BR.53_kapital_cetvrtok 03 juni 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

DEBORA KONRAD

STANISLAV PIGON VE^NO VINO

[EF NA MARKETING VO INTEL

SVRTUVAWE KON POMLADATA POPULACIJA STRANA 14

STRANA 13

[TO ]E DONESE NOVATA METODOLOGIJA NA ZAVODOT ZA STATISTIKA

POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA ]E JA IZEDE MESE^NATA PLATA?! ЈЈАБОЛКА АБОЛЛК А 33,6 ,6 KKG. G.

NA ZATVORAWE, SREDA, 02.06.2010, 13.00~.

КАШКАВАЛ КАШКА АВА Л 7000 GG..

ССОК ОК 22,3 ,3 LL..

ЛЛЕБ ЕБ ПАР. 2266 П АР.

9 EU GO POTVRDI TVRDIOT STAV NA FORUMOT VO SARAEVO NEMA ^LENSTVO VO EU BEZ RE[ENIE NA BILATERALNITE PROBLEMI STRANA 2

I POKRAJ KRIZATA FRAN[IZERITE JA KORISTAT KRIZATA ZA [IREWE NA PAZARITE STRANA 15

KOMPANII I PAZARI

DALI VO NA[ATA DR@AVA IMA PAZAR NA KAPITAL?!.........................................................STRANA 16 RIZICI ZA JAVNIOT DOLG OD PROMENATA NA VREDNOSTA NA VALUTITE: RASTOT NA DOLAROT ]E GI ZGOLEMI TRO{OCITE ZA OTPLATA?!...STR. 20 [TIPSKATA MODNA KU]A BEAS USPE[NO SE NOSI SO KRIZATA................................................STRANA 18

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 50,59 1,22 772,91 1,27%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (02.06)

МЛ МЛЕКО Л Е КО 133 LL..

2.480

MBI 10

2.470 2.460 2.450 2.440 2.430 2.420

ПИЛЕШКИ ПИЛЕШ ШККИ СТЕК С ТЕЕК 600 600 G.

ЗЕЈТИН ЗЕ ЈТИН 6,2 6,2 L. L.

ТЕСТЕНИНИ ТЕССТТЕНИ ЕНИНИ 1,8 1,88 KG. KG .

1,40% 0,28% 00,04%

NAFTA BRENT EURORIBOR

ССВИНСКО ВИНССКО МЕСО М О 1,7 1 KG. KGG.

ЧОКОЛАДА Ч О КОЛ А Д А 400 400 G. G.

MBI 10 MBID OMB

2.410 2.400 2.390 27.5

29.5

31.5

02.6

СИРЕЊЕЕ 2,3 2,3 KG. KG .

UVODNIK BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA

MAKEDONSKA BIZNIS -DEFANZIVA STRANA 2 EKONOMSKA SORABOTKA MAKEDONIJA NEDOVOLNO GI KORISTI POTENCIJALITE NA BLISKIOT SRPSKI PAZAR STRANA 7

2 03.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 03 JUNI 2010

MAKEDONSKA BIZNIS-DEFANZIVA oslednive nekolku godini porakite za pogolema ekonomska sorabotka pome|u zemjite od regionov koi gi slu{ame naj~esto od politi~arite po~nuvaat da ni zvu~at samo kako prazna floskula. Ne zatoa {to ekonomskata sorabotka pome|u zemjite od regionot ne e bitna, tuku zatoa {to izjavite na politi~arite posebno po nivnite poseti niz regionot i svetot ostanuvaat da visat vo vozduh. Nemaat nikakva te`ina, zatoa {to gi nema konkretnite rezultati. Po tie poseti nedostigaat vestite za sklu~en nov dogovor za izvoz, za nova investicija ili za otvorawe na nov pogon na nekoja makedonska firma nadvor od granicite na na{ata ni zemja... Na primer makedonskite politi~ari vo izminatiov period go pro{etaa celiot blizok i dale~en Istok za ottamu da dadat izjavi deka dvete zemji imaat dobri politi~ki odnosi i deka postojat golemi neiskoristeni potencijali za ekonomska sorabotka. Za kakva sorabotka zboruvaat? Koga posleden pat nekoja makedonska kompanija imala obid da prodade ili da kupi ne{to od ovie zemji? Makedonskata biznis “ofanziva” ne dofrluva do tamu. A kolku za sporedba, srpskiot vicepremer za ekonomija, Mla|an Dinki}, pri svojata poseta vo Makedonija izleze so izjava deka vo vreme na kriza Srbija posebno vnimanie posvetuva na regionalnata ekonomska sorabotka. Pa kako dokaz na negovite izjavi go navede podatokot deka srpskiot izvoz vo Makedonija vo prvite ~etiri meseci se zgolemil za okolu 20%, {to pridonelo za pogolema stabilnost na dinarot. Interesn o be{e da se sledat novinarskite izve{tai po ova

sredba, od koi direktno moè da se vidi kakva e me|usebnata ekonomska sorabotka i kolku taa ni e bitna. Tie izobiluvaa so ed en kup imiwa na srpski kompanii koi se najgolemi investitori i izvoznici vo Makedonija. No, nema{e imiwa na makedonski kompanii koi izvezuvaat ili investiraat vo Srbija. A za sre}a gi ima. Makedonskiot duh vo ekon omskata sora botka pome|u Makedonija i Srbija moè{e najdobro da se vidi so izjavata deka nema otvoreni ekonomski pra{awa pome|u dvete zemji. I {to sega? Istiot den koga Dinki} vo Skopje objasnuva{e koja e tajnata zaradi koja stranskite investicii doa|aat vo Srbija i vo vreme na kriza, srpskiot pretsedatel Boris Tadi} be{e vo Atina. Na gr~ko srpskiot biznis-forum gi povika gr~kite kompanii da dojdat i da investiraat vo Srbija zatoa {to Srbija e biznis i politi~ki centar na Balkanot. Kako dokaz gi priloì podatocite za 2,2 milijardi gr~ki investicii vo Srbija, od koi polovina se vo novi pogoni i delovni objekti. Duri i zemjite koi imaa eden kup otvoreni politi~ki pra{awa ja menuvaat retorikata. Politi~kiot dijalog i konstruktivnoto odnesu vawe go s tavaat kako najgolem prioritet vo ostvaruvaweto na pogolema ekonomska sorabotka. Srpskite i hrvatskite politi~ari imaa dovolno hrabrost da gi ostavat zad sebe site konflikti i `rtvite od vojnata i da potpi{at dogovor za ekonomska sorabotka vrz osnova na koj srpskite i hrvatskite kompanii }e imaat zaedni~ki nastap na pazarite vo regionot i Rusija. Bidej}i znaat deka kade {to ima i dobra politi~ka atmosfera, kade

NEMA ^LENSTVO VO EU BEZ RE[ENIE NA BILATERALNITE PROBLEMI

BBIQANA IQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zzdravkovska@kapital.com.mk dravkovska@ @kappital.com.mk

{to ima doverba pome|u lu|eto, toga{ neminovno se sozdava i osnova za biznis. Dod eka politi~arite se {etaat vo protokolarni poseti, srpskite, slovene~kite i hrvatskite kompanii na golemo go osvojuvaat regionot. Re~isi sekoj mesec vo Makedonija doa|a nekoja slovene~ka biznis-d elegacija koja potpomognata od lobiraweto na slovene~kite politi~ari vleguvaat vo re~isi site sektori. Koga posleden pat nekoja makedonska biznis-politi~ka delegacija oti{la vo poseta na regionot i se vratila so dogovor koj }e obezbedi pogolem ili polesen izvoz na makedonskite proizvodi? Te{ko deka nekoj }e se seti od prva. Makedoni ja se ~ini e vlezena vo te{ka biznisdefanziva. Krizata e samo proyirno objasnuvawe so koe ne mo`e da se objasni zo{to makedonskite kompanii ne investiraat vo regionot, zo{to stranskite investicii ja zaobikoluvaat Makedonija, zo{to najgolem del od makedonskite proizvodi te{ko se prodavaat duri i na regionalnite pazari. Pri~inite se ~ini treba da se baraat na drugo mesto.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

EU GO POTVRDI TVRDIOT STAV NA FORUMOT VO SARAEVO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

18%

o prvite ~etiri meseci godinava izvozot na Srbija vo Makedonija e zgolemen za 18% - izjavi srpskiot vicepremier, Mla|an Dinki}. Dinki} istakna deka vo uslovi na kriza, regionalnata ekonomska sorabotka ima u{te pogolemo zna~ewe za Srbija, poradi {to posvetuvaat pogolemo vnimanie na odnosite so sosedite, me|u koi i Makedonija. Srpskiot vicepremier izjavi deka o~ekuva srpskiot izvoz ovaa godina da se vrati na nivoto pred krizata.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Evropskata unija go potvrdi stavot deka zemjite od Zapaden Balkan ostanuvaat del od agendata za integrirawe vo EU. Sepak, reformite, kriteriumite i re{avaweto na bilateralnite problemi ostanuvaat klu~nite uslovi za vlez vo evropskoto semejstvo

evropskata perspektiva GABRIELA DELOVA na regionot”, izjavi taa. delova@kapital.com.mk [tefan File, evrokomesar za pro{iruvawe, ja emjite od Zapozdravi posvetenosta paden Balkan ostanuvaat del na zemjite od Zapaden od agendata za Balkan za evrointegrativnite procesi pro{iruvawe preku intenzivirawe na na Evropskata reformite, no dodade unija. No, deka pro{iruvaweto na bilateralnite problemi, Unijata na kraj e, sepak, reformite i me|usebnoto politi~ki proekt. pomiruvawe na zemjite “Evropskata komisija od regionot se glavnite }e go poddr`i Zapadniot kriteriumi za pobrz Balkan. Pro{iruvaweto vlez na Balkanot vo e zasnovano na cvrsti EU. Ova se zaklu~ocite uslovi, no toa e od saraevskata konpoliti~ki proekt”, izjavi ferencija “EU-Zapaden File. Balkan”, vo organizacija Vo nacrt-soop{tenieto na {panskoto pretsedaod sostanokot vo Saraetelstvo na EU. vo, do koe dojde agenciVisokiot pretstavnik jata Beta, visokite pretna EU za nadvore{ni stavnici na EU iska`ale raboti i bezbednosna i o~ekuvawe od zemjite politi-ka, Ketrin E{ton, vo regionot za napredok pred po~etokot na koni intenzivirawe na referencijata izjavi deka formite {to gi bara EU. integriraweto na Za“Napredokot na sekoja paden Balkan vo evropzemja zavisi od nejzinite skoto semejstvo ostanuva zaslugi”, se naveduva eden od osnovnite prevo tekstot, kako i deka dizvici za izgradba na u~esnicite na konferendemokratska i obedineta cijata podvlekle oti Evropa. pomiruvaweto na zemjite “Vo Saraevo, EU povtorod Balkanot e glavniot no }e gi potvrdi mestoto prioritet za zavr{uvawe na Balkanot vo Evropa i

na evrointegrativniot proces. Na marginite na sostanokot makedonskiot minister za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, ima{e sredba so Ketrin E{ton na koja stanalo zbor za potrebata Unijata i Republika Makedonija zaedno da go napravat sledniot ~ekor so po~etok na pregovorite za ~lenstvo. “Naidovme na razbirawe i na prepoznavawe na napredokot i reformite {to gi napravi Makedonija. Smetam deka vo sledniot period }e ima mo`nost zaedni~ki da vlo`ime dopolnitelni napori za da stigneme do zaedni~kata cel”, izjavi Milo{oski. Spored nego, narednite dve-tri nedeli }e bidat periodot vo koj EU i Evropskata komisija, imaj}i gi site podatoci i sogleduvawata za na{iot kapacitet da gi po~neme pregovorite, kako i faktot i odnesuvaweto na oficijalna Atina, }e treba da napravat procenka i da donesat soodvetna odluka.

MILO[OSKI GO “ISKARA” DRUCAS Grcija mora da razmisli i seriozno da mu pristapi na bilateralnoto pra{awe na na~in koj nema da go naru{uva evropskiot kredibilitet ili da gi stava vo zalo`ni{tvo procesot na pro{iruvawe na EU i napredokot na Republika Makedonija, mu pora~a ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, na svojot gr~ki kolega Dimitras Drucas na v~era{nata sredba vo Saraevo. Spored nego, blokadite nema da donesat nitu polza za Grcija, nitu }e go nadgradat kredibilitetot na EU. “Blokadite mo`at samo da mu na{tetat na bilateralniot proces na razgovori {to go vodime i vo koj so zaedni~ki napori se obiduvame da stigneme do nekoe kompromisno re{enie, koe }e gi zadovoli dignitetot i nacionalnite ~uvstva na Makedonija”, izjavi Milo{oski.

NAVIGATOR

03.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

INICIJATOR ZA VLEZ NA BALKANOT VO EU efot na {panskata diplomatija i pretsesedava~ so Sovetot na os, Unijata, Migel Anhel Moratinos, vo ramki na svoeto pretsedadatelstvo so Unijata postojanoo gi povtoruva{e zalo`bite naa {panskoto pretsedatelstvoo za integracija na zemjite od Zapaden Balkan. Po toj povod, dva pati za vremee na {estmese~noto {panskoo pretsedatelstvuvawe so Unijata ta bea organizirani samiti na koi ata se rasprava{e za evropskata idnina na zemjite od regionot, ot, ne{to {to nitu edna dr`ava va N prethodno go nema napraveno. Na v~era{niot samit vo Saraevo, visokite evropski pretstavnici go potvrdija stavot deka zemjite od regionot i ponatamu ostanuvaat del od agendata za integrirawe vo Unijata, no pobaraa ponatamo{no intenzivirawe na reformite i ispolnuvawe na kriteriumite koi gi bara Unijata. Iako zavr{nicite i od dvata balkanski samiti na EU imaa samo deklarativna izjava deka zemjite od Balkanot nema da bidat zapostaveni i }e bidat del od ponatamo{noto pro{iruvawe na Unijata, sep-

[ BLAGICA NOVKOVSKA

DMITRIJ MEDVEDEV

RUFI OSMANI

JUKIO HATOJAMA

na metodologim organizira srde~en zleze za glasno da ka`e deka aponskiot premier podUso soglasuvaweto jata na Zavodot za statistika Ipre~ek na evropskite Ijarbolot so makedonskoto Jnese ostavka otkako negoevropskata e ~ekor kon lideri, no i gi potseti deka zname vo Gostivar e divogradba, vata popularnost se svede unapreduvawe na ekonomskata Rusija nema da gi ukine vizipolitika vo zemjava te dodeka toa ne go stori EU

no ne ka`a {to e so znamiwata na 20% javna doverba na tu|a dr`ava vo Gostivar

AGENCIJATA ZA VOZDUHOPLOVSTVO DVE NEDELI SO DIREKTOR VO OSTAVKA

VLADATA SE U[TE NE GO RAZRE[UVA ZORAN KRSTEVSKI Nitu na Krstevski ne mu e jasno zo{to vladata ne go razre{ila dosega. Toj nitu gi potvrdi, nitu gi otfrli informaciite do koi dojde “Kapital” deka negovoto zaminuvawe od ACVP e poradi nova menaxerska pozicija vo TAV Makedonija izmenite vo Zakonot KATERINA POPOSKA za civilno vozduhopoposka@kapital.com.mk plovstvo, kade {to se menuvaat na~inite na e}e dve neizbor na direktor na deli vladata Agencijata. Mene treba ne re{ava da me razre{at po po ostavkata na direktorot stariot Zakon”, objasna Agencijata nuva Krstevski. Toj odbi da gi komenza civilno vozduhoptira informaciite do lovstvo (ACVP), Zoran koi dojde “Kapital” Krstevski. Ne e pozdeka eden od motinata pri~inata zo{to vladata ne ja razgledu- vite zo{to si podnesuva ostavka ne e samo va ostavkata koja ja izmenetiot Zakon, tuku podnese Krstevski zaminuvaweto na novo pred dve nedeli. Na rabotno mesto, odnosno, zav~era{nata vladina mo`ebi, na menaxerska sednica ostavkata na pozicija vo TAV MakeKrstevski ne bila na donija. “dneven red”. Nitu na Oficijalnoto direktorot Krstevski ne mu e jasno zo{to s$ obrazlo`enie od Agenu{te ne go razre{uvaat cijata be{e deka Krstevski si zaminuva od od pozicijata, a pomidirektorskata pozicija nale ve}e 20 dena. bidej}i so noviot “Jas ~ekam da me Zakon za vozduhoplorazre{at od vlavstvo agencijata od data. Vo me|uvreme, vladina preminuva s$ u{te ja izvr{uvam vo celosno nezafunkcijata direktor na visno i funkcioAgencijata za civilno vozduhoplovstvo. Spored nalno regulatorno telo. mene, malku e diskutabilno zo{to ne me razre{uvaat, bidej}i jas mojata ostavka ja podnesov do vladata pred da bidat usvoeni

3 FAKTI ZA...

1,8% 0,2% 0,3%

Se vospostavuva i posebno dr`avno telo Komitet za istraga na vozduhoplovni nesre}i i seriozni incidenti. Zakonot sega predviduva direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, namesto kako dosega da go bira i nazna~uva vladata, da se bira na javen konkurs. Kandidatot za direktor na ACVP treba da ima pet godini iskustvo vo ovaa dejnost, tri godini da se nao|a na rakovodna funkcija i

da bide depolitiziran. Izborot }e go vr{i upraven odbor, ~ii {to ~lenovi, pak, }e gi nazna~uva sobranieto. Tokmu ovoj uslov frla somne` dali i kolku noviot direktor na Agencijata }e bide navistina nezavisen. Pretsedatelot na sobraniskata Komisija za izbor i imenuvawe, Ilija Dimovski, veli deka naskoro, za 2-3 nedeli, na sednica na Komisijata }e nazna~at nov upraven odbor na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo.

PROCENKI...

MIGEL ANHEL MORATINOS ak, [panija ostanuva zemja~lenka na Unijata koja poka`a liderstvo i inicijativa za vklu~uvawe na balkanskoto “bure barut” vo evropskoto semejstvo. Mirot i stabilnosta me|u sosedite e, sepak, eden od klu~nite uslovi koi gi bara Unijata za ~lenstvo vo nea. Zatoa, bilateralnite problemi koi postojat me|u zemjite-~lenki na Unijata se, sepak, ne{to {to ne mo`e da go ignoriraat zemjite-~lenki na Unijata, i pokraj dobrata volja na [panija.

GUBITNIK

VOJNA SO STAVOVI, NAMESTO SO RE[ENIJA oslednive denovi VMMto RO-DPMNE s$ po~esto avo javnosta gi postato vuva pra{awata zo{to no SDSM s$ u{te se nema javno proizneseno za predlogot Reija publika Severna Makedonija za sevkupna upotreba. Se ot ~ini deka otkako premierot Nikola Gruevski javno se sa proiznese deka }e glasa ot protiv ako na referendumot ka se stavi imeto Republika Severna Makedonija (a za i) toa dobi mnogu kritiki) RO glaven problem na VMRO SM DPMNE stana zo{to SDSM ne go ka`ale svojot strav po ova pra{awe. Pa taka portparolot na partijata na vlast Bi~ikliski }e izjavi deka vakvoto odnesuvawe na SDSM e krajno ~udno i nedogovorno. Totalno izvrtuvawe na temata koja treba da se debatira. Kako vo momentov da e najva`no pra{awe {to misli SDSM koja e vo opozicija, a ne {to treba da napravi VMRO-DPMNE koja e na vlast. Ako za ne{to treba da se debatira toa e zo{to VMRO-DPMNE kako partija na vlast koja

ALEKSANDAR BIÎKLISKI ima odgovornost da gi re{ava problemite, ne gi re{ava tie problemi, tuku za nivnoto nere{avawe nao|a opravduvawe vo opozicijata. Za volja na vistinata, onie koi ja sledat ovaa vojna, go kaùvaat stavot, a ne pametat deka liderot na opozicijata Branko Crvenkovski javno izjavi deka negovata partija dava blanko poddr{ka na koe bilo re{enie koe }e go dogovori VMRO-DPMNE. Pokonstruktivna opozicija VMRO-DPMNE ne moè da najde i da bara.

MISLA NA DENOT

ANTONIO MILO[OSKI minister za nadvore{ni raboti

PORASNALE CENITE NA MALO VO ZEMJAVA VO MAJ VO SPOREDBA SO ISTIOT MESEC MINATATA GODINA

PORAST BELE@AT TRO[OCITE NA @IVOT VO MAJ VO SPOREDBA SO ISTIOT PERIOD LANI

SE NAMALIL INDEKSOT NA CENI NA MALO VO MAJ NA NESE^NO NIVO, SPOREDENO SO APRIL GODINAVA

MAKEDONIJA E PODGOTVENA DA PO^NE PREGOVORI ZA ^LENSTVO VO EU epublika Makedonija ima{e mo`nost da pokaè pred zemjite-~lenki na EU i pred pretstavnicite na evropskiot sovet i komisijata deka sme zemja koja e podgotvena da gi prodolì reformite, deka sme zemja koja gi ispolnuva prezemenite obvrski i deka sme podgotveni da gi po~neme pregovorite za ~lenstvo - izjavi ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski, deneska po zavr{uvaweto na sostanokot EU-Zapaden Balkan vo Saraevo. Od Evropskata unija, kako {to re~e Milo{oski, o~ekuvame deka }e bide posvetena od sebeprezemenite obvrski da ni go ovozmoì toj sleden ~ekor za pregovori za ~lenstvo.

MISLAM DEKA SPOSOBNOSTA DA GO PODIGAM ENTUZIJAZMOT KAJ LU\ETO E NAJGOLEMATA VREDNOST [TO JA POSEDUVAM. NAJDOBAR NA^IN DA GO IZVADITE NAJDOBROTO OD NIV E DA GI CENITE I MOTIVIRATE

^ARLS [VAB MILIJARDER I OSNOVA^ NA AMERIKANSKATA BROKERSKA KU]A CHARLES SCHWAB BROKERAGE

4 03.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...USLOV ILI GAF

...VESELA ATMOSFERA

...RELAKSIRAN POJADOK

Leterm ja {okira Hrvatska

Kralska fotosesija vo Norve{ka

Politi~ki lideri na brod

esela atmosfera na oficijalnoto fotografirawe na norve{kiot dvor. Na slikata, od levo na desno, se norve{kata kralica Sowa, belgiskata kralica Beatris i norve{kiot kral Harald.

erman van Rompuj, Dmitrij Medvedev i Boris Lavrov se H snimeni vo tekot na rabotniot pojadok odr`an vo tekot na dvodnevniot samit EU-Rusija, vo Rostov na rekata Don.

premier, Iv Leterm, po sostanokot so hrvatskata V Bkogaelgiskiot kole{ka Jadranka Kosor pora~a deka Hrvatska }e vleze vo EU }e gi re{i problemite so brodogradili{tata, sorabotkata so Hag i problemite so granicata so BiH, Crna Gora i Srbija.

FOTO NA DENOT

POTOP VO SLAVONIJA Re~isi dva ~asa so nat~ove~ki napori se borea poàrnikarite, sosedite i semejstvoto za da ja spasat 70-godi{nata Marija Labrovi} (na fotosot desno ) koja {to ostana zatrupana pod ru{evinite koga vrz nejzinata ku}a vo barawskoto mesto Batina, se sru{i cel rid. Zaradi obilnite do`dovi {to ja zafatija Slavonija, debel sloj zemja i kamewa, ednostavno skliznal vrz ku}ata. Vo regionot se imaat pojaveno i golem broj na klizi{ta {to dopolnitelno gi zagrozuvaat ìtelite. Premierkata Jadranka Kosor gi poseti poplavenite podra~ja i veti itni merki za evakuacija i pomo{ na zagrozenite ìteli.

DVA, TRI ZBORA “O~ekuvame deka liderite vo regionot }e bidat na nivo na svoite odgovornosti i }e gi sprovedat potrebnite reformi. Tempoto na globalnite promeni ne dozvoluva stagnirawe i business as usual“. Obvrskite mora da bidat realni, a ne retori~ki“ HILARI KLINTON dr`aven sekretar na SAD

“Po~navme krivi~na i gra|anska istraga za pri~inite i okolnostite {to dovedoa do razlevawe na naftata vo Meksikanskiot Zaliv, na {to sme obvrzani so zakon. Vo slednite denovi }e bideme mnogu agresivni vo na{ata istraga” ERIK HOLDER minister za pravda na SAD

“Ako Izrael ja prekine{e blokadata na pojasot Gaza, nema{e da dojde do napadot vrz flotata brodovi so humanitarna pomo{. Dokolku izraelskata vlada gi zeme{e predvid me|unarodnite povici za prekin na blokadata i mojot apel, ova nema{e da slu~i” BAN KI-MUN generalen sekretar na Obedinetite nacii

GADGETS

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

HP PONUDI NOVI DIGITALNI PE^ATNICI julit Pakard go pro-{iri svojot asortiman na proizvodi za grafi~kata dejnost za da im ovozmo`i na kupuva~ite pe~atewe na luksuzni materijali so vrven kvalitet, no i za da osvoi pogolem del od globalniot pazar na digitalno pe~atewe vreden 124 milijardi dolari. Novite digitalni pe~atnici nudat pe~atari za golem

format, re{enija za workflow i dorabotka, uslugi i programi za razvoj na biznis, no i zna~itelno namaluvawe na {tetnoto vlijanie na pe~ateweto vrz `ivotnata sredina. [irokiot asortiman im pomaga na firmite {to nudat uslugi od pe~atewe da go pro{irat svojot biznis preku novite digitalni aplikacii za pe~atewe luksuzni materijali od oblasta na izdava{tvoto, reklami, marteting i bilbordi.

6 03.06.2010

POLITIKA

PAPUQAS I TADI] RAZGOVARAAT ZA IMETO NA MAKEDONIJA!

NSDP GO PREZENTIRA[E DOGOVOROT ZA PARTNERSTVO

r~kiot pretsedatel, Karolos Papuqas i negoviot srpski kolega, Boris Tadi}, golem del od sredbata vo Atina ja potro{ile za razgovor okolu sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija, javi v~era agencijata ANA–MPA. Pove}e detali za razgovorot ne se prenesuvaat, no se citira izjavata na Papuqas vo koja toj veli deka Grcija ima iskrena

iderot na NSDP, Tito Petkovski, na pismeno go prezentira{e predlogdogovorot za partnerstvo me|u parlamentarnite politi~ki partii, so koj Petkovski bara da se formira edinstvo i da se obezbedi {irok konsenzus za najva`nite dr`avni pra{awa – toa za imeto, za sproveduvaweto na Ohridskiot ramkoven

namera {to e mo`no pobrzo da se najde zaedni~ki prifatlivo re{enie. Za sporot za imeto se oglasi i alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, koj, odgovaraj}i na kritikite na pratenicite na LAOS za nadvore{nata politika na zemjata, poso~i deka gr~kata strategija vo odnos na pra{aweto se bazira na {irok konsenzus i jasni

pozicii. “Nie smetame deka ramka za re{enie na sporot e ime so geografska odrednica, za sevkupna upotreba. “Severna Makedonija”, kako edna od ideite na medijatorot Metju Nimic, e predlog {to ja zadovoluva gr~kata strana. Problemot e vo Skopje i tamo{nata vlast koja nema `elba za vistinski pregovori”, izjavuva Drucas.

dogovor i za nao|awe na re{enie za statusot na branitelite, zaedno so reguliraweto na statusot na borcite na ONA. Petkovski ovoj predlog mu go iznese prvo li~no na premierot Nikola Gruevski minatiot ~etvrtok na sednicata za prateni~ki pra{awa, no premierot toga{ mu odgovori deka problem se razli~nite pozicii {to

gi imaat partiite za ovie dràvni pra{awa. Ostanatite partii pobaraa prvo da go vidat predlogot, pa potoa da se izjasnat za nego, no glavno site go poddràa kako ideja i kako dobronameren obid da se obezbedi soglasnost i harmonizacija na stavovite na relevantnite politi~ki faktori vo dràvata.

KOMU NAVISTINA MU E POTREBNA PROMENA NA IZBORNIOT ZAKONIK?

POMALITE ETNI^KI ZAEDNICI NE SE VO FOKUSOT NA RASPRAVATA Izmenite na Izborniot zakonik predlo`eni od SDSM, so koi pomalite etni~ki zaednici bi dobile zaga-

rantirani prateni~ki mesta vo parlamentot, ja podelija opozicijata. Vo me|usebnite prepukuvawa me|u LDP i SDSM se izgubija onie na koi najmnogu se odnesuva ovoj Zakon MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

askol vo opozicijata so te{ki prepukuvawa me|u SDSM i LDP – vaka pomina sobraniskata rasprava za predlogot na SDSM za izmena na Izborniot zakonik so zgolemuvawe na brojot na pratenici na 133, so garantirani prateni~ki mesta za pomalite etni~ki zaednici. Pretsedatelot na LDP, Jovan Manasijevski, prv èstoko go napadna predlogot na socijaldemokratite: "Ovoj predlog ne e seriozno i konstruktivno ~etivo. Ova e obi~en pamflet. VMRODPMNE istoto go napravi koga vo 2007 godina podnese predlog so svojata varijanta na zakonot koj treba{e da ovozmoì ramnopravna zastapenost na pomalite etni~ki zaednici vo Sobranieto. Koga ve}e go kopirate VMRO-DPMNE, mora{e li da gi povtoruvate negovite najlo{i potezi? S$ dodeka go kopirate Gruevski, nema da moète da go pobedite, zatoa {to toj dobro gi znae svoite metodi. Poradi vakva nesposobna SDSM, Gruevski }e vladee u{te 4 godini. Ako navistina sakate da go zgolemite stepenot na demokratija vo op{testvoto, zo{to ne predloìte na izbori da se glasa na otvoreni listi? Ama Branko ne vi dava, zatoa {to saka toj da ve rasporedi na partiskata lista", izjavi Manasijevski. Toj prodolì so obvinuvawata deka i dvete partii sakaat da gi privle~at vo svoite orbiti malite partii. Glavnite obvinuvawa gi

za~uva, sepak, za SDSM: “Totalno nekreativno. SDSM sega go pravi istoto, iako povtorno nema konsenzus, no Crvenkovski se nadeva deka samo zatoa {to predloìl vakov zakon, pomalite etni~ki zaednici }e gi pridobie na svoja strana." Manasijevski potoaaijevski i prodolì so obvinuvawata: sta za pomalite etni~ki zaednici.ie za site malcinski prava vo Makedonija".impl se osvrna na finansiskite konsekvenci od predloèniot Zakon, koi, spored nego, se

u{te eden dokaz deka SDSM se nadovrzuva na VMRODPMNE koga e vo pra{awe nedoma}inskiot odnos kon dràvniot buxet. "Velite deka procedurata {to }e ovozmoì deset novi pratenici da bidat izbrani od pomalite zaednici }e ja ~ini dràvata "samo" 200 iljadi evra. A, vistinata e deka samo bruto-platite na desette novi pratenici }e ja ~inat dràvata 250 iljadi evra godi{no. I tuka gi kopirate VMRO-DPMNE, koi velea deka proektot "Skopje

2014" }e ~ini 80 milioni evra, a ispadna deka samo dosega se potro{eni 200 milioni evra". Na vakviot ostar napad sleduva{e `estoka replika od pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski, koj voop{to ne se osvrna na Zakonot, tuku premina vo otvoren kontranapad na Manasijevski. "Manasijevski li najde da zboruva za {tedewe? Pa, toj e me|u pratenicite na koi Sobranieto najmnogu tro{i, koga se vo pra{awe avionskite bileti i tro{ocite

za smestuvawe za patuvawe po svetot", na {to Manasijevski odgovori deka toa e samo dokaz kolku toj raboti za me|unarodniot ugled na Makedonija. Vo `arot na raspravata me|u SDSM i LDP, ne uspeaja da dojdat do izraz onie ~ii prava treba da gi {titi Zakonot (so eventualno prifa} awe na predlog-izmenite), a me|u protivnicite na predlo`enoto re{enie se vbroi i Flora Kadriu, od Nova Demokratija: "So prifa}aweto na ovie

EVROPSKITE KONZERVATIVCI SO PISMO GO PODDR@UVAAT MILO[OSKI

VMRO–DPMNE: CRVENKOVSKI SE IMA ZADOL@ENO KAJ ZAEV!

efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, dobi pismo so poddr{ka od Grupata na evropski konzervativci i reformisti vo Evropskiot parlament. “So cel da bidete vo mo`nost da vlezete vo Unijata, vie ste vklu~eni vo mnogu reformi. Nie, kako ~lenovi na Evropskiot parlament, gi poddr`uvame tie napori”, se veli vo pismoto.

MRO-DPMNE v~era izleze so oficijalna reakcija za slu~ajot so la`noto sudsko svedo~ewe na strumi~kiot gradona~alnik, Zoran Zaev. Vladeja~kata partija, otkako konstatira deka Zaev javno go priznal la`noto svedo~ewe pred sudot, go postavuva pra{aweto zo{to Branko Crvenkovski, po javnoto priznanie, s$ u{te go ~uva svojot zamenik, Zoran Zaev,

[

Vo pismoto potpi{ano od osum {efovi na nacionalni delegacii, zad koe stojat i 54 pratenici, se veli deka idnoto ~lenstvo na Makedonija vo Unijata }e ja zbogati razli~nosta na Evropa. “Sakame da potvrdime deka ima prostor za vrednostite i tradiciite na Makedonija vo ramkite na Unijata, soglasno ~len 4, stav 2 na Lisabonskiot dogovor, vo koj se

V veli deka Unijata }e ja po~ituva ednakvosta na zemjite-~lenki pred dogovorite, kako i nivnite nacionalni identiteti”. Inaku, vo pismoto Makedonija postojano se narekuva so ustavnoto ime.

na pozicijata potpretsedatel na SDSM. Vo ovoj kontekst, VMRO-DPMNE go osporuva legitimitetot i moralniot kredibilitet na Zaev kako partiski funkcioner. Sporniot sudski proces se odnesuva na dogovorot potpi{an od Zaev vo svojstvo na zaemoprima~-direktor, so koj na doma{nata firma & e napravena {teta od 200.000 evra. Od SDSM vratija deka se

predlog-izmeni bi bile diskriminirani pogolemite etni~ki zaednici vo Makedonija. Kandidatite na pomalite etni~ki zaednici bi stanuvale pratenici so samo 500 glasa, a na kandidatot Albanec bi mu bile potrebni od 7.000 do 10.000 glasovi za da vleze vo Parlamentot. Zatoa, Nova Demokratija predlaga celosna implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor, koja bi garantirala zadovolitelno re{enie za site malcinski prava vo Makedonija".

raboti za sme{en obid na Gruevski i na VMRO– DPMNE preku neosnovani obvinuvawa da ja zabavuvaat javnosta. “Slu~ajot so gospodinot Zaev VMRO–DPMNE go koristea i za vreme na lokalnite izbori. Rezultatot na tie izbori dovolno govori za toa {to mislat gra|anite za vakvite obvinuvawa od vladeja~kata partija” stoi vo reakcijata na SDSM.

FOKUS

03.06.2010

EKONOMSKA SORABOTKA Srbija e me|u pr-

vitte tri trgovski partneri na Makedonija. Dodeka srpskite biznismeni na “golema vrata” vleguvaat vo Makedonija, ambicijata na makedonskite menaxeri za osvojuvawe na srpskiot pazar e pove}e od skromna. Namesto intenzivirawe na regionalnata ekonomska sorabotka, Makedonija bara investitori od Maroko i Izrael. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

nvestitorite od Zapadna i Centralna Evropa baraat lokacii za investirawe dol` Koridorot 10, od koj zavisi i ekonomskata idnina i na Srbija i na Makedonija vo slednite nekolku godini, istaknuvaat makedonskiot vicepremier za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski i vicepremierot i minister za ekonomija i regionalen razvoj na Srbija, Mla|an Dinki} pri v~era{nata sredba vo Skopje. I dvajcata ministri istaknaa deka me|u dvete zemji na ekonomski plan nema zna~ajni otvoreni pra{awa. Dinki} istakna deka vo uslovi na globalna ekonomska kriza regionalnata sorabotka e mnogu pova`na otkolku vo normalni vremiwa, osobeno raduvaj}i go faktot deka i dvete zemji, edna na druga se va`ni ekonomski partneri. Dokaz za toa, istakna Dinki}, e posledniot podatok deka vo prvite tri meseci od godinava, nadvore{no-trgovskata razmena me|u Makedonija i Srbija porasnala vo sporedba so kriznata 2009 godina. “Sorabotkata so Srbija e mnogu va`na za nas. Srbija redovno e prva ili vtora dràva vo na{ata trgovska razmena, taka {to tie odnosi za nas se mnogu va`ni da gi neguvame. Sakam da naglasam deka i dvete dràvi se soglasuvame deka od osoben interes e zavr{uvaweto na Koridorot 10, strate{ki zna~aen proekt za Makedonija. Nie sme vo zavr{na faza na zatvorawe na finansiskata konstrukcija za celosno zatvorawe na avtopatot do Srbija. Ako uspeeme celosno da go zatvorime finansiraweto godinava, mislam deka nekade do krajot na 2013 godina treba da bide gotov Koridorot”, istakna vicepremierot Pe{evski. Va`nosta za realizacijata na ovoj me|unaroden koridor za ekonomskiot razvoj i na dvete zemji ja naglasi i ministerot Dinki}. “Mnogu e va`no i za dvete zemji zavr{uvaweto na Koridorot 10. Srbija ve}e po~na da go gradi avtopatot Vojvodina koj treba da bide gotov do 1 maj 2011 godina, dodeka pak, delnicata Leskovac-makedonska granica se nadevame deka }e ja zavr{ime do 2012 godina, {to zna~i deka za dve godini }e imame mo{ne zna~aen me|unaroden proekt. Moram da kaàm deka dosega{noto iskustvo na Srbija pokaùva deka vo vreme na ekonomska kriza, najgolemite industriski granki vo Zapadna i Centralna Evropa se selat vo blizina na Koridorot 10. Zatoa ovoj proekt i za Makedonija i za Srbija e zna~aen ne samo od aspekt na razvoj na soobra}ajot, tuku od aspekt na razvoj na industrijata i doa|awe na pogolem broj stranski investitori”, izjavi Dinki}.

MAKEDONIJA NEDOVOLNO GI KORISTI POTENCIJALITE NA SRPSKIOT PAZAR

Iako ako i dvajcata vladini pretstavnici tavnici tvrdat deka nemaat otvoreni pra{awa, zad oreni ekonomski pra{awa zatvoreni vrati mnogu pove}e se razgovaralo okolu otstranuvawe na barierite vo trgovijata me|u dvete zemji, a koi se odnesuvaat pove}e na kompliciranata procedura na grani~nite premini, priznavaweto na sertifikatite za kvalitet, neusoglasenosta na doma{nite standardi i tehni~kata regulativa so me|unarodnite standardi. Pokraj carinskite pre~ki, lo{ata infrastruktura e poso~ena kako zna~ajna od aspekt na srpskiot izvoz. Srbija, koja vo poslednive nekolku godini e ili prviot ili vtoriot na{ trgovski partner, bara od makedonskata vlast otstranuvawe na necarinskite barieri koi dosega ja popre~uvale trgovskata razmena me|u dvata soseda.

SRBIJA E EDEN OD NAJVA@NITE TRGOVSKI PARTNERI NA MAKEDONIJA Vo trgovskata razmena so Srbija, zemjava nekolku godini nanazad ostvaruva suficit na srpska strana. Srbija e me|u pette zemji so koi ostvaruvame najgolema trgovska razmena. Poslednite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka vo prvite tri meseci od godinava, na srpskiot pazar Makedonija izvezla stoki i uslugi vo vrednost od 43 milioni amerikanski dolari, glavno zemjodelski i prehranbeni proizvodi, a uvezla dvojno pove}e, 88 milioni dolari. Lani pak, vkupnata stokovna razmena me|u Srbija i Makedonija iznesuvala 734 milioni dolari od koi 397 milioni e izvoz od Srbija vo Makedonija, a 337 milioni dolari e izvoz od Makedonija vo Srbija. Od 2006 godina stokovata razmena me|u dvete zemji se odviva bez carina. Najgolemi srpski izvoznici vo Makedonija se US Stil, Svislion, Tetra Pak, Maksi, Grand In`enering, Dijamant, Alfa plam, Hip-Petrohemija, CT Kompjuters, Rudarski bazen Kolubara, JAT, Hemofarm, Galenka. Ovie kompanii vo poslednite nekolku godini investirale okolu 40 milioni dolari. Nasproti toa, pozna~ajni investicii od Makedonija vo Srbija ne se registrirani, osven na kompanijata Sivus koja vo 2008 godina investira{e vo Ni{

337 milioni dolari e izvoz od Makedonija vo Srbija

734

milioni dolari e stokovna razmena me|u Srbija i Makedonija vo 2009

vo razvoen centar vo oblasta na telekomunikaciite i informatikata i proizvodstvoto i razvojot na softver, i na farmacevtskata kompanija Alkaloid koja najavi pro{iruvawe na proizvodnite kapaciteti vo Srbija. Najgolemata investicija od Srbija vo Makedonija e grinflid vlo`uvawe na kompanijata Bomeks vo Peh~evo, vo proizvodstvo na magneziumski cigli vo iznos od okolu 15 milioni evra. NAMESTO VO REGIONOT “LOVIME” INVESTITORI OD TRETIOT SVET Podatocite deka Srbija vo zemjava ima pove}e od 10 izvoznici, samo ja otvora dilemata zo{to makedonskata vlada ne gi pridobiva investitorite od regionot i od visokorazvienite zemji, a nasproti toa bara investitori od Izrael, Maroko ili Katar. Poslednite vladini delegacii koi razdvi`uvaweto na ekonomskata aktivnost i zgolemuvawe na brojot na stranskite investitori vo zemjava go baraa vo Maroko i Izrael, a ottamu ne donesoa nitu eden investitor, ne sklu~ija zna~aen dogovor za otvorawe na tamo{nite pazari za makedonskite proizvodi, otvora dilema za izborot na zemjite kade {to odat makedonskiot premier i ekonomskite ministri, kolku se tie zna~ajni za makedonskata ekonomija i na krajot na denot koi se efektite od tamo{nite oficijalni poseti. Makedonskiot i marokanskiot premier Nikola Gruevski i Abas El Fasi vo Rabat pred polovina mesec edinstveno potpi{aa dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita na

investiciite. Na po~etokot od godinata pak, vo Erusalim, premierot Gruevski so izraelskiot pretsedatel [imon Peres ja pretstavi Makedonija kako odli~na biznis- destinacija za izraelskite investitori. REGIONOT INTENZIVNO SE POVRZUVA Zemjite od regionot kako Hrvatska, Srbija, Kosovo izminatava godina doa|aa vo Makedonija i lobiraa za otstranuvawe na ekonomskite ili carinskite pre~ki, no koga makedonskite ekonomski ministri posleden pat oti{le vo zemjite od regionot, im go otvorile patot na makedonskoto stopanstvo ili donele klu~en investitor? Deneska, srpskiot pretsedatel Boris Tadi} e vo oficijalna poseta na Grcija na gr~ko-srpskiot ekonomski sovet, kade {to se sobrani biznismenite od dvete zemji. Od Stopanskata komora na Srbija (SKS) istaknuvaat deka srpsko- gr~kite ekonomski odnosi se stabilni, raznovidni i deka se unapreduvaat od godina vo godina, so toa {to ne se ostvaruvaat samo preku trgovska razmena tuku i preku povisoki oblici na sorabotka, osobeno vo izminatite nekolku godini. Grcija so vlo`eni pove}e od dve milijardi evra vo srpskata ekonomija e edna od najgolemite stranski investitori, a zna~ajno e toa {to polovina od navedenata suma pretstavuva grinfild investicija. Hrvatskite investicii vo Srbija, pak, se nekolkupati pogolemi otkolku srpskite vo Hrvatska, no taa razlika poleka se namaluva. Zamenikot direktor na hrvatskata

Agencija za promocija, izvoz i investirawe, Bo`ica Lapi}, neodamna izjavi deka hrvatskite kompanii vo Srbija dosega vlo`ile 520 milioni evra. Vo slednite tri godini {vedskiot gigant IKEA, najavi vlez na srpskiot pazar, investicija vredna 1,2 milijardi evra. Minatiot mesec italijnskata i srpskata vlada potpi{aa dogovor vreden 60 milioni evra so {to italijanskata kompanija Maweti Mareli, koja e najva`niot snabduva~ na avtodelovi na Fiat vleguva vo Kraguevac. “Vo posledno vreme golemite industrii od zapadna i centralna Evropa se selat na novi prostori, me|u koi i vo Srbija. Nie se obiduvame da gi privle~eme nudej}i im subvencii. Za onie kompanii koi }e se re{at da investiraat vo avtomobilskata industrija, elektronikata, telekomunikaciite ili informati~kotehnolo{kiot sektor, a pritoa }e vrabotat 50 ili pove}e vraboteni im pla}ame do 10 iljadi evra po vraboten. Subvenciite se pogolemi ako se investira vo pomalku razvienite regioni od Srbija“, izjavi ministerot Dinki}. Od makedonskiot avtomobilski klaster velat deka, neodamna prisustvuvale na saem za avtomobili vo Srbija, od kade {to stignuvaat pozitivni informacii deka, dosega vo zemjava ima {est kompanii mo`ni dobavuva~ na noviot model na FIAT vo Makedonija. Na Srbija gledaat kako na pazar kade {to 20 ~lenki na avtomobilskiot klaster gledaat mo`nost za pogolema ekonomska aktivnost.

OP[TESTVO

03.06.2010

[TO ]E DONESE NOVATA METODOLOGIJA NA ZAVODOT ZA STATISTIKA

POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA ]E JA IZEDE MESE^NATA PLATA?! So sega{noto “portfolio” na ko{ni~kata, gra|anite vo zemjava

pre`ivuvaat so minimalni koli~ini od najosnovnite prehranbeni produkti. Taa sodr`i samo 63 proizvodi, a vo Hrvatska duri 540.

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

dna makedonska plata najverojatno nema da bide dovolna za da ja pokrie potro{uva~kata ko{ni~ka, bidej} i taa ve}e nema da sodrì samo 63 osnovni prehranbeni produkti kako sega. Zavodot za statistika }e ja menuva metodologijata za presmetuvawe na potro{uva~kata ko{ni~ka i }e ja prilagoduva na evropskata. Toa zna~i deka vo mese~nata ko{ni~ka na edno prose~no makedonsko semejstvo }e treba da vlezat stotici prehranbeni proizvodi, pijalaci, smetkite za komunalii, kulturni nastani i drugi uslugi, obleka, obuvki, poku}nina. Potro{uva~kata ko{ni~ka nema da vredi okolu 12.000 denari, tuku mnogu pove}e. Kolku, }e se znae dogodina, za koga direktorkata na Zavodot, Blagica Novkovska, ja najavi novata metodologija. "Kapital" istraùva{e kakva }e bide novata metodologija za potro{uva~kata ko{ni~ka, koja e ogledalo na ìvotniot standard na edna zemja. So sega{noto “portfolio” na ko{ni~kata, gra|anite vo zemjava preìvuvaat so minimalni koli~ini od najosnovnite prehranbeni produkti. Taa sodrì samo 63 proizvodi. Spored DZS, na edno ~etiri~leno semejstvo mese~no mu se “dovolni” 26 leba, 1,8 kilogrami testenini, 1,3 litri mleko, 2,3 kilogrami sirewe, 6,2 litri maslo, 2,3 kilogrami jabolka, 700 grama ka{kaval, 600 grama pile{ki stek, 400 grama ~okolada. Od prose~nata plata od 20.338 denari, za ovie produkti mese~no se tro{at 12.378 denari, a 7.960 denari ostanuvaat za pla}awe na smetkite za struja, telefon, voda, za kupuvawe higienski sredstva, benzin, obleka i obuvki i drugi raboti koi se sekojdnevno neophodni. Makedonskite gra|ani, spored vakvata potro{uva~ka ko{ni~ka, mizeruvaat vo odnos na ìtelite na drugite evropski zemji, pa duri i vo odnos na zemjite vo regionot. Hrvatskiot Zavod za statistika u{te vo 2004 godina go smeni na~inot na presmetka na potro{uva~kata ko{ni~ka. Spored novata metodologija, osven na nivo na nacionalnata ekonomija,

indeksot na potro{uva~kata ko{ni~ka se objavuva i za grupa od 12 stoki i uslugi. Se objavuvaat i {est podindeksi koi se usoglaseni so potrebite na korisnicite. So noviot indeks se opfateni 540 proizvodi koi imaat zna~aen udel vo strukturata na potro{uva~kata. Vo Hrvatska prethodno se merea tro{ocite na ìvot spored toa {to }e prodade prose~niot trgovec. Sega{nata anketa pokaùva deka vo strukturata na potro{uva~kata ko{ni~ka vo Hrvatska najgolem udel (34%) imaat prehranbenite proizvodi i bezalkoholnite pijalaci. Udelot na ovie proizvodi vo slovene~kata potro{uva~ka ko{ni~ka iznesuva 21%, a vo Evropskata unija i vo evrozonata samo 16%. Vo Makedonija, hranata i pijalacite u~estvuvaat so duri 70% do 80%. REALNO ]E SE VIDI KONDICIJATA NA DOMA]INSTVATA Ekspertite smetaat deka e dobro {to Zavodot kone~no re{i da go smeni na~inot za presmetuvawe na potro{uva~kata ko{ni~ka, so cel realno da se vidi kondicijata na doma}instvata. Spored niv, sega{nata metodologija e zastarena i nesporedliva, bidej}i ne se koristi vo nitu edna zemja od regionot i ne gi sodrì site mese~ni tro{oci na edno ~etiri~leno semejstvo. Profesorot na Ekonomskiot fakultet, Slave Ristovski, veli deka Zavodot za statistika odamna treba{e da go promeni na~inot na presmetuvawe na potro{uva~kata ko{ni~ka bidej}i parametrite koi sega se dadeni se apsurdni i neupotreblivi. “Ima pove}e metodologii koi se koristat vo drugi zemji. Na{ata e nerealna i nefunkcionalna. Sme{no e vo presmetkata da se stava vrata od avtomobil ili televizor”, potencira toj. 80% OD KO[NI^KATA E HRANA Spored nego, vo Makedonija vo potro{uva~kata ko{ni~ka samo hranata i pijalacite zafa}aat 70-80% i ne se staveni drugi parametri na koi, isto taka, tro{at pari gra|anite, kako {to se odredeni uslugi, kulturni nastani, kino, teatar. Koga }e se stavat site stavki koi realno gi ima vo buxetot na edno ~etiri~leno semejstvo, potro{uva~kata ko{ni~ka sigurno }e bide mnogu pogole-

ЈАБОЛКА 3,6 KG.

КАШКАВАЛ 700 G.

СОК 2,3 L.

ЛЕБ 26 ПАР.

СВИНСКО МЕСО 1,7 KG.

МЛЕКО 13 L.

ПИЛЕШКИ СТЕК 600 G.

ЗЕЈТИН 6,2 L.

ЧОКОЛАДА 400 G.

СИРЕЊЕ 2,3 KG.

ТЕСТЕНИНИ 1,8 KG.

20.338 12.378

KAKVA ]E BIDE NOVATA METODOLOGIJA? ovoto istraùvawe - Anketata za prihodi i uslovi na ìveewe - }e bide celosno usoglaseno so evropskite standardi. “Preku nego o~ekuvame da se dobie poseopfaten na~in na merewe na ìvotniot standard vo Makedonija. Celta na anketata e da se vospostavi zaedni~ka ramka za sistematsko pribirawe podatoci za prihodite i uslovite na ìveewe. So ovaa anketa }e se obezbedat podatoci za siroma{tijata i socijalnata isklu~enost i za uslovite za ìveewe”, informiraat od Zavodot za statistika. Ottamu velat deka Anketata }e bide osnova za presmetuvawe na strukturnite indikatori za sporedbena analiza na nivo na Evropskata unija, preraspredelbata na prihodite i manifestacijata na siroma{tijata i socijalnata isklu~enost. Celta na potro{uva~kata ko{ni~ka e da ni ja prikaè promenata na vrednosta na buxetot na doma}instvata koj se odvojuva za ishrana i pijalaci, kako rezultat na promenata na cenite na malo od eden vo drug mesec.

denari iznesuva prose~nata isplatena neto-plata po vraboten vo maj

denari iznesuva potro{uva~kata ko{nica za hrana i pijalaci vo maj

ma. “Na primer, vo Slovenija prvata grupa produkti, kade {to spa|aat hranata i pijalacite, zazema samo 21% od vkupnata mese~na potro{uva~ka ko{ni~ka. So ovie parametri se meri ekonomskiot razvoj i standardot na gra|anite. Taka izleguva deka Makedonija e nerazviena zemja”, ukaùva Ristevski. Kako dobar primer na realno iskaùvawe na mese~nite tro{oci za ìvot na gra|anite toj go istaknuva

primerot na Germanija. “Tamu, kaj delot za hrana i pijalaci kako koli~ina za presmetka se zemeni kaloriite koi mese~no mu se potrebni na eden organizam i vrz baza na toa gi stavaat produktite i nivnata koli~ina”, objasnuva profesorot. Spored nego, podatocite vrz koi sega se bazira potro{uva~kata ko{ni~ka samo zala`uvaat. Toj prognozira deka koga }e se stavat site potrebni produkti, toga{ edna prose~na plata od 300

evra sigurno nema da ja pokrie mese~nata potro{uva~ka ko{ni~ka. Direktorkata Novkovska najavi deka od slednata godina presmetkata

UAPSENI SOPSTVENICITE NA HRVATSKI PEVEC rvatskata policija zav~era ve~er gi privede sopstvenicite na hrvatskata kompanija Pevec pod somnenie za izdavawe na la`ni menici pred da se slu~i bankrotot na carstvoto Pevec. So bankrotot na golemiot hrvatski trgovski sinxir bez rabota ostanaa stotina vraboteni. Za kaznenoto delo zloupotreba na ovlastuvawata vo ekonomskiot kriminal predvidena e kazna zatvor od osum godini.

Osven niv, policijata ispituvala i drugi porane{ni ~lenovi na Upravata na Pevec, koi po ispituvaweto se pu{teni na sloboda, dodeka sopru`nicite na Pevec se zadràni vo pritvor. „Vo ovoj moment moàm da kaàm deka policiskite slu`benici vo sorabotka so dràvnoto obvinitelstvo sproveduvaat kriminalisti~ko istraùvawe nad pove} e li~nosti nad koi ima

somne` deka pri~inuvale kaznivi dela od oblasta na ekonomskiot kriminal vo kompaniite vo ramki na grupacijata Pevec”, izjavi Dra`en Medved, portparol na policiskata uprava na Bjelovar. Toj ne go ka`a brojot na osomni~enite vo kriminalot na Pevec, no izjavi deka na pove}e lokacii se vr{i istraga. Hrvatskata grupacija Pevec raboti i na makedonskiot

pazar. Pred dve godini vo Gostivar go otvori svojot prv prodaèn centar na povr{ina od 18.000 metri kvadratni, od koi 10.000 se prodaèn prostor. Vo Pevec Makedoonija se vraboteni okolu 80 lica. Pevec e osnovana vo 1990 godina kako mala semejna firma so samo dvajca vraboteni, koi vo garaàta na svojata semejna ku}a vo Bjelovar prodavale zemjodelska oprema.

za potro{uva~kata ko{ni~ka }e bide soglasno evropskite standardi i }e bide seopfatno i realno istra`uvawe na `ivotniot standard.

10 03.06.2010 BALKANSKITE ZEMJI STRAVUVAAT ZA NIVNATA EVROPSKA IDNINA emjite od Zapaden Balkan stravuvaat za nivnata evropska idnina, pi{uva dene{noto izdanie na pariski "Le Mond" vo statijata posvetena na samitot od Saraevo. Vesnikot smeta deka samitot, koj se slu~uva deset godini po toj vo Zagreb, ima za cel da go potvrdi principot deka site zemji od regionot }e bidat integrirani vo EU, no bez pritoa da bide utvrden rok za nivnata integracija. "Po gr~kata kriza, na kon-

tinentot “duva lo{ veter”. Dodeka vladite s$ pove}e najavuvaat merki na buxetsko {tedewe, nikoj pove}e ne dava optimisti~ki izjavi za noviot proces na pro{iruvawe na EU", vaka "Le Mond" go opi{uva kontekstot vo koj se odr`uva samitot EU-Zapaden Balkan. Ovaa inicijativa na {panskoto pretsedatelstvo so EU, spored vesnikot, bila pre~ekana so skepticizam od nekoi zemji-~lenki na EU. "Le

OP[TESTVO Mond" posebno se zadr`uva na pove}enedelnite te{ki podgotovki, so cel na ista masa da sednat pretstavnicite na Srbija i Kosovo. Ne slu~ajno vo Saraevo e postignat kompromis – samitot pove}e da nalikuva na edna obi~na neformalna sredba na ministrite za nadvore{ni raboti, bez zaedni~ka oficijalna fotografija, bez nacionalni znamiwa, bez imiwa na zemjite-u~esni~ki, bez zaedni~ka deklaracija.

ANTIKORUPCISKA: OSTAVKA OD FUNKCIONERITE KAJ KOI IMA SUDIR NA INTERESI

ràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, poradi zgolemeniot broj pretstavki za sudir na interesi, bara dràvnite funkcioneri kaj koi postoi vakov slu~aj da si podnesat ostavka. Antikorupcionerite ukaùvaat deka licata koi se izbrani i vr{at funkcija na ~len na sovet na op{tina ili na gradot Skopje, a istovremeno se izbrani i imenuvani

funkcioneri koi vr{at rakovodni funkcii vo javni slu`bi osnovani od lokalnata ili centralnata vlast, da se otka`at od edna funkcija. “Takvata nivna sostojba e sprotivna na odredbite {to zabranuvaat vr{ewe na drugi dejnosti i gi doveduva vo sostojba na sudir na interesi, {to, isto taka, e sankcionirano so zakon. Centralnata i lokalnite vlasti

aktivno da se vklu~at vo nadminuvawe na vakvite sostojbi so prezemawe konkretni aktivnosti kon licata koi imaat sudir na interesi”, apeliraat od Antikorupciskata komisija. Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata }e go intenzivira svoeto rabotewe vo nasoka na aktivno sledewe na ovie sostojbi so sudirot na interesi.

PRED STARTOT NA @ETVATA

MELNI^ARITE BARAAT ZA[TITA OD SRPSKOTO BRA[NO

Proizvoditelite na p~enica se `alat deka evtinoto uvozno bra{no im sozdava nelojalna konkurencija i problemi so otkupot na p~enicata. Tie baraat za{tita od ministerot Dimovski, koj veti deka }e se obidat da go re{at problemot preku pove}e debati na ovaa tema VERICA JORDANOVA

300.000 160.000 100.000

jordanova@kapital.com.mk

akedonskite melni~ari v~era od ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, pobaraa za{tita od evtinoto uvozno bra{no. Todor Petkov, pretstavnik na Federacijata na farmeri (FFRM), pobara uvoznoto bra{no zadolìtelno da se kontrolira so laboratoriska analiza i da se pu{ti vo promet samo ako gi ispolnuva uslovite. Proizvoditelite na p~enica tvrdat deka bra{noto nekontrolirano vleguva na makedonskiot pazar i se sozdava nelojalna konkurencija. Se nudi srpsko bra{no za 12 denari, a melni~arite ja otkupuvaat doma{nata p~enica za 10-11 denari, kolku {to e i realnata cena. Toa go poremetuva pazarot, so toa {to melni~arite uvezuvaat bra{no, a doma{noto lebno ìto zavr{uva kako sto~na hrana. "Za nas melni~arite ne e problem cenata, tuku ekonomskata cena. Ne moème da platime povisoka cena za p~enicata, koga za istata cena vleguva srpsko bra{no", re~e Nikol~e Georgiev od melnicata Mak Malince[inovo. Istiot den koga melni~arite pobaraa za{tita od srpskoto ìto, vo oficijalna poseta na

toni p~enica godi{no se potrebite na Makedonija

toni p~enica otkupuvaat melni~arite

hektari godi{no se poseani so p~enica

Skopje be{e Mla|an Dinki} koj se obide da objasni zo{to srpskata p~enica e evtina. "Srbija ne go subvencionira izvozot na p~enica, bidej}i toa e zabraneto i so dogovorot CEFTA i so dogovorot so EU za stabilizacija i asocijacija. Posleden pat gi stimuliravme proizvoditelite na p~enica so subvencii pred 3-4 godini', tvrdi Dinki}. Odgovorot zo{to srpskoto `ito i bra{no se evtini e vo golemite prinosi. "Lanskata godina be{e mnogu

rodna. Na{ite zemjodelci se, vsu{nost, najnezadovolni od niskata cena na p~enicata", izjavi Dinki} v~era vo Skopje. Vo Srbija godinava se o~ekuva proizvodstvo na 1,8 milioni toni p~enica, a bile zaseani 480 iljadi hektari zemja so ovaa kultura. Se procenuva deka zalihite na p~enica vo srpskite silosi se polovina milion toni, {to dopolnitelno pravi pritisok na cenata na p~enicata. Momentalnata otkupna cena vo

Srbija iznesuva 10,5 dinari, a tamo{nite proizvoditeli baraat taa da bide najmalku 13 dinari. Nezadovolni od cenata na p~enicata, srpskite proizvoditeli baraat izvozni subvencii, za koi vicepremierot tvrdi deka nema da se vovedat. DA SE UNAPREDI DOMA[NOTO PROIZVODSTVO Cenata na lebnoto `ito na svetskite berzi se dvi`i okolu 120 evra za ton. Dodeka

stigne vo Makedonija eden ton p~enica iznesuva 160 evra za ton ili 10 denari za eden kilogram, {to avtomatski ja vlo`uva pazarnata pozicija na makedonskite melni~ari. Melni~arite potenciraat deka dopolnitelen problem so proizvodstvoto na bra{no vo zemjata e {to golem del od makedonskata p~enica zavr{uva kako sto~na hrana, posebno onaa od individualniot sektor. Goce Vasilevski, profesor po poljodelstvo na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, veli deka vo Makedonija oficijalno se zasadeni od 100.000 do 120.000 hektari so p~enica. "Ako ovie povr{ini gi

pomno`ime so prose~en prinos od 3.000 kilogrami }e dobieme 300.000 toni p~enica i }e gi zadovolime potrebite od sopstveni izvori, a kaj nas se javuva nedostig od neverojatni 150.000 toni", veli toj. Vasilevski potencira deka kaj nas ima odli~ni uslovi za proizvodstvo na p~enica, no neophodno e da se posveti pogolemo vnimanie na proizvodstvoto. Vo najlo{a sostojba se individualnite proizvoditeli. Godinava zemjodelcite o~ekuvaat odli~en rod na p~enica. Prognozite se deka vo pretstojnata `etva }e imame pove}e od 4.000 kilogrami po hektar, {to e za 30% povisok prinos od minatogodi{niot.

OP[TESTVO

03.06.2010

SOBRANIETO NE GO PRIFATI PREDLOGOT NA SDSM ZA ZDRAVSTVENA ZA[TITA obranieto v~era ne gi poddr`a izmenite na Zakonot za zdravstvenata za{tita podneseni od prateni~kata grupa na SDSM. Celta na ovie izmeni be{e da se obezbedi nadzor na stru~nata rabota na zdravstvenite rabotnici i akreditacija na site ustanovi na nivo na primarna, sekundarna i tercijalna zdravstvena za{tita so cel zgolemuvawe na kvalitetot na zdravstvenata

usluga i namaluvawe nesakani posledici po zdravjeto na lu|eto. “So zakonot se predlaga ocenuvaweto na kvalitetot na zdravstvenata za{tita da se vr{i interno od vrabotenite i ekstreno od komisija, koja e sostavena od eksperti, istaknati zdravstveni rabotnici i pretstavnici na soodvetenite fakulteti i komorite. Proverkata mo`e da bide redovna, spored izgotvena godi{na programa, i vonredna po ba-

rawe na gra|ani, institucii i dr`avni organi”, izjavi Stanka Anastasova, prateni~ka na SDSM. No, Angel Dinev od VMRO-DPMNE re~e deka parlamentarnoto mnozinstvo ne dalo poddr{ka bidej}i ministerot za zdravstvo Bujar Osmani go ocenil predlogot kako dobar, no nekomplementen i so parcijalni re{enija. Osmani najavi zakon koj }e ponudi kompletno re{enie za idejata na SDSM.

INSPEKTORITE DA SPRE^UVAAT, A POMALKU DA KAZNUVAAT

istematsko regulirawe na rabotata na inspekciskite slu`bi, koe }e ja zgolemi nivnata efikasnot i preventivata, treba da ovozmo`i Zakonot za ispekciski nadzor, koj treba da po~ne da se primenuva od 1 januari idnata godina. Vo nego se voveduvaat dve novi na~ela proporcionalnost i prevencija. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski poso~i

deka inspektorite treba da gi prezemaat zakonskite merki neophodni za uspe{no izvr{uvawe na ispekciskiot nadzor i za otstranuvawe na nedostatocite, pri {to treba da se vnimava da ne se popre~i efikasnoto funkcionirawe na subjektot kade {to se vr`i nadzorot. “Za da se sproveduvaat zakonite dosledno, potreben e nadzor {to ne treba da se ~uvstvuva kako ne{to

tu|o, sramno, tuku da bide poddr{ka na stopanskite subjekti, na koi treba da im se uka`e na opredeleni nepravilnosti”, istakna ministerot Manevski. Prviot sekretar na germanskata Ambasada vo Makedonija, Frank [tosel, go oceni zakonot kako dobar, no povika da ne se zloupotrebuva od stopanstvenicite i inspekciskite slu`bi.

PRED STARTOT NA TURISTI^KATA SEZONA Stranskite tu-

risti imaat posebni barawa koi otskoknuvaat od standardnata usluga koja ja nudat na{ite hoteli. Tie sakaat poseta na nacionalni parkovi, kulturno-istoriski znamenitosti, kulturno-umetni~ki manifestacii, pe{a~ki turi, pa duri i regionalni festivali

POVE]E HOLAN\ANI, POMALKU IZRAELCI VO OHRID VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

o pretstojnava turisti~ka sezona se o~ekuva zgolemuvawe na brojot na holandski turisti vo Ohrid, no }e ima izvesno namaluvawe kaj Izraelcite vo sporedba so lani. Ova e procenkata na ohridskite hotelieri po ve}e napravenite rezervacii i sklu~eni aran`mani za letovo. "Zgolemeniot broj holandski

turisti koi gi o~ekuvame $ sezonava se dol`i, pred s$, na novovovedeniot ~arter-let od Amsterdam, na zgolemenite promotivni aktivnosti za Makedonija na tamo{niot pazar i silniot anga`man na holandskata ambasada vo Skopje", veli za "Kapital", Filip Mi{evski od hotelot Metropol. Deka Holan|anite }e bidat pobrojni vo odnos na lani velat i od hotelot Ineks Gorica. I ottamu potvrduvaat deka brojot na izraelski turisti }

e bele`i nadolen trend godinava vo odnos na lani. Od Metropol objasnuvaat deka pri~inata poradi koja brojot na izraelskite turisti }e bide namalen godinava e politi~kata situacija, odnosno nemirite vo nivnata zemja. "Spored tamo{nite turisti~ki agencii, Izraelcite koi go posetija Ohrid minatata godina se mnogu zadovolni od ponudenata usluga i prirodnata ubavina na gradot", doobjasnuvaat od Metropol. Za pottiknuva~i na zgoleme-

stranskite niot interes na st turisti vo O Ohrid hotelierite ja potenciraat zgolemenata aktivnost na turoperatorite. OD TEREN I pred ekot na turisti~kata sezona, stranski turisti ve} e pristignuvaat vo Ohrid. Vo maj, hotelite Metropol i Belvi gi posetile 120 holandski turisti. Od site sosedni zemji Grcite bile najbrojni gosti - 400, kako i 200 gosti od Turcija, 150 od Kosovo i

okolu 100 od [vedska. Holandski turisti smesteni vo Belvi za "Kapital" izjavija deka se impresionirani od magijata na gradot koj go nemale videno pove}e od 20 godini. "Ovoj grad mi vra}a ubavi spomeni. Pred dvaesetina godini mnogu po~esto doa|avme so soprugot. Se nadevam deka toj trend }e se vrati i imam `elba mladite kaj nas da go zapoznaat Ohrid kako atraktivna turisti~ka destinacija", objasnuva turistka od Holandija koja re{ila da go poseti Ohrid sega, poradi pomirnata atmosfera vo gradot otkolku vo ekot na turisti~kata sezona. Stranskite turisti imaat i svoi barawa koi malku

400 gr~ki turisti gi posetile hotelite Belvi i Metropol vo mesec maj

120 Holan|ani gostuvale vo ovie hoteli vo istiot period

otskoknuvaat od standardnata usluga koja ja nudat na{ite hoteli. "Ovie turisti, pred s$, baraat alternativni turisti~ki paketi vo koi se vklu~uva poseta na nacionalni parkovi, kulturno-istoriski znamenitosti, kulturno-umetni~ki manifestacii kako Ohridsko leto, pe{a~ki turi, pa duri i festivali vo regionot", veli Mi{evski od Metropol. "Za nas najubavo mesto bilo i }e ostane Sv. Naum", veli gostinka vo Belvi od Izrael, koja isto taka odamna ja nemala poseteno Makedonija. Od Ineks Gorica velat deka uslugite koi gi nudat na stranskite gosti se prete`no vo dogovor so turisti~kite agencii i naj~esto se prethodno vklopeni vo dogovorenite aran`mani. Spored Dr`avniot zavod za statistika, brojot na stranskite turisti vo mart 2010 godina, vo odnos na prethodniot mesec, e zgolemen za 11, 2%, a brojot na no}evawata e zgolemen za 9%. Vo mart 14.769 stranski turisti ja posetile Makedonija.

KOMENTARI I ANALIZI

03.06.2010

KOMENTAR ZADR@ETE JA NASMEVKATA!

AJDE DA SI IGRAME BERZA!!

izing za kola 15 iljadi evra, kredit za odmor 1.000 evra, kredit za s tan 70.000 evra, kredit za da si kupi{ berza besceneto?!. Na sli~en na~in se reklamira eden mnogu poznat brend na kreditna karti~ka za koja ne mi e cel da zboruvam vo ovoj tekst. Ona za {to sakam da komentiram e sostojbata do koja stigna na{iot pazar na kapital, odnosno berzata. Denes se pra{uvam dali, voop{to, imame vakov pazar, koga prometot vo ramkite na na{ata berza s$ pove}e se namaluva. Zatoa ne e naludni~avo {to investiciskite sovetnici i brokerskite ku} i vo posledno vreme komentiraat deka so ogled na ekonomskata sostojba vo koja se nao|ame, bile dovedeni vo situacija da se zadovolni dokolku berzata vo tekot na denot ostvari promet od 100 iljadi evra. Demek, ako bilo pomalku od toa e mnogu lo{o. Potpolno gi razbiram za vakvite nivni stavovi, no, kogatoga{ prometot sigurno }e padne i na pomalku od tie 100 iljadi evra. Sekako deka nikoj ne go posaku va toa. No, sepak, edno e da posakuva{, a drugo e da ne dozvoli{ toa da se slu~i. Spasot od ovaa

situacija go znaat site i ve}e stana demagogija samo deklarativno da se iskaùva. Da, zajakot ( kapitalot) leì vo likvidnosta. Ama, kako i site ìvotni, bidej} i e zajak (kapital), toj

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

e pla{liva kategorija. Bega s$ dodeka ne mu se obezbedi sigurnost. Kaj berzite toj moment segazasega go nema, osobeno poradi psiholo{kite barieri kaj investitorite koi svoite zajaci ( kapitali) gi smestija na sigurno. To~no, ne vo zoolo{ka, tuku vo bankite. Zatoa, otidov jas vo banka da si zemam edno “kredit~e” od 100 iljadi evra, pa da si igram berza.

ISPU[TAME MNOGU [ANSI

U-Balkan samitot vo Saraevo, na koj se razgovara{e za idninata na zemjite od Zapaden Balkan i nivnata integracija vo Unijata, a vo koj zemjite od Balkanot polagaa golemi o~ekuvawa, zavr{i so skromni rezultati. Porakite koi gi ispratija visokite funkcioneri na Unijata se istite koi na site nas ni se dobro poznati - bez razre{nica na bilateralnite problemi, koi se dlaboko navlezeni vo site pori na politi~koto i op{testvenoto `iveewe na balkanskite zemji, nema zapo~nuvawe pregovori i nema vlez vo Unijata. Potrebno e pomiruvawe na zemjite od Balkanot, zaboravawe na istoriskite problemi, koi dopolnitelno go ote`nuvaat i taka te{kiot proces za integracija vo Unijata. Kohabitacija, mir i stabilnost vo regionot e ona {to treba da & go prezentirame na Unijata za da n$ sfati seriozno i da n$ zeme pod svoja kapa. No, ona {to ostanuva bolno po ovoj samit e {to vakvite poraki upateni do zemjite od Balkanot, a me|u niv i do Makedonija, ne gi sfa}ame seriozno, pa i ponatamu ostanuvame tvrdoglavi i se ubeduvame

deka mo`eme vo EU i bez re{avawe na sporot. No, EU ne saka problemati~ni zemji. Za pofalba e inicijativata na {panskoto pretsedatelstvo, koe za vreme na {estmese~noto vodewe na Unijata duri dva pati

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

organizira samit vo koj saka{e da ja poka`e svojata dobra volja i zalo`ba za integracija na zemjite od regionot. No, na kraj, sepak, zalo`bata na [panija ostanuva samo zalo`ba, bez konkretna zavr{nica i bez integracija. Ova ne e gre{ka na [panija, nitu na EU. Ova e gre{ka na zemjite od Balkanot, koi zavieni vo svoeto minato ne go gledaat prosperitetot koj mo`eme da gi dobieme od Unijata.

VE^NO VINO

o godini kupuvam vino vo "Centrum Wina" ("Centar za vino") vo Var{ava. Pod ova, navidum banalno, ime se krie edna od najdobrite mreì na prodavnici za vino vo Polska. Tamu vino moè da se kupi na sekakov na~in. Moè da se poseti nivniot ekskluziven salon za vina. Moè da se nara~a vino od internet-prodavnicata ili ednostavno da se javite i sledniot den dostavuva~ vi go nosi vinoto izbrano od prekrasniot katalog. So ponudi se javuvaat specijalni "agenti za vina”. ês to pati koga sum vo Afrika ili vo Iran, na mobilniot telefon mi se javuva mojot agent. Od pred nekolku godini vrabotenite vo salonot postojano gi pra{uvam: "Imate li makedonski vina?". I sekoga{ me do~ekuva istata qubezna nasmevka. Makedonski vina? Neodamna vo salonot be{e nekoj nov prodava~. Pa, smelo pra{av u{te edna{. "Makedonski vina nemame, no bi Vi gi prepora~al ungarskite, koi se na najvisokata polica pokraj vlezot", mi odgovori toj. Kupiv dve {i{iwa, sekoe ~ine{e po dvaeset evra. Vinoto navistina be{e prekrasno. Sledniot pat koga gi posetiv izleze deka toj noviot voop{to ne bil prodava~, tuku eden od menaxerite na firmata, koi odvremenavreme se prepravaat kako prodava~i za da se zapoznaat odblisku so barawata na klientite. Menaxerot mi kaà zo{to, spored nego, makedonskite vina retko gi ima vo renomiranite prodavnici, a da ne zboru vame da se najdat na najvisokite polici vo niv. "Ve molam pro~itajte go ova", mi predloì menaxerot, pokaùvaj}i na ispe~ateno liv~e od internet-stranicata koja samata se smeta za oficijalna stranica za makedonski vina, potvrdeno so logoto na USAID. "Makedonija e zemja koja lu|eto ne moàt so sigurnost da ja opredelat: dali e

del od Grcija ili Turcija, ili moèbi nekoja od onie nepoznati balkanski zemji koi se okolu nea...”. Do ovoj dosta vpe~atliv voved ima ubava fotografija na nekolku pretstavnici od makedonskiot svet na vinata. "Ova be{e pred nekolku godini" , odgovoriv jas, obiduvaj}i se da go educiram menaxerot i mu ja pokaàv veb-stranicata na Popova Kula, i toa verzijata na polski jazik. Sit uaci jata po~na da se menu va. Novi, mali i pogolemi vinarnici po~naa da se pojavuvaat. Novata vinarnica Stobi gi prezentira{e novite vkusni vina. Popova Kula pravi vesti me|unarodno. Vinoto "aleksandar" na vinarskata vizba Vizba od Valandovo ja osvoi prvata nagrada i zlaten medal za kvalitet vo Novi Sad. Dve vina na Bovin se zakitija so zlaten i bronzen medal vo konkurencija na 10.000 razli~ni vina na me|unaroden natprevar {to se odrà vo London. Potrebna e samo edna kratka poseta na prodavnica za vino vo Skopje za da se voo~i kolku novi kvalitetni vina se imaat pojaveno. Samo treba tie {i{iwa da go najdat patot do stranskite pazari! Poslednite vesti za golemi koli~ini na makedonsko vin o koe s toi vo cisternite na vinarnicite i buriwata namesto da bide izvezeno, alarmiraat. Makedonskata vinska industrija s$ u{te go ~eka svojot moment na slava, kako {to makedonskite proizvoditeli na grozje ~ekaat na finansii za poddr{ka. Plus, potrebni se finansii i za marketing na makedonskite vina. "Pred s$, makedonskite vina treba da bidat poznati. A, potoa mora da se izvezuvaat vo {i{iwa. Dali ste videle makedonski vina vo supermarketite? Polovina Evropa ja pominuvaat vo cisterni do Germanija i tamu po "kozmeti~kiot" zafat se preturaat vo {i{iwa od litar i se prodavaat za pomalku od tri evra. So takvi vina ne moète da

napravite brend za makedonskoto vino" – prodolì menaxerot. Pa, ja po~nav prikaznata od po~etok, od mojot omilen "vranec" i drugite fantasti~ni vina koi gi piev vo Makedonija... Menaxerot kulturno me islu{a, na krajot na krai{tata k lientot e sekoga{ vo pravo. Na pat kon doma vlegov vo eden evtin supermarket i po dolgo prebaruvawe, na najniskata polica gi najdov, celite vo pra{ina, {i{iwata so evtino makedonsko vino koi se polneti vo Germanija, napikani me|u isti takvi evtini, gr~ki vina. Boè moj, si pomisliv. So zadovols tvo se se} avam kako za vreme na mojot odmor vo Makedonija so prijatelite kupuvavme vino za ve~era vo “Biblioteka” vo Skopje, koe za mene e kultno mesto. Tamu pominuvavme po polovina ~as voshituvaj}i se na asortimanot i nasladuvaj} i si gi o~ite so toj asortiman. Izbraniot "vranec" Kamnik se pokaà deka ni e hit na nekolkute sledni ve~eri i sredbi. Ili onoj "Black labelled" "vranec" od Tikve{ i "vranec" od mnogu drugi vinarnici! [to mora da se slu~i za da se najdat na najvisokata polica vo Evropa? "Prvo, lu|eto mora da doznaat deka postojat makedonskite vina", mi odyvonuvaat surovite zborovi na menaxerot. I mora da go prifatat onaka kako {to toa se slu~i so ungarskoto vino. Ciklusot na fantasti~ni reklamni spotovi "Makedonija ve~na" dava fantasti~en skok za po~etok. Spotot za vinoto e prekrasen. Dali e malku politi~ki? Na krajot na krai{tata, polovina od francuskite kowaci se vikaat "napoleon". Nekoj {to ne ja znae Makedonija, moè da se zamisli, gledaj} i CNN: a koj e onoj lik so golemite musta}i, snimen vo retro-stil... Najva`noto e deka na ekranot e odblesokot na makedonskoto sonce vo ~a{ata. Se pojavi u{te edna, nova internetstranica so mala lista na postoe~kite makedonski

STANISLAV PIGON ekspert za ekonomski razvoj i investicii

vinarski vizbi. Sigurno pogolema integracija ne bi im {tetela. Sploteni se pobeduva polesno. Ovaa vistina e ve~na kako i makedonskoto vino. Izgleda deka zasega makedonskite proizvoditeli na vino pove}e veruvaat vo svojot, otkolku vo "makedonskiot uspeh", iako logikata bi poka`ala poinaku. Sepak, pogolemiot del od klientite koi kupuvaat vino, pred s$ gledaat dali e toa francusko, italijansko ili {pansko... Krevaweto vreva za kvalitetot vo svetot nosi najgolem uspeh, bidej}i francuskite proizvoditeli so godini vo hor ubeduvaa deka najva`no e toa {to e vo {i{iwata da e "novo" i "francusko". Sekoja godina ovaa zaslepenost gi obzema site i pokraj toa {to vo {i{eto so koloritna etiketa se nao|a te~nost koja potsetuva na fermentiran sok konzerviran so nekoe evtino brendi. Sekoja godina se pojavuvaat reklamni liv~iwa: "Beaujolais Nouveau" pristigna. Duri i Kinezite vo Peking se ubedeni vo toa. Soprugata na mojot prijatel koj e kineski bankar mi veli deka koga e sezonata na priemi so novoto francusko, nekvalitetno vino, prethodno pravi zalihi od tradicionalni kineski trevki protiv kiselini i glavobolka za da mu pomogne na ma` &. Kina mo`ebi e daleku, no, sepak, [engen zonata sega e otvorena za promotorite na makedonskite vina. A, imaat so {to da se pofalat!

14 03.06.2010

FEQTON

FELJTON-40 Intel {totuku objavi najsilen kvartalen rezultat vo svojata 42-godi{na istorija, so prihodi od proda`ba vo iznos od 10,3 milijardi dolari, {to e za duri 44% pove}e otkolku istiot period lani. Za da prodol`i vakviot trend na rast, negovite {efovi sakaat da ja osvojat prvenstveno grupata na potro{uva~i od 19-25 godini koi {to se svoevidni trendseteri vo svoite sredini. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ntel (Intel) ima nov plan za rast: da im ugodi na pomladite, “otka~eni” potro{uva~i. Pred desetina dena vo Santa Klara, Kalifornija, najgolemiot svetski proizvoditel na mikroprocesori, vo sorabotka so magazinot Vajs (Vice) od Montreal, Kanada, lansira{e t.n. Kreators Proxekt – nekolkugodi{na, marketing-programa dizajnirana da prika`e umetnost, filmovi i muzika, napraveni so vlijanie na tehnologijata. Dvete kompanii zaedno sozdavaat interaktiven veb-sajt, nare~en TheCreatorsProject.com, kako i serija na celodnevni nastani, vklu~uvaj}i i muzi~ki nastapi vo nekoi od najvlijatelnite svetski

“KAPITAL” PPRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMO UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOB GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA: DEBORA KONRAD, [EF NA MARKETING VO INTEL

SVRTUVAWE KON POMLADATA POPULACIJA pazari: Wujork, London, Sao Paolo, Seul i Peking. Intel {totuku objavi najsilen kvartalen rezultat vo svojata 42-godi{na istorija, so prihodi od proda`ba vo iznos od 10,3 milijardi dolari, {to e za duri 44% pove}e otkolku istiot period lani. Za da prodolì vakviot trend na rast, negovite {efovi sakaat da ja osvojat prvenstveno grupata potro{uva~i od 19-25 godini koi {to se svoevidni trendseteri vo svoite sredini. “Ova se lu|eto {to moè da napravat na{ite proizvodi so vgradenite novi tehnologii prosto da is~eznat od policite”, veli neodamna nazna~enata nova direktorka na marketing vo Intel, Debora Konrad. Minatata godina, za vreme na te{kata kriza, Intel napravi eden premin so toa {to rastot na kompanijata koj prethodno go generiraa biznis klientite, sega po~na da se sozdava od kupuvawata na obi~nite potro{uva~i. GENERACIJATA Y E NOVATA CELNA GRUPA NA INTEL Pomladata vozrasna populacija, lu|eto bliski so digitalniot svet, ne se kolebaat mnogu pri kupuvawe nov kompjuter. Ako postojniot im se rasipe, vedna{ kupuvaat nov. Kompjuterot stana nezamenliv del od nivniot ìvot. Zaradi toa mora osobeno da vnimavame na niv. Generacijata Y, mladite na vozrast od 19-24 godini, treba da znaat koi sme nie. Toa se lu|eto {to vlijaat vrz potro{uva~kite odluki vo op{testvoto. Kolku pove} e se pribliùvame kon socijalnite mreì bez koi tie ne moè da ìveat, tolku pove}e ja sogleduvame mo}ta na ovaa grupa potro{uva~i”, objasnuva Konrad. Odlukata da doprat do niv

DEBORA KONRAD -“Lani, za vreme na te{kata kriza, Intel napravi eden premin so toa {to rastot na kompanijata {to prethodno go generiraa biznis klientite, sega po~na da se sozdava od kupuvawata na obi~nite potro{uva~i” preku kreirawe na marketing od nekakov festivalski tip, {to go spomenavme na po~etokot od tekstov, Konrad ja objasnuva so toa {to nivnata nova celna grupa ne se lu|e koi {to sakaat da im se pribli`uvate so klasi~en marketing. Tie ne sakaat ni{to {to ne e avtenti~no. Minatata godina Intel lansira{e nova marketing- kampawa so koja saka{e da se repozicionira kako brend, so pomo{ na sloganot “Sponzori na utre{ninata”. Rezultat: najdobriot kvartal vo istorijata, {to e indikator deka kampawata dala mo{ne dobri efekti. Potro{uva~ite prodol`ile da kupuvaat, i toa ne samo sezonski. Intel ima{e mnogu aktivnosti za zajaknuvawe na svojot brend lani. Pretstavija na pazarot 14 novi mikro~ipovi, site so svoj sopstven brend, {to be{e malku prekomplicirano. Sega kompanijata se fokusira na generalniot brend, za da go napravi poednostaven za potro{uva~ite. “Svesni sme deka pred dve godini ne{tata bea zbunuva~ki. Se potrudivme da gi napravime svoite ponudi polesni za razbirawe kaj potro{uva~ite. Sega mislime deka razlikata e o~igledna.. Kako {to ja menuvavme kampawata, postignuvavme golem uspeh, no isto taka sfativme deka taa osobeno dobro funkcionira vo razvienite pazari, kade {to potro{uva~ite ve}e go poznavaat dobro Intel. Na pazarite vo

razvoj, treba poinaku da im se pribliìme na potro{uva~ite, da im se pretstavime prvo koi sme”, veli Konrad. VRABOTENITE KAKO NAJDOBRI AMBASADORI NA BRENDOT Za da se odrì visokata stapka na rast na proda`bite na Intel, {eficata na marketing vo kompanijata smeta deka mora da gi nau~at kupuva~ite da se zainteresirani za toa {to go kupuvaat. Ako ne im e grià {to se nao|a vnatre vo nivnite kompjuteri, toga{ Intel } e se najde vo neprijatna situacija. Pred dvaesetina godini, kompanijata go sozdade logoto ntel Inside, za da pokaè deka vo ku}i{teto na kompjuterot raboti Intelov procesor. Vo toa vreme, kupuvaweto kompjuter be{e zbunuva~ka rabota, veli Konrad. S$ u{te e, no vo kompanijata se trudat da go olesnat so toa {to ja pretstavuvaat svojata tehnologija. Poentata denes na Intel e da pokaè deka tehnologijata zna~i mnogu pove}e od samite kompjuteri. Taa e i vo bankomatite, aparatite za kafe, vo avtomobilite. Vo svoite nastojuvawa da se pribliàt do pomladite potro{uva~i koristej}i gi socijalnite mreì za lansirawe na svoite kampawi, Intel koristi i pozitivni iskustva na drugi kompanii. Tie mnogu nau~ija od San *(Sun), u{te edna informati~ka kompanija, koi {to pruàat golema transparentnost i gi slu{aat svoite potro{uva~i. “Nie sakame miks na

tradicionalnoto i novoto, i toa treba da bide balans za na{iot brend. Treba da izgradime zaednica i komunikacija, i toa go po~navme so na{ite 80.000 vraboteni, obu~uvaj}i gi za toa {to zna~at socijalnite mreì na Internet, davaj}i im nasoki kako da ja pravat interakcijata so potro{uva~ite. Na{ite vraboteni se na{ite najdobri ambasadori na brendot {to nadvor moè da zboruvaat za kompanijata i nejzinite proizvodi”, veli Konrad. Konrad veli deka nau~ila mnogu od marketingaktivnostite vo avtomobilskata industrija, od kompanii kako Tojota i BMV, a toa e zatoa {to taa gleda mnogu paraleli pome|u avtomobilite i kompjuterite. Spored nea, kupuvaweto na kompjuter stanuva odluka povrzana so emocija i stil. “Ne se raboti pove}e samo za performansite. Potro{uva~ite sakaat da se iskaàt sebesi personaliziraj}i se so svoite desktopi ili laptopi. Toa e emocionalno kupuvawe i ne se slu~uva sekoj den, isto kako kaj avtomobilite. Avtomobilskite kompanii isto taka treba da gi objasnat performansite i razlikite pome|u sofisticiranite uredi vo voziloto. A, sepak, s$ u{te ne e potrebno da znaete s$ {to se slu~uva pod haubata”, veli Konrad.

KOMPANII & PAZARI 15

3/JUNI/2010 Dodeka pove}eto kompanii propa|aat i se gu{at vo dolgovi, fran{izerite mirno plovat niz recesiskoto nevreme. Golem del od kompaniite koi {to rabotat na ovoj na~in, i pokraj krizata bele`at rast na proda`bata i kontinuirano se pro{iruvaat. Sepak, svetskiot trend na {irewe na poznatite fran{izi vo vreme na kriza ja zaobikoli Makedonija

I POKRAJ KRIZATA

FRAN[IZERITE JA KORISTAT KRIZATA ZA [IREWE NA PAZARITE

GOJKO KE[EQ gojko@kapital.com.mk

o vreme na otpu{tawe i zatvorawe na mnogu kompanii, nekoi od fran{izite prisutni na makedonskiot pazar beleàt zna~itelen rast i kontinuitet vo pro{iruvaweto. Vo Mekdonalds Makedonija, edna od najpoznatite svetski fran{izi, velat deka tokmu vo 2009 godina i na po~etokot na 2010 godina kompanijata gi napravila najgolemite pro{iruvawa. Tie vo 2009 godina zabeleàle rast na prihodite od 5%, a takviot trend prodolìl i vo prviot kvartal od 2010 godina. “Mekdonalds raboti dobro i pokraj krizata, i ovaa godina otvorivme Mekdonalds restoran vo Tetovo, a nov Mekdonalds }e ima i vo noviot Vero centar. Vo naredniov period planirame da investirame i vo ve}e postoe~kite restorani vo Skopje i Ohrid, odnosno vo nivno renovirawe”, veli Vladimir Janevski od Mekdonalds. Za da go dostigne ovoj rast i da zapo~ne so pogolem investiciski ciklus potrebni bile dolgi godini. Toa e taka bidej}i Makedoncite imaat specifi~ni naviki vo odnos na hranata, i poradi toa naviknuvaweto na Mekdonalds traelo pove}e godini. I od pekarnicata Vegera, koja na makedonskiot pazar ve}e dve godini nudi sorabotka na princip na fran{iza, potvrduvaat deka i pokraj krizata interesot za izdavawe na fran{izi e ogromen. “Dnevno ni stignuvaat od edno do dve barawa za dobivawe na fran{iza. Vo izminatiov period na toj na~in ve}e se otvoreni {est pekarnici niz Skopje, a vo narednite denovi

porasnala proda`bata na Mekdonalds vo prvite tri meseci od 2010 godina

novi mle~ni restorani Vegera se otvoreni za dve godini, po pat na fran{iza

}e zapo~ne da raboti i Vegera vo Ohrid”, veli Boban Ristevski, rakovoditel vo Vegera. I ekspertite velat deka vo krizni momenti fran{izing–kompaniite poagresivno se {irat poradi stravot od drasti~en pad na prihodite. Vo takvi momenti, stranskite brendovi koi ja nudat ovaa mo`nost gi olabavuvaat kriteriumite za izdavawe na fran{izite i aplikantite mnogu polesno gi dobivaat istite. Vakov trend e zabele`an i vo zemjite vo regionov. Vo Hrvatska, na primer, golem broj od kompaniite koi go koristat ovoj koncept vo izminatiov period kontinuirano se {irat. Takvi se primerite na Bio i Bio (bio&bio), Nikol (Nikole) (hrvatska fran{iza na kompanijata Eurokorta) i mnogu drugi hrvatski kompanii. I pokraj vakviot trend, vo Makedonija odamna nema vlezeno nekoj nov brend od rangot na KFC (KFC), Burger King (Burger

King), Starbaks (Starbucks) ili Sabvej (Sub way), brendovi koi nekolku godini se prisutni vo re~isi site zemji od regionot. Spored Suzana Panova-Nikiforova, profesorka na Amerikan Kolex, ima nekolku pri~ini poradi koi kaj nas gi nema ovie brendovi. Kaj del od ovie kompanii makedonskite pretpriema~i ne mo`at da apliciraat u{te od start, poradi faktot {to stanuva zbor za mal i nedovolno razvien pazar. Vtorata pri~ina e faktot {to pretpriema~ite vo zemjava ne se osuduvaat da apliciraat za fran{iza za nekoj od poznatite svetski brendovi, a i koga go pravat toa, go pravat bez dobro prou~uvawe na brendot. Tretata pri~ina, spored Panova-Nikiforova, e toa {to fran{izing-kompaniite zadavaat strogi kriteriumi koi se precizno definirani. Tie {to }e pobaraat fran{iza treba da napravat golema

FRAN[IZATA IMA 2,5 PATI POGOLEMA [ANSA ZA USPEH

Spored istra`uvawata na amerikanskoto Ministerstvo za trgovija, fran{izata ima pogolema verojatnost da uspee vo odnos na individualniot biznis. Po sedum godini od osnovaweto, 91% od novite fran{izi s$ u{te se vo biznis, vo sporedba so samo 20% od individualnite novi biznisi.

FAKTI ZA FRAN[IZATA

Nov fran{izing-biznis vo svetot se otvora na sekoi osum minuti Pove}e od 50% od vkupnata maloproda`ba vo svetot se odviva po pat na fran{iza 1,3 milioni lu|e vo Evropa i 18 milioni vo SAD se vraboteni vo biznisot so fran{izing Vo SAD pove}e od 750.000 kompanii se korisnici na fran{iza Pred 15 godini vo svetot postoeja 55% pomalku fran{izni sinxiri Vo 2000 godina proda`bata preku fran{izing-biznisite vo SAD nadmina iljada milijardi dolari, a vo 2006 godina dvojno se zgolemi na dve iljadi milijardi dolari, a poslednite podatoci govorat za iska~uvawe na tri iljadi milijardi dolari Podatocite na Evropskata fran{izna federacija govorat deka vo EU operiraat 8.500 razli~ni fran{izi, dodeka vo SAD ima okolu 2.500 Eden od 12 biznisi vo svetot koristi fran{iza Vo Avstralija duri 87% od site fran{izi se so doma{no poteklo

investicija, koja vo pazar so niska kupovna mo} kako Makedonija e te{ko povratliva. “Stranskite brendovi vo izminatite godini imaa nekolku lo{i iskustva so izdadenite fran{izi za odredeni modni brendovi, poradi {to istite bea povle~eni od na{iot pazar. Poradi toa, stranskite kompanii pote{ko gi odobruvaat fran{izite za Makedonija”, veli taa. MAKEDONSKITE KOMPANII NEZAINTERESIRANI ZA FRAN[IZING Osven maloto prisustvo na stranski brendovi vo Makedonija, i kompaniite vo zemjava re~isi i da ne go koristat fran{izingot kako na~in za pro{iruvawe na biznisot. Osven Vegera, vo zemjava re~isi i da nema druga makedonska kompanija koja go koristi ovoj koncept. Za profesorkata Panova-Nikiforova, glavnata pri~ina za vakvata situacija e vo slabata informiranost na makedonskite menaxeri za mo`nostite na ovoj koncept. Spored nea, vo Makedonija postojat golem broj restorani, prodavnici i drugi kompanii koi slobodno mo`at da nudat fran{izi, me|utoa slaboto poznavawe na na~inot na koj {to se pravi toa gi spre~uva vo istoto. Procesot na sozdavawe na fran{iza ne e ednostaven. Bara golem anga`man i precizno zadavawe na kriteriumite na idniot korisnik na istata. “Vo na{ata zemja, pred s$, nedostasuvaat brendovi i tokmu poradi toa te{ko mo`e da se razvie konceptot na fran{izing. Toa e najmnogu poradi faktot {to makedonskite kompanii ne vrabotuvaat mladi i kvalitetni kadri koi bi rabotele na takov razvoj. Postarite menaxeri te{ko gi prifa}aat ideite na pomladite kolegi i poradi toa zemjava te{ko sozdava brendovi, a brendot e toj za koj se nudi fran{iza”, veli Panova-Nikiforova. Profesor Savo A{talkoski od Univerzitetot FON smeta deka fran{izata, kako biznis-praktika, kaj nas s$ u{te ne e nitu dovolno afirmirana, nitu dovolno zastapena. Veli deka makedonskite pretpriema~i se svesni

za prednostite i negativnostite od vodeweto na vakov tip biznis, no i za opkruùvaweto vo koe toj treba da se vodi. Toj smeta deka fran{izata vleguva poleka vo Makedonija, no svesta za prednostite od vakviot tip na rabotewe vo makedonskite delovni krugovi i s$ u{te ne e na visoko nivo. “Pretpriema~ite koi dobro go poznavaat makedonskiot pazar znaat koi brendovi moàt da se prodavaat tuka, i pokraj ograni~uvawata na pazarot koi objektivno postojat. No, sepak, zaklu~okot e deka ovoj tip biznis vo Makedonija ne e premnogu praktikuvan. Najverojatno pri~inite leàt vo toa {to na{ata dràva e mal pazar so slaba kupovna mo} na naselenieto”, veli A{talkoski. KAKO DO FRAN[IZA? Koga kupuvate fran{iza, toa zna~i deka go kupuvate pravoto da koristite konkreten za{titen znak ili biznis-koncept. Biznisot e vo va{a sopstvenost, no rabotata e vodena od uslovite vo dogovorot za fran{iza. Po registriraweto na firma, dobro e so advokat, smetkovoditel ili drug deloven sovetnik da razgledate pove}e fran{izi. Treba samo da posurfate na Internet i }e pronajdete mese~ni i godi{ni listi na najdobro rangirani fran{izi vo razli~ni regioni. Mnogu e va`no da proverite vo nezavisnite fran{izni asocijacii dali fran{izerot ima uspe{na istorija. Po mo`nost, razgovarajte so postoe~kite fran{izi. Cenata na licencata moè da e visoka, osobeno za dobro poznati, razraboteni fran{izi - i ne e ~udno ako iznesuva i do desetici iljadi dolari. êstopati, ovaa suma e zasnovana na vrednosta na oblasta ili trgovskiot region, taka {to kolku pogolem pazar, tolku povisoka cena.Potoa, zaedno so stru~nite lica treba da napravite dobra analiza na uslovite i barawata postaveni kako uslov za sklu~uvawe na dogovorot. Dokolku va{iot izbor e kone~en, vo slednata faza treba da kontaktirate so onoj koj ja prodava fran{izata i da razgovarate okolu mo`nosta za otvorawe na fran{izata vo Makedonija.

16 03.06.2010 2.480 2.470 2.460 2.450 2.440 2.430 2.420 2.410 2.400 2.390

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.730

MBID

109,60

OMB

109,40

2.720

109,20

2.710

109,00 2.700 108,80 2.690

108,60

2.680

108,40

2.670

27/05/10

28/05/10

29/05/10

30/05/10

31/05/10

01/06/10

02/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

27/05/10

108,20 28/05/10

29/05/10

30/05/10

31/05/10

01/06/10

02/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

27/05/10

28/05/10

29/05/10

30/05/10

31/05/10

01/06/10

02/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

DALI VO NA[ATA DR@AVA IMA PAZAR NA KAPITAL?!

BERZATA SO PROMET POMAL OD SUPER MARKETITE “So ogled na ekonomskata sostojba vo koja se nao|ame dovedeni sme vo situacija da sme zadovolni dokolku berzata vo tekot na denot ostvari promet od sto iljadi evra”, komentiraat brokerite

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o ramkite na trguvaweto koe se odviva{e kaj na{ata berza vo vtornikot na redovniot pazar na hartii od vrednost bea ostvareni samo polovina milion denari. Siviloto koe momentalno vladee vo pogled na prometot na berzata ne go po{tedi ni oficijalniot pazar koj vtor den po red vo pogled na ostvareniot promet e pod 10 milioni denari. Vo vtornikot vo ramkite na istiot ovoj pazar bea ostvareni samo okolu 7,2 milioni denari. So ogled na toa {to povtorno nema{e blok-transakcii berzata vo tekot na vtornikot ostvarila promet od okolu 7,7 milioni denari. Pogolem promet od ovoj za volja na vistinata ostvaruvaat nekoi pogolemi marketi. Vakviot ostvaren promet vo vtonikot e za re~isi 21% pomal od ostvareniot promet prethodniot den odnosno ponedelnikot koga istiot iznesuva{e okolu 9,76 milioni denari. So ogled na toa {to nema{e blok-transakcii, vkupniot berzanski promet toj den be{e realiziran vo ramkite na 73 transakcii. Za slabite rezultati da bidat kompletni se pogriì i osnovniot indeks MBI-10 koj zabeleà pad od 1,02%. Slabiot broj na transakcii kako i padot na osnovniot indeks sli~no kako i ponedelnikot, ukaùva na faktot deka investitorite bile pove}e zagreani da prodavaat po poniska cena otkolku da kupuvaat. Ostvareniot promet vo vtornikot sporeden so istiot den, no prethodnata nedela, e

pomal duri za 40 %. Ako se napravi datumska analiza vo odnos na ostvareniot promet, prethodnite godini od bumot vo 2006 godina pa navamu podatocite se u{te pofrapantni. Imeno ostvareniot promet na prvi juni vo 2006 godina sporedeno so godinava bil za celi 11 pati pogolem i iznesuval okolu 86,1 milion denari. Za vreme na bikoviot pazar vo 2007 godina istiot e duri za okolu13 pati pogolem i iznesuval okolu 97,9 milioni denari. So po~etocite na krizata vo tekot na 2008 godina imame drasti~en pad na prometot za toj period, no sepak, istiot vo odnos na 2010 godina e pogolem za 8 %. Minatata godina ostvareniot promet na prvi juni iznesuva okolu 34,6 milioni denari i vo odnos na ostvareniot godinava za istiot datum toj e pogolem za celi 4,5 pati. KOI SE PRI^INITE ZA VAKOV PAD NA PROMETOT Mnogu ekonomski analiti~ari veruvaat deka ovaa 2010 godina }e bide godina na izlez od ekonomskata kriza. Vakviot optimizam be{e zasenet so neodamne{nite zbidnuvawa na svetsko nivo kako na primer, dol`ni~kata kriza vo Evropa konkretno vo Grcija. Tokmu tuka e lociran i glavniot problem vo pogled na za`ivuvawe na pazarot na kapital i kaj nas. Spored direktorot na Investbroker, Kiril Mitrovski, problemot

vo pogled na namaleniot promet na prvo mesto e poradi ekonomskata kriza. Kako vtor problem e {to se nema pari odnosno {to istite se dislocirani vo bankite i drugite sli~ni finansiski institucii. “Isto taka ne treba da se zapostavi i psiholo{kiot moment koj e mnogu biten vo ovoj period bidej}i site o~ekuvaat cenite da prodol`at da pa|aat odnosno da prodol`i nivnata depresijacija. Primer, kompanii kako {to se Granit, Toplifikacija, Komercijalna banka i drugi koi ve}e gi objavija svoite uspe{ni rezultati, pa duri i podelija dividenda se soo~uvaat so pad na cenata na nivnite akcii vo ramkite na berzata {to nema logika”, veli Mitrovski. Vakvata sostojba kaj nas vo vrska so site slu~uvawa na berzata vklu~itelno i nejziniot promet samo go potvrduva negovoto mislewe deka na{ata berza e atipi~na. Na {ega, Mitrovski komentira deka berzata }e bide vo zdrava kondicija {tom po kafuliwata povtorno se javat muabetite za toa koj od kade kupil akcii i kolku zarabotil kako {to be{e situacijata za vreme na bumot. Na vakov stav se i del od ekspertite od investiciskite fondovi so koi dosega sme razgovarale na ovaa tema. Imeno spored misleweto na Blagoj Mitrov izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Inovo

Status od Skopje so ogled na ekonomskata sostojba vo koja se nao|ame dovedeni sme vo situacija da sme zadovolni dokolku berzata vo tekot na denot ostvari promet od sto iljadi evra. Mitrov ni izjavi deka “ minatata nedela be{e ostvaren pogolem promet zatoa {to investitorite kupuvaa akcii vo golema mera od Makpetrol zatoa {to ovaa akcija momentalno na na{iot pazar e potceneta. Vo vtornikot nema{e interes za trguvawe so ovaa hartija od vrednost, pa zatoa i prometot be{e namalen.” NEDOSTIG OD STRANSKI INVESTITORI Bitno za dvi`eweto na prometot, spored Mitrov, e i investitorskata struktura odnosno koj kupuva i koj prodava na pazarot. Spored nego, vo su{tina na{ata berza ne e mnogu pod vlijanie na cenovno ~uvstvitelni informacii, pa koga doma{nite investitori sakaat da kupuvaat, vo toj slu~aj imame samo mali oscilacii vo pogled na prometot, no i kaj cenite. [tom nekoj golem investitor vleze i kupuva na berzata, toa vedna{ se ~uvstvuva, pa i prometot ima posilni dvi`ewa vo nagorna linija. ”Na primer, dokolku eden fond zapo~ne da kupuva nekoja akcija i na negovata aktivnost se zaka~i i drug fond, pa niv zapo~ne da gi sledat i drugi pomali ili pogolemi investitori vo toj slu~aj mo`ni

40% 97,9

e namalen prometot ovoj vtornik vo odnos na istiot den minatata nedela

milioni denari be{e ostvaren promet na istiot datum 2007 godina

se pogolemi oscilacii i vo pogled na prometot i vo pogled na cenite, pa mo`en e rast od duri 5 %”, veli Mitrov. Dokolku se razgleda investitorskata struktura vo ramkite na berzata procentualniot odnos pome|u doma{nite i stranskite investitori e daleku vo korist na na{ite investitori. Poradi vakvata struktura ne ni mo`eme da o~ekuvame nekoe pogolemo

dvi`ewe na prometot osven vo slu~aj nekoj pogolem doma{en investitor da posaka da vleze vo nekoja kompanija. Poradi toa, ekspertite smetaat deka pokraj od nedostig na likvidnost, na{ata berza strada i od nedostig na stranski investitori osobeno od tipot na onie golemi igra~i koi za vreme na bumot bea glavni dvigateli na prometot, no i na cenovnite indeksi.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

02.06.2010 Просечна цена (МКД)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.323.185,67

-5,39%

-5,37%

-1,53%

-0,68%

-2,10%

31.05.2010

Илирика ГРП

19.930.117,75

-0,56%

-0,16%

4,86%

3,17%

5,15%

31.05.2010

177.479

Иново Статус Акции

18.552.005,36

-3,54%

-7,67%

-14,16%

-9,03%

-3,14%

31.05.2010

110.880

КД Брик

20.632.825,01

-2,31%

2,83%

4,97%

3,91%

14,12%

01.06.2010

КД Јужен Балкан

21.520.662,81

-4,85%

-3,39%

-10,66%

-2,28%

10,30%

01.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.237.682,18

-3,43%

-3,31%

-0,57%

-0,45%

28.05.2010

450,00

8,17

30.150

Охридска банка Охрид

2.000,00

4,99

12.000

ЗК Пелагонија Битола

2.499,70

3,08

Тутунска банка Скопје

3.960,00

0,25

КЈУБИ Македонија Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Макстил Скопје

02.06.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

02.06.2010 Просечна цена (МКД)

Гранит Скопје Стопанска банка Скопје

Износ (МКД)

190

-3,92

76.000

677,04

-2,84

508.460

195

-2,50

10.335

Топлификација Скопје

3729,59

-1,85

182.750

Алкалоид Скопје

3946,38

-1,74

1.357.554

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

Просечна цена

P/E

P/B

3.946,38

390,18

10,11

0,90

54.562

9.000,00

341,43

26,36

0,26

GRNT (2009)

3.071.377

677,04

105,83

6,40

0,67

KMB (2009)

2.014.067

3.000,00

533,81

5,62

0,87

MPT (2009)

112.382

28.166,96

0,78

ХВ BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

02.06.2010

1.431.353

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3946,38

-1,74

1.357.554

REPL (2009)

25.920

39.168,33

5.625,12

6,96

0,78

3000

0,00

798.000

SBT (2009)

389.779

2.609,92

211,39

12,35

0,59

28166,96

-1,52

676.007

STIL (2009)

14.622.943

190,00

0,11

1.718,22

2,65

Македонски Телеком Скопје

498,14

-0,31

565.385

TPLF (2009)

450.000

3.729,59

61,42

60,73

1,09

Гранит Скопје

677,04

-2,84

508.460

ZPKO (2009) *

271.602

2.499,70

0,33

Име на компанијата Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

02.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Нето добивка по акција

ALK (2009)

Вкупно издадени акции

02.06.2010

обврзници

% на промена

129.427

412,33

67.742

-26,23

197.169

68,39

обични акции

13.168

61,07

Вкупно Редовен пазар

13.168

61,07

210.337

67,91

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 02.06.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

03.06.2010

BRITI[ PETROLEUM E “NAFTENA HAVARIJA” I ZA WALL STREET

PROBLEMITE NA BRITI[ PETROLEUM GI SRU[IJA INDEKSITE NA WALL STREET METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

enite na akciite na Volstrit (Wall street) zabele`aa silen pad {to be{e predizvikan po objavata na federalnite vlasti na SAD deka zapo~nale so krivi~na i gra|anska istraga za eksplozijata i potonuvaweto na naftenata platforma Dipvoter Horajzon (Deepwater Horizon) na naftenata kompanija Briti{ Petroleum (BP). Sepak, i pokraj pokrenuvaweto na ovaa istraga s$ u{te ne se znae to~no protiv kogo }e se vodi istata. Negativniot efekt od vakvata informacija ve}e si go napravi svoeto. Denta koga be{e objaven po~etokot na istragata, cenite na akciite kaj Volstrit padnaa naglo za site kompanii koi se vklu~eni vo najgolemata ekolo{ka katastrofa vo amerikanskata istorija. Indeksot Dow Jones oslabna za okolu 112 poeni, ili 1,11%, fini{iraj}i na nivo od 10.024 indeksni poeni, dodeka S&P 500 potona za 1,72% na nivo od 1.070 poeni. Istoto se slu~i i so indeksot Nasdaq Composite koj padna za 1,54% na nivo od 2.222 indeksni poeni. Pokraj indeksite, na Volstrit nadolna linija bele`i i cenata na akciite na britanskata naftena kompanija Briti{ Petroleum, koja e vsu{nost sopstvenik na ovaa platforma. Cenata na nejzinite akcii se namali za celi 15%. Od momentot na nastanatata havarija, odnosno od 20 april pa do denes, pazarnata vrednost na

Akciite na kompaniite dosega bea pod pritisok poradi procenkata deka tro{ocite za neuspe{nite obidi da se popravi {tetata ve}e dostignaa edna milijarda dolari britanskiot naften gigant se namalila za edna tretina, ili okolu 75 milijardi dolari. Cenite na akciite na drugite kompanii koi imaat udeli vo ovaa naftena bu{otina, vklu~uvaj}i gi kompaniite kako {to se Anadarko (Anadarko), Halibarton (Halliburton), Transou{n (Transocean) i Kameron (Cameron) zaedno so potonuvaweto na naftenata platforma potonaa za okolu 10 do 19%. Poradi nivniot pad, za celi 4,3% padna i indeksot S&P na energetskiot sektor. Akciite na ovie kompanii dosega bea pod pritisok poradi procenkata deka tro{ocite za neuspe{nite obidi da se popravi {tetata ve}e dostignaa edna milijarda dolari, no so po~etokot na istragata se otvora mo`nost za pobaruvawa na ogromni o{teti. Vakvata neizvesnost gi ispla{i investitorite, pa istite zapo~naa so rasproda`ba na akciite od ovie kompanii. ”DOLEVAWE NAFTA NA OGNOT” Spored mnogute investiciski analiti~ari, pokrenuvaweto na istragata be{e u{te edno “dolevawe nafta na ognot” kaj ve}e s$ pogolemata voznemirenost na investitorite. Od samiot po~etok na trguvaweto istoto se odviva{e upravuvano od strana na voznemirenosta predizvikana od stravuvawata

milijarda dolari dostignaa tro{ocite za popravka na bu{otinata

deka {ireweto na dol`ni~kata kriza vo evrozonata moè da predizvika oslabuvawe na lokalnata ekonomija vo SAD. Toa se dolì na faktot {to dokolku dojde do toa, vakvata sostojba bi go zabavila vra} aweto na svetskata ekonomija od ekonomskata stagnacija i recesija. Golema grià za investitorite pretstavuvaa i informaciite za zabavuvawe na industriskoto proizvodstvo vo Kina, treta po golemina zemja vo svetskata ekonomija. Vo celata taa voznemirenost podr{ka stigna sodràna vo statisti~kite podatoci deka ima zajaknuvawe na amerikanskiot industriski sector, i toa desetti mesec po red, kako i vo faktot deka rastat investiciite vo grade`niot sektor. Sepak, i tie podatoci ne bea dovolni za da go promenat raspoloènieto na pazarot. I evropskite berzi ne ostanaa po{tedeni od vakvata situacija. Cenite na akciite v~era zabeleàa pad kaj site niv. Londonskiot FTSE oslabna za 0,5% i sega iznesuva 5.163 poeni. Francuskiot SAS, isto taka,

milijardi dolari e padot na pazarnata vrednost na Briti{ Petroleum od po~etokot na nesre}ata, pa do denes

padna za 0,13% dostignuvaj}i nivo od 3.503 poeni. Od druga strana, frankfurtskiot indeks DAX, za razlika od prethodnite dva, porasna za 0,28%. NA BRITI[ PETROLEUM VE]E NE IM VERUVA NIKOJ!? Naftata, koja ve}e 44 dena istekuva od bu{otinata po eksplozijata i toneweto na platformata na 20 april pa dosega, ima opfateno i zagadeno pove}e od 240 kilometri od bregot na Luizijana. Vo vtornikot istata uspea da stigne i do prirodnata peso~na bariera sostavena od ostrovite na bregot na Alabama i Misisipi. Poradi toa, vo vtornikot od Briti{ Petroleum zapo~naa so se~ewe na cevkata na morskoto dno od kade {to izleguva ovaa nafta i gas, po {to sozdadeniot otvor }e bide zatvoren so specijalna metalna kapa niz koja preku fleksibilni cevki }e se sproveduva istekuvaweto na naftata i gasot vo specijalni tankeri. Od kompanijata smetaat deka na ovoj K

PORTFOLIO NA HARTII OD VREDNOST to zna~i portfolio? Toa e zbir na hartii od vrednost ili soodvetna kombinacija na investicii vo sopstvenost na individualci ili institucija. So toa se postignuva diverzifikacija na rizikot pri investiraweto, vodej} i se od edna od najstarite aksiomi pri investiraweto: nikoga{ site jajca vo ista ko{nica. Ili site pari vo edna hartija od vrednost. Pri ovaa soodvetna raspredelba na pari~nite sredstva, go namaluvame rizikot od padot na vrednosta na hartijata od vrednost {to sme ja kupile preku porasta na vrednosta na druga vo portfolioto. Za seto ova postoi portfoliomenaxment, kade {to menaxerot pravi soodvetna alokacija na sredstvata, so cel maksimirawe na profitot od edna i namaluvawe na rizikot od druga strana. Vo dene{no vreme site lu|e nemaat vreme da gi sledat slu~uvawata na berzata i da pravat stru~ni analizi koi }e pomognat vo investiraweto. Za seto ova treba vreme, trud i golem anga`man, ne{to {to prose~en ~ovek koj ima rabota od 8-16 ~asot ne moè da go pravi. Zatoa, na scena stapuva portfolio-menaxmentot koj seto ova moè da go izvr{i za soodveten nadomest. êstopati investitorite, vodeni od pogre{ni

[

ili poluto~ni informacii, kako i od emociite od tipot panika ili euforija, se vo sostojba da donesat pogre{ni odluki vo pogre{no vreme, a toa rezultira so zaguba. Ivestitorite moàt da bidat izmameni i od t.n. eksperti, s$ so cel poedinci da profitiraat od zagubata na ostanatite. Profesionalnite portfolio-menaxeri se mnogu poimuni na ovie pojavi, a kvalitetnata alokacija na sredstvata, sekako, gi amortizira eventualnite negativni pojavi na pazarite na kapital. Ne postoi edinstvena formula za soodnosot na investiciite vo portfolioto. Toa moè da bide aktivno/agresivno, {to zna~i investirawe vo pogolem procent vo akcii vo raste~ki kompanii ili na brzoraste~ki pazari. I obratno, konzervativno/ pasivno, zna~i pogolemi investicii vo dràvni hartii od vrednost, gotovi pari ili akcii so visok dividenden prinos ili t.n. defanzivni akcii. Aktivnoto portfolio nosi pove}e prinos vo periodot koga ekonomijata izleguva od recesija i koga se zabeleùva pojava na optimizam na berzite. Pasivnoto portfolio obezbeduva postabilen prihod i za{tita vo uslovi na pojava na recesija i opa|awe na berzanskite indeksi. Zaklu~okot od seto ova e deka pobezbedno i

Pobezbedno i poprofitabilno e menaxiraweto na finansiskite sredstva da im se prepu{ti na profesionalci, otkolku sekoj individualec da se izloùva na nepotreben rizik poprofitabilno e menaxiraweto na finansiskite sredstva da im se prepu{ti na profesionalci, otkolku sekoj individualec da se izloùva na nepotreben rizik od zaguba na pari, prepu{taj}i se na stihiite {to ~esto moàt da zavladeeat na berzite.

MARJAN POPOVSKI broker vo Novi Triglav AD Skopje www.novitriglav.com

na~in }e uspeat da go spre~at ponatamo{noto istekuvawe na naftata i gasot. Za `al, ve} e nikoj ne e ubeden nitu, pak, veruva deka ovaa postapka }e bide uspe{na i deka istata }e rezultira so plod. Pri~inata za toa e {to stanuva zbor za eksperimentalna postapka, koja nikoga{ ne bila izvedena na tolkava dlabo~ina od 1.500 metri. Dag Satls, glaven operativen direktor na Briti{ Petroleum, izjavi za CNN deka vo procesot, ako bide uspe{en, treba da se crpi “pogolemo koli~estvo” na nafta. Od Briti{ Petroleum priznaa deka C

bu{otinata ne mo`e da bide celosno zatvorena do avgust. Za toa da bide napraveno, potrebno e da se sozdade nova paralelna vakva bu{otina vo istoto le`i{te na nafta. Spored procenkite na sojuznata vlada, vo Meksikanskiot Zaliv dosega ima iste~eno okolu 19 iljadi bareli nafta, {to e re~isi dvapati pove}e od najgolemata naftena havarija dosega koja se ima slu~eno vo istorijata na SAD, koga od tankerot za nafta Ekson Valdez (Exxon Valdez) vo Aljaska 1989 godina se izlejaa okolu 11 iljadi bareli nafta. O

KOMPANII & PAZARI

18 03.06.2010 AG BIZ DODELI GRANT NA GD TIKVE[ ZA NOV SISTEM ZA LADEWE I NAVODNUVAWE

[VAJCARSKATA VLADA SE VKLU^UVA VO PROEKTI ZA UPRAVUVAWE VODI VO KO^ANSKO

rogramata AG Biz na USAID & dodeli grant na kompanijata Goce Del~ev-Tikve{ od Kavadarci za proizvodstvo i proda`ba na trpezno grozje. Grantot, kako {to informiraat od AG Biz, kompanijata }e go iskoristi za unapreduvawe na postoe~kiot centar za pakuvawe preku instalirawe na nov objekt za predladewe i instalirawe na nov sistem za navodnuvawe na dopolnitelni 260 hektari. Firmata celosno

vajcarcite baraat proekti za upravuvawe so vodite, za da mo`at da se vklu~at vo finansirawe na istite. Ova e zaklu~okot od sredbata na pretstavnicite od mikro-regionot na op{tina Ko~ani i op{tinite Vinica, Zrnovci i ^e{inovoOble{evo so pretstavnici na {vajcarskata vlada. Celta na sredbata e da se identifikuvaat pogolemi i pomali proekti povrzani

go obnovi i modernizira procesot na tradicionalnoto pakuvawe i sozdade centar za pakuvawe {to dodade pogolema vrednost na grozjeto; go napravi finalniot proizvod poprivle~en za kupuva~ite i ja zgolemi mo`nosta za negovata proda`ba. Instalacijata na noviot sistem za navodnuvawe na 300 hektari lozovi nasadi ovozmo`uva sofisticiran na~in na navodnuvawe, so zna~itelna za{teda na voda i namalena cena za koristewe

na vodata. "So modernizacijata na procesot za odgleduvawe na grozjeto, firmata drasti~no gi zgolemi kvalitetot i prinosite i postigna mnogu pogolemo proizvodstvo. So ovaa investicija, GD Tikve{ go zajakna svojot identitet, ja podobri svojata pozicija na tradicionalnite biv{i jugoslovenski pazari i po~na da navleguva na drugi, stranski pazari", izjavi Jordan~o \or~ev, menaxer na proda`ba vo kompanijata.

[

so vodite vo regionot po slivot na rekata Bregalnica. Kompletnoto upravuvawe so vodite vo mikro-regionot Ko~ani, Vinica, Zrnovci i ^e{inovo-Oble{evo e kompleksno i zna~ajno pra{awe. â&#x20AC;&#x153;Identifikuvani se problemite so koi se soo~uvame kako region vo delot na vodosnabduvaweto i otpadnite vodi, navodnuvaweto na zemjodelskite

povr{ini, vo delot na odbranata od poroi - so celokupnoto upravuvawe so vodenite resursiâ&#x20AC;?, izjavi gradona~alnikot na Ko~ani, Ratko Dimitrovski. Toj potseti deka ovaa godina ve}e se investirani 12 milioni {vajcarski franci za vodosnabduvaweto na Berovo, pa ottuka e realno da se o~ekuvaat novi investicii za upravuvawe so vodite po slivot na rekata Bregalnica.

BETI SANEVA

EDNA OD SOPSTVENI^KITE NA MODNATA KU]A BEAS

[TIPSKATA MODNA KU]A BEAS USPE[NO SE NOSI SO KRIZATA

ASTIBO GI OSVOJUVA STRANSKITE PAZARI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

pokraj namalenoto lon-proizvodstvo za celi 50% za vreme na krizata, {tipskata modna konfekcija Beas, ne samo {to uspea da se odr`i na pazarot, tuku lansira{e i svoj brend ASTIBO koj, kako {to velat sopstvenicite, uspe{no pominuva na internacionalniot pazar. Rebrendiraweto na ASTIBO e potpi{ano vo @eneva pred nekolku godini, za {to bile vlo`eni i mnogu finansiski sredstva, velat od Beas, potenciraj}i deka, sepak, uspeale da ja postignat glavnata cel: potrebata odnovo da se izdigne toga{ padnatiot rejting na ovoj brend, poznat u{te za vreme na biv{ite jugoslovenski republiki. Spored edna od sopstveni~kite na Beas, Beti Saneva, nadobar marketing na po~etokot im bilo

r stariot r prer Otkako go vrati poznatliv brend na pazarot, Beas uspeva da go plasira re~isi celoto svoe proizvodstvo vo zemjite od porane{na Jugoslavija zadovolstvoto od strana na kupuva~ite od kvalitetno izrabotenite proizvodi. "Sozdavaweto brend e golema rabota. Treba da znae{ {to to~no }e proizveduva{ i kade }e go plasira{; da ima{ kvalitetni kadri koi }e go menaxiraat; da napravi{ izbor na kvalitetni materijali i da najde{ izvori za sledewe na ovoj brend. Isto taka, mnogu e va`no kako da se naplati proda`bata. Nie investiravme i s$ u{te investirame vo razli~ni marketin{ki i komunikaciski strategii", objasnuva Saneva. Okolu 95% od vkupnoto godi{no proizvodstvo, koe

iznesuva 80.000 konfekciski edinici, se plasira na stranskite pazari, a najmnogu na biv{ite jugoslovenski prostori. Vo Srbija i Bosna i Hercegovina, na primer, se plasiraat po 35% od vkupniot proizvodstven asortiman, vo Hrvatska 10%, a vo Kosovo, Crna Gora i Slovenija po 5%. Za makedonskiot pazar ostanuvaat samo 5% od proizvodite na Beas. "Pri~inata poradi koja vo zemjava se prodava zna~itelno mal procent od na{ite proizvodi, le`i, pred s$, vo razlikata vo mentalitetot i navikite na kupuvawe na potro{uva~ite kaj nas i vo drugite zemji.

PETRO M JA PRETSTAVI PRVATA FOTOVOLTNA CENTRALA VO MAKEDONIJA ompanijata Petro M v~era ja prezentira{e instaliranata oprema vo prvata centrala za proizvodstvo na struja na son~eva energija vo Makedonija. Investicijata za fotovoltnata centrala e vo celost na Petro M, a opremata e nabavena vo sorabotka i partnerstvo so kompaniite San pauer, Fronius i Vurt. Sorabotkata na Petro M so amerikanskata kompanija za proizvodstvo na paneli

San pauer po~na vo mart lani, a prvite paneli bea ispora~ani vo april godinava. So Fronius, avstriska kompanija za proizvodstvo na invertori DC/ AC, partnerstvoto e vospostaveno, isto taka, lani, a prvite invertori bea ispora~ani minatiot mesec. So dvete kompanii Petro M ima partnerski status za site

idni proekti, ne samo vo Makedonija, tuku i vo Albanija, Srbija i na Kosovo. Investicijata e vo celost na Petro M.

80.000

konfekciski edinici iznesuva godi{noto proizvodstvo

Kaj nas, na{ata trgovija pove}e gi ceni proizvodite uvezeni od Grcija, Turcija i drugi zemji", veli Daniel Paparov od PR-timot na Beas, dodavaj}i deka na{ite institucii s$ u{te ne gi razotkrile kanalite za vlez na gotova konfekcija od ovie zemji, dodeka makedonskata stoka vleguva legalno na stranskite pazari i zgora na toa, optovarena so site dava~ki predvideni so zakon. Vo ovaa modna ku}a rabotniot kapacitet go so~inuvaat 120 lica. Glaven moden kreator e Ana Qubi{i} od Hrvatska, dodeka modelari-asistenti se Nata{a i Natalija Kocevi. Pred da se izvr{i rebrendiraweto, proizvodite

na Beas se proizveduvale vo Srbija pod imeto Justinijan (ma{ka programa) i Justinijana (ènska programa), vo modnite ku}i Rudnik i Kluz. KAKO JA PRE@IVEAVME KRIZATA?! "Koga nastapi krizata, najmnogu stravuvavme za na{ite golemi vloùvawa i od padot na potro{uva~kata na na{ite proizvodi. Najte{ka zada~a ni be{e da go zadrìme obemot na ve}e ostvarenata realizacija, bidej}i nagliot pad na potro{uva~kata vo svetot kaj nas vleva{e strav vo delot na ostvaruvaweto na naplatata", objasnuvaat od Beas, prenesuvaj}ki go svoeto pozitivno iskustvo od najnegativniot period za

"Sozdavaweto brend e golema rabota. Treba da znae{ {to to~no }e proizveduva{ i kade }e go plasira{; da ima{ kvalitetni kadri koi }e go menaxiraat; da napravi{ izbor na kvalitetni materijali i da najde{ izvori za sledewe na ovoj brend. "

50% se namalilo lon-proizvodstvoto za vreme na krizata

93% od vkupnoto godi{no proizvodstvo na Beas se izvezuva

svetskoto stopanstvo. Prvata merka koja ja prezele bila namaluvawe na obemot na ve}e prodadenata stoka, za da ne gi dovedat svoite trgovci-kupuva~i vo nezavidna sostojba pri izvr{uvawe na naplatata. Zatoa, taa bila odlo`ena na podolg rok. Sepak, od Beas velat deka morale da obezbedat finansirawe od bankata koja i vo najte{kite momenti veruvala vo niv.

KOMPANII & PAZARI

03.06.2010

JAPONSKI TUROPERATORI VO MAKEDONIJA

PLA]AWE NA SMETKI PREKU MOBILEN SO T-MOBILE

a pokana i vo organizacija na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot na Makedonija, od 1 do 3 juni vo Makedonija pretstojuvaat eminentni turoperatori od Japonija, me|u koi i pretstavnik na Asocijacijata na japonskite turisti~ki agencii, koi vo svojata regionalna FAM - tura, }e gi posetat i Albanija i Srbija. Celta, kako {to soop{ti

obilniot operator TMobile vovede nova usluga, pla}awe preku mobilen telefon. Od sega site smetki vo restorani, kafebarovi i sli~no, korisnicite na nivnata mobilna mreà } e moàt da gi pla}aat preku svojot mobilen telefon. “Na{ata cel so voveduvaweto na ovaa usluga e da gi iskoristime inovaciite vo tehnologijata za da im go poednostavime ìvotot na lu|eto. Kako inovaciski

Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, e da se zapoznaat so turisti~kite potencijali na Makedonija i da ja vklu~at zemjata vo regionalnite turisti~ki programi, za turistite od Japonija, koi se s$ poprisutni vo regionot. Isto taka, predvideni se i sredbi so makedonskite turisti~ki rabotnici so cel vospostavuvawe me|usebna sorabotka.

VITAMINKA ]E DELI DIVIDENDA OD 142 DENARI ZA AKCIJA obranieto na akcioneri na prehranbenata industrija Vitaminka od Prilep donese odluka za isplata na dividenda za 2009 godina. Spored soop{tenieto na kompanijata objaveno na Makedonska berza, dividendata za akcija vo 2009 godina }e iznesuva 142 denari netovrednost po akcija, ili 158 denari bruto-vrednost po akcija. Datum na presek na akcionerskata kniga spored koja se opredeluva listata na akcioneri koi imaat pravo na isplata na dividenda e 18 juni 2010 godina. Posleden den na trguvawe na akcii so pravo na dividenda e 15 juni, dodeka, pak, prv den na trguvawe so akcii bez pravo na dividenda e 16 juni. Spored soop{tenieto od kompanijata, isplatata na dividendata }e se izvr{i najdocna do 30 septemvri. Vitaminka AD od Prilep 2009 godina ja zavr{i so dobivka od 47,6 milioni denari. Spored odlukata koja ja donese sobranieto na akcioneri, od ovie pari kompanijata }e odvoi 7,1 milioni denari za zakonski rezervi, dodeka, pak, za isplata na dividendi na akcionerite odvoi bruto-iznos od 12,3 milioni denari.

VO MAKEDONIJA PRETSTAVEN NOVIOT "SITROEN C3"

vtonova, uvoznikot na Sitroen vo zemjava, v~era go pretstavi noviot model na "C3". “Formulata za koja se opredelivme: da go zememe najdobroto od "C3" i pove}e od toa. Ovoj nov "C3" gi ima site argumenti za da ve zavede: u{te pozategnat stil, povisoko nivo na kvalitet na izrabotka, inteligentna arhitektura za sozdavawe na vnatre{na prostornost, nadvor od site standardi, no, sepak, ostanuvaj} i kompaktno vozilo na pazarot, so poznatata udobnost vo vozeweto i isklu~itelnoto odnesuvawe na patot, kako vo grad taka i na avtopat. Negovite performansi najdobri za segmentot go pravat noviot "sitroen C3" najdobro familijarno vozilo, no i flotno vozilo”, velat vo Sitroen. “Noviot "C3" nudi pove}e. Negovoto vetrobransko staklo Zenith e originalno. Pokraj osvetlenosta i preglednosta, ova vetrobransko staklo na na{iot Visiodrive im nudi na patnicite nesekojdnevno iskustvo. Sitroen so noviot "C3" otvora nov pravec vo svetot na avtomobilite. Svet kade {to razumot i odgovornosta im se prepu{taat na novite zadovolstva od avtomobilite. Na novite emocii”, istaknuva po povod izleguvaweto na noviot "C3", Vinsen Beson, direktor na proizvod i pazari vo kompanijata. Site ovie kvalitativni karakteristiki se potvrduvaat na nivo na koncepcija i na nivo na industrijalizacija na noviot "sitroen C3". Proizveden vo Francija, vo proizvodstvenite centri vo Olne i Puasi, gi ispolnuva visokite celi na kvalitet. Za da garantiraat optimalna sigurnost i otstranuvawe i na najmalite nepravilnosti, pominati se pove}e od 2 milioni kilometri do komercijalizacija na ovoj proekt.

lider na pazarot i vo idnina }e prodol`ime da gi nosime najnovite tehnologii, so koi mobilniot telefon, osven sredstvo za komunikacija, } e stane multifunkcionalna alatka”, izjavi @arko Lukovski, glavniot izvr{en direktor na T-Mobile. Vo momentov pla}aweto na smetki preku mobilen telefon e pilot-ponuda i e dostapna samo vo Experience café, na Gradskiot plo{tad vo Skopje. Se o~ekuva uslugata da bide O

dostapna niz cela Makedonija na po~etokot od narednata godina. Vo idnina, so mobilniot telefon }e mo`e da se pla} a i vo marketi, parkinzi, benzinski pumpi, apteki, taksi vozila itn. Mobilnoto pla}awe, za post pejd korisnicite }e se evidentira vo mese~nata smetka, a pla} aweto za pri-pejd korisnicite, se izvr{uva direktno so odzemawe na konkretniot iznos od smetkata.

20 03.06.2010

BANKI I FINANSII

UNIBANKA BEZ PROVIZIJA ZA PODIGNUVAWE NA GOTOVINA VO STRUGA I OHRID NIBanka zapo~na nova letna promotivna akcija za svoite klienti koi }e podignuvaat gotovina na bankomatite vo Ohrid i Struga. Vo ramkite na promocijata, site imateli na kreditni karti~ki, izdadeni od bankata }e imaat mo`nost bez provizija da podignuvaat gotovina na bankomatite na UNIBanka vo Ohrid i vo Struga. Promotivnata kampawa, koja }e trae tri meseci, po~nuvaj}i od 1

juni do 31 avgust 2010 godina e vo sorabotka so karti~nite partneri na bankata, VIZA i Masterkard. So ova UNIBanka saka da im izleze vo presret na korisnicite na kreditni karti~ki, izdadeni od bankata ovozmo`uvaj}i im vo sekoe vreme da raspolagaat so pove}e gotovina i da pla}aat vo gotovo bez dodatni tro{oci” se veli vo soop{tenieto od bankata. Ova e proektot so koj UNI-

PROKREDIT DENES OTVORA NOVA EKSPOZITURA VO STRUMICA

Banka gi najavuva i ostanatite promotivni akcii koi sleduvaat vo letniot period, so niza povolnosti za svoite klienti.

enes ProKredit banka sve~eno ja otvora novata ekspozitura vo Strumica, locirana vo eden od najubavite objekti so kulturno zna~ewe od 20-te godini na minatiot vek, poznat kako Stara Nama. ProKredit banka go otkupi i celosno go restavrira{e ovoj spomenik na kulturata, pritoa za~uvuvaj}i go negoviot originalen lik. Celokupnata investicija vo objektot iznesuva{e eden milion evra. “Ovaa zna~itelna investicija

zna~i vtemeluvawe i zacvrstuvawe na ProKredit banka vo Strumica. Gordi sme {to uspeavme da go restavrirame ovoj zna~aen kulturen objekt vo negoviot originalen lik, da mu ja vratime vistinskata ubavina i da go za~uvame kulturnoto nasledstvo. Veruvame deka ProKredit banka vo Strumica }e bide zna~aen finansiski centar za `itelite na gradot” izjavi Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na ProKredit banka. So dogovor

za kupoproda`ba na nedvi`en imot, sklu~en na den 17.01.2008 godina, ProKredit banka go otkupuva objektot so namena da go adaptira vo banka. Vo 2009 godina soglasno konzervatorskoto odobrenie izdadeno od UZZKN pri Ministerstvoto za kultura, na proektot za sanacija, restavracija i delumna rekonstrukcija so adaptacija na objektot po~naa grade`nite zafati i do 30.04.2010 godina zavr{i negovata realizacija.

77,1% 1 od javniot dolg e vo evra

procenten poen porast na kamatnite stapki, bi predizvikalo porast na tro{ocite za servisirawe na javniot dolg za 4,4%

RIZICI ZA JAVNIOT DOLG OD PROMENATA NA VREDNOSTA NA VALUTITE

RASTOT NA DOLAROT ]E GI ZGOLEMI TRO[OCITE ZA OTPLATA?! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ortfolioto na javniot dolg e osobeno izlo`eno b na rizikot od promena na vrednosta na stranskite valuti i momentalniot rast na dolarot mo`e da gi zgolemi tro{ocite za otplata na dolgot. Imaj}i predvid deka spored valutnata struktura na javniot dolg, samo 3% ili okolu 64 milioni evra do krajot na 2009 godina se otpla}aat vo dolari, proizleguva deka zgolemuvaweto na vrednosta na amerikanskata valuta samo malku }e vlijae na zgolemuvawe na tro{ocite za servisirawe na obvrskite vo dolari. No, pogolem del od dolgot, ili 15,5% poteknuva od specijalnite prava na vle~ewe od me|unarodni finansiski institucii kako MMF, i del od toj dolg se otpla}a isto taka vo dolari. Toa zna~i deka, sepak, negativnite efekti od rastot na dolarot vrz javniot dolg ne se nezna~itelni. Neoficijalno doznavame deka, tro{ocite za servisirawe na javniot dolg od po~etokot na

Mal del od javniot dolg e denominiran vo dolari, no ako na toa se dodadat parite pozajmeni so specijalni prava na vle~ewe od MMF, od koi eden del isto taka se otpla}aa vo dolari, negativnite efekti od rastot na amerikanskata valuta za na{ata dràva ne se nezna~itelni godinata, poradi rastot na dolarot i padot na evroto, se zgolemile za 1,2%. Porane{ni ministeri za finansii komentiraat deka nazad niz godinite, glavna opredelba na vladite bila da se prestruktuira javniot dolg od dolari vo evra, {to se pokaàlo kako dobra strategija, bidej}i vo sprotivno, Makedonija sega }e izgube{e mnogu pari od kamati i kursni razliki. “Sosema mal del od javniot dolg na dràvata se otpla} a vo dolari i poradi toa rastot na dolarot nema da ima zna~ajni negativni efekti vrz tro{ocite za otplata na dolgot. Pokraj toa, javniot dolg e podolgoro~en i ne se otpla}a vo edna godina, taka {to vlijanieto od momentalnoto zgolemuvawe na vrednosta na dolarite e u{te pomalo za dràvata”, veli

Nikola Popovski, porane{en minister za finansii. No, dokolku se slu~at pogolemi promeni na vrednosta na ostanatite valuti {to go so~inuvaat javniot dolg, toga{ e mo`no i pogolemo zgolemuvawe na tro{ocite po taa osnova. “Zgolemuvawe ili namaluvawe na vrednosta na valutite koi go so~inuvaat portfolioto na javniot dolg moè da predizvika zgolemuvawe ili namaluvawe na tro{ocite za servisirawe od 10%, poradi reìmot na fiksen devizen kurs na doma{nata valuta vo odnos na evroto. Me|utoa, eventualnite nepovolni dvièwa na deviznite kursevi na drugite valuti vo odnos na evroto nema silno da se po~uvstvuvaat vrz tro{ocite za servisirawe, poradi faktot {to najgolemiot del od

nadvore{niot op{t dolg na vladata e denominiran vo evro-valuta”, pi{uva vladata vo najnovata strategija za upravuvawe so javniot dolg {to denovive ja razgleduvaat pratenicite vo Sobranieto. I PROMENATA NA KAMATNITE STAPKI, RIZIK ZA JAVNIOT DOLG Spored strategijata, duri 77,1% od javniot dolg e vo evra, 15,5% se dolgovi od specijalnite prava na vle~ewe koi mo`at da bidat i vo dolari, 3,1% e dolg vo amerikanski dolari, 2,6% vo japonski jeni i samo 1,7% e vo denari. Vladata planira u~estvoto na dolgot vo evra do krajot na 2012 godina da se zgolemi i da dostigne do 84,9%, pred s$ kako rezultat na novite proektirani zadol`uvawa koi }e bidat denominirani

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

4,00%

5,85%

6,29%

7,32%

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

3,59%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5021

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,5982

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

73,6817

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

43,3633

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,1765

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,1392

61,6

73,2

Извор: НБРМ

vo evro-valuta kako i postepenoto dostasuvawe na dolgot denominiran vo ostanatite valuti od specijalni prava za vle~ewe i amerikanskiot dolar. Osven toa, Vladata vo tekot na godinite }e se soo~i i so drugi seriozni rizici za odrùvawe na nivoto na javniot dolg i navremeno servisirawe na obvrskite. Kako {to i samata pi{uva vo strategijata, rizikot od refinansirawe, odnosno mo`nosta da obezbedi pari za navremena otplata na obvrskite, so tekot na godinite }e se zgolemuva. “Osoben predizvik za efikasno upravuvawe so rizikot od refinansirawe se o~ekuva vo 2013 i 2015 godina, koga redovno }e dostasaat prvata i vtorata evroobvrznica izdadeni vo 2005 i 2009 godina vo iznos od 150 i 175 milioni evra. Pri~ina za zgolemuvaweto na obemot na otplati vo idniot period se i otplatite po osnova na proektiranite kapitalni investicii vo oblasta na energetskiot sektor i infrastrukturata”, objasnuva vladata. Vo periodot 2010-2012 godina se o~ekuva i umereno namaluvawe na prose~noto vreme na dostasuvawe na vkupniot javen dolg od 5,5 godini za krajot na 2009 godina, na nivo od 4,9 godini vo 2012 godina, {to isto taka }e pretstavuva problem za obezbeduvawe na sredstva za otplata na dolgot. Pri~inite za vakvata sostojba se toa {to Makedonija ne e pove}e vo grupata zemji koi moàt da koristat koncesionalni krediti so niski kamatni stapki i dolgi rokovi na dostasuvawe. Drug vaèn rizik za javniot dolg moè da bide promenata

NIKOLA POPOVSKI PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

"Sosema mal del od javniot dolg na dràvata se otpla}a vo dolari i poradi toa rastot na dolarot nema da ima zna~ajni negativni efekti vrz tro{ocite za otplata na dolgot. Pokraj toa, javniot dolg e podolgoro~en i ne se otpla}a vo edna godina, taka {to vlijanieto od momentalnoto zgolemuvawe na vrednosta na dolarite e u{te pomalo za dràvata" na kamatnite stapki vo idnina. Dokolku kamatnite stapki vo 2010 godina porasnat za samo 1 procenten poen, toa bi predizvikalo porast na tro{ocite za servisirawe za 4,4%. Ovaa senzitivnost moè da se objasni kako rezultat na visokata izloènost na dol`ni~koto portfolio na rizikot od promena na kamatnite stapki, {to e posledica na relativno visokoto u~estvo na dolgot so promenlivi kamatni stapki.

BANKI I FINANSII ISPLATENI 20 MILIONI EVRA ZA IZDADENITE OBVRZNICI ZA DENACIONALIZACIJA inisterstvoto za finansii deneska izvr{i isplata na 20.000.000 evra vo denarska protivvrednost, po osnov na izdadeni obvrznici za denacionalizacija. Vo soop{tenieto od Ministerstvoto se naveduva deka se isplateni osmata glavnica i kamata za obvrznicite za denacionalizacija od Prva emisija, sedma glavnica i kamata

za obvrznicite za denacionalizacija od Vtora emisija, {esta glavnica i kamata za obvrznicite za denacionalizacija od Treta emisija, petta glavnica i kamata za obvrznicite za denacionalizacija od ^etvrta emisija, ~etvrta glavnica i kamata za obvrznicite za denacionalizacija od Petta emisija, treta glavnica i kamata za obvrznicite za denaciona-

lizacija od [esta emisija, vtora glavnica i kamata za obvrznicite za denacionalizacija od Sedma emisija i prva glavnica i kamata za obvrznicite za denacionalizacija od Osma emisija. Isplatata na obvrznicite za denacionalizacija se odviva vo deset godi{ni rati. So isplata na prvata emisija na obvrznici e zapo~nato vo 2003 godina.

03.06.2010

SRBIJA PODGOTVUVA ZAKON ZA POMO[ NA BANKITE rpskata vlada podgotvuva predlog-zakoni za za~uvuvawe na finansiskata stabilnost, za bankite da dobijat pravovremena finansiska poddr{ka vo uslovi na naru{uvawe na pazarot, prenesuva B92. Ministerkata za finansii, Dijana Dragutinovi}, izjavi deka tie zakoni nemaat vrska so krizata vo Grcija, tuku se odnesuvaat za idni vremiwa koi {to }e ba-

raat brza reakcija. “Idniot zakon za finansiska stabilnost bi trebalo da ovozmoì efikasni mehanizmi za deluvawe na dràvata, zemaj}i gi predvid i realnite buxetski okolnosti”, velat vo Zdruènieto na banki na Srbija. Sostanokot na Zdruènieto i Ministerstvoto za finansii, vo vrska so podgotovka na ovie zakoni e po~etok na nova sorabotka me|u

ovie institucii, istaknuvaat bankarite.

NEVRABOTENOSTA VO GERMANIJA OPA\A, PROIZVODSTVOTO PODGOTVENO DA RASTE

17.03.2010 21

SE SOZDAVA JAZ VO EVROZONATA Vkupniot broj na nevraboteni vo Germanija padna minatiot mesec na nivo od 3,24 milioni lu|e, iako porano se stravuva{e deka taa brojka moè da se iska~i i do 5 milioni. Vo oblasta na pazarot na trudot, Germanija pokaùva podobri rezultati od SAD kade {to stapkata na nevrabotenost iznesuva 9,9% ermanskata ekonomija po~nuva da raste i pokraj toa {to griìte za fiskalnite problemi {to gi imaat zemjite od evrozonata moè da go zabavat oporavuvaweto vo Evropa. Spored mislewata na ekonomistite, germanskata ekonomija, {to e edna od glavnite nositeli na evropskata ekonomija, najverojatno }e porasne za 3-4% vo ovoj kvartal glavno i poradi izve{taite za zgolemuvawe na vrabotenosta, zgolemenata potro{uva~ka i proizvodstvoto. Poniskite kamatni stapki i poslaboto evro ja dviàt germanskata investiciska i izvozno-orientirana ekonomija. Analiti~arite predupreduvaat deka oporavuvaweto e s$ u{te nestabilno. Isto kako {to hipotekarnata kriza od SAD pred dve godini ja pogodi germanskata ekonomija i go stopira ekonomskiot rast, finansiskite problemi vo Evropa moè da vlijaat vrz rastot osobeno ako germanskite banki se soo~at so pogolemi zagubi i go zabavat kreditiraweto na stopanstvoto i gra|anite. Drugi zemji vo Evropa se soo~uvaat so slab rast ili recesija, {to ja pravi Germanija ~uvstvitelna na kakov bilo pad na pazarite, pa duri vo Kina ili SAD. Sepak, dodeka germanskata javnost silno se protive{e na odlukata za spasuvawe na Grcija, a centralnata banka otvoreno e protiv odlukata na Evropskata Centralna banka da gi finansiraat dolgovite na Grcija i na drugite zemji, od ekonomska gledna to~ka, nema potreba od àlewe. “Kako firma nie sme sekoga{ vo prvite koi gi ~uvstvuvaat efektite od krizata”, veli Ditmar Al, glaven izvr{en direktor na Ginter Behtold, Bavarija. “Toa isto taka, pak, n$ pravi da bideme i prvi {to go ~uvstvuvaat oporavuvaweto i toa se slu~uva vo momentov. Biznisot treba da porasne za 25% godinava, otkako padna za 50% vo 2007 i

10,1%

iznesuva{e stapkata na nevrabotenost vo evrozonata za april, najvisoko nivo vo poslednive 12 godini

2009 godina.” Nevrabotenosta vo Germanija se namali za 45.000 vo maj, {to e pove}e od dva pati od o~ekuvawata na ekonomistite, so {to stapkata na nevrabotenost se namali do 7,7%, na najniskoto nivo od dekemvri 2008 godina. NA KRATOK ROK PERSPEKTIVATA E MNOGU POVOLNA Pokazatelite za Germanija otvoraat jaz pome|u nacionalnata ekonomja i onaa vo evrozonata. Eurostat objavi deka stapkata na nevrabotenost vo 16 zemji vo koi evroto e nacionalna valuta se iska~i na 10,1% vo april, {to e najvisoko nivo na nevrabotenost vo poslednite 12 godini i se dolì najmnogu na zgolemuvawe na nevrabotenosta vo [panija, Portugalija, Irska i Italija. Germanskoto proizvodstvo vo maj zabavi, spored izve{taite na menaxerite objaveni neodamna, no prodolùva da zazdravuva na stabilno nivo. Industrijata pove}e zabavuva vo evrozonata, so {to se potencira krevkosta na regionot. “Na kratok rok, perspektivata e mnogu povolna”, veli Aleksandar Koh, ekonomist vo grupacijata Unikredit. Toj smeta deka germanskiot BDP bi moèl da porasne i do 4% vo ovoj kvartal, na godi{no nivo. “Imame silni znaci na oporavuvawe {to moè da zna~at razdviùvawe na pazarot na trud vo narednite meseci”, veli Koh. Vo Xej Pi Morgan êjs o~ekuvaat porast na BDP vo Germanija za 3% vo ovoj kavrtal, so mo`nost da bide revidiran kon povisok poradi pozitivnite izve{tai. “Evrozonata zabeleà rast od samo 0,8% vo ovoj kvartal, no sepak, poslabi stapki na rast imaat najrazvienite ekonomii

porast na gemranskiot BDP o~ekuvaat analiti~arite na XPMorgan ^ejs za ovoj kvartal

0,8%

rast zabele`a evrozonata vo posledniot kvartal

kako {to se SAD ili Kina”, veli ekonomistot Greg Fuxesi. Vkupniot broj nevraboteni vo Germanija padna minatiot mesec na nivo od 3,24 milioni lu|e, iako porano se stravuva{e deka taa brojka moè da se iska~i i do 5 milioni. Vo oblasta na pazarot na trudot, Germanija pokaùva podobri rezultati od SAD kade {to stapkata na nevrabotenost iznesuva 9,9% i pokraj silniot ekonomski porast na krajot na 2009 godina i po~etokot na ovaa godina. Germanskiot zavod za statistika go smeni modelot spored koj gi klasificira nevrabotenite lu|e koi koristat agenciite za vrabotuvawe i so toa stapkata na nevrabotenost statisti~ki se namali. Ekonomistite procenuvaat deka vladinata programa za subvencii, so cel odrùvawe na rabotnite mesta na lu|eto preku pla}awe na del od platite i danocite od buxetot, isto taka odrùva okolu 500.000 lu|e na rabota.No, brojot na lu|e {to gi subvencionira germanskata vlada na rabota opadna pribli`no za polovina od nivoto od 1,5 milioni lu|e {to go dostigna pred edna godina. (WALL STREET JOURNAL)

Nevrabotenosta vo Germanija se namali za 45.000 vo maj, {to e pove}e od dva pati od o~ekuvawata na ekonomistite

22 03.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ROMANSKI BIZNISMEN JA KUPUVA CRNOGORSKATA @ELEZNICA omanskiot biznismen Gruja Stojka, koj e sopstvenik na najgolemiot `elezni~ki prevoznik na romanskiot pazar, }e investira 13 milioni evra za kupuvawe na 87,6% od nacionalnata `elezni~ka kompanija za transport na tovar vo Crna Gora, pi{uva deneska vesnikot „Ziarul finan~iar”. Stojka, koja ja kontrolira grupacijata Grampet, izmi-

SRPSKATA EKONOMIJA SE BORI SO NELIKVIDNOSTA ompaniite vo Srbija se borat so nelikvidnosta i poradi toa e potrebno bankite da gi reprogramiraat kreditite koi im pristignuvaat na biznismenite za naplata, izjavi Milan Kne`evi}, pretsedatel na Asocijacijata na mali i sredni pretprijatija. Toj dodade deka ovaa godina za biznismenite }e bide mnogu pote{ka od prethodnata. Spored Kne`evi} samo od

natite godini investira vo kupuvawe na golem broj stranski kompanii. Grampet e sopstvenik na mnozinskiot del od akciite vo dve firmi za `elezni~ki soobra}aj vo Ungarija i Bugarija. “Vo prvite pet meseci na 2010 godina, kompanijata Grampet registrira rast od okolu 10% od trgovskata razmena i ne e pogodena od finansiskata kriza.

po~etokot na godinata bez rabota ostanale 45.000 vraboteni, a smetkite na 80.000 firmi se blokirani. „Dojdovme vo situacija, bankite da ne mo`at da gi naplatat kreditite, a ako gi aktiviraat hipotekite bi bile sopstvenici na pove}e od 50% od imotot na pravnite lica, so koi ne bi znaele {to da pravat, bidej}i }e nema koj da go kupi toj imot, bez ogled na cenata“, re~e Kne`evi}.

EKONOMSKI ODNOSI

GRCIJA OSTANUVA ZNA^AEN EKONOMSKI PARTNER NA SRBIJA VESNA KOSTOVSKA

vv.kostovska@kapital.com.mk kostovska@kapital com mk

rcija ostanuva zna~aen ekonomski partner na Srbija i pokraj dol`ni~kata kriza koja & nanese ogromna {teta na gr~kata ekonomija, istaknaa ekspertite na Stopanskata komora na Srbija (SKS). Vo Atina, na gr~kosrpskiot ekonomski sovet e i srpskiot pretsedatel Boris Tadi}. Tamu deneska }e se soberat brojni biznismeni od dvete zemji. Grcija, so vlo`eni pove}e od dve milijardi evra vo srpskata ekonomija, e eden od najgolemite stranski investitori, a zna~ajno e toa {to polovina od navedenata suma pretstavuva grinfildinvesticija. Od SKS istaknuvaat deka srpsko- gr~kite ekonomski odnosi se stabilni, raznovidni

Grcija so vlo`eni pove}e od dve milijardi evra vo srpskata ekonomija e eden od najgolemite stranski investitori, a zna~ajno e toa {to polovina od navedenata suma se grinfild-investicii i deka se unapreduvaat od godina vo godina, so toa {to ne se ostvaruvaat samo preku trgovska razmena, tuku i preku povisoki oblici na sorabotka, osobeno vo izminatite nekolku godini. Gr~kiot kapital e prisuten vo razli~ni segmenti od srpskata ekonomija, a najmnogu e zastapen vo bankarskiot sektor, kade {to gr~kite banki imaat udel od 16,5%. Na po~etokot na 2002 godina vo Belgrad po~na so rabota Nacionalnata banka na Grcija, koja e sopstvenik na Vojvodinskata banka, a prisutna e i EFG Eurobanka

koja ja kupi Nacionalnata {tedilnica i sega raboti pod imeto EFG-[tedilnica. Vo Srbija rabotat Pireus banka i Alfabanka, koja gi otkupi akciite na Jubanka. Gr~kite kompanii od po~etokot na ovaa decenija vlo`ile desetina milioni dolari i vo razvoj na maloproda`niot biznis vo Srbija, a isto taka investirale i ogromni sumi vo hotelsko- turisti~kite kapaciteti, industrijata za cement, informaciskite tehnologii i pretprijatijata za prerabotka na metal, drvo i izrabotka na celuloza. Srbija i Grcija posled-

IKEA O^EKUVA OD SIMPO, MEBEL VO VREDNOST OD 10 MILIONI EVRA vedskata kompanija IKEA, o~ekuva od srpskata fabrika za mebel Simpo ovaa godina da ispora~a mebel vo vrednost od osum do10 milioni evra, izjavi direktorot na IKEA za jugoisto~na Evropa, Dragan Skalu~evi}. Toj navede deka za IKEA e va`no da najde dostavuva~i od Srbija i

[

okolnite zemji, so {to bi imale regionalno snabduvawe vo proda`nite objekti, bidej}i transportnite tro{oci se zgolemuvaat. IKEA, kako {to dodade toj momentalno vo Srbija sorabotuva i so fabrikata “Jasen – Luki}, koja proizveduva elementi za mebel, a celta e vo narednite ~etiri do

pet godini za IKEA da ispora~aat stoka vo vrednost od 4,5 milioni evra. “Izvozot od Srbija za potrebite na IKEA, bi mo`el da bide mnogu pogolem”, re~e Skalu{evi}, potsetuvaj}i deka artiklite vo prodavnicite na {vedskata kompanija se napraveni ne samo od drvo, tuku i od staklo, metal i plastika.

nive pet godini redovno odrùvaat godi{ni biznisforumi za pretpriema~ite, a me|udràvniot gr~ko- srpski sovet funkcionira od mart 2005 godina. Ekonomskite odnosi me|u dvete zemji se unapredeni blagodarenie na va`nite me|udràvni dogovori, kako {to e aran`manot za ekonomsko-tehnolo{ka sorabotka, pottiknuvawe i za{tita na investiciite i izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe. Belgrad i Atina, osven toa sklu~ile i drugi ekonomski aran`mani, vklu~uvaj}i go i dogovorot za vozdu{en soobra}aj me|u dvete zemji i me|unarodniot paten prevoz na patnici i stoki. Podatocite od SKS za prvite ~etiri meseci od ovaa godina pokaùvaat deka Srbija, vo sporedba so istiot period od minatata godina, uspeala zna~itelno da go zgolemi sopstveniot izvoz vo Grcija

16,5% 495,7% udel na gr~kite banki vo Srbija

milioni dolari e obemot na trgovska razmena me|u dvete zemji vo 2008 godina

(65%). Vkupniot izvoz na Srbija vo Grcija vo tekot na januari i april 2010 godina vredel 53,5 milioni dolari, dodeka ostvareniot uvoz od ovaa zemja iznesuva 66,1 milioni dolari. Toa predizvika deficit na Srbija od 12,6 milioni dolari. Srbite na gr~kiot pazar najmnogu izvezuvaat {e} er i med, koi vo vkupniot izvoz u~estvuvaat so 28,2%.

BUGARITE ZA DEVET GODINI GI ZGOLEMILE PLATITE ZA 300%

o Bugarija platite i penziite se zgolemeni za 300%, vo poslednive devet godini, a vo istiot period inflacijata iznesuvala 68,4%, soop{ti bugarskiot zavod za statistika. Spored podatocite na bugarskiot Dr`aven zavod za statistika, prose~nata neto-plata vo Bugarija iznesuva 260

evra. Vo po~etokot na 2001 godina, minimalnata plata vo Bugarija iznesuvala 79 leva (40 evra), a sega iznesuva 240 leva odnosno 120 evra. Sporedena so 2001godina, minimalnata plata e zgolemena za duri 309,79%, a sli~na e tendencijata i so prose~nite plati.

Plasti~nite materii vo primaren oblik, hartijata, kartonot i proizvodite od celuloza isto taka vo zna~ajna mera se zastapeni vo srpskiot izvoz, dodeka od Grcija Srbite najmnogu kupuvale ovo{je i zelen~uk (28,7% od vkupniot uvoz). Spored podatocite na SKS, najgolem obem na trgovijata me|u dvete zemji bil ostvaren vo 2008 godina vo vrednost od 495,7 milioni dolari.

24 03.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

HEX-FONDOVITE ZABELE@AA NAJGOLEMI ZAGUBI OD NOEMVRI 2008 GODINA

"TAJMS" I "SANDEJ TAJMS" PO^NAA DA GO NAPLATUVAAT ^ITAWETO NA NIVNITE SAJTOVI

agubite koi svetskite hexfondovi gi pretrpea vo maj godinava, po krizata so dolgovite vo Evropa, se najgolemi od noemvri 2008 godina koga gi predizvika bankrotot na amerikanskata investiciska kompanija Liman braders, poka`a globalniot indeks na hex-fondovite HFRS. Slabeeweto na pazarot na akcii i surovini, kako posledica od dol`ni~kata kriza vo Evropa, gi pogodi i

ritanskite vesnici "Tajms" i "Sandej tajms" od 1 juni izlegoa so novi veb-sajtovi, za koi internetkorisnicite }e treba da pla} aat pretplatni~ka taksa, a toa e novost vo industrijata na vesnici, informiraa svetskite agencii. Odlukata on-lajn sodr`inite da po~nat da se pla}aat be{e soop{tena u{te vo avgust minatata godina od mediumskiot magnat Rupert Mardok, koj e sopstvenik na

hex-fondovite, objavi amerikanskiot biznis- nedelnik Biznis vik. Globalniot indeks na hexfondovite HFRS poka`a deka zagubite na ovie fondovi na 27 maj vo prosek iznesuvale 2,7 procenti, {to pretstavuva najlo{ mese~en pokazatel od noemvri 2008 godina, dva meseci po kolapsot na Liman braders, koga zagubite na hexfondovite iznesuvaa 3%. I najuspe{nite menaxeri

so hex fondovi vo svetot ne uspeaja da gi izbegnat zagubite. Eden od fondovite na poznatiot investitor Xon Polson, Polson advantix od 1 do 21 maj pretrpe zaguba od 6,9%, dodeka zagubite na ostanatite golemi fondovi Viking global i Mur global iznesuvaat 3,4 odnosno 7,7%. Fondot na Brus Kovner, Kakston aso{iejtes e eden od onie koi uspeaja da go izbegnat trendot na zagubi vo maj.

dvete izdanija. Kompanijata Wuz interne{nal, filijala na grupata na Rupert Mardok Wuz korporej{n, isto taka go poseduva i "Volstrit `urnal" kade {to ve}e se vovedeni pretplatni~kite taksi. Spored kompanijata, amerikanskoto izdanie e edno od najdobro platenite sajtovi so pove}e od 400.000 elektronski korisnici. Odlukata za britanskite izdanija vleguva vo sila od 1

juni, i vnimatelno }e bide sledena od drugite vesnici vo zemjata. Na ~itatelite im se nudi ednonedelen platen pristap do dvete izdanija za dve funti (2,86 dolari), a ednodnevniot pristap }e ~ini edna funta. Pretplatnicite na pe~atenite izdanija }e imaat besplaten on-lajn pristap. Cenata za me|unarodnite pretplatnici e dva dolara na den i ~etiri dolari na nedela.

EKONOMSKI REFORMI VO SAD

SE RE[AVA IDNINATA NA AMERIKANSKITE BANKI 16% F VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inansiskite reformi se vo centarot na vnimanieto na bankarite od dvete strani na Atlantikot. Od industriskite lobisti do globalnite regulatori, site do eden gi iskaùvaat svoite idei. Svoi regulativi nametnuvaat Evropskata komisija, Me|unarodniot monetaren fond, kako i vladite vo Amerika i Evropa. Kako {to se mnoàt predlozite, taka se zgolemuvaat i tro{ocite na bankite. Vo SAD, analiti~arite od Barklejs Kapital kalkuliraat deka udarot od novata finansiska regulativa moè za 16% da go namali profitot na bankite vo 2012 godina, dodeka nivnite kolegi od Kredit Svis smetaat deka profitite na evropskite bankari moàt da padnat za 37% vo 2012 godina, zaradi izmenite vo finansiskite zakoni. Toa }e bide {ok, isto tolku teòk kolku {to be{e i samata kriza, zaradi {to zakonodavcite }e mora da gi istaknat svoite prioriteti. Najva`niot del od reformite e internacionalniot paketzakoni poznat kako â&#x20AC;&#x153;Basel 3â&#x20AC;?, koj }e gi opredeluva pravilata za kapitalot i likvidnosta. Za vreme na ekonomskata kriza celosno be{e zagubena doverbata vo bankarskiot sistem vo Amerika, pri {to pove}eto investitori po~naa da gi izbegnuvaat, vra}aj}i se na bazi~nite smetkovodstveni informacii za merewe na solventnosta. Amerikanskite bankari voobi~aeno gledaat na konferenciite kako na mo`nost da izlezat nadvor od svoite kancelarii i da sozdadat netvorking so svoite kolegi vo barovite na poznatite hoteli. No, ovoj pat niv gi obzema panika. Sega, koga vo

}e se namalat profitite na amerikanskite banki so noviot zakon

Kako {to pi{uvaat amerikanskite vesnici, bankarite od Vol strit planiraat da prigovaraat

na koja bilo odluka koja se odnesuva na reformata vo nivniot sektor, iako znaat deka rabotite mo`le da bidat polo{i. Kone~niot zakon za finansiskata reforma }e bide pomalku dramati~en, od posledniot bran-finansiski reformi. Industriskite giganti nema da bidat skr{eni, a zakonodavcite veruvaat deka bankarite }e mo`e da ja podnesat {tetata od namalenite profiti

amerikanskiot Senat pominaa finansiskite reformi, posle trinedelni ostri debati, noviot zakon treba da bide poramnet so verzijata koja predhodno be{e izglasana od Domot na pratenicite. Toa } e bide napraveno na konferencija, posle koja }e bide odredena vistinskata forma na zakonot. Poramnuvaweto na razlikite pome|u dvata zakoni }e im bede zadadeno kako zada~a na komisijata vo koja ~lenuvaat 15 demokrati i 10 republikanci, koi doa|aat od site komori. Taa }e bide predvodena od Barni Frank, ~elnikot na Komitetot za finansiski uslugi i golem kriti~ar na Vol strit, kako i Kris Dod, negoviot kolega od amerikan-

skiot Senat. Dr`avnata blagajna isto taka }e ima udel vo ovaa komisija. ^lenovite na komisijata ve}e zapo~naa so razgleduvawe na razli~nostite vo zakonite za promena na finansiskiot sistem vo SAD. Onie pra{awa za koi tie nema da najdat odgovor, } e bidat re{eni na konferencijata koja }e se odr`i vo sredinata na juni. Koga rabotata }e bide zavr{ena, povtorno zakonot treba da bide izglasan, a pretsedatelot na komisijata, Barni Frank saka finalnanata verzija da bide gotova za potpis od pretsedatelot na 4 juli. Finansiskite institucii planiraat silno da lobiraat kaj ~lenovite na komisijata, so cel da bidat nadmina-

PRODA@BATA NA VOZILA VO [PANIJA VO MAJ SE ZGOLEMI ZA 44,6% roda`bata na novi avtomobili vo [panija vo maj se poka~ila za 44,6%, vo odnos na istiot mesec minatata godina, najmnogu blagodarenie na dr`avnata porograma za pottiknuvawe, ~ii sredstva naskoro treba da bidat iscrpeni. Vkupno 102.873 novi avtomobili se registrirani vo maj ovaa godina, nasproti 71.160 istiot mesec minatata godina, objavi {panskoto

zdru`enie na proizvoditeli na avtomobili, ANFAK. Brojot na registrirani novi avtomobili raste ve}e devetti mesec po red, se naveduva vo soop{tenieto na ANFAK. Rastot na proda`bata se pripi{uva na subvenciite na {panskata vlada, koi se vo iznos od 2.000 evra za sekoe kupuvawe na nov avtomobil. Ovie merki se vo sila od maj minatata godina, a }e bidat ukinati najverojatno vo narednite nekolku nedeli, koga

se o~ekuva vo celost da bidat iskoristeni planiranite 100 milioni evra.

ti nekoi stavki od zakonot koj go dostavi Senatot, koj nevoobi~aeno spored niv e postrog vo odnos na onoj koj {to go sozdade Domot na pratenicite. Tie se pomalku voodu{eveni od izborot na lu|eto koi }e ~lenuvaat vo komisijata, koj be{e istaknat od Gorniot dom na 25 maj, pa se nadevaat vo razglasot na Domot na pratenicite koj }e bide objaven denovive. Od sedum demokrati, za koi se pretpostavuva deka }e imaat zna~itelno vlijanie vo debatata za finansiskite reformi, finansikite institucii samo Tim Xonson go smetaat za privrzanik na Vol strit. Ostanatite, me|u koi i pretsedatelot na komisijata, se smeta deka se privrza-

nici na postrogiot zakon koj be{e donesen od strana na Senatot. Ima u{te za {to da se igra, velat bankarite. I pokraj toa {to dvata zakoni se mnogu sli~ni, no sepak, postojat mnogu mali, no va`ni razliki. Za bankarite, pove} e od sigurno e deka }e se soo~at so praviloto {to im onevozmo`uva sopstveni trguvawa i sopstvenost vrz hexfondovi i privatni kompanii kako akcionerski dru{tva. Tie se nadevaat deka linijata }e bide povle~ena pome|u profitnite trgovski razmeni, povrzani so celite na rizi~niot menaxment vo ime na klientite. Udarot na nekoi delovi od paketot za finansiski re-

formi, }e ostane nerazjasnet, duri i otkakao komisijata } e si ja zavr{i rabotata. Se pretpostavuva deka rejtingagenciite }e im go namalat rejtingot na bankite, so podigawe na nivoto na finansiskite tro{oci, ako gledaat na zakonot za finansiska reforma kako poddr{ka na vladata. Vode~kata rejtingagencija, Standard end Purs, minatata nedela im veti na bankarite od Vol strit deka }e ima objektiven pristap i deka }e pri~eka do krajot na ovaa godina, ili do po~etokot na narednata da vidi kako regulatorite planiraat da ja implementiraat novata finansiska reforma, pred da odlu~at {to }e pravat so rejtinzite. Kako {to pi{uvaat amerikanskite vesnici, bankarite od Vol strit planiraat da prigovaraat na koja bilo odluka, iako znaat deka rabotite mo`le da bidat polo{i. Kone~niot zakon za finansiskata reforma } e bide pomalku dramati~en, od posledniot bran na finansiski reformi, koj nastana posle Golemata depresija vo triesettite godini od minatiot vek. Industriskite giganti nema da bidat skr{eni, a zakonodavcite veruvaat deka bankarite }e mo`e da ja podnesat {tetata od namalenite profiti, dodeka analiti~arite smetaat deka edna pettina od neto-profitot na golemite amerikanski banki e doveden do rizik. Se pretpostavuva deka bankite bi na{le novi biznisi, i deka }e iznajdat na~ini da ja nadminat ili zaobikolat regulativata.

BANKATA NA VATIKAN POD SOMNENIE ZA PEREWE PARI bvinitelstvoto vo Rim se somneva deka lica koi `iveat vo Italija go iskoristile Institutot za religiozni dela (IOR), popoznat kako bankata na Vatikan, za prikrivawe danoci, perewe pari i drugi izmamni~ki operacii, soop{tuva K2Kapital, povikuvaj}i se na agencii. Osven bankata na Rimokatoli~kata crkva, me|u osomni~enite finansiski institucii se i italijan-

skite banki Intesa Sanpaolo i Unikredit. Obvinitelstvoto se zainteresira za aktivnostite na bankata na Vatikan, otkako dobi podatoci za operacii vredni 180 milioni evra na edna od smetkite vo nea. Mnogu prevodi na nea bile anonimni, a toa go prekr{uva italijanskiot zakon za borba protiv pereweto pari. Proverkata po~nala otkako islednicite ja zamolile

finansiskata policija da sledi somnitelni transferi na smetki vo bankata na Vatikan. Duri ne se doka`e vinata na vrabotenite vo vatikanskata banka, verojatnosta tie da bidat zemeni na odgovornost e mnogu mala. Pri~inata e {to {efovite na bankata na Vatikan, po tradicija, zazemaat i oficijalni dol`nosti vo gradot-dr`a-va, {to im garantiraat diplomatski imunitet.

SVET BIZNIS POLITIKA VO PRVIOT KVARTAL, BAVEN E RASTOT NA SVETSKATA TRGOVIJA bemot na svetskata trgovija vo prvite tri meseci od ovaa godina e za 5,3% pogolem od prethodnoto trimese~je, {to pretstavuva ne{to pobaven rast vo poslednite nekolku meseci, no, sepak, pretstavuva zdravo oporavuvawe od krizata, poka`uvaat podatocite od holandskiot institut CPB. Rastot na svetskata trgovija vo prviot kvartal, koj zavr{i vo mart, e ne{to pobaven vo sporedba

so trimese~niot period koj zavr{uva vo fevruari, koga e zabele`ana stapka na rast od 5,8%, objavi institutot CPB, ~ii podatoci gi koristi i Evropskata komisija i Svetskata banka. Vo posledniot kvartal od minatata godina obemot na trgovskata razmena e zgolemen za 6%. Azija i Latinska Amerika i ponatamu go predvodat rastot, koj, sepak, be{e relativno nizok vo evrozonata, se naveduva vo mese~niot

izve{taj za svetskoto trguvawe. Spored promenlivite mese~ni podatoci vo mart, obemot na svetskata trgovija bil za 3,5% pogolem od fevruari, koga porasnal za 1,7%. Vo evrozonata izvozot i uvozot zabele`uvaat isklu~itelno silen rast. Vo mart, obemot na svetskata trgovija bil za 4% pomal od najvisokoto nivo zabele`ano vo april 2008 godina i 21% pogolem od nivoto od maj 2009 godina.

03.06.2010

HJULIT PAKARD ZATVORA 9.000 RABOTNI MESTA orporacijata Hjulit Pakard (HP) go pretstavi planot za avtomatizacija na proizvodstvoto vo koe e podgotvena da investira edna milijarda dolari, so {to vo narednite tri godini }e zatvori 9.000 rabotni mesta vo svoite fabriki niz celiot svetot. Kompanijata procenuva deka so voveduvaweto na novata tehnologija godi{no }e se za{teduvaat od 500 do 700 milioni dolari, i nagla-

suva deka avtomatiziraniot centar za obrabotka na podatoci }e go optimizira raboteweto na klientite na kompanijata. Hjulit Pakard, ~ija centralna kancelarija se nao|a vo SAD, ima namera podocna da otvori 6.000 rabotni mesta, no ne precizira koga }e bide sproveden toj plan. Minatata godina kompanijata otpu{ti 6.700 rabotnici vo ramkite na programata za namaluvawe na tro{ocite vo

vreme na kriza. Kako najgolem proizvoditel na personalni kompjuteri, Hjulit Pakard vo posledniot kvartal od 2009-ta godina u~estvuvala na globalniot pazar so 19,9%.

17.03.2010 25 FRANCIJA SOZDAVA ZEMJODELSKI FOND ZA AFRIKA VREDEN 120 MILIONI DOLARI rancija }e sozdade fond od 120 milioni dolari za poddr{ka na afrikanskoto zemjodelstvo, a investiciite bi mo`ele da dostignat do 300 milioni dolari, se naveduva vo soop{tenieto od 25-ot samit Afrika - Francija. Fondot }e pomogne vo realizacijata na proekti vo zemjodelskiot sektor. Samitot Afrika-Francija datira od 1975 godina. Francija se obiduva da obnovi del od ekonomskoto vlijanie koe go ima{e vo Afrika vo minatoto, pred pojavata na novi konkurenti kako Kina, koja se pretvori vo najgolemiot trgovski partner na Afrika. Borbata so klimatskite promeni be{e glavna tema na dene{niot posleden den od 25-ot samit, koj se odr`a vo Nica.

SEKOJ DEN VO

FORD I MAZDA OTPOVIKAA POVE]E OD 230.000 AVTOMOBILI VO KINA merikanskiot Ford i japonskata Mazda otpovikaa pove} e od 230.000 vozila proizvedeni vo zaedni~koto pretprijatie vo Kina poradi problemi so softverot koi moàt da dovedat do blokada na motorot. Kompaniite gi otpovikaa modelite #fokus# izraboteni vo periodot od avgust 2008 godina do 28 maj ovaa godina, vo ponedelnikot objavi na veb-sajtot kineskata generalna uprava za kontrola na kvalitetot. Ford i Mazda imaat zaedni~ko pretprijatie vo Kina so kompanijata ângan avtomobili na jugozapadniot del na zemjata. Vo soop{tenieto se naveduva deka kompaniite na sopstvenicite na tie modeli besplatno }e im obezbedat novi modeli softver. Odlukata za otpovikuvawe e donesena otkako nekolku sopstvenici na "fokus" prijavile deka motorot prestanal da raboti koga avtomobilot se dvièl so mala brzina.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

26 03.06.2010

PATOT DO USPEHOT

LEONARD BLAVATNIK SOPSTVENIK NA ACCESS INDUSTRIES

BOGATSTVO OD PLASTIKA Leonard Blavatnik, Amerikanec od rusko poteklo, ìvee od nafta i plastika, od koja, patem, se uàsnuva, no zarabotkata od toj biznis mu ovozmoùva da ìvee vo najluksuznite apartmani, vili i hoteli vo Pariz, Wujork, London i na Azurniot breg IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

meto {to sekojdnevno ne se simnuva{e od dneven red vo Holivud izminatiov period e Leonard Blavatnik. Rojters izvesti deka ovoj milijarder dal ponuda za prezemawe na filmskoto studio Metro Goldvin Maer (MGM), koe {to se nao|a vo te{ka sostojba. Isto taka se {irea glasini deka Blavatnik e vo trka za kupuvawe na studioto Miramaks, inaku vo sopstvenost na Dizni. Vo ovoj moment te{ko e da se ka`e dali Blavatnik voop{to dal ponuda za ne{to, no kako {to velat, “kade {to ima ~ad, ima i ogan”, taka {to s$ e vozmo`no. Bitno e deka negovoto ime se spomenuva ramo do ramo so imiwata na golemite igra~i kako Tajm Vorner, na primer. No, koj e vsu{nost Leonard Blavatnik? Toj e rangiran na 93 mesto na svetskata lista na milijarderi spored “Forbs”, so proceneto bogatstvo od 7,5 milijardi dolari. Pedeset i dve godi{niot ruski imigrant se {koluva{e na Kolumbija i Harvard, i denes

ima amerikansko dràvjanstvo. Toj ìvee vo London, kade {to “sobira kolekcija” na mediumski kompanii. Lani ja kupi britanskata filijala na kompanijata na Mel Gibson, Ajkon Grup, koja vklu~uva mala filmska i televiziska arhiva i distribuciska platforma. Poseduva i mnozinski udel vo Amedia, ruskiot najgolem producent na televiziski serii, i malcinski udel vo R.G.E. Grupata, zbir od pove}e TV stanici vo Izrael, {to rabotat po principot “plati, pa gledaj”. KUPUVA^ NA NAJSKAPIOT APARTMAN VO SVETOT Me|utoa, mediumite ne se ona po {to prvo se pro~u Blavatnik. Koga nekade pred dve ipol godini, vo vreme koga ve}e stana izvesna hipotekarnata kriza vo Amerika, be{e prodaden najskapiot apartman na svetot, po rekordno visoka cena od 150 milioni dolari, taa vest molskavi~no go obikoli svetot. Kupuva~ be{e pogodete koj: Leonard Blavatnik, koj {to nema nikakva vrska so novoskroenite ruski oligarsi, od tipot na Deripaska, Abramovi~ i drugite. Tokmu ova, mnogumina gi zbuni. Kako nekoj koj tri decenii ìvee vo Amerika ne sfatil deka periodot ne e povolen

KENSINGTON PALAS GARDENS - ekskluzivnoto sosedstvo vo London, kade {to Blavatnik poseduva nekolku luksuzni ku}i za kupuvawe na nedvi`nosti. Potoa nastapi finansiskata kriza {to ja napravi ovaa odluka na Blavatnik u{te ponevoobi~aena i nelogi~na. Me|utoa, se poka`a deka Leonard Blavatnik ne e ni najmalku naiven. Naprotiv, mnogu e ve{t, siguren vo svoite procenki i potezi. Koga }e sfatime so {to se zanimava i na koj na~in go zgolemuva svoeto bogatstvo, se doznava i za samata li~nost na Blavatnik. Vo 1986 godina, po diplomiraweto na Harvard, ja osnoval svojata kompanija Akses Indastris (Access Industries) koja se zanimava so trgovija so nafta i priroden gas. Podocna stana kosopstvenik vo naftenata kompanija TNK-BP (TNK-BP), treta po golemina vo Rusija. Dobro profitira{e i vo drugite oblasti vo koi rabote{e: nedvi`nosti, aluminium, telekomunikacii i plastika. S$ MU ODELO OD RAKA Ja kupil i poznatata holatska hemiska grupacija Bazel (Basel), a potoa i amerikanskata, hemiska firma Hantsmen (Hantsmen), za koja plati 9,6 milijardi dolari. Po soedinuvaweto na ovie dve kompanii ja sozdade najmo}nata

hemiska kompanija vo svetot na koja akciite od 25,25 dolari, skoknaa na 42,22 dolari. Godi{niot obrt na novata kompanija iznesuva 26 milijardi dolari i ima pove}e od 20 iljadi vraboteni. Bazel e najgolemiot proizvoditel na polipropilen, poliolefin i me|u prvite vo proizvodstvoto na polietilen, koj se koristi vo avtomobilskata industrija i izrabotkata na ambalaà. Stanuva zbor za plastika, materijal od koj {to sekoj {to se smeta sebesi za estet, se zgrozuva. Na Blavatnik, me|utoa, mu ovozmoùva dobro da ìvee i da se posveti na kupuvaweto na vili, luksuzni hoteli, dvorci, plaì na moriwa i ezera, planini... Se razbira, ova ne e samo li~no uìvawe, tuku i golem biznis. Leonard Blavatnik go kupi najskapiot apartman na svetot po cena od 150 milioni dolari. Ovoj apartman se nao|a na vrvot na poznatiot hotel Mark vo Wujork, vo neposredna blizina na Central park. Sepak, apartmanot, na povr{ina na 2.790 metri kvadratni, ne e obi~en apartman. So 23 sobi za spiewe, 25 kupatila, 390 metri otvoren prostor, prekrasna gradina na vrvot

na zgradata, luksuzna soba za dneven prestoj so kamin, salon za sportska rekreacija, restoran i site slu`bi koi gi imaat samo najpresti`nite hoteli, ovoj mega-apartman poseduva s$ {to moète da zamislite. SOPSTVENIK NA LEGENDARNI HOTELI Blavatnik, roden vo Moskva, denes {irum Evropa gi poseduva najluksuznite hoteli, dvorci i vili. Bidej}i ìvee na relacija Wujork-London, pribeì{te mu e prekrasniot stan vo Kensington, ~ija cena e 120 milioni dolari. Dvata hotela koi vleguvaat vo legendite na francuskoto visoko hotelierstvo Grand hotel Kap-Fera na Azurniot breg i Vandom vo Pariz ve}e dve godini se vo sopstvenost na Leonard Blavatnik. Za ovie dva hoteli koi se simbol na luksuz, no i na istorija i kultura, Blavatnik izdvoi 215 milioni dolari od svoeto bogatstvo. Turistite koi }e se najdat na plo{tadot Vandom vo Pariz i den denes se voshituvaat na hotelot ~ija istorija e zapi{ana so zlatni bukvi.

MARKETING

03.06.2010

GERILA-FLEKSIBILNOST oèbi najgolemata razlika me|u poedine~niot deloven ~ovek i golemata korporacija e vo fleksibilnosta. Tuka e nadmo}na malata firma {to ne gi vovela bezbrojnite nivoa na upravuvawe i gigantskata organizacija na proda`bata vo taktikata i strategijata na marketin{kiot plan, taka {to moè da pravi izmeni na samoto mesto. Moè da reagira brzo na promenite na pazarot, na trikovite na konkurentite, na nerazvienite segmenti na uslugite, na ekonomskata realnost, na novite mediumi, na nastanite {to zasluùvaat vnimanie i na ponudite vo posleden mig. Praktikata podrazbira i vakvi primeri: eden golem prodava~ na oglasen prostor dal neverojatno dobra ponuda za reklama, i toa po cena {to bila samo zanemarliv del od voobi~aenata. Zainteresirani bile edna mala i edna golema kompanija. Golemata kompanija ja zagubila mo`nosta zatoa {to imala strogo zacrtan plan i zatoa {to li~nosta na koja & bila dadena ponudata morala da ja proveri so tolku mnogu pretpostaveni, {to nemala dovolno vreme. Ponudata ja prifatila malata firma reklama od trieset sekundi emituvana to~no pred Super bol, za neverojatna cena od 500 dolari. Voobi~aenata cena za takva reklama vo oblasta na San Francisko Bej, inaku, e deset pati pogolema. Gigantskata korporacija propu{tila

da ja iskoristi prednosta na taa navistina evtina ponuda poradi nedostigot na fleksibilnost. Brzinata i fleksibilnosta se su{tinata na gerila-marketingot.Vo sekoja dekada gorivo na raboteweto e eden edinstven aktuelen koncept. Vo osumdesettite godini na minatiot vek toa be{e kvalitetot i be{e tolku vaèn {to stana karta za vleguvawe vo raboteweto na devedesettite godini. Koncept na devedesettite godini stana fleksibilnosta. Kolku pove}e moè{e da ponudi{ i kolku be{e podobra uslugata {to ja nudi{, tolku pove}e klienti moè{e da zadovoli{. Sistemot na preporaki }e cveta napojuvaj}i se od izvorot na fleksibilnosta. Vo tekot na prvata dekada na dvaeset i prviot vek, klu~en koncept stana inovacijata. Sepak, gerila-marketarite bi trebalo prvo da steknat reputacija za kvalitet i fleksibilnost, a potoa i da go odràt nivoto za koe bile pofaleni. Potoa moàt da & se posvetat na inovacijata. Pretpriema~ot {to e re{en da uspee, mora da nau~i da razmisluva za marketingot i advertajzingot na razli~na branova dolìna od marketin{kiot direktor na edna korporacija. Iako mora da razmisluvate za primarnite marketin{ki alatki isto kolku {to go pravi toa i direktorot, mora da razviete i {esto setilo za drugite mo`nosti {to im se dostapni na pretpriema~ite.

Moèbi li~nata poseta ili direktno upatenoto pismo }e bidat na mesto. Direktorot vo nekoja korporacija nikoga{ nema ni da ja razgleduva tolku prizemnata taktika. Moèbi bi bila na mesto telemarketing-kampawa. Moète li da ja zamislite Koka Kola kako im se javuva na kupuva~ite na telefon? Moète li da go zamislite [el oil kako gi pridobiva potencijalnite mu{terii so pristapot eden-naeden? Mo`nostite eden-na-eden {to gi ima malata firma pretstavuvaat izvonredna mo`nost za sopstvenicite na firmi da ja prepoznaat dobrata rabota koga }e im se vnese v lice. Malata firma moè da ja stekne i da ja zadrì rabotata - taa }e go izgradi i }e go zadrì raboteweto koncentriraj}i se na, navidum, sitnite detali. Malata firma moè da im se pribliì na klientite na li~no nivo. Postoi odredena toplina {to e povrzana so semejnata rabota. Moèbi vie ne ja vodite svojata rabota so istata proniklivost so koja se vodi multinacionalen konglomerat (iako mnozinstvoto od niv i ne se vodat so nekoja posebna proniklivost, ili pove}e se fokusiraat na svoite osnovni prednosti), vie moète da profitirate od taa li~na vrska so klientite, i toa samo taka {to vo svojot na~in na rabotewe }e go vnesete toa dopolnitelno zrno toplina. Vie ste fleksibilni, brzi i

MARKETING-DILEMI

STANDARDIZACIJA VS INDIVIDUALIZACIJA

Vo posledno vreme s$ pove}e doa|a do izraz konceptot na globalniot marketing, a del od toj marketing vo su{tina e i globalnata promocija kako primena na standardizirani strategii, koristewe na ednakov pristap vo site zemji. Ottamu mnogu firmi se soo~eni so dilemata: standardizacija ili individualizacija. ko eden proizvod ima ista namena i ovozmo`uva isto zadovolstvo na razli~ni pazari, promocijata mo`e da bide globalna so minimalni prilagoduvawa koi se i ponatamu potrebni na sekoj poedine~en pazar. Kompaniite kako {to se Koka-Kola, Levis [traus, Revlon ili Helena Rubin{tajn koristat globalna promocija. Od druga strana, pak, Prokter end

Gembl promoviraj}i ja svojata pasta za zabi vo Danska, Germanija i Holandija ja istaknuvaat va`nosta na preventivnata za{tita na usnata {uplina, dodeka vo Velika Britanija, Francija i Italija tie go istaknuvaat kozmeti~kiot aspekt na pastata. Ponatamu, proizvoditelite na avtomobili ja istaknuvaat brzinata i opremata koga se promoviraat vo Latinska Amerika,

dodeka, pak, vo Evropa tie stavaat akcent na sigurnosta i doverbata vo tie vozila. Od druga strana, industriskite proizvodi se pogodni za globalna promocija, bidej}i kupuva~ite se vodeni od isti `elbi i motivi bez razlika od koj pazar poteknuvaat. SLU^AJOT NA NESTLE Mnogumina avtoriteti go osporuvaat

nema da mu na{tetite na svojot imix ako gi emituvate svoite reklami preku radio ili ako vrabotite sredno{kolci da delat va{i letoci na aglite. Nemate kup pravila {to mora da gi po~ituvate, komitet pred koj odgovarate, nitu ustanovena struktura {to mora da ja sledite. Vie ste gerilec. Vie ste organizacija. Si odgovarate sebesi. Vie gi pi{uvate pravilata i vie gi kr{ite. Toa zna~i deka moète da bidete neverojatni, izvonredni, nepredvidlivi, brilijantni i brzi. Isto taka, mora da uìvate vo luksuzot na postojanite preporaki. Ako ste navistina dobri vo svojata rabota i ako znaete kako da postignete lu|eto da zboruvaat za vas i da ve prepora~uvaat edni na drugi, toa moè da bide sosem dovolno za da vi ja polni kasata. Ne znam niedna kompanija od Fortune 500 listata {to uìva takva prednost. Patem, mora da sfatite deka toa {to izgleda kako mreà na preporaki, vsu{nost, ~esto e kombinacija na vesnici, spisanija, radio, direktna po{ta i sistem na preporaki. No, zaslugata doa|a so prenesuvaweto na vestite od usta na usta, a ne preku mediumite. Ne zalaùvajte se - ne moète da uspeete bez reklamirawe vo mediumite. Koga bi uspeale so taa strategija, toa bi bilo kako da ste dobile sedumka na loto so prvata kombinacija {to ste ja napi{ale.

standardiziraniot globalen pristap vo promoviraweto bidej}i smetaat deka toj e aplikativen na mal broj proizvodi. Navikite za koristewe na proizvodot i samata negova percepcija moè da varira od zemja do zemja, taka {to pretprijatieto mora da go razvie svojot pristap skladno so problemite koi moàt da se pojavat na razli~nite pazari. Na primer, koga Nestle ja vovede svojata marka na instant-kafe, “neskafe”, se soo~i so najmalku pet razli~ni situacii vo pet razli~ni delovi vo svetot. Taka vo SAD, instant-kafeto be{e prifateno, me|utoa zazema{e mnogu malo pazarno u~estvo. Vo kontinentalna Evropa, ova kafe ima{e najgolemo pazarno u~estvo, me|utoa navikata za piewe na ovoj vid kafe be{e vo rana faza na razvoj. Vo zemji kade {to se konsumira ~aj kako vo Velika Britanija i Japonija, potrebno be{e dolgo vrme da se ubedat potro{uva~ite namesto ~aj da pijat kafe i toa ne obi~no, tuku instant. Vo Latinska Amerika se pie silno kafe, pa se smeta{e deka instant-kafeto e nesoodvetna zamena. I na kraj, vo skandinavskite zemji, Nestle se soo~i so obi~ajot da se drì svarenoto kafe na {poretot od utro do ve~er. Zatoa Nestle mora{e da koristi razli~ni strategii na ekonomska propaganda za sekoj pazar, bidej}i globalnata kampawa ne moè{e efikasno da odgovori na specifi~nite potrebi. Nekoi marketing-eksperti smetaat deka naglasuvaweto na prednostite na globalniot pristap vo promocijata proizleguva od strana na golemite marketing-agencii, koi gi ohrabruvaat svoite klienti da koristat edna agencija za svoeto marketing-komunicirawe vo svetski razmeri, so cel da go multipliciraat svojot profit. GLOBALNI PROIZVODI I LOKALNI PORAKI Uvaùvaj}i gi dvata, i pristapite “za” i onie “protiv” globalizaci-

TTEODOR EODOR ALEKSOV

Triple S Learning www.TSL.mk

Toa moè da se slu~i, no ne potpirajte se na toa vo ìvotot, ni vo rabotata. Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodràni vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

jata vo me|unarodnata promocija, mnogu pretprijatija se odlu~ija za kombiniran pristap. Stanuva zbor za standardizacija na proizvodite i osnovnite marketing-karakteristiki i prilagoduvawe na propagandnata poraka na lokalnite pazari. Ovoj pristap gi prepoznava sli~nite èlbi, potrebi, celi i nameni na proizvodite i uslugite, no gi po~ituva i lokalnite karakteristiki na sekoj stranski pazar. Mnogu pretprijatija za taa cel koristat obrasci. Nivnite reklami se prosledeni so ista sodrìna, me|utoa muzikata, porakata, a ponekoga{ i nekoi vizuelni elementi se prilagodeni na specifi~niot lokalen pazar. Taka na primer, sapunot ”dav” koristi ednakva osnovna tema vo globalni razmeri, no so razli~ni modeli vo Avstralija, Francija, Germanija i Italija so cel da odgovori na èlbite na ènskoto naselenie vo tie zemji. Drug na~in na prilagoduvawe se vr{i na toj na~in {to se kreiraat pove}e reklami so sli~na sodrìna, a menaxerite vo razli~nite zemji ili regioni }e odberat edna od niv koja najmnogu odgovara na lokalnite potrebi. Ovoj pristap go koriste{e *Seagram za *Chivas Regal. Pri toa bile testirani ~etiri kampawi vo sedum zemji za na krajot da se odlu~at za osnovnata poraka koja glasela *“There will always be Chivas Regal”. Ovaa poraka e prevedena podocna na petnaeset jazici. I pokraj toa {to golem broj od pretprijatijata nastojuvaat da razvijat globalna marka na proizvodi, istraùvawata pokaùvaat deka standardiziranite proizvodi, sepak, gi prikaùvaat na razni na~ini koristej}i lokaliziran pristap.

03.06.2010

KULTURA BOB DILAN

KONCERTI

RETKA PRIVILEGIJA NA BALKANOT

BIZNIS I ZADOVOLSTVO

Bob Dilan e transformacija od Robert Zimerman koj dobrovolno go napu{ta tronot vo folk-muzikata zaradi elektrifikacija na sopstveniot muzi~ki izraz vo rok-idiom

Makedonija stanuva s$ poatraktivna zemja za golemite muzi~ki imiwa, a narodot e podgotven da odvoi i pogolema suma pari za da prisustvuva na nivnite koncerti. Zadovolstvoto e obostrano - organizatorite profitiraat, publikata zadovolna SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

d po~etokot na godinava, pa dosega, vo Makedonija zavladea bran na gostuvawa na peja~ki yvezdi od sekakov kalibar od na{ata okolina, pa i od svetot. Moè da se kaè deka sekoj mesec ima minimum po eden ili dva koncerti koi se prepolni so lu|e, a seto toa gledano od stranata na biznisot i zarabotuva~kata izgleda isto tolku dobro kako i yvezdite koi se doneseni kaj nas. Organizatorite na koncertite kaj nas se pokaàa kako odli~ni menaxeri koi pokaàa golema profesionalnost od promoviraweto na koncertite, sorabotkata so novinarite, pa s$ do kone~noto realizirawe na koncertot. Mnogu be{e te{ko edna zemja kako Makedonija da se probie me|u golemite zemji koi bez problem moàt da ja donesat Lejdi Gaga, Rijana ili koj bilo drug svetski peja~. No, malku po malku po~na da se kr{i mrazot i u{te pred nekolku godini po~naa da doa|aat poznati imiwa koi, sepak, ne bea vo ekot na karierata, no blagodarenie na toa, potoa gi imavme Pink, Leni Kravic, Karlos Santana.... MAKEDONSKIOT KULTURNO-ZABAVEN @IVOT E NAVISTINA ZABAVEN Ako se po~ne po hronolo{ki redosled od januari, pa dosega, vklu~uvaj}i gi i koncertite na doma{nite peja~i, konstatacijata e deka vo Makedonija ima navistina golem kulturno-zabaven ìvot koj gi zadovoluva site stilovi na muzika, za se~ij vkus. Taka, vo januari i fevruari koncertnata ponuda be{e malku poskromna (pri~ina za toa se novogodi{nite praznici i, sekako, ladnoto vreme koe ne e pogodno za koncerti), pa se odrà humanitarniot koncert po povod rodendenot na To{e Proeski vo salata Boris Trajkovski na koj prisustvuvaa okolu 10.000 oboàvateli na yvezdata, a cenite na vleznicite bea simboli~ni i iznesu-

Vo arenata Metropolis }e nastapi so celosno svoja produkcija ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o v~era{noto prikaùvawe na filmot “Ne gledaj nazad“ zapo~naa zagrevawata za pre~ekot na legendata Bob Dilan, koj }e gostuva so koncert vo Skopje utre (4 juni) vo arenata Metropolis. So negoviot nastap se najavuva 50-to izdanie na festivalot Ohridsko leto.Oboàvatelite na Dilan imaa ~est da go poglednat dokumentarecot za legendarniot kant-avtor, koj vo mladite godini bil dosta samouveren, da ne kaème aroganten, so razli~ni stavovi od mnogu drugi. Me|utoa, od druga strana ja pokaùva svojata {armantna i harizmati~na yvezda. Bob Dilan e transformacija od Robert Zimerman (vo ~est na pisatelot Tomas Dilan), koj vo eden period od svojata kariera go napu{ta tronot vo folk-muzikata zaradi elektrifikacija na sopstveniot muzi~ki izraz vo rok-idiom. Skopje i cela Makedonija, vo petok }e uìvaat so Bob Dilan koj doa|a za prv pat na na{ite prostori, vo ramkite na svojata Beskrajna turneja (The never ending

100

koncerti godi{no i vo 7-ta decenija od `ivotot

tour), to~no 22 godini od nejziniot po~etok. Vo arenata Metropolis }e nastapi so celosno svoja produkcija – svetlo i zvuk – salata e celosno adaptirana za pogolema posetenost i za da ima mesta za sedewe i stoewe.“Bob Dilan vo Skopje pretstavuva glamurozna anticipacija na Ohridsko leto, izjavi ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska– Milevska.” Dilan e poznat po svojata unikatnost, pa taka, iako e re~isi na 70-godi{na vozrast, toj patuva pove}e od 400 kilometri me|u koncertite. Na 2 juni be{e vo Bukure{t, denes e vo Sofija, a ve}e utre vo Makedonija. Dilan godi{no odr`uva okolu 100 koncerti, a vo 2007 godina go proslavi 2000-ot nastap od po~etokot na svojata turneja. Zadovolstvoto da se prosledi eden vakov vrven nastap na edna revolucionerna legenda ~ini od 2.000 denari (najevtinata vleznica) do 4.000 denari (najskapata).

vaa 250 denari. Za Slatkar vo arenata Metropolis dojdoa okolu 7.000 negovi fanovi, a za koncertot s$ u{te se zboruva, bidej}i toj napravi vistinski rap-spektakl. Ve}e vo mart se slu~i ne{to {to dosega se nema{e slu~eno na na{ite prostori, koncert na eden od najdobrite raperi vo svetot 50 Cent. Salata Boris Trjakovski be{e prepolna i sobra okolu 10.000 posetiteli, ne samo od cela Makedonija, tuku i od Balkanot, najmnogu poradi prili~no evtinata cena na vleznicite od 1.000, 1.500 i 2.000 denari. Koncertot na Petar Gra{o, od sosema poinakov kalibar, istiot mesec se odrà vo Univerzalnata sala, koj sobra okolu 1.500 posetiteli, spored mo`nosta na Univerzalna sala. Vo april ima{e duri ~etiri koncerti: Area, Qubojna i Sergej êtkovi} vo Univerzalna, a Fejtles, poradi ogromniot interes, koncertot go prefrlija vo arenata Metropolis. U{te edno golemo svetsko ime, no ovojpat od dens-dixej scenata dojde na 8 maj vo arenata Metropolis. Dejvid Geta be{e nastan koj trae{e do 5 ~asot nautro. Ima{e 13.000 posetiteli, a cenite na biletite iznesuvaa od 800 do 1.200 denari. Vo maj dojde i Bajaga, a isto taka i \oko Taneski ima{e skromen obid da ja napolni Univerzalna sala pred svojot nastap na Evrovizija. Zav~erave~er, u{te eden ogromen koncert se odrà vo Boris Trajkovski. @eqko Joksimovi} napravi tri~asoven spektakl, salata be{e popolna duri i od koncertot na 50 Cent. Dojdoa okolu 12.000 lu|e, a atmosferata be{e èstoka od po~etokot, pa do samiot kraj. Cenite na biletite bea od 400, 500 i 600 denari. Vo mesecot koj e vo tek }e ima u{te eden svetski koncert, koncertot na Bob Dilan koj }e bide vo arenata Metropolis. So ogled na toa {to biletite se dviàt od 2.000, 2.500 i 3.000 denari, a se rasprodadeni, definitivno }e bide u{te eden uspe{en koncert.

661.000 70.000

evra se zaraboteni samo od biletite na koncertite godinava

lu|e prisustvuvale na koncertite na stranskite i doma{nite yvezdi

50 Cent – mo`ebi najgolemata yvezda koja dosega bila kaj nas KOLKU SE ZARABOTUVA OD KONCERTI? Preku edna slobodna kalkulacija i sobirawe na site ovie brojki i podatoci, vo poslednite {est meseci vo Makedonija okolu 70.000 lu|e bile na site ovie koncerti, a zarabotkata e daleku pogolema od posetenosta. Bez tro{ocite za organizirawe, promovirawe i pla}awe na yvezdite, samo so sobirawe na cenite na biletite vkupno se zarabotile okolu 661.000 evra (samo 50 Cent “sobra” okolu 246.000 evra, Dejvid Geta 215.000 evra), {to za dr`ava kako nas e navistina ogromna brojka. Izleguva deka e navistina isplatlivo da se nosat golemite imiwa, bidej}i narodot za niv e podgot-

ven da plati pove}e (~esto se slu~uva da odat i vo nekoi od sosednite zemji i da platat mnogu pove}e samo za da odat na koncert). Od toa korist imaat i organizatorite, koi osven renometo, ostvaruvaat golema zarabotka i od publikata koja so zadovolstvo }e odi sekade koga }e ima nekoj poznat umetnik. Ako predvreme se napravi matematikata za pretstojniot koncert na Bob Dilan, so pretpostavka deka }e dojdat okolu 10.000 (a sigurno }e ima pove}e), toga{ presmetkata e ednostavna, a zarabotkata bi bila za~uduva~ki 350.000 evra! Toa e dosega najgolemata zarabotka na eden koncert na teritorijata na Makedonija.

SPORTLIFE

30 03.06.2010 SVETSKO PRVENSTVO

VE^NIOT FAVORIT BRAZIL Po [pancite i Italijancite, potragata po favoritskiot krug nezapirlivo n$ nosi kon “ve~niot” favorit Brazil. Ovaa selekcija e petkraten svetski prvak i edinstvena {to nastapila na site prvenstva dosega. “Kariokite” se de`urni favoriti na fudbalskite smotri i taka e otkako nacionalnite sostavi se natprevaruvaat globalno SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o is~ekuvawe na po~etokot od svetskoto prvenstvo vo fudbal, “pobo`nite” privrzanici na “najbitnata sporedna rabota vo `ivotot”, pokraj toa {to gi brojat denovite, koi za beqa minuvaat kako vo vojska, gi udiraat i prvite kladbi po pra{aweto na favoritite, koi se razbira se zasnovaat na celodnevnite analizi na momentnata forma na reprezentaciite. Pa taka Anglija, predvodena od Fabio Kapelo i Vejn Runi e lansirana vo samiot vrv na favoritski zemji, za osvojuvawe na peharot od 19-to prvenstvo po red. Angli~anite kone~no imaat i dobar selektor vo kombinacija so talentirani i iskusni fudbaleri. No, od druga strana “gordiot Albion” favorit e od 1966-ta, a ottoga{ samo edna{ uspea da dojde do polufinaleto i toa na svetskoto prvenstvo vo Italija, koga be{e porazen od Germancite. Tokmu germanskite fudbaleri nekoga{ va`ea za posledo-

vatelni favoriti na golemite natprevaruvawa. No, onaa starata “...deka vo fudbalot igraat 11 fudbaleri na dvete strani, a na krajot pobeduvaat Germancite” ne funkcionira tokmu od momentot koga bea podobri od Angli~anite vo polufinaleto vo 1990-ta. Na toa svetsko prvenstvo vo golemoto finale, Argentincite zagubija od Germancite i ako toga{ “Gau~osite” bea proglaseni za “sre}kovci” {to voop{to zaigrale vo zavr{nicata, deneska im se pripi{uva istiot epitet, no vo smisla deka tie treba da se presre}ni {to voop{to se prisutni na prvenstvoto. Toa se razbira ne zna~i deka i ponatamu ne se seriozni kandidati za titulata, edinstveno {to nikoj ne veruva deka so Maradona kako selektor, Argentina }e bide vo sostojba voop{to da ja pomine grupnata faza. Holandija i Francija vo prosek na sekoi deset godini vadat dobra generacija, no tajmingot za nov probiv kon finaleto, najverojano deka ne e dobar za ovoj {ampionat. Petliwata i laliwata se

respektibilni, no i daleku od favoritski. Starata dobra Italija }e ja brani titulata od pred ~etiri godini, osvoena na mundijalot vo Germanija. Na ovaa reprezentacija nikoj ne gleda kako na favorit. Golem del od fudbalerite {to bea del od timot na minatiot {ampionat se penzionirani od reprezentacijata ili voop{to od fudbalot. ]e go nema Toti, nitu pak junakot od finaleto Materaci. Da, “ayurite” se nadvor od favoritskata lista, no toa voop{to ne e pre~ka tie da dojdat do finaleto i so malku sre}a i da pobedat vo nego. Tradicijata veli deka Italijancite bile favoriti samo edna{ i toa vo 1990ta, koga bea doma}ini. Toga{ zagubija vo polufinaleto, no potoa kako autsajderi dvapati igraa vo finaleto, a edna{ triumfiraa. [panija nikoga{ ne bila svetski prvak, no e golem faorit bidej}i e aktuelen evropski. “Crvenata furija” voobi~aeno e “topovsko” меsо vo osmina ili ~etvrtina finalnite me~evi, no mnogumina tvrdat deka godinava {panskata reprezentacija }e stigne do samiot kraj. Po [pancite i Italijancite, potragata po favoritskiot krug nezapirlivo n$ nosi kon “ve~niot” favorit Brazil. Ovaa selekcija e petkraten svetski prvak i edinstvena {to nastapila na site prvenstva dosega. “Kariokite” se de`urni favoriti na fudbalskite smotri i taka e otkako nacionalnite sostavi se natprevaruvaat globalno. No, ovoj pat tie nemaat “drim tim”. Slektorot Dunga go ot-

Kariokite postojano se vo favoritska uloga strani Ronaldiwo, a ne go povika nitu Pato. “Blediot” Kaka }e ja predvodi brazilskata reprezentacija vo Ju`na Afrika, koja za prv pat ne rasplaga so ofanziven, tuku naprotiv ja krasi odli~na defanzivna linija. @ulio Cezar od golot }e komanduva so bedemot sostaven od Lusi, Huan, Kleberson

i Majkon. Ovaa t.n. “pretorijanska garda” na Brazil, mnogumina ja kvalifikuvaa kako vrv na odbranbeniot fudbal, koja te{ko deka }e bide probiena od koja bilo svetska selekcija, bez razlika dali se toa argentinskite napa|a~i predvodeni od Mesi ili {panskite od Torez.Na svetskoto prvenstvo

vo 1990 godina brazilcite bea eliminirani vo ~etvrtina-finaleto, a ~etiri godini podocna bea svetski prvaci. Vo 2006-ta tie bea porazeni vo borbata za polufinaleto. Ostanuva da vidime dali godinava povtorno }e se “pro{etaat” do finalniot me~.

AFERI

SKANDALOZNOTO SEMEJSTVO TERI

Koga malku se zaboravi na seksskandalot so soprugata na negoviot soigra~, biv{iot kapiten na angliskata reprezentacija, Xon Teri, povtorno pristigna na naslovnite stranici na tabloidite zaradi glupostite na tatko mu STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

ko ne e Maradona, toga{ mora da bide nekoj Angli~anec?! Sekako, koga stanuva zbor za "`oltiot“ del od sportskiot pe~at, produciraweto na aferi i skandali od sekakov vid – od seksualni, preku politi~ki, do kriminalni – ve}e e za{titen znak na argentinskata i angliskata fudbalska selekcija. Kako

3,5

grama kokain e grevot na tatkoto na Teri

da ne prestanalo nivnoto rivalstvo od po~etokot na osumdesettite godini od minatiot vek, malku na voenoto pole (vojnata zaradi nekolku iljadi ovci na Foklandskite Ostrovi vo 1982 godina ), malku

Xon Teri - Redoven gostin vo tabloidite i po tatkova vina

na fudbalskite tereni (Svetskoto prvenstvo vo Meksiko 1986 godina i golovite na Maradona), prodolèno i na Svetskoto prvenstvo 1998 godina vo Francija (isklu~uvaweto na Bekam, Argentina pobedi na penali)...Taka, koga go nemate Maradona so nekoja negova bombasti~na izjava ili postapka, toga{, ete go Xon Teri. Sega ve}e biv{ kapiten na angliskata reprezentacija, ja zagubi liderskata lenta okolu rakavot zaradi negoviot seks-skandal so Vanesa Peronsel, sega biv{a sopruga na Vejn Brix, negoviot nekoga{en soigra~ od êlzi (sega Man~ester Siti) i "Gordiot Albion“, koj se otkaà od reprezentacijata s$ dodeka vo nea igra Teri. Denovive Teri, vo ekot na finalnite podgotovki na strogiot don Fabio Kapelo, povtorno se najde na stranicite na tabloidite zaradi tatko mu. Imeno, Kralskiot sud od gradot Basildon mu izrekol poblaga kazna od o~ekuvanata na Edvard Teri (uslovna kazna od {est meseci zatvor) zaradi preproda`ba na kokain. Mu sleduvaat, isto taka, i okolu 100 ~asa volontirawe vo javnite komunalni slu`bi i pari~na kazna od samo 95 funti za sudskite tro{oci. Sepak, ova malo "zlostorstvo“ ima svoja predistorija.

Pred nekolku meseci, novinar na ekstra-tira`noto nedelno izdanie na londonskiot tabloid "San“, pretstavuvaj}i se kako voza~ na bogat klient koj e vo potraga po kvaliteten kokain za negoviot gazda, uspeal da kupi malo koli~estvo droga, 3,5 grama, za 120 funti od Edvard Teri, tatkoto na Xon. Iako Edvard e ~ovek vo {estata decenija od negoviot `ivot, negovoto "dilawe“ na kokain be{e vistinska tabloidna K

senzacija, pa po seks-skandalot ova be{e dopolnitelen tovar za Xon Teri. Kapitenskata lenta, izgleda, e nepovratno izgubena. Inaku, kolku {to Xon i Edvard Teri sami si gi sozdavaat nevoljite, tolku tie se i `rtvi na tabloidnata glad po senzacii. Tokmu toa mo`e da se nayre me|u redovite na presudata za Edvard, koja veli deka ovoj bil, na nekoj na~in, o~igledno predizvikan od novinarot na tajna zada~a, ~ija cel bila

samo {to poekskluziven tekst. Novinarot so denovi se obiduval da se sprijateli so Edvard Teri, pa duri od tretiot obid uspeal da go nagovori da mu nabavi droga. Kako i da e, eden od najdobro platenite fudbaleri na svetot (okolu 150.000 funti nedelna plata vo ^elzi) }e mora dobro da se ispoti vo Ju`na Afrika za povtorno da bide sportska ikona na najfudbalskiot ostrov. O

SPORT

03.06.2010

SPORT SP JU@NA AFRIKA 2010

“VUVUZELITE” DOBIJA ZELENO SVETLO

FUDBAL

MISLEVME SESTRATA, A ZIDAN JA BRANEL MAJKATA? SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o istorijata na fudbalskata igra, hroni~arite imaat zabeleàno 18 svetski prvenstva. Toa se 18 finalni natprevari, od koi na barem polovinata se zabeleàni bezvremenski potezi, pletej}i ja legendata za fudbalaskata igra, od koja proizlegoa bezbroj prikazni za dobra no}. Pele, Bekembauer, Rosi, Ronaldo se del od golemite fudbaleri {to gi odbelàle finalnite natprevari na svetskite prvenstva. Finaleto vo 1998-ta go odbeleà Zinedin Zidan, koj be{e strelec na dva gola vo duelot so Brazil. Francija za prv pat dojde do trofejot na FIFA, a Zidan be{e vbroen vo redot na najgolemite velikani na ovoj sport. Osum godini po spektakularniot nastap na Zidan, Francuzinot odbeleà u{te edno mundijalsko finale. No, ovoj pat so negoviot neslaven poteg, be{e islku~en od igrata, otkako prethodno bukvalno go nokautira{e Italijanecot Marko Materaci. “Ne mislam deka toj moment ja odbeleà mojata kariera. Napraviv mnogu pobitni raboti vo ìvotot,

evoobi~aenite svirki koi go imitiraat slonovskiot rik dobija dozvola da se koristat od naviva~ite na pretstojnoto Svetsko fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika. Popularnite “vuvuzeli” dolgo vreme bea predmet na diskusija vo komisiite na Federacijata na internacionalni fudbalski asocijacii (FIFA) od kade {to se stravuva{e deka prodornite zvuci }e im pre~at vo igrata na fudbalerite, koi glavno nastapuvaat vo Evropa, kade {to fanovite koristat poinakvi zvu~ni rekviziti. “Vuvuzelite” i oficijalno se del od Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika”, potvrdi prviot ~ovek na organizaciskiot odbor na Mundijalot, Deni Xordan, za kogo ova be{e odli~na vest. So radost ovaa informacija ja pri-

Fudbalerite }e igraat pod zvucite na slonovski rik fati i pretsedatelot na FIFA, Sep Blater, koj istakna deka “vuvuzelite” se sostaven del od afrikanskiot fudbalski folklor i bez niv svetskoto prvenstvo ne bi bilo isto. Inaku, glavna pre~ka za koristeweto na ovie naviva~ki svirki be{e stravuvaweto deka tie mo`at da predizvikaat trajno o{tetuvawe na sluhot. No, po opse`noto testirawe izvr{eno nad sto iljadi lu|e, koi bea podlo`eni na slonovskite rikovi za vreme na eden fudbalski natprevar vo Johanesburg, doktorite potvrdija deka “vuvuzelite” se potpolno bezopasni.

Dokolku povtorno se najdam vo ista situacija se razbira deka nema da go povtoram istoto, no vo toj moment mojata majka be{e vo bolnica. I posle s$ i duri koga sega ~etiri godini podocna govoram za istiot nastan, povtono se ~uvstvuvam mnogu lo{o za da sega lu|eto me pomnat edinstveno poradi incidentot. Od ovaa distanca seto toa mi izgleda prili~no nebitno”, izjavi Zidan, koj vo uloga na penzionirana yvezda be{ee del od me|unarodnata ata rabotna tri-bina kade {to glavnata tema e vlijanieto na poznatitee fudbaleri vrz decata i mladinadincite. Spored poslednata ispovest na Zidan, pri~inata ata za flagrantntniot faul vrz Materaci bilo ilo toa {to toj mu ja spomnal sestrata, trata, se razbiraa vo ne ba{ ~esna konotacija. onotacija. No, denovive ve Francuzinot spomna omna nova verzija vo koja istakna deka ja branel anel ~esta na majka si. “Pro`iveavv te{ki {est

meseci posle incidentot. Nikoj ne znae{e kako se ~uvstvuvam. Dokolku povtorno se najdam vo ista situacija se razbira deka nema da go povtoram istoto, no vo toj moment mojata majka

be{e vo bolnica. I posle s$ i duri koga sega ~etiri godini podocna govoram za istiot nastan, povtono se ~uvstvuvam mnogu lo{o”, veli penzioniraniot fudbaler, za kogo duelot so Italija na svetskoto prvenstvo vo Germanija mu be{e posleden vo karierata. [to se odnesuva pak do pretstojnoto svetsko prvenstvo, za Zidan favorit broj eden e selekcijata na [panija, a onaa zemja {to }e uspee da ja sovlada “crvenata furija” mo`e da se nadeva na titulata svetski s e s i prvak. r a .

Incidentot od pred ~etiri godini go re{i svetskiot prvak vo fudbal

FORMULA 1

NEVOSPITANITE MOMÎWA NA RED BUL torijata za Red Bul rejsing timot e fantasti~en primer za razvoj na edna ekipa vo prvenstvoto na Formula 1. Koga pred nekolku godini sopstvenikot na “Crveniot bik”, avstriskiot milijarder Ditrih Mate{ic vleze vo svetot na “Cirkusot”, toj ne insistira{e na instant uspeh, tuku naprotiv oformi tim od stru~waci na koi im bea ovozmoèni site uslovi za nepre~en razvoj vo tekot na godinite. I kone~no sezonava dojde vremeto koga od ogromniot potencijal treba da se poentira, odnosno po vloènite milijardi evra, Mate{ic da moè da se izraduva na pobedni~kiot pehar, koj go nosi pomalku ~udniot naslov “Svetski prvak vo Formula 1”. Da, Sebastijan Fetel i Mark Feber se najgolemite favoriti vo borbata za titulta i dvajcata se voza~i na Red Bul. A ona {to e najbitno za marketing{kiot lik na klubot e toa {to tie voop{to nemaat konkurentski odnos i {to e mnogu ~udno za ovoj

Namesto timski “bikovite” vozat haoti~no

Incidentot vo Turcija, vo koj dvajcata voza~i na Red Bul se sudrija eden vo drug, ja naru{i idili~nata slika za klubot sport, vozat za ista ekipa, a ne se mrazat. “Dvajcata se odli~ni lu|e, koi imaat besprekoren odnos”, “Tie se samo gladni za tituli, inaku nema ni{to lo{o pome|u niv”, ova e samo del od izjavite izdadeni od mediumskata ma{inerija na Red Bul, so cel da se istakne “semejniot” odnos {to vladee vo redovite na ovoj tim.

No, posledniot incident {to se slu~i na trkata vozena za golemata nagrada na Turcija, na koja dvajcata zavr{ija vo me|useben incident, poleka zapo~na da gi vadi “kosturite” i od kredenecot na Red Bul. “Poglednete ja snimkata i }e vidite deka jas bev vo prednost. Toj naedna{ me udri vo zadnoto trkalo

i go predizvika incidentot”, istakna Fetel koj go izvle~e podebeliot kraj od sudirot so Veber. Sepak, germanskiot pilot tvrdi deka odnosite so Avstraliecot ne se naru{eni i deka tie i ponatamu imaat prijatelski odnos. Od ovoj haos vo Red Bul najmnogu profitira{e Luis Hamilton od Meklaren, koj blagodarej}i na incidentot ostvari pobeda na trkata. “Mislam deka Fetel e vinovnikot. No, kako i da e, nivnata nesre}a e na{a sre}a, izjavi porane{niot {ampion.