ova i zatoa na{ite proizvoditeli na hrana se na samiot vrv vo svetskata agroindustrija”, dodade Imanse. So ova se soglasuva Ognen Orov~anec, direktor na Agrounija, najgolem proizvoditel na seme i semenski materijal. “Agrounija od parite {to gi dobiva kako trgovec so zemjodelski proizvodi ja pokriva nau~no istraùva~kata dejnost. Investiciite vo naukata se neophodni za idniot razvoj na kompanijata. Za nauka i pronao|awe novi sorti seme se potrebni sedum godini i mnogu pari, no na kraj tie se ispla}aat”, smeta Orov~anec. Makedonija do 90-te godini vloùva{e mnogu pari vo naukata. Toga{ postoeja i golemite kombinati, koi finansiraa del od nau~noistraùva~kata dejnost. No, so nivnoto propa|awe i rascepkuvaweto na zemjodelskoto

“EKONOMIST” SE PLA[I ZA SOSEDITE NA GRCIJA

]E IMA PARI ZA LOZARITE?!

pre~uvaweto na bankrotot na Grcija, barem vremeno, pretstavuva dobra vest za nedovolno stabilnite porane{ni komunisti~ki sosedi na zemjata, ocenuva britanskiot magazin “Ekonomist”. Spored vesnikot, najgolema voznemirenost postoi me|u bankite na Balkanot koi se sopstvenost na finansiski institucii od Grcija. Vo gr~ka sopstvenost se duri edna ~etvrtina od bankite

osebna kvota povolni krediti za poddr{ka na vinskata industrija obezbedi Vladata preku Zemjodelskiot krediten diskonten fond. Namesto 300.000 evra, kolku {to be{e limitot dosega, prerabotuva~ite }e mo`e da zemat maksimalen zaem od 700.000 evra so 5% godi{na kamata. Celta e da se isplatat zaostanatite dolgovi kon proizvoditelite od rekoltata 2009. Fondot godinava raspolaga so 10 milioni evra, od koi

vo Bugarija, 15% vo Romanija i edna desetina vo Srbija. “Ovie banki se izlo`eni na rizik od potencijalno povlekuvawe na investitorite so zgolemuvawe na opasnosta za nelikvidnost na Grcija, a so toa i na samite gr~ki banki. Finansiskata vlast vo nekoi dr`avi-sosedi na Grcija ve}e vovede merki za preventivno reagirawe za da se spre~at izvlekuvaweto gotovina od nivnite banki

od centralite vo Atina”, naveduva “Ekonomist”. Vesnikot ocenuva deka od gr~kata kriza polza bi moèle da imaat ostanatite stranski banki, koi moè da go zasilat svoeto prisustvo vo balkanskite zemji na smetka na gr~kite bankarski institucii. Spored “Ekonomist”, gr~kata kriza bi moèla da gi naru{i planovite na isto~noevropskite zemji~lenki na EU za vlez vo evrozonata.

milioni evra od izvoz na seme inkasira{e Makedonija vo 1989 godina

2,5 milioni se za lozarite i vinarite. “Novite kreditobarateli mo`e celiot iznos od 700.000 evra da go namenat za otplata na dolgovite ili so 300.000 evra da nabavat osnovni ili obrtni sredstva. No, sumata nad ovaa do noviot limit mo`e da bide nameneta samo za podmiruvawe obvrski za otkup na grozje za prerabotka, informira zamenik-ministerot za zemjodelstvo Perica Ivanoski. Vinarskite vizbi {to lani ve}e koristea od ovie krediti

sorti se patentirani vo gradinarstvoto kako makedonski

zemji{te, naukata be{e frlena na kolena. So ovaa dejnost prodol`ija da se zanimavaat samo nekolku kompanii, kako ZK Pelagonija od Bitola i Agrounija. Kaj individualnite zemjodelci nema interes za vlo`uvawe vo naukata. Izmenite na zakonot za seme i semenski materijal treba da go usoglasat makedonskoto zakonodavstvo so evropskoto, no ekspertite imaat seriozni zabele{ki na tretiraweto na semenskiot materijal vo gradinarstvoto, kade {to e i najgolemiot {verc so semenski materijal. Neophodno e {to pobrzo da se donese pravilnikot za semenski i saden materijal, kade {to to~no }e se definira {to se podrazbira pod mali koli~ini seme. “Vo gradinarstvoto, mali koli~ini pravat golemi pari”, smeta Ruke Agi} od Zemjodelskiot institut vo Skopje. Profesorot na Zemjodelskiot fakultet, Goce Vasilevski, potencira deka makedonskoto zakonodavsto e harmonizirano so evropskoto, no deka u{te mnogu treba da se raboti za da gi dostigneme nivnite standardi.“Najgolem del od zakonite vo zemjodelstvoto se harmonizirani so evropskite, no nedostiga kontrola”, dodade Vasilevski. Makedonija uvezuva 99% od semenskiot i sadniot materijal i reguliraweto na ovaa oblast e mnogu zna~ajna. Mora da se razgrani~i kolkavi se koli~nite na seme po sorti zatoa {to pet grama seme vo gradinarstvoto ili vo proizvodstvoto na tutun e premnogu, a 200 kilogrami semenski materijal p~enica e premalku.

do najmnogu 500.000 evra, sega mo`e da pozajmat u{te 200.000 evra. “Nekolkute vinarski vizbi koi s$ u{te gi nemaat podmireno obvrskite kon lozarite, toa da go napravat {to poskoro”, apelira Ivanoski. Soglasno novite zakoni za vino i za zemjodelstvo, dogovorite me|u lozarite i vinarite mora da se sklu~at najmalku 45 dena pred otkupot na grozjeto i so niv da se pokrijat 50% od dogovorenite koli~ini.

12 10.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

STABILNOSTA NA BANKARSKIOT SEKTOR VO EVROZONATA E VSU[NOST NAJGOLEMATA ZAKANA ZA REALNATA EKONOMIJA NA EU

estabilnosta se vrati na golema vrata na me|unarodnite berzi i pazari na kapital. Posebno pogodeni minatata nedela bea berzanskite indeksi vo Evropa, i obvrznicite na Grcija, Portugalija i [panija. Minatiot ~etvrtok se slu~i i vonredna drama na Wuro{kata berza, koga vo rok od eden ~as glavniot indeks Dau Xons padna za re~isi 10%, za povtorno da se zgolemi za 6% vo rok od 15 minuti po prvi~niot pad. Pogre{ni golemi nalozi za proda`ba, koi kon informaciite koi potoa bea objaveni, bile pri~inata za pani~nata reakcija koja sledela. No, o~igledno e deka na berzite vladee strav i nervoza, i mnogu malku nedostiga za da se zapo~ne golem bran nadolu. Slu~uvawata vo Evropa po~nuvaat da nalikuvat na toa {to se slu~uva{e vo Amerika vo 2008 godina vo nivnata takanare~ena kreditna kriza. Berzite podolgo vreme bea nestabilni, so golemi presvrti nagore, pa nadolu, s$ do sredinata na septemvri 2008 godina, koga bankrotira{e golemata investiciona banka Leman Broders. Slede{e nagol pad na site berzanski indeksi {irum svetot, bez isklu~ok. No, u{te pova`no, slede{e i nagol pad na realnata ekonomska aktivnost so {to globalnata ekonomija vleze vo recesija. Pra{aweto sega e dali sme na po~etokot na nova kreditna kriza, no ovoj pat vo Evropa, i dali posledicite od ovaa kreditna kriza }e bidat sli~ni za realnata globalna ekonomija, kako i

od kreditnata kriza koja se slu~i vo Amerika vo 2008? Deka situacijata stanuva se poseriozna vo Evropa se gleda i po v~era{niot vonreden sostanok na ministrite za finansii na zemjite vo evrozonata, organiziran vo mnogu kratok rok po vonrednite slu~uvawa na evropskite berzi minatata nedela. No, vakvite itni sredbi i sostanoci mnogu nalikuvaat na vonrednite “vikend sostanoci” koi se slu~uvaa vo Amerika vo 2008 pred kolapsot na Leman Broders. Pretsedatelot na Francija, Nikolas Sarkozi, go odlo`i negovoto prethodno planirano patuvawe za Rusija poradi ovaa kriza. Od druga strana, pretsedatelot na Evropskata komisija, Hose Baroso, izjavi deka } e se “brani evroto so s$ {to e potrebno”. Vakvite postapki i izjavi, po~ituvani ~itateli, se najgolemiot dokaz deka i samite evropski politi~ari se vo panika. Do izleguvaweto na ovaa kolumna, }e bidat obelodeneti detalite od sredbata na ministrite za finansii na EU, kako i predlogot-merki koi EU }e gi prezeme so cel da gi smiri berzite i pazarite na kapital. O~ekuvam deka i takvo smiruvawe }e se slu~i, barem na kratkoro~en plan. Prvi~nite informacii velat deka }e bide obelodenet nekakov “fond za stabilizacija”, preku koj }e se brani evroto, i }e se dava poddr{ka za obvrznicite na rizi~nite zemji Grcija, Italija, Portugalija i [panija. Istovremeno bi trebalo da se obelodeni kolku golem } e bide samiot fond za stabili-

zacija i koi zemji od EU }e bidat glavnite finansieri i garantori. Vremeto }e poka`e dali berzite i pazarite na kapital }e bidat smireni na srednoro~en plan so ovoj “fond za stabilizacija”. No, ostanuva faktot deka zemjite vo evrozonata }e ostavrat kolektiven buxetski deficit od najmalku 6,6% vo 2010 godina i najmalku 6% vo 2011 godina, od vkupniot bruto-doma{en proizvod na evrozonata. Se nametnuva pra{aweto kolkav e kapacitetot na samata evrozona da odvojuva zna~itelni sumi za stabilizacija vo uslovi koga buxetskiot deficit e golem i vo uslovi koga globalnata ekonomija e vo rana faza na izleguvawe od minatogodi{nata ekonomska recisija? So drugi zborovi, dokolku evropskata ekonomija povtorno vleze vo recesija vo tekot na ovaa godina, kako rezultat na ovaa finanskiska kriza, toga{ se postavuva pra{aweto dali zemjite od evrozonata }e mo`at da gi obezbedat neophodnite sredstva za da go pokrijat kolektivniot buxetski deficit i neophodnite sredstva za fondot za stabilizacija, ili pak fondovite za direktna finansiska pomo{ na najkriti~nite zemji kako Grcija, Italija, Portugalija i [panija? Mene mi li~i deka ne{to mora da ostane kusur pod eventualnoto vakvo scenario. A toa ne{to prvenstveno }e bide evroto, na srednoro~en plan. I pokraj najavite deka evroto } e se brani, poverojatno e deka Evropskata centralna banka nema da tro{i od sopstvenite

rezervi vo odbrana na evroto. Naprotiv, poslaboto evro moè da bide i korisno za zemjite od evrozonata, bidej}i se zgolemuva konkurentnosta i atraktivnosta na evropskite izvozni proizvodi vo uslovi koga relanata evropska ekonomija e vo opasnost povtorno da vleze vo recesija. Kako i da e, o~ekuvam deka programata za stabilizacija koja }e bide obelodeneta od zemjite vo evrozonata, bi trebalo da gi stabilizira berzite i pazarite na kapital na kratkoro~en plan. Istovremeno, mnogu e verojatno deka evroto }e porasne vo odnos na dolarot kako prvi~na reakcija na ovaa programa, no vakviot skok }e bide relativno kratok. No, osnovniot problem na golema zadolènost na Grcija, Portugalija, Italija i [panija ostanuva. Te{ko deka ovie zemji }e moàt da gi premostat nivnite problemi bez seriozna rekonstrukcija na dolgovite. Toa, pak, zna~i deka moè da sledi i otpi{uvawe na odreden procent od ovie dolgovi, pri {to bi se ostvarile zna~ajni zagubi vo evropskiot bankarski sektor. Ostanuva i problemot na golemiot buxetski deficit vo evrozonata. No, stabilnosta na bankarskiot sektor vo evrozonata, iako ne e vo preden plan na javnite diskusii, e vsu{nost najgolemata zakana za realnata ekonomija na evrozonata. A sudbinata na bankarskiot sektor vo evrozonata vo ovoj mig ostanuva nepoznat i neizvesen, kako {to i sudbinta na Leman Broders be{e nepoznata vo mart 2008 godina. Situacijata ostanuva opasna za

DEN DON^EV eekonomski ek o om on omsk s i an sk aanaliti~ar alit al i i~ it i arr

I pokraj na ...javite deka evroto }e se brani, poverojatno e deka Evropskata centralna banka nema da go brani. Poslaboto evro mo`e da bide i korisno za zemjite od evrozonata, bidej} i se zgolemuva konkurentnosta i atraktivnosta na evropskite izvozni proizvodi vo uslovi koga relanata evropska ekonomija e vo opasnost povtorno da vleze vo recesija ... evropskata ekonomija, no momentalno ne e kriti~na. Berzite i pazarite na kapital bi trebalo da bidat postabilni na kratkore~en plan. Sepak, krizata vo evrozonata e daleku od kraj. Zatoa, cvrsto ostanuvam vo agolot na me~kata.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

KVORUM I MNOZINSTVO VO GLASAWETO VO ODBOROT NA DIREKTORI – DALI MO@E I POINAKU? rnst Frund e zna~aen amerikanski praven teoreti~ar koj del od svoeto obrazovanie go ima steknato na eden od bastionite na germanskata pravna akademska misla – Univerzitetot vo Hajdelberg, kade {to ima doktorirano. Bil profesor na Univerzitetot vo ^ikago, a za negova najzna~ajna aktivnost se smeta pridonesot kon razvojot na administrativnoto pravo na SAD vo raniot 20-ti vek. Frund go `ivee{e anglo-saksonskoto javno i privatno pravo, no su{tinski go poznava{e i kontinentalnoto evropsko, i u{te pove}e - germanskoto pravo. Toa mu dade {iroko-opfatna osnova da ja napi{e studijata “Pravnata priroda na korporaciite” koja prvpat e otpe~atena vo 1897 godina. Vo nea, toj dade sopstvena teorija na korporacijata. Frund ja formulira{e pretstavni~kata teorija na korporacijata, koja gi opfa}a korporativnite organizacii i vo javnoto i vo privatnoto pravo, i za koja smeta deka od edna strana: gi re{ava problemite na teorijata za fikcija, za koja smeta deka ne go zema vo predvid relativnoto psiholo{ko edinstvo, so toa {to vnesuva realnost vo teorijata na kompaniite, i koja od druga strana: ja razre{uva hipoteti~nosta na metafizi~kite karakteristiki na organskata teori-

ja na korporacijata. Pretstavni~kata teorija ja gleda kompanijata kako funkcija na ~etiri komponenti: vo korporacijata postojat trajni i namenski vrski me|u sopstvenicite; vo korporacijata ima za{tita na nepodelenata kontrola na istata; vo kompanijata ima inherentnost na pravata koi go sledat predmetot (sopstvenosta vo korporacijata) a ne subjektot na istite (sopstvenikot); i poslednata komponenta – korporacijata dejstvuva preku pretstavuvawe. Podolu }e se osvrneme samo na posledniot aspekt na teorijata – a toa e logiciraweto povrzano so edna rabota koja ja zemame zdravo za gotovo vo vrska so funkcioniraweto na koja bilo korporacija: posakuvaweto i postapuvaweto na korporaciite se formuliraat vo najvisokite pretstavni~ki tela na istite, a ovie tela prvo, legitimno rabotat koga imaat kvorum i vtoro, donesuvaat odluki so mnozinstvo na glasovi. Dali kvorumot i mnozinstvoto se edinstven mo`en na~in na rabota? Ako ne se, zo{to se izbrani vo odnos na drugite? Vo korporaciite se pojavuva problem kako da se ostvari zaedni~ka kontrola od strana na site sopstvenici. Ima dva teoretski pristapi kako da se re{i ovoj problem. Spored prviot pristap, pravoto mo`e da insistira sopstvenicite

da usoglasat zaedni~ka akcija, i da nudi opcija dokolku ne mo`e da se usoglasi takva akcija - li~noto pravo na sopstvenicite na zaemen odnos da bide raskinato. Vtoriot pristap bi bil pravoto da ja prifati za legitimna aktivnosta na tie koi se soglasuvaat na opredelen ~ekor, so ignorirawe na onie koi ne se aktivni, i vtoro, vo slu~aj koga site se aktivni da se opredeli na koj na~in, od pove}eto dadeni, }e se utvrduva nasokata vo koja }e se dejstvuva. Vo sekoj od dvata slu~ai vo vtoriot pristap, problemot se re{ava preku - pretstavuvawe. Spored Frund, vtoriot pristap dava dva principa na pretstavuvaweto – prviot princip e principot na kvorum – izdeluvawe na aktivnite od neaktivnite u~esnici. Vtoriot princip e principot na mnozinstvo – izdvojuvawe na pobrojnite od pomalubrojnite. Kvorumot go re{ava problemot na apstinencijata. Dobrovolnata apstinencija zna~i soglasuvawe i predavawe na gri`a na drugite koi se agilni. No, principot na rabota vo kvorum zna~i deka za donesuvawe na koja bilo odluka se bara minimalen broj na aktivni i zainteresirani ~lenovi za idninata na korporacijata. Mnozinstvoto go re{ava problemot na izbor na najdobra opcija za edna kompanija. Aktivnata opozicija na onie koi

se ignorirani zna~i deka nim im e dadena mo`nosta da vlijaat na oblikuvaweto na kontrolira~kata volja vo prethodnite fazi preku jasno izrazuvawe na nivnite èlbi i mislewa, a faktot deka istite ne dominiraat – indicira nekakva forma na slabost vo nivnata pozicija, kako rezultat na izmeruvaweto na silite. Zna~i, udel vo kontrolata pravno e obezbeden na site, iako del od niv moè da ne uspeat da vlijaat vrz finalniot akt. No, spored teorijata na Frund, i kvorumot i mnozinstvoto se mo`nosti koi davaat pretpostavki za korporacijata da bide pravilno kontrolirana, no tie se i ograni~uvawa, koi ja imaat istata cel. Zatoa {to dokolku edno mnozinstvo dejstvuva vo sopstven interes, a ne vo insteres na korporacijata - malcinstvoto nema da bide obvrzano so vakvata odluka. Vo vrska so poslednovo, i samiot avtor zaklu~uva deka vo praktikata problemot leì vo (ne)mo`nosta da se iznajdat dokazi dali mnozinstvoto dejstvuva vo sopstven interes, namesto vo interes na korporacijata. Od dene{na gledna to~ka se ~ini sosema logi~no deka odborot na direktori moè da raboti na sednici koga ima kvorum, i odlukite da gi donesuva so mnozinstvo glasovi. Celta na ovoj napis be{e

KIRIL NEJKOV r r rakovoditel na Proektot za r r upravuvawe u r u na korporativno Me|unarodnata u r f Me|unarodnata finansiska korporaci ra c ja j (IFC) (IF IFC) C) vo vo Makedonija Make Ma keedo d ni nija j ja racija

samo da potseti deka postulatite na golem broj odredbi od pravoto na korporativnoto upravuvawe se destilat na pravni i logi~ki diskusii koi traat so generacii i odat do srcevinata na su{tinata {to e toa korporacija i koi se nejzinite karakteristiki. Vo celava katadnevna svrtenost kon prakti~nosta, malku teorija ne e na odmet. Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMENTARI I ANALIZI

10.05.2010

KOMENTAR BRA]ATA RUSI NA POMO[ ZA CRKVATA!? porot me|u makedonskata i srpskata pravoslavna crkva trae dve decenii. Dve decenii se prefrla topkata i odgovornosta - koj treba najaktivno da se zalo`i za re{avawe na istiot, dali Skopje, dali Belgrad, ili, pak, carigradskata, ili, pak, moskovskata patrijar{ija? Ako se ima predvid faktot {to ovie dve partijar{ii vo princip se antagonisti vo borbata za prevlast vo pravoslavniot svet, dosega Moskva ostava{e prostor, i ne navleguva{e so poaktivno u~estvo vo sporot. Me|utoa, ona {to od Ohrid, od Vtorata svetska konferencija za me|ureligiski dijalog go pora~a ruskiot arh iepiskop Kiril (najvisok pretstavnik na nekoja od crkvite u~esni~ki vo Ohrid) e jasen znak deka negovata crkva ve} e nema namera da stoi otstrana, i samo nemo da nabquduva kako }e se razvivaat odnosite na dvete zavojuvani balkanski crkvi. G. Kiril jasno dade do znaewe d eka Moskva ne saka da gleda kako nejzinite “slovenski bra} a” ostanuvaat izolirani i bez priznata crkva. Ne deka o~ekuvame Moskva da go pritisne, i s tavi Belgrad do yid (odnosite na Rusija i Srbija se dobro poznati

i priznati!),no vakvata poddr{ka ne smee da se relativizira, a samata vakva retorika, vo srceto na pravoslavieto na Makedonija, Ohrid, zna~i deka ne{tata so sporot na dvete crkvi

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

se dvi`at napred. Iako, nied en ver ski lid er ne saka{e da komentira {to e novo vo sporot, ona {to ostana da lebdi vo vozduhot e pra{aweto od kade e silnata podgotvenost na ruskata crkva aktivno da u~estvuva vo “pomiruvaweto” i dali mo`ebi Makedoni ja }e uspee da go re{i gor~livoto pra{awe so severniot sosed . . . (!?) vo vreme koga intenzivno se bara kompromis so ju`niot sosed za imeto.

GR^KITE BANKI VO ZEMJAVA SE IMUNI NA KRIZATA?! ema ni{to poaktuelno vo momentov vo bankarskite krugovi od dilemata {to ja nametna gr~kata finansiska kriza, dali navistina gr~kite banki {to se prisutni vo Makedonija se sigurni i otporni na problemite na nivnite mati~ni banki?! Komentarite na ovaa tema se v`e{tija otkako najgolemata germanska banka, Doj~e bank vo svojata analiza za bankarskiot sektor najavi mo`nost za povlekuvawe na gr~kite banki od Makedonija, Srbija i Bugarija. Ovaa lo{a vest od Germanija se pro{iri za sekunda i predizvika brojni reakcii vo bankarskata fela, iako prethodno, ~elnite lu|e na dvete gr~ki banki, li~no guvernerot Petar Go{ev, ministerot za finansii Zoran Stavrevski, no i pretstavnicite na misijata na MMF vo zemjava ubeduvaa deka Stopanska i Alfa banka se stabilni i nema nikakva mo`nost za povlekuvawe na pari od Makedonija od strana na nivnite mati~ni banki vo Grcija. Vo taa nasoka, Nacionalnata banka na

Grcija (NBG) koja ja poseduva Stopanska banka odlu~i celata dobivka ostvarena vo Makedonija od 11,9 milioni evra da ja os-

ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk jan ev@ @kappita ital.c l.com. om.mk mk

tavi kako traen kapital vo bankata, so {to bankata se dokapitalizira i manifestira stabilnost! Osven toa, prethodnata nedela, Stopanska & odobri zaem i na dr`avata od 30 milioni evra so koi ELEM }e ja modernizira termoelektranata vo Bitola. Ova se dovolno argumenti koi zasega vle~at na nivna strana i uveruvaat deka makedonskiot bankarski sektor ne e na udar!

SLOBODA NA NOVINARSTVOTO!

enovive go odbeleàvme denot na n ovinarite. Dobar povod da se potsetime i da razmisil me za osn ovnata funkci ja na ovaa profesi ja, i za efektite od nea vrz na{eto op{testvo. Novinarstvoto e alatka na gra|anite za kontrola nad sistemot. Taka treba da bid e pos tavena osn ovnata cel na ovaa profesi ja. Taka treba da funkcionira ovoj m n ogu zna~aen segment vo sekoe d emokratsko op{testvo. Nema da imame d emokrati ja i sloboda ako nemame novinarstvo postaveno na principite na demokratijata i slobodata. No, za àl ne bea sosema ohrabruva~ki informaciite na svetskoto rangirawe za slobodata na n ovinar s tvoto, koe Makedoni ja ja pos tavi na 98- mes to. Pomalku zasramu va~ka pozici ja koja ne ni dava sloboda da pokaème doza na zadovolstvo. Nema prostor za afirmacii na ovaa pozici ja ni od s trana na politi~kite partii, i politi~arite voop{to, ni od strana na specijaliziranite dr` avni institucii koi vo svojata rabota ja pokrivaat ovaa oblast. No, nema prostor za zadovolstvo nitu od strana na sopstvenicite na mediumite, nivnite urednici i novinari. Republika Makedonija relativn o docna ja zapo~na tranzicijata od edn oumie kon pluralizam vo oblasta na novinarstvoto. Bea potrebni mnogu pove}e godini za tranzicijata na mediumskiot prostor od godinite potrebni za tranzicija na politi~kiot sis tem. Se se}avam deka pionerski, no neuspe{ni obidi za pluralizaci ja bea napraveni so izdavawe na dva vesnici “Republika” i “Delo”, n o i so radio-programa na nekolku lokalni radio-

stanici niz Makedonija. Za àl, takvite vesnici, i mediumi, ne uspeaja da ja otko~at spiralata za demokratizacija i pluralizacija. Toj moment go vidovme mnogu podocna, nekade vo 1996 i 1997 godina so pojavata na prviot broj na “Dnevnik”. Toa be{e moment koj gi smeni site pravila na igra vo toga{niot nasleden sistem na novinarstvoto. Ova frapantno docnewe na slobodata vo mediumskiot prostor do den denes ima ogromno vlijanie vrz sostojbite. Nekako se nau~ivme deka bitkata za slobodata na novinarstvoto moàt da ja dobi jat samo n ovinarite. Site drugi moàt da bidat pos taveni vo nasoka na poddr{ka ili partnerstvo, no ne i vo prvite borbeni linii. Sekoga{ slobodata doa|a kako posledica na borba, a ne na bavna evolucija. Vo na{iot primer imame dve krajnosti koi ne se protivre~ni, no koi se isklu~itelno bitni za da se izvojuva ovaa bitka. Imame novinari koi svojata sloboda ja baraat i ja izrazuvaat vo ramkite na odredena ideolo{ka i politi~ka naso~enost i toa ne e lo{o. Naprotiv toa, dava pogolema doza na kredibilitet vo o~ite na obi~nite gra|ani na koi im e komplicirano da razberat deka e mo`no koja bilo javna li~nost da nema izgradeno sopstvena ideolo{ka pozicija. Drugata krajn os t e kaj novinarite koi svojata kriti~n os t ne sakaat da ja postavat nitu vo ideolo{ki ramki za da si ja ovozmoàt na sebe celata zona na politi~ki i op{testveni temi. I toa e dobro, moèbi i podobro vo teoretska smisla, no ne sekoga{ i vo prakti~na smisla. Dodeka ne nastane pomiruvawe pome|u ovie dva principi na odnesu vawe, te{ko }e bide da se postigne uspeh, a vo me|uvreme } arot }e go dobivaat onie koi ne se ba{ blizu

do idejata za slobodno novinarstvo. Eden od zna~ajnite postulati na slobodata e da se po~ituvaat osnovnite pravila i metodi na ovaa profesi ja. Sekoga{ vo izvestuvawata mora da gi ima dvete strani, sekoga{ novinarot treba da se trudi toa da bide bar pribli`no kvantitativno i kvalitativno preneseno. Ne smeat da ne se proveru vaat informaciite koi se objavuvaat, i ne e vo red, ako se ~ustvuva tendencija da se koristat poluinformacii, i poluvistini vo nasoka da se predizvika posakuvana politi~ka cel. Pravoto na demant i na prostor za iskaùvawe na razli~no mislewe, sekako, e vo redot na ovie bazi~ni postulati, no za àl i ne sekoga{ primenuvan. Otvoren os ta kon site strani vo op{testvoto ne e uslov, toa e preduslov za uspe{n os t vo ovaa profesija. No, seto ova dosega kaàno e samo mal segment. Ne sakam da bidam razbran deka odgovornosta e samo kaj novinarite. Naprotiv, tie samo treba da ja odigraat ulogata na predvesnici i borci. Ona {to treba da se napravi vo na{eto o p{tes tvo e da se oslobodi umot od stegite na sistemot koj go nasledivme. Ne e grev da se ima stav po politi~kite pra{awa. Toa be{e grev prethodno, vo sis tem koj ne be{e graden vrz osnova na legitimitetot od gra|anite. Sega, koga sistemot funkcionira vrz baza na stav i legitimitet e sosema poinaku. Od druga s trana pak, n ovinarite se ~es to predmet na negoduvawa kaj politi~arite. Toa naj~esto e koga odreden politi~ar ne moè da razbere deka vinata ne e vo onie koi ja kaùvaat vistinata, tuku vo onie koi ja produciraat realn os ta. Neuspesite i nekvalitetot, ponekoga{ politi~arite sakaat da

ILIJA DIMOVSKI Pratenik i Direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE

Novinarite se ~esto predmet na negoduvawa kaj politi~arite. Toa naj~esto e koga odreden politi~ar ne mo`e da razbere deka vinata ne e vo onie koi ja ka`uvaat vistinata, tuku vo onie koi ja produciraat realnosta...

gi prefrlat kako karakteristika na nekoj drug ili karakteristika koja n ovinarite sakaat da im ja zalepat, bez da razmislat deka mo`ebi ima i malku vistina vo seto ona {to se prenesuva. Tendenciite da se sozdava konflikt pome|u ovie dve profesii nastanu vaat vo onie momenti koga politi~arite se obiduvaat da stanat novinari, a novinarite se obiduvaat da stanat politi~ari. Toa ne smee da e taka. Nit u politi~arite go dobile legitimitetot za da bidat novinari, nitu pak obratno. Se nadevam deka nema da ni trebaat mnogu godini za da po~neme da se iska~uvame na skalata so koja se dava ocenka za slobodata na n ovinar s tvoto. Toa e odgovornost na site, no mo`ebi najmnogu na nas politi~arite.

14 10.05.2010

FEQTON

FELJTON-25 Holandskiot proizvoditel na medicinska i potro{uva~ka elektronika, {to podrazbira {irok opseg na proizvodi, od kompjuterski tomografi, do elektri~ni aparati za bri~ewe, objavi deka netodobivkata za prviot kvartal e 200 milioni evra, sporedeno so 59 milioni evra zaguba za istiot period lani. Analiti~arite o~ekuvaat profit od 82 milioni dolari. Me|utoa, kompanijata s$ u{te ima pretpazlivi procenki za ostatokot od godinata IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

olandskiot gigant za proizvodstvo na elektronika, Rojal Filips Elektroniks (Royal Philips Electronics) prika`a rezultati za prviot kvartal od godinava, podobri od o~ekuvanite, no glavniot izvr{en direktor i pre-

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GL GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTI INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: GERARD KLAJSTERLE, PHILIPS

“KRALSKATA” FIRMA NE PRESTANA SO INVESTICII I VO RECESIJATA tsedatel na kompanijata, Gerard Klajsterle, predupredi deka vtorata polovina od godinata s$ u{te }e bide te{ka. Proizvoditelot na medicinska i potro{uva~ka elektronika, {to podrazbira {irok opseg na proizvodi, od kompjuterski tomografi, do elektri~ni aparati za bri~ewe, objavi deka neto-dobivkata za prviot kvartal e 200 milioni evra, sporedeno so 59 milioni evra zaguba za istiot period lani. Analiti~arite o~ekuvaat profit od 82 milioni dolari. Me|utoa, kompanijata s$ u{te ima pretpazlivi procenki za ostatokot od godinata. “Ekonomskata neizvesnost prodolùva, a doverbata na potro{uva~ite s$ u{te e niska, zaradi krizata. Istovremeno, nekoi klu~ni pazari, kako {to e grade`niot sektor, doprva treba da se oporavat”, veli Klajsterle. Toj veli deka i ponatamu ostanuva na svojot plan da gi namali tro{ocite na Filips za 700 milioni evra vo 2010 godina, a negovata uverenost deka }e dostigne 10% profitna margina pred odano~uvawe se zgolemi, otkako nara~kite za medicinska oprema porasnaa za 20%, a kontrolata vrz tro{ocite i proda`bata od prviot kvartal se isklu~itelno silni. Na godi{noto sobranie na Filips, {to se odrà na krajot od mart, Klajsterle istakna deka 2009 godina bila uspe{na za Filips, ako se zeme predvid svetskata kriza ~ija {to golemina nikoj ne moè{e da ja predvidi. “Na{ata strategija se pokaà prili~no uspe{na vo vreme koga ekonomskite mo`nosti se menuvaat, a nie uspeavme da gi zasilime na{ite pazarni pozicii i silno da gi podobrime rezultatite na nekolku poliwa”, re~e Klajsterle. Klajsterle so pomo{ na odgovornata finansiska politika uspea da prodolì so planiranite investicii, a blagodarenie na dobrata vnatre{na komunikacija i sorabotka vo kompanijata, motiviranosta da ostane visoka. Ova e osobeno va`no, ako znaeme deka Filips otpu{ti pove} e od 5.000 vraboteni minatata godina, vo nasoka na kratewe na tro{ocite. ITNI MERKI ZA NAMALUVAWE NA TRO[OCITE

GERARD KLAJSTERLE - “Uspeavme da gi amortizirame efektite od oslabuvaweto na amerikanskiot pazar za zdravstveni uslugi, a sega, so novata zdravstvena reforma, se nadevame deka }e se slu~i rast na ovoj pazar, {to e mnogu va`no za nas” Strategijata na Klajsterle e Filips da stane u{te posilen vo sektorot proizvodi za zdravstvena za{tita, {to opfa}a portfolio na biznisi dobro izbalansirani, kako geografski, taka i po sektor. Ova ja napravi kompanijata pomalku ranliva vo krizata vo sekoj sektor oddelno i vo posebni delovi na svetot. “Na primer, nie uspeavme da gi amortizirame efektite od oslabuvaweto na amerikanskiot pazar za zdravstveni uslugi, a sega, so novata zdravstvena reforma, se nadevame deka }e se slu~i rast na ovoj pazar, {to e mnogu va`no za nas”, objasnuva Klajsterle. Vo vtorata polovina na 2008 godina, koga krizata po~na da zema zamav, proda`bite na Filips zna~itelno padnaa zaradi vozdr`anosta na lu|eto od kupuvawe potro{uva~ka elektronika, dodeka pazarot za profesioalni tela za osvetluvawe be{e na isto nivo. Samo oddelot za medicinska oprema poka`uva{e rast na proda`bite. Me|utoa, podocna, finansiskata kriza koja premina vo dlaboka recesija po~na da vlijae i vrz pazarot za profesionalno osvetluvawe, taka {to do sredinata na 2009 godina proda`bite na Filips bea za 20% poniski od nivoto vo 2008 godina.

Klajsterle reagira{e na toj na~in {to ja napravi pofleksibilna tro{o~nata struktura, osobeno vo delot na lajfstajlproizvodi (kafemati, sokovnici i sl.), kako i so itni merki {to bea prezemeni u{te vo 2008 godina za da se prisposobat fiksnite tro{oci na celata grupacija. So toa udarot vrz profitabilnosta na firmata be{e ublaèn, i vo posledniot kvartal od minatata godina Filips povtorno go zgolemi profitot. “Na{ata strategija, naso~ena kon postignuvawe vode~ka pozicija vo sektorot zdravstvena za{tita, se temeli na nekolku fundamentalni trendovi vo svetot. I dali e kriza ili ne, ovie fundamentalni trendovi se s$ u{te validni, ako ne i zasileni so krizata. Podolgiot ìvoten vek na populacijata; obezbeduvaweto na dostapna, kvalitetna zdravstvena za{tita; potro{uva~ite s$ pove}e se griàt za svoeto zdravje i kvaliteten ìvot; silniot rast na pazarite vo razvoj - seto ova, }e mu pomogne na Filips da pronajde novi mo`nosti za rast, vo sklad so na{ata misija – da ispora~uvame ednostavni re{enija {to go podobruvaat ìvotot na lu|eto”, veli Klajsterle. FOKUS VRZ ENERGETSKI [TEDLIVITE SVETILKI Karakteristi~no e za Filips {to nivnoto menaxirawe vo

recesija ne ja zagrozi posvetenosta na kompanijata kon strate{kite celi. Tie prodol`ija da investiraat vo svojot brend, vo inovacii, vo dizajn i vo pazarite vo razvoj, iako Klajsterle smeta deka vo niv imaat pomal rast otkolku {to o~ekuvale. Filips napravi nekolku mali, no zna~ajni, akvizicii izminatiot period. Prezemaweto na Saeco, italijanskiot proizvoditel na aparati za espreso, go napravi Filips lider na ovoj atraktiven, raste~ki pazar. Tuka Filips gleda potencijal za natprose~en rast. Isto taka, cel na kompanijata e da ja zgolemi profitabilnosta na sektorot za proizvodstvo na televizori, koj {to poka`a podobri rezultati posledniot kvartal od 2009 godina. Golem predizvik e i razvojot na sektorot za svetilki, koj {to spored Klajsterle e vo proces na tranzicija. “Terenot za natprevar vo ovoj sektor se menuva fundamentalno, kako posledica na rastot na primenata na LED-tehnologijata i potrebata zna~itelno da se namali potro{uva~kata na energija vo svetot. Blagodarenie na investiciite {to gi napravivme poslednive godini, odli~no sme pozicionirani za da ja imame vode~kata uloga vo ovie promeni i za da ostaneme lider vo industrijata”, veli {efot na Filips.

KOMPANII & PAZARI 15

10/MAJ/2010 IAKO BROJOT NA GRINFILD-INVESTICIITE VO SVETOT OPA\A

RASTE BROJOT NA “ZELENI LIVADI” VO MAKEDONSKITE RAZVOJNI ZONI

POKRAJ BUNARXIK (NA SLIKATA), [TIPSKA RAZVOJNA TEHNOLO[KA ZONA I SKOPJE 2 VO MAKEDONIJA SE PLANIRANI U[TE OSUM SLOBODNI EKONOMSKI ZONI EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

odeka vo svetot i na Balkanot spojuvaweto na kompaniite i okrupnuvaweto na kapitalot e s$ po~esta pojava, vo Makedonija s$ u{te se insistira na privlekuvawe na grinfildinvestitori. Vo tekot na 2009 godina, i prviot kvartal na ovaa godina, vo svetski ramki e zabeleàn kontinuiran pad na grinfild-investiciite na svetsko nivo od edna, a direktno investirawe preku prezemawe na kompaniite od druga strana. So izlezot od ekonomskata kriza, kompaniite koi zazdravuvaat gi izbegnuvaat grinfild-investiciite, {to go potvrduva i istraùvaweto na Agencijata na Obedinetite nacii za trgovija i razvoj (UNKTAD), spored koe e zabeleàn pad od 34% na vkupnite grinfild-investicii vo svetot vo poslednite dve godini. I svetski najmo}nite kompanii izbegnuvaat da po~nat od po~etok so gradewe na sosema novi kapaciteti i fabriki, tuku se orientiraat kon vnatre{no pro{iruvawe na kapacitetite i direktni investicii. Sprotivno na svetskiot trend, vo Makedonija vo poslednite nekolku godini se forsira vleguvaweto na stranski

Svetskite kompanii izbegnuvaat gradewe na sosema novi kapaciteti i fabriki, i se orientiraat kon vnatre{no pro{iruvawe na kapacitetite i prezemawe na drugi kompanii. Vo Makedonija, pak, s$ pove}e se forsira vleguvaweto na stranski kapital preku grinfild-investicii, koi {to pretstavuvaat investirawe vo sosema novi fabriki i proizvodstveni kapaciteti.

34%

se namaleni grinfild-investiciite vo poslednite dve godini vo svetot

kapital preku grinfild investicii, koi {to vsu{nost pretstavuvaat investirawe vo sosema novi fabriki i proizvodstveni kapaciteti. Vo momentov samo Xonson Meti i Xonson Kontrol se edinstvenite grinfild-investicii vo Makedonija. Me|utoa makedonskata vlada kontinuirano investira i vlo`uva vo tehnolo{ko- industriski zoni, koi treba da bidat rajska gradina za idnite investitori. Spored Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski direktni investicii, privlekuvaweto na grinfild

7,6

milioni evra od buxetot na Makedonija za 2010 godina se predvideni za razvojnite zoni vo koi }e se o~ekuvaat grinfildinvesticiite

investicii e dolgoro~en proces, koj dopolnitelno be{e ote`nat poradi krizata. “Procesot na privlekuvawe na stranski direktni investicii zapo~na pred 3 godini, a vedna{ po negovoto zapo~nuvawe, svetot vleze vo najgolemata ekonomska kriza od triesettite godini navamu. Ciklusot na investirawe na edna kompanija trae tri godini, pa zatoa treba vreme za vistinskite rezultati od na{ata rabota da dojdat do izraz”, veli Mizo

GRINFILD-INVESTICIITE PADNALE ZA 15% VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA Spored istraùvaweto na UNKTAD, vo prviot kvartal na 2010 godina vo sporedba so poslednoto trimese~je na 2009, iznosot na stranski direktni investicii e dvojno zgolemen od okolu 50 na 100 milijardi amerikanski dolari, dodeka brojot na grinfild-investicii, pak, vo istiot period beleì pad za 15%. “Transnacionalnite korporacii s$ u{te ostanuvaat pretpazlivi vo nivnite me|unarodni investiciski programi. Kompaniite napravija ostro namaluvawe na investiciite za cena na zgolemuvawe na kapacitetot za proizvodstvo i vnatre{en rast. Na toj na~in, kompaniite pokaàa pogolema elasti~nost kon krizata. Spojuvawata i prezemawata koi bea osnoven vodi~ na tekovite na stranskite direktni investicii, pokaàa solidna dobivka vo prviot kvartal na 2010 godina, ukaùvaj} i na potencijalniot porast na dvièwata na stranskite direktni investicii. Sepak, opa|aweto na brojot na grinfild-investicii pokaùva deka transnacionalnite korporacii s$ u{te ostanuvaat pretpazlivi vo nivnite me|unarodni investicioni

programi”, stoi vo izve{tajot na UNKTAD. Vo poslednite pet godini, vo svetski ramki se registrirani okolu 100 iljadi investiciski proekti, pokaùva istraùvaweto na FDI Markets spored koe so novite proekti bile sozdadeni rabotni mesta za 21 milion lu|e niz svetot. MAKEDONSKITE RAZVOJNI ZONI ÊKAAT INVESTITORI Vo makedonskiot buxet za 2010 godina se predvideni 7,6 milioni evra samo za izgradba na tehnolo{ki industriski zoni vo koi }e bidat smesteni fabrikite na idnite investitori. Sporedeno so 2009 godina, koga za ovaa namena bea odvoeni 1,7 milioni evra, ova e ~etirikratno zgolemuvawe na sredstvata. Vo ovaa suma ne vleguva buxetot na Direkcijata za razvojni zoni, nitu, pak, parite koi postojano se tro{at za promocija na Makedonija kako investiciski raj na svetskite mediumi. Samo za privlekuvawe na stranskite direktni investicii se predvideni 3,2 milioni evra. Dosega se otvoreni 3 tehnolo{ki industriski razvojni zoni, dve vo Skopje, edna vo [tip, a naskoro se o~ekuva da bide pu{tena vo upotreba edna i vo Tetovo. Vo plan e otvorawe na vkupno 11 razvojni zoni vo

koi grinfild- investitorite treba da izgradat fabriki vo Makedonija. “Razvojnite zoni se proekt koj }e se realiziraat vo tekot na slednite nekolku godini. Za da se otvori edna industriska razvojna zona treba da se zadovolat pove}e preduslovi, da se re{at problemite so ekspropijacija, da se sprovede struja, da se postavi komunalna mre`a itn. Padot na grinfild- investiciite na svetsko nivo mo`ebi e samo trend koj so tekot na vremeto }e se promeni, a nie toga{ }e bideme podgotveni za novite investitori”, objasnuva Marjan Jordanov, direktor na Direkcijata za tehnolo{ki i industriski razvojni zoni. Za rabotata na Direkcijata, so vtoriot rebalans na buxetot se predviduvaat 335.000 evra, {to e za 17% pove}e pari od prvi~nite buxetski proekcii. Za izgradbata na vtorata razvojna zona vo Skopje bea potro{eni 3,5 milioni evra, a vo nea treba da se otvorat okolu 20 novi fabriki. Neodamna be{e otvorena i razvojnata zona vo [tip, vo koja }e bidat investirani pove}e od sedum milioni evra, a izgradbata treba da zavr{i za edna godina. Novi razvojni zoni }e se gradat i vo okolinata na Ki~evo i Radovi{.

16 10.05.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

predlog-izmeni predvidu Novite vaat formirawe na garanten fond

IZMENI VO ZAKONOT ZA HARTII OD VREDNOST

ZGOLEMUVAWE NA SIGURNOSTA NA INVESTITORITE METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

golemuvawe na transparentnosta na pazarot za hartii od vrednost, negovo zajaknuvawe vo pogled na sigurnosta kako i sigurnosta na investitorite, a i nova mo`nost na trguvawe za nerezidentnite investitori, predviduvaat izmenite na Zakonot za hartii od vrednost, {to gi predlo`i Komisijata za hartii od vrednost. Celta na ovie izmeni e podobruvawe na pazarot na hartii od vrednost od nekolku aspekti. So niv se planira da se nadopolni i kontrolnata funkcija na KHV. So novite izmeni vo pogled na transparentnosta e predvideno zapi{uvaweto na novoizdadenite hartii od vrednost da bide praveno samo preku ovlastena berza. “Na toj na~in”, spored Goran Markovski generalen izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KB Publikum invest “javnata ponuda na akcii }e ja ostvaruva svojata cel. Odnosno

akciite koi }e bidat na javna ponuda }e mo`e da dostignat pogolemi ceni, ceni a ne kako dosega koga pri javni ponudi u{te vo start iskupeni se site akcii po mnogu poniski ceni”. Vo ovoj del od novite zakonski izmeni e predvideno i zgolemuvawe na brojot na akcionerski dru{tva koi se vodat vo registarot za vakvi dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawa. Istovremeno e predvideno vo ovoj registar da se vodat i izdava~i na dol`ni~ki hartii od vrednost koi od momentot na izdavawe na HV do nivnoto celosno ispla}awe steknuvaat status na AD so posebni obvrski za izvestuvawe. ]E BIDE FORMIRAN GARANTEN FOND Mo`ebi najinteresen del za investitorite }e bide delot od izmenite so koj e predvideno podobruvawe na sigurnosta na pazarot, no i nivnata sigurnost. Imeno vo novite predlog-izmeni e predvideno formirawe na garanten fond od strana na ovlasten depozitar na hartii od vrednost.

Fondot }e se polni so sredstva preku uplati na ~lenkite na ovlasteniot depozitar sred depozitar, a sredstvata na garantniot fond }e se koristat pri poramnuvawe na trgovskite transakcii so HV vo uslovi na nedostig na pari~ni sredstva. Negovoto rabotewe dopolnitelno }e bide utvrdeno so pravila na depozitarot koe }e go formira vo soglasnost so KHV. Negovoto rabotewe e predvideno da zapo~ne na prvi januari idnata godina. Pokraj ovoj fond, predvideno e formirawe i na osnovawe na fond za obes{tetuvawe na investitori koj }e bide formiran i upravuvan od operator, no so prethodno odobruvawe od KHV. Ovlasteniot operator so ovoj fond }e ja garantira isplatata na obes{tetuvawata na investitorite po odnapred utvrdeni pravila. Vo Fondot, ~lenstvoto }e bide zadol`itelno za ovlastenite u~esnici na pazarot na HV (brokerski ku}i i banki). Isto taka ova se odnesuva i za dru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi, no koga vr{at raboti na upravuvawe so portfolio na HV

BERZANSKI INFORMACII

za smetka na individualen klient. Osnovaweto na vakviot fond za obes{tetuvawe na inin vestitori }e se odlo`i s$ do polnopravniotpriem na RM vo ~lenstvoto na EU. Ovaa izmena spored mislewe na ekspertite }e bide od osobeno zna~ewe za brokerskite ku}i bidej}i pazarot }e bide posiguren, a investitorite }e se ~uvstvuvaat pobezbedno pri trguvaweto. ”So formiraweto na garantniot fond }e bide zgolemena doverbata i sigurnosta na berzata, odnosno pazarot na hartii od vrednost. Investitorite }e se ~uvstvuvaat posigurno, a toa }e ima vlijanie vrz podobroto rabotewe na brokerskite ku}i. Mo`e samo kako problem na po~etok da bide tehni~koto funkcionirawe na ovoj mehanizam {to e sosema i normalno”, ni izjavi Markovski. IZMENI VO POGLED NA TRGUVAWETO NA NEREZIDENTI Novite predlog-izmeni na zakonot za hartii od vrednost predviduvaat i nova mo`nost za trguvawe na investitori

od strana na ovlasten depozitar na hartii od vrednost. Fondot }e se polni so sredstva preku uplati na ~lenkite na ovlasteniot depozitar, a sredstvata na garantniot fond }e se koristat za poramnuvawe na trgovskite transakcii so hartii od vrednost vo uslovi na nedostig na pari~ni sredstva. nerezidenti. Vo po pogled na ovoj del predvideno e dda se vovede nov vid smetka na hartii od vrednost taka nare nare~ena zbirna smetka poznata kako ka omnibus. Preku nea ovlastenite ovlasten u~esnici na pazarot na har hartii od vrednost i bankata ~uv ~uvar na imot na penziski i investiciski in fondovi }e mo`at vo svoe ime, a za smetka na poedine~en stranski klient ili i klienti da otvoraat zbirn zbirni smetki na hartii od vrednost. vredn Pokraj ovaa zbirna smetka so zakonot se definirani i zastapni~kata smetka, portfolio-smetka i staratelskata smetka na hartii od vrednost. Novite izmeni predviduvaat i nadopolnuvawe na kontrolnata funkcija na KHV. Poradi toa e predvideno kako kvalifikuvano u~estvo vo brokerska ku}a, berza ili depozitar da se smeta direktno ili indirektno poseduvawe na najmalku 10% ili pove}e od vkupno izdadenite akcii so pravo na glas od strana na edno lice (pravno ili fizi~ko) samo ili zaedno so drugi povrzani lica. Fizi~ko ili pravno lice samo ili zaedno so drugi povrzani lica koe ima namera da stekne akcii ~ij vkupen kumulativen iznos nadminuva 10%, 20%, 30% ili 50 % od vkupno izdadenite akcii so pravo na glas mora da dobie prethodna soglasnost od Komisijata odnosno se zabranuva steknuvawe na kvalifikuvano u~estvo bez prethodna soglasnost od Komisijata. Nepo~ituvaweto na zabranata za steknuvawe na kvalifikuvano u~estvo bez prethodna soglas-

nost, komisijata go sankcionira so odzemawe na pravoto na glas i pravoto na dividenda i so zadolùvawe za proda`ba na akciite. Komisijata moè da izrekuva administrativni merki protiv ovlastnite u~esnici na pazarot za hartii od vrednost dokolku istite ne postapuvaat vo soglasnost so propiste za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam. Vo postapka na kontrola i nadzor nad trgovskite transakcii so hartii od vrednost e predvideno Komisijata da moè da obezbedi dokumenti, podatoci i informacii za sostojbite na bankarskite smetki na fizi~ki i pravni lica u~esnici vo transakciite. Ovoj del od izmenite be{e malku kontradiktoren, ako se gleda vo op{ta ramka, no su{tinata e sosema poinakva. “Vo pogled na ovaa kontrolna funkcija, KHV, istata spored novite izmeni, }e ja pravi samo dokolku postoi osnovano somnevawe za manipulacija na pazarot na hartii od vrednost. Primer ako jas kupuvam akcii, drug mi prodava i posle izvr{enata transakcija i poramnuvawe, istiot subjekt koj mi gi prodal akciite mi gi vra}a parite. Ova e samo eden primer. Zna~i celta e da se sledi tekot na parite vo celokupnata transakcija no samo dokolku ima osnovano somnevawe za toa” ni izjavi Markovski. Negovo mislewe za napravenite izmeni vo ovoj zakon e deka se dobri, no i deka sekoga{ postoi mo`nost za podobruvawe.

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok-07.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

10.05.2010

DRAMATIEN DEN NA TRGUVAWETO NA WUJOR[KATA BERZA ujor{kata berza vo ~etvrtok doìvea eden od najdramati~nite denovi vo svojata istorija, koga glavniot indeks Dau Xons zagubi re~isi 1.000 poeni na ~as i polovina pred zatvoraweto, {to e najgolem pad zabeleàn dosega. Dau Xons pred zatvoraweto go namali minusot na 347 poeni, a na dramati~noto dvièwe na indeksot vlijaeja pove}e faktori, me|u koi i kompjuterska gre{ka

vo naveduvaweto na vrednosta na edna hartija od vrednost. Trguvaweto, kako {to javija agenciite, zapo~na so tradicionalnata zagri`enost zaradi gr~kata dol`ni~ka kriza i stravuvawata od nejzino prelevawe vo drugite evropski dr`avi, {to za SAD bi predizvikalo neposredna {teta, bidej}i EU im e najgolem trgovski partner. Poradi toa, Dau Xons na po~etokot na trguvaweto

zagubi 200 poeni, a potoa se slu~i kompjuterska gre{ka so cenata na akciite na Prokter i Gembl koja nenadejno padna za duri 37%, odnosno od 60 na pomalku od 40 dolari. Toa predizvika rasproda`ba na akciite na Prokter i Gembl, a Dau Xons dramati~no padna za 998,50 poeni. Tolku golem pad na klu~niot indeks ne e zabele`an nikoga{. Dosega najgolem pad Dau Xons zabele`a pri kulmi-

Slu~uvawata na Wujor{kata berza sega gi ispituva Sojuznata komisija za hartii od vrednost koja najavi deka } e gi soop{ti rezultatite od istragata. Indeksot Dau Xons po v~era{nata drama na berzata padna za 347 poeni, odnosno za 3,2%, na najniska vrednost od fevruari godinava. Samo vo prethodnite tri dena glavniot indeks na Volstrit zagubi 5,7% od vrednosta.

nacijata na krizata na 15 oktomvri 2008 godina, koga za eden den zagubi 781 poen. Se oglasi i kompanijata Prokter i Gembl koja tvrdi deka najniskata vrednost na nejzinata akcija v~era bila 56 dolari. Spored ekspertite, kompjuterskata gre{ka se slu~ila vo takanare~eniot "za{titnik" koj aktivira avtomatska proda`ba koga vrednosta na akciite }e padne pod odredena granica.

ANALIZA NA NEDELNOTO TRGUVAWE NA MAKEDONSKA BERZA

MBI-10 PA\A[E CELA NEDELA DVI@EWE NA PROMETOT NA MAKEDONSKATA BERZA VO MIL. DEN

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o tekot na prvata nedela od mesec maj, Makedonska berza ostvarila vkupen promet od okolu 78,5 milioni denari {to e za okolu54% pomal promet vo odnos na prethodnata nedela koga ovoj

promet iznesuva{e okolu 172,1 milioni denari Vo periodot od minatiot ponedelnik odnosno od 3 maj zaklu~no so petokot, prometot na na{ata berza konstantno raste{e s$ do ~etvrtokot. Vo ponedelnikot ovoj promet iznesuva{e nekade okolu 15,6 milion denari za naredniot den da zabele`i rast od re~isi 30% koga iznesuva{e 20,2 milioni denari. Vo sre-

data berzata, povtorno bele`i rast vo odnos na vtornikot pri {to ostvareniot promet dostignuva nekade okolu 21,7 milioni denari {to e zgolemuvawe za pribli`no 7%. Sepak, ovoj trend na porast vo pogled na prometot ne prodol`uva i vo ~etvrtokot. Berzata toj den ostvaruva golem pad vo odnos na prethodnite nekolku dena i se spu{ta na nivo od okolu 11,8 milioni denari

3,86% 54% 7,4% 32%

iznesuva{e padot na MBID vo ~etvrtokot

odnosno ima pad za re~isi 45% vo odnos na prethodniot den. Ovoj pad prodol`uva i vo tekot na posledniot den od trguvaweto koga berzata povtorno ostvarila promet od okolu 9 milioni denari. Vo pogled na akciite koi bea najinteresni za kupuvawe za investitorite, odnosno so koi e ostvaren najgolem promet vo tekot na ovaa nedela na trguvawe na Makedonska berza se izdvojuvaat akciite na Alkaloid, Komercijalna banka i na Granit. Vkupniot promet ostvaren vrz osnova na nivnite akcii minatata nedela iznesuva okolu 25,6 milioni denari {to pretstavuva 32% od celokupniot minatonedelen berzanski promet.

e vkupniot pad na MBI-10 vo tekot na celata nedela

poeni {to pretstavuva pad od 0,22% vo odnos na posledniot den na trguvawe od prethodnata nedela. Ostanatite indeksi toj den beleàt rast od 0,08% i 0,06% posledovatelno MBID i OMB. Naredniot den osnovniot indeks prodolùva da pa|a za 0,71% pri {to vo takviot pad go sledi i indeksot na MBID koj beleì pad od 0,95%. Za razlika od niv OMB beleì rast od 0,07% i se zadrùva na indeksno nivo od 108,96. Vo sredata po zbeleàniot pad vo svetski ramki na evroto pod 1,3 dolari, se zabeleùva pad kaj site berzanski indeksi pri {to najgolemiot pad se javuva kaj osnovniot indeks MBI-10 koj toj den iznesuva duri 2,29% vo odnos na prethodniot. Isto i MBID indeksot beleì golem pad od skoro 1,73% dodeka kaj

MBID SO PAD OD 3,86% VO ÊTVRTOKOT Vo pogled na dvièweto na berzanskite indeksi MBI-10 vo tekot na celata nedela beleì vkupen pad od okolu 7,4%. Ponedelnikot ovoj indeks iznesuva{e 2651,2 indeksni K

pomal promet ostvarila berzata prvata nedela od maj vo odnos na poslednata od april

od celokupniot minatonedelen berzanski promet mu pripa|a na Alkaloid, Koemercijalna banka i Granit

OMB po rastot vo prethodnite denovi ovoj pad iznesuva 0,28%. êtvrtokot, indeksite go sledat dvièweto od prethodniot den i prodolùvaat so pad MBI-10 za 2,13%, OMB za 0,01% i MBID so pad od 3,86%. Posledniot den od trguvaweto MBID indeksot po golemiot pad vo prethodniot den beleì porast od 0,33%, za razlika od nego MBI-10 go prodolì trendot na svojot pad i toa za 2,49% zavr{uvaj}i ja nedelata na 2454,59 indeksni poeni. OMB go zavr{i denot na 108,26 indeksni poeni beleèj}i pad od 0,36% tret den za red. O

KOMPANII & PAZARI

18 10.05.2010 PROMENA VO ORGANI NA UPRAVUVAWE VO ONE elekomunikaciskiot operator ONE izvr{i promena vo organite na upravuvawe. Spored objavata vo Centralniot registar, od mestoto pretsedatel, nezavisen i neizvr{en ~len na Odborot na direktori e smenet Slovenecot Du{an Miti~. Na mestoto nezavisen i neizvr{en ~len na Odborot na direktori sega e nazna~en Branko Babi~, isto taka od Slovenija.

Du{an Miti~ e potpretsedatel na Bordot na direktori na Telekom Slovenija. So ovaa promena prodol`uvaat izmenite vo organite na upravuvawe vo ONE. Na po~etokot na godinata od operatorot si zamina generalniot izvr{en direktor Olivie Ponsin.

Na ovaa funkacija od 1 mart e nazna~en Klavdij Godni~, koj sega e generalen izvr{en direktor na ONE.

OBEZBEDENI DOPOLNITELNI 200 TRANSPORTNI DOZVOLI ZA ITALIJA inisterstvoto za transport i vrski obezbedi dopolnitelna kvota od 200 na transportni dozvoli za Italija. Spored soop{tenieto od Ministerstvoto za transport i vrski na sostanokot na me{ovitata komisija za paten soobra}aj pome|u Makedonija i Italija se odobreni 1.400 bilateralni dozvoli za site vidovi vozila, 2.300 dozvoli za

vozila so EURO 3 standardi, 700 dozvoli za vozila so EURO 5 standardi i 300 dozvoli za na more za makedonski prikolki i poluprikolki koi na italijanska teritorija }e bidat vle~eni od italijanski prevoznici. Dogovorenata kvota na dozvoli vo celost }e gi pokrie potrebite na makedonskite prevoznici za site vidovi vozila koi vr{at prevoz kon Italija.

VINI^KATA FABRIKA ZA KERAMIDI ODOLEVA NA RECESIJATA

PRETKRIZNOTO PROIZVODSTVOTO SE O^EKUVA VO 2011 EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

zleguvawe od krizata i zgolemuvawe na proizvodstvoto o~ekuva fabrikata za keramidi TondahMakedonija vo Vinica koja {to lani be{e prinudena da go namali proizvodstvoto za 20%. Prviot kvartal na 2010 godina zapo~na so dobivka, a do krajot na godinava se planira da se proizvedat pove}e od 17 milioni keramidi so koi }e se pokrijat ku}ite na iljadnici domovi na Balkanot. Ovaa golema fabrika locirana vo maloto grat~e vo

isto~na Makedonija ima golem udel vo lokalnata ekonomija, zatoa {to tamu rabotat 143 lu|e koi zemaat prose~na plata od 26.000 denari. Site vraboteni, vklu~itelno i menaxerskiot tim se lu|e od Makedonija, iako sopstvenik na firmata e germanska kompanija. Sepak, vo “Tondah Makedonija” s$ u{te se ~uvstvuvaat posledicite od krizata. “Ovaa godina }e bide isto taka te{ka kako i minatata. Pravime golemi napori da go postigneme istoto proizvodstvo kako lani. Vo tekot na 2011 godina o~ekuvame kone~no da izlezeme od krizata. Sepak, postojano rabotime so dobivka”, veli Traj~e Serafimov, direktor

“Ovaa godina }e bide isto taka te{ka kako i minatata. Pravime golemi napori da go postigneme istoto proizvodstvo kako lani. Vo tekot na 2011 godina o~ekuvame kone~no da izlezeme od krizata. Sepak, postojano rabotime so dobivka”, veli Traj~e Serafimov, direktor na TondahMakedonija.

Proizvodnite kapaciteti na fabrikata se 21 milion par~iwa keramidi godi{no koi se proizveduvaa pred po~etokot na krizata. Poradi padot na pobaruva~kata vo 2009 godina, proizvodstvoto e namaleno za 20%, no od slednata godina se o~ekuva povtorno da se proizveduva so polna parea. na Tondah- Makedonija. GERMANCITE INSTALIRAA KOMPLETNO NOVA OPREMA Prikaznata na TondahMakedonija zapo~nuva vo dale~nata 1946 godina, koga po~nala da raboti fabrikata za proizvodstvo na tuli i keramidi Proleter vo Vinica. Vo ovaa fabrika pove} e od 50 godini se proizveduglineni proizvodi, vale gl transformacijata na a so tr dr`avnite firmi vo 90-tite dr`avni godini, Proleter se transformira vo akcionersko formir dru{tvo vo koe 70% od akciite se nna vrabotenite. “Makedonskiot pazar pole“Makedo kon Evropa, ka se otvori o starata tehnologija a so st koja ja imavme, ne bevme konkurentni na pazarot. konkure Vrednosta na fabrikata vo Vrednost vreme se procenuva{e toa vrem marki, a bea na 1 milion mi potrebni najmalku 10 milioni za da se kupi novata tehnologija. Vo 1999 godina tehnolog po~navme da pregovarame po~navm germanskata kompanija so germ Tondah, a pregovorite bea zatoa {to vo dolgi i te{ki, t vreme Makedonija ne se toa vrem smeta{e za povolna zemja za

investicii”, objasnuva direktorot Serafimov za transformacijata na Proleter vo Tondah-Makedonija. Po dolgi pregovori, kone~no bil postignat dogovor. Germanskata kompanija Tondah vo 2001 godina gi kupuva akciite na vrabotenite, so {to se obvrzuvaat deka za tri godini }e vlo`at vo nova tehnologija vredna 5 milioni evra (toga{ni 10 milioni marki), a vrabotenite se obvrzale deka nivniot broj }e se namali za 150 lu|e. Tri godini podocna, namesto renovirana fabrika vo Vinica se otvora sosema nova fabrika, vo koja germanskata firma Tondah investrirala tri pati pove}e od dogovorenoto i so 15 milioni evra celosno se zameneti site stari ma{ini so nova najsovremena tehnologija. “Site stari ma{ini bea prodadeni kako staro `elezo, a novata fabrika sve~eno be{e pu{tena vo upotreba vo 2004 godina. Ottoga{ navamu proizveduvame keramidi- pokriven materijal od pe~ena glina koj e namenet isklu~ivo za individualna

gradba. Kako rezultat na najsovremenata tehnologija, kvalifikuvanata rabotna sila i dobrite surovini go dupliravme proizvodstvoto”, objasnuva Serafimov. IZVOZ VO BUGARIJA, ALBANIJA I KOSOVO Proizvodnite kapaciteti na fabrikata se 21 milion par~iwa keramidi godi{no koi se proizveduvaa pred po~etokot na krizata. Poradi padot na pobaruva~kata vo 2009 godina proizvodstvoto e namaleno za 20%, no od slednata godina se o~ekuva povtorno da se proizveduva so polna parea. Od keramidite na TondahMakedonija, se dobivaat 1,5 milioni kvadratni metri pokrivna povr{ina. Vo Tondah se proizveduvaat {irok asortiman od tri vidovi keramidi – vle~eni, presuvani i presuvani od golem format. Pokraj keramidi, Tondah proizveduva i t.n. tuningnekerami~ki pribor, odnosno snegobrani, osvetluvawe, rolni za ventalicioni sistemi i podkonstrukcii. Poradi specifi~nosta na proizvodot, koj ne trpi transport na podale~ni destinacii, najgolem del od proizvodstvoto e nameneto za doma{niot pazar, i toa za individualni domovi i ku}i. Okolu 60% od keramidite zavr{uvaat na pokrivite na makedonskite ku}i, dodeka 40% od keramidite se nameneti za pazarot vo sosednite zemji i toa Bugarija, Albanija i Kosovo.

milioni keramidi godinava }e se proizvedat vo Tondah Makedonija

60% od proizvodstvoto e za doma{niot pazar

Za mal grad kako {to e Vinica, fabrikata Tondah-Makedonija e od golemo zna~ewe za lokalnata ekonomija. Vkupno 143 lu|e rabotat vo fabrikata, a nivnite mese~ni primawa se pristojni za ekonomskite uslovi i tro{ocite za `ivot vo toj kraj od zemjava. “Platite koi gi zemaat vrabotenite vo fabrikata se 20- 30% povisoki od prose~nata plata vo Makedonija. Prose~nata plata na vkupniot broj na vrabotenite vo Tondah Makedonija e 26.000 denari, a vrabotenite sekoga{ dobivaat 13-plata, K-15 i imaat pozitiven tretman. Ona {to e isklu~itelno va`no e deka site vraboteni vklu~itelno i menaxerskiot tim se od Makedonija”, veli Traj~e Serafimov. Germanskata grupacija Tondah vo ~ij sostav funkcionira vini~kata fabrika TondahMakedonija e najgolem proizvoditel na keramidi vo sredna i jugoisti~na Evropa. Tondah ima 35 fabriki vo 10 dr`avi.

KOMPANII & PAZARI

10.05.2010

@ITO VARDAR SO ZAGUBA VO PRVIOT KVARTAL rehranbenata industrija @ito Vardar go zavr{i prviot kvartal od godinata so pomali prihodi od raboteweto i zaguba. Spored izve{tajot za prvite tri meseci operativnite prihodi na kompanijata se pomali za 3% i iznesuvaat 296,9 milioni denari, a namaluvawe e zabele`ano i kaj vkupnite prihodi od proda`ba za 7% koi sega iznesuvaat 270 milioni denari. Pri toa namaluvawe od 6% ima kaj proda`bata na

ELEM ZEDE KREDIT OD 30 MILIONI EVRA ZA MODERNIZACIJA NA REK BITOLA

doma{niot pazar koja iznesuva 251 milion denari, a proda`bata na stranskite pazari e pomala za 19% i iznesuva 19,5 milioni denari. Vo istiot period za 77% se zgolemeni zalihite na kompanijata, a zgolemuvawe za 17% ima i kaj tro{ocite za vraboteni. Za razlika od dobivkata presmetana lani, prvite tri meseci od godinata @ito Vardar gi zavr{i so zaguba od 11,6 milioni denari.

lektrani na Makedonija se zadol`i so kredit od 30 milioni evra od Stopanska banka AD Skopje nameneti za proektot za modernizacija na 3-te termoblokovi vo REK Bitola. Vo modernizacijata na REK Bitola, {to po~nuva vo juli i }e trae tri godini, ELEM u~estvuva i so sopstveni finansii vo iznos od 25,9 milioni evra. Kreditot e so rok na otplata od 14 godini,

so vklu~en trigodi{en grejsperiod i varijabilna kamatna stapka koja momentalno iznesuva 5,16%, vrzana so EUROLIBOR. â&#x20AC;&#x153;Modernizacijata na REK Bitola e zna~en proekt koj {to }e ovozmo`i da se zgolemi sigurnosta i stabilnosta na elektroenergetskiot sistem i proizvodstvoto na elektri~na energija. Stanuva zbor za najgolemata investicija vo termoelektranite Bitola od

1988 godina koga bea pu{teni vo upotrebaâ&#x20AC;?, istakna vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski.

KABELSKIOT OPERATOR NAJAVUVA NOVI INVESTICII

Kejbltel}einvestira20milionievravoakvizicii 90% GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

abelskiot operator Kejbltel najavi deka vo narednite dve godini }e investira 20 milioni evra vo prezemawe na lokalnite kabelski operatori od drugite gradovi vo Makedonija, so cel da ja zgolemi pazarnata pozicija vo zemjava. "Vo na{a sopstvenost ve}e se kabelskite operatori vo Butel i vo Dra~evo, a vo naredniot period }e se pojavime i vo Prilep, Kavadarci, Ko~ani, Radovi{, Gevgelija, Ohrid, Ki~evo i Gostivar. Sega sme prisutni samo vo pet gradovi: Skopje, Tetovo, Kumanovo, Veles i [tip. Vo narednite godini planirame da

vlezeme i vo drugite gradovi vo Makedonija", veli Dragan Srbinovski, operativen direktor na Kejbltel. Celta na kompanijata e do krajot na 2011 godina da pokrijat 90% od naselenite delovi na Makedonija. Isto taka, od Kejbltel najavuvaat deka godinava planiraat da investiraat i vo nadgraduvawe na postoe~kite proizvodi, kako i pro{iruvawe na opsegot na telekomunikaciski servisi, so cel na svoite korisnici da im ponudat kompletna telekomunikaciska usluga. "Vo idnina, na na{ite korisnici }e im ja ponudime uslugata Video on demand, HD â&#x20AC;&#x201C; TV, a planirame da ponudime i celosna telekomunikaciska ponuda", veli Srbinovski. K

Spored nego, vakvite investicii bile ohrabreni od strana na fondot Ekviti VI, koj vo noemvri 2009 godina gi prezede Eurokom i Kejbltel Bugarija, kako i Kejbltel Makedonija za 200 milioni evra. "So vlezot na fondot Ekviti Vi na pazarot na Bugarija i Makedonija prvo go promeni na~inot na razmisluvawe. Prethodno mnogu pote{ko vleguvavme vo investicii, no prezemaweto od strana na Ekviti Vi n$ stavi vo podobra pozicija. Vo idnina od niv o~ekuvame mnogu pogolema poddr{ka, bidej}i tie, isto taka, imaat i operator i vo Germanija, taka {to imaat golemo iskustvo vo kabelskiot biznis", veli Srbinovski. Inaku, vo petokot Kejbltel go pro-

od gradovite vo Makedonija }e gi pokrie Kejbltel do 2011 godina

slavi tretiot rodenden od pojavuvaweto na makedonskiot pazar, koga kupija 13 kabelski operatori vo zemjava. Od prezemaweto do denes vo kompanijata investirale u{te dopolnitelni pet milioni evra vo podobruvawe na infrastrukturata na operatorite. Kejbltel ima vkupno 25% od pazarot za prenos na TV sodr`ini i 1,5% od pazarot za fiksna telefonija, usluga koja zapo~naa da ja nudat vo 2008 godina. L

Kabelskiot operator Kejbltel najavi deka

vo narednite dve godini }e investira 20 milioni evra vo prezemawe na lokalnite kabelski operatori od drugite gradovi vo Makedonija, so cel da ja zgolemi pazarnata pozicija vo zemjava

20 10.05.2010

BANKI I FINANSII

HIPO BANKA PLANIRA POVLEKUVAWE OD POVE]E ZEMJI

TTK BANKA PRODADE 345 SOPSTVENI AKCII

vstriskata grupacija Hipo Alpe Adria planira povlekuvawe od pove}e zemji, najavi noviot {ef Gotvald Kranebiter, spomenuvaj}i ja Germanija, Ungarija, Bugarija, Ukraina i Makedonija. Specijalna edinica na avstriskata policija pove}e meseci sproveduva istraga za proneverata na pari vo bankata, a Kranebiter najavi deka saka da gi povrati ukradenite pari. Istragata poka`ala deka

TK banka prodade 345 sopstveni akcii na privatna ponuda. Spored soop{tenieto od bankata, objaveno na Makedonska berza, izvr{ena e proda`ba na 345 akcii vo vkupna vrednost od 276 iljadi evra, {to zna~i deka celosno e realizirana ponudata. Prenosot na hartii od vrednost na noviot sopstvenik }e bidat registrirani vo

od bankata is~eznale nad sto milioni evra i oti del od tie pari zavr{ile vo Lihten{tajn, a del na Balkanot. Aferata okolu Hipo banka izleze na povr{ina kon krajot na minatata godina, koga bankata se najde pred raspa|awe, poradi {to germanskiot sopstvenik planira{e da se oslobodi od nea, a avstriskata vlada so cel da gi spre~i negativnite efekti vrz bankarskiot sektor, odlu~i da ja prezeme.

POVLE^ENA PRVATA TRAN[A OD KREDITNATA LINIJA OD

Povle~ena e prvata tran{a od

15 MILIONI EVRA SE VLEVAAT VO EKONOMIJATA ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ovle~ena e prvata tran{a od 15 milioni evra od zaemot {to me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) & go odobri na Tutunska banka za poddr{ka na malite i sredni kompanii. Od Tutunska velat

deka interesot za ovie krediti kaj komapniite bil ogromen. O~ekuvaat naskoro da gi povle~at i ostanatite 10 milioni. “Ima interes kaj kompaniite za ovie krediti. Za najkratko vreme parite }e bidat plasirani vo stopanstvoto, a ve}e vo juni o~ekuvame da bidat povle~eni i ostanatite 10 milioni evra od kreditnata linija. Kompaniite baraat krediti za finansirawe

na tekovnata rabota, no sekako i za investicii vo proekti kako nabavka na oprema ili ma{ini, za modernizirawe i pro{iruvawe na proizvodstvoto, za igradba na magacinski prostor itn. Kamatite se povolni i se dvi`at od 7% do 8%”, veli Biljana Stepanuleska -Po~evska od NLB Tutunska banka. Pretstavnici od biznissektorot velat deka parite od edna vakva

Depozitarot za hartii od vrednost. Pravoto na akciite nastanuva po nivniot upis na smetkata na sopstvenikot vo Depozitarot na hartii od vrednost. TTK banka nastana vo 2006 godina so spojuvawe na Teteks-Kreditna banka – Skopje i Tetovska banka od Tetovo. Sedi{teto na bankata e vo Skopje. TTK banka ima izdadeno vkupno 907.888 obi~ni akcii.

kreditna linija im se dobredojdeni za pobrzo zakrepnuvawe od krizata i {irewe na biznisot. “Potrebni ni se krediti za investicii vo osnovni sredstva kako i za tekovno rabotewe. Planirame da se zadol`ime za {irewe na biznisot, no o~ekuvame bankite da ponudat popovolni uslovi odnosno poniska cena na kapitalot. Pari nema vo stopanstvoto, optovareni

15 milioni evra od zaemot {to me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) & go odobrija na Tutunska banka za poddr{ka na malite i sredni kompanii. Od Tutunska velat deka interesot za ovie krediti kaj kompaniite bil ogromen. Krediti se barale za finansirawe na tekovna rabota, no i za investicii vo proekti kako nabavka na oprema ili ma{ini, za modernizirawe i pro{iruvawe na proizvodstvoto, za izgradba na magacinski prostor. Se o~ekuva naskoro da bidat povle~eni i ostanatite 10 milioni. sme so mnogu dava~ki i potrebna ni e pogolema poddr{ka od bankite”, veli direktorot na kompanijata Pal plast od Kumanovo, Dragan Mitevski. Biznismenite alarmiraat deka imaat seriozni likvidnosni problemi i o~ekuvaat deka bankite }e go zgolemat kreditiraweto za da go pottiknat ekonomskiot razvoj. Od novata kreditna linija od IFC, }e se ~ekaat pari i za restarirawe na fabrikata Edinstvo od Struga. Nie kako novi gazdi na kompanijata, planirame da ja reorganizirame i da ja stavime povtorno vo pogon fabrikata Edinstvo i so toa da se vratat na rabota okolu 350 lu|e. Zatoa ni e potrebna pogolema finansiska pomo{ od bankite”, veli Vait Rexipi, nov direktor na AD

Edinstvo. Kreditnata poddr{ka od IFC doa|a vo vreme koga kompaniite se àlat na finansiski problemi i teòk pristap do kapitalot. Taa e od ogromno zna~ewe za da im pomogne na kompaniite za polesno da gi saniraat posledicite od krizata. Edna kompanija moè da dobie kredit so maksimalen iznos do 750.000 evra, so rok na otplata do 5 godini i grejs-period od 2 godini. Kreditite od *IFC }e se nudat po pazarni uslovi {to se primenuvaat vo bankite, a kamatata se dviì od 7% do 8%. Dogovorot za zaemot be{e potpi{an pred eden mesec. Od IFC najavija deka dopolnitelno }e obebzedat kreditna linija od 3 milioni evra za poddr{ka na me|unarodnite trgovski transakcii na kompaniite.

BI[EV: PADOT NA EVROTO ]E VLIJAE NA CENATA NA ENERGENSITE SLOVENIJA BARA PRAVILA ZA ISKLU^UVAWE OD EVROZONATA adot na evroto }e ima zna~itelno vlijanie na cenata na energensite, prete`no na naftata koja se trguva vo dolari, no toa e {ok koj mora da se apsorbira, pred s$, preku restrukturirawe na realniot sektor, oceni deneska direktorot na Stopanska banka AD Skopje, Gligor Bi{ev. Spored Bi{ev, od aspekt na izvoznata konkurentnost, padot na evroto }e nema zna~itelni efekti.

“Makedonskata ekonomija e prete`no izvozno-orientirana kon zemjite od evrozonata i zemjite koi, isto taka, se vrzani za evroto”, izjavi Bi{ev. S$ dodeka denarot e vrzan za evroto, stabilnosta }e ja uvezuvame od evrozonata, istakna direktorot na Stopanska banka AD Skopje.

vrozonata treba da ima pravila {to } e & ovozmo`at da gi isklu~i ~lenkite {to ne gi po~ituvaat pravilata za finansiska stabilnost. “Evropskata monetarna unija ima smisla samo ako evroto ostane stabilna valuta”, izjavi slovene~kiot premier Borut Pahor, vo vrska so potresite {to gi predizvika gr~kata dol`ni~ka kriza. “Na Paktot za stabilnost

mu se potrebni institucionalni promeni so koi {to }e se uredi vlezot na novite ~lenovi i isklu~uvaweto od zonata vo slu~aj na nepo~ituvawe na pravilata”, dodava Pahor. Liderite na evrozonata ve~erva treba da go aktiviraat mehanizmot za pomo{ na Grcija, spored koj {to vo tekot na tri godini }e & dadat 110 milijardi evra za pokrivawe na dolgovite.

BANKI I FINANSII

10.05.2010

MRE@ATA NA BANKOMATI SE [IRI SO ZABAVENO TEMPO

DAN I BREDSTRIT O^EKUVA SKROMEN EKONOMSKI RAST NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA GODINAVA

abavi dinamikata na rast na brojot na uredi koi prifa}aat plate`ni karti~ki. NBM evidentira trend na zabaveno {irewe na mre`ata na bankomati kako rezultat na ve}e relativno ra{irenoto koristewe na plate`nite karti~ki kako i na razvienata infrastruktura koja {to se pribli`uva kon evropskiot prosek. Brojot na POS i ATM terminali

onitetnata ku}a Dan i Bredstrit go zadr`a rejtingot na Makedonija na BD4b, {to zna~i umeren rizik, no o~ekuvaat skromen ekonomski rast na makedonskata ekonomija godinava. Spored soop{tenieto od ku}ata, ekonomskiot izgled za Makedonija se podobruva. “Bidej}i zemjata se soo~uva{e so relativno niska recesija vo 2009 godina, pomalku e verojatno da ima golem ekonomski rast kako {to se o~ekuva vo

na eden milion `iteli iznesuva 12.132 i 411 soodvetno, {to e pove}e od nekolku zemji vo Evropa, me|u koi i Grcija, Slovenija, Holandija, Germanija i Italija. Brojot na plate`ni karti~ki vo 2009 godina se zgolemi za 21,9% vo odnos na 2008, a brojot na transakcii preku uredite na koi se koristat plate`nite karti~ki se zgolemi za 3,3% na godi{no nivo.

pove}eto drugi delovi na Evropa. O~ekuvame realniot BDP da se zgolemi so skromni 1,0% vo 2010 godina vo sporedba so namaluvaweto od 1,4% vo 2009 godina, pomognato od zgolemenata nadvore{na pobaruva~ka na zemjite-klu~ni trgovski partneri i na mnogu podobrenite nadvore{no-finansiski uslovi” se veli vo obrazlo`enieto. Kako rezultat na povisokite rezervi, nadvore{nata stabilizacija i olesnuvaweto na

globalnite finansiski uslovi, ovozmo`i Centralnata banka da ja namali kamatnata stapka na 7,5% od po~etokot na fevruari 2010 godina.

EBRD JA ZGOLEMUVA PODDR[KATA NA PRIVATNIOT SEKTOR VO ZAPADEN BALKAN

110 milioni evra za zgolemuvawe 17.03.2010 21 na konkurentnosta na malite biznisi na EBRD za poddr{ka na ekolo{ki odr`liv ekonomski rast vo Zapaden Balkan. EBRD fondovite pridonesuvaat za postavuvawe na povisoki biznis i ekolo{ki standardi vo regionot, poddr{ka na ovie zemji za integracija vo Evropskata unija”, izjavi Henri Rasel, direktor vo EBRD za finansirawe na malite biznisi i energetskata efikasnost. Sredstvata }e bidat nameneti za finansirawe na investicii vo energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija, finansirawe na obuki za vo mali i sredni pretprijatija za nivna pogolema konkurentnost kako i poddr{ka na investiciite za usoglasuvawe na zdravst-

Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) objavi deka ja zgolemuva svojata poddr{ka za rast na privatniot sektor vo Zapaden Balkan so novi 110 milioni evra. O~ekuvawata na bankata se deka so ova }e se zgolemi konkurentnosta na lokalnite pretprijatija preku podobruvawe na proizvodstveniot proces i zgolemuvawe na kvalitetot na proizvodite vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) soop{ti deka ja zgolemuva svojata poddr{ka za rast na privatniot sektor vo Zapaden Balkan so novi 110 milioni evra. Spored soop{tenieto od bankata celta {to sakaat

da ja postignat so zgolemuvawe na poddr{kata za privatniot sektor vo ovoj region e zgolemuvawe na konkurentnosta na lokalnite pretprijatija preku podobruvawe na proizvodstveniot proces i zgolemuvawe na kvalitetot na proizvodite. So noviot Fond za poddr{ka K

na privatniot sektor na Zapaden Balkan (WBPSSF) bankata vo sorabotka so delovnite lokalni banki }e obezbedi kreditni linii za kompaniite. “Noviot fond na Zapaden Balkan za poddr{ka na privatniot sektor ja prodol`uva zalo`bata M

voto, `ivotnata sredina, bezbednosta na proizvodite i standardite za kvalitet so evropskite. Proektot ima za cel da obezbedi pogolema dostapnost na finansiski sredstva vo realnata ekonomija vo Zapaden Balkan, ovozmo`uvaj} i im na lokalnite biznisi da go podobrat kvalitetot na proizvodstveniot perces i nivnata energetska efikasnost, so {to }e se zgolemi nivnata konkurentnost i sposobnost da dobijat pristap i uspe{no da konkuriraat na pazarite vo Evropskata unija. Proektot, isto taka, }e im pomogne na doma}instvata da ja zgolemat svojata energetska efikasnost, {to e A

osobeno va`no kako i cenite za prirodni resursi koi se zgolemuvaat, so {to }e dovede do zgolemuvawe na nivniot ìvoten standard. Ovoj fond e poddràn so grant vo vkupna vrednost od 22.500.000 evra obezbedeni od strana na EU, a ostanatite se del od Instrumentot za pretpristapna pomo{odgovor na krizi paket od 2009 godina, koj vklu~uva seopfatna tehni~ka programa za pomo{ na kompaniite. Evropskata banka za obnova i razvoj e vo sopstvenost na 61 dràva i dve me|uvladini institucii i go poddrùva razvojot na pazarnata ekonomija vo isto~na Evropa i centralna Azija.

22 10.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SLOVENE^KITE PRETPRIJATIJA GI GU[I PREZADOL@ENOST adol`enosta e akuten problem na slovene~kata ekonomija, tvrdi direktorot na Oddelot za finansiska stabilnost na bankite vo Slovenija, Toma` Ko{ak. Se pojavuvaat s$ pogolemi docnewa vo otplatata na kreditite, {to se odrazuva na bilansot na bankite, dodade Ko{ak. Toj navede deka slovene~kite pretprijatija vo sostavot na svojot bilans imaat 40%

SRPSKI BATERII ZA ELEKTRI^NI AVTOMOBILI rbija bi trebalo da u~estvuva vo germanskiot proekt za proizvodstvo na baterii za elektri~ni avtomobili, a vo zemjata naskoro bi moèlo da bide otvoreno pretstavni{tvo na najgolemiot germanski istraùva~ki centar Fraunhover, izjavi pretsedatelot na vladata na Srbija, Boìdar Deli}. Istaknuvaj}i deka Germanija e najgolemata nau~na

kapital, dodeka prosekot na evrozonata iznesuva 50%, poradi {to oporavuvaweto na ekonomijata }e bide bavno i dolgotrajno. Hening Esku~en od vienskata Erste banka smeta deka najdobro re{enie za da se vratat prodava~ite i kupuva~ite na Qubqanskata berza e privatizacijata, ocenuvaj}i deka so toj poteg bi se privlekle stranski investitori.

sila vo Evropa, Deli} po sostanokot so germanskiot minister za obrazovanie i istraùvawe, Anet [avan, poso~i deka germanskiot institut Fraunhover, koj vrabotuva pove}e od 14 iljadi istraùva~i vo 80 filijali vo taa zemja, bi moèlo da otvori filijala i vo Srbija. Istraùvawata vo Srbija bi bile fokusirani na informatikata i biomedicinata, re~e Deli},

uka`uvaj}i na toa deka e dogovoreno Srbija so eden del da u~estvuva i vo germanskiot proekt za proizvodstvo na baterii, koi bi trebalo da ovozmo`at razvoj na elektri~nite avtomobili. â&#x20AC;&#x153;]e ima i drugi inicijativi, no mnogu e va`no toa {to Germanija ja prepozna Srbija kako mala, no ambiciozna zemja vo domenot na naukata i tehnologiiteâ&#x20AC;?, re~e Deli}.

KAKO BALKANOT SE SPRAVUVA SO KRIZATA?

POPULIZMOT VO SENKA NA BOLNITE ANTIKRIZNI REFORMI

TRAJAN BASESKU JORGOS PAPANDREU PREMIER NA ROMANIJA

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

konomskata kriza, finansiskata nestabilnost, namaleniot priliv na investicii i dano~ni prihodi vo buxetite gi natera site balkanski zemji da prezemat radikalni ~ekori za sproveduvawe na temelni reformi. Reformite ovojpat, voop{to, ne se ni lesni, ni prifatlivi za najgolem del od lu|eto. Tie naj~esto se prosledeni so strogi merki za {tedewe koi vklu~uvaat kratewe na administracijata, namaluvawe na platite, penziite, zgolemuvawe na danocite pa duri i ukinuvawe na slu`benite avtomobili i sekretarkite! S$ so cel ekonomijata i javnite finansii da zastanat na patot na samoodr`livost. Podobrite vremiwa za balkancite }e sleduvaat otkako sproveduvaweto na merkite za {tedewe }e po~ne da dava rezultati. Spored prezemenite ~ekori, Grcija i Hrvatska go imaat vodstvoto po radikalnosta na merkite. Po niv sleduvaat Srbija, Romanija i Bugarija. Zaedni~ko vo merkite za {tedewe koi gi prezemaat ovie zemji e namaluvaweto na brojot na vrabotenite vo dr`avnata administracija i namaluvaweto ili zamrznuvaweto na platite vo javniot sektor.

PREMIER NA GRCIJA

GRCIJA Uslov za spas na Grcija i dobivawe na paketot od 110 milijardi evra od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i ~lenkite na evrozonata e najmalku tri godini da bidat zamrznati platite vo dràvnata administracija, da se ukinat 13-tata i 14-tata plata i boì}niot bonus. Dogovorot predviduva i zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost (DDV) od 21% na 23%, zgolemuvawe na akcizite na benzinot, alkoholot i cigarite za 10% i namaleni rashodi za zdravstvoto i odbranata. HRVATSKA Vladata na hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, neodamna prezentira{e golem paket-reformi vo site pori na op{testvoto: javnata uprava, administracijata, sistemot na socijalna za{tita, penziskiot, zdravstveniot i sudskiot sistem... Pove}eto od niv se dlaboki, bolni, radikalni, poradi {to reakciite vo hrvatskata javnost ne stivnuvaat. Edno od naj~uvstvitelnite pra{awa e namaluvaweto na vrabotenite vo dràvnata administracija. Vladata donese pravilo so koe po zaminuvaweto na dvajca vraboteni od javnata administracija, }e moè da se vraboti samo eden. Krajnata cel e administracijata da se namali za 5%, isto kako i vo dràvnite kompanii. Registarot za vrabotenite vo javniot sektor mora da se

JADRANKA KOSOR PREMIER NA HRVATSKA

BOJKO BORISOV PREMIER NA BUGARIJA

Zaedni~ko vo merkite za {tedewe koi gi

prezemaat Grcija, Hrvatska, Srbija, Romanija se namaluvaweto na dr`avnata administracija, krateweto ili zamrznuvaweto na platite vo javniot sektor, zgolemuvaweto na danocite i namaluvaweto na socijalnite privilegii. Populizmot padna. Reformite se neophodni za i nim da ne im se slu~i nepovolnoto gr~ko scenario

izraboti do 31 mart, 2011 godina. Site ministri i direktorite na javnite kompanii } e mora da se pridrùvaat na ovoj plan, bidej}i, kako {to jasno kaà Kosor, onoj koj nema da se pridrùva na novite pravila, }e mora da si zamine. Hrvatska }e go promeni i sistemot na nagraduvawe na dràvnite i javnite slu`benici koi }e mora da rabotat pove}e i da bidat podgotveni za premestuvawa na rabotnoto mesto vo drugi gradovi, bidej}i hrvatskata premierka ima namera mnogu dràvni agencii i slu`bi da gi premesti nadvor od Zagreb. Boì}nite bonusi i regresite na javnite i dràvnite slu`benici }e se prenaso~at kon zgolemuvawe na socijalnite transferi i kon programi za pottiknuvawe na vrabotuvaweto. Kosor e decidna deka sindikalnite pritisoci vrz vladata nema da vrodat so plod. Vladata najavi revizija na sistemot na povlasteni penzii i mo`nost za postepeno

ukinuvawe na nekoi kategorii. Od 13-te povlasteni kategorii, posebno sporni se politi~kite, akademskite i penziite na branitelite koi se nekolkupati povisoki od prose~nata hrvatska penzija. SRBIJA Vo ramki na programata za spravuvawe so krizata, Srbija pravi brojni reformi vo dano~nata politika, {to opfa} a namaluvawe na danokot za plati za tretina i zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost od 18% na 22%. Rabotodava~ite se nezadovolni {to pokraj namaluvaweto na danokot na plati, Ministerstvoto za finansii najavuva i zgolemuvawe na stapkata na DDV. Stavot na vladata e deka su{tinata na ovaa reforma e zgolemuvawe na proizvodstvoto i namaluvawe na sivata ekonomija. Tvrdat deka zgolemeniot DDV ne treba da zagriĂŚuva. Jasno e deka } e ima vlijanie na cenite, no kako {to velat, nema mnogu da ja zgolemi inflacijata. Srpskata vlada planira da gi

MIRKO CVETKOVI] PREMIER NA SRBIJA

promena uslovite za subvencionirawe na kamatnite stapki za investicii i za krediti, a }e gi krati i zemjodelskite subvencii kako dopolnitelna merka na {tedewe. ROMANIJA I ovaa zemja najavi drasti~ni ekonomski merki, me|u koi namaluvawe na platite vo dràvniot sektor za 25% i na socijalnata pomo{ za nevrabotenite za 15%. Se namaluvaat i penziite, a mo`ni se i brojni otpu{tawa vo javniot sektor, bidej}i od 4,9 milioni vraboteni Romanci 1,9 milioni se pod buxetot. Romanija go izbegna zgolemuvaweto na stapkata na DDV od sega{nite 19% na 24% i zgolemuvaweto na dano~nite stapki na dobivka i prihodi od 16% na 20%. Romancija, pogodena od svetskata finansiska kriza, od minatata godina ja koristi programata od 20 milijardi evra od MMF, Evropskata unija i Svetskata banka, pri {to veti deka }e sprovede dlaboki reformi vo dràvniot sektor. Merkite imaat za cel da se izbegne eventualnoto izleguvawe od kontrola na dràvniot deficit vo Romanija. Varijantata za zgolemuvaweto na taksite i danocite Nacionalnata banka na Romanija, izvr{noto telo i biznismenite odlu~no ja otfrlaat, bidej}i smetaat deka vakvata merka nema da pomogne vo zazdravuvaweto na ekonomijata, tuku samo }e pridonese investito-

rite da si zaminat i da se predizvika ekonomski kolaps na zemjata. BUGARIJA Iako vo Bugarija postoe{e mo`nosta za da se zgolemi stapkata na DDV od sega{nite 20% na duri 24%, bugarskata vlada ne donese odluka za poka~uvawe na ovoj danok. Kako kompenzacija za nemenuvaweto na DDV, na danokot na dobivka i na personalniot danok, se donese odluka za namaluvawe na javnata administracija za 20%. Bugarskata vlada gi pomestuva i granicite za penzionirawe. Za `enite starosnata granica za penzionirawe se zgolemuva od 60 godini na 63 godini, a kaj ma`ite od 61 godina na 64 godini. Ograni~uvawe na predvremenoto penzionirawe za rabotnicite vo policijata i armijata. Penziite } e se odreduvaat od inflacijata i dinamikata na brutodoma{niot proizvod (BDP) i penziskata osnovica. Buxetskite rashodi za zdravstvoto, socijalnata za{tita i infrastrukturata }e se zgolemat paralelno so dolgoo~ekuvanata strukturna reforma vo ovie segmenti. Site ministerstva donesoa akcioni planovi koi treba da gi ostvarat do krajot na godinata. Bojko Borisov pred nekolku denovi odlu~i na ministrite od negoviot kabinet da im gi ukine slu`benite vozila i voza~ite, a razmisluva za ukinuvawe i na sekretarkite.

BALKAN BIZNIS POLITIKA BUGARSKITE MINISTRI OSTANAA BEZ LIMUZINI ugarskite ministri, nivnite zamenici i {efovi na agencii, namesto vo slu`beni limuzini, }e se vozat so gradskoto metro. Bugarskiot premier, Bojko Borisov, obrazlo`uvaj} i gi novite merki za {tedewe, re~e deka “izgradil metro kako sonce” i im prepora~a na ministrite da go koristat, a slu`benite vozila da gi koristat samo ako patuvaat nadvor od Sofija. Borisov na {efovite na

agenciite i visokite ~inovnici im gi ukina slu`benite voza~i, a ne ja isklu~i mo`nosta za ukinuvawe i na sekretarkite. Spored novite merki za {tedewe, prvite lu|e vo dr`avata svoite gosti }e gi ~estat kafe na svoj tro{ok. Potpretsedatelot na bugarskata vlada i minister za finansii, Simeon Xankov, smeta deka preku namalenite transportni tro{oci, dr`avata }e za{tedi sto

milioni leva, odnosno 50 milioni evra.

VO HRVATSKA VLEGUVAAT 30 ME\UNARODNI TRGOVSKI BRENDOVI o slednite pet godini, golemite me|unarodni trgovci }e go zgolemat pazarniot udel vo Hrvatska za 5% do 10%, bidej}i momentalno dr`at potprose~na tretina od pazarot, veli Arn Vilems, partner vo konsultantskata ku}a CB Ri~ard Elis i direktor na hrvatskoto pretstavni{tvo na kompanijata.

Vilems o~ekuva vo slednite pet godini Hrvatska da se pribli`i kon svetskiot prosek na prisutnost na me|unarodnite trgovci na svojot pazar i vlez na novi 15 do 30 silni trgovski brendovi. Od aspekt na vlez na regionalniot pazar, na koj se o~ekuva brz i finansiski izdr`an vlez na me|unarodnite

Prviot hrvatski avtobus od visoka klasa namenet za doma{niot i stranskiot pazar, }e bide so dol`ina od 12 metri i kapacitet od 51 patnik, koj po ocenite na svetskite stru~waci }e mo`e ramnopravno da stoi ramo do ramo so najkvalitetnite svetski marki

AVTOINDUSTRIJA

ZA@IVEA PROIZVODSTVOTO NA AVTOBUSI VO SRBIJA I HRVATSKA rvatskata avtokompanija Zubak ovaa godina planira da zapo~ne proizvodstvo na me|ugradski avtobus od visoka klasa, AZKrobus, koj }e se proizveduva vo Hrvatska. Prviot hrvatski avtobus od visoka klasa namenet za doma{niot i za stranskiot pazar, }e bide so dolìna od 12 metri i kapacitet od 51 patnik, koj po ocenite na svetskite stru~waci }e moè ramnopravno da stoi ramo do ramo so najkvalitetnite svetski marki. Vo proizvodstvoto na odredeni delovi na avtobusot }e se angaìraat i doma{ni kooperanti i proizvoditeli na oprema. “Dosega vloìvme 16 milioni evra, a slednite dve godini planirame da vloìme u{te 275 600 evra. Vo fabrikata planirame da vrabotime od 350 do 400 rabotnici, a kaj kooperantite }e se otvorat u{te 300 rabotni mesta. Krobus e namenet vo pomal del za doma{niot, a vo pogolem del za stranskiot pazar”, izjavi sopstvenikot na AvtoZubak, Pavo Zubak. Zamenik-pretsedatelot na Hrvatska, Ivo Jelu{i} izjavi deka proizvodstvoto na hrvatski avtobusi e od golema va`nost koga brojot na nevrabotenite vo zemjata s$ pove}e raste, a brojot na rabotnite mesta e s$ pomal, i dodade deka vakvite proekti }e dobivaat poddr{ka od hrvatskata vlada. AvtoZubak e kompanija koja tri decenii kreira trendovi i tempo na razvoj na hrvatskata avtoindustrija. Kompani-

Dosega vloìvme 16 milioni evra, a slednite dve godini planirame da vloìme u{te 275.600 evra. Vo fabrikata }e vrabotime od 350 do 400 rabotnici, a kaj kooperantite }e se otvorat u{te 300 rabotni mesta. Krobus e namenet vo pomal del za doma{niot, a vo pogolem del za stranskiot pazar”, izjavi sopstvenikot na AvtoZubak, Pavo Zubak. jata e lider na pazarot vo proda`ba i odrùvawe na motorni vozila i kontinuirano voveduva inovativni priozvodi i uslugi temeleni vrz osnova na potrebite na pazarot. Srpskata firma Vulovi} transport od Kraguevac koja proizveduva ekolo{ki avtobusi, naskoro zapo~nuva so proizvodstvo na avtobus so pogon na priroden kompresiran gas i motor so evro {est standard. “Milo mi e {to pokraj Fiat se ra|a u{te edna avtoindustrija. Ovaa industrija e va`na za Srbija bidej}i osven direktni vrabotuvawa otvora i mo`nosti za {irewe na kooperanti i otvorawe na novi rabotni mesta. Vrabotuvaweto e edno od najva`nite pra{awa i zatoa srpskata vlada }e go poddrì sekoj napor vo taa nasoka bez ogled na toa dali stanuva zbor za doma{ni ili stranski investitori”, izjavi premierot na Srbija, Mirko Cvetkovi}. Vulovi} transport so godini uspe{no sorabotuva so beloruskata dràvna

kompanija MAZ, od Minsk. ”Nie ve}e potpi{avme dogovori so 22 doma{ni proizvoditeli na delovi, a na{a cel e komponentite proizvedeni vo Srbija da se vgraduvaat i vo avtobusite i kamionite koi se proizveduvaat vo MAZ”, izjavi sopstvenikot na Vulovi} transport, Zoran Vulovi}. Osven avtomobilite i avtobusite vo Srbija bi mo`ele da se menuvaat po principot staro za novo. Premierot Mirko Cvetkovi} i ministerot za ekonomija Mladan Dinki} najavija deka srpskata vlada naskoro mo`e da donese odluka za subvencionirawe za kupuvawe na avtobusi, staro za novo, kako {to be{e slu~ajot so avtomobilot Fiat Punto, koj se proizveduva vo Kraguevac. ”Planirame subvenciite za kupuvawe na avtobusi da bide 5.000 evra po avtobus, za razlika od subvenciite na avtomobili koi iznesuvaat 1.000 evra”, izjavi Cvetkovi}, i napomena deka ovaa ideja s$ u{te se razgleduva i formalna odluka ne e donesena.

10.05.2010

trgovci, ja istaknuvaat maloproda`bata. Pretsedatelot na upravata na Gastro Grup, Drago Muwiza, smeta deka po vlezot na Hrvatska vo EU, vo regionot }e se pojavat prvite multinacionalni trgovski sinxiri i verojatno }e prezemat dva od trite najgolemi regionalni sinxiri – Konzum, Merkator ili Delta Maksi.

MIRKO CVETKOVI]

PREMIEROT NA SRBIJA

“Milo mi e {to pokraj Fiat se ra|a u{te edna avtoindustrija. Vrabotuvaweto e edno od najva`nite pra{awa i zatoa srpskata vlada }e go poddr`i sekoj napor vo taa nasoka bez ogled na toa dali stanuva zbor za doma{ni ili stranski investitori”. O

24 10.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PE@O-SITROEN I ^ANGAN FORMIRAAT ZAEDNI^KO PRETPRIJATIE

BRITANSKITE BANKI SE POD ZAKANA OD GR^KATA KRIZA

glednata agencija za opredeluvawe na krediten rejting Mudis investor servisis predupredi deka britanskite banki mo`e da bidat zagrozeni od gr~kata finansiska kriza, dokolku taa izleze od kontrola i se ra{iri niz Evropskata unija. Spored analizite na agencijata, bankite vo Velika Britanija i Irska, kako i vo [panija, Portugalija i Italija zasega ne se pote{ko pogodeni od dolgot na Grcija

ajgolemiot francuski proizvoditel na avtomobili Pe`o-Sitroen i kineskata avtomobilska kompanija ^angan potpi{aa dogovor za formirawe zaedni~ko pretprijatie vo Kina, koe bi proizveduvalo vozila nameneti za kineskiot pazar. Novata firma, vo koja dvete korporacii }e imaat po 50% sopstvenost, }e proizveduva „ekolo{ki prilagodeni” lesni komercijalni vozila i patni~ki avtomobili. Spored

planovite, cel na pretprijatieto e do 2012 godina da prodava po pove}e od 2,6 milioni vozila. Pe`o-Sitroen ve}e ima vospostaveno partnerski odnosi so kineskata grupacija Dongfeng motors, sledej}i go primerot na ostanatite vode~ki svetski avtomobilski industrii, koi vo poslednite godini se pro{iruvaat vo Kina, koja minatata godina za prv pat gi nadmina SAD spored brojot na prodadeni vozila vo svetot i stana

vode~ki svetski pazar na avtomobili. Direktorot na Pe`o-Sitroen, Filip Varen neodamna najavi deka grupacijata planira otvorawe i na treta zaedni~ka fabrika so Dongfeng, bidej} i dvete postoe~ki se so ogran~eni kapaciteti i ne ja zadovoluvaat pobaruva~kata na kineskiot pazar. Vo januari francuskata grupacija soop{ti deka godinava }e ja zgolemi proda`bata na vozila vo Kina za 30%.

i od tamo{nata finansiska kriza, no rabotite moè da se izmenat mo{ne brzo, pred s$ vo zemjite od t.n. mediteranski region, a potoa i za britanskite i irskite banki, dokolku gr~kata kriza ne moè da se stavi pod kontrola. Eventualnoto {irewe na krizata moè da sledi dokolku me|unarodnite finansiski pazari izrazat nedoverba vo sega{nite merki za stabilizacija na Grcija, so ogromniot paket so pomo{

od Me|unarodniot monetaren fond i od zemjite na evrozonata i ne poveruvaat deka tie mo`e da pridonesat za smiruvawe na dol`ni~kata kriza na zemjata. Londonski “Tajms” cini~no pora~uva deka Britancite bi trebalo da gi pra{aat lu|eto od MMF kolkav im e dolgot napraven od javnata potro{uva~ka, dodeka “Fajnen{l tajms”, otkriva za rast na vrednosta na britanskite dr`avni obvrznici.

PROMENA NA VLASTA VO VELIKA BRITANIJA?!

KONZERVATIVCITE POBEDIJA, LABURISTITE ZASEGA OSTANUVAAT NA VLAST

DEJVID KAMERON

GORDON BRAUN porazeniot "torievec"

LIDER NA KONZERVATIVNATA PARTIJA

Po edni od najvozbudlivite izbori vo Velika Britanija s$ u{te e neizvesno formiraweto nova vlada VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

onzervativnata partija na Dejvid Kameron se nao|a vo vodstvo, no za dvaeset glasovi ne uspea da obezbedi apsolutno mnozinstvo vo Dolniot dom na Parlamentot. Po prebrojuvaweto na glasovite, konzervativcite na Dejvid Kameron imaat 306 pratenici, laburistite na Gorodon Braun 258, a liberaldemokratite na Nik Kleg 57 pratenici vo Dolniot dom na novoizbraniot Parlament. Ostanuva da se glasa za u{te edno isprazneto prateni~ko mesto vo Dolniot dom od 650 pratenici, {to prethodno be{e soop{teno deka im pripadnalo na torievcite, otkako se razbra deka nenandejno po~inal eden od kandidatite za pratenik. Bez razlika na toa, nitu edna partija nema osvoeno 326 prateni~ki mesta {to e minimalniot broj za da mo`e

partijata pobedni~ka samata da formira vlada. Toa naloì otvorawe na proces na pregovori za koalicirawe ili za poddr{ka pri glasaweto vo Parlamentot. Vo prvite reakcii posle glasaweto, liderot na pobedni~kata partija Dejvid Kameron izjavi deka „ve}e e o~igledno oti Gordon Braun nema kredibilitet za da upravuva so Velika Britanija”. Braun, koj vo tekot na no}ta se vrati vo London od svojata ku}a vo [kotska, kade {to i glasa{e, samo re~e deka e „gord so rezultatite na laburistite vo izbornata no}”. Porane{nite ministri za vnatre{ni raboti Xaki Smit i ârls Klark gi zagubija svoite prateni~ki mesta. Poraz doìveaja i pove} emina laburisti~ki zamenici ministri. Kako golemo iznenaduvawe se smeta i porazot na aktuelniot premier na Severna Irska, Piter Robinson. Navestuvawata za nemnozinska pobeda na torievcite, ostavaat mo`nost za brojni predviduvawa koj }e moè da formira vlada. Liberaldemokratite ne samo {to nema da dojdat do posakuvanite 100 prateni~ki mesta, tuku najverojatno i ne }e moè da ja dostignat brojkata od 62 pratenici, kolku {to imaa dosega, no tie i natamu ostanuvaat vaèn faktor za formiraweto vlada vo noviot parlamentaren sostav. Porane{niot minister za

vnatre{ni raboti Dejvid Blanket izjavi deka laburistite gi zagubija izborite, pa torievcite dokolku ostanat na mnozinstvoto, {to sega go imaat, bi trebalo da formiraat vlada. Dosega{niot minister za obrazovanie Ed Bols, koj vaì za najbliskiot sojuznik na Braun vo Vladata, me|utoa, re~e deka laburistite „prodolùvaat ponatamu”, navestuvaj}i ja mo`nosta da se obidat da ostanat na vlast so sozdavawe koalicija so liberaldemokratite. Vo noviot Paralament za prvpat svoj pratenik }e ima partijata na Zelenite na Velika Britanija. GORDON BRAUN ZASEGA OSTANUVA BRITANSKI PREMIER Gordon Braun se vrati vo Dauning strit 10, sedi{teto na Vladata, i toj zasega ostanuva britanski premier, zatoa {to nitu edna partija nema obezbedeno apsolutno mnozinstvo za da moè samata i u{te vedna{ da formira nova vlada. Pred da dopatuva vo London od [kotska, Braun izjavi deka negova dol`nost e da ja odigra svojata uloga kako aktuelen premier, za dràvata da ima silna, stabilna i principielna vlada. Analiti~arite vo London smetaat deka vakvata izjava gi otkriva namerite na laburistite da im podadat raka za sojuzni{tvo na liberaldmokratite, koi i

pokraj neuspehot na izborite, ostanuvaat „kingmejkeri” vo Parlamentot vo koj nikoj nema apsolutno mnozinstvo. Liderot na liberaldemokratite, Nik Kleg, prizna deka e razo~aran od rezultatot na partijata, no odbi da zboruva za slednite ~ekori. Pove} e istaknati funkcioneri na laburistite, site ministri vo dosega{nata vlada, gi pokanija liberaldemokratite na „progresivno partnerstvo” pri praveweto na novata vladina administracija. Lord Mandelson za Bi-Bi-Si izjavi deka „nema pobeda za nikogo ako nikoj nema apsolutno mnozinstvo”, objasnuvaj}i deka laburistite i liberaldemokratite „imaat mnogu zaedni~ko” vrz osnovata na {to bi mo`ele da sorabotuvaat. Vo izjavata po pobedata vo svojata izborna edinica, Dejvid Kameron re~e deka iako rezultatite od izborite s$ u{te ne se kone~ni, jasno e deka laburisti~kata vlada go zagubi svojot mandat za da mo`e i natamu da upravuva so Velika Britanija. Spored britanskite zakoni, vo situacii koga nikoj nema apsolutno mnozinstvo vo Parlamentot, prv mandat za nova vlada dobiva partijata {to dotoga{ bila na vlast, a toa vo slu~ajot se laburistite, a ne partijata koja na izborite osvoila najmnogu prateni~ki mesta, kako {to e toa slu~aj vo evropskite zemji. Vo 1974 godina, koga pos-

leden pat ima{e vakov slu~aj, toga{niot premier, torievecot Edvard Hit, ~ija partija ima{e samo ~etiri prateni~ki mesta pomalku od laburistite na Harold Vilson, u{te ~etiri denovi

be{e premier, nastojuvaj} i da najde partner za nova vlada kaj toga{nite liberali i kaj nekoi od severnoirskite unionisti~ki partii, no ne uspea vo toa i podnese ostavka.

PREGOVORI ME\U BRITANSKITE KONZERVATIVCI I LIBERALDEMOKRATITE Visoki funkcioneri na britanskata Konzervativna partija i na liberaldemokratite zapo~naa pregovori okolu mo`nosta da se formira zaedni~ka vlada, po neuspehot na partiite da obezbedat apsolutno mnozinstvo na parlamentarnite izbori {to se odràa vo ~etvrtokot. Sino}a se odrà prvata sredba me|u Kameron i Kleg na koja konzervativcite im go imaat ponudeno svoeto viduvawe za izmena na izborniot sistem vo Velika Britanija. Pretstavnik na liberaldemokratite izjavi deka toa e klu~noto pra{awe okolu koe moè da se spogodat ili ne, dvete partii. Toj potvrdi deka funkcioneri na partijata gi prou~uvaat predlozite od Kameron. Dvajcata lideri izjavija deka vo sega{nata situacija vo koja se nao|a zemjata treba brzo da se sozdade vlada i partiskite interesi da se ostavat zad interesite na Velika Britanija i nejzinite lu|e. Spored britanskite propisi, pri vakov izboren rezultat, prednost pri pregovaraweto za nova vlada ima partijata {to dotoga{ bila na vlast, a ne partijata {to ima najmnogu pratenici vo noviot paralmentaren sostav. Nik Kleg otstapi od toa, insistiraj}i deka moralno pravo e na torievcite, kako pobednci na izborite, prvi da pregovaraat za idnata vlada. Londonskite mediumi objavija deka docna sino}a Gordon Braun telefonski razgovaral so Kleg, nudej}i mu sorabotka i koalicija vrz „mnogu {iroka osnova”. Izvori na liberaldemokratite tvrdat deka pri toa do{lo do raspravija, koja ja zapo~nal Braun obvinuvaj}i go Kleg, no laburistite toa deneska go demantiraat. Nik Kleg u{te vo tekot na predizbornata kampawa najavi deka ne saka da pravi koalicija so laburistite ako na ~elo na partijata i natamu e Gorodn Braun.

SVET BIZNIS POLITIKA PORASNA ZAGUBATA NA LUFTHANZA VO PRVIOT KVARTAL ermanskiot avioprevoznik Lufthanza izvesti za zgolemena zaguba vo prvoto trimese~je od ovaa godina, zaradi tro{ocite povrzani so integracijata, rastot na cenata na gorivata i {trajkot na pilotite. Neto-zagubata vo prviot kvartal se zgolemila na 298 milioni evra, dodeka istiot period minatata godina iznesuvala 267

milioni evra. Dodeka analiti~arite o~ekuvale deka vtorata, po golemina, aviokompanija vo Evropa vo prvite tri meseci }e zabele`i zaguba vo iznos od 192 milioni evra, prihodite se zgolemile za 16%, na 5,8 milijardi evra. Lufthanza minatata godina gi prezede Austrijan Erlajns i britanskiot BMI, dodeka vo mart objavi

deka kompanijata nema da bide profitabilna. Tokmu zaradi ovie akvizicii, Lufthanza vode{e te{ki pregovori so sindikatot, koi rezultiraa so {trajk na pilotite vo fevruari. Sepak, od avioprevoznikot prognoziraat deka ovaa godina }e ostvarat rast na operativniot profit zaradi oporavuvaweto na avionskiot soobra}aj.

10.05.2010

NISAN POVLEKUVA POVE]E OD 134.000 VOZILA VO SAD aponskiot proizvoditel na avtomobili Nisan od pazarot vo SAD povle~e pove}e od 134.000 vozila koi se prodavale pod markata na luksuzniot brend Infiniti, poradi problemi so konektorot, koj bi mo`el da go onevozmo`i aktiviraweto na vozdu{nite perni~iwa. Portparolot na Nisan, Kolin Prajs, izjavi deka odlukata e donesena vrz osnova na rezultatite od vnatre{nite

istra`uvawa i deka dosega vo soobra}ajot ne e zabele`an nikakov incident, nitu nekakvi povredi. Povlekuvawato se odnesuva na amerikanskite modeli "G35 sedan" proizvedeni vo 2005 i 2006 godina i kabrioletite proizvedeni od 2005 do 2007 godina. Ovie vozila se prodavale i vo Kanada, Ju`na Koreja, Tajvan i na Bliskiot Istok. Infiniti, luksuzniot brend na Nisan, }e napravi prover-

ka i eventualno }e gi popravi vozdu{nite perni~iwa za voza~ite so cel da se re{i ovoj problem, stoi vo soop{tenieto na kompanijata. Nisan na po~etokot na nedelava objavi deka negovata proda`ba vo april porasnala za 35% vo sporedba so istiot period minatata godina, a isporakata na brendot Infiniti porasnala za 46%.

EVROKOMESAROT [TEFAN FILE PREDLAGA

17.03.2010 25

NEOPHODNO E DA ZAJAKNE KONTROLNATA MO] NA BRISEL Potrebno e

da se umee da se napravi monitoring na finansiite na koja bilo dr`ava, so cel da ima {to pomalku potresi vo evrozonata

uxetskata i monetarnata koordinacija pod nadzor na Evropskata komisija mo`e da se primeni kako prevencija od povtoruvawe na finansiski problemi sli~ni na onie so dolgovite na Grcija, smeta komesarot za pro{iruvawe i dobrososedska politika, [tefan File. "Potreben e monitoring na finansiite na koja bilo dr`ava, so cel da ima {to e mo`no pomalku potresi vo evrozonata",

izjavi File za ~e{kiot vesnik "E-15". Toj informira deka gr~kata kriza e edna od redovnite temi na sostanocite na Evropskata komisija, na koi osven konkretni re{enija za re{avawe na momentalnata sostojba vo Grcija, se razgleduvaat dosega{nite iskustva, akcii i neuspesi, za da se spre~at sli~ni incidenti vo idnina. Posebno vnimanie, spored File, Evropskata komisija posvetuva na pra{awata za zajaknuvawe na Paktot za stabilnost i rast i M

posebno se razmisluva za zajaknuvawe na kapacitetot za monitoring na finansiskite sredstva na sekoja od zemjite-~lenki. Vakvoto sledewe na EUzemjite bi se vr{elo pred da bide odobren buxetot od samata dr`ava, za da se izbegnat potresi vo evrozonata, dodava File. Evropskiot komesar negira deka krizata vo Grcija vlijae na pra{aweto za vlez na Turcija vo EU i ja oddale~uva ovaa zemja od Unijata. "Ne stoime pred pra{aweto da ja primime TurL

cija utre. So nea vodime razgovori za pristapuvawe. Toa koga }e zavr{at }e zavisi od podgotvenosta na Turcija za reformi. Celiot proces na pregovori e postaven taka {to na krajot treba da ~eka zemja koja e stoprocentno podgotvena, isto kako {to e potrebno za nejzinoto doa|awe da bide podgotvena celata Unija. Ne bi trebalo da se slu~i da imame stoprocentno podgotvena dr`ava-kandidat, no nie da ne sme sigurni kakvo vlijanie bi imal nejziniot vlez vrz nekoi delovi od politikaA

ta na EU", potencira File. Za evropskiot pretstavnik, Hrvatska e primer za pribli`uvawe kon stoprocentna podgotvenost na eden kandidat za vlez vo EU, iako pregovorite ne se zavr{eni i, spored nego, }e potraat u{te nekolku meseci. "Ostanuva u{te pribli`no polovina od poglavjeto koe treba da go zatvori-me i potrebno e da definirame nekoi preodni merki. Pod pretpostavka deka se potrebni", izjavi evropskiot komesar za pro{iruvawe, [tefan File, za Hrvatska.

26 10.05.2010

PATOT DO USPEHOT

EN SVINI, KOPRETSEDATEL NA DIZNI MEDIA NETVORKS

BIDETE OTVORENI ZA IDEI OD VA[ITE VRABOTENI @enata koja {to ja dr`i edna od najvisokite pozicii vo svetskiot gigant za proizvodstvo na zabavni sodr`ini, korporacijata Dizni, so svojot inovativen pristap postojano gi zgolemuva prihodite na svojata kompanija IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eka ne vi e neprijatno {to En Svini e na listite na Forbs i For~n na najmo}ni èni vo svetskiot biznis nekolku godini po red, zatoa {to i pokraj toa, vie definitivno bi sakale da rabotite za nea, osobeno ako sakate da si igrate so najnovite svetski gaxeti. Pri~inata e toa {to Svini na svoite vraboteni im go odrùva umot bistar, so toa {to im gi obezbeduva najnovite tehnolo{ki igra~ki i gi tera da razmisluvaat kako tie moàt da se primenat vo nivniot biznis. Taka, Svini, koja e odgovorna za celiot biznis na korporacijata Dizni koj {to vklu~uva zabava

i TV-mreì, go stimulira rastot na svojata kompanija preku inovacija. Vsu{nost, oddelot {to taa go rakovodi be{e najgolem generator na prihodite za Dizni minatata godina, a otkako taa zastana na ~elo vo 2004 godina, nejzinata grupacija prosto eksplodira{e, zgolemuvaj} i gi prihodite od 11,2 milijardi istata godina, na 15 milijardi vo 2007 godina. INOVACIJATA NA PRVO MESTO En Svini, 50-godi{na, dojde vo Volt Dizni Kompani (The Walt Disney Company) vo 1996 godina, na pozicijata pretsedatel na tv-kanalot Dizni i izvr{en potpretsedatel na Dizni/ Ej-Bi-Si kablovskata mreà. Taa so svojot inovativen pristap vo rabotata e predvodnik na eden od najzna~ajnite trendovi vo mediumite, a toa e migriraweto na televiziskite programi kon ostanatite uredi, kako {to se kompjuteri, ajpodi ili mobilni telefoni. Pred dve godini taa potpi{a dogovor so Epl (Apple) so koj ja napravi Ej-Bi-Si prva televiziska mreà {to ponudi digitalni simnuvawa na ajTjuns, sodrìnata {to ja nudi Epl. Otkako e dojdena na sega{nata pozicija, gledanosta na Ej-Bi-Si vo udarnite termini postojano raste, blagodarenie na hit-seriite kako Izgubeni(Lost), Voved vo anatomija (Grey’s Anatomy), O~ajni doma}inki (Desperate Houseviwes) i drugi. Ovie popularni serii dobija i nova publika preku novite digitalni mediumi. ”Kapital” vi otkriva kako En Svini uspeva da gi motivira svoite vraboteni da bidat postojano inovativni i koi se nejzinite osnovni menaxerski principi. STIMULIRAJTE GI SVOITE VRABOTENI DA BIDAT POSTOJANO INOVATIVNI “Za mojot tim e prekrasna rabota {to se sigurni deka vo sekoe vreme ja imaat najnovata tehnologija vo svoite race, vedna{ koga se pojavi na pazarot. Koga izleze soni plej stej{n portabl, pa ajpod, i potoa ajfoun, im rekov, zemete gi doma, igrajte si so niv, razberete {to zna~i i {to moè da napravi nivnata tehnologija i razmisluvajte za nea vo kontekst na na{iot biznis”. PROMENATA E DOBRA RABOTA “Odamna zaklu~iv deka ne samo {to promenata e dobra rabota, tuku i deka ne se pla{am od promeni. Mislam deka pogolema opasnost za kompaniite i lu|eto voop{to e da ne pravat promeni i da odrùvaat status kvo”, veli Svini. VA[ITE VRABOTENI MORA DA ZNAAT [TO SE SLUÛVA Taa gi saka breinstorming-sesiite vo mali grupi, kako i li~nite konekcii, iako

EN SVINI - “Kako {to sakam da rabotam so pametni, inovativni lu|e, isto taka sakam da rabotam so lu|e {to imaat svoj `ivot, svoi interesi nadvor od rabotata”

toa e malku pote{ko zatoa {to pod nejzino vodstvo se sektori {to imaat i po 15.000 vraboteni, taka {to Svini mora da gi podobruva na~inite za komunikacija vo sekojdnevnoto rabotewe. “Mora da neguvate kultura kade {to vrabotenite }e bidat celosno informirani za toa {to se slu~uva vo kompanijata. Jas praktikuvam da pravam serii na grupni sredbi, so po 20-25 lu|e, koi {to gi narekov Kafe so En. BIDETE OTVORENI ZA IDEI I PREDLOZI OD VA[ITE VRABOTENI Svini ima otvoreno imejl sanda~e kade {to sekoj vraboten moè da isprati svoja ideja. Nekoi od niv }e bidat otfrleni koga }e bidat pretstaveni i pred ostanatite, no vo sekoj slu~aj toa }e ja pottiknuva kreativnosta. “Moja zada~a e da ja zapo~nam konverzacijata. Nie ne neguvame kultura kade {to lu|eto se kaznuvani koga ne{to nema da profunkcionira; nie imame kultura kade {to eksperimentiraweto e krajno motivirano” VRABOTENITE MORA DA IMAAT I LIÊN @IVOT. VIE DAVAJTE IM PRIMER “Kako {to sakam da rabotam so pametni, inovativni lu|e, isto taka sakam da rabotam so lu|e {to imaat svoj ìvot, svoi interesi nadvor od rabotata. Edna va`na rabota {to

nau~iv dosega e deka koga imate svoj ìvot, iskreno go motivirate i svojot tim da ima svoj ìvot. Rezultatite na va{ata kompanija se mnogu posilni otkolku da im barate 24/7 posveteno rabotewe, koe {to gi ubiva”, veli Svini. No, toa stimulirawe da ne se zaborava na privatniot ìvot mora da doa|a od vrvot. “Jas mora da zemam odmori, ne moè samo da im kaàm na lu|eto da zemaat odmori. Ako me vidat tie mene kako rabotam 80 ~asa nedelno, golem del od niv }e go pravat istoto. Liderot mora

da dava li~en primer za ne{tata {to saka da gi postigne kaj drugite”, veli Svini. MOITE [EST NAJVA@NI NE[TA PRI MENAXIRAWETO “Na moeto biro imam staveno {est zborovi, {to ne mo`am da se setam kade sum gi prona{la, no znam deka tie mi se sekoga{ na um pri menaxiraweto, a tie se: hrabrost, sila, humanost, so~uvstvo, jasnost i komunikacija. Ovie {est raboti treba da gi imate sekoj den i sekoj moment od denot koga mena-xirate so lu|e”.

UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI

10.05.2010

PROFESIONALNA EDUKACIJA â&#x20AC;&#x201C; DO@IVOTNO U^EWE

$ pogolemoto posvetuvawe na rabotata i karierata, namaluvaweto na slobodnoto vreme i balansiraweto pome|u profesionalniot i li~niot `ivot n$ pottiknuvaat da se orientirame kon li~niot razvoj i unapreduvaweto na ve{tinite so koi raspolagame za da bideme konkurentni vo dejnosta {to ja rabotime, a i na pazarot na trudot. Lu|eto posetuvaat obuki od razli~ni pri~ini. O~iglednata e u~ewe na novi ve{tini {to }e ovozmo`at progres vo rabotata i karierata. Ponekoga{ obukite se mesto za networking i sre}avawe so lu|e {to ne gi gledame taka ~esto, a so koi imame ne{to zaedni~ko. Ponekoga{, posetuvaweto na obuka zna~i ednostavno razbivawe na voobi~aenata rutina i odmor od sekojdnevnite predizvici. Ako ste re{ile da posetite obuka za profesionalen razvoj, bez razlika dali stanuva zbor za u~ewe na nov softver, spravuvawe so stres, menaxment ve{tini ili pak ne{to sosema drugo, {to i kolku }e nau~ite zavisi od toa kolku aktivno }e se vklu~ite vo procesot. Koga stanuva zbor za edukacijata, izlezot e vo pravoproporcionalen odnos so vlezot {to }e go dadete i so va{ata sposobnost da go isplanirate procesot. Eve nekolku soveti kako da go maksimizirate va{eto u~ewe i da go iskoristite nau~enoto na rabota i doma. Odberete soodvetna trening-programa

- Brojot na trening-centri {to nudat razli~na forma na edukacija e ogromen. Obukite se u{te pobrojni i raznoobrazni. Nekoi se odli~ni, nekoi se prose~ni, a nekoi se mnogu pod prosekot. Ocenuvaweto e celosno subjektivno i izborot na soodvetnata programa zavisi, pred s$, od vas samite. Napravete sporedba, razgledajte gi detalno temite {to se nudat i odberete sogla-sno va{ite potrebi i celi. Eden od osnovite soveti {to moète da go dobiete e da ne odlu~uvate vrz osnova na dolìnata na programata. Ponekoga{ podolgata programa }e bide podobra, a mnogu ~esto pokratkite programi se onie {to } e vi dadat dovolno novi informacii za da napravite zna~ajno unapreduvawe vo sopstvenoto rabotewe. Proverete ja vrednosta i kredibilitetot na programata. Raspra{ajte se kaj nekoj {to ve} e ja posetil konkretnata obuka za koja {to ste zainteresirani, no zapomnete, vkusovite se razlikuvaat, pa obidete se da ja zadrìte objektivnosta. Zo{to odite na obuka? Sekoga{ e dobro da se znae zo{to se posetuva odredena obuka. Ako vi e naloèno da odite, na primer od pretpostavenite, doznajte koi se o~ekuvawata od va{eto ispra}awe na obukata. Ako posetuvate obuka poradi potreba od konkreten trening, {to vi e poznata, zapra{ajte se {to konkretno bi sakale da nau~ite i kako bi moèle toa da go primenite na rabotnoto mesto ili

vo idniot razvojot na va{ata kariera. Kolku se pojasni va{ata svest i celite poradi koi {to ja posetuvate obukata, tolku pogolem benefit }e mo`ete da izvle~ete na krajot, po kompletiraweto na istata. Vklu~ete go va{iot pretpostaven Koga inicijativata za obukata e va{a, a ne na pretpostavenite, eden od prvite ~ekori {to treba da gi napravite e da go involvirate pretpostaveniot. Vo pove}eto organizacii posetata na obuka treba da bide odobrena od menaxme-ntot bidej} i taa pretstavuva nekakva pari~na investicija, a podrazbira i prenaso~uvawe na va{eto rabotno vreme. Koga }e mu pristapite na pretpostaveniot ima tri osnovni raboti {to treba da gi prodiskutirate. Prvo - zo{to odite, vtoro - kako toa }e bide korisno za vas i za organizacijata i treto â&#x20AC;&#x201C; {to vi treba od pretpostaveniot za da odite na obukata i da go implementirate nau~enoto. Dodeka ste na obuka - trenerite ne ~itaat misli, iako se ~ini deka dobrite treneri kako da go pravat tokmu toa. Ne treba da bidete pritiskani za aktivna participacija, ako toa ne e va{iot stil na u~ewe, no postavuvajte pra{awa za rabotite koi ne vi se jasni i spodeluvajte gi va{ite mislewa i iskustva so grupata. Mo`ete da nau~ite edni od drugi isto tolku kolku od trenerot i

samata programa. Nabquduvajte gi novite informacii od sopstvena perspektiva i obidete se vedna{ da ja najdete nivnata primena vo va{ata rabota, no bidete fleksibilni za mislewata i percepciite i na ostatokot od grupata. Po zavr{uvaweto na obukata Nekoi ~ekori {to moète da gi prezemete za da ne go â&#x20AC;&#x153;zagubiteâ&#x20AC;? steknatoto znaewe se: Napravete kratka, sumirana prezentacija pred kolegite. Ova istovremeno }e posluì kako odli~en proces za li~no povtoruvawe na nau~enoto. Po~nete so implementacija na novoto znaewe u{te na prviot raboten den po obukata Ne gi zaboravajte materijalite {to ste gi dobile na obukata, kako i va{ite li~ni zabele{ki. Povremeno pominete niz niv i potsetete se na klu~nite principi od obukata. Za~uduva~ki e faktot, kolku mnogu lu|e {to posetile nekoja obuka gi zaboravaat materijalite na dnoto na nekoja fioka i nikoga{ povtorno ne gi poglednuvaat. Toa e toa. Sledete gi ovie nekolku ednostavni ~ekori i sekoga{ }e bidete zadovolni od posetenite obuki, koi }e vi pomognat da gi unapredite li~nite ve{tini, da ostvarite podobri rezultati na rabota i da go unapredite kvalitetot na svojot ìvot vo celina.

IVAN ROGLI] Triple Tri p S Learning ple Learni Lea rningg

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

10.05.2010

KULTURA KULTURNA POLITIKA

KOI NASTANI I LI^NOSTI SE VA@NI?

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o kade se aktivnostite za realizacija na programata na Komisijata za kultura za tekovnata 2010 godina? Na ova pra{awe, otvoreno i diskutirano na peto~nata sednica na Komisijata za kultura vo Sobranieto na R.M., treba da odgovorat soodvetnite institucii najdocna do 30 juni 2010 godina i da dadat oficijalna informacija za nivnite proekti. Sobraniskata sednica gi razgleduva{e aktivnostite okolu implementacijata na Godi{nata programa za obele`uvawe na zna~ajni nastani i istaknati li~nosti za 2010 godina i kompletiraweto na sostavot na rabotnata grupa na Komisijata za kultura. Okolu ova pra{awe ima{e mala “`ol~na” raspravija me|u prateni~kata na Nova Demokratija, Flora Kadriu i ostanatite ~lenovi na Komisijata poradi nedovolno animiranite institucii i zaboravaweto na 60-godi{niot jubilej na Albanskiot teatar,

koj podocna bil vmetnat vo programata po nejzina inicijativa. Sepak, od Komisijata potvrdija deka ne stanuvalo zbor za zaboravawe na ovoj teatar, tuku deka nemalo dostaveno nikakva prijava od strana na institucijata. Pretstavnicite na vladeja~kata partija naglasuvaat deka godinava e opfaten celokupniot multikulturen karakter na programata i deka ne postojat nikakvi manipulacii vo rabotnata grupa, zatoa {to od celokupniot broj nastani (35) vo programata, 10 se albanski. Od aktivnostite koi treba da se prezemat vo Godi{nata programa za obele`uvawe na zna~ajni nastani i istaknati li~nosti za narednata 2011 godina e poso~en datumot 31 maj, koga zavr{uva rokot za ispra} awe predlozi. Potoa sleduva svikuvaweto na nadzorna raspravija okolu implementacijata na Zakonot za sponzorstva i donacii vo javnite dejnosti kon krajot na maj ili po~etokot na juni.

ALTERNATIVEN TEATAR

DENOVI NA EKSPERIMENTIRAWE Pred makedonskata publika }e se pretstavat najdobrite i najkvalitetnite pretstavi sozdadeni od mladi avtori, akteri i reìseri koi }e ja pokaàt svojata kreativna energija koja gi sledi sovremenite svetski teatarski estetiki i nudi novi formi na aktersko i reìserko izrazuvawe. Ova }e bidat pretstavi vo koi dominira magijata, neobi~nosta, vol{ebnosta... ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

odinava po tret pat vo Mladinskiot kulturen centar se odrùva internacionalniot teatarski festival ”Lica bez maski”. Organizatorite tvrdat deka i ovaa godina go zadràle osnovnoto na~elo da go promoviraat nezavisniot, alternativen i eksperimentalen teatar, kreiran od mladi entuzija-sti, iskreni vqubenici vo teatarskata umetnost. Ovaa godina izborot na pretstavite bil dosta teòk, pa so selekcija na 56 aplikacii koi stignale na adresa na festivalot od site strani na svetot se odbrani 7 koi premierno }e bidat prikaàni od ponedelnik (10.05.2010 godina) vo MKC.

Novini od teatarskiot koùrec: promocija na nezavisniot alternativen teatar Celiot izbor na pretstavite, voop{to, ne bil lesen so ogled na faktot deka ovoj alternativen teatarski fe stival se zdobil so publicitet vo svetski ramki so minatogodi{noto za~lenuvawe na MKC i Teatar 007 vo evropskiot komitet (SES) na golemoto semejstvo na alternativni teatri AITA/IATA. Pred makedonskata publika }e se pretstavat najdobrite i najkvalitetnite pretstavi sozdadeni od mladi avtori, akteri i reìseri koi }e ja pokaàt svojata kreativna energija koja gi sledi sovremenite svetski teatarski estetiki i nudi novi formi na aktersko i reìserko izrazuvawe. Ova }e bidat pretstavi vo koi dominira

magijata, neobi~nosta, vol{ebnosta... Prva pretstava na repertoarot e “Tan~erka zad bodlikava ìca”, pretstava od Germanija vo reìja na Marina [ubart. Na 11.05.2010 godina sleduvaat “Igra”, spored raskazite na Danil Harms, vo reìja na Igor Ivkovi}, potoa “Ve`ba” pod vodstvo na Ana Pampulova. Naredniot den e rezerviran za “Papagalite ne jadat bumbari” vo reìja na Jan Miku{ i pravena po tekst na Vilijam Mastrosimon. Na 13.05 se igraat “Bre –Kabare” vo reìja na Vladimir Cveji} i “Vitel” na m-r Orhan Ja{arovski. Teatarskiot festival }e go zatvorat “Maìte sekoga{ se vra}aat doma” vo reìja na Abdola Barjaste Jazdi

i “Evolucija. Revolucija. Evolucija” pod reìserskata palka na Igor Ivkovi}, Katerina Petrovska i na Darko Veli}. Me|u pretstavite }e ima i forumi 2 pati vo nedelata. Godinava, na festivalot ”Lica bez maski” }e bide prikaàna i edna makedonska pretstava kreirana od teatar Roma, koja }e se bori za gran-pri ”Maliot princ”. Kako novitet ovaa godina se i dvete nagradi: za eksperiment i nagrada vo izbor na ìri-komisijata sostavena od Joke Albers, Marina Pop– Pankova i Ilija Upalevski. Na 13 i 14 maj }e se odràt i internacionalnite ve~eri na koi }e bidat prezentirani razli~nite kujni na zemjiteu~esni~ki.

30 10.05.2010

SCENA

[OU-BIZNIS

KOLKU EVRA ZA EVROVIZIJA? Kako {to se veli me|u narodot deka na{iot pretstavnik \oko “ja ima silata”, “Kapital” se zainteresira kolkava e finansiskata sila na Makedonija za uspe{en nastap na Evrovizija? SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

esecot maj e sekoga{ rezerviran za t.n. evrovizisko “ludilo”. Godine{noto 55to izdanie na Evrovizijata se odrùva vo Oslo, Norve{ka, od 25-ti do 27-mi maj. No, ako za moment ja ostavime “euforijata” i po~neme Evrovizija da ja gledame niz brojki i profiti }e vidime deka toa ne e samo zabava, tuku i skap biznis vo koj se vrtat mnogu pari, ako ne kaj nas, barem vo ostanatite zemji. Kolku za potsetuvawe, najskapa Evrovizija dosega e onaa od 2009-ta godina koga Moskva be{e doma}in. Za svojata pobeda za pretstavuvaweto na Dima Bilan vo Belgrad 2008ta, inkasiraa neverojatni 10 milioni evra, vo koi vleguva{e celosniot nastap, turneite, promotivnite materijali, smestuvaweto, bukvalno sekoj detaq. Investicijata se pokaà kako navistina uspe{na, pa ja dobija ~esta da bidat doma}ini. Ako 10 milioni bea vloèni samo za pretstavnikot, toga{ ne e ~udna cifrata od pove}e od 37 milioni evra koja ja vloìja vo samiot izbor. Ovaa godina Evrovizijata }e bide vo Oslo, a dosega{niot buxet se dviì od 15 do 20 milioni evra, {to e mnogu pomalku od Rusija. Tolku pribli`no se dviì “tro{okot” na site zemji koi ja organiziraat. Tolku potro{i i Srbija i Grcija, samo Finska ima{e pomal buxet od 13 milioni evra.

So “sila” vo Evropa

100.000 10.000 4-5.000 37 evra pribli`no se potrebni za edno skromno pretstavuvawe

evra se dobieni za kampawata na timot na \oko

evra se planira da se potro{at za tro{ocite na ~lenovite na ekipata na \oko

KOLKU TRO[I MAKEDONIJA? I pokraj lo{ata sre}a na na{ite pretstavnici vo poslednite tri godini, sepak, Evrovizijata s$ u{te pretstavuva golema zabava i e interesna za na{ata populacija. [to se odnesuva na finansiskiot del, sekoga{ sme poskromni od drugite zemji. Pravime golemi izbori so malku pari (duri imame dve polufinalni ve~eri, a potoa finale) koi za volja na vistinata izgledaat kako da se zarobeni vo vremeto i sekoja godina e s$ poo~ajno. Drugite zemji za da gi svedat na minimum tro{ocite za izborot na pesnata pravat poprakti~ni izbori. Taka, na primer, Srbija godinava go angaìra{e Goran Bregovi} koj napi{a tri pesni koi gi otpeaja tri peja~i i taka se odbra pretstavnikot. I drugite dràvi imaa sli~ni principi na izbor, nekoi imaa edna ve~er, nekoi go odbraa pretstavnikot, a potoa pesnata, a nekoj prave{e festival... Kako {to se veli me|u narodot deka na{iot pretstavnik \oko “ja ima silata”, “Kapital” se zainteresira kolkava e silata na Makedonija gledana niz prizmata na parite. Iako MTV sekoga{ ve{to izbegnuva da dade kakva bilo informacija povrzana so buxetot na Makedonija, Ema Temelkovska PR-agentot na \oko koj e zadolèn bukvalno za s$ {to e povrzano so nego (od negovite obroci, treninzi, javni pojavuvawa, intervjua, pa se do najsitnite detali za negovoto pretstavuvawe vo Oslo) ni dade nekolku informacii povrzani so parite, no vo sektorot na nejzinite zadolènija, za koi pojasni deka ne se povrzani so MTV. “Mojata zada~a e li~niot tro{ok na \oko, ona {to e povrzano so celiot tim e rabota na MTV kako licencirana ku}a za Evrovizija. Za nastapot na \oko vo Skopje na izborot, na na{ tro{ok be{e samo garderobata, pribli`no za toa ni trebaa okolu 1.000 evra”, potencira{e negoviot PR- agent. Ovaa godina za prv pat e napravena cela kampawa vo koja se vodi grià bukvalno za sekoj ~ekor na \oko. Toa e novost bidej} i dosega{nite pretstavnici nemale svoi {tabovi i li~en tim. A za toa da moè da se realizira se razbira deka se potrebni finansii, za koi ni kaàa deka za da dobijat nekakva pomo{ potrebni se sponzori: “Vo na{ata kampawa ima sponzori, dali se raboti za finansiska ili pak nekoja kompenzacija so proizvodi, aparati ne e va`no, va`no e deka ima. Stanuva zbor za 10-ina iljadi evra. Polovina i pove}e od sredstvata od sponzorite ni se nameneti za tekovnite tro{oci, pe~ateni materijali, reklami ostanati sekojdnevni tro{oci, da se isplati evroviziskata pesna, a ostanatite sredstva planirame

milioni evra e dosega najskapata organizacija za Izbor za pesna na Evrovizija vo Moskva 2009-ta

da bidat nameneti za patuvaweto vo Oslo, bidej}i kako {to znaete \oko }e odi za Oslo so avtomobil i so nego }e bide Bili Yver i u{te dvajca pretstavnici, a za àl toa ne moè{e da se ovozmoì na ostanatite u~esnici vo kampawata tokmu poradi finansiite”. PO PAT ODAM, ZA OSLO PRA[AM... Na 12-ti maj, noviot brendiran avtomobil “opel astra” (koi se i sponzori), trgnuva na pat, a posle nekolku dena }e dojdat u{te dva ili tri avtomobili so prijatelite i rodninite. “Celata ideja za ova patuvawe se rodi vedna{ po pobedata, i eden od na{ite ~lenovi od timot dade predlog za podobra zabava i podobro zapoznavawe na Evropa, do Oslo da se patuva so avtomobil. \oko be{e navistina raspoloèn vo toj moment i mu se dopadna idejata i ostana na vetuvaweto. Ne se raboti za pla{ewe od avion, tuku ednostavno bi go narekle toa avantura. Vo tekot na patuvaweto }e posetime nekolku gradovi kako Praga, Malme koi sakaa da bideme nivni gosti i toa }e bide u{te edna promocija na \oko. Patuvaweto }e trae 4-5 dena, a ostanatite 4 ~lenovi doa|aat so avion kako i ostanatite ~lenovi od MTV”, ni raskaà Ema. KOLKU SE TRO[I ZA CELOSNOTO PRETSTAVUVAWE? Na pra{aweto dali imaat pretstava kolku }e se potro{i na celosniot paket na pretstavuvaweto i kako stoime so tro{ocite vo sporedba so ostanatite zemji koi kako Rusija dale 10 milioni, \oko niz smea se ufrli vo razgovorot dodavaj} i deka godinava sme se nadminale i se investirale 2 milioni evra, a potoa Ema se nadovrza vo razgovorot velej}i deka se raboti za najskapiot grad vo Evropa i pretpostavuva deka nivniot tim nema da potro{i pove}e od 4-5.000 evra. Tuka e i smestuvaweto koe }e bide vo eden od najelitnite hoteli vo Norve{ka vo koj }e bidat smesteni site delegacii, a ~ini od 250 evra za ve~er za edna li~nost, a timot e tamu najmalku 15 ve~eri. “[to se odnesuva na buxetskata konstrukcija na MTV nemam podatoci i ne znam s$ u{te kako }e funkcionira toa, tie gi pokrivaat tro{ocite za makedonskata ve~er, za na{ite gostuvawa vo ostanatite zemji, promoviraweto na evroviziskiot spot, licencata za Evrovizija...” Spored nekoi grubi presmetki na “Kapital”, procenivme deka pribli`no za s$ ona za koe

\oko Taneski i Ema Temelkovska: So zdru`eni sili do Oslo

EDEN EVROVIZISKI DEN Posle uspe{niot koncert vo Univerzalnata sala, koj se odrà vo sabotata, go pra{avme \oko dali ima slobodno vreme pokraj obvrskite so podgotovkite za Evrovizija, a toj vedna{ re~e: “Ne. Slobodno vreme nemam, ama seto toa e opravdano bidej}i sakam da bidam {to popodgotven za pretstavuvaweto vo Oslo. Eden moj “evroviziski den” izgleda vaka: podgotovki so ekipata za nastapot, koreografijata, pesnata, intervjua so novinari, gostuvawa, fitnes i u{te mnogu drugi neplanirani obvrski koi izleguvaat vo tekot na denot”. \oko e poznat po klupskite svirki niz celata dràva, a momentalno tie se vo miruvawe. “Nekoi dva tri meseci }e pauziram, bidej}i nemam vreme za toa, a posle seta ovaa “euforija”, }e se vratam na starata {ema”. I za kraj, neizbe`no be{e da se pra{a dali pokraj site ovie naporni podgotovki }e se razo~ara ako ne vleze vo finale, a toj ni re~e: “Bi se razo~aral, }e vidime kako }e se odviva celoto pretstavuvawe tamu, kako }e bideme prifateni, jas iskreno mislam deka }e vlezeme”. dosega se govore{e od smestuvawe, do nastapot itn, se potrebni okolu 100.000 evra, pa moèbi i pove}e, a Ema na toa kaà: “Pa ajde da re~eme deka da. Toa e presmetka do koja sekoj koj ja sledi Evrovizija bi moèl da dojde”. KAKVA E SITUACIJATA KAJ DRUGITE ZEMJIUÊSNI^KI? Kolku tro{at drugite zemji? Dali i tie mora da baraat K

samite sponzori kako na{ite pretstavnici ili, pak, nivnite nacionalni ku}i {tedat na niv? Odgovorot e razli~en. Od izborot godinava se otka`aa ~etiri zemji i }e ima 39 u~esnici, {to e pomal broj od minatogodi{nite 42 (godinava Italija se vra}a na izborot). Andora, u~estvoto go otka`a bidej}i nacionalnata ku}a go smalila buxetot za 10%, pa za niv Evrovizija e C

luksuz. Istata “prikazna” e i so ê{ka, Ungarija i Crna Gora. I drugite pomali dràvi iskaàa te{kotii, no sepak, uspeaja da se snajdat. Zemjite od “golemata ~etvorka” kako Germanija, Francija, [panija i Anglija nemaat problemi so nivniot buxet, no zatoa, pak, i nemaat problem i so nivnoto pretstavuvawe. Sekoja godina zavr{uvaat nekade na dnoto na tabelite. O

SPORT

10.05.2010

SPORT

Goran Slavkovski vo dru{tvo na porane{niot direktor na Agencijata za sport i mladi, Ivica Georgievski

FUDBAL

SVETSKO PRVENSTVO

ITALIJANSKA ODBRANA NA MUNDIJALSKOTO ZLATO apitenot na italijanskata fudbalska reprezentacija, veteranot Fabio Kanavaro, gi povikuva svoite kolegi od nacionalniot sostav da ja povtorat igrata od minatoto svetsko prvenstvo vo Germanija i na Mundijalot vo Ju`na Afrika da ja odbranat titulata svetski prvak. “Se nadevam deka peharot }e ostane vo Italija i vo narednite ~etiri godini”, veli Kanavaro, koj pred ~etiri godini be{e prviot italijanski fudbaler {to go podigna vredniot trofej na FIFA. Kanavaro potvrdi deka po svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika }e se prosti od nastapite vo nacionalniot dres, kade {to e nezamenliv del ve} e 13 godini po red. “Velat deka sum prestar,

a zamislete {to }e zboruvaat lu|eto vo avgust”, izjavi 36 -odi{niot fudbaler, koj dosega ima 132 nastapi za reprezentacijata na Italija. Iako e oficijalen svetski prvak, selekcijata na Italija e daleku od favoritskiot krug na pretstojniot Mundijal. Selekciite so najmnogu {ansi za osvojuvawe na trofejot se Brazil, Argentina i [panija vo prv red, a vo vtor plan se kalkulira so reprezentaciite na Anglija, Germanija, Holandija i Portugalija. No, i pokraj toa {to “azurite” ne igraat vo najdobra forma, sepak, ne smeat da bidat otpi{ani predvreme, osobeno ako se zeme predvid deka i na minatoto prvenstvo ne se nao|aa vo favoritskiot vrv.

BEZVIZEN FUDBALSKI RE@IM SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

a se oble~e dresot na dràvnata reprezentacija e najgolemiot dostrel na sekoj fudbaler. Toa e pra{awe na ~esta, na nacionalnoto ~uvstvo, no i na prestiòt {to go nosi nastapot vo selekcijata A. Sepak, brojni iskustva od podale~nata, no i od pobliskata fudbalska istorija, ni govorat za sosema poinakvi ~uvstva na reprezentativcite, koi ne retko na nacionalniot tim gledaat kako na profesionalen transfer. Vo minatoto se zabeleàni golem broj “{etkawa” vo reprezentaciite, s$ do sedumdesettite godini od minatiot vek, koga FIFA gi ograni~i fudbalerite na “samo” po edna selekcija. Sepak, vo moda ostana naturalizacijata na internacionalcite, koi po zabrzana postapka dobivaat paso{i, a vedna{ potoa go

Fudbalskata migracija ne ja zaobikoli nitu Makedonija. Vo posledno vreme povtorno e aktuelizirana potragata po talentirani stranski fudbaleri so makedonsko poteklo oblekuvaat dresot na svojata nova tatkovina. Mauro Kamonarezi na takov na~in se vdomi vo italijanskata reprezentacija, otfrlaj} i ja argentinskata nacionalnost, a sli~en e i primerot so Brazilecot Sena, koj e ~len na sostavot na [panija. Vo Makedonija, vo godinite na samostojnost i dr`avna reprezentacija, po brojnite naturalizirawa vo re~isi site sportovi, kompletno se naviknavme i sosema go prifativme ovoj fenomen. To~no e deka ovaa sostojba be{e najkarakteristi~na vo rakometot, sepak, i na{ata fudbalska reprezentacija ne ostana imuna na ovaa praktika. Se se}avame na Brazilcite Braga i Vandair,

koi daleku od kvalitetot na “Progres i Orderum” go oblekoa crveno-`oltiot dres na Makedonija. No, za qubitelite na fudbalot vo na{ata zemja u{te pointeresna e prikaznata so fudbalerite rodeni vo drugi zemji, no, koi go imaat so~uvano ~uvstvoto na makedonskata pripadnost. Golema pra{ina se digna okolu Goran Slavkovski, koj be{e na listata na Inter, inaku {vedski dr`avjanin. Porane{niot direktor na Agencijata za mladi i sport, Ivica Georgievski, li~no otpatuva vo Milano za da mu go vra~i paso{ot na Slavkovski. Po niza ubeduvawa toj nastapi za mladinskata selekcija, a ottoga{ nema

dobieno pokana od makedonskite selektori. “êst mi e da go oble~am dresot na Makedonija”, na ~ist srpski jazik na novinarite im se obrati noviot makedonski reprezentativec Aleksandar Todorovski. Fudbalerot na belgradski Rad e roden i izrasnat vo Srbija, no o~igledno deka ne ja zaboravil zemjata na svoite predci. “Ja po~ituvam zemjata na mojot tatko, no, jas sum êh”, na dobar angliski im objasni Marek Jankulovski na makedonski novinari, ~ij tatko e del od iljadnicite deca-begalci proterani od Egejska Makedonija. Poslednite informacii govorat deka selektorot Mirsad Jonuz posakuva da go povika avstriskiot dràvjanin Emin Sulimani, ~ii koreni se, isto taka, od Makedonija. Na spisokot na negovite èlbi se i Jovan Markovski od Srbija i Ben Kantarovski od Avstralija, no i nekolku pomalku poznati fudbalski imiwa.

HULIGANIZAM

SO ELEKTRICITET PROTIV HULIGANITE Posledniot "let" na Kanavaro vo "azurniot" dres

Amerikanskata policija od neodamna gi koristi elektri~nite pi{toli vo borbata so neodgovornite posetiteli na sportskite natprevari uliganizmot se odlikuva so nekontrolirano i destruktivno odnesuvawe. Huliganite se naj~esto del od naviva~kite grupi na sportskite klubovi, a nivnoto asocijalno odnesuvawe vo golema mera e diktirano i od prekumernata konsumacija na narkotici i alkohol. Makedonija ima bogata istorija na naviva~ko diveewe, a na{ite reprezentacii i vode~ki sportski dru{tva vo mnogu navrati bea kaznuvani i suspendirani, kako rezultat na incidentite predizvikani od tribinite. Ovoj problem ne e makedon-

Taser e efikasen, no i bezopasen po zdravjeto na sportskite “nemirkovci” ski, odnosno, so huliganizmot kako op{testen fenomen se sudiraat re~isi site zemji, a spravuvaweto so ovie mali, no mnogu nasilni grupi, ne retko zna~i i prenamenuvawe na policiskite sili i opremata koja {to ja koristat. Do mnogu uspe{no re{enie dojdoa vo SAD, kade {to policajcite namesto so ogneno oru`je, za vreme na natprevarite se opremeni so elektri~ni pi{toli, koi spored svojstvoto se odli~no orudie za efektivnoto spre~uvawe na huliganite. Na amerikanskata javnost primenata na novata poli-

ciska k “igra~ka” “ k ” & bbe{e pretstavena minatata nedela, koga za vreme na eden bejzbolnatprevar, na terenot vleta edno sedumnaesetgodi{no mom~e. Publikata ostana nema i v~udovidena koga eden policaec strela{e vo pravecot na mom~eto, koe padna kako pokoseno. No, po samo 30 sekundi, so pomo{ na obezbeduvaweto, “natrapnikot” zastana na noze, dobivaj}i aplauz od iljadnata publika prisutna na stadionot vo Filadelfija. Ovie elektri~ni pi{toli, brendirani pod imeto Taser, se od izraelsko proizvodstvo,

a koga }e bidat upotrebeni k b b protiv `ivi meti predizvikuvaat instantno paralizirawe na nervniot sistem, no pritoa ne ostavaat posledici po zdravjeto na lu|eto. So Taser }e se snabdi i hrvatskata policija, od kade {to e ve}e napravena nara~ka do izraelskite proizvoditeli. Po serijata na huliganski incidenti vo ovaa porane{na jugoslovenska republika, formirani se specijalni edinici za intervencija na sportskite natprevari, koi pokraj elektro-pi{tolite, }e dobijat poddr{ka i od kowani~ki odred.