BR.49_kapital_petok 28 maj 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

HAUARD STRINGER SONY DALI 3-D ]E JA SPASI KOMPANIJATA? STRANA 14

WEEKE WE KEN ND D

ZEMJATA NA [TRKOVITE STRANA 13

KOI SE NOVITE BARAWA NA BIZNISMENITE DO VLADATA NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 27.05.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,45% 0 0,68% 0 00,01%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 49,96 1,23

NAFTA BRENT EURORIBOR

73,06 773 1,26%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.05)

BRZ POVRAT NA DDV I OTKUP NA ZEMJI[TETO ZA EDNO EVRO! 15 z z

z z

@OZE MANUEL PAZ

PROBLEMI VO IZVOZOT NA VINO

AMBASADOR NA KRALSTVOTO [PANIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

BARIERI ZA VLEZ NA MAKEDONSKOTO VIE STE EVROPA I EVROPA NE MO@E VINO VO HRVATSKA STRANA 11 BEZ VAS! STRANA 7 KOMPANII I PAZARI

INVESTITORITE ZAINTERESIRANI ZA ELEKTRONSKATA PLATFORMA ZA TRGUVAWE NA BERZATA.......................STRANA 16 MAKEDONIJA GI DOBI PRVITE SERTIFICIRANI KONSULTANTI ZA SPOJUVAWA I AKVIZICII................STRANA 17 SLOVENE^KITE BAWI LOVAT TURISTI VO MAKEDONIJA: “SAVA HOTELI I RESORTI” NASTAPIJA SO SVOJATA PONUDA...................................................................STRANA 18

KOLUMNA

DEN DON^EV PLA[ETE SE KOGA DRUGITE SE LAKOMI, BIDETE LAKOMI KOGA SITE DRUGI SE PLA[AT!

2.475

MBI 10

2.470 2.465 2.460 2.455 2.450 2.445 2.440 2.435 2.430 19.5

21.5

23.5

25.5

27.5

DENES VO

2 28.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 28 MAJ 2010

KRIZATA BARA UMNI GLAVI, A NE OPTIMIZAM!

konomskata kriza bara umni glavi, a ne {irewe optimizam. Taka be{e vo SAD, taka e sega vo Evropa, a taka treba da bide i vo Makedonija. Sekade kade {to politi~kite lideri i dràvnite funkcioneri mislea d eka }e gi re{at ekonomskite problemi so golema verba i nade` deka }e bide podobro, ne uspeaja. Ednostavno ne im trgna od raka da se spravat so nelikvidnosta, ogromnite buxetski deficiti, zadolùvaweto. Sega se vo u{te pogolema kriza otkolku {to bea i ne znaat kako da se spravat so nea. Vo Brisel se zovrieni glavite na mnogu premieri i ministri za finansii, a Evropskata centralna banka, Evropskata banka za obnova i razvoj, Svetskata banka i Me|unarodniot monetaren fond ne moàt da go zavr{at spisokot od merki i fondovi {to treba da se formiraat za da se spasi evropskata ekonomija. Makedonija ne e isklu~ok, tuku naprotiv, e pod silno vlijanie na evropskata kriza. Toa najdobro go znaat stopanstvenicite koi se zavisni od evropskite pazari. Soo~eni so rizici i neizvesnosti, dvigatelite na makedonskata ekonomija od vladata baraat novi merki za zabrzuvawe na ekonomskiot rast i za podobruvawe na biznis-klimata. Po kojznae koj pat baraat dràvata navreme da im go vra}a danokot na dodadena vrednost bidej}i im e golema stavka vo raboteweto, da ne gi stava vo inferiorna polo`ba vo odnos na stranskite investitori i da gi stimulira doma{nite izvoznici olabavuvaj}i im gi ogromnite dava~ki... Navidum stanuva zbor za staro-novi merki. No, tie se mnogu su{tinski i problemot e {to ne se sproveduvaat, iako se neophodni. Vladata, iako se fali deka

sorabotuva so biznis-zaednicata, naj~esto e gluva za potrebite na stopanstvenicite. Biznismenite predlagaat, apeliraat, a vladata ostanuva na svoeto. Dràvata go ignorira stopanstvoto, koe, pak, e lokomotivata na makedonskata ekonomija. Dokolku dvete strani gi usoglasat barawata i potrebite, }e rabotat na podobruvawe na delovnata klima i zazdravuvawe na ekonomijata preku rastot na BDP. Ako trgneme od faktot deka eden od glavnite problemi e {to dràvata ne go drì vo kondicija stopanstvoto, a ve}e dolgo otsustvuva i inercijata po koja stopanstvoto samo od sebe se dviè{e napred, pred s$ poradi krizata, vladata mora da bide zagrièna. Firmite se ednoglasni deka gr~evito se borat za svojot opstanok, a rezultatite od toa }e gi po~uvstvuva i dràvata. I bidej}i vladata sekoga{ e najlo{iot stopanstvenik, toga{ treba barem da ima doblest i kone~no da raboti na ista linija so biznismenite. Ministrite treba da gi zasukaat rakavite i da po~nat so realizacija na kapitalnite proekti, bidej}i samo tie se vo funkcija na ekonomskiot rast. S$ drugo e ma~kawe o~i. Krizata nema da pomine sama od sebe, a kolabiranoto stopanstvo ne e predaleku. No, vo uslovi na nelikvidno stopanstvo i na otsustvo na sve` kapital, se nametnuva dilemata kolku i od kade Makedonija treba da se zadolùva?! Prvo, bombasti~no ja najavija evroobvrznicata, pa se pi{manija. Vladata ne najde kupuva~ za skapata evroobvrznica. Go “otka~ivme” i MMF, a ubavo sami si dojdoa vo zemjava i ni ponudija aran`man. I sega, koga ministerot Stavreski ne najde kupuva~ za evroobvrznicata, objas-

MAKEDONIJA IMA NAJEVTINA PATARINA I NAJLO[I PATI[TA

KATERINA POPOVSKA

nuva deka i ne e tolku urgentno zadolùvaweto nadvor. Toj ubeduva deka Makedoni ja so javen dolg od 32% od brutodoma{niot proizvod e s$ u{te vo kategorijata na niskozadolèni zemji i toa ostava prostor za finansirawe na kapitalnite investicii. No, poa|aj}i od faktot deka Makedonija e mal pazar so relativno nepovolna izvozna struktura, toga{ na site im e jasno deka nema da moè lesno da gi vra}a dolgovite i mora da vnimava kako se zadolùva. Niskite danoci vo zemjava moèbi ne se dovolen izvor za pokrivawe na javnite tro{oci, no zatoa umnite glavi na kormiloto na izvr{nata vlast treba da znaat kako, kolku i od kade }e gi obezbedat dopolnitelnite izvori na finansii. Vo uslovi na nedovolna likvidnost i na kontrakcija vo stopanstvoto, dràvata mora navreme da si gi izvr{uva obvrskite kon privatniot sektor. Vo nasoka na toa i Narodnata banka treba da gi stavi vo funkcija parite {to gi izvle~e od ekonomijata, namesto da gi ~uva na smetka.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Makedonija ima najevtina patarina sporedeno so zemjite od regionot. Vo zemjava za 170 kilometri avtopat od Tabanovce do Bogorodica voza~ite treba da platat tri evra, vo Srbija za 450 kilometri 13,3 evra, a vo Hrvatska za 280 kilometri od [id do Zagreb 15 evra

popovska@kapital.com.mk

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

POSLEDNI VO REGIONOT PO IZGRADBA NA NOVI AVTOPATI[TA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

ilijardi dolari ja ~ine{e ekonomijata zatvoraweto na vozdu{niot prostor na Evropa poradi erupcijata na vulkanot na Island. Istraùvaweto {to go sprovede kompanijata Oksford ekonomiks pokaàlo deka prvata sedmica “vulkanskata kriza” nanese {teti od 4,7 milijardi dolari, a slednoto otkaùvawe na pribli`no 5.000 letovi ja zgolemi taa suma za u{te 5%. Vulkanskata pepel ne gi o{tetila samo patnicite i aviokompaniite, tuku posredno gi pogodila i trgovijata, investiciite, turizmot i proizvodstvoto. Vo Evropa, od 15 do 21 april se izvr{eni 100.000 letovi (53%) pomalku otkolku prethodnata sedmica. îstata zaguba na avioprevozot iznesuva{e 2,2 milijardi dolari, a zagubite na patnicite koi ne moèle navreme da otpatuvaat se proceneti na 1,6 milijardi dolari.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonija ima najevtini patarini i najlo{i pati{ta vo odnos na zemjite od regionot. Za da pominat niz Makedonija od grani~niot premin so Srbija kaj Tabanovce do Bogorodica so Grcija vo dolìna od okolu 170 kilometri, voza~ite treba da platat tri evra za koristewe na avtopatot. Vo Srbija, za edno odewe od Ni{ do Horgo{ na granicata so Ungarija po avtopat vo dolìna od 450 kilometri, patarinata ~ini 13,3 evra. Vo Hrvatska, pak, patarinite se najskapi vo regionot. Za relacijata od [id do Zagreb, vo dolìna od 280 kilometri, za patarina treba da se platat 15 evra. Od zemjite vo Evropa, Italija ima ubedlivo najskapa patna taksa. Patnicite za edno odewe od Trst do Verona, avtopat vo dolìna od 256 kilometri, za patarina treba da platat 22 evra. Vo Slovenija, voza~ite gi ~eka sistem na viweti i dnevnoto koristewe na avtopatite ~ini 15 evra, a mese~noto 30 evra. Vo

Bugarija, za sedumdnevna viweta se pla}aat ~etiri evra, a za deset dena 10 evra. Vo Avstrija, koja ima edna od najkvalitetnite patni mreì vo Evropa, godi{nata viweta ~ini 72,6 evra, a za 10 dena voza~ite treba da platat 7,6 evra. No, dali moè da se pravi sporedba na cenata na patarinite bez da se zeme predvid kvalitetot na pati{tata? Patnata mreà na Makedonija e ubedlivo najlo{a. Srbija, koja so godini investira vo patnata infrastruktura i intenzivno raboti na izgradba na strate{kiot Koridor 10, planira vo narednite nekolku godini da potro{i edna milijarda evra za izgradba na novi avtopati{ta. Hrvatska ima najkvalitetna i najrazgraneta patna mreà od zemjite vo regionot i od osamostojuvaweto do denes ima izgradeno avtopati vo dolìna od 900 kilometri, a planira da investira u{te ~etiri milijardi evra za izgradba na novi. Makedonija e posledna vo regionot po izgradba na novi avtopati{ta. Pati{tata po koi sega vozime se dupka do dupka. Ne se investira vo rekonstrukcija, nema patna signalizacija, a za da stigne{ od edniot do drugiot kraj na dràvata namesto eden saat po nov

avtopat, potrebni se tri saati za da se pominat dupkite. Iako so godini se najavuva zavr{uvawet na Koridorot 10, vladata s$ u{te ne moè da obezbedi 250 milioni evra za poslednite 30 kilometri. Zatoa, pak, izgradbata i modernizacijata na patarinite e doverena na privaten koncesioner, koj nema pravo da ja zgolemi cenata na patarinata bez odobrenie od vladata. Sepak, so ova dràvata se otkaà od okolu 20 milioni evra koi godi{no se slevaat vo dràvnata kasa od naplata na patarini. Izgradbata na Koridorot 8, pak, koj ja povrzuva dràvata so Albanija i so Bugarija, vladata odlu~i da mu ja doveri na stranski investitor. Toj treba da gi izgradi ovie pati{ta na nivo na avtopat, da gi modernizira i za nivnoto koristewe da napla}a patarina. Tenderot s$ u{te e vo prva faza, a ako s$ odi spored predvidenoto, startot na izgradbata bi trebalo da bide najrano na po~etokot od slednata godina. Po izgradbata, koja }e ~ini okolu 1,2 milijardi evra, za da si ja vrati investicijata, koncesionerot najverojatno }e ja poskapi patarinata.

NAVIGATOR

28.05.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POVE]E OD PRIJATEL NA MAKEDONIJA

vropratenikot Zoran an Taler, koj e na redovna na el, relacija Skopje- Brisel, ti so jasen i deciden stav upati apel do makedonskata vla-da deka bez kompromisnoo re{enie za sporot so imeto, Makedonija ne moè da se nadeva na zeleno svetlo na pretstojniot samit voo en Brisel. So vakviot direkten sti stav, toj kone~no ja ras~isti ka dilemata kaj gra|anite deka Makedonija moè da se naTO deva na vlez vo EU i vo NATO nibez zavr{nica na dvodeceniskiot spor so Grcija. Najimpozantno vo anga`manot na Taler e {to i pokraj site opstrukcii za integriraweto na Makedonija vo EU i vo NATO, koi doa|aat i od zemjava i od nadvor, toj e neumoren da ja vnese dràvata vo evropskoto semejstvo. Taler sebesi se nare~e prijatel na Makedonija. Toj e i pove}e od toa. Taler ja potseti vladata deka treba da ponudi pogolema odgovornost za evrointegrativnite procesi. “Makedonskata vlada ne treba da gi

E ANTONI PE[EV

BUJAR OSMANI

GORDANA JANKULOVSKA

DIJANA DRAGUTINOVI]

topanstvenicite najavija one~no prvite pacienti reme e za u{te edna ikako da & trgne na Srbija Spodobra novi predlog merki za Kgi dobija elektronskite V akcija za razoru`uvawe, Nso ekonomskoto zazdrabiznis klima zdravstveni karti~ki, koi no ovoj pat da bide po- vuvawe, pa ministerkata za vedna{ {tom Vladata najavi rebalans na buxetot.

treba da im pomognat i na gra|anite i na lekarite

efikasna za da se namalat vooru`enite incidenti

finansii }e povle~e u{te 380 milioni evra od MMF

MAKEDONCITE GI SLEDAT SVETSKITE TRENDOVI

NAJBARANI SE TELEFONITE IPHONE I BLACKBERRY Gra|anite vo zemjava najmnogu se interesiraat za kupuvawe smart-mobilni uredi, kako i za telefonite so operativen sistem Android. Najbarani se telefonite iPhone i BlackBerry GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

17%

aste proda`bata proda`bata na mobilni te- naporasna mobilni telefoni vo lefoni vo sve- prviot kvartal godinava tot. Spored podasporedeno so istiot tocite na istraperiod lani `uva~kata kompanija Gartner, proda`bata na mobilni telefonski uredi vo prviot kvartal godinava, sporedeno so istiot period od 2009 milioni uredi vkupno godina, e zgolemena za 17%. Ist e trendot i vo se prodadeni vo prviot Makedonija. Mobilnite kvartal od 2010 godina operatori, koi se i najgolemi distributeri na za rabota, zabava ili mobilni telefoni, imaat samo za razgovor. Ima zgolemena pobaruva~ka. golema pobaruva~ka za Spored niv, gra|anite vo najmodernite telefoni, zemjava najmnogu sakaat da kako {to se iPhone i kupat smart-mobilni ure- BlackBerry, no i za poeddi, kako i telefoni so op- nostavnite modeli”, velat erativen sistem Android. od T-Mobile. Najbarani se telefonite Vo 2009 godina najprodaiPhone i BlackBerry. vani modeli na mobilni Vo T–Mobile velat deka telefoni vo T- Mobile Makedoncite gi sledat bile Nokia 1662, Samsung svetskite trendovi i E1120 i Nokia 1680. naj~esto se odlu~uvaat Od mobilniot operator za telefonite koi se na- ONE, pak, objasnuvaat jpopularni vo svetot. deka vo izminatiov pe“T-Mobile im nudi na riod najprodavani modeli korisnicite golem izbor se naprednite telefonna mobilni telefoni, od ski aparati nadgradeni najsovremeni do tie {to so operativni sistemi se dostapni za sekogo. Android i Simbian. Korisnicite izbiraat “Nie nudime {irok izbor spored svoite komunika- na mobilni telefoni koi ciski potrebi - telefoni odgovaraat na razli~nite

9,8% 12,3% 1,644

IZNESUVA[E PROSE^NATA PONDERIRANA KAMATA NA DENARSKITE KREDITI VO MART, NASPROTI 10% VO FEVRUARI, SOOP[TI NBM E GODI[NIOT RAST NA DEPOZITNATA BAZA NA BANKITE, PRI [TO POINTENZIVEN PORAST IMA KAJ DENARSKITE DEPOZITI MILIJARDI EVRA IZNESUVAAT DEVIZNITE REZERVI VO APRIL I BELE@AT RAST ZA 46 MILIONI EVRA VO ODNOS NA MINATATA GODINA

GUBITNIK

UNI[TUVA^ NA PRODUKTIVNA DISKUSIJA

64,89

3 FAKTI ZA...

ZORAN TA TALER ALE LERR vodi svoite politiki spored misleweto na javnosta, tuku treba da ja prezeme odgovornosta vo svoi race, da dojde do kompromisno re{enie i jasno da & poso~i na javnosta deka toa e za idninata na zemjata i na gra|anite”, pora~a Taler. Ostanuva neumoren so dopolnitelni apeli i pritisoci za postignuvawe kompromisno re{enie do juni, za da se fati posledniot voz od mnogute vozovi. No, najavi i u{te edna {ansa. Ama, s$ ne zavisi od nego.

raktikata na VMROODPMNE, na plenarnitee sobraniski sednicii predvideni za prateni~kii pra{awa da odzema vremee so namesteni pra{awa, a, na koi sledat odgovori soo falbi na nivnite ministri, i, be{e voobi~aena, a segaa stana i neodminliva. Naa v~era{nata sednica glavvnata uloga na “uni{tuva~~ na produktivna diskusija”” od redovite na VMRO-DPMNEE ja ima{e pratenikot @ ivko Pejkovski. Gospodinot postavi tri pra{awa, koi poslu`ija samo kako dodavawe, {to spremni go do~ekaa ministrite, za na dolgo i na {iroko da se rasprika`at za svoite rabotni pobedi. Nastrana toa {to vakvata praktika na osvestuvawe na javnosta za pozitivnite rezultati od vladeeweto na VMRO-DPMNE zna~i deka narodot ne uspeva da gi vidi istite tie rezultati na delo. Vistinskiot problem e {to na site im e jasno deka edinstvenata poenta na pra{awata postaveni od pratenik na

potrebi na na{ite korisnici. Vo proda`nite mesta na ONE najbarani se modelite BlackBerry, HTC, Nokia, Soni Erikson i Motorola”, veli Viktor Donevski, direktor na oddelot za korporativni i vnatre{ni komunikacii vo ONE. Vo operatorot VIP, pak, najprodavani mobilni telefoni vo 2009 godina bile modelite na Samsung, Soni Erikson i Nokia, a vo 2010 najbarani se modelite na Nokia, LG i Soni Erikson. Vo globalni ramki, proda`bata na telefoni vo prvoto trimese~je porasna za 17% vo odnos na istiot period lani. Prodadeni se 314,7 milioni par~iwa. I vo

svetot najmnogu porasna proda`bata na “pametnite” telefoni, koi ~inat 17,3% od vkupnata proda`ba na mobilni telefoni vo svetot. Najprodavani se telefonite na Nokia (110,10 milioni uredi), no pazarniot udel na ovaa kompanija se namali na 35%od 36,2%. Na vtoro mesto e Samsung so prodadeni 64,89 milioni uredi. Sleduva brendot LG so prodadeni 27,19 milioni telefoni, RIM so 10,55 milioni, Motorola so 9,57 milioni i Epl so 8,35 milioni telefoni. Uspehot na Epl e za pozdravuvawe, bidej}i ovaa kompanija proizveduva samo eden model, “pametniot” iPhone.

PROCENKI...

@IVKO PEJKOVSKI vlasta, a upateni do vlasta, sluàt samo za odzemawe dragoceno vreme od sednicite predvideni za prateni~ki pra{awa, koi, po pravilo, vo normalniot svet sluàt za da se ~ue misleweto na opozicijata. Celta na vakvite sednici e locirawe i otvorawe na nevralgi~ni to~ki od op{testvoto (vo interes na gra|anite), koi ako vlasta ne saka, opozicijata mora da gi vidi i da gi poso~i. No, poradi pratenici kako gospodinot Pejkovski, vakvite sednici se naj~esto teren kade {to ministrite raskaùvaat love~ki prikazni.

MISLA NA DENOT

ZORAN STAVRESKI minister za finansii

ZDRAVSTVOTO ]E DOBIE POVE]E PARI SO REBALANSOT NA BUXETOT dravstvoto e edinstveniot sektor vo koj so pretstojniot rebalans na Buxetot }e ima zgolemuvawe na finansiite, najavi v~era vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavreski. Ministerstvoto za finansii s$ u{te pravi analizi kolku }e bide vkupniot rebalans na Buxetot. Se ostvaruvaat poedine~ni sredbi so site buxetski institucii, po ~ie zavr{uvawe Stavreski veti deka }e iznese pove}e detali za pretstojniot rebalans.

POSTOJAT MNOGU KVALITETI [TO GO KARAKTERIZIRAAT GOLEMIOT LIDER. DA IMATE SILNI UBEDUVAWA I DA BIDETE SPOSOBNI DA SE DR@ITE DO NIV I VO DOBRI I VO TE[KI VREMIWA E NAJVA@NATA KARAKTERISTIKA NA GOLEMIOT LIDER

RUDI XULIJANI PORANE[EN GRADONA^ALNIK NA WUJORK

4 28.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...SRBIJA JA SPASUVA VALUTATA

...PREVIRAWA VO EU

...ULI^NA VOJNA VO JAMAJKA

Za odbrana na dinarot 100 milioni evra

Brisel protiv Merkel

Sudiri me|u policijata i narkomafijata

arodnata banka na Srbija zav~era prodade 100 milioni evra S N za da ja spasi vrednosta na dinarot, koja se svede na 104 dinari za edno evro. Toa be{e najgolema dnevna intervencija.

olicijata vo Jamajka go osvoi upori{teto na voda~ot na P bandite, koj go baraat SAD, no otkako vo sudirite zaginaa 44 civili. Vojnicite vo nekoi delovi od gradot s$ u{te se

Godinava NBS intervenira{e so vkupno 976,5 milioni evra.

ilnoto zalo`uvawe na Germanija za izmena na dogovorot za EU za da se zasilat nadle`nostite na Brisel i da se zacvrsti stabilnosta na evroto naide na silen otpor vo Velika Britanija, koja se zakani so veto.

borat so borcite na Kristofer Kuk, poznat kako Duds.

DVA, TRI ZBORA

FOTO NA DENOT

“Ne veruvam deka Srbija mo`e da vleze vo Evropskata unija zaedno so Hrvat-ska, no Srbija vo nas ima sojuznik koj predupreduva deka vratata na EU mora da ostane otvorena i koga }e se vklu~i Hrvatska” BORUT PAHOR premier na Slovenija

ROMANIJA ]E ZASTANE ZAD RE[ENIE DOGOVORENO ME\U SKOPJE I ATINA Romanskiot pretsedatel, Trajan Basesku, koj e vo oficijalna poseta na Makedonija, naviva za re{enie vo sporot so imeto, no ne poddr`uva ekskluzivno nitu edna od dvete strani. “Romanija poddr`uva razumen kompromis, zaedni~ko re{enie od koe {to }e bidat zadovolni dvete strani. Nitu Grcija nitu Makedonija ne treba da gledaat ili da baraat prepreki vo istoriskoto minato. Dvete zemji treba da se dogovorat i zaed-no da ja gradat evropskata idnina, za{to samo zaedni~ka

Evropa mo`e da garantira siguren i stabilen Balkan”, izjavi Basesku vo Skopje. Vpe~atokot na negoviot doma}in, makedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov, od sredbata so negoviot romanski kolega, e deka Romanija }e bide glasot na Makedonija vo EU i vo NATO. “Romanskite pretstavnici javno }e gi iznesat na{ite stavovi, onamu kade {to nie ne mo`eme da u~estvuvame”, izjavi Ivanov.

“Sakam da bidam jasna: Germanija kako golem izvoznik i najsilna ekonomija vo EU ima{e golema korist od evroto. Zatoa go branime so site sili. Glavniot predizvik e da se namalat razlikite vo konkurentnosta me|u dr`avite” ANGELA MERKEL kancelar na Germanija

“Kinezite sakaat da ve napijat, odat okolu masata i nazdravuvaat so sekogo so svojata `e{ka mao-taj rakija. Rusite sakaat da se napijat so vas, a Francuzite da ve impresio-niraat so svojata vinska kultura”. RI^ARD SOLOMON pretsedatel na Amerikanskiot institut za mir

GADGETS

^ASOVNIK [TO MERI IZGUBENO VREME elovnite sostanoci mo`at da bidat ~isto gubewe vreme, a toa prili~no ja ~ini kompanijata. Na pazarot stigna nov ured koj meri tokmu toa – vreme i pari! Vremeto e pari, a menaxerite dnevno gubat vreme na nepotrebni i neproduktivni sostanoci. No, zatoa e tuka uredot TIM (Time is Money), koj presmetuva kolku vreme e potro{eno na sostanoci i toa

taka {to go mno`i brojot na lu|e na sostanokot so nivnata prose~na saatnica i vremeto potro{eno na sostanok. Idejniot tatko na TIM, Bred Xonson, inspiracijata za ovoj ~asovnik ja dobil od 4-~asovnite sostanoci vo negovata kompanija, so koi ne postignuvale ni{to konstruktivno. Toj vetuva deka TIM e lekot protiv dosadni sostanoci. Cenata na ovoj ~asovnik-ured e 25 dolari.

6 28.05.2010

POLITIKA

EVROPRATENIKOT ZORAN TALER SO DECIDEN STAV:

“BEZ KOMPROMIS ZA IMETO, NE DOBIVATE DATUM”! Na necel mesec do Samitot vo Brisel, slovene~kiot evropratenik srede Skopje pora~a da ne se sozdavaat iluzii deka

}e se dobie datum za pregovori i bez re{enie na sporot so Grcija. Paralelno so ova, ambasadorot Ervan Fuere tvrdi deka pregovorite se odnesuvaat isklu~ivo na imeto, a ne i na makedonskiot identitet GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ko ne se re{i problemot so imeto, {to izgleda s$ porealno, postoi objektivna opasnost Makedonija da ne bide vo fokusot na agendata na Brisel. Zatoa e potreben proaktiven stav od strana na vladata i prezemawe na intenzivni ~ekori za re{avawe na sporot so imeto. Ova e jasnata poraka {to evropratenikot Zoran Taler, bez diplomatski rakavici i zaobikoluvawe, ja isprati v~era srede Skopje. Kako {to poso~i Taler, so negovoto prisustvo vo Makedonija toj saka da upati apel do vladata deka politi~arite mora da ja prezemat odgovornosta vo svoi race.

O~ekuvawata od Samitot od Brisel, spored Taler, ne se mnogu pozitivni. Toj poso~i deka vo Brisel, poradi nedovolniot intenzitet vo pregovorite za imeto i stagniraweto so reformite, po~nuva da se razviva mislewe deka "makedonskata elita mo`ebi i ne saka da bide del od Evropskata unija i deka problemot so imeto e samo edna fasada za drugi interesi". Zatoa, vo momentot e najpotrebno da ne se zastane, da se intenziviraat pregovorite so Atina i da se prodol`i so reformite, re~e slovene~kiot evropratenik. "Politi~arite mora da rizikuvaat i da go pominat toj Rubikon. Da se dogovorat, a istovremeno da bidat sposobni i da im objasnat na gra|anite zo{to e dobro da se bide

~lenka na EU", izjavi Taler. Vo odnos na dvodeceniskiot spor i negovoto re{avawe, Taler poso~i deka vodeweto na pregovori preku bilateralni sredbi nema da dade pozitivni rezultati i brzo re{avawe na problemot so imeto. Zatoa toj smeta deka e potreben dopolnitelen pritisok od strana na Evropskata unija i od SAD. "Papandreu i Gruevski se nao|aat vo te{ka situacija za re{avawe na sporot za imeto i zaradi toa smetam deka treba da se pobara asistencija od nadvore{nite jaki faktori, a ne da se insistira na bilateralni sredbi. Ubeden sum deka bez dobra asistencija od klu~nite faktori, i dvajcata igra~i nema da bidat vo sostojba da go zavr{at natprevarot" re~e

evropratenikot i dodade deka dopolnitelni apeli i pritisoci za re{avawe na sporot so imeto do juni }e ima i od Evropskiot sovet i od Evropskiot parlament. Poraki za potrebata od poskoro re{enie na problemot sekojdnevno doa|aat i direktno od pretstavnikot na Unijata vo Makedonija, Ervan Fuere. Toj i ponatamu ostanuva optimist i se nadeva na zeleno svetlo na Samitot vo Brisel vo juni za vreme na {panskoto pretsedatelstvo, iako i toj potencira deka e neophoden kompromis za da se slu~i toa. "Ima{e sostanoci za da se najde zaemno prifatlivo ime i s$ u{te se nadevame i molime deka }e se najde nekakov kompromis koj }e ja garantira idninata za zemjata i regionot", izjavi Fuere.

Fuere tvrdi deka pregovorite {to Makedonija gi vodi so Grcija se odnesuvaat samo za imeto na dràvata, a ne i za identitetot. "Jasno e deka ima nedorazbirawa vo odnos na ova pra{awe. Makedoncite sekoga{ }e bidat Makedonci. Stanuva zbor samo za pra{aweto na imeto na dràvata" potencira evroambasadorot. Vo me|uvreme, na Samitot vo Brisel zakaàn na 17 juni, }e mu prethodi Samitot na EU vo Saraevo planiran za vtori juni. Na ovoj Samit, osven prisustvoto na liderite od najvisok politi~ki rang od Zapaden Balkan, }e prisustvuvaat i evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File i evrokomesarot za nadvore{ni raboti, Ketrin E{ton.

OPOZICIJATA @ESTOKO KONTRA VMRO – DPMNE:

“ZA TATKOVINATA NE SE RABOTI, SE RABOTI ZA PARI I VLAST” Sednicata posvetena na prateni~ki pra{awa pomina vo znakot na karanicata na liderot na NSDP so premierot

Gruevski. Opoziciskata partija obvinuva deka vlasta so politika na populizam gi uni{tila site {ansi za dobivawe na datum za pregovori vo juni. Premierot odgovori deka obvinuvawata se pottiknati od `elbata na opozicijata za vlast

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ite aktivnosti na Vladata se vo nasoka deka Makedonija nema nikakvi {ansi da dobie datum za pregovori. So va{ata politika uspeavte da gi podelite Makedoncite i Albancite. Definitivno toa e najlo{ata preporaka za Brisel i za na{ite ambicii za dobivawe na datum - so vakvi obvinuvawa nastapi liderot na NSDP, Tito Petkovski, na sednicata za prateni~ki pra{awa. Petkovski smeta deka Makedonija po odnos na evroatlantskite integraci se dvi`i na slep kolosek. “Na 17-ti i 18-ti juni e

zaka`an Samitot na Sovetot na Evropa i imame prakti~no desetina dena od denes da gi podobrime na{ite {ansi za dobivawe na datum za po~etok na pregovori, no o~igledno e deka potrebno e da se slu~i ne{to spektakularno za da ni se ispolni `elbata, oti site mo`nosti gi propu{tivme”, veli Petkovski. Toj go pra{a premierot dali bi prifatil da se potpi{e dogovor za partnerstvo pome|u site politi~ki partii, za da se podeli odgovornosta za va`nite pra{awa, za imeto, za sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i za re{avaweto na statusot na branitelite, naporedno so statusot na borcite na ONA. Petkovski ja obvini vladeja~kata VMRO – DPMNE

i premierot Gruevski za vodewe na politika na te`ok populizam. “Za proslavata na VMRO – DPMNE, na site bilbordi ste go stavile sloganot “Za tatkovinata se raboti”. Ne se raboti za tatkovinata, se raboti za pari i vlast i toa e jasno kako bel den. Krajno vreme e da se otka`ete od va{ata populisti~ka teza na koja i gi dobivte izborite”, izjavi pratenikot Petkovski. Premierot Gruevski na nastapot na Petkovski, odgovori so komentar deka bi prifatil da se potpi{e dogovor, no toa ne bi bilo od polza zo{to problem se razli~nite pozicii na opozicijata i vlasta za najglavnite pra{awa. “Ne e problem da se potpi{e dogovor so politi~kite

NAJMO]NITE DR@AVI NAJKRITIKUVANI OD AMNESTI INTERNE[NAL olemite svetski sili SAD, Rusija i Kina se soo~ija so seriozna kritika od strana na Amnesti Interne{nal (svetsko dvièwe za za{tita na ~ovekovite prava), poradi selektivno sproveduvawe na pravdata vrz osnova na nivnite politi~ki interesi. "Na{eto istraùvawe pokaùva deka mo}nite zemji se stavaat sebesi nad zakonot i gi {titat svoite sojuznici, a pravdata ja sproveduvaat samo koga e prifatliva za

niv", konstatira Amnesti interne{nal. Na trite mo}ni dr`avi Amnesti im zabele`uva deka go blokiraat napredokot na poleto na me|unarodnata pravda, neprincipielno {titej}i gi svoite sojuznici i deluvaj} i vo imeto na pravdata samo vo slu~ai koga imaat politi~ki interes. Kritikata do amerikanskata administracija se koncentrira na odlagaweto na zatvoraweto na Gvantanamo i na zloupotrebata na polo`bata

vo Sovetot za bezbednost na ON, za da mu se ovozmo`i na Izrael, sojuznikot na SAD, da ja izbegne odgovornosta za storenite voeni zlostorstva. I Makedonija e me|u 159 zemji opfateni so izve{tajot, a na{ite vlasti se kritikuvani zatoa {to ne uspeale da gi za{titat studentite na protestite za proektot "Skopje 2014” i zatoa {to donesoa zakon za antidiskriminacija, koj ne gi zadovoluva me|unarodnite i evropskite standardi.

partii. Dogovorot ne e problem, problem se poziciite. O~igledno e deka vo ovoj period se vide deka za ovie pra{awa imame razli~ni pozicii. Osobeno za problemot {to ni go nametna sosedna Grcija. Dokolku uspeeme da gi izedna~ime poziciite nemame nikakov problem” veli premierot Gruevski. Toj odgovori i na obvinuvawata deka e populist i deka glavna grià mu se parite i vlasta, a ne dràvata. “Komentarot za sloganot na VMRO – DPMNE deka ne se raboti za tatkovinata, tuku za pari i za mo}, verojatno proizleguva od li~nata èlba na Petkovski, a ne od porakata {to ja ispra} a VMRO – DPMNE”, odgovori premierot.

PO NEJZINO BARAWE, RAZRE[ENA DIREKTORKATA NA DZLP obraniskata komisija za pra{awa na izborite i imenuvawata, ja razre{i od funkcijata direktorkata na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci, Marijana Maru{i}, po nejzino barawe. Vo razgovor za “Kapital”, Maru{i} objasni deka ne postoi nikakva druga pri~ina za nejzinoto barawe, osven toa {to na 22 juni & istekuva mandatot na funkcijata. Spored zborovite na sega

porane{nata direktorka na DZLP, nejzinata postapka e vo interes na Sobranieto, na koe mu e potrebno relativno dolgo vreme za da ja sprovede postapkata za izbor na nov direktor na Direkcijata. Pedantnosta i odgovornosta na Maru{i} vo odnos na izborot na nejziniot naslednik, vo odredeni krugovi be{e stavena vo senka na faktot deka taa be{e imenuvana na funkcijata vo 2005 godina, {to spored doma{nata

politi~ka logika avtomatski ja obele`uva kako kadar na SDSM. Vo ovoj kontekst, }e ostane zapameten sporot {to Maru{i} go ima{e so Ministerstvoto za transport i vrski, i osobeno, negoviot prv ~ovek, Mile Janakieski, koga Direkcijata ostro reagira{e na objavuvaweto li~ni podatoci na lica za koi nema presuda, vo reklama na Ministerstvoto, kade {to spornite lica bea objaveni vo forma na crna lista.

INTERVJU

28.05.2010

vo [panija, ima{e bilateralni sredbi, a sega i premierot Nikola Gruevski be{e na samitot vo Madrid, pa mislam deka se mnogu podobreni relaciite. Osobeno ambasadite mnogu pomognaa. Otkako se otvorija, mnogu se zbliìvme i po~navme da sorabotuvame na mnogu poliwa. Glaven ko~ni~ar na evroatlantskiot pat na Makedonija e sporot so Grcija. Koi se va{ite viduvawa za problemot {to trae pove}e od 20 godini? Sporot treba da se re{i. Treba da se re{i me|u dvete zemji, da se najde solucija {to bi bila zaemno prifatliva i bi gi zadovolila i dvete strani. Nie sme prijateli so makedonskata vlada, isto kako {to sme prijateli so gr~kata, i moème samo da se nadevame na re{enie na sporot, no ne moème da napravime ni{to pove}e od toa ili da se vme{ame. Ova e ne{to {to zavisi samo od dvete zemji. Nie samo se nadevame deka procesot na pregovori kone~no } e zavr{i i }e se najde re{enie. No, samo se nadevame i ni{to drugo. Imavte sredbi so makedonskiot politi~ki vrv. Kakvi bea porakite? Glavnata poraka e deka pregovorite mora da prodolàt vo nasoka na barawe kompromis. Porakata e deka, vsu{nost, se razgovara i se bara re{enie. Toa e najdobrata poraka i sre}ni sme {to e taka, zatoa {to toa zna~i deka ima dijalog. A preku dijalog najlesno se nao|a kompromis. Toa e najdobriot na~in da se re{i imeto i Makedonija da trgne kon Unijata. deka 95% od naselenieto status. Za nas e mnogu va`no i Mislam kaà deka za vlez vo EU. Toa e mnogu bi sakale da se postigne dobro i toae zna~i deka gra|anite va{ata cel, zemjata da dobie datum & davaat poddr{ka na Vladata za za vreme na na{eto pretsedatelst- implementacija na site potrebni vuvawe. Ottkuka se i izjavite na reformi. nade` i zalo`bite na ministerot Moratinos za brz vlez i kone~no Da, no paralelno so ovoj procent izleguvaat anketi kade {to se veli deblokirawe na procesot. deka pove}e od 60% od etni~koto Velite deka ste pomagale i po- makedonsko naselenie e protiv pokraj ova, ministerot promena na imeto? magate. No, i pok za nadvore{ni raboti, Antonio Jas sum optimist i go delam optiMilo{oski, vo edna svoja izjava mizot i pozitivnite signali {to i iako {panskoto pre- mojot minister gi dade koga be{e kaà deka iak tsedatelstvo e dobra mo`nost, tuka. No, moram da povtoram, Makedonija }e treba da go isko- imeto treba da se re{i i tuka pretsedatelstvuvaweto na ne{tata ne zavisat od nas. Mora risti pretseda poprijatelskite zemji, pred s$ da se prodolàt razgovorite i da poprijatelski na Ungarija i na Polska. Zo{to se najde re{enie {to e prifatlidoìvuva kako pomalku vo. Ako se najde takvo re{enie, [panija se do` zemja? prijatelska zem veruvam deka i gra|anite }e go Milo{oski se popravi prifatat. I na Evropa & treba Ministerot Mil ima{e izlagawe vo pogolema integracija. Treba da gi potoa, koga im Evropa i ja objasni integrira dràvite od jugoistok. Sovetot na Evr izjava. Toj saka{e da Vie ste del od Evropa, mnogu kulS$ u{te ima mnogu raboti {to nas. Najmalku zavisat od nas. Mora svojata izjava treba da se napravat i problemi da ja imame predvid pozicijata kaè deka se nadeva da se do- turen i mnogu vaèn del i Evropa {to treba da se re{at, no, vo sekoj na Sovetot na ministri. Sepak, bie datum za vreme na na{eto ne moè bez vas. Evropa mora da slu~aj, mislam deka ima progres. tamu se nosat odlukite. [panija pretsedatelstvuvawe, pa potoa da uspee da ve dobie i da ve vnese sleduva onoj ednogodi{en period vo svoeto semejstvo. Mora da ja Ne{tata ne se sovr{eni, no se se zalaga za datum. napreduva i pokraj toa {to e No, zalo`bite na [panija ne se na skrining i site potrebni teh- finalizirame mapata na Unijata, nikalii za koi e potrebno vreme, a toa ne moè bez ovoj del od te{ko da se ispolnat site reformi dovolni sami po sebe? zadadeni so kriteriumite. Kako Sakame va{ata zemja da go zabrza pa definitivnoto priklu~uvawe bi kontinetot, taka {to evropskiot prosperitet na ovie {to e navedeno vo dràvi e vitalen ne izve{tajot od Evsamo za vas, tuku i ropskata komisija od minatata goza celata Unija. [PANIJA ]E GO OSVOJUVA I MAKEDONSKIOT PAZAR! dina, koj {to be{e [to e so bezbednos[panija ima{e golem ekonomski bum pred krizata. Osobeno vo grade`ni{tvoto pozitiven, napreta? Vo posledniot i investiciite nadvor. Nie bevme najgolemi investitori vo dràvite na Latdok ima, iako e period Makedonija se inska Amerika. Potoa dojde krizata i dojdoa i problemite kako da se prodolì so ovoj nesporno deka s$ soo~i so vlo{uvawe trend. Vo [panija ~etiri milioni lu|e bea migrant. Pove}eto od niv ne bea kvalifikuu{te ima oblasti na me|uetni~kite vani i tie najmnogu stradaa. Koga se pojavi krizata, gi izgubija nivnite raboti. No, sega kade {to se potrebodnosi i tenziite vospostavivme novi programi i vovedovme novi merki za kako da se namali javniot ni reformi. porasnaa. Pa, ima{e deficit i da se vovedat seriozni â&#x20AC;&#x153;kratewaâ&#x20AC;? za da se namalat javnite tro{oci i pritoa Ministerot za nadrazli~ni radikalni da se zgolemat danocite, pa se nadevame deka ova }e vrodi so plod. [panija sega bara vor e{ni raboti izjavi i povici za novi pazari. Sega e momentot da se razmisluva za osvojuvawe i na makedonskiot pazar. na [panija, Monasilstvo. Se ~uvstPrethodno nemavme vakvi relacii. Nemavme ni ambasada. Vo 2006-ta se otvori {panratinos, pri posvuvate li bezbeden skata ambasada vo Skopje i ottoga{ i interesot se zgolemi. Sega sme fokusirani i tuka, lednata poseta na tuka? na Balkanot. Osobeno sme zainteresirani za investicii vo transportot i menaxiraweto Skopje be{e golem Apsolutno. Se ~uvstso vodite. Mo`nostite se tuka i so mnogu kompanii sega barame mesta kade da optimist i ubeden vuvam bezbedno i gi plasirame na{ite vloùvawa. Ova za nas e navistina nov pazar, celiot deka Makedonija ne gledam golemi Balkan i sega sme podgotveni da go osvojuvame. problemi. Za stan}e dobie datum za dardite na Evorpa pregovori za vreme vie ste bezbedna na {panskoto prezemja. Sekoja zemja tsedatelstvo. No, kako {to minuvaat denovite i se procesot na integracija vo EU i se slu~ilo vo nekoe od slednite ima svoi vnatre{ni problemi i toa e ne{to {to se slu~uva i e bliì 17-ti juni, vo zemjava barem, NATO. [panija sekoga{ bila zemja pretsedatelstva. splasnuva optimizmot. Ni dojde li {to se zalagala za pro{iruvawe Zna~i, tvrdite deka [panija, sepak, normalno. No, ako ja sporedite situacijata tuka, so, na primer, juni prebrzo? na Unijata. Nie sakame da ja e zemja-prijatel? Se nadevam ne. Nie dobivme man- vidime i Turcija kako del od Definitivno. Odnosite me|u dvete ona {to se slu~uva vo mnogu latidat od Brisel za vreme na na{eto evropskoto semejstvo. Sekoga{ go zemji nikoga{ ne bile podobri. noamerikanski zemji ili duri i pretsedatelstvo da se opredeli poddrùvavme evropskiot pros- Vospostavivme diplomatski odnosi nekoi evropski zemji, vie ne treba datum i nie navistina sakame da peritet na balkanskite zemji i na nivo na ambasadi. Imame da se àlite. Vo nikoj slu~aj ne se implementira ovoj koncept, no pomagavme. Pomognavme i va{ata programi za sorabotka. Mnogupati o~ekuvam pogolemi konflikti vo znaete, ne{tata ne zavisat samo od zemja da go dobie kandidatskiot ministerot Milo{oski doa|a{e ovoj region vo idnina.

Na nepoln mesec do istekot na {panskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija, {panskiot ambasador vo Makedonija, @oze Manuel Paz, za "Kapital" zboruva za odnosite me|u dvete zemji, za makedonskata integracija vo EU i za sporot so imeto, kako glaven ko~ni~ar na toj pat. I dodeka ambasadorot e ubeden deka mapata na Evropa mora da se kompletira i da gi vklu~i vo sebe dr`avite od Balkanot, pora~uva deka problemot so imeto mora da se re{i i deka vo toa ne mo`e da ni pomogne nikoj drug osven nie samite

@OZE MANUEL PAZ AMBASADOR NA KRALSTVOTO [PANIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

VIE STE EVROPA I EVROPA NE MO@E BEZ VAS! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@kapital com mk

a ko { t o s e b l i ` i krajot na {panskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija zadovolni li ste od toa kako va{ata zemja se nose{e so ulogata? Nie imavme edno navistina posebno pretsedatelstvo, so ogled na toa deka Lisabonskiot dogovor se vovede za vreme na na{iot mandat, pa moravme da go koordinirame pretsedatelstvuvaweto soglasno novite institucii na Unijata koi se vospostavija so dogovorot i zatoa be{e razli~no od prethodnite iksustva na drugite zemji-pretsedava~i. Nie pretsedatelstvoto, vsu{nost, moravme da go delime so Unijata i so site evropski pretstavnici, odnosno ambasadori vo zemjite. Tuka, vo Skopje, so gospodinot Ervan Fuere, na primer, imavme odli~na sorabotka, a takva be{e i so ostanatite ambasadori. [to se odnesuva do va{ata zemja, za vreme na na{eto pretsedatelstvo imavme sostanoci so makedonskiot premier i so resornite ministri zadolèni za procesot na integracija, pa moàm da kaàm deka i tuka imavme uspeh. Se dobliì li Makedonija do Evropskata unija za vreme na ovie {est meseci? Tokmu ambasadorot Fuere neodamna izjavi deka zemjava pravi ~ekori nanazad?

OP[TESTVO

28.05.2010

PRVA NACIONALNA SREDBA NA PROGRESIVNI BIZNIS -LIDERI

SAMO 30% OD MAKEDONSKITE KOMPANII SE OP[TESTVENO ODGOVORNI Op{testvenata odgovornost na pretprijatijata e s$ poaktuelna tema, osobeno vo vreme na finansiski krizi. Primenata na ovoj koncept na kompaniite im ovozmo`uva sovladuvawe na rizicite, kratewe na vreme i tro{oci i podobra konkurentna pozicija na pazarot VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

onceptot na op{testvena odgovornost ne e dovolno poznat za makedonskite kompanii. Okolu 30% od kompaniite go poznavaat ovoj koncept i go primenuvaat, 50% se svesni deka ovoj koncept postoi, no ne go primenuvaat, a ostatokot, odnosno 20%, nemaat slu{nato za op{testvenata odgovornost i nejzinoto zna~ewe - izjavi Zoran Stojkovski, izvr{en direktor na Centarot za institucionalen razvoj - CIRA, koj v~era ja organizira{e prvata nacionalna sredba na progresivni biznislideri. Celta na konferencijata naslovena “Korporativna odgovornost- biznis-inteligencija za konkurentnost i odr`livost na pretprijatijata” e pointenzivno da se promovira konceptot na korporativnata op{testvena odgovornost. Toa e koncept koj se bazira na pretpostavkite deka kompaniite rabotat odgovorno vo delot na za{tita na pravata na rabotnicite i sozdavaweto na soodvetni uslovi za rabota i bezbednost, kako i odgovornosta za postapkite koi

30% od kompaniite vo Makedonija se op{testveno odgovorni

vlijaat na `ivotnata sredina. Korporativnata op{testvena odgovornost se odnesuva i na odnosot kon zaednicata i ulogata vo re{avaweto na socijalnite i op{testvenite problemi. “Imame golem broj primeri vo Makedonija kade {to korporativnata op{testvena odgovornost se razbira tokmu na toj na~in, odnosno vo ramkite na korporativnata filantropija, {to zna~i poddr{ka na zaednicata”, veli Stojkovski od CIRA, koj dopolnuva deka celite na ovaa konferencija e da se pottiknat makedonskite biznis-lideri da razmisluvaat vo taa nasoka. Toj veli deka vo Makedonija ima napredok vo ovaa smisla so toa {to ima isklu~itelni primeri na kompanii koi prakti~no gi primenuvaat ovie koncepti, a pogolemite kompanii imaat i posebni oddeli za op{testvena odgovornost. Kaj pove}eto od kompaniite koi se op{testveno odgovorni aktivnostite od ovaa K

sfera se locirani vo marketingoddelite. CIRA ve}e {esta godina raboti na ovaa problematika i vr{i obuki za toa kako da se napravi strategija za korporativna op{testvena odgovornost na kompaniite. Tie prepora~uvaat korporativnata odgovornost vo kompaniite da trgne od intervencii vo obukata i rabotata so kadrite, potoa da se opredelat pristapite koi treba da gi prezemat kompaniite vo odnos na op{testvenata odgovornost, pa s$ do lobirawe i zastapuvawe za sozdavawe na podobra zakonska regulativa koja }e gi stimulira kompaniite da bidat op{testveno poodgovorni. Na primer, od ovaa godina vo Holandija na sekoj javen tender koj go ima dràvata moè da u~estvuvaat onie kompanii koi imaat visoki standardi za korporativna op{testvena odgovornost. Onie kompanii koi vo svoite godi{ni izve{tai nemaat delovi za korporativnata odgovornost, ednostavno ne moàt da u~estvuvaat na tenderite. “Ako se napravi takva merka tuka, pretpostavuvam deka bi se stimulirale ostanatite kompanii da gi integriraat aspektite na korporativnata i op{testvenata odgovornost vo rabotata na kompanijata”, istaknuva Stojkovski. O

FORMIRAN BIZNIS -LIDERSKI FORUM NA MAKEDONIJA Ading, KPMG, Geneks, Makedonski Telekom, TTK Banka i INet potpi{aa memorandum za razbirawe so {to be{e formiran Biznis-liderskiot forum na Makedonija (BLF). Stanuva zbor za prva inicijativa od vakov tip vo Makedonija za formirawe platforma koja gi zdru`uva malite, srednite i golemite pretprijatija, vo koi biznisot se vodi na odgovoren na~in. [este kompanii-potpisni~ki na memorandumot preku integrirawe na principite na op{testvena odgovornost vo biznis-modelot i vo sekojdnevnoto deluvawe pridonesuvaat kon dolgoro~en odr`liv razvoj na biznisot i na zemjata vo celost. Administrator na BLF e Centarot za institucionalen razvoj- CIRA, ~ija misija e da gi prepoznae razvojnite potrebi na ~lenkite, da gi sogleda razvojnite trendovi i da pottikne odr`liv rast na biznisot, {to }e go zgolemi profitot na pretprijatieto, a istovremeno }e generira i pozitivni ekonomski, socijalni i ekolo{ki efekti za razvoj na zaednicata, preku poddr{ka na ~lenkite na BLF. Administratorot na BLF }e ovozmo`i strate{ko sovetuvawe na ~lenovite preku planirawe, sproveduvawe, procenuvawe i podobruvawe na aktivnostite za op{testveno odgovorno rabotewe. L

10 28.05.2010

OP[TESTVO Rabotnicite sami gi kr{ele prozorcite za da izle guva pra{inata i za da ne se zadu{at

NEDOSTIGOT NA PODATOCI GI ZGOLEMUVA[E [PEKULACIITE

NEODGOVORNIOT ODNOS KON OKOLINATA I PRESUDI NA TOPILNICATA Menaxmentot voop{to ne vlo`uva{e vo za{titata na `ivotnata sredina i pro~istuvaweto na po~vata. Zatoa i raste{e revoltot na gra|anite na Veles, i denes so pravo se protiv restartiraweto na kombinatot. Dosega e sproveden eden proekt za pro~istuvawe na po~vite koj dade odli~ni rezultati GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ficijalnata pri~ina za zatvorawe na MHK Zletovo be{e zagaduvaweto na ìvotnata sredina koja ja vr{e{e topilnicata. Ova se smeta deka e najgolemiot propust na menaxmentot. Deka ne se vodelo grià za zagaduvaweto na ìvotnata sredina i na rabotnite uslovi pokaùva i samata slika na topilnicata. Koga imalo mnogu golema pra{ina vo topilnicata, vrabotenite gi kr{ele prozorcite za da izleguva ~adot preku skr{enite prozorci, a ne preku elektrostatskiot filter koj treba da gi pro~isti, tvrdi porane{en vraboten vo topilnicata. Nema oficijalni podatoci za zagaduvawata na vozduhot vo Veles. Vo gradot imalo tri merni stanici koi pokaùvale deka sostojbite so zagaduvaweto se vo red. Vele{ani se somnevaat deka se praveni istraùvawa vo vrska so zagaduvaweto na gradot, no deka podatocite za ova istraùvawe se drèni

vo tajnost. D-r Nenad Koci}, pretsedatel na ekolo{koto dru{tvo Vila Zora od Veles potvrdi deka nikoga{ nemalo to~ni podatoci za zagaduvaweto od strana na MHK Zletovo. “Topilnicata donese golemo zlo na Veles. So nejzinoto rabotewe, te{kite metali vo po~vata se zgolemeni za 50 pati povisoko od dozvolenite koli~ini”, tvrdi Koci}. Za zagadenosta na po~vata vo okolinata na MHK Zletovo alarmira{e i d-r Atanasko Vasilev, rakovoditel na ginekolo{koto oddelenie pri vele{kata bolnica, no potencira{e deka nema konkretni podatoci za zagaduvaweto za koi so sigurnost mo`e da se potvrdi deka se od topilnicata. “Te{kite metali pravat poremetuvawe na DNK-strukturata na kletkata, no za da dojde do tie konginitalni anomalii treba da pomine reprodukcija na tri generacii. Jas pred nekolku godini gi izvadiv podatocite za site konginitalni anomalii od decata od Veles vo izminatite 20 godini, no 90% od tie anomalii bea od Gorno Jabol~i{te”, smeta

Vasilev. Gorno Jabol~i{te e selo 50 kilometri oddale~eno od Veles i se nao|a vo najgolemata vozdu{na bawa vo Makedonija. Problemot so ovie lu|e e {to seloto e naseleno so gra|ani od albansko etni~ko poteklo. Polovina od ìtelite se starosedelci, dodeka drugata polovina se doselenici od Kosovo. Spored kaùvawata na poznava~ite na sostojbite vo ova selo, ìtelite ne sakaat da se me{aat me|u sebe. Golem del od brakovite se so bliski rodnini od kade {to proizleguvaat i ovie kongitivni anomalii kaj decata. Protiv restartiraweto na MHK e i sega{niot gradona~alnik na Veles. Toj smeta deka nema prostor za rabota na topilnicata na ovaa lokacija. “Za mene topilnicata e pra{awe na ìvot ili smrt. MHK Zletovo e eden od objektite koi ne gi saka nikoj i zatoa ne sakam da se restartira topilnicata”, ni izjavi Goran Petrov, gradona~alnik na Veles. Najgolem del od gra|anite vo Veles se izjasnuvaat protiv

raboteweto na topilnicata na ovaa lokacija i deka dokolku saka Makedonija, topilnicata da ja dislocira na drugo mesto. Vakvoto mislewe na gra|anite e i opravdano zaradi mistikata okolu krieweto na podatocite i zagaduvaweto na gradot. PRO^ISTUVAWE NA PO^VATA Vele{ani sami zapo~naa so pro~istuvawe na po~vata. Tie zasadija lucerka, keq i maslodajna repka, lale i ru`a koi imaat sposobnost da gi apsorbiraat te{kite metali od po~vata vo lisjata i so toa da ja pro~istat. Ovoj proces se narekuva fitoremedijacija na po~vata. Periodot na pro~istuvawe trae pet godini. Dosega ED Vila Zora sprovede eksperimentalen proekt za fitoremedijacija na po~vata vo Veles. Rezultatite od proektot se impresivni. Za samo tri godini od sproveduvaweto na proektot, koncentraciite na cink vo po~vata se is~isteni, a na olovoto se namaleni za 60%, potvrduva Koci}. Toj potencira{e deka proektot

90% od konginitalnite anomalii se kaj deca od vele{koto selo Gorno Jabol~i{te

60% se namaleni koncentraciite na olovo vo po~vata so proektot na Vila Zora

e raboten vo sorabotka so profesorite na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana. Dokolku ima{e pogolema svest kaj menaxerskite timovi vo topilnicata, tie treba{e da zastanat vo prvite redovi i da gi finansiraat proektite za pro~istuvawe na po~vata, a ne ekolo{kite dru{tva sami da vr{at pro~istuvawe na po~vata preku proekti. (Proektot e finansiran od Danskata asocijacija za istra`uva~ko novinarstvo i proektot Skup)

GORAN PETROV GRADONA^ALNIK NA VELES

“Za mene topilnicata e pra{awe na `ivot ili smrt. MHK Zletovo e eden od objektite koi ne gi saka nikoj i zatoa ne sakam da se restartira topilnicata”.

OP[TESTVO

28.05.2010

OBEZBEDENI SREDSTVA ZA REKONSTRUKCIJA NA 20 BOLNICI ozdadeni se uslovi za po~nuvawe na prvata faza od proektot za rekonstrukcija na 20 javni zdravstveni ustanovi, otkako i oficijalno e potpi{an dogovorot za zaem so Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa, koja & odobri na Makedonija kredit vo iznos od 23 milioni evra. Kreditot e so rok na otplata od 20 godini, pet godi{en grejs period i varijabilna kamatna stapka

koja momentno iznesuva od 1,2% na godi{no nivo. "Stanuva zbor za eden od pokrupnite proekti vo poslednite 20 godini vo zdravstvoto, koe e edinstveniot sektor kade {to }e ima zgolemuvawe na finansiite so pretstojniot rebalans na Buxetot", izjavi v~era ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Vo finansiraweto na prvata faza na proektot, pokraj 23-

te milioni evra od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa, u~estvuva i Vladata so isto tolku finansii. Vkupnata vrednost na proektot }e bide od 130 do 150 milioni evra. Ministerstvoto za zdravstvo ve}e gi napravilo podgotovkite za realizacija na proektot. Sprovedeni se site postapki za javnite nabavki potrebni za grade`nite zafati, a slednata nedela }e se izberat i izveduva~i.

PLATITE VO MART PORASNALE ZA 3% rose~nata isplatena neto-plata vo mart iznesuva 20.338 denari i e za 3% povisoka, sporedeno so istiot mesec lani. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, zgolemuvaweto na platite vo mart se dol`i pred s$, na zgolemuvaweto na prose~nata mese~na isplatena neto-plata po vraboten vo sektorite obrazovanie, rudarstvo i vadewe na kamen i prerabotuva~ka industrija. Na mese~no nivo, najgolem rast

na platite, pak, e zabele`an vo sektorite, obrazovanie, prerabotuva~ka industrija i hoteli i restorani. Vo istiot period prose~nata isplatena brutoplata e pogolema za 1,1% i iznesuva 29.938 denari. Prose~nata mese~na isplatena neto-plata po vraboten vo fevruari iznesuva{e 20.240 denari, a prose~nata isplatena bruto-plata

29.751 denar. Vo mart 2010 godina, 3,6% od vrabotenite vo Makedonija ne primile plata.

PROBLEMI VO IZVOZOT NA VINO

BARIERI ZA VLEZ NA MAKEDONSKOTO VINO VO HRVATSKA GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonskite vinarnici se `alat deka hrvatskite vlasti im sozdavaat problemi pri izvozot na vino. Nitu edna zemja vo regionot ne sozdava barieri pri vlezot na makedonsko vino, edinstveno Hrvatite. Soo~ena so golemi zalihi na vino i golema konkurencija na pazarot, Hrvatska se obiduva da nametne necarinski barieri so cel da se spre~i i namali uvozot na vino na nivniot pazar. Hrvatskite mediumi denovive izlegoa so tvrdewe deka makedonskoto vino e opasno za nivniot pazar, {to se smeta za obid da se napravi pritisok vrz vlastite vo Zagreb da go zatvorat pazarot za makedonsko vino. Gligor Dudin, sopstvenik na vinarnicata Dudin, poten-

cira deka ovaa godina ne izvezuvale vino na hrvatskiot pazar, no deka minatata godina imale problemi so tehni~kite barieri koi im gi pravat hrvatskite organi. Problemot e vo toa {to kontingentot za izvoz na vino vo Hrvatska, koj iznesuva 4,5 milioni litri, po~nuva da se iskoristuva mnogu docna vo godinata i zatoa nema dovolno vreme za istiot da se iskoristi celosno. Kontingentite funkcioniraat na toj na~in {to na{ite vinarnici mora da najdat hrvatska kompanijapartner preku koja }e se uveze na{eto vino. Toa ne odi lesno, zatoa {to kvotite vo Hrvatska gi zemaat pomali firmi koi te{ko organiziraat uvoz na vino. Od vinarnicata Skovin velat deka glavniot problem so izvozot na hrvatskiot pazar e rascepkuvaweto na kvotite od strana na hrvatskite

NA BARIERI SE @ALAT I IZVOZNICITE NA MLEKO

Hrvatskiot pazar e eden od najte{kite za vlez na stranski proizvodi. Vlastite vo Zagreb postavuvaat barieri za vlez na mnogu proizvodi na nivniot pazar, i pokraj toa {to se potpisnici na dogovorite za slobodna trgovija. Toa go potvrduvaat i proizvoditelite na mleko i mle~ni proizvodi. Hrvatska minatata godina vovede privremeni carinski kvoti od {est meseci za odredeni proizvodi, {to e sprotivno na pravilata na Svetskata trgovska organizacija.

nadle`ni organi. â&#x20AC;&#x153;Problemot so izvozot na vino vo Hrvatska e vo toa {to so niv imame kvota od 4,5 milioni litri i taa kvota se raspredeluva na mali kompanii i se rascepkuva na mnogu mali koli~ini. Kvotata koja ja zema, na primer, edna kompanija od 3.000 litri vino e mala ako se raspredeli vo tekot na celata godina, so ogled na toa deka kompaniite nemaat kapacitet da ja uvezat naedna{. Transportnite tro{oci za ovie mali koli~ini se previsoki za da im bide isplatliv uvozot na Makedonijaâ&#x20AC;?, veli Mile Kostov, komercijalen direktor na Skovin.

Makedonskite vinarnici se `alat deka imaat problemi so izvozot na vino vo Hrvatska. Hrvatite re{ile da gi delat kontingentite za izvoz na mnogu mali koli~ini, {to e neisplatlivo za vinarnicite Problemite pri izvozot na vino se javuvaat samo na hrvatskiot pazar, dodeka ostanatite pazari vo porane{na Jugoslavija se prili~no otvoreni za makedonskite vina. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo potenciraat deka pregovaraat so hrvatskoto Ministerstvo za zgolemuvawe

na kvotite za izvoz na vino. Ekspertite ukaùvaat deka barierite {to gi nametnuvaat Hrvatite se taka napraveni da na{ite nadle`ni organi ne moàt da se àlat kaj povisokite istanci kako Svetskata trgovska organizacija ili CEFTA. Tie ne kaùvaat oficijalno deka e zatvoren pazarot za makedonski

4,5

milioni litri e kvotata za izvoz na vino vo Hrvatska

proizvodi, tuku izmisluvaat razli~ni barawa vo dokumentacijata ili vo tehni~kata ispravnost na proizvodite za da gi zaprat na granica ili za da gi zadr`at {to pove}e. Ne se znae kolku iznesuva makedonskiot izvoz na vino vo Hrvatska. Ne uspeavme da dobieme oficijalni podatoci od Ministerstvoto za zemjodelstvo.

12 28.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

PLA[ETE SE KOGA DRUGITE SE LAKOMI, BIDETE LAKOMI KOGA SITE DRUGI SE PLA[AT! itatelite na moite kolumni generalno znaat deka kratkoro~no sum pesimisti~en za globalnata ekonomija poradi slu~uvawata vo Evropa. Ovie slu~uvawa sekako imaat svoi posledici vrz globalnite berzi i pazari na kapital. Istovremeno, kako {to pokaà finansiskata i ekonomskata kriza {to zapo~na vo SAD vo 2008 godina, nitu edna ekonomija i berza vo svetot ne moè da bide imuna na globalnite ekonomski i finansiski slu~uvawa. Taka be{e i slu~ajot so Makedonska berza. Glavniot berzanski indeks MBI-10, koj go postigna svojot {pic od okolu 10.000 indeksni poeni vo avgust 2007 godina, padna za celi 85% i iznesuva{e samo 1.600 poeni vo mart 2009. Se razbira, prvobitnoto zgolemuvawe na MBI-10 indeksot na 10.000 be{e iracionalna euforija so elementi na klasi~na piramidalna {ema, koja sama po sebe mora{e da doìvee krah. No, toa se slu~i i golem broj makedonski gra|ani se izgorea. Dramati~niot pad koj sleduva{e be{e delumen rezultat na kolapsot na berzanskata piramida, a delumno i reakcija na slu~uvawata na globalnite berzi. Istovremeno, golem broj me|unarodni investiciski fondovi, koi investiraa na Makedonska berza, po~naa da prodavat i da gi povlekuvaat svoite investicii od Makedonija. Padot od 85% na Makedonska berza be{e

me|u najgolemiot pad sporeden so site drugi berzi vo svetot. Kako sporedba, glavniot berzanski indeks na amerikanskata berza, Dau Xons, padna od 14.200 na 6.600 poeni, odnosno za 57%. îtatelite na moite kolumni isto taka znaat deka na po~etokot od oktomvri 2009 godina, koga MBIindeksot iznesuva{e okolu 3.200 poeni, vo toga{nata moja kolumna vo Utrinski vesnik proceniv deka na srednoro~en plan vrednosta na MBI-indeksot }e padne na 2.200 indeksni poeni. Vo najgolem del toa i se slu~i. Pove}e od eden mesec MBI-10 indeksot se dviì okolu 2.400 indeksni poeni. O~igledno e deka MBI-10 ima solidna poddr{ka na ova nivo i izgleda deka vo momentalnite globalni okolnosti te{ko deka }e padne zna~ajno pod 2.400. Sporedeno so dnoto od 1.600 poeni, postignato vo mart 2009 godina, sega{nata vrednost na MBI-10 e zgolemena za 37%. Zna~i tie {to kupile akcii vo mart 2009 godina vo prosek napravile 37% do deneska. Vo istiot period, indeksot Dau Xons, koj sega iznesuva okolu 10.000, se zgolemil za okolu 52% sporedeno so dnoto od 6.600 vo mart 2009 godina. Me|utoa, povaèn indikator za porastot e procentualniot povrat na indeksot od postignatoto dno, sporedeno so prvobitniot {pic. Vo slu~ajot na Dau Xons, postignatiot povrat od 3.400 indeksni poeni od postignatatoto dno, sporedeno so prvobitniot {pic od 14.200, iznesuva 24%. Istata analiza za

MBI-10 indeksot poka`uva deka postignatiot povrat od 600 poeni od postignatoto dno, sporedeno so prvobitniot {pic od 10.000, iznesuva samo 6%! Ovaa nesomneno zna~i deka kompaniite koi go so~inuvaat MBI10 denes se drasti~no potceneti sporedeno so prvi~niot {pic. Kako {to ve}e spomnav, prvi~niot {pic be{e iracionalen vo sekoja smisla na zborot i be{e drasti~no precenet. No, i pokraj toa, interesot za investirawe na Makedonska berza vo sredinata na 2007 godina, neposredno pred postignuvaweto na {picot na indeksot, be{e nesporedlivo pogolem od interesot za investirawe na Makedonska berza denes. Iracionalniot entuzijazam od pred tri godini se transformira vo iracionalen strav, denes. Interesot za kupuvawe akcii kaj obi~nite gra|ani kako, voop{to, i da ne postoi. Zatoa, tokmu sega e vreme za kupuvawe akcii na Makedonskata berza! Se razbira, na kratkoro~en i srednoro~en plan MBI-10 indeksot mo`e u{te da padne. Voop{to nema da iznenadi dokolku padne na 2.200 poeni, pa i ne{to ponisko od toa. No, ve}e e jasno deka na ova nivo indeksot ima silna poddr{ka i mal e interesot za prodavawe po ovie ceni od postojnite akcioneri. Istovremeno, na makroekonomski i politi~ki plan Republika Makedonija ima odredeni problemi i pra{awa koi se ko~nica za Makedonska berza. No, i pokraj

ovie problemi, generalno gledano kompaniite koi go so~inuvaat MBI10 indeksot, kako i nekoi drugi koi se kotirani na Makedonska berza, se potceneti i pretstavuvaat odli~na mo`nost za zna~ajno profitirawe. Se razbira, sekoj investitor treba da bide svesen deka sekoja poedine~na investicija ima soodveten rizik. Istovremeno, mnogu e va`no odnapred da se postavi vremenskata ramka za investicijata, kako i za krajnite o~ekuvawa. Edno se mo`nite dvi`ewa na MBI-10 na kratkoro~en i srednoro~en plan, a sosema drugo na dolgoro~en plan. Kako celina, MBI-10 indeksot denes pretstavuva odli~na mo`nost za investirawe i nudi odli~na perspektiva za solidna dolgoro~na dobivka. Moja procenka e deka do krajot na 2014 godina vrednosta na MBI-10 }e iznesuva najmalku 6.000 indeksni poeni, {to pretstavuva petgodi{en povrat na investiranata suma od 150%. Legendarniot amerikanski investitor i multimilijaredr Voren Bafet e poznat po edna izjava koja mnogu ~esto se citira, no o~igledno te{ko se sproveduva koga }e dojde momentot. O~igledno lu|eto lesno se zanesuvaat vo uslovi koga ima ogromen entuzijazam sekade okolu niv, a mnogu te{ko go nadminuvaat stravot koga okolu niv vladee panika. â&#x20AC;&#x153;Pla{ete se koga site drugi se lakomi, bidete lakomi koga site drugi se pla{at!â&#x20AC;?. Ova se legendarnite zborovi od legendarniot Bafet.

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

Kako celina, MBI-10 indeksot denes pretstavuva odli~na mo`nost za investirawe i nudi odli~na perspektiva za solidna dolgoro~na dobivka. Moja procenka e deka do krajot na 2014 godina vrednosta na MBI10 }e iznesuva najmalku 6.000 indeksni poeni, {to pretstavuva petgodi{en povrat na investiranata suma od 150%.

KOMENTARI I ANALIZI KOMENTAR

ZEMJATA NA [TRKOVITE

bidej}i se branat so Zakonot koj obvrzuval na poseduvawe blindirano vozilo samo za prevoz na suma nad tri milioni evra?! ALEKSANDAR D JANÊSKI ANÊSKI: Se vozev kon rodnoto selo na tatko mi i uìvav vo gletkata. Eden, dva, tri... eden leta, male~ki... Se pra{uva{ - {to, moj prijatelu? [trkovi, prekrasni {trkovi. Golemi i mali. [trkovite povtorno se vratile vo Makedonija, ne n$ zaboravile. Me zainteresira kade gi ima najmnogu vo svetot i zedov da prebaruvam na Internet. Koga gi vidov rezultatite, se iznasmeav. I ti go znae{ odgovorot. Najmnogu gi ima vo Polska. Sekoj ~etvrti {trk vo svetot e roden vo Polska. PIGON: Jas sakam da ti kaàm i za beliot orel. Bel orel so kruna na glavata e oficijalen nacionalen grb na Polska. Istoriski simbol na polskite kralevi, simbol na na{ata nezavisnost, identitet i nacionalna gordost. Denes e golema retkost nekoj da vidi bel orel kako leta na neboto. Izbegaa od bu~avata i modernoto zagaduvawe, visoko vo planinite, nacionalnite parkovi i vo drugite za{titeni i te{ko dostapni mesta. Za razlika od niv, {trkot, pak, ìvee zaedno so lu|eto i stana neoficijalen nacionalen simbol. Za lu|eto vo Polska koi ìveat na selo vra}aweto na {trkot vo prolet e simbol na prodolùvawe na ìvotot, na vra}awe na dobrite vremiwa. Simbol na nade` po te{kata zima. Gnezdoto na {trkot simbolizira stabilnost koja nie lu|eto moème da ja izgradime; dom na generacii. Spored mitologijata, {trkot nosi deca. Naj~esto pra{awe na koe odgovaraat malite deca e {to sakaat da im donese {trkot, brat~e ili sestri~e. JANÊSKI: Da. Vo na{ava situacija eden {trk od zemjata na {trkovite treba da odnese edno devoj~e kaj edno semejstvo. Pogoduva{. Polska treba da & pomogne na Makedonija da vleze vo EU. Ova e ve}e dogovoreno me|u ministrite za nadvore{ni raboti na Polska i Makedonija i treba kaj i da e da se realizira. Znam, napraveni se i odredeni podgotovki. Konferencijata }e bide naslovena “Patot na Makedonija kon EU”. Var{ava }e go spodeli svoeto iskustvo

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

Poslednive tri godini trezorite na po{ta i nekolku banki samo od uli~ni grabeì bea olesneti za okolu 1,5 milioni evra. Makedonski po{ti posle "holivudskiot" grabe`, teòk 450 milioni evra, ne {tedat sitni pari za patna pridru`ba, pa duri i semaforite ne rabotat koga nivnite vozila minuvaat. Do koga instituciite } e ~ekaat da se slu~i tragedija, za posle da presmetaat kolku ~ini eden ~ove~ki ìvot?

JUNI DOJDE PREBRZO! akt e deka Makedonija sproveduva reformi za da se dobliì do evropskite standardi. Fakt e i deka nekoi od tie standardi se s$ u{te nedofatlivi i dràvata ostanuva mizerna na mnogu poliwa. No, porakite od Brisel deka ne se raboti samo za imeto, tuku za edna op{ta “zaostanatost” na dràvata denovive padnaa vo voda. Na Unijata ne & smetaat makedonskite raskopani ulici, korumpiranoto sudstvo, zategnatite me|uetni~ki odnosi, problemati~niot dijalog vo Parlamentot. Problem e imeto i toa e pove}e od jasno! Da ne se laème deka }e vlezeme vo Unijata i bez kompromis so Grcija, oti neli, ne moè Evropa bez nas i koga – toga{ } e n$ zeme vo pregratki. Retko koga i retko kade moème da ~ueme takov nediplomatski re~nik na kakov {to svedo~ime sekojdnevno. Nam ve}e ne ni se sugerira, nam treba u{te da ni “se nacrta” deka bilater-

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

GRABE@, TRAGEDIJA, PA GRI@A ZA BEZBEDNOSTA e~isi sekojdnevnite vooruèni grabeì i uli~ni prestrelki s$ u{te ne se dovolno golema pri~ina za dràvnite institucii koga vr{at transport na pari da se pogriàt, ako ne za svoite kasi, barem za bezbednosta na nivnite vraboteni. U{te kolku ìvoti treba da zgasnat za ovie institucii da izdvojat pari za policiska pridru`ba?! So pikapot na Makedonija pat, koj be{e meta na vooruèn napad, ne moè ni leb da se prenese bezbedno, a kamo li tolkava suma pari! Spored tarifnikot na MVR, za obezbeduvawe pri transport na pari se napla}a samo edno evro za kilometar i po 10 evra za sekoj ~len na pridru`bata. Ako dolìnata na patot Petrovec-Skopje iznesuva 15 kilometri, a dvete pridru`ni vozila gi obezbeduvaat po tri lica, celata usluga na MVR }e ~ini 90 evra. 90 evra!? Ako ovie pari pretstavuvaat luksuz za edna dràvna institucija, do kade li ni oti{la dràvata? Treba li da im presmetame i kolku ~ini eden pancir, ili i toa ne im e potrebno

28.05.2010

alniot spor ni go ko~i razvojot. Edno e dali toa e fer i dali ja zaslu`uvame nepravednosta {to n$ snajde. Drugo e kakva e realnosta. Zna~i, sporot e prisuten, “`iv”, aktiven, se

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

menuva od den na den (ne vo na{a polza!) i od nas zavisi dali kone~no }e priznaeme deka toj stoi na na{iot pat i ni se smee vo lice ili }e go ignorirame i ponatamu . . pa }e ~ekame nekoj poubav juni, vo nekoja naredna godina...

so Skopje. Ne{to sli~no kako {to Holandija & pomogna na Polska preku Konferencijata od Utreht. PIGON: Konferencijata od Utreht pokaà golem uspeh. Imeno, vo {to se sostoi rabotata: Polska } e go prenese iskustvoto od pregovorite za vlez vo EU i }e obezbedi soodvetna tehni~ka pomo{ za Makedonija za pobrzo priklu~uvawe na zemjata vo EU. Konferencijata predviduva razmena na iskustvo me|u razli~ni ministerstva i sektori. Vsu{nost, Konferencijata treba da gi podgotvi makedonskite institucii {to treba da gi vodat pregovorite so EU. I gleda{, moj prijatelu, Poljacite predloìja Konferencijata da ne se oddrì vo stranstvo, tuku vo Skopje, vo srceto na Republika Makedonija. Mislam deka e so cel. Mislam saka da kaè deka Polska nudi pomo{, a Makedonija }e se priklu~i na EU kako suverena, demokratska, ednakva me|u ednakvite, nezavisna dràva. JANÊSKI: Polska ima da n$ nau~i i za mnogu drugi raboti. Na primer, kako uspea da bide edinstvenata dràva od Evropa koja ja izbegna recesijata i edinstvenata koja vo 2009 godina zabeleà rast na BDP za 1,7%. Vo vreme na svetska ekonomska kriza go dobi epitetot “Ostrov na stabilnost”. Proekciite na Evropskata komisija se deka BDP vo Polska vo 2010 godina }e porasne za 2,7%, a vo 2011 godina za 3,3%. Vo 2009 godina ima 8,4 milijardi evra stranski investicii, trgovska razmena od 201 milijardi evra i pokrienost na uvozot so izvoz od 92%, inflacija od 3,5 %. Site parametri se za simnuvawe kapa, znaej}i vo kakvo vreme se postignati. PIGON: Taka e. Duri i vo ekonomski te{ki vremiwa, ili ona {to skoro se slu~i, vo vreme na nacionalna tragedija i prirodni nesre}i kako poplavi, Polska se razviva postojano, i ekonomski i socijalno. Polska e i golem politi~ki faktor. Od trite najva`ni institucii na Evropskata unija, Polska vo momentov go dava pretsedatelot na Evropskiot parlament i ima 50 pratenici vo istiot, vo Evropskata komisija go dava evrokomesarot za finansiski programi i buxet, a vo Sovetot na Evropa ima 27 glasovi. Spored ovie brojki, Polska e ramo do ramo so [panija, a vedna{ zad Germanija, Francija, Italija i Obedinetoto Kralstvo. Toa e Polska, zemjata na {trkovite, zemja od Centralna Evropa koja e vo dru{tvo na velikanite od Zapadna Evropa. Toa e Polska koja zboruva otvoreno: postoi samo edna Evropa i interesot na sekoja dràva e ednakov, bez razlika dali e od Zapadna ili od Isto~na i bez razlika dali e toa kaàno

vo Skopje ili vo London, Pariz ili Budimpe{ta. Posledno e i toa deka vo periodot 2010-2013 godina Polska }e bide ~len na Sovetot za ~ovekovi prava pri ON koj ima 47 ~lenki od celiot svet. Ovoj Sovet e odgovoren za zajaknuvawe na promocijata i za{titata na ~ovekovite prava vo svetot, i treba da gi poso~uva situaciite za kr{ewe na ~ovekovite prava i da dava preporaki za istite. Vo godinite {to doa|aat Polska za prvpat }e go prezeme rotira~koto pretsedatelstvo so EU i ve}e gi podgotvuva prioritetite za nego u{te denes. Sre}en sum {to me|u polskite prioriteti moàm da pro~itam za za{titata na nacionalni jazici i kulturi i pomagawe na studentite od Isto~na Evropa da imaat podobar pristap do EUfondovite za finansirawe na svoite studii. JANÊSKI: Patriot i golem Evropeec vo isto vreme. Vaka, ìrito za dodeluvawe na nagradata Karlo Veliki vo germanskiot grad Ahen go opi{a polskiot premier, Donald Tusk, koj e nositel na ovogodine{nata nagrada. PIGON: Tokmu takov bi trebalo da bide sekoj ìtel na Evropa, da ja saka svojata dràva, a za Evropeec, sekoj e, samo kakov? Golem ili mal. Za polskiot narod e nerazbirlivo zo{to na{ite prijateli ne sakaat da go priznaat ustavnoto ime na Makedonija. Polska saka Makedonija i site balkanski dràvi da se priklu~at na EU. Pretsedatelot Leh Ka~inski koga go potpi{uva{e Lisabonskiot dogovor vo Var{ava mnogu jasno kaà pred site najvisoki evropski oficijalni lica: EU ima smisla samo ako ja ~uva nejzinata vrata otvorena. Percepcijata za Makedonija vo Polska e mnogu pozitivna, poddr{kata za Makedonija vo politi~kite krugovi, mediumite, op{testvoto e ogromna. Moeto srce uìva koga go gledam toa, koga ~itam statii vo vesnici, koga zboruvam so moi prijateli. JANÊSKI: Golemoto srce na Polska se pokaà na delo i po zemjotresot vo Skopje koga sesrdno dade pomo{ za izgradba na objekti za domuvawe i u~ili{ta. Polskiot urbanist Adolf Ciborovski, koj doa|a vo Skopje vedna{ po zemjotresot i u~estvuva vo rekonstrukcijata, rekol: “] e ìvee ovoj grad {tom ima vakvi nepokorni ìteli koi ne otstapuvaat i pred golemata stihija!”. Ambasadata na Republika Polska i ~etirite zdruènija za polsko– makedonsko prijatelstvo koi postojat vo Makedonija se dosta aktivni preku razli~ni kulturni i humanitarni aktivnosti. PIGON: Edna banka vo Polska, prva vo Evropa, ovoj mesec vovede bankomat od koj }e moè da se podignat pari ne

STANISLAV PIGON

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Makedonija. Nivnoto prijatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no} ni, preku Skajp i vo ìvo, razgovori koi im ovozmoùvaa da go razberat svetot. êstopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~ituvaj}i si gi razli~nite gledi{ta. Sega nivnite razgovori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital". so karti~ka, tuku so otpe~atok od prst. Za Britancite i Germancite e najposakuvana destinacija za zdravstven turizam, blagodarenie na pristapnosta, kvalitetot na uslugite i niskite ceni, pa duri sporedeni i so onie na aziskite konkurenti Polska e top evropska destinacija za zdravstven turizam. Zaedno so Ukraina }e bide doma}in na Evropskoto prvenstvo vo fudbal vo 2012 godina. Komentarite na svetskata izlo`ba [angaj Ekspo 2010 za paviljonot na Polska se deka e eden od najvpe~atlivite vo evropskata ~etvrt, prv {to pa|a vo o~i so negovoto inovativno pretstavuvawe. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, od mnogute svetski izvonredni arhitekti za ~len na Sovetodavniot bord koj e zadolèn za istoriskoto renovirawe na zgradata na Obedinetite nacii vo Wujork izbra eden polski arhitekt. Jas sum Poljak i prirodno e da sum gord da kaàm za toa. Znae{, ima eden polski tradicionalen tanc – Poloneza. Moè{ da go vika{ paraden tanc, koj go otvara sekoj vaèn bal i postoi pogovorka povrzana so nego. “Poloneza czas zaczac!” – “Ajde da zapo~neme Poloneza”, zna~i da napravime zaedno ne{to mnogu va`no, da gi soedinime silite za toa. Verojatno e vreme lu|eto poblisku da gledaat na Polska i da u~at da go igraat polskiot tradicionalen tanc Poloneza. JANÊSKI: Bez dilema. Ima mnogu {to da nau~ime od zemjata so golemo srce i golema mo}. Zemjata na {trkovite – Polska.

14 28.05.2010

FEQTON

FELJTON-36 Edna od prvite golemi incijativi sprovedeni pod celosna kontrola na Stringer, e refokusirawe na klu~nite proizvodni linii za digitalna sodr`ina okolu 3-D tehnologijata. Televizorite od serijata “bravia”, konzolite “plejstej{n 3”, laptopite “vaio”, CD pleerite “Blurej”, duri i kamkorderite i digitalnite fotografski aparati – site zaedno }e rabotat vo 3-D. Prakti~no site.

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: HAUARD STRINGER, SONY

DALI 3-D ]E JA SPASI KOMPANIJATA?

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ako student na Oksford, ser Hauard Stringer ja izu~uval istorijata na evropskite nacii vo 20 vek: ekonomskite podemi, menlivite sojuzi, i kako ogromnite imperii propa|ale koga ne uspevale da odràt ~ekor so svetot {to se menuval. Toa bilo dobra podgotovka za problemite so koi {to }e se soo~i Stringer, 40 godini podocna kako glaven izvr{en direktor na Soni (Sony). Osnovana vo 1946 godina vo postvoenata Japonija, Soni be{e pove}e od edna obi~na kompanija za potro{uva~ka na elektronika. Stana poznata po svoite revolucionerni proizvodi – kako Vokmen (Walkman), prviot CD-pleer, i igra~kata konzola “plej stej{n” (Play Station)- koi {to go promenija na~inot na koj {to muzikata, filmovite i igrite se proizveduvaat, pakuvaat i konzumiraat. Me|utoa, vo docnite 90-ti, Soni stana konfuzna, dezorganizirana, arogantna, i {to e najlo{o od s$, kompanija {to bavno se adaptira na promenite. Stringer, koj {to zastana na ~elo na Soni vo 2005 godina, ima zada~a da go zastane na noze gigantot {to se teteravi ovie prvi deset godini od 21 vek. Toj ne e prviot {to go ima ovoj predizvik pred sebe. Pred deset godini, toga{niot {ef na Soni, Nobujuki Idei, veti deka }e go prefrli Soni od analognoto doba vo digitalnata era na vmreùvaweto. Vo toa vreme, Stringer go vode{e amerikanskiot oddel na Soni. “Vo 2000 godina sosema se fascinirav od digitalnata vizija. I gi gledav lu|eto kako se ma~at da ja realiziraat”, veli Stringer. Najbolno od s$ be{e neuspe{niot obid da se revitalizira vokmen (Walkman) kako digitalen ured koj {to moè da mu konkurira na Ajpod(iPod) na

HAUARD STRINGER: “3-D }e go osvoi svetot. Nema pri~ina da ne postigneme ogromen uspeh” Epl (Apple). “Nie bevme mnogu ponapred od Epl (Apple) vo pogled na tehnologijata. Me|utoa ne izigravme kako {to treba. Ako go napravevme toa }e dominiravme vo toj biznis. No, na{iot proizvod be{e napraven taka kako {to be{e napraven zatoa {to nie sme ednostavno takvi”, veli Stringer. STRANEC VO TOKIO Prvi~nite obidi na Stringer da go remodelira biznisot na Soni otkako stana glaven izvr{en direktor pred pet godini, ne uspeaja zatoa {to ima{e otpor od t.n. “stari momci” (japonski termin za menaxeri {to celata kariera ja minuvaat vo edna kompanija). So zarabotka {to be{e povisoka za 85% vo odnos na 2004 godina, malkumina gledaa kakva bilo pri~ina da se branuvaat ne{tata. No, globalnata finansiska kriza go promeni seto toa. Od 2008 godina navamu, Stringer mora{e da naredi otpu{tawa na desetici iljadi vraboteni, {to be{e {ok za kulturata na doìvotna kariera vo Soni, inaku tipi~na za japonskata industriska tradicija. Toa najverojatno }e be{e nevozmo`no da go stori nekoj menaxer Japonec. “Toa moèv da go storam zatoa {to sum stranec i zatoa {to pove}e nemavme izbor. Netipi~no e stranec da stane {ef na japonska kompanija”, veli Stringer. Roden vo Vels, Stringer emigriral vo SAD vo 1965 godina. Ne e samo nacionalnosta ona {to go istaknuva Stringer kako stranec; toj e isto taka ~ovek {to ja pretpo~ita sodrìnata vo kompanija kade {to caruva

hardverot. Toj ima dobieno devet “Emi” nagradi dodeka be{e producent na informativni dokumentarci vo CBS pred da stane pretsedatel na ovaa TV-mreà. Vo 1997 godina, toj be{e imenuvan za pretsedatel na amerikanskata divizija na Soni, kade {to gi vode{e sektorite za muzi~ko izdava{tvo i filmovi. Toj iskreno priznava deka ima malku poznavawa za kreiraweto na potro{uva~ka elektronika, {to ja pravi negovata sega{na zada~a vo Soni u{te pote{ka. Stringer e fokusiran pove}e kon zajaknuvawe na softverskite i mediumskite aspekti vo Soni vo naporite da ja oporavi korporacijata. Krajnata cel e da se “zamotkaat” potro{uva~ite vo celosno Soni iskustvo na hardver, uslugi i sodrìna. Negovata strategija e da gi iskoristi ogromnite resursi na Soni i razli~nite sektori za da isturka prifa} awe na novi tehnologii {to ja menuvaat industrijata. Stringer smeta deka negoviot plan po~na da dava rezultati. Edna od prvite golemi incijativi sprovedeni pod celosna negova kontrola, e refokusirawe na klu~nite proizvodni linii za digitalna sodrìna okolu 3-D tehnologijata. Televizorite od serijata “bravia”, konzolite “plejstej{n 3”, laptopite Vaio, CD pleerite “blu-rej”, duri i kamkorderite i digitalnite fotografski aparati – site zaedno }e rabotat vo 3-D. Prakti~no site. “3-D }e go osvoi svetot. Nema pri~ina da ne postigneme ogromen uspeh”, uveren e Stringer. TRETATA DIMENZIJA Me|utoa, Soni ne e sam vo

“vozot” na 3-D. Panasonik, LG i To{iba, site }e imaat vakvi televizori ova leto. No, nitu edna od niv se ~ini deka ne ja temeli svojata idnina vrz veruvaweto deka “tretata dimenzija” }e ubedi milioni potro{uva~i da gi frlat svoite doma{ni uredi za zabava, a mnogumina samo {to gi nadgradija vo “haj-defini{n”. Ako Soni ne moè da ubedi dovolno lu|e deka im treba 3-D, kredibilitetot {to Stringer go stekna vo kompanijata, moè vedna{ da is~ezne, a sektorite moè da prestanat so me|usebna sorabotka. Bi moèlo da stane nevozmo`no da se odolee na povicite za raspar~uvawe na kompanijata na pove} e entiteti. Nakratko, Soni bi moèl da stane samo u{te eden obi~en proizvoditel na potro{uva~ka elektronika. Bez dilema, na Soni mu se potrebni o~ajni~ki merki. Kompanijata zagubi milijarda dolari vo 2008 godina. Lani se vrati kon profitabilnosta, no Stringer potencira deka oporavuvaweto ima pove} e vrska so konsolidacijata – krateweto na rabotni mesta i prodavawe na fabriki – otkolku so zgolemeni proda`bi.

KOMPANII & PAZARI 15

28/MAJ/2010

“KAPITAL” DOZNAVA: KOI SE NOVITE BARAWA NA BIZNISMENITE DO VLADATA z z z z z z z

BRZ POVRAT NA DDV I OTKUP NA ZEMJI[TETO ZA EDNO EVRO! KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

esetina novi predlogmerki i preporaki krojat biznismenite, i za pomalku od eden mesec }e & gi ispora~aat na vladata. “Kapital” od izvori me|u eminentni biznismeni vo zemjava doznava deka biznis-sektorot bara dràvata da ne docni so povratot na danokot na dodadena vrednost (DDV) kon firmite. Mnogu va`no pra{awe za firmite e i da ne se krati od stavkata za kapitalni investicii so najaveniot rebalans na buxetot, tuku napritiv, 100% da se realizira najavenoto za ovaa godina. Dvigatelite na makedonskata ekonomija, zdruèni vo Stopanskata komora, }e baraat od vladata i firmite da moàt da go otkupat zemji{teto pod i okolu postoe~kite objekti na fabrikite za edno evro od metar kvadraten, cena koja od lani vaì za fizi~kite lica. “Kapital” doznava i deka Stopanskata komora, kako zastapnik na interesite na kompaniite vo zemjava, od vladata }e bara da & se zgolemat ingerenciite, taka {to }e moè da izdava licenci, doz-

Biznismenite podgotvuvaat konkretni barawa za zazdravuvawe na makedonskata ekonomija. Za pomalku od eden mesec vladata }e bide pred predizvikot dali i {to }e prifati od predloènoto voli i akreditacii na inèneri, izveduva~i, proektanti... Biznismenite na vladata }e & prepora~aat zadolìtelno da go konsultira biznis-sektorot koga se izgotvuvaat zakonski re{enija od zna~ewe na stopanstvoto i da gi pottikne investiciskite aktivnosti vo stopanstvoto, pri {to zadolìtelno da obezbedi ednakov tretman na doma{nite i na stranskite investitori. Predlog-merkite sodràni vo strategija }e bidat vo nasoka na zabrzuvawe na ekonomskiot rast vo zemjava, pottiknuvawe na vrabotenosta, a so toa i podobar ìvoten standard na gra|anite. BIZNISOT ALARMIRA DEKA NE SE PODOBRUVAAT SOSTOJBITE Stopanstvenicite ne se optimisti deka periodot {to sleduva }e zna~i i izlez od recesijata. Naprotiv, tie predviduvaat deka sostojbata }e bide lo{a i vo sledniot kvartal. Tie alarmiraat

deka glavnite aduti za ekonomski rast, produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost s$ u{te izostanuvaat vo ovoj moment. “Ima edna kontrakcija na stopanstvoto. Site dosega{ni stavovi na rakovoditelite na kompaniite se vsu{nost eho na namalenata pobaruva~ka, nelikvidnosta, nemaweto sveì pari vo biznis-zaednicata. Od druga strana, pak, vladata e eden od najlo{ite stopanstvenici. Smetam deka taa treba da go zgolemi svoeto u~estvo vo ekonomijata preku zgolemeno nivo na investicii. Sekoe zadolùvawe koe ima za cel pogolem ekonomski rast ima logika i e opravdano. No, ako se zadolùvame neracionalno, toga{ kolkavo i da e, zadolùvaweto }e bide pregolemo”, veli Antoni Pe{ev, biznismen i potpretsedatel na Stopanskata komora. Pe{ev dodava deka go poddrùva pogolemoto zadolùvawe na dràvata, no samo ako parite se

tro{at za razvojni investicii koi }e obezbedat pogolem ekonomski rast. Biznismenite pora~uvaat deka spored sega{nata kondicija vo koja se nao|a stopanstvoto, neophodno e seriozno da se {tedi ili zabrzano da se investira vo infrastrukturni i energetski proekti. Od vladata, pak, priznavaat deka ovaa godina makedonskoto stopanstvo }e se oporavuva od ekonomskata kriza. “Nie znaeme deka, posebno vo ovoj period, poddr{kata za ekonomijata be{e zna~ajna od aspekt na podobruvawe na perspektivite na stopanstvoto. Jas vo nekolku navrati spomenav deka ovaa godina nema da bide godina na ekonomski bum. Taa }e bide godina na revitalizacija na na{ata ekomija, na oporavuvawe, podobruvawe ili amortizacija na efektite od globalnata ekonomska kriza. Tie }e prodol`at i vo tekot na ovaa godina, no smetame deka prioritet treba da bidat infrastrukturnite proekti koi imaat direkten efekt vrz ekonomijata”, veli ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. BROJKITE PORAZITELNI Spored podatocite od Narodnata banka, industriskoto proizvodstvo

vo mart godinava beleì mese~en porast, no, sepak, e ponisko vo odnos na prethodnata godina za 11,2%. Obemot na industriskoto proizvodstvo, pak, vo prviot kvartal zabeleà godi{en pad od 9,4%. Porazitelni se i podatocite od Dràvniot zavod za statistika, spored koi industriskoto proizvodstvo pa|a tri meseci po red. Samo vo mart, indeksot na industriskoto proizvodstvo padna za 11,2% sporedeno so lanskiot mart, {to direktno pokaùva deka te{ko }e se realizira ekonomskiot rast od 2% godinava. Iako statisti~kiot izve{taj za industriskoto proizvodstvo vo april be{e najaven za v~era, ne be{e objaven na veb-stranata na Dràvniot zavod za statistika, navodno poradi tehni~ki pri~ini. Za razlika od vladiniot optimizam, vo Narodnata banka se porezervirani vo odnos na rastot na bruto-doma{niot proizvod godinava. “Makedonija godinava }e ja zavr{i so rast od najmalku 1% i }e bide edna od retkite zemji vo Evropa koja za samo edna godina celosno }e go nadomesti zagubenoto lansko proizvodstvo”, smeta Dimitar Bogov, viceguverner vo NBM.

16 28.05.2010 2.475 2.470 2.465 2.460 2.455 2.450 2.445 2.440 2.435 2.430

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.690

MBID

108,75

2.680

OMB

108,70

2.670 108,65

2.660

108,60

2.650 2.640

108,55

2.630 108,50

2.620 2.610

19/05/10

21/05/10

23/05/10

25/05/10

27/05/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108,45

19/05/10

21/05/10

23/05/10

25/05/10

19/05/10

27/05/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

21/05/10

Meta trejder

4 e prva i zasega edinstvena platforma za on-lajn trguvawe na makedonskata berza za hartii od vrednost, koja isto taka se koristi {irum svetot za trguvawe devizi, akcii i fju~ersi

INOVACII VO TRGUVAWETO NA BERZA

INVESTITORITE ZAINTERESIRANI ZA ELEKTRONSKATA PLAT- 80% FORMA NA EUROBROKER

od celokupno celokupnoto trguvawe vo Eurobrok Eurobroker se odviva preku platformata platf Meta trejd trejder 4

na berzata. Ona {to e bitno e i faktot {to ovaa platforma e sinhronizirana i ovozmoùva trguvawe i so stranski hartii od vrednost, odnosno na{ite klienti }e moè da kupuvaat ili prodavaat i na svetskite berzi, no za toa treba da se pri~eka na promenite vo ramkite na Zakonot za devizno rabotewe” veli izvr{niot direktor na Eurobroker, Aleksandar Petreski. Toj ni pojasni deka Meta trejder 4 e prva i edinstvena platforma za onlajn trguvawe na makedonskata berza za hartii od vrednost, koja isto taka se koristi {irum svetot za Foreks, CFD (CFD) (dogovori za isplata na razliki koi se koristat kako polesen metod za spogoduvawe od strana na investitorite) i trguvawe so akcii i fju~ersi. Platformata e na makedonski jazik i ovozmoùva sledewe na cenite na akciite, niven

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o re~isi polovina godina od nejzinata promocija, koristeweto na novata elektronska platforma za trguvawe Meta trejder 4 (MT4) od strana na brokerskata ku}a Eurobroker gi donese o~ekuvanite rezultati vo pogled na pogolem broj zainteresirani klienti za koristewe na ovoj vid trguvawe. Duri 80% od klientite na ovaa brokerska ku} a svoeto trguvawe vo ramkite na berzata go pravat preku ovaa elektronska platforma. “Platformata po izvr{enoto sinhronizirawe so doneseniot FIKS(FIX) protokol na Makedonska berza funkcionira besprekorno. “Duri 80% od na{ite klienti ja koristat istata za da trguvaat

grafi~ki prikaz, novini i analizi vo realno vreme. Isto taka taa sodrì i golem paket na instrumenti za tehni~ki analizi. Voedno MT4 nudi i sledewe na portfolioto na klientot vo realno vreme, otvorawe na simulativni demo smetki kako i celosna istorija na izvr{enite transakcii. Platformata e lesna za upotreba, dava maksimalni informacii vo realno vreme i ovozmoùva koristewe na soliden paket na finansiski i analiti~ki instrumenti. Isto taka, od strana na Eurobroker e podgotvena i mobilna verzija na platformata, koja {to dozvoluva trguvawe preku mobilnite telefoni, koi poddrùvaat operativen sistem Windows mobile. Voedno Petreski istaknuva deka i pokraj toa {to ovaa platforma go poednostavuva na~inot na trguvawe i za investitorot, no

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.05.2010

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Коста Абраш Охрид

3.000,00

400

6.000

Раде Кончар Скопје

1.400,00

7,69

70.000

РЖ Институт Скопје

410,00

2,5

9.020

Гранит Скопје

696,96

2,49

511.566

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

827,50

2,1

91.025

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Попова Кула Демир Капија

Просечна цена (МКД)

Македонијатурист Скопје Бетон Скопје РЖ Услуги Скопје

i za brokerskata ku}a, sepak, taa ne moè kompletno da ja zameni ulogata na brokerot osobeno kaj pospecifi~nite na~ini na trguvawa. CELOSNA AVTOMATIZACIJA NA TRGUVAWETO Platformata MT4, moè direktno da se simne od veb-stranata na Eurobroker, od kade {to moè da se pro~itaat i simnat upatstvata za instalacija i koristewe. Za da se kompletira celosniot proces na otvorawe na realna smetka, klientot treba samo da ja potpi{e potrebnata dokumentacija, soglasno procedurite za trguvawe. Natamo{nata kupoproda`ba na hartii od vrednost preku MT4 e kompletno avtomatizirana i klientot nema potreba da doa|a vo brokerskata ku}a. Klientot go vnesuva nalogot za kupoproda`ba vo MT4 preku desktop ili laptop kompjuter od

svoeto rabotno mesto, doma ili preku mobilen telefon. Otkako }e go plasira nalogot, po samo nekolku sekundi, istiot e ve} e vnesen vo BEST sistemot za trguvawe na Makedonska berza. Tuka treba da se napomene deka privatniot elektronski klu~ koj go koristi klientot e generiran vo brokerskata ku}a, odnosno MT4 go generira i prepoznava elektronskiot klu~ pri {to se zapazeni najvisokite sigurnosni standardi. Po napravenata promocija od brokerskata ku} a izjavuvaat deka vedna{ se zgolemil interesot kaj klientite za vakviot na~in na trguvawe. Poradi toa bile i praveni obuki so cel istite da bidat zapoznaeni so na~inot na funkcionirawe na MT4. Vo prvite nekolku meseci, odnosno pred periodot na voveduvawe na FIX protokol na makedonskata berza trguvaweto ne se odvivalo kompletno avtomatizirano. Otkako brokerskata ku}a }e go dobiela nalogot na klientot preku MT4,

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

30.342.534,23

-9,48%

-8,86%

-6,40%

-3,61%

0,99%

25.05.2010

Илирика ГРП

19.579.311,92

-4,57%

-1,50%

2,81%

1,11%

7,08%

25.05.2010

Иново Статус Акции

18.497.507,15

-7,40%

-10,76%

-15,59%

-11,00%

6,57%

26.05.2010

КД Брик

20.201.902,41

-5,82%

2,24%

3,87%

2,21%

20,08%

26.05.2010

КД Јужен Балкан

21.380.198,26

-5,50%

-4,24%

-7,57%

-2,67%

20,62%

26.05.2010

КБ Публикум балансиран

25.943.047,82

-5,04%

-4,26%

-0,98%

-1,36%

26.05.2010

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

-8,70

48.300

340

-8,11

136.000

2730

-4,21

46.410

8185,57

-3,70

57.299

ХВ

253

-2,66

83.490

ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

27.05.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

27.05.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.100,08

390,18

10,51

0,94

8.185,57

341,43

23,97

0,24

GRNT (2009)

3.071.377

696,96

105,83

6,59

0,69

KMB (2009)

2.014.067

2.971,35

533,81

5,57

0,86

MPT (2009)

112.382

28.500,09

0,79

Износ (МКД)

Макпетрол Скопје

28500,09

1,79

1.510.505

REPL (2009)

25.920

41.000,00

5.625,12

7,29

0,82

Алкалоид Скопје

4100,08

0,13

1.053.720

SBT (2009)

389.779

2.650,00

211,39

12,54

0,60

200

0,00

645.600

STIL (2009) *

14.622.943

200,00

0,07

2.772,97

2,53

696,96

2,49

511.566

TPLF (2009)

450.000

3.853,94

61,42

62,75

1,13

498

-0,40

418.320

ZPKO (2009) *

278.620

2.425,00

0,33

Македонски Телеком Скопје

brokerot koj bil zadolèn za platformata za elektronsko trguvawe, nalogot bilo potrebno ra~no da go vnese vo BEST stanicata na makedonskata berza. Po voveduvawe na ovoj protocol, celokupnoto koristewe na ovaa platforma stanuva avtomatizirano odnosno koga klientot }e go plasira nalogot preku MT4, brokerot samo go prosleduva, so kliknuvawe na “tab” vo BEST sistemot za elektronsko trguvawe na Berzata. Vo pogled na FIX protokolot stanuva zbor za set od novi pravila za trguvawe, ~ija osnova e svetski prifateniot standard na trguvawe Financial Information Exchange – FIX. Kako {to prethodno ni objasnija od strana na berzata, fiks-protokolot pretstavuva elektronsko i bezbedno povrzuvawe na kanalot: investitor – broker – berza. Celta na ovoj standard e unificirawe na razli~nite softverski sistemi koi postojat vo razli~nite institucii. Fiks- protokolot e vsu{nost unificiran jazik za ~itawe na site finansiski informacii bez razlika na softverot preku koj istite se izraboteni. Imeno preku implementacijata na ovoj standard vo berzanskata platforma za trguvawe, se sozdavaat preduslovi brokerite da po~nat da trguvaat so elektronski nalozi. Odnosno, nivnite klienti da im ispra}aat barawa, a tie da ispra}aat nalozi do berzata. So ovoj nov na~in na trguvawe, makedonskata berza stanuva pootvorena i mnogu polesno se ovozmoùva komunikacija so brokerite i centralniot depozitar za hartii od vrednost. Vo sekoj slu~aj, so voveduvawe na ovoj protokol ne se isklu~uva i mo`nosta na koristewe na stariot sistem na trguvawe Bestnet, osobeno za onie koi nema da bidat vo mo`nost da go implementiraat noviot standard i da koristat novi softverski platfromi za trguvawe kako {to e primer MT4. Momentalno, spored zborovite na Petreski, Eurobroker e edinstvenata brokerska ku}a so vakva platforma na trguvawe vo na{ata dràva.

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

27.05.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Гранит Скопје

27/05/10

27.05.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

BESK (2009) *

Макстил Скопје

25/05/10

27.05.2010

Комуна Скопје

Име на компанијата

23/05/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

% на промена

обврзници

87.496

обични акции

77.683

64,74

165.178

110

-30,28

обични акции

15.339

-1,16

Вкупно Редовен пазар

15.339

-1,16

180.517

129

-28,49

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-53,89

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok-27.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

28.05.2010

SO POMO[ NA USAID, BIZNIS - [KOLATA OD GRENOBL I EUROFENIKS

MAKEDONIJA GI DOBI PRVITE KONSULTANTI ZA SPOJUVAWA I PREZEMAWA Se zgolemuva kvalitetot na ekspertizata {to na{ite firmi }e ja dobivaat pri baraweto na~ini za razvoj i finansirawe METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

akedonija gi dobi prvite konsultanti specijalizirani za spojuvawa i prezemawa (akvizicii) na kompanii. Vo ramki na proektot za zgolemuvawe na konkurentnosta na USAID, a vo sorabotka so biznis-{kolata za menaxment Grenobl od Francija i konsultantskata ku}a Eurofeniks od Ungarija, na 16 konsultanti od zemjava v~era im bea dodeleni sertifikati od oblasta na spojuvawa i prezemawa na kompanii. Majkl Fric, direktor na misijata na USAID vo Makedonija, istakna deka USAID se zadovolni {to makedonskite kompanii sega imaat pristap do visokokvalitetni profesionalni konsultantski uslugi za spojuvawe i prezemawe, so {to }e im se ovozmo`i da privle~at novi investicii vo sopstveni~kiot udel, da se {irat i razvivaat i da bidat konkurentni na regionalnite i globalnite pazari. Spored misleweto na Simon Avramovski, konsultant i generalen direktor na Pointpro konsalting, eden od u~esnicite na ovaa obuka, istata pretstavuvala korisno iskustvo za da se zgolemat znaewata od oblasta na prezemaweto i spojuvaweto na kompanii, so {to }e se dopolnat interesite vo

konsultanti se steknaa so sertifikat od oblasta na spojuvawa i prezemawa

pogled na korporativnoto finansirawe. â&#x20AC;&#x153;Sega sme mnogu podobro opremeni za olesnuvawe na razli~ni tipovi na investicii vo kapital, vklu~itelno i za finansirawe vo sopstveni~ki udel i prezemawe i spojuvawe na kompaniiâ&#x20AC;?, izjavi Avramovski. POTREBATA OD NOVI IZVORI NA FINANSII GLAVNA PRI^INA ZA OVAA OBUKA Direktorot na proektot za konkurentnost na USAID vo zemjava, Nimi{ Xaveri, istakna deka glavna pri~ina za organizirawe na ovaa obuka e potrebata od novi na~ini na finansirawe na ideite na pretpriema~ite. Dosega, spored nego, ova finansirawe e praveno preku dol`ni~ki instrumenti, odnosno krediti od banki. Za taa cel e organizirana i ovaa obuka, za kako rezultat na istata da proizleze formirawe na tim od eksperti koi kako opcija vo pogled na finansirawe na proektite na pretpriema~ite nema da im nudat samo dol`ni~ki instrumenti, tuku toa }e go pravat i preku anga`irawe

na kapitalno investirawe. Kako potvrda deka toa e vozmo`no i kaj nas, Xaveri go istakna primerot na prezemawe na edna na{a kompanija od sektorot na proizvodstvo na hartija i ambala`a od kompanija od istiot sektor, no od Hrvatska. Na ovoj na~in makedonskata kompanija ne samo {to }e ima mo`nost za probivawe na hrvatskiot pazar, tuku }e ima i dovolno kapital za investirawe vo novi tehnologii. Xaveri, isto taka, istakna deka vakvite aktivnosti na svetsko nivo bele`at tendencija na pad od re~isi 40% kaj razvienite zemji, dodeka vo zemjite koi

MAKEDONSKA BERZA

rast vo sporedba so rastot koj go ostvari prethodniot den. Ovoj indeks porasna za 0,68% dostignuvaj}i 2676,95 indeksni poeni. Po nekolku dena pad kone~no porasna i indeksot na obvrznicite OMB. Ovoj indeks dostigna 108,5 indeksni poeni {to e rast za okolu 0,01% vo odnos na prethodniot den. Spored statistikata na berzata, hartii

OBUKATA NA KONSULTANTI DA SE PODIGNE NA AKADEMSKO NIVO Vo pogled na predizvicite so koi }e se soo~at konsultantite od ovaa oblast vo K

INDEKSITE PORASNAA, PROMETOT POMAL ZA 30% ~era berzanskite indeksi site bea oboeni vo zeleno, a dokolku postoe{e obojuvawe na prometot, toj sigurno }e dobie{e silno crvena boja. Broj na realizirani transakcii okolu 129 so ostvaren promet edvaj 11,1 milion denari e v~era{niot bilans na berzata. Ako prethodniot den imavme pomal broj na transakcii, a pogolem promet, v~era slikata be{e sosema poinakva. Brojot na transakcii porasna za okolu 29%,a prometot se namali za re~isi isto tolkav procent odnosno za okolu 28,3%. Najgolemiot del od vkupniot promet kako i mnogu dena prethodno be{e ostvaren vo ramkite na oficijalniot pazar. Na ovoj pazar be{e realiziran promet od okolu 10,1 milioni denari. Ostatokot od necel milion denari, skoro identi~en promet kako i prethodniot den, be{e ostvaren vo ramkite na redovniot pazar. Blok-transakcii povtorno izostanaa. Vo pogled na berzanskite indeksi imame rast ovoj pat kaj site tri indeksi. Osnovniot berzanski indeks porasna za 0,45% fini{iraj}i na nivo od 2448,11 indeksni poeni. MBID isto taka ima{e blag

se vo razvoj, me|u koi e i Makedonija, ovie tendencii poka`uvaat rast od duri 30%. Vakvata statistika mu dava za pravo da bide optimist vo pogled na uspe{nosta na ovoj proces i kaj nas, najavuvaj} i deka makedonska kompanija od oblasta na avtomobilskata industrija planira spojuvawe so egipetska kompanija od istiot sektor so cel da se probie na egipetskiot pazar.

od vrednost koi porasnale vo tekot na denot odnosno dobitnici imame pomalku vo odnos na hartii ~ija vrednost se namalila, iako site berzanski indeksi zabele`aa rast. Kako najgolem dobitnik se izdvojuva akcijata na Kosta Abra{ od Ohrid, a kako najgolem gubitnik akcijata na vinarnicata Popova Kula od Demir Kapija.

idnina, direktorot na misijata na USAID, Majkl Fric, istakna deka tie }e bidat naso~eni kon identifikuvawe na potencijalni investitori i partneri koi se spremni za vakviot na~in na razvoj na svojata kompanija. Poradi toa, od golema va`nost, spored nego, e transparentnosta me|u investitorite i onie koi imaat potreba od konkretna investicija, povtorno naglasuvaj}i deka najgolemiot del od prezemawata i spojuvawata vo tekot na 2009 godina bile napraveni vo zemjite vo razvoj kako {to e na{ata. Vo toj pogled toj ja istakna i zna~ajnata uloga koja ovie C

konsultanti treba da ja odigraat so cel da se iskoristi ovoj trend. Poradi vakvoto zna~ewe na ovoj celokupen proekt planirano e istiot da bide podignat na akademsko nivo vo idnina. Spored Mirjana Makedonska, menaxer za investiciska poddr{ka i pazarno povrzuvawe od proektot za konkurentnost na USAID, vakvata obuka be{e planirana da se odrì samo edna{. No, poradi iskaàniot golem interes se planira istata da bide podignata na akademsko nivo vo idnina. Za taa cel ve}e e pregovarano so nekolku dràvni i privatni fakulteti. O

KOMPANII & PAZARI

18 28.05.2010 REK BITOLA SO NOV BAGER ZA EKSPLOATACIJA NA JAGLEN EK Bitola v~era ve~er treba{e da ja pu{ti vo upotreba novata moderna rudarska oprema bager "srs 1050" i odlaga~ "A2RSB 5500", proizvodstvo na germanskata kompanija Takraf so {to }e po~ne so eksploatacija na podinskite jaglenovi serii koi pretstavuvaat nov izvor na jaglen potreben za proizvodstvo na elektri~na energija. Ova le`i{te }e go

prodol`i proizvodstvoto na elektri~na energija vo termoelektranite Bitola za najmalku u{te dve decenii. Podinskiot jaglenov kompleks le`i pod glavniot produktiven sloj na eksploataciskoto pole na rudnikot Suvodol i zafa}a povr{ina od okolu tri kilometri kvadratni, odnosno 1/3 od vkupnata povr{ina zafatena so glavniot jaglenov sloj na

KOMORATA ORGANIZIRA PREZENTACIJA ZA INTERNET-TRGOVIJA ovoj povr{inski kop. Vkupnata investicija za proektirawe, izrabotka, monta`a i stavawe vo pogon na ovoj BTO (bager-transporter-odlaga~) sistem iznesuva okolu 25 milioni evra, od koi okolu 20% se sopstveni sredstva na kompanijata, dodeka ostanatiot iznos se bankarski krediti od germanskata KFV banka i Stopanska banka.

topanskata komora na Makedonija vo sorabotka so softverskata kompanija Akota ING organizira prezentacija za potencijalot i re{enijata na internet- trgovijata vo Makedonija koja }e se odr`i na 4 juni vo prostoriite na Stopanskata komora. Celta na prezentacijata e da gi prenese momentalnite uslovi na pazarot, negoviot potencijal i da gi pretstavi momentalno najdobrite sistemski re{enija za koristewe

na internet-trgovija. Akcent }e ima pretstavuvaweto na momentalno najkvalitetnoto sistemsko re{enie vo ovaa oblast – internet Trgovskiot centar. Prezentacijata e nameneta za site delovni subjekti koi imaat proizvodi ili uslugi {to mo`at preku Internet da bidat plasirani do krajnite kupuva~i. Vo 2010 godina se ispolnija site preduslovi za intenziven razvoj na internet- trgovijata vo Makedonija.

Moèbi najvlijatelniot preduslov e pojavuvaweto na otvorenata platforma za internet-trgovija - Trgovski centar, koja im ovozmoùva najefikasen vlez i rabota na site delovni subjekti vo ovaa oblast. Internet Trgovski centar e sistemsko re{enie koe na delovnite subjekti im ovozmoùva avtonomno bavewe so trgovija, bukirawe na turisti~ka ponuda i proda`ba na bileti za nastani i prevoz.

SAVA HOTELI I REZORTI JA PRETSTAVI SVOJATA TURISTI^KA PONUDA

SLOVENE^KITE BAWI SAKAAT MAKEDONSKI TURISTI Brojot na makedonski turisti vo Slovenija vo prviot kvartal vo 2010 godina porasnal za 130%. Ova za slovene~kite bawi e {ansa da se privle~at pove}e posetiteli od Makedonija, koi pove}e nemaat vizna pre~ka GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

rupacijata Sava Hoteli i rezorti, najgolemata hoteliersko – turisti~ka kompanija vo Slovenija, v~era vo Skopje ja prezentira{e svojata turisti~ka ponuda za makedonskite turisti. Tie mo`nosta za zgolemuvawe na brojot na makedonski turisisti ja uvidele po viznata liberalizacija, koga borojot na makedonski posetiteli vo Slovenija porasnal. Samo vo prviot kvartal godinava, brojot na makedonski turisti porasnal za 130%, sporedeno so istiot period minatata godina. “So zgolemenoto prisustvo na makedonskiot pazar, sakame da go iskoristime negoviot

potencijal. Na{ata cel e Makedonija da stane eden od na{ite tri klu~ni pazari vo balkanskiot region”, izjavi Andrej [prajc, direktor na Sava Hoteli i rezorti. Kompanijata podgotvila specijalna ponuda za makedonskiot pazar nare~ena “Najdobroto od Makedonija”. Vo katalogot se pretstaveni ponudite za velnes i aktiven odmor za letnite odmori i za periodot vo ranata esen. Specijalno za makedonskiot pazar podgotvile atraktivni ponudi, izraboteni spored standardot na makedonskite gra|ani. Za slovene~kiot ambasador na Makedonija, Alen Bergant, zgolemuvaweto na sorabotkata vo oblasta na turizmot me|u Makedonija i Slovenija e o~ekuvan ~ekor, poradi odli~nite bilateralni odnosi

na dvete zemji. Spored nego, turizmot pretstavuva va`na razvojna i biznis-mo`nost za dvete zemji. Toj predlaga vo idnina redovnite poseti na slovene~kite turisti na Budimpe{ta, Belgrad i Saraevo, da bidat nadopolneti i so vikend-poseti na Skopje. “Postojat bezbroj mo`nosti za podobruvawe na razvojot vo oblasta na turizmot. Potrebno e da se zgolemi sorabotkata na nivo na nacionalni turisti~ki organizacii i da se formiraat mo`nite zaedni~ki strategii. Za slovene~kite kompanii postojat golem broj mo`nosti za investirawe vo makedonskiot turizam. Tuka bi sakal da gi spomenam mo`nostite za investicii vo bawskiot turizam, bidej}i Makedonija izobiluva so termalni izvori. Make-

donija isto taka e interesna za investirawe vo zimskiot turizam i izgradba na skicentri”, re~e Bergant. Od Sava Hoteli izjavija deka vo momentov ne planiraat da investiraat vo Makedonija, bidej}i s$ u{te go sekniraat pazarot i gi u~at navikite na Makedoncite. Tie vo idnina ne ja isklu~uvaat mo`nosta da investiraat vo turisti~ki kapaciteti vo zemjava, poradi {to se za~lenile vo Makedonsko – slovene~kiot biznis-klub. NAJGOLEMA HOTELSKA KOMPANIJA VO SLOVENIJA Sava grupacijata hoteli e del od biznisot na kompanijata Sava i se sostoi od pet kompanii koi rabotat vo {est prepoznatlivi turisti~ki des-

tinacii vo Slovenija. Osven vo najpoznatiot slovene~ki turisti~ki centar Bled, kompaniporasnal brojot jata ima svoi hoteli na makedonski posetiteli i rezorti i vo Ptuj, vo Slovenija vo prviot kvartal Moravski bawi, Radenci, Banovci i Lendava. Me|u glavnite turisti~ki iznesuva{e 220 milioni evra. proizvodi se velnes- progra- Vo ramkite na razmenata na mata, semejniot i aktivniot uslugi, delot na turizmot odmor, kongresi i sostanoci, pretstavuval 22% od izvozot golf-turizam, bawski turizam i 15% vo uvozot. Slovenija i kampuvawe. Vo 14 hoteli, vo 2008 godina ja posetile {est kompleksi so apartmani vkupno 10.272 makedonski i pet kampovi, vo tekot na turisti, koi {to ostvarile edna godina prestojuvaat 24.293 no}evawa. Turisti~kite pove}e od 300 iljadi gosti, no}evawa na gostite od Makekoi ostvaruvaat pove}e od donija pretstavuvaat samo milion no}evawa, {to pret- 0,5% od celokupnite stranstavuva 14% od site turisti~ki ski turisti~ki no}evawa vo Slovenija. Prose~niot prestoj no}evawa vo Slovenija. Na poleto na uslugite, raz- na makedonskite turisti vo menata me|u Makedonija i Slovenija bil od dva do tri Slovenija vo 2008 godina dena.

130%

JAVNA TRIBINA ZA TURIZMOT KAKO IDNINA NA MAKEDONSKIOT RAZVOJ

VO ZUBOVCE PO^NA IZGRADBATA NA DVE MINI FABRIKI

topanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija i Univerzitetot za turizam i menaxment i Zdru`enieto za intelektualci od treto doba, organiziraat javna tribina so naslov "Turizmot kako idnina na makedonskiot razvoj". Nastanot }e se odr`i na 9 juni vo prostoriite na Univerzitetot za turizam i menaxment. Kako koorganizatori

o postavuvawe na kamentemelnik vo gostivarsko Zubovce po~na izgradbata na u{te eden objekt vo koj }e bidat smesteni dva proizvodstveni pogoni. Svoite biznisi od esen vo novite prostorii }e gi izveduvaat firmite Elkom i Damjan stil koi proizveduvaat avtomatika za sistemi za solarna energija, odnosno `elezni konstrukcii i bravarija. Grade`nite raboti treba da zavr{at do krajot

na nastanot se Detskiot parlament, Ministerstvoto za transport i vrski, Ministerstvoto za lokalna samouprava i Sobranieto. Na tribinata so svoi izlagawa }e se pretstavat pove}e profesri, turisti~ki rabotnici i eksperti od ovaa oblast me|u koi Zoran Nikolovski, rakovoditel na sektorot za turizam pri Ministerstvoto za ekonomija, Sne`ana Trajkovska, pretsedatel na Zdru`enieto

za ugostitelstvo i turizam pri Stopanskata komora i Liljana Popovska, pratenik vo sobranieto. Site dobri predlozi ili idei {to }e se prezentiraat, bilo od vovednite izlaga~i ili diskutantite na poedine~ni u~esnici, }e bidat sostaven del na deklaracijata od javnata tribina koja }e bide dostavena do pretsedatelot na dr`avata, pretsedatelot na sobranieto i premierot.

na septemvri i nabrzo potoa }e po~neme so rabota. Imame idei i za pro{iruvawe, a toa e zaradi interesot koj vladee za na{ite proizvodi, istakna Vlatko Angelovski, sopstvenik na firmata Elkom. Mini industriskata zona so stopanski kompleks od pet mali fabriki i prerabotuva~ki kapaciteti na povr{ina od okolu 18.000 kvadratni metri po~na da se gradi lani vo septemvri. Vo me|uvreme privr{uvaat grade`nite raboti na dva

objekti. Spored najavite, vo pette proizvodstveni kapaciteti }e se vrabotuvaat okolu 100 lica.

KOMPANII & PAZARI

28.05.2010

PROMOVIRANA BRO[URA “EU-PROGRAMI ZA MALI I SREDNI KOMPANII” vropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija, koj e del od Evropskata mre`a na pretprijatija - najgolema mre`a za biznis-povrzuvawe so Evropa {to im pomaga na kompaniite da go podobrat svoeto rabotewe i inovativnost preku partnerstva, informacii i stru~no osposobuvawe - ja promovira{e bro{urata "EU-programi za malite i srednite pretprijatija vo Makedonija". Na promocijata, ministerot za

ekonomija, Fatmir Besimi, istakna deka glavnata cel na bro{urata e da se stavat na edno mesto site informacii za programite na EU za poddr{ka na malite i sredni pretprijatija vo ramkite na Evropskata mre`a na pretprijatija. "Za del od niv na{ite kompanii mo`at da imaat pristap, bidej}i sme ~lenki. Edna takva zna~ajna programa e Programata za konkurentnost i inovativnost koja do 2013 godina nudi vkupen buxet od

SMENET EDEN ^LEN NA ODBOROT NA DIREKTORI NA INTERNE[NAL HOTELS obranieto na akcioneri na dru{tvoto za hotelierstvo i ugostitelstvo Interne{nel Hotels po istekot na mandatot na odborot na direktori donese odluka da razre{i eden od pette ~lena, a na ostanatite ~etiri da im dade u{te po eden mandat. Spored odlukata, poradi zavr{uvawe na mandatot, od funkcijata vo odborot na direktori e razre{ena Milka Zogbi, a na nejzino mesto e nazna~en Antoan Jazbek, i dvajcata od Francija. Ostanatite ~etiri ~lenovi, me|u koi se Mirna Jazbek, Tiro Ilievski, Mirka Trajkovska i Xorx Zogbi, ostanuvaat vo odborot na direktori u{te eden mandat. ^lenovite na odborot na direktori se imenuvaat so mandat od tri godini od denot na donesuvawe na odlukata. Na istoto sobranie akcionerite donesoa odluka zagubata od raboteweto vo 2009 godina, vo iznos od 12,5 milioni denari, da ja pokrijat so akumuliranata dobivka od prethodnite godini. Usvoena e i godi{nata smetka, a odobren e i izve{tajot za rabota na kompanijata vo 2009 godina.

VO MAKEDONIJA PRISTIGNA "IX35"

kskluzivniot importer na vozilata od linijata na Hjundai, makedonskata kompanija Korea AutoTrejd, go promovira{e najnoviot model na koreanskiot gigant, "ix35". Ovoj avtomobil e od klasata na SUV vozila, koi spored svojata priroda se odli~na kombinacija na gradski i terenski vozila. “Pove}e od dve godini bea potrebni za da se zavr{i dizajnot na noviot model. Ovaa serija na avtomobili e kompletno izrabotena vo Evropa, {to dopolnitelno govori za kvalitetot. Inaku, ovoj dizajn e logi~no prodolènie na legendarniot avtomobil na Hjundai "tuson"", izjavija od ovaa kompanija. "Ix35" e vistinsko osveùvawe za pazarot, koj vo posledno vreme, usloven od katastrofalniot pad na proda`bata na novi avtomobili kaj nas, e bukvalno otse~en od tehnolo{kite noviteti na avtomobilskata industrija. Osnovnata verzija na voziloto ~ini 22 iljadi evra, dodeka, pak, kompletnata verzija moè da se kupi za cena od 30.500 evra. Prezentacijata na noviot model na Hjundai be{e prosledena i so prigodna kulturna manifestacija na koja be{e proglasen i 15-ot rodenden na Korea Auto Trejd.

pove}e od tri milijardi evra za site zemji od EU i zemjitepristapni~ki, kakva {to e Makedonija. Na{ite kompanii mo`at vo ramkite na ovaa programa da apliciraat za razni programi za poddr{ka na nivniot razvoj, odnosno za pretvorawe na nivnite idei vo biznisaktivnosti", re~e Besimi. Spored nego, poddr{kata na ekonomijata vo koja direktno spa|a i poddr{kata na pretpriemni{tvoto e zna~aen moment za podobruvawe na K

ekonomskite perspektivi za ovaa i narednata godina. Evroambasadorot Fuere poso~i deka promocija na bro{urata e odli~en primer za potencijalot {to postoi za poddr{ka na malite i sredni pretprijatija vo Makedonija. “Toj potencijal gi spoi akademskata zaednica so vladata i biznis-zaednicata i gi fokusira vo sektorot koj ima realen potencijal za sozdavawe rabotni mesta i koj mo`e da pomogne vo nadminuvaweto na nivoto na R

nevrabotenosta vo Makedonija. Se nadevam deka }e vidime i dopolnitelna poddr{ka od vladata za malite i srednite pretprijatija”, re~e Fuere. Evropskata mre`a za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija, koja e prisutna vo 45 zemji i vo koja ~lenuvaat pove}e od 600 partnerski organizacii, zapo~na so rabota vo januari 2008 godina. Nejzinite uslugi se dostapni na 25 milioni pretprijatija vo EU i zemji koi ne se del od UniO

jata, no se del od mre`ata. Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija e konzorcium od ~etiri institucii formiran vo 2008 godina so poddr{ka na Evropskata komisija i vladata. Negov koordinator e Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", a ~lenki se Fondacijata za menaxment i industrisko istra`uvawe, Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto i Stopanskata komora na Makedonija.

20 28.05.2010

BANKI I FINANSII

KOMERCIJALNA BANKA DOBI NAGRADI OD DOJ^E BANK I EBOR omercijalna banka AD Skopje dobi dve zna~ajni nagradi od domenot na finansiraweto na nadvore{nata trgovija i platniot promet so stranstvo, nagrada od Evropskata banka za obnova i razvoj i nagrada od Doj~e bank AG. Prvata nagrada se odnesuva na aktivnosta na Komercijalna banka vo Programata za olesnuvawe na nadvore{nata trgovija (TFP), koja funk-

cionira vo ramkite na EBOR. Po toj povod EBOR & ja dodeli nagradata za “Most active issuing bank in FYR Macedonia in 2009”. A vtorata nagrada Deutsche Bank's 2009 Straith through processing (STP) Excellence Award, e priznanie za isklu~itelniot kvalitet vo raboteweto so me|unarodni pla}awa. Ova e zna~ajna nagrada bidej}i direktnata obrabotka na ovie pla} awa ima golema uloga vo

Bankite i ponatamu se selektivni vo kreditiraweto i se vozdr`uvaat od pogolema kreditna ekspanzija vo ekonomijata. Kreditniot porast od samo 3,3% na godi{no nivo zaklu~no so april e porazitelen podatok koj ne vetuva pogolema kreditna poddr{ka od bankite do krajot na godinata. Iako NBM proektira{e krediten rast od 9% do krajot na ovaa godina i zna~itelno ja olabavi monetarnata politika, efektite od toa s$ u{te ne se ~uvstvuvaat i bankarite priznavaat deka se krajno vnimatelni i konzervativni vo odobruvaweto na kreditite glavno poradi nestabilnata ekonomija i postoeweto na izrazeni rizici. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ankite i ponatamu se selektivni vo kreditiraweto i se vozdrùvaat od pogolema kreditna ekspanzija vo ekonomijata. Spored poslednite podatoci od Narodnata banka, godi{niot krediten rast zaklu~no so april iznesuva samo 3,3%, {to e pomalku i od rezultatot ostvaren na krajot od minatata godina. Vo sporedba so mart koga godi{niot krediten rast iznesuva{e 2,7%, vo april se zabeleùva odredeno blago razdviùvawe na kreditniot pazar. Ovie porazitelni podatoci za porastot na kreditiraweto vo prvite 4 meseci od ovaa godina ne vetuvaat pogolema kreditna poddr{ka od bankite do krajot na godinata. Iako NBM proektira{e krediten rast od 9% do krajot na ovaa godina i zana~itelno ja olabavi monetarnata politika, efektite od toa s$ u{te ne se ~uvstvuvaat i bankarite priznavaat deka se krajno vnimatelni i konzervativni vo odobruvaweto na kreditite glavno poradi nestabil-

nata ekonomija i postoeweto na izrazeni rizici. “Slabiot krediten rast ne e odraz samo na uslovite {to gi diktira monetarnata politika, iako za cenata na blagajni~kite zapisi i opredelbata na bankarite pove}e da vloùvaat vo niv namesto da plasiraat pove}e krediti s$ u{te se debatira. Vo uslovi koga ekonomijata ne zaìvuva i nema razvoj, kompaniite se soo~uvaat so problemi na naplata, namalen obem na rabotewe i na profitabilnost, a pri~inata za nedovolno kreditirawe e mnogu pove}e vo neizvesnosta i nestabilnosta na ekonomijata. Vo takvi uslovi, kompaniite {to se soo~uvaat so likvidnosni problemi i namalen obem na rabota stanuvaat kreditorizi~ni i ne se dovolno atraktivni za da dobijat poddr{ka od bankite. Bankite {titej}i gi svoite interesi }e odobruvaat krediti samo za kvalitetnite proekti, vo sprotivno }e se vozdrùvaat od kreditirawe bez ogled na monetarnata politika. Moèbi dokolku se namali stapkata na zadolìtelna rezerva }e se oslobodat pove}e pari za krediti i bi bilo pogolem stimul za kreditirawe, no

LANSKATA DOBIVKA NA SLOVENE^KITE BANKI DVOJNO NAMALENA namaluvaweto na tro{ocite vo globalnoto transakcisko bankarstvo. Kako {to informiraat od Deutsche Bank AG, timot od Komercijalna banka koj raboti na ovaa problematika postignal isklu~itelno visoka stapka na STP od 99,5%. So ovaa nagrada Komercijalna banka ja prodol`uva liderskata uloga vo sledeweto i primenata na najnovite bankarski trendovi i tehnologii.

lovene~kite banki ovaa godina ne mo`at da se pofalat so dobri rezultati od raboteweto minatata godina. Kako {to pi{uva slovene~kiot vesnik "Delo", sporedeno so 2008 godina zna~itelno e namalena zarabotkata na 20-ina banki vo Slovenija, i pokraj toa {to vkupniot bilans e zgolemen za 5%. Spored podatocite na Banka Slovenija, vkupnata bruto-

BANKITE SÈ U[TE SE VOZDR@UVAAT OD KREDITIRAWE

ne e toa presudno”, izjavi Jovanka Joleska- Popovska, generalen direktor na Prokredit banka. KOMPANIITE NAJMNOGU BARAAT KREDITI ZA OBRTEN KAPITAL Ekspertite i bankarite ve}e nekolku pati pobaraa od NBM da ja namali stapkata na zadolìtelna rezerva kako motiv plus za zgolemuvawe na kreditiraweto. Spored niv, sega{nite visoki limiti na zadolìtelna rezerva, 20% za obvrskite vo denari i 13% za obvrskite vo stranska valuta imobiliziraat golem del od parite {to treba da gi plasiraat kako krediti, a NBM za toa im pla}a minimalna kamata. Bankarite velat deka ima pobaruva~ka za krediti, no kompaniite pove}e baraat kratkoro~ni zaemi za obrten kapital za nadminuvawe na likvidnosnite problemi {to gi imaat, no ne i za novi investicii i pro{iruvawe na biznisot. “Ovaa godina se zabeleùva pogolem interes za krediti od strana na kompaniite, no tie s$ u{te se soo~uvaat so seriozni likvidnosni problemi

JOVANKA JOLESKA-POPOVSKA GENERALEN DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA “Slabiot krediten rast ne e odraz samo na uslovite {to gi diktira monetarnata politika. Vo uslovi koga ekonomijata ne za`ivuva i nema razvoj, kompaniite se soo~uvaat so problemi na naplata, namalen obem na rabotewe i na profitabilnost, pri~inata za nedovolno kreditirawe e mnogu pove}e vo neizvesnosta i nestabilnosta na ekonomijata. Bankite {titej} i gi svoite interesi }e odobruvaat krediti samo za kvalitetnite proekti, vo sprotivno }e se vozdr`uvaat od kreditirawe bez ogled na monetarnata politika. taka {to barawa za krediti ima, no najgolem del od niv se za pokratkoro~no finansirawe na tekovni potrebi odnosno za obrtni sredstva. Mnogu malku kompanii baraat investiciski krediti, {to e odraz na nestabilnosta na ekonomijata i vo ovaa godina. O~ekuvame pogolem krediten rast vo naredniot period“, izjavi Popovska. I od Narodnata banka se optimisti deka od po~etokot na vtorata polovina od godinata, kreditniot rast pointenzivno }e se zgolemi i do krajot na godinata }e ja dostigne proekcijata od 9%. Guvernerot Petar Go{ev

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

4,04%

5,80%

6,26%

7,33%

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

3,84%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,4965

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

49,9606

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

71,951

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

43,2891

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,9798

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,6079

61,6

50,6

71,4

43,9

Извор: НБРМ

od 49 milioni evra. Potoa sleduva Gorewska banka, koja minatata godina ostvari najgolema dobivka me|u slovene~kite banki i imala za pettina pomal profit sporedeno so prethodnata godina. Banka Koper minatata godina ostvarila za 20% pomala dobivka, a mariborskata NKBM imala za ~etvrtina pomala dobivka od 2008 godina.

MINIMALEN KREDITEN RAST OD 3,3% VO APRIL

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

dobivka na slovene~kite banki vo 2009 godina iznesuva pribli`no 160 milioni evra ili 47% pomalku vo odnos na prethodnata 2008 godina. Najgolemata slovene~ka banka, NLB, gi ima ostvareno najlo{ite rezultati, so toa {to na krajot od 2009 godina prika`a zaguba vo visina od 24 milioni evra, za razlika od 2008 godina koja ja zavr{i so dobivka

nedoamna izjavi deka bankite imaat sredstva i kapacitet da davaat krediti, no se vozdr`uvaat poradi op{tata pretpazlivost vo uslovi na kriza. Toj smeta deka so oporavuvaweto na svetskata i makedonskata ekonomija, rizicite }e se namaluvaat, a }e se zgolemuva bankarskata intermedijacija vo ekonomijata. Ramka: Prokredit banka plasirala 25 milioni evra krediti vo prviot kvartal Kreditniot porast vo Prokredit banka za prviot kvartal od godinata iznesuva 8,5%, ili za 3 meseci bankata plasirala krediti vo vred-

nost od nad 25 milioni evra. Od bankata velat deka do krajot na godinata o~ekuvaat kreditniot rast da dostigne i do 15% na godi{no nivo. Prokredit banka gi objavi i rezultatite od raboteweto vo minatata godina i prviot kvartal od godinava, spored koi bankata ostvarila profit od 920 iljadi evra, a vkupnata aktiva porasnala za 6,4% i do krajot na 2009 godina iznesuvala 198 milioni evra. So toa bankata e rangirana na 5 mesto vo zemjava spored razvojot na pazarniot udel. Vo prviot kvartal od godinata ostvarile neto-profit od 12,6 milioni denari.

BANKI I FINANSII

28.05.2010

BANKITE VRZAA U[TE 110 MILIONI EVRA VO BLAGAJNI^KI ZAPISI

DEVIZNITE REZERVI VO APRIL PORASNALE ZA 46 MILIONI EVRA

a aukcijata {to se odr`a zav~era, 26 maj, Narodnata banka prodade blagajni~ki zapisi vo iznos od 6,75 milijardi denari, ili ne{to pomalku od 110 milioni evra koi nosat kamaten prinos na bankite kupuva~i od 6%, kolku {to e osnovnata kamatna stapka na centralnata banka. Imaj} i predvid deka istiot den NBM isplati 5,75 milijardi denari vrz osnova na

pored analizata na NBRM trendot na blag porast na cenite vo zemjava prodol`il vo april 2010 godina koga mese~nata inflacija dostigna 0,6 procenti pred s$ zaradi sezonskite efekti. Na godi{no nivo, inflacijata vo april iznesuva{e 1,4% reflektiraj} i go vo najgolem del ednokratniot porast na cenite na elektri~nata energija i parnoto greewe od po~etokot na

dostasani blagajni~ki zapisi, na zav~era{nata aukcija sostojbata na blagajni~kite zapisi se zgolemi za edna milijarda denari. Na prethodnata aukcija odr`ana minatata nedela, NBM prodade blagajni~ki zapisi za 6,27 milijardi denari. NBRM vo ~etiri navrati godinava ja namali osovnata kamatna stapka, a interesot na bankite za blagajni~kite zapisi poslednive tri ne-

deli varira od 4,25 do 6,75 milijardi denari.

godinata, kako i povisokite ceni na uvozot na naftata. Podatocite za april uka`uvaat na relativno stabilni trendovi na devizniot pazar. Iako NBRM intervenira so nezna~itelni neto-proda`bi na devizi, intervenciite od po~etokot na godinata do krajot na april rezultiraa so neto- otkup na devizi. Deviznite rezervi na krajot na april iznesuvaat 1,644 milijardi evra i bele`at

rast vo odnos na krajot na minatata godina za okolu 46 milioni evra kako rezultat na neto-otkupot na devizniot pazar i kursnite razliki.

KRIZATA OSTANA ZA OBI^NITE LU\E, BANKARITE SE IZVLEKOA

MILIJARDEROT LACIS NAJGOLEM 17.03.2010 21 DOBITNIK OD PAKETOT ZA GRCIJA Koga Evropskata centralna banka gi kupi gr~kite dràvni obvrznici {to pazarot gi proglasi za “|ubre”, go spre~i kolapsot na vrednosta na obvrznicite vo sopstvenost na grupata EFG vo sopstvenost na gr~kiot milijarder Spiro Lacis, ~ija {to vrednost spored nekoi pokazateli se procenuva na 60 milijardi dolari ogati Grci ima mnogu, no zaradi visokite danoci, na malkumina mesto na prestoj im e Grcija. Eden od takvite e Spiro Lacis. Toj spored listata na "Forbs" raspolaga so imot od 5,3 milijardi dolari i e najbogatiot Grk so mesto na ìveewe vo @eneva, do neodamna, a sega vo Luksemburg. Semejstvoto Lacis bogatstvoto go steknalo so brodarski biznis, no del od imperijata na Spiro Lacis e i vo bankarstvoto. Na primer, EFG Eurobanka, ~ija ekspozitura pred edna godina ja uni{tija demonstranti. Interesno e deka postojat mnogu malku fotografii od Lacis. Denes Lacis e glavniot dobitnik od evropskiot paket za spasuvawe na Grcija. Negovata banka na krajot od 2009 godina ima{e gr~ki dràvni obvrznici vredni 12 milijardi evra, koi sega ne bi vredele ni{to bez evropskiot paket za spasuvawe.

PRIJATELSTVO SO BAROSO Koga Evropskata centralna banka gi kupi gr~kite dràvni obvrznici, gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu, moè{e da bide siguren deka nema da bankrotiraat dràvata i nejzinite bankari. No, od krizata ne se spasi gr~kiot narod, tuku samo Spiro Lacis. Toj ne e samo najva`niot gr~ki bankar, tuku i gi kontrolira najva`nite mediumi vo zemjata, {to zna~i deka malku novinari se zanimavaat so negovata Eurobanka. Vo germanskite mediumi se {pekulira deka Lacis moèl da vlijae vrz oblikuvaweto na evropskiot paket za spas na Grcija. Poznato e deka Lacis ima izvonredno dobri vrski so pretsedatelot na Evropskata komisija, @ oze Manuel Baroso. Samiot Baroso be{e prozivan vo 2005 godina zatoa {to ja prifati pokanata na Lacis za krstarewe so negovata jahta. I sega{niot gr~ki premier, Jorgos Papandreu, te{ko moè da napravi bilo

{to bez svojot najva`en bankar, {to zna~i deka Lacis e postojano vo direkten kontakt so nego i bil informiran za paketot za spas.

odluki, i gledano od taa perpsektiva, mislam deka site ja pofaluvaat gr~kata vlada”. Toj, sepak, priznal deka finansiskite pazari se potreseni zaradi gr~kata kriza, nedostigot na doverba vo situacijata vo evrozonata i drugi okolnosti. [tros-Kan ponatamu naglasil deka ne gi potcenuva fiskalnite optovaruvawa potpreni na grbot na gr~kiot narod, dodeka nivnata vlada nastojuva da ja izvede ekonomijata na prav pat vrz osnova na planovite {to gi dogovorile ~lenkite na EU i MMF. “Mislam deka toj plan e dobar. Sega, sekako, problem e

negovoto sproveduvawe”, smeta [tros-Kan. Vo tekot na debatata, ~elnikot na MMF ocenil deka svetot generalno se oporavuva od recesijata, iako Evropa i SAD s$ u{te gi ~uvstvuvaat posledicite od finansiskata kriza vo 2008-2009 godina. “Re~isi site zemji od Azija ve}e po~naa da izleguvaat od krizata, a nekolku ju`noamerikanski zemji, osobeno Brazil, ^ile i Peru, isto taka stojat mnogu dobro. Me|utoa s$ u{te, ne e apsolutno sigurno deka od krizata izlegoa SAD, dodeka Evropa se poka`a kako slaba alka”, zaklu~il [tros-Kan.

PRESELBA VO LUKSEMBURG Esenta 2009 godina, javnosta vnimatelno go slede{e preseluvaweto na EFG grupata, holdingot na Lacis vo ~ija sopstvenost e i Eurobanka, od @eneva vo Luksemburg. Zna~i, Lacis ja preseli svojata bankarska imperija od [vajcarija, zemja koja ne e vo evrozonata, vo Luksemburg, koja e ~lenka. Nekoi smetaat deka na toj na~in si go olesnil pristapot do parite od fondot za spas. “Ako sedi{teto na kompanijata go premestite od [vajcarija vo evrozonata, toga{ e polesno da gi iskoristite blagodetite od fondot za spasuvawe”, smeta Vilhelm Hankel, germanski ekonomist. Me|utoa, preselbata vo Luksemburg otkri eden zagri`uva~ki podatok. Podatocite na Bankata za me|unarodni poramnuva-

EVROTO E BEZBEDNO irektorot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) Dominik [trosKan ja otfrli mo`nosta deka pritisocite na evroto }e dovedat do kolaps na evrozonata, i pokraj ostriot pad na akciite i masovnoto svrtuvawe na vloùva~ite kon dolarot, kako posigurno pribeì{te za kapitalot. “Smetam deka nema nikakva opasnost za evroto”, rekol [tros-Kan na debatata organizirana od brazilskata televiziska mreà Globo Wuz. “Na Grcite }e im bide mnogu te{ko da sprovedat s$ {to treba da sprovedat, no tie ve}e donesoa hrabri

wa (BIS) pokaàa deka vo trimese~jeto koga se preselila EFG, izloènosta na [vajcarija kon gr~kite dràvni obvrznici e namalena od 64 na samo 3,6 milijardi dolari. So drugi zborovi, celata grupacija na Lacis moèbi drì okolu 60 milijardi dolari vo gr~ki obvrznici i vo toj slu~aj negovata korist od paketot za spas e daleku pogolema. Dobar poteg na Spiro Lacis, nema {to, komentiraat analiti~arite. Luksembur{kiot premier mu ~estita{e na gr~kiot minister za finansii Papakonstantinu. Na krajot, na gr~kiot narod mu ostana krizata, a bankarite itro se izvlekoa.

Spiro Lacis ja preseli svojata kompanija od @eneva vo Luksemburg, za da bide poblisku do parite od evropskiot fond za spas na Grcija

22 28.05.2010 HRVATSKITE KOMPANII NAJLESNO STIGNUVAAT DO PARI VO REGIONOT rganizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) oceni deka finansiskite sredstva im se najdostapni na hrvatskite kompanii. Investiciskata politika vo Jugoisto~na Evropa e na ponisko nivo od onaa vo Evropa i samo mal del od investiciite se odnesuvaat na grinfild-investicii. Osven toa, mu se bli`i krajot na procesot na privatizacija vo zemjite od Jugoisto~na Ev-

ropa. Regionot e silno pogoden od globalnata kriza, pa jasno e deka vo idnina razvojot }e mora da se temeli na pogolem rast na produktivnosta, oceni Alistair Nolan od OCED, pri pretstavuvaweto na indeksite na investiciski reformi vo zemjite od Jugoisto~na Evropa. Hrvatska ima najliberalen trgovski re`im vo regionot, postignala golem napredok vo ukinuvaweto na trgovskite barieri i gi implementirala

MERKATOR JA KUPUVA SLOVENIJALES TRGOVIJA?

akovoditelite na Slovenijales pred nekolku dena ja razgledaa mo`nosta za sorabotka na Slovenijales Trgovija so Merkator vo proda`bata na mebel. S$ u{te ne e jasno za kakva sorabotka stanuva zbor, no, neoficijalno, ne e isklu~ena mo`nosta Merkator podocna da ja prezeme firmata-}erka Slovenijales Trgovija, koja se zanimava so proda`ba na mebel i drvni repromaterijali. Pri~ina za razgleduvawe na mo`nosta za sorabotka so Merkator e toa {to Slovenijales Trgovija ne gi postignuva posakuvanite rezultati. Prihodite od proda`ba se namaleni za 25% poslednive 12 meseci, odnosno na 31,3 milioni evra. Vo 2008 godina ovaa kompanija ostvarila zarabotka od 139.000 evra, a vo 2009 godina ostvarila zaguba vo iznos od 1,6 milioni evra.

PROIZVODSTVOTO NA AVTOMOBILI VO ROMANIJA ]E PORASNE ZA 63% omanskoto proizvodstvo na avtomobili }e porasne za 63% vo narednite pet godini, pokaà istraùvaweto na Autofakt. Istraùvaweto koe go sprovede agencijata Prajsvoterhaus kupers (PVK), predviduva deka brojot na proizvedeni avtomobili }e porasne na 484.000 vo 2014 godina. Procenkite na PVK se zasnovani na potencijalnite kapaciteti na fabrikata Da~ija i pogonot na Ford. Zgolemuvaweto na proizvodstvoto na avtomobili od 63,1% vo Romanija e pogolemo od rastot na montaà na koli vo svetskata avtoindustrija koja se procenuva do nivo od 49,1% vo narednite pet godini. Romanija e rangirana kako {esta zemja vo Centralna i Isto~na Evropa po proizvodstvo na avtomobili, po ê{ka (933.000), Polska (874.000), Turcija (853.000), Rusija (946.000) i Slova~ka (435.000).

NADVORE[NO-TRGOVSKATA RAZMENA VO CRNA GORA BELE@I PAD kupnata nadvore{no-trgovska razmena na Crna Gora za periodot od januari do april 2010 godina spored preliminarnite podatoci iznesuva 526,5 milioni evra, {to uka`uva na pad od 7,6% vo odnos na istiot period minatata godina. Izvezena e roba vo vrednost od 82 milioni evra, {to e za 4,5% pomalku vo odnos na istiot period vo 2009 godina. Podatocite govorat deka vo izvozot glavni nadvore{no-trgovski partneri bile: Srbija (25,4 milioni evra), Grcija (12,5 milioni evra), Italija (9 milioni evra) i Germanija (30,8 milioni evra). Najgolema bila nadvore{no-trgovskata razmena so zemjite-potpisni~ki na CEFTA i Evropskata unija.

BALKAN BIZNIS POLITIKA SIMPO GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO ZA 15%, A IZVOZOT ZA 30%

site standardi na trgovskata politika koi se primenuvaat vo Evropskata unija, re~e Nolan.

rpskata kompanija za mebel Simpo ovaa godina go zgolemila proizvodstvoto za 15%, a izvozot za 30%, sporedeno so istiot period minatata godina, izjavi pretsedatelot na kompanijata, Dragomir Tomi}. Toj soop{ti deka istovremeno padnala proda`bata na doma{niot pazar za 10% kako posledica na padot na kupovnata mo}

na gra|anite. Simpo go plasira svojot mebel vo site zemji vo Evropa, a najmnogu vo Italija, Francija, Germanija, skandinavskite zemji i ^e{ka, a za 30% e zgolemen i izvozot na programata od {vedskata kompanija Ikea. Za ovaa godina dogovoren e izvoz vo Rusija vreden 8,5 milioni evra i na

evropskiot pazar vreden 6,5 milioni evra.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

28.05.2010

KRIZATA UDRI NA TURIZMOT

DRASTI^NIOT PAD NA REZERVACIITE GO ZAGROZUVA GR^KIOT TURIZAM VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o atinskite hoteli po masovniot protest na gr~kite rabotnici na petti maj, koga tri lica go zagubija ìvotot, se otkaàni 27.000 no}evawa. Zgolemeniot broj na otkaàni rezervacii s$ pove}e gi pla{i Grcite deka ovaa turisti~ka sezona }e bide poslaba od prethodnite, {to bi bilo golem udar za Grcija, koja e pogodena so ekonomskata kriza. “Turizmot e vo kriti~na sostojba. Sekojdnevno se obiduvame da napravime presvrt upatuvaj}i apel do turistite deka Grcija e bezbedna zemja”, izjavi vladiniot portparol Jorgos Petalotis. Gr~kata vlada formira{e komitet za vonredna situacija, koj podgotvuva videomaterijal so ohrabruva~ki poraki od dràvnite oficijalni lica, vklu~uvaj}i go i premierot. Za Grcija, turizmot e od golema va`nost, bidej}i so~inuva edna pettina od Bruto-doma{niot proizvod (BDP), i vrabotuva pettina od rabotnata sila. Pokraj brodarstvoto, turizmot e najva`na stopanska granka vo zemjata. Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) ja spasija Grcija od bankrot, davaj}i & pomo{ od 11 milijardi evra, no istovremeno od

socijalisti~kata vlada na premierot Jorgos Papandreu pobaraa da vovede poostri merki za {tedewe. Grcite ova barawe te{ko go prifatija i poradi toa organiziraat protesti koi se mnogu lo{a reklama za doma{niot turizam. [trajkovi se najavuvaat i za letnite meseci, a toa dovede do zna~itelno otkaùvawe na rezervaciite, bidej}i kaj turistite postoi strav za nivnata bezbednost. Od Velika Britanija i Germanija, otkade {to doa|aat tretina od 15 milioni stranski turisti koi godi{no ja posetuvaat Grcija, padot na rezervaciite nadmina 20 %. Mnogu od hotelierite, iako minatata godina zna~itelno gi poevtinija svoite uslugi, povtorno najavuvaat popusti od 15 do 20%. “Otkako po~naa socijalnite nemiri, dnevno imame 2.000 do 3.000 otkaàni rezervacii”, izjavi Aleksandros Vasilakos od Turisti~kata komora na Atina. Ohrabruva~ki vesti zasega pristignuvaat samo od Francija, Rusija i isto~noevropskite zemji, ~ii gra|ani so godini ja biraat Grcija kako letna destinacija za odmor. Vkupniot pad na bukinzite e 7% do 10%, no se o~ekuva toj pad da prodolì. Turisti~kite rabotnici procenuvaat deka ovogodine{nata sezona }e zavisi od rezervaciite vo posleden moment, no svesni se deka bilansot }e zavisi i od toa dali }e se namali brojot na {trajkovite.

JORGOS PETALOTIS PORTPAROL NA VLADATA NA GRCIJA

“Turizmot e vo kriti~na sostojba. Sekojdnevno se obiduvame da napravime presvrt upatuvaj}i apel do turistite deka Grcija e bezbedna zemja”.

Turizmot e vo kriti~na sostojba. Sekojdnevno se obiduvame da napravime presvrt upatuvaj}i apel do turistite deka Grcija e bezbedna zemja, izjavi vladiniot portparol Jorgos Petalotis. Gr~kata vlada formira{e komitet za vonredna situacija, koj podgotvuva video-materijal so ohrabruva~ki poraki do turistite

INFLACIJATA VO ALBANIJA DOSTIGNA 3,5% nflacijata vo mesec april vo Albanija dostignala nivo od 3,5 % {to e za 0,4% poniska sporedeno so prethodniot mesec. Martovskata inflacija be{e 3,9%, odnosno na grancata na planiranata od 4%, od strana na Centralna banka na Albanija. Vo fevruari, pak, inflacijata zabele`a nivo od 4,4%, {to be{e prvpat

vo poslednite godini da go dostigne ova nivo. Namalenata inflacija vo april e glavno poradi namalenite ceni na prehranbenite produkti za 1,8%. Spored Institutot najgolem pad na cenite e zabele`an kaj zelen~ukot za duri 8,2%. Povisoki ceni, vo april imale lekovite za 2,1%, naftata i gorivata, za 5,8% odnosno 4,5%.

SRBIJA ]E DOBIE U[TE 380 MILIONI EVRA OD MMF rpskiot minister za finansii Dijana Dragutinovi} izjavi deka zavr{ija pregovorite za ~etvrtata revizija na stend baj aran`manot na Srbija i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i oti toa }e ovozmo`i Srbija da povle~e dopolnitelni 380 milioni evra koi se nameneti za poddr{ka na deviznite rezervi. Dragutinovi} istakna deka

o~ekuvanoto ekonomsko zazdravuvawe ne odelo so predvidenoto tempo. Dogovoreno e da se zgolemi deficitot na buxetot poradi nedostigot od javni prihodi. Dogovoreno e i da se izdvojat 6,5 milijardi dinari za isplata na najzagrozenite kategorii gra|ani penzioneri, vraboteni vo javni slu`bi i siroma{ni op{tini.

"Vo dogovorot se revidirani o~ekuvanite stapki na ekonomski rast od 2%, na 1,5% vo ovaa godina i na tri od prethodno planiranite ~etiri procenti vo 2011 godina", re~e srpskata ministerka za finansii. MMF na 15 maj 2009 godina & odobri na Srbija nov stend baj aran`man so vkupen iznos so 2,9 milijardi evra, koj }e trae do april 2011 godina.

SE PRODAVA DELTA MAKSI rpskiot biznismen Miroslav Mi{kovi} koj se nao|a na ~elo na Delta holding planira da go prodade trgovskiot sinxir Delta Maksi na belgiska kompanija. Po informaciite deka se finalizirani pregovorite so belgiskata kompanija Delhauze grup, koja bi trebalo da go prezeme mnozinskiot paket na akcii vo Maksi, od kompanijata Delta soop{tija deka nieden potencijalen partner

ne e vo zavr{ni pregovori. Za najgolemiot trgovski sinxir, od Srbija, interes poka`ale avstriskiot Inter{par i francuskiot Kerfur, no najdobra ponuda e postignata so belgiskata grupa koja go poseduva poznatiot sinxir na hipermarketi Kora i sinxirot na supermarketi Me~. Delta Maksi grupa e najgolem trgovski sinxir vo Srbija koj

raboti na pazarite vo Bugarija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina.

2.000 3.000 do

otka`ani rezervacii dnevno

24 28.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

NOVA BITKA POME\U GUGL I EPL

GUGL VOVEDUVA SVOJ SOFTVER VO TELEVIZORITE NA SONI

Google Inc., sopstvenikot na najupotrebuvaniot internetprebaruva~, se zdru`uva so Intel Corp. so cel da go implementira svojot softver na televizorite, so cel da uspee tamu kade {to negoviot rival Apple ima{e problem

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ugl neodamna objavi partnerstvo so korporaciite Intel i Soni. Idejata e ovie kompanii da go upotrebat softverot na Gugl, Android, vo televizorite na Soni i drugata oprema za doma{na zabava. So ovaa postapka Gugl najavuva {irewe podaleku od biznisot na onlajn advertajzing, preku koj momentalno gi dobiva najgolemite prihodi, so cel da ima benefit od raste~kata pobaruva~ka na televizori koi se povrzani so internet-mre`ata. Od druga strana, negoviot rival Epl so svojata internetteleviziska naprava ostvari mala proda`ba, narekuvaj}i ja celata promocija “hobi”. Analiti~arite prognoziraat sli~na sudbina i za Gugl, objasnuvaj}i deka site dosega{ni obidi, sli~ni na ovoj, ne vrodile so plod. Kompanijata Soni, koja e bazirana vo Tokio, }e gi proizveduva novite TV-uredi so pomo{ na procesorite na Intel. Gugl, koj poseduva najgolem del od onlajn-reklamniot pazar vreden 60,4 milijardi dolari, se probi na pazarot na “pametni” mobilni telefoni so operativniot sistem Android, a so probivaweto na TV-pazarot so noviot plan, za Gugl }e se sozdadat prihodi od 174,9

milijardi dolari. So ovaa postapka menaxmentot na Gugl se vra}a na tradicionalnite koncepti za masovnost na mediumite. Za da gi privle~e potro{uva~ite, Gugl }e treba da obezbedi mnogu raznovidni i ednostavni programi za prebaruvawe i da im dozvoli na gleda~ite da "~etuvaat" ili da "postiraat" komentari onlajn, na eden edinstven ekran. Gugl, isto taka, treba da

RUSIJA VOVEDUVA PROFESIONALNI MENAXERI VO DR@AVNITE KOMPANII

a dràvnite pretprijatija vo Rusija im e predloèno svoite ~inovnici da gi zamenat so profesionalni menaxeri, so cel da se zgolemi efikasnosta vo ovie pretprijatija. Toa e porakata na prviot potpretsedatel na ruskata vlada, Igor [uvalov, koj predlaga reformi vo dràvnite kompanii, koi ruskiot pretsedatel Dimitrij Medvedev gi predloì duri vo 2008 godina. Ottoga{, brojot na golemite dràvni pretprijatija koi imaat profesionalni menaxeri, spored podatocite na Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj, se dupliral. Momentalno profe-

sionalni menaxeri rabotat vo 36 od 48 ruski dràvni kompanii. Od juli ovaa godina vo okolu 40 ruski kompanii }e ima pove}e profesionalni menaxeri vo upravata, otkolku dràvni sli`benici, i toa 188 profesionalci i 183 dràvni slu`benici. Blagodarenie na profesionalniot menaxment, kvalitetot na upravuvawe na pretprijatijata se podobruva. Godinava ruskite dràvni pretprijatija treba da stavat akcent na energetskata efikasnost, zgolemuvawe na vloùvaweto vo inovaciite, korigirawe na investiciskite proekti i zgolemuvawe na doma{noto proizvodstvo.

OECD BARA BANKATA NA ANGLIJA DA JA ZGOLEMI OSNOVNATA KAMATA

ECD pobara od centralnata britanska banka, Bankata na Anglija, da ja zgolemi osnovnata kamatna stapka, do krajot na ovaa godina, za da mo`e da ja odr`i pod kontrola inflcijata {to zabrzano se zgolemuva. Bankata na Anglija ima seriozni te{kotii da ja stavi inflacijata pod kontrola, koja na krajot od prviot kvartal godinava iznesuva 3,7%. Vo izve{tajot na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), {to ja so~inuvaat 30 najrazvieni ekonomii vo svetot, se predupreduva deka dosega{nite merki {to se prezemni vo Velika Britanija

za stavaweto pod kontrola na inflacijata ne davaat rezultat, pa deka zatoa Bankata na Anglija }e mora da intervenira so zgolemuvawe na osnovnata kamata i toa }e mora da go napravi do ~etvrtiot kvartal na ovaa godina. Osnovnata kamata vo zemjata sega iznesuva 0,5% i na toa nivo se nao|a u{te od mart 2009 godina, so cel da se spre~i pogolema ekonomska kriza vo zemjata po izbuvnuvaweto na kreditniot udar i globalnata finansiska kriza, na krajot od 2008 godina i da se sozdadat uslovi za obnova na rastot na doma{nata ekonomija.

sozdade zadovolstvo kaj partnerite i da ja napravi svojata ponuda atraktivna, ne samo za svoite lojalni potro{uva~i, tuku i za po{irokoto potro{uva~ko telo. Sepak, Gugl e na po~etokot od ovoj proekt za koj doprva }e se otvorat temite za hardver, softver i proda`na strategija. Vo 2007 godina, Epl go prezentira{e svojot proizvod Apple TV, preku koj korisnic-

ite imaa pristap do Internet i do iTunes preku svoite televizori. No, Epl nema{e uspeh so ovoj proizvod, kako {to toa e slu~aj so site drugi proizvodi na ovoj gigant. Zatoa, ~elnicite na Epl, Stiv Xobs i Tim Kuk, go narekuvaat ovoj proekt “hobi”, sporedeno so drugite proizvodi. Vo posledniot kvartalen izve{taj na Epl stoi deka brojkite od proda`bata na ovoj proizvod se s$ u{te mali.

Me|utoa, del od predizvikot so koj se soo~uva Epl vo vrska so ovoj TV-proizvod e vo toa {to korisnicite kupuvaat poseben ured koj potoa }e treba da go povrzat so svoite televizori, a Gugl, od druga strana, nema da se soo~i so toj problem, bidej}i napravata }e bide vgradena vo samiot televizor, odnosno softverot }e bide direktno vgraden vo hardverot. Pobaruva~kata na TV-uredi so

veb-sodrìna raste. Vo 2013, 46% od televizorite so ramen ekran }e imaat internetkonekcii, {to pretstavuva golem porast od momentalnite 19%. Kompaniite kako Jahu ve} e nudat softver koj moè da se vgradi vo televizorite so cel da se povrzat na internetmreàta. Gugl ve}e napravi golem skok vo prebaruvaweto so svojot operativen sistem Android na “pametnite” mobilni telefoni. Vo prviot kvartal Android go zameni Epl na vtoroto mesto kako najkoristen operativen sistem kaj "pametnite" telefoni so 28% udel na pazarot, po 36% na Blekberi. Uredot na Epl ostana so samo 21% pazaren udel.

PATOT DO USPEHOT

28.05.2010

Toni Fernandez (na fotosot tret od levo), slikan vo dru{tvo na Bob Geldof i eden od ekipa`ite na AirAsia

TONI FERNANDEZ DIREKTOR NA AIRASIA

NESUDENIOT DOKTOR GI “IZMISLI” EVTINITE LETOVI VO AZIJA Fernandez e gord na toa {to vo negovata niskotarifna aviokompanija ne postoi klasi~na hierarhija, tolku tipi~na za aziskite kompanii, {to zna~i deka sekoj mo`e da se iska~i do sekoe nivo. AirAsia vrabotuva piloti {to po~nale kako nosa~i na baga` ili stjuardi. Fernandez isto taka go praktkuva ona {to go Za prv pat, minatata godina go vidovme vistinskiot potencijal na AirAsia. Mnogu propoveda. Sekoj mesec pominuva eden den kako nosa~ na baga`; sekoj dva meseci beli vlakna vo kosata dobiv vo celiot kako stjuard vo avion; sekoi tri meseci po eden den kako “~ekira~” na baga`. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

o 1976 godina, Toni Fernandez, toga{ na 12-godi{na vozrast, se najde vo avionot od Kuala Lumpur za London, kade {to go stavi tatko mu, koj {to saka{e sinot da bide doktor i go zapi{a vo edno skapo privatno medicinsko u~ili{te. Fernandez ne stana doktor. Odlukata na tatko mu da go isprati na u~ili{te vo London zavr{i taka {to negovata kariera se oformi vo sosema razli~en i neo~ekuvan pravec. Koga negovite molbi, za da si odi doma za vreme na polugodi{niot raspust, bea odbivani zaradi preskapata avionska karta, mladiot Fernandez po~na da se “motka” na aerodromot Hitrou za vreme na vikendite i da gi “broi” avionite. Za razlika od

pove}eto mom~iwa na negova vozrast, Toni ne be{e mnogu zainteresiran za da bide pilot. Toj re{i deka ona {to navistina go saka e da ima svoja niskotarifna aviokompanija. Pred edna godina, AirAsia X, kompanija-sestra na AirAsia, koja {to Fernandez ja kupi vo 2001 godina, po~na da nudi let od Kuala Lumpur do London, so prose~na cena od 250 dolari. Fernandez kone~no go ostvari svojot detski son, iako na nevoobi~aen na~in. POMO[ OD PREMIEROT Po diplomiraweto na Londonskata {kola za ekonomija, toj pomina 14 godini vo muzi~kiot biznis, rabotej}i prvo za Virxin Rekords (Virgin Records) na famozniot Ri~ard Brenson, a potoa vodej}i go biznisot na Vorner mjuzik (Warner Music) vo rodnata Malezija. Dlaboko razo~aran zaradi spojuvaweto na Tajm Vorner (Time Warner) i AOL (AOL) vo 2001 godina, Fernandez

ja napu{ta Warner Music, se vra}a vo London, kade {to slu~ajno na TV go gleda intervjuto so Stelios HaxiJoanu, osnova~ot na niskotarifnata aviokompanija Izi xet (EasyJet). U{te slednoto utro toj odi vo bazata na Izi xet (EasyJet) na aerodromot vo Luton, za da vidi na lice mesto, kako funkcionira kompanija {to prevezuva patnici od Luton do Barselona za osum funti. Istovremeno se zapra{al samiot, zo{to da ne go prenese istiot model vo Malezija? Fernandez ve}e razmisluva{e za primena na niskotro{o~niot pristap kon dolgite avioletovi, duri i se obide da iznajmi Boing 747. No, po sovetot na Konor MekKarti, porane{en menaxer vo Ryanair, irskiot niskotarifen avioprevoznik, re{il sepak da po~ne so kratki relacii. Za taa cel, toj mu se obratil na toga{niot maleziski premier Mahatir Mohamad, da vidi dali mo`e da

dobie vladina poddr{ka za negoviot plan da mu konkurira na lokalniot monopol drèn od strana na Malezija Erlajns. Itriot Mahatir se soglasil, no pod eden uslov: Fernandez da ja prezeme postoe~kata kompanija, ErEjà (AirAsia), koja bila vo vladina sopstvenost i se davela vo problemi. AirAsia imala nekolku postari “boinzi 737”, 11 milioni dolari dolgovi i ni{to pove}e. Premierot mu kaàl na Fernandez deka moè da ja dobie za eden dolar. Zdelkata bila potpi{ana samo tri dena pred svetskite aviokompanii da bidat pogodeni od posledicite na 11 septemvri. Fernandez gi prodal akciite {to gi poseduval vo Time Warner, ja dal ku}ata pod hipoteka i donese u{te nekolkumina nadvore{ni investitori. Sobral dovolno kapital za da po~ne so biznis, no samo koga bi moèl da bide profitabilen u{te od prviot den. No, momentot ne samo {to bil najnepogodniot za

ovoj proces, me|utoa se isplati”, veli Fernandez.

start na vakov biznis, tuku i mnogumina smetale deka vakov model na niskotarifni aviokompanii nema da funkcionira vo Azija, kade {to patnicite o~ekuvaat visoko nivo na usluga. RAZLIÊN OD DRUGITE Vo prvata godina od raboteweto, Er Ejà (AirAsia) prevezla samo okolu eden milion patnici. Ovaa godina o~ekuva da ima 22 milioni patnici (ili “gosti”, kako {to gi narekuva Fernandez). Dosega kompanijata ima prevezeno pove}e od 65 milioni patnici. Brojot na destinacii {to gi usluùva porasna od {est na 110. Ima flota od 80 “erbasi”, a nara~ani se u{te 175 novi “A320” modeli. Pokraj novata linija do London, Er Ejà(AirAsia) leta i do Avstralija, Kina i Indija. “Za prvpat, minatata godina go vidovme vistinskiot potencijal na AirAsia. Mnogu beli vlakna vo kosata dobiv vo celiot ovoj proces, me|utoa

se isplati”, veli Fernandez. Kompanijata porasna nad site o~ekuvawa i fantazii {to moèl nekoj da gi ima, osven moèbi negovite. Fernandez e poznat po toa {to znae da raboti sosema razli~no od ostanatite aviokompanii. Koga ostanatite rivali gi namalija tro{ocite za reklamirawe za vreme na stravot od SARS vo 2003 godina, Er Ejà (AirAsia) trojno go zoglemi buxetot za taa namena. Toj e gord na toa {to vo kompanijata ne postoi klasi~na hierarhija, tolku tipi~na za aziskite kompanii, {to zna~i deka sekoj moè da se iska~i do sekoe nivo. AirAsia vrabotuva piloti {to po~nale kako nosa~i na baga` ili stjuardi. Fernandez isto taka go praktkuva ona {to go propoveda. Sekoj mesec pominuva eden den kako nosa~ na baga`; sekoj dva meseci kako stjuard vo avion; sekoi tri meseci po eden den kako ~ekira~ na baga`.

28 28.05.2010

MARKETING

KAKO DA IZBERETE PARTNER ZA SPROVEDUVAWE NA MYSTERY SHOPPING? MINIMALNI USLOVI ZA KVALITETEN MYSTERY SHOPPING Bez ogled na toa dali }e se odlu~ite da rabotite sami ili da angaìrate agencija, za da se sprovede eti~ki i kvaliteten mystery shopping, treba da go znaete slednovo: Obvrski na klientot: 1. Da se informiraat site vraboteni koi {to }e u~estvuvaat vo toj mystery shopping (tajnoto kupuvawe) za toa deka nivnite uslugi moàt da bidat provereni odvreme-navreme od strana na tajni kupuva~i i pritoa da gi informirate za: • Namena i celi na mystery shopping• planirana upotreba na rezultatite. Na vrabotenite ne treba da im se navede to~noto vreme za sproveduvawe na eden mystery shopping. 2. Da im potvrdite deka edinstvena cel za koristewe na mystery shoppinge ispituvawe na kvalitetot na uslugata koja vrabotenite im ja nudat na kupuva~ite, so cel kontinuirano unapreduvawe. 3. Da se obvrzete deka dobienite rezultati od tajnite kupuvawa nema da bidat zloupotrebeni za: • otpu{tawe na vrabotenite ili sproveduvawe na disciplinski merki, • kreirawe na la`ni pobaruvawa za proizvodi/ uslugi ili • ne~esno natprevaruvawe so konkurencijata. 4. Da vospostavite soodvetni vnatre{ni proceduri za da se osigurite deka vrabotenite nema da bidat voznemireni od tajnite kupuva~i, odnosno na vrabotenite da im se dade do znaewe deka "baraweto na tajnite kupuva~i, koj bi moèl da bide ili ovoj e sigurno taen kupuva~” ne e prifatlivo odnesuvawe, poradi toa

{to moè da predizvika neprijatnost kaj redovnite kupuva~i. Obvrski na agenciite kon klientite : 1. Zapoznavawe na klientot so nasokite za sproveduvawe namystery shopping. 2. Izra botka na pra{alnik za sproveduvawe na mystery shopping. Pra{alnikot treba da bide fokusiran na objektivni pra{awa koi {to }e bidat naso~eni kon sobirawe na fakti. Rasporedot na pra{awata treba da pretstavuva redoven tek na interakcija so kupuva~ot. Subjektivni procenki moàt povremeno da se upotrebat so cel podobro da se razberat dobienite rezultati za koi klientot treba da se informira posebno. 3. Da se podgotvat scenarija za tajnite kupuva~i. Scenarijata treba da bidat realni, odnosno da odrùvaat normalno odnesuvawe na tajnite kupuva~i, potoa da bidat sigurni, eti~ki, prakti~ni, vistiniti za tajnite kupuva~i i objektivni. 4. Detalno educirawe na tajnite kupuva~i za mystery shopping i za sekoj proekt oddelno. 5. Sproveduvawe na mystery shopping, pritoa treba da se opredeli negovoto soodvetno traewe. Traeweto na eden mystery shopping mora da odrùva normalna transakcija na odreden pazar. To~noto vremetraewe zavisi od lokalnata praktika. Dokolku se sproveduva mystery shopping kaj konkurencijata, vremetraeweto mora da bide razumno, treba da bide kratko, da ne go naru{uva tekot na raboteweto, no i ne treba da se sproveduva pre~esto. 6. Na soodveten na~in da se informira klientot za sproveduvaweto na mystery shopping. Identitetot na

vra boteniot moè da bid e otkrien samo dokolku personalot e prethodno informiran za toa i e soglasno so zakonite na dadenata zemja. Dokolku se sproveduva tajno kupuvawe kaj konkurencijata, identitetot na vrabotenite ne smee da bide otkrien. 7. Zaedno so klientite da se osigurite deka dobienite podatoci se sigurni i nedostapni za neovlasteni lica. Agencijata – izveduva~ na proektotso klientot treba da se dogovori kade }e bidat istaknati rezultatite od realiziraniot mystery shopping i kade }e bidat poni{teni materijalite od istiot. PONUDA I CENA Za agencijata da moè da podgotvi ponuda, potrebno e da se znae kolku poseti treba da se sprovedat ( dokolku prvpat rabotite, barate po tri poseti po proda`no mesto), lokacijata na proda`nite mesta, terminot, na~inot na istraùvawe, profilot na redovni kupuva~i i, normalno, {to o~ekuvate od tajniot kupuva~ - takanare~eni scenari ja i event ualni posebni potrebi. Vo cenata na agencijata ne se vklu~uvaat eventualnite tro{oci koi }e gi napravi tajniot kupuva~ za vreme na posetata. Cenata moè da se zgolemi dokolku ima dopolnitelni barawa za poseta vo nekoi mali gradovi, poseta na to~no, barawe na odredeni vraboteni, itn. Na agencijata treba sekoga{ da & se dostavat to~ni podatoci Na agencijata sekoga{ treba da & se obezbedat to~ni informacii, bidej}i vo slu~aj na spre~enost na vr{ewe na rabotata poradi pogre{no dobienite informacii od k lientot (na primer, adresa, ~asovi, itn.) tro{ocite za tajniot kupuva~ }e gi

snosi klientot. To~nata cena zavisi i od sloènosta i od traeweto na proektot, kako i od koli~inata na posetite. Vklu~uva podgotovka i organizacija na mystery shopping so izbirawe i brifing na tajnite kupuva~i, kontrola i vnesuvawe na podatoci, izvestuvawe i prezentacija. INFORMACIJA ZA VRABOTENITE Profesionalnata agencija }e vi pomogne da gi informirate vrabotenite. Mnogu e bitno pred prviot bran na is traù vawe da gi informirate deka odvreme-navreme kontinuirano }e sproveduvate istraùvawe po pat na tajni kupuva~i. Ovaa informacija moè da se stavi vo dogovorot za rabota ili vo pravilnikot za rabota. Nema potreba da se informiraat vrabotenite pred sproveduvaweto na sekoj bran. Naj~esto, vrabotenite pra{uvaat dokolku se informirani deka toa ne e tajna i deka ne vlijae na rezultatite. Dokolku toa ve zagriùva moète prvo da napravite pilot mystery shopping– po~etno merewe, no vo izve{tajot da ne se imenuvaat vrabotenite. Vo sekoj slu~aj, ne griète se, odnesuvaweto ne moè da se promeni preku no}. Lu|eto moàt da glumat nekolku denovi, no dodeka trae eden mystery shoppingse vra}aat na staro. Od strana na zakonskata i eti~kata norma, koi {to naloùvaat informirawe na vrabotenite dokolku nivnite imiwa se koristat vo izve{taite, pogolema e verojatnosta da se promenat lu|eto ako u~estvuvaat vo toa, ako se informirani od po~etokot, otkolku da imaat ~uvstvo deka ne{to im se pravi od zad grb. A, toa e ona {to go sakate koga koristite mystery shopping, neli? Najva`no e vo firmata da se sozdade atmosfera deka sekoj kupuva~ moè da

KATERINA KOTLARESKA SWOT RESEARCH www.swot.com.mk www .swot .sw swot ot.t com.mk mk

bide toj tajniot i na toa da ne se obrnuva vnimanie. DOGOVOR Vo dogovorot e va`no da se definiraat me|usebnite obvrski na agencijata i na klientot – koi informacii gi dostavuva klientot i vo koj vremenski period, {to to~no se o~ekuva od agencijata i vo koj vremenski period, koi se to~nite termini za sproveduvawe na mystery shopping, formata i rokovite na istra`uvaweto, koi se finansiskite uslovi i na~inot na pla}awe, na~inot na ~uvawe na delovnite tajni, na~inot na re{avawe na reklamacii i, na krajot, treba da gi sodr`at site elementi na eti~ki nasoki i minimalni barawa za kvaliteten mystery shopping.

LIFESTYLE

28.05.2010

[OPING-DESTINACII

TRGOVSKI XUNGLI NA ASFALTOT 10 SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ondon, Wujork, Pariz, Milano, Dubai, Hong Kong, Tokio... koj od ovie gradovi e najdobar za {oping? Verojatno sekoj si ima svoj favorit, a listata naskoro }e se pro{iri na u{te 20-ina svetski metropoli. Koj grad, gledano vo su{tina, e najdobar za {oping, koj ima najraznovidna ponuda na site najpoznati svetski brendovi be{e glavna tema na istra`uvaweto na konsultantskata firma CB Richard Ellis. RIJAD, XEDA I KUVAJT Spored nivnite istra`uvawa, grad so najgolem broj maloproda`ni mesta e London, a po nego sleduvaat Dubai, Pariz, Wujork i Hong Kong. Vo prvite 10 "naj{oping" gradovi so najgolem broj internacionalni brendovi se Peking, Tokio, [angaj, Moskva, potoa Madrid, a italijanskata modna metropola Milano e duri na 11-to mesto, kako i Los Anxeles i Singapur. Mnogu o~ekuvaat na listata na top 20 da se najde Bangkog, bidej}i pogolemiot broj brendovi gi imaat etiketite “Made in Thailand” ili, pak, Viena i Frankfurt (osobeno Frankfurt, so ogled na toa {to {oping-ulicata Cajl e ulica koja ostvaruva najgolem promet vo Evropa), no tie gradovi ne se nao|aat na listata na top 20. Na nea se nao|aat Rijad, Xeda, Berlin, Tajpej, Kuvajt, Barselona i Las Vegas. Ako se ~udite na golemiot broj aziski gradovi na listata na top 20, toga{ u{te pove}e }e ve iznenadi

metri se visoki luksuznite prodavnici

podatokot deka tokmu tie zemji se najbaranite i najposakuvanite za otvorawe na trgovski centri, a minatata godina tokmu [angaj, Rijad, Xeda i Kuvajt bile gradovi vo koi se otvorile najgolem broj internacionalni luksuzni modni sinxiri, no i takanare~ena stoka za srednata klasa. VO 20-KATA SE I AVSTRIJA I Ê[KA Gledaj}i spored popisot na zemjite, so tradicionalnite {oping-destinacii kako Velika Britanija, SAD, Francija, Italija, [panija i Germanija, potoa aziskite zemji: Soedinetite Arapski Emirati, Saudiska Arabija, Hong Kong, Kuvajt, Rusija, Japonija i Singapur, vo top 20 se nao|aat i Belgija, Holandija, Avstrija, [vajcarija i ê{ka, a moè da se zabeleì deka spored istraùvaweto na CBRE izleguva deka interesot za golemi brendovi e padnat vo [panija, bidej}i Madrid od {esto mesto na svetot, padna na 10-to mesto, a Barselona od 13-to na 17-to. Nitu edna zemja od na{iot Balkanski region ne se nao|a me|u najposakuvanite {opingdestinacii bidej}i najgolemite brendovi ne doa|aat kaj nas samo za edna prodavnica, a problemot e {to nemame soodvetni prostori koi bi bile interesni za otvorawe na sinxir prodavnici. [to se odnesuva do Balkanot, postojat nekoj vid obidi i pregovori so poznatite

Luksuzen centar vo Dubai

[oping na Pacifikot

Na listata na top 20 “najgradovi” za {oping ima s$ pove}e aziski, a s$ pomalku evropski gradovi. London, Pariz i Dubai se najposakuvanite destinacii na zavisnicite od {oping brendovi za doa|awe na ovoj pazar, no, za `al, ne postojat soodvetni lokacii vo centrite na gradovite koi bi gi ispolnuvale nivnite standardi. Naj~esto lokalite se premali ili preniski za nivnite `elbi i potrebi. Logikata na brendovite za visokata klasa e da se impresioniraat kupuva~ite. Iako site znaat deka najdobro se prodava prostor na prizemje, sakaat prodavnica so najmalku tri kata, pa makar ostanatite dva da se sru{at i da se napravi ogromen luksuzen i visok prostor so visina od 10 metri.

INKON VO BARSELONA I OUTLET “XIXIMIXARNICA” VO HELSINKI Pokraj globalizacijata i Internetot na koj so samo nekolku klikovi mo`e da se kupi re~isi s$, s$ u{te ima golem broj lu|e koi patuvaat isklu~ivo za {oping. Britanskiot "Gardijan" neodamna ja objavi listata na najdobrite trgovski centri vo svetot, spored koja najuspe{nite se nao|aat vo Wujork, London, Tokio, Pariz i Milano. Najdobri gaxeti, spored "Gardijan", mo`at da se kupat vo Delon Photo & Hi-Fi centre vo Hong Kong, vo prodavnicata

na Epl na pettata avenija vo Wujork, trgovskiot Bic Camera vo Tokio, Gallery Samsung vo Moskva i Bamford & Sons vo London; ènska obleka, definitivno, vo Wujork i toa vo prodavnicite na Century 21, Resurrection, i Takashimay, potoa, na milanskata adresa e Corso Como 10 i, na kraj, pariskiot butik Colette. Najdobar izbor na knigi ve}e so decenii moè da se najde vo razni kniàrnici vo London i Pariz, a najdobri podaroci moàt da se kupat vo Dejrol i Dejlerin vo Pariz, Nikolas Alzirij vo Nica, potoa vo Karti Venecija vo

Venecija. Gradovi za kupuvawe na mebel i sitnici za domot nikako ne se Dubai, Moskva ili Pariz, tuku Barselona, Helsinki, Tokio i Wujork. Od visok luksuz, do prakti~ni i povolni raboti koi ~inat nekolku evra, mo`e da se napravi vistinsko carstvo na dizajnot. Vo Barselona toa e prodavnicata Vincon na {oping-ulicata Passeig de Gracia, a ako nekoga{ go posetite Helsinki, prepora~livo e da vozite 15-ina minuti od centarot i da otidete vo nivniot outlet za “xiximixi”, kade {to }e najdete i "od pile mleko”.

[OPING KAKO IDEJA

BIZNISOT NA "OÂJNATA DOMA]INKA" enite go sakaat onlajn{opingot i kupuvaweto preku katalozi i vo toa podra~je se glavnite delovni lu|e. Ova go tvrdi Lilijan Vernon, koja pove}e od polovina vek se zanimava so fenomenot na kupuvawe na dale~ina: prvo preku po{ta, denes preku Internet. Lilijan Vernon denes ima 81 godina i pretstavuva guru na onlajn-{opingot. Vo 1951 godina koga imala 22 godini, so ime Lilijan Mena{ Hohberg, so status na neuspe{en student na Univerzitetot Wujork i {totuku ven~ana èna vo blaèna sostojba, sfatila deka moèbi }e preìveat so nedelnata plata na nejziniot soprug od 75 dolari, no toa ne bil ìvotot {to go posakuvala. "O~ajnata doma}inka" Lilijan gi zela dvete iljadi dolari koi taa i nejziniot soprug gi dobile kako svadben podarok i so niv go zapo~nala sopstveniot biznis-proekt – nara~ki preku po{ta. Proektot nastanal vo nejzinata kujna, a go dobil imeto po predgradieto vo koe ìveela toga{ (vistinska “o~ajna doma}inka”), Maunt Vernon vo Wujork. Po dolgotrajno prou~uvawe

@enite go sakaat onlajn{opingot i kupuvaweto preku katalozi: tuka se glavni na oglasite vo magazinite kako "Vog" i "Seventin", Lilijan se odlu~ila za proda`ba na torbi~ki i kai{i za tinejxerki koi mo`at da se personaliziraat so inicijali. Go dala prviot oglas vo "Seventin". Za nego platila 495 dolari ({estina od stranicata na magazinot), {to pretstavuvalo ~etvrtina od po~etniot biznis-kapital, a ostanatite tri ~etvrtini gi dala za stokata koja ja oglasuvala. Prvata nedela imala ve}e 50 nara~ki, pa postepeno po~nala da go pro{iruva biznisot. Po prvata godina, imala 32.000 nara~ki. Ostanatoto e istorija na ovoj vid {oping. Vo 2003 godina Lilijan re{ila da ja prodade nejzinata firma. Lilijan Vernon korporej{n postignala cena od 238 milioni dolari. Denes firmata Vernon ima godi{en prihod od 300 milioni dolari, pove}e od 4.500 vraboteni i e vode~ka vo katalo{kata i onlajnproda`bata. No, se smeta deka Vernon ima i golemo zna~ewe za modniot svet, bidej}i golem

del od poznatite amerikanski manekenki ja zapo~nale karierata so pozirawe za nejzinite katalozi. Inaku, privrzanosta na Lilijan kon nejziniot biznis se gleda i toa {to po razvodot, za

238

milioni dolari bila cenata na kompanijata Vernon

oficijalno prezime si go zela imeto na kompanijata, Vernon. I denes e gorda na toa {to re~isi za moment od doma}inka stanala uspe{na delovna `ena, sledej}i go nejziniot instinkt za biznis-zdelki.

LILIJAN VERNON doma}inka so instinkt za biznis

LIFESTYLE

30 28.05.2010 ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ujork, konkretna xungla vo koja se ostvaruvaat soni{tata. Pettiot friend na kultnata ~etvorka od Seksot i gradot. Keri, Samanta, [arlot i Miranda povtorno }e go vratat seksot vo gradot preku nivnite ìvoti, preraskaàni vo modna prikazna, so golema seksualnost i emocii. Nara~ajte od kultniot koktel Kosmopoliten (za{titniot pijalak na devojkite) oble~ete gi va{ite najubavi i najskapi visoki potpetici i od 28 maj (denes) o~ekuvajte ja svetskata premiera na vtoroto prodolènie na igraniot film Sex and The City: Carrie on (Seksot i gradot: prodolènie). Od slednata nedela ova dolgoo~ekuvano prodolènie }e gostuva i vo na{ite kino-sali. MALKU ISKRENI MOMENTI Minatava nedela, filmot ja doìvea svojata prva proekcija, tokmu vo svojot grad, Wujork. Golemoto jabolko celi 10 godini e pettiot element vo Seksot i gradot, taka {to ne e iznenaduva~ki faktot {to tokmu vo Wujork, Sara Xesika Parker, Sintija Nikson, Kim Katral i Kristin Dejvis za prv pat go prikaàa svoeto najnovo ostvaruvawe kako poznatata ~etvorka, Keri, Samanta, [arlot i Miranda. Iljadnici oboàvateli na serijata koja trae{e {est sezoni i na prvoto prodolènie od 2008 godina se sobraa da gi pozdravat svoite omileni likovi, da ne kaème idoli pred dolgoo~ekuvanoto vtoro prodlènie na Seksot i gradot. Oble~eni vo niven stil, so vistinski {arm i glamur se pojavija pred prikaùvaweto na filmot, me|utoa svojot stil go zadràa i na after parti zabavata. Svetskata premiera kako {to ve}e napomenavme zapo~nuva od denes, a pred biletarnicite na svetskite kino-sali, nedeli nanazad ima{e dolgi redici na oboàvateli koi sakaat da dojdat do bilet pove}e za da vidat {to }e se slu~i ponatamu vo ìvotite

na ~etirite devojki. Po prikaùvaweto na filmot vo Wujork se pojavija vo javnost i prvite kritiki. Kako {to vika Dejvid Edelstej, novinar od magazinot Wujork, devojkite ovoj pat opravdaa se {to bilo nekoga{ negativno kaàno za Seksot i gradot. Spored drugi kriti~ari ona {to najmnogu bi gi “iritiralo” gleda~ite navodno se malkute iskreni momenti. Premnogu akcentirawe na dosadnite i bezna~ajni bra~ni problemi pome|u Keri i Yverkata, a premalku na problemite koi gi imaat [arlot i Miranda vo ulogite na majki. Samanta povtorno e otslikana kako èna koja ne prifa}a poraz. Pa taka pie milion tableti za da go spre~i ìvotniot tek – menopauzata. Spored Kristi Lemir, stanuva zbor za vistinski spektakl od dva i pol ~asa na koj mu nedostasuva prikazna. U{te eden vaèn element na koj se osvrnuvaat kriti~arite e Abu Dabi. Mesto vo koe ìvee muslimansko naselenie. O~igledno producentite zaboravile na toj mal detaq, pa emancipiranite, i seksualno poslobodni protagonistki gi nosat na edno patuvawe vo Sredniot Istok. Ova be{e osudeno kako rasizam i antiislamizam. Na primer, vo filmot ima edna scena koga devojkite zabavuvaj}i se na edna karaoke zabava ja peat pesnata I am a woman, kade {to doa|aat muslimanski devojki

i zabraneta. Sepak, kolku za informacija, tie sceni voop{to ne se snimeni tamu, tuku vo Maroko, na 5. 800 kilometri oddale~enost. Iako ima{e i kritiki na delot za seksot, smetaj}i gi devojkite za premnogu slobodni, posebno Samanta koi lo{o vlijaele vrz mladite devojki. Sepak, tie komentari najmnogu doa|aat od lica koi voop{to gi nemaat izgledano ni 6 sezoni, nitu pak prvoto prodolènie na filmot. Zatoa se dadeni ~etiri lika za sekoj da se pronajde vo niv i da izvle~e pouka za nekoi raboti. Ne e otslikan samo seksot kako ~in tuku i qubovnite vrski, èlbata za semejstva i odrùvaweto na tradicionalnite vrednosti, mudrosta i razbiraweto kako i ve~nata potraga po ne{to golemo, po Mr.Big. @IVOT ZA MODA Vo presret na premierata be{e pu{ten trejler vo javnosta koj otkriva detali od scenarioto na filmot, me|utoa i vrtoglavata cifra za pove}e od 8 milioni evra koja e “frlena” na dizajnerska obleka {to vo filmot ja nose{e ~etvorkata. Ona {to sigurno gi zadovolilo Keri, Samanta, [arlot i Miaranda e toa {to im bilo dozvoleno da ja zadràt cela obleka posle zavr{uvaweto na snimaweto. Za {to se raboti vsu{nost? Keri najmnogu vo serijata, a i vo filmot se opi{uva kako vistinska stilikona. Taa ìvee za modata. ata. Duri vo serijalot ijalot ima edna replika plika velej}

SE VRA]A SEKSOT VO GRADOT

ajde j vo vo êtirite devojki se sublimat na razli~ni iskustva, za sekoj da se pronajde niv i da izvle~e pouka. Ne e otslikan samo seksot kako ~in tuku i qubovnite bovnnitte dnosstii, vrski, èlbata za semejstva i odrùvaweto na tradicionalnite vrednosti, ig mudrosta i razbiraweto kako i ve~nata potraga po ne{to golemo, po Mr. Bi Big so prevezi za da gi spasat, pritoa soblekuvaj}i gi svoite burki, a pod niv otkrivaat ne{to sosema drugo za toj svet, dosta moderna obleka od Zapadot. Vo Abu Dabi moè proekcijata na vtorovo prodolènie da bide

SNI SOVETI CITATI KAKO KOodRIfam oznite citati na

i prika`uvame del navisdevojkite, koi za mnogumina stanaavame vo osta gi k, Sepa ti. sove korisni tina kor deka nekoi original na angliski, so ogled na toa od bi ja prev bilo v kako i i uvan ri rim od niv se ta. uni{tilo su{tina

KERI BBRED[O ur fate. Maybe our mistakes are what make our ? close get Do we need distance to verr good who are too good looking are neve Men wh in bed....They never had to be. in money right where i can see it...hanging I like mo my closet. ise mise prom mpro In a relationship, when does the art of com ? ising prom com me beco t? Can you really forgive if you can’t forget? SSAMANTA XONS I’m a triseexxual... I’ll try anything once. d l all the relationships i know are base Practically pted acce ually mut and lies of on a founndation delusion. heir balls... their Men cheat for the same reason dogs lick can. he th they use beca es doesn’t matter...We are soul mates. ies Men, babie JJORK [ARLOT JO sm.. gasm still be great, even without the orga Sex can stil stedd!! uste xhau exha I’m en. d ng since i’m fifte I’ve been dati he? is Where the hell MIRANDA HOBS y. In what one ball and i have a lazy ovarry. He has on a special ’s It’s y? bab a e mak that does d w worl twisted n. Olympic oof conceptio of the few Sex is no time to chat. In fact it’s one gly verbal ingly edin exce , ulate instances in my overly artic preferable tnotif teopria appr ctly perfe is it e wher life worry about – to shut up. And now suddenly i have tothan ankk you. No tion? stumped for conversa being st

lakot ne i deka od xeparlakot kupuvala ve~era tuku modog”. Keri noto spisanie “Vog”. venik na Bred{o e sopstvenik tni vi100 para unikatni soki potpetici, se rabira otpis i so dizajnerski potpis samo do 4 sezona ima{e potro{eno 40. 000 dolari {e fat fatza ~evli, pa be{ be{e k ena vo nebrano koga za

malku }e go izgube{e stanot, poradi nemawe na pari za negov otkup. Keri ne znae italijanski. Ona {to sekoja devojka treba da znae spored nea e Dolce Dolce Dolce... Vo vtoroto prodolènie na filmot, devojkite ostanuvaat dosledni na svojot stil, me|utoa si dozvoluvaat i presmeli kombinacii za svoite godini. Dali vsu{nost se va`ni godinite? O~igledno ne. Devojkite bez pardon go nosat fustanot “{anel” vreden 40.000 evra, farmerki koi ~inat 3.000 evra. Koga stanuva zbor za ~evlite i tuka nema otstapuvawa, osven toa {to “manolo blanik” se zameneti so “lobutin”. Sara Xesika Parker alijas Keri Bred{o edinstveno preslekuva 48 “autfita” vo noviot Seks i grad. Reìserot na filmot Majkl Patrik King izjavi deka namerno napravile s$ za da izgleda bleskavo, da se napravi mala iluzija s$ so cel narodot da isplakne o~i i da zaboravi tie 2 ~asa i 30 minuti na sekojdnevnite problemi od svetskata recesija. Najvernite fanovi na serijalot Seksot i gradot, posakuvaa i go dobija novoto prodolènie. Bez ogled na toa kakva }e bide prikaznata, najmnogu gi o~ekuvaat ~etirite devojki povtorno na edno mesto, koi }e imaat novi pate{estvija ,~ija glavna tema }e bide povtorno seksot i se razbira }e promoviraat nekoj nov moden “autfit”. Iako sekoja od niv vo prvoto prodolènie trgna po svojot pat, ona {to e najva`no i koe Samanta go kaùva e deka maìte vo nivnite ìvoti, nivnite prinovi ne treba da vlijaat na niv samite, zatoa d {to tie edna so dru druga se srodni du{i.

SPORT

28.05.2010

SPORT

FUDBAL

INTER GI NOSI KAPELO, XERARD I BENZEMA?

TETEKS GO OTPI[A METALURG

erojatno nikoj ne mo`e{e da prognozira deka godinava vo natprevarite od nacionalniot kup na Makedonija, pobednik }e bide timot na Teteks, ekipa koja do mintata godina be{e vtoroliga{. Sepak, Tetov~ani vo vozbudlivoto finale odigrano na Arenata Filip Vtori vo Skopje dojdoa do golema pobeda od 3:2 vo duelot so favoriziraniot sostav na Metalurg. Ova e prv trofej vo istorijata na klubot,

Prva titula vo istorijata na tetovskiot klub koj i pokraj dolgata tradicija i nastap vo nekoga{nata prva jugoslovenska liga, voop{to, se nema izraduvano na pobedni~kite tituli. Teteks se izbori, i za prv izlez na me|unarodnata scena, po {to dogodina ovoj tim }e se natprevaruva vo kvalifikaciite od liga Evropa.

NOV PODVIG NA ORLANDO rodol`uva nevozmo`nata misija na Orlando Mexik vo finaleto na isto~nata konferencija od razigruvaweto za titulata vo NBAligata. Predvodeni od svojot najdobar ko{arkar Dvajt Hauard, “magi~nite” vtor pat po red ja sovladaa ekipata na Boston Seltiks, ovoj pat so ubedlivi 113:92 i namalija na 3:2, vo serijata- podobar od sedum natprevari. “Morame da ostvarime u{te edna pobeda za da se plasirame vo finaleto. Se nadevam deka toa }e se slu~i pred na{ata publika vo Boston. Ne bi sakal povtorno da gostuvam vo Orlando”, veli trenerot na Seltiks Dok Rivers. Dosega nitu edna ekipa

Stiven Xerard se nao|a na vrvot od `elbite na milanskiot klub SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

udbalskite fanovi vo is~ekuvawe na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika kompletno & se predadoa na emotivnata “saga”, koja go sledi zaminuvaweto na @oze Muriwo od Inter i negovata preselba vo Real Madrid. Sekako deka site vo Inter se dlaboko potreseni i pomalku podispla{eni za idninata, otkako Portugalecot ne e pove}e del od Internacionale, aktuelniot evropski {ampion. Zatoa, pak, pretsedatelot Masimo Morati so senzacionalni transferi se obiduva da ja podigne atmosferata pome|u fudbalerite i naviva~ite i na klubot da mu ja ovozmo`i dominacijata vo italijanskoto prvenstvo, kade {to Inter ve}e pet godini po red e {ampion.

Glavniot adut na Inter, pokraj zna~itelnata suma {to mu e ponudena na Kapelo, e podatokot deka timot e podgotven da izdvoi celi 100 milioni evra na zasiluvawa, {to e i pove}e od primamlivo za sekoj trener, pa makar toj se vikal i Fabio Prvata zada~a na Morati e da obezbedi nov trener, koj spored renometo bi mo`el da im se nametne na fudbalerite, koi poslednite dve godini nau~ija da ja po~ituvaat i “senkata” na Muriwo. Mnogu logi~no prozvu~i predlogot na klupata na Inter da sedne Sini{a Mihajlovi}. Srbinot nema golemo iskustvo kako trener, no zatoa u`iva ogromen respekt od fudbalerite na Inter, bidej}i negovoto ime e vmetnato me|u najgolemite legendi vo bogatata istorija na klubot.

No, spored poslednite informacii, `elbite na najdobriot evropski tim sezonava doprele do selektorot na angliskata reprezentacija Fabio Kapelo. Italijanecot vo nekolku navrati pojasni deka, iako aktuelniot dogovor so fudbalskiot sojuz na Anglija mu ovozm`uva da bide i trener na nekoja ekipa, sepak, toj insistira vo posvetenosta kon selekcijata na “Gordiot Albion” i voop{to ne e zainteresiran za kakvi bilo klupski anga`mani. Glavniot adut na Inter, pokraj zna~itelnata suma

SVETSKO PRVENSTVO Ko{arkarite na Orlando po vtor pat go iznenadija Boston vo istorijata na ligata ne uspeala da se vrati od negativata od 3:0.

NOVA LUDORIJA NA MARADONA e}e tri decenii svetot se zabavuva so Diego Armando Maradona, eden od najdobrite fudbaleri vo istorijata. Lu|eto go sakaa ili go mrazea vo vremeto koga na Argentina & go donese vtoriot pehar od svetskite prvenstva so pomo{ na pekolniot dribling. Kako vo tipi~na latinska “sapunica” se redea negovite razvodi, vonbra~ni deca, reprizite na odviknuvaweto od kokainskata zavisnost, kako i prijatelskite poseti na Fidel Kastro vo Kuba, “pod raka” pridru`uvan od venecuelskiot pretsedatel i verojatno najgolemiot marksist na 21-ot vek, Hugo ^avez. Vo ist manir, bez voop{to da ja namali “smrtonosnata” doza na kontroverzii, Maradona ja vodi selekcijata na Argentina, koja, barem tehni~ki, pretstavuva golem favorit za osvojuvawe na {ampionskiot pehar na Mundijalot vo Ju`na Afrika.

“Bo`jata raka” }e slavi kako od majka roden “Ako staneme svetski prvaci, }e se soble~am gol i }e se pro{etam do Obeliskot (monumentalen spomenik na centralniot plo{tad vo Buenos Aires n.z.)”, izjavi Maradona. To~no e deka nikoj ne veruva deka Argentincite }e mo`at da storat ne{to pove}e na {ampionatot so novoto vod-

stvo. Toj prvo se iznama~i vo ju`noamerikanskite kvalifikacii, kade {to, bukvalno, vo poslednoto kolo go vizira{e nastapot vo Ju`na Afrika. Potoa, gi iznama~i fanovite od negovata zemja, koga namesto Kambijaso, Lopez i Zaneti se re{i da gi povika podzaboravenite Veron i Palemo, koi odamna

na pari {to mu e ponudena na Kapelo, e podatokot deka timot e podgotven da izdvoi celi 100 milioni evra na zasiluvawa, {to e i pove}e od primamlivo za sekoj trener, pa makar toj se vikal i Fabio. Neostvarena `elba na Morati e vo redovite na svojot klub da go dovede kapitenot na Liverpul, Stiven Xerard, za kogo se o~ekuva deka letovo kone~no }e go napu{ti najtrofejniot tim od “ostrovot” i }e se proba vo nekoja stranska liga. Od Inter se “`ivotno” zainteresirani i za francuskiot internacionalec Karim Benzema, koj, pak, ima{e razo~aruva~ka sezona vo Real Madrid. Za mnogumina planot na Morati prestavuva spasuva~ka misija na sostavot, otkako po zaminuvaweto na trenerot, pogolemiot del od yvezdite pobaraa da bidat prefrleni na transfer-listata.

Ako staneme svetski prvaci, }e se soble~am gol i }e se pro{etam do Obeliskot ne se kremot na internacionalniot fudbal. To~no e deka mo`e da smeta na najdobriot fudbaler na dene{nicata, Lionel Mesi, za kogo veli deka e mnogu podobar od nego samiot. Izjavite od tipot deka toj i Gospod se presre}ni {to Mesi e Argentinec, go glorificiraat zna~eweto na mladiot igra~, no i zavisnosta na Maradona od formata i momentalnata inspiriranost na ~lenot na Barselona. Vo toj duh e i negovata posledna odluka na prijatelskiot natprevar so Kanada da odigra bez Mesi vo sostavot. “Zamislete Mesi da se povrede{e na me~ot. ]e treba{e da im pukame vo testisite”, veli “bo`jata raka”. Ako Maradona navistina uspee na svojata zemja da & go donese tretiot trofej od svetskite prvenstva, toga{ da bideme sigurni deka sigurno }e se pro{eta niz argentinskata prestolnina kako od majka roden.