BR.41_kapital_petok 14 maj 2010 by Kapital Media Group

STAND BY SO QUP^O ZIKOV

MNOGU MUDROST POKRAJ VARDAR! STRANA 11

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA BRA]ATA MARSIANO GUESSKRIZATA NE GO IZBLEDE XINSOT NA GUESS STRANA 14 X

EKE KEND

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

KUMOT VO AKCIJA STRANA 13

NOVI MO@NOSTI ZA STRANSKI INVESTICII NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 13.05.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,96% 0,19% 0 00,10%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 48,49 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

880,98 1,24%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.05)

10 MAROKO! BIZNIS PARTNER NA MAKEDONIJA OTKAKO PROPADNA SREDBATA VO SKOPJE

GORDON GO “BRKA” GRUEVSKI PO BALKANOT! STRANA 6

DEN DON^EV KREDIBILITETOT NA ECB ]E BIDE ZNA^AJNO NARU[EN STRANA 12

UVODNIK KATERINA SINADINOVSKA DOA\A LI DENOT–D? STRANA 2

KOMPANII I PAZARI

NAFTENIOT GIGANT NAJAVUVA INVESTICII: SLOVENE^KI PETROL VLEGUVA VO MAKEDONIJA?!.....STR. 15 BROKERITE POSAKUVAAT NOVI AKCII ZA TRGUVAWE: DALI UDELITE NA PIOM ]E STANAT AKCII ZA TRGUVAWE NA BERZATA?!.....................................................STRANA 16 OCENKI NA MMF I NBM ZA EKONOMSKITE TRENDOVI: EKONOMIJATA ZAKREPNUVA SKROMNO!.......................STRANA 20

MODELI ZA ORGANIZIRAWE NA MLEKOPROIZVODSTVOTO

SAMO ZDRU@ENI FARMERITE MO@AT DA BIDAT USPE[NI STRANA 7

2 14.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 14 MAJ 2010

Ona {to se nametnuva kako dilema e kolku e makedonskoto liderstvo podgotveno za ova i za toj den!? Nikola Gruevski e staven pred, dosega moèbi najseriozniot test za negoviot dràvni~ki kapacitet i odliki na lider (osobeno vo uslovi koga vo dràvata sekojdnevno negovata policija otkriva ogromni skladi{ta na nelegalno oru`je i golemi grupi na ekstremisti koi so toa oru`je ne planiraat samo da “slavat” po svadbi). Sega toj e na poteg. Da sfati deka dràvata {to ja vodi se nao|a vo kriti~en moment od svoeto postoewe, koga e potrebna snaga, um i sposobnost za da se prezeme odgovornosta za idninata na celiot narod. Site bi mu pomognale vo ovaa opredelba! Makedoncite se emocionalno silno povrzani so imeto i so toa {to istoto zna~i za na{ata istorija. No, sega e potreben lider koj, koga sme na pragot na ostvaruvawe na sonot na generacii Makedonci za polna integracija vo evropskoto semejstvo na narodi, }e bide hrabar! Da se dogovori so Grcija za imeto, a da se zadrì identitot! Ova e pobeda za eden makedonski lider, nasproti faktot {to dvaeset godini nieden pred nego ne popu{til pred pritisocite i zatoa, a i zaradi mnogu drugi pri~ini, sme ovde kade {to sme. Makedonskite gra|ani sakaat da se vidat sebesi kako gra|ani

OHRID I WALL STREET ZAEDNO VO PRIME TIME Ubavinite na Makedonija zaedno so Wujor{kata berza, i vesta za istoriski najvisokata cena na zlatoto, seto toa na CNN, vo serija {to odi nedelava na svetskata TV mre`a vo udaren termin. Poudaren termin, zdravje! Mora{e da odlo`at edna od epizodite, zatoa {to Britanija dobi nov premier.

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

na Evropskata unija od prv red! Pogolem standard i del od NATO! Da ìveeme bez strav za toa dali }e ja so~uvame dràvata i mirot. E, pa ajde! Za da bidne ova, potrebni se potezi doma, a ne vo Zagreb! Eden porane{en premier veli “nie sme vo pravo vo sporot, no silata e vo Grcija”! Toj premier ponatamu veli “vo takvi uslovi, racionalniot ~ovek, racionalno razmisluva i gi trga emociite nastrana, a golemiot lider nosi odluki koi {to dolgoro~no }e go napravat pobednik! Bez razlika {to mislat nekolku novinari, i nekolku stotici iljadi gra|ani”... Oti, istite tie gra|ani vo momentot koga }e po~uvstvuvaat deka ve}e nema kade, pred s$ od ekonomski aspekt, prvi }e zaàlat {to nivniot lider ne sobral sili vo klu~nite momenti da donese klu~na odluka. I, kade posle? Vo Maroko?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

MAKEDONIJA CELA NEDELA NA CNN

DOA\A LI DENOT–D? rocesot za re{avawe na imeto da po~ne do juni, za kone~en kompromis da moè da se donese vo presret na Samitot na NATO vo Portugalija vo oktomvri - so edna re~enica moè da se sublimira porakata {to amerikanskiot pomo{nik-sekretar, Filip Gordon, ja donese v~era vo Skopje. Ova zna~i deka SAD (verojatno poradi serioznosta na situacijata vo zemjava) sega ja aktivira svojata dobro poznata “te{ka diplomatija”! Porano od o~ekuvawata. Porakata e jasna i glasna – Va{ington e seriozen vo namerata da stavi kraj edna{ zasekoga{ na bilateralniot spor. Gledaj}i deka Makedonija i Grcija “zabegaa” i dve decenii razgovaraat za (spored me|unarodnata zaednica) “teòk, no re{liv problem”, odlu~ija poseriozno da gi zemat rabotite vo svoi race. Ova ne e prvpat Amerika silno da pritiska i da lobira za kone~en kompromis (Bukure{t 2008!) ... no, porakata od Gordon doa|a samo den po izjavata na Milo{oski (popravaj} i ja svojata famozna izjava za nemoèn datum za pregovori nabrzo) deka do juni Vladata, sepak, o~ekuva datum, po {to bi sleduval periodot od ednogodi{en “skrining” vrz dràvata, pa, kon krajot na 2011ta bi go po~nale prvoto poglavje od pregovorite. Dvete izjavi, vo su{tina go kaùvaat istoto – deka se bliì denot D...

ilioni evra iznesuva investicijata na Divelop Grup koja }e go gradi prviot Meriot hotel vo centarot na Skopje. Otvoraweto na Meriot Skopje se o~ekuva da se slu~i vo 2013 godina. Hotelot }e bide smesten vo srceto na gradskoto jadro, na plo{tadot Makedonija, i }e ima kapacitet od 180 sobi. Ova }e bide prviot brendiran, internacionalno upravuvan hotel vo Skopje. Meriot Skopje }e bide izgraden vo eleganten art-deko stil, na vkupna povr{ina od 20.000 metri kvadratni. Vnatre{nosta na hotelot }e bide vo moderen luksuzen stil, dodeka vo izvedbata na nadvore{niot izgled }e se zapazi istoriskiot izgled. So proektot se predviduvaat 180 sobi, 16 luksuzni apartmani i eden pretsedatelski apartman, 2 lan~-bara, spa-centar i gradina na najvisokiot kat - izjavi Aleksandar Ivanovski, generalen direktor na Divelop Grup. Ova e mnogu vozbudliv proekt za nas i ni pretstavuva zadovolstvo da go objavime vleguvaweto na Meriot za prvpat na Balkanot - izjavi Ejmi Mekferson, pretsedatel i upraven direktor na Meriot za Evropa.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

izvestuva~kata od Volstrit, na

IGOR PETROVSKI samo 15 minuti do zatvoraweigor@kapital.com.mk

o isto vreme dodeka na makedonskite TV-stanici glavnata vest be{e za prestrelkata vo Radu{a, na CNN imavme mo`nost da gledame za ubavinite na Ohrid, prezentirani od iskusniot reporter Nik Robertson. Malku nadrealna situacija ako se znae deka CNN obi~no e prv na mestata kade {to se slu~uva nekoja “|urultija”, a ubavite ne{ta toga{ doa|aat vo vtor plan. Me|utoa, ovoj pat be{e poinaku. Na najgolemata svetska TV-mreà cela nedela imame mo`nost da gledame kako vo udaren termin , vo 21:30, {armantnata voditelka Ana Koren se javuva od razli~ni lokacii od Skopje, objasnuva po nekolku fakti za Makedonija, razgovara so arheolog {to & raskaùva za kulturnoto bogatstvo {to leì zakopano pod Kale, a vo me|uvreme gi najavuva ve}e snimenite prilozi na nejziniot kolega Robertson. I odedna{, tuku }e se prefrli so linkot vo ìvo vo Wujork kade {to vremeto e {est ~asa ponazad od Skopje, a

to na berzata, kaùva deka zlatoto toj den dostignalo istoriski najvisoka cena. Pa red reklami, i povtorno sme nazad vo Makedonija so Ana Koren. Seto ova e vo ramki na serijata na CNN, nare~ena i-List, koja po~na da se emituva pred nekolku meseci na ovaa mreà. i-List e specijalna programa {to zna~i poseta na razli~na zemja sekoj mesec i se obiduva da napravi eden pogled vo nejzinata idnina, istaknuvaj}i gi inovaciite i nivnoto vlijanie vrz biznisot, industrijata, kulturata i ostanatite sferi na op{testvoto. Dosega se napraveni vakvi emisii za Gruzija, Bahrein i Francija. Makedonija e ~etvrta po red, a slednata destinacija na ekipata na CNN }e bide Polska. Vo intervjuto {to go napravivme so Ana Koren popladneto otkako taa se vrati od posetata na Ohrid (a }e imate mo`nost da go pro~itate vo celost vo nedelnikot “Kapital”, sledniot petok) , voodu{evena od prirodnite ubavini na Makedonija {to imala mo`nost da gi vidi i od helikopter, kaà deka “ovoj tip na emisii se prilika da se vidi ne{to

za koe obi~no pomalku se zboruva, da se vidi kako pulsira edna zemja, koi se ne{tata za koi gleda~ite vo svetot pomalku ili, voop{to, ne gi znaat za nea”. godina, deka ima problem Partner na i-List Macedonia vo na{iot slu~aj e dràvnata Agencija za stranski investicii, ~ija reklama odi na delot od sajtot na CNN predviden za ovaa serija. Dosega ja kritikuvavme Vladata za pregolemo tro{ewe pari na skapi promotivni spotovi i sli~ni aktivnosti, me|utoa ovoj pat, kolku i da ~inelo ova gostuvawe na CNN, alal neka im se parite. Ja prikaàa Makedonija vo takvo svetlo {to i samiot na momenti se pra{uvav dali emisijata e za Makedonija – perfektnata slika, fantasti~no snimenite kadri i koncizno spakuvanite prilozi od iskusniot “volk” Robertson, ja dolovuvaat Makedonija mnogu poubava od ona {to nie samite si go znaeme za nea, ìveej}i so sekojdnevnite gluposti i problemi. A, pak bez la`na patetika i preteruvawe, so objektivno pretstavuvawe na site fakti i brojki na zemjava, i predizvicite so koi se soo~uva.

REAKCIJA Vo vrska so napisot nasloven “]e se odlo`i i novoto sudsko ro~i{te EVN-ELEM”, objaven na 11.05.2010 godina, kako i Ispravkata od pravniot zastapnik na EVN Makedonija, g. Kristijan Polenak objavena vo istiot vesnik na 12.05.2010 god, a vo funkcija na celosno iznesuvawe na vistinata vo javnosta i odbegnuvawe na mo`nosta za donesuvawe pogre{ni zaklu~oci zaradi necelosno iznesuvawe na vistinata, Ve molime vo ime na AD ELEM da go objavite slednovo: Do izzemawe na sudijata Nuhi Rustemi, koj prv postapuva{e vo sporot ELEM protiv EVN, dojde i po negovo sopstveno barawe, so ogled deka sudijata Nuhi Rustemi dostavi Izjava do Pretsedatelot na Sudot so barawe da bide izzemen od sudija vo ovoj spor od zdravstveni pri~ini poradi koi ne mo`el da predvidi kolku vreme }e bide otsuten. So po~it, PRAVEN ZASTAPNIK NA AD ELEM

ADVOKAT NIKOLA DODEVSKI

NAVIGATOR

14.05.2010 NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POBEDNIK

VISTINSKI POTEG irektorot na M@-Transport, Blagoja Krstevski, podnese ostavka, kako {to i treba{e po nekolkute èlezni~ki nesre}i. Neoficii jalno, ostavkata e pod pritisok ok ku na vladata, koja vo nekolku navrati ne bila zadovolna od negovoto rabotewe. Izjavite od tipot: “vozovite se bezbedni, i, vo sekoe kupe ima ko~nicaa i patnicite moàt sami da zako~at ako predvidat opasnost”, se nedozvolivi za edenn direktor na vakva institucija.. Toj go ignorira{e tvrdeweto to na ma{inskiot personal zaa e, lo{ata bezbednost na vozovite, see{e zakani kon vrabotenite te i strav niz kompanijata. Ovaa “delovna” politika naa Krstevski be{e dobro pro~itana i prosledena od ministerot za transport, Mile Janakieski, kako negov resoren {ef. Zatoa i Janakieski povle~e pravilen poteg – promena na prviot ~ovek vo M@-Transport, koj ne se obide da dostavi ni soliden i prifatliv izve{taj za èlezni~kite nesre}i do Ministerstvoto za transport. Janakieski so pravo go kazni toa, zatoa {to ne moè da se igra so bezbednosta na èlezni~kiot soobra}aj i vo slu~aj na nesre}i da ne se znae

SA[O STEFKOV

STJUART XONS

G. PETAR

IVO SANADER

akedonskiot ambasaamenik-pomo{nikot ove}e e zagri`en egovoto ime se spoM dor Sa{o Stefkov Zdr`aven sekretar na Pza kockarskite na- Nmenuva vo site kondobi orden - vitez od SAD ja objavi porakata viki na Makedoncite vo teksti za kriminal na redot na legija na ~esta od Francija

na Obama do Papandreu za re{avawe na imeto

Avstralija otkolku za problemite vo MPC

negoviot najisturen igra~ Polan~ec

DOKAZITE ZA “MAFIJA[KITE” AFERI STIGNAA VO JAVNOTO OBVINITELSTVO

MO]NI BIZNISMENI I POLITI^ARI PERELE PARI Javniot obvinitel, Qup~o [vrgovski, }e istra`uva koi mo}ni biznismeni i politi~ari se vpletkani vo finansiski malverzacii i perewe pari i kakva e povrzanosta na Antikorupciska komisija so tie strukturi ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

okazite za kriminalnite aferi {to gi otkrila Upravata za spre~uvawe na pereweto pari stignaa vo racete na javniot obvinitel, Qup~o [vrgovski. Direktorot na Upravata, Vane Cvetanov, gi dostavi do Obvinitelstvoto site informacii povrzani so navodnite aferi te{ki 130 milioni evra i za povrzanosta na mafija{kite strukturi so instituciite na dràvata. “Zvu~ni imiwa na politi~ari i biznismeni koi se krijat pod prevezot na odredeni politi~ki partii se povrzani so aferite {to gi otkrivme i imame indicii za odredena povrzanost na Antikorupciskata komisija so organiziranite kriminalni strukturi. O~ekuvam obvinitelot [vrgovski da ja otkrie vistinata i da go dokaè toa. Ako se dokaè sprotivnoto, jas sum podgotven da prezemam odgovornost i }e podnesam ostavka”, uveruva Cvetanov. Toj ne otkriva detali za kakvi aferi stanuva zbor i koi se imiwata na politi~arite i biznismenite {to pravat finansiski malverzacii, no,

kako {to doznava “Kapital”, izvor na somnitelni transakcii najverojatno se prilivite {to stignuvaat vo zemjava od stranstvo, a koi gi evidentira Narodnata banka. Spored na{ite neoficijalni informacii, doznakite od stranstvo naj~esto glasele na imiwa od albanska nacionalna pripadnost. Cvetanov i ponatamu tvrdi deka postapkata na Antikorupciskata komisija za negova smena e tendenciozna i po nara~ka od mafija{kite strukturi povrzani so kriminalot {to go otkril, bidej}i toj dostavil dokazi do antikorupcionerite so soglasnost od ministerot za finansii, Trajko Slaveski, za site 29 vrabotuvawa za koi go tovari Komisijata. Pretsedatelot na Antikoruciska komisija, Ilmi Selami, povtorno negira kakva bilo povrzanost so mafija{ki strukturi i tvrdi deka Cvetanov ja manipulira javnosta so soglasnosta za vrabotuvawa. Spored nego, prekr{okot e napraven vo sproveduvaweto na postapkata za vrabotuvawe. “Nie gi imame predvid soglasnostite od ministerot za finansii, Slaveski, za tie 29 vremeni vrabotuvawa, no, prekr{okot e napraven so toa {to ne

3 FAKTI ZA...

13,5% 14,2% 14%

POMALKU TURISTI IMALO VO PRVITE TRI MESECI, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

E NAMALEN BROJOT NA STRANSKI TURISTI VO MART

GUBITNIK

FALI AKCIJA o Skopje, denovive dojdoa prvite lu|e na fedarciite na farmeri od pove} ove} e evropski zemji, Francija, cija, [vedska, Romanija, Bugarija. rija. Site so ista poraka do makeakedonskite farmeri- zdruète ète se! Samo taka }e opstanete ete na visoko konkurentniot ot evropski pazar na mleko. ko. Ako vie ne se podgotvite, te, tie }e ve zgazat! A, gazezeweto se ~ini ve}e zapo~na. na. Samo vo prviot kvartal, tal, ovaa godina za 50% porasnal snal uvozot na mleko. Za ednaa decenija toj porast e frapantni ntni 300%. Imaj}i gi predvid site ovie fakti, prviot ~ovekk na Federacijata, \oko Danilov u{te mudruva deka izlezot od lo{ata sostojba bil vo zdruùvaweto zatoa {to, demek, zdruèni farmerite }e bile posilni! Ako e taka, logi~no e pra{aweto zo{to toj kako prv ~ovek na Federacijata na makedonski farmeri ne pokrene edna takva inicijativa? Zo{to s$ u{te ne sme go videle liderot na farmerite da izleze na teren, i da im objasni na onie so pet, deset ili 15 kravi deka so toj obem na

e sprovedena zakonskata postapka za vrabotuvawe, so izbor na najdobra ponuda od tri agencii, kako {to propi{uva Zakonot za javni nabavki. Celata procedura e zaobikolena, a toj uporno manipulira so soglasnostite. S$ u{te nema zaklu~ok za ovoj slu~aj, a toj izbrzuva so komentari i obvinuvawa koi pretstavuvaat te{ki kaznivi dela, za koi mo`e da odgovara”,

veli Selami. Mediumskata kavga me|u Cvetanov i Selami predizvika burni reakcii i kaj ekspertskata javnost, pred s$ poradi na~inot na komunicirawe na ovie dve institucii koi treba da se borat protiv organiziraniot kriminal. Sega na poteg e [vrgovski, koj treba da odlu~i koj e vo pravo, a koj ja manipulira javnosta.

PROCENKI... @OZE

MISLA NA DENOT

MANUEL BAROSO

pretsedatel na Evropskata komisija

E NAMALEN BROJOT NA TURISTI VO MART, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

MILE JAN JANAKIESKI AN NAK AKI KIE IESKI IES SK koj e odgovoren, odnosno, nikoj da ne bide odgovoren. “Ostavkata” na direktorot na M@-Transport e samo eden ~ekor kon podobruvawe na sostojbata vo ovaa kompanija. No, od ministerot za transport se ~ekaat u{te dobri politiki za `eleznicata, zatoa {to taa e zastanata nekade vo 19 vek. Vo idnina, namesto za vlo{enata bezbednost na vozovite, treba da pi{uvame za investicii i izgradba na prugi.

KAZNI ZA NEPOSLU[NITE ZEMJI

vropskata komisija }e prezeme kazneni merki protiv dr`avite {to kontinuirano gi prekr{uvaat pravilata na Paktot za stabilnost na evroto, koi bi mo`ele da vklu~at i blokirawe na isplatata na subvencii od fondovite na EU. Bez kazni nema da ni veruvaat. Potrebno e da postojat merki {to }e gi prinudat zemjite~lenki da go po~ituvaat Paktot za stabilnost, izjavi @oze Manuel Baroso, pretsedatel na Evropskata komisija. Toj najavi deka paralelno so zaostruvawe na sankciite, planirano e i izedna~uvawe na konkurentnosta vo Unijata i sozdavawe mehanizmi za pomo{ na ~lenkite koi se soo~uvaat so bankrot.

POVE]ETO DISKUSII VO VRSKA SO DONESUVAWETO ODLUKI PRETPOSTAVUVAAT DEKA SAMO TOPIZVR[NITE MENAXERI DONESUVAAT ODLUKI ILI DEKA SAMO NIVNITE ODLUKI SE ZEMAAT PREDVID. TOA E OPASNA GRE[KA

PITER DRAKER GURU NA MENAXMENTOT

\OKO DANIL DANILOV ILO OV proizvodstvo i kvalitet nema da preìveat. Ne samo koga zemjata }e vleze vo EU, toga{ }e bide beter, tuku i sega koga site pravila na me|unarodnata trgovija odat vo pravec kon pogolema liberalizacija. Dali Danilov ~eka taa inicijativa da ja potegne resorniot minister ili, pak, moèbi samite farmeri. Logikata na postoewe na edna federacija, po definicija zna~i zdruùvawe za ostvaruvawe ili {titewe zaedni~ki interesi. Ete toa treba da go pravi Danilov.

4 14.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POSETA NA SAD

...NOVA TEHNOLOGIJA

...^UDO PO PADOT NA AVIONOT

Crven tepih za Karzai

Elektri~en avtomobil na telefonska govornica

Pre`iveanoto dete vikalo “Holandija”

oza~ vo [panija go polni svojot elektri~en avtomobil na telefonska govornica, koja e opremena so aparat za polnewe na bateriite na ova ekolo{ko vozilo.

a{ington posla crven tepih za dobredojde na avganiV Vzajaknat stanskiot pretsedatel Hamid Karzai, ~ija cel e da se odnosite so “strate{kiot partner”, so koj ne e

o libiskiot avion, {to se sru{i zav~era pri sletuVAvionot vaweto, zaginaa 93 patnici i 11 ~lenovi na ekipa`ot. “erbas 330” na Afrikija ervejs leta{e na rel-

lesno, no, bez koj ne se mo`e.

acija Johanesburg–Tripoli.

FOTO NA DENOT

Pastrmki plivaat vo Vardar 5.000 par~iwa makedonska endemska pastrmka (Salmo macedonikus/Karaman, 1924) v~era bea pu{teni vo rekata Vardar. Gradot Skopje vo ovoj proekt, koj go vodat GEF, Oddelenieto za ribolov pri Institutot za sto~arstvo i Ribolovnoto dru{tvo Skopje, u~estvuva so okolu 200.000 denari. Do krajot na godinata se o~ekuva GEF, koj obezbeduva 50% od parite, Vardar da se poribi so u{te 100.000 par~iwa endemska pastrmka. Vasil Kostov, rakovoditel na Oddelenieto za ribarstvo vo Institutot za sto~arstvo, re~e deka sostojbata, kvalitetot na vodata i napravenite analizi dozvoluvaat Vardar da se poribi so pastrmka.

DVA, TRI ZBORA “Ekonomskata kriza nema da vlijae vrz procesot na ponatamo{no {irewe na EU na Balkanot. Nekoi lu|e na Balkanot mislat deka Evropa e umorna od pro{iruvawe i oti Hrvatska }e bide posledna koja }e bide primena vo Unijata”. VALENTIN INCKO visok pretstavnik na me|unarodnata zaednica vo BiH

“Ne gledam kako aferata okolu porane{niot potpretsedatel na Vladata, Damir Polan~ec, mo`e da se ras~isti, a predmet na ras~istuvawe da ne bide i porane{niot premier Ivo Sanader” VESNA PUSI] pretsedatel na Nacionalniot odbor za sledewe na pregovorite za vlez na Hrvatska vo EU

“Odnosot na Velika Britanija kon SAD bi mo`el da bide pove} e prakti~en, a pomalku emotiven. Odnosite treba povtorno da se balansiraat i Britancite nikoga{ ne treba da se pla{at da & ka`at ne na Amerika” DEJVID KAMERON premier na Velika Britanija

GADGETS

SAMSUNG AMOLED BEAM

amsung go pretstavi AMOLED Beam - mobilen telefon so vgraden proektor. Ova ne e prv mobilen telefon so proektor, no e ured od vakov tip koj na korisnicite }e im donese mnogu podobro iskustvo pri proektirawe multimedijalni sodr`ini. Korisnicite na Samsung AMOLED Beam }e mo`e da gi

spodeluvaat i proektiraat nivnite videa i fotografii snimeni so 5-megapikselnata kamera. Biznis-korisnicite }e moàt ednostavno da gi prikaàt nivnite profesionalni prezentacii bez razlika kade se nao|aat. Inaku, AMOLED Beam moè da proektira sodrìni na maksimalna povr{ina od 50 in~i, a displejot na telefonot e so golemina od 3,3 in~i.

6 14.05.2010

POLITIKA

OTKAKO PROPADNA SREDBATA VO SKOPJE

GORDON GO “BRKA” GRUEVSKI PO BALKANOT! Poradi oblakot od vulkanska pra{ina, premierot Gruevski ne mo`e{e da doleta vo Skopje navreme za da se sretne so Filip Gordon. No, zatoa, otide vo Zagreb na Samit organiziran od hrvatskata premierka Jadranka Kosor (!?). Poradi va`nosta na porakite {to gi nosi od Belata ku}a (deka imeto mora da se re{i), Gordon insistiral na sredba so makedonskiot premier, pa odlu~il i toj da otpatuva vo Hrvatska, iako prvi~no nemal takva namera KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

e{enieto na sporot za imeto e klu~ za evroatlantskite integracii na Makedonija, pora~a vo Skopje, pomo{nikot dràven sekretar na SAD, Filip Gordon. Gordon veli deka e dobro da se najde kompromis, sega, za da moè {to pobrzo da po~nat konkretnite dobliùvawa na Makedonija kon EU i NATO, za vo presret na Samitot na Alijansata vo noemvri ve}e da imame konkretni rezultati. “Nie silno go poddrùvame nadminuvaweto na sporot so imeto me|u Makedonija i Grcija. Silno go poddrùvame za~lenuvaweto na Makedonija vo NATO i EU. Re{avaweto na problemot so imeto e klu~ za da se deblokira celiot proces. Mojata poraka e da rabotite konstruktivno so Grcija, da najdete re{enie za ova pra{awe i da prodolìte napred. Koga toa }e se slu~i, SAD }e bide silen poddrùva~ na toj dogovor”, veli Gordon. Vakvite silni poraki od Belata ku}a, amerikanskiot pomo{nik sekretar ne uspea da mu gi prenese li~no na makedonskiot premier Nikola Gruevski. Gruevski, od Maroko, kade {to be{e vo dvodnevna slu`bena poseta, poradi vulkanskata pra{ina koja go “ko~ela” avionskiot soobra}aj, ne uspeal da poleta navreme za da stigne vo Skopje. Dopolnitelno,

makedonskiot premier ve}e bil dogovoren da u~estvuva na neformalen Samit na {efovi na dr`avi od Balkanot vo organizacija na hrvatskata premierka Jadranka Kosor, pa koga se otvorile aerodromite, namesto kon Skopje, poletal kon Zagreb. Deka Filip Gordon, vo Skopje donese mnogu va`na poraka od Va{ington so insistirawe za brzo re{enie na sporot, govori toa {to toj odlu~i v~era popladne da otpatuva za Zagreb, i po sekoja cena da se sretne so Gruevski, za li~no da mu soop{ti deka imeto mora

da se re{i. Od makedonskata vlada, prvo velea deka nemaat informacii za takva sredba vo Zagreb, za podocna, otkako samiot Gordon ja potvrdi, i tie da izlezat so najava za istata. Toa {to ne se sretna so Gruevski vo Skopje, ne go popre~i Gordon da se sretne so pretsedatelot \or|e Ivanov, so liderot na DUI, Ali Ahmeti i so liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski. Pretsedatelot Ivanov, po sredbata odbi da dade izjava, a od negoviot kabinet soop{tija deka “pretsedatelot Ivanov

visoko go ceni anga`manot na SAD za nadminuvawe na edinstvenata pre~ka za integracijata na Republika Makedonija. Na sredbata Pretsedatelot gi iska`al makedonskite stavovi vo vrska so sporot i potenciral deka Makedonija e podgotvena za zaemno prifatlivo re{enie”. Liderot na DUI, Ahmeti, po sredbata izjavi deka so Gordon razgovaral za Sopot i za borcite na ONA (!?) Spored pretsedatelot na SDSM, Crvenkovski, ona {to Gordon go pora~al e deka krajno vreme e za re{avawe na imeto i

kone~no da se deblokiraat evroatlantskite integrativni procesi na dr`avata. Vo odnos na juni, kako kraen termin za re{enie na sporot, Crvenkovski veli deka Va{ington bi bil pove}e zainteresiran za negovo re{enie vo o~i na Samitot na NATO, vo oktomvri. “Pretpostavuvam deka od aspekt na SAD, slednata odrednica, koja {to za niv e pova`na e Samitot vo oktomvri vo Portu-

galija i deka dotoga{ procesot treba da zavr{i, a za toa da se slu~i, mora da po~ne denovive”, veli Crvenkovski. Od SDSM velat deka na sredbata, Gordon nekolkupati go pra{al Crvenkovski, za negoviot stav vo odnos na imeto i dali tie kako opozicija nudat poddr{ka. Crvenkovski bil jasen deka tie }e go poddr`at re{enieto na koe }e se soglasi makedonskiot premier.

BEZBEDNOSNA SOSTOJBA

INCIDENTITE MU [TETAT NA IMIXOT Iako ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, tvrdi deka dr`avata ja ima situacijata pod kontrola, izjavite na odredeni politi~ari i eksperti poka`uvaat deka del od javnosta se somneva vo odnos na bezbednosta MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o prvi~niot molk, liderite na politi~kite partii v~era se javija so komentar za posledniot incident {to se slu~i vo blizina na selata Radu{a i Ra{~e, vo koj policiska patrola presretna {verceri na oru`je i zastrela ~etvorica. Liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski veli deka kompliciranite me|unacionalni odnosi ne smee da se ostavaat da gi re{ava samo MVR, tuku istite treba da se predvidat i da se preveniraat navreme. „Takvite ekstremni i radikalni strukturi treba da ostanat izolirani i marginalizirani i da ne dobijat po{iroka poddr{ka od naselenieto, od gra|anite, za da ne se zgolemi nivniot kapacitet i da napravat pogolemi problemi, a za toa klu~no e kakov ambient }e imame na planot na me|uetni~kite odnosi i na planot na me|ureligiskite odnosi. A toa ve}e ne mo`e i ne smee da bide zada~a

na MVR. Toa e zada~a na politi~kite subjekti, na politi~kite strukturi, pred s$ na Vladata”, izjavi Branko Crvenkovski, pretsedatelot na SDSM. Negovata izjava e vo duhot na porakata od evroambasadorot Ervan Fuere, koj pozdravuvaj}i ja akcijata na MVR & pora~a na Vladata da posveti pogolemo vnimanie na multietni~kiot dijalog. Tie ne veruvaat vo povtoruvawe na scenarioto od 2001 godina, no potenciraat deka vakvite incidenti mu {tetat na nadvore{niot imix na dr`avata, pretstavuvaj}i ja Makedonija kako voenopoliti~ki nestabilna zemja. Vo albanskata vladeja~ka partija, DUI, razgovarale za napnatata bezbednsosna situacija vo zamjava i zaklu~ile deka sega e na poteg nivniot koalicionen partner, VMRODPMNE. DUI bara re{avawe na trite glavni ispora~ani pra{awa: Sopot, Ha{kite slu~ai i statusot na pripadnicite na ONA. Izvori od partijata velat deka {to poskoroto zatvorawe na ovie temi }e ovozmo`i vra}awe na do-

verbata kaj naselenieto i namaluvawe na tenziite na teren. Od VMRO-DPMNE odgovaraat deka se podgotveni da prifatat amandmanski izmeni na Zakonot za denacionalizacija, odnosno da gi prifatat barawata na DUI i IVZ.

Ekspertite, pak, se so razli~ni mislewa, dali na Makedonija & se zakanuva nov konflikt, kako onoj od 2001 godina. Porane{niot profesor na Fakultetot za bezbednost, Ivan Babanovski od Zdru`enieto na veterani od odbranata i bezbednosta, iska`a

najpesimisti~ki o~ekuvawa. "Vo Makedonija se podgotvuva scenario sli~no na 2001 godina. Se dogovora predizvikuvawe na kontrolirana kriza na podra~jeto na Vaksince, Lojane, Slup~ane, Likovo, Ara~inovo, Tanu{evci, Gorno i Dolno Blace, pa s$

do Jaìnce. Li~no o~ekuvam deka }e dojde do eskalacija na sostojbite vo bezbednosta, me|utoa mislam deka imame kapacitet za da se sprotivstavime na obidite za destabilizacija na Makedonija, u{te pove}e {to i me|unarodnata zaednica sfati so kogo ima rabota", veli Babanovski. Porane{niot na~alnik na nacionalnoto biro na Interpol vo Makedonija, profesorot Du{ko Stojanovski, pak, preku “Kapital” povika na vodewe na ume{na vnatre{na politika. "Situacijata na teren e napnata, no MVR ja ima pod kontrola. So ume{no vodewe na vnatre{nata politika moè da se izbegne eskalacija na situacijata. Iako, ova e Balkan, i sekoga{ e neblagodarno da se prognozira. Spored moe li~no mislewe, nema da ima eskalacija poradi faktot {to najgolemata albanska partija, DUI koja u~estvuva i vo vlasta, e protiv takvoto scenario, a DUI ne go poddrà nitu protestot na albanskite nevladini organizacii. No, ekcesi i ponatamu }e ima".

FOKUS

14.05.2010

MODELI ZA ORGANIZIRAWE NA MLEKOPROIZVODSTVOTO

SAMO ZDRU@ENI FARMERITE MO@AT DA BIDAT USPE[NI GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

o samo nekolku kravi i bez implementirani standardi za proizvodstvo, makedonskite farmeri ne se i ne moàt da bidat konkurentni na evropskite mlekoproizvoditeli. Makedonskite farmeri mora da se organiziraat i zdruàt vo kooperacii za da moàt da odgovorat na èstokata konkurencija {to gi ~eka po vlezot vo Evropskata unija. Ako ova ne se napravi so vreme, problemot so ogromniot i raste~ki trend za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi u{te pove}e }e doa|a do izraz. Najgolemi "`rtvi" pritoa }e bidat makedonskite farmeri. Ova predupreduvawe denovive dojde od farmerite od nekoi od evropskite zemji koi denovive prestojuvaa vo Makedonija. Gledaj}i ja fakti~kata sostojba so propa|aweto na Svedmilk i vlezot na nekolku stranski mlekarnici na makedonskiot pazar, namalenoto proizvodstvoto na doma{no mleko i drasti~no zgolemeniot uvoz, ekspertite sovetuvaat deka edinstven na~in da se podobri sostojbata e makedonskite farmeri da se organiziraat i zdruàt. “Mnogu poorganizirani zemji od nas koga vlegoa vo EU naidoa na golemi problemi. Kooperativite se edinstveniot na~in za da se spravime so nemilosrdnata konkurencija koja n$ o~ekuva po vlezot vo EU”, tvrdi \oko Danilov, pretsedatel na Federacijata na farmeri. I zapadnite farmeri predupreduvaat deka pazarnite pozicii vo zemjodelstvoto se osvojuvaat pred vlezot vo EU. Anika Nigard, ~len na pretsedatelstvoto na {vedskata Federacija na farmeri gi predupredi na{ite farmeri deka po vlezot vo EU samo }e gi branime poziciite koi gi imame na doma{niot pazar. “Pred da vlezeme vo EU, se nadevavme deka }e izvezuvame pove}e proizvodi vo Unijata, no koga vlegovme ne samo {to ne izvezuvavme pove}e, tuku rovovski se borime so ostanatite evropski proizvoditeli, koi postojano n$ istisnuvaat na {vedskiot pazar”, objasnuva Nigard. Na sli~ni sostojbi predupreduvaat i francuskite farmeri. “Edinstveniot na~in za da uspeete vo mlekarstvoto e da se organizirate. Vo mojata organizacija koja funkcionira kako sinxir na vrednost vo Normandija, najgolemiot farmer ima okolu 4.000 kravi. Toj i so ovoj obem ne moè da se spravi so konkurencijata i zatoa e vo kooperacija so ostanatite farmeri. Vie so pet kravi nemate nikakvi {ansi za uspeh na mle~niot pazar na EU”, izjavi za “Kapital”, @an Pjer Burban, pretsedatel na najgolemiot sinxir na

Mlekorpoizvoditelite od razvienite evropski zemji gi predupredija makedonskite farmeri deka ako navreme ne se organiziraat i zdru`at, u{te pove}e }e bidat na udar kako {to zemjata }e se pribli`uva kon Evropskata unija.

vrednosti vo mlekarstvoto vo Normandija. Toj gi povika makedonskite farmeri pod itno da se organiziraat vo kooperativi za da moàt polesno da gi plasiraat svoite proizvodi, za da gi vovedat tehni~kite standardi za proizvodstvo i poorganizirano da pregovaraat so mlekarnicite i so vladata pri dogovaraweto na kvotite so EU u{te pred da vlezeme. Makedonskite farmeri mora seriozno da gi sfatat povicite na farmerite vo Zapadna Evropa za da moàt polesno da se borat so konkurencijata od regionot. ISTO^NOEVROPSKITE FARMERI SE PRIMER KOJ TREBA DA SE IZBEGNE Neorganiziranosta na farmerite vo novite zemji-~lenki na EU treba da bidat primer koj treba da go izbegneme. Bugarija pred vlezot vo EU im dozvoli na golemite mlekarnici, kako Danone i Megle, da go otkupuvaat mlekoto samo od farmite so pove}e od 500 kravi i koi gi ispolnuvaa najstrogite standardi. Malite farmeri ne se organiziraa i ne moèa da davaat mleko vo ovie mlekarnici, so {to se namaluva{e proizvodstvoto na mleko vo Bugarija i pri vlezot vo EU tie dobija pomali kvoti za proizvodstvo na mleko. Neorganiziranosta na mlekoproizvoditelite kaj na{iot isto~en sosed prodolì, a so toa i proizvodstvoto na mleko postojano se namaluva{e. “Vo eden moment nemavme dovolno mleko i na{ite farmi zapo~naa da gi prodavaat kvotite na farmi od Germanija i Danska koi podocna go izvezuvaa mlekoto vo Bugarija. Za da gi zadovolime sopstvenite potrebi, nekoi kompanii zapo~naa da pravat mle~ni prerabotki so mleko vo prav, {to e celosno apsurdno”, ni objasni Hristo Cvetanov, pretsedatel na Federacijata na farmeri na Bugarija. Vakvata sostojba go namali kvalitetot na bugarskoto sirewe i mle~nite prerabotki so {to dràvata be{e primorana da vovede standardi

\OKO DANILOV PRETSEDATEL NA FEDERACIJATA NA FARMERI “Mnogu poorganizirani zemji od nas koga vlegoa vo EU naidoa na golemi problemi. Kooperativite i drugite pazarni zdr`uvawa se edinstveniot na~in za da se spravime so nemilosrdnata konkurencija koja n$ o~ekuva vo EU. Makedonskite proizvoditeli treba u{te mnogu da rabotat za da bidat konkurentni na evropskiot pazar”

za proizvodstvo na mle~ni prerabotki. Toa dopolnitelno go zgolemi uvozot na mleko od stranstvo, dodade Cvetanov, dodeka bugarskite farmeri go namaluvaa proizvodstvoto. Sostojbata vo Romanija be{e u{te polo{a. Viorel Matej, pretsedatel na romanskata Federacija na farmeri, gi predupreduva makedonskite farmeri pod itno da se organiziraat bidej}i konkurencijata vo mlekarstvoto vo EU e bezmilosna. “Romanija ima dopolnitelen problem od neorganiziranosta na farmerite, koi ne se konkurentni na stranskite pazari, i na farmerite pointeresen biznis im se vide da gi prodadat kvotite”, dodade Matej. Problemite bea u{te pogolemi koga farmerite zapo~naa da gi kolat kravite ili pomalku da gi hranat {to dovede do pomalo proizvodstvo i zgolemuvawe na uvozot. Neorganiziranosta na farmerite vo isto~no evropskite zemji treba da bide patokaz

kako ne treba da se raboti i dopolnitelen motiv za na{ite institucii i farmeri podobro da se organiziraat pred vlezot vo EU so cel da se izbegnat mo`nite problemi koi glavno se sveduvaat na namaleno doma{no proizvodstvo i natamo{en porast na uvozot. NAÎNI NA ORGANIZIRAWE NA FARMERITE VO EU Sinxirite na vrednosti vo mlekarstvoto vo Francija se osnovani so cel da se naso~at farmerite samo kon proizvodstvo na mleko. Tie funkcioniraat na toj na~in {to farmerite go predavaat mlekoto vo svojata kooperativa, koja se griì za plasmanot na mlekoto, za na~inot na pla}awe, za standardite koi treba da gi postignat farmerite, se dogovaraat so mlekarnicite za uslovite pod koi }e go predavaat mlekoto. Samata kooperacija si ima vraboteno svoi eksperti koi se griàt

za zdravjeto na `ivotnite, za uslovite na proizvodstvo na mlekoto kako i za kvalitetot na mlekoto koe treba da go postignat. Vaka organizirani tie se ramnopraven partner so vladata i so mlekarnicite i dokolku dojde do nekoi problemi na pazarot, tie vedna{ reagiraat. Farmerite na ovoj na~in se mnogu poorganizirani i pri pregovorite so vladata za mle~nite kvoti, no i za problemite okolu vi{okot na mleko vo proletnite meseci. Kooperacijata se pojavuva i kako garant na farmerite koi sakaat da zemat krediti od finansiskite institucii.

Na ~elo na kooperaciite se izbiraat farmeri. Ovie formi na organizirawe na farmerite vo Francija na po~etokot ne bile priznati od francuskata vlada, no podocna taa zastanala zad niv i silno gi poddr`uva. Francuzite gi formiraat prvite farmerski zdru`enija u{te vo 1880 godina i denes ima 1.880 kooperacii koi dnevno proizveduvaat 450 milioni litri mleko. Toa e 1.000 pati pove}e od dnevnoto proizvodstvo vo Makedonija. Profitot na kooperacijata se deli pome|u kooperantite, soglasno koli~inata na mlekoto koe go predale.

[VEDSKITE FARMERI [vedskite farmeri go potenciraat ekonomskiot element na organiziraweto. Nivnite kooperacii se dogovaraat so nabavuva~ite na repromaterijali, kako |ubriva, na primer, i postignuvaat mnogu poniski ceni. So toa, nivnoto mleko vo start e pokonkurentno. Karakteristika na {vedskite farmeri e {to tie se grupiraat regionalno za da moàt polesno da vlezat na odreden pazar. Tamu se poznati me|ugrani~ni zdruènija {to gi pravat so danskite farmeri i zaedno se borat protiv konkurencijata od ostanatite evropski farmeri. [ve|anite vodat vistinska vojna so zemjite vo regionot koi im se golema konkurencija. Zdruènijata na farmerite pla}aat ~lenarina vo Federacijata na farmeri da organizira kampawi za kvalitetot na {vedskite proizvodi, so koi gi istaknuvaat prednostite na {vedskite proizvodi.

OP[TESTVO Dosega{niot

direktor na M@ Transport, Blagoja Krs tevski, tvrdi deka samoinicijativno podnel ostavka poradi zdravstveni pri~ini, no poznava~ite komentiraat deka negovata ostavka e iznudena od ministerot za transport

14.05.2010

VONREDNA DIREKTORSKA SMENA VO M@ TRANSPORT

Krstevski dele{e otkazi, pa podnese ostavka

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

roblemite vo Makedonski èleznici, koi eskaliraa so nekolkute èlezni~ki nesre}i neodamna, rezultiraa so ostavka na direktorot na M@ Transport, Blagoja Krstevski. Toj tvrdi deka samoinicijativno podnel ostavka poradi zdravstveni pri~ini. No, poznava~ite komentiraat deka negovata ostavka e iznudena od ministerot za transport Mile Janakieski poradi toa {to ne podgotvi precizni izve{tai za èlezni~kite nesre}i,

koi }e lociraat ~ija bila odgovornosta. "To~no e deka podnesov ostavka i toa go napraviv od zdravstveni pri~ini#, komentira Krstevski. Toj odbi da odgovori na pra{aweto dali negovata ostavka e podnesena na barawe od ministerot Janakieski. "Jas zadovolen si zaminuvam od direktorskata pozicija. Minatata godina, posle dolgo vreme, pretprijatieto ostvari dobivka, a i 2008 godina ja zavr{ivme so dobivka#, re~e Krstevski. Od rakovodstvoto na M@ Transport potvrduvaat deka na sednicata vo sredata ja K

konstatirale ostavkata na Krstevski, a za nov generalen direktor na dr`avnoto pretprijatie e imenuvan pratenikot od VMRO-DPMNE od Prilep, Oliver Derkoski. Sepak, neoficijalno od M@ Transport doznavame deka direktorot ostavkata ja podnel pod pritisok od Vladata. Od Ministerstvoto za transport potvrduvaat deka dobile kontradiktorni izve{tai za `elezni~kite nesre}i. "Do Ministerstvoto se dostaveni dva posebni izve{tai – od M@ Infrastruktura i od M@ Transport, koi se kntradiktorni”, izjavija od O

kabinetot na Janakieski. Od tie pri~ini Vladata, soglasno Zakonot za sigurnost na èlezni~kiot sistem, formirala Komitet sostaven od eksperti od Ma{inskiot i od Grade`niot fakultet, koj } e gi razgleda dvata izve{tai i dopolnitelno }e gi ispita pri~inite za vonrednite nastani vo èlezni~kiot soobra}aj. Od Ministerstvoto velat deka nemaat nikakvo vlijanie vrz razre{uvaweto na direktorot i deka nego go imenuva Vladata. Noviot direktor na M@ Transport go o~ekuva polni race rabota. Dràvnoto pretprijatie e vo mnogu lo{a L

sosojba. Zastarenite lokomotivi i vozovi, lo{ata signalizacija i infrastruktura se samo del od predizvicite so koi }e treba da se soo~i noviot direktor. Toj }e treba da go re{i i problemot so vi{okot administrativen kadar. Blagoja Krstevski, pak, vo javnosta }e bide zapameten po zakanite za otpu{tawa {to gi isprati do rakovodstvoto na Sindikatot na ma{inskiot personal koj izleze javno da zboruva za problemite so koi se soo~uva pretprijatieto i za zagrozenata bezbednost na makedonskite vozovi. Dr`avata za odr`uvawe na A

infrastrukturata vo Makedonski èleznici godi{no izdvojuva od pet do {est milioni evra, no najgolem del od parite poradi nerentabilnosta na pretprijatieto odat za plati na vrabotenite. @eleznicata vo Makedonija raspolaga so vkupna dolìna na prugite od 699 kilometri i 160 kilometri industriski koloseci. Aktivni se 13 prugi. Najnovo izgradena e “Skopski jazol” vo 1971 godina, a najstari se Skopje-Veles i Veles- Gevgelija, izgradeni vo 1873 godina. Od vkupniot èlezni~ki soobra}aj, 50% e tranziten.

10 14.05.2010

OP[TESTVO

FZO IM VETUVA NA PACIENTITE DOVOLNO LEKOVI ondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija dade mnogu dobra osnova za pacientite maksimalno da bidat obezbedeni so site lekovi koi se na tovar na Fondot i se izdavaat na recept vo aptekite koi imaat dogovor so nego, tvrdi Kristina Hristova, direktor na Sektorot za farmacija vo FZOM. Lekovi bi trebalo da ima zatoa {to kontrolite vo

aptekite poka`uvaat deka kvotite ne se iskoristeni. Momentalno brojot na apteki koi prvpat sklu~uvaat dogovor so Fondot e nad 80 na nivo na Makedonija, od koi vo Skopje se 40. Distribucijata na sredstva, uka`a taa, e napravena soglasno Pravilnikot na lekovi i ednakvo za site apteki. Fondot ne saka nitu edna apteka da bide na razli~en na~in tretirana bez ogled dali stanuva

zbor za sinxir apteki ili poedine~na apteka kako poseben praven subjekt odnosno site se na ist na~in vrednuvani i opredelen e soodveten iznos na sredstva t.n. kvota. Taa pojasni deka kvota e iznos vo ramki na koj aptekata mo`e da izdava lekovi na recept i oti apsolutno matemati~ki koga istiot buxet se deli na pomalku i na pove}e apteki, ne e isto.

PRODOL@UVA INICIJATIVATA ZA OBNOVA NA BURMALI-XAMIJATA pored Ramadan Ramadani, ~len na Koordinativnoto telo za obnova na Burmali-xamijata, v~era{nata kulturna manifestacija na Gradskiot plo{tad, na mestoto kade {to treba da se izgradi xamijata, ne e verski obred. Za Islamskata verska zaednica prgramata na ovaa manifestacija predviduva verski elementi. Poradi toa IVZ ostro reagira na ovaa inicijativa

bez blagoslov na oficijalna verska zaednica. "Vakvata manifestacija ima za cel da zadovoli samo odredeni li~ni interesi bez da se vodi smetka deka navistina so takviot akt seriozno }e bide naru{ena mo`nosta za vozobnovuvawe na Burmali-xamijata" izjavi Abaz Islami, portparolot na IVZ. Nastanot go organiziraa i finansiraa 76 nevladini

organizacii i ~ine{e 3.500 evra.

KRSTOSNICA ME\U EVROPA I ARAPSKIOT SVET

Maroko - sinonim za brz ekonomski razvoj GOJKO KE[EQ

gojko@kaptial.com.mk

pokraj stereotipite {to gi imaat gra|anite na Makedonija za zemjite od Severna Afrika, koga zboruvame za 30-milionskoto Kralstvo Maroko, zboruvame za razviena zemja koja izminative 10 godini zabele`a zna~itelen ekonomski i demokratski progres. Makedonija so ovaa zemja ima mnogu skromna trgovska razmena od 1,5 milioni evra. Od toa, na smetkite na makedonskite kompanii legnaa samo 60.000 evra, a ostanatiot del od razmenata pripa|a na Maroko. Premierot Nikola Gruevski, koj nekolku dena be{e vo poseta na ovaa zemja, se nadeva na pogolem ekonomski pridones na Maroko za Makedonija. Toj duri i gi pokani marokanskite kompanii da investiraat vo Makedonija. Za taa cel bea potpi{ani dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{titata na investitorite.

Premierot Nikola Gruevski gi pokani

Vo 2009 godina trgovskata razmena me|u Makedonija i Maroko iznesuva{e 1,5 milioni evra, od koi makedonskiot izvoz e samo 60.000 evra.

marokanskite investitori da gi vloùvaat svoite pari vo Makedonija. Maroko e dale~na i nepoznata zemja za nas. "Kapital" istraùva{e kako se razviva ovaa severnoafrikanska zemja na politi~ki i ekonomski plan i kolku moè da pridonese za ekonomskiot razvoj na Makedonija

"Kapital" istra`uva{e kakva zemja e Maroko i zaklu~i deka ima mnogu sli~nosti so Makedonija. Problemi so migracijata, reformi vo agrarot, stareewe na naselenieto se samo del od problemite so koi se soo~uva na patot kon ekonomskiot progres. Sepak, zemjata ima odli~na infrastruktura, za razlika od Makedonija i gi koristi site beneficii od svojata pozicija na krstosnica me|u Evropa i arapskiot svet. DESETGODI[EN RAZVOJ Maroko vo izminative deset godini zabele`a progres najmnogu poradi odli~nata lokacija i blizinata so Bliskiot Istok. Zemjata e

LI^NA KARTA Maroko postoi od 788 godina, otkako Arapite ja osvoile Severna Afrika. Vo 16 vek, za vreme na vladeeweto na monarhot Ahmad Al–Mansur (1578 do 1603), zemjata `iveela vo zlatna doba. Vo 1860 [panija go okupira severno Maroko, a vo 1912 godina zemjata stanuva francuski protektorat. Dolgotrajnata borba za nezavisnost so Francija uspe{no zavr{uva vo 1956 godina, koga zemjata stanuva nezavisna dr`ava. Postapnite politi~ki reformi vo 1990 godina rezultiraa so vospostavuvawe dvodomen zakonodaven sistem, koj prvpat zasedava{e vo 1997 godina. Zemjata za vreme na vladeeweto na kralot Mohamed [esti ostvari zna~itelen napredok vo ~ovekovite prava, no, sepak, vladata povremeno prezema akcii protiv novinarite koi izvestuvaat za trite najgolemi tabua vo zemjata: monarhijata, islamot i statusot na zapadna Sahara.

oddale~ena samo 10 kilometri od Evropskata unija i poradi slabata infrastruktura vo zemjite od Severna Afrika, pove}e e orientirana kon razvienata Evropa. Kako del od arapskiot svet, Maroko dobiva mnogu beneficii i od “Zalivot”, odnosno od nafteniot bum vo Saudiska Arabija. Po~nuvaj}i od 2000 godina, programata na tamo{nata vlada za ekonomski razvoj zna~itelno ja podobri biznis-klimata vo zemjata. Ekonomijata e vo rast od 2003 godina, otkako kralot Mohamed [esti uspea da sozdade makroekonomska stabilnost so zna~itelno niska inflacija i podobruvawe na finansiskiot sektor. Nacionalnata inicijativa od 2005 godina za razvoj na ~ove~kite resursi (INDH), vredna dve milijardi dolari, zna~itelno go namali socijalniot jaz preku uspe{nata programa za elektrifikacija na ruralnite sredini, reformirawe na turizmot i razvoj na zemjodelstvoto. Od 2005 godina zapo~na izgradba na sovremeni urbani predgradija. Po uspehot na INDH, Maroko prodol`i da se bori so visokata stapka na nepismenost. Stapkata na nevraboteni s$ u{te e visoka - 30%. Glavna izvozna granka se prerabotkite na fosfatite. Marokanskata ekonomija se potpira na zemjodelst-

voto, industrijata i uslugite. Silni industriski granki se tekstilnata i prehranbenata industija, a od zemjodelskite kulturi najmnogu se odgleduvaat ìtarki i ovo{je. Vo 2008 godina zemjata zabeleà zna~itelen pad na izvozot poradi globalnata ekonomska kriza. No, silnata dràvna i privatna potro{uva~ka pomognaa zemjata vo 2009 godina da ima rast na BDP od 5,1%. Vo 2006 godina Maroko potpi{a dogovor za slobodna trgovija so SAD, a vo 2008 godina zemjata so EU go potpi{a dogovorot za asocijacija. Primarniot ekonomski predizvik e zabrzuvawe i odrùvawe na ekonomskiot rast, kako i namaluvawe na visokoto nivo na nevrabotenost. Dolgoro~en predizvik na dràvata e podobruvawe na obrazovniot sistem, otvorawe rabotni mesta za mladite i namaluvawe na jazot me|u bogatite i siroma{nite.

Korupcijata pretstavuva edna od glavnite pre~ki na razvojot. PROBLEM SO MIGRACIJATA Prirodniot prirast vo zemjata, kako rezultat na socioekonomskiot razvoj, zna~itelno se namali, a trendot na namaluvawe se o~ekuva da prodolì i vo narednite godini. Vo momentot, eden od glavnite problemi e migracijata na mladi obrazovani kadri kon razvieniot svet poradi lo{ite uslovi za rabota doma. Ova nudi nekakvi pogodnosti za ekonomijata, glavno vo oblik na doznaki, no, sozdava problem so odlivot na mozoci. Spored prognozite na vladata, u~estvoto na penzionerite, odnosno licata postari od 60 godini, vo 2030 godina }e se dviì od 12% do 15% vo vkupniot broj ìteli. Vakviot trend

}e sozdade u{te pogolem tovar za javnoto zdravstvo i penziskiot fond. Sepak, stareeweto na populacijata vo idnina }e ima tendencija na zabavuvawe, so ednakva brzina na ekonomskiot razvoj i so kontinuirano zgolemuvawe na ekonomski aktivnoto naselenie. Maroko ve}e ima prili~no obemna `enska rabotna sila, {to sugerira deka promenite vo socijalniot status na `enite, verojatno, nema da bidat glaven dvigatel na rastot na rabotnata sila. Na ova pole, vladata planira kontinuirano da investira vo obrazovanieto i do 2014 godina stapkata na zapi{uvawe vo u~ili{te da ja zgolemi na 95% od naselenieto. Vladata planira da gi kvalifikuva nevrabotenite za tehnolo{kiot sektor, koj, spored planovite, }e bide eden od prioritetite na zemjata.

PODAJ RAKA - BIDI I TI DEL OD OVOJ EDNAKOV SVET Zdruènieto na defektolozi i stru~ni sorabotnici “Podaj Raka” na 6 april 2010 godina ja zapo~na kampawata “Bidi i ti del od ovoj ednakov svet” za sobirawe sredstva za obnova na objektot na POU "D-r Zlatan Sremec". Akcijata zapo~na so postavuvawe na 10 bilbordi niz Skopje i otvorawe na donatorski mobilni broevi. Akcijata za sobirawe na sredstva }e trae do 19 maj 2010 godina, koga e i obeleùvaweto na patroniot den na u~ili{teto. Pod mototo “Podaj raka - Bidi i ti del od ovoj ednakov svet” defektolozite }e se obidat u{te edna{ da soberat sredstva za da ja obnovat fasadata na u~ili{teto i so toa da im go razubavat prestojot na de~iwata so posebni potrebi. Ova e vtora kampawa so istata cel i dosega se sobrani 100.000 denari, koi se nedovolni. U~ili{teto vo koe u~at 200 deca od re~isi site op{tini od Skopje e izgradeno vo dale~nata 1933 godina, no, ottoga{ do denes nadvore{niot izgled na objektot voop{to ne e osveèn. Da donirame, da bideme humani, da pomogneme!

KAPITAL PETOK 14 MAJ 2010

STAND BY

NEDELNA EKONOMSKO-POLITI^KA ANALIZA

MNOGU MUDROST POKRAJ VARDAR! Moème da im napravime “finta”! Na onie dràvi koi ne ni se ba{ prijateli (spored Milo{oski) da im kaème - ne sakame EU, ne sakame NATO! ]e ~ekame i Kosovo da vleze vo NATO i EU! Potoa samoto Kosovo }e se pogriì svoite Albanci, kade i da se na Balkanot, da gi pribere vo EU. Avtomatski sose na{ite Albanci, i nie stanuvame del od Evropskata unija! Taka gordi, stameni, nasmeani, izbawati i so {iroko otvoreni o~i, no so tap pogled vo niv naso~en, vo neodredena to~ka vo prostorot, izgubeni vo neboto nebesno sino - }e zavr{ime rabota!? A, toa zna~i nikoga{...!

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

o prili~no golema drama ja zavr{uvame nedelava! Albanskiot faktor vo zemjata ne{to prili~no se vozbudil ... golemo koli~estvo na oru`je vo dva navrati, no ona {to zagriùva e {to nedelava makedonskata policija mora{e da ubie i ~etvorica {verceri na oru`je (!?) Javeno e deka e vo samoodbrana! Zagriùva {to politi~kite pretstavnici, barem dosega - vo momentot dodeka go pi{uvam tekstot - nemaat dadeno nekoi seriozni izjavi na ovaa tema. Osven izjavite na pretstavnici na vladiniot koalicionen partner, DUI (Teuta Arifi), koja poleka, poleka si predlaga napu{tawe na vladata ... Ve}e videni i o~ekuvani scenarija ... Zagriùva i toa {to se javija nekoi, vo princip, umereni intelektualci Albanci, koi sugeriraat zaklu~ok deka ubistvoto na {vercerite so oru`je nemalo da ostane nerevan{irano (!?) Ambasadata na SAD izleze so soop{tenie vo koe ja pozdravuva akcijata na policijata! Ramu{ Haradinaj, kosovski politi~ar osloboden od HAG, koj pred nekolku dena se vide so visoki ~elnici na DUI (!?), v~era gi povika Albancite vo Makedonija da ne pravat “ciganski raboti”(!?) Premierot Nikola Gruevski ne uspea da poleta od Maroko za Skopje. Se o~ekuva{e v~era da poleta za Zagreb! Tamu treba da se sretne so Filip Gordon, pomo{nikdràven sekretar za nadvore{ni raboti na SAD, koj mu nosi va`na poraka za problemot so imeto ... Gordon v~era be{e vo Skopje, a najva`nite sredbi, vo otsustvo na premierot Gruevski, verojatno, gi imal so Branko Crvenkovski i Alija Ahmeti, ako se trgne od pretpostavkata deka sredbata so pretsedatelot \or|e Ivanov i ne bila kojznae kolku va`na ... Do zatvoraweto na brojot i na ovoj tekst, novo oru`je ne be{e zapleneto! I novi `rtvi nema{e ... I CNN s$ u{te izvestuva za fini ne{ta od Makedonija ... [TO SAKA DA KA@E MINISTEROT ANTONIO MILO[OSKI? Milo{oski so èstina ja zapo~na ovaa nedela. Minatiot vikend na

tribinata na VMRO-DPMNE izjavi, parafraziram - deka i ne mora da se o~ekuva da dobieme datum za pregovori so EU vo juni, oti [panija i ne ni e mnogu nakloneta, i deka na Makedonija eden del od ~lenkite na EU i se prijatelski nastroeni, drugiot del ne ni bile mnogu nakloneti (!?). Ovaa izjava vo doma{nite krugovi se oceni kako definitiven stav na vladata deka nema re{enie za imeto vo juni. Ervan Fuere vakvata izjavi ja oceni kako gaf na ministerot, so koj se zaseni denot koga Makedonija go prezede pretsedatelstvuvaweto so Sovetot na Evropa. No, re~isi vo isto vreme, ladniot tu{ dojde od Va{ington preku porakata li~no od Belata ku}a (se znae ~ija) deka re{enie mora da ima do krajot na letoto i deka i Jorgos Papandreu go znae toa ... Mu bilo kaàno direktno od pretsedatelot Barak Obama! Na moe pra{awe denovive - zo{to makedonski oficijalen visok pretstavnik (pretsedatel ili premier) s$ u{te se nema videno oficijalno so Obama, eden makedonski iskusen diplomat mi objasnuva deka “amerikanskiot pretsedatel se gleda so drug pretsedatel samo ako drugiot ima ne{to novo da mu kaè” (!?) So ogled na toa {to na{ive nemaat {to novo da kaàt za sporot vo poslednite tri godini od vremeto na Bukure{t (Xorx Bu{), sega ostanuva samo da rabotat na terenot i da sozdadat novi mo`nosti za gledawe so Obama! Osven, ako vo me|uvreme ne bidat na{ive direktno povikani

vo Belata ku}a i da bidat pra{ani – {to maka imaat!? Za volja na vistinata, ja sledev srde~nosta na pozdravuvaweto na Dimitri Medvedev i \or|e Ivanov vo Moskva na 9 maj. Tamu, osven vidnata vozbuda na na{iot pretsedatel od toa {to mu se slu~uva vo ìvotot, vidov i nesekojdnevna, no ladna, nasmevka na liceto na ruskiot pretsedatel! Ne znam {to se slu~uva, no ne{to “mene li mi ~adi glavata”, ili na na{ive ne{to dramati~no im teknalo(!?), }e vidime naskoro! Da po~ekame da vidime, sepak, kako }e zavr{at direktnite javuvawa na CNN od Makedonija! Da se vratime nie na Milo{oski i na negovite razmisluvawa za prijatelskite dràvi na Makedonija, i na onie koi ne ni se tolku vo “dru{tvo”!? Ovie dilemi na ministerot sami po sebe otvoraat dilema – za {to vsu{nost se zalaga na{ata diplomatija? Koja e politi~kata doktrina na ovaa vlada za re{avawe na sporot so Grcija? I koe e scenarioto, vo otsustvo na integracija vo NATO i EU, a po koe Makedonija dostoinstveno i kulturno }e ìvee i opstanuva srede Evropa!? Pra{awa postaveni milion pati dosega ... no, pra{awa na koi od vladeja~kata politi~ka partija s$ u{te ne dobivme odgovor ... MALKU CINIZAM! EVE NEKOLKU IDEI ZA MINISTEROT! Mislam deka sega, otkako Dejvid Kameron stana noviot britanski premier, Milo{oski bi trebalo za

sovetnik da go zeme Orce Kam~ev, poznat makedonski biznismen, koj e li~en prijatel na Kameron! Orce bi mo`el da ja sovetuva makedonskata nadvore{na politika koja od Velika Britanija bi napravila “prijatelska zemja” i, na primer, vo juni na samitot na koj zavr{uva {panskoto pretsedatelstvo - ovaa zemja da napravi “masakr” – Grcite da ne znaat od koja vrata da izlezat na sostanokot - i nie da dobieme datum za pregovori so EU! Kako vlijatelen ~len vo NATO, Britancite bi ni odrabotile i avtomatski vlez vo taa organizacija! Ako toa, sepak, ne se slu~i, na{ata ideja (predlog za ministerot) e Makedonija da prekine s$ so me|unarodnata zaednica. Da se “zalepi” za Kameron i site zaedno da go ~ekame britanskoto pretsedavawe so EU vo prvata polovina na 2017 godina!? A? Ne e lo{a idejata, neli! Dotoga{ site kolektivno bi “sisale vesla” ovde, po razzelenetata dolina na Vardar! Ma, kakov Vardar – Aksios bre!? Videte, ova e mnogu dobra ideja, osobeno ako politi~kite sovetnici vo na{ata vlada uspeat da gi ubedat na{ite ministri deka – kako {to trgnala rabotata na “ebem strana” vo Grcija, tamu, kaj i da e, Komunisti~kata partija }e dojde na vlast, a toa zna~i deka tie se na{i bra}a, so ogled na toa deka Egejcite vo 1948 godina ginea za nivnite ideali pod kapata na Stalin!? Ova, kombinirano zaedno so misijata na Dejvid Kameron (so uslov da se potrudime site nie zaedno sose Orce Kam~ev, toj da

ostane na vlast do 2017 godina), bi bile dve mnogu golemi strate{ki definicii na idnata makedonska nadvore{na politika. Za novoto vreme {to doa|a! Ova kako scenario moè da se slu~i do 2017 godina, a i do 2020 da se slu~i, ne bi bilo ni{to problem. Va`no e {to na kraj Makedonija }e izleze kako pobednik. I sega, ba{ me interesira {to za ova “promu~kano” scenario mislat vidnite makedonski pera Mirka Velinovska i Milenko Nedelkovski, kako i srpskata "gledarica" Kleopatra! Veruvajte, va`no e {to mislat pred na vladata da & predloìme da ja usvoi strategijata! A, ima i u{te edno scenario! Na primer, Makedonija moè da im napravi “finta”, i na onie dràvi koi ne ni se ba{ prijateli da im namesti sledna igra! Ne sakame EU, ne sakame NATO! Ednostavno }e ~ekame i Kosovo da vleze vo NATO i EU, pa potoa samoto Kosovo }e se pogriì svoite Albanci, kade i da se na Balkanot, da gi pribere vo EU. Avtomatski sose na{ite Albanci, i nie stanuvame del od Evropskata unija! Taka gordi, stameni, nasmeani, izbawati i so {iroko otvoreni o~i, no so tap pogled vo niv, naso~en vo neodredena to~ka vo prostorot, izgubeni vo neboto nebesno sino!? RABOTATA E SERIOZNA! VMRO-DPM NE poleka s tanu va zalo`nik vo sopstvenata vladina koalicija vo koja ima 63 pratenici!? Ne veruvam deka agendata na DUI e da izleze od parlamentot i so toa da proizvede krunsko alibi - VMRO-DPMNE da izjavi deka nema uslovi sobranieto da zasedava, pa da se odi na izbori, so {to partijata na Nikola Gruevski bi “izbegala” od odgovornosta deka treba da go re{i imeto. Prvo, mislam deka makedonskata politika i bezbednost letovo } e bid e s tavena vo matricata na “kontrolirana nestabilnost” (vperen pi{tol vo glava), kade {to Albancite preku s$ u{te edinstveniot voda~ na ONA - Alija Ahmeti (koalicionen partner na Gruevski vo Vladata), }e gi pra}aat porakite od tipot – zemete ili ostavete. Na ova ~esto }e se nadovrzuvaat site albanski lideri vo Makedonija!? Ili evroatlanski integracii ili raspad na dràvata (federacija, pa potoa kako sleduva ...) A, {to e ova porazli~no od principielnite zalo`bi na Ahmeti od samiot po~etok – od kominikeata vo 2001 godina, preku ustavnite izmeni, preku razoruùvawata, pa s$ do vlezot vo vladite na Crvenkovski i na Gruevski. Kolku {to jas razbiram politika, nivnata politi~ka ideologija se zasnova na slednovo – deka sme podeleni, podeleni sme – no, dajte pobrzo NATO i EU za toa da ne izgleda ba{ taka! Buxet? Pari? Pa, zo{to toga{ site se pravime nedovetni i mislime deka ova Zapad ni go izvezuva kako nestabilnost! Kako moè da bide nestabilnost, koga sekojdnevno od Brisel i Va{ington ni velat: ajde vlezete so nas za da se stabilizirate ... kone~no! Ottuka, koj e na poteg? VMRO-DPMNE, se razbira! Isto kako i vo 2001 godina! Ili re{avajte! Ili izbori! Ili ... ???

12 14.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

KREDIBILITETOT NA ECB ]E BIDE ZNAÂJNO NARU[EN omina interesna nedela za me|unarodnite berzi i pazari na kapital. Paketot merki koj Evropskata unija (EU) go objavi minatiot ponedelnik be{e daleku nad o~ekuvawata duri i na najoptimisti~nite analiti~ari. Zatoa i prvi~nite reakcii na berzite bea tolku pozitivni. Evroto isto taka skokna vo odnos na dolarot vedna{ po objavuvaweto na paketot. So eden poteg, EU napravi presvrt od golem pesimizam vo golem optimizam. Toj poteg, se razbira, be{e objavuvaweto na paket od 750 milijardi evra za poddr{ka na platnite bilansi i garancii za pozajmici na problemati~nite zemji-~lenki na EU. Od vkupniot najaven iznos, 500 milijardi evra }e bidat obezbedeni od EU, dodeka pak Me|unarodniot monetaren fond (MMF) }e obezbedi do 250 milijardi evra, {to e daleku pove}e otkolku {to prvi~no se o~ekuva{e i od EU i od MMF.Paketot be{e daleku pove}e od o~ekuvawata vo odnos na iznosot, no isto taka gi nadmina o~ekuvawata i so objavenite merki. Najinteresna od site merki e najavata deka Evropskata centralna banka (ECB), po potreba, }e kupuva i dràvni evroobvrznici na zemjite-~lenki na EU, bez limit na iznosost. Za da bide jasno {to zna~i ovaa bombasti~na merka od strana na ECB, moè da zemame eden hipoteti~en primer so visoko zadolènata Grcija. Da pretpostavime deka pri krajot na godinata

dostasuva rokot za ispla}awe na 50 milijardi evra prethodno izdadeni evroobvrznici od gr~kata dràva. Grcija se razbira momentalno gi nema tie pari. Grcija ima mo`nost da se obide da izdade nova serija na evroobvrznici od 50 milijardi evra, od koi prilivot }e go iskoristi za da gi isplati postoe~kite evroobvrznici koi dostasuvaat. No, pod sega{nite okolnosti, te{ko deka Grcija }e najde novi kupuva~i koi bi bile spremni da prezemat rizik da pozajmuvaat takov iznos na taa dràva, ili pak dokolku & pozajmat, kamatnata stapka koja Grcija bi trebala da ja plati bi bila tolku visoka {to u{te pove} e }e ja zagrozi finansiskata stabilnost na dràvata. No, dokolku nema takvi kupuva~i na pazarot, ECB moè da nastapi i da gi otkupi novite evroobvrznici na Grcija, {to na Grcija }e & ovozmoì da si go refinansira dolgot.Zna~i, ECB } e otkupuva dràvni evroobvrznici na koja bilo zemja-~lenka na EU koja ne moè da gi obezbedi sredstvata od pazarite na kapital. Ova zna~i deka vo krajna linija, rizikot na dolgot na problemati~nite zemji kako Grcija, Portugalija i [panija nema da go snosat sega{nite sopstvenici na toj dolg tuku ECB. So drugi zborovi, koja bilo od ovie zemji, vpro~em kako i koja bilo zemja vo EU, ako dojde vo situacija da ne moè da gi otplati postoe~kite dolgovi, moè da izdade nova emisija na evroobvrznici koi ECB }e gi otkupi. Interesno e {to nekolku dena

pred objavuvaweto na ovaa merka, guvernerot na ECB, @an Klod Tri{e be{e kategori~en deka ECB nema da kupuva obvrznici od zemjite-~lenki. Se razbira konzervativniot Tri{e ima{e i dobra pri~ina zo{to go tvrdi ova. Poto~no, mandatot na ECB e odrùvawe na stabilni ceni vo evrozonata, merena preku niska stapka na inflacija pod 2%.Inflacijata kako pojava, zavisi od nekolku kompleksni faktori, no najmnogu od s$, zavisi od koli~inata na pari koja centralnata banka gi pu{ta vo optek. Vo momentot koga ECB }e po~ne da otkupuva dràvni evroobvrznici od zemjite-~lenki na EU, pari~nata masa na evra }e se zgolemi. Kolku e pogolem iznosot na evroobvrznici koi ECB }e gi otkupuva, tolku pogolema }e stane pari~nata masa na evra vo optek. Vlijanieto vrz inflacijata vo evrozonata od vakviot poteg, sepak, }e zavisi i od drugi faktori koi se prisutni vo toj moment, no sepak, direktnoto otkupuvawe na obvrznici od strana na ECB }e napravi pritisok vrz zgolemuvawe na inflacijata. Sovremeniot ekonomski izraz koj se koristi za vakva merka, moèbi so cel da se zama~kaat o~ite na javnosta, e “kvantitativno olesnuvawe”, a narodno se narekuva “{tampawe” pari! Se razbira, samiot ~in na kupuvawe na obvrznici od strana na ECB ne e “{tampawe” pari vo klasi~na smisla na poimot (voobi~aeno ovoj poim podrazbira “{tampawe” pari od strana na edna

vlada, vo sorabotka so centralnata banka, so cel istite direktno da se koristat za pla}awe za dobra i uslugi nabaveni od strana na dràvata). No, vo momentot koga ECB }e po~ne da otkupuva obvrznici od dràvite-~lenki na EU se zgolemuva likvidnosta na evra na pazarot. Vaka ostanuva s$ do momentot koga izdava~ot na obvrznicite }e si go otplati dolgot preku kupuvawe na istite obvrznici nazad od ECB, po {to i bi se namalila koli~ina na evra vo optek. Zna~i, vo gorespomenatiot hipoteti~en primer so Grcija, obvrskata za ispla}awe na dolgot ostanuva na Grcija, samo {to vo slu~aj ECB da kupi gr~ki obvrznici, Grcija }e gi dolì parite na ECB. Kako i da e, kredibilitetot na ECB }e bide zna~ajno naru{en posle ovoj paket merki. No, zaedno so ECB, zna~ajno }e se namali kredibilitetot i prestiòt na evroto. Do pred izvesen period, odredeni analiti~ari po~naa da zboruvaat deka evroto moè da go zameni dolarot kako nova globalna rezervna valuta. Po slu~uvawata od ovaa nedela, takvi analizi totalno pa|aat vo voda. Zatoa i evroto povtorno padna vo odnos na dolarot na okolu 1,26 po prvi~noto zgolemuvawe na re~isi 1,30 vedna{ po obelodenuvaweto na finansiskiot paket.Toa {to e sigurno po slu~uvawata od ovaa nedela e deka evroto }e prodolì da pa|a vo odnos na dolarot, a berzite i pazarite na kapital }e bidat postabilni za izvesen period. No, vistinskoto pra{awe sega, e dali po ovoj paket od 750 milijardi evra, Evropa izleguva od svojata finansiska kriza ili evropskite politi~ari si kupija vreme preku odloùvawe na vistinskite ekonomski problemi za nekoe vreme vo idnina? Vreme e, po~ituvani ~itateli, da se oddale~ime malku od }o{eto

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

Do pred izvesen period, odredeni analiti~ari po~naa da zboruvaat deka evroto mo`e da go zameni dolarot kako novata globalna rezervna valuta. Po slu~uvawata ovaa nedela, takvite analizi totalno pa|aat vo voda

na me~kata, i da mu ostavime prostor na bikot da se rastr~a. No, po slu~uvawata ovaa nedela, bidete sigurni deka vo bliska idnina me~kata }e se vrati posilna i pognevna od koga bilo.

DOBIVAWE NA KORISNI POVRATNI INFORMACII OD KLIENTITE nogu kompanii smetaat deka dobivaweto na povratna informacija od klientite e ednokratna i izolirana aktivnost, koja se izvr{uva vo forma na istraùvawe i pretstavuva krajna cel ili “zavr{ena rabota” od strana na oddelot vo kompanijata koj e zadolèn. esto pati se zaborava deka dobivaweto povratna informacija od klientite e samo ed en element od procesot na razbiraweto na klientite i zadovoluvaweto na nivnite potrebi. Poradi toa, mnogu kompanii koi sproveduvaat istraùvawa, ne prezemaat nikakvi aktivnosti soglasno rezultatite koi gi dobile i informaciite koi gi doznale. Ne prezemaweto aktivnosti ne e samo izgubena mo`nost za podobruvawe, tuku moè da bide i golem ~ekor nanazad vo odrùvaweto na doverbata so klientite. Klientite koi se pra{ani da go dadat svoeto mislewe gradat izvesni o~ekuvawa vo pogled na nekoi podobruvawa. Dokolku tie vo odreden vremenski period ne vidat nikakvi podobruvawa, realno e da se o~ekuva da pomislat deka toj {to go bara nivnoto mislewe ne gi po~ituva dovolno i ne e iskreno zainteresiran za zadovoluvawe na nivnite potrebi. Kako rezultat, klientite moè da se demotiviraat da u~estvuvaat vo idni istraùvawa vo koi nema da sakaat da go dadat svoeto mislewe. Vrz osnova na ova, moè da zaklu~ime deka treba da go barame misleweto na klientite za na{ata rabota samo dokolku imame seriozna opredelba da prezememe aktivnosti otkako }e gi dobieme rezultatite. Za da bide uspe{no, dobivaweto

povratni informacii od klientite ne treba da bide sfateno kako aktivnost, tuku kako del od kontinuiran proces na gradewe i odrùvawe na cvrsti i trajni odnosi so klientite. Pri postavuvaweto na vakov proces, treba da se zemat predvid slednite pra{awa: Koi se na{ite celi? Dali sakame da go doznaeme nivoto na zadovolstvo na klientite od na{ite uslugi? Moèbi sakame poto~no da gi doznaeme nivnite potrebi i prioriteti? Moèbi treba povremeno i da proveruvame dali klientite gi razbiraat na{ite uslugi? Koga da dobieme povratna informacija? Toa moè da go napravime pri sklu~uvaweto na nov dogovor so vaèn klient, periodi~no za vremetraeweto na biznis-sorabotkata, za vreme na golemi promeni vo raboteweto povrzano so nudeweto na usluga ili vo prviot moment koga }e po~uvstvuvame nezadovolstvo kaj klientite. Na koj na~in da ja obezbedime povratnata informacija? Toa moè da bide preku razli~ni tipovi istraùvawa, intervjua, fokus-grupi, duri i preku formulari za pofalbi i poplaki. Postojat mnogu metodi, no va`no e deka nitu eden samostojno ne moè da dade maksimalni rezultati. Dobar proces podrazbira koristewe na kombinacija od metodi na dobivawe korisni povratni informacii od klientite. Koj da u~estvuva vo procesot na dobivawe povratni informacii? Vraboteni vo kompani jata, nadvore{ni

sorabotnici ili, pak, samite klienti koi treba da gi dadat povratnite informacii? Najdobrite primeri za dobivawe na povratna informacija se preku koristewe na site tri grupi, vklu~itelno i involvirawe na edni klienti vo dobivawe na povratna informacija od drugi klienti. [to da pravime so podatocite koi sme gi dobile? Dali }e gi analizirame potrebite za podobruvawe na uslugata? Dali }e sprovedeme dopolnitelni istraùvawa za da dobieme podlaboki informacii za problemite na klientite? Dali }e gi spodelime rezultatite so klientite? Dali }e im najavime na klientite {to planirame da napravime i kade da se podobrime? Ili pak, nema da napravime ni{to? Procesot na dobivawe na povratna informacija od klientite ne e sekoga{ kompliciran. Me|utoa, mnogu kompanii se soo~uvaat so problemi i nedostatoci pri dizajniraweto na ovoj proces. Sepak, razmisluvaj}i na seriozni i dlabinski istraùvawa, ~esto gi zaboravame i poednostavnite na~ini za dobivawe na ovie informacii od klientite, na primer, preku formularite za poplaki. Vo sekoj slu~aj, ne smeeme da zaboravime deka e polo{o da sobirame informacii od klientite i ni{to da ne prezemame, otkolku voop{to, da ne gi barame ovie informacii. Zatoa treba da bideme spremni da odgovorime na poplakite na klientite pred da vospostavime sistem na sobirawe informacii. Vo prodolènie se nekolku primeri na {to treba

da se vnimava pri vospostavuvawe na vakov sistem. BARAWE NA INFORMACII KOI SE NERELEVANTNI ZA KLIENTOT. Koga gi sostavuvame pra{alnicite od ovoj tip, se obiduvame da gi postavime site pra{awa koi NAS ne interesiraat. Na toj na~in ~esto zaboravame da gi pra{ame klientite vo vrska so rabotite koi moèbi NIV gi interesiraat, a nie ne sme svesni. Vo takva situacija moè da dobieme mnogu pozitivni informacii za elementite na uslugata za koi sme pra{ale i da stekneme vpe~atok deka klientot e zadovolen od na{ata usluga, no moèbi postojat aspekti od uslugata koi ne sme gi opfatile, a koi pretstavuvaat izvor za nezadovolstvo kaj klientite. POSTAVUVAWE NA NESOODVETNI PRA[AWA. Dokolku klientot go pra{ame na primer “dali uìvavte vo na{iot restoran” ili “dali ste zadovolni od uslugata koja ja dobivte denes”, moè da dobieme mnogu limitirani informacii za razlika od pra{awata “dali vraboteniot be{e qubezen”, „dali ja dobivte uslugata navreme”, „dali ste zadovolni so kvalitetot na dobienata informacija” itn. Zatoa sekoga{ mora da se obiduvame da postavime pra{awa so ~ii odgovori }e imame to~na nasoka kade da deluvame i {to konkretno treba da se podobri. NEMA PROSTOR ZA KOMENTAR êsto gi ohrabruvame klientite da go dadat svojot

MARKO M ARKO RADOWI] SSWOT WOT RESEARCH

komentar na na{ata usluga vo slobodna forma, no ponekoga{ zaboravame da ostavime dovolno prostor za popolnuvawe. Ovie informacii moàt da bidat mnogu va`ni za nas, osobeno dokolku imame klienti koi imaat èlba da dadat opisno mislewe za nas i na{ata usluga. No, kontraproduktivno e da go barame toa od niv, a ne sme predvidele dovolno prostor za nivniot komentar. SWOT RESEARCH e edna od prvite doma{ni agencii za istraùvawe na pazarot koja, kombiniraj}i gi metodite mystery shopping i market research, ovozmoùva integrirani istraùvawa so koi se dobivaat seopfatni rezultati za vistinskite potrebi na klientite, nivnite o~ekuvawa i zadovolstvo, kako i kvalitetot na uslugite koi gi dobivaat.

KOMENTARI I ANALIZI KOMENTAR

KUMOT VO AKCIJA

samo so zgolemuvaweto na me|uetni~kata tenzija vo zemjava. Dobar po~etok protiv sozdavaweto materijal za vojna, vo ovoj kontekst, napravi premierot so

ALEKSANDAR D JANÊSKI IGON: Koga i da slu{nam deka gospodinot Nimic doa|a vo Makedonija sakam da mu ispratam imejl: "Po~ituvan g. Nimic. Dali znaete deka ..." Toj ima patuvano vo Makedonija tolku mnogu pati vo poslednite 11 godini, no sekoga{ e vo brzawe. Nekako se ~uvstvuvam vinoven zatoa {to pripa|am vo onie privilegirani stranci koi imale pove}e mo`nosti da nau~at, da uìvaat, da vidat tolku mnogu ubavi makedonski mesta. Sirotiot g. Nimic gleda samo politi~ari... i propu{ta tolku mnogu. Da gi zememe za primer peperutkite. Minatoto leto odev za Ohrid preku Veles i vo blizina na Pletvar zastanav da napravam pauza. Dodeka uìvav vo prirodata, zabeleàv edna preubava siva peperutka. Pra{av eden postar ~ovek {to be{e tamu: “Dobar den. Izvinete, dali znaete kako se vika peperutkata?” Mi re~e: "Makedonska peperutka". Podocna, na Internet najdov informacija na oficijalnata stranica na Evropskata unija vo koja se spomenuva makedonska peperutka od Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija. Makedonskata peperutka e od Makedonija, zarem ne? Starecot znae {to zboruva. JANÊSKI: Vo pravo bil starecot. Makedonskata peperutka ja ima samo vo centralniot del na Republika Makedonija i nikade na drugo mesto vo svetot. Poradi razli~ni okolnosti, pred s$ klimatski, nivniot broj se namaluva. Dobro e {to Grcite ne go zabeleàle identitetot na peperutkata, inaku vedna{ bi ja zazele nivnata najomilena uloga na kum i bi ja prekrstile peperutkata vo firomska peperutka. O~igledno EU-komesarot koj ja objavil informacijata nemal problemi so identitetot. Od druga strana, moèbi makedonskata peperutka vo Brisel, srceto na EU, ve{to, so let i so svojot {arm i sloboda, izvojuva golema pobeda za svojot makedonski identitet i mestoto od kade {to doa|a - Repub-

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

davaweto multietni~ka dimenzija na proektot "Skopje 2014" i so pozitivniot odgovor na barawata od poglavarot na IVZ, Sulejman Rexepi (iako ultimativno postaveni) za xamiite vo Prilep i Laàni. Posakuvame vo istiot duh da prodolì da gi nao|a nevralgi~nite to~ki na me|uetni~ki plan kaj nas i da nudi (zaedn o so negovite kolegi – Albanci od politikata,) re{enija za uspe{en multietni~ki soìvot.

ZO[TO FIRMITE NE SAKAAT NA BERZA? aman se izraduvav na odlukata za proda`ba na akciite i udelite na Fondot za penzisko, so nade` deka }e ja za`iveat Makedonska berza, kako grom od vedro nebo me udri podatokot deka s$ pogolem broj dru{tva sakaat da ja napu{tat Berzata. Brokerite ve}e na glas “{u{kaat” deka nekoi od kompaniite koi kotiraat na berzata sakaat transformacija na svojot status od akcionersko dru{tvo vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Vakviot retrograden proces se dol`i na toa {to ne sakaat da gi ispolnuvaat obvrskite za podgotovka na prospekti i za redovno informirawe na Berzata, akcionerite i na potencijalnite investitori. Aman bre lu|e, pa so kogo }e raboti Makedonska berza ako vaka se tera celata ovaa rabota? Za vreme na berzanskata konferencija site kako vo hor se soglasija deka se potrebni novi hartii od vrednost, nov materijal, novi kompanii, primarni emisii na akcii, obvrznici, korporativni i op{tinski, i {to u{te ne. Site so predlozi i inicijativi, a rezultat

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

SAMO DECATA BEZOPASNO SI IGRAAT VOJNA vesta deka so vojna ne se igra e dokaz za zrelost. Ova e su{tinata na porakata {to pretstavnicite na me|unarodnata zaednica ja isprati ja do site faktori koi mo`at da vlijaat za povolen (ili nepovolen) razvoj na bezbednosnata situacija vo Makedonija, naru{ena po serijata-incidenti so koi nekoj saka da n$ potseti na 2001 godina. Zasega, MVR navreme doa|a do o perativni soznanija i efektno reagira, ostavaj}i vpe~atok deka ja ima situacijata pod kontrola, no duri i da ostane na toa – na #samo# vakvi povremeni ekscesi, nikoj nema da mo`e mirn o da spie, kolku uverlivo i da dejstvuva MVR na teren. Me|uetni~kata tolerancija na koja povika evropratenikot Fuere, a koja toplo ja prepora~uvaat site dobronamernici, najverojatno e izlezot od ovaa tenzi~na situacija. Zo{to po ednakvite poraki {to s tignaa od site ins tanci koi prets tavu vaat faktor za Albancite (Tirana, Pri{tina, albanskiot politi~ki blok od Makedonija), a koi se jasno protiv povtoruvawe na konfliktot od 2001 godina, kriminalcite koi sakaat da si igraat vojna, opravduvawe za svoite aktivn os ti dobivaat

14.05.2010

nula. [to e najlo{o, duri na povidok e trend na namaluvawe na kompaniite koi }e kotiraat na nea. Pa dobro, do koga firmite }e se pla{at od otvorawe kon javnosta

METODI PENOVSKI ppenovski@kapital.com.mk pen ovski@ ovs ki@ @kappita ital.c l.com. om.mk mk

vo odnos na delovnite rezultati i, voop{to, sostojbite okolu raboteweto. Informacijata e osnovnata alatka za sozdavawe vrednost i za pribirawe kapital preku berzata. Vreme e nekoj od odgovornite seriozno da se zafati so ovaa problematika i da vidi kade le`i zajakot. Vo sprotivno }e nema koj da prodava na Berzata, a regulatornite komisii kogo da kontroliraat.

lika Makedonija. PIGON: Mislam deka imam videno ne{to sli~no na edna veb-stranica. Peperutki vo boite na Makedonija letaat od Republika Makedonija kon razli~ni destinacii. No, ovaa siva peperutka me povrzuva so boèstveno ubavata filigranska peperutka koja e eden od najubavite podaroci za strancite koi doa|aat vo Makedonija. So kakov samo trud, preciznost i ubavina e izrabotena. Ako dobro se se} avam, ima{e i spot Made in Macedonia vo koj tokmu filigranskata peperutka be{e vo glavna uloga? JANÊSKI: Da, taa e makedonski brend. Ne slu~ajno londonskata Superbrands Ltd. na naslovnata stranica na pe~atenata publikacija za makedonskite superbrendovi za 2009 godina ja stavi tokmu filigranskata peperutka. Se pra{uvam dali g. Nimic znae za ova? Koga sme kaj nego, vo biografijata mu stoi deka odredeno vreme bil direktor na edna organizacija od Wujork za za{tita na prirodata. Ovaa organizacija ima raboteno i na nekolku proekti za za{tita na peperutki. Dobro bi ni do{lo ako moè i ako znae da predloì i nekoj korisen sovet za kako da se za{titi, obnovi i zgolemi populacijata na makedonskata peperutka? PIGON: Treba da znae i zatoa {to sistemot na ON e mnogu kompleksen i za{titata na okolinata e va`na za niv. Istoto vaì i za EU. Ooo, bi bilo ubavo ako go napravi toa. Dodeka negoviot asistent prebaruva po intranetot na ON za da podgotvi brif za Makedonija, pred Nimic da leta za Skopje, lesno nao|a deka makedonskata peperutka e makedonska. JANÊSKI: [to e za tebe o~igledno, ne e neophodno jasno vo politi~kite igri. Ja pro~ita li statijata na onlajn-izdanieto na polskiot vesnik Gazeta Wyborcza od linkot {to ti go prativ? Slu~ajno ja najdov koga prebaruvav ne{to za Makedonija. PIGON: Ja pro~itav, ama prvo se iznasmeav. Mojot makedonski prijatel mi kaùva mene, Poqak vo Teheran, {to e napi{ano vo polski vesnik za Makedonija. Hahaha. Novinarot ne pi{uva za peperutki, no direktno kaùva za hipokrizijata na gr~kata vlada i gi poso~uva pravata na Makedoncite. Toj pi{uva deka za me|unarodnata zaednica, gr~kiot stav e grotesken i nerazbirliv, osobeno vizijata na Grcija deka e dràva me|u neprijateli t.e. Makedonija i Turcija. Grcija treba da se bori za svojata sloboda, pa duri i vo vreme na ekonomska kriza ne go krati svojot voen buxet? No, najgolemata cena e platena od

Makedoncite i Turcite vo Grcija: spored gr~kite zakoni, nivniot nacionalen identitet e kompromitiran. Tie ne se Makedonci, tuku Grci {to zboruvaat slovenski; tie ne se Turci, tuku Grci {to zboruvaat turski. “Grcite dolgo vreme znaat, nivniot stav nema da go odbranat, pa taka sega vikaat deka }e se soglasat so “Severna” za da go za{titat nivnoto lice i za da go odloàt vetoto, no {to implicira toa?” – pra{uva novinarot. O~igledno e, nivnata provincija treba da bide preimenuvana vo Ju`na Makedonija, a vladata vo Skopje moè da go pobara toa. JANÊSKI: Mi se bendisuva naslovot: “Geografija, zna~i politika”. Sekoja ~est na novinarot. PIGON: Toj e apsolutno vo pravo. Nikoj ne moè da prepravi geografija ili biologija, politi~ki da im go smeni imeto na peperutkite. Najva`noto e deka nikoj ne treba da pomisli da stavi ~ove~ki identitet pod znak pra{alnik! Moèbi e krevok kako {to se peperutkite, no da se stava pod pra{alnik e zlostorstvo. Taka e napi{ano vo dokumentite na ON povrzano za ~ovekovite prava. Koga sme kaj brendovite, da ne zaboravime na u{te eden makedonski super-brend, makedonskoto vino. Kako moè Grcija da bara ekskluzivitet na ne{to, koga grozjeto {to se odgleduva vo Republika Makedonija raste na makedonska zemja? Grcite, ako sakaat moàt i 5 pati da stavat na etiketite na nivnoto vino “Macedonian wine”, no }e mora da napi{at barem edna{ zemja na poteklo, deka toa vino e “Made in Greece”. Taka im se vika dràvata i nikoj ne e kriv za toa. No, ne, za ova nema da mu pi{am na g. Nimic. Jas sakam "vranec", a, ako toj saka gr~ka "recina"? Praviloto na ON e da se po~ituvaat ~ovekovite prava, navistina? JANÊSKI: No, postojat {ansi da probal makedonsko vino vo Wujork. Izvozot na makedonsko vino e porasnat za celi 100% za poslednite 5 godini ili za okolu 30 milioni evra. Grcija za 5 godini beleì rast na izvozot na vino od samo 2 milioni dolari. Zaklu~okot ne e potreben za koj ja dobiva, a koj ja gubi bitkata na pazarot za vino. Gi vpi{av terminite “Macedonian wines” i “Macedonian wine” na internet-prebaruva~ite Google, Yahoo i Bing. Sekoga{ kako prv rezultat se javuva link za makedonsko vino od Makedonija! PIGON: E, pa, "recina" e "recina", a mojot omilen "vranec" e "vranec"! Ova ne e slu~aj samo so vinoto. Napi{i na Google “Macedonia”, “Invest Macedonia”… Da se vratam nazad na

STANISLAV PIGON

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Makedonija. Nivnoto prijatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no} ni, preku Skajp i vo ìvo, razgovori koi im ovozmoùvaa da go razberat svetot. êstopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~ituvaj}i si gi razli~nite gledi{ta. Sega nivnite razgovori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital". vinoto. Makedonija }e promovira makedonsko vino, a Grcite }e treba da promoviraat i dokaùvaat dva brenda - gr~ki i makedonskogr~ki. E, tuka se zapletkuvaat i }e se zapletkuvaat. No, g. Nimic treba da znae za toa. Moj prijatelu, ajde da mu napi{eme nemu zaedno. JANÊSKI: Za {to? Peperutkite ili vinoto? Imam podobra ideja. Ajde da go pokanime na ~a{a makedonsko vino i da mu kaème za makedonskata peperutka od Republika Makedonija. Ako ne za vinoto i peperutkata, sigurno }e bide zainteresiran za upotrebata na "makedonsko" i "makedonska" koi se negovi temi. PIGON: Jas imam duri i podobra ideja. Da im kaème na site makedonski vinarnici da se zdruàt i da postavat edna golema masa na skopskoto Kale sledniot pat koga g. Nimic }e dojde. Da postavat na masata {i{iwa od site poznati makedonski vina i da ostavime vinarnicite da go pokanat g. Nimic za kratok odmor po sredbata so politi~arite. Ajde, kume, uìvaj vo vinoto od Makedonija! JANÊSKI: Moèbi ovaa sredba }e mu dade novi idei na kumot za ime na mojata zemja Makedonija, mojot makedonski identitet i mojot makedonski jazik. Siguren sum, nema da se zaboravi ova {to se slu~uva i se nadevam }e bide motivacija za nekoj od filmskata industrija da snimi film so naslov “Kumot vo akcija” za idnite generacii Makedonci da ne zaboravat koj be{e kumot i kolku dolgo trae{e kr{tevaweto.

14 14.05.2010

FEQTON

FELJTON-29 Osnova~ite i glavni menaxeri na modnata kompanija velat deka dvojno }e gi zgolemat investiciite godinava, prete`no za novite 52 prodavnici vo SAD i Kanada. Toa e golem skok od samo 18 novi otvoreni prodavnici minatata godina. “Ova e definitivno godina na investicii za nas”, veli Pol Marsiano, eden od bra}ata osnova~i na Ges IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ako i pove}eto biznisi, i amerikanskiot proizvoditel na obleka Ges (Guess), gi po~uvstvuva efektite od globalnata ekonomska kriza. Proda`bata vo nivnite prodavnici za prvite devet meseci od minatata godina padna za 8,6% vo Severna Amerika. No, zatoa {to kompanijata otvori 32 novi prodavnici vo ovoj region i go pro{iri svoeto prisustvo vo Ev-

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: BRA]ATA MARSIANO, GUESS

KRIZATA NE GO IZBLEDE XINSOT NA GUESS ropa i Azija, vkupnite proda`bi padnaa samo za 3%, na 1,5 milijardi dolari. Operativnata profitna margina padna na 16%, a neto-prihodot padna za 5,1% na 158,4 milioni dolari ili 1,68 dolari za akcija. Rabotite po~naa da se podobruvaat vo prviot kvartal od 2010 godina. Neto-proda`bite padnaa za samo 1% na 523 milioni dolari. Vo maloproda`ba Ges dobi 1,9% pove}e, dodeka golemoproda`nite operacii porasnaa za 10% na 87 milioni dolari, predvodeni od dvocifreniot rast vo Korea i Kina. Evropskite proda`bi padnaa za 9%, a prihodite od licenciranite proda`bi ostanaa na nivo od 28 milioni dolari. Sepak, krateweto na tro{ocite vo proda`nite oddeli i marketingot pomogna da se zgolemi profitnata margina na Ges na 18,9%. Ges dizajnira i prodava brendirana obleka, {to podrazbira poskapi modeli na xins, pantaloni, sukwi, bluzi i jakni. Kompanijata, isto taka, ja prodava svojata licenca na proizvoditeli na ~asovnici, o~ila, ~anti, ~evli, nakit i drugi modni dodatoci. Glavnata celna grupa na Ges se modno osvesteni `eni i ma`i od pomladata generacija, koi {to raspologaat so solidni primawa i koi {to uspevaat svoite rabotni mesta da gi so~uvaat vo krizata.

ME\U PRVITE [TO KREIRAA XINS OD VISOKATA MODA Firmata e osnovana od bra}ata @or`, Arman, Pol i Moris Marsiano vo 1981 godina. Tie se rodeni vo Maroko, a vo 1977 godina se selat vo Kalifornija, otkako prethodno ìveele vo Francija. Prvite pari za da zapo~nat so biznis doa|aat od semejstvoto Naka{, soptvenici na modnata industrija Jordache. Nivniot prv proizvod bea farmerki {to tie gi narekoa “Merilin”, a stokovnite ku}i i modnata kritika na po~etokot ne go prifati dobro ovoj nov, izbelen xins. Me|utoa, na krajot, poznatiot sinxir stokovni ku}i Blumingdejls (Bloomingdale’s) kone~no se dogovori so @or` da izloì dve duzini farmerki vo svojata wujor{ka prodavnica, kako usluga na bra}ata. Tie se rasprodadoa za kratko vreme i rabotata trgna. Nivnata reklamna kampawa po~na vo 1982 godina, a svoite prepoznatlivi crno-beli reklami gi promoviraa vo 1985 godina. Ovie kampawi dobija golem broj nagradi za advertajzing, s$ pove}e slavni manekenki po~naa da gi nosat modelite na Ges. Mnogu od niv, svojot izlez od anonimnosta go najdoa tokmu preku modelite na ovaa modna ku}a. Vo 1985 godina, Majkl X. Foks vo ulogata na Marti MekFlaj, vo slavniot film na Robert Zemekis “Vra}awe vo idninata”, nose{e farmerki Ges, navodno, specijalno dizajnirani za nego. Taka, brendot dobi u{te pove}e na popularnost. Za vreme na 1980-te, Ges be{e eden od najpopularnite brendovi na xins. Kompanijata be{e edna od prvite {to promovira{e t.n. dizajnerski xins ili xins od povisokata moda. Prvite modeli bea samo za èni, a potoa vo 1983 godina bea promovirani i ma{kite kolekcii. Vo 1984 godina, Ges ja lansira{e i kolekcijata ~asovnici pod svojot brend, a istata godina promoviraa i linija na detska obleka nare~ena “Bejbi Ges”. Vo 1990-te godini Ges zabeleà pad vo proda`bite, otkako go zasenija konkurentskite brendovi kako Kelvin Klajn, Dizel, Tomi Hilfiger i Gep, a, isto taka, kompanijata pretrpe te{ki udari od organizaciite za za{tita na rabotni~kite prava, zaradi svoite fabriki vo siroma{nite zemji, kade {to gi pla}a{e rabotnicite so minimalni nadnici. Vo 2000, kompanijata promovira{e poinakov imix i ~uvstvo za stil, dodeka, kontroverziite od prethodnata decenija bea re~isi zaboraveni. Reklamnite kampawi stanuvaa s$ poseksi, a nivnite proda`bi rastea postojano. Ges po~na da dobiva golem broj novi privrzanici, {to prethodno ne bea

BRA]ATA POL I MORIS MARSIANOosnova~i i glavni direktori na Guess svesni za brendot, a akcijata na kompanijata postojano raste{e na berzata. Denes kompanijata ima 1.186 prodavnici niz cel svet. Severnoamerikanskite operacii so~inuvaat 45% od proda`bite. Golemoproda`bata, {to ja pokriva Severna Amerika i Azija, u~estvuva so 14,5% vo proda`bite. Stokovnata ku}a Mejsis (Macy’s) e najgolem klient od trgovcite na golemo. Evropskite operacii generiraat 35% od proda`bite, kade {to vleguva i golemoproda`ba i maloproda`ba vo Evropa i Bliskiot Istok. DA GO ZGOLEMIME PAZARNIOT UDEL DODEKA DRUGITE PANI^AT Finansiskata kriza, kako {to spomenavme na po~etokot od tekstot, ja pogodi i Ges, me|utoa, Pol i Moris Marsiano, glavnite izvr{ni menaxeri na kompanijata, smetaat deka Ges ima silna pozicioniranost na brendot i lojalna klientela. Tie tvrdat deka nivniot pazaren udel na klu~nite pazari se zgolemuva, a finansiskata fleksibilnost im e izvonredna, so 350 milioni dolari vo ke{ i samo 18 milioni dolari vo dolgovi. Kako {to raste maloproda`bata, raste i samouverenosta na bra}ata Moris deka Ges e na vistinskiot pat. Pol Marsiano veli deka dvojno }e gi zgolemat investiciite godinava, prete`no za novite 52 prodavnici vo SAD i Kanada. Toa e golem skok od samo 18 novi otvoreni prodavnici minatata godina. “Ova e definitivno godina na inves-

ticii za nas”, veli Marsiano. Kako {to veli famozniot Donald Tramp na svojot biznisblog, Pol Marsiano, kako lider vo kompanijata, ima{e zada~a da gi kanalizira ~uvstvata na strav i neizvesnost zaradi krizata i da gi pretvori vo ~uvstvo za sozdavawe vrednosti i odgovornost. Toa stana negov fokus. Negovata filozofija be{e ednostavna: “Ona {to se slu~uva vo svetot ne e dobro, i najverojatno }e stane polo{o, pred da stane podobro, no ona {to nie go pravime vo kompanijata e da menaxirame podobro, da gi namalime tro{ocite i da go zgolemime pazarniot udel dodeka drugite pani~at”. Porakata e jasna i e golema lekcija po liderstvo. Marsiano so toa dava do znaewe deka osnovnite vrednosti na firmata, nejziniot integritet, ostanuvaat nedopreni. I saka da istakne deka idninata }e bide podobra od koga bilo, zaradi ovoj pristap. Ova n$ vodi do va`na poenta, komentira Donald Tramp za liderstvoto na Marsiano: “Za da se bide efektiven lider, lu|eto mora da imaat doverba vo ona {to go zboruvate i ona {to go pravite. Ges kreira, proizveduva, distribuira i prodava moda niz cel svet, a znaeme deka kako industrija, modata e poznata po toa {to znae da bide kapriciozna. No, zatoa {to Pol Marsiano ostanuva cvrsto na svoite principi, toj ja otstranuva sekoja neizvesnost od idninata na negovata kompanija”.

KOMPANII & PAZARI 15

14/MAJ/2010 NAFTENIOT GIGANT NAJAVUVA INVESTICII

SLOVENE^KI PETROL VLEGUVA VO MAKEDONIJA?! Nafteniot magnat Petrol od Slovenija, po dve godini odnovo ja aktuelizira idejata da vleze vo nafteniot biznis vo Makedonija. Od Petrol za “Kapital” otkrivaat deka Makedonija e del od nivniot biznis-plan vo slednite ~etiri godini KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

lovene~kiot naften gigant Petrol po dvegodi{en molk odnovo ja stava Makedonija na mapata za idni strate{ki pazari. Pretsedatelot na upravniot odbor na ovoj naften magnat, Aleksandar Svetel{ek, vo intervju za hrvatskiot biznisvesnik”Poslovni” izjavi deka vo slednite ~etiri godini }e vloàt okolu 400 milioni evra i }e go pro{irat biznisot vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, Crna Gora, Makedonija i Kosovo. Ovaa izjava povtorno se aktuelizira, otkako pred dve godini Petrol najavi interes za vlez i na makedonskiot pazar, no “smetkite” za konkretna investicija im gi “pomatila” svetskata ekonomska kriza. “Kapital” doznava deka slovene~ki Petrol odnovo go skenira makedonskiot pazar. “Zasega ne moàm ni{to podetalno da otkrijam, bidej}i se raboti za delovna tajna na kompanijata. To~no e deka Makedonija e del od na{ata biznis- strategija. Dosega sme prisutni na pazarite vo Hrvatska, Srbija, Crna Gora, Bosna i Kosovo. Makedonija s$ u{te ja nemame osvoeno. Razmisluvame za mo`nosta”, izjavi za “Kapital” portparolot na Petrol, Aleksandar Saki~. Ograduvaj}i se od kakva bilo konkretna informacija, Saki~ veli deka koga }e ima ne{to oficijalno, vedna{ }e objavat. Pritoa, toj ne negira{e deka rakovodstvoto na Petrol seriozno razmisluva za vlez vo makedonskiot naften biznis. “Ne moàm nitu da vi otkrijam, nitu da vi potvrdam dali razgovarame so nekoja makedonska kompanija, konkretno, ili dali imame namera da vlezeme vo nekoj energetski proekt. So va{ata vlada nemame novi konkretni razgovori. Zasega ja razgleduvame mo`nosta za vlez, go skenirame terenot. Iako s$ u{te ne pominala ekonomskata kriza, sepak, nie gi razrabotuvame na{ite biznisplanovi i strategii.Toa e na{iot stav zasega”, objasnuva Saki~ za “Kapital”. Prviot ~ovek na gigantot od Slovenija, Aleksandar Svetel{ek, za hrvatski “Poslovni” priznava deka kompanijata }e investira vo regionot, bez pritoa da precizira kade i {to to~no. ”Ne smeam da kaàm

ni{to konkretno. Toa e delovna tajna me|u Petrol i na{ite partneri. No, moram da naglasam deka vo Hrvatska, Srbija, Makedonija, Kosovo i Crna Gora postojat dobri firmi koi mo`eme da gi kupime, a otvoreni sme i za sorabotka. Momentalno razgovarame so mnogu razli~ni firmi”, izjavil Svetel{ek. Ovoj naften magnat e, vsu{nost, edna od najuspe{nite kompanii vo Jugoisto~na Evropa. Petrol ima okolu 3.000 vraboteni, 420 benzinski pumpi vo Slovenija i vo regionot i neto-godi{en profit od 53 milioni evra. Vo svoeto trigodi{no postoewe, ovaa naftena kompanija ima prodadeno vkupno 2,1 milioni toni nafta i nafteni derivati. Okolu 200 iljadi cisterni so kapacitet od po 10 toni za ovie tri godini izlegle od rafinerijata na Petrol. Ako Petrol vleze vo Makedonija vo biznisot so nafta, ova }e bide vtora od pogolemite investicii vo toj sektor, otkako ruski Lukoil re{i da investira vo Makedonija. ZA PET GODINI VO REGIONOT ]E VLO@IME 400 MILIONI EVRA Svetel{ek izjavuva deka Pe-

trol saka da ja kupi hrvatskata kompanija koja se zanimava so maloproda`ba na goriva, Krobenz, i veli deka planovite na ovoj naften gigant, na ~ie ~elo e, nema da zastane samo na investicii vo Hrvatska. Toj otkriva deka godinava Petrol }e otpo~ne najgolem investiciski ciklus vo svoeto postoewe te`ok pove}e od 400 milioni evra, so {to zna~ajno }e go pro{iri biznisot vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, Crna Gora, Makedonija i Kosovo. Spored negovite izjavi, investiciite }e po~nat najverojatno od Hrvatska, so {to vo narednite ~etiri godini o~ekuvaat dvojno da go zgolemat brojot na benzinski pumpi vo Hrvatska, a planiraat i akvizicii, vklu~uvaj}i go i kupuvaweto na Krobenz. Svetel{ek smeta deka ekonomskoto zazdravuvawe vo regionot }e bide bavno, no deka sega e vistinskoto vreme za pozicionirawe na Petrol na pazarite vo regionot. ”Vo rok od 4-5 godini vo razvoj i investicii }e vlo`ime okolu 400 milioni evra vo {est zemji vo koi ve}e rabotime. Ovaa godina planirame da investirame pribli`no 50 milioni evra, no mo`no e iznosot da bide pogolem.

400

milioni evra vo slednite ~etiri godini }e investira Petrol vo regionot

Biznisot so energija lani Makedonija ja ~inel 1.1 20 milioni evra, tvrdat ekspertite. Najmnogu pari se odlevaat za uvoz na nafta i nafteni derivati, struja i gas. Te{ko e da se govori za egzaktna brojka, bidej}i sekoga{ postoi mo`nosta da se pojavat novi mo`nosti, me|utoa silata na Petrol e vo podgotvenosta na predizvicite koi ne moàt lesno da se predvidat. Vo sekoj slu~aj, navedeniot iznos e ona {to ovaa godina moème da go investirame. Del od navedeniot iznos }e upotrebime za mali akvizicii. Za prezemawa od pomal obem imame namera da potro{ime sopstveni sredstva, dodeka za pogolemi akvizicii bi se zadolìle”, izjavi Svetel{ek.

ALEKSANDAR SVETEL[EK PRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA PETROL

“Ne smeam da ka`am ni{to konkretno. Toa e delovna tajna me|u Petrol i na{ite partneri. No, moram da naglasam deka vo Hrvatska, Srbija, Makedonija, Kosovo i Crna Gora postojat dobri firmi koi mo`eme da gi kupime, a otvoreni sme i za sorabotka. Momentalno razgovarame so mnogu razli~ni firmi“.

16 14.05.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

e `elbata na del od fir Golema mite koi se registrirani kako DOO da se transformiraat vo AD i da kotiraat na Berzata, {to, pak, zna~i razvodnuvawe na sopstveni~kata struktura, za {to ne se podgotveni site sopstvenici na firmi

3,2 201

BROKERITE POSAKUVAAT NOVI AKCII ZA TRGUVAWE

DALI UDELITE NA PIOM ]E STANAT AKCII ZA TRGUVAWE NA BERZATA?! METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

dlukata Fondot za penzisko osiguruvawe da gi prodava akciite i udelite so koi raspolaga vo doma{nite kompanii e mo`nost za za`ivuvawe na Makedonska berza, no i za sopstveni~ki transformacii vo samite firmi. Berzanskite analiti~ari o~ekuvaat del od firmite koi se registrirani kako dru{tva so ograni~ena odgovornost

da se transformiraat dru{tva, vo akcionerski dru{tva so cel i akcionerite i PIOM da obezbedat finansiski sredstva preku proda`ba na akcii. Toa, pak, zna~i razvodnuvawe na sopstveni~kata struktura, za {to, za volja na vistinata, ne se podgotveni site sopstvenici na firmi. Benefitot za Makedonska berza e {to na nejzinite pazari }e se pojavat novi kotirani firmi i hartii od vrednost. No, ekspertite od oblasta na investiraweto na ovaa mo`nost gledaat so doza na rezerva, poradi momentalnata situacija vo

kompaniite vo zemjava i ekonomija. vo celokupnata ekonomija “Kako opcija, mo`no e del od ovie kompanii, dokolku sakaat, da se transformiraat vo akcionerski dru{tva. Vo na{ interes e da ima {to pove}e kompanii na Berzata, no i hartii od vrednost, so cel trguvaweto da bide poprivle~no”, izjavi Aleksandar Manev, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika investments. Vo ovaa situacija, klu~na uloga treba da izigra i Fondot za penzisko osiguruvawe. Toj treba da ja razgleda ovaa opcija i da

im ja prepora~a na kompaniite koi rabotat dobro i vo koi ima zna~itelno procentualno u~estvo. Osnovna pri~ina za toa e pogolemata cena za akciite koja mo`e da se postigne pri trguvaweto na Berzata. Taka, PIOM }e obezbedi i pove}e pari za da kupi pogolem broj obvrznici, za {to, vpro~em, i gi prodava svoite udeli. Sepak, postoi diskutabilno mislewe vo odnos na pra{aweto za eventualnite ceni po koi }e se nudat akciite. Udelite naj~esto se prodavaat po nominalna

milioni evra e vrednosta na udelite koi PIOM gi ima kaj del od DOO

dru{tva go imaat PIOM kako sodru`nik

cena, koja vo momentot e daleku povisoka od pazarnata kaj pove}e kompanii. Zatoa, del od ekpertite smetaat deka e mo`no da ne se postigne posakuvaniot efekt. io “P “Problemot, do nekade, e cenata. Zatoa se postavuva Za pr pra{aweto dali voop{to }e ima zainteresirani kupuva~i koi bi ja platile ku ov ovaa cena”, veli direktorka kata na Alta vista broker, Julijana Angelovska. ke DALI E VREME ZA OLESNUVAWE NA REGULATIVATA So rezervirani mislewa vo odnos na ovaa problematika se i brokerskite ku}i. Tie velat deka postoi interes i za obraten proces – akcionerskite dru{tva, {to kotiraat na bBrzata, sakaat da se transformiraat vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Vakviot retrograden proces se dol`el na kompleksnata regulativa pri podgotovka na prospekti, na obvrskata za redovno informirawe i na kaznite koi sleduvaat dokolku toa ne se napravi navreme, kako i redica drugi tro{oci.

Spored Angelovska, vo posledno vreme mnogu kompanii razmisluvaat vo nasoka na retrogradna transformacija vo DOO, so cel da gi izbegnat tro{ocite i zakonskite obvrski. Spored nea, za da stanat akcionerski dru{tva firmite vo koi PIOM ima udel, }e mora da se dogovorat sodru`nicite. UDELI VO 201 DOO Fondot za penzisko osiguruvawe raspolaga so udeli vo 201 dru{tva so ograni~ena odgovornost. Vo del od niv steknal udeli i do 37% od kapitalot na dru{tvoto. Prose~nata golemina na udelite na fondot iznesuva 12%. Vkupnata vrednost na udelite so koi raspolaga vo site dru{tva iznesuva okolu 3,2 milioni evra. Toa e prili~no respektabilna suma, koja bi bila dobredojdena da bide istrguvana preku Makedonska berza. Spored izjavite na sopstvenicite na firmite, interes za ovie udeli ve} e ima. I tie samite sakaat da si gi otkupat, {to povtorno ja eliminira mo`nosta deka bi stanale akcionerski dru{tva.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok-13.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE SAVA TABAK OSIGURUVAWE LANI SO ZAGUBA OD 5,9 MILIONI EVRA

OSTVAREN NOV NETRGOVSKI TRANSFER NA AKCII inatata sreda, soglasno objavenite podatoci vo ~etvrtokot od strana na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, napraven e nov netrgovski transfer na akcii na kotirani dru{tva na na{ata Berza. Pritoa, transferot e napraven kaj nekolku kompanii me|u koi se nao|aat farmacevtskata kompanija Alkaloid, kaj koja ima{e transfer na 493 obi~ni akcii; potoa, grade`nata kompanija Granit,

14.05.2010

kaj koja ima{e transfer na 150 obi~ni akcii; sleduva Komercijalna banka so 50 obi~ni akcii; tekstilnata kompanija Teteks, isto taka, so 50 obi~ni akcii; potoa kompanijata Makedonija turist so 20 obi~ni akcii i Fer{ped kaj koja be{e napraven vakov transfer na 10 obi~ni akcii. Vakvite netrgovski transferi se pravat vrz osnova na kompenzacija, podarok ili nasledstvo.

ru{tvoto za osiguruvawe Sava Tabak, vrz osnova na neodamna objavenite podatoci, lanskata godina ja zavr{i so netozaguba vo vrednost od okolu 5,9 milioni evra. Vakvata sostojba kaj kompanijata e vo korelacija so zagubata vo vrednost od 1,65 milioni evra na celokupniot osiguritelen sektor na nivo na dr`avata, podatok koj be{e objaven na neodamne{nata

panel-diskusija vo organizacija na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto. Vo pogled na ostanatite podatoci, dru{tvoto ostvarilo vkupni prihodi vo iznos od 26,3 milioni evra. Promeni vo pogled na sopstveni~kata struktura pogolemi od 10% nema. Edinstveno dru{tvoto se odlu~ilo za promeni kaj odborot na direktori, pri {to e napraveno bri{ewe na Marija Milojka Kolar-

Celerec kako neizvr{en ~len od ovoj odbor i vpi{uvawe na Milan Vir{ek na nejzinoto mesto.

V^ERA, DVOJNO POMAL PROMET I PAD NA INDEKSOT OD 0,96% Vo delot na obvrznicite, najinteresna za trguvawe, a voedno i so najgolemo 44,2% istrguvano koli~estvo, se istaknuva METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

snovniot indeks prodolì so svojot pad i vo tekot na pretposledniot den od ovonedelnoto trguvawe. MBI-10 v~era padna za 0,96% i se zadrà na nivo od 2.535,20 indeksni poeni. Vo slobodniot pad na ovoj indeks, ovojpat mu se pridruì indeksot na obvrznicite, OMB. Ovoj indeks beleì pad od 0,10% i se zadrà na nivo od 108,83 indeksni poeni. êsta na dvata indeksa ja odbrani MBID. Po zav~era{niot pad, MBID vo ~etvrtokot zabeleà rast od 0,19%, dostignuvaj}i 2.770,51 indeksni poeni. Sepak, najgolem pad zabeleà prometot.

pad na prometot v~era, vo odnos na prethodniot den

obvrznicata za denacionalizacija od poslednata devetta emisija V~era, toj iznesuva{e edvaj 10,7 milioni denari. Vo odnos na sredata, ovoj promet re~isi da be{e prepoloven, odnosno bele`i pad od re~isi 44,2%. Vakviot slab promet vo iznos od 10,7 milioni denari e ostvaren vo ramkite na 107 transakcii. Najgolemiot del, vo iznos od okolu 9 milioni denari, voobi~aeno, be{e ostvaren vo ramkite na Oficijalniot pazar na berzata. Ostanatiot iznos od okolu 1,6 milioni denari be{e ostvaren vo ramkite na redovniot pazar. Blok-transakcii K

mika e najgolem gubitnik. Bez promena se akciite na 4 kompanii koi kotiraat vo ramkata na Berzata. Vo delot na obvrznicite, najinteresna za trguvawe, a voedno i so najgolemo istrguvano koli~estvo, se istaknuva obvrznicata za denacionalizacija od poslednata devetta emisija. Od ovaa obvrznica bea istrguvani okolu 120.537,00 hartii od vrednost. Drugi obvrznici koi bea interesni za trguvawe vo tekot na v~era{niot den se obvrznicite za denacionalizacija od tretata, ~etvrtata i sedmata emisija.

v~era, kako i prethodnite denovi, osven ponedelnikot, i ovojpat nema{e. Spored statistikata objavena od strana na Berzata, kako dobitnici odredeni se akcii na 6 kompanii od koi najgolem dobitnik e akcijata na Stopanska banka od Skopje. Od druga strana, povtorno, {to e i normalno da se o~ekuva so ogled na dvi`eweto na indeksite, spored statistikata na Berzata imame pogolem broj kompanii ~ii akcii izgubile od svojata vrednost. Nivniot broj iznesuva 14, od koi akcijata na R@ EkonoM

KOMPANII & PAZARI

18 14.05.2010 SMETKITE ZA STRUJA ]E SE DOSTAVUVAAT PREKU PO[TA ostavata na smetkite za potro{ena elektri~na energija odsega }e se dostavuvaat preku po{ta, namesto so posredstvo na inkasator, kako {to be{e dosega{nata praktika. Deneska EVN Makedonija i Makedonska po{ta potpi{aa dogovor so koj dostavata na site fakturi i oficijalni pisma za korisnicite na EVN Makedonija, otsega }e ja izvr{uva nacionalniot operator na po{tenskiot

soobra}aj. Makedonska po{ta ve}e od utre }e po~ne so dostavata na fakturite za mesec maj za potro{ena elektri~na energija za korisnicite od prvata grupa, soglasno noviot sistem za ot~ituvawe i obrabotka i fakturirawe na potro{enata elektri~na energija. Fakturite za potro{uva~ite od ~etirite grupi, Makedonska po{ta }e gi dostavuva sekoga{ vo utvrdeniot termin soglasno noviot sistem za

SEMINAR ZA ENERGETSKA EFIKASNOST ZA IMPLEMENTIRAWE NA EU-STANDARDITE period od 30 dena i soglasno zakonskite rokovi za dostava na fakturite.

topanskata komora na mal biznis na Makedonija }e odr`i seminar za primeneta energetska efikasnost. Seminarot }e se odr`i na 3 juni vo Ohrid vo ramkite na Konferencijata za energetska efikasnost koja ja organizira inovativniot centar Kosmo. Celta na ovoj seminar e da im se poso~i na u~esnicite da gi zabr-

zaat procesite na implementacija na EUstandardite i zakonskata regulativa od oblasta na energetskata efikasnost, da izgradat partnerstva za implementacija na novite tehnologii vo energetski efikasnata gradba, kako i da se educiraat pretstavnicite na javniot sektor i malite i sredni pretprijatija za za{titata na

ìvotnata sredina i za namaluvawe na energetskata potro{uva~ka. U~esnicite na nastanot pred potencijalnite partneri i sponzori }e moàt da gi promoviraat svoite proekti i idei za proekti, koi moàt da dobijat poddr{ka od finansiskite institucii, bankite, investitorite i dostapnite fondovi za energetska efikasnost.

PO POVOD 20-GODI[NIOT JUBILEJ

Mikrosam ja pretstavi novata ma{ina za kriti~ni delovi na sateliti akedonskata kompanija Mikrosam od Prilep proizvede ma{ina za proizvodstvo na kriti~ni delovi na avioni i sateliti, koja prvpat ja izloì na saem vo Pariz, kade {to se pretstavuvaat najgolemite firmi od podra~jeto na vselenskata i aviotehnikata i proizvodstvoto na kompoziti. “Osven vo Makedonija, takov tip ma{ina dosega se proizveduva vo SAD i vo [panija pod amerikanska licenca, a razvojot na toj proizvod e vo tek vo Francija. Nejzinoto proizvodstvo pretstavuva vrvno dostignuvawe vo tehnolo{kiot razvoj na firmata, a soodvetno i na dràvata”, izjavi deneska na pres-konferencija Blagoja Samakoski, pretsedatel na Mikrosam, koja obeleùva 20-godi{en jubilej vo dizajniraweto i proizvodstvoto na sovremeni, kompjuterski-upravuvani ma{ini so visoka tehnologija. Za novata ma{ina na Mikrosam, re{enie na koe e raboteno 10 godini, dosega interes prijavile Eurokopter, Embraer, Re{etev i drugi firmi od vselenskata tehnika i aviotehnikata. Targetot na menaxmentot za plas-

Pod mototo "20 godini izvoz na znaewe" kompanijata }e im gi prezentira najnovite dostignuvawa vo visokata tehnologija i tehnolo{kite dostignuvawa na gra|anite na Makedonija man na noviot proizvod se svetskite istra`uva~ki instituti, kade {to Mikrosam ve}e ima plasirano pove}e od 100 unikatni ma{ini. Samakoski ne ja otkri pazarnata vrednost na noviot proizvod, no istakna deka cenata na takvite proizvodi na nivnite konkurenti se dvi`i od pet do sedum milioni evra. Kompanijata po povod 20-godi{niot jubilej }e gi pretstavi svoite ~etiri glavni oblasti na deluvawe-mehanika, robotika avtomatika i programirawe preku tridneven performans. So ova, pod mototo "20 godini izvoz na znaewe" kompanijata }e se obide neposredno, na ednostaven

na~in da im ja dobli`i visokata tehnologija i tehnolo{kite dostignuvawa na gra|anite na Makedonija. "Akcionerskoto dru{tvo Mikrosam, ~ij tim za uspesi vo vrvnata teh-

nologija go pretstavuvaat educirani i doka`ani nau~ni kadri, proizveduva ma{ini {to se koristat vo avtomobilskata, avionskata, vselenskata industrija, potoa, industrijata za transport na nafta i

gas, za transport na voda i otpadni vodi, i delovi za potrebite na hemiskata industrija" velat od menaxmentot na kompanijata. Najgolemiot del, odnosno 98% od proizvodstvoto, prilepskata firma plasi-

ra vo zemjite vo regionot, ~lenkite na Evropskata unija, Rusija, Kina i Japonija. Vrabotuva pove}e od 60 lica. Minatata godina go osnova{e Institutot za sovremeni kompoziti i robotika.

PROMOVIRANO NOVOTO NADGRADENO SOFTVERSKO RE[ENIE NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE

Nevrabotenite polesno }e dojdat do slobodni rabotni mesta icata koi baraat rabota }e moàt polesno da pristapat do informacii koi se odnesuvaat na slobodnite rabotni mesta i da doznaat kakvi profili na rabotnici se potrebni na pazarot na trud. Ova go ovozmoùva novoto nadgradeno integrirano softversko re{enie {to deneska go promovira{e Agencijata za vrabotuvawe (AVRM). Softverot e kreiran od strana na Proektot na USAID za delovno opkruùvawe, a izraboten od Nekstsens. Ovoj softver }e im ovozmoì na licata koi baraat rabota da prebaruvaat za potrebite od razli~ni profesii, da doznaat koi ve{tini se potrebni i koi se prose~nite plati, i

da dobijat pomo{ pri razvojot na nivnata kariera. Za rabotodava~ite, }e se skrati i olesni procesot na regrutirawe, bidej}i preku ovoj softver, tie }e bidat vo mo`nost da objavat oglasi za rabota na Internet i da imaat pristap do biografii. Integriranoto softversko re{enie }e go podobri spojuvaweto na ponudata i pobaruva~kata na pazarot na trudot. Spored direktorot na AVRM, Biljana Jovanovska noviot softver koj e baziran na dokumentot „Vizija 2011” pretstavuva eden vid edno{alterski sistem koj ovozmo`uva elektronska prijava i odjava na zasnovani rabotni odnosi. “So implementacijata na

Ovoj softver }e im ovozmo`i na licata

koi baraat rabota da prebaruvaat za potrebite od razli~ni profesii, da doznaat koi ve{tini se potrebni i koi se prose~nite plati, i da dobijat pomo{ pri razvojot na nivnata kariera

softverot }e se podobri postojnata usluga na AVRM i }e se vovedat novi uslugi za vrabotuvawe i samovrabotuvawe po elektronski pat. Korisnici na sistemot mo`e da bidat i organizaciite so koi sorabotuva Agencijata” izjavi Jovanovska na promocijata na softverskoto re{enie. Direktor na Misijata na USAID vo Makedonija, Majkl Fric, re~e deka softverot e kreiran so cel da & se pomogne na AVRM da stane

proaktivna i poefikasna agencija. Spored nego, integriranoto softversko re{enie }e go podobri spojuvaweto na ponudata i pobaruva~kata na pazarot na trudot. “Osnovnata misija na Agencijata za vrabotuvawe e da im pomogne na lu|eto da najdat rabota i da im pomogne na rabotodava~ite da najdat rabotnici”, re~e Fric. Spored Fric noviot softverski sistem }e bide funkcionalen za site gra|ani

i organizacii vo Makedonija i tie }e bidat vo mo`nost da dobijat efektivni, a`urirani i korisni informacii od sistemot. Od USAID o~ekuvaat deka so modernizacija na Agencijata za vrabotuvawe vo narednite nekolku godina }e se pridonese za namaluvawe na brojot na nevraboteni vo Makedonija.

USAID preku Proektot za delovno opkru`uvawe go poddr`uva procesot na modernizacija na Agencijata za vrabotuvawe u{te od 2007 godina, so zajaknuvawe na delokrugot i kvalitetot na uslugite na agencijata preku upotrebata na informati~ki i komunikaciski tehnologii.

KOMPANII & PAZARI

14.05.2010

OBUKA ZA STRUMI^KITE ZEMJODELCI ZA IZRABOTKA NA BIZNIS-PLAN

DR@AVATA NUDI ZEMJI[TE ZA IZGRADBA NA VETERNICI VO GEVGELIJA

iznis-centarot za razvoj na zemjodelstvoto od Strumica organizira petdnevna rabotilnica za izrabotka na biznis-plan. Rabotilnicata koja }e se odr`i na krajot na mesecot e nameneta za lica od strumi~kiot region, pred s$ za onie koi imaat biznis-ideja od oblasta na zemjodelstvoto i sakaat da ja razrabotat, so namera da prerasnat vo kompanija. Site u~esnici koi }e imaat izraboteno svoj

inisterstvoto za transport i vrski objavi oglas za zakup na grade`no zemji{te za izgradba na veterni elektrani vo Gevgelija. Spored oglasot, zemji{teto }e se dava pod dolgotraen zakup na 40 godini, a na nego mo`at da u~estvuvaat doma{ni i stranski pravni i fizi~ki lica registrirani vo Centralniot registar na Makedonija. Predmet na javno naddavawe se 19 grade`ni parceli so

biznis-plan }e imaat mo`nost da dobijat soodvetna pomo{ za realizacija na istata. â&#x20AC;&#x153;Celta na programata za pomo{ vo zemjodelskiot sektor e da se pottikne biznisrazmisluvaweto kaj zemjodelcite. Da im se pomogne na licata koi imaat ideja za biznis i sakaat da stanat sopstvenici na biznisâ&#x20AC;? veli Nikola Trendov, direktor na Biznis inkubator Strumica. Biznis-centarot za razvoj na zemjodelstvoto e razvien

vo sorabotka so strumi~kiot inkubator i Holandskata razvojna organizacija (SNV), so cel da se pottikne zemjodelstvoto vo Makedonija.

vkupna povr{ina od 22.800 metri kvadratni. Po~etna cena za zakupninata na javnoto naddavawe e 60 denari po metar kvadraten, a prijavite za u~estvo na javnoto naddavawe za predmetnite grade`ni parceli mo`at da se dostavuvaat najdocna do 31 maj 2010 godina do Ministerstvoto za transport i vrski. Javnoto naddavawe } e se odr`i na 8 juni 2010 godina so po~etok vo 11 ~asot vo prostoriite na

Ministerstvoto za transport i vrski.

MOBILNIOT OPERATOR VIP SO POZITIVNI REZULTATI VO PRVIOT KVARTAL

Vip so 333.300 korisnici vo prviot kvartal ast na prihodite i rast na brojot na korisnici zabele`a Vip operator vo prviot kvartal godinava. Spored finansiskite rezultati koi gi objavi Telekom Avstrija grupacijata vo ~ija sopstvenost e Vip, vkupnite prihodi za prvite tri meseci porasnale za 76%, a brojot na korisnici e zgolemen za 57%. "Vip vo prviot kvartal od 2010 godina go zavr{i so vkupno 333.300, {to sporedeno so istiot kvartal od 2009 godina e zgolemuvawe skoro za 57%. So toa pazarniot udel na mobilniot operator na krajot od prviot kvartal od 2010 godina iznesuva{e 16,4%, vo uslovi na pazarna penetracija od 99,8% na makedonskiot telekomunikaciski pazar", se veli vo soop{tenieto od kompanijata.

Vo istiot period, kompanijata ostvarila vkupni prihodi od proda`ba od 6,9 milioni evra, {to e za 76,9% sporedeno so lanskite 3,9 milioni evra. Spored objasnuvaweto od operatorot, porastot na prihodite se dol`i na zgolemuvawe na prihodite od pretplata i soobra}aj, kako rezultat na porastot na brojot na korisnici i nagorniot trend vo koristeweto na mobilni komunikaciski uslugi. "Brojkite samo n$ ohrabruvaat da prodol`ime so istata energija, posvetenost i inovativnost, vo nasoka na u{te pogolemo zadovolstvo na korisnicite. Im blagodarime na korisnicite {to go cenat na{iot napor i zalo`ba {to vpro~em se prepoznava i so nivniot stav deka Vip e operator so najzadovolni korisnici. Pogolemiot pazaren K

udel, pogolemite prihodi i korisni~ka baza se samo rezultat na prethodno spomenatoto. Onie koi povnimatelno gi sledat sostojbite na komunikaciskiot pazar znaat deka vakviot trend trae vo kontinuitet ve}e podolgo vreme i nie }e se pogriìme toj trend i ponatamu da prodolì", veli Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip operator. Operativnata zaguba e namalena na 3, 7 milioni evra vo prviot kvartal od 2010 godina, dodeka operativnata zaguba vo prviot kvartal od 2009 godina iznesuva{e {est milioni evra. Vo istiot period kompanijata uspeala da ja namali zagubata pred odano~uvawe, kamati, depresijacija i amortizacija (EBITDA) na 1,5 milioni evra, beleèj}i kontinuirano O

podobruvawe vo operaciite. Zagubata vo prviot kvartal lani iznesuva{e 4,3 milioni evra. Vo isto vreme prihodite od proda`ba na Telekom Avstrija grupacijata vo ~ija sopstvenost na Vip se pomali za 7,1%, a brojot na korisnici porasnal. Spored finansiskiot izve{taj na kompanijata, brojot na korisnici na mobilna telefonija porasna za 6% do 19 milioni korisnici zaklu~no so 31 mart 2010 godina, kako rezultat na raste~kiot broj na postpejd korisnici vo re~isi site mobilni operatori. Rezultatite od ovoj kvartal jasno poka`uvaat deka aktivnostite koi bea prezemeni vo dvata segmenti, fiksniot i mobilniot, dovedoa do vidlivi rezultati, nasproti konkurentskite pritisoci i predizvicite vo ekonomskoto L

prvite tri meseci od godinava, mobilniot Vo operator go zgolemil brojot na korisnici za 57%, dodeka pak prihodite od proda`ba porasnale za 67% na vkupno 6,9 milioni evra opkru`uvawe. Trendovite vo fisknata mre`a se vo nagorna linija, a korisni~kata baza vo segmentot na mobilni komunikacii se zgolemi i dostigna 19 milioni korisnici. Rabotata na cela Grupacija A

ja doka`a na{ata sposobnost za kontrola na tro{ocite i tokmu zatoa marginata na EBITDA ostana stabilna, izjavi Hanes Ametsraiter, glaven izvr{en direktor na Telekom Avstrija grupacijata.

20 14.05.2010

BANKI I FINANSII AMERIKANSKI REGULATORI SO ZAKANA ZA ISTRAGA PROTIV MUDIS

ALIJANC OSTVARI TROEN RAST NA PROFITOT VO PRVIOT KVARTAL istiot profit na germanskata osiguritelna kompanija Alijanc vo privot kvartal od ovaa godina e trojno zgolemen vo odnos na istiot period lani, bidej}i zgolemenata proda`ba na polisi za `ivotno i zdravstveno osiguruvawe i uspe{noto menaxirawe so aktivata, gi nadomesti zagubite sozdadeni so isplata na ot{teti. Ovaa najgolema osiguritelna ku}a vo Evropa

vo prvite tri meseci od 2010 godina ostvari ~ist profit od 1,59 milijardi evra, za razlika od 424-te milioni vo istiot period lani.Vo tekot na minatata godina germanskite osiguritelni kompanii ostvarija ~ist profit od 4,3 milijardi evra, za razlika od zagubata od 2,2 milijardi evra vo tekot na 2008 godina. Spored predviduvawata na analiti~arite, vo tekot na ovaa godina Alijanc bi

trebalo da ostvari ~ist profit od 4,8 milijardi evra.

rednosta na akciite na agencijata za kreditni rejtinzi Mudis, vo po~etokot na ovaa nedela be{e namalena otkako objavi deka amerikanskata Komisija za hartii od vrednost i berzi predupredi deka mo`e da ja tu`i za „la`ni” iskazi vo ramki na nejzini proceduri kako rejting-agencija. Komisijata razgleduva mo`nost za pokrenuvawe zakonska postapka protiv Mudis vrz osnova na

obra}awata na Mudis vo taa Komisija vo juni 2007 godina so barawe da stane oficijalno priznata nacionalna statisti~ka rejting-agencija, {to e neophodno vo ramkite na propisite na Komisijata. Toa barawe vklu~i i kodeks na odnesuvawe, objavi Wujork tajms. Komisijata tvrdi deka kompanijata ne uspeala da se pridr`uva do svojata politika i nejzinite vraboteni „go naru{ile kodeksot na odne-

suvawe” so {to toa barawe sodr`elo „la`ni iskazi koi dovele do zabluda”.

STAVREVSKI NA GODI[NO SOBRANIE NA EBOR VO ZAGREB

VLADATA ]E BARA PARI ZA NOVI PROEKTI Na marginite na forumot }e bide potpi{an dogovor za zaem me|u EBRD i Ohridska banka vo visina od 10 milioni evra, {to }e bide iskoristen za kreditirawe na mali i sredni biznisi icepremierot Zoran Stavrevski so makedonska delegacija od deneska }e prestojuva vo Zagreb, kade {to } e u~estvuva na Godi{noto 19-to sobranie na Evropskata banka za obnova i razvoj. Dvodnevniot sostanok na EBRD, }e bide posveten na toa kako najdobro da se poddr`i regionot vo periodot {to sledi po svetskata ekonomska kriza. Na nego spored najavite } e prisustvuvaat okolu 2.500 visoki vladini pretstavnici, biznis-lideri, me|unarodni i lokalni institucii i gra|anski asocijacii. Za vreme na forumot, vicepremierot Stavreski }e ostvari pove}e sredbi so visoki pretstavnici na EBRD me|u koi so direktorot na biznis- grupata za Centralna Evropa i Zapaden Balkan, Piter Rajniger, direktorot za energetika Nandita Par-

sad, direktorot za transport Sju Baret i direktorot za prirodni resursi Kevin Bortz. Planirani se i sredbi so delegacija na Evropskata investiciska banka (EIB), kako i so pretstavnici na Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa. Na sredbata so delegacijata na EIB }e se razgovara za proektite {to ve}e se implementiraat, kako i za onie proekti na Vladata za koi bankata ima projaveno interes za finansirawe. Makedonskata delegacija utre pred zainteresiranite investitori i me|unarodni finansiski institucii }e gi prezentira mo`nostite za investirawe i biznis-klimata, a na marginite na forumot }e bide potpi{an dogovor za zaem megu EBRD i Ohridska banka vo visina od 10 milioni evra, {to }e bide iskoristen za kreditirawe na mali i sredni biznisi.

Od po~etokot na svoeto rabotewe, EBRD vo Makedonija ima finansirano pove}e od 510.000.000 evra vo nad 40 proekti od finansiskiot, energetskiot sektor, infrastrukturata i korporativnite dejnosti. Vo narednite godini aktivnostite na bankata vo Makedonija }e bidat naso~eni kon poddr{ka na realnata ekonomija, energetskata efikasnost i podobruvawe na konkurencijata. Vo najnoviot izve{taj za procenkite na ekonomskite dvi`ewa EBRD za narednata godina predviduva rast na makedonskata ekonomija od 3,8%. BRD e me|unarodna finansiska institucija koja poddr`uva proekti vo 29 zemji od Centralna Evropa do Centralna Azija. Glavno nejzinoto investirawe e naso~eno kon privatniot sektor.

ZAGREB E DOMA]IN NA GODI[NOTO 19-TO SOBRANIE NA EVROPSKATA BANKA ZA OBNOVA I RAZVOJ

OCENKI NA MMF I NBM ZA EKONOMSKITE TRENDOVI

EKONOMIJATA ZAKREPNUVA SKROMNO! MMF ja zadr`a starata procenka za rast na makedonskata ekonomija godinava od 2%, {to se poklopuva so proekcijata za rast na Vladata. Sprotivno na toa, NBM proektira popesimisti~ko scenario za ekonomskiot rast od samo 1% so pove}e izgledi za negova nadolna korekcija vo tekot na godinata. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

e|unarodniot monetaren fond (MMF) ja zadr`a starata procenka za rast na makedonskata ekonomija godinava od 2%, {to se poklopuva so proekcijata za rast na BDP na Vladata. Sprotivno na toa, Narodnata banka (NBM) proektira popesimisti~ko scenario za ekonomskiot rast od samo 1% so pove}e izgledi za negova nadolna korekcija vo tekot na

godinata. MMF vo svojot posleden izve{taj za regionalnite ekonomski perspektivi ocenuva deka makedonskata ekonomija se oporavuva od krizata, a glaven predizvik vo idnina e privatniot sektor da bide glaven dvigatel na ekonomskiot rast.“Oporavuvaweto se odviva skromno. Po minatogodi{niot pad od 0,7 procenti na BDP na Makedonija za ovaa godina predviduvame deka rastot }e bide 2 procenti. Najlo{oto od krizata e zad nas, odime napred i gledame rast povtorno, {to pretstavuva predizvik za politikata”, izjavi

Aleksandar Tieman, postojan pretstavnik na MMF za Makedonija. Guvernerot Petar Go{ev so poumerni prognozi za zakrepnuvaweto na doma{nata ekonomija.“Mi se ~ini deka rizicite upatuvaat pove}e na mo`na nadolna korekcija na proekcijata za ekonomski rast otkolku na nagorna. Toa go zacvrstuva zaklu~okot deka oporavuvaweto na ekonomijata e vo tek, no s$ u{te se odviva so mo{ne bavna dinamika”, izjavi Go{ev. Spored MMF, fiskalnata i monetarnata politika na Makedonija se povolni. Tie-

man oceni deka sevkupniot fiskalen deficit vo Makedonija e soodveten vo uslovi na kriza. Spored nego, tro{ewata na Vladata vo vreme na kriza se prifatlivi,

ocenuva MMF. Sepak, za vo idnina prepora~uva privatniot sektor da ja prezeme vode~kata uloga vo ekonomijata i pretpazlivo da se vodi supervizijata na bankite.

ALEKSANDAR TIEMAN REZIDENTEN PRETSTAVNIK NA MMF VO SKOPJE “Oporavuvaweto se odviva skromno. Po minatogodi{niot pad od 0,7 procenti na BDP na Makedonija za ovaa godina predviduvame deka rastot }e bide 2 procenti. Najlo{oto od krizata e zad nas, odime napred i gledame rast povtorno, {to pretstavuva predizvik za politikata”

BANKI I FINANSII

14.05.2010

INFLACIJATA VO PRVIOT KVARTAL POVISOKA OD PRVI^NITE PROEKCII nflacijata vo prviot kvartal vo Makedonija e 0,5% i e povisoka od proekciite od januari, koi iznesuvaa -0,2%, poka`uva revizijata na makroekonomskite proekcii za 2010 godina {to gi objavi Narodnata banka na Makedonija. Edna od pri~inite za otstapuvaweto e novata ponderaciska struktura na indeksot - namaleno e

RAST NA KREDITIRAWETO OD 2,5% VO PRVITE TRI MESECI

zna~eweto na tro{ocite za ishrana, a zgolemeno na tro{ocite za domuvawe, objasnuvaat vo NBM. Godi{nata inflacija vo april iznesuvala 1,4%, pri prose~na inflacija od 0,7% vo prvite ~etiri meseci. Ova se dol`i pred s$ na zgolemuvawe na reguliranite ceni na elektri~nata i toplinskata energija na po~etokot na 2010 godina,

reditiraweto vo Makedonija porasnalo za 2,5% vo prviot kvartal godinava, {to e pomalku od proekcijata napravena od NBM vo januari, koja predviduva{e zgolemuvawe na kreditnata aktivnost od 3,1%. Pomalata stapka na rast na kreditiraweto e zabele`ana i pokraj rastot na depozitnata baza, najavite na bankite za relaksirawe na kreditnite uslovi i prezemenite monetarni merki.

NBM zaklu~uva deka kreditniot pazar se oporavuva so bavno tempo, pokaùvaj}i s$ u{te prisutna vozdrànost na bankite za investicii so povisok rizik. Vo regionot, pak, najgolem rast na kreditiraweto vo prviot kvartal se zabeleùva kaj Albanija od 8,5%, a Hrvatska, Romanija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora imaat pad na kreditnata aktivnost od 0,6%, 1,4%, 2,9% i 12,3% respektivno. Narodnata banka na Makedonija

kako i na povisokite uvozni ceni na naftenite derivati. Inflacijata vo 2010 godina se o~ekuva da iznesuva 1-1,5%, nasproti 1% kolku {to be{e prethodnata proekcija na NBM, zaradi o~ekuvaniot pointenziven rast na cenite na surova nafta i hrana na svetskite berzi, {to zna~i povisoka stranska efektivna inflacija.

prognozira rast na kreditiraweto za cela 2010 godina od okolu 10%.

POZITIVNI REZULTATI NA NAJGOLEMITE SVETSKI BANKI

17.03.2010 NAJGOLEM KVARTALEN RAST NA PRIHODITE NA 21 VODE^KITE BANKI VO POSLEDNITE TRI GODINI Vo prviot ovogodi{en kvartal e registrirano i zazdravuvawe na oddelni banki koi bea seriozno pogodeni od globalnata finansiska kriza. [vajcarskata USB vo prvite tri meseci od ovaa godina ostvari zarabotka od 2,1 milijardi dolari, Goldman Saks ostvari vkupni prihodi od 7,4 milijardi dolari, a bankata na Amerika - Meril Lin~ 5,5 milijardi dolari. etirinaesette vode~ki investiciski banki vo svetot vo prviot kvartal od ovaa kalendarska godina ostvarija najgolem kvartalen rast na fiksnite prihodi i na prihodite od proda`ba na valuti i surovini vo poslednite tri godini, blagodarej}i na prilivot na novi klienti i na zazdravuvaweto na amerikanskiot krediten pazar. Nasproti o~ekuvawata na oddelni analiti~ari deka najgolemite svetski banki vo periodot januari-mart 2010 godini }e ostvarat pad na prihodite na godi{no nivo, tie sepak, zarabotija 49 milijardi dolari, za razlika od 46-te milijardi dolari ostvaerni vo istiot period lani. Na fiksnite prihodi otpa|aat duri 61% od vkupnite bankarski prihodi. Vo prviot ovogodi{en kvartal e registrirano i zazdravuvawe na oddelni banki koi bea seriozno pogodeni od globalnata finansiska kriza. Taka, {vajcarskata USB, koja vo 2008 godina ima{e zaguba od 32 milijardi {vajcarski franci (30 milijardi dolari), a vo 2009 - u{te dopolnitelni 547 milioni franci, vo prvite tri meseci od ovaa godina ostvari zarabotka

milijardi dolari zarabotile 14-te vode~ki svtski banki vo prvite tri meseci od 2010

19%

pad na prihodite bele`i investiciskoto bankartstvo za prviot kvartal

od 2,1 milijardi dolari, so {to ve}e ja ostvari celta za visinata na prihodi proektirana za 2013 godina. Najgolem kvartalen rast na prihodite od 7,4 milijradi dolari ostvari bankata Goldman Saks, a po nea sledi bankata na Amerika Meril Lin~ so 5,5 milijardi dolari. Vo istiot kvartal od trguvawe so akcii, bankite zarabotile 17,6 milijardi evra, {to pretstavuva rast na godi{no nivo od 21%, no toa e sepak, daleku pomalku od rekordnite 25 milijardi ostvareni vo 2007 godina. Investiciskoto bankarstvo bele`i pad na prihodite od 19% vo odnos na previot lanski kvartal na 11 milijardi dolari, za razlika od K

UPRAVNATA ZGRADA NA GOLDMAN SAKS VO WU JORK maksimalno ostvarenite 15 milijardi dolari. Vo prviot kvartal od sekoja godina, tradicionalno bankite ostvaruvaat najdobar rezultat i obezbeduvaat duri 30% od godi{nite prihodi. O

seriozno da gi pogodi prihodite od trguvawe so akcii i moè da pottikne golem broj klienti da gi odloàt inicijalnite javni ponudi i akvizicii. Ekspertite procenuvaat deka dokolku bankite prodolàt

Analiti~arite procenuvaat deka dobrite rezultati od prviot kvartal prodolùvaat i vo vtoroto trimese~je, pred s$ vo sferata na fiksnite prihodi. Spored niv, prodolùvaweto na tenziite vo Grcija moè L

da ostvaruvaat zgolemen prihod, bi mo`ele da imaat te{kotii vo uveruvawato na regulatorite da ne gi pottiknuvaat planovite za prinuda na bankarskiot sektor za zgolemuvawe na kapitalot i likvidnosta.

22 14.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

MERKATOR JA ZGOLEMI DOBIVKATA NA 6,65 MILIONI EVRA lovene~kiot trgovski sinxir Merkator vo prvoto trimese~je zabele`a rast na neto-dobivkata za 3,1%, dodeka prihodite porasnale za 3,9%. Merkator vo prviot kvartal od ovaa godina ostvaril neto-dobivka od 6,65 milioni evra, {to e za 3,1% pove} e vo odnos na 6,45 milioni evra profit vo istiot period minatata godina, poka`uvaat podatocite od finansiskiot

izve{taj na kompanijata. Istovremeno, zabele`ani se prihodi od 637,3 milioni evra ili 3,9% pove}e vo odnos na 2009 godina, a duri 36% od vkupnite prihodi kompanijata ostvarila na stranskite pazari. Kako {to izjavija od kompanijata, na pozitivnite rezultati vo prvoto trimese~je od godinava vlijaelo i prezemaweto na hrvatskiot trgovski sinxir Getro kako i

EKONOMSKATA KRIZA NEMA DA VLIJAE NA [IREWETO NA EU minatogodi{nite investicii vo maloproda`nata mre`a.

isokiot pretstavnik na me|unarodnata zaednica vo Bosna i Hercegovina (BiH), Valentin Incko, oceni deka ekonomskata kriza nema da vlijae vrz procesot na ponatamo{no {irewe na Evropskata unija (EU) na Balkanot. "Pribli`uvaweto do EU e dolgoro~en proces, a krizata e kratkoro~na, i zatoa ne veruvam deka }e ima vlijanie," izjavi toj na marginite na ekspertskiot seminar "Zapaden

Balkan-povtoren pottik na evropska perspektiva". Va`no e politi~kite lideri na Evropa povtorno da ja potvrdat svojata podgotvenost deka se opredeleni BiH da napreduva i deka ne e zaboravena. Nekoi lu|e na Balkanot mislat deka Evropa e umorna od pro{iruvawe i oti Hrvatska }e bide posledna koja }e bide primena vo Unijata, dodade Incko. Toj uka`a deka procesot na pro{iruvawe ne

postoi poradi Balkanot, tuku zatoa {to sekoj problem na Balkanot e problem na EU.

PRODOL@UVAAT ANTIKRIZNITE MERKI

HRVATSKA PLANIRA DOPOLNITELNI MERKI ZA IZVOZNICITE DARINKO BAGO PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA HRVATSKI IZVOZNICI

“Mora da nau~ime deka vo Hrvatska nema da ima razvoj bez izvoz. Treba da se naso~ime na nadvore{niot pazar. Za izvoz mo`at da razgovaraat samo vistinskite izvoznici, a ne onie koi ne prodale ni{to”.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lednata nedela hrvatskata vlada }e zapo~ne razgovori so pretstavnicite na Zdru`enieto na hrvatski izvoznici (HIZ), za dopolnitelni merki za poddr{ka na izvozot, najavi premierkata Jadranka Kosor. Taa gi povika na sredba izvoznicite od koi o~ekuva konkretni predlozi i napomena deka vladata e otvorena za pomo{ i }e stori s$ za da ima me|usebna sorabotka. "Hrvatskite izvoznici se lideri na hrvatskata ekonomija, go dvi`at rastot i

razvojot i mora da imaat poddr{ka od vladata i site ministerstva", re~e Kosor. Vladata naskoro }e donese strate{ka ramka za razvoj, koja }e bide najva`en dokument za jaknewe na klimata i za poddr{ka na ekonomijata vo naredniot period do 2013 godina. Hrvatskata vlada, koja se nao|a pred golema odgovornost, }e ja dobie poddr{kata od HIZ. Pretsedatelot na zdru`enieto, Darinko Bago, sugerira{e deka vo fokusot na merkite koi }e gi pretstavi slednata nedela mora da bide staveno otvoraweto na rabotnite mesta i jakneweto na izvozot preku osiguruvawe na finansiska poddr{ka, i ru{ewe na barierite za izvoz.

“Hrvatskite izvoznici se lideri na

hrvatskata ekonomija, go dvi`at rastot i razvojot i mora da imaat poddr{ka od vladata i site ministerstva”, re~e hrvatskata premierka, Jadranka Kosor

"Barame hrvatskata vlada da prekine so davawe na nerazumni subvencii, osobeno vo oblasta na zemjodelstvoto. Dovolno e ~ovek da dojde so izjava deka poseduva zemja i ve}e dobiva subvencii, dodeka vo Avstrija, so satelitski snimki se doka`uva {to e nasadeno i na koja povr{ina", re~e Bago i predupredi deka na ovoj na~in se gubat dve milijardi evra koi gi zarabotile iz-

TURCIJA DOBIVA RUSKA NUKLEARKA usija potpi{a dogovor vreden 20 milijardi dolari za gradewe na nuklearna elektrana so ~etiri reaktori vo Turcija. Ruskata dr`avna firma Atomstrojeksport }e rakovodi so izgradbata na nuklearka na jugoisto~niot breg na Turcija, izjavi {efot na ruskata nuklearna agencija Rosatom, Sergej Kirijenko, i dodade deka toa e mnogu va`en dogovor za niv. Rusija ima gradeno

nuklearni elektrani od Iran do Kina i intenzivno se zalo`uva za sklu~uvawe na novi dogovori. Kirijenko izjavi deka Rusija za prvpat nema samo da ja gradi elektranata, tuku i }e ima mnozinski udel vo akciite vo kompanijata. “Za nas od interes e da bideme koinvestitori vo vakvite proekti”, re~e Kirijenko i dodade deka elektranata }e proizveduva struja za turskata

voznicite. Od HIZ baraat Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR) kapitalno da zajakne. Pretsedatelot na upravata na HBOR, Anton Kova~ev, istakna deka izvoznicite s$ po~esto gi koristat nivnite krediti. Od 2006 godina, koga e oddr`ana prvata konvencija na HIZ, dvojno e zgolemena poddr{kata na HBOR kon izvoznicite. Minatata godina 70% od kreditite

HBOR gi odobril na izvoznoorientiranite pretpriema~i, a Kova~ev go istakna podatokot za promenata na pobaruva~kata. Za razlika od prethodnite godini koga izvoznicite barale krediti za vlo`uvawa, minatata godina pove}e od 92% od barawata bile za kratkoro~ni krediti za finansirawe na obrtni sredstva i likvidnost. Vo Hrvatska postojat 91.000 pretprijatija, a od niv 11.000 izvezuvaat pove}e od 100.000 evra. Toa zna~i deka sekoj osmi ekonomski subjekt izvezuva, a od niv sekoj desetti razmisluva za kredit od HBOR, predupredi Bago. "Mora da nau~ime deka vo Hrvatska nema da ima razvoj bez izvoz. Treba da se

70% od kreditite Hrvatskata banka za obnova i razvoj gi odobrila na izvoznici

naso~ime na nadvore{niot pazar. Za izvoz mo`at da razgovaraat samo vistinskite izvoznici, a ne onie koi ne prodale ni{to", re~e Bago. Vo Ministerstvoto za ekonomija koe go po~na proektot za dlabinska analiza na izvozniot potencijal, so cel po sektori da se utvrdi momentalnata sostojba i da se podgotvat merki, ja razgleduvaat i mo`nosta za pogolemi investicii za razvojni proekti. No, iznosot za poddr{ka na izvozot so koj raspolaga Ministerstvoto za ekonomija, ovaa godina iznesuva pet milioni evra.

OPASNI GR^KI DOMATI NA BUGARSKIOT PAZAR elektromre`a.

pasni domati od gr~kiot ostrov Krit, zarazeni so bolesta “miniran molec”, se prodavaat na bugarskiot pazar. Bugarskiot minister za zemjodelstvo, Miroslav Najdenov, naredi nacionalnata slu`ba za rastitelna za{tita da vr{i zgolemena kontrola pri uvozot na domati od Grcija koi se prodavaat vo Blagoevgradskiot region. Spored inspektorite, zara-

zeniot domat ne e opasen za zdravjeto na lu|eto ako domatite obilno se mijat i se izvadat parazitite, no e {teten za nasadite. “Opasno e ako zarazata stigne do bugarskiot proizvoditel”, izjavi Najdenov. Rasadite moàt da bidat o{teteni i uni{teni od molecot, koj vo period od 29 do 38 dena, vo zavisnost od temperaturata, moè da se razmnoì mnogu brzo.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

14.05.2010

SRBIJA DAVA SUBVENCII ZA VRABOTUVAWE

RASTE INVESTITORSKIOT INTERES KON GRCIJA

rpskata Nacionalna agencija za vrabotuvawe dava subvencii za novi vrabotuvawa, a visinata na sredstvata zavisi od razvienosta na op{tinite vo koi se nao|a pretprijatieto. â&#x20AC;&#x153;Subvenciite od dr`avata, vo vreme na finansiska kriza, nam mnogu ni zna~at, osobeno {to tie pari se tro{at namenski za kupuvawe na sovremena oprema, a so samoto toa se podobruva kvalitetot na uslugite, taka {to na{ite

r~kiot premier, Jorgos Papandreu, izjavi deka e pojaven golem investitorski interes kon Grcija, otkako zemjata se vklu~i vo evropskiot mehanizam za poddr{ka. "Priklu~uvaweto kon ovoj mehanizam, koj treba da & obezbedi na Grcija 110 milijardi evra za tri godini za izlez od krizata, sozdade ~uvstvo na bezbednost i stabilnost me|u zainteresiranite investitori, koi smetaat deka

klienti bi moèle vo celost da bidat zadovoleniâ&#x20AC;?, izjavi Boban Ruì} od servisot za tepisi Ruì}. Javniot povik za dodeluvawe na subvencii za novi vrabotuvawa e raspi{an na 10 fevruari, a }e trae s$ dodeka ne se potro{at site sredstva koi se odobreni za ovaa namena, vo iznos od 6 milioni evra. Pravo na podnesuvawe na barawe za dodeluvawe na subvencii imaat site privatni pretprijatija koi ne se zanimavaat so taksi-

prevoz, sportsko oblo`uvawe ili kockawe i finansisko posreduvawe .

zemjata e za{titena", istakna Papandreu na vladina sednica, povikuvaj}i da bide iskoristena ovaa {ansa. Toj dodade deka biznisot treba da bide potpomognat, da se nadminat site birokratski proceduri, za investitorite da mo`at da imaat olesnuvawa i za nivniot kapital da vleze vo zemjata. Potrebno e da & se dade kislorod na na{ata demokratija, objasni Papandreu, naglasuvaj}i ja potrebata

od golemi institucionalni promeni vo politi~kiot sistem na dr`avata.

AVTO INDUSTRIJA

FIAT SO GOLEMI PLANOVI ZA ZASTAVA

vtokompanijata Fiat ima namera od srpskata fabrika za avtomobili da b napravi najmoderna fabrika koja }e bide osposobena za proizvodstvo na do 300.000 avtomobili godi{no. Vo prvata faza od proizvodstvoto na eden od dvata novi modeli na Fiat, vo pogonot na fabrikata vo Kraguevac bi trebalo da se proizvedat okolu 200 iljadi vozila godi{no, izjavi Xovani de Filips, generalen direktor na Fiat avtomobili-Srbija (FAS). Toj najavi deka probnoto proizvodstvo bi trebalo da startuva kon krajot na slednata godina, dodeka site kapaciteti bi trebalo da bidat aktivirani do 2013 godina. Od 2015 godina na lentite za proizvodstvo bi mo`el da se najde i drugiot model na Fiat.

NA NOVIOT MODEL SĂ&#x2C6; U[TE SE RABOTI Ona {to ostana nedore~eno vo planovite na Fiat za narednite pet godini se informaciite koi se odnesuvaat na karakteristikite i imeto na noviot model koj }e se proizveduva vo Kraguevac. Toa be{e povod za {pekulacii koi se pojavija kaj srpskata, no i stranskata javnost. Se govori deka modelot koj Fiat }e go proizveduva vo fabrikata vo Kraguevac }e bide varijanta na modelot "fiat uno", koj se proizveduva vo Brazil. Me|utoa, srpskiot vesnik "Danas" objavi deka tie {pekulacii nemaat nikakva osnova i deka na noviot model s$ u{te rabotat stru~wacite od razvojniot centar vo Torino. Vo ovoj moment edinstveno

Vo prvata faza od proizvodstvoto na eden od dvata novi modeli na Fiat, vo pogonot na fabrikata vo Kraguevac bi trebalo da se proizvedat okolu 200 iljadi vozila godi{no, izjavi Xovani de Filips, generalen direktor na Fiat avtomobili-Srbija

izvesno e deka stanuva zbor za malo vozilo od B-klasa, {to zna~i deka vo Kraguevac najverojatno }e se proizveduva pomalo semejno vozilo od tipot "sedan" (moèbi na platforma na "punto"), koj pripa|a na avtomobilite od B-klasata. NOV MODEL ZA AMERIKANSKIOT PAZAR Postojat indikacii deka toa vozilo vo idnina bi moèlo da se prodava i vo Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD), no pod firma na Krajsler, {to bi zna~elo vra}awe na avtomobilskite proizvodi od Kraguevac na amerikanskiot pazar, na koj vo vtorata polovina od 80-te godini od minatiot vek bea prodadeni 142.000 vozila od markata "jugo". Sega e ve}e izvesno deka prviot model na Fiat vo Kraguevac }e bide avtomobil od B-klasa, a ne kako {to be{e najaveno pri formiraweto na FAS, malo gradsko vozilo od A- klasa. Fiat nema da ja namaluva godi{nata serija na avtomobili, bez ogled na nivnata klasa. Toa prakti~ki zna~i deka modelot od B-klasa }e se proizveduva vo serija od 200.000 vozila godi{no, no vo skoro vreme bi trebalo

da zapo~ne i proizvodstvoto na u{te 100.000 novi avtomobili, najverojatno od B-klasa, so ogled na toa deka serioznite svetski kompanii retko proizveduvaat razli~ni klasi na avtomobili vo ista fabrika. Ima samo eden zagri`uva~ki fakt povrzan so anga`manot na Fiat vo Srbija koj sozdava rezervi, a toa e faktot {to samo firmata Promotor irva, koja proizveduva avtodigalki, gi ima ispolneto site testovi na Fiat i uspea da se vklu~i vo sistemot na dostavuva~i na Fiat avtomobili-Srbija. Zatoa, Fiat i srpskata vlada vo naredniot period intenzivno } e rabotat na lokalizirawe na proizvodstvoto na modeli na Fiat vo Srbija, a delegacija na menaxmentot na Fiat, predvodena od potpretsedatelot na kompanijata, Alfred Altavila, najavi deka }e dojde na 25 maj vo Belgrad za da u~estvuva na Regionalnata konferencija na proizvoditelite na avtomobilski delovi. Stanuva zbor za dostavuva~i na delovi od Balkanot, koi vo dogledno vreme bi mo`ele da dostavuvaat delovi koi bi se vgraduvale vo avtomobilite na Fiat.

24 14.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

DOJ^E TELEKOM SO REZULTATI PODOBRI OD O^EKUVANITE vropskiot telekomunikaciski gigant, Doj~e Telekom, ostvari kvartalni rezultati podobri od o~ekuvanite, blagodarenie na visokata pobaruva~ka na mobilni telefoni na oddelni pazari. Grupacijata so sedi{te vo Bon, vo prvoto trimese~je ostvarila prilagodena dobivka, pred kamatata, danokot, deprecijacijata i amortizacijata, vo iznos od 4,89 milijardi evra, {to pretstavuva rast od

1,6% na godi{no nivo. Kvartalnata neto-dobivka na grupacijata iznesuva 767 milioni evra, vo sporedba so zagubata od 1,12 milijardi vo istiot period minatata godina, stoi vo finansiskiot izve{taj na Doj~e Telekom. Minatogodi{nata zaguba se dol`i na amortizacijata na imotot vo britanskata podru`nica na T-Mobile, {to iznesuvalo to~no 1,8 milijardi evra. Akciite na kompanijata na Frankfurt-

SPOJUVAWATA I PREZEMAWATA NA KOMPANII ]E PORASNAT ZA 25% VO 2010 GODINA skata berza bele`at rast od 1,64%.

ktivnostite za spojuvawa i akvizicii ovaa godina se o~ekuva da porasnat za okolu 25%, {to se dol`i najmnogu na golemiot broj sklu~eni zdelki od ovoj vid vo Severna Amerika i Azija, velat ekspertite. Xon Stuxinski, pretsedatel na sovetodavniot odbor na privatnata kompanija Blekstoun, izjavi deka za kratok period “spojuvawata i akviziciite }e se zgole-

mat na pazarite vo Azija, Bliskiot Istok i Severna Amerika, dodeka ovaa godina vo Evropa }e ima pomalku spojuvawa i akvizicii”. Toj naglasuva deka biznismenite vo Azija, Kina i Indija i ponatamu se zainteresirani za prezemawe na ostanatite pazari vo razvoj, dodeka, amerikanskite kompanii povtorno se fokusiraat na spojuvawa i akvizicii, po

zavr{uvaweto na ekonomskata kriza. “Za prvpat vo poslednite 40 godini, 100 najgolemi amerikanski kompanii imaat dovolno pari i malku se zadol`eni”, veli Stuxinski, koj naglasuva deka kompaniite momentalno se naso~eni na ona {to }e go pravat vo idnina, pa, nivnite ambicii na pazarot se vo nasoka na targetirani spojuvawa i akvizicii.

PO IZBOROT NA NOVATA BRITANSKA VLADA

KOI SE NOVITE POLITI^KI FIGURI VO BRITANIJA?

DEJVID KAMERON

NIK KLEG

PREMIER NA NOVATA VLADA

ZAMENIK PREMIER NA NOVATA VLADA

Kameron i Kleg istaknaa deka se podgotveni za soo~uvawe so najgolemite problemi na zemjata, nabrojuvaj}i gi vnatre{niot dolg, pregolemata javna potro{uva~ka, rastresenoto i „rastureno” op{testvo, nevrabotenosta i izgradbata na nova i sovremena britanska idnina. Kameron u{te najavi deka koga }e dojde vreme, }e ima referendum za noviot izboren sistem.

a prvata konferencija, na Dejvid Kameron i Nik Kleg, be{e demonstrirano edinstvoto vo gledawata me|u dvajcata partiski lideri, do pred edna nedela ostri politi~ki protivnici, koi toa go najavija i vo rabotata na prvata koaliciska vlada vo Velika Britanija po 70 godini. Kameron i Kleg istaknaa deka se podgotveni za soo~uvawe so najgolemite problemi na zemjata, nabrojuvaj}i gi vnatre{niot dolg, pregolemata javna potro{uva~ka, rastresenoto i „rastureno” op{testvo, nevrabotenosta i izgradbata na nova i sovremena britanska idnina. Kameron u{te najavi deka koga }e dojde vreme, }e ima referendum za noviot izboren sistem. Premierot i negoviot zamenik se soglasuvat deka stanuva zbor za celosno nova situacija, kakva {to nemalo od zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i malkumina postari go pametat vremeto na

koalicirawe, {to vo sega{nata forma na novata britanska vlada, posleden pat go napravil Vinston ^er~il. Kameron i Kleg izjavija deka nema mesto za partiskite interesi, zatoa {to glasa~ite odlu~ija nitu edna partija da nema mnozinstvo, pa zatoa zemjata po dolgo vreme }e bide upravuvana od koaliciska vlada na dve partii. Pomalata, liberaldemokratska }e ima pet ministri vo vladiniot kabinet, predvodeni od Kleg kako zamenikpremier zadol`en za politi~kite reformi, a }e bide pretstavena so svoi lu|e na site nivoa vo vladinata administracija. Kameron najavi deka novata vlada e rezultat na dogovor ne za kratkotrajna upotreba, tuku za eden cel mandat od pet godini, vreme {to }e bide upotrebeno za obezbeduvawe stabilizirawe na Velika Britanija i na nejzinata ekonomija. Za Nik Kleg, stanuva zbor za „radikalna i reformski naso~ena” vlada, kakva {to spored nego i Kam-

eron, & e potrebna na zemjata. So novata britanska vlada, Dejvid Kameron e najmladiot britanski premier po lordot Liverpul vo 1812 godina. Noviot 43-godi{en premier va`i za refomator na Konzervativnata partija, no i za glavna ni{ka so nejzinite stari elitisti~ki koreni. Zamenik na Kameron vo novata vlada e liderot na liberalnite demokrati, Nik Kleg, koj stana yvezda blagodarej}i na televiziskite debati, iako negovata popularnost ne & donese pove}e prateni~ki mesta na partijata. Sepak, liberal-demokratite pod vodstvo na 43-godi{niot Kleg stanaa klu~en igra~ pri formiraweto na novata vlada. Kleg, koj govori pet jazici, zavr{il vo presti`noto u~ili{te vo Vestminster, po {to diplomiral vo Kembrix. Pred da bide izbran za pratenik vo 2005 godina, Kreg rabotel vo sedi{teto na Evropskata unija vo Brisel. Toj e poznat evrofil, {to se o~ekuva da dovede do nesoglasuvawa so evroskepti~nite konzer-

vativci. Nov minister za finansii e 38-godi{niot konzervativec, Xorx Ozborn. Toj e najmlad britanski minister za finasii po pove} e od eden vek. Pred da bide izbran za pratenik vo 2001 godina bil angaìran vo Konzervativnata partija, a be{e i {ef na kampawata na Kameron pri negoviot izbor za lider na konzervativcite. Vo 2008 godina be{e obvinet deka baral mito od ruski oligarh za finasirawe na partijata, no po istragata be{e osloboden od obvinuvawata. Nov {ef na britanskata diplomatija e 49-godi{niot konzeravtivec Vilijam Hejg, koj e i porane{en lider na Konzervativnata partija. Vnimanieto na sebe go privlekuva u{te vo 1977 godina so obra}aweto na edna partiska konferencija. Vo 1989 godina za prvpat e izbran za pratenik, a vo 1997 godina stanuva i lider na konzervtivcite. Liderskata funkcija ja napu{ta po izborniot poraz vo 2001 godina. Hejg vaì za evroskeptik, {to moè da bide pri~ina za problemi

so koaliciskite partneri. Zavr{il dràvno u~ili{te, po {to diplomiral vo Oksford. Minister za biznis e eden od najpopularnite liberal-demokrati, 67godi{niot Vins Kejbl, koj e poznat po ednostavniot jazik na izrazuvawe lesno sfatliv za obi~nite lu|e. Toj predupreduva{e na ekonomskata kriza u{te pred nejzinoto pojavuvawe i merkite {to gi predlaga{e, ne naiduvaa na poddr{ka vo finansiskiot sektor. Dosega vo pove}e navrati toj ima{e javni nesoglasuvawa i raspravii so noviot minister za finansii Ozborn. Minister za vnatre{ni raboti e 53-godi{nata konzervativka Tereza Mej, koja e vtora èna vo britanskata istorija {to rakovodi so ovoj resor po Xaki Smit. Pokraj ova taa e i minister za ènski pra{awa i edinstvenata èna {to zazema nekoi od klu~nite resori vo novata vlada. Pred da bide izbrana za pratenik vo 1997 godina, rabotela vo finansiskiot sektor, kako i vo britanskata centralna banka na Anglija.

SVET BIZNIS POLITIKA RUSIJA MO@E DA GO „OBELODENI” SVOJOT NUKLEAREN ARSENAL usija mo`e da go „obelodeni” svojot nuklearen arsenal po stapuvaweto vo sila na noviot dogovor so SAD za namaluvawe na strate{koto ofanzivno oru`je, izjavi portparolot na ruskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Andrej Nesterenko. SAD go otkrija po prvpat ovoj mesec koli~estvoto na svoeto nuklearno oru`je,

kako del od naporite za zajaknuvawe na nuklearnoto razoru`uvawe. Goleminata na amerikanskiot nuklearen arsenal be{e stroga tajna za vreme na Studenata vojna. Spored Nesterenko, vakviot ~ekor na Va{ington }e ja zgolemi transparentnosta i }e ja konsolidira doverbata me|u nuklearnite i nenuklearnite zemji.

14.05.2010

POLSKA NE BRZA SO VOVEDUVAWETO NA EVROTO “Otkako Dogovorot za namaluvawe na strate{koto ofanzivno oru`je, koj be{e potpi{an od pretsedatelite na SAD i Rusija vo Praga, }e stapi vo sila, nie isto taka razmisluvame za otkrivawe na vkupniot broj na rasporedeni strate{ki nosa~i i boevi glavi vo Rusija”, dodade portparolot na ruskata diplomatija.

olskiot minister za finansii Ja~ek Rostovski izjavi deka negovata zemja ne brza so voveduvaweto na evroto, no sepak, saka toa da se slu~i otkako }e zavr{i dol`ni~kata kriza, pri {to kako mo`en datum ja poso~i 2015 godina. Rostovski vo intervju za lokalnoto radio „Zet” izjavi deka opredeluvaweto na kraen rok za voveduvawe na evroto pove}e ne pretstavu-

va prioritet za Vladata na premierot Donald Tusk. Ministerot ja sporedi 16-~lenata evrozona so golema ku}a koja se renovira i naglasi deka e podobro da se ìvee vo pomala ku}arka pokraj golemata i da se preselite toga{ koga nejzinata konstrukcija }e bide stabilna. Pred recesijata, polskite lideri se nadevaa deka }e go vovedat evroto pred 2012 godina. zemjite na evrozonata i gi ohrabruvaa da gi prezemat neophodnite ~ekori zaradi stravot deka moè da se naru{i obnovuvaweto na ekonomijata, koe veruvame deka e na dobar pat.” PRITISOK VRZ [PANIJA Otkako Obama gi posovetuva Merkel i Sarkozi, sega toj vr{i “pritisok” vrz [panija da gi namali tro{ocite i da prezeme odlu~uva~ka akcija, za stopirawe na dol`ni~kata kriza. Amerikanskite oficijalni pretstavnici se nepopoustlivi vo stavot deka Evropa treba da ja prezeme glavnata uloga za razre{uvawe na dol`ni~kata kriza. Barak Obama i negovite pomo{nici, privatno vr{at vlijanie na evropskite lideri za prezemawe na hrabri akcii, so cel da ja smirat burata na finansiskite pazari. Pred dva dena, Barak Obama isto taka mu se javil i na {panskiot premier, Hoze Luis Rodrigez Zapatero, za da razgovaraat za va`nosta na “odlu~nata akcija” {to [panija treba da ja prezeme. Javnite finansii na [panija i Portugalija se najzagriùva~ki, posle onie na Grcija koi ve} e imaat osigurano finansiski izlez.Od Belata ku} a soop{tuvaat deka Obama pravi s$ {to moè za evropskata kriza da ne se prelie na globalnite pazari, i da & na{teti na amerikanskata ekonomija koja {totuku po~na krevko da zazdravuva.

17.03.2010 25

ULOGATA NA SAD VO SPRAVUVAWE SO KRIZATA

DALI OBAMA GO SPASI EVROTO? a amerikanskiot pretsedatel Barak Obama mu se prepi{uva zaslugata za pomo{ta koja zemjite na EU ja dadoa za spas na evroto. Ovaa zasluga toj ja dobi, otkako po telefonski razgovor gi sovetuval evropskite lideri za spravuvawe so dol`ni~kata kriza. Obama li~no & se javil na germanskata kancelarka, Angela Merkel

Otkako Barak Obama gi posovetuva Merkel i Sarkozi, sega vr{i pritisok

vrz [panija za da gi namali tro{ocite i da prezeme “odlu~uva~ka akcija” i ja posovetuval za toa {to Evropa mo`e da napravi za da gi nadmine ekonomskite te{kotii. Amerikanskiot pretsedatel isto taka im se javil i na drugite evropski lideri, vklu~uvaj}i go i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, i vo serija razgovori toj gi ubedil da se

soglasat za paketot od 750 milijardi evra za pomoo{ na evrozonata. Visok dr`aven pretstavnik na amerikanskata vlada za Wujork tajms izjavil deka pretsedatelot se obiduval da ja izrazi svojata pomo{, bidej}i znael deka toa se te{ki politi~ki ~ekori koi liderite treba

da gi prezemat, a niz koi toj samiot pominal. “Toj, so svoeto iskustvo se potrudi da bide od {to pogolema korist za niv”, izjavi dr`avniot slu`benik za vesnikot Wujork Tajms. Tie razgovarale za va`nosta na ~ekorite koi evropskite lideri treba da gi prezemat za da se vrati

doverbata na pazarite. Pretsedatelot niz celiot ovoj period, bil vo kontakt so kancelarkata Merkel. Za situacijata vo evrozonata, portparolot na Belata ku}a, Robert Gibs izjavi: “Na{ite ekonomski timovi i pretsedatelot posledovatelno pove}e nedeli ja nadgleduvaa situacijata vo

28 14.05.2010

PATOT DO USPEHOT

STIV BALMER, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAJKROSOFT

“LO[OTO MOM^E” NA GIGANTOT OD SIETL Balmer e vtor ~ovek vo amerikanskata korporativna istorija po Robert Gozet, legendarniot glaven direktor na KokaKola, koj {to stanal milijarder isklu~ivo od akciite {to gi primil kako vraboten vo kompanijata, {to ne bil vo nikakvo srodstvo so osnova~ot IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ko Gejts be{e kompjuterski genij i vizioner, Balmer be{e menaxer i blagajnik, a kombinacija na nivnoto deluvawe e mo}niot Majkrosoft. Simbiozata Gajts-Balmer trae pove}e od 20 godini, a delumno e promeneta vo 2000 godina, koga Balmer, stanuvaj}i glaven izvr{en direktor i oficijalno izleze od senkata na Bil Gejts. Analiti~arite napomenuvaat deka Balmer e vtor ~ovek vo amerikanskata korporativna istorija po Robert Gozet, legendarniot glaven direktor na Koka-Kola,

koj {to stanal milijarder isklu~ivo od akciite {to gi primil kako vraboten vo kompanijata, {to ne bil vo nikakvo srodstvo so osnova~ot. Magazinot Forbs vo rangiraweto na najbogatite lu|e na svetot za 2010 godina, go svrsti Balmer na 33 mesto, so proceneto bogatstvo od 14,5 milijardi dolari. Stiv Entoni Balmer e roden vo 1956 godina vo edno predgradie na Detroit, vo semejstvo na {vajcarski doselenik i menaxer vo Ford i Amerikanka od evrejsko poteklo. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, a vo 1973 godina se zapi{al na studii po matematika i ekonomija na presti`niot Harvard. Kako golem qubitel, no vistinski antitalent za koj bilo sport, Balmer prona{ol zadovolstvo vo funkcijata menaxer na fakultetskiot fudbalski tim i za toa od strana na trenerot bil proglasen za najdobar sportski menaxer {to nekoga{ se pojavil na univerzitetot. Vo prostorot pome|u organiziraweto na sportski natprevari i odeweto na zabavi (kade {to isto taka steknal zavidna reputacija), Balmer prodaval oglasen prostor vo studentskiot vesnik i gi vodel finansiite na lokalniot poetski ~asopis. Me|utoa, i pokraj dragocenoto delovno iskustvo {to go steknal vo tekot na studiraweto, ni{to ne vlijaelo na negoviot `ivot vo tolkava mera kolku faktot {to sosed vo studentskiot dom mu bil Bil Gejts, toga{ s$ u{te slabi~ok kompjuterski “bubalica” so razbu{avena kosa. Gejts go zaintrigiral Balmer so svoeto poznavawe na matematika, no i so svoite prikazni i delovni planovi. No, faktot {to stanale i do deneska ostanale najdobri prijateli, Balmer ne go pokolebalo, otkako ja dobi diplomata od primeneta matematika vo 1977 godina, da odlu~i da stekne “seriozno” delovno iskustvo vo nekoja od golemite kompanii. Se vrabotuva vo Prokter i Gembl, kako asistent na product-menaxerot za sproveduvawe na promotivni kampawi. Kako vistinski ambiciozen menaxer, i Balmer nabrzo zapi{al MBA-studii na

presti`niot Stenford, stremej}i se kon menaxerska kariera, no potoa doa|a presvrtot. BIZNIS - PARTNERSTVO OD SONI[TATA Dve godini, otkako se razdelile so Gejts na fakultetot, Balmer preku leto odlu~il da go poseti vo Sietl, a popatno da mu pomogne vo rabotata. Majkrosoft be{e firma vo razvoj so golem potencijal. Ve}e vo 1978 godina

FORBES GO STAVI STIV BALMER na 33 mesto na listata najbogati lu|e na svetot za 2010 godina, so proceneto bogatstvo od 14,5 milijardi dolari imala 23 vraboteni i godi{en prihod od 12 milioni dolari. No, ako nekoj gledal otstrana, toga{niot Majkrosoft bi mu li~el na haoti~en breinstorming na kompjuterski stru~waci i Balmer vedna{ uvidel deka treba da vovede red. Me|utoa, Gejts, koj {to i prethodno go teral Balmer da dojde vo Majkrosoft, moral toa da go pravi u{te nekoe vreme. Duri vo juni, 1980 god., Gejts kone~no go ubedil Balmer da ja napu{ti P i G, MBA studiite na Stenford i da dojde vo Majkrosoft za godi{na plata od 50.000 dolari i 7% udel vo firmata. Prijatelstvoto toga{ prerasnalo vo biznis-partnerstvo od soni{tata, a podocna se utvrdilo kako poteg na `ivotot i za dvajcata. I dodeka Gejts bil zadol`en za delovnata vizija i razvojot na kompanijata, Balmer od firmata po~nal da gradi vistinska korporacija. Negoviot prv poteg bil udvojuvawe na brojot na vraboteni i celosna reorganizacija na toga{nata struktura na firmata. Na po~etokot Balmer bil “mom~e za s$”: vodel fi-nansii, bil glaven menaxer, voditel na kadrovska slu`ba, {ef na proda`ba, direktor na marketing... Me|utoa, kako {to rastel Majkrosoft, Balmer gi gradel negovite oddeli i razvival struktura spored site pravi-

la na najdobrite biznis-{koli. GALAMXIJA BEZ VLAKNA NA JAZIKOT S$ do 1998 godina, koga ja prezel pozicijata na pretsedatel na Majkrosoft, Balmer rabotel vo senka na Gejts i vo me|uvreme bil na ~elo na site oddeli na Majkrosoft. Me|utoa, iako vo senka, Balmer ne bil voop{to tivok. Poznat e kako galamxija i ~ovek koj {to za potrebite na promocijata na Majkrosoft ne po~ituva avtoriteti i deloven bonton. Na javnosta & stana poznata ovaa strana na Balmer, koga za edna konvencija na Majkrosoft snimi video na koe {to se glupira celi 45 sekundi, dodeka vo edna druga situacija, na nekoj saem vo Japonija, pred posetitelite skandiral tolku glasno, {to potoa moral da odi na operacija na glasnite `ici. Sepak, kolku i da e bu~en i sklon kon zafrkancija, tolku negovite kriti~ari smetaat deka Balmer e krajno neprijaten i mnogu ostar kon site sopernici. Mnogumina smetaat deka negativniot imix {to go stekna Majkrosoft vo javnosta zaradi svojata dominantna pozicija na pazarot, e tokmu posledica na Balmerovata nepopustlivost, `elbata za postojano pobeduvawe i arogantniot odnos kon konkurencijata. Stiv (koj {to tvrdi deka Majkrosoft nema monopol, tuku pazaren udel, a toa spored nego e golema razlika)

go nare~e popularniot Linuks so pogrdni imiwa, a nivniot princip na rabotewe komunisti~ki), vo posledno vreme najmnogu vreme posvetuva na s$ poostrata borba so Gugl, koj {to vo IT-zaednicata ima mnogu popozitiven imix. I dodeka Balmer u{te od 2000 godina formalno ja vodi kompanijata, samostojnoto “vladeewe” po~na vo 2008 godina , otkako Bil Gejts potpolno se povle~e od operativnite funkcii vo Majkrosoft i se fokusira{e kon rabotata vo sopstvenata humanitarna fondacija.Poznava~ite go opi{uvaat Balmer kako produktivno opsesiven menaxer i najodgovoren za toa {to raboteweto na Majkrosoft ostanalo cvrsto na zemja i stanalo isklu~itelno dohodovno. Balmer e eden od vrabotenite na Majkrosoft so najdolg raboten sta` vo kompanijata, no i eden od najbogatite. Toj pred pet godini prodade del od udelot vo Majkrosoft, namaluvaj}i go na toj na~in svojot sopstveni~ki interes na samo 4% i zarabotuvaj}i pri toa milijardi dolari. Od 1990 godina Stiv e o`enet, ima tri deca i harmoni~en brak. “Lo{oto mom~e na Majkrosoft” kako {to go narekuvaat, si najde svoe mesto i vo {ou-biznisot, pa vo dokumentarniot film od 1999 godina, “Piratite od Silikonskata dolina”, film {to se bavi so podemot na Majkrosoft i Epl, tokmu Stiv Balmer e glavniot narator.

14.05.2010

KULTURA SLIKARSTVO

KONCERT

XEJMS TEJLOR PO VTOR PAT VO SKOPJE

NOVATA VREDNOST NA APSTRAKCIJATA Da se ima denes platno od Mazev doma ili vo delovnite prostorii e presti`, a istori~arite i kriti~arite gi narekuvaat makedonski likovni ikoni na 20 vek STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

oàt li sliki, sozdadeni pred re~isi polovina vek, i toa od doma{en avtor, da go privle~at dene{noto vnimanie ne samo na specijaliziranata likovna, tuku i na po{irokata kulturna javnost? Koga e vo pra{awe Petar Mazev, izgleda deka moàt. I toa da bide “oglaseno” na golemite gradski bilbordi zgolemuvaj}i ja nivnata “dodadena vrednost” kako na retko koj avtor dosega. Izlo`bata na t.n.”Bela faza” od tvore{tvoto na Mazev, otvorena vo sredata vo Muzejot na grad Skopje (}e trae do 10 juni) e naslovena “Od eksperiment do paradigma”. Izloèni se 23 dela, sozdadeni vo periodot od 1960 do 1971 g., glavno izraboteni vo kombinirana tehnika na panel i platno i maslo na platno, otstapeni za ovaa mo`nost od strana na Muzejot na sovremena umetnost, Nacionalnata galerija, kako i {tipskata i strumi~kata galerija i privatni zbirki. Kako {to veli istori~arkata na umetnost Sowa AbaxievaDimitrova, kuratorot na ovaa izlo`ba, kolku {to redica posetiteli strplivo ~ekale da ja vidat izlo`bata na ovie platna na Mazev vo 1966 g., tolku tie platna od negovata “bela faza” so tekot na godinite i deceniite nivnata vrednost rasnela. Da se ima denes platno od Mazev doma ili vo de-

Xejms Tejlor – xez-fank vo `ivo

Sostavot na Xejms Tejlor vaì za edna od poinventivnite muzi~ki formacii vo ejsid-xez pravecot ejms Tejlor kvartetot e britanski xezfank bend, najmnogu poznat po svoite ìvi nastapi, koj }e odrì koncert vo Univerzalna sala, na 16 maj v nedela. Vo svojata dvodeceniska kariera, kvartetot na Xejms Tejlor uspea da se izbori za visoko mesto ne samo na britanskata, tuku i, voop{to, na svetskata muzi~ka scena, a osobeno stekna poklonici kaj qubitelite na t.n. ejsid-xez.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

29 albumi

Vpro~em, ovoj kvartet odr`a koncert vo MNT pred desetina godini. Xejms Tejlor kvartetot zad sebe ima 29 diskografski objavi, od koi posledniot album, nasloven New World, be{e objaven minatata godina. Sostavot va`i i za edna od poinventivnite muzi~ki formacii, a toa se potvrduva i so faktot {to golemiot Xon Pil, legendarniot britanski voditel, svoevremeno im otstapi mesto vo ramkite na negovite radioemisii na Bi-Bi-Si.

sliki od nefigurativnata faza na avtorot

lovnite prostorii e presti`, a istori~arite i kriti~arite gi narekuvaat makedonski likovni ikoni na 20 vek. Taa enformel faza (nefigurativno, apstraktno slikarstvo) na Mazev, kako i kaj drugite tvorci vo toj period, imala i specifi~na kriti~ka politi~ka “teìna”, odnosno svoeviden kontinuitet na umetni~kiot bunt po raskinot so socrealizmot vo pedesettite godini od minatiot vek. Vo predgovorot na katalogot posveten na ovaa izlo`ba Sowa Abaxieva pi{uva deka Mazev vo negovata “bela faza” e obzemen od krotkite predeli na manastirite, okolnite pejzaì, yidovi, porti, konaci, utra, slavi i spomeni. “Vo ovie prostori, vo koi vremeto kako da zastanuva, go zapo~nuva ~inot na secirawe, na analiza. Na svoj na~in ja otkriva du{ata na ovie istoriski i umetni~ki ozvu~eni krai{ta, gi slika nivnite portreti...”, pi{uva Abaxieva, definiraj} i ja ovaa enformelska pasta na slikite na Mazev kako del od svetskoto likovno bratstvo. Za delata od “belata faza” na Mazev, Abaxieva veli deka se sloèni konstrukti vo koi vleguva i tradicijata, no i mo}ta za vivisekcija na aktuelnoto ~uvstvuvawe

Manastirski spomen, 1966 g.

na vremeto i materijata. “Enformelot na Mazev ednovremeno e i visoka to~ka na postignata likovna sloboda, povrzana vo isto vreme za estetikata na ubavoto i na grdoto”. Mazev (1927, Kavadarci – 1993, Skopje) e klu~niot avtor na makedonskiot modernizam i postmodernizam vo slikarstvoto. Zaedno so Nikola Martinovski e najeminentniot pretstavnik na ekspresionizmot na makedonskata likovna scena, a vo {eesettite godini na minatiot vek se opredeluva za nefigurativniot (enformel i geometrizam) iskaz na platnata, odnosno za ovaa “bela faza”. Sepak, Mazev nikoga{ ne go

Kompozicija, 1966 g.

napu{til ekspresionizmot kako negov traen afinitet. Toj e i eden od glavnite inicijatori za formirawe na skopskata Likovna akademija i nejzin profesor i dekan. Delata na Mazev se nao|aat vo pove} e privatni i javni muzejski i galeriski zbirki vo Makedonija, Srbija, Hrvatska, SAD, Germanija, [vajcarija i drugi zemji. Vo po{irokata doma{na kulturna javnost mo`ebi e najpoznat kako avtor na pove}e mozaici, od koi najzna~ajniot e vo Spomen-kosturnicata vo Veles (izraboten vo 1979 g.), kako i monumentalnata freska vo skopska @elezarnica.

SPORTLIFE

30 14.05.2010 SVETSKO PRVENSTVO VO FUDBAL

DESETTE NAJDOBRI ME\U OTPI[ANITE Golem broj poznati fudbalski imiwa se izostaveni od spisocite na selektorite, koi {to gi podgotvuvaat selekciite za Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika rajniot rok za dostavuvawe na spisocite so po{irokite sostavi na reprezentaciite u~esnici na Svetskoto

fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, iste~e v~era. Selektorite na 32 reprezentacii gi ispo~ituvaa pravilata na Internacionalnata federacija na

PATO 2 ALESANDRO Brazil

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

fudbalski asocijacii (FIFA) i navremeno gi dostavija spisocite so po 30 fudbaleri. Se do 1 juni, nacionalnite timovi }e treniraat so prijaveniot spisok, a to~no na deset dena do po~etokot na {ampionatot }e treba da se odbere kone~niot spisok od 23 fudbaleri so koj }e bidat pretstaveni zemjite na fudbalskiot

Mundijal. Iako Svetskoto prvenstvo zna~i natprevar na najdobrite svetski fudbaleri, sepak, nekolku selektori si poigraa so sostavot na reprezentaciite i na op{to iznenaduvawe, izostavija golemi fudbalski imiwa od sostavite. "Kapital" vi gi pretstavuva desette najdobri fudbaleri zemeni od listata na otpi{ani yvezdi, koi {to ne se po vkusot na svoite treneri.

XO KOL

Anglija

RONALDIWO

Brazil

ekoga{ najdobriot N fudbaler na svetot, Ronaldiwo, Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika }e go sledi so posredstvo na TV-priemnicite. Toj odamna ne e vo forma, iako godinava ima{e nekolku blesoci vo dresot na Milan. Sepak, negovite s$ po~esti izleti vo zabavniot `ivot na Milano mu donesoa golem broj problemi, a, sekako, najgolem e toa {to “super-zabecot” e pre~krtan na spisokot od selektorot na Brazil, Dunga.

DEJVID BEKAM

Anglija

ako ve}e nekolku godini va`i za eden od najdobrite fudbaleri na ^elzi, za Xo Kol nema mesto vo reprezentacijata na Anglija. Xo e odli~en fudbaler od sredinata na terenot, no tamu vladee i najgolemata konkurencija, pa, selektorot Fabio Kapelo mora{e da se re{i da izostavi pove}e igra~i.

o`e lesno da se slu~i pripadni~kite na pone`niot pol da go bojkotiraat Svetskoto prvenstvo, bidej}i vo angliskata selekcija ne e prisuten Dejvid Bekam, eden od najpopularnite fudbaleri vo svetot. Mestoto na Bekam be{e osigureno na spisokot na Kapelo, no te{kata povreda na ahilovata tetiva, na podolg rok go oddale~i od terenot.

BENZEMA 5 KARIM Francija

arim Benzema, vo najgolemiot del od sezonata, natprevarite za Real Madrid gi zapo~nuva{e od klupata za rezervni fudbaleri. No, selekcijata na negovata Francija pove}e ne e vo redot na najgolemite favoriti za osvojuvawe na {ampionskiot trofej, pa, ottamu za~uduva odlukata na Rajmon Domene{ od timot da izostavi eden fudbaler na Real Madrid.

etko koj aktuelen fudbaler mo`e da se pofali so ~uvstvoto za gol {to go poseduva holandskiot fudbaler Rud van Nistelruj, koj po golgotata vo Real Madrid, fudbalski voskresna vo dresot na Hamburger.Iako izrazi `elba da se vrati vo selekcijata na Holandija, sepak, “portokalovite” ne sakaa nitu da pomislat na takvo ne{to.

ESTEBAN KAMBIJASO 8 Argentina

I P

ovredite mu onevozmo`ija na Pato da prika`e ne{to pove}e vo svoite nastapi za Milan, iako vo momentite koga be{e zdrav, redovno se zapi{uva{e na listata na strelcite. Selektorot Dunga ne saka da rizikuva so negovata povreda, ne osvrnuvaj}i se na lekarskite prognozi za brzo zazdravuvawe.

li~no kako i vo slu~ajot so Zaneti, bea napi{ani mnogu komentari na ~udewe i od odlukata na Maradona od selekcijata na “Gau~osite” da izostavi u{te eden igra~ na Inter. Kambijaso e mnogu korisen vo igrata od sredinata na terenot, a odli~no se vklopuva i vo defanzivnite zada~i.

RUD VAN NISTELRUJ

Holandija

LISANDRO LOPEZ

Argentina

epak, najmnogu za~uduva odlukata na Maradona od selekcijata na Argentina da go izostavi Lisandro Lopez, fudbalerot na Lion. Lopez oficijalno be{e proglasen za najdobar fudbaler na francuskoto prvenstvo. No, za Maradona toa, voop{to, ne e bitno. Toj ve}e im pora~a na svoite fudbaleri: “Sekoja topka da odi kaj Mesi”.

KSAVIER ZANETI

Argentina

eteranot na Inter, Ksavier Zaneti, poka`a deka so naporen trening i na 36 godini mo`e da se igra vo golema forma. Toj e eden od najzaslu`nite za golemite uspesi na svojata ekipa sezonava i e nezamenliv vo sostavot na @oze Muriwo.No, taka ne misli i Diego Maradona, koj se re{i da go izostavi milenikot na argentinskata publika.

MARKO MATERACI 10 Italija e e izostaven, Marko Materaci ednostavno se otka`a od nastapite vo dresot na italijanskata fudbalska reprezentacija. Toj be{e klu~en igra~ vo finaleto pred ~etiri godini. Toga{ postigna dva gola, no be{e i najzaslu`niot za isklu~uvaweto na Zinedin Zidan. Samiot veli deka natprevarite od pretstojnoto Svetsko prvenstvo nema da ima mo`nost da gi gleda, poradi negovata turneja po Severna Amerika, kade {to ka~en na “~oper” ima namera da go krstari po kontinentot.

SPORT

14.05.2010

SPORT KO[ARKA

OTPI[ANIOT VARDAR SE VRATI VO @IVOT! ela sezona ko{arkarite na Feni Industri bea neso vladlivi vo svojata sala “Jasmin” vo Kavadarci, bez razlika dali stanuva zbor za natprevarite od doma{noto prvenstvo ili, pak, vo duelite od balkanskata BIBLliga. Neosvojivata “tvrdina” im pomogna na kavadar~ani da ostvarat zna~ajni pobedi so golem broj nezgodni protivnici, promoviraj}i ja ekipata kako ubedlivo najkvaliteten kolektiv vo ramkite na makedonskoto ko{arkarsko prvenstvo. I koga site o~ekuvaa i kone~en triumf na doma{en teren, so {to }e se stavi pe~at na uspe{nata sezona, Feni, na mnogu nevoobi~aen na~in, zagubi od ekipata na Osiguruvawe vo ~etvrtiot finalen natprevar od plej-of serijata vo dràvniot {ampionat. Vardar proslavi ubedliva pobeda od 85:57, vra}ajki gi svoite {ansi vo finalniot duel so Feni, bidej}i negativata vo odnos na kavadare~kite ko{arkari e namalena na 3:2 vo pobedi. “Site bevme dobro raspoloèni i veruvavme deka moème da pobedime. I prethodno velev deka }e ja vratime serijata”, izjavi trenerot na Vardar, Slobodan Petrovski. Najefikasni, a voedno i najzaslu`ni za pobedata na skopskata ekipa, so po 20 postignati ko{a, bea veteranot Toni Simi} i negoviot pomlad soigra~ Damjan Stojanovski. Naredniot natprevar

LIGA EVROPA

FORLAN E NOVIOT HEROJ NA MADRID SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

oobi~aeno, finalnite natprevari od kupot na UEFA se vozbudlivi, neizvesni i interesni za qubtelite na fudbalot od celiot svet. Ovaa tendencija prodolì i vo noviot format, otkako godinava najmasovnoto natprevaruvawe na stariot kontinent e rebrendirano vo liga Evropa. Ekipata na Atletiko Madrid kone~no ili barem za moment uspea da izleze od “ve~nata senka” na mnogu poslavniot gradski rival Real i vo godinata koga “kralevite” go odbeleàa neslavniot rekord od {est edno-podrugo eliminacii vo ranata faza od ligata na {ampionite. Atletiko pobedi vo finaleto na liga Evropa, osvojuvaj}i go prviot trofej na me|unarodna scena po dolgi godini na razo~aruva~ki porazi i nesre}ni eliminacii. Madridskiot klub so 2:1 go sovlada angliskiot prestavnik Fulam, a finaleto be{e re{eno duri vo prodolènieto, otkako vo regularnite 90 minuti rezultatot be{e 1:1. Vistinski heroj na {panskiot tim e Urugvaecot Dijego Forlan, koj uspea da gi postigne i dvata gola za Atletiko. “S$ u{te ne sme svesni {to se slu~i, verojatno }e treba da pomine nekoe vreme za da ni se izladat glavite. Ja zasluìvme pobedata u{te od samiot start na natprevarot. Interesno, no pred da zapo~ne sredbata po~uvstvuvav deka }e dadam gol i ete se slu~i na dva pati da ja zatresam protivni~kata mreà”, izjavi Forlan po krajot na finalnata sredba. [ansa za dvojna kruna imaat fudbalerite na Atletiko, koi po osvojuvaweto na evropskiot trofej, }e se borat i za titutala na {panskiot kralski kup. “Da ne razmisluvame sega za toa. Prvo da ja proslavime pobedata vo liga Evropa, a za narednite natprevari }e razmisluvame podocna. Se nadevam deka vulkanot }e se smiluva i }e ni dozvoli da se vratime doma so avion. Tamu treba da go proslavime uspehot so na{ite naviva~i”, veli Forlan. Oblakot od vulkanska pra{ina gi prinudi fudbalerite na Atletiko i fulam na finaleto vo Hamburg da patuvaat so avtobus, a najgolemiot del od {panskite i angliskite naviva~i ne bea vo mo`nost da pristignat na sredbata. Stravuvaj}i za formata na fudbalerite na dvete ekipi, menaxerot na Fulam Roj Hoxson pobara odlagawe na me~ot {to be{e ekspresno odbieno od UEFA. “Se razbira deka posle, doìvea poraz. Ne moàm da bidam zadovolen, pa

Toni Simi} be{e eden od najzaslu`nite za golemiot uspeh na Vardar na natprevarot vo Kavadarci od serijata me|u Vardar i Feni e zaka`an za v sabota vo Skopje, a eventualnata majstorska, se razbira, dokolku vardarci prvo uspeat da pobedat, }e se odigra v sreda vo Kavadarci.

Peharot na UEFA godinava }e gi krasi vitrinite na Atletiko duri i toa da se slu~i vo prodolènieto. Sepak, ne moàm da pronajdam nitu eden zbor so koj bi ja iskritikuval igrata na moite fudbaleri. Tie bea veli~estveni vo sekoj apsekt od fudbalskata igra. Naviva~ite znaat deka fudbalerite na Fulam postojno se vo pozicija na autsajder, a tolku pati sezonava izlegoa kako pobednici. Nemavme dovolno sre}a vo finaleto, no i mora da se pozdravi dobrata igra na Atletiko, kade {to nastapuvaat nekolku isklu~itelno kvalitetni fudbaleri”, izjavi golemiot xentlmen Hoxson, koj neodamna be{e proglasen za trener na godinata vo angliskata Premier-liga. “Uspeavme vo pogolmiot del od sredbata da gi zatvorime Aguero i Forlan, no i dvajcata se fenomenalni igra~i na koi im treba mnogu malku za da napravat poteg {to }e go re{i pobednikot. Uspeavme edna{ da se vratime od negativa, a dokolku izdrèvme do penalite, toga{ }e imavme ednakvi {ansi kako i protivnikot. Kako i da e, mora da se podvle~e deka ovaa sezona e uspe{na za Fulam, bez razlika {to

ne im donesovme trofej na naviva~ite”, dodava Hoxson. Daleku pomladiot kolega na Hoxson, trenerot na Atletikot Kike Florez pokraj drugoto istakna deka Fulam bil dostoen protivnik na negoviot tim, za edno prekrasno evropsko finale. “Fulam ja zasluì pobedata isto kolku i nie. Fudbalerite na ovaa ekipa odigraa odli~no. Jas sum neizmerno gord na moite fudbaleri i vo narednite dva dena }e & se prepu{tam edinstveno na proslavata. To~no e deka n$ o~ekuva u{te edno finale, no za toa }e razmisluvme koga }e dojde vreme. Sezonava be{e naporna i ako se vratime nanazad nekade do polovina od sezonata, te{ko deka }e moème da pronajdeme dovolno fakti za da gi opravdame nadeìte za uspeh na ovaa ekipa vo natprevarite od liga Evropa. Nikoj od strana ne veruva{e vo Atletiko, osven fudbalerite i naviva~ite i tie se edinstvenite zaslu`ni za uspehot. Deneska Atletiko ima mnogu pri~ini za da bide gord”, izjavi Flores. Do krajot na klupskata sezona preostana u{te finaleto od evropskite {ampioni. Tamu za trofejot vo najpresti`noto natprevaruvawe }e se borat ekipite na Inter i Baern od Minhen. Na

rrla naa dva d a pati a i jja zatrese z Dijego Forlan mre`ata naa F Fulam Fuullam am

S$ u{te ne sme svesni {to se slu~i, verojatno }e treba da pomine nekoe vreme za da ni se izladat glavite. Ja zaslu`ivme pobedata u{te od samiot start na natprevarot. Interesno, no pred da zapo~ne sredbata po~uvstvuvav deka }e dadam gol i ete se slu~i na dva pati da ja zatresam protivni~kata mre`a

{ampion vo noviot format

22 maj na Santjago Bernabe vo Madrid ira~ite na dvata tima }e stavat to~ka na dolgata, vozbudliva i naporna evrosezona koja godinava, kako retko koga izobiluva{e so presvrti i neo~ekuvani rezultati, so {to na publikata, barem za moment & be{e vratena vozbudata {to samo “najbitnata sporedna rabota na svetot” mo`e da ja predizvika. Kako logi~no prodol`enie na mislata, no i na sezonata e sekako svetskoto prvenstvo Ju`na Afrika, za kade mnogumina predviduvaat golemi promeni vo svetskiot fudbal, koj ve}e predolgo e diktiran od parite i sponzorite. Po 22 maj, najdobrite fudbaleri zaminuvaat na zabrzani podgotovki so svoite reprezentacii, za mundijalskata “treska” imaat na raplagawe pomalku od tri nedeli.