BR.47_kapital_sreda 26 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

XEF BJUKES TIME WARNER GLOBALNA EKSPANZIJA MU E MAJKATA STRANA 14

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

IGRI NA SRE]A STRANA 13

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 25.05.2010, 13.00~.

STRANCITE SE LEPAT NA IPARD-PROGRAMATA

KOJ ]E GI SOBERE PLODOVITE OD EVROPSKITE ZEMJODELSKI FONDOVI? KOLUMNI STRANA 12 KIRIL NEJKOV STRATEGIJATA E KLU^NA ZA INSTITUCIONALNITE INVESTITORI

D-R RUBIN ZARESKI BORBA ZA PRE@IVUVAWE

KOMPANII I PAZARI

NEMA RABOTA ZA MAKEDONSKITE SEZONSKI RABOTNICI: PE^ALBARITE GODINAVA ]E OSTANAT SO KUSI RAKAVI.....................STRANA 15 NEMA VE]E LABAVO VO FINANSISKATA INDUSTRIJA...................................................STRANA 17 EKSPERTITE ZA REBALANSOT: DA SE KRATAT NAJMALKU 150 MILIONI EVRA...........STRANA 20

MBI 10 MBID OMB

11,42% 0 0,66% 00,17%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR DOLAR/D EVRO/DOLAR EVRO/DO

61,49 49,48 1,24

NAFTA BRENT B EURORIBOR EURORI

667,77 1,26%

INDEKS D NA MAKEDONSKA M BERZA (25.05)

UVODNIK GASIFIKACIJATA VERICA C JO JORDANOVA ]E PO^EKA ZABLUDATA NA KLIRIN[KIOT DOLG BALKANSK BALKANSKITE NA RUSIJA DOBI NOV ROMANTI^ ROMANTI^ARI ROK ZA ZATVORAWE STRANA 18 STRAN STRANA 2

ALI AHMETI NE MO@E DA JA “SKROTI” SVOJATA POTPRETSEDATELKA TEUTA ARIFI: DUI ]E FUNKCIONIRA I NADVOR OD VLADATA!” STRANA 6

VO PETOK, VO VIKEND IZDANIETO NA KAPITAL, SPECIJALEN PRILOG

2 26.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 26 MAJ 2010

ZABLUDATA NA BALKANSKITE ROMANTI^ARI

dejata zo{to e va`no za edna zemja da stane del od Evropskata unija, posebno za pomalku razvienite zemji kako Makedonija, se narekuva neoklasi~na ideja za razvoj. Spored taa ideja, logikata na pomalku razvienite e da se priklu~at vo sojuz so porazvienite i pritoa da }arat... So zgolemen priliv na investicii, transfer na znaewe, pogolema vrabotenost. Vaka nakratko ja objasnuva ovaa “neoklasi~na” teorija za razvoj, istaknatiot ekonomist Vladimir Gligorov, koj dolgi godini gi analizira zemjite vo razvoj pri presti`niot Vienski ekonomski institut. Teorijata koja pred nekolku dena ja obrazloì Gligorov na konferencijata “Evropa po Lisabonskiot dogovor” mnogupati dosega bila povtorena i potvrdena vo brojni anketi i istraùvawa koi pokaù vaat d eka o~ekuvawata na Makedoncite od idnoto ~lenstvo vo Uni jata se podobar ìvoten standard, pove} e pari, pogolemi {ansi za vrabotuvawe, pogolema mobilnost... Da, navistina e taka, potvrduva i Gligorov, analiziraj}i go primerot so centralnoevropskite zemji i {to se slu~i so nivnite ekonomii po vlezot vo EU. So integracijata, pomalku razvienite zemji stanuvaat poatraktivni za stranski investicii. Koga tie }e dojdat, spiralata na ekonomskiot rast zabrzuva i toa e logikata kako se odvivaat rabotite. No, brojnite analizi pokaàle deka rastot se slu~uva samo i najmnogu koga investiciite se vo proizvodstvoto, vo realniot sektor; koga ekonomskiot rast na zemjata se bazira na industrija, a ne na us-

lugi. Gligorov go poso~uva primerot na Slova~ka, ê{ka i drugite centralnoevropski zemji koi vo periodot od 1996 do 2001 godina imale zna~itelno pogolem ekonomski rast od starite ~lenki, {to e potvrda na idejata zo{to i kolku mnogu e va`no ~lenstvoto vo Unijata. No, Gligorov potencira zo{to se slu~i toa? Ako se vleze vo strukturata na toj ekonomski rast, }e se vidi deka toj se dolì na industriskoto proizvodstvo, koe vo istiot toj period dvojno se zgolemilo. No, ne i na Balkanot. Ete, toa e razlikata, veli Gligorov i potencira deka modelot na rast po vlezot vo Evropskata unija funkcionira, no ne sekade. Ako se pojde od poentite na Gligorov, lesno moè da se dojde do zaklu~ok deka vo Evropskata unija polesno “proa|aat” zemjite so razviena industrija i so silni potencijali vo proizvodniot sektor. Porakata e pove}e od jasna: zemjite-kandidati za ~lenstvo vo Unijata se pred golem predizvik. ^lenstvoto samo po sebe ne moè da dovede do razvoj. Investitorite od porazvienite sakaat da vloùvaat na vakvi pazari, no mora da ima baza vo {to }e investiraat. Evropa ne saka nekonkurentni ekonomii i nekonkurentni zemji vo svoite redovi, zatoa {to cenata za taa nekonkurentnost samite }e mora skapo da ja platat. Eden od glavnite prioriteti vo Unijata, posebno sega po izbivaweto na gr~kata kriza, e kako zemjite-kandidatki za ~lenstvo vo Unijata da stanat pokonkurentni. Kako da se motiviraat tie zemji mnogu pove}e da investiraat vo proizvodstvoto? Ne samo vo uslugi. Toa se klu~nite

VERICA C JORDANOVA D

jordanova@kapital.com.mk

predizvici na Unijata. Pra{aweto e kako tie prioriteti da stanat prioriteti i na vladite vo zemjite-aspiranti za ~lenstvo vo EU? Porakata va`i i za Makedonija. Namesto postojano optovaruvawe na industrijata, i ona malku {to go imame, potrebno e pove}e da se stimuliraat novi investicii vo realniot sektor, da se investira vo infrastruktura od koja direktno zavisi konkurentnosta na makedonskata ekonomija... So eden zbor, da se napravi popovolna klima za razvoj na makedonskata industrija. Ne zatoa {to nekoe “lobi” insistira na toa, tuku zatoa {to iskustvoto od ostanatite evropski zemji go poka`uva toa. Deka industrijata i proizvodstvoto se lokomotivata koja vodi vo EU.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

GRA\ANITE SE @ALAT NA USLUGITE VO MAKEDONSKA PO[TA

Od Makedonska po{ta potvrduvaat deka na sekoj {alter vo nivnite ekspozituri ima fiskalen aparat i potvrduvaat deka treba da se izdade fiskalna smetka za gorenavedenata usluga

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

NEMA FISKALNA SMETKA ZA PISMO!?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

olari e maksimalnata granica na koja treba da se odr`i cenata na naftata so cel da trgne globalnoto ekonomsko zazdravuvawe bidej}i rastat drugite rizici od povtorno zapa|awe vo recesija, uka`uvaa od Centarot za globalna energetska studija. Organizacijata na zemjite izvozni~ki na nafta (OPEK) smeta deka cenata od 80 dolari e podednakvo ~esna i za proizvoditelite i za potro{uva~ite. Centarot naveduva deka vo poslednite ~etiri nedeli se slu~i presvrt vo odnos na optimisti~kite prognozi za ekonomijata, pa pazarite povtorno se fiksiraa na rizicite od recesija so dvojno dno. Cenite na naftata vo ovoj period padnaa za 17%.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonska po{ta ne ni izdava fiskalna smetka za izvr{ena uplata, iako na {alterot stoi fiskalen aparat, se àlat gra|ani, izrevoltirani od odnosot na vrabotenite vo edna od skopskite ekspozituri na ovaa dràvna institucija. Denovive, gra|anin izvr{il uplata za pratka vo edna od ekspoziturite vo Skopje i namesto fiskalna smetka dobil komentar od vraboteniot deka tie vr{at usluga, ne proda`ba, pa spored toa nemalo potreba da se izdade smetka. “Ne mi e jasno zo{to ne mi dadoa fiskalna smetka? Pa, i za usluga mora da izdavaat fiskalni smetki. Kako }e dokaàm deka sum platil za uslugata koga za toa ne mi izdadoa nikakov dokument”, veli nezadovolniot gra|anin. Spored Zakonot za registrirawe na gotovinski pla}awa, dano~nite obvrznici koi vr{at promet na dobra i uslugi, za koi pla}aweto ne se izvr{uva po bankarski pat, se dol`ni da vovedat i koristat

odobren fiskalen sistem na oprema za registrirawe na gotovinski pla}awa i zadolìtelno da izdavaat smetka za evra globa platila izvr{eniot promet, po{tata vo Makedonski odnosno uslugata. Vo Brod poradi neposeduvawe Zakonot jasno stoi i fiskalen aparat deka dano~niot obvrznik e dolèn da po{tata i nejzinata usovovede i da koristi glasenost so zakonskite fiskalna aparatura za odredbi. sekoe rabotno mesto od “Za promet na dobra i kade {to se izvr{uva uslugi vo gotovo treba prometot na dobra ili da se izdavaat fiskalni uslugi koi se napla}aat smetki. Ako postoi usgotovinski. luga so pla}awe vo goOd Makedonska po{ta tovo, institucijata treba potvrduvaat deka da poseduva fiskalen na sekoj {alter vo aparat i da izdava nivnite ekspozituri fiskalni smetki”, veli ima fiskalen aparat Vesna Novakovi} od UJP. i potvrduvaat deka za U{te pred dve godini, gorenavedenata usnezakonskoto raboluga treba da se izdade tewe na Makedonski fiskalna smetka. Tie se po{ti (kako {to stoi iznenadeni od reakcijavo toga{nite izve{tai) ta na nivniot vraboten be{e tema i na i velat deka }e reagiprateni~kite pra{awa raat vo najbrzo vreme do ministrite. Na za da gi otstranat ovie àlbite od gra|anite nepravilnosti. UJP izleze so konkretno I od Upravata za javni objasnuvawe deka Makeprihodi (UJP) velat donska po{ta mora da deka ako postojat plakoristi fiskalni kasi }awa vo gotovo, mora i pe~atari za regisda se izdade fiskalna trirawe na gotovinski smetka. Ottamu ne sapla}awa. Pri napravena kaat da go komentiraat kontrola na podru`nica slu~ajot so Makedonski vo Makedonski Brod, po{ti. Sepak, “Kapital” po{tata e zatvorena na doznava deka pred 2-3 30 dena poradi nepgodini do UJP bile uposeduvawe fiskalna kasa i e naplatena ateni nekolku pra{awa globa od 1.500 evra. vo vrska so rabotata na

1500

NAVIGATOR

26.05.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

NARODOT NEMA POVE]E DA PLA]A ZA BANKARSKITE “LUDORII”

te, Obama ja izvojuva i vtorata golemaa pobeda poslednive nekolku meseci. Otkako mu pomina reformata na zdravstveniot sistem, denovive Senatot go usvoi i zakonot za reforma na finansiskiot sistem vo SAD, {to se smeta za istoriska reforma, najgolema od Golemata depresija dosega. Obama im pora~a na bankite i ostanatite finansiski institucii deka so novata regulativa nema pove}e da se tolerira riskantnoto odnesuvawe na Volstrit {to dovede prakti~no do kolaps na amerikanskiot krediten pazar pred dve godini i predizvika svetska recesija. Zakonot podrazbira formirawe na u{te edna finansiska nadzorna agencija, a na Federalnite rezervi im dava mo`nost da interveniraat kaj opasno rizi~ni pazari i kompanii. Klu~nata cel

TRAJKO VEQANOVSKI

API^ATPONG VERASETAKUL

ZORAN KOWANOVSKI

RATKO MLADI]

edinstveniot visok ajlandskiot re`iser ja ezavisno dali se malku ili a da go za{titi Mladi} Bta e{e pretstavnik na dr`ava- Tosvoi Zlatnata palma Nmnogu nezadovolnite vojnici, Zili da se za{titi sebena sredbata so papata na 63. filmski festival fakt e deka ima problemi vo si, semejstvoto saka da go i na moledbenot vo ~est na Sv. Kiril i Metodij

vo Kan za svojot film ^i~ko Bonme

ARM, koi treba da se re{avaat, proglasi za mrtov najbaa ne da se ignoriraat raniot ha{ki osudenik

OSUM KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA KONCESIJA NA PATI[TATA

ZA [EST MESECI ]E SE ZNAE KOJ ]E GI GRADI PATI[TATA Ministerstvoto za transport i vrski ima 60 dena da odlu~i koi od osumte zainteresirani kompanii koi se javija na povikot za koncesija na pati{ta gi ispolnuvaat uslovite da u~estvuvaat na tenderot ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ajdocna do 20 juli }e se znae koi kompanii }e se natprevaruvaat na tenderot za koncesija na pati{tata vo Makedonija. Otkako gi otvori osumte barawa koi pristignaa na javniot povik, Ministerstvoto za transport i vrski ima rok od 60 dena da odlu~i koi od ovie kompanii gi ispolnuvaat uslovite za da u~estvuvaat na tenderot. Imiwata na prijavenite osum kompanii se tajna bidej}i se raboti za prvata faza. Vo me|uvreme Ministerstvoto treba da odlu~i koja od kompaniite gi ispolnuva uslovite, po {to }e bidat javno objaveni kvalifikuvanite kompanii. “Minatata nedela bea otvoreni barawata pristignati po javniot povik za davawe na pati{tata pod koncesija. Imiwata na kompaniite, soglasno tenderskata postapka, ne smeat da se objavat bidej}i se raboti za prvi~en interes. Vo narednite 60 dena sleduva postapkata za pretkvalifikacija vo koja Komisijata }e utvrduva dali zainteresiranite imaat soodvetna ekonomsko–finansiska i tehni~ka sposobnost za sproveduvawe na koncesija od ovoj vid i obem. Zainteresiranite strani za koi }e se utvrdi deka gi zado-

GUBITNIK

NESKROTLIV SOPARTIEC!

voluvaat kriteriumite }e bidat pokaneti da podignat tenderska dokumentacija i dostavat ponudi, odnosno da u~estvuvaat vo vtorata faza na postapkata”, objasnija od Ministerstvoto za transport. Po ova kompaniite }e imaat rok od ~etri meseci da gi dostavat svoite ponudi, koi Ministerstvoto }e treba da gi evaluira i da go izbere najpovolniot ponuduva~. Izborot stanuva s$ potesen vo sporedba so prvi~no projaveniot interes. Na prvi~niot povik 48 stranski i doma{ni kompanii poka`aa interes za da gi zemat pod koncesija ponudenite patni pravci. I ministerot Mile Janakieski o~ekuva{e desetici kompanii da se prijavat za makedonskite pati{ta, no interesot se svede samo na osum.

3 FAKTI ZA...

1,5 2 57

euta Arifi so svoitee izjavi i razmisluvawa wa postojano povikuva DUI da izleze od koaliciijata so VMRO – DPMNE. Vo svojata posledna izjava taa veli deka DUI nema da se soo~i so negativni posledici dokolku ja napu{ti koalicijata i deka odli~no mo`at da funkcioniraat i nadvor od vlasta. “Partijata nema da bide vo bezizlezna sostojba ba ako ja napu{ti vladata. Jas mislam deka sekoja seriozna politi~ka partija ima sekoga{ kade da odi zatoa {to ne mislam deka politi~kiot anga`man e vo ramkite na edno vladeewe ili vo ramkite na edna vlada”, izjavi Arifi. So vakvite izjavi taa postojano mu kontrira na svojot lider i so toa & {teti na partijata, ~ij rejting i onaka se topi od den na den. Poradi takvoto nejzino odnesuvawe, pretsedatelot na DUI, Ahmeti, mora postojano da gi doras~istuva izjavite koi preletuvaat od ~lenovite na partijata i so toa da go vra}a ugledot

DENARI SE NAMALI CENATA NA LITAR BENZIN OD SINO]A NA POLNO] DENARI OD DENESKA E PONISKA CENATA NA DIZEL-GORIVATA

DENARI IZNESUVA MALOPRODA@NATA CENA NA LITAR “EURODIZEL”

Proektot za davawe na pati{tata pod koncesija, koj podrazbira izgradba na avtopati{ta i naplata na patarina, kako i odrùvawe na postojnite avtopati{ta, e star pove}e godini. Ministerstvoto dosega nekolkupati gi prodolì rokovite za startuvawe na koncesijata. Od prvi~nite 360 dena, rokovite bea prodolèni na 450 dena. Odlukata za prodolùvawe na rokovite ja obrazloìja so toa {to moralo da im se dade prostor na zainteresiranite kompanii da ja kompletiraat dokumentacijata za u~estvo vo postapkata. Ako se presmetaat denovite od po~etokot na tenderskata postapka, koncesionerot na pati{tata bi trebalo da se znae najrano na po~etokot na slednata godina.

Kako {to odlu~i Vladata, idniot koncesioner }e dobie nekolku patni pravci raspredeleni vo dva paketi. Vo prviot paket se pati{tata Kriva PalankaRomanovce, Ko~ani-[tip i Miladinovci-[tip preku Sveti Nikole. Koncesionerot }e bide zadolèn i za odrùvawe, rekonstrukcija, naplata na patarina i koristewe na patnite pravci Miladinovci-Skopje i obikolnicata na Skopje. Vtoriot paket gi sodrì patnite pravci StenkovecBlace i Gostivar-]afasan i Gostivar-Tetovo-Skopje. Dvata paketa se nudat pod koncesija na 35 godini. Spored dosega{nite presmetki, idnite koncesioneri treba da vloàt okolu 1,2 milijarda evra i da ostvarat prihodi od 2,3 milijardi evra.

PROCENKI...

BARAK OB OBAMA BAM AMA A na refrdi dolari. Iako protivnicite na reformata na finansiskiot sistem se plañat deka so strogite pravila òe se izbrka kapitalot od Amerika, pretsedatelot Obama e kategorióen, ostanuvajòi na stavot derka “amerikanskiot narod nema da mora nikogañ poveòe da gi plaòa greñkite na Volstrit i deka nema poveòe da ima finansiski programi za spasuvawe ñto òe gi plaòaat danoónite obvrznici”.

TEUTA ARIFI na DUI. DUI vo posledno vreme postojano pritiska so taktikata “izleguvame od vladinata koalicija” no dosega seto toa ostana samo na prazni zborovi, pa ve} e nikoj seriozno ne ja sfa} a ni Arifi nitu nejzinite zakani. Izjavata na Teuta, doa|a dva dena po sredbata na Ahmeti so amerikanskiot ambasador na SAD vo Makedonija, Filip Riker kogo li~no Ahmeti go ubeduva{e deka DUI ne planira da izleguva od koalicijata i deka toa bi ja stavilo partijata vo bezizlezna situacija.

MISLA NA DENOT

OLI REN

evrokomesar za ekonomski i monetarni pra{awa

NA EVROPA I SE POTREBNI EKONOMSKI REFORMI vropa }e stagnira dokolku vladite na zemjite-~lenki na Unijata ne prezemat obemni reformi vo nasoka na pottiknuvawe na stopanskiot rast. Bez reformi, rastot vo slednite pet godini nema da iznesuva pove}e od 1,5% godi{no, a stapkata na nevrabotenost }e ostane na sega{noto visoko nivo - prognozira evrokomesarot za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren. Spored nego, vladite na zemjite-~lenki treba da im olesnat na firmite vo uslu`niot sektor da rabotat i vo drugi evropski dràvi i da sprovedat reforma na pazarot na trudot, so {to }e se olesni nao|aweto rabota. “So pomo{ na ovie merki, do 2020 godina bi moèle da se sozdadat deset milioni rabotni mesta, a stapkata na nevrabotenost bi moèla da se namali na 3%”, smeta Ren.

@ELBATA ZA PROMENA E KVALITETNA OSOBINA, DURI I AKO TOA ZNA^I DA DOVEDETE NEKOJ DEL OD KOMPANIJATA VO TOTALNA KONFUZIJA IZVESNO VREME

XEK VEL^ DOLGOGODI[EN PRV ^OVEK NA XENERAL ELEKTRIK I AMERIKANSKI GURU NA MENAXMENTOT

4 26.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...ENERGETSKI RAZVOJ VO HRVATSKA

...POPLAVA

...SINGAPUR

Za 10 godini 2,2 milijardi evra vo proekti

Var{ava pred potop

Se sudrija tanker i nosa~ na brodovi

ekata Visla gi probi nasipite koi gi postavija nadle`nite vo Var{ava, no na glavniot grad na Polska ne mu se zakanuva potop. Najlo{oto se o~ekuva denovive.

anker i nosa~ na brodovi se sudrija vo blizina na breTnafta. got vo Singapur. Od rezervoarot na tankerot se izleva Se pretpostavuva deka vo moreto zavr{ija 2.000

saka da investira vo energetski proekti vo Hrvatska, R EjardiBRD kade za 10 godini se planirani investicii od 2,2 milievra, no problem e bavnata administracija.

toni nafta.

FOTO NA DENOT

KRALICATA ELIZABETA JA OTVORI NOVATA SEDNICA NA BRITANSKIOT PARLAMENT Kralicata Elizabeta II v~era oficijalno ja otvori novata sednica na parlamentot na Velika Britanija. Nejziniot godi{en govor go iskoristi za da ja postavi zakonodavnata agenda na novata Konzervativno-liberaldemokratska vlada. Kako {to se narekuva, dr`avnoto otvorawe na parlamentot, obi~no se odr`uva vo noemvri ili dekemvri. No, ovaa godina e vo maj, kako rezultat na neodamne{nite izbori na koi prvpat po 70 godini pobedi koaliciska vlada. Iako, govorot na kralicata e napi{an od Vladata i odobren od kabinetot, {to go simbolizira pravoto na pratenicite da debatiraat bez me{awe od monarh. So ovoj govor kralicata samo gi potvrduva klu~nite nacrt-zakoni i merki na vladata, pred da bidat objaveni. Kralicata gi objavi planovite na vladata za namaluvawe na pogolemiot deficit na zemjata, vra}awe na ekonomskiot rast, sozdavawe na nova kancelarija za buxetska odgovornost koja }e obezbedi pogolema doverba vo upravuvaweto so javnite finansii.

DVA, TRI ZBORA “Pazarite }e ostanat zagri`eni s$ dodeka ne se otstrani neizvesnosta okolu toa dali Evropskata unija }e ja realizira vetenata pomo{ za gr~kata vlada i dali Grcija }e bide vo sostojba da go vrati dolgot” OLIVIE BLAN[AR glaven ekonomist na Me|unarodniot monetaren fond

“Ne se vo plan novi pregovori za dolgot na Grcija. Sigurno }e gi vratime kreditite {to gi dobivme. Vra}aweto na zajmenite pari e pra{awe na dr`avniot kredibilitet” JORGOS PAPANDREU premier na Grcija

“]e treba da se skratat {est milijardi funti od buxetskiot dolg i od pregolemata javna potro{uva~ka u{te godinava. Stanuva zbor za itna intervencija i za nastojuvawe da se vrati doverbata vo doma{nata ekonomija, koja se soo~uva so dolg od okolu 160 milijardi funti. XORX OZBORN minister za finansii na Velika Britanija

GADGETS

ULTRA TENKI PROCESORI OD INTEL

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

ntel pretstavi nekolku novi ULV procesori za ultra-prenosni kompjuteri potenki od 2,5 santimetri i te{ki do 2,5 kilogrami. Site novi modeli se dvojadreni ~ipovi napraveni vo 32-nanometarski proizvoden proces, a sodr`at i integrirana grafika. Dolniot del na ponudata go pokrivaat procesorite Celeron U3400 1,06 GHz i Pentium U5400 1,02 GHz. Grafi~koto jadro na ovie procesori raboti me|u 166 i 500 MHz, dodeka goleminata na “ke{irawe” iznesuva tri megabajti za Pentium i dva megabajti za Celeron. Srednata ponuda na novite ULV ~ipovi ja pretstavuvaat

Core i3-330UM, Core i5-430UM i Core i5-540UM, site so po~eten takt od 1,2GHz so 3MB cache. I tuka grafikata raboti na taktovi kako i kaj modelite od dnoto na ponudata, dodeka Core i5 procesorite imaat TurboBoost tehnologija, koja go podignuva rabotniot takt na 1,73 ili 2GHz. Najsilniot {tedliv ~ip e Core i7-660UM so po~eten takt od 1,33GHz (do 2,4GHz) i 4MB cache na memorija. Site navedeni procesori Core i3, i5 i i7 imaat Hyper-Threading tehnologija i ~etiri logi~ki jadra, a prvite prenosni kompjuteri bazirani na ovie ~ipovi na pazarot se o~ekuvaat ve}e slednoto leto.

6 26.05.2010

POLITIKA

ALI AHMETI NE MO@E DA JA “SKROTI” SVOJATA POTPRETSEDATELKA

TEUTA ARIFI: DUI ]E FUNKCIONIRA I NADVOR OD VLADATA! Liderot na DUI, Ali Ahmeti, i negovata zameni~ka Teuta Arifi nikako ne mo`at da se dogovorat dali e vreme partijata od Mala Re~ica da ja napu{ti koalicijata so VMRO–DPMNE. Dodeka Ahmeti smiruva deka nema takva namera, Arifi so meseci povtoruva deka rabotata e dojdena do “nemajkade” i deka DUI mora da se “spasi” od {tetnoto partnerstvo so Gruevski KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

$ po`estoki se vnatrepartiskite vojni i prepukuvawa vo DUI. Dodeka Ahmeti poslednite denovi uporno ubeduva{e deka nema prostor za napu{tawe na vladinata koalicija, negovata zameni~ka Arifi v~era povtorno pora~a deka e vreme da se napu{ti brodot na Gruevski i deka se pogolem e brojot na ~lenovi koi razmilsuvaat kako nea. “Partijata nema da bide vo bezizlezna sostojba ako ja napu{ti vladata. Jas mislam deka sekoja seriozna politi~ka partija sekoga{ ima kade da odi zatoa {to ne mislam deka politi~kiot anga`man e vo ramkite na edno vladeewe ili na edna vlada. Ako ni{to drugo, sekoja partija mo`e da se reflektira kon sebesi

i da se vrati kon svoite glasa~i, pa posle da vidi {to }e pravi. Gi po~ituvam mislewata sprotivni na moeto, no treba da se argumentirani za da me ubedat”, veli Arifi, sprotivstavuvaj}i se na stavot na svojot partiski {ef, Ahmeti, koj vo sabotata izjavi deka negovata partija nema da izleze od vladata oti ako toa se slu~i, tie ne bi imale kako ponatamu da dejstvuvaat. “DUI ne saka da otvora kriza, tuku se zalaga za dijalog. Ako izlezeme od Vladata, {to }e pravime? ] e stapime vo {trajk so glad ili }e protestirame pred instituciite? Toa voop{to ne e uspeh, nitu pak e uspeh bojkotot na dr`avnite institucii. Site treba i mo`eme da pridoneseme za re{avawe na problemite”, re~e Ahmeti. Vakviot stav Ahmeti go povtori po samo dva dena vo intervju za televizijata Alsat-M, kade decidno veli deka napu{taweto na koalicijata bi bilo {tetno i deka so koalicioniot partner VMRO–DPMNE sekojdnevno gi peglaat razlikite i se trudat da najdat zaedni~ko re{enie za barawata na DUI (ha{kite slu~ai, slu~ajot Sopot i regulirawe

na statusot na borcite na ONA). Sepak, negovata potpretsedatelka Arifi veli deka ne e optimist oti naskoro mo`e da se najde re{enie. Taa v~era potvrdi deka vo partijata funkcioniraat dve strui, koi i na poslednoto pretsedatelstvo ostro se sprotivstavile me|usebe ednata koja insistira na brzo napu{tawe na Vladata, a drugata koja smeta deka nadvor od vlasta DUI nema {to da pravi. Ova ne e prv pat Ahmeti da ne bide na ista linija so Arifi. Tie dvajcata konstantno vo javnosta izleguvaat so razli~ni stavovi. Potpretsedatelkata na DUI so meseci tvrdi deka partijata, ako saka da misli na svojata idnina, mora da ja raskine “qubovta” so VMRO – DPMNE. “Taa koalicija & nanesuva samo {teta na DUI, a VMRO – DPMNE postojano pravi potezi koi ne se soglasuvaat so evropskata agenda i evroatlantskite zalo`bi na DUI”, se glavnite zabele{ki (pokraj neispolnetite barawa i vetuvawa) {to mu se prepi{uvaat na smetkata na Gruevski. Visoki izvori od partijata na Ahmeti, otvoreno brifiraat

deka se svesni oti rejtingot im se topi od den vo den i deka VMRO–DPMNE ednostavno gi tro{at, no istite izvori velat deka i pokraj ova, tie ednostavno nemaat kade i ne smeat nadvor od Vladata oti takvi se preporakite odnadvor. “Kapital” ve}e objavi deka na sredbite so liderite od Albanija, na Ahmeti direktno mu bilo kaàno da “sedi miren” i da ne razmisluva za potezi koi bi dovele do destabilizacija, zo{to na toj na~in vo o~ite na Evropa bi izguble Albancite voop{to, koi povtorno bi se pokaàle kako glavni kreatori na tenziite na Balkanot. Po sredbata, pak, so amerikanskiot ambasador Filip Riker vo sabotata, Ahemti izleze so izjava deka nema {to da se bara nadvor od Vladata, dodeka Riker ukaà deka odlukata dali }e se napu{ti koalicijata, SAD ja ostavaat vo

racete na DUI, no deka tie, sepak, smetaat oti za evroatlantskite integracii na dr`avata va`en e pridonesot na site partii.

OPOZICIJATA PREDUPREDUVA DEKA NEZAKONSKI SE PRISLU[KUVA

SDSM: ”ZNAM DEKA E GRUJO, KOGA VIKAM ALO” Spre~uvawe terorizam ili teror vrz privatnosta na gra|anite – prodol`uva polemikata me|u vlasta i opozicijata okolu noviot predlog-zakon za elektronski komunikacii MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

poziciskata SDSM go iskoristi grafitot "Znam deka e Grujo, koga vikam alo" {to neodamna osamna na skopskite ulici, kako poraka protiv vlasta, koja spored niv s$ pove}e nezakonski prislu{kuva. Pratenikot, Jani Makraduli, obvini deka vladeja~kata VMRO – DPMNE gi koristi izmenite na zakonot za elektronski komunikacii kako alatka za zgolemuvawe na mo`nostite za prislu{kuvawe. Toj tvrdi deka na celata javnost &

e jasno koi se celite na predlaga~ite na vaka osmisleniot zakon: "Vladata saka da si sozdade uslovi za nepre~eno sledewe na gra|anite. Vo predlogzakonot duri stoi deka operatorite koi nudat komunikaciski uslugi mora da mu ovozmo`at na MVR direktno i samostojno da go povle~e soobra}ajot koga saka i vo neograni~en period", obvini Makraduli. Pratenikot na VMRO-DPMNE, Cvetko Grozdanov, objasni deka ne postoi opasnost od zloupotreba na zakonot, za{to spored nego, so ~lenot 47, se regulira zo{to, koga i kako }e se prislu{kuva za

potrebite na bezbednosta na dr`avata. Objasnuvawata ne bea dovolni za opozicijata. Skepti~nosta na opozicijata za predlogzakonot, ja potvrduva i mol~eweto na Brisel od kogo bilo pobarano miselewe, veli Cvetanka Ivanova, prateni~ka od SDSM. Za nea e osobeno simptomati~no toa {to evropskoto znamence e trgnato od ovoj zakon, iako istiot spa|a vo korpusot zakoni koi nu`no mora da se usoglasat so evropskata regulativa. "Re{enijata na nacionalnite zakonodavstva od oblasta na elektronskite komunikacii ne se pra{awe na interpretacija. Evropskata komisija

bara prepi{uvawe na evropskite direktivi za ovaa materija" velat pratenicite na SDSM. Spored Makraduli, Zakonot za sledewe na komunikaciite i noviot predlog-zakon za elektronski komunikacii se vo kolizija, za{to noviot zakon ja definira MVR kako edinstven ovlasten organ za sledewe na komunikaciite, isklu~uvaj}i go Ministerstvoto za odbrana, koe ima ingerencii vo ovoj kontekst predvideni so Zakonot za sledewe na komunikaciite. Vladata, smeta deka Makraduli, preku zakon koj se glasa so mnozinstvo od 41 pratenik (noviot predlog-zakon), saka

VOKER: MAKEDONIJA I GRCIJA NA PRVO MESTO DA GO IMAAT INTERESOT NA GRA\ANITE akedonija i Grcija na prvo mesto da go stavat interesot na svoite gra|ani, izjavil ambasadorot na SAD vo NATO, Kurt Voker, zboruvaj}i za problemot so imeto na po~etnata tribina "Evolucija na NATO - strate{ki koncept za 2010-ta i natamu" vo Va{ington, prenesuva Makfaks. Vo svoeto izlagawe Voker potenciral deka Makedonija i Grcija treba da se spravat so

sporot za imeto, bez da go popre~uvaat dolgoro~niot razvoj na naselenieto. "Problemot so imeto pretstavuva pre~ka na toj pat. Ostanuva na dvete dr`avi da najdat kompromis, a ne samo edna od niv. Involviranite strani treba na prv plan da gi stavat interesite na gra|anite i nivnata blagosostojba i da najdat na~ini da se spravat so pra{awata kako identitetot, imeto, jazikot

i sli~no, bez da go spre~at toj dolgoro~en ~ovekov razvoj na naselenieto. Tokmu toa e spre~eno vo momentot", istaknal Voker. Medlin Olbrajt, porane{nata amerikanska dr`avna sekretarka, koja pretsedavala so ovaa tribina, pak, poso~ila deka NATO ima natamo{na zada~a da ja garantira bezbednosta na svoite ~lenki i deka potencijalnite ~lenki od Zapaden Balkan imaat pravo na ~esno razgledu-

da go promeni ona {to ne & odgovara vo Zakonot koj e donesen so 2/3 mnozinstvo (Zakonot za sledewe na komunikaciite), so {to se kr{i Ustavot. Dimitar Bukovalov, rakovoditel na sektorot za komunikacii vo Ministerstvoto za transport, objasni deka "ne postoi protivre~nost me|u dvata zakoni, za{to predlog-zakonot gi regulira obvrskite na operatorite na javni komunikacii kon MVR, koe e edinstveno ovlasteno za sledewe na komercijalnite komunikacii. Predlog-zakonot ne go opfa}a Ministerstvoto za odbrana, koe sledi komunikacii na visoki i ultra-visoki frekvencii,

predvideni samo za potrebite na ova ministerstvo." Pretstavnik na Ministrerstvoto za transport, Goran Mihajlovski, ja obvini opozicijata za {irewe panika me|u narodot, so paranoi~no tolkuvawe na odredeni ~lenovi od predlog-zakonot. "Ne treba da se pla{at site gra|ani. Target, vo era na globalen terorizam, se neprijatelite na suverenitetot i integritetot na Makedonija. Nema potreba od strav za naru{uvawe na privatnosta na gra|anite, za{to bez nalog od ovlasten organ komunikaciite ne mo`e da se sledat", izjavi zamenikministerot.

POLOVINA MAKEDONCI PROTIV PREGOVORITE ZA IMETO vawe na nivnite aspiracii po isti pravila kako i za postoe~kite ~lenki. NATO moè da vlijae na bezbednosta i preku prodolùvawe na politikata na postepeno pro{iruvawe. Potencijalnite ~lenki na Alijansata od Zapaden Balkan i po{iroko, od evroatlantskiot region, imaat pravo na ~esno razgleduvawe na nivnite aspiracii, vrz osnova na istite pravila {to vaèa za ve}e postoe~kite ~lenki.

ove}e od polovina makedonski gra|ani smetaat deka Makedonija treba da gi prekine razgovorite so Grcija za problemot so imeto, poka`uva najnovata anketa na skopskiot vesnik "Dnevnik". Spored rezultatite, 51% od ispitanicite smetaat deka Makedonija voop{to ne treba da ostane vo procesot na pregovori i barawe kompromis, proces

koj se odviva pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii. Za ova pra{awe, duri 63% od etni~kite Makedonci se izjasnile deka Makedonija treba da gi stopira pregovorite. Inaku, paralelno so vakviot procent na gra|ani koi se protiv promena na imeto, poslednite anketi poka`aa deka pove}e od 90 procenti makeodnci se za vlez vo Unijata i NATO.

FOKUS

26.05.2010

STRANCITE SE LEPAT NA IPARD

- PROGRAMATA

KOJ ]E GI SOBERE PLODOVITE OD EVROPSKITE ZEMJODELSKI FONDOVI? GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

tvoraweto na IPARD-programata te{ka 60,7 milioni evra (2007-2013 godina) stanuva s$ poprimamlivo za stranskite investitori. Za niv, evropskite fondovi nameneti za zemjodelstvo i ruralen razvoj se ubava mo`nost pod povolni uslovi da se napravi profitabilen biznis. Dodeka tie se s$ poglasni vo najavite za vlez vo makedonskiot agrarno-prerabotuva~ki sektor, makedonskite kompanii i zemjodelci s$ u{te se na bazi~noto nivo na osnovna informiranost za potencijalite na evropskite fondovi. Deka strancite go "namirisale medot" neodamna potvrdija i italijanskite biznismeni na makedonsko-italijanskiot biznis-forum vo Skopje. Najgolem del od 60-te biznismeni od Italija pokaàle zainteresiranost za investicii vo zemjodelstvoto. “Nie proizveduvame sadnici za vinova loza. Pred nekolku godini razmisluvavme za makedonskiot pazar, no smetavme deka ne e dovolno podgotven. Dosega makedonskite firmi nedovolno investiraa vo vinoproizvodstvoto i vinovite sadnici, moèbi zatoa {to nemaa dovolno kapital. Sega znaeme deka se otvoraat evropskite fondovi vo sektorot zemjodelstvo i se nadevame deka tuka }e imame pazar. Cenime deka sega se zgolemeni mo`nostite za investirawe vo Makedonija”, izjavi Fabio Komai, sopstvenik na kompanijata Vivai Koperativi od Padrewone, Severna Italija. Ovaa izjava ukaùva deka po~nuva da se slu~uva ona na {to ostanatite zemji-~lenki predupreduvaa: zgolemen interes na strancite za zemjite vo koi se otvoraat evropskite fondovi. Makedonskite konsultanti za IPARD potenciraat deka se zabeleàni slu~ai na aplikacii na stranski kompanii za pretpristapnite fondovi vo sosednite zemji koi se vlezeni

P otvoraweto na IPARD-programata IPARD se javija j j mnogu stranci koi k sakaat k Po da investiraat vo proizvodstvo na hrana vo zemjava ili da prodavaat zemjodelska oprema. Vakvo iskustvo imalo i vo sosednite zemji, kade {to stranci gi koristele benefitite od evropskite pari nameneti za zemjodelcite

131 65

pristignata aplikacija za IPARD na prviot oglas

milioni evra te`i IPARD vo periodot 2007-2013 godina

vo EU. Toa ne e nepoznata praktika. “IPARD-fondovite se nameneti za razvoj na proizvodstvoto na hrana vo zemjava. Stranskite kompanii dobro go poznavaat procesot na aplicirawe za IPARD i dobro znaat deka so otvorawe na podru`nici vo zemjava moàt da apliciraat i kaj nas. Dogovorite se precizno regulirani i strancite ne moàt tuku taka da gi zemat parite i da se povle~at od zemjata”, smeta Aleksandar Mazni, konsultatnt za IPARD od kompanijata Zam konsalting. Prviot ~ovek na IPARDagencijata,Toni Dimovski, potencira deka vo dosega{nite aplikacii na prviot otvoren povik za IPARD nema stranski kompanii. Toj doobjasnuva deka dokolku se slu~i da apliciraat stranci, preku formirawe na me{ana firma mora da ostanat najmalku pet godini vo zemjava i da garantiraat odr`livost na proektot za toa vreme. Duri podocna }e moàt da se povle~at. Vo sprotivno, }e treba da gi vratat parite dobieni od IPARD. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo potvrdija deka nitu edna stranska kompanija ne podnesla barawe za IPARD. “Site kompanii koi apliciraa za IPARD se makedonski, a zakonski ne im e dozvoleno na stranski kompanii da apliciraat za pretpristapnite fondovi nameneti

za Makedonija”, veli Sowa Trajkova, portparol na Ministerstvoto. LETOVO SE OÊKUVAAT DOGOVORI ZA PRVITE IPARD-PROEKTI Makedonija e na test za koristeweto na parite od IPARD-fondovite za zemjodelstvo. Do sredinata na juni moàt da se o~ekuvaat prvite dogovori so kompaniite koi aplicirale za IPARD i ~ii proekti }e bidat odobreni. Toni Dimovski potvrduva deka vo tek se kontroli na aplikaciite, po {to }e sleduva i potpi{uvawe na dogovorite za koristewe na prvite sredstva od IPARDfondovi. Programata e naso~ena vo dva pravci - da im pomogne na kompaniite da gi ispolnat uslovite koi gi baraat od Evropskata unija i vtoriot aspekt e da gi podignat tehni~kite i proizvodstvenite kapaciteti na samite kompanii. Generalno, programata treba da mu pomogne na makedonskoto farmerstvo da se prestroi po evropski terk. “Na prviot konkurs zainteresiranite aplikanti se prisposobuvaat na ovie programi. Toa e test za pove} e zasegnati institucii - od prodava~i na oprema, do izveduva~i na grade`ni raboti, no ponatamu rabotite }e odat polesno”, dodade Dimovski. Za pari od IPARD-programata moàt da apliciraat samo doma{ni kompanii, no vo nekolku zemji od porane{niot isto~en blok i stranski kompanii otvorale firmi za da apliciraat za pretpristapnite fondovi vo zemjodelstvoto. EVROPSKITE FONDOVI PRIMAMLIVI ZA INVESTITORITE OD POBOGATI ZEMJI Iako, oficijalno stranska kompanija ne moè da aplicira za IPARD, iskustvata na drugite zemji-~lenki pokaùva

deka tie sekoga{ nao|ale lokalni partneri za realizacija na proekti od evropskite fondovi. Kompanija koja ima 51% doma{en kapital, a 49% stranski se smeta za doma{na i mo`e da aplicira za IPARD vo zemjata na koja & se nameneti parite. Vo Bugarija, stranskite kompanii registrirale firmi-} erki kako me{ani kompanii so malcinski stranski kapital. Podocna, nabavuvale oprema od firmite majki i po vra} aweto na parite od SAPARD (prethodnata evropska programa za zemjodelstvo), tie se povlekuvale od toj pazar. “Ima{e eden slu~aj koga stranska kompanija investira{e dva milioni evra. Polovina od parite ostanaa kaj doma{nata kompanija, a drugite gi zede stranskiot partner. Negoviot }ar vo celata zdelka e vo toa {to toj }e nabavi oprema od fermata-majka i mar`ata za opremata }e ostane vo mati~nata kompanija”, veli Hristo Cvetanov, pretsedatel na Bugarskata asocijacija za zemjodelski proizvoditeli. Toj dodava deka vo Bugarija samo nekolku vakvi proekti uspeale da zemat pari od SAPARD i tie naj~esto bile registrirani vo Kipar. Bugarskite vlasti navreme gi osuetija malverzaciite na stranskite kompanii koi se dobro izverzirani vo koristeweto na parite od pretpristapnite fondovi od zemjite od Isto~na Evropa koi vleguvaat vo EU. Dimovski potencira deka tokmu problemite koi se

slu~ija so SAPARD vo nekoi od sega{nite ~lenki bea povod Evropskata komisija da gi promeni i zaostri kriteriumite za koristewe na fondovite. Dogovorite koi sega gi potpi{uvaat proizvoditelite i prerabotuva~ite na hrana so Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralen razvoj (IPARDagencija) se porigorozni i prakti~no e nevozmo`no nenamenski da se iskoristat pari od ovie fondovi. Vo ramki na IPARD-programata vo Makedonija mo`e da se aplicira za tri merki: investicii vo zemjodelsko stopanstvo, prerabotka i marketing na zemjodelski proizvodi i diverzifikacija i razvoj na ruralni sredini. Vo tek se pregovori za akreditirawe za koristewe na novi merki, me|u koi e i merkata za tehni~ka pomo{. KOI SE NAJDOBRI PROEKTI VO MAKEDONIJA Spored poznava~ite na sostojbite, najdobro e parite od IPARD-programata da se investiraat vo tehnologii {to gi nema vo Makedonija i za zemjodelski proizvodi {to se barani na svetskiot pazar. “Jas bi im prepora~al na investitorite da dojdat vo Makedonija i da proizveduvaat proizvodi koi gi nema vo zemjava, a za koi postoi golema pobaruva~ka na svetskiot pazar, kako jagodi ili asparagus”, veli Holan|anecot Pieter Imanse, pretstavnik

TONI DIMOVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALEN RAZVOJ “IPARD-programata ima mehanizmi za da spre~i zloupotreba na parite. Problemite koi se pojavija vo Bugarija ne o~ekuvame deka }e se povtorat i vo Makedonija”

na mreàta za oprema vo zemjodelstvoto j GGo ffor A Agri, kkojj e prisuten vo Makedonija od 2000 godina i be{e osnova~ na prvata in-vitro laboratorija na Balkanot za proizvodstvo na cve}e vo Vinica. Ova go potenciraat i na{ite farmeri koi smetaat deka IPARD e golema {ansa za razvoj na na{iot agrar i dobliùvawe na makedonskite do evropskite standardi. “IPARD treba da se iskoristi za vlez na oprema i tehnologija za proizvodstvo na ona {to go nemame, a ako si zaminat stranskite investitori, na{ite pretstavnici vo kompanijata da prodolàt da rabotat i da izvezuvaat na svetskiot pazar”, Blagoj Mitkov, farmer od Ov~epolieto. Toj potencira deka vlastite treba da gi osuetat proektite so ne~esni nameri za na{ite kompanii i farmeri da ne bidat izmameni. Makedonija mora da u~i od iskustvata na sosednite zemji i da ne gi povtori nivnite gre{ki. Vo prviot oglas za IPARDprogramata se prijaveni 131 aplikanti. IPARD programata za Makedonija vo periodot od 2007 do 2013 godina predviduva 65 milioni evra, od koi za godinava se odvoeni 24 m i l i o n i evra.

OP[TESTVO

26.05.2010 STOPANSTVENICITE SE OPTIMISTI ZA SOSTOJBITE VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTIJA

KOMORATA BARA KONSTANTEN KONCESISKI NADOMEST akedonskata asocijacija za rudarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija bara Ministerstvoto za ekonomija da go utvrdi realniot koncesiski nadomest {to treba da se pla}a za eksploatacija na mineralnite surovini i toj da bide konstanten. Pretsedatelot na Asocijacijata, Nikolaj~o Nikolov, pobara koncesisiskiot nadomest da va`i najmalku pet godini. Toj poso~i deka koncesiskiot

nadomest, koj vo momentov iznesuva 1,5% od prose~nata cena na metalite na Londonskata berza, vo poslednite nekolku meseci duri tripati se menuval, a za poslednata promena voop{to ne bile konsultirani i razbrale po objavuvaweto vo Slu`ben vesnik. Asocijacijata bara Ministerstvoto za ekonomija da napravi dobra analiza za realniot nadomest, koj mo`ebi treba da bide i

MANU NAJAVI NOVA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA kademik Mitko Maxunkov, pretsedatel na redakcijata na Makedonskata enciklopedija, v~era izjavi deka e donesena odluka da se napravi nova enciklopedija. Za toa }e se rasprava na posebno sobranie, posveteno samo na enciklopedijata i na nejzinata nova koncepcija. “Nie re{ivme so Makedonskata enciklopedija da ne se brza premnogu. Rekovme deka }e rabotime so konsenzus. Nekoi raboti s$ u{te ne se dogovoreni. Me|udrugoto toa se odnesuva i na idninata na ve} e postoe~kata Enciklopedija”, izjavi Maxunkov i dodade deka toa e mnogu ~uvstvitelno pra{awe. Spored nego, treba da pokaàme koi sme i {to sme i toa objektivno, so ~isto nau~en pristap i trezveno, vo site oblasti, kako istorijata, literaturata i site umetnosti. “Zatoa enciklopedija treba da bide izraz na ona {to e najsu{testveno vo makedonskiot narod, a toa ne zna~i deka del od toa ne go sodrì i sega{nata Enciklopedija”, re~e Maxunkov i najavi oti od slednata godina }e se po~ne so rabota. Toj istakna deka za vistinski po~etok ne moè da se razmisluva bez pari za novata enciklopedija, koja e zamislena kako digitalna, so elektronska baza na podatoci za makedonskata kultura. Pretsedatelot na MANU, Georgi Stardelov, pak istakna deka prvata dvotomna Makedonska enciklopedija e del od pove}egodi{niot proekt na koj Leksikografskiot centar na MANU rabotel od 1999 godina. “O~ekuvame novata redakcija da izleze so svoi predlozi vo odnos na pra{awata za natamo{nata rabota na ovoj proekt, za potoa, po iscrpna debata, vo porelaksirana atmosfera, bez pritisoci od sekakov moèn vid da se donesat definitivni re{enija”, re~e Stradelov.

NEMA DA ZASTARUVAAT KAZNITE ZA FRLAWE \UBRE obraniskata Komisija za transport, vrski i ekologija v~era gi poddrà predloènite izmeni na Zakonot za javna ~istota, koi predviduvaat prekr{ocite za frlawe |ubre da ne zastaruvaat. “So predloènite izmeni pojasno i poprecizno se regulira postapkata za poramnuvawe i na rokovite na zastarenost za prekr{ocite za koi se vodi postapka pred Komisijata za odlu~uvawe po prekr{oci vo Ministerstvoto za transport i vrski so cel da se ovozmoì polesna i poefikasna primena na zakonot”, obrazloì zamenik-ministerot za transport Goran Mihajlovski. Poprecizno se regulira i postapkata za poramnuvawe koja ja sproveduvaat komunalnite inspektori i uniformiranite policiski slu`benici za konstatiran prekr{ok. So zakonskite izmeni se predlaga bri{ewe na dejstvijata koi se odnesuvaat na parkirawe na vozila, a za koi e predviden prekr{ok i globa vo iznos od 50 evra, so ogled deka parkiraweto vozila e regulirano so Zakonot za bezbednost i soobra}aj na pati{tata.

povisok, no da bide konstanten. Pred za`ivuvaweto na rudnicite vo 2005 godina, Makedonija inkasirala 0,3 milioni dolari od izvozot na metali, vo 2006 godina 30 milioni dolari, vo 2007 godina 70 milioni dolari, a vo 2008 godina 158 milioni dolari. Lani, poradi krizata, devizniot priliv od metalite iznesuval 104 milioni dolari, a vo prvite tri meseci od 2010 godina 44 milioni dolari.

kolu 250 direktori na firmi vo zemjava sostojbite vo prerabotuva~kata industrija vo april gi ocenile kako popovolni vo odnos na prethodniot mesec. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, biznismenite ocenile deka vo april, sporedeno so mart godinava, imaat sklu~eno pove} e nara~ki, a optimisti se i deka }e go zgolemat obemot na

proizvodstvoto vo slednite tri meseci. Vo april godinava, zalihite na surovini i repromaterijali, kako i nabavkite na surovini i repromaterijali se poniski od normalata. Spored ocenkata na rakovoditelite, vo naredniot period }e se namalat prose~nite nabavni ceni na inputite, dodeka }e se zgolemat proda`nite ceni na gotovite proizvodi. Prose~noto iskoristuvawe na kapacite-

tite na delovnite subjekti vo april, vo odnos na prethodniot mesec, e zgolemeno i iznesuva 56% od normalnoto iskoristuvawe. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na obemot na proizvodstvoto imale nedovolnata stranska pobaruva~ka so 26,5%, nedovolnata doma{na pobaruva~ka so re~isi 18%, finansiskite problemi so 13% i neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe so 11%.

10 26.05.2010

OP[TESTVO

OD TOPILNICATA ZAVISEA 8.000 SEMEJSTVA

MHK ZLETOVO, MOTOR ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

HK Zletovo be{e edna od najgolemite celini na makedonskata ekonomija i be{e centralna alka kade {to se zaokru`uva{e eden sistem od tri rudnika i edna fabrika za ve{ta~ki |ubriva. Toj be{e proektiran i izgraden na po~etokot na 70-te godini za da ja preraboti rudata od rudnicite za olovo i cink Sasa od Makedonska Kamenica, Zletovo od Probi{tip i Toranica od Kriva Palanka. Topilnicata proizveduva{e olovno-cinkov koncentrat i ima{e kapacitet za prerabotka od 100.000 toni metali godi{no, pri {to dve tretini otpa|aa na cinkov koncentrat, a edna tretina na oloven. Za da mo`e nepre~eno da raboti, MHK Zletovo mora{e da ima pogon za sulfurna kiselina kade {to se proizveduvaa po 300 toni sulfurna kiselina dnevno. Ovaa kiselina mora{e nekade da se prerabotuva, pa zatoa be{e otvorena i fabrika za ve{ta~ki |ubriva vo blizina na Gradsko. Od raboteweto na topilnicata direkno zavisea okolu 8.000 rabotnici od rudnicite i od HIV. So naru{uvaweto na sistemot na rabota na topilnicata, se prekina i celiot sinxir koj e mnogu zna~aen za makedonskata ekonomija. Sega, fabrikata za ve{ta~ki |ubriva kaj Gradsko ne raboti, a rudnicite za olovo i cink vo Isto~na Makedonija se prinudeni svoite rudi da gi transportiraat so kamioni do topilnicata vo Plovdiv, Bugarija i u{te edna{ da se povtoruva istorijata koga od Makedonija }e se iznesuva surovinata po mnogu poniski ceni, a }e se vnesuva gotov proizvod za {to }e izdvojuvame ogromni

Vele{kata topilnica e najgolema topilnica za cink vo porane{na Jugoslavija i edno od najuspe{nite pretprijatija za {to ja dobi i nagradata "29 noemvri", a toga{niot direktor e postaven za sojuzen minister vo vladata na Ante Markovi} koli~ini devizi. Denovive ima{e duri i obvinuvawa deka so izvozot na ruda od Sasa od zemjava se izleale 150 milioni dolari za ~etiri godini. Dokolku bi rabotela vele{kata topilnica ovie devizi bi zavr{ile vo Makedonija. Dopolnitelen problem e {to topilnicata vo Plovdiv e mnogu podaleku za razlika od vele{kata, a tro{ocite za kamionski prevoz se nekolkupati povisoki. MHK Zletovo be{e eden od najzna~ajnite kapaciteti vo porane{na Jugoslavija. Zatoa, pri krajot na 80te godini topilnicata, na sojuzno nivo, ja dobi nagradata "29 noemvri", koja se dodeluvala na najuspe{nata firma, a toga{niot direktor na topilnicata, Nikola Ga{eski, zaradi zaslugata vo topilnicata e postaven za minister bez resor vo sojuznata vlada na Ante Markovi}. Ova zboruva za goleminata na kombinatot. Spored nekoi tvrdewa na doktori od Veles, so parite od topilnicata celosno se opre-

meni sega{nite hirur{ki kliniki pri Klini~kiot centar vo Skopje. KAPACITET KAKO MHK ZLETOVO I E POTREBEN NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA MHK Zletovo e mnogu va`en za makedonskata ekonomija. Vo godinite po raspadot na porane{na Jugoslavija i po prestanuvaweto na rabotata na Skopskata `elezarnica, MHK Zletovo be{e najgolem izvoznik vo zemjava. Samo za sporedba }e go pretstavime u~estvoto na izvozot na topilnicata vo vkupnata razmena na zemjava. Makedonskiot izvoz vo 2009 godina iznesuva{e 2,6 milijardi amerikanski dolari. Vkupniot izvoz na vele{kata topilnica, vo najubavite godini, iznesuva{e okolu 170 do 240 milioni dolari, vo zavisnost od cenata na metalite na svetskite berzi. Vo prosek, vo Makedonija od izvozot na crnata i oboenata metalurgija se ostvaruva devizen priliv od okolu edna milijarda amerikan-

20% 100.000

od makedonskiot izvoz na metali go ostvaruva{e MHK Zletovo

ski dolari. Dokolku bi rabotela i vele{kata topilnica, taa bi vnela 200 milioni dolari godi{no, {to e 20% od vkupniot izvoz na metali ili okolu 8% od vkupniot makedonski izvoz. Spored procenkite na tehnolozite koi go poznavaat principot na rabota na vele{kata topilnica, za da gi ispolni standardite Topilnicata, vo nea mora da se vlo`at pove}e od 50 milioni evra. No, vedna{ se postavuva pra{aweto dali e podobro da se restartira MHK Zletovo ili da se izgradi pomala topilnica koja }e ima kapacitet od 50-70 milioni toni koncentrat. Spored ekspertite, za izgradba na topilnica se potrebni po dva milioni dolari za sekoj ton proektiran kapacitet na kombinatot. Spored ovie

toni metali be{e godi{niot kapacitet na topilnicata

presmetki, za sega{niot kapacitet na MHK Zletovo se potrebni 200 milioni dolari, a za kapacitet od 60 milioni toni se potrebni okolu 120 milioni dolari. Za da mo`e poefikasno da gi iskoristuva

rudnite bogatstva, Makedonija treba da ima svoj kapacitet za prerabotka na olovno-cinkovata ruda. (Proektot e finansiran od Danskata asocijacija za istra`uva~ko novinarstvo i proektot Skup)

ANEGDOTA ZA DOKTOROT I ÎSTA^KATA “îsti ili }e te ispratam da bide{ doktorka vo bolnicata!!!”, ova bila reakcijata na eden od pomo{nite direktori koga zabeleàl deka ~ista~kata ne gi izbri{ala prozorite od negovata kancelarija. Po nekolku dena ~ista~kata povtorno ne si ja zavr{ila rabotata i direktorot ja ispratil da ~isti vo ambulantata za trudova medicina. Tamu doktorot ja pra{al kolkava ti e platata. Spored sumata {to mu ja kaàla izleguvalo deka ~ista~kata imala dvojno povisoka plata od nego. Taa odela na u~ili{te samo polovina od vremeto koj go pominal doktorot na fakultet. I koga & go kaàl ova, ~ista~kata mu vratila: “E, pa doktore, nikoj ne ti e kriv {to si u~el za doktor, a ne za ~ista~ vo topilnica”. Ovaa vele{ka anegdota najdobro kaùva za mo}ta na topilnicata.

OP[TESTVO

26.05.2010

OSMANI GI ODBI AMANDMANITE NA SDSM

KONFERENCIJA ZA SPAS NA VODITE

inisterot za zdravstvo Bujar Osmani gi odbi site amandmani na SDSM na Zakonot za zdravstvena za{tita bidej}i bile nedoraboteni, bez logika i ne go re{avale problemot. Na sobraniskata Komisija za zdravstvo v~era pominaa na vtoro ~itawe izmenite i dopolnuvawata na Zakonot. Prateni~kata Stanka Anastasova od SDSM potencira{e deka mora da bide regulirano pra{aweto vo od-

odobruvawe na sorabotkata me|u dràvite vo oblasta na stopanisuvaweto so vodite i implementacijata na evropskite direktivi za vodite na Balkanot se glavnite temi na êtvrtata me|unarodna nau~na konferencija za nabquduvawe na vodite i informaciski sistemi za poddr{ka pri donesuvaweto odluki BALWOIS 2010, {to vo organizacija na Balkanskiot institut za voda i ìvotna sredina do 29 maj

nos na davaweto primarni uslugi na Stomatolo{kiot klini~ki centar vo Skopje i na edukativnata nasoka bidej}i “se ru{i konceptot na sevkupnata zdravstvena za{tita”. Nejziniot sopartiec Mende Dineski pobara da se napravi granica me|u Fakultetot za stomatologija i pacientite. “Nadle`nostite se me{aat bidej}i skoro site profesori na Fakultetot za stomatologija se vraboteni na

Klinikata. Barame procesot na edukacija da se re{i so posebni sredstva i programa i da se napravi jasna distinkcija me|u primarnata, sekundarnata i tercijalnata zdravstvena za{tita”, re~e toj. SDSM uka`a i na nedostig na zdravstveni rabotnici niz bolnicite, a amandmani bea podneseni i vo odnos na razmenuvaweto kadri na odredeno vreme na klinikite.

se odr`uva vo Ohrid. Pove}e od 400 nau~nici, hidroin`eneri, firmi {to stopanisuvaat so vodi i nadle`ni institucii za ovie pra{awa }e diskutiraat za problemite so klimatskite promeni, aktuelnite hidrolo{ki sostojbi i za metodite i na~inite za podobruvawe na vodenite resursi. “Osnovnata ideja na konferencijata e podobruvawe na sorabotkata me|u nau~nicite

i instituciite {to stopanisuvaat so vodite preku formirawe nau~ni timovi, ne samo preku monitoring na sostojbite, izjavi Cvetanka Popovska, profesor na Grade`niot fakultet vo Skopje. Ekspertite od oblasta na klimata i hidrologijata vo poslednite godini se soo~uvaat so pra{aweto dali ima klimatski promeni na planetata, na {to se dol`at poplavite i nelogi~nite hidrolo{ki pojavi.

KATOLI^KATA CRKVA NAJGOLEM INVESTITOR. [TO PRAVI MPC SO PARITE?

MITROPOLIT TIMOTEJ: "NE MO@EME DA PRE@IVEEME, A NE DA INVESTIRAME"! Katoli~kata crkva po brkaweto na visok povrat od investiciite ne se razlikuva mnogu od instituciite ~ij imperativ e profitot. No, spored mitropolitot Timotej, pravoslavieto se bori za da pre`ivee MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

atoli~kata crkva poseduva pove} e nedvi`nosti od koja i da e druga institucija ili poedinec vo svetot, pokaà istraùvaweto na poznatiot amerikanski informativen kanal *MSNBC. Iako pogolem del od ovoj imot ne mu nosi prihodi, Vatikan, ve{to menaxiraj} i so svoite nedvi`nosti, vo 2001 godina ostvaril profit od 30 milijardi dolari. Okolu 81,7 milijardi dolari se prihodite od upravuvawe so imotot, a rashodite iznesuvaat 51,8 milijardi dolari. Koga e vo pra{awe investiraweto, Vatikan e prili~no konzervativen, pa od vloùvawe vo dràvni obvrznici katoli~kata crkva vo 2006 godina zarabotila skromni (za nejzin poim) 55 milioni dolari. Del od prihodite na Rimskata crkva doa|aat i od televizijata na Vatikan, kako i od razvienoto izdava{tvo. Kako stojat na investiciski plan pravoslavnite crkvi? "Kapital" ja pra{a MPC so

kolku pari godi{no raspolaga i kako upravuva so niv. "Ne mo`e da se pravi sporedba me|u katoli~kata i pravoslavnite crkvi. Nie edvaj opstojuvame so parite {to gi imame, a kamoli da razmisluvame za investicii. Osven gr~kata crkva, site ostanati pravoslavni crkvi pripa|aa na isto~niot blok, kade {to se vode{e mnogu restriktivna politika vo odnos na religijata. Sega po~naa da vleguvaat pari vo crkvata, no tie se tolku kolku {to ni e potrebno za da opstaneme", izjavi za "Kapital", mitropolitot debarskoki~evski Timotej, portparol na Sinodot na MPC. BOGATSTVOTO NE E GREV Tvrdeweto deka materijalnata blagosostojba na crkvata nu`no vlijae negativno vrz nejzinoto duhovno zdravje e predrasuda, zatoa {to i spored hristijanskoto u~ewe, bogatstvoto ne e zlo samo po sebe. Koga Hristos veli "prvo kamila }e vleze niz igleni u{i, otkolku bogat vo carstvoto nebesko", go problematizira mo`noto negativno vlijanie na bogatstvoto vrz samopercepcijata na ~ovekot, a so toa i vrz

TAT, kompromitira~kiot obid za proda`ba na crkovnoto zemji{te kaj Govrlevo na cementarnicata Usje, anga`iraweto na firmata Miladinovi pri prezemaweto na hotelite Izgrev i Biser, a potoa, za istata cel i na somnitelniot avstraliski biznismen, Majkl Tema, koj uspea da ja osvoi doverbata duri i na poglavarot, arhiepiskopot Stefan.

Stru{kiot hotel Izgrev e edna od neuspe{nite biznis-zdelki na MPC doìvuvaweto na drugite. Taka i na crkvata ne moè da & se zabeleì ako & odi dobro na finansiski plan, s$ dodeka parite ne & stanat cel, namesto sredstvo so koe taa ja izveduva svojata humanitarna dejnost. "Sosem e normalno crkvata da se zanimava so menaxirawe na svoite finansiski resursi. Problemot e {to vo MPC ne znaat da go pravat toa kvalitetno,

pa im se slu~uvaat Izgrev, Govrlevo... i crkvata stanuva zalo`nik na matni i koruptivni zdelki", komentira crkovniot analiti~ar, Daniel Dimevski. Ne mo`e da bide dovedena vo pra{awe legitimnosta na obidite na crkvata da go oplodi svojot kapital, koga e nametnata od potrebite da se {iri nejzinata karitativna (dare`liva) dejnost i da gradi objekti za svoi i

drugi op{testveni potrebi. Zatoa crkvata treba, i sosem e normalno, da anga`ira investiciski eksperti koi }e & pomognat so pomal rizik (barem vo odnos na potencijalnite aferi {to dosega, po pravilo, gi sledea investiciite na MPC) da go ostvaruva svojot interes. Rezultati na improvizacii vo ovaa smisla se "izgoruvaweto" na mitropolitite Petar i Kiril vo aferata

KAKO E NA ZAPAD? Najrasprostranetata veroispoved vo Evropa, Ju`na i Severna Amerika na katoli~kata crkva & ovozmo`ila donacii od 12,5 milioni evra vo 2005 godina, a na Papata li~no, od 8,2 milioni evra. Rimokatoli~kata crkva, poznata po sovr{enata pokrienost so pravni normi na sekoj aspekt od nejzinoto postoewe, ima jasni instrukcii i za toa {to e dozvoleno, a {to ne e, koga e vo pra{awe investiraweto. Taka, taa im prepora~uva na verskite organizacii pod nejzina zakrila, kako i na investitorite koi se vodat spored moralot, da ne investiraat vo pornografija, oru`je, tutun, kontracepcija i kockawe.

12 26.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

BORBA ZA PRE@IVUVAWE vedoci sme na dlaboki finansiski potresi koi gi potresuvaat Evropa i SAD. Navidum sli~ni po pojavnite elementi sledea reakcii koi celosno se razlikuvaat. SAD `rtvuvaa odreden broj banki, gi za{titija i im pomognaa na pogolemite i kako tret ~ekor denovive izleguvaat so seriozna reforma na finansiskiot sektor. Recesijata na odreden na~in brzo ja sovladaa, a inflacijata i golemite plasmani na dolari vo ekonomijata ne go oslabnaa dolarot. Pri~ina? Stroga kontrola vrz dràvniot buxet, koja jasno se vide i so voveduvaweto na radikalniot paket na zdravstveni reformi. Od drugata strana na Atlantikot, Evropa e pred seriozen predizvik. Otkako se potvrdi deka al~nite evropski banki, provocirani od privle~nite amerikanski finansiski derivati (vklu~uvaj}i gi i hipotekarnite krediti) vlegoa vo seriozna nelikvidnost, interveniraa dràvite so pari za spas. Dotuka iskustvata se isti. “Starata dama” se soo~uva so eden finansiski problem, koj ne e samo bankarski. Toa e problemot na deficitot vo dràvnite buxeti. Goleminata i brojkata na dupkite kreirani poradi slabata kontrola, bara da se zapre istekot na sredstva

i da se zajakne kontrolata na parite. Evropa e pred predizvik dali }e moè da uspee vo toj napor. Ova e su{tinskata razlika so novata ekonomska politika na SAD. Vo nea glavniot akter e dosega nepoznatoto ime - Kris Dod. Pretsedatelot na komitetot za bankarstvo vo demokratskiot Senat e glavniot sponzor i eden od kreatorite na regulativnata finansiska reforma vo SAD. Najavena kako najradikalna promena vo bankarskiot sektor od 1930 godina, Obama na 21 maj ja promovira{e kako potreba od stabilizacija na sistemot i za{tita na gra|anite od “samovolijata” na Volstrit. Implementacijata na merkite se o~ekuva da zapo~ne pred po~etokot na letoto preku voveduvawe na set pravni dokumenti. Nakratko, so merkite im se zabranuva na bankite so parite od {teda~ite da kupuvaat akcii, obvrznici, hartii od vrednost, drugi valuti ili proizvodi, kako i nivni derivati. Toa bi zna~elo deka bankite }e moè da trguvaat na ovie pazari samo so sopstveni sredstva, {to predizvika èstoka reakcija. Vtorata strate{ka merka e voveduvawe na agencija/biro za finansiska za{tita na potro{uva~ite vo postapkite koga baraat kreditni proizvodi. Kone~no so merkite se zajaknuva ulogata na operativnite organi, koi sega }e moè da gi kontroliraat

zna~ajnite golemi kompanii i da preveniraat tie da vlezat vo rizi~ni finansiski plasmani. Prudentnata reforma na toj na~in gi za{tituva konsumentite, go ograni~uva rizikot kaj golemite i zna~ajni institucii i go adresira problemot na golemite banki, koi se i najgolemi “qubiteli na rizikot”. Dilemata e dali ovoj set merki e poradi finansiskata kriza ili e sovr{eno odbran tajming so alibi da se implementira golema dr`avna kontrola vrz bankite vo SAD? Od druga strana, uveruvaweto deka celta ne e da se kaznat bankite tuku da se za{titi ekonomijata e te{ko prifatlivo, bidej}i bankite bea kreatori na najgolem del od problemite so koi se soo~uvaat SAD. Od druga strana evropskite lideri, interveniraj}i so 720 milijardi evra za spas na valutata, nemaat odgovor za spravuvawe so fiskalnata nedisciplina, koja dolgo vreme se krie{e pod tepih. U{te kolku milijardi evra za spas e pra{aweto koe otvoreno se postavuva? Kone~no, dali stanuva zbor za spas na evroto ili za spas na evropskata ekonomija i konkurentnost. Koordiniraweto na politikite vo zemjite na EU ne e pra{awe samo na silno evro, toa e pra{awe na centralizirana buxetska kontrola. Ottuka, jasno e deka EU mora pod

itno da gi redizajnira vkupnite finansiski politiki kako bi postignale izdr`an koncept na razvoj i stabilnost. Posebniot “task force”, predvoden od pretsedatelot Herman van Rompuj, treba da podgotvi izve{taj do Samitot na Unijata vo juni, posle koj do oktomvri bi se donel kone~en set na politiki. Kako del od paketot se predviduva Evropskata centralna banka da mo`e da stavi veto vrz stabilizacionite programi na zemjite-~lenki, no i da ima prethoden uvid vo nacionalnite buxeti. U{te edna rigorozna merka vo planot e da se vovedat drasti~ni sankcii vrz zemjite so golem deficit, koi }e bidat isklu~eni od fondovite na Unijata, so mo`nost i da go izgubat pravoto na glas vo Sovetot. Mojata dilema ostanuva vo odnos na pra{aweto dali trigodi{niot aran`man na Unijata so cel da se spre~i pro{iruvaweto na krizata od Grcija ne e prekratok. Za{titata na evroto i evrozonata preku podolgoro~en set na intervencii avtomatski nametnuva potreba od formirawe na t.n. evropski monetaren fond. Ova treba da e vo fokusot na debatata, koja mora najdocna do juni od Evropa da isprati jasni signali za reformiran sistem i za rast i konkurentnost. Na damata & e neophodno potrebno celosen tretman, a ne samo “face lifting”.

D-R RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

dilema Mojata ostanuva vo odnos na pra{aweto dali trigodi{niot aran`man na Unijata so cel da se spre~i pro{iruvaweto na krizata od Grcija ne e prekratok. Za{titata na evroto i evrozonata preku podolgoro~en set na intervencii avtomatski nametnuva potreba od formirawe na t.n. evropski monetaren fond.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

STRATEGIJATA E KLU^NA ZA INSTITUCIONALNITE INVESTITORI

o minatiot broj se osvrnavme na studijata “Zad scenata: Preferencite za korporativno upravuvawe na institucionalnite investitori” na MekKaheri, Sautner i Starks od 2008 godina. Studijata e informativna i ukaùva na karakteristikite na pretpo~ituvawata na institucionalnite investitori vo pogled na korporativnoto upravuvawe. Ovoj pat se zadrùvame na slednive pra{awa od studijata: Dali institucionalnite investitori pove}e sakaat ednostepeni ili dvostepeni odbori na direktori? [to mislat za “otrovnite piluli”, “zlatnite padobrani” i drugite mehanizmi koi vlijaat na slobodata na pazarot na korporativna kontrola? Koi se razlikite vo ovaa grupa na investitori vo pogled na posakuvanite karakteristiki na korporativnoto upravuvawe? Dali se tie podgotoveni da dejstvuvaat i da glasaat usoglaseno? I poslednoto pra{awe, namerno ostaveno za kraj, {to ne moàt da premol~at institucionalnite investitori i za koi pra{awa, ednostavno, mora da se vklu~at vo rasprava i vo odlu~uvawe? Odime po red. Dolgo vreme se vodi rasprava dali ednostepenite ili dvostepenite odbori na direktori podobro go kontroliraat menaxmentot. Odgovorite na pra{alnikot, koj be{e del od studijata, pokaà deka na institucionalnite investitori im e sosema seedno za ova pra{awe.

Nedostigot na ednostepeniot sistem e {to izvr{nite i neizvr{nite direktori sedat zaedno i {to neizvr{nite direktori stanuvaat premnogu bliski so menaxmentot, pa ne moàt da go kontroliraat efektivno. Od druga strana, ima istraùvawa koi potvrduvaat deka tokmu poradi toa {to se pobliski so menaxmentot, imaat pove}e i porelevantni informacii, {to generalno vodi kon podobra kontrola. Sepak, portfolijata na institucionalnite investitori, koi bea del od studijata, pokaùvaat deka koga tie investiraat vo holandski kompanii, kade {to kompaniite moàt da biraat dali } e imaat ednostepen ili dvostepen sistem, dvapati pove}e investiraat vo kompanii so dvostepen sistem, vo odnos na kompanii so ednostepen sistem na upravuvawe. Ne mora ni{to da zna~i, no eve da se znae. Beb~uk, Koen i Farel vo 2005 godina utvrdija deka “otrovnite piluli”, “zlatnite padobrani”, zaglavenite odbori, ograni~uvawata na mo`nosta za promeni na aktite so koi se regulira aktivnosta na akcionerite, baraweto na super-mnozinstvo za spojuvawata i za promenata na statutot se najva`ni pra{awa na korporativnoto upravuvawe za performansite na kompanijata. “Zad scenata” pokaùva deka “otrovnite piluli”, “zlatnite padobrani” i odredbite za super-mnozinstvo se va`ni, a deka ostanatite ne se. Razli~nite investitori imaat

razli~en pogled kon razli~nite mehanizmi na korporativno upravuvawe. Ovaa re~enica e taftologija, no eve gi detalite: najva`no za hex-fondovite e dali i kolkava sopstvenost vo kompanijata ima menaxmentot; ova ni odblisku ne e najvaèn aspekt za osiguritelnite kompanii, za koi e najva`no akciite da moàt lesno da se pretvorat vo pari; investiciskite fondovi smetaat deka ednakvo va`ni se sopstvenosta na menaxerite vo kompanijata i transparentnosta na ultimativnite sopstvenici na akciite; penziskite fondovi, pak, najmnogu se zagrièni za koncentracijata na sopstvenosta, nezavisnosta na odborite na direktori i mo`nosta lesno da gi pretvorat akciite vo pari. Na po~etokot na 1990 godina se tvrde{e deka institucionalnite investitori moàt pove}e da pridonesat kon podobruvawe na korporativnoto upravuvawe i kontrolata na kompaniite ako zboruvaat so eden glas. Pra{awe e kolku dobro institucionalnite investitori gi koordiniraat svoite akcii denes, osobeno ako se slu~uvaat zad zatvoreni vrati. Ne treba da se zaboravi deka koordiniranoto dejstvuvawe na institucionalnite investitori – deluvaweto vo koncern – e protivzakonsko vo pove}e pravni sistemi. Pra{aweto na istraùvaweto be{e dali investitorite bi bile spremni da sorabotuvaat dokolku nema{e ograni~uvawe od pravna priroda. Rezultatite pokaùvaat

deka vakvoto koordinirawe bi bilo, ili e, mnogu rasprostraneto. Visoki 59% velat deka seriozno bi ja zele predvid mo`nosta za koordinirana akcija; 41% od investitorite ne bi se koordinirale, a od niv polovina ne bi go pravele toa samo od zakonski pri~ini. Po kategorii: najverojatno e deka bi se koordinirale penziskite i hexfondovite, golemite investitori i onie koi imaat pokratok horizont na drèwe na akciite vo sopstvenost. I za kraj – su{tinskiot odgovor. Istraùvaweto utvrdi deka ima tri najva`ni kapisli za stavawe vo pogon na akcionerskiot aktivizam na institucionalnite investitori – i deka site tri se povrzani so strategijata. Prvo – nezadovolstvoto od celite dadeni vo strategijata, vtoro – nezadovolstvoto od planiranite prezemawa na drugi kompanii i treto – nezadovolstvoto od strategijata, generalno. Ova e slu~aj so investitori od razli~ni zemji vo investicii vo razli~ni zemji. Interesno e deka nezadovolstvoto od performansite na kompanijata ne e tolku va`no. I ova istraùvawe pokaà deka kaj sofisticiranite investitori minatoto e indikator, no idninata e target. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i nu`no ne gi odrazuvaat stavovite na IFC.)

KIRIL NEJKOV rrakovoditel na Proektot r za k r r korporativno uupravuvawe r u na Me|unarodnata Me|unarodnata u r ffinansiska korr pora pora po poracija r ci c ja j ((IFC) IFC) IF C vvoo Ma C) Make Makedonija kedo ke d ni do nija j ja

institucio Dali nalnite investitori pove}e sakaat ednostepeni ili dvostepeni odbori na direktori? [to mislat za “otrovnite piluli” i za “zlatnite padobrani”? Dali se tie podgotveni da dejstvuvaat usoglaseno? I najva`no - {to ne mo`at da premol~at institucionalnite investitori?

KOMENTARI I ANALIZI

26.05.2010

KOMENTAR

IGRI NA SRE]A

VOLKOT I “PASTIROT”! ikoj ve}e ne gi sfa}a seriozno najavite na DUI deka }e izlezat od Vladata i }e go ostavat Gruevski da se ma~i vo potragata po nov albanski sojuznik. Otkako pred dve godini stapi vo “oficijalna qubov” so svojot ideolo{ki nekompatibilen partner, partijata na Ahmeti postojano dava rokovi i se zakanuva deka ako ne igra po nivno, VMRO– DPMNE }e bide ostavena na cedilo. Ahmeti o~igledno pogre{i i vo presmetkite i vo ocenkite so kogo si ima rabota. Go potceni Gruevski i negovata mo}, bukvalno, od vnatre da gi razjaduva albanskite partii so koi koalicira, pa sega, po to~no dve godini, toj e soo~en so postojan pad na rejtingot i opasnost da go snajde sudbinata na Ta~i. Vo vakva sostojba, koga mo}ta mu e svedena na dekorativno pridonesuvawe za poubav i po{aren (etni~ki) sostav na Vladata, toj pravi novi pogre{ni presmetki. Ja pu{ta potpretsedatelkata Arifi da ja vojuva ma{kata bitka i taa

namesto nego da “raspaluva” po koalicioniot partner. Zna~i, ona {to Ahmeti go misli, Arifi go zboruva! (ako tolku ne go bendisuva{e nejziniot prkos, nema{e da ja ~uva na taa pozicija!).

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

Za potoa, toj da se sokriva zad nejzinite zborovi i da go glumi dobriot policaec vo prikaznata. Proyirni se ovie igri...Prozirni i pogubni koga “pastirot”, na kogo mu glumat, poka`a deka e podobar igra~ i znae kako da “stri`e”.

PRVO GASIFIKACIJA ILI KLIRIN[KI DOLG? ove}e od deset godini zemjava gi ~eka 60-te milioni dolari od Rusija. Vinata e i na dvete strani. Cela decenija i ruskata i makedonskata vlast se “ne~kaat” okolu zatvoraweto na Klirin{kiot dolg. Postojano javnosta se uveruva deka sme na ~ekor od re{enieto. Ama toj ~ekor nekako e nedostièn. I dvete strani za polovina godina tri pati, od pusta èlba da se zatvori dolgogodi{niot problem, vlevaa optimizam deka sledniot mesec (gotovo) dolgot }e se zatvori i Rusija }e po~ne da gradi gasovod vo Makedonija. Ama, eve u{te go ~ekame “istoriskiot” den... Spored poslednite ubeduvawa od dvete strani, najrano za eden mesec treba da o~ekuvame datum za kone~no potpi{uvawe na me|uvladinata spogodba na dvete zemji. Za~uduva faktot {to vo dràvata s$ u{te nikoj ne pokaùva nitu inicijativa nitu hrabrost da “prese~e” deka ruskite pari ne mora da bidat presudni za idninata na makedonskata gasifikacija. I onaka 60 milioni dolari se samo mal del od celata investicija

za gasovodnata mre`a od 300 milioni evra. Makedonija o~igledno ne go sledi primerot na site golemi ekonomii koi gasot ve} e odamna go koristat

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop p poska@k @ api p tal.com.mk

kako su{tinski energens i vo stopanstvoto i vo doma}instvoto. A, nie s$ u{te sme na nivoto koga samo zboruvame kolku e toj neophoden za nas i ~ekame Rusija da se “smiluva” i da go zatvori milionskiot dolg kon Makedonija. Edno e jasno, ako za brzo vreme ne najdeme investitor za da se izgradi gasovodniot sistem vo zemjava, ~ekaj}i go prebivaweto na Klirin{kiot dolg, }e po~eka i gasifikacijata vo zemjava. Pra{aweto e dali za su{tinski problemi dr`avata treba da ~eka i da zavisi od nekoj drug?

oga ìvotniot standard e dovolno visok, pari ima za zadovoluvawe na osnovnite ìvotni potrebi, ama pari i ostanuvaat. Parite {to im ostanuvaat, gra|anite gi koristat za da si go razubavat sekojdnevieto, pa tro{at za poubav dom, avtomobil, patuvaat, a eden dobar del go investiraat ili {tedat za posigurna idnina, svoja i na decata. Vo toj ambient davaweto pari za igri na sre} a e prvenstveno zabava. Nasproti ova, koga e mal ìvotniot standard na gra|anite, za {tedewe ne ostanuva ni{to ili ostanuva zanemarlivo malku. Kolku pomal ìvoten standard, tolku pogolema naklonetost kon igrite na sre}a. Tie treba na vol{eben na~in, so brzi i lesni pari, da go donesat podobriot ìvot. Ova e odamna poznato. Ama, ako ova moè i da se o~ekuva kako odnesuvawe na gra|anite, od nositelite na vlasta se o~ekuva sosema poinakvo odnesuvawe, serioznost, razum, odgovornost. Bez da se griì koj saka da bide milioner, Vladata se obide taa da bide milioner i da n$ zadolì site vo stranstvo so evroobvrznica od 200 milioni evra. Toa za Vladata treba{e da bide kako sedumka na loto. Kako {to ~esto se slu~uva, doma{niot esap na pazar ne pominuva. Vladata ne uspea da ja prodade evroobvrznicata onaka kako {to si ima{e zamisleno. Ili nema{e dovolno interes kaj stranskite investitori ili kamatnata stapka be{e povisoka otkolku {to si zamisluva{e Vladata (SDSM predupredi deka vo toj moment kamatnata stapka za zemja kako Makedonija be{e okolu 10%) ili ima{e po malku i od dvete pri~ini. Iako ova be{e neuspeh za Vladata, dobro e {to ne dojde do zadolùvawe na gra|anite vo stranstvo po

visoka cena. Slednata top-ekonomska tema be{e najavata na ministerot za finansii Stavreski za rebalans na dràvniot buxet. Kone~no. Moment na vistinata za Vladata na premierot Gruevski. SDSM mnogu odamna poso~i deka rebalansot e neizbeèn. U{te na 2 dekemvri 2009 godina na pres-konferencija pora~avme: “Vladata znae deka buxetskite prihodi nema da se ostvarat nitu za 2009 nitu za 2010 godina... Ja povikuvame Vladata da pokaè pogolema hrabrost i u{te sega da go namali tro{eweto {to si go predvidela vo buxetot za 2010 godina.” Ova se zborovi od pred re~isi {est meseci!!!. Ne samo {to kaàvme toga{, tuku pove}e pati povtorivme deka }e mora da ima rebalans. Povtorivme na pres-konferencii na 27 januari, 6 mart i na 5 maj. Koj ne veruva neka proveri na internetstranicata na SDSM, tamu s$ si stoi. Badijala. Ne pomognaa na{ite brojki i bukvi so koi ukaùvavme. Na{iot narod veli: so sila nekomu moè{ da mu zeme{, ama so sila da mu dade{ ne moè{ nikako. Kako reagira{e Vladata na na{ite dobronamerni ukaùvawa? Vo mart godinava, vo izjava za Radio Slobodna Evropa, ministerot Stavreski re~e deka bilo neseriozno da se predlaga rebalans na buxetot tolku rano. Ne, ministre Stavreski. Neseriozno be{e {to voop{to predloìvte i donesovte takov buxet, za koj u{te vedna{ se znae{e deka }e mora da se pravi rebalans. U{te polo{o, vo vrska so pres- konferencijata {to ministerot Stavreski i guvernerot Go{ev ja imaa zaedno so pretstavnicite na MMF na 5 maj godinava, na internetstranicata na Ministerstvoto za finansii pi{uva: “Vicepremierot Stavreski zasega otfrli mo`nost za rebal-

ans na buxetot i dodade deka dokolku se ukaè potreba, }e bide razgledana takvata mo`nost”. Zna~i, ministerot za finansii Stavreski ja otfrli mo`nosta za rebalans na 5 maj, a najavi rebalans na 19 maj. Se demantira{e samiot sebesi za samo dve nedeli!!! Na ovie lu|e ne moè da im se veruva. Vladata se obiduva{e da go izbegne rebalansot. Uporno ne gi korigira{e rashodite, ama go vrte{e trkaloto na sre} ata i probuva{e da go polni buxetot so site dopolnitelni na~ini {to zna~at ednokratno polnewe na buxetot. Takvi bea ogromnite kazni za gra|anite i za firmite, davaweto mo`nost za preregistracija na avtomobilite so bugarski registarski tabli~ki, davaweto mo`nost za otkup na zemji{te po cena od edno evro za metar kvadraten itn. Sre}a e {to pri vakvoto vrtewe na trkaloto na sre}ata s$ u{te ne ni se padnal bankrot, ama vodeweto na zemjata i na ekonomijata ne smee da bide igra na sre}a. Na krajot na krai{tata, dobro e {to Vladata go poslu{a SDSM, ne se zadolì vo stranstvo po visoka cena. Nie u{te od porano & pora~avme na Vladata deka pred da odi da se zadolùva, prvo treba da napravi rebalans na buxetot i da vidi dali, kolku i za {to & nedostigaat pari, pa duri toga{, eventualno, ako toa navistina e neizbe`no, da se zadolùva vo stranstvo. Dobro e {to sega }e se pravi rebalans na buxetot. Vladata u{te na startot napravi nerealen buxet iako toa vedna{ se gleda{e, potoa dolgo vreme odbiva{e da napravi rebalans na buxetot, a sega, sepak, }e go pravi. Toa e kapitulacija na edna arogancija, iracionalnost i tvrdoglavost. Dali ministerot Stavreski e najslabata alka vo Vladata, toa si go znae pre-

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

Bez da se gri`i koj saka da bide milioner, Vladata se obide taa da bide milioner i da n$ zadol`i site vo stranstvo so evroobvrznica od 200 milioni evra. Toa za Vladata treba{e da bide kako sedumka na loto. Kako {to ~esto se slu~uva, doma{niot esap na pazar ne pominuva. Vladata ne uspea da ja prodade evroobvrznicata onaka kako {to si ima{e zamisleno.

mierot Gruevski. Ona {to gra|anite go znaat e deka pove}e nikoj ne smee da si igra so idninata i so sre}ata na zemjata. Ovaa vlast }e si odi, toa na site im e jasno. Dotoga{, neka gi slu{a i neka gi realizira uka`uvawata na SDSM, taka }e bide podobro za site, i za gra|anite i za ekonomijata. Primerot so rebalansot na buxetot samo go potvrduva toa.

14 26.05.2010

FEQTON

FELJTON-34 Tajm Vorner (prethodno poznat kako AOL Tajm Vorner) e vtoriot po golemina, vo pogled na prihodite, svetski konglomerat vo industrijata za zabavni sodr`ini, zad Vivendi (Vivendi), a pred Wuz Korporej{n (News Corporation) i Dizni, kako i najgolem svetski mediumski konglomerat, so sedi{te vo Wujork. Pod kapata na Tajm Vorner se New Line Cinema, HBO, Turner Broadcasting System, Worner Bros, Cartoon Network, CNN, Castle Rock Entertainment i ostanatite. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

akrepnuvaweto na prihodite od reklamirawe i dobrata proda`ba na filmovite pomognaa vo toa Tajm Vorner (Time Warner) da ima silni rezul-

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: XEF BJUKES, TIME WARNER

GLOBALNA EKSPANZIJA MU E MAJKATA

tati vo prviot kvartal, so {to kompanijata po~na da u`iva vo merkite na {tedewe {to gi prezede kompanijata za vreme na recesijata. ”Krateweto na tro{ocite dovede do podobruvawe na profitnite margini”, potencira Xef Bjukes, glavniot izvr{en direktor i pretsedatel na Tajm Vorner. Tajm Vorner (prethodno poznat kako AOL Tajm Vorner) e vtoriot po golemina, vo pogled na prihodite, svetski konglomerat vo industrijata za zabavni sodr`ini, zad Vivendi (Vivendi), a pred Wuz Korporej{n (News Corporation) i Dizni, kako i najgolem svetski mediumski konglomerat, so sedi{te vo Wujork. Prethodno dve odvoeni kompanii, Vorner Komjunikej{ns i Tajm Ink. (zaedno so kapitalot na tretata kompanija, Tarner Broudkasting Sistem), go formiraat Tajm Vorner, so klu~ni biznisi vo filmot, televizijata i izdava{tvoto. Pod kapata na Tajm Vorner se New Line Cinema, HBO, Turner Broadcasting System, Worner Bros, Cartoon Network, CNN, Castle Rock Entertainment i ostanatite. Vo 2001 godina, Tajm Vorner be{e kupen od strana na AOL za 169 milijardi dolari, me|utoa kompaniite se razdvoija minatata godina. Tokmu osloboduvaweto od kabelskiot i internet-operator AOL, so kogo spojuvaweto pred devet godini izleze deka e golemo proma{uvawe na prethodnoto rakovodstvo na Tajm Vorner, be{e edna od zaslugite na Bjukes, zaradi koja {to akcionerskoto sobranie re{i da go nagradi so zgolemen bonus godinava. Vo ramki na merkite za {tedewe, minatata godina Tajm Vorner be{e prinuden da otpu{ta rabotnici, po {to {efot na kompanijata isprati pismo do svite vraboteni, sovetuvaj}i im da bidat inovativni i so napomena deka nema da ima otpu{tawa vo periodot {to sledi. “Ima{e mnogu dobri vesti za Tajm Vorner vo poslednite dva kvartali od 2009 godina, i pokraj te{kata situacija vo ekonomijata. Na{ite finansiski performansi se podobri od o~ekuvawata, pa taka celokupniot rezultat

za godinava }e bide podobar. Do krajot na godinava }e se razdvoime od AOL i }e staneme kompanija pove}e fokusirana na mediumskata sodrìna. Na{iot finansiski i strate{ki uspeh mi vlevaat samodoverba deka }e bideme dobro pozicionirani da obezbedime stabilni i atraktivni prinosi za na{ite akcioneri slednata godina i ponatamu”, napi{a Bjukes vo pismoto od 4 noemvri minatata godina. OPORAVUVAWE NA PRIHODITE OD REKLAMIRAWE Dobrite rezultati na Tajm Vorner, kako {to zabeleàvme na samiot po~etok od tekstov, prodolìja i godinava. Zarabotkata na kompanijata vo prviot kvartal porasna za 9,8% na 725 milioni dolari, ili 62 centi po akcija, za razlika od minatogodi{nite 660 milioni dolari, ili 55 centi po akcija. Ova proizleze od zgolemuvaweto na vkupnite proda`bi na 6,3 milijardi dolari, za razlika od lanskite 6 milijardi. Kompanijata izjavi deka profitite bile najvisoki vo nejzinata istorija, so najgolem porast na proda`bata vo izminative dve godini. “Prihodite od reklamirawe po~naa da se vra}aat na starite pateki i vo Tarner i vo Tajm, dodeka popularnosta na filmovite “Blajnd Sajd” i “[erlok Holms” i ponatamu e golema, {to pridonese za dobra proda`ba vo oblasta na doma{noto video”, veli Bjukes. Prihodite od televiziskite mreì kako Tarner Broudkasting i HBO porasnaa za 9% na 3 milijardi dolari, najmnogu blagodarenie na zgolemuvaweto na pretplatite i reklamiraweto. Prihodot od reklamite osobeno porasna vo me|unarodnite utvrduvawa na Tarner (pod ~ija kapa e kanalot CNN), {to pomogna da se kompenzira padot na reklamite kaj amerikanskite kanali. Kompanijata e prili~no zafatena planiraj}i ja svojata idnina. Vo april godinava Tarner se zdruì so Si-Bi-Es(CBS) pravej} i 14 godi{en dogovor za televiziski, Internet i kabelski prava za ko{arkarskiot turnir na NCAA ligata, po~nuvaj}i od 2011 godina. Isto taka, Tarner potpi{a so popularniot voditel Konan O Brajan, da bide doma} in na ve~ernoto tok-{ou na kanalot Ti-Bi-Es(TVY). Vo prviot kvartal godinava kanalot NVO ja pro{iri svojata me|unarodna pozicija preku steknuvawe celosna sopstvenost vrz NVO Centralna Evropa i zgolemuvawe na mnozinskiot udel vo NVO Latinska Amerika. TAJM VORNER GO KUPUVA METRO GOLDVIN MAER? Koga se zboruva za idnite planovi na Tajm Vorner, treba da se spomnat i glasinite vo vrska so idninata na CNN, koj {to poleka ja gubi bitkata so gledanosta vo odnos na News Corps Fox News, vo

XEF BJUKES - “Na{iot finansiski i strate{ki uspeh mi vlevaat samodoverba deka }e bideme dobro pozicionirani da obezbedime stabilni i atraktivni prinosi za na{ite akcioneri slednata godina i ponatamu” momentov najgledanata informativna mre`a na amerikanskite kabelski televizii. Periodov ima{e navodi vo amerikanskite mediumi deka CNN razgovara so CBS za formirawe partnerstvo so cel da se za{tedat tro{oci. [efot na Tajm Vorner, Xef Bjukes, izjavi na konferencijata za analiti~arite deka ne e tajna toa {to CNN razgovara so drugi mediumski kompanii. Toj ka`a deka e prili~no vozmo`no CNN da postigne partnerstvo so druga mediumska ku} a vo slednite 12 meseci, so ogled na toa deka ne postojat nekoi osobeni pre~ki toa da se slu~i. Tajm Vorner e isto taka eden od vode~kite naddava~i vo momentalnata aukcija za holivudskoto studio MGM, {to e sopstvenik na filmskite fran{izi kako “Xems Bond” i “Pink Panter”. “Kupuvaweto na MGM ima smisla, no po razumna cena”, veli Bjukes. Se pretpostavuva deka Tajm Vorner e spremen da odvoi 1,5 milijardi

dolari za MGM, no studioto bara pove}e. Inaku, Bjukes veli deka idnite planovi za razvoj na Tajm Vorner se temelat na ~etirite operativni celi {to treba da ja zgolemat profitabilnosta: poddrùvawe na sopstvenite brendovi za da proizveduvaat konkurentna sodrìna celo vreme; podobruvawe na efikasnosta vo raboteweto; me|unarodno {irewe, kako i razvivawe na novi biznis-modeli so cel da se kapitilizira razvojot na novite tehnologii, {to nosat benefit za konsumentite i kompanijata. “Tajm Vorner ima dolga tradicija na gradewe biznismodeli vrz osnova na novite tehnologii, {to im ovozmoùva na potro{uva~ite izbor i komfor kakov {to sakaat tie – od platenata programa kaj NVO, do vode~kata pozicija na Tarner i NVO vo oblasta na video po pora~ka”, istaknuva Bjukes.

KOMPANII & PAZARI 15

26/MAJ/2010

NEMA RABOTA ZA MAKEDONSKITE SEZONSKI RABOTNICI

PE^ALBARITE GODINAVA ]E OSTANAT SO KUSI RAKAVI ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskite sezonski rabotnici godinava te{ko }e najdat sezonska rabota vo evropskite zemji i vo zemjite od regionot. Krizata si go zema danokot i onie Makedonci koi tradicionalno lebot go pe~alea rabotej}i na gradili{tata vo Slovenija i Hrvatska, ili na plantaìte vo Grcija, godinava }e ostanat bez svojata zarabotuva~ka. Ovaa godina pobaruva~kata e svedena na minimum vo Grcija, Slovenija, ê{ka i Germanija, kade {to makedonskite rabotnici tradicionalno odat da rabotat. Posebno vo Grcija, kade {to e prakti~no nevozmo`no da se vrabotat stranci poradi krizata i merkite koi gi vovede vladata. Od agenciite za posreduvawe za rabota vo stranstvo velat deka mo`nost za rabota godinava ima samo vo Dubai i za rabota na brod, no tamu ne baraat obi~ni rabotnici. Za ovie rabotni mesta se potrebni pogolemi kvalifikacii. “Ovaa godina, za àl, mnogu te{ko odi posreduvaweto za vrabotuvawe na stranskite pazari. Vo prvata kvota koja zavr{i so 15 maj se po~uvstvuva ogromen pad na pobaruva~kata na sezonski rabotnici. Godinava se celosno zatvoreni pazarite kade {to se tradicionalno prisutni makedonskite rabotnici”, veli Zoran Ko~oski,

Od agenciite za privremeni vrabotuvawa vo stranstvo velat deka drasti~no e namalena pobaruva~kata na sezonski rabotnici ovaa sezona. Grcija ne vrabotuva stranci poradi krizata, a Slovenija od po~etokot na godinata donese privremena zabrana za izdavawe dozvoli za vrabotuvawe na stranci poradi potrebata da se vrabotuvaat Slovenci sopstvenik na agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe Kouzon. Spored nego, iako site velat deka krizata }e zavr{i, pobaruva~kata na pazarot ne go poka`uva toa. “Vo Evropa, vo ovaa prva kvota godinava, imame sklu~eno za

70% pomalku dogovori za sezonsko vrabotuvawe. Na pazarite se ~uvstvuva apsolutno mrtvilo, bidej}i dr`avite sakaat sami da se za{titat poradi krizata i ne primaat rabotnici od stranstvo, tuku gi vrabotuvaat doma{nite”, objasnuva Ko~oski.

CRNA GORA BARA 15.000 RABOTNICI, A SLOVENIJA ZABRANI VRABOTUVAWE NA SEZONSKI RABOTNICI Crna Gora i godinava za letnata sezona ima nedostig od okolu 15.000 rabotnici vo turizmot, ugostitelstvoto i vo grade`ni{tvoto, od koi dve tretini treba da se popolnat so rabotna sila od sosednite zemji, izvestuvaat tamo{nite mediumi. Crnogorskata agencija za vrabotuvawe ve}e pobarala pomo{ od Zavodot za vrabotuvawe vo Bosna i Hercegovina, Srbija i vo Kosovo. Slovene~kata vlada vo fevruari godinava donese odluka za privremena zabrana za izdavawe na dozvoli za rabota na stranci. Odlukata e donesena bidej}i brojot na nevraboteni lica vo Slovenija se iska~i na pove}e od 100.000, a godinava mo`no e da se zgolemi za 25%. So vladinata odluka privremeno se zabranuva vrabotuvawe na sezonski rabotnici, no merkata be{e tolkuvana kako obid da se spre~i zloupotrebata na slovene~kite rabotni dozvoli kaj nekoi rabotodava~i.

toj negaKako {to pojasnuva toj, tivniot trend najmnogu se ~uvstvuva kaj vrabotuvawata vo Grcija i vo Slovenija, kade {to ima najgolem interes od Makedoncite za rabota. Vo Crna Gora ima blag pad, sporedeno so prethodnite godini. “Krizata vo Grcija, koja se prelea vo cela Evropa, vo celost gi zatvori pazarite na rabotna sila. Vo Grcija e nevozmo`no da se konkurira za sezonska rabota so novite vladini merki za {tedewe, duri i kaj partnerite so koi sme sorabotuvale so godini. Ova se odnesuva ne samo za rabotnici od Makedonija, tuku i za drugite dr`avi od Balkanot. Isto taka i Crna Gora, koja tradicionalno ima potreba od rabotna sila, godinava ima potreba od sezonski rabotnici, no ne vo toj obem kako prethodnite godini. Pobaruva~kata ovaa godina e za 20-30% pomala, sporedeno so prethodnite godini koga ima{e ekspanzija na pobaruva~kata na rabotnici od stranstvo. Isto e i vo Slovenija, kade {to vrabotuvaweto na stranci od po~etokot na godinata e celosno ograni~eno. Polesno e da se najde rabota ako nekoj individualno otpatuva vo druga zemja, bidej}i sega ne treba viza so padot na vizniot re`im. No, i tuka ima golem rizik, bidej}i vladite donesoa novi pravila za za{tita na rabotnata sila so koi se propi{ani golemi kazni za rabotodava~ite koi nelegalno }e vrabotat stranci za sezonska rabota” objasnuva Ko~oski.

ZA DOBRITE MESTA POTREBNI SE KVALIFIKACII Od agenciite velat deka nemaat problemi so posreduvawe za rabota vo Dubai i za rabota na brod. Spored niv, za vakvite vrabotuvawa sekoga{ imalo golem interes kaj Makedoncite, no tuka se baraat pogolemi kvalifikacii na rabotnicite. “Ovaa godina, po ograni~uvaweto na pazarite na rabotna sila vo Evropa i regionot, moàm da kaàm deka edinstveno ne e namalena nitu pobaruva~kata nitu interesot za vrabotuvawe na brod”, veli Tatjana Ristovska od agencijata za vrabotuvawe Traevo od Kavadarci. Spored nea, godinava, i pokraj krizata, nema nikakvi promeni sporedeno so prethodnite godini. “Naj~esto se baraat kadri od ugostitelstvo i turizam i aplikantite treba da znaat najmalku angliski jazik i, po mo`nost, germanski. Naj~esto se prijavuvaat studenti i pomladi lu|e” veli Ristovska.“Moàm da kaàm deka pazarot vo Dubai e posebno interesen i ima perspektiva i pobaruva~ka za rabotnici, kako i interes od Makedoncite da rabotat. No, tuka ima eden problem - rabotodava~ite ne baraat obi~ni rabotnici, tuku kvalifikuvan kadar, profesionalci. Na primer, baraat medicinski personal, doktori, sestri, no imaat mnogu barawa vo odnos na kvalifikaciite, poznavaweto na angliski jazik i drugi raboti, {to kaj nas pote{ko gi imaat onie koi apliciraat za rabota”, objasnuva taa.

16 25.05.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Sega so ovie novi izmeni vo pogled na transparentnosta na akcionerskite dru{tva, investitorite }e mo`e da imaat uvid vo raboteweto i na kompanii koi se uspe{ni, no za koi dotoga{ nemale ni pretstava deka se takvi. Na ovoj na~in bi imale prelevawe na investicii od ve}e poznatite kompanii koi kotiraat na berzata kon pomalku poznatite, no ednakvo uspe{ni kompanii

2500 5000 1000 2000 do

IZMENI NA ZAKONOT ZA HARTII OD VREDNOST

ZGOLEMENA TRANSPARENTNOST ZA ZA@IVUVAWE NA PAZAROT NA KAPITAL METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o novite zakonski izmeni vo ramkite na Zakonot za hartii od vrednost predvideno e akcionerskite dru{tva i drugite pravni lica â&#x20AC;&#x201C; izdava~i na hartii od vrednost, ~ii hartii od vrednost ne kotiraat na berza i ne se vodat vo registarot za akcionerski dru{tva-AD so posebni obvrski za izvestuvawe, da imaat posebni obvrski za izvestuvawe na javnosta. Vakvata nova obvrska e nametnata od strana na komisijata za hartii od vrednost so cel zgolemuvawe na transparentnosta na pazarot

od hartii od vrednost i voedno za`ivuvawe na istiot. Potrebata za donesuvawe na vakvata odluka e zasnovana ne samo poradi natamo{noto usoglasuvawe so relevantnite EU-direktivi tuku i poradi potrebite koi gi diktira pazarot na hartii od vrednost. Zgolemuvaweto na ovaa transparentnost e predvideno da bide napravena na nekolku na~ini. Imeno toa }e bide napraveno preku zapi{uvawe na novoizdadeni hartii od vrednost samo preku ovlastena berza, potoa preku zgolemuvawe na brojot na AD koi se vodat vo registerot na AD so posebni obvrski za izvestuvawe kako i preku vodewe na izdava~i na dol`ni~ki hartii od vrednost koi od momentot na izdavawe na

vakvata hartija od vrednost do nivnoto celosno ispla} awe steknuvaat status na AD so posebni obvrski za izvestuvawe vo ramkite na registerot na AD. Voedno e predvideno obvrska za izvestuvawe na javnosta od strana na AD koi ne se vodat vo ovoj register i koi ne kotiraat na ovlastena berza odnosno AD od slobodniot pazar koi preku internet-stranata na ovlastena berza }e treba da gi objavuvaat svoite revidirani finansiski izve{tai zaedno so iska`anoto revizorsko mislewe, potoa finansiskite pokazeteli kako {to se prihodi, dobivka pred odano~uvawe, neto-gotovinski tek, divedena po akcii i drugo. Isto taka e predvideno da bidat javno objavuvani

evra za dru{tvoto

i od do evra za odgovornoto od lice vo istoto, e iznosot na kaznite ako ne se po~ituvaat izmenite vo zakonot za HV

i site nastanati promeni vo dru{tvata. Zadolìtelno }e treba da bidat istaknati promenite koi se nastanati vo sopstveni~kata struktura na dru{tvoto od nad 10%, potoa statusnite promeni vo ramkite na dru{tvoto vklu~uvaj} i promeni vo menaxmentot, izvestuvawa za nova emisija na hartii od vrednost kako i drugi cenovno ~uvstvitelni informacii. Spored izvestuvaweto koe e objaveno na sajtot na komisijata site ovie informacii, dru{tvata koi se opfateni so izmenite vo zakonot od hartii od vrednost, }e mora da gi objavuvaat na sajtot na ovlastenata berza vo najkratok moèn rok, no ne podolgo od 15 dena za finansiskite podatoci i izve{tai odnosno vo rok od 10 dena za promenite nastanati vo dru{tvata. Isto taka e predvidena i soodvetna kazna dokolku dru{tvata ne go pravat toa redovno odnosno ne go po~ituvaat zakonot. Kaznata e od 2.500 do 5.000 evra za dru{tvoto i od 1.000 do 2.000 evra za odgovornoto lice vo istoto. ZNAÊWE NA TRANSPARENTNOSTA ZA INVESTITORITE Zgolemenata transparentnost na kompaniite vsu{nost ovozmoùva pogolema bliskost

na istite so po{irokata javnost. Ottamu doa|a i angliskiot termin going public odnosno kompanijata stanuva javna, {to ne zna~i deka so istata upravuva javnosta tuku se odnesuva na aspektot na nejzinata transparentnost. Informaciite koi istata zadolìtelno mora da gi plasira vo javnosta im ovozmoùva na potencijalnite investitori podetalno da se zapoznaat so nejzinoto rabotewe, potencijal, idni planovi, profilot na menaxmentot, sopstveni~kata struktura. Na toj na~in investitorite polesno moè da se odlu~at dali da investiraat vo odredena hartija od vrednost i vo kolkava mera da go napravat istoto. Spored ekspertite so koi razgovaravme na ovaa tema, zgolemenata transparentnost go namaluva efektot na tolpa koj osobeno e izrazen kaj dràvite vo koi pazarite na kapital se vo po~etna razvojna faza. Vsu{nost bez dovolni informacii investitorite investiraat vrz baza na toa kade investira mnozinstvoto odnosno tolpata namesto da investira vrz osnova na realnite rezultati ili idni rezultati koj nekoja kompanija gi o~ekuva odnosno moè da gi ostvari. Od druga strana i investiciskite analiti~ari vo takvi uslovi na namalena

transparentnost se soo~uvaat so problemot na formirawe na dobri portfolija za svoite klienti. Imeno, tie portfolijata naj~esto gi baziraat vrz osnova na firmi koi predni~at vo pogled na transparentnosta bidej}i na mnogu lesen na~in moè da se proceni kakov }e bide efektot od investirawe vo nivnite hartii od vrednost. Od druga strana so zgolemenata transparentnost na kompaniite }e se ovozmoì i pogolema razdviènost na pazarot na kapital. Na neodamne{nata berzanska konferencija vo nekolku navrati be{e istaknato deka se potrebni novi kompanii da kotiraat na berzata bidej}i sega{nite kompanii koi kotiraat na berzata relativno site znaat kako rabotat. Poradi toa nema ni potreba od investicisko sovetuvawe. Sega so ovie novi izmeni vo pogled na transparentnosta na akcionerskite dru{tva, investitorite }e moè da imaat uvid vo raboteweto i na kompanii koi se uspe{ni, no za koi dotoga{ nemale informacii ili kakva bilo pretstava deka se takvi. Na ovoj na~in bi imale prelevawe na investicii od ve}e poznatite kompanii koi kotiraat na berzata kon pomalku poznatite, no podednakvo uspe{ni kompanii.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik-25.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE POMINA ZAKONOT ZA REFORMA NA WALL STREET

parite sobrani od danoci, koi gra|anite redovno gi servisiraat, vo korist na izvlekuvawe od kriza na bankite i investiciskite kompanii koi funkcioniraat na Volstrit. Nema ve}e da ima bailout, odnosno nivno spasuvawe. So toa se otstranuva ~uvstvoto kaj gra|anite vo pogled na stavot na vakvite finansiski institucii deka se premnogu golemi za da propadnat. BITNI DETALI NA REFORMATA Merkite koi se predvideni vo ramkite na ovaa reforma, spored mnogu analiti~ari se edni od najbitnite i najgolemite prezemeni aktivnosti od strana na koe bilo zakonodavno telo na SAD od 1930 godina, pa navamu. So ovie merki e predvideno kreirawe na novo Biro za za{tita na potro{uva~ite, odnosno korisnicite na finansiskite proizvodi. Istoto e predvideno da bide formirano vo ramkite na Federalnite rezervi, no da bide nezavisno vo odnos na Centralnata banka. Negova cel bi bilo da gi spre~uva zloupotrebite vo pogled na hipotekite, kreditnite karti~ki i drugite dol`ni~ki proizvodi. Vo pogled na ova, bankite i ostanatite finansiski institucii komentiraat deka ova }e se odrazi negativno vrz standardite za finansisko izvestuvawe, no i }e predizvika ukinuvawe na odredeni proizvodi koi tie gi nudat. Finansiskite institucii vo ramkite na ogromniot pazar na finansiski derivati, spored reformata, }e bidat prinudeni preku centralniot klirin{ki depozitar da go zgolemat sopstveniot nadzor, so cel izbegnuvawe

NEMA VE]E LABAVO VO FINANSISKATA INDUSTRIJA Spored pretsedatelot Obama, spored finalnata verzija na ovoj dokument, finansiskite institucii i kompanii }e bidat smetani za odgovorni vo slu~aj na nivna involviranost vo neuspe{noto funkcionirawe na slobodniot finansiski pazar METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o zakonot za zdravstvena reforma na SAD, na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama mu pojde od raka uspe{no da go proturka i zakonot za reforma na Volstrit (Wall Street) vo ramkite na Senatot. Minatata nedela, Senatot na SAD so 59 glasa za i 39 protiv ozna~i u{te edna pobeda za amerikanskiot pretsedatel, ovojpat vo pogled na finansiskite reformi. Noviot zakon pred-

viduva prili~no golemi ograni~uvawa na bankite i pazarite na kapital. Istiot e donesen poradi ekonomskata kriza od periodot od 2007 do 2009 godina, koja go dovede vo pra{awe funkcioniraweto na celokupniot finansiski sitem na SAD, no i na drugi razvieni zemji kaj koi bankarskite i pazarite na kapital se nao|aat vo najvisok razvoen stadium. Promenite koi se predvideni vo ovoj zakon mo`at da rezultiraat so limitirawe i namaluvawe na profitite koi se ostvaruvaat vo ramkite na bankarskata industrija vo tekot na godinite koi

sleduvaat. Spored zborovite na samiot pretsedatel, spored finalnata verzija na ovoj dokument, finansiskite institucii i kompanii }e bidat smetani za odgovorni vo slu~aj na nivna involviranost vo neuspe{noto funkcionirawe na slobodniot finansiski pazar. “Izminatite godini finansiskata industrija postojano se obiduva{e da ja zapre ovaa reforma preku ordi od lobisti i milioni dolari vloèni vo reklami protiv istata, i koga vidoa deka toa im e bezuspe{no, se obidoa da ja ublaàt...Denes smetam deka e fer da se kaè

deka deka ovie obidi ne im uspeaja” izjavi Obama vedna{ po izglasuvaweto na reformite. Spored amerikanskiot senator Xon Tester, ovaa odluka e od istorisko zna~ewe za SAD, bidej}i {tom vleze vo sila izglasaniot zakon, Volstrit }e bide odgovoren za site idni finansiski krizi vo dr`avata. Toj smeta deka so ovoj zakon kone~no }e bidat spre~eni site {pekulativni {emi i zloupotrebi koi ja dovedoa amerikanskata ekonomija na kolena vo tekot na poslednive nekolku godini. Imeno, so ovoj zakon edna{ zasekoga{ se spre~uva upotrebata na K

INDEKSITE VÊRA OBOENI VO CRVENO ~era{niot den site tri berzanski indeksi bea oboeni vo crveno. Vrz osnova na toa, slobodno moème da interpretirame deka investitorite relativno se ispotro{ija za vreme na prodolèniot vikend, pa poradi toa vo tekot na v~era{niot den site udrija na rasproda`ba vo nade` da gi nadopolnat potro{enite sredstva. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 go zavr{i denot na nivo od 2.434,68 indeksni poeni, beleèj} i pad od 1,42% vo odnos na posledniot den na trguvawe od minatata nedela. MBID, isto taka, zabeleà pad od 0,66%,

dostignuvaj}i 2.613,82 indeksni poeni na krajot na denot. OMB fini{ira{e na nivo od 108,52 indeksni poeni bele`ej}i pad od 0,17%. Prometot koj be{e ostvaren vo tekot na denot se dvi`e{e okolu 12,7 milioni denari. Istiot be{e ostvaren vo ramkite na 121 realizirana transakcija. Najgolemiot del od nego, vo iznos od okolu 11,5 milioni denari, be{e ostvaren vo ramkite na Oficijalniot pazar. Ostatokot, vo iznos od okolu 1,2 milioni denari be{e realiziran na redovniot pazar na hartii od vrednost. Realizacija na blok-transakcii vo tekot na v~era{niot den nema{e. Vo pogled na

hartii od vrednost koi zabele`aa rast, odnosno spored statistikata na berzata vleguvaat vo grupata na dobitnici, kuriozitet e {to kako takvi se izdvojuvaat samo 2 hartii od vrednost i toa onaa na Kjubi Makedonija i obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Od druga strana, kako gubitnici imame duri 16 vakvi hartii od vrednost, {to e u{te eden signal deka vo tekot na v~era{niot den imavme “rasproda`ba” vo ramkite na berzata, iako maliot promet ne govori taka. Bez promena ostanaa hartiite od vrednost na 2 kompanii, sli~no kako i dobitni~kite hartii od vrednost.

26.05.2010

na rizikot od bankrotirawe. Spored reformata, vo slu~aj nekoja institucija da se soo~uva so problemi i istata e rizik za finansiskiot sistem na zemjata, vladata da ima pravo da ja prezeme vakvata institucija. Toa na vladata }e & ovozmo`i da gi obes{teti akcionerite, no i da go izbrka menaxmentot na taa institucija. Voedno, so cel toa da ne se slu~uva, reformite predviduvaat formirawe na multikontrolirano telo za nadzor koe }e gi identifikuva rizicite za finansiskiot sistem. So nego }e upravuva sekretarot na Federalniot trezor na SAD. Onie kompanii koi }e se smetaat za su{tinski rizik od strana na ova telo, }e bidat prinudeni da kreiraat takanare~en “`iv testament” so cel da se osigura redosled na obes{tetuvawa vo slu~aj istite da propadnat. Poradi toa, vakvite kompanii }e se soo~at so strogi barawa vo pogled na nivniot kapital i likvidnost. Vrz osnova na insistiraweto na amerikanskiot pretsedatel, vo ramkite na reformite e predvidena i implementacija na praviloto Volker, po imeto na porane{niot pretsedava~ so federalnite rezervi Pol Volker. Ova pravilo predviduva totalna oddelenost me|u komercijalnite operacii na bankite i nivnite investiciski operacii, odnosno poznati u{te kako “kazino”-aktivnosti. Krajniot efekt od vakvite reformi bi bil pogolema pretpazlivost i posigurna idnina na finansiskiot sistem na SAD, a so toa i na svetskata ekonomija. O

KOMPANII & PAZARI

18 26.05.2010 GASIFIKACIJATA ]E PO^EKA

KLIRIN[KIOT DOLG NA RUSIJA DOBI NOV ROK ZA ZATVORAWE

Po tret pat vo rok od polovina godina, Klirin{kiot dolg dobi novo odlo`uvawe. Makedonija ve}e desetina godina gi ~eka ruskite pari, nameneti za proektot za gasifikacija KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a najmalku eden mesec se odloùva re{avaweto na deceniskoto pra{awekoga }e se zatvori Klirin{kiot dolg na Rusija kon Makedonija, doznava Kapital od izvori me|u dvete pregovara~ki strani. Potpi{uvaweto na kone~niot dogovor se odloùva nekolkupati. Po prvi~noto uveruvawe na vicepremierot Zoran Stavreski deka Makedonija i Rusija }e go zatvorat Klirin{kiot dolg vo april godinava, toj dade dopolnitelen rok od u{te eden mesec, za sega zatvoraweto na ova “ve~no aktuelno” pra{awe za zemjava, da dobie novo odloùvawe-najrano za prvata polovina od idniot mesec. Izvori na Kapital vo ruskata ambasada informiraat deka dosega problemot bil pove}e od tehni~ki karakter. Kapital doznava deka odloùvaweto na zatvoraweto na Klirin{kiot dolg od celi dva meseca go ko~ela edna re~enica, poradi koja ne moèla da se usoglasi kone~nata verzija na proektot na Me|uvladinata spogodba, a koja treba da bide prifatena od strana na Vladite i na Rusija i na Makedonija. Re~isi deset godini Makedonija i Rusija pregovaraat, se dogovaraat da go zatvorat dolgot od okolu 60 milioni dolari, pari nameneti za vloùvawe vo proektot gas-

ifikacija. Od ruskata ambasada se optimisti deka ministrite za finansii i na dvete zemji za kratko vreme }e stavat kraj na desetgodi{noto pregovarawe za vra}aweto na Klirin{kiot dolg. I dvete involvirani strani ne go komentiraat postojanoto odlo`uvawe na datumot-koga Makedonija i Rusija kone~no }e go zatvorat Klirin{kiot dolg. “Na{ite informacii velat deka Me|uvladinata spogodba ve}e se razgleduva vo Vladata na Rusija. Kone~niot tekst na spogodbata e ve}e vo procedura, taka {to se nadevame deka najrano za 15 dena }e dobieme pozitivna ocenka od ruskata vlada, pa po diplomatski vrski }e dogovorime koga bi

bilo potpi{uvaweto. Nema prepreki za da ne bide taka“, veli za Kapital Aleksandar Lesin, sovetnik za ekonomski pra{awa vo ruskata ambasada vo zemjava. Optimist deka na povidok e re{enie na problemot, e i vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski. “^ekame predlog-datum za potpi{uvawe od strana na Rusija“, kuso odgovori Stavreski. I sega i pred dva meseca, no i pred polovina godina isplatata na Klirin{kiot dolg nadle`nite go objasnuvaa so tehni~ki pre~ki. Ambasadorot Solocinski izjavi deka se raboti za potpisite na mnogu ministri i rakovoditeli na institucii, kako dokaz za nivna soglasnost.

GASIFIKACIJATA “^EKA” NA KLIRIN[KIOT DOLG Zatvoraweto na nasledeniot dolg na Rusija kon porane{nite jugoslovenski zemji se komplicira dotolku pove}e {to kon krajot na minatata godina, ministerot Stavreski, otkako se vrati od Moskva, javno soop{ti deka vo ruskata prestolnina so zamenik-pretsedatelot na ruskata vlada, Aleksej Kudrin, i kopretsedatelot na me{ovitata komisija za ekonomsko-trgovska i nau~notehni~ka sorabotka, Sergej Kruglik, go usoglasile tekstot na spogodbata za vra} awe na Klirin{kiot dolg. Otkako vladinite pretstavnici na dvete zemji ja parafirale spogodbata, taa dosega treba{e da ja pomine vladi-

nata i sobraniskata procedura, za ve}e od ovaa godina spogodbata da se potpi{e i da po~ne realizacijata na gasovodot vo zemjava. Ambasadorot na Ruskata Federacija vo zemjava, Vladimir Solocinski, kon krajot na minatata godina, nekolkukratnoto odlo`uvawe na zatvoraweto na Klirin{kiot dolg go pravda{e velejki deka za me|unarodni spogodbi e neblagodarno da se prognoziraat kakvi i da bilo rokovi. “So vra}aweto na Klirin{kiot dolg }e se zatvori edno otvoreno pra{awe vo odnosite me|u Rusija i Makedonija i }e ni dozvoli da se zanimavame so gasifikacijata, {to }e pridonese za razvoj na industrijata i voop{to na ekonomijata na Makedonija, kako i za celiot kompleks na rusko-makedonskite odnosi”, izjavi pred nekolku meseci Solocinski. Zemjava re~isi edna decenija se obiduva da go zatvori dolgot so Moskva, vreden okolu 60 milioni dolari. Edna od mo`nostite be{e 48

milioni dolari od dolgot da se naplatat vo gotovo, pod uslov ostanatite 12 milioni Makedonija da & gi prosti na Rusija. No, zemjava odlu~i vkupniot dolg Rusija da go realizira preku izgradba na gasovodna mreà niz re~isi cela Makedonija. Proektot Gasifikacija, precenet na okolu 300 milioni evra, trpi ve}e nekolku godini ~ekaj}i gi ruskite pari. “So ogled deka 60-te milioni dolari ne se dovolni za realizacija na proektot Gasifikacija, makedonskata dràva }e ja kofinansira izgradbata na gasovodnata mreà vo po~etokot so u{te 15 milioni dolari i so vkupno 75 milioni dolari veruvam deka }e uspeeme da zavr{ime 150-200 kilometri od gasovodot”, izjavi lani Stavreski neposredno po pregovorite vo Moskva. Del od parite potrebni za da se investira vo gasovodot vo zemjava, Stavreski najavi deka e golema verojatnosta da gi dobie od dvete najgolemi investiciski banki vo Evropa, EBRD i EIB.

SAMO U[TE MAKEDONIJA NE GO ZATVORI KLIRIN[KIOT DOLG

Rusija kako pravna nasledni~ka na SSSR, se zdobi so dolg od vkupno 1,3 milijardi dolari kon porane{nite jugoslovenski zemji. Makedonija ostana posledna od zemjite od Jugoslavija koja ne uspea da go naplati ovoj deceniski dolg. Preku sukcesijata na dolgot, na na{ata zemja & pripadnaa 7,5 % od vkupniot dolg, ili 60 milioni dolari. Dosega site porane{ni jugoslovenski dr`avi vo najgolem del dolgovite gi kompenziraa so ruski avioni.

KOMPANII & PAZARI

26.05.2010

PROMOCII NA IGRITE NA SRE]A NA DR@AVNA LOTARIJA NA MAKEDONIJA

MAKEDONSKO-ROMANSKI BIZNIS-FORUM VO OHRID I VO SKOPJE

ràvna lotarija na Makedonija, vo sorabotka so Tobako, od v~era po~na da organizira promocii na igrite na sre}a pred proda`nite saloni Tugeder, kako ovlasteni proda`ni mesta na Lotarijata. Celta na promociite e niz zabava, igri i druèwe gra|anite poblisku da se zapoznaat so sodrìnite i pravilata na igrite na sre}a NovoLoto 7/34 i Instant lotarija. Za licata koi to~no }e odgovorat

o ramkite na oficijalnata poseta na pretsedatelot na Romanija, N.E. Trajan Basesku, na Makedonija na 27 maj 2010 godina, vo Skopje }e se odr`i makedonsko-romanski biznis-forum koj }e bide pozdraven od pretsedatelite na dvete dr`avi. Romanskata delegacija predvodena od Trgovsko-industriskata komora na Prahova koja e sostavena od pove} e renomirani kompanii od razli~ni stopanski dejnosti,

na postavenite pra{awa, organizatorite obezbeduvaat besplatni grepki od serijata sre}ni trkala i besplatna uplata na NovoLoto 7/34. Promociite po~nuvaat deneska pred salonot na Tugeder na plo{tadot Pela vo Skopje, a }e se odvivaat od 11 do 19 ~asot. Za utre e predvidena promocija pred Tobako 1 vo naselbata Jane Sandanski, vo op{tina Aerodrom, a potoa sekoj nareden den do 30 ovoj mesec pred salonite

na Tugeder vo centrite na Prilep, Bitola, Ohrid i vo Struga.

najavi interes za vospostavuvawe inicijalni kontakti i me|usebno zapoznavawe so makedonskite kompanii na predvidenite bilateralni sredbi. Vo ramkite na ovaa poseta }e se odr`at dva biznis-foruma na koi istovremeno }e bidat potpi{ani spogodbi za sorabotka me|u regionalnite komori i toa, denes, vo op{tinskata zgrada na gradot Ohrid, so po~etok vo 14:30 ~asot i utre vo Stopanskata komora na Makedonija

vo Skopje, so po~etok vo 11:30 ~asot. Spored programata na biznis-forumot, vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odr`i i prezentacija na dunavskoto pristani{te \ur|u. Ovoj deloven forum pretstavuva dobra mo`nost za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Romanija, kako i za vospostavuvawe na povisoki oblici na sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u kompaniite od dvete zemji.

KOMPANIJATA GODE OD KO^ANI INVESTIRA[E 300 ILJADI EVRA VO PRO[IRUVAWE NA SVOITE POGONI

MAKEDONSKITE [UMSKI PLODOVI LESNO STIGAAT VO EVROPA GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

o Industriskata zona vo Ko~ani e otvoren pogon za otkup i industriska prerabotka na {umski plodovi i na pe~urki. Investicijata e na ko~anskata kompanija Gode, koja se zanimava so otkup na {umski plodovi i na divi pe~urki. Na 1.500 kvadratni metri e instalirana sovremena tehnologija nabavena od Italija za industriska prerabotka i konzervirawe pe~urki i {umski plodovi. Stanuva zbor za komori za odr`uvawe i zamrznuvawe na pe~urkite, so {to kompanijata obezbedi uslovi za prerabotka na surovite pe~urki. Vkupnata investicija na kompanijata iznesuva 300 iljadi evra i so toa kompanijata, od izvoznik na surovi pe~urki, }e prerasne vo izvoznik na konzervirani perurki.

Investicijata celosno e realizirana so sopstveni sredstva. Spored Denica Manova eden od sopstvenicite na kompanijata, na vakov ~ekor se odlu~ile, poradi faktot {to makedonskata diva pe~urka e mnogu barana vo zemjite od EU, osbeno vo Italija i so novata tehnologija }e dobijat dodadena vrednost na proizvodot koj dosega go izvezuvale. â&#x20AC;&#x153;Makedonskata pe~urka dr`i cena od okolu 800 denari za kilogram i so toa e edna od najdobro platenite pe~urki vo svetot. Kineskite pe~urki, kako i pe~urkite od Romanija, naj~esto se koristat za dobivawe na koli~ina, dodeka aromata se dobiva so nivno me{awe so makedonskata pe~urka, koja bidej}i sme mala zemja e vo mnogu mali koli~iniâ&#x20AC;?, veli Maneva. Vo momentov kompanijata vrabotuva 15 lica, a so investicijata

300 500 iljadi evra iznesuva vkupnata investicija na Gode

vo noviot pogon brojot na vraboteni }e dostigne od 50 do 60 lica. Gode, godi{no izvezuva od 100 do 150 toni surovi, {umski pe~urki, a vrednosta na izvozot vo zavisnost od godinata se dvi`i okolu 500 iljadi evra. Pokraj vo Italija, kompanijata svoeto proizvodstvo go plasira i vo Germanija, vo zemjite od regionov, kako i vo drugite pazari od EU. Kompanijata ima 15 otkupni centri vo isto~na Makedonija, odnosno gradovite, Kratovo, Probi{tip, Ko~ani, Makedonska Kamenica, Del~evo i Berovo. Kompanijata Gode postoi ve} e 10 godini i zapo~nala da raboti samo so eden rabotnik. Stanuva zbor za

iljadi evra iznesuva godi{niot izvoz na kompanijata

iljadi makedonski semejstva se zanimavaat so sobirawe na {umski plodovi

semejna kompanija koja e vo sopstvenost na semejstvoto Manovi od Ko~ani. Tie godinava o~ekuvaat u{te pouspe{na godina, so ogled na toa deka ovaa prolet ima{e dovolno vrne`i, {to vetuva deka {umite }e bidat prepolni so pe~urki. Tie najavuvaat deka dokolku se izleze kako {to treba, narednata godina, povtorno }e investiraat vo pro{iruvawe na svoite kapaciteti.

Vkupnata investicija na kompanijata

iznesuva 300 iljadi evra i so toa kompanijata, od izvoznik na surovi pe~urki, }e prerasne vo izvoznik na konzervirani pe~urki. Investicijata celosno e realizirana so sopstveni sredstva

20 26.05.2010

BANKI I FINANSII

UNIBANKA PRODOL@UVA SO KAMPAWATA ZA E-BANKING a fizi~kite lica, korisnici na uslugata elektronsko bankarstvo na UNIBanka do 15 juni 2010 god. site transakcii vo platniot promet }e im bidat presmetuvani po promotivna tarifa so namaluvawe od 50%. Ova ozna~uva prodol`uvawe na promotivnata kampawa na UNIBanka za elektronskoto bankarstvo, sega ve}e i za fizi~ki lica. Sekoja realizacija na nalozi, pla} awe na smetki, dobivawe na

izvodi, uvid vo sostojbata na smetka na korisnikot i niza drugi uslugi mo`e da se vr{i 24 ~asa na den, 7 dena vo nedelata, so mo`nost za pristap od koja bilo lokacija. “Isklu~ivo kako odgovor na potrebite na klientite, vodeni od evropskite i svetskite bankarski standardi, bankata postojano e naso~ena kon kreirawe i implementirawe na niza inovativni produkti i uslugi. Neodamna be{e promovirana i ovaa usluga

za elektronsko bankarstvo, so {to se zgolemija uslugite koi bankata gi nudi kon svoite klienti”, izjavi pretsedatelot na Upravniot odbor, Kosta Mitrovski.

DOGOVOR ZA SORABOTKA ME\U MAKEDONSKIOT I HRVATSKIOT OSIGURITELEN REGULATOR rvatskata agencija za nadzor na finansiskite uslugi HANFA potpi{a dogovor za sorabotka so makedonskata Agencija za supervizija na osiguruvaweto. Kako {to prenesuva hrvatskiot biznisportal Poslovni, ovoj dogovor me|u dvete institucii slu`i kako osnova za unapreduvawe na zaedni~kata sorabotka i razmena na informaciite vo delot na pazarot na osiguruvawe. Agencijata za supervizija na

osiguruvaweto (ASO) e osnovana vo 2009 godina, soglasno Zakonot za supervizija na osiguruvaweto. Organ na upravuvawe vo Agencijata e sovetot na eksperti koj se sostoi od pretsedatel i ~etiri ~lenovi.Osnovna dejnost na Agencijata e sproveduvawe na supervizija na dru{tvata za osiguruvawe, osiguritelnite brokerski dru{tva, dru{tvata za zastapuvawe vo osiguruvaweto, osiguritelnite brokeri i zastapnici, pravnite lica koi

se povrzani so dru{tvata za osiguruvawe i Nacionalnoto biro za osiguruvawe; kako i izdavawe i odzemawe dozvoli, soglasnosti i licenci, izrekuvawe supervizorski merki, donesuvawe podzakonski akti i davawe predlozi za donesuvawe na zakoni, ~lenuvawe vo me|unarodni asocijacii od oblasta na osiguruvaweto, sorabotuvawe so drugi nadzorni organi i pottiknuvawe na razvojot na osiguruvaweto.

EKSPERTITE SUGERIRAAT

BUXETOT DA SE SKRATI ZA NAJMALKU 150 MILIONI EVRA

Otkako Vladata najavi deka vo juni }e pravi rebalans na buxetot, ekspertite sugeriraat da se vodi smetka pri kastreweto na tro{ewata i da im se dade prioritet na kapitalnite investicii koi nosat ekonomski razvoj. Spored prvi~nite procenki, }e treba da se skratat najmalku 150 milioni evra. Vladata zasega ne ka`uva za kolku }e ja namali dr`avnata kasa i najavuva kratewe kaj site stavki vo buxetot.

POKAZATELI DEKA BUXETOT E VO KRIZA: Docni povratot na DDV na firmite Docni isplatata na porodilnite boleduvawa Docnat platite vo zdravstveniot sektor

ZORAN STAVREVSKI I

MINISTER ZA FINANSII Analizite na buxetot s$ u{te se vo tek, }e se baraat za{tedi edi vo site pozicii.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ratewe na prihodnata i rashodnata strana vo dr`avnata kasa za najmalku 150 milioni evra predlagaat ekonomskite analiti~ari, otkako Vladata minatata nedela najavi deka }e napravi rebalans na buxetot. Porane{ni ministri za finansii komentiraat deka razlikata pome|u javnite prihodi i rashodi e golema i poradi toa Vladata e prinudena da gi skrati planiranite tro{ewa. Spored prvi~nite analizi na

ekspertite, buxetot }e treba da se skrati za najmalku 150 milioni evra. “Do neodamna ministerot za finansii Zoran Stavreski tvrde{e deka naplatata na danocite odi dobro i deka nema potreba od rebalans. Sega otkako Vladata se uveri deka izdavaweto na evroobvrznicata e skapo, potfrluvaweto na dano~nite prihodi }e mora da go kompenizra so rebalans na buxetot. Treba da se skratat site neproduktivni tro{ewa koi Vladata gi turka samo za da sobiraat politi~ki poeni kaj glasa~koto telo”, veli za Kapital porane{niot minister za finansii, Xevdet

Hajredini. Vladata zasega ne kaùva za kolku pari }e se namali dràvnata kasa. Od Ministerstvoto za finansii velat deka analizite za buxetskite prihodi s$ u{te se vo tek i najavuvaat deka }e se bara kratewe vo site stavki. Ministerot Stavreski objasni deka rebalansot na buxetot e sloèn proces {to treba detalno da se sprovede vo nasoka na vnimatelno analizirawe na mo`nostite za kratewe za da ne se naru{at ve}e zapo~natite proekti. Spored nego, Vladata nema da prekine nitu eden proekt, tuku }e se zabavuva dinamikata na realizacija

kaj nekoi od niv i parite planirani za ovaa godina }e se raspredelat vo buxetot za idnata godina. Ekspertite sugeriraat Vladata da vodi smetka kvalitetno da gi skrati tro{ewata na narodnite pari, davaj}i im prednost na proektite koi nosat ekonomski razvoj. MMF SUGERIRA[E REBALANS U[TE PRED EDEN MESEC Problemot na slabata naplata na danocite godinava go notira{e i MMF pri poslednata misija na Fondot vo zemjava. [efot na misijata, Ves Mekgru neodamna izjavi deka prihodite vo buxetot se

sobiraat so poslaba dinamika vo odnos na proekciite i vo sporedba so istiot period sp minatata godina, {to moè mi da bide signal deka Vladata }e treba da ja prilagoduva prihodnata so rashodnata pr strana. str “Minatata godina zabavuvawe“M to na ekonomskata aktivnost dovede do namaluvawe na prido hodite i be{e potrebno vladite hod da go kontroliraat tro{eweto za da se ostvarat proekciite za fiskalen deficit. Deficitot za godinava od 2,5% De od BDP se ~ini deka e soodveten, no prihodite vo buxetot vet se povtorno pod proektiranite nivoa i ako prodolì ovoj trend, }e bide potreben ov reblans preku dopolnitelno re namaluvawe na rashodite”, na oceni {efot na misijata na oc MMF, Mekgru. MM I vo posledniot izve{taj za zemjava, MMF gi oceni planiranite prihodi vo buxetot pla kako premnogu optimisti~ki. ka Spored nivnite analizi, Sp dano~nite prihodi se proekda tirani na povisoko nivo za tir 0,9% vo odnos na o~ekuvawata, 0,9 a prihodite godinava }e se namalat za 0,3% od BDP. Za da na se so~uva nivoto na fiskalen deficit od 2,5% od BDP, Fondot & prepora~uva na Vladata da gi namali tro{ewata. Sprotivno na ovie procenki, Vladata za godinava proektira{e zgolemuvawe na prihodite za okolu 7% vo odnos na prethodnata godina. Prvi~no, buxetot be{e proektirano da teì okolu 2,5 milijardi evra, vrz osnova na ekonomski rast od 2% i inflacija od 2%. Deficitot e proektiran na 2,5% od BDP, no samo vo prvite tri meseci se sozdade dupka vo buxetot od okolu 70 milioni evra, {to e okolu 40% od planot za cela godina.

XEVDET HAJREDINI PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

“Do neodamna ministerot za finansii Zoran Stavreski tvrde{e deka naplatata na danocite odi dobro i deka nema potreba od rebalans. Sega otkako Vladata se uveri deka izdavaweto na evroobvrznicata e skapo, potfrluvaweto na dano~nite prihodi }e mora da go kompenizra so rebalans na buxetot. Treba da se skratat site neproduktivni tro{ewa koi Vladata gi turka samo za da sobiraat politi~ki poeni kaj glasa~koto telo”

BANKI I FINANSII

26.05.2010

SAVA TABAK ]E NUDI OSIGURUVAWE NON-STOP

STUDIJA DOKA@A: ^ISTA^ITE POKORISNI OD BANKARITE

siguritelnite polisi na Sava tabak }e bidat dostapni sedum dena vo nedelata, 24 ~asa, vo mreàta na Tugeder. Ova e rezultat od partnerstvoto me|u osiguruvaweto Sava tabak i dru{tvoto za zastapuvawe vo MK osiguruvawe. Vo proda`nata mreà Tugeder }e moàt da se najdat osiguritelni polisi na Sava tabak za nekolku vidovi osiguruvawe i toa: avtomobilsko osiguruvawe, osiguruvawe na imot i osiguruvawe na odgov-

ista~ite vo bolnicite vredat pove}e vo op{testvoto od bankarite, poka`uva studijata na New Economics Foundation, koja ja objavi Bi–Bi–Si. Spored studijata, ~ista~ite vo bolnica na sekoja funta koja ja zarabotuvaat pridonesuvaat so usluga vredna 10 funti, dodeka vo vreme na pad na nacionalnata ekonomija, bankarite na sekoja zarabotena funta uni{tuvaat sedum. Za direktorite vo oglasuva~kata

ornost, patni~ko osiguruvawe i zelen karton. Sava tabak na ovoj na~in im ovozmo`uva na site svoi sega{ni i idni korisnici brz i ednostaven pristap do osiguritelnite polisi. Osobeno sega pred po~etokot na letnite odmori, koga gra|anite }e imaat potreba od vakov vid osiguritelni polisi”, soop{tuvaat od osiguritelnata kompanija. Osven pogolema dostapnost so ovoj poteg Sava tabak saka da ja podigne svesta za potrebata od osiguruvawe

i popularizacija na benefitite od osiguruvaweto bidej} i vo Makedonija nad polovina od osiguritelnite polisi otpa|aat na zadol`itelno osiguruvawe.

industrija se naveduva deka “sozdavaat stres”, a smetkovoditelite ja o{tetuvaat dr`avata, bidej}i postojano smisluvaat na~ini za namaluvawe na dotokot na pari vo buxetot. Glasnogovorni~kata na New Economics Foundation, Elis Levlor, izjavi deka vrednosta na iznosot na platata ~estopati ne odgovara na vistinskata vrednost koja ja sozdava nekoj. Po nejzino mislewe, op{testvoto mora da razvie

struktura koja gi nagraduva rabotnite pozicii koi sozdavaat najgolemi prednosti za op{testvoto, namesto onie koi {to sozdavaat profit za sebe, na tro{ok na op{testvoto i zaednicata. Vo studijata se istra`uvani samo {est rabotni pozicii: elitni bankari, odgleduva~i na deca, ~ista~i vo bolnici, direktori vo oglasuva~kata industrija, smetkovoditeli i rabotnici vo industrijata za reciklirawe.

ZA DA NE GI SNAJDE “GR^KATA TRAGEDIJA” [PANIJA I ITALIJA

MMF I PARISKIOT KLUB 17.03.2010 ZA SPAS NA SREDOZEMJETO

Italija i [panija gi objavija planovite za namaluvawe na buxetskiot deficit vo 2011 i 2012 godina. Za dve godini Rim bi trebalo da go namali kusokot za 24 milijardi evra, a {panskiot plan na {tedewe predviduva namaluvawe na buxetskata potro{uva~ka za 15 milijardi evra

a zemjite od Mediteranot im treba Pariski klub i pravilata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za da uspeat da gi refinansiraat svoite dolgovi, tvrdi Pol Merson, glavniot investiciski direktor na najstarata ènevska banka za privatni klienti, Lombard Odier. “Sega{niot paket za pomo{ be{e potreben za da se stabilizira finansiskiot sistem, no so nego nema da se popravat fundamentite”, tvrdi Merson, dodavaj}i deka e potreben Pariski klub za uspe{no da se restrukturiraat zemjite od Sredozemjeto. Ponatamu, toj tvrdi deka nitu iljada milijardi evra nema da pridonesat evrozonata da ja promeni svojata idnina, zatoa {to nedostigaat pravilata na MMF so koi bi se vovela fiskalnata disciplina. Vsu{nost, so paketot pomo{ }e se sozdade spasonosna mreà za germanskite i francuskite banki koi {to se najotvoreni kon ju`noevropskite ~lenki na Evropskata unija. [to se odnesuva na Pariskiot klub, toj e formiran vo 1956 godina kako neformalna grupa na bogatite zemji, zaradi restrukturirawe na dolgovite na dràvite vo kriza i(ili) nivno otpi{uvawe. RIM I MADRID GO STEGAAT REMENOT Inaku, v~era se objaveni planovite na Italija i [panija za namaluvawe na buxetskiot deficit vo 2011 i 2012 godina. Taka, vo Rim o~ekuvaat slednata godina da go namalat deficitot za okolu 13 milijardi evra. Se o~ekuva deka merkite }e opfatat zamrznuvawe na vrabotuvawata vo javniot sektor i namaluvawe na visokite plati na dràvnite slu`benici i politi~ari, kako i pove} emese~no odloùvawe na odeweto vo penzija za onie {to se pribliùvaat do potrebnata vozrast.

So merkite, deficitot bi trebalo da se namali za 24 milijardi evra vo period od dve godini, re~e portparolot na italijanskata vlada, Paolo Bonauti. Toj ja isklu~i mo`nosta za zgolemuvawe na danocite. Rim saka so tie merki, ~ija {to vrednost e ednakva na 1,6% od italijanskiot BDP, da go svede kusokot vo dràvnata kasa na pomalku od 3% do 2012 godina, koj {to e plafonot za ~lenkite na evrozonata, a so toa lanskiot kusok od 5,3% od BDP bi trebalo da bide sveden na 2,7%. [panskata vlada najavi opseèn paket na merki za {tedewe, kako odgovor na s$ posilnata zagriènost vo ramki na Evropskata unija deka [panija e na patot da padne vo finansiska kriza vo “gr~ki stil”. Planot na {tedewe podrazbira namaluvawe na buxetskata potro{uva~ka za 15 milijardi evra vo ovaa 20102011 godina, vklu~uvaj} i prvo namaluvawe na platite vo javniot sektor po pove}e decenii, zamrznuvawe na penziite, kako i kratewe na javnite vloùvawa. Me|unarodniot monetaren fond smeta deka tie ambiciozni merki go zasiluvaat kredibilitetot na [panija, no predupredi deka tie, sepak, mora da bidat nadopolneti so strukturni reformi, koi {to bi vklu~uvale radikalna reforma na pazarot na trud, za da stane pofleksibilen, kako i hrabra penziska reforma. [panskite problemi vklu~uvaat golem fiskalen deficit, visoko nivo na dolg, anemi~en rast na produktivnosta i slaba konkurentnost, istaknuva MMF. Pogolem problem pretstavuva i stapkata na nevrabotenost od okolu 20%, najgolema vo zapadna Evropa. “PIKANTERII” OD PAKETOT ZA SPAS NA GRCIJA [to se odnesuva na Grcija, germanskiot magazin

"Bild" otkri detali od “paketot” namenet za ovaa zemja. Spored odredbite za koi {to javnosta ne znaela ni{to, Grcite ne mora da po~nat vedna{ so vra} aweto na dolgovite, tuku maksimum za tri godini. Sekoja zemja stava na raspolagawe odreden iznos za Grcija, koja {to ima pravo da posegne po niv koga }e & zatrebaat pari, no koga }e posegne, toga{ mora da zeme najmalku edna milijarda evra odedna{. Postoi i klauzula za izleguvawe od “biznisot”. Imeno, ako edna zemja koja dala pari za Grcija zaradi toa bide primorana i samata da zeme kredit (kako Slovenija, na primer), pa zaradi toa dojde vo situacija da pla}a kamati {to se pogolemi otkolku iznosot {to & go vra}a Grcija, toga{ taa dràva ima pravo da odbie ponatamo{no u~estvo vo davaweto pomo{ na Grcija. Isto taka, vo javnosta izleze i informacijata deka Grcija mora da im pla}a i “servisna taksa” za nivnite uslugi na zemjite-donatori. Taa iznesuva polovina procent od iznosot na kreditot, {to ne e malku. Da re~eme, dokolku Grcite go zemat celosniot del od paketot vo iznos od 22,3 milijardi evra, germanskata Kreditna banka za obnova, na ime na taksi }e zaraboti 112 milioni evra. Pri vra}aweto na kreditot, Grcija mora da se odnesuva ednakvo kon site donatori. Ne e dozvoleno pobrzo vra}awe na parite na odredeni zemji. Na krajot, ako nekoj sud na Evropskata unija ili ustaven sud od dràvitedonatori donese pravosilna odluka spored koja dodeluvaweto kredit na Grcija pretstavuva povreda na pravata na EU ili na pravniot sistem na taa dràva, dogovorot na taa zemja so Grcija vedna{ se anulira.

Rim: Italijanskata vlada planira da go svede buxetskiot deficit na pomalku od 3% od BDP do 2012 godina

22 26.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SLOVENE^KATA NAFTENA KOMPANIJA SE KONSOLIDIRA

PETROL ]E PRODAVA SĂ&#x2C6; [TO NE E ENERGETIKA Pretsedatelot na upravata na slovene~kata naftena kompanija, Aleksandar Svetel{ek pri pretstavuvaweto na strategijata na kompanijata do 2014 godina, izjavi deka kompanijata ima dolg od 200 milioni evra i investicii koi ne nosat prihodi nitu dividenda. Poradi toa, kompanijata }e prodava delovi od kompanijata VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lovene~kata naftena kompanija Petrol }e gi prodade site delovi koi ne se povrzani so energetikata, osnovnata dejnost na kompanijata, najavi pretsedatelot na upravata Aleksandar Svetel{ek pri pretstavuvaweto na strategijata na kompanijata do 2014 godina. Kompanijata, kako {to istakna Svetel{ek, e optovarena so dolg od 200 milioni evra i investicii koi ne nosat prihodi nitu dividenda, no bidej}i se vo tek razgovori so potencijalni kupuva~i ne objavi koi delovi od kompanijata se ponudeni na proda`ba. Toj najavi deka Petrol planira da go zgolemi svojot sopstveni~ki udel vo slovene~kata kompanija Istrabenz ako uspee proda`bata

na Droga Kolinska, no ne dade odgovor dali se planira i prezemawe na Istrabenz. Vo strategijata za razvoj do 2014 godina postavena e cel, Petrol da se smesti me|u trite najgolemi trgovci na nafteni derivati i energensi na pazarot na jugoisto~na Evropa. Vo prvoto tromese~je od ovaa godina rabotel podobro od planiranoto, iako prodal 70 iljadi toni pomalku nafteni derivati otkolku vo istiot period od minatata godina. Pomalata proda`ba, kako {to izjavi Svetel{ek, bila rezultat na ekonomskata kriza. Naftenata kompanija ostvarila dobivka od 20,5 milioni evra, dodeka neto-dobivkata iznesuva devet milioni evra. Vo istiot period minatata godina, Petrol zabele`al zaguba od 5,6 milioni evra. Do 2014 godina, Petrol planira da ostvari 3,5 K

milijardi evra ~ista dobivka od proda`ba, {to e za 37% pove}e od toa {to go planiraat ovaa godina. Neto- dobivkata bi trebalo da porasne za 69%, na 43,2 milioni evra. Najgolem rast, od 595%, vo Petrol planiraat od proda`bata na elektri~na energija. Celokupnata strategija e podgotvena po pretpostavka deka cenata na naftata }e iznesuva 85 dolari za barel, a Mari~ Lah, koja e ~len na Upravata na Petrol, predupredi deka cenata na naftata e nestabilna i deka poradi toa neophodno e da se predvidat nekolku mo`ni scenarija. Inaku, slovene~kata naftena kompanija Petrol ovaa godina }e otpo~ne najgolem investiciski ciklus vo svoeto postoewe, te`ok pove}e od 400 milioni evra, so {to zna~ajno }e go pro{iri svojot biznis vo Hrvatska, Slovenija, SrO

Vo strategijata za razvoj do 2014 godina, slovene~ki Petrol saka da stane eden od trite najgolemi trgovci na nafteni derivati i energensi vo jugoisto~na Evropa

bija, Crna Gora, Makedonija i Kosovo. Vo narednite ~etiri godini vo Hrvatska spored najavite na upravata treba dvojno da se zgolemi brojot na benzinski pumpi, a vo plan se i akvizicii, vklu~uvaj}i go i kupuvaweto na Krobenc. â&#x20AC;&#x153;Vo rok od ~etiri do pet godini }e vloìme vo razvoj i investicii okolu 400 milioni evra vo {est zemji vo koi ve}e rabotime. Ovaa godina planirame da investirame pribli`no 50 milioni evra, no mo`no e iznosot da bide pogolem. Te{ko e da se govori za egzaktna brojka bidej}i sekoga{ postoi mo`nosta da se pojavat novi priliki, me|utoa silata na Petrol e vo podgotvenosta na predizvicite koi ne moàt lesno da se predvidat. Vo sekoj slu~aj navedeniot iznos e ona {to ovaa godina moème da go investirameâ&#x20AC;? izjavi Svetel{ek. L

BALKAN BIZNIS POLITIKA

26.05.2010

SAMITOT VO SARAEVO BEZ OPTIMIZAM ZA PRO[IRUVAWE NA EU

SĂ&#x2C6; PODOLG E EVROPSKIOT PAT NA BALKANSKITE ZEMJI

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a Samitot na Evropskata unija (EU) vo Saraevo so zemjite od Zapaden Balkan, koj }e se odrì slednata nedela, ministrite za nadvore{ni raboti od EU na svoite kolegi od Zapaden Balkan nema da im ponudat presvrt vo procesot za pro{iruvawe na Unijata. Iako vo deklaracijata koja }e se objavi na toj sostanok }e stoi deka deset godini po Zagrepskiot samit e postignat golem uspeh i zna~itelen napredok vo regionot, nema da ima konkretni i optimisti~ki najavi, vetuvawa i rokovi za dràvite koi sakaat da se integriraat vo Evropskata unija. Vsu{nost, ovaa dolgo najavuvana konferencija na visoko nivo, koja }e se oddrì vo Saraevo, }e posluì za da im se isprati poraka na dràvite od Zapaden Balkan deka Unijata nikoga{ pove}e nema da se pro{iruva na dosega{niot na~in i deka im pretstoi dolg pat do posakuvanoto ~lenstvo. Pred nekolku dena vo Viena be{e odràn sostanok na politi~ki direktori od zemjite od EU i nekoi od ministrite za nadvore{ni raboti na Unijata, kade {to se rasprava{e za ponatamo{niot proces za pro{iruvawe. Se razgledaa mo`nostite na dràvite od Balkanot, osven Hrvatska koja e pred zaklu~uvawe na pregovorite, da im se ponudat nekolku konkretni ~ekori pred da go steknat statusot kandidat. Idejata e na tie dràvi da im se dadat zada~i koi treba da gi izvr{at za da se zabrza procesot na pro{iruvawe.

NEMA BRZA [INA ZA EU Te{ko e da se veruva deka dr`avite kako Germanija i Holandija }e se soglasat

na kakov bilo ~ekor koj bi moèl da bide obid za zabrzuvawe na procesot na pro{iruvawe. Zemaj}i ja predvid sega{nata sostojba vo EU, napredokot i pregovorite i mno{tvoto merki koi Hrvatska treba da gi ispolni kako zatvorawe na poglavjeto za pravosudstvoto, koe s$ u{te ne e ni otvoreno, se pove} e s$ veruva deka Hrvatska realno }e vleze vo EU vo 2013 godina. Izvori od Unijata, isto taka, naveduvaat deka nikoj ne veruva deka po Hrvatska, koja bilo dràva od regionot bi moèla da vleze vo EU pred 2020 godina. Duri i koga s$ bi odelo spored planot, Srbija bi moèla da dobie status kandidat za ~lenstvo najrano kon krajot na 2020 godina, no ne bi moèla da bide ~lenka pred 2020 godina, velat izvori od EU. S$ pove}e se zgolemuva brojot na dràvi koi se skepti~ni za pro{iruvaweto na EU. Tie ne se protiv integracijata na balkanskite dràvi vo Unijata, no insistiraat na stoprocentno ispolnuvawe na site kriteriumi, izjavi neodamna evrokomesarot za pro{iruvawe na Unijata, [tefan File. Hrvatska e prva dràva koja pregovara so poinakva metodologija i postrogi kriteriumi. Hrvatska mora da bide stoprocentno podgotvena, a pred s$ se misli na rezultatite vo borbata protiv korupcijata, za da moè da vleze vo Unijata. Na ova se insistira bidej}i mnogu dràvi smetaat deka EU pogre{i koga gi primi Bugarija i Romanija, iako ne bea potpolno podgotveni. Od EU velat deka Hrvatska mora da bide uspe{na prikazna i na~inot na koj zemjata }e vleze mora da bide primer za drugite zemji od regionot. Vo Unijata, isto taka, razmisluvaat Hrvatska da bide prva dràva koja

vo pristapnite pregovori }e se obvrzi deka nema da go koristi pravoto na veto kon idnite kandidati poradi bilateralni pra{awa. Vakviot predlog e plod na razmisluvawata kako da se izbegnat situacii kako {to e slovene~kata blokada kon Hrvatska, gr~kata kon Makedonija i idnoto mo`no blokirawe na Kosovo od strana na Srbija, dokolku vleze vo EU pred Kosovo. Visok diplomat od EU izjavi deka dràvite od Balkanot vo ovoj moment ne zasluùvaat nikakva konkretna ponuda. Albanija, kako {to re~e toj, re~isi godina dena e vo vnatre{no-politi~ka kriza, Makedonija nazaduva, Kosovo zaglavi vo korupcija i organiziran kriminal, vo Bosna i Hercegovina nema napredok, Srbija ne e konstruktivna ni za Kosovo, a ne go ispolni ni vetuvaweto za apsewe na voeniot zlostornik Ratko Mladi}. HRVATSKA ]E VLEZE VO EU BEZ OGLED NA REZULTATOT OD REFERENDUMOT Hrvatska vo Evropskata unija }e vleze bez ogled na toa dali Slovenija }e go prifati arbitra`niot dogovor za granicata, izjavi slovene~kiot minister za nadvore{ni raboti, Samuel @bogar, potsetuvaj}i deka Slovenija u{te minatiot septemvri, pred potpi{uvaweto na arbitra`niot dogovor, & ovozmoì na Hrvatska prodolùvawe na pregovorite so EU. Nepolni dve nedeli pred referendumot za ratifikacija na hrvatsko- slovene~kiot arbitraèn dogovor za granicata koj }e se odrì na 6 juni, @bogar veli deka ne moè ni da zamisli deka dokolku dojde do odbivawe na dogovorot od strana na negovata zemja, Slovenija bi moèla da & go popre~uva patot na Hrvatska kon EU i deka bi barale nekakov tret dogovor.

Od konferencijata vo Saraevo }e im se isprati poraka na dr`avite od Zapaden Balkan deka Unijata nikoga{ pove}e nema da se pro{iruva na dosega{niot na~in i deka im pretstoi dolg pat do ~lenstvo K

24 26.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SINGAPUR E NAJKONKURENTNA ZEMJA VO SVETOT ingapur, Hong Kong i SAD se trite najkonkurentni dr`avi za 2010 godina, se naveduva vo Godi{niot izve{taj za svetska konkurentnost na {vajcarskiot Institut za upravuvawe so razvojot (IMD) so sedi{te vo Lozana. Toa e prvpat vo 16 godini SAD da im ja otstapat liderskata pozicija na Singapur i Hong Kong. Singapur i Hong Kong, kako {to se naveduva vo izve{tajot, se zemji koi najmalku se pogodeni od krizata i gi

potisnaa SAD poradi rastot na amerikanskiot dr`aven dolg i dvojnoto zgolemuvawe na buxetskiot deficit, iako amerikanskata ekonomija i ponatamu ostanuva najsilna vo svetot. Me|u vode~kite 10 na listata na najkonkurentni zemji godinava se i Tajvan so skok od 23 na 8 mesto i Malezija, koja od 18 se najde na 10 mesto blagodarenie na golemata pobaruva~ka vo Azija. Na najvisokite mesta se [vajcarija (~etvrto), Avstrija (petto),

[vedska ({esto), Kanada (sedmo) i Norve{ka (devetto). Na krajot od listata od vkupno 58 mesta se Ukraina i Venecuela. Rejtingot na IMD se objavuva od 1989 godina i se sostavuva po 327 kriteriumi podeleni vo ~etiri golemi blokovi: funkcionirawe na ekonomijata, efikasnost na dr`avnata uprava, efikasnost na biznisot i infrastrukturata (vklu~itelno i socijalata). Za ocenkite se koristat statisti~kite podatoci i anketite.

STRANSKITE INVESTICII VO KINA VO APRIL PORASNALE ZA 25% transkite investicii vo Kina vo tekot na minatiot mesec porasnale za 24,7% na 7,5 milijardi dolari vo odnos na mart, soop{ti kineskoto Ministerstvo za trgovija. Ova pretstavuva dvojno pogolem rast na investiciite vo sporedba so mart 2010 godina, koga stranskite investicii na mese~no nivo porasnale za 12,1%. Vo soop{tenieto se poso~uva deka direktnite stranski investicii opfa}aat vlo`uvawe

vo fabriki, nedvi`nosti i drug imot, no ne i sredstva investirani vo kupuvawe na akcii i drugi finansiski instrumenti. Kineskata vlada minatiot mesec najavi deka }e raboti na privlekuvawe na stranski investicii, pred s$ vo sektorot na visoka tehnologija i na razvoj na obnovlivi izvori na energija, kako i deka }e go ograni~uva vlo`uvaweto vo industriskite sektori koi pridonesuvaat za zagadu-

vawe na ìvotnata sredina, kako i vo onie granki kade {to ponudata ja nadminuva pobaruva~kata. Vo prviot kvartal od ovaa godina Kina zabeleà ekonomski rast od 11,9% na godi{no nivo, no vo tekot na april e registriran rast na stapkata na inflacija i na cenite na nedvi`nostite i kreditite, {to nekoi analiti~ari gi naveduva da stravuvaat deka kineskata ekonomija moè “da se pregree”.

PRV POZITIVEN KVARTALEN IZVE[TAJ PO KOLAPSOT

XENERAL MOTORS POLEKA NA PATOT KON OBNOVUVAWE Xeneral Motors e kompanija koja dobi milijardi dolari vo vladini obvrznici za da go spre~i svojot bankrot, bidej}i vo 2008 godina dojde blizu do kolaps koga objavi sloboden gotovinski tek na pari od samo edna milijarda dolari VASE CELESKA

1,2

celeska@kapital.com.mk

eneral Motors minatata nedela go objavi svojot kvartalen izve{taj, vo koj za prv pat posle 2007 godina poka`a profit. Kompanijata isto taka tvrdi deka gi vratila site zaemi koi & bea dodoleni od vladata na SAD, a denes taa e zainteresirana da ja otkupi nazad dodelenata finansiska pomo{. No, sepak, vistinata e deka ovoj amerikanski avtomobilski gigant e daleku od patot na vozobnovuvawe, kako {to amerikanskata javnost saka da veruva. Silniot izve{taj koj kompanijata go objavi generalno e pomognat od strana na negativniot publicitet na Tojota, zaradi ozloglasenite povlekuvawa na nekoi od nejzinite modeli zaradi odredeni tehni~ki problemi. Od Xeneral Motors isto taka tvrdat deka vo celost go vratile svojot dolg kon amerikanskata vlada, {to vo golema mera toa e napraveno za kratok period, dodeka Sojuzot na obedinetite avtomobilski rabotnici, ve}e vr{i pritisok za naplata na zagubite koi se sozdadoa za vreme na kolapsot na avtoindustrijata vo SAD. Amerikanskata avtomobilska grupacija, Xeneral Motors minatata nedela vo svojot kvartalen izve{taj objavi prihodi od 31,5

milijardi dolari e prvata pozitivna kvartalna dobivka na GM

milijardi dolari i operativna dobivka od 1,2 milijardi dolari. Neto-dobivkata na akcionerite iznesuvala 0,9 milijardi dolari ili 1,66 dolari po akcija, se naveduva vo soop{tenieto na kompanijata za trimese~niot izve{taj. Ova pretstavuva prvata kvartalna dobivka na Xeneral Motors posle 2007 godina, a vo prvoto trimese~je od minatata godina, ovaa avtomobilska grupacija rabotela so zaguba od {est milijardi dolari. Xeneral Motors e kompanija koja dobi milijardi dolari vo vladini obvrznici za da go spre~i

NOKIA I JAHU ZAEDNI^KI ]E RAZVIVAAT INTERNET-USLUGI inskiot proizvoditel na mobilni telefoni Nokia i amerikanskiot internetprebaruva~ Jahu sklu~ija dogovor za sorabotka vo oblasta na internet-uslugite, koj vklu~uva mapi i elektronska po{ta. Dvete kompanii na ovoj na~in planiraat poefikasno da se spravat so novata konkurencija na pazarot na bez`i~nata telekomunikacija.

Ulogata na mobilnite uslugi i softverot zna~itelno se zgolemi otkako Epl i Gugl se priklu~ija na toj pazar i gi "prisilija" proizvoditelite na mobilni telefoni, kako {to se Samsung i Nokia, da ja pro{irat svojata ponuda. Nokia za nekolku godini investira{e pove}e od deset milijardi dolari (8,09 milijardi evra) so cel da postigne konkuren-

svojot bankrot, bidej}i vo 2008 godina dojde blizu do kolaps koga objavi sloboden gotovinski tek na pari od samo 1 milijarda dolari. Kompanijata vo april go otplati svojot dolg kon amerikanskata vlada vo iznos od 6,7 milijardi dolari, kako i pomalite pozajmuvawa koi gi napravila od kanadskata vlada. Za ova dostignuvawe, Xeneral Motors duri i objavi nekolku reklami vo koi zboruva generalniot menaxer na kompanijata, Ed Vitaker. Vitaker tvrde{e deka negovata kompanija celosno gi otplatila golemite dolgovi kon amerikanska-

tnost vo novata oblast. Zasega, nivnata ponuda na internet-uslugi, od prezemawe na muzika do i-mejl, uspea da privle~e samo mal broj korisnici koi pla}aat za niv. Spored noviot dogovor, Jahu }e bide ekskluziven davatel na i-mejl uslugi na Nokia, a Nokia }e bide edinstvena koja obezbeduva mapi i navigacija za Jahu.

ta i kanadskata vlada, i toa porano od predvideniot rok. No, za `al Vitaker ne napomena vo reklamite deka dolgovite bile otplateni so pomo{ na druga finansiska pomo{ od vladata. Vladata na SAD vo su{tina mu dodelila na Xeneral Motors dodatna pomo{ od 43 milijardi dolari, pokraj prvi~nite sedum milijardi koi kompanijata gi isplatila pet godini porano od predvidenoto. PRODA@BA NA AKCIITE E SLEDEN ^EKOR Vo ovoj moment, amerikanskiot avtomobilski gigant, koj voedno i dano~en ob-

vrznik, s$ u{te poseduva 61% od akciite vo Xeneral Motors i 56,3% vo Ali bank (Ally Bank). Se pretpostavuva deka Xeneral Motors nema da moè da go otplati svojot dolg dodeka javno ne gi ponudi na proda`ba sopstvenite akcii, a toa s$ u{te ne se slu~ilo. Glavniot finansiski menaxer na kompanijata, Kris Lidel najavi deka verojatno toa }e se slu~i na krajot od godinata, no ne e isklu~eno i odloùvawe na vakvata akcija do narednata godina. “Javnata proda`ba na akciite na berzata }e se slu~i koga pazarot i kompanijata }e bidat podgotveni za toa”, izjavi Lidel, koj nadopolni deka “moè da se slu~i ovaa godina, no mo`nosta ne otpa|a i za narednata godina”. Izve{tajot za prvoto trimese~je na Xeneral Motors e dobar, pa proda`bata na akciite na kompanijata na berzata, pretstavuva sleden korisen ~ekor. “Mislam deka izve{tajot za prviot kvartal demonstrira dobar progres. Sega, koga postignavme profitabilnost, sleden ~ekor e da postigneme odr`livost na ovaa profitabilnost”, veli toj.

SLABATA PRODA@BA VO EVROPA E PREPREKA Slabata proda`ba vo Evropa }e bide najgolemata prepreka za odrùvawe na ovaa profitabilnost. Vo prvoto trimese~je Xeneral Motors zaraboti 1,2 milijardi dolari dobivka, pred pla}aweto na danocite i drugite dava~ki, samo vo Severna Amerika, dodeka vo Evropa za istiot vremenski period se zabeleàni zagubi od 500 milioni dolari. Naskoro, Xeneral Motors planira da go namali brojot na vrabotenite vo svojata evropska podru`nica Opel, za 8.000 rabotnici i da go reducira svojot kapacitet za 20%. Kontinuiranite tro{oci za restruktuirawe na Opel najverojatno }e vodat do zagubi pogolemi od deficitot koj nastanal vo prviot kvartal od ovaa fiskalna godina. Za sre}a, Xeneral Motors znae dobro da go menaxira sopstveniot biznis, no mnogu e verojatno da zastane na rabot povtorno, zaradi sumata za koja kompanijata se obvrzala da & ja vrati na amerikanskata vlada, {to zna~i deka Xeneral Motors }e treba da ima totalna vrednost od 80 milijardi dolari na pazarot, posle razdolùvaweto so vladata. Sepak, zagubata na vladinata investicija se o~ekuva da bide pomalku od osum milijardi dolari, {to pretstavuva na~itelno pomal iznos od 30 milijardi dolari, proektirani vo 2009 godina.

NEMA GRE[KA VO ELEKTRONSKIOT SISTEM NA VOZILATA NA TOJOTA

aponskiot proizvoditel na avtomobili Tojota, otkako izvr{i kontrola na pove}e od 2.000 vozila ne pronajde nikakva gre{ka vo elektronskiot sistem na nejzinite avtomobili so koja bi mo`elo da se objasni zabrzuvaweto na vozilata, soop{ti {efot za proda`ba na Tojota vo SAD, Xejms Lenc. Tojota izvr{i 600 proverki na teren i pove}e od 1.400 kontroli vo nejzinite

proda`ni centri, izjavi Lenc i istakna deka nitu edna od tie proverki ne poka`ala deka elektronskiot sistem na Tojota za kontrola na ventilite bil pri~ina za problemite so zabrzuvaweto na vozilata. Lenc naglasi deka kompanijata izvr{ila servis na pove}e od 3,5 milioni vozila, okolu polovina od povikanite avtomobili vo periodot od oktomvri 2009 do januari 2010 godina,

proveruvaj}i ja mehanikata so koja e povrzuvan problemot so zabrzuvaweto na vozilata. Tojota, najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo svetot, povika pove}e od osum milioni vozila za da go otstrani problemot na pedalata za gas i za otstranuvawe na patosnicite koi bile identifikuvani kako pri~ini za nedovolnata bezbednost na nivnite vozila.

SVET BIZNIS POLITIKA

26.05.2010

ITALIJANSKATA VLADA ]E [TEDI 27,6 MILIJARDI EVRA

FIAT BARA ZAEM OD PET MILIJARDI EVRA

talijanskata vlada planira da sprovede merki za {tedewe vo iznos od 27,6 milijardi evra vo slednite dve godini, po primer na merkite koi minatata nedela gi sprovedoa [panija i Portugalija, so cel da ja obnovat doverbata vo ekonomijata i evrozonata, pi{uvaat evropskite mediumi. Se o~ekuva deka merkite }e bidat odobreni do prvi juni, a so niv }e se namali

rupacijata Fiat, tretiot po golemina evropski proizvoditel na avtomobili, pobara pet milijardi evra bankarski kredit za refinansirawe na dolgot, vo vreme koga kompanijata se obiduva da go razdeli proizvodstvoto na kamioni i traktori. Dolgovite na Fiat kon bankite iznesuvaa okolu 8,7 milijardi evra kon krajot na mart, ovaa godina, bez zaemite me|u kompaniite. Del od kreditot mo`e

deficitot. Tie vklu~uvaat namaluvawe na platite vo dr`avniot sektor, kako i zamrznuvawe na novite vrabotuvawa. So merkite }e se namalat i isplatite od razvojnite fondovi za italijanskiot ju`en region i }e se poka~at lokalnite danoci. Vladata na premierot Silvio Berluskoni veti deka do 2012 godina }e go namali buxetskiot deficit, od minatogodi{niot 5,3 %, na 2,7% od BDP.

KINA GO ZGOLEMI PORTFOLIOTO SO AMERIKANSKI OBVRZNICI

ina vo mart go zgolemi svoeto portfolio na amerikanski dràvni obvrznici, prv pat po {est meseci, objavi Ministerstvoto za finansii na SAD. Ministerstvoto soop{ti deka kineskoto portfolio za amerikanski dràvni obvrznici vo mart bilo zgolemeno za 2% na 895,2 milijardi dolari, {to pretstavuva prvo zgolemuvawe od septemvri 2009 godina. Ovoj poteg moè da ja ublaì zagriènosta deka zaradi namaluvaweto na interesot za ovie obvrznici, amerikanskata vlada }e mora da plati pogolema kamata za servisirawe na dolgot. Kina e najgolem stranski sopstvenik na amerikanski dràvni obvrznici. Na vtoro mesto se nao|a Japonija, koja, isto taka, go zgolemi svoeto portfolio vo mart i toa za 2,1% na 784,9 milijardi dolari. Vkupnata vrednost na stranskite portfolija na amerikanski dràvni obvrznici e zgolemena za 3,5% vo mart, na 3,880 milijardi dolari.

OTP BANKA VO PRVIOT KVARTAL GI NADMINA O^EKUVAWATA ajgolemata ungarska banka, OTP Banka, soop{ti deka ostvarila rast vo prviot kvartal, najmnogu zaradi niskite tro{oci. Neto-dobivkata na ovaa banka vo prvoto trimese~je od ovaa godina porasnala za 1,4%, na 42,4 milijardi forinti, odnosno 186 milioni dolari, dodeka vo istiot period minatata godina rabotela so dobivka od 41,8 milijardi forinti. Analiti~arite o~ekuvale deka kvartalniot profit }e dostigne 31,7 milijardi forinti. Neto-prihodite od kamatata na bankata padnale za 10%, na 142,6 milijardi forinti, zaradi pritisokot na niskite kamatni stapki vo Ungarija i rastot na nivnata valuta. Ungarskata centralna banka vo april ja namali referantnata kamatna stapka, desetti mesec po red, pa taa sega iznesuva 5,25% i e na najnisko nivo od raspadot na komunisti~kiot sistem.

GLOBALNATA PRODA@BA NA MOBILNI TELEFONI PORASNALA ZA 17% lobalnata proda`ba na mobilni telefoni vo prvoto trimese~je od 2010 godina porasnala za 17% vo odnos na istiot period minatata godina, na 314,7 milioni primeroci, pokaùvaat najnovite podatoci na istraùva~kata kompanija Gartner. Proda`bata na pametni telefoni (smartfoni) porasnala za 48,7 %, na 54,3 milioni uredi. Smartfonite ~inat 17,3% od vkupnata proda`ba na mobilni telefoni vo svetot vo prvoto trimese~je od ovaa godina, nasproti proda`bata od 13,6% vo istiot period minatata godina. Nokia i ponatamu go drì primatot na pazarot na mobilnite telefoni, so prodadeni 110,10 milioni uredi, no nejziniot pazaren udel se namalil od 36,2% na 35%. Spored volumenot na proda`bata, sleduvaat Samsung so 64,89 milioni, LG so 27,19 milioni, RIM so 10,55 milioni, Soni Erikson so 9,86 milioni prodadeni telefoni, Motorola so 9,57 milioni i Epl so 8,35 milioni.

da se iskoristi za vra}awe na golemiot kredit od okolu dve milijardi evra, obezbeden preku kompanijata CNH global NV koja raboti vo ramki na grupacijata Fiat i za finansirawe na petgodi{niot raboten plan na italijanskiot avtomobilski gigant. Izvr{niot direktor na Fiat, Serxo Markione, ima namera od bordot na direktori da pobara da go odobrat planot za refinansirawe do juli ovaa godina. Fiat, koj poseduva 20%

od amerikanskata Krajsler grup, kon sredinata na april soop{ti deka }e gi razdeli industriskite operacii na oddelot CNH do krajot na ovaa godina, {to }e go olesni novoto zdru`uvawe i }e ovozmo`i ovie kompanii da se vrednuvaat oddelno. Me|u bankite koi imaat odobreno krediti na Fiat se BNP Pariba, Kredi agrikol i Sitigrup, potoa sleduvaat, Unikredit, Inteza Sanpaolo i Sosiete Xeneral.

17.03.2010 25

26 26.05.2010

PATOT DO USPEHOT

TONI HSIEH, GLAVEN MENAXER NA ZAPPOS.COM

MALKU “OTKAÊNOST” MO@E DA MU GODI NA BIZNISOT Osnova~ot i direktor na edna od momentno najpopularnite internet- prodavnici vo svetot, uspe{no go odrùva duhot na dot.kom industrijata ko go posetite sedi{teto na Zappos.com vo Henderson, blizu Las Vegas, e kako da vleguvate vo vremenska ma{ina {to }e ve vrati desetina godini nazad, vo slavnite denovi koga se slu~uva{e bumot na internet- kompaniite. Razni otka~eni figuri visat po yidovite, razigrani vraboteni {to }e zatropaat so yvon~iwa za krava koga }e pominete pokraj nivnite biroa, maserka za onie {to se izmoreni od sedewe pokraj kompjuter i obilna besplatna hrana za “Zaponiancite”. Me|utoa, ova ne e begstvo vo nostalgija. Zapos (Zappos) e ambiciozen eksperiment iniciran od Toni Hsieh (se pi{uva Hsieh, no Amerikancite go izgovaraat [ej), 36-godi{niot sopstvenik na kompanijata, inaku vtora generacija na tajvanski Amerikanci. Negovata cel e da sozdade korporativna kultura {to }e ovozmoì razvoj preku nudewe na nenadminata usluga na klientite, bez ogled vo koj biznis e vklu~ena kompanijata. Zapo~nata kako onlajn prodavnica za ~evli vo 1999 godina, kompanijata se razvi vo prodava~ na obleka preku Internet, elektronika i drugi proizvodi. Minatata godina dostigna rekordni edna milijarda evra proda`ba, dodeka drugite trgovci se ma~ea so recesijata. Toni Hsieh glasno razmisluva eden den Zapos da vleze vo hotelskiot ili avioprevozni~kiot biznis. ZABAVA I NEKONVENCIONALNOST VO RABOTATA Zapos na po~etokot be{e poddràna od kaliforniskata firma Sekvoja kapital (Sequoia Capital), eden od najpresti`nite investitori vo Silikonskata Dolina, koja ima udel vo kompanijata na Hsieh. No, toj kako da se voshituva pove}e na firmite od tipot na britanskata Virxin grupa, koja svojata reputacija ja izgradi kako nekovencionalna kompanija, {to znae da branuva i da predizvikuva kontroverzi, i seto toa da go aplicira podocna vo

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

mnogu razli~ni industrii. No, od druga strana toj e eden vid antipod na ser Ri~ard Brenson, osnova~ot na Virxn. Dodeka Brenson e {armer i {oumen, Hsieh e rezerviran, tivok inèner po kompjuterski nauki na Harvard. No, isto kako Brenson, toj ima nos za dobra zdelka i strast za uspeh. Vo 1998 godina, Hsieh mu ja prodade Link eh~enx (LinkExchange), onlajnmreà za reklamirawe ~ij koosnova~ be{e toj, na Microsoft za 265 milioni dolari. Ovie sredstva gi iskoristi da osnova investiciski fond, i eden od start-ap biznisite {to go poddrà be{e Zapos, ime koe e inspirirano od zapatos, {panskiot naziv za ~evli. Nasetuvaj}i go potencijalot na kompanijata, Hsieh stana nejzin izvr{en direktor vo 2000 godina. Ottoga{, toj i negoviot tim se fokusiraa kon sozadavwe isklu~itelna kompaniska kultura. Me|u drugite ne{ta, vostanovi i set od deset vrednosti, od koi edna {to glasi “kreirajte zabava i malku otka~enost”. UNIKATEN SISTEM NA REGRUTIRAWE NOVI VRABOTENI Oddelot za regrutirawe na novi kadri vo firmata isto taka e posveten na toa da gi identifikuva onie {to se vklopuvaat vo {emata na Zapos. Kandidatite za rabota, na intervju moè da dobijat i pra{awa kako “Koj e va{ omilen superheroj i zo{to?” ili “Na skalilo od 1 do 10, kolku ste sre}ni vie?” I edna od najneobi~nite raboti {to gi pravi Zapos e ponudata od 2.000 dolari {to im ja dava vo prvite nedeli na novite vraboteni, za da si odat od firmata. Toa e zna~itelna suma za po~etnik vo kol-centar {to po~nuva so 10 dolari na ~as. Idejata e da se isfiltrira sekoj {to se somneva dali Zapos e za navistina za nego. Minatata godina samo trojca novi vraboteni gi zele parite. Zapos obra}a mnogu vnimanie na regrutacijata i treninzite zatoa {to potoa im dava na svoite vraboteni izobilstvo na

GRI@ATA ZA KORISNICITE - e investicija, a ne tro{ok. Celta e da formirate doìvotni vrski so va{ite klienti. Nie odime dotamu {to gi prenaso~uvame kupuva~ite kon konkurencijata dokolku go nemame sakaniot proizvod na zaliha sloboda vo izvr{uvaweto na svoite zada~i. Na primer, vrabotenite vo kol-centarot moàt da napravat s$ {to mislat deka e soodvetno za da gi re{at problemite na klientite, a bez pritoa da baraat odobruvawe od svojot {ef. Iako ovaa filozofija na momenti moè da se ~ini haoti~na, rezultatite se impresivni: tri ~etvrtini od proda`bite na Zapos doa|aat od povtorni kupuva~i i s$ u{te rastat, iako so pomala stapka, zaradi recesijata. Vo prodolènie sledat nekolku soveti od Hsiah za uspeh vo onlajn reklamiraweto PRENESUVAWETO NA VPEÂTOCITE OD ÔVEK NA ÔVEK, T.N. WORD-OF-MOUTHNAVISTINA FUNKCIONIRA ONLAJN. Za àl, spodeluvawata na iskustva me|u potro{uva~ite moè da bide i lo{o za vas, isto kako {to moè da bide i vo va{a korist. NE SE NATPREVARUVAJTE SO NAMALUVAWE NA CENITE. Na po~etokot Zapos ponudi 10 dolari popust na site {to kupuvaa od nas. Ova donese dobri rezultati, me|utoa ne privle~e lojalni kupuva~i. [tom konkurentot }e ponudi 15 dolari popust, tie vedna{ }e istr~aat kaj nego.

OSIGURAJTE SE DEKA VA[IOT VEBSAJT E 100% TOÊN. Ne smeete da imate neto~ni informacii, vo pogled na zalihite {to gi imate i sli~ni parametri {to se bitni za kupuva~ite. Ako na sajtot stoi deka ima na zaliha odreden par ~evli {to kupuva~ot gi odbral, tie mora da gi ima, a ne podocna da mu napi{ete, “se izvinuvame, ovie pove}e gi nemame na zaliha”. Taka sozdavate nesre}ni potro{uva~i. LOCIRAJTE JA CENTRALNO VA[ATA DISTRIBUCIJA. Prvi~no so sedi{te vo San Francisko, Zapos po~na so distributiven centar vo Kalifornija. No, treba{e mnogu vreme dodeka na{ite kupuva~i od Isto~niot breg da gi dobijat svoite nara~ki. Sega, sedi{teto ni e vo Las Vegas, a distributivniot centar vo Kentaki. GRI@ATA ZA KORISNICITE E INVESTICIJA, A NE TRO[OK. Celta e da formirate doìvotni vrski so va{ite klienti. Nie odime dotamu {to gi prenaso~uvame kupuva~ite kon konkurencijata dokolku go nemame sakaniot proizvod na zaliha. “Zvu~i riskantno, no tie }e dojdat povtorno kaj nas koga }e kupuvaat drugi ~evli”, veli Hsiah. TREBA AKTIVNO DA JA MENAXIRATE VA[ATA KOMPANISKA KULTURA. Angaìrajte lu|e vrz osnova na toa kako bi se vklopile vo kompaniskata kultura. Kaj Zapos s$ e vo griàta za korisnicite, pa zatoa vrabotenite treba da go sfatat toa, i {to zna~i toa da ponudat izvonredna usluga. PAZETE SE OD T.N. EKSPERTI. Zapos na po~etokot potro{i mnogu pari na konsultanti za na

krajot da sfatime deka mnogu pove} e treba{e da si veruvame sebesi. Nikoj ne gi znae va{ite potro{uva~i podobro od vas samite.

MARKETING

26.05.2010

GERILA-MARKETING NEOPHODNOST [TO POVIKUVA (VTOR DEL)

retpostavuvam deka se podrazbira deka mora da imate kvaliteten proizvod ili usluga za da bidete uspe{ni. Duri i najdobriot marketing na svetot nema da gi motivira lu|eto da kupat nekvaliteten proizvod ili nekvalitetna usluga pove}e od edna{. Vsu{nost, gerila-marketingot moè da go zabrza procesot na propa|awe na nekoja ponuda, zatoa {to klientite mnogu pobrzo }e sfatat deka kvalitetot e slab. Napravete s$ {to e vo va{a mo} za da go obezbedite kvalitetot na svoite uslugi ili kvalitetot na svojot proizvod. Ako prodavate kvalitet, podgotveni ste za gerila-marketing. Isto taka, zadolìtelno e da imate i soodveten kapital, {to zna~i - pari. ]e zabeleìte deka ne rekov mnogu pari. ]e bidat dovolno onolku kolku {to se potrebni za da se vklu~ite vo gerilamarketingot. Toa zna~i deka } e vi bidat potrebni dovolno gotovi pari ili rezervi na gotovi pari za agresivno da go promovirate svoeto rabotewe najmalku tri meseci ili, vo idealni uslovi, cela godina. Moèbi }e vi bidat potrebni 20.000 denari, moèbi 120.000 denari ili duri i 1.200.000 denari, vo zavisnost od toa kakvi se va{ite celi. Vo SAD postojat iljadnici mali firmi. Mnogu od niv nudat vrvni proizvodi i mnogu poèlni

uslugi. No, pomalku od desettina od eden procent od tie firmi }e dojdat do fenomenalen finansiski uspeh. Neulovliviot faktor {to ja pravi razlikata me|u toa da bidete vo `oltite stranici i da bidete zapi{ani na Wujor{kata berza e marketingot na proizvodot ili uslugata. So gerila-marketingot go imate v raka klu~ot za vleguvawe vo maliot procent pretpriema~i {to odat dokraj. So sfa}aweto na faktot deka mnogu aspekti na va{eto rabotewe spa|aat vo marketingot, vie ve}e ste vo prednost nad konkurencijata koja ne ja gleda razlikata me|u oglasuvaweto i marketingot. Kolku ste posvesni za marketingot, tolku pove}e }e mu obrnuvate vnimanie. Bi oti{ol duri i tolku daleku da pretpostavam deka pomalku od 10% od sopstvenicite na mali i novi firmi istra`ile samo desetina vidovi marketin{ki alatki od site {to im se na raspolagawe. Me|u niv se: stranicata na Internet, anketite, li~nite pisma, tele-marketingot, bro{urite, malite oglasi, nadvore{nite natpisi, direktnata po{ta, primerocite, seminarite, demonstraciite na proizvodot ili na uslugite, sponzorskite slu~uvawa, izlo`bite i saemite, pe~atenite maici, odnosite so javnosta, prebaruva~ite, specijalnite vidovi oglasuvawe kako pe~ateni

fesionalcite }e bidat tolku hrabri vo rovovite kako vas. Tie, verojatno, pokaùvaat najdobri rezultati samo od udobnata kancelarija vo otmena delovna zgrada. Gerila-marketingot bara od vas da go razberete sekoj aspekt na marketingot, da eksperimentirate so mnogu od niv, da gi otstranite alatkite-gubitnici, da gi duplirate dobitnite alatki, a potoa da gi primenite marketin{kite taktiki {to se dokaàle na bojnoto pole vo vistinskiot ìvot. Gerila-marketingot podrazbira prepoznavawe na izobilieto mo`nosti i eksploatirawe na sekoja od niv. Problemite vo marketingot, za kakov proizvod i da se raboti, se neizbe`ni. Re{ete gi tie problemi, a potoa po~nete da barate novi problemi za re{avawe - problemite na sega{nite i na potencijalnite klienti. Firmite {to gi re{avaat problemite imaat pogolema {ansa da uspeat otkolku onie {to ne gi re{avaat. Denes, koga vremeto e i pova`no od parite, }e cvetaat firmite {to im go {tedat vremeto na lu|eto. Zo{to? Nedostigot na vreme e pro-blem i s$ pogolem broj lu|e vo industrijaliziranite op{testva toa go gledaat kako problem. Industrijata za za{teda na vreme }e stane isklu~itelno va`na i vo na{eto op{testvo.

penkala i oglasuvawe vo òltite stranici, vo vesnicite, vo spisanijata, na radioto, na televizijata i preku bilbordi. Gerila-marketingot bara da go istraìte sekoj od ovie marketin{ki metodi i mnogu drugi, a potoa da ja upotrebite kombinacijata na metodi {to najdobro odgovara za va{eto rabotewe. Koga edna{ }e go aktivirate svojot plan za gerilamarketing, sledete koi oru`ja ja pogoduvaat celta, a koi ja proma{uvaat. Ako go znaete samo toa, dvojno }e gi zgolemite rezultatite na svojot buxet za marketing. Niedna reklamna agencija ne e specijalizirana za gerilamarketing. Pove}eto ja nemaat vistinskata pretstava za toa koi taktiki na oglasuvawe i marketing ja pravat rabotata uspe{na. Tie agencii moèa da im pomognat na krupnite yverki, no bea bespomo{ni bez silnite muskuli na kupi{tata pari. I kade toga{ da se obratite za pomo{? Prvoto mesto e "gerila-marketingotâ&#x20AC;?. Potoa, iskoristete gi svojata fantazija i svojata energija. I na krajot, verojatno }e mora da barate sovet od profesionalec za marketingot i oglasuvaweto vo oblastite vo koi gerila-marketingot se sovpa|a so tradicionalniot marketing. Sepak, ne o~ekuvajte deka pro-

TEODOR ALEKSOV

TTrip Triple ripple S LLearning ea nin ear ningg

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

28 26.05.2010

MARKETING

KAKO DA JA UNAPREDITE PRODA@BATA VO VREME NA KRIZA

NAJGOLEMA GRE[KA E DA PRAVITE RAZLIKA ME\U KLIENTITE Kompaniite gubat i do 20% od starite kupuva~i za edna godina. Toj procent vo uslovi na kriza e pogolem. Kako da se zadràt vernite kupuva~i i istovremeno da se privle~at novi, e pote{ka zada~a otkolku dosega â&#x20AC;&#x201C; stru~wacite mislat deka re{enieto na problemot e vo vospostavuvawe na podlabok i posloèn odnos so klientite. d sedum informacii {to mu se nudat na kupuva~ot vo daden moment, toj pameti samo tri, i toa onie tri {to go potvrduvaat negovoto prethodno mislewe. Toa prakti~no zna~i deka kupuva~ot {to }e odlu~i da ne kupi nekoj proizvod }e gi pamti samo informaciite {to ja potvrduvaat taa negova odluka. Zemaj}i go ovoj fakt, predvid, a pokraj toa i faktot deka sme nasred edna od najte{kite ekonomski krizi vo poslednive nekolku decenii, sekoja kompanija denes se pra{uva kako da ja zadrì svojata verna klientela? Sektorot na proda`ba vo momentov treba da pokaè najgolema dosetlivost i sposobnost, bez ogled dali se nao|a na nekoja farma pod Pla~kovica ili vo nekoja kancelarija na Vol strit.

DAJTE MU NE[TO POVE]E NA KUPUVA^OT Golem del od proda`bata realiziraat tokmu vernite kupuva~i, K

pove}e otkolku samiot proizvod, kakov {to nudat u{te deset va{i konkurenti.

zna~i onie {to odamna vi ukaàle doverba, no fakt e deka kompaniite gubat i do 20% od starite kupuva~i za edna godina, a toj procent vo uslovi na kriza e pogolem. So toa zada~ata, kako da se zadràt vernite kupuva~i i istovremeno da se privle~at novi, e s$ pote{ka. Stru~wacite smetaat deka re{enie za ovoj problem e vo odnosot so klientot. Tuka pred s$ se misli na toa kolku klientite se zadovolni so sorabotkata i dali imaat pri~ina da vi se vratat kako na najdoverliv dostavuva~. Toa ne zna~i deka e dovolno da ponudite kvaliteten proizvod, dobra cena i seto toa ubavo da go spakuvate bidej}i konkurencijata e silna i nemilosrdna, tuku na kupuva~ot da mu ponudite ne{to pove}e od toa. Treba da pokaète deka sekoj kupuva~ vi zna~i. Vo dene{no vreme, koga pazarot od site strani e preplaven so ponudi i popusti, isklu~itelno e va`no da mu pokaète na kupuva~ot deka mu nudite mnogu

FOKUSIRAJTE SE NA KLIENTOT, A NE NA SEBE Pri proda`bata e bitno da se poznavate sebe si i da znaete so koi komunikaciski ve{tini raspolagate. Dali postavuvate konkretni pra{awa, fokusirani li ste na razgovorot ili mislite vi lutaat, znate li da slu{ate, dali ste takti~ni? Na site ovie pra{awa mora da si odgovorite za da ostvarite {to podobar kontakt so klientot. Opsegot na proda`niot biznis e neposredno vrzan so sposobnosta za postavuvawe pra{awa koi {to go pottiknuvaat kupuva~ot na razmisluvawe, a opu{tenata atmosfera sozdava podobra dijalo{ka razmena i go kreva nivoto na fokusiranost na klientot na temata. Istra`ete i najdete interesni raboti za klientot so cel da ostvarite dijalog. Po~nete razgovor za ne{to {to mo`ebi klientot ne go znae, a e povrzano so proizvodot ili uslugata za koi {to se interesira. Ako se ispostavi deka kupuva~ot go znae odgovorot, }e saka da se pofali so svoeto znaewe, no vo sprotivno, }e bide zainteresiran za nego. Pokrenete smislen razgovor i fokusirajte se na klientot, ne na sebe. Kupuva~ot mora da zboruva za sebe, za svoite delovni situacii i predizvici. Dobar dijalog bi trebalo da ima soodnos

70:30 vo korist na slu{aweto, vo ovoj slu~aj slu{aweto na onoj {to prodava. Zatoa, toj mora

odnapred da ja prou~i situacijata i da koristi pra{awa {to naveduvaat na razmisluvawe.

SOVETI ZA PRODAVA^ITE SEDUM POZITIVNI PRODA@NI NAMERI

Sakam da se fokusiram na klientot, a ne na sebe Imam namera da najdam lu|e {to navistina go sakaat toa {to go nudam Sakam da bidam sfaten kako edinstven, poinakov i stru~en vo ona so koe se bavam Sakam da zavladeam so znaewe, da bidam ekspert vo rabotata Sakam vo sekoj moment da raspolagam so verodostojni podatoci, ne zaradi sebe, tuku zaradi idnite klienti Sakam da koristam jazik i zborovi {to }e doprat do klientot Sakam da imam vnatre{na kontrola zatoa {to sum odgovoren za rezultatite od svoite dela

KULTURA

26.05.2010

KANSKI FILMSKI FESTIVAL

PARADA ZA SE I SE[TO ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

avr{i i godine{niot Kanski filmski festival: dvanaesette dena - od 12 do 23 maj - film, glamur i zabava. Iako poradi ekonomskata kriza be{e namalen brojot na filmovi koi se natprevaruvaa za presti`nata nagrada Zlatna palma, sepak, posetenosta na festivalot go zadrà svoeto zavidno nivo. Golem broj svetski yvezdi, novinari, reporteri i fotografi go obeleàa 63-ot Kanski filmski festival. Ekskluzivni gostuvawa, vrtoglavi honorari za 30-minutni pojavuvawa na scenata, spektakularni zabavi na jahtite na najizvikanite biznismeni vo svetot i “ùrkawe”do ranite utrinski ~asovi vo najskapite vili na francuskata riviera. Toa be{e Kan izminatite deset dena. Filmovite se prikazni sami za sebe, mali idei smesteni vo golemi prikazni, me|utoa vistinskata prikazna se ispi{uva{e po Kroazeta. KRV, SENI[TA I BURLESKI Vo nedelata, me|unarodnoto ìri so koe pretsedava{e reìserot Tim Barton, glavnata festivalska nagrada, Zlatna palma, ja dodeli na 40-godi{niot tajlandski reìser Api~atpong Verasetakul i na negoviot film “Vujkoto Bunmi koj gi povikuva negovite minati ìvoti”, negov tret film so koj se pretstavuva vo Kan. Gran pri nagradata od ìrikomisijata otide vo racete na filmot ”Za bogovite i lu|eto” na Havier Bovo, film koj raskaùva za koleòt na stranskite civili vo 1996 godina vo Alìr od strana na islamskite fundamentalisti. Posebno priznanie od ìrito mu e oddadeno na filmot “ôvek koj vri{ti” na reìserot Mahamat Saleh Harun od afrikanskata dràva âd (za prvpat na Kanskiot festival), a nagradata za reìja zamina vo racete na francuskiot avtor Matje Amalrik za filmot “Turneja” (film koj ja obnovuva tradicijata na burleskata), koj ja dobi i nagradata na kriti~arite, FIPRESCI. Havier Bardem ja dobi Zlatnata palma za najdobra ma{ka uloga vo filmot “Bjutiful” na meksikanskiot reìser Alehandro Inaritu, me|utoa ja deli so Italijanecot Elio Xermano, koj igra{e vo filmot “Na{ ìvot” na Daniele Lukateli. Preubavata @iliet Bino{ ja dobi titulata za najdobra ènska uloga vo filmot “Verna kopija” na kultniot iranski reìser Abas Kiarostami. Ona {to vo vistinska smisla go obeleà festivalot, pokraj nagradite, se razbira be{e “zadolìtelnoto” defile na svetskiot xet-set, bez koe ne moè najprometnata ulica vo Kan, Kroazeta. Eva Hercigova, Kejt Bekinsejl, [eril Kol, Eva Longorija, Tim Barton, Majkl Daglas, Benisio Del Toro, Kevin Spejsi... se del od onie koi se pojavija na crveniot kilim. Vistinski glamurozen prikaz. Najnovi kreacii, toaleti na koi obi~niot narod moè samo da im se nasladuva, smokinzi, nakit. Toa e Kanskiot festival. Ona {to ne moè da se prodade na reviite za

Kejt Blan{et i Rasel Krou – novo viduvawe na “Robin Hud”

Naomi Kempbel i Eva Hercigova se zadol`itelen “dekor” na Kroazetata

Nepristrasnite izvestuva~i od Kanskiot filmski festival tvrdat deka nagradite, gore-dolu, se dodeleni pravi~no. Kako i na site golemi festivali, politi~kata korektnost, kako drug termin za trguvawe so interesite i vlijanijata, e taa koja odreduva koj i zo{to }e bide nagraden visoka moda, vo Kan odi kako alva. Chopard, Cartier, Dior, De Grisogne svoite najnovi modeli gi prikaùvaat tuka, na crveniot kilim. Ovoj festival be{e nare~en evrocentri~en, a ne “holivudocentri~en” od strana na britanskiot reìser Majk Li, narekuvaj}i ja Krozazeta destinacija koja e pozadolìtelna duri i od teatarot Kodak vo Holivud, t.e od Oskarite. Sepak, toa ne mu pomogna da ne bide i najgolemata kanska `rtva godinava: iako negoviot najnov film “U{te edna godina” be{e apsoluten favorit na kritikata za najzna~ajnata nagrada, Li ostana bez priznanie. POLITI^KA KOREKTNOST Iako vistinskiot glamur se prikaùva{e nadvor, vo preubaviot Kan, ona {to se prikaùva{e vnatre, na golemoto platno, bea filmovi so, gore-dolu, ista tematika - ekonomskata kriza. Vo niv se ~uvstvuva golemiot jaz me|u siroma{nite i bogatite, ogromnite danoci, svetskata ekonomska recesija, stegaweto na kai{ot... Nepristrasnite izvestuva~i od Kanskiot filmski festival tvrdat deka nagradite, goredolu, se dodeleni pravi~no. Kako i na site golemi festivali, politi~kata korektnost, kako drug termin za trguvawe so interesite i vlijanijata, e taa koja odreduva koj i zo{to }e bide nagraden. Taka, iako Verasetakul e potvrden vizuelen umetnik, raskaùva sporo i zdodevno,

a i Tajland e vo fokusot na svetskoto vnimanie zaradi nemirite. Potoa, tuka se “redovnite” nagradi za francuskite sineasti, pa otkrivaweto na novi filmski zemji kako ^ad, odr`uvawe na festivalskoto vlijanie vo iranskata (Kiarostami) i latinoamerikanskata (Inaritu) kinematografija. No, koga }e se trgnat nastrana nagradite, 63-to izdanie na Kanskiot festival vo negovoto rezime }e go ima nastapot na odli~niot britanski avtorski triling Majk Li, Ken Lou~ i Stiven Frirs so nivnite novi ostvaruvawa, iznenaduvaweto vo pet i pol-~asovniot dokumentarec “Karlos” na Olivie Asajas (storija za najpoznatiot svetski terorist Karlos

ta пrоменада на канsката Кrоазета

“^akalot”) i noviot film na Nikita Mihalkov, “Izgoreni od sonceto 2”. Posledniov naslov prika`an vo informativnata programa e najskapiot ruski film vo ovoj vek (~inel 40 milioni evra) i pretstavuva ruski odgovor na holivudskite filmovi za Vtorata svetska vojna, kako “Spasuvaj}i go vojnikot Rajan”.

Havier Bardem - Zlatna palma za “Bjutiful”

SPORTLIFE

30 26.05.2010 TENIS

KABARE NA ROLAN GAROS Na otvorenoto prvenstvo vo Francija, Venus Vilijams gi {okira{e site prisutni so par~e od svojata nova kolekcija, vo koja na po~etokot site pomislija deka e gola. Vnimanieto na site be{e naso~eno tamu, a nejzinata pobeda be{e stavena vo vtor plan SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

a otvorenoto prvenstvo vo tenis Rolan Garos vo Pariz, Francija, poznatata amerikanska teniserka Venus Vilijams bez nekoi te{kotii ja pobedi svojata protivni~ka Peti [nider od Ju`na Afrika. No, nejziniot nastap i igra ne bea toa {to privle~e najmnogu vnimanie. O~ite na publikata bea naso~eni kon nejzinata obleka, koja pove}e li~e{e na korset (crna ~ipka so crveni lenti), otkolku na dres za igrawe tenis. Taa, vsu{nost, ja pretstavuva{e svojata nova sportska kolekcija i gi {okira{e teniskite obo`avateli, koi na po~etokot duri pomislija deka e gola, bidej}i fustanot izgleda{e kako da e proyiren, no na krajot izleze deka ne e taka. Komentari pristignuvaa od sekade: “Odvratno! Zarem ne & e sram {to majka & ja gleda”, “Dodeka pobeduva, mo`e da izgleda kako saka”, “Sramota e za talent od tipot na Vilijams da se oblekuva taka provokativno. Treba da

sekojdnevni izleguvawa, no i za ve~erni, od ~evli, pantaloni, do fustani, kostumi i sekakvi dodatoci. Cenite na par~iwata od kolekciite se dvi`ea do 20 dolari. Venus

Vilijams e proglasena za teniserka broj eden vo svetot vo 2002-ta godina, a momentalno e pozicionirana na vtoro mesto. Go ima osvoeno US Open dvapati, Wimbeldon

duri pet pati, isto taka drugi prvenstva kako i nekolku olimpiski medali. Nejzinoto bogatstvo momentalno broi pove}e od 26 milioni dolari i e vtora po zarabotuva~ka

me|u `enskite sportisti. Iako izgleda{e kako da e izlezena od kabare od 19-ot vek, sepak, ja izvojuva svojata pobeda, i, na krajot, toa e najva`noto.

milioni dolari iznesuva momentalnoto bogatstvo na poznatata teniserka

ima nekoj kodeks na oblekuvawe vo sportot”, “Ako ne & izlezat rabotite dobri so tenisot, slobodno moè da si najde rabota vo pariskiot Mulen Ru`”... Za svojot izgled 29-godi{nata teniserka za "Los Anxeles Tajms" izjavi deka celta bilo da se postigne eden vid na iluzija. I, navistina, ja postignala celta. Moèbi seto ova go pravi za go odvle~e vnimanieto, bidej}i ne e najpopularna na francuskoto otvoreno prvenstvo. Taa izgubi vo tretata runda na poslednite tri natprevari, od koi eden be{e od nejzinata sestra Serena. Venus vo 2007-ta godina dobi diploma za moden dizajn i ottoga{ kreira uspe{ni kolekcii, koi se trudi da gi napravi da bidat dostapni za obi~nite lu|e. Vo nejzinata kolekcija EleVen ima{e, bukvalno, sekakvi par~iwa koi moàt da se kombiniraat i za

Venus Vilijams – ako saka da se otka`e od tenis, slobodno mo`e da se vraboti vo pariskiot Mulen Ru`

Na po~etokot site pomislija deka e gola

FUDBALSKI HIROVI

GOLEMA BIZARNOST ZA SOVR[ENA NU@DA

Mo`ebi i ne treba da im se zameruva na Argentincite. [to da izmislat kako novi barawa, koga ve}e ja imaat “crkvata Maradona” i noviot Mesi(ja)? STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

ali se raboti za fudbaleri ili za rokyvezdi? Ovaa dilema denovive si ja postavuvale menaxerite na kamp-hotelot vo Pretorija, Ju`na Afrika, vo koj }e bide smestena reprezentacijata na Argentina za vreme na Svetskoto prvenstvo vo fudbal, koga go pro~itale faksot so barawata na argentinskata fudbalska federacija. Vo nego stoelo ultimativnoto barawe deka vo kupatilata na sobite na fudbalerite – koi zadol`itelno mora da bidat bojadisani vo bela boja – mora da ima bidea i vece-{olji so greja~i. Vo sprotivno – ja otka`uvaat rezervacijata! Obi~no vakvite barawa se sinonim za ~lenovite na poznati rok-bendovi, koi baraat tokmu takov i takov {ampaw, takvi i takvi cve}iwa, viski, led, ~okoladi, mleko od kamila, a, bogami, i od pile, i {to u{te ne... Me|utoa, vakvi barawa, barem dosega, ne bile karakteristi~ni za spor-

450

dolari ~ini vece-{olja so greja~i

tistite. Dokaz pove}e deka paralelno so vrtoglavoto zgolemuvawe na transferite i godi{nite plati na fudbalerite odi i nivniot apetit kon skoroevi{tvo. Kako i da e, upravata na hotelot ve}e nara~ala specijalni vece{olji od vode~ki proizvoditel na sanitarii, po cena od 450 dolari po par~e, a dodeka trae nivnoto instalirawe }e gi testiraat klimatizerite, bidej}i popatnoto barawe na argentinskata federacija bilo da imaat sovr{eno izbalansirana temperatura vo kupatilata: nitu pretoplo, nitu prestudeno za sovr{ena golema nu`da. Argentincite pred po~etokot na Svetskoto prvenstvo ve}e so pravo se proglaseni za najkontroverzna nacionalna selekcija. Prvo, rezultatite vo kvalifikaciite go doveduvaa vo pra{awe nivnoto u~estvo na Mundijalot do poslednata minuta.

Argentina moèbi ima eden od najsilnite sostavi od poedinci, kako Mesi, Milito, Iguain i Tevez, no i kontroverzna igra~ka legenda na klupata, Maradona, ~ij izbor na igra~i u{te sega e proglasuvan za najgolemata slaba to~ka na ovaa selekcija. Ako, pak, vakvite ekstravagantni barawa dosega bile povremen hir na igra~i od tipot na Dejvid Bekam (Anglija) ili Kristijano Ronaldo (Portugalija), sega “gau~osite” se vode~ki na listata na bizarnosti. Sportskiot pe~at i onaka podolgo vreme gi polni stranicite i go odrùva tiraòt so Maradona i negovata igra~ka ekspedicija za ju`noafrikanskiot Mundijal. I so pravo, bidej}i

dodeka ostanatite selekcii (}e) minuvaat, bezmalku, voeni trening-podgotovki, Argentincite baraat luksuzni drebulii koi nemaat vrska so kondicijata i taktikata. Taka, kako sporedba so argentinskite barawa se poso~uvaat specijalnite uslovi koi gi posakuvaat Brazilcite – bazen so voda ~ija temperatura treba da bide 32 stepeni Celziusovi – ili Meksikancite, koi od site ekstra-uslovi pobarale samo prestoj na sve{tenik, za ispoved i uteha. No, mo`ebi i ne treba da im se zameruva na Argentincite. [to da izmislat kako novi barawa, koga ve}e ja imaat “crkvata Maradona” i noviot Mesi(ja)?

Mesi – (ne)potrebni drebulii

Maradona – prodol`uvawe na kontroverziite

SPORT

26.05.2010

SPORT NBA

ORLANDO IZBEGNA “METLA”

ODBOJKA

VO ROTERDAM PO DVE POBEDI akedonskata odbojkarska selekcija otpatuva za Roterdam, Holandija kade {to ja {to ja o~ekuvaat vozvratnite dueli od kvalifikaciskata grupa za plasman na evropskoto prvenstvo vo Avstrija i ê{ka, narednata godina. Na natprevarite vo Skopje, koi {to se odigraa vi-kendov, na{ite odbojkari ostvarija dve pobedi i toa protiv svetskata velesila Holandija, kako i vo me~ot so [vedska, dodeka edinstveniot poraz go doìveaja od Portugalija, ~ija selekcija e promovirana od autsajder vo apsoluten favorit za osvojuvawe na prvata pozicija vo grupata po trite ubedlivi pobedi. Iako nikoj ne se nadeva{e na triumf nad Holandija, a u{te pomalku na poraz od sredbata so Portugalcite, sepak, e ostvareno zacrtanoto na stru~niot {tab na makedonskata reprezentacija. Dvete pobedi gi odrù-vaat {ansite za osvojuvawe na vtorata pozicija na tabelata i mesto vo baraòt, kade {to }e se bara plasmanot na evrozavr{nicata so malku pove}e sportska sre}a. “Presre}ni sme od istoriskata pobeda nad Holandija. Pobedata nad porane{niot olimpiski {ampion }e gi zbogati na{ite rezimea, no seto toa nema da bide voop{to bitno dokolku ne uspeeme da se plasirame na evropskoto prvenstvo”, izjavi selektorot Svetislav Peica.

kipata na Orlando Mexik uspea da ostvari edna pobeda vo finalnata srija od isto~nata konferncija vo plej-ofot na NBA ligata, otkako go sovlada Boston Seltiks na gostinski teren so rezultat od 96:92. So ova e odlo`ena proslavata na ko{arkarite na Boston, koi ja propu{tija {ansata pred svoite gleda~i da go “is~istat” timot od Orlando, so ubedlivi 4:0. Dosga nitu edna ekipa vo istorijata na ligata ne uspeala da se vrati od negativata od 3:0, po {to i pokraj porazot nema mesto za panika vo redovite na Seltiks. “Ne e ni{to zagubeno, plasmanot vo golemoto finale }e mora da go ostvarime pred publikata vo Orlando”, izjavi Rej Alen eden od poiskusnite poedinci na Boston. Najzaslu`en za pobe-

Dvajt Hauard kone~no proraboti vo finaleto od isto~nata konferencija data na Orlando e Dvajt Hauard, koj sredbata ja zavr{i so u~inok od 32 poeni i 16 skokovi. “Vo eden moment edna ekipa }e uspee da se vrati od 3:0, a edinstven na~in da se ostvari toa e triumf vo ~etvrtiot natprevar”, istakna trenerot na Mexik, Sten van Gandi, koj ja potvrdi re{enosta na svoite ko{arkari da ne se predadat vo ovaa borba protiv Boston. Vo finaleto na zapadnata konferencija golema borba se vodi protiv ekipite na LA Lejkes i Feniks Sans. Vo presret na ~etvrtiot duel pome|u dvata tima, Lejkers ima prednost od 2:1.

Portugalcite navistina iznenadija na turnirot vo Skopje. Vo celata moja kariera nemam videno podisciplinirana ekipa. No, ne stanuva zbor za toa deka tie se nepobedlivi. Potrebni se dve pobedi, no nie }e se obideme da pobedime na site sredbi i ako uspeeme vo toa, toga{ }e go osvoime prvoto mesto vo grupata i direktno }e se plasirame na {ampionatot Dve pobedi se potrebni za ostvaruvawe na celite, a toa, voop{to, nema da bide lesno, bidej}i pokraj o~ekuvaniot triumf nad [vedska, }e mora da ostvarime barem edna pobeda vo me~evite so Portugalija i Holandija. “Portugalcite navistina iznenadija na turnirot vo Skopje. Vo celata moja kariera nemam videno podisciplinirana ekipa. No, ne stanuva zbor za toa deka tie se nepobedlivi. Potrebni se dve pobedi, no nie } e se obideme da pobedime na site sredbi i ako uspeeme vo toa, toga{ }e go osvoime prvoto mesto vo grupata i direktno }e se plasirame na {ampionatot”, veli selektorot. Evidentno e deka makedonskite odbojkari se pred istoriski plasman na edno golemo natprevaruvawe, iako voop{to ne e lesna kvalifikaciskata grupa. Eventualnata vtora pozicija vo doigruvaweto n$ nosi na

pobedi se potrebni za mesto vo bara`ot

megdan so Crna Gora ili Letonija, selekcii koi se daleku pod renometo na makedonskiot nacionalen tim.

Svetislav Peica ostanuva optimist za plasmanot na makedonskata selekcija na EP

FUDBAL

POSLEDNATA VEÊRA NA MORATI I MURIWO oze Muriwo, doskore{niot trener na Inter, ja ima{e poslednata “rabotna” ve~era so pretsedatelot na klubot Masimo Morati, po koja sekoja sorabotka me|u dvajcata e zavr{ena. Muriwo se seli vo Real Madrid, zavr{uvaj}i ja rabotata vo Inter so osvojuvawe na trojnata kruna. “Zaminuvaweto na Muriwo? Nie gi po~ituvame site èlbi, no se nadevam deka }e uspeam da go nagovoram da ostane”, izjavi Morati vo presret na “poslednata ve~era” so Muriwo. Sepak, sino}a, nekade po polno}, harizmati~niot pretsedatel na milanskiot klub potvrdi deka rabotata e gotova, a na naviva~ite im pora~a da prodolàt so slaveweto na uspehot vo Ligata na evropskite {ampioni. Obes{tetuvaweto za portugalskiot stru~wak najverojatno } e iznesuva 16 milioni evra, {to pretstavuva rekord vo transferite na trenerite. Sekako deka od Real nema

Insistiram na pregovori edinstveno so Florentino Perez. Ne me interesiraat ostanatite funkcioneri. Sakam edinstveno na pretsedatelot da mu odgovaram za mojata rabota da `alat pari za da go dovedat najdobriot trener na dene{nicata, ~ija godi{na plata se o~ekuva da bide ednakva na obes{tetuvaweto. “Insistiram na pregovori edinstveno so Florentino Perez. Ne me interesiraat ostanatite funkcioneri. Sakam edinstveno na pretsedatelot da mu odgovaram za mojata rabota”, istakna Muriwo, koj e pretpazliv pred potpi{uvaweto

na dogovorot so “kralskiot” klub, poradi glasinite deka razno-razni direktori i nivni zamenici imaat obi~aj da se me{aat vo rabotata na realovite treneri. “Pred kone~niot potpis moram da se vidam u{te so nekoi lu|e. Rabotata e, vsu{nost, dogovorena, no mora da se re{at nekoi raboti za da mo`am da ja prezemam ekipata bez nikakvi pre~ki”, veli Portugalecot. Srpskiot trener Sini{a Mihajlovi} e istaknat kako najseriozen naslednik na Muriwo za prezemawe na kormiloto na Inter. Mihajlovi} mu be{e pomo{nik na Roberto Man~ini, dodeka negoviot porane{en soigra~ be{e prv trener vo klubot, a vo poslednata polusezona so zna~itelen uspeh ja predvode{e ekipata na Katanija. Interesno e deka Mihajlovi} be{e edinstveniot trener vo italijanskoto prvenstvo koj javno istakna deka mu

se dopa|a rabotata na @oze Muriwo, koj, pak, be{e pod postojan verbalen napad od kolegite.