BR.39_kapital_vtornik 12 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA VOLTER BETINGER CHARLES SCHWAB CO.

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

SOZDAVAWE NA FINANSISKI SUPERMARKET! STRANA 14

DRMATORI NA SVETSKITE BERZI

POTPRETSEDATEL NA SDSM

STRANA 13

PO OBJAVUVAWETO NA AFERATA TE[KA 120 MILIONI EVRA

CVETANOV NIKOJ NE GO SFA]A SERIOZNO!

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 11.05.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1 ,84% 1 ,39% 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,54 47,45 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

779,38 1,25%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (11.05)

QUP^O [VRGOVSKI JAVEN OBVINITEL

DOSEGA NE E PRISTIGNATA PRIJAVA DO JAVNOTO OBVINITELSTVO I ZASEGA TOA SPA\A VO NEBULOZA ILI ^AR[ISKI MUABETI I NE VODI KON NI[TO

ILMI SELAMI PRETSEDATEL NA ANTIKORUPCISKA KOMISIJA KOJ SI JA IMA MUVATA NA KAPATA, SI DOZVOLUVA DA REAGIRA PARANOI^NO I DA KA@E SÈ ZA DA SE ODBRANI

7 MAKEDONIJA OFICIPO ZAKONSKITE IZMENI JALNO GO ZAPO^NA PRETSEDATELSTVOTO SO PIOM ]E SOVETOT NA EVROPA PRODAVA AKCII GRCIJA REAGIRA, MAKEDONIJA POENTIRA! OD 476 FIRMI! STRANA 10 STRANA 6

KOMPANII I PAZARI

KORPUPCIJATA I NEEFIKASNOTO SUDSTVO GO KO^AT RAZVOJOT NA MALITE BIZNISI........................................STRANA 15 SÈ POMALKU RABOTA ZA BROKERSKITE KU]I: ZARABOTKATA EDVAJ ZA PLATI, BONUSITE SAMO SON..........STRANA 16 ER LIFT STANA REDOVEN AVIOPREVOZNI..................STRANA 18 IPARD AGENCIJATA SÈ U[TE GI ANALIZIRA APLIKACIITE.................................................................................STRANA 19

UVODNIK SPASIJKA JOVANOVA KADE VANE VIDE MAFIJA? STRANA 2

KAPITAL EKSKLUZIVNO DOZNAVA KREDINS BANKA OD TIRANA ]E JA KUPUVA PO[TENSKA BANKA!? STRANA 20

2 12.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 12 MAJ 2010

KADE VANE VIDE MAFIJA? afija{ki strukturi, dano~na piramida, kineski zid, kriminalna privatizacija... Ne se zalaùvajte, ovie zborovi ne gi izmislija novinarite i ne se del samo od nivniot vokabular. Avtorsko pravo na ovie termini vo Makedonija imaat politi~arite. Naj~esto koga se na vlast, a neretko i kako opozicija. Dosega ne uspeav da im gi sfatam celta i poentata, a ne im gi vidov ni argumentite za vakvi tvrdewa. Ne zatoa {to tie ne se dovolno o~igledni ili mene mi se propu{tile, tuku zatoa {to ne postojat. Sekako, ima poraka vo ovie izjavi. Ne se tie slu~ajno plasirani vo javnosta. I tolku. Toj do kogo e ispratena porakata, }e ja sfati i verojatno }e ja primi na znaewe, ako ve}e ne go storil toa. Dali ovie mehanizmi na rabota na nadle`nite institucii se soglasno zakonskite proceduri na dejstvuvawe i gonewe na kriminalot? Dali e vo red na javnosta da & se plasiraat “bombasti~ni” najavi za aferi te{ki 120 milioni evra, za dano~na piramida od 100 milioni evra, za kriminalna privatizacija vo desetici firmi pred da se izleze so konkretni podatoci, informacii i dokumenti za ovie slu~ai? Dali vakvoto izletuvawe pomaga da se zabrzaat istra`nite postapki ili moèbi pove} e odmaga poradi otvorawe prostor “kriminalcite” da si gi sokrijat tragite. Postoi i treta mo`nost, za koja ne sakam da veruvam deka e vo igra – mafija{kiot i kriminalniot vokabular postojano da se drì kako xoker v raka za da se vr{i pritisok i da se plasiraat zakani vrz edni ili drugi strukturi. Zo{to mora{e direktorot na Direkcijata za spre~uvawe na pereweto pari da se izleta so zav~era{nata preskonferencija, na koja najavi deka vo Makedonija }e pukne afera te{ka desetici milioni evra? I toa vedna{ ot-

kako negovoto rabotewe be{e dovedeno vo pra{awe od Antikorupciskata komisija. Ako Cvetanov gi pro~ital informaciite od Antikorupciska kako zakana i pritisok, toga{ ima zakonska obvrska da gi podnese do MVR. Ako gleda neprijatel vo Ilmi Selami, treba da gi kaè argumentite za toa. Taka barem rabotime nie novinarite. Vo slu~aj koga napa|ame bez osnova, n$ kritikuvaat i ni se zakanuvaat so tu`bi, tokmu dràvnite funkcioneri. Tie, pak, nemaat ekskluzivno pravo da se napa|aat so poraki isprateni vo zaviena forma. Cvetanov nema{e pravo i da “najavuva” afera, tuku postapkata da ja prosledi niz redovnite kanali i proceduri na rabota, a da izleze so konkretni brojki i imiwa, dokolku dojde do takvi zaklu~oci. Potoa moè{e da se rasfrla so “bombasti~ni” izjavi kolku saka bidej}i }e ima{e apsolutno pravo na toa. Moè da prosurfa na Internet za da vidi kako “gone{e” kriminal porane{niot minister za finansii Nikola Popovski vo 2005 godina i do kade stigna. Popovski toga{ otkri “dano~na piramida” vo koja se zataeni pove}e od stotina milioni evra. Iako se o~ekuva{e, ne obelodeni imiwa na golemi biznismeni, za koi se smeta{e deka bea kreatori na dano~nata evazija. Na dano~nata piramida, ako navistina postoe{e, a treba da veruvame deka postoela zatoa {to be{e obelodeneta od minister za finansii, & nedostigaat moèbi samo nekolku kamewa. Osnovata ne be{e ~epnata, a do vrvot nikoj ne se obide ni da stigne. Da ne izleze isto i so “mafija{kite strukturi” na Vane Cvetanov? Kako {to ne izleze so “kineskiot yid”, kon koj silno, so analiza izrabotena na 35 stranici, se naso~i ministerot za transport Mile Janakieski na po~etokot od svojot mandat. Ekspresno go urna potkrovjeto, a ja osporuva{e i celokupnata

KOJ E GAZDA NA AGROPLOD OD RESEN?! Dosega{niot dominanten sopstvenik, srpskata kompanija Svislion, ubeduva deka vo Agroplod i ponatamu }e se odnesuvaat doma}inski. No, od vladata nema informacija koj, otkako dr`avata ja prezede ovaa fabrika, }e upravuva so Agroplod SPASIJKA JOVANOVA

jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappital.com.mk

postapka za dobivawe na dokumentite za ovoj objekt. “Kineskiot yid” s$ u{te go nagrduva Gradskiot park vo Skopje. îsto samo kako sovet, koga policijata i drugite istra`ni organi vo SAD i vo Italija, kade {to mafijata ima fateno dlaboki koreni, se spravuvaat so nejzinite strukturi, toa go pravat vo najgolema diskrecija i so najprecizno isplanirana akcija. Vo sprotivno, }e ostanat so prazni race zatoa {to mafija{ite mnogu brzo gi dobivaat potrebnite informacii i ekspresno stanuvaat nedostapni za istra`nite organi. Se razbira, golema pomo{ imaat od svoite dou{nici, koi se naj~esto infiltrirani tokmu vo dràvnite organi. Koga politi~arite gi “ga|aat” so “mafija{ka” terminologija, tie se najsre} ni zatoa {to znaat deka ili nekoj saka na nivna smetka da sobere politi~ki poeni ili, pak, se pokriva zatoa {to nema konkretna akcija. Gi ~ekame odgovorite od direktorot Vane Cvetanov kade vide mafija, koi se vklu~eni vo tie mafija{ki strukturi i koga }e gi izvede pred liceto na pravdata. Ovie informacii & gi dolì na javnosta!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

SUDBINATA NA AGROPLOD VO RACETE NA KOMISIJATA ZA PRIVATIZACIJA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

115%

d bruto-doma{niot proizvod iznesuva javniot dolg na Grcija, koj spored Me|unarodniot monetaren fond (MMF) e odr`liv na sreden rok, no deka podolg period na nizok, pa duri i na umeren ekonomski porast bi moèl da ja unazadi ovaa ~lenka na evrozonata. MMF procenuva deka javniot dolg bi moèl da go dostigne vrvot vo 2013 godina i da dostigne 149% od BDP, a potoa postepeno da se namaluva do 120% od BDP vo 2020 godina. Porastot na gr~kiot dolg go odrùva ogromniot deficit na javniot sektor, koj do 2013 godina }e se namali na 4,6% od BDP. Gr~kata dol`ni~ka kriza ja natera EU na po~etokot od mesecov da odobri paket vreden 110 milijardi evra za pomo{ na Grcija.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o odzemaweto na 26% od akciite na Svislion, koi ovaa kompanija gi poseduva{e vo resenski Agroplod, srpskiot investitor ve}e ne e dominanten akcioner vo fabrikata za prehranbeni proizvodi. Toa go otvora pra{aweto koj }e zastane na ~elo na Agroplod vo idnina, dali }e prodolì redovnoto proizvodstvo i dali sopstveni~kite turbulencii }e go naru{at redovnoto rabotewe i }e ja uni{tat ovaa uspe{na kompanija vo zemjava? Od Ministerstvoto za ekonomija, koe go pokrena raskinuvaweto na kupoproda`niot dogovor za dràvnite akcii so Svislion, n$ informiraa deka sega na poteg e vladinata Komisija za privatizacija, koja naskoro treba da odlu~i za sudbinata na resenskata fabrika, odnosno, {to }e pravi so udelot na akcii koi po sudskata odluka & bea dodeleni na dràvata. So cel podetalno da doznaeme koi se planovite na ovaa Komisija i na vladata, pobaravme odgovor od vladiniot portparol Martin Martinovski. Toj izjavi deka s$ u{te e rano za da se znae kakva bilo odluka. “So ogled na toa {to ovoj slu~aj e rela-

tivno nov, s$ u{te ne e odlu~eno za toa {to }e se slu~uva so kompanijata. Vo prvo vreme vladata }e imenuva svoj pretstavnik vo kompanijata, a ponatamu dopolnitelno }e se odlu~uva za nejzinata sudbina”, re~e Martinovski. Vo me|uvreme, najzasegnati od celata situacija se vrabotenite vo Agroplod, ~ij broj e okolu 650. Tie sekoj-dnevno doa|aat na svoite rabotni mesta vo fabrikata i gi ispolnuvaat rabotnite zada~i bez da znaat koj e nivniot gazda momentalno. Sega, akcionerskata struktura e podelena na nekolku lica. Del od akciite, okolu 25%, s$ u{te gi poseduva Svislion, del ima porane{niot teniser Aleksandar Kitinov, a sega akcioner e i vladata. Zasega, od kompanijata informiraat deka na narednite akcionerski sobranija, so ogled na novonastanatata situacija, mnogu }e bide te{ko da se nosat kakvi bilo odluki vo vrska so raboteweto. Toa se dol`i na faktot {to se o~ekuva na ak-

26% od akciite vo Agroplod mu se odzemeni na Svislion i se vo sopstvenost na dr`avata

cionerskoto sobranie sekoj od akcionerite da nazna~i po ednakov broj pretstavnici. So takva razli~na struktura mnogu bi bilo te{ko da se nosat ednoglasni odluki vo odnos na raboteweto na kompanijata, osobeno koga se znae kakov stopanstvenik e dr`avata. Pretstavnici na porane{niot mnozinski akcioner, Svislion, n$ ubeduvaat deka kompanijata i ponatamu }e raboti doma}inski, {to se odnesuva do nivniot udel vo raboteweto. Za toa govori i podatokot koj go dobivme od del od vrabotenite vo Svislion, koi velat deka proizvodstvoto ne e zapreno i deka s$ se odviva kako i pred sudskata odluka.

ISPRAVKA Vo v~era{niot broj na dnevniot vesnik Kapital, vo napisot na strana 10, nasloven kako “]e se odloì i novoto sudsko ro~i{te EVN-ELEM”, e napi{ano deka “...pred polovina godina pravniot zastapnik na avstriskiot investitor, Kristijan Polenak i Biqana âkmakova, pobaraa izzemawe na sudijata Nuhi Rustemi...”. Ovaa informacija ne e vistinita bidej}i izzemawe na spomenatiot sudija be{e pobarano od tuìtelot ELEM i od negovite pravni zastapnici. Inaku, vi stoime na raspolagawe za kakva bilo informacija za ovoj ili drugi predmeti za koi imate interes, za vo idnina da bidat izbegnati vakvi, pretpostavuvame, nenamerni gre{ki. Pozdrav,

KRISTIJAN POLENAK

NAVIGATOR

12.05.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

ALEKSOV GO NAPU[TI HARALMPIE tipskiot gradona~alnik Zoran Aleksov podnese ostavka na ven funkcijata ~len na Upraven odbor na Fudbalskata federderacija na Makedonija (FFM), FM), to okvalifikuvaj}i go nejzinoto rabotewe kako “matno” i ne~esno. Toj be{e izbran vo najvisokoto upravno telo na FFM na poslednoto izborno sobranie predd {est meseci, koga poradii golem broj nepravilnosti i na kontroverzi be{e dovedena vo pra{awe legitimnosta sta na izbranite funkcioneri. eri. lovO~igledno periodot od polovina godina e dovolen za da se razgledaat site nepravilnosti vo “ku}ata” na makedonskiot fudbal. “Se delegiraat sudii po nara~ka i se odreduvaat sme{ni kazni. Rezulatite ne se zemaat predvid i ne se po~ituvaat sportskite vrednosti. Ne sakam da bidam del od postojanite re`ii i somne`i za namesteni natprevari”, istakna Aleksov. Aleksov e pobednik i zatoa {to pome|u svojata dov~era{na funkcija vo FFM i ~lenstvoto vo vladeja~kata partija VMRO-DPMNE pravi

[

ILMI SELAMI

BUTROS BUTROS GALI

GORDON BRAUN

DIMITRIS DRUCAS

i smireno ja e go interesiraat artkako ne gi dobi e izdr`a i ja obTjataakti~ki menaxira situaci- Ngumentite vo sporot za Oizborite, ja izgubi Nvini Makedonija vo koja dobi fron- imeto tuku re{enieto, do i liderskata funkci- deka ja zloupotrebuva talen napad od Vane Cvetanov

ja vo Laburisti~kata partija

koe treba da se dojde niz pregovori na edna masa

pozicijata pretsedava~ so Sovetot na Evropa

DIREKTORE NE NÈ RAZBIRATE!? POÎTUVAN GOSPODINE MIZO! o vnimanie go proslediv Va{iot tekst “Reakcija” do mene kako glaven i odgovoren urednik na dnevniot vesnik “Kapital”, po povod objaveniot tekst vo rubrikata “Gubitnik”, so naslov “Ja izlezi \ur|o” - od 10 maj 2010 godina. Prvo, Reakcijata ne e potpi{ana od Va{a strana, ili drugo ovlasteno lice, {to smetame deka ne e vo red. Nejse ... Ne gi razbiram barawata – da gi demantiram naodite na komentarot (!?), kako i da se izvinam za, navodna, “napravena {teta na ~esta i ugledot na direktorot na ovaa dràvna institucija (!?). I toa, navodno “namerno sum iznel nevistini so cel da napravam {teta na ugledot i ~esta na direktorot ...” I seto ova {to go barate od mene da go objavam na istoto mesto (!?). Po~ituvan direktore, Se izvinuvam, no ovoj odgovor ne moè{e da bide postaven na istoto mesto od ednostavna pri~ina {to toa mesto sekojdnevno e rezervirano za rubrikata “Gubitnik”! Ova e KOMENTAR. Zna~i stav na redakcijata za odredni pojavi i postapki na li~nosti vrzani so institucii, kompanii ili nevladini organizacii ... za koi redakcijata smeta deka pokaàle “gubitni~ki” stav kon odredni pojavi vo op{testvoto ... Konkretniot komentar svojata smisla ja najde vo revizorskite izve{tai za rabotata na Va{ata Agencija (citirani niz mediumite me|u koi i na{ite), kako i izjavite

GUBITNIK

na nadle`nite institucii, institucii koi poslednite denovi vo golema merka pi{uvaa za naodite na Dr`avnata revizija. Stavovite na Agencijata za antikorupcija okolu rabotata na va{ata Agencija, kako i za Direkcijata protiv perewe pari, bea vo golema merka jasni i povikuvaa na komentar vo mediumite ... Stavot koj go problematizirate, osven {to cela nedela vo razni formi se “vrti” na site televizii i vesnici (primer hronolo{kite klipinzi na A1-televizija), zav~era, koga “udrivte” po nas - dobi silna potvrda i vo prilogot na novinarkata Nata{a Haxi Spirkoska-Stefanova na TVSitel. Citiram {to ka`a Sitel: “Antikorupciskata komisija pokrena postapka za razre{uvawe na direktorite na Upravata za spre~uvawe perewe pari, i Agencijata za stranski investicii. Kako grev na dvajcata im se stavaat revizorskite

3 FAKTI ZA...

10% 29,6% 11,2%

PORASNAA PRODA@ NITE CENI NA INDUSTRISKITE PROIZVODI VO APRIL, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI E ZGOLEMENA CENATA NA PROIZVODITE VO GRUPATA ENERGIJA VO ISTIOT PERIOD POVISOKI CENI VO ISTIOT PERIOD SE ZABELE@ANI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA

ime na istite”. Ne go razbiram ova barawe! Od ednostavna pri~ina {to na{ata redakcija, taman i da saka, da gi pritiska instituciite, na toa nema zakonsko pravo! Toa bi bilo opasno po nas!? Ako, moèbi ste mislele da prestaneme da komentirame za toa kako rabotat dràvnite institucii, e toga{ mislam deka Vie i Va{ata institucija nemate pravo da vr{ite pritisok vrz mediumite i da naso~uvate kako tie treba da pi{uvaat! Nie, po~ituvan direktore samo si ja vr{ime rabotata! Kako {to stavame li~nosti vo rubrikata “Gubitnik”, taka komentirame uspesi i vo rubrikata “Pobednik”! Na primer, ni sekunda ne bi se mislel koj }e mi bide “Pobednik” utre, ako deneska mi kaète koga HR i Trivju, kineskata kompanija za proizvodstvo na kompjuteri kone~no }e investira vo Makedonija!?

izve{tai izve{tai. Za Mizo Mizo, revizijata utvrdila deka institucijata so koja rakovodi nepravilno gi sproveduvala javnite nabavki, a kaj Cvetanov sporni se triesetina vrabotuvawa bez soglasnost od Ministerstvoto za finansii. Cvetanov tvrdi deka pismenite soglasnosti postojat i tie se dostaveni do Antikorupciskata komisija. Za baraweto za smena na Viktor Mizo od pozicijata direktor na Agencijata za SI, spored izvori na Sitel, komisijata deneska ne raspravala”. Ottuka, nie samo ja sledevme nedelnata dinamika na informacii za ovaa tema, i toa go iskomentiravme. Napomenuvame deka Kapital NE PROIZVEDE informacija koja bi ja naru{ila Va{ata ~est i ugled. U{te velite: “Smetame deka dnevniot vesnik “Kapital” treba da gi ostavi instituciite na sistemot da rabotat QUP^O ZIKOV spored zakon i procedura i glaven i odgovoren da ne donesuva zaklu~oci vo urednik

PROCENKI...

VLEZE VO SERIJA GRE[KI ova Demokratija na Imer Selmani e edinstvenata ta “relevantna” politi~ka ka partija {to go poddrà allbanskiot gra|anski protest za antidiskriminacija. Poiskususnite DPA i DUI, sekoja od svoi pri~ini, se vozdràa od poddr{ka na protestniot sobir, ir, koj i onaka be{e zamislen kako ko demonstracija na albanskite te nevladini organizacii. Kako i da e, ova be{e mo`nost ost za Selmani da si ja izmeri ri teìnata na politi~kiot pazar, ar, i toa vizavi najgolemiot prootivnik Ahmeti, zatoa {to se {pekulira{e deka glavna cel na protestot e da se osudi i pritisne DUI kako albanska partija vo vlasta, nemo}na da se izbori za interesite na Albancite. Ako se zaklu~uva spored brojot na u~esnicite na protestot (edvaj 2.000 od najavenite 20.000), toga{ Selmani navistina e precenet kako treta opcija vo albanskiot politi~ki blok. O~igledno, negovata nedefinirana i neprincipielna politika, poradi koja mu zamina i Besim Dogani, porane{en pratenik na ND,

ZORAN ALEKSOV jasna distinkcija. Negoviot stav e kategori~en – vo fudbalot vlegol za da pomogne, a nitu toga{, nitu sega, koga dava ostavka, negovite postapki ne bile politi~ki motivirani. Aleksov na sportski plan }e prodol`i da u~estvuva vo raboteweto na fudbalskiot klub Bregalnica, ekipa koja vo naredniot period ja ~eka te{ka borba za plasman vo prvata makedonska liga.

IMER SEL SELMANI EL LMA MANI NI ne mu se dopa|a na albanskiot elektorat. Poradi maliot odziv na Albancite na protestot, Selmani potfrli i vo ispra} aweto na porakata do Ahmeti, spored koja vladeeweto na DUI bezmalku gi dovelo Albancite vo situacija da baraat von institucionalni re{enija za problemite, {to od DUI go do~ekaa na volej i zaklu~ija deka “pogolemiot broj Albanci poddr`uvaat institucionalno re{avawe na problemite, blagodarenie na politikata {to ja vodi DUI”.

MISLA NA DENOT

LUK EVERIRT

zamenik-direktor na MMF

EVROPA NA RAB NA BAVEN RAST I POGOLEMA NEVRABOTENOST vropskata ekonomija }e prodolì so postepeno zazdravuvawe i ovaa i idnata godina, no zakonodavcite vo EU mora da se obidat da gi re{at dolgogodi{nite problemi za da se osigura fiskalna disciplina - veli Luk Everirt. Spored prognozite na MMF za Evropa, blagodarenie na rastot na izvozot i na vlijanieto na dràvnite pottiknuva~ki merki, vo 2010 i 2011 godina }e ima rast, no }e bide baven. Se o~ekuva i rast na nevrabotenosta, kako i prodolùvawe na pritisokot na kreditnite pazari poradi problemite vo bankarskiot sektor.

BIZNISOT NE E FINANSISKA NAUKA, TUKU TRGUVAWE - PRODAVAWE I KUPUVAWE. STANUVA ZBOR ZA KREIRAWE PROIZVOD ILI USLUGA ZA KOI LU\ETO BI PLATILE

ANITA RODIK OSNOVA^KA NA SINXIROT PRODAVNICI BODDY SHOP

4 12.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...O^AJNI RABOTNICI

...KRIZA VO ZEMJODELSTVOTO

...PRETSEDATELSKI IZBORI

So stapovi protiv vlasta

Izgubeni 3,7 milioni rabotni mesta

Kako se glasa vo Filipini

ove}e od 150 porane{ni rabotnici na fabrikata SaloZ P nit, zaboleni od smrtonosna azbestoza, se sobraa pred firmata so stapovi vo racete za da go iska`at revoltot

obedata na senatorot Beniwo Akino na pretsedatelskite P izbori vo Filipini e s$ poizvesna. Gra|anite na Filipini masovno izlegoa na izborite, no senka frli smrtta na

{to ne se obes{teteni od vladata.

a pomalku od 10 godini, vo zemjodelstvoto vo EU se izgubeni 3,7 milioni rabotni mesta, no e zgolemen dohodot po farmer. Toa, pak, ne gi pravi mnogu sre}ni zemjodelcite, koi postojano protestiraat.

pove}e od 40 lica za vreme na politi~ko nasilstvo.

FOTO NA DENOT

Gruevski vo poseta na Kralstvoto Maroko Premierot Nikola Gruevski v~era zamina na prva oficijalna poseta na Kralstvoto Maroko. Na dvodnevniot prestoj, premierot Gruevski ostvari sredba so negoviot marokanski kolega Abas El Fasi, kako i sredbi so pretsedatelot na Pretstavni~kiot dom na Parlamentot na Kralstvoto Maroko, Abdelvahad Radi i pretsedatelot na Domot na sovetnicite na Parlamentot, Mohamed Seik Bijadila. Vo tekot na posetata, spored najavite, premierot treba da potpi{e i dogovori za sorabotka vo pove}e oblasti. Na vtoriot den od oficijalnata poseta, predvidena e sredba na Gruevski so marokanski stopanstvenici. Kako {to se veli vo soop{tenieto, posetata, me|u drugoto e fokusirana i na zgolemuvawe na ekonomskata sorabotka i trgovskata razmena me|u dvete zemji. Republika Makedonija i Kralstvoto Maroko vospostavija diplomatski odnosi na 18 septemvri 2002 godina

DVA, TRI ZBORA “Evropskata unija mora da go smeni Dogovorot od Mastriht za da se formira postojan mehanizam za pomo{ na ~lenkite koi se soo~uvaat so finansiska kriza i za da se obezbedi stabilnost na evroto” LUK FRIDEN minister za finansii na Luksemburg

“Situacijata okolu finansiskata kriza vo Grcija }e dovede do zgolemena vnimatelnost pri priemot na novi ~lenki vo evrozonata. Pokraj kriteriumite od Mastriht, mo`e da se o~ekuva da bidat vovedeni i drugi uslovi” JAN FI[ER premier na ^e{ka

“Potrebna e poddr{ka od evropskite oficijalni pretstavnici za prodol`uvawe na evrointegraciite na Srbija. Se nadevam deka ve}e vo juni vo EU bi mo`ela da zapo~ne procedurata za ratifikacija na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija” BO@IDAR \ELI] vicepremier na Srbija

GADGETS

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

MINIJATURNO DRVENO KU]I[TE ZA KOMPJUTER ntuzijast po ime Xefri Stefenson izraboti ku} i{te nare~eno Level Eleven, po primerot na ku}i{teto Level 10, koe be{e interesno po toa {to komponentite se odvoeni vo posebni mini ku}i{ta i rasporedeni na vertikalna povr{ina. Mnogu sli~no izgleda i Level Eleven, osven {to e

zna~itelno pomal i e zasnovan na komponenti koi {tedat prostor. Od performansi, ku}i{teto raspolaga so mati~na plo~a VIA P820 Pico – ITX, procesor od 1.2GHz VIA Nano. Kompjuerot ima i vgraden HDMI-port, kako i opti~ki ~ita~, a tuka e i 2GB RAM, kako i 160GB hard disk.

6 12.05.2010

POLITIKA

MAKEDONIJA OFICIJALNO GO ZAPO^NA PRETSEDATELSTVOTO SO SOVETOT NA EVROPA

GRCIJA REAGIRA, MAKEDONIJA POENTIRA! Jas sum Makedonec i toa e moeto osnovno pravo. Ova e retorikata izlezena od ustata na Antonio Milo{oski so koja zapo~na pretsedatelstvoto na Makedonija so Sovetot na Evropa, otkako gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas, obvini deka Makedonija ja zloupotrebuva pozicijata na pretsedava~, bidej}i ne pretsedava pod privremenata referenca GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

akedonija ja zloupotrebuva pozicijata pretsedava~. Imenuvaweto na pretsedatelstvoto treba da bide pod privremenata referenca so koja Makedonija e primena vo ON, vo Sovetot na Evropa i vo drugite me|unarodni organizacii. Upotrebata na pridavkata makedonski gi potkopuva naporite za nao|awe zaemno prifatlivo re{enie vo procesot {to se vodi pod pokrovitelstvo na ON, poso~i Dimitris Drucas, alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, po izlagaweto na Antonio Milo{oski, makedonski minister za nadvore{ni raboti, so koja oficijalno go prezede pretsedatelstvoto so Sovetot na Evropa. Za {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, upotrebata na

pridavkata “makedonski” ne e sprotivna na rezoluciite na ON i pravilata na Sovetot na Evropa, i se koristi vo mnogu me|unarodni tela. "Kako {to vie ste Grk, Karl Bild [ve|anec, jas sum Makedonec i toa e osnovnoto ~ovekovo pravo, a ovoj Sovet e ku}a na ~ovekovite prava. Neosnovani se obvinuvawata deka so imenuvaweto na pretsedatelstvoto kako “makedonsko” se naru{uva procesot za re{avawe na imeto vo ON", izjavi Milo{oski i dodade deka Komitetot na ministri ne e mesto za re{avawe na bilateralni sporovi. I pokraj protiveweto na Grcija, Komitetot na ministri, sepak, go prifati pretsedavaweto na Makedonija pod logoto “Makedonsko pretsedatelstvo 2010". Upotrebata na pridavkata “makedonski” ne e sprotivna na rezoluciite na ON i pravilata na Sovetot na Evropa, i se koristi vo mnogu me|unarodni tela, re~e Milo{oski.

Jas sum Makedonec, kako {to vie ste Grk, a Karl Bild e [ve|anec, i toa e moeto osnovno pravo, a tokmu ovoj Sovet e ku}a na ~ovekovite prava. Gr~kiot portparol na MNR, Gregori Delavekuras, pak, po zavr{uvaweto na sostanokot, i pokraj burnata reakcija na Drucas, poso~i deka Grcija

stoi zad opredelbata za poddr{ka i vklu~uvawe na Makedonija vo EU. Vo svoeto izlagawe, prviot diplomat Milo{oski izjavi

deka ova e istoriski den za na{ata dr`ava - da ja ima mo`nosta da pretsedava so Sovetot na Evropa. "Toa e golema ~est, no i ob-

vrska. Makedonija silno gi podr`uva akcionite planovi za transformacija na ovaa organizacija koja se nao|a na krstopat. Treba da se odlu~i dali Sovetot }e ostane eden birokratski dinosaurus so mala politi~ka relevantnost ili }e stane politi~ki relevantna i evropski povidliva organizacija. Makedonija mo`e da pridonese za takvite reformi", re~e Milo{oski za vreme na prezentacijata pri prezemaweto na novata dol`nost. Milo{oski izrazi nade` deka po {estmese~noto pretsedatelstvo Makedonija }e bide poiskusna i diplomatski poprepoznatliva vo svetot. Pretsedavaweto so Komitetot na ministri se odviva po rotira~ki redosled, so toa {to Makedonija go nasledi pretsedatelstvoto od [vajcarija, a po {est meseci }e & go predade na Turcija. Makedonija e ~lenka na Sovetot na Evropa od 1995 godina i so toa e del od 47-te ~lenki na ovaa institucija.

NE STIVNUVAAT REAKCIITE ZA IZJAVATA NA MILO[OSKI

FUERE: SO IZJAVATA OTIDOVTE ^EKOR NAZAD! Evroambasadorot Ervan Fuere pora~uva da se vnimava so formulacijata na izjavite, oti Makedonija e vo ~uvstvitelna faza koga treba da poka`e entuzijazam! Vlasta vtor den mol~i, a opozicijata ne se ~uvstvuva povikana da se “vme{a” vo procesot na re{avawe KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

zjavata na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, deka ne treba da se o~ekuva datum za pregovori do juni e ~ekor nazad vo procesot na integracija na Makedonija kon Unijata, ocenuva evroambasadorot Ervan Fuere. Fuere veli deka izjavata ne go odrazuva duhot na pozitivnoto tempo od minatata godina. “Patuvav niz Makedonija prethodnite denovi za vreme na "Nedelata na Evropa” i vidov mnogu pozitivna energija, kako i odlu~nost na gra|anite da gi ispolnat uslovite za integracija vo EU {to e mo`no pobrzo. Od golema va`nost e sega vladata da napravi s$ {to e vo nejzina mo`nost da go odrazi entuzijazamot i odlu~nosta na gra|anite, i

so zborovi, no i so dela. Bi bilo {teta dokolku se izgubi minatogodi{noto pozitivno tempo na uspe{no zavr{eni reformi i aktivnosti za da se najde re{enie za sporot so imeto so Grcija”, izjavi Fuere. Ambasadorot, sepak, pora~uva deka ne smeeme da se otka`eme od ponatamo{ni napori vo obidite da se re{i za imeto. “Sekoj den treba da bide iskoristen maksimalno”, istaknuva Fuere. Od vladeja~kata VMRO–DPMNE vtor den mol~at za diplomatskiot skandal. Velat deka ne sakaat da komentiraat izjavi na nivni ministri. Premierot Gruevski, pak, samo kratko odgovori deka izjavata na Milo{oski ne zna~i oti vladata se otka`uva od evropskata agenda, no, nitu toj, nitu od negovata partija, ne izlegoa so komentar {to to~no zna~ea zborovite na ministerot.

Ocenkite se deka naivno e da se veruva deka Milo{oski napravi samo obi~en gaf. Poverojatno e deka ministerot samo ja soo~i celata javnost so realnosta i so ona {to ve}e se nasetuva{e - deka datum nema da ima, a Unijata e s$ u{te daleku. Od druga strana, ako se ima predvid kako funkcioniraat rabotite vo zgradata na “Ilindenska bb” (od neodamna uredeni i na pismeno so “Eti~ki kodeks”, vo koj vo ~len 18 decidno stoi deka ministrite ne smeat da davaat izjavi, osobeno ne za strate{kite celi na dràvata (!?), a pritoa da ne se konsultiraat so premierot), mnogu jasno moè da se zaklu~i deka Gruevski ne samo {to dal amin za izjavata, tuku i se soglasuva so iskaàniot stav. Ako se izzeme delot od izjavata vo koj prakti~ki se priznava deka godinava ne e mo`no re{enie za imeto i deka site najavi polni

so optimizam bea samo zalaùvawe na javnosta, ona {to za ekspertite e duri i posporno, osobeno od diplomatski aspekt, e komentarot na Milo{oski deka Makedonija treba da ~eka nekoi “poprijatelski nastroeni dràvi da go prezemat pretsedatelstvoto so Unijata”, pa, da moè da se nadeva na integrirawe. Ovoj diplomatski presedan ekspertskata javnost go oceni kako dokaz za “nezrelosta na makedonskata diplomatija”. Taa namesto da go iskoristi periodot koga dràvata go prezema rakovodeweto so Sovetot na Unijata (i toa pod terminot “Makedonsko pretsedatelstvo!) za da ja zasili svojata aktivnost i za da gi ubedi site relevantni centri na mo} za svoite evropski zalo`bi, sega se polea so studena voda ... o~ekuvaj}i pomo{ od “prijatelski dràvi”! Da gi omeknat gr~kite crveni linii(!?)

A, deka Grcija nema namera da popu{ti, zboruva i v~era{nata ostra izjava na zamenikot-{ef na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, koj izrevoltiran {to Makedonija uspea da go prezeme Sovetot pod terminot “makedonsko” veli deka - gr~kata pozicija e jasna i solidna. “Koristeweto i monopoliziraweto na terminot “makedonski” e sprotivno na Rezolucijata na OON. Sekoja druga pozicija na FIROM ne odi zaedno so nejzinite nade`i za vlez vo EU”, veli Drucas.

PRETSEDATELOT IVANOV NA OT^ET PRED NEGOVITE PODDR@UVA^I

OPOZICIJATA OBVINUVA – VLASTA SAKA DA PRISLU[KUVA 24/7

retsedatelot \or|e Ivanov, vo vilata Vodno - negovoto oficijalno rabotno mesto, organizira{e sredba so istaknati li~nosti koi ja poddr`ale negovata pretsedatelska kandidatura, po povod godi{ninata od prezemaweto na funkcijata. Sredbata se odr`a bez prisustvo na mediumi, a za novinarite koi dojdoa da go prosledat nastanot, svoi izjavi dadoa nekolku od gostite na Pretsedatelot. Od niv doznavme deka na sredbata se razgovaralo za izminatiot, prv period od

estoka sobraniska rasprava predizvika predlog-zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za elektronski komunikacii. Opozicijata obvini deka usvojuvaweto na vakvo zakonsko re{enie bi zna~elo celosno naru{uvawe na pravoto na privatnost na gra|anite, so {to na ovoj zakon avtomatski mu se lepi etiketata neevropski. „So ovoj zakon MVR }e mo`e da prislu{kuva sekogo, sekade i vo koe bilo vreme i toa kontinuirano 24/7. Osven so telefonite, toa }e se slu~uva i so kompjuterite, preku modemite. ]e mo`at da vlezat vo

vladeeweto na Ivanov. Pokraj zadovolstvoto {to go izrazija od dosega{nata rabota na Pretsedatelot, tie imaa i odredeni zabele{ki. Operskata prvenka, Slavica Petrovska-Gali}, mu zabele`uva na Ivanov za na~inot na koj gestikulira dodeka zboruva. Spored dramaturgot, Bratislav Dimitrov, pretsedatelot "ne izgleda atraktivno i efektno vo svojot mandat, no mnogu raboti i toa nabrgu }e dade rezultati." Rektorot na bitolskiot univerzitet, Zlatko @oglev, smeta deka Ivanov e "dosega

najdinami~niot pretsedatel na Makedonija, koj uspeal da ostvari i po 5-6 sredbi so svoite kolegi od regionot (so Tadi} duri 10)." Na sredbata, vo svojstvo na poddr`uva~i na Ivanov, prisustvuvaa i akademicite Cvetan Grozdanov, \or|i Efremov i Tome Bo{evski, profesorite Svetomir [kari}, Branislav Sarkawac i Sa{a Mitrev, literatite Rade Siljan i Vele Smilevski, kako i muzi~kite umetnici Vesna Ginovska – Ilikova i Miki Jovanovski – Xafer.

koj bilo kompjuter, na koj bilo gra|anin vo Makedonija", izjavi Jani Makraduli, pratenik od SDSM. Makraduli obvini i za neregularnosti vo odnos na tenderot za nabavka na opremata za prislu{kuvawe. "Samoto MVR }e im propi{uva na operatorite od kade da kupat oprema i za koja namena, {to zna~i deka MVR }e odbere svoja firma i site operatori }e mora ottamu da kupat oprema so koja }e prislu{kuvaat." Za vlasta, izmenite na ovoj Zakon podrazbiraat posu{tinski izmeni na odredbite vo soglasnost so posledniot izve{taj na Evropskata komisija.

"So izmenite jasno se definiraat nadle`nostite na soodvetni institucii so {to se ovozmo`uva dopolnitelen razvoj na konkurencijata i liberalizacijata vo elektronskite komunikacii, vlez na novi operatori, voveduvawe novi uslugi i poprifatlivi ceni za gra|anite, podobruvawe na regulacijata vo delot na elektronskite komunikacii, povisok stepen na transparentnost kon operatorite na pazarot na elektronski komunikacii i povisok stepen na za{tita na pravata na krajnite korisnici", re~e zamenikministerot za transport i vrski, Goran Mihajlovski.

FOKUS

12.05.2010

PO OBJAVUVAWETO NA AFERATA TE[KA 120 MILIONI EVRA

CVETANOV NIKOJ NE GO SFA]A SERIOZNO!

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

den den otkako direktorot na Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finansiski terorizam, Vane Cvetanov, najavi vo javnosta mafija{ka afera od 120 milioni evra, go nema da objasni za kakvi afera stanuva zbor, so kakvi informacii raspolaga i dali nekoi od nadle`nite institucii ve}e postapuvaat po tie dokazi. Iako toj ostana nedostapen za javnosta za da ka`e pove}e detali za navodnite aferi {to gi otkril, "Kapital" doznava od javniot obvinitel, Qup~o [vrgovski, deka dosega ne pristignala nikakva prijava od Upravata za spre~uvawe na pereweto na pari za nekakvi aferi ili povrzanost na instituciite so mafija{ki strukturi. “Dosega ne e pristignata takva prijava do Javnoto obvinitelstvo. Zasega toa spa|a vo nebuloza ili ~ar{iski muabeti i ne vodi

Ekspertite smetaat deka Vane Cvetanov se odnesuval nedoli~no, branej}i se so iznesuvawe te{ki obvinenija. Obvinitelot [vrgovski s$ u{te ne dobil nikakvi prijavi za mafija{ki aferi, a antikorupcionerot Selami veli deka slobodno moè da go tuì Cvetanov kon ni{to. Ako direktorot Cvetanov navistina se somneva vo ne{to ili ima nekakvi dokazi za aferi i povrzanost na instituciite so mafija{ki strukturi, toa treba da go prijavi kaj nas, za da moème da go proverime”, veli [vrgovski. Mediumskata kavga me|u Cvetanov i pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, predizvika burni reakcii kaj ekspertskata javnost, pred s$ poradi na~inot na komunicirawe na dvete klu~ni institucii koi treba da se borat protiv zloupotrebite vo sistemot. “Nedoli~no odnesuvawe na direktor koj treba da ja za{tituva dràvata od fi-

FUNKCII NA UPRAVATA ZA SPRE^UVAWE NA PEREWETO NA PARI Spored Zakonot za spre~uvawe na pereweto pari, Upravata ima obvrska za pribirawe, obrabotuvawe, analiza, ~uvawe i dostavuvawe na podatocite dobieni od subjektite koi se obvrzani da prezemaat merki i dejstva za otkrivawe i spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam. Upravata treba da pribira, obrabotuva, analizira, ~uva i dostavuva podatoci dobieni od subjektite vrz osnova na ovoj zakon; da sobira finansiski, administrativni i drugi podatoci i informacii neophodni za izvr{uvawe na nadle`nostite; da izgotvuva i podnesuva izve{taj so nejzino mislewe do nadle`nite organi sekoga{ koga postojat osnovi za somnevawe za storeno krivi~no delo perewe pari i finansirawe terorizam. Treba da izdava pismen nalog na subjektot so koj privremeno ja zadr`uva transakcijata, podnesuva barawe za podnesuvawe predlog za opredeluvawe privremeni merki do nadle`niot javen obvinitel i podnesuva barawe za pokrenuvawe prekr{o~na postapka pred nadle`niot sud. Upravata postoi od 2002 godina i so nea rakovodi direktor so mandat od ~etiri godini.

nansiski malverzacii i perewe pari”, se komentarite na antikorpuciskite eksperti po skandalot koga Cvetanov, branej}i se od obvinuvawata na Antikorupciskata komisija za vrabotuvawe 30 lu|e bez prethodna soglasnost od Ministerstvoto za finansii, obelodeni vo javnosta detali od istragite {to gi vodi za navoden finansiski kriminal vreden 120 milioni evra. Ekspertskata javnost ostro reagira na na~inot na koj Cvetanov odbra da reagira na obvinuvawata od Antikorupciskata komisija. Velat deka namesto da se fali deka otkril takva afera, dosega ve}e trebalo da gi dostavi dokazite do nadle`nite institucii koi treba da pokrenat postapka. Porane{niot pretsedatel na Antikorupciskata komisija, Sla|ana Taseva, veli deka e frapirana od na~inot na komunikacija me|u dve institucii koi treba da se borat protiv zloupotrebite vo op{testvoto. “Ovoj na~in na prepukuvawe na dvajca direktori na klu~ni institucii, koi treba da gi otkrivaat i da se borat protiv malverzaciite vo sistemot, e neseriozno. Iznenadena sum od konfrontiraweto na instituciite, koi namesto da rabotat vo ista nasoka, ostavaat vpe~atok na neprijatelski odnos. Toa e nesoodvetno i nema korist od vakvata komunikacija. Osven toa, obelodenuvawe na takvi informacii vo javnosta, bez ogled dali stanuva zbor samo za somnevawa, & {teti na Upravata i na nejzinata

rabota. Dokolku direktorot navstina ima takvi informacii za aferi, dosega ve} b k e trebalo da dostavi dokazi do Javnoto obvinitelstvo”, veli Taseva. Ekspertite reagiraat i deka pristapot do informaciite od Upravata so koja rakovodi, Cvetanov go iskoristil za odbrana od obvinuvawata od Antikorupciskata komisija, koi se dijametralno sprotivni. “Neume{no e da se branite za navodno nezakonsko vrabotuvawe na 30-ina lu|e bez dozvola od Ministerstvoto za finansii so obelodenuvawe na informacii od takov tip vo javnosta. Temite se razli~ni. Cvetanov neka im dokaè na antikorupcionerite dali vrabotuval nezakonski ili ne, a informaciite {to gi ima, neka gi dostavi vo vid na dokazi za da se potvrdi dali navistina otkril takva afera od 120 milioni evra”, komentiraat ekspertite. Spored niv, mediumskata prepirka me|u Antikorupciskata komisija i Upravata za spre~uvawe na pereweto pari odrazuva i edna dobra strana - toa {to Antikorupciskata komisija kone~no po~na da pokaùva znaci na ìvost. SELAMI: SLOBODNO MO@EME DA GO TU@IME CVETANOV! Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, za "Kapital" komentira deka ne o~ekuval takva reakcija od direktorot Cvetanov, osobeno za{to s$ u{te nema nitu kone~en zaklu~ok po slu~ajot. Toj najostro demantira kakva bilo povrzanost so mafija{ki strukturi, kakva {to Cvetanov se obide da & pripi{e na Komisijata. Toj vo svoja odbrana izjavi deka baraweto na Antikorupciskata komisija za negovo razre{uvawe e scenario zad koe stoi organizirana mafija{ka struktura, ~ija cel e da spre~i izbivawe

QUP^O [VRGOVSKI

JAVEN OBVINITEL Dosega ne e pristignata prijava do Javnoto obvinitelstvo od Upravata za spre~uvawe na pereweto pari za nekavi aferi ili za povrzanost na instituciite so mafija{ki strukturi. Zasega, toa spa|a vo nebuloza ili ~ar{iski muabeti i ne vodi kon ni{to. Ako direktorot Cvetanov navistina se somneva vo ne{to, toa treba da go prijavi kaj nas, za da moème da go proverime. afera vredna nekolku desetici milioni evra. “Koj si ja ima muvata na kapata, si dozvoluva da reagira paranoi~no i da kaè s$ za da se odbrani. Jas ja sfa}am potrebata na Cvetanov da se brani, no treba da vnimava kakvi te{ki obvinenija iznesuva vo javnosta. Toa se kaznivi dela i nie moème slobodno da go tuìme! No, toa ne e na~in na re{avawe na problemite. Ako nie sme mafija{ka grupa koja saka da go razre{i bez pri~ina, toga{ zna~i i zad Zavodot za revizija, koj gi otkri nepravilnostite vo negovata rabota, stoi mafija{ka struktura. Ima institucii pred koi sme odgovorni i tie slobodno moàt da go dokaùvaat toa. Ako toj navistina ima soznanija za takvi strukturi i vrski, neka poveli i neka kaè, i }e & pomogne na zemjata”, veli Selami po napadite od Cvetanov. IDNATA NEDELA RAZVRSKA NA SLUÂJOT Selami najavi deka kone~na razvrska na slu~ajot moè da se o~ekuva idnata nedela, za koga e zakaàno povtornoto glasawe za razre{uvawe na direktorot Cvetanov. Antikorupciskata komisija

ILMI SELAMI PRETSEDATEL NA ANTIKORUPCISKA KOMISIJA Koj si ja ima muvata na kapata, si dozvoluva da reagira paranoi~no i da kaè s$ za da se odbrani. Jas ja sfa}am potrebata na Cvetanov da se brani, no treba da vnimava kakvi te{ki obvinenija iznesuva vo javnosta. Toa se kaznivi dela i nie moème slobodno da go tuìme! No, toa ne e na~in na re{avawe na problemite. Ako nie sme mafija{ka grupa, koja saka da go razre{i bez pri~ina, toga{ zna~i i zad Zavodot za revizija, koj gi otkri nepravilnostite vo negovata rabota, stoi mafija{ka struktura. Ako toj navistina ima soznanija za takvi strukturi i vrski, neka poveli i neka kaè, i }e & pomogne na zemjata. pokrena postapka protiv nego, otkako Dràvniot zavod za revizija vo svoite revizorski izve{tai obelodeni deka toj nezakonski vrabotil okolu 30 lu|e vo Upravata, bez da dobie soglasnost od Ministerstvoto za finansii. Osven toa, revizorite vo rabotata na Upravata otkrija i nezakonsko sproveduvawe na javnite nabavki. “Nie rabotime spored zakonot i na{a slu`bena dol`nost e da gi proverime naodite na Dràvniot zavod za revizija. Revizorot {to go rabote{e slu~ajot nedelava ne e tuka i zatoa povtornoto glasawe e zakaàno za idnata nedela”, veli Selami. Cvetanov vo mediumskata prepiska so Antikorupciskata komisija izjavi deka nema namera da se otkaè od borbata protiv organiziraniot kriminal.

OP[TESTVO

12.05.2010

SDSM: PREMIEROT DA KA@E ZA [TO ]E GI POTRO[I PARITE OD EVROOBVRZNICATA roblemot ne e vo MMF, problemot e vo kontrolata na tro{eweto koja doa|a so MMF, a koja go gu{i populizmot. Ova e reakcijata na SDSM po v~era{nata izjava na premierot Nikola Gruevski deka vladata, namesto da pozajmuva poevtino od MMF, }e gi zadol`uva gra|anite vo stranstvo preku evroobvrznica, kako pozitiven signal do me|unarodnata zaednica deka dr`avata e sposobna sama da pozajmi na svetskite finansiski pazari.

"Premiere Gruevski, edna zemja sekoga{ mo`e da pozajmi pari sama na berzite, ama pra{aweto e po koja cena. Da ne se odi kaj MMF, a da se pozajmuva so evroobvrznica ima smisla samo ako zemjata e tolku dobra, {to kamatnata stapka kaj evroobvrznicata e mnogu niska", veli potpretsedatelot Zoran Jovanovski, koj tvrdi deka aran`man so MMF ne e sam po sebe lo{ signal do investitorite. "Prilivot na stranski direktni investicii vo zemjava

se zgolemi vo 2007 i 2008 godina koga imavme aran`man so MMF. Vo 2009 godina nemavme aran`man so MMF, pa imavme poniski stranski direktni investicii po ìtel i od Albanija, i od Srbija, i od Hrvatska i od Crna Gora. Srbija ima aran`man so MMF, pa, toa ne mu pre~i na Fiat da investira tamu, duri i vo kriznata 2009 godina", veli Jovanovski i go povikuva premierot javno da kaè za {to gi tro{i parite od zadolùvaweto vo stranstvo.

SUDSKOTO ROÎ[TE ME\U ELEM I EVN SE ODLO@UVA ZA ÊTIRI MESECI rajot na septemvri e noviot rok koj si go davaat i dvete energetski kompanii ELEM i EVN, da se dogovorat vonsudski. “Kapital” od izvori vo Osnovniot Sud 2, doznava deka advokatite i na dvete kompanii, pobarale da se odloì sudskoto ro~i{te, zakaàno za v petok. Objasnile deka baraat dopolnitelno vreme, najverojatno za da se iznajde vonsudsko re{enie so {to ELEM }e se otkaè od namerata da si naplati 200 milioni evra, a za voz-

vrat, EVN da ja povle~e tu`bata protiv Republika Makedonija, kako dominanten sopstvenik, dr`avnite elektrani, podnesena do Me|unarodniot arbitra`en sud vo Va{ington. Pred edna godina, ELEM pokrena sudski spor protiv avstriskiot investitor, so koj od EVN bara isplata na 200 milioni evra, od nenaplateni smetki za struja. Za naplata na ovie dolgovi vo sudovite se u{te 400.000 tu`bi protiv potro{uva~ite.

KOMPENZATORSKITE CARINI, C , NEPOZNATI ZA MLEKOPROIZVODITELITE D

Farmerite go ~ekaat ministerot, dodeka stransko mleko vleguva na makedonskiot pazar! GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ikoj vo dràvava ne prezema merki da go spre~i uvozot na stransko mleko. Pretstavnicite na farmerite ~ekaat sredba so ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo! Tie se àlat deka toj uporno gi ignorira, dodeka vo zemjava slobodno vleguva stransko mleko. Spored pravilata na Svetskata trgovska organizacija (STO) subvencioniranite proizvodi (od drugi dràvi) {to vleguvaat na doma{niot pazar, podleàt na kompenzatorski carini! Vistinata e deka subvencii za mleko davaat site zemji vo regionot. Hrvatska za litar predadeno mleko dava po (0,55 kuni) 5,6 denari po litar, dodeka Srbija subvencionira so 2,4 denari. Zdruènijata na farmerite dosega ne prezele ni{to za za{tita na doma{noto mlekoproizvodstvo, iako imaat zakonska mo`nost da

r da baraat r kompenzatorski r carini r za stranskoto r Iako imaat potpolno pravo mleko {to vleguva vo zemjava, nikoj dosega ne pobaral voveduvawe na takva carina. Na inicijativata na “Kapital”, zdru`enijata na farmerite vetija deka }e pobaraat od vladata voveduvawe na vakva merka pobaraat voveduvawe na kompenzatorski carini. Slavica Ro~eska, profesorkata po nadvore{na trgovija na Ekonomskiot fakultet vo Prilep, potencira deka Makedonija ima legitimno pravo da vovede kompenzatorski carini, dokolku proizvodite koi vleguvaat na na{iot pazar se subvencionirani od dr`avite od kade {to doa|aat. “Spored pravilata na STO, koi se vgradeni vo na{iot Zakon za trgovija, zemjava ima potpolno pravo da vovede kompenzatorski carini pri vlez na proizvodi koi se subvencionirani od zemjite od kade {to doa|aat. Pokraj ovaa merka, ima i necarinski barieri koi gi primenuvaat stranskite zemji, tie se pred s$ vo delot na tehni~kite standardi”, dodade Ro~eska. Taa potencira{e deka vo

vladata postoi Komisija koja odlu~uva po barawata za voveduvawe na kompenzatorski carini pri uvoz na opredeleni proizvodi koi se subvencionirani, no deka barawata za voveduvawe na vakva merka gi podnesuvaat zdru`enijata na zemjodelcite ili subjektite koi se o{teteni od ova mleko. Od Carinskata uprava na Makedonija potenciraat deka vakva merka e vovedena samo edna{, vo 2003 godina, pri uvoz na ungarsko mleko. Ottamu velat deka tie se samo izvr{en organ za odreduvawe na carini, a voveduvaweto na kompenzatorski carini e po nalog na vladata. Od Federacijata na farmeri na RM (FFRM), dosega ne podnele barawe za voveduvawe na kompenzatorski carini, no potenciraa deka vo pove}e navrati barale

sredba so Ministerstvoto za zemjodelstvo za da go re{at problemot so mlekoto, no deka bile odbivani. “So cel da se razgledaat mo`nostite i ekspertskite mislewa za da se pomogne na mlekoproizvoditelite, nie barame sredba so Ministerot za zemjodelstvo na koja }e se razgledaat i mislawata na ekspertite. Dokolku e potrebno, }e barame i voveduvawe i na kompenzaciski carini. Postojat mnogu merki so koi moè da se zapre vlezot na stranskoto mleko. Ne moème da se vadime samo so pazarnata ekonomija”, smeta Marija \o{eva- Kova~i}, rakovoditel na oddel za kreirawe na politiki pri FFRM. Goran Mitrov pretsedatel na Upravniot odbor na Zdruènieto na o{teteni mlekoproizvoditeli od Sved-

milk, ne znae{e deka imaat mo`nost da baraat voveduvawe na kompenzatorski carini. “Jas prvpat slu{am deka mo`eme da podneseme barawe do vladata za voveduvawe na vakva carina. Vo idnina }e ja iskoristime ovaa merka za za{tita na na{eto mleko na doma{niot pazar”, veli Mitrov. Pokraj kompenzatorskite carini, Evropskata unija ima necarinska bariera, so koja se zabranuva uvozot na nekoj proizvodi. Istata merka minatata godina ja primeni i Hrvatska koga proglasi {est mese~na zabrana za vlez na odredeni proizvodi na nivniot pazar pri {to na nekoi makedonski izvoznici im be{e zabraneto da izvezuvaat proizvodi na toj pazar. Od Ministerstvoto za zem-

50% 8,4

e zgolemen uvozot na stransko s st mleko vo zemjava

milioni evra e te`ok uuvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo zemjava

jod jodelstvo potenciraat deka gi po~ituvaat odlukite za slo slobodna trgovija, i ne mo`at da go spre~at uvozot na stransko mleko. Vo prviot kvartal godinava vo odnos na minatata, drasti~no e zgolemen uvozot na mleko vo zemjava za 50%. Vo prvoto tromese~ie za uvoz na mleko se izleale 8,4 milioni evra, dodeka makedonskite farmeri se prinudeni da gi kolat kravite. Dokolku se prodol`i so ovoj trend na uvoz na mleko i mle~ni proizvodi vo zemjava, celosno }e se uni{ti makedonskata mle~na industrija, iako Makedonija ima dobri uslovi za proizvodstvo na mleko, smetaat ekspertite. Ova otvora prostor za vlez na stransko mleko vo zemjava {to dopolnitelno ja uslo`nuva sostojbata vo mlekoproizvodstvoto vo Makedonija, od koe opstojuvaat 42.000 semejstva.Najgolem uvoz na mleko i mle~ni proizvodi ima od Bosna i Hercegovina duri 1,8 milioni evra ili okolu 20% od vkupniot uvoz na mleko vo zemjava. Vkupno od Hrvatska, Srbija i BiH vo Makedonija vleguva okolu polovina od uvezenoto mleko i mle~ni proizvodi.

10 12.05.2010

OP[TESTVO

VO PRVIOT KVARTAL IZDADENI 213 GRADE@NI ODOBRENIJA ZA UPOTREBA

NAMALENA SOFTVERSKATA PIRATERIJA VO MAKEDONIJA

o prviot kvartal od godinava se izdadeni 213 odobrenija za upotreba na grade`ni objekti, {to pretstavuva zgolemuvawe za 12,1% vo odnos na istiot period lani, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Spored izdadenite odobrenija, 189 od vkupniot broj izdadeni odobrenija za upotreba se nameneti za objekti od visokogradba, tri

tapkata na softverskata piraterija vo Makedonija vo 2009 godina e namalena na 67% i vo odnos na prethodnata godina e za 1% pomala, poka`uva godi{nata studija za softversko piratstvo na globalnata Biznis-softver alijansa (BSA) i IDC. Namaluvaweto na stapkata na piraterija, kako {to se naveduva vo studijata, se dol`i na zgoleme-

za niskogradba i 21 za objekti za rekonstrukcija. Kaj 182 objekti kako investitori se javuvaat fizi~ki lica, kaj 31 investitori se delovni subjekti. So izdadenite odobrenija se ovozmo`uva upotreba na 415 stanovi so vkupna povr{ina od 32.952 metri kvadratni.

nite aktivnosti na BSA preku direkten kontakt so potencijalnite korisnici na nelicenciran softver i nivna edukacija za posledicite od koristewe na nelegalen softver, kontinuiranite aktivnosti na Koordinativnoto telo za za{tita na intelektualnata sopstvenost, kako i ostanatite institucii koi se zadol`eni za sproveduvawe na pravata na

intelektualna sopstvenost, so cel da ja dobli`at Makedonija do evropskite ramki, kako i voveduvaweto na legalizira~ki modeli od strana na softverskite kompanii. Vo 2009 godina, od vkupno 111 ispitani zemji nelicenciraniot kompjuterski softver opadna kaj 49% od niv, kaj 34% ostana na isto nivo i kaj 17% se zgolemi.

PO ZAKONSKITE IZMENI

PIOM]EPRODAVAAKCIIOD476FIRMI Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe poseduva nad ~etiri milioni akcii vo pove}e od 200 kompanii i udeli vo 201 privatna kompanija. Nivnata vkupna nominalna vrednost iznesuva skoro 92 milioni evra, doznava Kapital

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ominalnata vrednost na udelite i akciite koi Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe gi poseduva vo vkupno 476 kompanii iznesuva 91,7 milioni evra, doznava Kapital. Fondot poseduva ~etiri milioni akcii od koi 3,1 milion akcii se prioritetni, a 846 iljadi se obi~ni akcii. Fondot ima i udeli vo 201 dru{tvo so ograni~ena odgovornost, odnosno kompanii vo

privatna sopstvenost vo koi Fondot steknal udeli koi vo nekoi od niv dostignuvaat i do 37% od vrednosta na dru{tvoto. Vrednosta na tie udeli iznesuva 3,2 milioni evra. Makedonskite pratenici, bez da znaat kolkav imot poseduva Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo makedonskite kompanii, zav~era gi poddr`aa izmenite na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe koj na Fondot mu dava mo`nost da gi prodava udelite i polovina od parite da gi iskoristi za kupuvawe dr`avni ob-

vrznici. Od sobranite, okolu 400 milioni denari, kolku {to se proektirani vo buxetot na ovaa institucija za 2010 godina, 200 milioni denari }e bidat nameneti za kupuvawe blagajni~ki zapisi i dr`avni obvrznici. Ova be{e povod, opozicijata ostro da go kritikuva ovoj predlog i da obvini deka Fondot e prazen. Spored obrazlo`enieto na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, koj e predlaga~ na zakonskite promeni, so ovaa merka }e se zajakne finansiskata pozicija na Fondot i

sigurnosta na sredstvata, dodeka za opozicijata toa e signal za seriozna kriza na Fondot. Tie pobaraa zakonot da se povle~e od procedura zatoa {to nema podatoci za kapitalot so koj raspolaga Fondot. Pratenikot na SDSM, Mende Dinevski od SDSM oceni deka predvidenite merki }e imaat kratkoro~en efekt, a na podolg period }e predizvikaat golema {teta na Fondot. "Deka nema pari, poka`uva i toa {to sekoja godina od buxetot se prefrlaat zana~iteleni sredstva za da se ispla}aat penziite. Ovaa

godina se 200 milioni evra. Sekoja godina se zgolemuva transferot od buxetot, a toa ne e odr`livo. Fondot e zamislen da funkcionira po principot na solidarnost, re~e pratenikot Marjan~o Nikolov, spored kogo prodavaweto na akciite mo`e da go dovede vo kolaps penziskiot sistem. Spored dokumentite so koi raspolaga SDSM, vo godina{niot buxet na Fondot ve}e se napraveni intervencii koi poka`uvaat deka rashodite se pogolemi od planiranite, a prihodite pomali. Ovoj

dokument poka`uva deka buxetot na Fondot za 2010 godina }e iznesuva 42,98 milijardi denari, proekcija napravena od Ministerstvoto za finansii. Prihodite od pridonesi od plata se zgolemeni za 3,5 milijardi denari poradi zgolemuvawe na stapkata na pridones za zdravstveno i penzisko osiguruvawe od 16,5% na 18%, a transferite od dr`avniot buxet se namaleni na 13,8 milijardi denari. Sredstvata za isplata na penzii se namaleni od 35,7 milijardi denari na 34,9 milijardi. Prethodno buxetot za 2010 godina be{e utvrden na 44,14 milijardi denari. Godina{niot buxet na Fondot za penzisko prakti~no e namalen za 1,16 milijardi denari. So poslednata zakonska izmena, Fondot dobi mo`nost, namesto dosega{nite 40%, da prodava do 100% od akciite so koi raspolaga vo kompaniite.

OP[TESTVO

12.05.2010

STOMATOLOZITE NAJAVUVAAT PROTESTI

KOWANOVSKI NA NEFORMALEN SOSTANOK NA MINISTRI ZA ODBRANA tabilniot Avganistan pretstavuva zna~aen pridones kon regionalnata i globalnata bezbednost, stabilnost i mir i zaslu`uva {ansa da prosperira, a ne treba da dozvoli povtorno da se koristi kako bezbednosno pribe`i{te za me|unarodniot terorizam, se soglasija ministrite za odbrana na zemjite pridonesuva~i vo ISAF pod germanskata region-

alna komanda Sever na Prviot neformalen sostanok {to v~era se odr`a vo Berlin. Ja potvrdija i nekoleblivata zalo`ba i poddr{ka za ovozmo`uvawe na avganistanskata Vlada da prezeme celosna odgovornost za bezbednosta vo slednite pet godini. Ministrite za odbrana, me|u koi i makedonskiot {ef na odbranata Zoran Kowanovski o~ekuvaat avganistanskata vlada da

gi ispolni uveruvawata dadeni na Londonskata konferencija vo januari za borba protiv nelegalnata trgovija so droga, korupcijata, dobro vladeewe i integriraweto na umereni porane{ni antivladini borci, javi izvestuva~ot na MIA od Berlin. Ministerot Kowanovski koj govore{e za individualnite i kolektivnite napori na Makedonija vo izgradbata na demokratski Avgani-

stan naglasi deka Makedonija ostanuva celosno posvetena na strate{kata opredelba - polnopravno ~lenstvo vo NATO i ottamu e podgotvena da go deli tovarot so Alijansata soglasno nejzinite prioriteti. Makedonija vo misijata ISAF u~estvuva so 242 mirovnici, ili 4% od armiskite sili, a e mnogu pove}e od u~estvoto na pogolem broj NATO-zemji vo ovaa misija.

tkako ministerot za zdravstvo go odbi baraweto na detskite stomatolozi da se vratat pod dràvna kapa, tie ne se otkaùvaat i najavuvaat protesti pred Vladata vo petok. Spored sega{nite pravila, decata do14 godini treba da se lekuvaat kaj dràvni stomatolozi. Privatnite detski stomatolozi baraat da se vratat pod dràvna kapa bidej}i vo sprotivno }e mora da gi zaklu~at ordinaciite i }e ostanat bez rabota. â&#x20AC;&#x153;Dva meseci ~ekame priem kaj

ministerot za zdravstvo, no toj odbiva da n$ primi. Stapkata na karies e visoka i poradi toa treba da ima pove} e stomatolozi, a ne nas da n$ ostavaat na ulicaâ&#x20AC;?, veli Borka Andonova, koordinator na stomatolozite. Ministerot za zdravstvo Bujar Osmani gi obvini mati~nite lekari za visokata stapka na karies i potvrdi deka toa e pri~inata poradi koja im se odzemaat decata na koncesionerite. Ministerot potpi{a dogovor za vrabotuvawe na 71 tim dr`avni stomatolozi.

DALI SUBVENCIITE ]E GO KRENAT NA NOZE TURIZMOT?

Za sekoj turist od Balkanot po 10 evra, a za drugite po 20 evra Spored Progra-

Od predvideniot buxet za subvencii, dosega ne se potro{eni pari, no ve}e pristignuvale barawa za subvencionirawe

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

tkako e voveden tarifnikot za subvencionirawe na turoperatorite, 25.541 posetiteli se registrirani vo Makedonija, informiraat od Ministerstvoto za ekonomija, povikuvaj}i se na podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Tarifnikot za subvencioirawe na tur-operatorite za sekoj stranski turist donesen vo Makedonija gi osve`i pesimisti~kite proekcii na turisti~kite rabotnici. Spored Programata za subvencionirawe na stranskiot organiziran turisti~ki promet za 2010 godina, tur-operatorite za

organiziran avtobuski prevoz }e dobivaat po 10 evra za patnik od Albanija, Bugarija, Srbija, Kosovo, Grcija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina, a po 15 evra za sekoj turist donesen od Turcija, Romanija, Ungarija, Slovenija i Hrvatska. Za turistite koi doa|aat od podale~nite destinacii, }e se ispla}aat po 20 evra. Za avionskiot prevoz, subvencijata po patnik od evropskite zemji iznesuva 25 evra, dodeka za turisti od interkontinentalnite zemji }e se dobiva po 45 evra. Vo `elezni~kiot prevoz, subvencijata po patnik iznesuva 15 evra. Glaven preduslov za dobivawe subvencii e prestoj na grupa od najmalku 10 turisti vo zemjava, so

minimum tri no}evawa so pojadok, vo smestuva~ki kapaciteti koi se oficijalno registrirani. Pokraj toa, eden od uslovite e i soodvetno organiziran grupen avtobuski, avionski ili `elezni~ki prevoz. "Ovaa programa, koja prvpat se sproveduva vo zemjava, ima direktno pozitivno vlijanie vrz tur-operatorite za da nosat stranski turisti. Bez ovaa programa }e be{e problemati~no vra}aweto na holandskite turisti, doa|aweto na ruskite i na mnogu drugi koi doa|aat vo Makedonija. Zatoa, mislam deka ovaa programa treba da trae najmalku dve godini, a ubeden sum deka rezultatite }e gi po~uvstvuvame site", veli za "Kapital" Zoran Strezoski,

25,541 turisti se registrirani vo Makedonija po voveduvaweto na tarifnikot za subvencionirawe

direktor na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot. Za vakvoto subvencionirawe se predvideni 24 milioni denari od buxetot na Ministerstvoto za ekonomija, a celta e poddr{ka na turisti~kite organizacii i postignuvawe konkurenten turisti~ki paketaran`man na stranskite pazari. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka od predvideniot buxet dosega ne se potro{eni nikakvi sredstva, no i deka po~nale

da pristignuvaat barawa za subvencionirawe. Spored niv, turisti~kite agencii se zainteresirani za vakov vid biznis i s$ po~esto baraat informacii vo vrska so toa. I agenciite potvrduvaat deka se zainteresirani za ovoj princip na rabota, no kolku toa }e vrodi plod, velat, ostavaat da poka`e vremeto. Pretsedatelot na Sojuzot na stopanski komori, Zlatko Kalenikov, pak, predlaga sozdavawe organ koj bi diktiral kako

MAKEDONSKIOT POLICISKI SINDIKAT DOBI POTVRDA ZA REPREZENTATIVNOST

INTENZIVIRAWE NA EKONOMSKATA SORABOTKA SO MAROKO

akedonskiot policiski sindikat dobi re{enie od Ministerstvoto za trud i socijalna politika so koe se potvrduva negovata reprezentativnost. Pretsedatelot na Sindikatot, Tihomir Kimoski, po ovoj povod deneska izjavi deka reprezentativniot status e potvrda za goleminata i mo}ta na ovaa asocijacija, kako i priznanie za Sojuzot na sindikati na

aroko i Makedonija imaat odli~ni me|usebni odnosi, nemaat nitu edno otvoreno pra{awe, no pove}e napori treba da se vlo`at vo intenzivirawe na ekonomskata sorabotka i zgolemuvawe na trgovskata razmena, ocenija makedonskiot i marokanskiot premier, Nikola Gruevski i Abas El Fasi, na v~era{nata sredba vo Rabat. Dvajcata premieri potpi{aa

Makedonija, vo koj ~lenuva i policiskiot sindikat. "Dobieniot status, bi rekol licenciraniot brend, so koj se zdobi Makedonskiot policiski sindikat, se jasna i nedvosmislena potvrda za goleminata, silata i mo}ta koja ja ima ovaa asocijacija vo ekonomsko-socijalnoto op{tewe so rabotodavecot i vo kreiraweto na ovoj ambient vo javniot sektor na dr`avata", re~e Kimoski.

Toj dodade deka sleduva period na krupni proekti, kako {to se potpi{uvawe na potpolno nov kolektiven dogovor, implementacija na sistemot na kariera i utvrduvawe na hierarhijata na rabotnite mesta. Soglasno izmenite na Zakonot za rabotni odnosi, sindikatite na site nivoa na organizirawe se obvrzani da se preregistriraat i da ja doka`aat svojata reprezentativnost.

dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita na investiciite. Marokanskiot premier istakna deka treba da se vlo`at i dopolnitelni napori za prodlabo~uvawe na odnosite vo oblasta na kulturata, obrazovanieto i trgovijata, preku potpi{uvawe na dogovori za sorabotka vo ovie oblasti. Od marokanska strana be{e ponudeno da se dodelat stipendii za make-

mata za subvencionirawe na stranskiot organiziran turisti~ki promet na Ministerstvoto za ekonomija za 2010 godina, tur-operatorite za organiziran avtobuski prevoz }e dobivaat po 10 evra za patnik od Albanija, Bugarija, Srbija, Kosovo, Grcija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina, a po 15 evra za sekoj turist donesen od Turcija, Romanija, Ungarija, Slovenija i Hrvatska. Za turistite koi doa|aat od podale~nite destinacii, }e se ispla}aat po 20 evra

da rabotat tur-operatorite. "Subvencioniraweto na tur-operatorite ne e od tolku presudno zna~ewe. Treba da se sozdade edno telo koe }e gi obedini turoperatorite pod zaedni~ka kapa. Toa telo potoa treba da diktira, bidej}i subvencionirawe na oddelni turoperatori ne e strate{ka rabota. Mo`e dr`avata da gi subvencionira, a tie, sepak, da bidat neuspe{ni", veli Kalenikov.

donski u~enici koi bi sakale da studiraat na marokanskite univerziteti. Vo odnos na politikata, tie go reformiraa stavot deka Kralstvoto Maroko ja priznava Republika Makedonija pod ustavno ime i aktivno lobira i vlo`uva napori za promocija na makedonskiot stav. Predvidena e prezentacija na biznis-mo`nostite pred pogolem broj marokanski biznismeni.

12 12.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

DALI DOLGORO^NITE AKCIONERI TREBA DA IMAAT POVE]E PRAVA? eruvame deka zdravoto op{testvo bara zdravi i odgovorni kompanii koi efektivno ostvaruvaat dolgoro~ni celi. No, vo poslednive godini odborite na direktori, menaxerite, akcionerite i regulatorite, site do edno ili drugo nivo dozvolija kratoro~nite celi da ja natkrilat celta na posakuvaniot dolgoro~en rast i odr`liv profit. Smetame deka kratkoro~nite celi ja erodiraa verbata deka korporaciite mo`at da bidat osnova na amerikanskoto pretpriemni{tvo, koe, pak, be{e osnova na na{ata ekonomija. Klu~no za obnovuvawe na taa doverba e da se obnovi dolgoro~nosta kako princip na rabota na odborite, menaxerite i najmnogu na akcionerite. Ako ne dobrovolno, toga{ so soodvetna regulativa. Ova e del od povikot za poodgovoren pristap vo investiraweto i upravuvaweto so biznisite, {to pod naslov “Nadminuvaj}i ja kratkoro~nosta” na 9 septemvri 2009 godina go izdade institutot Aspen. Ovoj povik go potpi{aa pove}e od 30 vode~ki lica od SAD, me|u koi i Voren Bafet, bardot na pametnoto i aktivno akcionerstvo, Ira Milstein, dolgogodi{en predvodnik na dobroto korporativno upravuvawe, Xejms Vulfenson, porane{en pretsedatel na Svetska banka, kako i pretsedateli na Nacionalnata asocijacija na korporativni direktori, profesori na Harvard, UCLA,

porane{ni pretsedateli na odbori na direktori na Goldman saks, IBM itn. Zna~i, vredi vnimatelno da ~itame {to sakaat da ni pora~aat ovie dami i gospoda. Spektakularniot kolaps na golem broj finansiski firmi vo tekot na poslednive nekolku godini dade nov dokaz deka kapitalizmot baziran na pazarite na kapital e opasno kratokoro~en. Ova be{e rezultat na toa {to javno poseduvanite finansiski institucii odea na toa na kratok rok da gi zgolemat profitite, {to, pak, rezultira{e so zgolemuvawe na cenite na nivnite akcii. Ovoj pristap ima{e porazitelni posledici na dolg rok za kompaniite, akcionerite i za celata ekonomija. Se napravi ma|epsan krug, no pra{aweto e {to be{e prvo – dali toa bea lakomi akcioneri koi sakaa mnogu brz profit, ili lakomi kompanii koi sakaa lakomi akcioneri koi sakaa mnogu brz profit. Samo za sporedba, vo ranite 80-ti godini, akciite koi bea trguvani na Wujor{kata berza gi menuvaa sopstvenicite, vo prosek, na sekoi tri godini. Denes, akciite na ovaa berza gi menuvaat sopstvenicite na sekoi 10 meseci. Kade e re{enieto? Spisanieto "Ekonomist" vo edna svoja analiza dade nekolku opcii za re{enija na ovoj problem. Site tie imaat za cel da gi pottiknat akcionerite da imaat podolgoro~en pristap vo investiraweto. Edna ideja e da im se dade pogolemo pravo na glas na

akcionerite koi gi imaat akciite podolgo vreme. Druga ideja e da im se davaat “bonusi za lojalnost” na dolgoro~nite akcioneri – na primer, pogolemi dividendi. Duri i britanskiot minister za finansiski uslugi vo poslednata laburisti~ka vlada, Pol Majers, dade predlog koj ode{e vo ovaa nasoka. Toj predloì kratkoro~nite sopstvenici na akcii da imaat pomali glasa~ki prava. Institutot Aspen gi elaborira{e svoite stavovi vo vrska so ova pra{awe na sledniov na~in dokolku gi pottikneme investitorite da imaat dolgoro~ni perspektivi, toa na kraj }e gi pottikne i ohrabri odborite na direktori da usvojat dolgoro~ni strategii za razvoj i da se baziraat na dolgoro~ni merki koga }e go opredeluvaat nagraduvaweto na menaxerite. Dokolku nema promena vo fokusot na institucionalnite investitori, mnogu malku e verojatno deka razli~nite reformi na korporativnoto upravuvawe za koi zboruvame denes }e ja namalat verojatnosta deka odborite i menaxerite nema da podlegnuvaat na pritisocite na kratkoro~nosta. Pred da presudime deka seto ova e pametno, da vidime nekolku istraùvawa, koi moàt da bidat vodilka kakvi bi bile rezultatite od vakvite re{enija. Edno istraùvawe na univerzitetot Pariz Dofin, koe ja analiziralo retkata, vo svetot, praktika, koja postoi vo Francija – akciite da

dobivaat dvojno pravo na glas otkako se vo sopstvenost podolgo od dve godini – pokaà deka efektot na razli~nite klasi na akcioneri rezultiral so eksploatacija na malcinskite akcioneri i so pomalku transparentni smetkovodstveni praktiki. Isto taka, pred da glasame so seto srce za dolgoro~nosta, treba da gi vidime i rezultatite koi velat deka kratkoro~nite investitori – kako, na primer, hexfondovite – moàt da go podobrat menaxiraweto na kompaniite preku brzi kampawi vo vrska so restruktuirawe na nivnata strategija ili marketing. Dali dolgoro~nata sopstvenost na akciite e odgovorot na problemot? Postojat istraùvawa koi velat deka golem broj akcioneri imaat akcii dolg period, pritoa bez, voop{to, da se zainteresiraat za toa kako e upravuvana kompanijata vo koja investirale, a ne, pak, da prezemat ne{to za da se promenat rabotite. Zatoa, vo pravo se onie koi prepora~uvaat namesto vo kratkoro~ni, aktivni ili vo dolgoro~ni, spokojni sopstveni~ki politiki – akcionerite svojot profit da go baraat vo politikite na aktivno akcionerstvo, preku koe su{tinski, a ne formalno, } e u~estvuvaat vo upravuvaweto so kompanijata. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata

KIRIL NEJKOV rrakovoditel na Proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata Me|unarodnata u r f finansiska korpor ci ra racija c ja j ((IFC) IFC) IF C vvoo Ma C) Make Makedonija kedo ke d ni do nija j ja

Spektakularniot kolaps na golem broj finansiski firmi vo poslednive nekolku godini dade nov dokaz deka kapitalizmot baziran na pazarite na kapital e opasno kratkoro~en. Dali re{enieto le`i vo davawe pove}e prava na dolgoro~nite akcioneri?

na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne nu`no gi odrazuvaat stavovite na IFC.)

KOMENTARI I ANALIZI

12.05.2010

KOMENTAR KAKOV IMIX NA DR@AVATA [TITI PREMIEROT? mixot na Makedonija }e bide zagrozen dokolku Makedonija sklu~i aran`man so MMF. Za premierot Gruevski podobra varijanta e imixot na zemjata kako nezadolèna, finansiski stabilna i sposobna zemja da se brani so zadolùvawe na zemjata na me|unarodniot finansiski pazar so visoki kamati, otkolku da sklu~i aran`man so MMF?! Da. Premierot e vo pravo, no dilemata e koj i kakov imix na dràvata {titi toj? Vistina e deka imixot na dràvite koi imaat aran`man so MMF do skoro be{e imix na zemji so debeli finansiski problemi i koi nemaat drug na~in za izlez od finansiskite problemi, osven da tropnat na vratata na MMF. Se ~ini deka po gr~kata kriza, koja do temel go strese evroto i celata Evropska unija, imixot na zemjite koi sorabotuvaat so MMF e razli~en od pred nekolku godini. Vo dene{ni uslovi, pogolemi problemi koi trajno go nagrizuvaat imixot na Makedonija i koi so godini nanazad kreiraat krajno negativen imix se lo{ite ocenki vo brojnite me|unarodni izve{tai za nezreliot demokratski kapacitet na zemjata, za korumpiraniot sudski sistem, za neefikasnata administracija, za visokoto nivo na korupcija, za nedovolnata za{tita na ~ovekovite

prava... Izjavite na del od stranskite investitori po evropskite mediumi deka Makedonija ne e sigurno mesto za investirawe, poradi neizvesnata pravna za{tita i ogromnoto politi~ko vlijanie

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

vrz sudiite, e najnepovolnata rabota {to na edna zemja mo`e da & go naru{i imixot. Ovie lo{i ocenki so godini kreiraat imix daleku razli~en od imixot {to sakame da go postigneme imix na zemja na koja ne & treba pomo{ od MMF. Za vakvata sostojba ne e ekskluzivno vinovna edna vlada, no definitivno e problem! Nepovolniot imix te{ko deka mo`e da se reparira samo so odlukata za nesorabotka so Me|unarodniot monetaren fond.

DA JA ISKORISTIME [ANSATA! akedoni ja v~era oficijalno go prezede pretsedatelstvoto so najstarata panevropska organizacija, Sovetot na Evropa. Vladata i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti uspeaja da izdejstvuvaat Makedonija da bide pretstavena pod logoto "Makedonsko pretsedatelstvo 2010". Evropa se zaloì za nas i ne dozvoli Grcija, iako negoduva{e na ovoj stav, u{te edna{ da ja istera do kraj svojata politika. Tokmu poradi vakviot evropski stav, Makedonija mora da pokaè serioznost, podgotvenost, angaìranost. Makedonija sega ima obvrska seriozno da upravuva so “kormiloto” na odlu~uva~koto telo, Komitetot na ministri, na ovaa najstara evropska institucija, no i uspe{no da ja iskoristi dadenata pozicija za svoja promocija i promocija na dràvnite interesi. Prioritetite koi gi promovira Makedonija kako politika so koja }e ja vodi ovaa institucija - za{titata na ~ovekovite prava, jaknewe na integracijata preku razli~nosta i promocija na mladinskata sorabotka - se samo ednata strana od pari~kata. Sekako deka vakvata pozicija koja & e dadena na Makedonija vo narednite {est meseci, moè i mora i diplomatski da se iskoristi. Ovie {est

meseci se ogromna mo`nost i {ansa za Makedonija da se promovira, za da go zgolemi svojot kredibilitet na me|unarodnata scena, za jasno da go poka`e svojot stav za opredelbite na zemjata i podobro da ja

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk delova del ova@ka ova @ pit @ka p al. al.com com.mk .mk

kreira svojata pozicija vo svetot. Potrebno e Evropa da n$ vidi seriozni, anga`irani, obedineti, so jasen stav za toa {to go sakame. Evropa ni dava {ansa koja Makedonija mora da ja zgrap~i i seriozno da ja iskoristi. Zatoa, patot za ispolnuvawe na interesite i zalo`bite na zemjata vo narednoto polugodie treba da go trasirame tokmu preku uspe{no i seriozno pretsedatelstvo. [ansata e sega. Da ja iskoristime!

DRMATORI NA SVETSKITE BERZI e razbiram. Navistina ne razbiram zo{to Vladata ne ja prekine diskusijata okolu zadolùvaweto vo stranstvo. Mnogu e ednostavno toa da se napravi. Samo treba da gi odgovori pra{awata {to & se postaveni i tolku. Moè{e premierot da izleze pred novinarite i da & soop{ti na javnosta dali toj, koga bi imal izbor, za sebe bi zel kredit nekolkukratno poskap. Ako re~e{e da, s$ }e ni be{e jasno, nema{e da barame ponatamu kakvo bilo objasnuvawe. Ako re~e{e ne, gra|anite }e o~ekuvaa i da im objasni zo{to toga{ ne postapi isto i so parite na gra|anite vo dràvniot buxet. Moè{e da izleze nekoj od Vladata i da kaè deka od lanskata evroobvrznica, so koja pozajmivme od stranstvo 175 milioni evra, ostanati se nepotro{eni tolku i tolku milioni evra, se razbira, dokolku e ostanato ne{to nepotro{eno. Za da se obezbedi ovoj podatok na Vladata & se potrebni 60 sekundi. Ponatamu, moè{e nekoj od Vladata da im objasni na gra|anite za {to to~no se potro{eni parite i }e nema{e nikakov problem. Ovoj podatok }e se obezbede{e najmnogu za eden den. Moè{e nekoj od Vladata da ni kaè dali so parite {to sega gi pozajmuvame od stranstvo }e se pla} aat plati i penzii ili }e se finansiraat kapitalni proekti. Ako se proekti, da znaeme koi, so kolku pari, za

kolkav period i s$ po red, pretpostavuvame deka doma}inska vlada bi go imala seto toa odnapred precizno podgotveno. Namesto toa, odgovori nema. Gra|anite ve}e znaat deka koga Vladata moè mnogu lesno da odgovori na nekoe pra{awe postaveno od gra|anite, a sepak ne odgovara, toga{ ~ovek }e si pomisli deka Vladata od ne{to se pla{i i saka ne{to da skrie. Edinstveno premierot re~e deka Vladata odbrala poskapo zadolùvawe za da isprati pozitiven signal do me|unarodnata javnost. [to bi se reklo, dobro bilo za imixot na Makedonija. Zamislete, za evroobvrznicata od lani i ovaa novata, }e platime okolu stotina milioni evra pove}e za kamata. Toa se vika imix. Jak imix. Imix od stotina milioni evra za siroma{na Makedonija. Namesto odgovori, povtorno defokusirawe na javnosta od temata. VMRO-DPMNE saka diskusijata da ja naso~i kon toa dali kamatnata stapka na evroobvrznicata }e bide okolu 10%, kako {to rekol SDSM, ili poniska. O~igledno e deka vladeja~kata partija e brzopleta i treba da obrne pove}e vnimanie na detalite. Vo presot na SDSM velime “nova evroobvrznica, za koja denes pazarnata stapka za zemja kako Makedonija e okolu 10%”. Go zabeleàvte vo citiranava re~enica zbor~eto DENES? Zna~i koga bi se izdala evroobvrznicata denes, kamatnata stapka bi bila OKOLU 10%. Dokolku evroobvrznicata se emituva

posle eden ili tri meseci, toga{ jasno e deka kamatnata stapka moè da bide poniska ili povisoka. Zna~i, na{ata ocenka za kamatna stapka od 10% se odnesuva na evroobvrznica izdadena denes. Na krajot na krai{tata, toa li e najva`nata tema za diskusija? Se razbira deka ne, kolkava i da bide na krajot kamatnata stapka na evroobvrznicata, pak, }e bide nekolku pati povisoka od onaa na MMF od 1,5%. Pred nekoj den, premierot re~e deka ako nekoga{ Makedonija e vo situacija da mora da se napravi takov aran`man so MMF, toa }e bide storeno. Tuka e eden od problemite vo razbiraweto na celata rabota. Za premierot, aran`man so MMF se sklu~uva samo ako se mora, samo ako mora da se pozajmat pari. Toa ne e taka. Primer za toa e posledniot trigodi{en aran`man {to Republika Makedonija go ima{e so MMF, odobren vo avgust 2005 godina na iznos od 75 milioni dolari. Makedonskata vlast vedna{ ja povlekoa samo prvata tran{a od aran`manot, a podocna se izjasnija deka nema da gi povlekuvaat ostanatite tran{i. Nezavisno od toa {to ne se iskoristija raspolo`livite pari, dobro be{e toga{ za imixot na dràvata da se pokaè na me|unarodnata zaednica deka, iako ne ni trebaat parite imame aran`man so MMF i istiot uspe{no se realizira{e. I u{te ne{to za reakcijata na VMRODPMNE. Poso~ija deka

ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

Zamislete, za evroobvrznicata od lani i ovaa novata, }e platime okolu stotina milioni evra pove}e za kamata. Toa se vika imix. Jak imix. Imix od stotina milioni evra za siroma{na Makedonija.

so toa {to sme spomnale kamatna stapka od okolu 10% sme vlijaele lo{o na kamatnata stapka na evroobvrznicata. Kakva izjava!!! Vi se veruva? Ako vo VMRO-DPMNE navistina mislat deka SDSM i Zoran Jovanovski so edna izjava mo`at da vlijaat na odlukite na svetskite berzanski igra~i vo vrska so najnovata makedonska evroobvrznica, toga{ izleguva deka nie sme mo}ni drmatori na svetskite berzi. Plus, izleguva deka stranskite investitori pove} e mu veruvaat na SDSM otkolku na vlasta. [tom finansiskite pazari mislat deka e taka, toga{ vreme e za promena na vlasta. Vlasta bez kredibilitet e osudena na poraz.

14 12.05.2010

FEQTON

FELJTON-27 Betinger veli deka e fokusiran na toa da ja gradi [vab na stariot na~in – so pro{iruvawe na brendot kon sekojdnevnite, obi~ni investitori. Toa zna~i izbegnuvawe na visokooktanskite trgovski operacii karakteristi~ni za 1990-te vo polza na podecentnite i postabilni biznisi, {to podrazbira pribirawe i zadr`uvawe na sredstvata IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

arls [vab Kompani (Charles Schwab Co.) be{e vo kriza koga pred godina i pol Volter Betinger stana {ef na firmata. Liman Bradrs (Lehman Brothers) i Va{ington Mju~ual (Washington Mutual) samo {to krahiraa eden po drug, koga 49-godi{niot Betinger gi pominuva{e svoite prvi denovi kako glaven izvr{en direktor, obiduvaj}i se da ja proceni {tetata od finansiskiot kolaps na Volstrit za [vab i za negovite klienti. Na krajot, fondovite na [vab pretrpea nekoi lo{i udari od ovaa i od ostanatite finansiski krizi prethodno, no {tetata {to ja pretrpe samata kompanija be{e ograni~ena. Tolku ograni~ena, {to, vsu{nost, [vab ostana profitabilna za vreme na finansiskata kriza, duri i koga rivalite kako Meril Lin~ (Merrill Lynch) i I-Trejd (E-Trade) moraa da koristat dràvna pomo{ od desetici milijardi dolari za da preìveat. “Ima{e cunami okolu nas, a nie ostanavme stabilen ostrov srede toa”, veli Betinger, koj {to ima kancelarija na 17-ot kat od sedi{teto na [vab, vo centarot na San Francisko. Betinger smeta deka vo ovie momenti e pridobivka da se drì do svoite koreni od sredniot zapad na SAD, koi {to go vdahnuvaat so stabilnost i spokoj. Stabilnosta, po s$ izgleda, e svoevidna mantra ovie denovi vo redovite na [vab. Pokraj 72-godi{niot veteran ârls [vab, osnova~ot na firmata koj {to s$ u{te pretsedava so bordot, Betinger, gi demantira glasinite deka toj }e go odnese profitot na kompanijata od 4,2 milijardi dolari vo druga nasoka. “Nie sme istata kompanija kako i vo 2008 ili 2006 godina”, veli Betinger. Toj ima dobra pri~ina za da go sledi kompaniskiot kurs postaven od ârls [vab izminative tri decenii.

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GL GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTI INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: VOLTER BETINGER, CHARLES SCHWAB CO.

SOZDAVAWE NA FINANSISKI SUPERMARKET FOKUS KON “MALIOT ÔVEK” KAKO KLIENT [vab ja izgradi svojata reputacija kako kompanija-prijatel na prose~niot investitor, koja {to gi namali proviziite vo 1970-te godini, koga pogolemite brokerskifirmi cvrsto se drèa do ve}e vospostavenite cenovnici. Taa be{e me|u prvite firmi {to ponudija t.n. mju~ual fond-supermarket vo 1980-te i onlajn-popust pri trguvaweto, edna decenija podocna. Samo {to po~naa da zastranuvaat od svoite koreni na finansiska kompanija za obi~ni lu|e, koga vo 2000 godina ja kupija “poglamuroznata” kompanija za portfolio-menaxment U.S. Trust Co i rabotite trgnaa lo{o. Pukaweto na dot.kom-balonot koga iljadnici internet-kompanii propadnaa, uni{ti dve tretini od prihodite {to gi ostvari [vab vo trguvaweto so hartii od vrednost. Potoa, vo 2003 godina, Dejvid Potruk stana glaven izvr{en direktor. Nastojuvaj}i da ja krene [vab na pogornite skalila od pazarot, Potruk gi zgolemi proviziite za fondovite {to gi nude{e kompanijata preku OneSource-supermarketot za finansiski uslugi i otpu{ti 35% od vrabotenite. Griàta za korisnicite na [vab, reputacijata i finansiite stradaa zaradi toa. Bordot na direktori go otpu{ti Potruk po samo 14 meseci rakovodewe so [vab i osnova~ot ârls [vab mora{e da se vrati da ja rakovodi firmata. Toj gi prodade delovite na firmata {to imaa poslabi performansi i se refokusira{e na “maliot ~ovek” kako klient, so toa {to go prepolovi nadomestot za trgovskite transakcii. Za ~etirite godini otkako [vab be{e na kormiloto, me|u napu{taweto na Potruk i doa|aweto na Betinger, akcijata na kompanijata porasna vo prosek za 28% godi{no, nasproti prosekot od 3,3% na indeksot Standard i Purs 500. Betinger veli deka e fokusiran na toa da ja gradi [vab na stariot na~in – so pro{iruvawe na brendot kon sekojdnevnite, obi~ni investitori. Toa zna~i izbegnuvawe na visokooktanskite trgovski operacii karakteristi~ni za 1990-te vo polza na podecentnite i postabilni biznisi, {to podrazbira pribirawe i zadrùvawe na sredstvata. Betinger saka [vab da bide poznata kako mesto kade {to investitorite }e si gi ostavaat parite na dolg rok, a na kompanijata }e & se obra}aat za napredni finansiski uslugi. Provizijata za kupuvawe akcii e samo osum dolari, no ako sakate menaxment na va{ite pari, }e platite 1.250 dolari godi{en nadomest za prvite 250 iljadi investirani

dolari. CELTA E DA SE SOZDADE NAJDOVERLIVA FIRMA ZA FINANSISKI USLUGI Preminot na [vab od brokerska ku}a so niski provizii kon onestop shop ne e nova rabota vo celost, nitu uspe{na vo celost. Za ne{to pove}e od tri godini, [vab pribra okolu 300 milioni dolari sredstva od novi klienti preku svoite maloproda`ni biznisi, {to nosat okolu 65% od prihodite i institucionalnite uslugi, koi vklu~uvaat i mreà od finansiski sovetnici, kako i korporatini planovi za penzionirawe. Za da go zgolemi brojot na klienti-mali investitori, Betinger vovede evtini proizvodi, kako {to se osumte novi exchangetraded fondovi, t.n. ETF. Ovie fondovi gi sledat dvièwata na pogolemite indeksi, kako Standard i Purs 500, za nadomest od 8 centi na 100 vloèni dolari godi{no. Betinger se nadeva deka ETF-fondovite }e privle~at lu|e {to sakaat da investiraat na mese~na osnova. U{te eden produkt naso~en kon pribirawe sredstva, ârls [vab Bank Viza, koja raboti bez godi{na ~lenarina, so 2% ke{ bek i bez provizija za stranska valuta, se pokaà deka e

golem, no neprofitabilen hit. Kompanijata vo april prestana da ja izdava na novi klienti. Koga }e dojdat klientite na vrata, [vab ima cela paleta na na~ini kako da napravi profit od niv. Kompanijata zarabotuva 29% od neto-prihodot, ili 1,2 milijardi dolari godi{no, od kamati, vklu~uvaj}i 350 milioni

dolari od zaemite na [vab bankata i 115 milioni dolari od kamati na neinvestirana gotovina. “Nikoga{ ne sme gledale na profitabilnosta proizvodpo-proizvod kako na~in za gradewe biznis”, veli Betinger. Otkako diplomiral finansii na Univerzitetot Ohajo, Betinger po~nal da raboti vo finansiskiot sektor na 22-godi{na vozrast, koga ja formiral Hempton Asosiejts, firma za pravewe na korporativni planovi za penzionirawe. Otkako [vab go donese vo negovata kompanija vo 1995 godina, Betinger napreduva{e preku oddelite za individualni investitori, penziski planovi i bankarski operacii. Za da ja za~uva svojata kariera, no i [vab, na visoko nivo, Betinger planira da ja napravi najdoverliva firma za finansiski uslugi.

VOLTER BETINGER - “[vab }e bide poznata kako mesto kade {to investitorite }e si gi ostavaat parite na dolg rok, a na kompanijata }e & se obra}aat za napredni finansiski uslugi”

KOMPANII & PAZARI 15

12/MAJ/2010 ODBELE@AN EVROPSKIOT DEN NA PRETPRIEMA^OT

KORUPCIJATA I NEEFIKASNOTO SUDSTVO GO KO^AT RAZVOJOT NA MALITE BIZNISI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk l k k l k

a Evropa i na Makedonija im se potrebni pove}e pretpriema~i-, re~e evroambasadorot Ervan Fuere na v~era{nata manifestacija po povod Evropskiot den na pretpriema~ot, upatuvaj}i poraka do Vladata da se griì za mladite pretpriema~i i malite i sredni pretprijatija koi se dvigatel na makedonskata ekonomija. Sudej}i spored ona {to dosega se slu~uva na teren, dràvata i ne se griì ba{ mnogu za razvojot na malite biznisi. Vo Makedonija ima okolu 70.000 mali kompanii, za ~ij razvoj dràvata odvojuva okolu 65.000 evra godi{no. Tolku iznesuva sumata {to Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto ja ima na raspolagawe za poddr{ka na malite kompanii, od vkupniot godi{en buxet na Agencijata, koj e 330.000 evra i godinava e dvojno namalen vo odnos na lani. Na toa reagira{e i evroambasadorot Fuere koj {to apelira{e do nadle`nite ovaa suma da se zgolemi. Ekspertite i pretpriema~ite smetaat deka ova se nezna~itelni finansiski sredstva, na koi tie i ne smetaat. Ana Ambarkova, proekt-koordinator vo Yes inkubatorot, koj e del od PSM-fondacijata,

Voveduvaweto na pretpriemni{tvoto kako zadolìtelen predmet vo srednoto obrazovanie be{e pozdraveno od strana na evroambasadorot koj izrazi nade` deka tokmu na ovoj na~in }e se ohrabrat mladite za da zapo~nat svoj biznis koja, pak, raboti na razvoj na pretpriemni{tvoto vo Makedonija, sorabotkata so Agencijata i so drugite dràvni institucii e dobra, no pomo{ta e nezna~itelna. “Dosega fondacijata sorabotuva{e so Agencijata za pretpriemni{tvo kako organizator-doma}in na Globalnata nedela na pretpriemni{tvoto vo 2009 godina. Zadovolni sme od dosega{nata sorabotka so dràvnite institucii, no so ogled na faktot deka vo Makedonija ima samo tri biznis-inkubatori, potrebna e pogolema poddr{ka od site institucii so cel razvoj na ovie centri”, veli Ambarkova. No, se ~ini vo posledno vreme pove}e vnimanie i pari vo Vladata se posvetuvaat na reklamnite kampawi, otkolku na poddr{ka na pretpriemni{tvoto. Za izrabotka na mediumski spotovi za promocija na Makedonija, Vladata pred izvesno vreme, sklu~i dogovori vo vrednost od okolu 500.000 evra, {to e skoro dva pati pove}e od buxetot na Agencijata za

pretpriemni{tvo. Malite firmi vrabotuvaat 80% od lu|eto vo Makedonija Kako i da e, vladinite pretstavnici na Evropskiot den na pretpriema~ot deklarativno se zaloìja za poddr{ka na malite i sredni kompanii. Vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, pora~a deka malite i sredni firmi treba da gi iskoristat mo`nostite preku programite od site pet komponenti na IPA-pretpristapnata pomo{ {to & se na raspolagawe na Makedonija kako kandidat za ~lenstvo vo EU. Vo taa nasoka, poso~i Naumovski, za Vladata, partnerstvoto so malite i sredni pretrpijatija e od isklu~itelna va`nost. Na zna~eweto na malite i sredni pretprijatija ukaà i ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, naveduvaj} i deka 99% se od vkupniot broj firmi, a angaìraat okolu 80% od vrabotenite vo dràvata. Zna~ajno e i nivnoto u~estvo vo BDP i vo nadvore{nata trgovija, re~e Besimi.

Gradot Skopje, v~era{niot Evropski den na pretpriema~ot go posveti na ugostitelstvoto, so organizirawe na nekolku nastani i rabotilnici ~ija glavna cel be{e primenata na HASAP-sistemot i razlikata pome|u profesionalen i amaterski barmen. Sepak, spored Fuere, brojot na stranski investicii vo zemjava momentalno e na najnisko, a nevrabotenosta osobeno kaj mladite, na visoko nivo, potenciraj}i deka sekojdnevno se soo~uvame so izmeni vo zakonite i deka toa ja naru{uva pravnata stabilnost koja im e glaven preduslov za investirawe na stranskite kompanii. Nedoverbata vo sudskiot sistem isto taka be{e poso~ena kako edna od pre~kite koi gi odvra}aat investitorite od Makedonija. “Mora da se vloì mnogu pove}e vo unapreduvaweto na sudstvoto i borbata protiv korupcijata. Toa e najdobriot na~in da se upati silna poraka do stranskite inevstitori deka ova e dràva so golema stabilnost i slobodna od kakvi bilo pritisoci vrz biznisot”, re~e Fuere. Voveduvaweto na pretpriemni{tvoto kako zadolìtelen predmet vo srednoto obrazovanie be{e pozdraveno od strana na evroambasadorot koj izrazi nade` deka tokmu na ovoj na~in }e se ohrabrat mladite da zapo~nat svoj biznis, a so toa i da ja zasilat ekonomskata idnina na svojata zemja. Gradona~alnikot

na Skopje, Koce Trajanovski dobivkata od voveduvaweto na ovoj predmet vo nastavata ja gleda na podolg rok. Spored nego, mladite menaxeri i pretpriema~i }e bidat relevantni i za zgolemuvawe na izvozot na Makedonija. Gradot Skopje, v~era{niot Evropski den na pretpriema~ot go posveti na ugostitelstvoto, so organizirawe na nekolku nastani i rabotilnici ~ija glavna cel be{e primenata na HASAP-sistemot i razlikata pome|u profesionalen i amaterski barmen. Na v~era{niot nastan be{e najaveno i startuvaweto na portal na mali i sredni pretprijatija koj }e ima za cel da gi informira pretpriema~ite vo vrska so najnovite slu~uvawa na biznis-scenata, da gi promovira kompaniite i da gi povrzuva so kompanii od regionot. Naumovski objasni deka ovoj portal e praven po primerot na portalot na Evropskata komisija. Vo tekot na manifestacijata „Evropski den na pretpriema~ot” }e se odr`at i pove}e rabotni sesii povrzani so razvojot na pretpriemni{tvoto.

ERVAN FUERE EVROAMBASADOR VO MAKEDONIJA

“Brojot na stranski investicii vo zemjava momentalno e na najnisko nivo, a nevrabotenosta osobeno kaj mladite, na visoko nivo. Sekojdnevno se soo~uvame so izmeni vo zakonite, a toa ja naru{uva pravnata stabilnost koja im e glaven preduslov za investirawe na stranskite kompanii. Nedoverbata vo sud skiot sistem isto taka e edna od pre~kite koi gi odvra}aat investitorite od Makedonija”. Nastanot, {to se odr`uva ve}e petta godina, e vo organizacija na Evropskata biznis- asocijacija, Ministerstvoto za ekonomija i Gradot Skopje, Agencijata za poddr{ka na pretprimni{tvoto.

16 12.05.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

mnogu popovolna pozicija se bro Vo kerskite ku}i zad koi stoi nekoja druga finansiska institucija, bilo da e banka, investiciski fond ili osiguritelno dru{tvo

SÉ POMALKU RABOTA ZA BROKERSKITE KU]I

ZARABOTKATA EDVAJ STIGNUVA ZA PLATI, BONUSITE SE SAMO SON METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o ogled na momentalniot promet koj na dnevno i nedelno nivo se ostvaruva vo ramkite na Makedonska berza, logi~no e da se zapra{ame {to rabotat denes brokerite i investiciskite sovetnici?! Od nekolkute obuki za brokeri i edinstvenata za investiciski sovetnici koi Komisijata za hartii od vrednost gi organizira{e proizlegoa golem broj lica koi se zdobija so uverenija za brokeri ili investiciski sovetnici. Spored neodamne{nite podatoci koi gi dobivme od komisijata okolu 95 lica dosega se imaat zdobieno so uverenie za investiciski sovetnici dodeka so uverenie za brokeri raspolagaat nad 550 lica. Mnogu e pomal

brojot na onie koi se zdobile so dozvoli za rabota koi se potrebni dokolku ovie lica rabotat vo brokerska ku} a ili investiciski fond. Situacijata be{e sosema poinakva za vreme na berzanskiot bum vo periodot 2006 i 2007 godina, vo period koga za da se bide broker ili investiciski sovetnik be{e presti` ne samo vo o~ite na op{testvenata sredina tuku i vo pogled na zarabotkata. Vo ovoj period se otvorija i golem broj brokerski ku} i, doa|aa stranski investiciski fondovi, so {to se sozdade soliden teren za razvoj na ovie dve profesii. Denes situacijata e pove}e od razo~aruva~ka. Brojot na brokerski ku}i poradi opadnatiot promet kaj berzata e s$ pomal. Izminatite meseci bevme svedoci na likvidacija na u{te edna brokerska ku}a - stanuva zbor za Vip AD. Na oficijalniot sajt na komisi-

jata stoi deka momentalno vo na{ata dràva funkcioniraat 15 brokerski ku}i 4 dru{tva za upravuvawe so fondovi. Ovie 4 dru{tva upravuvaat so 6 otvoreni fondovi. Naj~esto brojot na vraboteni vo edna brokerska ku}a so cel denes racionalno da funkcionira iznesuva okolu 3 lica od koi edniot ima funkcija na direktor na brokerskata ku}a, a drugite dve lica se ovlasteni brokeri. Vo brokerskata ku}a moè da ima i pogolem broj vraboteni, no ovoj e optimalniot minimum za istata da funkcionira. Drugite vraboteni naj~esto se zadolèni za vr{ewe, prete`no, na administrativni dejnosti. So ogled na vakvata ekipiranost na brokerskite ku}i, doa|a deka momentalno vo ramkite na brokerskite ku}i angaìrani se, dokolku najoptimisti~ki razmisluvame, okolu 80 lica. Sepak, najgolemiot problem ne e vo toa {to e tolkav mal

brojot na anga`irani lica, tuku problemot e vo toa {to i tie so vakov promet na na{ata berza, nemaat {to da rabotat. SO VAKOV PROMET LO[A IDNINA ZA BROKERSKITE KU]I Slabiot promet vo ramkite na makedonskata berza si go napravi svoeto. Golem del od preostanatite brokerski ku}i mnogu te{ko spojuvaat mesec za mesec. Edna od posledicite za te{koto stopanisuvawe e i faktot {to se namaleni proviziite i kaj brokerskite ku}i, no i kaj fondovite, berzata, depozitarot i ostanatite institucii so cel da se zgolemi obemot na rabota a so toa i prometot. Spored Katerina Lalevska- Trajkovska direktor na Bitola broker, od po~etokot na krizata dosega proviziite gi namalile od 1,4% na 0,8% odnosno nekade okolu 40%. “Nekoi brokerski

30 250

milion milioni denari mese~en promet e potreben za normalno funkcionirawe na brokerskite br ku}i

ku}i od tie koi ostanavme duri rab rabotat i so provizii od 0,1%i toa so edinstvena cel da privle~at pove}e klienti i da privle~a ostvarat pogolem promet”. Prometot e biten za opstaPrometo nokot nna sekoja brokerska ku}a. “So cel edna brokerska ku}a da podmi podmiri plati, ~lenarini kako i ddrugi tro{oci i toa zboruvame za brokerska ku}a zboruvam so minimum minim trojca vraboteni, neophodni & se sredstva vo neophodn iznos od o okolu 250 iljadi denari. So na{ata momenprovizija koja ja imame, talna pr deka mese~no e toa mu doa|a d potrebno da pravime promet od okolu 30 milioni denari. Vo sega{ni uslovi toa e mnogu te{ko ostvarlivo osobeno koga na{ata berza na dnevno nivo ostvaruva pomal promet i od eden golem supermarket”, veli Trajkovska. Vo tekot na ovaa godina samo dva u~esnika na pazarot na kapital uspeale da ostvarat promet od nad 30 milioni denari vo tekot na site meseci. Stanuva zbor za Ilirika investments i Komercijalna banka. Nivniot promet za poslednite 4 meseci iznesuva okolu 483,6 milioni denari odnosno 292,3 milioni denari. Vo tekot na bumot odnosno vo 2007 godina za istiot period prometot kaj niv drasti~no bil pogolem i iznesuval 1,4 miljardi denari kaj Ilirika investments i duri 4,5 milarda denari kaj Komercijalna banka. Vo pogled

iljadi denari vo prosek se izdvojuvaat za tekovni tro{oci, ~lenarini i plati

40%

i pove}e iznesuva namaluvaweto na proviziite kaj nekoi brokerski ku}i

na platite, kaj brokerite nema nekoi promeni bidej} i i vo vreme na bumot bile na nekoe normalno prose~no nivo. “Platite za vreme na bumot i sega se tuka nekade, nema nekoi promeni. Bitnata razlika, toga{ i sega, e vo faktot {to toga{ pravevme ekstra bonusi, a platite stoeja nastrana. Sega takvi bonusi nema, pa edinstveno se raboti za plata”, ni pojasni Trajkovska. Vo mnogu popovolna pozicija vo pogled na raboteweto se onie brokerski ku}i zad koi stoi nekoja druga finansiska institucija bilo da e investiciski ili osiguritelen fond ili nekoja banka. Del, pak, od brokerskite ku}i koi bea formirani od vakvite finansiski institucii poradi porentabilno rabotewe prestanaa so rabota i nivnite obvrski gi prezedoa mati~nite finansiski institucii. Vakvite primeri uka`uvaat na lo{ata situacija vo koja se nao|aat brokerskite ku}i i deka e potrebno da se prezemat drakonski merki so cel promena na momentalnata letargi~na sostojba na pazarot na kapital.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik-11.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE VONREDNA REVIZIJA NA OMB-INDEKSOT

MBI10 I DENES OBOEN VO ZELENO

oglasno metodologijata za presmetuvawe na indeksot na obvrznici na Makedonska berza, OMB, Komisijata za berzanski indeks vo tekot na v~era{niot den izvr{i vonredna revizija na OMB, so koja, obvrznicite za denacionalizacija - devetta emisija (RMDEN09) bea vgradeni kako element na indeksot, imaj} i ja predvid nivnata golema likvidnost od denot na kotacijata, a so cel OMB soodvetno da go prika`uva dvi`eweto

tor den po red od ovonedelnoto trguvawe, osnovniot berzanski indeks MBI10 beleì rast. Vo tekot na v~era{niot den na trguvawe, ovoj indeks porasna za 1,84%, zadrùvaj}i se na nivo od 2.592,12 indeksni poeni. Rast zabeleà i indeksot na javno poseduvani dru{tva, MBID, od 1,39%. Sega ovoj indeks iznesuva 2.776,24 indeksni poeni. Edinstveno OMB-indeksot ostana nepromenet po rastot koj go ima{e vo ponedelnikot.

na cenite na obvrznicite kotirani na Oficijalniot pazar na Makedonska berza. Soglasno navedenoto, Komisijata opredeli deka slednite obvrznici }e bidat elementi na OMB: obvrznicite za ispla}awe na pobaruvawata na gra|anite po osnov na deponiranite devizni vlogovi (RM01), kako i obvrznicite za denacionalizacija od prva, vtora, treta, ~etvrta, petta, {esta, sedma, osma i devetta emisija.

12.05.2010 Vo pogled na ostvareniot promet, v~era{niot den be{e daleku poslab vo odnos na ponedelnikot, koga ja imavme i blok-transakcijata so akcii na Komercijalna banka. V~era be{e ostvaren promet od okolu 24,1 milioni denari. Najgolemiot del od ovoj promet vo iznos od 21,2 milioni denari e ostvaren na Oficijalniot pazar, a ostatokot od okolu 2,9 milioni denari e ostvaren na redovniot pazar. Ovoj promet e ostvaren vo ramkite

na izvr{enite 159 transakcii. Za razlika od ponedelnikot, v~era{niot den pomina bez blok-transakcii.

I POKRAJ ZGOLEMENITE PRIHODI VO PRVIOT KVARTAL

MAKPETROL SO ZAGUBA OD 3,5 MILIONI EVRA

Kompanijata vo prvite tri meseci prokni`ila zaguba od 3,5 milioni evra, a menaxmentot na kompanijata negativniot finansiski rezultat go objasnuva so vlijanieto na krizata vrz kompaniite {to pridonesuva za namalena potro{uva~ka na nafteni derivati

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ajgolemiot distributer na nafteni derivati vo dr`avata, Makpetrol, prviot kvartal go zavr{i so rast na prihodite, no i so zgolemena

zaguba. Spored finansiskiot izve{taj, vo prvite tri meseci kompanijata prokni`ila zaguba od 3,5 milioni evra, a menaxmentot na kompanijata negativniot finansiski rezultat go objasnuva so vlijanieto na krizata vrz kompaniite {to pridonesuva za namalena potro{uva~ka na nafteni derivati.

Spored nerevidiraniot bilans na uspeh za raboteweto vo prvite tri meseci od godinata, Makpetrol gi zgolemil operativnite prihodi za 27%, a vo isto vreme za 29% porasnale i rashodite. Prihodite od proda`ba vo prvite tri meseci iznesuvaat 4,5 milijardi denari, {to e za 25% pove}e, sporedeno so

istiot kvartal lani, pri {to za 25% porasnala proda`bata na doma{en pazar, a na stranskite pazari ima namaluvawe za 19%. Vo istiot period, rashodite od raboteweto dostignale 4,9 milijardi denari, pri {to zgolemuvawe za sedum pati e zabele`ano kaj tro{ocite za potro{eni materijali i siten inventar. Kompanijata vo prvite tri meseci presmetala pogolema zaguba za okolu 80 milioni denari, sporedeno so istiot period lani, koja sega iznesuva 219,5 milioni denari ili 3,5 milioni evra. "Negativniot finansiski rezultat vo ovoj period se dol`i pred s$ na efektot od svetskata ekonomska kriza koja ja zafati na{ata zemja i se po~ustvuva vo po~etokot na K

godinata. Vlijanieto na krizata se efektuira preku zastoj na stopanstvoto, namaluvawe na obemot na proizvodstvo, a toa doveduva do namaluvawe na potro{uva~kata na nafteni derivati, osobeno vo prometot na golemo. Svoe vlijanie ima i sezonskiot karakter na polo`bata na naftenite derivati, odnosno proda`bata na derivatite e pomala vo zimskiot period. Seto toa doveduva vo ovoj period da se zna~itelno pomali prihodite od proda`ba na naftenite derivati" se veli vo obrazlo`enieto od kompanijata. Minatata godina, Makpetrol ja zavr{i so zaguba od 4,8 milioni evra, za razlika od dobivkata koja ja ostvarija vo 2008 godina. Kako pri~ina za lo{ite finansiski reC

zultati od kompanijata gi naveduvaa zna~itelno namalenata delovna aktivnost na kompanijata, prekinot na dostava na priroden gas vo januari, no i nepostoeweto na soodvetna regulativa vo delot za pu{tawe vo upotreba na dizel-gorivata. Makpetrol AD Skopje e kompanija koja se zanimava so distribucija i promet na nafta i nafteni derivati. Poseduva golema infrastruktura za distribucija i proda`ba na nafteni proizvodi. Kompanijata raboti i so trgovija so metali, proizvodi za {iroka potro{uva~ka, proizvodi na avtoindustrijata i audiovizuelni uredi. Akcijata na Makpetrol kotira na Oficijalniot pazar na Makedonska berza i ima izdadeno vkupno 112.382 obi~ni akcii. O

KOMPANII & PAZARI

18 12.05.2010 SREDBA NA MAKEDONSKI I GERMANSKI KOMPANII NA SAEMOT ZA TEHNIKA VO BELGRAD

DUNA KOMPJUTERI OVLASTEN UVOZNIK NA [ATORI TENTOLOXI

topanskata komora na Makedonija, na pokana na Stopanskata komora na Srbija, utre organizira grupna poseta na makedonskite kompanii na Saemot za tehnika i tehni~ki dostignuvawa vo Belgrad. Spored soop{tenieto od Komorata na Saemot, na zaedni~ki {tand }e se pretstavat nekolku kompanii od germanskata pokraina Hesen, za {to e predvideno

una Kompjuteri stana ovlasten uvoznik i distributer na {atori za nastani od kanadskata kompanija Tentoloxi za Makedonija, Srbija i Kosovo. “[atorite za nastani Tentoloxi moè da se kupuvaat ili iznajmuvaat od Duna Kompjuteri koja so svojot obu~en tim }e obezbedi brza i navremena montaà na mesto po èlba na klientite. Ovie {atori obezbeduvaat visoko

makedonskite kompanii da ostvarat sredbi so germanskite kompanii. “Potencijalnite sredbi se dobra mo`nost za vospostavuvawe na direktni kontakti so germanskite proizvoditeli, za eventualna sorabotka i delovno partnerstvo vo oblasta na pekarstvoto, ma{inskata i avto-industrijata, mebelot, mernata i regulaciskata tehnika, tehnikata na zavaruvawe i avtomatikata”

se veli vo objavata na Stopanskata komora.

nivo na bezbednost, bidej}i se izraboteni od ognootporen materijal, otporni se na ekstremni vremenski usluvi i veter so brzina do 120 kilometri na ~as” velat od Duna Kompjuteri. Tentoloxi e kompanija koja proizveduva patentirani strukturi od platno i {atori za nastani

i e svetski lider vo ovaa industrija so brojni dobieni nagradi. [atorite se pogodni za organizirawe razni sve~enosti, nastani, promocii i koncerti.

ERLIFT SERVIS, NOV REDOVEN AVIOPREVOZNIK

DOZVOLATA ZA ERLIFT E ^EKOR DO CELOSNO LIBERALIZIRAN AVIOSOOBRA]AJ

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

akedonija go dobi prviot doma{en redoven avioprevoznik. Stanuva zbor za kompanijata Erlift servis – Skajvings, koja e vo sopstvenost na semejstvoto Xaferovski. Kompanijata vo ponedelnikot dobi re{enie od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo za odr`uvawe na redoven soobra}aj kon site destinacii koi gi opslu`uvaat. Od kompanijata velat deka na po~etokot redovno }e se obra}aat kon {est evropski gradovi: Istanbul, Dizeldorf, Viena, Rim, Cirih, Hamburg i Brisel. Naskoro planiraat da vospostavat i redovna avionska linija do Kopenhagen i Berlin. Kompanijata na po~etok mese~no }e izvr{uva 54 letovi, dodeka vo letnata sezona brojot na letovi }e porasne na 80 mese~no. Helena Roza, portparol na

kompanijata za “Kapital” veli deka so samoto toa {to se edinstven redoven avioprevoznik, dobivaat odredeni beneficii, vo odnos na poniski dava~ki kon aerodromite. “Dobivaweto na dozvola za redoven aviprevoznik od strana na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, zna~i deka dr`avata ja garantira bezbednosta i kvalitetot na na{ata aviokompanija. Po dobivaweto na ovie dozvoli, potrebno e da ispratime pisma do agenciite za vozduhoplovstvo vo gradovite kade {to }e letame, po {to }e zapo~neme so redoven soobra}aj”, veli Roza. Taa veli deka dozvolata doka`uva deka stanuva zbor za seriozna kompanija. Kompanijata momentalno poseduva eden avion “boing 737”, a vo procedura e i nabavkata na u{te eden takov avion. “Vo narednite meseci na{ata flota planirame da ja zbogatime so u{te dva avioni, isto taka “boing 737” i vo

Pokraj Erlift, vo Agencijata za civilno vozduhoplovsto vo procedura se i barawata za redovni avioprevoznici od Mat Ervejs i od Monter momentov razmisluvame dali istite }e gi iznajmime ili }e gi kupime”, veli Roza. Vo momentov, kompanijata ima 70 vraboteni, od koi desetmina se piloti i kopiloti, a vo idnina planiraat da vrabotuvaat i nov personal. EVTINI AVIOBILETI Od kompanijata velat deka i poraj toa {to }e bidat redoven avioprevoznik, cenite na biletite }e ostanat niski. Za Rim, cenata na povratniot bilet so vklu~eni aerodromski taksi }e iznesuva 150 evra, za Istanbul 160 evra, za Brisel 230 evra, a za Viena 220 evra, Cirih 350 evra i za Dizeldorf 250 evra. Direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo Zoran Krstevski veli deka odgovorile pozitivno na

baraweto na Erlift, poradi faktot {to kaj ovaa kompanija dosega nemale krupni zabele{ki vo odnos na kriteriumite zacrtani so ~ika{kite kriteriumi za vozduhoplovstvo. Spored nego, tie kontinuirano gi sledele bezbednosnite standardi na kompanijata ve}e edna godina, otkako Skajvings zapo~na da obavuva ~arter-letovi. “So odobruvaweto na baraweto za redoven avioprevoznik, kompanijata dobiva i pogolem broj na obvrski zadadeni od strana na dr`avata. Ako prethodno ne leta{e dokolku nema{e dovolno patnici, sega }e mora da leta i samo so eden patnik”, veli Krstevski. Pokraj Erlift, vo Agencijata za civilno vozduhoplovsto vo procedura se u{te nekolku

barawa za redovni avioprevoznici. Me|u niv se i Mat ervejs, kompanija koja {to proizleze od nacionalniot avioprevoznik MAT i e vo sopstvenost na srpskata turisti~ka agencija Kontiki travel, kako i aviokompanijata Monter. Spored Krstevski, krajna cel na ACV e liberalizacija na avioprevozot vo zemjava, a izdavaweto na licenci za nacionalni avioprevoznici, spored nego e minato. “Crna Gora go formira{e Montegnegro erlajns, me|utoa tie se mnogu podaleku od pristapuvaweto kon EU od nas. Nacionalen avioprevoznik e nepoznat termin vo Evropa i istiot zna~i dr`avata da poseduva del od kapitalot na kompanijata, {to zna~i trupawe na zagubi. Od druga strana, zapadnite zemji potpi{uvaat dogovori so aviokompaniite za simbolite na zemjata da bidat prilepeni na avionite”, veli Krstevski. Spored nego, so odobruvaweto na licencite za redovni aviolinii, ne samo {to }e se

ROU RIFAJND KOMODITIS I VIVID PAUER DOBIJA LICENCA ZA TRANZIT NA STRUJA

KONTIKI MAKEDONIJA ]E VOVEDE ^ARTER-LET OD BELGRAD ZA OHRID

egulatornata komisija za energetika izdade dve licenci za vr{ewe na tranzit na elektri~na energija. Licenci im se dadeni na kompaniite Rou Rifajnd Komoditis DOOEL i na Dru{tvoto za tranzit so elektri~na energija Vivid Pauer DOOEL, so rok na traewe od 10 godini od denot na izdavawe na licencata. So ovaa licenca kompaniite }e mo`at da vr{at prenos na elektri~na energija

o sorabotka so op{tinata Ohrid, agencijata Kontiki Makedonija i zdru`enieto na hotelieri na Makedonija-HOTAM, najavija ~arterlet od Belgrad za Ohrid. Cenata s$ u{te e nepoznata. Stranskite turisti koi {to }e prestojuvaat vo na{ava zemja }e imaat mo`nost da dobijat niza povolnosti kako {to se gratis pojadok dokolku platat no}evawe, besplatni

preku prenosniot sistem na Makedonija vo ramkite na kapacitetot koj go ima na prenosniot sistem povrzan so sosednite zemji od koi se ispora~uva elektri~na energija. Spored licencata, tranzitot na elektri~na energija, kompaniite }e go vr{at so sklu~uvawe na dogovori so prenosniot sistem za zakup na prekugrani~ni prenosni kapaciteti so koi }e se obvrzat da ispora~aat ili prezemat elektri~na

energija nadvor od zemjata, soglasno so pravilata za prenos na struja na pazarot.

izleti na makedonskite lokaliteti itn. Od op{tina Ohrid velat deka sekoja vakva inicijativa e za pozdravuvawe i baraat od vladata da zapo~ne da gi subvencionira sezonskite letovi kon Ohrid od Amsterdam, poradi golemiot poroj na holandski turisti, kako i od drugite pogolemi aerodromski pristani{ta, so cel turistite polesno da mo`at da stignat do Ohrid.

avioni od tipot “boing 737” planira da nabavi Erlift vo narednite meseci

liberalizira aviosoobra}ajot vo zemjava, tuku konkurencijata }e gi natera kompaniite da ponudat pokvalitetna usluga i poniski ceni. I turski TAV, kompanijata koja {to stopanisuva so aerodromite, vo fevruari povika deka na zemjava & e potreben redoven avioprevoznik, dokolku sakame da imame poevtini i pogolem broj letovi. Toga{ prviot ~ovek na TAV otvoreno pora~a deka so modernizacijata na makedonskite arodromi }e se obezbedat podobri uslovi, no zgolemuvaweto na brojot na letovite zavisi od interesot na aviokompaniite. Toa e edinstveniot na~in, makedonskite aerodromi da stanat konkurentni na onie od regionot koi imaat zna~itelno pogolem broj letovi.

KOMPANII & PAZARI

12.05.2010

IZMENI VO UPRAVNIOT I NADZORNIOT ODBOR NA TEHNOMETAL VARDAR

OSTELEKTRIKA I HSE MAK ENERXI DOBIJA LICENCA ZA TRGOVIJA SO STRUJA

a godi{noto sobranie na akcionerite na Tehnometal-Vardar A.D. Skopje odr`ano na 28 april godinava, izvr{eni se izmeni na statutot na dru{tvoto. Spored novite izmeni, namalen e brojot na ~lenovi vo ramkite na upravniot odbor koj sega }e broi 5 ~lenovi za razlika od dosega{nite 7 ~lenovi kako i vo

ru{tvoto za trgovija so elektri~na energija Ostelektrika i Dru{tvoto za trgovija i uslugi HSE MAK Enerxi dobija licenca za trgovija so elektri~na energija od Regulatornata komisija za energetika. Spored objavata vo Slu`ben vesnik, licencata, dvete kompanii, }e ja poseduvaat deset godini od denot na dobivaweto. So licencata kompaniite dobivaat pravo da kupuvaat elektri~na energija

pogled na ~lenovite na nadzorniot odbor koj sega }e broi 3 ~lenovi namesto dosega{nite 5. Kompanijata se odlu~ila na vakov poteg zatoa {to e napraveno i namaluvawe na brojot na vrabotenite na dru{tvoto. Na ovoj na~in so izmenite na ~lenovite na ovie odbori bi se ovozmo`ila pogolema efikasnost vo raboteweto na organite.

Kako ~lenovi na nadzorniot odbor se izbrani licata Jovan Joanidis kako pretsedatel, Nikola Kacarski kako nezavisen ~len i Aleksandar Radevski dodeka kako ~lenovi na upravniot odbor izbrani se licata Ko~o Mocan kako pretsedatel, \or|i Dervenxi generalen direktor, Stefan Kirej, Babu{ovski Josif i Jane Fitevski.

proizvedena vo Makedonija ili, pak, vo stranstvo i da ja prodavaat na kvalifikuvani potro{uva~i. Nositelot na licenca za trgovija so elektri~na energija e dol`en da obezbeduva dovolen prenosen i distributiven kapacitet i koli~ini na elektri~nata energija i mo}nost koi se obvrzal da gi ispora~a na kvalifikuvani potro{uva~i, proizvoditel na elektri~na energija, snabduva~ot so

elektri~na energija na tarifni potro{uva~i na malo, drugi trgovci ili izvoz.

ta od IPARD, zemjodelcite i prerabotuva~ite aplicirale so proekti vo vkupna vrednost od 17 milioni evra, od vkupno predvidenite 24 milioni evra od IPARDprogramata. Prviot oglas be{e raspi{an na 23 dekemvri minatata godina, a zavr{i na 17 mart. Najgolemite zabele{ki na zemjodelcite po zavr{uvaweto na prviot oglas bea kompliciranite proceduri i obemnata dokumentacija. Spored poslednata najava od Ministerstvoto za transport i vrski, vtoriot oglas treba{e da bide objaven vo maj.

Od Agencijata

PLATE@NATA AGENCIJA SE U[TE GI ANALIZIRA APLIKACIITE

Prvite dogovori za sredstvata od IPARD najdocna do krajot na juni ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

$ u{te e neizvesno koga }e se potpi{at prvite dogovori za koristewe na sredstvata od IPARD- programata, a ne se znae nitu koga }e bide raspi{an vtoriot oglas. Od Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj velat deka vo momentot se analiziraat dostavenite aplikacii i se utvrduva nivnata soodvetnost. Ovaa procedura bi trebalo da trae do sredinata na juni, po {to }e sleduva potpi{uvawe na dogovorite. Na prviot oglas za koristewe na IPARDsredstvata koj zavr{i na 17 mart se prijavija vkupno 130 aplikanti, a

spored prvi~nata najava od Ministerstvoto za transport i vrski, vtoriot oglas treba{e da bide raspi{an vo maj. "Vo momentot se analiziraat aplikaciite za da se vidi nivnata soodvetnost, odnosno dali gi imaat site potrebni dokumenti. Ovaa procedura trae tri meseci od zavr{uvaweto na prviot oglas za IPARD, odnosno do sredinata na juni. Aplikantite za koi }e se utvrdi deka imaat validni proekti i prekti soodvetni na programata za koja aplicirale, }e gi potpi{at dogovorite otkako }e zavr{i evaluacijata, odnosno vo vtorata polovina na juni" veli Jasna Jovanovska, portparol na plate`nata agencija. Spored nea, s$ u{te ne e utvrden datumot koga }e bide raspi{an vtoriot oglas, bidej}i s$ zavisi

od potpi{uvaweto na dogovorite. "S$ dodeka ne se potpi{at dogovorite so aplikantite od prviot oglas, nema mo`nost da bide raspi{an vtor. To~niot datum koga }e bide toa s$ u{te ne mo`e da se utvrdi" veli Jovanovska. Od Agencijata ne bea vo mo`nost da ni dadat informacija kolku od vkupno dostavenite aplikacii dosega imaat soodvetni dokumenti i kolku od niv se vrateni za dopolnuvawe. INFORMACII ZA TOA KADE NAJMNOGU GRE[AT FARMERITE VO APLIKACIITE Od Agencijata velat deka vo narednite meseci zaedno so Ministerstvoto za transport i vrski }e gi sumiraat problemite koi se javija vo prviot oglas i vo sorabotka so drugite institucii }e rabotat na otstranuvawe

na pre~kite i problemite za istite da ne se javat vo vtoriot oglas. Vo me|uvreme, kako {to najavuvaat od plate`nata agencija, povtorno }e bidat organizirani Infodenovi i rabotilnici za zemjodelcite. "Povtorno }e izlezeme na teren. ]e bidat organizirani Info-denovi i rabotilnici so zemjodelcite za da im se uka`e kade najmnogu pravat gre{ki vo aplikaciite i kako polesno da gi dobijat potrebnite dokumenti”, objasnuva Jovanovska. Na prviot oglas za koristewe na sredstva-

za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj velat deka vo momentot se analiziraat dostavenite aplikacii i se utvrduva nivnata soodvetnost. Ovaa procedura bi trebalo da trae do sredinata na juni, po {to }e sleduva potpi{uvawe na dogovorite

RASTE KONSULTANTSKIOT PAZAR VO ZEMJAVA

Makedonija dobi 30 novi sertificirani menaxment-konsultanti a 30 makedonski profesionalni konsultanti v~era vo Skopje im bea dodeleni sertifikati za sertificirani menaxment-konsultanti (SMK) od strana na Me|unarodniot sovet na instituti za menaxment-konsultantstvo (ICMCI). Ova e prvpat grupa na SMK da bide sertificirana vo Makedonija, a voedno i najgolema grupa vo celiot svet sertificirana preku trening i sertifikaciska intervencija. Sertifikaciskiot proces be{e iniciran od Programata za delovno sovetuvawe - BAS-programa (Bisiness Advisory Service Programme) na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR). Celta na BAS-programata e da im pomogne na privatnite pretprijatija da gi re{at svoite delovni problemi so koristewe na lokalni konsultan-

ti. Zaradi toa, kontinuiranoto podobruvawe na kvalitetot na konsultantski uslugi i usvojuvaweto na me|unarodnite konsultantski standardi e edna od strate{kite celi na Programata. Sertifikaciskiot proces be{e koorganiziran od Proektot za konkurentnost na USAID i Asocijacijata na menaxment-konsultanti - MSA 2000. “SMK-sertifikacijata na doma{nata menaxmentkonsultantska profesija & obezbeduva potvrda za najvisoki standardi za kvalitet vo konsultanstvoto, so {to se zgolemuva kapacitetot i sposobnosta na ekonomijata. Ova vodi kon poefektivna i poefikasna upotreba na klu~nite resursi i dejstvuva kako klu~ za podobruvawe na konkurentnosta na makedonskata ekonomija”, re~e nacionalniot direktor na BAS-programata na EBOR, Jovan Gavrilovski. “So ovaa sertifikacija,

USAID gradi kvantitet i kvalitet na lokalnata konsultanska baza vo Makedonija, voveduvaj}i me|unarodno-prepoznatlivi standardi vo konsultantskata profesija. Ova e osobeno va`no pri procesot na razvoj na proekti so cel aplicirawe do predpristapnite fondovi od EU, a voedno i za maksimalno iskoristuvawe na ovie zna~ajni EU-resursi. Kone~no, ovie napori }e rezultiraat so novi investicii, rabotni mesta i zgolemuvawe na proda`bata na makedonskite pretprijatija”, izjavi direktorot na Sektorot za ekonomski rast na USAID, Xozef Lesard. “Makedonskite konsultanti organizirani preku MCA 2000 se pridru`en ~len na ICMCI od 2003 godina. Konsultantite vo Makedonija znaat deka pazarot na menaxmentkonsultanti mo`e da se razviva i pro{iruva so kontinuirano unapreduvawe na nivnite indi-

vidualni ve{tini. Eden od belezite na sovr{enost e SMK benchmark, poznat kako "zlaten standard" me|u mnogu profesionalni menaxment-konsultantski sertifikati. MSA 2000 e gorda {to ima 39 sertificirani (i resertificirani) menaxment-konsultanti, {to e indikator za rast na ovaa profesija vo Makedonija”, re~e pretsedatelot na MSA 2000, @ivko Dimov. SMK-sertifikacijata pretstavuva znak na najvisok kvalitet na konsultantski standardi i po~ituvawe na eti~kite kanoni na profesijata. Pomalku od 2% od menaxment-konsultantite vo svetot go imaat postignato ova nivo na performansi i ja poseduvaat titulata SMK. So ovaa aktivnost za sertifikacija, Makedonija sega ima vkupno 39 SMK-konsultanti, {to e solidno zgolemuvawe na kapacitetot na konsultanti, stavaj}i ja Makedonija

So ovaa aktivnost za sertifikacija, Makedonija sega ima vkupno 39 SMKkonsultanti, {to e solidno zgolemuvawe na kapacitetot na konsultanti, stavaj}i ja Makedonija na mapata vo regionot vedna{ po Romanija (50 SMK) i Bugarija (45 SMK). na mapata vo regionot vedna{ po Romanija (50 SMK) i Bugarija (45 SMK). Listata na drugite zemji vo regionot e sledna: Hrvatska (30 SMK), Slovenija (10 SMK), Srbija (nema SMK), Albanija (nema SMK), Crna Gora (nema SMK). SMK -sertifikacijata be{e sprove-

dena vo sorabotka so Me|unarodniot sovet na institutite za menaxmentkonsultanti (ICMCI) koj e globalno zdru`enie na nacionalni instituti za menaxment-konsultanti od celiot svet. So ovaa sertifikacija, MSA 2000 od pridru`en ~len }e stane polnopraven ~len na ICMCI.

20 12.05.2010

BANKI I FINANSII

DONACIJA NA STOPANSKA BANKA OD SKOPJE ZA MANASTIROT SV. \OR\IJA retstavnici na Stopanska banka od Skopje po povod pravoslavniot praznik #Sv. \or|i# prisustvuvaa na sve~enata liturgija koja se odr`uva{e vo `enskiot del od manastirot #Sv. \or|ija# koj e vo sklop na manastirot #Sv. Jovan Krstitel – Bigorski#. Kako finansiska poddr{ka za manastirot, bankata donira{e finansiski sredstva i so toa u{te edna{ ja potvrdi svojata opredelba

GODI[EN INVESTICISKI PLAN, NOV PRODUKT NA ILIRIKA nvesticiskiot fond Ilirika ponudi nov proizvod na pazarot. Se raboti na noviot produkt Godi{en investiciski plan-GIP Ilirika koj im ovozmo`uva na investitorite da ja obezbedat svojata i finansiskata sigurnost na najbliskite preku ednokratna godi{na investicija, definirana vo Plan na kontinuirani investirawa. Dogovorot za investirawe vo noviot produkt se sklu~uva na

da bide kompanija so visoka korporativna, op{testvena odgovornost so {to i ponatamu prodol`uva da poddr`uva proekti, institucii i aktivnosti od javen i op{testven interes. Inaku, ovoj manastir e od neprocenliva vrednost za makedonskiot narod i kultura, bogat so istorija i visoka duhovna vrednost, i tokmu zatoa bankata obezbedila sredstva za negova finansiska poddr{ka.

minimalen vremenski period od 10 godini, minimalnata godi{na uplata iznesuva 350 evra, vleznata provizija pretstavuva del od prvata godi{na uplata. Dogovorot za investirawe vo GIP ne e obvrzuva~ki i mo`e da se prekine vo sekoe vreme. Ovoj nov proizvod, kako {to velat od Ilirika ovozmo`uva preku efektot na vprose~uvawe primeneto na dolg rok, da se obezbedi ostvaruvawe na atraktivni prinosi.

67%

od akciite vo Po{tenska banka se vo sopstvenost na Eurostandard banka

33% sopstveni~ki udel vo Po{tenska ima vladata

zlatna akcija poseduva vladata, koja ima odlu~uva~ki karakter

PO[TENSKA BANKA, CEL NA ALBANSKI INVESTITORI

KREDINS BANKA OD TIRANA ]E JA KUPUVAPO[TENSKA !? ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

lbanskata banka Kredins pokaàla interes za vlez na makedonskiot finansiski pazar preku kupuvawe na Po{tenska banka, doznava ekskluzivno "Kapital". Ovaa najava za vlez na albanska banka vo makedonskiot bankarski sektor doa|a neposredno otkako neodamna interes za Po{tenska pokaàa i tetov~anite od kompanijata Ekolog, no nema informacii koi potvrduvaat nekakva nivna povrzanost so albanskata banka. Spored informaciite od sopstvenicite na Po{tenska, na povidok se seriozni pregovori za kone~na proda`ba na bankata. “Zapo~navme pregovori so edna renomirana albanska banka, Kredins banka, koja pokaà interes za da ja kupi Po{tenska banka. Spored na{ite informacii, se raboti

Prodol`uva operacijata za proda`ba na Po{tenska banka. Povtorno e cel na albanski investitori. "Kapital" ekskluzivno doznava deka interes za kupuvawe na Po{tenska poka`ala Kredins banka od Tirana i na povidok se seriozni pregovori za kone~na proda`ba za dobra banka zad koja vo sopstveni~kata struktura stoi i belgiskata vlada i nie imame golem interes da ja dogovorime proda`bata. Se o~ekuva za period od dve nedeli da se potpi{e memorandum kako start na procesot na analiza na performansite na bankata i se nadevam deka ovojpat pregovorite }e zavr{at so konkreten dogovor. Sepak, s$ }e zavisi od vladata, nivniot del od 33% od kapitalot i zlatnata akcija {to ja poseduvaat kako odlu~uva~ki mehanizam”, veli za "Kapital", Trifun Kostovski, sopstvenik na Po{tenska banka. Spored nego, za idejata za kupuvawe na Po{tenska, Albancite od Kredins paralelno razgovarale i vo Narodnata banka (NBM), koja treba da dade dozvola za proda`bata. Kostovski e

optimist deka sudbinata na Po{tenska }e do`ivee sre} en kraj. Spored informaciite od veb-sajtot na Kredins banka, se raboti za sredna banka so kapital od 36,5 milioni evra do krajot na 2008 godina i toa e prvata privatna albanska banka. Zasega, operira vo 10 gradovi vo Albanija. Od vladata nema informacii dali i tie pregovaraat so albanskata banka Kredins. Vicepremierot Pe{evski vo mart izjavi deka Po{tenska se sprema za proda`ba i najavi deka proda`bata na bankata }e ja oglasi zaedno so Makedonski po{ti za eden mesec. PROPADNA OBIDOT NA EKOLOG DA JA KUPI PO[TENSKA ?! Kako {to pred nepolni dva meseci pi{uva{e "Kapital", zainteresirana za

Po{tenska be{e tetovskata kompanija Ekolog, ~ii sopstvenici se semejstvoto Destani. Nivniot konsultant za "Kapital" obelodeni deka pregovorite za kupuvawe bea vo ponapredna faza, a se najavuva{e deka }e stanat sopstvenici na Po{tenska banka preku druga germanska banka. Sega nema informacii dali postoi povrzanost na ovaa kompanija so potencijalniot investitor od Albanija, Kredins bankata. Za Ekolog vo zemjava najmnogu se krena pra{ina neodamna, koga niz mediumite se pro{irija informaciite za kidnapirawa i ubistva na rabotnicite {to preku niv zaminaa od Makedonija vo konfliktnite zemji i po vesta deka NATO pokrenala istraga protiv kompanijata poradi navoden {verc so droga. Podocna,

pretstavnici r na kompanijata od pretstavni{tvoto pretsttavni{tvoto vo Dizeldorff demantiraa kakva bilo povrzanost p na nivnata komp kompanija so ilegalni raboti. Kostovski objasnuva obj deka Ekolog ne stoi sto zad ovaa mo`na zdelka so albanskata banka i deka de tie u{te vedna{ otkako otkak utvrdile za kakva kompanija kompan se raboti, se otkaàle od o pregovorite so Ek Ekolog. PRODA@BATA NA PO[TENSKA SE ODOLGOVLEKUVA SO GODINI Ve}e nekolku godini otkako NBM izdade naredba za proda`ba na Po{tenska banka, s$ se sveduva na pregovori koi ne rezultiraat so dogovor za proda`ba. Prvo, vo 2005 godina, interes za vlez vo makedonskiot bankarski sektor preku Po{tenska pokaà holandskata banka ING. Pregovorite dojdoa do samiot fini{, no na krajot, pred sklu~uvawe na dogovorot, skandalozno i bez nikakva najava Holan|anite se otkaàa od Po{tenska. Zdelkata propadna so obrazloènie od Amsterdam deka Makedonija ne bila strate{ka zemja za bankarskiot brend. Sedummese~nite pregovori padnaa vo voda, holandskite investitori se povlekoa. Po 2 godini, vo 2007 godina interes za kupuvawe na Po{tenska banka pokaà Centralnata kooperativna banka od Sofija (CKB), koja e

TRIFUN KOSTOVSKI SOPSTVENIK NA PO[TENSKA BANKA

“Zapo~navme pregovori so edna renomirana albansr ka banka,, Kredr d ins banka,, koja j poka`a interes za da ja kupi Po{tenska banka. Spored na{ite informacii, se raboti za dobra banka zad koja vo sopstveni~kata struktura stoi i belgiskata vlada i nie imame golem interes da ja dogovorime proda`bata” vo sopstvenost na dvajca biznismeni za koi se smeta deka bile bliski so toga{niot gradona~alnik na Sofija i sega{en premier na Bugarija, Bojko Borisov. Po nekolkumese~ni pregovori i sredbi me|u makedonskata i bugarskata strana, NBM vo dekemvri 2007 godina dade soglasnost za proda`ba na Po{tenska na bugarskata CKB. No, i ovojpat pregovorite ne fini{iraa so konkreten dogovor, iako pretstavnicite na CKB duri i uplatija depozit od 9 milioni evra za sklu~uvawe na dogovorot za kupoproda`ba. Vladata so svojata zlatna akcija, koja ima odlu~uva~ka pozicija, vo posleden moment se premisli i ja stopira proda`bata.

BANKI I FINANSII HIPO ALPE BANKA ]E SE FOKUSIRA SAMO NA PET PAZARI

ERSTE BANKA VO SRBIJA SO KREDITI I ZA ZADOL@ENITE GRA\ANI

oviot {ef na avstriskata banka Hipo Alpe Adria, Gotvald Kranebiter, najavi deka ovaa banka po reorganizacijata }e se koncentrira na pet pazari - Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Bosna i Hercegovina. Toj istakna deka e potrebno pove}e vreme za reorganizacija na bankata, koja kon krajot na minatata godina e nacionalizirana bidej}

odeka kaj nas gra|anite maka ma~at da dojdat do kredit, Erste banka vo Srbija zapo~na so promocija na nova kreditna linija. Imeno na gra|anite na koi im treba ke{, no koi ve}e se zadolèni do 50 % od nivniot li~en dohod, Erste im nudi mo`nost da dojdat do kredit, kaj kogo kako obezbeduvawe moè da ja iskoristat svojata polisa za ìvotno osiguruvawe. Ovoj uslov moè da se kaè deka

i & se zakanuva{e bankrot. Pretsedatelot na upravniot odbor na Hipo, Johanes Dic, oceni deka bankata za tri godini }e bide dovedena do pozitivno rabotewe i podgotvena za proda`ba, no Kranebiter smeta deka e potrebno pove}e vreme. Spored negovite planovi, bankata za tri godini treba da bide profitabilna, a duri po pet godini podgotvena za proda`ba. Planot

za sanacija Kranebiter mu go predal za odobruvawe na Brisel, a za dve nedeli treba da po~nat pregovori za detalite, pa, se o~ekuva deka kon krajot na letovo ili esenva }e bide jasno dali EU }e go odobri negoviot predlog. Spored noviot plan za rabota, bankata }e se povle~e od Ukraina, Makedonija, Ungarija, Bugarija i Germanija, kade {to zabele`ala golemi zagubi.

12.05.2010 e primamliv duri i za onie lica koi ne docnat so pla}awe na svoite obvrski, pa duri i za onie koi nemaat zemeno nikakov kredit. Edinstveniot uslov kako garancija na ovoj kredit e kreditobaratelot da bide sopstvenik na polisa za me{ovito `ivotno osiguruvawe stara najmalku tri godini, koja mora da bide od Wiener Staditsche osiguruvawe, so redovno plateni premii i sekako istata da ima otkupna vrednost.

PREKU BLOK-TRANSAKCIJA PRODADENI 2,4% OD AKCIITE NA KOMERCIJALNA

NOV STRANSKI INVESTITOR VLEGUVA VO SOPSTVENI^KATA STRUKTURA?! IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

tkako “Kapital” objavi deka francuskata bankarska grupacija Sosiete `eneral e zainteresirana za pro{iruvawe na biznisot vo Makedonija, i deka edna od potencijalnite celi na prezemawe e Komercijalna banka, na Makedonska berza se slu~ija ~etiri blok-transakcii so nejzinite akcii, vo vkupna vrednost od okolu 2,44 milioni evra. Od brokerskite krugovi neoficijalno doznavame deka se raboti za nov investitor {to vleguva vo sopstveni~kata struktura na Komercijalna, so 2,4% od vkupniot broj na emituvani akcii, kolku {to bea kupeni so zav~era{nite blok-transakcii. Koj gi prodade ovie 48.216 akcii s$

u{te ne se znae. Komercijalna banka ima emituvano vkupno 2.014.067 akcii, a nivnata minimalna cena poslednava godina e 2.110 denari, a maksimalnata 3.900 denari. Cenite po koi {to se prodadoa akciite vo blok-transakciite zav~era bea od 3.050 do 3.190 denari. V~era nema{e novi blok-transakcii so akciite na Komercijalna banka, a vo klasi~noto trguvawe se istrguvaa 1.304 akcii so prose~na cena od 3027 denari ili 1,54% povsoka vo odnos na pondelnikot. Spored podatocite od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, vo momentov najgolem poedine~en akcioner vo Komercijalna banka e Evropskata banka za obnova i razvoj so 5,95% od akciite. Site ostanati akcii se rasporedeni pome|u sopstvenici {to poedine~no

imaat pomalku od 5%. Iako ne moème da tvrdime deka navodite na “Kapital” se direktno povrzani so ona {to se slu~uva na Berzata so akciite na Komercijalna, me|utoa moè da go postavime pra{aweto dali se slu~uva pregrupirawe na kapitalot vo presret na eventualnoto prezemawe za koe se {pekulira denovive. Spored na{ite neoficijalni informacii, idejata za kupuvawe na u{te edna banka vo Makedonija se razgovara na najvisoko nivo pome|u direktorite na nadzorniot odbor na Sosiete èneral vo Pariz. Od Komercijalna banka, sepak, ne ja potvrduvaat ovaa informacija. Generalniot direktor na Komercijalna, Hari Kostov, za “Kapital” izjavi deka vo momentov ne se pregovara so Sosiete èneral okolu mo`nata

17.03.2010 21

proda`ba na bankata. Eksperti vo bankarskiot sektor potsetuvaat deka na mo`na proda`ba na Komercijalna banka upatuva i potegot na dvajcata generalni direktori, Kostov i Iloski koi vo nekolku transakcii vo rok od polovina godina kupija okolu 2.500 akcii od bankata. Imeto na Sosiete `eneral kako zainteresiran investitor za Komercijalna banka se spomnuva{e vo mediumite u{te vo 2006 godina, pred da ja kupi Ohridska banka. A Komercijalna kako najgolema banka vo zemjava ~esto e meta na potencijlani stranski investitori. Osven Sosiete `eneral, kako zainteresirani kompanii za nea vo javnosta se spomnuvaa Francuzite od Kredit Agrikol, gr~kata Alfa banka, ungarskata OTP i avstriskata Rajfajzen banka. K

V~era nema{e novi blok-transakcii so akciite na Komercijalna banka, a vo klasi~noto trguvawe se istrguvaa 1.304 akcii so prose~na cena od 3.027 denari ili 1,54% povisoka vo odnos na ponedelnikot. C

22 12.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SLOVENIJA DOBI POKANA ZA ^LENSTVO VO OECD

BIH OD PRIVATIZACIJATA KE[IRA[E SAMO 260 MILIONI EVRA

lovenija dobi pokana za ~lenstvo vo Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), vo koja ~lenuvaat 31 zemja. Pokani dobija i Izrael i Estonija, re~e generalniot sekretar na OECD, Anhel Gurija, istaknuvaj} i deka site tri zemji, ispolnuvaj}i gi baranite uslovi, stanaa ramnopravni ~lenki na ovaa

pored podatocite na Agencijata za privatizacija na Bosna i Hercegovina (BiH), minatata decenija potpolno se privatizirani 1.072 firmi, delumno 90 kompanii i 2.502 delovni prostori ili zemji{ni parceli. Za seto toa vo buxetot vo gotovina se pribrani 260 milioni evra. Istovremeno, vo celata privatizacija, zaklu~no so posledniot den od 2009 godina, od proda`bata

organizacija, koja igra s$ pozna~ajna uloga vo svetskata ekonomija. Slovene~kiot minister za finansii, Franc Kri`ani}, go oceni vlezot na Slovenija vo OECD kako mnogu zna~aen den za negovata zemja. Do odlukata za pro{iruvawe, ~lenki na OECD bea: Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Francija, Germanija, Grcija ...

na dràvni udeli vo pretprijatijata inkasirani se 4,24 milijardi evra. BiH se opredeli za privatizacija na dràvniot imot vreden vkupno 6,75 milijardi evra, {to zna~i deka dosega ne e privatiziran ni polovina od kapitalot. Fakti~ki, procesot na pro-da`ba na dràvniot kapital e vo zastoj od 2005 godina, koga e privatiziran imot vreden 30,75 milioni evra. Lani e prodaden

dr`aven kapital so nominalna vrednost od {est milioni za 3,82 milioni evra.

KRIZATA GO ZEMA DANOKOT

NA UDAR GR^KIOT TURIZAM

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

travuvaweto kaj Grcite deka neredite vo nivnata dràva bi moèle negativno da se odrazat na pretstojnata turisti~ka sezona, stanuvaat s$ pogolemi. Gr~koto Ministerstvo za turizam predloì namaluvawe na cenata za prevoz so feribot kon gr~kite ostrovi, so cel da se privle~at {to pogolem broj turisti. Na aerodromite vo Grcija, osven vo Atina, nema da se pla}a aerodromska taksa. Turisti~kiot sektor vo Grcija ostvaruva re~isi 20% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), a vo ovaa

bran{a vo Grcija se vraboteni okolu milion lica. Turizmot vo Grcija u{te lani se namalil za 7%, a i godinava prognozite ne se optimisti~ki, sudej}i spored namaleniot interes na germanski i britanski turisti koi pretstavuvaat tretina od vkupniot broj posetiteli na Grcija. Ekonomskiot haos vo Grcija, nesomneno, }e zadade nov udar na gr~kata ekonomija vo koja turizmot ima zna~ajna uloga. Germanskite turoperatori bele`at masoven pad na interesot na svoite gra|ani za Grcija. Analiti~arite tvrdat deka i da dojde do normalizirawe na situacijata vo dr`avata, te{ko deka Germancite bi se predomislile i bi go iskoristile popularniot “last last

Interesot na germanskite turoperato-ri za Grcija kako letna turisti~ka ponuda e drasti~no padnat. Do normaliziraweto na situacijata vo dràvata te{ko deka Germancite bi se predomislile i bi go iskoristile popularniot “last last minute”-aran`man minute”-aran`man. [ANSA ZA HRVATSKA? Hrvatska o~ekuva da profitira od gr~kata kriza, odnosno od turistite, koi poradi haosot vo Grcija }e gi otkaàt svoite aran`mani. Spored hrvatskite glasila, tuka e {ansata za Hrvatska, koja moè da gi privle~e evropskite turisti na Jadranskiot breg,

BUGARIJA ]E JA GRADI NAJEVTINATA AVTOMAGISTRALA VO EVROPA enata od 2,2 milioni evra za kilometar, predlo`ena od bugarskiot konzorcium Magitrali trejs za pat od 32 km, e najniskata suma postignata vo Evropa, izjavi bugarskiot minister za regionalen razvoj, Rosen Plevneliev. Patot e del od magistralata Trakija so koja se povrzuva Burgas so Sofija i granicata so Srbija. Spored nego, najgolemo zna~ewe imalo odne-

suvaweto na dr`avata koja doka`ala deka konkursot za site u~esnici }e bide celosno otvoren i korekten. "Otkako razbraa deka }e u~estvuvaat na vistinski konkurs i deka nikoj ne-ma da bide favoriziran, grade`nite firmi napravija s$ {to e mo`no za da dobijat, pri {to e dadena taa cena", izjavi toj. “Na{a cel e godi{no da gradime me|u 50 i 65 km magistralni pati{ta. Taa cel e mnogu

koi stravuvaat za svojata bezbednost vo Grcija, a, od druga strana, se protivat na pomo{ta koja Evropskata unija & ja dava na Atina za da se spravi so dol`ni~kata kriza. Kristijan Gr`eti}, izvr{en direktor na hrvatskata turisti~ka agencija Adriatika net, veli deka e prerano da se donesuvaat kakvi bilo procenki,

bidej}i prvite rezervacii agencijata gi o~ekuva vo po~etokot na juni, a zasega ne zabeleùvaat otkaùvawe na aran`mani za gr~kite destinacii. “Hrvatska, sekako, ima aduti za da bide vo potesniot izbor na stranskite turisti dokolku potraat nemirite vo Grcija. No, koj }e profitira na krajot zavisi od mnogu pri~ini, a najmnogu od cenite, bidej}i zasega te{ko moème da im konkurirame na Grcija i Turcija”, izjavi direktorkata na sektorot za turizam pri hrvatskata Stopanska komora, Ondina [egavi}. Od 56,3 milioni no}evawa, najmnogu no}evawa vo 2009 godina ostvarile turisti od Germanija (22,7%), Slovenija (11,2%), Italija (10,2%) i Avstrija (8,9%).

ZA SRBITE, GRCIJA E NAJBARANA DESTINACIJA Interesot na turistite od Srbija za letuvawe vo Grcija ne e namalen, naveduvaat turisti~kite agencii od Srbija. Spored anketata koja ja sprovela Nacionalnata asocijacija na turisti~ki agencii, Grcija i ovaa godina e najbarana turisti~ka destinacija. Milica @arkovi} od srpskata turisti~ka agencija Kontiki izjavi deka vo nivnata agencija nemalo otka`uvawe na aran`manite za Grcija poradi nemirite vo zemjata, i deka voop{to ne e namalen interesot kaj Srbite za letuvawe vo Grcija. “Ovaa godina, interesot za letuvawe vo Grcija e pogolem od minatata godina”, istakna @arkovi}.

BUXETSKIOT DEFICIT NA ROMANIJA DA SE SVEDE NA 6,8% OD BDP ambiciozna i malobrojni se evropskite dr`avi koi uspeale da go napravat toa”, izjavi ministerot.

ladata na Romanija i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) se dogovorija buxetskiot deficit godinava da iznesuva 6,8%, izjavi ministerot za finansii Sebastijan Vladesku. Romanija minatata godina sklu~i stend-baj dogovor so MMF za namaluvawe na buxetskiot de-ficit od 7,2% na 5,9%

od bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo 2010 godina. No, vo godine{nite pregovori precizirano e deficitot da iznesuva 6,8%. Romanija }e ja dobie slednata tran{a od kreditot od MMF vo visina od 850 milioni evra vo juni, no, samo ako dotoga{ gi ispolni prezemenite obvrski.

Vo sprotivno, isplatata }e bide odlo`ena. Romanija vo april godinava sklu~i dvegodi{en dogovor so MMF za kredit od 12,95 milijardi evra, a vkupnata suma koja }e ja dobie od MMF, od Evropskata unija, od Svetskata banka i od Evropskata banka za obnova i razvoj iznesuva 19,95 milijardi evra.

BALKAN BIZNIS POLITIKA PAPANDREU RAZMISLUVA ZA PROMENI VO VLADINIOT SOSTAV tinskiot vesnik Etnos objavi informacija deka gr~kiot premier Jorgos Papandreu razmisluva za promeni vo svojot kabinet. Promenite koi mo`at da se o~ekuvaat vo juni verojatno }e bidat drasti~ni, bidej}i Papandreu e podlo`en na pritisok od strana na ministrite i pratenicite od negovata Socijalisti~ka partija PASOK okolu realizacijata na vladiniot plan za strogo {tedewe. Ministrite i pratenicite ne ja odo-

bruvale ekonomskata ekipa vo kabinetot i posebno ministerot za finansii Jorgos Papakonstantinu i ministerot za ekonomija Luka Kaceli, pi{uva vesnikot. Se smeta deka kako rezultat na vladiniot remont, so sigurnost na klu~nite pozicii }e bidat postaveni mladi i iskusni kadri na socijalistite.

PRODOL@UVAAT POTRESITE VO NOVA DEMOKRATIJA

o otstranuvaweto na Dora Bakojani od Nova demokratija prodol`uvaat potresite bidej}i golem broj nejzini privrzanici najavija deka }e ja napu{tat partijata. Bakojani, edna od vode~kite figuri vo gr~kata konzervativna partija, porane{en minister za nadvore{ni raboti i gradona~alnik na Atina be{e isklu~ena od Nova

demokratija otkako go poddr`a vladiniot paket restriktivni merki na premierot -socijalist, Jorgos Papandreu. Taa e }erka na dolgogodi{niot lider na Nova dekomratija, Konstantinos Micotakis. Po isklu~uvaweto Bakojani navede deka i po isklu~uvaweto }e prodol`i da gi izvr{uva funkciite nadvor od parlamentarnata grupa na Nova demokratija.

KRIZA VO SRPSKITE KOMPANII

potro{uva~kata, pod uslov j do industrijalj da ne dojde izacija, ako ekonomijata ne zastane na noze i ako ne po~ne realizacijata na infrastrukturnite proekti. Kako mnogu interesna situacija Gruji} go navede zadolùvaweto kaj Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i namenata na tie pari za odrùvawe na kursot na dinarot. Narodnata banka na Srbija, spored nego, dosega vodela ostra i kvalitetna monetarna politika, no nesoodvetna so realnata sostojba vo srpskata ekonomija. “Na{ite pretpriema~i imaat mnogu idei da proizveduvaat proizvodi koi }e moàt da konkuriraat na svetskite pazari. Treba da im se dade {ansa na ovie lu|e so 15% od sopstveniot kapital da dobijat krediti na 10 godini so niski kamatni stapki, so {to bi vloùvale vo proizvodstvo”, predloì Gruji}. NE SME GRUPA ZLI OLIGARSI Klubot Privrednik ne e vlada vo senka, zdruènie na poedinci koi se zdruèni za da bi se {titele zaemno i za da sozdavaat profit, izjavi noviot pretsedatel na klubot, koj gi sobira najgolemite imiwa na srpskiot biznis, Branislav Gruji}. “Na{eto edinstveno bogatstvo se mo}ta, znaeweto i ogromnoto iskustvo. Ne sakame da gi koristime za da ja pokorime dràvata, tuku sakame so

Kompaniite

mnogu investiraa vo izminatiov period, a sega baraat spas vo reprogramirawe na dolgovite, bidej}i vo zemjata sekoj na sekogo e dol`en. Toj trend bi trebalo da prekine

nea da sorabotuvame, so cel da ja napravime Srbija zemja vo koja pristojno }e se ìvee”, re~e Gruji}. Edna od glavnite celi na klubot Privrednik e da raboti potransparentno i da ne se sozdava slika za nego kako nekoja organizirana grupa na zli oligarsi koi imaat vlijanie vo site sferi na srpskoto op{testvo. Biznismenite ne se me{aat vo dràvnata politika, no baraat da bidat povikani i pra{ani okolu pra{awata koi se odnesuvaat na ekonomijata i stopanstvoto. No, sopstvenicite na krupniot kapital nemaat namera da se otkaàt od legalnoto vlijanie na vladata i parlamentot preku zakoni da sozdadat i obezbedat povolna biznisklima za rabotewe. Doma{nite biznismeni ne baraat privilegii vo raboteweto, tuku ednakvi uslovi so stranskite investitori.

Vo intervju za vesnikot “Ta nea” liderot na Nova demokratija, Andonis Samaras izjavi deka Bakojani sama izbrala da ostane nadvor od partijata. Toj navede deka ne e zainteresiran dali taa }e formira nova partija. Nova demokratija v~era go isklu~i i ~lenot na Centralniot komitet, Fakas, blizok prijatel na Bakojani.

BRANISLAV GRUJI]

NA SRBIJA I SE ZAKANUVA GR^KO SCENARIO, AKO PRODOL@I ZADOL@UVAWETO o Srbija probk lem so opstanokot nemaat samo malite i srednite pretprijatija, tuku i golemite firmi. Sopstvenikot na kompanijata za grade`ni{tvo PSP Farman, Branislav Gruji}, koj e i noviot pretsedatel na biznis-klubot Privrednik, izjavi deka kompaniite mnogu investirale vo izminatiov period, a sega baraat spas vo reprogramirawe na dolgovite, bidej}i vo zemjata sekoj na sekogo e dolèn i toj trend bi trebalo da se prekine. Gruji} smeta deka dràvata bi go povratila ona {to go investirala preku zgolemenata potro{uva~ka so davawe na krediti. Za kreditite, dràvata nema da izdvojuva pari od buxetot, bidej}i parite vo zadolìtelnite rezervi za bankite se zarobeni, a kamatite na tie sredstva ve}e gi pla}a stopanstvoto. Gruji}, koj e sopstvenik na pove}e doma{ni firmi, se soglasuva so tvrdeweto na guvernerot na srpskata Narodna banka, koj e vo zaminuvawe, Radovan Jela{i}, deka na Srbija & se zakanuva gr~ko scenario dokolku se prodolì so trendot na zadolùvawe. “Vo Srbija javniot i privatniot dolg zaedno so~inuvaat 70% od brutodoma{niot proizvod (BDP). Javniot dolg e 2,5 pati pogolem od izvozot, a toa e daleku od izdr`liviot stepen na zadolènost”, predupredi Gruji}. Treba da se vnimava so

12.05.2010

PRETSEDATEL NA BIZNIS-KLUBOT PRIVREDNIK

“Na{ite pretpriema~i imaat mnogu idei za proizvodi koi }e konkuriraat na svetskite pazari. Treba da im se dade {ansa na ovie lu|e so 15% od sopstveniot kapital da dobijat krediti na 10 godini so niski kamatni stapki, so {to bi vlo`uvale vo proizvodstvoto”.

24 12.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

FINSKA JA OSTAVA OTVORENA MO@NOSTA ZA PRISTAPUVAWE KON NATO

MADRID I LISABON NE BARALE SREDSTVA OD NOVIOT FOND NA EU

inskiot minister za nadvore{ni raboti, Aleksandar Stub, smeta deka s$ u{te ne e vreme za negovata zemja da se priklu~i na NATO, no deka Finska ja "ostava otvorena vratata za mo`no ~lenstvo". "Politikata na na{ata vlada e jasna. Imame tri opcii - vratata za na{eto ~lenstvo vo NATO zasekoga{ da ja zatvorime, sega da ja otvorime

panija i Portugalija ne pobarale da povle~at pari od noviot spasuva~ki paket, koj be{e dogovoren za vreme na pregovorite me|u ministrite za finansii na Evropskata unija, izjavi portparolot na evrokomesarot za stopanstvo i monetarni pra{awa, Amadeu Altafaj. Komisijata gi pozdravuva merkite koi Madrid odlu~i da gi prifati, so cel da

ili da gi ostavime dvete mo`nosti otvoreni. Nie se odlu~ivme za tretata opcija, i ja ostavame vratata kon NATO otvorena", izjavi Stub. Toj dodade deka vo Finska treba da se razgovara za ~lenstvoto vo Alijansata, no, i deka vremeto za pristapuvawe "s$ u{te ne e dojdeno". [efot na finskata diplomatija re~e deka postojat dve prednosti so ~lenst-

voto vo NATO: zgolemenata bezbednost i zajaknatoto vlijanie vo donesuvaweto na odluki, i go otfrli stavot deka odlukata vo vrska so Alijansata zavisi od odnosite so Rusija. “Nie sakame Rusija {to e mo`no pove}e da se pribli`i kon NATO”, dodade Stub, istaknuvaj}i deka odlukata za mo`no pristapuvawe na Finska kon Alijansata nema nikakva vrska so Rusija.

[

izbegne sli~no krizno scenario kakvo {to & se slu~i na Grcija. Usvojuvaweto na spogodbata za nov za{titen mehanizam, koj pod odredeni uslovi }e im pruì pomo{ na dràvite koi se soo~uvaat so problemi, Altafaj go ozna~i kako nejasen signal koj EU moèla da go isprati. Ministrite za finansii na EU usvoija predlog za sozdavawe na golem paketfinansiska pomo{ vo iznos

od 750 milijardi evra, koi mo`at da gi koristat zemjite od evrozonata, a vo koj, spored potrebite, }e u~estvuva i MMF. Reagiraj}i na pazarnite {pekulacii deka na [panija i na Portugalija, isto taka, }e im bide potrebna finansiska pomo{, zamenik-{efot na MMF, Xon Lipski, izjavi deka Fondot ne pregovara so tie dve zemji za kreditni programi.

PRODOL@UVA SUDSKATA BORBA ME|U NOKIA I EPL

NOKIA POVTORNO GO TU@I EPL

Poslednata od serijata-tu`bi na Nokia protiv Epl e povrzana so patentiranata tehnologija za prenos na podatoci i glasovni sodr`ini. Nokia tvrdi deka Epl ja ukral i upotrebil ovaa tehnologija za svoite proizvodi iPhone i iPad

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inskata kompanija Nokia, najgolemiot proizvoditel na mobilni telefoni vo svetot, soop{ti deka }e podnese nova tu`ba vo SAD protiv svojot konkurent Epl i nivnite poznati proizvodi - telefonot Ajfon i mini-prenosniot kompjuter Ajpad. Vo tu`bata podnesena pred sudot vo amerikanskata sojuzna dr`ava Viskonsin, finskiot gigant tvrdi deka vo tekot na razvojot na Ajfon i Ajpad se prekr{eni pet nivni va`ni patenti. Na ovaa tu`ba, Epl ne odgovori vedna{. Se raboti za patenti povrzani so tehnologijata za prenos na podatoci i glasovni

sodrìni koi ovozmoùvaat podobra efikasnost i zazemaat pomalku prostor, odnosno pomali i kompaktni mobilni telefoni, se naveduva vo soop{tenieto na Nokia. Ovie patenti, se dodava vo soop{tenieto, se mnogu va`ni za uspehot na Nokia, bidej}i ovozmoùvaat podobri performansi na proizvodite. "Donesovme odluka za "napad” na sud so {to bi gi za{titile rezultatite od na{ite pionerski razvojni proceduri i bi stavile kraj na nelegalnata upotreba na na{ite patenti", istakna eden od menaxerite na Nokia, Pol Melin. Ovaa tu`ba e vtora po red vo poslednite sedum meseci. Finskata kompanija vo oktomvri podnese tu`ba protiv Epl do sudot vo amerikanskata sojuzna dràva Delaver, poradi kr{ewe

SZO: PODOBRENO ZDRAVSTVOTO VO SIROMA[NITE ZEMJI o siroma{nite zemji pomalku deca umiraat, a opa|a i stapkata na nenahranetost, kako i slu~aite na HIV i na tuberkuloza, blagodarenie na dobriot napredok vo zdravstvoto vrzano za Mileniumskite celi na razvojot, objavi Svetskata zdravstvena organizacija (SZO). Vo svojot godi{en izve{taj za zdravstvoto za 2010 godina, organizacijata

izvestuva deka vo nekoi zemji e napraven golem napredok, dodeka drugite se borat da ostvarat nekoi od Mileniumskite razvojni celi. SZO naveduva deka smrtnosta me|u decata pomali od pet godini padnala na 8,8 milioni vo 2008 godina, {to pretstavuva pad od 30% vo odnos na 1990 godina, dodeka procentot na nenahraneti deca pomladi od pet godini padnal

na patenti na koe Epl dva meseci podocna odgovori so protivtu`ba pred istiot sud. Nokia, kon krajot na dekemvri 2009 godina, pobara sproveduvawe na istraga od strana na amerikanskata Komisija za me|unarodna trgovija za kr{ewe na patentot od strana na Epl. So posebna akcija, dvete kompanii podnesle `albi do amerikanskata Komisija za me|unarodna trgovija, so koi baraat od Agencijata da & zabranat na drugata kompanija da uvezuva proizvodi koi go prekr{uvaat patentot na kompaniite vo SAD, kako {to, na primer, e pametniot telefon na Nokia E71, ili telefonite koi koristat operativen sistem Simbian. Epl i Nokia se vo relacija na prekr{o~ni patentni tu`bi, so {to pravat teatarska pretstava, kritiziraat

amerikanskite mediumi. Nokia ja najavi i svojata nova tu`ba, koja }e ja podnese istiot den koga najnoviot proizvod na Epl, Ajpad, }e go ima svoeto internacionalno debi vo devet zemji od svetot, na 28 maj. Treba da se ima predvid deka tu`bite me|u Nokia i Epl ne se edinstvenite upateni me|u ovie dva giganti. Kodak, isto taka, ima podneseno tu`ba protiv Epl, a Epl, pak, e vo sudski proces so HTC. Od Epl najavija deka }e po~nat so primawe nara~ki za Ajpad, i toa vo Avstralija, Kanada, Francija, Germanija, Italija, Japonija, [panija, [vajcarija i Velika Britanija, po~nuvaj}i od naredniot ponedelnik. Na 1 maj Epl objavi deka za samo 28 dena od proda`bata na Ajpad vo SAD, od nego se rasprodadeni eden milion

3,7 349

milijardi evra e neto-dobivkata na Epl za posledniot kvartal

milioni evra e neto-dobivkata na Nokia za posledniot kvartal

primeroci. Brziot uspeh na “pametniot” telefon na kompanijata Epl, Ajfon, isto taka, & predizvika golema {teta na Nokia, na pazarot na novata generacija na mobilni telefoni i “pametni” mobilni telefoni. Analiti~arite veruvaat deka konfliktot me|u Nokia i Epl mo`e da se pretvori vo dolga i skapa borba.

SEKOJA GODINA, EDEN MILION EVROPEJCI SE @RTVI NA DISKRIMINACIJA na 16% vo 2010 godina od 25% vo 1990 godina. SZO objavi i deka, na globalen plan, brojot na poroduvawata izvr{eni od strana na kvalifikuvani zdravstveni rabotnici se zgolemil, dodeka brojot na novi slu~ai na HIV, zarazeni vo peridot 2001-2008 godina, padnal za 16%. Registriran e i pad na brojot na slu~aite na tuberkuloza.

pored poslednoto prou~uvawe na Evrobarometar za nabquduvaweto na diskriminacijata, etni~koto poteklo e naj~estata pri~ina za diskriminacija vo Evropskata unija, spored 61% od anketiranite. Kako vtora pri~ina za diskriminacija e poso~ena vozrasta od 58% od ispitanicite, poka`uvaat podatocite objaveni na

internet-stranicata na evropskata slu`ba za prou~uvawe na javnoto mislewe. Sekoj {esti od anketiranite izjavil deka bil objekt na diskriminacija vo izminatata godina. I pokraj toa, samo polovinata od gra|anite na EU gi znaat svoite prava vo slu~aj na diskriminacija. Od 2003 godina, Generalniot direktorat za vrabotuvawe, soci-

jalni pra{awa i ednakvi mo`nosti pri Evropskata komisija vodi op{toevropska kampawa za borba protiv diskriminacijata zasnovana vrz rasnata ili etni~kata pripadnost, religijata ili verata, fizi~koto povreduvawe, vozrasta ili seksualnata orientacija. Evropskoto zakonodavstvo zabranuva diskriminacija vrz osnova na ovie pet kriteriumi.

SVET BIZNIS POLITIKA BRITI[ PETROLEUM PO^NA DA JA ^ISTI NAFTENATA DAMKA afteniot gigant Briti{ Petroleum (BP) dobil odobrenie od Vladata na SAD da koristi hemikalii za ~istewe na naftenata damka vo Meksikanskiot Zaliv, izjavi portparolot na kompanijata Mark Progler. Otkako go dobila odobrenieto na amerikanskata vlast, kompanijata po~nala da rasprskuva hemikalii vo reonot na naftenata damka

i planira da izvr{i prou~uvawa. Dosega ne bile koristeni hemikalii na sli~na dlabo~ina i ekspertite stravuvaat za eventualnite posledici za `ivotnata sredina. Pretstavnici na BP rekoa deka rasprskuvaweto na hemikalii pod vodata ne dozvoluva del od razlenata nafta da dostigne do povr{inata.

12.05.2010

EVROKONTROL: POVTORNO SE ZAKANUVA VULKANSKA PEPEL Kompanijata soop{ti deka tro{ocite za ~istewe na naftenata damka vo Meksikanskiot Zaliv dostignale 350 milioni dolari.

blaci so visoka koncentracija na vulkanska pepel bi mo`ele da se premestat od podra~jeto na Atlantskiot Okean nazad kon Iberiskiot poluostrov i so toa da dovedat do novo zatvorawe na vozdu{niot prostor nad Portugalija i [panija, soop{ti v~era Evropskata agencija za aviosoobra}aj, Evrokontrol. Aerodromite {irum Evropa po~naa postepeno da se ot-

voraat, otkako vo tekot na vikendot bea zatvoreni poradi oblakot so vulkanska pra{ina. Pove}eto aerodromi vo Evropa, osven nekolku vo Portugalija, bi trebalo normalno da ja prodol`at rabotata, iako vozdu{niot prostor i natamu delumno e zatvoren nad Island, Atlantikot i Portugalija. Meteorolozite soop{tija deka s$ dodeka ne prestane

aktivnosta na vulkanot, ~ija erupcija trae od 13 april, dvi`eweto na oblakot so pepel }e zavisi od pravecot na duvaweto na vetrovite.

formiraweto na koaliciska vlada. Izjavata na Braun doa|a vo momenti dodeka zabrzano te~at pregovorite me|u Konzervativnata partija i partijata Liberalni demokrati okolu idnata vlada. Liderite na dvete partii Dejvid Kameron i Nik Kleg ve}e rzagovaraa so svoite pratenici okolu platformata za zaedni~ka vlada, a liberal-demokratite pobaraa od torievcite doplnitelni objasnuvawa za nivnite predlozi za koalicija. LIBERAL-DEMOKRATITE VO PREGOVARI SO LABURISTITE Britanskite liberal-demokrati se sretnaa so visoki pretstavnici na Laburisti~kata partija za da ja ispitaat mo`nosta za koalicija za sozdavawe na vlada, otkako Gordon Braun neo~ekuvano soop{ti deka se povlekuva od liderskata funkcija. Pretstavnik na Liberaldemokratskata partija koj gi potvrdi razgovorite so doskoro vladeja~kite laburisti, izjavi deka dosega{niot tek na pregovorite {to od petokot se vodat so konzervativnata partija na Dejvid Kameron se odvivaat vo zadovoluva~ka atmosfera. Toj isto taka potvrdi deka po sredbata na nivniot lider Nik Kleg so prateni~kata grupa, od torievcite e pobarano dopolnitelno objasnuvawe za nivnite predlozi za koalicija. Izvori na Konzervativnata partija potvrdile deka od pregovara~kiot tim na torievcite e dadena poslednata ponuda do liberal-demokratite za promena na sega{niot na~in na glasawe vo Velika Britanija, vo t.n. alternativen sistem za izbirawe na pratenici vo Parlamentot i go prifatile baraweto na partijata na Nik Kleg za organizirawe na referendum, za {to porano se protivea.

17.03.2010 25

PO OSTAVKATA NA GORDON BRAUN

SE BARA NOV LIDER ZA LABURISTITE, KOALICIJA SÉ U[TE NEMA! zvr{niot komitet na Laburisti~kata partija } e rasprava za podgotovkite za izbor na nov lider, po najavenata ostavka na Gordon Braun i negovata izjava deka toj pove}e nema da se kandidira. Braun stana lider na laburistite vo juni 2007 godina po povlekuvaweto na Toni Bler, bez da ima izborna trka vo ramkite na partijata, kako {to toa go napravija prethodno, konzervativcite pri izborot na Dejvid Kameron i liberalnite demokrati pri izborot na Nik Kleg za lideri na ovie dve britanski politi~ki

Ostavkata na Braun doa|a vo momenti koga zabrzano te~at pregovorite me|u

Konzervativnata partija i partijata Liberalni demokrati okolu idnata vlada. Dejvid Kameron i Nik Kleg ve}e razgovaraa so svoite pratenici okolu platformata za zaedni~ka vlada partii. Za razlika od niv, Braun be{e „ustoli~en” kako „seop{to prifaten” naslednik na Bler, kako {to toa pred tri godini go objasni vrvot na laburistite. Nivniot izvr{en partiski komitet sega najavuva deka }e ima izbori za nov lider i deka slednite denovi } e odlu~i za uslovite i za na~inot na koj Laburisti~kata partija }e dojde do svojot K

niot sojuznik na Braun i od porano be{e najavuvan kako negov naslednik. Me|u kandidatite vo izbornata trka se spomenuvaat u{te i veteranite Alan Xonson i Xek Stro, kako i zamenik-liderot na partijata, laburisti~kata „celi~na ledi” Hariet Harman i krajno levi~arskiot pratenik Xon Kudas, koj se nominira{e kako protivkandidat na Braun u{te pri negoviot izbor,

prv nov ~ovek. Londonskite mediumi objavija deka aktuelniot {ef na diplomatijata, Dejvid Miliband, }e se vklu~i vo liderskata trka, no deka e mo`no vo izbornata trka da se najdat duri {estmina kandidati. Pokraj Miliband, se spomenuvaat i imiwata na negoviot brat Ed Miliband, no i na ministerot za obrazovanie Ed Bols, koj va`i za najlojalM

iako toga{ nema{e izboren natprevar. Samiot Gordon Braun pri soop{tuvaweto na svoeto povlekuvawe od ~elnoto mesto vo partijata re~e deka nema da poddr`uva nitu eden od kandidati za negov naslednik. Vo izjavata {to ja dade vo Dauning strit 10, Braun potvrdi deka negovata partija ve}e po~nala da pregovara so liberal-demokratite okolu A

26 12.05.2010

PATOT DO USPEHOT

XOEL EVANIK, DIREKTOR ZA MARKETING VO XENERAL MOTORS

KONE^NO, SVE@ VOZDUH VO DETROIT Pokraj toa {to e relativno mlad i pameten, Xoel Evanik e isto taka agresiven i oportunisti~en. Toj gi vodi svoite marketing-kampawi kako voeni operacii, postojano baraj}i novi mo`nosti, koi potoa gi zgrap~uva celosno. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ajzna~ajniot pokazatel deka Xeneral Motors navistina pravi promeni, se pojavi minatata nedela koga amerikanskiot proizvoditel na avtomobili uspea da ulovi eden od najgolemite marketing-talenti vo indutrijata vo momentov, 48godi{niot Xoel Evanik, za da se gri`i za proda`bata na severnoamerikanskiot pazar. So ovaa promena, vo Xeneral Motors nastanuvaat promeni na nekolu fronta. Kompanijata retko najmuva biznis-yvezdi od tipot na Evanik, no vo ovoj moment negovoto doa|awe pretstavuva nade` za marketing-timot.

I ne samo toa, ~elnicite na Xeneral Motors uspeaja da go zgrap~at ovoj talent, otkako toj na svojot predhoden rabotodava~ Nisan, mu “slu`e{e” samo 3 meseci, a od Xeneral Motros skoro nikoga{ ne pravele vakvi drski operacii- kako {to e prezemaweto na Evanik. Zgora na toa, Evanik ja zacvrsti svojata reputacija, dodeka rabote{e za Hjundai, na jugot na Kalifornija, koga pozicijata ja napu{ti na po~etokot od ovaa godina. Xeneral Motors krade od Hjundai! E sega ima zamena na ulogite. AKO JA ZAGUBITE RABOTATA, VRATETE GO AVTOMOBILOT NAZAD Pokraj toa {to e relativno mlad i apsolutno pameten, Xoel Evanik e isto taka agresiven i oportunisti~en. Toj gi vodi svoite marketing-kampawi kako voeni operacii, postojano baraj}i novi mo`nosti, koi potoa gi zgrap~uva celosno. Evanik rabotel so mnogu impresivni brendovi vo negovata dosega{na kariera. Toj bil del od marketingtimovite na Por{e, Jamaha i jahtite Hinkli, pred da se priklu~i vo Hjundai, vo fevruari 2007 godina. Najmnogu e poznat po toa {to ja sprovel doboro poznatata kampawa na Hjundai pred skoro 2 godini, vo koja kompanijata dava vetuvawe deka }e go otkupi avtomobilot nazad, od sekoj potro{uva~, koj {to }e go zagubi rabotnoto mesto. Toa be{e odgovorot na Hjundai na krizata koja {to vlea strav kaj potro{uva~ite od kupuvawe novi vozila. Evanik ja lansira{e kampawata, koja vklu~uva{e i reklama za vreme na Super Boul kupot na SAD, vo ekot na finansiskata kriza, a seto toa go postigna za samo 37 dena. Iako samo stotina potro{uva~i gi vratile

XOEL EVANIK - “Potro{uva~ite sakaat da bidat involvirani vo brendot” svoite vozila, kampawata mu donese na Hjundai ogromno vnimanie od potro{uva~ite na pazarot, i dobar imix. Za ovaa kampawa, Evanik veli deka vakvite promocii se od vitalno zna~ewe, zaradi toa {to kupuva~ite se naviknati isklu~ivo na tradicionalnite ke{ promocii i promocii na kamatnite stapki. “Potro{uva~ite sakaat da bidat involvirani so brendot”, veli toj. “Stimulaciite ne se dovolni. Sakame da otstapime od standardite, za na Hjunadi da se gleda kako na pove}e od avtomobilska kompanija.” EVANIK TREBA DA GI UBEDI KUPUVA^ITE DEKA XM E SE U[TE RELEVANTEN BREND No, vakvi kampawi ne treba da se o~ekuvaat vo negovoto rabotewe vo Xeneral Motors vo idnina. Kompanijata ja poseduva potrebnata vidlivost na pazarot. Ona {to Evanik treba da go napravi e da gi ubedi kupuva~ite deka poznatite brendovi, [evrolet, Bjuik, Kadilak i GMC se s$ u{te relevantni. Reklamiraweto e samo del od rabotniot opis na Evanik, koj treba da ja osve`i privle~nosta na Xeneral Motros vo vreme koga konkurencijata e posilna od koga i da bilo. Doa|aweto na Evanik zna~i presvrt za marketing-organizacijata na kompanijata vo Severna Amerika, koja pominala niz nekolku reorganizacii vo izminatite 4 godini. Toj

kaj drugite vraboteni vo kompanijta go nosi somneòt deka }e ima promeni, pove}e pristignuvawe na “autsajderi” i pove}e revizii od marketing-agenciite. Negovoto angaìrawe isto taka go zajaknuva gledi{teto na {efot za severo-amerikanskiot pazar na Xeneral Motors, Mark Reus, kako i na generalniot menaxer, Ed Vitaker, koi se re{ile da eksperimentiraat na pazarot. Me|utoa, nekoi od vrabotenite vo kompanijata se skeptici, koi za ovaa promena mislat deka nema da smeni mnogu, bidej}i spored niv, vo Xeneral Motors vladee “haos”. No, angaìraweto na Xoel Evanik signalizira promena, vo odnos na razmisluvaweto za novi idei, kako i za popametni i pokreativni marketin{ki potezi za brendovite na Xeneral Motors, {to odi vo prilog na kompanijata. USPEHOT NA XOEL EVANIK VO HJUNDAI Kampawata na Xoel Evanik za Hjundai, naslovena kako “ako ja zagubite rabotata, moète da ja vratite kolata” ima{e direkten udar vrz potro{uva~ite za vreme na recesijata vo SAD. Evanik zabeleà deka avtodilerite nudea dotoga{ nevideni povolni zdelki za kupuva~ite i pak nikoj ne saka{e da kupi kola. “Zaklu~iv deka nie vo toj moment bevme pla{liva dràva, site se pla{ea da tro{at, zatoa {to ne znaeja dali utre }e ostanat na rabota. I koga }e go sfatite toj strav, }e izlezete

so ne{to {to se vika Sigurnosen plan (Assurance Plan) Dodeka avtomobilskata industrija kolabira{e, Hjundai so ovaa marketing- kampawa sozdade profit. Evanik agresivno gi prodava{e avtomobilite so svojot ednostaven, no unikaten plan, koga drugite kompanii pravea bekap planovi za proda`ba. Dodeka drugite marketari, vo ekot na krizata kratele na buxetite za reklamirawe, Xoel Evanik se odlu~il da ja lansira novata reklamna kampawa na Hjundai, vo udaren termin za vreme na Super Boul kupot, a podocna i nejzino prika`uvawe na dodeluvaweto na Oskarite. Rezultatot bil o~igleden- Hjundai go zgolemuva svojot udel na pazarot, od 3% na 4,4%, dodeka proda`bata na avtomobilite kontinuirano raste, duri i za vreme na krizata. Idejata na Evanik podocna ja kopiraa i mnogu drugi kompanii, me|u koi i trgovskiot sinxir Siars (Sears), kako i Hjulit-Pakad (Hewlett-Packard). Vo periodot od januari do juli 2009 godina, Hjundai prodade okolu 250 iljadi vozila na amerikanskiot pazar, samo 20.000 pomalku od istiot period vo 2008 godina. Sekako, toa e 8% pad, no e daleku podobro od 32% pad kolku {to iznesuva{e na nivo na cel avtomobilski pazar. Zaradi dobro sprovedenata kampawa za Hjundai, Xoel Evanik e proglasen za “Marketing menaxer na godinata” od poznatiot reklamen magazin, Advik.

MARKETING

12.05.2010

GERILA MARKETING VS. TRADICIONALEN MARKETING (III DEL)

erila-marketarite ne se potpiraat na grubata sila na pre~ekoruvaweto na buxetot za marketing, tuku na grubata sila na ìvopisnata kreativnost. Denes, tie se na dvaeset na~ini razli~ni od tradicionalnite marketari (vo minatoto izdanie gi navedovme 13-te razliki, denes prodolùvame so poslednite 7): Tradicionalnite marketari na krajot na mesecot gi brojat parite. Gerilcite gi brojat novite kontakti. Znaej}i deka kontaktot e toa {to navistina go sakaat lu|eto, gerilcite pravat s$ za da gi vospostavat i neguvaat vrskite me|u sebe i sekoj klient oddelno. Daleku od toa deka se gnasat od parite, {to se gleda i od nivnata sklonost kon profitot, dlaboko vo sebe tie znaat deka dolgoro~nite kontakti se klu~ot od trezorot. Tradicionalniot marketing retko ja naglasuva{e tehnologijata, prvo poradi toa {to tehnologijata na v~era{ninata be{e premnogu skapa, ograni~ena i komplicirana. Seto toa se smeni - denes tehnologijata im dava na malite firmi â&#x20AC;&#x153;nepravednaâ&#x20AC;? prednost. Im ovozmoùva da go pravat toa {to go pravat i golemite potro{uva~i (onie {to moàt da investiraat golemi pari vo marketingot), bez pritoa da potro{at mnogu. Gerila-market-

ingot bara da vi bide tehnoudobno. Ako ne vi e tehnoudobno, va{ata tehnofobija }e ja ko~i va{ata rabota. Ako stradate od taa sostojba, vedna{ zakaète pregled kaj svojot tehnopsihijatar. Tehnofobijata e smrtonosna vo dene{no vreme. Tradicionalniot marketing otsekoga{ gi pra}al svoite poraki do grupi lu|e, a kolku pogolema bila grupata tolku podobro. Gerilamarketingot im gi pra}a porakite na poedinci ili, ako toa ve}e mora da bide grupa, toga{ se trudi toa da bide {to pomala grupa. Tradicionalniot marketing emituva na golemo, a gerila-marketingot stesneto, mikro i nano. Ajde da re~eme deka reklamirate proizvod {to im pomaga na maìte pri problemi so erekcijata. Ako emituvate reklama na televizija, toa e emituvawe na golemo. Ako ja pu{tite reklamata na kabelski kanal posveten na maìte, toa e stesneto emituvawe. Mikroemituvaweto se odnesuva na takva reklama pu{tena na kabelski kanal posveten na ma{koto zdravje, dodeka nanoemituvawe bi bilo pu{taweto na reklamata na kanal posveten na maìte, {to se zanimava so seksot. Kolku pomala e grupata tolku e polesno da se pogodi vo centarot na celta.

Tradicionalniot marketing vo pogolemiot del e nenameren. Toj puka od silno oru`je - radio, televizija, vesnici, spisanija i stranicite na internet - no gi ignorira detalite, kako {to se na~inot na koj odgovarate na telefonskiot povik, dekorot na va{ata kancelarija i stilot na oblekuvaweto na va{ite vraboteni. Gerila-marketingot sekoga{ e nameren. Im obrnuva golemo vnimanie na site detali pri kontaktite so nadvore{niot svet, ne ignoriraj}i ni{to, i ja sfa}a va`nosta na tie mali, no mo}ni detali. Tradicionalniot marketing veruva deka so marketingot se prodava stoka (poto~no ekonomsko dobro). Toa moèbi vaèlo nekoga{ odamna, no denes ne se slu~uva tolku ~esto. Zatoa gerila-marketingot ve predupreduva deka najmnogu {to denes moè da napravi marketingot e da izmami od lu|eto soglasnost da dobijat od vas u{te promotivni materijali. Mnozinstvoto lu|e vi ja skratuvaat soglasnosta i morate da gi sakate poradi toa, za{to so toa na ubav na~in vi kaùvaat da ne frlate pari za niv. Me|utoa, nekoi }e sakaat pove}e i so toa i }e vovedat eden nov termin vo re~nikot: opt in (prev. - se soglasuva, prifa}a). Tradicionalniot marketing e monolog. Eden ~ovek

zboruva ili pi{uva dodeka site drugi slu{aat ili ~itaat. Te{ko deka toa e osnova na nekakov odnos. Gerala-marketingot e dijalog. Eden ~ovek ~ita ili pi{uva, a nekoj drug odgovara. Taka zapo~nuva interakcijata. Klientot e vklu~en vo marketingot. Toa e edna od radostite na Internetot. Odnosite proizleguvaat od dijalogot. Morate da gi povikate lu|eto na dijalog taka {to }e gi pra{ate dali sakaat da se prijavat za elektronskiot bilten, dali sakaat da im se prati nekoj besplaten primerok, dali sakaat da se prijavat na natprevaruvawe ili da glasaat vo onlajn-anketa. I vie morate da im odgovarate nim. Malite firmi go mo`at toa, a golemite obi~no ne se tolku fleksibilni i ne reagiraat tolku brzo. Tradicionalniot marketing ja identifikuva te{kata artilerija na marketingot radio, televizija, vesnici, spisanija, direktna po{ta i Internet. Gerila-marketingot identifikuva okolu dvesta na~ini za reklamirawe, a mnogu od niv se besplatni. Su{tinata na gerila-marketingot e pravilnoto koristewe na oru`jeto {to planirate da go upotrebite. Osnovnata preporaka na gerilamarketingot e da bidete svesni za site dvesta oru`ja, da iskoristite i testirate mnogu od niv, a potoa da gi eliminirate

19 A

TEODOR ALEKSOV Triple Tri riple pple lee S Lea Learning earni rning rni ngg

tie {to ne dale nikakvi rezultati. Idejata e na krajot da napravite arsenal od doka`ano â&#x20AC;&#x153;smrtonosnoâ&#x20AC;? oru`je (oru`je koe najdobro ja pogoduva va{ata cel). Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

12.05.2010

KULTURA

MUZIKA

OD LONDON SO QUBOV Edna london~anka od Singapur, vqubeni~ka vo klasi~nata muzika, sekoj den go zapo~nuva so golema {olja kafe, potpe~eno lep~e so puter i marmalad od malini i go slu{a radioto Bi-Bi-Si. Go ~eka Rahmawinov, poto~no maestralnata izvedba na svojot milenik ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

i Hoi Vong Stenborou e sredove~na london~anka. @ivee vo centralen London. Nejzinata adresa e vo ubaviot kvart Hajgejt, na dvaesetina minuti so avtobus od Oksford strit, najprometnata ulica vo London. Svoeto sekojdnevie go minuva vo svoeto kat~e, svojot mal stan smesten vo eden kompleks-zgradi koi se vo neposredna blizina na domot na Xorx Majkl. Si Hoi, “presno” penzionirana sekretarka vo bolnicata Rojal Fri, ìvee sama. Nejzinata }erka, poznat advokat od London, koja, blagodarenie na svojata majka diplomirala na presti`niot univerzitet Kembrix, ìvee na drugata strana od gradot. Edno nejzino utro zapo~nuva so golema {olja kafe, potpe~eno lep~e so puter i marmalad od malini. Pojaduva vo svojata dnevna soba koja se nao|a na mansardata od zgradata. Ottamu, ~ini{, go ima{ London na dlanka. Dodeka gradot s$ u{te spie, a vremenskite uslovi se predomisluvaaat na sekoi pet minuti, si go dopiva svoeto kafe, uìvaj}i vo zvucite na radioto Bi-BiSi t.e vo operskata programa. Zatoa {to nema – ne saka da ima - televizor. Najsre}na e koga se sviri Rahmawinov. Ova e nejzin najgolem ritual. Toa e ona {to ja podiga i ja podgotvuva za denot koj {to sleduva. Pred da se upati kon katedralata "Sveti Pavle", kade {to nesebi~no ja dava svojata pomo{, zastanuva kaj Bernadeta, nejzinata sosetka od dolniot kat. Se dogovaraat koja da kupi bileti za narednite baletski i operski pretstavi. London, barem, ima mno{tvo takvi zbidnuvawa. A, Si e prisutna

re~isi na site. Si Hoi, inaku, e Kineska rodena vo Singapur. Na {esnaesetgodi{na vozrast go zapoznala Brajan Stenborou, avstraliski dirigent koj gostuval vo Singapurskata filharmonija. Po kratka romansa, zaminuvaat vo London, kade {to vo kratkiot brak im se ra|a }erkata Elen. EDNA NOVA SREDBA, POVOD ZA NOVI POÊTOCI Ako brakot & bil kratkove~en (zaradi biseksualnite avanturi na svojot ma`), pasijata kon klasi~nata muzika, koja & ja prenel porane{niot soprug, bila daleku podolgove~na. Trae do den dene{en. I, moèbi ~udno za nas, nejzin najgolem heroj od taa muzika e Simon Trp~eski. Zo{to tokmu na{iot Simon Trp~eski? Spomnavme deka Si Hoi e vqubeni~ka vo klasi~nata muzika. Odej}i po tie baletski i operski pretstavi, eden den se zaintrigirila da go slu{ne Simon Trp~eski, ime koe go pro~itala na programata na Rojal Opera Haus vo 2004 godina. Oble~ena vo svoeto tradicionalno sve~eno kimono, taa se upatuva na koncert. Elen e so nea. U{te pri prviot zvuk i prviot kontakt na Simon so pijanoto, Si onemuva. Koe e ova mom~e? Od kade e? Koja majka go rodila ova ~udo od dete koe gi dviì prstite kako perduvi nad pijanoto? Po ovoj koncert, vo ìvotot na Si nastanuva presvrt. Taa pravi selekcija na koncertite na koi prisustvuva. Go bara samo na{iot Simon Trp~eski, maestro so nadrealen kvalitet. Sudbinata povtorno si poigruva so nea. No, ovojpat ne ja razdeluva od sakanata li~nost, naprotiv, ja zbliùva so nova, koja se pojavuva na pragot od nejziniot stan edno vrne`livo letno utro vo 2007 godina. Zamislete, toa e edna

Makedonka. Da, Makedonka, devojka od rodnata zemja na Simon Trp~eski, koja e dojdena vo London za da go usovr{i svojot angliski jazik i, po volja na sudbinata, treba da ìvee izvesen period kaj Si Hoi. Kade e Si? Na sedmo nebo. Kone~no moè da bide blisku do Simon, da nau~i ne{to pove}e za nego, da doznae za negovata zemja, za negoviot jazik, za negovata muzika. Toa leto Si }e go pameti cel ìvot. Sekoj den vade{e po nekoj nov napis od vesnicite za Simon, koi gri`livo gi sobira{e i gi ~uva{e vo edna kutija smestena do radioto na koe ode{e operskata programa na Bi-BiSi. Koga dojde vreme da se razdelat, Si be{e ta`na. Me|utoa, prodolì da odi na s$ po~estite koncerti na Simon vo London i toa vo prvite redovi. OSTVARUVAWE NA SONOT Eden den pristigna neo~ekuvan paket na nejzinata vrata. Vo nego plakat i mala kniga potpi{ana od Simon Trp~eski. Li~no. Na nego pi{uva"Za Si Hoi, so qubov". Si Hoi za malku }e se onesveste{e. Znae{e koj & go prireduva ova iznenaduvawe. Nejzinata mala, slatka Makedonka, koja ja saka{e kako }erka. Zaedno so paketot odjuri do biletarata na Rojal Opera Haus, da kupi bilet za naredniot koncert na maestro Trp~eski. Povtorno go oblekuva svoeto sve~eno kimono, so golema radost go gleda Simon kako “vodi qubov” so pijanoto i pla~e. Nadvor vrne, a Si Hoi ostanuva posledna, so nade` deka barem na pet minuti } e zastane so Simon. Da mu kaè kolku go po~ituva, kolku ja saka Makedonija, negoviot talent. Ne e za xabe kaàno: koj ~eka, toj i }e do~eka. Blagodarenie na milata yvezda koja ja ima na{iot Simon i istrajnosta na Si, koja na do`d go ~eka svojot milenik, èlbata stanuva realnost. Kone~no o~i vo o~i. So ovaa sredba Simon dobi svoj najveren fan, oboàvatel koj go gleda kako Bog, a taa dobi muzika koja & ja ispolnuva samotijata, koja ja motivira sekoj den da stane, da go ispie kafeto, da go izede potpe~enoto lep~e.... Tie sredbi stanaa s$ po~esti.

Si Hoi Stenborou – vistinski vqubenik vo talentot na Simon Trp~eski Sekoja sredba so nov podarok. Takva bila kineskata tradicija, ili barem tradicijata koja Si Hoi sama si ja praktikuva. Pri sekoe gostuvawe na Trp~eski vo London, Si Hoi e tuka. Ve}e site ja prepoznavaat, a taa so sonce vo o~ite ja raska`uva svojata prikazna za Simon. Za paketot so avtogramot koj stigna od Makedonija, za svojata slatka “kuma{inka “, koja i do den dene{en miluva taka da ja narekuva, za nejzinata majka koja sekoj den ja blagoslovuva {to oti{la na koncert na Simon Trp~eski vo Gevgelija, samo za da mu prenese na maestroto kako edna dama, london~anka od Singapur, go po~ituva i sekade go sledi so cel da u`iva vo negovoto svirewe.... Si Hoi }e dojde i vo Makedonija. Da, na 10 dekemvri vo Skopje, za da go slu{a pijanistot so vonseriski kvalitet. Maestro Trp~eski }e nastapi so Londonskiot filharmoniski orkestar, predvoden od svojot {ef - maestro

Vladimir Jurovski, eden od najbaranite dirigenti na dene{nicata i legenda na Ruskiot nacionalen orkestar. A dotoga{, ovaa dama }e go pie svoeto kafe podgotveno vo golema {olja, }e & pu{ta radio

Bi-Bi-Si na svojata nova radost, vnukata Florens, }e & potpevnuvva za Simon, }e & raska`uva za svojata radost od Makedonija, za svojata ”kuma{inka”, koja voedno e i potpisnik na ovie redovi...

Maestro Trp~eski na 10 dekemvri so koncert vo Skopje

SPORT LIFE

30 12.05.2010 @ENITE NA FUDBALERITE

SILNI NOZE ZA TR^AWE, 1 DOLGI NOZE ZA GLEDAWE N

SARA BRENDER Bastijan [vajn {tajger, Germanija

Vo presret na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, kolku {to se interesni fudbalerite, tolku vnimanieto na javnosta go privlekuvaat i nivnite soprugi, svr{eni~ki i devojki... Ova e edna od mo`nite listi

SILVI VAN DER VART Rafael Van derVart, Holandija

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ako angliskiot fudbalski selektor Fabio Kapelo im zabrani da dojdat na Svetskoto prvenstvo, dodeka, pak, kapitenot na "gordiot albion", Rio Ferdinand, im pora~a deka samo pre~at, tie se

I 3

sekoga{ neizbeèn del od tribinite na natprevarite. Osven proigruvawata i golovite, silni emocii kaj naviva~ite izmamuvaat ubavicite na tribinite, a tie se edni od retkite koi so polno pravo moàt da se nosat so prezimiwata na najgolemite yvezdi. Vi gi pretstavuvame 10-te najpoznati i najubavi èni na fudbalerite.

ALENA SEREDOVA Xanlixi Bufon, Italija

a Evro 2008 vo Avstrija i [vajcarija, toga{nata 19-godi{na rusokosa ubedlivo najmnogu gi mame{e vozdi{kite i tie denovi stana apsoluten favorit, ne samo kaj nejzinite obo`avateli, tuku i kaj mediumite. Sre}no e zaqubena i po nekolku godini pominati vo Milano i Wujork, stigna i vo Minhen, kade {to momentalno `ivee so fudbalerot na Baern. Svoeto zagrevawe za Svetskoto prvenstvo go izvede pred objektivot na Ju Tsai vo wujor{koto studio, koga magazinot Sports Illustrated snimi nekolku devojki za svojot "bodypainting"-serijal.

KAROLINA SELIKO Kaka, Brazil

rakot na ovie Brazilci e potpolno vo sklad so negovata reputacija na stalo`ena li~nost. Simpati~nata Karolina e qubovta na Kaka od detstvoto. Se ven~aa vo 2005-ta godina, a tri podocna dobija i bebe.

a mnogu top-listi Silvi stana devojkata koja ja zameni na vrvot “penzioniranata” Adrijana Karembe. Rodena e vo 1978 godina, a titulata “Najseksipilna `ena vo Holandija” ja dobi vo 2003-ta. Dve godini podocna, dobi u{te pogolema popularnost koga be{e prenesuvana vo `ivo nejzinata ven~avka so toga{niot fudbaler na Ajaks. Iako spa|a vo grupata “model, akter i TV-lice”, ima{e i eden fudbalski anga`man - be{e voditelka na dodeluvaweto na nagradite za FIFA-fudbaleri na godinata vo 2008-ta..

rsni~kata na soprugata na Van der Vart ima edna od najpoznatite nasmevki vo italijanskiot fudbal. Alena e ~e{ka manekenka, `ivee i raboti vo Italija, kade {to imaat dve deca so pro~ueniot Bufon. Ironi~no, nejzinoto prezime na ~e{ki zna~i “grda li~nost”. Kosopstveni~ka e na modnata linija Baci e Abraci zaedno so porane{niot fudbaler Bobo Vieri.

6 MIKELA KVATROKJO^E

[ERIL KOL

E{li Kol, Anglija

istinska pretstavni~ka na toa {to Angli~anite go vikaat WAG (wifes and girlfriends – soprugi i devojki). Ima album, nejzinite mileni~iwa imaa dijamantski lan~iwa, be{e vo centarot na golema afera, a nikoj ne e siguren dali mu prosti na E{li Kol. Bez ogled na s$, [eril e peja~ka, akterka, tan~erka, manekenka, TV-lice i `ena na fudbaler. Nejziniot singl Fight for this love ("Da se borime za ovaa qubov") be{e najprodavan za 2009-ta godina , a, isto taka, e sudija vo realnoto {ou “Iks faktor”.

SUZANA VERNER @ulio Sezar, Brazil

razilskata ubavica e rodena vo 1977 godina i ima kariera na modnite pisti, kako i na filmskoto platno. Snimila dva filma, a popoznata e, ne po svojot brak, tuku po dvegodi{nata vrska so “vistinskiot” Ronaldo. Po raskinuvaweto so “fenomenot”, se smiri i se oma`i za negoviot kolega od reprezentacijata, golmanot Sezar, so koj ima dve deca.

Alberto Akviliani, Italija

NADE@E GALAS Vilijam Galas, Francija

gzoti~nata ubavica ve}e so godini e edno od najpoznatite lica vo dresot na “tribojnite”, iako retko koga ja {utira topkata. Pred nekoja godina stana `ena na fudbalerot na Arsenal. Nivnoto poznavawe trae u{te od tinejxerskite godini. Na tribinite ~esto mo`e da se vidi vo dru{tvo so Nemi Lenoar, soprugata na Klod Makalele, a e poznata i po toa {to odli~no gotvi.

10 EBIGEJL KLENSI Piter Krau~,

odena e vo 1988 godina. Taa e italijanska akterka i ne e potpolno sigurno deka }e bide edna od `enite na fudbalerite naSvetskoto prvenstvo godinava. Ne zatoa {to ne e formalno oma`ena za Akviliani, tuku bidej}i ne se znae dali fudbalerot na Liverpul e podgotven za reprezentativniot dres na “azurite”. Najpoznata e po ulogata vo debitantskiot film “Scusa ma ti chiamo amore”..

LOREN POUP [on Rajt Filips, Anglija

oren Poup ima{e kariera od soni{tata. Se prijavi za natprevarot na “Dejli miror”, stigna do tretata strana na pro~ueniot tabloid “San”, a potoa zaraboti i naslovna koga e videna kako igra so princot Hari. Ottoga{ nejziniot `ivot stanuva “fantasti~en”. Se zabavuva{e so Piter Krau~, a sega e vo vrska so negoviot 35 santimetri ponizok kolega od reprezentacijata.

Anglija

obotskiot tanc na Piter Krau~, o~igledno, ima neverojaten efekt na britanskite ubavici, no i Klensi, o~igledno, ima svoi aduti. I taa e del od WAGtimot od 2006-ta, no be{e na stolbot na sramot poradi skandalot so kokainot i neverstvata, a kako rezultat na toa, Krau~ so nea raskina preku faks, a taa zasramena se vrati vo Anglija. No, nivniot odnos podocna do`ivea presvrt i parot ja objavi svr{uva~kata na 15-ti juli vo 2009-ta godina. Datumot na ven~avkata s$ u{te ne e poznat, taka {to ima vreme za u{te nekoj skandal.

SPORT

12.05.2010

SPORT KO[ARKA

SAMO EDNA POBEDA ZA TITULA

RAKOMET

LAZAROV SI ODI OD ZAGREB SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ajdobriot makedonski rakometar vo momentov, Kire Lazarov, ja zavr{i sorabotkata so ekipata na Zagreb, kade {to nastapuva{e vo poslednite tri sezoni. Glavna pri~ina za negovoto zaminuvawe od redovite na hrvatskiot {ampion e te{kata materijalna sostojba na klubot, kade {to nastapuvaat pove}e skapi yvezdi. “Lazarov e na transfer-listata. Nema ni{to od namaluvawe na negoviot dogovor. Ednostavno,

N o{arkarite na Feni Industri se neporazeni ovaa godina vo salata Jasmin vo Kavadarci, kade {to tie tradicionalno gi igraat natprevarite na doma{en teren. Samo u{te eden triumf pred svoite gleda~i i kavadar~ni }e mo`at da se raduvaat na nov {ampionski trofej vo ko{arkarskoto prvenstvo na Makedonija. Vo momentov, timot na Feni ima ubedliva prednost od 3:1 vo serijata podobar od ~etiri sredbi, vo odnos na finalistot Vardar Osiguruvawe, a ja ima i prednosta od doma{niot teren, otkako ovaa ekipa uspea da ostvari edna pobeda vo finalnata serija, ostvarena na gostuvaweto vo Skopje. I pokraj golemite {ansi, trenerot na kavadare~kiot klub, Emil Rajkovi}, gi predupredi svoite izbranici da

toj e preskap za nas. Toa e 100% sigurno i nema pove}e nikakvi {ansi ne{to da se promeni”, izjavi za mediumite vo Hrvatska pretsedatelot na RK Zagreb, Zoran Gobac. Spored noviot buxet na klubot, rakometarite }e mora da se soglasat na vkupno kratewe na platite vo visina od 500 iljadi evra, a dokolku Lazarov se soglase{e da ostane vo Zagreb, toga{, soglasno novite uslovi {to vladeat vo ekipata, }e be{e “skusen” za 40% od prihodite dobieni vo sezonata {to tuku{to zavr{i. So ova u{te pove}e se zasilija

glasinite za netrpelivosta na Lazarov i na najdobriot hrvatski rakometar vo poslednata decenija, Ivano Bali}. Za ovaa dvojka na Zagreb, koja treba{e vo klubot da gi donese najbleskavite evropski trofei, vaì konstatacijata deka ne moè da funkcionira zaedno. Iako i Bali} ima golem dogovor, Gobac se re{ava da go zadrì vo timot, nadevaj}i se deka veteranot }e posluì kako “temelnik” za sozdavawe na noviot sostav, vo koj }e zaigraat golem broj pomladi igra~i. “I Bali} e

preskap, toa e mnogu jasno. No, toj e doma{en igra~ i so nego vo timot dobivame na imix. Se nadevam deka }e uspeeme da go zadr`ime barem u{te edna godina”, veli Gobac. Po vesta za “razvodot” na Lazarov i Zagreb, povtorno se zasiluvaat i {pekulaciite za dogovor so rakometniot {ampion na Makedonija, timot na Metalurg. Ovaa ekipa od godina }e se natprevaruva vo Ligata na evropskite {ampioni, a mo`nosta Kire da zaigra vo timot be{e potvrdena i od trenerot Lino ^ervar, vo intervjuto dadeno pred eden mesec.

Lazarov e na transferlistata. Nema ni{to od namaluvawe na negoviot dogovor. Ednostavno, toj e preskap za nas. Toa e 100% sigurno i nema pove}e nikakvi {ansi ne{to da se promeni

Timot na Feni ja posakuva pobedata na doma{en teren, za da ja proslavi {ampionskata titula pred svoite gleda~i zapo~nuvaat prdvreme za da ja proslavuvaat titulata, bidej}i prvo }e treba da se sovlada protivnikot. Vo slu~aj na poraz, favoritite }e trba da ja spasuvaat sezonata na gostinski teren, so {to i {ansite na “otpi{aniot” Vardar nekolkukratno se zgolemuvaat. Da potsetime, deka vo finaleto Feni gi zapo~na natprevarite so prednosta od 1:0 vo pobedi, blagodarej}i na podobriot me|useben rezultat vo duelite so Vardar, edinstveniot tim sposoben da parira vo borbata za najvisokite odli~ja vo doma{noto prvenstvo.

500

iljadi evra e dupkata vo RK Zagreb

Kire e preskap za hrvatskiot {ampion

LIGA NA EVROPA

SO AVTOBUS NA FINALETO! e~erva se igra finaleto od najmasovnoto evropsko klupsko natprevaruvawe, fudbalskata liga na Evropa. Fulam i Atletiko od Madrid }e se borat za trofejot na UEFA, na natprevarot {to }e se odigra vo Hamburg, Germanija. Golemi problemi so prevozot imaat i dvete ekipi, poradi zastojot na avionskite letovi vo Zapadna Evropa, pri~inet od erupcijata na islandskiot vulkan, poradi {to golem del od internacionalnite gostuvawa na sportskite klubovi, bea ote`nati vo posledniot period. Mnogumina stravuvaat deka ma~noto patuvawe }e se odrazi vrz formata na fudbalerite i tie nema da bidat v mo`nost da go dadat maksimumot, a trenerot na Fulam, Roj Hoxson, pobara i odlagawe na sredbata, {to ne naide na razbirawe pome|u lu|eto od Unijata na evropski fudbalski asocijacii (UEFA). “Ova e mnogu slo`ena sostojba. Treba da se dopatuva do Hamburg, a toa nema da bide voop{to lesno. Smetam deka fi-

Koga i dvete ekipi se vo sli~na situacija, ne znam zo{to toga{ UEFA pravi problem i zo{to ednostavno ne go odlo`i natprevarot

~asa vozewe so avtobus za fudbalerite na Fulam

nalnite natprevari treba da go dadat najdobroto od fudbalot, a vo edna vakva situacija ne znam kako mo`e da barame od fudbalerite da storat ne{to pove}e”, izjavi Hoxson. Na angliskite fudbaleri }e im bidat potrebni 30 ~asa za da pristignat vo Germanija, dodeka, pak, od Madrid do Hamburg vremeto na patuawe e ne{to nad 20 ~asa. “Koga i dvete ekipi se vo sli~na situacija, ne znam zo{to toga{ UEFA pravi problem i zo{to ednostavno ne go odlo`i natprevarot. Iljadnici naiva~i od London

i Madrid nema da mo`at da pristignat vo Hamburg i da prisustvuvaat na istoriskiot natprevar na nivnite ekipi, toa e porazitelno za finaleto” dodava Hoxson, koj ima golema pri~ina za da se pretstavi vo dobro svetlo pred fanovite na Fulam, koi ve}e dolgo vreme ne mo`at da se izraduvaat na trofej osvoen od nivnite milenici. Mnogu pohrabro od svojot kolega, trenerot na Atletiko Kike San~ez go o~ekuva me~ot, na koj }e se dobie noviot pobednik vo liga Evropa. “Jas sum mnogu sre}en ~ovek, bidej}i sum

trener na tolku dobri i po`rtvuvani fudbaleri”, istakna San~ez, za kogo i ne e premnogu bitno {to fudbalerite }e mu se vozat so avtobus.

Hoxson pobara odlo`uvawe na finalniot natprevar od evropskata liga