BR.40_kapital_cetvrtok 13 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA HAUARD MARKS, OAKTREE CAPITAL

KOLUMNA STANISLAV PIGON ekspert za ekonomski

KOGA HAUARD MARKS ZBORUVA, VOL STRIT SLU[A STRANA 14

razvoj i investicii

[TRK NA OXAKOT STRANA 13

NA ZATVORAWE,, SREDA, D , 12.05.2010,, 13.00~.

ZANIMLIVOSTI

KAMERON STANA PREMIER! MAKEDONIJA DOBI "KU]EN PRIJATEL"!? 2

MAKEDONIJA “VRIE” OD NELEGALNO ORU@JE

^ETVORICA ZAGINATI VO RADU[A! STRANA 9

AZA ARI KOMPANII I PAZARI

CVETANOV GI NOSI DOKAZITE CV ZA ZA KRIMINAL DO JA JAVNOTO OBVINITELSTVO

]E GI DOKA@AM AFERITE ] TE[KI 130 MILIONI EVRA! TE STRANA 20

GEVGELIJA ]E PROFITIRA OD GR^KATA KRIZA, A MAKEDONCITE ]E JA SPASUVAAT NIVNATA TURISTI^KA SEZONA ................................................................STRANA 15 HIPO ALPE LIZING MAKEDONIJA ]E SE PRODAVA DO 2014!? NARODNA BANKA JA NAMALI KAMATNATA STAPKA NA 6% - SE O^EKUVA RAST NA KREDITIRAWETO OD 10% GODINAVA ........................................................................STRANA 21

MBI 10 MBID OMB

1,24% 1 ,24% 0,39% 0 00,27%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR DOLA AR/DENAR EVRO/DOLAR EVRO/ /DOLAR

61,55 48,47 1,27

NAFTA TA BRENT EURORIBOR EURO RIBOR

881,31 1,24%

INDEKS D NA N MAKEDONSKA D BERZA ((11.05))

UVODNIK QUP^O ZIKOV PAKISTAN I KURDISTAN!? STRANA 2

STE^AJNIOT VETUVA DEKA NEMA POVE]E ODLO@UVAWA UTRE ]E SE ZNAE SUDBINATA NA SVEDMILK! STRANA 3

2 13.05.2010

NAVIGATOR

300.000

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 13 MAJ 2010

PAKISTAN I KURDISTAN!? ekoja ve~er n$ ima na CNN! Breej, radost i sre}a! Za arno n$ zboru vaat vo ovaa televizi ja!? Vo TV-ku}a koja vo princip izvestuva od voeni podra~ja! Tie vo poslednite godini se rekoncipiraa - vovedoa na svoite programi i klasi~ni promotivni programi za kompanii, li~nosti i zemji ... Vo posledno vreme, site balkanski dràvi se zaletaa za da se reklamiraat tamu, a Makedonija dobi i ne{to pove}e – da se zboruva za nea pove}e denovi, vo programata nare~ena i-List! Ova e super i treba da se pozdravi ... S$ ubavo - ova {to denovive se slu~uva vo zemjata, vrzan o so amerikanskata televizija. Samo ne mi ide vo glava, koj navistina destabilizira niz Makedonija (slu~ajot Radu{a – oru`je, mrtvi ...), a CNN izvestuva za ubavinite na Makedonija!? Nie niz mediumite sekoga{ znaeme da kaème – sme ja proma{ile temata!? Vo ~ie ime bandite niz Zapadna Makedonija i Skopje denovive rovarat? Dali, moèbi, vpe~atlivata reporterka na ovaa amerikanska i svetska televizija nema da se najde na lice mesto na nekoj nemil nastan vo ovoj period!? [to se slu~uva vo ovaa dràva!? Nekoi filozofi niz istorijata, na razni mesta, napi{ale deka ubavoto i grdoto odat sekade zaedno ... taka i ovde, vo bibliskata zemja Makedonija! Taka, na primer, den po prezemaweto na istoriskoto pretsedatelstvo na Makedonija so Sovetot na Evropa, se slu~uva Radu{a so ~etiri mrtvi i kupi{ta pronajdeno oru`je. Minatata nedela pronajdeni kupi{ta oru`je! Vladata, oficijalno, glumi ladnokrvnost za ovie nastani, neoficijalno, vo partijata na vlast brifiraat deka “ni vnesuvaat

destabilizacija odnadvor” (!?), ministerot za nadvore{ni so visoka doza na smirenost najavuva deka datum za pregovori i ne mora da se dobie vo juni, tuku vo 2011 godina!? No, {to }e se slu~uva vo me|uvreme? Vladata nekako ~udno, smireno }e se zadol`uva i so nova evroobvrznica od okolu 200 milioni evra – a nikoj ne znae za koja namena (na primer, vo 2000 godina so proda`bata na Telekomot – pove}e od 500 milioni marki, izleze deka kupuvala oru`je za vojnata vo 2001 godina)!? Za volja na vistinata, si napravija me{ana vlada (VMRO-DPMNE i SDSM) i si kupuvaa helikopteri, pi{toli, “krte{nici” i “oriz” od Bugarija!? Alo, CNN!? I sega, na sevo ova v~era dojde edna mnogu zabavna vest od London. Dejvid Kameron e nov premier na Britanija i mu bil golem prijatel na Orce Kam~ev, sopstvenikot na klini~kata bolnica Sistina! Da, da, toa e taka (pro~itajte ja vesta do ovoj komentar na istata stranica)! Sega toj s$ }e ni re{el ... Sepak, koga sme kaj prijatelstvoto na Kameron i Kam~ev i mo`nosta ovaa “vrska” da gi sredi rabotite – v~era si spomenav na edna slu~ka na koja li~no prisustvuvav vo 2000 godina pri pobedata na Xorx Bu{, pri negoviot prv mandat – koga go pobedi Bil Klinton! I drugpat sum vi napi{al za ova: Utroto, kako pri sekoi amerikanski izbori, vo hotelot Aleksandar Palas, na pokana na amerikanskiot ambasador (toga{, ~inam be{e Viktor Komras), bevme pokaneti so mala zakuska da gi prosledime kone~nite rezultati i da go pozdravime pobednikot! Be{e mnogu dramati~no, se se}avate, Florida re{ava{e, pa somnitelnost za mestenka (!?) ... Vo eden moment zastanav

KAMERON STANA PREMIER! MAKEDONIJA DOBI “KU]EN PRIJATEL”!? Makedonija dobi “ku}en prijatel”, otkako Dejvid KamQUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk zikov@ @kappital.com.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

eron stana premier na Britanija! Makedoncite, ovde i vo svetot, ve}e slavat otkako razbraa deka makedonskiot biznismen Orce Kam~ev (Orka), sopstvenik na klini~kata bolnica Sistina, bil golem prijatel so v~era “krunisaniot” premier na Britanija! Se smeta deka Kameron bi bil silen lobist za vlez na na{ata zemja vo Evropskata unija so Kameron, bidej}i sega,

so toga{niot minister za nadvore{ni raboti, Aleksandar Dimitrov, razgovarame ne{to i vo razgovorot vletuva negoviot voza~, ili telohranitel, ne znam, so konstatacija – Ministre, ministre, pobeduva Xorx Bu{!? Dimitrov odgovara – Pa, {to!? Ovoj mu veli - Pa, kako {to - na Lazar Mojsov ja }erka, ja vnuka, e ma`ena kaj Bu{ovi ... pa, }e imame prijateli, }e pomaga (!?). Toga{ ministerot Dimitrov (mnogu duhovit ~ovek) mu vozvra}a: A bre, Tode, Tode ... znae{ li ti, na primer, Pakistan kako go dobil imeto? Voza~ot malku “podzinat” pra{uva – Kako? -E, pa kako - Aleksandar Makedonski, bidej}i zboruval na makedonski, koga oti{ol na site im vikal – “pak }e stane{, pak }e stane{ ...”, i taka zemjata go dobila imeto Pakistan!!! Aaaa, navistina???pra{uva voza~ot ... Da, da - odgovara ministerot ... i go pra{uva povtorno Tode ...: A, znae{ li Kurdistan kako go dobil imeto ... !!!???

OFFICE MANAGER I FINANSII:

pretplati@kapital.com.mk

ZANIMLIVOSTI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

vra e sumata za koja }e bidat kazneti politi~arite vo Grcija ako ne ja prijavat kako steknat imot, a kaznata e 10 godini zatvor. Grcija voveduva porigorozni merki za sledewe na imotot i dohodot na doma{nite politi~ari. Sudii }e go proveruvaat nedvi`niot imot na politi~arite, {to e predvideno so izmeni na zakonot {to Ministerstvoto za pravda }e go podnese vo parlamentot vo slednite denovi. Imotot na pratenicite }e se konfiskuva, a tie }e se otstranuvaat od prateni~kata ili od druga funkcija ili dol`nost ako se utvrdi deka se zame{ani vo of-{or firmi. Proverkite }e gi pravi pet~lena komisija, vo koja nema da u~estvuva nitu eden pratenik, osven zamenik-pretsedatelot na parlamentot. Ovaa komisija }e gi proveruva i finansiite na partiite i predizbornite tro{oci na pratenicite.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDRA SMILESKA tokmu negoviot prijatel e smileska@kapital.com.mk

menuvaweto na Dejvid Kameron za premier na Velika Britanija be{e do~ekano so voodu{evuvawe i vo politi~kite i vo bizniskrugovite vo Makedonija. Orce Kam~ev, makedonski biznismen koj ve}e nekolku godini e mnogu blizok so sega{niot premier na Britanija, veli deka ova e ubedlivo najdobra politi~ka vest {to Makedonija ja slu{nala izminatiov period. “Podobra politi~ka vest od ovaa, apsolutno, nema. Kameron e moj dobar prijatel i se nadevam deka }e lobira za nas vo Evropskata unija”, veli Orce Kam~ev. Toj dodava deka planira da se vidi so nego i li~no da mu ja ~estita novata funkcija. “^estitka po telefon ne e isto {to i direktna ~estitka. Koga }e se vidam so nego i koga li~no }e mu ~estitam, toga{ }e znam i koga planira da dojde vo Makedonija”, potencira Kam~ev. Vo razgovor, biznismenot Kam~ev cini~no im se nasmea na site politi~ari i novinari koi izminatite nekolku godini zboruvaa i pi{uvaa negativno za nego i za negovata povrzanost

premier na edna od najmo} nite dràvi vo EU. Inaku, na makedonskata javnost & e poznato deka pred ~etiri godini Dejvid Kameron, koj be{e lider na konzervativcite, ostro be{e kritikuvan od mediumite vo Velika Britanija za dru`bata so makedonskiot biznismen Orce Kam~ev. Toga{, londonskiot vesnik “Sandej tajms” ostro go kritikuva{e Dejvid Kameron, koj go prifatil gostoprimstvoto na Orce Kam~ev. Britanskiot vesnik, ~ii detali podocna gi prenesuvaa i makedonskite mediumi, obvinuva{e deka kompanijata Orka, na Kam~ev, mu go platila prestojot na Kameron vo Skopje za da moè da go sledi nastapot na fudbalskata reprezentacija na Anglija na kvalifikaciskiot me~ pred ~etiri godini. Avtorite na tekstot vo “Sandej tajms” tvrdele deka doma}inite go ~estele Kameron za da ja poddrùva kandidaturata na Makedonija za ~lenstvo vo EU, za potoa, vedna{ po prestojot vo Skopje, pretsedatelot na konzervativcite da se zaloì za Makedonija pred pratenicite vo London. “Toa e dolgotraen plan na Konzervativnata partija za pro{iruvaweto na EU so site zemji od Zapaden Balkan, vklu~itelno i na Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija. Sekoja sugestija deka ovie predlozi za vlez na ovaa zemja se povrzani so biznisot na Endru Feldman e sme{na“, izjavi portparolot na Dejvid Kameron za poddr{kata na Makedonija vo NATO i vo Evropskata unija. Vo svoja odbrana, Feldman za britanskite vesnici izjavil deka Orka e presre }na so imenuvaweto

na Kameron za lider na konzervativcite, zatoa {to go smeta politi~arot za prijatel na Makedonija. Toj istaknal deka ja dogovoril posetata na Kameron za da mu go pokaè svojot biznis vo Makedonija. “Imam fabriki tamu i mu velev deka moè da mu bide zabavno da vidi od {to ìveam, a i da go sledi fudbalskiot natprevar koj be{e zakaàn tokmu za toj vikend”, izjavil Feldman. Endrju Feldman vo toj period be{e generalen sekretar na Konzervativnata partija, biznismen vo tekstilnata industrija, partner na Orka, no i blisok prijatel na dene{niot premier na Britanija, Dejvid Kameron. Britanskiot vesnik “Telegraf”, vo noemvri minatata godina, pi{uva{e i za privatnata sredba na Dejvid Kameron so premierot Nikola Gruevski, koj e klu~na figura vo dodeluvaweto na dogovor za izgradba na hotelot Radison (vo Skopje), a vo zamena za poddr{ka za ~lenstvo na zemjata vo me|unarodnite organizacii(!?) Toga{ makedonskite politi~ari od opozicijata (SDSM) ja obvinija makedonskata vlada za organiziran kriminal i korupcija. Spored britanskite mediumite, Endru Feldman i Orce Kam~ev se tokmu tie preku koi Dejvid Kameron se povrzal so premierot Gruevski.

NAVIGATOR

13.05.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

UJP STANA REFORMATOR kspresnata reakcija na Upravata za javni prihodi za povrat na danost nokot na dodadena vrednost be{e od golema korist za kompaniite, koi apeliraa aa na pogolema aùrnost naa dràvata vo uslovi kogaa se soo~uvaat so finansiski problemi. Ova zna~i deka dano~nata uprava se postavi kako niven partner i odgovori na nivnite barawa. a. Vakvata postavenost na UJP se dolì na toa {too vo poslednite godini e mi, orientirana kon reformi, poednostavuvawe na pro-cedurite, dobliùvawe do dano~nite obvrznici, izvr{uvawe na dano~nite obvrski po elektronski pat. Tokmu toa i im treba na gra|anite i na kompaniite. Polesen pristap do {alterite na UJP i poednostavno izvr{uvawe na obvrskite, koi, za volja na vistinata, se zgolemija otkako na ~elo na Upravata zastana Goran Trajkovski. Toa, pak, e rezultat na celosnata implementacija na zakonite od ovaa oblast. Reformite vo UJP bea

E DEJVID KAMERON

ANA KAREN

TRAJKO VEQANOVSKI

JORGOS PAPANDREU

onzervativecot ekovinarkata na CNN ratenicite mu vlezrazi solidarnost K spresno ja prezede Ngo zapozna celiot Pguvaat i izleguvaat Iza {trajkuva~ite so premierskata funkcija svet so ubavinite i od Sobranieto kako {to glad vo Albanija, iako vo Velika Britanija

specifi~nostite na Makedonija

sakaat

nemu protestite mu se najgolem problem

STE^AJNIOT VETUVA DEKA NEMA POVE]E ODLO@UVAWA

UTRE ]E SE ZNAE SUDBINATA NA SVEDMILK! Na ro~i{teto zaka`ano za utre, doveritelite kone~no }e treba da re{at dali Svedmilk }e se restartira ili }e odi vo likvidacija ALEKSNDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

e bide li likvidirana mlekarnicata Svedmilk ili }e se restartira, kone~no }e se znae utre, doznava “Kapital”. Ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski izjavi za “Kapital” deka ve}e }e nema odloùvawe na sudskoto ro~i{te, koe e zakaàno za utre, tuku kone~no }e se znae sudbinata na najkontroverznata mlekarnica vo Makedonija, koja be{e otvorena kako najgolema investicija, a prerasna vo najgolema afera. Makrevski, sprotivno na prethodnite izjavi vo mediumite deka bara investitor za mlekarnicata, sega veli deka toj ne odlu~uva dali Svedmilk }e prodolì da raboti, odnosno }e se najde li investitor koj }e ja restartira, ili, pak, }e odi vo likvidacija. Za toa odlu~uvale doveritelite. “]e nema odloùvawe na ro~i{teto vo petok, osven ako nekoj od doveritelite povtorno ne izleze so nekoe novo barawe. Mojata obvrska e da go predadam izve{tajot do sudijata, a potoa vrz osnova na nego, odborot na doveriteli da odlu~i {to }e se pravi ponatamu. [to }e se slu~uva ponatamu so mlekarnicata ne zavisi od mene, tuku od niv”, izjavi Makrevski. I najgolemite doveriteli na mlekarnicata o~ekuvaat

]

BOGOQUB MAKREVSKI BO STEÂEN S TE UPRAVNIK NA SVEDMILK ““Mojata Mo obvrska e da go predadam izve{tajot do sudijata, a ppotoa ot vrz osnova na nego, odborot na doveriteli da odlu~i { to }e se pravi ponatamu. [to }e se slu~uva ponatamu so {to m le mlekarnicata ne zavisi od mene, tuku od niv”. 15 maj da bide posledniot iot den na neizvesnost okolu olu slu~ajot so propadnatata {vedska mlekarnica. Tie o~ekuvaat naplata na svoite pobaruvawa, koi dostignaa 35 milioni evra. Poslednoto ro~i{te be{e odloèno bidej}i ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski pobara vreme za da se proiznese za prigovorot od NLB Tutunska banka, koja bara{e da bide izzemena od ste~ajnata masa. Ste~ajnata postapka za eden od najkriminalnite slu~ai, Svedmilk, skoro edna godina se razvlekuva po sudskite arhivi. Odloèni bea nekolku ro~i{ta, osporeni bea golem del od pobaruvawata na doveritelite, na dol`nicite im bea podneseni krivi~ni prijavi, a ma{inite i opremata, vo me|uvreme, ’r|osuvaat vo praznite pogoni.

3 FAKTI ZA...

5,9% 3,1% 2,2%

E ZGOLEMEN INDEKSOT NA CENITE NA TEKOVNO POTRO[ENITE SREDSTVA VO ZEMJODELSTVOTO VO APRIL GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI. E POGOLEM INDEKSOT NA CENITE NA SREDSTVATA NAMENETI ZA INVESTICII VO AGRAROT SE NAMALI INDEKSOT NA CENITE NA DOBITO^NOTO PROIZVODSTVO VO MINATIOT MESEC

Site so netrpenie ja o~ekuvaat razre{nicata na slu~ajot, posebno farmerite, koi po peripetiite i matnite slu~uvawa izgubija nade` deka }e gi dobijat parite za predadenoto mleko. Tie baraat da se najde investitor i da se restartira mlekarnicata za da otkupuva mleko. Nadle`nite institucii u{te na po~etokot od kriminalnata saga za Svedmilk se proglasija za nenadle`ni. Farmerite mnogupati izlegoa pred vladata so barawe da im pomogne, a od ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, dobija samo vetuvawe deka baraweto }e go dostavi do vladata i za toa }e se diskutira na slednata sednica. Najgolemi doveriteli, osven farmerite, na koi Svedmilk im dol`i 3,5 milioni evra, se NLB Tutunska banka, koja vo

Svedmilk e zaglavena so 9,7 milioni evra, potoa, Hipo lizing, koja ne moè da si gi zeme opremata i ma{inite vo vrednost od 3,5 milioni evra. Pari baraat i Ohridska, Komercijalna i Prokredit banka, kako i zemjodelsko-sto~arskiot kombinat Strumica. Nikoj ne se griì za dol`nicite na Svedmilk. Velija Ramkovski (koj be{e zainteresiran za da ja kupi mlekarnicata), odnosno negovata firma Hedis, za koja Svedmilk proizveduva{e mleko, dolì pove}e od 1,8 milioni evra. Ala Al Kafagi, sopstvenik na MiA Beverixis, dolì 1,4 milioni evra, a negovata firma e i eden od sopstvenicite na mlekarnicata. Menaxerot Roxer Oskarson, pak, is~ezna od zemjava. Protiv niv MVR pokrena krivi~ni prijavi.

PROCENKI...

GORAN TR TRAJKOVSKI RAJ AJKO KOVSKI krunisani so kancelarijata za golemi dano~ni obvrznici i so mo`nosta i gra|anite elektronski da prijavuvaat danoci. Toa ne e mala rabota. Posebno zatoa {to tempoto na rabota i sekojdnevnite aktivnosti na biznismenite se mnogu dinami~ni i stresni. Mo`nosta brzo da zavr{at rabota vo UJP mnogu go zabrzuva i olesnuva nivniot biznis.

GUBITNIK

NIKAKO DA DOBIE PREODNA OCENKA icepremierot za evropski pra{awa, nikako ne mo`e da se “usre}i” so pozitivni ocenki od evropskite diplomati vo zemjava i od Brisel. Na Evropskiot den za pretpriemni{tvo, evroambasadorot Ervan Fuere, po kojznae koj pat go kritikuva{e na~inot naa sproveduvawe na reformite i predupredi deka vo zemjava nema da imamee investicii dokolku sudstvoto i ponatamu ostane o pristrasno i korumpirano. Kako ne mu se zdosadi na Naumovski postojano da dobiva kritiki, te od visoki, anonimni izvori od Brisel, te od evropskite pretstavnici vo zemjava. O~igledno e deka Naumovski ne go tangiraat porakite od Brisel, pa uporno si tera po svoe. “Ku~iwata laat karavanot si vrvi”, bi rekol narodot no, na{iot evropski karavan se ~ini nepovratno odminuva. Naumovski postojano potencira deka se raboti naporno i

VASKO NAUM NAUMOVSKI UMO OVSKI deka zemjava se dviì vo vistinski pravec, no drugite izgleda toa ne moàt da go vidat. Spored signalite od teren edno e sigurno, patot po koj vodat reformate vo nadle`nost na Naumovski sigurno ne vodat vo EU. Naumovski uporno tvrdi deka s$ e vo red, namesto da objasni na {to se dolì zastojot, kade e detektiran defekt na koj postojano ni se ukaùva. Javnosta moè da kupi s$, samo se pla{i ako nekoj ja vozi kon nepoznat pravec!

MISLA NA DENOT

MARKUS REPNIK

pretstavnik na Svetska banka vo Makedonija

MAKEDONIJA STANUVA SE POTOPLA I POSUVA akedonija stanuva s$ potopla i posuva. Prose~nite vrne`i se namaluvaat, a temperaturata se zgolemuva. Ekstremnite vremenski nepogodi, kako poplavi i su{i, se s$ po~esti. Do 2030 godina dotokot na voda vo rekite }e se namali do 25% - veli Markus Repnik, pretstavnik na Svetska banka vo Makedonija. Spored nego, zemjodelstvoto e mnogu va`en sektor vo makedonskata ekonomija. Toa zavisi od klimatskite promeni, koi se ~uvstvuvaat i vo Makedonija, a vo idnina }e bidat u{te posilni. Repnik predupredi deka klimatskite promeni }e rezultiraat so posuvi uslovi vo zemjodelstvoto, so ponisko proizvodstvo i so namaluvawe na povr{inata na pasi{ta.

EKONOMSKITE POSLEDICI OD KRAHOT NA BERZITE ZAVISAT POMALKU OD SILATA NA KRAHOT, OTKOLKU OD REAKCIJATA NA KREATORITE NA EKONOMSKATA POLITIKA, OSOBENO NA CENTRALNITE BANKI

BEN BERNANKE [EF NA FEDERALNITE REZERVI NA SAD

4 13.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ZA[TITENA KRALICA

...RADOSTA KRATKO TRAE[E

...VELIKA BRITANIJA

Elizabeta Vtora so Gardata

Euforijata splasna, berzite vo minus

Dejvid Kameron na priem kaj kralicata

ritanskata kralica Elizabeta Vtora ja objavi vo Bkralskata javnosta fotografijata so svoite ~uvari - ~lenovi na garda.

uforijata na investitorite poradi paketot za pomo{ na evrozonata splasna, berzite ve}e dva dena se vo minus, a investitorite razmisluvaat za prezadol`enosta na nekoi zemji.

oda~ot na konzervativcite Dejvid Kameron, zav~era VBakingamskata ve~er po sredbata so kralicata Elizabeta Vtora vo palata, so svojata sopruga Samanta se

FOTO NA DENOT

Ivanov odgovara{e na pra{awata od gra|anite Gra|anite na Republika Makedonija v~era imaa mo`nost direktno da se zapoznaat so pretsedatelot \or|e Ivanov i vo negoviot kabinet neposredno da porazgovaraat so nego za pra{awata za koi se interesiraat ili da dostavat nekoi predlozi do nego. Grupata gra|ani be{e pre~ekuvana od ~lenovite na kabinetot na pretsedatelot i be{e vodena niz dvorot na vilata #Vodno”. Pritoa im be{e objasnet na~inot na koj pretsedatelot Ivanov gi pre~ekuva negovite gosti. Na kratkata sredba vo pretsedatelskiot kabinet, gra|anite najmnogu se interesiraa za problemot so imeto, za ekonomskata sostojba vo Makedonija, a nekoi iznesuvaa i svoi predlozi. Pretsedatelot Ivanov e na funkcija edna godina.

odveze direktno vo premierskiot kabinet na Daunig strit.

DVA, TRI ZBORA “Evropa mo`e da go re{i problemot so dolgot i deficitot edinstveno ako paketot za spas na evroto se dopolni so merki za pottiknuvawe na rastot, vklu~uvaj} i i zgolemuvawe na platite vo Germanija” FILIP ARESTIS ekonomist od Kembrix

“Albanskite politi~ari mora da poka`at zrelost. Nema da ja igram ulogata na posrednik. Od politi~arite vo Albanija zavisi dali }e poka`at zrelost” [TEFAN FILE evrokomesar za pro{iruvawe

“Parite ne se dovolni. Vo ponedelnikot, utroto, site crveni o~i gledaa dali mehanizmot }e proraboti. Sega raboti, no site znaat deka toa ne e re{enie za stabilnosta na evroto. Toa mora da se smeni, a vo sprotivno mo`e da se frli vo |ubre” XOZEF STIGLIC ekonomist i nobelovec

GADGETS

SONI GI PRETSTAVI NEX-3 I NEX-5 SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

oni ja objavi NEX-serijata na kompaktni digitalni fotoaparati, koi imaat mo`nost za promena na objektivot i fotografirawe so senzor od klasa SLR na aparati. Toa se modelite NEX-3 i NEX-5, koi imaat senzor Exmor APS HD CMOS, specijalno razvien za ovaa serija. Goleminata na ovoj senzor e zna~itelno pogolema od tie koi se vgraduvaat vo kompaktnite fotoaparati, {to }e rezultira so zna~itelno pokvalitetni fotografii. Rezolucijata e 14,2 megapikseli. Objektivite koi Soni gi narekuva E-mount, isto taka,

se specijalno razvieni za ovaa serija, a fotoaparatot }e se ispora~uva so 16 milimetarski objektiv F/2.8, a vo ponudata }e bidat i 1855mm F/3.5-5.6 i zum-objektiv 18-200 F/3.5-6.3. So pomo{ na adapter, korisnicite } e mo`at da koristat i objektivi od Alpha-serijata na fotoaparati D-SLR na Soni. I dvata novi modeli imaat mo`nost za snimawe na video. NEX-3 snima zapisi vo rezolucija od 720p, dodeka NEX-5 nudi snimawe vo 1080p. NEX-3 i NEX-5 }e se najdat vo proda`ba od juni godinava.

6 13.05.2010

POLITIKA

FILIP GORDON NEMA DA SE SRETNE SO MAKEDONSKIOT PREMIER!?

GRUEVSKI OSTANA VO MAROKO!? Pomo{nikot-dr`aven sekretar na SAD, Filip Gordon, deneska e vo oficijalna poseta na Makedonija. Sredbata so Gruevski “visi” vo vozduh poradi vulkanskiot prav koj nadvisnal nad Maroko i ne dozvoluva avionot na premierot da poleta GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski najverojatno nema da se sretne so pomo{nikotdràven sekretar na SAD, Filip Gordon, koj denes doa|a vo oficijalna poseta na Makedonija, veli za “Kapital” vladiniot portparol, Martin Martinovski. Premierot, koj ve}e dva dena e vo slu`bena poseta na Maroko, nema da moè da go pre~eka visokiot gostin od Amerika poradi vulkanskiot prav nad Maroko, {to go onevozmoùva avionskiot soobra}aj, pa, Gruevski ne moè da doleta navreme, objasnuvaat od kabinetot na Gruevski. Osven so Nikola Gruevski, planirano e Filip Gordon da ostvari sredba so pretsedatelot \orge Ivanov, a }e bide primen i od liderite na SDSM i DUI, Branko Crvenkovski i Ali Ahmeti. Agendata za temite na koi }e razgovara makedonskiot

FILIP GORDON, Pomo{nik-dr`aven sekretar za nadvore{ni raboti politi~ki vrv so ovoj visok pretstavnik s$ u{te ne e objavena. No, izvesno e deka }e se zboruva za aktuelnite slu~uvawa vo zemjata. I pra{aweto so imeto, o~ekuvano, }e se najde visoko na agendata. Ona {to e neizvesno e kako

NIKOLA GRUEVSKI, Avionot na Nikola Gruevski ne poleta od Maroko

otsustvoto na sredbata so premierot Gruevski, kako klu~na figura vo re{avaweto na sporot, }e vlijae vrz kvalitetot na razgovorite so Gordon, bidej}i be{e o~ekuvano makedonskiot premier i pomo{nikot-dr`aven sekretar na SAD da gi "peg-

laat" politikite vo odnos za imeto. Ovoj visok amerikanski pretstavnik doa|a vo klu~en moment za Makedonija, koga se bli`i krajot na {panskoto pretsedatelstvo i koga s$ u{te e neizvesno kakov predlog }e ponudi medijatorot

Metju Nimic vo juni vo odnos na pra{aweto so imeto. Vo poslednite svoi izjavi, Filip Gordon naveduva deka re{avaweto na sporot so Grcija e od klu~no zna~ewe i smeta deka dvete zemji treba da prezemat smeli i re{itelni odluki za da go re{at pra{aweto "edna{zasekoga{". Spored nego, amerikanskata poddr{ka za makedonskata integracija vo EU i NATO ostanuva vitalen element za promovirawe na mirot i stabilnosta na celiot Balkan. Filip Gordon, pozicijata pomo{nik-dr`aven sekretar ja nasledi od negoviot prethodnik Daniel Frid, koj na makedonskata javnost & e poznat po toa {to javno izjavi deka postoi makedonskiot jazik i Makedonci i koj ima{e ogromni zalo`bi vo makedonsko-gr~kite pregovori vo vremeto dodeka toj be{e na pozicijata pomo{nikdr`aven sekretar na SAD. Osven posetata na Makedonija, Filip Gordon }e gi poseti i Srbija i Kosovo. Ramka: Koj e Filip Gordon?

FOTO: na sledniot link: http://www.state.gov/r/pa/ei/ biog/123518.htm D-r. Filip Gordon e pomo{nik-dràven sekretar na SAD od 2009 godina. Od 2000-2009 godina rabotel na Institutot Brukings vo Va{ington, kade {to se fokusiral na pra{awa i problemi od evropskata i amerikanskata nadvore{na politika. Pred da stane del od personalot na Institutot Brukings, Filip Gordon bil direktor za evropski pra{awa vo Nacionalniot bezbednosen sovet pod rakovodstvo na pretsedatelot Bil Klinton. Vo ovoj sovet toj imal klu~na uloga vo razvojot i koordiniraweto na politikite na NATO. Vo svoeto profesionalno rabotewe, Filip Gordon drèl i profesorski i istraùva~ki pozicii vo Me|unarodniot institut za strategiski studii vo London, vo Univerzitetot Xons Hopkins, vo germanskiot resor za nadvore{ni raboti vo Bon i vo drugi istaknati me|unarodni institucii.

MILO[OSKI DOOBJASNUVA [TO SAKAL DA KA@E:

“DATUM E MO@EN DO JUNI, RE[ENIE ZA IMETO NE” !? Dodeka oficijalnite pretstavnici na EU postojano pora~uvaat deka bez re{enie za imeto, ne e mo`en datum za pregovori, ministerot Milo{oski vo obid da ja objasni “spornata” izjava, tvrdi deka vladata, sepak, o~ekuva datum do juni, iako imeto nemalo da se re{i dotoga{! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

va dena po izjavata deka iako {panskoto pretsedatelstvo e dobra mo`nost, po~etokot na pregovorite i samiot niven tek bi trebalo da gi o~ekuvame koga so Unijata }e pretsedavaat zemji koi se prijatelski nakloneti kon Makedonija (Polska i Ungarija), ministerot Antonio Milo{ovski reterira od stavot. Po `estokite kritiki na opozicijata i na me|unarodniot faktor vo zemjava deka izjavata e diplomatski gaf i skandal, ministerot od palatata na Evropa vo Strazbur, pri prezemaweto na rakovodstvoto so Sovetot, pora~a deka, sepak, vladata se nadeva na datum do juni. “Republika Makedonija e celosno podgotvena da gi po~ne pristapnite pregovori za ~lenstvo vo Evropskata unija. Imame pozitiven izve{taj i preporaka od Komisijata od minatata godina. Se nade-

vame deka do krajot na {panskoto pretsedatelstvo }e bide odreden datum za po~etok na pregovorite, po {to bi po~nal ednogodi{en skrining-proces za vreme na pretsedavaweto na Belgija i Ungarija, a vo tekot na polskoto pretsedatelstvo so EU, vo vtorata polovina na narednata godina, da go otvorime prvoto poglavje od pregovorite”, izjavi ministerot Milo{oski. So ova ministerot vsu{nost samo go povtori stavot {to go koriste{e kako objasnuvawe na “spornata” izjava, deka sakal da kaè oti so spomenuvaweto na krajot na 2011–ta kako termin za po~etok na pregovorite, toj go vklu~uval i ednogodi{niot vremenski period potreben za “skrining”. “Otstapuvaweto od juni, vsu{nost, zna~i otstapuvawe od krajniot rok za re{avawe na imeto”, doobjasnuva Milo{oski. Sepak, i vaka sro~eno, za ekspertite ostanuva sporno zo{to ministerot si dozvoli da dava edna (kako {to toj samiot priznava!) nejasna i nedokaàna izjava, vo krajno ~uvstvitelen moment za evropskata integracija na dràvata (evroambasadorot

Fuere ekspresno pora~a deka izjavata e ~ekor nazad vo pregovorite i povika da se vnimava so formulacijata na kaànoto). “Zarem na eden minister za nadvore{ni raboti treba da mu se kaùva kako da se formulira edna diplomatska izjava. Kaànoto be{e lo{o formulirano i be{e kaàno vo mnogu lo{ moment, taka {to potrebno e doobjasnuvawe, sekako, no vo nikoj slu~aj toa nema da ja “bajpasira” {tetata od ve}e kaànite zborovi”, velat stranski diplomati vo Makedonija za “Kapital”. No, i pokraj nejasnotiite okolu stavot na ministerot i problemite {to proizlegoa od izjavata, od Evropa i v~era stignaa pozitivni signali za poddr{ka na Makedonija za brz vlez vo Unijata. Generalniot sekretar na sovetot na Evropa, Torbjorn Jagland, pora~a - Makedonija kako zemja-pretsedava~ da se fokusira na ispolnuvawe na prioritetite, a ne na sporot so imeto, koj, kako {to veli Torbjorn, treba da se re{i na pragmati~en na~in. “Nere{eniot bilateralen problem nema da pretstavuva pre~ka za Makedonija uspe{no

“REPUBLIKA SEVERNA MAKEDONIJA” PREDLOG NA OBAMA!?

Na tribina vo Va{ington za transformacija na Balkanot, porane{niot visok administrativec vo ambasadata na SAD vo Atina, Xeri Karajanis, veli deka “Republika Severna Makedonija” e predlog od Va{ington za re{enie na sporot so Grcija. “Pretsedatelot Obama neodamna go predlo`i ova re{enie. SAD insistiraat na brz kompromis, i potoa, re{enieto {to }e go prifatat Atina i Skopje }e bide poddr`ano i od Amerika”, veli Karajanis.

da gi realizira prioritetite kako pretsedava~”, veli Torbjorn. Na pra{aweto zo{to na oficijalnata internet-stranica na Sovetot ne se pojavuva logoto so “Makedonsko pretsedatelstvo”, Torbjorn veli deka Sovetot ne saka da pravi problemi vo sporot {to se vodi pod pokrovitelstvo na Obedinetite Nacii i deka gi po~ituva odlukite za privremenoto ime. Logoto na “Makedonsko pretsedatelstvo” najprvo se pojavi na veb–stranata na Sovetot, za podocna da bide simnato. Alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, ostro reagira{e deka Makedonija, ako sakala da gi ispolni svoite evropski ambicii, ne smeela da insistira na monopolizacija na terminot “makedonski”.

[TO PRAVI OPOZICIJATA VO ME\UVREME VO ODNOS NA SPOROT!?

Dodeka stanuva s$ pojasno deka vratite na Unijata }e ostanat zatvoreni za Makedonija i ovaa godina, makedonskata opozicija ostava s$ vo racete na Gruevski. Od glavnata opoziciska partija, SDSM, velat deka nivnite pozicii se jasni – kartite se kaj VMRO–DPMNE. Odgovornosta i odlukata e nivna, a tie otvoreno ispora~uvaat poddr{ka za kakvo bilo re{enie {to nema da zadira vo identitetot. Ostanuvaat na stavot deka nema da poddr`at referendum, no, doobjasnuvaat deka toa se odnesuva samo na odnapred propadnat. “Ako premierot dogovori prifatlivo re{enie so Grcija i istoto go stavi na referendum, pritoa vodej}i pozitivna kampawa, SDSM }e izleze na glasawe”, velat vo partijata na Crvenkovski. Ona {to od SDSM ostro go demantiraat se informaciite deka ve}e se razgovara so VMRO–DPMNE (a pod pritisok na nadvore{niot faktor) da se sedne na zaedni~ka masa za sporot so imeto. “SDSM nema da u~estvuva na nikakvi liderski sredbi, nitu, pak, vo nekakvi {iroki koalicii vo koi celta }e bide da se prefrli topkata kaj nas i Gruevski povtorno da izmanipulira i da se “ispere” od vina“, velat vo SDSM za “Kapital”. Visoki partiski izvori tvrdat deka s$ {to se razgovara so ju`niot sosed se pravi tajno i deka tie, kako opozicija, nemaat nikakvi informacii {to to~no se slu~uva. Tvrdat deka so vistinski informacii ne raspolagaat duri ni ministrite koi vodat relevantni resori, poradi, kako {to velat, ubedenosta na Gruevski deka za su{tinata na pregovorite treba da znae samo toj i najbliskite sorabotnici.

FOKUS

13.05.2010

PO NAJAVAT DEKA PIOM ]E PRODAVA AKCII VO 500 KOMPANII

UDELI I AKCII KOI GI POSEDUVA FONDOT ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE

Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe poseduva nad ~etiri milioni akcii vo pove}e od 200 kompanii i udeli vo 201 privatna kompanija. Nivnata vkupna nominalna vrednost iznesuva skoro 92 milioni evra

KOMPANIITE DECIDNI: ]E SI GI OTKUPIME UDELITE OD PIOM KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

el od 201-~lenata privatna kompanija, vo koj Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) ima udeli, sakaat da si gi otkupat istite od PIOM. Vakvite reakcii doa|aat otkako “Kapital” objavi detalni informacii vo koi s$ kompanii PIOM poseduva akcii i udeli, koi po najnovite zakonski izmeni, Fondot }e ima pravo da gi prodava, za potoa parite da gi iskoristi za da kupi dr`avni obvrznici. Iako del od kompaniite ne se zapoznaeni so novata zakonska mo`nost, velat deka s$ zavisi po koja vrednost }e se prodavaat udelite. Spored informaciite do koi dojde “Kapital” Fondot steknal udeli, koi vo nekoi od kompaniite dostignuvaat i do 37% od vrednosta na dru{tvoto. Vkupnata nominalna vrednost na udelite vo privatni kompanii (dru{tva so organi~ena odgovornost) iznesuva 3,2 milioni evra. Del od niv s$ u{te rabotat, no del od niv se vo ste~aj.

VO KOI KOMPANII PIOM IMA DEL? Fondot poseduva udeli vo razli~ni kompanii. Od prehranbeni, tekstilni, elektrometalni, kompanii koi se zanimavaat so trgovija, do zem-

jodelski i prerabotuva~ki. Primer, PIOM poseduva 212.500 evra ili 12,5% udel vo mesnata industrija i klanica od Sveti Nikole. Direktorot na MIK-Sveti Nikole, Vlatko \orgievski veli deka se zainteresirani po koja vrednost PIOM }e gi prodava udelite vo nivnata kompanija. ”Sega-zasega ne moème da prejudicirame ni{to odnapred, bidej}i s$ se znae otkako }e gi vidime pazarnite vrednosti na ovie udeli. Ake se raboti za ne{to razumno, moè i nie da se javime da go kupime toj udel. Vo sprotivno, Berzata }e si go kaè svoeto, pa toga{ }e razmisluvame. Nie sme dru{tvo so ograni~ena odgovornost, kade {to 78% od akciite gi poseduvaat pove}e akcioneri. Procentot koj go poseduva PIOM, ako se prodade na subjekt koj nema akcii vo kompanijata, nema da ima nikakvo vlijae nitu vo upravuva~kata nitu vo sopstveni~kata struktura na kompanijata”, veli \orgievski. Vo nizata kompanii kade{to PIOM ima udeli se i radijata od Ohrid i Sveti Nikole. Direktorkata na Radio Ohrid, Vase Drangaloska, ne e zapoznata deka PIOM ima namera da gi prodava udelite.”Dokolku se slu~i toa, nie sme zainteresirani sami da si go kupime udelot koj go poseduva PIOM od pred dve godini. Sopstvenikot na radioto, Venko [apkar, koga se privatizira{e radioto gi kupi 85% od akciite i sega ne saka nikoj drug da vleze

Kompaniite vo koi Fondot za PIOM steknal udel pravat strategija kako da si go otkupat toj udel. Nema da dozvolat drug da vleze vo sopstvenosta

vo sopstveni~kata struktura. Piom vo Radio Ohrid steknal 15% udel vo vrednost od 2.200 evra. Od Elektro Kumanovo, kade {to PIOM poseduva 15% vo vkupnata vrednost na kompanijata, ili bezmalku 14 iljadi evra, direktorot Mom~ilo Aleksovski nervozno izjavi deka edvaj ~eka da gi kupi udelite na Fondot. ”Ako se prodavaat ovie udeli, sakam sam da gi kupam. Ako PIOM, dozvoli 50% od parite da se dadat vo gotovo, vedna{ }e gi dadam i o~i da ne im vidam vo mojata kompanija pove}e. Nema da dozvolam da gi kupi nekoj drug” veli direktorot Aleksovski. Od kompanijata za trgovija od Skopje, Skopska Crna Gora Promet, kade {to PIOM poseduva 15% od udelot, ili 625 evra, tvrdat deka udelite koi gi poseduva Fondot se nezna~itelni i zatoa sami }e gi kupat. Tri ipol iljadi evra ili okoli 3% udeli, Fondot za penzisko i invalidsko osigu-

ruvawe poseduva i vo trgovskaat kompanija Drimkol Promet od Vev~ani. Direktorot Venko Kalanoski, re~isi ima ist stav kako i pove}eto sopstvenici na kompaniite kade {to Fondot ima del od kapitalot.” Me interesira po koja vrednost sega }e se prodavaat tie udeli. Verojatno }e se prodavaat po poniska vrednost otkolku porano. Sekako, deka sum zainteresiran da gi kupam”, veli Kalanoski. Od bitolskata kompanija, Sirma Galica Oniks velat deka vo uslovi na kriza i sostojba koja te{ko se nadminuva, s$ pomalku se razmisluva na ovaa tema. Udelot bi si go otkupile samo ako imaat pari vo toj moment. DEL OD KOMPANIITE NEZAINTERESIRANI Iako pogolemiot del od 201 privatna kompanija, kade {to Fondot steknal razli~en procent na udeli, se zainteresirani da si gi otkupat sami udelite i kompanijata celosno da bide vo nivna sopstvenost, na nekoi od niv sosema irelevantna im e informacijata koj }e go kupi udelot na PIOM. Edna od tie e i Klaneks DOO Prilep.” Ako nekoj e zainteresiran za da gi kupi udelite na kompanijata, slobodno. Se raboti za mal procent, taka {to koga bi se prodaval udelot, slobodno neka go kupat. Klaneks nema mnozinski sopstvenik, ima pove}e akcioneri zasega, taka {to 1,8% na Fondot ne ni zna~at mnogu”, veli upravitelot Risto Nikoloski. Istra`uvaweto na “Kapital” dojde i do informacija deka

nekoi od kompaniite kade PIOM s$ u{te poseduva pari, pravat strategija druga kompanija da gi otkupi udelite. Od Angroteks DOO od [tip, kade {to Fondot steknal re~isi 73 iljadi evra, ili 7,6% udel tvrdat deka Fondot poseduva samo 4% vo nivnata kompanija. "Udelite koi{to PIOM gi poseduva vo {tipskata konfekcija Angroteks iznesuvaat 4%. Ne sakame udelite da gi kupi nekoja nepoznata kompanija. Nie sami }e si odbereme partner, ve}e imame eden potencijalen koj mo`e da gi kupi tie udeli", decidni se sopstvenicite iako se svesni za rizikot, udelite da bidat kupeni od drug subjekt. Porane{niot sopstvenik na kompanijaat Ino-Spektar, Zore Temelkovski, veli deka ne mu e jasno zo{to posle 20 godini duri sega se otvora ova pra{awe. PIOM na ime na ovaa kompanija s$ u{te ima udel od 15% vo vrednost od 55 iljadi evra. „Jas pred ~etiri godini gi prodadov moite akcii vo Ino Spektar, taka {to odgovorot treba sega da go barate vo Viena. No, koga ve}e se otvora pra{aweto za prodavaweto na udelite koi Fondot gi ima vo kompaniite, mene ne mi e jasno zo{to toa sega se pravi, 15-20 godini po privatizacijata, pra{uva Temelkovski. Del od pogolemite biznismeni vo zemjava, za “Kapital” otkrija deka razmisluvaat da gi kupat udelite na Fondot, no samo vo kompaniite koi s$ u{te se profitabilni. Fondot za penzisko i inva-

91,7

milioni evra e vkupnata vrednost na kapitalot na PIOM koj go poseduva vo 476 kompanii

lidsko osiguruvawe poseduva akcii i udeli vo re~isi 500 kompanii vo nominalna vrednost od 91,7 milioni evra. Fondot poseduva ~etiri milioni akcii od koi 3,1 milion akcii se prioritetni, a 846 iljadi se obi~ni akcii. Izmenite vo Zakonot za penzisko osiguruvawe predviduvaat namesto dosega{nite 40%, PIOM }e mo`e da prodava do 100% od akciite so koi raspolaga vo kompaniite. Nasproti obvinuvawata na opozicijata deka zakonskite izmeni se napraveni zaradi praznata kasa na Fondot, od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, koj e i predlaga~ na ovie zakonski izmeni, kategori~no tvrdat deka so ovaa merka }e se zajakne finansiskata pozicija na Fondot i sigurnosta na sredstvata. Spored objasnuvaweto na Ministerstvoto deka od sobranite okolu 400 milioni denari, kolku {to se proektirani vo buxetot na ovaa institucija za 2010 godina, 200 milioni denari }e bidat nameneti za kupuvawe blagajni~ki zapisi i dr`avni obvrznici. Opozicijata bara zakonskite izmeni da se povle~at zatoa {to na pratenicite ne im bea dadeni podatoci za kapitalot so koj raspolaga Fondot.

OP[TESTVO

13.05.2010

PRODOL@UVAAT IPA-PROEKTITE ZA PREKUGRANI^NA SORABOTKA SO ALBANIJA

KAKO DA SE NAMALAT [TETNITE KLIMATSKI VLIJANIJA VRZ ZEMJODELSTVOTO

o organizacija na Ministerstvoto za lokalna samouprava, vo Ohrid se odr`uva informativen forum vo vrska so vtoriot otvoren povik za dostavuvawe proektni predlozi {to }e bidat finansirani od programata IPA na Evropskata unija za prekugrani~na sorabotka. Goce Toleski, rakovoditel na Zaedni~kiot tehni~ki sekretarijat pri IPA-pro-

gramata za prekugrani~na sorabotka Makedonija Albanija so sedi{te vo Struga, pojasni deka ovie sredbi se svikuvaat so cel da se informiraat, odnosno da se zapoznaat, aplikantite so upatstvoto za popolnuvawe na aplikacijata, kako i kriteriumite za koi treba da se vodi smetka pri podnesuvaweto predlozi za finansirawe. Makedonija e prva

Dodeka vo

MAKEDONIJA “VRIE” OD NELEGALNO ORU@JE

Makedonija za desetina dena policijata otkriva tri golemi skladi{ta so oru`je, ministerkata Gordana Jankulovska tvrdi deka nema mesto za panika i situacijata e pod kontrola. Ekspertite ja demantiraat!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o dva ~asot po polno} zav~-era, makedonskata policija zastrela ~etvorica vooru`eni na patot kon skopsko Radu{a. Pri obidot da zapre kombi za koe imale soznanija deka {vercuvale oru`je, policiskata patrola se soo~ila so otvoren ogan od grupata. Policajcite odgovorile na napadot pri {to smrtno ranile ~etvorica vooru`eni kriminalci, ~ij identitet s$ u{te ne se otkriva. Neoficijalno se doznava deka stanuva

dràva vo regionot koja inicira{e povik za podnesuvawe proektni predlozi za koristewe na IPA za prekugrani~na sorabotka. Spored podatocite, na prviot povik do IPA-fondovite za prekugrani~na sorabotka bile dostaveni 60 proekti, od koi dosega ne e realiziran nitu eden. Aplikantite se àlat deka uslovite za konkurirawe se mnogu sloèni i skapi.

akedonija stanuva s$ potopla i posuva. Prose~nite vrne`i se namaluvaat, a temperaturata se zgolemuva. Ekstremnite vremenski nepogodi, kako poplavi i su{i, se s$ po~esti. Do 2030 godina dotokot na voda vo rekite }e se namali do 25% - re~e Markus Repnik, pretstavnik na Svetska banka vo Makedonija na rabotilnicata za podigawe na svesta i konsultacii za namaluvawe na {tetnoto vlijanie

od klimatskite promeni vrz zemjodelstvoto vo Makedonija. Toj istakna deka zemjodelstvoto zavisi od klimatskite promeni, koi se ~uvstvuvaat i vo Makedonija, a vo idnina }e bidat u{te posilni i }e rezultiraat so posuvi uslovi vo zemjodelstvoto, so ponisko proizvodstvo i so namaluvawe na povr{inata na pasi{ta. Vo zemjava }e treba da se razviva otporno zemjodelstvo, ekolo{ki odr`livo i adaptirano na klimatskite

promeni, no i konkurentno na pazarot na EU. Dolgoro~noto vlijanie na klimatskite promeni i predvidenite negativni efekti vrz zemjodelstvoto, {umarstvoto, vodnite resursi, bezbednosta na hranata i biolo{kata raznovidnost, spored ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, }e se vbroi me|u najva`nite prioriteti na Ministerstvoto.

^etvorica zaginati vo Radu{a!

zbor za eden `itel na seloto Merovo i dvajca od Gr~ec. Koj e i od kade e ~etvrtiot zaginat, ne se otkriva. Ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska smiruva deka i pokraj s$, nema mesto za panika od pogolem konflikt. Jankulovska, povtori deka ne postoi prostor za zagri`enost i deka policijata ima celosna kontrola vrz bezbednosta na gra|anite. „Ovaa akcija na policijata e u{te edna potvrda na ona {to vo kontinuitet go govorime deka nema pri~ina za voznemirenost kaj gra|anite, bidej} i policijata ima celosna kontrola nad bebzednosnata sostojba, gi imame site in-

formacii koi se relevantni i podgotveni sme soodvetno da reagirame i u{te edna{ ispra}ame jasna poraka deka nikakvo nasilstvo ne mo`e da se tolerira, i deka najostro }e vozvratime na sekoj obid za naru{uvawe na bezbednosta, naru{uvawe na sigurnosta na gra|anite ili zagrozuvawe na sigurnosta na policiskite slu`ebnici koi gi izvr{uvaat svoite redovni zada~i” izjavi Jankulovska. Ministerkata veli deka zasega nema informacii za povrzanost na ovoj slu~aj so otkrienoto oru`je kaj Blace pri krajot na mesecot. „Vo ovaa faza na istragata ne bi odele so povrzuvawe, odnosno so javno objavu-

vawe na informaciite okolu povrzanosta i dejstvuvaweto na ovie ekstremisti~ki grupi, zaradi toa {to na{ite ekipi s$ u{te rabotat na terenot i rabotat na dokumentirawe na site potrebni argumenti i za ovoj nastan i za prethodnite nastani” izjavi Jankulovska i pora~a deka nikakvo nasilstvo ne smee da se tolerira. Taa u{te edna{ izrazi zadovolstvo {to site relevantni politi~ki faktori se ogradija od prethodnite incidenti.

OCENKI NA EKSPERTITE ZA BEZBEDNOSTA “Situacijata e mnogu zagri`uva~ka. Dr`avnite institucii mora poseriozno da pristapat kon vakvite konflikti i da ima postojano monitoring na sostojbite. Vakvata situacija, vo koja imame tri golemi incidenti vo rok od 10 dena n$ vra}a deset godini nazad vo vremeto na vojnata od 2001 godina. Ova e sli~na situacija koga i pokraj postignatiot dogovor, so nego sostojbite ne se promenile. MVR mora da prezeme seriozni akcii i bez pardon da gi otkrie site bunkeri so oru`je. Isto taka mora da se sledi dali konfliktite {to se pojavija vo posledniot mesec se dela na kriminalni grupi ili se politi~ki oboeni. Ako se kriminalni grupi, toga{ rabotite se jasni za toa kako treba da se postapuva. No, ako stanuva zbor za politi~ki organizirani grupi toga{ probelemot e pogolem. Vo takva situacija mora da postoi dijalog i otvoreno da se razgovara za nivnite barawa. Jas sum zalo`nik na maksimata deka podobro e 100 godini da pregovarame otkolku edna minuta da vojuvame. Za bezbednosnata sostojba vo zemjava e potrebna seriozno strategija, a poradi vakvite incidenti o~igledno e deka zemjava nema takva strategija”, veli za “Kapital”, profesorot Vladimir Pivovarov.

10 13.05.2010

OP[TESTVO

OBAMA GO ZADOL@IL PAPANDREU IMETO DA SE RE[I ZA NEKOLKU MESECI

SOBRANIETO NE GI PRIFATI IZMENITE NA ZAKONOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

a poslednata sredba so gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, vo Belata ku}a, pretsedatelot Barak Obama mu pora~al deka pra{aweto so imeto mora da se re{i vo slednite meseci,- tvrdi amerikanskiot zamenik-pomo{nik dr`aven sekretar, Stujart Xons. Toj smeta deka posrednikot na ON, Metju Nimic, odli~no si ja vr{i rabotata i se nadeva deka letovo }e bide

obranieto na Republika Makedonija na v~era{nata sednica ne go prifati predlog-zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, podnesen od pratenicite na NSDP, Liberalna partija i Nova alternativa. Tie baraa zakonska ramka za FZOM da mo`e da sklu~uva dogovori i so zdravstveni ustanovi i centri vo stranstvo, i na

najdeno re{enie. "Obedinetite nacii mora da ostanat centralen medium vo procesot za re{avawe na sporot so imeto me|u Makedonija i Grcija. Na toa se obvrzaa dvete strani, kako i SAD i EU. Sekako deka ima mnogu diskusija nadvor od procesot, so cel da se pomrdnat rabotite, no nikoj nema pogolemo vlijanie od gr~kata i makedonskata vlada.

Odgovornosta za pronao|awe re{enie le`i kaj liderite na dvete zemji", izjavi Xons na konferencijata vo Centarot za strate{ki i me|unarodni istra`uvawa vo Va{ington, na tema "Transformirawe na Balkanot: bezbednost, politi~ka stabilnost i ekonomski razvoj". Na konferencijata se debatira{e za gr~ko-amerikanskata sorabotka na Balkanot.

makedonskite pacienti da im se ovozmoì da bidat podloèni na pravovremeni medicinski intervencii vo stranstvo, za koi ne postoi ekonomska opravdanost ili ne moàt da se pravat vo zemjava. Spored Mile Pa~emski od VMRO-DPMNE, dokolku se prifati ponudenoto zakonsko re{enie, postoi opasnost da se predizvikaat seriozni finansiski implikacii vo

Fondot za zdravstveno osiguruvawe, odnosno, vo idnina bi se zgolemile barawata za lekuvawe vo stranstvo. Liljana Popovska od Demokratska Obnova na Makedonija dade poddr{ka za idejata i humanata namera da im se pomogne na pacientite, no, smeta deka nema da se re{at problemite so ponudenite izmeni, zatoa {to ona {to se predlaga go nudi i postojniot Zakon.

ZAKONSKITE IZMENI OTVORAAT DILEMI VO AKADEMSKITE KRUGOVI

TODOROV BARA POVE]E NASTAVA OD UNIVERZITETSKITE PROFESORI

Glavnata cel na Todorov e da gi natera profesorite da rabotat pove}e otkolku sega. Toj presmetal deka nekoi profesori sega imaat nastava po osum ~asa nedelno, a ministerot bara da rabotat barem u{te osum na nekoj drug dr`aven ili privaten fakultet

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

e postoi zakonska pre~ka za koj bilo univerzitetski profesor da predava na dva fakulteti, no mora da kaè kolku ~asa odrabotuva i kolku pari zarabotuva. Pritoa, ako pokraj dràvniot fakultet, saka da raboti i na privaten, }ar }e ima i dràvniot, bidej}i }e dobie soodveten nadomest. So ovie zakonski izmeni koi doprva treba da pominat vo Sobranieto, ministerot

za obrazovanie, Nikola Todorov, saka da vovede red vo profesorskata rabota na univerzitetite, no i malku da ja naru{i udobnosta na profesorite na nekoi fakulteti. Glavnata cel na Todorov e da gi natera profesorite da rabotat pove}e otkolku sega. Toj presmetal deka nekoi profesori sega imaat nastava po osum ~asa nedelno, a ministerot bara da rabotat barem u{te osum na nekoj drug dr`aven ili privaten fakultet. Dokolku profesorite odlu~at vtorite osum ~asa da gi

dr`at na nekoj od privatnite fakulteti, vo toj slu~aj privatniot univerzitet pokraj plata za profesorot, }e ima obvrska da obezbedi i odredena suma za univerzitetot od koj go "zajmil" profesorskiot kadar. "Dogovorenata plata na profesorot i sumata koja privatniot univerzitet } e ja ispla}a na dr`avniot jasno }e stojat vo dogovor koj }e go sklu~uvaat dvata univerziteti", veli Todorov, {to, spored nego, nema da ostavi prostor za nikakvi malverzacii. Spored Todorov, od vkupno

40 rabotni ~asa nedelno vo visokoto obrazovanie, osum se nameneti za nastava, a ostanatite 32 ~asa za konsultacii, podgotovka na ispiti, pi{uvawe trudovi, a i za kafiwa i ru~eci. Zakonskite izmeni im se dopa|aat na privatnite univerziteti, no vo nekoi ne postoi golem optimizam deka tie }e go podobrat kvalitetot na visokoto obrazovanie. Od Amerikan kolex o~ekuvaat ovie novini da imaat pozitivno vlijanie vrz kvalitetot na obrazovniot proces, pred s$ poradi razmenata na iskustva me|u profesorite,

no gledaat i negativna strana vo novite obrazovni trendovi. "Konkurencijata e pozitivna pojava, no krajno neprijatno }e bide ako taa se pretvori vo trka za pari", smeta profesorot Tome Nenovski od Amerikan kolex. Od dràvniot univerzitet "Goce Del~ev" komentiraat deka izmenite }e vlijaat pozitivno vrz celokupniot obrazoven proces. "Ja poddrùvame inicijativata. Profesorite bi trebalo da bidat slobodni za da se dviàt vo ramkite na univerzitetite", velat od

{tipskiot univerzitet. Vo privatniot univerzitet FON poinaku gledaat na ovaa rabota. "Ne veruvam deka bi bilo produktivno eden profesor da dr`i dvojno pove} e ~asovi. Toa e norma koja ne treba da mu se postavuva na eden intelektualen rabotnik. A, i nastavnite planovi na sekoj fakultet se razli~ni, pa, ova nema da pridonese za podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto", izjavi Risto Mal~eski, prorektor na FON, dodavaj} i deka dogovor za sorabotka me|u univerzitetite postoi i sega, pa, spored nego, ovie izmeni za nekogo }e pretstavuvaat dozvola, a za drug ograni~uvawe.

OP[TESTVO

13.05.2010

NEOPHODNO E JAKNEWE NA STATISTIKATA NA ZAPADEN BALKAN azgleduvawe na mo`-nostite za vospostavuvawe zaedni~ki indikatori vo dr`avite vo regionot za sledeweto na kriminalnite pojavi, no i za nivno evidentirawe, kako mo`nost za nivno prevenirawe i spre~uvawe, be{e celta na prvata regionalna rabotilnica za jaknewe na statistikata vo oblasta na pravda i vnatre{ni raboti vo Zapaden Balkan. "Kriminalnata statistika e zna~ajna za dr`avite od Zapaden Balkan

poradi transnacionalnata dimenzija na korupcijata i organiziraniot kriminal. Tie mnogu ~esto se prelevaat od edna vo druga dr`ava, osobeno vo istiot region, i se zdobivaat so ista ili sli~na pojavna forma. Poradi toa, sozdavaweto na regionalni statisti~ki standardi i voedna~uvaweto na regionalnite statisti~ki indikatori od oblasta na kriminalnata statistika bi pridoneslo za polesno sledewe na ovie

KONKURENTNOSTA E SERIOZEN PREDIZVIK ZA ZEMJODELSTVOTO pojavi i polesno spravuvawe so niv", istakna ministerot za pravda Mihajlo Manevski, potsetuvaj}i na nekolku otkrieni slu~ai na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal vo sorabotka so pove}e dr`avi od regonot. Kriminalnata statistika e va`na za zacvrstuvawe na sopstvenite mehanizmi za sledewe na kriminalnite pojavi i za soznavawe na sopstvenite kapaciteti za spravuvawe so ovie pojavi.

onkurentnosta be{e i s$ u{te e eden od najgolemite predizvici so koi se soo~uva zemjodelstvoto vo Makedonija i vo regionot. Brojot na funkcionalni agrarni zdruènija i zadrugi, sposobni efikasno da gi opsluùvaat svoite ~lenovi ili da gradat koalicii so drugi asocijacii zaradi poddrùvawe na nivnite celi, e mal. Organizaciite na proizvoditeli/trgovci mora da se unapredat i da zajaknat za sozdavawe konk-

retna infrastruktura so horizontalni i vertikalni vrski, e zaklu~okot od v~era{nata regionalna konferencija "Ekonomsko organizirawe na farmerite – perspektiva za razvoj na zemjodelstvoto vo regionot". Nedostigot na pretpriemni{tvo, osnovni smetkovodstveni ve{tini i planirawe, kolebaweto da se sorabotuva, nedovolnite investicii i minimalnata modernizacija vo odnos na tehnologijata, koi rezultiraat so neefikasno

proizvodstvo, slaba dodadena vrednost, izvoz na nepreraboteni ili poluproizvodi i uvoz na polupreraboteni i finalizirani zemjodelski stoki, bea poso~eni kako glavni slabosti. Problemot so slabata kon-kurentnost, nekoncentriranata i neusoglasena ponuda na zemjodelskite proizvodi u~esnicite ja lociraa vo nepovolnata, dominantna struktura na golem broj mali, primarni proizvoditeli, koi produciraat ograni~en pazaren vi{ok.

SO 60 MILIONI DENARI ]E SE “ZAJAKNUVAAT” APTEKITE

Izvori od Fondot za "Kapital" velat deka edinstvenata pri~ina poradi koja itno se najdoa pari za nabavka na kvoti e toa {to premierot Nikola Gruevski nalo`il da se najdat pari za lekovi vo aptekite

PO NAREDBA ITNO SE NAJDOA PARI ZA LEKOVI

480

milioni denari bil buxetot za aptekite vo prvite ~etiri meseci od godinava, a bile iskoristeni 420 milioni denari

ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

o napadite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe deka izminative dva meseci nema lekovi vo aptekite, direktorkata Maja ParnaxievaZmejkovska odlu~i da go odvrze keseto. Od Fondot za zdravstveno osiguruvawe velat deka duri minatiot petok gi proverile presmetkite od prvoto trimese~je i utvrdile deka imale neiskoristeni kvoti. “Fondot za prvite ~etiri meseci od godinava ima{e izdvoeno buxet za aptekite od 480 milioni denari. Otkako se napraveni presmetki za toj period,

aptekite na Fondot mu fakturirale samo 420 milioni denari. Zna~i, sega }e se tro{at ostanatite 60 milioni denari koi ne se potro{ile vo prvite ~etiri meseci”, izjavi portparolot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Dejan Gacov. Izvori od Fondot za "Kapital" velat deka edinstvenata pri~ina poradi koja itno se najdoa pari za nabavka na kvoti e toa {to premierot Nikola Gruevski nalo`il da se najdat pari za lekovi vo aptekite. Noviot pravilnik go smeni na~inot na presmetka, odnosno toa kolku lekovi so sini kartoni }e mo`at da se izdavaat na tro{ok na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

Od Farmacevtskata komora se zadovolni so zgolemenite kvoti, no se ~udat kako, voop{to, mo`e da ima tolku mnogu neiskoristeni kvoti. “Spored na{ite soznanija, ne postoi apteka koja ne gi iskoristuva kvotite. Toa e vo interes i na aptekata, i na pacientite. Ne ni e jasno od kade izlegoa ovie 60 milioni denari”, veli Lidija Petru{evska-Tozi, pretsedatel na Komorata. Taa dodava deka do pred dva meseci s$ funkcioniralo kako {to treba i lekovi imalo postojano. ”Vinata dosega se prefrla{e i na aptekarite. Se tvrde{e deka krijat lekovi, a pacientite ne gi baraat lekovite

PELAGONISKITE ZEMJODELCI NAJAVUVAAT POGOLEMO PROIZVODSTVO NA TUTUN emjodelcite od Pelagonija godinava }e gi zgolemat povr{inite zasadeni so tutun i o~ekuvaat pogolemi prinosi od lanskite 1.700 toni tutun. "Do ovoj moment, sklu~ivme 1.800 dogovori so tutunoproizvoditeli od Pelagonija ili 400 t.n. "beli kartoni"pove}e, sporedeno so minatata godina, {to podrazbira i zgolemeno proizvodstvo na tutun. Spored prvi~nite informacii, na-

jmnogu }e se sadi tutunot od sortite "prilep" i "jaka", i so nenamalen intenzitet, bez razlika {to vo zemjite~lenki na EU se prepora~uva namaluvawe na proizvodstvoto na tutun", izjavi Ilija Srbinovski, rakovoditel na podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo Bitola. Subvenciite za eden kilogram predaden tutun }e iznesuvaat 60 denari, {to

e isto kako lani, potvrduvaat od podra~noto ministerstvo vo Bitola.

vo pove}e apteki. Fakt e deka i pacientite i aptekarite se istite od pred dva meseca, koga s$ funkcionira{e kako {to treba. Edinstveno ne{to {to se promeni e buxetot”, veli Petru{evskaTozi. Taa se nadeva deka kvotite }e bidat zgolemeni i po ovie dva meseci, bidej}i vo sprotivno, povtorno }e nastane istiot haos po aptekite. Od Fondot dodavaat deka vo juli povtorno }e se pravi procenka za iskoristenosta na kvotite od maj i juni i toga{ povtorno }e se odlu~uva {to }e se prezeme. Edna od opciite koi gi ima Fondot za zdravstveno osiguruvawe e i preraspredelba

na kvotite spored neiskoristenosta. Odnosno, od onie apteki kade {to ima neiskoristeni kvoti, }e se prefrlaat tamu kade {to ve}e se iskoristeni i se baraat pove}e. Kvotite se presmetuvaat po formula opredelena vo noviot pravilnik, odnosno spored brojot na `iteli i osigurenici vo eden grad, farmacevtski timovi vo edna apteka, dopolnitelno anga`irani farmacevti, delovni odnosi so Fondot i brojot na recepti za izdadeni lekovi za prethodnite {est meseci. Denovive, od Fondot za zdravstveno osiguruvawe potvrdija deka vo gradovite kade {to ima{e problemi so nedostigot

na lekovi vo aptekite, zapo~nalo zajaknuvawe na kvotite. Sepak, aptekite s$ u{te ne znaat i ~ekaat informacii od mediumite. “Dosega ne sme dobile nikakvo izvestuvawe za zgolemuvawe na kvotite. Naj~esto od Fondot n$ informiraat preku soop{tenie, no zasega ne stignalo ni{to”, velat vo edna skopska apteka. Od Fondot tvrdat deka kvotite se prateni vo 12 gradovi kade {to ima nedostig na kvoti, a toa se Skopje, Berovo, Bitola, Valandovo, Kriva Palanka, Negotino, Ohrid, Resen, Strumica, [tip, Probi{tip i Veles. Ottamu dodavaat deka za koristewe na novite, dopolneti kvoti za maj i juni aptekite }e nemale potreba od dopolnitelna administrativna postapka.

POTKUPOT NE JA ZAGROZUVA LEKARSKATA LICENCA stavniot sud go ukina ~lenot od Zakonot za zdravstvena za{tita koj predviduva{e Lekarskata, Stomatolo{kata ili Farmacevskata komora da mo`e privremeno ili trajno da ja odzeme licencata za rabota na lekar, stomatolog ili farmacevt, dokolku, so pravosilna sudska presuda, e osuden za potkup. Sudot ja ukina ovaa zakonska odredba, bidej}i taa predizvikuva

posledici za gra|anitelekari koi se nadvor od pravosilna sudska odluka, a so toa se ograni~uvaat slobodite i pravata na gra|anite-lekari kako na primer: pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe i sli~no. Osven ograni~uvaweto na slobodite i pravata na gra|anite-lekari, Sudot oceni deka zakonskata odredba ja povreduva i temelnata vrednost vladeewe na pravoto.

KOMENTARI I ANALIZI KOMENTAR

rabotnicite od drugite dejnosti, }e re~at i toa im e malku za platite {to gi zemaat, posebno profesorite na fakultetite za op{testveni nauki. A, i ministerot treba da proveri kolku od

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

profesorite rabotat kako sovetnici ili pi{uva~i na zakoni tokmu vo Vladata, ~ij ~len e i toj. I toa e del od vremeto {to go tro{at nadvor od u~ilnicite. Red ne se pravi so dekret. Dokolku dekanite i rektoratot ne se anga`iraat da vovedat red vo profesorskata dejnost i ne se pogri`at za kvalitetot na nastavata, ministerot so ovie zakonski izmeni nema mnogu da postigne.

DALI IZVINUVAWETO E DOVOLNO!? o re~isi dvomese~no ubeduvawe koj e vinoven za nedostigot na lekovi niz aptekite, direktorkata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Maja Parnarxieva-Zmejkovska, otkako povtorno gi zgolemi kvotite za aptekite za slednite dva meseci, si ja prizna vinata. Edinstveno ne{to {to napravi prviot ~ovek na Fondot e izvinuvawe. I tolku. Ne prezede nikakva odgovornost za toa {to stari lu|e, hroni~no bolni, bremeni `eni lutaa od edna do druga apteka za da najdat lekovi, a i koga edvaj }e gi najdea bea i tri pati poskapi otkolku prethodniot mesec. Dali izvinuvaweto na Parnaxieva }e go re{i problemot so lekovite? Se ~ini ne. Problemot e {to direktorkata, vinata ja bara sekade osven vo nejzinata institucija. Prvo tvrdi deka ima lekovi, no aptekarite ne gi davale, pa potoa deka pacientite se naviknale da zemaat lekovi samo vo edna apteka, pa deka se otvorile pove}e apteki otkolku minatata godina. Se navedoa site pri~ini osven onaa deka Fondot ima pomalku pari za lekovi i deka kvotite,

ZADR@ETE JA NASMEVKATA!

PROFESORSKI “MAKI” ali }e se zgolemi kvalitetot vo visokoto obrazovanie so zakonskite izmeni {to gi predloì ministerot Nikola Todorov? Prviot vpe~atok e deka }e bide taka. Posebno zatoa {to otkako vo Makedonija se otvorija eden kup univerziteti, {to dràvni, {to privatni, se po~uvstvuva nedostig na kvaliteten profesorski kadar. Sega ima mo`nost eden profesor da predava na dva univerziteti. Ni{to novo. I dosega postoe{e taa mo`nost, samo {to sega }e se znae koj i kolku komu }e mu pla}a. Edinstveno e sporno, zo{to privatnite univerziteti }e mora da mu pla} aat i na profesorot i na dràvniot fakultet. Ova e diskutabilno i gi stava vo neramnopravna polo`ba site subjekti vo ovaa dejnost, bidej}i nezavisno dali e dràven ili privaten, sekoj fakultet si e posebna pravna edinica. Poentata, pak, na ministerot deka vaka }e se nateraat profesorite da rabotat pove}e e vo red, ama i ne drì mnogu voda. Ne e jasno kako presmeta Todorov deka univerzitetskite profesori rabotat kako nastavnici samo osum ~asa, a treba po 16. Ako gi pra{ate

13.05.2010

iako ramnomerno raspredeleni, ne gi zadovoluvaat potrebite na gra|anite. Dali celiot haos so lekovite, koj na noze ja krena cela dr`ava, }e se zaboravi samo

AALEKSANDRA LEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sev sevska ska@ka ska @ pit @ka p al. al.com com.mk .mk

so edno izvinuvawe i vetuvawe deka vo idnina nema da se povtori. Nepotrebno e da se komentira deka za vakov skandal vo koja bilo evropska dr`ava prviot ~ovek na Fondot sam }e si dade{e otkaz, no ne i kaj nas. Edinstveno ostanuva pra{aweto dali gra|anite koi izminatiov period gi posetija site apteki vo potraga po lek }e & go prifatat izvinuvaweto na Parnaxieva.

[TRK NA OXAKOT aesen, pticite odletuvaat od ladnata Evropa kon toplite krai{ta. U{te vo detstvoto se se}avam kako, kon krajot na oktomvri, na farmata kaj ~i~ko mi sleta – poto~no padna – edvaj ìv {trk, koj ne uspeal da odleta. î~ko mi go trgna ku~eto koe lae{e i {trkot go odnese vo {talata. “Odmori se, }e vidi{ s$ }e zavr{i dobro” – re~e ~i~ko mi, no idninata na {trkot ne be{e rozova. Kon sredinata na oktomvri minatata godina eden makedonski {trk go po~na svojot simboli~en let vo virtuelniot svet. Ovoj let e signal deka zapo~na poslednata etapa za integracija na Makedonija vo Evropskata unija (EU). Makedonija e podgotvena za razgovori – objavi Evropskata komisija vo svojot izve{taj. Vedna{ potoa, sepak, se slu{naa glasovi: “toj {trk treba prvin da se nare~e poinaku, bidej}i }e go me{aat so nekoi drugi”. No, birokratite vo Brisel dobro znaat deka uspehot na EU nema da bide celosen ako ne se integrira celata Evropa. Sepak, idninata e rozova. Mene mnogu mi se dopadna ovoj makedonski {trk. Na monitorot toj leta{e od istok kon zapad: tri zamavnuvawa so kriljata i re{itelno sletuva na oxak donesuvaj}i & ja dobrata vest na Evropa. “Edno semejstvo, eden dom”. Bravo! Srede ovaa ekstaza, od Skopje izjavija deka Makedonija moè vedna{ da nazna~i dobro podgotven pregovara~ki tim, a pregovorite moàt da traat kratko. Vakvite optimisti~ki izjavi moèa da gi iznenadat duri i funkcionerite vo Rejkjavik, bidej}i op{to e poznato deka Island e

zemjata koja }e vleze so ”zabrzano” tempo. Evropskiot komesar za pro{iruvawe brzo go isprati pra{alnikot so 2.500 pra{awa do Island i u{te kon krajot na oktomvri gi dobi odgovorite na 8.870 stranici. No, pra{awa }e ima u{te pove} e. Kako na primer za gejzerite, koi isfrlaat parea vo nepredvidlivi koli~ini, vo koe bilo vreme. Pokraj s$, pa i tie sigurno mora da bidat regulirani spored standardite na EU! Za sre}a Makedonija nema gejzeri. I vo Polska gi nema{e, no i onaka pregovorite za ~lenstvo predizvikaa mnogu udarni naslovi vo pe~atot za vreme na celiot period dodeka traeja. Dva ~ekora napred eden nazad, ~esto pati be{e obratno. Ima{e iljadnici problemi. Duri na krajot se poka`a deka navistina se raboti za milijardi evra koi se potrebni za voveduvawe na razni evropski standardi i re{enija. I za takvi, kakvi vo pove}eto “stari” zemji na EU prethodno nikoga{ gi nemalo i ponatamu ne e potrebno da se ispolnuvaat. Za novite ~lenki pre~kata e postavena povisoko. Funkcionerite na EUpregovorite gi pretstavuvaat kako istoriska {ansa za zemjata, eden vid pro~istuvawe i izdignuvawe, mo`nost za popravawe na zapostavenosta, eliminirawe na korupcijata itn. Od ovaa gledna to~ka slikata za Unijata e idealizirana. Nikoj ne go spomnuva, na primer, ona {to edno vreme gi trese{e site germanski mediumi: megakorupciskiot skandal vo edna od najgolemite firmi, skrieni bankarski smetki vo stranstvo... Silno se akcentiraat finansiskite beneficii koi zemjatakandidat }e gi dobie pred i po vlezot vo

Unijata. Po prviot irski referendum na koj Lisabonskiot dogovor be{e odbien, britanskite mediumi pi{uvaa deka toa e neblagodarnost, spomnuvaj}i gi 30te milijardi funti koi gi dobi Irska od EU vo poslednite nekolku godini. Makedonija ima pribli`no dva pati pomalku `iteli otkolku Irska, {to bi zna~elo deka ako sporedime vo bliska idnina taa treba da dobie okolu 15 milijardi funti. Sigurno toa }e bide od golemo zna~ewe za infrastrukturata, energetskiot sistem, obrazovanieto! Samo dali }e bide taka? Objavenite podatoci za 2008 godina ja iniciraa diskusijata, dali Unijata pravedno gi deli parite me|u “novite” i “starite” ~lenki. Vo 2008 godina, Grcija od Buxetot na EU zema 6,5 milijardi evra pove}e otkolku {to vnese vo nego. Grcija od pred tri godini ima najgolem suficit pome|u ~lenkite na EU (sredna vrednost 5,7 milijardi godi{no). Deneska e jasno deka tie milijardi evra ne ja spasija Grcija, fondovite {to sega se potrebni se pogolemi. Mnogu pogolemi. [trkovite letaat visoko nad granicite i blokadite, ignoriraj}i gi finansiskite problemi. Pregovara~ite na zemjite-kandidati vo Unijata, sepak, mora precizno da utvrdat, koga i kakvi beneficii }e dobie zemjata i na kakvi otstapki }e se soglasat. Pregovorite ne se nikakov ispit za zrelost, tuku jasno opredeluvawe na uslovite koi ja garantiraat obostranata korist. Makedonija e mal pazar, no postojat mnogu drugi motivi, poradi koi Unijata e mnogu zainteresirana za ~lenstvoto na zemjata koja se nao|a na strate{ko mesto vo jugoisto~na Evropa.

STANISLAV PIGON ekspert za ekonomski razvoj i investicii

Kako li ~i~ko mi “pregovara{e” so prirodata za ìvotot na {trkot? Toa bi bila dolga prikazna. Va`no e, deka eden proleten den {trkot izleze od {talata i zamavna so kriljata. Prvin prisedna na oxakot, kako da saka{e da go zapameti mestoto. Potoa odleta. “Ne pla~i” - re~e ~i~ko mi i visoko na pokrivot na {talata postavi ne mnogu golema drvena platforma. Potoa u{te mnogu godini so radost gi pre~ekuvavme “na{ite {trkovi”, koi se vra}aa naprolet na nea vo napravenoto gnezdo. êkam makedonskiot {trk da sleta vo EU. ]e go uìvam momentot so milioni Evropejci {to veruvaat vo demokratijata i slobodata. Gledajte! Makedonskiot {trk doleta! Dobredojde vo Evropskata unija. Odmori se. ]e vidi{ s$ }e se zavr{i dobro. Skoro, birokratite na EU rekoa deka Makedonija moè da gi zapo~ne pregovorite vo isto vreme so Island. Siguren sum makedonskiot {trk }e doleta vo EU. Moèbi letovo. Moèbi naesen. Samo neka pristigne. Ima mnogu prijateli koi ~ekaat da mu posakaat dobredojde. Ako slu~ajno fati zima vo EU, od detstvoto se se} avam deka {trkot moè i toa da go preìvee.

14 13.05.2010

FEQTON

FELJTON-28 Ako site znaat s$ za pazarot, gi imaat site informacii, se ~uvstvuvaat dobro, ne nao|aat ni{to kontroverzno i se spremni da kupuvaat, zo{to toga{ tie hartii od vrednost bi bile posebno atraktivni? Zatoa nie ne se pletkame na mejnstrimpazarot za akcii i obvrznici. Ako sakate natprose~ni performansi, mora malku da odite po rabot, veli Marks. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

tkako go osnova{e Ouktri Kapital (Oaktree Capital) vo 1995 godina, Hauard Marks, 64-godi{en, dosega od svojata investiciska firma napravi eden mo}en igra~ na Vol Strit {to te`i 76 milijardi dolari vo momentov i se zanimava so visokoprinosni obvrznici, problemati~ni dolgovi i privatni udeli. Za

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTI INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: HAUARD MARKS, OAKTREE CAPITAL

KOGA HAUARD MARKS ZBORUVA, VOL STRIT SLU[A vreme od finansiskata kriza vo 2008 godina, toj od investitori sobra neverojatni 10,9 milijardi dolari so cel da kupuva aktiva na kompanii {to imaa finansiski problemi, t.n. distressed assets. Ovoj negov “oblog”, i toa kako im se isplate{e na negovite investitori. Cenet zaradi svojot narodski {arm i proniklivite komentari vo negovite pisma do investitorite, Marks ja spodeli svojata mudrost so magazinot “For~n”, od kade {to gi crpime najinteresnite momenti vo vrska so ovoj harizmati~en biznismen od Vol Strit. Marks e poznat po toa {to obi~no gi izbegnuva najaktuelnite akcii i obvrznici, t.n. mejnstrim-pazari. Veli deka vo Ouktri Kapital se obiduvaat da vlo`uvaat vo hartii od vrednost za koi ne se site informirani, ne site gi razbiraat i ne site se ~uvstvuvaat dobro koga tie } e se spomenat. Spored Marks, toa se sredstva koi pove}eto investitori gi smetaat za kontroverzni ili zastra{uva~ki. Sredstva za koi site gi nemaat istite informacii. “Ako site znaat s$ za pazarot, gi imaat site informacii, se ~uvstvuvaat dobro, ne nao|aat ni{to kontroverzno i se spremni da kupuvaat, zo{to toga{ tie

hartii od vrednost bi bile posebno atraktivni? Zatoa nie ne se pletkame na mejnstrimpazarot za akcii i obvrznici. Ako sakate natprose~ni performansi, mora malku da odite po rabot”, veli Marks. Nekoi od analiti~arite na svetskite pazari na kapital bi rekle deka poslednive dve godini bile vreme na idealni mo`nosti za “investitoritemr{ojadci”, za onie {to baraat {ansa vo kompanii {to imaat problemi. Tokmu takvi mo`nosti iskoristuva Marks so svojata investiciska firma. Tie gi na{le najgolemite potencijali vo rasteweto na t.n. buyout (kupuvawe na kontrolen paket ili site akcii vo edna kompanija) industrija. Ogromni koli~estva na privaten kapital se sleaja vo fondovite za kupuvawe akcii. Potoa, investitorite mnogu lesno moèa da dojdat do pari, so niski tro{oci i labavi uslovi na pozajmuvawe. Toa im ovozmoì da kupat izvonredni kompanii, moèbi najdobrite kompanii {to nekoga{ gi kupile, no po visoki ceni. Pa, koga ne se ostvarija pretpostavkite za raboteweto na tie kompanii, se slu~i golemo razo~aruvawe. Kompaniite imaa dolgovi {to ne moèa pove}e da gi servisiraat. Tuka vletuva Hauard Marks so svoite investicii. “Nie s$ u{te sme vo potraga po vakvi {ansi, me|utoa kreditnite pazari vo momentov se oporavuvaat. Ne e ve}e evtino kako {to be{e. Mislam deka mo`nosti kako ovie vo krizata }e ima povtorno, no verojatno ne zaradi istite pri~ini i ne vo ist obem. Otkako sum vo ovoj biznis od 1980-te, ova be{e na{a treta epizoda. A, }e ima u{te, zatoa {to lu|eto sakaat da gi naduvaat ne{tata. A, koga }e se rasprsnat naduvanite baloni, toa nam ni dava mo`nost da kupuvame. Mislam deka ova nema nikoga{ da se promeni”, veli Marks. EKSPERT ZA ISKORISTUVAWE NA PAZARNATA NESOVR[ENOST Za Marks velat deka e ekspert za iskoristuvawe na pazarnata nesovr{enost. Toj smeta deka vo momentov investorite pravat gre{ka {to cenite na mnogu sredstva, odnosno na kreditnite pazari, se vra}aat na nivoto od 2007 godina. Ovie ceni, spored nego, davaat slika kako da se slu~uva nekoe zna~itelno oporavuvawe na ekonomijata. No, ako toa ne bide zna~itelno, }e ima razo~aruvawa, smeta Marks. “Xon Kenet Galbrajt re~e deka ima dva vida prognozeri na pazarot: onie {to ne znaat i onie {to ne znaat deka ne znaat. Jas se stavam sebesi vo ovaa prvata kategorija. Jas ne moàm da dadam ekonomska

HAUARD MARKS - “Glavnite karakteristiki koi treba da gi poseduva eden investiciski menaxer se disciplina, trpenie i selektivnost. Toa vi e potrebno za da odite napred” prognoza. No, ne smetam na visok stepen na razvoj vo slednite 2-3 godini”, veli Marks. Ona {to go zagriùva najmnogu e {to amerikanskata ekonomija vo golema mera se potpre na vladinite paketi za poddr{ka. [to }e stane koga tie }e se povle~at? Broj dva, ekonomijata se potpira na ve{ta~ki niskite kamatni stapki. [to }e se slu~i koga tie }e porasnat na normalni nivoa? Broj tri, s$ u{te ima mnogu problemi vo oblasta na komercijalnite nedvi`nosti i s$ u{te mnogu banki poseduvaat golem broj na komercijalni hipoteki. Broj ~etiri, glaven izvor na energija vo ekonomijata izminative godini be{e potro{uva~ot, koj {to svoeto go odigra taka {to tro{e{e pove}e otkolku {to zarabotuva{e. Od kade }e doa|a rastot slednive godini, dokolku potro{uva~ot povtorno ne go pravi istoto? VOL STRIT MORA DA SE SMENI PO KRIZATA Hauard Marks smeta deka glavnite karakteristiki {to treba da gi poseduva eden investiciski menaxer se disciplina, trpenie i selektivnost. Toa vi e potrebno za da odite napred. “Toa ne vi treba{e lani koga selektivnosta moè{e da ve ograni~uva. Toga{ vi treba{e kapital za investirawe i hrabrost. Kapitalot i hrabrosta ne se odgovor za 2010 i 2011 godina. Najgolemata gre{ka {to moète da ja napravite e da ne go zemete toa

predvid”, sovetuva Marks. Marks e ~ovek koj dolgi godini ukaùva na va`nosta od menaxirawe na rizikot. Po finansiskata kriza, toj smeta deka Vol Strit mora da go smeni na~inot na razmisluvawe. “Edna od najva`nite lekcii od krizata e toa {to nau~ivme deka treba mnogu pove}e da se griìme. Lu|eto ne obrnuvaa vnimanie na rizikot. Krizata treba da im pokaè na lu|eto kade gre{ea. Ve}e se zabeleùvaat nekoi dvièwa vo nasoka na pogolemo vnimanie kon rizik-menaxmentot”, smeta Marks. [to misli toj za finansiskata regulativa? “Toa e mnogu izme{ana slika. Od edna strana, jasno e deka mnogu institucii napravija mnogu gre{ki. Ne e sosema sigurno dali regulacijata moè{e da go spre~i toa. Najreguliranite institucii, bankite, gi napravija najgolemite gre{ki. A, {to e so hex-fondovite koi {to se neregulirani? Tie imaa najmalku problemi. Da kaète deka ako imavme pove}e regulacija, }e gi nema{e vakvite problemi, treba da ste provladin podlizurko. A, jas ne sum ni~ij podlizurko. Od druga strana, mislam deka regulacijata moè da se zasili. No, ne do to~ka kade {to }e gi re{ava problemite, koi {to proizleguvaat od duvawe na pazarnite baloni i nivno pukawe. Sekoga{ }e imame ciklusi, zatoa {to toa e vo ~ovekovata priroda”, veli Marks.

KOMPANII & PAZARI 15

13/MAJ/2010

GEVGELIJA PROFITIRA OD GR^KATA KRIZA, MAKEDONCITE GO SPASUVAAT GR^KIOT TURIZAM

MAKEDONCITE NE SE OTKA@UVAAT OD LETUVAWE VO GRCIJA Gr~kata kriza nema da gi odvrati Makedoncite i ovaa godina da letuvaat vo Grcija. Zgolemenite ceni na hranata, pijalacite i benzinot nema da vlijaat vrz nivniot planiran buxet za letuvawe godinava. No, povisokite ceni pred s$ na naftenite derivati pozitivno }e se odrazi vrz Gevgelija. Vo poslednite nekolku dena zgolemen e brojot na Grci koi kupuvaat benzin od pograni~nite benzinski pumpi ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

oskapuvaweto na cenite na hranata i na energensite vo Grcija po prezemawe na paketot meki za spas na dràvata nema da vlijae na brojot na Makedonci koi }e letuvaat vo Grcija, no sekako pozitivno }e se odrazi vrz Gevgelija. Od minatata nedela zgolemen e brojot na gr~ki dràvjani koi doa|aat vo Makedonija da polnat benzin, otkako poradi zgolemeniot danok, cenite na naftenite derivati poskapea za skoro edno evro. Od druga strana, poradi stravot od nemiri i {trajkovi vo Grcija bea otkaàni mnogu aran`mani od nekolku evropski zemji, no Makedoncite nemaat namera da go otkaàt svoeto letuvawe na Egejskoto More, tuku naprotiv, interesot e zgolemen. Po reakcijata od gr~ata federacija na sopstvenici na benzinski pumpi, deka ima nelegalen uvoz na nafta od Makedonija, od op{tina Gevgelija velat deka i prethodno gr~ki dràvjani doa|ale da polnat benzin na na{ite benzinski stanici, no sega poradi namalenata cena gi ima vo pogolem broj. Toj veli deka nema koloni koi ~ekaat red, no o~ekuvaat deka vo naredniot period }e se zgolemi brojot na Grcite koi }e pazarat vo Gevgelija. “O~ekuvame deka vo naredniot period }e ima zgolemen broj gr~ki dràvjani koi }e pazarat vo Gevgelija poradi poskapuvawe na cenite na hranata i naftenite derivati vo Grcija. I sega ima gr~ki dràvjani, no tie i prethodno doa|aa poradi poniskite ceni kaj nas. Vo poslednite nekolku dena ima zgolemen broj na Grci koi doa|aat da polnat benzin na na{ite benzinski stanici, no nema koloni koi ~ekaat. Vo me|uvreme se zgolemeni kontrolite od gr~ka strana i se sproveduvaat postrogi merki za da se spre~i kakva bilo zloupotreba”

veli gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov. Spored nego, krizata vo Grcija }e odi vo prilog na ekonomskiot razvoj na op{tinata. Deka nema zgolemen obem na patnici od Grcija velat i od grani~niot premin Bogorodica. Spored niv, soobra}ajot se odviva normalno i nema zgolemen broj na vlez i izlez na patnici od Grcija. Minatata nedela gr~kata Federacija na sopstvenici na benzinski stanici

protestira poradi „nelegalniot uvoz” na goriva od Makedonija i od Bugarija. Vo protesnoto pismo upateno do Ministerstvoto za finansii na Grcija se poso~uva deka po zgolemuvaweto na danokot iljadnici voza~i ve}e zaminale da kupuvaat benzin od Bugarija i od Makedonija, kade {to cenite se poniski. Osven {to gi polnat svoite vozila, tie kupuvaat i golemi koli~estva gorivo vo kanti, koi potoa gi prenesuvaat vo zem-

jata. Federacijata naglasuva deka ova pretstavuva nelegalen uvoz na benzin.“Po prenesuvaweto vo Grcija, voop{to, ne e te{ko tie koli~estva benzin da bidat plasirani na diviot pazar. Taa pojava zema se pogolemi razmeri premi zagubi dizvikuvaj}i golemi asa i vo dr`avnata kasa nski kaj gr~kite benzinski dustanici”, se navedunva vo pismoto. Benzinite vo Grcija odd

Katastrofalnite vesti od Grcija gi ispla{ija turistite. Krizata i protestite koi se slu~uvaa vo glavniot grad na Grcija, minatata nedela odvrati mnogu turisti od Evropa od namerata da letuvaat vo Grcija, koja godi{no od niv obezbeduva edna pettina od prihodite. Gr~kite eksperti na ova reagiraa do turisti~kite rabotnici da stavat poatraktivni ceni za da ne gi izgubat turistite. Krizata vo turizmot najmnogu se ~ustvuva voo rana, Atina kade {to za 10% se namaleni rezervaciite za ovaa sezona. Turistite, od druga strana, o~ekuvaat od Grcite pove}e da im izlezat vo presret. Vo me|uvreme gr~kite turisti~ki rabotabotnici od ega po~nuvaat da gi presmetuvaat zagubite koi }e gi ostvarat godinava. b Turisti~kite komori baraat Vladata da pomogne i da spre~i turistite od Grcija godinava da izbegaat na drugi destinacii. Baraat praviloto za kabota`a za brodovite za krstosuvawe da bide ukinato. Toa dosega im zabranuva{e na stranskite brodovi i ekipa`i da dojdat vo gr~kite pristani{ta. Isto taka, }e bidat namaleni i taksite za sletuvawe na ~arter-aviokompaniite. Se pla{at deka bez stranskite gosti, Grcija nikoga{ pove}e nema da zastane na noze.

v~era poskapea za osum evrocenti i nivnata prose~na cena sega iznesuva 1,54 evra za eden litar. MAKEDONCITE NE SE OTKA@UVAAT OD EGEJSKO MORE I pokraj toa {to vo poslednite nekolku dena ima{e otkaàni aran`mani vo Grcija od nekolku evropski zemji, kade {to turistite poradi poslednite slu~uvawa re{ija da ne letuvaat vo Grcija, Makedoncite tradicionalno i pokraj site pre~ki i nedorzbirawa so ju`niot sosed, }e bidat edni od najprisutnite na gr~kite plaì. Od turisti~kite agencii velat deka nema namaluvawe na interesot za letuvawe vo Grcija, tuku naprotiv, ima zgolemen interes. Cenite }e ostanat isti, a poskapuvaweto na hranata i benzinite nema mnogu da vlijae vrz na{ite turisti koi planiraat da letuvaat vo Grcija. “Nema otkaùvawe na aran`manite za Grcija i brojot na zainteresirani e ist kako i minatite godini. Cenite na aran`manite }e ostanat isti, a poskapuvaweto na drugite proizvodi, pred se prehranbeni i benizinot nema mnogu da vlijae vrz turistite, do toj stepen za tie da se otkaàt od namerata da letuvaat vo Grcija” veli Aleksandar ?onovski od Stopanskata komora za turizam. Spored nego, nema da ima poskapuvawe na cenite na aran`manite zatoa {to agenciite gi otkupuvaat apartmanite na po~etokot na godinata, po fiksna cena vo fiksen termin, i o~ekuva deka i godinava }e bidat ispolneti site zakupeni kapaciteti i pokraj krizata vo Grcija. Vo odnos na drugite ceni, na hrana i pijalaci ne veruvam deka }e ima golemo poskapuvawe koe mnogu }e vlijae. Otkaùvaweto na aran`manite od drugite dràvi, pred s$, vo Evropa toj go objasnuva so faktot {to tamo{nite turisti~ki agencii ne procenile kolav interes }e ima, pa zatoa sega gi otkaùvaat. Arsenie Janeski, od turisti~kata agencija Kompas, koj dolgi godini raboti vo ovoj biznis veli deka makedonskite turisti~ki agencii so godini gi ispolnuvaat kapacitetite vo Grcija i ne veruva deka ne{to bi gi predomislilo ovaa godina. Vo odnos na poskapuvaweto na cenite, toj veli deka toa nema da gi zasegne Makedoncite koi sekoga{ odat na letuvawe so poln rezervoar i poln baga`. “Merkite koi gi prezema Vladata }e vlijaat vrz cenite na produktite, no se nadevam deka gr~kite turisti~ki rabotnici }e najdat na~in da ggi amortiziraat golemite poskapugolemit vawa. Golem del od vawa buxetot na Grcija bux se od prihodi od tturizmot, i ako ttuka potfrlat, ne znam od kade }e gi vra}aat kkreditite koi gi zzemaa. Makedonccite sekako deka }e bidat prisutni, i ne o~ekuvam otkaùvawe na otkaù aran`mani bidej}i kaj nas aran`man agencii na po~etokot turisti~kite agenc na godinata otkupuvaat fiksen brojna smestuva~ki kapaciteti i toa avtomatski nema da vlijae na cenite na aran`manite”,veli Janeski.

16 13.05.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

zna~ewe za za`ivuvawe na Golemo Berzata bi imalo i izdavaweto na korporativni i op{tinski obvrznici, pa, zatoa vlasta malku pove}e treba da gi pritisne op{tinite, a i samata taa da izdava obvrznici i taka da finansira proekti, a ne kako dosega samo od buxetot

KAKO DA ZA@IVEE PAZAROT NA KAPITAL

NOVI HARTII OD VREDNOST ZA POGOLEM PROMET NA BERZATA METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk penovski@kapital com mk

roblemot na na{ata Berza minatata, no i ovaa godina, e nejzinata likvidnost, odnosno, maliot obem na promet. Golem del od poznava~ite na mo`nostite na doma{niot pazar na kapital se soglasni vo pogled na ovaa konstatacija. Kako izlez od taa situacija, istite sugeriraat pojava ili na novi primarni emisii na hartii od vrednost, odnosno pojava na novi kompanii ili ponuda na novi vidovi hartii od vrednost. Seto toa bi dovelo do zgolemen obem na trguvawe, odnosno promet. So vakvata konstatacija se slo`uva i Kiril Mitrovski koj za vreme na neodamne{nata Berzanska konferencija istakna deka

“za podobra perspektiva na Berzata e potreben nov j odnosno novi komk materijal, panii da kotiraat na Berzata, a ne samo momentalnite. I vlasta malku pove}e treba da gi pritisne op{tinite, duri i samata taa da izdava obvrznici i taka da finansira proekti, a ne kako dosega samo od buxetot. Vo prilog na taa konstatacija e i izjavata na Sr|an Krsti}, pretsedatel na upravniot odbor na Invest banka, koj na istata ovaa Konferencija istakna deka golemo zna~ewe za za`ivuvawe na Berzata bi imalo i izdavaweto na op{tinski obvrznici. “Bankite, od druga strana, za izdavawe na krediti baraat dobri proekti od strana na kompaniite, koi retko imaat vakvi proekti. Poradi toa, bankite ne prezemaat rizici i naj~esto se investira vo blagajni~ki zapisi, bidej}i tie se likviden instrument za

bankata”, re~e Krsti}. Ekspertite smetaat deka k kkrediti zaradi visokite sega e idealno vreme za kompaniite da zapo~nat so primarna emisija na akcii ili obvrznici i na toj na~in da obezbedat finansirawe. Kako predlog tie istaknuvaat deka kompaniite treba da po~nat vo prvo vreme so izdavawe na obvrznici i na toj na~in bi go testirale pazarot, odnosno bi videle dali ima interes za istite i kolku vredat. Vakvoto razmisluvawe go deli i profesorot po finansiski menaxment na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Sa{o Arsov, koj vo pogled na pra{aweto kade odi na{ata Berza, odnosno pazarot na kapital, i koi se negovi perspektivi, vo ramkite na Konferencijata izjavi deka kompaniite svoite finansiski sredstva treba da gi baraat na Berzata, sugeriraj}i im vo prvo

vreme da po~nat so izdavawe korporativni obvrznici, k a podocna i akcii. Na toj na~in bi ja valorizirale svojata vrednost, no, i bi se steknale so finansiski sredstva. OP[TINITE I KOMPANIITE BEZ INTERES ZA IZDAVAWE OBVRZNICI I dodeka ekspertite polemiziraat vo pogled na mo`nostite za vakov na~in na pribirawe na finansiski sredstva, kompaniite i op{tinite s$ u{te se konzervativni vo pogled na ovoj na~in na pribirawe na finansii. “Najlesen na~in za obezbeduvawe na finansii za kakva bilo investicija, barem za na{ata kompanija, se kreditite. Dokolku treba da investirame, se zadol`uvame so kredit od banka, si go otpla}ame i so toa site smetki ni se ~isti. Za korporativni obvrznici sega-zasega

e mnogu te{ko”, ni izjavi Gigo Berovi} od dru{tvoto za proizvodstvo i grade`ni{tvo, Berovi} beton, od Skopje. Vo pogled na izdavaweto na obvrznici kaj kompaniite, no i kaj op{tinite, se javuva i problemot na ispolnuvawe na obvrskata prezemena od strana na izdava~ot na istata. Pri nepre~ena likvidnost i naplata, istite bi mo`ele da gi izdavaat po mnogu popovolni kamatni stapki i navremeno da gi ispolnuvaat obvrskite vo pogled na kamatata i glavninata. No, vo takvi uslovi, kamatata bi bila poniska i obvrznicata bi bila poneprivle~na za investitorite. Momentalno, op{tinite se vo u{te ponepovolna pozicija za izdavawe na obvrznici, pa, voop{to ne ni razmisluvaat vo ovaa nasoka. Glavna pri~ina za toa se praznite buxeti i nemaweto na kontinuirani prilivi vo istite. Poradi toa, vakva mo`nost za izdavawe na obvrznica imaat samo onie op{tini koi vo svoite buxeti imaat konstanten priliv od DDV, komunalii i drugi proekti. ”Mnogu e te{ko za na{ata op{tina da izdava obvrznici. Kako prvo, pri~ina e buxetot vo koj edvaj se sobiraat sredstva za plati za nekolkute vraboteni vo op{tinata. Naj~esto tie pari se od DDV. Poradi toa, i da izdademe obvrznica za finansirawe na nekoj proekt, }e nemame sredstva da gi ispolnime obvrskite vo odnos na istata. Duri i da ja izdademe so dostasuvawe na podolg period, na primer 3 ili pove}e

godini, vo toj slu~aj }e mu natovarime obvrska na idniot gradona~alnik na op{tinata da gi vra}a tie sredstva” ni izjavi gradona~alnikot na edna pomala op{tina vo okolinata na Skopje. Toj smeta deka vakva mo`nost moàt da imaat op{tini kako Karpo{, Gazi Baba ili Centar. Pomalite op{tini, sli~ni na op{tinata vo koja e toj gradona~alnik, mnogu pote{ko. So ogled na vakvata situacija na teren, a i so ogled na faktot {to dosega na na{ata Berza ne kotirala ni edna vakva hartija od vrednost, odnosno OMB-indeksot go so~inuvaat samo obvrznici od denacionalizacijata koi gi emitira{e na{ata vlada, u{te dolgo vreme }e sme vo is~ekuvawe na novi vidovi hartii od vrednost, koi bi ja zbogatile paletata na proizvodi na pazarot na kapital. Zna~eweto na ovoj vid dol`ni~ka hartija od vrednost e dotolku pogolemo {to preku ovie obvrznici, osobeno kompaniite, ne samo {to se zdobivaat so finansii po popovolni uslovi, tuku moè da bidat i motiv plus za transformacija vo akcionersko dru{tvo i inicijalna emisija na akcii. Toa bi dovelo do kakvo-takvo zaìvuvawe na Berzata. Sepak, za da se slu~i toa, potrebno e da postoi volja kaj ovie dru{tva, no i poaktiven odnos od strana na brokerskite ku}i, fondovi kako i od samata Berza, vo pogled na pojasnuvawe na mo`nosta od vakov na~in na finansirawe.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda-12.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE HRVATITE ]E ZARABOTUVAAT POZAJMUVAJ]I GI SVOITE AKCII

opstvenicite na akcii vo Hrvatska, naskoro }e mo`e da zarabotuvaat preku nivno pozajmuvawe na drugi lica, za {to }e napla} aat i provizija. Hartiite od vrednost i dosega bea predmet na dogovor pome|u hrvatskite brokeri, no odsega takvite transakcii }e se pravat so obezbeduvawe na akciite, i }e bidat registrirani kaj Centralniot klirin{ki depozitar (SKDD)Ova e proekt

na SKDD so koj }e se vovede organizacija pri pozajmuvaweto na akciite koi se potrebni za hrvatskiot pazar na hartii od vrednost, a se o~ekuva da zapo~ne od 1 juli. S$ u{te ne e utvrdena visinata na provizijata koja }e ja dobijat onie {to }e gi pozajmuvaat svoite akcii. Sekoja transakcija na pozajmuvawe }e se evidentira. Hrvatskite investitori gi iznajmuvaat svoite akcii za

13.05.2010

ZK PELAGONIJA SO ZGOLEMENA ZAGUBA VO PRVIOT KVARTAL da ne im stojat â&#x20AC;&#x153;neoplodeniâ&#x20AC;?, dodeka onie koi gi pozajmuvaat sakaat da zarabotat preku trguvaweto.

K Pelagonija od Bitola prviot kvartal godinava go zavr{ila so neto-zaguba od 57,26 milioni denari ili okolu 930 iljadi evra, veli konsolidiraniot bilans na uspeh objaven v~era na Berzata. Istiot period lani, kompanijata go zavr{ila so zaguba od 35,2 milioni denari, ili 572 iljadi evra. Operativnite prihodi na kompanijata iznesuvaat

3,27 milioni evra i se pogolemi za 48% vo odnos na lani, a operativnite rashodi se 4,3 milioni evra, {to e zgolemuvawe od 44%. Najgolema stavka vo rashodite se potro{eni materijali, siten inventar i uslugi, koi {to iznesuvaat okolu 2 milioni evra. Operativnata zaguba na kompanijata iznesuva 62,5 milioni denari ili ne{to pove}e od eden milion evra.

KRATKO TRAE[E OPTIMIZMOT NA BERZATA

PO DVA DENA POZITIVA, MBI 10 V^ERA PADNA ZA 1,24% Dnevniot promet v~era be{e pomal za 20% vo odnos na prethodniot den

o splasnuvaweto na globalniot optimizam predizvikan so odlukata za formirawe na garantniot fond vo iznos od 750 milijardi evra, koja

be{e donesena vo nedelata, i koga site svetski berzanski indeksi bele`ea golem porast vo tekot na v~era{niot den, kaj na{ata Berza bele`ime pad na osnovniot berzanski indeks MBI10. Za razlika od

nego, svetskite indeksi i v~era bele`ea porast po maloto kolebawe koe istite go imaa vo vtornikot. MBI10, od druga strana, zabele`a pad od 1,24% i v~era{niot den go zavr{i na nivo od

2.559,86 indeksni poeni. Negoviot primer go slede{e i indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID, koj zabele`a pad od 0,39% zadr`uvaj}i se na nivo od 2.765,37 indeksni poeni. Rast od 0,27% edK

FUNDAMENTALNA I TEHNI^KA ANALIZA nvestitorite sekoga{ se vodat od opredeleni parametri pri donesuvaweto na odlukata dali, koga i kolku }e se vloùva. Ova posebno vaì za institucionalnite investitori koi raspolagaat so ogromni sredstva od nivnite klienti i ne moàt da si dozvolat stihijno vloùvawe vo hartii od vrednost. Fundamentalnata analiza se potpira vrz finansiskite izve{tai od kompaniite, kako {to se bilansot na uspeh, bilansot na sostojba, sostojbata na pari~nite tekovi itn. Ovie bilansi treba da pokaàt so kolku kapital i sredstva raspolaga kompanijata, kolku od sredstvata se od sopstveni izvori, a kolku od zadolùvawe, potoa da se prikaè prihodot i neto-dobivkata za odnosnata godina, visinata na pari~nite sredstva za raspolagawe, nivnoto dvièwe itn. Od ovie izve{tai se formiraat parametri/koeficienti koi pokaùvaat dali kompanijata vo momentot e potceneta ili preceneta, stavaj}i gi vo soodveten soodnos rezultatite od raboteweto i cenata na berzata. Taka, na primer, imame koeficient cena/dobivka koj ni pokaùva kakov soodnos ima cenata so do-

bivkata od istata akcija. Istata logika vaì i za koeficientot cena/knigovodstvena vrednost, cena/ proda`ba i sl. Da ne gi zaboravime i dosta bitnite parametri koi se odnesuvaat na povratot na kapitalot i sredstvata ( ROA, ROE ..) kade {to pogolemiot procent na povrat na kapitalot zna~i uspe{nost za kompanijata. Od druga strana, tehni~kata analiza ni go dava trendot na dvièweto na cenite na akciite i koli~estvoto na trguvaweto. Ovaa analiza ni go dava tajmingot t.e. koga da se vleze ili da se izleze od pazarot. Ovaa analiza ne ja dava finansiskata kondicija na kompaniite, no ni dava nasoka vo koja {to se dviì trendot, so {to ni ovozmoùva pravovremena odluka za kupuvawe ili prodavawe na hartiite od vrednost, {to moè da ni donese golem profit ili za{tita od eventualno pa|awe na cenite. Tehni~kata analiza poa|a od logikata deka istorijata naj~esto se povtoruva i deka pazarite se dviàt vo opredeleni intervali i ciklusi. Tehni~kata analiza funkcionira preku grafikoni koi go otslikuvaat dvièweto na cenite vo opredeleni vremenski intervali. Bitni elementi na

Pravilnata kombinacija na dvete analizi vodi do pouspe{en rezultat na investiraweto vo akcii tehni~kata analiza se to~kite - cenite na otpor i poddr{ka, kanalite na dvièwe na grafikonot, koristewe na Fibona~i-alatkata, koristewe na grafikoni od tipot Vilijams, Dinapoli, Momentum itn. Zaklu~okot od gorepriloènoto moè da bide deka so pravilna kombinacija na dvete analizi, so pravilen izbor na kompanijata i so kupuvawe ili prodavawe vo praviot moment na konkretnata akcija, se dobiva uspe{en rezultat i profit.

MARJAN POPOVSKI broker vo Novi Triglav AD Skopje www.novitriglav.com

instveno ima{e kaj OMBindeksot, koj dostigna nivo od 108,94 indeksni poeni. Vo pogled na ostvareniot promet, isto taka, bele`ime pad vo odnos na prethodniot den za okolu 20%, odnosno be{e ostvaren promet od okolu19,2 milioni denari. Prethodniot den ovoj promet be{e daleku pogolem i iznesuva{e okolu 24,1 milioni denari. Niskiot promet se dol`i i na pomaliot broj transakcii koi bea ostvareni. Imeno, v~era{niot promet od 19,2 milioni denari kaj Berzata be{e ostvaren vo ramkite na 119 transakcii. Ovaa brojka na transakcii e pomala duri za 25% vo odnos na transakciite ostvareni prethodniot

den, ~ij broj iznesuva{e 159. Najgolemiot del od prometot, vo iznos od okolu 16 milioni denari, be{e ostvaren vo ramkite na trguvaweto na Oficijalniot pazar, a ostatokot od 3,1 milioni denari vo ramkite na redovniot pazar. Blok-transakcii, kako i prethodniot den, povtorno nema{e. Vo grupata na dobitnici, spored statistikata na Makedonska berza, vlegoa akcii na 9 kompanii, od koi kako najgolem dobitnik e akcijata na Makedonski telekom, dodeka vo grupata na gubitnici vlegoa akcii na 13 kompanii, od koi kako najgolem gubitnik se javuva akcijata na osiguritelnoto dru{tvo Kjubi Makedonija. O

KOMPANII & PAZARI

18 13.05.2010 KAKO SE VRABOTUVA VO AGROBIZNISOT enes vo 11 ~asot vo Klubot na pratenici, programata AgBiz na USAID i Konfederacijata na rabotodava~i na Makedonija }e gi prezentiraat naodite od istra`uvaweto na regulativata i praktikata vo sezonskoto vrabotuvawe vo agrobiznisot. Celta na trkaleznata masa e da se prika`at naodite za sezonskoto vrabotuvawe vo agrobiznisot, so fokus na vlijanieto vrz izvoznata

konkurentnost i odr`livost na firmite od agrobiznisot vo sinxirite na vrednost od sve`o ovo{je i zelen~uk, kako i da se informiraat relevantnite vladini institucii i menaxeri od privatniot sektor na agrobiznisot za specifi~ni preporaki koi se odnesuvaat na korekcija na Zakonot za rabotni odnosi i drugi srodni zakoni, so {to zna~itelno bi se namalile sega{nite propisi za sezonsko

vrabotuvawe.

ODR@AN SOSTANOKOT NA CEFTA VO SKOPJE o Stopanskata komora na Makedonija v~era se odr`a sostanok na me|ukomorskite rabotni grupi, vo ramkite na CEFTA Forumot. Na sredbata pokraj stru~nata razmena na informacii, pome|u ~lenovite na rabotnata grupa, u~estvo zemaa i carinski eksperti od Makedonija, Bosna i Hercegovina i Srbija.

“Stopanskata komora na Makedonija, kako koordinator na Rabotnata grupa za potekloto na stokite, go zaka`a sostanokot na Rabotnata grupa za potekloto, so cel razmena na informacii vo vrska so novonastanatite slu~uvawa vo ovoj domen na CEFTA 2006 i implementacija na istite”, soop{tija od Stopanskata komora.

KAPITAL DOZNAVA

HIPO ALPE MAKEDONIJA ]E SE PRODAVA DO 2014!?

EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

ipo Alpe Adria lizing ne si odi od dràvava, no mo`na e negova proda`ba do 2014 godina! Od lokalnata kancelarija na lizing-kompanijata vo Skopje tvrdat deka kompanijata ne go napu{ta makedonskiot pazar, i pokraj neodamne{nata izjava na noviot {ef na avstriskata banka Hipo Alpe Adria, Gotvald Kranenbiter deka kompanijata }e se koncentira samo vo pet dràvi, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Bosna i Hercegovina. Od makedonskoto pretstavni{tvo na Hipo velat deka nema opasnost od povlekuvawe od makedonskiot pazar, a za da im dokaàt na svoite klienti deka ostanuvaat ovde, gi namalija

kamatnite stapki na avtomobilskiot lizing. Avstriskata kompanija neodamna go otvori i delovniot centar Hiperium, investicija vredna 17 milioni evra. Od makedonskoto pretstavni{tvo na kompanijata objasnuvaat deka pazarite na avstriskata banka po detalnata rekonstrukcija }e bidat podeleni na dve grupi, a Makedonija vleguva vo vtorata, zaedno so Crna Gora, Bugarija i Ungarija. “Postojat strategii za dvete grupi na pazari. Edna od opciite za Hipo Alpe Adria lizing e proda`ba vo idnina, {to e sosema normalna akcija vo uslovi na prekonstruktuirawe na pazarite, kako {to e slu~ajot na Hipo Alpe Adria na grupno nivo. Eventualnata proda`ba na Hipo vo Makedonija }e se slu~i do 2014 godina. Toa ne e ni{to lo{o, tuku naprotiv mo`e da bide pozitiven signal za idninata na Hipo vo Makedonija”, objasnuva

Eventualnata proda`ba na Hipo vo Makedonija }e se slu~i do 2014 godina. Toa ne e ni{to lo{o, tuku naprotiv moè da bide pozitiven signal za idninata na kompanijata vo Makedonija, objasnuva Qupka Naumovska od Hipo vo Skopje Qupka Naumovska, menaxer za marketing-proda`ba vo Hipo Alpe Adria lizing. Taa naglasuva deka dosega nema nikakva najava za napu{tawe na makedonskiot pazar, nitu pak na koja bilo od dràvite vo vtorata grupa koi nema da bidat prioritetni za avstriskata banka Hipo. “Neodamna gi namalivme kamatnite stapki, so cel da go razdviìme avtomobilskiot biznis koj vo momentov e mnogu zagrozen. So toa sakame da potencirame deka nema da si odime od dràvava, tuku ostanuvame”,

veli Naumovska. Hipo Alpe Adria pred tri nedeli go pu{ti vo upotreba noviot deloven centar Hiperium, investicija vredna 17 milioni evra. Noviot deloven centar raspolaga so vkupna povr{ina od 13.000 metri kvadratni, od koi polovina se delovni prostorii spremni za izdavawe. Vo slednite ~etiri meseci, se o~ekuva 60% od delovnite prostorii da bidat zakupeni od stranski i golemi doma{ni kompanii. Avstriskata banka Hipo Alpe Adria lani se soo~i so te{ki finansiski problemi,

MAKEDONIJA SO NAJMNOGU KORISNICI NA FEJSBUK

SLOVENE^KI PETROL NAJAVUVA VLEZ VO MAKEDONIJA

akedonija sporedeno so zemjite od regionov ima ubedlivo najgolem broj korisnici na socijalnata mre`a Fejsbuk. Duri 33,4% od naselenieto vo Makedonija ima sopstven Fejsbukprofil. Posle Makedonija e Slovenija so 28% aktivni korisnici na Fejsbuk, pa Srbija so 27%, Hrvatska so 26%, Crna Gora so 23% i Bosna i Hercegovina so

lovene~kata naftena kompanija Petrol, vo narednite ~etiri godini }e go izvr{i, najgolemiot investiciski ciklus, te`ok pove}e od 400 milioni evra. Kompanijata vo narednive ~etiri godini, planira da vleze vo site zemji od regionov vklu~itelno i vo Makedonija. Osven vo Makedonija, naftenata kompanija planira vlez i vo Srbija, Crna Gora i Kosovo, a planira da go dulira

16%, aktivni korisnici na Fejsbuk. Makedonija e i na vrvot na svetskata top-lista spored brojot na korisnici i sme pozicionirani na 29-to mesto, vo dru{tvo na Albanija, Bosna i Hercegovina, Rusija i Litvanija. Interesno e toa {to, iako sme mala dr`ava, zemjava, sepak, ima pove}e Fejsbukkorisnici, od ponaseleni dr`avi kako Ukraina.

brojot na benzinski pumpi vo Hrvatska, kako i da ja prezema hrvatskata naftena kompanija Krobenz. Vo tekot na 2010 godina, pak, od kompanijata planiraat da investiraat okolu 50 milioni evra. Pretsedatelot na Upravniot odbor na kompanijata Aleksandar Svetel{ek smeta dekeka regionalnoto oproravuvawe }e bide bavno, no deka, sega, e vistinskoto vreme za pozicionirawe na petrol vo regionov.

milioni evra ~ine{e izgradbata na delovniot centar Hiperium

poradi {to be{e nacionalizirana. Sega bankata, koja ima svoi pretstavni{tva vo pove}e zemji niz Evropa se soo~uva so reorganizacija, koja po tri godini treba da rezultira so pozitiven rezultat vo rabotata. Koga bankata }e zastane na noze, povtorno } e bide prodadena, a spored proekciite, toa treba da se slu~i po pet godini.

Noviot {ef na avstriskata banka, Gotvald Kranenbiter, veli deka tie }e se koncentriraat na pazarot vo Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Bosna i Hercegovina.

KOMPANII & PAZARI

13.05.2010

MIKROSAM SO PREZENTACIJA SLAVI JUBILEJ OD 20 GODINI

FORMIRANA NOVA AGENCIJA ZA MARKETING I KONSULTANTSKI USLUGI

rilepskata kompanija Mikrosam, koja proizveduva sovremeni kompjuterski ma{ini so visoka tehnologija, od denes na ulica Makedonija }e slavi 20 godini od svoeto postoewe. Mikrosam na svojot {tand vo centarot vo Skopje }e ja prezentira svojata izvozna koncepcija i potencijalot na makedonskoto znaewe, kako i site golemi proekti na koi dosega imaat raboteno.

nternet-konsultantot Darko Buldioski formira{e agencija za marketing i konsultantski uslugi. Spored podatocite na Centralniot registar, stanuva zbor za agencijata Wu Media Marketing, a pokraj Buldioski sopstvenici se u{te Marjan Stojnev i Mite Kuzevski. Agencijata, spored profilot na direktorot Buldioski, najverojatno }e se zanimava so konsalting za internet-marketing. Buldiovski e asistent na Univerzitetot Wujork, kade {to gi vodi predmetite Voved vo novi mediumi, Socijalni mediumi i Onlajn-novinarstvo. Toj e i koavtor na blogovite komunikacii.net i blogot internet-marketing.

Proizvodite na Mikrosam se unikatni po svojata tehnolo{ka sofisticiranost, a ovaa kompanija ima raboteno i za NASA. Dosega imaat ispora~ano 100 proizvodni linii, vo pove}e od 25 zemji vo celiot svet. Kompanijata raspolaga i so privatna biblioteka, i akademija za obuka na novi kadri. Prezentacijata na Mikrosam pred javnosta }e trae do sabota.

BORDOT NA DIREKTORI NA SVETSKA BANKA ODLU^I

U{te 12 milioni dolari za reformi vo katastarot ordot na direktori na Svetska banka v~era odobri 12 milioni dolari dopolnitelno finansirawe za Proektot za reformi vo katastarot i registracija. Dopolnitelnoto finansirawe }e pomogne vo prodol`uvaweto na reformite vo katastarot i }e gi nadgradi dosega{nite postignati rezultati. “Site se slo`uvaat deka efikasen katastarski sistem i razvieni zemji{ni pazari se klu~ni faktori za privlekuvawe na stranski i doma{ni investitori”, izjavi Viktorija Stenli, voda~ na timot na Svetska banka {to go dizajnira{e proektot. “Proektot pomogna vo vostanovuvaweto na katastarot na nedvi`nosti i izgradbata na kapacitetot na Agencijata za katastar na nedvi`nosti. Sega sme vo mo`nost da gi nadgradime postignatite rezultati i da go prezememe sledniot ~ekor”, dodade taa. Dopolnitelnoto finansir-

awe }e pomogne vo digitalizacijata na postoe~kite katastarski mapi i planovi i }e gi napravi ovie grafi~ki informacii dostapni za gra|anite, privatniot i javniot sektor, preku Internet. ]e ja podobri to~nosta i efikasnosta na premerot preku kompletirawe i nadgradba na dràvnata geodetska referentna mreà i }e ja poddrì vladata vo izgotvuvaweto na Strategija i po~etokot na implementacijata na Nacionalnata infrastruktura na prostorni podatoci- National Spatial Data Infrastructure (NIPP)1. (NIPP e zbir na politiki, kriteriumi, standardi, institucionalni postavenosti, tehnologii, podatoci i personal {to ovozmoùva spodeluvawe i efektivna upotreba na geografskite informacii. Celta na vostanovuvawe na NIPP e namaluvawe na dupliraweto na naporite na razli~nite institucii, podobruvawe na kvalitetot i namaluvawe na

tro{ocite povrzani so geografskite informacii). Dopolnitelnoto finansirawe }e go pomogne i moderniziraweto na rabotniot proces vo Upravata za imotno-pravni raboti pri Ministerstvoto za finansii, so cel pru`awe na poefikasni i pobrzi uslugi na gra|anite. So vostanuvaweto na katastarot na nedvi`nosti, prioritetite na Agencijata za katastar na nedvi`nosti (AKN) se naso~eni kon natamo{no podobruvawe na uslugite povrzani so registracijata, podobruvawe na kvalitetot na podatocite i podobren pristap do podatoci preku Internet. Glavnite prepreki za postignuvawe na navedenite podobruvawa se hartieniot format na katastarskite mapi i grafi~kite podatoci, kako i nekompletnata i zastarena nacionalna geodetska referentna infrastruktura, {to lo{o vlijae vrz efikasnosta i to~nosta na primerite. Vrz osnova na

napravenite analizi, Vladata ja prepozna potrebata za zajaknuvaweto na upravuvaweto so dr`avnoto zemji{te i povrzanite institucii i pobara vklu~uvawe na Upravata za imotno-pravni raboti pri Ministerstvoto za finansii vo dopolnitelnoto finansirawe na Proektot za katastar na nedvi`nosti i registracija. (I.P.)

Dopolnitelnoto finansirawe na makedonskiot Katastar }e pomogne vo digitalizacijata na postoe~kite katastarski mapi i planovi i }e gi napravi ovie grafi~ki informacii dostapni za gra|anite, privatniot i javniot sektor, preku Internet.

NA BIZNIS-FORUMOT VO RABAT

Gruevski pokani marokanski investitori ledajte ja Makedonija kako mo`nost za vlez na evropskiot pazar so najniski tro{oci i danoci i zemja vo koja za samo ~etiri ~asa mo`e da oformite kompanija, pora~a vo svoeto obra}awe premierot Nikola Gruevski na dene{niot biznis-forum vo Rabat, na vtoriot den od oficijalnata poseta na Kralstvoto Maroko. Kako {to javi izvestuva~ot na MIA, na forumot na koj prisustvuvaa grupa makedonski i marokanski biznismeni, premierot gi pretstavi mo`nostite za podobruvawe na ekonomskata sorabotka i zgolemuvawe na trgovskata razmena. Dvete zemji so svoite potencijali treba da si ponudat pove}e mo`nosti za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka. Vkupnata trgovska razmena me|u Makedonija i Kralstvoto Maroko vo 2009 godina iznesuva{e okolu

1,7 milioni dolari, {to sporedeno so istiot period vo 2008 godina pretstavuva porast od 6,2 %, re~e Gruevski. Spored nego, najdobar i najefikasen na~in za intenzivirawe na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji e preku poddr{ka na aktivnostite na stopanskite komori i direktno povrzuvawe na stopanstvenicite. Na prisutnite im pora~a da ja posetat zemjata za da steknat pove}e informacii za investirawe Gruevski potseti deka zakonite vo Makedonija se vo harmonija so evropskata regulativa i istakna deka se raboti za zemja koja nudi mnogu povolnosti. Makedonskata vlada kontinuirano raboti na podobruvawe na biznis-klimata i uslovite za rabota, podednakvo za doma{nite i stranski firmi. Na{a cel e zabrzan ekonomski rast, razvoj na privatniot sektor, privlekuvawe na investicii i otvorawe novi

rabotni mesta. Makedonija ima dolgogodi{na makroekonomska stabilnost so niska inflacija, koja vo prosek iznesuva 2% vo poslednite 10 godini, odr`livi fiskalni pozicii so nizok buxetski deficit, stabilen devizen kurs i nizok javen dolg, re~e Gruevski. Nadvore{nata trgovija, poso~i toj, se karakterizira so visok stepen na liberalizacija, blizok do razvienite pazarni ekonomii. Gruevski potencira{e deka vo delot na dano~nata politika vo Makedonija vovedeni se niski i ramni danoci od 10% i osloboduvawe od odano~uvawe na zadr`anata dobivka koja ne se raspredeluva vo dividenda. - Tehnolo{koindustriskite razvojni zoni nudat povolnosti kako osloboduvawe od danok na dobivka i personalen danok na dohod za 10 godini, dano~no osloboduvawe na reinvestiranata dobivka i osloboduvawe od administrativni taksi i

danok na imot. Zemji{teto se dava pod povolni uslovi za period od 99 godini i obezbedeni se infrastrukturni pogodnosti kako priklu~uvawe do gas, elektri~na energija i komunalno povrzuvawe, re~e premierot i me|udrugoto potseti deka Makedonija oficijalno izlegla od recesija. Premierot potseti

deka vo periodot od 1998 do 2008 godina vkupniot iznos na stranski direktni investicii vo Makedonija iznesuval okolu 3 milijardi evra, a Svetskata banka ja rangirala zemjata na tretoto mesto na spisokot na najdobri reformatori vo svetot. Marokanskite stopanstvenici, pogolemiot del od

Gruevski na biznis-forumot vo Maroko

grade`niot sektor, bizniskomorite, turizmot, tekstilnata i gasna industrija najmnogu se interesiraa kako da izvezuvaat vo Makedonija i kakva e povrzanosta so sosednite zemji i kako da u~estvuvaat na proektite za investirawe vo infrastrukturata, odnosno na javnite i me|unarodni tenderi.

20 13.05.2010

BANKI I FINANSII

POMALA KAMATA NA KREDITNITE KARTI^KI NA STOPANSKA topanska banka AD – Skopje neodamna aktivira{e nova promotivna ponuda vrzana za svoite kreditni karti~ki od brendovite Visa i MasterCard. Za sekoe podneseno ili odobreno barawe za kreditna karti~ka vo periodot od 10.05. do 31.07.2010 godina }e se primenuva promotivna godi{na kamatna stapka od samo 7.9% do

krajot na godinata. “So ovaa ponuda klientite imaat mo`nost da gi skratat tro{ocite, da u`ivaat vo letniot period i da kupuvaat so svoite novi kreditni karti~ki so pomala kamatna stapka”, velat vo Stopanska banka. Po istekot na promotivniot period, odnosno po 31.12.2010 godina, vo primena }e bide redovnata promenliva godi{na

kamatna stapka, koja vo zavisnost od aktivnosta na klientot i sorabotkata koja ja ima so bankata, iznesuva od 13.77% do 15.30%. Kako dopolnitelna prednost, ovaa ponuda e dostapna za site klienti koi }e sakaat svoite dolgovi od kreditni karti~ki vo drugi banki da gi prenesat na nova ili postojna kreditna karti~ka vo Stopanska banka.

PROMENA NA OSNOVA^ITE NA [TEDILNICATA MAK - BS e~atnica BS, Skopje i Ekonomsko Biro- Skopje se novi osnova~i na {tedilnicata Mak – BS od Skopje. Spored podatocite na Centralniot registar, dosega{a{en sopstvenik na {tedilnicata be{e firmata BS – Trejd od Skopje. Vo 2005 godina ovaa {tedilnica, koja e del od Holdingot BS, vo sopstvenost na biznismenot Boris Stojmenov,

nekolku pati podnese barawe do Narodnata banka, da prerasne vo banka, me|utoa takvite barawa bea odbieni od strana na NBRM. Vo ramkite na Holdingot BS – Trejd, rabotat: TV Kanal 5, Ekonomsko-pravnoto biro, [tedilnicata, BS In`inering, turisti~kata agencija Net-Bej, pe~atnica, kompanija za kancelariski materijali.

CVETANOV GI NOSI DOKAZITE ZA KRIMINAL DO JAVNOTO OBVINITELSTVO

]E GI DOKA@AM AFERITE TE[KI 130 MILIONI EVRA! Doznavame deka potencijalen izvor na somnitelni transkacii mo`e da bidat privatnite doznaki od stranstvo, od koi golem del bile na ime na lica od albanska nacionalnost ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

okazite za aferite te{ki 130 milioni evra {to gi otkrila Upravata za spre~uvawe na pereweto pari deneska }e bidat dostaveni vo Javnoto obvinitelstvo, tvrdi direktorot Vane Cvetanov. Toj za “Kapital” veli deka vlegol vo tragata na nekolku somnitelni transakcii od po nekolku desetici milioni evra povrzani so organziran kriminal i e re{en da gi dokaè. Ne otkriva detali za vidot na kriminalnite slu~ai za perewe pari {to gi istraùva Upravata, no doznavame deka potencijalen izvor na somnitelni transkacii moè da bidat privatnite doznaki od stranstvo, od koi golem del bile na ime na lica od albanska nacionalnost. Poradi toa Upravata pobarala i od Narodnata banka da dostavuva detalna lista na prilivite od stranstvo. Spored nego, del od tie slu~ai se ve}e procesuirani do MVR i do Obvinitelstvoto. “Okolu 70% od 15-tinata somnitelni slu~ai {to gi otkrivme vo vrednost od okolu 130 milioni evra se ve}e dostaveni vo MVR, a dokazite za niv }e gi dostavime i do Javniot obvinitel Qup~o [vrgovski. Ne otstapuvam od namerata da se razotkrie kriminalot {to go pravat.

Sosema razbirlivo e tie organizirani kriminalni strukturi da bidat gnevni i zasegnati, osobeno {to znaat deka se pod na{a istraga i mo`e da bidat razotkrieni za finansirawe terorizam. Toa se mo}ni lu|e od site sferi vo op{testvoto, vodat seriozni biznisi i go manipuliraat sistemot so malverazcii”, veli Cvetanov. Toj i ponatamu tvrdi deka baraweto na Antikorupciskata komisija za negovo razre{uvawe e organizirana hajka protiv nego pod dejstvo na mafija{ki strukturi, koi imale interes da bide smenet so cel da gi zata{kaat nivnite kriminalni dejstvija. Cvetanov se ~udi kako e mo`no pretsedatelot na Antikorupciska, Ilmi Selami, uporno da se obiduva po sekoja cena da izdejstvuva negovo razre{uvawe, so tolkuvawe deka vrabotil triesetina lu|e bez dozvola od ministerot za finansii, iako toj mu gi dostavil dokazite {to ni gi poka`a i nam, so potpis od toga{niot minister za finansii Trajko Slaveski. “Antikorupciskata komisija pobara od nas dokazi za sekoja sporna to~ka od revizorskiot izve{taj i nie dostavivme dokumenti za sekoe nivno barawe. Ne mi e jasno zo{to Selami ne saka da gi zeme predvid dokazite so potpis od ministerot Slaveski i uporno nastojuva da me diskreditira. Selami ja

VANE CVETANOV DIREKTOR NA UPRAVATA ZA SPRE^UVAWE NA PEREWETO PARI

zloupotrebuva svojata funkcija za vr{ewe nara~ki od strukturite za koi zboruvam. Ova e obid od mene da napravat `rtveno jagne za da se zata{kaat site nivni malverzacii, no duri i da se trgnam od ovaa funkcija i da dojde drug direktor od koja bilo partija, }e mora da smenat eden kup interni i zakonski proceduri za da imaat vlijanie vrz predmetite. Vo ovaa institucija direktorot nema takvo vlijanie vrz istragite”, deciden e Cvetanov. Toj objasnuva deka vo posledno vreme

bil postojano pod zakani i pritisoci, tokmu poradi stravot na odredeni strukturi da bidat razotkrieni. Pretsedatelot na Antikorupciskata, Selami, v~era za Kapital objasni deka ne o~ekuval takva reakcija od direktorot Cvetanov, osobeno {to s$ u{te nema nitu kone~en zaklu~ok za ovoj predmet. Toj najostro demantira{e kakva bilo povrzanost so mafija{ki strukturi, kakva {to Cvetanov se obide da & pripi{e na Komisijata. Selami najavi kone~na

razvrska na slu~ajot za idnata nedela, za koga e zaka`ano povtornoto glasawe za razre{uvawe na direktorot Cvetanov. Vojnata me|u dvete institucii koi treba da se borat protiv malverzaciite i kriminalot vo op{testvoto zapo~na pred dva dena, otkako Selami pokrena postapka za razre{uvawe na Cvetanov poradi navodno nezakonsko vrabotuvawe na 29

“Antikorupciskata komisija pobara od nas dokazi za sekoja sporna to~ka od revizorskiot izve{taj i nie dostavivme dokumenti. Ne mi e jasno zo{to Selami ne saka da gi zeme predvid dokazite so potpis od ministerot za finansii Trajko Slaveski za sekoe od 29-te vrabotuvawa i uporno nastojuva da me diskreditira. Selami ja zloupotrebuva svojata funkcija za da izvr{uva nara~ki od kriminalnite strukturi za koi {to zboruvam. Ova e obid od mene da napravat `rtveno jagne za da se zata{kaat site nivni malverzacii” lu|e. Mediumskata kavga pome|u Cvetanov i Selami predizvika burni reakcii i kaj ekspertskata javnost, pred s$ poradi na~inot na komunicirawe na ovie dve institucii.

BANKI I FINANSII PORANE[NATA DIREKTORKA NA RADO BANKA OTVORI FIRMA ZA FAKTORING- USLUGI uzana Dimovska–Tuneva, nekoga{na direktorka na porane{na Rado banka, ja formira{e kompanijata za factoring-uslugi, Faktor – Turs od Skopje. Spored podatocite na Centralniot registar, osnovniot pari~en vlog na kompanijata iznesuva eden milion evra i istata }e se zanimava so finansisko–uslu`ni dejnosti. Upravitel bez ograni~uvawe na

13.05.2010 K

kompanijata }e bide Dimovska– Tuneva. Dimovska–Tuneva, nekoga{niot prv ~ovek na Rado banka koja na ~elo na bankata be{e od 2003 do nejzinoto propa|awe vo 2005 godina, momentalno e sovetnik na upravniot odbor na Stater banka, kako i neizvr{en ~len na odborot na direktori na vinarnicata Popova kula.

NARODNA BANKA ^ETVRTI PAT GODINAVA JA RELAKSIRA MONETARNATA POLITIKA

KAMATNATA STAPKA NAMALENA NA 6%, NA POTEG SE DELOVNITE BANKI METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

BRM vo tekot na v~era{niot den odlu~i da ja namali kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od 6,5 % na 6%. Za dolìtelnata rezerva {to bankite mora da ja ~uvaat kaj Narodnata banka, zasega ostanuva ista. Spored guvernerot Petar Go{ev, ovoj poteg na NBRM sleduva po izvr{enata revizija na makroekonomskite proekcii za 2010 godina. I pokraj ekonomskata kriza so koja se soo~uva Grcija, ~ii {to banki se prisutni vo zemjava, Go{ev smeta deka na{iot finansiski sektor e stabilen, so ogled na toa {to na{ite banki se likvidni, dovolno kapitalizirani i nemaat nekoja izloènost odnadvor. Sega se na red komercijalnite banki koi povtorno }e moàt da gi namalat kamatnite stapki na sopstvenite kreditni linii, sledej}i go primerot na NBRM. Inaku, na v~era{nata aukcija na blagajni~ki zapisi, bankite potro{ija 70 milioni evra, kupuvaj}i zapisi so ve}e starata kamatna stapka od 6,5%. Ova e za 53 milioni evra pomalku vo odnos na prethodnata aukcija. Spored sega{nite proekcii na NBRM za prviot kvartal od tekovnata godina, kreditniot pazar se oporavuva so bavno tempo. Kako pri~ina za takvata situacija e s$ u{te prisutnata vozdrànost na bankite za investicii so povisok rizik. Imeno, kreditniot rast za ovoj period iznesuva 2,5% i e poslab vo odnos na proektiraniot vo mesec januari, koga proekcijata iznesuva{e 3,1%, i pokraj rastot na depozitnata baza, najavata na bankite za relaksirawe na kreditnite uslovi, ocenkite za oporavuvawe na kreditnata pobaruva~ka i prezemenite monetarni merki. So namaluvaweto na kamatnata stapka za 0,5% kaj blagajni~kite zapisi, spored proekcijata na NBRM, moème da o~ekuvame na nekoj na~in i zaìvuvawe na kreditniot pazar do krajot na godinata, pri {to se o~ekuva proektiran krediten rast od okolu 10% nasproti rastot od 9% vo prethodnata proekcija. Vo pogled na monetarnite i kreditnite

“Na{ite banki se likvidni, dovolno kapitalizirani i nemaat nekoja izloènost nadvor” NBRM proektira krediten rast od 10% godinava, namesto prvi~nata prognoza od 9% agregati, spored podatocite za prviot kvartal od 2010 godina, NBRM beleì pobrzo tempo na monetaren rast vo odnos na januarskata proekcija na godi{no nivo od 9,2%. Momentalniot rast iznesuva 10,7% rast na godi{no nivo, odnosno pari~nata masa e povisoka za 3 milijardi denari vo odnos na proekciite i e na nivo od 211 milijardi denari na krajot od mart, godinava. Procenkite za 2010 godina se proektiran monetaren rast od 10,1% nasproti 7,5% vo prethodnata proekcija, potoa, proektiran rast na vkupnite depoziti od 10,7% vo odnos na 7,8% vo pogled na prethodnata proekcija. Sli~na e situacijata i kaj ostanatite dràvi vo regionot, kade {to e vidlivo oporavuvaweto na rastot na ponuda na pari vo ekonomijata, no, sepak, i kaj niv kreditnite pazari i ponatamu ostanuvaat anemi~ni. PROEKCIJATA ZA REALEN RAST NA BDP OSTANUVA ISTA: 1% Makroekonomskata slika na dràvata me|u dvete proekcii na NBRM pokaùva deka imame pomal pad na ekonomskata aktivnost vo 2009 godina od prognoziraniot

vo januari, potoa, pobrz, no umeren, rast na cenite na po~etokot od 2010 godina od o~ekuvaniot, zabrzuvawe na rastot na pari~nata masa na pove} e od o~ekuvawata, namalen krediten rast vo odnos na proektiraniot, {to govori deka bankite imaat preferencii za investirawe vo bezrizi~ni instrumenti. Vo ovoj prv kvartal imame i zgolemuvawe na deviznite rezervi povisoko od o~ekuvanoto. Toa se dol`i na poniskiot trgovski deficit i na pointenzivniot rast na neto-prilivite preku privatnite transferi. Vo pogled na ekonomskata aktivnost, ocenkata za rastot na makedonskata ekonomija za 2010 godina ostanuva ista kako i vo prethodnata proekcija, odnosno se o~ekuva realen rast na BDP od 1%. Vo pogled na odlukata za izdavawe na evroobvrznica od strana na makedonskata vlada, guvernerot ne saka{e da iska`e svoj komentar, samo kratko re~e deka “ako ima postoewe na deficit, toga{ dobro e toj da se anulira so interni, no i so pomo{ na eksterni finansiski sredstva. Sepak, odlukata za evroobvrznica ostanuva na vladata.”

17.03.2010 21

22 13.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BUGARIJA BARA PRO[IRUVAWE NA EU NA ZAPADEN BALKAN

CRNA GORA JA PRIFATI PONUDATA NA AKTOR ZA AVTOPATOT BAR –BOQARE

ugarija }e prodol`i da go pokrenuva pra{aweto za pro{iruvawe na Evropskata unija (EU) na Zapaden Balkan nezavisno od te{kata situacija predizvikana od finansiskata kriza, izjavi bugarskiot minister za nadvore{ni raboti Nikolaj Mladenov po sredbata so kosovskiot premier Ha{im Ta~i. Spored Ta~i, posetata na Mladenov e vo re{ava~ki moment za Kosovo koga dr`avata

ovetot za izgradba na avtopati{ta na Crna Gora, ednoglasno ja prifati ponudata na gr~ko- izraelskiot konzorcium AktorHCH, za izgradba na avtopatot Bar –Boqare po cena od 1,57 milijardi evra. Aktor –HCH predlo`i da ja gradi delnicata od Podgorica do Mate{evo i delovi od Xurman do Virpazar i od Virpazar do Podgorica. Vo prifatenata ponuda ne e

prezema merki za borba so korupcijata i kriminalot, gradi svoi institucii i integrira malcinstva. Mladenov & predlo`i na kosovskata vlast sorabotka vo borbata so organiziraniot kriminal i korupcijata bidej}i toa e zaedni~ki proces na Balkanot. Kosovskite pretstavnici objavija deka se podgotveni da razgovaraat so Srbija za site temi bez tezi koi ja zasegaat nezavisnosta na Kosovo.

definirano kako }e se gradi patot preku Skadarskoto Ezero. Za toa crnogorskata vlada }e odlu~uva vo narednite meseci. Ministerot za soobra}aj i telekomunikacii, Andrija Lompar najavi deka finansiskite dogovori so me|unarodnite organizacii i komercijalni banki }e bidat potpi{ani vo narednite tri do ~etiri meseci. Pregovorite so Aktor, crnogorskata vlada gi otpo~na otkako vo

mart go raskina dogovorot so hrvatskiot konzorcium Konstruktor, IGH i Tehnika.

LIDEROT NA ROMANSKITE SOCIJALDEMOKRATI PREDUPREDI

ROMANSKATA VLADA PODGOTVUVA “SOCIJALEN GENOCID” Opoziciskata Socijaldemokratska partija ostro gi kritikuva{e namerite na vladata, za koi smeta deka se cini~ni i od socijalna gledna to~na, destruktivni

Liderot na Socijalddemokratskata partija, Viktor Ponta, spasot na ekonomijata go gleda vo fiskalni re{enija so levi~arski predznak VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

omanskite sindikalni lideri ne ja krijat zagriènosta deka namaluvaweto na platite i penziite, koi se del od restriktivnata programa na vladata za zajaknuvawe na doma{nata ekonomija, bi moèlo da dovede do osiroma{uvawe na naselenieto. Tie stravuvaat deka merkite koi gi prezema vladata moàt da se pokaàt kako nedovolni. Opoziciskata Socijaldemokratska partija ostro gi kritikuva{e namerite na vladata so koi gi namaluva platite i penziite, za koi smeta deka se cini~ni i od socijalna gledna to~na, destruktivni. Liderot na Soci-

jaldemokr jaldemokratskata partija, Viktor Ponta, spasot na ekonomijata go gleda vo fiskalni re{enija so levi~arski predznak. “]e go koristam terminot “socijalen genocid”, bidej}i toa im go podgotvuva romanskiot pretsedatel, Trajan Basesku, na negovite gra|ani”, izjavi Ponta. Sprotivno od politikata na vladata, toj izjavi deka Socijaldemokratskata partija gi poddr`uva progresivnite odano~uvawa. Tie se soglasuvaat so zgolemuvaweto na edinstvenata dano~na stapka za lu|eto so golemi primawa, visoki penzii i visoki plati, a namaluvawe na edinstvenata dano~na stapka od 16% za lu|eto so niski primawa, kako i so zgolemuvaweto na danokot na dodadena vrednost (DDV) za odredeni proizvodi i negovo namaluvawe za osnovni proizvodi.

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO BUGARIJA PORASNA ZA 21% ndustriskoto proizvodstvo vo Bugarija vo mart e zgolemeno za 21% vo odnos na fevruari, soop{ti bugarskiot Zavod za statistika. Najgolem rast e zabele`an vo tutunskata industrija so 99,6%, kaj pijalacite za 67,2%, dodeka kaj hemiskite proizvodi ima zgolemuvawe za 38,4%. Edinstveno proizvodstvoto i distribucijata na

elektri~na i toplotna energija i gas vo mart e namaleno za 2,8% vo odnos na prethodniot mesec. Spored podatocite na Zavodot za statistika vo mart e zabele`an pad na prometot vo trgovskiot sektor za 14,1% vo odnos na istiot mesec minatata godina. Padot vo trgovijata na malo iznesuva 11,6%, a trgovijata na golemo 12,6%.

Kako del od politikata za kontrola na deficitot, nametnata od Me|unarodniot monetaren fond (MMF), romanskata vlada }e zatvori 150 bolnici do krajot na godinata. Ako bidat vovedeni ovie ograni~uvawa, nesigurniot romanski zdravstven sistem }e zagubi 9.200 bolni~ki legla. Pretsedatelot na Nacionalnoto zdru`enie za za{tita na pacientite, Vasile Barbu, predupredi deka poradi ovaa merka, mnogu pacienti }e bidat zanemareni. Krin Antoanesku, od opozicionata Nacional– liberalna partija, vo ovaa programa ne gleda nikakva garancija za oporavuvawe na ekonomijata. Planot koj romanskiot pretsedatel go navestil, spored nego, nema nikakva procenka i ne uka`uva na ekonomsko-socijalnite

posledici, nitu, pak, garantira deka }e se zabeleì vistinsko oìvuvawe na ekonomijata i ekonomskiot rast. NEZADOVOLSTVO OD BROJNITE BUXETSKI KRATEWA Romanskiot premier, Emil Bok, izjavi deka e izbrano najmaloto zlo i napomena deka zemjata ne moè da prodolì so hroni~niot disbalans me|u proizvodstvoto i potro{uva~kata. “Ako Romanija ne prezeme merki za namaluvawe na javnite rashodi, vo 2012 godina javniot dolg na zemjata }e iznesuva 62% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Denes, javniot dolg e pomal od 30%. Ako ne prezeme restriktivni merki za balansirawe na proizvodstvoto i potro{uva~kata i i ponatamu se zadolùvame, nema da imame mo`nost za

finansirawe i realizacija na investicii so koi bi se otvorile novi rabotni mesta”, predupredi Bok. Bidej}i posledicite od ekonomskata kriza vo Romanija bea pogolemi od o~ekuvanite, zemjata odlu~i da gi namali platite na buxetskite rabotnici za 25% i na penziite za 15%,

a, isto taka, gi namali i nadomestocite za nevrabotenite. Alternativa za ovaa restriktivna programa be{e zgolemuvaweto na edinstvenata dano~na stapka od 16 na 20% i DDV od 19% na 24%, no ovaa varijanta ne be{e prifatena bidej} i }e pridonese za gasewe na privatniot sektor i spre~uvawe na procesot na ekonomsko oporavuvawe. Pette golemi sindikalni konfederacii vo Romanija denes }e protestiraat pred zgradata na vladata i pretsedatelstvoto, kako prva forma na javno nezadovolstvo protiv neprifatlivite merki dogovoreni me|u vladata i MMF, soop{tija sindikatite. Protestnite mitinzi }e se odr`at v petok i v ponedelnik i vtornik idnata nedela.

DR@AVNIOT SEKTOR ]E SE NAMALI ZA 250 ILJADI LICA Personalot vo dràvniot sektor na Romanija srednoro~no treba da se namali za 250 iljadi lica, brojka so koja e zgolemen buxetskiot sektor vo periodot 2006-2008 godina, izjavi vo Bukure{t Xefri Franks, {ef na misijata na MMF. "Izminatite tri godini, poto~no me|u 2006 i 2008 godina, dràvniot sektor se zgolemil za 250 iljadi vraboteni. Srednoro~no treba da se vratime na nivoto od 2006 godina. Ne e neophodno toa da se slu~i za edna godina", naglasi Franks. Spored rabotodava~ite, privatniot sektor vo Romanija nema kapacitet za da gi prifati vrabotenite koi }e si zaminat od dràvniot sektor.

NOVI PROTESTI VO ATINA ovi golemi protesti deneska }e se odr`at vo Atina vo organizacija na dvata najgolemi sindikata vo Grcija - Zaedni~kata konfederacija na trudot (GSEE) i Federacijata na dr`avnite slu`benici (ADEDI), protiv vladinite restriktivni merki i protiv odobreniot proekt od strana na Vladata za reformi vo penziskiot sistem, {to e del od

merkite prezemeni vo zamena na dogovoreniot paket pomo{ od EU i MMF za izlez na zemjata od krizata. GSEE gi osudi kako antirabotni~ki i antisocijalni izmenite vo penziskiot sistem, istaknuvaj}i deka tie mo`at da se poka`at kako povtoruvawe na ve}e neuspe{nite recepti za namaluvawe na penziite. “Penziskite reformi

se dlaboko socijalno pra{awe i kon nego se pristapuva kako kon buxetski problem”, smeta sindikatot. Vladiniot predlog za penziski izmeni predizvika ostri reakcii i od strana na opoziciskite partii. Dvete sindikalni oragnizacii soop{tija deka deneska }e ostvarat sredba, za da gi razgledaat natamo{nite protestni aktivnosti.

BALKAN BIZNIS POLITIKA EU O^EKUVA ALBANSKITE POLITI^ARI DA POKA@AT ZRELOST

retstavnici na Evropskata unija gi povikaa albanskite politi~ari da pokaàt zrelost, bidej}i opozicijata prodolùva da go bojkotira parlamentot i da odrùva {trajkovi so glad i barawa za delumno povtorno prebrojuvawe na glasovite od izborite, minatiot juni. Pratenicite socijalisti ja osporuvaat pobedata so mala prednost na konzervativcite na premierot Sali Beri{a. Nivnite protesti, koi od prvi maj se zasilija i so {trajk so glad, ja paraliziraa

politi~kata dejnost vo zemjata, so {to ja zagrozuvaat mo`nosta na vladata da gi prifati reformite neophodni za prisoedinuvawe kon EU. Tirana ja podnese kandidaturata za ~lenstvo vo EU vo april 2009 godina, no ottoga{ ne se bele`i napredok. EU pove}epati signalizira{e deka dodeka parlamentarniot spor ne bide re{en, situacijata nema da se podobri.

13.05.2010

HRVATSKA POLO[A OD CRNA GORA, VO EKONOMSKITE REFORMI

rvatska se nao|a na vtoroto mesto, zad Crna Gora, me|u zemjite kandidatki za ~lenstvo vo Evropskata unija (EU), po uspe{nost vo sproveduvawe na strukturni reformi vo soglasnost so Lisabonskiot dogovor, poka`uva studijata na Svetskiot ekonomski forum. Studijata se fokusirala na osum klu~ni komponenti na Lisabonskiot dogovor kako

sozdavawe na informacisko op{testvo, razvoj na inovacii, liberalizacija na pazarot, izgradba na povrzani industrii, efikasnost i integracija na finansiski uslugi, podobruvawe na `ivotnata sredina, zgolemuvawe na socijalnata vklu~enost i odr`liv razvoj.

Hrvatska go zazema vtoroto mesto so vkupen koeficient 4,18, dodeka Crna Gora ima indeks na uspe{nost 4,19.

Poslednite

istra`uvawa poka`uvaat deka investitorite vo nedvi`nosti {irum svetot predviduvaat zakrepnuvawe na pazarot za slednata godina i deka cenata za iznajmuvawe nedvi`nosti }e bide najmala ovaa godina

PAZAR NA NEDVI@NOSTI

PA\AAT CENITE NA STANOVITE VO SRBIJA I CRNA GORA

enite na stanovite vo Srbija i Crna Gora padnaa za 20% do 30% poradi drasti~no namaleniot interes. Poradi toa, vladite na dvete zemji odlu~ija da davaat subvencii za kupuvawe stanovi. O`ivuvawe na pazarot za nedvi`nosti se o~ekuva vo posledniot kvartal od godinava. "Lu|eto s$ poslabo baraat i se interesiraat za stanovi i delovni prostorii. Investitorite od grade`ni{tvoto razmisluvaat kako da gi aktiviraat planovite i da izlezat na pazarot. Grade`nata industrija pretrpe ogromni zagubi, bidej}i ne se grade{e izminative devet meseci", izjavi direktorot na agencijata za promet na nedvi`nosti Koleries Internacional, Jovica Jakova~. Cenite na stanovite se poniski za 10% do 20%. Kvadraten metar na periferijata na Belgrad sega ~ini od 1.200 do 1.500 evra, a na ekskluzivnite lokacii vo Belgrad iznesuva 2.500 evra. Jakova~ smeta deka odlukata

na vladata da ja subvencionira izgradbata na stanovi, so koja se predviduva ograni~uvawe na cenite po kvadraten metar, nema da predizvika zna~ajni promeni na pazarot. "Ne veruvam deka se tolku evtini, a od druga strana, konceptot pet iljadi stanovi na edno mesto ne e najdobar za Belgrad", izjavi Jakova~. Crna Gora, isto taka, beleì pad na cenite na nedvi`nosti od 33% vo odnos na 2007 godina, pokaà istraùvaweto na Centralnata banka na Crna Gora. "Cenite na nedvi`nostite od avgust 2007 godina, poradi pukaweto na balonot na pazarot na nedvi`nosti, i ponatamu se vo postojan pad. Cenata na kvadraten metar vo Podgorica na krajot na 2007 godina bila 1.697 evra, dodeka prose~nata cena vo prvoto trimese~je vo 2010 godina bila 1.128 evra", soop{ti Centralnata banka na Crna Gora. I crnogorskata vlada se odlu~i za davawe na subvencii za kupuvawe stanovi. Na ovoj na~in }e im se

Drasti~no e padnat interesot za stanovi i delovni prostorii vo Srbija i vo Crna Gora. Grade`nata industrija trpi ogromni zagubi poradi zamreniot pazar na nedvi`nosti

pomogne na gra|anite koi nemaat stanovi, osobeno na mladite bra~ni parovi, a vladata so ova }e & pomogne i na grade`nata industrija koja e pred kolaps. Poslednite istra`uvawa poka`uvaat deka investitorite vo nedvi`nosti {irum svetot predviduvaat zakrepnuvawe na pazarot za slednata godina, i deka cenata za iznajmuvawe nedvi`nosti }e bide najmala ovaa godina.

TRGOVCITE BARAAT NAMALUVAWE NA DDV NA HRANA tkako vo Hrvatska pristigna ekonomskata kriza, klu~ na brava mora{e da stavat 2.826 trgovci na malo, a bez rabota ostanale 8.380 rabotnici, soop{ti Boris Vukeli}, pretsedatel na hrvatskata Stopanska komora. Osven onie koi zatvorile, vo pogolem problem se nao|aat in-

solventnite trgovci koi ne mo`at da se pomrdnat od “mrtva to~ka” bidej}i se blokirani. “Hrvatskite gra|ani tro{at na hrana poradi malite primawa dvapati pove}e pari otkolku Evropejcite, a za da se promeni toa bi trebalo da se namali DDV-to na hrana”, re~e Vukeli}.

Vo trgovijata rabotat golem broj lu|e, a so toa stanuvaat faktor na ekonomskata stabilnost i zatoa treba da & se pomogne. Treba da se pottikne zdru`uvaweto na malite trgovci i da im se ovozmo`i reprogramirawe na kreditnite obvrski.

24 13.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

EK PREPORA^A DA NEMA OGRANI^UVAWA NA PAZAROT NA TRUD

INDIJA ZABRANI UVOZ NA KINESKA TELEKOMUNIKACISKA OPREMA

vropskata komisija im prepora~a na dr`avite ~lenki na EU, koi gi po~ituvaat ograni~uvawata za dostapnosta do svoite pazari na trudot, povtorno da gi razgledaat svoite pozicii. Ova go ka`a evrokomesarot za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i socijalno vklu~uvawe, Laslo Andor, na pismenoto pra{awe na bugarskiot evroprate-

ndiskata vlada zabrani uvoz na telekomunikaciska oprema od Kina poradi somnevawe za zloupotreba od strana na kineski specijalni slu`bi. Kineskite dostavuva~i se krajno nezadovolni bidej}i so toa embargo }e ostanat bez pove}e milijardi vredni nara~ki za indiskiot pazar na mobilna telefonija. azo~arani se i indiskite operatori za mobilna telefonija koi poradi

nik Ilijana Ivanova od Grupata na Evropskata narodna partija (ENP) GERB vo vrska so postojnite ograni~uvawa za bugarskite i romanskite rabotnici vo dr`avite od EU. “Evropskata komisija u{te edna{ ja potvrdi svojata pozicija deka zemjite- ~lenki treba da gi otvorat svoite pazari na trudot za Bugarite i Romancite i podvlekuva

deka kako celina efektot od mobilnosta po pro{iruvaweto e pozitiven”, komentira Ilijana Ivanova. Spored dogovorite za prisoedinuvawe na dvete zemji, ostanatite ~lenki od EU imaat pravo na Bugarite i Romancite ednostrano da im nametnat ograni~uvawa za dostapnosta do nivnite pazari na trudot do 31 dekemvri 2013 godina.

I R

ZA JAKNEWE NA EVROZONATA

evtinata oprema od Kina odr`uvaa niski ceni. Indiskata vlada vo momentot go privr{uva tenderot za izdavawe licenci vo segmentot na mobilen Internet. Kineskiot koncern Huavei minatata godina na indiski operatori prodade telekomunikaciska oprema vredna 2,3 milijardi dolari so {to obezbedi 11% od vkupnite

prihodi. Indiskata vlast se somneva deka kineskata oprema sodr`i softver {to na specijalnite slu`bi im ovozmo`uva prislu{kuvawe telefonski razgovori i pristap do razli~ni informacii.

[TROS-KAN POVIKUVA ZA REFORMA VO EVROZONATA aciite vo evrozonata treba da otidat ~ekor ponapred vo odnos na integracijata so nov sistem za prekugrani~na buxetska koordinacija”, izjavi Dominik [tros- Kan, izvr{en direktor na MMF. Toj predloì voveduvawe na kratkoro~ni fiskalni transferi pome|u zemjite~lenki, kako na~in da se izbege povtoruvaweto na krizata koja go potrese finansiskiot pazar. Predlogot koj [tros Kan go soop{ti vo intervju za Fajnen{al Tajms, ozna~uva ponatamo{en ~ekor vo ekonomskoto rakovodewe na evrozonata, sostavena od 16 zemji- ~lenki, no najverojatno }e naide na odbivnost od Germanija, evropskata najgolema ekonomija. Komentarite na [tros- Kan se pojavija otkako evroto povtorno padna vo odnos na dolarot. “Ova {to momentalno & e potrebno na evrozonata e posilno nadgleduvawe i alatki za organizirawe na transferite od eden vo drug del na zonata”, izjavi toj. êlnikot na MMF naglasi deka komesarot za monetarni pra{awa na EU, Oli Ren }e iznese sli~ni idei za fiskalnata i ekonomskata politi~ka koordinacija. Toj }e gi ohrabri zemjite od evrozonata da usvojat proceduri so koi buxetot na sekoja zemja na godi{no nivo }e podleì na revizija od strana na ostanatite

Liderite vo evrozonata se soglasni da ja vozobnovat stabilnosta preku postavuvawe granici za buxetskite deficiti i javnite dolgovi. zemji-~lenki. “Ova ne e pra{awe za me{awe vo nacionalniot suverenitet na zemjite”, istaknuva toj, i dodava deka e pra{awe na pretpostavka na koja se baziraat buxetite. “Mnogu od problemite koi evrozonata gi ima{e vo izminatiot period, doa|ale od lo{o baziranite pretpostavki”. Liderite vo evrozonata se soglasni da ja vozobnovat stabilnosta i paktot za rast na ekonomijata, {to postavuva granici za buxetskite deficit i javnite dolgovi.

SAMO „SUROVITE MERKI” NA MMF MO@E DA JA STAVAT RED VO GRCIJA Merkite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za stavawe red vo finanskoto rabotewe na Grcija se navistina „surovi”, no samo so „surov plan” za stabilizacija postojat nekakvi {ansi da se uspee vo spasuvaweto na ovaa zemja, pi{uva Fajnen{l Tajms, osvrnuvaj}i se na minaK

tonedelnite burni i krvavi reakcii na del od gr~akata javnost protov merkite na me|unarodnite organizacii. Planot na MMF predviduva temelni i su{tinski reformi i nadvor od ekonomijata, so modernizacija na celiot javen sektor i so pogolema fleksibilnost na rabotnata sila. Stanuva zbor za te{ki i bolni reformi, {to spored M

londonskiot vesnik, se neophodni i {to moralo u{te od odamna da se napravat, a ne se sprovedeni od nitu edna gr~ka Vlada, nitu pak bile pobarani od Evropskata unija. MMF sega ja prisiluva Grcija, mo`ebi za prv pat, da napravi vistinski, strukturni reformi, {to EU ne gi pobarala duri i pri primaweto na ovaa dr`ava L

vo evrozonata i pri zamenata na dotoga{nata nacionalna valuta drahmata, za evroto. Sostojbite, me|utoa, se dojdeni dotamu {to celoto gr~ko op{tetstvo }e mora da se sreduva i da „spu{ti na zemja”, za da se odvikne od starite naviki na rabotewe i odnesuvawe, za da mo`e zemjata da se uredi kako napredna i modern A

dr`ava. Dokolku toa ne se napravi, kolku i da se merkite „surovi”, Grcija odnovo }e se vrati vo sostojbite od minatoto, otka`uvaj}i se od patot na napredokot {to inaku & pomogna prvo da bide del od Evropskata unija, a potoa i od zonata na zaedni~kata evropska valuta, konstatira Fajnen{l Tajms.

SVET BIZNIS POLITIKA

13.05.2010

[PANIJA I PORTUGALIJA MORA DA GI NAMALAT DEFICITITE

NEKOLKU ILJADI UKRAINCI PROTESTIRAAT PROTIV PRORUSKATA POLITIKA

vropskite zemji koi se optovareni so dolgovite treba da se prilagodat na namaluvawe na deficitite so cel da ja nadminat krizata so suvereniot dolg, izjavi prviot zamenik-direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Xon Lipski. Paketot za spasuvawe na evrozonata, vreden bilion (iljada milijardi) dolari, pretstavuva "zna~aen ~ekor", poso~i Lipski. Toj gi pozdravi naporite

ribli`no 3.000 demonstranti se sobraa pred ukrainskiot parlament vo znak na protest protiv neodamne{noto potpi{uvawe na spogodbata za prodol`uvawe na prestojot na ruskata crnomorska flota vo ukrainskoto pristani{te Sevastopol, prenesoa agenciite. Okolu 2.000 privrzanici na pretsedatelot Viktor Janukovi~ i na bilateralnata

na kreatorite na politikata na evrozonata, vklu~uvaj}i gi planovite na Evropskata centralna banka (ECB) za kupuvawe na dolgovite. "Toa e mnogu golem ~ekor na ECB vo davawe poddr{ka, zaedno so merkite koi gi prezele zemjite~lenki na evrozonata. Nikoj ne ka`uva deka toa e lesno, no bi bilo poednostavno, nerealno, da se ka`e deka ni{to zna~ajno ne se slu~ilo", navede Lipski.

Lipski predupredi deka vo osnovata za re{avawe na tie problemi le`at naporite za stabilizacija i prilagoduvawe na sekoja zemja poedine~no. Prakti~ki, site razvieni ekonomii, spored nego, mora da gi namalat svoite deficiti vo slednite godini. [panija i Portugalija se obvrzaa deka }e gi namalat tro{ocite vo ramkite na dogovorot za paketot na zaemot na EU od re~isi bilion dolari.

spogodba napravija pojas okolu parlamentot, obiduvaj}i se da gi spre~at demonstrantite da vlezat vo zgradata na Vrhovnata Rada. Spogodbata, potpi{ana minatiot mesec, gi razgnevi ukrainskite nacionalisti, za koi prisustvoto na ruskata flota vo crnomorskoto pristani{te Sevastopol e ednakvo na voena okupacija. Na v~era{nite demonstracii opoziciskata liderka, Ju-

lija Timo{enko, gi povika oponentite na Janukovi~ na masovni uli~ni protesti za negova ostavka.

panija. Tamu, sedum godini bil rakovoditel na oddelot za korporativni komunikacii. No, se postavuva pra{aweto kako eden 27-godi{nik, bez predhodno iskustvo vo biznisot, se spravuval so odgovornostite na vakvata pozicija. Negovite biografi, povtorno se povlekuvaat na familijarnite kontakti.Vo 1997 godina, dodeka honorarno rabotel za Karlton, Kameron se obidel, no neuspe{no da stane ~len na parlamentot. Za ostvaruvawe na taa cel zaminal vo Staford da se bori za konzervativcite. Vo 2005 godina za “Gardijan”, Kameron izjavil deka “Staford se bore{e èstoko”. êtiri godini podocna, toj osvoi sigurno konzervativno mesto za Vitni, vo Oksfor{ir. Dotoga{, toj ve}e bil oènet so Samanta, }erka na zemjoposednikot, Ser Rexinald [efild. Imaat dve deca, Nensi i Elven. Negovoto najstaro dete, sinot Ivan, koj stradal od cerebralna paraliza i epilepsija, po~inal vo fevruari 2009 godina. “ÔVEKOT NA IDNINATA” TVRDI DEKA NE E U[TE EDEN BLER So negovoto vleguvawe vo parlamentot, Kameron gi zasenil pove}eto ministri so svoite stavovi. Vo 2005, na 39-godi{na vozrast, Dejvid Kameron be{e izbran za lider na Konzervativnata partija. Koga apliciral vo borbata za lider, mnogumina go smetale za premlad i neiskusen. Me|utoa, presvrtot nastanal na godi{nata konferencija vo Blekpul, kade {to govorel bez predhodno spremen govor. Negoviot govor za “vklu~uvaweto na novata generacija” pomognal vo ubeduvaweto na partijata, deka toj e, kako {to Bi-Bi-Si vo dekemvri 2005 go nare~e “ ~ovekot za idninata- podobar od licata na minatoto”. O~igledno zaradi ovaa izjava, Kameron mnogu ~esto e sporeduvan so Toni Bler, koj spored mnogumina, ja promeni korenito Laburisti~kata partija i ja pomesti poblisku do politi~kiot centar.So vleguvaweto na Dejvid Kameron na Daunuing Strit 10, kako premier na prvata koaliciska vlada vo Britanija, posle 70 godini. Enigmata ostanuva. So negovite vlijatelni prijateli i privilegiranata pozadina, mnogumina nego go smetaat kako reinkarnacija na establi{mentot. Istiot Dejvid Kameron uìva vo gotveweto i odgleduvaweto zelen~uk, kako {to pi{uva na veb-stranata na negovata partija, vo edno intervju za Bi-Bi-Si izjavil deka negov omilen album na site vremiwa e “The Queen is Dead” na britanskata grupa od osumdesettite The Smiths. Faktite za nego kako {to se ovie, zaedno so negovoto ednostavno i dobro odnesuvawe pred televiziskite kameri, go prikaùva kako ~ovek koj nalikuva na obi~nite lu|e. Naskoro }e se doznae i negovoto vistinsko lice.

17.03.2010 25

VELIKA BRITANIJA DOBI NOV PREMIER

DEJVID KAMERON- ^OVEKOT NA BRITANSKATA IDNINA VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

pokraj toa {to negovata partija osvoi najmnogu glasovi na izborite na 6 maj, ne osvoi apsolutno mnozinstvo i mo`nost za konzervativcite sami da formiraat vlada. Po samo pet dena peripetii i pregovori so drugite partii za formirawe koalicija, konzervativecot Dejvid Kameron, posle ostavkata na

Liderot na britanskite torievci i noviot premier na Velika Britanija,

Dejvid Kameron doa|a od srceto na establi{mentot i vlijatelnite krugovi, a sepak, se ~ini deka e vo dopir i so obi~nite lu|e Gordon Braun, be{e povikan od nejzinoto viso~estvo, Kralicata Elizabeta, da formira vlada. So ovoj poteg toj stana najmladiot premier {to nekoga{ bil na ~elo na Obedinetoto Kralstvo. Toj izbra da formira koalicija so liberal-demokratite na Nik Kleg, koj dobi mesto zamenik- premier. Dejvid Kameron doa|a od vli-

jatelnite britanski krugovi, koi dolgi generacii gi zastapuvaat konzervativnite stavovi, sepak, negovata qubov kon rok-muzikata i “mauntin bajkerstvoto” go napravi naroden ~ovek. Negoviot porane{en {ef veli deka koga se sretnal so Kameron za prvpat si pomislil deka toj e ~esen angliski xentlmen, koj e re~it i dobro educiran,

~ovek koj igra kriket- toj e silen ~ovek! Koj e to~no Dejvid Kameron? OD ÊLZI DO VAJTHOL VIA ITON I OKSFORD Dejvid Vilijam Dankan Kameron e roden na 9 oktomvri 1966 godina vo London. Posle tri godini ìveewe vo Kingston i êlzi, negovata familija se seli vo starata

parohija blizu Wuburi, vo Berk{ir. Imal, kako {to toj opi{uva “sre}no detstvo”, so negoviot brat Alek i sestrite Tawa i Kler. Kako sin na broker, mladiot Dejvid go posetuva Heterdaun, osnovnoto u~ili{te vo Berk{ir. Toa e privatno u~ili{te kade {to u~ele princovite Endru i Edvard, a posle toa, sledstveno na semejnata tradicija, se zapi{al vo kolexot Iton, koj e edno od top-privatnite u~ili{ta za mom~iwa vo Britanija. Vo profilot {to Bi- Bi –Si go pravele za Kameron vo 2005 godina, se spomenuva deka najgolemoto spomenuvawe na Kameron vo

studentskoto glasilo na Iton bilo koga toj si go izmestil zglobot, igraj}i i svirej}i na gajda na patuvaweto do Rim. Pred da se zapi{e na univerzitet, Kameron pominal nekolku meseci rabotej}i prvo za ~lenot na britanskiot parlament (MP) od Saseks, Tim Ratbon, a podocna za brodski pretstavnik od Honk Kong, rabota koja ja dobil preku semejni vrski. Ovie detali gi obelodenuvaat avtorite na negovata biografija, Fransis Eliot i Xejms Haning vo storijata “Mnogute lica na Gospodin Kameron”, objavena na 17 mart 2007 godina vo Dejli Mejl.

Na Oksford, Dejvid Kameron studiral filozofija, politika i ekonomija. Negoviot mentor, profesorot Vernor Bogdanor, vo profilot na Bi- Bi- Si go opi{uva kako eden od najsposobnite studenti na koi im bil tutor, ~ii politi~ki pogledi bile “umereni i ostroumno konzervativni”. POLITI^KI SOVETNIK NA SAMO 25 GODINI Mnogu ve{to ostvaril progres vo poleto na politikata, pa po~nal da gi sovetuva ministrite pri nivnoto pojavuvawe pred mediumite. Potoa, zedno so negoviot iden rival za liderskoto mesto na partijata, Dejvid Dejvis, Kameron rabotel na timski brifing koga premierot Xon Mejxor trebalo da odgovara na prateni~nite pra{awa vo Parlamentot. Vo 1992 godina, na samo 25 godini stanal politi~ki sovetnik na Kancelarot na dr`avnata blagajna, Norman Lamont. Za vreme na izborite vo 1992 godina mu bil sovetnik i na Xon Mejxor. Negovite biografi, Eliot i Haning, tvrdat deka Kameron bil pretpazliv so negovata lojalnost vo javnosta, no privatno, toj go narekuval Mejxor “gubitnik” i ne se soglasuval so negovata evropska politika. Otkako kratko vreme mu bil sovetnik na toga{niot dr`avnen sekretar Majkl Hauard, i ubeden deka za negovata ponatamo{na politi~ka kariera e potrebno da se stekne so iskustvo nadvor od politikata, Dejvid Kameron se vrabotuva vo Karlton, mediumska kom-

26 13.05.2010

PATOT DO USPEHOT

MELINDA GEJTS, KOOSNOVA^ NA FONDACIJATA “BIL I MELINDA GEJTS”

MILIJARDERKA SO MEKO SRCE Pokraj toa {to e relativno mlad i pameten, Xoel Evanik e isto taka agresiven i oportunisti~en. Toj gi vodi svoite marketing-kampawi kako voeni operacii, postojano baraj}i novi mo`nosti, koi potoa gi zgrap~uva celosno. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

nogu godini pred Melinda Fren~ da go zapoznae i da se omaì so Bil Gejts, taa ima{e “qubovna vrska”-so Apple kompjuter. Taa e izrasnata vo Dalas vo semejstvo od sredna klasa, kade {to tatkoto, Rej Fren~, rabotel naporno i ja {tedel sekoja para za da im go plati na site ~etiri deca {koluvaweto na kolex. Inèner po struka, zapo~nal i semeen biznis, so iznajmuvawe na nedvi`nosti. Celoto semejstvo mu pomagalo vo toa. Koga eden den Rej go donesol doma kompjuterot Aplle III, Melinda imala 16 godini i se fascinirala od ma{inata. “Mu pomagavme da go vodi biznisot i da se spravi so knigovodstvoto”, veli taa. “Gledavme kako parite vleguvaat i izleguvaat”. Od site trikovi {to moè da gi priredi ìvotot, te{ko e da se zamisli onoj {to & go podmetna na Melinda Fren~. Denes, taa ìvee vo ogromna ku}a na bregovite na ezeroto Va{ington, prepolna so razni visokotehnolo{ki “~uda”, maèna e so najbogatiot ~ovek vo Amerika-i podaruva milijardi dolari vo humanitarni celi. Koga se omaì so Bil Gejts pred 14 godini, taa stana ednata polovina od ona {to podocna se pretvori vo broj eden svetsko filantropsko partnerstvo. Fondacijata “Bil i Melinda Gejts” ima sredstva od 38 milijardi dolari, {to ja pravi najgolema vo svetot. Od taa suma, 3,4 milijardi se donacija od Voren Bafet, a od negova strana }e pristignat u{te okolu 40 milijardi dolari, {to toj gi veti vo narednite nekolku godini. Pod pretpostavka deka akciite na kompaniite vo posed na Bafet }e rastat i deka parot Gejts }e prodolì da go donira svoeto li~no bogatstvo vo svojata fondacija, mnogu e verojatno Melinda i Bil da podarat 100 milijardi dolari do krajot na svoite ìvoti. Do ovoj moment, nivnata fondacija ve}e ima upotrebeno 22,7 milijardi dolari, pove}e otkolku {to Fondacijata Rokfeler ima distribuirano od svoeto osnovawe pred re~isi 100 godini (duri i so vkalkuliranata inflacija). ZAEDNI^KA QUBOV ZA KOMJUTERSKITE NAUKI Denes, na 45 godini, Melinda Gejts e podgotvena da se predade celosno sebesi, da izleze pred javnosta, da zboruva. Taa pominuva okolu 30 ~asovi nedelno na rabota vo fondacijata, isto kako i nejziniot soprug. Po~nuvaj} i od juli, Bil, koj {to e devet godini postar od Melinda, duri planira da posvetuva i pove}e od 40 ~asovi nedelno na filantropijata, ostavaj}i okolu 15 ~asovi za svoite dol`nosti kako pretsedatel

na Microsoft. Prijatelite na bra~nata dvojka velat deka toj ne bi donel vakva odluka da ne bila Melinda. U{te pove}e, tvrdat deka taa mu pomognala na Bil da bide pootvoren, potrpeliv i po~uvstvitelen za tu|ite problemi. Koga stanuva zbor za investiraweto na nivnite filantropski sredstva, Melinda ima golemo vlijanie. U{te na vremeto, so Bil se soglasile da se fokusiraat na nekolku oblasti, postavuvaj}i si dve pra{awa: Koi problemi pogoduvaat najmnogu lu|e? I koi od niv bile zanemaruvani dosega? Zatoa, imaat donirano milijardi za borba protiv najsmrtonosnite bolesti vo svetot-sidata, malarijata i tuberkolozata. I dodeka Bil e pove}e naklonet kon istraùvawa za vakcini i nau~ni re{enija {to moè da se i decenii daleku pred nas (ni{to ~udno za nego, zarem ne), Melinda e pove}e zainteresirana za ublaùvawe na stradawata sega, vo momentov. “Ne moè da gi spasite decata samo so vakcini. ]e odime vo nekoe selo vo Indija i }e spasime nekoe dete. Toa e vo red. No, kravite go zagaduvaat potokot od koj selanite pijat voda! Treba u{te mnogu da se stori”, veli taa. Za razlika od Bil, ~ii roditeli bile ugledni gra|ani na Sietl, Melinda izrasnala vo skromno semejstvo. Majka & bila doma} inka {to ne zavr{ila fakultet i & bilo àl zaradi toa. “Roditelite ni rekoa deka bez ogled koj kolex }e go odbereme, tie }e platat za {koluvaweto”, se se}ava Melinda. Onoj Apple III od po~etokot na tekstov, e vsu{nost vtoriot kompjuter {to vlegol vo semejstvoto; koga Melinda imla 14 godini, tatko & go donel doma Apple II, prviot kompjuter za {iroka potro{uva~ka pojaven na pazarot. “Srediv nekako da bide vo mojata soba, pa igrav igri na nego”, veli taa. Melinda go nau~ila programskiot jazik BASIC, pa gi podu~uvala i drugite deca za vreme na letnite raspusti. Koga posle srednoto u~ili{te se zapi{ala na dolgoposakuvaniot prestièn katoli~ki univerzitet Notr Dam, do{lo razo~aruvaweto. Univerzitetskata uprava smetala deka kompjuterite se “~udo za tri dena” i planirale da go svedat oddelot za kompterski nauki na minimum. “Bev skr{ena”, se se}ava Melinda. Namesto Notr Dam, taa go odbrala Djuk, u{te eden prestièn amerikanski univerzitet, koj pak, za razlika od ovoj prviot, go razvival departmentot za kompjuteri. Diplomirala i se steknala so MBA diploma za pet godini. I toga{, po preporaka na eden eden od kadrovata slu`ba na IBM, kade {to rabotela preku letoto na praktika, oti{la na konkursot {to go raspi{al Microsoft, toga{ mlada i perspektivna kompanija. IZLEGUVAWE SO [EFOT Melinda pristignala vo Sietl vo 1987 godina, kako marketing-menaxer za softverot {to pretstavuval vsu{nost prethodnica na ona {to nie go znaeme kako Word. Toga{ imala 22 godini i bila prili~no naivna vo vrska so toa {to ja o~ekuva vo Microsoft. “Ima{e mnogu pametni lu|e vo kompanijata,

MELINDA SO BIL GEJTS - na edna od humanitarnite konferencii organizirani od nivnata fondacija lu|e {to go menuvaat svetot”, veli taa, a faktot {to bila najmlad pripravnik i edinstveno ènsko vo timot od deset novoprimeni postdiplomci, ne & pre~el voop{to. Me|utoa, korporativnata kultura po~nala da & pre~i. “Be{e toa prili~no surova kompanija”, se se}ava taa. Taa kultura se prenesuvala od vrvot, kade {to Gejts i Balmer bea mnogu kriti~ni i bu~ni so svoite menaxeri. Melinda razmisluvala da go napu{ti Microsoft. No, ~etiri meseci po nejziniot po~etok vo firmata, za vreme na nejzniot prv prestoj vo Wujork na eden saem za kompjuteri, taa prisustvuvala na grupna ve~era, zaedno so {efot. “Be{e pozabaven otkolku {to o~ekuvav”, se se}ava. A, {to go privleklo Bil kaj Melinda? “Pa, nejziniot izgled, pretpostavuvam”, veli toj. Podocna, esenta, edno sabotno popladne (“Site rabotea vo sabota”, veli taa), Melinda i Bil naletale eden na drug na parkingot pred kompanijata. Porazgovarale malku, a potoa Bil rekol: “]e izleze{ li so mene za dva nedeli od ovoj petok?”. Taa mu odgovorila: “Dve nedeli od petok? Toa ne e ni pribli`no spontano za mene. Ne znam. Javi mi se poblisku do denot koga saka{ da izlezeme”. Bil & se javil podocna istiot den, otkaùvaj}i gi site obvrski {to gi imal planirano, a taa mu vetila deka }e izlezat ve~erta. Gejts koj tuku{to stanal milijarder otkako Microsoft napravil inicajlna javna ponuda na svoi akcii vo 1986 godina. No, duri ni tolku pari ne moàt da kupat qubov. Zapra{an dali Melinda bila lesna za osvojuvawe, toj odgovara :”Ne be{e voop{to lesno”. I taa i majka & smetale deka izleguvaweto so “glavniot” ne e ba{ dobra ideja. No, Bil veli deka “tie otkrile kolku se vsu{nost emotivno povrzani”. Melinda re{ila vrskata da ne vlijae vrz nejzinata rabota. Ne sakala izloùvwe vo javnosta i ne sakala da ja iskoristuva bliskosta so nego za kakvi bilo celi povrzani so rabotata. Ponekoga{ Bil znael da & prefrli deka nikoga{ ne mu kaùva {to pravi vsu{nost taa. Za devet godini vo Microsoft, Melinda napreduvala kon mestoto generalen menaxer za informativni produkti (Expedia, Cinemania) i rakovodela so okolu 300 lu|e. Pomislata da se omaì za Bil pomalku ja zagriùvala. Gledala {to mu pravi uspehot, kako ja zarobuva negovata privatnost i go spre~uva da ìvee normalen ìvot.

I dvajcata se pra{uvale dali moè taa “osvoi go svetot” kapitalisti~ka deviza da odi zaedno so semeen ìvot. Se pra{uvala, kako li }e bide da si èna na na nekoj {to raboti po 15 ~asa na den? VOREN BAFET-PARTNER VO FILANTROPIJATA Toa vreme, sredinata na 90-tite, Bil i Melinda po~nale da razmisluvaat za donirawe na negovite pari. Advokatite i smetkovoditelite go sovetuvale deka treba da osnova fondacija, no toj odbival. Velel deka ne mu treba u{te eden praven entitet. No, mominskata ve~er na Melinda go smenila toj stav na Bil. Negovata majka, koja {to stradala od rak na dojkata, pro~itala pismo {to go napi{ala za Melinda. “Od onie na koi {to mnogu im e dadeno, mnogu i se o~ekuva” bila su{tinata na pismoto. Meri Gets po~inala posle {est meseci, vo juni 1994 godina, a nejzinata poraka go pottiknala osnovaweto na prvata dobrotvorna fondacija na Gejts, nare~ena “Vilijam H.Gejts III Fondacija”. Prvata ideja za humanitaren proekt bila da se opremat u~ili{ta so laptopi. No, vo toa vreme, Melinda volontirala vo nekolku u~ili{ta vo Sietl i sfatila deka “ima mnogu pogolem problem od tehnolo{kata opremenost na u~ilnicite”. Taa i Bil re{ile da ja iniciraat obrazovnata reforma vo mnogu po{irok obem, fokusiraj}i se na srednite u~ili{ta. Nabrgu po svadbata, do{lo na red i vnimanieto posveteno na globalnoto zdravje. Na naslovnata stranica na “Wujork tajms” Melinda pro~itala storija za deca vo siroma{nite zemji koi {to umiraat od bolesti za koi {to pove}eto Amerikanci ne ni slu{nale-kako na primer, rotavirusot, koj {to ubiva pove}e od polovina milion deca sekoja godina-i ostanatite bolesti, kako malarija i tuberkoloza, koja e re~isi iskoreneta vo SAD. Melinda bila pogodena od toa i ne moèla da sfati deka takvo ne{to se slu~uva. Mu ostavila poraka na Gejts da go pro~ita natpisot, kade {to se spomenuval izve{tajot na Svetska banka za razvojot vo 1993 godina koj {to go presmetal tro{okot na site ovie bolesti. Gejts go nabavil izve{tajot na 344 stranici i go pro~ital nekolku pati. Dvajcata po~nale s$ po~esto da razgovaraat okolu toa kako moàt da pomognat da se ublaàt ovie stravi~ni situacii vo svetot.

Gledaj}i kolku stradaat lu|eto vo nerazvienite zemji, Gajtsovi naso~uvaat s$ pove}e pari za ona {to tie go narekuvaat “intervencija”: mreì protiv malari~ni komarci, kondomi i razni pomagala {to spre~uvaat {irewe na zaraza i smrt, dodeka ne dojdat vakcinite. Bidej}i sidata se {iri pome|u ènite vo tretiot svet so vrtoglavo tempo, Melinda, inaku posveten vernik {to odi redovno vo crkva, ne ~uvstvuva nikakva vina zaradi finansiraweto programi {to konzervativnata katoli~ka crkva gi osporuva. “Kondomite spasuvaat ìvoti”, veli taa. Edna od najgolemite programi inicirani od dvojkata Gejts dosega e Globalnata alijansa za vakcini i imunizacija, koja {to tie ja pomognaa vo start so donacija od 1,5 milijardi dolari. So pomo{ na 17 vladi donatori i Evropskata unija, GAVI ima distribuirano vakcini protiv tetanus, hepatitis B, òlta treska i drugi bolesti, na 138 milioni deca vo 70 najsiroma{ni zemji vo svetot. Sega, so noviot klu~en partner, Voren Bafet, Gejtsovi imaat da potro{at za humani celi pove}e od koga bilo. Bafet, inaku planiral da gi donira svoite pari posle svojata smrt, no se premislil koga èna mu po~inala vo 2004 godina. Letoto vo 2006-ta, toj mu ja kaàl vesta na Bil. Koga ovoj & prenesol na Melinda, dvajcata zaminale na dolga pro{etka i zaplakale poneseni od emociite. “Si rekovme, gospode boè, dali sme svesni kolkava odgovornost }e imame raspolagaj}i so tu|i pari”, veli Melinda. Decata na Bil i Melinda (dve }erki, od 7 i 13 godini i desetgodi{en sin) dostignuvaat vozrast koga po~nuvaat da razbiraat {to e novata strast na nivnite roditeli. Pred dve godini, Melinda i Bil gi odnele dvete postari deca vo Ju`na Afrika, pokaùvaj}i im gi siroma{nite kvartovi i domot za sira~iwa vo Kejptaun. Iako planiraat 95% od svoeto bogatstvo da go dadat vo humanitarni celi do krajot na svoite ìvoti, tie s$ u{te ne odlu~ile kolku od ona {to }e ostane }e im go ostavat na decata. Melinda veli deka }e ja sledat filozofijata na Voren Bafet, nivniot dobar prijatel: “Mnogu bogat ~ovek treba da im ostavi na svoite deca dovolno za da pravat {to bilo, no ne tolku dovolno za da ne pravat ni{to.

MARKETING

13.05.2010

KOGA KUPUVA^ITE SE DVOUMAT OD TOM HOPKINS, BROJ 1 EKSPERT ZA PROD@BA VO SVETOT

om Hopkins, popoznat kako “kreatorot na proda`ni {ampioni” vo svojata 30-godi{na kariera, profesionalno obu~il nad 3.000.000 menaxeri za proda`ba {irum svetot; dodeka denes 35.000 korporacii gi primenuvaat tokmu negovite proda`ni tehniki, a li~no obu~uva 10.000 menaxeri za proda`ba sekoj mesec. Vo godinata nastapuva na pove} e od 75 konferencii vo SAD, Kanada, Ju`na Amerika, Kina, Avstralija, Nov Zeland, a deka godi{niot prihod stanuva mese~en, za nego svedo~at uspe{nite prikazni na negovite klienti. Avtor e na 14 bestseleri, me|u koi prvata “How to Master the Art of Selling” e rasprodadena vo pove}e od 1,6 milioni primeroci i stanuva zadol`itelna literatura za svetski kompanii i univerziteti. Samo {to pominavte 30 minuti zboruvaj}i so klient na koj navistina mu treba Va{iot proizvod ili usluga. Ja ~uvstvuvate zainteresiranosta na klientot. Proizvodot navistina im se dopa|a i sigurno mo`at da si go dozvolat. Procesot zapo~nal koga za prvpat klientot Vi gi objasnil negovite o~ekuvawa i barawa od proizvodot. Potoa Vi odgovoril na site pra{awa koi ste im gi postavile za negovite specifi~ni barawa. Zainteresirano gi slu{al Va{ite objasnuvawa, ja slu{al Va{ata prezentacija vnimatelno, go

zemal vo racete proizvodot, izbiral boja i golemina koja bi mu odgovarala. Vo osnova, izgledal mnogu zainteresiran i naso~en kon kupuvawe. Vo toj moment, stapnuva na sopira~kite i zapira. Potoa, po~nuva da postavuva granica, i da Vi gi postavuva istite pra{awa na koi ve}e ste mu odgovorile, i fizi~ki po~nuvaat da se povlekuvaat so sedewe ponazad vo nivnoto stol~e, skrstuvaj}i gi racete. [TO SE SLUÎLO? NE[TO SOSEMA NORMALNO Malkumina klienti se vozbuduvaat tolku mnogu od odreden proizvod ili usluga {to gi tera da ja ispraznat svojata kreditna karti~ka i vo momentot da kaàt “da go kupuvam” ili da stavat vo istiot moment potpis na “teòk” dogovor. Vakvata proda`ba se slu~uva so odredeni proizvodi za koi e normalna impulsivnata proda`ba. No, vo sekoj slu~aj toa ne se raboti za tipi~na situacija. Koga lu|eto se zainteresirani da kupat nekoj nov proizvod, vo nivnite glavi po~nuvaat da im zboruvaat tivki glasovi, stapuva na sila nivnata svest, mo} za rasuduvawe, analiti~nost. Na site nas u{te od mali ni e govoreno da razmislime dvapati pred da donesat nekoja kone~na odluka. Nikoga{ ne potpi{uvaj na praznata linija dokolku ne si 100% siguren za {to se raboti. Niz mislite im pominuvaat sliki od nekoe lo{o iskustvo koga

donele brza odluka i zagubile pari ili kredibilitet. Koga }e se slu~i toa, stravot im vleguva pod koà i gi zamrznuva kako ispla{ena srna pred svetla od avtomobil, neznaej}i kade da odi i {to da pravi. Nivnoto dvoumewe moè da se pretvori vo celosno odbivawe na proizvodot. Na Vas, ova Vi izgleda iracionalno zatoa {to samo pred nekolku miga klientot bil tolku vozbuden i zainteresiran za konkretniot proizvod. E, sega se dobliùvame do vistinskiot odgovor. Racionalno nasproti iracionalno. Emocii nasproti logika. Kupuvaweto ne e logi~en proces. Se raboti za emocionalna odluka koja potoa se racionalizira. Koga klientot }e stapne na sopira~kite, nema s$ u{te po~nato da racionalizira. Va{a rabota e da mu pomognete da ja racionalizirate sekoja odluka za kupuvawe. Racionalizacijata e sumata na pari koja }e ja barate za proizvodot ili uslugata koja e ednakva ili ja nadminuva neudobnosta koja ja ~uvstvuvaat neposeduvaj}i go specifi~niot proizvod. So drugi zborovi, mora da gi ubedite vo razmisluvaweto deka podobro bi se ~uvstvuvale so proizvodot otkolku so parite koi im se nao|aat na nivnata bankarska smetka. Lu|eto se cvrsto i emocionalno vrzani so svoite pari. Se raboti za najsilnata vrska koja e razli~na od dlabokata emocionalna povrzanost me|u sopru`nicite ili roditelite i

decata. Namesto da go korisCSA Speakers @ Triple S tite psiholo{kiot pristap i e pretstavni{tvo na nametlivo da se obiduvate dagi CSA Celebrity Speakers zemete parite od nivnite race, mora da se potrudite da nau~ite Associates, koe operira na teritorija na Makenenametlivo da go probiete donija, Hrvatska, Srbija patot i da go naso~ite klientot i Slovenija. Vi pomagkon odluka za koja i Vie, a i ame da pristapite kon klientot, }e bide uveren deka najzna~ajnite svetski se raboti za zaedni~ki interes. biznismeni, akademci Probajte so ovie dve re~enici: i politi~ari i da “O~igledno, imate pri~ina za gi napravite del od dvoumewe. Bi sakale li da uspe{nata prikazna na mi kaète na {to konkretno Va{ata kompanija. pomislivte?” Dokolku im gi kaète ovie dve re~enici na smiren i iskren na~in, }e Vi samo }e gi oddale~ite od ja kaàt to~nata pri~ina za kupuvaweto. Edno malo dvoumewe, i Vie }e imate napra{awe moè da Ve odsoka kon koja treba da po~nete vede do golemiot odgovor. da se dviìte. Pri~inite moàt da bidat najrazli~ni. Naj~esto se raboti za pari. Nekoga{, pak, se raboti za neodlu~nost okolu izbor na model, golemina ili vreme. êsto se raboti za potreba od soglasnost od partnerot/{efot ili potreba da se napravi sporedba so konkurencijata. Moèbi mislat deka ne mora da ja donesat odlukata denes, zatoa {to go doznale mestoto kade {to moàt da go kupat proizvodot. Zaklu~okot e sledniot: ako ne moète da ja locirate i doznaete pri~inata za nivnoto dvoumewe ne moète da im pomognete i da gi ubedite da go kupat proizvodot. Dokolku davate odgovor na pogre{na dilema, TOM HOPKINS

13.05.2010

KULTURA KANSKI FILMSKI FESTIVAL

NEMA KRIZA NA KROAZETA U{te edno novo trkalo na film, ubavina, toaleti i selebriti. Dvanaeset dena glamur vo Kan ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ite mega-yvezdi i filmski reìseri denovive postojano gledaa vo neboto, nadevaj}i se deka oblakot so vulkanska pra{ina nema da im gi popre~i planovite da prisustvuvaat na po~etokot na 63-to izdanie na Kanskiot filmski festival (12- 23 maj). U{te edno novo trkalo na film, ubavina, toaleti i selebriti. Dvanaeset dena glamur. Na najposakuvaniot crven kilim narednite edinaeset dena }e gazat avtori i protagonisti na 18 filma koi se vo trkata za gran-pri nagradata Zlatna palma. Celiot repertoar na ovogodine{niot Kanski filmski festival se sodrì od vkupno 98 ostvaruvawa koi se podeleni vo 6 programski celini. Za Zlatnata palma silite }e si gi odmeruvaat 18 filma od 13 zemji, {to e daleku pomal broj od voobi~aeniot. Umetni~kiot direktor na festivalot, Tjeri Fremo, veli deka celata situacija e pogodena od ekonomskata kriza. “Za prvpat se slu~uva brojot na filmovi koi apliciraa za festivalot da e pomal vo odnos na prethodnata godina”, izjavi neodamna Fremo. NEMA KRIZA ZA MEDIUMITE Ona {to go zadrà svoeto nivo se pove}e od ~etiri iljadi akreditirani izvestuva~i, televiziski ekipi, okolu deset iljadi filmovi na “pazarot” i vo natprevaruva~kite i paralelnite programi, ogromen broj selebriti koi doa|aat i ovaa godina celi dvanaeset dena da go vkusuvaat koktelot na trgovija, glamur i visoka umetnost, koj sekoga{ pretstavuva nastan na godinata. O~igledno, koga e vo pra{awe Kan se bri{at site porane{ni griì. Na licata na prisutnite na v~era{noto otvorawe nema{e zagriènost poradi minatonedelnata vistinska drama koga xinovski bran ja preplavi i uni{ti plaàta, kafuliwata, no i instalacijata dol` Kroazeta i festivalskata palata, predizikuvaj}i {teta od milion evra, {to dopolnitelno go o{teti gradskiot i festivalskiot buxet. Me|utoa, organizatorite i ovaa godina so nasmevka na licata i bez strav od oblacite koi se nasamarija nad Azurniot breg i od vulkanskata pra{ina, se pojavija na crveniot kilim. êsta prvi da pominat po nego i so celata pompa prvi da vlezat vo teatarot Limier, im pripadna na yvezdite na potencijalniot hit "Robin Hud" od studioto Univerzal, koj vo glavnite ulogi gi ima Kejt Blan{et i Rasel Krou. V~era niv gi pridruùva{e i ovogodine{niot pretsedatel na ìrito, Tim Barton, a ve} e vo narednite denovi tuka }e se pojavi i Majkl Daglas, povtorno kako Gordon Greko, avtor na frazata “al~nosta e dobra” od filmot "Volstrit" (1980 godina) na Oliver Stoun, me|utoa, sega vo noviot "Volstrit" na Stoun "Parite

filmovi vo trka za Zlatna palma

nikoga{ ne spijat" (koj e von konkurencija). Se o~ekuvaat i [on Pen, Naomi Vots, me|utoa i Havier Bardem, kako junak od noviot film na Alehandro Gonzales Inaritu, Vudi Alen so svojata pridru`ba. Vo posleden moment e priklu~en i filmot "Irska ruta", najnovoto dostignuvawe na britanskiot reìser Ken Lou~, nasloven po patot koj vodi od aerodromot vo Bagdad do centarot na gradot i e fokusiran na ubistvoto na dvajca britanski platenici koi sluàt vojska vo Irak. Ovoj film, isto taka, e vklu~en vo oficijalniot izbor za najdobar film na Kanskiot filmski festival vo 2010 godina. KONKURENTI OD PET KONTINENTI Osven eden debitant (Sergej Loznica), ovaa godina vo oficijalnata selekcija se nao|aat iskusni i ve}e dobro poznati avtori. Novite filmovi vo Kan }e gi prezentiraat i promoviraat Ra{id Bu{areb, Nihita Mihalkov, Take{i Kitano, Ken Lou~, Bertran Tavernie, spomenatiot Alehandro Inaritu, Majk Li i Abas Kjarostami. Doma{nata francuska kinematografija }e ja pretstavat ~etiri filma: burleskata "Turneja" na Matje Almarik, dramata "Za lu|eto i bogovite" na Gazive Bovo, qubovnata prikazna "Prikazna od Monpesje" na Bertran Tavernie i "Kopija na originalot", sovremena romansa. Od francuska koprodukcija doa|aat i filmovite od Afrika, "Progoneti" na Ra{id Buareb, prikazna za trojca bra}a koi se proterani od svojot dom vo Alìr i doa|aat vo Francija, potoa "ôvek koj vika" na Mahmat Saleh Harun. Azija ja pretstavuvaat pet filma. "Ku}na pomo{ni~ka" i "Poezija" se naslovi od Ju`na Koreja. Dvata filma se prikazni za dve èni koi se vqubuvaat vo svojot gazda, odnosno za edna baba koja bara inspiracija za pi{uvawe na svojata prva pesna vo ìvotot. Od Kina se pretstavuvaat "Vujko Bunimi", ~ij glaven junak se se}ava na svoite minati ìvoti i "ônking Bluz", film za eden tatko koj se trudi da ja razbere smrtta na svojot sin. Dodeka, pak, japonski reprezent e "Navreda", nemilosrdna drama za borbata za prevlast. Od Ungarija, Kornel Mundruko }e go donese svojot film "Neèn sin: Proekt Franken{tajn", potoa, ruskiot "La`livo sonce" (ili "Izoreni od sonceto"), poto~no negoviot vtor del na Mihalkov. Sergej Loznica od Ukraina } e se pretstavi so svojot film "Mojata radost", parabola za sovremeniot ìvot vo Rusija. Od angliskoto govorno podra~je vo trkata za Zlatnata palma }e bidat "U{te

edna godina", "Irska ruta" i "Pravedna igra", vo koj igraat [on Pen i Naomi Vots. Iako nagolemo se zboruva{e za filmot "Drvo na ìvotot" na Terens Malik, toj ne vleze vo oficijalnata selekcija, zatoa {to s$ u{te ne e izmontiran. Tjeri Fremo, organizatorot na Kanskiot festival, izjavi deka ovoj film, zaedno so Bred Pit vo glavnata uloga, bi moèl dopolnitelno da vleze vo programata. Vudi Alen odbil da go otstapi svojot film "]e zapoznae{ eden stranec", pa zatoa }e bide prikaàn von konkurencija zaedno so novoto ostvaruvawe na Oliver Stoun i Stiven Fris, "Tamara Driu". Onoj film koj nagolemo se o~ekuva so ogromno netrpenie vo programata "Izvesen pogled" e "Film-socijalizam" na @an-Lik Godar, vo koj edna od ulogite e na Peti Smit i koj ve}e stana hit blagodarenie na zabrzanata mini-verzija. SKANDALI I KONTROVERZII Pretsedatel na ìrito e amerikanskiot reìser Tim Barton, a vo nego se vklu~eni i Kejt Bekinsejl, Xovani Mecoxorno, akterot Benisio Del Toro, kompozitorot Aleksandar Deplat, reìserot i producent [ekar Kapur, scenaristot i pisatel Emanuel Karer i reìserite Viktor Erise i Alberto Barbera, direktor na italijanskiot Naroden muzej za kinematografija. Ni{to ne moè da pomine bez skandali i kontroverzii. Taka, ovaa godina najgolema pra{ina }e se digne so filmovite "Progoneti", poradi francuskoto kolonijalno minato vo Alìr, bidej}i eden francuski politi~ar go nare~e filmot “negacionisti~ko” prekrojuvawe na istorijata, na ~ie mislewe se priklu~ija i brojni desni~arski organizacii. Italijanskiot minister za kultura, Sandro Bjondi, }e go bojkotira festivalot, po utvrduvaweto na programata vo koja e vklu~en i dokumentarecot za zemjotresot vo Akvila, koj toj go nare~e propaganda protiv vladata i protiv premierot Berluskoni. Kanskiot filmski maraton }e trae do 23 maj i se zatvora so filmot "Drvo" na Xuli Beru~eli.

Kejt Bekinsejl – Od Perl Harbor do kanska Kroazeta

Tim Barton, pretsedatel na `irito

Crven kilim na Kroazeta po 63-ti pat

SPORT LIFE

30 13.05.2010 PORTRET

"BO@JITE RACE" NA KOMUNISTOT Poradi mnogu pri~ini, Maradona se smeta za edna od najkontroverznite i najozboruvanite figuri vo sferata na fudbalskite skandali: i tamu kotira mnogu visoko, {to voop{to ne e lesna rabota vo konkurencija so negovite kolegi kako Pol Gaskow, Xorx Best ili Gerd Miler

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

elektorot na argentinskata reprezentacija, Diego Armando Maradona, vo presret na Svetskoto prvenstvo, pokraj toa {to e preokupiran so podgotovkite za istoto, povtorno e aktuelen vo javnosta, i toa ovojpat so ne{to sosema li~no. Toj izjavi deka ve}e {est godini e ~ist od droga i nema ni traga od toa {to toj bil nekoga{: “Da, {est godini sum sosema ~ist, blagodarenie na moite } erki. Denes, kone~no, go ce-

nam seto toa {to go imam”, veli Maradona, prisetuvaj} i se na denovite koga na smrtta & gleda{e vo o~i. Momentot koj za nego bil presuden se solzite i moleweto od negovite }erki: “Nosej}i me nakaj klinikata, pred {est godini, mojata }erka Dalma mi raskaùva{e kako dodeka sum leèl vo koma, Xianina o~ajno me gu{kala, molej}i me da preìveam, deka ne e va`no {to sum napravil dotoga{, deka sum & potreben kako roditel.... Vo toj moment si rekov: Sega e dosta!”, se se}ava Maradona. No, nitu denovive ne mu e lesno na Maradona. Treba da go sostavi spisokot na repezentativnite fudbaleri za pretstojnoto Svetsko prvenstvo vo fudbal vo Ju`na Afrika, i toa vo zemja vo koja od 36 milioni ìteli ima 35.999.999 naviva~i koi smetaat deka moàt podobro da go napravat toa! Sproti objavuvaweto na po{irokata lista od 30-te kandidati za Ju`na Afrika – nastan koj vo Argentina e poèòk od demonstraciite vo Grcija – Maradona veli deka znae kako e da ne bide{ izbran na spisokot za Svetsko prvenstvo. “Taa nepravda osobeno ja po~uvstvuvav vo 1978-ta godina kako 18-godi{nik. Pla~ev poradi toa {to selektorot Cezar Luis Menoti ne me vklu~i vo reprezentacijata”. Nema potreba da se raskaùva mnogu za Maradona, bidej}i i malite deca znaat deka toj oficijalno e proglasen za najdobar fudbaler na site vremiwa, koj zavr{i prv na

internet-glasaweto za igra~ na vekot na FIFA i nagradata ja deli zaedno so Pele. No, poradi mnogu pri~ini, Maradona se smeta za edna od najkontroverznite i najozboruvanite figuri vo sferata na fudbalskite skandali: i tamu kotira mnogu visoko, {to voop{to ne e lesna rabota vo konkurencija so negovite kolegi kako Pol Gaskow, Xorx Best ili Gerd Miler. Kako i site genijalci, prvo go osvojuva{e fudbalskiot vrv vo Argentina, Italija (so Napoli), [panija (Barselona), im se osveti na Angli~anite zaradi vojnata na Foklandskite ostrovi na Svetskoto prvenstvo vo Meksiko 1986 godina so eden gol so raka – go nare~e “Bo`ja raka” - i eden slalom niz pet-{est igra~i (i dendenes proglasuvan za gol na stoletieto), a potoa po~na da gi polni “òltite” stranici na vesnicite. Vo 1991-ta godina be{e suspendiran 15 meseci od fudbalot, otkako padna na doping-testot za kokain vo Ita-lija, a, isto taka, be{e praten doma od Svetskoto vo SAD vo 1994-ta zaradi upotrebuvawe na efedrin. Seks-skandalite bea pozabavnata dimenzija od temnata strana na vonseriskiot igra~. Vo ponovo vreme go ima i vo politi~kata javnost. Otkako porane{niot kubanski lider, Fidel Kastro, mu pruì gostoprimstvo za da se izle~i od zavisnosta od kokain, Maradona go otkri komunizmot vo latinoamerikanska verzija, od ê Gevara do Ugo âvez (Venecuela) i Evo Morales (Bo-

35.999.999

Argetinci smetaat deka se podobri selektori od Maradona

livija). Sepak, vo negov stil, ne otka`uvaj}i se od spojot na ultralevi~arskata ideologija so tradicionalniot katolicizam. Fudbalskite “vernici” od Ju`na Amerika, no i od ostatokot od svetot, osnovaa i “Crkva na Maradona”, pa najzapalenite po negoviot lik i delo se ven~avaat spored nejzinite odredbi, naj~esto

na terenite so zelena treva. Pred dve godini i re`iserot Emir Kusturica snimi dokumentarec za nego, nasloven, voobi~aeno, “Maradona,vo koj nekoga{nata igra~ka legenda gi iznesuva li~nite stavovi za fudbalot, drogata, politikata i religijata. Kako i da e, ni{to osven

zlatniot trofej vo Ju`na Afrika – pa, ni vtoroto ili tretoto mesto - nema da bide uspeh za Argentincite. U{te pomalku za Maradona. Sigurno dobro bi mu do{la u{te edna “bo`ja raka” i vo sostavuvaweto na reprezentacijata i pred protivni~kite gol-mre`i.

Vo vremeto koga postignuva{e golovi so “bo`jata raka”

FUDBAL

"VONZEMJANITE" NA "FE[TATA" VO SPLIT Pokraj Barselona, izvesno e deka na proslavata na Hajduk }e dopatuvaat i fudbalerite na Hamburger, a se podgotvuva i ponuda do Juventus SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ajstariot od redot na najslavnite fudbalski klubovi od prostorite na nekoga{na Jugoslavija, splitski Hajduk, dogodina }e ja proslavi stogodi{ninata od svoeto formirawe. Kruna na nekolkudnevnata proslava se o~ekuva da bide fudbalskiot turnir, kade {to pokraj ekipata-slavenik, so sigurnost }e nastapi i timot na Barselona. Rakovodstvoto na hrvatskiot klub uspea vo svojata namera na splitskiot stadion Poqud da gi dovede “vonzemjanite” od Barselona, koi za dvodnevniot prestoj na bregot od hrvatskoto primorje }e dobijat nadomest od dva milioni evra. Hajduk e daleku od renometo {to ovaa ekipa go u`iva{e vo Evropa vo tekot na 70-te i 80-te godini od minatiot vek, koga slavnite generacii na “bilite” napravija nekolku zna~ajni rezultati vo me|unarodnite natprevari, sozdavaj}i ja istorijata na klubot, eden od ~lenovite

milioni evra za nastapot na Barselona

na “golemata ~etvorka” na jugoslovenskiot fudbal. Denes, splitskiot tim se bori za prevlast vo hrvatskiot fudbal so “ve~niot” rival od Zagreb, ekipata na Dinamo, no ovoj rivalitet e pove}e od “provinciski” karakter, sli~en na derbi-duelite na srpskata polovina od “~etvorkata” {to se igraat me|u Crvena Yvezda i Partizan. Splitskata “Torcida”, edna od najorganiziranite naviva~ki grupi vo Evropa, ima eden ili, moèbi, dva natprevari godi{no, kade {to moè vo celiot svoj prepoznatliv repertoar da gi bodri svoite milenici. Tokmu i stogodi{ninata i celata pompa okolu proslavata gi krevaat nadeìte na klupskite ~elnici za podobruvawe na finansiskite uslovi vo Hajduk, neophodni za ovaa ekipa da zali~i na svoeto slavno minato. To~no e deka ogromni pari }e bidat potro{eni za da se obez-

bedi prisustvoto na golemite yvezdi na Poqud, kako i da se organizira celokupnata proslava vo koja se najaveni poglem broj pogolemi i pomali manifestacii. Sepak, ovie sredstva }e bidat obezbedeni od proda`bata na televiziskite prava, kako i od golemiot broj sponzori, koi po godinite na ignorirawe kone~no se setija deka vo Split se igra fudbal. Za nadopolnuvawe na spektaklot, pokraj Barselona, izvesno e deka na turnirot }e nastapi i ekipata na Hamburger, so koja vo momentov se vodat pregovori. @elbata na upravata e da se potseti na istoriskiot duel od pred 30 godini, koga vo toga{niot kup na kupovite Hajduk go sovlada Hamburger so 3:2. Toga{ germanskiot bundesliga{ be{e sevkupen pobednik i obezbedi plasman vo polufinaleto od natprevaruvaweto, no vo Hajduk se obedineti vo konstatacijata deka toa e najvozbudliviot natprevar {to ovaa ekipa go ima odigrano vo evropskite kupovi. Kako dopolnuvawe na senzacijata, naredniot avgust, mo`e da pretstavuva i prisustvoto na Juventus, ekipa so koja Hajduk ima dogovor za prijatelski natprevar u{te od vremeto koga ovie dva tima pregovaraa za transferot na Igor Tudor.

Najstariot fudbalski klub od biv{ite jugoslovenski prostori }e go slavi jubilejot na stadionot Poqud vo Split

Mesi i drugarite na stogodi{ninata od osnovaweto na Hajduk

SPORT

13.05.2010

SPORT FUDBAL

FIFA GO SUSPENDIRA[E EL SALVADOR

ODBOJKA

SELEKCIJATA KONE^NO KOMPLETNA SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

reostanaa u{te osum dena do po~etokot od prviot kvalifkaciski turnir za plasman na pretstojnoto evropsko prvenstvo vo odbojka, kade {to makedonskata reprezentacija }e se obide da dojde do povolen rezultat i do istoriski plasman na zavr{nicata od golemite natprevaruvawa. V~era na nacionalniot sostav & se priklu~i i mo`ebi najdobriot makedonski odbojkar vo momentov Jovica Simovski, koj poradi klupski obvrski ne be{e vo mo`nost da im se priklu~i na soigra~ite na 19 april, na startot od podgotovkite. “Od deneska sme kompletni i se nadevam deka }e imame dovolno vreme za da ja postigneme posakuvanata forma, potrebna za postignuvawe na posakuvniot rezultat na prviot turnir vo Skopje. Atmosferata vo selekcijata e odli~na, nemame problem so povredi i drugi nesakani problemi”, izjavi slektorot na makedonskiot nacionalen tim, Svetislav Peica. Minatata nedela odbojkarite odrabotija ~etiri kontrolni srebi, po dve na gostuvawata vo Bosna i Hercegovina i Srbija.

tkako dràvniot vrv na centralno-amerikanskata dràva El Salvador odbi da go priznae novoto rakovodstvo na tamo{niot fudbalski sojuz, Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) go suspenira{e fudbalot vo ovaa zemja, zabranuvaj}i me|unarodni natprevari za selekciite od site starosni kategorii. “Politikata na FIFA e sosema jasna vo vakvi situacii. Vladata na El Salvador napravi seriozno kr{ewe na pravilata. Prekr{okot e golem i zatoa suspenzijata stapuva na sila vedna{“, be{e istaknato vo soop{tenieto na me|unarodnata organizacija. Kaznata za El Salvador moè da bide simnata na 8 juni, do koga treba da bide re{en sporot na relacija fudbalski sojuz – vlada. Dokolku, sepak, ne dojde do nadminuvawe na nesoglasuvawata, toga{, avtomatski, fudbalerite od ovaa zemja }e bidat suspendirani na edna godina. Soglasno statusot na FIFA, ne e dozvoleno

Internacionalnata fudbalska federacija ne dozvoluva me{awe na dr`avata vo rabotata na nacionalnite sojuzi nikakvo me{awe na dr`avata ili koj bilo drug politi~ki subjekt vo raboteweto na nacionalnite fudbalski federacii. Sekoj obid da se kontrolira ili opstruira raboteweto na fudbalskite rabotnici naiduva na najostra reakcija od sedi{teto na ovaa organizacija. Inaku, “besot” na FIFA go po~uvstvuvavme i nie vo Makedonija, koga pred tri godini be{e napraven obid za da se smeni pretsedatelot na makedonskata fudbalska federacija, Haralampie Haxi-Risteski. Inicijativniot odbor za promeni vo FFM be{e opi{an kako blizok do vladeja~kite strukturi, po {to sleduva{e ekspresna intervencija na komisiite na FIFA.

Jovica Simovski (levo) pome|u nagradenite vo belgiskiot {ampionat Inaku vo poslednata faza do podgotovkite, selekcijata }e trenira vo salata Boris Trajkovski vo Skopje, kade {to i }e se odigraat natprevarite so protivnicite od na{ata grupa Holandija, Portugalija i [vedska. “Iskustvoto od natprevrite so BiH i Srbija e dragoceno i sekako deka mnogu }e ni pomogne vo kvalifikaciite kade {to igrame so reprezentaciite koi raspolagaat so li~en kvalitet. Ostvarivme edna pobeda protiv bosanskite odbojkari, dodeka od Srbija

na dva pati bevme porazeni. Na ovie sredbi rezultatot za nas, voop{to, ne be{e biten, najva`no be{e da se vklu~at {to e mo`no pove}e igra~i vo rotacija. Vikendov imame u{te eden prijatelski natprevar so mladinskata selekcija na Bugarija, po {to smetam deka }e bideme podgotveni za dobar nastap vo kvalifikaciite”, veli Peica. Od 21 do 23 maj vo Skopje }e se odr`i prviot kvalifikaciski turnir za plasman na evropskotot prvenstvo. Edna nedela podocna na turnirot vo Rot-

Od deneska sme kompletni i se nadevam deka }e imame dovolno vreme za da ja postigneme posakuvanata forma edam, Holandija se igraat vozvratnite dueli. Prvoplasiranata ekipa patuva direktno na evrosobirot, dodeka selekcijata {to }e go osvoi vtoroto mesto vo grupata ja o~ekuva dopolnitelen bara` natprevar.

FUDBAL

REVOLUCIJATA NA KAPELO talijanskiot fudbalski stru~wak Fabio Kapelo otsekoga{ va`el za ekscentrik vo trenerskata profesija, no kako odbrana na negoviot nekonvencionalen pristap se nespornite rezultati koi go vmetnuvaat me|u najuspe{nite vo istorijata. Negovata osobenost ne be{e po vkusot na funkcionerite vo Milan, Real Madrid i Roma, no i najavtoritetnite gazdi i pretsedateli moraa molkum da go sledat negoviot na~in na rabota, od koj neretko im se “prevrtuva{e utrobata”. Vo sli~na sostojba vo momentov se i ~elnicite na angliskata fudbalska federacija (FA), koi mora da se pravat “Angli~ani” na posledniot “specijalitet” izlezen od kujnata na Kapelo, koj vo uloga na selektor na fudbalskata reprezentacija na Anglija, objavi deka za vreme na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, javno }e ja ocenuva igrata na svoite izbranici po zavr{uvaweto na sekoj natprevar. Rezultatite od ocenuvaweto, Kapelo }e gi objavi na svojata oficijalna internet-stranica, a na niv }e se ~eka najmnogu do dva ~asa po istekot na natprevarite vo koi }e nastapi selekcijata na “gordiot albion”.

Italijanecot vnesuva promeni vo transparentnosta na trenerskata profesija “Stranicata ja otvoriv zaradi naviva~ite, no i za da napravam ne{to novo”, veli Kapelo. Toj ve}e nekolku meseci vo kontinuitet gi ocenuva fudbalerite od Premier-ligata, a vo negovoto rangirawe koristi vrednosen indeks vo koj vleguvaat postignati golovi, asistencii, pobedi, uspe{ni dodavawa itn., a vo sobiraweto na statisti~kite podatoci mu pomagaat duri trojca asistenti, od {to i mo`e da se vidi serioznosta vo negoviot pristap. Za poslednata sezona, najmnogu poeni kaj Kapelo dobija

Ledli King i Frank Lampard. I dvajcata }e vlezat na negoviot spisok, no, zatoa, pak, vo selekcijata }e nema mesto za fudbalerite {to se najdoa me|u tretata i osmata pozicija na tabelata na Kapelo. Iako se istaknati me|u najdobrite poedinci sezonava od samiot selektor Majkl Douson, Xo Kol, Pol Skols, Geri Nevil i Sol Kempbel nema da patuvaat na Mundijalot. Ovoj dvoen “ar{in” Kapelo go opravda so toa deka za nego e, sepak, najbitno raspolo`enieto kaj fudbalerite. “Indeksot na igra~ite e mnogu

Za vreme na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, Kapelo javno }e ja ocenuva igrata na svoite izbranici po zavr{uvaweto na sekoj natprevar biten, no, mnogu pova`no e nivnoto raspoloènie. Najbitno e da se napravi dobra atmosfera vo timot”, se poma~i Kapelo da go obrazloì povikot kon Stiven Xerard, koj vo poslednite dva meseci beleì o~ajni rezultati na negovata rang-lista.