BR.55_kapital_ponedelnik 07 juni 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

XIM ABRAHAMSON IHG AMERICAS PRERODBA NA SLAVNIOT BREND STRANA 14

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

KAMPAWI I HAJKI STRANA 13

SDSM TVRDI:

"NOVI 30.000 PARTISKI VOJNICI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA"” 6

NA ZAT ZATVORAWE, TVORAWE,, PETOK,, 04.06.2010, 04.06 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,01% 0,25% 00,17%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 50,13 1,23

NAFTA BRENT EURORIBOR

775,38 1,27%

INDEKS D NA MAKEDONSKA D B BERZA ((04.06) 2.470 2.460 2.450 2.440 2.430 2.420 2.410 2.400 2.390 31.5

KOLUMNI STRANA 12 KIRIL NEJKOV NESRE]ATA VO MEKSIKANSKIOT ZALIV I KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE

DEN DON^EV KAKVA E VRSKATA ME\U UNGARIJA I SVETSKITE BERZI?

KOMPANII I PAZARI

KUPUVAJTE STANOVI I DAVAJTE GI POD KIRIJA! KOMUNA NAJAVUVA INVESTICII OD PET MILIONI EVRA!...........................................STRANA 18 RIZICITE SE NAMALUVAAT, ]E IMA POVE]E KREDITI!...............................STRANA 20 NEMA RAST BEZ DISCIPLINA NA JAVNITE FINANSII...................................STRANA 21

SVETSKO FUDBALSKO PRVENSTVO OD FUDBALOT ]E ZARABOTAT I MAKEDONSKITE KOMPANII STRANA 7

01.6

02.6

03.6

04.6

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI VLO@UVAWE VO “HJUMAN RISORSIS” STRANA 2

EDNODNEVEN SEMINAR

MO@NOSTI [TO GI NUDI ORGANSKATA HRANA PREDAVA^I: DRAGICA MITI] (REPUBLIKA SRBIJA), ALEKSANDRA MARKOVSKA I VALENTINA KOLAR 8 JUNI 2010 GODINA, 9.00 - 16:00 ^ASOT NA 5 KAT WWW.MCHAMBER.MK

2 07.06.2010

NAVIGATOR

400.000

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 07 JUNI 2010

VLO@UVAWE VO “HJUMAN RISORSIS” a samitot na guverneri na centralni banki i minis tri za finansii od regionov, odràn pred nekolku dena vo Crna Gora, site “prvi monetarci i finansieri” od jugoisto~na Evropa se soglasija deka fiskalnata disciplina e eden od najva`nite uslovi za rast na ekonomiite. Makedonskiot minister za finansii Zoran Stavreski jasno pora~a pred svoite kolegi deka “krizata e vistinski moment za da se promeni kvalitetot na javnata potro{uva~ka”. I deka efikasnosta na tro{eweto pari treba da bide optimalna, taka {to }e se namali neproduktivnoto tro{ewe. Istovremeno kaà i deka kapitalnite investicii od buxetite ne smeat da se namaluvaat, bidej}i toa e edinstveniot na~in, mala dràva kako Makedonija, kako {to se i ostanatite zemji od regionot, da & pomogne na sopstvenata ekonomija. Dali vo kapitalni investicii Stavreski gi smeta{e i ovie 30.000 lu|e {to navodno, spored SDSM, od esen }e dobijat trajni vrabotuvawa vo javnata administracija? Zatoa {to, ako se bliàt izbori, kako {to vlasta demantira, a opozicijata s$ po~esto najavuva, ovie 30.000 trajno zgrièni birokrati se ubava brojka na lojalni glasa~i. Dobra kapitalna investicija, vloùvawe vo “hjuman risorsis”, {to bi se reklo po “zapadwa~ki”. Gruevski vedna{ odgovori deka se rabotelo za samo pet iljadi vrabotuvawa i deka ne samo {to nemalo da ~inat mnogu, tuku i

}e donesele za{teda. I deka ova se pravi po sugestija na Evropskata unija. Kolku {to jas se se}avam, najmnogu {to ni pora~uvala EU, 15 godini nanazad, e deka javnata administracija ni e glomazna, neefikasna i skapa. I deka mora da ja reformirame. Vo taa “reforma”, osven zgolemuvawe na kapacitetot i kvalitetot na vrabotenite, neminovno vleguva i nejzino kastrewe. Toa go sfatija site, i Bugarija, i Srbija i site {to po~naa so reformi na dràvniot aparat. Takvite merki se nepopularni i bolni, ama mora edna{ da se sprovedat. Zna~i, ne e poentata da debatirame dali 5 ili 30.000 (staro) novi vraboteni }e dobijat dràvnite slu`bi (iako ne e nebitna brojkata, naprotiv!). Rabotata e vo toa {to tie, zaedno so onie {to ve}e imaat “re{enie” i ponatamu }e go ~inat dràvniot buxet bezmalku polovina milijarda evra godi{no. A, nie ne pravime reforma, t uku povtorn o go “pikame |ubreto pod tepih”. Normalno e deka sekoj go ima pravoto da bide vraboten, no ne e normalno vladata da gi odlaga problemite so preobemnata javna administracija, vo stilot “drì vodu dok majstori ne odu”. Daj da gi zgriìme ovie na{ive sega, pa drug neka mu ja misli koga }e dojde zortot, odnosno denot koga ve}e nema da ima kaj da begame so krateweto na administracijata. Neodgovornoto odloùvawe na re formite vo javnata adminstracija go pravea site vladi dosega, bez

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

isklu~ok. Vrabotuvawata vo dràvnite slu`bi se eleganten na~in na vrabotuvawe na svoite partiski kadri i pridobivawe sigurni glasovi, a zo{to nekoj bi si go zemal è{kiot kosten na otpu{tawa na javnite slu`benici, vo svoite race?! No, eden den nekoj }e treba da im objasni na lu|eto {to } e ostanat bez rabota za koja mislele deka e najsigurnata na svet, zo{to ekonomijata takva kakva {to e, ne moèla da go izdrì tovarot od preku 120.000 administrativci, i zo{to so godini po red nekoj ne sozdaval dovolno uslovi za toa kreiraweto i uspehot na novi kompanii da bide generator na rastot, a vrabotuvaweto vo realniot sektor da bide imperativ za site, a ne “sigurnoto” pribeì{te vo dràvnite jasli.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

KAKO SE [VERCUVAAT CIGARI ME\U MAKEDONIJA I BUGARIJA

Po 100 evra od avtomobil pla}ale makedonski dr`avjani za {verc na cigari vo Bugarija. Za {verc so kamioni cenata se dvi`ela od 10.000 evra nagore, doznava bugarskiot tabloid “24 ~asa”. Carinicite koi gi zemale parite gi zaveduvale kako prazni vozilata natovareni so cigari bez banderola

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

MAKEDONSKITE KAMIONI NATOVARENI SO CIGARI SE REGISTRIRALE KAKO PRAZNI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

ar~iwa ohridska pastrmka bea pu{teni vo Ohridskoto Ezero, odgledani po ve{ta~ki pat vo novoizgradenite kapaciteti na Hidrobiolo{kiot institut vo Ohrid. Na poribuvaweto prisustvuvaa ministrite za zemjodelstvo na Makedonija, Qup~o Dimovski, i na Srbija, Sa{a Dragin. Ova e treto po red poribuvawe na Ohridskoto Ezero so pastrmka ovaa godina. Toj pora~a deka po sekoja cena mora da se za{titi pastrmkata kako endemski vid vo vodite na Ohridskoto Ezero, za {to va`i i zabrana za ribolov i stopanisuvawe so vodite na ezeroto. Poribuvaweto so podmladok na pastrmka na vozrast od 2,5 meseci se vr{i za da se izbegne rizikot, mladite rip~iwa od godina{niot mrest da bidat otrueni so eventualni zagaduva~i od podzemnite vodi.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

o 100 evra od avtomobil pla}ale makedonski dràvjani za {verc na cigari vo Bugarija. Za {verc so kamioni cenata se dvièla od 10.000 evra nagore, doznava bugarskiot tabloid “24 ~asa”. Carinicite koi gi zemale parite gi zaveduvale kako prazni vozilata natovareni so cigari bez banderola. Od evidencijata na Carinata jasno se gledalo deka praznite avtomobili i cisterni koi patuvaat kon Makedonija, Srbija i Grcija, naj~esto se vra} aat povtorno prazni. Ova e pri~inata poradi koja ministerot za vnatre{ni raboti na Bugarija, Cvetan Cvetanov, isprati izve{taj do premierot, Bojko Borisov, vo koj bile spomenati imiwa na visoki carinski slu`benici i pograni~ni policajci. Vo analiti~kiot izve{taj, dolg 42 strani, stoelo i deka del od koruptivnata {ema na {vercerite bile dvajca {efovi na tamo{nata Carinska uprava. Kako {to objavi “Kapital”, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Bugarija minatata nedela vo organizirana akcija uapsi makedonski dràvjanin, voza~ na kamion od koj vo dve kombiwa vo blizina na Sliven bile pretovarani 81 pakuvawa cigari bez banderola od markite “merilin”, “superstar”, “london brix”, ‘trokadero” i dr. Spored podatocite na tamo{nata pograni~na policija, bile registrirani 18 vleza na kamionot na ovoj grani~en premin. Celta bila identi~na - {verc na cigari bez banderola. Bugarskite mediumi ja preplavija javnosta so koruptivni skandali vo koi direktno se vme{ani dràvjani na Makedonija. Ve}e podolgo vreme se objavuvaat inicijali na

makedonski dràvjani koi bugarskite slu`bi gi smetaat za del od sinxirot na {verc so cigari. Tamo{nite eksperti evra od avtomobil s$ po~esto gi tolkuvaat pla}ale makedonski vakvite slu~ai. dràvjani za {verc na “Prikaznata so praznite cigari vo Bugarija cisterni se povtoruva od sredinata na 90-tite godini na minatiot vek. Toga{, poznata makedonska firma podolgo vreme ilegalno prevezuva{e cigari vo evra se dvièla cenata za Bugarija”, komentira {verc so kamioni bugarski ekspert. Vo izve{tajot adresiran od Cvetanov do Boribrendirani proizvodi sov, pokraj imiwata na direktno od Turcija. istaknati slu`benici Spored informaciite na na bugarskata Carin“24 ~asa”, del od parite ska unija stoi i deka i lokalni sudii i partiski od nelegalnata rabota na grani~nite premilideri bile vklu~eni vo ni odele vo kasite na {vercerskata operacija. partiite od aktuelnata Bilo spomenato deka bugarska opozicija. Za vo dekemvri minaova se najavuva dopoltata godina “go fatile” nitelna proverka. zamenik-direktorot na Ovie skandali bea Carinskata unija kako pri~ina za èstoka deizdava naredba da ne se bata i prepukuvawa me|u sorabotuva so Minisvisokopozicioniraterstvoto za vnatre{ni nite bugarski politi~ari. raboti. Otkako ministerot za Vo izve{tajot Cvetanov vnatre{ni raboti na gi objasnuva {emite i Bugarija ostro ja osudi mehanizmite na uvezuvawe na kineska i rabotata na tamo{nata turska roba po neveroCarina, sleduvaa najavi jatno niski ceni. Opi{an za rokada vo poziciite e i kanalot preku koj na visoki dràvni se uvezuvale poznati funkcioneri.

100

10.000

NAVIGATOR

07.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

[TO NE MO@E SILUM, MO@E MILUM sumte milioni denari za letnite kulturni aktivnosti vo Starata skopska ~ar{ija {ija oni ne se isto {to i osumte milioni evra za spomenicite na skopskiot kiot plo{tad i negovata pobliska ska okolina. Sepak, vredi da se odbeleì koga ne{tata trgnale,, odnosno zaprele, vo zavisnostt od toa od koj agol gi gledate rabotite. Ministerkata za kultura Eliza-beta Kan~eska-Milevska ve}ee ima dolg sta` vo vladinata addven ministracija - 2 godini dràven sekretar + 2 godini ministerka rka - za javnosta ve}e da znae deka eka prvoto prezime & se pi{uva bez, a vtoroto so “v”. Sekako i toa deka e glavniot izvr{itel na vladinata “spomeni~na kultura” i golemata skopska restavracija nare~ena “Skopje 2014”. No, bez razlika na prodolèniot politi~ko-intelektualen sudir okolu spomenicite i “Skopje 2014”, vredi da se istakne deka ministerkata, zaedno so gradona~alnicite na grad Skopje i op{tina âir, ima sluh i za t.n. ìva, sekojdnevna, pa i uli~na urbana kultura. Vlogot vo 160-te kulturni nastani letovo vo Starata skopska ~ar{ija,

ANTONIO MILO[OSKI

NAOTO KAN

MIHAJLO MANEVSKI

VLADIMIR ZDRAVEV

a mesto e negovoto baoviot japonski premier udstvoto i korupcijata, koi ntikorupciskata komisija N rawe EU da dade datum N ima seriozen prediz- Sministerot ne mo`e da gi Amu pora~a deka ne mo`e vo za pregovori za da ja moti- vik za da se stekne so dovede vo red, se zakanuvaat isto vreme da bide direktor vira Makedonija, no vladata go opstruira toj proces

mnogu podobar imix od negoviot prethodnik

na Makedonija da & donesat na MEPSO i pretsedatel na lo{ izve{taj od Brisel Sovetot na op{tina Centar

NAJGOLEMATA HRVATSKA GRADE@NA KOMPANIJA PRED BANKROT

NEIZVESEN PATOT TETOVO-JA@INCE KOJ GO GRADI KONSTRUKTOR Smetkata na Konstruktor e blokirana. Kompanijata dol`i bezmalku 300 milioni evra i pove}e ne e vo sostojba da gi otpla}a mese~nite rati od 10 milioni evra. Agencijata za pati{ta smiruva deka s$ e pod kontrola soobra}ajna lenta za bavni

VESNA KOSTOVSKA vozila na regionalniot pat

v.kostovska@kapital.com.mk

ajgolemata hrvatska grade`na kompanija Konstruktor, koja vo Makedonija go gradi regionalniot pat Tetovo-Jaìnce, e pred bankrot. Smetkata na kompanijata ve}e e blokirana, {to ve}e e potvrdeno i od samata kompanija. So ova se doveduvaat vo pra{awe proektite na Konstruktor vo Makedonija. Kompanijata ima sklu~eno dogovor so Agencijata za dràvni pati{ta vo visina od 114 milioni denari za rehabilitacija na regionalniot pat R-405, delnicata TetovoJaìnce. Od Agencijata za pati{ta za “Kapital” tvrdat deka hrvatskata kompanija dosega ne najavila deka }e otstapi od izveduvaweto na grade`nite raboti na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce. “Zasega nemame najavi od Konstruktor deka bi se povlekle od izgradbata na regionalniot pat. Tie denovive gi izveduvaat probnite trasi na patot Tetovo –Jaìnce”, velat od Agencijata. Vo izminatiot period Konstruktor Inènering, zaedno so grade`nata kompanija Mavrovo Inènering, rabotea na rekonstrukcija so pro{iruvawe so dopolnitelna

R-106, odnosno delnicata Gradsko-Prilep. Realizacijata na toj proekt iznesuva{e 112,5 milioni denari. Konstruktor rabote{e i na izrabotka na zavr{en asfalten sloj na regionalniot pat R-106, delnicata Gradsko-Prilep vo vrednost od 25,2 milioni denari. MN: Te{kotii so prihodite Hrvatskite mediumi minatata nedela objavija deka dolgovite na splitskata grade`na kompanija dostignaa dve milijardi kuni ili 267 milioni evra. Kapitalot na kompanijata, pak, se procenuva na 354 milioni kuni, odnosno 48,7 milioni evra. Se smeta deka glaven “vinovnik” za vakvata sostojba e izgubeniot tender vo Crna Gora, kade {to kompanijata ne uspea da obezbedi bankarska garancija. Od ovoj dolg, 1,65 milijardi kuni se kratkoro~ni obvrski koi Konstruktor gi podmiruvala so bankarski krediti, ~ii mese~ni rati sega dostignale 10 milioni evra. Dokolku Konstruktor ne obezbedi seriozna finansiska pomo{ od stranstvo ili ne bide anga`irana so nekoja nova vredna rabota & se zakanuva kolaps. O~igledno, nerealiziranite ambicii vo stranstvo odigraa golemo vlijanie vrz ugledot na splitskata kompanija

3 FAKTI ZA...

281 437 44

PRIJAVI ZA NEIZDAVAWE FISKALNI SMETKI SE EVIDENTIRANI VO UJP ZA PRVIOT KVARTAL OD GODINAVA PRIJAVI ZA ZATAJUVAWE NA DANOK NA DANO^NITE OBVRZNICI SE PRIMENI VO UJP PREKU TELEFONSKIOT BROJ 198

GRA\ANI VO PRVIOT KVARTAL PRIJAVILE DEKA NE IM E ISPLATENA PLATA

Konstruktor i dovedoa do nemo`nost za dobivawe na novi proekti za rabota. Izgradbata na avtopatot BarBoqare vo Crna Gora, vo vrednost od tri milijardi evra, be{e poslednata slamka za spas za finansiska konsolidacija na Konstruktor, koja spored hrvatskite mediumi, planira vo tekot na godinava da otpu{ti me|u 500 i 800 rabotnici. Kako }e se dovr{uvaat i zatvoraat grade`nite raboti na gradili{tata, taka rabotnicite i inènerite }e ostanuvaat bez rabotni mesta. Te{kata situacija na Konstruktor ja ilustrira i podatokot {to s$ pote{ko dobiva bankarski garancii, a lizing-kompaniite im gi odzemaat grade`nite vozila za koi Konstruktor ve}e ne e sposobna da gi otplatuva ratite. “Konstruktor ima problemi kako i sekoja druga kompanija vo dràvava. Ne moàm da kaàm deka stoime cvrsto. Situacijata e te{ka, no se borime. Platite redovno gi isplatuvame i dosega ne docnele. Vo na{ata kompanija nema otkazi, osven {to ima slu~ai na neprodolùvawe na dogovorite na nekoi rabotnici koi imale dogovor za rabota na odredeno vreme, a koi bile angaìrani vo period koga imalo pogolem obem na rabota”, izjavi pretsedatelot

na nezavisniot sindikat na grade`nici vo Konstruktor, Bartul Bekovac. Dogovorite koi Konstruktor gi ima potpi{ano za izgradba na avtopati{tata vo Hrvatska (Zagreb – Sisak, Plo~e –Dubrovnik) hrvatskata Agencija za avtopati{ta saka da gi raskine, bidej}i nemaat obezbedeni sredstva. No, kako {to pi{uvaat hrvatskite medium, Konstruktor saka po sekoja cena da go dobie proektot za izgradba na avtopatot Zagreb – Sisak.

@EQKO @DERI] Smetkata na kompanijata koja ja vodi @eqko @deri} }e bide blokirana dokolku ne se isplatat dolgovite za krediti koi iznesuvaat i po 10 milioni evra za rata.

PROCENKI...

ELIZABETA KANÊSKA-MILEVSKA KA AN^ NÊS ESKA ES KA-MILEVSKA iako mnogumina }e gi proglasat za “lesni” letni performansi, e tolku potrebna animacija na gra|anite. Pobitno e toa {to }e se slu~uva na mestoto koe, ne samo formalno, treba da bide kop~eto na multikulturalizmot i multietnicizmot kaj nas. Ako ve}e tolku politi~ki debati i elaborati bea potro{eni bez efekt za “nasilno” vteruvawe na nekakov soìvot, se pokaùva deka ne ~ini (pre)mnogu ako negovata kulturna dimenzija se prakticira – milum. Malku relaksacija ne e lo{o.

GUBITNIK

GRUEVSKI, KUPI MI LUKSUZNI KOLI... lektrani na Makedonija “morala” da go obnovi vozniot park bidej}ii bil star 10 godini. I toaa srede ekonomska kriza. Iakoo dràvata te{ko se spravuvaa i, so maliot priliv na prihodi, edna od najgolemite dràvnii kompanii }e potro{i dvaa milioni evra za da kupi 655 novi vozila, me|u koi ima i i. luksuzni limuzini i xipovi. Na listata za kupuvawe see a, “audi A6” od 60.000 evra, ”, {est limuzini “audi A4”, s“lend roveri”, modelot “diskaveri” vreden 73.000 evraa i modelot “frilender” odd 57.000 evra. Nema zdrava ekonomska logika da se tro{at tolku pari vo uslovi koga site zemji vo regionot, pa i vo Evropa, {tedat za da ja preìveat krizata, odnosno za da ne bankrotiraat kako Grcija. [tedat, po naredba, i site dràvni kompanii i institucii. Nekoi ministri ostanaa i bez avtomobili i bez voza~i vo interes na {tedeweto. Ama direktorite i vrabotenite vo ELEM, za razlika od niv, } e se vozat vo novi i skapi avtomobili. Za ironijata da bide pogole-

VLATKO ÎNGOSKI ma, îngoski na Upraven sud }e ja dokaùva potrebata od 65 novi vozila za kompanijata, otkako Dràvnata komisija za àlbi po javni nabavki ja poni{ti odlukata na ELEM so objasnuvawe deka ELEM nema precizen finansiski plan kako }e gi otpla}a vozilata vo slednite tri godini. Ne e novina ELEM da tro{i mnogu pari. Kompanijata }e potro{i 600.000 evra za da se reklamira i za da im kaè na gra|anite {to raboti. Toa e neseriozna i neodgovorna delovna politika.

MISLA NA DENOT

POL KRUGMAN

dobitnik na Nobelova nagrada za ekonomija vo 2008 godina

[ANSITE GRCIJA DA IZLEZE OD EVROZONATA SE 50:50 ansite Grcija da izleze od evrozonata iznesuvaat 50% nasprema 50%, prognozira Pol Krugman, dobitnik na Nobelova nagrada za ekonomija vo 2008 godina. Amerikanskiot ekonomist istaknuva deka i pokraj golemite buxetski merki za {tedewe vo Grcija, na krajot od finansiraweto preku EU i MMF dràvniot dolg na zemjata }e se iska~i na 140% od BDP. “Sepak, Grcija }e uspee povtorno da dobie pristap do finansiskite pazari. Ne moàm da razberam kako moè da se slu~i toa. Bi kaàl deka {ansite Grcija da izleze od evrozonata se na polovina”, istakna profesorot na fakultetot Prinston.

[

BI REKOL DEKA TOA BE[E NAJGOLEMIOT PROBLEM VO MOJOT @IVOT... TOA BEA PARITE. TREBA MNOGU PARI ZA DA GI NAPRAVAM OVIE SONI[TA STVARNOST

VOLT DIZNI LEGENDAREN AMERIKANSKI PRODUCENT, RE@ISER, SCENARIST I ANIMATOR

4 07.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...[VERC NA ORU@JE

...SRPSKO-GR^KA SORABOTKA

...SAD-DIPLOMATIJA

Tuneli do `ivot i smrt

Tadi} lobira vo Grcija

Blokadata na Gaza neodr`liva

rcija i Srbija treba da bidat solidarni partneri vo te{kite okolnosti, pora~a pretsedatelot Boris Tadi} na biznis-forumot vo Solun. Toj im pora~a na Grcite deka Srbija nudi najdobri delovni mo`nosti na Balkanot.

r`avnata sekretarka na SAD, Hilari Klinton, ja nare~e D blokadata na Gaza neodr`liva. SAD vr{i pritisok vrz Izrael za da ja povle~e blokadata, a toa go pobara i generalniot

zraelskata blokada na pojasot Gaza ne go zapre krium~areweto G I oru`je nameneto za Hamas. Toa se odviva preku tuneli od Egipet do Rafa, na jugot na Gaza.

FOTO NA DENOT

]E JA IS^ISTI LI NEKOGA[ BP CRNATA DAMKA? Briti{ Petroleum soop{ti deka so noviot metod sobrale okolu 10.000 bareli nafta po postavuvaweto na kupolata nad bu{otinata, {to e pove} e od 50% od koli~inata koja dnevno se izleva vo moreto, javi Bi-Bi-Si. Briti{ Petroleum prethodno najavi deka planira da zatvori ~etiri ventili na vrvot na kupolata preku koja naftata i natamu istekuva vo moreto, so {to se nadevaat deka }e se namali koli~inata na nafta koja i natamu te~e od bu{otinata, dodeka zatvoraweto na o{tetenata bu{otina }e bide mo`no duri vo avgust. Robotizirani podmornici vo petokot uspeaja na cevkata od koja te~e nafta da postavat prodol`etok, so pomo{ na koj naftata se prenaso~uva vo brodot. Laboratoriski testovi potvrdija deka naftata, koja ve}e 47 denovi istekuva od o{tetenata bu{otina na dlabo~ina od 1.500 metri se sobira pod povr{inata, a tie naslagi se {iroki i do 10 kilometri.

sekretar na ON, Ban Ki-Mun.

DVA, TRI ZBORA

“Hrvatska e pred portite na Evropskata unija, no vo praktika ve}e e vo Unijata. Na hrvatskite gra|ani sakam da im ja prenesam porakata na nade`, deka vratite na EU se otvoreni za Hrvatska” MIGEL ANHEL MORATINOS minister za nadvore{ni raboti na [panija

“Izrael ima apsolutno pravo da ja za{titi svojata bezbednost, no potrebno e da se pronajde re{enie za te{kata situacija vo pojasot Gaza. Mo`eme da sporime okolu toa dali Izrael treba{e da ispra}a svoi lu|e na toj brod, no vistinata e deka ima pravo da znae dali tie vnesuvaa oru`je vo Gaza. XO BAJDEN zamenik-pretsedatel na SAD

“Besen sum poradi istekuvaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv, no mojata zada~a e da gi donesam rabotite vo najdobar red, a ne da krevam vreva. Bi sakal da pominuvam pove}e vreme vikaj}i na lu|eto, no toa ne e rabotata za koja sum izbran” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

GADGETS

SANYO DMX-SA100

anyo ja objavi prvata vodootporna Full HD Dual kamera, koja mo`e da se upotrebuva za snimawe pod voda. Kamerata DMX-SA100 treba da se najde na pazarot kon krajot na mesecov. Kamerata ima vodootporen rejting IPX8, {to zna~i deka

moè da se upotrebuva do 60 minuti na dlabo~ina od tri metri. Osven videomaterijali vo Full HD (1920 h 1080 pikseli) rezolucija, kamerata moè da snima fotografii so rezolucija od 14 megapikseli. Kamerata }e bide dostapna vo tri boi: crna, òlta i rozeva.

6 07.06.2010

POLITIKA

ANKETA NA “PROGRES”: VMRO-DPMNE SO SAMO 20% REJTING pored anketata na Institutot za socijalna demokratija “Progres” rejtingot na VMRO – DPMNE e “stopen” na 20, 2 %. Spored istata anketa, dokolku utre se odr`at izbori za SDSM bi glasale 15, 1 %, za DUI 7,3%, za DPA 4, 8%, a za ND 1,2 %. Nad 26 procenti od ispitanicite rekle deka ne znaat za kogo bi glasale, 9 procenti ne odgovorile, a duri 11,7 procenti rekle deka

voop{to nema da izlezat na glasawe. Na pra{aweto kako ja ocenuvaat rabotata na Vladata na skala od 1 do 10, najmnogu ispitanici 24, 7 % & dale “edinica” na izvr{nata vlast. Deset procenti od anketiranite dale ~ista “desetka” za rabotata na Vladata, a 16, 5 procenti i dale petka. So anketata bile opfateni 1.160 ispitanici.

AHMETI I TA^I GO “OTKA^IJA” SELMANI iderite na DUI i na DPA, Ali Ahmeti i Menduh Ta~i go odbija predlogot na liderot na Nova demokratija, Imer Selmani, za obedinuvawe na albanskiot blok vo nasoka na re{avawe na otvorenite pra{awa za albanskoto naselenie. Od DUI velat deka albanskiot blok ve} e si bil obedient, osobeno okolu pra{aweto za evroatlantskite integracii na Makedonija i poso~ija deka

spored niv Selmani ne e ~ovekot koj mo`e da obedinuva. Vakva poraka stigna i od dov~era{nata partija na Selmani, DPA, od kade {to go obvinija deka tokmu toj direktno rabotel za raznebituvawe na albanskoto edinstvo. Od DPA velat deka toj bil finansiran od tajni slu`bi i go povikaa da go vrati ukradeniot mandat i da ja po{tedi javnosta od pretstavi. Selmani svojata ideja za

obedinuvawe ja obrazlo`i kako edinstven na~in za da se vrati zemjata na vistinskiot pat.

LIDEROT NA OPOZICIJATA CRVENKOVSKI PORA^UVA:

“AKO NE SE OTKO^AT INTEGRACIITE, VO NOEMVRI MORA IZBORI!” KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

iderot na opozicijata, Branko Crvenkovski vo svoeto intervju za Radio slobodna Evropa izjavi deka dokolku ne se deblokiraat EU i NATO- integraciite, za dr`avata predveremnite izbori vo noemvri }e stanat neophodnost, nu`nost i nema da zavisat od voljata na Nikola Gruevski ili parlamentarnoto mnozinstvo. “]e se sozdade edna takva situacija vo koja }

Pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski tvrdi deka Makedonija e pred seriozna

opasnost, otkako nema da dobie datum za pregovori mesecov, Evropskata unija i SAD da se razo~araat i da go izgubat interesot za na{iot progres. Vo vakva situacija, toj veli deka nema da ima drugo re{enie osven predvremeni izbori naesen. Premierot Nikola Gruevski, pak, veli deka e zadovolen od napredokot na Makedonija vo integraciite

e mora da se odi pred gra|anite i da se bara nova doverba. [to se odnesuva do SDSM, nie sme podgotveni da odime na novi izbori, i toa ne samo da u~estvuvame tuku i da pobedime”, izjavi Crvenkovski. Toj ponatamu veli deka e mnogu zagrièn za idninata na dràvata, osobeno zatoa {to smeta deka postoi opasnost da se izgubi poddr{kata i zaangaìranosta na Evropskata unija za progresot na Makedonija. “Vo periodot {to sleduva o~ekuvam demonstracija na razo~aranost od strana na Evropskata unija vo Makedonija i nivno paisivizirawe vo odnos na na{ata integracija vo Unijata. Kako }e bide to~no zaklu~okot na sovetot na minsitri na EU na

18-ti juni, te{ko e da se pretpostavi. Najlo{o e ako voop{to ne se najdeme na dneven red, no ona {to e najzna~ajno za Makedonija e soznanieto deka datum za pregovori nema da dobieme”, izjavi Crvenkovski. Crvenkovski od druga strana veli deka o~ekuva zasilena aktivnost od SAD vo narednite ~etiri meseci, vo presret na Samitot na NATO vo Lisabon. “Va{ington se razbira e pove}e zainteresiran za integraciite vo NATO, otkolku za onie vo EU. Dokolku ja propu{time taa {ansa mo`no e da se najdeme vo situacija da bideme na dolg vremenski period blokirani i vo dvata procesi. Lo{o e, mo`e da bide i katastrofalno za idninata na zemjava ako EU, NATO i SAD krenat race od Makedonija”, veli Crvenkovski. Liderot na opozicijata predupreduva deka vo nikoj

slu~aj na Makedonija ne & trebaat predvremeni izbori i deka sekoj obid da se iniciraat istite } e bide jasen, nedvosmislen signal deka Makedonija ne samo {to nema namera da go re{ava sprot so Grcija, tuku i nema nikakov interes za uspeh na integraciite kon EU i kon NATO, {to moè skapo da ja ~ini dràvata. “Toa e logikata, no Makedonija vo posledno vreme e dràva vo koja logikata e malku zastapena. Bukvalno stana dràva vo koja s$ e mo`no i zatoa gi ostavam site opcii kako otvoreni”. Vo me|uvreme, premierot Gruevski e zadovolen od toa kako Makedonija napreduva vo svojata integracija. Toj tvrdi deka pretstavnicite na Evropskata komisija koi denovive prestojuvaa vo dràvata, zabeleàle progres vo mnogu oblasti, informatikata, socijal-

nata politika i osobeno vo ekonomijata, {to spored nego e ogromen uspeh, ako se ima predvid svetskata ekonomska kriza. “Tie pravat sporedba {to se slu~uva kaj nas, a {to vo drugite dràvi. Na{ite parametri se kako na zemjite-~lenki na EU, vo smisla na buxetski deficit, inflacija i drugi parametri, odnosno nie sme dràva so edni od podobrite makroekonomski parametri, iako se soglasuvam deka site ja ~uvstvuvame krizata”, izjavi Gruevski. Gruevski vo svojot odgovor ne iskomentira za ve}e jasnite i s$ poglasni poraki od Brisel i od celiot me|unaroden faktor deka glavnata pre~ka na patot na dràvata kon Unijata i kon alijansata e nere{eniot spor za imeto so Grcija i deka bez kompromis, Makedonija ne moè da se nadeva na pozitiven rezultat.

SDSM TVRDI:

“NOVI 30.000 PARTISKI VOJNICI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA” Od partijata na Crvenkovski obvinuvaat deka VMRO- DPNE }e ja zasili svojata glasa~ka ma{inerija so novi 30.000 partizirani administrativci preku transformacija na privremenite vrabotuvawa vo trajni. Premierot Nikola Gruevski tvrdi deka se rabotelo za samo pet iljadi vrabotuvawa, koi ne samo {to nemalo da ~inat mnogu, tuku i }e donesele za{teda (!?)...plus, se rabotelo za sugestija na Evropskata unija.

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o rebalansot na buxetot, VMRO DPMNE planira novi 30.000 partiski vojnici vo dr`avnata administracija koi potoa }e gi iskoristi kako glasa~ka ma{inerija, obvini opoziciskata SDSM. Od partijata na Crvenkovski poka`aa vladin dokument so koj e donesen zaklu~ok najdocna do prvi septemvri site privremeni vrabotuvawa da se transformiraat vo trajni, a platite da po~nat da im se ispla}aat od prvi oktomvri. Pratenikot na SDSM,

Igor Ivanovski obelodeni deka za sproveduvaweto na ovoj zaklu~ok, zadol`eni bile vicepremierite Zoran Stavrevski i Vasko Naumovski. Ivanovski pobara od Vladata i vladeja~kata VMRO – DPMNE da objasni i precizno da ka`e koj kade }e se vrabotuva, da gi objavat brojkite i podatocite po institucii. “Samo vo buxetot vo 2010-ta, i toa samo vo edna stavka, a gi ima pove}e, predvideni se rekordni 20 milioni evra za privremenite vrabotuvawa, ili za ~etiri godini, Gruevski za svoite partiski vojnici ima potro{eno nad sto miliono evra, pari od gra|anite”, izjavi Igor Ivanovski. Od VMRO – DPMNE gi negi-

raa ovie informacii. Tvrdat deka se raboti za pet, a ne za trieset iljadi novi vrabotuvawa i prodol`ija so kritiki za SDSM deka vo nivno vreme lu|eto ostanale bez rabota i na ulica. Go obvinija Branko Crvenkovski deka e licemer zatoa {to se izvinuval i se kael pred ste~ajcite , a i samiot bil najmladiot i najplaten penzioner vo Makedonija. Go obvnija i Ivanovski deka vo isto vreme bil asistent na Pravniot fakultet. “Nenarodski e {to SDSM vetuva{e najmalku eden vraboten vo sekoe semejstvo, a na kraj gi otpu{ti i onie {to imaa rabota. Transformacijata na privremenite vrabotuvawa se vr{i so sugestija

i soglasnot na Evropskata unija i nema da ima nikakvi tro{oci, tuku naprotiv i za{teda”, stoi vo rekacijata na VMRO – DPMNE. I premierot Gruevski se oglasi na obvinuvawata. Toj go povtori komentarot od negovata partija i veli deka definitivno se rabotelo za “samo” pet iljadi vrabotuvawa. Premierot tvrdi deka se raboti za preporaka od Brisel i duri deka nema da ima nikakov tro{ok i nema da nastrada buxetot. “]e bidat otvoreni konkursi na koi }e mo`e sekoj da konkurira. Pretpostavuvam del od onie koi }e bidat primeni }e bidat od redot na onie koi se vraboteni na opredeleno vreme, del

moè da bidat i novi, koi }e pokaàt podobri rezultati na testovite. Nema so ni{to da mu na{teti ovaa rabota na buxetot, bidej}i buxetot nema da bide zgolemen, duri nekade moè da se napravat za{tedi, na mesta kade {to moèbi nekoj sega vo momentov prima pove}e sredstva, otkolku koga }e ja prima kone~nata plata”, veli premierot Gruevski. Na ovie me|upartiski prepukuvawa se oglasija i ekspertite. Velat deka e nelogi~no tvrdeweto na Gruevski deka ova e napraveno po sugestija na Evropskata unija, ako se ima predvid faktot deka vo site izve{tai na evropskata komisija za napredokot na zemjava, Makedonija

be{e kritikuvana tokmu za neefikasnosta na javnata administracija, koja spored Brisel e premnogubrojna, a neefikasna i neprofesionalna. Procenkite se deka vo momentov Makedonija ima administracija vo koja se vraboteni pove}e od 120 iljadi javni slu`benici, za ~ii plati godi{no od dr`avniot buxet i parite na gra|anite se odvojuvaat po pove}e od 300 milioni evra. Osven so preporakite na Brisel, ovaa vladina merka se kosi i so vetuvawata na premierot deka }e se {tedi. Zasega ne e najaveno otka`uvawe na nieden od zapo~natite proekti, a vladata i natamu ostanuva nema na pra{awata kade i kolku }e se krati od buxetot.

FOKUS

07.06.2010

SVETSKO FUDBALSKO PRVENSTVO

OD FUDBALOT ]E ZARABOTAT I MAKEDONSKITE KOMPANII

Novite plazmi i gajbite so pivo se spremni. Ugostitelite }e gi do~ekaat svoite “pet minuti” od 11 juni do 11 juli koga pogledot nema da ni se simne od mundijalskite natprevari. Ultimativnata popularnost na svetskoto fudbalsko prvenstvo nudi mo`nost za golema zarabotka i toa vo nekolku industriski granki i na site pazari {irum {este kontinenti od “sinata” planeta SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

dena do startot na svetskoto prvenstvo

ako vreme pominato vo zatvor traat denovite do po~etokot na svetskoto fudbalsko prvenstvo, {to na 11 juni }e zapo~ne vo Ju`na Afrika. ^etiri milioni sre}nici dojdoa do bilet i }e bidat del od privilegiraniot, i zad decimalata, procent od okeanot na fudbalski zavisnici, {to spored poslednata procenka ja nadminuva brojkata od dve milijardi. Fudbalot, iako pove}e od sedumdeset godini e najpopularniot sport na Zemjinata topka, za vreme na “mundijalskata treska” ja dostignuva kulminacijata. Toga{ mediumite sekojdnevno izvestuvaat za sekoja najmala sitnica vrzana za fudbalerite i nivnite nacionalni selekcii. Se sledi sekoj ~ekor na naviva~ite, na doma}inot mu se brojat propustite, a vrz sudiite se redat kletvi na site svetski jazici. No, na krajot epilogot e sekoga{ ist. Poslednoto svetsko prvenstvo e sekoga{ i najdobroto vo istorijata, a sostavot na {ampionskata ekipa ostanuva konzerviran za idnite generacii na zavisnici od fudbalskata “bubamara”. Mundijalot e vrv na poznatata globalizacija, no namesto nezadovolni anti-

globalisti, na fudbalskite stadioni, tolpata odi so radosno srce, ukrasena so boite na svojata reprezentacija i pridruùvana od naviva~ki pesni. Ottamu, ultimativnata popularnost nudi mo`nost za golema zarabotka od prvenstvoto i toa vo nekolku industriski granki i na site pazari {irum {este naseleni kontinenti od “sinata” planeta. Vo prv red na profit, se razbira se nadeva organizatorot, Ju`na Afrika i oficijalnite sponzori na prvenstvoto, no zgolemen promet na svoite proizvodi redovno beleàt i proizvoditelite i dilerite na nekolku tradicionalni proizvodi, tesno povrzani so “najva`nata sporedna rabota na svetot”. SE BARA TELEVIZOR POVE]E Procenkata deka nad dve milijardi lu|e }e go gledaat pogolemiot del od natprevarite na pretstojniot {ampionat, samo po sebe govori deka najgolemiot del od publikata }e gi gleda me~evite na televizija. Tradicionalno vo poslednite nekolku godini pred po~etokot na golemite fudbalski smotri se kupuvaat novi TV-priemnici. Ovaa tendencija e prisutna i vo Makedonija, kade {to dotraenite televizori naj~esto se menuvaat na ~etiri godini, pred samiot po~etok na sve~enoto otvorawe. “Pred po~etokot na svetskoto prvenstvo beleìme zgolemuvawe na proda`bata na televizori, no ne i vo onalkav obem kako {to se nadevavme. Pri~ina za toa se razbira e ekonomskata kriza, no i faktot deka pove}e ne se nudat CRT- televizori,

tuku isklu~ivo LCD, PDP i LED, ~ija cena e od 400 do 500 evra, {to e isto taka biten faktor, pogolem broj na semejstva da ne moàt da ja izdvojat posakuvanata suma od doma{niot buxet. Inaku najposakuvani se televizorite so LCD-ekrani, a od brendovite najmnogu se tro{at proizvodite na Samsung”, velat od K&K Tehnomarket vo ~ii prodavnici denovive moàt da se zabeleàt zna~itelen broj posetiteli, od koi, pak, najgolemiot broj se skoncentrirani pred izloènite TV-priemnici. ANALOGNO, DIGITALNO, HD So dobar televizor zaedno odi i dobra slika. So tekot na godinite gi otfrlivme staromodnite anteni i gi prifativme kabelskite operatori, a vo posledno vreme i programskite paketi {to se nudat od telekomunikaciskite kompanii vo Makedonija. Ovoj segment od pazarot vo presret na svetskoto prvenstvo e mnogu interesen, a blagodarej}i & na popularnosta na {ampionatot, na potro{uva~ite im se nudat i revolucionerni ponudi, dosega nedostapni vo dràvava. Od MaxTV se najavuva prenos na site fudbalski natprevari vo Haj Defini{n (HD) rezolucija, {to e sekako vistinsko osveùvawe na mediumskiot pazar i unikatna mo`nost da se bide vo ~ekor so razvieniot del od svetot. Ovaa ponuda e odli~na mo`nost i za zgolemuvawe na pretplatni~kata mreà na provajderot. “MaxTV i dosega be{e mnogu popularna ponuda za korisnicite, imaj}i gi predvid unikatnite karakteristiki

na uslugata, snimawe, vra} awe na programata, pauzirawe, igri, videoteka itn. Se razbira, nie veruvame deka na{ata nova ponuda isto taka }e privle~e u{te pogolem broj korisnici na MaxTV, koi }e moàt da uìvaat vo kristalno jasna slika i da go sledat svetskoto prvenstvo”, izjavi Ver~e Georgievska od T-Mobile. ]E SE NAVIVA VO KAFULIWA I PO PABOVI Mnogu popularno pome|u doma{nite fanovi e sledeweto na fudbalskite natprevari od golemite {ampionati pred golemite platna izloèni vo mnogubrojnite pabovi, kafuliwa i kafeani. Fudbalot e najinteresen vo dru{tvo, osobeno koga ima so kogo da se izraduva{ ili pak da mu isprati{ po nekoja zajadliva zabele{ka. Kaj nas ugostitelskite objekti re~isi, bez isklu~ok, vo tekot na celata godina se opremeni so kompletna multimedijalna oprema, nudej}i im na svoite gosti kvalitetno sledewe na natprevarite od Ligata na {ampionite, kako i od najgledanite nacionalni prvenstva. Se razbira deka vo periodot na svetskoto prvenstvo se o~ekuva i ponudata, no i posetata da bide zgolemena, iako i ugostitelite predviduvaat deka ekonmskata kriza zna~itelno }e se odrazi i vrz nivnata rabota. “Podgotveni sme za Mundijalot, vo na{iot pab tradicionalno se sobiraat pogolem broj lu|e za vreme na va`nite fudbalski natprevari. No, sepak letovo ne o~ekuvam kojznae kolku golem broj gosti, bidej}i lu|eto ednostavno nemaat mnogu pari. Smetam deka najgolemiot del od niv

}e se sobiraat vo doma{na atmosfera, taka e najevtino”, smeta Manuel Tasevski, sopstvenik na irskiot pab Sent Patrik od Skopje. Kompletno preureduvawe na svojata terasa najavuvaat od Grin kafe vo TC Biser, so cel da se ovozmo`i podobar pogled kon ogromnite platna, na koi }e se proektiraat fudbalskite natprevari. “Kaj nas otsekoga{ se sobiraat ogromen broj gosti za da gi gledaat me~evite. Naviknati sme na toa i ve}e ja imame isplanirano {emata na podreduvaweto na masite i stol~iwata. ]e se nudat i to~eni pijalaci po popularni ceni”, ni izjavi edna od kelnerkite, vrabotena vo kafuleto. NA SEKOJ GOL PO EDNO PIVO Vo kafule ili doma, fudbalskite vqubenici 90-minutnata tenzija ja “kontroliraat” so konsumirawe na pivo ili bez alkoholni pijalaci. Toa se t.n. dru{tveni napitoci i se nezamenliv del od grupnite fudbalski seansi. “Bez razlika dali nekoj pove}e saka da pie vino ili rakija, za vreme na fudbalski natprevar toj na~esto se re{ava za pivo. Pivoto e univerzalen dru{tven pijalak i e neraskinliv del od sledeweto na fudbalskite natprevari. Vo slu~aj da se odbegnuva alkoholot, toga{ vo predvid doa|aat bezalkoholnite gazirani pijalaci, od kade najprepozanatliv brend e Koka Kola, koja ve}e so godini e i oficijalen sponzor na svetskite prvenstva. Normalno deka proizvoditelite na piva i bezalkoholni pijalaci bele`at ogromen rast na pobaruva~kata za

vreme na golemite sportski prvenstva, a najdobro pominuvaat onie {to so posredstvo na marketingot imaat najmnogu investirano vo svojot brend”, veli Goce Pa~emski, lice odgovorno za odnosi so javnost od kompanijata Imix PR. TIP 1H2 Za vreme na svetskoto prvenstvo sportskite obloùvalnici stanuvaat “Meka i Medina” za tipuva~ite, koi se potpolno predadeni na dnevnite natprevari, sledej}i ja formata na fudbalerite, sostavot, statisti~kite podatoci, komentarite i sovetite od stru~nite lica. Se prognoziraat rezultati, golovi, korneri i kartoni, a na krajot sre}nite, a ne pametnite, si gi nosat parite doma. “Za vreme na svetskoto prvenstvo vo fudbal bukvalno sme preplaveni od obloùva~ite, a uplatnite mesta se prepolni od utro do mrak. Uplatata e pet do {est pati pogolema od voobi~aenoto, {to dovolno govori za ogromniot interes. Ova vaì za site obloùvalnici vo Makedonija”, izjavi za “Kapital” izvr{niot direktor na kladilnicite Sport Lajf, Goran Pavi~evi}. [to se odnesuva, pak, do proda`bata na dresovi, suveniri ili, pak, organizirawe na turisti~ki aran`mani za Ju`na Afrika, pome|u na{ite potro{uva~i ne vladee golem interes. Glavnata pri~ina za toa, pokraj slabata kupovna mo} e i faktot deka na svetskoto prvenstvo nema da nastapuva makedonskata fudbalska reprezentacija, so {to doa|a do ogranu~uvawe na celokupnata ponuda na pazarot.

OP[TESTVO Ministerot za ekonomija re~e deka za subvencionirawe na tekstilot godinava se predvideni 3,5 milioni denari koi treba da se iskoristat za zgolemuvawe na konkurentskiot kapacitet na kompaniite vo oblasta na marketingot, tehnolo{kata modernizacija, razvojot na ~ove~kite resursi i razvojot na komercijalnata infrastruktura ekstilcite u{te edna{ pobaraa namaluvawe na carinata za uvoz na repromaterijali i nadomestokot za pridonesi za plati, ovoj pat na sostanokot so ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Pretstavnicite na Zdru`enieto na tekstilnata industrija pri Stopanskata komora na Makedonija po-

07.06.2010

TEKSTILCITE GI IZNESOA BARAWATA PRED BESIMI

DR@VATA DA GO STIMULIRA PREO\AWETO OD LON VO KLASI^NO PROIZVODSTVO

baraa i ukinuvawe na bankarskite garancii za uvoz na repromaterijali za lonproizvodstvo, kako i da im se ovozmo`i poefikasno iskoristuvawe na pristani{tata vo Solun i Dra~ za uvoz na repromaterijali od Kina, no i da se predvidat subvencii za tekstilot po primerot na zemjodelstvoto. â&#x20AC;&#x153;Carinata za uvoz na repromaterijali od istok za makedonskite tekstilci iznesuva 10% i e pogolema otkolku onaa {to ja pla}aat na{ite K

carinata za repromaterijali i dodade deka do krajot na godinava u{te edna{ } e se razgleda taa mo`nost. Toj poso~i deka ve}e ima nekoi olesnuvawa vo odnos na bankarskata garancija, a na tekstilnata industrija & se nudat i povolni krediti preku Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot. â&#x20AC;&#x153;Dene{nata sredba be{e mo`nost za dijalog so kompaniite so cel da se slu{nat predlozite i problemite na pretstavnicite na tekstil-

sorabotnici od zapadna Evropa. Se nadevam na pogolema poddr{ka vo odnos na namaluvaweto na carinite za uvoz na repromaterijali po primerot na evropskite zemji kade {to se pla}a 7,5% za taa namena bidej}i nemame druga mo`nost za nabavka na repromaterijaliâ&#x20AC;? , re~e pretsedatelot na Zdru`enieto, Angel Dimitrov. Ministerot Besimi re~e deka Vladata kako i sekoja godina i godinava donese odluka za namaluvawe na O

nata industrija. Nivnite barawa }e bidat prezentirani pred Vladata za da im se pomogne polesno da gi nadminat problemite so koi se soo~uvaatâ&#x20AC;?, izjavi ministerot za ekonomija Fatmir Besimi po sredbata. Toj naglasi deka vo prvite ~etiri meseci od godinava prerabotkata na obleka i tekstil porasnala za 0,3% vo odnos na lani i dodade deka, sepak, ostanuvaat predizvicite za tekstilnata industrija {to proizleguvaat od ekonomskata kriza i od golemata konkurencija od Dale~niot Istok. Besimi veti i deka }e ja razgledaat i mo`nosta da im se pomogne na pretstavnicite na industrijata da najdat na~in za podobra iskoristenost na pristani{tata vo Solun i Dra~ za uvoz na repromaterijali. Za subvencionirawe na tekstilot kako {to naglasi godnava se predvideni 3,5 milioni denari koi treba da se iskoristat za zgolemuvawe na konkurentskiot kapacitet na kompaniite vo oblasta na marketingot, tehnolo{kata modernizacija, razvojot na ~ove~kite resursi i razvojot na komercijalnata infrastruktura. Pretsedatelot na Zdru`enieto, Dimitrov, re~e deka na razgovorite vo Ministerstvoto stanalo zbor i za

postepeno preo|awe od lonproizvodstvo vo klasi~no preku stimulirawe na tekstilnata industrija od strana na dr`avata. Vo vrska so zafa}awata po odnos na plata, Dimitrov re~e deka voveduvaweto na konceptot bruto-plata kvalitativno gi zgolemilo nadomestocite za pridonesi bidej}i vo platata vlegol nadomestokot za hrana i prevoz i kako {to re~e ne e isto da pla}a{ pridnesi na osum i na 30 iljadi denari. Pra{ani {to se pravi vo Makedonija za kr{eweto na rabotni~kite prava od strana na stranskite rabotodava~i vo tekstilnata industrija, i ministerot Besimi i pretsedatelot na Zdru`enieto Dimitrov rekoa deka stanuva zbor za isklu~oci, a ne za praktika. Sankcionata politika ne spa|a vo merkite za poddr{ka na tekstilot. So nea se regulira samo normalnoto funkcionirawe na pazarot. Vo sekoj slu~aj za prekr{itelite na zakonot postojat zakonski merki koi se prezemaat, re~e ministerot Besimi. Na peto~nata sredba vo Ministerstvoto za ekonomija prisustvuvaa i pretstavnici od Ministerstvoto za finansii, od kabinetot na potpretsedatelot na Vladata Vladimir Pe{evski i od Carinskata uprava.

10 07.06.2010

OP[TESTVO

OLIVER DERKOSKI, NOVIOT DIREKTOR NA M@-TRANSPORT VELI:

M@-TRANSPORT IMA POTREBA OD NOVI VOZOVI, A NE OD PARTISKI VRABOTUVAWA

Noviot direktor na M@Transport go ~ekaat polni race rabota. Vo naredniov period se planira nabavka na novi vozovi za patni~kiot soobra}aj i finansisko kon solidirawe na kompanijata.

Pred tri nedeli, dr`avnoto pretprijatie Makedonski @eleznici–Transport dobi nov direktor. Stanuva zbor za Oliver Derkoski, pratenik od redovite na VMRO-DPMNE. Vedna{ otkako sedna na direktorskata fotelja, po~na otvoreno da zboruva za nedoma}inskoto rabotewe na negovite prethodnici, koi namesto da kupuvaat novi vozovi, kupuvale jahti i pravele somnitelni nabavki GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

liver Derkoski, noviot generalen direktor na Makedonski @eleznici–Transport samo desetina dena po prezemaweto na funkcijata izleze vo javnosta so tvrdewa deka negovite prethodnici preku razni zdelki & nanele golemi {teti na kompanijata. “Vo izminatiot period se pravele mnogu raboti koi se nadvor od dejnosta i koi & nanele mnogu golemi {teti na kompanijata. Zaradi nedoma} inskoto rabotewe na prethodnicite, denes se soo~uvame so golemi obvrski koi morame da gi otpla}ame”, veli direktorot Derkoski. No, toj ne saka da poso~i imiwa na konkretni direktori, bidej} i veli deka stanuva zbor za generalna politika koja se vodela so godini nanazad. Spored negovite zborovi, prethodnite rakovodstva na kompanijata mnogu ~esto

praktikuvale zdelki koi, vo najmala raka, se nedoma}inski, kako na primer nabavka na nepotrebni vi{oci na rezervni delovi vo dogovor so odredeni kompanii, nabavka na ogromni koli~ini nafta koi poka`uvaat deka tie se koristele i za privatni celi i u{te mnogu drugi somnitelni zdelki. Ovie izjavi na noviot direktor dovolno objasnuvaat zo{to kompanijata M@-Transport se nao|a vo o~ajna sostojba. “Koga dojdov na direktorskata funkcija najdov kompanija koja e vo mnogu lo{a sostojba, so vozen park koj ne e obnoven okolu 50 godini”, veli Derkoski. Noviot menaxment }e gi namali tro{ocite na rabotewe za da ja podobri sostojbata na kompanijata, so cel vo idnina da se izdvojuvaat pogolemi iznosi za novi investicii. Planirano e vo slednite nekolku godini da se nabavat tri novi patni~ki vozovi

za potrebite na patni~kiot soobra}aj, a prviot nov voz }e bide pu{ten vo soobra} aj vo 2011 godina. Direktorot Derkoski veli deka vozovite }e se nabavuvaat so kredit i za taa cel od vladata }e pobaraat da gi garantira kreditite, dodeka istite }e si gi ispla}ala samata kompanija. “Bez da go napravime toj is~ekor, na{ata kompanija nema da moè da funkcionira, odnosno }e prodolì i ponatamu da funkcionira neefikasno so istite dosega{ni problemi”, veli Derkoski. Za podobruvawe na sostojbite vo patni~kiot soobra}aj se potrebni i nekolku motorni garnituri od otvoren tip so koi bi se zadovolil kapacitetot na sega{niot vozen red. Edna vakva garnitura ~ini okolu ~etiri do pet milioni evra, kolku {to ~ini i edna lokomotiva. Analizite pokaùvaat deka so nabavkata na novi vozovi }e se napravat ogromni za{tedi

MAT ERVEJZ ]E POLETA ZA NEKOLKU DENA ovata makedonska ~arter-aviokompanija formirana so srpski kapital Mat Ervejz soop{ti deka e vo zavr{na faza obezbeduvaweto dokumentacija za dobivawe dozvola za letawe od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo na Makedonija i deka }e po~ne da soobra}a za nekolku dena. Osnova~ite na kompanijata, najgolemata srpska turisti~ka agencija Kon Tiki Travel i kompanijata Metropoliten Investment Grup, vo soop{tenieto istaknuvaat deka ACV temelno, profesionalno i kvalitetno ja vr{i svojata rabota i se nadevaat naskoro da dobijat dozvola za letawe so koja }e po~nat so rabota za nekolku dena. Od aviokompanijata, koja raspolaga so sopstven avion od tipot “boing 737 – 500”, informiraat deka ve}e organizirale nekolku letovi za Ohrid.

Spored osnova~ite na novata aviokompanija, porane{nata aviokompanija MAT, koja e vo ste~aj, nema nikakva vrska so MAT Ervejz, nitu, pak, sopstvenikot na MAT, Zlatko Petrovski ima udel vo sopstveni~kata i upravuva~kata struktura na novoformiranata kompanija. MAT Ervejz razmisluva da go promeni imeto za da nema povrzanost so porane{en MAT, {to, kako {to stoi vo soop{tenieto, mo`e da se odrazi vrz raboteweto. “Imeto i logoto na porane{nata aviokompanija gi so~uvavme bidej}i smetame deka e od nacionalen interes za Makedonija i za nejzinite gra|ani, novata aviokompanija da nosi ime koe e obele`je na dr`avata, no bez ogled kakva odluka }e doneseme, makedonskoto zname }e bide simbol na ~arter- kompanijata”, se veli vo soop{tenieto.

vo buxetot na kompanijata, od koj sega duri tretina se tro{i za odr`uvawe na zastareniot vozen park. NEOPHODNO E NAMALUVAWE NA BROJOT NA VRABOTENI @eleznicata so godini va`i za firma koja e pod golemi pritisoci od partiite na vlast za partiski vrabotuvawa. Noviot direktor veli deka }e odolee na vakvite pritisoci i ne samo {to }e nema novi vrabotuvawa, tuku mnogu skoro }e po~ne so namaluvawe na vi{okot administrativen kadar. Vo M@–Transport momentalno rabotat okolu 1.500 lica, a za normalno da funkcionira brojot na vraboteni treba da se namali za okolu 300 lica. Prevrabotenosta, odnosno nesoodvetnata vrabotenost vo M@ e golem problem na kompanijata so godini. Ad-

ministrativniot kadar e vo mnogu golem broj sporedeno so ma{inskiot personal, a golem problem e i starosnata struktura. Prose~nata starost vo kompanijata e 53 godini i toa posebno kaj ma{inskiot personal, koj e najpotreben i za koj se neophodni trigodi{ni obuki i izdavawe na posebni licenci. “Vo idniot period kompanijata }e se soo~i so potreba od ma{inski personal, zaradi {to }e mora da ima novi vrabotuvawa. Od druga strana, administrativniot kadar }e se namaluva preku dobrovolno zaminuvawe od rabota i izdavawe na dobri socijalni paketi”, veli Derkoski. Godi{niot obrt na M@– Transport se dvi`i od 1,2 do 1,8 milijardi denari, a od niv 550 milioni denari odat za plata na vrabotenite. Vakvata sostojba seriozno {teti na razvojniot buxet

na kompanijata i poradi toa e neophodno namaluvawe na brojot na vraboteni. Pokraj tro{ocite za vrabotenite, noviot menaxment veli deka mora da se kratat i tro{ocite za nafta, struja i voda. Iako noviot direktor nema iskustvo vo toa kako funkcioniraat kompaniite od oblasta na èlezni~kiot soobra}aj, toj e uveren deka negovata kariera vo UJP, kade {to rabotel kako rakovoditel na oddelenie, } e mu pomognela vo restrukturiraweto na kompanijata i podobruvaweto na finansiskiot bilans. Toj veli deka vo narednite godini }e dokaè deka so doma} insko rabotewe i posvetenost i dràvnite kompanii moàt da ostvaruvaat dobivki i da bidat profitabilni. Ostanuva da vidime kolku dolgo }e go drì optimizmot.

OP[TESTVO

07.06.2010

EVROAMBASADORSKATA FUNKCIJA

MESTO ZA NACIONALNITE INTERESI ILI INTERESITE NA EU? So noviot Lisabonski dogovor, Evropskata unija dobi diplomatska slu`ba so koja se jakne nejzinata uloga i vidlivosta vo ramkite na nejzinata navore{na politika. Ona {to gi zagri`uva makedonskite diplomati e kolku novite evroambasadori }e gi pretstavuvaat interesite na EU, nasproti dr`avnite interesi na zemjata od koja {to doa|aat GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

o noviot Lisabonski dogovor, Evropskata unija dobi diplomatska slu`ba so koja se jakne nejzinata uloga i vidlivosta vo ramkite na nejzinata nadvore{na politika. Vakvata nova slu`ba & ovozmoùva na Unijata da pokaè deka ima efikasna ma{inerija za nadvore{ni raboti koja }e pridinese za zgolemuvawe na harmonijata i za nejzino podobro i posilno pretstavuvawe vo stranstvo, poso~i evroambasadorot vo Makedonija, Ervan Fuere na debatata na tema “Novata diplomatska slu`ba na EU po Lisabonskiot dogovor” vo organizacija na Diplomatskiot klub na Makedonija. Ona {to najmnogu gi zagriì, porane{nite diplomati od Makedonija i

pretstavnicite na makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti prisutni na debatata, e dali vakvata nova slu`ba garantira deka novonazna~enite evroambasadori }e gi pretstavuvaat stavovite i interesite na Unijata, a ne nacionalnite interesi na zemjata od koja {to doa|aat. Dali dokolku vo Makedonija e nazna~en evroambasador koj doa|a od Grcija, }e gi pretstavuva interesite na Unijata, ili, sepak, }e bide zastapnik na gr~kite interesi? Spored Fuere, evroambasadorite }e bidat izbrani i nazna~eni soglasno svoite kompetencii, a izborot } e bide objektiven i }e stanuva zbor za obu~eni profesionalci, a ne pretstavnici na politi~ki interesi. Toj ne se somneva deka izbraniot ambasador, nezvisno od koja zemja doa|a, }e bide “glasnik” na politikite na EU.

“Ne se somnevam deka evroambasadorite }e ja reflektiraat profesionalnosta na diplomatskata slu`ba. Selekcijata } e se vr{i po strogi i mnogu visoki kriteriumi i izbranite evroambasadori postojano }e se obu~uvaat. Edna tretina od evroambasadorite }e bidat izbrani od redovite na ~lenovite na Evropskata komisija, edna tretina od Evropskiot sovet i poslednata tretina }e bidat ambasadori izbrani od redovite na zemjite- ~lenki. Vo jadroto na diplomatskata slu`ba na EU e profesionalnosta i nepartiskata opredelenost na ambasadorite koi }e bidat nazna~eni i toa e garant deka tie }e gi zastapuvaat interesite na Unijata”, istakna Fuere. Vo uspe{nosta na diplomatskata slu`ba na Unijata, ne se somneva i pretsedatelot na Diplomatskiot klub i porane{en

NA MALITE DR@AVI KAKO MAKEDONIJA IM E POTREBNA PROFESIONALNA DIPLOMATIJA Malite dràvi treba da se razlikuvaat od ostanatite dràvi po kvalitetot na svojata diplomatska slu`ba i stru~nosta na ambasadorite koi gi ispra}aat nadvor. Site ambasadori koi se pretstavnici na edna mala dràva treba da se nepartiski odredeni, smeta evroambasadorot vo Makedonija, Ervan Fuere. “Pozitivniot imix koj go ima Irska, kako primer za mala dràva kakva {to e Makedonija, e rezultat na profesionalnata diplomatija i izborot na ambasadori koi ne se politi~ki nazna~eni. Malite dràvi mora da go imaat ova na um. Samo diplomatska slu`ba koja reflektira profesionalnost i stru~nost, a ne partiska pripadnost, e diplomatija kon koja treba da te`neat malite dràvi”, izjavi Fuere.

makedonski ambasador, Viktor Gaber koj smeta deka ovoj revolucioneren ~ekor {to Lisabonskiot dogovor & go ovozmo`i na EU, }e ima pozitivno vlijanie i za razvojot na makedonskata diplomatija. “Razvojot na diplomatijata na Evropskata unija nesomneno }e pridonese i vo razvojot i vo podobruvaweto na makedonskata diplomatija i }e dade pozitiven pridones vo evrointegrativnite procesi na Makedonija”, re~e Gaber. POSTOI LI I PONATAMU POTREBA OD SPECIJALEN PRETSTAVNIK NA EU? Soglasno Lisabonskiot dogovor, pretstavnicite na diplomatskata slu`ba vo golema mera gi imaat istite ingerencii koi dosega gi imaa i specijalnite pretstavnici na EU. Me|utoa, kako {to istakna Fuere, vo zavisnost od sostojbata na zemjata vo koja e nazna~en evroambasador, mo`e da postoi ponatamo{na potreba i od specijalen pretstavnik na Unijata. “Dokolku zemjata e vo tranzicija, toga{ taa zemja s$ u{te ima potreba od sepcijalen pretstavnik. Specijalniot pretstavnik }e pravi postojan monitoring kolku se ispolnuvaat kriteriumite i uslovite koi gi postavuva Unijata. A ispolnuvaweto na tie

Ervan Fuere, aktuelniot evroambasador vo Makedonija, ne se somneva deka novoizbranite ambasadori na EU, nezavisno od koja zemja doa|aat, }e bidat “glasnici” na politikite na EU kriteriumi e od krucijalna va`nost, bidej}i toa se uslovi i kriteriumi koi ja vodat zemjata preku tranzicija do ~lenstvo vo Unijata”, izjavi Fuere. Vo odnos na aktuelnoto pra{aweto, dali Unijata }e isprati specijalen pretstavnik za site zemji od Zapaden Balkan, Fuere poso~i deka EU s$ u{te nema donseno takvo re{enie, no dokolku se

odlu~i na takov ~ekor, toa }e bide so cel da se postignat podobri rezultati vo odnos na reformite. “Dokolku EU odlu~i deka na regionot mu e potreben takov pretstavnik, takvata odluka }e osigura poseben mehanizam koj }e dade najdobri rezultati za reformite vo zemjata ili regionot za koj e nazna~en”, smeta Fuere.

12 07.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

KAKVA E VRSKATA ME\U UNGARIJA I SVETSKITE BERZI? itkata pome|u “bikot” i “me~kata” prodol`uva, a vo posledn o vreme stanuva poturbulentna. Minatiot petok, glavniot berzanski indeks na Wujor{kata berza, Dau Xons, padna za pove} e od 3% i zavr{i na 9. 931 indeksni poeni. Iako ova ne e prv pat godinava indeksot Dau Xons da bide pod krucijalnoto nivo od 10. 000, sepak, ovoj pat o pasn os ta d eka ind eksot }e prodol`i i ponatamu da pa|a e pogolema od prethodnite nekolku slu~ai, koga uspe{no otskokna vo gorna linija. Zatoa ovaa nedela }e bide krucijalna za globalnite berzi i pazari na kapital. Za razlika od prethodnite nekolku instanci vo tekot na ovaa godina koga indeksot Dau Xons be{e pod 10. 000 indeksni poeni, ekonomskite i finansiskite problemi vo Evropskata unija (EU) ne bea tolku kristalizirani kako {to se sega. I pokraj generaln o dobrite ekon omski podatoci koi momentalno izleguvaat od amerikanskata ekonomija, sepak, opasnosta od pro{iruvaweto na krizata vo Evropa e glavniot dvigatel na globalnite berzi. Na primer, minatiot petok izleze podatokot deka vo maj 2010 godina imalo pove}e od 430. 000 novi vrabotuvawa vo

amerikanskata ekonomija. Iako ovaa brojka be{e poniska od o~ekuvanata, sepak, e dokaz deka amerikanskata ekonomija e vo faza na ekspanzija. Momentalnite proekcii se deka amerikanskata ekonomija }e postigne raste` na svoeto bruto-doma{no proizvodstvo od 3,2% vo 2010 i 3,1% vo 2011 godina, vo koi procenki se vklu~eni i predviduvawata deka stapkata na nevrabotenost, od sega{noto nivo od 9,9%, }e opadne na 9,6% pri krajot na 2010 i 9% na krajot na 2011 godina. Brojkata od 430. 000 novi vrabotuvawa vo maj 2010 godina e dokaz deka amerikanskata ekonomija e na pat da gi postigne ovie predviduvawa. No, i pokraj ovaa dobra vest, ind eksotDau Xons padna za pove}e od 3% minatiot petok. Istiot den izleze komentar od eden visok pretstavnik na novo formiranata vlada na Ungarija, deka postoi rizik za toa deka Ungarija nema da mo`e redovno da gi otpla}a svoite nadvore{ni dolgovi. Zna~i, tokmu situacijata vo Ungarija be{e glavnata vest za berzite vo Evropa, koi isto taka padnaa za pove}e od 3% minatiot petok, a toa be{e i pri~inata za pro{iruvaweto na pesimizmot na Wujor{kata berza.

Za potsetuvawe, Ungarija be{e me|u prvite zemji da izvle~e kredit od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) u{te pri po~etokot na globalnata finansiska i ekonomska kriza pred dve godini. MMF & pozajmi 20 milijardi evra na Ungarija, a dràvata se obvrza da prezeme odredeni fiskalni merki so cel da se namali buxetskiot deficit na zemjata. No, i pokraj ovoj aran`man so MMF, samo eden komentar od visok pretstavnik na Vladata na Ungarija be{e dovolen da predizvika panika na me|unarodnite berzi. Ova vsu{n os t pokaù va kolku e vulnerabilna momentalnata finansiska situacija vo Evropa. Se razbira, sama po sebe Ungarija, voop{to, ne e zna~ajna za evropskata ekonomija i u{te pomalku za globalnata ekonomija. Vistinskite finansiski problemi ostanuvaat prvenstveno vo Portugalija, Irska, Italija, Grcija i [panija. Me|utoa, dokolku ne moè da se najde re{enie za ovie zemji, opasnosta e ogromna deka krizata }e se pro{iri i vo drugite zemji vo Evropa. Prvoto takvo pro{iruvawe }e bide vo zemjite od isto~na Evropa kako Ungarija. A potoa, najgolemata opasnost bi bilo pro{iruvaweto na krizata

vo samite zemji na koi vsu{nost & gi pozajmuvaa parite, a toa prete`no se Francija, Germanija, Britanija i Holandija. A dokolku dojde do ovaa situacija, kako {to napi{av i vo prethodnata kolumna, se doveduva do pra{awe likvidnosta na samiot bankarski sektor na Evropa. Tokmu zatoa, oddelot za odnosi so javnost na novata Vlada na Ungarija po~na da raboti vo “{esta brzina” poslednite dva dena. Po prvi~nite izjavi deka postoi opsanost deka dràvata nema da moè da go servisira svojot nadvore{en dolg, razni pretstavnici, od ministerot za finansii do dràvni sekretari, se pojavija na razni pres-konferencii i na doma{ni kako i me|unarodni mediumi, pra}aj}i smiruva~ki poraki deka Ungarija e kreditno sposobna za redovno da si gi pomiruva svoite obvrski kon nadvore{nite kreditori. Vo me|uvreme, ungarskata forinta, sepak, padna za re~isi 5% vo odnos na evroto, dodeka samoto evro, pak, padna na 1,19% vo odnos na dolarot. Inaku, evroto momentalno e na najnisko nivo vo odnos na dolarot vo poslednite pet godini. Zatoa po~ituvani ~itateli, nedelata koja e pred nas, }e bide klu~na. Dokolku indeksot Dau Xons prodolì da pa|a, toga{ “momentot

DEN DON^EV ekonomski analiti~arr

na vistinata” za ekonomskite problemi na Evropa o~igledno }e pristigne porano otkolku {to jas o~ekuvav. Sepak, mi se ~ini deka na kratkoro~en plan, otporot za ponatamo{en pad na indeksot Dau Xons }e bide prili~no golem. Zasega, Evropskata unija uspeva da menaxira so krizata i pokraj ogromnite nesigurnosti koi postojat. Vistinskoto pra{awe e dali zemji kako Grcija, Portugalija, [panija, pa i Ungarija navistina }e mo`at da gi servisiraat svoite nadvore{ni dolgovi na dolgoro~en plan, ili pak }e sledi rekonstrukcija na dolgot na ovie zemji, i kolku }e bidat vkupnite zagubi i kaj koi, od vakvata situacija. Bez dilema, jas i ponatamu ostanuvam vo }o{eto na me~kata!

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

NESRE]ATA VO MEKSIKANSKIOT ZALIV I KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE nam deka lu|eto sakaat ednostaven odgovor, zo{to ova se slu~i i koj e vinoven. Iskrenata vistina e deka ova e sloèna nesre} a predizvikana od dosega nevidenata kombinacija na propusti, }e izjavi Toni Hajvard, generalniot direktor na BP (porane{noto ime na kompanijata be{e Briti{ Petroleum) na brifingot so investitorite na kompanijata {to go odràa toj i Karl Henrik Svanberg, pretsedatel na odborot na direktori na istata, vo vrska so istekuvaweto na naftata predizvikano od eksplozijata na platformata Dipvoter Horajzon, koe zapo~na na 20 april i koe s$ u{te trae. Ova e najgolemata katastrofa na krajbre`no istekuvawe na nafta vo istorijata na SAD. Od eksplozijata zaginaa 11 lu|e. Od podvodniot izvor koj se nao|a na 1.500 metri pod nivoto na okeanot sekoj den istekuvaat, za nas voop{to ne poimlivi po obem, me|u 1,9 i 16 milioni litri nafta. Ekspertite stravuvaat deka toksi~nosta na naftata i namaluvaweto na nivoto na kislorod vo vodata }e rezultiraat vo seriozna katastrofa za ìvotnata sredina, {to }e nanese posledici na ribolovot, turizmot, kako i “habitatot” na stotici ptici, morskiot svet i ostanatiot ìv svet vo okolinata na Meksikanskiot Zaliv. Vladata na SAD go proglasi BP za “odgovorna strana” za incidentot, a BP ja prifati odgovornosta za istekuvaweto i }e gi prezeme tro{ocite za sanacija na posledicite. Tie tro{oci }e

bidat ogromni. Dosega kompanijata potro{i 1 milijarda dolari za direkten odgovor na sostojbite i za obidi za ~istewe na naftenata damka. Tro{eweto so vakva stapka }e prodolì s$ dodeka ne zapre istekuvaweto na naftata i nekoe vreme potoa. Na ovie tro{oci treba da se dodadat tro{ocite za kazni i globi, a }e ima i dolgoro~ni tro{oci za vra}awe na ìvotnata sredina vo prvobitnata sostojba, kako i tro{oci za sudski procesi i za nadomestoci koi }e treba da bidat pla}ani po osnova na presudi. Kade e tuka korporativnoto upravuvawe? Osvrtot kon BP e poradi mo`nosta, za àl “vo ìvo”, da sledime studija na slu~aj za toa kolkava e va`nosta na odnosite so site zainteresirani strani (stejkholderi) za opstanokot na kompanijata. BP e najgolemiot proizvoditel na nafta vo SAD, koj e aktiven na amerikanskiot kontinent pove}e od 100 godini. Vo momentov kompanijata ima dobar pari~en tek i dobri prognozi za idnite rezervi. No, odnosite so zaintersiranite strani moè da bidat predizvikot {to kompanijata bi ja ~inelo nejzinata idnina. Po definicija – zainteresirani strani na edna kompanija se akcionerite, nejzinite vraboteni, zaednicata vo koja taa funkcionira, dràvata, dobavuva~ite i klientite. Poslednite dve grupi na zainteresirani strani se direktno povrzani so su{tinata na biznisot na edna kompanija. BP ima problemi so site stejkholderi osven so ovie dve posledni grupi, pa sepak, nejziniot biznis moè

seriozno da trpi. Koga Svanberg i Hajvard na 4 juni minatata sedmica gi povikaa na sredba investitorite na BP, tie za niv imaa nekolku klu~ni poraki. Najgolemiot del od istite se odnesuvaa na toa kako kompanijata planira da postapuva vo odnosite so zainteresiranite strani. Svanberg, vo ime na odborot na BP im kaà na akcionerite deka prv prioritet na kompanijata e da se sredat rabotite vo Meksikanskiot Zaliv – prvo da se zapre istekuvaweto, potoa da se is~isti krajbre`jeto, pa da se svrti vnimanieto kon dolgoro~nite posledici za ìvotnata sredina, pa da mu se pomogne na naselenieto {to ìvee vo toj del na SAD. Duri potoa, Svanberg se osvrna na finansiskite odnosi so akcionerite. Toj istakna deka kompanijata ostanuva posvetena da obezbedi vistinska ramnoteà me|u kratkoro~niot povrat na sredstva preku dividendi, odr`livi investicii za dolgoro~en razvoj i obezbeduvawe na prudenten leverix. Sleden se obrati generalniot direktor Toni Hajvard, kogo mediumite vo posledno vreme go prozivaat za nesoodvetni izleti vo odnosite so javnosta vo periodot po 20 april. Sepak, toj s$ u{te ja uìva poddr{kata na odborot na direktori vo spravuvaweto so krizata. Takvoto edinstvo na odborite i menaxmentot, po teorija, e najdobriot odgovor vo vreme na prvite udari na krizata, pred da se premine kon utvrduvawe na odgovornostite i o~ekuvawe istite da bidat poneseni od nekogo. Hajvard gi informira{e akcioner-

ite, me|u koi zna~itelen del se institucionalni investitori, pred s$ penziski fondovi, deka BP vo momentov ima rasporedeno 1.800 brodovi, 60 avioni, 18.000 vraboteni koi zaedno so 15.000 volonteri rabotat na ras~istuvawe na posledicite. Hajvard informira{e deka vo momentov se vodat nekolku razli~ni istragi (del od niv od kompanijata, del od vladata na SAD kako i drugi) i deka istragata na BP pokaùva deka nesre} ata bila rezultat na nedostatoci vo pogolem broj procesi, sistemi i oprema. Koi se narednite ~ekori koi BP planira da gi prezeme, za da ja obnovi doverbata kaj site zainteresirani strani, pred s$ kaj amerikanskoto naselenie? Prvo, kompanijata }e bide transparentna (ima mislewa vo amerikanskata javnost deka vo ovaa nasoka BP dosega ne napravi s$ {to moè{e); vtoro – BP }e izleze vo presret na svoite odgovornosti za nadminuvawe na socio-ekonomskite aspekti na katastrofata; treto – } e ja vrati ìvotnata sredina vo prvobitnata sostojba; ~etvrto – } e investira vo odr`liv naften biznis vo Meksikanskiot Zaliv. Nastanuvaweto na ovaa nesre}a, i odgovorot na BP na istata, se vo su{tina pra{awa na korporativno upravuvawe. Od vlijanieto na nastanot, cenata na akciite na BP da padne za 35%, preku odnosite so stejkholderite, do ulogata na odborot na direktori vo upravuvawe so rizici i odgovarawe na krizi. Za ovaa nesre}a, doprva }e se pravat nau~ni studii na slu~aj vo pove}

KIRIL NEJKOV za Rakovoditel na Proektot r korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r finansiska f korr pora poracija r cija j (IFC) vo Makedonija j

Nastanuvawe na nesre}ata vo Meksikanskiot Zaliv, i odgovorot na BP na istata, se vo su{tina pra{awa na korporativno upravuvawe e oblasti, a me|u niv sigurno i za korporativno upravuvawe. Zasega, na{a nade` e deka ovie studii }e imaat ohrabruva~ki zaklu~ni sogleduvawa za toa kako BP uspeala uspe{no da razre{i seriozna kriza vo svoeto rabotewe vo SAD. Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMENTARI I ANALIZI

07.06.2010

KOMENTAR

HARI VO AVSTRIJA, A EVROPA KAJ NEGO NA GOSTI!

KAMPAWI I HAJKI

a pomalku od edna nedela do po~etokot na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, te{ko deka na makedonskite fanovi }e moè da im se ottrgne vnimanieto so evropskoto prvenstvo do 19 godini vo ènska konkurencija. Iako ova {totuku zavr{eno natprevaruvawe e najgolemiot fudbalski nastan vo na{ata istorija, sepak, fudbalot onoj seniorskiot i se razbira ma{kiot e edinstveniot priznat od testosteronskata armija sostavena od vqubenicite vo fudbalot. No, i pokraj ovie fakti potkrepeni so, neli, ma{kosta, Makedonija odli~no go organizira{e evropskoto prvenstvo, a zgora na toa i publikata vleze vo analite na ènskiot fudbal, otkako spored posetenosta be{e soboren rekordot na evropskite juniorski prvenstva. Osum iljadi naviva~i ja bodrea na{ata selekcija na duelot so [panija, {to e rekord i za makedonskiot fudbal, onoj klupskiot i ma{kiot se razbira, bidej} i brojkata od osum iljadi e ekvivalentna na sezonskata, vkupna posetenost na stadionite vo dràvava. I koga fudbalskata federacija, zaedno so publikata storija s$ mladite fudbalerki svojot prestoj vo Makedonija da go pametat po ubavo, pretsedatelot na FFM, "apsolutniot gospodar" na makedonskiot fudbal

Haralampie Haxi-Risteski, namesto da ja pre~eka Evropa, toj si pomina nekolku nezaboravni denovi vo Avstrija. Dod eka makedonskata policija gi rede{e soop{tenijata okolu krivi~nite prijavi protiv

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

nego i negovite sorabotnici, toj ja pridru`uva{e reprezentacijata na turnejata niz Avstrija. Zo{to? Ova sosema ednostavno i logi~no pra{awe se postavuva samo dokolku se znae deka logistkata na fudbalskata reprezntacija e sostavena od direktor, tehni~ki sekretar, pomo{nici na dvajcata, potoa selektor, koj isto taka ima svoi pomo{nici. Pa sega se zapra{uvame {to bara{e Hari vo Evropa, koga kaj nego doma se odr`uva{e evropskoto prvenstvo?

EDEN MILION LU\E ZA “OSVOJUVAWE”!

pokraj faktot {to globalnata ekonomska kriza ne ja pogodi industrijata na e – trgovijata i istata vo 2009-ta godina zabeleà rast od 10%, Makedonija e daleku od ovie trendovi. Iako nivoto na koristewe na Interenet iznesuva 52%, sepak, vo zemjava najgolem del od vremeto pominato na Internet, Makedoncite go koristat na Fejsbuk i na drugite veb-stranici. Malku e ~udno {to vo vreme koga Makedonija doìvuva vistinska internet-revolucija, kompaniite da ne go koristat takviot potencijal i da gi "unov~at" makedonskite klikovi. Kade se tuka menaxerite? @alosno e da gi slu{a{ statistikite deka Makedonija, po ìtel ima najgolem broj na korisnici na ovaa socijalna mreà vo svetov, a takvata pojava na masovno “stavawe” na Internet nikoj da ne go ke{ira. Kaj nas osven portali za zabava, vesti i za razmena na “torenti” nema ni{to drugo. Nema nitu edna onlajn prodavnica vo top 100 listata na Makedonija, nitu edna institucija, nitu edna banka. Toa zboruva deka makedonskite gra|ani, lesno gi prifa}aat svetskite trendovi i isto taka lesno moète da gi naviknete na nekoja nova internet-alatka. Siguren sum i deka lesno moète da gi

ubedite da kupuvaat preku Internet, od doma{ni e – prodavnici, isto kako {to kupuvaat ~ipovi za Teksas holdem pokerot na Fejsbuk. No, od druga strana se menaxerite koi {to najverojatno ne

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

gi gledaat potencijalite na internet-pazarot. Poglednete go reklamniot kola~ na kompaniite za internet-oglasuvawe, koj e sveden na samo 2% od site mediumi i }e vi stane jasno kolku Interentot vo zemjava navistina se sfa}a kako seriozna biznis-mo`nost i pokraj revolucionernata mo`nost za direkten marketing. Pazarot od milion Makedonci e tuka, no nekoj treba da go osvoi!

o poslednite nekolku meseci sme svedoci na ogromna kanonada od prilozi, statii, vesti i debati naso~eni kon umot na prose~niot gra|anin. Ovaa kanonada e posvetena na idejata za prevospituvawe na makedonskite gra|ani vo vrska so nivniot stav za sporot so imeto. O~igledna e podelbata vo mediumskiot prostor na taka nare~eni zakoraveni idealisti i progresivni pragmatici. Prvite se onie koi demek ne razbiraat deka mora da go prosvetlat ovoj narod so èlbata za brzi otstapki kon na{iot juèn sosed. Vtorite, pak, se onie koi demek imaat vekovna i sudbonosna uloga da ja vnesat Makedonija vo EU i NATO, pa makar taa i da ne se vika Makedonija. Za sre}a vidlivi se i ednite i drugite, vidlivi se i novinarite na dvete strani, vidlivi se i kolumnistite i ekspertite i sega{nite, a bogami i biv{ite politi~ari. Ne sekoga{ im e lesno na ednite ili na drugite da dojdat do zbor i da si go kaàt svojot stav. Zamislete deka vo Makedonija e mnogu polesno na nekoi samoproglaseni eksperti bez nikakov legitimitet da izleguvaat sekoj tret den na televiziskite ekrani i da ni objasnuvaat kolku toa nie sme glupavi {to ne gi prifa}ame maksimalisti~kite barawa na Grcija od mo`nosta na primer na televizija da go vidime prviot pretsedatel na nezavisna Makedonija, g. Kiro Gligorov, da se proiznese za aktuelnostite,

no i da si go povtori svojot stav protiv prifa} awe na kakva bilo promena na ustavnoto ime. Tokmu taka, g. Kiro Gligorov se proiznese protiv politikite za promena na imeto i od toj moment pove}e ne uspevame da go vidime na televizija. Kako nekoj svesno da go ignorira. No, {to stanuva koga bi sakale da ~ueme stav od eden milion drugi politi~ari, profesori, eksperti, poeti i publicisti koi ne se vo redot na progresivnite pragmatici koga i nemame mo`nost da go slu{neme po~esto ni stavot na Kiro Gligorov. Se ostava vpe~atok deka svesno se selektiraat lu|eto. Se ostava vpe~atok deka osven dvaesetinata eksperti za s$ i se{to (Fr~kovski, Mil~in, @arko, Naj~evska, izvesna Lidija Dimova i sli~ni na niv), kako da nema drugi lu|e koi moàt da si kaàt sopstveno mislewe. Neverojtna rabota kolku e lesno vozmo`no da se organizira hajka protiv idejata za za~uvuvawe na nacionalniot identitet i dostoinstvo. S$ drugo bi bilo pote{ko. No, da najde{ lu|e koi od petni ìli }e se obiduvaat da teoretiziraat i da go ubeduvaat makedonskiot narod vo ne{to vo {to i sami moèbi ne veruvaat ne bilo te{ko. Za niv sekoj koj ima malku pove}e gordelivost i po~it kon sopstvenata dràva i narod, vedna{ stanuva konzervativec, seqak i zaostanat. Nema argumenti, tuku ima etiketi. Nema debata za pravniot poredok doma i vo me|unarodnata zaednica. Nema debata nitu za me|unarodni iskustva pri re{avawe na vakvi te{ki bilateralni sporovi. Nema debata nitu za osnovnite ~ovekovi prava i pravata za samoopredeluvawe. Seto ova se stava vo grafata na nepotrebni i tupaxiski raboti. No,

zatoa skoro sekoja ve~er }e slu{neme po nekoj da n$ ubeduva od televiziskiot ekran deka nie ne treba da pravime problemi i deka ne e stra{no da ne se vikame Republika Makedonija zo{to, zamislete, taka sme se vikale samo vo poslednive dvaesetina godini. Neverojtna rabota e kako se iznajdoa lu|e koi otvoreno }e velat deka svesno se angaìrani za da vlijaat ovoj narod da go promeni sopstvenoto mislewe. Ne e neverojatno vo smisla deka ima razli~ni mislewa i deka sekoj ima sloboda da si gi iskaè sopstevnite stavovi, no e neverojatno so kolkava doza na potcenuvawe kon sopstveniot narod se pristapuva. Ovie lu|e se svesni lu|e, znaat {to pravat, znaat vo koja uloga si se postavuvaat sebe si. Duri i toa e vo red. No, da se kaùva deka lu|eto ne znaat i ne moàt da procenat koj e vo pravo, a koj ne, i dali treba ili ne treba da se potklekne na ucenite i pritisocite e vrv na arogancija i destruktiven elitizam. Se obiduvaat da postavat situacija vo koja za sudbinata na site gra|ani }e treba da re{avaat samo tesen krug na samoproglaseni hrabri voda~i. Da ne e tragi~no }e bide mnogu komi~no. Neverojatna rabota e kolku èstina se vloùva kon lu|e koi se osmeluvaat da si go kaàt svojot stav, a ne e onakov kakov {to bi posakuvale progresivnite pragmatici. Za àl vo ovaa dràva e s$ polesno od toa za da se proiznese{ deka si protiv promena na imeto i identitetot. Skoro vo sekoja situacija, samo ako se osmeli{ da se sprotistavi{, ti sleduva serija na napisi i psihoanalizi vo kolumni, po nekoj tekst za somnitelnite aktivnosti pri nabavkata na piperki

ILIJA DIMOVSKI Direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo Sobranieto na RM

i domati na baba ti i dedo ti, prilog od anonimni izvori za tvoite skrieni slabosti i debata vo koja }e se diskutira dali e podobro da si ìv ili ne. Neverojatno kolku mnogu èstina se vloùva. A, ne e dobro taka. Ne e dobro da se sudi i osuduva sekoj onoj koj ima razli~no mislewe. Treba da im se dozvoli na site da si ja teraat svojata prikazna. Sekako nikoj ne e tolku mo}en sam da odlu~i {to e dobro, a {to ne. Takvata mo} ja imaat samo gra|anite. Jas sum sovr{eno svesen deka vakvite tendencii i obidi za deformirawe na svesta na makedonskiot narod i makedonskite gra|ani }e prodolì i }e se intenzivira. No, toa ne me pravi voznemiren. Naprotiv, s$ pove}e sum ubeden deka koga stanuva zbor za dostoinstvoto na ovoj narod i namerata toa dostoinstvo da bide skr{eno nema da pomogne nitu edna kampawa i nitu edna hajka. So sekoj sleden den ovie lu|e se s$ posme{ni i s$ pomalku. Treba da razberat deka duri i da sakaat da se re{i problemot, na ovoj na~in, so gruba ofanziva vrz ~ustvata na lu|eto, edinstveno odmagaat.

14 07.06.2010

FEQTON

FELJTON-42 Investirawe vo vreme na ekspanzija, kako {to pravat pove}eto kompanii, ima smisla, sekako. No, pobednicite vo biznisot znaat kako da investiraat i vo vreme na recesija, a toa gi izdvojuva od konkurencijata”, veli Abrahamson IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

nterKontinental Hotels Grup-IHG (InterContinental Hotels Group-IHG) e najgolemiot svetski hotelski sinxir so 650.000 sobi na globalno nivo, od koi 450.000 na amerikanskite kontinenti. Prete`no koristej} i fran{izen model, IHG ima 4.300 hoteli vo Severna i Ju`na Amerika, vklu~uvaj}i brendovi kako InterKontinental (165 hoteli), Kraun Plaza (400 hoteli) i Holidej In i Holidej In Ekspres, nivni najgolemi brendovi, koi {to opfa}aat 75% od vkupniot broj sobi.

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: XIM ABRAHAMSON, IHG AMERICAS

PRERODBA NA SLAVNIOT BREND

IHG ja menaxira najgolemata programa za potro{uva~ka lojalnost vo svetot so pove}e od 48 milioni ~lenovi. Brojot na novi ~lenovi porasna za 30% lani, {to e golem uspeh vo uslovi na kriza. IHG otvori 440 novi hoteli minatata godina, a Xim Abrahamson e ~ovekot {to gi rakovodi biznisite na IHG na amerikanskiot kontinent. Da se kontrolira rabotata na hoteli {to poseduvaat 450.000 sobi ne e ednostavna rabota, pa, za da ne go zagubi fokusot Abrahamson se potpira na ~etiri klu~ni elementi. Prviot e finansiskiot efekt, zatoa {to tie se vo biznis koj {to treba da napravi pari za nivnite akcioneri. No, ima ne{to pove} e od toa. Abrahamson veli deka kompanijata mora da gi napravi i sopstvenicite, odnosno lu|eto {to gi poseduvaat hotelite sre}ni, pa zatoa i nivnite finansiski rezultati se mnogu va`ni za IHG i toa e generator na nivniot uspeh. Vtorata komponenta se nivnite vraboteni, osobeno onie vo “prvata borbena linija”. Tret element e iskustvoto na gostite, nivnoto zadovolstvo od uslugata i kako taa se menuva i evoluira za vreme na te{ki ekonomski uslovi. êtvrto e da se bide odgovoren biznis. Za Abrahamson toa vklu~uva pove}e razli~ni elementi: kompaniskata strategija, nivnata “zelena” strategija, odnosno pridonesot vo za~uvuvawe na ìvotnata sredina, kako i na~inot na nivnata rabota i kako gi pretstavuvaat svoite sopstvenici. IHG sega se mnogu aktivni vo Va{ington, promoviraj}i se zaedno so Amerikanskata turisti~ka asocijacija i Amerikanskata hotelska asocijacija. Toa zna~i deka mnogu vreme i sredstva vloùvaat vo lobirawe, zboruvaj}i za svoite interesi na nacionalno i lokalno nivo. “ZELENA” STRATEGIJA Interesno e koga }e se spomene “zelenata strategija” na IHG. “Mislam deka istoriski gledano

kompaniite gledaa na ekolo{kata odr`livost na biznisot kako ne{to {to e ubavo da se napravi. Denes toa mora da se napravi. Filozofijata na za~uvuvawe na ìvotnata sredina stanuva s$ pova`na za na{ite klienti koi sakaat nivniot hotelski prestoj da bide vo kompanija koja {to navistina veruva vo ekolo{kata odr`livost. Isto taka, da se bide lider vo pogled na odgovornite biznis-praktiki e vo soglasnost so na{ata delovna strategija koja ja komunicirame do site vraboteni. Isto taka, kontroliraweto na na{ite energetski tro{oci e isklu~itelno va`no, osobeno koga na{ite profitni margini se pod pritisok na ekonomskata kriza, kako denes. Pa zatoa, da se bide lider vo pogled na odr`livosta i komercijaliziraweto na tie napori dozvoluva da gi podobrime na{ite performansi i na najvisoko i na najnisko nivo”, objasnuva Abrahamson. Za da go ilustrira seto ova toj dava eden primer. Minatata godina IHG vovela edna nova alatka vo biznisot nare~ena Green Engage, ured koj {to im ovozmoùva da ja merat potro{uva~kata na energija vo nivnite hoteli na centralno nivo, zatoa {to mereweto i monitoringot gi snabduva so znaewe. Znaeweto im ovozmoùva

XIM ABRAHAMSON ja predvodi “renesansata” na brendot Holidej In, na ~ii {to hoteli otpa|aat 75% od biznisot na IHG na amerikanskiot kontinent

da prezemat soodvetni merki za da se namali potro{uva~kata na energija. I na krajot, veli Abrahamson, odr`livosta gi spojuva zaedno site ~etiri elementi {to gi nabrojav prethodno: finansiskiot uspeh, vrabotenite, klientite i odgovornosta vo biznisot. [to se odnesuva do dilemata dali treba da se investira vo dobri ili lo{i ekonomski vremiwa, Abrahamson smeta deka idealno bi bilo toa da se pravi i vo dvata slu~ai. “Investirawe vo vreme na ekspanzija, kako {to pravat pove} eto kompanii, ima smisla, sekako. No, pobednicite vo biznisot znaat kako da investiraat i vo vreme na recesija, a toa gi izdvojuva od konkurencijata”, veli Abrahamson. Kako primer za toa go naveduva najgolemiot potfat {to go ima napraveno dosega kompanijata vo recesiski period, a toa e povtornoto ra|awe na nivniot najzna~aen brend od istoriska gledna to~ka, Holidej In. Toa be{e glavniot fokus na IHG vo 2008 i 2009 godina, a ostanuva da se kompletira godinava. [to konkretno zna~i toa? “So 3.400 hoteli, Holidej In e me|u najgolemite i najsakanite hotelski brendovi vo svetot. Toj e golemo nasledstvo za kompanijata zatoa {to e postar od site na{i konkurenti. Pa, taka re{ivme da napravime inovirawe na celokupnoto iskustvo vrzano so ovoj hotelski brend: so novo logo, novo iskustvo na pris-

tignuvawe vo hotelot, kako se ~ekirate, kako se odjavuvate i kako vi e udobno spieweto vo na{ite sobi. Povtorno im napravivme obuka na site na{i vraboteni. Toa e navistina svoevidno renovirawe na brendingsistemot na Holidej In”, veli Abrahamson. Rezultatot od ovaa strategija dade izvonredni rezultati za sopstvenicite na hotelite. Mereno preku zadovolstvoto na gostite, tie so voodu{evuvawe go prifatija noviot imix na Holidej In. “A, denes, vo ova vreme na recesija, da ponudi{ golema vrednost na svoite potro{uva~i e pova`no od koga bilo. Taka, poseduvaweto na golema vrednost vo kombinacija so izvonrednoto iskustvo na na{ite gosti, go stava Holidej In vo srceto na na{ata potro{uva~ka baza. Doznavme deka site gi sakaat na{ite novi kreveti i spieweto {to go nudat. A, obukata {to ja napravivme na na{ite vraboteni po~na da se isplatuva preku zgolemenite prihodi na hotelite. Ova redizajnirawe na Holidej In, so golemata lojalnost na gostite i podobrenite prihodi, im ovozmo`uva na na{ite sopstvenici da ostvaruvaat profit duri i vo vreme na kriza”, veli Abrahamson.

KOMPANII & PAZARI 15

7/JUNI/2010

BROJOT NA

GO OZNA^UVA STEPENOT NA ISPLATLIVOSTA NA VLO@UVAWE VO STANOVI

BIZNISOT SO “RENTAWE” STANOVI ME\U NAJPROFITABILNITE

KUPUVAJTE STANOVI I DAVAJTE GI POD KIRIJA! KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

akedonija e na sedmoto mesto vo Evropa, a na 17 vo svetot spored isplatlivosta na izdavaweto stan pod kirija, pokaùvaat poslednite analizi na eden od najgolemite svetski vodi~i za trguvawe so nedvi`nosti, Global Properti Gajd (Global Property Guide). Ova, vsu{nost, zna~i deka sekoj {to } e kupi stan vo zemjava i potoa }e go izdava, godi{no }e zarabotuva, odnosno }e mu se vra}aat, po 12% od vrednosta na stanot. Preku naplata na kirija stanot }e si go otplati za najmalku 10 godini. Ottuka se procenuva deka biznisot so “rentawe” stanovi i ku}i vo Makedonija e mnogu profitabilna dejnost. Analizite na ovoj svetski vodi~ za biznisot so nedvi`nosti pokaùvaat deka vo zemjite vo regionot biznisot so izdavawe stanovi e poprofitabilen samo vo Hrvatska. Na prvo mesto vo Evropa e Ungarija. Pazarot na nedvi`nosti e najnepovolen vo Crna Gora od aspekt na profitabilnosta na kupuvawe stan za izdavawe, so {to ovaa zemja e na dnoto od ova rangirawe, odnosno na 135 mesto. Na svetsko nivo, pak, analizite pokaùvaat deka ovoj biznis e najprofitabilen vo Avstralija. Global Properti Gajd pokaùva

Vo agenciite za nedvi`nosti potvrduvaat deka cenite za izdavawe na nedvi`nosti, no i za kupuvawe, s$ u{te se mnogu visoki nasproti kupovnata mo} na gra|anite u{te i deka od vkupno 80 zemji vo svetot, Makedonija, odnosno Skopje, e na 23 mesto vo Evropa, a na 60 vo svetot od aspekt na najvisoka cena na kiriite koi

se pla}aat za nedvi`nosti vo glavnite gradovi na dr`avite. Od agenciite za nedvi`nosti vo zemjava velat deka poradi visokite ceni za kirii vo Makedonija re~isi 70% od onie koi kupuvaat stanovi ne gi kupuvaat za da `iveat vo niv, tuku za da gi izdavaat. Objasnuvaat deka vo zemjava s$ u{te vladee trendot od pred tri do ~etiri godini, koga biznisot so nedvi`nosti e me|u ubedlivo najisplatlivite. Nedvi`nostite se ubedlivo najdobriot i najsiguren biznis, velat od agenciite vo zemjava, objasnuvaj}i deka duri i da ima blag pad na cenata na stanovite ili na ku}ite, sepak, se isplatuva da se kupat i potoa da se izdavaat. “Visoki se cenite na kiriite. Toa

VO VREME NA KRIZA, RASTAT CENITE NA STANOVITE Namesto kako sekade vo svetot, krizata da gi spu{ti cenite na nedvi`nostite i vo regionot, kaj nas, lani duri i porasnaa. Kako i mnogu drugi ekonomski parametri, tie ostanaa imuni na krizata. Vo 2008 godina vo Skopje metar kvadraten stanben prostor prose~no se prodava{e za 940 evra, vo 2009 godina ovaa prose~na cena, spored ponudata na agenciite, iznesuva{e pove}e od 1.000 evra, {to bi zna~elo zgolemuvawe od okolu 10%.Vakvoto nagorno dvi`ewe na cenite na stanovite kaj nas vo poslednata godina, nasproti obratnite svetski trendovi, se objasnuva{e glavno so dve pri~ini. Prvata, mala ponuda na stanovi za proda`ba i vtorata, s$ pote{ko odobruvawe na stanbeni krediti i porast na kamatite za ovie krediti.

e to~no. Vo prosek zemeno, vo Skopje namesten stan od 50 metri kvadratni mese~no }e ve ~ini okolu 200 evra. Nenamesten stan, pak, so istata kvadratura, ~ini 300 evra za eden mesec, pa duri nekoga{ i pove}e. Vo poslednive nekolku meseci, barem vo na{ata agencija, ima{e zainteresirani investitori od Turcija koi sakaa da kupat nekolku stanovi so cel da gi izdavaat, a ne da `iveat vo niv”, veli Vera Mitkovska od agencijata za nedvi`nosti Nova od Skopje. Od agencijata Bastion, pak, se so poinakvi tvrdewa. “Do lani ovoj biznis be{e ekstra-profitabilen. Od neodamna rabotite se promenija. Od septemvri minatata godina cenite na kiriite rapidno pa|aat, vo nekoi naselbi duri i do 35%. Buxetite na na{ite korisnici se namalija. Visinata na kiriite na stanovite be{e nerealna, no i ekonomskata kriza koja ja po~uvstvuvavme si go napravi svoeto“, veli sopstveni~kata na agencijata, Donka Filipovska. Od Komorata za grade`ni{tvo, vo ramki na Stopanskata komora, objasnuvaat deka vo poslednite nekolku meseci ima ogromna pobaruva~ka za iznajmuvawe stan so povr{ina od 40 do 50 metri kvadratni. “Na{ite informacii poka`uvaat deka vo poslednite nekolku meseci ima zna~itelna pobaruva~ka za izdavawe na stanovi od 40-50 me-

tri kvadratni, no od druga strana, pak, nema dovolno ponuda. Zatoa i visinata na kiriite ne moè drasti~no da se namali. Sega se beleì i trend na izdavawe stanovi za delovni subjekti. Visokata cena na kiriite, no i onaa za kupuvawe na nedvi`nosti, sekoga{ ne soodvetstvuva so realnata kupovna mo} na gra|anite”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Komorata za grade`ni{tvo. Stavot na gra|anite e sli~en so tvrdeweto na Komorata. Tie istaknuvaat deka s$ u{te e nesrazmeren odnosot na nivnite primawa i ìvotniot standard so visokite ceni na kiriite na nedvi`nostite. Lu|eto od agenciite za nedvi`nosti prognoziraat deka trendot na visoki ceni na kiriite }e se zadrì i vo sledniot period. Istoto go predviduvaat i za cenite na stanovite. Se pokaà deka svetskiot trend na namaluvawe na cenata na stanovite ne e praktika i kaj nas. Od druga strana, pak, so plata od 20.000 denari, kolku {to e prose~nata neto-plata spored Dràvniot zavod za statistika, Makedoncite ako sakaat da si kupat stan od okolu 50 metri kvadratni, namesto so godini da pla}aat visoki kirii, treba 21 godina da rabotat i da ja odvojuvaat celata svoja plata za da kupat stan vo Skopje. Nasproti toa, na Srbite im trebaat okolu 15 godini, a na Hrvatite 13.

16 07.06.2010 2.470

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.720

2.460

MBID

110,00 109,80 109,60 109,40 109,20 109,00 108,80 108,60 108,40 108,20

2.710

2.450 2.700

2.440

2.690

2.430 2.420

2.680

2.410 2.670

2.400 2.390

2.660

31/05/10

01/06/10

02/06/10

03/06/10

31/05/10

04/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

01/06/10

02/06/10

03/06/10

31/05/10

04/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB

01/06/10

02/06/10

03/06/10

04/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

^etirite transakcii zafatija re~isi edna tretina od celata trgovija na Berzata, a od brokerskite krugovi neoficijalno doznavme deka se raboti za nov stranski investitor {to vleguva vo sopstveni~kata struktura na Komercijalna, so 2,4% od vkupniot broj na emituvani akcii.

10,95% 31% 7,8

MESE^NA BERZANSKA ANALIZA

pad ima im vo ramki na klasi~noto trguvawe

MAJ VO ZNAKOT NA BLOKOVITE SO KOMERCIJALNA i procentite na stransko u~estvo na pravni lica na stranata na kupuvawe vo mesec maj. Vkupnoto u~estvo za mesec maj vo pogled na ovaa stavka spored oficijalniot bilten na Berzata iznesuva 37,33% dodeka na stranata na prodavawe toj e 24,63%. Vo april toa iznesuvalo okolu 23,6 % na stranata na kupuvawe, {to zna~i deka stranskite investitori se pove}e zainteresirani da kupuvaat otkolku da prodavaat. Pokraj blokovite so Komercijalna, vo maj isto taka bea ostvareni i blok-transakcii so akciite na Montana Biznis od Bitola i so kompanijata za prerabotki od meso Pekabesko. Vkupniot iznos na nivnite blokovi iznesuva{e okolu 36,8 milioni denari. Ostvarenite blokovi vo mesec maj u~estvuvaa so okolu

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

oga s$ }e se sobere i }e se odzeme, berzanskiot mesec maj pomina vo znakot na bloktransakciite so akcii na Komercijalna banka, vo vrednost od 2,5 milioni evra, koja {to go krena vkupniot promet na Makedonska berza za 25%, vo odnos na april. ^etirite transakcii zafatija re~isi edna tretina od celata trgovija na Berzata, a od brokerskite krugovi neoficijalno doznavme deka se raboti za nov stranski investitor {to vleguva vo sopstveni~kata struktura na Komercijalna, so 2,4% od vkupniot broj na emituvani akcii. Vo prilog na ovie {pekulacii odat

187 milioni denari vo celokupniot promet na berzata koj za toj mesec iznesuva{e okolu 479,7 milioni denari, ili 39%, a ostatokot od 61% mu pripa|a na prometot ostvaren vo ramkite na klasi~noto trguvawe. Ako, pak, se sporedi prometot vo klasi~no trguvawe, maj bele`i pad od 11% vo odnos na maj. Za vakviot trend na namaluvawe na prometot govorat i namalenite transakcii realizirani vo minatiot mesec. Najgolem promet vo ova trguvawe ima{e akcijata na Komercijalna banka koja zaedno so blokot i klasi~noto trguvawe realizirala promet od 190,3 milioni denari. Gledano procentualno nejzinoto u~estvo vo vkupniot promet za mesec maj dostignuva duri 40% od istiot. Vtora

najtrguvana e akcijata na Alkaloid so ostvaren promet od 30,5 milioni denari. Potoa sleduvaat Granit i Makpetrol so po 13,9 milioni denari odnosno 10,8 milioni denari posledovatelno realiziran promet vo mesec maj. Ostanatite hartii od vrednost so koi se trguvalo ostvarile promet pomal od 10 milioni denari. MBI-10 PADNA ZA 7,34% VO MAJ Vo pogled na dvi`eweto na indeksite, na{ata berza gi slede{e svetskite tekovi na rasproda`ba. Izminatiot mesec site svetski indeksi bele`ea padovi prosledeni so masovni rasproda`bi. Na Vol strit ve}e cel mesec trguvawata se pravea vrz baza na psiholo{ki pritisoci {to od dol`ni~kata kriza vo Evropa, {to od

od prometot otpa|a na blok-transakcijata na Komercijalna banka

milioni evra e vkupniot promet na berzata za mesec maj

cenovnite dvi`ewa na valutite osobeno odnosot evro/dolar, a sega kapa~e na celata taa psihoza dolea i problemot so izlevaweto na naftata od naftovodot na Briti{ petrol vo Meksikanskiot Zaliv. Vakvite psiholo{ki pomestuvawe vo vrska so cenite i indeksite se otslikaa i kaj nas odnosno vo ramkite na na{ata berza. Toa govori deka kolku i da e atipi~na na{ata berza, sepak, istata e i integrirana vo ramkite na svetskite tekovi na pazarot na kapital. Vo kontekst na toa vo tekot na mesec maj site tri indeksi se karakteriziraat so pad vo odnos na prethodniot mesec. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 potona za 7,34 % vo odnos na prethodniot mesec koga istiot iznesuva{e 2657,13 indeksni poeni. Mesec maj MBI-10 go zavr{i na nivo od 2462,21 indeksni poeni. Indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID

zabeleà pad od 4,94% vo odnos na prethodniot mesec zavr{uvaj}i go mesecot na 2708,46 indeksni poeni. Najmal pad od site tri indeksi zabeleà onoj na obvrznicite. Del od akciite, sepak, zabeleàle porast vo pogled na nivnite ceni. Takvi se na EMO od Ohrid, Tehnometal Vardar i na R@ Institut. Vo pogled na prometot koj go ostvarile ~lenkite na makedonskata berza so najgolem promet se istaknuvaat ~etiri brokerski ku} i me|u koi so najgolem ostvaren promet predni~i Komercijalna banka koja ostvarila okolu 341,2 milioni denari promet. Na vtora pozicija se nao|a Ilirika investments so realiziran promet od okolu178,6 milioni denari, a po nea sleduvaat Investbroker so realiziran promet od pribli`no 82,3 milioni denari i NLB Tutunska banka so ostvaren promet od nekade 46,6 milioni denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

04.06.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.493.637,54

-3,34%

-5,68%

-3,07%

-0,36%

-5,55%

03.06.2010

Илирика ГРП

20.112.475,50

1,82%

-0,14%

4,70%

3,63%

4,06%

03.06.2010

20.000

Иново Статус Акции

18.560.722,13

-2,50%

-7,03%

-15,11%

-8,99%

-10,82%

03.06.2010

1,89

27.000

КД Брик

21.173.110,95

3,02%

3,62%

7,69%

6,44%

23,08%

03.06.2010

0,01

48.016

КД Јужен Балкан

21.627.589,50

-4,33%

-2,67%

-7,65%

-1,93%

9,53%

03.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.293.837,41

-2,71%

-3,30%

-0,72%

-0,32%

03.06.2010

3.855,00

723,72

3.855

Макстил Скопје

200,00

5,26

4.000

Стопанска банка Скопје

200,00

2,56

Стопанска банка Битола

2.700,00

Комерцијална банка Скопје

3.001,00

МЗТ Енергетика Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Топлификација Скопје

04.06.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Прилепска Пиварница Прилеп

Износ (МКД)

3685

-2,98

36.850

148

-2,87

29.600

10000

-1,96

160.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

Алкалоид Скопје

3947,73

-1,31

706.643

ХВ

Макпетрол Скопје

27789,11

-0,75

250.102

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Гранит Скопје Макпетрол Скопје Прилепска Пиварница Прилеп

04.06.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

04.06.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

04.06.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

04.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.947,73

390,18

10,12

0,90

54.562

8.899,00

341,43

26,06

0,26

GRNT (2009)

3.071.377

680,00

105,83

6,43

0,68

KMB (2009)

2.014.067

3.001,00

533,81

5,62

0,87

MPT (2009)

112.382

27.789,11

0,77

496,72

-0,01

1.928.768

REPL (2009)

25.920

39.168,33

5.625,12

6,96

0,78

3947,73

-1,31

706.643

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

680

-0,66

257.040

STIL (2009)

14.622.943

200,00

0,11

1.808,65

2,79

27789,11

-0,75

250.102

TPLF (2009)

450.000

3.685,00

61,42

60,00

1,08

10000

-1,96

160.000

ZPKO (2009) *

271.602

2.482,69

0,33

% на промена

обврзници

67.654

15,03

обични акции

24.617

-72,63

92.270

-37,97

обични акции

Вкупно Официјален пазар

39.028

36,84

Вкупно Редовен пазар

39.028

36,25

131.298

-25,98

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 04.06.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

07.06.2010

O^EKUVAWATA NA VOL STRIT

MO@EN DVOCIFREN RAST NA INDEKSITE VO NAREDNITE MESECI Spored ekspertskite procenki i analizi, investitorite treba da bidat spremni vo pogled na faktot deka po golemiot pad koj go imaa indeksite vo tekot na mesec maj, naj~esto sleduva dvocifren rast vo narednite tri meseci METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ozitivni o~ekuvawa za dvi`ewata na najgolemiot pazar na kapital doa|aat od strana na analiti~arite od Bispok investment grup (Bespoke Investment Group). Istite nosat dobri vesti vo vrska so idninata na Vol strit. Imeno spored nivnite procenki i analizi, investitorite treba da bidat spremni za toa deka po golemiot pad koj go imaa indeksite vo tekot na mesec maj naj~esto sleduva dvocifren rast vo narednite tri meseci. Sepak, vakvata izjava istite ja davaat so doza na rezerva taka {to site onie koi se izraduvaa {to kone~no zavr{i trguvaweto vo izminatiot mesec treba da bidat spremni na iznenaduvaweto koe gi ~eka vo tekot na juni. Spored ovaa investiciska ku}a, ovoj mesec naj~esto od sekoga{ bil mnogu slab mesec za trgovijata so akcii. Dow Jones industrial average kako eden od najva`nite amerikanski i svetski indeksi, vo tekot na poslednata nedela

sli~no kako i vo tekot na mesecot, povtorno be{e vo minus. Ovoj indeks minatiot mesec zagubi 7,92% od svojata vrednost pri {to izgubi 871, 98 indeksni poeni. Na posledniot den od trguvaweto od minatiot mesec, ovoj indeks zabeleà pad od duri 1,2% gubej}i 122,36 indeksni poeni od svojata vrednost. Vakviot pad na DJIA na mese~no nivo e najgolem procenten pad na ovoj indeks od vremeto koga na ~elo na Belata ku} a se nao|a{e pretsedatel so najmnogu mandati vo amerikanskata istorija, Frenklin Delano Ruzvelt. Za vreme na toj period ovoj indeks duri zabeleà pad od 22%, no treba da se napomene deka vo toj period ekonomijata s$ u{te e pod vlijanie na Golemata depresija. Gledano niz prizmata na poenite, ovoj indeks minatiot mesec go zbaleà najgolemiot indeksen pad {to se slu~il za vreme na mesec maj. Pri~ina za toa se stravuvawata od dol`ni~kata kriza vo Evropa poradi koja site investitori vo tekot na mesec maj zapo~naa so vloùvawe vo dràvni obvrznici, dolari i zlato. Kako nadopolnuvawe na K

takviot moment e i problemot so naftenata havarija koja se slu~i kaj Briti{ petrol vo Meksikanskiot Zaliv. Poradi objavata za pokrenuvawe na istraga od strana na federalnata vlast na SAD vo vrska so ovaa havarija, indeksite prodol`ija so pad i na po~etokot od ovoj tekoven mesec. Lideri vo pogled na toj pad se cenite na akciite na kompanii koi imaat udeli vo ovaa naftena bu{otina vklu~uvaj}i gi kompaniite kako {to se Anadarko (Anadarko), Halibarton (Halliburton), Transokean(Transocean) i Kameron (Cameron) kaj koi zaedno so potonuvaweto na naftenata platforma im potonaa okolu 10 do 19%za vrednostite i na nivnite akcii.

na havarijata so se~ewe na cevkata na morskoto dno od kade {to izleguva nafta i gas, po {to sozdadeniot otvor }e bide zatvoren so specijalna metalna kapa, indeksite kaj Vol strit povtorno zapo~naa nagorno dvièwe. Oporavuvaweto go predvodea tehnolo{kite hartii od vrednost koi go podignaa indeksot na Nasdaq nad 2.300 indeksni poeni. Ovoj indeks porasna za cel procent i dostigna nivo od 2303,03 indeksni poeni. Dow Jones industrial average porasna za 0,06% zadrùvaj}i se na nivo od 10 255,28 indeksni poeni. S&P 500 beleì rast od 0,41% i zavr{uva na nivo od 1102,83 indeksni poeni. Najgolemite dobitnici vo ramkite na Dow Jones industrial average se Majkrosoft, koj zajakna za 1,5 %, i Cisko, koj skokna za 1,6 %, dostignuvaj} i 23,73 dolari. Najgolem pad od druga strana imaa Home Depot koj se namali za 1,3 %, DuPont, koja padna 1,13%, i JP Morgan, koj be{e korigiran nadolu za 1,14%. Kaj akciite imame vra}awe na cenata vo nagorna linija i kaj Briti{ petrol. BP prodolì da se

STABILIZIRAWE NA VOL STRIT Vo prilog na predviduvawata koi gi izrekoa od strana na Bispok investment grup (Bespoke Investment Group) vo pogled na dvocifreniot rast na Vol strit odat i poslednite dvi`ewa vo ramkite na ovoj pazar. Po ispolnuvaweto na vetuvaweto od strana na Briti{ petrol za sanirawe M

oporavuva, taka {to negovite akcii porasnaa duri za 4,3%, dostignuvaj}i nivo od 39,26 dolari za akcija i pokraj faktot {to poradi celokupnata situacija kaj ovaa kompanija, rejting-agenciite Fi~ i Mudis im go spu{tija nivniot krediten rejting. Investitorite se pove}e zainA

teresirani za dobri vesti vo vrska so kone~noto otstranuvawe na havarijata otkolku za takvite informacii. Poradi vakvata sostojba, barel nafta se zacvrsti blisku do 74 dolari. Vo pogled na ostanatite surovini, cenata na zlatoto se spu{ti do 1.200 dolari za unca.

KOMPANII & PAZARI

18 07.06.2010 KOMORATA ORGANIZIRA MAKEDONSKO-BOSANSKI BIZNIS-FORUM

GODI[NOTO SOBRANIE NA @ITO VARDAR ZAKA@ANO ZA 29 JUNI

topanskata komora na Makedonija na inicijativa na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bosna i Hercegovina organizira makedonsko-bosanski biznisforum. Kako {to soop{tuvaat od Komorata, na Forumot }e bidat organizirani delovni sredbi me|u stopanstvenici od dvete zemji. Biznis-delegaci-

dborot na direktori na prehranbenata industrija @ito Vardar od Veles donese odluka za svikuvawe na godi{no sobranie na akcioneri. Spored soop{tenieto na kompanijata objaveno na Makedonska berza, godi{noto sobranie treba da se odr`i na 29 juni. Spored objaveniot dneven red, sobranieto na

jata od Bosna i Hercegovina, predvodena od Nadvore{no-trgovskata komora na BiH, e sostavena od triesetina kompanii od nekolku stopanski sektori kako {to se trgovija, grade`ni{tvo, prerabotka na drvo i proizvodstvo na mebel, prehranbena i metaloprerabotuva~ka industrija, tekstil i konfekcija, turizam i

drugo. “Bosanskite kompanii najavija interes za vospostavuvawe na inicijalni kontakti i me|usebno zapoznavawe so makedonskite kompanii na predvidenite bilateralni sredbi, so cel realizirawe na potencijalna delovna sorabotka” se veli vo soop{tenieto od Komorata.

akcioneri }e ja usvoi godi{nata smetka na dru{tvoto za 2009 godina, }e gi usvoi revidiranite finansiski izve{tai i godi{niot izve{taj za rabotata na dru{tvoto vo 2009 godina. Sobranieto, isto taka, treba da donese odluka za pokrivawe na zagubata ostvarena lani. Isto taka, treba da se donese odluka za izbor na revizor za

revizija na godi{nata smetka za 2010 godina. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, na sednicata na sobranieto mo`e da u~estvuva sekoj akcioner, sam ili so svoj polnomo{nik. Sekoj akcioner koj ima namera da u~estvuva na svikanoto sobranie e dol`en da go go prijavi svoeto u~estvo najdocna do po~etokot na sednicata.

PO PREZEMAWETO OD STRANA NA AVSTRISKI DUROPAK

iljadi toni }e bide kapacitetot na novata ma{ina za kartoni {to Komuna }e ja pu{ti vo upotreba do septemvri

KOMUNA NAJAVUVA INVESTICII OD PET MILIONI EVRA! GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ompanijata za proizvodstvo na hartija i hartiena ambala`a, Komuna od Skopje, po prezemaweto na kompanijata Beli{~e, vo ~ija sopstvenost e Komuna, od strana na avstriskata kompanija Duropak, najavuva investicii vo novi ma{ini i celosna modernizacija na fabrikata "te{ki" pet milioni evra. Spored generalniot direktor na Komuna, Slobodan Mucunski, u{te pri prezemawto na Beli{~e od strana na Duropak, tie vedna{ iskomunicirale so tamo{nite menaxeri i dogovorile golem investiciski ciklus. “Bidej}i stanuva zbor za svetski poznata multinacio-

u od Skopje j po prezemaweto r na kompanijata j Beli{~e,, vo ~ija j sopstvenost Komuna e, od strana na avstriskata k kkompanija j DDuropak, k najavuva j investicii vo novi ma{ini i celosna modernizacija na fabrikata “te{ki” pet milioni evra. Spored generalniot direktor na Komuna, Slobodan Mucunski, u{te pri prezemawto na Beli{~e od strana na Duropak tie vedna{ iskomunicirale so tamo{nite menaxeri i dogovorile golem investiciski ciklus nalna kompanija, koja {to proizveduva sekakov vid ambala`i i kartoni, vo idnina Komuna mnogu polesno }e gi izvr{uva potrebnite investicii. Do septemvri planirame da ja pu{time vo upotreba novata ma{ina za proizvodstvo na branoviden karton so kapacitet od 40 iljadi toni, so {to dvojno }e se zgolemi sega{noto proizvodstvo na ovoj proizvod”, veli Mucunski. Pokraj toa, Mucunski veli deka vo naredniot period }

e investiraat i vo kupuvawe na novi ma{ini "boks" za proizvodstvo na kutii, kako i ma{ina nare~ena "kec mejker" za proizvodstvo na "amerikano" kutii. Najgolem del od sredstvata za investicijata od pet milioni evra }e gi obezbedat od avstriskiot sopstvenik, del od sredstvata }e gi obezbedat so dokapitalizacija, a del so reinvestirawe na dobivkata. Pokraj toa, od kompanijata se zadovolni i od finan-

KOMORATA ORGANIZIRA UÊSTVO NA SAEMOT AGRA 2010 VO SLOVENIJA topanskata komora na Makedonija za makedonskite kompanii organizira u~estvo i poseta na renominiraniot saem za zemjodelstvo, prehranbena industrija, vinarstvo i zemjodelska mehanizacija AGRA 2010 godina koj }e se odrì od 21 do 26 avgust vo Gorna Radgona vo Slovenija. Kako {to informiraat od Komorata, za site kompanii zainteresirani da izloàt proizvodi na saemot prijavu-

vaweto e do 14 juli, a cenata e 63 evra za eden kvadraten metar na koi sleduva 25% popust. Cenata za standardnata oprema na {tandot e 36 evra. Pomurskiot saem od Gorna Radgona, Slovenija so svojata mestopolo`ba me|u Avstrija, Hrvatska i Ungarija ima renome na edna od najposetuvanite saemski institucii vo Evropa. Na ovogodine{noto izdanie }e bidat pretstaveni stopanski segmenti od prehranbenata industrija (meso

i mle~ni proizvodi, vino i pivo, pekarstvo, riba, konditorstvo, maslo za jadewe, kafe, za~ini, dodatoci, su-rovini, repromaterijali, oprema i mehanizacija za prehranbena industrija), zemjodelski proizvodi (razli~ni vidovi semiwa, rastenija, za{titni preparati, oprema i mehanizacija za obrabotka na zemja, oprema za lov i ribolov), zemjodelska mehanizacija, sto~arstvo, agrohemija i bilkarstvo, ambala`a i pakuvawe.

siskite rezultati vo prvite pet meseci od godinava koga ostvarile dobivka od 230 iljadi evra. Proizvodstvoto na Komuna vo prvite pet meseci od godinava porasnalo za 9%, sporedeno so istiot period vo 2009 godina. ^LEN NA MULTINACIONALNO SEMEJSTVO Od menaxmentot na Komuna velat deka i vo tekot na 2009 godina zadr`ale visok udel na doma{niot pazar koj iznesuva 63% od vkupnata pobaruva~ka na hartija,

kartoni i druga hartiena ambala`a vo Makedonija. Najgolem del od proizvodstvoto na Komuna, okolu 80%, se plasira na doma{niot pazar, dodeka 20% od proizvodstvoto e nameneto za pazarite vo Bugarija, Grcija, Srbija i Kosovo. Spored niv, proizvodstvoto na hartieni proizvodi e specifi~na industrija, bidej} i e ograni~ena na makedonskiot pazar i na pazarite od bliskoto sosedstvo. Pri~inata za toa e {to cenite na kra-

jnite proizvodi se vo toj rang {to ne moàt da gi prifatat visokite ceni za transport, vo slu~aj da treba da izvezuvame podaleku. Tokmu zatoa i osvojuvaweto na podale~nite pazari e neprofitabilno. Komuna e najstar i vode~ki kapacitet za proizvodstvo na hartija i hartiena ambalaà vo Makedonija. Na po~etokot po~nala da raboti so 300 toni godi{no proizvodstvo i preku postepeni transformacii vo periodot od {estdeceniskiot razvoj prerasna vo zna~aen proizvoditel. Vo 2000 godina Komuna stana sostaven del na slovene~kata kompanija Valkarton, koja go kupi mnozinskiot paket akcii od 53%. No, vo april 2002 godina dominanten sopstvenik na Valkarton, a so toa i na Komuna, stana hrvatskata kompanija Beli{~e od Beli{~e. Denovive, grupacijata Beli{~e i oficijalno be{e prezemena od strana na multinacionalnata kompanija Duropak od Avstrija, koja ima svoi pogoni vo Amerika, Kanada, Avstrija, Germanija, ê{ka, Slova~ka i Srbija, a so prezemaweto na Beli{~e, Komuna vo svoja sopstvenost gi dobi i fabrikite za ambalaì vo Slovenija, Hrvatska i Makedonija. Stanuva zbor za svetski poznata kompanija koja proizveduva aluminiumski ambalaì vo koi se pakuvaat mle~nite proizvodi. Komuna ima dva proizvodni kapaciteti vo Skopje, so vkupno 316 vraboteni. Vkupniot godi{en kapacitet na proizvodstvo e 37.000 toni ambala`ni proizvodi. Komuna proizveduva najrazli~ni vidovi na hartieni plo~i, kutii, gajbi, natron-vre}i, kesi i reklamni hartii vo rolni i tabaci. Akciite na Komuna kotiraat na oficijalniot pazar na Makedonska berza. Posledno akcijata na Komuna dostigna vrednost od 501 denari.

KOMPANII & PAZARI

07.06.2010

SPORED PRVIOT ^OVEK NA TC.COM.MK, ALEKSANDAR TASEV

RASTE INTERESOT NA MAKEDONSKITE KOMPANII ZA PRODAVAWE PREKU INTERNET GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

aste interesot kaj makedonskite trgovski prodavnici da prodavaat preku Internet. Ova go veli prviot ~ovek na platformata www.trgov-skicentar. com.mk, Aleksandar Tasev, preku koja, vo momentov, okolu 40 makedonski kompanii prodavaat preku Internet Spored Tasev vo Makedonija ve}e se nadminuvaat stereotipite za bezbednosta na onlajnkupuvaweto i od den na den s$ pogolem broj Makedonci kupuvaat preku Internet. “Iako zemjava e daleku od svetskite trendovi, sepak, od oficijalnoto pu{tawe vo upotreba na platformata Trgovski centar do denes zabeleùvame kontinuiran rast na brojot na transakcii, koi momentalno se dviàt od 500 do 1.000 vo den”, veli Tasev. Spored nego, Makedonija gi ima site potrebni uslovi za razvoj na onlajnkupuvaweto, bidej}i 52% od naselenieto vo zemjava koristi Internet, a na socijalnata mreà Fejsbuk ima pove}e od 500 iljadi korisnici na Internet, {to pokaùva deka Makedoncite aktivno ja koristat mreàta. Pokraj toa vo zemjava dosega se izdadeni 1,2 milioni plate`ni karti~ki, no za àl vo momentov poradi maliot broj post-terminali vo prodavnicite, najgolem del od karti~kite se koristat za

Okolu 40 makedonski trgovski dru{tva od Makedonija vo momentov ja koristat ovaa e – commerce platforma za prodavawe preku Internet. Spored prviot ~ovek na kompanijata Aleksandar Tasev, zemjava ima ogromen potencijal za razvoj na ovaa industrija, me|utoa potrebna e poagresivna kampawa so cel Makedoncite pove}e da se zapoznaat so mo`nosta za onlajn-{oping

podignuvawe na gotovina od bankomatite. POTREBEN E POGOLEM MARKETING Poslednoto istraùvwe na agencijata Wu Moment pokaà deka 87% od Makedoncite sakaat da kupuvaat preku Internet, me|utoa od druga strana pokaà deka 60% od gra|anite ne znaat nitu edna makedonska onlajn- prodavnica. Spored Tasev, sega, otkako stereotipite okolu bezbednosta se nadminati, potrebno e da se sprovede posilna marketingpromocija, za prezentirawe na ovaa mo`nost kaj makedonskite gra|ani. “Direktniot marketing denes e podostapen od koga bilo. Ogromniot broj na Makedonci prisutni na socijalnata mreà Fejsbuk i odli~nata mo`nost na ovaa mreà za ednostavno targetirawe na celnata grupa, e odli~en preduslov za zapo~nuvawe na pagresivna marketing-kampawa”, veli Tasev. Spored nego, vo izminative nekolku meseci, kompanijata bila posvetena na razvivawe na platformata, od bezbednosen aspekt i od aspekt na dizajnot, dodeka vo naredniov period preku marketing-kampawa za

mo`nostite za kupuvawe preku Internet vo Makedonija, }e se pretstavi na po{irokata javnost. “Vo izminatiov period rabotevme na razvojot na dizajnot i zasiluvaweto na bezbednosniot aspekt na platformata i mislam deka za {est meseci uspeavme od veb-strana koja nalikuva{e na obi~en blog vo eksperimentalnata faza da prerasneme vo vistinska e – prodavnica, od tipot na Amazon i e-baj. Izminative denovi na mreàta ja pu{tivme 2.0 verzijata na tc.com.mk, koja ima nov tip na organizacija i na kompaniite im nudi alatki za masovno ispra}awe na bilteni i katalozi na svoite klienti, kako i sisitem za otvorawe na sopstvena veb-adresa, so sopstven domejn, bidej}i dosega site kompanii mora{e da go koristat domejnot tc.com.mk, pa potoa imeto na kompanijata”, objasnuva Tasev. Vo svetski ramki pazarot na e – trgovija i pokraj krizata zabeleùva kontinuiran rast od okolu 10%, dodeka, pak vo zemjite vo razvoj kako Makedonija, ovoj pazar ima mo`nosti da zabeleì i galopira~ki rast. Spored Tasev

za da se dostigne toa, potrebna e pogolema anga`iranost od strana na trgovskite dru{tva, osobeno vo promocijata na svoite veb-strani. Pokraj toa dokolku sakame da go dostigneme takviot rast potreben e i podo-

bar mehanizam i administracija, kako i dobra organizaci-ja i dostapnost.

ALEKSANDAR TASEV GENERALEN DIREKTOR NA tc.com.mk

[TO E TC.COM.MK? Trgovski centar (tc.com.mk) e onlajn platforma koja na makedonskite kompanii im ovozmoùva so mese~na pretplata i pristojna investicija svoite produkti da gi prodavaat onlajn. Kompanijata ima organizirano celosna infrastruktura za dostava na kupenite proizvodi, a kompaniite dokolku sakaat, istoto moàt da go pravat i samostojno. Investicijata vo sopstvena veb-prodavnica i izrabotka na platforma, edna kompanija moè da ja ~ini od 2.000 do 10 iljadi evra, dodeka koristeweto na ovaa platforma e zna~itelno poevtina varijanta. So vklu~uvaweto vo Trgovski centar, kompaniite dobivaat sopstven domejn kade {to se izloèni nivnite produkti, a pokraj na nivniot domejn proizvodite se nudat i na zaedni~kiot domejn na site kompanii-~lenki na Trgovski centar, tc.com.mk. Ovaa platforma e edinstvena na ovie prostori, a vo momentov svoite proizvodi i uslugi gi nudat 40 trgovski dru{tva od Makedonija. So za~lenuvaweto vo Trgovski centar, kompaniite dobivaat pristap na platformata kade {to moàt sami da gi postavuvaat proizvodite i da go ureduvaat svojot virtuelen izlog.

[TO NAJMNOGU PRA[UVAAT KOMPANIITE? Pred da sklu~at dogovor so tc.com.mk za proda`ba preku Internet, kompaniite najmnogu gi interesira provizijata koja bankata ja napla}a pri sekoja transakcija i koja se dvi`i od 3% do 5% od cenata na produktot, potoa potrebnata adminstrativna infrastruktura za zapo~nuvawe na proda`bata. Vo momentov golem broj kompanii od zemjava ja koristat ovaa mo`nost za koristewe na platformata, a postoi i golem interes i od drugite trgovski dru{tva koi sakaat da ja unapredat svojata proda`ba. Na tc.com.mk prodavaat golem broj pomali i pogolemi makedonski kompanii me|u koi izdava~kite ku}i Kultura i Belsok, kompanijata za proda`ba na kompjuterski hardver Set Komjuteri, kako i kompanijata za proizvodstvo na mebel Bujoto.

20 07.06.2010

BANKI I FINANSII

EKONOMIST: DOL@NI^KATA KRIZA VO EVROPA STANUVA ZARAZNA lobalniot krediten pazar sega do`ivuva „ve}e videno”, bidej}i dol`ni~kata kriza vo Evropa „poka`uva znaci na preminuvawe vo zaraza”, inficiraj}i se od me|unbankarskite kreditni kamati vo London do nekvalitetnite amerikanski obvrznici, pi{uva vo najnoviot broj na londonski „Ekonomist”. Vesnikot tvrdi deka sredstvata od re~isi

iljada milijardi dolari koi ministrite za finansii od Evropskata unija, minatiot mesec, gi vetija za pomagawe na finansiite vo regionot, sosema ne gi smirile investitorite koi se zagri`eni deka problemite vo evrozonata bi mo`ele da predizvikaat u{te edno naru{uvawe na finansiskite pazari vo svetot, kako {to be{e potresot poradi Liman braders pred dve godini.

Glavna pri~ina za zagriènost sega, kako i toga{, se bankite. [vajcarskata rejting-kompanija Indipendent kredit vju procenuva deka bankite vo svetot bi moèle da imaat deficit na kapital pogolem od 1.500 milijardi dolari do krajot na 2011 godina i deka na nekoi od niv verojatno }e im treba dràvna pomo{ za da preìveat. Libor, kratkoro~nata kamata po koja bankite edna

na druga si pozajmuvaat sredstva, zgolemen e do 0,538, {to e najvisoko nivo od juli 2009 godina, dodeka vo mart godinava be{e pomalku od polovina od toa nivo. I drugite vidovi kratkoro~ni zadol`uvawa isto se napregnati, pri {to finansiskite kompanii mora da pla}aat prose~na kamata od 0,47% na 90-dnevnite komercijalni zapisi, najvisoka za godina

PETAR GO[EV GUVERNER NA NBM

So podobruvaweto na makroekonomskiot ambient se o~ekuva deka vo naredniot period ban}e zajakne j karskiot r ffinansiski kapacitet, kapa a voedno se o~ekuva normali da se no mo`nite iziraat m {to rizici, { odrazi na }e se odra dr zgolemena kredpoddr{ka itna podd dd na bankit bankite kon privatniot privatnio r sektor.

ANALIZA NA NBM ZA KREDITNATA AKTIVNOST NA BANKITE

RIZICITE SE NAMALUVAAT, ]E IMA POVE]E KREDITI! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

bemot na kreditirawe }e se zgolemi vo naredniot period kako rezultat na pozitivnite vlijanija od oporavuvaweto na ekonomijata i olabavuvaweto na monetarnata politika, ocenuva Narodnata banka (NBM) vo najnoviot kvartalen izve{taj. NBM konstatira deka bankite se podgotveni pove}e da gi kreditiraat kompaniite, za smetka na namaluvawe na kreditnata izloènost kon naselenieto. No, spored poslednite podatoci, godi{niot krediten rast zaklu~no so april iznesuva samo 3,3%, {to e pomalku i od rezultatot ostvaren na krajot od minatata godina. Vo sporedba so mart, koga godi{niot krediten rast iznesuva{e 2,7%, vo april se zabeleùva odredeno blago razdviùvawe na kredit-

niot pazar. Godi{niot krediten rast kon kompaniite poka`uva pobrzo zasiluvawe vo prvite meseci od godinava od okolu 5%, dodeka, pak, kreditite kon gra|anite bele`at minimalna stapka na porast od samo 0,5%. NBM, sepak, so optimisti~ki o~ekuvawa deka bankite }e delat pove}e krediti vo naredniot period. “So podobruvaweto na makroekonomskiot ambient, se o~ekuva deka vo naredniot period }e zajakne bankarskiot finansiski kapacitet, a voedno se o~ekuva i sogleduvawata za mo`ni rizici da se normaliziraat, {to }e se odrazi na zgolemena kreditna poddr{ka na bankite kon privatniot sektor. Sepak, iako namaleni, rizicite vo kreditiraweto i ponatamu postojat. Ova pred s$ se odnesuva na mo`noto natamo{no vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite vo uslovi na neizvesna profitabilna pozicija na pretprijatijata i

neizvesni tekovi na prihodot na doma}instvata. Sekako, ekspanzija, idnata kreditna ekspanzija vo golema mera, e uslovena i od dinamikata na {tedeweto i raspolo`livosta na dopolnitelnite izvori za finansirawe”, pi{uva vo najnoviot kvartalen izve{taj na NBM. Spored sogleduvawata na bankite, pozitivnite promeni kaj biznis-sektorot se vidlivi i na stranata na ponudata i na pobaruva~kata. Podobrenite ekonomski tekovi postepeno go vra}aat interesot i sposobnosta za investirawe na pretprijatijata, {to ja zgolemuva pobaruva~kata na krediti. Na stranata na ponudata, rizikot vo bankarskoto rabotewe e s$ u{te prisuten faktor za pretpazliva kreditna politika, no spored ocenkite na NBM, po~nuva da se namaluva. Na podobreni o~ekuvawa na delovniot sektor upatuvaat i anketite za o~ekuvawata vo prerabotuva~kata industrija i trgovijata.

PROCENKI ZA ZAKREPNUVAWETO NA KREDITNIOT PAZAR OD MMF Poslednite istraùvawa na MMF pokaùvaat deka dve godini po zavr{uvaweto na recesijata, kreditnata aktivnost ne se menuva zna~itelno, pri relativno niska pobaruva~ka i ponuda na krediti. Spored MMF, za site ekonomii bilo karakteristi~no zategnuvaweto na kreditnite uslovi, kako i vozdrùvawe od pobaruva~ka na krediti pri nestabilni dvièwa na pazarot na trud i namaluvawe na sklonosta kon potro{uva~ka. Sepak, vo vtorata polovina na 2009 godina, so prvite signali za zakrepnuvawe na ekonomskata aktivnost, kako i na trgovskite i kapitalnite tekovi, se zabeleàni pozitivni pomestuvawa i na kreditnite pazari. Vo ovoj period, kako rezultat na prezemenite fiskalni i monetarni merki, zabeleàn e pozitiven ekonomski rast vo pove}eto

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,99%

5,84%

6,30%

7,32%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,505

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,3397

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

73,7957

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

43,4726

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

47,8713

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,0087

61,6

51,1

74,5

43,8

Извор: НБРМ

dena, pokaùvaat podatocite od amerikanskite Federalni rezervi, objasnuva spisanieto „Biznis vik”, so napomena deka upatenite ne ja isklu~uvaat mo`nosta za propa|awe na golemite finansiski igra~i. Dokolku prodolì zagriènosta poradi kvalitetot na garanciite na bankite i ako ima obidi da se regulira bankarskata industrija, Libor, se smeta, bi moèl da dojde do 1,5%

do septemvri, {to s$ u{te e pod maksimumot, velat ekspertite. Zasega u~esnicite na pazarot se soglasuvaat deka ako evropskata dol`ni~ka kriza e zarazna, verojatno nema da dovede do celosna panika. Investitorite ne sakaat da gi propu{tat dobrite mo`nosti, a lekcijata od 2008 godina e deka hrabrite i mudrite mo`at da soberat golem prfit, naveduva vesnikot.

NBM o~ekuva deka vo naredniot period }e se zgolemi kreditiraweto kako rezultat na pozitivnite vlijanija od oporavuvaweto na ekonomijata i olabavuvaweto na monetarnata politika. Sepak, iako namaleni, rizicite vo kreditiraweto i ponatamu postojat, pred s$ poradi mo`noto natamo{no vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite vo uslovi na neizvesna profitabilnost na kompaniite i neizvesni tekovi na prihodot na doma}instvata zemji, pri podobruvawe na finansiskata stabilnost i na uslovite na finansiskiot pazar, kako i stabilizirawe na svetskata trgovija. Anketite za kreditnata aktivnost ukaùvaat na o~ekuvawa za bavno zakrepnuvawe na kreditnite pazari. Vakvite o~ekuvawa proizleguvaat od podolgiot period potreben za obnova na kapitalot, za konsolidacija na bilansite na bankite, kako i za zgolemuvawe na likvidnosta na privatniot sektor. Isto taka, i pokraj podobruvaweto na makroekonomskite dvièwa, bankite vo najgolem broj zemji s$ u{te vodat pretpazliva kreditna politika, imaj}i gi predvid prisutnite rizici. KREDITITE VO REGIONOT Analizata na NBM za kreditnite dvièwa vo zemjite od regionot pokaùva deka vo poslednite meseci na 2009 godina, paralelno so zaìvuvaweto na ekonomskata aktivnost i podobruvaweto na trgovskite bilansi, kreditnata aktivnost po~nala postepeno da zakrepnuva. Od aspekt na oddelni zemji, od vtorata polovina na 2009 godina zabavuvawe na kvartalniot pad na krediti ima vo Bosna i Hercegovina i Crna Gora. Spored podatocite, vo fevruari 2010 godina kreditite vo BiH ostvarile pad od 0,1% vo odnos na dekemvri, dodeka kaj Crna Gora kreditite vo januari zabeleàle zbiren pad od 0,9% Vo uslovi na namalena likvidnost vo privatniot sektor vo Srbija kako posledica od globalnata kriza, pretprijatijata bile naso~eni kon krediti

za likvidnost, dodeka, pak, kaj naselenieto se najzastapeni stanbenite krediti. Od druga strana, od krajot na 2009 godina vo Hrvatska e zabeleàno stabilizirawe na monetarnite dvièwa, povolna likvidnost na bankarskiot sistem, kako i stabilni dvièwa na kursot na doma{nata valuta. Vo vakvi uslovi se beleàt prvite znaci na zaìvuvawe na kreditnata aktivnost. Ovie pozitivni dvièwa prodolùvaat i vo po~etokot na 2010 godina, pri {to vo januari e ostvaren porast na kreditite od 0,6%, vo odnos na krajot od dekemvri 2009 godina. Sepak, zgolemuvaweto na kreditnata aktivnost vo ovoj period s$ u{te ne e dovolno silno za da go nadomesti postojaniot pad na krediti {to be{e zabeleàn vo trite kvartali na 2009 godina. Spored Centralnata banka na Hrvatska, nedovolno brzoto zakrepnuvawe na kreditnata aktivnost se dolì na nepodgotvenosta na bankite da prezemaat rizik od novi krediti, kako i na namalenata kreditna pobaruva~ka od privatniot sektor. Vo naredniot period bankite o~ekuvaat postepeno stabilizirawe na kreditnata aktivnost pri popovolni kreditni uslovi i podobruvawe na o~ekuvawata na privatniot sektor. Vo Hrvatska i Srbija, vo 2010 godina se o~ekuva umereno zakrepnuvawe na kreditnata aktivnost, so godi{en rast na kreditite vo 2010 godina od okolu 4% i 5%. NBM o~ekuva deka kreditniot rast vo Makedonija do krajot na godinata }e dostigne do 9,5%.

BANKI I FINANSII

07.06.2010

GUVERNERITE I MINISTRITE ZA FINANSII OD REGIONOT ZAKLU^IJA

NEMA RAST BEZ DISCIPLINA NA JAVNITE FINANSII Nivoto na efikasnosta na tro{eweto pari treba da bide optimalno, taka {to }e se namali neproduktivnoto tro{ewe. Istovremeno, kapitalnite investicii od buxetite ne smeat da se namaluvaat, bidej}i toa e edinstveniot na~in, mala dràva kako Makedonija, kako {to se i ostanatite zemji od regionot, da & pomogne na sopstvenata ekonomija”, re~e Zoran Stavreski na Samitot na ministri za finansii i guverneri na centralni banki od jugoisto~na Evropa, vo Be~i}i. arodnata banka na Makedonija, za osum meseci, do maj 2009 godina, potro{i duri edna tretina od deviznite rezervi, ili 500 milioni evra, za da go odbrani fiksniot kurs na denarot, istakna guvernerot Petar Go{ev na guvernerot na NBRM, na godi{nata konferencija na guvernerite na centralnite banki i ministrite za finansii od regionot na jugoisto~na Evropa, koj se odrà na 4-ti juni vo crnogorskoto letuvali{te Be~i}i. “Vo krizata uspeavme da ja zadrìme stabilnosta na kursot na denarot, {to me|u ostanatoto pretstavuva i edna od celite na Narodnata banka. Vo odnos na minatata godina, deviznite rezervi se na zadovolitelno nivo i pokrivaat pove}e od ~etirimese~en priliv od izvozot”, istakna Go{ev. Toj zaedno so vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski i na samiotot {to go organizira{e “Ekonomist Media Grup” od Belgrad, razmenija iskustva so kolegite od regionot za prihodite i rashodite na buxetite vo uslovi na kriza, za javnata potro{uva~ka, javniot dolg, predizvicite na fiskalnata politika za vreme na kriza, kako i za “gr~koto scenario” i patot kon EU. Voop{to, tie gi razmenija svoite iskustva za odnosite na fiskalnata i monetarnata politika po recesijata, kako i iskustvata za strukturnite reformi, efektite na Vienskata spogodba, vlijanieto

podobro niz krizata, bidej}i imaa pomal deficit i pogolem prostor za ne taka cvrstata monetarna politika”, izjavi ministerkata za finansii na Srbija. “Dosega, fiskalnata politika vo Srbija be{e ekspanzivna i najmnogu zavise{e od izbornite ciklusi, pa sekoga{ zavr{uva{e so deficit”, re~e Dragutinovi}. Govorej}i za merkite koi Vladata na Crna Gora gi sprovela minatata godina, so cel da se izbori so krizata, potpretsedatelot na crnogorskata vlada i minister za finansii, Igor Luk{i}, istakna deka nmaluvaweto na platite vo javniot sektor bil te`ok, ama neophoden poteg. Toj na Samitot vo Be~i} i re~e deka crnogorskata vlada mnogu napravila za namaluvawe na javnata potro{uva~ka, no deka ima u{te mnogu na {to da se raboti. Celite na vladata na Crna Gora se namaluvawe na javnata potro{uva~ka i javniot dolg na 32% od BDP, kako i preminuvawe od deficitot vo buxetski suficit do 2013 godina. Luk{i} istakna deka regionot na jugoisto~na Evropa ima najgolem potencijal za rast vo cela Evropa, i deka zemjite od ovoj region imaat tolku mnogu {ansi za napredok, dokolku bidat uspe{ni vo sproveduvaweto na reformite vo penziskiot, zdravstveniot i obrazovniot sistem, kako i podignuvawe na konkurentnosta i kreditniot rejting.

17.03.2010 21

na globalnata kriza i politikite na dràvnite rezervi, kako i drugi aktuelni finansiski pra{awa. “Krizata e vistinski moment za da se promeni kvalitetot na javnata potro{uva~ka. Toa zna~i deka efikasnosta na tro{eweto pari treba da bide optimalno, taka {to }e se namali neproduktivnoto tro{ewe. Istovremeno, kapitalnite investicii od buxetite ne smeat da se namaluvaat, bidej}i toa e edinstveniot na~in, mala dràva kako Makedonija, kako {to se i ostanatite zemji od regionot, da & pomogne na sopstvenata ekonomija”, re~e Stavreski na Samitot vo Be~i}i. Stavreski dodade deka dràvite od regionot ne

moàt zasekoga{ da go finansiraat svoeto tro{ewe so emituvawe dràvni obvrznici. “Likvidnosta na ekonomijata }e ja odrìme taka {to redovno }e go vra}ame DDV-to, za da se ispolnat obvrskite kon dobavuva~ite i da se motivira industrijata, pred s$ grade`nata, preku kapitalni investicii”, re~e Stavreski. Spored negovite zborovi, receptot za podignuvawe na konkurentnosta na site zemji od regionot e vo podobruvaweto na kvalitetot na javnata administracija i rabotnata klima, kako i na rabotnata sila preku sistemot na obrazovanie. Eden od glavnite preduslovi za uspe{na ekonomska

politika koja mo`e da go pottikne rastot na BDP na zemjite od Jugoisto~na Evropa e disciplinata na javnite finansii, re~e pretsedatelot na sovetot na Centralnata banka na Crna Gora, Qubi{a Krgovi}, na otvoraweto na Samitot na guverneri i ministri za finansii od regionot. “Iako zemjite od regionot imaat razliki vo ekonomiite, za site niv e zaedni~ko toa {to se mali, otvoreni ekonomii, zavisni od pazarite na EU. Sekoj kreator na ekonomskata politika ima odgovornost za nacionalnata ekonomska politika, no najgolem uspeh mo`e da se postigne ako se deluva zaedni~ki”, naglasi vo svojot govor Krgovi}.

SRBIJA ]E DOBIE ZAKON ZA FISKALNA ODGOVORNOST Od zemjite od regionot, na Samitot vo Be~i}i, najaveno be{e deka Srbija, ovie denovi, treba da go dobie zakonot za fiskalna odgovornost, koj }e & ovozmo`i pomal deficit vo buxetot, i jasni fiskalni instrumenti koi }e se koristat po to~no utvrdeni pravila, najavi Dijana Dragutinovi}, ministerkata za finansii na Srbija. “Se dobija uslovi, takov zakon da bide usvoen vo Srbija, so {to }e se ostvari konzervativna fiskalna politika. Zemjite koi go imaa toj zakon, odnosno onie koi vodea konzervativna fiskalna politika, pominaa

22 07.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ALBANIJA I SRBIJA ME\USEBNO ]E SORABOTUVAAT

BUGARIJA UVEZUVA GAS BEZ POSREDNICI

inisterstvoto za rudarstvo i energetika na Srbija i Ministerstvoto za ekonomija i energetika na Albanija } e potpi{at memorandum za sorabotka me|u dvete zemji. So toa }e se konkretiziraat site proekti i oblici na sorabotka, izjavi srpskiot minister za rudarstvo i energetika, Petar [kundri}. “Toj dokument bi bil podloga za bilateralnite odnosi me|u dvete zemji i za pottiknuvawe

ugarskata dr`avna gasna kompanija Bulgargas zapo~na direktni pregovori so filijala na ruski Gasprom za isporaka na ruski gas na bugarskiot pazar. Prethodno, posredni~kata firma Overgas odbi da go prodol`i dogovorot za 2011 godina. Pretsedatelot na Gasprom, Aleksej Miler i bugarskiot pretsedatel, Georgij Prvanov, vo fevruari ja razgleduvaa mo`nosta za potpi{uvawe

na regionalni proekti koi Srbija i Albanija zaedni~ki bi gi realizirale, a koi bi bile od golem interes za regionot i za Evropa”, izjavi [kundri}. Tie razgovarale i za elektroenergetikata, gasniot i nafteniot sektor i gasnata infrastruktura. [kundri} oceni deka e neophodno da se pottikne ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji i gi povika srpskite kompanii da investiraat vo albanskata energetika,

osobeno vo rudarstvoto i hidroenergetikata.

na gasni dogovori direktno me|u Rusija i Bugarija, bez u~estvo na posrednici. Pretsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, minatata godina dade nalog na Gasprom, edinstveniot izvoznik na gas vo Bugarija, da ostvari sorabotka so Bugarija bez posrednici. Rusija izvezuva priroden gas vo Bugarija od 1974 godina. Gasprom, spored preliminarnite podatoci, minatata godina na bugarskiot pazar

plasiral 2,64 milijardi kubni metri gas.

INVESTICII

HRVATITE I SRBITE VO OSVOJUVAWE NA NOVI PAZARI VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a prstite od ednata raka mo`at da se izbrojat srpskite kompanii koi vo Hrvatska i Slovenija imaat svoi kompanii, dodeka Slovencite i Hrvatite se mnogu aktivni na srpskiot pazar. Hrvatskiot pazar e otvoren i gi povikuvam site srpski kompanii da investiraat kaj nas, izjavi hrvatskiot minister za ekonomija, \uro Popijac. Toj re~e deka vladite na dvete zemji treba da storat s$ za da se olesni raboteweto na biznismenite i dodade deka postojat uslovi za podobruvawe na ekonomskata sorabotka na dvete zemji. "Srpskite investitori se dobredojdeni vo Hrvatska, isto kako {to hrvatskite investitori se dobredojdeni vo Srbija", izjavi Popijac. Na delovnite lu|e od Hrvatska i Srbija od golema va`nost im e stabilnosta vo sosedstvoto, a vlastite od dvete zemji bi trebalo da obezbedat podobri uslovi taka {to na

Na delovnite lu|e od Hrvatska i Srbija od golema va`nost im e stabilnosta vo sosedstvoto, a vlastite od dvete zemji bi trebalo da obezbedat podobri uslovi i na delovnite lu|e da im pomognat da go unapredat svojot biznis svoite delovni lu|e bi im pomognale da go unapredat svojot biznis. Hrvatskite investicii vo Srbija se nekolkupati pogolemi otkolku srpskite vo Hrvatska, no toj razmer poleka se namaluva. Zamenik-direktorot na hrvatskata Agencija za promocija na izvoz i investirawe, Boìca Lapi}, re~e deka hrvatskite kompanii vo Srbija dosega vloìle 520 milioni evra, dodeka srpskite kompanii vloìle vo Hrvatska mnogu pomal iznos i se registrirani samo tri srpski kompanii. Edinstvenata pogolema srpska investicija vo Hrvatska e investicijata na Svislajon Takovo od 20 milioni evra. “Sakame i }e storime s$ za da se promeni toj odnos. Sekako, toa ne zavisi samo od nas, toa zavisi i od srpskite biznismeni. Im pora~uvame deka nie im stoime na raspola|awe so siot svoj potencijal i informacii so koi raspolagame”, re~e Lapi}. Vo Hrvatska, kako {to navede srpskiot minister za trgovija, Slobodan Milosavlevi}, ne postojat institucionalni barieri za vlez na srpskite biznismeni, no koga nekoja

\URO POPIJAC HRVATSKI MINISTER ZA EKONOMIJA "Srpskite investitori se dobredojdeni vo Hrvatska, isto kako {to hrvatskite investitori se dobredojdeni vo Srbija“.

od srpskite kompanii seriozno }e se zainteresira da kupi hrvatska kompanija, toga{ nastanuvaat problemi. CVETKOVI]: DA PADNAT SITE MASKI Pomiruvaweto na narodite na Balkanot e neminovno, toa e klu~en ~ekor za osiguruvawe na dolgoro~nata stabilnost vo regionot. Ovaa generacija na politi~ari vo site zemji od regionot ne smee poradi idnite generacii da ja propu{ti {ansata da po~ne proces na pomiruvawe, re~e srpskiot

SRBIJA GO ZADR@A REJTINGOT DB4D onitetnata ku}a D&B oceni deka Srbija e na patot kon bavno, no stabilno ekonomsko oporavuvawe i deka zemjata ima umeren rizik za rabotewe. Srbija go zadr`ala rejtingot DB4d, so {to zemjata se smestuva vo grupa na zemji so umeren rizik za rabotewe. Analiti~arite ocenile deka e pozitivno toa {to

srpskata vlast planira da bidat “fiskalno odgovorni” i da gi ograni~at penziite i platite vo javniot sektor od 2010 do 2012 godina, se naveduva vo soop{tenieto na bonitetnata ku}a Rejting, zastapnik na D&B za Srbija. Se naveduva deka D&B o~ekuva Vladata na Srbija da prodol`i so ureduvawe na zakonite i regulativa-

ta vo oblasta na delovnoto rabotewe so ogled na toa {to tie i ponatamu se ko~nica za razvojot na delovnoto opkru`uvawe. Spored agencijata itno neophodni se reformi vo potro{uva~kata vo zdravstvoto, obrazovanieto i dr`avnata uprava, kako i reformi vo dano~nata uprava koi bi dovele do zgolemuvawe na prihodite.

premier Mirko Cvetkovi}. Srbija se zalo`uva za iskreno pomiruvawe, ne pod maskata na novo “bratstvo i edinstvo”, tuku vo soglasnost so osnovnite civilizaciski principi. Pomiruvaweto podrazbira pove}e paralelni procesi - uvrduvawe na potpolna vistina za site nedorazbirawa, kako i otkrivawe i izveduvawe pred liceto na pravdata na vinovnicite za zlostorstvoto i vospostavuvawe na regionalna sorabotka na site nivoa i vo site oblasti (ekonomija, politika, borba protiv kriminalot).

NAJGOLEMI HRVATSKI I SLOVENE^KI INVESTICII VO SRBIJA

Hrvatskata Agrokor grupa go kupi Frikom za 10,2 milioni evra, so planirani investicii od 33 milioni evra Agrokor ja kupi fabrikata za maslo Dijamant od Zrewanin za 30 milioni evra Slovene~ki Merkator vlo`i 40 milioni evra vo lokacija i izgradba na trgovski objekt vo Nov Belgrad Droga Kolinska od Slovenija go kupuva srpskiot proizvoditel na kafe Grand prom za 52,5 milioni evra Slovene~ki Merkator go kupuva Rodi} za 150 milioni evra

DECENTRALIZACIJA NA ZDRAVSTVENIOT SISTEM VO ROMANIJA olgoo~ekuvanata i detalno podgotvenata decentralizacija na romanskiot zdravstven sistem }e stapi na sila na 1 juli. Po donesenata vladina uredba, 400 bolnici vo Romanija od portfolioto na Ministerstvoto za zdravstvo }e preminat pod upravata na lokalnata vlast. Vo nadle`nost na minis-

terstvoto }e ostanat samo 62 nacionalni instituti, zdravstveni edinici od nacionalen interes i urgentni centri. Brojot na kreveti vo bolnicite }e bide namalen za pove}e od 9.000, no spored romanskata vlada procesot na decentralizacija nema da vlijae na namaluvaweto na brojot na zdravstvenite

rabotnici koj i onaka e nedovolen. Analiti~arite smetaat deka vladata na ovoj na~in samo go prefrla tovarot na bolniot zdravstven sistem na lokalnata vlast. Poradi niskite plati kako i novoto namaluvawe na platite za 25%, s$ pove}e doktori zaminuvaat na rabota vo stranstvo.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

07.06.2010

AKCIJA

GERMANSKITE SLATKARI NAJAVUVAAT VLEZ NA HRVATSKIOT PAZAR Pretstavnicite na German Sweets, vo sorabotka so germanskohrvatskata trgovska i industriska komora, ja posetija Hrvatska za da ja zajaknat sorabotkata i za da go pottiknat vlezot na novi germanski kompanii na srpskiot pazar

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskata slatkarska industrija, spored podatocite na germanskite proizvoditeli na slatki, e etablirana i igra klu~na uloga vo regionot, izjavi Karsten Bernot, direktor na German Sweets, zdru`enieto na germanski izvoznici na slatkarski proizvodi. Pretstavnicite na German Sweets, vo sorabotka so germansko-hrvatskata trgovska i industriska komora, ja posetija Hrvatska za da ja zajaknat sorabotkata i za da go pottiknat vlezot na novi germanski kompanii na srpskiot pazar. "German Sweets ima mnogu dobri odnosi so Hrvatska, no na nejziniot pazar sme pomalku prisutni za razlika od proizvoditelite od drugite zemji na Evropskata unija, posebno Italija i Avstrija. Golema uloga vo toa, verojatno, ima geografskata polo`ba", izjavi Bernot, i dodade deka mnogu germanski proizvodi se uvezuvaat preku Avstrija, pa se naveduvaat kako avstriski proizvodi. Najgolemite problemi so koi se soo~uvaat izvoznicite se odnesuvaat na nepovolnite tarifi i propisi, kako i pravilata na deklaracija. Dopolnitelen problem, spored Bernot,

German Sweets ima mnogu dobri odnosi so Hrvatska, no na pazarot se pomalku prisutni za razlika od proizvoditelite od drugite zemji na Evropskata unija, posebno Italija i Avstrija e rastot na cenite na surovinite. "Toa go kompenzirame so visoko nivo na kvalitet i efikasnost. Trgovijata vo Germanija e silno koncentrirana i na vnatre{niot pazar vladee golem pritisok na konkurencijata", izjavi Bernot. Kako {to soop{ti toj, vo 2009 godina zabele`ale zanemarliv pad na izvozot. Izvezenite

koli~ini vo odnos na 2008 godina padnale za 2,7%, a vo vrednost za 0,7%, veli Bernot. Zdruènieto German Sweets broi stotina kompanii so prose~no sto vraboteni. Zdruènieto ovozmoùva poddr{ka i pomaga vo nastapite na svetskite saemi, ovozmoùva informacii za pazarot i sproveduva potrebni analizi.

AGROKOR BARA 400 MILIONI EVRA ZA RESTRUKTURIRAWE NA DOLGOVITE rvatskiot gigant Agrokor denovive go privr{uva noviot aran`man za zadol`uvawe poradi restrukturirawe na dolgovite i podobruvawe na finansiskite pozicii. Agrokor ve}e gi dogovori detalite za sindiciraniot kredit so {est banki. Kone~niot iznos na kreditot koj }e se odobri na pet godini bi trebalo da bide me|u 350 i 400 milioni evra. Sopstvenikot na Agrokor, Ivica Todori}, odi vo nov finansiski aran`man za da gi restrukturira bilansite. Se tvrdi deka bankite koi go odobruvaat ovoj kredit prezele obvrska da osiguraat sekoja po 50 milioni evra. Noviot finansiski aran`man na Todori} e vtor vo polovina godina koj vo celost e predviden za restrukturirawe na bilansite. I izdavaweto na evroobvrznici vredni 400 milioni evra od 2009 godina (izdadeni na sedum godini so kamata od 10%) bea pretstaveni kako operacija so koja se podobruva strukturata na ro~nosta na dolgovite. Kako }e izgleda strukturata na dolgovite na Todori} po najnoviot kredit, doprva

treba da se vidi. Spored finansiskite pokazateli za 2009 godina, vkupniot dolg na Agrokor na krajot na minatata godina iznesuval devet milijardi kuni ili 1,2 milijardi evra. Restrukturiraweto na bilansite se pretpostavuva deka }e ja oslabi finansiskata konstrukcija za grinfild-investicijata vo Rusija, koja Todori} ja najavi neodamna. Na ruskiot pazar Agrokor }e gradi fabrika za sto~na hrana, sviwarska farma i klanica so {to }e go kontrolira sinxirot na primarno proizvodstvo. Idejata za proizvodstvo na svinsko meso proizleguva od nedostigot na ovoj proizvod na ruskiot pazar.

ZGOLEMENA PRODA@BATA NA AVTOMOBILI VO SLOVENIJA o prvite pet meseci od ovaa godina vo Slovenija se registrirani 27.000 novi avtomobili vo odnos na istiot period minatata godina, {to pretstavuva rast od 8,7%. Prethodniot mesec, za prodava~ite na avtomobili, po mart, e vtor najuspe{en mesec za proda`ba na avtomobili ovaa godina. Vo proda`bata povtorno vodi francuskata avtomobilska kompanija Reno so 967 regis-

trirani avtomobili i nejziniot rezultat e za 1% polo{ vo odnos na maj 2009 godina. Francuskata avtomobilska kompanija Sitroen postignala re~isi ednakov prodaèn uspeh kako i minatata godina, dodeka za 78% e zgolemena proda`bata na francuskiot proizvoditel na avtomobili Peò, koj vo maj ima registrirano 435 avtomobili. Volksvagen isto taka ima zabeleàno rast na proda`bata za 64%.

HRVATSKA SAKA DA SOZDADE POVOLNA ATMOSFERA ZA INVESTITORITE Hrvatska saka da sozdade povolna atmosfera za stranskite investitori i potrebni & se stranski investicii, osobeno vo industrijata i proizvodstvoto, izjavi hrvatskiot minister za ekonomija, \uro Popijac. K

â&#x20AC;&#x153;Na Hrvatska & se potrebni novi investicii koi }e otvorat novi proizvodni pogoni i }e pottiknat rast na vrabotuvawataâ&#x20AC;?, re~e Popijac. Hrvatska, spored nego, saka da bide na prioritetnata lista na site stranski investitori, osobeno od zemjite od Evropskata unija koi se najgolemi investitori vo Hrvatska. C

Popijac o~ekuva deka Evropa po ekonomskoto zazdravuvawe }e vleze vo nov investiciski ciklus. Toj, isto taka, o~ekuva deka ekonomskite merki na hrvatskata vlada } e gi spre~at negativnite trendovi i deka vo posledniot kvartal od godinava }e ima podobruvawe na ekonomskite aktivnosti vo zemjata. O

24 07.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PROFITABILNI DEJNOSTI

VOENATA INDUSTRIJA RASTE VO VREME NA RECESIJA Golemite svetski sili kako SAD, Rusija, Indija i Brazil, dobar del od svojot

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

odeka ekonomskata i finansiska kriza koi go zafatija svetot gi dovedoa nekoi od industriite do kolaps, voenata industrija cveta. Nekoi od drugite industrii preìvuvaat blagodarenie na zalihite koi im ostanale od nekoi podobri vremiwa. No, sepak, edna granka od industrijata beleì mnogu dobri rezultati. Mnogute vooruèni konflikti vo svetot ja dovedoa voenata industrija i industrijata za proizvodstvo na oru`je vo golem plus. Spored podatocite koi gi objavi Stokholmskiot institut za me|unarodni mirovni studii, minatata godina, vojskite niz celiot

ekonomski rast go ostvarile blagodarenie na voenata industrija i potro{uva~kata

50% pove}e se tro{at finansiski sredstva za vooru`uvawe od 2000

voena akcija i oru`je, otkolku vo 2000 godina.

svet potro{ile neverojatni 1,531 milijardi dolari, {to pretstavuva rast od 6% vo odnos na potro{enite sredstva za vooru`uvawe od minatata godina. Dodeka minatata godina zemjite ne znaea od

INTERNET EXPLORER I FIREFOX GI GUBAT KORISNICITE ajnovite podatoci na kompanijata Net aplikej{ns pokaùvaat deka Internet Eksplorer minatiot mesec prodolìl da gi gubi korisnicite. Internet Eksplorer od Majkrosoft i ponatamu e vode~ki internet-prebaruva~, no minatiot mesec izgubi 0,3% od bodovite, pa sega drì 59,69% od pazarot. .ajrfoks isto taka izgubil del od pazarot na internet-prelistuva~i, odnosno negoviot udel padnal za 0,24% na 24,35%. Na treto mesto se nao|a prelistuva~ot na Gugl, Hrom, ~ij {to udel kontinuirano raste i toa po 0,3% bodovi vo april i maj, pa negoviot udel na pazarot zasega iznesuva 7,1%. êtvrtoplasiraniot Safari, internetprelistuva~ot na Epl, zabeleàl rast od 0,1% na 4,8%, dodeka Opera se nao|a na pettoto mesto so rast ist kako onoj na Safari, so udel na pazarot na internet-prelistuva~i od 2,4%.

POVE]E OD 16 MILIJARDI SMS-PORAKI VO [VEDSKA

ve|anite s$ pove}e preferiraat SMS namesto telefonski razgovori. Vo [vedska minatata godina bile isprateni 16,3 milijardi SMS-poraki, se naveduva vo najnoviot izve{taj na Upravata za po{ti i telekomunikacii. Toa pretstavuva porast od 65% vo sporedba so 2008 godina. Izve{tajot, isto taka, pokaùva deka vo rapiden porast se i mobilnite internetpretplati na {irok kabel, koi lani beleàt zgolemuvawe od 50%. Do krajot na dekemvri 2008 godina, vo [vedska bile registrirani 877.000 mobilni internet-pretplati, a edna godina podocna brojkata se iska~ila na pove}e od 1,3 milioni. Mobilniot internet i ponatamu pretstavuva usluga so najbrz porast vo ramki na elektronskite komunikacii vo [vedska. [ve|anite momentalno imaat pove}e razgovori preku mobilni otkolku preku fiksni telefoni. Izve{tajot na Upravata za po{ti i telekomunikacii pokaùva i silen porast na surfawe preku mobilen telefon vo [vedska.

[

AKO KRIZATA POTRAE, ]E SE KRATAT I BUXETITE ZA ODBRANA Iako vladite niz svetot nemaat grià na sovest dodeka gi kratat finansiskite sredstva za socijalnite prava i pri otpu{taweto na rabotnici od dràvniot sektor, retko koja vlada se osudila da gi dopre i da gi reducira buxetite za odbrana i za voena industrija. Mnogu od dràvite duri i gi zgolemile buxetite za odbrana, so cel da gi odrùvaat sopstvenite pozicii vo odbranbenata

kade da po~nat so kratewe na tro{ocite, vkupno vo svetot bile potro{eni skoro 50% pove}e finansiski sredstva za K

industrija i taka da go pottiknat vozobnovuvaweto na ekonomijata. Golemite svetski sili kako SAD, Rusija, Indija i Brazil, dobar del od svojot ekonomski rast mo`at da & go prepi{at pred s$ na voenata industrija i potro{uva~kata. Od druga strana, malite dr`avi koi se ~lenki na golemite voeni sojuzi, kako NATO, nemale problemi so krateweto na tro{ocite i buxetite za vojskata. O~ekuvano, vo SAD minatata godina se izdvoeni najmnogu finansiski sredstva za vojskata i voenata industrija. Zemjata koja i ponatamu tvrdi deka e vo vojna protiv terorizmot, gi finansira akciite vo Avganistan i Irak, no i brojnite trupi koi se smesteni na strate{kite pozicii niz celiot svet. Samo minatata godina, SAD gi zgolemi O

svoite voeni tro{oci za 47 milijardi dolari, a za ovaa godina se planirani 126 milijardi dolari samo za odrùvawe na postoe~kiot voen sistem. Interesno e toa {to najgolemata voena potro{uva~ka, odnosno vloùvaweto vo vojskata -i voenata industrija e me|u zemjite od Bliskiot Istok. Napnatata sostojba pome|u Izrael i Palestina, no i me|u drugite dràvi vo toj region gi natera vladite da gi zgolemat buxetite za odbrana, a so toa da ja zgolemat i potro{uva~kata. Stokholmskiot institut za me|unarodni mirovni studii istaknuva deka dokolku ekonomskata kriza potrae, i ovie zemji moè da se najdat pod pritisok da gi namalat svoite tro{oci za odbrana, kako {to ve}e toa go napravile vo drugite sektori.

SVET BIZNIS POLITIKA DUBAI HOLDING SO ZAGUBA OD 6,2 MILIJARDI DOLARI VO 2009 GODINA ajgolemiot oddel na Dubai Holding objavi deka minatata godina zabele`al zaguba od 6,2 milijardi dolari, so {to se zadade u{te eden udar na finansiite na arapskiot emirat. Dubai Holding Komer{al Operej{ns Grup (Dubai Holding Commercial Operations Group) e del od Dubai Holding koj e vo dr`avna sopstvenost, isto kako i Dubai Vorld koj

minatata godina gi {okira{e svetskite pazari koga objavi deka nema da mo`e da vrati pove}e od 26 milijardi dolari od dolgot. Od Dubai Holding Komer{al Operej{ns Grup soop{tija deka nivniot dolg iznesuva 14,8 milijardi dolari i deka ve}e se zapo~nati pregovorite so bankite za restrukturirawe na dolgot, sli~no na ona {to se slu~i i so Dubai Vorld. Vkupniot dolg na site kor-

poracii vo sopstvenost na emiratot Dubai iznesuva 109 milijardi dolari. Od Dubai Holding Komer{al Operej{ns Grup izjavuvaat deka finansiskata stabilnost na kompanijata ne e dovedena pod znak pra{alnik, no deka mo`ebi }e treba da se prodade del od imotot. Po objavuvaweto na ovoj izve{taj, glavniot indeks na berzata vo Dubai, padnal za 3%.

07.06.2010

PRUDENTIAL SE POVLE^E OD PREZEMAWETO NA AIG ajgolemata britanska osiguritelna kompanija Prudential se povle~e od prezemaweto na najgolemiot aziski oddel na American International Group-AIG. Pregovorite me|u Prudential i AIG do{le do samiot kraj, no najgolemata pre~ka za kone~no postignuvawe na dogovorot za prezemawe bila cenata na potencijalnite transakcii. Britanskata osiguritelna kompanija sakala da ja spu{ti cenata od 35,5

milijardi dolari na okolu 30 milijardi dolari, dodeka amerikanskata kompanija ne pristapuvala na toa. Kako {to pi{uva Blumberg, zaradi propa|aweto na ovaa akvizicija, otkaz mo`e da dobie izvr{niot direktor na Prudential, Tixjan Tijam, a kompanijata }e mora da plati okolu 450 milioni funti (660 milioni dolari) razli~ni tro{oci zaradi kr{ewe na pregovorite so AIG. Prudential isto taka se povle~e

od izdavaweto na novi akcii so koi imala namera da sobere 21 milijardi dolari so koi }e go finansira{e prezemaweto na oddelot na AIG.

17.03.2010 25 POMO[ ZA HAITI OD 262 MILIONI DOLARI o Punta Kana vo Dominikanskata Republika zavr{i me|unarodnata konferencija za obezbeduvawe na finansiska pomo{ za Haiti, prenesoa svetskite agencii. Na konferencijata u~estvuvaa delegacii od 54 zemji i od 35 regionalni i me|unarodni organizacii. Me|unarodnata zaednica na vladata na Haiti do septemvri }e & dodeli suma od 262 milioni dolari za popolnuvawe na nacionalniot buxet, soop{ti pretsedatelot na Dominikanskata Republika, Leonel Fernandes.. Interamerikanskata banka za razvoj, na konferencijata soop{ti deka misijata za pomagawe na Haiti }e bide misija na godinata za ovaa finansiska institucija. Spored informacii na ON, obnovata na Haiti }e ~ini 10 milijardi dolari, koi }e bidat dodeleni vo slednite 10 godini. Na donatorskata konferencija vo mart, na Haiti mu bea veteni 5,3 milijardi dolari vo slednite dve godini.

SEKOJ DEN VO

RAST NA PRODA@BATA NA AZISKITE AVTOMOBILI VO SAD roda`bata na avtomobili na amerikanskiot pazar vo maj, vo odnos na istiot mesec minatata godina, porasnala za 19%, {to pretstavuva u{te eden pokazatel za oporavuvaweto na najgolemata svetska ekonomija. Xeneral Motors ostvaril rast na isporakata na vozila od 17%, proda`bata na Ford porasnala za 22%, dodeka na Krajsler za 33%. Amerikanskite avtomobilski giganti minatiot mesec go zgolemile pazarniot udel vo SAD na 47,2%, {to zna~i deka gi prestignale aziskite konkurenti koi imaat 45,1% od udelot na pazarot. I pokraj toa, aziskite avtomobilski proizvoditeli minatiot mesec ostvarile dobri rezultati. Japonskiot Nisan ja zgolemil isporakata na godi{no nivo za 24%, dodeka ju`nokorejskiot Hjundai zabeleùva rast na proda`bata od 33%. Najgolemata avtomobilska kompanija na svetot, Tojota, ostvarila rast od 6,7% na pazarot vo SAD, dodeka Honda beleì rast od 19%. Rast na proda`bata na pazarot vo SAD beleàt i Kia, 20,6%, Mazda, 35,2% i Subaru so 35,2%. Od site aziski avtomobilski kompanii, edinstveno pad zabeleàl Suzuki i toa od 26,4%.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

26 07.06.2010

PATOT DO USPEHOT

@ERAR MULIJE

SOPSTVENIK NA TRGOVSKATA IMPERIJA AUCHAN

BIZNISOT KAKO SEMEJNA KOMUNA Okolu petstotini “najbliski rodnini” se mnozinski sopstvenici na Asocijacijata na semejstvoto Mulije. Site tie, na vozrast me|u 22 i 75 godini, imaat isti sopstveni~ki prava i solidarno go delat ogromnoto bogatstvo IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

erar Mulije e francuskiot Sem Volton: ekonomi~en, jasen vo zboruvaweto, pretpriema~ od mal grad {to po~na od edna prodavnica i prerasna vo trgovska imperija. I isto kako {to svoevremeno prave{e osnova~ot na Volmart, taka i Mulije go trese svetot na maloproda`nite sinxiri. Toj e patrijarh na tainstvenata familija {to go kontrolira eden od najgolemite trgovski sinxiri vo svetot, so pove}e od 7.000 prodavnici i godi{na proda`ba od stotina milijardi dolari. Portfolioto na kompanii {to gi poseduva familijata gi vklu~uva A{an (Auchan), golemi marketi od tipot na Volmart (Wal-Mart), potoa Dekatlon (Decathlon), najgolemiot svetski sinxir na

prodavnici za sportska oprema, kako i evropskite i latino-amerikanskite ogranoci na sinxirot na avtoservisi, Midas. So proceneto bogatstvo od 22 milijardi dolari, klanot Mulije e francuskoto najbogato semejstvo. No, negovite lideri odat vo krajnosti izbegnuvaj}i go publicitetot. “Neverojatno e kolku malku se znae za niv”, veli Benoa Busmar, ekonomist {to lani izdade kniga za semejstvoto Mulije, otkako be{e odbiena tu`bata na @ erar Mulije so koja saka{e da go spre~i nejzinoto objavuvawe. Duri i najgolem del od Francuzite ne ja znaat vistinskata dimenzija do kaj {to se prostiraat holdinzite na semejstvoto. Vistina, 95 milijardi dolari proda`bi se re~isi pet pati pomalku od 405 milijardi dolari na Volmart, a prili~no zaostanuvaat i zad 145-te milijardi na vtoriot svetski maloprodaèn sinxir Kerfur (Carrefour). No, ramo do ramo se so britanskiot Tesko i germanskiot Metro, so koi {to ja so~inuvaat golemata petorka na planetarnite maloproda`ni sinxiri. Vo Kina, A{an e podobar od svoite rivali, so toa {to podobro gi ima organizirano svoite prodavnici. Sekoj od 145-te marketi ima prose~na godi{na proda`ba od 45 milioni dolari, vo sporedba so 26-te milioni na Volmart. Strategijata na Volmart so ponuda na evtini proizvodi im se udri od glava vo Kina, zatoa {to nejzinite ìteli ~esto pretpostavuvaat deka evtinoto zna~i falsifikuvano ili opasno, velat analiti~arite. Kompaniite na Mulije dobro rabotat i vo Rusija, isto taka. Sedum godini otkako go otvorija svojot prv prodaèn objekt vo Moskva, A{an stana prv stranski operator po golemina vo

Sedumdeset i devet godi{niot Mulije, spored mnogumina, nema niedna damka nitu vo privatniot, nitu vo delovniot ìvot. Stanuva zbor za ~ovek so visok moral i mnogu religiozen, posveten na semejstvoto i svoite rabotnici, koi patem, gi ima okolu 170 iljadi, vraboteni {irum Evropa, Amerika i Azija. Rusija, so 34 prodavnici i okolu {est milijardi dolari proda`ba minatata godina. Volmart i Tesko ne se prisutni vo Rusija, a Kerfur se povle~e minatata esen, samo nekolku nedeli otkako gi otvori prvite dve prodavnici. Sega, Dekatlon i u{te eden trgovski sixir za proda`ba na raboti na doma}instvo, Leroj Merlin, se probivaat vo Rusija. Vo toa dobivaat pomo{ od u{te eden biznis na Mulije, grupacijata za trgovija so nedvi`nosti, Imo{an, koja kupuva imoti za potrebite na semejnite kompanii na Mulije. Se potvrdi ne{to koe e nezamislivo vo svetot na biznisot: bogatstvoto na “galaksijata Mulije” na sekoi pet odini se udvojuva i toa trae ve}e polni trieset godini. RELIGIOZEN MILIJARDER Za nego relativno malku se znae, no po objavata na knigata za koja {to ne mu pojde od raka preku sudski pat da go spre~i nejzinoto izdavawe, naslovena “Tajnata na Mulije” se znae pove}e. Vo deloto od 500 strani, se veruva deka detalno e prikaàn patot do bogatstvoto. No, onoj koj o~ekuva vo ovaa kniga da pro~ita aferi i skandali, }e se razo~ara. Sedumdeset i devet godi{niot Mulije, spored mnogumina, nema niedna damka nitu vo privatniot, nitu vo delovniot ìvot. Stanuva zbor za ~ovek so visok

moral i e religiozen, posveten na semejstvoto i svoite rabotnici, koi patem, gi ima okolu 170 iljadi, vraboteni {irum Evropa, Amerika i Azija. Za dojde do ona {to go poseduva, zaedno so mnogubrojnata familija i “rodnini od site strani”, @erar Mulije, na samite po~etoci vo biznisot mora{e da go priznae neuspehot. Vedna{ po Vtorata svetska vojna, Mulije probal da ja za`ivee malata tekstilna firma vo Rubej, nasledeno od tatko mu. No, navreme sfatil deka od firmata i celata tekstilna industrija vo severniot del na Francija nema ni{to, pa ja zatvoril. Oti{ol vo Amerika, kade {to nekolku godini rabotel i u~el kako funkcioniraa golemite trgovski sinxiri. Prviot supermarket go otvoril vo Rubej vo 1961 godina pod imeto „Auchan”, {to podocna stana ime i na negovata glavna kompanija. Od godina vo godina se razviva{e i {ire{e trgovskiot biznis za vo po~etokot na osumdesettite godini da ja pokrie so supermarketi cela Francija. “VNATRE[NA” BERZA Posebno e interesen na~inot na koj funkcionira “galaksijata Mulije”. Bidej}i vo biznisot vlegol bez koristewe na kredit, potpiraj}i se samo na zaemite i pomo{ta na najbliskite, @erar

svojata kompanija ja zamisli kako semejna komuna, vo koja sekoj ~len, pomalku ili pove}e, ima isti prava. ^len na kompanijata se stanuva so napolneti 22 godini , pa se do 75 godini. Vo slu~ajot na @erar Mulije, “najblizok” e navistina posebna merka-momentalno gi ima ne{to pove}e od 500! I site tie se akcioneri, kako i vrabotenite vo kompaniite, koi {to poseduvaat paketakcii od 15% od vkupniot kapital. Iako ne kotiraat na berzata, site kompanii na AFM se vklu~eni vo eden vid na sopstvena “vnatre{na” berza. Do pred pet godini, site pozna~ajni delovni odluki gi nose{e li~no @erar Mulije, no ottoga{ biznisot mnogu uspe{no go vodi negoviot vnuk, Viani Mulije. Prvite golemi pari kompanijata AFM gi zaraboti pred ~etiriesetina godini, koga @erar Mulije napravi grev, “navlekuvaj}i” gi Francuzite na viski. Dotoga{ vo Francija slabo se pielo viski, no Mulije go uvezuva{e ovoj pijalak i go prodava{e po mnogu niska cena. Samo za nekolku godini, viskito po~na seriozno da mu konkurira na poznatiot doma{en kowak.

MARKETING

07.06.2010

DALI VAШETO PRODA@NO PISMO PRODAVA?! olku e va`no proda`noto pismo? Pa, bi moèlo da se kaè deka ima nekakva va`nost. OK, da bideme realni, ima golema va`nost! Vo najgolemiot broj slu~ai toa e prvoto ne{to {to ja pretstavuva va{ata kompanija i ponuda pred potencijalniot klient i ja postavuva osnovata za gradewe na kredibilitetot pred pro-spektite. Menaxerite, onie koi ja imaat mo}ta da odlu~at da kupat, sekojdnevno se bukvalno zatrupani so razli~ni vidovi proda`ni pisma, informacii, prezentacii itn., site so krajna cel – da go osvojat nivnoto vnimanie i da go ovozmoàt sledniot ~ekor vo procesot na proda`bata. Koga bi go pra{ale koj bilo od niv, naj~estiot odgovor {to }e go dade e deka pove}eto proda`ni pisma se kompletno proma{eni i prili~no bedni. Siguren sum deka ne bi sakale va{eto proda`no pismo da se najde vo ovaa kategorija i na dnoto od kantata za otpadoci. Proda`noto pismo go kreira “prviot vpe~atok”, za toa ve}e se soglasivme. Kako funkcionira toa?! Ako napi{ete odli~no pismo, }e mislat deka ste odli~ni. Ako napi{ete kreativno pismo, }e mislat deka ste kreativni. Ako napi{ete glupavo pismo... jasna e idejata, neli. Neverojatno e

kolku e golem brojot na lu|eto {to ednostavno ne znaat kako da go napi{at svoeto proda`no pismo. Glavnata pri~ina ne e toa {to ne znaat da pi{uvaat, tuku {to ne gi znaat konkretnite pravila za pi{uvawe na proda`no pismo. Da gi razgledame. U{te vo prvata re~enica iznesete ja svojata cel ili poentata na proda`noto pismo. Koristete kratki pasusi. Nikoj, a osobeno nekoj prezafaten direktor, ne saka da ~ita beskone~ni tekstovi. Redaktirajte! Isfrlete s$ {to ne e su{tinski bitno za da se istakne poentata. Pismoto neka bide kuso. Kolku pokuso }e bide, tolku se pogolemi {ansite toa da bide pro~itano i sfateno. Nemojte da go naterate klientot da povrati otkako }e go pro~ita. Neka bide ednostavno, lesno sfatlivo. Ne zboruvame za kvantna fizika. Koristete znaci za naveduvawe na stavkite za da ja razbiete monotonijata Pismoto neka bide lesno za ~itawe vo grafi~ka smisla Istaknete go najbitnoto! Ne ka`uvajte “Vi blagodaram na mo`nosta...”. Probajte so “Imame osobeno zadovolstvo da...” Ne go zadebeluvajte sopstvenoto ime. So zadebeleni bukvi ozna~ete gi va`nite raboti za

klientot. Va{eto ime e pome|u najmalku va`nite raboti vo pismoto. Ne koristete pismo napi{ano spored kli{e! Internetot nudi se{to, no bidete kreativni, bidete svoi. Ne go prodavajte proizvodot, prodadete go samo sledniot ~ekor vo proda`niot proces. Neka ja pro~itaat ponudata, neka vi zakaàt sostanok. Ne go koristete pismoto za da ja iznesete glavnata poenta. Koristete go samo kako alatka, a glavnoto ostavete go za na proda`niot sostanok. Napravete ne{to pove}e, ne{to neo~ekuvano. Dodadete statija {to se odnesuva na klientot ili, pak, nekoj crte`, ne{to {to }e kaè “se potrudiv pove}e od voobi~aeno za da ve usluàm”. Dodadete mu na pismoto li~en beleg. Neka bide targetirano direktno do onoj na kogo mu go dostavuvate i na negoviot biznis. Izbegnete ja op{tosta! Zakaète go sledniot kontakt. Ponudete vreme i data. Napi{ete s$ {to moète ra~no. Moèbi toa }e bide samo va{iot potpis, moèbi celoto pismo, zavisno od mediumot, no dajte mu na pismoto dopolnitelna li~na perspektiva. Isfrlete gi re~isi site pri-

davki. Nikoga{ ne pi{uvajte “Vi blagodaram povtorno...”. Edno blagodaram e sosema dovolno. Upotrebete ubav, profesionalen zaklu~ok, bez ligavewe. Na primer: “Vi blagodaram na va{eto vreme i razbirawe. ]e se slu{neme od ponedelnik.” Potpi{ete se samo so imeto, bez prezimeto. Iskreno va{... i navistina mislete go toa! Da dodademe u{te nekolku va`ni momenti. Brkate va`na proda`ba, golema zdelka, a va{eto proda`no pismo e prviot kontakt so klientot. Ostavete go da otstoi, den dva, pa pro~itajte go povtorno. Mo`ebi }e bide OK, a mo`ebi }e treba da napi{ete novo. Zamolete nekoj iskusen i pameten da go pro~ita i iskritikuva. Prifatete ja kritikata i napravete od nea alatka za u~ewe. Za kraj, zapra{ajte se vo {to se razlikuva va{eto pismo od ona na konkurencijata. ]e pomine kaj ~itatelot ili ne?! ]e prodade ili ne?! Ako odgovorot e DA, so sre}a vo slednite ~ekori od procesot. Ako e NE, vratete se na po~etokot na ovie pravila i po~nete odnovo.

IVAN ROGLI]

Triple S Learning www.TSL.mk

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

KAKO POTRO[UVA^OT RE[AVA ZA KUPUVAWETO?

Baraweto informacii za ostvaruvawe na odredeno kupuvawe e pole za dejstvuvawe na marketin{kite stru~waci. Potro{uva~ot, po spoznavaweto na problemot prvo }e razmisli kako najdobro da go re{i svojot problem, a potoa }e pobara informacii od ~lenovi na semejstvoto, prijateli, sosedi, od stru~waci, propagandni poraki, od materijali na samoto mesto na proda`ba, od samiot personal {to prodava... araweto informacii za ostvaruvawe na odredeno kupuvawe mo`e da se nabquduva od dva aspekta. Od aspekt na povrzanosta so kupuvaweto baraweto na informacii e pretkupovno i postojano, dodeka od aspekt na izvorot na

informacii stanuva zbor za interno i eksterno barawe informacii. Pretkupovnoto barawe informacii se javuva po prepoznavaweto na problemot, a pri~inata zo{to potro{uva~ot se vklu~uva vo pretkupovno barawe informacii se sostoi vo negovoto nastojuvawe

so dopolnitelni informacii da ostvari najdobro kupuvawe. Postojanoto i trajno barawe informacii se odnesuva na nekoj op{t interes na potro{uva~ot, koj e vrzan za nekoja kategorija na proizvodot. Kako takvo, ne se odnesuva na re{avawe na neposredniot problem.

Potro{uva~ot, ~ija vklu~enost vo procesot na barawe informacii e postojana, go karakterizira razgleduvawe na izlozite na proda`nite mesta, pogolem interes za razgleduvawe na promotivnite materijali za proizvodot, zadovolstvo i polesno odlu~uvawe za kupuvawe na odnosniot proizvod, kako i podgotvenost za razgovor i razmenuvawe na iskustva so drugi potro{uva~i {to go kupile i koristele toj proizvod. Internoto barawe informacii pretstavuva prv oblik na prebaruvawe na potrebnite informacii po zabele`uvaweto na problemot. Potro{uva~ot, po spoznavaweto na problemot prvo }e ja prebara sopstvenata memorija za da pronajde potrebni informacii za proizvodot ili markata na proizvodi, cenata, prodavnicata, zadovolstvoto od prethodnite ostvareni kupuvawa itn. Golem broj odluki za kupuvawe se ostvaruvaat tokmu vrz osnova na postoe~kite znaewa, veruvawa, stavovi i iskustva na potro{uva~ot. Me|utoa, dokolku postoe~kite informacii ne se dovolni za re{avawe na problemot, }e dojde do eksterno barawe informacii. Stanuva zbor za dobivawe informacii od eksterni izvori (mislewa, stavovi i iskustva na ~lenovi na semejstvoto, prijateli, sosedi, informacii {to gi davaat stru~waci, informacii dobieni od propagandni poraki, od materijali na samoto mesto na proda`ba, od samiot personal {to prodava, profesionalni informacii {to gi nudat nezavisni izvori kako razni grupi na potro{uva~i i vladini tela). Potro{uva~ot odlu~uva koi izvori }e gi prebaruva, po koj

redosled i kolku vreme }e posveti na odreden izvor. TRI DIMENZII I ÊTIRI DETERMINANTI Postojat tri dimenzii i ~etiri determinanti koi ja karakteriziraat fazata na barawe informacii. Za dimenzii se smetaat stepenot, pravecot i redosledot na barawe informacii. Na stepenot na barawe informacii, koj pretstavuva vkupen opseg na baraweto, vlijae vidot na kupuvawe (rutinsko, modificirano, novo kupuvawe), kategorijata na proizvodot koj se kupuva, kako i li~nite obele`ja na kupuva~ot i negovata otvorenost kon komunikacija. Pravecot na barawe informacii se odnesuva na pra{awata: Koi marki da se razgledaat? Koi proda`ni mesta da se posetat? Koi obele`ja na proizvodot treba da se vrednuvaat? Koi s$ izvori na informacii da se konsultiraat? Redosledot na barawe pokaùva po koj redosled potro{uva~ite gi pribiraat potrebnite informacii za proizvodot. Determinanti na baraweto informacii pretstavuvaat faktorite koi vlijaat na eksternoto barawe informacii (situacija, prostor i vreme na kupuvawe; obele`jata na proizvodot – diferencijacija na proizvodot, cena, potreba {to ja zadovoluva proizvodot, ìvoten vek na proizvodot i stepen na rizik; obele`ja na prodavnicata – broj i lokacii na prodavnicite i nivna me|usebna oddale~enost; obele`ja na potro{uva~ot – znaewe, u~ewe i iskustvo, veruvawa i stavovi, stepen na vklu~enost vo procesot na kupuvawe, kako i sociodemografski obele`ja na potro{uva~ot).

LIFESTYLE

07.06.2010

NAJDOBRITE HOTELI VO SVETOT

UNIKATNA 10-KA 10-te najbarani hoteli vo svetot, site razli~ni i interesni na svoj na~in. Unikatni se tokmu po na~inot na koj {to rabotat, uslugite koi gi nudat, kako i stilot vo koj {to se uredeni SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

o`ebi site ne se najskapi i nemaat 5 yvezdi~ki, no so svoite interesni “uslugi” koi gi nudat vleguvaat vo najbaranite

298

sobi ima hotelot Konrad na Bali koi se rasprostraneti na 7 hektari zemja

Galaksi Iraklio – luksuzen, no ovozmo`uva zavr{uvawe na rabotnite obvrski

hoteli vo svetot. Vi ja pretstavuvame top-listata na desette najdobri hoteli vo svetot. Nekoi imaat besplatni kokteli, nekoi besplatno taksi, drugi videoteki za deca, a treti se luksuzni i gi imaat najdobrite sauna, fitnes i spa-centri....

HIDE AWAY GUEST HOUSE 2 Ju`noafrikanska Republika

GALAXY HOTEL 1 Grcija

masi, a za onie koi postojano rabotat, postoi i tehni~ka poddr{ka za site vidovi problemi, kako i besplaten Internet i 24-~asoven centar za rabota.

ootelot e o e ob obnoven o e voo H 2009-ta godina, ima 5 yvezdi~ki i tropski bazen. Vo ponudata vleguva sauna i izvonredna fitnes-sala. Nautro za pojadok }e ve ~ekaat dve {vedski

DRURY INN Indijanapolis, SAD

AL MANSHA ROTANA HOTEL Kuvajt

Yvezdite ne se va`ni koga ima besplatni kokteli i gricki Pribe`i{te od rajot izajnirano i inspirirano od rajot, ova D “pribe`i{te” nudi prostrani sobi, bazen, golem dvor i sala za ve`bawe.

Gostite se opkru`eni so prirodnite ubavini i zelenila, bidej}i hotelot e oddale~en od mete`ite vo gradot.

CONRAD 5 Bali, Indonezija j

ako odmorali{te so K 2,5 yvezdi~ki zavr{i na listata na najdobrite hoteli? So besplatnite dodatoci. Nautro ima pojadok so {vedska masa, popladne gricki i kokteli, a nave~er pukanki i

STAYBRIDGE SUITES Blumington, SAD

Hotelot Konrad vo Bali ima “samo” 298 sobi raspredeleni na 7 hektari zemja mesten na tivkiot ju`en breg na Bali, ovoj super-ekskluziven hotel so 5 yvezdi nudi 298 sobi koi se rasprostraneti na re~isi sedum hektari

so laguna i gradini. gradini Iako hotelot ima svoja pla`a, mo`ete da se kapete i vo bazenot, dodeka za odmor ima “laun~”-barovi, fitnes, spa-centri, xakuzi...

BOSNIAN NATIONAL MONUMENT MULIBEGOVIC HOUSE

besplatni pijalaci. Isto taka, tuka e i salata za ve`bawe, bazenot, kabelskata televizija, aparatot za kafe i ~aj, kako i mikrobranovata pe~ka vo sekoja soba.

Hotel na “nafta{ite” ako pogolemiot del od I gostite koi doa|aat vo ovoj mramoren hotel so 5 yvezdi~ki se, vsu{nost, nafteni bogata{i, i osta-

HOTEL DE LA CITE 7 Francija

Ima samo 3 yvezdi, no e eden od retkite so videoteka za deca i besplatno taksi oa {to go deli ovoj hotel od ostanatite koi imaat 3 yvezdi e golemiot broj dodatoci koi toj gi nudi.

Od pojadok so {vedska masa i besplaten Internet, do bazen koj se gree, videoteki za deca, pa duri i besplatno taksi.

CAMBRIDGE SUITES Sidnej, Avstralija

natite posetiteli mo`at da u`ivaat vo bazenot na pokrivot, fitnes, besplaten Internet, bogat pojadok...

Ureden vo srednovekoven stil, no ima Internet mesten vo samoto srce na kameniot grad Karkason, ovoj hotel so 4 yvezdi~ki ima 61 sobi ukraseni vo

srednovekoven stil (iako ima Internet). Nave~er, mo`ete da jadete vo restoranot koj e nagraden od slavniot Mi{elin.

CHESTER GROSVENOR AND SPA 10 Velika Britanija

Bosna i Hercegovina

Del muzej, a del hotel so tri yvezdi~ki ko vi e zdosadeno od hoteli i ve{ta~ki nasmevki, toga{ “frlete oko” na edna od desette sobi vo 300 godini starata Muslibegova ku}a koja e del muzej, a del hotel so tri yvezdi. Sobite se kombinacija

na moderni dodatoci Internet kako bez`i~en Internet, fri`ider i tradicijata. Sepak, na golemo razo~aruvawe na fudbalskite oligarsi, toj neodamna objavi deka i vo tekot na narednata sezona }e ostane vo Liverpul.

Dom daleku od domot o renoviraweto vo 2009 2009-ta godina, ovoj hotel stana mnogu ubav dom “daleku od domot”. Negovite 146 apartmani imaat besplat-

Restoran so Mi{elinova yvezdi~ka na {vedska masa, kabelska k televizija, j bez`i~en b Internet, poku}nina od drvo i ko`a, izvonredni kreveti so pernici “Simmons Beautyrest Pillow Top”.

okraj svoeto opkru`uvawe (Viktorijanskiot dom), ovoj hotel e mnogu ubav i

mnogu moderen, moderen so restoran koj ja poseduva Mi{elinovata yvezdi~ka, sauna, fitnes i spa-centar.

30 07.06.2010 STARATA SKOPSKA ^ARШIJA

^AR[IJATA (SI) JA IMA SILATA Bez razlika na etni~kopoliti~kite sili koi prethodnava decenija se obiduvaa da ja zavladeat ~ar{ijata, ispa|a deka taa, namesto silum, mo`e da se menaxira i - milum

cenija se obiduvaa da STOJAN SINADINOV ja zavladejat ~ar{ijata, sinadinov@kapital.com.mk ispa|a deka taa moè da se menaxira i - milum. eto~niot po~etok ReOtkrivawe na patekata na pettiot po red na kulturata minatata “Baskerfest”, ili godina sobra okolu 10.000 cirkusot pod ot- (ne)namerni posetiteli. voreno nebo, potoa sab- Za edna godina se pokaà otnoto ReOtkrivawe na deka insistiraweto na patekata na kulturata po posebnosta na ambientot vtor pat, i prviot Fes- na starata ~ar{ija i nejzitival na kreativen doku- nata kulturna heterogenost mentaren film “MakeDox”, moè da bide prednost, koj zapo~na vo sabotata, i toa ne samo vo o~ite se trilingot od nastani na stranskite posetiteli. koi najavuvaat interesno Prodolùvaweto na rabotkulturno leto vo Starata noto vreme, pak, do 2 ~asot skopska ~ar{ija. Kako po polno} samo gi poten{to najavija na pres- cira nejznite prednostite. konferencijata vo petokot Kako sodrìnski, taka i ministerkata za kultura bezbednosni. Elizabeta Kan~eska-Mi- “Baskerfest”, koj trae do levska, gradona~alnikot 13 juni, ve}e minatata na Skopje Koce Trajanovs- godina pro{iri del od ki, gradona~alnikot na negovite atraktivni uli~ni âir, Izet Mexiti, direk- izveduva~i i vo ~ar{ijata, torot na Me|unarodnata pa taka godinava, osven menaxment grupa koja ja pivskata gradina na “Skoorganizira ReOtkrivawe psko” na plo{tadot Makena patekata na kulturata donija, koja }e gi spojuva Tomislav Stefanovski, ulicata Makedonija i Kejot potoa organizatorot na kraj Vardar, standard“Baskerfest” Pane Temov ni }e bidat i lokaciite i direktorot na Skop- kaj crkvata Sveti Spas i sko kulturno leto Nikola Murat-pa{inata xamija. Gligorov, slednite tri Festivalot na kreativen i pol meseci, do krajot dokumentaren film “Makena septemvri, ovie javni Dox” sigurno ne slu~ajno institucii i neformalni ja izbra lokacijata na organizacii }e realiz- Kur{umli An do negovoto iraat okolu 160 kulturni zatvorawe na 12 juni kako nastani. Tokmu vo ambien- prirodna atrakcija za kino tot na ~ar{ijata, zaradi pod otvoreno nebo. Glavnejzino kulturno-zabavno nata i natprevaruva~kata i biznis-zaìvuvawe, } programa so naslovi na e bidat vloèni 8,5 mil- vode~kite svetski dokumenioni denari (ili okolu taristi, kako i retrospek140.000 evra). Se ~ini tivata na nagraduvanite deka starata ~ar{ija, makedonski dokumentarci, kako nikoga{ dosega, ne }e ponudat dvaesetina bila pod tolku silna filmovi za neformalno kanonada na navidum “le- gledawe i druèwe. sni” kulturni sodrìni. No, deka ne se raboti za Dolgogodi{niot bezbed- letna kultura so kratok nosen aspekt na navodnata zdiv potvrduva strategijata nesigurnost na du}anxiite na {to pogolemo kulturno i gra|anite poleka ve}e se involvirawe na ~ar{ijata. bri{e. Izgleda deka, kako Dobar del od programskite i mnogu drugi isklu~oci, sodrìni na godine{noto kaj nas moè da funkcion- Skopsko kulturno leto, koe ira obratnoto na~elo na }e zapo~ne na 21 juni, }e klasi~nata teorija “koga se odviva tokmu na ulicite ne moè milum, toga{ na ~ar{iite i lokaciite moè silum”. Bez razlika na Suli An, Kur{umli An, na etni~ko-politi~kite Kapan An, îfte amam, sili koi prethodnava de- Daut-pa{in amam...

KULTURA POST OFFEST

OD TAMBURA, PREKU FLAMENKO, DO AFRIKA ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

odine{niot Offest (OFFest), koj se odrà od 1 do 5 juni vo MOB, i po devetti pat pokaà deka vo Makedonija e vozmo`no da se napravat koncerti so imiwa od svetski rang, ne{to porazli~no i pourbano od seto ostanato {to se organizira na ovie prostori. Salata na MOB be{e premala za da gi sobere oboàvatelite na muzikata od razli~nite meridijani. Se ponudi edno intimno doìvuvawe koe Skopjani bez razmisluvawe go zgrap~ija. Za sekoj koncert se bara{e karta pove}e. Mesto za sedewe nema{e duri ni na skalite. Festivalot go otvori makedonskata grupa Baklava, koja so svojata izvonredna izvedba i minimalisti~ki koncept ja zanemi publikata. Preku makedonskiot melos koj izleguva{e od zvucite na tamburata i defot, Baklava ja razne`ni mnogubrojnata publika vo MOB. Niv navistina moème da gi etiketirame kako ~uvari na makedonskiot melos. Turskata peja~ka Ajnur so svojata karakteristi~na vokalna interpretacija ostavi pe~at na otvoraweto na festivalot. Ajnur, izveduvaj} i gi svoite karakteristi~ni improvizacii na turskite i kurdski folk-pesni, predizvika emocii kaj publikata. Kombinacijata na zvuci od turskiot etno-instrument, saz i xez-gitarata, prosledeni od izvonredniot vokal na Ajnur Dogan ja prenesoa kurdskata vokalna kultura i tradicija vo Skopje. Albanskiot ansambl Tirana, koj nastapi na 2 juni izveduvaj}i izvorni narodni pesni, go restavrira{e nezapi{aniot polifoniski i vokalen izraz so ogled na toa deka albanskata muzika ne e stavena na hartija, tuku se prenesuva od generacija na generacija po usten pat. Savina Janatu zaedno so nejziniot ansambl Primavera en Salonico prikaàa eden specifi~en zvuk bez nikakvi ograni~uvawa i etiketi, izvedoa od ednostavni pesni, pa s$ do sovremeni muzi~ki formi. Gerardo Nuwez zaedno so ostanatite vokali i so izvonrednoto flamenko-tancuvawe na legendata na flamenkoto, Karmen Kortez, ja ostavija publikata bez zbor. Nuwez kako da vode{e qubov so gitarata svirej} i flamenko, me|utoa mnogu lesno se prenaso~i vo xez, latino i drugi ànrovski avanturi, a Karmen neverojatno dobro zaveduva{e so svoite flamenko-dvièwa. Na poslednata ve~er od ovogodine{niot Offest nastapija Rodrigo Leao zaedno so ansamblot Cinema, Makedonskiot filharmoniski orkestar i bendot Gange Brass. Rodrigo Leao, koj vaì za kompozitor koj sozdava pove}edimenzionalna muzika, e eden od osnova~ite na kultnata portugalska grupa Madradeu{, koja za àl ve}e ne postoi, a za sre}a, makedonskata publika ima{e mo`nost da ja vidi pred

GERARDO NUWEZ zaveduva{e so flamenko-zvucite

OFFest ovaa godina ponudi intimno i dlaboko emocionalno do`ivuvawe za publikata

nekolku godini. Leao, kako najo~ekuvana yvezda na ovogodine{niot Offest, na mig n$ odnese vo Portugalija so specifi~niot na~in na izvedba i interpretacija na negovata muzika, zaedno so emotivniot vokal na Ana Vieira. Negovata sorabotka so izvonrednite muzi~ari kako Bet Gibons od Portished, Stjuart Stejpls od Tinderstiks i Rui~i Sakamoto kaùva deka e “eden od najinspirativnite kompozitori na svetot”, kako {to i samiot Pedro Almodovar go opi{uva. Ovogodine{niot Offest go zatvorija Gange Brass, bendot koj ja pokaà fuzijata od tradicionalnite stilovi. Odli~na sinteza na muzi~kite tradicii i zapadniot prizvuk koj vodi od minatoto preku sega{nosta, pa vo idninata. Skopjani navistina uìvaa. Se nadevame deka na sledniot (jubileen) 10-ti Offest }e ima pove}e izveduva~i koi povtorno }e donesat malku od svetskata kultura vo Makedonija.

RODRIGO LEAO kompozitor za pove}edimenzionalna muzika

SPORT

07.06.2010

SPORT KOREJSKOTO “NE” NA FUDBALOT

MAKEDONSKA FUDBALSKA REPREZENTACIJA

PETTE MINUTI NA REPREZENTACIJATA! SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

akedonskata fudbalska javnost e voodu{evena od dvete pobedi na na{iot nacionalen tim, ostvareni na poslednite dve prijatelski sredbi. Sovladan e nezgodniot Azerbejxan i mo{ne silnata selekcija na Romanija, koja barem dosega, vo prethodnite ~etiri me|usebni dueli be{e nere{liva enigma za makedonskite reprezentativci. “Ve}e zaokruìv edna godina otkako sum na selektorskata funkcija. Moram da kaàm deka po site ovie odigrani sredbi vo Avstija pokaàvme karakter i èlba ne samo da odigrame dobro tuku i da odigrame na rezultat. Protiv Azerbejxan i Romanija odigravme dve sosema razli~ni sredbi {to zna~i deka moème da igrame ofanzivno, napa|a~ki, no i da ja smenime taktikata kako protiv Romanija koja e 28. na rejting-listata na FIFA. Zadovolen sum {to dobivme nov golmanski tandem vo Pa~ovski i Nuredinovi}. Tuka e u{te eden iskusen golman od [vedska {to zna~i deka po odli~niot tandem Milo{evski-Nikolovski }e go re{ime ovoj zna~aen del vo na{iot tim. U{te nekolku igra~i se nametnaa. Imame odli~na konkurencija vo sredniot red i vo napadot i so Pandev, Naumovski

M udbalskata reprezentacija na Severna Koreja e eden od u~esnicite na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afirka, no zatoa nacionalnata televizija na ovaa zemja nema namera da gi otkupi TVpravata za prenos od {ampionatot. Vo soglasnost so duhot na komunisti~kata diktatura vo Severna Koreja, za da ne opadne nacionalniot duh na naselenieto, nema da se vr{at prenosi bidej}i se o~ekuva slabo izdanie na doma{nite reprezentativci. Predvideni se isklu~ivo montirani reporta`i, no samo dokolku severno-Korejcite ostvarat pobeda, a vo slu~aj, i pokraj triumfot, da imaat poslab period vo igrata, toga{ toa }e bide isfreleno od materijalot. No, i odlo`enite snimki nema da bidat otkupeni, tuku }e bidat “simnati” se razbira nelegalno od ju`no korejskata televizija, koja kako kontrast

Severnokorejskata vlast }e go cenzurira svetskoto prvenstvo na severniot sosed pokraj toa {to nudi kompleten prenos od Mundijalot, }e emituva i vo HDsignal. No, ju`no-Korejcite podgotvuvaat soodvetna za{tita na svojot signal so cel da gi onevozmoàt “krada~ite” da go de{ifriraat TVpriemot i da gi onevozmoàt svoite ideolo{ki poinakvi sonarodnici da ja montiraat najavenata reportaà. Po ova, na gleda~ite vo Severna Koreja im preostanuva edinstveno Internetot, kako alternativa za sledewe na fudbalskite natprevari od {ampionatot. No, i ova ne treba da se zeme kako zdravo za gotovo, bidej}i i ova sredstvo za informirawe e pod stroga kontrola na komunisti~kata partija.

Atmosferata vo nacionalniot tim e odli~na i ni{to ne mo`e da ja naru{i. Se nadevam deka taka }e bide i vo narednite meseci. Im posakuvam na igra~ite da bidat zdravi, da si najdat ekipi i da igraat standardno bidej}i samo standardnite }e igraat vo sled sledniot dniot ciklus ciklus” i Stojkov }e bideme mnogu posilni”, izjavi selektorot Mirsad Jonuz. Dobra igra od na{ite reprezentativci o~ekuvame i vo naredniot podgotvitelen period, vo presret na kvali-

fikaciite za narednoto evropsko prvenstvo. “Ostanuva da ja prodolìme uspe{nata serija i na slednata sredba so Malta vo avgust i potoa da prodolìme vo toj ritam i vo kvalifikaciite za EP 2012g. Atmosferata vo nacionalniot tim e odli~na i ni{to ne moè da ja naru{i. Se nadevam deka taka }e bide i vo narednite meseci. Im posakuvam na igra~ite da bidat zdravi, da si najdat ekipi i da igraat standardno bidej}i samo standardnite }e igraat vo sledniot ciklus”, dodade makedonskiot selektor. Evidenten e napredokot na

reprezentacijata vo posledniot period. Makedonskiot nacionalen tim e neporazen u{te od prijatelskiot natprevar protiv [panija, aktuelniot evropski {ampion. Dobrata forma, sepak, }e mora da se potvrdi vo oficijalnite

natprevari, kade {to atmosferata e mnogu porazli~na od onaa {to vladee na prijatelskite me~evi.

Reprezentativniot fudbal vo Makedonija e s$ podobar

FUDBAL

RAFA OD LIVERPUL SE SELI NA KLUPATA NA INTER? panskiot fudbalski trener Rafael Benitez ja prekina sorabotkata so Liverpul, otkako po godinite minati vo klubot ja zabele`a

[

Vo Inter }e ima na raspolagawe mnogu pove}e pari za novi zasiluvawa

najslabata rezultatska sezona. Najslavniot angliski klub zavr{i na osmata pozicija vo Premier ligata, daleku od mestoto {to vodi vo Ligata na {ampionite, a “crvenite” sezonata ja privr{ija bez nitu eden oosvoen trofej, {to e visti vistinska katastrofa za timot. “Rafa zase zasekoga{ }e ostane del od folklorot na Liver Liverpul poradi pobedata vo istoriskoto finale od Ligata na {ampioni {ampionite, odigrano vi Istanbu Istanbul. Sepak, po razo~aruva razo~aruva~kata sezona i dvete str strani zaklu~ija deka nov st start bi bil najprifatlivo re{enie”, najprifatli izjavija od upravata na Liverpul. Daleku od toa deka Benitez e edinstven iili najgolem vvinovnik za sslabata igra nna Liverpul, ttuku ednostavno ccelata momenttalna sostojba vvo klubot ne ddozvoluva pporavnopraven ssoodnos so silnnata konkurenccija. Katastro-

Rafa zasekoga{ }e ostane del od folklorot na Liverpul poradi pobedata vo istoriskoto finale od Ligata na {ampionite, odigrano vo Istanbul. Sepak, po razo~aruva~kata sezona i dvete strani zaklu~ija deka nov start bi bil najprifatlivo re{enie falnata finansiska i organizaciska sostojba vo ekipata i natrupanite dolgovi, koi vo momentov iznesuvaat 800 milioni funti se glavniot problem za sozdavawe na sostavot, koj objektivno e poslab vo odnos na vode~kite ekipi, kako ^elzi, Man~ester junajted, Arsenal, pa i od neodamna Man~ester siti. Dokolku Benitez, sepak, se re{e{e da opstoi na dogovorot i da ostane vo Liverpul toga{ na raspolagawe }e ima{e “bedni” pet milioni funti za tro{ewe na fudbalskiot pazar, koi ne se dovolni nitu za kupuvawe na eden kvaliteten fudbaler. [panecot }e mora{e da bide svedok i na egzodusot na najdobrite fudbaleri me|u koi i yvezdite Fernando Torez i Stiven

Xerard, koi pove}e nemaat trpenie za infatilnosta na svojot klub. No, Benitez mo`e da izleze i kako pobednik od celava situacija. Toj e najseriozen kandidat za ispraznetoto trenersko mesto na aktuelniot evropski {ampion Inter. Dokolku se ostvari ovoj transfer, toj na raspolagawe }e ima celi 100 milioni evra za novi zasiluvawa, {to e dovolno da gi dovede Torez i Xerard. Ona {to mo`e da go ispla{i {panskiot stru~wak e faktot deka vo Milano }e go zameni @oze Muriwo, koj so osvoenata trojna “kruna”, zad sebe ostavi previsoki standardi.