BR.43_kapital_vtornik 18 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

DEBRA KAFERO VENTAS USPE[NA NAVIGACIJA NIZ FINANSISKATA BURA

KOLUMNA RUBIN ZAREVSKI

SISTEM NA VRZANI SADOVI STRANA 13

STRANA 14

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 17.05.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

22,45% 0,05% 0 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 49,22 1,25

NAFTA BRENT EURORIBOR

777,41 1,25%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.05)

KADE E GRUEVSKI?

AHMETI I CRVENKOVSKI RASPRAVAA ZA DR@AVNITE PROBLEMI 6

PROBLEMI ROBLEMI ZA MAKEDONCITE BALKANOT ATRAKTIVEN [TO SAKAAT PRAZNIKOT DA GO ZA SLOVENE^KIOT KAPITAL POMINAT OMINAT NA MORE SLOVENE^KITE INVE INVE-

PROTESTI VO GRCIJA STICII ZAVR[IJA VO IDNIOT VIKEND! SRBIJA, NE VO MAKEDONIJA! STRANA 2

STRANA 15

KOMPANII I PAZARI

VLADATA LOBIRA KAJ SVETSKA BANKA, EBRD I EIB STAVRESKI TVRDI DEKA EVROOBVRZNICATA NE SE ODLO@UVA!.....................................STRANA 20 STRANSKI KREDITI ]E GO LUKSUZNA NASELBA VREDNA 18 MILIONI EVRA SPASUVAAT ENERGETSKIOT ]E NIKNE NA MESTOTO NA HOTELOT PARK SISTEM FINANSISKA ILI TEHNI^KA GRE[KA GO URNA VOLSTRIT?.........................................STRANA 16 STRANA 7

UVODNIK VERICA C JO JORDANOVA ORDANOV MAKEDONS MAKEDONSKATA "OAZA NA MIROT" SE PRETVORI VO MO^URLIVO PREDVORJE N NA EU STR. 2 VO ^ETVRTOK, VO VIKEND IZDANIETO NA KAPITAL, SPECIJALEN PRILOG

2 18.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 18 MAJ 2010

MAKEDONSKATA “OAZA NA MIROT” SE PRETVORI VO MO^URLIVO PREDVORJE NA EU

ronolo{ki gledano, makedonskata evrointegrativna prikazna za edna decenija od uspe{en primer na zemja koja so krupni ~ekori trgna vo evrointegrativniot proces se transformira{e vo zemja koja prakti~no e na stand By. Nikoj deneska ne znae da ka`e, so nekakva izdr` ana argumentacija, koga Makedonija mo`e da vleze vo Evropskata unija. Verojatn o se se}avate na vremeto koga Makedonija be{e gorda {to e prvata balkanska zemja koja voop{to go potpi{a osn ovniot dokument za otpo~nuvawe na pristapot kon EU- Dogovorot za stabilizacija i asocijacija. Nekoi od balkanskite zemji toa go pravat denovive?! A nie, zamislete, Dogovorot go potpi{avme i pred Hrvatska, zemjata ~ie pristapuvawe vo polnopravno ~lenstvo sega se broi vo meseci. Nade`ta od pred re~isi edna decenija deka patot kon posakuvanata cel e cvrsto trasiran, sega e razni{an. Koj toga{ bi pomislil deka deset godini podocna }e imame mrdnato samo malku, mnogu malku do status na zemja kandidat za ~lenstvo. Od ovaa vremenska distanca, koga se promenija nekolku vladi, nekolku premieri, pove}e vicepremieri za evrointegracii te{ko e da se dade edna relevantna ocenka zo{to Makedonija e s$ u{te daleku od ~lenstvo vo Unijata? Sublimirano, Fuere toa go otslikuva vaka: nedostigot na politi~ki dijalog i konsenzus vo zemjata, kontinuiranoto politi~ko vlijanie i partizacija na sudstvoto i javnata administracija se kriti~nite to~ki na Makedonija vo evrointe-

graciite. Ne slu{navme ni{to novo. Iako ve}e i vrap~iwata znaat deka prv, klu~en, odlu~u va~ki preduslov za Makedonija da dobie zeleno svetlo i da sedne na pregovara~ka masa- e re{enie na sporot so imeto so Grcija, problemite na koi upatuva Fuere se moèbi isto tolku va`ni. Zo{to? Problemite koi nie si gi imame i koi ni go pravat ìveeweto te{ko, a napredokot re~isi nevozmoèn se problemi koi koga-toga{ nekoja vlada, nekoj premier }e mora da gi re{ava. Nezavisno od toa dali pregovara za ~lenstvo vo EU ili ne? Ponekoga{ prikaznata za evropskiot pat kon EU mi izgleda kako onaa poznatata replika na mnogu od ministrite za finansii. Sekoga{ koga administracijata ili biznisot bara{e ne{to, tie velea: MMF ne ni dozvoluva?! Taka e i sega. Zo{to bi pravele reformi ako ne treba da vlezeme vo Evropa? Rabotite se isprevrteni. Lu|eto, vo o~aj {to rabotite ne odat na dobro, znaat da ja obvinuvaat istata taa Evro pa, d eka prem n ogu bara od nas, a premalku ni dava. Da, verojano e taka. Ona {to site nie, kako op{testvo i kako poedinci morame da go razbereme e deka vo me|unarodnite odnosi nema pravdina, deka merewe na kantar isto taka nema, kako {to nema ni podaroci. Ako golemata, tromava i neefikasna administracija, neefikasnoto sudstvo, dlaboko navlezenata korupcija i niskoto nivo na politi~ka kultura nam ni se problem, ko~nica vo sekojdnevniot ìvot i biznis, toga{ samite treba da bideme zainteresirani istite da se re{at. Dodeka ne sfatime deka refor-

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

mite, koi navistina }e bidat bolni i te{ki, no neophodni – mora da se sprovedat, evropskata ideja }e ni bide dale~na. Kako {to neodamna ka`a eden razre{en visok funkcioner, na Makedonija & e potreben “premier za evrointegracii”! Lider komu evropskite vrednosti, vodeweto na dr`ava po sovremeni kriteriumi }e mu bide prioritet. Na Makedonija & nedostiga lider koj }e ja promovira evropskata ideja, ne deklarativno. Su{tinski. Lider koj }e ni ja vrati nade`ta i optimizot od 2001 godina koga Evropa ni izgleda{e blisku. Seto ova ne e utopija. Namesto zavieni vo seni{tata od minatoto, Makedonija povtorno treba da se svrti kon idninata. Toga{ s$ }e ni izgleda vozmo`no i ostvarlivo.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

PROBLEMI ZA MAKEDONCITE [TO SAKAAT PRAZNIKOT DA GO POMINAT NA MORE

24-~asoven generalen {trajk vo zemjata na 20 maj, {to gi doveduva vo pra{awe planovite na Makedoncite koi sakaat idniot prazni~en vikend da go pominat vo Grcija

OFFICE MANAGER I FINANSII:

pretplati@kapital.com.mk

16,9%

PROTESTI VO GRCIJA IDNIOT VIKEND! Dvata najgolemi gr~ki sindikati odlu~ija da organiziraat

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

vlijanieto na namalenata pobaruva~ka vrz lo{ite performansi na grade`nata aktivnost. Nedostigot na oprema vlijae so 14,9%, zgolemenite finansiski tro{oci so 14,2%, a zgolemenite tro{oci za materijali so 13,3%, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Rakovoditelite na kompaniite od grade`ni{tvoto go ocenuvaat prviot kvaratal od godinava kako popovolen vo odnos na prethodniot, a ponepovolen vo odnos na prvite tri meseci od minatata godina. Nivnata ocenka za finansiskata sostojba vo grade`ni{tvoto e deka se podobruva vo odnos na ~etvrtiot kvartal od 2009 godina. O~ekuvawata za brojot na vraboteni vo naredniot period se mnogu optimisti~ki, ocenkata za sega{nata sostojba so pora~ki e popovolna vo sporedba so prethodniot kvartal, a brojnata sostojba i kvalitetot na mehanizacijata i opremata i natamu se nezadovolitelni i pod normalata, no so tendencija za podobruvawe. Vo naredniot period se o~ekuva proda`nite ceni da ostanat nepromeneti i da se zgolemat vkupnite pora~ki.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

eneralen {trajk za 20 maj e najaven vo Grcija. Na minatonedelniot sostanok, dvata najgolemi sindikati, Op{tata konfederacija na trudot (GSEE) i Federacijata na dràvnite slu`benici (ADEDE), odlu~ija da organiziraat 24- ~asoven generalen {trajk vo zemjata na 20 maj, a vo parkot Pedion Areos vo Atina }e bide organiziran i miting vo 11 ~asot. Na 20 maj vo 10 ~asot, na plo{tadot Omonija vo Atina, protest } e odrì i sindikatot PAME, blizok do Komunisti~kata partija na Grcija. Ova gi naru{uva planovite na gra|anite od Makedonija koi planiraat sledniot prazni~en i prodolèn vikend da go pominat vo Grcija, na {oping vo Solun ili na more na Halkidiki. Neizvesno e dali i kako }e se odviva reìmot na grani~nite premini na makedonsko-gr~kata granica. Bugarskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti ve}e gi informira svoite gra|ani deka prodolùvaat protestite vo Grcija protiv vladinite merki za restrikcii vo ekonomijata i za promeni vo penziskiot sistem. Od Ministerstvoto soop{tija deka nema detali povrzani so bezbednosta i sigurnosta na strancite za vreme na protestite.

Kaj Makedoncite ima golem interes za patuvawe vo Grcija. Od turisti~kite agencii informiraat deka imaat rezervirano mnogu vikend-aran`mani, kako i podolg prestoj na kracite po 1 juni. “Zasega nemame konkretni informacii deka ima problemi okolu realizacijata na aran`manite. Za dopolnitelni informacii }e gi izvestime na{ite klienti. Mo`am da potvrdam deka interesot e golem za vikend-patuvawa i za odmor vo Grcija”, velat od edna turisti~ka agencija vo Skopje. PROTESTITE NE STIVNUVAAT Paketot bolni reformi na vladata na Jorgos Papandreu go pottikna revoltot na del od gra|anite vo Grcija, koi pottiknati od sindikatite, no i od opoziciskite politi~ki partii organiziraat sekojdnevni protesti i neredi, glavno vo Solun i vo Atina. Reformite se posledica na dogovorot {to go potpi{a gr~kata vlada so MMF i so EU za spas na ekonomijata so 110 milijardi evra. “Protestite se naso~eni protiv socijalnite merki i namaluvaweto na rabotni~kite prava“, tvrdat sindikalcite. TURIZMOT NA UDAR Zovrienata situacija ja doveduva vo pra{awe turisti~kata sezona vo

Grcija. Zemjata ve}e formira{e krizen komitet poradi iljadnicite otkaàni turisti~ki rezervacii po nasilnite protesti vo Atina, vo koi zaginaa trojca bankarski slu`benici. Krizniot komitet }e bide rakovoden od Gr~kata organizacija za turizam. Spored portparolot na gr~kata vlada, otkaànite rezervacii }e ja ~inat zemjata desetici milioni evra. Prethodno, Unijata na hotelieri vo Atina i oblasta Atika soop{tija deka od 5 maj, denot na tragi~nite nastani, se registrirani pribli`no 17.000 otkaàni rezervacii. Nivniot broj i natamu raste, a ovaa tendencija gi opfa}a site vidovi rezervacii poedine~ni, grupni, za biznis-sredbi i forumi, kako i sekakvi drugi nastani. Najzagriùva~i e faktot deka se zabeleùva zastoj i vo novite rezervacii za juni, koi tradicionalno se najsilen period za turizmot vo Atika. Sli~no e i vo cela Grcija bidej}i situacijata vo stranstvo se ocenuva kako nestabilna i nebezbedna. Spored hotelierite, stranskite dràvjani smetaat deka Atina e grad vo koj bezbednosta ne im e garantirana. Tie tvrdat deka toa ne odgovara na vistinata, odnosno deka stranskite turisti se dobredojdeni vo Grcija.

NAVIGATOR

18.05.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

]E IMA DIJALOG VO SOBRANIETO retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski i ambasadorkata na [vajcarija vo Makedonija, Nikol Vir{, potpi{aa Memomorandum za razbirawe za proektot “Poddr{ka na osnovaweto i razvojot na pararlamentarniot institut”. Potpi{uvaweto na Memo-randumot doa|a vo mig koga politi~kiot dijalog vo Sobranieto, i voop{to vo op{testvoto, e voo dlaboka kriza, vklu~itelnoo i me|u partiite {to ja delat at vlasta, VMRO-DPMNE i DUI, UI, a bezbednosnite zakani ne ostavaat prostor za takov kov na~in na politi~ko dejstvutvuvawe. Zatoa, ovoj akt na foror malizirawe na {vajcarskata poddr{ka na Sobranieto za osnovawe i razvoj na parlamentaren institut e isklu~itelno va`en. Zna~eweto na nastanot so svoeto prisustvo go potenciraa i amerikanskiot ambasador Filip Riker i evropratenikot Ervan Fuere. Parlamentarniot institut }e funkcionira vo ramkite na Sobranieto kako nezavisno telo od oblasta na zakonodavstvoto, bazirano na

ALEKSANDAR IVANOVSKI

RADOVAN JELA[I]

BAJRAM REXEPI

BARAK OBAMA

donese brendot Meorane{niot guverner osovskiot minister aman se re{i od Gpjeoriot hoteli vo Sko- Pna Srbija & pora~a Kza vnatre{ni raboti Trecesijata, se soo~i kako investicija na na vlasta deka mora dobi prili~no dolg sp- so buxetski deficit na svojata firma Divelop grup

da gi zamrzne platite i penziite

isok na kriminalci {to gi bara Makedonija

SAD od 10% od BDP

VLADATA BARA PARI OD EBRD

POSLEDNATA DELNICA OD KORIDOROT 10 ]E ZAVR[I ZA ^ETIRI GODINI Proektot za izgradba na poslednata delnica od Koridorot 10 dolga 28 kilometri, Demir Kapija-Smokvica, e zavr{en. Izgradbata na strate{kiot koridor, za koj vladata bara finansirawe, }e ~ini 250 milioni evra i }e zavr{i za ~etiri godini ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

otov e proektot za izgradba na poslednata delnica od Koridorot 10 od Demir-Kapija do Smokvica i e na finalna revizija. Za izgradba na ovoj avtopat vo dol`ina od 28 kilometri potrebni se okolu 250 milioni evra, a otkako }e po~ne izgradbata, treba da bide gotov za ~etiri godini. Agencijata za pati{ta e podgotvena da po~ne so izgradba, no ostanuva vladata da odlu~i na koj na~in }e ja finansira izgradbata. Dali od parite koi gi pobara od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i Evropskata investiciona banka (EIB), ili od drugi izvori. Ministerot za transport i vrski vo intervjuto za “Kapital”, pak, najavi deka mo`no e ovaa delnica da bide finansirana so sredstva od IPA-fondovite i del od sopstveni sredstva. Spored direktorkata na Agencijata za pati{ta, Nata{a Valkanovska, izvedbeniot proekt za izgradba na avtopatot Demir Kapija-Smokvica, kako del od pan-evropskiot Koridor 10 e gotov i e daden na finalna revizija na Grade`niot fakultet vo Skopje. Proektot go izraboti kompanijata ILF Beratende Ingeneure & Omega ADT” . “Trasata }e bide so dol`ina

GUBITNIK

ZATVORETE GI [AHTITE!

od 28,1 kilometar, a predvidena e izvedba na tuneli vo dolìna od 2.565 metri i mostovi vo dolìna od 2.360 metri. Realizacijata na ovoj kapitalen proekt }e iznesuva okolu 250 milioni evra, a predvideniot rok za izgradba na ovaa avtopatska delnica e ~etiri godini”, izjavi za “Kapital”, direktorkata Valkanovska. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vikendov vo Zagreb na Godi{noto sobranie na EBRD pobara kredit od 500 milioni evra za realizacija na nekolku infrastrukturni proekti. So ovie pari, vladata planira da ja finansira izgradbata na avtopatot do Grcija, odnosno delnicata Demir Kapija-Smokvica, so {to celosno }e se zavr{i izgradbata na Koridorot 10, a predvidena e izgradbata na èlezni~kata pruga od Koridorot 8 kon Bugarija

3 FAKTI ZA...

7,4% 1.134.000 31,7%

TRAJKO VEQANOSKI rabotata na profesionalen i stru~en tim od nepartiski eksperti, koj }e im bide poddr{ka na pratenicite vo zakonodavnite procesi. Institutot }e gi intenzivira vrskite na Sobranieto so sli~nite me|unarodni slu`bi, a }e go podobri i sledeweto i aktivnoto u~estvo vo harmoniziraweto na makedonskite zakoni so evropskite.

E NAMALENA PRODA@BATA NA NOVI VOZILA VO EVROPA BIDEJ]I MERKITE ZA POMO[ POSTEPENO SE NAMALUVAAT. NOVI AVTOMOBILI SE PRODADENI VO EU VO APRIL, ZA RAZLIKA OD 1.540.000 MILIONI VO MART. E PADOT NA PRODA@BATA SAMO VO GERMANIJA, [TO E NAJGOLEMO NAMALUVAWE VO UNIJATA.

na relacija Kumanovo-Deve Bair. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, vo intervju za “Kapital” ka`a deka proektot e gotov i deka vo momentot se razmisluva na koj na~in }e bide finansiran. Toj najavi deka mo`no e del od sredstvata da bidat obezbedeni od IPA-fondovite, a del da bide finansiran od sopstveni sredstva. Ostanuva neizvesno na koj na~in }e bide zatvorena finansiskata konstrukcija za izgradba na ovaa delnica. Stavreski po zavr{uvaweto na sobranieto na EBRD izjavi deka proektite }e se dostavat do EBRD zavisno od progresot vo podgotovkata i realizacijata na proektite. Dokolku Koridorot 10 bide prioritet, vo slednite tri-~etiri meseci bankite mo`at da gi odobrat parite. Evropskata investiciska banka glavno

treba da finansira so okolu 250 milioni evra, a dokolku se pokaè deka se potrebni pove}e pari, vladata }e pobara i od EBRD”, izjavi Stavreski po zavr{uvaweto na Godi{noto sobranie na EBRD vo Zagreb. Vo odnos na kompletiraweto na patniot del od Koridorot 10 vo Makedonija, vo tek e izgradbata na avtopatot Tabanovce-Kumanovo vo dolìna od osum kilometri, koja se o~ekuva da bide zavr{ena do krajot na godinata. Koridorot 10, koj pominuva niz Makedonija gi povrzuva severniot so ju`niot del na Evropa. Vkupnata dolìna na ovoj Koridor vo Makedonija e 172 kilometri i s$ u{te ne se dovr{eni okolu 40 kilometri, od koi samo 28 se na poslednata delnica koja s$ u{te ne e ni po~nata da se gradi.

PROCENKI...

otelsko–ugostitelskite objekti kaj kompleksott Sv. orno Naum denovive povtorno bea zatvoreni od komunalniot niot rstinspektorat, a Ministerstvoto za ìvotna sredina ne reagira. Kakva ekolo{ka ka ~i katastrofa treba da se slu~i ~i za kone~no da se spre~i zagaduvaweto na vodite na Ohridskoto Ezero? Prethodno, komunalnata inspekcija na ovie objekti im dade a~ka rok da izgradat pro~istuva~ka onastanica, no ugostitelite i ponatamu si prodolìle da rabotat botat “valkano”. Kako e mo`noo da im se dozvoli na ugostitelite nepre~eno da rabotat bez da imaat nikakva odgovornost za ezeroto koe e za{titeno od UNESKO? Namesto da im se davaat rokovi za izgradba na pro~istuva~ki stanici, a tie da zagaduvaat, treba da bidat zatvoreni ili otstraneti za da im dojde pametot deka ne moàt da rabotat nadvor od zakonite. No, o~igledno, Ministerstvoto za ìvotna sredina, na ~elo so ministerot Nexat Jakupi, tolerira s$, duri i za smetka na takvata tolerancija Ohrid

NEXATI I JJAKUPI JAK AKUUPI AK UP da go izgubi statusot na za{titen grad od UNESKO, bidej}i tokmu ~istinata na vodata e edna od pri~inite za ovoj status. Edna od pri~inite poradi koja ezeroto se zagaduva so fekalii e faktot {to pro~istuva~kata stanica kaj Sv. Naum e stara 26 godini i treba da se rekonstruira. No, ako e taka, zo{to postojano se dozvoluva da se gradi na krajbre`jeto, dokolku stanicata nema dovolen kapacitet. Zarem treba da se slu~at u{te nekolku truewa na turisti, kako minatata sezona, za nadle`nite kone~no da zapo~nat da prezemaat merki.

MISLA NA DENOT

MIGEL ANHEL MORATINOS minister za nadvore{ni raboti na [panija

KONFERENCIJATA VO SARAEVO ]E BIDE PRESVRTNICA ZA ZAPADEN BALKAN

~ekuvam konferencijata “EU-Zapaden Balkan”, zakaàna za 2 juni vo Saraevo, da bide presvrtnica vo integracijata na dràvite od Zapaden Balkan vo EU. Moàm da vi potvrdam deka konferencijata vo Saraevo e dobro podgotvena, postignat e dogovor za primena na formulata Gimnih, koja zna~i neformalen ministerski sostanok - izjavi ministerot za nadvore{ni raboti na [panija i aktuelen pretsedava~ so Sovetot na ministri na EU, Migel Anhel Moratinos. Spored nego, ovaa konferencija }e bide najgolemiot pridones na {panskoto pretsedatelstvo kon Zapaden Balkan, so cel site dràvi da odat napred, da se po~ituvaat edni so drugi, da pokaàt interes za regionot i za pribliùvawe kon EU.

IMAM PROBLEM SO TOLKU MNOGU PARI. NE MO@AM DOVOLNO BRZO DA GI REINVESTIRAM. A, KOGA GI REINVESTIRAM, DOA\AAT U[TE POVE]E PARI. DA, TO^NO E, PARITE NA PARI ODAT

ROBERT KUJOSAKI INVESTITOR, BIZNISMEN I MOTIVACISKI TRENER

4 18.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...EKSPO 2010

...TRAGEDIJA VO BOLIVIJA

...PRETSEDATELSKA POSETA

Vol{ebniot svet na Lego-kocki

Ubieni Srbi koi ~uvale narkobos

Brazilskiot pretsedatel vo Iran

a izlo`bata Kocki Ekspo 2010 – Vol{ebniot svet na N Lego-kockite, brojni izlaga~i pretstavija 80 modeli napraveni od ovie kocki.

o vooru`en sudir na narkodileri vo Santa Kruz, na istokot na Bolivija, zaginaa {est lica, me|u koi i tri Srbi, koi go ~uvale narkobosot Vilijam Rozales, koj navodno e kidnapiran.

pretsedatel Luis Ignasio Lula pristigna vo Bscenarazilskiot oficijalna poseta na Teheran. Iran na me|unarodnata trpi silni kritiki poradi nuklearnata programa.

FOTO NA DENOT

Novi vulkanski erupcii im se zakanuvaat na avionite Erupcijata na islandskiot vulkan Ejafjatlajokutl, koja s$ u{te predizvikuva haos vo me|unarodniot aviosoobra}aj, najverojatno e samo voved vo nova era od serija vulkanski aktivnosti koi }e ja zagrozuvaat Evropa so decenii, predupredija nau~nicite. Otkako napravile rekonstrukcija na 205 erupcii na Island od poslednite 1.100 godini, otkrile deka tie se slu~uvale vo regularni ciklusi, {to zna~i relativno mirnata faza koja trae{e poslednite pet decenii, se bli`i kon krajot. Spored Tor Tordarson, vulkanolog od univerzitetot vo Edinburg, najmalku tri drugi golemi islandski vulkani se spremaat za erupcija. Negovite otkritija se sovpa|aat so novite predupreduvawa deka erupcijata na Ejafjatlajokutl bi mo`ela da trae so meseci, pa duri i godini. Nekoi geolozi predupredija na opasnosta koja se zakanuva od vulkanot Katla, koj se nao|a na 24 kilometri od Ejafjatlajokutl.

DVA, TRI ZBORA “Bea odobreni dogovori za spasuvawe na evroto. Toa be{e eden istoriski moment. Sega debatata ne moè da se prekine i ne moè da se prodolì so izrazuvawe somneì kako {to toa go napravi Merkel” IV LETERM porane{en premier na Belgija

“Pazarite se nao|aat vo najte{ka situacija posle Vtorata svetska vojna, mo`ebi duri i posle Prvata. Pazarite ve}e ne funkcioniraat i se ~ini deka sostojbata e ista kako po ste~ajot na Leman Bradrs” @AN KLOD TRI[E pretsedatel na Evropskata centralna banka

“Vie mo`e da mu veruvate komu sakate. Jas vi velam deka nemam nikakov dokument za postignuvawe kompromis za nadminuvawe na politi~kata kriza vo zemjata. Kako premier ne mo`am da baram mislewe od Venecijanskata komisija”. SALI BERI[A premier na Albanija

GADGETS

IPAD OD 189.000 DOLARI SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

tjuart Hjuz e ~ovekot koj {to stekna svetska slava so negovata pasija za oblagoroduvawe na razni gaxeti so zlato i skapoceni kamewa. Osobeno se poznati negovite verzii na mobilni telefoni, koi, iako dostignuvaat vrtoglavo visoki ceni, sekoga{ se na listata na omileni predmeti koi sakaat da gi poseduvaat lu|eto koi ne znaat {to da pravat so parite. Hjuz, po izdavaweto na nekolku super-luksuzni verzii na iPhone, odlu~i da go obraboti i popularniot iPad. Zadnata strana na tabletot, koja originalno e izrabotena

od aluminium, odlu~i da ja zameni so 24-karatno zlato, a logoto na proizvoditelot Apple da go oblikuva od vkupno 53 dijamanti. Krajniot rezultat od rabotata na Hjuz e tablet koj ~ini 189.000 amerikanski dolari. Interesno e {to gaxetite na Stjuart Hjuz so tek na vreme ne gubat nikakva vrednost, tuku naprotiv, nivnata cena e sekoga{ vo porast. Toa e taka zatoa {to cenata na elektronikata e zanemarliva vo sporedba so blagorodnite metali koi se koristat za izrabotka na uredite, a ~ija cena konstantno raste.

6 18.05.2010

POLITIKA

KADE E GRUEVSKI?

AHMETI SO CRVENKOVSKI GI RE[AVA DR@AVNITE PROBLEMI!? Otkako premierot Nikola Gruevski javno ka`a deka zasega nema potreba da se sretne so koalicioniot partner, Ahmeti odlu~i so Crvenkovski da razgovara za najva`nite dr`avni pra{awa. Od VMRO–DPMNE velat deka za razlika od prethodnata sredba vo Mala Re~ica, ovojpat Ahmeti ne gi informiral deka }e se sretne so opoziciskiot lider KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ove}e od eden ~as liderite na SDSM i na DUI, Branko Crvenkovski i Ali Ahmeti, razgovaraa za najva`nite dr`avni problemi – vlo{enata bezbednosna sostojba, nere{enoto pra{awe so imeto i s$ poslabata ekonomija. Dvajcata lideri se soglasile deka Makedonija e ispravena pred istoriski predizvici i deka potrebno e mnogu seriozno da se menaxiraat bezbednosnite zakani. Crvenkovski i Ahmeti zaklu~ile deka e potrebna silna volja, pred s$ od vladeja~koto mnozinstvo, za relaksirawe na me|uetni~kite odnosi, so {to bi se spre~ilo kakvo bilo radikalizirawe na sostojbite i bi se isklu~ila mo`nosta ekstremnite grupi da dobijat poddr{ka i od naselenieto. Liderot na SDSM, Crvenkovski po sredbata izjavi deka za razlika od Gruevski koj smeta deka s$ u{te nema potreba da se sretne so koalicioniot partner, toj veruva oti vakvite sredbi se neophodni vo situacija koga na dr`avata & se zakanuva krahirawe po site osnovi. “Vo Makedonija imame

mnogu seriozni problemi, blokirana e evroatlantskata integracija na dràvata, ekonomski toneme, a ona {to najmnogu zagriùva, bezbednosta e isto taka pod seriozna zakana. Ovie problemi nema da is~eznat sami po sebe, za niv treba da se sedne, da se razgovara i da se najde re{enie”, veli Crvenkovski. Liderot na opozicijata dodava deka e zagrièn za porakite {to sekojdnevno pristignuvaat od Brisel (v~era Fuere povtorno pora~a deka “ìvotot ne e fer i deka vo realnosta e potreben dogovor so Grcija#) deka Makedonija se oddale~uva od vratite na Evropa i deka taka }e bide s$ dodeka ne se najde kompromis za imeto. “So Ahmeti zboruvavme za imeto i za juni kako rok. Imam vpe~atok deka toj ne e dokraj informiran {to se slu~uva vo pregovorite, no moàm da kaàm deka otkako postojano od Brisel pristignuvaat jasni poraki, sekoj seriozen politi~ar i lider bi se zagriìl za tie poraki i bi gi sfatil seriozno, osobeno vlasta”, veli Crvenkovski. Ahmeti se soglasuva deka e potrebno najskoro re{enie za imeto. Toj uveruva deka vlasta seriozno se zalaga za da se re{i sporot, no

nema konkretni predviduvawa koga bi mo`elo da se o~ekuva toa. Ahmeti pora~a deka na Makedonija ne & se potrebni izbori vo momentot oti se soo~uva so golemi problemi za koi izborite ne se re{enie. Za sredbata so Crvenkovski veli deka bila potrebna i va`na. “Se uveriv vo zagri`enosta na najgolemata opoziciska partija SDSM za situacijata vo koja se nao|a Makedonija.

So pretsedatelot Crvenkovski se dogovorivme da se sre} avame i ponatamu. Smetam deka vakvite sredbi se va`ni i potrebni za re{avawe na problemite”, izjavi Ahmeti. Pra{an dali e mo`na radikalizacija na DUI i dali Makedonija e pred politi~ka kriza, so toa {to negovata partija bi ja napu{tila vladinata koalicija, Ahmeti odgovori: “Nema da ima nikakva

radikalizacija, nasilstvoto ne e metod za re{avawe na problemite i nie go osuduvame. Vo vladata rabotni grupi postojano se sre}avaat i nie kako partii razgovarame.” Od VMRO–DPMNE v~era ne bea raspolo`eni za komentar na sredbata na nivniot koalicionen partner so rivalot Crvenkovski. Velat deka za razlika od prethodnata sredba vo Mala

Re~ica, ovojpat Ahmeti ne najavil so kogo “}e pie kafe” (od SDSM brifiraa deka Ahmeti i Crvenkovski se dogovorile da se vidat u{te vo sabotata, na ru~ekot kaj \or|e Ivanov, na koj be{e prisuten i premierot Gruevski). Sepak, vo VMRO-DPMNE velat deka nemaat ni{to protiv vakvite sredbi, oti tie bile vo nasoka na jaknewe na demokratijata!?

NA EDEN MESEC DO SAMITOT VO BRISEL

FUERE: AKO SE INTENZIVIRAAT SREDBITE, MO@NO E RE[ENIE DO JUNI Umetnost na kompromis i potreba od pomiruvawe so minatoto se dvete lekcii koi Makedonija mora da gi nau~i za uspe{no re{avawe na sporot so imeto, smeta evroambasadorot Ervan Fuere GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

metnost na kompromis i potreba od pomiruvawe so minatoto se dvete lekcii koi Makedonija mora da gi pomine za uspe{no re{avawe na sporot so imeto, izjavi evroambasadorot Ervan Fuere na v~era{noto predavawe na tema "Kriti~ki reformi koi Makedonija treba da gi prezeme za svojata idnina". Toj veli deka ima u{te eden mesec da vidime kako }e se odvivaat pregovorite me|u Makedonija i Grcija i se nadeva deka ovoj mesec } e ima progres vo pregovorite i Makedonija }e dobie pozitivna odluka na junskiot samit vo Brisel. Iako upati zagriènost deka } e se postigne kompromis, so ogled na intenzitetot na sredbite, sepak, poso~i deka s$ u{te ima vreme da bide napraven sekoj moèn napor od dvete strani za da se najde re{enie {to }e ovozmoì

zemjata da se dviì napred. Vakviot napor e potreben bidej}i problemot so imeto ostanuva "esencijalen problem koj Makedonija mora da go nadmine za da moè da gi zapo~ne pregovorite so Evropskata unija". Osven problemot so imeto, Makedonija mora da prodolì i so reformite koi gi bara Unijata. Nazaduvawata vo reformite koi se zabelàa vo poslednite nekolku nedeli e rezultat na nedovlen politi~ki dijalog i konsenzus, objasni Fuere. "Toa {to se slu~uva vo Parlamentot, kade {to odredeni grupi ne prisustvuvaat na sobraniskite sednici, e refleksija na ona {to se slu~uva i na nacionalno nivo. Postoi nedostig na politi~ki dijalog, nedostig na konsenzus i debata, a so toa i nedoverba me|u gra|anite" potencira Fuere vo svoeto predavawe. Zatoa postoi potreba od po~esti liderski sredbi, potreba od konsenzus me|u politi~kite lideri za re{avawe na postoe~kite

problemi i prodol`uvawe so reformite. "Mora da se pravat postojani napori me|u site lideri za da se postigne kompromis, da se sozdade pozitivna atmosfera vo zemjta i aspiraciite }e bidat postignati" izjavi Fuere. Kako rak-rana vo reformite, spored Fuere, se i politi~kite vlijanija i partizacijata vo sudstvoto i javnata administracija. "Partizacijata kako preduslov za vrabotuvawe vo javnata administracija, pa duri i preduslov za ambasadorski pozicii e lo{ imix za zemjata koi gi odvra}a stranskite investitori" poso~i Fuere. Borbata so korupcija i postoewe na pravna ramka, se isto taka vitalni elementi za ekonomskiot prosperitet na zemjata i za stranskite investitori. Vo otsustvo na pravna ramka i pravnna sigurnost vo zemjata, investitorite biraat drugo mesto kade }e gi naso~at svoite investicii, re~e Fuere. Prezemaweto na ovie refor-

mi se od krucijalno zna~ewe bidej}i ova se reformi koi ne samo {to }e & pomognat na zemjata pobrzo da stigne

do Evropskata unija, tuku se reformi koi Unijata i da ne gi bara{e, Makedonija }e mora{e da gi prezeme

kako garant za stabilnosta na zemjata i regionot vo celina, poso~i evroambasadorot Fuere.

FOKUS

18.05.2010

Vladata bara stranski kreditori koi }e gi finansiraat, celosno ili delumno, krucijalnite energetski proekti. Optimizam deka energetskata strategija naskoro mo`e da “za`ivee” dade posledniot dogovor so EBRD, EIB i Svetska banka KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

VLADATA LOBIRA KAJ SVETSKA BANKA, EBRD I EIB tkako Makedonija ja dobi energetskata strategija za slednite 20 godini, vredna pet milijardi evra, vladata sega bara stranski kreditori koi } e gi finansiraat, celosno ili delumno, krucijalnite energetski proekti. Optimizam deka energetskata strategija naskoro moè da “zaìvee” dade posledniot dogovor me|u vladata i dvete najgolemi evropski banki, Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i Evropskata investiciska banka (EIB) za krediti od 500 milioni evra za finansirawe na izgradbata na hidroelektranata "Bo{kov Most" i na gasovodniot sistem. So pari od Svetska banka, pak, MEPSO treba da go izgradi dalnovodot Makedonija-Srbija. Itnosta vo obezbeduvaweto na parite so koi }e se izgradat strate{kite energetski objekti e do tolku pogolema ako se zemat predvid apelite na ekspertite deka Makedonija nema vreme za gubewe koga e vo pra{awe energetskata idnina i sigurnoto i stabilno snabduvawe so struja na doma} instvata i na stopanstvoto. Spored predviduvaweta na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU), koja ja podgotvi energetskata strategija, najbrzo vo pogon treba da vlezat HEC "Sv. Petka", "Bo{kov Most" i "Lukovo Pole", kako i edna kombinirana termoelektrana i toplana na priroden gas vo Skopje, koja bi ja zamenila sega{nata toplana Zapad. Site se investicija na dràvnata kompanija Elektrani na Makedonija. No, i akademicite i ekspertite priznavaat deka realnosta i proekciite vo strategijata moèbi nema da korespondiraat, so ogled na faktot deka nao|aweto strate{ki investitori ne odi od raka. Iako be{e najavena za 2009 godina, izgradbata na HEC "Sv. Petka" docni. Docneweto e predvideno i od MANU, taka {to ovaa hidrocentrala najrano vo pogon bi vlegla vo 2011 godina. Za HEC "Bo{kov Most" na Mala Reka kaj Debar, ministerot za finansii, Zoran Stavreski, silno lobira kaj stranskite investiciski institucii. Minatata nedela vo Zagreb, na Godi{noto Sobranie na EBRD, Stavreski najavi deka i ovaa banka i EIB prifatile da finansiraat nekoi od energetskite proekti vo zemjava, kako {to se HEC "Bo{kov Most" i gasovodniot sistem, vredni okolu 380 milioni

STRANSKI KREDITI ]E GO SPASUVAAT ENERGETSKIOT SISTEM 1.400.000 evra ~inat proektite od energetskata strategija vo slednite 10 godini

FR^AT OBVINUVAWA ZA HEC "SV. PETKA"

evra. Spored Stavreski, povlekuvaweto na sredstvata }e bide proekt po proekt, zavisno od progresot vo podgotovkata i realizacijata. Kamatite od EBRD }e bidat EURIBOR plus 1%, a od EIB, EURIBOR plus 0,35% do 0,5%. Minatiot mesec, Stavreski so Svetska banka dogovori i ~etirigodi{na kreditna linija od vkupno 200 milioni evra. Vo prvata godina, 50 milioni evra }e se potro{at za izgradba na dalnovod kon Srbija i za izgradba na edna hidroelektrana, najverojatno HEC "Bo{kov Most". “Od Svetska banka dobivme vetuvawe deka Makedonija }e bide poddr`ana vo energetskiot sektor. Razgovaravme i za vtor proekt, isto taka, od oblasta na energetikata koj bi se realiziral vo 20112012 godina. Najverojatno, toa }e bide izgradba na edna hidroelektrana”, izjavi pred eden mesec Stavreski. ELEM, GLAVEN INVESTITOR Od ELEM, kako glaven investitor na proektite koi vo slednite ~etiri godini treba da gi proizvedat i prvite kilovat~asovi struja, objasnuvaat deka planiraat HEC "Bo{kov Most" i "Lukovo Pole" da se gradat paralelno. Iako energetskata strategija predviduva ovie dva objekta da bidat gotovi do 2016 godina, najverojatno, akumulacijata "Lukovo Pole" }e bide prva gotova, bidej} i direktorot Vlatko ^ingoski pred re~isi polovina godina

izjavi deka ELEM }e vlo`i {est milioni evra direktni investicii, a ostanatite 34 milioni evra }e gi obezbedi preku krediti. Kako {to neodamna potvrdija od ELEM, dokolku s$ bide spored planovite, do krajot na godinava bi po~nale da ja gradat "Lukovo Pole" sami, bidej}i ve}e ja podgotvuvaat proektnata i finansiskata dokumentacija i deka se apsolutno zainteresirani i posveteni na ovoj proekt. Se predviduvaa akumulacijata "Lukovo Pole", ideja stara 60 godini, da gi sobira vodite {to se slevaat od planinite na me|ugrani~nata linija so Kosovo, koja bi se gradela ~etiri godini. I doma{nite i stranskite eksperti na Makedonija & prepora~uvaat itno da ja promeni sega{nata energetska sostojba, koja se karakterizira so zastareni kapaciteti i vo koi ne se investira. Site se ednoglasni deka Makedonija ne smee da gubi dragoceno vreme i da ~eka, tuku seriozno i intenzivno da bara investitori i da gi gradi predvidenite energetski kapaciteti. Vo sprotivno, cenata za nerealiziranoto }e ja pla} aat gra|anite i stopanstvoto. Vo otsustvo na doma{no proizvodstvo, Makedonija pla}a s$ poskapa uvozna struja. Biznisot so energija lani Makedonija ja ~ine{e 1.120 milioni evra. Najmnogu pari se odlevaat za uvoz na nafta, nafteni derivati, struja i gas. “Zemjava strate{ki ima dobra polo`ba - se nao|a vo centarot na Jugoisto~na Evropa, no po-

radi slabata ekonomska mo} ne odlu~uva za strate{kite pravci na koridorite za energija. Samo nie od regionot ostanavme zaobikoleni od prirodniot gas. Izgradbata, pak, na golemite hidrocentrali, koi imaat osnovno u~estvo vo proizvodstvoto na struja, ne ni odi ba{ najdobro“, smeta akademikot Gligor Kanev~e. I pretsedatelot na Centarot za energetska efikasnost (MACEF), Konstantin Dimitrov, istaknuva kolku e va`no {to poskoro da se izgradat krucijalnite energetski kapaciteti. “Spored sega{nata sostojba, na Makedonija s$ & treba. Odamna se zboruva deka gasot e prioritet. Treba brzo, preku no}, da se donese prirodniot gas, ne samo vo Skopje, tuku i vo Tetovo, Gostivar, [tip. Uvozot nikoga{ ne e dobar. Vo odnos na hidroenergijata, mislam deka da se pristapi so podobar sluh treba, no ne i na na{a {teta”, sovetuva Dimitrov. INVESTITORITE INVESTIRAAT KAJ SOSEDITE Nikoj ne objasnuva kako i zo{to stranskite investitori, koi bile zainteresirani da gradat energetski objekti ovde, po nekolku godini razo~arani odlu~uvaat da gradat vo regionot, i toa vo vreme na kriza. Germanskata kompanija RVE, koja be{e potencijalen investitor na HEC "^ebren" i "Gali{te", namesto kaj nas, }e gradi vo Bugarija. Otkako nekolkupati dosega {vajcarskata kompanija EFT i avstriskata

HEC "Sv. Petka", investicija vredna okolu 42 milioni evra, namesto lani, najverojatno, vo pogon }e vleze duri slednata godina. Od ELEM ne negiraat deka docnat so pu{taweto vo upotreba na ovaa hidrocentrala, koja se gradi ve}e {est godini. Zaedno so HEC "Kozjak" i "Matka" taa }e bide funkcionalna proizvodstvena celina na hidrosistemot Treska, so godi{no proizvodstvo od okolu 250.000 megavat-~asovi struja. Docneweto so izgradbata na HEC "Sv. Petka" e tema na politi~ko konfrontirawe. SDSM bara ostavka na direktorot na ELEM, Vlatko îngoski, koj, pak, mu odgovori deka tokmu SDSM ja izbrala slovene~kata kompanija Riko za investitor. “Branata na objektot s$ u{te ne e izgradena, {to realno zna~i deka objektot }e docni so po~etok na rabota najmalku ~etiri godini. [tetite od neproizvedenata struja od HEC "Sv. Petka" se okolu pet milioni evra godi{no. Vo 2005 godina Riko e izbran za glaven izveduva~ na HEC "Sv. Petka" od komisija vo ELEM, vo koja se nao|aa trojca sega{ni direktori na ELEM – generalniot direktor, Vlatko îngoski, direktorot za proizvodstvo na elektri~na energija, Dimitar Tanurkov i direktorot za razvoj i investicii, Jasna IvanovaDavidovi}, koja be{e i pretsedatel na komisijata. Ovie tri lica go izbraa Riko za izveduva~, a sega ne mu napla}aat penali, kako {to predviduva dogovorot, po ogromnoto kasnewe na izgradbata na HEC "Sv.Petka" od pove}e od ~etiri godini”, tvrdi porane{niot direktor na MEPSO i ~len na SDSM, Atanasko Tunevski. Od ELEM ne preciziraat dali Riko }e pla}a penali. Dosega bile zavr{eni iskopite na teloto na branata, temelot na ma{inskata zgrada i regulacijata na re~noto korito. Paralelno so grade`nite raboti se proizveduvala opremata. Za seto ova, lani ELEM potro{ila okolu 3,6 milioni evra. “ELEM celosno go po~ituva dogovorot so Riko i soglasno ovoj dokument gi prezema raspolo`livite merki za za{tita na svoite interesi. Gi prezemame site neophodni merki i aktivnosti koi se vo na{a mo} za na najbrz i najefikasen na~in da go zaokruìme ovoj proekt”, objasnuva portparolot na ELEM, Mir~e Kotevski. EVN se interesiraa za HEC "Bo{kov Most", investiciite gi prenaso~ija vo regionot. EFT re{i 100 milioni evra da investira vo HEC "Ulog" na Neretva. EVN, pak, ve}e gradi tri hidrocentrali vo Albanija vredni edna milijarda evra. Makedonija ovaa godina }e

potro{i 400 milioni evra za uvoz na energija. Energetskiot bilans predviduva godinava potro{uva~kata na struja da porasne za 14%. Dosega, nikoj ne ja prezede odgovornosta {to za 20 godini Makedonija ostana samo so edna izgradena hidrocentrala, "Kozjak".

OP[TESTVO

18.05.2010

SKAPIOT BENZIN NE E PROBLEM ZA MAKEDONSKITE VOZAÎ ove}e od 40% od voza~ite vo zemjava ne go namalile koristeweto na avtomobili, i pokraj poskapuvaweto na cenata na naftenite derivati, pokaùva najnovoto istraùvawe sprovedeno od strana na GFK. Od druga strana, pak, visokata cena na benzinite gi premislila potencijalnite kupuva~i na avtomobil da si kupat nov avtomobil. Vo zemjava, 44% od naselenieto vozi avtomobil, od koi 63% se maì, a 26% èni. Najgolem

broj od makedonskite {oferi se na vozrast me|u 35 i 44 godini (62%), a najmalku vozat gra|anite postari od 65 godini (18%). Najgolem procent, odnosno 69%, od gra|anite koi vozat avtomobil, sami si gi pokrivaat tro{ocite za avtomobilot, no, kaj najmladite {oferi od 18 – 24 godini, odnosno kaj 76% od niv, tro{ocite za koristewe na avtomobilot gi snosi treto lice. Samo 12% od ispitanicite razmisluvaaat da kupat avtomobil godinava, dodeka 59%

od niv se premislile poradi visokata cena na benzinite.

VO 2014 GODINA ZAPADEN BALKAN ]E DOBIE CVRST STAV ZA EU-INTEGRACIITE emjite od Zapaden Balkan vo 2014 godina da dobijat cvrsta potvrda za nivnata EU-integracija. Kalipso Nikolaidis, ~len na refleksnata grupa na EU, vo intervju za evropskiot magazin "Euroaktiv" objasnuva deka 2014 godina e izbrana bidej}i toga{ se obele`uva 100-godi{ninata od zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna. "Razgovaravme za idejata 2014 godina da

bide datum koga zemjite od balkanskiot region }e dobijat apsoluten i cvrst stav za nivnata integracija vo EU i koga }e se trasira posledniot del od nivnoto patuvawe do Unijata", izjavi Nikolaidis. Poslednoto pro{iruvawe na Evropskata unija be{e vo 2007 godina, koga Bugarija i Romanija stanaa ~lenki na EU. Sega, kako {to najavuva i Nikolaidis, izvesno e samo deka Hrvatska mo`e da stane

del od Unijata vo 2012 godina, dodeka za ostanatite zemji od Balkanot s$ u{te e neizvesno koga }e gi zapo~nat pregovorite. Refleksnata grupa, koja ima 12 ~lenovi, raboti vo ramkite na Sovetot na Evropskata unija od dekemvri 2008 godina. Osnovana e so cel da & pomogne na Unijata poefikasno da se spravuva so predizvicite na dolg rok do 2030 godina.

IZMENITE NA ZAKONOT ZA PENZISKO STAPUVAAT NA SILA

PIOM DO KRAJOT NA GODINATA ]E PRODADE 70% OD AKCIITE I UDELITE Vladeja~kata partija v~era gi odbi site sedum amandmani koi opozicijata gi podnese za izmenite vo Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Noviot zakon predviduva PIOM da gi prodade udelite i akciite koi gi ima vo okolu 500 firmi, a polovina od parite da gi potro{i za dr`avni zapisi

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

tkako na v~era{nata sobraniska komisija pominaa izmenite vo Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski o~ekuva tie za osum dena da stapat na sila. Od toj moment Fondot za PIOM ima odvrzani race da prodava do 100% od akciite i udelite koi gi poseduva vo okolu 500 firmi, ~ii imiwa “Kapital” ekskluzivno gi objavi minatata nedela. Ministerstvoto planira 70% od udelite i akciite, ~ija {to nomialna vrednost e 91,7 milioni evra, da gi prodade do krajot na ovaa godina. Na v~era{nata sednica na komisijata ne pominaa amandamnite na opozicijata da se trguva samo so 40% od akciite i udelite i nivnata proda`ba da bide uredena so poseben zakon, namesto

so podzakonski akt. Na toa zamenik-ministerot odgovori deka "ako go zadr`ime stariot procent na trguvawe, ne sme postignale ni{to". Toj najavi i promena na dosega{niot sistem za proda`ba na udelite i akciite. ]e se formira posebna Komisija za akcii i udeli koja }e trguva so kapitalot na PIOM. “Kapital” doznava deka Komisijata }e ja formira direktorot na Fondot. Taa }e funkcionira kako sovetodavno telo, i }e bide sostavena od sedum ~lena, od koi dva ~lena gi opredeluva direktorot na Fondot, a po eden ~len opredeluva ministerot za ekonomija, ministerot za trud i socijalna politika, ministerot za finansii, zamenik na pretsedatelot na Vladata zadol`en za ekonomski pra{awa i Generalniot sekretar na Vladata. @ESTOKA RASPRAVA Prateni~kata na SDSM, Cvetanka Ivanova apelira{e do Vladata i Ministerstvoto za trud,

dodeka e vreme da go spasat Fondot od krahirawe. "Ili barem proda`bata na kapitalot vreden 164 milioni evra neka bide transparentna", dodade taa. Vo obidot da gi proceni firmite vo koi PIOM ima udeli, pretsedatelot na Komisijata za trud i socijalna politika, Ilija Kitanovski izjavi deka pove}eto od niv se pred raspad i vo takva sostojba se irelevantni za Fondot. Kolku za potsetuvawe, me|u firmite vo koi PIOM poseduva akcii i udeli se i OKTA, Telekom, Rade Kon~ar i drugi od koi kasata na Fondot dosega se polne{e od dividenda. Raspravata okolu izmenite vo Zakonot prerasna vo dofrluvawe, koga Kitanovski re~e deka so proda`bata na akciite i udelite, Fondot }e zeme pove}e pari otkolku dr`avata od celokupnata privatizacija vo vremeto na SDSM. Na ova, Ivanova dodade deka sumata {to }e ja dobie Fondot od proda`bata, e ista so taa

koja momentalno se pla}a za izgradba na spomenici. Na v~era{nata sednica, pratenicite kone~no go dobija spisokot na firmi vo koi Fondot poseduva akcii i udeli, a koi dosega fondovot uporno odbiva{e da im gi dostavi. PIOM poseduva akcii i udeli vo vkupno 476 firmi ~ija {to nominalna vrednost iznesuva 91,7 milioni evra. Fondot poseduva ~etiri milioni akcii od koi 3,1 milion akcii se prioritetni, a 846 iljadi se obi~ni akcii. Fondot ima udeli i vo 201 dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Vo 2009 godina od proda`ba na akcii, soglasno Zakonot za trguvawe so najmnogu 40% od akciite, PIOM dobil 50 milioni denari. Godinava, spored proekciite na Buxetot se planira od proda`ba na site akcii da se dobijat 400 milioni denari, od koi 200 milioni denari bi se prenamenile za kupuvawe blagajni~ki zapisi i dr`avni obvrznici.

CVETANKA IVANOVA PRATENI^KA OD SDSM: "Fondot }e zeme 200 milioni evra od proda`bata na akcii i udeli, isto kolku {to Vladata }e plati za spomenicite"

ILIJA KITANOVSKI PRATENIK OD VMRO-DPMNE: "So proda`bata na akciite i udelite, PIOM }e zeme pove} e pari otkolku dr`avata od celokupnata privatizacija vo vremeto na SDSM"

10 18.05.2010

OP[TESTVO

PO^NUVA ISPLATATA NA SUBVENCIITE ZA TUTUNOT

MAVROVO DOBI INFORMATIVNO-TURISTI^KI CENTAR

splatata na subvenciite za tutunot po~na v~era. Vkupno 26.000 proizvoditeli na tutun treba da dobijat vkupno 1,39 milijardi denari. Toa e vo soglasnost so godine{nite proekcii za isplata na 60 denari za sekoj predaden kilogram od rekoltata 2009 godina, ~ij {to otkup zavr{i na 15 mart. Godine{noto proizvodstvo na tutun dostigna 19.500 toni, {to e re~isi 20% pove}e od evidentiranoto vo periodot 2007/2008 godina. Vo Makedonija, okolu 70% od povr{inite zasadeni so industriski proizvodi otpa|aat na tutunot.

inisterot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Nexati Jakupi, v~era go pu{ti vo upotreba prviot informativno-turisti~ki centar vo nacionalniot park Mavrovo. Centarot }e pretstavuva vlezna porta vo parkot i }e nudi najrazli~ni informacii, iskustva i do`ivuvawa za posetitelite od site vozrasti. ]e se koristi i za obrazovni celi so prilagodena pro-

grama za u~enici, studenti i turisti~ki grupi koi }e mo`at da vidat i slu{nat so kakvi prirodni bogatstva raspolaga najgolemiot nacionalen park vo Makedonija. Ministerot Jakupi na otvoraweto pred `itelite od op{tina Mavrovo, Rostu{e, vrabotenite vo nacionalniot park i gostite, izrazi nade` deka vakvi to~ki niz Makedonija }e ima pove}e. Turistite ovoj centar }e go koristat za dobivawe

na dopolnitelni informacii za smestuva~kite kapaciteti, a }e se koristi i za promocija na turizmot. Toj e del od proektot za za{tita na ìvotnata sredina, ekonomski razvoj i promocija na odr`liv eko-turizam vo nacionalniot park Mavrovo, poddràn od italijanskata nevladina organizacija Ukodep, Ministerstvoto za ìvotna sredina, NP Mavrovo i op{tina Mavrovo, Rostu{e.

OTKRIEN OPASEN [TETNIK KAJ GR^KITE DOMATI

NIKOJ NE ZNAE DALI ZARAZENITE GR^KI DOMATI ZAVR[ILE VO MAKEDONIJA Bugarskite vlasti pronajdoa opasen {tetnik kaj domatite uvezeni od gr~kiot ostrov Krit. Okolu 250 toni domati se vlezeni vo Makedonija vo prviot kvartal od ovaa godina. Postoi realna opasnost ovoj {tetnik da bide prenesen i kaj nas NLB TUTUNSKA NE SAKA POVE]E PROLONGIRAWA NA STE^AJOT

JAN^EVSKI: PODOBRO E DA SE LIKVIDIRA, A POTOA DA SE RESTARTIRA SVEDMILK Prviot ~ovek na NLB Tutunska banka \or|i Jan~evski u{te edna{ potvrdi deka sakaat likvidacija i kone~no razre{uvawe na ste~ajot na Svedmilk, za da mo`at da si go naplatat pobaruvaweto od skoro 10 milioni evra.

Opasen {tetnik kaj domatite se zakanuva da go uni{ti godine{niot rod GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

pasen {tetnik kaj domatite e ra{iren vo reonot na bugarskiot grad Blagoevgrad. Bugarskite vlasti otkrija “domaten miniran {tetnik” kaj domatite vneseni od gr~kiot ostrov Krit. Bugarskiot minister za zemjodelstvo, Nikolaj Najdenov, & naredi na Nacionalnata slu`ba za rastitelna za{tita na Bugarija da izvr{i dopolnitelna kontrola na site uvezeni gr~ki domati vo Bugarija, a na grani~niot premin Kulata, na bugarsko-gr~kata granica, se zapreni 12 kamioni so gr~ki domati. Zarazata ja predizvikuva larva koja vo bugarskata javnost e poznata kako “miniran {tetnik”. Makedonskite eksperti vo oblasta na fitosanitarnata za{tita na rastenijata ne mo`ea so sigurnost da go preciziraat vidot na larvata, no potenciraat deka postoi golema opasnost taa larva da se prenese i vo Makedonija. Za izveduvawe na larvata se potrebni okolu 20 dena. Postoi realna opasnost ovaa larva

da se razvie vo peperutki koi mo`at da ja prenesat bolesta i vo Makedonija, bidej}i reonot kade {to e otkriena ovaa larva e na samo 20 kilometri od Del~evo. Stanislava Lazarevska, profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje, veli deka ne znae za koj {tetnik se raboti to~no, za da dade procenka za negovata opasnost. OPASNOST I OD UVEZENOTO SEME Dopolnitelna opasnost za Makedonija e {to golem del od rasadot vo strumi~kiot region, po crni kanali doa|a od Bugarija. So vnesuvaweto na seme i semenski materijal na crno od Bugarija i Grcija mnogu lesno mo`at da se vnesat bolesti i {tetnici koi {to go uni{tuvaat rodot. Makedonija ima seriozen problem pri obezbeduvaweto na seme i saden materijal za ranogradinarskoto proizvodstvo. Do 1990 godina, pokraj toa {to gi zadovoluvavme sopstvenite potrebi za seme i semenski materijal, zemjava ostvaruva{e devizen priliv od osum milioni dolari. So raspa|aweto na golemite zemjodelski kapac-

rviot ~ovek na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski, smeta deka Svedmilk treba da se likvidira, pa potoa da se restartira, a poslednata ponuda na porane{niot direktor na bitolskata mlekarnica, @ivko Radevski, ja smeta za nerealna. "Za mene e nerealno nekoj da prifati obvrski od 30 milioni evra i da gi vrati vo rok od ~etiri godini. Smetam deka porealno bi bilo da sleduva likvidacija na firmata, pa potoa da se restartira, zatoa {to site bi sakale da dojdat na ~ista situacija. Zatoa, stavot na Tutunska banka e deka sme za likvidacija", izjavi Jan~evski. Toj naglasi deka ste~ajnata postapka za Svedmilk trae ve}e edna godina, a kako {to re~e, Leman Braders be{e likvidiran za dve

250 toni gr~ki domati se uvezeni vo prviot kvartal

iteti i dezinvestiraweto vo naukata, godi{no za uvoz na seme i saden materijal se tro{at nekolku desetici milioni evra. Dopolnitelna opasnost e {to golem del od semeto vo gradinarstvoto se uvezuva po crni kanali i so nego moàt da se prenesat mnogu bolesti. [tetite {to gi trpat makedonskite proizvoditeli na ranogradinarski proizvodi se ogromni. Grcija e vtoriot, po golemina, uvoznik na domati vo zemjava. Vo prvite tri meseci vo zemjava se vneseni 250 toni domati. Spored bugarskite mediumi, larvata ne e opasna za zdravjeto na lu|eto dokolku zelen~ukot dobro se izmie, no moè da predizvika ogromni {teti vrz zelen~ukovite rastenija. Ranogradinarskite proizvodi se zna~ajna stavka vo makedonskiot izvoz i sekoja bolest ili {tetnik koj }e se pojavi moè da predizvika seriozni {teti vrz ekonomijata.

nedeli. "Prolongiraweto na postapkata okolku Svedmilk be{e poradi toa {to se bara{e nekoj {to }e napravi reorganizacija na mlekarnicata i }e po~ne od novo. Dosega nema{e realna firma koja bi napravila takvo ne{to i s$ se sveduva{e na nekoi navestuvawa, a takvo e i poslednoto izjasnuvawe na Radeski koj tvrdi deka }e napravi reorganizacija i oti za ~etiri godini }e gi vrati obvrskite kon doveritelite. Toa za mene e nerealno. Zatoa Tutunska banka saka da se skratat procedurite koi predolgo traat. Toj pojasni deka site firmi {to se interesiraat za eventualno kupuvawe na Svedmilk vo doveritelite gi stavaat i farmerite kako nivni idni kooperanti so koi bi sorabotuvale, iako tie nemaat obezbeduvawe na dolgot kako Tu-

tunska banka, Tetra pak i Hipo lizing. Na poslednoto ro~i{te koe se odr`a vo petokot, kompanijata na @ivko Radevski podnese inicijativa za podnesuvawe na biznisplan za restartirawe na Svedmilk. Otkako Tutunska banka koja dobi razvla~no pravo za naplata na pobaruvawata se izjasni protiv plan za restartirawe, ste~ajniot sudija odlu~i da im dade eden mesec na ostanatite doveriteli da se proiznesat na baraweto na Radevski. Ako mnozinstvoto na 11 1juni odlu~i da go prifati planot, investitorot }e ima rok od 45 dena da go izgotvi i da go dostavi biznis- planot, za koj potoa }e treba povtorno da re{ava sobranieto za akcioneri. Dodeka Tutunska banka saka da se likvidira mlekarnicata, farmerite s$ u{te se nadevaat na restartirawe.

OP[TESTVO NETARIFNITE BARIERI, GOLEM PROBLEM ZA MAKEDONIJA

fektite od primenata na CEFTA 2006 za Makedonija generalno se pozitivni, no benifitot }e bide pogolem dokolku se otstranat netarifnite barieri vo regionot, oceni Qubica Nuri od Stopanskata komora na Makedonija, sumiraj}i gi dosega{nite efekti od imlementacijata na CEFTA 2006. Makedonija vo prviot kvartal od godinava bele`i

rast vo trgovskata razmena so zemjite od CEFTA, po minatogodi{niot zna~itelen pad kako rezultat na svetskata ekonomska kriza. Netarifnite barieri s$ u{te se problem i zemjite~lenki na CEFTA vo sednicata vo juni }e dobijat zada~a da gi eliminiraat. Problem e i elektronskata nepovrzanost na carinskite premini, na {to se dol`at dolgite redici na

18.05.2010 grani~nite premini i kontrolite na site pratki. "Makedonija e otidena ponapred vo elektronskoto dostavuvawe na dokumenti, a sega takvi sli~ni procesi po~nuvaat i vo drugite dr`avi", poso~i Nuri. Za podobri efekti od CEFTA neophodna e pogolema edukacija na kompaniite za promocija na instrumentite na poddr{ka i sorabotka vo regionot.

PRILEPSKA PIVARNICA SO DONACII ZA ZDRAVSTVO, OBRAZOVANIE, SPORT I KULTURA

rilepska Pivarnica od denes startuva so kampawa koja }e trae {est meseci nare~ena “Pozlati go `ivotot”. Vo slednite {est meseci so sekoj proizvod na Prilepska Pivarnica se donira vo sredstva za sproveduvawe na tri najdobri idei vo delot na zdravjeto, obrazovanieto, ekologijata, sportot i kulturata. So ovaa aktivnost sakame

da zapo~neme nova stranica vo rabotata na Prilepska Pivarnica tokmu vo godinata koga odbele`uvame 30 godini od brendot “Pepsi” na makedonskiot pazar i od prviot “Zlaten dab” vo zemjava. Prilepska Pivarnica kako op{testveno odgovorna kompanija saka da gi pottikne gra|anite na najgolemata socijalna aktivnost za da napravime ne{to podobro

za nas i na{ata zaednica. Poradi toa so sekoj kupen proizvod na Prilepska Pivarnica donirame za na{e podobro utre “ izjavi generalniot direktor na Prilepska Pivarnica Sa{o Samarxioski. Na ozna~uvaweto na po~etokot na kampawata be{e odbele`ana i 30-godi{ninata od Pepsi vo Makedonija i rebrendiraweto na logoto.

ZDRAVSTVOTO DO GU[A VO DOLGOVI

DOLGOVITE NA BOLNICITE DOSTIGNAA 10 MILIONI EVRA! Otkako ~etiri direktori pred eden mesec dobija otkaz poradi neefikasno menaxirawe so bolnicite i klinikite, vakvo scenario im se zakanuva i na ostanatite 20 top-dol`nici ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

irektorite na dvaesette najzadolèni bolnici i kliniki vo Makedonija denovive se pod lupa na inspekcii od Ministerstvoto za zdravstvo. Nivnata rabota e da ja ispitaat efikasnosta na raboteweto na nivnite direktori i da utvrdat dali napravenite dolgovi imaat opravduvawe. Vkupniot dolg na site kliniki i bolnici vo dràvata, koi se vkupno 113, e okolu 10 milioni evra. Poedine~no, dolgovite na najzadolènite kliniki i bolnici se dviì me|u 284 do 765 iljadi evra. Najgolem dol`nik vo dràvata e bitolskata bolnica ~ij {to dolg dostigna 826 iljadi evra, i prakti~ki be{e pri~ina za razre{uvawe na direktorot pred eden mesec. Po bitolskata bolnica, dolgot na bolnicata vo Gostivar iznesuva 759 iljadi evra, dodeka na op{tata bolnica vo Struga e 282 iljadi evra. Direktorite na nekoi od dol`nicite ne sakaat da ja komentiraat mo`nosta

za nivna smena poradi prezadolènost na bolnicite, kako {to toa im se slu~i na ~etiri nivni kolegi od Bitola, Demir Hisar, Kriva Palanka i Detska hirurgija vo Skopje. Velat deka toa e odluka na vladata i deka tie }e ja po~ituvaat. “Ne moème nie sami da ja ocenuvame svojata rabota. Si ima Ministerstvo, si ima komisii. Ako smetaat deka sme rabotele sprotivno na zakonot, toga{ sigurno }e n$ razre{at” e s$ {to izjavi direktorot na edna skopska klinika. Neoficijalno, eden od direktorite potvrduva deka sam viknal komisija i kontrola. “Viknav kontrola i komisija za da ja proverat finansiskata sostojba vo klinikata. Dolgovite se tolkavi i ne moè da skrati od ne{to {to ve}e e skrateno. Ako sakaat, slobodno neka me razre{at. Voop{to nema da mi bide àl. Jas napraviv s$ za da ja odràm na noze ovaa klinika”, veli eden od direktorite. Nekoi od direktorite, pak, tvrdat deka zateknale dolgovi i deka rabotele doma}

inski. “Ako ministerot i vladata mislat deka vaka }e go re{at problemot, dobro. No, nie kako bolnica zateknavme golemi dolgovi, a del od niv se zasluga na Fondot za zdravstveno osiguruvawe koj s$ u{te ne ni prefrlil pari za izvr{eni zdravstveni uslugi. Stanuva zbor za 26 milioni denari koi ni gi dolì Fondot”, veli direktor na klinika od vnatre{nosta. Od Ministerstvoto za zdravstveno osiguruvawe velat deka instituciite koi gi napravile dolgovite se dol`ni i da gi vratat parite. Iako 2009 godina ja po~naa so nula dolgovi, zatoa {to dràvata im gi izbri{a dolgovite, bolnicite za edna godina uspeaja da nataloàt dolg od 10 milioni evra. Neodamna i premierot Nikola Gruevski gi iskara direktorite na bolnicite i klinikite i im pora~a deka kontrolite vo zdravstvenite institucii }e prodolàt. Vladata od direktorite bara rezultati. “Ne e dovolno direktorite da se samo dobri lekari, tie mora da se i dobri menaxeri. Ovie razre{uvawa

752.000 evra e dolgot na najzadol`enata klinika

milioni evra e vkupniot dolg na klinikite i bolnicite

se poraka deka nema nikoj da gi za{titi dokolku imaat finansiski zagubi”, izjavi Gruevski po razre{uvaweto na ~etirite direktori. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, najavi deka vo sledniot period }e se razgleduvaat izve{taite. “Revizija na dvaesette bolnici koi se i najgolemi dol`nici e vo ramkite na akcioniot plan za podobruvawe na kvalitetot na uslugite i finansiskata stabilizacija na sistemot. Dodeka se najdat novi soodvetni lu|e, ovie direktori }e ja izvr{uvaat funkcijata”, potencira{e ministerot Osmani.

KOMENTARI I ANALIZI

18.05.2010

KOMENTAR

SISTEM NA VRZANI SADOVI

KOJ E POVOLNIOT MOMENT ZA EVROOBVRZNICATA? ladata ne moè da se odlu~i koga da ja izdade evroobvrznicata. ]e ~ekala povolen moment na pazarot vo krajno nepovolni uslovi! Izjavata na ministerot za finansii Stavreski za odloùvawe na evroobvrznicata (pa duri i da bila pogre{no prenesena) nedvosmisleno kaùva deka i toj priznava oti uslovite na finansiskiot pazar se lo{i i ne garantiraat niska i prifatliva kamata za evroobvrznicata ili, pak, nema dovolno interes kaj investitorite za na{ata obvrznica?! Ili moèbi premierot Gruevski planira naskoro da go re{i deceniskiot spor za imeto so Grcija i so toa da gi podobri me|unarodnite pozicii, no i imixot na zemjata?! Iako zvu~i iluzorno, toga{ Makedonija }e po~ne da se stabilizira i politi~ki i ekonomski, rizikot }e se namali a investitorite }e n$ gledaat so drugi o~i. Toga{ nitu Stavrevski nema da ima problem za niska kamata da sobere pove}e pari od stranstvo. Moèbi ova se del od pri~inite {to Vladata taktizira so zadolùvaweto i go odloùva za nekoi podobri vremiwa. No, koj e povolniot moment {to moè da bide vistinsko vreme za evroobvrzni-

cata?! Posle donesuvaweto na prviot paket za spas na evrozonata, berzite se stabiliziraa samo na polovina ~as. Posle vtoriot, stabiliziraweto trae{e

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

“duri” ~etiri dena. Se ~ini deka finansiskiot pazar nema da zakrepne vo dogledno vreme, tuku naprotiv! O~ekuvawata se deka do krajot na godinata problemite pove}e }e se prodlabo~at, evroto }e prodol`i da slabee i samo “debela” kamata }e gi natera investitorite da go odvrzat }eseto. Se somnevame deka Vladata godinava }e go do~eka povolniot moment na pazarot, osven ako toa za nea ne e kamata od 10%?!

PRIVILEGIITE GO UNI[TIJA AVIOBIZNISOT akedonija ostana neseriozna dràva koga stanuva zbor za aviosoobra}ajot. So nade` deka prepu{taweto na skopskiot i ohridskiot aerodrom vo privatni race (TAV Makedonija) }e gi popravi rabotite, problemite ostanuvaat vo biznisot na aviokompaniite. Zemjava nema nacionalen avioprevoznik, kako {to imaat mnogu drugi, pa i vo regionot, koj e i nivna nacionalna gordost. Do skoro nema{e ni redoven avioprevoznik, odnosno ima{e, pa nema{e, a kako izlegoa rabotite, podobro i da nema. Vladata gi ignorira preporakite na ekspertite deka sekoja seriozna zemja so jasno zacrtana idnina, mora da ima svoj nacionalen avioprevoznik. Opravduvaweto e deka ne saka da pokriva mo`ni milionski zagubi. Toa e sosema vo red. No, ne e vo red ignorantskiot odnos kon aviobiznisot, koj Makedonija ja ostavi kako slepo crevo vo Evropa. Otkako dràvata krena race, se otkaàa i aviokompaniite, odnosno, doma{nite propadnaa, a stranskite n$ zaobikoluvaat. Sega odedna{ se pojavuva nekakvo re{enie so pove} e redovni avioprevoznici, koe se slu~uva vo moment koga nikoj ne kaùva za kakvi aviokompanii stanuva zbor, a direktorot na Agencijata za civilno

vozduhoplovstvo si dava ostavka, od li~ni pri~ini. Kako e izbran Erlift za redoven avioprevoznik i koi privilegii gi dobil. Erlift servis-Skajvings ve}e edna nedela e edinstven redoven aviopre-

KATERINA POPOSKA ppoposka@kapital.com.mk poposk po pop posk oska@k a@k @ api p tal t .co .com com.m m.mk mk

voznik, a minatata nedela gi izvisi pedesetinata patnici koi od Skopje treba{e da zaminat za Dizeldorf. Kade se tuka obvrskite? Koi priilegii }e gi dobijat u{te dvete aviokompanii koi se potencijalni redovni prevoznici? Nema odgovor na ovie pra{awa, zatoa {to nadle`nata institucija e obezglavena vo klu~niot moment. Vo Makedonija rabotite vo aviosoobra}ajot sekoga{ se re{avale na vakov na~in i zatoa ne funkcionirale. Toa mo`e da n$ ~ini mnogu.

istemot na vrzani sadovi vo evropskite ekonomii se pokaà vo najlo{o svetlo. Panikata koja zavladea na evropazarite, pa i po{iroko, realno napravi ogromna {teta. Intervencijata na EU od celi 750 milijardi evra za kreirawe “krizen fond”, psiholo{ki go amortizira{e padot na evroto samo na 24 ~asa. Se potvrdi deka problemot e kraterski i deka nema {ansi da se re{i so mali intervencii. Dilemata e dali i so dopolnitelni stotici milijardi evra moè da se postigne ne{to. Ne samo t.n. PIGS-zemji, tuku i pogolem del od evropskite dràvi se prezadolèni. Za vakvata sostojba i serioznosta najdobro govori izjavata na prviot ~ovek na Evropskata centralna banka, @ an-Klod Tri{e, koj kaà deka pazarite se nao|aat vo najte{ka situacija po Vtorata, pa, duri moè da se kaè i po Prvata svetska vojna, povikuvaj}i gi dràvite od evrozonata da napravat “kvanten skok” za da ja stegnat svojata ekonomija. Bidej}i e jasno deka nema ni{to slu~ajno i deka stanuva zbor za serija na nastani, }e se vratam nazad vo periodot na voveduvaweto na evroto kako valuta. Postoeja dve celi. Prvo, ovaa akcija zna~e{e potvrda na unifikacijata na evropskite ekonomii i preku postoeweto na zaedni~ka valuta. Vtoro, na Evropa & treba{e integriran monetaren sistem so edna valuta, so koj }e se za{titi od nadvore{nite nepovolni vlijanija. Bidej} i politikata ne se

realizira do kraj, suverenitetot na finansiskiot sistem oddelni dràvi go postavija nad zaedni~kiot interes na EU. Se potvrdi deka kontrolata e slaba i se slu~i alkata da pukne tamu kade {to e najtenka. ECB e nemo} na da reagira i zatoa bara od dràvite da napravat t.n. “kvanten skok”. Vo su{tina, saltoto treba da se izvede nanazad, kako bi se vratile 10 godini nazad za da se popravat rabotite. Vremeplovot }e n$ potseti na prvata godina od voveduvaweto na evroto, koe ja zameni germanskata marka vo odnos 1:2. Dilemata se pojavi vo momentot koga za kratko vreme site ceni koi bea iskaàni vo germanski marki ostanaa isti, no sega vo evra. Inflacija od 100% nema{e, platite ne se dupliraa, a cenite vo evra se izedna~ija so prethodnata cena vo germanski marki. Vrednosta na evroto ve{ta~ki raste{e, a vo pozadina hormonski, glavno preku evtini krediti i deficiti, se bildaa evropskite ekonomii. Vo celiot ovoj period evroto se obiduva{e da ja pokaè svojata dominacija vo odnos na drugite valuti. Interesen e podatokot deka vrednosta na evroto vo odnos na dolarot vo periodot na voveduvawe na 4 januari 1999 godina iznesuva{e 1,2. Ova e istata vrednost koja ja imame i denes. Dnoto na monetarnata vrednost evroto go postigna vo noemvri 2000 godina, koga edno evro se razmenuva{e za 0,83 dolari. Sleduva{e negov kontinuiran rast, koj go dostigna vrvot vo april 2008 godina, koga se razmenuva{e za 1,59 dolari. Evroto, koe vo dekemvri 2009 godina dostigna

vrednost od 1,51, ve}e na sredinata na maj ja ima vrednosta od 1,24. Tendencijata na pad prodolùva i najverojatno nema da iznenadi do po~etokot na letoto vrednosta da postigne 1,1, {to e nivo koe za posleden pat go vidovme vo ekonomski dale~nata 2003 godina. Pra{aweto zo{to dolarot e povtorno jak, a evroto slabo e pogre{na teza, bidej}i mnogu e verojatno deka ovie valuti ja imaat realnata vrednost. Pri~inata zo{to evroto drasti~no devalvira{e za 25% vo pet meseci se svetskite finansiski pazari koi brzo reagiraat po otkrivaweto na slabostite so koi se soo~uvaat pove}e ~lenki na evrozonata. Tri elementi }e vlijaat vrz narednite slu~uvawa. Prvo, evropskite banki mora da se stabiliziraat bidej}i evidentno e deka zna~aen del od nivnite plasmani bea na pazarot na SAD, i toa vo hipotekarni plasmani. Evropa na toj na~in ja uveze finansiskata kriza, bidej}i prethodno delumno i ja finansira{e. Zajaknata supervizija, centralizacija na kontrolata i stavawe na monetarniot suverenitet vo funkcija na po{irokite evropski celi e re{enie koe mora itno da se sprovede. Vtoro, del od evropskite ekonomii treba da postignat pogolema izvozna konkurentnost poradi devalviranoto evro. Ovaa sostojba mora da se iskoristi. Treto, deficitot vo dràvnite buxeti na ~lenkite na evrozonata, koj go nadminuva nivoto odredeno so Kopenha{kite kriteriumi, zadolìtelno mora da se sovlada, duri i so radikalno harikiri. Ovie dràvi mora da ja prifatat potrebata da tro{at kolku {to sozdavaat,

RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

Tri elementi }e vlijaat vrz narednite slu~uvawa. Prvo, evropskite banki mora da se stabiliziraat bidej} i evidentno e deka zna~aen del od nivnite plasmani bea na pazarot na SAD, i toa vo hipotekarni plasmani

bidej}i smetkata mora da se plati porano ili podocna. Navikata nekoj drug da go pravi ova za niv ve}e ne funkcionira, bidej} i krizata dobi {iroki razmeri. Na kraj, sosema e jasno deka vo evrozonata, vo koja ekonomskata efikasnost e seriozno naru{ena, ne moè da & se pomogne na edna dràva ili na nekolku, bez da im se na{teti na drugite ~lenki. Klasi~en efekt na Pareto optimum, koj bara sistemska reakcija za da gi odblokira pazarite koi se vo sli~na kriza kako onaa po kolapsot na Leman Braders vo septemvri 2008 godina. Evropa e ostavena sama na sebe da se spravi so krizata. Ova e u{te eden predizvik koj }e odgovori dali EU zasluùva evrozona i zaedni~ka valuta.

14 18.05.2010

FEQTON

FELJTON-31 Vo sredinata na 2007 godina, samo {to Ventas ja kompletira{e svojata ~etvrta akvizicija, Kafero po~na da gi gleda prvite znaci na nevolja {to se pojavija na pazarot na hipotekarni krediti. Taa mu ka`a na svojot tim za menaxment da prestane so potragata po novi zdelki i brzo da premine vo defanziva

“KAPITAL PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE “KAPITAL” BIZNIS - UUMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GL GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTI INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZN POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: DEBRA KAFERO, VENTAS

USPE[NA NAVIGACIJA NIZ FINANSISKATA BURA

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ebra Kafero e gospo|ata {to e na ~elo na Ventas (Ventas), amerikanska kompanija {to investira vo nedvi`nosti od oblasta na zdravstvoto i nega na stari lica, t.n REIT (Real Estate Investment Trust). Za razlika od nejzinite kolegi vo sli~ni vakvi kompanii, poslednive godini za Kafero moè da se kaè deka na herojski na~in ja vode{e kompanijata niz turbulencijata na svetskata finansiska kriza. Nejzinata ve{tina i liderski sposobnosti im donesoa golemi prinosi na akcionerite na Ventas: 39% minatata godina, i 2.000% za period od poslednive 10 godini, {to ja pravi edna od najprofitabilnite kompanii kotirani na Wujor{kata berza. Ne popusto Kafero se nao|a me|u najplatenite glavni menaxeri vo SAD, a rezultatite na Ventas ja stavija i me|u 10-te direktori so najdobri performansi vo zemjata. Kafero, 52-godi{na, e porane{en advokat za nedvi`nosti, a rabotela i vo pravnata slu`ba na pove}e kompanii. Rodena e vo Pitsburg, Pensilvanija, kade {to nejziniot tatko rabotel kako po{tar. Prva e od nejzinoto semejstvo {to zavr{ila kolex. “Jas sum amerikanskiot son”, veli taa. Golem del od nejziniot uspeh vo biznisot taa go prepi{uva na sre}ata, no so zabele{ka deka “moè da ja maksimizirate svojata sre}a”, veli Kafero. Vo toj kontekst go citira Abraham Linkoln, koj {to rekol deka “Kolku {to ponaporno rabotite, imate pove} e sre}a”. SO VREME JA PREDVIDE FINANSISKATA KRIZA Kafero pokaà deka znae kako da restrukturira kompanija koja be{e vo golemi te{kotii, za potoa da zabeleì silen rast. Na Ventas & be{e potrebna “intenzivna nega” koga Kafero go prezede kormiloto vo 1999 godina; ekskluzivniot zakupuva~ na objektite na kompanijata be{e pred bankrot. Kafero

DEBRA KAFERO (vo sredinata) veli deka razgovara so site: od menaxeri na hex-fondovi, do eksperti za nedvi`nosti, no i so taksisti, prodava~i i ostanati obi~ni lu|e za toa koi se nivnite iskustva, so cel da ja oceni ekonomskata klima bara{e taa da igra centralna uloga vo restrukturiraweto na finansiite na nivniot glaven zakupuva~ na nedvi`niot imot. Taa isto taka gi restrukturira{e i dogovorite za lizing na Ventas, taka {to kompanijata da moè da dobiva stabilno poka~uvawe na godi{nata naemnina za 3,5%, dodeka istovremeno dramati~no gi namali nejzinite dolgovi. Edna{ {tom presvrtot se pokaà uspe{en – vo {to malkumina veruvaa – taa po~na ambiciozno da ja razviva kompanijata peku prezemawa na drugi kompanii. No, Kafaro ja demonstrira{e svojata najgolema sposobnost kako glaven izvr{en direktor vo poslednive nekolku godini, so toa {to uspea da ja anticipira dlabo~inata na krizata, so toa {to izbegna agresivno i rizi~no investirawe, {to povredi, pa i uni{ti mnogu kompanii. Vo sredinata na 2007 godina, samo {to Ventas ja kompletira{e svojata ~etvrta akvizicija, Kafero po~na da gi gleda prvite znaci na nevolja {to se pojavija na pazarot na hipotekarni krediti. Taa mu kaà na svojot menaxment-tim da prestane so potragata po novi zdelki i brgu da premine vo defanziva. Toa ne be{e lesno da se napravi.

“Pred toa imavme rast, rast i samo rast, pa nekoi lu|e, osobeno pomladite koi {to prethodno ne pominale niz ekonomska kriza, ne bea voodu{eveni da slu{nat deka odedna{ treba da stanat konzervativni vo odlukite. No, jas insistirav na toa da sfatat deka se soo~uvame so mnogu rizi~ni okolnosti”, veli Kafero. Na eden proaktiven na~in taa mudro ja poka~i aktivata na kompanijata i go refinansira{e dolgot, dodeka cenata na akcijata ostana na visoko nivo. Kako rezultat, Ventas ima{e mnogu soliden bilans na sostojba i mnogu gotovina kaj sebe, dodeka Bear Sterns (Bear Stearns), Liman Bradrs (Lehman Brothers) krahiraa edna godina otkako taa ja predvide finansiskata kriza. IM RE^E NA SVOITE MENAXERI DA NE BIDAT PARALIZIRANI OD STRAV Poznata po svojata ostroumnost, inteligencija i studiozno pribirawe na informacii, Kafero veli deka “taa razgovara so site – od menaxeri na hex-fondovi, do eksperti za nedvi`nosti, no i so taksisti, prodava~i i ostanati obi~ni lu|e za toa koi se nivnite

iskustva”, so cel da ja oceni ekonomskata klima. I ne sedi nastrana za da ~eka da po~ne oporavuvaweto na ekonomijata, za da prezeme akcija. Taa gi motivira povisokite menaxeri –od koi site se vo Ventas otkako gi angaìra{e vo 2002 godina – da ne bidat paralizirani od strav. Gi potseti deka zdravstvenata za{tita e ne{to {to im treba na lu|eto i vo kriza i koga se dobri vremiwa, i deka Ventas ima dovolno gotovinski tek od svoite dogovori za iznajmuvawe. “Morav da bidam smirena i da kaàm deka veruvam vo ona {to go pravime, no so cel da bidam avtenti~na morav i da priznam deka isto taka se pla{am i jas. Navistina, stra{no be{e da se gleda kako propa|aat onolkavi kompanii na Vol strit”, veli Kafero. Vo vreme koga berzata, i zaedno so nea akciite na Ventas otidoa nadolu, Kafero be{e odlu~na da pokaè deka s$ u{te e sposobna da sobere kapital. “Nekoi lu|e veruvaa deka celiot pazar na nedvi`nosti }e otide na nula i deka koga na{iot dolg }e dostasa vo 2011 godina, nema da ima od {to da go otpla}ame i deka }e propadneme”,

veli Kafero. Taa zaklu~i deka ako uspee da gi ubedi investitorite deka Ventas e s$ u{te dobar “oblog”, kompanijata }e izleze od krizata u{te posilna od pred toa. Kafero uspea vo svojata cel – uspea da sobere nekolku stotini milioni dolari (ne{to krediti, ne{to vlog od investitori) vo prvata polovina na 2009 godina vo vreme koga nekoi kompanii imaat mal ili nikakov pristap do kapital. Vo mesecite {to sledea, Ventas go predvode{e sektorot na REIT kompanii, kako {to berzata po~na da se oporavuva. Ventas, ima 505 nedvi`ni imoti vo SAD i Kanada i pazarna kapitalizacija od sedum milijardi dolari na krajot od 2009 godina. Kafero veli deka firmata ima u{te mnogu prostor za rastewe. Za ostanatite direktori {to sakaat da go sledat nejziniot primer, taa gi sovetuva da pominat niz nekoi pote{ki iskustva. “Ako mo`e da gi pre`iveete i da nau~ite od niv, }e imate mnogu podobra {ansa da znaete {to da pravite koga }e dojde povtorno nekoja kriza i site drugi }e bidat izvadeni od pamet”.

KOMPANII & PAZARI 15

18/MAJ/2010 BALKANOT ATRAKTIVEN ZA SLOVENE^KIOT KAPITAL

SLOVENE^KITE INVESTICII ZAVR[IJA VO SRBIJA, NE VO MAKEDONIJA! Duri 1,39 milijardi evra od slovene~kite investicii do 2008 godina zavr{ija vo Srbija, a okolu edna milijarda vo Hrvatska. Vo Makedonija kompaniite od Slovenija investiraa samo 192,6 milioni evra METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

orazitelni se brojkite vo odnos na direktnite investicii na slovene~kite kompanii vo Makedonija, za razlika od drugite zemji od regionot kade {to gi ima mnogu. Samo 192,6 milioni evra iznesuvaat slovene~kite investicii vo Makedonija do po~etokot na 2008 godina, pokaùvaat podatocite na Nacionalnata banka na Slovenija. Osobeno porazuva~ki deluva podatokot deka do krajot na 2007 godina, okolu 28,6% od slovene~kite investicii se napraveni vo Srbija, kade {to se vloèni okolu 1,39 milijardi evra. Najgolem del od ovie investicii se napraveni vo nekolku sektori i toa vo finansiskata industrija, bez osiguruvaweto i fondovite. Investirani se okolu 263 milioni evra vo trgovija na malo, bez motorni vozila; okolu 238,2 milioni evra vo drugi delovni aktivnosti; 149,5 milioni evra vo proizvodstvo na hrana, pijalaci i hrana za ìvotni; 147,6 milioni evra vo po{ta i telekomunikacii;143 milioni evra vo posreduvawe i trgovija na golemo. Od drugite porane{ni jugoslovenski republiki, Hrvatska e vtoriot najgolem primatel na stranski investicii od Slovenija. Tamu slovene~kite kompanii investirale okolu 22,0%, odnosno okolu edna milijarda evra do 2008 godina. Duri i Bosna i Hercegovina e pred nas vo pogled na slovene~kite direktni investicii. Tamu Slovencite vloìle okolu 11,6% od vkupnite direktni investicii. Vo apsolutna brojka, ovoj iznos e okolu 565,3 milioni evra. INVESTICISKI ORIENTIRANI U[TE ZA VREME NA SFRJ Internacionalizacijata na svojata ekonomija preku nadvore{ni direktni investicii ne e novina kaj slovene~kite kompanii. Taa e so datum duri od krajot na 1950 godina, koga Slovenija s$ u{te be{e del od porane{na SFRJ. Zatoa ne e ni ~udno {to nekoi slovene~ki kompanii stanaa globalni kompanii, a drugi imaat status na regionalni korporacii. Slovene~kite pretprijatija, bez razlika dali se golemi ili mali, investiraat vo stranstvo po-

radi razli~ni pri~ini. Tie toa go pravat so cel da ja podobrat svojata konkurentnost na doma{niot, no i na stranskiot pazar, kako i za da go pro{irat pazarot na deluvawe. Nivniot interes za investicii e fokusiran na sosednite zemji. Geografskata blizina i kulturnite sli~nosti imaat direktno vlijanie na odlukite za lokacijata na nivnite direktni stranski investicii. Liberalnata politika i institucionalnata poddr{ka, vovedena vo poslednive godini, isto taka, se od golemo zna~ewe za s$ pogolemiot broj nivni direktni investicii vo stranstvo. No, i pokraj toa, Slovenija s$ u{te mnogu zaostanuva vo smisla na u~estvo vo celokupnata globalizacija na stranski direktni investicii. Sepak, vo periodot 2001-2003 godina se iska~i zna~itelno pogore, na 42-to mesto na listata na UNKTAD za zemjiinvestitori, vo odnos na 80-to vo periodot 1997-1999 godina. KAKVA E MOMENTALNATA SITUACIJA Slovenija vo 2008 godina bele`i pogolem priliv na stranski direktni investicii otkolku {to nejzinite kompanii investirale

nadvor. Vakvata situacija se javuva za prvpat po tri godini. Toa go pokaùvaat i izve{taite za 2008 godina, objaveni od Konferencijata na ON za trgovija i razvoj (UNKTAD). Do 2008 godina prilivot na stranski direktni investicii vo Slovenija dostignal iznos od 1.815 milijardi dolari, a iznosot na nadvore{ni direktni investicii dostignal 1.438 miljardi dolari. Sepak, podatocite za prvata polovina od 2009 godina pokaùvaat deka Slovenija povtorno beleì pogolem broj nadvore{ni stranski investicii. Pritoa, treba da bide zemeno predvid deka vo ramkite na stranskite direktni investicii se vklu~eni kako pobaruvawata taka i dolgovite na subjektite kaj koi e napravena investicijata, kako i faktot {to poradi krizata od lanskata godina stranskite mati~ni kompanii gi namalile svoite zaemi na nivnite podru`nici vo Slovenija. Slovene~kite kompanii, od druga strana, se mnogu razli~ni vo pogled na nivniot odgovor na krizata. Nekoi od niv se naso~eni kon {irewe na svojot biznis na stranskite pazari,

dodeka drugite se pove}e defanzivni i glavno angaìrani vo namaluvawe na tro{ocite i otpu{tawa. Isto taka, kompaniite milioni evra e iznosot na direktni invess$ pove}e gi naso~uvaat ticii na slovene~kite kompanii vo Makesvoite investicii donija do 2008 godina vo brzo raste~ki ekonomii, kako {to se Brazil, Indija i Kina bidej}i tie re~isi i da ne bea vo golema mera pogodeni od krizata. Poradi toa od vkupnite investicii na Slovencite se vo mnogu slovene~ki Srbija pretpriema~i sega àlat {to ne prodolìle so planiranite investicii vo ovie ekonomii. Vakviot na~in na odbrana od ekonomskata kriza go opravduva i od vkupnite investicii na slovene~kite profesorot od Qubqakompanii se vo Makedonija nskiot fakultet, Marjan Svetli~i~, koj ukaà na zna~eweto da se misli lokalno, no da se na na{i investicii nadvorâ&#x20AC;?, raboti globalno. veli toj. â&#x20AC;?Mnogu e te{ko denes da se opsTokmu vakviot stav e mo`nost za tane, ako ne se raboti internana{ata dràva da privle~e {to cionalno. pogolem broj slovene~ki kompanii Vo takvi slu~ai bi imale pove}e da investiraat vo Makedonija. vnatre{ni investicii, za smetka

192,6

28,6% 3,9%

16 18.05.2010

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

odluka vo vrska so Kone~nata pri~inite za ovaa situacija na kraj

DVI@EWE NA DOW JONES INDEKS NA DENOT NA PADOT

}e ja donese Komisijata za hartii od vrednost na SAD, koja vedna{ zapo~na istraga za celokupnata situacija

1.000

indeksni poeni pad na Dow Jones za samo nekolku minuti

[TO SE KRIE VO POZADINATA NA PADOT NA DOW JONES

FINANSISKA ILI TEHNI^KA GRE[KA GO URNA VOLSTRIT? METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

amo 15 minuti bea dovolni za pad od 1.000 indeksni poeni na eden od najpoznatite svetski indeksi Dow Jones. Trguvaweto koe na amerikanskite berzi se odviva{e kako i voobi~aeno, predizvika ogromna panika kaj trejderite (investitori koi hartiite od vrednost gi ~uvaat relativno kratko vreme) i brokerite, koga zabeleàa iznenaduva~ki brz pad na akciite na kompanijata Procter&Gamble. Ovoj pad predizvika Dow Jones indeksot da padne naglo za celi 1.000 indeksni poeni. Vakvata situacija trae{e okolu 15 minuti pred indeksot da po~ne povtorno da raste rapidno, sli~no na padot koj {to go doìvea. S$ u{te nikoj to~no ne moè da objasni koja e pri~inata za vakviot, kako {to ve}e po~naa da go

narekuvaat site analiti~ari, “ereti~ki“ pad na indeksot. Kone~nata odluka vo vrska so pri~inite za vakvata situacija na kraj }e ja donese Komisijata za hartii od vrednost na SAD, koja vedna{ zapo~na istraga za celokupnata situacija {to be{e predizvikana so padot na ovoj indeks. Dodeka se ~eka nejzinata odluka, na analiti~arite im ostanuva da pogoduvaat koj e vinovnikot za vakviot pad i zo{to se slu~i. Edinstvenoto vo {to site se sigurni e deka padot e predizvikan od akciite na Procter&Gamble, koi bea istrguvani preku Citigroup. Momentalno kru`at razni teorii za toa koj i zo{to go predizvikal padot. Del od niv se racionalni, a del se grani~at so teoriite na zagovor. RACIONALNI TEORII ZA PADOT NA INDEKSOT Edna od poracionalnite teorii koja go objasnuva padot na ovoj indeks e povrzana tokmu

so raboteweto na Citigroup. Pove}eto analiti~ari smetaat eka e mo` i a deka mo`noo daa se ja javila nekoja kompjuterska gre{ka vo delot na Citigroup, vo koj se izveduvaat kompleksni performansi na elektronsko, visokofrekventno trguvawe. Vakvata gre{ka moèla da predizvika golema anomalija na stranata na proda`bata smestena vo avtomatskiot trgovski sistem, baziran vo îkago. Koga budnite trejderi ja zabeleàle vakvata anomalija, mo`no e, so cel da go iskoristat toj moment, da zapo~nale so kupuvawe s$ dodeka ne se uvidelo {to e napraveno od proda`na strana, po {to bilo stopirano trguvaweto. Navremenoto stopirawe istovremeno predizvika i rast na berzanskiot indeks. Drugi analiti~ari ne se soglasni so vakvoto objasnuvawe i naveduvaat deka, sepak, stanuva zbor za subjektivna, odnosno, ~ove~ka gre{ka.

Tie tvrdat deka ovoj slu~aj e najskapata “pe~atna” gre{ka is orija a naa ~ove{tvoto. o e oo voo istorijata Spored nivnata teorija, nevnimatelen trejder ili broker so, kako {to tie narekuvaat, “debeli prsti”, namesto da vnese nalog za proda`ba vo iznos od 16 milioni dolari, vnel iznos od 16 milijardi dolari. Vakvata gre{ka e napravena poradi sli~nosta vo pogled na izrazuvaweto na sumi kaj Amerikancite. Kaj niv, za milijarda se koristi terminot “bilion”, koj od milion se razlikuva samo po edna bukva. Poa|aj} i od ovaa pretpostavka, ovie analiti~ari uka`uvaat deka ovoj trejder so debeli prsti ja pome{al “m” so “b” predizvikuvaj}i nesakan pad na celata berza, a ne samo kaj klientot za koj trguval. Kako treta racionalna teorija za pojasnuvawe na padot na berzanskiot indeks analiti~arite, a i ekonomskite eksperti, ja naveduvaat gr~kata dol`ni~ka

kriza. Objasnuvaweto go baziraat na istoriskite istoris podatoci za dvièweto na n indeksot vo prethodnite ddenovi. Ovoj indeks poslednite posledni tri dena kontinuiran pad zabeleà konti od re~isi 631 in indeksen poen. Vakvata situacija mo`no e da kaj predizvikala zagriènost zag investitorite koi stravuvaj}i deka indeksot i ponatamu }e prodolì da pa|a, pa| a voedno i stravuvaj}i ood mo`nosta gr~kata kriza da se ra{iri tlo i na toj na evropsko tl na~in da se prenese pren vo SAD, se vpu{tile vo rasproda`ba. r Sepak, nivnata teo teorija, kolku i Sepak da e racionalna, se smeta deka ne e realna, so ogled na toa {to informaciite upatuvaat deka padot e predizvikan od hartii od vrednost na edna kompanija i od edna finansiska ku}a. TEORII NA ZAGOVOR Komisijata za hartii od vrednost na SAD, ne ostavaj}i ni{to na slu~ajnosta, zapo~nala so analiza i na nekoi teorii na zagovor koi se pro{irile me|u direktnite u~esnici na pazarot na kapital. Imeno, s$ po~esto se {irat glasini deka trejderite so hartii od vrednost nenamerno, odnosno “slu~ajno” ili, pak, so “lo{a namera”, predizvikale pad na berzanskiot indeks so prekumerno zgolemuvawe na brojot na proda`bi. Poradi toa, Komisijata za hartii od vrednost zaedno so Komisijata za trguvawe so surovinski fju~ersi ve}e zapo~naa testi-

rawe i ispituvawe na brzite trguvawa so koristewe na kompjuterski algoritmi. Spored demokratskiot senator vo SAD, Edvard Kaufman, bez ogled na toa {to predizvikalo pad na Dow Jones, Komisijata mora da gi revidira i povtorno da gi stavi vo nova regulatorna ramka ovie na~ini na trguvawe. Za volja na vistinata, takanare~enite “vojni so algoritmi” ne im se poznati nitu na trejderite, nitu na SEK. Komisijata, isto taka, treba da ja ispita mo`ebi najneracionalnata teorija od site. Stanuva zbor za tipi~na teorija na zagovor, spored koja vakviot pad na berzata e predizvikan od sajber-teroristi. Vo kontekst na ova tvrdewe e i neodamne{nata neuspe{na teroristi~ka akcija vo Wujork, koga na Tajms skver be{e pronajdeno vozilo so bomba, koja za sre}a ne eksplodira{e. Paranoi~nosta vrz koja se bazira ovaa teorija se sostoi i vo tvrdeweto na Mi~el Snajder od Benzinga, koj izjavi deka "golem del od naciite, kako i teroristi~kite organizacii, ve}e podolgo vreme se podgotvuvaat za razvivawe kapaciteti za sajber-vojni. Ve} e nekolkupati na{ite vlasti se opomenuvani deka naskoro gi ~eka Internet9/11". Bez razlika na toa koja od ovie teorii e to~na, ostanuva faktot deka krajniot zbor za nastanite okolu padot na indeksot }e go ima Komisijata za hartii od vrednost na SAD.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik-17.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

18.05.2010

MINATATA NEDELA, TRI DENA PO RED PAD NA MBI-10

POGOLEM PROMET DONESE BLOK-TRANSAKCIJATA SO AKCII NA KOMERCIJALNA BANKA Ovaa blok-transakcija minatata nedela na Makedonska berza go zgolemi vkupniot promet na 230,8 milioni denari, {to e za 113% rast vo odnos na prethodnata nedela

230,8

milioni denari be{e prometot na Makedonskata berza minatata nedela

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

lobalniot optimizam po odlukata za formirawe osiguritelen fond za spas na evrozonata vo vrednost od 750 miljardi evra vetuva{e porazli~na nedela na trguvawe na Makedonskata berza. Sepak, toa ne se slu~i iako minatiot ponedelnik site indeksi pozelenea, a i prometot be{e delumno kako nekoga{, za vreme na berzanskiot

bum. Za prv pat, posle edna nedela, osnovniot indeks MBI-10 porasna za duri 3,7%, zadrùvaj} i se na nivo od 2.545,3 indeksni poeni. Negoviot rast go sledea i ostanatite dva indeksa. MBID indeksot beleì rast od 2,28%, zadrùvaj}i se na nivo od 2.738,21 indeksni poeni, a OMB porasna za 0,36%, dostignuvaj}i nivo od 108,65 indeksni poeni. Vo odnos na ostvareniot promet, minatiot ponedelnik bea napraveni 184 transakcii, pri {to vkupniot promet iznesuva{e okolu 166,8 mil-

ioni denari. Vakviot golem promet e ostvaren blagodarenie na blok- transakcijata so akcii na Komercijalna banka vo iznos od 150,1 milion denari, koja e ostvarena na oficijalniot pazar. Blagodarenie na ovaa blok-transakcija, minatata nedela na Berzata e ostvaren vkupen promet od okolu 230,8 milioni denari, {to e za 113% pogolem promet vo odnos na prethodnata nedela. Indeksite na posledniot den na trguvawe vo petokot zavr{ija na nivo od 2.517,6 indeksni poeni kaj MBI-10, 2.683,4 indeksni poeni kaj

DELTA BROKER TRAJNO ISKLU^ENA OD ^LENSTVO NA BERZA akedonska berza trajno ja isklu~i od ~lenstvo brokerskata ku}a Delta broker. Spored soop{tenieto objaveno na sajtot na berzata, Odborot na direktori na Makedonska berza donese odluka so koja, zapo~nuvaj} i od 17 maj trajno e isklu~ena ~lenkata Delta broker od sistemot za trguvawe. â&#x20AC;&#x153;So trajnoto isklu~uvawe od ~lenstvo, ~lenkata Delta Broker AD Skopje go gubi statusot i pravata na ~lenka na Berzata, dodeka pravata na drugite ~lenki kon Delta Broker AD Skopje koi se steknati pred nejzinoto isklu~uvawe, kako

i pravata na Berzata po odnos na nereguliranite finansiski obvrski na Delta Broker AD Skopje, ostanuvaat vo silaâ&#x20AC;? se veli vo objasnuvaweto. Komisijata za hartii od vrednost na 29 april trajno ja odzema dozvolata za rabota na ovaa brokerska ku}a. Spored objasnuvaweto od KHV, ovaa merka e prezemena otkako brokerskata ku}a vo rokot opredelen od strana na KHV ne postapi po prethodnoto re{enie za otstranuvawe na konstatirani nepravilnosti i nezakonitosti. Ovaa merka e prezemena bidej} i brokerskata ku}a ne bila kadrovski ekipirana,

odnosno nemala direktor i potreben broj na brokeri i investiciski sovetnici.

ZK PELAGONIJA GO PRODADE UDELOT OD PELAGONIJA POLOG NA @ITO POLOG dborot na direktori na ZK Pelagonija donese odluka da go prodade svojot udel koj go poseduva vo kompanijata Pelagonija Polog od Skopje na kompanijata @ito Polog od Tetovo. Spored soop{tenieto od kompanijata objaveno na Makedonska berza, odborot na direktori na bitolskiot kombinat odobril poveduvawe na postapka za istapuvawe na ZK Pelagonija od sodru`ni{tvo vo Pelagonija Polog preku prenesuvawe, prodavawe na pari~niot udel od 51% od osnovnata glavnina na dru{tvoto na drugiot sodru`nik,

@ito Polog od Tetovo. So ova, tetovskata kompanija vo celost e sopstvenik na Pelagonija Polog. Spored soop{tenieto, prenosot, odnosno proda`bata na pari~niot udel ZK Pelagonija moè da go izvr{i po cena od 2.550 evra vo denarska protivvrednost, odnosno 156.400 denari {to ja pretstavuva vrednosta na vneseniot pari~en udel. Tetovskata kompanija @ito Polog proizveduva melni~ki i pekarski proizvodi, testenini i jajca. Poseduva smestuva~ki kapaciteti za ìtni kulturi i ima sopstvena maloproda`na mreà.

0,39%. Rast od 0,27% edinstveno ima{e kaj OMB indeksot, koj dostigna nivo od 108,94 indeksni poeni. Vo pogled na ostvareniot promet, isto taka beleìme pad vo odnos na prethodniot den za okolu 20%, odnosno be{e ostvaren promet od okolu 19,2milioni denari. Niskiot promet se dolì i na pomaliot broj na transakcii. Osnovniot indeks prodolì da pa|a i vo ~etvrtokot. MBI-10 padna za 0,96% vo odnos na sredata. Vo slobodniot pad na ovoj indeks mu se pridruì i indeksot na obvrznicite OMB. Ovoj indeks beleì pad od 0,10%. Edinstveno, MBID vo ~etvrtokot zabeleà rast od 0,19%, dostignuvaj}i 2.770,51 indeksni poeni. Sepak, najgolem pad zabeleà prometot, koj vo ~etvrtokot odvaj iznesuva{e 10,7 milioni denari. Vo odnos na sredata, ovoj promet be{e skoro prepoloven so pad od 44,2%. Vo petokot, prometot prodolì da pa|a i iznesuva{e okolu devet milioni denari. Padnaa i MBI-10 za 0,69%, MBID za 3,14% i OMB za 0,01%

MBID i 108,82 indeksni poeni kaj OMB. PROMETOT SE NAMALI Ostanatite denovi od minatonedelnoto trguvawe pominaa so s$ pomal promet. Iako vo vtornikot MBI-10 porasna za 1,84%, a rast zabeleà i indeksot na javno poseduvani dru{tva MBID od 1,39%, ostvareniot promet be{e daleku poslab vo odnos na ponedelnikot i iznesuva{e okolu 24,1 milion denari. Sredata MBI-10 beleì pad od 1,24%, a negoviot primer go sledi MBID, koj zabeleà pad od K

NEDELAVA ZAPO^NA SO RAST NA PROMETOT Tekovnata nedela, iako C

zapo~na so povtoren pad na osnovniot berzanski indeks MBI-10 za 2,45%, sepak, pozitivno e zgolemuvaweto na prometot. Vo tekot na v~era{niot den na Makedonskata berza e ostvaren promet od okolu 28,4 milioni denari, {to e duri za tri pati pove}e vo odnos na ostvareniot promet od okolu devet milioni denari minatiot petok. V~era{niot promet be{e ostvaren preku 171 realizirana transakcija. Najgolem del, okolu 25,8 milioni denari, bea ostvareni preku trguvawe na oficijalniot pazar. Ostanatiot del od iznosot, okolu 2,5 milioni denari, so ogled na toa {to nema{e blok-transakcii, be{e ostvaren na redovniot pazar. Od berzanskite indeksi, rast od 0,05% zabele`a indeksot na javno poseduvanite dru{tva, dostignuvaj}i 2.684,63 indeksni poeni. Indeksot na obvrznicite OMB, sli~no kako i osnovniot berzanski indeks, zabele`a pad od okolu 0,02%. Spored statistikata na Makedonskata berza, najgolem dobitnik e akcijata na R@ Ugotur, a najgolem gubitnik akcijata na Fustelarko Borec od Bitola. O

KOMPANII & PAZARI

18 18.05.2010 [EST MESECI BEZ PRETPLATA ZA STARITE I NOVI KORISNICI NA ONE

STE^AJNIOT UPRAVNIK PONUDI PLAN ZA REORGANIZACIJA NA METALEC OD PRILEP

ite novi korisnici na Mobil Postpejd i Mobil Biznis tarifnite modeli vo mre`ata na One kako i onie koi }e go obnovat dogovorot vo narednite {est meseci nema da ja pla}aat mese~nata pretplata. “So ovaa ponuda koja trae do 31 avgust nameneta za site novi korisnici na post-pejd tarifnite modeli i za site korisnici koi go prodol`uvaat svo-

te~ajniot upravnik na prilepskata fabrika za ~eli~ni konstrukcii Metalec, Slave Stojanoski, ponudi plan za reorganizacija na fabrikata. Za ovoj plan idniot mesec treba da se proiznese Stopanska banka od Bitola, kaj koja e zalo`en najgolemiot del od imotot. “Dokolku se prifati planot, Metalec }e

jot dogovor, dizajnirana da odgovora na nivnite razli~ni komunikaciski potrebi nudej}i im u{te pove}e vreme za razgovori” se veli vo soop{tenieto od kompanijata. Dopolnitelno, so novata promocija, korisnicite dobivaat 6 meseci besplatno vreme za razgovor, odnosno

vklu~eniot besplaten iznos za razgovori i uslugi za ovie korisnici ostanuva nepromenet i istite imaat mo`nost da go koristat vo promotivniot period.

prodol`i neoptovaren so stari obvrski i mislam deka ima izgledi da go prodol`i svoeto rabotewe. No, Metalec }e propadne dokolku Stopanska banka od Bitola, koja gi ima site objekti i opremata vo zalog, re{i da ne u~estvuva vo reorganizacijata”, re~e Stojanoski. Fabrikata ima ste~ajni pobaruvawa od 280 mil-

ioni denari i razli~ni pobaruvawa od 100 milioni denari. Najgolemi doveriteli se UJP, Fondot za penzisko osiguruvawe i Metalec konstrukcii. Kaj Stopanska Banka od Bitola za krediti se zalo`eni halite i golem del od imotot. 230-te vraboteni baraat neisplateni ~etiri plati i pove}egodi{ni pridonesi.

OHRID SE [IRI NA KRAJBRE@JETO

LUKSUZNA NASELBA VREDNA 18 MILIONI EVRA ]E NIKNE NA MESTOTO NA HOTELOT PARK 1500 - 2000 18 140 GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

uksuzen apartmanski kompleks }e nikne na mestoto na poznatiot hotel Park vo Ohrid, vo turisti~kata naselba Gorica 1. Investitori se Makedonci od Avstralija koi zaedno so ohridskata firma Grade`nik neodamna na javna licitacija go otkupija zemji{teto za cena od 3,5 milioni evra od kompanijata Ineks Gorica, vo ~ija sopstvenost be{e hotelot. Od firmata-izveduva~ na kompleksot, Remis od Ohrid, velat deka stanuva zbor za eliten kompleks pokraj ezeroto koj }e doprinese za unapreduvawe na turizmot i za razubavuvawe na Ohrid. “]e bidat izgradeni vkupno 140 apartmani, vo dve kuli od po {est kata, koi }e bidat povrzani so turisti~kotrgovski centar, kade {to }e ima sekakvi razli~ni sodrìni, kako spa-centar, restorani i bazeni”, veli Blaò Iloski direktor na kompanijata Remis. Pokraj toa, kompleksot }e bide ograden i obezbeden, a }e ima i privatna plaà. Spored nego, dobro e {to Ohrid kone~no zapo~na da se pro{iruva dol` krajbre`jeto, namesto kon

Cenata na kvadraten metar vo novite luksuzni apartmani }e se dvi`i od 1.500 do 2.000 evra. Vkupnata investicija za proektot ~ini 18 milioni evra

naselbite koi {to ne gravitiraat kraj Ohridskoto Ezero. U{te od po~etokot na izgradbata se pojavil ogromen interes za kupuvawe na apartmanite. “Apartmanite se na atraktivna lokacija, taka {to o~ekuvano be{e deka }e ima golem interes od strana na gra|anite. Pokraj Makedoncite, golem interes za apartmanite pokaùvaat i stranci”, veli Iloski. Cenata na kvadraten metar vo ovie apartmani }e se dviì od 1.500 do 2.000 evra, a planirano e vkupnata investicija da ~ini 18 milioni evra. Eden apartman od 50 kvadratni metri, vo zavisnost od lokacijata, }e se dviì od 75 do 100 iljadi evra. Od op{tinata Ohrid velat deka proektot

e vo soglasnost so detalniot urbanisti~ki plan i zadovolni se {to nefunkcionalniot hotel Park, kone~no }e bide zamenet so eliten apartmanski kompleks. Nikola Manevski, portparol na op{tinata veli deka na ovoj na~in gradot kone~no }e dobie edna celina dol` celoto Ohridsko krajbre`je. Spored planovite na izveduva~ite, investicijata treba da zavr{i za 18 meseci, a hotelot Park e ve}e sru{en. Stariot hotel Park e izgraden u{te pred Vtorata svetska vojna i istiot bil nadgraden vo sedumdesettite godini. Dotraenata zgrada, kade {to so godini postoel hotelot bila kompletno ruinirana i havarisana, zatoa objektot moral da bide celosno sru{en, objasnuvaat odgovornite. Hotelot Park, koj pove}e od pet decenii egzistira vo mesnosta Gorica 1, e eden od simbolite na Ohrid. Toj }e bide zapameten po najubavata Holandska gradina so laliwa, koja pred triesetina godini ja donirala kralicata na Holandija. Popularnata gradina svoevremeno bila vistinska turisti~ka atrakcija, no i mesto za razonoda na ohri|ani. Tokmu Holan|anite do po~etokot na devedesettite, odnosno do krvaviot raspad na Jugo-

evra e cenata na kvadraten metar vo kompleksot

slavija, bea i naj~esti gosti vo ovoj ohridski hotel, koj {to se prostira{e pokraj najbliskata pla`a vo Ohrid, kade {to turistite od gradot edinstveno mo`at da pristignat pe{.

milioni evra e vkupnata investicija

apartmani }e ima vo kompleksot

Hotelot Park, star pove}e od pet decenii, e eden od simbolite na Ohrid. Toj }e bide zapameten po najubavata holandska gradina so laliwa, koja pred triesetina godini ja donirala kralicata na Holandija. Popularnata gradina svoevremeno bila vistinska turisti~ka atrakcija, no i mesto za razonoda na Ohri|ani.

KOMPANII & PAZARI

18.05.2010

KOMORATA ORGANIZIRA MAKEDONSKO-ROMANSKI BIZNIS-FORUM

TRGOVCITE OPTIMISTI ZA IDNINATA NA NIVNITE PRETPRIJATIJA

topanskata komora na Makedonija vo ramkite na oficijalnata poseta na pretsedatelot na Romanija, Trajan Basesku, na 26 i na 27 maj organizira makedonsko-romanski biznisforum. Romanskata delegacija koja }e bide predvodena od Trgovsko-industriskata komora na Prahova, koja e sostavena od pove}e renomirani kompanii od

o{a finansiska sostojba na pazarot, zgolemeni zalihi i namalena pobaruva~ka. Vaka trgovcite go ocenuvaat prviot kvartal godinava. No, i pokraj lo{ite podatoci, nivnite o~ekuvawa vo naredniot period se pooptimisti~ki. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, rakovoditelite na delovnite subjekti ocenile deka ekonomskata sostojba

razli~ni stopanski dejnosti, najavi interes za vospostavuvawe inicijalni kontakti i me|usebno zapoznavawe so makedonskite kompanii na predvidenite bilateralni sredbi. Prviot forum }e se odr`i na 26 maj 2010 godina vo Ohrid, a vtoriot forum }e se odr`i na 27 maj vo Stopanskata komora na Makedonija. I na dvata biznis-foru-

ma }e bidat potpi{ani spogodbi za sorabotka na regionalnite komori. Spored programata na biznis-forumot vo Stopanskata komora na Makedonija, }e se odr`i i prezentacija na Dunavskoto pristani{te \ur|u. Ovoj deloven forum pretstavuva dobra mo`nost za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Romanija.

na nivnite delovni subjekti od oblasta na trgovijata na malo, vo prviot kvartal od 2010 godina e nepromeneta vo odnos na istiot kvartal lani. Trgovcite ocenile deka nivnata finansiska sostojba vo prviot kvartal od 2010 godina e ponepovolna vo odnos na prethodniot kvartal. Nivnite o~ekuvawa za ekonomskata sostojba vo naredniot period se pooptimisti~ki.

Anita Medok e pretse-

datelka na Me|unarodniot sovet na instituti za menaxmentkonsultantstvo-ICMCI koja prisustvuva{e vo Makedonija na sve~enoto dodeluvawe na sertifikatite za Sertificirani menaxmentkonsultanti, na 30 makedonski profesionalni konsultanti. Ovoj sertifikat na doma{nata menaxment- konsultantska profesija & obezbeduva potvrda za najvisoki standardi za kvalitet vo konsultantstvoto

ANITA MEDOK

PRETSEDATEL NA ME\UNARODNIOT SOVET NA INSTITUTI ZA MENAXMENT- KONSULTANTSTVO-ICMCI

KONSULTANTITE SE INTELEKTUALNO ORIENTIRANI KREATIVNI MISLITELI VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

[to pretstavuva Me|unarodniot sovet na instituti za menaxmentkonsultantstvo- ICMCI? Kakvi se misijata i vizijata na ovaa organizacija? Me|unarodniot sovet na instituti za menaxment-konsultantstvo pretstavuva organizacija koja e sozdadena so cel da go propagira rastot, vidlivosta i razvojot na menaxment-konsultantskata profesija. Ovaa organizacija e sostavena od menaxment- konsultanti. Na{i ~lenovi se konsultantskite instituti od razli~ni zemji, kako {to e MCA

2000 vo Makedonija. Momentalno sme prisutni vo 47 zemji, a naskoro se o~ekuva ovaa brojka da porasne nad 50. Kako organizacija se {irime geografski. Institutite od zmjite koi se ~lenki na ICMCI se zdobija so stabilnost vo konsultantskiot sektor. Mnogu od na{ite ~lenovi imaat CMC-sertifikati, {to vo mnogu slu~i se poka`a kako korisen sertifikat vo biznis-konsaltingot. Nekoi od zemjite koi se ~lenki na na{ata organizacija, dostignaa kriti~na masa. CMC ne e edinstveniot sertificiran standard koj go poseduvame, go imame i sertifikatot ACP, koj se odnesuva na akreditirani konsalting-praktiki,

koj prakti~no pretstavuva akreditacija za konsalting-firmite, a koj e prili~no nov i e dostapen, momnetalno vo 4-5 zemji. Neodamna zapo~navme so ATP-sertifikacijata koja e nameneta za akreditirani trening-provajderi, koja e zastapena vo Velika Britanija i Kanada, a isto taka }e se nudi i vo ostanatite zemji-~lenki na organizacijata. Koi se pridobivkite od CMC-sertifikatot za menaxment-konsultantite? Normalno, kvalifikacijata e ne{to {to se dobiva na univerzitetite, kade {to dobivate stepen na obrazovanie za koj ste specijalizirani i za koj imate steknato opredeleno

nivo na poznavawa. No, pra{aweto ostanuva dali ste sposobni za primena na toa znaewe i ekspertiza vo praktikata, vo sekojdnevnoto biznis-rabotewe. So ovie sertifikati se dokaùva deka znaeweto koe {to konsultantite go poseduvaat e odr`livo i sekako apdejtirano po najnovite terkovi. Ovoj sertifikat ovozmoùva prodolùvawe na praktikata i rast na ekspertizata na konsultantite. Sertifikatot za Sertificirani menaxment-konsultanti â&#x20AC;&#x201C; CMC moàt da go dobijat konsultantite so odredeno iskustvo i ekspertiza vo ovoj sektor, ne samo vo odnos na godinite na rabota, tuku i vo odnos na kvalitetot na proektite na koi rabotele i nivnoto re{avawe, kako i referencite od nivnite klienti upateni kon na{ata organizacija. Vo su{tina CMC-sertifikatot im e potreben na onie konsultanti koi gi ispolnuvaat ovie kriteriumi. Kako eden konsultant moè da se zdobie so CMC-sertifikat? Pred s$ treba da bide ~len na lokalnata asocijacija na konsultanti koja e del od na{iot Me|unaroden sovet na institutite, u r kako {to vvo Makedonija e MCA2000, pa ottamu ovie asocijacii imaat sopstveni kriteriumi so koi se ovozmoùva ~lenstvo. Naj~esto ovozmoù ovie tela funkcioniraat kako neprofitni organizacii, no nie neprofitn vnimavame na toa, ~lenkite mnogu vni vo na{ata organizacija da bidat neprofitni organizacii. Vedna{ neprofitn konsultantskata firma }e otkako ko pristapi vo v lokalnata asociajcija konsultanti, moè da doznae dali na konsulta kriteriumite za ovoj gi zadovoluva zadovol sertifikat i da ja zapo~ne procesertifika durata za pristapuvawe. Sekoi tri ICMCI pravi revizija na toa godini ICM dadenite CMC-sertifikati s$ dali dade ispolnuvaat standardite koi u{te gi isp potrebni za nivno odrùvawe, se potreb isto taka preku lokalnite konsulzdruènija, kako MCA 200 tantski zd vo Makeodnija. Dali postojat novi programi na koi rabotite momentalno i koi se planovite na sovetot za vo idnina? Se nao|ame vo faza na probivawe i promocija na sertifikatite vo drugi zemji, pa na{ata rabota s$ u{te e volonterska, {to zna~i deka imame minimalni prihodi koi doa|aat od dava~kite na na{ite ~lenovi. Momentalno razgleduvame nekoi modeli za prihodi koi }e ni ovozmoàt da go odrìme razvojot na organizacijata na pogorno nivo od volonterstvoto. Mislam deka

Nivnite ocenki za o~ekuvanite pora~ki za naredniot period se mnogu popovolni, a o~ekuvawata za brojot na vrabotenite se pooptimisti~ki vo odnos na prethodniot kvartal. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na ekonomskata sostojba vo prviot kvartal godinava imale slabata pobaruva~ka, zgolemenite finansiski tro{oci i zgolemenata konkurencija na pazarot.

idninata na na{ata organizacija leì vo nadminuvaweto na volonterstvoto. Vo plan e brendirawe na na{ite tri sertifikati, kako i gradewe na doverba pome|u stejkholderite. Se spravuvame i so voveduvaweto na globalnite standardi za na{ite sertifikati, kako i gradewe odnosi so eksternite nevladini organizacii, kako {to se Obedinetite Nacii, za koi i pretstavuvame nevladina organizacija, kako i za EBRD i ILO, s$ so cel da se postigne nivo na ekonomski rast. Dali moè pove}e asocijacii od edna zemja da bidat ~lenki na ICMCI? Ne, spored na{iot statut na rabota, samo edna asocijacija od sekoja poedine~na zemja moè da pristapi kon na{ata alijansa, taka {to toa vo Makedonija e MCA2000, i onie konsultanti koi {to sakaat da se zdobijat so sertifikati, treba da apliciraat preku nea, pa potoa nie, kako me|unaroden sovet da doneseme odluka za toa dali konsultantot izleguva vo presret na potrebnite kvalifikacii za sertifikatot. Sertifikatot CMC e reciprocitetno priznat od zemjite koi se ~lenki na Me|unarodniot sovet na instituti za menaxment-konsultantstvo, {to zna~i deka sertifikatot e prizanat od site 47 zemji-~lenki momentalno. Isto taka sorabotuvame so evropskite asocijacii za sertifikacija, s$ so cel da izlezeme vo presret na potrebite koi evropskite sertifikati gi nalagaat. Konsultantstvoto e profesija koja {to raste i evoluira postojano, pa zatoa e potrebno da se bide vo tek so nastanite. Koja e idninata na konsaltingfirmite i konsalting-biznisot, voop{to? Veruvam deka idninata na konsalting-biznisite e raste~ka, bidej} i konsultantot raboti so svojata ekspertiza i znaewe i raboti nastrana od sistemot, {to zna~i deka ne e del od slu~uvawata vo politikata koi se aktuelni, pa taka mo`nosta da se implementira promena i mo`nosta da se napravi pogolem pozitiven udar na kompanijata, bi ja zgolemile vrednosta na konsultantskiot biznis, bidej} i promenite se neizbeèn del na edna organizacija. Angaìraweto na konsultantite zna~i instantno dobivawe na znaewe i ekspertiza koja }e im koristi na kompaniite koi najmuvaat konsultanti za uspe{nosta na svoite biznisi. [to }e im prepora~ate na makedonskite menaxment-konsultanti? Vo Makedonija zabeleàv ogromen optimizam, odr`livost i tradicija vo raboteweto i vodeweto na biznisite, a toa ne moète da go najdete vo pogolemiot broj zemji. Znam deka na ekonomijata ne & odi ba{ dobro, no mislam deka toa e neizbeèn del od biznis-ciklusot. Recesijata e mnogu destruktivna, no od nea ima {to da se nau~i za ponatamo{niot rast. No, veruvam deka rabotite vo Makedonija }e izgledaat podobro za dve do tri godini. Na menaxment-konsultantite bi im prepora~ala da prodolàt da ja nadgraduvaat nivnata kompetentnost, i da rastat zaedno so svojata firma, bidej}i toa za niv e najva`no. Konsultantite se kreativni misliteli i se intelektualno orientirani. Mojata glavna poraka do niv e da izlezat na pazarot i da se borat, so cel da go ra{irat dobriot zbor za nivnoto rabotewe.

20 18.05.2010

BANKI I FINANSII

JAN^EVSKI NE O^EKUVA KONVERTIRAWE NA [TEDNITE VLOGOVI OD EVRA VO DRUGI VALUTI

NLB NOV PENZISKI FOND PROSLAVI PET GODINI NA MAKEDONSKIOT PAZAR

eneralniot direktor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski, po dene{nata najniska vrednost na evroto vo odnos na dolarot smeta deka {teda~ite nema da gi konvertiraat svoite za{tedi od evra vo drugi valuti ili vo denari. “Vo NLB Tutunska banka s$ u{te ne se ~uvstvuva konvertirawe na za{tedite od evra vo drugi valuti ili vo denari. Edna od pri~inite

LB Nov Penziski fond so vkupno 114.376 ~lenovi vo zadol`itelniot NLB Penziski fond i so 2030 vo dobrovolniot Penzija Plus fond gi zavr{i prvite pet godini od rabota na makedonskiot pazar. Kako {to be{e istaknato deneska na petgodi{ninata od raboteweto na NLB Nov Penziski fond za ova vreme uspeale da gi potvrdat nivnite o~ekuvawa. Sredstvata vo zadol`itelniot

za toa e {to soglasno politikata na NBRM, evroto ima stabilen kurs vo odnos na denarot. Dokolku ostane ovaa politika, ne veruvam deka }e ima pozna~ajni dvi`ewa vo smisla na promena vo drugi valuti”, izjavi Jan~evski. Toj poso~i deka evroto malku pobrzo pa|a od proekciite {to gi pravea svetskite analiti~ari za padot na evroto.

“Poslednite analizi ukaùvaa deka evroto }e padne do 1,22 vo odnos na dolarot i oti vo naredniot period }e se dviì od 1,22 do 1,30. Sigurno e deka i analiti~arite ne moàt da gi pogodat site dvièwa, zatoa {to ona {to se slu~uva{e vo sosedna Grcija ukaùva deka moè da ima i nekoi nepredvideni dvièwa i evroto da odi i podolu od proekciite”, re~e Jan~evski.

fond iznesuvaat 4,57 milijardi denari, a dodeka, pak, sredstvata vo dobrovolniot fond iznesuvaat 12,5 milioni denari.Od dru{tvoto najavija deka i ponatamu }e prodol`at da rabotat vo kontekst na celosna reforma na penziskiot sistem.“NLB Nov penziski fond zaedno so ostanatite institucii na Makedonija se stremi da sprovede kvalitetna reforma vo penziskiot sistem. Tuka nie se nao|ame sebesi kako

Dru{tvo postaveno na temelite na svoite osnova~i i bazirano na visokostru~nite znaewa i profesionalnata kultura i etika na anga`iraniot tim” velat od kompanijata.

VLADATA TAKTIZIRA SO ZADOL@UVAWETO NA ME\UNARODNIOT PAZAR

STAVRESKI TVRDI DEKA EVROOBVRZNICATA NE SE ODLO@UVA! na evroobvrznicata ne se odloùva, tuku se ~ekaat podobri uslovi na pazarot. Informaci Izdavaweto jata za odloùvaweto {to ja kaà ministerot Stavreski za Rojters bila pogre{no prenesena! Makedonija }e se zadolì na me|unarodniot finansiski pazar najverojatno vo juni.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

zdavaweto na evroobvrznicata ne e odlo`eno i najverojatno }e se slu~i vo juni, doznava #Kapital# od Ministerstvoto za finansii. Vladata zasega taktizira so zadol`uvaweto na me|unarodniot finansiski pazar so objasnuvawe deka se ~ekaat povolni uslovi za emituvawe na evroobvrznicata. Od Ministerstvoto za finansii potvrduvaat deka ostanuva namerata na vladata da izdade evroobvrznica, najverojatno vo juni, za suma od 175–250 milioni evra, iako ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vo

intervju za Rojters, pred dva dena, izjavi deka evroobvrznicata }e se odloì s$ dodeka uslovite na pazarot ne se stabiliziraat. Od Ministerstvoto za finansii objasnuvaat deka izjavata na ministerot bila pogre{no prenesena. “Izdavaweto na evroobvrznicata ne e odloèno. Moè da se slu~i brzo, a moè i podocna. S$ }e zavisi od uslovite na pazarot. Toga{ koga uslovite }e bidat najdobri, }e ja izdademe evroobvrznicata”, veli Stavreski. Analiti~arite komentiraat deka ovie izjavi na ministerot pokaùvaat deka uslovite na pazarot vo momentot ne garantiraat povolna cena za zadolùvawe i poradi toa vladata taktizira so izdavaweto na

evroobvrznicata. Izvori na "Kapital" od Londonskata berza velat deka finansiskite pazari vo momentov se nestabilni i te{ko e so golema preciznost da se predvidi koja bi bila cenata za makedonskata evroobvrznica. “Vladata verojatno ne mo`e da dobie povolna i prifatliva cena za evroobvrznicata ili, pak, nema dovolna pobaruva~ka vo momentov. Investitorite vo momentov se mnogu skepti~ni i odlu~uvaat da ne investiraat, i poradi toa }e se ~eka popovolen moment za da se izdade evroobvrznicata. Spored poslednite dvi`ewa na pazarot na kapital, dokolku sega se izdade evroobvrznica, kamatata bi bila najmalku 10%”, veli za "Kapital" eden

investiciski analiti~ar. Doma{nite eksperti, isto taka, sugeriraat deka sega ne e povolen moment za zadolùvawe na zemjata na me|unarodniot finansisiki pazar.“Vladata taktizira so izdavaweto na evroobvrznicata, verojatno po sugestija na bankite posrednici, i toa kaùva deka uslovite na pazarot ne se dobri. No, finansiskiot pazar nema da zakrepne u{te dogledno vreme i poradi toa ne se o~ekuvaat popovolni uslovi vo tekot na godinata. Naprotiv, site o~ekuvaat deka sostojbata vo Evropa vo narednite meseci }e se vlo{i i toa }e vlijae na cenata na kapitalot", veli profesorot od Univerzitetot na JIE, Miroqub [ukarov. "Problemite na nekoi evropski zemji so javnite dolgovi i buxetskite deficiti }e se prodlabo~at, evroto prodolùva da slabee. Iako Makedonija nema tolku lo{i bilansi na buxetski deficit ili javen dolg, sepak, ima {pekulativen krediten rejting i koga nastapuva na pazarot vo moment koga mnogu evropski zemji se pred kolaps, nesomneno e deka kamatata za pozajmuvaweto bi bila visoka. Ako se ~eka povolen moment, toga{, definitivno, toj moment ne e ovaa godina", objasnuva profesor [ukarov. DALI IMETO IMA VME[ANO PRSTI I KAJ EVROOBVRZNICATA? Del od ekspertskata javnost smeta deka vladata taktizira so izdavaweto na evroobvrznicata i poradi o~ekuvawata za re{avawe na sporot so imeto so Grcija, {to bi zna~elo odredeno politi~ko stabilizirawe na zemjata i so toa podobru-

vawe na rejtingot {to go ima Makedonija kaj stranskite investitori. Inaku, ova }e bide tret pat vladata da se zadolì so evroobvrznica za finansirawe na buxetskiot deficit. Prvata evroobvrznica be{e izdadena vo 2005 godina za suma od 150 milioni evra, so relativno niska kamata od 4,25%. Minatata godina, evroobvrzicata od 175 milioni evra dostigna kamata od re~isi 10% i na 8 juni dostasuva za otplata prvata rata za kamata od 17,1 milioni evra. I pokraj site preporaki od ekspertite da se odbegnuva skapoto zadolùvawe po komercijalni uslovi i ponudata od MMF za zaem so kamata od 1,5%, vladata godinava ne popu{ti vo namerata da zeme zaem so visoka kamata. Za ministerot Stavreski i premierot Gruevski, izdavaweto na evroobvrznicata sozdava podobar imix za zemjata vo o~ite na stranskite investitori i poradi toa se odlu~ile za poskapata varijanta, a go odbile MMF.Ekspertite ostro go kritikuvaa ovoj poteg na vladata da ja zadolì zemjata so evroobvrznica na me|unarodniot finansiski pazar pod komercijalni uslovi. Spored niv, toa e premnogu skap na~in za pokrivawe na deficitot vo buxetot, osobeno {to parite }e se potro{at za finansirawe na tekovni potrebi, plati i socijalni transferi, a ne za kapitalni investicii vo patna infrastruktura ili vo energetski objekti. Tie sovetuvaat vladata da gi skrati buxetskite tro{ewa i so toa da ja namali potrebata od golemi zadolùvawa so visoki kamati.

MIROQUB [UKAROV PROFESOR NA UNIVERZITETOT NA JIE

“Vladata taktizira so izdavaweto na evroobvrznicata, verojatno po sugestija na bankite posrednici, i toa ka`uva deka uslovite na pazarot ne se dobri. No, finansiskiot pazar nema da zakrepne u{te dogledno vreme i poradi toa ne se o~ekuvaat popovolni uslovi vo tekot na godinata. Naprotiv, site o~ekuvaat deka sostojbata vo Evropa vo narednite meseci }e se vlo{i i toa }e vlijae na cenata na kapitalot. Ako se ~eka povolen moment, toga{ definitivno toj moment ne e ovaa godina.”

BANKI I FINANSII

18.05.2010

SRPSKIOT DINAR SO NAJNISKA VREDNOST VO ISTORIJATA rpskiot dinar, deneska, spored sredniot kurs na Narodnata banka, dostigna dosega najniska vrednost vo odnos na evroto, so {to zaedni~kata evropska valuta za prvpat ja nadmina psiholo{kata bariera od 100 dinari.Kako {to soop{ti sino}a Narodnata banka na Srbija, edno evro deneska }e se menuva za 100,2590 dinari, {to pretstavuva pad na srpskata nacionalna valuta za 0,28%. Oficijalniot

kurs na Narodnata banka na Srbija (NBS) od petokot, koj va`e{e i vo tekot na vikendot, iznesuva{e 99,9773 dinari za edno evro. Od po~etokot na godinata, NBS vo proda`ba pu{ti 656,5 milioni evra so cel da ja spre~i prekumernata dnevna oscilacija na kursot na dinarot i da go pottikne prometot na devizniot pazar. Vo 2010 godina srpskiot dinar be{e najsilen na 4 januari, koga edno evro,

EVROTO NA NAJNISKO NIVO VO POSLEDNITE ÊTIRI GODINI vroto deneska padna na najnisko nivo vo odnos na amerikanskiot dolar vo poslednite ~etiri godini. Evroto padna na 1,2237 dolari, i pokraj golemite sumi koi se nameneti za odrùvawe na ovaa evropska valuta. Ekspertite smetaat deka pokraj paketite za pomo{ na odrùvawe na evroto, potrebni se i ostri merki na {tedewe za da se namalat buxetskite deficiti i dràvnite dolgovi. Analiti~arite smetaat deka padot na vrednosta na evroto moè da go zabavi ekonomskiot rast vo evrozonata. Na po~etokot od ovoj mesec, Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) se sloìja da odobrat paket od 750 milijardi evra koi bi trebalo da go spre~at {ireweto na dol`ni~kata kriza na Grcija vrz poslabite ekonomii. Spored vesnikot "Wujork tajms, padot na evroto go povrzuvaat so opasnostite na najgolemite banki vo Evropa koi se ispraveni pred problemite koi sega im se slu~uvaat, a koi ima mo`nost da gi osakatat evropskite ekonomii. Spored vesnikot, investitorite se otkaùvaat od evropskata valuta vo korist na zlatoto i drugite valuti koi se tretiraat kako ponade`ni. “Evropskite banki imaat dva problema. Im rastat tro{ocite za kratkoro~nite krediti, {to moè da gi natera instituciite da gi namalat novite krediti i da si gi pobaraat starite, {to nepovolno }e se odrazi na ekonomskiot rast”, pi{uva vesnikot.

10 MILIONI EVRA ZA EKONOMIJATA OD OHRIDSKA BANKA vropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) obezbedi kredit od 10 milioni evra za Ohridska banka za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija vo Makedonija. Kreditot od 10 milioni evra e del od Programata na EBOR za poddr{ka na privatniot sektor vo Zapaden Balkan i kreditnata linija za odr`liva energija. Parite od ovaa kreditna linija }e se namenat za razvoj na makedonskite kompanii so investicii za podobruvawe na ekolo{kite, zdravstvenite i bezbednosnite standardi, kako i za finansirawe na investicii vo odr`liva energija. Kreditite treba da im pomognat na kompaniite da stanat energetski poefikasni i so toa da ja zajaknat konkurentnosta na globalniot pazar. “Ovaa kreditna linija }e & ovozmo`i na Ohridska banka da go diverzificira portfolioto za kreditirawe na mali i sredni kompanii, so {to }e pridonese kon postojan razvoj na makedonskite biznisi i }e im pomogne da gi ispolnat evropskite standardi za kvalitet”, izjavi Fransis Malige, direktor na EBOR za Zapaden Balkan. Od Ohridska banka velat deka ovoj zaem ja potvrduva sorabotkata na bankata so EBOR i poddr{kata {to ja davaat za makedonskata ekonomija.

spored oficijalniot kurs, se menuva{e za 95,9679 dinari. Spored srpskite mediumi, ekspertite ne se iznenadeni od novoto slabeewe na dinarot. Spored ekspertot Vladimir Vu~kovi}, situacijata mora vaka da se odviva i deka nema nikakva povrzanost so gr~kata kriza. “Toa nas n$ o~ekuva. Te{ko e da se predviduva kako }e se dvi`i valutata do krajot na godinata, no generalniot trend i ponatamu e sla-

beewe na dinarot”, smeta Vu~kovi}. Milojko Arsi~, ekonomskiot sovetnik na srpskiot premier, ne e iznenaden od novoto slabeewe, za koe veli dena ne e golemo i deka ne mora negativno da se odrazi na ekonomijata. "Sega, koga prilivot na kapital e pomal, kursot vo golema mera treba da se usoglasi so realnite performansi na srpskata ekonomija. Koga ima{e pogolem priliv na

kapital, toga{ toj vo golema mera vlijae{e na kursot na dinarot, a samo vo mala mera kursot be{e pod vlijanie na konkurentnosta na ekonomijata" veli Arsi~. “Te{ko e da se predvidi ponatamo{noto dvi`ewe na dinarot, no ne o~ekuvam dramati~ni promeni. Ne se o~ekuvaat kakvi bilo nagli promeni, a blaga deprecijacija e ne{to {to im odgovara na izvoznicite”, istaknuva Arsi}.

17.03.2010 21

22 18.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

AERODROMOT OD LION DOBI KONCESIJA ZA AERODROMOT OD PRI[TINA rancusko- turskiot konzorcium go dobi tenderot za koncesija za koristewe na me|unarodniot aerodrom vo Pri{tina vo narednite 20 godini. Ponudata e vredna 100 milioni evra. Konzorciumot koj upravuva so aerodromot Limak vo Lion treba na pri{tinskiot aerodrom da izgradi u{te eden patni~ki terminal. Kosovskiot premier Ha{im

Ta~i, izjavi deka so ovaa investicija kosovskata vlada saka da obezbedi moderna infrastruktura, da gi podobri uslovite za patnicite, da obezbedi uslovi na svetsko nivo, da go podobri i unapredi funkcioniraweto na aerodromot kako i efikasnosta na negovoto finansirawe. Koncesionerot ima obvrska vo pri{tinskiot aerodrom da investira 100 milioni evra, od koi vo kosovskiot

buxet }e se sleat 23 do 55% od parite.

PAD NA INVESTICIITE VO BIH ZA 25% rednosta na stranskite investicii vo Bosna i Hercegovina (BiH), vo prvite tri meseci od godinava iznesuva 67,4 milioni evra, {to e za 25% pomalku od istiot period vo minatata godina. Najgolemiot priliv na investicii vo BiH doa|a od Hrvatska i Avstrija, a pomalku od Ungarija, Polska i Slovenija, istaknuvaat od Agencijata

za promocija na stranski vloùvawa (FIPA). Najmnogu investicii vleguvaat vo sektorot na proizvodstvo, trgovija i uslugi. Vo 2009 godina stranskite vloùvawa iznesuvale 452 milioni evra, {to pretstavuva namaluvawe od 36% vo odnos na 2008 godina. Biznis sajtovite potsetuvaat deka BiH kako i drugite zemji vo regionot imaat imix na nesigurni destinacii za vloùvawa.

REGIONALIZACIJA

SRPSKATA VLADA PREKU DECENTRALIZACIJA ]E GI O@IVUVA INDUSTRISKITE CENTRI Cel na dràvnata programa za oìvuvawe na golemite industriski centri e da se namali regionalnata razlika preku oìvuvawe na proizvodstvoto, otvorawe na novi fabriki i novi rabotni mesta VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ladata na Srbija ja donese programata za oìvuvawe na golemite industriski centri: Ni{, Zaje~ar, Kraqevo, Novi Pazar, i oblastite ~ij{to stepen na razvienost e pod 50% od republi~kiot prosek, soop{ti srpskoto Ministerstvo za ekonomija. Cel na dràvnata programa za oìvuvawe na golemite industriski centri e da se namali regionalnata razlika preku oìvuvawe na proizvodstvoto, otvorawe na novi fabriki i novi rabotni mesta. Vladata na predlog na Ministerstvoto za ekonomija odlu~i sedi{teto na Fondot za razvoj da go preseli vo Ni{, a nacionalnata Agencija za regionalen razvoj vo Zaje~ar. So ova zapo~nuva procesot na dekoncentracija i preseluvawe na dràvnite institucii. Isto taka, predvideno e da se formiraat

filijali na Fondot za razvoj vo Zaje~ar, Kraqevo, Novi Pazar, Uìce i Zrewanin. Po predlog na Ministerstvoto za ekonomija, vladata donese i uredba za uslovite i na~inite na privlekuvawe na direktni investicii, so cel potencijalnite investitori da se zainteresiraat da vloùvaat vo Ni{, Zaje~ar, Kraqevo i Novi Pazar. Za investirawe i otvorawe na novi rabotni mesta vo ovie gradovi i op{tinite }e bidat dodeleni dvojno pove}e stimulacii otkolku vo drugite oblasti, i toa vo iznos od 4.000 do 10.000 evra za sekoe novo rabotno mesto. Investitorot, za da gi dobie ovie pari, }e mora da vloì najmalku 5.000.000 evra i da otvori najmalku 50 novi rabotni mesta. Srpskata vlada donese odluka za otvorawe na buxetski fond za profesionalna rehabilitacija i davawe na stimulacii za vrabotuvawe na lica so hendikep. Isto taka vladata donese i Uredba za koristewe na stimulaciite za poddr{ka i razvoj na organskoto proizvodstvo za 2010 godina i izmena i dopolnuvawe na Uredbata za uslovite i na~inite za koristewe na stimulaciskite sredstva za ruralen razvoj

BORIS TADI] PRETSEDATEL NA SRBIJA “Sekoja prikazna za regionalizacija nema nikakva vrednost bez konkretni proekti i zatoa nie do regionalizacija i decentralizacija mora da dojdeme preku postepena postapka, koja {to }e trae najmalku pet godini”.

preku investicii vo zemjodelstvoto za proizvodstvo na mleko i meso vo 2010 godina. MORA DA SE PRONAJDE SOPSTVENO RE[ENIE ZA DECENTRALIZACIJA Pretsedatelot na Srbija i lider na Demokratskata partija, Boris Tadi}, predupredi deka celta na decentralizacijata i regionalizacijata ne smee da bide sozdavawe na mini-dràvi na teritorijata na Srbija, tuku gradewe na funkcionalen model koj treba da im ovozmoì podobar ìvot na gra|anite. Tadi} istakna deka fragmentacijata e eden od najgolemite predizvici na negovata zemja i deka regionalizacijata mora da dovede do teritorijalna kohezija. “Mojata obvrska kako pretsedatel na Srbija e pra{aweto na decentralizacijata i regionalizacijata da se postavi na ponisko nivo, spored va`nosta vo odnos na pra{aweto za integritetot na zemjata, no principot na regionalizacija i decentralizacija mora da bide sfaten kako pridones vo za~uvuvaweto na integritetot na zemjata”, izjavi Tadi}. Toj proceni deka za ostvaruvawe na modelot na decentralizacija bi bile potrebni okolu pet godini i deka po toj period bi moèlo da se pristapi kon kreirawe na pravni pretpostavki za realizacija na vakviot model. “Sekoja prikazna za regionalizacija nema nikakva vrednost bez konkretni proekti i zatoa nie do regionalizacija i decentralizacija mora da dojdeme preku postepena postapka koja }e trae najmalku pet godini, i taka vo 2015 godina, verojatno, }e se

KE[ NUDI NOVA VARIJANTA ZA HIDROCENTRALATA "SKAVICA" idroelektranata "Skavica", koja e planirano da se gradi na rekata Drim, spored noviot proekt koj go nudi Albanskata elektroenergetska korporacija (KE[), }e bide so mnogu poniska brana i pomala mo}nost, otkolku {to predviduvaa dvata prethodni proekta. Na sredbata na albanskiot minister za ekonomija i energetika, Dritan Prifti,

so rakovoditelite na energetskiot sektor, bila razgledana novata varijanta. “Smetam deka treba da ja otfrlime varijantata so koja se predviduva golemo ezero, zatoa {to pra{aweto izleguva nadvor od na{ite kompentencii, a novata varijanta vladata predlo`i da ja gradi so sopstveni sredstva”, izjavi Prifti.

4.000-10.000 evra za sekoe novo rabotno mesto vo nekoi od op{tinite

Srbija dobi nova politi~ka sila, So-

edineti regioni na Srbija (SRS), koja ja so~inuvaat nacionalni, regionalni i lokalni partii na ~ie ~elo e Mla|an Dinki}. Spored nego, na zemjata & e potrebna su{tinska decentralizacija.

steknat uslovi za zakonski i ustavni promeni”, re~e Tadi}. FORMIRAN POLITI^KI SOJUZ SRS Srbija dobi nova politi~ka sila, Soedineti regioni na Srbija (SRS), koja ja so~inuvaat nacionalni, regionalni i lokalni partii na ~ie ~elo e Mla|an Dinki}. Spored nego, na zemjata & e potrebna su{tinska decentralizaci-

ja, a regionite da ne bidat samo statisti~ki, tuku i politi~ki centri. So usvojuvaweto na programskata deklaracija koja ja potpi{aa liderite na Soedinetite regioni na Srbija pod sloganot "Zaedno sme posilni", se sozdade nov politi~ki sojuz koj pretstavuva pove}e od koalicija, a pomalku od partija. Osnovna cel na sojuzot e decentralizacija

na zemjata so {to polesno bi se re{avale problemite vo lokalnite sredini, a Srbija bi bila ramnomerno razviena. “Ne e fer da se odi samo vo fensi-restoranite i trgovskite centri vo Belgrad. Jas ne sum protiv toa lu|eto da odat vo tie restorani i trgovski centri vo Belgrad, no jas sakam takvi restorani i centri da ima i vo Kraguevac, Zaje~ar, Subotica, nasekade niz Srbija”, izjavi Dinki}. So vakvata decentralizacija sojuzot saka da ja povrati i verbata na mladite lu|e da ostanat vo svoite mesta, kade {to }e imaat idnina i }e mo`at da najdat rabota.

BUGARIJA ]E ZATVORI NEKOLKU AMBASADI Lokacijata kade {to se planira izgradbata na ovaa centrala e vo blizina na makedonskoalbanskata granica, kaj Debar. So noviot proekt, ~ija investicija }e iznesuva 315 milioni evra, branata }e bide poniska za okolu 60 metri, a se planira i izgradba na druga hidrocentrala kaj mestoto Katundi i Ri, vo reonot na Pe{kopea.

ugarija }e zatvori nekolku ambasadi poradi nedostig na pari, izjavi bugarskiot minister za nadvore{ni raboti, Nikolaj Mladenov. “Toa nema da se slu~i vedna{, bidej}i e potrebno vreme za realizacija na procedurata”, re~e Mladenov. Po negovata balkanska turneja uvidel deka ekonomskite odnosi so balkanskite zemji se slabi, so mala trgovska razmena. Vo neobi~na situacija se nao|a bugarskata ambasada vo Atina, kade {to Bugarija nema konzul, no, zatoa ima dvaesetina slu`benici. “Bugarskite diplomatski pretstavni{tva }e bidat zatvoreni po kategorizacijata, po osnova na razli~ni pokazateli”, izjavi Mladenov.

BALKAN BIZNIS POLITIKA CRNA GORA ]E EMITUVA EVROOBVRZNICI

PONISKA CENA ZA AKCIITE NA BOSNALJEK

rnogorskata vlada ovaa godina planira da izdade evroobvrznici vredni 200 milioni evra, izjavi vicepremierot i ministerot za finansii na Crna Gora Igor Luk{i}. Toj najavi deka vladata s$ u{te planira da ja iskoristi mo`nosta na evropskite pazari, no datumot za izdavawe na evroobvrznici, odnosno dali }e bide pred ili po letoto zavisi od procenkite na menaxerite.

onrednata aukcija za 19,25 % od dr`avniot kapital na farmacevtskata kompanija Bosnaljek od Saraevo propadna bidej} i nema{e kupovni nalozi, soop{tija od brokerskata ku}a AV Broker. Aukcijata propadna, iako interes za Bosnaljek prethodno poka`a amerikanskata kompanija Alvogen Grup, a o~ekuvano be{e i u~estvo na u{te nekolku zainteresirani kupuva~i. Za 1.507.724 akcii vo

Crnogorskata vlada neodamna be{e predupredena od Svetskata banka, deka gr~kata dol`ni~ka kriza } e vlijae i }e go ote`ni izdavaweto na evroobvrznici, bidej}i namalen e apetitot za mediteranski investicii. Luk{i} napomena deka Crna Gora o~ekuva umeren rast ovaa godina i jaknewe na finansiite. “Nie procenuvame deka industriskoto proizvodstvo blago }e porasne i o~ekuvame

podobra turisti~ka sezona od prethodnata godina”, izjavi Luk{i}.

18.05.2010 sopstveni{tvo na vladata na Federacijata na Bosna i Hercegovina (FBiH) pobarana e cena od 11 evra po akcija, so {to celokupniot dr`aven paket e vrednuvan na okolu 16 milioni evra. Direktorot na Agencijata za privatizacija na FBiH Enes Gani} izjavi deka }e bide zaka`ana nova aukcija po cena od 10 evra po akcija, odnosno okolu 15 milioni evra za paket, napomenuvaj} i deka nema da odi pod taa

cena duri i ako propadne i vtoriot obid za proda`ba.

HRVATSKI INVESTICII VO OR RUSIJA USI IJA

TODORI] ]E INVESTIRA 200 MILIONI EVRA VO RUSIJA Moskva, Todori} so zasega Na dvaesetina kilometri od Moskva nepoznat partner }e gradi fabrika za mesna industrija. Sopstvenikot na Agrokor najavi deka dogovorot }e se potpi{e za dva meseci rvatskiot biznismen Ivica Todori}, sopstvenik na Agrokor najgolemata prehranbena kompanija vo Hrvatska najavi grinfildinvesticija vo Rusija vredna 200 milioni evra. Na dvaesetina kilometri od Moskva, Todori} so zasega nepoznat partner }e gradi fabrika za mesna industrija. Sopstvenikot na Agrokor najavi deka dogovorot treba da bide potpi{an za dva meseca. Todori} pred dve godini se obide vo Rusija da go kupi golemiot trgovski sinxir Lenta, so sedi{te vo Sankt Peterburg, so 31 hipermarket, ~ij promet vo 2007 godina iznesuva{e 1,56 milijardi dolari. Vrednosta na ovaa kompanija se procenuva na dve milijardi dolari, no na krajot sopstvenicite otstapija od proda`bata na ovoj sinxir. Prethodno Agrokor be{e seriozen kandidat za kupuvawe na turskiot trgovski sinxir Migros, koj na krajot go dobi amerikanska kompanija. No, i po toj neuspeh, Agrokor istapi so izjava deka i ponatamu strate{ka cel e da stane me|unarodna kompanija. ”Te{ko e da se bide konkurenten vo natprevarot so svetskite

konkurenti. Be{e skoro nevozmo`no vo tranziciskite zemji vo devedesettite godini da se kupi fabrika, da se restruktuira i da ja napravi{ uspe{na. Denes, najgolemite svetski igra~i na Agrokor gledaat so po~it”, izjavi Todori} i dodade deka negovata kompanija vlegla vo Evropskata unija desetina godini pred Hrvatska. Toj napomena deka Agrokor vo regionot se nao|a vo zavidna pozicija. Osven golem-

oto vlo`uvawe vo Rusija, Todori} najavi i refinansirawe na obvrznicite na Agrokor. ”Dogovorite se gotovi, i vo narednite dve nedeli }e refinansirame 350 milioni evra kratkoro~ni obvrznici. Celta ni e kratkoro~nite obvrznici da gi zamenime so dolgoro~ni”, izjavi Todori}.

IVICA TODORI] HRVATSKI BIZNISMEN ”Te{ko e da se bide konkurenten vo natprevarot so svetskite konkurenti. Be{e skoro nevozmo`no vo tranziciskite zemji vo devedesettite godini da se kupi fabrika, da se restruktuira i da ja napravi{ uspe{na. Denes najgolemite svetski igra~i na Agrokor gledaat so po~it”.

24 18.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

KAMERON GI KRATI PLATITE NA RAKOVODITELITE VO JAVNIOT SEKTOR

IRAN, TURCIJA I BRAZIL SE DOGOVORIJA ZA RAZMENA NA NUKLEARNO GORIVO

ritanskiot premier, Dejvid Kameron, najavi deka }e bidat namaleni platite na rakovoditelite vo javniot sektor vo Velika Britanija, kako merka za {tedewe, no i kako na~in za da se namalat sega{nite, kako {to re~e, ogromni i neprifatlivo golemi razliki me|u najvisokite i najniskite plati vo javnite slu`bi. Spored Kameron, vo nekoi sektori takvite razliki sega iznesuvaat 20, 30 pati, dodeka vo javnata mediumska kompanija Bi-Bi-Si, celi 50 pati”. Britanskiot premier, vo intervju za Bi-Bi-Si, re~e deka }e se ukinat site

ran, Brazil i Turcija v~era vo Teheran potpi{aa dogovor za razmena na nuklearno gorivo. Dogovorot {to go potpi{aa ministrite za nadvore{ni raboti na Iran, Manu{er Motaki, na Turcija, Ahmet Davutoglu i na Brazil, Selso Amorim, ima za cel da gi smiri gri`ite na me|unarodnata zaednica za nuklearnite ambicii

bonusi {to sega se delat i vo javniot sektor na zemjata, a ne samo vo bankarstvoto. Toj soop{ti deka novata vlada }e prekine so praktikata na Laburistite da se nara~uvaat razni “nezavisni istra`uvawa za vladini potrebi” i za toa od buxetot godi{no da se izdvojuvaat “mnogu milijardi funti”. Koalicionata vlada u{te na svojata prva sednica donese odluka za namaluvawe na platite na ministrite za 5%.

na Iran. Vo ramkite na dogovorot e predvideno Teheran na turska teritorija da isprati 1.200 kilogrami od niskozbogateniot uranium, koj }e bide preraboten vo nuklearno gorivo za iranskiot reaktor za medicinski istra`uvawa, izjavi portparolot na iranskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Ramin Mehmanparast. Toj objasni deka Teheran

vo najskoro vreme }e ja informira Me|unarodnata agencija za atomska energija za ovoj dogovor. Turcija i Brazil, koi se nepostojani ~lenki na Sovetot za bezbednost na ON, se protiv novi sankcii protiv Iran i posreduvaat me|u Teheran i golemite sili za re{avawe na krizata so iranskata programa za zbogatuvawe na uranium.

DOMINO-EFEKT NA DOL@NI^KATA KRIZA

GR^KITE JADOVI SE [IRAT NIZ SVETOT Stravot od Atina premina vo cela Evropa, ja razmrda berzata vo SAD, a sega ima vlijanie na po{irokata svetska ekonomija- od povlekuvaweto na investiciite na aziskite kompanii, do sudbinata na fondovite vo koi amerikanskite {teda~i gi vlo`uvale svoite sredstva

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

va {to do neodamna pretstavuva{e samo tovar na dolgot na edna od najmalite evropski ekonomii, brzo prerasna vo problem od globalno zna~ewe. Nervoznite investitori ve}e go prinudija Brazil da ja namali proda`bata na akcii, dodeka kamatite nezapirlivo rastat, zaradi {to aziskite valuti, kako {to e korejskiot von, slabeat. Deset kompanii od razli~ni kraevi na svetot koi planirale proda`ba na del od svoite akcii, ja odlo`ile nivnata ponuda na pazarot. Raste~kite tegobi koi gi imaat svetskite ekonomii pre~at vo oporavuvaweto na ekonomijata na SAD, kade {to stapkata na nevrabotenost kone~no porasna posle najgolemata recesija od vremeto na golemata depresija. Ova stravuvawe od prelevawe na krizata mo`e da ja spre~i potro{uva~kata so ogled na toa deka portfolijata na akciite opa|aat, a do kredit e s$ pote{ko da se dojde.

GRCIJA NE E PROBLEM SAMO NA EVROPA “Ova ve}e ne e problem samo na Evropa, tuku i na SAD, Japonija i Velika Britanija”, izjavi Jan Kelson, fond-menaxer od londonskata kompanija T. Rou Prajs. “Ovoj problem gi nadmina site granici”, veli toj. Krizata mo`e da bide tolku pogubna za Evropa, {to liderite na 16 zemji od evrozonata prezedoa ~ekori za soo~uvawe so po{irokata kriza koja go destabilizira stariot kontinent. Samo nekolku ~asa otkako na 9 maj be{e odobren golemiot paket pomo{ od 750 milijardi evra,

centralnite banki po~naa so kupuvawe na vladinite obvrznici na zemjite od evrozonata, poteg koj dosega ne bil napraven za injektirawe na gotovina vo finansiskiot sistem. Dolìncite se nadevaa deka vrednosta na paketot za pomo{, od vkupno 750 milijardi evra, }e zna~i obvrska na stravopo~it od zemjite koi se vo nevolja, kako {to se Gruzija, Portugalija i [panija, vo istata smisla, kako {to paketot za pomo{ od 700 milijardi dolari go vloì vladata na SAD za da im pomogne na sopstvenite zagrozeni finansiski institucii vo 2008 godina. Kako reakcija na toa, evroto padna vo odnos na dolarot, pazarite po~naa nazapirlivo da rastat, a rizi~nite premii na gr~kata i na drugite dràvni hartii od vred-

nost ostro padnaa. NESIGURNOSTA NA PAZARITE MO@E LESNO DA SE VRATI Analiti~arite istaknuvaat deka paketot za pomo{ nezna~ajno go namali vkupniot dolg, pa nesigurnosta so koja se preplavija pazarite moè da se vrati ako evropskite dràvi ne prezemat ostri merki za namaluvawe na pozajmenite sredstva. “Ako èlbata za vospostavuvawe na finansiska disciplina vo EU ostane o~igledna, dolgoro~nata doverba vo evroto }e se vrati”, izjavi Majkl Heise, glavniot ekonomist na germanskata osiguritelna kompanija Alianz, vo svoeto obra}awe do vloùva~ite. Nadvor od Evropa, krizata nosi branovi na strav na svetskite berzi. Pred deset godini be{e

PRODA@BATA NA NOVI VOZILA VO EVROPA PADNA ZA 7,4% roda`bata na novi avtomobili vo Evropa se namali za prvpat vo izminatite deset meseci za 7,4%, bidej}i stimulativnite merki postepeno se namaluvaat, a ekonomskata situacija ostanuva te{ka, soop{ti Zdru`enieto na evropski proizvoditeli na avtomobili. Proda`bata na evropskiot pazar e namalena za 7,4% vo april na 1,134 milioni

novi avtomobili registrirani vo EU. Vo mart bea prodadeni 1,54 milioni novi avtomobili. Vo 15 dr`avi od EU, bez Slovenija i Slova~ka, e registriran pad na proda`bata od 6,5% na godi{no nivo. Najgolemo namaluvawe e registrirano vo Germanija - duri 31,7%, vo Francija e registriran rast na proda`bata za 1,9%.

potrebna edna godina da se pro{iri veri`nata reakcija koja zapo~na so devalvacija na italijanskata valuta, daleku do Rusija i Azija, koi ne uspeaja da go otplatat dolgot, pa za malku predizvikaa propast na amerikanskite hex- fondovi, odnosno na kompaniijata Long Term kapital menaxment. Krizata se odbivala od zemja do zemja vo sekundi, a trgovcite istovremeno se otka`aa od s$, od portugalskite obvrznici do prvoklasiranite amerikanski akcii. “Do minatata nedela cvrsto veruvavme deka ni{to ne mo`e da go razdrma trguvaweto bidej}i brziot rast i vozobnovuvawe na ekonomijata bea evidentni, a se otvoraa i novi rabotni mesta”, vei Vilijam H. Gros, generalen direktor na kompanijata Pimko

koja raboti so hartii od vrednost. Toj istakna deka “Sega stravot e povtorno prisuten”. Dodeka neposrednite pri~ini za gri`a rastat, gr~kiot buxetski deficit, kako i rizikot za nesolventnost na drugite krevki ekonomii kako [panija i Portugalija, po~nuvaat da se razotkrivaat ponatamo{nite stravuvawa deka vladinite

MAJKL HEISE

GLAVEN EKONOMIST NA GERMANSKATA OSIGURITELNA KOMPANIJA ALIANZ “Ako `elbata za vospostavuvawe na finansiska disciplina vo EU ostane o~igledna, dolgoro~nata doverba vo evroto }e se vrati”.

RUSKIOT BDP VO PRVIOT KVARTAL PORASNAL ZA 2,9% Proda`bata vo [panija vo april se zgolemila na godi{no nivo za 39,3% blagodarenie na programite po sistemot "staro-za-novo". Podatocite na Zdru`enieto poka`uvaat rast na proda`bata na Nisan vo april, vo sporedba so istiot mesec minatata godina. Ostanati dobitnici se Kia (8,9%), BMV so rast od 13,1% i Reno so zgolemen broj isporaki od 8,7%.

uskata ekonomija vo prvoto trimese~je od ovaa godina go ostvari prviot rast na aktivnosta od 2008 godina, najmnogu zaradi politikata na niski kamatni stapki i drugi pottiknuva~ki merki. “Ruskiot BDP vo prvite tri meseci od ovaa godina, na godi{no nivo porasna za 2,9%, otkako vo posledniot kvartal na 2008 godina se namalil za 3,8%”, izjavi ministerkata za ekonomija, Elvira

zadolùvawa na pogolemite ekonomii, kako Velika Britanija, Germanija, pa duri i SAD se neodr`livi. “Moèbi Grcija e samo rano predupreduvawe”, veli Baron Vien, potpretsedatel na kompanijata Blekstoun Advajzori Partners. “SAD e daleku od polo`bata vo koja se nao|a Grcija, no razvieniot svet odamna ìvee nad svoite mo`nosti, pa sega e vreme za naplata”.

Nabiulina. Analiti~arite o~ekuvale deka ekonomskata aktivnost vo ovoj period }e se zgolemi za 4,8%. Ruskiot BDP za cela 2009 godina se namalil za 7,9%, {to pretstavuva{e najgolem pad vo postsovetskata era. Premierot Vladimir Putin minatiot mesec izjavi deka recesijata vo Rusija e zavr{ena, blagodarenie na pottiknuva~kite merki so koi se obezbedeni 100 milijardi dolari.

SVET BIZNIS POLITIKA

na pazarite vladeela panika. “@iveeme vo dramati~ni vremiwa. Ni trebaat podobri strukturi za spre~uvawe na nesoodvetnoto odnesuvawe i sankcii za kr{ewe na dogovorot za stabilnost i rast”, izjavi toj. Tri{e predupredi deka problemite nastanati poradi prezadol`enost na Grcija mo`e da pogodat i drugi ~lenki na evrozo-

KINA Í JA PREKINA EKONOMSKATA POMO[ NA SEVERNA KOREJA

TRI[E: PAZARITE SE NAO\AAT VO NAJTE[KA SITUACIJA retsedatelot na Evropskata centralna banka @an-Klod Tri{e oceni deka pazarite se nao|aat vo najte{ka situacija po Vtorata svetska vojna, mo`ebi duri i pove}e od periodot po Prvata svetska vojna. Vo intervju za “[pigel”, toj izjavi deka pred odlukata za formirawe krizen fond za pogodenite ekonomii vo evrozonata,

18.05.2010

nata i povika na “kvanten skok na me|usebno sledewe na nadzorot na ekonomskata politika vo Evropa”. Toj istakna deka si{ Novi blokadi vo aviosoobra}a e potrebni podobri strukturi za spre~uvawe na lo{oto odnesuvawe i deka e potrebno efikasno sproveduvawe i zedni~ki monitoring i efikasni sankcii dokolku se prekr{at dogovorite za stabilnosta na rastot.

evernokorejskiot lider Kin Xong-Il, minatata nedela, pri negovata poseta na Peking, be{e informiran deka Kina }e gi po~ituva me|unarodnite sankcii {to & se nametnati na negovata zemja i deka nema da & dade vonredna ekonomska pomo{, pi{uva ju`nokorejskiot dneven vesnik na angliski jazik “XungAng”. Vesnikot, povikuvaj}i se na neimenuvani izvori,

naveduva deka severnokorejskiot pretsedatel porano ja zavr{i svojata poseta na Kina, tokmu poradi prekinatata pomo{ od kineskata vlada. “Za vreme na ru~ekot so kineskiot premier Ven Xiabao, na 6 maj, kineskata vlada go informira gostinot deka Kina nema da dade pomo{ {to }e izleguva od ramkite na sankciite {to Sovetot za bezbednost na ON gi vovede

protiv Pjongjang”, go citira vesnikot svojot neimenuvan izvor. “Kim ja skrati posetata na Kina vedna{ otkako doma} inot go informira za stavot na Peking”, navede izvorot. Eden mesec otkako Severna Koreja ja izvede svojata vtora nuklearna proba vo 2009 godina, SB na ON ednoglasno ja izglasa rezolucijata 1.874 so koja na zemjata & bea vovedeni odredeni sankcii. od „postojani blokadi vo letaweto”, no pretstavnik na upravata za civilen avionski soobra}aj izjavi deka site re{enija {to gi nosi CAA se vo interes na bezbednosta vo letaweto. Zabranata za letovi vo nedelata i mo`nite naru{uvawa vo tekot na dene{niot den, doa|aat na samo 24 ~asa pred po~etokot na prviot od ~etirite {trajkovi od po pet dena, na kabinskiot personal na Briti{ Ervejz, koi se o~ekuva da predizvikaat novi problemi za patnicite i za avionskiot soobra}aj vo Velika Britanija. HOLANDSKITE AERODROMI AMSTERDAM[IPHOL I ROTERDAM ,ZATVORENI Holandskite aerodromi Amsterdam-[iphol i Roterdam bea zatvoreni pove} e od osum ~asa zaradi pribli`uvaweto kon jug na oblakot pepel od islandskiot vulkan, prenesoa agenciite, citiraj}i ja holandskata televizija. Aerodromite vo Amsterdam i Roterdam se dvata najgolemi vo Holandija. Iako ostanatite aerodromi prodol`uvaat so rabota, vozdu{niot soobra}aj prakti~no }e zapre vo cela zemja, bidej}i [iphol e tretiot aerodrom vo Evropa po prevoz na tovari i petti po transport na patnici, poso~uvaat agenciite.Zabranata za letovi se nametna zaradi zasilenata koncentracija na pepel vo holandskiot vozdu{en prostor, soop{ti slu`bata za kontrola nad letovite. Vo ostanatite evropski zemji vozdu{niot soobra} aj s$ u{te ne e doveden vo pra{awe, pi{uvaat francuskite mediumi.

17.03.2010 25

NOVI BLOKADI VO AVIOSOOBRA]AJOT

OBLAKOT SO VULKANSKA PEPEL POVTORNO GI ZATVORA EVROPSKITE AERODROMI vata najgolemi britanski aerodromi, londonskite Hitrou i Getvik, kako i aerodromot Siti, na isto~nata strana od britanskiot glaven grad se zatvoreni za soobra}aj najmalku eden den, soop{ti upravata za civilen avionski soobra}aj (CAA). Pri~inata za ovaa blokada e noviot oblak poln so vulkanska pepel {to od Island poleka se spu{ti kon Britanskite Ostrovi. Oblakot v~era predizvika pogolemiot del od Velika Britanija da bide „zona zabraneta za letovi” od

Novata blokada vo avionskiot soobra}aj doa|a eden mesec po prvata erup-

cija na vulkanot na Island, poradi koja britanskiot vozdu{en prostor be{e zatvoren cela nedela, a Velika Britanija be{e bez letovi kon i od nejzinite aerodromi. ranite utrinski ~asovi do docna ve~erta. Pokraj trite londonski aerodromi, za avionski soobra}aj se zatvoreni i site drugi vozud{ni prstani{ta na jugot od zemjata, kako i site aerodromi vo Severna Irska, {kotskite ostrovi na krajniot sever, severoisto~niot breg i aerodromot vo Aberdin. K

Island, poradi koja britanskiot vozdu{en prostor be{e zatvoren cela nedela, a Velika Britanija be{e bez letovi kon i od nejzinite aerodromi. Sega{nata zabrana predizvika nervozna reakcija na dvete najgolemi doma{ni kompanii Briti{ Ervejz i Virxin koi izrazija somne` vo potrebata od vakvi „rigorozni merki” i

pra{aat svoite kompanii za toa dali }e se realiziraat planiranite letovi. Pretstavnik na Asocijacijata na britanskite aerodromi (BAA) sino}a soop{ti deka postoi opasnost da dojde do odlagawe so otvoraweto na Hitrou i Getvik.Novata blokada vo avionskiot soobra}aj doa|a eden mesec po prvata erupcija na vulkanot na

Aerodromite vo Man~ester, Liverpul i Lids-Bradford, kako i onie vo Glazgov i Edinburg se povtorno otvoreni od 1 ~asot po polno}, iako prethodno be{e najaveno deka tie povtorno }e po~nat da rabotat v~era okolu 19 ~asot. Upravite na site ovie aerodromi gi predupreduvaat patnicite pred da se odlu~at za patuvawe, da gi L

26 18.05.2010

PATOT DO USPEHOT

ERNESTO BERTARELI, NAJBOGATIOT [VAJCAREC

STRAST ZA BIZNIS I EDREWE Upravuvaj}i so laboratorijata Serono, Ernesto Bertareli napravil vistinsko ~udo. Kako da prona{ol hormon za rast i za zajaknuvawe na svojata kompanija – trikratno go zgolemil brojot na vrabotenite i re~isi ~etirikratno go zgolemil obemot i vrednosta na proizvodstvoto IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ri faktori, navidum bez nikakva me|usebna vrska, presudno vlijaele vrz sudbinata i golemoto bogatstvo na Ernesto Bertareli, denes najbogatiot [vajcarec na listata na “Forbs”, 64-ti spored bogatstvoto vo svetot, so imot vreden 10 milijardi dolari. Toa se: ozloglasenite italijanski Crveni brigadi, Vatikan i berzata vo Cirih. S$ ostanato vo `ivotot na ovoj mlad ~ovek, roden vo Rim 1965 godina, e samo izvlekuvawe od stresot, miren i udoben semeen `ivot, no i edno opasno i skapoceno hobi. Koga stanuva zbor za poslednovo, Bertareli “startuvaj} i” od planinskata [vajcarija, dvapati (zaedno so svojot ekipa`) go osvojuval najte{kiot i

najpresti`niot edrili~arski Kup na Amerika, ostavaj}i gi vo ~udo Amerikancite, Francuzite i, osobeno, Novozelan|anite. PRESUDNA SELIDBA No, da zapo~neme po red. Italija vo sedumdesetite godini na minatiot vek bila politi~ki nestabilna i mnogu opasna, osobeno za nejzinite poimotni gra|ani. Teroristite na Crvenite brigadi, onie koi vo mart 1978 godina go kidnapirale, a potoa i go ubile, vo toa vreme, najugledniot italijanski politi~ar Aldo Moro, predizvikale silen {ok vo Italija, no i vo celiot svet. Kidnapiraweto i ranuvaweto ili ubistvata na politi~kite, ekonomskite, pa duri i sindikalnite pretstavnici, sekojdnevno gi polnele stranicite na doma{niot i stranskiot pe~at. Vo zemjata vladeel permanenten strav, a mnogu imotni Italijanci spasot go barale vo stranstvo. Nekoi emigrirale daleku vo SAD, a nekoi poblisku, naj~esto vo sigurnata za biznis i dobro organizirana [vajcarija. Za taa zemja se opredelil i tatkoto na Ernesto Bertareli, koj celoto svoe semejstvo go prefrlil vo @eneva. Nabrzo vo [vajcarija toj ja preselil i svojata mnogu uspe{na farmacevska industrija (Serono). Ernesto toga{ imal 13 godini. Zaedno so roditelite i bra}ata nabrzo stanal {vajcarski dràvjanin. Se {koluval vo [vajcarija, a potoa studiite gi prodolìl vo SAD, na univerzitetite vo Boston i Harvard. Ova e, najkratko kaàno, vo direkna vrska so “faktorot 1”, odnosno, so Crvenite Brigadi. So “faktorot 2”, Ernesto, vsu{nost, nema neposredna vrska. U{te negoviot dedo Pjetro, neposredno po Vtorata svetska vojna, bil na ~elo na Farmakolo{kiot institut “Serono”, a osnova~ na toj institut, doktorot i nau~nik, êzare Serono, rabotel na pronao|aweto

PRETPRIEMLIVOSTA e nasledna vo lozata na Bertareli. Sledej}i gi ~ekorite na svojot dedo i tatko, Ernesto Bertareli uspea Serono da ja napravi kompanija {to vredi pove}e od 10 milijardi evra

na lek protiv sterilitetot i toa so izdvojuvawe na edna prirodna sostojka (gonadotropin), koja naj~esto se nao|a vo urinata na ènata vo menopauza. VATIKANSKA “VRSKA” Toj, vo sorabotka so svetata prestolnina, uspeal da organizira da se sobira urinata na kalu|erkite vo manastirite {irum Italija, (se raboti za stotici iljadi litri urina) i da se koristi vo eksperimentalni celi so cel pronao|awe na lek protiv neplodnosta na ènite. Dogovorot so Vatikan, bil od presudno zna~ewe, zatoa {to samo na vakov efikasen na~in moèlo da se obezbedi dovolna koli~ina na urina od èni koi se vo menopauza. Zatoa {to vo eden period, mnozinski sopstvenik na spomenatiot institut bil Vatikan (ni{to, zna~i ne e besplatno), edinstven sopstvenik na sega ve}e preimenuvaniot institut vo farmacevska laboratorija vo 1968 godina stanal Fabio Bertareli,

tatkoto na Ernesto. Podocna, vo 1996 godina, na ~elo na laboratorijata, so {totuku navr{eni 30 godini, doa|a Ernesto i za kratko vreme semejnata kompanija doìvuva vistinski procut. Na pazarot se isfrleni nekolku mnogu zna~ajni i zabeleàni lekovi, me|u koi i “rebif”, lek za namaluvawe na bolesta multipleks skleroza, a “Serono” vo nekoi segmenti na pazarot na lekovite gi nadminal i dvete golemi amerikanski farmacevski industrii Amgen i Xenentek. STRASTVEN EDRILIÂR I, na krajot- berzata. Upravuvaj}i so laboratorijata Serono, mladiot Ernesto napravil vistinsko ~udo. Kako da prona{ol hormon za rast i zajaknuvawe na svojata kompanija – trikratno go zgolemil brojot na vrabotenite i re~isi ~etirikratno go zgolemil obemot i vrednosta na proizvodstvoto. Spored bogatstvoto i zarabotuva~kata, gi nadminal duri i svetski poznatite bazelski “farmacevtski kompanii” Novartis i La Ro{. I koga se o~ekuvalo da go prodolì svojot uraganski deloven pohod, Ernesto Bertareli, pred dve godini, koristej}i go osobeno dobriot veter na berzata vo Cirih, ja prodal

svojata kompanija. Od germanskiot Merk KgaA dobil 10,6 milijardi evra, {to, spored ocenkata na mnogumina, e previsoka cena. Sega, zatoa {to e osloboden od delovni obvrski, najmnogu e posveten na podgotovkite za noviot edrili~arski Kup na Amerika. Inaku, edrili~arstvoto koe se praktikuva vo ova natprevaruvawe e najskapiot sport. Ernesto e o`enet so nekoga{nata mis na Anglija, Kirsti, i so nea ima tri deca. Mlad, uspe{en, bogat i kako {to bi se reklo, pred s$, e sre}en ~ovek. Otkako ja prodade Serono, Bertareli se zanimava so finansii, ja poseduva firmata za investiciski menaxment Kedge Capital Group. Me|u 2002 i 2009 godina, Bertareli bil ~len na bordot na direktori na {vajcarskata banka UBS, a ~len e i na sovetodavniot odbor na presti`nata [kola za politehnika vo Lozana (EPFL), kako i na bordot na Harvardskata medicinska {kola. Ernesto Bertareli e vklu~en i vo filantropski aktivnosti, preku fondacijata Bertareli, sozdadena zaedno so negovata sestra Dona i nivnata majka.

MENAXMENT

18.05.2010

DOZNAJTE GO MISLEWETO NA VRABOTENITE! ali vrabotenite Vi veruvaat? Golem del od menaxerite, direktorite, sopstvenicite bi odgovorile so NE. Vrabotenite naj~esto se nakloneti i im veruvaat na svoite kolegi. Dokolku nemaat doverba vo pretpostaveniot, ne zna~i deka vrabotenite ne ja sakaat svojata rabota. Naprotiv, moè i premnogu da ja sakaat svojata rabota, no, ednostavno, ne im veruvaat na svoite menaxeri i na odlukite koi {to gi nosat. Doverbata e pokarakteristi~na koga stanuva zbor za odredeni odluki koi {to se direktno vrzani za vraboteniot. Dali e va`no toa {to vrabotenite ne Vi veruvaat? Odgovorot e DA, mnogu e va`no dali vrabotenite Vi veruvaat ili ne. Glavnite pri~ini se vrzani za performansite i profitot. Moète da bidete sigurni deka nema da gi izvle~ete maksimalnite performansi od vrabotenite dokolku tie ne Vi veruvaat. Odnosno, vraboteniot nema da go dade svojot maksimum. Dokolku vrabotenite ne veruvaat deka nosite soodvetni odluki i dokolku sogleduvaat deka nema da im bidat ispolneti barawata koi {to gi imaat, i ednostavno go doìvuvaat sekojdnevnoto funkcionirawe na organizacijata kako da e vo sprotiven pravec od nivnite interesi, toga{ vrabotenite }e se fokusiraat i svojata energija }e ja naso~at kon realizirawe na

sopstvenite interesi. So samoto toa {to energijata na vraboteniot e naso~ena kon ne{to drugo, zna~i deka ne vloùva maksimum vo ispolnuvaweto na svoite rabotni zada~i, {to direktno vlijae na nivoto na performansite koe {to go postignuva. Ja gubite doverbata na vrabotenite sekoga{ koga nema da ispolnite vetuvawe koe {to ste go dale, koga na razli~en na~in gi tretirate vrabotenite, odnosno koga se dobiva vpe~atok deka kon nekogo ste pove}e nakloneti. Ponatamu, doverbata na vrabotenite ja gubite koga }e po~uvstvuvaat deka ne gi dobivaat site potrebni informacii za realizirawe na svoite rabotni zada~i i, sekako, na~inot na koj komunicirate so niv. Sekoga{ koga }e se postavite arogantno i se nasetuva odredeno poniùvawe, veruvajte deka toga{ so sigurnost ste ja zagubile doverbata na vrabotenite. Dokolku vrabotenite ne Vi veruvaat, nema da moète da ja pottiknete kreativnosta kaj niv, koja {to e mnogu va`na vo sekojdnevnoto realizirawe na rabotnite zada~i. [tom ne postoi kreativnost, nema da postoi nitu inovativnost, odnosno, vrabotenite nema da se trudat da gi realiziraat ideite koi {to gi imaat. Iskreno, performansite na vrabotenite direktno vlijaat i na Va{ite performansi. Sepak, menaxiraweto pretstavuva sposobnost da gi real-

izirame celite preku drugite. Dokolku kako menaxer ne moète da pottiknete top-performansi kaj Va{ite vraboteni, odnosno da go izvle~ete nivniot maksimum, toga{ na kakov na~in pokaùvate deka ste dobar menaxer? Da ja promenime perspektivata na gledawe - dokolku vrabotenite ne Vi veruvaat, odnosno, dokolku ne ste ja steknale nivnata doverba, toga{ mnogu e verojatno deka i Vie kako pretpostaven vo celost ne im veruvate na svoite vraboteni. [tom ne im veruvate, }e pominuvate dosta vreme vo proverka na koj na~in tie gi realiziraat rabotnite aktivnosti. Samite ~esti proverki koi {to gi pravite vlijaat prvo na vremeto. Odnosno, proveruvaj}i, gubite del od sopstvenoto dragoceno vreme, koe {to kako menaxer ~estopati Vi nedostiga. Vtoro, proverkata sama po sebe ukaùva deka ne veruvate vo celost na na~inot na realizirawe na rabotnata zada~a. Vakvoto ~uvstvo na nedoverba, veruvajte, vrabotenite vedna{ go ~uvstvuvaat. Treto, pri samata proverka mnogu se bitni informaciite koi {to gi davate, odnosno dali pravite samo nema proverka na rabotata, ili ne moète da se vozdrìte, pa, davate kritika. Dosega be{e navedeno "zagubenotoâ&#x20AC;? vreme, i na menaxerot i na vrabotenite, tokmu zaradi nedoverbata koja {to postoi. Znaete li kolkav tro{ok e

napraven? Ednostavno, izmerete gi tro{ocite napraveni za neproduktivno pominatoto vreme. Me|utoa, najgolemata zaguba ja imate so zagubata na kreativnosta i inovativnosta kaj vrabotenite. Dodeka, vrabotenite, zaradi nedostig na doverba i naso~uvawe na svojata energija na druga strana, ne gi realiziraat svoite idei, konkurencijata inovira novi proizvodi i uslugi koi {to gi pravi da bidat ~ekor pred Vas. Mo`ete li sega da ja presmetate napravenata zaguba? Slu{nete go misleweto na vrabotenite! Sprovedete merewe na zadovolstvoto kaj vrabotenite i doznajte od koj segment vo raboteweto se zadovolni, a {to e ona od {to ne se zadovolni vo sekojdnevnoto rabotewe

SMIQKA [O[KOSKA Triple p S Recruitment

Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. SĂ¨ so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis-planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

LIDERSTVO VO ORGANIZACIJATA

[TO E LIDER, A [TO MENAXER? iderstvoto i menaxmentot se dva poimi koi ~esto se poistovetuvaat. Ovie poimi ozna~uvaat razli~ni koncepti, no i dvata se vitalni za uspeh na firmata. Lider ili voda~ e li~nosta koja naso~uva. Toj ima vizija, motivira i e poln so entuzijazam. Liderot e li~nost koja se po~ituva, toj se sledi. Se koncentrira na strategijata, identifikuva novi mo`nosti, ja dvi`i firmata vo novi pravci. Mora da ima sposobnost pri naso~uvawe na firmata da stekne doverba, treba da ima hrabrost da prezeme akcija i rizik, da gi inspirira vrabotenite i da im vleva verba za uspeh. Za da bide liderot delotvoren, treba da po~ituva nekolku na~ela: so sopstven primer da gi uveri sledbenicite vo toa za {to se zalaga treba da bide optimist i sekoga{ da razmisluva pozitivno treba da te`nee kon najdobrite re{enija (ako si postavi{ visoki celi, }e ostvari{ pove}e) treba da te`nee kon ednostavni re{enija vo s$ {to raboti treba da se nagradi pozitivniot rezultat treba da komunicira, {to zna~i vnimatelno da slu{a i otvoreno da razgovara Ako liderot se pridr`uva do navedenite principi, negovite sledbenici }e mu bidat lojalni i procesot na rabota }e se odviva mnogu polesno.

BITNI KARAKTERISTIKI Liderot mo`e, no i ne mora da bide menaxer. Liderstvoto e bitna karakteristika za eden dobar menaxer. Sekoj menaxer ne e i lider. ^esto liderite deluvaat neformalno vo firmata, odnosno ne se ~lenovi na formalnata upravuva~ka struktura. Ako e taka, menaxerite mora da go

Osnovna zada~a na menaxerite e sproveduvawe na vizijata i strategijata za da se maksimizira raboteweto na firmata. Pri ostvaruvaweto na svoite zada~i, menaxerot treba da organizira, da planira, da napravi ekipa, da naso~uva uvidat ovoj fakt i da go iskoristat za dobroto na firmata. Toe e bitno bidej}i vrabotenite moàt da gi doìvuvaat menaxerite kako vladeteli, proizvoditeli na pravila, odnosno kako li~nosti ~ija mo} proizleguva od nivnite pozicii, a ne od znaeweto. Toa moè da bide opasno za firmata. Ako menaxerite ne se lideri, treba da se prepoznaat vistinskite lideri i da se iskoristi nivnoto vlijanie vo firmata. Koga se zboruva za menaxmentot, treba da se kaè deka vo nego ne se vklu~uva samo liderstvoto, tuku i formalniot avtoritet za da se ispolni zada~ata. Osnovnata zada~a na menaxerot e da ja sprovede vizijata i strategijata za da se maksimizira rezultatot od raboteweto na firmata. Pri ostvaruvawe na svoite zada~i, menaxerot treba da gi sprovede aktivnostite na organizirawe, planirawe, ekipirawe, naso~uvawe (liderstvo vo potesna smisla) i kontrola. Za ostvaruvawe na seto toa, menaxerot mora da ima i formalna mo} za napreduvawe koja proizleguva od hierahijata. Osven toa, menaxerite mora da imaat i ve{tini potrebni za sproveduvawe na navedenite aktivnosti: informaciski ve{tini, sposobnost na sobirawe i distribucija na informacii, sposobnost za definirawe i poseduvawe na znaewa koi & pomagaat na firmata, vraboten-

ite i sopstvenicite. interpersonalni ve{tini - sposobnost za liderstvo. ve{tina na odlu~uvawe sposobnost za barawe na novi i podobri mo`nosti za organizacija, sposobnost za alocirawe na resursi, pregovarawe i re{avawe na konflikti. USOGLASUVAWE NA RABOTATA VO KOMPANIJATA Menaxerot mora da ja uskladuva rabotata na vrabotenite, drugite menaxeri, oddelite i resursite. Sekojdnevno treba da ja operacionalizira strategijata, treba da im dava zada~i na vrabotenite koi se vo sklad so postavenite celi, da ja unapreduva komunikacijata, da gi ohrabruva aktivnostite kako {to se trenirawe na vrabotenite, nivno nagraduvawe ili sproveduvawe na disciplinski merki. Menaxerite treba da gi alociraat vrabotenite i drugite resursi, da ja organiziraat vnatre{nata kontrola i da go nadgleduvaat rabotniot proces. Toa se samo nekoi od aktivnostite koi treba da gi poseduva eden dobar menaxer. Na kraj, treba da se ka`e deka liderot i menaxerot mo`at da bidat spoeni vo edna li~nost, no toa ne e neophodno. Bitno e menaxerot da gi prepoznava liderite i da go iskoristi nivnoto znaewe i nivnata harizma. Ako menaxerot e i lider bi trebalo da se zanimava so strate{ki menaxment,

{to zna~i da ja donesuva vizijata i da ja definira strategijata. Za organizacijata bi bilo idealno pokraj menaxeri da ima i lideri.

Liderite, imeno znaat {to treba da napravat, a menaxerite znaat kako da se napravi toa.

28 18.05.2010

PATOT DO USPEHOT

ZAVR[I FINALETO ZA COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

DODELENI STIPENDIITE ZA MAKEDONSKITE KANDIDATI Vrednosta na desette polovi~ni stipendii e 75 iljadi evra za egzekjutiv EMBA programata, nameneta za poiskusnite menaxeri od sredno nivo vo kompaniite, kako i za MBA-programata koja e nameneta prvenstveno za pomladi menaxeri, so pomalo rabotno iskustvo o vozbudliv finalen proces i godinava bea izbrani dobitnicite na stipendii za zagrepskata delovna {kola Cotrugli Business School. Zaedni~kata sorabotka pome|u â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;?, Siti Radio i presti`nata biznis-{kola,

ovaa godina, treta po red, im ovozmo`uva na 10 mladi menaxeri od Makedonija da se {koluvaat na MBA i EMBA programite {to gi nudi Cotrugli. Pobednicite na selekcija, na koja u~estvuvaa pedesetina finalisti, izlegoa kako najdobri kandidati vo prethodniot K

kako i za MBA-programata koja e nameneta prvenstveno za pomladi menaxeri, so pomalo rabotno iskustvo. Kako i minatata godina, kandidatite se natperavruvaa za stipendiite za EMBA i MBA. Finalniot del od selekciskiot proces se odr`a vo M6 edukativniot

nekolkumese~en proces na aplicirawe za vrednite stipendii, vo koi {to ima{e nekolku Samanta Kameron stotini prijaveni. Vrednosta na desette polovi~ni stipendii e 75 iljadi evra za egzekjutiv EMBA programata, namenet za poiskusnite menaxeri od sredno nivo vo kompaniite, M

od lokalni menaxeri, sekoj od niv ekspert vo svojata oblast. Pove}e~lenata komisija kaj kandidatite go evaluira{e liderskiot potencijal, eti~nosta i kreativnosta, a preku testiraweto, kandidatite gi poka`aa svoite teoretski poznavawa. Me|u kandidatite ima{e menaxeri od razli~ni nivoa vo nekoi od najmo}nite makedonski kompanii, mobilnite operatori, najgolemite banki, no i pomali privatni kompanii ~ii menaxeri projavija interes za {koluvawe vo Cotrugli. Ovaa godina dobitnici na stipendiite za ekzekjutiv MBA se Qubomir Dimitrovski, medicinski direktor na Farmiks Dooel; Marija Armenski, marketing-menaxer na YES Foundation; Sa{o Jovanovski, menaxer na Datalab MK; Toni Masevski, menaxer za proda`na promocija vo Ohridska banka i Zoran Milevski, IT-menaxer vo Makedonski Telekom.MBA stipendii dobija Elena Ivanova, internetmarketing asistent vo Exploring centar, izminatiot vikend. Macedonia; Goran Mojsoski, Posle kratkoto pretstavuvawe menaxer na in`enerskiot oddel od kandidatite, zapo~na vo HB Solarbalkenergy; Tawa na sekoj Zaedno so soprugot-premier selektivniot proces.Finaleto Georgievska, senior programse sostoe{e od individualni menaxer vo World Learning; Toni testirawa i evaluacija od Bo{kovski, marketing-menaxer strana na stru~na komisija, na UMA- United Macedonian sostavena od pretstavnici od Artists i Visara Riza, menaxer Cotrugli Business School, kako i vo Narfarm. A

18.05.2010

KULTURA

MUZI^KA SCENA - MIZAR I HARMOSINI

NOSTALGIJA ZA BELOTO MORE Noviot album na Mizar i horot Harmosini, "Deteto i Beloto More", promoviran vo petokot, poka`uva kolku se bliski makedonskiot folklor i vizantiskata sakralna muzika. Po duhovnata poraka bliski se i "Starecot i moreto" i "Deteto i Beloto More". Mizar veruvaat vo Makedonija, kako Hemingvej vo Santjago, koj, poprvo }e umre, otkolku da se otka`e od svojot son MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

rikaznata za makedonskiot vizant-rok (isto~en pandan na zapadnite gotikrok i dark-vejv, podànrovi na post-pankot i wu-vejvot), ~ija klu~na ni{ka vodi preku skopskata grupa Mizar, po~nuva vo ranite osumdesetti od minatiot vek, vo Struga, na bregot na Ohridskoto Ezero. Spored urbanata legenda, na nekoja od stru{kite plaì, mladiot panker Goran Trajkovski (~len na grupite Padot na Vizantija, Anastasija, Mizar) "slu~ajno" se sretnal so otec Stefan Sanxakoski, potomok na beleìtiot igumen na svetogorskiot manastir, Zograf i crkoven muzikolog, isklu~itelen poznava~ na vizantiskata nevmatska lestvica, arhimandritot Kalistrat Sanxak Zografski (1830-1924). Dvete markantni li~nosti zaemno si go privlekle vnimanieto i buntovniot panker mu pristapil na sve{tenikot voznemiren od spokojot na duhovnikot. Od sudirot na dvete filozofii ne samo {to nikoj ne izlegol porazen, tuku i dvajcata pridobile li~nost so koja posakale da ja delat eshatolo{kata perspektiva (eshatologija - frekventen termin vo retorikata na Mizar povrzana so noviot album, {to ozna~uva u~ewe za "poslednite ne{ta", za kone~nite, ve~ni sudbini na ~ovekot i na svetot). Nabrzo muzi~kata darba na Goran Trajkovski go pokaàla celiot svoj rasko{ od crkovnata pevnica na liturgiite {to gi sluèl otecot Stefan. Vo blizina na stru{koto selo Kali{ta, vo manastirskata crkva posvetena na Bogorodica, mladiot psalt (crkoven peja~) ja otkril vizantiskata crkovna muzika, koja }e posluì kako najspecifi~en element na makedonskata alternativna

scena, ~ie najzvu~no ime e grupata Mizar. PRV ROK-ALBUM NA MAKEDONSKI JAZIK Goran Trajkovski, na debi-albumot na Mizar, nasloven so imeto na bendot i objaven vo 1988 godina, se javuva samo kako avtor na nekolku od tekstovite. Grupata vo sostav Gorazd âpovski (gitara) edinstveniot konstanten ~len na Mizar do denes- Goran Tanevski (vokal), Sa{o Krstevski (bas-gitara), Katerina Veljanovska (klavijaturi) i Boris Georgiev (tapani), albumot go snima vo Qubqana, vo studioto Tivoli, za izdava~ot Helidon, so legendarniot rie~ki pank-producent, Goran Lisica. Ova e prviot makedonski rokenrolalbum kompletno snimen na makedonski jazik, {to ne & pre~e{e na grupata da stekne kulten status vo site urbanokulturni centri na toga{nata SFRJ. I pokraj cenzorskite obidi na jugoslovenskiot establi{ment, albumot Mizar e izbran za najdobar vo Jugoslovija za 1988 godina. Kvalitativnata koherentnost na ova isklu~itelno muzi~ko ostvaruvawe ne dozvoluva da se odberat najdobri pesni od albumot, no, numerite "Devojka od bronza", "Gradot e nem" i "Zlatno sonce" se izdvoija, barem od hitovski aspekt. Vo 1991 godina, so promenet sostav, grupata go izdava vtoriot album, nasloven "Svjat drims" (spored pesnata na Juritmiks "Svit Drims", so toa {to, namesto "slatkite soni{ta" na Eni Lenoks, Mizar sonuvaat "sveti soni{ta"). Kon krajot na 1991 godina, grupata prestanuva so rabota (zavr{uva "vtoroto otkrovenie", kako {to Mizar go opredeluva ovoj period od svojata kariera, obeleàn so dlabokiot vokal na Tanevski, koj po snimaweto na "Svjat drims" go napu{ta bendot). âpovski zaminuva za Avstralija kade {to vo 1993

godina ja formira grupata Kismet. Mizar povtorno se sobira vo 2003 godina za svoeto "treto otkrovenie", ovojpat objaveno li~no od korifejot na vizantiskoto dvi`ewe vo makedonskata muzika, Goran Trajkovski, noviot vokalist na grupata. Od tretiot album "Kobna ubavina", po popularnost se izdvoi singlot "Po~esna strelba". DETETO I BELOTO MORE Denovive Mizar (vo sostav:

^apovski, Zoran Ori|anski i Pece Kitanovski), zaedno so crkovniot hor Harmosini, go promoviraa svoeto najnovo izdanie, albumot "Deteto i Beloto More". Horot Harmosini, predvoden od Risto Solun~ev (^ista okolina, orkestar Pece Atanasovski), pee na bogoslu`bite vo hramot "Sv. Georgij" (vo Krividol, Skopje), so misija da go vrati isto~noto peewe vo na{ite crkvi (vo smisla na izvorno, spored crkovnoslovenskiot

jazik). Zatoa e razbirlivo {to ova e najvizantiskiot, odnosno najproduhoveniot, album na Mizar, prepoln so avtenti~ni crkovni pesni fantasti~no isprepleteni so folklorni motivi. Ovoj spoj na sakralnoto i folklornoto e tolku priroden zatoa {to glavnata inspiracija za makedonskiot naroden genij bila duhovnata muzika na koja & se voodu{evuval na bogoslu`bite vo crkvite. Albumot ima naglasena patri-

otska dimenzija, vidliva po Yvezdata od Kutle{ (popopularna kako Sonceto od Vergina) na obvivkata, po imeto na pesnata {to go otvora (Aleksandar) i, sekako, po nostalgijata za Beloto More (staro, slovensko ime za Egejskoto More). "Deteto i Beloto more" e snimen vo studioto Do-re-mi, vo 2009 godina, a izdaden od Mladinskiot kulturen centar od Skopje. Zaslu`uva topla preporaka za ~esto preslu{uvawe.

Voda~ot na Harmosini â&#x20AC;&#x201C; Risto Solun~ev

Novo otkrovenie-â&#x20AC;&#x153;Deteto i Beloto Moreâ&#x20AC;?

Najkonstantniot ~len- ^apovski

SPORT LIFE

30 18.05.2010 TENIS

“BELA” LAGA VO BELIOT SPORT Ne mi se potrebni dopo-lnitelni emocii i sekiracii vo vrska so tu|oto mislewe za mene. Ona {to navistina go posakuvam e lu|eto da ne donesuvaat zaklu~oci premnogu lesno bez prethodno da se zapoznaeni so slu~uvaweto ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

na Ivanovi} edna od najpoznatite srpski teniserki, koja ve}e podolg period e poznata samo po dobrite naslovni stranici na koi e upotreben foto{op i kade {to se istaknati nejzinite atributi, neodamna za eden srpski medium se oglasi velej}i deka tra~evi go napadnaa i beliot sport. Otsekoga{ gi imalo, me|utoa nikoga{ kako sega. Sepak, Ana e mnogu mlada i ne se optovaruva mnogu so tie raboti za koi veli deka samo & go naru{uvaat dnevniot mir.

“Iskreno kaàno mnogu i ne vnimavam koj {to }e kaè za mene. Tenisot kako sport e mnogu teòk i ne mi se potrebni dopolnitelni emocii i sekiracii vo vrska so tu|oto mislewe za mene. Mnogu ~esto se slu~uva da slu{nam od novinarite {to se slu~uva vsu{nost so mojot privaten ìvot. Site sme razli~ni i sekoj ima pravo na svoe mislewe. Ona {to navistina go posakuvam e lu|eto da ne donesuvaat zaklu~oci premnogu lesno bez prethodno da se zapoznaeni so slu~uvaweto. Premnogu se ogovara vo tenisot, premnogu”, izjavi Ivanovi}. Dali ovaa reakcija kaj Ana e predizvikana poradi nejzinata vrska so poznatiot golfigra~ Adam Skot ne znaeme, me|utoa mnogu ~esto be{e na udar na novinarite. Spored nekoi meduimi, Kejt Hadson, poznatata holivudska akterka & se zame{ala na Ivanovi} vo biznisot, navodno sakala da & ja rasturi romanti~nata idila. Dolgo vreme Ana ne se oglasuva{e po mediumite, kako da se krie{e. Inaku spored Herald San, Ana ja zapo~na vrskata so golferot vedna{ po finaleto na Avstralian Open, minatata godina vo Melburn, kade {to izgledale pove}e od prijateli i na golem broj slu~uvawa vo javnosta se dvièle drèj}i se za race. Prethodno ovaa srpska ubavica be{e vo vrska so teniserot Fernando Verdasko. [teta {to Ivanovi} ne e mnogu aktuelna so svoite uspesi na teniskite

tereni, kade {to im go kreva{e adrenalinot na mnogu ma{ki qubiteli na ovoj sport, a od druga strana ja inspirira{e `enskata populacija da gleda tenis. Sepak, Ana e mnogu harizmati~na i lu|eto ja sakaat bez razlika dali se nao|a na 42 mesto, na 58 ili e prv reket vo svetot. Nejzinata popularnost ne opa|a. Na ovoj ili na

onoj na~in taa e prisutna vo mediumite. Za nea, toa e mnogu prijatno da se slu{ne, iako e mnogu neprijatno za otvoreno da govori za toa. “Iskreno ne bi kometirala za toa, zatoa {to smetam deka nikoj ne e vo sostojba objektivno da se proceni sebe si vo taa smisla. Ako ve}e lu|eto go delat toa mislewe za mene,

Ana Ivanovi}, momentalno 26-ta na VTA-listata

verojatno e zatoa {to se trudam da ostanam ista, bez ogled na moite rezultati. Toa mi e `elba”, izjavi teniserkata Ivanovi}. Ana Ivanovi} vo 2008 godina go osvoi Rolan Garos, zavr{uvaj}i na prvoto mesto na VTA-listata taa godina. Posle ovaa pobeda, nejzinata forma e vo kontinuiran pad i

momentalno e 26-ta na listata na najdobrite teniserki. Ona {to e va`no i koe samata go spomenuva e deka e borec i nema otka`uvawe. Za taa cel go anga`ira trenerot Hajnc Peter Gunthard(51), [vajcarecot koj e poznat kako porane{en i dolgogodi{en trener na [tefi Graf, edna od najdobrite teniserki na site vremiwa.

Krevawe na adrenalinot von teniskite tereni

STADIONI

"DEDOVCI" ME\U ARENITE Stemford Brix e primer za toa kako treba da se odr`uva eden stadion, koj iako datira u{te od 19 vek, sosema gi zadovoluva potrebite i na milijarderot Roman Abramovi}, na kogo vo sprotivno ne bi mu pretstavuvalo problem da investira SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

akedonija s$ u{te go nema kompletirano svojot edinstven fudbalski stadion, soglasno standardite za internacionalnite natprevaruvawa, propi{ani so strogite propisi na evropskata i svetskata fudbalska federacija. Gradskiot stadion vo Skopje, “rebrendiran” vo arena "Filip Vtori” e s$ u{te vo rekonstrukcija i doizgradba, podgotvuvaj}i se za pretstojnata esen, koga startuva noviot ciklus na kvalifikacii, ovojpat evropski na na{ata najdobra fudbalska selekcija.

Deka ne e lesno da se ima stadion, a zgora na toa istiot da bide standardiziran, pokaùvaat i izve{taite od Hrvatska, kade {to stadionot na Dinamo od Zagreb, slavniot "Maksimir", poradi o~ajnata sostojba so infrastrukturata ja zagubi licencata za odrùvawe na sredbi vo evropskite kupovi. “Sekoj den o~ekuvam lugeto od UEFA da dojdat i da kaàt deka na "Maksimir" ne moè da se igra fudbal. Dosega pomagaa privatnite vrski, no kriteriumite se mnogu zaostreni i pove}e nema nikakvi {ansi ne{to da se izmeni. Mora da se pronajde nova alternativa za nastapite na Dinamo. Ekipata e {ampion, no svoite nastapi }e gi igra na tu| stadion”, izjavi Damit Vrbanovi}, direktor na klubot. Sostojbata so pogolemiot del od stadionite vo porane{nite jugoslovenski dràvi e katastrofalna, iako nitu eden od niv ne e izgraden pred pove}e od pedeset godini. Za razlika od sostojbata vo regionov, Angli~anite moàt da se pofalat so vistinski “dinosaurusi” vo pogled na izdr`livosta na del od nivnite stadioni. Ekipata na êlzi ja proslavi {ampionskata titula vo angliskiot {ampionat na svojot fudbalski hram Stemford Brix, koj e izgraden u{te vo dale~nata 1877 godina. Na ovoj stadion fudbal se igra od 1905ta godina, dodeka prethodno bil koristen glavno za odrùvawe na atletski mitinzi. Stemford Brix e primer za toa kako treba da se odrùva eden sta-

Stemford Brix e najstariot stadion vo Anglija {to e s$ u{te vo upotreba dion, koj iako datira u{te od 19 vek, sosema gi zadovoluva potrebite i na milijarderot Roman Abramovi}, na kogo vo sprotivno ne bi mu pretstavuvalo problem da investira nekolku stotici milioni evra za izgradba na nov stadion za negoviot klub. Vistinski ubavec me|u stadionite na “ostrovoto” e i Portman Roud, koj e nekolku godini pomlad od Stemford Brix. 1884-ta godina e pu{ten vo upotreba ovoj stadion. To~no

e deka negovata istorija e pomalku degradirana so toa {to ovoj stadion pretstavuva doma{en teren na vtoroliga{ot Ipsvi~, no Portman Roud e mnogu popularna destinacija za odr`uvawe na muzi~ki koncerti, a poslednite godini tamu nastapija golemite yvezdi od tipot na Elton Xon, REM, Dara Strejts i Red Hot ^ili Pepers. Ista generacija so Portman e i stadionot na golemiot Liverpul, slavniot Enfild Roud. Toa e

Portman Roud, pokraj za fudbalot e interesen i za organizacija na muzi~ki koncerti domot na najdobrite naviva~i vo svetot, no zastarenosta na gradbata pretstavuva ogromen tro{ok za upravata na klubot, koja tro{i golemi sumi pari na odr`uvaweto. Ve}e se baraat investitori za noviot Enfild, ~ija izgradba e predvideno da ~ini 400 milioni funti. Kone~no i Old Traford mo`e da se vbroi me|u najizdr`livite stadioni vo Anglija, iako arenata na Man~ester junajted e "malo dete" vo sporedba so

prethodno opi{anite “dedovci”. Ovoj sportski objekt e izgraden vo 1910 godina i vo tekot na svojata istorija pove}epati bil rekonstruiran i moderniziran. Junajted e eden od najuspe{nite evropski klubovi vo poslednite dve decenii, a dobar del od uspehot se dolì na dobroto odrùvawe na Old Traford, kade {to zarabotkata od vleznicite i proda`bata na hrana i pijalaci, nekolkupati go nadminuva rashodot potreben za negovoto odrùvawe.

SPORT

18.05.2010

SPORT KO[ARKA

KO[ARKARSKIOT [AMPION PO MAJSTORKATA osledniot, re{ava~ki natprevar od finalnata serija od plej-ofot vo makedonskoto ko{arkarsko prvenstvo, }e go dade odgovorot na pra{aweto okolu noviot {ampion. Utre vo salata Jasmin vo Kavadarci se igra majstorkata pome|u ekipite na Feni Industri i Vardar Osigurvawe, ~ij me|useben rezultat vo {ampionskata presmetka iznesuva 3:3 vo pobedi. Ekipata na Feni ja zapo~na serijata podobra vo sedum sredbi so prednost od 1:0, zarabotena vo regularniot del od prvenstvoto, koga ima{e edna pobeda pove}e vo natprevarite so Vardar. Kavadar~ani imaa i ubava prednost od 3:1 vo finaleto, no po dvete bleskavi pobedi na vardarcite, sudbinata na prvenstvoto }e se re{ava vo majstorkata.

ITALIJANSKI FUDBAL

INTER SO 2/3 OD ZACRTANOTO! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

kipata na Inter ja odbrani titulata vo italijanskoto fudbalsko prvenstvo i petti pat po red go osvojuva trofejot, vo edno od najsilnite nacionalni {ampionati vo Evropa. Godinava, pod palkata na trenerot @oze Muriwo, fudbalerite na Inter pobedija i vo kupot na Italija, a pretstojniov vikend gi o~ekuva i finalniot natprevar protiv Baern vo ligata na evropski {ampioni. Ekipata vo koja nastapuva najdobriot makedonski fubaler vo momentov, Goran Pandev e apsoluten hit sezonava i od tim koj voobi~aeno e me|u najomrazenite pome|u naviva~ite, zapo~na da privlekuva golem del od objektivnite qubiteli na fudbalskata igra. “Timot {to najmnogu ja zaslu`i titulata go osvoi prvenstvoto. Ova e prv pat da go osvojam prvenstvoto vo poslednoto kolo. Voobi~aeno, trofejot go do~ekuvav relaksirano, barem tri kola pred krajot na sezonata, ova mi e prvo iskustvo i se nadevam posledno. Na polusezonata imavme ubava prednost i ve}e toga{ mnogumina n$ proglasija za {ampioni. No, po porazite od Fiorentina i Roma rabotite izlegoa od na{a kontrola i moravme da se spasuvame do poslednoto kolo”, izjavi Muriwo. Portugalecot e postojano na naslovnite stranici od sportskite mediumi, a vo posledno vreme so osobeno vnimanie se sledat {pekulaciite, spored koi toj vo narednata sezona }e sedne na klupata na Real Madrid. “Vo momentov ne razmisluvam za mojata kariera. Celoto vnimanie mi e naso~eno kon posledniot

Ko{arkarite na Vardar se izborija za re{ava~kiot natprevar protiv Feni

NBA

BREJK NA BOSTON VO FINALETO OD ISTOKOT kipata na Boston Seltiks prodolùva da ja iznenaduva ko{arkarskata javnost, otkako po triumfot nad Klivlend Kavalirs, ostvari pobeda na gostinskiot teren vo Orlando, vo prviot natprevar od finaleto na Isto~nata konferencija vo plejofot od NBA-ligata. 92:88 e rezultatot so koj timot na Boston ja zapo~na presmetkata vo duelot so Mexik, tim koj vaì s$ u{te vaì za favorit vo ovoj duel. Najdobriot ko{arkar na Orlando, Dvajt Hauard be{e sopren na samo 13 poeni, dodeka vo redovite na pobedni~kata ekipa, najefikasen be{e ej Alen

Za Rej Alen odbranata na Orlando nema{e odgovor so 25 postignati poeni. Vo finaleto na zapadnata konferencija se sre}avaat aktuelniot {ampion LA Lejkers i timot na Feniks Sans.

Dominacijata od Italija, fudbalerite na Inter ja prenesoa i vo Evropa

-titula za milanskiot klub vo italijanskoto prvenstvo

natprevar na moite fudbaleri sezonava, a toa e duelot so Baern vo finaleto od ligata na {ampionite. Otkako }e bide zavr{ena rabotata, toga{ }e si dozvolam da bidam sebi~en za moment i da razmislam vo koja sredina }e dobijam pogolemo profesionalno zadovolstvo. Ona {to e sigurno e deka dosega nemalo nikakov dogovor so Real Madrid”, istakna portugalskiot stru~wak na kogo od redovite na Real mu be{e ispratena lukrativna ponuda, vo koja e predvidena godi{na plata od 16 milioni evra. Na golemo zadovolstvo na pretsedatelot na Inter, Masimo Morati, negovite fudbaleri go osvoija 18iot trofej vo istorijata na klubot, vo istiot den koga toj go proslavi 65-tiot rodenden.

Vo momentov ne razmisluvam za mojata kariera. Celoto vnimanie mi e naso~eno kon posledniot natprevar na moite fudbaleri sezonava, a toa e duelot so Baern vo finaleto od ligata na {ampionite. Otkako }e bide zavr{ena rabotata, toga{ }e si dozvolam da bidam sebi~en za moment i da razmislam vo koja sredina }e dobijam pogolemo profesionalno zadovolstvo

BARSELONA POBEDI VO TRKATA SO REAL Sli~no kako i vo italijanskoto prvenstvo i vo [panija, pra{aweto na {ampionot be{e re{eno vo poslednoto kolo od sezonata, koga timot na Barselona po ubedlivata pobeda nad Vaqadolid od 4:0, pobedi vo dolgata trka so golemiot rival Real Madrid. Kataloncite ja osvoija 20-titula vo istorijata na klubot, vtora po red, so {to prodlùva dominacijata nad madridskiot klub, kade {to i pokraj potro{enoto bogatstvo na zasiluvawa ne moè da izleze od senkata na Barselona. Inter i Barselona go zaokruìja pra{aweto okolu najdobrite ekipi godinava, vo najsilnite prvenstva na stariot kontinent. Minata nedela êlzi i Baern od Minhen ja proslavija titulata vo angliskoto, odnosno germanskoto prvenstvo, dodeka od prethodno, prvak na Francija e timot na Olimpik od Marsej. Interesen podatok e informacijata {to pristigna od Turcija kade {to prv pat vo istorijata na tamo{nata prva liga, do {ampionskata titula dojde timot na Bursaspor.

RAKOMET

KIRE OSTANUVA VO ZAGREB? ajdobriot makedonski rakometar vo poslednata decenija, Kire Lazarov, vo momentov gi igra natprevarite od neoficijalnoto klupsko svetsko prvenstvo {to se odr`uva vo Doha, kade {to kako zajmen igra~ nastapuva za katarskiot klub na Al Sad. Na bliskoisto~nata turneja, Lazarov zamina zaedno so svojot soigra~ od ekipata na Zagreb, Ivano Bali}, so ~ija pomo{ }e treba da mu ja donesat pobedata na turnirot na timot na Al Sad, ekipa koja i pokraj ogromniot buxet, ne mo`e da se pofali so bogata riznica na trofei. Minatata nedela izvestivme deka makedonskiot internacionalec go zavr{il prestojot vo redovite na hrvatskiot klub, otkako pretsedatelot na

Makedonskiot internacionalec pora~uva deka s$ u{te ne se zavr{eni pregovorite so timot na Zagreb. klubot, Zoran Gobac, pregovorite so Lazarov gi proglasi za propadnati. “S$ u{te ni{to ne e gotovo. Otkako }e se vratam, }e porabotime na toa”, pora~a od Katar, Kire Lazarov. Inaku, glavniot i, verojatno, edinstven problem vo pregovorite me|u Gobac i Lazarov e visinata na platata koja Makedonecot treba da ja dobie za svoite nastapi vo narednata sezona. Zagreb e pogoden od finansiska kriza i vo momentov ne mo`e da

Po zavr{uvaweto na bliskoisto~nata turneja, Lazarov na finalni pregovori so rakovodstvoto na Zagreb gi podnese tro{ocite predvideni za svojata najgolema yvezda.Dokolku propadne i poslednata mo`nost Lazarov i timot na Zagreb da postig-

nat kone~en dogovor, toga{ se zgolemuvaat {ansite toj od godina da zaigra vo dresot na makedonskiot {ampion Metalurg.